Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 1
številka50|petek,27.decembra2013
Vesele praznike o v a r d z , o n č e r s ter ! o t e l o v o n o n in zadovolj
1,80EVR
Bodimo prijazni ljudje! Boris Zakošek
Dnevi bežijo, izginjajo leta. Tudi to se poslavlja. In čeprav je bilo marsikomu manj prijazno, kot si je želel, čeprav marsikomu ni izpolnilo želja in upanj, je vendarle še eno leto v našem tako in tako kratkem življenju. Če nismo zaslepljeni od potrebe po materialnih dobrinah, če najdemo radost v vsakdanjih drobnih stvareh, če se lahko veselimo ob prijaznih nasmehih svojih bližnjih, ob toplini besed, ob kapljicah dežja in plesu snežink, ob dehtečih rožah in žgolenju ptic, če se znamo zazreti v nebo in se zrcaliti v vodni gladini … potem nam tudi v teh čudnih časih ni zelo težko. Seveda, če nam ni bilo vzeto vse drugo človeško dostojanstvo … če nas izguba službe, prazen žep … nista potisnila na prag ali preko, v ljudsko kuhinjo, v vrsto pred Karitas ali Rdeči križ. Takrat se vsa čarobnost razblini, vse to umovanje postane plehko in nesmiselno.
Tako mislim
V petek (4/5 °C) rahlo deževno, soboto (0/7 °C) pretežno jasno, v nedeljo (3/4 °C) pa deževno.
Težko je dojeti bolečino tistih, ki nimajo, ki ne zmorejo. Še težje včasih najti pot do njih, čeprav niso redki, ki ponujajo dlan, roko, toplino. So dnevi, ko si zaželimo, da čas ne mine, so dnevi, ko si želimo, da mine. Gledam fanta, otožno sameva v mrzlem večeru na klopi. Stisnjen je vase, bled in premražen. Obleka ne kaže, kaj bil bi, a beseda ne laže. »Življenje me liže. Ni dela. Nikamor ne vidim, nikamor ne morem. Starši betežni – denarja za vse je premalo. Kaj sploh v življenju še zmorem, kaj sploh to življenje še daje? Te vprašam. Mi najdeš odgovor?
iralniki b a n i n t š o p o d Naj bo šte, o p e r b o d e m a polni s kor ne a ik n j a n a p jo med n Naš čas! š a n in š a v a manjk
Morda srečo, mir in toplino. Morda ti jutro, ta dan, ti dnevi, vse slabo obrnejo na glavo. Skoraj gotovo je kakšna snežinka še zate. Zravnati se moraš in dvigniti glavo. In mislim še dalje. Preženimo tesnobe in stiske. Naj leto, ki pride, prinaša prijazne začetke. Prežene naj dvome. In skrbno izbirajmo pota, prek znanja in preko izkušenj. Etične misli, besede, modrosti spremenimo v dejanja. S strpnostjo in s spoštovanjem, na izkušnjah in znanju oblikujmo prihodnost. Naj ljubezen in mir, v teh dneh in v letu, polni srca. Naj sreča vse nežno objame. Naj nam prijateljstva, zdravje bogatijo življenje. In kanček vsega dobrega kar pride, darujmo še komu. Bodimo prijazni ljudje! n
Naslednja številka tednika Naš čas zaradi praznikov izide 9. januarja.
Šestka napreduje 5 skladno s terminskim načrtom 9 Rezultati do blaginje se kažejo
Veliki letni horoskop 18
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 2
2
Srečno 2014
Kdo bo dobil račun?
Analizator znova v šmarški zdravstveni postaji
V Občini Šoštanj opažajo, da veliko kupljenih nepremičnin ni vpisanih v Zemljiško knjigo
Šmartno ob Paki - V zadnjem času je precej nejevolje povzročila selitev dela opreme zdravstvenega laboratorija z zdravstvene postaje v Šmartnem ob Paki v Velenje. O tem so spregovorili tudi šmarški svetniki na zadnji seji sveta. Nejevolja je bila toliko večja zato, ker so denar za nakup opreme zagotovili občinski proračun in donatorji, z njo pa so želeli zagotoviti občankam in občanom preiskave v domači zdravstveni postaji ter jim s tem prihraniti pot v Velenje ali kam drugam. Občinski svetnik Bojan Kladnik je zato vodstvo občine pisno pozval, naj ukrene vse potrebno, da se opremo vrne v Šmartno, kar se je po posredovanju tudi zgodilo. Iz Zdravstvenega doma Velenje so namreč sporočili, da je analizator že vrnjen šmarški zdravstveni postaji. Ob tem so še pripisali, da je dobro služil svojemu namenu vsaj pet let in da je v tem obdobju njegova uporaba terjala tudi redne stroške vzdrževanja (blizu tisoč evrov na leto), nakup reagentov in kontrol za izvajanje preiskav (blizu štiri tisoč evrov na leto). K temu je treba prišteti še stroške zaposlenega laboratorijskega tehnika. Pojasnili so tudi, da je ob spremembi delovanja laboratorija v Šmartnem analizator še deloval. Da že kupljenih reagentov ne bi zavrgli, so napravo premestili v Velenje. Po dvomesečnem delu bi bil analizator znova potreben letnega servisa, vendar se zanj zaradi racionalizacije poslovanja niso odločili.
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj – Vse letošnje leto se je veliko govorilo o nepremičninskem davku, ki je bil naposled sprejet in začne veljati 1. januarja, torej že čez nekaj dni. Občine imajo dolžnost,
da na Geodetski upravi Republike Slovenije oziroma njihovi spletni strani dopolnijo in vpišejo vsa najemna razmerja (za dvorišča, telovadnice ..., poslovne in bivalne prostore ...). Pri tem pa nastaja težava, na katero so nas opozorili z Občine
Pohrastniku je plavanja dovolj Zaradi pogostosti pojavljanja poplavnih voda je ukrepanje nujno Milena Krstič - Planinc
Velenje, 31. decembra – Zaradi praznikov bo v torek, 31. decembra, med občani odlično sprejeta mestna blagajna odprta krajši delovni čas. Občani bodo lahko položnice brez provizije poravnali od 8. do 11. ure. n
Prijavljena prosta delovna mesta Velenje, Mozirje – V enajstih mesecih letos so delodajalci v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini na zavodu za zaposlovanje prijavili blizu 2.700 prostih delovnih mest. Bilo pa jih je gotovo še več. A ker od aprila ni več obvezna prijava potrebe zavodu, točnih podatkov ni več na voljo. Delodajalci so največ povpraševali po delavcih brez poklica, šiviljah, voznikih, prodajalcih, strojnih tehnikih, zidarjih, zdravstvenih tehnikih in ostalih.
ni, ki je v lasti zasebnika, še vedno vpisana Občina Šoštanj, morda kakšno podjetje ali tisti, ki je stanovanje prodal. Ko bo prišel davek na nepremičnine, bo Občina, če je ta vpisana v Zemljiški knjigi kot lastnica, dolžna poravnati davek za stanovanje, v katerem živi zasebnik, ki je to stanovanje tudi kupil.« V Občini Šoštanj, kjer je očitno ogromno takih primerov, pozivajo kupce stanovanj, ki postopka niso speljali do konca, da to čim prej uredijo. n
Ob manjši regulaciji Florjanščice od ceste Florjan proti izlivu v Pako in dvigu lokalne ceste v naselju Florjan bi se poplavne vode na območju Florjana znižale za 36 centimetrov, višina visoke vode pod mostom pa kar za 60 centimetrov.
n tp
V torek krajši delovni čas
Šoštanj in najbrž ni samo njihova. »Gre za to, da veliko lastnikov nepremičnin v času nakupa postopkov ni speljalo do konca. Naredili so praktično vse – sklenili kupoprodajno pogodbo, jo overili pri notarju, poravnali pravni posel, plačali davek, na koncu, ko bi bilo treba vse skupaj zaokrožiti še z vpisom v Zemljiško knjigo, pa tega niso naredili,« razlaga Andrej Volk, referent za gospodarstvo v Občini Šoštanj. Marsikdo morda niti ni vedel, da mora narediti še ta korak. Kdo zanj tudi ni imel denarja. »Mi pa zdaj ugotavljamo, da je na nepremični-
27. decembra 2013
Šoštanj – Občina Šoštanj je v okviru priprave Občinskega prostorskega načrta naročila izdelavo hidrološko-hidravlične študije za obstoječe in predvideno stanje z ukrepi za celotno območje občine in tudi Pohrastnik. Študija je med drugim vsebovala izračun propustnosti vode pod mostom, po katerem teče železniška proga; ta naj bi bil »kriv« za poplave, ki se dogajajo tam naokoli. Izračuni so pokazali, da rekonstrukcija mostu ob stoletnih pretokih voda ne bi veliko prispevala k popolni poplavni varnosti urbanega območja Pohrastnika v neposredni bližini sotočja, bi se pa ob sočasni delni regulaciji Florjanščice poplavna varnost bistveno izboljšala, če bi bili pretoki Toplice, Bečovnice in Florjanščice deset do dvajsetletni, pretoki reke Pake pa nizki, enoletni. Gre za primer, ki se v naravi pojavlja relativno pogosto, ukrepi pa bi bili za tamkajšnje prebivalce izjemno pomembni. Zato bo Občina Šoštanj naredila vse, da se jih izvede.
Ana Ojsteršek, Velenje: »Leto 2013 je bilo zame čisto lepo leto. Zadovoljna sem, kadar lahko ustvarjam, rišem, kadar sem s svojo družino. Vnukinje me vedno spravijo v dobro voljo. Želim si, da bi vsi skupaj nehali tako hiteti, da bi našli več časa drug za drugega. V starosti je osamljenost velik problem, vsi potrebujemo družbo. V teh časih pa se mi zdi, da se premalo družijo tudi mladi, da se sploh ne znajo več ustaviti. Vesela in zadovoljna bom, če mi bo zdravje v letu 2014 služilo vsaj toliko kot doslej. Majhna zadovoljstva bom še naprej iskala v ustvarjanju. Ravno ta mesec sem sama ustvarila veliko prazničnih voščilnic, ki se jih moji prijatelji in znanci vedno razveselijo.«
n
n mkp
Pločnik in javna razsvetljava v Metlečah
Kako bolno je naše zdravstvo V bolnišnice tudi kriminalisti – Visoki obiski na celjskem sodišču – Obvoznica in kolesarske steze – Prvi znani Kitajec v Celju
Šoštanj – V okviru kohezijskih projektov so v Metlečah uredili kanalizacijo. Poleti je Občina tam uredila tudi lokalno enosmerno cesto, na začetku decembra pa tudi pločnik in javno razsvetljavo. Trinajst novih led luči ob 370-metrskem novem pločniku je pridobitev za številne, saj imajo tako zagotovljeno varno in razsvetljeno povezavo med Šoštanjem in Pohrastnikom. n mkp
V času, ko so pri nas še zelo različna mnenja o tem, ali je država res tako zdrava, da ne potrebuje denarne pomoči institucij matere Evrope, se je pokazalo, da je bolno tudi naše zdravstvo. To, da močno boleha zaradi pomanjkanja denarja, je znano že dolgo. Zdaj se je pokazalo, da naj bi bilo zaradi posameznikov tudi moralno bolno. Menda tudi zaradi tega, ker nekateri zdravniki oziroma drugi delavci v zdravstvu bolehajo za posebno »boleznijo«, ki je povezana z denarjem, denarno trpi zdravstvo. Posledično tudi bolniki. V pretekli dneh namreč na vrata bolnišnic niso trkali navadni pacienti, ampak kriminalisti. In ne, ker bi bili bolni, trkali so, da bi potrdili sume o posebni bolezni, ki se je razširila med nekaterimi zdravstvenimi delavci. Tudi med cenjenimi zdravniki. Da je ta bolezen, korupcija, v zdravstvu zelo razširjena, so mnogi že dolgo opozarjali, zdaj so delavci pregona udarili. V Ljubljani, Mariboru in še nekje, tudi v Celju. In pravijo, da še ni konec. Bomo videli, ali bo korupcijska mreža v našem zdravstvu res tako široka, kot nekateri opozarjajo in napovedujejo. In kaj bo vse to skupaj pomenilo za naše zdravstvo. In tudi za tiste, ki so zdravstvene pomoči potrebni. Pravijo, da zdravstvo sledi našemu bankirstvu, gradbeništvu, kjer so se na sodišču znašli »baroni in baronice«, nekateri so že tudi za zapahi. Da smo po akciji »čista lopata« dobili še kakšno »čista injekcija ali skalpel«. Da ni nič več svetega, naj bi kazala tudi petkova obsodba ekonoma mariborske nadškofije na celjskem sodišču, sicer Obsoteljčana Mirka Krašovca. Tega je obsodila že Cerkev, zdaj je dobil še dve leti posvetne kazni. Skupaj z zagovornikom še vedno zagotavljata, da je nedolžen. Da ni zagrešil golju-
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
fije na račun evropskih sredstev pri obnavljanju dvorca Betnava. Celjsko sodišče se sploh lahko letos »pohvali« z več visokimi obiski. Od direktorjev do novinarjev. In mnogih vmes. Eden iz njihovih vrst, sodnik Milko Škoberne, pa se je sam znašel v sodnih mlinih. Tudi zaradi jemanja podkupnine. Očitno zelo razširjene in nalezljive bolezni v Sloveniji. Drugod je v tem času pred novim letom pozornost osredotočena na drugo, prijetnejše. Ne le zaradi čistega prazničnega slavja, tudi zaradi slavja »delovnih zmag«. V Rogatcu so tako (končno) odprli obvoznico. Z njo so rešili prometne zagate, ki so se še poslabšale z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, saj se je promet močno povečal. Dela so bila zahtevna, preko reke Draganje so morali zgraditi nov most in brv za pešce, zgradili so oporni zid, protihrupne ograje ter mnogo drugega, da so dobili potrebam primerni objekt. Večino denarja je zagotovila Direkcija za ceste, nekaj je primaknila občina. Direkcija za ceste pa je pred dnevi tudi predstavila projekt na malo »nižji« prometni ravni. In sicer kolesarsko povezavo med Rogaško Slatino in Podčetrtkom ter Bistrico ob Sotli. Gre za del evropske kolesarske mreže, zato bo del denarja tudi zagotovljen iz evropskega sklada za regionalni razvoj. V tem projektu bodo zgradili tudi kolesarsko stezo med termalnim parkom Aqualuna Term Olimia ter samim krajem Podčetrtek. Ni pa še povsem »dobra vest«, da bo družba iz Dubaja kupila Radeče papir. O taki nameri smo že poročali, kot tudi, da pričakujejo pomoč naše države, finančno spodbudo za tuje naložbe. Za zamik naj bi bila kriva tudi »papirologija« pri ustanavljanju novega »slovenskega« podjetja. To naj bi se imenovalo Radeče papir nova. Tako prave pogodbe še niso podpisali, naj bi jo pa kmalu po novem letu. Proizvodnja pa naj bi, če bo šlo vse po načrtih, znova stekla februarja. Pa še to:v celjskem Pokrajinskem muzeju so pripravili posebno slavje. Obeležili so 100-letnico prihoda prvega znanega Kitajca na Slovensko. V Celje ga je pripeljala celjska svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin. Pripeljala ga je kot zaročenca, z njim pa se ni nikoli poročila.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
nk
Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 3
27. decembra 2013
Srečno 2014
Odgovornost, ljubezen, svoboda
To so tri vrednote za prihodnost Slovenije, ki je 23 let po dnevu, ko se je velika večina odločila za samostojno državo, na novih preizkušnjah - Samostojnost in enotnost sta vrednoti, ki se ju včasih premalo zavedamo Velenje, 23. decembra – Polna dvorana velenjskega Doma kulture je na dan, ko smo se Slovenci in Slovenke na plebiscitu odločali o lastni državi, s svojo prisotnostjo na osrednji občinski prireditvi še enkrat nemo rekla »da«. Tako kot pred 23 leti so se zavedali, da je takrat odločni »da« zaprl ena in odprl druga vrata. In Slovenijo
Glinene zgodbe Velenja Pred prireditvijo so v zgornji avli Doma kulture Velenje odprli še priložnostno razstavo skupine Gambatte, ki že 5 let deluje pod okriljem Društva šaleških likovnikov. Ta je resnično raznolika, nostalgična in barvita. Velike glinene plošče pripovedujejo zgodbe mladega mesta, zgodbe rudarjev, gradov, mitov in simbolov sedanjosti. Razstava bo na ogled vsaj še dober teden dni.
Alenka Godec je bila prva, ki je barve samostojne Slovenije zastopala na Evrosongu. Njen glasbeni sprehod skozi najlepše slovenske popevke je bil nostalgičen.
odpeljal na novo pot. Ob tem smo se upravičeno vprašali, kam nas je pripeljala in kam vodi naprej? Kako danes skozi zgodovinski odmev zveni nekdaj enotni in usodni »da«. »Vsaka odločitev je hkrati tudi ločitev. Vsak »da« ima svoj »ne«, vsak svojo svobodo in odgovornost,« je poudaril voditelj prireditve, preden je nekaj prazničnih misli nanizal Zdenko Gorišek, predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki je letos oktobra obeležila 60-letnico delovanja. Slavnostni govornik se je vrnil v čas, ko smo se odločali za skupno prihodnost. »Želim vam, da bi živeli v zanimivih časih. Za kaj drugega je človek rojen kot za zanimive čase? Vsakdanjost je za vsakdanje ljudi, za ljudi brez domišljije in talentov. Pravi časi za prave ljudi so tisti zanimivi časi. In časi osamosvajanja so bili zagotovo zanimivi,« je razmišljal na začetku. Potem je obudil lastni spomin na čas pred 23 leti. »Danes se za-
vedam, kakšna je bila naša zmaga. Spominjam se vojne, tistih mojih 17 dni v njej, spominjam se rojstva lastne države. Moje države …«. Ob tem je poudaril, da ne vidi vsaka generacija rojstva svoje države, zato se mu zdi, da so sedanji časi še bolj zanimivi. In kako naprej? Omenil je tri vrednote, ki naj nas vodijo na tej poti; odgovornost, ljubezen in svobodo. Vnaša jih tudi med mlade, s katerimi preživi večino svojega prostega časa. In ob tem ostaja optimist. »So ljudje, ki se vedno veselijo dežja. Ker za njim vedno posije sonce. Zagotovo to lahko rečemo tudi za čase, v katerih je Slovenija danes. Verjamem, da bo sonce kmalu spet posijalo,« nam je po slovesnosti, ki jo je s koncertom najlepših slovenskih popevk nadgradila odlična pevka Alenka Godec, povedal slavnostni govornik. n bš
Slavnostni govornik Zdenko Gorišek: »Želim vam, da bi živeli v zanimivih časih.«
Bojan Kontič, župan MO Velenje: »V Velenju praznujemo ravno na dan, ko se je izvedel plebiscit. To mi je všeč, saj je Dan državnosti in samostojnosti pomemben praznik za vse nas. Prav je, da ga praznujemo, da izobesimo zastave in da pokažemo, da smo kljub vsem težavam in stranpotem, ki so se zgodile po leti 1990, zavedamo pomena lastne države, samostojnosti in prepotrebne enotnosti pri odločilnih projektih za našo prihodnost. Velenje je po 23 letih povsem drugačno. Včasih kdo reče, da ni sprememb, a to zanesljivo ne drži. Mesto je v teh letih doseglo razvoj, ki je viden in občuten. In tako bo tudi v prihodnje, saj ima Velenje tako dušo kot srce. Le nekaj let tega nismo opazili.« Srečko Meh, poslanec v Državnem zboru RS: »Ob letošnjem prazniku čutim zadovoljstvo, ker smo danes morda v podobnem, prelomnem obdobju kot pred 23 leti. Tudi danes bi bilo prav, da strnemo vrste, da ne gledamo preveč nazaj, le toliko, kot je nujno potrebno. Sicer pa bi morali gledati v prihodnost in se dogovoriti, na kakšen način bomo našli minimalno enotnost, ki jo potrebujemo zato, da saniramo banke, pomagamo gospodarstvu in kaznujemo krivce za nastalo situacijo. Slednje naj delajo pravosodni organi, tožilstvo. Policija … Politika pa mora znotraj parlamenta zagotoviti dobro delo. Predvsem pa se moramo umiriti.« Jožef Kavtičnik, poslanec v Državnem zboru RS: »V teh časih se je pokazalo, da smo Slovenci naredili prav, da smo se odločili za samostojno pot. Je pa res, da smo bili postavljeni v situacijo, ko si niti nismo znali predstavljati, kaj pomeni samostojnost. Smo unicum v južno slovanskih državah, saj smo šli v samostojnost prvi, nobenega zgleda nismo imeli. In če si prvi, se ti zgodijo tudi napake. Sedaj vidimo, da smo jih delali. A verjamem, da jih bomo ravno zato, ker se zavedamo, da smo jih naredili, znali tudi odpraviti. Verjamem v ljudi. Le s poštenostjo, pridnostjo in zaupanjem bomo uspeli premagati težave, ki nas pestijo danes.«
Soglasno potrdili proračun za prihodnje leto V ospredju proračuna v občini Šmartno ob Paki kohezijski projekti – Končno zelena luč za lani sprejete spremembe prostorskega plana Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 23. decembra – Devet točk dnevnega reda so imeli predvidenih za zadnjo sejo sveta v letu 2013 svetniki občine Šmartno ob Paki. Osrednji sta bila predloga občinskega proračuna za prihodnje leto ter sprememb na področju prostorskega plana. Oba so sprejeli.
Sprejeli SD-ejev amandma, zavrnili amandmaje SLS-a
Čeprav so predlog občinskega proračuna za leto 2014, »težkega« dobrih 5,3 milijona evrov svetniki potrdili soglasno, v razpra-
3
Svetniška skupina SLS-a (od leve proti desni: Klemen Slemenšek, Mateja Ažman in Damijan Ločičnik) je vložila na predlog občinskega proračuna za leto 2014 tri amandmaje, ki jih župan in svetniki niso potrdili
vi o njem niso bili tako enotni. V uvodni obrazložitvi je župan Janko Kopušar dejal, da je predlog proračuna uravnotežen in razvojno naravnan in da so pri pripravi upoštevali večino danih pripomb. Nanj pa so prispeli štirje amand-
maji, od tega je enega podala svetniška skupina SD-ja, ostale tri svetniška skupina SLS-a. Prvo omenjenega so potrdili, druge tri zavrnili. Svetniki SD-ja so predlagali, naj lokalna skupnost predvidenih 300 tisoč evrov, namenjenih za iz-
vedbo projekta obnove šmarškega kulturnega doma zaradi neuspešne prijave na razpisu nameni za nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Paški vasi. Svetniki SLS –a pa so predlagali več denarja za drobno gospodarstvo, kar je
bilo za ostale svetnike konstruktivno, niso pa soglašali s predlagano prerazporeditvijo sredstev. Župan Kopušar je predlagatelje pozval, naj ta amandma popravijo in zagotovijo uravnotežen proračun, vendar se za to možnost niso odločili. Osem od 13 svetnikov je amandma zavrnilo, ob tem pa so podprli predlog župana, ki je pozval svetniške skupine, naj predlagajo člane za novo občinsko posvetovalno telo - komisijo za podjetništvo. Imenoval naj bi jo na začetku prihodnjega leta, njena prednostna naloga pa naj bi bila reševanje težav malega gospodarstva. Ostala dva amandmaja SLS-a pa Kopušar ni dal na glasovanje, ker jih že v osnovi ni podprl. V razpravi so nekateri svetniki poudarili, da v celoti s predlogom proračuna za prihodnje leto ne soglašajo, a ga bodo podprli zaradi kohezijskih projektov, kot sta izgradnja povezovalnega voda vodovoda in kanalizacijskega omrežja. Med njimi je bil tudi svetnik SLS-a Klemen Slemenšek, ki je - kot je povedal - pričakoval, da svetniki njihovih
amandmajev ne bodo sprejeli. »Protestiram pa proti takemu buldožerstvu,« je še dodal.
Končno zelena luč za predlagatelje sprememb
Svetniki so že lani obravnavali predlagane spremembe na področju prostorskih aktov oziroma za izvzem predlaganih zemljišč iz kmetijske rabe in jih opredelili kot stavbna zemljišča. Na oktobrski seji sveta naj bi odlok tudi sprejeli, a je župan Janko Kopušar to točko umaknil z dnevnega reda seje, ker niso pridobili soglasij vseh nosilcev urejanja prostora. Najdlje so čakali na pozitivno soglasje Agencije RS za okolje. Ta je namreč zahtevala še študijo poplavne varnosti. Izdelavo slednje je lokalna skupnost naročila, z njo je naposled soglašala tudi omenjena agencija, zadevo so na seji potrdili občinski svetniki. S sprejetjem usklajenega PUP-a so omogočili občanom, ki so podali 30 predlogov za spremembo namembnosti zemljišč, gradnjo stanovanjskih in drugih objektov. Kopušar je še dejal, da gre pri tem tudi za celovitejšo rešitev in posodobitev odloka ter njegovo prilagoditev razmeram na trgu nepremičnin. n
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 4
Srečno 2014
4
27. decembra 2013
Gorenje dobilo 27 milijonov evrov novega kapitala Gorenje je uspešno zaključilo tudi drugo dokapitalizacijo – Dokapitalizacijska sredstva bodo namenili razdolževanju in razvoju – Vzporedna kotacija Gorenjevih delnic na Varšavski borzi Mira Zakošek
Velenje, 18. december – Gorenje je uspešno sklenilo tudi drugo dokapitalizacijo. Skupaj so pridobili 26,7 milijona evrov svežega kapitala, od tega 6,17 milijona v Sloveniji, 10,55 milijona na Poljskem, z 10 milijoni pa je že jeseni sodelovala japonska korporacija Panasonic. Z uspešno izvedbo obeh dokapitalizacij je Gorenje utrdilo strateško partnerstvo s Panasonicom in uspelo pridobiti nove tuje vlagatelje, pridobljen svež kapital v skupni višini skoraj 27 milijonov evrov pa bo družbi omogočil nadaljnjo razdolžitev in izboljšanje finančnega položaja ter pospešitev razvojno-investicijskih načrtov, ki bodo prispevali k njeni
Morda še ena dokapitalizacija? V enem letu lahko Gorenje izvede še eno dokapitalizacijo s konverzijo terjatev iz naslova posojil v kapital družbe. Trenutno se o tem pogovarjajo z zainteresiranimi finančnimi institucijami o tej možnosti.
večji konkurenčnosti. Z vzporedno kotacijo na Varšavski borzi vrednostnih papirjev, ki je načrtovana do konca letošnjega leta, bo Gorenje vzpostavilo dostop do investitorjev na eni največjih srednjeevropskih borz ter povečalo svojo mednarodno prepoznavnost. Za dokapitaPredvidoma od lizacijo so se 30. decembra 2013 delničarji bo Gorenje trgovalo odločili na s svojimi delnicami skupščini Delavci Gorenja so zdaj že na božično-novoletnem dopustu, za prihodnje tudi v Varšavi in s tem 23. avgusta leto pa imajo pogumne načrte. neposredno dostopalo Razdolžili se bodo letos. Deldo investitorjev na S tem, ko se bo Gorenje raznice so bile ceni 4,31 evra kapital se je po obeh dokapitalizaci- sti in finančne moči v okviru straeni največjih dolžilo, bodo povečali razvojnajprej ponuna delnico je iz- jah povečal za 38,69 odstotka. teških poslovnih ciljev, ki smo si srednjeevropskih ne sposobnosti in mednarojene korporakoristilo 291 obV upravi Gorenja so zelo zado- jih zastavili. Uspešen zaključek doborz dno konkurenčnost skupine. ciji Panasonic, ki stoječih delničarjev, voljni, še posebej, ker so dokapita- kapitalizacije zato razumemo tudi To predstavlja poleg obsežne je vplačala 2.320.186 ki so vplačali 1.284.541 lizacijo izvajali v izredno zahtevnih kot odraz zaupanja v naše razvojne optimizacije proizvodnih lokaizdanih delnic po ceni 4,31 delnic v skupni vrednosti 5,54 makroekonomskih in gospodarskih načrte, s katerimi bomo cij, ki so jo uspešno sklenili, evrov v skupni vrednosti 10 mili- milijona evrov, zaposleni so vpisali okoliščinah. Predsednik uprave Go- utrdili položaj Gopovečanje finančne mojonov evrov. in vplačali 17.512 delnic v skupni renja Franjo Bobinac pravi: »Gore- renja v panogi či in s tem temelje za izOd 20. novembra do 17. decem- vrednosti 75.476 evrov. Gorenje nje je v teh izjemno zahtevnih raz- proizvajalcev boljšanje poslovanja v bra je nato potekala druga dokapi- je k sodelovanju v dokapitalizaciji merah uspelo pridobiti skoraj 27 gospodinjtalizacija, v kateri so bili pod enaki- uspelo pritegniti tudi nove investi- milijonov evrov svežega kapitala in skih aparaDokapitalizacijske skladu z začrtano strategijo skupine v naslemi pogoji kot Panasonicu k sodelo- torje v Sloveniji in na Poljskem, ki nove, tuje vlagatelje, hkrati pa smo tov.« delnice po n dnjem srednjeročnem vanju povabljeni najprej obstoječi so vpisali 2.575.688 delnic v sku- utrdili naše strateško partnerstvo s 4,31 evra obdobju. delničarji, nato zaposleni in še novi pni vrednosti 11,10 milijona evrov. korporacijo Panasonic. Pridobljeni vlagatelji v Sloveniji in na Poljskem. Skupaj so tako pridobili 26,7 milijo- sveži kapital bomo uporabili za poPravico do vpisa novih delnic po na evrov svežega kapitala. Osnovni večanje naših razvojnih sposobno-
www.gorenje.com
VIZIJA PRIHODNOSTI. IZKUŠNJE PRETEKLOSTI. ODGOVORNOST IN INOVATIVNOST SEDANJOSTI. Vesele praznike in srečno novo leto 2014!
gorenje novoletno voscilo 2014 Nas Cas 280x200.indd 1
20.12.2013 13:47:09
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 5
27. decembra 2013
Srečno 2014
Šestka napreduje po terminskem načrtu Tik pred koncem leta se je gradnja šestega bloka termoelektrarne Šoštanj znova zakomplicirala, saj zaradi neuresničene dokapitalizacije niso poravnane obveznosti do Alstoma – S pogajanji uspeli skrajšati rok izvedbe in znižali naložbeno vrednost – V šestem noveliranem investicijskem programu dokazujejo, da bo blok celotno obratovalno obdobje rentabilen Mira Zakošek
Prejšnji teden je grozilo, da bo Alstom potem, ko ni dobil poravnanih 10,3 milijona evrov, znova ustavil dela na gradbišču šestega bloka. Pogajanja pa so bila vendarle uspešna in 19. decembra, ko je bil prvotni rok za izpolnitev obveznosti, so dela nemoteno napredovala naprej. Za zdaj velja, da mora TEŠ pogodbene obveznosti izpolniti do 20. januarja. O tem, kakšno je trenutno stanje v Termoelektrarni Šoštanj in na gradbišču šestega bloka, smo se v ponedeljek pogovarjali z direktorjem Petrom Dermolom. Kakšno je torej trenutno stanje na gradbišču?
