NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 1
V petek (-2/10 °C) in soboto (1/9 °C) bo delno, v nedeljo (2/8 °C) pa preteĹžno oblaÄ?no.
ÄŒetrtek, 17. decembra 2015
ĹĄtevilka 50 | leto 62
www.nascas.com
naroÄ?nina 03 898 17 50
Za dvig domovinske zavesti UÄ?itelji na osnovni ĹĄoli bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki so pri izvajanju svojega poslanstva opazili, da ĹĄola ni veÄ? prostor, ki bi vzgajal ljubezen do domovine. Za dvig zavesti do nje so se odloÄ?ili za inovativni projekt Domovina zate, zame, za nas in ga predstavili tudi predsedniku drĹžave Borutu Pahorju. Med drugim so mu izroÄ?ili slovensko zastavico, ki so jo izdelali sami, ta pa jo je skupaj s preostalimi uÄ?enci postavil v leseno smreÄ?ico. đ&#x;”˛
tp
Obvestilo! Naslednji dve prednovoletni ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa bosta zaradi prazniÄ?nih dni izĹĄli Ĺže v sredo 23. in 30. decembra.
V avli ĹĄole so postavili leseno smreÄ?ico, ki jo sedaj krasi 300 slovenskih zastav. Eno je ÂťprispevalÂŤ tudi predsednik drĹžave.
LuÄ? miru za velenjske svetnike Torek je bil za velenjske svetnike trd delovni dan. Na dnevnem redu je bilo veÄ? kot 30 zadev. V uvodu je priĹĄel mednje tudi predsednik uprave Gorenja in jim predstavil pogumno zastavljen razvojni program, s katerim jih je ĹĄe posebej navduĹĄil, ker je poudaril, da ostaja lokacija v Velenju ĹĄe naprej prioritetna in da tudi sedeĹža podjetja ne selijo iz tega okolja. Ker se bliĹžajo prazniki, pa so priĹĄli med svetnike tudi skavti, ki so izroÄ?ili Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u LuÄ? miru iz Betlehema, vsem pa voĹĄÄ?ili ĹĄe s đ&#x;”˛ mz taborniĹĄko pesmijo.
3
cena 1,80 â‚Ź
Zorenje demokracije ali kaos Tatjana PodgorĹĄek
Smo v veselem decembru, mesecu priÄ?akovanj, obdarovanj, zabav, izrekanja lepih Ĺželja, kljub krizi ĹĄe vedno norih nakupovanj, a tudi vse bolj Ä?udnih razmer. Bolj ko jih poskuĹĄam razumeti, manj jih razumem. Le spraĹĄujem se ob vsem tem, kam to vodi? Vse veÄ? ljudi je nezadovoljnih, vse veÄ? jih je na ulicah, vse veÄ? je takih, ki razen svojih mnenj niÄ? ne vidijo in sliĹĄijo. Je to zorenje demokracije ali le preveÄ? egoizma, hlastanja za bogastvom, je to umanjkanje praviÄ?nosti, posluha, vrednot in ĹĄe Ä?esa? 'Kaos' bi lahko z eno besedo oznaÄ?ila zadnja dogajanja. Pred tednom dni je bilo v Ljubljani zelo Ĺživahno. Policisti so stavkali in ĹĄe stavkajo. VeÄ? tisoÄ? jih je pred vladno palaÄ?o, parlamentom z bobni, piĹĄÄ?alkami, transparenti opozarjalo oblast, da 700 evrov plaÄ?e ni primerno za poklic (vojaki bi se jim z veseljem pridruĹžili, a ne smejo), v katerem so njihova Ĺživljenja na kocki vsak dan. Le nekaj ur pozneje je veÄ? tisoÄ? ljudi izraĹžalo podporo beguncem in nasprotovalo militarizaciji druĹžbe. Zgodaj popoldne se je oglasila zdravniĹĄka zbornica in pozvala ministrico za zdravje k odstopu, ker ni naredila niÄ? za izboljĹĄanje razmer v zdravstvu in s tem za zdravljenje bolnikov. Kulturniki ves Ä?as Ĺžugajo kulturni ministrici. Na posledice vse veÄ?jega siromaĹĄenja zaradi zniĹževanja povpreÄ?nine na eni, na drugi strani pa vse veÄ?jih obveznosti, opozarjajo Ĺžupani. ÂťNe borimo se zase in za svoje plaÄ?e, ampak za dobrobit obÄ?anov in obÄ?ank,ÂŤ zagotavljajo. Prav niÄ? niso zadovoljni s podporo okolja gospodarstveniki, ki za zdaj zaman opozarjajo, da bi jim odgovorni morali prisluhniti, sicer bodo posledice krize ĹĄe veÄ?je. Vmes ĹĄe informacija Evropskega sodiĹĄÄ?a za Ä?lovekove pravice, da Slovenija s 148 krĹĄitvami na milijon prebivalcev prepriÄ?ljivo zaseda vrh lestvice evropskih drĹžav, ki najpogosteje krĹĄijo Ä?lovekove pravice. Nekako to sodi ob bok novemu referendumu, ki bo stal menda 4 milijone evrov za to, da se bomo odloÄ?ali o neÄ?em, kar bo tako ali tako slej kot prej dobljeno. In ĹĄe bi lahko naĹĄtevala in naĹĄtevala. OÄ?itno se v naĹĄi drĹžavi lotevamo reĹĄevanja teĹžav kar naprej z neustreznimi ukrepi ali pa na nepravih koncih? In ker menda znanja ne manjka, ni odveÄ? vse bolj sliĹĄano vpraĹĄanje, kdo pravzaprav vlada drĹžavi, kdo sprejema kljuÄ?ne odloÄ?itve? Nekateri menijo, da nista to ne vlada in ne parlamentarci, ampak razne interesne skupine (naĹĄe in tuje), ki so jim Ä?im bolj kalne razmere voda na mlin za poslovne mahinacije. Pa bi bilo morda res dovolj tisto, kar mi je pred nedavnim dejal mlajĹĄi, a zelo uspeĹĄen podjetnik: ÂťManjka nam zdrave kmeÄ?ke pameti, in to od zgoraj navzdol.ÂŤ đ&#x;”˛
tp
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barve: ÂCMYK, Âstran 2
2
OD SREDE DO TORKA
Pecivo za starejĹĄe in socialno ogroĹžene Ĺ martno ob Paki – Vsaj pet let je od tega, ko je v TuristiÄ?nem druĹĄtvu Ĺ martno ob Paki vzklila ideja o peki peciva, s katerim bi popestrili boĹžiÄ?no-novoletne praznike socialno ogroĹženim in starejĹĄim obÄ?anom v lokalni skupnosti, ki si praznikov iz razliÄ?nih razlogov ne morejo popestriti s sladkimi dobrotami. V teh dneh tako pridne tamkajĹĄnje gospodinje peÄ?ejo pecivo tudi za ta namen. Predale ga bodo Ĺ kofijski Karitas Celje, odboru Ĺ martno ob Paki, ta pa ga bo razdelil Ĺže prej omenjenim obÄ?anom. BoĹža Polak, predsednica ĹĄmarĹĄkih turistov, je povedala, da so lani tako lahko napolnili 70 peki posod.
Kupuj lokalno Ĺ martno ob Paki – Na pobudo ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje se je tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki prisdruĹžila uvedbi spletnega portala Kupuj lokalno. Na obÄ?inski upravi so povedali, da Ĺželijo s tem pomagati domaÄ?im podjetnikom, da bi ti Ä?im veÄ? storitev in izdelkov z obmoÄ?ja prodali doma. Dostop do podatkov bo ObÄ?ina omogoÄ?ila na svoji spletni strani in obrtni zbornici. ÄŒlane zbornice bodo na seznam vnesli avtomatsko, ostale ponudnike pa bo zbornica vpraĹĄala, ali se Ĺželijo pridruĹžiti projektu. Prve podjetnike iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki naj bi vnesli v portal ĹĄe letos.
Bananin olupek ĹĄe na mednarodno tekmovanje Velenje – Zveza organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije je pripravila izbor raziskovalnih nalog, ki jih namerava poslati na mednarodno tekmovanje Genius olimpijada. Ta bo prihodnje leto v Ameriki. Med izbranimi zanjo je tudi mladi raziskovalec osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Aleksander Breznikar, ki je pod vodstvom mentorice Monike Dobravc izdelal raziskovalno nalogo Bananin olupek – samo odpadek ali ĹĄe kaj veÄ??. Zanjo je na drĹžavnem tekmovanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti prejel zlato priznanje.
Arso sanira Hudi potok Ĺ martno ob Paki – Lani v jeseni se je del breĹžine pod mostom v srediĹĄÄ?u ReÄ?ice ob Paki v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki podrl v hudourniĹĄki Hudi potok. Takrat je lokalna skupnost toliko popravila in oÄ?istila breĹžino, da zemeljska gmota ni ogrozila pretoka potoka. Hkrati je naslovila na Agencijo RS za okolje, naj dolgoroÄ?no sanira ta del breĹžine, ki ob veÄ?jem deĹževju predstavlja potencialno nevarnost za zamaĹĄitev struge in s tem za poplave v ReÄ?ici ob Paki. Agencija kot upravljalka voda se je aktivnosti Ĺže lotila. S kamnitimi zloĹžbami naj bi uredila 60 metrov breĹžine na levi strani potoka.
Ĺ e en mandat Mozirje – Svetniki ObÄ?ine Mozirje so na nedavni zadnji seji obÄ?inskega sveta soglaĹĄali, da ostajata Petra Ĺ irko PoljanĹĄek ter Rosita Aubreht ĹĄe en mandat direktorici zavodov. Ĺ irko PoljanĹĄkova direktorica Osrednje knjiĹžnice Mozirje, Aubrehtova pa Lekarne Mozirje. Obema poteÄ?e mandat konec leta, obe sta bili edini prijavljeni kandidatki na razpisih.
Odstopil predsednik vinogradnikov Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se je Ĺže nekaj Ä?asa ĹĄuĹĄljalo, da prihaja med Ä?lani tamkajĹĄnjega druĹĄtva vinogradnikov do trenj. Te informacije so dobile svoj epilog prejĹĄnji teden, ko je z mesta predsednika druĹĄtva odstopil Mihael Fajfar. Do rednega obÄ?nega zbora, ki bo predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, druĹĄtvo, kot v. d. vodi njegov tajnik Alojz SlemenĹĄek. Fajfar o razlogih za odstop uradno ne Ĺželi govoriti. đ&#x;”˛
Tp
Slike z razstave Na tradicionalnem prednovoletnem koncertu Simfonikov celjske glasbene ĹĄole bodo zazvenele slovite Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta PetroviÄ?a Musorgskega v bleĹĄÄ?eÄ?i orkestraciji Mauricea Ravela. Sloviti klavirski koncert norveĹĄkega skladatelja Edvarda Griega bo z orkestrom poustvaril komaj 12-letni pianist Mak Muni Mihevc. Koncert bo v soboto, 19. decembra, ob 19.30 v Veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole. đ&#x;”˛
NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.
17. decembra 2015
Ĺ˝upan KontiÄ? sprejel novinarje Velenje, 9. decembra – Sprejemi za medije pri velenjskem Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u so Ĺže tradicionalno nekaj posebnega in zato tudi dobro obiskani. ÄŒeprav zna biti piker, zna ob takĹĄnih priloĹžnostih tudi pohvaliti in se zahvaliti za vse, kar je bilo v iztekajoÄ?em se letu dobrega napisanega o Velenju. ÂťHvala pa tudi za vse pikre prispevke, ki zagotovo prispevajo k temu, da skuĹĄamo biti ĹĄe boljĹĄi,ÂŤ je med drugim dejal v pozdravnem nagovoru. Letos smo se skupaj z njim in njegovo ekipo spustili 160 metrov pod zemljo v rove Muzeja premogovniĹĄtva, kjer so nam pripravili pravo glasbeno poslastico. DomaÄ?i svetovno
priznani basist, aranĹžer, komponist, tekstopisec in producent Rober JukiÄ? nam je s svojo ekipo predstavil svoj glasbeni podvig Ĺ˝enske.
V rovu so nas tudi postregli in tam smo si tudi nazdravili. Vse lepo v novem letu tudi đ&#x;”˛ Ĺžupanu in njegovi ekipi! â€
V Igroteki bo ĹĄe veÄ? igraÄ? Velenje, 14. decembra – V velenjski mestni knjiĹžnici so na pobudo Rotary kluba Velenje pred ĹĄestimi leti ustvarili Igroteko, v kateri je danes veÄ? kot 400 igraÄ?. Prve so kupili prav s pomoÄ?jo rotarijcev, ti pa so v letoĹĄnjem decembru spet poskrbeli, da bo igroteka ĹĄe bolj bogata. KnjiĹžnici so podarili 300 evrov za nakup novih igraÄ?. Kot nam je povedala knjiĹžniÄ?arka Brina Zabukovnik JeriÄ?, je zanimanje za izposojo igraÄ? veliko. ÂťNaĹĄo igroteko smo ustvarili po vzoru mariborske in ljubljanske knjiĹžnice. Med Ä?lani se je dobro prijela. Dnevno izposodimo vsaj pet igraÄ?, med njimi pa je najveÄ? motoriÄ?nih igraÄ?, puzzle sestavljank, konstrukcijskih in miselnih ter druĹžabnih iger. Izposojamo tudi lego kocke in izobraĹževalne igraÄ?e.ÂŤ S pomoÄ?jo donacije bodo đ&#x;”˛ Igroteko dopolnili ĹĄe ta mesec. †Matej Jenko je v imenu Rotary kluba Velenje izroÄ?il Ä?ek za nakup novih igraÄ? direktorju KnjiĹžnice Velenje Vladu VrbiÄ?u.
ReĹĄevanje naĹĄega ljubega planeta Od besed k dejanjem – Nedeljsko delo – BodeÄ?a atrakcija – ÂťMalaÂŤ pridobitev ob velikem jubileju – Thermana v banko – Za in proti V soboto in nedeljo sta se zgodila dogodka, ki naj bi precej obetala. Prvi v ÂťnesreÄ?nemÂŤ Parizu, kjer so po mukotrpnih razpravah le sprejeli podnebni sporazum, drugi v Ljubljani, kjer je koalicija na nedeljskem delu razpravljala o varnosti pri nas, dogovorili so se tudi o nadaljevanju pogajanj s policijskima sindikatoma. To (verjetno) ĹĄe ne pomeni, da bodo policisti takoj prekinili stavko in nehali odstranjevati svojo Âťstaro ĹĄaroÂŤ; dosti je Ĺže, da bodo pogajalci spet sedli za skupno mizo in nadaljevali pogajanja. Ta bodo gotovo uspeĹĄna le, Ä?e je vladna stran vÄ?eraj, ko naj bi se pogajanja zaÄ?ela, na mizo tudi kaj poloĹžila. PariĹĄki dogovor veliko obeta, a je vendarle ĹĄele prvi korak; na papirju se vse lepo ÂťsliĹĄiÂŤ, teĹžje bo, ko bo treba zaveze spraviti v Ĺživljenje. Gre za velike naÄ?rte, ki bodo terjali velike denarje. In spremembo miselnosti in dela. Tudi pri nas. Ob tem nekateri spet kaĹžejo s prstom na delovanje TeĹĄa, na naĹĄ neurejen javni promet, tudi na tranzitni promet po avtocestah, kjer okolico sicer zastrupljajo tujci, onesnaĹženje pa gre v naĹĄo ÂťkvotoÂŤ. Mnoge pri nas in v soseĹĄÄ?ini pa ĹĄe vedno ÂťzastrupljaÂŤ Ĺžiletkasta Ĺžica, s katero se obdajamo. Na nedeljskem koalicijskem pogovoru so sicer dejali, da varnostno nismo ogroĹženi, a je budnost potrebna; pa tudi, da se bodo pogovorili s krajani, kjer taka bodeÄ?a meja poteka. A ti so si pogovore Ĺželeli prej, preden so meje zaÄ?eli ograjevati. Seveda tudi na vzhodnem koncu naĹĄe ĹĄirĹĄe regije ljudje opozarjajo na ÂťraneÂŤ, ki jih reĹže ta meja. Ne razdvaja le ponovno sosedov na meji, tudi na tem slatinsko-podÄ?etrtĹĄkem turistiÄ?nem obmoÄ?ju ne morejo reÄ?i, da je ta svetlikajoÄ?a Ĺžica lahko kakĹĄna turistiÄ?no zanimiva atrakcija, s katero bi privabljali tujce. In, menijo nekateri, lahko tudi spet odloĹži zaÄ?etek vnoviÄ?ne ureditve Âťkozjanskega morjaÂŤ, kot nekateri imenujejo naÄ?rtovano vnoviÄ?no ojezeritev Vonarja. Za zdaj jim morda ostane le to, da posnemajo Belokrajnce in v tem prazniÄ?nem Ä?asu to svetleÄ?o ograjo ĹĄe okrasijo z obeski. S tem ne bo le lepĹĄa, tudi varnejĹĄa – za Ĺživali! V Celju pa so v tem prazniÄ?nem Ä?asu poÄ?astili tudi pomemben gledaliĹĄki jubilej – 65 let Slovenskega ljudskega gledaliĹĄÄ?a. In leto
UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.
manj prve premiere poklicnega gledaliĹĄkega ansambla. Ta velik dogodek so poÄ?astili tudi z Âťmajhno stvarjoÂŤ. Po dolgih prizadevanjih so v soseĹĄÄ?ini, v nekdanji knjiĹžnici, konÄ?no dobili mali oder. Doslej so manjĹĄe predstave igrali kar na Odru pod odrom, res skoraj prav pod glavnim gledaliĹĄkim odrom. Kar tri obÄ?ine s Celjskega pa so se pridruĹžile petim, ki se Ĺže ponaĹĄajo z listino ObÄ?ina po meri invalidov. Novinke so Vitanje, Vojnik in LaĹĄko. Predvsem za slednjo je to pomembno, saj je to zdraviliĹĄki kraj, kamor prihaja veliko ljudi, ki teĹžje premagujejo razliÄ?ne ovire. LaĹĄko pa je prejelo ĹĄe eno priznanje. Zasedlo je namreÄ? tretje mesto med Ä?ebelam prijaznimi slovenskimi obÄ?inami. In ko smo Ĺže v LaĹĄkem – za tamkajĹĄnjo Thermano uradno velja prisilna poravnava. Tako je odloÄ?ilo ViĹĄje sodiĹĄÄ?e, vsem pa to ĹĄe vedno ni vĹĄeÄ?. Zdaj bo lastniĹĄtvo v tej druĹžbi lahko tudi uradno preĹĄlo v slabo banko. V Obsotelju in na Kozjanskem pa se zatika pri imenovanju direktorice Zdravstvenega doma Ĺ marje pri JelĹĄah. Ta deluje na obmoÄ?ju ĹĄestih obÄ?in. Ponovno imenovanje dosedanje direktorice je Ĺže na svetu zavoda ĹĄlo Âťskozi ĹĄivankino uhoÂŤ, pri potrjevanju na obÄ?inskih svetih pa se je zataknilo prav v Ĺ marju. Za nekatere priÄ?akovano. Kandidatki je zmanjkal en glas. Ker bi morala dobiti soglasje vseh obÄ?in (o imenovanju so odloÄ?ali pred Ĺ marjem Ĺže v Rogatcu in jo potrdili), v drugih obÄ?inah verjetno sploh ne bodo odloÄ?ali. Svet zavoda ZD pa bo moral objaviti nov razpis. Ne z razpisom, ampak z Ĺželjami in zahtevami pa so v Rogatcu uspeli dobiti boljĹĄo ĹželezniĹĄko povezavo z dvema glavnima mestoma. Z novim voznim redom je ta obÄ?ina bolje (turistiÄ?no – Ĺže ta mesec in med sezono) povezana z Ljubljano in tudi Zagrebom. Pa ĹĄe to: v Celju so tudi letos pripravili podelitev priznanj zlata vrtnica in metla. Za urejeno ali neurejeno okolje. Podelili so le vrtnico, metle pa ne. Ker se ne splaÄ?a. Saj se zaradi podelitve metle nihÄ?e od dosedanjih dobitnikov sploh ni sekiral – in malomarnosti ne odpravil.
SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426Â- 0020133854 EÂ-maiÂl: Âpress@Ânascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.
đ&#x;”˛
k
Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barÂve: ÂCMYK, Âstran 3
17. decembra 2015
3
AKTUALNO
Protest proti odloÄ?itvi parlamenta Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje se ne strinjajo s tolikĹĄnim zmanjĹĄanjem sredstev iz dohodnine – Komunalno podjetje naj bi v prihodnje prevzelo tudi skrb za parkiriĹĄÄ?a in modre cone Mira ZakoĹĄek
Velenje, 15. decembra – Velenjski svetniki so s torkovim zasedanjem postorili vse, kar je bilo treba za letos. Obravnavali so veÄ? kot trideset razliÄ?nih zadev, ki jih bomo zaradi obseĹžnosti povzeli v tej in prihodnjih ĹĄtevilkah NaĹĄega Ä?asa.
Zahtevajo spremembe zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?unov
O povpreÄ?ninah smo v naĹĄem tedniku veliko pisali, saj si je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je
so Ĺže tako predlagale varÄ?nejĹĄo porabo, kot bi bilo realno. Realno bi jim namreÄ?, po besedah KadriÄ?eve, pripadala povpreÄ?nina kar v viĹĄini 652 evrov na obÄ?ana, dobili pa so zgolj 522 evrov. To pomeni za velenjski proraÄ?un letos kar milijon evrov manj. Udarjeni pa so ĹĄe enkrat. Glede na to, da so prihodki Mestne obÄ?ine Velenje viĹĄji od primerne porabe, so jim vse nad to viĹĄino Ä?rtali, kar pomeni nadaljnjih 700 tisoÄ?akov manj. Vendar to ĹĄe ni vse. DrĹžava je moÄ?no oklestila tudi sredstva za naloĹžbe, ki jih je zniĹžala z nekdanjih
zivamo na ulico, Ä?eprav je dejstvo, da bodo sprejem takĹĄnega drĹžavnega zakona Ä?utili na svoji koĹži,ÂŤ je ĹĄe dejal KontiÄ?.
Dopolnili komisije
Predsednik komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja Bojan Ĺ karja je predstavil predloge za kadrovske dopolnitve, ki so jih svetniki soglasno potrdili. V komisijo za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja so imenovani Breda Kolar in Mihael Letonje, v svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin pa Franci Lenart.
tnikom predstavila vodja urada za okolje in prostor mag. Branka GradiĹĄnik. Gre za 11 atraktivnih komunalno Ĺže urejenih parcel v Ĺ kalah (prodajo naj bi objavili v prvi polovici prihodnjega leta, za prodajo zemljiĹĄÄ?a v bliĹžini Doma za varstvo odraslih za izgradnjo varovanih stanovanj, posestvo na Debrcah in obmoÄ?je, namenjeno razvojnemu centru v Stari vasi.
Koliko dolgov so odpisali?
Mestna obÄ?ina Velenje je bila med prvimi, ki so se pridru-
Rekli so â?ą
Franc Sever (vsi v isto smer Sever): ÂťMislim, da je prav, da drĹžava, Ä?e nalaga neke obveznosti lokalni skupnosti, za to zagotovi tudi sredstva. Zdi se mi neodgovorno od vlade, da govori, da ni sredstev, vsi pa vemo, koliko so jih vrgli v banke ‌ Sredstva ĹĄe vedno delijo, namesto da bi marsikaj reorganizirali, lokalnim skupnostim pa omogoÄ?ili, da se razvijajo.ÂŤ Suzana KavaĹĄ (SDS): ÂťPodpiram ta sklep, ker se zavedam odgovornosti do obÄ?anov in obÄ?ank, predvsem pa zaradi tega, ker ne Ĺželimo nagajati Ĺžupanu.ÂŤ SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS): ÂťSklep o financiranju mestnih obÄ?in naĹĄa stranka podpira, mi pravimo, da Ä?e je denar v drĹžavni blagajni, je za vse, ne pa, da ga delimo tako, da tisti, ki je bliĹžje vladi, iztrĹži veÄ?. Zakonske doloÄ?be natanÄ?no govorijo o obveznostih obÄ?in in je tudi prav, da te zagotovijo sredstva zanje.ÂŤ Peter Dermol (SDS): ÂťV stranki SD se zavedamo, da smo v sluĹžbi obÄ?ank in obÄ?anov, zato bomo ta sklep podprli.ÂŤ Matej Jenko (samostojni svetnik): ÂťNimam zadrĹžkov, sem za sklep. Enako bi glasoval tudi, Ä?e bi ĹĄe bil Ä?lan SMC. Za to je treba imeti hrbtenico.ÂŤ gatili ponudbo spominkov v TuristiÄ?no informacijskemu centru predvsem z izdelki blagovne znamke I feel Slovenija, so svetniki dopolnili tudi cenik, v katerega so vnesli ĹĄe cene za enourno vodenje po mestu.
Preoblikovali Komunalno podjetje Zadnji seji v letoĹĄnjem leti so prisostvovali vsi svetniki, razen do nedavnega predsednika najveÄ?je opozicijske stranke Franja Bartolca, ki je odstopil tudi kot svetnik
tudi predsednik zdruĹženja mestnih obÄ?in, osebno moÄ?no prizadeval, da ne bi priĹĄlo do tako velikega zniĹžanja, kot ga je predlagala vlada in potrdil parlament kljub vetu drĹžavnega sveta. Velenjska obÄ?ina se s sklepom, ki so ga sprejeli svetniki, pridruĹžuje tistim obÄ?inam v Sloveniji, ki so se odloÄ?ile za takĹĄno obliko protesta proti vladi. S sprejetim sklepom namreÄ? zahtevajo spremembe Ä?lenov, ki doloÄ?ajo obÄ?inam niĹžjo porabo. Svetnikom je zakon predstavila vodja urada za finance Amra KadriÄ?, ki je poudarila, da parlament ni prisluhnil obÄ?inam, ki
6 odstotkov primerne porabe na zgolj dva odstotka. ÂťKot Ĺžupan, ki prihajam iz vrst Socialnih demokratov, ne morem pristajati na krÄ?enje programov naĹĄim obÄ?anom, ĹĄe posebej za socialo, zato tudi ne morem pristati na tolikĹĄen izpad prihodkov. Seveda pa vse to pomeni, da bomo morali moÄ?no krÄ?iti investicije,ÂŤ je dejal KontiÄ?, ki je dobil pri predlaganem ukrepu tudi skoraj celotno podporo (glasovanja so se vzdrĹžali le svetniki SMC). Od vlade priÄ?akujejo, da svojo napako popravi. ÂťObÄ?ine namreÄ? nismo sindikati, mi ljudi ne po-
RdeÄ?o dvorano bo ĹĄe naprej vodil Marjan Klepec
Soglasno so svetniki podali tudi soglasje k imenovanju direktorja javnega ĹĄportno-rekreacijskega zavoda RdeÄ?a dvorana. To nalogo so znova zaupali Marjanu Klepcu, dosedanjemu direktorju, Ä?igar delo ocenjujejo kot dobro.
Kar nekaj premoĹženja bodo prodali
Nekaj premoĹženja, okoli milijon 300 tisoÄ? evrov, bodo v prihodnjem letu prodali. NaÄ?rt ravnanja s tem premoĹženjem je sve-
Ĺžile odpisu dolgov. Po besedah Draga MartinĹĄka, vodje Urada za druĹžbene dejavnosti, so njihovi javni zavodi prejeli 19 vlog, od tega jih je 16 izpolnjevalo pogoje. NajniĹžji znesek je bil za prehrano v ĹĄoli v viĹĄini 19 evrov, najviĹĄji pa malo manj kot 2600 evrov. Tako bo OĹ Antona AĹĄkerca odpisala dolgove v viĹĄini dobrih 400 evrov, Livada v viĹĄini malo veÄ? kot 800 evrov in Vrtec Velenje dobrih 8.500 evrov. Postregel je tudi s podatkom, da je dobilo Komunalno podjetje Velenje 90 vlog, le 29 so jih ocenili za utemeljene, odpisali pa naj bi okoli 57 tisoÄ?akov, o Ä?emer pa od-
loÄ?a svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje.
Dopolnili cenik spominkov
Glede na to, da so po besedah vodje Urada za razvoj in investicije Alenke Rednjak precej obo-
Bistvo preoblikovanja Komunalnega podjetja je v tem, da bo to v prihodnje skrbelo tudi za parkiriĹĄÄ?a v mestu, s tem pa tudi za izvajanje programa modrih con. Seveda pa se bosta morali s tem preoblikovanjem strinjati ĹĄe preostali ustanoviteljici tega podjetja, ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛
ObÄ?ina obdarovala drugaÄ?e Velenje, 14. december – VÄ?eraj so na Mestni obÄ?ini Velenje pripravili novinarsko konferenco, na kateri so med drugim povedali, da so sredstva, prvotno namenjena za ognjemet, raje namenili za nakup sedmih 3D tiskalnikov, ki jih bodo podarili velenjskim osnovnim ĹĄolam in Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. Za nakup sedmih 3D tiskalnikov bodo namenili 7 tisoÄ? evrov. ObÄ?ina bo pomagala tudi BolniĹĄnici TopolĹĄica. Namenili so ji sredstva v viĹĄini 5 tisoÄ? evrov za nakup petih elektriÄ?nih bolniĹĄkih postelj. Ta denar je bil prvotno namenjen za organizacijo novoletnega Ĺžupanovega koncerta, ki ga tradicionalno pripravijo 1. januarja 2016. Koncerta tako tokrat ne bo. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je ob tej priloĹžnosti direktorju BolniĹĄnice TopolĹĄica Leopoldu Rezarju predal Ä?ek za nakup nujno potrebnih postelj.
Sprejem obrambnih ataĹĄejev Velenje, 10. december – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol in direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori sta sprejela obrambne, vojaĹĄke, letalske in pomorske ataĹĄeje, ki so akreditirani v Republiki Sloveniji. Sprejem je potekal v okviru rednega letnega sreÄ?anja obrambnih ataĹĄejev, ki ga organizira Ministrstvo za obrambo. PodĹžupan je gostom predstavil mesto in poudaril, Âťda smo ponosni tudi na naĹĄo multikulturnost, ki pomembno opredeljuje njegovo identiteto. Mestna obÄ?ina Velenje je znana po svoji socialni naravnanosti, po tem, da spodbujamo soĹžitje in enakopravnost ter medgeneracijsko sodelovanje.ÂŤ Gostje so si ogledali ĹĄe Razstavno-prodajni salon Gorenja in Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, in bili navduĹĄeni. Obljubili so, da se đ&#x;”˛ bodo v Velenje ĹĄe zagotovo vrnili. â€
Skorno 27 Ĺ martno ob Paki
T 031 318 042
Slastne domaÄ?e marmelade, pecivo, zeliĹĄÄ?ni izdelki in drobna darila za razliÄ?ne priloĹžnosti.
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
AKTUALNO
17. decembra 2015
O druĹžinskem zakoniku tudi v Velenju Za so Socialni demokrati, Stranka modernega centra in DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije – Proti pa Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka
ZA Dr. Mario Bartolac, specializant druĹžinske medicine, gost okrogle mize SMC, je takole povzel argumente za podporo noveli zakona: ÂťMislim, da na tem mestu lahko navedemo le en argument, in to je tisti najmoÄ?nejĹĄi – enakopravnost. Enakopravnost med istospolno in raznospolno usmerjenimi pari. S to spremembo zakona v bistvu samo izenaÄ?ujemo pravice, ki jih po sedanjem zakonu imajo le raznospolni pari. S tem izraĹžamo tudi neko soÄ?utje in spoĹĄtovanje do istospolno usmerjenih, pokaĹžemo, da kot druĹžba spoĹĄtujemo istospolno usmerjenost in tega veÄ? ne deprivilegiramo. To je nekaj normalnega, tega se ni treba bati. Ni se jim veÄ? treba skrivati v druĹžbi. Veliko je strahu, kaj bo zakon prinesel. Realne posledice so v bistvu samo pravne posledice za istospolne pare v smislu, da pridobijo pravice, ki jih sedaj imajo raznospolni. Denimo, ob izgubi sluĹžbe lahko zaposleni partner prenese svoje zdravstveno zavarovanje na brezposlenega, v primeru hospitalizacije, bolezni lahko partner obiĹĄÄ?e partnerja ali pridobi informacije o njegovem zdravstvenem stanju.ÂŤ Breda Kolar, predsednica Lokalnega odbora SMC Ĺ aleĹĄke doline: ÂťStaliĹĄÄ?e SMC je vsem znano: Ĺželimo predvsem dati moĹžnost oz. pravico vsem, ne glede na usmerjenost, torej tako istospolnim parom kot vsem ostalim. Navsezadnje smo pred zakonom vsi enaki. Zakaj kratiti pravice nekomu, ki je zaradi spolne usmerjenosti po naĹĄem prepriÄ?anju drugaÄ?en. Kdo mu daje pravico, da sodi ljudi? PrepriÄ?ani smo, da nimamo te pravice. Niti da odloÄ?amo o drugem.
Mislim, da ni prav, da mora manjĹĄina trpeti posledice nesprejemanja, nerazumevanja veÄ?ine. Zato v Stranki modernega centra podpirano sprejem tega zakona, ki izenaÄ?uje vse drĹžavljanke in drĹžavljane Slovenije in jim omogoÄ?a sklenitev zakonske zveze.ÂŤ Aleksandra VasiljeviÄ?, Ä?lanica SD: ÂťSocialni demokrati spoĹĄtujemo vsakega posameznika in sprejemamo Ä?loveka kot celoto. To pomeni, da sprejemamo vsakogar ne glede na spol, raso, posameznikovo politiÄ?no, versko pa tudi spolno usmeritev. Menimo, da si vsakdo zasluĹži dostojno Ĺživljenje in vsi bi morali imeti enake pravice. Le tako bomo dosegli enakopravno in socialno druĹžbo, kakrĹĄno tudi socialni demokrati gradimo ne samo na lokalni, ampak tudi na drĹžavni ravni. OdloÄ?anje o tem vpraĹĄanju na nedeljskem referendumu se nam zdi nesmiselno, ker nasprotnikom tega zakona dopuĹĄÄ?amo, da izrazijo svojo nestrpnost do drugaÄ?nosti. Mi pa smo mnenja, da pravzaprav niÄ? ni nesprejemljivega in niÄ? drugaÄ?nega v teh spremembah zakona, ker si pravzaprav vsi Ĺželimo biti ljubljeni in ljubiti. Ker ĹĄirimo strpnost in ljubezen, smo za.ÂŤ SreÄ?ko KoroĹĄec, predsednik ObmoÄ?nega odbora DeSUS Velenje: ÂťNaĹĄe staliĹĄÄ?e je, naj voli vsak po svoji vesti, kar je tudi staliĹĄÄ?e stranke na nivoju drĹžave. Jaz mislim malo drugaÄ?e. ÄŒe hoÄ?emo poskrbeti za vse drĹžavljane enako, moramo imeti nek zakon, ki bo to tudi urejal. ÄŒe bo referendum padel, potem se lahko zgodi, da bomo na naslednjem referendumu loÄ?ili zdrave in invalidne ljudi. Jaz pravim tako: tisti, ki referendum predlaga, naj ga tudi plaÄ?a, Ä?e ne tako, pa plaÄ?amo vsi.ÂŤ
Tina Felicijan, Mira ZakoĹĄek
Lani ob tem Ä?asu je ZdruĹžena levica v parlamentarno proceduro vloĹžila predlog o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih. V drĹžavnem zboru je kazalo na podporo, nasprotniki pa so napovedali referendum, o ustavnosti, ki ga je pred nekaj meseci presojalo Ustavno sodiĹĄÄ?e in referendum naposled dovolilo. Potekal bo to nedeljo, 20. decembra, zakon pa bo zavrnjen, Ä?e bo proti glasovalo veÄ? volivcev kot za, a vsaj petina vseh volivcev.
