50 2018

Page 1

NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (-4/4°C), soboto (1/8°C) in nedeljo (0/10°C) bo oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 20. decembra 2018

ĹĄtevilka 50 | leto 65

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

Spet priĹĄel je med nas

cena 1,90 â‚Ź

Sveta noÄ?, blaĹžena noÄ?! JoĹže PriboĹžiÄ?

Velenje, 13. december – Dobri stari Dedek Mraz je spet med nami. Deli bombone – sladke simbole dobre volje, radodarnosti in prijateljstva, ki so njegove najveÄ?je vrednote. Obdaril je Ĺže okoli 2000 otrok iz vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, napoveduje pa ĹĄe

ĹĄtevilne obiske vseh, ki si Ĺželijo njegove druĹžbe. Danes ob 17. uri ga lahko poiĹĄÄ?ete v PravljiÄ?nem labirintu v SonÄ?nem parku, nato pa obiĹĄÄ?ete ĹĄe đ&#x;”˛ tf Novoletni darilni bazar v vili RoĹžle.

Ĺ˝elimo vam vesel boĹžiÄ?. UredniĹĄtvo

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa izide v petek, 28. 12.

Adventni Ä?as nas je pripeljal do svetega veÄ?era, ko zaÄ?enjamo boĹžiÄ?no praznovanje z maĹĄo polnoÄ?nico. Himna te noÄ?i je pesem, v kateri pojemo ÂťSveta noÄ?, blaĹžena noÄ?.ÂŤ Zakaj je takĹĄen poudarek prav na besedi noÄ?? Zato, ker nam noÄ? posebej usmerja pogled na tisto, kar je osvetljeno, in seveda na luÄ? samo. Tako smo se skozi adventni Ä?as zazirali na adventni venec, na katerem smo postopno priĹžigali sveÄ?e. Ko na 4. adventno nedeljo priĹžgemo vse ĹĄtiri, je venec osvetljen in BoĹžiÄ? pred vrati. Jezus, Ä?igar rojstni dan obhajamo na BoĹžiÄ?, je o sebi rekel, da je luÄ? sveta. To pomeni, da je Jezus tisti, ki naj pritegne naĹĄ pogled. To je krĹĄÄ?ansko vodilo adventnega Ä?asa. Zato lahko reÄ?emo, da nas postopno osvetljevanje adventnega venca usmerja k cerkvenemu oltarju – k daritvi svete maĹĄe, ki je posebno znamenje Jezusove navzoÄ?nosti med nami. V boĹžiÄ?nem Ä?asu pa pritegnejo naĹĄ pogled osvetljene jaslice, ki tudi niso le boĹžiÄ?ni okras, ampak so za kristjana stopnica k oltarju, kjer prihaja Jezus med nas pri vsaki sveti maĹĄi. Zato gremo na sveti veÄ?er k polnoÄ?nici – k maĹĄi, ki nam pomaga dojeti tudi krĹĄÄ?anski pomen jaslic. Da, krĹĄÄ?ansko praznovanje boĹžiÄ?a dobi svoj peÄ?at pri prazniÄ?ni sveti maĹĄi. Zato je za tiste, ki ne morejo v cerkev, posebno prazniÄ?no darilo, da lahko spremljajo maĹĄo po televiziji ali po radijskih valovih. TakĹĄna ali drugaÄ?na povezanost z oltarnim obÄ?estvom naj nas poveĹže tudi ob prazniÄ?no pogrnjeni mizi ter dopolni naĹĄo radost ob boĹžiÄ?nem okrasu in izrekanju ali prebiranju prazniÄ?nih voĹĄÄ?il. Advent nas je vabil k druĹženju, ki naj doseĹže vrh ob boĹžiÄ?nih praznikih. Ker je sporoÄ?ilo BoĹžiÄ?a, da smo vsi ljudje ena druĹžina boĹžjih otrok, povsem upraviÄ?eno govorimo, da je BoĹžiÄ? najlepĹĄi druĹžinski praznik. BlaĹženi ĹĄkof Anton Martin SlomĹĄek je to v pesmi povedal takole: ÂťPreljubi sveti BoĹžiÄ? ti, naj bomo tvoji brateci, in tvoje ljube sesterce! To naĹĄa serÄ?na Ĺželja je.ÂŤ Polni prijateljskega duha preĹživimo boĹžiÄ?ne praznike in vstop v novo Gospodovo leto 2019! đ&#x;”˛

Promenada vabi na druĹženje

Velenje, 17. december – V ponedeljek se je na velenjski promenadi zaÄ?el predprazniÄ?ni program ÄŒarobna promenada. VeÄ?erna druĹženja ob kulinariÄ?nih doĹživetjih v soju boĹžiÄ?no-novoletne dekoracije bodo popestrili mnogi koncerti in druge zabavne prireditve. ÄŒarobna promenada bo z izjemo predveÄ?era boĹžiÄ?a s ponudbo napitkov in prigrizkov ter glasbeno spremljavo vabila vsak dan od 17. ure dalje vse do 29. decembra. đ&#x;”˛

tf


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Krajevne skupnosti dobile predsednike

LOKALNE novice

Ĺ˝upan Darko Menih jih je pozval, da Ä?im prej sestavijo okvirne programe dela, da bo lahko usklajevanje potreb in moĹžnosti teklo hitro

Odkrili spominsko ploĹĄÄ?o Gustavu Ĺ ilihu Velenjska knjiĹžna fundacija, Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje so vÄ?eraj pripravile slavnostno odkritje talne spominske ploĹĄÄ?e Gustavu Ĺ ilihu – ob 125. obletnici rojstva znamenitega VelenjÄ?ana, zasluĹžnega slovenskega pedagoga, mladinskega pisatelja, vojaka soĹĄke fronte in Maistrovega borca. Spominska ploĹĄÄ?a je postavljena ob glavnem velenjskem kroĹžiĹĄÄ?u pod skakalnicami pri Vili Bianca, kjer je nekoÄ? stala Ĺ ilihova rojstna hiĹĄa. Ob tem dogodku so izdali tudi njegovi jezikovno prenovljeni deli Beli dvor in NekoÄ? je bilo jezero. đ&#x;”˛

Pokojnine 28. decembra Ljubljana – Tudi letos bodo upokojenci dobili decembrske pokojnine nekoliko prej, in sicer v petek, 28. decembra. Na zadnji letoĹĄnji dan je namreÄ? poslovni Ä?as bank skrajĹĄan, zato so se temu prilagodili tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. đ&#x;”˛

mkp

Lotili so se ĹĄe dveh plazov Ĺ oĹĄtanj, 14. decembra – PrejĹĄnji teden so v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zaÄ?eli odpravo ĹĄe dveh plazov, enega v Skornem in enega v Belih Vodah. Pri obeh bodo teren, kjer potekata lokalni cesti, utrdili s piloti, uredili voziĹĄÄ?no konstrukcijo in odvodnjavanje. Dela izvaja podjetje GP Fajdiga iz Ĺ oĹĄtanja. StroĹĄek sanacije plazu v VisoÄ?kem Vrhu v Belih Vodah znaĹĄa dobrih 200.000 evrov, stroĹĄek plazu v Skornem pa blizu 100.000 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor bo ureditev sofinanciralo v viĹĄini 70 odstotkov. V Ä?asu del bo popolna zapora obeh cest, vsak dan od 7.30 do 17. ure. Dela bodo zakljuÄ?ena marca prihodnje leto. đ&#x;”˛

mkp

Kamerat med prazniki ne vozi Velenje – BrezplaÄ?nega prevoza za starejĹĄe in gibalno ovirane obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje med prazniki ne bo. Kamerat bo vozil ĹĄe 23. decembra, med 24. decembrom in 4. januarjem prevozov ne bo, si pa lahko upraviÄ?enci Ĺže pred prazniki ali ob delavnikih na telefonski ĹĄtevilki 080 15 70 rezervirajo prevoze, ki se bodo ponovno zaÄ?eli izvajati v ponedeljek, 7. januarja. đ&#x;”˛

tf

www.janflorjan.si

FLORJAN

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING SedeŞ podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoťtanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

Znanje in izkuťnje s podroèij naťih aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovrťen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Ĺ˝elimo Vam Ä?aroben boĹžiÄ? ter obilo zdravja in osebne sreÄ?e v letu 2019! NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Milena KrstiÄ? – Planinc

kar bi Ĺželeli, da se Ä?im prej ure- Ravnah nadaljuje JoĹže SoviÄ? (Ä?lasniÄ?i, potem pa bodo programe ni: Simon Lenko, JoĹže GorĹĄek, Ĺ oĹĄtanj, 13. decembra – PrejĹĄnji in aktivnosti uskladili. FranÄ?iĹĄek Rotnik, JoĹže Krt, Maja teden so v krajevnih skupnostih Meh, BoĹĄtjan ObĹĄteter), v kraobÄ?ine Ĺ oĹĄtanj potekale konstitu- Ĺ est novih, trije jevni skupnosti Skorno-Florjan tivne seje novoizvoljenih Ä?lanov nadaljujejo bodo imeli novega predsednika svetov in volitve predsednika. Na V Belih Vodah bo petÄ?lanski Mateja SkornĹĄka (Ä?lani: Matic vseh ustanovnih sejah sta bila svet KS po novem vodil Alojz MeĹžnar, Franc Kurnik, Roman prisotna Ĺžupan ObÄ?ine Darko HriberĹĄek (Ä?lani Peter Kotnik, Ledinek, Janko Lesnik, Franc Menih in direktor uprave Drago Marija Dermol, Anton Urbanc, SkornĹĄek, Rok Ostervuh), tudi Koren. Katja RamĹĄak), v Gaberkah se- Ĺ entvid ima novega predsednika Zahvalila sta se jim za opravlje- demÄ?lanskega po novem vodi Andreja Podvratnika (Ä?lani: Anno delo v preteklem mandatu. Janko Jan (Ä?lani: TomaĹž Slamek, drej Ĺ umah, Darinka Jazbec, RajDobro so sodelovali, delali z roko Boris Plamberger, Janez Zelcer, ko VidenĹĄek, Franc Ĺ˝lebnik), v v roki, veliko je bilo narejenega Branko Spital, Lea Hrastnik, krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj ostaja in takega sodelovanja bi si Ĺželeli Drago Rezman), v Lokovici predsednica UrĹĄka Kurnik (Ä?lani: tudi v prihodnje, pravi Ĺžupan. bodo imeli novega predsedni- Boris GoliÄ?nik, MaĹĄa Stropnik, Novoizvoljene Ä?lane in predse- ka Petra Radojo (Ä?lani: Matej Janja Burkelc, Marjan Stvarnik, dnike svetov krajevnih skupnosti KrumpaÄ?nik, Janko HriberĹĄek, Simona Makari, Ĺ˝iga Krajnc), v je pozval, da pohitijo s pripravo Marko JuriÄ?, Simon Srebre, Ma- TopolĹĄici nadaljuje Petra LipiÄ?nik programov dela, izpostavijo tisto, rija Irman, Jolanda SevÄ?nikar), v (Ä?lani: Janko PotoÄ?nik, MatjaĹž

Lihtineker, Herman Pergovnik, JoĹže Zagar, Zalika MikuĹž, Irena Menih). V Zavodnjah bo svet po novem vodil vodil Milan RogelĹĄek (Ä?lani: Franc Juvan, Darinka Kopin, Romana AnĹželak, Gregor RoÄ?nik, Cvetko Gaber in Kristjan VidemĹĄek).

Dvigalo ĹĄe letos?

radio velenje com

Ĺ oĹĄtanj – V upravni stavbi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj na Trgu svobode vgrajujejo dvigalo. Dela izvaja podjetje Krevzel instalacije. Vrednost naloĹžbe, ki je bila nujna, da bodo upravne zadeve dostopne tudi invalidom in drugim, ki hoje

po stopnicah ne zmorejo, znaĹĄa blizu 300.000 evrov. Dela zakljuÄ?ujejo. Ĺ˝upan Darko Menih upa, da bodo kakĹĄno poskusno voĹžnjo z dvigalom lahko opravili Ĺže letos. Po konÄ?anih delih pa bo poleg dvigala obÄ?in-

ska stavba dobila tudi nov vhod, spodnje stopniĹĄÄ?e in pritliÄ?no avlo ter povsem prenovljene sanitarije v celotnem objektu. đ&#x;”˛

mkp

NajveÄ? izvoljenih je GoliÄ?nikovih

Z lokalnih volitev v Ĺ oĹĄtanju je zanimivih ĹĄe nekaj drugih podatkov. Za skupaj 59 Ä?lanov svetov krajevnih skupnosti se je potegovalo 127 kandidatov, najveÄ? izvoljenih, kar 23, pa jih je kandidiralo na Listi Borisa GoliÄ?nika, sledita Lista Viktorja Dreva in SDS s po ĹĄestimi izvoljenimi. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

ÄŒas pravljiÄ?en, vse razliÄ?no dogajanje ne NaĹĄa ÂťmorjaÂŤ – V Celju se spet dviguje prah – Vojnik ÂťposejanÂŤ z jaslicami – Pestro ob ognjiĹĄÄ?u

d.o.o.

JAN

20. decembra 2018

Ĺ˝ivljenje se poÄ?asi vraÄ?a v normalne tirnice, kar zadeva volitev in politike. Nikakor pa ne, kar je pomembno – v sicerĹĄnjem Ĺživljenju. Zaradi prihajajoÄ?ih praznikov se iz dneva v dan vrsti vse veÄ? razliÄ?nih prireditev. MiklavĹž nam je sicer Ĺže pomahal v slovo, vse veÄ? ljudi, predvsem otrok, pa je v priÄ?akovanju ĹĄe ostalih dveh dobrih moĹž. Slovenija je okraĹĄena in osvetljena in vsaj zdaj daje vtis vesele in zadovoljne drĹžavice. KaĹže, da bo letos res tudi ĹĄe veÄ? zadovoljnih delavcev, saj podjetja napovedujejo viĹĄje boĹžiÄ?nice, tudi trinajste plaÄ?e. Ponekod menda kar rekordne. Kot da se Ĺželijo vodstva druĹžb ÂťodkupitiÂŤ za nekatere ostre kritike na raÄ?un zahtev po viĹĄjih plaÄ?ah. V bolj normalne tirnice se vraÄ?a tudi delo po obÄ?inah. Predvsem tam, kjer so ostali stari Ĺžupani, in tudi v obÄ?inskih svetih ni prevelikih sprememb. Tako bodo marsikje lahko nadaljevali Ĺže zaÄ?eto ali vsaj zastavljeno delo. Tako si v Celju, kjer je v obÄ?inskem svetu sicer veÄ? kot pol novih Ä?lanov, ĹĄe naprej prizadevajo za popestritev dogajanja ob Ĺ martinskem jezeru. Nekateri malo kritiÄ?no pravijo, da zdaj ĹĄe bolj, saj ne bi radi preveÄ? izgubili koraka z VelenjÄ?ani, ki pripravljajo postavitev atraktivnega odra in prireditvenega prostora. Celjska obÄ?ina je konÄ?no le dosegla dogovore z nekaterimi nosilci (nekdanje) dejavnosti. Radi bi, da bi po jezeru spet vozile ladjice, da bi znova zaĹživel adrenalinski del ob jezeru in na njem. Ĺ e letos naj bi postavili skakalnici za akrobatske skoke, namenjeni bosta tudi za treninge ĹĄportnim klubom ter za tekmovanja na razliÄ?nih ravneh. NaÄ?rtov s tem jezerom, ki je z zajezitvijo reke Koprivnice nastalo pred skoraj pol stoletja, s Ä?imer naj bi Celje reĹĄili pred poplavami, imajo ĹĄe veliko. Na naĹĄem obmoÄ?ju sta ĹĄe dve jezeri, ki naj bi Ĺže, predvsem pa naj bi ĹĄe postali turistiÄ?no zanimivi. Tudi zaradi prepreÄ?evanja poplav so pred leti zajezili mejno reko Sotlo in nastalo je Vonarsko oziroma Sotelsko jezero. Po naÄ?rtih naj bi po Ä?iĹĄÄ?enju oskrbovali s pitno vodo tudi ĹĄirĹĄe hrvaĹĄko obmoÄ?je, po nekaterih projektih celo Za-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

greb. No, to jezero je konÄ?ano klavrno, saj zdaj v njem skorajda ni vode. So se pa Ĺže lani lotili prvih del za ponovno ojezeritev, na obeh straneh (zdaj drĹžavne) meje pa imajo tudi velike turistiÄ?ne naÄ?rte. V slatinski obÄ?ini imajo Ĺže pripravljene projekte, v PodÄ?etrtku bi seveda z dogajanjem na jezeru radi dopolnili ponudbo tamkajĹĄnjih term. LepĹĄe Ä?ase je Ĺže tudi ŞiveloÂŤ SlivniĹĄko jezero v ĹĄentjurski obÄ?ini. Tudi to je dokaj zamrlo in tudi tu imajo naÄ?rte za ponovno izrabo tega bisera, Âťkozjanskega morjaÂŤ. Za vse pa je potrebno precejĹĄnje urejanje. V samem Celju so se pred dnevi nekateri obÄ?ani razveselili, da so vendarle zaÄ?eli ÂťurejatiÂŤ obmoÄ?je stare Cinkarne. A so bili kmalu razoÄ?arani, ko so izvedeli, da so se delavci enega od celjskih podjetij del lotili ÂťamaterskoÂŤ oziroma tam in tako, kot ne bi smeli. ZemljiĹĄÄ?e je sicer v lasti ObÄ?ine, brez posebnih ÂťdovoljenjÂŤ pa se te zemljine ne bi smel nihÄ?e niti dotikati. In tako se je v Celju okoli najbolj onesnaĹženega predela spet zaÄ?el dvigovati prah. V zrak pa so skoÄ?ili tudi mnogi ljudje. TakĹĄno dogajanje seveda nikakor ne sodi v sedanji prazniÄ?ni Ä?as. Vemo, kaj si v tem Ä?asu Ĺželimo. In marsikje nam s tem tudi ÂťpostreĹžejoÂŤ. Tako so v Vojniku v soboto znova odprli svojevrstno deĹželo jaslic. Kar okoli 250 jih je na ogled v vojniĹĄki cerkvi, Jernejevem domu ter po vsem kraju. Ne pravijo zaman, da je ta Ä?as Vojnik prestolnica jaslic. Ob tem so pripravili tudi razliÄ?ne koncerte, boĹžiÄ?no trĹžnico in ĹĄe kaj. V Ĺ entjurju pa bo vsestransko toplo ob mestnem ognjiĹĄÄ?u. Skavti so ga priĹžgali v ponedeljek, ob njem bodo vse do konca leta pripravljali razliÄ?ne prireditve. Otroci pa se bodo lahko posladkali tudi s palaÄ?inkami in toplimi napitki. Za vsak primer so dogajanje letos postavili pod ĹĄotor, tako da ne bodo toliko odvisni od muhavosti vremena. Pa ĹĄe to: v Celju se za bolj urejeno okolje Ĺže skoraj pol stoletja borijo tudi z vrtnicami in metlami. TuristiÄ?no in hortikulturno druĹĄtvo je zlato vrtnico letos podelilo lastnikom dvorca LanovĹž, ki so ta zgodovinski objekt in okolico res lepo uredili. Njegovo pravo nasprotje je stavba v Razlagovi ulici v starem jedru mesta, ki propada. Lastnikom so podelili metlo. A izkuĹĄnje kaĹžejo, da ta nima prave moÄ?i, saj so le malo Ä?rnih toÄ?k, ki so jim tako grajo prisodili, uredili.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

20. decembra 2018

Na konstitutivni seji potrdili mandate Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Ĺžupana prva zaresna seja Ä?aka 23. januarja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 12. decembra – V sredo so se na prvi seji ĹĄtiriletnega mandata sestali novoizvoljeni svetnice in svetniki sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Potrdili so mandate svetnikom in Ĺžupanu ter imenovali komisijo za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja ter slovesno zapri-

segli, da bodo delali v skladu z zakonom in za dobrobit obÄ?ank in obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja. Vodenje seje je kot najstarejĹĄi izvoljeni svetnik Darko Menih (SDS), ki je bil izvoljen tudi za Ĺžupana ObÄ?ine (zaradi nezdruĹžljivosti funkcij bo njegov mandat svetnika pripadel naslednjemu z liste SDS, Ä?e bo mandat sprejel,

Konstitutivne seje so se udeleĹžili vsi izvoljeni svetniki in svetnice.

Župan Darko Menih je pozval k sodelovanju in dogovarjanju.

KMVI bo predsedoval Franc Rosec

Imenovali so Komisijo za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja: Franc Rosec (predsednik), Ä?lani Peter Radoja (oba SDS), Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika), SreÄ?ko PotoÄ?nik (Lista Viktorja Dreva), Ĺ˝an Delopst (Mladi za Ĺ oĹĄtanj).

Sejo je suvereno vodil Janko Zelcer.

Davidu Ravnjaku), prepustil naslednjemu najstarejĹĄemu izvoljenemu svetniku Janezu Zelcerju (DeSUS). Sejo je vodil suvereno in brez zapletov. PoroÄ?ilo ObÄ?inske volilne komisije o izidu volitev je podala predsednica Anica Zajc, ki je ob tej priloĹžnosti posebej pohvalila dobro izvedeno delo volilnih odborov. Nanj ne v Ä?asu volitev in

Kdo so dobili najveÄ? preferenÄ?nih glasov?

Ti sicer niso v nobenem primeru vplivali na izvolitev, na raÄ?un preferenÄ?nih glasov tudi nihÄ?e od izvoljenih ni priĹĄel v svet, vseeno pa je prav, da se ve: na Listi Borisa GoliÄ?nika je najveÄ? preferenÄ?nih glasov dobil Boris GoliÄ?nik, na Listi SD Bojana Ĺ˝nider, pri NSi Marko Es, Zelenih Luka Ravnjak, pri DeSUS Janez Zelcer, pri SMC Mojca Rep, Listi Viktorja Dreva Viki Drev, SDS NataĹĄa RoÄ?nik, Mladi za Ĺ oĹĄtanj Deja BoĹžiÄ?, pri SLS Tina Juvan in Franc SoviÄ?, pri Listi Marjana Ĺ arca Mateja Kumer.

â?ą

ne kasneje ni bilo nobenih pripomb ali pritoĹžb. Darko Menih je po potrditvi Ä?etrtega mandata za Ĺžupana svetnice in svetnike pozval k sodelovanju v dobro vseh obÄ?ank in obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja. ÂťTo se vedno izkaĹže za uspeĹĄno in tega si Ĺželim tudi za naprej. Volilni programi, s katerimi smo nastopili na lokalnih volitvah in bili izvoljeni, imajo veliko stiÄ?nih toÄ?k. Zato doseÄ?i sodelovanje in dogovarjanje za poenotenje

Za podĹžupana je Darko Menih imenoval dosedanjega podĹžupana Vikija Dreva, direktor uprave Drago Koren bo le-to vodil ĹĄe naprej.

najbrĹž ne bo teĹžko,ÂŤ je rekel in spomnil, da bo treba dokonÄ?ati glasbeno ĹĄolo, odpraviti sive lise v kanalizaciji in vodovodu ter

Ĺ martno ob Paki – PoroÄ?ali smo Ĺže, da svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki niso konÄ?ali v zaÄ?etku decembra sklicane konstitutivne seje. Zapletlo se je pri imenovanju Ä?lanov komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitev in imenovanja. Sejo bodo nadaljevali jutri (v petek) ob 17. uri. Na prejĹĄnji seji je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar napovedal, da se bo obÄ?inska uprava potrudila in

pripravila tudi predlog obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto, ki naj bi ga svetniki tokrat tudi obravnavali. Kot smo sliĹĄali, pa najbrĹž ne bo tako. Po obrazloĹžitvi obÄ?inske uprave se zaradi zapletov pri imenovanju obÄ?inskih delovnih teles obÄ?inski svet ne more sestati na redni seji, zato je Ĺžupan KopuĹĄar na osnovi Zakona o javnih financah sprejel sklep o zaÄ?asnem financiranju

Letos ga je bilo za 180 vkljuÄ?itev, za prihodnje leto ga je le za 100

LuÄ? miru tudi v Velenju LuÄ? miru, ki so jo prinesli iz Betlehema, je prispela Ĺže tudi v Velenje. V torek so jo velenjskim svetnikom prinesli tukajĹĄnji skavti. Letos ogenj prenaĹĄajo pod

Iskali bodo Dedka Mraza Velenje, 20. december – Nocoj ob 17. uri se bo SonÄ?ni park spremenil v PravljiÄ?ni labirint. Obiskovalci bodo skupaj z Malim princem in SneĹžno vilo iskali Dedka Mraza, na poti pa bodo sreÄ?ali pevce in pevke OtroĹĄkega pevskega zbora Vrtca Tinkara, plesalki iz plesne skupine Magnolija, vile in palÄ?ke iz Plesne ĹĄole M in ĹĄe mnoga druga pravljiÄ?na bitja. Ko bodo naĹĄli Dedka Mraza, se bodo skupaj z njim pogreli ob toplem Ä?aju,

geslom Delimo plamen- zanetimo mir. Pozivajo, da skupaj ustvarimo mogoÄ?en ogenj, ki ga ne bo pogasil noben nemir. Ob tem, ko delijo ogenj, zbirajo tudi

preizkusili sreÄ?o na sreÄ?elovu in poiskali majhna, a srÄ?na darilca na tradicionalnem 19. Novoletnem darilnem bazarju v vili RoĹžle, ki se đ&#x;”˛ tf bo odprl Ĺže ob 16. uri.

BoĹžiÄ?no-novoletni koncert domaÄ?ega zbora Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ä?lani meĹĄanega pevskega zbora tamkajĹĄnjega kulturnega druĹĄtva Ĺže vrsto let pripravljajo prireditev v poÄ?a-

prispevke v dobrodelne namene. Skavti Ĺželijo, da bi v predboĹžiÄ?nem Ä?asu plamen LuÄ?i miru iz Betlehema, zasvetil v Ä?im veÄ? domovih in tako ĹĄiril sporoÄ?ilo, da je mir potrebno deliti z drugimi. V prihodnjih dneh bodo plamen delili predvsem pri cerkvah. đ&#x;”˛ mz

stitev dneva samostojnosti in enotnosti. Tudi letos jo bodo. Prireditev bo na sam prazniÄ?ni dan, 26. decembra, ob 19. uri v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma. Zbrane bo nagovoril ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Mojca Polak RoĹžiÄ?, predsednica zbora, je povedala, da bodo na boĹžiÄ?no-novoletnem koncertu zapeli pesmi, ki se dotikajo praznika in vstopa v novo leto. Razdeljen bo na dva dela, kot gostje pa bodo med enim in drugim nastopile Ä?lanice vokalne skupine Cvetke đ&#x;”˛ tp iz Ĺ entilja pri Velenju.

đ&#x;”˛

Nadaljevanje konstitutivne seje, financiranje zaÄ?asno

Manj denarja za javna dela

Skavti med predajo luÄ?i Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u

urediti drugo infrastrukturo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, do Ä?esar so upraviÄ?eni vsi obÄ?ani. Za podĹžupana je imenoval Vikija Dreva, delo direktorja uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pa bo nadaljeval Drago Koren. Sicer pa so v 20-Ä?lanskem svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v tem mandatu povsem novi ĹĄtirje: Matic MeĹžnar (Mladi za Ĺ oĹĄtanj), Petra LipiÄ?nik (Lista Viktorja Dreva), Marko Dado Brvar (NSi) in Janez Zelcer (DeSUS).

Velenje – DrĹžava je zmanjĹĄala sredstva, namenjena za javna dela v prihodnjem letu, zato je teh manj tudi za ObmoÄ?no sluĹžbo Velenje, za njen ĹĄaleĹĄko-savinjski del z dvema uradoma za delo

(Velenje, Mozirje) in koroĹĄki del s ĹĄtirimi uradi (Slovenj Gradec, Ravne na KoroĹĄkem, Radlje ob Dravi in Dravograd). Javno povabilo za izbor programov je Zavod Republike Slovenija

proraÄ?unskih porabnikov. Dodali so ĹĄe, da sklep omogoÄ?a izvrĹĄevanje rednih nalog ObÄ?ine na osnovi enake meseÄ?ne porabe kot v preteklem letu. Na obÄ?inski upravi priÄ?akujejo, da bo obÄ?inski svet Ä?im prej operativen, kajti do sprejema proraÄ?una za leto 2019 ni mogoÄ?e zaÄ?eti nobene veÄ?je naloĹžbe. đ&#x;”˛

tp

za zaposlovanje objavil 23. novembra, traja pa od 5. decembra oziroma do porabe sredstev v skupnem znesku 15 milijonov evrov. Ta denar bi v Sloveniji omogoÄ?al vkljuÄ?itev pribliĹžno 2.800 dolgotrajno brezposelnih oseb. ObmoÄ?na sluĹžba Velenje je imela letos za javna dela na voljo 1.550.000 evrov, za prihodnje leto jih ima tretjino manj, 960.000 evrov, kar bo zadoĹĄÄ?alo za pribliĹžno 100 vkljuÄ?itev (letos 180). đ&#x;”˛

mkp

Ĺ˝elimo vam praznike polne druĹžinske topline. V prihajajoÄ?em letu pa veliko zdravja, sreÄ?e, uspehov, strpnosti in zadovoljstva. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, Svet in Uprava obÄ?ine Ĺ martno ob Paki


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

V Espresso Momentu vas razvajajo

30 let Apo Vizije – nori na ťtevilke

Po odliÄ?ni kavi in sladoledu zdaj ĹĄe slastni vaflji V srediĹĄÄ?u mesta Ĺže dobro leto in pol na Cankarjevi ulici z nasmehom priÄ?akuje stranke kavarna Espresso Momento. Moderno zasnovan objekt z unikatno in prepoznavno grafiÄ?no podobo se lepo zliva v center mesta in je pravo mesto za uĹživanje ob odliÄ?ni ponudbi, pa naj bo to jutranja kava, toast med malico, sladoled in druge sladice ali pa koktajl. Lastnika pred odprtjem kavarne sicer nista delala v gostinstvu, bila pa sta trdno odloÄ?ena, da Ĺželita tudi v Velenju kavarno, ki bo hkrati ponujala prijeten ambient, vrhunsko ponudbo in prijazno profesionalno postreĹžbo. VloĹžila sta dovolj truda, da danes ponujata prav to: pri njih lahko okuĹĄate italijansko kavo Hausbrandt, ĹĄtevilne druge pijaÄ?e, prigrizke, sladice, vse to pa vam postreĹžejo z nasmeĹĄkom na obrazu. ÂťVrhunska postreĹžba je za nas izjemno pomembna. Natakar je namreÄ? stik med nami, ki stojimo v ozadju kavarne in se trudimo s svojim delom ter obiskovalci oziroma gosti,ÂŤ pravi Sandra Majstorović iz kavarne Espresso Momento. Veliko truda vlagajo tudi v precizen izbor najboljĹĄe ponudbe. ÂťOd prvotne vizije, da Ĺželimo ponujati vrhunsko kavo, smo v poletnem Ä?asu priĹĄli tudi do ponudbe najboljĹĄega sladoleda,ÂŤ pravi Majstorovićeva in pojasnjuje, da so v toplih mesecih odprli sladoledni kotiÄ?ek Gelato

Momento, v ponudbo katerega so letos dodali toÄ?eni sladoled. Pri izbiranju se stranke ne odloÄ?ajo le med razliÄ?nimi okusi sladoleda, temveÄ? po lastnih Ĺželjah dodajo tudi razliÄ?ne posipe in prelive. ÂťVsak si lahko pripravi sebi ljubo kombinacijo. Za tiste, ki imajo raje Ĺže pripravljene izdelke, pa ponujamo kar nekaj odliÄ?nih Momento kup,ÂŤ pripoveduje lastnik Espresso Momenta. V vsaki od

Trideset let je minilo, odkar sta Janja in Marjan Praznik zaÄ?ela izvajati prvi zasebni raÄ?unovodski servis v Sloveniji – Apo vizijo. Jubilej so zaznamovali druĹžno s svojimi strankami. Za veÄ? kot 100 podjetij in samostojnih podjetnikov skrbi kolektiv ĹĄestih zaposlenih in z dvema zunanjima sodelavkama. V 30-letnem obdobju pa se jih je izmenjalo zelo veliko. SreÄ?anje je bilo prisrÄ?no, veselje so kar naprej izraĹžali s solzami sreÄ?e in prisrÄ?nimi objemi. ÂťSpomini so lepi, vse

pripravljamo nekaj, s Ä?imer se bo mogoÄ?e sladkati v zimskih mesecih. To so Momento Waffels, ki jih je prav tako mogoÄ?e kombinirati s sladoledi ali drugimi slastnimi prilogami,ÂŤ pravi Sandra Majstorović. Obljublja, da lahko stranke tudi pri vafljih – tako kot pri sladoledu – kombinacije izbirajo samostojno ali pa po predlogi Espresso Momenta. Zaposleni v kavarni so med Momento redno zahajajo tako dijaki kot starejĹĄi obÄ?ani in srednja populacija. V poletnem Ä?asu so jim vrata odprta vsak dan med 8. in 20. uro, ob vikendih tudi dlje, v zimskem Ä?asu pa vsak dan z izjemo nedelje od 8. do 21. ure. ÂťKar nas izjemno veseli, so ĹĄtevilne pohvale, ki jih prejemamo. To nam daje motivacijo za nadaljnji trud in ustvarjanje ponudbe, v kateri bodo naĹĄe stranke ĹĄe naprej uĹživale,ÂŤ pravi Sandra Majstorović.

kup je sladoled izvrstnega okusa. ÂťGre za sladoled, ki je sveĹže pripravljen, kremast, bogatega okusa in brez umetnih barvil ali arom. Morate ga poskusiti,ÂŤ ĹĄe vabi lastnik. ÄŒeprav so dnevi trenutno morda manj primerni za samostojno sladoledno porcijo, je v njem mogoÄ?e uĹživati v kombinaciji z vroÄ?o Ä?okolado, soufflejem ali drugimi sladicami. ÂťTrenutno

seboj odliÄ?no povezani. ÂťNaĹĄ vodja redno pripravlja nove predloge ponudbe, ki jih skupno predebatiramo in poskusimo ter se naposled odloÄ?imo tako, da stranke dobijo le najboljĹĄe,ÂŤ pravi lastnik kavarne. Celotna ekipa kavarne se tudi redno izobraĹžuje in usposablja tako v Sloveniji kot zunaj njenih meja. NiÄ? Ä?udnega, da jo radi obiĹĄÄ?ejo prav vsi obiskovalci. V Espresso

20. decembra 2018

đ&#x;”˛

mĹĄ

Janja in Marjan Praznik med slovesnostjo

teĹžko (mnoge preÄ?ute noÄ?i), ki je spremljalo njih in njihove stranke, je bilo pozabljeno, vse skupaj pa je potekalo v slogu njihovega gesla Âťnori na ĹĄtevilkeÂŤ. Janja Praznik, direktorica Apo Vizije, je orisala uspeĹĄno pot podjetja od tistih prvih skromnih zaÄ?etkov, ko je bilo njihovo orodje zgolj svinÄ?nik in kalkulator, do danaĹĄnje sodobne opreme, ki lajĹĄa njihovo delo, predvsem pa prepreÄ?uje tako njihove đ&#x;”˛ mz kot napake njihovih strank.

EU dosegla dogovor o plastiki V torek so v Bruslju pogajalci Evropskega parlamenta in drĹžav Ä?lanic EU dosegli dogovor o umiku dela plastike iz obtoka.. Ker so prvotni predlog Evropske komisije nekoliko spremenili, ga morajo zdaj v obeh institucijah ĹĄe formalno potrditi, navaja nemĹĄka tiskovna agencija dpa.

Prepoved plastike za enkratno uporabo je Evropska komisija predlagala maja. Prepoved naj bi veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo okolju bolj prijazne alternative. S tem naj bi zmanjĹĄali koliÄ?ino plastiÄ?nih odpadkov, ki moÄ?no obremenjujejo okolje. Po ocenah komisije plastiÄ?ni izdelki za enkratno uporabo predstavljajo kar 80 odstotkov đ&#x;”˛ smeti v oceanih.

Z znanjem in srci, ki bijejo za inovativnost in razvoj, uresniÄ?ujemo vizijo o uspeĹĄni prihodnosti. Rastimo skupaj tudi v letu, ki prihaja! Ĺ˝ELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEĹ NO NOVO LETO!


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

20. decembra 2018

GOSPODARSKE novice V Gorenju bodo jutri sklenili poslovno leto V Gorenju uspeĹĄno uresniÄ?ujejo letoĹĄnji proizvodni naÄ?rt in izkoriĹĄÄ?ajo uÄ?inke povezave s kitajskim Hisensom. StroĹĄke nabavnih materialov so tako Ĺže zniĹžali za skoraj 10 odstotkov. Intenzivno se pripravljajo tudi na gradnjo nove tovarne televizorjev, raÄ?unajo, da bodo gradbena dela stekla prihodnje leto na prostoru za skladiĹĄÄ?em na sedanji proizvodnji lokaciji Gorenja. Poslovno leto pa bodo sklenili Ĺže jutri, ko bo njihov zadnji delovnik.

Golte naprodaj Na SmuÄ?arskem centru Golte se je uspeĹĄno zaÄ?ela letoĹĄnja zimska sezona, je pa ta center znova naprodaj. Za zdaj ga je druĹžba Sicom Invest, ki je veÄ?inska lastnica, ponudila v odkup obstojeÄ?im delniÄ?arjem, ki imajo predkupno pravico.

Slovenija vstopa v ĹĄesto leto rasti Gospodarske razmere v Sloveniji so dobre, drĹžava pa vstopa Ĺže v ĹĄesto leto rasti bruto druĹžbenega proizvoda. Zato mednarodni denarni sklad priporoÄ?a, da je Âťtrenutne dobre Ä?ase treba izkoristiti za pospeĹĄitev strukturnih ukrepov, ki bodo omogoÄ?ili dolgoroÄ?no krepitev blaginjeÂŤ. Predstavniki IMF so se namreÄ? minula dva tedna pri nas mudili na redni letni misiji, v okviru katere so se sreÄ?ali s predstavniki Banke Slovenije, Umarja, ministrstev in z drugimi dĂŠleĹžniki. Konjunktura, ki vstopa v ĹĄesto leto, po njihovi oceni ni nakljuÄ?je, ampak je posledica ukrepov v zadnjih letih. Ostajajo pri napovedi, da naj bi se slovensko gospodarstvo letos okrepilo za 4,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila na 3,4 odstotka. ÂťDobre Ä?ase je treba izkoristiti za pripravo reform, ki so potrebne za dvig blaginje v prihodnosti. Ĺ e bolj pomembno je to v luÄ?i groĹženj zaradi staranja prebivalstva,ÂŤ so med drugim ĹĄe poudarili.