va sestanemo in začrtamo potem tudi pot, kako bomo nadaljevali. Tega, da bi že konec januarja imeli zaprto finančno konstrukcijo, skoraj zagotovo ni mogoče pričakovati. Seveda pa moramo čim hitreje poiskati določene rešitve. To tudi delamo in prepričan sem, da se bomo z Alstomom v januarju uspešno dogovorili.« Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj se je v zadnjem obdo-
Dan pred zapadlostjo računov je vodstvo TEŠ izvedelo, da z obljubljeno dokapitalizacijo še ne bo nič »Vse aktivnosti pospešeno tečejo, kar pomeni, da tudi zadnji dogodki niso pustili posledic na gradbišču šestega bloka. Z veseljem lahko povem, da smo uspešno zaključili tlačni preizkus kotla, ki je za letos največji mejnik pri tej naložbi. Vsa dela za zdaj potekajo v zastavljenih časovnih okvirih.«. Z Alstomom ste se sicer uspeli dogovoriti za odlog plačila zapadlih obveznosti, a 20. januar, ko naj bi jih izpolnili, ni daleč. Kako boste zagotovili ta sredstva? » Z Alstomom smo imeli odkrite, a trde dogovore. Treba se je zavedati, koliko je že bilo vloženih finančnih sredstev v ta projekt. Sklenili smo dogovor, da se v januarju zno-
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol: »Želim si, da bi bilo leto 2014 najlepše!«
Dokapitalizacija Tatjana Podgoršek
Banke, banke, vse se zadnje dni vrti samo še okoli bank. In denarja. In lukenj, ki jih je treba s tem denarjem zamašiti. Država bo najprej dokapitalizirala NLB, NKBM in Abanko. Za dokapitalizacijo bo namenila 3,012 milijarde evrov. Še 445 milijonov evrov bo namenila za Probanko in Factor banko ter 200 milijonov evrov za slabo banko. Če k temu dodamo, da je slabih kreditov po bankah pravzaprav za 9 milijard evrov, je to morda za nekatere pričakovana novica, za druge olajšanje, za navadne smrtnike pa: brez komentarja. Za bankami, denarjem in luknjo je v teh dneh zelo pogosto omenjena beseda dokapitalizacija. Z njo naj bi to veliko luknjo zamašili. Kdo in kako, se ve – breme bomo nosili davkoplačevalci. In to predvsem tista množica, ki že tako stežka ali pa še slabše stiska mesece z meseci. Ki pri odločitvah, razen na volitvah
in referendumih, nima besede. Zato pa jo država stiska na vseh koncih, si izmišlja nove davke, zaostruje merila za pridobitev socialnih pomoči ... Stranke to stisko spretno izkoriščajo za medsebojna obračunavanja, za priprave na bližajoče se volitve, čeprav bi morale resnost svojih idej ter prizadevanj za dobro ljudi dokazovati vsak dan. Tako pa le redke od tistih, ki imajo škarje in platno v rokah, zanima, kdo in kako bo dokapitaliziral življenje ljudi, ki so že klonili pod težo bremen vsakdana, in tistih, ki se še oprijemajo majave rešilne bilke. Stranke omalovažujejo nasprotne dobre rešitve in zamegljujejo lastne zmote. Jasno vsem je le, da bo treba dokapitalizirati banke, ki jih bo država nato odprodala, ter da bo treba še bolj zategniti pas. S trojko znotraj ali zunaj države. Na Gospodarski zbornici so označili dan objave stresnih rezultatov bank za dan čistih računov, pa je tudi za dan upanja, da se bod(m) o iz preteklih napak vendarle kaj
naučili. Mi, ki imamo zgolj glasek, ali tisti, ki imajo glas? Tisti, ki so lahko na veliko zapravili naš skupni denar in so bili neodgovorni, nesposobni ali tatovi (v kravatah sicer in oboroženi z laptopi ali tablicami namesto s pištolami). A vseeno tatovi, mar ne? Domača naloga nas torej šele čaka. Po finančni sanaciji bank bo nujno tudi prestrukturiranje prezadolženega gospodarstva. Brez rasti slednjega bo čez čas spet potrebna sanacija bank. Predvsem pa bi iz vodenja morali umakniti ljudi, ki so dokazljivo neodgovorno zapravili premoženje te generacije in dokazljivo neodgovorno puščali pravne praznine. Pa naj gre pri tem za državno upravo, banke, stranke, podjetnike … Takšnih napak se ne odpušča le s floskulo »se zgodi«. Čiste račune namreč pričakujejo davkoplačevalci. Skrajni čas je, da njihov poziv, končno obrodi kakšne rezultate. In da nove volitve prinesejo tej državi končno nekaj, kar bo mlin namlel v skupno dobro vseh, ne le posameznikov v družbi. n
bju posvečalo predvsem pripravi novega šestega noveliranega investicijskega programa. O tem smo že pisali, tokrat me predvsem zanima, če ste dokazali rentabilnost bloka šest? »Vsak investicijski program se dela na do- Letošnja ločen presečni datum proizvodnja skladna in pri vsakem naložbe- z načrti, proizvedli nem programu upora- so 3500 GWh biš podatke, ki so na ti- električne energije sti datum znani in ki seveda imajo neko pravno osnovo. Pri noveliranem investicijskem programu so bili uporabljeni vsi realni vhodni podatki in ti so pokazali, da bo blok 6 skozi celotno obratovalno obdobje rentabilen in da je tako s tehnološkega kot okoljskega vidika nesporen.« Kaj pa se je pravzaprav zgodilo z napovedano dokapitalizacijo, ki naj bi jo izvedel Holding slovenske elektrarne? »Dokapitalizacija je bila predvidena in tudi dogovorjena. Na žalost smo v novembru, dan pred zapadlostjo prej omenjenih računov, izvedeli, da te ne bo, in že naslednji dan zapadli v velike finančne težave. Seveda smo z določenimi ukrepi te finančne težave blažili. Toda pri projektu bloka 6 se je zapadlost pri računih poznala, zato smo bili prisiljeni začeti pogajanja z Alstomom, saj HSE ni dokapitaliziral TEŠ, tako kot je obljubil.« In to kljub temu, da ste se uspeli z Alstomom pred tem dogovoriti za nižjo ceno in tudi krajši rok izvedbe, kar je za nadaljnji razvoj Termoelektrarne Šoštanj zelo pomembno? »Res je. Pred kratkim smo končali zelo trda pogajanja z Alstomom. Načrtovani rok izgradnje šestega bloka smo skrajšali za celih pet mesecev in znižali investicijsko vrednost za 14 milijonov evrov. To so jasni dogovori, ki jih moramo vsekakor ohraniti. Za to moramo
tudi mi izpolnjevati obljube. In finančna nezmožnost plačevanja obveznosti ima lahko za nas hude posledice, ki se lahko kažejo tudi v večji investicijski vrednosti in kasnejšem dokončanju del. Tako TEŠ kot naš lastnik HSE moramo biti odgovorni in zagotoviti vse, da se to ne bi zgodilo. Vsaka prekinitev del namreč pomeni velik porast stroškov in kasnejšo izvedbo.« Kakšni so torej zdaj roki in kakšna je trenutna investicijska vrednost? »Trenutna cena je milijardo 428 milijonov evrov, rok končanja del je 26. junij 2015, ko naj bi začeli poskusno obratovati. To je dogovorjeno in te terminske okvire so sprejeli tudi vsi ostali izvajalci na gradbišču šestega
5
bloka. Prav vsi se tudi trudijo, da bi jih dejansko dosegli. Trenutno vse to dobro kaže in osebno menim, da bodo postavljeni roki, če bo šlo vse naprej po trenutni dinamiki, še kakšen mesec krajši. To je za Termoelektrarno Šoštanj izjemno pomembno, saj pomeni hitrejša izgradnja tudi zgodnejše ekonomske učinke.« Če na hitro ocenite: koliko denarja ste za šesti blok že porabili in koliko del je že opravljenih? »Trenutno je opravljenih več kot 85 odstotkov vseh del, porabili pa smo milijardo in 100 milijonov evrov.« Vaša osnovna dejavnost, proizvodnja električne energije, je postala ob vseh zapletih v zvezi z gradnjo šestega bloka, kar nekako obrobna. Kako ste torej zadovoljni z letošnjo proizvodnjo? »Letos nam je uspelo zagotoviti zelo visoko razpoložljivost proizvodnih enot. V prvi polovici leta je bilo zaradi hude in dolge zime veliko težav. V pomladanskem času je bilo padavin obilo, zato smo v termoenergetskih objektih obratovali z manjšo zmogljivostjo, a smo to potem spet nadoknadili avgusta in septembra, ko so bila daljša sušna obdobja. Leto končujemo s približno 3.500 GWh proizvedene električne energije; na premogovnih proizvodnih enotah smo dosegli približno 95 odstotkov načrtovanega plana, med tem ko je na plinskih turbinah proizvodnja nekoliko višja kot 100 odstotkov. Če zaključim: lahko smo zadovoljni z letošnjo proizvodnjo – predvsem zato, ker smo nemoteno zagota-
Z Alstomom so spogajali nižjo investicijsko vrednost šestega bloka, ki trenutno znaša milijardo 428 milijonov evrov, rok dokončanja del pa je 26. junij 2015 vljali razpoložljivost proizvodnih enot. Nedoseganje proizvodnje ni naša napaka, ampak je to odločitev trženja v Holdingu slovenske elektrarne.« Že vrsto let spremljam dogajanje v termoelektrarni in najbrž ne ocenjujem narobe, če ugotovim, da je bilo to zanjo, pa tudi za vas osebno, eno najtežjih obdobij? »Pred dnevi, ko sem nagovoril zaposlene Termoelektrarne Šoštanj, sem poudaril, da je bilo leto 2013 za naš kolektiv izredno težko, in vem, da bo takšno tudi
naslednje. A tega izziva se ne smemo ustrašiti, znani smo po svojem dobrem delu, po svoji vztrajnosti in predvsem to moramo prenesti v leto 2014. Pripravljeni moramo biti na vse izzive, na vse prepreke. Prepričan sem, da bomo vse to, ker smo dober kolektiv, znali preskočiti. Želim si, da bi se čez eno leto znova takole slišali in videli, ter ocenjevali, da je bilo leto 2014 kljub vsem tem razmeram, v katerih živimo, najlepše leto v našem dosedanjem življenju. S to mislijo želim vse dobro tudi vsem prebivalcem, ki živijo v našem okolju. Torej: Srečno 2014.« n
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 6
6
Srečno 2014
OD SREDE DO TORKA Sreda, 18. decembra Poslanci so potrdili spremembe zakona o davčnem postopku, na osnov katerega se bo neprijavljeno premoženje fizičnih oseb obdavčilo bistveno bolj kot doslej. Vlada je potrdila predloga zakonov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o delavski inšpekciji. S sprejetjem zakonov bo nadzor nad delom na črno na terenu prevzela sedanja carinska služba.
ostri kritik Kremlja Mihail Hodorkovski, saj je Vladimir Putin podpisal dekret o njegovi pomilostitvi.
Sobota, 21. decembra
Nasledil je dosedanjega predsednika Janeza Stanovnika.
Ker je bil dan, ko je pred 70 leti partizanska bolnica Franja sprejela prve ranjence, so ob obletnici pripravili pohod po poteh prvih ranjencev v bolnišnici.
V Nemčiji pa so bili protestniki nasilni. Zbrali so se zaradi napovedanega zaprtja kulturnega središča, ki ga že več let zasedajo pripadniki levičarskih skupin. Policija jih je morala razgnati odločno. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je napovedal, da bo država približno 70 tisočim Hrvatom v prihodnjem letu odpisala dolgove, starejše od leta dni.
Prazniki prinašajo tudi gnečo na cestah.
Protestniki so pred DZ opozarjali na »svinjarije v državi«.
Pred stavbo Državnega zbora in NLB se je zbrala skupina protestnikov Zaskrbljeni državljani, ki je uprizorila neke vrste protest proti, kot so dejali in pokazali, »svinjarijam v državi«. Generalni direktor policije Veniger je na čelo NPU imenoval Darka Majheniča. Evropska komisija je odobrila ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank, tako da je država že dokapitalizirala NLB, NKBM in Abanko. V Turčiji se je odvijala preiskava proti korupciji, ki jo je tamkajšnji premier Erdogan označil za »umazano operacijo« proti njegovi vladi. Ukrajinski predsednik je bil ponosen na dosežen dogovor z Rusijo. Kot je dejal, ta prinaša Ukrajini 11 milijard evrov vreden sveženj pomoči, ki bo poživil ukrajinsko gospodarstvo.
Četrtek, 19. decembra Zgodila se je slavnostna seja ob dnevu ustavnosti. Udeležili so se je predsednik Pahor, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ni pa bilo predstavnikov vlade. Govornik je bil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ki je poudaril, da je čudno, »da se sprejema nove moderne ustave spominjamo le na ustavnem sodišču, kakor da se nanaša le nanj«. Na trgu republike je popoldne potekal protest proti vladi, ki so ga želeli popestriti tudi kmetje s traktorji, napisi »izmolzli ste rajo« in z maketo krave Alenke. Do parlamenta se jim ni uspelo prebiti. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na ustavno sodišče poslala pobudo za presojo ustavnosti in začasno zadrževanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je dobila novega predsednika Tita Turnška. Bil je dan, ko je več kot tretjina odvetnikov svoje storitve ponujala
brezplačno. V londonskem gledališču Apollo se je zrušil strop, pri čemer je bilo poškodovanih 88 ljudi. Vroče je bilo v Južnem Sudanu. Po poskusu državnega udara, v katerem je umrlo 500 ljudi, je bila tarča napada upornikov oporišče mirovnih sil ZN, v katerega je pribežalo več tisoč ljudi.
Petek, 20. decembra Začela se je sanacija slovenskega bančnega sistema; družba za upravljanje terjatev bank je dobila prvi sveženj slabih terjatev iz NLB in NKBM.
Začela se je sanacija slovenskega bančnega sistema.
Premierka je ob tem povedala, da ima država po pomoči bankam na računu še 2,5 milijarde evrov, zato se z novim zadolževanjem ne mudi. Pesti pa nas vendarle. Poslanci in poslanke so na izredni seji razpravljali o odgovornosti za bančno luknjo in iskali krivce. Zvečer je potekala osrednja državna slovesnost pred dnevom samostojnosti in enotnosti. Govornik je bil predsednik DZ Janko Veber, ki je dejal, da smo še vedno »gospodarji na svoji zemlji, in zgodovina je pokazala, da lahko z združenimi močmi dosežemo marsikaj«. Pred proslavo so se na Trgu republike zbrali tudi protestniki. Pripravili so t. i. ljudsko proslavo Protestival. Portugalsko ustavno sodišče je iz varčevalno naravnanega proračuna za leto 2014 črtalo predvideno desetodstotno zmanjšanje pokojnin, saj je ocenilo, da gre za neustaven ukrep. Iz ruskega zapora je bil izpuščen
Večina jih je bila z mislimi že pri praznikih, mnogi so tudi odpotovali. Na dolenjski avtocesti je bil zato promet proti Hrvaški močno povečan, na nekaterih mejnih prehodih je bilo treba čakati tudi do tri ure. Tajska opozicijska Demokratska stranka je sporočila, da bo bojkotirala predčasne volitve, ki jih je po množičnih protestih za februar prihodnje leto napovedala premierka Jingluk Šinavatra. Svojci žrtev terorističnih napadov 11. septembra 2001 so bili veseli. Ameriško zvezno sodišče je namreč odločilo, da lahko tožijo Savdsko Arabijo, od koder je prihajala večina napadalcev. Predsednik ZDA Barack Obama je imel druge skrbi. Dejal je, da je največja napaka minulega leta klavrn začetek izvajanja zdravstvene reforme.
Nedelja, 22. decembra Egiptovsko sodišče je tri aktiviste, ki so bili na čelu vstaje proti nekdanjemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, obsodilo na po tri leta zapora. Osem priseljencev v Italiji, ki so v državo vstopili nezakonito in so protestirali proti nevzdržnim razmeram v sprejemnih centrih, si je v znak protesta zašilo usta. Uporniki v Južnem Sudanu so sporočili, da so prevzeli nadzor nad glavnimi naftnimi polji v državi. Zaradi nasilja se je na beg podalo že več deset tisoč ljudi. V predmestju švedskega glavnega mesta je potekal množičen shod proti rasizmu in nacizmu. Ljudje so se zbirali tudi v Ukrajini. Okoli 40 tisoč jih je prišlo na poziv ukrajinske opozicije.
Ponedeljek, 23. decembra Tudi v mestih se je pričela predpraznična gneča. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so odločili, da je suspendirani celjski sodnik Milko Škoberne kriv zlorabe položaja in prejemanja podkupnine. Dosodili so mu pet let in šest mesecev zapora.
V UKC Ljubljana so uvedli notranjo revizijo.
Z nedovoljenim se je ukvarjalo tudi vodstvo UKC Ljubljana. Zdravnika, ki sta osumljena nedovoljenega prejemanja daril, Vaneta Antoliča in Zorana Miloševića, so umaknili iz razpisnih komisij. V Rusiji so po Mariji Aljohini na prostost izpustili tudi drugo zaprto članico pankovske skupine Pussy Riot, Nadeždo Tolokonikovo, ki je ob prihodu zakričala: »Rusija brez Putina!« Japonski cesar Akihito je praznoval 80. rojstni dan. ZDA so zajele nenavadne vremenske razmere: v delu okoli Velikih jezer so se spopadali s snežnim neurjem, v New Yorku pa so se greli na 21 stopinjah Celzija.
Na protestih v Nemčiji je izbruhnilo nasilje.
27. decembra 2013
Strupeni prazniki Tjaša Zajc
Veselemu decembru je ostal le še dober teden življenja, a verjetno bo ta v celem letu najbolj poln sladkih trenutkov. Prihajajo božični in novoletni prazniki, ko bo večina vsaj za trenutek pozabila na morebitne slabe trenutke iztekajočega se leta in z žarečimi očmi zrla v novo leto, za katerega vedno optimistično upamo, da bo boljše kot prejšnje. Ob sladki čokoladi, babičinem najljubšem piškotu ali potici so občutki še potencirano pozitivni. Dobesedno. Sladkor vpliva na centre za ugodje v možganih, maščobe, pogosto prefinjeno skrite v slaščicah, slanih prigrizkih in pečenki, pa dodajo še odmerek centru za nagrajevanje. Sreča je na vrhuncu. Žur je tudi v naših žilah, kjer sem in tja dirkajo holesterol in trigliceridi, nekateri pa se veselju raje izognejo in počivajo kar na stenah žil. V jetrih, ki na visokih obratih predelujejo sladkor in maščobe. V trebušni slinavki, ki s polno paro prideluje inzulin za umirjanje povišanega sladkorja v krvi. Če smo čisto natančni, takšnih stresnih testov telesni organi ne izvajajo le ob praznikih. Prišli smo dovolj daleč, da je praznik lahko vsak dan. Čokoladice so vir izkazovanja ljubezni, rogljički in krofi za zajtrk, bomboni nagrade, največje zlo – sladke pijače – pa se otrokom dajejo, ker je to pač lažje kot jih prepričati v pitje nesladkanega čaja in vode. Dietologinja s Pediatrične klinike, doc. dr. Nataša Fidler Mis, je za eno od osnovnih šol izračunala, da otroci dnevno dobijo tudi do 77 gramov sladkorja, zdravstveno dovoljena količina je približno sedemkrat manjša. In to samo v šoli! Starši otrokom nikoli ne bi dali cigaret. Pri sladkorju na to večinoma sploh ne pomislijo. Pa so učinki prekomernega (!) uživanja sladkorja, kot pravi ameriški pediater dr. Robert Lustig, strupeni. Poleg metaboličnega sindroma je tu še sladkorna bolezen tipa 2. Mogoče je zato, ker je poznana že tako zelo dolgo, mnogi ne jemljejo resno. Drugi morda zato, ker bi kakršne koli spremembe v svojem življenju videli kot trpljenje, odpovedovanje ali poraz. In tako sladkorno bolezen tipa 2, ki nastane zaradi nezdravega življenjskega sloga, vsako leto pobližje spoznava vse več ljudi. Sladkornih bolnikov imamo v Sloveniji trenutno okoli 117.000, vsako leto pa se jim pridruži okoli 4.000 novih. Na svetu je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije leta 2010 okoli 300 milijonov ljudi z diabetesom tipa 2, ki nastane zaradi nezdravega življenjskega sloga. Njegove posledice pa so lahko oslepitev ali odpoved ledvic. Zaradi slabega pretoka krvi v nogah morajo zelo veliko bolnikom (enemu od štirih) amputirati eno ali obe nogi. Diabetes tipa dva lahko povzroči tudi prekomerno uživanje maščob in, paradoksalno, ga povzročajo tudi nekateri statini – zdravila za zniževanje holesterola v krvi, s katerimi se skuša vsaj malo ublažiti bolezni srca in ožilja, ki so pri nas lani prispevale k 40 odstotkom vseh smrti. Če so pri nasičenih maščobah, ki so denimo v siru, maslu, svinjini, znanstveniki zadnje čase še malo v dvomih, koliko prispevajo k boleznim srca in ožilja, pa dvomov ni pri transmaščobnih kislinah: te uživamo predvsem zato, ker jih obožuje industrija. Pogoste so v predpripravljenih izdelkih in prigrizkih, ki lahko zaradi trans maščob mesece in mesece uporabni čakajo na trgovinskih policah, nastajajo pa tudi pri pregrevanju olj. Davek za mehkobo, svilenost, puhastost ali svežino, ki jo dajejo hrani, so velik vpliv na razvoj ateroskleroze. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja jim vse več raziskav pripisuje vpliv na razvoj nekaterih vrst raka, nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, pa tudi vpliv na neplodnost in razvoj dojenčkov. V ZDA so jih zaradi vsega tega pred kratkim prepovedali. V Sloveniji pa nimamo niti predpisa, da bi bile na embalaži označene. Zato v resnici ne moremo vedeti, v katerih izdelkih natančno so; razen pri cvrti hrani. Še dobro, da si ob novem letu tako zelo radi zaželimo tudi veliko zdravja. n
Marija Anžej, Šoštanj: »Ko gledam nazaj, bi lahko rekla, da je bilo letošnje leto zame dobro leto, tako doma kot v službi. Srečno že zato, ker imam delo, ker z veseljem hodim v službo, ker se v kolektivu - delam pa na Občini Šoštanj, odlično razumemo med seboj. Zadovoljna pa sem tudi z doseženim na osebnem področju. Veliko truda sem vložila in dolgo delala na tem, da zmanjšam telesno težo in uspelo mi je. Nimam se kaj pritoževati. Je pa res, da je zadovoljstvo odvisno tudi od tega, kako visoke cilje si postaviš.«
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 7
27. decembra 2013
Srečno 2014
Pogrebnine in posmrtnine po novem denarne pomoči
344 zahtevkov za izplačilo pogrebnin
Po 1. januarju dosedanja univerzalna pravica vseh zdravstvenih zavarovancev pod centre za socialno delo in le socialno ogroženim – Manj upravičencev, manj tudi denarja dohodka ali seštevka minimalnih dohodkov družine. Pri izračunu se Pogrebnina je doslej znašala 507 ne upoštevajo dohodki, kot so deevrov in je bila univerzalna pravica narna socialna pomoč, otroški dovseh zdravstvenih zavarovancev. datek in državna štipendija. Višina Do pogrebnine so bili upravičeni ti- pravice bo znašala toliko kot osnovsti, ki so poskrbeli za stroške pogre- ni znesek minimalnega dohodka, ba pokojnika, če je bil ta pred smr- 265 evrov. tjo obvezno zavarovan, posmrtniTudi pogrebnina bo po novem na pa je enkratni denarni izredna denarna socialznesek, do katerega na pomoč, namenjeso bile upravičena kritju stroškov Do 31. ne osebe, ki so pogreba v višini decembra letos bo bile po umrli 530 evrov. Če znašala pogrebnina osebi zavaro507 evrov, po 1. januarju bodo stroški vane kot drupogreba nižji 2014 bo 530 evrov žinski član. od tega zneoziroma ne več, kot Po 1. januarju ska, pa le v vibodo znašali stroški 2014 pogrebnišini stroškov pogreba na in posmrtnina pogreba. Po zane bosta več zdragotovilih sogovornivstveni pravici, ampak ce bo stranka pogrebniLidija Hartman Koletnik: »Spremembe ožijo krog socialni, zato ju bo treba uveno urejala na pogrebnem zaupravičencev, posledično pa pomenijo tudi manj denarja. ljavljati na centrih za socialno delo. vodu, ki bo tudi pripravil predraIzredne denarne socialne pomoči morajo urejati upravičenci sami.« Do njiju pa bodo upravičeni le še čun pogreba. »Do pogrebnine botisti, ki živijo pod pragom revščine. do upravičeni družinski člani umrlega oziroma tisti, ki bo poskrbel za z nižjimi dohodki. Med slednje so- vičenec do denarne socialne pomoKdo bo upravičen? pogreb, vendar tudi ta le v primeru, dijo samske osebe, katerih skupen či oziroma varstvenega dodatka, je Novost v zvezi s posmrtninami in če je prejemnik denarne socialne dohodek ne presega 606 evrov, pri zadeva jasna. V drugih primerih pogrebninami prinaša sprememba pomoči in varstvenega dodatka. družinah pa 909 evrov na mesec. lahko pomagamo le tako, da presocialne zakonodaje. V. d. direktori- Ti bodo lahko to pravico uvelja- »V teh primerih bomo o upraviče- verimo, ali je družinski član ali druce Centra za socialno delo Velenje vljali na najbližjem centru nosti do pogrebnine odlo- žina upravičena do druge izredne Lidija Hartman Koletnik je pove- za socialno delo, kjer čali na centrih za soci- denarne socialne pomoči, ki jo na Višina dala, da bo posmrtnina po novem mu bodo takoj izdali alno delo. centrih nudimo. Vendarle naj bi biposmrtnine izredna enkratna denarna socialna odločbo o pogrebNa vprašanje, la pogrebnina tista oblika izredne bo do konca pomoč, ki se izplača zaradi smrti nini,« je pojasnila kdo bo plačal denarne socialne pomoči, ki naj bi tega leta 237 družinskega člana, uveljavlja pa jo Hartman Koletnistroške pogreba, poravnala stroške pogreba.« evrov, po novem lahko upravičenec, ki prejema de- kova. Poleg omeče svojci nimajo Je pa Hartman Koletnikova soletu pa 265 narno pomoč ali varstveni dodatek, njenih bodo podenarja, je Lidija glašala, da spremembe pri posmrevrov oziroma če skupni dohodek ne pre- grebnino lahko uveHartman Koletnik tninah in pogrebnimah ožijo krog sega višine njegovega minimalnega ljavljali tudi upravičenci odgovorila: »Če je upra- upravičencev v primerjavi s sedaTatjana Podgoršek
Greznice in male komunalne čistilne naprave Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen in storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (UL RS, št. 87/2012) bo od 1. 1. 2014 na območjih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer ni javne kanalizacije, uveden sistem praznjenja grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Storitve bo izvajalo Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., vsako nepooblaščeno odvažanje grezničnih gošč in blata ter njihovo prečrpavanje v javno kanalizacijo, okolje ali v vode pa je strogo prepovedano. Po izvedbi storitve bo KP Velenje vsakemu lastniku objekta izdalo dokazilo o ustreznosti odstranitve grezničnih gošč ali blata iz MKČN. Državna zakonodaja namreč predpisuje redno praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, in sicer najmanj enkrat na tri
Primerjava obstoječih in novih cen Storitve - greznice in MKČN, premer vodomera dN 20
Obstoječa cena v evrih brez ddv
Nova cena v evrih brez ddv
Odstotek spremembe
Prevzem gošč in blata iz greznic in MKČN
m3
-
0,3393
Omrežnina - prevzem gošč in blata
DN
-
0,3055
Okoljska dajatev za onesnaženje okolja - nepriključeni
m3
0,5283
0
Okoljska dajatev za onesnaženje okolja - priključeni
m3
0,0528
0
V preglednici je prikazan primer izračuna stroškov gospodinjstev, ki niso priključena na javno kanalizacijsko omrežje, zagotavlja se jim praznjenje grezničnih gošč in blata iz MKČN. Izračun je izdelan za objekt s tremi osebami ali mesečno porabo 12,5 m3 pitne vode in minimalnim premerom vodomera (dN 20). leta. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode (to je na vašem območju KP Velenje) je dolžan zagotavljati prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic, o tem voditi ustrezne evidence in poročati na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Zaradi opisanega stanja bomo uvedli sistematično praznjenje greznic in blata iz MKČN enkrat na tri leta ter hkrati uvedli mesečni obračun za te storitve. Nove cene si lahko pogledate na spletni strani www. kp-velenje.si.
(mestna občina Velenje, občina Šoštanj in občina Šmartno ob Paki) Tip objekta
Storitve, povezane z greznicam in MKČN
grezničnih gošč ali blata iz MKČN bo vsak posamezni uporabnik obveščen 14 dni pred predvideno izvedbo storitve.
O datumu izvedbe prevzema
Mesečni strošek KP Velenje za gospodinjstva, ki niso priključena na javno kanalizacijsko omrežje (v evr/mesec) Skupaj brez ddv
Skupaj z ddv
storitve
omrežnina
okoljska dajatev
Objekt z obstoječo greznico
4,24
0,31
6,60
11,15
12,21
Objekti z MKČN
4,24
0,31
0,66
5,21
7,70
7
Natančnejše podatke, pojasnila in zahteve v zvezi z izvajanjem nove storitve bodo uporabniki dobili v zgibanki, ki jo bo KP Velenje poslalo vsem bodočim uporabnikom. n Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.
Zdravstvena zavarovalnica Slovenije je lani namenila za pogrebnine in posmrtnine nekaj več kot 9,5 milijona evrov, od tega območna enota zavoda na Ravnah na Koroškem, kamor sodi tudi Šaleška dolina, dobrih 561 tisoč evrov. Med 1196 zahtevki, ki so prispele na območno enoto, je bilo iz Izpostave Velenje 344 zahtevkov za izplačilo pogrebnin in 15 zahtevkov za izplačilo posmrtnin v skupni vrednosti blizu 160 tisoč evrov. V letošnjih 10 mesecih pa je znašala višina izplačanih pogrebnin in posmrtnin v izpostavi Velenje približno 140 tisoč evrov.
njo zakonodajo, najbrž pa pomenijo tudi manj denarja, odmerjenega za obe pravici. »Državni svet je predlagal črtanje člena novele, ki predvideva prenehanje veljavnosti vseh določb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi s pogrebnino in po-
smrtnino prav zaradi predvidenega krčenja pravic.« Izredne denarne socialne pomoči ne bo treba vračati državi, tudi če bo umrli dedičem zapustil premoženje. n
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s tem
JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Šoštanj-Podlog in okoljskega poročila
I. Javna razgrnitev bo potekala 6. januarja 2014 do 9. Februarja 2014: • na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, • na spletnih staneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor na naslovu: • http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/ • v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj • v prostorih Občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki • v prostorih Občine Polzela Malteška cesta 28, 3313 Polzela • v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
II. Javne obravnave bodo potekale: • 29. januarja 2014 ob 16.00 v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj • 29. januarja 2014 ob 18.30 v kulturnem domu Šmartno ob Paki, 3327 Šmartno ob Paki • 30. januarja 2014 ob 16.00 v gasilskem domu PGD, 3310 Žalec • 30. januarja. 2014 ob 18.30 mali dvorani kulturnega doma v Polzeli, Glavni trg 2, p. 3313 Polzela
III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek DPN in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 9. Februarja 2014 dajo pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mzip@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DV Šoštanj-Podlog«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge in do njih zavzelo stališče, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti.
mag. Tanja BOGATAJ, GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR
Danijel LEVIČAR, V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA ENERGIJO
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 8
8
Srečno 2014
Vinograd potrebuje pridnega in skrbnega hlapca ter dobrega gospodarja Obiskali smo Miha Fajfarja, kletarja leta 2013 iz šmarškega društva vinogradnikov – Prihaja iz največje »seljačke« nogometne vasi na svetu in kraja nogometnih zanesenjakov Tatjana Podgoršek
Mihaela Fajfarja iz Slatine v občini Šmartno ob Paki poznajo v širšem okolju kot odličnega vinogradnika in vinarja, kar potrjujejo tudi priznanja. Med drugim mu je domače društvo vinogradnikov že dvakrat podelilo naziv kletar leta (2008 in 2013), v letih 2011 in 2012 pa je bil tudi kletar Slovenije.
govoril in se prešerno nasmehnil. Recept, kako lahko osvojiš naziv kletar leta, je preprost, pravi: ljubiti moraš vinograd, ker je trta ženskega spola, jo moraš ubogati, poslušati, imeti rad. Ko pridelek »spraviš« v sode, sledi umno kletarjenje. »Nisem edini dobri vinogradnik in kletar v Šmartnem ob Paki, zelo veliko članov našega društva je odličnih.«
Odličnega vina ni težko prodati Nisem edini dobri kletar in vinogradnik Čeprav živi v Slatinah od leta v Šmartnem ob Paki 1987, kamor ga je pripeljala ljube-
Pričakal nas je v zanj značilni opravi: s klobukom na glavi ter obveznim modrim predpasnikom, ki je izdajal, da se je pred našim prihodom mudil v kleti. Je res, kar pravijo, da sta vaša prva ljubezen vinograd in dobra rujna kapljica?, smo ga povprašali za uvod. »Ha, ha. O moji prvi ljubezni ne bi. Res je, da ljubim vinograd, da mi je delo v njem in v kleti užitek. Moram pa takoj pripomniti, da bi glede na to, koliko smo si naložili, težko govoril o vinogradništvu kot našem konjičku. Je dejavnost prezahtevna. Trudimo se vsi vinogradniki in vinogradnice Šmartnega ob Paki. Temu primerni so rezultati,« je od-
zen, sogovornik po govorici takoj ve, kje je pognal korenine. V Halozah, natančneje v največji »seljački« nogometni vasi na svetu, kot sam označuje Zavrč. Tam ima vinograd s približno 900 trtami, v Slatinah 300, na Kolovratu pri Mozirju, kjer je zadnja parcela, na kateri je še dovoljena zasaditev trt v vinorodni deželi Podravje, pa ima blizu 700 trt modre frankinje in 560 trt rumenega muškata. Od prve trgatve dalje raste tu pridelek za vrhunsko vino. Lanski letnik rumenega muškata je dosegel celo 102 'ekslna', kar je zelo visoka stopnja. Nekaj vinograda imajo Fajfarjevi v Halozah še v najemu. »Vsega skupaj imamo blizu
Nove pridobitve razveselile Kavčane Velenje – V Krajevni skupnosti Kavče so v decembru praznovali. Za svoj praznik so namreč izbrali 5. december, letos pa so svečanost pripravili dva dni za njim. »Letos smo z novimi pridobitvami v kraju res zadovoljni. Ob koncu leta smo namenu predali dolg odsek novega kanalizacijskega omrežja in rekonstruirano cesto na relaciji Spodnje Kavče–Zgornje Kavče,« nam je po-
vedal predsednik KS Kavče Andrej Kuzman. Cesto so za promet odprli jeseni, tako da se po njej vozijo že nekaj časa. »Krajani so zadovoljni z obema pridobitvama, je pa v kraju še veliko odprtih vprašanj, kar se tiče obnove cest. Kot je znano, je največji problem vhod v Kavče. Lahko povem, da so projekti pripravljeni, na občini tudi dajejo zagotovilo, da bi se
dela začela spomladi 2014. Želimo si, da bi se dela res čim prej začela. Nameščeni klinometri pod to cesto so pokazali, da ta vedno bolj drsi. Zato je rekonstrukcija v dolžini 241 metrov nujna. Na spodnji strani bo treba postaviti pet močnih stebrov, staro Potočnikovo kmetijo pod cesto bo treba odstraniti, prestaviti pa moramo tudi kapelo. V decembru se v Kavčah veliko
Na odseku ceste Spodnje Kavče–Zgornje Kavče, pri Glavniku, so namenu predali obnovljeno cesto, slavje pa nadaljevali v domu krajanov.
Miha je pred časom trdil, da vinograd potrebuje hlapca in ne gospodarja. Danes meni, da potrebuje pridnega in skrbnega hlapca ter dobrega gospodarja. Sam se pojavlja v obeh vlogah, pri tem pa mu pomagata žena in hči. Obe si zaslužita pohvalo. Torej ima naslednico? »Ne. Za zdaj se trudim zaman. Mlade to ne zanima.«
Trški viničar, nogometni zanesenjak …
3.000 trt, pridelamo pa od 8.500 do 9.000 litrov vina.« Najbolj ponosen je na dišeči traminec, z laškim rizlingom pa so dosegli vse nazive – od vrhunskega do ledenega vina. Pa lahko proda takšne količine, se nam je vsililo vprašanje samo po sebi. Miha zatrjuje, da odličnega vina ni težko prodati. Prepričan je, da bi ga Slovenija, ki je največja pridelovalka vina na svetu na število prebivalcev, lahko prodala na mizi, če bi vinogradnikom država stala ob strani. »Tako pa mora Miha Fajfar: »Se dobro vino pridela v vinogradu ali kleti? Začne se vinogradnik danes »fejst v vinogradu, konča pa v kleti. Bolje je biti dober kletar kot dober garat«, da lahko tudi vinogradnik. Najbolje pa vse v eni osebi.« odličen pridelek proda po nizki ceni.« Letošnjo letino je 2001) je nazdravil ob nedavnem vu odprtih kleti ob prazniku Občioznačil za povprečno. praznovanju okroglega jubileja. Na- ne Šmartno ob Paki ali ob strežbi V kleti hrani Miha nekaj buteljč- slednja najstarejša steklenica je iz v njihovem Vinotoču. Fajfarjevi so nih steklenic svojega »tekočega« leta 2004, to pa je laški rizling – vi- se namreč leta 2010 odločili za dopridelka. Največ je polnjenih z la- no Treh kraljev. polnilno dejavnost predvsem, »ker škim rizlingom (jagodni izbor, leVeseli ga, ker se kultura pitja vi- poskušamo prodati vino z dodano deno vino, suhi jagodni izbor), di- na v Sloveniji počasi spreminja. Še vrednostjo,« je pojasnil. šečim tramincem (izbor, pozna tr- bolj vesel je, ker je glede tega dogatev). Z najstarejšim svojim uste- mače okolje precej v ospredju. O kleničenim vinom (šipon, letnik tem se prepriča vsako leto na dne-
December je v KS Kavče res bogat, saj v zadnjem mesecu v letu praznujejo tudi krajevni praznik
27. decembra 2013
dogaja. Dogajanje ob krajevnem prazniku so z nastopi obogatili harmonikar Žiga Stropnik, Kavški pevci, mlade plesalke plesne šole Spin in glasbeni trio Milica, Anđelko in Mira. Program je povezoval Uroš Kuzman. Društvo prijateljev mladine je poskrbelo, da je otroke obiskal in obdaril Miklavž, tik pred novim letom pa jih bodo z vlakom odpeljali še na izlet v Celje. 21. decembra pa v domu krajanov pripravljajo še srečanje starejših krajanov. n bš
V ponos in veselje mu je naziv trški viničar. Dodelila mu ga je Občina Mozirje. Leta 2006 so namreč v Mozirskem gaju posadili potomko najstarejše trte – modro kavčino. Od leta 2010 zanjo skrbi Miha. Letos je prvič dokaj dobro obrodila. 49 grozdov so pobrali, sladkorna stopnja je bila zelo dobra, naprešali so osem litrov vina, ki ga sme mozirski župan porabiti za protokolarne namene. Mu ob službi in vinogradništvu ostane še kaj prostega časa? Mu. Rad se peš poda na Goro Oljko, sede na kolo, vzame v roko frajtonarico, na katero se je naučil zaigrati 15 skladb, obvezno spremlja nastope sokrajanke smučarke Ane Drev (tudi ob progi) in šmarških nogometašev. »V Šmartno ob Paki sem se preselil ne vede, da je tudi tu doma takšno nogometno navdušenje. Čeprav prihajam iz Zavrča, moram priznati, da nisem bil navdušen nogometni zanesenjak, dokler nisem prišel med Šmarčane in Šmarčanke. Ne trdim, da sem nogomet tako zelo vzljubil, bolj sem se prilagodil okolju, v katerega sem prišel in v katerem živim,« je še dejal Miha Fajfar. n
Mirko Vranjek, Ložnica: »Osebno v letu, ki se izteka, kakšnih posebnih uspehov nisem imel, pa tudi drugje jih žal nisem zasledil. Čudim se, da Slovenci še nemo vztrajamo pri vsem, kar se nam dogaja. Če poslušamo poročila, se zdi, da naši poslanci vsako uro sprejmejo kakšen nov zakon, ki pa ni dober za nas, navadne ljudi. Po mojem niti ne vedo, kaj sprejemajo. Bojim se, da se bo kmalu, že v letu 2014, zgodila neumnost, ker bo ljudem prekipelo. Osebno sem zadovoljen, ker sem zdrav. Nisem bogat, imam pa okoli sebe veliko ljudi, ki še komaj živijo. Nekateri že životarijo, starejši preživljajo mlade, ki ne dobijo dela. Pri nas premalo cenimo zdravo kmečko pamet; želim si, da bi se to v letu 2014 spremenilo. Osebno si želim, da bi mi zdravje še dobro služilo in da bi imel dovolj elana za vse, kar nam prinašajo ti oblačni časi.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 9
27. decembra 2013
Srečno 2014
Rezultati na poti do blaginje v regiji se že kažejo podpisalo 100 pomembnih odločevalcev razvoja v regiji, med njimi župani vseh občin, 50 direktorjev uspešnih gospodarskih družb, tudi Gorenja in Uniorja kot največjih zaposlovalcev. »Po poročilih posameznih podpisnikov sodeč se prvi rezultati na poti do blaginje v regiji že kažejo.«
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, med boljšimi v državi pri opravljanju svojega poslanstva – Štirje projekti, s katerimi naj bi zaznamovali razvoj regije in delo agencije v naslednjih letih
Doslej 211 štipendistov regijske štipendijske sheme
Tatjana Podgoršek
Celje, 19. decembra – »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je RASR, Razvojno agencijo Savinjske regije, imenovalo za spodbujevalca razvoja v regiji. Menimo, da svoje poslanstvo opravljamo dobro, da smo na marsikaterem področju med boljšimi tovrstnimi agencijami v državi. Ker delamo v interesu javnosti, je prav, da ji nekatere dosežke in načrte tudi predstavimo,« je Janez Jazbec, direktor omenjene razvojne agencije, navedel razloge za novinarsko konferenco pred tednom dni. Na njej je predstavil štiri pomembnejše razvojne projekte, ki so ali še bodo zaznamovali razvoj regije in delo agencije v prihodnje.