PROTI Argumente proti je povzela udeleĹženka okrogle mize SDS, NSi in Koalicije Za otroke gre Mojca MagdiÄ? Belcel, magistra teologije, druĹžine in zakona: ÂťTukaj gre predvsem za globalno vpraĹĄanje druĹžine in otrok. Posledica definicije zakonske zveze, da se lahko poroÄ?ata dve osebi, torej ne le moĹĄki in Ĺženska, ampak tudi Ĺženska in Ĺženska, moĹĄki in moĹĄki, dva brezspolna, dva, ki prehajata med spoli, je ta, da bodo novi temelji druĹžbe osebe, ki niti nimajo identitete. Cilj zakonske zveze je osnovati druĹžino. Vse te osebe bodo to tudi Ĺželele. To bo napeljalo na maternice v najem, umetne oploditve in otroci, ki bodo zrasli v istospolnih druĹžinah, bodo od vsega zaÄ?etka prikrajĹĄani za en lik – ali oÄ?eta ali mamo. ÄŒe se bosta denimo moĹĄka odloÄ?ila za maternico v najem, bo otrok imel mamo, a je ne bo nikoli poznal. Zelo nas moti tudi, da se bo na podlagi spremembe temelja druĹžbe, torej zakonske zveze in definicije druĹžine, spremenila tudi definicija skladnega druĹžinskega Ĺživljenja – oÄ?e, mama in otrok –, o novih druĹžinskih zvezah pa se bodo otroci uÄ?ili tudi v ĹĄoli. Ne bo ĹĄlo le za informacije. V ĹĄolski sistem se bo vpeljala tudi teorija spolov, ki uÄ?i, da si spol lahko izbereĹĄ sam ali ga sploh nimaĹĄ, da nimaĹĄ stalne spolne usmerjenosti. Gre za grob poseg v otrokovo intimo, v njegovo osebnostno rast in vzgojo.ÂŤ Mag. Alenka Gortan, predsednica Ĺ˝enskega odbora regijske koordinacije SDS SAĹ A in predsednica Ĺ˝enskega odbora SDS Velenje: ÂťNovela zakona se nam zdi sporna zaradi izenaÄ?evanja porok istospolnih partnerjev z druĹžino. Ne nasprotujemo, tudi nikoli nismo, porokam istospol-
Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini so pripadniki obeh taborov priredili razliÄ?ne aktivnosti, na katerih so med drugim govorili o noveli zakona. V torek so na okroglo mizo v okviru referendumske kampanje povabili mestni odbori SMC ter SDS in Nsi. Argumente so tako zagovorniki kot nasprotniki osnovali predvsem na moralnih vrednotah – prvi na bolj liberalnih, drugi na tradicionalnih. Povzeli smo tudi staliĹĄÄ?a strank, ki so zastopane v svetu Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛
nih partnerjev. Nasprotujemo pa redefiniciji druĹžine. Sprejetje novele bi v naĹĄo druĹžbo, ki je tradicionalno krĹĄÄ?anska, vneslo teorijo spola, s katero pa se ne strinjamo.ÂŤ Andrej Kuzman, predsednik Mestnega odbora NSi: ÂťPozivamo ljudi, da gredo na referendum in glasujejo proti. Nismo proti istospolnim porokam, smo pa proti redefiniciji druĹžine. Ta je temeljna enota naĹĄe druĹžbe tako iz moralnega, ekonomskega in socioloĹĄkega staliĹĄÄ?a. Zagovarjamo obstojeÄ?o definicijo druĹžine. Trdimo, da je osnovna pravica otrok imeti mater in oÄ?eta. S tega staliĹĄÄ?a nasprotujemo moĹžnostim, da otroke posvojijo istospolni pari – nismo proti, da kdo od starĹĄev, ki Ĺživi v istospolni skupnosti, posvoji svojega otroka, ampak da bi posvojil tujega. Zakon posega v 70 drugih zakonov, zaradi Ä?esar se odpirajo neslutene moĹžnosti do vseh nadaljnjih problemov.ÂŤ Mihael Letonje, podpredsednik Mestnega odbora SLS Velenje: ÂťSmo proti noveli zakona, nismo pa prijavili kampanje, zato se tudi nismo aktivno vkljuÄ?evali vanjo. Smo pa podpirali NSi in SDS ter se udeleĹžili njihovih aktivnost. Tako da se stranka SLS strinja z njihovimi staliĹĄÄ?i.ÂŤ
Domovina zate, zame, za nas UÄ?enci ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole inovativni projekt predstavili predsedniku drĹžave Borutu Pahorju – Opozorilo strokovni javnosti: domovinska vzgoja je potrebna Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ martno ob Paki, 14. decembra – Na osnovni ĹĄoli bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki so na pobudo uÄ?iteljice slovenĹĄÄ?ine Mojce A. Juras pripravili inovativni projekt z naslovom: Domovina zate, zame, za nas in ga predstavili predsedniku RS Borutu Pahorju. Ta je med drugim povedal, da so ga na obisk uÄ?enci povabili z veÄ? vabili. V njih so izrazili mnenje, da v ĹĄoli primanjkuje domovinske vzgoje, sami pa bi Ĺželeli domovino bolje spoznati. Z veseljem se je odzval, saj je na pragu tudi praznovanje 25. obletnice odloÄ?itve o samostojni drĹžavi. Kot je dejal, ĹĄola ni samo pouk, nabiranje znanja, ampak tudi prostor, kjer se vzgajamo, kjer poskuĹĄamo postati boljĹĄi do sebe in drugih, se uÄ?imo vrednot, ki nas delajo ustvarjalne. Pozval je uÄ?ence, naj razvijajo svoje talente, slavijo domovi-
no. ÂťTo imamo eno samo in vsi se moramo zanjo truditi v enaki meri. Predstavlja varno zatoÄ?iĹĄÄ?e, ko nam je lepo, in tudi takrat, ko nam je teĹžko.ÂŤ Po besedah vodje projekta Mojce A. Juras so uÄ?itelji pri izvajanju svojega poslanstva opazili, da ĹĄola ni veÄ? prostor, ki bi vzgajal ljubezen do domovine. Vsi uÄ?itelji so  vsak na svojem podroÄ?ju svet inovativne uÄ?ne ure in jih obogatili z domovinsko tematiko. ÂťTako Ĺželimo naĹĄih 300 uÄ?encev pripraviti, da bodo postali odgovorni drĹžavljani, ki bodo spoĹĄtovali in cenili svojo domovino, na drugi strani pa Ĺželimo opozoriti strokovno javnost, da mora v uÄ?nih naÄ?rtih domovinska vzgoja najti svoje mesto.ÂŤ K temu so jih ne nazadnje prepriÄ?ali tudi rezultati ankete, ki so bili pred zaÄ?etkom izvajanja projekta porazni. Med drugim so ti pokazali, da ima doma slovensko zastavo le 22 odstotkov druĹžin uÄ?encev. Ob
koncu prvega dela projekta bodo znova izvedli anketo in sogovornica je prepriÄ?ana, da so aktivnosti pripomogle k dvigu domovinske zavesti. Na prireditvi v avli osnovne ĹĄole so uÄ?enci predsedniku Pahorju izroÄ?ili slovensko zastavico, ki so jo izdelali sami, ta pa jo je skupaj s preostalimi uÄ?enci postavil v leseno smreÄ?ico. PrazniÄ?no jelko na ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli zdaj krasi 300 slovenskih zastav. Borut Pahor pa jim je v dar prinesel svileno slovensko zastavo, njegovo darilo ob posebnih priloĹžnostih. ÂťTo simbolno darilo naj opominja, da vsi pripadamo skupnosti, od nje veliko priÄ?akujemo in smo ji pripravljeni tudi veliko dajati – ko ona proslavlja, proslavljamo tudi mi.ÂŤ V nadaljevanju obiska na ĹĄoli se je ustavil v nekaterih razredih. Tako so mu prvoĹĄolci v sproĹĄÄ?enem pogovoru predstavili svoje znanje o Sloveniji, ki
PrvoĹĄolci so Borutu Pahorju pokazali ÂťsvojoÂŤ igro Ä?lovek ne jezi se in tudi na ta naÄ?in spoznavali Slovenijo.
so ga osvojili s pomoÄ?jo iger in pesmi, sodeloval je na uÄ?ni uri slovenskega jezika osmoĹĄolcev o Ä?asu protestantizma in pomenu PrimoĹža Trubarja za Slovence. ÄŒetrtoĹĄolci pa so mu pokazali,
kako s pomoÄ?jo didaktiÄ?ne igre ÂťMoja domovinaÂŤ spoznavajo Slovenijo. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barÂve: ÂCMYK, Âstran 5
17. decembra 2015
Koraki v pravo smer Leto 2015 za druĹžbo KLS Ljubno najbolj dinamiÄ?no doslej – Prihodnje leto rast proizvodnje od 15 do 20 odstotkov, vlaganj za blizu 10 milijonov evrov Tatjana PodgorĹĄek
V druĹžbi KLS Ljubno so lani poveÄ?ali povrĹĄine za dobrih 700 kvadratnih metrov, pred meseci pa so konÄ?ali gradnjo 4000 kvadratnih metrov velike hale. Lani so za naloĹžbe namenili veÄ? kot 6 milijonov, letos jih bodo kar 14 milijonov evrov. Glavnino denarja so namenili za opremo, ki
zapisano letos druĹžba ĹĄe nadgradila zavidanja vredno zgodbo o uspehu iz zadnjih nekaj let?
Želijo 20-odstoten deleŞ svetovnih potreb
ÂťV planu za obdobje 2014– 2016 smo predvideli pripravo proizvodnih zmogljivosti, kamor sodijo tudi prostorske, na raven, ki nam bo omogoÄ?ala 20-odsto-
nenehno razvijati, veliko vlagati in poveÄ?evati konkurenÄ?nost na globalnem trgu. Da gredo storjeni koraki v pravo smer, dokazujejo tudi podatki o prodaji in proizvodnji. Lani smo ju poveÄ?ali za 18 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom, letos ju bomo za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2014. Tudi za naslednje leto so naĹĄi cilji jasni in samo potrju-
Za dosego zastavljenih ciljev morajo obnavljati obstojeÄ?e proizvodne zmogljivosti ter vlagati v nove.
je zaradi specifiÄ?ne tehnologije ne morejo v celoti kupiti na trgu, ampak jo morajo dograditi z lastnimi reĹĄitvami. Bo glede na
tno pokrivanje svetovnih potreb po zobatih vencih. Sedaj jih pokrivamo pribliĹžno 14 odstotkov. Za dosego tega cilja se moramo
jejo upraviÄ?enost vlaganj,ÂŤ pravi direktor druĹžbe Mirko StraĹĄek in dodaja, da je Ĺže nekaj let njihov razvoj dinamiÄ?en, letoĹĄnji pa ĹĄe
najbolj. Njihova prednost pred konkurenco so poleg prilagajanja potrebam trga, inovativnost in kakovost njihovih izdelkov.
Drzno v leto 2016
Za prihodnje leto znova naÄ?rtujejo poveÄ?anje proizvodnje. Ta naj bi bila v primerjavi z letoĹĄnjo veÄ?ja od 15 do 20 odstotkov. Seveda, Ä?e se razmere na svetovnem trgu ne bodo zaostrovale in Ä?e bodo ostale ĹĄengenske meje v Evropi odprte. To je za druĹžbo – po StraĹĄkovih besedah – zelo pomembno zaradi pretoka blaga, ljudi in za odzivnost na potrebe in zahteve trga. Prodaja ne bo rasla z enakim indeksom, kot je letoĹĄnja zaradi precejĹĄnjega zniĹžanja cen izdelkov z januarjem prihodnje leto. NajveÄ?ji padec naÄ?rtujejo na kitajskem trgu, na katerem KLS proda veÄ? kot 12 odstotkov vseh svojih izdelkov. Kljub zniĹžanju cen nameravajo prihodnje leto ta deleĹž poveÄ?ati. ÂťNa tem trgu je prodaja osebnih avtomobilov namreÄ? najveÄ?ja. Prodajo jih toliko, kot jih Evropa in Severna Amerika skupaj. Tu je naĹĄa priloĹžnost za nadaljnjo rast in izkoristili jo bomo v najveÄ?ji moĹžni meri. Seveda ne bomo zanemarili tudi drugih izzivov.ÂŤ Poleg omenjenega bo leto 2016 za druĹžbo z 230 zaposlenimi znova naloĹžbeno bogato leto. Za vlaganja naÄ?rtujejo blizu 10 milijonov evrov, predvsem za ureditev logistiÄ?nega centra ter za nadaljnjo posodobitev proiđ&#x;”˛ zvodnih zmogljivosti.â€
Podjetju Mega M je direktiva povzroÄ?ila za blizu 250 tisoÄ? evrov izpada prihodka – Nadgradnjo projekta taksi kontroler potrdila tudi Eureka
Zasebno podjetje Mega M iz Velenja je vodilno podjetje na podroÄ?ju zlivanja sodobnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, procesov novodobnega medosebnega komuniciranja. IztekajoÄ?e se leto, ugotavljata njegova lastnika in direktorja Matej in Miran MeĹža, je bilo pestro, zanimivo, a se kljub naporom ne bo izteklo po vseh priÄ?akovanjih.
smernicami EU. Tako nadgrajen projekt, v katerega vlagamo veliko razvojnih virov, je Ĺže potrdila evropska komisija pod okriljem Eureke. KonÄ?ali ga bomo Ä?ez leto in pol, produkt pa bo primeren za vse drĹžave EU.ÂŤ
tuji operaterji. Zaradi nje smo ob blizu 250 tisoÄ? evrov prihodkov. Z dodatnimi napori, storitvami ter produkti smo izpad v dobrĹĄni meri Ĺže zapolnili, nekatere aktivnosti pa nas v zvezi s tem ĹĄe Ä?akajo prihodnje leto.ÂŤ
bilne telefonije bomo dopolnili naĹĄo ponudbo fiksne telefonije, interneta ter popolne pisarne v oblaku. Celovito ponudbo na IT telekomunikacijskem podroÄ?ju so podjetja iskala, mi smo to zaznali in se odzvali. Menimo, da bo to odliÄ?no gonilo naĹĄega nadaljnjega razvoja.ÂŤ Poleg omenjene novosti naÄ?rtujejo ĹĄe ĹĄiritev na tuje trge. V Avstriji in sosednji HrvaĹĄki so Ĺže nekaj Ä?asa nosilci licence za fiksno telefonijo, na ta trg pa nameravajo razĹĄiriti ĹĄe storitev popolne pisarne v oblaku.
Gorenje zakljuÄ?uje poslovno leto Gorenje bo letoĹĄnje poslovno leto sklenilo v veÄ?ini tovarn v Sloveniji, na ÄŒeĹĄkem in v Srbiji Ĺže jutri. Vse kaĹže, da bo to storilo predvsem zaradi ĹĄe vedno zaostrenih razmer na ruskem in ukrajinskem trgu, kjer naÄ?rtovanih planov prodaje ne dosegajo. Tako bodo leto verjetno sklenili z rdeÄ?imi ĹĄtevilkami. So pa Ĺže sprejeli strateĹĄki naÄ?rt za prihodnje petletno obdobje, s katerim se bolj usmerjajo na trge zunaj Evrope, predvsem v Ameriko, Azijo in Avstralijo, in raÄ?unajo, da bodo tam v prihodnje nadomestili ta nepriÄ?akovani izpad prometa.
MoÄ?ne in vzdrĹžne rasti ĹĄe ni Guverner Banke Slovenije BoĹĄtjan Jazbec ugotavlja, da se je stanje v gospodarstvu sicer izboljĹĄalo, niso pa ĹĄe vzpostavljene razmere za moÄ?no in vzdrĹžno rast. Nujno je potrebno doseÄ?i hitro zmanjĹĄanje obsega slabih kreditov, kar bi pomenilo kljuÄ?no podporo kreditni rasti in okrevanju gospodarstva. Slovenija je sicer po gospodarski rasti v zlati sredini Ä?lanic evra in unije, kaĹžejo podatki Eurostata o rasti BDP v tretjem Ä?etrtletju letos.
Preiskovalna komisija zasliĹĄala Goloba Ponovno se je sestala preiskovalna komisija drĹžavnega zbora za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6. ZasliĹĄala je predsednika uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvika Goloba. Pred tem je Ĺže zasliĹĄala nekdanja predsednika uprave dr. Franca Ĺ˝erdina in dr. Milana Medveda ter Golobovega pomoÄ?nika Ivana Pohorca, ki je nekaj mesecev lani tudi vodil rudnik. Vsi so zagotovili, da je premoga dovolj in da je ta ustrezne kakovosti, imeli pa so razliÄ?ne poglede na ceno. Za Ĺ˝erdina in Pohorca je cena 2,25 evra za GJ nerealna. Medved, ki je podpisal dolgoroÄ?no pogodbo po tej ceni, pa je poudaril, da gre za izhodiĹĄÄ?no ceno, ki da je dosegljiva ob izpeljavi razvojnega programa, kot so si ga takrat na Premogovniku zadali. Golob stoji samo za trenutno ceno, torej 2,75 evra za GJ, za katero pa ocenjuje, da bi verjetno lahko bila niĹžja, Ä?e bi bili izpeljani predvideni ukrepi, kot so ĹĄirĹĄi odkopi, modernizacija dela in izgradnja izvoznega jaĹĄka NOP 2, kar je predvidela uprava, ki jo je vodil Milan Medved.
Na letoĹĄnjo lestvico 500 najveÄ?jih gospodarskih druĹžb v Srednji Evropi, ki jo objavlja najveÄ?ja svetovalno-revizijska druĹžba na svetu Deloitte, se je uvrstilo 20 slovenskih druĹžb, torej ĹĄtiri veÄ? kot lani. Na 50. mestu je skupina Petrol, skupina HSE je 102., Mercator 124., skupina Gen I 129., skupina Gorenje 146., skupina Krka 153. ‌ Na Deloittovi lestvici najhitreje rastoÄ?ih tehnoloĹĄkih podjetij v Srednji Evropi sta se letos med zmagovalce v dveh posebnih kategorijah prviÄ? uvrstili tudi dve slovenski podjetji. Gre za podjetji Plastika Skaza iz Velenja ter Brihteja, podjetje s podroÄ?ja informacijskih tehnologij iz Celja.
ReĹĄitev za TUĹ ? TuĹĄ je sicer v precejĹĄnjih teĹžavah, vendar pa je vsaj za zdaj videti, da se bo zanj naĹĄla ustrezna reĹĄitev. Banke upnice skupine so s TuĹĄem dosegle naÄ?elni dogovor in sklenile, da bo Mirko TuĹĄ novi, Ĺže tretji reprogram posojil dobil najpozneje do prve polovice januarja prihodnje leto. đ&#x;”˛
đ&#x;”˛
Nadgradnja logistiÄ?nega sistema
Po besedah Mateja MeĹža je leto 2015 najbolj zaznamovalo dokonÄ?anje prevzema podjetja Virtu, ki se je ukvarjalo z raÄ?unalniĹĄkimi storitvami v oblaku ter v zvezi s tem uspeĹĄna prestavitev strank podjetja v njihov najsodobneje opremljen data center. Prevzem Ĺže kaĹže pozitivne uÄ?inke v praksi. ReĹĄitev poslovnega modela poznavalci uvrĹĄÄ?ajo med vzorÄ?ne primere v Sloveniji in tudi sami verjamejo, da je prihodnost informatike in raÄ?unalniĹĄtva v oblaku. Ponosni so na razvojni projekt – logistiÄ?ni sistem taksi kontroler, ki uspeĹĄno deluje doma in po svetu. ÂťTega smo letos zastavili precej ĹĄirĹĄe. Ne bo omejen le na taksiste, ampak bo zagotavljal ĹĄe storitve trajnostne mobilnosti v skladu s
GOSPODARSKE novice
Med 500 najveÄ?jimi 20 slovenskih podjetij
Nov operater mobilne telefonije Tatjana PodgorĹĄek
5
GOSPODARSTVO
Matej in Miran MeĹža
Direktiva ĹĄkoduje vsem operaterjem
Pogumno zastavljene letoĹĄnje poslovne naÄ?rte podjetja Mega M kroji po svoje priporoÄ?ilo evropske komisije za operaterje fiksne telefonije. Kot pravi Matej MeĹža, mu je drĹžava kljub argumentom in dokazovanju, da je to v nasprotju z realnim stanjem na trgu, slepo sledila, direktiva pa ĹĄkoduje njej sami in vsem operaterjem fiksne telefonije v Sloveniji. ÂťZmanjĹĄuje namreÄ? prihodke iz postavke 'klici iz tujine v Slovenijo'. Po novem lahko ustvarjajo dodatne prihodke te storitve le
Od novega leta ĹĄe ponudnik mobilne telefonije
Med pomembnejĹĄe izzive leta 2016 Miran MeĹža uvrĹĄÄ?a dopolnitev ponudbe z mobilno telefonijo. Kot operater bodo za ta namen uporabili najsodobnejĹĄe mobilno omreĹžje Telekoma Slovenije. Tako bodo – po njegovih besedah – zagotavljali najveÄ?jo pokritost in najviĹĄjo stopnjo zanesljivosti delovanja v Sloveniji. Pripravljajo zanimive pakete, ki bodo tako kot fiksna telefonija prilagojeni poslovnim uporabnikom. ÂťZ vstopom na trg mo-
Želimo vam praznike polne uŞitkov! Cuisine_nas_cas_december_2015.indd 1
9.12.2015 9:40:59
mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barve: ÂCMYK, Âstran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka â€
Sreda, 9. decembra Na izredni seji drĹžavnega zbora so se iz vrst poslancev Nsi in SDS vrstili oÄ?itki pravosodnemu ministru Goranu KlemenÄ?iÄ?u. Ta je dejal, da se je proti njemu izvajala prikrita interpelacija.
Pristojni so odloÄ?ili, da bodo morali vodilni in nekateri zaposleni na 11 fakultetah Univerze v Ljubljani vraÄ?ati dodatek za stalno pripravljenost, ki so si ga nezakonito izplaÄ?evali med varÄ?evanjem. Sindikati javnega sektorja so vlado pozvali, naj sprejme njihov predlog o novih uvrstitvah nekaterih delovnih mest. GrĹĄka policija je umaknila veÄ? sto prebeĹžnikov, ki so obtiÄ?ali na grĹĄko-makedonski meji, in sporoÄ?ila, da jih bodo v Atenah nastanili v begunske centre, nato pa vrnili v njihove domovine. Francoska policija je identificirala ĹĄe tretjega napadalca, ki je sodeloval v napadu 13. novembra. Ruska vojska je izvedla prvi napad na poloĹžaje v Siriji s podmornice v Sredozemskem morju. PredstavniĹĄki dom kongresa je zaostril pravila o potovanju v ZDA za 38 drĹžav, tudi za Slovenijo.
ÄŒetrtek, 10. decembra
azil neposredno na meji in ukinja enkratno denarno pomoÄ?. Policisti so se v okviru stavke zbrali na protestnem shodu pred vladno palaÄ?o, kjer so zaman Ä?akali na predstavnike vlade. V DrĹžavnem zboru jih je sprejel Milan Brglez. Severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un je potrdil, da ima Severna Koreja vodikovo bombo, ki jo bo skupaj z jedrskimi bojnimi konicami uporabila, Ä?e bo ogroĹžena njena suverenost.
Vlada je obiskala Gorenjsko in dan sklenila na Brdu pri Kranju na regionalnem razvojnem dialogu za Gorenjsko, a so se Ĺžupani (nezadovoljni, ker na vladi ni sogovornika za financiranje) odloÄ?ili za bojkot. Premier Cerar se nad vso nejevoljo nad vlado ni mogel naÄ?uditi. ÂťNenavadno veliko kritik se je ta hip nakopiÄ?ilo na vlado, kar je zanimivo glede na to, da so vsi gospodarski in tudi socialni indikatorji v smislu razvoja pozitivni,ÂŤ je dejal. ObmoÄ?je Kabula, kjer so tuja veleposlaniĹĄtva, je pretresla eksplozija avtomobila bombe. Med ubitimi je bil ĹĄpanski policist, a je Ĺ panija zanikala, da bi ĹĄlo za napad na njeno veleposlaniĹĄtvo. Na seji ukrajinske vrhovne rade so se stepli poslanci, potem ko je eden dvignil ukrajinskega premierja Arsenija Jacenjuka in ga skuĹĄal s ĹĄopkom rdeÄ?ih roĹž odvleÄ?i od govorniĹĄkega odra. V prestolnici Burundija je pri-
V ukrajinskem parlamentu jim ni dolgÄ?as.
V drĹžavnem zboru so poslanci zastavljali vpraĹĄanja vladi. Zaradi silovitega tajfuna Melor z vetrovi z moÄ?jo 150 kilometrov na uro so iz osrednjega dela Filipinov evakuirali veÄ? kot 750 tisoÄ? ljudi.
V Parizu so sprejeli zgodovinski podnebni sporazum.
buja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. V Leipzigu so potekale neonacistiÄ?ne demonstracije, ob robu katerih so izbruhnili hudi izgredi med leviÄ?arskimi protiprotestniki in policijo. Japonska je sporoÄ?ila, da bo dala Indiji 12 milijard ameriĹĄkih dolarjev zelo ugodnega posojila za gradnjo prve hitre Ĺželeznice. V Savdski Arabiji so potekale lokalne volitve, na katerih so smele prviÄ? sodelovati tudi Ĺženske. AmeriÄ?ani so bili razoÄ?arani. Spoznali so, da sistem za iskanje min, ki ga je ameriĹĄka mornarica razvijala 16 let in vanj vloĹžila skoraj 700 milijonov dolarjev, ne more opravljati svojih najosnovnejĹĄih nalog.
Nedelja, 13. decembra Koalicijski partnerji in ministri so potrdili izhodiĹĄÄ?a vladne pogajalske skupine za pogajanja z obema policijskima sindikatoma. Dober teden dni po tem, ko je ÄŒrna gora dobila vabilo za pridruĹžitev Severnoatlantskemu zavezniĹĄtvu, se je na tisoÄ?e ljudi zgrnilo na ulice Podgorice in protestiralo proti Ä?lanstvu v Natu. Ekvador in Ĺ vedska sta podpisala dogovor, ki bo ĹĄvedskim oblastem omogoÄ?il zasliĹĄanje ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea na ekvadorskem veleposlaniĹĄtvu v Londonu. Rusko obrambno ministrstvo
NemĹĄka kanclerka je napovedala zmanjĹĄanje ĹĄtevila prebeĹžnikov.
Angela Merkel je govorila na letnem kongresu nemĹĄkih konservativcev. Dejala je, da je prebeĹžniĹĄka kriza zgodovinski preizkus za Evropo, ter pristavila, da se bo ĹĄtevilo prihajajoÄ?ih prebeĹžnikov zmanjĹĄalo.
Torek, 15. decembra V DrĹžavnem zboru je bilo pestro. Redno sejo so prekinili policisti, ki so vstopili v poslanske prostore stranke SDS zaradi preiskave zoper poslanca Andreja Ĺ irclja. Po prekinitvi so poslanci obravnavali kopico zakonov; med drugim so sprejeli novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, novelo zakona o varstvu okolja, zakona za uravnoteĹženje javnih financ, zakona o dostopu do informacij javnega znaÄ?aja ter zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Poslanci SDS so se odloÄ?ili za obstrukcijo seje vlade.
TurĹĄko-ruski odnosi so ostali napeti.
je sporoÄ?ilo, da so morali z ruskega ruĹĄilca Smetlivi izstreliti opozorilne strele, da bi se izognil trku s turĹĄko ribiĹĄko ladjo v Egejskem morju. Policisti predstavnikov vlade niso doÄ?akali.
V Ljubljani je potekal protestni shod za mir in drugaÄ?no Evropo, ki ga je pripravila koalicija civilnodruĹžbenih organizacij in gibanj. UdeleĹžilo se ga je okoli dva tisoÄ? ljudi. Skupnost obÄ?in Slovenije je zaradi krĹĄitev zakona in dogovora o viĹĄini povpreÄ?nin ministra za finance DuĹĄana Mramorja pozvala k odstopu. Vlada se je odloÄ?ala o spremembah azilne zakonodaje, ki doloÄ?a krajĹĄe roke za odloÄ?anje, omejuje moĹžnost vlaganja ponovnih proĹĄenj, omogoÄ?a postopke odloÄ?anja o proĹĄnji za
17. decembra 2015
Mojca Ĺ truc
Petek, 11. decembra Minister je dejal, da se je proti njemu izvajala prikrita interpelacija.
ĹĄlo do spopadov, v katerih je bilo ubitih okoli 90 ljudi.
Sobota, 12. decembra V Parizu so pogajalci po dveh tednih in ĹĄe enem zastoju le sprejeli zgodovinski podnebni dogovor, ki napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv. Dogovor zavezuje svet k omejitvi dviga povpreÄ?ne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in drĹžave spod-
Ponedeljek, 14. decembra Policisti so le dobili vabilo na pogajanja, a hkrati Ĺže razmiĹĄljali o mnoĹžiÄ?nem dopustu: predsednika policijskih sindikatov Radivoj UroĹĄeviÄ? in Zoran PetroviÄ? sta ga Ĺže napovedala za 23. in 24. decembra. Premier Miro Cerar je napovedal oceno dela ministrov in ministric, ob tem pa tudi, da obstaja – Ä?e bo ugotovil, da na doloÄ?enih podroÄ?jih ni bilo storjeno dovolj ali so bile prevelike napake – moĹžnost rekonstrukcije vlade.
Mejo med Italijo in Slovenijo so zaÄ?ele nadzirati okrepljene policijsko-vojaĹĄke enote. SeĹĄli sta se delovni skupini slovenske in madĹžarske vlade. MadĹžarska se je zavzela za sodelovanje pri drugem tiru Koper-DivaÄ?a, a konkretnih reĹĄitev, kako, ĹĄe ni bilo. V Los Angelesu so oblasti zaradi neznane groĹžnje zaprle vseh 1087 ĹĄol, zaradi Ä?esar je okoli 640 tisoÄ? uÄ?encev in dijakov ostalo doma. Vladimir Putin je podpisal zakon, po katerem Rusija ne bo veÄ? samodejno izpolnjevala sodb Evropskega sodiĹĄÄ?a za Ä?lovekove pravice v Strasbourgu.
JoĹĄke do KoroĹĄke, drugiÄ?. Ĺ e ena noÄ?, ĹĄe en dan. Ob pol ĹĄestih zjutraj izmerijo vroÄ?ino in pritisk. Malo kasneje zajtrk. V najhujĹĄem primeru dva koĹĄÄ?ka po osnovnoĹĄolskem avtobusu zaudarjajoÄ?e Ä?ajne salame. Ĺ e sreÄ?a, da je leĹžeÄ?a na velikem kroĹžniku pokrita z velikim plastiÄ?nim pokrovom. Smola pa, da vedno znova, upajoÄ? na kaj drugega, pokrov privzdignem. Vse osnovnoĹĄolske travme se mi izkopljejo iz podzavesti, skoncentrirane v tisti nagravĹžni vonj. Kar naprej nekdo vstopa v sobo. Najmanj je tistih, ki jih zares potrebujem. Nekdo preobleÄ?e posteljo, nekdo na hitro pomete, nekdo malo poĹĄprica z razkuĹžilom. Vizita z zdravnikom ali zdravnico z delegacijo sester, ki te vsakiÄ? znova pokroviteljsko opomnijo, da se je potrebno uleÄ?i na posteljo. Oni gor, ti dol. Uspe mi malo zadremati. BolniĹĄniÄ?no zgoKaja AvberĹĄek dnje kosilo. “Ja, a ĹĄe niste pojedli? V kuhinji Ä?akajo!â€? Moram reÄ?i, da so sladice pa zares okusne. Vzradostim se ob pogledu na laboda, sestavljenega iz paljenega testa in smetane. Menda so takiste dobile porodnice Ĺže pred tridesetimi leti. No, ta sladki labod je v resnici najslabĹĄa od vseh preizkuĹĄenih bolniĹĄniÄ?nih sladic. PresuĹĄeno, Ä?igumasto testo brez okusa in nesladkana sladka smetana. Ĺ˝ival vseeno pohrustam (Ä?eprav ne hrusta). Moram se oprijemati drobnih razveseljivosti, vsa sem razbolela. Vsak dan znova naj bi ĹĄla domov. Ti moji joĹĄki niso v redu, nekaj se maĹĄijo, zatrjujejo, zakaj pa nekaj radikalnega z menoj ne storijo, zakaj me predvsem “opazujejoâ€?? “No, dajva pogledat te vaĹĄe dojke. Ko dojenÄ?ek pije, takole stiskajte, moÄ?no stiskajte zatrdline, takole!â€? (Joj, z vso moÄ?jo stiska, ona, pa potem ĹĄe jaz, boli, kaj pa, saj samo ĹĄe boli, boleÄ?ina je v zadnjih dneh poĹžrla vse druge obÄ?utke.) “Ne, ni v redu. Vas bom dala na pumpo. To mleko mora ven. DrugaÄ?e bo mastitis*!â€? Grem v sobo z napisom “laktarijâ€?. Priklopiti se moram na molzno maĹĄino, ki iz globoÄ?in z vakuumom simetriÄ?no vleÄ?e mleko. “Petnajst minut eno, petnajst minut drugo,â€? pravi sestra X in izgine. Tako naredim. Mali Ä?lovek je seveda z mano, povsod, razen na straniĹĄÄ?u, v svoji prosojni plastiÄ?ni ĹĄkatli na kolesih. Grem v “Ä?ajno kuhinjoâ€?. Tam sta vedno najmanj dve sestri, Ä?ebljata, pa toliko dela ... “Oprostite, gospa mi je naroÄ?ila izpumpat, zdaj pa ne vem, kako naprej ...â€? Imam smolo. Ob hladilniku sedi ona zoprnica s pomanjĹĄevalnico namesto imena in najmanj eno limono v riti, tako z bodicami. (ÄŒe kaj takega v njeni riti ĹĄe ni najti, bi z veseljem opravila umazano delo in ji bodiÄ?asto limono tja zabila sama.) Na kavÄ?u nasproti je nameĹĄÄ?ena ona z modrim mejkapom nad oÄ?mi, sveĹžim mini-valom in lakirano taĹĄko na kolenih. Odgovarja mi tazoprna. “Tista “gospaâ€? je ĹĄla domov. Tam v predalu imate stekleniÄ?ke, napiĹĄite ime, dajte v hladilnik. Umijte nastavek v urgentni sobi.â€? Tejle zoprnici bom zadnji na svetu rekla “sestraâ€?. “A prosim pogledate, Ä?e sem prav izÄ?rpala?â€? Seveda o pumpah in mleku in joĹĄkih nimam blage veze. Oziroma: do sedaj samo BOLI. In krvavi. “No, dajte pokazat.â€? Kar tam, v “Ä?ajni kuhinjiâ€? dvignem srajco. “Ne, ne, kaj pa ĹĄe, to sploh ni v redu! To je vse zabito in rdeÄ?e, na pumpo, do konca!â€? Spet se dam na pumpo. Ĺ˝enĹĄÄ?ina z nasmehom navzdol pritisne na gumb in ga zavrti do konca. NajmoÄ?neje, najhitreje! “Tole boli ko vrag, vem,â€? me potolaĹži in poleg tistega simetriÄ?nega elektriÄ?nega pumpanja stisne ĹĄe sama, z vso svojo zlobno zafrustrirano moÄ?jo, mojo ubogo zmatrano kamnasto dojko, joĹĄko, zizo, kako naj jo kliÄ?em, sovraĹžim jo ... In sovraĹžim te plakate, ki povsod visijo, polni so slovniÄ?nih napak in Ä?udno postavljenih vejic, oglaĹĄujoÄ? dobrobit dojenja. Dojiti, dojiti, dojiti! MleÄ?ni nadomestki so grozljivka! “No, evo. Zdaj je prazna. Dajte gor tale ledeni obkladek.â€? Hecen obÄ?utek, imeti lastno mleko v hladilniku. ÄŒe ostanem ĹĄe en dan tukaj, se mi bo zmeĹĄalo. “Ostanete ĹĄe, ni ĹĄe dobro.â€? Prav. Ne sme se mi zmeĹĄati. Vsaj obiskujejo me. VÄ?asih malo zunaj obiskovalnih ur. “Pa uro si kupit!â€? sikne vame ena zelo mlada, niti za burek nima, ĹĄe ena zafrustriranka, ki je v svojem kombinezonu nad mano, v tejle zaporniĹĄki halji. KakĹĄno spoĹĄtovanje neki. MogoÄ?e je res varneje ostati v bolnici. Ampak saj je vse tako zapacano ... Kako Ĺže, Ä?e prideĹĄ v bolnico kolikor toliko zdrav, se vrneĹĄ iz nje bolan ali pa se sploh ne vrneĹĄ veÄ? ... đ&#x;”˛
* zelo boleÄ?e vnetje dojke (Ni ĹĄe konec, ne.)