Potrdili novo minimalno plaÄ?o V drĹžavnem zboru so poslanci enoglasno podprli novelo zakona o minimalni plaÄ?i, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v stranki Levica. Prav tako je drĹžavni zbor soglasno z 51 glasovi sprejel novelo zakona o izvrĹĄevanju drĹžavnih proraÄ?unov za leti 2018 in 2019. Novela zakona minimalno plaÄ?o s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zviĹĄuje za 29 evrov, leta 2020 pa jo postavlja na 700 evrov neto. Poleg tega ureja tudi Ä?asovnico izloÄ?itve dodatkov iz minimalne plaÄ?e – dodatki bodo iz minimalne plaÄ?e izloÄ?eni od 1. januarja 2020. DoloÄ?a tudi formulo za njen izraÄ?un. Po njej je minimalna plaÄ?a omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in najveÄ? 40 odstotkov nad preraÄ?unanimi minimalnimi Ĺživljenjskimi stroĹĄki. In kako bodo to politiÄ?no odloÄ?itev sprejeli gospodarstveniki? Njihovi dosedanji ugovori so na-

leteli na negativen odziv, kot pa kaĹžejo analize, veÄ?inoma sicer ne bodo imeli veÄ?jih teĹžav, so pa nekatere panoge, v katerih so tudi takĹĄna sicer skromna poviĹĄanja lahko zelo usodna.

Ĺ e v teĹžjem poloĹžaju so upokojenci

ÂťUpam, da bo Gorenje pod novim lastnikom delalo dobroÂŤ Pogovarjali smo se s predsednikom podjetniĹĄkega sindikata SKEI v Gorenju Ĺ˝anom Zebo, ki je z iztekajoÄ?im se letom zadovoljen – Podpisali novo podjetniĹĄko kolektivno pogodbo, ki velja za nedoloÄ?en Ä?as in je dve leti ni mogoÄ?e preklicati Mira ZakoĹĄek

V Sloveniji imamo dobrih 600 tisoÄ? upokojencev. PovpreÄ?na starostna pokojnina pa je 645 evrov. ÄŒe ob tem upoĹĄtevamo, da ĹĄe vedno velik del upokojencev uĹživa pokojnino, ki je bila pred leti obÄ?utno ugodnejĹĄa, potem je ta slika ĹĄe bolj porazna.

Bo Slovenija zdrsnila v strukturni primanjkljaj? Na teĹžave, ki nam zaradi naraĹĄÄ?ajoÄ?ih Ĺželja lahko hitro zapletejo Ĺživljenje, pa opozarja naĹĄ fiskalni svet, ki se je sestal prejĹĄnji teden. ÄŒlani menijo, da javnofinanÄ?ni naÄ?rti za leto 2019 kaĹžejo, da bo Slovenija po dveh letih javnofinanÄ?nega strukturnega ravnovesja znova v obmoÄ?ju strukturnega primanjkljaja. Ugotavlja, da je zastavljena fiskalna politika procikliÄ?na in tako neustrezna ter da so predvideni javnofinanÄ?ni izdatki previsoki za okoli 270 milijonov evrov.

UroĹĄ Merc ni veÄ? predsednik uprave Kot poroÄ?ajo Finance, se je UroĹĄ Merc, predsednik uprave in glavni 64-odstotni lastnik podjetja Bisol Group, enega najveÄ?jih proizvajalcev sonÄ?nih panelov v Evropi, umaknil s poloĹžaj direktorja. Posle je prepustil Marku PoliÄ?niku, drugemu moĹžu Bisola, ki je do zdaj opravljal funkcijo tehniÄ?nega direktorja. UroĹĄ Merc se je menda preselil v Dubaj (kjer tudi uspeĹĄno poslujejo), vendar to ne pomeni, da se umika iz dejavnosti podjetja, ampak bo ĹĄe naprej bdel nad kljuÄ?nimi poslovnimi odloÄ?itvami. Bisolu napoveduje nadaljnjo rast predvsem na tujih trgih, saj tej dejavnosti trenutno domaÄ?e okolje ni posebej naklonjeno. đ&#x;”˛

mz

Ĺ˝elimo Vam vesele praznike in sreÄ?no 2019! LIMA vzdrĹževanje d.o.o. Ĺ martno ob Paki 139 3327 Ĺ martno ob Paki www.lima-sp.si

5

Predsednik podjetniĹĄkega sindikata SKEI Gorenje je ob koncu letoĹĄnjega leta zadovoljen, saj so se za svoje Ä?lane uspeli dogovoriti o veliko pravicah in ugodnostih. Povabili smo ga na pogovor. Leto, ki se izteka, je bilo vsaj na zaÄ?etku za sindikate v Gorenju zelo turbulentno, a konec je vendarle dober? ÂťRes je, kot ste rekli, letoĹĄnje leto je bilo zelo burno, na zaÄ?etku leta smo doĹživeli odpoved podjetniĹĄke kolektivne pogodbe, kar je bil za nas velik ĹĄok in smo zato napovedali tudi stavko, soÄ?asno pa zaÄ?eli intenzivna pogajanja. V tem Ä?asu smo imeli kar 60 zborov delavcev, podporo pa so nam izrekali sindikati iz vse Slovenije. Bilo je naporno, a tudi koristno. Na koncu smo podpisali podjetniĹĄko

â?ą

Tako kot vsako leto so delavci letoĹĄnje poslovno leto sklenili z druĹžabnim novoletnim sreÄ?anjem, ki je bilo mnoĹžiÄ?no obiskano. Prisotnih je bilo tudi veliko sodelavcev iz Kitajske.

ne more narediti niti delodajalec niti mi. To se mi zdi v Ä?asu menjave lastniĹĄtva v Gorenju ĹĄe kako pomembno. V tem obdobju se bodo, vsaj tako upam, vse stvari Âťpostavile na ustrezna mestaÂŤ in bodo nadaljnji dogovori (Ä?e bodo seveda potrebni) tudi laĹžje stekli.ÂŤ Kako pa so delavci doĹživljali tole spremembo lastniĹĄtva Gorenja? ÂťZanimivo je, da so delavci prihod Hisensa

in zdravega dela, socialno varnost zaposlenih in dobre medsebojne odnose.ÂŤ Ĺ˝e nekaj Ä?asa so novi lastniki prisotni, so doslej izpolnili priÄ?akovanja? ÂťMoram priznati, da je med zaposlenimi nekaj negotovosti. Ljudje so, kar se organizacije in kakovosti tiÄ?e, priÄ?akovali takojĹĄnje in hitrejĹĄe spremembe. Tudi zapolnjenost proizvodnje ni tolikĹĄna, kot smo priÄ?akovali, na drugi strani pa razumemo, da je odloÄ?itev, da se temeljito izpraznijo zaloge, ki jih je bilo po razliÄ?nih programih kar precej, zelo na mestu. To bo tudi dober start za prihodnje leto.ÂŤ Doslej ste pohvalili medsebojno informiranje, to, da so delavci o vsem dobro obveĹĄÄ?eni. Ste uspeli to ohraniti? ÂťVse poti informiranja smo ohranili in upam, da bo tudi v prihodnje tako in da bo z novim lastnikom dobro potekal tudi socialni dialog. Sicer pa osebno mislim, da veÄ?, kot se bomo pogovarjali za mizo, manj bo moĹžnosti za razliÄ?ne ĹĄpekulacije in gostilniĹĄke zgodbe, ki ne vplivajo na dobro delovno razpoloĹženje. Upam, da bomo svoj dialog ohranili na visoki ravni.ÂŤ

Ste Ĺže spoznali sindikaliste Hisensa, kako so organizirani? ÂťOrganizirani so podobno, kot so bili sindikati pred mnogimi leti pri Ĺ˝an Zeba: ÂťZa doseganje interesov zaposlenih bo tudi v nas. Vsi zaposleni so Ä?lani sindikata. prihodnje izredno pomembna podpora in ĹĄtevilo Ä?lanov kolektivno pogodbo, ki je po vseh ocenah v sindikatu SKEI ‌ Skupaj smo moÄ?nejĹĄi.ÂŤ Z njimi smo Ĺže vzpostavili stik in prizelo dobra, z njo pa smo odpravili tudi Ä?akujemo skorajĹĄnje sreÄ?anje, zagotovo nekatere pomanjkljivosti iz preteklosti. pa bo to sodelovanje v prihodnje ĹĄe Dogovorili smo se tudi za boĹžiÄ?nico ob koncu sprejeli optimistiÄ?no, sami so videli, da v bolj plodno.ÂŤ leta, katere viĹĄina je kljub slabĹĄim rezultatom Gorenju neke stvari ĹĄepajo. Ravno delavci Pa vaĹĄe Ĺželje za prihajajoÄ?e leto? enaka lanski, za kolektivni dopust, ki bo v iz proizvodnje, ki so Ä?lani sveta delavcev, so vroÄ?ih poletnih mesecih trajal tri tedne, kar pogosto opozarjali na napake, ki se dogajajo, ÂťUpam, da bo Gorenje pod okriljem Hisensa se mi zdi zelo pomembno, saj je za vse dobro, tudi glede kvalitete, same organizacije dela dobro delalo, saj bomo potem lahko zadovoljda se delavci, ki delajo naporno in pri tem in podobno. Novi lastnik ukrepa prav v to ni tudi zaposleni. Gorenje mora postati Ä?im tudi izgorevajo, temeljito odpoÄ?ijejo.ÂŤ smer. Seveda si tako sindikat kot zaposleni bolj zanimivo in privlaÄ?no za nove sodelavce Ĺželimo, da bi jim uspelo, in si niti pomisliti ne ter stimulativno za ohranitev trenutno zapoSte pa kakĹĄen korak nazaj morali narediti tudi upamo, da se ta zgodba ne bi izĹĄla. Sindikat slenih, zato moramo nekaj narediti za dvig sindikati? si bo prizadeval, da ostane Velenje tudi v plaÄ?. Ĺ˝elim pa si, kot sem Ĺže dejal, tudi dober ÂťNekaj sprememb je v ĹĄtevilu dni dopustov, prihodnje velika proizvodna lokacija, kjer se socialni dialog.ÂŤ đ&#x;”˛ na drugi strani pa smo dobro uredili nekatera bodo proizvajali in tudi razvijali gospodinjski druga podroÄ?ja. Med drugim tudi tega, da aparati, pa morda ĹĄe kaj drugega. Vsekakor pogodbe dve leti ni mogoÄ?e odpovedati, tega moramo skrbeti tudi za spoĹĄtovanje varnega


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

Novo leto, novi produkti Veplas Velenje naÄ?rtujejo naglo rast prihodkov – Nov strateĹĄki partner John Deere – Izvedbena faza proizvodnje lamelne vetrne turbine z dodatno funkcijo Ä?iĹĄÄ?enja onesnaĹženega zraka Tatjana PodgorĹĄek

Ob praznovanju 40-letnice delovanja Veplasa Velenje na zaÄ?etku leta je predsednik upravnega odbora druĹžbe Franc Vedenik dejal, da so postavili trdne temelje za izgradnjo nebotiÄ?nika v bliĹžnji prihodnosti. Ob izteku leta zagotavlja, da navedbe drĹžijo in da po vzponih in padcih sedaj piĹĄejo le ĹĄe zgodbo o uspehu.

Prihodnje leto izgradnja dodatne proizvodne hale

Po Vedenikovih besedah imajo v tem trenutku nabor strateĹĄkih partnerjev in poslov, ki zagotavljajo blizu 30-odstotno rast prihodkov na leto. Zasedene so vse proizvodne zmogljivosti, novih poslov, razen od strateĹĄkih partnerjev, ne sprejemajo. Posli narekujejo nova vlaganja in v pripravah novega srednjeroÄ?nega naÄ?rta so med drugim predvideli izgradnjo dodatne hale v poslovni coni v Stari vasi. ÂťNaÄ?rtujemo jo Ĺže prihodnje leto. V prvi fazi bomo z njo poveÄ?ali zmogljivosti za lakiranje, v nadaljevanju pa tudi za vlivanje raznih izdelkov iz kompozitov. Leto 2018 smo izkoristili predvsem za to, da smo z razvojnimi potezami, z osvajanjem novih produktov in tehnologij zagotovili ugoden start za prihodnje in tudi za nadaljnja leta. V naslednjih ĹĄestih mesecih priÄ?akujemo prelomnico oziroma – Ä?e bomo projekte, ki jih imamo v ognju, uresniÄ?ili po naĹĄih zamislih, je nebotiÄ?nik Ĺže zgrajen.ÂŤ

Franc Vedenik

mehanizacije. Pred nedavnim so prestali presojo in postali njihov A dobavitelj opreme. Ĺ˝e prihodnji mesec bo stekla redna proizvodnja. Prvi prototip eko turbine – produkt, ki naj bi v ÂťTo je partner, ki bo zaprihodnje zelo vplival na veÄ?je prihodke. gotavljal od 1 do 2 milijonov evrov prihodkov Iz letoĹĄnjih blizu 18 milijonov na leto. PomembnejĹĄi novi program na 24 milijonov evrov ter nova kupca s podroÄ?ja strojegradnje realizacije sta avstrijski partner in podjetje DaleLetoĹĄnje leto bo druĹžba sklenila po- kovod iz Zagreba, za katera izdelujemo zitivno, a ne s toliko prihodki, kot so elemente za daljnovode. TrĹžiĹĄÄ?e ĹĄirita naÄ?rtovali, predvsem zaradi nekate- na skandinavske deleĹže in v Kanado.ÂŤ rih razvojnih vpraĹĄanj, za katere so PrejĹĄnji mesec je stekla prototipna v glavnem Ĺže naĹĄli tudi reĹĄitve. Te so proizvodnja ĹĄe enega novega razvojnega povezane predvsem z novimi projek- projekta, pojasnjuje Vedenik – lamelti oziroma produkti. V ÂťhiĹĄiÂŤ imajo ne vetrne turbine, ki bo hkrati sluĹžila novega strateĹĄkega partnerja, in sicer kot naprava za Ä?iĹĄÄ?enje onesnaĹženega ameriĹĄko korporacijo John Deere, ki je zraka. Za inovativen in tehnoloĹĄko eden najveÄ?jih proizvajalcev kmetijske zahteven produkt so kandidirali na raz-

pisu za pridobitev evropskega denarja, prejeli priznanje za odliÄ?nost, a za 0,25 toÄ?ke izpadli iz moĹžnosti direktnega koriĹĄÄ?enja denarja iz Bruslja. Jim je pa to odprlo pot za pridobitev precejĹĄnjih razvojnih sredstev na razpisu javne agencije Spirit Slovenija. Z Mestno obÄ?ino Velenje so sklenili dogovor, da bodo prvo izdelano tovrstno vetrnico postavili v tukajĹĄnjem okolju. ÂťÄŒe k omenjenim projektom oziroma produktom dodamo ĹĄe te, ki jih Ĺže proizvajamo (medicinske kadi, pri katerih sodelujejo s ĹĄvedskim partner-jem Arjo, oprema za avtodome za nemĹĄki Carthago, ki naÄ?rtuje od 15- do 20-odstotno rast, balistiÄ?ne vizirje), bomo iz letoĹĄnjih blizu 18 milijonov evrov realizacije naslednje leto preĹĄli Ĺže na 24 milijonov evrov. To so prihodki, ki smo jih naÄ?rtovali v preteklosti, a jih Ĺžal nismo dosegli. A se tudi pri tem ne nameravamo ustaviti.ÂŤ

Kaj bo s programom za letalsko industrijo?

Na vpraĹĄanje, kaj pa je z obetavnim programom za letalsko industrijo, je Franc Vedenik odgovoril: ÂťOstaja v naĹĄih naÄ?rtih, vendar zanj v tem trenutku nimamo nabora veÄ?jih partnerjev. Opremo izdelujemo trenutno za turĹĄkega proizvajalca helikopterjev, ki mu je naĹĄ partner Leonardo prodal licenco. Zanj imamo naroÄ?ila do konca prihodnjega leta. Kako bo s programom v prihodnje, ne vemo, ker Turkom takrat poteÄ?e licenca za proizvodnjo helikopterja, ki ga izdelujejo sedaj.ÂŤ Ĺ e vedno pa so v stikih z dvema proizvajalcema za Airbus. MoĹžnosti, da bi bili njihovi poddobavitelji, se kaĹžejo. ÄŒe program v ustreznem Ä?asu ne bo dal Ĺželenih rezultatov, ga bodo najbrĹž prestrukturirali.

20. decembra 2018

Bo Ĺ oĹĄtanjski bus ĹĄe vozil? Zadnjo voĹžnjo v poskusnem obdobju bo opravil v ponedeljek, 24. decembra Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjski bus, ki ga je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj – za potnike brezplaÄ?no, za proraÄ?un ne – uvedla 17. septembra, bo na zadnje voĹžnje v poskusnem obdobju odpeljal v ponedeljek, 24. decembra. Vsak dan v tednu, razen nedelj, je vozil na relaciji Ĺ oĹĄtanj–MetleÄ?e–Pohrastnik– Ĺ oĹĄtanj–pokoV povpreÄ?ju paliĹĄÄ?e Podkraj, je bilo kjer je imel pred na ĹĄestih vrnitvijo polurni postanek. Do voĹžnjah 38 30. novembra se potnikov. je z njim peljalo 2.529 potnikov, kar je povpreÄ?no 38 na dan. NajveÄ?, 81 potnikov, se je z njim peljalo na dan spomina na mrtve, 1. novembra. Januarja bodo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj analizirali smotrnost teh prevozov in na tej osnovi sprejeli odloÄ?itev, kako s Ĺ oĹĄtanjskim busom naprej. Bo zaÄ?el voziti spet februarja? Bo morda imel manj voĹženj dnevno? Bodo presledki med posameznimi voĹžnjami daljĹĄi? Bodo mreĹžo ĹĄirili? To so vpraĹĄanja, na katera za zdaj v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe ne morejo odgovoriti.

â?ą

đ&#x;”˛

Vať korak v novo leto naj ne bo negotov, ampak trden in zanesljiv, z upanjem na lepo prihodnost! Želimo vam, da bi ga preŞiveli in doŞiveli v osreèujoèem okolju. Vesel boŞiè in sreèno 2019! Prijeten èas dogodkov in druŞinske harmonije prihaja!

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 7

IZOBRAŽEVANJE

20. decembra 2018

7

ÄŒarobni zimski svet Velenjska promenada bo prazniÄ?ne dni popestrila s kulinariko in glasbo – Z izjemo predveÄ?era boĹžiÄ?a bo ÄŒarobna promenada vabila vsak dan od 17. ure dalje do 29. decembra Tina Felicijan

Velenje, 17. december – V predprazniÄ?nem Ä?asu radi obiskujemo bogato okraĹĄene evropske prestolnice in njihove boĹžiÄ?no-novoletne trĹžnice, pa tudi druga mesta, ki se ovijajo v soj luÄ?i in vonj po prazniÄ?no zaÄ?injenih toplih napitkih. A na Festivalu Velenje pravijo, da za tako doĹživetje ni treba daleÄ?. Dovolj je sprehod do velenjske promenade, ki je v teh dneh dobila prazniÄ?no preobleko. ÂťÄŒarobna promenada je bolj kot kulturnim dogodkom namenjena druĹženju. Slednje so obÄ?anke in obÄ?ani najbolj pogreĹĄali, zato z obÄ?ino in Mladinskim centrom Ĺže tretje leto pripravljamo projekt, ki omogoÄ?a prav to – druĹženje na

ÄŒarobno promenado je odprl prihod SneĹžne vile in njenih sneĹžink, manjkal ni dedek Mraz, kogar nista ogrela ponudba toplih napitkov ali ognjeni performans Hatana, pa mu je kri po Ĺžilah pognal dixieland Dixi Shock Banda.

prostem,ÂŤ pove direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny in dodaja, da je letoĹĄnji program bolj koncertno usmerjen, saj ak-

Kako je predprazniÄ?no vzduĹĄje v mestu vĹĄeÄ? ljudem, kako komentirajo ÄŒarobno promenado in Ä?esa si Ĺželijo v novem letu? Nevenka Ĺ pindler: ÂťMislim, da je luĹĄtno, zanimivo okraĹĄeno in se je prav prijetno sprehoditi po mestu. Lani je bilo dogajanje na ÄŒarobni promenadi zanimivo in upam, da bo tudi letos. Otvoritev je bila lepa. Predvsem je dobrodoĹĄla gostinska ponudba, da si lahko kaj privoĹĄÄ?iĹĄ, ĹĄe koga sreÄ?aĹĄ, malo poklepetaĹĄ. Tudi moja najveÄ?ja Ĺželja za novo leto je zdravje, vse ostalo pa pride samo od sebe.ÂŤ Lara Namlić: ÂťVĹĄeÄ? so mi luÄ?ke, tudi SneĹžna vila jih ima, zelo je lepa. Najbolj vĹĄeÄ? pa mi je bilo, da je na oder priĹĄel Dedek Mraz. Ima dobre bombone. In zimo prinese, komaj Ä?akam. Najraje imam kepanje in delanje sneĹžakov, tudi sankanje je zabavno. In kmalu bodo poÄ?itnice. Ĺ˝elim si, da bi bile tudi v novem letu.ÂŤ Marjan RabiÄ?: ÂťBoĹžiÄ?no-novoletna okrasitev je lepa popestritev za mlade in starejĹĄe. Na ÄŒarobno promenado sem priĹĄel prav zaradi programa. Sem iz starih Ä?asov in dixieland je glasba moje mladosti. ÄŒe je dober razlog in primerna druĹžba, je tudi v hladnem vremenu druĹženje na prostem prijetno. O novoletnih Ĺželjah pa ĹĄe nisem razmiĹĄljal. Je ĹĄe Ä?as.ÂŤ

tivnosti na prostem, kot so ustvarjalne delavnice, v zimskem Ä?asu niso bile ravno uspeĹĄne. Zato so pripravili zabaven glasbeni program, ki bo ljudi bodisi pritegnil na ÄŒarobno promenado bodisi zabaval tiste, ki se bodo odpravili na kozarÄ?ek in priboljĹĄek. Ĺ tiri

stojnice namreÄ? nudijo slane in sladke prigrizke ter tople napitke. Na programu pa je cela vrsta glasbenikov, ki bodo z razliÄ?nimi Ĺžanri obarvali prav vsak veÄ?er. Med njimi so imitatorji benda Beatles Help! (21. decembra), pa imitatorji benda ABBA Mia

â?ą

Slovenija (27. decembra), vila s Ä?etico svetleÄ?ih sneĹžink, s katerimi nastopa tudi povabila pa je tudi Dedka Mraza, VelenjÄ?anka ki niti tokrat ni poManca Dre24. decembra zabil svojih Ä?arobnih mel, 23. debo ÄŒarobna Ĺžepov brez dna nacembra bo z bomboni. promenada polniti obÄ?instvo razveseJutri (21. decembra) zaprta. ljeval Adi Smolar, na bo otroke zabavala zadnjem koncertu Melita Osojnik, 27. 29. decembra pa bo nastopil Mi- decembra je napovedano Kaliran Rudan. ZaÄ?enjajo ob 18. uri. Ä?opkovo gledaliĹĄÄ?e, 29. decembra Poskrbljeno bo tudi za zabavo pa GledaliĹĄÄ?e Makrenko. đ&#x;”˛ otrok. Na otvoritveni veÄ?er jim je zimo priÄ?arala Ä?udovita SneĹžna

Miren boĹžiÄ? in vse dobro v letu 2019!

TURISTIÄŒNO DRUĹ TVO LAJĹ E Bar LetaliĹĄÄ?e LajĹĄe

TopolĹĄica 207 D, Ĺ oĹĄtanj

Info: 041 813 922

Piknik prostor

Hrana in pijaÄ?a za piknik – tudi za veÄ?je druĹžbe

Apartma Kavnik

Topolťica 197, Šoťtanj – apartma od 4 do 8 oseb

Iskrene Ä?estitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Ravne 28 B, Ĺ oĹĄtanj

Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

ÄŒevljarski muzej in Ä?rna kuhinja

Želimo Vam lep boŞiè in sreèno 2019!

BSH_OglasNasCas_138x100_12-2018_SLO.qxp 05/12/2018 11:09 Page 1

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Lepe praznike, topel in varen dom, veliko sreÄ?e in uspehov polno novo leto 2019. V novem letu Ĺželimo narediti vse, da z dejanji upraviÄ?imo vaĹĄo podporo! SvetniĹĄka skupina DeSUS v MO Velenje

Vsem bralcem Ĺželimo vesele boĹžiÄ?ne praznike ter sreÄ?no, zdravo in uspeĹĄno leto 2019!


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 12. decembra Odbor za zunanjo politiko je na nujni seji zavrnil predlog stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru ZdruĹženih narodov o migracijah. Boris PopoviÄ? je napovedal, da se bo na konstitutivni seji koprskega obÄ?inskega sveta pritoĹžil na odloÄ?bo obÄ?inske volilne komisije, ki je za zmagovalca volitev razglasila AleĹĄa BrĹžana. Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil sporazuma o prosti trgovini in strateĹĄkem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko.

Theresa May je ostala britanska premierka, s tem pa tudi odgovorna za izvedbo brexita.

Britanska premierka Theresa May je preĹživela glasovanje o nezaupnici na Ä?elu konservativne stranke, s Ä?imer je ostala tudi predsednica vlade. Po plaÄ?ilu varĹĄÄ?ine v viĹĄini 10 milijonov kanadskih dolarjev, od tega 7 milijonov v gotovini, je kanadski sodnik finanÄ?ni direktorici kitajskega Huaweia Meng VandĹžov dovolil na prostost in doloÄ?il, da se mora na sodiĹĄÄ?u znova zglasiti 6. februarja. Zvezno sodiĹĄÄ?e v New Yorku je nekdanjega odvetnika ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa Michaela Cohena obsodilo na tri leta zapora.

ÄŒetrtek, 13. decembra DomaÄ?i drĹžavni zbor je s 56 glasovi za in nobenim proti podprl novelo zakona o minimalni plaÄ?i, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v stranki Levica. DrĹžavni zbor je podprl novelo zakona o minimalni plaÄ?i.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je pozval resorno ministrstvo k takojĹĄnji kadrovski okrepitvi centrov za socialno delo, Ä?eĹĄ da so zaposleni v tem sektorju izĹžeti. Upravno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da bo morala obÄ?inska volilna komisija v Ĺ marjeĹĄkih Toplicah spet odloÄ?iti o ponovitvi 2. kroga Ĺžupanskih volitev na voliĹĄÄ?u v Beli Cerkvi. Vlada je sprejela predlog novega zakona o nepravdnem postopku, katerega primarni cilj je zagotovitev uÄ?inkovitejĹĄega izvajanja naÄ?ela varovanja koristi otroka. Predstavniki jemenske vlade in hutijevskih upornikov so se v bliĹžini Stockholma dogovorili o ustavitvi ognja okrog strateĹĄko pomembnega jemenskega pristaniĹĄÄ?a Hodajda. Iz Francije so poroÄ?ali, da je policija ubila moĹĄkega, osumljenega streljanja v Strasbourgu. MadĹžarski parlament je potrdil zakon o delavskih pravicah, ki

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

poveÄ?uje ĹĄtevilo dovoljenih nadur z do zdaj dovoljenih 250 na 400 nadur letno, Ä?asovni okvir izplaÄ?ila pa je mogoÄ? v treh letih.

Petek, 14. decembra ObÄ?inska volilna komisija v Ĺ marjeĹĄkih Toplicah je v ponovnem postopku odloÄ?ila, da ponovitve Ĺžupanskih volitev na voliĹĄÄ?u v Beli Cerkvi ne bo. Premier Marjan Ĺ arec se je mudil v Bruslju. Tam je med drugim obĹžaloval neenotnost slovenske zunanje politike o katalonskem vpraĹĄanju in kritiziral predsednika

Premier Ĺ arec je bil v Bruslju kritiÄ?en do predsednika Pahorja.

20. decembra 2018

Sneg in veter sta najveÄ? teĹžav povzroÄ?ila na Balkanu.

Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je na slovesnosti ob dnevu 1. brigade Slovenske vojske poudaril, da teĹžava vojske ni v tem, da vojaki ne bi bili motivirani, ampak da se javnost vsak dan spraĹĄuje, ali vojsko sploh potrebujemo. Odbor za finance je ob pomislekih iz opozicije potrdil predlog sprememb odloka za pripravo proraÄ?unov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba drĹžave zviĹĄuje. Generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov je z veliko veÄ?ino, a

ljudi, ki pa so bili tokrat bistveno manj ĹĄtevilni in manj nasilni. Vodilni predstavniki Ukrajinske pravoslavne cerkve so ustanovili samostojno ukrajinsko cerkev. Avstralska vlada je zahodni del Jeruzalema priznala za glavno mesto Izraela, veleposlaniĹĄtvo iz Tel Aviva pa bodo preselili po vzpostavitvi miru med Palestino in Izraelom. Generalna skupĹĄÄ?ina ZN je Po oblikovanju kosovskih varnosprejela svetovni dogovor o stnih sil v vojsko je srbski predbeguncih. sednik Aleksandar VuÄ?ić sklical nujno sejo Varnostnega sveta brez podpore ZDA in MadĹžarZdruĹženih narodov. ske, sprejela poseben svetovni dogovor o beguncih, katerega cilj je izboljĹĄanje mednarodnega upravljanja beguncev. V Franciji je predsednik Emmanuel Macron zaskrbljeno Izvedeli smo, da je ponoÄ?i na spremljal javne raziskave. Te so ĹĄestem bloku Termoelektrarne kazale, da ga podpira le ĹĄe 23 Ĺ oĹĄtanj izbruhnil poĹžar. Na Regij- odstotkov anketiranih. skem centru za obveĹĄÄ?anje Celje so pojasnili, da so gasilci ogenj pogasili v 15 minutah, blok 6 pa je do preklica izkljuÄ?en iz omreĹžja. V BudimpeĹĄti se je veÄ? tisoÄ? ljudi zbralo na protestu proti novi Poslanci so nadaljevali redno delovnopravni zakonodaji in vla- sejo, pred njimi pa je bil med davini nacionalistiÄ?nega premierja drugim predlog zakona o interViktorja Orbana, ki jo oznaÄ?ujejo ventnih ukrepih pri ravnanju s za vse bolj avtoritarno. komunalno odpadno embalaĹžo in Tuji mediji so poroÄ?ali, da bodo z odpadnimi nagrobnimi sveÄ?ami. morali Britanci, ki bodo Ĺželeli po Veselili smo se zmage Ilke Ĺ tuuveljavitvi brexita potovati po hec, ki je zlato osvojila na smudrĹžavah Evropske unije, plaÄ?ati kaĹĄki tekmi svetovnega pokala v triletno prepustnico, za katero italijanski Val Gardeni. bodo odĹĄteli sedem evrov. Vodja britanskih opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je vloĹžil predlog glasovanja o nezaupnici britanski premierki Theresi May, potem ko je ta poslancem sporoÄ?ila, da bodo o dogovoru o brexitu glasovali ĹĄele sredi januarja prihodnje leto. Izvedeli smo, da so dan prej v Okoljevarstveniki so opozorili, Visokem Atlasu naĹĄli trupli dveh da sprejeti dogovor za naĹĄ planet ni dovolj ambiciozno mladih turistk iz Danske in Norvezastavljen. ĹĄke, ki sta imeli prerezana vratova. V juĹžnoafriĹĄki pokrajini Eastern Po sprejemu dogovora na Cape pa je umrlo najmanj 18 podnebni konferenci COP24 v fantov, ki so se udeleĹžili taborov Katovicah na Poljskem so se ogla- obrednega obrezovanja. Fantje, sili ĹĄe nekateri okoljevarstveniki. stari od 17 do 20 let, so umrli zaSporoÄ?ili so, da so priÄ?akovali radi razliÄ?nih razlogov, med drubistveno veÄ?. gim zaradi dehidracije in sepse.

Nedelja, 16. decembra

republike Boruta Pahorja zaradi nedavnega neformalnega sprejema katalonskega predsednika Quima Torre. Poudaril je ĹĄe, da vpraĹĄanj samostojnosti Slovenije in Katalonije ni mogoÄ?e primerjati. Poslanci so na redni seji s 53 glasovi za in ĹĄestimi proti sprejeli novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik do konca leta 2020 namesto do konca letoĹĄnjega leta. Ustavno sodiĹĄÄ?e je ugotovilo, da je 50. Ä?len zakona o drĹžavnem svetu v neskladju z ustavo, in drĹžavnemu zboru naloĹžilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v enem letu. Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je zaÄ?el obisk v Washingtonu, kjer se je sreÄ?al z nekaterimi ameriĹĄkimi senatorji. V Strasbourgu so dan po tem, ko je policija usmrtila napadalca Cherifa Chekatta, ob poostreni varnosti znova odprli tradicionalni boĹžiÄ?ni sejem. Kosovski parlament je potrdil tri zakone, s katerim se bodo sedanje kosovske varnostne sile preoblikovale v vojsko. Irski poslanci so skladno v referendumsko izraĹženo voljo ljudi sprejeli zakon, ki bo prviÄ? v zgodovini drĹžave dovolil umetno prekinitev noseÄ?nosti. Voditelji Evropske unije so britanski premierki Theresi May jasno sporoÄ?ili, da dogovor o brexitu Âťni veÄ? na voljo za nova pogajanjaÂŤ, obljubili pa so ji, da se bodo poskuĹĄali izogniti uporabi Zasedal je DrĹžavni zbor. V naspornega varovala za prepreÄ?itev daljevanju redne seje so poslanci trde meje na irskem otoku. zastavljali vpraĹĄanja predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu in ministrom.

Ponedeljek, 17. decembra

Torek, 18. decembra

Ilka Ĺ tuhec se je znova veselila zmage.

Utopija? Leto 2018 se bo v zgodovini zapisalo po ĹĄtevilnih negativnih dogodkih v ZDA. Je leto, ko so na mehiĹĄki meji med novimi priseljenci zaÄ?eli loÄ?evati otroke od starĹĄev. Trump ni skoparil s spodbujanjem sovraĹĄtva do drugih narodnosti. Zaradi migracijskih tokov se nemirnost in nestrpnost ĹĄirita po vsem svetu – v Veliki Britaniji zaradi brexita, v NemÄ?iji zaradi sprva vzorne politike odprtih rok do pribeĹžnikov z BliĹžnjega vzhoda. Na Ĺžalost tudi v Velenju ne manjka negativne nastrojenosti proti niÄ? hudega sluteÄ?im priseljencem, ki imajo trenutno komaj kaj veÄ? kot svoje Ĺživljenje. Ne borijo se proti naĹĄim vrednotam. Ne glasujejo in pozivajo k temu, kakĹĄni naj bodo naĹĄi zakoni. Si predstavljate, da v boju za preĹživetje hodite do Kitajske in si morate tam ustvariti novo Ĺživljenje? Sredi neznanega okolja, kulture, jezika? Z morda zgolj svojim TjaĹĄa Zajc telefonom, brez drugega imetja in bliĹžnjih? Priznam, nimam izkuĹĄnje trenutnega vzduĹĄja Ĺ aleĹĄke doline, ki se sooÄ?a z nemalo gospodarskimi izzivi in njihovimi negativnimi vplivi na druĹžbeno klimo. Delim pa lahko izkuĹĄnjo iz ZDA. Iz kraja, ki bolj kot na enkratletno realnost spominja na pravljice za spodbujanje pozitivnih vrednot pri otrocih. Kljub ĹĄtevilnim posnetkom na spletu in letnim poroÄ?ilom, ki jih udeleĹženci objavljajo na kanalih Yuotuba, si je “festivalâ€? Burning man teĹžko predstavljati, Ä?e ga ne doĹživiĹĄ. Burning man ni festival, je skupnost, ki iz niÄ?esar za dva tedna vznikne sredi puĹĄÄ?ave v Nevadi. PolkroĹžno mesto ima tri kilometre premera, kar je pribliĹžno toliko kot od restavracije Jezero do kroĹžiĹĄÄ?a pri RdeÄ?i dvorani. Letno ga “naseliâ€? 70.000 obiskovalcev, skoraj trikrat toliko, kolikor je prebivalcev Velenja. Kupiti je mogoÄ?e le dve stvari - kavo in led, ki pride prav za hlajenje hrane in vode, ki jo mora imeti vsak s seboj. Razen tega denarne izmenjave ni. To ne pomeni, da v mestu ni ĹĄtevilnih barov, delavnic in delilnic hrane. Razlika je zgolj v tem, da vsi vse delijo. Burning man je prostor, kjer odrasli spet lahko postanejo brezskrbni in radovedni otroci. Je Ä?as za odklop od digitalnih draĹžljajev, uĹživanje v glasbi, izobraĹževanje, sproĹĄÄ?anje in radovedno odkrivanje ĹĄirin Ä?loveĹĄke odprtosti. Obiskovalci, ki letno prihajajo sem, po celo leto pripravljajo umetniĹĄke projekte in naÄ?rte za kreacije ali aktivnosti, s katerimi nato razveseljujejo druge, popolne neznance. V mestu velja deset naÄ?el: 1. radikalna vkljuÄ?enost – vsakdo je dobrodoĹĄel, 2. darovanje – brez priÄ?akovane protiusluge, 3. dekomodifikacija – okolje brez oglaĹĄevanja in transakcij, 4. radikalna samozanesljivost – iskanje notranje moÄ?i in zanaĹĄanje nase, 5. Radikalno samoizraĹžanje – iskanje svojih unikatnosti, 6. skupnost – spodbujanje sodelovanja za ustvarjanje pozitivnega okolja, 7. druĹžbena odgovornost – upoĹĄtevanje zakonov pri organizaciji aktivnosti, 8. ohranjanje nedotakljivosti narave – skrb za odsotnost sledi in smeti, 9. udeleĹžba – pri delu, zabavi in drugih aktivnostih, 10. trenutnost – osredotoÄ?enje na dogajanje tu in zdaj skozi vsa ostala naÄ?ela. NaÄ?ela in prijaznost vseh obiskovalcev so dovolj nenavadna, da potrebujeĹĄ nekaj (ampak zelo malo) Ä?asa, da se nanje navadiĹĄ. Kulturno smo programirani v prepriÄ?anje, da Ä?e nam kdo kaj podari, sumniÄ?avo pomislimo, kaj ima za bregom ali se Ä?utimo dolĹžne, da mu nekako poplaÄ?amo. V vsakdanjem Ĺživljenju moramo aktivno iskati somiĹĄljenike s podobnimi vrednotami, najti prostore, v katerih lahko izraĹžamo svojo identiteto. Na Burning manu tega napora ni. Ob vstopu v mesto se zdi, kot bi atmosfera poskrkala vsako tesnobo, sram in zadrĹžanost. In tudi ko odideĹĄ domov in se v duh postopoma naseli stara teĹža vsakdanje druĹžbe, ostane spomin, da so stvari lahko drugaÄ?ne. Samo odloÄ?iti se je treba, v kakĹĄni druĹžbi Ĺželimo Ĺživeti in kako bi Ĺželeli, da z nami ravnajo, Ä?e se znajdemo v stiski. BoĹžiÄ? in novo leto sta vedno tisti Ä?as v letu, ko se bolj kot druge dni v letu posvetimo najbliĹžjim – druĹžini ali prijateljem. Gre za kratko obdobje, ko dobrim medosebnim odnosom in hvaleĹžnosti za najbliĹžje namenimo veÄ? misli kot druge dni v letu. Najdemo Ä?as, da se ustavimo in ob tem, s Ä?im vse smo nezadovoljni, pomislimo tudi na to, za kaj vse smo hvaleĹžni. Privilegij je, da lahko za razliko od mnogih v naĹĄi neposredni bliĹžini to poÄ?nemo v domaÄ?em, prijetnem okolju.