Z novinarske konference
20 regijskih projektnih predlogov za 2014–2020
do 2020 je določila EU, prednost pa bodo imeli projekti, ki bodo prinašali nova delovna mesta, zagotavljali tehnološko rast ter trajnostni razvoj. V 32 občinah Savinjske regije, ki so ustanoviteljice RASR-a, so
Med temi je izpostavil Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2014–2020. Programski del omenjenega programa je praktično kon- Povprečna višina štipendije čan, začenjajo se dogo- v letu 2013/2014 znaša za varjati za razvoj regije. dijake 208 evrov, za študente »Usmeritev je, da moradodiplomskega študija 383 in mo pripraviti 20 projekpodiplomskega študija 449 evrov tnih predlogov, ki bodo lahko konkurirali v naboru za pridobitev evropskih nepovra- se odločili za štiri prednostna potnih sredstev. Prioriteto načrtovane- dročja, in sicer turizem, prehrano, ga razvoja regij v obdobju od 2014 energijo in predelavo materialov.
Doslej 100 podpisnikov Deklaracije trajnostnega razvoja
Pri spodbujanju trajnostnega razvoja Savinjske regije vidi Jazbec vlogo agencije pri interesnem povezovanju družbenega in gospodarskega življenja v regiji. Povezujejo jih tudi na osnovi Deklaracije – dokumenta, ki temelji na družbeni odgovornosti pri doseganju dolgoročnega, vzdržnega, učinkovitega, kakovostnega ter okolju in ljudem prijaznega razvoja in je visoko etično zavezujoč. K podpisu deklaracije so pozvali 120, v treh letih jo je
Eden od pomembnejših razvojnih projektov Savinjske regije je regijska štipendijska shema, ki jo agencija izvaja četrto leto. Število sodelujočih podjetij v njej raste, potrebo po načrtovanju kadrov je zaznalo tudi 15 občin. Za izvajanje sheme je bilo doslej namenjenih več kot 2 milijona evrov, od tega
skega študija 383 in podiplomskega študija 449 evrov. Kljub krizi se je v tem študijskem letu 47 delodajalcev odločilo za štipendiranje 80 mladih, kar je spodbudno. Agencija je že objavila poziv za oddajo potreb za kadrovske štipendije za študijsko leto 2014/2015. Rok za oddajo prijave je 31. januar 2014. Dijakom in študentom, ki so bili izbrani za tekoče študijsko leto, pa bodo nakazali prve štipendije po novem letu.
Dober rezultat akcije »Podjetno v svet podjetništva«
Na začetku letošnjega leta se je razvojna agencija lotila projekta Podjetno v svet podjetništva. Namenjen je petmesečnemu podjetniškemu usposabljanju brezposelnih mladih z namenom, da se samozaposlijo. Letos so za samostojno podjetniško Od 20 udeležencev »Podjetno v svet podjetništva« se jih je doslej prakso usposabljali 20 mladih, od tega je dosamozaposlilo sedem; dva sta našla zaposlitev, v kratkem pa naj slej na omenjeno pot že stopilo 7 udeleženbi svoje podjetje odprli še trije cev, 2 sta našla zaposlitev, v kratkem naj bi dober milijon iz EU. Vanjo je vklju- svoje podjetje odprli še trije. Rezulčenih 211 dijakov in študentov. V tat je dober, pravi Jazbec. Prihodnje letu 2013/2014 je predvidenih za leto bodo izvedli tri štirimesečna štipendije slabih 771 tisoč evrov, od usposabljanja za 30 udeležencev. tega je dobrih 385 tisoč evropskega Poziv za vključitev prve skupine je denarja. Povprečna višina štipendi- že objavljen, rok za prijavo pa se izje v letu 2013/2014 znaša za dijake teče konec tega meseca. n 208 evrov, za študente dodiplom-
Staro in rabljeno je tudi lepo
tovrstne dileme in težave,« doda Alenka. In še, da največ ljudi k njim prihaja zato, ker jih najdejo na facebooku, kjer njihovo stran dnevno 'všečka' tudi po 300 ljudi. »Pred kratkim smo gostili skupino iz Lendave, Kobarida, prihajajo iz Maribora, celotne Prva obletnica velenjskega Centra ponovne uporabe - Lepo sprejet, obiskovalci iz Koroške. Praviloma vsi tudi kaj kupijo, pa vseh koncev Slovenije – Vse podarjeno očistijo, obnovijo in dokaj hitro prodajo četudi le kaj simboličnega, za kakšen evro ali dva. Doslej smo opravili 2.547 prodaj,« zadovoljno pripomni naša sogovornica. In Bojana Špegel čeprav so v posebni akciji, ki so jo pripra- rabljenih izdelkov, koliko na bolšjem trgu. pove, da jim stvari, ki so doma odveč, povili z medobčinsko zvezo prijateljev mla- Po letu dni so postali pravi izvedenci. »Pri darjajo tudi ljudje od drugod. Imajo tudi Velenje, 20. decembra – Prejšnji petek so dine Velenje, spomladi sprejemali tudi ta. keramiki, recimo, ki je dobimo veliko, sedaj gospo iz Ljubljane, ki jih redno zalaga z njiv Centru ponovne uporabe Velenje na prav Potem so pripravili prodajno akcijo, izku- že dobro prepoznavamo znamke, vemo, kaj mi. Sicer pa vsak četrtek z avtom, ki jim ga poseben način praznovali prvo obletnico piček pa namenili zvezi. »Vse tisto, česar pomenijo žigi na njih. In tako tudi lažje do- posodi MO Velenje, obiščejo tiste, ki bi jim delovanja. Točno opoldne so v centru na ljudje ne potrebujejo več, kar bi lahko pri- ločimo ceno. Najtežje je prav pri starinah; radi kaj podarili, pa sami nimajo prevoza. Koroški cesti 37 a pripravili kratko prilo- stalo tudi v smeteh, sedaj pripeljejo k nam. trudimo se, da postavimo takšno ceno, da »Le poklicati nas je treba, povedati, za kaj žnostno prireditev, na kateri je župan Me- Mi vse očistimo, pregledamo, popravimo je za zbiratelje dobra, za prekupčevalce gre, pa se dogovorimo, kdaj stne občine Velenje Bojan Kontič direkto- in potem po simbolični ceni prodamo. Le pa previsoka.« Da, tudi ti se namreč pridemo predmete iskat. rici Centra za socialno delo Velenje Lidiji starine so tiste, ki imajo ceno.« Ob tem na- pogosto oglašajo v trgovinici, kar Prej skušamo ugotoviCenter Hartman Koletnik predal zložljiv invalidski ši trije sogovorniki razlagajo, kako določijo pa velja za podobne centre po ti, ali so predmeti še je odprt od voziček. Centru ga je podaril občan, ko so ceno. Brskajo po netu, ugotavljajo, koliko vsej Sloveniji. »Sedaj je trgovin primerni za Center ponedeljka do ga popravili, pa so se odločili, da ga ne bodo bi kakšen predmet stal v spletnih trgovinah že kar nekaj in povsod imajo ponovne uporabe. petka, od 7. do 17. prodali, ampak podarili nekomu, ki ga potreure. Zanimivo je, da buje. In na CSD Velenje so ga bili izjemno imajo največji obisk veseli. Mi smo center obiskali že dan prej, v dopoldanskih da bi ujeli utrip dela v njem. Predstavili so urah. nam ga vodja centra Alenka Košir ter preko javnih del v njem zaposlena Jernej Rogina in Ognjenka Čovič. Vsak od njih je imel svoje delo, med tem ko smo jih motili, pa so v prodajalno prihajali tudi radovedni kupci. Iskreno, že sprehod po lepo urejeni trgovinici je pravo doživetje. Brskanje po kotičku, ki mu pravijo »svaštarnica«, ogled knjižnih polic, umetnin, obnovljenih kosov pohištva, po čistem dišečih igrač – vse to doživiš, ko prideš vanjo. In ob marsikaterem predmetu te ponese v preteklost, saj prebujajo tudi nostalgijo za časi in ljudmi, ki jih ni več z nami.
Nenehne spremembe ambienta
V trgovinici smo bili prvi dan, ko je odprla vrata. Pa tudi med letom. A tokrat se nam zdi spet drugačna. Alenka Košir se strinja: »Je drugačna, da. Nenehno se spreminja. V tem letu dni so nam ljudje prinesli vse; od postelje, žlice, krožnika, lestencev do starinskega televizorja. Zato se postavitve v našem centru nenehno spreminjajo.« V centru namreč sprejemajo vse, česar ljudje ne potrebujejo več, razen oblačil. Pa
9
Ob obletnici so v centru ponovne uporabe Velenje v sodelovanju s kulturno umetniškim društvom Koncentrat preuredili razstavno steno. Pred njo smo postavili zaposlene v centru, Jerneja, Alenko in Ognjenko.
Center ponovne uporabe Velenje so ustanovili v sklopu projekta USE–REUSE, ki ga vodi Okoljsko raziskovalni zavod s partnerji in pridruženimi partnerji, med katerimi je tudi Mestna občina Velenje, sofinancirata pa ga Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Neredko se zgodi, da ugotovimo, da so že za odpad. A če se jih da popraviti in jim dati novo vrednost, ki bo nekomu še prišla prav, jih vedno vzamemo,« doda Alenka. Veselo presenečeni ob podarjenih predmetih so bili že večkrat, Alenko pa najpogosteje preseneti dobro ohranjen porcelan. »Vmes so tako lepi kosi priznanih proizvajalcev, da jemljejo dih. Sicer pa večina podarjenih predmetov k nam prihaja lepih, nepoškodovanih. Mnogi se čudijo, kako lepo ohranjene stvari imamo v naši trgovinici.«
Nove dejavnosti, nove ideje
Ena boljših akcij, ki so jo pripravili v tem letu, je bilo zbiranje starih koles, ki so jih obnovili in ob evropskem tednu mobilnosti prodajali na prireditvi v centru mesta. »Praktično so dobili nove lastnike, še preden se je prireditev dobro začela, zato bomo zagotovo tovrstne akcije še pripravljali.« V centru že nekaj časa pripravljajo tudi mizarske delavnice, ki jih izvaja ročno zelo spretni Jernej. »Udeleženci prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Naučimo jih šabi-šik tehnike in rustikalnega staranja lesa. To je trenutno najbolj v trendu. Sodelujemo pa tudi z osnovnimi in srednjimi šolami ter zavodi,« še izvemo. Sicer pa lahko v center pripeljete tudi kakšen kos pohištva, ki vam je pri srcu, pa ga je že načel zob časa. »Naš Jernej je odličen mizar, zato z veseljem obnavlja lesene kose pohištva. Vedno upošteva želje stranke,« izda Alenka. Vsi trije zaposleni dodajo, da zelo uživajo v svojem delu. Veseli so tudi, ker se je center odlično prijel. Želijo si, da bi še dolgo živel, zato nenehno snujejo nove ideje, kako dejavnost Centra ponovne uporabe še izpopolniti. n
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 10
10
Srečno 2014
27. decembra 2013
Ni več lahkih poti, na srečo tudi ne nemogočih Šolski center Velenje raste že 55 let – V ospredju uspešen, samozavesten in zadovoljen udeleženec izobraževanja – Prihodnost tudi od njih zahteva konkurenčnost Tatjana Podgoršek
Velenje, 20. decembra - Za Šolski center Velenje (ŠCV) je šolsko leto 2013/2014 jubilejno. Praznuje 55-letnico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali z več dogodki. Večje med njimi so strnili v koledar Mavrični mozaik ŠCV, ki so ga vodstvo in ravnatelji posameznih šol centra predstavili na novinarski konferenci v jedilnici pedagoškega objekta Gaudeamus – najmlajši pridobitvi ustanove. Na njej je direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik med drugim dejal, da ŠCV raste že 55 let in da je to šola, ki vidi in gleda naprej. Njeni ustanovitelji so jo oblikovali na osnovi izkušenj in potreb po znanju, pri tem pa jih je vodila jasna vizija ter v prihodnost naravnan način razmišljanja. Po Kotnikovem prepričanju je danes ŠCV ena največjih ter najkakovostnejših srednje- in višješolskih ustanov v Sloveniji. Več kot 4.000 dijakov, študentov in odraslih pridobiva potrebno znanje v 29 srednješolskih, 6 višješolskih programih in v več kot 100 programih, prilagojenih za potrebe odraslih.
ŠCV je ena največjih ter najkakovostnejših srednjein višješolskih ustanov v Sloveniji. Več kot 4.000 dijakov, študentov in odraslih pridobiva potrebno znanje v 29 srednješolskih, 6 višješolskih programih in v več kot 100 programih, prilagojenih za potrebe odraslih. Prihodnost tudi od njih zahteva konkurenčnost. Podjetja potrebujejo kadre z uporabnim znanjem, inovativne vodje za neprestano prilagajanje ter iskanje novih, boljših rešitev. Zato je posebnost šol ŠCV sodobnost, interdisciplinarnost, usmerjenost v prakso, mednarodna povezanost, mobil-
Šolski center Velenje je šola, ki vidi in gleda v prihodnost, so zagotavljali direktor in ravnatelji posameznih šol centra na novinarski konferenci. Od leve proti desni: Srečko Zorman, Uroš Lukič, Janko Pogorelčnik, Rajmund Valcl, Ivan Kotnik, Darko Lihteneker, Mateja Klemenčič in Simon Konečnik
nost in seveda medkulturnost. Za center je Slovenija že dolgo premajhen trg. Delati bolje in učinkoviteje postaja – po zagotovilih Ivana Kotnika – na tej vzgojno-izobraževalni ustanovi način razmišljanja in delovanja. V središču tega je vedno udeleženec izobraževanja, s katerim morajo delati tako, da bo uspešen. »Seveda pa pri nas, posebej pri dijakih, ki jih je največ, ne gre le za izobraževanje. Pomembna je tudi vzgoja in zato je vsak izobraževalni program dober in je naložba. Če pa bomo v prihodnje od njega lahko tudi živeli, je druga zgodba, ki je že posledična in v bistvu lažja. Še posebej, če smo mlade v šoli naučili, da je šolanje vseživljenjski proces in ne le izobraževanje za en poklic.«
Med največje dosežke ŠCV je Kotnik uvrstil Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki je nastal pred 10 leti in s katerim se še bolj organizirano povezujejo z gospodarstvom in razvojem. Sicer pa je še poudaril, da je ponosen na vse rezultate, ki izstopajo iz sivine povprečja. Zagotovilo, da bo Šolski center odličen tudi v prihodnje, da bo njihova Mavrica še naprej žarela, so temelji, ki temeljijo na 135-letni tradiciji Premogovnika in poklicnega šolstva v Šaleški dolini, predanosti ŠCV, zadovoljstvu dijakov, študentov, odraslih … ter drznem stopanju po poti konkurenčnosti na vseh področjih njihovega delovanja. »Ni več lahkih poti, na srečo tudi nemogočih ne,« je dejal Ivan Kotnik.
V nadaljevanju novinarske konference so o dosežkih, s katerimi ustvajajo mavrico znanja, spregovorili še ravnatelji posameznih šol ter MIC-a.
Mavrični mozaik ŠCV
Jubilejni koledar ob 55-letnici so poimenovali Mavrični mozaik ŠCV. V triletnem koledarju s fotografijo in krajšim besedilom predstavljajo blagovno znamko centra – uspešnega, samozavestnega in zadovoljnega dijaka, študenta, udeleženca usposabljanja. Opisu dijaka so dodali temeljno znanje ter vrednote, ki jih je moč pridobiti na posameznih šolah ŠCV, ter krajši pogled v prihodnost. n
Bo neresnim študentom odklenkalo?
Župan in dedek Mraz na obisku
Spremembe in dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju zaostrujejo pravice in ugodnosti študentov – Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenja približno 40 odstotkov vpisanih novincev samo zaradi pridobitve statusa
Velenje, 19. decembra – V četrtek je župan Bojan Kontič skupaj z dedkom Mrazom in sodelavci iz občinske uprave obiskal varovanke in varovance Varstveno-delovnega centra SAŠA, enote Ježek Velenje. Z obiskom so razveselili tudi zavetišče za brezdomne v Centru Hiša in varovance Doma za varstvo odraslih Velenje. Tam je ob njihovem obisku skupina Gambatte, ki deluje pod okriljem Društva šaleških likovnikov, odprla priložnostno razstavo. Župan in dedek Mraz sta v petek obiskala tudi stanovalke varne hiše in mladostnike, ki živijo v velenjski stanovanjski skupini. Vsem ustanovam je župan ob obisku predal priložnostna darila. n bš
Blaž Marovt iz Šmartnega ob Paki: »Kot upokojenec lahko pri inventuri leta 2013 izpostavim to, kar meni večina med nami: da nimam časa. Nekaj malega si ga komaj vzamem za rekreacijo, vse drugo ga izkoristim za opravila pri hiši. Uspeh je tudi, da mi še kolikor toliko služi zdravje. Med omembe vredne dogodke pa uvrščam še dejstvo, da se je naložba v ekološko ogrevanje pokazala za dobro odločitev. Posebnih želja v letu 2014, v katerem bom dopolnil 60 let, nimam. Če bo takšno, kot je bilo letošnje leto, bom kar zadovoljen. Še bolj bi bil, če bi država nehala uvajati nove davke in bremenila davkoplačevalce. Življenje pa bi mi gotovo polepšal kakšen večji denarni dobitek na loteriji in še kakšna »žurka« več.«
Danes deluje v Sloveniji 51 višjih strokovnih šol, od tega 28 javnih in 23 zasebnih, ki razpisujejo 29 izobraževalnih programov. Med njimi je tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje, ki izobražuje po programih informatika, mehatronika, elektronika, gostinstvo in turizem, geotehnologija in rudarstvo ter varstvo okolja in komunala. V tem študijskem letu je vanje vpisanih 455 študentov od tega 337 v redni in 118 v izredni študij.
še vedno ostaja njegova akademska svoboda.« Merila pri vpisu so poslej bolj zaostrena. »Stopila so na prste« študentom, ki se vpisujejo zgolj zaradi pridobitve statusa. Takih je v prvih letniTatjana Podgoršek kih programov višje šole ŠCV že kar nekaj let blizu 40 odstotkov. »Pravice in ugodnosti iz statusa Na začetku tega meseca so stopile v veljavo lahko študent po novem uveljavlja največ tri leta spremembe in dopolnitve zakona o višjem strone glede na to, ali je študiral redno ali izredno. kovnem izobraževanju. Prinašajo kar nekaj spreKdor je že bil vpisan tri leta v študijske programe memb za šole in študente. Slednjim zaostrujejo visokega šolstva, se prav tako ne more več vpisati pravice in ugodnosti ter jim nalagajo večjo odv redni študij višjega strokovnega izobraževanja. govornost. Srečko Zorman:« Spremembe in Izjeme so pri tem redke.« »Ciljev sprememb in dopolnitev zakona je več. dopolnitve zakona zmanjšujejo zlorabe Po pojasnilu Zormana je novost tudi vpis v Med pomembnejšimi so ustvariti pogopri urejanju statusa študenta.« programe, za katere velja omejitev vpisa. Pri je za hitro prilagajanje višjega strotem bodo imeli prednost študenti, ki še Pravice kovnega izobraževanja potrebam niso bili redno vpisani v katerikoli nosti strokovnega sveta in in ugodnosti gospodarstva, združiti postoprogram višjega ali visokošolakreditacijske komiŠola iz statusa lahko pek akreditacije v enoten poskega izobraževanja. »Seveda sije, povezujeta pa lahko študent po novem stopek potrjevanja programa pričakujemo, da bomo imeli se postopek poizpiše študenta, uveljavlja največ tri ter predavateljev in odpraviti zaradi sprememb in dopolnovne akreditaciče ne obiskuje nekatere pomanjkljivosti, ki nitev zakona o višjem stroje in preverjanje leta, ne glede na to, obveznih so se doslej pokazale pri izvakovnem izobraževanju v nakakovosti. Ob kriali je študiral redno predavanj in janju zakona,« je povedal ravših programih bistveno manj tični oceni zunanje ali izredno vaj natelj Višje strokovne šole Šolvpisanih neaktivnih študentov. evalvacije je potrebna poskega centra Velenje (ŠCV) SrečŽal pa števila teh ne bo mogoče v novna akreditacija. ko Zorman. celoti zajeziti, kajti merila veljajo v primePo besedah sogovornika se bistvene spremem- Pravice študentov v ru omejitve vpisa, teh pa ni v vseh programih.« be in dopolnitve zakona nanašajo na ureditev povezavi z odgovornostjo Med slabostmi pri novostih je Srečko Zorman Spremembe na novo urejajo nekatera statusna omenil zmanjšanje možnosti vpisa študentov, ki akreditacije. Ta je bila zelo zapletena, postopki pa so bili med seboj nepovezani. Večji vpliv na vprašanja študentov, zmanjšujejo možnost zlora- so že končali visokošolsko izobraževanje in se odločitev o akreditaciji imajo po novem materi- be, predvsem pa so njihove pravice od zdaj ureje- nato vpisali še v višješolske programe. Kar nekaj alni ter kadrovski pogoji šole za izvedbo študij- ne v povezavi z odgovornostjo. Študenti namreč je bilo namreč takih, ki so to storili zato, ker niso skega programa. Bolj kot doslej je upoštevana po novem morajo obiskovati obvezne vaje. »Gre našli ustrezne zaposlitve in ker so menili, da bi bistrokovna avtonomija višjih strokovnih šol pri za laboratorijske, seminarske vaje in praktično li z več praktičnega znanja, ki ga nudijo višje strodoločanju izvedbenega kurikula ter ustrezne izobraževanje. Če jih študent ne obiskuje, ga lah- kovne šole, lahko bolj konkurenčni na trgu dela. n izobrazbe predavateljev. Ohranjajo se pristoj- ko šola izpiše, medtem ko obiskovanje predavanj
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 11
27. decembra 2013
Srečno 2014
Poskušam živeti, se učiti, spontano izrabiti dane možnosti Pisanje poezije je užitek, pisanje proze pa je obrt in trpljenje,« pravi Iztok Vrenčur
mlade, ki so ga prvič podelili ob letošnjem občinskem prazniku. Na pogovor v šmarško knjižnico je prišel točno, kar je za nekatere umetnike prava redkost. Zaznati je bilo tudi malce treme. Razumljivo,
prvenca, v katerega sem vložil veliko časa in energije. Odseva čas, ki ga živimo, je tudi kritičen do njega, struktur, ki nas obvladujejo, in do ideologije. Sicer pa sem se vedno pripravljen učiti.«
Tatjana Podgoršek
Iztok Vrenčur je eden od mladeničev, ki izstopa iz sivine povprečja. Če bi ga vprašala, ali je Velenjčan, Šmarčan ali svetovljan, bi mi najbrž odgovoril, da ni nič posebnega, da ne bi ničesar poudaril. Vsaj tako se je odzval na vprašanje, po čem, meni, je najbolj prepoznaven. Potrdil bi, da je Velenjčan, saj je tu preživel zgodnja otroška leta, obiskoval gimnazijo. Tudi Šmarčan, kjer je gulil osnovnošolske klopi in kjer živijo njegovi starši ter brat in kamor sicer redkeje prihaja. Za prištevanje k svetovljanom pa je razlogov več: kot diplomirani arheolog veliko potuje in raziskuje. Je tudi literat, ki s pisano besedo v prozi in poeziji prijateljuje že od gimnazijskih let. Lani se je na Festivalu mlade literature okitil še z nazivom »zmagovalec –»Uršljan«, letos pa se je vpisal med avtorje romanov. Javni sklad za kulturne dejavnosti RS mu je kot zmagovalcu omenjenega festivala izdal roman z naslovom Odrekanje svetlobi. Je tudi prejemnik priznanja župana Občine Šmartno ob Paki za
Iztok Vrenčur: »Življenje je táko, kot je. Krojijo ga vzponi, padci, pa znova vzponi. Za zdaj sem na nek način kar zadovoljen.«
saj fant ni vedel, na kakšna vprašanja bo moral odgovarjati. Led sva prebila z njegovimi dosežki iz osnovnošolskih časov. S kar nekaj priznanji, nadarjenostjo, s prvo nagrado za raziskovalno nalogo je že zgodaj dokazal, da iz njega še kdaj kaj bo. A vsega tega, pravi, ne prišteva med svoje uspehe. Kateri pa so potem omembe vredni? Nasmehnil se je ob vprašanju in odgovoril: »Seveda sem vesel izida knjižnega
Razlog za njegovo svetovljanstvo pripisuje dejstvu, da ga zanima veliko stvari. V življenju rad spoznava in se tudi trudi spoznavati nove stvari. Potoval je doslej že veliko, a ne dovolj. Želi si še kam po svetu, vendar mora za kaj takega vedno sprejemati kompromise: ko ima na voljo več časa za potovanja, običajno ni denarja, ko je ta, pa ni časa, ker je treba delati za denar. Zgodovina, razvoj človeštva ga je
Klepet pod arkadami »Tudi MOJ majhen BOJ«
vedno zanimal. V trenutku, ko se je bilo treba odločiti, kam in kako v življenju, je usmeril svoj korak v humanistiko. Izbral je študij arheologije. Svoje odločitve danes ne obžaluje. Pred tem ga je zanimalo naravoslovje. Naravoslovca sta oče in brat. Še vedno je študent podiplomskega študija, prosti čas, ki ga ima, kot pravi, kljub temu veliko, zapolnjuje z igranjem na kitaro, je strasten šahist, kot literat pa rad bere in piše. Na začetku je pisal pesmi in z njimi tudi nastopal. Pa kratko prozo, nekajkrat je poskušal napisati roman, kar mu je letos uspelo. »Odnos med poezijo in prozo je zelo zapleten. Zame je pisanje prve užitek, pisanje proze pa je obrt in trpljenje. Hkrati je izziv, ki se mu težko uprem,« je razmišljal na glas. Lahko poreče, da mu je življenje doslej teklo po začrtani poti? »Ne, ne,« je odgovoril in pojasnil, da življenja ne načrtuje, ne dela si dolgoročnih načrtov. Poskuša živeti, se učiti, spoznavati nove stvari, spontano izrabiti možnosti, ki se mu ponujajo. Zanj je nesmiselno vlagati veliko energije v plane, za katere obstaja večja verjetnost, da se ne bodo uresničili. Tako kot drugi je že občutil slast uspehov, posledice padcev, ki jih doživlja kot produkt za nadaljnje projekte, vzpone. Med slednje uvršča novo literarno delo. Tokrat se pogovarja za izdajo pesniške zbirke. Luč sveta naj bi ugledala prihodnje leto ali leta 2015. n
Decembrsko veselje v vili Mayer Za najmlajše obiskovalce so se posebej potrudili Šoštanj – V Občini Šoštanj so se za najmlajše obiskovalce vile Mayer, ki jo organizirano obiskujejo vse starostne skupine enot Vrtca Šoštanj, v decembru še posebej skrbno pripravili. V njej je praktično ves december, vse do torka pred božičem, vladalo ustvarjalno in praznično vzdušje.
»Otroci so izdelovali okraske za božično drevo, ustvarjali, se igrali, risali, prepevali pesmice o zimi in dedku Mrazu, plesali ...,« navdušeno pripoveduje Alenka Verbič, svetoval-
Eden od hitro razvijajočih se krajev v Sloveniji je Velenje. Prihajali so mladi iz vseh koncev naše bivše države in postali rudarji, razvijajoča se kovinskopredelovalna industrija pa je potrebovala tudi žensko delovno silo. Velenje je kmalu postalo najlepše mesto, ki so ga z udarniškim delom pomagali graditi krajani. Marsikdo je v Velenju našel zaposlitev, dobil stanovanje, si tu zgradil hišo ... Takšnih zgodb je veliko, manj pa je gotovo teh, ki govorijo o tem, da bi Velenjčan odšel na tuje. Eden od teh je Rudi Povše, Velenjčan, s katerim je v Muzeju v Velenju „klepetal pod arkadami“ Damijan Kljajič. Seveda je za izhodišče pogovora služila dvojezična knjiga „Tudi MOJ majhen BOJ (Auch MEIN kleiner KAMPF).
Rudi Povše (drugi z desne) je odličen pripovedovalec.
Rudi Povše se je rodil leta 1943 v Velenju. Družina je živela v starem župnišču pri cerkvi pod Velenjskim gradom. V osnovno šolo je hodil v preurejene grajske hleve. Nato je šolanje nadaljeval v rudarski industrijski šoli, se zaposlil na rudniku, vendar ne v jami. Bolj ga je veselilo konstruiranje naprav. Kmalu po šolanju je sledila vojaščina. Kot številni Slovenci je tudi Rudi služil JLA daleč na jugu države, v Nišu. Po vrnitvi je delo nadaljeval na rudniku, družina se je preselila v novi del Velenja, kjer so dobili lepo stanovanje v bloku „četverčku“. S podstrešja je neko poletje ob pomoči stanovalcev spravil tam izdelan čoln, s katerim je v Fiesi zbujal pozornost. Tudi neke nemško govoreče turistke z nenavadnim naglasom. Zaljubila sta se in po dveh letih pregovarjanj je zapustil Velenje ter sina, ki je bil plod daljšega sindikalnega izleta. V vasi Radiše nad Celovcem je zgradil hišo. Žena Nežika mu je rodila sina, nato še dvojčici, ki pa sta po porodu umrli. Leta 1976 se je rodil sin Boris, ki je imel dolgotrajne zdravstvene težave in je ob odhodu na svoj zadnji izpit pri 29 letih naredil samomor. To je bila še ena boleča izguba in Rudi in Nežika, ki je bila v Avstriji dvojezična učiteljica, sta se ob njej razšla. Ona je ostala v gorski vasici, Rudi pa je obnovil starejšo hišo pri Celovcu in sedaj kot invalidski upokojenec uživa na svoji posesti. Že kmalu po prihodu v Avstrijo je začel pisati prispevke za časopise. Z leti je dozorela ideja, da o svojem življenju in premišljanjih napiše knjigo. Knjiga v dveh jezikih (slovenskem in nemškem) je izšla pred dobrima dvema letoma. Njegov nastop v grajskih prostorih Muzeja Velenje je obiskovalce prepričal, da je njegova življenjska zgodba poučna, morda nenavadna, predvsem pa vredna, da jo preberemo. n Hinko Jerčič
Otroci so dogajanje navdušeno spremljali in v njem tudi sodelovali.
ka za družbenih dejavnosti v upravi Občine. »Lutkovna predstava, namenjena bodočim prvošolcem, pa jih je igrivo popeljala v pravljično praznovanje božiča Mayerjevih otrok v preteklosti.« Posebej radi so si otroci izdelali okrasek, ki so ga odnesli domov.
Novoletne zaobljube V decembrskem času gledamo nazaj in se spominjamo vseh lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Letošnje leto je bilo za Šaleški študentski klub zelo uspešno. Kljub zmanjšanju finančnega proračuna smo ohranili večino projektov. Nekateri projekti so bili še boljši od prejšnjih. Veliko pa jih je bilo tudi novih, ki bodo zaradi velikega interesa postali stalnice.