Mladinski hotel z enako zasedenostjo kot lani Velenje – V letu 2015 je Mladinski hotel Velenje dosegel 13-odstotno zasedenost na letni ravni, kar je prav toliko kot lansko leto, ko je zabeleĹžil rekordno zasedenost. Do zaÄ?etka
decembra je prenoÄ?ilo veÄ? kot 2.500 gostov, decembra pa jih priÄ?akujejo vsaj ĹĄe 150. NajveÄ? noÄ?itev so zabeleĹžili julija, ko je tudi prenoÄ?ilo veliko veÄ? tujih kot slovenskih gostov. Sicer je
bilo najveÄ? gostov iz Slovenije, veÄ? kot 2.000 pa iz Srbije, HrvaĹĄke, Finske, Francije, ZDA, Italije in Romunije. NajveÄ? gostov je bilo starih med 19 in 27 let. đ&#x;”˛
tf
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barÂve: ÂCMYK, Âstran 7
17. decembra 2015
Zbrale so se Ä?lanice SDS Ob jubileju dva srebrna znaka Tretjina Ä?lanov Slovenske demokratske stranke je Ĺžensk – Premalo se jih odloÄ?a za aktivno politiÄ?no ali druĹžbeno delovanje Tina Felicijan
Ĺ oĹĄtanj, 12. december – Svet Ĺ˝enskega odbora SDS se sestaja do ĹĄtirikrat letno, udeleĹžijo pa se ga vse Ĺženske Ä?lanice stranke SDS in predsednice izvrĹĄilnih odborov, pa tudi poslanke v DrĹžavnem zboru in Evropskem parlamentu. Pogovarjajo se o aktivnostih, ki so jih izvedle v preteklem letu, in naÄ?rtujejo, kaj bodo
7
MED VAMI
Tako smo v letoĹĄnjem letu po vsej Sloveniji izvajale nekaj projektov, veÄ?inoma pa gre za spodbujanje angaĹžiranja, sodelovanju, odpiranje aktualnih tem, delovanje na humanitarnem podroÄ?ju. Glavni fokus tako Ĺženskega odbora kot stranke na sploh pa je trenutno referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih,ÂŤ je povzela predsednica Ĺ˝O SDS Alenka Jeraj.
je bila zaprta Lidija DrobniÄ? in druge gospe, ki jih poznamo in bodo priÄ?evale o tem. NamreÄ?, nikoli se nismo zares ukvarjali s tem, kaj je bivĹĄi totalitarni sistem prinesel Ĺženskam in kako je bil kriviÄ?en do njih. To je nekaj iz zgodovine, da se nam ta ne bi ponavljala,ÂŤ pravi. Da bi se veÄ? Ĺžensko odloÄ?ilo za aktivno politiÄ?no ali druĹžbeno delovanje, nameravajo v na-
Priznanje medicinski sestri Hedviki PotoÄ?nik in Zdravstveno-vzgojnemu centru Zdravstvenega doma Velenje Tina Felicijan
Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki si Ĺže 40 let prizadevajo za kakovostno zdravstveno in babiĹĄko nego ter preventivo tudi v prostem Ä?asu. Povezani v druĹĄtvo namreÄ? krepijo vlogo in ugled poklica, vkljuÄ?ujejo se v lokalno zdravstvenovzgojno delovanje, skrbijo za kulturno in zgodovinsko dediĹĄÄ?ino medi-
posebej poÄ?astili Ä?lanice, ki so v tem letu ĹĄe posebno kakovostno in uspeĹĄno delale. Srebrni znak je prejela medicinska sestra v BolniĹĄnici TopolĹĄica Hedvika PotoÄ?nik, ki poklic opravlja Ĺže 35 let. Po tem, ko je sluĹžbovala tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje in PsihiatriÄ?ni bolniĹĄnici Vojnik, Ĺže veÄ? kot dve desetletji vodi pljuÄ?ni oddelek. ÂťNa oddelku si je prizadevala za
mladostno,ÂŤ so med drugim zapisali njeni sodelavci, ki si Ĺželijo, da bi Hedvika, ki na prireditev zaradi bolezni ni uspela, ĹĄe naprej negovala svojo moÄ?, ustvarjalnost, rahloÄ?utnost, samozavest in ljubezen do zdravstvene nege.  Drugi srebrni znak pa so prejele predstavnice novodobne preventive sploĹĄnega zdravstva in zobne preventive pod vodstvom Tanje KontiÄ?. Medicinske sestre, ki so orale ledino v preventivi odraslih na podroÄ?ju srÄ?no-Ĺžilnih obolenj nacionalnega programa CINDI Slovenija ter razĹĄirile zdravstveno vzgojo tudi v srednje ĹĄole, so Tanja KontiÄ?, UrĹĄka Bandalo, Karmen Petek in Ana Ĺ ikman. V preventivnem zobozdravstvu pa je gonilna sila Irena Ĺ umer s sodelavkama Ireno Skrinar in Patricijo HanĹžekoviÄ?. ÂťPriznanje, ki smo ga ob Ä?astitljivem jubileju prejele, zagotovo pomeni zaupanje in priznanje za delo,
Seje sta se udeleĹžili tudi poslanka SDS v DZ Nada BrinovĹĄek in poslanka v EP Patricija Ĺ ulin.
poÄ?ele v prihodnjem. Na tokratni seji je beseda nanesla tudi na prihajajoÄ?i referendum ter vlogo Ĺžensk v politiki v Sloveniji, pojasnjuje predsednica Ĺ˝O SDS Ĺ oĹĄtanj Judita ÄŒas KrneĹža.
Želijo jih povezati in motivirati
Ĺ˝enski odbor si prizadeva Ä?lanice povezati in motivirati za politiÄ?no delovanje in aktivnosti na vseh druĹžbenih podroÄ?jih ter spodbujati kritiÄ?en odnos do dogodkov v druĹžbi. NamreÄ?, Âťvemo, da so za Ĺženske navadno rezervirani denimo sveti ĹĄol ali kakĹĄna sociala, kaj drugega pa ne.
V prihajajoÄ?em letu bo odbor ĹĄe naprej iskal v naĹĄi zgodovini zamolÄ?ane, zanemarjene, a tako za uveljavitev volilne pravice za Ĺženske kot za organizacijo ĹĄolstva pomembne Ĺženske in jih povpraĹĄali o njihovih obÄ?utkih, politiÄ?ni poti. ÂťOpozarjamo tudi na teĹžave Ĺžensk v prejĹĄnjem totalitarnem komunistiÄ?nem reĹžimu. Poznamo Ĺženska taboriĹĄÄ?a po vojni. Obiskale bomo KidriÄ?evo, kjer je bilo najprej nemĹĄko taboriĹĄÄ?e, nato pa taboriĹĄÄ?e, ki ga je ustanovila partija in obraÄ?unavala s svojimi politiÄ?nimi nasprotniki. Podobno je bil v Ferdrengu na KoÄ?evskem, kjer
slednjem letu organizirati tudi mednarodni posvet o tem, kaj lahko Ĺženske naredijo pri razvoju druĹžbe. ÂťGovorile bomo o odgovornem vodenju, o odloÄ?anju za pomembnejĹĄa mesta. Ker imajo Ĺženske velikokrat obÄ?utek, da niso sposobne, da ne zmorejo, da ne bodo znale, jih je potrebno usposobiti, da bodo potem vkljuÄ?ene v vse druĹžbene aktivnosti in bodo zato tudi odloÄ?itve, sprejete tako na politiÄ?nih kot drugih ravneh, boljĹĄe, ker se bo upoĹĄtevalo tako moĹĄki kot Ĺženski vidik,ÂŤ je ĹĄe povedala Jerajeva.
210 let ĹĄolstva na Ljubnem Ljubno, 11. decembra – Osnovna ĹĄola Ljubno ob Savinji je pripravila akademijo v poÄ?astitev 210-letnice ĹĄolstva na Ljubnem. Rajko Pintar, ravnatelj ĹĄole, nam je povedal, da so njena vrata odprta ves dan. V njej najdejo prostor vsa druĹĄtva in druge organizacije v kraju, brez takĹĄnega ali drugaÄ?nega sodelovanja ne mine brez nje noben dogodek v lokalni skupnosti. ÂťLahko se pohvalimo, da so naĹĄi uÄ?enci na raznih tekmovanjih iz znanj v zgornji Ä?etrtini slovenskega osnovnega ĹĄolstva, Ĺže 20 let dosegajo pri nacionalnih preizkusih znanj nadpovpreÄ?ne rezultate. Poleg izobraĹževanja je pomembno tudi vzgojno in druga podroÄ?ja. Na ĹĄoli imamo le 230 uÄ?encev, ki se lahko vkljuÄ?ijo v mnoge dejavnosti, med drugim tudi v pet pevskih zborov, tri dramske skupine (dve ustvarjata v tujih jezikih).ÂŤ
Ĺ˝e na zunaj se pozna – dodaja Pintar – kako vpetost ĹĄole zna ceniti okolje. ObÄ?ina je v zadnjih 10, 15 letih poskrbela za takĹĄne pogoje, da naslednjih 50 let ne bo potrebnih
đ&#x;”˛
ÂťÄŒe delaĹĄ dobro za dobro, se ti dobro slej ko prej povrne. ÄŒe to opazijo in cenijo ĹĄe drugi, pa se krog zagotovo sklene,ÂŤ pravijo Ä?lanice ZVC ZD Velenje.
cinskih sester in babic ter s ĹĄtevilnimi aktivnostmi izpopolnjujejo svoje znanje, da lahko prispevajo k bolj zdravi druĹžbi. Na sveÄ?ani prireditvi pred tradicionalnim prednovoletnim druĹženjem so
nobenih vlaganj. Med pridobitvami v zadnjih nekaj letih je prizidek, objekt so energetsko sanirali. Ĺ ola je materialno in tehniÄ?no zelo sodobno opremljena in ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport pogosto poĹĄilja na oglede standarda tuje goste. Ĺ ola bo v prihodnje doseĹženo raven na vseh podroÄ?jih delovanja poskuĹĄala vsaj ohraniti, Ä?e ne Ĺže nadgraditi. Prav tako nameravajo ohraniti sodelovanje z osnovnimi ĹĄolami iz sedmih drĹžav, in sicer iz Velike Britanije, Ĺ panije, Finske, Francije, Latvije in Romunije in Slovenije. V tem ĹĄolskem letu se na njej izobraĹžuje 230 uÄ?encev, pod njeno okrilje sodi 95 otrok v vrtcu. KaĹže na poveÄ?anje ĹĄtevila? ÂťZadnji dve leti smo imeli nekaj veÄ? uÄ?encev, projekcije pa kaĹžejo, da jih bo v prihodnje od 10 do 15 odstotkov manj. ÄŒe se je rodilo v prejĹĄnjih letih od 35 do 38 otrok na leto, beleĹžimo v zadnjem Ä?asu najveÄ? 30 novih obÄ?anov,ÂŤ je đ&#x;”˛ tp ĹĄe dejal Rajko Pintar. â€
kakovostno delo v zdravstveni ne- ki ga opravljamo. Nagrada bo gi. Bolniki so se v njenih rokah spodbuda, da bomo v prihodnje poÄ?utili varno in imeli obÄ?utek, ĹĄe bolj poprijele za zdravstveno da so njihove teĹžave v srediĹĄÄ?u vzgojo otrok in odraslih na vseh njene pozornosti. Odlikuje jo spo- podroÄ?jih in bo preventiva v prisobnost hitrega prepoznavanja marnem zdravstvenem varstvu bolnikovih teĹžav, ki izhajajo iz nji- ostala ĹĄe kako vidna,ÂŤ je ob pohove bolezni. Pri svojem delu je delitvi srebrnega znaka povedala natanÄ?na, zanesljiva in kljub le- Karmen Petek. đ&#x;”˛ tom pripravljena na nove izzive. Bogato znanje nadgrajuje z novimi vsebinami in prav to jo dela BSH_OglasNovoLeto_NasCas_90x150_11-2015_SLO 17/11/15 09:21 Page 1
h VESEL BOĹ˝IÄŒ IN SREÄŒNO NOVO LETO NaĹĄim sodelavcem, njihovim druĹžinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem Ĺželimo vesele in mirne praznike ter sreÄ?no novo leto 2016. BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje
Napovedal kataklizmo Velenje, 10. december – Bernard BrĹĄÄ?iÄ?, magister ekonomije, je nekdanji sodelavec ljubljanske ekonomske fakultete in drĹžavni sekretar v kabinetu predsednika vlade v letih 2012 in 2013. Trenutno je predsednik sveta InĹĄtituta doktorja JoĹžeta PuÄ?nika, Ä?lan sveta Zbora za republiko in sodelavec londonskega inĹĄtituta za raziskovanje postkomunistiÄ?nih ekonomij. Na povabilo SvetniĹĄke skupine mestnega odbora SDS je razlagal, zakaj sta po njegovem mnenju tako Slovenija kot Evropa
pred kulturnim samomorom. Zaradi Âťislamizacije Evrope,ÂŤ ki je posledica Âťkatastrofalne politike ZDA in EU do BliĹžnjega vzhodaÂŤ in Âťizjemne virulentnosti islamaÂŤ ter naĹĄe nezvestobe dediĹĄÄ?ini naĹĄih prednikov – zahodni kulturi, je naĹĄtel. Pozval je k zavrnitvi Âťkulturnega marksizmaÂŤ in Âťmulti kulti kulta,ÂŤ Ä?eprav je po njegovem ura Ĺže krepko Ä?ez polnoÄ? in je prelivanje krvi neizogibno, Âťpopolni infarkt nacionalne in meta drĹžave,ÂŤ torej EU, pa na pragu. đ&#x;”˛
tf
BSH HOME APPLIANCES GROUP
www.bsh-group.si
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barve: ÂCMYK, Âstran 8
8
KULTURA
Konec zgodbe StraĹĄnih JoĹžetov
OsveĹžena ekipa za kulturne dogodke
JoĹže Krajnc in JoĹže Robida upata, da nista rekla zadnje prvi in neminljivi ljubezni Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ martno ob Paki, 8. decembra – Pred 25 leti sta se soobÄ?ana, vidna Ä?lana GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem iz Ĺ martnega ob Paki – novinar JoĹže Krajnc in dr. medicine JoĹže Robida – povezala v humoristiÄ?en par StraĹĄna JoĹžeta in s to prepoznavno ÂťznamkoÂŤ odmevno oznaÄ?ila slovenski medijski prostor, kulturno, huma-
â?ą
JoĹže Krajnc: ÂťOba se zavedava, da zakljuÄ?ujeva dolgo in lepo obdobje. Niti na kraj pameti nama ne pade, da bi ga oznaÄ?ila za naporno. Vedno sva v tem uĹživala.ÂŤ
ditvah narodnozabavne glasbe. V pogovoru z nami sta dejala, da sta povsod naletela na dober odziv obÄ?instva. NajbrĹž tudi zato, ker je bila njuna komunikacija z njim pristna. ÂťDo obÄ?instva sva povsod nastopila z enakim spoĹĄtovanjem, z namenom, da ga razveseliva po najboljĹĄih moÄ?eh. Pazila sva tudi na zunanjo podobo, na to, da nisva bila banalna in Ĺžaljiva. Predvsem pa sva se razlikovala od drugih humoristov po tem, da sva se ĹĄalila na svoj raÄ?un.ÂŤ Pri oblikovanju humoristiÄ?nih likov jima je zelo pomagala gledaliĹĄka ÂťkilometrinaÂŤ. Ta je pri-
so bogatili tudi njiju, in po ĹĄtevilnih, s katerimi ostajata prijatelja. Med njimi so znane in spoĹĄtovane slovenske glasbene legende, kot so ansambli Slavka Avsenika, Lojzeta Slaka, Ĺ tirje KovaÄ?i ‌ znani Slovenci, ki takrat in ĹĄe danes veliko pomenijo na mnogih podroÄ?jih. V vsakdanjih stiskah z ljudmi vsak na svojih in skupnih poteh doĹživljata odzive, ki jima dajejo zelo dober obÄ?utek, da teh 25 let ni bilo niti sluÄ?ajno vrĹženih stran. Vedno sta v tem uĹživala, tudi takrat, ko sta imela po 160 nastopov na leto, ko sta se morala ogromno voziti, si izmiĹĄljevati ter pisati no-
ZaÄ?etek konca nekega obdobja ne pomeni, sta dejala sogovornika, da se povsem umikata iz na nek naÄ?in javnega Ĺživljenja. Nasprotno. Imata ĹĄe kaj pametnega
â?ą
JoĹže Robida: ÂťNama je bil humor pripomoÄ?ek pri nastopu. ZdruĹžila sva ga z igranjem, petjem, predvsem pa s pristno komunikacijo z obÄ?instvom.ÂŤ
nitarno, estradno, prireditveno, druĹžabno in ĹĄe kakĹĄno dogajanje. Po Ä?etrt stoletja sta ocenila, da je Ä?as za konec te zgodbe, da je prav, Ä?e dasta priloĹžnost drugim. ÂťNe nazadnje se v takem Ä?asu tudi malo izpojeĹĄ, Ä?akajo naju ĹĄe drugi izzivi. Morda ne tako veseli kot ta, a vendarle,ÂŤ sta med drugim povedala na zadnjem letoĹĄnjem pogovoru iz ciklusa O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e v tamkajĹĄnji knjiĹžnici.
ZaÄ?etek zgodbe na Radiu Velenje
Zgodbo humoristiÄ?nega para sta StraĹĄna JoĹžeta zaÄ?ela pisati na Radiu Velenje, kjer sta pripravljala nedeljsko oddajo TriÄ? traÄ? in druge Ä?veke, tej nato dodala ĹĄe Press ambulanto in javne radijske oddaje v Vinski Gori. Medijsko pojavnost in prepoznavnost sta nadaljevala v TV oddajah, na priljubljenih festivalih in prire-
JoĹže Robida in JoĹže Krajnc med klepetom s Tatjano Vidmar: ÂťPazila sva tudi na zunanjo podobo, na to, da nisva bila banalna in Ĺžaljiva. Predvsem pa sva se razlikovala od drugih humoristov po tem, da sva se ĹĄalila na svoj raÄ?un.ÂŤ
pomogla, da sta ĹĄale velikokrat oplemenitila in nadgradila z igranjem, petjem ter s pristno komunikacijo z obÄ?instvom.
Mnogo lepih spominov
To obdobje skupnega ustvarjanja si bosta zapomnila po ĹĄtevilnih lepih spominih, po ljudeh, ki
va humorna besedila. ÂťKar sva povedala v TV oddaji, si nikoli nisva dovolila ponoviti pred obÄ?instvom na katerikoli prireditvi. Ljudje si to zapomnijo in se te hitro prilepi etiketa pripovedovalca Âťstarih ĹĄtosovÂŤ. Veliko je bilo dela, ĹĄe veÄ? je lepih obÄ?utkov, ki nama dajejo energijo za naprej.ÂŤ
ÂťÄŒe bi se Ä?lovek res poglobil v moja dela – slike, poezijo –, bi imel kar nazorno predstavo o meni.ÂŤ
V Galeriji eMCe plac decembra razstavlja Laura Betka Krajnc iz RogaĹĄke Slatine, ki na ogled ni postavila le slik, ki so nastajale zadnja ĹĄtiri leta, odkar je zaÄ?ela ustvarjati, ampak tudi zapisane misli, ki se ji utrinjajo ob ustvarjanju. ÄŒeprav je po zakljuÄ?ku celjske umetniĹĄke gimnazije zaÄ?ela ĹĄtudij likovne pedagogike, jo poleg likovne umetnosti veselijo ĹĄe druge zvrsti, tudi glasbena. Imela je Ĺže veliko glasbenih zasedb, sedem let je igrala violino in jo zdaj inĹĄtruira, ukvarjala se je s solopetjem. Med drugim je Ä?lanica uliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a Sita celica, ki po mestih prireja abstraktne performanse, veÄ?inoma kritike, denimo birokracije, novodobnih medijev in virtualnega sveta. ÂťNenehno me Ĺžene neka sla po ustvarjanju v vseh umetniĹĄkih zvrsteh,ÂŤ pri tem pa se rada igra in preizkuĹĄa
Velenje – Medtem ko koncertni in drug glasbeni program v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac pripravlja Matej Voglar s sodelavci za razliÄ?ne Ĺžanre, je vodja preostalega kulturnega dogajanja MaruĹĄa SkorniĹĄek, ki bo prihodnje leto tudi vodila programsko ekipo Festivala mladih kultur Kunigunda. Pred kratkim je sestavila novo ekipo, ki bo prirejala galerijske in uprizoritvene dejavnosti tudi v Ä?asu med festivali, ki potekajo v pomladnem in poletnem obdobju. Vsak mesec bodo zamenjali razstavo v Galeriji eMCe plac, Ĺželijo pa pripraviti ĹĄe veÄ? gledaliĹĄkih in plesnih predstav, stand up komedije in impro lige ter predavanja in delavnice. Pod mentorstvom Nine Cvirn, ki je do sedaj skrbela za galerijski program, bodo delovali Barbara Paulović, Ana Drame, Vid Stropnik, UrĹĄa Verdev in Rebeka Plaznik. đ&#x;”˛
tf
Pogledi na slovensko kiparstvo 1975–2015 Velenje, 17. decembra – Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo, ki so jo tradicionalno pripravili v sodelovanju s slovenskim druĹĄtvom likovnih kritikov. LetoĹĄnja razstava ima nekaj posebnosti, zaradi katerih ima poseben znaÄ?aj. Za druĹĄtvo pomeni zakljuÄ?ek desetletnega obdobja, v katerem so kontinuirano vsako leto pripravili obseĹžno skupinsko razstavo, pri kateri je sodelovalo po veÄ? deset avtoric in avtorjev, skupno torej nekaj sto umetnikov. S ponosom lahko predstavijo deset katalogov s ĹĄtevilnimi besedili, ki pomembno prispevajo k razumevanju umetnosti tega Ä?asa. Poleg tega je vsebinski okvir letoĹĄnje razstave doloÄ?en bolj natanÄ?no saj zajema obdobje preteklih ĹĄtirih desetletij v kiparstvu. Vsak od kritikov je izbiral avtorje povsem po svojem izboru. Letos sodeluje 47 kiparjev in 19 likovnih kritikov. Razstava bo na ogled do 30. januarđ&#x;”˛ ja 2016. â€
Reciklirajo Ĺže po tradiciji
Slike prepletene s poezijo Tina Felicijan
17. decembra 2015
svoje meje, pravi. VeÄ?inoma slika z barvami, a tudi s hrano, kavo. ÂťSem pristaĹĄica nenehnega eks-
Z umetniĹĄkim delovanjem izraĹža svoje intenzivne obÄ?utke. Nikoli ne ustvarja naÄ?rtno. Vsako
Obiskovalce razstave Afrodiziak, ki bo v Galeriji eMCe plac na ogled do sredine januarja, je Laura Betka Krajnc pogostila z bananami, ki jih je obesila s stropa.
perimentiranja in preizkuĹĄanja novih stvari, stremljenja k neÄ?emu novemu, tistemu, kar te lahko preseneti.ÂŤ
njeno umetniĹĄko delo je odraz nekih afektov, specifiÄ?nih Ä?ustvenih stanj, ÂťvroÄ?e pare, ki vre iz podzavesti. V vsakem je ali neka
poÄ?eti, predvsem pa upata, da ĹĄe nista rekla zadnje besede v zvezi z njuno prvo in neminljivo ljubeznijo – gledaliĹĄko ustvarjalnostjo. ÂťV njej se morda ĹĄe vidimo na kakĹĄnem odru,ÂŤ sta sklenila naĹĄ pogovor JoĹže Krajnc in JoĹže Robida. đ&#x;”˛
frustracija ali sreÄ?a – neko mastno Ä?ustvo. Kot bi se zdravila z umetnostjo. Ko ta mala obdobja osebne rasti minejo in pogledam na dela, ki so nastala v njih, se zavem: to se je dogajalo, skozi to sem ĹĄla, to sem prebrodila,ÂŤ je iskrena, kakor tudi v svojih delih, s katerimi se razgali, zato sporoÄ?ajo veliko o njeni osebnosti. Razstava Afrodiziak je razstava z ĹžgeÄ?kljivo vsebino, saj jo od samega zaÄ?etka ustvarjanja spremlja motiv erotike, seksualnosti. ÂťJe pa veÄ?ina del daleÄ? od dobesedne razlage prikazanega. Veliko je simbolizma, ki ima globlji, psiholoĹĄki pomen. Ena dela so bolj resna, druga zabavna, satiriÄ?na, denimo skeÄ?i med vaginami,ÂŤ opisuje razstavo. Zdaj Ä?uti, da je zaÄ?ela stremeti k neÄ?emu drugemu. ÂťNekatere stvari sem razÄ?istila sama s sabo in zdaj se pojavljajo tudi drugi motivi. Ta razstava je Ä?udovita priloĹžnost za zakljuÄ?ek nekega mastnega obdobja,ÂŤ je sklenila. Ob vpraĹĄanju, kaj jo zdaj zanima, ĹžgeÄ?ka, kam jo Ĺžene, pa se je polna vznemirjanje le nasmejala, saj nima Âťblage vezeÂŤ, in ravno tega se kot Ä?lovek spontanih korakov, ki se prepuĹĄÄ?a toku, najbolj veseli. đ&#x;”˛
ÄŒlani KUD Koncentrat so priredili tretjo prodajno razstavo Reciklarna, ki je ponujala od luÄ?i do ptiÄ?jih hiĹĄic Tina Felicijan
Velenje, 12. december – S tisoÄ? in eno tehniko so na videz odsluĹženi predmeti in odpadni materiali tudi letos dobili sveĹžo podobo in novo funkcijo. Z umetniĹĄkimi intervencijami so jih prenovili velenjski ustvarjalci, ki s tem skuĹĄajo ozaveĹĄÄ?ati javnost, da so stvari kljub temu, da je njihova osnovna namembnost prenehala, ĹĄe vedno uporabne, Ä?e jih predelamo. ÂťPrenovimo obstojeÄ?e kose pohiĹĄtva, uporabne predmete, dodamo no-
â?ą
KUD Koncentrat sodeluje pri scenografiji za ÄŒarobno promenado, ki se bo odprla 27. decembra.
pa slike v okenskih okvirjih, poslikani kamni ter opleteni predmeti. Ti so delo Natalije Ĺ peh, ki je svoje izdelke na prodajno razstavo postavila prviÄ?.
Pletene ptiÄ?je hiĹĄice
Ljubiteljica narave in taborniĹĄtva je od taborniĹĄkih vozlov spontano priĹĄla do pletenja. ÂťKavÄ? ideja,ÂŤ pravi, Âťje nastala, ko se mi je zazdelo, da je mogoÄ?e vse okrog mene obplesti in predmetu s tem dodati vrednost unikatnega roÄ?nega dela. Nastale so prve pletenine, ki so poÄ?asi dobivale obliko in funkcijo – pletena ura, okvirji za slike, blazine.ÂŤ Na Reciklarno je prinesla adventno okrasje – z naravno vrvjo, ki deluje rustikalno, ter belo Ä?ipko za neĹžnejĹĄi pridih je opremila sveÄ?nike in spletla
NajrazliÄ?nejĹĄe pletenine Natalije Ĺ peh, tudi ta ptiÄ?ja hiĹĄica, nastajajo pod znamko aHEMPKNITTEDhouse.
vo namembnost in tako izdelek v drugi preobleki in za nov namen Ĺživi naprej,ÂŤ pojasnjuje letoĹĄnja koordinatorka projekta Julija Ĺ umic. Razstavljalo je devet ustvarjalcev. Prevladovale so luÄ?i in sveÄ?ke, dekorativni predmeti iz naravnih materialov, z barvami in blagom osveĹženo pohiĹĄtvo
zvonÄ?ke. Ponudila pa je tudi unikatne ptiÄ?je hiĹĄice, ki jih je Ĺže preizkusila na svojem vrtu, in poroÄ?a, da se ptiÄ?i v njih dobro poÄ?utijo. Poleg te je njena izvirna ideja ĹĄe gugalno-bralna mreĹža, ki je aktualna v poletnem Ä?asu, tudi te pa so bili uporabniki veseli. đ&#x;”˛
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 9
9
KULTURA
17. decembra 2015
Ĺ aleĹĄki likovniki Ĺže v novih prostorih Delujejo na dveh lokacijah – Na Velenjskem gradu Ä?etrtiÄ? zapored odprli pregledno razstavo Pisano slovo od leta Bojana Ĺ pegel
Velenje, 8. decembra – V torek zveÄ?er so na Velenjskem gradu odprli tradicionalno razstavo del, ki so jih letos ustvarili Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Pregledno razstavo so poimenovali Pisano slovo od leta 2015. December pa je za njih poseben mesec tudi zato, ker se selijo v nove prostore, ki jim jih je zagotovila MO Velenje. Od zdaj bodo delovali na dveh lokacijah; slikarji in skupina keramiÄ?ark, ki ustvarja manjĹĄe forme, bo delila prostore nekdanje KS Gorica, skupina keramiÄ?arjev Gambatte, ki ustvarja velike kipe, pa v nekdanjih prostorih Centra ponovne uporabe na KoroĹĄki cesti. Predsednik DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov Salih BiĹĄÄ?iÄ? nam je povedal, da je bilo letoĹĄnje leto uspeĹĄno. In to kljub temu, da so delovali na zaÄ?asnih lokacijah. ÂťLetno pregledno razstavo smo letos na Velenjskem gradu pripravili Ä?etrtiÄ? zapored. Muzej Velenje nam veÄ?krat priskoÄ?i na pomoÄ?, zato sem vesel, da bodo gostili tudi enega naĹĄih najveÄ?jih
projektov: aprila prihodnje leto bomo tukaj gostili Zlato paleto 2016, na kateri se bodo predstavili ljubiteljski slikarji iz vse drĹžave. To bo priloĹžnost, da jim predstavimo tudi naĹĄe mesto,ÂŤ nam je povedal v uvodu. Med razstavljenimi deli so tudi njegova, saj je zelo aktiven slikar. ÂťLetos se na razstavi Pisano slovo od leta predstavlja 49 naĹĄih Ä?lanov, razstavili smo 54 likovnih
del. Odziv na razstavah in kolonijah, ki jih pripravimo med letom, je vedno odliÄ?en,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da so v iztekajoÄ?em se letu v celoti izpolnili naÄ?rte, tudi vsa naÄ?rtovana izobraĹževanja. Sodelovali so na ĹĄtevilnih kulturnih prireditvah v Ĺ aleĹĄki dolini in po drĹžavi. ÂťMed nami je kar nekaj dobitnikov zlatih palet in likovnih certifikatov. Na letoĹĄnji regijski razstavi, ki jo je pripravil
Na letoĹĄnji pregledni razstavi je v spodnjih prostorih Velenjskega gradu na ogled 54 likovnih del ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Na ogled bodo do 10. januarja.
Pravljica se nadaljuje Ĺ ank Rock na tradicionalnem koncertu 26. decembra v RdeÄ?i dvorani – PridruĹžili se jim bodo fantje iz skupine Big Foot Mama Velenje – Skupina Ĺ ank Rock se je po nekajletnem premoru uradno ÂťrestartalaÂŤ (tudi s singlom z enakim naslovom) lani 26. novembra, dejansko pa so se fantje v sedanji zasedbi na odru pojavi-
JSKD, je bilo izbranih 23 del, veÄ? kot polovico smo jih ustvarili ĹĄaleĹĄki likovniki.ÂŤ Preselitev v nove prostore je Ĺže skoraj konÄ?ana, ĹĄe izvemo. ÂťVeseli in ponosni smo, da so vse naĹĄe tri sekcije, ki so dobile nove prostore, dobile idealne pogoje za delovanje. Januarja bomo v njih zaÄ?eli izobraĹževanja, tudi tokrat jih bodo izvajali akademski slikarji in kiparji,ÂŤ je dodal
nosaÂŤ, ki jo bomo konÄ?ali naslednje leto decembra. V tem letu smo izdali tudi nov album, ki na Ĺželjo sponzorja vsebuje 6 naĹĄih uspeĹĄnic (vse so posnete na novo!) ter 4 nove pesmi, kupiti pa
sreÄ?e brez rock'n'rolla'! Je res ni? MatjaĹž prizna: ÂťZa nas je res ni. Ko smo skupaj na odru (in tudi zasebno), se odliÄ?no razumemo med sabo, kar je pa najbolj pomembno. Res uĹživamo vse sku-
mati v studiu njihovega kitarista Bora Zuljana nove pesmi za album, ki bo izĹĄel aprila. ÂťSkoraj vse pesmi so Ĺže konÄ?ane. Potrudili se bomo, da vas ne bomo razoÄ?arali in da boste dobili od nas toÄ?no to, kar priÄ?akujete,ÂŤ doda MatjaĹž, ki pravi, da to velja tudi za letoĹĄnji prednovoletni koncert v njihovem rodnem mestu.