Sobota, 15. decembra

Iz ZDA je priĹĄla vest, da bo ameriĹĄko vlado konec leta zapustil notranji minister Ryan Zinke, ki je vpleten v ĹĄtevilne ĹĄkandale z zapravljanjem javnih sredstev in neetiÄ?nega ravnanja. Sneg in veter sta povzroÄ?ila ĹĄtevilne teĹžave na cestah na Balkanu. Na podnebni konferenci COP24 v Katovicah so predstavniki skoraj 200 drĹžav po veÄ?dnevnih pogajanjih vendarle sklenili dogovor o pravilih za izvajanje pariĹĄkega sporazuma iz leta 2015. V Parizu se je na protestu t. i. rumenih jopiÄ?ev zbralo nekaj tisoÄ?

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani! Naj leto, ki prihaja, prinese sreÄ?e, zdravja in zadovoljstva v sleherni kotiÄ?ek vaĹĄega srca in naj vas razvaja z uspehi! SvetniĹĄka skupina SMC

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 9

Šola z mladostno energijo, ponosom in ťtevilnimi spomini Osnovna ťola Šalek Velenje je stara 30 let – Šola, ki daje velik pomen ne le znanju, ampak pripravi otrok na Şivljenje in dobrim medsebojnim odnosom – "Povej mi v faco" Tatjana Podgorťek

Oktobra letos je minilo30 let, kar je prag Osnovne ĹĄole Ĺ alek Velenje prestopila prva generacija znanja Ĺželjnih otrok, ki so skupaj z uÄ?itelji zaÄ?eli pisati njeno zgodovino. Je najmlajĹĄa od ĹĄestih matiÄ?nih ĹĄol v mestni obÄ?ini Velenje, tudi z najmanj uÄ?enci, vendar njena ravnateljica Irena PoljanĹĄek Sivka meni, da se lahko po Ĺživljenju in delu na njej kosa z veÄ?jimi in takimi, ki imajo daljĹĄo tradicijo. V tem ĹĄolskem letu se v ĹĄolskih klopeh usposablja za Ĺživljenjske izzive 398 uÄ?encev, prihodnje ĹĄolsko leto jih bo – po napovedih – veÄ? kot 400.

Ponosni na doseĹžke, na â€Ś

Šola smo ljudje,ÂŤ poudarja sogovornica in nadaljuje: ÂťVsak, ki prestopi njen prag, pusti svojevrsten peÄ?at. Danes je naĹĄa ĹĄola, ĹĄola z mladostno energijo, ĹĄtevilnimi spomini in ponosom. Ponosni smo na prehojeno pot,

9

IZOBRAŽEVANJE

20. decembra 2018

saj smo dosegli, da se v ĹĄoli doV primerjavi z drugimi osnovbro poÄ?utimo ter se imamo radi nimi ĹĄolami ĹĄola Ĺ alek, meni uÄ?enci in uÄ?itelj.ÂŤ Irena PoljanĹĄek Sivka, slovi po Po mnenju sogovornice so v svojih ustvarjalnih idejah. Bila tukajĹĄnjem in tudi ĹĄirĹĄem okolju prepoznavni kot ĹĄola, ki je odprta za nove izzive, v kateri nadgrajujejo svoje pedagoĹĄko delo z uÄ?enjem vrednot in socialnih veĹĄÄ?in. Šola ni le znanje matematike, angleĹĄÄ?ine, geografije, je veliko veÄ?. Je ĹĄola, ki uÄ?i za Ĺživljenje, ki mladim na poti odraĹĄÄ?anja dopuĹĄÄ?a in daje priloĹžnosti za sooÄ?anje z vsem, kar prinaĹĄa Ĺživljenje, ter jih hkrati uÄ?i, kako reĹĄevati svoje teĹžave. Biti poĹĄten, delaven, solidaren, strpen, ustvarjalen na mnogih po- Irena PoljanĹĄek Sivka: ÂťVerjamemo, da droÄ?jih je nekaj, kar krepi odmevajo naĹĄi uspehi po Ĺ aleĹĄki dolini naĹĄe odnose. Omenjene vseh 30 let, kar ĹĄola obstaja in Ĺživi.ÂŤ vrline so dobra popotnica za dosego zastavljenih ciljev je med prvimi eko ĹĄolami ozirovsakega med nami, torej tudi ma ĹĄolami, ki so vzgojno okolje za uÄ?ence, zato jih toliko bolj uspeĹĄno prilagodile prijaznemu poudarjamo.ÂŤ odnosu do narave in zdravemu

naÄ?inu Ĺživljenja. V program 9-letne ĹĄole je vstopila pred njegovo redno uvedbo, kot kulturna ĹĄola je poznana po zavidanja vredni ustvarjalnosti, doseĹžkih v likovni, glasbeni, gledaliĹĄki in literarni dejavnosti. ÂťPred tremi leti smo zaÄ?eli projekt Povej mi v faco. Z njim uspeĹĄno dokazujemo, da je pogovarjanje veÄ? vredno od

mobilnih naprav. Te na naĹĄi ĹĄoli ne zvonijo veÄ?.ÂŤ Prav niÄ? jim ni treba zardeti tudi takrat, ko primerjajo uspehe svojih uÄ?encev z uÄ?enci drugih ĹĄol. BeleĹžijo jih na prav vseh podroÄ?jih delovanja; v kulturi, ĹĄportu, pri raziskovalni dejavnosti ‌ Sploh lansko ĹĄolsko leto je bilo zlato leto po priznanjih iz znanj na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Ĺ ola dobro sluĹži svojemu namenu

Poleg kakovostnega izobraĹževanja na ĹĄoli sledijo potrebam po zagotavljanju ustreznih pogojev. Telovadnica, raÄ?unalniĹĄka uÄ?ilnica, ĹĄolsko gledaliĹĄÄ?e, posodobljeni prostori devetletke, nova ĹĄolska knjiĹžnica, fitnes studio, avdio in video studio, sodobno ĹĄportno

igriĹĄÄ?e, jedilnica, moderne specializirane uÄ?ilnice, ÄŒutni vrt ‌ ÂťOb podpori ustanoviteljice – Mestne obÄ?ine Velenje – je tako naĹĄa ĹĄola kljub svojim letom ĹĄe vedno videti sveĹža, mlada in dobro sluĹži svojemu namenu.ÂŤ

Tudi v prihodnje ĹĄola pripravljena na nove izzive

Tako kot minula tri desetletja – zagotavlja Irena PoljanĹĄek Sivka – nameravajo tudi v prihodnje nadgrajevati pedagoĹĄke usmeritve, dajati velik pomen vrednotam, opremljanju uÄ?encev z znanjem, potrebnim za nadaljnje ĹĄolanje in laĹžje premagovanje Ĺživljenjskih preizkuĹĄenj, skrbi za nadarjene uÄ?ence in za uÄ?ence z drugimi posebnostmi, za dobre in ustvarjalne medsebojne odnose, Âťza prinaĹĄanje iskrivih idej v prostor, v katerem pridobivamo nova znanja, ustvarjamo. Ostajamo odprta ĹĄola za nadstandardne programe, vsekakor pa ĹĄola, pripravljena na nove izzive,ÂŤ je sklenila pogovor Irena PoljanĹĄek Sivka.

Življenje in delo na ťoli bogatijo kakovosten pouk ter ťtevilne druge dejavnosti.

đ&#x;”˛

OdveÄ?nim stvarem dajejo novo priloĹžnost Obiskali smo Center ponovne uporabe (CPU) Velenje Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Pred ĹĄestimi leti, 20. decembra, so v Velenju odprli Center ponovne uporabe. V njem je od vsega zaÄ?etka zaposlena Alenka KoĹĄir. Skupaj s sodelavci s posebnim Ĺžarom in vero stvarem, ki bi kot odpadek konÄ?ale na kakĹĄnem smetiĹĄÄ?u ali kot surovina v zbirnem centru, daje novo priloĹžnost. ZaÄ?etki pa so bili najbrĹž teĹžavni. To, kar zdaj poÄ?no ĹĄe kje, je bilo v povojih. ÂťNa zaÄ?etku nas ljudje res ĹĄe niso poznali. Tudi o ponovni uporabi se ĹĄe ni govorilo toliko, kot se govori danes. Na zaÄ?etku nismo dobili veliko stvari, sami smo jih iskali. Zdaj nam jih ljudje sami pripeljejo, in to vsak dan, tudi ob sobotah. NaĹĄi fantje pa grdo tudi na teren, ko nas pokliÄ?ejo starejĹĄi in tisti, ki Ĺželijo oddati veÄ?je kose. Pogledajo in z elektriÄ?nim kombijem odpeljejo.ÂŤ Ponovna uporaba je vrednota okoljsko, ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?enih ljudi? ÂťJe in vedno bolj postaja. Zemlja je samo ena in treba jo je ohraniti. Po drugi strani je pa tudi modna muha.ÂŤ Kdo so vaĹĄi kupci? ÂťTisti, ki so ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni, ki stvarem, ki jih kupijo pri nas, dajo novo priloĹžnost, ki vedo, da so nakupi iz druge roke povsem v redu, da z izdelki ni niÄ? narobe, da je tak nakup ugoden in da je lahko tak nakup tudi vreden. Marsikdaj se pri nas najdejo stvari, ki jih ne moreĹĄ dobiti nikjer veÄ?, recimo

znanja, da bi to lahko popravili. Prevzamemo pa pohiĹĄtvo, ki ga je treba popraviti in obnoviti. Ne prevzamemo pa kosov, po katerih ni povpraĹĄevanja. VÄ?asih nam je Ĺžal, ker je med njimi tudi kaj lepega, dobro ohranjenega.ÂŤ

kak kos priznanega vrhunskega porcelana, kristala, starine ..., stvari, ki jih ne delajo veÄ? in so zelo iskane in tudi veliko vredne.ÂŤ Gre kaj naravnost v prodajo? ÂťPrav niÄ?. Vse stvari v delavnici najprej – kot mi reÄ?emo – diagnosticiramo. V tej fazi se odloÄ?imo, kaj bo ĹĄlo v popravilo, kaj v obnovo, kaj samo v Ä?iĹĄÄ?enje. VÄ?asih je med stvarmi, ki jih dobimo, tudi kaj takega, kar je za muzej.

â?ą

Velikansko delo so opravili v teh letih. Sprejemali, oÄ?istili, popravili, osveĹžili so blizu 200 ton stvari in za toliko razbremenili odpad.

Sodelujemo z Muzejem Velenje. Tisto, kar je pomembno za zbirko muzeja, roma tja. Vsako stvar razvrstimo. Seveda so med stvarmi tudi take, ki jih je treba odpeljati v zbirni center. V trgovino gredo samo stvari, ki so oÄ?iĹĄÄ?ene, popravljene, obnovljene.ÂŤ NajbrĹž pa dobite tudi kak kos, ki ĹĄe ni bil v uporabi, ki je doma pozabljen kje obtiÄ?al? ÂťVelikokrat se zgodi, da dobimo nove kose. Nekatere ĹĄe zavite v celofan, neodprte zapakirane v ĹĄkatlah, foliji ‌ Ljudje se vÄ?asih hitro odloÄ?ijo za nakup, potem pa s tistim, kar kupijo, nimajo kaj poÄ?eti, ali pa dobijo darilo, pa ne vedo, kaj bi z njim. Seveda,

Alenka KoĹĄir: ÂťPonovna uporaba je vrednota.ÂŤ

NiÄ? ne gre v niÄ? Jernej Rogina v elementu.

pri nas se najdejo tudi povsem nove stvari.ÂŤ Vam je kaj posebej ostalo v spominu? Je bilo kaj, kar je posebej izstopalo? ÂťVeliko takega je bilo. Recimo, ko je kdo pri nas naĹĄel kak kos, ki ga je spomnil na otroĹĄtvo, ker je takega imel tudi sam, ali pa ko je pri nas naĹĄel tisto, kar se mu je razbilo, polomilo, pomenilo pa mu je lep spomin. Gospod in gospa sta razbila tri kozarce iz poroÄ?nega seta. NaĹĄla sta jih pri nas. In to ravno tri. Veselje je

Teren, na katerem vse to dobite, je Ĺ aleĹĄka dolina. Od kod pa prihajajo kupci? ÂťIz vs e Slovenije. Vedno smo preseneÄ?eni, ko pride k nam kdo iz Ljutomera, Jesenic, prihajajo iz Primorske. Spremljajo nas na Facebookovem profilu.ÂŤ December je. ÄŒas kupovanja daril. Tudi Ä?as priÄ?akovanja snega, dr-

sanja, smuÄ?anja. Se najde pri vas tudi kaj takega, kar je primerno za to obdobje? ÂťOboje. Za darila so denimo zelo aktualne otroĹĄke knjige. Teh imamo veliko, od Martina Krpana in knjig, ki jih ne dobiĹĄ nikjer veÄ?, pa vse do sodobnih. Imamo boĹžiÄ?ne in novoletne okraske, sveÄ?nike ‌ Vse to je v posebni ponudbi. Zbirali smo jih celo leto. Januarja, februarja in spomladi dobimo najveÄ? tega. Pospravimo in potem decembra ponudimo. Podobno je z zimskimi rekviziti, smuÄ?mi, drsalkami ‌ Pridite, đ&#x;”˛ preverite.ÂŤ

Jernej Rogina je mizar v CPU, kjer tako kot KoĹĄirjeva dela Ĺže od vsega zaÄ?etka. Brusi, razstavlja, menja vijake, okovje, police ... ÂťDela je veliko. Vsak kos potrebuje svojo obravnavo. Nekateri se dajo popraviti, drugi ne. Tisti, pri katerih ne gre, gredo za rezervne dele, vijaki se dajo uporabiti pri naslednji omari ‌ Skoraj niÄ? ne gre v niÄ?,ÂŤ pravi. bilo nepopisno. Ali pa kredenca, ki smo jo obnavljali. Za obnovo je poskrbela Ĺžena, ponjo je priĹĄel moĹž, ki ni verjel, da je njihova.ÂŤ Kaj vzamete in Ä?esa ne? ÂťVzamemo vse, kar imamo doma, razen oblaÄ?il in obutve. Od lonÄ?kov za roĹže, stekla, keramike, slik, vaz, miz, stolov, luÄ?i, omar ‌ Ne moremo pa vzeti nedelujoÄ?e elektronske in elektriÄ?ne opreme, recimo takega televizorja, hladilnika ‌, ker za popravilo nimamo ne rezervnih delov niti dovolj

Nekaterim je CPU kar malo teĹžko najti. Poslovna cona Standard, vhod pa tam, kjer je vhod za stanovalce vhoda D.

Rekli so â?ą Katarina Vivodinac iz Nazarij: Že vÄ?eraj sem

bila tukaj. Kupila sem dve omarici, danes sem priĹĄla ponje. Zelo sem zadovoljna in zagotovo pridem spet, ko bom kaj potrebovala. Lepe in kakovostne stvari imajo za primerno ceno. Le eno pripombo imam – teĹžko jih je najti. VÄ?eraj sem jih iskala celo uro, imela pa pred nosom.ÂŤ


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

Prostorska postavitev in prodajna razstava Galerija Velenje v prazniÄ?nih dneh vabi s prostorsko postavitvijo kiparke Dragice ÄŒadeĹž ter s prodajno razstavo del umetnikov SAĹ A regije Tina Felicijan

Velenje, 13. december – Zadnja letoĹĄnja razstava v Galeriji Velenje je nekako navezana na Napotnikovo leto, ki ga ob 55-letnici ustavitve Napotnikove galerije obeleĹžujejo v Ĺ oĹĄtanju, pravi kustosinja razstave Ĺ˝itje Dragice ÄŒadeĹž mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. ÂťAvtorica je namreÄ? ogromno ustvarjala v lesu, hkrati pa je prvakinja v umetniĹĄkem oblikovanju gline. Keramika je pri nas nekoliko razvrednotena kot umetniĹĄka tehnika, saj je bolj poudarjena v umetnoobrtnem ustvarjanju. Dragica ÄŒadeĹž pa dokazuje, da je v keramiki lahko ustvarjen ĹĄe kako vrhunski umetniĹĄki izdelek,ÂŤ je utemeljila povabilo avtorici na gostovanje s prostorsko postavitvijo, v kateri so zdruĹženi trije ciklusi, ki poudarjajo aktualno tematiko potroĹĄniĹĄke druĹžbe – Roke, Kruh in ÄŒtivo. KeramiÄ?ne skulpture, poslikane z odtisi rok, so postavljene v Ä?rno obarvane lesene zaboje in opozarjajo na lakomnost potroĹĄniĹĄtva in hlepenje po izobilju, ki je nepotrebno. ÂťSem socialno obÄ?utljiva. Ob zapiranju tovarn, odpuĹĄÄ?anju delavcev, brezposelnosti in prekarnem delu med mladimi, begunski krizi, revĹĄÄ?ini med ljudmi se spraĹĄujem, kako je pri vsem tem bogastvu, tehnologiji, znanosti to mogoÄ?e. Odzivam se na to neenakopravnost, na te diskrepance,ÂŤ pravi gostujoÄ?a umetnica. V pritliÄ?ju galerije pa se je drugo leto zapored odprla prodajna razstava Galerijska umetniĹĄka promenada, na kateri svoja dela nudi 21 akademskih slikarjev, kiparjev, ilustratorjev, oblikovalcev, likovnih pedagogov in drugih vizualnih umetnikov vseh generacij iz Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije. Nudijo

umetniĹĄko obdelane uporabne izdelke, kot so voĹĄÄ?ilnice, koledarji, Ä?okolade, beleĹžke, ovijalni papir, predvsem pa slike, grafike, printe raÄ?unalniĹĄkih grafik, tudi skulpture. ÂťOsnovno poslanstvo Galerije Velenje je poleg predstavitve vrhunskih ustvarjalcev

tudi nudenje podpore domaÄ?im umetnikom. Galerija je bila ob prenovi zasnovana kot regijska galerija, zato v projekt Galerijska umetniĹĄka promenada vkljuÄ?ujeAtrij galerije razsvetljuje prazniÄ?na svetlobna instalacija, ki sta jo postavila sodelavca Arpad Ĺ alamon in Janja PlavÄ?ak v sodelovanju z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov, ki so prispevali keramiÄ?ne kreacije. Razstavi bosta odprti do 5. januarja.

20. decembra 2018

mo umetnike iz celotne SAĹ A regije. Njegov namen je ustvarjanje priloĹžnosti za predstavitev avtorjev obÄ?instvu in spodbujanje k nakupu umetniĹĄkih izdelkov. Zato smo avtorje spodbudili k pripravi izdelkov, ki so lahko tudi primerno darilo,ÂŤ je povedala

in zato potrebujemo veÄ? takih razstav. Mislim pa, da velenjska galerija in mesto nasploh veliko naredijo za mlade umetnike,ÂŤ pove. VelenjÄ?anka Eva Margon zakljuÄ?uje magistrski ĹĄtudij ilustracije. Na aktualni prodajni razstavi se predstavlja z junaki iz ene

direktorica Barbara Pokorny in za prihodnje leto napovedala pravo umetniĹĄko trĹžnico v atriju galerije. Kaj pa Galerijska umetniĹĄka promenada pomeni razstavljavcem? GrafiÄ?na oblikovalka iz Velenja Anja Polh, ki je diplomirala iz industrijskega oblikovanja, je Ĺže med ĹĄtudijem vzljubila ilustracijo ter oblikovanje Ä?rk. Zadnje Ä?ase ustvarja raÄ?unalniĹĄke grafike. Kruh ji sluĹži predvsem grafiÄ?no oblikovanje, pa tudi ilustriranje. ÂťDanes lahko svoja dela objavimo na spletu, razstavljamo digitalno, ampak odziv na naĹĄa dela ni enak kot v galeriji. ObÄ?utek je drug

od knjig, ki jih je med ĹĄtudijem ilustrirala. ÂťLepo je, da imamo lokalni umetniki moĹžnost, da v domaÄ?em okolju predstavimo svoja dela. PriloĹžnost za stik z obÄ?instvom nam veliko pomeni, Ä?e kdo kaj kupi, pa smo ĹĄe posebno zadovoljni,ÂŤ pravi. S svojimi deli se predstavlja tudi slikarka Barbara Drev iz TopolĹĄice, ki se ukvarja tudi z grafiko. Razstavila je sliko, litografijo in jedkanico ter nekaj sitotiskov. K umetniĹĄkemu ustvarjanju jo napeljujejo predvsem narava, ljudje, odnosi, druĹžba, zanimata jo tehnologija in splet, vse to pa poskuĹĄa povezati v likovni izraz. ÂťTa projekt je odliÄ?na priloĹžnost, da se lokalni likovniki predstavimo, hkrati pa se sreÄ?amo, druĹžimo, spremljamo drug drugega,ÂŤ pravi in dodaja, da je nakup unikatnega umetniĹĄkega dela dobra alternativa predprazniÄ?nemu potroĹĄniĹĄtvu, saj ima osebni izraz avtorja tisto dodano vrednost, ki je mnoĹžiÄ?no proizvedeni izdelki nimajo. đ&#x;”˛

Zgodba 11 12 13 Ĺ oĹĄtanj – V kulturi so v letu 2018 slavili v Ĺ oĹĄtanju umetnost treh velikih, 100-letnico smrti pisatelja Ivana Cankarja 11. decembra, 130-letnico rojstva kiparja Ivana Napotnika 12. decembra ter obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha 13. decembra. S to mislijo so v Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj v sodelovanju z Vilo Mayer z literarnim nateÄ?ajem Zgodba 11 12 13 k ustvarjanju povabili meĹĄÄ?ane Ĺ oĹĄtanja in Ä?lane KnjiĹžnice Velenje. NateÄ?aj je bil razpisan v dveh starostnih skupinah, odrasli ter otroci in mladina. Na zakljuÄ?ku nateÄ?aja, v torek, 11. decembra, so med nagrajence podelili dva e-bralnika in tudi zanimivi knjiĹžni nagradi, monografijo Kajuh, ki jo je podarila KnjiĹžnica Velenje, in Ä?isto sveĹžo publikacijo Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi, ki sta jo podarili Vila Mayer in Mestna obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Prispela dela je prebrala in ocenila triÄ?lanska komisija Milojka BaÄ?ovnik Komprej, UrĹĄka ZupanÄ?iÄ? in Ĺ pela Verdev, ki je med deli, prispelimi v starostni skupini odrasli, prvo nagrado podelila Agati Ĺ umnik Zgonec. Med deli, prispelimi v starostni skupini otroci in mladina, pa je prvo nagrado prejela Vida Volk. Ostali nagrajenci nateÄ?aja so bili: BlaĹžka Ĺ kruba, Dominika Rak, Estera KoĹželjnik in JoĹžek KlavĹž. Slavnostni program so pripravili Jani Napotnik, Franjo Jurović in DuĹĄan Rebec. Z besedo, gibljivo sliko in pesmijo so med seboj povezali pisatelja, kiparja in pesnika. S tem so se poklonili tudi umetnosti, lepoti in ljubezni. đ&#x;”˛

MB

JeĹžki v galeriji Ĺ oĹĄtanj, 13. decembra – Minuli Ä?etrtek so se v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj s svojo dejavnostjo predstavili varovanci VDC SAĹ A Velenje. Razstava sodi v program Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, ki Ĺže tradicionalno namenja mesec december socialnim vsebinam. Na odprtju so nastopili Veseli jeĹžki, avtorsko pesem je predstavila Monika, Nejc pa je spregovoril o tem, kako riĹĄe, kipari in upodablja dinozavre. Na razstavi so razliÄ?ni izdelki varovancev, risbe, slike, lepljenke, pesmi, kolaĹži in podobno. Leseni izdelki, jaslice, voĹĄÄ?ilnice manjĹĄe skulpture, druĹžabne igre in nakit so tudi naprodaj. Sredstva od prodaje izdelkov so namenjena za nagrado uporabnikov in za viĹĄjo kakovost bivanja v centru. Varstveno-delovni center se je s tem projektom predstavil v okolju, v katerem deluje Ĺže petnajst let. Poleg zagotavljanja oskrbe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duĹĄevnem in telesnem razvoju na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja s svojo dejavnostjo zajema ĹĄe petnajst ostalih obÄ?in oziroma tri upravne enote: Velenje, Mozirje in Ĺ˝alec. Od zaÄ?etnih enaindvajset uporabnikov je danes v enoti JeĹžek Velenje sedeminĹĄtirideset odraslih oseb, od tega jih je v dnevni storitvi VDC iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

osem. Dejavnosti v centru so razdeljene po dnevih in zajemajo vse, od ĹĄportnih aktivnosti, glasbene vzgoje do gospodinjstva. Razstavo je odprl direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetan ÄŒop, delo centra pa je predstavila Darja FiĹĄer. Razstava bo na ogled do 5. januarja in je lep prispevek k barvitosti ustvarjanja in Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli

online www.nascas.si


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 11

20. decembra 2018

Poklon velikemu Napotniku S Slavnostno akademijo so v sredo v Ĺ oĹĄtanju na najlepĹĄi naÄ?in zaokroĹžlili Napotnikovo leto 2018 Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 12. decembra – S slavnostno akademijo so v Ĺ oĹĄtanju v sredo, 12. decembra, na dan, ko se je pred 130 leti v Zavodnjah rodil Ivan Napotnik, eden prvih akademsko, na Dunaju izobraĹženih kiparjev pri nas, zakljuÄ?ili leto, ki so ga poimenovali po njem – Napotnikovo leto 2018. ÂťDanes izobraĹževanje v tujini ni niÄ? posebnega, pred veÄ? kot sto leti pa je bil to izjemen doseĹžek,ÂŤ

Akademija, ki so jo pripravili umetniku v Ä?ast, je bila z eno besedo vrhunska.

je na slavnostni akademiji dejala mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek, ki Ĺže vrsto let prouÄ?uje Napotnikovo Ĺživljenje in delo. Zbrane je pozdravil Darko Me-

nih, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je ponosna lastnica skoraj petine Napotnikovih skulptur in izjemno ponosna na velikega umetnika, ki je s svojo veliÄ?ino Ĺ oĹĄtanju

V soboto ĹĄe en boĹžiÄ?no-novoletni Ĺžur skupine Ĺ ank Rock To soboto pripravlja skupina Ĺ ank Rock ĹĄe en boĹžiÄ?no-novoletni Ĺžur v Velenju. PrviÄ? so RdeÄ?o dvorano razprodali leta 1992, ko so praznovali 10. obletnico delovanja. Od takrat je bil obisk vedno velik. ÄŒeprav letos ne beleĹžijo kakĹĄne okrogle ĹĄtevilke, kljub temu priÄ?akujejo, da bo dvorana razprodana tudi tokrat. MatjaĹž Jelen je prepriÄ?an, da bo tako. KakĹĄno vzduĹĄje priÄ?akujete na sobotnem koncertu? Imamo kar tri odliÄ?ne glasbene goste, najprej naj omenim skupino Mi2, ki zadnja leta niza uspeĹĄnico za uspeĹĄnico, gostimo tudi zasavsko skupino Bohem, koncert pa bodo odprli mladi rockerji iz Celja, skupina Kobra. Vse to je seveda ÂťreceptÂŤ za popoln rock Ĺžur.

Glede na to, kako hitro pojenjajo vstopnice, lahko sklepamo, da je rock ĹĄe vedno ĹĄe kako ÂťinÂŤ. Ali ljubezen do rocka nikoli ne zamre? Mi pravimo Âťenkrat rocker – vedno rockerÂŤ. Glede na prej naĹĄteta imena naĹĄih gostov je jasno, da se vedno potrudimo, da dobijo obiskovalci najveÄ?, kar je moĹžno za ugodno ceno vstopnice. Zelo smo veseli, da je z leti ÂťBoĹžiÄ?no Novoletni Ĺ˝urÂŤ postal nekaj ÂťobveznegaÂŤ za vsakega rockerja daleÄ? naokoli. Kdo so v glavnem vaĹĄi posluĹĄalci? Ĺ ank Rock je bil vedno garant za odliÄ?ne nastope v Ĺživo in to so spoznale tudi mlade generacije, zato je struktura obiskovalcev naĹĄih koncertov zelo raznolika po letih. Verjamemo, da je to zato, ker ljudje razliÄ?-

dal poseben peÄ?at. Na najlepĹĄi naÄ?in so to pokazali z njegovim letom. Z razliÄ?nimi dogodki so Ĺželeli ljudem pribliĹžati kiparja in njegovo delo.

nih generacij z naĹĄo glasbo zaÄ?utijo tako naĹĄo iskrenost kot naĹĄo pozitivno energijo. Na kaj ste v svoji 36-letni karieri kot bend najbolj ponosni? Na to, da smo do sedaj posneli 17 albumov z veliko uspeĹĄnicami, da smo preĹživeli vse vzpone in padce, da znamo uĹživati v Âťsedanjem trenutkuÂŤ in da imamo ĹĄe veliko idej in moÄ?i za ustvarjanje in nastopanje v prihodnje. VaĹĄ zadnji album ÂťNekaj veÄ?ÂŤ je bil izdan lani; ali morda Ĺže nastaja kaj novega? Seveda Ĺže razmiĹĄljamo naprej, obeta se prav poseben projekt, a kaj veÄ? o njem pa v zaÄ?etku naslednjega leta. Sobotni koncert bo nedvomno naĹĄ zakljuÄ?ni koncert dvoletne turneje Nekaj veÄ?. Verjetno kaj pesmi, ki (ĹĄe) niso bile objavljene, leĹži tudi v predalih Ĺ ank Rockovcev? Od prejĹĄnjega albuma je ostalo nekaj, vendar bo projekt, ki se pripravlja, nekaj Ä?isto drugaÄ?nega, kot ste od nas navajeni do sedaj ..., upamo, da se nam vse poklopi in da zaÄ?nemo Ä?im prej ustvarjati in stvar realizati.

In katero od svojihskladb imate izbrano kot tisto, ki prav vedno prebudi obÄ?instvo? Vsekakor to velja za kar nekaj uspeĹĄnic, ki smo jih nanizali v letih na naĹĄih 17 albumih. Publika po nava navadi z nami najraje poje naĹĄe balade, in teh bo tudi v soboto veliko na sporedu. Smo pa posebej ponosni prav na vsako pesem, ki jo bomo izvedli v soboto. Skupina Ĺ ank Rock bo v soboto z gosti v RdeÄ?i dvorani poskrbela za popoln rock Ĺžur.

Boste Ä?lani skupine delavni tudi v nadaljevanju praznikov ali si boste vzeli tudi kakĹĄen dan dopusta zase? Po Velenju imamo ĹĄe koncert 27. 12. v Ljubljani na Kongresnem trgu, po novem letu pa v Mariboru na trgu Leona Ĺ tuklja. Vmes pa seveda druĹženje z druĹžino in prijatelji. đ&#x;”˛ Mojca Ĺ truc

KULTURA

11

V Vili Mayer, kjer so na ogled njegove plastike, so stalno zbirko dopolnili s tem, da so izpostavili tudi kiparja: njegovo Ĺživljenjsko pot, pomembnejĹĄe razstave, odlikovanja in nekatere skice za kipe, ki jih je kipar realiziral. Na Trgu svobode je na ogled razstava Napotnik v Ĺ oĹĄtanju, ki kaĹže kiparja in njegovo umetnost v nekoliko drugaÄ?ni luÄ?i, kot smo bili vajeni. IzĹĄli sta tudi dve publikaciji. Prva je posveÄ?ena 55. obletnici ustanovitve Napotnikove ĹĄolske galerije, ki jo je ustanovil takratni likovni pedagog na OĹ Bibe Roecka Viktor Kojc, z naslovom Napotnikova galerija Ĺ oĹĄtanj, ĹĄolska galerija. Druga, Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi, pa je izĹĄla prav na obletnico Napotnikovega rojstva. V njej so umetnine mojstra Napotnika izpostavljene oziroma videne z drugega kota kot doslej. Poudarek je na kipih v stalni zbirki v Vili Mayer in javnih plastikah v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Izdali so tudi priloĹžnostno znamko Napotnikovega leta, vse poĹĄtne poĹĄiljke, ki so bile 12. 12.

letos odposlane s PoĹĄte Ĺ oĹĄtanj 3325, pa so bile opremljene z dnevnim Ĺžigom. Slavnostna akademija, ki so jo skupaj pripravili ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Vila Mayer in Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj, je bila zakljuÄ?na prireditev, s katero so v Ĺ oĹĄtanju zakljuÄ?ili Napotnikovo leto. Kulturnemu dogodku so s svojim nastopom dali posebno teĹžo operni duet Petra Turk Rupreht (sopran) in Sergej Rupreht (tenor), interpret kiparja Napotnika Marko SlapnĂ­k, plesni duet Aja Gavez in Oja Flis, harfistka Karin KopuĹĄar pod mentorstvom Katje Ĺ umeÄ?nik in voditeljica Mojca A. Juras. Napotnikovo leto v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj lahko povzamemo z besedami mag. Milene Koren BoĹžiÄ?ek: ÂťBodimo ponosni nanj!ÂŤ Ĺ˝upan pa je svoj nagovor zakljuÄ?il s citatom Josipa Stritarja: ÂťVelik, neumrjoÄ?, stvarniku enak je umetnik, ki iz svojega osrÄ?ja stvari podobe, katere je v svetem trenutku spoÄ?ela njegova duĹĄa in jim je Ĺživljenje dala njegova roka. To je bil naĹĄ, đ&#x;”˛ ĹĄoĹĄtanjski Napotnik.ÂŤ

Naj se staro leto pravljiÄ?no konÄ?a. SreÄ?no 2019!

17. uri Petek, 28. december 2018, ob ana dvor a velik nje, Vele ure kult Dom PRAZNIÄŒNA DRUĹ˝INSKA GLEDALIĹ KA PREDSTAVA

KOSOVIRJA NA LETEÄŒI Ĺ˝LICI SLG CELJE

BOĹ˝IĂˆNO NOVOLETNI NCERT O K NEDELJA, 23. 12. 2018 OB 16.00 Ĺ PORTNA DVORANA OĹ KDK Ĺ OĹ TANJ

PIHALNI ORKESTER ZARJA - DIRIGENT MIRAN Ĺ UMEĂˆNIK LEA SIRK, IRENA VRĂˆKOVNIK, FOLKLORNO DRUĹ TVO OGLARJI Ĺ OĹ TANJ, OKTET QUERCUS (GORIĹ KA BRDA) - VODITELJICA NINA LAMBIZER


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

20. decembra 2018

Zarja zakljuÄ?uje s koncertom BoĹžiÄ?no-novoletni koncert pihalnega orkestra bo v nedeljo v Ĺ portni dvorani OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj – Pihalni orkester Zarja na najlepĹĄi moĹžni naÄ?in zakljuÄ?uje ĹĄe eno zelo delovno in aktivno leto, z boĹžiÄ?no-novoletnim koncertom, ki bo v nedeljo, 23. decembra, ob 16. uri v ĹĄportni dvorani Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha. Orkestru pod taktirko Mirana Ĺ umeÄ?nika se bodo na odru kot gostje pridruĹžili Lea Sirk, Irena VrÄ?kovnik, Folklorno druĹĄtvo Oglarji Ĺ oĹĄtanj in oktet Quercus iz GoriĹĄkih

brd. Program bo povezovala Nina Lambizer. Obeta se prelepo predprazniÄ?no popoldne. Skoraj ni prireditve v Ĺ oĹĄtanju, ki bi minila brez Zarje, pa naj so to otvoritve, sejmi, razliÄ?ne slovesnosti ali proslave. Dogodek je, Ä?e nastopa Zarja, pravijo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Ne nastopajo pa samo doma. Veliko tudi gostujejo. Iz letoĹĄnjega leta jim bo v najlepĹĄem spominu ostalo sodelovanje na festivalu na Ohridu v Makedoniji, kjer so sodelovali na dogodku z

naslovom Slovenija na Ohridu 2018. Pripadla jim je Ä?ast, da so izvedli koncert na osrednji prireditvi. Ampak, kot pravijo v Pihalnem orkestru Zarja, so jim vseeno najljubĹĄi tisti koncerti, ki jih za svoje obÄ?instvo pripravijo doma. ObÄ?instvo to tudi Ä?uti. đ&#x;”˛

mkp

Bojan PavĹĄek

Vemo in ne vemo Stojan Ĺ pegel je predstavil Ä?etrto pesniĹĄko zbirko – Ta obravnava industrijski motiv, odpira pa tudi intimni prostor Tina Felicijan

tu, med magistrskim ĹĄtudijem sem jo bolj obdelal, nato pa je Stojan Ĺ pegel zadnjih deset zaÄ?el nastajati cikel industrijske let vodi Muzej premogovniĹĄtva umetnosti, ki je v veÄ?jem delu poSlovenije, hkrati pa je likovni in literarni ustvarjalec. Tudi izobraĹževal se je tako o rudarstvu kot o vodenju, diplomiral pa na Visoki ĹĄoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Ves Ä?as aktivno ustvarja in razstavlja kot slikar, izdal pa je tudi ĹĄtiri pesniĹĄke zbirke. V zadnjem obdobju v obeh medijih raziskuje predvsem industrijski motiv.