11
Prav tako se sprašujemo, kaj lahko še storimo v prihodnjem letu, kaj lahko še izboljšamo? Ugotovili smo, da moramo ponuditi študentom še več izobraževalnih projektov. Prvi med njimi bo tako že 11. januarja v stavbi Gaudeamusa, in sicer predavanje dr. Dušana
Božično-novoletni pedagoški program so izvajali na velikem in svetlem podstrešju vile Mayer, kjer se najmlajši obiskovalci vedno znova radi igrajo v kotičku, opremljenem s starinskimi igračami z začetka preteklega stoletja. Ta otrokom najljubši kotiček še dopolnjujejo s
Rutarja z naslovom Jud in prostitutka. Predavatelj bo govoril o izključevanju drugačnih ljudi in mehanizmih, zaradi katerih se to dogaja, pa tudi o strategijah preživetja in solidarnosti, ki jih razvijajo izključeni in družbeno segregirani ljudje. Prav tako smo se odločili, da damo možnost vsem članom ŠŠK, da prijavijo svoj projekt. Vse, kar morate storiti, je, da izpolnite obrazec za projektni načrt, ki ga najdete na naši spletni strani: www.ssk-klub. si/projekti in ga pošljete na ssklub@ gmail.com ali po pošti. Zadnje dni v letu bomo preživeli skupaj. Na sveti večer smo pripravili žive
posameznimi primeri replik starih igrač. »Nekatere originalne primerke pa so nam ljubeznivo odstopili naši občani,« jim je v imenu otrok hvaležna Verbičeva. n mkp
jaslice z odlično glasbeno spremljavo. Jutri nas čaka ŠŠK p‘jen žur, žur, ki je obvezen za vse študente, ki pridejo za praznike domov. Skupaj se bomo družili ob živi glasbi, vrhunskem bifteku in francoskem šampanjcu. V nedeljo pa odhajamo na veliko silvestrovanje v Bratislavo, kjer bomo na najboljši možni način zaključili leto 2014. V novem letu vam želimo nova spoznanja, razširitev obzorij ter da boste uživali v lepih trenutkih, ki bodo trajala celo leto. Srečno 2014, vaš ŠŠK! n pk
Lea Hudournik iz Slatine: »Med posebne dogodke leta, ki se izteka, bi lahko uvrstila nedavno samostojno likovno razstavo v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki. Pomeni namreč začetek moje nove poti v življenju. Ne nazadnje tudi zaključujem izobraževanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Sicer pa lahko leto 2013 označim za uspešno leto, prepleteno z več drobnimi dogodki. Posebna želja za prihajajoče leto je diploma na omenjeni akademiji. Če jo človek ima, je več vreden in tudi bolj spoštovan. Poleg tega si želim, da bi bila v letu 2014 bolj spontana, da bi lahko več potovala in imela časa za svoje najbližje. Če mi bo kdo ponudil priložnost za službo, se je zagotovo ne bom branila.«
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 12
12
Srečno 2014
27. decembra 2013
Razstava, ki prinaša veliko energije Do 27. januarja je v Galeriji Velenje odprta skupinska razstava 46 umetnikov, ki jih je k sodelovanju povabilo 16 likovnih kritikov – Razstava na ogled le v Velenju Bojana Špegel
Velenje, 20. decembra – Na začetku decembra sta Slovensko društvo likovnih kritikov (SDLK) in Galerija Velenje odprla obsežno skupinsko razstavo, tokrat z naslovom »Akt Pornografija Umetnost Kič«. Že obisk otvoritve je pokazal, da bo razstava pritegnila veliko pozornosti. Dva tedna po odprtju je to dejstvo. Prav zaradi nje se je močno povečal individualni obisk galerije, ljubitelji umetnosti pa prihajajo iz vseh koncev Slovenije. To pa sploh ni čudno, saj na njej predstavljajo nekatere najbolj zanimive poudarke v umetnosti našega časa. Kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček pravi: »Vsako leto ta razstava v velenjsko Galerijo prinese veliko energije, ki jo delimo z obiskovalci iz vse države. Z njo lepo zaokrožujemo leto 2013, ki je bilo za našo galerijo uspešno leto. Eden od presežkov v njem je bila pregledna razstava del kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, ki je bila tudi izjemno lepo sprejeta. Veseli smo, ker se bo selila tudi v Ljubljano in Mursko Soboto«
Premalo tematskih razstav
Likovni kritiki, združeni v slovensko društvo, se poskušajo odzivati na najnovejše tokove v likovni produkciji, zato vsako leto pripravijo razstavo z določeno vsebino. Tako jim uspeva predstaviti posamezen segment umetnosti, ki se uvršča med najbolj kakovostnega med našimi avtorji. Letos so v ospredje postavili nekoliko specifično – a vendar povsem običajno in tradicionalno vsebino – akt, pornografijo, umetnost in kič. »Vsi pojmi so sa-
Letni obračun (št. 2013) Matjaž Šalej
Ena od 16 likovnih kritičark in kustosinja razstave Milena Koren Božiček med razstavljenimi deli.
mostojni, zato je tema polemična, provokativna. Odziv umetnikov je bil zelo velik, skrbelo nas je celo, da bo naša galerija premajhna za predstavitev vseh del. Razmišljali smo, da bi jo delno prenesli še v kakšen drug prostor, vendar smo na koncu v soglasju z avtorji nekatere cikluse skrčili. Razstava je pokazala prerez kritične mase odnosa umetnikov do današnjega sveta.« Naša sogovornica je bila tudi selektorica. K sodelovanju je povabila domačinko, mlado slikarko Urško
Obnova Galerije spet vprašljiva? Velenje, 19. decembra - Ministrstvo za kulturo RS je spomladi objavilo tretji javni razpis za sofinanciranje razvojnih investicij v javni kulturni infrastrukturi. Nanj se je s projektom obnove velenjske Galerije prijavila tudi MO Velenje. 16. decembra je ministrstvo na svojih spletnih straneh objavilo rezultate razpisa, ki pa za Velenje niso dobri. Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti, nam je po objavi
Mazej, ki v galeriji sodeluje tudi v njihovih pedagoških delavnicah. »Lahko rečem, da se je res potrudila. Naredila je novo delo, ekskluzivno za to postavitev, ki pa je odlično uspelo.« Likovni kritiki so tokrat zajeli tudi dela starejših avtorjev, med katerimi so tudi staroste, kot je Franc Novinc, med drugim profesor na likovni akademiji. »Predstavlja se z delom, ki ga še nikoli ni predstavil. Vesela sem, da je na razstavi delo Teda Kramolca iz Kanade, ki je žal jeseni umrl, mednarodno širino pa daje tudi izbor umetnikov iz
tujine, tokrat iz Avstrije. Vse to daje svežino, odprtost in pripravljenost, da razstavljajo tudi v manjših krajih. Tematskih razstav je namreč občutno premalo,« doda Milena Koren Božiček. Logistika postavitve razstave del umetnikov iz vse Slovenije ni majhna, zato bo razstava tudi letos na ogled le v Velenju. »To je po svoje dražljivo, sploh, ker niti kolegom niti ljubiteljem umetnosti ni težko priti na ogled razstave k nam. Tudi bo na ogled še vse do 27. januarja.« n
Ali se bo MO Velenje na odločbo ministrstva pritožila, še ni mogoče reči. Sploh, ker je po objavljenih rezultatih projekt prvi na spisku projektov, ki so izpadli iz sofinanciranja. Obstaja pa tudi možnost, da bodo projekt obnove galerije začeli brez sredstev ministrstva. MO Velenje je namreč že objavila javni razpis in na njem izbrala izvajalca del za obnovo galerije. »Zanj sedaj zbiramo potrebna potrdila, da finančno ustreza kriterijem,« smo še izvedeli. n bš
Leto v znamenju filma
Velenje, 19. decembra – Prejšnji teden, od torka do četrtka, so v Regijskem multimedijskem centru Kunigunda, ki deluje v kletnih prostorih Gaedeamusa, pripravili tradicionalne multimedijske dneve. Vodja centra Dimitrij Amon nam je povedal: »Obiskovalce smo povabili k ogledu letošnje produkcije, ki je bila najbolj močna na filmskem področju. To lahko pripišemo tudi zelo dobremu kadru, ki smo ga v centru imeli preko javnih del. Obiskovalci so lahko v delavnicah izdelovali izvirne novoletne video voščilnice in se preizkusili v različnih multimedijskih dejavnostih. Vsak udeleženec je lahko svoj multimedijski izdelek odnesel s seboj domov.« Leto 2013 si bodo v Kunigundi torej zapomnili predvsem po uspešnih projektih s področja kratkih filmov. »Naj omenim le 4 filmčke o varnih točkah v Velenju, ki smo jih ustvarili v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi šolami. V njih prikazujemo realne situacije, v katerih se lahko otroci in mladostniki znajdejo. Z nazivom Odkrivamo neodkrito pa smo ustvarili promocijske filme slovenskih Mladinskih centrov, ki imajo mladinske hotele,« je še dodal Amon. Odziv na letošnje multimedijske dneve je bil soliden. n bš
rezultatov razpisa povedal: »Projekt obnove Galerije Velenje je ocenjen na 1 milijon 750 tisoč evrov. V proračunu MO Velenje smo na dohodkovni strani načrtovali, da bomo dobili milijon 400 tisoč evrov iz tega razpisa ministrstva, ostalo pa bi bil delež občine. Pisne odločbe ministrstva še nismo prejeli, smo pa prejeli enako število točk kot dva odobrena projekta. Zato sedaj čakamo na odločbo, iz obrazložitve pa bomo izvedeli, zakaj smo ob enakem številu točk izpadli iz predvidenega sofinanciranja obnove galerije. Potem bomo ustrezno odreagirali.«
Božično novoletni koncert
Že nekaj let zapored v občini Šmartno ob Paki v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti pripravi tamkajšnji mešani pevski zbor božično-novoletni koncert. Tudi letos je bil na sam praznični dan v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Poleg omenjenega zbora so na koncertu nastopili še člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki, kot gostje pa pevci mešanega zbora Musica viva iz Primskovega pri Kranju. Slavnostni govornik je bil podžupan občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek. n tp
Kaj je tisto, po čemer si zapomniš iztekajoče se leto? V osebnem pogledu seveda (nad)grajevanje osebnih odnosov, tako v družini, s prijatelji, ohranjanje zdravja, pa praznovane pomembnejše obletnice in prelomnice, lep in zanimiv dopust; to so stvari, ki v obdobju enega leta zaznamujejo človeka, naredijo vtis … Pozitiven ali negativen. Takšne stvari si človek najbolj vtisne v spomin. Uokviri pa jih po navadi z družbenim dogajanjem okoli sebe. Zapomni si morda, da je v letu velikih gospodarskih pritiskov delodajalcev uspešno izpeljal zahtevno finančno investicijo, v letu, ko je svoj medijski kolač kot najvplivnejša ženska v državi dobila ga. Bratuškova in nam s politično nomenklaturo usmerjala vsakodnevno življenje. Politika in družbena dogajanja seveda v največji meri okvirjajo naš »letni obračun«, ki ga analiziramo sami ali v okolju svojih najbližjih. Pomembni so nam seveda tudi poklicni in delovni presežki. O teh sem navadno bolj zadržan, sej se mi zdi pretirana poklicna samohvala ali pa tudi prevelika kritičnost brezpredmetna … Delo se ocenjuje in se mora na daljši rok. Zaposleni v javnem sektorju v kulturi moramo v tem pogledu imeti distanco do dogodkov, tudi do teh, ki jih morda seciramo v Alternátorju. Naša skupna kolumna naj bi bila zapisi s poudarkom na kritični analizi družbene angažiranost, lepih umetnosti in vsega ostalega, o čemer se lahko pogovarjamo v tem polu razmišljanja. O čem sem osebno veliko razmišljal, kar mi je osebno zapolnjevalo čas: o bližjih, o prijateljskem hribovskem »ferajnu« in pobegih v naravo, o dopustniškem osebnem odkritju velikega svetovnega dogodka in čudovite tuje pokrajine in o tem, da sem za leto starejši, z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami. In o čem sem sam pisal z največjo vnemo v Alternátorju: o zelo zanimivi operni postavitvi Wagnerjevega Letečega holandca (Večni mornar), o izjemnem filmu Razredni sovražnik, pa zelo zanimivima filmskima slovenskima dosežkoma »Čefurji raus« in »Kekec, tri dni pred poroko«, o izjemnem koncertnem gostovanju avstrijskega jazzista Mathiasa Ruppniga, simpatičnih glasbenih poletnih presežkih skupin Bossa de Novo, Damar, Albe in Lea ter seveda o izjemnem političnem gledališču, ki ga z avtorskimi projekti in uspelo dramaturgijo (ki meji na manipulacijo) izvaja razvpiti in priznani ter nagrajeni režiser in filozof Oliver Frljić. Vse naštete stvari so bile tudi del Velenja, del poklica, pa čeprav se je v mestu zgodilo še mnogo drugih pozitivnih (in negativnih) premikov. Ljudje v takšnem mestu, kot je Velenje, si zaslužijo, da spoznajo še kaj drugega kot popularne hrvaške glasbene »umetnike«, gledališke predstave po principu »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« in »Namišljeni bolnik«, da spoznajo tudi drugo plat kulture, umetnost, ki nima le zabavljaške funkcije in odpira svetove. Morda se mnogi ne bi strinjali z mojim osebni izborom in bi jim bil presežek prav gotovo kaj od tistega, zaradi česar so pošle vstopnice ali kar je napolnjevalo ulice in kulturna prizorišča. Dejstvo pa je, da je bilo leto predvsem zaznamovano s politiko – predvsem ekonomsko. Tega je bilo enostavne preveč, povsod, še največ v medijih. Ta ekonomija se nam v večini pozna na naših vse tanjših zaslužkih, čeprav smo kot narod pregovorno pridni, delavni in ustvarjalni. Če si kaj želim ob tradicionalnih pregovornih željah o zdravju, sreči in ljubezni v prihajajočem letu, želim vsem ljudem predvsem to, da bi odkrivali nove svetove umetnosti in kulture in se ne bi ukvarjali le s starimi, ki jih tako ali tako že poznajo in so neštetokrat prežvečene in preinterpretirane. Le z odprtim pogledom bomo našli cilj Večnega mornarja, prepoznali pravega Razrednega sovražnika, presegli Izbrisane in ujeli ritem Velikega briljantnega valčka; le tako bomo prevetrili »dolino šentflorjansko«. Srečnooo! n
Franc Ravnjak, Šoštanj: »Trinajstica je moja srečna številka in takšno je bilo tudi leto 2013. Srečno. Podobnega, kot je bilo to, bi si še želel. Kar nekaj uspehov in spodbud v kiparstvu sem doživel. Dokončal sem, kar sem si zamislil. Ponosno se spominjam zlasti dveh dogodkov s tega področja, razstave, ki sem jo pripravil v Termoelektrarni Šoštanj, in udeležbe v mednarodni kiparski koloniji na Madžarskem.«
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 13
27. decembra 2013
Srečno 2014
13
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
Srečno novo leto!
V uredništvu tednika Naš čas in Radia Velenje smo delovni seveda tudi med prazniki, saj tudi v takšnih dneh zbiramo in objavlja-
Kolektiv Našega časa skupaj z našimi upokojenci
mo aktualne informacije. Smo se pa konec prejšnjega tedna tudi mi »poslovili« od starega leta, ki je bilo zahtevno in naporno. A ob »slovesu« je vedno tako, da nas preplavi nostalgija in rečemo, da bi bilo prihodnje vsaj takšno, kot je bilo iztekajoče se.
Veseli smo bili, da so se nam tako kot običajno tudi tokrat pridružili prav vsi naši upokojenci, za katere vsako leto znova ugotavljamo, da za njih ne velja, da so vsako leto starejši. Tako dobro izgledajo, da jim kar zavidamo. Pred vami je še zadnja letošnja
številka, zato vam, drage bralke in bralci, želimo, da bi bili srečni, zdravi in seveda, da bi tudi v prihodnje rabi prebirali naš in vaš tednik Naš čas. Radijske oddaje radia Velenje pa seveda lahko spremljate tudi med prazniki. Srečno! n
1. LIDIJA BAČIĆ - Viski 2. IN & OUT - Zgodba zase 3. JACK HOLIDAY & MIKE CANDYS FEAT. B-CASE - Feel It Lidija Bačić na Hrvaškem velja za eno bolj popularnih pevk tega trenutka. Nase je opozorila s sklado Kiša, svojo prepoznavnost pa je pričela graditi tudi v Sloveniji. Prvič smo jo spoznali v duetu Dalmatinac in Dalmatinka, v katerem prepeva z Mladenom Grdovićem. S skladbo Crnokosi se je lani predstavila na Splitskem festivalu, pesem Vozačka dozvola z letošnjega Splitskega festivala pa je postala njena prva uspešnica pri nas. Tokrat Lidija predstavlja novo pesem z naslovom Viski.
Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke
Darilo za 15 let Skupina Tabu je ob 15-letnici delovanja izdala svojo prvo malo ploščo. Plošča nosi naslov Hvala za ribe, na njej pa je šest skladb, ki so na voljo v obliki cd plošče ali v digitalni obliki za nalaganje preko spleta. EP Hvala za ribe je posladek, s katerim se Tabujevci zahvaljujejo svojim oboževalcem za petnajst let podpore. Prinaša namreč jagodni izbor skladb, ki so avtorjem res v
LESTVICA DOMAČE GLASBE
ky groovy zasedba Jinx, za ljubitelje domačega rocka bodo poskrbeli novomeščani Dan D, vse okuse pa bo zadovoljila zasedba prekaljenih glasbenikov, zbranih v skupini CoverLover. Prihaja tudi vedno dobro razpoloženi Zlatko, v Rdeči dvorani pa bo nastopila tudi ena trenutno najbolj vročih domačih skupin Muff, katere nova uspešnica Nov dan je že postala velik radijski hit.
Starci spet ugnali mladce Konec leta je čas za obračune tudi na glasbenem področju. Tako že vemo, kateri izvajalec je bil v letu, ki se izteka, najuspešnejši v koncertni dejavnosti. Po Billboardovih podatkih je to legendarna rock skupina Bon
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
pa prva predstavnica mlajših izvajalcev Pink s 147 milijoni dolarjev zaslužka. Na četrtem mestu je še ena legenda, 64-letni Bruce Springsteen, na petem pa še ena predstavnica mlajše generacije – Rihanna, ki je letos nastopila pred več kot 1,5
velik ponos. Poleg naslovne skladbe Hvala za ribe in trenutne uspešnice Nekoč, nekje, EP prinaša še dve novi skladbi - Junfer, za katero je refren prispeval Tokac, pevec skupine Dan D, ter skladbo Male vojne. Svežim singlom ob boku stojita še skladba Moje luči, s katero je skupina Tabu nastopila na EMI 2011, in angleška različica pesmi Hvala za ribe (Thanks For The Fish), s katero se očitno ozirajo tudi onstran meja naše domovine.
Novoletni žur Jutri, v soboto, 28. decembra, bo v velenjski Rdeči dvorani že tradicionalni novoletni žur, ki vsako leto ob tem času v Velenje pritegne množico ljubiteljev dobre glasbe. Tudi letos bo dogodek postregel s pestrim izborom priznanih izvajalcev. S sosednje Hrvaške prihaja odlična fun-
predvsem po večji dinamičnosti, svežini in bolj trendovskih ritmih. Od izida plošče je namreč minilo kar nekaj časa, po Mančinih besedah pa se tudi njen glasbeni okus stalno spreminja in prilagaja novim svetovnim trendom. Melodija pesmi ji je bila zelo pri srcu že ob snemanju albuma, po njegovem izidu pa je prejela ogromno sporočil poslušalcev, da jim je ravno ta pesem najbolj všeč.
Bruno Mars najboljši po Billboardu Ena najbolj znanih glasbenih revij Billboard je sporočila, da so za najboljšega glasbenega izvajalca na
Jovi, ki je z 90 razprodanimi nastopi po vsem svetu zaslužila 205 milijonov dolarjev. Na turneji z naslovom Because We Can so nastopili pred več kot dvema milijonoma svojih privržencev. Na drugem mestu je predstava Michael Jackson The Immortal World Tour kanadskega Cirque du Soleila s 157 milijoni, na tretjem
Skoraj leto in pol od izida albuma z naslovom Iz prve roke, ki je poleg naslovnega singla prinesel tudi veliko uspešnico Ljubezenska puščica, Manca Špik predstavlja tretji single s te plošče. Gre za pesem z nenavadnim naslovom Baje, ki tako kot mnoge druge prihaja izpod peres avtorjev Matjaža in Urše Vlašič. V novi izdaji singla je Manca poskrbela za nekaj sprememb v aranžmaju pesmi, ki se od originala na plošči razlikuje
Donačka - Praznik poveže ljudi Božični zborček - Božični čas Veseli Dolenjci - Pozabljen božič Poet - Božič, bel božič Unikat - Najin božič Golte - Preproga božičnega dne Nemir - Čez praznike spet bom doma Ansambel Saša Avsenika in Slovenski oktet - Zvezde na nebu žare Alpski kvintet - Zunaj tiho sneži Igor in zlati zvoki - Ko bo božič spet
... več na www.radiovelenje.com
Mi2
Mi2 so ob koncu leta pripravili nov singel z naslovom Hči vaškega učitelja. Že tretja skladba, ki napoveduje sedmo studijsko ploščo, je prvi primer morilske balade v diskografiji enega ustvarjalno najbolj plodnih rock bendov pri nas.
IN&OUT
Zasedba IN&OUT zaključuje snemanje albuma, pri katerem so člani prvič sodelovali kot avtorji in instrumentalisti. Pri nastajanju albuma sodelujejo z izkušenim producentom Dejanom Radičevićem, še pred izidom pa v eter pošiljajo novo skladbo z naslovom Zgodba zase.
milijona oboževalci in zaslužila 138 milijonov dolarjev. Med prvo deseterico najdemo še večne The Rolling Stones, Taylor Swift, Beyonce, Depeche Mode in zvezdnika country glasbe Kennyja Chesneyja.
Manca Špik predstavlja nov single Baje
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
ČUKI IN MODRIJANI svetu za leto 2013 izbrali Bruna Marsa. Ameriški glasbenik s pravim imenom Peter Gene Hernandez se je v letošnjem letu s svojim albumom Unorthodox Jukebox uvrstil na prvo mesto kar osmih različnih lestvic. Album so doslej prodali v 1,8 milijona primerkih, skupaj pa je Mars v letošnjem letu prodal kar 120 milijonov kopij svojih skladb. Z zadnjega albuma sta najuspešnejša singla When I Was Your Man in Locked Out Of Heaven, ameriški glasbenik pa se lahko pohvali tudi s štirimi nominacijami za grammyja.
V prazničnem času so se odločili, da vnovič izdajo veliko uspešnico Daj mi poljub, ki je sicer izšla pred dvema letoma. Avtor pesmi je Jože Potrebuješ, ki se je z drugimi glasbenimi kolegi odločil, da jo praznično preoblečejo, jo obo-
gatijo s kraguljčki in ji nadenejo praznični aranžmajski pridih.
NUDE
Oktobra so nastopili na velikem koncertu v Križankah, kjer so v dveh urah in pol odigrali večino svojih uspešnic v simfonični preobleki. Koncert so tudi posneli in v teh dneh predstavljajo novi single Najlepša pesem, ki je nastal prav na tem nastopu.
NAJ PRAZNIČNA SKLADBA
Skladba Bela snežinka ansambla Veter je zasedla prvo mesto na lestvici 100 največkrat predvajanih božičnih in prazničnih slovenskih skladb. Na drugem mestu lestvice, ki jo je objavil Zavod IPF, je skladba Novo leto v izvedbi Rok 'n' Banda, na tretjem pa Pop Designova Na božično noč. Sledi Silvestrski poljub v izvedbah Eve Boto in Žana Serčiča (4. mesto) ter Alfija Nipiča (5. mesto).
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 14
14
Srečno 2014
Rakunovi iz Rečice ob Paki (z leve proti desni): Martina, Sonja in Janko s ponudbo na stojnici tu in tam presenetijo obiskovalce kmečke tržnice v Šmartnem ob Paki. »Presenečenja« običajno zrastejo na zelniku podjetne kmetice Martine, z njimi pa večkrat spravi v slabo voljo moža Janka: »Sem ti rekel, da mi ne reži sira, ker ga ne maram, tako kot ne rib, pa to kar rada preslišiš. Zame je zakon meso, in to svinjsko. Če mi tega ne privoščiš, bom raje pojedel kruh brez vsega. Na srečo ga je še samo grižljaj.«
27. decembra 2013
Polovično slavje Proslavili smo dan samostojnosti in enotnosti. Ker smo se rešili trojke, naj bi res zadržali samostojnost. Kakšne enotnosti pa tudi ob tem ni.
Dobra družba Pravijo, da je bil velenjski župan Bojan Kontič v decembru pogosto v dobri družbi. V družbi Dedka mraza. Kot da bi bil sicer v slabi?
Primerjave
Šoštanjski župan Darko Menih je z ženo Marjano v teh dneh v Avstraliji. Tja ga je povabila hči Helena, ki tam živi, dela in študira. Tudi v novo leto bo skočil tam in se šele po tem skoku vrnil v Slovenijo in Šoštanj. Dežela kengurujev je ena tistih, ki v novo leto skoči med prvimi. Ko se bodo njegovi Šoštanjčani na novo leto šele pripravljali, bo sam vanj že krepko zakorakal. Prehitel jih bo za kakšnih 12 ur. Če pa bi se pravi čas vračal, bi jim ga lahko kar »prinesel«. To bi bil dedek Mraz! Igor Meh, Matjaž Meža, njegova žena Majda in njena mama Fani Grazer so se v soboto dopoldne greli »po decembrsko«. Nazdravili so s kuhanim vinom, ki so ga v dobrodelne namene kuhali člani Lions kluba Velenje. Gospa Fani je bila z okusom zadovoljna: »Ravno prav klinčkov in ravno prav okusa po vinu,« je komentirala. Vsi ostali so se z njo strinjali. Pogrelo jih je v vsakem primeru.
Vojaki bodo enkrat tedensko vegetarijanci Če si pred oči naslikate vojaka, mu gotovo ne bodo manjkale močne mišice in natreniranost. Kot vemo, je za dosego česa takšnega potrebna tudi prava hrani. Vsi, ki se trudijo za svojo moč, potrebujejo ogljikove hidrate in beljakovine, zato tudi za vojake navadno velja, da redno uživajo meso. A na Norveškem so sklenili, da bodo njihovi vojaki poskusili drugače: ob ponedeljkih bodo vegetarideljkih bodo vegetarijanci. »S to janci. »S to odloči odločitvijo tvijo
želimo predvsem koristiti okolju,« je pojasnil Eystein Kvarving in dodal, da ne želijo ustreči vegetarijancem med njimi, temveč biti bolj ekološko usmerjeni. Kot je pojasnil, je po njihovem mnenju vegetarijanska dieta okolju bolj prijazna. Za zdaj bodo vegetarijanske obroke ob ponedeljkih ponujali v večjih vojaških bazah, kasneje pa nameravajo tako hrano distribuirati po vseh enotah. Načrtujejo, da bodo s tem prihranili 150 ton mesa na leto. »A ne gre za varčevanje,« je povedal Kvarving. »Res želimo biti bolj pozorni do okolja, bolj ekološki in tudi bolj zdravi,« je še dodal.
da si je ženska vse skupaj izmislila, zdravniki pa vanjo niso dvomili, ker je res imela velik trebuh in je bila zelo prepričljiva pri pritoževanju nad bolečinami.
Astronavt in robot o božiču Steklena kocka Se bojite višine? Morda se vam bo že ob branju naslednje vesti povečal srčni utrip, morda boste začutili težko dihanje, slabost, bolečine v prsih ali pa grozeč občutek pogube … A nikar! Samo z branjem namreč še ne boste zares vstopili v stekleno kocko, ki jo je francosko turistično podjetje postavilo na vrhu 3842 metrov visoke gore Aiguille du Midi nad Chamonixom. Kocka se imenuje »Stopite v praznino«, tistim, ki zberejo pogum za vstop vanjo, pa odpre dih jemajoč pogled na francoske Alpe. Gledati direktno navzdol pa vendarle ni najlepše; pod steklenimi tlemi je namreč 1000 metrov globok prepad. Od tod tudi ime – vstopajoči v kocko imajo občutek, da je pred njimi le praznina. Dobro je vedeti, da lahko škatla prenese sunke vetra do 220 kilometrov na uro in temperaturna nihanja do 60 stopinj Celzija. Konstrukcijo so gradili tri leta, obiskovalci pa morajo v kocko vstopati v copatih, da je steklo zaščiteno.
Naredili carski rez – dojenčka pa ni bilo Neka Brazilka je pri svojih 37 letih ponaredila rezultate nosečniških testov in v domnevnem 41. tednu nosečnosti prišla v porodnišnico, češ da čuti hude bolečine. Zdravnikom se je zdelo precej nenavadno, ko niso slišali srčnega utripa otroka, a niso najprej pomislili na prevaro, temveč na težave – domnevali so, da se je otrokovo srce ustavilo in se takoj odločili za carski rez. A ko so ga naredili, so doživeli šok: v trebuhu namreč sploh ni bilo dojenčka. Predstojnica bolnišnice v Saõ Paulu Simone Carvalho je povedala,
Te dni je praznično ozračje zajelo tudi mednarodno vesoljsko postajo, kjer sta se japonski astronavt Koiči Vakati in prvi govoreči humanoidni robot z imenom Kirobo pogovarjala o božiču. Kirobo, slabih 35 centimetrov visok android z umetno inteligenco in s sposobno-
Prstan, ki preprečuje smrčanje Prazniki so res popoln čas za počitek. Če vas ovira smrčanje vaše drage osebe, pa odslej obstaja rešitev tudi za to. Strokovnjaki so namreč izdelali poseben prstan, oblikovan za mezinec, ki zmanjša smrčanje. Znanstveniki poročajo, da so, ko so prstan testirali, ugotovili, da je pomagal 85 odstotkom ljudem, ki so ga nosili. Testne osebe smrčijo manj pogosto in manj glasno – njihovi partnerji pa imajo kvalitetnejši spanec. Tako imenovani
Kot da je nekaterim že zmanjkalo domačih primerjav. Zdaj šoštanjski Teš 6 že primerjajo z ruskim Sočijem. Tako veliko gradbišče pa v Šoštanju vendarle ni.
Božičnica Nekateri (srečneži) so božičnico že kar vključili v svoje načrtovane izdatke. Seveda ne taki, ki je še nikoli niso dobili.
Optimisti Ob novem letu smo slišali tudi nekaj zelo optimističnih napovedi. Najbolj optimistična za Slovenijo je menda ta, da bo krize enkrat konec.
Nič čudnega Gozdarji so se čudili, ker jim direktor Zavoda za gozdove Ivan Trošt ni zagotovil sredstev za podiranje dreves. Nič čudnega, ko pa je bil prej direktor Kozjanskega parka, kjer je moral drevesa varovati. Zdaj pa ni mogel zavarovati svojega položaja.
Nič izbirčni V tem prazničnem mesecu se še posebno kaže, da vlomilci sploh niso izbirčni. Vse jim pride prav. Nekateri pa jih kar obdarijo – z neprevidnostjo.
Kdaj bo konec? stjo odzivanja na ljudi, je astronavtu povedal, da se vsako leto veseli obiska moža, ki za božič prinaša darila.“Božiček bo prišel v vesolje,“ je dejal, medtem ko je lebdel več sto kilometrov nad površjem Zemlje. »Želim si raketo,« je še pristavil. Morda jo bo tudi dobil – če mu je ni prinesel božiček, mu jo morda prinese kateri od astronavtov. Kiroba imajo namreč možje vesolja zelo radi, kar ni nenavadno, saj je misija omenjenega robota v vesolju prav delanje družbe astronavtom.
»prstan za lahko noč« je izumil Michael Carter-Smith, izum pa deluje po principu akupresure. Gre za starodavno umetnost zdravljenja z uporabo prstov, pri njej namreč pritiskamo na določene točke na telesu, kar stimulira telesne samozdravilne sposobnosti. Prstan ima tako na notranji strani dve izboklini, ki pritiskata na določen predel v prstu. To naj bi odprlo nosni kanal ter pomagalo uporabniku, da lažje diha skozi nos.
Mnogi komaj čakajo konec božično-novoletnih praznikov. Ne le zato, da si »odpočijejo« denarnice – da se malo odpočijejo ušesa.
Velik uspeh? Za velik uspeh si štejemo, da smo dobili slabo banko. Saj smo jih doslej imeli še več, ne le ene.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 15
27. decembra 2013
Srečno 2014
Ravnatelj, ki je roker po duši
15
Sebastjan Kukovec si bo leto 2013 zapomnil kot uspešno leto – Rad sanjari, a sanje tudi uspešno uresničuje – Nova služba, nova glasbena skupina Velenje – Sebastjan Kukovec, zato, ker so podobnih let kot mla- pa čeprav vsakdo gleda na svoj smo se tako tudi malo pokazali novi ravnatelj velenjske osnovne di, s katerimi sem delal prej, delo način, in če se te energije združijo, pred puncami. Tako mene, kot šole Mihe Pintarja Toleda, si bo z malčki pa je zame novo.« Pa lahko nastane marsikaj. To se je brata je »potegnilo« v to, pa smo leto 2013 zapomnil za vedno. čeprav ima Sebastjan doma dva; pokazalo že na Šolskem centru in naredili svoj prvi najstniški bend. »Bilo je viharno in uspešno leto. starejši je to jesen postal prvošo- tudi sedaj, v primeru te glasbene To je bilo bolj skakanje ob glasni Očitno številka 13 pomeni izziv, lec, mlajša je še v vrtcu. pravljice. Oblikovali smo team, glasbi, a je postalo del mene. Kot vsaj zame ga je. Ravnatelj sem saj nam je bila skupna želja, da glasbenik sem se razvijal skozi postal letos februarja. To mi naredimo več za razvijanje talen- različne skupine, vse pa so bile predstavlja veliko odgovornost tov naših učencev. S tovrstnim povezane z rok glasbo.« Letos do učencev, učiteljev, staršev in dodatnim delom bogatimo tudi spomladi je začel kitaro igrati v okolja, v katerem živim in delam. sebe, mladi pa resnično uživajo.« novi skupini, ki se je na odru prvič Na Šoli za storitvene dejavnosti Hkrati pa mi je novo delo velik Sebastjan je z glasbo tako ali dru- javno predstavila kot predskupina izziv,« prizna na začetku predno- je bil Sebastjan Kukovec vedno gače povezan tudi aktivno. Mir- skupini Tabu konec novembra v voletnega klepeta, do katerega je del ekipe, ki je vsako leto pripra- no lahko rečemo, da je roker po velenjski Rdeči dvorani. »Skupina prišlo tudi zato, ker je svojo lju- vljala odlične muzikale in glasbene duši. »Ljubezen do glasbe imam Nije deluje od letošnje pomladi. bezen do glasbe preGlasba je zame ventil, nesel tudi na novo dejavnost, pri kateri lahdelovno mesto. ko pokažem še svoj druŠe ena trinajstica gi del. Kot pravi Shakeje v življenju našega speare, je svet oder, mi sogovornika yaynapa v vsakem trenutku movala letošnje leto: igramo določeno vlogo. toliko ima profesor To je ena od mojih vlog, angleščine in geograki jo igram strastno. V fije, ki je pred tem ta skupini sva dva Velenjdva predmeta poučečana, drugi so iz okolice. val na Šolskem cenV čast mi je bilo, da smo tru Velenje, delovne dobili priložnost, da se dobe. »To delo sem prvič predstavimo prav imel rad, vendar si pred domačim občincelo življenje postastvom.« In ker je skupivljam nove izzive. In na dobila ime po deželi izziv, da se prijavim Petra Pana, nas za konec za delovno mesto zanima, koliko tega lika ravnatelja osnovne je v Sebastjanu. »O, šole, je prišel sponveliko. Rad sanjarim. tano. Mogoče tudi V sanjah si postavljam ob pravem času, saj nove cilje. Zavedam se, veste, da pravijo, da da vsi ne bodo doseženi. je treba vsakih 10 Če pa v sanje verjameš, let menjati službo,« Delo ravnatelja opravlja z vso vnemo in elanom, v prostem času pa je igranje ki- si bolj produktiven. To doda med smehom. tare strast, ki se ji ne bo kmalu odrekel. V objektiv smo ga ujeli na prvem koncer- je dobro za mojo osebOb tem prizna, da tu skupine Nije v Rdeči dvorani. no rast in za moje delo,« je novo delo čisto konča naš sogovornik. drugačno kot prejšnje. »Vloga predstave. Letos so glasbeno pra- verjetno v genih. Tako moj stari Ki si v letu 2014 želi, da ne bi bilo ravnatelja je čisto druga kot vloga vljico »Deklica z vžigalicami« pri- oče kot oče sta bila glasbenika. nič manj zanimivo kot letošnje. In učitelja. Še vedno se lovim pri delu pravili tudi na »njegovi« osnovni Ta ljubezen seže tudi dlje v moje da bi mu družina še vedno stala z osnovnošolci; prej sem delal s šoli. Slučaj, da ravno po njegovem rodove. Do glasbe čutim posebno ob strani. n Bojana Špegel srednješolci, razlike pa so velike. prihodu na šolo? »Glasba je celo afiniteto, preprosto jo imam rad. Delamo z otroki od 6. leta pa do življenje del mene. Človek pa sam Po končani glasbeni šoli, kjer sem 15-letnih najstnikov. Osmi in deve- ne more nič narediti. Če imaš oko- se učil klavir, je bilo popularno ti razred mi je trenutno bližje tudi li sebe ljudi, ki imajo isto vizijo, igrati kitaro. V najstniških letih
Ljubezen do glasbe ima v genih
Mladi stopili skupaj V preteklem vikendu, med 20. in 22. decembrom, so prostovoljci Mladinskega centra Velenje izvedli prvi del dobrodelnega projekta za pomoč deklici z velikim nasmehom, ki se že od rojstva bori s cerebralno paralizo Kot vsako leto poprej, so se tudi letos prostovoljci MC Velenje odločili, da bodo v teh težkih časih ob koncu leta pomagali nekomu v stiski. Odločitev, komu pomagati, je bila težka, a kaj kmalu so se odločili, da na pomoč priskočijo
družini Stopar. Družini se je pred 10 leti pridružila nova članica, Anita. Kmalu po rojstvu prikupne deklice je bilo jasno, da se je rodila s cerebralno paralizo. Otrokom s cerebralno paralizo v Sloveniji pripada zgolj in samo ena terapija na teden, ki pa še zdaleč ni dovolj za
okrevanje teh otrok. Dodatne terapije so drage, kar pa predstavlja zelo velik strošek in marsikatera družina si jih ne more privoščiti. Mladi so
tako stopili skupaj in na kup zbrali slovenske bolj in manj znane glasbenike in tako pripravili tri odlične koncerte (zadnji bo na sporedu 25.
januarja 2014), na katerih je lahko vsak našel nekaj zase. V petek, 20. decembra, je tako v Klubu eMCe plac potekal prvi dogodek dobrodelnega projekta za Anito – koncert, na katerem so igrali Noctiferia, Inmate, Entheogen in Zmelkoow. Mladi in mladi po srcu iz Velenja ter širše okolice so eMCe plac zapolnili do zadnjega kotička. Plac je ob prepevanju že skoraj ponarodelih pesmi Zmelkoow pa do čupanja ob nastopu domačih Inmate ter ostalih pokal po šivih. Po le nekaj urah spanja so prostovoljci odprli vrata dvorane Centra
Taborniki na potepanju po Gradcu Božični čas je idealen za raziskovanje novih krajev. Taborniki iz rodu Lilijski grič Pesje smo se v petek, 20. decembra, skupaj s starši odpravili čez mejo v Gradec. Mesto smo raziskovali na taborniški način – s pomočjo zemljevida, in kot za šalo našli vse kontrolne točke. Med drugim smo si ogledali mestno hišo, otok na Muri, znamenito stavbo Universalmuseum Joanneum ter se povzpeli po 260 stopnicah do gradu, od koder je enkraten razgled na mesto. Prav posebno je bilo tudi raziskovanje stojnic, kjer smo preverili, ali imajo res tako odlične klobase, slaščice na tisoč in en način ter napitke, ki te pogrejejo. Praznično ozračje smo začutili tudi ob jaslicah iz ledu in božičnih melodijah domačih pevskih zborov. Starši so bili nad izletom navdušeni, saj so se lahko preizkusili v svojih orientacijskih sposobnostih, preživeli čas v odlični družbi in uživali v božičnem utripu mesta. Tiste družine, ki so našle vse kontrolne točke, so dobile tudi manjša darilca. Čudovito okrašeno mesto nam je pričaralo pravo praznično vzdušje, h kateremu smo prispevali tudi mi sami. Ker smo se imeli več kot super, že prejemamo prijave za naslednji božični izlet, ki bo decembra 2014. n
Sandi Osetič, Vinska Gora: »Leto 2013 se mi ni osebno zdelo v ničemer prav posebno. Ko sedaj gledam nazaj, se mi zdi, da je bilo le še eno od let, ki ni ne prijetno in ne neprijetno presenečalo. Zapomnil si ga bom po dobro organiziranih Dnevih zaščite in reševanja v Velenju, številnih naravnih katastrofah v svetu, kjer kot gasilec vedno pomislim na to, kako pomembna je hitra pomoč, in pa po smrti Nelsona Mandele. Zapomnil si bom tudi, da so se moji mladinci iz Gasilskega društva Vinska Gora uvrstili na državno prvenstvo. To je velik uspeh. Kar se tiče leta 2014, sem optimist. Včasih se mi zdi, da vse vidimo prečrno. V Velenju dokazujemo, da znamo stopiti skupaj, da znamo pomagati. To mi veliko pomeni. Osebno pa si želim zdravja zase in za družino. Pa veliko razumevanja. n
Nova, kjer je v dopoldanskih in popoldanskih urah potekal dobrodelni bazar. Prostovoljci so prodajali knjige in slike mladih lokalnih umetnikov. V nedeljo, 22. decembra, pa je potekal še zadnji dogodek prvega dela dobrodelnega projekta, na katerem se nam je pridružila celotna družina Stopar. Najprej smo se ob impro skupini Mamooti nasmejali do ušes, kasneje pa je za piko na i poskrbel še Adi Smolar. Celoten eMCe plac, nabit s pozitivno energijo mladih, je tik pred koncem z rosnimi očmi in bučnim aplavzom pozdravil malo bojevnico. Občutki
so bili neopisljivi. Prostovoljci ob koncu prvega dela dobrodelnega projekta za Anito Stopar sporočajo: »Prav zaradi takšnih stvari, kar se je zgodilo na koncu koncerta Adija Smolarja, ko je imel celoten eMCe plac rosne oči, prav zaradi tega smo prostovoljci! In ne pozabite – se vidimo 25. januarja na zadnjem koncertu našega projekta. Upamo, da v še večjem številu. Pokažimo, da lahko mladi, če stopimo skupaj, premikamo gore." n Barbara Kelher
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 16
16
Srečno 2014
27. decembra 2013
H koncu gre še eno krizno leto. Zadnji dnevi so kot nalašč za inventure. Eno smo opravili tudi mi – s pomočjo listanja po dogodkih letošnjega leta. Tistih, ki smo jih zabeležili v Našem času. Praznovali smo 60-letnico. Ponosni smo tako na časopis kot na jubilej. Milena Krstič - Planinc
Konec marca smo bili že pošteno naveličani. Pa idila gor ali dol.