Ĺ e vedno imajo skupen cilj
Alen SterĹžaj prizna, da vsi v skupini Big Foot Mama (BFM) ĹĄe vedno dobro pomnijo letoĹĄnji koncert ob 25-letnici skupine v StoĹžicah. Zato vpraĹĄam, kako je po takem dogodku igrati na
Salih BiĹĄÄ?iÄ?: ÂťNajveÄ?ji projekt pripravljamo aprila, ko bomo gostili drĹžavno Zlato paleto.ÂŤ
Viktorija Meh: ÂťÄŒe bo po sreÄ?i, vas bomo ĹĄe pred iztekom leta povabili v naĹĄe nove prostore na ogled naĹĄih del.ÂŤ
BiĹĄÄ?iÄ?. Ob kulturnem prazniku 8. februarju bodo na obeh lokacijah pripravili dneve odprtih vrat, da svoje delo prikaĹžejo Ä?im veÄ? ljudem. Dolgoletna Ä?lanica druĹĄtva Viktorija Meh, ki vodi skupino Gambatte, pa je dejala, da boljĹĄih pogojev za delo skupine ne bi mogli dobiti. ÂťRes so prekrasni, zato Ä?utimo dolĹžnost, da najprej v njih naredimo pregledno razstavo del, ki smo jih ustvarili letos. ÄŒe bo po sreÄ?i, vas bomo nanjo povabili ĹĄe letos, tik pred iztekom leta. Ob tem pripravljamo projektne naloge za naslednje leto,ÂŤ izvemo. V novih prostorih so dva tedna veliko delali, zato je selitev konÄ?ana. Letos niso imeli skupinskih projektov,
so pa spomladi naredili kipe likov iz Muce Copatarice, ki so jih pokazali tudi na spomladanskem cvetliÄ?nem sejmu. ÂťDelamo veliko formo na keramiÄ?en naÄ?in, ne na kiparski naÄ?in. To je posebna tehnika, podobna izdelavi posode. Ni lahko narediti velikega kipa v taki tehniki a vaja dela mojstra. So pa naĹĄi kipi veliko laĹžji, kot Ä?e so izdelani na klasiÄ?ni kiparski naÄ?in,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da bodo v letu 2016 pripravili dve zanimivi izobraĹževanji, saj si Ĺželijo novih Ä?lanov. Trenutno jih je v skupini 8, prvi, ki bo z njimi delil nova znanja, pa bo Hannibal Servaro iz Zagreba, ki bo teÄ?ajnikom predstavil glaziranje velikih form.
zato bo letoĹĄnji skupni koncert izziv tudi za njih. V 25-letni zgodovini v BFM niso zamenjali veliko Ä?lanov. In kakĹĄna je formula njihovega dobrega sodelovanja, ker vemo, da je bend tudi podjetje, da gre za posel in ne le za prijateljsko druĹženje. Alen pravi: ÂťVeliko pogovorov, izmenjava mnenj, medsebojno spoĹĄtovanje, vse skupaj pa se ujame, kadar imajo vsi Ä?lani skupen cilj. In tega imamo.ÂŤ Doslej so BFM izdali sedem studijskih albumov, dvojni live album in dve zbirki uspeĹĄnic. Zanimalo nas je, ali pripravljajo ĹĄe kaj novega, je ustvarjalnih idej in volje po ustvarjanju no-
ve glasbe ĹĄe dovolj? Sploh, ker se ploĹĄÄ?e v zadnjih letih slabo prodajajo. ÂťProdaja ploĹĄÄ? skrbi predvsem glasbene zaloĹžbe, nas glasbenikov ne, ker nismo bili nikoli finanÄ?no odvisni od prodaje. PloĹĄÄ?a je le eden od nosilcev zvoka. Glasba najde pot do posluĹĄalca tudi po drugih kanalih. Zato se lahko mirno prepuĹĄÄ?amo navdihu in ustvarjalnih idej nam ne zmanjka. Na ÂťlagerjuÂŤ jih je Ĺže zdaj vsaj za en nov album in zdaj, po StoĹžicah, je konÄ?no napoÄ?il Ä?as, da jih spravimo v pogon.ÂŤ
đ&#x;”˛
đ&#x;”˛
bĹĄ
Ĺ ank Rock: ÂťTakoj po novem letu izdamo novi singl, aprila pa novo ploĹĄÄ?o.ÂŤ foto: Marko D. Ocepek
li Ĺže poleti. Zanimalo nas je, kaj jim je prineslo prvo leto delovanja in kakĹĄne naÄ?rte imajo v novem letu. Skupina Big Foot Mama se po besedah basista Alena SterĹžaja sploh ne spomni, kdaj so nazadnje igrali v Velenju. To pove vse. So pa veseli, da so jih Ĺ ank Rockovci povabili na njihov novoletni koncert, ki bo, kot obljubljajo, pregled njihovih najveÄ?jih uspeĹĄnic v 25-letni karieri. Z njimi so letos poleti napolnili StoĹžice, kar je velik uspeh za rock skupino. Pevec skupine Ĺ ank rock MatjaĹž Jelen nam je na vpraĹĄanje, kaj je skupini prineslo prvo leto nadaljevanja rock'n'roll ÂťpravljiceÂŤ, ki se je zaÄ?ela pred 33 leti, odgovoril: ÂťLeto 2015 bo za nas zelo uspeĹĄno, kajti to leto smo zaÄ?eli ÂťZlatorogovo Turnejo Po-
ga je bilo moĹžno v posebnem paketu naĹĄega sponzorja v vseh veÄ?jih trgovinah po Sloveniji. S ponosom lahko povemo, da je bil album razprodan v veliki nakladi za danaĹĄnje Ä?ase tj. 13.000 izvodov. Torej nas v letu 2016 Ä?aka ĹĄe druga polovica turneje, skupno bo to zneslo pribliĹžno 30 velikih koncertov po Sloveniji. Za nas je to ÂťnajlepĹĄa pravljicaÂŤ, ki se nam lahko dogaja. Veseli smo, ker nas obiskovalci na koncertih dobro sprejemajo, ĹĄe bolj, ker je veÄ?ina teh mlada. To dokazuje, da gredo naĹĄe pesmi v uho tudi novim generacijam.ÂŤ Letos so uspeĹĄnici Restart, ki so jo posneli lani – videospot pa je nastal na lanskem decembrskem koncertu v RdeÄ?i dvorani – dodali novo z zgovornim naslovom Ni
pne trenutke. In publika to zagotovo vidi in Ä?uti.ÂŤ Doda, da bodo tudi letoĹĄnji koncert snemali. ÂťImeli bomo pet kamer, ki bodo zabeleĹžile dogajanje, kaj toÄ?no bomo kasneje naredili s posnetim materialom, pa ĹĄe ne vemo.ÂŤ Na odru se jim bo tudi letos pridruĹžilo nekaj gostov, ki jih ne Ĺželijo razkriti. ÂťVsekakor bo veÄ?er zelo zanimiv, saj se bodo na velikem odru RdeÄ?e dvorane prviÄ? predstavili mladi VelenjÄ?ani, ki sliĹĄijo na ime ÂťNight FlightÂŤ. Po mojem so novi veliki up slovenske rokerske scene. PrviÄ? se bo v Velenju predstavil tudi 6 Pack ÄŒukur z bendom,ÂŤ vendarle izda naĹĄ sogovornik. Kot tudi, da bo Ĺ ank rock takoj po novem letu izdal novi singl ÂťLjubezen, Resnica in Ĺ˝ivljenjeÂŤ, hkrati pa priÄ?nejo sne-
manjĹĄih koncertih, je adrenalin ĹĄe prisoten? ÂťSeveda je, kot na vsakem koncertu. Kljub uspehu v StoĹžicah na manjĹĄe koncerte ne gledamo prav niÄ? z viĹĄka, enako odgovorno jih spoĹĄtujemo. Ker se zavedamo, kakĹĄna je realnost na terenu po Sloveniji.ÂŤ Tudi zato, ker je deĹžela majhna, kar velja tudi za rock'n'roll trĹžiĹĄÄ?e, nas je zanimalo, kako pogosto so se jim v dolgi glasbeni karieri poti kriĹžale s skupino Ĺ ank Rock. ÂťPrviÄ? je to bilo leta 1992 v Velikih Ĺ˝abljah na Primorskem, kjer so igrali tudi oni. ÄŒez leta smo se dostikrat sreÄ?evali za odrom, veÄ?krat tudi na kakĹĄnih prireditvah in zabavah, kot je bil npr. veleslalom zvezd.ÂŤ Niso pa velikokrat nastopili na istem odru,
Big Foot Mama: ÂťUstvarjalnih idej nam ne zmanjka.ÂŤ foto: Luka KaĹĄe
Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj prireja
sodelujejo:
oktet Zarja NUĹ A DERENDA Franci PodbreĹžnik
nedelja, 20. december 2015 ob 16h Ĺ portna dvorana OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj predprodaja vstopnic: Bar Karma, bistro Grudnik, gostilna Kajuh Ĺ oĹĄtanj in eno uro pred koncertom v ĹĄportni dvorani v Ĺ oĹĄtanju
VABLJENI
NaĹĄ ÂÄ?as, 17. 12. 2015, barve: ÂCMYK, Âstran 10
10
KULTURA
17. decembra 2015
KaĹžipot k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini To je slovar pravopisno problematiÄ?nega lastnoimenskega besedja, ki se v velenjskem prostoru uporablja zadnjih 15 let – Vsebuje 3300 gesel ter 59 jezikovnih Ä?lankov in komentarjev o velenjĹĄÄ?ini Tina Felicijan
To pionirsko delo na podroÄ?ju velenjske jezikovne kulture je tudi prvi tovrstni jezikovni pregled, v katerem izmed veÄ?jih slovenskih lokalnih okolij. KaĹžipot k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini je izdala in zaloĹžila Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija in je del zbirke velenjskih domoznanskih ĹĄtudij in razprav Velenjana. Denar je zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje in s tem izkazala svojo skrb za viĹĄjo raven slovenskega jezika in jezikovne kulture, je v uvodniku zapisal pobudnik Ivo Stropnik, ki si kljub jezikovnemu priroÄ?niku ĹĄe vedno Ĺželi lektorske in prevajalske pisarne v velenjskem prostoru.
PavĹĄer Stropnik, ki je opravila predvsem lektorsko delo. PriroÄ?nik, ki se uporablja kot slovar, je namenjen starejĹĄim, a je primeren tudi za mlajĹĄe generacije. ZamiĹĄljen je predvsem za tu ĹživeÄ?e, Âťmislim pa, da je lah-
dar se pri geslu pojavi problem preglasa tudi v orodniku – ter ponazarjalni primeri in sklici na jezikovne Ä?lanke, ki natanÄ?neje pojasnijo posamezen zapis znotraj slovarskega stavka. Sicer pa je jezikovne Ä?lanke moĹžno brati
zikovna kultura ni slaba. V medijih, ÂťÄ?e bi primerjal s kakimi drugimi slovenskimi mediji, je na srednji ravni, bolj proti viĹĄji kot niĹžji,ÂŤ pravi Ivo Stropnik. Kot opazovalka jezika ni preveÄ? kritiÄ?na niti njegova soproga, ki nad
MatjaĹž Ĺ alej
Za boljĹĄo velenjĹĄÄ?ino
Najprej je nastalo 21 jezikovnih Ä?lankov o velenjĹĄÄ?ini z namenom, da bi se izboljĹĄala raba slovenĹĄÄ?ine v velenjskem prostoru. Potem pa se je pojavila ideja, da bi posamezno lastnoimensko poimenovanje obdelali kot geslo v slovarju. KaĹžipot k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini so sestavili Ivo Stropnik, Verica Jurak, Petra Cerjak in Klara PavĹĄer Stropnik, ki so najprej zbrali iztoÄ?nice, za to pa pregledali osrednje velenjske monografije in publikacije, spletne strani ustanov in podjetij ter njihova sporoÄ?ila za javnosti, medije in druga obÄ?ila ter terenske vire in naposled za prvo redakcijo izbrali najbolj pogoste iztoÄ?nice. Sledila je jezikovna analiza posameznih gesel – njihove pravopisne, oblikoslovne, skladenjske in besedotvorne znaÄ?ilnosti. Mojstrsko delo sestavljanja slovarskih sestavkov je opravila jezikoslovno izjemno nadarjena Verica Jurak. ÂťTo je delo, ki ga zna poÄ?eti zelo malo ljudi, namreÄ? sestaviti tak slovar,ÂŤ pravi Klara
Predstavitev sta s sabljaĹĄkim performansom, dvobojem v floretu, popestrila nekdaj uspeĹĄna sabljaÄ?ica Marija BerloĹžnik in aktualni drĹžavni podprvak Jakob Jurjovec, ki se je rodil takrat, ko je Marija prenehala sabljati. Sodil je veÄ?kratni udeleĹženec evropskih in svetovnih prvenstev AnĹže GuÄ?ek.
ko uporaben za ĹĄirĹĄi prostor, ker dejansko prinaĹĄa primere zapisov po pravopisnih pravilih in so lahko tudi zgled za poimenovanja, ki se uporabljajo v ĹĄirĹĄem prostoru,ÂŤ pravi Verica Jurak. IztoÄ?nica v imenovalniku vsebuje podatek o jakostnem naglasu, geselski Ä?lanek pa vsebuje pomenki opis, kadar ta vpliva na sam zapis gesla, podatke o oblikoslovju – raba gesla v rodilniku in ka-
tudi samostojno, ker so zaokroĹžena celota.
Jezik in pravopis sta bonton
Avtorji so pri brskanju za iztoÄ?nicami ugotovili, da se jezikovna kultura, tako govorjeni kot zapisani jezik, seveda spreminja, a odnos do jezika ohranjajo tako mladi kot starejĹĄi, sploh v formalnih pisnih okoliĹĄÄ?inah pa je-
mladimi nikakor ne bi obupala. KaĹžipot k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini je zamiĹĄljen kot razvojni projekt in do leta 2020 nameravajo izdati ĹĄe dve redakciji in obdelati deset tisoÄ? gesel. Ĺ˝elijo, da priroÄ?nik pride v vsak velenjski dom, na vsako mizo vseh, ki delajo z jezikom, raba pravil, ki jih uvaja, pa se bo utrdila tudi tako, da se o jeziku pogovarjamo. đ&#x;”˛
ZaÄ?enja se prepevanje ob jaslicah PrazniÄ?no prepevanje ob jaslih se bo v atriju gradu zaÄ?elo v soboto. Do predzadnjega dneva v letu se bo zvrstilo kar 7 koncertov.
Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo v Ä?lanku ob uspehih umetnika Iztoka Ĺ majsa Munija v Evropi in na Kitajskem zapisali – ‌ v kitajskem mestu Chianchian,ÂŤ moralo pa bi biti v italijanskem mestu Chianchianu. Za napako se opraviÄ?ujemo.
Trije dobri moĹžje
Na Velenjskem gradu na ogled 13. razstava jaslic – Letos ob njih ĹĄe veÄ? koncertov kot prejĹĄnja leta
đ&#x;”˛
Velenje, 8. decembra – Prejťnji torek je bil za velenjske muzea-
NAJLEPĹ E PRAZNIÄŒNO DRUĹ˝INSKO DARILO OGLED PREDSTAVE
torek, 29. 12. 2015, ob 17. uri
Dom kulture Velenje
lce poseben dan. Dopoldne so otroci iz vrtcev in ĹĄol dokonÄ?ali prazniÄ?no ureditev okolice gradu s krasitvijo novoletnih smreÄ?ic ob poti na grad, ki jo je letos pomagala ustvariti mlada krajinska arhitektka Kaja Flis. Ta je k sodelovanju pritegnila tudi podjetje PUP in Center ponovne uporabe Velenje. V atriju si lahko od tega dne naprej ogledate razstavo voĹĄÄ?ilnic, ki so jih ustvarili malÄ?ki. Nagrajene so izpostavljene posebej. V torek zveÄ?er pa so odprli ĹĄe 13. razstavo jaslic. Jaslice so nastajale veÄ? kot mesec dni, letos pa so delno puĹĄÄ?avske. Prikazujejo tudi Betlehem. ÄŒeprav niso velike, so lepe. Ustvaril jih je Simon Ĺ pital ob pomoÄ?i zaposlenih v Muzeju Velenje. Pomagali so mu Zvon-
ko Hranjec, Danilo Berzelak in Marjan Kojc. Ob jaslicah bo tudi letos niz brezplaÄ?nih prazniÄ?nih koncertov, ki se bodo zaÄ?eli ob 18. uri. Enega od njih (v nedeljo, 20. decembra) bo pripravil tudi OtroĹĄko-mladinski pevski zbor Ĺžupnije bl. Antona Martina SlomĹĄka iz Ĺ aleka, ki je popestril odprtje razstave jaslic. Dan prej bo nastopil Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor, 22. decembra moĹĄki pevski zbor Kajuh, 27. decembra meĹĄani pevski zbor Ĺ kale, 28. decembra Kvartet Svit z Marino, 29. decembra pa Oktet Zavodnje. Zadnji koncert bo 30. decembra, ko bo koncert pripravil Ĺženski pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Velenje. Jasli bodo na ogled đ&#x;”˛ bĹĄ do 10. januarja. â€
Obdobje leta, ko so dnevi najkrajĹĄi, obdobje, ko obrnemo koledar in zaÄ?nemo ĹĄteti leto na novo, Ä?e Ĺželite tudi obdobje, ko priĹĄtejemo eno leto zapovrstjo od leta Jezusovega rojstva (Âťleta gospodovegaÂŤ) dalje zaznamujejo trije dobri moĹžje: MiklavĹž, BoĹžiÄ?ek in Dedek Mraz. VeÄ?krat se spraĹĄujem, ali potrebujemo vse tri, saj je slednji nekakĹĄna ljudska, mitska, Ä?e hoÄ?ete ateistiÄ?na variacija na predhodna dva krĹĄÄ?anska dobrotnika. Tudi to, da gre pri vsem skupaj za eno izvirno idejo namenjanja pozornosti in lepega (obdarovanja), preseneÄ?enja bliĹžnjemu, predvsem sorodnikom in otrokom, je argument, ki govori morda celo o preveliki koncentraciji dobrih moĹž v drugaÄ?nem, odtujenem in brezosebnem svetu. V predprazniÄ?nih dneh, v adventnem Ä?asu, zadnjem mesecu leta, so prav tako pomembni in izpostavljeni nekateri drugi svetniki in ljudsko obredje, ki seveda ni niÄ? kaj pogostejĹĄe ali bogatejĹĄe kot drugaÄ?e. Zaradi narave obdobja in praznikov je njihova pomembnost prisotna bolj kot v drugih letnih Ä?asih (sv. Barbara, miklavĹževanje, sv. Lucija, ĹĄtefanovo, tepeĹžni dan, silvestrovo). Pri treh decembrskih dobrih moĹžeh se nam vedno znova poraja vpraĹĄanje, ki ima zgodovinska ozadja. Ali ne gre za eno in isto osebo, povezano z variacijami ljudskega in religioznega izroÄ?ila? Ali gre za enega dobrotnika, ki je motivacija in spodbuda predvsem za otroĹĄko pridnost ter merilo pomembnosti in naklonjenosti odraslim, naklonjenosti drug do drugega? Ta dilema je znana Ĺže dolgo. Kaj storiti z MiklavĹžem? Ali ni po njem nastal BoĹžiÄ?ek? Kaj z decembrskimi prireditvami po boĹžiÄ?u? Kaj, Ä?e svoje darove prineso ĹĄe ÂťponovoletniÂŤ Trije kralji? Ali ljudje ne Ä?akajo le ĹĄe novoletne pozornosti, veselja ob zaÄ?etku novega koledarja? Ali lahko prinese nekaj novega ideoloĹĄko oÄ?iĹĄÄ?en ljudski Ä?lovek – Dedek Mraz, ki je neverska varianta MiklavĹža ali BoĹžiÄ?ka? In Ä?e je brezboĹžna varianta in tovrstna izpeljanka, kaj ima potem opraviti z verami drugih, recimo mohamedancev. Ali pa morda to, da vsaka Ĺželja in darilo vsebuje nekaj ideoloĹĄkega, to pa ne gre ravno skupaj z neideologijo dedka Mraza, ki me po liku bolj spominja na zimske ilustracije Martina Krpana (ki je bil ĹĄvercar in dobri Ä?lovek) priznanega slovenskega slikarja Toneta Kralja. Konec koncev je trenutno zelo aktualno, kako v takĹĄen druĹžinski praznik, kakrĹĄen koli predznak Ĺže ima, vkomponirati istospolne druĹžinske skupnosti, ki morda ĹĄe bolj odsevajo razliÄ?nost, ÂťdiverzitetoÂŤ in so antiteza heteroseksualne svete druĹžine (ob prisotnosti Sv. Duha). No, tega primera danes ne bomo reĹĄili ‌! Lahko pa se vpraĹĄamo, ali ni potem morda tudi logiÄ?no – na svoj naÄ?in, da muslimani dajo darila svojim otrokom ravno za boĹžiÄ?? Konec koncev je to dan Jezusovega rojstva, Jezus pa je bil, kot je znano, eden od priznanih velikih prerokov pred najveÄ?jim Mohamedom tudi v muslimanski veri. Imajo ga v nekem smislu za svojega. Kakorkoli Ĺže, pozornost in obdarovanja niso bila znaÄ?ilnost samo za prelom leta, dneve, ko svetloba spet zaÄ?enja zmagovati nad temo, ko na severni polobli zemlja preide v tisti del tirnice okoli sonca, ko se nam dnevi zaÄ?enjajo daljĹĄati (na juĹžni polobli pa krajĹĄati). Za to je kriva nagnjena zemeljska os. Pozornost in obdarovanja so namenjena tistim, ki to potrebujejo, v materialnem smislu in ĹĄe bolj s tem, da jim pokaĹžemo, da nam je mar za njih. V nematerialnem ideoloĹĄkem pogledu. Pa naj bodo otroci, bliĹžnji, begunci, drugaÄ?e misleÄ?i, pa tudi (Ä?e Ĺželite seveda) drugaÄ?e spolno orientirani. Bodo dobili svoje novoletno darilo? Praznike, dobre moĹže, namenjanje pozornosti, socialno soÄ?utje ĹĄe kako vsi potrebujemo. Ne samo ob koncu leta. Kaj je lepĹĄega, ko otrok iz rok dobrega moĹža prejme samo bombon, sladkorÄ?ek. V tistem trenutku niso vaĹžna velika darila, pomembna je iskrica v otroĹĄkih oÄ?eh, pomembno je preseneÄ?enje ob sreÄ?anju. Morda priÄ?akovanje ... Pa ni vaĹžno, od koga dobiĹĄ in zakaj dobiĹĄ. VaĹžno je to, da tisti, ki nekaj prejme in dobi, verjame v lepĹĄi in boljĹĄi svet. BoljĹĄi, kot je danes, đ&#x;”˛
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 11
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.
Almanah 2016 je Ĺže med vami Dovolite, drage naĹĄe bralke in bralci, ĹĄe posebej tisti, ki ste tudi redni uporabniki naĹĄega almanaha, da se tokrat malo hvalimo. Ko dobimo iz tiskarne tako obseĹžno publikacijo, kot je almanah, smo zares ponosni. Ponosni ĹĄe toliko bolj, ker nam jo je uspelo ohraniti kljub zaostrenim ekonomskim razmeram v dolini, zato se seveda zahvaljujemo vsem vam, ki ste
11
107,8 MHz
17. decembra 2015
nam to omogoÄ?ili z objavo oglasov in z nakupom. Vsem tistim, ki almanaha, ki je sicer izĹĄel Ĺže triindvajsetiÄ?, ĹĄe ne poznate, polagamo na srce,
da ga vzamete v roke (naroÄ?ite ga lahko v naĹĄem uredniĹĄtvu NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2a, presss@ nascas.si ali po telefonu 898 17 50). Zagotovo vam ne bo Ĺžal.
Moja osebna izkuĹĄnja je vedno lepa, ĹĄe vsakdo, ki sem mu ga izroÄ?ila, se ga je iskreno razveselil. đ&#x;”˛
mz
1. SKUPINA EROS – Kako naj jo pozabim 2. KVATROPIRCI – S tabo boĹžiÄ? je vsak dan 3. ANETTE – Sanjaj me Skupina Eros se posveÄ?a acapella petju in ohranjanju slovenske narodne in umetne pesmi, velik poudarek pa dajejo tudi dalmatinski glasbi. Vpliv slednje je Ä?utiti prav v njihovi skladbi Kako naj jo pozabim, ki je tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna. Skupina sicer deluje Ĺže od leta 2008, v aktualni sestavi pa od leta 2012.
Takole navduĹĄeni smo nazdravili Peter Groznik, Boris ZakoĹĄek, Sonja Lubej, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, Barbara Pokorny, UrĹĄka in AleĹĄ OjsterĹĄek in Mira ZakoĹĄek (za fotoaparatom).
GLASBENE novice
Znani nominiranci za grammyje Kalifornijski raper Kendrick Lamar se lahko pohvali z najveÄ? nominacijami za grammyje 2016. Nominiran je v enajstih kategorijah, med drugim tudi v najpomembnejĹĄi kategoriji album leta. S po sedmimi nominacijami mu sledita Taylor Swift in The Weeknd. Taylor Swift, ki je do zdaj osvojila sedem grammyjev, je med drugim nominirana za album leta in pesem leta. 25-letni KanadÄ?an The Weeknd, ki je prejel prav tako sedem nominacij, v svoji petletni karieri ĹĄe ni osvojil grammyja. Zanimivo, da med nominiranci ni bri-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as
2017. Zmagovalce 57. podelitve prestiĹžnih glasbenih nagrad bodo razglasili 15. februarja v Los Angelesu. Kipce bodo podelili v 82 kategorijah.
Adele obtoĹžena plagiatorstva Medtem ko Adele podira rekorde z novim albumom 25, so se oglasili turĹĄki ljubitelji glasbe, ki pravijo, da je ena od njenih novih skladb plagiat. Skladba Million Years Ago z novega albuma naj bi bila namreÄ? plagiat skladbe Acila Tutunmak, ki jo je leta 1985 izdal Ahmet Kaya, kurdski glasbenik, ki je pred petnajstimi leti umrl v Franciji. Novi album in predvsem omenjena pesem sta poskrbela za pravi vihar na druĹžbenih omreĹžjih, saj sta si melodiji menda zelo podobni. V razpravo se je vkljuÄ?ila celo vdova pokojnega Kaya in podvomila, da bi takĹĄna zvezda, kot je Adele, naÄ?rtno ukradla glasbo njenega moĹža. Tretji album Adele se sicer prodaja v milijonskih nakladah in podira rekorde po vsem svetu.
tanske pevke Adele, ki s svojim najnovejĹĄim albumom ruĹĄi rekorde, a njen album je bil izdan prepozno, da bi se lahko boril za grammyje 2016. Bo pa gotovo britanska pevka ena najveÄ?jih favoritinj podelitve grammyjev
Clemens predstavlja nov single A si sploh tista? Clemens je mlad glasbenik, ki je v letoĹĄnjem letu uspeĹĄno vstopil na slovensko glasbeno sceno. Po prvem singlu Pozab na bonton, ki se je nemudoma uvrstil na radijske lestvice, se je kot najmlajĹĄi glasbenik uvrstil na letoĹĄnjo Emo s skladbo Mava to, kateri je v zaÄ?etku poletja sledila ĹĄe balada Vse bo kul. Clemens, ki tudi odliÄ?no beat boxa ter sam piĹĄe besedila in glasbo za svoje pesmi, zdaj predstavlja novo pesem z naslovom A si sploh tista?, o kateri je povedal: ÂťPesem je bila prvotno narejena kot balada, a mi nekaj ni dalo miru, zato sem naredil popoln obrat in nastalo je nekaj res drugaÄ?nega.ÂŤ Clemensa Ĺže februarja Ä?aka nov projekt, saj je bil z novo pesmijo 'Jst bi te mel' sprejet na Festival slovenske zabavne glasbe.
VTV praznuje 25-letnico Pred 25 leti je zaÄ?ela oddajati velenjska televizija, ki je v tem Ä?etrtstoletnem obdobju pomembno zaznamovala medijsko krajino v tem prostoru. Jubilej so praznovali v petek zveÄ?er s koncertom Gorana BregoviÄ?a in 'Bijelog dugmeta' s prijatelji. Kot predskupina je nastopila velenjska skupina Ave, katere ustanovitelj
Severina in Goran Karan Severina in splitski pevec Goran Karan predstavljata balado z naslovom Sta je svit. Skladba napoveduje muzikal z naslovom NaĹĄa bila ĹĄtorija, pod katerega se podpisujeta Neno NinÄ?ević in Goran Karan, ki v njem tudi igra glavno vlogo. Spot za pesem so snemali v Splitu, kjer tudi poteka ljubezenska zgodba muzikala NaĹĄa bila ĹĄtorija. Tako Severina kot Karan sta bila navduĹĄena nad izbiro lokacije, saj sta oba odraĹĄÄ?ala v tem dalmatinskem mestu. Karan upodablja mladega nogometaĹĄa Hajduka, ki je zaljubljen v lepo Ano, hÄ?er direktorja Vinka. Zaradi starih zamer med druĹžinama je njuna ljubezen prepovedana, onadva pa se odloÄ?ita, da se je za ljubezen vredno boriti. Vseh pesmi v muzikalu bo ĹĄestnajst, izĹĄle pa bodo tudi na albumu, pri nastanku katerega bodo sodelovali ĹĄe Tedi Spalato, Danijela Martinović, Giuliano, Arijana ÄŒulina, SnjeĹžana SinovÄ?ić-Ĺ iĹĄkov ter Stefan KokoĹĄkov.
Skupina Ave
1. Unikat – Najin boĹžiÄ? 2. Veseli Dolenjci – Pozabljen boĹžiÄ? 3. Ognjeni muzikanti – Kaj naj ti kupim za boĹžiÄ? 4. Igor in zlati zvoki – Toplo domaÄ?e ognjiĹĄÄ?e 5. Ansambel Toneta Rusa – BoĹžiÄ?ni veÄ?er 6. Ansambel bratov Avbreht – Ta prazniÄ?ni Ä?as 7. Slovenski zvoki – Zvezde na nebu gore 8. Vera & Originali – BoĹžiÄ?ek s polno vreÄ?o 9. Golte – SneĹžna noÄ? 10. Ĺ trk – BoĹžiÄ? za vse
www.radiovelenje.com
JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak je minuli Ä?etrtek v Hali Tivoli zaÄ?el turnejo ob izidu novega albuma Dvigni krila. Njegov nastop je bil pod vpraĹĄajem, saj je bil nekaj dni pred koncertom bolan in je nastopil podprt z antibiotiki. Do sredine januarja bo poÄ?ival, nato pa ga bo moÄ? videti na koncertih po vsej Sloveniji. Rezerviranih ima Ĺže 20 nastopov v velikih dvoranah, poleti pa bo imel velik koncert na portoroĹĄki plaĹži.
SIDDHARTA IzĹĄel je ĹĄe drugi letoĹĄnji album skupine Siddharta z naslovom Ultra. Album je druga polovica dvojne zgodbe, ki jo sestavljata albuma Infra in Ultra, ki z dvajsetimi unikati obeleĹžujeta dvajset let Siddharte. Skupina je album posnela v svojem Studiu 13 v Ljubljani, producent pa je bil Dejan RadiÄ?ević.
SUPERSUNSET
in tudi Ä?lan je lastnik VTV Rajko DjordjeviÄ?. V poÄ?astitev jubileja pripravljajo nocoj (natanko po
25 letih, odkar so zaÄ?eli oddajati) slovesnost, na kateri se bodo tudi zahvalili ĹĄtevilnim ustvarjal-
cem, ki so pomagali oblikovati programske vsebine. Slovesnost đ&#x;”˛ mz bo v domu kulture.
Zasedba Supersunset je v prenovljeni in predvsem razĹĄirjeni postavi izdala nov single in video za pesem Sam ne znam.
Glasbeno produkcijo so obdrĹžali v svojih rokah in trenutno aktivno obdelujejo preostali material, ki ga bodo Ĺže v nekaj mesecih izdali na svojem drugem albumu.
ANETTE Anette je pred tedni izdala novo pesem Sanjaj me. Pevka je za pesem Ĺže posnela videospot, ki bo luÄ? sveta ugledal v zaÄ?etku naslednjega leta, ĹĄe preden pa bomo v svojih domovih pozdravili BoĹžiÄ?ka in nazdravili novemu letu, pa je Anette poskrbela ĹĄe za prazniÄ?no verzijo singla, da bo vstop v novo leto bolj Ä?aroben.
NUDE Tudi uspeĹĄnica skupine Nude Zadnji poljub je v teh dneh dobila ĹĄe eno preobleko. Producentski team Albreht&Borisson je pesmi dodal nekaj groova in poudaril Ĺženski vokal iz dueta z UrĹĄko Tekavc. Sicer pa se Nude v teh dneh odpravljajo v studio. Nekaj materiala je Ĺže v nastajanju, tako da se lahko kmalu veselimo novih pesmi, za silvestrovo pa jih boste lahko videli na Ptuju.
Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 12
12
17. decembra 2015
frkanje » Levo & desno «
Vraževernost Decembra pa res noben delavec ne bi želel biti vraževeren. Želel bi trinajsto plačo, pa naj bo, kar bo!
Naša karavana
⏪
Ko so gasilci PGD in PGJ Velenje pred kratkim pripeljali v svoj gasilski dom novo »živalco«, beri najnovejše tehnično vozilo za posredovanje in reševanje ob požarih v industriji, z nevarnimi snovmi na cesti ter ob posledicah naravnih nesreč in klasičnih požarov, sta si prva moža oddahnila in na novega člana gasilske garaže izpila šampanjček. Prvi, poveljnik Bojan Brcar, in na desni predsednik PGD Velenje Karli Privšek sta zelo zadovoljna z najmodernejšo tehnično opremo, ki jo je denarno omogočila Mestna občina Velenje, a zagotovo tudi z vrhunskim znanjem in usposobljenostjo četice operativnih gasilcev, ki v ničemer ne zaostajajo za poklicnimi gasilci iste »firme«. Zatorej z novim hudim strojem »Na pomoč«!
⏫
Jože Drobež je ne le dolgoletni gasilec in eden vodilnih v Šaleški gasilski organizaciji. Vedno je tudi prijeten sogovornik. Zato ni nič čudnega, da se je z njim v klepet zapletla tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. »Prav vesela sem, da gasilci sodite v moj resor. Z vami nikoli ni težav,« mu je povedala ob zadnjem srečanju. Jože, ki ni zelo gostobeseden, je pa mož dejanj, ji je preprosto odvrnil. »In tako bo tudi ostalo.« Ob tem je tudi priznal, da je »fajn«, če osebno poznaš ministrico.
⏪
Mlada sopranistka Marina Igricka je zmagovalka številnih ruskih in mednarodnih glasbenih tekmovanj. S pianistko Olgo Ulokino, ki že vrsto let živi in ustvarja v Velenju, ju ne veže le to, da sta obe zaljubljeni v glasbo, ampak tudi njuna domovina Rusija. Kjerkoli nastopata, svojo kulturo prenašata med ljudi. Skupaj najraje predstavljata ruske ljubezenske pesmi, ki so lepe, po svoje pa tudi žalostne. Verjemite, njun nastop prebudi številna čustva, zato čvek upa, da bosta v Velenju še nastopili.
ZANIMIVOSTI
Najbolj razširjena vrsta banane ogrožena Raziskovalci iz Nizozemske so objavili študijo, ki kaže, da bi lahko najbolj razširjena sorta banane v bližnji prihodnosti zaradi okužbe z glivo povsem izginila. Sorti Cavendish, ki je po vsem svetu najbolj priljubljena, namreč grozi gliva, ki povzroča t. i. panamsko bolezen. Ta lah-
ko v zemlji miruje do 30 let, ko napade banano, pa uniči prenos vode v rastlini. Ta hitro oslabi in posledično odmre zaradi dehidracije. Gliva je sprva napadla tajvanske nasade, nato pa se je razširila še v vzhodno in jugovzhodno Azijo, v zadnjem času pa so jo zabeležili tudi v drugih delih sveta. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, so banane na trgovskih policah kloni drug drugega brez semen in zato sami ne morejo razviti obrambe pred boleznijo. Za nastale razmere tako ni lahke rešitve, še najbolj logičen odgo-
Župani »lajajo«, vladna karavana gre mirno dalje.
(Proti) korupcijska Tudi pri nas smo »proslavili« dan boja proti korupciji. Nekateri ga enostavno imenujejo (še en) dan korupcije.
Plešavost Plešavost je domala predvsem lastnost le moških, a na našem območju je skoraj povsem plešasta postala Saša. Odslej ima le en sam las. Eno skupno LAS.
Dobro – slabo Dober glas seže v deveto vas. Slab (o nas) potuje hitro do Bruslja.
Mikro je makro Znano žalsko podjetje bo zaradi močne širitve moralo spremeniti ime, saj po prodoru na tuje nikakor ni več zapisano le na malo. Zato je preraslo ime Mikropis. Zdaj je že – Makropis.
Steklo je vor bi bil razviti novo generacijo kultivarjev banan na podlagi preferenc potrošnikov.
lov ni, možgani pa vendarle iščejo kakršnekoli dodatne signale za ustreznejšo interpretacijo sporočila (zato imajo izredno velik pomen tudi emotikoni).
Klinika za zdravljenje mačka V glavnem avstralskem mestu so prejšnji teden odprli čisto pravo kliniko za zdravljenje mačka. Gostje so jo s prijavami, rezervacijami in nakupom darilnih bonov preplavili že v prvih dneh. Klinika slabotnim po
pivski noči ponuja vrsto »zdravilnih tretmajev«, sestavljenih iz infuzije, koktajla vitaminov in zdravil. »Revolucionarni intravenozni tretmaji za zdravljenje mačka«, kot so lastniki zapisali na svoji spletni strani, so dolgi od 30 minut do ene ure, pri čemer pri najkrajšem za 140 dolarjev dobite liter infuzije, vitamina B in C ter zdravila za glavobol in slabost po vaši izbiri. Pri 40-minutnem »energetskem« tretmaju za 25 dolarjev več dobite še zdravljenje s kisikom, medtem ko najdaljši, uro dolg in 200 dolarjev drag »oživitveni« tretma ob kisiku, sestavlja še antioksidantsko krepčilo.
Na hrvaški kmetiji V sms-ih stavke več kot 1,8 milijona zaključujte s lučk klicajem V bližini Čazme, 60 kilometrov južno od Zagreba, se nahaja sedem hektarjev veliko posestvo družine Salaj, ki se v predbožičnem času spremeni v svetlo pravljico: lastnik Zlatko Salaj, ki je v otroštvu sanjal o okrašeni jelki, si je več kot uresničil božične sanje ter vse svoje smrečke, grmovje, mostičke in vsa poslopja okrasil z lučkami, ki jih je letos več kot 1,8 milijona. Okraševati je začel leta 2002, ko je na dve srebrni smreki obesil 70 000 žarnic, nato je vsako leto okrasil več dreves in manjših rastlin, in število uporabljenih lučk je raslo in raslo. Kot tudi število obiskovalcev; za vstop v pravljično deželo z božično-novoletnimi motivi je treba plačati vstopnino, ki letos znaša 30 hrvaških kun – lastniki jo porabijo za plačilo računa za električno energijo, ki kljub modernizaciji z LED lučkami znaša preračunano več kot 10 tisoč evrov.
V Franciji nižji davki na tampone in higienske vložke
Raziskovalci univerze Binghamton iz New Yorka so ugotovili, da se kratka sporočila (sms), če jih končujete s piko, slišijo neiskreno. V svoji raziskavi so strokovnjaki ugotovili, da prejemniki kratkih sporočil, ki se končajo s klicajem, ta doživljajo kot bolj
V Franciji ni malo takšnih, ki so prepričani, da so tamponi in higienski vložki osnovna potrebščina vsake odrasle ženske in bi jih morali obravnavati enako kot denimo hrano in vodo – in zato so v tamkajšnjem parlamentu minuli teden odločili, da bo od novega leta tudi za te potrebščine veljal znižani davek. Ta se bo z 20 znižal na 5,5 odstotka. Ukrepu je vlada v Parizu sprva nasprotovala (nižji davek državo
iskrena, toplejša in bolj smiselna. Kar je na prvi pogled morda videti čudno ali celo vprašljivo, ima za znanstvenike utemeljeno razlago: med neposredno komunikacijo ljudje namreč iščemo še veliko drugih neverbalnih znakov in govorico telesa, kar nam pomaga lažje opredeliti pomen izgovorjenih besed, pri hipni pisani komunikaciji, kot so kratka sporočila, pa teh dodatnih signa-
letno stane 55 milijonov evrov), a si je po jeznih protestih skupin za pravice žensk premislila in sporočila, da je uspela najti druga sredstva v proračunu. Finančni minister Michel Sapin je dejal, da je znižanje davka v interesu polovice človeštva. Doslej je nižje davke na tampone in vložke sprejelo že več držav: med njimi Velika Britanija, Irska, Španija in Nizozemska.