Industrijski motiv

Ustvarjanju se prepuĹĄÄ?a po spontanem klicu. A ne bega od ene tematike k drugi. Slikarsko rad ustvarja v ciklusih in tako opazuje razvoj. Tudi pesniĹĄka dela kritiÄ?no reflektira in jih povezuje v celoto, ko pripravlja zbirko. Industrijski motiv spremlja in razvija Ĺže od leta 2010. ÂťAnaliziral sem industrijsko umetnost v domaÄ?em okolju, potem v sve-

dustrijskim ĹĄumom v pesmih je tiĹĄina – prostor, v katerem bralec lahko predahne in pogleda vase. ÂťNaslov pa ponazarja neko Ä?asovno premico. Iz preteklosti imamo v sebi neke zapise – tudi Ä?e ne vemo, vemo, ker je vgrajeno v nas. Danes pa imamo izjemno koliÄ?ino informacij, ki jih ne uspemo predelati,ÂŤ razlaga Stojan Ĺ pegel in dodaja, da je zbirka razdeljena na dva dela – prvi obravnava zgolj industrijsko tematiko, drugi pa odpira prostor v globljo intimo. Avtor pravi, da industrijski motiv odpira neizmerne moĹžnosti za ustvarjanje. Zato ga ne bo opustil. V zaÄ?etku prihodnjega leta naÄ?rtuje izid svojega kataloga slikarskih del na to temo. ÂťOpaĹžam pa, da se mi ta tematika odStojan Ĺ pegel ob izidu pesniĹĄke zbirke ÄŒe ne ve, ve, Ä?e ve, ne ve pira ĹĄe drugam. Kot bi iskal neko duĹĄo v njej. ÄŒeprav Ä?lovek Ĺživi vezan z zadnjo pesniĹĄko zbirko,ÂŤ PesniĹĄka zbirka z naslovom in deluje v industrijskem okolju, je povedal in dodal, da ga k raz- ÄŒe ne ve, ve, Ä?e ve, ne ve se od ne more iz svojega prazapisa, iz iskovanju industrijskega motiva prejĹĄnjih dveh razlikuje prav po svoje Ä?loveÄ?nosti.ÂŤ đ&#x;”˛ spodbuja tudi delovno kolje. V snovi. IzÄ?istil je jezik, izoblikoval Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije je slog, pravi avtor. ProtiuteĹž in-

namreÄ? pogosto predstavljajo projekte s podroÄ?ja industrijske umetnosti, predvsem z rudarsko tematiko.

Knjiga, ki Ĺželi pomagati na poti osebnostne rasti Ko pred novim koledarskim letom razmiĹĄljamo o obljubah za prihodnost, imamo pogosto v mislih veÄ? dela s seboj oziroma zase. VelenjÄ?anka Darja FiĹĄer pa minulo leto o tem ni razmiĹĄljala samo decembra. Pisala je namreÄ? knjigo Biti jaz 365 dni, ki je pred kratkim tudi izĹĄla. Ĺ˝e na prvi pogled je knjiga videti drugaÄ?na od veÄ?ine ostalih. Spominja na namizni koledar, ki kar vabi, da bi ga imeli nekje na polici. ÂťTo sem tudi Ĺželela. Namen te knjige je namreÄ?, da bi bila dostopna Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu ljudi,ÂŤ pravi FiĹĄerjeva in pojasnjuje, da gre za strokovni priroÄ?nik, ki zajema vodeno delo s seboj vse leto in vsak dan. FiĹĄerjeva ga je pripravila na osnovi ĹĄtevilnih izkuĹĄenj, ki jih je pridobila ob vodenju osebnih izkustvenih delavnic za razliÄ?ne kroge ljudi. ÂťOb pripravljenih gradivih za delavnice sem si Ĺželela, da bi pripravila ĹĄe priroÄ?nik, ki bi udeleĹžence delavnic spremljal vsak dan,ÂŤ je dejala FiĹĄerjeva. Uspelo ji je veÄ? kot to, saj je priroÄ?nik namenjen tudi doslej

Eden ni nobeden

nedoseĹženemu obÄ?instvu. ÂťVsak mesec v letu je posveÄ?en doloÄ?eni temi. Januarja tako delamo sami na svoji osebnosti, februarja za samopodobo, marca za motivacijo, aprila in maja se ukvarjamo s komunikacijo, junija z ustvarjalnostjo, julija je poudarek na uÄ?enju sproĹĄÄ?anja, avgust je posveÄ?en Ä?ujeÄ?nosti, septembra govorimo o obvladovanju konfliktov, oktobra o postavljanju meja, novembra o stresu in decembra o ciljih,ÂŤ naĹĄteva avtorica in dodaja, da se lahko po koncu knjige znova vrnemo na zaÄ?etek. Za vsak dan je v knjigi pripravljena fotografija, misel, beseda dneva, strokovna vsebina in naloga. ÂťNi pa pogoj, da bi bilo treba knjigo zaÄ?eti brati januarja. Vedno imamo priloĹžnost delati na sebi,ÂŤ pravi Darja FiĹĄer. Za zdaj je knjiga izĹĄla v 500 izvodih, FiĹĄerjeva pa je pri tem izjemno hvaleĹžna Mestni obÄ?ini Velenje, ki je njen projekt tudi delno finanÄ?no podprla. đ&#x;”˛

mĹĄ

Darja FiĹĄer Ĺželi s priroÄ?nikom za 'delo na sebi' Ä?im ĹĄirĹĄi mnoĹžici ljudi pomagati najti pot do pozitivnega.

Stara navada je Ĺželezna srajca. Ljudski rek, ki se ga trdno oklepamo, Ä?e se nam nekaj ponavljajoÄ?ega zelo prikupi. Kot na primer utrip veselega decembra. Vsako leto iste ĹĄtorije z istimi navadami, ki se odvijajo ob ustaljenih terminih in skoraj vedno na istih lokacijah. In Ä?e kdo te procese pozna do potankosti, so to zagotovo Trije dobri moĹžje. Kljub temu da so vzroki njihovih nastankov razliÄ?ni, imajo skupno poslanstvo – osreÄ?evati predvsem mlajĹĄe generacije. Posebej tiste, katerih starostni razpon ĹĄe omogoÄ?a, da verjamejo v njihov obstoj. Tega se dobro zavedajo vsi, ki v (navideznem) duhu dobrosrÄ?nosti pod svojim okriljem promovirajo mamljive storitve in izdelke, primerne za najmlajĹĄe. Za laĹžjo pripravo svojih “strankâ€? zaÄ?enjajo s promocijskimi aktivnosti Ĺže v jesenskem Ä?asu, saj ĹĄtevilo reklamnih ponovitev bistveno vpliva na rast in krepitev poĹželenja. Zmeda nastane, ko dobre moĹže sreÄ?amo v Ĺživo. PriÄ?a smo razliÄ?nim nastopom v razliÄ?nih kostumih, z zelo razliÄ?nimi nivoji komunikacijskih sposobnosti. UspeĹĄnost naĹĄtetega se najbolj iskreno pokaĹže z odzivi otrok. Enkrat preĹĄerno nasmejani, spet drugiÄ? prestraĹĄeno solzavi. PaÄ? ni vsak rojen za dobro interpretacijo dobrega moĹža in priporoÄ?ljivo bi bilo, Ä?e bi si nekateri med njimi to priznali. Pravo ĹĄtalo pa v otroĹĄki domiĹĄljiji povzroÄ?a mnoĹžiÄ?en pojav dobrih moĹž. Ati, zakaj ima v Ĺ oĹĄtanju Dedek Mraz drugaÄ?no brado kot v Velenju? Ali ni pripeljal MiklavĹž v soboto bolj hudih parkeljcev s seboj kot v torek? Mami, kdo je pravi BoĹžiÄ?ek, tisti iz Velenjke ali tisti iz Mercatorja? Sledijo pristopi starĹĄev, ki skuĹĄajo z bolj ali manj uspeĹĄno diplomacijo pregnati dileme mladih moĹžganÄ?kov in s tem ohraniti pravljiÄ?nost trenutka ĹĄe vsaj za leto ali dve. PovrĹĄen pregled obiskov treh ostarelih dobriÄ?in v domaÄ?em okolju pokaĹže, da potroĹĄniĹĄki prestol zaseda BoĹžiÄ?ek. In to z razlogom, ki ga povzroÄ?a njegov marketinĹĄki pedigre. Njegovo rojstvo datira slabih sto let nazaj, ko ga je iz novodobnega mita, nastalega v talilnem loncu ameriĹĄkih priseljenskih kultur, v promocijske namene lansiralo podjetje Coca-Cola. Risar Haddon Sundblom ga je za to priloĹžnost obarval v barve blagovne znamke. RdeÄ?a osnova z belo obrobo. Sani, na katerih se s pomoÄ?jo severnih jelenov BoĹžiÄ?ek preganja po nebesnem svodu, so si proizvajalci gaziranega napitka izposodili iz pesmi The Night before Christmas. Ĺ ef vprege Rudolf se je ubrani Ä?etici pridruĹžil ĹĄele nekaj let kasneje. Tako kot osveĹžilno pijaÄ?o smo BoĹžiÄ?ka posvojili tudi pri nas. Kar pride iz Amerike, paÄ? ne more biti slabo!? Ĺ˝elja po kopiranju za tiste Ä?ase prepovedanih Ä?ezoceanskih ĹĄeg in navad je bila v deĹželah socialistiÄ?nega enoumja ĹĄe toliko veÄ?ja. Dedku Mrazu, ki se je v dotiÄ?nem politiÄ?nem obdobju najbolj utrdil, verjetno ni bilo po volji, da je v Ä?asu hiranja stare Jugoslavije dobil privlaÄ?no konkurenco. Precej manj je bil verjetno ljubosumen najskromnejĹĄi med njimi – sveti Nikolaj ali MiklavĹž. A tudi njemu se zadnje Ä?ase kolca, saj orehe, suho sadje in kakĹĄen volnen zimski dodatek Ĺže zamenjujejo neprimerno draĹžja darila, ki meglijo prvotni namen obreda. Ne glede na mitoloĹĄki ali svetniĹĄki izvor so se modeli uspeli nekako uskladiti, da pokrijejo celoten december, ne da bi si preveÄ? skakali v zelje. Apetite po “obdarovanjuâ€? globalizacija navad iz leta v leto poveÄ?uje. Priprave na apetite pa podaljĹĄuje. Ne moremo spregledati Ĺže skoraj oktobrskih akcij, ki s stimuliranjem potroĹĄnikov ustvarjajo prepriÄ?anje, da so se Ĺželje porodile v njihovih glavah. Najbolj ĹĄibek Ä?len v tej verigi so seveda otroci in njihov spuĹžvasti razum, ki vsrkava vase vse, kar jim pride na pot. Ti so ĹĄe posebej dovzetni za prebrisane trike trgovcev, pri katerih prednjaÄ?i predvsem Ĺželja po dobiÄ?ku. S pretiranim potroĹĄniĹĄtvom pri obdarovanju prvotno poslanstvo dobrih moĹž in avtohtonost stoletnih zgodb poÄ?asi tone v pozabo. Dragi MiklavĹž, BoĹžiÄ?ek in Dedek Mraz! Ĺ˝elim si, da nam nivoja sreÄ?e, veselja ter medsebojnega spoĹĄtovanja ne uravnavajo druĹžbeni impulzi, grajeni zgolj na ekonomskih vrednotah. Hvala Ĺže v naprej. đ&#x;”˛

Bahorjeva Ko-Lekcija v Vili Bianci Velenje, TopolĹĄica – LonÄ?arski center Bahor v soboto, 22. decembra, v vili Bianca v Velenju pripravlja dnevno razstavo (od 12. do 17. ure) in veÄ?erni dobrodelni dogodek (od 17. do 19. ure) z naslovom Ko-Lekcija. Na razstavi bodo na ogled razliÄ?ni glineni

izdelki za gospodinjstvo in dom, ki so jih teÄ?ajniki ustvarili v sedmih delavnicah ob spoznavanju lonÄ?arskih tehnik z uporabo razliÄ?nih glin, glazur, barv in dekorativnih tehnik. V kreativno dobrodelnem dogodku, ki bo sledil, pa bodo obiskovalci sami posli-

Galerijski veÄ?er z Anima Vito

kali keramiÄ?ne srÄ?ke in v katerega od dveh hranilnikov, ki bo tam, izdelali pa so ju pri Bahorjih, poloĹžili evro, dva. IzkupiÄ?ek bo namenjen mamici samohranilki in njenima petletnima dvojÄ?koma Svitu in Maji.

Ĺ oĹĄtanj – V petek, 21. decembra, ob 17. uri, se bo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj zaÄ?el MedprazniÄ?ni veÄ?er z Anima Vito. Galerija bo napolnjena s pesmimi ĹĄestih Ĺženskih glasov, ki svoje veselje do druĹženja in klepetanja zdruĹžujejo s svojo neskonÄ?no ljubeznijo do glasbe. Pesem bo prepletena z branjem pripovedk, ĹĄeg in navad. Seveda bo zadiĹĄalo tudi po potici. Dogodek organizira Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj.

mkp

mkp

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

20. decembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Ob torkih popoldne je z vami UrĹĄka KljajiÄ? UrĹĄka KljajiÄ? v medijskih vodah nikakor ni nova, saj se je zaÄ?ela z novinarstvom ukvarjati Ĺže v srednji ĹĄoli, naĹĄi medijski hiĹĄi pa se je pridruĹžila pred kratkim, na valovih Radia Velenje jo sedaj lahko posluĹĄate vsak torek popoldne. Pripravlja tudi novinarske prispevke za ostale radijske oddaje in tednik NaĹĄ Ä?as. ÂťÄŒeprav sem po izobrazbi zgodovinarka, pa so mi mediji priĹĄli v kri. Preizkusila sem se tako na televiziji, Ä?asopisu kot radiu. Ta me od vseh treh najbolj navduĹĄuje, saj mi daje obÄ?utek veÄ?je intimnosti, ko samo s svojim glasom poveĹĄ in pokaĹžeĹĄ vse. Radio mi predstavlja tudi izziv, saj je delo bolj dina-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. MJAV – Gospod, teĹžko sem poniĹžna 2. GAJA PRESTOR – Decembra 3. MANOUCHE – Za boĹžiÄ? bom doma Dekleta iz skupine Mjav so predelale Magnificovo uspeĹĄnico Gospod, teĹžko sem poniĹžen, ki jo je priljubljeni glasbenik objavil Ĺže pred leti. Priredba je posneta v hudomuĹĄnem in sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju, tak pa je tudi videospot, ki so ga dekleta posnela pod reĹžisersko taktirko Igorja PeÄ?olerja in produkcijske hiĹĄe Novisuals.

UrĹĄka KljajiÄ? Ĺže skoraj obvlada tudi radijsko tehniko.Â

miÄ?no, hkrati pa, Ä?e dodam malo za ĹĄalo, ni potrebno stalno skrbeti za priÄ?esko, obleko in "make-up", pravi UrĹĄka, ki se pridno uÄ?i tudi samostojnega dela za meĹĄalno mizo in upa, da ga kmalu osvoji. ÂťDelo v medijih je

sicer poseben naÄ?in Ĺživljenja, ki ga mnogi ne zmorejo, je naporno, a ko ga enkrat zaÄ?utiĹĄ, ti pride v kri, postane naÄ?in Ĺživljenja, ki se ga ne moreĹĄ veÄ? znebiti.ÂŤ đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Bohemian Rhapsody najveÄ?krat pretoÄ?ena skladba iz 20. stoletja Bohemian Rhapsody, zimzelena uspeĹĄnica zasedbe Queen, je najveÄ?krat pretoÄ?ena pesem iz 20. stoletja. V Ä?asu njenega nastanka je veliko dvomljivcev menilo, da je ĹĄestminutna pesem predolga za radijske postaje in da je Ä?udna zaradi nenavadnih opernih vloĹžkov. A skladba se je kljub temu zapisala v zgodovino svetovne glasbe. Postala je tudi uradno najveÄ?krat

pretoÄ?ena skladba iz 20. stoletja in po ĹĄtevilu pretokov prehitela Nirvanino uspeĹĄnico Smells Like Teen Spirit in pesem Sweet Child O'Mine zasedbe Guns N' Roses. Pesem (avtor je Freddie Mercury) je nastala leta 1975, tako njen avdio kot videospot pa sta po svetu zabeleĹžila veÄ? kot 1,6-milijarde pretokov. Zanimanje za skladbo je v zadnjem Ä?asu postalo ĹĄe veÄ?je tudi po zaslugi istoimenskega filma, ki govori o Ĺživljenju pevca Freddieja Mercuryja in drugih Ä?lanov skupine Queen.

Blurred Lines je plagiat Pharrell Williams in Robin Thicke bosta morala druĹžini pokojnega soul zvezdnika Marvina Gaya plaÄ?ati pet milijonov dolarjev odĹĄkodnine, saj sta po mnenju sodiĹĄÄ?a ustvarila plagiat njegove pesmi. SodiĹĄÄ?e je namreÄ? ocenilo, da je njuna uspeĹĄnica Blurred

ĹĄnice ÄŒe se od spominov da Ĺživet namreÄ? predstavljajo prazniÄ?no boĹžiÄ?no-novoletno pesem Cel svet imaĹĄ na dlani. Izid skladbe so pospremili z zanimivim videospotom, posnetim v prazniÄ?ni Ljubljani. S prazniÄ?no skladbo se Ĺželijo zahvaliti svojim privrĹžencem, ki jim vedno znova radi prisluhnejo in se z njimi sreÄ?ujejo na ĹĄtevilnih nastopih. Lines preveÄ? podobna Gayevi Got to Give It Up. Avgusta 2013 sta skupaj vloĹžila toĹžbo, s katero sta Ĺželela ovreÄ?i namigovanja dediÄ?ev Marvina Gaya, da gre za plagiat njegove Got To Give It Up. Gayevi so vloĹžili protitoĹžbo, sodna bitka pa se je prviÄ? konÄ?ala marca 2015, ko so sodniki odloÄ?ili v korist druĹžine zvezdnika Motowna. Williams in Thicke sta se na sodbo pritoĹžila, vendar neuspeĹĄno. SodiĹĄÄ?e je ohranilo izvirno odloÄ?itev, le nekoliko zniĹžalo odĹĄkodnino. Sodba je v glasbenem svetu obveljala za precej sporno, Williams in Thicke sta sicer priznala, da sta Ä?rpala navdih iz Gayevega hita, a trdita, da ga nista kopirala.

Gaja Prestor poskrbela za romantiÄ?ni december 18-letna Celjanka Gaja Prestor, ki je letos na slovenski glasbeni

sceni debitirala z avtorskim singlom To je, kar imam, in kasneje izdala ĹĄe skladbo Ona, je pred kratkim predstavila svojo tretjo avtorsko pesem Decembra. Skladba, ki je nastala v sodelovanju z mladim avtorjem in izvajalcem Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em, sodi v prazniÄ?ni Ä?as in govori o doĹživljanju prihajajoÄ?ih prazniÄ?nih dni. Pesem je pravzaprav nastala med snemanjem skladbe Ona, ki je izĹĄla konec oktobra. Videospot so snemali na Krvavcu in v priljubljenem ljubljanskem klubu, pri snemanju pod reĹžisersko taktirko Gabra Riegla pa je sodelovala celotna Gajina druĹžina.

ÄŒuki leto 2018 zakljuÄ?ujejo prazniÄ?no Leto, ki se izteka, je bilo za skupino ÄŒuki zelo pestro in prazniÄ?no, saj so prav letos praznovali 30-letnico svojega delovanja. ÄŒastitljivi jubilej so novembra kronali z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, o katerih vsi govorijo le v superlativih. VeliÄ?astno pa leto tudi zakljuÄ?ujejo. Slaba dva meseca po izidu uspe-

Znana nova imena za Dvorano slavnih rock'n'rolla

Pop pevka Janet Jackson, rock skupina Radiohead in zasedba The Cure so si prisluĹžili vstop v Dvorano slavnih rock'n'rolla v letu 2019. PridruĹžili se jim bodo ĹĄe Stevie Nicks ter zasedbe Def Leppard, The Zombies in Roxy Music. Koncert v poÄ?astitev vpisa bo 29. marca v New Yorku. Po pravilih se lahko glasbeniki za vstop v dvorano slavnih potegujejo 25 let po prvi objavi njihove glasbe. Janet Jackson je svoj prvenec Control objavila leta 1986, Radiohead so z uspeĹĄnico Creep zasloveli v 90., The Cure pa so svoj prvi album Three Imaginary Boys objavili leta 1979. Konec 70. so nastali tudi Def Leppard, leta 1970 je Bryan Ferry ustanovil Roxy Music, zaÄ?etki The Zombies pa segajo v zgodnja 60. leta.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Slovenski zvoki – Vse okrog mene bel boĹžiÄ? slavi Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje Jodel express – Oprosti boĹžiÄ?ek Navihani muzikanti – BoĹžiÄ? je Power band – Rad bi bil tvoj boĹžiÄ?ek ÄŒrna maÄ?ka – Dobri moĹžje Fantje izpod Lisce – Padal bo sneg GaĹĄperji – SneĹžna pravljica Igor in Zlati zvoki – Na boĹžiÄ?ni veÄ?er Mladi Belokranjci – Hej, Rudolf

www.radiovelenje.com

www.radiovelenje.com

NIKA ZORJAN Nika Zorjan ob koncu leta predstavlja ĹĄe eno od svojih priredb. ÄŒasu primerno se je lotila boĹžiÄ?ne uspeĹĄnice Mariah Carey All I Want For Christmas Is You, ki v njeni priredbi po prekmursko nosi nalov Fse ka bi za boĹžiÄ?.

LUKA BASI KoroĹĄec, ki smo ga prviÄ? videli v oddaji Slovenija ima talent, uspeĹĄno gradi svojo glasbeno kariero. Vsi njegovi videospoti skupaj na YouTubu beleĹžijo Ĺže veÄ? kot 30 milijonov ogledov. Luka, ki veÄ?inoma poje v hrvaĹĄÄ?ini, si je pri naĹĄih juĹžnih sosedih Ĺže dodobra utrl pot na glasbeno sceno, ĹĄe bolj pa si jo bo z novo skladbo Sedam noći.

MJAV Za dekliĹĄko skupino Mjav je bilo leto 2018 uspeĹĄno. Nastopile so na dveh pomembnih festivalih, po nedavni predelavi Magnificove uspeĹĄnice

88,9 Mhz 107,8 Mhz Gospod, teĹžko sem poniĹžen pa leto zakljuÄ?ujejo s prazniÄ?no pesmijo BoĹžiÄ?na in za leto, ki prihaja, napovedujejo izid albuma.

TALENTI Poletna uspeĹĄnica VroÄ?e, ki si jo skupaj zapeli nekateri od udeleĹžencev ĹĄova Slovenija ima talent, je dosegla nov mejnik. ÄŒeprav je poletja Ĺže zdavnaj konec, ĹĄtevilo ogledov videospota na YouTubu ĹĄe naprej raste in je Ĺže preseglo dva milijona.

SEVERINA Tik pred koncem leta je hrvaĹĄka zvezdnica svoje oboĹževalce razveselila ĹĄe z eno novo skladbo. ImaĹĄ pravo je naslov balade, za katero je glasbo napisal Giorgos Sampanis, besedilo pa Marina Tucaković. Novi singel bo izĹĄel tudi na teĹžko priÄ?akovanem Severininem novem albumu Halo, ki bo izĹĄel 1. februarja 2019.


Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

20. decembra 2018

frkanje

Težko, a sta se prišla poklonit veličini Napotnikovega imena, dela in ugleda: mag. Franc Avberšek in Zvone Čebul. Avberšek se je spomnil, da mu je oče, star je bil enajst let, prvič omenil Napotnika: »Pob, po kolo! Šla bova. V Šoštanju je umrl velik človek.« Čebulu kot Šoštanjčanu se je zdela prisotnost na takem dogodku, kot je bila svečana akademija v počastitev 130. obletnice rojstva velikega umetnika, rojaka, samoumevna. Pa žal ni. Če bi bila, ne bi bilo toliko sedežev, ki so čakali na tiste, ki bi morali biti tam, če že ne iz spoštovanja, pa zaradi poklica in funkcije, ki jo opravljajo, praznih.

» Levo & desno «

V hlačah Nežnejši spol je pri nas prevzel vrh policije in vojske. Pa naj še kdo reče, da pri nas ženske ne nosijo hlač.

Za premislek!

Čvek predvideva, da sta se direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik (prvi z leve) in NLB Podružnica savinjsko-koroška Anton Adam v pogovoru dotaknila teme, kako drug drugemu pomagati pri uresničitvi pričakovanj njihovih članov oziroma komitentov. Adam Kotniku: »Težko bo. Cilji so sicer enaki, le poti do tja so pogosto preveč različne. Pa morda vseeno najdeva pravo, tudi vi ste iz Zgornje Savinjske, jaz pa iz Koroške, najin skupni teren pa Šaleška dolina.«

Še kako prav imajo tisti, ki pravijo, da ni vse v velikih darilih. Lahko je še več v majhnih pozornostih. Te delajo tudi male velike.

Aktualna Napetost nikakor ne pojenja. S Tešem je še vedno res »teško«.

Celjani prvi Večinski lastnik naj bi prodajal svoj delež na Golteh. A že pred tem je namero o prodaji Golt najavila Mestna občina Celje. No, le svojega dela – enega apartmaja v tem turističnem centru.

Po scenariju predstava

Predstava se lahko začne! Tako pravijo nekateri ob vesti, da je zagotovljen evropski denar za gradnjo odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Scenarij je bil »napisan« že nekaj časa.

»O Klemen, pred tabo je še dolga politična prihodnost,« je nazdravila Alma Glotič (stiki z javnostjo Mestne občine Velenje) novoizvoljenemu svetniku iz vrst Socialnih demokratov Klemnu Arliču, ki je bil videti ob tem zelo zaskrbljen. Kolega Dimitrij Amon, ki ima kljub mladosti v politiki že dolgo kilometrino, ni bil nič kaj prizanesljiv: »In da ne boš mislil, da bo vedno tako mirno, kot je bilo na prvi seji.«

Upravičeno?

ZANIMIVOSTI

Največkrat iskano svetovno prvenstvo Pri podjetju Google so nedavno opravili raziskavo, katere besedne zveze so njihovi uporabniki v letu 2018 največkrat vtipkali v spletni brskalnik. Med petimi najbolj priljubljenimi pojmi na svetovni ravni so bili v minulem letu world cup (oziroma svetovno prvenstvo), Avicij, Mac Miller in Stan

Lee ter film Black Panther (Črni panter). Med osebnostmi je na svetovni ravni največ pozornosti pritegnila Meghan Markle, ki se je letos poročila s princem Harryjem, sledijo pa Demi Lovato, Sylvester Stallone, Logan Paul in Khloe Kardashian. Zanimivi so tudi podatki za Slovenijo. Tudi pri nas je na vrhu spletnih iskanj spletnih iskanj svetovno prvenstvo v nogometu, sledijo pa volitve, televizijska oddaja Bar, Meghan Markle in evrovizija.

Letos so v tamkajšnjem golf klubu Humpty Doo priredili turnir, na katerem so igralci na igrišče stopili goli, na sebi so imeli le čepico za zaščito pred soncem in čevlje, ki so priporočeni za igranje golfa. Organizator dogodka Bruce Jensen je potrdil, da je golo igranje golfa nov mejnik v širitvi tovrstnih dogodkov. »Vodstvu kluba smo dogodek predstavili že pred časom in po več mesecih pogajanj so nam le popustili,« je dejal. Na dogodku, ki se ga je udeležilo okoli 30 igralcev, so imeli letos le eno pravilo: igralci niso smeli igrati na osmi in deveti luknji, ker sta

neposredno vidni iz klubske hiše. Ker pa je letošnji dogodek obveljal za uspešnega, je Jensen napovedal, da bo prihodnje leto zahteval, da se igra tudi na luknjah, ki sta bili letos izpuščeni.

skimi lokacijami, čudovito ohranjenimi srednjeveškimi stavbami in dolgo tradicijo. Drugo mesto je zasedla Budimpešta, ki vsako leto s svojo domačno toplino, očarljivo arhitekturo in izvrstno praznično kulinariko privabi nešteto turistov z vseh koncev sveta. Na tretje mesto se je s svojim sejmom uvrstil Strasbourg, ki hkrati velja za najboljše francosko adventno mesto. Tam je na ogled več kot 300 praznično okrašenih hišic, v katerih strežejo

drevo, povedal papež Frančišek. Mednarodna ekipa je jaslice oblikovala 15 dni. Kot pravijo, jim dež ne bo škodoval, nevarnejši pa je veter. »Večina ljudi ne ve, da jim dež ne bo škodoval. Navaden dež

Na spolzkem V tem mesecu so v domala vseh malo večjih krajih postavili drsališča. Čeprav je že sicer pri nas tak čas, da smo na različnih področjih vse bolj na spolzkih tleh. Pozimi in poleti.

Novo leto V Gorenju menda zaključujejo poslovno leto že ta teden. Mar je Kitajska toliko pred nami. Mislim – glede začetka novega leta.

Kaj je pomembno sodišče mu ni ugodilo. »Gospod Ratelband ima vso svobodo, da se počuti 20 let mlajšega in se temu primerno obnaša. Vendar pa bi sprememba datuma njegovega rojstva pomenila, da bi iz registrov rojstev, smrti in porok decembrske priboljške. Četrti je ne vpliva nanje. Nevarnejši je veizginilo dvajset let zapisov,« so Dunaj, peto mesto pa si je prislužil ter. Če bi bilo dalj časa vetrovno, bi sporočili sodniki. Erfurt, eno najlepših srednjeveških veter jaslice uničil veliko hitreje kot mest v Nemčiji. na primer dež,« je dejal Richard Varano, kipar in vodja projekta Sand Nativity 2018. V Vatikanu pa je na ogled tudi V Vatikanu na Trgu svetega Petra znamenita razstava jaslic, ki že Čeprav je za ljubitelje praznikov letos pozornost vzbujajo velike štiri desetletja Rimljanom in december lep v večini mest, najbolj jaslice, ki so jih izdelali iz okoli obiskovalcem predstavlja bogato prefinjeni med njimi vsako leto 720 ton peska. »Pesek, skromen jasličarsko tradicijo z vsega sveta. izbirajo mesto z najboljšim adven- material, kaže na preprostost, Med 126 razstavljenimi jaslicami tnim sejemskim dogajanjem. V tej majhnost in ranljivost, v katerih umetninami je tudi letos ena slokategoriji je, kot že nekajkrat prej, se je pokazal Bog ob rojstvu Jezu- venska. Povsem lesene jaslice je največ točk osvojil estonski Talin. sa,« je ob sprejemu predstavnikov izdelal Jožef Žlaus iz Globoč pri Ta navdušuje z udobjem, zgodovin- skupnosti, ki so darovale pesek in Vojniku.

Uradne starosti mu Decembra najlepše Peščene jaslice ne bodo znižali v Talinu

Nizozemec Emil Ratelband, ki je star 69 let, trdi, da se zaradi svoje starosti počuti diskriminiranega, to pa da vpliva tudi na njegove zaposlitvene možnosti in Medtem ko se Slovenija sooča z uspešnost na spletnem portalu za zimskimi temperaturami, v Avstra- zmenke Tinder. Da bi to spremeliji uživajo v toplih poletnih dneh. nil, je na tamkajšnje sodišče vložil

Avstralska golf izvirnost

zahtevo, da bi njegovo starost uradno znižali na 49 let. »Pri 69 letih se spopadam z omejitvami. Če bi bil star 49, pa bi lahko kupil novo hišo, vozil drugačen avtomobil in več delal,« je dejal motivacijski govorec Ratelband. Pojasnil je še, da če na Tinderju reče, da je star 69 let, ne dobi odgovora. »Če bi bil star 49 in z obrazom, ki ga imam, pa bi bil v boljšem položaju,« je še razmišljal in pristavil, da se počuti kot »mladi bog«. A

Nekateri so menda resno zaskrbljeni. Skrbi jih, če bomo morali med Celjem in Velenjem dograditi še železnico. Da bodo kos prevozu uvoženega premoga za bodoče delovanje Teša 6.

V Nazarjah so na ogled ženske torbice skozi čas. V tem prazničnem času je sicer najbolj pomemben pripomoček denarnica. Pa nikakor ne prazna.

Oboji globoko V tem času, kot da pravi in tudi nogometni rudarji delijo enako usodo. Oboji so dokaj globoko in oboji imajo obilo težav.


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 15

REPORTAŽA, INTERVJU

20. decembra 2018 Velenje, 13. december – PrejĹĄnji teden je s pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje, MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, Mladinskega centra Velenje in Festivala Velenje v Ĺ aleĹĄko dolino priĹĄel Dedek Mraz in skupaj s skupino ÄŒuki priredil veliko otroĹĄko rajanje. Otroci so ga oÄ?itno teĹžko priÄ?akovali, saj so se v velikem ĹĄtevilu zbrali na Titovem trgu, kjer jih je najprej pozdravila Babica Zima, nato pa sta se s strehe obÄ?inske stavbe spustili dve sijoÄ?i sneĹžinki in najavili prihod Dedka Mraza. Ta je prispel s prazniÄ?no okraĹĄeno konjsko vprego, za njo pa je ĹĄel cel sprevod pravljiÄ?nih bitij. Otroci so zimsko druĹĄÄ?ino sprejeli z veseljem in dobro voljo, saj so vedeli, da z Dedkom Mrazom ne prihajajo le darila, ampak tudi zimske radosti. Vsaj tako pravijo. ÂťDedek Mraz ima veliko bombonov, da lahko vsak otrok dobi enega, in debel plaĹĄÄ? pa kuÄ?mo ima, da ga ne zebe, ker prinaĹĄa zimo, da se lahko sankamo.ÂŤ Ĺ e posebej radi ga imajo, ker med otroke ne pride v spremstvu parkeljnov. Pa tudi ĹĄibe ne prinese, samo bombone, sta nam povedala bratec in sestrica. Sta bila letos pridna? ÂťJa, saj nama je Ĺže MiklavĹž prinesel darila, Ä?eprav vÄ?asih nagajava,ÂŤ je priznala starejĹĄa. ÂťÄŒudovito je, da se imajo otroci priloĹžnost sreÄ?ati z Dedkom Mrazom. Vem, da je meni to veliko pomenilo in imam lepe spomine na njegove obiske, zato se mi zdi krasno, da se projekt ohranja,ÂŤ pa je povedala mamica.

Dedek Mraz je med nami V Ĺ aleĹĄko dolino je v spremstvu Babice Zime, sneĹžnih vil, palÄ?kov in drugih pravljiÄ?nih bitij priĹĄel Dedek Mraz in znova razveselil okoli 2000 otrok

â?ą

15

Dedek Mraz: ÂťObiskal bom najprej mlado, potem pa tudi staro. Vsem prinaĹĄam dobro voljo, druĹženje, veselje, sladka preseneÄ?enja, pa tudi mraz. Te prve dni bodo sneĹžinke takole malo ponagajale, v novem letu pa bo veliko snega. Vsaj tako pravi Babica Zima.ÂŤ

V naslednjih dneh Dedka Mraza Ä?aka veliko dela. Do torka je obiskal 24 krajevnih skupnosti in mestnih Ä?etrti in obdaril kar 2000 otrok iz vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, starih od 3 do 6 let. Samo v Velenju je v okviru programa MZPM Veseli december pripravil 6 prireditev, na katerih so si otroci in starĹĄi ogledali igrane predstave, nato pa se druĹžili z Dedkom Mrazom, ki je vsakemu otroku izroÄ?il darilo. V vreÄ?ici je bila knjiga NeĹže Maurer Ti si moje srce, igraÄ?ka, tatu, letni druĹžinski naÄ?rtovalnik in sladko preseneÄ?enje. Obiskal bo ĹĄe vse ĹĄole in vrtce, Dom za varstvo odraslih, hiĹĄo za brezdomne osebe, Varstveno-delovni center, mladostnike v stanovanjski skupini in mnoge druge. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Vseskozi ga vodi isti cilj – pomagati ljudem SreÄ?anje s Karlom Dragom Semetom

Draga Semeta v tem okolju ne bi poznal. Sem je priĹĄel kot mlad fant iz rudarske kolonije.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Od roÄ?nega odkopa do muzeja

ÂťCelo leto poÄ?ivam, da lahko ob koncu leta obiĹĄÄ?em vse otroke,ÂŤ je izjavil eden od Dedkov Mrazov, ki v teh dneh obiskujejo otroke. Pa to zagotovo ni bil Karel Drago – Seme, ker ta ni nikoli poÄ?ival. Vseskozi dela in se razdaja, pri tem pa sledi samo enemu cilju – pomagati ljudem.