MAREC Marec se je začel z maturantskimi plesi mladih, ki so naše upanje. V HTZ so za dan žena zašili posebno serijo vražjih spodnjic, Premogovnik je v Skopju v Makedoniji, kjer uspešno projektira tamkajšnje rudnike, odprl podružnico, Gorenje pa je s petimi oblikovalski-
Verjeli smo, da stopamo v leto, ki bo kljub neobetavnim napovedim, prineslo veliko lepega. Pa je?
JANUAR Množica je v leto 2013 skočila na Titovem trgu na silvestrovanju, ki ga je triindvajset let pripravljala naša medijska hiša. Tam smo razglašali tudi naj osebnosti leta. Za leto 2012 so bili to gasilci. Vseh tri tisoč iz Šaleške doline. Zbranim na Trgu in gasilcem je čestitko izrekel in jim zaželel vse dobro župan Velenja Bojan Kontič. Na trgu se ni dolgo zadrževal. Spočit je moral biti za pozno popoldne, za Koncert po Dunajsko, največji dogodek prvega dne novega leta. Izvedel ga je Simfonični orke-
APRIL
! i c i t s j a n i r t o Adij
pin je sprejel župan Darko Menih, ki pa za razliko od pusta ni bil tako prepričan, da se da krizo rešiti tako, da jo pometeš pod mizo. Pokazalo se je, da je imel še kako prav. Neplačane položnice so se kopičile, vse več jih je bilo, ki so potrebovali pomoč. Nova socialna zakonodaja je v težak položaj spravila tudi oskrbovance domov za starejše. Ker niso bili sposobni plačevati računov, so odhajali. Vse več jih je bilo, ki so potrebovali pravni nasvet. Velenjčani so ga dobili zastonj pri pravnici Poloni Kramer. Na površje je
prihajala »samooskrprihajala »samooskr »samooskrba«. V Velenju so za nove vrtičkarje urejali 200 parcel. Na zavodu za zaposlovanje je bila armada brezposelnih. Na eno razpisano delovno mesto se jih je prijavilo 200, 300. Donald Čokora, eden od njih, je na teden napisal po tri, štiri prošnje za zaposlitev. »A smo se za to borili?« so se spraševali v Osreških pečeh, na kraju preboja legendarne Štirinajste, kamor je domačin Ivan Toplišek k spomeniku spoštljivo namestil zastave.
mi nagradami mi nagradami red dot dobilo še eno visoko oblikovalsko red dot dobilo še eno visoko oblikovalsko potrditev. V Šoštanju je padla odločitev – koncesionar in graditelj novega vrtca bo v javno-zasebnem partnerstvu z Občino Esotech. Da je to velik dan za otroke in zaposlene, se je odločitve veselila ravnateljica mag. Milena Brusnjak. Časopisne strani – pa ne gospodarskih – je začela polniti nekdanja »graditeljica« Hilda Tovšak. Razprave na sodiščih, ki so se končevale tudi z obsodilnimi sodbami za nečednosti, so se vrstile potem vse leto. Čuden veter ga odnaša, pa so se
Predsednik Pahor je skočil tudi med skakalce.
Pust krize ni pometel pod mizo, marsikdo pa je bil na tleh.
ster velenjske glasbene šole pod vodstvom Danice Koren. Kje je silvestroval dr. Uroš Rotnik, tudi eden tistih, ki je bil na Titovem trgu še kot direktor TEŠ razglašen za naj osebnost, ni znano, je pa Naš čas poročal, da bo odslej prvi v komunali. In je tudi bil. Takoj ko je prišel, se je pojavil sneg, ki se je potem dooolgo zadržal tudi v teh krajih. Po odstopu prvega »tešovca« Simona Tota je na njegov stol začasno sedel Franc Rosec. Država in Šaleška dolina pa je postala bogatejša za veliko novih upokojencev, ki so zmogli prehiteti nov pokojninski zakon, zanje manj ugoden.
FEBRUAR Pust se je najavil zgodaj. Karneval, ki ga pripravljajo v Šoštanju, je bil znova oblegan in na nivoju. Predstavnike sodelujočih sku-
izrazili navijači rokometašev Gorenja, ko so slišali, da vodstvo ni podaljšalo pogodbe zelo uspešnemu in priljubljenemu trenerju Branku Tamšetu.
Na Graški gori je bilo množično.
April je v Šaleško dolino prinesel visoke obiske. Naštejmo jih po sosledju dogodkov, ne po »visokosti«. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je nadvse aktivna v projektu Hrana za zdravje, je v Sadnem gozdu ob jezeru sadila maline. Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan se je v Velenju navduševal nad mestnimi vrtički, predsednik republike Borut Pahor pa je z zavidnik hanimi rokavi čistil porečje Pake. Za prohanimi mocijo Velenja so v Ljubljani na tednu mode poskrbeli uspešni mladi Velenjčani: eden najboljših dramskih igralcev Marko Mandič, prejemnica številnih nagrad s področja oblikovanja mlada Anđela Lukanović in zmagovalka Supermodela Slovenije Anela Šabanagić. V TEŠ-u je na direktorski stol sedel Peter Dermol. Po celi državi pa smo prvič smeli listati po seznamu davčnih dolžnikov in iskati znana imena in bremena v njih.
MAJ Da je prvomajska Graška gora zakon, so s svojo udeležbo na srečanju Šaleško-savinjskih sindikatov pod taktirko Nade Pritržnik znova potrdili številni. 200 metrov pod njo, v muzeju, so se pomerili pokeraši. Prvič tako globoko. Med njimi so bila znana medijska imena, tudi »naša«: 6pack Čukur, Katja Jevšek, Peter Poles. Na festivalu Dnevi mladih in kulture Šaleškega študentskega kluba se je uresničilo 17 dogodkov, na stene OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju pa so obesili ali ob njih postavili več kot 450 del, ki so jih izdelali mladi likovni ustvarjalci iz vse Slovenije. V maju so v Šoštanj na slovesnost za vrednote slovenske osamosvojitve prišli Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar. Pripeljali so se po bolj slabih cestah. Visoka šola za varstvo okolja je dobila novega dekana, domačina doc. dr. Boštjana Pokornyja.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 17
27. decembra 2013
Srečno 2014
17
Stan rudarski, bodi nam pozdravljen.
JUNIJ Po zamisli Mihe Cojhtra so v volno oblekli drevesa v Šoštanju in Topolšici. Pletlo jih je kakšnih tristo. Zvedeli smo, da bo blok šest dobrih 140 milijonov dražji, zgrajen pa pol leta kasneje. V Šaleški dolini so nazdravili kohezijskim projektom celovite oskrbe z vodo in kanalizacije, vrednim 42 milijonov evrov. Šoštanjsko knjižnico so preselili v večje prostore. Zadovoljni so bili vsi, smejalo se je tudi direktorju Knjižnice Velenje Vladu Vrbiču. Na police knjižnic, tudi te, so umestili roman Zahod jame domačina Petra Rezmana. Plaža ob Velenjskem jezeru je dobila tuše in dodatno ponudbo. Knapi so praznični skok čez kožo opravili že pred 3. julijem. Častno je tokrat čez kožo skočil župan Velenja Bojan Kontič. Predsednik uprave Premogovnika dr. Milan Medved mu je po uspešnem doskoku poklonil nadzorniško palico.
Promenada. Gradnja novega mostu.
Počitnice so bile na vrhuncu. Številni otroci iz Šaleške doline so jih preživeli v Savudriji.
V Šmartnem ob Paki praznujejo na Martina.
zanim so bili navdušeni. V Šoštanju je vrata odprla mestna blagajna. Da bodo položnice plačane. In da bodo plačane brez provizije. Delavci TEŠ so bili v šoku, ko so slišali, da predvidena reorganizacija HSE pomeni velika odpuščanja. Nemudoma so stopili skupaj, HSE pa je takoj reorganizacijo tudi zamrznil. Na mrzlem je bil tudi heroin. Med sladoledom, za to so izdatno skrbeli tudi Velenjčani, osumljeni tihotapljenja prepovedanih drog. Velenjska promenada je postajala vse večje gradbišče, na njej pa tudi vse več delavcev HTZ in RGP. V Premogovniku so praznvali 60-letnico Rudarja.
JULIJ V Šoštanj je znova prišla Ana Desetnica in navdušila. Direktorju Zavoda za kulturo Kajetanu Čopu se je smejalo. Gorenje je z 10 milijoni evrov dokapitaliziral japonski Panasonic, v zameno pa dobil 13 odstotkov njegovih delnic. Številni so se hladili na velenjski plaži, če ne v vodi pa pod tuši. Morda celo v vražjih kopalkah, ki jih je HTZ predstavil na 'Fashion nightu' (Modni noči). Mladi dijaki in študentje pa vse bolj goli. Če so imeli srečo, so se lahko vključili v počitniško delo, ki je bilo preko občin organizirano tako v Velenju kot Šoštanju. Študentski in mladinski servisi veliko dela zanje niso imeli. Topolšica je naposled le dobila trgovino. Veseli so je bili krajani in turisti. Velenjčani so se vse raje vozili z mestnimi kolesi, direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med. pa je napovedal, da bo pomanjkanje zdravnikov že jeseni preteklost.
AVGUST V Savudriji je letovalo 224 otrok iz Šaleške doline. Tinca Kovač iz MZPM je bila
Polni pričakovanj. Prvi šolski dan ostane za vedno v spominu.
presrečna, otroci pa še bolj. Tisti, ki so ostali v času počitnic in kolektivnih dopustov doma in prisegajo na sprehode ali tek, so lahko začeli uživati tudi ponoči. PV Invest je razsvetlil rekreativne poti ob Škalskem jezeru. Začela se je prenova Lekarne Center, ki jo ob najbolj obremenjenih dneh obišče tudi 1.000 ljudi. Klime so povsod delale na polno. V Šoštanju so vročino po tekmovanju v rokovanju s starimi brizgalnami podžgali z dvema nočema zabave. Ljudi se je trlo. Gorenje je iz Švedske v Velenje selilo proizvodnjo pomivalnih strojev. Opremo, dva tisoč ton, so prepeljali s 130 tovornjaki priklopniki. Pred začetkom prenove Velenjske promenade so ribiči na varno iz Pake
selili ribe. V Šmartnem ob Paki pa so poskrbeli, da je lahko 110 Šalečanov sedlo na vlak. Tokrat so obiskali Trst.
SEPTEMBER September se je začel z okvaro na izvažalnem stroju premogovnika. Rudarji so zaradi nje ostali doma. Začelo se je novo šolsko leto, ki so ga posebej težko čakali tisti, ki so šolski prag prestopili prvič. Velenje je v mesec praznovanj stopilo z Modrijani in napolnilo Titov trg do zadnjega stojišča. V Šoštanju so se ob prazniku spomnili no-
vembrskih katastrofalnih poplav. V Šmartnem ob Paki so s podpisom določili začetek del urejanja odpadnih voda z območja Paške vasi in Slatin. Župan Janko Kopušar je bil presrečen. V Velenje je prišla Pika Nogavička. Letos »po olimpijsko«. V mesto so jo pripeljali športniki. Večina občin savinjsko-šaleškega območja se je izrekla za dokapitalizacijo TRC Golte.
OKTOBER Dnevov zaščite in reševanja se je v Velenju udeležilo 10 tisoč obiskovalcev. Nad prika-
Z lučkami, druženjem, v Velenju pa tudi z Danielo se je začel zadnji mesec tega leta.
Ana Desetnica je pokazala, kako si lahko iz papirja sami izdelamo pokrivalo.
NOVEMBER Po državi in Velenju je pustošil severni veter. Na Gorici so deli najvišje strehe na bloku po zraku leteli kot projektili. V Šmartnem ob Paki so praznovali. Dež je odplaknil del vesele Martinove sobote, ne pa tudi večerne »žurke«. Jevšnikovi iz Laz so prejeli kipec kakovosti za kislo repo. Niso pa je jedli na tradicionalnem slovenskem zajtrku v šolah in vrtcih. Za zajtrk so imeli med, maslo, mleko, jabolka. Vse zdravo. Zaznamovali smo 60 let Našega časa. Izšel je iz Rudarja. Nismo delali velikega pompa, izdali pa smo posebno prilogo. »Rad berem o ljudeh, ki jih poznam,« je rekel bralec Ivan Novinšek, eden dolgoletnih naročnikov. O ljudeh, ki jih poznamo, bomo pisali še naprej.
DECEMBER Začel se je s krasitvijo. Na Titov trg v Velenju so postavili Herlahovo srebrno smreko, občudovanja vredno. Praznično razsvetljavo je prižgal župan Kontič, pela pa Danijela. V Šoštanju so nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence podružničnih cerkva, blagoslovil pa jih je dekan Jože Pribožič. V obeh mestih so poskrbeli za drsanje. Prišel je Miklavž, prihajata dedek Mraz in Božiček. Bil je to mesec številnih dobrodelnih dejanj. Take stvari so ogrele, manj pa božičnice. Te so bile tudi tam, kjer so bile, nižje od lanskih. Vsi smo si želeli, da bi bilo te krize že enkrat konec. Leto 2013 se bo poslovilo čez nekaj dni. Če je pošteno, naj za zadnje dneve prihrani kaj dobrega. Slabo pa naj vrže stran. Nemudoma. In brez oklevanja.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 18
18
Srečno 2014
27. decembra 2013
Astrološki horoskop za leto 2014 OVEN Vse ne bo šlo po načrtih, se boste pa vse tja do poletja opirali na sklepe in dosežke iz minulega leta. Torej v poletnem obdobjue lahko pričakujete uspehe, ki bodo segali na poslovno, finančno in karierno področje. Sicer vam leto prinaša veliko turbulenc, ob katerih boste zmedevelikokrat zmede ni. Poskrbite za jasne in odkrite odnose v družinskem krogu, med zna n c i in prij a t elj i. Ker ste pod vplivom živih ognje-nih energij, prese radi izgubite med pre več pokazanim in povedanim. V mesecih, ki bodo prehajali Sončno obeognjeno znamenje (ovna, leva in strelca), se vam obe tajo lepe in ustvarjalne energije, ki jih uporabite za vse tiste stvari in dogodke, ki jim vneto sledite. Večino predstavnikov tega osončja se bo v drugi polovici leta odločalo o novih osebnih začetkih, ki se lahko dotikajo stanu, službe ali šolanja. Astrološko gledano bosta za vas najlepša meseca v letu julij in oktober. Prebudite v sebi ognjeno energijo in si ukrojite življenje po svoji podobi.
BIK
Zakorakali boste v novo leto z velikimi načrti v glavi, planeti vas bodo pri tem podpirali. Že v izteku meseca se bodo med vašimi načrti in ambicijami pokazale razpoke. Zaupajte zdravi kmečki logiki, se obrnite po posvet k dobremu staremu prijatelju ali osebi, ki ji zaupate. Počasi in z mero opreznosti ter pri vsem, česar premišljenosti lahko nemotese boste lotili, nemote no nadaljuje-te potovanje skozi preostale mesece leta. V času, ko bo Sonce prehajalo zemeljska znamenja (bika, devico in kozoroga), boste še posebej naklonjeni novim začetkom in poslovnim naložbam. Počasi se daleč pride, naj bo to vaš moto leta 2014. Posebej naklonjene vam bodo kozmične energije v maju in prvi polovici septembra. Vaša vladarica je Venera, in ker pod njeno taktirko težite k lepoti, estetiki, dobri hrani in dobri kapljici, popazite na svojo telesno težo in psihofizično počutje.
DVOJČEK
Neizmerno boste uživali v nenavadnih okoliščinah. Želja po tem, da boste med oblaki v fizičnem pomenu besede ali prenesenem, bo zelo pogosta. S težavami se boste srečevali vedno, ko ne boste upoštevali interesov. Nasveosebnih želja in Nasve si privoščite te opustite in veliko mero o s e b n e optimistične energije, ki vas nikoli ne bo razoča razočarala. Ko ste med oblaki, najbolje vidite položaj svojesvoje ga življenja, pti ptičja perspektiva vam omogoča, da vidite tudi tiste stvari, ki jih iz zemlje ni mogoče videti. Torej sledite svojim ambicijam, delujte na vseh možnih nivojih, predvsem pa upoštevajte svoje želje. Brez velikih načrtovanj boste hitro spreminjali smer potovanja, in če vas bodo cilji zanimali, jih boste tudi dosegali. Sreča bo namreč z vami najpogosteje v stiku, ko bo Sonce prehajalo zračnega vodnarja, dvojčka in tehtnico. Letite!
RAK
Jupitrovo potovanje v vašem znamenju vse tja do poletja zaznamuje vašo delavno kariero in finance. Občutljivi boste do novitet, bolje se boste znašli v ustaljenih in prekaljenih vodah. Tu in tam se boste dobro počutili na Soncu, da se malce pogrejete in oddahnete. Čas poletja vam bo še posebej naklonjen. Vaša sentimentalna energija bo imela vpliv na vaše misli in posledično na vaše odločitve. Zato se bo glavna igra odvijala v domačih vodah. V njih se boste dobro počutili še zlasti v obdobjih, ko bo Sonce prehajalo vodna znamenja (ribi, rak in škorpijon). Za vas je pomembno, da delujete, sodelujete, da
ste v toku dogajanja. Širina vašega uma in srca sega v globino in nebo. Ustvarite umetnino nove dobe, naredite nekaj povsem svojega, postavite to pred občinstvo in zasijala bo vaša narava, ki se vztrajno skriva pod oklepom. Sreča vas čaka tam, kjer ste jo pred časom pustili.
LEV
Bodite to, kar ste. Prebudite v sebi strast in jo opremite z osebno energijo. Tako opremljeni se lahko podate na kratke ali dolge proge in uresničite tiste cilje, ki jim vneto sledite. V času retrogardnega sreMerkurja v febru februarju se boste sre čali z ovirami in težavami, sreča bo v tem, da bodo te trajale kratek čas. Odkorakajprite na pri zorišče, kjer se najbolje znajdete. Če boste v glavi imeli izdelan načrt, bodo stvari in dogodki stekli lepo tekoče po zaporednem vrstnem redu. Aprila in maja boste zelo privlačni za nasprotni spol. Delovno okolje bo za mno-
TEHTNICA Začetek leta boste doživljali kot veliko disharmonijo med imeti, dati, posredovati. A Venera, ki vam vlada, vas bo že od sredine februarja popeljala k novim, za vas pomembnim izzivom. Prebudite svoje umetniške čute in se lotite tudi tistih del in nalog, ki vam po naravi niso najbližje. Rezultati bodo hitro vidni, če jim boste dodali svojo osebno razsodnost in pridih pravičnosti. Tako boste prepre budili vsa tista čustva, ki jih v kakšnih običajnih okoliščinah spretno skrivate. Sredina leta bo za vas najlepši letni čas. Poskrbite za jasne namere, le tako boste deležni tudi jasnih rezultatov. V vaši naravi je zapisano, da gledate na življenje z rožnatimi očali. Izogibajte se nakupovanjem s kreditnimi karticami, manj naj bo več. Uporabite to formulo v letu 2014 in vaše psihofizično počutje se bo samodejno sinhroniziralo z danimi kozmičnimi energijami. V času prehajanja Sonca skozi zračna znamenja (vodnarja, dvojčka in tehnice) bodite previdnejši v prometu.
Slovenija v astrološkem prerezu leta 2014 Ascendent oziroma podznak Slovenije je na začetku Kozoroga, zato je Plutonov prehod v to znamenje, ki se je zgodil leta 2008, imel poseben vpliv na dogajanja v državi vse do danes. Uran in Neptun, ki sta v horoskopu Slovenije prav tako v kozorogu, bosta še nekaj let pod neposrednim vplivom Plutona, zato vse kaže, da se bo slovenska kriza še poglobila in terjala popolno preobrazbo tako v politiki kot gospodarstvu. Za nameček sta Sonce in Merkur v astrološki karti Slovenije v znamenju raka in sta zato močno vpeta v veliki kardinalni križ, kar kaže na to, da se tudi pri nas v novem letu obeta še bolj naporno iskanje dogovorov, kompromisov in rešitev. Položaj Marsa, ki se bo v 2014 za pol leta ustalil v tehtnici in s tem v deveti hiši naše države, ki simbolizira tujino, kaže na to, da se bomo v prvi polovici leta morali zanesti predvsem na tujo pomoč, če se želimo izviti iz primeža globalne stiske. Če ne prej, bomo okrog junija oziroma avgusta, ko se bo Saturn v škorpijonu dotaknil našega Plutona, ki je v horoskopu Slovenije v 10. hiši, prisiljeni prositi za finančno pomoč, ki se je zaenkrat močno otepamo, a bo po vsem sodeč postala neizogibna. Zavedajte se, da je Zemlja, na kateri živite, v sredini vseh teh nasprotujočih
ge predstavnike tega znamenja v letu 2014 kraljestvo, v katerem boste imeli vlogo kralja. Kdo si ne bi želel uspeti, biti priljubljen in upoštevan. Z malo umetniške žilice se boste poleg ustaljenega življenjskega bioritma lotili še povsem novih neznanih izzivov. V trenutkih, ko bo vaš ego prevzel oblast nad vami, se spomnite, da je vse zapisano v zvezdah. Vam je usojeno, da imate tisto, kar si izborite.
DEVICA
Če kdaj, potem boste v letu 2014 odkrito spregovorili o vsem, kar vam leži na duši. Roko na srce, to boste seveda veliko lažje storili v času, ko bo Sonce prehajalo zemeljsko znamenje (kozoroga, bika ali devico). Pomembno je, da omenjeni čas izkoristite tako za poslovne kot finančne dosežke. Vas bi lahko najbolje upodo upodobili v primer primerjavi z mravlji mravljico delavko. Neutrudno tek usmerite vsak trenuenergijo k ciljem. Če boste ugotovili, da vaše delo okolica sprejema kot nekaj samoumevnega, se lahko hitro znajdete v vrtincu nezadovoljstva. V takšnih okoliščinah pa lahko postanete zaprti vase ali pa vas življenjski tok odnese v naročje nekomu ali nekam, kjer vas bodo znali ceniti. Novostim in vsem, kar je povezano z drugačnostjo, boste najbolj naklonjeni v pomladnem času. Med tem, ko jesensko enakonočje prinaša večini ljudem umirjenost, se bodo v vas prebudile divje sile, zato je pričakovati tudi zelo aktivno jesen in zimo. Vzemite življenje v svoje roke in recite NE tistim stvarem, ki so za vas že zdavnaj odslužile svoj namen.
si silnic, ki jih ponazarja omenjeni veliki kardinalni križ, in da za to tudi vas vleče v nasprotujoče se strani, od ene odločitve k drugi, od enega tveganja k drugemu. Če ste torej neodločni, si večkrat premislite, kako ukrepati, in niste sposobni narediti potrebne spremembe, se zavedajte, da astrološki položaji vplivajo tudi na vas in na vaše življenje ter da boste morali napeti vse sile, da bi se znebili starih vzorcev, destruktivnih navad ali slabih odnosov, ki vam onemogočajo napredek. Ob tem se boste morda počutili osamljeno, zapuščeno in nerazumljeno, toda skušajte ostati močni in se ves čas zavedajte, da se vam vse to dogaja zato, ker ste na nezavedni ravni hoteli izboljšati sebe in svoje življenje. Partnerstvo, ki vas izčrpava, služba, ki jo sovražite, pomanjkanje smisla in optimizma v življenju ... Vse to se mora spremeniti zato, da bi končno stopili na pot svoje usode ter zadovoljni, srečni in veseli začeli izpolnjevati svojo življenjsko nalogo. Leto 2014 bo še posebej izzivalno za ovne, rake, tehtnice in kozoroge ozi oziroma za vse tiste, ki imate v teh znamenjih podznak, Luno ali kakšen drug planet, močno in dinamično obdobje pa se obeta tudi vodnim znamenjem, torej škorpijo škorpijonom, rakom in ribam.
ŠKORPIJON Elegantno, malce skrivnostno, se boste spogledovali že s samim vstopom v novo leto. Nič ne de, počasi se tudi daleč pride. Privoščite si veliko vodnih užitkov, da se operete nepotrebnih zmesi v telesu in na koži. Vaša energija, ki je povezana z globino, vam bo krojila poseben plašč moči, ki vam bo odpirala še tako trdno zaprta vrata. Delovno okolje bo za vas postalo zelo pomembno. Na poti ali doma se boste v spremstvu vam dobro počutili V njihovi dragih oseb. prebudila tudi bližini se bo nja narava. vaša notratankočutnimi S finimi in boste v svoje energijami gnili več radosti življenje pritenova poznanstva. in sreče, pa tudi Imate željo, da se ustalite, to vam bo šlo še posebej od rok v času prehajanja Sonca skozi vodna znamenja (ribi, raka ali škorpijona). Odkrijte sebe in odkrilo se vam bo vesolje. Zaplavajte s tokom, potopite se v svet tišine ali se nastavite sončnim žarkom. Pri vsem, kar ste ali si želite postati, preprosto uživajte.
STRELEC
Akcija – za vas edina sprejemljiva oblika življenja. Potovanja, odkrivanja novosti, učenje neznanega. Zimsko obdobje vam ne bo najbolje naklonjeno, zato ga preživite doma med vam dragimi osebami. Tako boste najbolje ohranili mirno kri in živce. Sredina leta vam pripravlja zanimiva presenečenja, ki se lahko dotikajo tako vašega poslovnega kot zasebnega sveta. V času,
energiko bo Sonce prehajalo nebesni svod v ognjenih energi jah (ovna, leva ali strelca), boste še posebej zbegani. Ne obremenjujte svojega življenja s stvarmi, ki so že zdavnaj odslužile svojemu namenu. Izstrelite se na orbito, kjer ni omejitev, in dajte svojim idejam in željam krila. NegotoNegoto vost izpusti-te, da odide s posvetite se svojim tokom, osebnim ambici ambicijam. Odpotujte tja, kamor ste se namenili. Pričarajte si življenje po svoji podobi in si ne dovolite, da ga upravljajo tisti, ki z vami nimajo ničesar skupnega.
KOZOROG
V prvi polovici leta se boste težko našli. Begali boste med tistim, kar ste, in kar si želite postati. V takšnih okoliščinah se je najbolje umiriti, če je le mogoče, si privoščite počitek ali dopust po svoji meri. Naredite si nov načrt, če vam obstoječi ni več všeč morete slediti. ali če mu ne kreativTako boste svojo kreativ usmerili no energijo v cilje, ki vodijo tudi k uspehom. prehaČas preha skozi zemeljjanja Sonca zemelj ska znamenja (kozoroga, vam je še posebej bika in device) naklonjen. Uspete lahko v trgovanju, varčevalnih ukrepih, pa tudi v novih naložbah. Kar bo za mnoge nedosegljivo, bo za vas predstavljalo nove izzive. Obrnite dobre kozmične energije meseca junija v svojo korist. Vdahnite svojemu delu in odnosom pečat ljubeznivosti in ubranosti. Naj vas mile in sentimentalne energije ponesejo v objem radosti in veselja. Ne skoparite z dejanji, ob katerih vam zapojejo vaše misli in duša.
VODNAR
Začetek leta vas bo navdajal z občutkom nesprejetosti. Pa ne bo vse tako črno. Platno in škarje, da si ukrojite lepo ter uspešno leto, boste imeli v rokah vi sami. Naredite si model, po katerem si boste želeli ukrojiti novo Sledite notranjim podobo življenja. ne skoparite z vzgibom in vizijami. Ste pač korak pred ostalimi astrološkimi znamenji. V času, ko bo Sonce preha-jalo zračna (vodnarja, znamenja tnico), se vam dvojčka in tehobetajo veliki premiki tako zasebno kot poslovno. V omenjenem obdobju sklenite nov posel ali starega preoblikujte iz temeljev. Pokukajte v tujino, ideje od tam bodo prinesle nov veter v vaša jadra. Poskrbite za harmonično povezavo med razumom in čustvi. Podrobneje poglejte v svet vaših znancev in prijateljev, odkrijete lahko, da ste nehote izpustili iz rok za vas kaj pomembnega in čutnega. V vojni in ljubezni je pač dovoljeno – skoraj vse. Srečno.
RIBI
V zimskih mesecih boste bolj naklonjeni toplim krajem in tokovom, ki ste jih vajeni iz preteklosti. Če ste se tega naveličali, se boste kaj hitro navdušili nad novostmi. Pomembno je, da uporabite svoje ideje in zamisli, si začrtate jasne cilje, le tako vas čaka tudi prijetna stimu stimulacija. Poslov Poslovno ali zaseb zasebmaksimal no delujte z maksimalnimi močmi od sredine maja pa vse tja do avgusta. Ko bo Sonce prehajalo vodna znamenja (ribi, raka in škorpijona), koncentra bo vaša koncentracija oslabljena. Se pa boste dobro znašli v finančnih vodah in pri vsem, kar je povezano z vašim domom in družinskimi člani. Tankočutne energije usmerite v ljubezenske vode. Nadenite si novo podobo in zasijte v svojem novem sijaju. Delujte v smeri nečesa novega, izzivalnega, v smeri, ki vam je neznana, a vas privlači. Seveda pa pred kakršno koli odločitvijo pretehtajte, če nimate mogoče tega primerka že doma in je z njega treba obrisati samo prah. Avtor: Mag. ast. Dora Osebni kontakt 031 830 751
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 19
27. decembra 2013
Srečno 2014
Praznična nagradna križanka Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »praznična križanka Krevzel«, najkasneje do ponedeljka 6. januarja Izžrebali bomo tri nagrade: 1. pipa za umivalnik, 2. pipa za pralni stroj in 3. vrtna pipa. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Naj bo čas praznikov zaznamovan s prijaznimi besedami, toplimi stiski rok in najboljšimi željami.
Leto 2014 naj vam prinese srečo, zdravje in uspeh.
19
KREVZEL instalacije PODJETJE ZA IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ Metleče 14 a, 3325 Šoštanj Tel.: 03 898 18 50 Fax: 03 898 18 60 info@krevzel-instalacije.si www.krevzel-instalacije.si
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 20
20
Srečno 2014
Prvaki na odmor s tremi točkami prednosti Rokometaši Gorenja jesenski del končali s sedemnajstimi zmagami in edini brez poraza – Nadaljevanje prvenstva v začetku februarja
Nadaljevati v sedanjem ritmu Ivan Vajdl, trener: »Čestitam fantom za zelo uspešen jesenski del. Storiti moramo vse, da bomo v takšnem ritmu tudi nadaljevali. Tudi nadaljevanje bo zelo zahtevno in bo terjalo od nas čim večjo pripravljenost, na vsaki tekmi pa veliko zbranost in zavzetost. Upati pa tudi, da ne bo težav s poškodbami. Vsekakor bo tudi drugi del zelo, zelo naporen, saj so pred nami še zahtevne tekme v ligi prvakov in sklepni del domačega pokala.«
ko zmanjšal skrbi glede obstanka v ligi. Izola na desetem mestu za njim zaostaja za točko, Krško na predzadnjem za štiri, zadnji Sviš, ki je v tem krogu presenetljivo visoko – z osmimi goli razlike – premagal Krko, pa za šest.
27. decembra 2013
Šoštanj Topolšica pokleknil doma Odbojkarji Calcit Volleyballa so v tekmi 15. kroga 1. DOL v gosteh premagali Šoštanj Topolšico s 3:2 Šoštanj, 21. decembra - Za novi točki, ki sta jih zadržali na drugem mestu prvenstvene lestvice, so se morali Kamničani krepko potruditi, saj so v četrtem nizu, ob vodstvu Šoštanjčanov z 2:1 v nizih, za domačo ekipo zaostajali že za pet točk, vendar so na krilih Tončka Šterna le prišli do izenačenja ter nato v petem nizu še do zmage. Čeprav so domači odbojkarji v 14 krogih osvojili 13 točk, Calcit Volleyball pa 15 več, zmagovalec ni bil znan vnaprej. Domači so sicer prvi niz dokaj prepričljivo izgubili. Na drugi tehnični odmor so gostujoči odbojkarji odšli s prednostjo treh točk, nato pa je bil v napadu uspešen Danijel Pokeršnik in Kamničane popeljal do zmage. Toda v drugem nizu so pobudo prevzeli domači, ki so prevladovali pred-
Na parketu spet februarja
S tekmami 18. kroga so v prvi rokometni ligi sklenili letošnji del prvenstva. Najbolj so ga zaznamovali dvakratni aktualni prvaki – rokometaši Gorenja. Njihova jesenska igra bo v klubski kroniki zapisana z velikimi črkami, saj so na prvem mestu s tremi točkami prednosti. To pa bo hitro pozabljeno, če ne bodo tako igrali tudi v nadaljevanju. Z dosedanjo igro je pred začetkom zelo spremenjeno, predvsem pa pomlajeno moštvo dokazalo, da je znova največji favorit prvenstva, čeprav je do konca te tekmovalne sezone še veliko krogov. Najprej v februarju še štirje rednega dela prvenstva, nato pa bo sledilo deset tekem v ligi za prvaka in obstanek. Moštva bodo v obe končnici prenesla vse točke iz rednega dela. Največ seveda aktualni prvaki, ki so v tem delu oddali le eno točko; to je bilo v 10. krogu, ko so v gosteh z Mariborom Branikom igrali neodločeno.