Velenjčanom je želena zmaga na pokalni tekmi s Celjani stekla po vodi. Oziroma – po pivu. Tekmeci v znamenju laškega piva in Uniona so premagali Gorenje in Cinkarno.
Škodljivec Ne le vrtnarji, tudi mnogi drugi zadnji čas spet opozarjajo, da je m(M)ramor velik škodljivec.
Slovenija obžičena Naša deželica res postaja vse bolj v žičnati ograji. Večino jo postavljamo sami, »pomagajo« nam še Avstrijci, žičnato »pomoč« na meji z nami napovedujejo Madžari. Le Italijani nas bodo branili »le« z vojaki. A čudno, da se s tako »varnostjo« Slovenije mnogi Slovenci sploh ne strinjajo.
Dogovor in odgovor V Parizu so z mukami sprejeli globalni podnebni dogovor. A vprašanje je, kakšen bo nanj po posameznih državah resnični odgovor.
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 13
13
REPORTAŽA
17. decembra 2015
V Velenju silvestrski meni z Michelinovim sijajem
Andrej Kuhar, eden najeminentnejĹĄih kuharjev v Sloveniji in ĹĄirĹĄe
Mira ZakoĹĄek
Vila Herberstein, ki je ponos ne le Gorenja Gostinstva ampak celotnega Gorenja, vse bolj sije v soju ĹĄestih Michelinovih zvezdic, ki jih je vanjo prinesel priznani kuhar Andrej Kuhar. Z njim smo se pogovarjali Ĺže spomladi, ko je priĹĄel v Velenje poln upanja in priÄ?akovanj, pa tudi velikih naÄ?rtov, ki jih Ĺže uresniÄ?uje skupaj s sodelavci in vodstvom Gorenja. ÂťV tem okolju se odliÄ?no poÄ?utim in vesel sem, da gostje novo ponudbo, ki temelji na zdravih
ekoloĹĄko pridelanih Ĺživilih vrhunske kakovosti, dobro sprejemajoÂŤ, pravi Andrej, ki je v teh decembrskih dneh v vili od jutra do poznih noÄ?nih ur. NaroÄ?il je veliko, prav vsakega pa skrbno naÄ?rtuje in tako izbira tudi potrebne surovine. Pri tem je zelo izbirÄ?en. ÂťVse se zaÄ?ne Ĺže pri krompirju, ki mora biti za razliÄ?ne jedi razliÄ?en, da o mesu, zelenjavi in ribah sploh ne govorimo; Ä?e ne najdem ustrezne kvalitete, paÄ? doloÄ?ene jedi ne damo na jedilnik,ÂŤ je odloÄ?en. Posebej skrbno naÄ?rtuje silvestrski meni. Kot obiÄ?ajno, na
Herbersteinu ne bodo pripravili silvestrovanja, ampak dva silvestrska menija. ÂťEden bo s ĹĄtirimi hodi, drugi s sedmimi. Ob vsaki jedi bomo seveda priporoÄ?ili tudi posebno vino. Kaj bo na jedilniku? Zagotovo dobra domaÄ?a paĹĄteta, ribe v dveh variantah, verjetno tuna, brancin pa tudi romb, Ä?e nam ga bo uspelo dobiti, goveji file, jagenjÄ?ek in pegatka, ki na takĹĄen dan nikakor ne sme manjkati. Za povrhu pa seveda ĹĄe odliÄ?na sladica, posebej izbrana za sveÄ?ane priloĹžnosti.ÂŤ Po novem letu namerava Gorenje v spodnjih prostorih Vile
LenarÄ?iÄ? znova na misijo ReÄ?ica ob Savinji – Avanturist, biolog, fotograf, alpinist MatevĹž LenarÄ?iÄ? z ReÄ?ice ob Savinji, moĹž, ki je s Pipistrelovim letalom Ĺže dvakrat obletel svet in se ponaĹĄa z nazivom najboljĹĄi pilot na svetu, se znova pripravlja na misijo. Sredi marca prihodnje leto naÄ?rtuje Ĺže tretjiÄ? poleteti okoli sveta, tokrat z letalom Dynamic WT 9. Na 42 tisoÄ? kilometrov dolgi poti, ki bo trajala dober mesec dni, bo
s posebno opremo na letalu na celotni poti zbiral in poĹĄiljal podatke o koliÄ?ini ter koncentraciji Ä?rnega ogljika, brez katerih – po prepriÄ?anju organizatorjev projekta – ni mogoÄ?e odgovoriti na vpraĹĄanje, koliko in kako ta onesnaĹževalec prispeva h globalnemu poslabĹĄanju razmer na naĹĄem planetu. Raziskave bo izvedel na obmoÄ?jih, kjer do zdaj ni bilo podatkov in kjer ima lahko vpliv onesnaĹževanja daljnose-
Ĺžne posledice: osrednji Atlantik, severni Pacifik, Azija, Bengalski zaliv, Alpe, Rusija, Himalaja in Antarktika. Po besedah LenarÄ?iÄ?a misija "zdruĹžuje in povezuje, iĹĄÄ?e odgovore in skuĹĄa problematizirati vidike, ki so na neki naÄ?in zanemarljivi ali so bili zapostavljeni.ÂŤ Tako obseĹžna raziskava naj bi bila nekaj povsem novega tudi v svetu. đ&#x;”˛
tp
Proti petardam tokrat s 6pack ÄŒukurjem Velenje, 14. december – Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Mestne obÄ?ine Velenje, Policijska postaja Velenje in kolegij ravnateljev velenjskih osnovnih ĹĄol so letos pripravili v Sloveniji unikatno preventivno akcijo proti pirotehniÄ?nim sredstvom. Vodja policijskega okoliĹĄa Policijske postaje Velenje Aleksander LevpuĹĄÄ?ek je uÄ?ence vseh ĹĄol opozoril, da je metanje petard zelo nevarno, tudi prepovedano. Naj letos ne priĹžgejo petarde ali zaĹžigalne vrvice, je pozval tudi velenjski zvezdnik 6pack ÄŒukur. ÄŒeprav je kot ĹĄolar kdaj vrgel kako petardo, saj so takrat bile veliko bolj zanimive, ker so bile teĹžje
dostopne, se mu danes petarde zdijo Ä?isto brez veze, pa tudi rakete in ognjemete raje prepuĹĄÄ?a profesionalcem. Policisti, ki so lani zabeleĹžili eno hudo poĹĄkodbo zaradi uporabe doma izdelanega eksplozivnega sredstva, ĹĄe opominjajo, da je dovoljena le uporaba t. i. pas-
delovnega procesa, ter uglajena promocija, ki temelji na dejstvih, so nas pripeljali k dobrim poslovnim rezultatom, ki jih beleĹžimo ĹĄe posebej v zadnjih petih letih,ÂŤ je prepriÄ?an Vlado Verdnik. Svoje gostinske lokale ima Gorenje Gostinstvu v Velenju (Restavracija pod Jakcem, Hotel Paka, Vila Herberstein in Restavracija DK). Za dijaĹĄko prehrano Ĺ olskega centra Velenje skrbijo v Restavraciji Gaudeamus in jedilnici MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra, prisotni so tudi v Celju (Kavarna in Restavracija Golovec). Vsakemu lokalu so posebej priGorenje Gostinstvo lagodili ponudbo, razvili pa so v Sloveniji vse bolj tudi bogato slaĹĄÄ?iÄ?arprepoznavno sko dejavnost. Ta je Gorenje Gostinstvo ĹĄe posebej vrhunska sicer uspeĹĄno iĹĄÄ?e svov Hotelu Paka, kjer je poslovne priloĹžnoso ponosni na torte, sti na celotnem sloizdelane po najbolj venskem trgu. Svoje uveljavljenih receptih prvotno poslanstvo – danaĹĄnjih trendov v pripravljanje malic za slaĹĄÄ?iÄ?arstvu, ki jih tuzaposlene v Gorenju di sami nenehno do– so Ĺže zdavnaj moÄ?polnjujejo. Podobno no presegli. Poleg Goje tudi v Restavracirenja danes z malicaji DK, kjer prodajajo mi oskrbujejo ĹĄe prepravo domaÄ?e pecivo, ko trideset zunanjih podjetij, povsem nove Vlado Verdnik, dolgoletni pomoÄ?nik direktorja in vodja izdelano roÄ?no ter po dimenzije pa so se jim marketinga v Gorenju Gostinstvu receptih naĹĄih babic. V Velenju imamo odprle s cateringom, ki so ga vnesli v svojo ponudbo opremo za catering. Âť Dobre po- tako gostinstvo, ki je Ĺže moÄ?no slovne odloÄ?itve v naĹĄem podje- preseglo obÄ?inske in regijske meĹže pred skoraj petnajstimi leti. ÂťV to dejavnost smo vpeti vsi tju, ki ga vodi direktor Stanko je in se uspeĹĄno uveljavlja na obzaposleni. Zaradi dobre organi- BrunĹĄek, podpora naĹĄih lastni- moÄ?ju vse Slovenije. đ&#x;”˛ zacije dela smo postali eno red- kov Gorenja, d. d., sodobna oprekih gostinskih podjetij, ki je spo- ma, usposobljen kolektiv, ki skrsobno kjerkoli v Sloveniji postre- bno opravlja delo v vseh fazah
Herberstein urediti sodobno, z Askovimi aparati opremljeno kuhinjo. Ta bo ĹĄe posebej zanimiva, saj bo v njej Andrej Kuhar pripravljal tudi kuharske teÄ?aje. V Velenju nam je s pomoÄ?jo Andreja Kuharja, ki je dobitnik ĹĄestih zaporednih Michlinovih zvezdic, na voljo najbolj vrhunska kulinariÄ?na ponudba. OdliÄ?na priloĹžnost za ljubitelje kulinarike, da se o tem prepriÄ?ajo, pa je trenutno prav silvestrska veÄ?erja v Vili Herberstein. Vendar pohitite. Na voljo je bilo le ĹĄe nekaj prostih mest.
Pogovarjali smo se z Andrejem Kuharjem, chefom Vile Herberstein, in Vladom Verdnikom, ki v Gorenje Gostinstvu skrbi za marketing in prodajo
jih bombic. Zakon o eksplozivih in pirotehniÄ?nih izdelkih prepoveduje prodajo, posest in uporabo pirotehniÄ?nih izdelkov, katerih glavni uÄ?inek je pok, globa za krĹĄitelje pa je od 400 do 1200 evrov. Prodaja pirotehniÄ?nih izdelkov s svetlobnim uÄ?inkom je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa samo od 26. decembra do 1. januarja, a ne osebam, mlajĹĄim od 14 oziroma 16 let brez spremstva starĹĄev. Morda pa ta denar lahko darujete komu, ki ga moÄ?no potrebuje, in mu polepĹĄate pot v novo leto. Tudi vam bo ĹĄe dolgo prijetno đ&#x;”˛ tf pri srcu.
Ä?i tudi veÄ? tisoÄ? gostov, na primer na velikih prireditvah, kot so sreÄ?anja druĹĄtev, shodi, jubilejne prireditve v veÄ?jih podjetjih. Verjamemo, da postajamo vse bolj poznani kot izkuĹĄeno in sposobno gostinstvo, pa naj gre za dostavo in postreĹžbo golaĹža ali bograÄ?a, ali pa za celovit gostinski servis na velikih prireditvah, seveda pa tudi po tem, da smo pripravljeni v veÄ?jih podjetjih organizirati prehrano med delom, tako, kot jo Ĺže veÄ? kot petdeset let zagotavljamo za Gorenje, ÂŤ pravi Vlado Verdnik. Gorenje Gostinstvo je odliÄ?no opremljeno, tako z dostavnimi vozili kot potrebno gostinsko
95 let zgodovinarjeve lastne ÂťzgodovineÂŤ Aleksander VideÄ?nik, klen 95-letnik V petek, 11. decembra, je minilo 95 let od rojstva klenega Celjana in v zadnjih desetletjih zapriseĹženega Mozirjana, ki je v Zgornji Savinjski dolini ĹĄe v drugo pognal korenine, potem ko je svojo Ĺže dolgo Ĺživljenjsko pot pred tem prebil v svojem rojstnem kraju in v tujini. Zaradi bolezni, s katero se je spopadel ob koncu aktivnega delovnega obdobja, se je preselil pod Mozirske planine, na bolj zdrav zrak od celjskih industrijskih izpuhov, tu, med podalpskimi ljudmi pa je naĹĄel nov ustvarjalni navdih v raziskovanju zgodovine ĹĄirĹĄega predela Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline ter vse tja do Celovca in Gradca, kjer je svoj Ä?as nabiral dragocene delovne in raziskovalske izkuĹĄnje. Z neverjetno zagnanostjo, ko se je otresel bolezenskih tegob, je nadaljeval ustvarjalno pisateljsko vnemo, izdal veÄ? kot 35 knjiĹžnih del ter veÄ?je ĹĄtevilo samostojnih zgodovinskih raziskav, zbral neverjetno bogato zbirko dokumentov in dragocenih predmetov, kovancev in zapisov in vse podaril kraju sedanjega bivanja. Tako Mozirje kot vsa Zgornja Savinjska dolina bosta Aleksandru VideÄ?niku lahko hvaleĹžna za neprecenljivo etnografsko, kulturno in publicistiÄ?no izroÄ?ilo. Sandi, kot ga kliÄ?ejo oĹžji prijatelji (drugaÄ?e jim sploh ne pusti), se je tako Ĺže za Ä?asa svojega plodnega in plemenitega Ĺživljenja zapisal med donatorje, mecene ter Ĺžive legende Ä?asa. Tem lepim krajem na Ĺ tajerskem je s svojim pronicljivim smislom in nosom zgodovinarja udarjal peÄ?at za peÄ?atom in tako neizpodbitno odkril plemenitost in delovno vnemo ljudi. V svoji prijetni ĹĄega-
vosti, ki je ne manjka v zapisih, ĹĄe veÄ? pa je zmore v neposrednih stikih in na predavanjih, je zanimiv tako kot pisatelj, urednik, publicist in sogovornik, da ga Ä?lovek mora obÄ?udovati. Najraje (pa ne tako poredkoma) potarna le o svoji tegobi osamelosti ter o tem, da mu paÄ? ni za zeleno solato, Ä?eprav naj bi bilo v njej samo zdrave, vitamini in rudnine. ÂťFigo mi je mar za to zelenjavo, pa Ĺže raje izberem (mali izbirÄ?neĹž?!) kaj bolj privlaÄ?nega in po meri mojega dobrega okusa,ÂŤ se je
Ĺže kdaj pritoĹževal nad postreĹžbo. Živim zaradi ustvarjalne vneme, uĹžitka v raziskovanju ter Ĺželje, da bi naredil ĹĄe to in ono ‌ saj se vedno spomnim, da sem ĹĄe kaj pozabil in da moram narediti zdaj in tu,ÂŤ je zapeÄ?atil naĹĄe vpraĹĄanje ob sreÄ?anju pred dnevi. ÂťO, hudimana, a tak delÄ? smo Ĺže priĹĄliÂŤ pa se je ob namigu, da je 95 let zelo lepa Ĺživljenjska doba, naredil, kot da tega sploh ni hotel sliĹĄati. Morda pa ob tako moÄ?ni volji do dela zanj to res ĹĄe sploh ni kdove kakĹĄna starost?! đ&#x;”˛
JoĹže Miklavc
Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 14
14
NAGRADNA KRIŽANKA HABIT
UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI
Koroška cesta 48, Velenje, T: 03 777 0 350, www.habit.si
Hvala za zaupanje!
041 646 721
Kot upravljalec objektov skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji. E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.
Habit d.o.o., agencija za nepremičnine Svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. (stanovanj, hiš, poslovnih prostorov, parcel) Imamo
17. decembra 2015 izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopredaje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!
Nagradna križanka
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 4. januarja na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: 3 pizze v Velunu, 2 pizzi v Velunu in ena pizza v Velunu.
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 15
15
VI PIĹ ETE
17. decembra 2015
Zlati ÂťDaÂŤ
Za rudarske poklice je veliko zanimanja
Velenje, 11. decembra – Na Premogovniku Velenje smo v sodelovanju s Ĺ olo za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje pripravili dan odprtih vrat, na katerem so lahko devetoĹĄolci dobili dodatne informacije pred odloÄ?itvijo za poklicno pot. Dneva odprtih vrat so se udeleĹžili tisti, ki jih rudarski poklici zanimajo. Skupinskemu fotografiranju je sledila predstavitev poklicev v rudarstvu in Premogovnika Velenje. DevetoĹĄolce, spremljevalce in starĹĄe sta nagovorila Boris PotrÄ? v imenu predsednika uprave Premogovnika Velenje in mag. Albin VrabiÄ?, direktor Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja. Po ogledu filma o nastanku premoga in razvoju rudarstva v Premogovniku Velenje so
prihodnjim dijakom sistem ĹĄolanja, izvajanje praktiÄ?nega izobraĹževanja in moĹžnosti pridobitve kadrovske ĹĄtipendije predstavili strokovni delavci Premogovnika. Prisotna sta bila tudi dijaka Matej Prosenjak in Nejc Jendrok, obleÄ?ena v delovno obleko oziroma slavnostno rudarsko uniformo. Predstavila sta svoj pogled na Ĺživljenje dijaka rudarske smeri in opisala potek praktiÄ?nega izobraĹževanja v PV. Sledil je ogled jaĹĄka NOP, nadzornega centra deĹžurnega PV, reĹĄevalne postaje z dimno komoro, remontnih delavnic, svetilkarne in jedilnice, kjer nas je Ä?akala zasluĹžena knapovska malica. Rudarski poklic je zelo specifiÄ?en, saj pod zemljo vladajo posebne razmere, na katere morajo biti delavci dobro pripravljeni, da
svoje delo opravijo uÄ?inkovito in predvsem varno. Med ĹĄolanjem pridobijo dijaki toliko izkuĹĄenj, da lahko ob nastopu delovnega razmerja samostojno opravljajo Ĺže veÄ?ino rudarskih opravil, zato traja njegova polna vkljuÄ?itev v delovni proces krajĹĄi Ä?as. V zadnjih letih je mogoÄ?e opaziti velik padec vpisa v programa geostrojnik rudar in geotehnik, kar bi lahko v prihodnje predstavljalo velik problem, saj bomo zaradi upokojevanja v Premogovniku Velenje potrebovali dovolj usposobljenega kadra. Zato je zelo pomembno, da se v ĹĄolo rudarske smeri vpiĹĄe dovolj dijakov, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih uÄ?inkovito in predvsem varno odkopavali naĹĄe Ä?rno zlato. đ&#x;”˛
TomaĹž Lesnjak
PtiÄ?je krmilnice malo drugaÄ?e V novembru so se dijaki in dijakinje Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja spomnili na ptice, ki bodo prezimile v naĹĄih krajih. Pri modulih Izbrana poglavja iz naravovarstva in Gospodarjenje z odpadki so 3. in 4. letniki programa okoljevarstveni tehnik pod vodstvom profesorice Vlaste ÄŒukur izdelali ptiÄ?je krmilnice. Izdelovali so jih iz odpadnega materiala ali materiala, ki ga dobimo v naravi. S tem so Ĺželeli pokazati, da lahko odpadni material, ki bi ga zavrgli v zabojnik za odpadke, ponovno uporabimo. V naravi pa prav tako najdemo ĹĄtevilne materiale, iz katerih lahko izdelamo naravi prijazne krmilnice. Vsak dijak je izdelal svojo ptiÄ?jo krmilnico, ki jo je nato obesil na drevo v okolici ĹĄole. Seveda so krmilnico napolnili s hrano za ptice in tako bodo vso zimo skrbeli zanje. Dijakinji Ana Ĺ˝agar in Patricija Kumek, 4. OVT pravita:ÂťPtiÄ?je krmilnice smo izdelali iz Ĺže uporablje-
nega materiala. Ta material bi drugaÄ?e zavrgli in tako povzroÄ?ili veÄ? vrst onesnaĹženja okolja. NaĹĄ namen je bil torej dokazati, da je lahko na videz odpadni material ĹĄe vedno uporaben. Ker je zima Ĺže tu, smo ga mi uporabili za izdelavo ptiÄ?jih krmilnic, ki so tako nastale iz lesa, plastike, mahu, lubja, tetrapaka in jih obesili na veje dreves v bliĹžini Ĺ olskega centra Velenje, da jih bodo lahko ptiÄ?i, ko zapade sneg, obiskali in se okrepÄ?ali.ÂŤ đ&#x;”˛
Ĺ oĹĄtanj, 6. decembra – Zakonca Andrejc, Ivan in Tilka, iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju sta praznovala petdeset let skupnega Ĺživljenja. Pred priÄ?ami in duhovnikom sta se ponovno zavezala k ljubezni in predanosti drug drugemu. Lepemu obredu so prisostvovali otroci – sin in dve hÄ?erki, ĹĄtirje vnuki in dva pravnuka. Dekan JoĹže PriboĹžiÄ? jima je ob ponovni zaobljubi Ä?estital in na srce poloĹžil besede spodbude in hkrati spoĹĄtovanja. V teh letih sta v poĹĄtenem in delovnem Ĺživljenju poskrbela za svoje otroke, kupila domaÄ?ijo in jo obnovila in si utrgala proste trenutke za kakĹĄen izlet v naravo, morje in druĹženje s prijatelji, predvsem RavenÄ?ani. Tam jih imata veliko, saj zdaj v tretjem Ĺživljenjskem obdobju veliko Ä?asa preĹživita tudi kot Ä?lana pododbo-
ra druĹĄtva upokojencev, kjer imata tudi nekatere funkcije. Oba sta tudi Ä?lana zveze borcev in druĹĄtva invalidov, ki svojim Ä?lanom nudijo aktivno in druĹžbeno potrebno preĹživljanje Ä?asa. Seveda sta najbolj vesela svoje druĹžine in novega Ĺživljenja, ki je ĹĄe na poti. Ko se ozreta nazaj v preteklost, ko sta kot mlad fant iz Slovenj Gradca in
RavenÄ?anka Mehova Tilka plesala v gostilni pri Zajcu, se jima zdi, da ni minilo petdeset let. Da je tisti dan, ko sta se spoznala in zaljubila, bil ĹĄele vÄ?eraj. Tako bosta tudi nadaljevala, Ä?eprav Ivan malo zares malo pa v ĹĄali pravi: "Tako ko je blo, veÄ? ne bo." đ&#x;”˛
PleĹĄivec, 6. decembra – PrejĹĄnja nedelja je bila prav posebna za marsikoga, ĹĄe najbolj pa so se je razveselili otroci, saj je veÄ?ino od njih to jutro po domovih Ä?akalo prijetno preseneÄ?enje. Ĺ˝e po stari navadi, na dan pred praznikom, ko goduje sv. MiklavĹž, naĹĄi mali nadobudneĹži z velikimi priÄ?akovanji nastavljajo svoje peharje ali kroĹžnike. Ti so bili na nedeljsko jutro povsod vsaj malo napolnjeni, bodisi s sadjem, kakĹĄnim sladkim priboljĹĄkom ali celo veÄ?jim dari-
lom. Ko pa se je zaÄ?etno navduĹĄenje malo poleglo, se je prijetno decembrsko vzduĹĄje v PleĹĄivcu, mali vasici na obrobju obÄ?ine Velenje, ĹĄele zaÄ?elo ustvarjati. StarĹĄi in otroci so imeli ta dan precej pester, saj je bilo Ĺže ob deveti uri treba pohiteti v cerkev, kjer je tiste najbolj pridne po maĹĄi obdaril pravi sv. MiklavĹž. A to ĹĄe ni bilo vse. Po maĹĄi je vse, ki so uspeli prestreÄ?i vabilo, pred podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo Ä?akal MiklavĹžev sejem v PleĹĄivcu.
Ker se organizatorji na vse pretege trudijo, da bi zdaj Ĺže tradicionalen sejem v svoj vrveĹž zajel Ä?im veÄ? obiskovalcev, je letos vse Ĺželjne ogledov Ä?akalo ĹĄe veÄ? razstavljalcev in ponudnikov. Obiskovalci so si bili enotni: konÄ?no se je v PleĹĄivcu zaÄ?elo redno – meseÄ?no – kar nekaj dogajati in dogodki so polni preseneÄ?enj in novosti, in tudi zato, Ä?e ne zaradi drugega, se jih je vredno, vsaj zaradi Âťstarega slovenskega đ&#x;”˛ firbcaÂŤ udeleĹžiti.
b ni ÄŒaros Ĺže oku nami! med
Podjetniki, seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.
Info: 03 898 17 50
Rudarska�cesta�����elenje
��dece��ru ������������������t� na�kolekcije��una���inea� ��ecil�in��treet�one��
Domaèe naravno suťene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil. Na voljo vsako soboto dopoldan na kmeèki trŞnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domaèe dobrote in Malinca
Ĺ ili testenine
Gregor Ĺ ilc s.p., Velenje
KAMNOSEĹ TVO PODPEÄŒAN Hvala za zaupanje.
Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no 2016!
SebastjanPodpeÄ?an, s.p. | 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si
MBK
MiklavĹž obdaroval v PleĹĄivcu
Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si
Obisk devetoĹĄolcev v Premogovniku
Za sreÄ?o je potrebno zelo malo. Dovolj je Ĺže, da podarimo iskren nasmeh, prijazno besedo in pozornost, ki pride iz srca. BoĹžiÄ?ni jogurt Zelene Doline je sezonski mleÄ?ni izdelek, ki zveste kupce ponovno razvaja. Odlikuje ga strast mleÄ?ne sveĹžine in prefinjenost vsega kar ponuja narava. Je kremni desertni jogurt, ki zdruĹžuje harmonijo jabolk s koĹĄÄ?ki leĹĄnikov, prazniÄ?no zaÄ?injenih s cimetom, klinÄ?ki, ingverjem in muĹĄkatnim oreĹĄÄ?kom.
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 16
16
Ĺ PORT
17. decembra 2015
Gregor Cvijić se je 'moral' posloviti Za Evropskim rokometaĹĄi Gorenja izpadli ĹĄe iz domaÄ?ega pokala – Do konca prvenstva trener Borut Plaskan
bila opazna spet prava zagrizenost, ki je na zadnjih tekmah manjkala.
Plaskan, SoviÄ? ali ‌?
Velenjski rokometni klub Gorenje ima novega, sicer zdaj ĹĄe zaÄ?asnega trenerja. Namesto Gregorja Cvijića je to postal nekdanji njihov odliÄ?ni igralec, tako rekoÄ? legenda kluba Borut Plaskan, njegov pomoÄ?nik pa Marko OĹĄtir, prav tako nekdanji velenjski odliÄ?ni igralec. Spremembo na vroÄ?i velenjski trenerski klopi so tukajĹĄnji ljubitelji rokometa priÄ?akovali Ĺže po njihovem hitrem (Ĺže po prvih dveh tekmah) slovesu iz pokala Evropske rokometne zveze (EHF). To se ni zgodilo. Po slovesu od domaÄ?ega pokala v ĹĄestnajstini finala s porazom (25 : 30) proti Celju je trener Gregor Cvijić moral oditi. V Velenje je priĹĄel lansko pomlad kot reĹĄitelj. Zamenjal je domaÄ?ina Ivana Vajdla, ki je z Gorenjem v sezoni 2002/03 s tedanjimi igralci prinesel klubu doslej edini pokalni naslov. Vajdl je zamenjal doslej najuspeĹĄnejĹĄega trenerja Gorenja Branka TamĹĄeta, ki pa je moral oditi (?) po dveh zaporednih drĹžavnih naslovih, svojo uspeĹĄno trenersko pot pa sedaj nadaljuje pri najveÄ?jih tekmecih VelenjÄ?anov Celjanih. Tako kot Vajdl tudi Cvijić ni uspel zagotoviti Gorenju vsaj enega domaÄ?ega naslova. Soliden je bil le v pokalu EHF, kjer so se velenjski rokometaĹĄi uvrstili na sklepni del v Berlin. Tam pa so v konkurenci nemĹĄkih Berlina in Hamburga ter danskega Skjerna zasedli Ä?etrto (zadnje) mesto. NeuresniÄ?ena cilja v domaÄ?em tekmovanju je trener lahko opraviÄ?eval s tem, da paÄ? moĹĄtva ni vodil od vsega zaÄ?etka. Pred letoĹĄnjo sezono pa so bili cilji upraviÄ?eno znova visoki. Na tiho so ambiciozno celo omenjali osvojitev obeh domaÄ?ih naslovov, v pokalu EHF pa so tudi Ĺželeli ĹĄe korak dlje. V tem tekmovanju je bil znova njihov nasprotnik Holstebro. Sedaj Ĺže prejĹĄnji trener je najbrĹž verjel, da bodo Dance brez teĹžav preskoÄ?ili, saj so bili v Ä?etrtfinalu prejĹĄnjega prvenstva
od njih obakrat boljĹĄi za gol. Toda moĹĄtva ni pripravil za uresniÄ?itev tega cilja. Doma so izgubili s ĹĄtirimi goli razlike, v gosteh s petimi. Pred odhodom na povratno tekmo na Dansko so v domaÄ?em prvenstvu komajda premagali Ribnico. Nad takimi predstavami so bili njihovi ljubitelji seveda zelo razoÄ?arani. Svoje nezadovoljstvo so pokazali tudi s skromnim obiskom domaÄ?e prvenstvene tekme s Krko. Vmes so se nekateri celo slepili, da bo trener sam spoznal, da se z VelenjÄ?ani ne more ujeti in da bo Ĺže v Ä?etrtek na pokalni tekmi v Celju na velenjski trenerski klopi nov obraz. Vodstvo kluba je sicer ukrepalo, a ne glede trenerja, ampak je na preseneÄ?enje dosedanjega kapetana Nika Medveda, ki je klubu zvest od vsega zaÄ?etka, to vlogo zaupalo StaĹĄu Skubetu. Ta bo konec prvenstva kot ĹĄe nekaj igralcev odĹĄel iz Velenja. Klubsko vodstvo je oÄ?itno upalo, da bodo njihovi igralci konÄ?no le premagali veÄ?nega tekmeca.
ÂťCvijo, adijo!ÂŤ
Na celjskem parketu pa je sledilo novo razoÄ?aranje ob prepriÄ?ljivi zmagi domaÄ?ih in obenem novo veselje (Ĺže sedmo ob dosedanjih dvobojih) njihovega nekdanjega trenerja Branka TamĹĄeta. Te zmage sta se seveda veselila tudi njihova nekdanja igralca Luka DobelĹĄek ter Marko Dujmović, ki paÄ? nista spadala v Cvijićevo zasedbo, v Celju pa so ju sprejeli z odprtimi rokami. Med potekom tega pokalnega dvoboja je vse bolj prekipevalo tudi nekaterim 'Ĺ aleĹĄkim graĹĄÄ?akom', njihovim najbolj vnetim navijaÄ?em. Vodstvo kluba in trenerju so glasno sporoÄ?ali: ÂťCvijo, adijo!ÂŤ Poraz je bil zadnja kaplja Ä?ez rob in klubsko vodstvo se je moralo konÄ?no odzvati. Na prvenstveni tekmi z zadnjo Sevnico (36 : 20), na kateri ni bilo niti 200 gledalcev, je bil v vlogi prvega trenerja dosedanji pomoÄ?nik Borut Plaskan. Med igralci pa je
Do konca jesenskega dela prvenstva je le ĹĄe 15. krog, v katerem bodo VelenjÄ?ani v nedeljo, 20. decembra, gostili Ĺ kofjeloÄ?ane. TukajĹĄnji ljubitelji bodo seveda z zanimanjem Ä?akali na klubsko sporoÄ?ilo, kdo bo novi trener. Nekateri menijo, da bi bila prava kombinacija Borut Plaskan in prav tako nekdanjih njihov odliÄ?ni igralec Sebastjan SoviÄ?, ki Ĺže nekaj sezon uspeĹĄno vodi Slovenj Gradec.