NajstarejĹĄi Dedek Mraz v Sloveniji

SreÄ?anje sva zaÄ?ela z njegovo vlogo Dedka Mraza. Ste vedeli, da je najstarejĹĄi Dedek Mraz v Sloveniji? Kako bi, ko pa tega ni vedel niti sam? ÂťPred dnevi sem bil v Mariboru na razstavi z naslovom Siva kuÄ?ma, bela brada, ki slikovno prikazuje obdobje sedemdesetih let, od takrat, ko se je v Sloveniji prviÄ? pojavil, pa vse do danes. Tam so govorili o tem.ÂŤ Otroci Ĺ aleĹĄke doline, za katere je edini pravi Dedek Mraz na svetu, vsi drugi so njegovi pomoÄ?niki, so ga priÄ?akali danes teden na Titovem trgu. Prihodnje leto pa jubilej? ÂťZa prihodnje leto sem predlagal, da na Velenjskem gradu postavimo razstavo. PoÄ?asi bo treba izpreÄ?i.ÂŤ Skorajda ga ni, ki Karla

ÂťVelenje, Ĺ olski center, Premogovnik so mi dali vse. OmogoÄ?ili so mi lepo Ĺživljenje. Delati sem zaÄ?el kot rudar strojnik. Razporejen pa sem bil na klasiÄ?no Ä?elo, na odkop, kjer smo roÄ?no pridobivali premog. Po Ä?istem sluÄ?aju se je zgodilo, da je priĹĄlo na transportu do precejĹĄnjega defekta. Vodil sem skupino za odpravo napake in se oÄ?itno izkazal. Moj vodja in vodja jamske mehanizacije, sta ocenila, da bi bil primeren za skupinovodjo na montaĹžnih delih.ÂŤ Sledilo je izobraĹževanje in vsa mogoÄ?a dela v jami, od inĹĄtruktorja, nadzornika, uÄ?itelja praktiÄ?nega pouka do vodje praktiÄ?nega izobraĹževanja. Ko so zaÄ?eli pripravljati muzej premogovniĹĄtva, so stopili do njega in preprosto rekli: ÂťÄŒuj, Drago ‌ Ti nisi veÄ? za uÄ?it’, bil bi pa dober za muzej. Odredili so mi dvanajst kolegov, pripravil sem program vodenja po muzeju in za to usposobil tudi kolege. Iz muzeja sem odĹĄel v pokoj.ÂŤ

DruĹžbenopolitiÄ?no aktiven

Njegovo Ĺživljenje je pestro, Ĺživahno, zanimivo. Vse, kar v njem poÄ?ne, bi

teĹžko Ĺže naĹĄteli, kaj ĹĄele o vsakem rekli stavek ali dva. Ko mu to omenim, je iz nahrbtnika potegnil dva debela fascikla, v katerem hrani fotografije, diplome, potrdila ... Povsem po nakljuÄ?ju se ena odpre pri spriÄ?evalu o zakljuÄ?e-

tudi v kulturi. Moja prva funkcija je bila funkcija predsednika Zveze kulturnih organizacij Ĺ aleĹĄke doline v zgodnjih sedemdesetih letih. Takrat sem se spoznal s celo Ĺ aleĹĄko dolino, s kulturniki, igral sem v gledaliĹĄÄ?u.ÂŤ

Igral sem zagovornika Veronike DeseniĹĄke. To je bila zelo zahtevna vloga. Dodeljena in tudi igral jo je Ĺže kolega, a je dobil poziv k vojakom. Pa sem vskoÄ?il. V zelo kratkem Ä?asu sem jo moral naĹĄtudirati in jo igrati. Potem se je zgodila

ÄŒisto po nakljuÄ?ju se je med gradivom, ki ga je prinesel s seboj, odprla stran, na kateri ima shranjeno spriÄ?evalo o konÄ?ani politiÄ?ni ĹĄoli Zveze komunistov Jugoslavije v Kumrovcu. Ponosen je na vse, kar je delal, ker je delal iskreno in s srcem. Tudi na to diplomo.

ni politiÄ?ni ĹĄoli ZKJ Josip Broz – Tito v Kumrovcu. V njej so se izobraĹževali predvsem delavci, ljudje iz proizvodnje. SpriÄ?evalo, dipoloma, jim je omogoÄ?ala opravljanje politiÄ?nih funkcij v razliÄ?nih druĹžbenopolitiÄ?nih organih in organizacijah. ÂťBil sem druĹžbenopolitiÄ?no zelo angaĹžiran. Pa ne samo v samoupravnem Ĺživljenju, ampak

GledaliĹĄÄ?e, velika ljubezen

ÂťNa Rudarskem ĹĄolskem centru sem reĹžiral in nastopal na ĹĄolskih proslavah in prireditvah. Ko je GledaliĹĄÄ?e Velenje nujno potrebovalo igralca, so me poiskali. NakljuÄ?je,ÂŤ pravi. Ponosen je na vse vloge, ki jih je odigral, na eno pa ĹĄe posebej. ÂťNa vlogo PravdaÄ?a v Celjskih grofih.

pa ĹĄe ena smola. Kolega je po premieri zagrabil slepiÄ? in je ĹĄel v bolnico. ReĹžiser Rudi Hrovat pa je rekel – jaz poznam vlogo PravdaÄ?a, jo bom odigral jaz, ti pa do jutri naĹĄtudiraj njegovo vlogo trgovca. Sem jo tudi in jo tudi zaigral. Na to sem najbolj ponosen. Celotna ekipa je bila z mano, vsi so mi pomagali, da je repriza uspela.ÂŤ

Poslovil se je od skoraj dva tisoÄ? znancev, prijateljev, sorodnikov

Velikokrat smo se z njim sreÄ?evali na pogrebih. ÂťLepo je biti z ljudmi, ko je veselje, radost, a pridejo trenutki, ko se je treba posloviti. Moj prvi krst kot govornika na pogrebu je bil teĹžek. SoĹĄolec se je ponesreÄ?il z motorjem. Pokopali smo ga v GriĹžah. Govor so mi napisali drugi, jaz sem imel nalogo, da ga preberem. Ob pokopu sem uzrl njegovo dekle, videl, da priÄ?akuje naraĹĄÄ?aj. To me je zlomilo. Ĺ e danes me, ko se spomnim. Takrat sem si rekel, da nikoli veÄ? ‌ Pa se je zgodilo, da je priĹĄel eden, drugi, tretji in me zaprosil, Ä?e bi ... Tako se je nabralo blizu 2.000 govorov, slovesov od znancev, prijateljev, sorodnikov ‌ VÄ?asih je bilo zelo teĹžko. Imel sem tudi tri govore na dan, ampak Ä?util sem, da moram Ä?loveku pomagati, Ä?e mu lahko, Ä?e me je za to zaprosil. Nisem nikoli odklonil. Razen Ä?e se ni izĹĄlo. To je pomembno poslanstvo, ki ga druĹžba premalo ceni. Ampak cenijo ga pa ljudje.ÂŤ Pred letom dni, ko je med govorom doĹživel hude tresljaje v desni roki in so mu v bolniĹĄnici povedali, da je bil to predznak kapi, je nehal. ÂťRekel sem si, ne igraj se. Potem se mi je zaÄ?ela dogajati ĹĄe bolezen, ki je ne bom imenoval, a ni nevar-

na, ni nalezljiva, je pa zelo tresoÄ?a ...ÂŤ Zaradi nje ga je sedaj kdaj sreÄ?ati s palico.

Kdaj bo Ä?as za knjigo?

Pogovarjala bi se lahko ure in ure. Ogromno je podroÄ?ij, ki so se ga dotaknila, kjer je pustil svojo sled. VpraĹĄam ga, ali ve, koliko nalog je opravljal, pa pravi, da ne, da pa jih ima veliko zapisanih. Na skoraj dveh listih formata A4. Kdaj bo Ä?as za knjigo, ga vpraĹĄam. ÂťV roku leta ali dveh. Imam Ĺže veliko zbranega. Pa ne zato, da bi pisal o sebi. Jaz nisem pomemben. Pomembno se mi zdi, da bi ljudje spoznali, da si je treba pomagati, narediti kaj za druge, pri tem pa ne Ä?akati, da bodo drugi naredili vse namesto nas. VÄ?asih pozabljamo na preprostega, nekateri pravijo malega Ä?loveka, jaz mu ne reÄ?em tako. Vsak Ä?lovek je velik in vsak je potreben pozornosti. Vsakemu je treba pomagati odpirati vrata, Ä?e jih ne zmore ali ne zna sam.ÂŤ Pravi, da ga je vedno vodilo eno, in to bi svetoval vsem: ÂťPomagati ljudem. Biti zanje odprt, jih znati sliĹĄati in posluĹĄati. ÄŒe lahko pomagaĹĄ, pomagaj. ÄŒe pa moraĹĄ kdaj priznati, da ne zmoreĹĄ, da ne znaĹĄ, lahko pomagaĹĄ tako, da napotiĹĄ Ä?loveka tja, kjer bodo zmogli.ÂŤ đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

PRAZNIÄŒNI ÄŒAS

20. decembra 2018

BoĹžiÄ?no ozraÄ?je lahko priÄ?arajo tudi dobro zamiĹĄljene in postavljene jaslice Jaslice so ponekod Ĺže postavljene, drugje jih bo mogoÄ?e videti od boĹžiÄ?nega veÄ?era dalje Mojca Ĺ truc

Ĺ˝elja po globokem doĹživetju boĹžiÄ?nih praznikov je v teh dneh na viĹĄku. V iskanju pravih poti za okuĹĄanje boĹžiÄ?ne sreÄ?e se praviloma po vseh cerkvah, pa tudi ponekod po mestih, odloÄ?ijo za postavljanje jaslic. Saj veste: tako ali drugaÄ?e izdelanih figur, s katerimi postavljalci slikovito ponazorijo zgodbo svete noÄ?i. In Ä?eprav je res, da lahko nekaj figur na mahu postavi vsak navduĹĄenec tudi doma, veÄ?je jaslice na javnih mestih praviloma vsako leto pritegnejo pozornost mnogih. Sploh, Ä?e so dobro zamiĹĄljene in dobro postavljene.

Imajo jih po cerkvah

Ob lanskem boĹžiÄ?u so zavoljo navezave na lokalno okolje posebno zanimanje vzbudile jaslice v cerkvi sv. Martina v Velenju. Postavljene so bile na premogu, priloĹženi so bili ĹĄtevilni rudarski pripomoÄ?ki in tudi fotografije,

niti. Ker bodo sv. maĹĄe v tamkajĹĄnji Ĺžupniji potekale kar v uÄ?ilnici nad cerkvijo, raÄ?unajo namreÄ?, da bo gneÄ?a velika. ÂťTanja Pogorevc bo letos izdelala figure jaslic na magnetke, tako da jih bomo pritrdili kar na tablo in s tem pridobili nekaj prostora,ÂŤ je dejala Zvonka Ĺ peh in povedala ĹĄe, da obiÄ?ajno sicer o naslednjih jaslicah zaÄ?ne razmiĹĄljati kar takoj po postavitvi aktualnih, letos pa bo poÄ?akala, da se dela v cerkvi konÄ?ajo, in se po njih z Ĺžupnikom pogovorila o moĹžnostih za prihodnje.

Imajo jih v grajski kapeli Velenjskega gradu

V lanske jaslice v cerkvi sv. Martina v Velenju so vkljuÄ?ili motiv premogovniĹĄtva.

zdelo pa se je, da se je sveta druĹžina zatekla v naĹĄ premogovnik. ÂťPri nas imamo od velikih figur samo Ä?lane svete druĹžine, zato jaslice niso zelo ĹĄiroko zastavljene. Vsako leto tako skuĹĄamo v konÄ?no postavitev vdihniti nekaj smisla s tematsko obarvano-

stjo, je povedala Zvonka Špeh, ki v Şupniji Velenje – sv. Martin – skrbi za okrasitev cerkve in tudi za idejno zasnovo postavljanja jaslic. Pri delu pa seveda nisem sama. Jaslice postavlja okrog pet ljudi, ki si glavnino pripravijo kakťen teden dni pred boŞi-

Ä?em, konkretno postavljanje pa opravimo v zadnjem dopoldnevu,ÂŤ je pojasnila Ĺ pehova. Doslej so pri postavitvi jaslic predstavili Ĺže tematiko vina, sena, volne, premoga in ĹĄe marsiÄ?esa. Letos bodo morali zaradi del v cerkvi svojo ustvarjalnost nekoliko okr-

Vsako leto ĹĄtevilne obiskovalce privabijo tudi jaslice na Velenjskem gradu. Trenutno so Ĺže na ogled (od minulega torka dalje), in sicer vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure. Postavljene so v grajski kapeli, ozadje zanje pa je naslikal Stojan KneĹžević. Prav on je skupaj s sodelavcem Simonom Ĺ pitalom poskrbel tudi za postavitev figur. ÂťLetos so za vse, tudi za mah, poskrbeli naĹĄi sodelavci, ki so bili zelo pridni,ÂŤ je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. Podoba, ki jo predstavljajo jaslice, je tokrat klasiÄ?na slika Betlehema, jaslice pa bodo v grajski kapeli postavljene vse do sveÄ?nice (2. februarja).

NajveÄ? jih imajo v Vojniku

NajveÄ?jo razstavo jaslic v Sloveniji pa je tudi letos mogoÄ?e videti v Vojniku. Ĺ˝e Ä?etrto leto zapored se je namreÄ? tam TuristiÄ?no druĹĄtvo Vojnik odloÄ?ilo za organizacijo BoĹžiÄ?nega Vojnika. Poleg ĹĄtevilnih prireditev, ki so vkljuÄ?ene v projekt, je mogoÄ?e zunaj videti preko 80 razliÄ?nih postavitev jaslic, v dvorani pa so jih postavili okrog 150. Na ogled so jaslice iz razliÄ?nih materialov, tudi razliÄ?nih velikosti. K sodelovanju so povabili ĹĄtevilne posameznike in druĹĄtva, predstavljene so jaslice iz vseh delov Slovenije, vsebinsko pa je letos poudarek na jaslicah iz Primorske. Dan po boĹžiÄ?u (26. decembra) bodo trikrat nastopile tudi Ĺžive jaslice. ÂťSicer pa bodo figure razstavljene do 2. januarja, ko bomo dogajanje sklenili s prireditvijo,ÂŤ je povedal eden od organizatorjev Benedikt Podergajs. Kot pravijo, se ljudje v Vojnik radi vraÄ?ajo. Prvo leto jih je obiskalo 15 tisoÄ? ljudi, drugo leto, ko je prireditev trajala dlje, je bilo obiskovalcev 40 tisoÄ?, lani pa 30 tisoÄ?. ÂťTudi letos priÄ?akujemo podobno ĹĄtevilko, saj je ponudba znova odliÄ?na,ÂŤ je ĹĄe dejal Podergajs in povabil k obisku.

Tretja sezona Ĺživih jaslic ÄŒlani Kulturnega druĹĄtva Gorenje bodo prazniÄ?ne dni znova obogatili s Skrivnostjo boĹžiÄ?ne noÄ?i v okolju razvalin gradu PakenĹĄtajn Tatjana PodgorĹĄek

Pred vrati je boĹžiÄ?, ki velja ĹĄe vedno za najlepĹĄi in najljubĹĄi druĹžinski praznik. Ĺ e vedno je Ä?aroben in skrivnosten, Âťlahko reÄ?emo pravljiÄ?en,ÂŤ pravi Drago TamĹĄe, predsednik Kulturnega druĹĄtva Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, in dodaja, ÂťPrav ta skrivnost daje Ä?lanom druĹĄtva in njegovim prijateljem energijo ter voljo, da bomo prihajajoÄ?e prazniÄ?ne dni polepĹĄali z Ĺživimi jaslicami. GledaliĹĄko zgodbo z naslovom 'Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i' bomo uprizorili tretjo sezono v okolju razvalin gradu PakenĹĄtajn nad bivĹĄim podjetjem Vino Ĺ martno ob Paki.ÂŤ Predstava bo v torek, 25. decembra, ob 17. in 19. uri.

Veliko truda in odrekanja je potrebnega, dodaja TamĹĄe, za izvedbo zahtevnega projekta, v katerem sodeluje 15 ljubiteljskih gledaliĹĄÄ?nikov, Ĺžive Ĺživali, Ĺženski pevski sestav iz Velenja, precej je sodelujoÄ?ih, ki skrbijo za tehniko. Âť Zgodba bo obiskovalce vodila od angelovega oznanjenja Mariji, da bo rodila sina, prek njene poti z JoĹžefom v Betlehem, njunega neuspeĹĄnega iskanja prenoÄ?iĹĄÄ?a, Jezusovega rojstva v hlevu, do Ä?aĹĄÄ?enja angelov in pastirjev ter prihoda in obdarovanja Svetih treh kraljev.ÂŤ ReĹžija bo tudi tokrat v rokah Franca FuĹžirja, v naslovni vlogi pa se bosta predstavila NeĹža TrebiĹžan (Marija) in Pavle FuĹžir (JoĹžef). Za vnoviÄ?no postavitev Ĺživih jaslic so se odloÄ?ili zaradi same-

ga praznika, izraĹženega interesa nekaterih, tudi stroĹĄkov. Lani si je predstavo ogledalo blizu 300 obiskovalcev. Organizatorji prireditve verjamejo, ga bodo bogati kostumi igralcev, ĹĄtevilne Ĺživali in Ä?arobno okolje gradu PakenĹĄtajn znova privabili obÄ?instvo. Tisti, ki so Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i Ĺže ogledali, so bili nad predstavo navduĹĄeni. đ&#x;”˛

Kovinoplastika PovĹĄe d.o.o. | ReÄ?ica ob Paki 34 | Ĺ martno ob Paki | www.kovinoplastika-povse.si

Janez JanĹže, s.p. LetuĹĄ 81, 3327 Ĺ martno ob Paki

T: 03 891 50 61 • F: 03 891 50 60 • M: 041 707 287

Najdete nas ob glavni cesti, med Letuťem in Mozirjem, pred gostiťèem Pirnat.

POPOLN SERVIS ZA VAŠAVTO! Hvala vsem, ki ste nam izkazali zaupanje. Želimo vam, da bi naťli sreèo tam, kjer jo iťèete in najbolj potrebujete.

Ustvarjalno in prijazno leto 2019!

VoĹĄÄ?imo vam sreÄ?en boĹžiÄ? in uspeha polno novo leto 2019. Kolektiv Kovinoplastike POVĹ E d.o.o.

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 17

BoĹžiÄ? je paÄ? praznik, ko vse zaĹžari na zunaj, a menda prav zato, da bi nekaj zaĹžarelo tudi v nas samih. HoÄ?emo ali noÄ?emo, smo na to veÄ?krat opomnjeni in tako – prav paradoksno – v iskanju miru ĹĄe bolj intenzivno urejamo zunanjo podobo boĹžiÄ?a. In potem so sobe pospravljene, luÄ?ke gorijo, pecivo je peÄ?eno, stojnice so obiskane. Mi pa smo, namesto da bi naĹĄli tisti mir, o katerem mnogi govorijo v tem Ä?asu, povsem nemirni.

NaÄ?in praznovanja je nekoliko drugaÄ?en kot nekoÄ?, a ohranili smo bistvo

VÄ?asih je bilo drugaÄ?e. Seveda obstaja o tem veliko (najbrĹž tudi med seboj razliÄ?nih) zgodb, zgodba 76-letne Amalije Stropnik iz MetleÄ? pa je prepriÄ?ljiva zato, ker je iskrena. Ker ima Amalija boĹžiÄ? rada zaradi njegove vsebine in ker ji je Ĺživljenje v vseh letih natrosilo ĹĄtevilne izkuĹĄnje, s katerimi je rastla in se tudi spreminjala. ÂťDanes tudi mi boĹžiÄ? praznujemo nekoliko drugaÄ?e, kot smo ga nekoÄ?,ÂŤ pravi Stropnikova, a poudarja, da so bistvo boĹžiÄ?a ohranili. ÂťZame je to notranji mir in razumevanje z najbliĹžjimi,ÂŤ pravi. Zanjo nepogreĹĄljiva je priprava na boĹžiÄ? v adventnem Ä?asu, ki obvezno zajema tudi sveto spoved. Že kot otroci smo v tem Ä?asu hodili v spovedi in zares si ne znam

17

PRAZNIÄŒNI ÄŒAS

20. decembra 2018

DiĹĄi po praznikih kot nekoÄ? Spet je pred nami. BoĹžiÄ?. Praznik, ki med vsemi velja za najbolj druĹžinskega, in praznik, ki se ga nekateri prav zato zelo veselijo, spet drugi pa prav zato bojijo. predstavljati, da bi boĹžiÄ? kadarkoli doÄ?akala notranje nepripravljena,ÂŤ pravi Amalija. Spominja se, da nekoÄ? advent ni bil zunanje opaĹžen, tudi praznovanja boĹžiÄ?a so na zunaj potekala bolj mirno. LuÄ?k ni bilo, trgovine niso bile mnoĹžiÄ?no obiskane, ob veÄ?erih in praznikih so bile zaprte, stojnic ni bilo, prav tako ni bilo ognjemetov, pesmi pa so se sliĹĄale le znotraj domov ali cerkva. Ko Amalija ob tem pove ĹĄe, kako so peĹĄ hodili k polnoÄ?nicam, iz njene pripovedi prav zares veje mir. ÂťPrvi boĹžiÄ?, ki se ga spominjam, je iz Ä?asov, ko v podruĹžniÄ?nih cerkvah ni bilo sv. maĹĄe. Ker sem hotela k polnoÄ?nici, sem morala peĹĄ v DruĹžmirje. In tisto leto sem kot mlado dekle odĹĄla skupaj z ostalimi Ĺženami iz vasi,ÂŤ se spominja Amalija, ki je odraĹĄÄ?ala v Gaberkah. Hodile so ĹĄtiri kilometre, a jim to ni bilo prav niÄ? teĹžko. ÂťNa pot smo se odpravile ob 23. uri, vzduĹĄje pa je bilo zelo prijetno,ÂŤ pravi Amalija Stropnik. Kot se spominja, so nekdaj na sveti veÄ?er predvsem molili. Tudi doma. ÂťCerkve pa so bile nabito polne!

Amalija Stropnik ima boĹžiÄ? resniÄ?no rada.

Ljudje, ki so sedeli, so imeli sedeĹže v cerkvi takrat rezervirane,ÂŤ pripoveduje Stropnikova.

Bolj kot uĹživati v dobrotah in darilih je bistveno razveseljevati

Tudi na domaÄ?i mizi nekdaj ob boĹžiÄ?u ni bilo toliko dobrot, kot jih je danes. Živeli smo bolj

skromno, a MiklavĹž ni pozabil na nas. Vedno je prinesel piĹĄkote. Kako smo jih bili veseli!ÂŤ se z nasmeĹĄkom na obrazu spominja Amalija Stropnik. Pravi, da so bili piĹĄkoti na mizi tudi ob boĹžiÄ?u. ÂťTakrat pa je zadiĹĄala ĹĄe potica! PeÄ?ena je bila sicer dan prej, a je takrat nismo smeli pokusiti. Smo pa zato na boĹžiÄ?ni dan toli-

DruĹĄtvo zeliĹĄÄ?arjev letos praznuje 20 let delovanja Njihove pomladne, poletne in jesenske prireditve so dobro znane. In tudi vse bolje obiskane. Na Grilovi domaÄ?i se ob vseh letnih Ä?asih, z izjemo zime, v povpreÄ?ju zbere okrog 50 navduĹĄencev nad naravo in zeliĹĄÄ?i. V DruĹĄtvu zeliĹĄÄ?arjev Velenje so vseh obiskovalcev iskreno veseli, zato so ob 20-letnici delovanja, ki so jo zaznamovali prav letos, sklenili, da bodo skuĹĄali v prihodnje dosedanje prireditve ĹĄe bolj ponesti do ljudi. Ko so se pred dvema desetletjema odloÄ?ali za ustanovitev druĹĄtva, so imeli v mislih predvsem obdelovanje zemlje in pridobivanje kakovostnih zeliĹĄÄ? na njej. Vrt so v glavnem izkoriĹĄÄ?ali za vzgojo zeliĹĄÄ? za Ä?aje, zadnje desetletje pa so se v povezovanju z

Muzejem Velenje in Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline ter nekaterimi drugimi odloÄ?ili tudi za turistiÄ?en pridih delovanju. Oblikovali so celostno podobo druĹĄtva in Grilove domaÄ?e za propagiranje izdelkov, v sodelovanju z vrtci in ĹĄolami gostili ĹĄtevilne skupine, po svojih vrtovih pa pospremili tudi nekaj drugih zainteresiranih skupin. Tudi te dejavnosti Ĺželijo v prihodnje ohraniti in jih ĹĄe izpopolniti. Vsak mesec imajo Ä?lani druĹĄtva reden sestanek, redno se izobraĹžujejo, aktivni so na spletni in Facebookovi strani druĹĄtva. Da bi delovali vse bolj profesionalno, so se letos nekateri Ä?lani udeleĹžili tudi izobraĹževanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliĹĄÄ?arja.

Šaleťki aeroklub Lajťe Panoramski leti Topolťica 207 c Šolanje pilotov Piknik prostor Darilni boni Info 041 470 340 Želimo Vam prijetne boŞiène praznike in vse dobro v letu 2019!

Vesele BoĹžiÄ?ne praznike, sreÄ?no in zdravja polno leto 2019! Kolektiv Mizarstva KovaÄ? MIZARSTVO KOVAĂˆ, d.o.o. Ljubija 55, Mozirje tel.: 03 839 46 45 info@mizarstvo-kovac.com www.mizarstvo-kovac.com

ÂťV naslednjem letu Ĺželimo ohraniti dosedanje aktivnosti, med proizvode bomo vkljuÄ?ili tudi pri nas izdelano naravno kozmetiko, naĹĄe izdelke Ĺželimo trĹžiti tudi na Grilovi domaÄ?iji, dogovarjamo pa se tudi, da bi v okoliĹĄkih hotelih izobesili fotografijo naĹĄe Grilove domaÄ?ije iz zraka ter gostom ponudili Ä?aj naĹĄega druĹĄtva,ÂŤ je povedal predsednik DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje Zvonko Skrt. Dodal je, da se med Ä?lani druĹĄtva poraja tudi ideja o prireditvi Zima na Grilovi domaÄ?iji, ter napovedal, da bodo ohranili sodelovanje na kmeÄ?ki trĹžnici, na mednarodnem sejmu Natour Alpe-Adria in ostalih prireditvah, na katere so povabljeni. đ&#x;”˛

mĹĄ

ko bolj uĹživali v njej,ÂŤ pravi Stropnikova. Danes se na boĹžiÄ? pri njih zbere razĹĄirjena druĹžina, na mizi je veÄ? hrane kot nekdaj, posebno mesto pa ĹĄe vedno zaseda potica, ki jo Amalija zelo rada pripravlja. A bolj slovesno ni zato. ÂťBistveno je, da smo skupaj. Trudimo se biti dobri drug do drugega. Spominjamo se, zakaj sploh praznujemo boĹžiÄ?. V teh sodobnih Ä?asih imamo tako dogovor, da kakĹĄen teden pred boĹžiÄ?em na listke zapiĹĄemo imena vseh druĹžinskih Ä?lanov, nato pa vsak izĹžreba en listiÄ?. Tistemu, katerega ime je zapisano na listku, pripravi darilo,ÂŤ pove Amalija in pravi, da je bolj kot uĹživanje v dobrotah in darilih bistveno razveseljevanje. Darila tako pri njih odpirajo po skupni veÄ?erji na veÄ?er pred boĹžiÄ?em, nato pa se skupaj odpravijo k polnoÄ?nicam.

Krispan, jaslice in potica za piko na i

Pri Stropnikovih imajo danes tudi jaslice. ÂťV otroĹĄtvu jih doma nismo imeli. Prav tako nismo imeli adventnega venca, spomi-

njam pa se postavljanja krispana,ÂŤ pripoveduje Amalija in pojasnjuje, da je krispan star izraz za boĹžiÄ?no drevo. ÂťDrevo je bilo vedno naravno, okrasili pa smo ga z domaÄ?imi piĹĄkoti in bomboni, zavitimi v ovojni papir,ÂŤ pripoveduje Stropnikova z iskricami v oÄ?eh. Iz njene zgodbe se sliĹĄi, da je krispan zares Ĺžarel, Ä?eprav na njem ni bilo nobenih luÄ?k. ÂťNekoliko kasneje, ko sem se poroÄ?ila, so se poÄ?asi zaÄ?ele na drevescu pojavljati tudi luÄ?ke. Sprva smo uporabljali sveÄ?e,ÂŤ pove Amalija Stropnik. DanaĹĄnji krispan oz. boĹžiÄ?no drevo ima seveda tudi pri njih sodobne luÄ?i in okraske, pod njim pa se – kot reÄ?eno – na kruĹĄni peÄ?i razprostirajo jaslice. ÂťPripravljamo jih skupaj in najlepĹĄe je, ko ob tem ĹĄe kaj zapojemo,ÂŤ pravi Stropnikova. Posebno Ä?arobnost praznikov v njen dom pa prinaĹĄa tudi ĹĄega, po kateri opravi blagoslov okrog hiĹĄe, tako na veÄ?er pred boĹžiÄ?em kot na veÄ?er pred novim letom in veÄ?er pred praznikom Svetih treh kraljev. ÂťZa piko na i je na sam boĹžiÄ?ni dan na mizi potica. DiĹĄi po praznikih kot nekoÄ? in nam govori, da boĹžiÄ? ĹĄe vedno prinaĹĄa isto sporoÄ?ilo kot nekoÄ?, ne glede na to, kako so se Ä?asi in navade spremenili,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?uje Amalija Stropnik. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc


Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

RAZVEDRILO

20. decembra 2018

Nagradna Križanka Elektro Jezernik Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993. Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih ter nakup profesionalne opre-

me. Pridobljeno znanje, primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Elektro Jezernik«, najkasneje do ponedeljka 31. decembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

MED VAMI

20. decembra 2018

OkuĹženi z aktivnostjo, sodelovanjem in medsebojnimi sreÄ?anji Klub upokojencev Gorenje ĹĄteje okrog 850 Ä?lanov – Na ĹĄtevilnih podroÄ?jih beleĹžijo uspehe, a poudarjajo, da je bistvena medsebojna povezanost – K njej spodbujajo tudi mlajĹĄe Mojca Ĺ truc

V mnoĹžici spominov na dobre stare Ä?ase se je mogoÄ?e hitro izgubiti. RazmiĹĄljamo, kako smo se imeli vÄ?asih lepo, danes pa ni veÄ? tako. So pa tudi takĹĄni, ki malo manj stokajo in malo bolj aktivno Ĺživijo tisto, kar so Ĺživeli nekoÄ?. ÂťVÄ?asih smo se sreÄ?evali v proizvodnih halah, tkali prijateljske vezi in se povezovali tudi zunaj dela. Ta povezanost je ostala v naĹĄi krvi in jo Ĺživimo ĹĄe danes,ÂŤ pravi tajnik Kluba upokojencev Gorenje DuĹĄan Jeriha. Ko so pred 15 leti ustanavljali klub, je bil ĹĄe delavno aktiven in zato malo manj poleg, iz fotografij pa vidi, da se je Ĺže takrat zbrala lepa druĹĄÄ?ina upokojencev druĹžbe Gorenje. Danes jih je okrog 850. ÂťÄŒe Gorenje ne bi toliko vlagalo v kulturo, ĹĄport in druge dejavnosti, teh ljudi danes ne bi bilo v klubu. Tako pa smo vsi okuĹženi z aktivnostjo, sodelovanjem in medsebojnimi sreÄ?anji,ÂŤ pravi Jeriha. Enkrat letno se na rednem letnem zboru Ä?lanov sreÄ?ajo veÄ?insko, sicer pa se redno sreÄ?ujejo

po manjĹĄih interesnih skupinah. V ĹĄportu zaenkrat delujejo v 13 disciplinah, med najbolje obiskanimi so namizni tenis, balinanje, pikado, kegljanje s kroglo na vrvici, stezno kegljanje, plavanje,

smo tam Ĺže trikrat zmagali,ÂŤ pove DuĹĄan Jeriha. Dodaja, da se ob tem nekateri kar glasno spraĹĄujejo, kaj poÄ?nejo mladi, da jih premagujejo starejĹĄi. ÂťZmaga ni naĹĄ cilj, mi se Ĺželimo predvsem

NajuspeĹĄnejĹĄe ĹĄportnike vsako leto poÄ?astijo s priznanji. (Foto: Marija Skrt)

badminton, streljanje in kolesarjenje. ÂťNaĹĄe ekipe se zelo rade udeleĹžijo Gorenjade. Ta je priloĹžnost za povezovanje z mlajĹĄimi generacijami in tudi med seboj. Na preseneÄ?enje mnogih pa

druĹžiti in pri tem uĹživati. Bili pa bi zelo veseli, Ä?e bi tudi mlajĹĄe generacije ob naĹĄih zmagah zaÄ?utile to Ĺželjo – da bi stopili skupaj in se veÄ?krat dobili,ÂŤ pripoveduje Jeriha.

Redno se v Klubu upokojencev Gorenje dobivajo tudi pohodniki. Med 13 letno naÄ?rtovanimi turami je nekaj pohodniĹĄkih, nekaj lahkih tur in nekaj zahtevnih. Ob pohodnikih so v planin-

DuĹĄan Jeriha upa, da bodo tudi mlajĹĄe generacije povezane, kot so trenutni Ä?lani Kluba upokojencev Gorenje.

ski sekciji kluba aktivni tudi t. i. polĹžeki. Gre za skupino, ki se meseÄ?no poda na manj zahtevne poti. Potem so ĹĄe ribiÄ?i. Zanje v klubu pripravljajo medsebojne dvoboje in tudi priloĹžnosti za sode-

lovanje na drugih tekmah. ÂťOb koncu letoĹĄnjega leta so se naĹĄi ribiÄ?i uvrstili na regijsko prvenstvo ribiĹĄkih ekip upokojencev, na katerem so bili drugi, skupno pa so na drĹžavni ravni postali zmagovalci in torej drĹžavni prvaki upokojencev v tej kategoriji,ÂŤ je ponosen DuĹĄan Jeriha. Pravi, da imajo v klubu vsako leto kakĹĄnega uspeĹĄnega ĹĄportnika ali ekipo. ÂťAmpak to ni naĹĄ namen. ÄŒe se dobro dela, pride rezultat sam od sebe,ÂŤ poudarja tajnik kluba. Za ĹĄportnike vsako leto pripravijo dogodek, na katerem najuspeĹĄnejĹĄe poÄ?astijo s priznanji. ÂťPredvsem pa kakĹĄno reÄ?emo in se poveselimo. Iz izkuĹĄenj lahko povem, da pride rezultat tam, kjer se dobro dela, sam od sebe,ÂŤ pravi Jeriha. Med Ä?lani kluba prevladujejo Ĺženske. Le pri ribiÄ?ih je drugaÄ?e. ÂťHm. Ne vem, zakaj. OÄ?itno se Ĺženske bolj zavedajo, da je treba biti aktiven. Sklepam, da moĹĄki ostajajo doma. Ampak najbrĹž niso gospodinje,ÂŤ nekoliko v ĹĄali razmiĹĄlja DuĹĄan Jeriha. Pravi, da so ĹĄtevilni, ki so aktivni, aktivni na veÄ? podroÄ?jih. ÂťTisti, ki so bili nekoÄ? izjemno delavni, so takĹĄni tudi danes. In tako so vkljuÄ?eni v veÄ? disciplin, s Ä?imer ni prav niÄ? narobe. Si pa Ĺželimo, da bi imeli med Ä?lani Ä?im veÄ?

ljudi, ki se udeleĹžujejo pripravljenih aktivnosti,ÂŤ pravi Jeriha. Sam je kot tajnik izjemno delaven. Dvakrat tedensko je s sodelavko v pisarni na PreĹĄernovi ulici, kjer ima klub uradne ure. ÂťPri nas je zelo veselo. Ljudje prihajajo, se vpisujejo, pogovarjamo se in marsikaj tudi naredimo. NaĹĄ prostor je polno zaseden in brez dvoma drĹži, da penzionisti nimamo Ä?asa,ÂŤ pravi Jeriha. Poleg Ĺže naĹĄtetega v klubu organizirajo tudi nekaj kulturnih vsebin, izletov in tedenska letovanja na morju. ÄŒlane kluba, ki praznujejo okrogle jubileje, razveseljujejo po domovih, med prazniki pa obiĹĄÄ?ejo tudi Ä?lane, ki so varovanci doma na varstvo odraslih. Dela tako res ne zmanjka. ÂťVesel sem, da imamo tako pridne sodelavce. Brez njih ne bi bili tako uspeĹĄni!ÂŤ poudarja tajnik kluba. KratkoroÄ?no ga za prihodnost ne skrbi, ko pa razmiĹĄlja ĹĄe nekoliko vnaprej, optimizem pojenja. ÂťSkrbi me, da so danes delavci preveÄ? zaprti in zazrti vase. Povezovanje izginja, druĹženja skoraj ni veÄ?,ÂŤ pravi in spodbuja aktivne generacije k povezanemu Ĺživljenju, kot je bilo nekoÄ?. đ&#x;”˛

Zimovali s poletjem Pesje – V petek, 14. decembra, so se taborniki rodu Lilijski griÄ? Pesje odpravili na zimovanje. Zaviti ovinki in zasneĹžene ceste so jih vodili do njihovega doma za naslednjih nekaj dni, v CĹ OD Ĺ korpijon (na Kozjaku nad dolino Drave). Ker so imeli tu Ä?ez vikend obilo snega, je bila tema, ki so jo doloÄ?ili, toliko bolj nenavadna. Izbrali so si namreÄ? poletje. Po prihodu so se namestili v sobe, mrzel veter in sneĹženje pa sta jim prepreÄ?ila veÄ?erno potepanje po okolici, zato so pripravili zabaven orientiring kar po domu, starejĹĄi pa so krepili timskega duha ob igranju druĹžabnih iger. Zbudili so se v sonÄ?no in zasneĹženo sobotno jutro, ki jih je vabilo na jutranjo telovadbo. Po uÄ?enju je sledil zabavni del, s sankanjem in ustvarjanjem sneĹžnih skulptur, popoldan pa je minil na prijetnih delavnicah. VeÄ?er so si taborniki popestrili ĹĄe z noÄ?nim pohodom

Kitarski orkester v Valjevu s sveÄ?kami in morskim krstom. Tudi nedeljsko jutro je bilo lepo. Po jutranji telovadbi in pakiranju je sledilo ĹĄe zadnje navduĹĄujoÄ?e sankanje, nato pot proti domu. Po vikendu, polnem energije, prijateljstva in povezovanja so popoldne utrujeni, a sreÄ?ni skoÄ?ili starĹĄem v objem. đ&#x;”˛

Rok SrĹĄa

Dom za varstvo odraslih Velenje

Želimo Vam

zdravja , no polno vesel boĹžiÄ? ter sreÄ? novo leto!

Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc

KidriÄ?eva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si

Poslovnim partnerjem in obÄ?anom Ĺželimo vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto! ROGEL - METAL d.o.o.

Gavce 28 a, Ĺ martno ob Paki, 041 411 722

Kitarski orkester Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje se je med 6. in 8. decembrom odzval povabilu prijateljske glasbene ĹĄole Ĺ˝ivorada Grbića iz Valjeva (Srbija) in v petek, 7. decembra, nastopil na sveÄ?anem otvoritvenem koncertu ob 10. mednarodnem festivalu kitare VART 2018 v Valjevu. S pestrim in prepriÄ?ljivim programom smo navduĹĄili obÄ?instvo v polno zasedeni dvorani valjevske glasbene ĹĄole, kjer so takĹĄno zasedbo v zgodovini njihove glasbene ĹĄole

posluĹĄali prviÄ?. ÄŒestitke vsem 32 Ä?lanom orkestra za njihovo energijo na ĹĄtevilnih dodatnih vajah – predvsem na samem koncertu, na katerem so dokazali svojo muzikalnost in homogenost. UpraviÄ?ili so zaupanje v njihovo zrelost, ki se je pokazala v izvedbi tako obseĹžnega projekta. Iskrena hvala tudi kolegom za pomoÄ? pri nastopu, vodenje in zanesljivo spremstvo. đ&#x;”˛

Monika Krajnc Ĺ tih, dirigentka orkestra

Soviè Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoťtanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net

GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIĹ TVO NIZKE GRADNJE

Želimo Vam mirne boŞiène praznike in obilo sreèe v letu 2019!


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

20. decembra 2018

Ĺ˝e vÄ?eraj za uvrstitev v Ä?etrtfinale Jesen konÄ?ujejo v Kopru RokometaĹĄi Gorenja so se priÄ?akovano uvrstili v osmino finala Pokala Slovenije – Na tekmi ĹĄestnajstine finala so gostili ĹĄkofjeloĹĄko Loko in jo premagali s 33 : 27

Pred rokometaĹĄi v prvi ligi je pred odhodom na zimski odmor ĹĄe zadnji prvenstveni krog v tem letu V nove boje za prvenstvene toÄ?ke se bodo vrnili drugi dan februarja. Igralci Gorenja in SviĹĄa bodo jesen konÄ?ali s tekmo manj, saj imata moĹĄtvi ĹĄe neodigrano tekmo 11. kroga. Ta bo na sporedu zadnjo sredo januarja v IvanÄ?ni Gorici. V soboto bo gotovo v srediĹĄÄ?u

pozornosti dvoboj v Celju, kjer bo pri vodilnih domaÄ?ih gostovala druga Ribnica, ki za gostitelji zaostaja samo za toÄ?ko. Gostje bodo gotovo Ĺželeli jesen konÄ?ati kot edini brez poraza, branitelji naslova pa bi se z zmago utrdili na prvem mestu s tremi toÄ?kami prednosti. Ob morebitnem

njihovem porazu bi na vodilnem poloĹžaju prezimili igralci z RibniĹĄkega polja. Vsekakor bo zanimivo tudi v drugih dvoranah, tudi v Kopru, ki za svojim nasprotnikom, tretjimi VelenjÄ?ani, zaostaja za ĹĄest toÄ?k. Drugi pari sobotnega 15. kroga so: Krka – Dol, OrmoĹž – SiviĹĄ, Maribor – Loka, Dobova – Trimo đ&#x;”˛

vos

Rudar – s tremi so se (Ĺže) razĹĄli TAKO so igrali Njihova zmaga ni bila nobenkrat ogroĹžena. Gostje so povedli s prvim golom na tekmi, kar je bilo edino njivo vodstvo. V naslednjih minutah je bil rezultat le ĹĄe dvakrat izenaÄ?en. Nato so se velenjski rokometaĹĄi razigrali in imeli ob polÄ?asu Ĺže prednost ĹĄtirih golov. V nadaljevanju je bila njihova premoÄ? ĹĄe bolj izrazita. Deset minut pred koncem tega neenakovrednega dvoboja so si priigrali Ĺže prednost devetih golov, nakar je trener Zoran JoviÄ?iÄ? dal priloĹžnost za igro tudi mlajĹĄim igralcem. V domaÄ?i vrsti so bili strelsko najbolj uÄ?inkoviti

Aleks KavÄ?iÄ? z devetimi, Domen Tajnik s ĹĄestimi ter Matic Verdinek s ĹĄtirimi zadetki. Z enajstimi obrambami pa se je izkazal mladi vratar Miljan VujoviÄ?. NavijaÄ?e je ĹĄe zlasti dvignil s sedeĹžev v 40. minuti, ko je drugega za drugim ubranil dva neovirana strela. NajviĹĄjo zmago so si priigrali RibniÄ?ani, ki so v gosteh premagali Metliko, Ä?lana druge lige, s 24 goli razlike. Rezultat je bil 43 : 19. Enaindvajsetkratni in tudi aktualni prvaki, rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, so bili v Slovenj Gradcu od tamkajĹĄnjega Ä?lana 1. B. lige boljĹĄi z 38 :

1. liga NLB, 14. krog Rezultati: Gorenje Velenje - MRD Dobova 29:23 (15:10), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laťko 21:27 (13:12), Urbanscape Loka - Sviť 27:23 (14:9), Riko Ribnica - Koper 28:25 (15:13), Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem OrmoŞ 24:25 (9:12), Trimo Trebnje - Krka 23, Maribor – Loka, Dobova – Trimo 24 (12:15)). Vrstni red: 1. Celje 26, 2. Ribnica 25, 3. Gorenje 20 (tekma manj), 4. Maribor 18, 5. Loka 16, 6. Koper 14, 7. Trimo 14, 8. Krka 11, 9. OrmoŞ 9, 10. Dobova 6, 11. Dol 5, 12. Siviť (tekma manj) 2.

25, Maribor pa od ptujske Drave, prav tako Ä?lanice 1. B lige, s 40 : 26. Tekme osmine finala so igrali Ĺže vÄ?eraj. đ&#x;”˛

vos

PrvoligaĹĄka moĹĄtva so Ĺže na bolj ali manj zasluĹženem zimskem odmoru. PoÄ?itka ni za marsikatero ali kar vsako vodstvo kluba, ki skupaj s trenerjem Ĺže razmiĹĄlja in tudi Ĺže sestavlja zasedbo za drugi del. PriÄ?akovati je, da bo marsikatera spremenjena. Tudi Rudarjeva. Po zadnji prvenstveni tekmi v tem letu z Mariborom je trener Marijan PuĹĄnik napovedal, da se bodo nekaterim igralcem odrekli, moĹĄtvo pa okrepili predvsem v obrambi in vezni vrsti. Za igro

Kegljanje Fidej – Kramer regijska prvaka Na kegljiĹĄÄ?u trgovskega centra Pilon v Ĺ oĹĄtanju je potekalo regijsko prvenstvo tandem dvojic, Ä?lani. Na prvenstvu, ki je veljalo tudi za kvalifikacije za nastop na DP (drĹžavnem prvenstvu), je nastopilo 16 dvojic iz kegljaĹĄkih klubov Konjice, Ĺ oĹĄtanja, Pivovarne LaĹĄko, Komcel Celje in Ljubnega. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so nastopili s ĹĄestimi dvojicami, le dvema paroma pa si

Deskanje TOYOTA C-HR Ĺže od 17.950 â‚Ź

Gloria Kotnik Ä?etrta Cortina d’Ampezzo – Na drugem deskarskem paralelnem veleslalomu sezone svetovnega pokala v Cortini je najviĹĄjo slo-

Izkoristite novoletno ponudbo novega vozila Toyota C-HR, in si zagotovite privlaÄ?no darilo v vrednosti 800 â‚Ź do 1. 1. 2019.

AC FRI-Mobil, DeÄ?kova 43, Celje, 03 425 60 80, www.fri-mobil.si PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 6,3 l/100 km in emisije COâ‚‚: 86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (COâ‚‚) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter duĹĄikovih oksidov. Slika je simboliÄ?na.

v obrambi si igralci ne zasluĹžijo pozitivne ocene. Vratarja Marko Pridigar in Matej Radan sta morala v gol po Ĺžogo kar 41-krat. Bolj luknjiÄ?ava od njihove je bila le Triglavova (43). Tudi po uÄ?inkovitosti so bili rudarji na predzadnjem mestu. Nasprotnikove vratarje so premagali le 20-krat. Manj spretni od njih so bili pred nasprotnikovimi vratarji le KrÄ?ani s ĹĄtirinajstimi goli. NajboljĹĄe razmerje ima Maribor (55 : 16). Prvi korak so v Rudarju med tem Ĺže storili. V njihovem dre-

su spomladi ne bodo veÄ? Ganca Abdellatifa Abubakarja (22) ter Hrvatov Anteja Solomuna (20) in Vlatka Ĺ imunca (28). Sicer pa omenjeni igralci niso bili kakĹĄna pomembna okrepitev. Prvi sploh ni dobil nobene priloĹžnosti, preostala dva pa le nekaj. Solomun sedemkrat, Ĺ imunac ĹĄtirikrat, dosegel pa je en gol, in to v svojem drugem nastopu v 2. krogu v DomĹžalah, ko je Rudar izgubil z 1 : 3.

je uspelo priboriti nastop v 1/4 finala. Zanimivo tekmovanje je zahtevalo Ĺžrtve tudi med najboljĹĄimi pari. Kar ĹĄtirje ĹĄoĹĄtanjski pari so izpadli po dodatnih dveh luÄ?ajih. Dve ĹĄoĹĄtanjski dvojici sta napredovali v polfinale, enemu paru se je nato uspelo uvrstiti v veliki finale. Najbolj napeto sreÄ?anje je bilo v finalnem nastopu, saj so ĹĄtevilni navijaÄ?i lahko prvake pozdravili ĹĄele po Ä?etrti seriji podaljĹĄanih luÄ?ajev. Zmaga domaÄ?ega para je bila zasluĹžena, saj sta vse svoje nasprotnike do finala spravila na kolena Ĺže po dveh setih. Tudi v igri za tretje mesto so odloÄ?ali podalj-

ĹĄani luÄ?aji, sreÄ?nejĹĄa pa sta bila KonjiÄ?ana, ki sta premagala par iz Ĺ oĹĄtanja. Pravico nastopa na DP sta si tako priborila prva dva para regijskega prvenstva.

vensko uvrstitev dosegla VelenjÄ?anka Gloria Kotnik, ki je bila ĹĄe tretjiÄ? v karieri Ä?etrta. Zmagala je olimpijska prvakinja ÄŒehinja Ester Ledecka. Kotnikova je v osmini finala premagala Rusinjo Mileno Bikovo, v Ä?etrtfinalu pa njeno rojakinjo Natalijo Soboljevo. V polfinalu jo je potem premagala Ĺ vi-

đ&#x;”˛

vos

Rezultati: 1. Fidej – Kramer (Ĺ oĹĄtanj) – 261 – (2:1), 2. JazbinĹĄek – Hrastnik (Pivovarna LaĹĄko) -265 – (1:2), 3. IrĹĄiÄ? – ViĹĄnar (Konjice) – 260 – (2:1), 4. HasiÄ?iÄ? – PetroviÄ? – 247 (1:2)‌ Rezultati ostalih domaÄ?ih parov: 9. mesto Ĺ ehiÄ? – VorĹĄnik, 13. Kompari – OgnjenoviÄ?, 14. Sotler – ArnuĹĄ, 15. PintariÄ? – SeÄ?ki. DP bo odigrano 22. decembra na kegljiĹĄÄ?u v Kranju. đ&#x;”˛

carka Julie Zogg, ki je leta 2015 osvojila veliki kristalni globus. V malem finalu se je Kotnikova za svoje prve stopniÄ?ke pomerila z Avstrijko Sabine SchĂśffmann, a se je morala ĹĄe tretjiÄ? v karieri zadovoljiti s Ä?etrtim mestom. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 21

Rusalke povabile v vrtinec plesa in plavanja

Po obronkih Ljubnega

ÄŒlanice velenjskega Kluba sinhronega plavanja Rusalka so priredile boĹžiÄ?nonovoletno revijo in predstavile gracioznost plesno-plavalnega sveta

Rusalke morajo biti tesno povezane, da lahko dobro izvedejo toÄ?ke v parih ali skupinah, ko morajo biti vse posameznice medsebojno usklajene, pravi trenerka.

Tisti, ki jih hkrati navduĹĄujeta plavanje in ples ali gimnastika, lahko oboje zdruĹžijo v sinhrono plavanje, ki ga v Velenju Ĺže deset let gojijo v Klubu sinhronega plavanja Rusalka. Gre za prvi samostojni klub sinhronega plavanja v Sloveniji, ki ga je ustanovila Ana MatjaĹž, pred nekaj meseci pa sta vodenje kluba in treningov prevzeli Suzana in Pia Katarina KremĹžar, sodnica in plavalka sinhronega plavanja, mati in hÄ?i, ki nadaljujeta tradicijo velenjskih vodnih vil. Rusalke so pred petimi leti zaÄ?ele obiskovati tudi treninge pod vodstvom profesionalne poljske sinhrone plavalke v Ljubljani. ÂťTakrat so se zaÄ?ele udeleĹževati tekmovanj na Dunaju, predstavile so se v BudimpeĹĄti, kamor nas radi povabijo. Dekleta so zelo napredovala, v zadnjih letih pa se je naĹĄa skupina tudi poveÄ?ala. Danes nas je Ĺže 22 in 17 jih uspeĹĄno sodeluje na tekmovanjih. Pred kratkim so mlajĹĄe deklice na mednarodnem tekmovanju v Beogradu dosegle zlato sredino, kar je glede na moÄ?no konkurenco lep uspeh,ÂŤ pove Suzana KremĹžar, ki je z namenom promocije tega ĹĄporta obudila boĹžiÄ?no-no-

21

Ĺ PORT

20. decembra 2018

voletno revijo, na kateri so se v posamiÄ?nih toÄ?kah, parih ali skupinah predstavile vse Ä?lanice. Deklice, stare od 8 do 17 let, je na nastop pripravila trenerka Pia Katarina. Rusalke trenirajo v treh starostnih skupinah. V najstarejĹĄi je kar nekaj tekmovalk in kategoriziranih ĹĄportnic. Precej Ä?lanic je v starostni skupini od 15 do 18 let, najveÄ? pa med najmlajĹĄimi. Trenirati lahko zaÄ?nejo Ĺže pri ĹĄestih letih, sinhrono plavanje pa lahko razvijejo bodisi v rekreacijsko bodisi v resno ĹĄportno aktivnost. ÂťPlavanje je pri sinhronem plavanju zelo pomembno, saj je osnova, ki se nadgradi z gimnastiÄ?nimi in plesnimi sposobnostmi. Treba je obvladati gimnastiÄ?ne gibe in imeti posluh za ritem, saj koreografije uprizarjamo ob glasbi. Zato treningi potekajo tako na suhem kot v vodi. En dan delamo samo v telovadnici. Zelo pomembne so raztezne vaje. Drug dan imamo plavalne vaje, da dekleta pridobijo kondicijo in razvijejo hitrost plavanja. Imamo pa tudi kombinirane treninge ter dneve, ki so povsem posveÄ?eni izvajanju elementov v vodi in sestavljanju koreografij,ÂŤ razlaga mlada trenerka, ki je lansko leto s svojo

skupino sinhronih plavalk dosegla 2. mesto na drĹžavnem prvenstvu v kombinirani sestavi. Ĺ˝eli si, da bi ĹĄport, ki ga ima sama tako rada, spoznalo Ä?im veÄ? ljudi in se tudi pridruĹžilo Rusalkam, nato pa bi rada dekleta pripravila na veÄ?ja tekmovanja. Nove Ä?lanice in Ä?lani se lahko Rusalkam pridruĹžijo na treningih za zaÄ?etnike. Ti potekajo ob torkih med 16. in 17. uro ter ob sredah med 14.30 do 16. ure v telovadnicah Ĺ olskega centra, ob Ä?etrtkih med 15. in 16. uro pa se dobivajo na velenjskem bazenu. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Tina Felicijan

Suzana KremĹžar: ÂťPrizadevamo si, da se imajo dekleta lepo, da doĹživijo Ä?arobni vodni svet, saj je ta pravljiÄ?ni ĹĄport zares Ä?udovit.ÂŤ Pia Katarina KremĹžar: ÂťRada plavam, pleĹĄem in zelo rada imam glasbo. To je ĹĄport, ki vse to povezuje. Zame je to hkrati ĹĄport in umetnost.ÂŤ

Po hribih

Ljubno ob Savinji je naselje (trg) v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi pomembne lege ob sotoÄ?ju Savinje in Ljubnice je bil kraj znan kot srediĹĄÄ?e splavarjenja in trgovine z lesom. V spomin na to dejavnost so uredili muzejsko zbirko, vsako leto pa ob Savinji organizirajo turistiÄ?no prireditev Flosarski bal. Kraj je znan po ĹĄtevilnih naravnih in kulturnih znamenitostih, zadnja leta pa ga ljudje po Sloveniji in ĹĄirnem svetu spoznavajo preko Ĺženskih smuÄ?arskih skokov. Planinci UNI III smo se v Ä?etrtek, 13. decembra, odpravili na pohod po obronkih Ljubnega. NaĹĄ cilj je bil Krajinski park Tirske peÄ?i. Pot smo priÄ?eli na Ljubnem, kjer smo preÄ?kali Ljubnico po FuĹžirjevi brvi, smerokaz na mostu pa nas je opozoril, da smo na pravi poti. Po slabi uri hoda smo se povzpeli Ĺže tako visoko, da se nam je odprl lep pogled na gruÄ?aste vasi v dolini in mogoÄ?ne gore v ozadju. Pot nas je vodila mimo viĹĄinskih kmetij Fu-

cest. Njihova posebnost pa je druĹžinsko petje. Mama Rosana ter hÄ?erke Bernarda, Kristina in Ksenja sestavljajo kvartet Ĺ tiglic in s svojim petjem razveseljujejo obÄ?instvo na mnogih koncertih doma in v tujini. So tudi letoĹĄnje zmagovalke prireditve Slovenski pozdrav. Poslovili smo se z naĹĄo himno ÄŒez zelene trate, ki jo je s svojim lepim glasom oplemenitila tudi gospa Rosana. Zunaj so poplesavale posamezne sneĹžinke, megla pa nam je prepreÄ?ila pogled na veliÄ?astne stene Tirskih peÄ?i, ki se dvigajo takoj za kmetijo. Krajinski park Tirske peÄ?i je v obmoÄ?ju planote Golte, imenuje pa se ravno po kmetiji TirĹĄek, katere gostje smo bili. Posebnost parka so predvsem Ĺživali, ki Ĺživijo na tem obmoÄ?ju. Med veÄ?jimi je prav gotovo planinski orel, ki tukaj gnezdi. Gnezdilci parka so tudi velika uharica, sokol selec, koconogi Ä?uk in lesna sova. Ob vrnitvi smo se spuĹĄÄ?ali po ovinkasti cesti mimo ogromnega kamnitega sklada, ki je

Ĺžir, TolstovrĹĄnik, Kadunc, Kij, Kaker, TirĹĄek, Grozdej, SlemĹĄek, Kodelj in Burja, vse do ĹĄportnega centra Prodnik. Malo nad Kijem je postala pot zelo strma, travnik pred gorsko kmetijo TirĹĄek pa je bil tako strm, da smo dobesedno grizli kolena. Tu nas je Ä?akalo preseneÄ?enje. Gospodar Bernard nas je povabil v toplo hiĹĄo, gospodinja Rosana pa nam je postregla s toplim Ä?ajem, domaÄ?im pravkar peÄ?enim kruhom in domaÄ?o paĹĄteto. V imenu vseh se druĹžini Ĺ tiglic najlepĹĄe zahvaljujem. Naj povem, da TirĹĄeki niso Ä?isto obiÄ?ajna druĹžina. Mama ĹĄestih otrok je slikarka in zborovodkinja, njihov oÄ?e pa je jamar in jamski reĹĄevalec. Ĺ˝ivijo na ekoloĹĄki visokogorski kmetiji na nadmorski viĹĄini 940 m. Ukvarjajo se z ovÄ?erejo, gozdarstvom, pozimi pa je glavni vir dohodka pluĹženje obÄ?inskih gozdnih

verjetno plezalni poligon ĹĄtevilnim plezalcem, saj so vidne mnoge smeri, zaznamovane s klini. Pot bi lahko nadaljevali po cesti mimo kamnoloma in nato ob potoku GraÄ?enca, a smo se odloÄ?ili za gozdno varianto. Tako smo ubrali pot Ä?ez Tajno, mimo domaÄ?ije Burja, kjer nam je prijazna gospodinja ponudila zavetje v letni kuhinji in postregla s paleto domaÄ?ih likerjev. Sledil je spust do ĹĄportnega centra Prodnik, kjer nas je priÄ?akala odliÄ?na teleÄ?ja obara z ajdovimi Ĺžganci in ajdnekom. Preden smo se razĹĄli, smo se zahvalili Mariji Lesjak za dolgoletno uspeĹĄno vodenje kroĹžka in nazdravili vsem, ki so v tem letu slavili okroglo obletnico. đ&#x;”˛

Anica Pugelj


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

20. decembra 2018

GaraĹže in parkirna mesta ostajajo v lasti obÄ?ine

Slovenske smreÄ?ice imajo rdeÄ?o nalepko

Niti garaĹžni objekti niti zunanji parkirni prostori na Stantetovi ulici v Velenju niso pripadajoÄ?e zemljiĹĄÄ?e, je odloÄ?ilo ViĹĄje sodiĹĄÄ?e v Celju, ki je potrdilo sklep Okrajnega sodiĹĄÄ?a. To seveda pomeni, da te premiÄ?nine ostajajo obÄ?inska last. Spomnimo: predlagatelji Asmir Bećarević, DuĹĄan PodpeÄ?an in Savo Dragić so leta 2013 na Okrajno sodiĹĄÄ?e v Velenju vloĹžili predlog za ugotovitev pripa-

Ljubljana – Posekana prazniÄ?na drevesa iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letoĹĄnjem decembru med prevozom in prodajo oznaÄ?ena z nalepko rdeÄ?e barve, na kateri je letnica 2018, so sporoÄ?ili iz Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Zavod usmerja pridobivanje dreves na naravi prijazen naÄ?in, ki ne povzroÄ?a ĹĄkode v gozdovih.

dajoÄ?ega zemljiĹĄÄ?a k stavbam na obmoÄ?ju Stantetove ulice. Predlagali so, da pripadajoÄ?a zemljiĹĄÄ?a k navedenim stavbam predstavljajo tudi garaĹžni objekti ter zunanji parkirni prostori na

POLICIJSKA kronika Ukradli capturja Velenje, 12. decembra – V sredo je bil s parkiriĹĄÄ?a na GoriĹĄki cesti Velenju ukraden osebni avto znamke Renault Captur, letnik 2014, svetlo rjave barve, registrskih ĹĄtevilk CE VR 817.

Vlomilca prijeli Ĺ oĹĄtanj, 16. novembra – Velenjski policisti so v nedeljo nekaj pred 7. uro zjutraj na kraju vloma v Lekarno v Ĺ oĹĄtanju prijeli 34-letnega domaÄ?ina.

Odnesel nova televizorja Velenje, 17. decembra – V ArnaÄ?ah, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje, je bilo v ponedeljek vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo. Storilec je vlomil skozi garaĹžna vrata. Odnesel je dva nova televizorja.

Tuja krivda izkljuÄ?ena Ĺ oĹĄtanj, 17. decembra – Po navedbah celjske policije je tuja krivda pri poĹžaru, ki je v noÄ?i na nedeljo, 16. decembra, izbruhnil v ĹĄestem bloku Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, izkljuÄ?ena.

Zagorelo v dimniku

tem obmoÄ?ju. Okrajno sodiĹĄÄ?e v Celju je sklenilo, da niti garaĹžni objekti niti zunanji parkirni prostori ne predstavljajo pripadajoÄ?ega zemljiĹĄÄ?a k navedenim stavbam in je v tem delu sodiĹĄÄ?e zahtevke predlagateljev zavrnilo. Predlagatelji so zoper to odloÄ?itev vloĹžili pritoĹžbo na ViĹĄje sodiĹĄÄ?e v Celju, ki pa je pritoĹžbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodiĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

mkp

Roparja pobegnila z denarjem

Velenje, 17. decembra – V ponedeljek zveÄ?er so se oglasile gasilske sirene. Dobrih 20 minut pred 22. uro so namreÄ? v kraju ÄŒrnova zagoreli produkti nepopolnega gorenja v dimniku stanovanjske hiĹĄe in posredovati so morali gasilci. Na kraj so odĹĄli gasilci Vinske Gore in BevÄ?, ki so poĹžar pogasili. Opravili so tudi pregled s termovizijsko kamero, kjer pa niso ugotovili posebnosti. Akcija je bila zakljuÄ?ena malo pred 23. uro.

ÄŒeprav je pirotehnika namenjena zabavi, so lahko posledice nepravilne uporabe zelo hude – Ognjemeti, petarde in iskrice povzroÄ?ajo tudi veliko onesnaĹženost ozraÄ?ja in predstavljajo tveganje za zdravje ljudi

Ljubljana, Velenje, 19. decembra – Z vÄ?erajĹĄnjim dnem se je v Sloveniji zaÄ?ela prodaja pirotehniÄ?nih izdelkov prve kategorije (tortne fontane, Ä?udeĹžne sveÄ?ke, pasje bombice, pokajoÄ?e kroglice ...), katerih glavni uÄ?inek je pok. Glede na veljavno zakonodajo je prodaja teh izdelkov dovoljena do 31. decembra, uporaba pa med 26. decembrom in 1. januarjem. Prepovedana pa je prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni uÄ?inek je pok. To so predvsem petarde razliÄ?nih oblik in moÄ?i. ÂťGlobe za krĹĄitve zakona se gibljejo med 400 in 1.200 evri,ÂŤ opozarja Davorin PotoÄ?nik, poMestna obÄ?ina Velenje se je pridruĹžila plakatni akciji ÂťPetarde? Ne, hvala!ÂŤ. Z njo TAM-TAMovci na plakatih po vsej Sloveniji opozarjajo, da je uporaba petard in drugih pirotehniÄ?nih sredstev nevarna tudi za Ĺživali.

â?ą

S plakata Policije smuÄ?arka Ilka Ĺ tuhec nagovarja: ÂťNaj se raje iskri od veselja.ÂŤ

navali kar nekaj primerov, ko so otroci uporabljali pirotehniko, pa starĹĄi za to niso vedeli,ÂŤ pravi. Policisti bodo v teh in prihodnjih dneh na krĹĄitve zakona zelo pozorni, tako v preventivi kot tudi represiji. Uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bliĹžini bolniĹĄnic, v prevoznih sredstvih za potniĹĄki promet in na povrĹĄinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve, pre-

povedana je tudi predelava pirotehniÄ?nih izdelkov zaradi poveÄ?anja njihovega uÄ?inka, uporaba v drugih predmetih ter lastna izdelava pirotehniÄ?nih izdelkov ali zmesi, saj lahko pride do hudih poĹĄkodb. Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Mestne obÄ?ine Velenje, ki ga vodi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, poziva starĹĄe, skrbnike, uÄ?itelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in z osebnim zgledom prispevajo k prepreÄ?evanju in zmanjĹĄevanju posledic neprimerne uporabe pirotehniÄ?nih sredstev. PridruĹžujejo se pozivom, naj se obÄ?anke in obÄ?ani odpovedo nakupom pirotehniÄ?nih sredstev tudi v Ä?asu, ko je ta dovoljen, med prazniki pa izvajanju ognjemetov in uporabi morebitne druge pirotehnike in naj imajo v mislih, da se za-

â?ą

Praznovanje brez ognjemetov in druge pirotehnike bo prijazno do Ĺživali, naĹĄega zdravja in okolja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Znaten deleĹž poĹĄkodb pri delu je ravno tako posledica alkoholiziranosti. Alkohol ima vpliv tudi na ĹĄtevilo poĹžarov zaradi neustrezne uporabe sveÄ?, pirotehniÄ?nih izdelkov, pa tudi kajenja oziroma cigaret in cigaretnih ogorkov, ki zaradi opitosti kadilcev pristanejo v posteljnini ali na oblazinjenem pohiĹĄtvu. Alkohol ima negativen vpliv na poÄ?utje Âťdan poznejeÂŤ, ob rednem (prekomernem) uĹživanju pa tudi na (dolgoroÄ?no) zdravje Ä?loveka. Zmerno uĹživanje alkoholnih pijaÄ? ter izogibanje uporabi delovnih strojev in aparatov ter voĹžnje motornih vozil ob uĹživanju je zagotovo eden od enostavnih, a uÄ?inkovitih ukrepov, da nam alkohol ne zagreni Ĺživljenja. Pravilo, da se na zabavo odpravimo s predhodnim dogovorom, da voznik ne pije alkoholnih pijaÄ? ali da ob vrnitvi domov pokliÄ?emo TAXI, je zelo enostaven ukrep in obenem najboljĹĄa odloÄ?itev, s katero se izognemo tveganju.

V ponedeljek sta neznanca oropala poĹĄto na Gorici.

moÄ?nik komandirja Policijske postaje Velenje, zadolĹžen za sploĹĄne policijske naloge. Ob tem posebej poudarja tudi, da je prodaja in uporaba pirotehniÄ?nih sredstev osebam, ki so mlajĹĄe od 14 oziroma 16 let, ki niso v spremstvu starĹĄev, prepovedana. ÂťV preteklih letih smo obrav-

Decembrski dnevi se poÄ?asi iztekajo in do novega leta nas loÄ?i le enajst dni. BoĹžiÄ?ne pesmi in melodije na radijskih postajah skupaj z reklamnimi oglasi na televiziji in v ostalih medijih, gneÄ?e na parkiriĹĄÄ?ih in znotraj nakupovalnih srediĹĄÄ? potrjujejo, da je predprazniÄ?na nakupovalna mrzlica na vrhuncu. PrazniÄ?no ozraÄ?je vpliva tudi na porabo alkohola in drugih opojnih substanc, saj skorajda ni praznovanja, na katerem se ne bi nazdravljalo s kozarci alkoholnih pijaÄ?. ÄŒe k temu priĹĄtejemo ĹĄe mnoĹžice ljudi v prenatrpanih nakupovalnih srediĹĄÄ?ih, na koncertih in drugih prireditvah na okraĹĄenih promenadah in trgih, ognjemete in uporabo pirotehniÄ?nih izdelkov, je v igri kar nekaj dejavnikov, ki ne vplivajo zgolj na prazniÄ?no razpoloĹženje, ampak tudi na varnost. Ne glede na decembrsko prazniÄ?no vzduĹĄje bi bilo dobro, da se tega zavedamo.

Najprej izpostavljam (prekomerno) uĹživanje alkohola. Neizpodbitno dejstvo je, da alkohol vpliva na razpoloĹženje Ä?loveka. VeÄ?ino sprosti oziroma spravi v boljĹĄo voljo, vendar le do doloÄ?ene meje oziroma koliÄ?ine, in ko je ta preseĹžena, lahko ustvari tudi negativne posledice. Med temi je zmanjĹĄana sposobnost presoje, zaznavanja okoliĹĄÄ?in in lastnih zmoĹžnosti. Ne glede, ali govorimo o dokazovanju sposobnosti in vzdrĹžljivosti pri uĹživanju alkoholnih pijaÄ?, enostavnih hiĹĄnih opravilih, hoji ali voĹžnji avtomobila: s prekomernim uĹživanjem alkoholnih pijaÄ? Ä?lovek izgubi razsodnost, precenjuje svoje sposobnosti in obenem podcenjuje okoliĹĄÄ?ine, ki jim je izpostavljen. In ravno to ustvarja nevarno kombinacijo, ki je pogostokrat glavni dejavnik za ĹĄkodljive, nevarne in marsikdaj tragiÄ?ne posledice. Tako je med povzroÄ?itelji prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom veÄ? kot petina voznikov vozila pod vplivom alkohola.

Velenje, 17. decembra – V Velenju je v ponedeljek, tik pred zaprtjem poĹĄte 3321 na Gorici, priĹĄlo do ropa. Dva neznanca, eden od njiju je bil oboroĹžen, sta vstopila vanjo in zahtevala denar. Ko sta ga dobila, sta pobegnila. Eden od njiju je bil obleÄ?en v temno bundo s kapuco, Ä?rne hlaÄ?e, obut v ĹĄportne copate, na glavi je imel kapo z izrezom za oÄ?i, drugi pa je bil obleÄ?en v sivo jakno, pod jakno je bila vidna oranĹžna kapuca. Obut je bil v đ&#x;”˛ ĹĄportne copate, so sporoÄ?ili iz Policijske uprave Celje.

Prazniki so lahko lepi tudi brez pirotehnike Milena KrstiÄ? - Planinc

Decembrsko ozraÄ?je in varnost

radi uporabe nedovoljene pirotehnike lahko zgodijo hude poĹĄkodbe, da pokanje moti ljudi in vznemirja Ĺživali, onesnaĹžuje pa tudi okolje. đ&#x;”˛

V nadaljevanju izpostavljam strpnost in potrpeĹžljivost. Kamorkoli se odpravljamo, se odpravimo pravoÄ?asno, da imamo dovolj Ä?asa in da se izognemo gneÄ?i. Tako bomo lahko vozili s prilagojeno hitrostjo glede na prometno signalizacijo in razmere v prometu in ne bomo po nepotrebnem tvegali in se izpostavljali nevarnosti. Ob sneĹženju in poledici moramo zaradi bolj spolzkega voziĹĄÄ?a ĹĄe dosledneje vzdrĹževati varnostno razdaljo. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe zavedanje, da je marsikateri voznik pred voĹžnjo uĹžival alkoholne pijaÄ?e ter zaradi tega ali drugega razloga ni dovolj zbran in pozoren na trenutne okoliĹĄÄ?ine v prometu, bomo ĹĄe dodatno zmanjĹĄali verjetnost, da bomo udeleĹženi v prometni nesreÄ?i. Podobno velja tudi za obiske trgovin in nakupovalnih srediĹĄÄ?. ÄŒe se odloÄ?imo za nakupe sredi dneva ali v veÄ?ernem Ä?asu, se moramo zavedati, da bo veÄ?ja gneÄ?a, kar pomeni, da bo veÄ? ljudi in da bomo zaradi tega med policami ali pred blagajnami porabili veÄ? Ä?asa kot sicer. Tako se bomo izognili slabi volji, manj bomo razdraĹženi in vznemirjeni, kar bo poleg poÄ?utja vplivalo na naĹĄo razsodnost, pa tudi varnost. ÄŒe poskrbimo za svojo varnost, bodo decembrski dnevi ĹĄe bolj prazniÄ?ni đ&#x;”˛ in veseli. Vesele praznike in obilo dobrega v letu 2019. SreÄ?no!

Ĺ˝elimo vam Ä?arobne boĹžiÄ?no-novoletne praznike ter obilo sreÄ?e in zdravja v letu, ki prihaja. SreÄ?no 2019!

DBSS d.o.o. | T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 | W: www.dbss.si


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

20. decembra 2018

Celjski zdravniki zahtevajo takojĹĄnje ukrepanje Celje, 18. decembra - Zdravniki specialisti druĹžinske medicine, pediatrije in ĹĄolske medicine Zdravstvenega doma Celje so v javnem pismu opozorili na svojo preobremenjenost in zahtevali "takojĹĄnjo ureditev razmer, da bo zdravnik konÄ?no imel Ä?as za bolnika, kar v prvi vrsti vkljuÄ?uje predvsem administrativno razbremenitev". Celjski zdravniki so javno pismo naslovili na ministrstvo za zdravje, zavod za zdravstveno zavarovanje, zdravniĹĄko zbornico in tudi ĹĄirĹĄo javnost. Kot so zapisali, "pri trenutnem naÄ?inu dela po principu tekoÄ?ega traku, ki je hkrati prekomerno obremenjeno z urejanjem administracije, ni veÄ? mogoÄ?e zagotoviti dobre kakovosti obravnave bolnikov".

23

AED zdaj tudi na GraĹĄki Gori Oven od 21. 3. do 20. 4.

Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o tem, kam za praznike, vam pa ĹĄe tik pred boĹžiÄ?em ne bo do takih pogovorov. Vseeno vam bo, kateri dan v tednu je in kaj vse naj bi ĹĄe poÄ?eli do konca leta. Zdi se vam, da letos ĹĄe ni pravi Ä?as za inventuro dogodkov, saj zadnje tedne niÄ? ni tako, kot si Ĺželite. Dela boste imeli v naslednjih dneh zelo malo, kar bo teĹžava veÄ?. Misli se vam bodo preveÄ? vrtele okoli tega, kaj se vam dogaja v Ĺživljenju. Imeli boste preveÄ? Ä?asa, da se smilite sami sebi. Presekajte vrtinec samopomilovanja in se raje prepustite prazniÄ?nemu vzduĹĄju, ki vas vendarle obdaja.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Pred vami so dnevi, ki vam bodo preprosto vĹĄeÄ?. Spet boste Ä?utili, da je Ĺživljenje lepo, kar se vam zadnje tedne sploh ni zdelo. Energijo boste dobili predvsem z delom, ki ne bo del vaĹĄe redne sluĹžbe ali obveznosti. Tudi ob pogledu na lepo okraĹĄena mesta boste vsak dan bolj Ä?utili, da se poslavlja ĹĄe eno leto, ki ni bilo slabo. Ob tem boste sicer vedeli, da letos prazniki pri vas doma ne bodo takĹĄni, kot si Ĺželite. Razdvojeni boste, a vseeno sreÄ?ni. V teh dneh vam bo ĹĄlo hitro v glavo vse, kar se boste Ĺželeli nauÄ?iti. Zato dobro izkoristite obdobje, ko vas zvezde res razvajajo.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

V nedeljo, 2. decembra, je na IzletniĹĄki kmetiji Plazl na GraĹĄki Gori potekala predaja in namestitev AED – avtomatskega eksternega defibrilatorja. Obenem je Koronarni klub iz MeĹžiĹĄke doline pripravil predavanje o temeljnih postopkih oĹživljanja in praktiÄ?no usposabljanje uporabe AED. Nakup aparata AED, ki v pri-

meru zastoja srca reĹĄuje Ĺživljenja, sta financirala Rotaract kluba iz Slovenj Gradca in Velenja pod okriljem botrskih Rotary klubov. FinanÄ?no pa so projekt podprle tudi vse tri obÄ?ine, katerih tromejo predstavlja GraĹĄka Gora–Slovenj Gradec–Mislinja in Velenje. Na dogodku, ki ga je pripravilo Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka Gora,

se je zbralo veliko ĹĄtevilo domaÄ?inov, ki so lahko na lutkah praktiÄ?no preizkusili, kako pristopiti Ä?loveku, ki je doĹživel zastoj srca in potrebuje temeljne postopke oĹživljanja. ÄŒeprav si vsi Ĺželimo, da se naprave ne bi nikoli potrebovalo, je pomembno, da jo ob morebitnem zastoju srca imamo na dosegu, predvsem pa, da si jo đ&#x;”˛ upamo uporabiti.