Od jesenskega dela so se poslovili s pričakovano zmago v Izoli (33 : 22). Tudi ta dvoboj je bil podoben mnogim prejšnjim, ko so imeli pred sabo na papirju (pa tudi sicer) precej slabšega nasprotnika. Domači so zaigrali zelo sproščeno, hkrati zelo motivirano, da bi pač morda kot prvi poslali s parketa prvake sklonjenih glav. V prvem polčasu so jim zato kolikor toliko uspešno kljubovali. Začeli so odlično. Povedli so z 2 : 0 in nato nekaj časa dokaj uspešno preprečevali gostom, da bi razvili svojo igro. Toda že v deseti minuti je bila na semaforju enaka razlika, a v korist gostov. Po delnem izidu s 4 : 0 je ta pred koncem prvega dela narasla na prednost petih golov (10 : 5), do odhoda na odmor pa so se jim domači približali na tri gole zaostanka. V nadaljevanju pa so se upi 'ribičev' na ugoden razplet zadnje letošnje tekme hitro razpršili. Gostujoče 'ose' so igrale vse bolje v obrambi,
Tako so igrali Prva NLB Leasing liga, 17. krog RK Gorenje Velenje : RK Sevnica 36:22 (19:12)
Gorenje: Taletovič 11 obramb, B. Burić 5 obramb, Medved 1, S. Burić 3, K. Cehte, Medved 1, N. Cehte 3, K. Cehte, Skube 4, Golčar 2, Šoštarič 6, Papež 4, Vrečar 4, Gams 2, Nosan 1, Oštir, Dujmovič 6, Bečiri. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Sevnica 4 (2); izključitve: Gorenje 8 minut, Sevnica 4.
18. krog Istrabenz plini Izola Gorenje Velenje 22:33 (12:15)
Gorenje: Taletovič, Cehte N. 2, Medved 1, Burić S., Burić B., Brglez, Cehte K. 8, Skube 1, Golčar 3, Šoštarič 7, Papež 4, Vrečar 4, Gams, Nosan 1, Oštir, Dujmovič 2. Sedemmetrovke: Istrabenz Plini Izola 5 (2), Gorenje 4 (3). Izključitve: Istrabenz Plini Izola 16 minut, Gorenje 14 minut. Rdeči kartoni: Vidali (Istrabenz Plini Izola, 25. minuta), Smolnik (Istrabenz Plini Izola, 48. minuta), Gams (Gorenje Velenje, 50. minuta). Drugi izid: Krško - Slovan 31:32 (18:16), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 34:30 (17:17), Sviš Ivančna Gorica - Krka 28:16 (9:8), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 29:26 (15:10), Sevnica -Celje Pivovarna Laško 22:36 (9:17).
Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 18 tekem 35 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 18 – 32, 3. Maribor Branik 18 – 29, 4. Ribnica Riko hiše 18 – 22, 5. Krka 18 – 16, 6. Trimo Trebnje 18 – 16, 7. Jeruzalem Ormož 18 – 16, 8. Sevnica 18 – 13, 9. Slovan 18 – 12, 10. Istrabenz Plini Izola 18 – 11, 11. Krško 18 – 8, 12. Sviš Ivančna Gorica 18 – 6.
Prva A DRL za ženske 12. krog Tenzor DP-Logik Ptuj - Veplas Velenje 15:31 (7:16), Celje Celjske mesnine Naklo Peko Tržič 45:25 (21:10), ŽURD Fikon Koper - Piran 20:28 (12:12), Mlinotest Ajdovščina - GEN-I Zagorje 25:33 (12:17), ob 17.30: Zelene doline Žalec – Krka. Vrstni red po 12. krogu: 1. Zagorje GEN-I 12 tekem - 24 točk, 2. Celje Celjske mesnine 12 – 21, 3. Veplas Velenje 12 - 17, 4. Krka 11 – 14, 5. Piran 12 – 13, 6. Mlinotest Ajdovščina 12 – 11, 7. Zelene doline Žalec 11 – 10, 8. Fikon Koper 12 – 6, 9. Tenzor DP Logik Ptuj 12 – 2, 10. Naklo Peko Tržič 12 - 0
1. DOL moški, 15. krog Šoštanj Topolšica - Calcit Volleyball 2:3 (-20, 20, 13, -23, -11)
Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc 24, Lipovac 11, Bojinovič 5, Port, Kumer, Boženk 10, Rojnik, Pavič 8, Menih, Koželnik, Uršič 7.
s hitrimi nasprotnimi napadi pa vse bolj večale svojo prednost. Po delnem izidu kar z 10 : 3 so sredi drugega polčasa povedle z desetimi goli razlike (26 : 16), nato pa do konca s sproščeno igro to prednost povišale na končnih +11.
Maribor Gorenju tekmec le še na papirju? V zadnjem letošnjem krogu so gotovo največje presenečenje pripravili rokometaši Ribnice, ki so na svojem parketu nekoliko presenetljivo premagali Maribor, ki je kljub drugemu letošnjemu porazu zadržal tretje mesto, vendar sedaj za Velenjčani zaostaja že za šest točk. Znova je navdušil novinec Slovan, ki si je pod vodstvom novega trenerja Matjaža Tominca priigral tretjo zaporedno zmago in se povzpel na deveto mesto in s tem nekoli-
Prvenstvo bodo prvoligaška moštva nadaljevala s štirimi tekmami rednega dela v februarju. Prvaki bodo najprej v Rdeči dvorani gostili Krško (1. februarja) nato (8. 2.) gostovali pri Svišu. V predzadnjem krogu (15. 2.) rednega dela bo v Velenje prišel Maribor, v 22. krogu (22. 2.) pa bodo gostovali v Novem mestu. Sledilo bo deset tekem v ligi za prvaka in obstanek. Moštva bodo v obe končnici prenesla vse točke iz rednega dela. Največ seveda aktualni prvaki, ki so v tem delu oddali le eno točko; to je bilo v 10. krogu, ko so v gosteh z Mariborom Branikom igrali neodločeno. Njihovi ljubitelji vsekakor pričakujejo, da bodo tako poletno igrali tudi v nadaljevanju in tudi na koncu ostali tam, kjer so sedaj. To bi bil za večino igralcev, ki so prišli od drugod, prvi državni naslov, prvi pa tudi za novega (starega) trenerja Ivana Vajdla, ki pa ima z Gorenjem že naslov pokalnega prvaka (sezona 2002/2003).
vsem v bloku. Vse do konca niza je bila igra v znamenju domače ekipe, ki je, tudi na račun številnih napak gostov, brez težav prihajala do točk in po napadu Nejca Lipovca izid v nizih izenačila. Še večja je bila njihova premoč v tretjem nizu, ko so na servis razpoloženega Žige Zupanca, ki je dosegel tudi tri ase, dosegli šest točk zapored. Čeprav je Marko Brumen z menjavami in polminutnimi odmori skušal zaustaviti razigrane domačine, mu ni uspelo in po napaki kamniške ekipe so Šoštanjčani slavili še v tretjem nizu. Na začetku četrtega je pri vodstvu domačih s 5:3 rdeči karton dobil kapetan Kamničanov Martin Hrast, ki ga je zamenjal Tine Kvas. Šoštanjčani so z delnim izidom 7:2 prišli do prednosti petih točk. Tonček Štern pa je bil v četrtem nizu med najbolj zaslužnimi, da je prišlo do preobrata. Do izida 22:20 je bila sicer prednost še na strani domače ekipe, za konec pa je Štern z dvema uspešnima napadoma svoji ekipi zagotovil najmanj točko. Odločilni peti niz so bolje začeli gostje, ki so povedli s 3:0 in nato še 11:8. Žiga Zupanc je z dvema napadoma še vlil nekaj upanja šoštanjski ekipi, Štern pa je Kamničanom priboril tri zaključne žoge. Izkoristili so že prvo. n
n S. Vovk
25. silvestrska tekma
Judo klub Shido – 8 medalj Učenci OŠ Gorica, POŠ Vinska Gora, imajo že tretje leto možnost vadbe treninga juda. Dve leti so bili pod vodstvom judo kluba Jaka, letos pa jih je prevzel judo klub Shido. Vsak četrtek trener Ivi Knafelc v večnamenskem domu v Vinski Gori uri 13 mladih judoistov. V soboto, 21. decembra, so se udeležili tekme v Hočah (1. Krog šolske lige za šolsko leto 2013/2014) in svojo šolo zelo uspešno zastopali. Učenci so se borili v svojih kategorijah in se domov vrnili s kar osmimi medaljami. In kakšni so bili rezultati? Judo borbe: Tim Povodnik – 6.R (1. mesto); Žiga Klep – 5.R (2. mesto); Tilen Einfalt – 5.R (3.mesto); Nejc Hriberšek – 3.R (3. mesto); Marcel Beliš – 7.R (3. mesto v svoji kategoriji in 3. mesto v absolutni kategoriji). Judo borbe »Sumo«: Gal Cvikl – 3.R (2. mesto). n
Člani Društva za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki že od leta 1989 dalje polepšajo ljubiteljem nogometa zadnji dan v letu s tekmo na umetni travi. Že 24 let je njihov nasprotnik ekipa Malega Ajaksa. Po naših informacijah je rezultat neodločen. Milan Kopušar, predsednik društva, pravi, da se ekipa v teh letih bistveno ni spremenila. Čeprav jih leta že dajejo, se ne dajo, pa naj bo lepo vreme, dež ali celo sneg. Tradiciji se klubovci ne bodo izneverili tudi letos. 25. jubilejno tekmo bodo na silvestrski dan začeli ob 13. uri, nadaljevali pa z družabnim srečanjem ob zakuhanem vinu. n tp
Tudi ples v vodi lahko pričara čarobni december Preteklo nedeljo so se sinhrone plavalke iz velenjskega kluba Rusalka udeležile mednarodne Božične revije v Zagrebu. Na zimskem bazenu Mladost so pred polnimi tribunami prikazale svojo novo koreografijo. Čeprav je bilo v bazenu vroče, ni bilo mogoče zanikati prazničnega razpoloženja. Naše plavalke so požele navdušen aplavz ter se domov vrnile polne novih izkušenj in lepih vtisov. n Tekmovalci Judo kluba Shido iz Vinske Gore so v Hočah osvojili kar 8 medalj.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 21
27. decembra 2013
Srečno 2014
Konferenca ZSČ Velenje Polna dvorana Doma krajanov na Konovem v Velenju, je pokazala, da je delo OZSČ Velenje takšno, da so člani organizacije z njim zadovoljni in nanj ponosni, saj jih združuje tako po strokovni kot tudi družabni plati. Aktivno delovanje OZSČ Velenje, je čutiti tudi na državni ravni, saj njeni člani dobro delujejo
tudi v organih ZSČ. Pomembnost in potrditev dobrega delovanja so s svojo prisotnostjo potrdili pomembni gostje: Janko Ljubič sekretar ZSČ, poveljnik vojašnice iz Celja major Boštjan Močnik,
major Anton Kanduti načelnik 157. LOGBAT SV in polkovnik letalstva SV Gabrijel Možina. Na konferenci je bil narejen pregled dela v preteklem štiriletnem mandatu, ki ga je krasila pestrost vsebin in dobra
udeležba članov. V organizaciji so izvedli tudi volitve novih organov za naslednje štiriletno obdobje. Da so člani zadovoljni z delom v OZSČ, se je pokazalo tudi na volitvah. Za predsednika v novem mandatu je
Osem ur Jakca V svetu in tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavljajo teki, ki se selijo z asfaltnih cestišč na gozdne poti v naravo. Tako je tudi v Velenju in komaj teden dni po štafetnem teku ob Škalskem jezeru smo se srečali z novim, tokrat vzdržljivostnim izzi-
Vaški godci iz Andraža Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in Vaški godci Andraž so tudi letos (15. decembra) v domu krajanov v Andražu pripravili že 15. prireditev po vrsti – Urica ljudskih melodij in napevov. Prireditev je bila posvečena predvsem 15. obletnici delovanja Vaških Godcev. V več kot dveh urah se je poleg Vaških
godcev na odru predstavilo 11 skupin oziroma različnih sestavov iz cele Slovenije, za presenečenje in dobro voljo pa je med drugimi poskrbela tudi Maja Bobnar, vsem znana kot Majči. Vaški Godci, ki delujejo že od leta 1998, se javnosti večkrat predstavijo in jo razveseljujejo s svojo glasbo, tako doma kot tudi v tujini. V njihovem delovanju se je zamenjalo kar nekaj članov. Trenutni sestav sestavljajo Franc Borovnik, Franc Dobnik, Milan Ožir, Zora Živkovič, Jože Pavlič, Stane Jezernik, Milan
Mnenja in odmevi Demanti prispevka objavljenega v rubriki Mnenja in odmevi V zadnji številki Našega časa, ki je izšla 19. decembra 2013, je v rubriki Mnenja in odmevi svoje mnenje izrazil svetnik v Mestni občini Velenje, Andrej Kuzman, prof. Gospod Kuzman je komentiral postopek, ki so ga 3. decembra 2013 velenjski policisti izvedli na Kidričevi cesti v Velenju. Na Policijski upravi Celje se zavedamo, da ima vsak pravico do svojega
mnenja, pri čemer pa morajo biti upoštevana vsa dejstva in okoliščine posameznega dogodka. Ker je gospod Kuzman predstavil zelo enostransko zgodbo, jo želimo osvetliti še z druge strani. Uvodoma želimo poudariti, da letos na celotnem območju Policijske uprave Celje beležimo bistveno poslabšanje varnosti cestnega prometa v segmentu najbolj ranljivih udeležencev cestnega prometa – pešcev. V prometnih nesrečah so letos umrli trije pešci, lani eden. Eden od pešcev je umrl v prometni nesreči na obmo-
21
bil ponovno izvoljen Janko Avberšek, za podpredsednika Srečko Gračner in Branko Valič sekretar pa je Dušan Ajtnik. Sprejet je bil finančni načrt za leto 2014 in plan dela za tekoče leto, ki so ga prisotni
ocenili za izjemno ambicioznega in vsebinsko bogatega. Naslednja pomembna aktivnost organizacije je izvedba in organizacija 20. DP ZSČ v smučanju in n streljanju GOLTE 2014.
vom „Osem ur Jakca“. Ljubitelji teka, ki se povezujejo v skupino „Trail Running Slovenia“, so prejšnjo nedeljo med 7. in 15. uro skušali opraviti čim več vzponov na Veliko Gradišče nad cerkvijo sv. Jakoba. Med 30 udeleženci je Marko Prot iz Radelj zmogel kar 15 vzponov in s tem pretekel razdaljo dobrih 57 km z okoli 3500 višinskih metrov. Sledila sta domačina Vasja Jerčič in Dejan Tajnik z 12 vzponi (46 km).
Med ženskami je Viktorija Modrijan opravila 9 vzponov (34 km), Boži Meža pa je uspelo s 6 vzponi (23 km). Čeprav trening ni bil organizirano tekmovanje, so pobudniki in udeleženci poskrbeli za dobro vzdušje, slikovita pot pa je kljub strmini privlačna za tek in udeleženci se že veselijo kakšne ponovitve. n Hinko Jerčič
Grabnar, Franc Oder, Jože Rednak in njihov vodja Milan Zabukovnik. Zase pravijo »... da jim zagnanosti, volje in želje k sreči ne manjka in igrali bodo vse, dokler bodo zmogle njihove roke in glasovi.« Vaški godci se s to prireditvijo trudijo slovensko pesem, pa naj bo ljudska ali ne, prenašati na mlajše rodove, da naša kulturna dediščina ne bi utonila v pozabo. Program sta povezovala Petra Meh in Konrad Brunšek. n Prvi so na vzpon krenili ob 7. uri iz Starega Velenja.
čju Policijske postaje Velenje. Zaradi omenjenega smo problematiki pešcev v jesenskem in zimskem času namenjali več pozornosti, tako z represivnimi kot tudi s preventivnimi aktivnostmi. Ravno 3. decembra 2013 je potekal regijski poostren nadzor po problematiki pešcev. Med izvajanjem nadzora sta policista izvedla postopek s starejšo občanko, ki je v svojem prispevku omenja g. Kuzman. Občanka je Kidričevo cesto nepravilno prečkala. Ko sta policista želela z njo izvesti postopek, nameravala sta jo zgolj opozoriti na prekršek, ju je popolnoma ignorirala in ni upoštevala njunih pozivov naj se ustavi in je
nadaljevala svojo pot. Policist, ki je bil v patrulji, ki je zaznala prekršek, jo je zato, da bi gospa počakala in bi se pogovorili, potrepljal po ramenih, kar jo je razjezilo in se je začela skrajno nedostojno vesti in z nadvse neprimernimi izjavami žaliti policista, ki sta zgolj opravljala svoje delo. Povedala jima je tudi, da se bo potrudila, da ju bo očrnila v časopisu. Ker se gospa pri izvajanju identifikacijskega postopka ni hotela predstaviti, prav tako s seboj ni imela dokumentov, s katerimi bi policisti lahko ugotovili njeno identiteto, jo je druga patrulja, odpeljala do njenega doma, kjer so dobili podatke potrebne za izved-
bo postopka. Policista, ki sta imela občanko prvotno namen le opozoriti na nevarnost nepravilnega prečkanja ceste, sta občanki, ki je s svojim obnašanjem v nadaljevanju pokazala, da ji ni mar za varnost v cestnem prometu in trdila, da je policista nimata nobene pravice kaznovati, najprej izrekla globo zaradi kršitve Zakona o pravilih cestnega prometa (nepravilno prečkanje ceste) in zaradi nadvse neprimernega obnašanja in žaljenja ter nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju še globo zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru. Zaradi kršitve Zakona o osebni izkaznici sta jo le opozorila.
Za konec želimo poudariti, da je varnost cestnega prometa skupna skrb vseh udeležencev, in da izboljšanja ne moremo pričakovati, dokler ne bomo vsi ozaveščeni v tej meri, da se bomo zavedali, da je spoštovanje cestnoprometnih predpisov nujno. Prav tako se moramo vsi zavedati, da nihče od nas ni nedotakljiv in da so pravila za vse enaka. Za nespoštovanje le teh pa mora odgovornost nase prevzeti vsak posameznik. n Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Celje
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 22
22
Srečno 2014
Boris Goličnik bi spreminjal svet Ni, kot so bili Feuerbachovi filozofi, ki so le govorili, da je treba spremeniti svet Milena Krstič - Planinc
Biti preprost pomeni biti velik ... Misel, ne vem koga sicer, je bila namenjena Borisu Goličniku. Napisana je bila z roko. Skrbno. Pisemc in sporočil z drugačnimi besedami, ki so povedale isto, je bilo v dneh po dobrodelnem koncertu za Najo, ki so ga organizirali šoštanjski gasilci pod njegovo komando nešteto. Oboje je res. Je preprost. In je velik. Tudi sicer. Pogosto se srečujem z njim. Največkrat, ko je oblečen v gasilca. Na sejah šoštanjskega občinskega sveta, ki jih spremljam, sedi pred menoj. Takrat ni v uniformi, je kritičen svetnik, z enim očesom zagledan v skakalni šport. Zato zelenih zim ne mara. Na Muntiju lahko skačejo v belih. Slišala sem ga tudi peti. Ker poje tudi rad. Za prijatelje kdaj pa kdaj vzame v roke še kitaro. Najbrž je bila kje blizu, ko so s sodelavci iz TEŠ-a delovno leto zaključili skupaj. Drži se tiste Šifrerjeve Za prijatelje si je treba čas vzet ... Si ga tudi vzame, čeprav je 24 ur na dan gasilec. Če gori ali pa ne. Med gasilce je prišel še kot majhen deček. »Ko so se nad gasilstvom začeli navduševati moji vrstniki, sošolci. Enkrat sem šel z njimi in ostal.« Gasilsko kariero je začel graditi najprej v pionirski, za tem mladinski desetini, potem pa stopnjeval – starosti in znanju primerno. Mentorji so ga znali navdušiti za operativno delo, za izobraževanje.
Izpit, nadaljevalni tečaj, izpit ... »Kup usposabljanj sem dal čez, ker me je to zanimalo.« Dvanajst let je že predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj – mesto in to funkcijo počasi zaključuje. funkcijo počasi zaključuje. »Ogromno smo naredili. Res sem predsednik, ampak naredili. Res sem predsednik, ampak brez predanosti naših članic in članov ne bi šlo. Imačlanic in članov ne bi šlo. ImaIma mo urejen vozni park, izvrstno usposobljeno izvrstno usposobljeno operativno enoto, dobro smo opremljeni, dobro smo opremljeni, razumemo se in sodelujemo. Ponosodelujemo. Ponosen sem, ker imamo za gasilski dom za gasilski dom urejeno vso dokumentacijo. Za to, da dokumentacijo. Za to, da je tako, smo trdo delali.« Ampak ni se delali.« Ampak ni se česa bati! Gasilcev ne zapušča. Le zapušča. Le predsedniško funkcijo. »Mogoče »Mogoče bom imel od zdaj še več časa v več časa v operativi.« Že danes pa je v funkje v funkfunk ciji občinskega poveljnika. »To poveljnika. »To je odgovorna funkcija,« reče. reče. Vseskozi hoče pomagati človepomagati človečlove ku, pomagati ljudem. S tem se je tem se je rodil v Skorno. Pri petih letih in petih letih in selitvi je postal Šoštanjčan. Zelo Šoštanjčan. Zelo je navezan na družino in tega in tega ne skriva. »Starši živijo v Skorv SkorSkor nem pri cerkvi sv. Antona. Zelo Antona. Zelo rad ju obiščem in zelo ju imam ju imam rad. Tudi dva brata imam, eden imam, eden živi v Skornem, eden v Ljubljani.« v Ljubljani.« Poročen ni. Svojih otrok še nima. Mu otrok še nima. Mu pa življenje osmišljata dva sončka, bradva sončka, brabra tova Tjaša in Matija. »Boter sem jima. Ta »Boter sem jima. Ta dva mi res sladkata življenje.« življenje.« Vse otroke ima rad. Boli ga, če se jim Boli ga, če se jim dogaja kaj hudega. Bolelo ga je, ko je Bolelo ga je, ko je slišal za Najo. Ko je beseda nanesla
Smrčanje … nadloga ali bolezen? Ali smrčite? Da? Nič nenavadnega. Od 30 do 40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen. Pogosteje smrčijo moški in ljudje s prekomerno telesno težo in kratkim zamaščenim vratom. Smrčanje je moteče tako za »smrčača« kot partnerja. Vzrok za smrčanje je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal in mehkega neba med spanjem, ko se mišičje telesa, in seveda tudi vratu, sprosti in je ohlapnejše. Smrčanje se okrepi po uživanju alkohola, drog ali pomirjeval. Smrčanje se lahko prehodno pojavi tudi ob vnetju v zgornjih dihalih (nahod, vnetje grla). Zelo pogosto je tudi pri kroničnem vnetju zgornjih dihalnih poti (kronični rinitis, nosni polipi, povečana žrelnica ali mandeljni …) Smrčanje pa je lahko napovednik sindroma obstruktivne apneje v spanju (OSA). To je stanje, ko smrčač med spanjem občasno preneha dihati. Pavze se imenujejo apneje in lahko trajajo od 10 pa do celo 120 sekund. Ker v času apnej pade koncentracija kisika v krvi, je ta bolezen pogubna za organizem. Približno 2–4 % odraslih ima vsaj lažjo obliko OSA. Prekomerna telesna teža je eden najpomembnejših dejavnikov za
smrčanje in apnejo v spanju. Najbolj dovzetni so ljudje s centralno debelostjo in zamaščenim vratom. Ti ljudje imajo zaradi debelega maščobnega sloja pod sluznico zgornjih dihal zožena ali celo pretežno zaprte dihalne poti.
Sladkata mu življenje – Tjaša in Matija.
Kaj vas mora zaskrbeti? Če ponoči smrčite, če med smrčanjem občasno nehate dihati in se zjutraj zbujate utrujeni, neprespani. V tem primeru se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Za orientacijo lahko izpolnite vprašalnik o verjetnosti motenj spanja, t. i. ESS vprašalnik. Dobite ga lahko tudi na povezavi www.apneja. si. Če po vprašalniku dosežete več kot 10 točk, vam svetujemo obisk pri specialistu za motnje spanja.
Diagnostika motenj spanja temelji na: polisomnografiji, diagnostičnem postopku, ki preko noči zaznava delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. Na bolnika se pričvrstijo senzorji, ki spremljajo delovanje možganov, premikanja oči, čeljustnih mišic, gibanja nog, premikanje prsnega Kdo je še kandidat za obstruktivno apnejo v spanju? Bolniki s sladkorno boleznijo tip 2, tisti s kroničnim bronhitisom, hudimi obolenji srca, z nezdravljeno astmo in tisti, ki večkrat s težavo dihajo skozi nos ponoči. Pri OSA gre za dinamično zapo-
Kako se kaže sindrom OSA: • • • • • • • • •
ro zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se
na dobrodelni koncert zanjo – gre za njihovo enajstletno gasilko, ki je zbolela za levkemijo, pred njo pa je zahtevno zdravljenje – mu je šlo na jok. Bolelo ga je, da mora »nedolžni otrok«, kot se je izrazil, da mora »nedolžni otrok«, kot se je izrazil, ti in srečen je bil, da je koncert trpeti in srečen je bil, da je koncert zaradi dobrih ljudi presegel vsa zaradi dobrih ljudi presegel vsa pričakovanja. »To je bil eden pričakovanja. »To je bil eden najsrečnejših dni dni mojega najsrečnejših mojega življenja. Občutkov se ne življenja. Občutkov se ne da opisati. Srečen sem da opisati. Srečen sem še toliko bolj, ker še toliko bolj, ker sem povsem pov povd sod
smrčanje in/ali prenehanje dihanja ponoči; nekakovosten spanec brez sanj in pogostim prebujanjem; premetavanje po ležišču in prekomerno znojenje; občutek dušenja in zasušenosti grla; jutranji glavoboli in upočasnjenost; prekomerna zaspanost in utrujenost preko dneva; slaba koncentracija, depresivnost in otopelost; manjša delovna ali učna vnema; pogoste sovpadajoče bolezni, kot so visok pritisk, debelost, obolenja srca in kronični bronhitis.
lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni. Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč. Sledi padec zasičenosti kisika v krvi. Taki bolniki ponoči smrčijo, se premetavajo po ležišču, se prekomerno znojijo in večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti, upada jim spolna moč. So velikokrat povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.
27. decembra 2013
naletel na odprta vrata. Vsi so bili pripravljeni pomagati, priti, odigrati, sodelovati pri organizaciji ...« Ena od ljubezni, takih na prvi pogled, ki še traja, je kitara. Igrati jo je začel pri verouku. Osem let je bil ministrant. »Zelo dobre kaplane smo imeli. Srečevali smo se, veliko peli in igrali. Tam sem začel malo brenkati.« Zdaj kitaro kar pogosto vzame s seboj, sploh če gre v dobro družbo. Tudi poje. Posnetke ima. »Ko je pred štirimi leti naše društvo praznovalo 130-letnico, 130-letnico, smo posneli dve pesmi, domoljubno Lipa in gasilsko Daj mi moč,« prizna. Ne pa tudi Lipa tega, tega, da prav zdaj spet nekaj pripravlja. Srečen je, ker ga skozi življenje spremljajo dobri Srečen ljudje. Zna biti hvaležen in zna se zahvaliti. Ne sili v ljudje. ospredje. »Vedno se bom spominjal besed, ki mi jih ospredje. je mama zapisala v spominsko knjigo: »Vijolica je je mama skromen cvet in vsak ga išče po livadi. Tudi ti vedno skromen skromen bodi, pa te bodo vsi imeli radi.« skromen Je sploh kdaj slabe volje? Je kdaj jezen? »Sem, a Je jezo držim v sebi. Jezen sem, ko srečam koga, ki vidi jezo samo sebe, ki mu ni mar za druge. Jezen sem, ker v samo zadnjem času človek ni več nič vreden. Sploh mali zadnjem človek ne. Jezen sem, ko vidim, da je iz dneva v dan človek vse več ljudi v socialni stiski.« On pa bi pomagal vse vsem. Spreminjal bi svet. Ni kot filozofi v Marxovi vsem. 11. tezi o Fouerbachu, ki so svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo.»Ena gospa mi je pred nedavnim rekla: »Boris, celega sveta ne boš mogel spremeniti.« Dobro, sem si mislil, ne že če bi ga pa vsak en del, bi bil lepši. Z dobrodelže nim koncertom za Najo smo nekaj spremenili. Ker nim je bila nabirka dovolj velika, smo lahko pomagali še je bila dvema otrokoma.« dvema Kaj si on želi v teh dneh? »Da bi bil zdrav, da bi Kaj imel okoli sebe še naprej veliko iskrenih in dobrih imel ljudi, da bi čim manj ljudi trpelo.« Potem pa pove – ljudi, gasilec iz svoje kože ne more, da ga čaka še raznos gasilec gasilskih koledarjev. Raznos, ne prodaja, poudari. gasilskih »Gasilci koledarjev ne prodajamo. Prinesemo jih, »Gasilci voščimo ljudem novo leto. Če dobimo kak prispevek, voščimo smo ga pa veseli.« n
koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom;
ali na: poligrafiji spanja, diagnostičnem postopku, podobnem kot polisomnografija, vendar omejenem predvsem na diagnostiko OSA. Ne zaznava električne aktivnosti možganov in telesnih mišic, ostalo pa enako kot polisomnografija. Ta se lahko v celoti opravi tudi ambulantno, brez potrebe obiska bolnišnice. Poligraf, napravo velikosti mobilnega telefona in senzorje, vam strokovno osebje pritrdi na prsni koš. S to napravo spite doma v svojem okolju in v svoji postelji. Naslednji dan se iz spominske kartice, ki je v poligrafu, preko računalnika zaznajo motnje dihanja, smrčanje, sprememba srčnega utripa, obračanje v postelji, lega telesa med spanjem in nivo zasičenosti krvi s kisikom. Zdravljenje OSA je večnivojsko in vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev preho-
zdravnik svetuje dnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje pomirjeval in uspaval, pitje alkohola, včasih pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP). Kaj povzročijo nezdravljene apneje v spanju? Visok krvni tlak, obolenja srca, neurejeno sladkorno bolezen, dovzetnost za možganske kapi, depresije, kronično utrujenost, umsko upočasnjenost in prezgodnjo smrt. n Prim. mag. Igor Koren, dr. med., specialist interne medicine in pulmologije
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 23
27. decembra 2013
Srečno 2014
Tragična nesreča v Črnovi Na kraju umrl 25-letni voznik osebnega avtomobila Velenje, 23. decembra – V ponedeljek nekaj pred 7. uro zjutraj je v prometni nesreči na glavni cesti G1-4, na odseku Vinska Gora–Spodnja Črnova, umrl 25-letni voznik osebnega avtomobila. Vozil je iz smeri Velenja proti Arji vasi. V bližini Partizanskih grobov, je v desnem nepreglednem ovinku – najverjetneje zaradi neprilagojene hitrosti –zapeljal na nasproti vozni pas in čelno trčil v tovorno vozilo, ki ga je vozil 28-letni voznik. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče. To je letos 23. smrtna žrtev prometnih nesreč na območju pristojnosti Policijske uprave Celje in že druga žrtev prometa v Šaleški dolini, kjer se je letos smrtna nesreča zgodila januarja, ko je v Šmartnem ob Paki n umrl pešec.
Dve patrulji za dva kršitelja Velenje, 18. decembra – V sredo ponoči so policisti na Partizanski cesti ustavili mlajšega voznika osebnega avtomobila in ga preizkusili z alkotestom. Ta je pokazal, da ima v krvi več kot 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti pa so ugotovili tudi, da ima voznik veljaven ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato so odredili zaseg avtomobila. To sopotniku ni bilo pogodu. Vmešal se je in z agresivnim vedenjem hotel preprečiti, da bi voznik kontaktni ključ avta izročil policistom. Ko je na kraj prišla še ena policijska patrulja, sta sopotnik in voznik policista fizično napadla. Zoper oba so uporabili prisilna sredstva in odredili 6-urno pridržanje. Sopotniku so izdali plačilni nalog za dva prekrška, zoper voznika bodo podali obdolžilni predlog na sodišče. Ogled kraja kaznivega dejanja poskus preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi je opravila ogledna skupina SKP Celje, ki bo zoper oba kršitelja podala kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
Ena brez xperie, ena brez denarnice Velenje, 20. decembra – Pozabljivost včasih, če je kje blizu kak nepridiprav, veliko stane. V petek dopoldan je na mizi v lokalu Lucifer oškodovanka pozabila mobilni telefon znamke Sony Xperia. Ko se je vrnila ponj, ga ni bilo več, telefonska številka pa nedosegljiva. Za storilcem kaznivega dejanja zatajitev policisti še poizvedujejo. Dan za tem, v soboto, pa je oškodovanka policistom povedala, da je v četrtek v restavraciji McDonald's v Nakupovalnem centru pozabila torbico. Ko se je še isti večer vrnila ponjo, je ugotovila, da v njej ni bilo denarnice, v kateri je imela vozniško dovoljenje in manjšo vsoto denarja. Tudi za storilcem tega kaznivega dejanja policisti še poizvedujejo.
Ogenj uničil stanovanje Oven od 21. 3. do 21. 4.
Zagorelo je zaradi vžiga saj Žalec, 19. decembra – V četrtek okoli 12.30 je zagorela stanovanjska hiša v Galiciji. Do požara je prišlo zaradi vžiga saj v kovinskem dimniku centralne peči na trda goriva. Goreče saje so padle na strešno kritino, ta se je vžgala, preko nje pa se je ogenj razširil na leseni del ostrešja in uničil celotno mansardno stanovanje. Požar, v katerem je nastalo za okoli 60.000 evrov škode, je gasilo 45 gasilcev iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev. n
Zapeljale s ceste Skupna jim je bila neprilagojena hitrost – Ena pobegnila s kraja Šmartno ob Paki, Velenje, 20. decembra – V petek zjutraj je z regionalne ceste v vasi Gorenje zapeljala voznica osebnega avtomobila in se pri tem poškodovala. Vzrok za nesrečo naj bi bila neprilagojena hitrost. Dan za tem, v soboto popoldan, pa je na Tavčarjevi cesti neznana voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti prav tako zapeljala z vozišča. Trčila je v živo mejo, nato v drog javne razsvetljave in nazadnje podrla še prometni znak. Potem pa s kraja odpeljala. Policisti so povzročiteljico že izsledili in ji izdali plačilni nalog za dva prekrška. V nedeljo zjutraj pa je s ceste Velenje–Škale v bližini konjeniškega kluba zapeljala še ena voznica. Nesreča naj bi bila prav tako poasledica neprilagojene hitrosti. V nesreči se je voznica lažje poškodovala. n
Pregretje krivo za požar Mozirje, 21. decembra – V soboto nekaj pred polnočjo je zagorelo na gospodarskem poslopju v Podvolovljeku. Po nestrokovni oceni je na objektu nastalo za okoli 20.000 evrov gmotne škode. Prve ugotovitve pa kažejo, da je do požara prišlo na mlinu za mletje žita zaradi pregretega akumulatorja.
Vlomilec odnesel zlatnino Velenje, 21. decembra – V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Ljubljanski cesti. Lastniki pogrešajo za okoli 1.000 evrov zlatnine.
Po trku parkiral drugje Velenje, 21. decembra – Na parkirišču na Jenkovi je v soboto zvečer počilo. Stanovalec enega od tamkajšnjih blokov je trčil v parkiran avto, po trčenju pa pobegnil in avto parkiral drugje, a se mu to ni izšlo. Policisti so se z njim že srečali. Le toliko, da so mu izročili plačilni nalog za dva prekrška.