Vzeli si bodo Ä?as ‌
Ob prekinitvi sodelovanja s sedaj Ĺže prejĹĄnjim trenerjem je direktor kluba Matej Avanzo v sporoÄ?ilu med drugim poudaril: ''V RK Gorenje Velenje smo se po izpadu iz pokala EHF ter slovenskega pokalnega tekmovanja odloÄ?ili, da se sporazumno razidemo z dosedanjim trenerjem Gregorjem CvijiÄ?em, ki se mu iskreno zahvaljujemo za korektno, poĹĄteno in predano delo v Ä?asu, ko je vodil naĹĄ kolektiv. Do nadaljnjega bo vlogo glavnega trenerja Ä?lanskega moĹĄtva imel Borut Plaskan, njegov pomoÄ?nik bo Marko OĹĄtir. Za odloÄ?itev o tem, ali in Ä?e bo na trenerski stolÄ?ek sedel kdo drug in Ä?e bo priĹĄlo ĹĄe do kakĹĄne spremembe, si bomo v klubu vzeli Ä?as za premislek, saj nas po dveh preostalih decembrskih tekmah drĹžavnega prvenstva Ä?aka mesec in pol dolg reprezentanÄ?ni premor.'' đ&#x;”˛
Bomo videli, kako naprej? Po zmagi nad Sevnico v 14. prvenstvenem krogu smo se pogovarjali z zaÄ?asnim trenerjem Gorenja, legendo kluba Borutom Plaskanom Prevzeli ste zelo odgovorno dolĹžnost? ÂťV klubu, kot je Gorenje, je seveda velika odgovornost biti trener prvega moĹĄtva. Zavedam se, da sem prevzel zelo odgovorno funkcijo. Tudi danes ni bilo vse idealno. Vemo, kakĹĄen je bil nasprotnik, in brez teĹžav smo visoko zmagali. Pred nami je ĹĄe ena tekma. V goste k nam prihaja Loka. Seveda bomo tudi v dneh do nje trdo delali. Loka bo vsekakor resnejĹĄi nasprotnik, zato bomo morali biti proti njej maksimalno zbrani.ÂŤ Gorenje je med drugim krasila velika sloĹžnost, pogosto ste v klubu radi poudarjali, da ste kot druĹžina. Zdi se, da v zadnjem Ä?asu ni bilo veÄ? tako!? ÂťMogoÄ?e je na parketu tako kazalo. Moram reÄ?i, da so igralci med sabo prijatelji, med njimi ni prepirov, se ne prepirajo, kar bi bilo najslabĹĄe. Je pa res, da na igriĹĄÄ?u nismo delovali, kot bi morali. Zato je prva naloga, da ĹĄe bolj dvignemo to povezavo, to kemijo na igriĹĄÄ?u, ki je prav tako potrebna za uspeh. Mislim, da smo na dobri poti in da bo na zadnji tekmi ĹĄe bolje.ÂŤ NepriÄ?akovano ste bili potisnjeni v 'osje gnezdo'. Po izpadu iz Evrope in domaÄ?ega pokala lahko z osvojitvijo prvenstva postanete reĹĄitelj sezone. To vam Ĺželimo! ÂťHvala, ampak je ĹĄe prezgodaj kar koli reÄ?i o tem.ÂŤ Boste sprejeli, Ä?e vam bodo ponudili vlogo prvega trenerja za daljĹĄe obdobje? ÂťZa zdaj je dogovor do konca jesenskega dela, potem pa bomo videli, kako in kaj.ÂŤ đ&#x;”˛
S. Vovk
Stane Vovk
TAKO so igrali
PuĹĄnik ni veÄ? trener jesenskih prvakov Odnesel ga je nepriÄ?akovan poraz v KrĹĄkem – Rudar konÄ?al na predzadnjem mestu NogometaĹĄi vodilne Olimpije so v zadnjem jesenskem krogu v prvi nogometni ligi morda doĹživeli celo najveÄ?ji rezultatski stres v prvem delu prvenstva, vsekakor pa pravi pretres na trenerski klopi. Na gostovanju pri novincu KrĹĄkem so doĹživeli prvi jesenski poraz v gosteh. Pred tem gostovanjem so glede na to, da so na prvi jesenski tekmi kot gostje zmagali z 2 : 0, v StoĹžicah pa s 5 : 0, veljali za dejanske, ne le papirnate favorite. ÄŒeprav so tudi na tej tekmi nastopili brez jeseni najboljĹĄega strelca v ligi AndraĹža Ĺ porarja, ki bo nogometno pot nadaljeval v ĹĄvicarskem Baslu, so verjeli v nove tri toÄ?ke in to, da bodo spomladi nadaljevali s ĹĄestimi toÄ?kami prednosti pred Mariborom. KrÄ?ani so krog pred tem v Mariboru izgubili z 0 : 6, a jim ta njihov najhujĹĄi jesenski poraz ni vzel volje do igranja nogometa. Tudi proti LjubljanÄ?anom jim je slabo kazalo, saj so gostje povedli Ĺže po slabih desetih minutah igre. V 32. minuti je sodnik Matej Jug izkljuÄ?il enega od domaÄ?ih igralcev in po prvem delu so dvoboj izgubljali z 0 : 1. V nadaljevanju niso imeli veÄ? Ä?esa izgubiti, gostje pa so bili najbrĹž prepriÄ?ani, da jih bodo z igralcem veÄ? ĹĄe tretjiÄ?
premagali to jesen. A domaÄ?i so preseneOlimpijo za njimi zaostaja le tili s preobratom ter se veselili zmage za tri. Skratka, bera 'rudarjev' z 2 : 1. Katastrofa! ÄŒe Ĺželimo je veliko slabĹĄa, kot so Ĺželeli biti prvaki, se take tekme ne in naÄ?rtovali. Delni vzrok smejo dogajati,ÂŤ je dejal po za slab jesenski rezultat boleÄ?em porazu eden izmed je gotovo tudi v tem, 'zmajev'. TakĹĄnega mnenja da novemu vodstvu je bilo tudi vodstvo kluba in kljub velikemu priv torek sporoÄ?ilo, Âťda sta se zadevanju (ĹĄe) klub in glavni trener moĹĄtva ni uspelo poteMarijan PuĹĄnik sporazumno gniti kluba iz razĹĄla.ÂŤ Maribor po zmagi s finanÄ?nih te5:0 v Kopru LjubljanÄ?anom Ĺžav. PlaÄ?e priĹže krepko diha za ovratnik. hajajo z zamuZaostaja le ĹĄe za tri toÄ?ke. do in, kot pravijo, ko jo doTrener Jernej Javornik se bijo, se ne morejo najesti za NogometaĹĄi Rudarja so v predzadnjem krogu po pe- zaveda, da bodo morali med mesec dni nazaj in za mesec pripravami krepko zavihati naprej. ÄŒe bi bilo prvenstvo tih krogih, v katerih so si prirokave. igrali zgolj skromno toÄ?ko, le konÄ?ano, bi bile pred njimi uspeli 'izkopati' nove tri toÄ?ke. Od ZavrÄ?a so kvalifikacije za obstanek v ligi. Na sreÄ?o je bili boljĹĄi z 1 : 0. Polni optimizma so priÄ?a- pred njimi in vsemi prvoligaĹĄi ĹĄe spomladankovali tudi zadnjo jesensko tekmo v Dom- ski del, v katerem pa bodo morali pokazati Ĺžalah. Statistika je bila na njihovi strani. V veliko veÄ? Ĺživljenja, kot so ga v prvem delu. 4. krogu so v tamkajĹĄnjem ĹĄportnem parku Skratka, pred trenerjem Jernejem Javornislavili gladko z 2 : 0, v 13. je bilo ob jezeru 1 kom je gotovo zahtevna naloga, da moĹĄtvo : 1. Prav zato so upali na preseneÄ?enje (vsaj zadrĹži v elitni slovenski nogometni druĹĄÄ?ini, v obliki toÄ?ke) tudi na tem sreÄ?anju. Bil pa strokovno vodstvo pa, da nadaljuje iskanje fije to raÄ?un brez krÄ?marja. DoĹživeli so visok nanÄ?nih reĹĄitev. Prvenstvo bodo predvidoma nadaljevala poraz z 0 : 4 in prezimili bodo s skromnimi 22 toÄ?kami. TolaĹžijo se lahko s tem, da imata 27. februarja. V uvodnem krogu drugega detoliko toÄ?k tudi Koper in Krka. Celje, ki je na la bodo VelenjÄ?ani gostili prav tekmeca z zadnjih ĹĄestih tekmah osvojilo kar dvanajst dna lige KrĹĄko. đ&#x;”˛ S. Vovk toÄ?k, pa ima na ĹĄestem mestu le toÄ?ko veÄ? od njih. Toda zadnje KrĹĄko po veliki zmagi nad
Rokomet – pokal Slovenije, 1/16 finala Celje Pivovarna LaĹĄko – RK Gorenje Velenje 30:25 (12:11) Celje: Gajić (11 obramb), Lesjak (4 obrambe); BlagotinĹĄek 1, Ivić 1, Barbarskas 5, Janc 5, MarguÄ? 5, Poteko 5, Zarabec 2, DujmoviÄ?, Kodrin 1, FiĹžuleto, Patrianova, DobelĹĄek, Mlakar 3, Ĺ˝viĹžej 2. Trener: Branko TamĹĄe. Velenje: Ferlin (5 obramb), B. Burić (6 obramb); BoĹžović 1, Cehte 1, Medved 1, S. Burić 4, OvniÄ?ek 3, Szyba 1, Skube 4, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 7 (3), KleÄ? 1, Gams, Ratajec, Nosan 1, BeÄ?iri. Trener: Gregor Cvijić. Sedemmetrovke: Celje 5 (5); Gorenje 3 (4); izkljuÄ?itve: Celje 12 minut; Gorenje 4 minute. Drugi rezultati: Cerklje – Koper 2013 23:38 (9:19), Ĺ kofljica Pekarna PeÄ?jak – DOL TKI Hrastnik 24:31 (8:17), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica – KrĹĄko 33:35 (19:20), Rudar – Mokerc-Ig 24:27 (12:17), Riko Ribnica – Jeruzalem OrmoĹž 34:25 (16:9), ÄŒrnomelj – Sevnica 34:35 (14:12), Metlika – Herz Ĺ martno 32:36 (19:23), Maribor Branik – Krka 31:25 (16:16), RadeÄ?e-Mik Celje – Urbanscape Loka 20:31 (12:15), Drava Ptuj – Slovenj Gradec 2011 36:38 (13:16), AjdovĹĄÄ?ina – Krim 27:34 (11:18), Jadran 2009 Hrpelje Kozina – Arcont Radgona 28:24 (14:9), Radovljica – Trimo Trebnje 26:38 (10:17), Pomurje – BreĹžice 30:34 (14:22).
1. NLB Leasing liga, 14. krog RK Gorenje Velenje – RK Sevnica 35:20 (16:11) Velenje: Ferlin (5 obramb); B. Burić (5 obramb); BoĹžoviÄ? 1, Cehte 5, Medved 7, OvniÄ?ek 2, Szyba 2, Skube 6, GolÄ?ar 6, Ĺ oĹĄtariÄ? 2, KleÄ? 1, Gams, Ratajec 2, Nosan, BeÄ?iri 2. Trener: Borut Plaskan. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (6); Sevnica 1 (3); IzkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut; Sevnica 14. Drugi rezultati: Istrabenz Plini Izola – Krka 21:28 (11:11), Dobova – Riko Ribnica 27:27 (14:15), Trimo Trebnje – Koper 2013 24:23 (11:12), Urbanscape Loka – Slovenj Gradec 2011 31:25 (18:12), Maribor Branik – Jeruzalem OrmoĹž 24:23 (9:9), Celje Pivovarna LaĹĄko – Slovan 40:22 (21:12) Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 14 tekem - 26 toÄ?k, 2. Celje Pivovarna LaĹĄko 14 – 26, 3. Urbanscape Loka 14 – 19, 4. Koper 2013 14 – 18, 5. Jeruzalem OrmoĹž 14 – 18, 6. Krka 14 – 17, 7. Maribor
Branik 14 – 17, 8. Riko Ribnica 14 – 15, 9. Trimo Trebnje 14 – 12, 10. Dobova 14 – 8, 11. Istrabenz Plini Izola 14 – 8, 12. Slovenj Gradec 2011 14 – 6, 13. Slovan 14 - 3 (-1), 14. Sevnica 14 – 2.
1. SRL, Ĺženske, 10. krog Velenje – Jadran Blumarine Hrpelje-Kozina 36:24 (17:11), Branik – Zagorje 24:35, Krka – BreĹžice 29:21 (15:9), Celje Celjske mesnine – Ĺ˝URD. Koper 29:26 (15:14), Zelene doline Ĺ˝alec –Krim Mercator 25:42 (12:21). Vrstni red: 1. Zagorje 10 tekem - 19 toÄ?k, 2. Krim 9 – 17, 3. Krka 10 – 13, 4. AjdovĹĄÄ?ina 8 – 12, 5. Celje 8 – 11, 6. Koper 10 – 10, 7. Ĺ˝alec 10 – 10, 8. Ljubljana 10 – 10, 9. Velenje 9 – 6, 10. Branik 10 – 4, 11. Jadran Bluemarine 10 – 2, 12. BreĹžice 10 – 0.
Nogomet – 1. Liga Telekom Slovenije, 22. krog DomĹžale - Rudar 4:0 (2:0) Strelci: 1:0 ÄŒrnic (35.), 2:0 Skubic (45./11 m), 3:0 Mance (57.), 4:0 Zec (59.). Rudar: Radan, PiĹĄek, PraĹĄnikar (od 52. Grgić), ÄŒrnÄ?iÄ?, S. Babić (od 64. Krcić), Kocić, Tolimir, Ihbeisheh, DĹžinić, Knezović, M. Babić. Trener: Jernej Javornik. Rumena kartona: Leon ÄŒrnÄ?iÄ? (11), Matej Radan (45). Drugi izidi: ZavrÄ? - Krka 2:1 (0:1), Celje - Gorica 2:2 (1:0), DomĹžale - Rudar 4:0 (2:0), KrĹĄko - Olimpija 2:1 (0:1), Luka Koper – Maribor 0:5 (0:4). Vrstni red: 1. Olimpija 46 (53:18), 2. Maribor 43 (55:23), 3. DomĹžale 38 (32:14), 4. Gorica 35 (34:33), 5. ZavrÄ? 30 (25:26), 6. Celje 23 (18:36), 7. Koper 22 (25:37), 8. Krka 22 (17:31), 9. Rudar 22 (18:33), 10. KrĹĄko 19 (11:37).
KoĹĄarka - Liga Telemach, 8. krog Zlatorog - Elektra 95:58 (23:13, 51:25, 73:46) Elektra: J. Kosi 4 (0:3), OmladiÄ? 3 (1:3), Turner 12 (3:4), BukoviÄ? 3, Ä?urica 14 (4:6), Avramovski 6, Hasić 7 (1:2), Milovac 9 (2:2). Prosti meti: Zlatorog 21:26, Elektra 11:20. Met za tri toÄ?ke: Zlatorog 10:25 (VaĹĄl 3, Vujasinović 2, MaÄ?ek 2, Abrams, Ä?ekić, Jeftić), Elektra 7:18 (Ä?urica 2, Hasić 2, Turner, BukoviÄ?, Milovac). Osebne napake: Zlatorog 22, Elektra 24. Pet osebnih: Jurak (37.).
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 17
Z razlogi in ciljem sam po Via Alpini
Zlatorog je imel prevelik rog
40. rojstni dan zaznamoval z 2624 kilometrov dolgo potjo po Alpah – V 107 dneh skozi osem drŞav
LaĹĄko, 12. decembra – KoĹĄarkarji Zlatoroga so v 8. krogu lige Telemach moÄ?no premagali Elektro s 95 : 58 (23 : 13, 51 : 25, 73 : 46) in pod vodstvom novega trenerja AleĹĄa Pipana zabeleĹžil Ä?etrto zmago v ligi Telemach ter tako prekinil negativen niz zadnjih tekem. Elektra je na drugi strani doĹživela ĹĄesti poraz, tako da ob zgolj eni zmagi ostaja na
Igor Gruber: Želim spodbuditi ljudi, da si postavijo na videz nemogoÄ?e cilje in jih potem z majhnimi, drobnimi, a vztrajnimi koraki doseĹžejo. ÄŒe jih ne, imajo vsaj zavedanje, da so poskusili.ÂŤ
Tatjana PodgorĹĄek
Pot sreÄ?anj z naravo in samim seboj bi lahko oznaÄ?ili izziv, za katerega se je ob praznovanju 40. rojstnega dne odloÄ?il VelenjÄ?an Igor Gruber, planinski vodnik in turni smuÄ?ar. Na pot Via Alpina rdeÄ?e barve se je podal v Monaku v prvi polovici junija, konÄ?al pa jo je po 107 dneh hoje v Trstu v prvi polovici septembra. Na 2624 kilometrov prehojeni poti, od tega je bilo kar 139 kilometrov hoje navkreber, je preÄ?kal osem drĹžav (Monako, Francijo, Ĺ vico, Liechtenstein, NemÄ?ijo, Avstrijo, Italijo in Slovenijo), kar 44-krat je preÄ?kal drĹžavne meje. Na koncu poti v Trstu (tudi od tu je Ĺželel priti peĹĄ v Velenje, a mu je zmanjkalo Ä?asa in denarja), mu je bilo kar malo Ĺžal, da je vsega konec, saj bi kakĹĄen mesec poti ĹĄe gotovo zmogel. Svoj naÄ?rt je najprej razkril sodelavcem in jih prosil za dovoljenje. ÂťBreme moje odsotnosti pade nanje. Podprli so me tako, da so opravili delo, pa tudi s prispevki iz svojih Ĺžepov so mi pomagali pri uresniÄ?itvi sanj,ÂŤ je povedal v pogovoru Igor. Veliko hitreje, kot je priÄ?akoval, je odloÄ?itev sprejela Ĺžena, tudi sama navduĹĄena planinka. Mama pa se vedno spraĹĄuje, zakaj si postavlja takĹĄne izzive. ÂťZa vsako stvar, ki jo poÄ?nem, sploh Ä?e je zunaj normalnih okvirjev, jo poÄ?nem z razlogom in ciljem. V prvi vrsti sem jo namenil svoji Ĺženi Katji. Ĺ˝elel pa sem odgovoriti na teĹžave, ki jih vidim v sluĹžbi, v druĹžbi in opozoriti na to, da nismo veÄ? povezani z naravo, kot smo bili ĹĄe pred 30 leti. Ĺ˝elel sem dodati del k promociji planinstva, pohodniĹĄtva, predvsem veÄ?dnevnega pohodniĹĄtva, ki je povezano z vztrajanjem posameznika in premagovanjem samega sebe. Mladim Ĺželim s projektom dokazati, da je raÄ?unalnik zelo omejen medij, ki lahko pokrije le dva Ä?uta, pa ĹĄe tista bolj povrĹĄno. Od prednikov smo dobili pet zelo zanimivih Ä?utov, s katerimi doĹživljamo svet okoli sebe. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe duhovno komponento, jih imamo ĹĄest in doĹživeti jih dejansko je nekaj povsem drugega, kot si stvari ogledati preko raÄ?unalnika. Enako velja za medsebojno komunikacijo. VpraĹĄajte svojo babico, kaj ima raje: da ji poĹĄljete 100 sms-ov ali da jo enkrat obiĹĄÄ?ete.ÂŤ
Kaj je ÂťgnaloÂŤ? Ocenil je, da je 40 let Ĺživljenja prelomnica, ki postavlja mnoga vpraĹĄanja. Glede na to, da je za njim Ĺže pozitivna izkuĹĄnja izpred osmih let, ko je prehodil slovensko planinsko pot v enem kosu v 24 dneh, se je odloÄ?il, da je Ĺživljenjski mejnik
dnu razpredelnice. Gostitelji so bili boljĹĄi vseh ĹĄtirideset minut, zmagovalec pa je bil praktiÄ?no znan Ĺže ob glavnem odmoru. Prednost Zlatoroga je bila takrat Ĺže 26 toÄ?k, do konca pa je narasla na 37, kar je najviĹĄja prednost LaĹĄÄ?anov v tej sezoni. V devetem krogu (19. 12.) bo đ&#x;”˛ Elektra gostila PortoroĹž.
Sprejem za nordijske kombinatorce
Želim dokazati, pokazati ‌
Globalni odklop in vnoviÄ?na postavitev stvari na svoje mesto
17
Ĺ PORT
17. decembra 2015
priloĹžnost za globalni odklop ter za vnoviÄ?no postavitev stvari na svoje mesto. ÂťZadnjih osem let je bilo zelo napornih v sluĹžbi in tudi sicer, preĹžetih je bilo z veliko dela, napora, stresa. TakĹĄna pot je priloĹžnost, da preÄ?istiĹĄ nekatere stvari v sebi, odnose s svojimi bliĹžnjimi, z Ĺženo, sodelavci, spoznanja pa nato uveljaviĹĄ v vsakdanu. Gre za romanje k samemu sebi, svojemu bistvu, bliĹžnjim, Bogu, ljudem ob poti, ki jih sreÄ?aĹĄ. Na ta naÄ?in laĹžje odgovoriĹĄ na vpraĹĄanja, kdo si, kaj poÄ?neĹĄ, kaj ĹželiĹĄ. Za takĹĄna razmiĹĄljanja sem imel dovolj Ä?asa.ÂŤ Poleg omenjenih ÂťsreÄ?anjÂŤ si bo to dogodivĹĄÄ?ino zapolnil po snidenjih z Ĺženo, ki ga je obiskala vsakih 14 dni, mu prinesla obleko, obutev. SreÄ?anja z njo so ju zelo zbliĹžala. Med pomembnejĹĄa spoznanja uvrĹĄÄ?a to, da smo vsi zelo razvajeni. ÂťStvari jemljemo za samoumevne, Ä?eprav mnoge niso. Mislimo, da si vse zasluĹžimo, ker smo garali. Ob tem pozabimo na hvaleĹžnost za dobrine, ki so nam naklonjene, usluge, ki nam jih drugi nudijo, pa tega niti ne opazimo.ÂŤ
Le nekaj deĹževnih dni, brez hujĹĄih zdravstvenih teĹžav
Na dan je s 14-kilogramskim nahrbtnikom prehodil od 15 do 40 kilometrov, odvisno od teĹžavnosti poti. Na nekaterih delih poti Via Alpine vÄ?asih veÄ? dni ni sreÄ?al nikogar, vÄ?asih kakĹĄnega pohodnika, ki je ĹĄel v obratno smer, kot je ĹĄel sam, torej od Trsta do Monaka. Igor je ubral nasprotno smer zaradi motivacije – bliĹže Trstu, bliĹže domu. Spal je v planinskih koÄ?ah, planinskih hotelih, kmeÄ?kih turizmih, na prostem. Tu in tam so mu druĹžbo delali kozorogi, gamsi in
druge divje Ĺživali. Imel je sreÄ?o, da je imel v 107 dneh le 20 dni deĹžja in nobenih hujĹĄih zdravstvenih teĹžav. Na poti ga je spremljala GPS naprava, o premagovanju in dogodivĹĄÄ?inah je sproti obveĹĄÄ?al na Facebooku.
nem prvenstvu v nordijski kombinaciji postal drĹžavni prvak v nordijski kombinacji med mladinci do 16 let, OĹžbej Jelen je zasedel 6. mesto, Denis Pikelj pa 10. mesto. Jan Bombek je drĹžavni prvak v nordijski kombinaciji med deÄ?ki do 15 let, osvojil pa je tudi 5. mesto v nordijski kombinaciji med mladinci do 16 let. Jerneja Brecl je drĹžavna prvakinja v nordijski kombinaciji v kategoriji deklice do 15 let. Osvojila je tudi bronasto medaljo v
SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje letos praznuje Ĺže 60-letnico delovanja. Trenutno je aktivnih 31 tekmovalcev in tekmovalk v smuÄ?arskih skokih ter nordijski kombinaciji, od tega je sedem deklet. NajveÄ?je uspehe kluba so letos v svojih kategorijah dosegli GaĹĄper Berlot, Marjan Jelenko, Vid Vrhovnik, AljaĹž Osterc, GaĹĄper Brecl, Rok Jelen in OĹžbej Jelen.
Vsak del poti, pravi Igor, je bil po svoje lep. Najbolj navduĹĄile so ga Savojske Alpe, prevzel ga je Mont Blanc, pot, ki vodi mimo Chamonixa, in Ä?udoviti razgledi na tej poti. ÄŒudoviti so bili Dolomiti in Karnijske Alpe. Lep je pogled na slovenske gore. ÂťPrvobitnost naĹĄih Alp je v primerjavi z drugimi predeli lepo ohranjena, ker ni velikih posegov v naravo.ÂŤ
Ĺ e nekaj Ä?asa se bo drĹžal Via Alpine
Da bi o letoĹĄnji pohodniĹĄki dogodivĹĄÄ?ini napisal knjigo, za zdaj ne razmiĹĄlja, ker se ni zgodilo niÄ? posebnega – pravi – razen notranje preobrazbe. Je pa posnel za nekaj ur videoposnetkov in 12 tisoÄ? fotografij. Bogato gradivo je Ĺže uredil in na predstavitvah po Sloveniji poskuĹĄa ljudi navduĹĄiti, naj na Ĺživljenje pogledajo ĹĄe s kakĹĄne druge strani. Ne nazadnje si bo poskuĹĄal povrniti del stroĹĄkov, ki jih je ocenil na blizu 13 tisoÄ? evrov. NaÄ?rtuje nove podvige? ÂťJih. Za nekaj Ä?asa se bom ÂťdrĹžalÂŤ Via Alpine in poskuĹĄal prehoditi katero od poti, ki niso tako dolge, jih pa oznaÄ?uje drugaÄ?na barva. Imam pa ĹĄe nekaj drugih naÄ?rtov, ki pa jih ne bi razkrival,ÂŤ đ&#x;”˛ je sklenil pogovor Igor Gruber.
Drevova in TirĹĄek
LetoĹĄnji december bo za Klub sinhronega plavanja Rusalka prav razgiban, saj bodo plesalke do konca meseca nastopile kar v dveh evropskih prestolnicah. Srbska zveza sinhronega plavanja je v zaÄ?etku decembra povabila naĹĄe sinhrone plavalke na FINA mednarodni pokal za mlajĹĄe kategorije. XVI. Crystal Cup so organizirali v ĹĄportnem centru VraÄ?ar (Beograd). Zaradi trenutnih razmer so se vabilu odzvale le ĹĄtiri plavalke, ki pa so v moÄ?ni konkurenci iz ĹĄestih drĹžav in sedemnajstih klubov veÄ? kot korektno zastopale barve Slo-
Ljubljana – Zveza za ĹĄport invalidov – paraolimpijski komite, je na nedavni prireditvi razglasil svoje najboljĹĄe ĹĄportnike – posameznike in ekipo. NajboljĹĄa ĹĄportnica leta 2015 je alpska smuÄ?arka Anja Drev iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju, sicer Ä?lanica SmuÄ?arskega kluba Mozirje, ki je – med drugim – na 18. olimpijskih igrah gluhih v smuku osvojila tretje mesto. NajboljĹĄi ĹĄportnik leta 2015 pa je tako kot lani FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek iz Gornjega Grada, sicer Ä?lan Strelskega druĹĄtva MroĹž Velenje. Na treh strelskih tekmah svetovnega pokala je osvojil po eno prvo, drugo in tretje mesto v svoji kategoriji. Izpolnil pa je tudi normo za paraolimpijsko kvoto za Rio 2016.
đ&#x;”˛
smuÄ?arskih skokih pri deklicah do 15 let. Vid Vrhovnik je osvojil dva naslova drĹžavnega prvaka v nordijski kombinaciji, in sicer med mladinci do 18 in med mladinci do 20 let. Naslov drĹžavnega prvaka je osvojil tudi nordijski kombinatorec Marjan Jelenko, GaĹĄper Berlot pa je postal podprvak. Ekipa SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje je v kategoriji mladinci do 16 let osvojila tudi 3. mesto v nordijski kombinaciji.
NavduĹĄile so ga Savojske, naĹĄe Alpe manj okrnjene
Razgiban december za Rusalke venije. Med deklicami so tekmovale Brina KovaÄ? (25.), Vika GolÄ?er (21.) in Ĺ˝iva MatjaĹž (9.) ter v kadetski kategoriji Pija Lesnjak (5.). S Svojimi rezultati so prijetno presenetile. Pija in Ĺ˝iva sta v duetih zasedli 16. mesto in se bosta konec prihodnjega tedna v Zagrebu z reprezentanco udeleĹžile tradicionalne boĹžiÄ?ne revije. ÄŒlanice reprezentance so tudi Pia KremĹžar, Tia Delopst, Petra Drev, Neja Veternik, Janja Skarlovnik in Monika Tajnik.
Velenje, 11. decembra – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel mlade nordijske kombinatorce, ki so na jesenskih drĹžavnih prvenstvih osvojili naslov drĹžavnih prvakov. Za uspehe jim je Ä?estital. Sprejema so se udeleĹžili predsednik SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje Bogdan Plaznik, trenerja kluba Darko in Rolando Kaligaro ter odliÄ?ni mladi tekmovalci. Rok Jelen je na drĹžav-
đ&#x;”˛
�����n���k��o�������������eloťk���e��������elenje Tel������������������������1���������www.rile-servis.si
đ&#x;”˛
tp
ica���cďż˝loďż˝iďż˝oďż˝ A��o���aniÄ?na���laďż˝n lďż˝nďż˝gaďż˝konjiÄ?kaďż˝ ponu��o��a��a��gaďż˝jďż˝k ijoďż˝na����� ����-����Ä?noďż˝garanc ajďż˝n����lďż˝. priďż˝na��kupljďż˝n��in��gr
#
NAJNOV�J�A� �A����KA�AVTO-OPTIKA Izkoristite��riloŞnost�in��ri�eljite� avto�na��re�le���o�vozja
���na�c�na�������₏������
��kupono��������₏� ���on�je��no��lj����o����������1���
�����
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
17. decembra 2015
Poklon druĹžinam MSNZ V GostiĹĄÄ?u Janez v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju, so zadnji ponedeljek v novembru oĹživeli spomini na Ä?as slovenskega osamosvajanja. To je spomin na Ä?as, ko so iz skladiĹĄÄ? teritorialne obrambe, policije in manevrskih struktur odpeljali oroĹžje na tajne lokacije, na domove ĹĄestih druĹžin na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki so sode-
lovale v projektu ÂťTajna skladiĹĄÄ?a 1990 – 1991ÂŤ, in so varovale in skrivale poleg oroĹžja in streliva takratne Teritorialne obrambe tudi prebegli helikopter JLA Gazela. Letos je minilo 25 let od odloÄ?itve takratnega ObÄ?inskega Ĺ taba TO Velenje, da se oboroĹžitev
in strelivo, ki je bilo skladiĹĄÄ?eno v skladiĹĄÄ?u takratnega ObÄ?inskega ĹĄtaba TO, zaradi varnosti dispenzira tudi v tajna skladiĹĄÄ?a na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Posamezniki in posamezne druĹžine so tako na neuradnih tajnih lokacijah v Ä?asu od 05. 10. 1990 do 18. 7. 1991 hranili in varovali veÄ?je koliÄ?ine oroĹžja in streliva. Pomembno in
Ä?astno vlogo je pri tem imelo tudi ĹĄest druĹžin iz obmoÄ?ja sedanje obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, in sicer druĹžina Mazej iz Belih Vod, druĹžina SoviÄ? (po domaÄ?e KriĹĄtan) iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, druĹžini Juvan (po domaÄ?e Ĺ˝ohar) iz Zavodenj in RezoniÄ?nik (po domaÄ?e LeskovĹĄek) iz Belih Vod, kjer so
TrÄ?ila v sluĹžbeno vozilo Velenje, 10. decembra – V Ä?etrtek ob 18.40 uri, so velenjske policiste poklicali iz deĹžurne ambulante velenjskega zdravstvenega doma in jih obvestili, da je voznica osebnega avtomobila pri manevriranju trÄ?ila v njihovo sluĹžbeno vozilo. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreÄ?e in ugotovili, da je prometni nesreÄ?i botroval tudi alkohol. Voznici so izdali plaÄ?ilni nalog.
Tatinski prijatelj Vinska Gora, 10. decembra –Tatovi tudi minuli teden niso poÄ?ivali. V Ä?etrtek je policiste poklicala krajanka Vinske Gore, ki je povedala, da so ji iz hiĹĄe odnesli dva televizorja, oblaÄ?ila, tiskalnik, raÄ?unalnik in zlat prstan. Policisti so ugotovili, da ji je 10 tisoÄ? evrov vreden ÂťplenÂŤ ukradel njen prijatelj iz Ĺ˝alca v dopoldanskem Ä?asu, ko je ni bilo doma. Policisti bodo tatinskega prijatelja ovadili.
Iz spalnice odnesel 200 evrov Vinska Gora, 11. decembra - Policisti so v petek zveÄ?er obravnavali vlom v hiĹĄo v zaselku PireĹĄica. Po podatkih lastnika je vlomilec v hiĹĄo nepovabljen vstopil med 17.30 in 21.30 uro. Policisti so ugotovili, da je z
poleg oroĹžja in streliva Ä?uvali tudi prebegli helikopter JLA Gazela. Pri druĹžini Vidic iz Ĺ oĹĄtanja in druĹžini TopliĹĄek iz Raven pa je bilo v letih 1990 in 1991 tajno skladiĹĄÄ?e oroĹžja Postaje milice Velenje. V spomin na te dogodke sta obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj skupaj z druĹži-
nami, ki so prejele Ä?astni naziv ÂťSlovenska druĹžinaÂŤ organizirala 3. sreÄ?anje druĹžin MSNZ. Ĺ˝upan Darko Menih se je ob tej priloĹžnosti prisotnim udeleĹžencem MSNZ ponovno poklonil v spomin na njihovo takratno opravljeno zahtevno in herojsko nalogo. S predsednikom organi-
neznanim predmetom poĹĄkodoval kletno okno in si tako utrl pot v hiĹĄo. Pregledal je notranjost, iz spalnice pa odnesel 200 evrov gotovine. Policisti so naĹĄli sledi obuval, ki jih bodo poslali na analizo v upanju, da vlomilca kmalu izsledijo. To velja tudi za vlom, o katerem so bili policisti obveĹĄÄ?eni v nedeljo. Tokrat je iz hiĹĄe izginila zlatnina.
ParkiriĹĄÄ?a niso varna Velenje, 12. decembra – Nepridiprav je v soboto zveÄ?er vlomil v golfa, ki je bil parkiran na parkiriĹĄÄ?u pri golf igriĹĄÄ?u ob Ĺ kalskem jezeru. Lastnik avta pogreĹĄa 35 evrov gotovine in prenosni raÄ?unalnik. Policisti vlomilca ĹĄe niso prijeli.
Okregala varnostnike in policiste Velenje, 13. decembra - V noÄ?i iz sobote na nedeljo, ob 3. uri zjutraj, so nas varnostniki iz lokala Ritmo cafe policiste obvestili, da v lokalu krĹĄi javni red in mir vinjena gostja. Do prihoda policistov v lokal so jo varnostniki zadrĹžali. Ĺ˝enka je tudi policistom povedala nekaj krepkih. Ker se nikakor ni umirila, so jo policisti odpeljali na policijsko postajo, kjer je prespala v prostorih za pridrĹžanje. Ko se je streznila, so ji izroÄ?ili plaÄ?ilni nalog z zajetnim ĹĄtevilom prekrĹĄkov.
zacije Leonom Stropnikom pa sta obljubila, da bodo ta sreÄ?anja tradicionalna. Sledilo je prijetno druĹžabno sreÄ?anje in obujanje spominov na Ä?as osamosvajanja.
ZakljuÄ?na seja
V sredo, 9. decembra, pa smo se predsedniki OZVVS, Ä?lani predsedstva veteranov zahodno-ĹĄtajerske pokrajine zbrali na zakljuÄ?ni seji na sedeĹžu veteranov OZVVS Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je ob tej priloĹžnosti izrazil zadovoljstvo, da so domaÄ?i veterani ob peti obletnici dobili primerne prostore, kar bo gotovo obogatilo delovanje druĹĄtva. Vsem gostom je zaĹželel prijetno bivanje v Ĺ oĹĄtanju in prijazno novo leto. Pozdravom se je pridruĹžil predsednik POZĹ P major Zdenko Trpin in nas seznanil z dogodki na nivoju ZVVS ter nalogah, ki so ĹĄe pred nami. Na koncu uradnega dela smo strnili misli in zadovoljni ugotovili, da smo bili v letu 2015 zelo delovni in uspeĹĄni. Na turistiÄ?ni kmetiji Pirnat v TopolĹĄici pa smo si kasneje zaĹželeli veliko zdravja in sreÄ?e v letu 2016. đ&#x;”˛
Leon Stropnik
V peĹĄca trÄ?il na prehodu za peĹĄce Velenje, 14. decembra – V ponedeljek ob 13.30 so policiste poklicali iz deĹžurne ambulante ZD Velenje, ker je pri njih iskal pomoÄ? peĹĄec, ki je bil poĹĄkodovan v prometni nesreÄ?i. Zgodila se je, ko je peĹĄec na oznaÄ?enem prehodu za peĹĄce na cesti talcev preÄ?kal cesto iz smeri Jenkove ceste v smeri nakupovalnega centra. Ko je hodil po prehodu, je iz smeri ĹželezniĹĄke postaje po Cesti talcev pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila opel astra. Vozilo je bilo sive barve, starejĹĄi letnik, registrska ĹĄtevilka je bila varaĹždinska. Voznik je pred prehodom ustavil, da peĹĄcu omogoÄ?i prehod. Ko je priĹĄel pred sprednji del vozila, pa je neznani voznik avto zapeljal nekoliko naprej in pri tem trÄ?il v peĹĄca v predel noge. Po trku je voznik nadaljeval voĹžnjo v smeri Partizanske ceste.
Kdo jo je okradel? Velenje, 14. decembra - V ponedeljek ob 13.30 je policiste poklicala VelenjÄ?anka, ki je v svojem stanovanju na BraÄ?iÄ?evi cesti pogreĹĄala 10 evrov gotovine in 990 evrov vredno zlatnino. Policisti niso naĹĄli sledov vloma, stanovanje pa je bilo zaklenjeno. Zato se bodo najprej pogovorili z njenimi bliĹžnjimi, ĹĄele potem pa preiskavo razĹĄirili.
Iz POLICIJSKE beleĹžke
Hrupni in razsvetljeni prazniÄ?ni dnevi BoĹžiÄ?no-novoletni prazniÄ?ni dnevi so vse bliĹžje, z njimi pa tudi obdobje prodaje in uporabe pirotehniÄ?nih izdelkov. Uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov s ĹĄkodljivimi posledicami je v zadnjem desetletju moÄ?no upadla, kar je zagotovo rezultat naÄ?rtnega in sistemskega pristopa policije, ki je bil usmerjen v zmanjĹĄanje uporabe in s tem tudi tovrstne problematike. Projekt ÂťBodi zvezda, ne meÄ?i petard!ÂŤ usluĹžbenci policije izvajajo Ĺže osem let in rezultati so zelo pozitivni. V Ä?asu lanskoletnih boĹžiÄ?no-novoletnih praznikov so usluĹžbenci policije zabeleĹžili najniĹžje ĹĄtevilo poĹĄkodb, poĹĄkodovanega premoĹženja in prekrĹĄkov doslej. Obravnavali so (le) 96 krĹĄitev, kar je obÄ?utno manj kot v preteklih letih in kar potrjujejo tudi statistiÄ?ni podatki: leto 2013 – 128, leto 2012 – 150, leto 2011 – 219, leto 2010 – 175, leto 2009 – 171 in leto 2008 – 167. Dejstvo je, da vseh krĹĄitev policisti niso obravnavali, vendar obravnavano ĹĄtevilo potrjuje stopnjo in obseg problematike, ki se je dejansko obÄ?utno zmanjĹĄala in smo jo lahko zaznali tudi sami brez vpogleda v statistiÄ?ne evidence. Eno od pozitivnih in razveseljujoÄ?ih dejstev je prav gotovo tudi ĹĄtevilo poĹĄkodovanih ob uporabi pirotehniÄ?nih izdelkov, ĹĄe zlasti zaradi dejstva, da je med poĹĄkodovanimi tudi manjĹĄe ĹĄtevilo otrok in mladostnikov. V letu 2014 se je ob uporabi pirotehniÄ?nih izdelkov poĹĄkodovalo najmanj oseb doslej, in sicer (le) 8, Ä?eprav je vsaka poĹĄkodba odveÄ?. V preteklih letih so usluĹžbenci policije evidentirali naslednje ĹĄtevilo poĹĄkodovanih: leto 2013 – 16, leto 2012 – 15, leto 2011 – 12, leto 2010 – 25, leto 2009 – 23, leto 2008 – 10. Napredek je resniÄ?no oÄ?iten in le upamo lahko, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Morda bodo na to vplivale tudi spremembe doloÄ?b Zakona o eksplozivih in pirotehniÄ?nih izdelkih. Tako je prodaja ognjemetnih izdelkov 1. kategorije, katerih glavni uÄ?inek je pok, fiziÄ?nim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vkljuÄ?no 1. januarja – in ne 2. januarja, kot je bilo doslej. Uporaba ostalih pirotehniÄ?nih izdelkov (rakete, fontane, baterije, pirotehniÄ?ne vĹžigalice, Ä?udeĹžne sveÄ?ke, zlati deĹž, tortne fontane, Ä?mrlji ...) ostaja dovoljena celo leto. Kar je najbolj pomembno, prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov 2. in 3. kategorije, katerih glavni uÄ?inek je pok (gre predvsem za petarde razliÄ?nih oblik in moÄ?i), je ĹĄe vedno prepovedana. Sicer pa Zakon o eksplozivih in pirotehniÄ?nih izdelkih pirotehniÄ?ne izdelke, namenjene za zabavo, razvrĹĄÄ?a v ĹĄtiri kategorije. PirotehniÄ?ne izdelke 1. in 2. kategorije lahko uporabljajo mladoletniki, stari do 14 oziroma do 16 let, le Ä?e so pod nadzorstvom starĹĄev ali skrbnikov. Uporaba fontan in baterij je dovoljena le osebam, ki so starejĹĄe od 18 let. V 4. kategoriji so ognjemetni izdelki, ki predstavljajo veliko nevarnost in jih lahko uporabljajo le strokovno usposobljene osebe, saj gre za pirotehniÄ?ne izdelke za poklicno uporabo in je raven hrupa ĹĄkodljiva za zdravje ljudi. Letos je policistom pri promoviranju varne uporabe pirotehniÄ?nih izdelkov na pomoÄ? priskoÄ?ila Tina Maze – resniÄ?na zvezda, ki je dejala: ÂťVesela sem, da lahko prispevam tudi jaz in s svojim zgledom prenesem to opozorilo. ÄŒe bo od nespametne uporabe pirotehniÄ?nih sredstev odvrnilo vsaj enega, je moj namen uresniÄ?en, saj je odveÄ? prav vsaka poĹĄkodba s pirotehniÄ?nimi izdelki. Rada bi vam zaĹželela ĹĄe lepe, predvsem pa mirne boĹžiÄ?no-novoletne praznike, ki so pred nami. Naj minejo brez pirotehnike in v slogu tistega vsem znanega slogana: Bodi zvezda, ne meÄ?i petard!ÂŤ Kolumno zakljuÄ?ujem s svojo Ĺželjo. VeÄ? kot razsvetljenega neba od pirotehniÄ?nih izdelkov si Ĺželim razsvetljenosti v glavah in srcih ljudi. Da bi lahko laĹžje sprejemali prave odloÄ?itve in po njih tudi pravilno ravnali v svoje dobro, dobro vseh ljudi in dobro naĹĄega sveta. Obilo varnosti, dobrega in sreÄ?e v letu 2016 vam Ĺželim!