Vse okoli vas bo noro, dobra stran tega pa bo, da boste morali veliko skrbneje organizirati Ä?as za delo, zabavo in poÄ?itek. To bo dober trening, saj to sicer ni vaĹĄa najveÄ?ja prednost. Sploh, ker se boste pripravljali na dogodek, ki vam prav niÄ? ne diĹĄi. Tudi veseliti se ga ne boste Ä?isto niÄ?. Vseeno boste dali vse od sebe. Vsem boste dokazali, da lahko greste tudi Ä?ez take prepreke, kot so osebne zamere. Lep konec tedna je pred vami, a bo ta le napoved ĹĄe lepĹĄega boĹžiÄ?no-novoletnega Ä?asa, ko boste doma veÄ? kot sicer.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒe si boste ĹĄe tako Ĺželeli, se v naslednjih dneh niÄ? ne bo zgodilo tako, kot ste si zamislili. Nikar ne bodite neuÄ?akani, saj se vam kljub slabemu obÄ?utku uresniÄ?ujejo vse sanje in Ĺželje. Res pa je, da gre poÄ?asi. Ljubezensko Ĺživljenje lep Ä?as ni bilo po vaĹĄi meri, sedaj pa bo. KonÄ?no boste spoznali, da si zasluĹžite veÄ?, kot ste bili pripravljeni priznati. Tistemu, ki bo ĹĄe naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kaj si mislite o njem. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da niste ravnali prav. Bodite neĹžni in pozorni do partnerja in druĹžine. To bodo v prazniÄ?nih dneh ĹĄe posebej cenili. VraÄ?ali vam bodo s toplino, ki bo grela kljub mrazu!

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Radioamaterji ĹĄe oddajajo Radioklub Hinko KoĹĄir Velenje zdruĹžuje ljubitelje elektronike in radijske komunikacije, ki Ĺžanjejo uspehe na tekmovanjih Radioamaterji Ĺ aleĹĄke doline so svoj klub ustanovili leta 1950. Sprva je deloval v takratni elektrarni, nato se je selil na veÄ? lokacij, zdaj pa deluje iz prostorov na KopaliĹĄki. ÂťPrvi entuziasti, med katerimi je bil tudi Hinko KoĹĄir – po njem se naĹĄ klub imenuje –, so zaÄ?eli delati z elektronkami. Radijske sprejemnike so si izdelovali sami. Bili so prvi, ki so se zaÄ?eli ljubiteljsko ukvarjati z elektroniko. Zanimalo jih je, kako se obnaĹĄajo radijski valovi,ÂŤ je zaÄ?el pripovedovati eden od starejĹĄih Ä?lanov Radiokluba Hinko KoĹĄir Velenje Janez TerbovĹĄek, ki je radioamater Ĺže pol stoletja. V tej ljubiteljski dejavnosti pa je toliko znanja in veĹĄÄ?in, da so radioamaterji Ĺže veÄ?krat odigrali pomembno vlogo. ÂťPri raznih naravnih nesreÄ?ah, ko odpovedo sistemi komuniciranja, zveze velikokrat vzpostavljamo radioamaterji. Ko je Ĺžled leta 2013 povzroÄ?il izpad elektrike, so se radioamaterji znaĹĄli in uporabili avtomobilske akumulatorje, aktivirali agregate in vzpostavili zveze. Veliko delo pa so radioamaterji opravili med vojne na Balkanu, ko so za begunce, ki so bili odrezani od svojcev, vzpostavljali zveze preko kratkega vala in pridobivali informacije iz Bosne.ÂŤ Ker so radijski valovi zanesljivi tudi takrat, ko druga infrastruktura odpove, saj od oddajnika do sprejemnika ne potrebujejo vmesnih toÄ?k, so radioamaterji povezani tudi z interventnimi sluĹžbami in civilno zaĹĄÄ?ito.

Sodobno radioamaterstvo

Danes so radioamaterji ĹĄe vedno entuziasti, ki jih zanimajo oddajniki, sprejemniki, antene, elektronika nasploh, pravi predsednik velenjskega kluba Igor Stanko. Radioamaterstvo je ĹĄiroka dejavnost, razlaga. Nekateri od 33 Ä?lanov kluba se bolj

najdejo v konstruiranju naprav, drugi v vzpostavljanju zvez na valovih razliÄ?nih dolĹžin ali prek radioamaterskih satelitov, nekateri pa zveze vzpostavljajo tudi s sodobno digitalno tehnologijo. Enim je cilj vzpostaviti Ä?im veÄ? unikatnih zvez z razliÄ?nimi konci sveta, drugi raje planinari-

nas. V klubu lahko zaÄ?ne delovati vsak laik in postopno pridobi znanje,ÂŤ poudarja Ä?lan MatevĹž Ĺ˝evart, predsednik pa dodaja, da se poleg Morsejeve abecede nauÄ?ijo Q-kode, s katerimi skrajĹĄajo najpogostejĹĄa sporoÄ?ila, govorijo pa predvsem angleĹĄki jezik. ÂťPogovo-

NajboljĹĄi v drĹžavi

Radioamaterji prirejajo tudi razna drĹžavna in mednarodna tekmovanja v razliÄ?nih disciplinah. VelenjÄ?ani so se nazadnje udeleĹžili najveÄ?jega na svetu – udeleĹžilo se ga je 35 tisoÄ? radioamaterjev s celega sveta. Potekalo je 48 ur, cilj tekmovanja pa je vzposta-

LetoĹĄnji december je vaĹĄ mesec. Za vami je Ĺže nekaj prekrasnih in zelo uspeĹĄnih dni, ĹĄe veÄ? pa jih je pred vami, saj bodo prazniki letos res posebni. Zato ste zasluĹžni tako vi kot vaĹĄi najbliĹžji. Poslovni projekt boste uspeli dokonÄ?ati pred iztekom leta, je pa res, da bo kakĹĄen dan med prazniki ĹĄe delaven. To vas sploh ne bo motilo, saj boste imeli silno Ĺželjo po delu, ker boste sproti uĹživali v rezultatih. SreÄ?ni boste, kar vam bo sijalo Ĺže iz obraza. Ker boste prijetna druĹžba, vam bodo nekateri celo malce nevoĹĄÄ?ljivi. Tokrat jih boste razumeli, pa ĹĄe zamere ne bo prav nobene. Pazite le na zdravje, saj bo nihanje temperatur pravi preizkus za vaĹĄe malce utrujeno telo.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Za vas bo te dni veljalo, da videz lahko moÄ?no vara. ÄŒeprav bodo vsi mislili, kako uĹživate, boste v naslednjih dneh v resnici trpeli. Skrbelo vas bo, kaj se v resnici dogaja z vaĹĄim partnerjem. Zaupanja preprosto ne bo veÄ?. Zato boste precej prestraĹĄeni in negotovi. Ne pokaĹžite tega, saj bo to le olje na ogenj. Partner vas muÄ?i z razlogom. ÄŒe boste njegov molk teĹžko prenaĹĄali, pojdite od doma. S tem mu boste dali vedeti, da znate Ĺživeti tudi brez njega. BoĹžiÄ?ni dan letos ne bo po vaĹĄi meri, Ĺžal. Bo pa zato silvestrovo veliko bolj prijetno.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

PoÄ?utili se boste odliÄ?no, energije vam tudi v dneh do konca leta ne bo zmanjkalo. Zato si boste upali veÄ? kot sicer. Ravno viĹĄek energije pa vam bo pomagal, da se boste stvari lotili tako, kot je treba. Pri tem boste naĹĄli tudi veliko oporo v znancu, ki vam je ĹĄe vedno priskoÄ?il na pomoÄ?. Tudi tokrat bo to poÄ?el nesebiÄ?no, zato se bosta ĹĄe bolj zbliĹžala. Sploh, ker bo vaĹĄ spovednik in psihiater obenem, saj boste potrebovali veliko pogovora. DruĹžina bo poskrbela, da bosta torek in sreda Ä?arobna, vi pa, da bodo uĹživali v vaĹĄih kulinariÄ?nih dobrotah.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

V zadnjih tednih se vam dogaja toliko zanimivih reÄ?i, da so decembrski dnevi postali Ä?isto prekratki. SpraĹĄevali se boste, kdaj se vam bo Ĺživljenje umirilo. Brez skrbi, prazniki sredi tedna bodo poskrbeli, da boste tudi vi odklopili in se sprostili. Nekaj zadrege bo le med vama s partnerjem. Nikakor ne bosta mogla uskladiti Ĺželja in potreb. ÄŒe boste pametni, boste tokrat popustili vi. Tako bo mir v hiĹĄi, partner pa bo znal ceniti vaĹĄe odrekanje, Za tiste, ki ste sami, pa se zaÄ?enja obdobje, ko lahko spoznate zanimivo osebo, ki lahko hitro postane veÄ? kot le znanec ali prijatelj. OÄ?i imejte na steĹžaj odprte.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Od danes naprej vam vsaj do konca leta ne bo veÄ? treba gledati na uro. Izkoristite ta konec tedna za stvari, ki ste jih partnerju obljubili med letom, pa nikoli nista naĹĄla Ä?asa zanje. Tokrat ga boste imeli na pretek. Zvezde vam bodo zelo naklonjene tudi na finanÄ?nem podroÄ?ju, saj boste sklenili odliÄ?en posel, ki bo uÄ?inek na banÄ?nem raÄ?unu prinesel ĹĄele v drugi polovici novega leta. To vas ne bo motilo, saj ste letos uspeĹĄno varÄ?evali in vas zato ni strah prihodnosti. Celo nekomu od bliĹžnjih boste zato lahko namenili zelo bogato darilo. Zdravje vam bo dobro sluĹžilo.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Bistvo radioamaterizma je druŞenje – skozi v aktivnosti v druťtvih, z vzpostavljanjem zvez in navezovanjem novih stikov, pravita Igor Stanko in MatevŞ Ževart

jo na doloÄ?ene vrhove, od koder s prenosno postajo vzpostavljajo zveze, tretji orientacijski tek kombinirajo z lovom z anteno na skrite oddajnike. Vsak radioamater pa mora imeti licenco, oddaja pa lahko samo na predpisanih frekvencah. Na izobraĹževanjih se usposobijo za vzpostavljanje povezave in komunikacijo, spoznajo radioamaterski Ĺžargon, kodekse in bonton, preko konstuktorstva spoznavajo zakonitosti elektrike in elektronike, delovanje antene, radijske valove. ÂťVsega tega se Ä?lovek nauÄ?i pri

ÂťRadioamaterji so veliko pripomogli k tehniÄ?nim izumom, ki jih danes uporabljamo vsi. Denimo radijski in televizijski oddajnik, iz tega izvira tudi mobilna telefonija,ÂŤ pravi Igor Stanko. Radioamaterji prispevajo tudi k prepoznavnosti Slovenije, ko o svoji drĹžavi pripovedujejo ljudem z najrazliÄ?nejĹĄih koncev sveta. Med sabo si poĹĄiljajo tudi QSL kartice – razglednicam podobne dopisnice, ki potrjujejo vzpostavljeno zvezo. V Ä?asu mobilne telefonije in druĹžbenih omreĹžij je mlade teĹžko navduĹĄiti za radioamaterstvo. re, ki teÄ?ejo na eni zvezi, lahko posluĹĄa cel svet. Zato o temah iz politike, vere, spolnosti in podobnih obÄ?utljivih vsebin ne razpravljamo. Velja tudi, da ne vzpostavljamo zveze preko frekvence, ki je zasedena, da je ne motimo. NajveÄ?krat pa se pogovarjamo o postajah in antenah, ki jih imamo, razmerah, vremenu, dejavnostih klubov.ÂŤ

viti Ä?im veÄ? zvez z drĹžavami iz Ä?im veÄ? obmoÄ?ij. Rezultati bodo znani ĹĄele Ä?ez nekaj mesecev, ko bo komisija preverila poroÄ?ila tekmovalcev. So pa Ä?lani velenjskega kluba Ĺže lani dosegli prvo mesto v drĹžavi, osmo v Evropi in 13. na svetu v kategoriji veÄ? operaterjev, na vseh frekvenÄ?nih obmoÄ?jih in z malo oddajno moÄ?jo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÄŒe boste upoĹĄtevali ta nasvet zvezd, boste kmalu spoznali, kako prav ste ravnali, ko ste neko poslovno skrivnost obdrĹžali zase. Ĺ e pred iztekom leta vam bo to priĹĄlo zelo prav. Znali se boste odloÄ?iti, kako naprej, da posledic skoraj ne bo. Tiste, ki bodo, pa bodo zanemarljive. Ob tem boste kar malo Ĺžalostni, ker boste ugotavljali, da se ljudje, ki jih imate radi, do vas obnaĹĄajo drugaÄ?e. Bolj rezervirani in nezaupljivi bodo, saj ste jih nehote odrinili od sebe. Med prazniki boste odnose z njimi zaÄ?eli uspeĹĄno spreminjati. Vsak napredek bo za vas mala zmaga, a Ä?ustev ĹĄe vedno ne boste kazali. Tudi zato, ker vsem ĹĄe vedno ne boste zaupali. Soboto izkoristite za nakup in pripravo daril, saj vam bo Ä?as prihodnji teden kar polzel skozi prste.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Postali ste pravi zapeÄ?kar. Na mrazu vam prav niÄ? ne bo vĹĄeÄ?, zato boste v naslednjih dneh poskrbeli, da boste veliko doma, na toplem. A pri tem ne boste lenarili, ampak boste poskrbeli, da ĹĄe pred iztekom leta uredite uradne dokumente in pripravite nekaj poslov, ki vas Ä?akajo Ĺže v januarju. Zavedali se boste, da bo izid odvisen tudi od vaĹĄe priprave. Kar se Ä?ustvenega Ĺživljenja tiÄ?e, bo vse tako kot je bilo. Ste eden redkih sreÄ?neĹžev, ki na tem podroÄ?ju nima pretresov in tako bo tudi ostalo. Zdravje bo spet bolj obÄ?utljivo, kot je bilo, zato pazite nase. PrivoĹĄÄ?ite si tudi razvajanje za telo in duĹĄo, ki vam najbolj godi.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

V zadnjih dneh leta vas Ä?aka nekaj zelo lepega. Dogodek bo osebne narave, ob njem pa boste spustili tudi kakĹĄno solzo. Dobili boste dokaz, da delate prav. To vam bo dalo novo moÄ? in elan, ki ga boste potrebovali tudi v zadnjih dneh leta. Do boĹžiÄ?a boste ĹĄe zelo veliko delali, potem pa se boste umirili. A mirovati ne boste znali. Vse, kar boste poÄ?eli, pa boste poÄ?eli z ljubeznijo in veliko predanostjo. Pazite le, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Sploh, ker gre za priloĹžnost, kjer ne bo Ä?asa za popravni izpit. Zdravje bo trdno.


Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. decembra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.40 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 01.15 01.40 02.10 03.00

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 08.10 08.50 09.55 11.00 12.55 14.00 15.05 15.55 16.30 17.20 18.40 19.30 20.00 20.55 23.00 23.50 00.40 01.45 02.15 03.05 05.20

6.00 7.00 7.01 7.30 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 11:05 12:05 12:25 12:50 15:30 15:55 16:55 17:25 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 22:50 22:55 23:00 23:25

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Zlata dekleta (I.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Humanoidni roboti Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Faronika, ribogojnica Kozmo, belg. otroška nan. Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Makroregije - Alpska: Biosferno območje Nockberge Balončkovo, ris. Mišo in Robi, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Fabrizio De Andre - svobodni princ, ital. nad. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Zlatko Zakladko: Juha pod Boko Na lepše Umor, je napisala (XI.), am. nan. Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Saalbacha Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Saalbacha Umor, je napisala (XI.), am. nan. Televizijski klub: Umori po domače Koda, izob. odd. Halo TV Biatlon - SP: sprint (M), pren. iz Novega Mesta Umor, je napisala (XII.), am. nan. Firbcologi, odd. za otroke Naravna čudesa Zemlje (II), britanska dok. ser. Mladost, kopr. film Umor, je napisala (XII.), am. nan. Slovenska jazz scena: Kurt Elling (vokal) in Laurence Hobgood (klavir), Big Band in Simfoniki RTVS, dirigent Michael Abene Videotrak Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Saalbacha Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Saalbacha Zabavni kanal Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Heidi , ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 66. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., ameriška serija TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 121. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 25. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 26. del Usodno vino, 4. sez., 66. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 128. del Moč in strast, 1. sez., 122. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 27. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 28. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 70. del Lepotica in zver, 1. sez., 9. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 17. del Lucifer, 1. sez., 1. del Vikingi, 2. sez., 5. del Gotham, 1. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj POP CORN Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev 2624. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Obeski za srečo Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj, Arben Idrizi- Prišel je neki čas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Arben Idrizi- Prišel je neki čas Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

20. decembra 2018

Sobota,

21. decembra

06.00 07.00 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.10 00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.10 08.40 09.20 10.25 11.35 12.35 13.25 14.30 15.50 16.20 17.20 18.40 19.05 19.50 20.05 21.45 22.30 22.50 23.00 23.15 23.30 23.50 00.05 00.55 02.20 03.25 03.55 04.25 05.25

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (I.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Kozmo, belg. otroška nan. Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, svetovni pokal Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Pogovor s predsednikom države Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Mož v beli obleki, an.-am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kana

Otroški kanal Milan, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vetrnica: Čokoladni rogljič Iz popotne torbe: Prijateljstvo Latina, kratki dok. film Sledi, dok. odd. TV Maribor Umor, je napisala (XI.), am. nan. Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, pren. iz Courchevela Umor, je napisala (XI.), am. nan. O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, pren. iz Courchevela Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, pren. iz Innichena Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Umor, je napisala (XII.), am. nan. Biatlon - SP: sprint (Ž), pren. iz Novega Mesta Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Jožeta Krajca Rakek in OŠ Beltinci Bukvožer, otroška odd. o knjigah Družinski film, kopr. film Zvezdana Moderne kunst, krat. igr. film Muha, krat. igr. film Tunel, krat. igr. film Nedeljsko jutro, krat. igr. film Anja ganja, krat. igr. film AGRFT Jaz sem, krat. igr. film Umor, je napisala (XII.), am. nan. Vikend paket Videotrak Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, posn. iz Courchevela Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, posn. iz Courchevela Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posn. iz Innichena Videotrak

22. decembra

06.00 07.00 07.05 07.30 07.55 08.20 08.45 08.55 09.20 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 14.55 15.30 16.10 17.00 17.20 17.50 18.20 18.25 18.55 19.00 20.00 21.15 21.40 22.10 23.55 00.30 00.55 01.50

12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 0.55 2.35 3.10

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 11:20 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55 17:20 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 18:55 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 23:10 23:15 23:20 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Heidi, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 67. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., ameriška serija TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 122. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 27. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 28. del Usodno vino, 4. sez., 67. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 129. del Moč in strast, 1. sez., 123. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 29. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 30. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 71. del Lepotica in zver, 1. sez., 10. del 24UR zvečer Eurojackpot Striptiz, ameriški film Umor, je spekla: Čokoladni piškot, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev 2623. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Vzorčno mesto - Vojne sveta Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA Regionalne novice 3 POP CORN Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Kultura, odmevi Bukvožerček: Mamka Bršljanka Telebajski, lutkovna nan. Kljukec s strehe, risana nan. Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares, mladinska dok. ser. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Mednarodna obzorja: Poljska, spopad resnic Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame (II.), slov. nan. Ambienti Profil: Dragan Vujić Človeški laboratorij, brit. dok. ser. Poročila ob petih, šport, vreme Mestne promenade, dok. ser. Kuharija na kubik, kuharska odd. Ozare Reaktivčki, risani film Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Mame (II.), slov. nan. Poročila, šport, vreme Neruda, kopr. film Profil: Dragan Vujić Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

06.30 07.00 08.40 08.40 09.45 10.25 11.30 13.25 14.55 15.40 16.55 17.30 18.40 20.05 21.35 22.35 00.30 01.30 02.30 03.00 03.30

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.05 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.35 10.00 10.25 11.20 11.55 12.25 14.05 16.10 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 0.10 1.55 3.50

8:25 8:55 9:00 9:40 9:45 10:45 11:10 15:25 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19.55 20:00 20:30 22:00 23:25 23:30 23:35 0:00

10 domačih Najboljše jutro Tedenski izbor Umor, je napisala (XI.), am. nan. Čarokuhinja pri atu: Karibi Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, pren. iz Courchevela Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, vklop v pren. Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, pren. iz Courchevela Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), pren. iz Novega Mesta Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Madone di Campiglio Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), pren. iz Novega Mesta FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, finale, pren. iz Abu Dabija Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Madone di Campiglio Iskanje Rodrigueza, kopr. dok. film Televizijski klub: Bog ima svoje načrte Božični koncert Oliverja Dragojevića s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Umor, je napisala (XII.), am. nan. Videotrak Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, posn. iz Courchevela Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, posn. iz Courchevela Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), posn. iz Novega Mesta Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Mašine pripovedke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Oddbods, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Zak nevihta, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2. sez., 4. del Ponovi za menoj, 1. sez. Ponovi za menoj, 1. sez. Umor, je spekla: Čokoladni piškot, kanadski film Dvanajst božičnih kužkov, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Kako se izogniti božiču, ameriški film Pisma sv. Nikolaju, poljski film Morilec z interneta, ameriški film Gospodične v stiski, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš, Vzorčno mesto - Vojne sveta Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozabavnih NAJ VIŽA, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Obeski za srečo Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2625. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del Spoznajmo jih … beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

23. decembra

07.00 07.00 07.25 07.30 07.45 08.10 08.20 08.25 08.40 08.50 08.55 09.05 09.15 09.30 09.40 10.05 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.20 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10 23.00 23.30 23.55

04.05 6.00 7.00 7.01 7.30 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20

Nedelja,

00.50

07.00 07.15 07.15 08.00 08.20 09.15 09.45 10.30 11.40 12.45 13.25 14.25 15.10 16.00 18.15 19.10 19.10 19.20 19.50 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 23.20 00.40 01.45 02.30 03.20

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.10 8.30 8.55 9.20 9.45 10.10 11.05 11.35 14.00 15.55 18.15 18.50 18.55 20.00 23.30 1.25 3.15

8:25 8:30 9:00 9:40 10:05 10:10 10:35 11:35 12:25 13:55 14:20 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55 0:15

Živ žav Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Gozdna druščina, ris. Božičkov vajenček, ris. Manja, ris. Oblakov kruhek, ris. Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris. Trobka in Skok, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Vse o Rozi, ris. Sneženi mož in snežni kuža, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kozmo, belg. otroška nan. Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Bog trka Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Avsenik s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Slovenska polka 2017 Z Rdeča želva, kopr. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Ku'damm 56, nem. nad. Intervju Poročila, šport, vreme Sočasja, dok. film Za lahko noč: J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, dueta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

Duhovni utrip Glasbena matineja Koroška poje: France Cigan Dalibor Miklavčič (pedalni klavir), Simfoniki RTVS in En Shao (Gounod, Mozart) Koda, izob. odd. Slastna kuhinja: Črnogorski lignji Mestne promenade, dok. ser. Svetovni popotnik: Severovzhodna Anglija Biatlon - SP: skupinski start (M), pren. iz Novega Mesta City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dok. odd. Umor, je napisala (XII.), am. nan. Biatlon - SP: skupinski start (Ž), pren. iz Novega Mesta Zvezdana Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Riko Ribnica, pren. iz Celja Štirinožni kozmonavti, ruska dok. odd. Z glasbo in s plesom Bravo orkester!: A. Vivaldi, Štirje letni časi - Zima Božične pesmi ... in na zemlji mir ljudem ... Consortium musicum Žrebanje Lota V družbi severnega jelena, brit. dok. odd. Nesmrtni, odd. o športnih velikanih TV Emona, dok. feljton Umor, je napisala (XII.), am. nan. Ambienti Kdo bi vedel, zabavni kviz Videotrak Biatlon - SP: skupinski start (M), posn. iz Novega Mesta Biatlon - SP: skupinski start (Ž), posn. iz Novega Mesta Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Blaze in megakolesniki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Zak nevihta, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2. sez., 5. del Ponovi za menoj, 1. sez. Od tod do večnosti, ameriški film Dvanajst božičnih kužkov 2, ameriški film Pisma sv. Nikolaju, poljski film Zdravo, Tereza! 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent - finale Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film Azijska kuharica, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš, Vzorčno mesto - Vojne sveta 2624. VTV magazin regionalni informativni program Vabimo k ogledu 2625. VTV magazin regionalni informativni program Poslanska pisarna, Jani Prednik, poslanec SD v DZ RS Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami, Franc Zdolšek, župan Občine Laško Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Praznično ustvarjanje in rajanje Spoznajmo jih … beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Napovedujemo POP CORN Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Torek,

24. decembra

06.10 07.00 10.05 10.45 11.15 12.05 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.35 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.20 22.15 23.15 23.45 00.40 02.30 02.55 03.50

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 08.10 09.20 09.35 10.00 11.40 12.45 15.25 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.25 19.35 20.00 21.05 22.15 00.00

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 7.50 8.00 8.10 8.35 8.50 8.55 9.20 9.50 10.45 11.00 11.55 12.10 13.10 15.05 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 0.40 3.00

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 11:20 10:45 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19:20 19:25 19:30 19:45 19:55 20:00 21.00 21:05 22:30 22:35 23:35 23:40 23:45 1:30 1:55

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd. 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres? Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Praznovanje božiča v Prekmurju S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Božična pravljica, glasbeno igrana odd. Kozmo, belg. otroška nan. Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Denar Novice Makroregije - Alpska: Bohinj po Bohinjsko Bacek Jon, ris. Princ Ki-Ki-Do, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Menjava Božičkov, norv. film Radost ljubezni, dok. odd. Prva Sveta noč, am. dok. odd. Božič v Plečnikovi cerkvi, glasb. odd. Polnočnica, pren. iz Šentvida pri Stični Z Deški zbor, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Gumbek in Rjavček, ris. Tabaluga in Leo - Božična dogodivščina, ris. Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Kozmo, belg. otroška nan. Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film Umor, je napisala (XI.), am. nan. Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Božični koncert Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Umor, je napisala (XII.), am. nan. Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Kalimero, ris. Mali detektiv, krat. igr. film Svetovni popotnik: Švica Poklon Postojnski jami, ob 200-letnici odkritja podzemnega paradiža Vse najboljše, hrvaški film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Tika taka, ris. Pikica in Pepermint, ris. Mala miška Mia, ris. Super krila, ris. Blaze in megakolesniki, ris. TV prodaja Nina in prijatelji, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 123. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 29. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 30. del Polarni vlak, ameriški film Dedinja Vendavala , 1. sez., 130. del Moč in strast, 1. sez., 124. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 31. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 32. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 72. del Lepotica in zver, 1. sez., 11. del Pravzaprav ljubezen, angleški film Od tod do večnosti, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2625. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Potovanje na božično zvezdo, družinski avanturistični film Napovedujemo Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 1 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Praznični pogovor: Rok Metričar, škofijski upravitelj Škofije Celje Vabimo k ogledu Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 1 Videospot dneva Božično novoletni koncert Godbe Zarja Šoštanj z gosti Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Sreda,

25. decembra

07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50 08.00 08.25 08.30 09.00 09.25 10.00 10.55 11.35 11.45 12.00 12.30 13.00 13.25 14.00 15.25 15.30 15.55 16.00 16.10 16.35 17.00 17.20 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.05 22.10 22.55 01.15 01.40 02.35

Milan, ris. Penelopa, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, risani film Miriam, ris. Palčič, risani film Med odmorom - kdo se boji konca pouka? Vem!, kviz Božično evangeličansko bogoslužje, pren. iz Križevcev Obzorja duha: Bog trka Bravo orkester!: A. Vivaldi, Štirje letni časi - Zima Ave Maria, Panis Angelicus - Angela Svoljšak, sopran in Martina Okoliš, orgle Urbi et orbi: Papeževa božična poslanica Naravni parki Slovenije, dok. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Potepanja, odd. TV Lendava Bacek Jon, ris. Koyaa, ris. Firbcologi, odd. za otroke Princ Ki- Ki- Do, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kozmo, belgijska otroška nan. P. I. Čajkovski-Y. Vamos: Hrestač - Božična zgodba, veliki pas de deux Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi, dok. odd. Novice Mimi in Liza, ris. Kralj Matjaž, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, izbor, šport, vreme Salzburška zgodba, av. igr. film Poročila, šport, vreme Letni časi – Zima, Mate Bekavac, Nuška Drašček, Aco Bišćević in godalni orkester Carmen manet, Magnificat (K. A. Arnesen) Pričevalci: Vinko Prestor Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, izbor, šport, vreme Info-kanal

26. decembra

06.40 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50 08.00 08.20 08.35 09.00 09.10 09.15 09.25 09.35 10.00 11.20 12.05 12.30 13.00 13.25 14.35 15.10 15.40 16.25 17.00 17.20 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.25 21.40 23.10 23.35 00.15 00.40 01.35

Dnevnikov izbor Milan, ris. Vesel božič, Penelopa, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Oblakov kruhek, ris. Timi gre, risani film Kralj Matjaž, ris. Zverjašček, risani film Rokavička, ris. Princ Ki-Ki-Do, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Kozmo, belgijska otroška nan. Pločevinko, celovečerni otroški anim. film Vem!, kviz Slastna kuhinja: Pogača iz koruzne moke in gob Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Sfinga, dok. film Duhovni utrip Potepanja, odd. TV Lendava Male sive celice Kozmo, belg. otroška nan. Poročila ob petih, šport, vreme Velika vojna na TV zaslonu, dok. feljton Novice Trobka in Skok, ris. Potovanje na ladji Beagle Ljubezen galapaške želve, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, izbor, šport, vreme Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, dok. film 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod Svobodnim soncem 1991 - Neizstreljeni naboj, slov. TV-film Poročila, šport, vreme Velika vojna na TV zaslonu, dok. feljton Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, izbor, šport, vreme Info-kanal

06.30 Zabavni kanal 07.00 Koroška poje 2014: 'Bogu v čast, ljudem v veselje' 08.35 Letni časi – Zima, Mate Bekavac, Nuška Drašček, jazz trio in godalni orkester (B. Manilow) 09.00 Radost ljubezni, dok. odd. 10.00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka, fr. anim. film 11.35 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 12.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz 13.55 Alpe-Donava-Jadran 14.30 Čarokuhinja pri atu: Mehika 14.45 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 15.40 Deček z oblaki, kopr. film 17.10 Veliki božični koncert Gimnazije Kranj, gala prireditev iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma 18.55 Pater Allesandro, glas iz Assisija, glasbeno-dok. odd. Z 20.00 Resnični Jezus iz Nazareta, brit.am. dok. ser. 20.55 Božič s Helene Fischer, posn. koncerta iz palače Hofburg, Dunaj 21.55 Vina sveta, razv. odd. 22.50 Decembrska nevesta, kan. film 00.20 Videotrak, zabavni kanal

06.00 Zabavni kanal 06.30 10 domačih 07.00 Le plesat me pelji 2018, posn. iz Žalca 08.40 Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 09.40 Pogovor s predsednikom države 10.45 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 11.45 Kraljevi variete 2015 14.05 Vikend paket 15.35 Ambienti 16.05 Poklon Postojnski jami, ob 200-letnici odkritja podzemnega paradiža 17.05 Zadnji tango v Halifaxu, brit. nad. 19.05 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.30 Angel, krat. igr. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Resnični Jezus iz Nazareta, brit.am. dok. ser. 20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.50 Slovene's, dok. feljton 22.20 Sanje o prihodnosti, fran. dok. ser. 23.15 L...kot ljubezen, slov.-češki film 01.00 Videotrak, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 7.55 8.05 8.10 8.25 8.35 8.50 8.55 9.20 9.50 10.45 11.00

6.00 7.00 7.01 7.30 7.40

11.55 12.10 13.10 15.05 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.50 0.45 1.40

8:25 8:55 9:00 9:25 9:50 11:15 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19.20 19:25 19:30 19:55 20:00 20:20 22:05 22:10 0:00 0:05 0:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Tika taka, ris. Pikica in Pepermint, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Robot Trains I., ris. Super krila, ris. TV prodaja Nina in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 124. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 31. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 32. del Sam doma 5, ameriški film Dedinja Vendavala , 1. sez., 131. del Moč in strast, 1. sez., 125. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 33. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 34. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 73. del Lepotica in zver, 1. sez., 12. del Preverjeno Lucifer, 1. sez., 2. del Vikingi, 2. sez., 6. del Gotham, 1. sez., 15. del Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje Venček prazničnih pesmi, praznični zborček OŠ Gorica Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Praznični pogovor: Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje Videostrani, obvestila Napovedujemo Kako je Grinč ukradel božič? plesna predstava Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Božične jaslice Božično novoletni koncert Godbe Zarja Šoštanj z gosti Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 2 Lepotica in zver, domišljijski film Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

7.45 7.50 8.00 8.10 8.25 8.35 8.55 9.20 9.50 10.45 11.00 11.55 12.10 13.10 15.05 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 23.35 0.30 1.25 2.20

8:25 8:55 9:00 10:20 10:25 11:25 12:45 13:10 15:15 15:30 15:55 17:15 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:55 20:00 21:55 22:00 23:50 23:55 0:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Pikica in Pepermint, ris. Florini zmajčki, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Oddbods, ris. TV prodaja Divja brata Kratt, ris. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 125. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 33. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 34. del Kako se izogniti božiču, ameriški film Dedinja Vendavala , 1. sez., 132. del Moč in strast, 1. sez., 126. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 35. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 36. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 74. del Lepotica in zver, 1. sez., 13. del Sanjska služba, ameriški film Lucifer, 1. sez., 3. del Vikingi, 2. sez., 7. del Gotham, 1. sez., 16. del Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Kako je Grinč ukradel božič?, plesna predstava Vabimo k ogledu Miha Herman, župnik župnije TEHARJE, POGOVOR Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Potovanje na božično zvezdo, družinska avantura Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Prazniki pri nas Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lepotica in zver, domišljijski film Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 3 Lepo je biti muzikant, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 25

VIDMAR, JANJA: WALSH, ROSIE: MoĹĄki, ki ni poklical Prijatelja od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Sodobna angleĹĄka pisateljica Rosie Walsh se tokrat prviÄ? pojavi pod svojim pravim imenom, prej pa Ĺže izda ĹĄtiri romane pod psevdonimom Lucy Robinson. VeÄ? let je delala na televiziji in gledaliĹĄÄ?u, pisala pa je tudi zabaven blog.

VELENJE ÄŒetrtek, 20. december

ml – mladina / C-S – Slikanice Zbirka malih slikanic pred mlade bralce priÄ?ara ljudstva, ki so drugaÄ?na od nas. Narava vÄ?asih ni tako prijazna in ljudje so se ji morali prilagoditi, Ä?e so hoteli preĹživeti. Janja Vidmar nam je Ĺže pribliĹžala Tuarege, ki Ĺživijo v puĹĄÄ?avi, v napovedani knjiĹžici pa nam bo predstavila Maori z novozelandskih otokov.

13.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Igranje namiznega hokeja 17.00 SonÄ?ni park, Vila RoĹžle PravljiÄ?ni labirint z dobrodelnim bazarjem 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu: MeĹĄani pevski zbor Ĺ kale 19.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert zasedbe The HiĹĄn' Band (ÄŒarobna promenada) 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Slavnostni koncert ob 150-letnici rojstva Frana Koruna - KoĹželjskega

Petek, 21. december 8.00

Sarah se iz ZDA vraÄ?a v rodno Anglijo, da tam preĹživi poletne poÄ?itnice. Tu nepriÄ?akovano sreÄ?a domaÄ?ina Eddija in s popolnim tujcem preĹživi sedem nepozabnih dni. PrepriÄ?ana, da je naĹĄla moĹĄkega svojega Ĺživljenja, po naÄ?rtovani kratki loÄ?itvi nemo zre v telefon in Ä?aka na obljubljeni klic. Sara se kljub prigovarjanju prijateljev, da naj ga pozabi, ne more otresti slutnje, da se mu je pripetilo nekaj straĹĄnega. Ko iĹĄÄ?e resnico o nenadnem molku Eddija, soÄ?asno spoznamo tudi teĹžko zgodbo njene druĹžine in vzrok njenega pobega od doma. In nadvse nepriÄ?akovan razplet zgodbe jo konÄ?no pripelje nazaj do nje same! Napeta, nepredvidljiva in zabavna zgodba vas bo gotovo navduĹĄila.

GENECHTEN GUIDO VAN: ÄŒisto prvi poljubÄ?ek ml – Mladina / C-Sz – Mladina zaboji Belgijski otroĹĄki avtor in ilustrator se je odloÄ?il raziskati, kdo je dal prvi prvi poljubÄ?ek. Oziroma o tem govorijo Ĺživali. To je nekaj zelo lepega. Srce ti zaÄ?ne hitreje biti, v trebuhu te prijetno poĹžgeÄ?ka in v srÄ?ku ti postane toplo. Ali je to taÄ?kanje, ritkanje, roĹžiÄ?kanje, smrÄ?kanje, rilÄ?kanje, grebenÄ?kanje? Vse to je prijetno, a ĹĄe vedno to ni prvi poljubÄ?ek. In kdo je dal vam prvi poljubÄ?ek? Prav gotovo je bila to tudi pri vas mamica!