Iz policijske beležke Obiskal in napadel prijateljico Velenje, 20. decembra – V petek zvečer je v stanovanju na Kardeljevem trgu »prijatelj« obiskal prijateljico. V njenem stanovanju jo je fizično napadel. Posredovati so morali policisti. Ker pa mu to očitno ni bilo všeč, je vanje usmeril ploho žaljivk. Gre za povratnika, ki so mu policisti samo za zadnjo nečednost napisali tri plačilne naloge.
Gosta sta se prerivala in razbijala Velenje, 20. decembra – V petek sta v lokalu D2 v Nakupovalnem centru Velenje dva gosta razbila steklovino, nato pa se med prerivanjem nedostojno vedela. Enemu kršitelju so policisti napisali plačilni nalog za dva, enemu pa za en prekršek.
Psihično nasilje Topolšica, 22. decembra – V nedeljo
��strokovni�� i�popolnjevanje�� in�opre�ljanje���� najsodobnej�i�i� instr��enti�in� aparati��sledi�o� trendo��in�novi�� spo�nanje��v� veterinarski� �edi�ini�dr�žni�� živali.
23
popoldan so policisti obravnavali prijavo oškodovanke, ki jim je povedala, da njen 45-letni zunajzakonski partner v Topolšici že več let nad njo izvaja psihično nasilje. Policisti so ga zaslišali, za sum kaznivega dejanja nasilje v družini pa še zbirajo obvestila.
Zasegli dva avta Velenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev predpisov zasegli dva avtomobila, enega v sredo in enega v nedeljo.
Vredno pohvale Pohvala gre Velenjčanu, ki je v torek, 17. decembra, policistom izročil osebne dokumente, ki jih je našel pred trgovino Mercator Tržnica na Kidričevi cesti v Velenju. Policisti so jih lastniku že vrnili. Naslednji dan, v sredo, 18. decembra, pa je občan policistom izročil registrsko tablico, ki jo je našel ob cesti na Graški Gori. Policisti jo bodo poslali na pristojno upravno enoto.
Že res, da je konec leta, a vi tega ne boste prav občutili. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli se sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Z njim bi lahko preživeli tudi silvestrovo, ki se ga po svoje prav bojite. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih dneh in tednih, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Najdaljša noč bo vseeno lepa, čeprav trenutno ne kaže tako. Pokažite, da vam je všeč. In kdo vam je všeč.
Bik od 22. 4. do 20. 5. Partner bo v teh dneh postajal nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila, da bi vama uspelo še letos. To bo krivo za precejšnjo napetost med vama; nič čudnega ne bo, če bodo še nekaj dni na dnevnem redu prepiri in očitki, ki jih ne bo čisto nič prijetno poslušati. Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu in tam kaj odgovorili, potem pa vam bo vsega zadosti. Ni dvakrat za reči, da bo vaša partnerska zveza še pred iztekom leta zašla v hudo krizo. Vsekakor bo napetost zaznamovala tudi slovo od leta, pa čeprav se bosta oba trudila, da bi pozabila na zamere. Finančno se vam bo izšlo bolje, kot ste računali. A razlogov za praznovanje v tem ne bo. Niste še na zeleni veji.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutili se boste več kot odlično. Polni boste novih idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi v teh prazničnih, za mnoge dopustniških dneh, vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo domači težko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Kar malo strah jih bo, saj ne bodo vedeli, kaj se dogaja z vami. Dobro vedo, da po tako intenzivnem obdobju po navadi zbolite. Tokrat ne boste. Tudi dokaj toplo decembrsko vreme vam bo šlo na roke pri tem, da vam napori ne bodo načeli zdravja. Priprave na najdaljšo noč v letu vzemite resno. Nekdo vam bo močno zameril, če ne boste izpolnili svojega dela obljube. Če drži, da bo celo leto takšno kot silvestrska noč, res ne smete biti vi tisti, ki bi lahko bil krivi, če kaj ne bo tako kot si želijo vsi okoli vas. Odprite denarnico. Naj vam ne bo težko.
Rak od 22. 6. do 22. 7. Ker vam vsak poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov zagon, tudi v naslednjih dneh, ko boste sicer kar nekaj dni prosti, ne boste mogli brez razmišljanja in načrtovanja posla. Tudi, zato vas partner, ker ste neutrudni borec, poln novih idej, ne le obožuje, ampak tudi podpira. In to v dobrem in slabem. Pokažite mu hvaležnost. In pokažite mu, koliko vam pomeni. Na to namreč zadnje čase prepogosto pozabite, ker se vam zdi preveč samoumeven. Pa ni. Ko bo ravno v teh dneh poskrbel, da bo v vas začel glodati črv ljubosumja, se boste spet začeli zavedati, da tudi v ljubezni velja, da dobiš toliko, kot daš. Naslednji dnevi se vam bodo sicer zdeli precej enolični. V njih bo premalo adrenalina. Tolažili se boste na različne načine, še največ in s tem, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem.
Lev od 23. 7. do 23. 8. Rekreacija vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v zadnjih decembrskih dneh. Tudi zato, ker ste vse preveč razmišljali o letošnjih uspehih in neuspehih. Obojega je bilo v letu 2013 veliko, kajne? Pozabite na slabo, mislite na dobro. To je edini recept, ki vam lahko naredi zadnje letošnje dni prijaznejše, vstop v novo leto pa bo tudi prijetnejši. V teh dneh vam zvezde svetujejo, da ste previdni pri prehrani. Preveč vsega škodi, tudi zdravemu, ki sicer ne pozna želodčnih težav. Več kot na prostem boste v teh dneh doma, na suhem in toplem. In prav nič ne boste pogrešali. Tudi prijatelji bodo tokrat prišli k vam, ne bo vam treba k njim. Hvaležni jim boste, ker bodo s seboj prinesli tudi dobro voljo in optimizem.
Devica od 24. 8. do 23. 9. Od leta 2013, ki je bilo za vas prej povprečno kot dobro, vsekakor pa ne slabo, se bo pač treba dostojno posloviti. Kje in kako, večina od vas še ne ve. A tudi v zadnjem hipu se lahko najdejo odlične rešitve. In točno to se bo zgodilo. Najpozneje na začetku novega tedna boste že vedeli, kam vas bo v sredo, ko se bo leto poslavljalo, vodila pot. Če boste izbrali kraj, ki ne bo blizu doma, boste zadeli žebljico na glavico. A tudi vsi ostali boste preživeli lepo najdaljšo noč v letu. Hvaležni boste za vse iskrene, dobre prijatelje in znance, ki vam bogatijo življenje. Hvaležni boste, ker bodo v teh dneh pogosto z vami. In to, da vam veliko pomenijo, jim boste tokrat znali tudi pokazati. Tega vam ne bodo pozabili. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujšega ne bo.
Tehtnica od 24. 9. do 23.10. Vsaka, še tako majhna napaka na finančnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost – bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami. Marsikdo bo molčal, nekateri pa boste to, kar boste ušpičili, zaupali partnerju. In naredili čisto prav, saj vam bo prav posvet z njim odprl oči, da bo pot do rešitve lažja. Poleg tega boste ta mesec dobili več evrov, kot ste jih pričakovali. In to vas bo rešilo. A le za kratek čas. Če se zadeve ne boste lotili sistematično, boste kmalu spet v začaranem krogu, iz katerega bo težko brez ran. Na to pozabite vsaj na silvestrovo. Naj bo letos brezskrbno.
Škorpijon od 24.10. do 22. 11. Letošnja zima vam postaja všeč. Predvsem zato, ker še ni pokazala svoje moči. Ker bo že kmalu januar in z njim spet vse daljši dnevi, se vam zdi, da jo bo lažje preživeti. Sploh, ker se v času, ko se vsi veselijo prihoda novega leta zavedate, da bo to za vas težko. Morda celo težje kot letošnje. Pa že to je bilo za vaš okus prepolno sprememb, Radi imate dinamiko, a nimate radi, če se stvari obračajo na slabše. In vam se zadnje čase žal kar nekaj stvari obrača na slabše. Tako pri poslu kot v domačem krogu. Kljub temu si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo. S tem pa se bo vsaj za nekaj časa umirila tudi duša. Partner se bo v teh dneh spremenil. Na bolje. In to se bo pozitivno odrazilo v vajinem odnosu. Spet bosta povezana kot nekoč.
Strelec od 23. 11. do 21. 12. Zadovoljni boste zakorakali novemu letu nasproti. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo, saj se vam marsikdo sploh ne upa približati. Hladno delujete, pa taki sploh niste. Vse več jih je, ki to že vedo. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. In to brez oklevanja. V teh dneh ste res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vaše delo, opravljeno pred kratkim, več kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. Čeprav po navadi tega ne priznate, boste tokrat priznali. Lepo je, ko vas kdo iskreno pohvali, kajne?
Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Večina se veseli dni po božičnih praznikih, saj jih boste preživeli med tistimi, ki jih imate najraje na svetu. Žal boste vsaj še ob koncu tega tedna z mislimi čisto nekje drugje kot pri družini. Težave, ki jih imate zadnje čase, res niso zanemarljive. Čeprav čas res ni primeren, se reševanja lotite takoj. Če bo treba, prosite tudi za pomoč, kar vam je bilo doslej vedno precej težko. Tokrat nimate česa razmišljati. Pa tudi izgubiti ne. Lahko le veliko pridobite. Morali se boste dokopati do odgovora na vprašanje, komu sploh še lahko resnično zaupate. To se namreč najbolj izkaže in pokaže prav pri takih zadevah, kot jih trenutno doživljate vi. Ne dovolite pa, da s svojim razpoloženjem pokvarite zadnje dni v letu vaši družini. Vsaj na silvestrovo pozabite na vse skrbi. Če boste, vam ne bo žal.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Veselite se tedna, ki je pred vami. Čeprav tudi naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, predvsem zato, ker niste končali vsega, kar ste želeli, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to hitreje kot trenutno še računate. Nikakor pa ne boste razumeli, zakaj se vam je čez noč nekdo, ki ga imate radi, tako močno odtujil. Ste morda pomislili, da se je ustrašil tega, kar se je v zadnjih tednih pletlo med vama? Posledice bi lahko bile ali zelo lepe in romantične ali pa prava katastrofa. Morda je prav, da pustite času čas. Če so čustva pristna, ne bodo kar tako ugasnila. Če niso, pa nič hudega, če bodo. Vsekakor je bilo razburljivo, saj ste po dolgem času čutili tudi metuljčke v trebuščku. Odleteli bodo še pred iztekom leta.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Sr����� ������������
2014!
Vsi okoli vas bodo rajali, se zabavali ali pa izdatno počivali, vi pa ne. Vsak dan manj bo stvari, ki vas bodo resnično spravile v dobro voljo. Kljub temu, da ste nekaj takega pričakovali, vam ne bo lahko. Še darila, ki vas vedno spravijo v dobro voljo, tokrat ne bodo dosegla svojega namena. Pa čeprav boste pred novim letom dobili neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Ko bo vaša, ne bo več tako dragocena. Od rok vam bo v teh dneh šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. Glavo imate že nekaj dni preobremenjeno, polno težkih misli. Vsaj v sredo jih poskušajte pregnati v kot. Če vam uspe, boste novo leto pričakali v odlični družbi, če ne, pa boste hitro v postelji. Čas je za akcijo, sprostitev in razvajanje. A vzeti si ga boste morali sami.
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 24
24
Srečno 2014 Petek,
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek,
Torek,
27. decembra 2013
Sreda,
Četrtek,
27. decembra
28. decembra
29. decembra
30. decembra
31. decembra
1. januarja
06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 O pastirčku in debeli uši, pravljica 10.20 Volk in lisica na motorju, anim. pravljica 10.25 Firbcologi: O harfi 10.50 Monika, dok. film 11.05 Čudežno drevo, muzikal 11.55 Sveto in svet: Pogovor z msgr. Andrejem Glavanom 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Toplo srce Afrike, dok. odd. 14.20 Čudež, dokum. portret 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 O veverici, ki je vzela ježa za moža, anim. pravljica 15.50 Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 5/10 16.05 Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 6/10 16.20 Aleks in glasba, ris. 16.25 Moja soba: Saška in Robi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dinozaver, anim. film 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Kje boš spal, 12/18 20.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.30 Med valovi, tv Koper 22.00 Poročila, vreme, šport 22.20 Polnočni klub, pogov. odd. 23.35 Dnevnik, ponov. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Infokanal
07.00 Radovedni Taček 07.10 Zgodbe iz školjke 07.20 Bine: Obdarovanje 07.35 Gumbek in Rjavček, ris. 08.00 Studio Kriškraš: Seznam želja 08.25 Kulturni brlog 08.30 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi: O avtomobilih 09.10 Rešitev za starejše, dok. film 09.25 Male sive celice, tv kviz 10.10 Infodrom v 2013 10.40 Dumbo, am. ris. film 11.40 Ribič Pepe 12.25 Moja soba: Saška in Robi 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Peter Opeka v Sloveniji 15.55 Kulturni vrhovi: Jošt nad Kranjem, 1/3 16.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Po stopinjah Marca Pola, 4/4 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prifarci praznujejo 25 22.00 Zaigraj še enkrat, sam. Tv satira 22.45 Poročila, vreme, šport 23.20 Inšpektor Barbarotti, 2/2 00.50 Ozare 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal
07.00 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.05 Nodi reš božič, ris. film 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.45 Pujsa Pepa, ris. 07.50 Leonardo, ris. 08.00 Tabaluga in Leo, ris. film 09.15 Božičkov vajenček, ris. 09.25 Sneženi mož, ris. film 09.50 Bi se gnetli na tej metli, ris. film 10.20 Polna hiša živali: Vampirji, 13/13 10.50 Sadovi narave: Dobrote na božični mizi, dok. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Jožefova pripoved 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav 14.20 Slikovitih 55: Pesem je … Alenka Godec in skupina Cafe 14.35 Slovenski vodni krog: Kobiljski potok, dok. nan. 15.10 Sreča v nesreči, špan. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Slikovitih 55: Kuharske oddaje 18.40 Prihaja Nodi, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast (II.), 13. del 21.00 Intervju, pogov. odd. 21.55 Ljudje podeželja, 10/25 22.05 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, 2/3 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Alpe, Donava, Jadran 23.35 Dnevnik, vreme, šport 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Infokanal
07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Zlato jabolko, pravljica 10.20 Zajec in jež, pravljica 10.25 Iz popotne torbe, odd. za otroke 10.45 Profesor Pustolovec: Zmaji in dvorni norčki 11.05 Pepi vse ve o pisateljevanju, nan. 11.25 Infodrom v 2013 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Vrline za jutri, pogov. odd. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Zakaj ima zajec kratek rep, anim. pravljica 15.50 Trije detektivi in skrivnosto božično darilo, 7/10 16.05 Trije detektivi in skrivnosto božično darilo, 8/10 16.20 Mala kraljična: Vesel božič, ris. 16.40 Simfonorije: Torta, ris. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Pocahontas, anim. film 18.35 Knjiga o džungli, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Slovenija v letu 2013 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Kača pod kamnom, pravljica 10.25 O veverici, ki je vzela ježa za moža, anim. pravljica 10.35 Studio Kriškraš 11.00 Kulturni brlog 11.05 Zgodbe iz školjke 11.10 Bine, lutke 11.25 Rešitev za starejše, dok. film 11.40 Pod klobukom: Novoletna 12.15 Umetnost igre 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Slovenija v letu 2013 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Mravlje in murn, anim. pravljica 15.45 Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 9/10 16.00 Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 10/10 16.15 Zverjašček, ris. film 16.40 Bacek Jon, ris. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Cesarjeva nova podoba, anim. f. 18.40 Zakaj? Zato!, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja, nan. 21.00 Srečno 2014, silvestrska oddaja 00.30 Samo milijon nas je!, veliki koncert z gosti ob 50-letnici Aleša Klinarja 02.30 Indexi in prijatelji, koncert iz Cankarjevega doma, ponov. 04.30 Koncert Los van van, ponov. 05.55 Točka, glasb. odd.
06.55 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.00 Gregor in dinozavri, ris. 07.10 Minuta v muzeju, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.30 Minuta v muzeju, ris. 07.35 Vse o Rozi, ris. 07.45 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.50 Klasične pravljice: Pandorina skrinjica, ris. 07.55 Ribič Pepe 08.15 Sneženi božič Cofka Cofa, ris. film 09.35 Svetopisemske zgodbe: Zgodba o izgubljenem sinu 09.15 Druga zvezda z leve, ris. film 09.40 Studio kriškraš 10.25 Male sive celice, kviz 11.15 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Daniel Barenboim, prenos 13.45 Poročila, vreme, šport 14.05 Moje pesmi, moje sanje, am. muzikal 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Trezor, franc. film 18.35 Gepard Nika, ris. 18.40 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Perpetuum Jazzile 22.05 Poročila, vreme, šport 22.35 Rdeče pečine, kitaj. film 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal
07.00 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.05 Timi gre, ris. 07.15 Božičkov čas, ris. film 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro 12.40 Slikovitih 55: Zapojte z nami, Johanes Brahms 12.55 Prisluhnimo tišini: Prednostni in nevarnosti medmrežja 13.50 Slovenski magazin 14.25 Osmi dan 14.55 Knjiga mene briga 15.25 Nazaj k nedolžnosti, dok. film 16.25 Migaj raje z nami 16.55 Odbojka, sp, finale (Ž)., prenos iz Hoč 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 S Trevorjem McDonaldom odkrivamo Antile,, 3/3 20.45 Sodobna družina (III.), 6/24 21.05 Ura (II.), 2/6 22.00 Sherlock II., 3/3 23.30 Točka, glasb. odd. 00.20 Zabavni infokanal 06.00 Diego in prijatelji, slov. ser. 06.20 Žabec in prijatelji, ris. 06.30 Pikica in Pepermint, ris. 06.40 Florini zmajčki, ris. 06.55 Lena Lučka, ris. 07.00 Doktor Glavca, ris. 07.10 Vran Dokolenko, ris. 08.30 Tv Dober dan, nan. 09.20 Tv prodaja 09.35 Prepovedana ljubezen, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Tarzan, am. film 12.25 Tv prodaja 12.40 Tv Dober dan, nan. 13.35 Lepo je biti sosed, nan. 14.10 Ljubezen in denar, am. ser. 15.05 Igra laži, nan. 15.55 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Snežni psi, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Sanjsko dekle, am. film 23.00 Eurojackpot 23.03 Sanjsko dekle, nad. filma 00.10 Boleče slovo, am. film 01.50 24ur, ponov. 02.50 Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Praznični koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Šege in navade prazničnih dni med Slovenci - dr. Janez Bogataj 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Iz arhiva VTV: Balada o ogenjci in njenem cesarju 21.10 7. kongres Nove Slovenije na Vranskem, reportaža 21.30 Gostilna pr' Francet (63) 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
07.20 Slovenski utrinki 07.45 Obrazi 2013 09.55 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja 10.55 Opus: Aida 11.35 Polnočni klub: Vrline za jutri, pogov. odd. 12.55 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja 13.50 Med valovi, tv Koper 14.20 Alpe, Donava, Jadran 14.45 Balto, čudežni pes, dok. odd. 15.45 Zima je zakon, športna odd. 16.25 Nord. smuč., novoletna skakalna turneja, kvalif., prenos iz Oberstdorfa 17.55 Osmi dan 18.25 Dobri nasveti, am. film 20.00 Življenje na smetišču, dok. odd. 21.40 Dobro urejeni mrtveci, bosansko herc. film 23.10 Aritmija 00.10 Aritmični koncert: Orlek Unterzug 00.40 Med valovi, tv Koper 01.10 Zabavni infokanal
07.00 Oto čira čara 07.01 Franček, ris. 07.25 Chuggington, ris. 07.35 Doktor Glavca, ris. 07.45 Metka, ris. 08.05 Čudovit risani božič, ris. 08.30 Skrivnostni ranč, ris. 08.55 Dežela konjičkov, ris. 09.20 Lego prijateljice, ris. 09.45 Samuraj, ris. 10.10 Zoey 101, nan. 10.35 Sanjsko dekle, am. film 12.10 Mentalist, nan. 13.10 Pošasti iz omare, am. film 14.55 Hannah Montana in Miley Cyrus, am. film 16.20 Pošast iz vode, am. film 18.15 Pozor, priden pes 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Jaz, ti in nadloga Dupree, am. film 22.00 Ko moški ljubi žensko, am. film 00.20 Prenovljeni Božič, kanad. film 02.05 24ur 03.05 Zvoki noči
09.00 Miš maš 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (36): Šal iz flisa 10.15 Oglasi 10.20 Gostilna pr Francet (63), zabavno glasbena oddaja 11.20 Napovedujemo 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Rad igram nogomet (6), ponovitev 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.10 Dotiki gora: Človek, gora, nebo 20.30 Graška gora poje in igra, posnetek 1. dela festivala 22.15 Jutranji pogovori, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
08.00 Alpe, Donava, Jadran 08.35 Glasbena matineja: Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 2013 10.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja 11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 12.55 Zima je zakon, športna odd. 13.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja 14.50 Nogomet, Fifa magazin 15.30 Košarka, ep 2013: Športni vrhunec leta 16.25 Nord. smuč., novoletna skakalna turneja, prenos iz Oberstdorfa 18.30 3000 kilometrov s Simfoniki, dok. odd. 19.25 Vale in Lajči: Imeniten izlet, ris. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Ob 200-letnici rojstev Verdija in Wagnerja 21.30 City folk – Obrazi mest: Eindhoven 22.00 Nickyjeva družina, dok. odd. 23.35 Zaigraj še enkrat, sam. Tv satira 00.20 Zabavni infokanal
07.00 OTO čira čara 07.01 Chuggington, ris. 07.15 Lego prijateljice, ris. 07.40 Lego Chima, ris. 08.05 Samuraj, ris. 08.30 Lovci na zmaje, ris. 09.55 Jaz, ti in nadloga Dupree, am. fim 11.55 Mentalist, nan. 12.45 Jamie – obroki v pol ure 13.15 Sočna strast, špan. ser. 14.10 Enostavni božični menu z Rachel Allen, ang. ser. 14.45 Ledena doba 3, am. film 16.30 Nancy Drew, am. film 18.20 Okusi brez meja 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zadnje počitnice, am. film 22.10 V objemu čarovnice, am. film 00.05 Stigmata, am. film 01.55 24ur, ponov. 02.55 Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 Oglasi 09.45 2168. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Napovedujemo 10.15 Šege in navade prazničnih dni med Slovenci - dr. Janez Bogataj 11.00 20 let okteta TEŠ 11.35 Graška gora poje in igra, posnetek 1. dela festivala 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.15 7. kongres Nove Slovenije na Vranskem, reportaža 14.35 Prodajno TV okno 14.55 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.50 Napovedujemo 17.55 Ustvarjalne iskrice (76): Obeski za smrečico 18.20 Nanovo – Naj živi kultura 18.55 Abba the show, posnetek koncerta 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Na prazničnem obisku pri … sestrah frančiškankah Marijinih misijonarkah v Celju 22.35 Praznični koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec 00.05 Napovedujemo 00.20 Prodajno TV okno 00.35 Videostrani, obvestila
07.00 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.45 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.55 Klasične pravljice: Carična žabica, ris. 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.35 Dobro jutro 14.30 Točka, glasb. odd. 15.40 Med valovi, tv Koper 16.25 Na lepše 16.15 Dober dan, Koroška 16.45 Intervju, pogov. odd. 17.45 S Trevorjem McDonaldom odkrivamo Antile, 1/3 18.30 Točka, glasb. odd. 19.20 Vale in Lajči, ris. film 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Adlonovi – družinska saga, 2/3 21.35 Luther (III.), 2/2 23.15 Slikovitih 55: Šentilj, dok. film 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni infokanal 06.00 Skrivnosti Selvestra in Tweetyja, ris. 06.25 Snežni mož, Skakalec, ris. 06.55 Pikica in Pepermint, ris. 07.05 Lena Lučka, ris. 07.10 Dotkor Glavca, ris. 07.20 Franček, ris. 07.45 Čebelica Maja, ris. 08.10 Mia in jaz, ris. 08.35 Tv Dober dan, nan. 09.25 Tv prodaja 09.40 Prepovedana ljubezen, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Čebelji film, am. film 12.25 Tv prodaja 12.40 Naša mala klinika, nan. 13.35 Lepo je biti sosed, nan. 14.10 Ljubezen ali denar, am. ser. 15.05 Igra laži, nan. 15.55 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Doktor Dolittle 2, am. film 21.40 24ur zvečer 22.10 Na kraju zločina, nan. 23.05 Na robu znanosti, nan. 23.55 Lov na osumljenca, nan. 00.45 Zvezda dizajna, am. ser. 01.40 24ur 02.40 Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Po svetu s svetniškim maršem: Mešani pevski zbor Gorenje 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Iz arhiva VTV: zgodilo se je leta 1993 (1) 18.50 Regionalne novice 3 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gostilna pr' Francet (63), zabavno glasbena oddaja 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Na obisku … pri Francu Žerdonerju 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
07.00 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.45 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.55 Klasične pravljice: Srečni kraljevič, ris. 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 13.55 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja, kvalif., prenos 15.10 Nord. smuč., sp, smuč. teki, vključitev v prenos 16.45 Glasnik, tv Maribor 17.25 Mostovi Hidak 18.00 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, 2/3 18.30 Muzikajeto, novoletni žur, glasb. odd. 19.20 Vale in Lajči, ris. film 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Sneženi mož in snežni kuža, ris. film 20.20 Božič v Walesu, ris. film 20.50 Večerja za enega, ang. čb humoreska 21.00 Ljubim te, am. film 23.00 Zdaj pa čisto nekaj drugega, filmska satira 00.25 Konica kopja, am. film 02.20 Imaginarij doktorja Parnasa, koprod. film 04.15 Črna dalija, koprod. film 06.10 Skrivnosti narave, franc. film 07.30 Vsi psi gredo v nebesa, koprod. film 06.00 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.10 Jelka, ris. 06.45 Martinov svet, ris. 07.00 Tika taka, ris. 07.10 Pikica in Pepermint, ris. 07.25 Lalaloopsy, ris. 07.30 Doktor Glavca, ris. 07.50 Lena Lučka, ris. 07.55 Franček, ris. 08.15 Čebelica Maja, ris. 08.40 Lepo je biti sosed, nan. 09.10 Lepo je biti sosed, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Prepovedana ljubezen, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Scooby-Doo, am. film 12.35 Tv prodaja 12.50 Tv Dober dan, nan. 13.50 Tv Dober dan, nan. 14.40 Ljubezen ali denar, am. ser. 15.30 Igra laži, nan. 16.20 Prepovedana ljubezen, nan. 17.15 Medvedji prijatelj, am. film 18.55 24ur popoldne 19.00 24ur 20.00 Sam doma 3, am. film 21.45 Bean, am. film 23.15 Koncert: Magnifico, bog te video 01.05 Don Juan DeMarco, am. film 02.40 24ur, ponov. 01.40 Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Graška gora poje in igra, posnetek 1. dela festivala 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Napovedujemo 12.40 Prodajno TV okno 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Jaka obišče knjižnico 18.40 Videospot dneva 18.45 Babica pripoveduje 19.00 Silvestrski program za otroke 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Praznična voščila 20.05 Iz oddaje Dobro jutro 21.35 Silvestrski POP CORN 23.30 Z Naj vižo v novo leto! 00.00 SREČNO 2014! 00.05 Z Naj vižo v novo leto! – 2. del 00.45 Kako se poročiti in ostati samski (francoska komedija) 02.15 Z glasbo v novo leto
09.00 Katice, zimske koledniške pesmi 09.15 Srečno 2014, silvestrska odd. 13.05 Mostovi Hidak 13.55 Nordijsko smučanje, sp, novoletna skakalna turneja, prenos 15.40 Slovenski šport v letu 2013 16.40 Alp. smuč., sp, paralelni slalom (M+Ž), prenos 19.20 Vale in Lajči, ris. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Šport v letu 2013 20.45 Evelyn, ang. film 22.15 Poklon Lucianu Pavarottiju 00.30 Zabavni kanal 00.40 Zabavni infokanal
06.00 Zajčje uganke, ris. 06.10 Avanture malega Petra, ris. 06.35 Zojina omara, ris. 06.45 Pikica in Pepermint, ris. 06.55 Doktor glavca, ris. 07.15 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lena Lučka, ris. 07.45 Mia in jaz, ris. 08.10 Franček, ris. 08.35 Princeska Lili in mali samorog, ris. 09.45 Tv prodaja 10.00 Prepovedana ljubezen, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Scooby-Doo 2, film 12.45 Tv prodaja 13.00 Tv Dober dan, nan. 13.55 Svingerji, nan. 14.25 Ljubezen ali denar, am. ser. 15.20 Igra laži, nan. 16.10 Prepovedana ljubezen, nan. 17.00 Divjakinja, am. film 18.55 24ur popoldne 19.00 24ur 20.00 Sam doma 4, am. film 21.35 Preden pade dež, am. film 23.20 Dvojnica, nan. 00.10 Na robu znanosti, nan. 01.00 Lov na osumljenca, nan. 01.50 Zvezda dizajna, am. ser. 02.40 24ur 03.40 Zvoki noči
09.00 Mojca in medvedek Jaka: medvedek Jaka obišče knjižnico 09.40 Babica pripoveduje 09.50 Silvestrski program za otroke 10.20 Oglasi 10.25 Silvestrski POP CORN 12.25 Butalci, burka s petje, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (78):Koledar 18.20 Rad igram nogomet - 6 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 Praznični koncert Pihalnega orkestra Zarja in ans. Saša Avsenika 21.40 Napovedujemo 21.45 Koncert melodij dinastije Strauss v izvedbi K&K Filharmonije 23.25 Kako se poročiti in ostati samski (francoska komedija) 01.00 Prodajno TV okno 01.15 Videospot dneva 01.20 Videostrani, obvestila
2. januarja
07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.30 Male sive celice, kviz 11.20 Moja soba: Saška in Robi 12.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.30 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Slovenija v letu 2013 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Igrače, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.05 Firbcologi: O avtomobilih 16.45 Dobra ura z Boštjanom 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Boštjanom 18.30 Infodrom 18.35 Pipi in Melkijad, ris. 18.40 Manja, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Svet v letu 2013 21.00 Šiša Pangma, dok. odd. 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Dušan Moravec, Fragmenti 23.45 Ugriznimo znanost 00.00 Dnevnik, vreme, šport 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal
07.00 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.55 Klasične pravljice: Vrabec z odrezanim jezikom, ris. 08.00 Otroški kanal 09.00 Zabavni kanal 11.00 Dobro jutro 14.05 Glasnik, tv Maribor 14.55 Slovenski vodni krog: Kobiljski potok, dok. nan. 15.30 Slikovitih 55: Kuharske oddaje 16.45 Slovenci po svetu 17.25 Mostovi Hidak 17.55 Po stopinjah Marca Pola, 4/4 18.50 Ljudje podeželja: Otok sira in žafrana, 10/25 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Zima je zakon, športna odd. 20.30 Kot raj na zemlji, češki film 22.25 Veliko pričakovanje, 2/3 23.20 Prišel sem vam povedat, dok. film 01.00 Zabavni infokanal
06.00 Medvedek Benjamin, ris. 06.10 Raziskovalka Dora, ris. 06.35 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 07.10 Svingerji, nan. 07.40 2Cellos – Koncert v Zagrebu 08.45 Prepovedana ljubezen, nan. 09.35 Tv prodaja 09.35 Prepovedana ljubezen, nan. 09.50 Ko listje pada, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Ko listje pada, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.50 Tv Dober dan, nan. 13.45 Svingerji, nan. 14.20 Ljubezen ali denar, am. ser. 15.15 Igra laži, nan. 16.05 Prepovedana ljubezen, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 18.05 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Zgodilo se je na Manhattnu, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Na kraju zločina, nan. 23.10 Dvojnica, nan. 23.55 Lov na osumljenca, nan. 00.45 Zvezde dizajna, am. ser. 01.35 24ur 02.35 Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Praznični koncert Pihalnega orkestra Zarja in ans. Saša Avsenika 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici, lutkovna predstava 18.30 Regionalne novice 18.35 Ustvarjalne iskrice (2): Lonček zdravja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Z Naj vižo v novo leto! 21.15 Na obisku … pri Francu Žerdonerju 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 25
27. decembra 2013
Srečno 2014
Knjižne novosti FORWARD, Susan: Strupeni tasti in strupene tašče
V soboto, 21. decembra popoldan je bilo v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju zelo živahno. Vedno pronicljivi in navihani kantavtor ter pisec knjig za otroke Adi Smolar je priredil koncert, kakršnega zna le on. Za obiskovalce so organizirali že tradicionalni nočni ogled podzemnega dela muzeja ter poskrbeli za prihod enega od dobrih decembrskih mož. Podzemna pustolovščina je v prazničnem decembru še bolj privlačna,
od – odrasli / 31 - Sociologija Priročnik za vse, ki imajo težave s partnerjevimi starši in si želijo ta odnos rešiti. Partnerski odnos že sam po sebi zahteva veliko truda, saj smo ljudje različni in se moramo prilagajati drug drugemu. Vse pa se še dodatno oteži, če se v partnerski odnos vmešavajo starši, tašče in tasti, kar lahko pripelje tudi do ločitve. Avtorica v knjigi opisuje različne tipe strupenih tašč in tastov ter primere iz resničnega življenja parov. Seveda ponuja veliko predlogov in rešitev za lajšanje in izboljšanje odnosov tako s partnerjem kot tudi z njegovimi starši. Predvsem pa je najpomembneje, da se znata partnerja upreti vmešavanju in živeti svoje življenje brez težav s taščami in tasti, za kar je potrebno veliko psihičnega in fizičnega napora, ki ga avtorica pomaga reševati z različnimi tehnikami.
POŠTIĆ, Slobodanka: V čarobnem svetu vonjev od – odrasli / 615.8 Alternativno zdravljenje
Vonj je res posebno čutilo, ki nam pričara marsikaj, ozdravi, razveseljuje, prepriča … Avtorica nam v knjigi predstavi eterična olja, ki jih lahko uporabljamo na različne načine in s preprostimi triki izboljšamo svoja življenja. Vsi, ki vas dišeča eterična olja privlačijo in bi radi vstopili v svet aromaterapije, nikar ne odlašajte s pridobitvijo potrebnih znanj. V knjigi je vse enostavno opisano in predstavljeno, tako da je primerno za vsakogar, od poznavalcev do začetnikov. Avtorica nam predstavi različna eterična olja, ki so najbolj primerna za
pa se prebudijo spomini iz preteklosti, ko jo obišče mlada režiserka v domu za ostarele, ki snema film o tragediji na dvorcu Riverton. Takrat se ji prebudijo vsi spomini na pretekle dogodke, ki so jo zaznamovali, na sestri in njuna življenja ter na svojo ljubezen, kateri se ni upala prepustiti. Predvsem pa jo muči spomin na tragedijo, ki je ni mogla nikoli pozabiti, in na skrivnost, ki jo celo življenje čuva v srcu.
HARRISON, John: Vrt v malem od – odrasli / 635.9 - Okrasne rastline
Avtor knjige je velik ljubitelj doma pridelane zelenjave in vsega, kar sodi zraven. Zaradi prostorske stiske se je vedno soočal z različnimi dilemami, kaj saditi in koliko. V dolgoletni praksi se je naučil, da se da rastline gojiti tudi drugače, saj se za sveže sadje in zelenjavo ne potrebuje veliko prostora in to svojim bralcem predstavlja v knjigi. Knjiga nam predstavlja različne tehnike vrtnarjenja, s katerimi lahko gojimo rastline tudi na domačem balkonu, terasi, okenski polici in seveda vrtu. Seveda nam avtor posreduje tudi nasvete, s katerimi ugotovimo, kako preprosto je gojiti svojo zelenjavo, sadje in zelišča, ne glede na to, koliko prostora imamo. Spoznamo tudi, kateri kotiček je najbolj primeren za posamezne rastline, izvemo, kako skrbeti za posajeno, da bo pridelek čim večji, in ugotovimo, kako se ubraniti škodljivcev. V glavnem nam knjiga pokaže, da je doma pridelovati hrano užitek in je primerna za začetnike, saj nam na enostaven način predstavi vse, kar je potrebno za gojenje zelenjave.