Adil Huselja varnostno ogledalo
đ&#x;”˛
Oklofutana na avtobusu
Znanec zatajil
povratnika kaznivo ovadili.
Velenje, 8. decembra - PrejĹĄnji torek ob 13.40 uri je na velenjsko policijsko postajo poklicala obÄ?anka, ki jo je znanka klofutnila med voĹžnjo na lokalnem avtobusu. Policisti so ugotovili, da jo je Ĺženska res klofnila in to brez razloga. Zaradi nespodobnega vedenja bo morala plaÄ?ati globo.
Velenje, 11. decembra - V petek je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel VelenjÄ?an, ki je policistom povedal, da je dal znancu v popravilo svoj mobilni telefon znamke Samsung. S tem ne bi bilo niÄ? narobe, Ä?e bi mu ga znanec vrnil, tako pa tega noÄ?e. Policisti so zato obravnavali kaznivo dejanje zatajitve, storilca pa bodo tudi kazensko ovadili.
DruĹžinski spor bo drag Velenje, 12. decembra - V soboto ob 14.30 so policisti mirili prepir zakoncev v BevÄ?ah. Sprla sta se zaradi tekoÄ?e druĹžinske problematike. Glede na to, da sta poroÄ?ena in Zakon o prekrĹĄkih zoper javni red in mir v takĹĄnem primeru predvideva viĹĄjo kazen za tovrstno krĹĄitev, so policisti oglobili oba.
Ni kradel prviÄ?
Vpila in Ĺžalila
Kradli pisarniĹĄki material Velenje, 8. decembra - V torek ob 8. uri zjutraj so v Mercatorjevi trgovini TrĹžnica dve mladoletni osebi zalotili pri kraji pisarniĹĄkega materiala. Poklicali so policiste, ti pa bodo o dogodku obvestili tudi okrajno sodiĹĄÄ?e.
Velenje, 12. decembra – Varnostnik v trgovini Spar v velenjskem Nakupovalnem centru je v soboto ob 11.30 uri zalotil tatu. Ta ni kradel prviÄ?, Spar pa je podal predlog za pregon. Zato bodo policisti
Velenje, 12. decembra - V soboto ob 14.00 uri je na velenjsko Policijsko postajo poklicala VelenjÄ?anka, ki ima teĹžave z znanko zaradi spora okoli dedovanja domaÄ?ije, katere skrbnica je. Tega dne je
z druĹžino odĹĄla na omenjeno domaÄ?ijo preveriti, v kakĹĄnem stanju je, ob tem pa je znanka zaÄ?ela nanjo vpiti in jo Ĺžaliti. Njeno neprimerno ravnanje so policisti ÂťnagradiliÂŤ s plaÄ?ilnim nalogom.
Trk v kroĹžiĹĄÄ?u Velenje, 13. decembra - V nedeljo ob 21. uri so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o v kroĹžiĹĄÄ?u cest pri velenjskem Mercator centru. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilnega razvrĹĄÄ?anja vozil v kroĹžiĹĄÄ?u. NihÄ?e od udeleĹženih ni bil telesno poĹĄkodovan, zato so odstopili od ogleda, udeleĹženca pa sta se sama dogovorila glede krivde in izmenjala potrebne podatke.
Vsem naĹĄim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in
Ĺželimo vesel BoĹžiÄŒ ter uspeĹĄno 2016! www.uniforest.si
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
17. decembra 2015
19
MaÄ?ek Muri na OĹ Mihe Pintarja Toleda Od zaÄ?etka ĹĄolskega leta pa vse do torka, 8.decembra, ko je potekalo praznovanje Murijevega rojstnega dne, je bilo na OĹ Mihe Pintarja Toleda kot v pravem maÄ?jem svetu – v takĹĄnem, v kakrĹĄnem so Ĺživeli maÄ?ek Muri, muca Maca, ÄŒombe in ostali mucki, ki jih je pred 40 leti ustvaril pesnik in pisatelj Kajetan KoviÄ?. UÄ?itelji so glavni knjiĹževni lik, torej maÄ?ka Murija, izvirno vpletli v ĹĄolske vsebine, uÄ?enci pa so pri tem pokazali veliko mero ustvarjalnosti in naklonjenosti do omenjene pravljice. Seveda so uÄ?enci pravljico najprej natanÄ?no prebrali, pisali besedila na to temo, se likovno udejstvovali, risali, oblikovali maÄ?ka Murija, izdelovali knjiĹžne kazalke, stojala za pisala v obliki Murija, iz kartona izdelovali maÄ?je mesto, plesali, pekli maÄ?je piĹĄkote in ĹĄe kaj. Vsi izdelki so bili na ogled prav na Murijev rojstni dan, ko smo na ĹĄoli pripravili veliko zabavo z razliÄ?nimi delavnicami, in sicer maÄ?jo igralnico,
Oven 21. 3. - 20. 4.
Nemirni boste, ker se vam bo zdelo, da vas nekdo vleÄ?e za nos. Za svoje obnaĹĄanje bo Ĺžal imel veÄ? kot tehten razlog. Ko boste to ugotovili tudi vi, mu boste v hipu odpustili. Kmalu, morda Ĺže na zaÄ?etku novega delovnega tedna, boste doĹživeli izjemen uspeh, saj boste dokonÄ?ali predolgo nedoreÄ?eno zgodbo. Oddahnili si boste. Bolj, ko se bosta bliĹžala boĹžiÄ? in silvestrovo, bolj boste z mislimi brodili po preteklosti. Breme iz preteklosti bo vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje, sploh, ker boste imeli obÄ?utek, da se vam je zgodila krivica. Utrujeni boste. Morda tudi zaradi preveÄ? lenarjenja in hrane, ki jo bo v teh dneh v izobilju. Vi pa se ji, kot po navadi, ne boste mogli upreti. V teh dneh boste spet sprejeli odloÄ?itev, da boste temu po novem letu naredili konec.
Bik 21. 4. - 20. 5.
ÄŒeprav si ne boste posebej prizadevali, bo vse teklo po ustaljenih tirih. Mnogi bi bili prav zaradi tega sreÄ?ni, vi pa boste izjemno nesreÄ?ni. In to iz dneva v dan bolj. Ĺ˝eleli si boste veÄ? akcije, veÄ? razburjenja v svojem Ĺživljenju. ÄŒas za to pa ĹĄe ne bo zrel. Ne obljubljajte preveÄ?, saj dobro veste, kako razoÄ?aran bo vaĹĄ prijatelj ali prijateljica, Ä?e potem obljub ne izpolnite. V teh dneh niste najbolj uÄ?inkoviti, zato se drĹžite nazaj. Ni tako nujno, da bi bilo treba z delom zaÄ?eti takoj. Ĺ e enkrat premislite tudi o odloÄ?itvah, ki ste jih sprejeli pred kratkim. V sluĹžbi se bodo okoliĹĄÄ?ine nenehno spreminjale, zato se boste ves Ä?as morali prilagajati. Izogibajte se neiskrenih ljudi in tudi sami povejte svojo resnico, Ä?e boste zaÄ?utili, da so ĹĄle stvari predaleÄ?. DrugaÄ?e raje molÄ?ite, tokrat bo tako bolje.
DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.
maÄ?jo plesno ĹĄolo, maÄ?jo lepotilnico, ÄŒombe izdeluje pasje bombe, Murijev foto studio. UÄ?enci in starĹĄi so se v zameno za maÄ?je kuponÄ?ke lahko posladkali z maÄ?jimi palaÄ?inkami in odĹžejali z Macino limonado. Potekala je tudi nogometna tekma, ki si jo je, tako kot tudi vse ostale delavnice, ogledal pravi maÄ?ek Muri. V Ä?ast ĹĄtiridesetletnice Mu-
rijevega rojstnega dne so uÄ?enci pripravili ĹĄe kratek kulturni program z igralskimi, plesnimi in pevskimi toÄ?kami. Takole je v svojem spisu napisal tretjeĹĄolec Filip: "Ĺ e sreÄ?a, da sem imel s seboj BoĹžiÄ?kovo kapo, da sem vse dobrote in izdelke spravil vanjo. MaÄ?ji popoldan je bil enkraten." Mi pa dodajamo – ĹĄe sreÄ?a, da imamo pravlji-
do konca leta
-70 %
vse do
na vse
Obdarite najdraĹžje izbrano in poceni! Papirnica Leonardo Velenje v centru NOVA. Poslovalnica se zapre 31.12.2015
ce, katerih junaki ĹĄe vedno Ĺživijo med nami, riĹĄejo nasmeh na ustnice otrok in budijo otroka v srcih odraslih. đ&#x;”˛
Zahvala darovalcem – ljubiteljem Ĺživali V tem boĹžiÄ?nem in prednovoletnem Ä?asu se obiÄ?ajno ljudje ozremo nazaj na dogodke, ki so se dogajali v iztekajoÄ?em se letu. Ker je to Ä?as daril in zahval za vse dobro, bi se tudi jaz ob tej priloĹžnosti rada zahvalila vsem, ki ste nam stali ob strani, za neizmerno pomoÄ? pri preskrbi brezdomnih Ĺživali s hrano in denarnimi prispevki. S tem ste zagotovili osnovne bioloĹĄke potrebe tem Ĺživalim. Upam, da vaĹĄa neizmerna volja in srÄ?nost v prihajajoÄ?em letu ne bosta usahnila in bomo lahko ĹĄe naprej skupaj opravljali tudi to plemenito dejanje. Ĺ˝elim Vam lepo preĹživete boĹžiÄ?ne praznike ter sreÄ?no, zdravo in zadovoljno leto 2016. đ&#x;”˛
od 18. 12. do 24. 12. - sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne Ĺžirije in obÄ?instva prejel film ÂťRekordÂŤ avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja; - 18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za Ĺžupane v mestni obÄ?ini Velenje, obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in obÄ?ini LuÄ?e; v mestni obÄ?ini Velenje je bil za Ĺžupana izvoljen SreÄ?ko Meh, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ivo Rakun, v obÄ?ini LuÄ?e pa Mirko Zamernik; - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najviĹĄje priznanje zveze, sveÄ?ano listino, Ä?lanici Planinskega druĹĄtva Velenje Anici Podlesnik; - 19. decembra 1991 je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Velenje; - v Penku, na cesti med Ĺ oĹĄta-
njem in Ĺ martnim ob Paki, so decembra leta 1978 na prehodu ceste preko ĹželezniĹĄke proge konÄ?no postavili svetlobne signale, saj je nezavarovan ĹželezniĹĄki prehod pred tem terjal veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; - decembra leta 1979 se je prviÄ? predstavil Rudarski oktet Velenje; - prva seja novoizvoljenega sveta obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je bila 20. decembra 1994; na njej je 20 svetnikov za predsednika sveta izvolilo Franca PeÄ?ovnika; - v noÄ?i na 20. december 1997 je poĹžar zajel ostreĹĄje ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine in ga popolnoma uniÄ?il; brez strehe nad glavo je tako zaÄ?asno ostalo 39 druĹžin; - v torek, 21. decembra 1971, so v srediĹĄÄ?u Velenja odprli novo veleblagovnico Nama; - 22. decembra 1892 se je v Puli rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman PotoÄ?nik – Noordung; njegovi predniki so izhajali iz naĹĄih krajev, saj je bil oÄ?e PotoÄ?nikove matere doma iz Vitanja, oÄ?e pa iz Slovenj Gradca; leta 1929 je PotoÄ?nik v Berlinu izdal knjigo z naslovom ÂťProblem voĹžnje po vesoljuÂŤ, s katero je postal eden od uteme-
JoĹžica VodovnÄ?nik
ÄŒeprav imajo v vaĹĄi druĹžini vsi radi zimo, le vi ne, letos tudi vam ne bo veÄ? prav, da zelena zima ĹĄe kar traja. Po svoje vam bodo ne prav zimski dnevi godili, po drugi strani pa si Ĺželite, da pride in potem Ä?im prej zapusti deĹželo. Mraz vas bo vseeno boĹžal ob sprehodih po sveĹžem zraku, saj temperature ĹĄe ne bodo pomladne, zimske pa tudi ne. Ob koncu tedna si boste zaĹželeli drugaÄ?nosti, zato bodo nekatere spremembe neizbeĹžne. ZnaĹĄli pa se boste v okolju, ki bo za vas preveÄ? resno, da bi lahko v njem iskreno uĹživali. PoiĹĄÄ?ite si novo veselje, sploh v dneh, ko so vsi bolj optimistiÄ?ni kot sicer. PrazniÄ?no vzduĹĄje bo ob koncu tedna zajelo tudi vas. Priznali si boste, da ste pogreĹĄali obÄ?utek, da so pravljice ĹĄe moĹžne. Zaradi nekoga novega znanstva boste vsak dan bolj verjeli vanje. Pogled bo povedal vse. A tega si ĹĄe ne boste upali priznati.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Kljub prednovoletni evforiji, ki vam bo tu in tam naÄ?ela Ĺživce, si ne boste Ĺželeli, da se v vaĹĄem Ĺživljenju kaj korenito spremeni. Nekaj manjĹĄih sprememb, tudi prepovedanih, pa vam bo vse bolj diĹĄalo. ÄŒetudi se boste izogibali moĹžnostim, da jih uresniÄ?ite, bodo vaĹĄe misli polno zaposlene s sanjarjenjem o prepovedanem plodu. VeÄ?no izogibanje samemu sebi in resnici, ki si je noÄ?ete priznati, pa ne bo ĹĄlo v nedogled. O nekaterih ljudeh in dogodkih iz bliĹžnje preteklosti boste tudi zato razmiĹĄljali drugaÄ?e kot prej. December bo brzel, dnevi bodo kratki, vam pa bo zmanjkalo Ä?asa za neko zelo pomembno delo. ÄŒeprav boste imeli slabo vest, jo boste potlaÄ?ili v podzavest. PrepriÄ?ali se boste, da prednovoletni Ä?as ni najboljĹĄi za to, da delo opravite. Lahko, da boste tudi zato zadnje dni v letu bolj zaskrbljeni, kot bi lahko bili. Dodatne skrbi bo povzroÄ?al partner, ki bo imel svoje muhe. Trmast bo kot vol, vi pa tokrat tudi ne boste popustili njegovim muham.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Izpolnite si tiho Ĺželjo, ki Ĺže dolgo tli v vas, pa bodo naslednji dnevi lepi. Na obisk povabite prijatelja, s katerim nista razÄ?istila neke zgodbe. Prisluhnite mu, potem pa se odloÄ?ite, kako boste reĹĄevali neugodno situacijo. ÄŒe ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloĹženja, ki vodijo v prepire. Predvsem pa naredite veÄ? za to, da utiĹĄate pomisleke in strah, ki vas spremlja Ĺže nekaj tednov. To namreÄ? ni prav niÄ? dobro za vaĹĄe poÄ?utje. NaÄ?rtovanje kratkih zimskih poÄ?itnic ali potovanja pred ali takoj po novem letu bo dobro vplivalo na vas, saj vam bo vzbudilo obÄ?utek priÄ?akovanja. Zapolnilo pa bo tudi tiste trenutke, ki ste jih prej po nepotrebnem posveÄ?ali tuhtanju, ki ne vodi nikamor. Zdravje? Opozorilo ne bo nedolĹžno, zato ga vzemite resno. Spremenite navade, ki vam preverjeno ĹĄkodijo.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Dnevi bodo sledili eden drugemu, vi pa skorajda ne boste opazili razlike. Zdelo se vam bo, da Ä?as teÄ?e poÄ?asneje kot sicer v vedno v norem decembru, a tako bo le do zaÄ?etka prihodnjega tedna. Takrat vas bo neko sreÄ?anje popolnoma vrglo iz tira. Tem za razmiĹĄljanje boste imeli veÄ? kot preveÄ?. Sploh, ker si boste morali priznati, da ste si predolgo zatiskali oÄ?i pred resnico. In pred vaĹĄimi Ĺželjami. Ne poÄ?utite se slabo, Ä?e si Ĺželite nekaj, kar ni vaĹĄe. ÄŒas pa je, da se spustite na realna tla in konÄ?no uvidite, kaj si resniÄ?no Ĺželite. Potem bo vse laĹžje. Pa Ä?eprav zna biti kakĹĄen korak tudi zelo boleÄ?. Tako za vas kot za prijatelje. Zdravje bo trdno, finance ĹĄe naprej stabilne. PogreĹĄali boste veÄ? razlogov za smeh. Ta bo namreÄ? ĹĄe vedno bolj narejen kot pristen.
Tehtnica 24. 9.- 23. 10.
ÄŒeprav dobro veste, da ni dobro preveÄ? pregrevati hladne juhe in starih zgodb, ste se odloÄ?ili prav za ta korak. Sedaj pa sploh ne veste veÄ?, ali je bilo to prav ali ne. V teh dneh boste spoznali, da so bila mnoga vaĹĄa priÄ?akovanja do druĹžinskih Ä?lanov in tudi sodelavcev zgreĹĄena, saj ste jih gradili na nerealnem stanju. Nikar si tega ne Ĺženite preveÄ? k srcu, saj se vam bo prehitro poznalo na poÄ?utju. Ja, utrujeni ste. ÄŒasa za poÄ?itek ĹĄe nekaj dni ne boste imeli. Zato morate sproti poskrbeti, da zalogo moÄ?i in energije obnovite vsaj toliko, da ne boste zboleli. Tistim, ki so vas v teh dneh pustili na cedilu, ne zamerite preveÄ?. Njihovi razlogi so tokrat veliki, veÄ?ji od vaĹĄe Ĺželje. Slabo obdobje se bo konÄ?alo najpozneje v ponedeljek. Potem vam bo uspelo v zadnjih dneh leta narediti Ä?udeĹž. Tudi na poslovnem podroÄ?ju, ki vas trenutno najbolj skrbi.
Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.
Vsi okoli vas bodo delali naÄ?rte za boĹžiÄ?ne in novoletne praznike, vas pa ĹĄe ne bo prijelo. Letos niste najbolj zadovoljni s tem, kar se vam je dogajalo. To velja tako za zasebno podroÄ?je Ĺživljenja kot vaĹĄo kariero. Sploh v slednji se vam zdi, da se stvari ne premaknejo iz mrtve toÄ?ke. Stanje na mestu pa vas utruja, saj imate veliko idej, ki jih bo brez podpore nadrejenih teĹžko uresniÄ?iti. Ĺ˝e na zaÄ?etku prihodnjega tedna pa boste spoznali, da stvari niso tako Ä?rne, kot ste jih sprva videli. ZaÄ?nite se pripravljati na zadnje dni v letu, sploh, Ä?e jih boste lahko preĹživeli doma. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe, morda se Ĺže kmalu iz njih razvije kaj res dobrega. Ponudba bo priĹĄla ĹĄe pred iztekom leta. Vredna je dobrega razmisleka, saj bo Ĺže na prvi pogled preveÄ? dobra, da bi lahko bila realna. Dobro je, da se tega zavedate!
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Za vami je nekaj Ä?udnih dni, v katerih ste Ä?isto preveÄ? Ä?asa preĹživeli sami s seboj, v svojem svetu. Od jutri dalje pa boste vedno bolj umirjeni. Spet se bo zdelo, da je vse tako kot mora biti. Tudi slabo poÄ?utje bo kmalu le ĹĄe slab spomin, ki pa bo hitro bledel, saj so pred vami izjemno zanimivi dnevi. DrĹži, da si Ĺželite ĹĄe veÄ? ljubezni in pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas morebitna zavrnitev vrgla iz tira. Sploh, ker si tega ne Ĺželite od partnerja, ampak od nekoga, s katerim sta si pred leti Ĺže bila zelo blizu. Potrudite se izpolniti obljubo, ki ste jo dali doma. In to kljub temu, da vam njena izpolnitev ne bo diĹĄala. Kmalu boste imeli vse, kar si Ĺželite. Tudi dovolj denarja, da si uresniÄ?ite svojo nemajhno Ĺželjo. Ali jo boste, pa ni odvisno le od vas. Odvisno je od tega, kaj se bo dogajalo med vama s partnerjem.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Nakupovalni center Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ljiteljev vesoljske tehnike; v knjigi je razgrnil naÄ?rt za prodor v vesoljski prostor ter za preĹživetje ljudi v njem; v delu je precej izvirnih misli, dosedanji doseĹžki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili PotoÄ?nikove daljnovidne napovedi; - 22. decembra 1960 so velenjski premogovnik ter ĹĄoĹĄtanjska in velenjska termoelektrarna podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega zdruĹženja za izgradnjo Energo-kemiÄ?nega kombinata, v katerem naj bi iz velenjskega lignita pridobivali plin; - 22. grudna 1981 so v velenjski soseski Gorica odprli novo blagovnico;
- med sodobnike slovenske moderne priĹĄtevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Ĺ mihelu nad Mozirjem; - 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; velika veÄ?ina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odloÄ?ila za njeno samostojnost; - na boĹžiÄ?ni veÄ?er, 24. decembra 1996, pa so v velenjskem Nakupovalnem centru odprli restavracijo McDonalds. Damijan KljajiÄ?
ÄŒeprav tega ne poÄ?nete pogosto, boste v teh dneh vtaknili svoj nos tja, kjer vas prav niÄ? ne bi smelo skrbeti, niti zanimati. Prevelika radovednost vam lahko ĹĄkoduje, zato se raje brigajte za lastne posle, saj se tokrat resniÄ?no igrate z ognjem. Posegate na podroÄ?je, ki mu niste kos, zato je igra toliko bolj nevarna. Lahko se moÄ?no opeÄ?ete, zato prste takoj stran, pa Ä?eprav boste imeli obÄ?utek, da bi tokrat lahko veliko pridobili. Ob koncu tega tedna boste doĹživeli prijetno sreÄ?anje, ki bo vplivalo na vaĹĄo prihodnost. Samski uĹživajte, Ä?e ste vezani, pa bi bilo dobro, da ne pokaĹžete preoÄ?itno, da ste Ĺželjni popestritve svojega Ĺživljenja. Partner tokrat ne bi razumel. Kratkih trenutkov sreÄ?e pa ne morete zamenjati za to, kar ste gradili nekaj let, zato bodite previdni. Le ĹĄe nekaj dni pa si boste lahko resniÄ?no privoĹĄÄ?ili. LetoĹĄnji prazniki bodo izpolnili vsa vaĹĄa priÄ?akovanja.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
ÄŒeprav ĹĄe ne bo ne duha ne sluha o kakĹĄni pravi zimi, bodo dnevi ĹĄe naprej kratki, kar vam bo Ä?isto vĹĄeÄ?. NajlepĹĄi del dneva bodo v teh dneh veÄ?eri. Sploh tisti, ki jih boste preĹživljali v dvoje. Z ljubljeno osebo se boste pogovarjali bolj z dotiki kot z besedami. TeĹžava, ki sta jo prebrodila pred kratkim, vaju je samo ĹĄe bolj povezala. Tudi sicer boste v druĹžbi precej molÄ?eÄ?i. Zakopali se boste v delo in razne opravke, saj se vam bo zdelo, da boste tako ĹĄe najlaĹžje preĹživeli dni do konca leta, ki bodo bolj naporni kot ste si predstavljali. Sploh za tiste, ki boste delali vse do zadnjega dne v letu in tudi prve dni v novem. Ĺ˝al ste na marsikaterem podroÄ?ju Ĺže v zaostanku, kar vam bo jemalo notranji mir. To se bo najbolj poznalo ponoÄ?i, ko se boste pogosto premetavali in zelo slabo spoÄ?ili. NespeÄ?nost bo poruĹĄila tudi vaĹĄ dnevni ritem, zato bo popoldanski spanec veÄ?krat prava reĹĄitev. V ponedeljek boste dobili delovno nalogo, ki vam bo v veselje. Tudi zato prihodnji teden sploh ne bo tako slab.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Eni Ĺže odĹĄtevajo dneve do praznikov, drugi s strahom zrete v zadnje dni leta. Tisti, ki boste uĹživali doma, se tega veselite kot majhen otrok. Tisti, ki boste delali, pa se bojite, ali boste zmogli. Sploh, ker vas je na poti do cilja tokrat ustavilo zdravje, ki ĹĄe nekaj dni ne bo najbolj trdno. BoleÄ?ine bodo sicer vsak dan manjĹĄe, a vaĹĄa uÄ?inkovitost ĹĄe ne bo takĹĄna, kot si Ĺželite. In kot si Ĺželijo vaĹĄi nadrejeni. VeÄ? kot sicer se boste ob veÄ?erih ukvarjali z mislimi na prihodnost. Ĺ lo bo za zelo intimna razmiĹĄljanja, ki vam bodo tu in tam povzroÄ?ila glavobol. Zato, ker boste vedno bolj prepriÄ?ani, da bo novo leto prineslo veliko sprememb. Vse ne bodo po vaĹĄih Ĺželjah. Nekatere, sploh tiste neprijetne, pa bodo nujne. NiÄ? slabega ni, da so se vam odprle oÄ?i. Slabo je, ker niste prepriÄ?ani, da boste zmogli skozi vihar, ki se verjetno obeta Ĺže kmalu po novem letu.
Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 20
20
TV SPORED Četrtek,
Petek,
17. decembra
06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 21.55 22.00 23.05 23.45 00.40 01.05 01.25 02.20
06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 09.05 10.25 11.00 14.00 15.50 16.00 17.00 17.55 20.00 20.55 21.45 22.20 00.15 01.00 01.45 sledi 03.30 05.35
06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 08.10 08.25 09.10 09.55 10.10 11.05 11.20 12.35 12.50 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.00 23.55 00.50 01.40 02.10
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Ne zavrzi hrane, raje privarčuj! Anica, nan. Dnevnik, vreme, šport Mama je ena sama, dok. povest Slovenci v Italiji Poročila Težišče, tv Lendava Penelopa, ris. Šifra: pustolovščina - Peru Profil: Sanja Grcić Poročila ob petih Ugriznimo znanost Novice Infodrom Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Prava ideja! Vreme Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Profil: Sanja Grcić Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
Otroški kanal Otroški program OP Bob in Bobek, ris. Jani in Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Pujsek Bibi, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Penelopa, ris. Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Praznično drsališče Točka, glasb. odd. Z vrta na mizo Dobro jutro Biatlon, sp, sprint (M), prenos s Pokljuke Kino Fokus Impresionizem – hvalnica modi, dok. odd. Halo TV Odbojka, liga prvakov, Gdansk : ACH Volley, prenos iz Gdanska Hekerji, dok. odd. Športni izziv Avtomobilnost Vesel božič, norv. film Točka, glasb. odd. Halo TV Športni posnetki Biatlon, sp, sprint (M), posn. Odbojka, liga prvakov: Gdansk – ACH Volley, posn. Zabavni kanal
24ur, ponov. Mifi, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Morske deklice - H20, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. s. Tv prodaja Odločilni trenutek, am. ser. Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Epilog 24ur zvečer Kosti, nan. Na kraju zločina, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Praznujet z nami: 25 let VTV vaše televizije - Iz arhiva VTV- 1. del 09.50 50 let ans. Štirje Kovači, 1. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) 11.15 Napovedujemo 11.20 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 12.20 Pop Corn, Alya, Damir Kovačič, Grega Gorenšek 13.20 Iz arhiva VTV- 2. del 14.25 Prodajno TV okno 14.40 Iz arhiva VTV: 50 let ans. Štirje Kovači, 2. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) 16.10 Videospot dneva 16.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Blogerji 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz arhiva VTV: Naj viža stoletja, posnetek 1. dela 21.50 Regionalne novice 3 21.55 Iz arhiva VTV: predstavitev VTV 1994 22.00 Iz arhiva VTV: Naj viža stoletja, posnetek 2. dela 23.50 Novoletna oddaja VTV 1994 00.50 Videospot dneva 00.55 Videostrani, obvestila
17. decembra 2015
Sobota,
18. decembra
06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.10 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.55 01.20
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Anica, nan. Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja! Poročila Mostovi Hidak Olivija, ris. Studio kriškraš: Zabava Osmi dan Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Ulica sanj, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, zabavna odd. Med valovi Odmevi, šport, vreme Jules in Jim, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Info-kanal
06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 09.05 09.55 10.25
Otroški kanal Bob in Bobek, ris. Jani Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Pujsek Bibi, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Penelopa, ris. Zgodbe iz školjke: Božični Izrael Točka, glasb. odd. Aplavzi! – Andraž Hribar Alp. smuč., sp, komb. smuk (Ž), prenos Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos Alp. smuč., sp, alp. komb. SL (Ž), prenos Biatlon, sp, sprint Č(Ž), prenos s Pokljuke Dober dan, ponov. Halo TV Rokomet, sp (Ž), polfinale, 1. tekma, prenos Infodrom Alp. smuč., magazin Rokomet, sp (Ž), polfinale, 2. tekma, prenos Popravljena krivica, 5/10 Polnočni klub: Plačano upanje Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal Biatlon, sp, sprint (Ž), posn. s Pokljuke Alp. smuč., magazin Rokomet, sp (Ž), polfinale
12.05 13.40 14.20 16.05 17.00 17.55 19.45 20.00 20.40 22.10 23.05 00.15 01.00 01.45 02.20 03.45 04.10
06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 08.10 08.25 09.55 10.30 11.05 11.20 12.35 12.50 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.00 23.10 23.15 23.45 01.35 03.15 03.45
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 12.25 12.45 13.00 13.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 001.0
24ur, ponov. Mifi, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Morske deklice – H20, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Epilog, ponov. Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser. Tv prodaja Odločilni trenutek, am. ser. Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur, vreme Usodno vino, nan. Kako se znebiti fanta v 10 dneh, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Božiček, vrni me nazaj!, am. film Nerojen, am. film 24ur zvečer Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Iz arhiva VTV: Naj viža stoletja, posnetek 1. dela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 20 let Okteta LESNA Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
Nedelja,
19. decembra
05.45 Glasbeno jutro 07.00 Zgodbe iz školjke: Pospravljanje 07.20 Pravljica o zobku in stričku Božičku, ris. film 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš: Prazniki 08.30 Ribič Pepe 08.50 Božičkov čas, ris. film 09.35 Nevidni Ivor, ris. film 10.05 Lutkarica Dhia, igrani film 10.20 Infodrom 10.25 V svojem ritmu: Rock, 1/7 11.00 Orion, dok. film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.45 Na vrtu 14.30 Kulturni vrhovi: Limbarska gora 15.00 Impresionizem – hvalnica modi, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 19.55 Vse je mogoče 21.35 Zapuščina (II.), 4/7 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Drevo, slovenski film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.55 Info-kanal
06.00 06.25 07.00 09.00 10.25 11.10 12.05 13.25 14.10 16.10 16.40 17.50 18.40 19.25 20.00 21.35 22.20 23.05 23.40 00.40 02.35 sledi 03.25 04.15 05.55
Med valovi 10 domačih Najboljše jutro Dober dan Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos s Pokljuke Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos s Pokljuke Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos Nogomet, Fifa magazin – Pot v Rusijo, 4. del Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn. Po inkovskih poteh, potopis Temna stran lune, mladinski film V svojem ritmu: Rock, 1/7 Osebni trener ljubezni, finski film Zvezdana Presenečanja, 2. sezona, 5. del Bleščica, odd. o modi Aritmija Zabavni kanal Športni posnetki Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posn. s Pokljuke Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn. s Pokljuke Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. Športni izziv, ponov.