RAINFIELD, Cheryl: Brazgotine od – odrasli / 821-311.2 Družbeni romani poseben mesec v letu in zraven posreduje tudi kombinacije olj, ki nam pri različnih težavah pomagajo. Olja so lahko kombinacija tako pri čiščenju, ustvarjanju posebnega ambienta v prostoru, kot tudi pri zdravljenju raznih težav in odpravljanju lepotnih pomanjkljivosti. Aromaterapija je res preprost korak k izboljšanju življenja.
MORTON, Kate: Prekletstvo Rivertona od – odrasli / 821-311.2 Družbeni romani
Pripoved, v kateri se prepletata sedanjost in preteklost, na ganljiv način govori o ljubezni, tragediji, izgubi in dolgo zamolčani skrivnosti. Postavljena je v leto 1924, v katerem se vse začne na dvorcu Riverton s sestrama Hartford, ki sta vpleteni v tragedijo mladega pesnika. Njuna služabnica Grace, ki ju spremlja vse življenje, je nepričakovano vpletena v vse, kar se jima dogaja. To jo spremlja celo življenje, še posebej
Nočni ogled in obisk dedka Mraza
Knjiga, namenjena mladim, z globokim sporočilom za njihove starše. Mlada Kendra se sooča z grozotami iz preteklosti, saj se je začela spominjati spolne zlorabe iz otroštva. Pri tem ji je najbolj v pomoč svetovalka, v kateri vidi svojo veliko zaveznico in kateri se res zaupa. Ne zaupa pa ji vsega, saj jo je zelo strah, kako bo, ko se bo spomnila vsega. Napadalčevega obraza se še namreč ni spomnila. Svoje težave rešuje po svoje in najbolj ji pomaga to, da zareže vase, kar ji predstavlja olajšanje. Uteho najde tudi v slikanju in kot zelo nadarjena slikarka izliva svoje občutke na papir. To pa skrbi njenega napadalca, saj jo začne zalezovati in groziti, še vedno pa Kendra ne ve, kdo je. Starši ji ne pomagajo kaj dosti, saj mama čuti le ljubosumje do hčerinega odnosa s terapevtko in jo s tem odganja od sebe. Podporo najde tudi pri Meghan, dekletu s šole, ki postane njena prijateljica in morda še nekoliko več. n AKOL
Koledar imen
Adi Smolar je navdušil, prav tako pa dedek Mraz
December/gruden
27. Petek - Janez 28. Sobota Živko
zato so poleg koncerta tudi letos organizirali že tradicionalni nočni ogled svojega podzemnega dela. Vodiči so obiskovalce pričakali v starih rudarskih oblačilih. Za posebno presenečenje je v najgloblje ležeči jedilnici v
Sloveniji poskrbel dedek Mraz, ki je razveseljeval otroke tudi v zunanjem delu muzeja. Muzej premogovništva Slovenije bo zaradi vzdrževalnih del zaprt do 21. januarja 2014. n
Petek, 27. december 17.00 17.30
Dom kulture Velenje Mala in velika Luna Mercator center Velenje Snežinka Potepinka in Dedek Mraz 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu – Oktet Zavodnje 20.00 Havana bar Absolut-ni party 21.00 eMCe plac ŠŠK p'jen žur
Sobota, 28. december 8.00 10.00
Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Mercator center Velenje Novoletna snežinka –ustvarjalna delavnica 10.30 Cankarjeva ulica Odiseja s čarodejem Sam
Minljivost trka na vrata vseh
Velenje, 27. decembra – »Čeprav ljudje neradi razmišljamo o bolezni in umiranju, se zavedamo, da je smrt neizogibna. Z minljivostjo in odhodi se srečujejo tudi v Slovenskem društvu hospic, saj je njihovo poslanstvo sočutna, celostna oskrba hudo bolnih in njihovih svojcev,« so zapisali v velenjskem društvu Hospic, ki danes pripravlja še zadnji dogodek v letu 2013. O občutenju minevanja, odnosu do smrti in osebnih izkušnjah se bodo drevi ob 17. uri v Galeriji Velenje z Uršulo Menih Dokl pogovarjali Manica Janežič Ambrožič, Matej Lahovnik in Irena Vrčkovnik. Za slovo od starega leta pa bodo poskrbeli še z glasbeno poslastico. Glasbeniki Slovenskega komornega glasbenega gledališča bodo predpremierno izvedli nekaj arij iz opere La Cecchina ali Nikogaršnja
18.00 20.00 20.00 21.00
Sebastianom Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu – Mladi martinčki Rdeča dvorana Velenje Tradicionalni veliki novoletni žur (Jinx, Dan D, Muff, Zlatko, CoverLover) Havana bar Absolut-ni party eMCe plac Božični Jam Session
Nedelja, 29. dec. 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu – Otroškomladinski pevski zbor župnije Antona Martina Slomška 16.00 Drsališče v Sončnem parku Nedelja na ledu: Otroški disco na drsalkah
Torek, 31. december 18.00 Titov trg Velenje Otroško silvestrovanje na Titovem trgu
hči skladatelja Piccinnija, ki jo bodo uprizorili v Cankarjevem domu v Ljubljani 9. in 10. januarja.
3. novoletni koncert
Velenje, 3. januarja - Mestna občina Velenje pripravlja v petek, 3. januarja, ob 20. uri v veliki dvorani velenjske glasbene šole novoletni koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. V orkester, ki ga vse od leta 2008 vodi Danica Koren, so vključeni srednješolci in najboljši učenci višjih razredov nižje glasbene šole. Število članov orkestra iz leta v leto narašča. Dviguje se tudi kakovost orkestra, ki na svojih rednih letnih in abonmajskih ter drugih koncertih zelo dobro odigra zahtevno zastavljene programe. Orkester je na pobudo Mestne občine Velenje januarja 2012 pripravil prvi novoletni koncert dunajskih valčkov in polk. Tokrat bodo repertoar popestrili še z drugo glasbo.
20.00 Dom kulture Velenje Silvestrska predstava Gledališča Velenje Dvojni aksel 21.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na Titovem trgu z Gadi, Manco Špik in Vagabundi
ŠOŠTANJ
30. Ponedeljek Evgen
31. Torek -
Januar/prosinec
1. Sreda -
Novo leto
2. Četrtek Makarij
18.00 Kavarna Šoštanj Redni tedenski Bridge turnir
Lunine mene
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 28. december 18.00 Kulturni dom v Gorenju Večer s kitarskim kvartetom
Torek, 31. december 19.00 Dvorana Marof Silvestrska gledališka predstava ''Samohranilec''; monokomedija v izvedbi Renata Jenčka. Vstopnice v predprodaji v trafiki Marina v Šmartnem ob Paki in eno uro pred predstavo.
Vstopnice so na voljo na Festivalu Velenje in v velenjskem TIC-u.
Deklica z vžigalicami
Gledališka predstava Deklica z vžigalicami.com v izvedbi OŠ Mihe Pintarja Toleda bo namesto že napovedanega datuma 15. januarja na sporedu 20. januarja.
Štefanov pohod bo v petek
Velenje, 27. decembra - Krajevna skupnost Staro Velenje je za četrtek, 26. decembra, pripravljala Štefanov pohod na Koželj, kamor se pohodniki podajo z baklami. Ker je bila vremenska napoved za četrtek slaba, so se odločili, da ga prestavijo in izvedejo danes, v petek. Zbirno mesto bo na Žarovi, pri studiu VTV, na pohod pa bodo krenili ob 16. uri.
1.
januarja, ob 12.14, prazna luna (mlaj)
CITY CENTER Celje • Do 31.12., Božično novoletni sejem • Do 31.12., Pravljični vlakec pred trgovino Big Bang od 11-19. ure, v nedeljo do 17. ure • od sobote, 28.12. do torka, 31.12. od 17.00-19.00 Urice z junaki risank • petek, 27. in sobota, 28.12. 17.00 Glasbeni nastop pevske šole C3 • nedelja, 29.12., 11.00 pravljična nedelja na osrednjem prostoru Božična želja • 13.00 nedeljska lutkovna predstava Dedek Mraz in Škratje, KD Smeško • Nedelja, 5.1., 11.00 v otroškem parku Džungla pravljične urice Deček iz severa • V decembru vse nedelje nakupovalni čas do 17. ure.
n
od 27. dec. do 2. januarja za notranje zadeve Skupščine občine Velenje prejeli okoli 3500 vlog, v občini Mozirje pa je bilo teh vlog okoli 300; - 28. decembra je Pámetiva, nedolžni otroci ali tepežni dan; prvotno niso tepli otroci, ampak doraščajoči fantje in tudi odrasli možje, in to predvsem dekleta in mlade žene; udarci s šibo so po verovanju naših prednikov prinašali blagoslov in rodnost, zato so jih ženske, če ne že željno, pa zato potrpežljivo in voljno prenašale; nekdaj so otroci v Šaleški dolini ob tepežkanju govorili naslednje besede: »Reši se, reši se starega leta, veseli, veseli se
David
Ponedeljek, 30. dec.
Zgodilo se je … - 27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno stodvainsedemdeseta, številka Šaleškega rudarja; po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas, ki torej že enainštirideset let izhaja s tem imenom; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju; - 27. decembra 1983 je poskusno začel delovati nov hotel Vesna v Topolšici; - 27. decembra 1991, ko je potekel rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva, so na sekretariatu
29. Nedelja -
Silvester
Kdaj - kje - kaj VELENJE
25
Karel Oštir (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
novega leta.«; - konec decembra leta 1988 so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franca Leskoška – Luke v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zame-
tek današnjega inštituta Erico; - 30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenja Nestl Žgank; - na zadnji dan starega leta, 31. grudna, je god sv. Silvestra, papeža, za čigar vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil v krščanstvo; upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in z bikovo glavo ob strani, na nekaterih podobah pa drži v roki tudi ključ, ki ga razlagajo tako, da z njim pač odklene novo leto; - 1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje. n Damijan Kljajič
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 26
Srečno 2014
26
27. decembra 2013
KINO VELENJE • SPORED SMRKCI 2 (The Smurfs 2) – sinhroniziran, animirano-igrana komična pustolovščina, 101 minuta. Režija: Raja Gosnell. Slovenski glasovi: Janez Hočevar-Rifle, Kataya Ayster, Jure Mastnak, Aljaž Jovanovič, Vlado Vlaškalić, idr. Četrtek, 26. 12., ob 17.00 - mala dvorana Po zadnjem spopadu s Smrkci je zlobni čarovnik Gargamel ostal ujet v našem svetu, vendar ga to ni ustavilo pri kovanju novih zarot. Da bi se maščeval Smrkcem, s posebnim napojem ustvari popolno smrčje nasprotje - par Žlehtkov, ki želita zgolj nagajati in uničevati. Da bi Smrkce ujel v past, skuša Gargamel z Žlehtkoma na temno stran porednežev zvabiti tudi Smrketo, toda mali modri dobrovoljčki so odločeni, da bodo s skupnimi močmi Gargamela znova ugnali v kozji rog.
ANA KARENINA (Anna Karenina) Zgodovinska drama, 130 minut. Režija: Joe Wright. Igrajo: Keira Knightley, Jude Law, Aaron Taylor-Johnson, Matthew Macfadyen, Kelly Macdonald, idr. Četrtek, 26. 12., ob 19.30 - mala dvorana Slavni družbeno-kritični roman Leva Tolstoja je dobil novo filmsko podobo v režiji ustvarjalca oskarjevskih dram Pokora ter Prevzetnost in pristranost. Ob koncu 19. stoletja Rusko cesarstvo začnejo preplavljati številne ideje o novi družbeni ureditvi, toda plemstvo ostaja zaprto v svojem svetu spletk, prevar in ljubezenskih škandalov. Žena vplivnega, a odtujenega ministra Ana se zagleda v postavnega konjeniškega častnika in ne traja dolgo, da iz njune afere vzklije usodna ljubezen. Ko se ji odreče prevarani mož, Ano izključijo iz visoke družbe, kar povzroči niz neustavljivo pogubnih posledic.
LEDENO KRALJESTVO (Frozen) – sinhroniziran. Disneyeva animirana družinska komična pustolovščina, 85minut Režija: Chris Buck, Jennifer Lee. Slovenski glasovi:Tanja Ravljen, Klara Šmuc,Alenka Kozolc Gregurić,Nuška Drašček Rojko,Klemen Slakonja, idr. Petek, 27. 12., ob 17.00 - mala dvorana Sobota, 28. 12., ob 18.00 Nedelja, 29. 12., ob 16.00 – otr. matineja Ustvarjalci zabavne animacije Zlatolaska so pripravili nepozabno zimsko pustolovsko zgodbo o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarovno moč ustvarjanja snežnih metežev, toda ko se njena magija nekega dne ponesreči, celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. Dvolični grof, ki se želi polastiti prestola, ljudi naščuva proti kraljični, zato se njena sestra skupaj z izkušenim hribolazcem, zabavnim jelenom in čudaškim snežakom poda na neverjetno reševalno akcijo, polno nepričakovanih nevarnosti in kaotične snežne zabave.
VELIKA POROKA (The Big Wedding) Romantična komedija, 90 minut. Režija Justin Zackham. Igrajo: Amanda Seyfried, Robin Williams, Robert De Niro, Katherine Heigl, Susan Sarandon, Diane Keaton, idr.
Petek, 27. 12., ob 19.30 - mala dvorana Don in Ellie Griffin že nakaj časa živita ločeno. Ko se najavi, da bo na poroko njune hčere prišla tudi zelo katoliško usmerjena mati ženina, se morata Don in Ellie pretvarjati, da sta še vedno srečno poročena.
TURBO (Turbo) – sinhroniziran. Animirana družinska avantura, 96 minut. Režija: David Soren. Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Jernej Kuntner, Blaž Setnikar, Primož Pirnat, Roman Končar, idr. Sobota, 28. 12., ob 17.00 - mala dvorana Ustvarjalci trilogije Madagaskar in Kung fu pande predstavljajo zgodbo o polžu Turbu, ki ne želi več vsak dan zgolj počasi iskati zrelih paradižnikov, temveč sanja, da bo nekoč postal dirkač. S pomočjo nenavadne nesreče res dobi nadnaravno hitrost in ko to opazi dobrodušni prodajalec hitre hrane, se skupaj z drugimi dirkalnimi polži opravijo na pravo dirkališče. Čeprav se mu vodstvo tekmovanja posmehuje, Turbo hitro dokaže svoje dirkaške spretnosti in dovolijo mu, da se udeleži dirke. Toda naduti šampion Guy je pripravljen poseči po najbolj zlobnih trikih, da bi Turba izločil iz tekmovanja.
VELIKI GATSBY (Great Gatsby) Romantična drama, 142 minut. Režija: Baz Luhrmann. Igrajo: Leonardo DiCaprio, Isla Fisher, Carey Mulligan, Joel Edgerton, Tobey Maguire, Jason Clarke, idr.. Sobota, 28. 12., ob 19.30 - mala dvorana Adaptacija slavnega romana F. Scotta Fitzgeralda pod taktirko režiserja spektaklov Moulin Rouge in Avstralija nas popelje v divja 20. leta prejšnjega stoletja, čas velikega gospodarskega razcveta ZDA. Nadobudni borzni posrednik Nick s pomočjo sestrične Daisy in njenega vplivnega moža Toma spozna mogočnega Gatsbyja, premožnega vojnega veterana, ki slovi po divjih in razkošnih zabavah, namenjenih bogati eliti. Nick se z Gatsbyjem spoprijatelji, toda njegovo občudovanje kmalu preraste v neprijetno spoznanje, da Gatsbyjevo življenje sestavljajo številne nepričakovane skrivnosti iz zasebnega in poslovnega življenja. V rednem sporedu oktobra!
GREMO MI PO SVOJE 2 Mladinska komedija, 94 minut. Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Toš, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Jana Zupančič, Luka Cimprič, Uroš Kaurin,Sabina Kogovšek, Larisa Lara Pohore, idr. Nedelja, 29. 12., ob 17.00 - mala dvorana Navihani taborniki in njihov nergavi Starešina se vrnejo v Posočje, toda njihovo običajno uganjanje poletnih norčij zmoti prihod odreda štajerskih tabornikov pod vodstvom tekmovalnega Šefa. Trmoglavost obeh vodij povzroči kaotično vojno med taboroma, dokler ne najdejo skupnega sovražnika - pikolovske Inšpektorice, ki želi preveriti upoštevanje novih evropskih taborniških pravil. Zmeda je popolna, ko se izgubi skupina najmlajših pustolovcev, toda ker pravega prijatelja spoznaš v nesreči,
vsi priskočijo na pomoč pri reševanju iz številnih zabavnih zagat.
VAJE V OBJEMU Drama, 89 minut. Režija: Metod Pevec. Igrajo: Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, Laren Polič Zdravič, Drago Milinović, Karin Komljanec, Marko Mandić, idr. Nedelja, 29. 12., ob 19.30 - mala dvorana Tjaša in Lena svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, tipična in prava (Leon in Uroš) se sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta - zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Oba para sta na začetku zgodbe videti zelo stabilna, kažeta znamenja mirne večletne rutine. Zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete…..
BOŽIČKOV VAJENEC (L'apprenti Pere Noël) – sinhroniziran. Animirani film za najmlajše, 80 minut. Režija: Luc Vinciguerra. Slovenski glasovi: Matej Recer, Maša Derganc, Asja Kahrimanovič, Vesna Pernarčič, Andrej Murenc, Maja Kunšič,Jarni Gašper, idr. Ponedeljek, 30.12. ob 17.00 - mala dvor. Božiček se noče upokojiti, toda takšna so pravila: poiskati mora novega vajenca in ga naučiti vsega, kar za svoje delo potrebuje dobri mož. Najti mora siroto s čistim srcem po imenu Nikolaj. Le en deček na svetu izpolnjuje vsa merila: mali Nikolaj, ki živi v sirotišnici v Avstraliji in ima bolj kot vse na svetu rad božične praznike. Šolanje za novega Božička ni kar tako, odgovornost je velika in prestrašila bi tudi najpogumnejšega fanta. Nikolaj pa je le majhen fant, ki se boji višine, rado ga zebe in izdelovanje novih igrač se mu zdi grozno težko. Še dobro, da ima ob sebi prijatelje, ki mu radi pomagajo. Božično zgodbo je podpisal scenarist Alexandre Révérend, ki smo ga spoznali že ob animiranem filmu Hiša pravljic.
SILVESTROVO V NEW YORKU (New Year's Eve) Romantična komedija, 118 minut. Režija: Garry Marshall. Igrajo: Robert De Niro, Ashton Kutcher, SarahJessica Parker, Katherine Heigl, Zac Efron,Jessica Biel, Abigail Breslin, Michelle Pfeiffer, idr. Ponedeljek, 30. 12., ob 19.30 - m. dvorana Režiser romantičnih uspešnic Čedno dekle, Princeskin dnevnik in Valentinovo predstavlja zaporedje nenavadnih, toda med seboj povezanih dogodkov, ki ob koncu leta nepričakovano združijo številne prebivalce New Yorka. Med 31. decembrom in 1. januarjem se prepletejo zabavne in tragične usode številnih neznancev in jih v dobrem in v slabem povežejo v nepozabne zgodbe ljubezni, upanja, odpuščanja in iskanja novih priložnosti.
DRZNA IGRA (Runner, Runner) Kriminalka, 91 minut. Režija: Brad Furman. Igrajo: Ben Affleck, Justin Timberlake, Gemma Arterton, Anthony Mackie,
Oliver Cooper, idr. Petek, 27. 12., ob 20.00 Sobota, 28. 12., ob 20.00 Nedelja, 29. 12., ob 18.00 Nadarjeni študent matematike Richie ne zmore več plačevati šolnine, zato se preizkusi v spletnem igranju pokra. Ko kljub natančnim izračunom izgubi vse premoženje, se odpravi na Kostariko, da bi našel organizatorja spletnih stav Ivana. Ta mladeniču ponudi dobro plačano službo in Richieja hitro posrka v svet večnega šelestenja bankovcev, dragih avtomobilov, vročih deklet in neprestanih zabav. Toda hitro sledi streznitev, ko mu za vrat pričnejo dihati agenti FBI-ja, neusmiljeni kriminalci in Ivanovi opeharjeni klienti, zato poskuša Richie najti izhod iz začaranega kroga.R)
KAJ, KO BI ŽIVELI VSI SKUPAJ (Et si on vivait tous ensemble?) Komedija, 96 minut. Režija: Stéphane Robelin. Igrajo: Geraldine Chaplin, Jane Fonda, Guy Bedos, Daniel Brühl, Claude Rich, Pierre Richard, itd. Petek, 27. 12., ob 18.00 Nedelja, 29. 12., ob 20.00 Jean je priložnostni revolucionar, ki uživa lagodno meščansko življenje s soprogo Annie, upokojeno psihiatrinjo. Albert je bonvivan, poročen z energično Američanko Jeanne, nekdanjo profesorico filozofije. Claude je neutrudni ženskar, ki se zadnja leta druži predvsem s prostitutkami. Pet dolgoletnih prijateljev, pet različnih značajev. Vsak od njih se po svoje spopada s težavami poznejših let, a ker jih misel na dom za ostarele ne navdušuje, se uprejo in odločijo, da bodo zaživeli skupaj. Da bi si olajšali vsakdanje življenje, najamejo mladega študenta etnologije Dirka … in čudovita avantura se lahko začne.
DIANA (Diana) Romantična biografska drama, 113 minut. Režija: Oliver Hirschbiegel. Igrajo: Naomi Watts, Naveen Andrews, Juliet Stevenson, Michael Byrne, Douglas Hodge, Charles Edwards, idr. Ponedeljek, 30.12. ob 20.00 Režiser pretresljivih dram Eksperiment in Propad predstavlja filmsko biografijo zadnjih dveh let življenja princese Diane. Kljub ločitvi od britanskega prestolonaslednika princa Charlesa ljudska princesa predano nadaljuje svoje humanitarno delo in počasi postaja ikona, ki jo obožujejo milijoni po vsem svetu. Toda slava ima tudi temačne plati, saj je ves čas na udaru medijev, nadležni fotografi pa ji sledijo na vsakem koraku, kar začne krhati njene osebne stike in jo duševno izčrpavati. Toda lov nanjo se nadaljuje, vse do usodne noči v Parizu …
Naslednji vikend, od 3. 1. do 6. 1. napovedujemo:
družinsko pustolovščino POTOVANJE NA BOŽIČNO ZVEZDO, grozljivko PREKLICANO ZLO, akcijsko dramo KAPITAN PHILLIPS, biografsko dramo DIANA ter v filmskem gledališču komično dramo PHILOMENA.
RADIO VELENJE PETEK, 27. decembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 29. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 31. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 1. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Praznično dopoldne na Radiu Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Praznično popoldne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ČETRTEK, 2. januarja
ALKO�OL� �E��E�VE�NO� E�EN�O���LAVN��� VZROKOV� ZA��RO�E�NE� NESREČE
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA Tudi v letu 2014
vas v knjižnicah v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju čaka
15 milijard črk
zloženih v smiselna zaporedja. Zdravs�ven��d����elenje� Vodniko�����������Velenje
Sr����������rav����14
Pridite!
V tednu od 16. do 22. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 27
27. decembra 2013
Srečno 2014
27
www.drva.info • T: 051 359 555
112 paleta
drva
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
185
240
briketi
peleti
tona
tona
Nagrajenci nagradne križanke MOBTEL, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. decembra, so: 1. nagrado: mobilni telefon prejme: MARJANA AVBERŠEK, Paški Kozjak 34, Velenje 2. nagrado:avtopolnilec prejme: ANA HUDOVERNIK, Paka 46, Velenje 3. nagrado: torbico za GSM prejme: ŠTEFAN NOVINIČ, Kersnikova 15, Velenje Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!
Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. decembra, so:
�a�����aria���.�.�.� Mariborska��� ������e��e Te�.�������������� varia.ce@varia.si
1. nagrado: vikend z Oplom prejme: DUŠAN MRAK, Lokovica 131, Šoštanj 2. nagrado: nahrbtnik prejme: KLEMEN BELAVIČ, Metleče 23, Šoštanj 3. nagrado: majica in kapa: DANICA TRŽAN, Gornji Dolič 64 a, Mislinja Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!
www.varia.si
��������������������
mali OGLASI STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
PRIDELKI SENO v kockah prodam. Gsm: 041 452 480 REFOŠK, rose, savinon in muškat – klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671
JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI BIKCA, sivca, težkega 150 kg, ugodno prodam. Gsm: 040 550 611 BIKCA, simentalca, težkega 150 kg, prodam. Gsm: 041 290 613
RAZNO
NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
KUPIM trifazni elektromotor do 2,5 kW. Gsm: 041 863 141
Zdenko Brodej, Velenje, Šaleška cesta 2 c in Nevenka Kožuh, Velenje, Koroška cesta 48 a.
SMRTI
Anton Senegačnik, roj. 1931, Vojnik, Keršova ulica 5; Franc Breznik, roj. 1925, Mozirje, Aškerčeva ulica 20; Jožefa Krt, roj. 1926, Polzela, Breg pri Polzeli, Kratka pot 12; Marjana Stajan, roj. 1951, Velenje, Kavče 47 a; Vladi-
mir Drakšič, roj. 1935, Žalec, Vrbje 37; Rozalija Fajs, roj. 1934, Šmarje pri Jelšah, Senovica 39; Stjepan Premužić, roj. 1935, Celje, Iršičeva ulica 14; Zvonka Dermol, roj. 1961, Velenje, Aškerčeva cesta 3; Baltazar Žerjav, roj. 1925, Velenje, Pirešica 10 a.
ZAHVALA V žalosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
BALTAZAR ŽERJAV iz Pirešice 101, Velenje Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja. Prišla je ura, nisem mogel več … Nam ostala le solza je spomina, zakaj ta pot bila ti je edina.
898 17 50 epp@nascas.si
• 1,5 sobno stanovanje, 4/5, 50m2, Kersnikova cesta, cena 51000 evr
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE
Mali oglasi, zahvale, osmrtnice
2. 1. 1925 – 16. 12. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Slaviču, dr. med., patronažni sestri Poloni, Reševalni službi Velenje, Pogrebni službi Tišina, govornikoma g. Kolarju in g. Jovanu, pevcem kvinteta Flamingo, izvajalcu Tišine, družini Petek, sodelavcem VOC Velenje in sodelavcem Firšt – Rototehnika. Žalujoči: žena Slavka, hči Jelka in sin Iztok z družinama
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
28. in 29. 12. 2013 - Matej Strahovnik, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 1. 2014 – Para Paunkova, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
• 3 sobno stanovanje, P/5, 82 m2, Goriška cesta, cena 70000 evr
• 3 sobno stanovanje, 1/4, 82m2, Šaleška cesta, cena 79000 evr
Naš čas, 27. 12. 2013, barve: CMYK, stran 28
Na cesti Arja vas–Velenje omejitev vožnje s priklopniki? ta cesta, zaradi tehničnih pomanjkljivosti, omejil vožnjo priklopnikom. Kaj pravzaprav to pomeni za tukajšnje okolje? Vprašanje smo postavili županu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču, ki si tega v resnici nikakor ne zna predstavljati. »Stanje na tej cesti je že brez dodatnih omejitev popolnoma alarmantno. Tisti, ki vozijo po njej, zelo ne procese še posebej izvoznikov, natančno vedo, kakšna je in kako se kakršno je Gorenje, od koder vsako je mogoče voziti po njej. Mislim, da minuto odpelje oziroma pripeje ta napoved prepovedi lje priklopnik, naložen z vožnje tovornjakom izdelki oziroma reproz večjo nosilnostjo Šaleško materialom. od 25 ton, opodolino in Koroško bi Pred dnevi pa smo zorilo načrtopovsem odrezali v medijih lahko prevalcem oziroma od sveta ali pa ju brali, da bo DARS snovalcem promorda usmerili na nekaterih nevarračuna, da brez proti Avstriji? nih slovenskih odsekih dodatnih sredstev cest, med katere sodi tudi ne bodo sposobni
Župan Mestne občine Velenje ocenjuje, da kaj takšnega ni mogoče in da so odgovorni za vzdrževanje cest s tem opozorili na to, kaj bi se zgodilo, če za vzdrževanje cest ne bo dovolj denarja Mira Zakošek
V zadnjem desetletju je bilo prelite že ogromno tiskarske barve za članke o nujnosti gradnje tretje razvojne osi, brez katere si tukajšnje gospodarstvo svojega razvoja ne zna predstavljati. Sedanja cesta Arja vas–Velenje je že dolgo na nekaterih svojih odsekih razglašena za cesto smrti, poleg tega pa je grozljivo ozko grlo za vse logistič-
Omejitev vožnje za priklopnike, težje od 25 ton, bo povsem ohromila tukajšnje gospodarstvo
Bojan Kontič: »Ne znam si predstavljati takšne omejitve vožnje.«
vzdrževati cest tako, da bi zadostile zahtevam prometne varnosti. Res si ne znam predstavljati, kaj
bi uveljavitev takšne omejitve vožnje pomenila za tukajšnje okolje, ki nima druge primerne ceste povezave. Sami zelo dobro vidimo, kakšen kaos nastane, kadar se zgodi na cesti Arja vas–Velenje kakšna prometna nesreča. Promet dobesedno obstane, saj primernih obvozov ni,« pravi Kontič, ki je tudi sicer nezadovoljen, da tretje razvojne osi nikakor ne spravimo z dnevnega reda, da ta še vedno ni umeščena v prostor, kaj šele, da bi jo začeli graditi. Župan Bojan Kontič je tudi ves čas prepričan, da je treba obstoječo cesto redno vzdrževati, saj bo potrebna tudi po tem, ko bo hitra cesta vendarle zgrajena. To območje (Koroška, Zgornja Savinjska
in Šaleška dolina) si zagotovo ne more privoščiti do središča države samo ene ceste »Upam, da bodo s temi grožnjami uspeli prepričati odgovorne, da zagotovijo dovolj sredstev za to, da bo ta promet, vsaj dokler ne bo nove ceste, tu normalno potekal in omogočal našim gospodarskim subjektom, da lahko načrtujejo in proizvajajo tako, kot imajo v poslovnih načrtih, ne pa, da iščejo zdaj varianto, kako bodo repromaterial pripeljali v dolino in kako bodo izdelke vozili iz doline, če seveda odmislimo železnico, ki pa prav tako ne ustreza zahtevam sodobnega časa,« pravi Bojan Kontič, ki si zelo želi, da bi ta vprašanja v prihajajočem letu črtali z dnevnega reda. n
Zarja z božično-no voletnim koncertom navdušila
V dveh dneh dva koncerta, prvi v Šoštanju, drugi na Vranskem. (foto: M. Tekauc)
Njihov letošnji gost ansambel Saša Avsenika – Po šoštanjskem koncert tudi na Vranskem Šoštanj, 22. decembra – Pihalni orkester Zarja Šoštanj je v nedeljo popoldan v Športni dvorani osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha znova navdušil svoje zvesto občinstvo. Tokrat z božično-novoletnim koncertom pod taktirko Mirana Šumečnika in z gostom – ansamblom Saša Avsenika. Skupaj odigrana skladba je skoraj polno dvorano popolnoma prevzela. Na koncertu so se predstavili solisti: Zmago Štih, Grega Plamberger, Gašper Obšteter, Jani Rednak, Janez Atelšek, Martin Štruc in drugi. Jernej Župevc in Andrej Urbanc sta domiselno pripravila filme, ki so se odvijali na platnih. Ob igranju božične pesmi je v dvorano prispel tudi božiček z jelenčki, nagovoril obiskovalce in jih simbolično obdaril. Dan za Šoštanjskim koncertom pa je pihalni orkester Zarja pripravil koncert tudi na Vranskem, kjer jih vse raje poslušajo. n
Nič več odvisni od naravnega ledu Trikrat dnevno člani hokejskega kluba skrbijo, da je led gladek in varen. Obisk je presenetil tudi njih.
Hokejski klub Velenje z drsališčem na kotalkališču dobil lepšo prihodnost – Začeli bodo pridobivati podmladek – Obisk drsališča močno preseneča Velenje, 20. decembra - Želja članov Hokejskega kluba Velenje, da dobijo drsališče s hlajeno naravno ledeno ploskvijo, se je po nekaj letih letos uresničila. Že na odprtje drsališča, ki ga je MO Velenje uredila na ploščadi kotalkališča v Sončnem parku, je prišlo ogromno ljudi. Da so si poleg članov kluba drsanja želeli tudi občani, pa dokazuje več
kot dober obisk drsališča. Matjaž Novak, predsednik Hokejskega kluba Velenje, nam je povedal, da se marsikdaj zgodi, da drsalk, ki jih imajo za izposojo, zmanjka. In da jih je tudi v velenjskih športnih trgovinah zmanjkalo kmalu po odprtju drsališča. Očitno je torej, da je ljubiteljev tega lepega zimskega športa v Velenju veliko.
»Delo Hokejskega kluba Velenje smo ljubitelji drsanja, ki smo se najpogosteje srečevali na jezeru, kadar je tam narava poskrbela za led, ponovno obudili leta 2006. Deloval je že pred tem, na mestu, kjer imamo sedaj sodobno drsališče, torej na kotalkališču. Najprej smo se nekaj let vozili na treninge v Celje. Pred tremi leti smo začeli urejati drsališče v letnem kinu ob Škalskem jezeru, a tudi tam smo bili odvisni od narave, saj smo morali ustvarjati naravni led. Ker ta ni bil čisto zanesljiv, smo redne treninge še vedno opravljali v Celju. Tudi sedaj, ko smo končno dobili 20 x 40 metrov veliko drsališče, ki ni več
odvisno le od vremena, smo termine za trening v Celju še obdržali,« nam pove predsednik Hokejskega kluba Velenje. Seveda Hokejski klub Velenje igra le s sebi podobnimi klubi, kot so HK Šempeter, Polzela. »To pač ni prva slovenska liga, a dejstvo je, da smo se združili in se z jezera prestavili v ledene dvorane. Klub napreduje, sedaj pa si želimo tudi začeti vzgajati podmladek, saj imamo za to končno pogoje,« še doda Novak, ki razkrije tudi, da so člani kluba stari od 15 do 59 let in da so se letos številčno še okrepili. Sedaj je aktivnih igralcev že več kot 40. Posebnega trenerja nimajo, le tu
Matjaž Novak: »Led bomo vzdrževali vsaj do konca februarja.«
in tam povabijo kakšnega celjskega, da jim pomaga. Imajo pa svoje sodnike. Ko bodo začeli vzgajati podmladek, bodo zagotovo morali več delati s trenerji. Imajo A in B ekipo, obe vadita trikrat tedensko. Komaj čakajo, da bodo na novem velenjskem drsališču pripravili prvi turnir, kar bo verjetno že januarja.
Čakajo na rolbo Da je led na drsališču lepo vzdrževan, gladek in varen, skrbijo člani velenjskega hokejskega kluba. »Prevzeli smo tudi upravljanje drsališča. Vsaj trikrat dnevno ga ročno vzdr-
žujejo, saj še nimajo rolbe, stroja za glajenje ledu. »Tudi tega bomo dobili, smo že dogovorjeni,« doda naš sogovornik. Do takrat pa se bodo trudili, da bo led zdržal tudi velik obisk, ki ga morajo kdaj ob koncu tedna tudi omejiti, saj se že dogaja, da je naenkrat na ledu preveč drsalcev. »Računamo, da bo drsališče odprto vsaj do konca februarja, če bodo temperature nižje tudi na začetku marca, pa še dlje. Nižje kot so temperature, nižji so stroški vzdrževanja ledu.« Če so tako nizke kot v minulih dneh, je mesečni strošek za elektriko, ki poganja kompresor, okoli 2 tisoč evrov. Če se dvignejo nad 10 stopinj Celzija, pa je lahko mesečni strošek za elektriko tudi trikrat višji. »Zagotovo se bomo potrudili, da bo drsališče privlačno v času zimskih šolskih počitnic konec februarja, ko bomo pripravljali tudi več animacijskega programa. Tega pripravljamo tudi sedaj, saj nismo pričakovali, da bo obisk takoj tako dober. Že prvi vikend smo našteli več kot 700 drsalcev. Obisk dopoldne ni tako velik, popoldne, zvečer in ob vikendih pa odličen. Zagotovo tudi zato, ker je drsanje brezplačno,« še izda naš sogovornik. n Bojana Špegel