06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.20 10.45 11.00 11.15 13.00 13.15 16.45 18.55 18.58 20.00 22.25 00.45
24ur, ponov. OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Chuck in prijatelji, ris. Mojster Miha, ris. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Grozni Gašper, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Naključni božič, am. film Tv prodaja Slovenija ima talent, ponov. Čudež na 34. ulici, am. film 24ur, vreme 24ur Umri pokončno 4, am. film Na begu pred mafijo, am. film Anakonda 3: Potomstvo, am. film 02.25 Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.00 11.20 11.35 11.40 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 23.00 00.30 00.35
Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (139), Čaj prijateljstva Novoletna oddaja VTV 1994 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Nanovo, Blogerji Dotiki gora: Planina Blekova Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2349. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Iz arhiva VTV: 20 let Okteta LESNA Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila
20. decembra
07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.25 08.35 09.00 09.10 09.20 09.30 09.45 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 16.20 16.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 22.00 23.25 01.15 01.45 02.35
06.45 07.00 08.00 08.45 09.20 10.25 11.30 12.25 13.25 14.00 14.10 16.30 17.10 17.55 19.50 20.00 20.50 22.20 23.50 01.00 sledi 02.15 03.05 05.00
06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.05 11.25 11.40 11.55 13.35 13.50 14.50 16.35 18.20 18.55 18.58 20.00 22.30 00.30 02.15
Poldi, ris. Penelopa, ris. Zajček Belko, ris. Pujsa Pepa, ris. Tinca in žverca, ris. Tork, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Peter Zajec, ris. film Čarli in Lola, ris. Pika Nogavička, ris. nan. Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Muk, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Zgodba nekega škrata, ris. film Nabriti detektivi, 16/26 Sledi: Družina Varl – Življenje z lutkami, dok. odd. Ozare, ponov. Obzorja duha: Jožef Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd. Lady Eve, am. film Pogled na … nagrobnik Friderika IX. Ptujskega, dok. odd. Ljudje podeželja: Dalmatinske tuke in tartufi, dok. ser. Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 15/18 Intervju: Branko Šoemen Poročila, šport, vreme Nanook s severa, dok. odd. Skrivnost, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja Pesmi iz Beneške Slovenije Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos Biatlon, sp, skupinski start (M), prenos s Pokljuke Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos s Pokljuke Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos Zvezdana Avtomobilnost Rokomet, sp (Ž), finale, prenos iz Herninga Žrebanje Lota Prihodnost Afrike, dok. odd. Vera (IV.), Smrt družinskega človeka, 4/4 Vse je mogoče, ponov. Vikend paket Športni posnetki Biatlon, sp, skup. start (M), posn. Biatlon, sp, skup. start (Ž), posn. Rokomet, sp (Ž), finale, posn. Zabavni kanal
24ur, ponov. OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Mojster Miha, ris. Chuck in prijatelji, ris. Mojster Miha, ris. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Grozni Gašper, ris. Izgubljeni v deželi Lalaloopsy, ris. Hotel 13, ris. Tv prodaja Kjer je volja, tam je pot, am. film Tv prodaja Slavni načrtovalci porok, ang. ser. Mreža laži, kanad. film Beethovnova božična avantura, am. film Polona ga žge 24ur vreme 24ur Na žaru Nova v družini, am. film Ljubezen vse premaga, am. film Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2348. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2349. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.50 Iz arhiva VTV: Naj viža stoletja, posnetek 2. dela 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.15 Iz arhiva VTV- 1. del 15.05 Prodajno TV okno 15.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Medvedek Jaka praznuje s prijatelji 18.40 Ustvarjalne iskrice (138), Novoletne voščilnice 19.05 Pop Corn, Alya, Damir Kovačič, Grega Gorenšek 20.05 Vabimo k ogledu 20.10 50 let ans. Štirje Kovači, 1. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) 21.40 Iz arhiva VTV – 2. del 22.40 Jutranji pogovori 00.10 Videostrani, obvestila
Ponedeljek,
Torek,
21. decembra
06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.45 01.10 02.05
06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.35 09.30 11.00 11.45 14.10 15.35 16.25 17.00 17.55
Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas! Anica, nan. Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Ljudje podeželja: Dalmatinske tuke in tartufi, dok. ser. Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris. Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 10/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, šport, vreme V svojem ritmu: Pop, 2/7 Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal
05.40
Otroški kanal Bob in Bobek, ris. Jani Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Pujsek Bibi, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Lojzek, ris. Zgodba iz školjke: Konj Nevidni Ivor, ris. film Točka, glasb. odd. Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Plačano upanje Ljudje in zemlja, svet. odd. Avtomobilnost Halo TV Alp. smuč., sp, paralelni VSL (M), prenos Infodrom Gospodična Marple (VI.), 3/3 Inšpektor Tschiller, 2/2 Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi, igrani film Zahtevam most, pripada mi!, igrani film Zora, igrani film Jutro, igrani film Šampanjski twist, igrani film Halo TV Točka, glasb. odd. Športni posnetki Alp. smuč., sp, paralelni VSL (M), posn. Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. Zabavni kanal
06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.10 08.55 09.45 10.00 10.50 11.05 12.20 12.35 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.30 02.05
24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. s. Tv prodaja Usodno vino, nan. Odločilni trenutek, am. ser. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Sam doma 2, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Na kraju zločina, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00
Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2349. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Iz arhiva VTV – 2. del Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 50 let ans. Štirje Kovači, 2. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
19.45 20.00 21.30 23.00 23.15 23.45 00.05 00.20 00.35 01.20 02.05 sledi 03.55
21.00 21.05 22.35 00.05 00.10
Sreda,
22. decembra
23. decembra
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz! Obzorja duha: Jožef Anica, nan. Poročila, šport, vreme Studio city Kaj govoriš?=So vakeres? Evropski magazin Poročila Potepanja, tv Lendava Muk, ponov. Ribič Pepe Profil: Tone Rode Poročila, šport, vreme Kulturni vrhovi: Crngrob, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 6/6 20.55 Pogovor s predsednikom države 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Stanko Sivec 01.45 Profil: Tone Rode 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Dnevnik, ponov. 03.25 Info-kanal
SLOVENIJA 1 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Umetni raj 12.25 Anica, nan. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Branko Šoemen 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pravljica o zlati uri 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Sara in Raček, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Državna počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, prenos 21.25 25 let po plebiscitu 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.15 Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 5/6 00.10 Trutamora Slovenica in Vedun 01.25 Profil 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, ponov. 03.05 Info-kanal 04.25 Glasbeno jutro
06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.20 09.10 10.10 11.05 11.50 14.45 16.20 17.35 19.00 19.10 19.20 19.40 19.45 20.00 20.35 21.40 23.40 00.40 01.25 03.45
Otroški kanal Bob in Bobek, ris. Jani Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Pujsek Bibi, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Tork, ris. Penelopa, ris. Zgodbe iz školjke: Pospravljanje Točka, glasb. odd. Čez planke: Berlin Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja Mala kraljična, ris. Lojzek, ris. Studio Kriškraš: Prazniki Infodrom Šest elementov, mladi filmarji Na muzika igra: Tomaž Domicelj Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja Kukavičje jajce 2, nem. film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Alp. smuč., sp, SL (M), posn. Zabavni kanal
06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.25 08.40 09.35 09.50 10.50 11.05
24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser. Tv prodaja Usodno vino, nan. Odločilni trenutek, am. ser. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Jezero skrite ljubezni, nan. 24ur zvečer Kosti, nan. Na čelu države, nan. Policijska družina, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad: Cvetlično polje, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Tork, ris. 08.15 Lojzek, ris. 08.20 Zgodbe iz školjke: Zakaj je čas včasih dolg 08.35 Zgodbe iz školjke: Ošabnost 09.20 Točka, glasb. odd. 10.35 10 domačih 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa, posebna epizoda 18.55 Mala kraljična, ris. 19.05 Lojzek, ris. 19.15 Ribič Pepe 19.35 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zapelji me, slovnski film 21.25 25 let tenorjev, dok. film 22.40 Čas za Manco Košir 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Halo TV 01.05 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek 03.15 Točka, glasb. odd.
06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.50 16.00 16.20 17.00 17.25
12.20 12.35 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.10 23.45 00.40 01.35 02.25 03.00
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 20.55 21.00 22.00 23.30 23.35
Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje, Udarnik MC Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2350. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora: Trupejevo poldne Videospot dneva Iz arhiva VTV: v Spomin in opomin – ob 100. Obletnici začetka prve svetovne vojne Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.25 08.40 09.35 09.50 10.50 11.05 12.20 12.35 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 21.55 22.30 23.25 00.20 01.15 01.50
24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. s. Tv prodaja Usodno vino, nan. Odločilni trenutek, am. ser. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Sam doma, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Na čelu države, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10
Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2350. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Iz arhiva VTV: v Spomin in opomin – ob 100. Obletnici začetka prve svetovne vojne Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (140): Smrečica iz flisa Gledališka predstava: Cesarjev nova oblačila Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Ginekologija - Gost: Mariusz Kosi, dr. med., spec ginekologije in porodništva Regionalne novice 3 Pop corn: Siddharta, ICE Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
12.10 12.30 12.45 12.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.25 23.30
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 21
LUPTON, Rosamund: Potem od - Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani Vsakdanja ljubeÄ?a druĹžina, mati Grace, oÄ?e Mike, hÄ?i Jenny in sin Adam. Krasen sonÄ?en dan. IstoÄ?asno osmi rojstni dan Adama, najmlajĹĄega Ä?lana druĹžine. In za nameÄ?ek ĹĄe ĹĄolski ĹĄportni dan. V takĹĄnem dnevu si res ne moreĹĄ Ĺželeti kaj veÄ?! In ravno, ko Ĺželi Adam na dvoriĹĄÄ?u pred ĹĄolo upihniti svojo osmo sveÄ?ko, iz stavbe ĹĄvigne plamen. Poslopje je v poĹža-
premore. Toda, ko jo prebere, v knjiĹžnici nima veÄ? kaj poÄ?eti. Zato knjiĹžniÄ?ar Peter naredi, Ä?esar ni ĹĄe nikoli: zaÄ?ne kupovati nove knjige, le da bi zadrĹžal lepo bralko ‌
JAMES; Rebecca: ÄŒarobna, hudobna ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta V Katherinini druĹžini se zgodi straĹĄna tragedija. Njeno mlajĹĄo sestrico Rachel je druĹĄÄ?ina fantov zverinsko ubila. Zgodilo se je na zabavi, kamor sta ĹĄli, ne da bi povedali starĹĄem. Katherine se po tem tragiÄ?nem dogodku preseli v drugo mesto, da bi na novo zaĹživela in da je preteklost ne bi spremljala na vsakem koraku. VpiĹĄe se na ĹĄolo, kjer nima in niti noÄ?e imeti stikov z vrstniki. Vse, dokler je nepriÄ?akovano na svoj rojstni dan ne povabi ena od najbolj priljubljenih deklet v tem okoliĹĄu. Alica je lepa, bogata, druĹžabna, skratka, Ä?udovita. Iz
VELENJE 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 ÄŒarobna promenada - Odprtje in Ĺžupanov pozdrav / Komorna tolkalna skupina GĹ Velenje, MPZ Kajuh, DruĹĄtvo tabornikov rod Jezerski zmaj Velenje, Zimska vila in skrita Ĺželja/ 17.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora SreÄ?anje starejĹĄih krajanov in obisk BoĹžiÄ?ka 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert harmonikarjev 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana VaĹĄa televizija 25 let, slavnostna prireditev 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Dejana PavÄ?evića JuĹžnoafriĹĄka republika – deĹžela velikih nasprotij 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe – Instrumentalni glasbeni virtuozi in posebneĹži 60ih 8.00
BRISOU-PELLEN, Evelyne: KnjiĹžniÄ?arjeva velika ljubezen ml – Mladina / P – Leposlovne knjige od 9. do 13. leta V vasi Hribogor imajo vse. Tudi knjiĹžnico. KnjiĹžniÄ?ar Peter nikoli ne potrebuje niÄ?esar, saj je v knjiĹžnici vse, kar potrebuje. Na policah stoji celo ena knjiga! Z verigo je priklenjena na steno, da je ja ne bi kdo odnesel. Za veÄ? knjig pa ni potrebe, saj vendar povzroÄ?ajo le nered in na njih se pobira prah! KnjiĹžniÄ?ar Peter je ravno sredi Ä?iĹĄÄ?enja prahu na policah, ko opazi, da je v njegovo knjiĹžnico stopil obiskovalec. Kaj takĹĄnega se ni ĹĄe nikoli zgodilo! In za nameÄ?ek je ta obiskovalec – prekrasno mlado dekle! Dekle pove, da bo cele poÄ?itnice v Hribogorju in se je zato priĹĄla vpisat v knjiĹžnico. KnjiĹžniÄ?ar obnemi. V Hribogorju se do sedaj ĹĄe nihÄ?e ni vpisal v knjiĹžnico! KnjiĹžniÄ?ar Peter bi jo sicer na hitro odpravil, ampak dekle mu je tako zelo vĹĄeÄ?, da ji dovoli celo prebrati knjigo, ki jo knjiĹžnica
njunega druĹženja se porodi veliko prijateljstvo. SÄ?asoma pa se pokaĹže, da Alica ni vedno tako zelo oÄ?arljiva, kot se kaĹže na prvi pogled, zna biti tudi precej teĹžavna, sebiÄ?na in egocentriÄ?na. In ko Katherine spozna njeno krutost, Ĺželi prekiniti s prijateljevanjem. Alica pa se ne pusti odgnati, temveÄ? iz sebe stresa vso hudobijo, ki jo premore. Ampak zakaj? Zakaj in od kod ta sovraĹžnost? To je prvenec avstralske pisateljice, ki je Ĺže pred izidom postal mednarodna senzacija, saj so se za izdajo knjige potegovale ugledne svetovne zaloĹžniĹĄke hiĹĄe.
NIETO MARTINEZ, C.arla: Zabavni poskusi za otroke Glavni namen te knjige je, da otroke nauÄ?i mnoĹžico znanstvenih poskusov, ob katerih se bodo zabavali in si jih Ĺželeli ĹĄe veÄ?. Zanje lahko uporabijo kar stvari iz domaÄ?ega okolja, ne potrebujejo nobenih Ä?udnih ali nevarnih pripomoÄ?kov. OtroĹĄka domiĹĄljija bo poletela v neslutene viĹĄave, dobra volja do znanosti bo dobila nov polet. Knjiga nam preko poskusov pomaga razumeti svet. VpraĹĄanja, ki so Ä?udna – ali pa ne – bodo dobila svoje odgovore. Zakaj se ti pri Ä?esanju vÄ?asih naelektrijo lasje? Zakaj najdemo v kruhu toliko zraÄ?nih mehurÄ?kov? Kako si naredimo lastni kompas? Kako lahko letala letijo? Kako nastane lava, ki bruha iz ognjenika? Kako veĹĄ, da je v doloÄ?eni hrani ĹĄkrob? Na kakĹĄen naÄ?in ohladimo ploÄ?evinko pijaÄ?e brez hladilnika? Kaj se zgodi z rastlino, ki je ne doseĹže sonÄ?na svetloba? Kako lahko vidimo prstni odtis? Edina nevarnost te knjige je, da te zasvoji. In da je, kljub 83 poskusom, prekratka. Ĺ˝e Albert Einstein je dejal: “Najpomembneje je, da nikoli ne nehamo spraĹĄevati.â€? đ&#x;”˛
ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto BoĹžiÄ?no novoletni sejem 13.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Modra dvorana FOKS – 3. tekmovanje pihalcev 17.00 Vila Bianca MeÄ‘imurski veÄ?er, odprtje razstave likovnih del 9. likovne kolonije 17.00 – 21.00 X ÄŒarobna promenada / dr. Tanja Jelenko - Naj odnesem domov, ZeliĹĄÄ?arna, akcija Podarimo stare knjige, ÄŒarobno branje SneĹžne kraljice, DJ Mrky, M Dance/ 20.00 Havana bar Velenje December is on fire 21.00 eMCe plac Star Wars Dresscode
Sobota, 19. december 7.00 8.00 8.00
Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: V neznano PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto BoĹžiÄ?no novoletni sejem
CITY CENTER Celje
ml – Mladina / 5 – Naravoslovne vede
Stanka Ledinek
Novoletni koncert Zarje Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj prireja to nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri v ĹĄportni dvorani osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha v Ĺ oĹĄtanju novoletni koncert. Kot gostje bodo nastopili Oktet Zarja, NuĹĄa Derenda in Franci PodbreĹžnik. đ&#x;”˛
9.00
ÄŒetrtek, 17. december
Petek, 18. december ru. Ĺ ola se hitro izprazni, v njej ostane le Jenny, ki je ta dan zadolĹžena za oskrbovanje malih ĹĄportnih poĹĄkodb. Grace steÄ?e v goreÄ?o stavbo ter z nadÄ?loveĹĄkimi moÄ?mi reĹĄi Jenny iz plamenov. NihÄ?e ne ve, kako je priĹĄlo do poĹžara, vse pa kaĹže na to, da je bil podtaknjen. Grace in Jenny sta edini poĹĄkodovanki v tem dogodku, ob hudih posledicah ognja in dima se znajdeta v prostoru med Ĺživimi in mrtvimi. Vsi mislijo, da sta v komi, vendar se mati in hÄ?i med sabo najdeta, lahko se pogovarjata, sliĹĄita, razmiĹĄljata in Ä?utita: premikata se med prostori in celo zapustita zidove bolniĹĄnice. Zdravniki so prepriÄ?ani, da bosta obe umrli. Grace in Jenny pa zaÄ?neta na lastno pest sestavljati delÄ?ke grozljive sestavljanke, ki je tako zelo okrutna in bizarna, da je dolgo Ä?asa ne razumeta. Nato pa sledi ĹĄok spoznanja ‌ Knjiga ni ÂťleÂŤ mojstrsko napisana kriminalka, precej plastiÄ?no oriĹĄe tudi odnose znotraj druĹžine in v prijateljskih krogih. Tudi opisi nekega vmesnega prostora med Ĺživimi in mrtvimi se nas dotaknejo. Vsekakor nam da mnogo snovi za razmislek! ÂťNekoÄ? si mi dejal, da je sluh zadnji Ä?ut, ki ostane, ko drugi odpovejo. Toda motiĹĄ se. Zadnji Ä?ut, ki ostane, je ljubezen.ÂŤ
21
PRIREDITVE
17. decembra 2015
• ÄŒetrtek, 17.12., BiotrĹžnica • 16.00 -18.30, BoĹžiÄ?ek v pravljiÄ?ni deĹželi • Petek, 18.12., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 20.12., 10.00-14.00 PiĹĄemo pisma BoĹžiÄ?ku • 11.00 PravljiÄ?ne urice: V priÄ?akovanju BoĹžiÄ?ka • Ponedeljek, 21.12., 17.00-18.00 IĹĄÄ?emo pravljiÄ?nega junaka v izloĹžbah Citycentra • Do 31.12. BoĹžiÄ?no-novoletni sejem • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.
NOÄŒ KRATKIH FILMOV Izbor kratkih filmov iz FSF 2015, 70 minut. KOMPOZICIJA – Mitja ManÄ?ek, OPTIMISTI – Ĺ˝iga Virc, MALI PRINC – Matej Peljhan, LJUBEZEN NA STREHI SVETA – Jan CvitkoviÄ?, ODDALJEN SPOMIN – Valerija Zabret, IMPROMPTU – Sonja Prosenc. Ponedeljek, 21. 12., ob 18.00 – m. dvor. - BREZ VSTOPNINE!
VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Star Wars: Episode VII – The Force Awakens (ZDA), ZF akcijski spektakel, 135
9.00 9.00 10.00 10.30
15.00 17.00 18.00 18.00 18.00
19.30
Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti KnjiĹžnica Velenje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo Glasbena ĹĄola Velenje, Modra dvorana FOKS – 3. tekmovanje pihalcev Stari trg 19, nad HiĹĄi Mineralov Silvestrovanje po svetu, ustvarjalna delavnica Dom kulture Velenje, velika dvorana ÄŒuk na palici, otroĹĄki lutkovni kabaret (Decembrske sobote za otroke) Muzej premogovniĹĄtva Slovenije NoÄ?ni ogled muzeja in obisk dedka Mraza (do 20. ure) ÄŒarobna promenada / Konovski harmonikarji, septet KUD Lipa Konovo in obisk Zvezdogleda/ Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Koncert Romane KrajnÄ?an za otroke in odrasle KAC, Efenkova 61 b PaLAÄŒENka party Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu - Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Koncert Mladinskega simfoniÄ?nega orkestra Glasbene ĹĄole Celje (Abonma POP in izven)
Nedelja, 20. december 10.00 Velenjski grad Babica Irena Zalar pripoveduje, pravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi 17.00 ÄŒarobna promenada / Plesni studio N, Godba veteranov UNI III in obisk Vile Sonca in Vile Lune/ 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu – OMPZ Ĺžupnije bl. Antona Martina SlomĹĄka Ĺ alek 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje: RD Loka (Humanitarni trojÄ?ek – tretja tekma)
Ponedeljek, 21. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 ÄŒarobna promenada / Glasbeni prazniÄ?ni oder uÄ?encev OĹ Antona AĹĄkerca, Livade in Ĺ alek, Pihalni orkester Premogovnika Velenje/ 17.00 KnjiĹžnica Velenje OtroĹĄka ustvarjalna delavnica Izdelovanje voĹĄÄ?ilnic 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert Glasbene ĹĄole Velenje 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Dekleta ne joÄ?ejo, velenjska premiera z obiskom filmske ekipe
Torek, 22. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 ÄŒarobna promenada / Glasbeni prazniÄ?ni oder uÄ?encev OĹ Gorica, Mihe Pintarja Toleda, Gustava Ĺ iliha in CVIU, Rudarski oktet/ 17.00 Vila RoĹžle Po praznikih diĹĄi - Decembrska torkova peta – ustvarjalnica za
minut ReŞija: J.J. Abrams Igrajo: Oscar Isaac, Carrie Fisher, Mark Hamill, Andy Serkis, Gwendoline Christie, Harrison Ford idr. V svetovnem startnem vikendu! Petek, 18. 12., ob 20.00 Sobota, 19. 12., ob 20.30 – 3D Nedelja, 20. 12., ob 18.00 – 3D Ponedeljek, 21. 12., ob 17.30
GAĹ PER IN PETRA ÄŒUDOVITI BOĹ˝IÄŒ Karsten og Petras vidunderlige jul (NorveĹĄka), druĹžinski film, 76 minut, pripovedovanje v slovenĹĄÄ?ini ReĹžija: Arne Lindtner NĂŚss Pripoveduje: Katja PreĹĄa
otroke in starĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Stres in sprostitvene tehnike, sprostitvena delavnica za starĹĄe 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu – MoĹĄki pevski zbor Kajuh
Sreda, 23. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 DrsaliĹĄÄ?e v SonÄ?nem parku BoĹžiÄ?no obdarovanje na drsaliĹĄÄ?u pri SonÄ?nem parku 15.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija BoĹžiÄ?no-novoletna ustvarjalna delavnica za otroke in druĹžine 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 17.00 – 21.00 ÄŒarobna promenada / Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda, Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor/ 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no novoletni koncert Glasbene ĹĄole Velenje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja obÄ?inska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 17. december 7.30
Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pletenje ĹĄalov 16.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Dedek Mraz 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Sam Usher: Sneg 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom
Petek, 18. december X
Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj ZakljuÄ?ek akcije pletenja ĹĄalov in predaja le-teh NK Ĺ oĹĄtanj 8.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica 18.00 Trg svobode Veseli december po domaÄ?e Golte, Smeh, Stil, Ĺ epet, Vikend
Sobota, 19. december X
Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Dan Elektre, zveÄ?er Ä?lanska tekma lige Telemach Elektra Ĺ oĹĄtanj PortoroĹž 20.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Poezija Iztoka Mlakarja, Koncert Etno GUĹ T Nedelja, 20. december 16.00 Ĺ portna dvorana OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj Letni koncert Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj
Ponedeljek, 21. december Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 Trg svobode OĹ Karla Destovnika-Kajuha se predstavi in prihod BoĹžicka 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Delavnica slaĹĄÄ?ic 16.30 Trg svobode PravljiÄ?ni pohod na Pusti grad (16.30) in gledaliĹĄka predstava SneĹžkina skrita Ĺželja (18.00) 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Razstava fotokluba F8 Velenje
Sreda, 23. december 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u 15.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Skupaj napiĹĄimo ponudbe za delo 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Mali priroÄ?nik biznisa
Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 17. december 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 16.00 in 17.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Prihod Dedka Mraza
Petek, 18. december 17.00 Marof Plesna ĹĄola Superstar 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Komedija ÄŒeĹĄpe na figi - GledaliĹĄka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu (v sklopu kulturnega abonmaja) 20.00 Marof Brucovanje KĹ Ĺ F s koncertom
Sobota, 19. december 9.00
Marof KmeÄ?ka trĹžnica 10.00 Marof KulinariÄ?na delavnica ÂťPo praznikih diĹĄiÂŤ 17.00 Kulturni dom Gorenje Prihod BoĹžiÄ?ka
Ponedeljek, 21. december 15.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola Gvido – solo petje 15.00 Hiťa mladih – galerija Dile Glasbena ťola Gvido – violina 18.00 Hiťa mladih Zumba Big Stars; Plesna ťola Mdance 20.00 Hiťa mladih Zumba; Mdance
Torek, 22. december 14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Hiťa mladih Joga
Sreda, 23. december 16.00 HiĹĄa mladih - Dile Plesna ĹĄola Spin
Lunine mene
9.00
Torek, 22. december
18. decembra, ob 16.14, prvi krajec
12.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj
Igrajo: Nora Amundsen, Elias SøvoldSimonsen, Janne Formoe, Ivar Nørve, Hilde Lyrün idr. Petek, 18. 12., ob 18.00 Sobota, 19. 12., ob 18.30 – mala dvor. Nedelja, 20. 12., ob 16.00 – otroťka matineja
DOBRODUĹ NI VELIKAN FĂşsi (Islandija), romantiÄ?na drama, 96 minut ReĹžija: Dagur KĂĄri Igrajo: Gunnar JĂłnsson, Ilmur KristjĂĄnsdĂłttir, SigurjĂłn Kjartansson, MargrĂŠt Helga JĂłhannsdĂłttir idr. Petek, 18. 12., ob 18.30 – mala dvor. Sobota, 19. 12., ob 20.00 – m. dvor. Nedelja, 20. 12., ob 19.00 – m. dvor.
SICARIO: ONKRAJ ZAKONA Sicario (ZDA), kriminalka, triler, 121 min. ReĹžija: Denis Villeneuve Igrajo: Emily Blunt, Josh Brolin, Benicio Del Toro, Jon Bernthal, Victor Garber, Jeffrey Donovan idr. Sobota, 19. 12., ob 18.00 Nedelja, 20. 12., ob 20.30
DEKLETA NE JOÄŒEJO (Slovenija) KomiÄ?na kriminalka, 75 minut ReĹžija: MatevĹž Luzar Igrajo: Tanja RibiÄ?, Nina Rakovec, MaĹĄa Derganc,Jure Henigman, Brane Ĺ turbej, Nenad MuĹždeka idr. Ponedeljek, 21. 12., ob 20.00 – velenjska premiera s filmsko ekipo
Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
17. decembra 2015
Radio Velenje vabi k poslušanju oddaje
RADIO VELENJE
Gosta današnje oddaje bosta primarij Zdenko Kikec, onkolog, direktor velenjskega zdravstvenega doma in Jasna Humar, specialistka kirurgije iz slovenjgraške bolnišnice. Tema: rak dojke.
ČETRTEK, 17. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Zdravniški nasveti vsak četrtek ob 17. uri. POSEBNE CENE
za omejeno količino cepilnikov drv iz zaloge.
Ugoden NAJEM cepilnikov drv ROBUST.
PRODA JALNA
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2016
pooblaščeni prodajalec in serviser
ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 Petrovče T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si
motorna žaga Jonsered CS2260
843 00 €
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. do 13. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
ZAščitna obutev
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
PROIZVODNJA Darilo ob nakupu DEREZE MOUNT TRACK
PRAZNIČNI POPUST Akcija velja do razprodaje razprodaj zalog. Fotografije so simbolne.
Stop_Shop_November_NAS_CAS_280x200.indd 1
UPRAVA
REDNA CENA: 937,00 € 59,8 cm3 | 3,5 kW (4,8 KM) 18“/45 cm | 5,6 kg
-15%
PESTRA IN UGODN PESTRA UGODNA A PONUDBA BA G GOZDARSKE OZDARSKE OPREME!
PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00
PETEK, 18. decembra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 19. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 20. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 21. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič). TOREK, 22. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik) SREDA, 23. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).
19.11.2015 8:27:31
Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 23
23
OBVEŠČEVALEC
17. decembra 2015
mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold
Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 MEŠANA drva prodam. Gsm: 031 428 730 DOMAČO slivovko in ruske keglje prodam. Gsm: 041 849 474 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
TELICO, čb, brejo 9 mesecev, a-kontrola in bikca, sivega, starega 10 dni prodam. Gsm: 041 776 450 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, ugodno prodam. Gsm: 041 942 898 DVA prašiča, krmljena z drobljencem, travo in krompirjem, prodam. Gsm: 031 523 748 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg ter plemensko svinjo prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315
GIBANJE prebivalstva
14.00, telefon 898-1880.
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
ŽIVALI
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 3. decembra 2015, so: • •
Leopold Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje (mobilni telefon); Marjeta Ravnjak, Lokovica 1, 3325 Šoštanj (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje (folija za mobitel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBI PAKETI
• Samostojno hišo, Konovo, Velenje, 225 m2, K+P+M s čudovitim razgledom na jezero., zgrajeno 2004, 833 m2 zemljišča. ER D(60-105)kWh/m2a. Cena 178.000 evr.
• 4-sobno klimatizirano stanovanje na Kersnikovi, Sončni park, 93,3 m2, leto izgr. 1991, 2/2 nad. ER: v izdelavi. Cena 99.000 evr
Zaželene so delovne izkušnje s področja mehanske obdelave, orodjarstva, strojništva, varjenja, s IV., V., VI., ali VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini.
Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50.
POROKE
Halilović Denis, Velenje, Kardeljev trg 2 in Imamović Alma , Velenje, Kardeljev trg 2. Povh Marija, roj. 1935, Žalec, Gotovlje 162; Jagodič Vincenc Jožef, roj. 1920, Celje, Trubarjeva ulica 25; Stramec Stanislav, roj. 1938, Velenje, Laze 52 b; Tržan Bronislava, roj. 1934, Velenje, Šmarška cesta 9; Klauzner Frančiška, roj. 1948, Velenje, Šercerjeva cesta 18; Mravljak Antonija, roj. 1928, Šoštanj, Ravne 150; Miklavžina Štefanija, roj. 1937, Velenje, Linhartova ulica 1; Grašič Marija, roj. 1922, Šmartno ob Paki, Gavce 45 a; Korent Marija Magdalena, roj. 1935, Šmartno ob Paki, Gavce 23 a; Krenkar Marija, roj. 1930, Velenje, Plešivec 68; Juvan Ivan, roj. 1931, Šoštanj, Zavodnje 56.
- orodjar (orodja za plastiko, gumo in pločevino) - operater rezkanja, struženja na 4 in 5 osnih strojih - operater na žični in potopni eroziji in drugih orodjarskih strojih - operater na varilnih robotih in varilec specialist - ključavničar/obdelovalec kovin zahtevnih priprav (varilne šablone, strojne konstrukcije) - vzdrževalec (mehanika, hidravlika, pnevmatika) - konstrukter orodij in projektni vodja (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - konstrukter kmetijskih strojev in naprav - vodja proizvodnje (varjenje, preoblikovanje, obdelava kovin)
Nudimo: - delo v uglednem in uspešnem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila.
Upravna enota Velenje
SMRTI
Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme, objavlja razpis za dodatna delovna mesta:
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
www.nascas.si
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje žene, mame, tašče, babice in prababice
Zapustila nas je mama, babica in prababica
MATILDA STEBLOVNIK
TONIKE MRAVLJAK
Podgora 4, Šmartno ob Paki
iz Raven
14. 2. 1926 – 17. 11. 2015 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, ZD Šmartno ob Paki in ZD Nazarje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govorniku in pevcem.
Ni res, da je odšla nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini.
17. 1. 1928 - 7. 12. 2015 se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
ZAHVALA
V četrtek, 3. 12. 2015 smo se poslovili od našega
Tiho, kot je živela, je odšla od nas naša draga mama
VINKA FAJFARJA
JOZEFA APAT
iz Lipja
4. 7. 1939 – 30. 11. 2015 Zapel je zvon, tebi v slovo … Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina …
roj. Škruba – Bršekova Pepca
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, kolektivoma OŠ Livada in OŠ Antona Aškerca, ŠD Lipje, DU Vinska Gora, ZB Vinska Gora, osebju ZD Velenje, UKC Maribor in Bolnišnice Topolšica, vsem praporščakom, Rudarskemu oktetu, godbi in častni straži, govorniku g. Lemežu, župniku g. Kraševcu za opravljen obred in pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njegovi
Glej zemlja si je vzela, kar je njenega. A kar ni njeno, si ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
Gaberke 214, Šoštanj
5. 3. 1925 – 11. 12. 2015 Zahvaljujemo se vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni
NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2015, barve: CMYK, stran 24
Dedek Mraz med velenjskimi otroki
SveÄ?ano v spremstvu ĹĄtevilnih pravljiÄ?nih junakov je priĹĄel v petek popoldne med velenjske otroke dedek Mraz. Ustavil se je na velenjski promenadi, kjer ga je pozdravil velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki mu je zaĹželel prijetne obiske med tistimi, ki ga Ĺže teĹžko priÄ?akujejo. Nato se
je dedek Mraz tudi sprehodil med njimi, z njimi malo pokramljal, jih obdaril z bombonÄ?ki in povabil ĹĄe na naslednja sreÄ?anja. Otroke namreÄ? v teh dneh obiskuje v ĹĄolah, vrtcih, po krajevnih skupnostih. Podarja jim kulturne prireditve, kar 2050 starih med 3. in 6. letom pa bo tudi
obdaril. Po dolini se bo sprehajal vse do 21. decembra, od otrok pa se bo poslovil na zadnji dan leta, ko bo na Titovem trgu med 18. in 20. uro otroĹĄko silvestrovanje. Svoj prihod v Velenje je dedek Mraz popestril đ&#x;”˛ mz s koncertom pevke Alye.
V Ĺ oĹĄtanju spet drsajo NajveÄ? razstavljalcev doslej TuristiÄ?na zveza ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj tudi letos vabi na drsaliĹĄÄ?e, ki bo na rokometnem igriĹĄÄ?u odprto vsak dan od 9. do 20. ure Ĺ oĹĄtanj, 12. december – Prva ĹĄaleĹĄka obÄ?ina, ki je postavila drsaliĹĄÄ?e, tradicijo nadaljuje tudi letos. Pestro kulturno in druĹžabno dogajanje v zimskem Ĺ oĹĄtanju bo tako dopolnilo ĹĄe ĹĄportno. TuristiÄ?na zveza in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sta Ĺže osmiÄ? postavili drsaliĹĄÄ?e, ki bo obratovalo do kon-
vih med vikendi pa na animacije za otroke. Sodelujejo s Krajevno skupnostjo in Mladinskim centrom Ĺ oĹĄtanj, za dogajanje pa bodo poskrbeli tudi taborniki. Prve kroge po sveĹžem ledu je ob sobotnem odprtju drsaliĹĄÄ?a naredila tudi druĹžina Zep. Pravijo, da je led dobro pripravljen,
Ĺ oĹĄtanj, 12. decembra – Ob otvoritvi prenovljenega Trga Svobode v Ĺ oĹĄtanju je ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih pozval druĹĄtva, skupine, posameznike, naj izkoristijo moĹžnosti, ki jih nudi trg za druĹženje, za predstavitev svojih dejavnosti. Vse kaĹže, da so mnogi njegov poziv Ĺže upoĹĄtevali, saj je na prostoru pred obÄ?insko stavbo v teh dneh zelo Ĺživahno. Ĺ e posebej je bilo minulo soboto na tradicionalnem boĹžiÄ?no-novoletnem sejmu. Na njem je sodelovalo najveÄ? razstavljalcev doslej. Na stojnicah so ti postavili na ogled unikatne izdelke – od lesenih izdelkov, miselnih igraÄ? do nakita in oblaÄ?il, primernih za novoletno darilo. Seveda niso manjkali med in medeni izdelki domaÄ?ih Ä?ebelarjev, suho sadje ter domaÄ?e dobrote. Za njihov trud se jim je Ĺžupan ob tej priloĹžnosti tudi zahvalil. Otroke je presenetila tetka Zima, ki jim je poleg bombonov razdelila zmrznjene vrtnice. Ĺ˝ivahno je bilo tudi na odru, kjer so se ÂťdrenjaliÂŤ Ä?lani me-
Po boĹžiÄ?no-novoletnem sejmu se je s tetko Zimo sprehodil tudi Ĺžupan Darko Menih (foto: arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)
ĹĄanega pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, pa harmonikarji JoĹžeta Ĺ umaha, brez Ä?lanov Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj pa si v tamkajĹĄnjem okolju takĹĄnih dogodkov sploh ne znajo veÄ? predstavljati. Obiskovalce so navduĹĄili z Zarja mobilom
– domiselno kombinacijo toÄ?ke s kolesom, avtomobilom in ĹĄe s Ä?im. Z njo so tudi na najboljĹĄi naÄ?in povabili na svoj prav tako tradicionalen boĹžiÄ?no-novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri v ĹĄoĹĄtanjski ĹĄportni dvorani.
Ĺ˝ivahno bo na Trgu svobode tudi v naslednjih dneh. Ĺ˝e v ponedeljek bo razveseljeval otroke BoĹžiÄ?ek, ob 18. uri pa se bodo tu predstavili ĹĄe uÄ?enci osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj.
SodeÄ? po otvoritveni voĹžnji bo ĹĄoĹĄtanjsko drsaliĹĄÄ?e tudi to sezono razveseljevalo veliko ljudi.
ca januarja. Drsanje je brezplaÄ?no, za en evro pa si drsalke lahko izposodite. ÂťDrsaliĹĄÄ?e na prostem, pod tisoÄ?imi zvezdami, je vsako leto dobro obiskano. Predvsem za najmlajĹĄe je super popestritev in spodbuda za gibanje na sveĹžem zraku,ÂŤ pravi predsednik TuristiÄ?ne zveze Ĺ˝an Delopst. Med tednom vabi na teÄ?aj drsanja in hokeja, ob dopoldne-
drsalke pa bi lahko bile ĹĄe ostrejĹĄe. ÂťSuper je, da se lahko otroci malo zamotijo tudi zunaj, da niso ves Ä?as doma. Pa tudi mi se moramo malo razgibati,ÂŤ pravi JoĹže, ki se je na drsalke podal s prav tako navduĹĄeno hÄ?erko in napoveduje, da bosta drsaliĹĄÄ?e obiskala vsak drugi dan. đ&#x;”˛
Tina Felicijan
ODPRTJE ÄŒAROBNE PROMENADE Ä?etrtek, 17. 12. 2015 od 17. do 21. ure
Prednovoletni koncert godbenikov Velenjski godbeniki bodo na tradicionalnem prednovoletnem koncertu gostili simfonike celjske glasbene ĹĄole. Zazvenele bodo slovite Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta PetroviÄ?a Musorgskega v bleĹĄÄ?eÄ?i orkestraciji Mauricea Ravela. Sloviti klavirski koncert norveĹĄkega skladatelja Edvarda Griega bo z orkestrom poustvaril komaj 12-letni pianist Mak Muni Mihevc. Koncert bo v soboto, 19. decembra, ob 19.30 v veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole. đ&#x;”˛
mz
TOLKALNA SKUPINA PEVSKI ZBOR TABORNIKI
đ&#x;”˛
Tp