25

PRIREDITVE

20. decembra 2018

Z nami pa je deÄ?ek Amagug iz ljudstva Inuit, kot sebe imenujejo Eskimi. Narava je na skrajnem severu zemeljske poloble neizprosna in zato so vrednote, ki najveÄ? veljajo tam ĹĄe dosti bolj Ĺžive. Brez prijateljev bi bilo Ĺživljenje teĹžje in Amagug najde prijatelja volka, s katerim delita tako dobro kot slabo.

CHRISTIE, AGATHA: Pet praĹĄiÄ?kov od – Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani Kljub temu da angleĹĄke najbolj brane pisateljice kriminalnih romanov Agathe Christie Ĺže dolgo ni veÄ?, nas vedno znova preseneÄ?ajo nove izdaje njenih del. Zaradi njenega edinstvenega sloga jo vedno znova beremo in je ĹĄe vedno zanimiva in privlaÄ?na vse generacije. Mojstrica zapletov tokrat Hercula Poirota zaposli z umorom izpred ĹĄestnajstih let. Za umor slavnega slikarja Amyasa Cralea je obdolĹžena njegova Ĺžena Caroline, ki v jeÄ?i po enem letu umre, njuni ĹĄestletni hÄ?erki Carolini pa pusti pismo s prisego o njeni nedolĹžnosti. Sedaj enaindvajsetletna Caroline Ĺživi posvojena v Kanadi pri svojem stricu. Ko za svoj rojstni dan izve resnico o svojih starĹĄih in dobi v pismu zapisano mamino zagotovilo, da je nedolĹžna, sklene oprati mamino Ä?ast. Poirot se sooÄ?i z vsemi, ki so bili navzoÄ?i pri Cralejevi smrti, razvozla vse laĹži, nesporazume in pretvarjanja, odkrije pravega morilca, Caroline pa se lahko mirno, brez temnih madeĹžev poroÄ?i. đ&#x;”˛

DS

17.00

17.00 17.00 18.00 19.00 19.00

21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Predstava za otroke Zima, zima bela Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik (ÄŒarobna promenada) KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Ustvarjalna delavnica za otroke: AngelÄ?ki za sreÄ?o KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: BuÄ?ko Dom Krajevne skupnosti Konovo BoĹžiÄ?no-novoletni koncert Septeta Konovo z gosti Galerija F-bunker Odprtje razstave Preoblika Hanne Jute Kozar in UrĹĄke Preis Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert zasedbe Help! A Beatles Tribute (ÄŒarobna promenada) Klub eMCe plac Sound Arson

Sobota, 22. december 7.00 8.00 9.00 9.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo peresnico KnjiĹžnica Velenje, preddverje Klic iz omare: 9. sejem igraÄ? in 6. dobrodelni bazar rabljene opreme

REDNE PREDSTAVE:

ASTERIX: SKRIVNOST ÄŒAROBNEGA NAPOJA Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o. 041 888 772 • www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje. Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Ĺ˝elimo Vam Ä?aroben boĹžiÄ? in obilo sreÄ?e v letu 2019!

AVTOBUSNI PREVOZI PREVOZNIĹ TVO OvÄ?jak Edi s.p. | Ravne 173 B | Ĺ oĹĄtanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net

Ĺ˝elimo Vam lepe boĹžiÄ?no-novoletne praznike in sreÄ?no 2019!

Asterix: Le secret de la potion magique Sinhronizirana druŞinska komedija, 105 minut (Francija) Glasovi: Mirko Medved, Iztok LuŞar, Boťtjan Perovťek, Aleksander Golja, Saťo Preťeren, Tina Ogrin Sobota, 22. 12., ob 17.00 – 3D Nedelja, 23. 12., ob 16.00 – otr. mat.

ÄŒAROBNA ZIMA V MUMINDOLU Muumien taikatalvi, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 82 minut (Finska, Poljska). ReĹžija: Ira Carpelan, Jakub Wronski Glasovi: GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, Andrej Murenc, MaĹĄa Derganc Petek, 21. 12., ob 17.30 – mala dvor. Sobota, 22. 12., ob 18.00 – mala dv. Nedelja, 23. 12., ob 17.00 – mala dv.

TISTI ÄŒAS LETA Den tid pĂĽ ĂĽret, boĹžiÄ?na satira, 102 minuti (Danska). ReĹžija: Paprika Steen Igrajo: Sofie GrĂĽbøl, Lars Brygmann, Paprika Steen, Jacob Lohmann, Patricia Schumann Petek, 21. 12., ob 19.30 Sobota, 22. 12., ob 19.00

BOHEMIAN RAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Nedelja, 23. 12., ob 21.00

za Ĺživali 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sobotne Ä?arobnice: HrestaÄ? in MiĹĄji kralj Lutkovnega gledaliĹĄÄ?e Velenje z ustvarjalnico 11.00 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade: Polsteni prazniÄ?ni okraski 15.00–20.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, prizivnica NoÄ?ni ogled muzeja in obisk dedka Mraza s koncertom Zlatka 18.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert zasedbe Ars Groova (ÄŒarobna promenada) 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?na dogodivĹĄÄ?ina za druĹžine Odkleni grad, odkrij grajski zaklad! 20.00 RdeÄ?a dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni Ĺžur zasedb Ĺ ank Rock, Mi2, Bohem in Kobra Band

Nedelja, 23. december 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje PrazniÄ?no vegetarijansko kosilo, kuharska delavnica 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?na dogodivĹĄÄ?ina za druĹžine Odkleni grad, odkrij grajski zaklad! 18.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert Adija Smolarja (ÄŒarobna promenada)

Ponedeljek, 24. december 18.00 Pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice

Torek, 25. december 17.00– 22.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em PrazniÄ?no glasbeno potovanje z DJ-jem Mrkyjem (ÄŒarobna promenada) 17.30 Pod cerkvijo v Vinski Gori Ĺ˝ive jaslice

Sreda, 26. december 10.00 Ĺ entilj pri Velenju Blagoslov konj na Ĺ tefanovo 10.00 in 15.00 Spominski center 1991 Velenje Dan odprtih vrat 18.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert zasedbe Chateau Unplugged (ÄŒarobna promenada)

Lego robotika, delavnica 10.00 Galerija Velenje Moj koledar za leto 2019, poÄ?itniĹĄka delavnica 17.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Predstava za otroke MojÄ?in glasbeni kovÄ?ek KaliÄ?opkovega gledaliĹĄÄ?a (ÄŒarobna promenada) 19.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert zasedbe Abba Tribute Band (ÄŒarobna promenada)

Petek, 28. december 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kosovirja na leteÄ?i Ĺžlici, novoletna druĹžinska predstava SLG Celje 17.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Predstava za otroke MojÄ?in glasbeni kovÄ?ek KaliÄ?opkovega gledaliĹĄÄ?a (ÄŒarobna promenada) 18.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Koncert zasedbe Koala Voice (ÄŒarobna promenada) 22.00 Klub eMCe plac RGB Series: Cogo meets Sev Dah

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 20. december 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

Petek, 21. december X

Vila LuÄ?ka Solo nastop – Mladen Pepić 17.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj MedprazniÄ?ni veÄ?er z Animo Vito

Nedelja, 23. december 11.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj LisiÄ?ka Zvitorepka 16.00 Ĺ portna dvorana OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj BoĹžiÄ?no-novoletni koncert

Sreda, 26. december 8.00

ÄŒetrtek, 20. december 17:00 Martinova vas BoĹžiÄ?no druĹženje z vinogradniki

Manbiki kazoku, kriminalka, triler, drama, 121 minut (Japonska). ReŞija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Lily Franky, Sakura Ando, Mayu Matsuoka, Kilin Kiki, Kairi Jyo, Miyu Sasaki Petek, 21. 12., ob 20.00 – mala dvor. Sobota, 22. 12., ob 19.30 – mala dv. Nedelja, 23. 12., ob 19.00 – mala dv.

AQUAMAN Akcijska domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina,143 minut (ZDA). ReĹžija: James Wan Igrajo: Jason Momoa, Amber Heard, Nicole Kidman, Randall Park, Patrick Wilson Petek, 21. 12., ob 21.30 Sobota, 22. 12., ob 21.15 Nedelja, 23. 12., ob 18.15

NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE in DECEMBRSKA ROMANTIKA:

GRINCH 3D animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (ZDA). ReĹžija: Yarrow Cheney, Scott Mosier Glasovi: Goran Hrvaćanin, Julija Golob, Jernej Kuntner Torek, 25. 12., ob 17.00

MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE Mamma Mia! Here We Go Again Glasbena romantiÄ?na komedija, 114 minut (ZDA, VB). ReĹžija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters

Sobota, 22. december 17:00 Martinova vas BoĹžiÄ?no druĹženje z vinogradniki

Ponedeljek, 24. december 24:00 Cerkev sv. Martina v Ĺ martnem ob Paki slovesna polnoÄ?nica v farni cerkvi, priprave na polnoÄ?nico s pevci od 23:30 naprej

Torek, 25. december 17:00 in 19:00 Grad Packenstein Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i, KD Gorenje

Sreda, 26. december 11:00 Martinova vas Blagoslov konj na Ĺ tefanovo 19:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni koncert MePZ Ĺ martno ob Paki z gosti: Vokalna skupina Cvetke (vstop je prost)

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 20.12. BiotrĹžnica • Petek, 21.12. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 23.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Nekega prijetnega boĹžiÄ?a • BoĹžiÄ?no novoletni sejem do 31. decembra • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI

9.00

TATIÄŒI

17:00 Martinova vas BoĹžiÄ?no druĹženje z vinogradniki

Topolťica Planinski pohod Topolťica–Sleme preko Loma

ÄŒetrtek, 27. december KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica

Petek, 21. december

Torek, 25. 12., ob 19.00

ASTERIX: SKRIVNOST ÄŒAROBNEGA NAPOJA Asterix: Le secret de la potion magique Sinhronizirana druĹžinska komedija, 105 minut (Francija) Glasovi: Mirko Medved, Iztok LuĹžar, BoĹĄtjan PerovĹĄek, Aleksander Golja, SaĹĄo PreĹĄeren, Tina Ogrin Sreda, 26. 12., ob 17.00

HLADNA VOJNA Cold War, romantiÄ?na drama, 88 minut (Poljska) ReĹžija: PaweĹ‚ Pawlikowski Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, CĂŠdric Kahn, Jeanne Balibar Sreda, 26. 12., ob 19.00

SPIDER- MAN: NOVI SVET 3D Animirana akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 117 minut (ZDA) ReĹžija: Bob Persichetti, Peter Ramsey, Rodney Rothman Glasovi: Miha Rodman, MatevĹž MĂźller,Nina Kaludjerović,Kristijan Ostanek,Domen ValiÄ?, PrimoĹž Vrhovec, PrimoĹž Ekart, Ajda Toman, Jernej Kuntner, Klemen Mramor, Lija PeÄ?nikar ÄŒetrtek, 27. 12., ob 17.00

MALA ITALIJA Little Italy, romantiÄ?na komedija, 102 minut (ZDA, Kanada). ReĹžija: Donald Petrie. Igrajo: Hayden Christensen, Emma Roberts, Alyssa Milano, Danny Aiello, Andrea Martin ÄŒetrtek, 27. 12., ob 19.00

22. decembra, ob 18:49, polna luna (ĹĄÄ?ip)

ZVERJASEC IN ZVERJAĹ ÄŒEK The Gruffalo and The Gruffalo's Child, sinhroniziran druĹžinski animirani film, 54 minut (VB, NemÄ?ija) ReĹžija: Jakob Schuh, Max Lang, Uwe HeidschĂśtter, Johannes Weiland Glasovi: Sebastian Cavazza, Klemen Slakonja, NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Gregor ÄŒuĹĄin, UroĹĄ Smolej, Lojze Svete, MatjaĹž TribuĹĄon, Bor Jamnik, Ĺ˝iva Jamnik, idr. Petek, 28. 12., ob 17.00

ZVEZDA JE ROJENA A star is born, romantiÄ?na glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Petek, 28. 12., ob 19.00

NOÄŒ KRATKIH FILMOV (brez vstopnine) Slovenski kratki filmi: PROGRAM ZA OTROKE, 44 minut (MaÄ?ek Muri: Sprehod, POK, Koyaa: Vztrajne nalepke, Potovanje na ladji Beagle: Ljubezen galapaĹĄke Ĺželve, Princ Ki-Ki-Do: Steklofon, Mala ĹĄola uresniÄ?arije) Petek, 21. 12., ob 17.00 Slovenski kratki filmi: DSR/SFC Klasiki, 68 minut (Narodna noĹĄa, Sarabanda za 17. regiment, Balkanski revolveraĹĄi, Srce je kos mesa, Zakaj jih nisem vse postrelil, ÄŒikorija an kafe) Petek, 21. 12., ob 18.00


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

od 21. 12. do 27. 12. - v torek, 21. decembra 1971, so v srediĹĄÄ?u Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, ki so jo leta 2004 zaprli in je leta 2005 adaptirana prerasla v KnjiĹžnico Velenje; - 22. decembra 1868 je bil v Ĺ aleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun KoĹželjski; - 22. decembra 1892 se je v Pulju rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman PotoÄ?nik – Noordung; leta 1929 je PotoÄ?nik v Berlinu izdal knjigo z naslovom Problem voĹžnje po vesolju, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike; v delu je veliko izvirnih misli, dosedanji doseĹžki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili PotoÄ?nikove daljnovidne napovedi; - 22. decembra 1960 so velenjski premogovnik ter ĹĄoĹĄtanjska in velenjska termoelektrarna podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega zdruĹženja za izgradnjo Energo-kemiÄ?nega kombi-

nata, v katerem naj bi iz velenjskega lignita pridobivali plin; - 22. decembra 1969 se je rodila slovenska ministrica za pravosodje in nekdanja ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?; - 22. grudna 1981 so v velenjski soseski Gorica odprli novo blagovnico, ki je tam ni veÄ?; - med sodobnike slovenske moderne priĹĄtevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Ĺ mihelu nad Mozirjem; Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju; - 23. decembra 1971 se je rodil slovenski ekonomist dr. Matej Lahovnik; - 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; v obÄ?ini Velenje se je od 90,4 % volilnih upraviÄ?encev, ki so se udeleĹžili plebiscita, glasovalo 84,4 % za, proti jih je bilo 5,6 %, neveljavnih pa je bilo 0,4 % glasovnic; - 23. decembra 1997 je ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan dr. Bogdan Menih odprl prenovljeno telovadnico TVD Partizan; - 25. decembra je boĹžiÄ?, praznik Kristusovega rojstva; s koledniĹĄkimi igrami, Ä?udovitimi boĹžiÄ?nimi pesmimi in jaslicami je postal boĹžiÄ? poleg velike noÄ?i najveÄ?ji praznik veÄ?ini Slovencev;

20. decembra 2018

RADIO VELENJE

Velenje pozimi (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje; - 26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, goduje sv. Ĺ tefan; ljudsko izroÄ?ilo v severni in srednji Evropi pa pozna sv. Ĺ tefana tudi kot zavetnika konj in Ĺživine nasploh; na Ĺ tefanovo v cerkvah blagoslavljajo tudi vodo in sol; - 26. decembra 1949 se je na Ptuju rodil pedagog in znani nekdanji velenjski ravnatelj osnovne ĹĄole Miha Pintar Toledo Anton Skok; - na zasedanju slovenske skupĹĄÄ?ine so bili 26. decembra leta 1990 razglaĹĄeni rezultati plebiscita, na katerem je ob 93,2-odstotni udeleĹžbi za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % vo-

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Glavne nakupovalne ulice, predvsem v velikih britanskih mestih, privabljajo vse manj ljudi. Trgovci zato Ĺže nekaj Ä?asa odgovarjajo z raznimi naÄ?ini, da bi trend zaobrnili v pozitivno smer. Nedavno se je njihovemu angaĹžmaju pridruĹžil gigant Google – ta bo prodajo skuĹĄal spodbujati kar s svojim spletnim iskalnikom. Za ta namen se je Google povezal s start-upom NearSt, slednjega sta pred tremi leti ustanovila digitalna guruja Nick Brackenbury in Max Kreijn. Zagon podjetju NearSt je dalo zelo preprosto spoznanje: dejansko je preko spleta laĹžje kupiti Ĺžarnico iz veÄ? kilometrov oddaljenega skladiĹĄÄ?a kot iz le nekaj sto metrov oddaljene trgovine. Obenem pa, glede na to, da Ĺživimo v svetu, v katerem je pametni telefon za marsikoga Ĺže kiborgski podaljĹĄek, vseeno raje nakupujemo preko spleta. ZdruĹžiti oboje je temeljna poteza ideje NearSt: kupovati spletno – in obenem lokalno. Duo Brackenbury in Kreijn je tako razvil tehnologijo, ki se poveĹže z prodajalÄ?evim sistemom in iz njega izvleÄ?e aktualne podatke ter potencialnemu kupcu v realnem Ä?asu pokaĹže zalogo in (trenutno) prodajno ceno. Ker gre za tako inovativen (in obenem potencialno izjemno profitabilen) projekt, se ne moremo Ä?uditi, da so ga opazili tudi pri Googlu. NearSt in spletni gigant tako skupaj skuĹĄata razviti produkt, ki bi potroĹĄnikom preko spleta pomagal videti, kaj vse je dosegljivo v njihovih lokalnih trgovinah. Iskalni zadetki naj bi ljudi

livcev; - 26. decembra 1996 sta Premogovnik Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje prejela najviĹĄje obÄ?insko priznanje, grb obÄ?ine Velenje; - 27. decembra 1972 je izĹĄla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno stodvainsedemdeseta, ĹĄtevilka Ĺ aleĹĄkega rudarja; po osmih letih se je Ä?asopis Ĺ aleĹĄki rudar preimenoval v NaĹĄ Ä?as, ki torej Ĺže ĹĄestinĹĄtirideset let izhaja s tem imenom; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel OĹĄtir, ki je bil rojen v ArnaÄ?ah pri Velenju; - 27. decembra 1979 je Nestl Ĺ˝gank ob svoji 70-letnici prejel zlati grb obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

informirali tudi o razdalji do izbrane trgovine in cenah. Po nedavnih informacijah se namreÄ? zgolj 18 % vseh nakupov v ZdruĹženem Kraljestvu opravi prek spleta: od desetih funtov se jih kar osem zapravi na terenu. Na drugi strani je kar tretjina vseh iskalnih zahtev na Googlovem spletnem brskalniku tako ali drugaÄ?e povezana z lokacijo. Skupni projekt Googla in NearSt tako naslavlja

Slovensko goveje ekoloĹĄko meso

SveĹže ekoloĹĄko meso, EKO goveja hrenovka, EKO suhomesnati izdelki (suka klobasica in salama) Spletna trgovina z brezplaÄ?no dostavo! www.ekodar.si ali 03 98 49 73

SoÄ?na jabolka sadjarstva Turn! Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Google Ĺželi spodbujati tudi vaĹĄe nakupovanje

obe potezi, obenem pa manjĹĄim prodajalcem daje moĹžnost veÄ?je konkurenÄ?nosti na trgu. V nasprotju z veÄ?jimi trgovci si namreÄ? ti ne morejo privoĹĄÄ?iti svoje spletne prodajne infrastrukture in integracije najnovejĹĄih tehnologij. Tovrstni projekt jim bo torej omogoÄ?il takĹĄno sodelovalno platformo, s katero bodo posamezne trgovine veliko laĹžje tekmovale z veÄ?jimi. Skupaj z njimi si bodo lahko oddahnili tudi tisti, ki jih skrbi za podobo mesta. ManjĹĄe trgovinice so namreÄ? ravno tisto, ki nakupovalnim avenijam daje svojevrstnost, privlaÄ?nost, lasten znaÄ?aj. MnoĹžiÄ?na zaprtja takĹĄnih trgovin ne bi vplivala samo na lastnike in delavce, temveÄ? bi moÄ?no zarezala tudi v mestno tkivo nasploh. TakĹĄnega projekta se najverjetneje ne bi branili niti v Sloveniji, kjer na svoji koĹži prav tako izkuĹĄamo problematiko zgoĹĄÄ?evanja nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih, mestna jedra pa v tem smislu đ&#x;”˛ vse bolj samevajo.

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Sonja BuÄ?ar, psihologinja, obmoÄ?na odgovorna oseba za pristop SOPA NIJZ, ObmoÄ?na enota Celje. Tema: tvegano ter ĹĄkodljivo pitje alkohola.

Elstar, gala, topaz, zlati deliĹĄes ... Dobite jih tudi v kmetijskih trgovinah!

Ĺ˝elimo vam vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto!

ÄŒETRTEK, 20. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 21. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 22. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 23. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 24. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 25. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 26. decembra

NAĹ ÄŒAS online: www.nascas.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; PrazniÄ?no dopoldne na Radiu Velenje; 8.30 PoroÄ?ila; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 ÄŒestitke; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 10. do 16. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 10. do 16. decembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 10. do 16. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

ŽIVALI

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Akcija december, merlot, barbera, sauvignon 1,50 â‚Ź.Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 KOCKE sena in okrogle bale, prodam. Gsm: 051 388 874 DOMAÄŒE VINO kraĹĄki teran, prodam. Gsm: 070 250 817 ELEKTRIÄŒNI STROJ za mletje mesa – rezilne ploĹĄÄ?e 6-8-10-12, kupim. Gsm: 041 686 143

TELICO, pasme ÄŒB/LIM, staro 2 leti, brejo 5 mesecev, prodam. Cena 1000 â‚Ź Gsm: 031 326 787 ali 031 220 663 DVE TELIÄŒKI Simentalki, mleÄ?ni in mesni tip, prodam. Gsm: 041 598 813 ali 03 589 32 79

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

Slovo od ValÄ?i Ĺ˝ohar

RAZNO

TELICO teĹžko od 150 do 200 kg za nadaljnjo rejo, kupim. Gsm: 041 907 639

PRIDELKI BUKOVA DRVA in silaĹžne bale, prodam. Gsm: 041 577 305 ali 031 528 150

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. 12. do 23. 12. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med. in 25. 12. do 26. 12. 2018, BurĹĄiÄ? DaĹĄa, dr. dent. med.

VETERINA Ĺ OĹ TANJ Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Postanite naroÄ?nik

Upravna enota Velenje

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: po faksuĹže03/ 897 4620 43let Z vamipress@nascas.si, v najteĹžjih trenutkih veÄ? kot ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje. - Ureditev dokumentacije POGREBNE STORITVE

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

UĹžalostila nas je vest, da je umrla ValÄ?i Ĺ˝ohar, Ä?astna Ä?lanica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje in njena predsednica v obdobju od 4. 9. 1995. do 18. 10. 1996. Pogreb je bil v Podkraju pri Velenju v ponedeljek. Ĺ˝e leta 1986 se je ValÄ?i med prvimi vkljuÄ?ila v ĹĄtudijski kroĹžek angleĹĄkega jezika, ki ga je takrat vodila Martina de Costa. Aktivno je sodelovala tudi pri mnogih skupnih dogodkih UNI 3 v Velenju in neformalno svetovala vodstvu Univerze Ĺže pri njenem ustanavljanju. Leta 1994 je zaÄ?ela voditi odbor animatorjev (danaĹĄnji SO) na UNI 3, ki je postal vse bolj dejaven. Leta 1996 je vodenje Univerze predala Eriki VerĹĄec. V prostem Ä?asu se je rada druĹžila s prijatelji, sosedi in sorodniki. ValÄ?i je svojo poklicno pot kot tehniÄ?na strokovnjakinja, Ĺženska in mati uspeĹĄno opravljala in pustila v Velenju neizbrisno sled kot dolgoletna direktorica Toplovoda in predsednica UNI 3. O vzgoji je menila, da je najpomembnejĹĄi zgled, mirna vest, poĹĄtenost in iskrenost. Ĺ˝ivljenje jo je nauÄ?ilo, da se je potrebno kljub teĹžkim situacijam razumno odloÄ?ati, pri tem pa ohranjati Ä?ut za praviÄ?nost in soÄ?utje do soÄ?loveka. ÄŒlani UO UNI 3 Velenje izrekamo njeni druĹžini in prijateljem đ&#x;”˛ iskreno soĹžalje!

Komunalno podjetje Velenje

POROKE

• • •

ZALAZNIK PETER Velenje, Kardeljev trg 2 in KEMEC VLADIMIRA, Velenje, Kardeljev trg 2

SMRTI FIDEJ ALBINA FRANÄŒIĹ KA, roj. 1927, Velenje, ÄŒufarjeva cesta 3 ES CIRIL, roj. 1936, Velenje, Ljubljanska cesta 24 A Ĺ UMAH FRANC, roj. 1936, Velenje, Ĺ kale 120 B JUVAN JOĹ˝E, roj. 1960, Velenje, Podkraj pri Velenju 28 SKOK ROZALIJA, roj. 1921, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 283 Ĺ˝OHAR VALBURGA, roj. 1932, Velenje, TavÄ?arjeva cesta 29

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljiĹĄÄ?a, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 â‚Ź.

GIBANJE prebivalstva

mali OGLASI

ÂťUSARÂŤ

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VINSKA GORA, PRELSKA, 57 m2, zgrajena l. 1942, 1.891 m2 zemljiĹĄÄ?a, K+P+M, ER: D (60 - 105 kWh/ m2a). Cena: 65.000 â‚Ź.

KUPIM

DEŽURSTVA

LEKARNA VELENJE

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

20. decembra 2018

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu! Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

Na voljo smo vam

24ur/dan

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 6. decembra 2018, so: •

Ana Ĺ˝lebir, Ĺ krjanÄ?e 7, 8233 Mirna (mobilni telefon); • Franc OmladiÄ?, Ĺ martno 41, 3327 Ĺ martno ob Paki (majica); • Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Ĺ oĹĄtanj (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev gesla: MOBTEL IPHONE

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťVrtnarstvo in cvetliÄ?arstvo SkornĹĄekÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 6. decembra 2018 so: •

Ĺ tefka Kaiser, TavÄ?arjeva 15, 3320 Velenje • Irena HoÄ?evar, Kropa 30, 3342 Gornji Grad • Marija Krajnc, KoroĹĄka cesta 31, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: PRAZNIÄŒNE DEKORACIJE.

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p. Ĺ alek 20, Velenje tel 03 897 03 00, gsm 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN Vesel BoĹžiè in Sreèno v 2019! nagrobniki | okenske police | tlaki stopnice | kuhinjski pulti | rustika

03 898 17 50

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Zaspal je naĹĄ ljubi moĹž, ata, stari ata, pradedek

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

IVAN JANEĹ˝IÄŒ Vsem, ki ste nam v Ĺžalostnih trenutkih stali ob strani

Veter je odtrgal list z drevesa. in Ivana pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno Med ĹĄtevilnimi je izbral le enega. zahvaljujemo. Hvala Ä?astni straĹži in godbenikom za rudarsko Ta list, ki je bil del naĹĄega Ĺživljenja, slovo ter govorniku Dragu Kolarju za izreÄ?ene besede slovesa. zdaj manjka. Hvala vsem, ki boste naĹĄega ata ohranili v lepem spominu. Vedno bo manjkal.

Vsi njegovi


NaĹĄ Ä?as, 20. 12. 2018, barve: CMYK, stran 28

Sejem drobnih daril in dobrot

PrazniÄ?no druĹženje z vinogradniki

Kljub mrazu je bilo na sejmu toplo

V Martinovi vasi v Ĺ martnem ob Paki od danes do vkljuÄ?no sobote prazniÄ?ni bazar oziroma trĹžnica s ponudbo lokalnih proizvajalcev ter bogat spremljevalni kulturni program

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 15. novembra – Veselega decembra brez novoletnega sejma drobnih daril in dobrot preprosto ni. TakĹĄen je v soboto potekal tudi na Cankarjevi v Velenju. Obiskovalci so kljub mrzlemu dopoldnevu ogledovali, kupovali, sprejemali in dajali. Ponudnikov je bilo kar nekaj. Ustavili smo se pri dveh, ki jima je bilo skupno eno – hiĹĄa, hiĹĄka kot simbol topline. Stojnica Suzane Seitl iz Mislinje je ponujala liÄ?ne reciklirane izdelke iz odpadnih materialov. Iz vinskih steklenic so bile narejene vaze, iz kartona oziroma kartonskih tulcev lonÄ?ki za pisala, iz odpadne plastike uhanÄ?ki. ÂťVaze izdelujem tako, da jih odreĹžem, zbrusim, pobarvam z belo barvo, potem pa nariĹĄem nanje motive sreÄ?nih hiĹĄk.ÂŤ Res so bile videti sreÄ?ne! Tako kot tudi ponudnika, ki pa nista prodajala, ampak darovala, Ä?e pa je kdo v zameno kaj dal, sta hvaleĹžno sprejela, stanovalec Franjo Novak in strokovni sodelavec Matej Ĺ iĹĄgoriÄ? iz druĹĄtva HiĹĄa, centra za brezdomne osebe Velenje. Drobnih liÄ?no izdelanih darilc, nastalih v Âťdelovni okupacijiÂŤ, sta ime-

Tatjana PodgorĹĄek

Suzana Seitl se nad obiskom svoje stojnice ni pritoĹževala. Pa kaj, Ä?e jo je malo zeblo.

Pri druĹĄtvu HiĹĄa se ni trgovalo, Ä?e je kdo v zameno kaj dal, je bilo sprejeto s hvaleĹžnostjo. Na sliki Matej Ĺ iĹĄgoriÄ? in Franjo Novak.

la precej. NajveÄ? jabolÄ?nih krhljev. Na prvi pogled se jim je videlo, da so suĹĄeni s posebno

ljubeznijo in z mislijo na toplino doma, hiĹĄke. đ&#x;”˛

ure, pribliĹžno 8 ur pa z bistveno premajhno oskrbo (le od 50 do 60 % potrebne toplotne moÄ?i). Normalno oskrbo smo lahko zadnjemu naĹĄemu odjemalcu v celoti zagotovili po 23. uri.ÂŤ Na vpraĹĄanje, koliko Ä?asa so bili odjemalci brez tople vode in toplotne energije, je MiklavĹžina odgovoril: ÂťTeĹžko odgovorim, ker imamo odjemna mesta razdeljena po obmoÄ?jih. Po oceni pribliĹžno 12 ur. Naj pa ob tem povem, da nekateri odjemalci izpada sploh niso Ä?utili (v bliĹžini TeĹĄa, v delu Pesja in Velenja), drugje so ga obÄ?utili krajĹĄi Ä?as, bolj oddaljeni pa so Ä?akali na toplo vodo in toplotno energijo tudi po 20 ur, vendar so imeli tudi ti po izpadu ĹĄe 6, 7 ur zagotovljeno energijo.ÂŤ

Mojca Praprotnik: ÂťÄŒe zdruĹžimo moÄ?i, lahko naredimo marsikaj.ÂŤ

in nekaterih tamkajĹĄnjih podjetnikov. Upajo, da bo ta v prihodnje ĹĄe veÄ?ja. Po zagotovilih sogovornice bo vse tri dni zelo Ĺživahno. Pripravili bodo bazar oziroma trĹžnico, na 12 do 15 stojnicah pa bodo

predvsem lokalni ponudniki ponujali domaÄ?e dobrote: od suhomesnatih izdelkov, piĹĄkotov, in drugega peciva, medu do raznih unikatnih izdelkov nakita in tekstila. Poskrbeli so tudi za bogat spremljevalni kulturni program. Predstavili se bodo uÄ?enci ĹĄmarĹĄke ĹĄole, tamkajĹĄnjega vrtca, nastopili bodo trije pevski zbori, pa posamezniki, ki se uÄ?ijo igranja na instrumente. Obiskal jih bo ĹĄe BoĹžiÄ?ek. Po mnenju sogovornice bo ponudba pestra in bogata in razlogov za obisk dovolj. Se bodo po odzivu obÄ?anov odloÄ?ili, kaj in kako s prireditvijo v prihodnje, ali so se Ĺže odloÄ?ili, da bo postala tradicionalna? Želimo si, da bi postala tradicionalna, zato priÄ?akujemo, da nas bodo pri tem podprli obÄ?ani in tudi prebivalci iz ĹĄirĹĄe ter oĹžje okolice obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, tukajĹĄnja druĹĄtva in ĹĄe kdo. Tudi s to prireditvijo Ĺželimo dokazati, da Ä?e zdruĹžimo moÄ?i, lahko naredimo marsikaj v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo tistih, ki jim je tak ali drugi dogodek namenjen,ÂŤ je sklenila Mojca Praprotnik. đ&#x;”˛

PoĹžar v bloku 6

TeĹĄ oklestil toploto Velenje, 16. decembra – Zaradi nedeljskega poĹžara v bloku 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so bili odjemalci, prikljuÄ?eni na daljinsko ogrevanje v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj, nekaj ur brez tople vode in brez toplotne energije. Ervin MiklavĹžina, vodja Poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da ob izpadu proizvodnih virov postopajo po vnaprej predvidenem scenariju, ki je opredeljen v pogodbi med TeĹĄem in komunalnim podjetjem. ÂťV TeĹĄu so sicer takoj vkljuÄ?ili plinsko turbino, druge – po nam znanih podatkih – niso mogli zaradi nekaterih teĹžav, kasneje so vkljuÄ?ili ĹĄe blok 5. Ĺ˝al je pri tem priĹĄlo do delnega izpada plinske turbine, tako da smo bili brez oskrbe 4

Martinova vas ob ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ martnem ob Paki bo od danes do vkljuÄ?no sobote oĹživela po zaslugi Ä?lanov tamkajĹĄnjega druĹĄtva vinogradnikov. V sodelovanju s ĹĄmarĹĄkim javnim zavodom Mladinski center bodo prviÄ? pripravili prireditev z naslovom PrazniÄ?no druĹženje z vinogradniki. OdloÄ?itev za prireditev je veÄ?, pojasnjuje predsednica DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Mojca Praprotnik. V minulih letih so jim nekateri oÄ?itali, da druĹĄtvo sicer sodeluje na veÄ? prireditvah v kraju, nima pa svojega dogodka. Naslednji razlog je dejstvo, da se v Martinovi vasi, v kateri ima druĹĄtvo svojo brunarico, v zadnjem mesecu niÄ? ne dogaja. ÂťDa bi se lahko kaj dogajalo, pa sva se s sestro prepriÄ?ali v Opatiji, kamor zahajava v tem Ä?asu Ĺže nekaj let. Ideja se je torej ponujala sama. Treba jo je bilo predstaviti, Ä?lani upravnega odbora druĹĄtva so jo soglasno podprli. BoĹžiÄ?no druĹženje z vinogradniki bomo s pridom izkoristili tudi za promocijo la-

stnega kakovostnega vina ter za druĹženje obÄ?anov.ÂŤ Praprotnikova je ĹĄe dejala, da so pri tem veseli podpore lokalne skupnosti

In zakaj so kljub takojĹĄnji vkljuÄ?itvi enega in nato ĹĄe drugega vira osnovne energije zadnji odjemalci Ä?akali toliko Ä?asa? Kot je pojasnil sogovornik, je po izpadu (nedeljski je bil letoĹĄnji tretji) nemogoÄ?e v ustreznem Ä?asu zagotoviti energijo povsod. Blok 5 je nemogoÄ?e takoj obremeniti na 100 megavatov, ampak postopoma. Ko doseĹže polno obremenitev, je energijo treba prenesti (na primer) na obmoÄ?je Gorice, kar traja 4 do 5 ur, temu sledi ĹĄe segrevanje sekundarnih cevovodov. V Ä?asu teĹžav oskrbe z energijo so v nedeljo zabeleĹžili 395 klicev, podatek, na koliko klicev se dispeÄ?erski sluĹžbi ni uspelo odzvati, pa ni dostopen. đ&#x;”˛

Hitro ukrepanje prepreÄ?ilo ĹĄe veÄ?jo ĹĄkodo – Blok pa do 3. januarja ne bo obratoval

tp Ĺ aleĹĄka dolina se v teh dneh greje s pomoÄ?jo plinskih turbin in petega bloka.

Toplota bo obÄ?utno draĹžja Komunalno podjetje Velenje je 12. decembra prejelo obvestilo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, da je izhodiĹĄÄ?na toplotna energija od 1. novembra draĹžja za skoraj 18 odstotkov. Termoelektrarna si je pred tem Ĺže pridobila soglasje pristojne agencije, ceno pa naj bi dvignila zaradi upoĹĄtevanja stroĹĄkov emisijskih kuponov. Kaj to pomeni za uporabnike, ki jim Komunalno podjetje v celoti ni zaraÄ?unalo ĹĄe niti prejĹĄnje podraĹžitve (cene sta subvencionirali obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj) zdaj ĹĄe ni znano, se bo pa na to temo danes sestal Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja (Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki), ki mu predseduje Bojan KontiÄ?, ki je nad obnaĹĄanjem energetskih kolektivov v dolini zgroĹžen, prav tako pa tudi nad odgovornimi v drĹžavnih sluĹžbah, saj ti doslej Svetu ĹĄe vedno niso uspeli dostaviti niti vhodnih podatkov izraÄ?una prejĹĄnje podraĹžitve. đ&#x;”˛

mz

Ĺ oĹĄtanj, 16. decembra - Na ĹĄestem bloku Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je ponoÄ?i iz sobote na nedeljo, nekaj po 2. uri izbruhnil poĹžar, ki so ga zaposleni in gasilci v 15. minutah pogasili in tako prepreÄ?ili ĹĄe veÄ?jo ĹĄkodo. Blok so iz omreĹžja izkljuÄ?ili 36 minut Ä?ez drugo uro. DokonÄ?nega poroÄ?ila o tem, kaj se je dogajalo, ĹĄe ni, saj vzroke temeljito analizirajo. Se je pa poruĹĄila stena ene od visokotlaÄ?nih oljnih dovodnih cevi na hidravliÄ?nem cilindru visokotlaÄ?nega varnostno regulirnega ventila na kotlu. Zaradi razprĹĄitve olja v okolico je priĹĄlo ob stiku oljne megle z vroÄ?im ohiĹĄjem ventila do poĹžara. Iz TEĹ so v nedeljo v sporoÄ?ilu za javnost sicer zagotovili, da je toplotno ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline zagotovljeno z obratovanjem plinske turbine in petega

bloka, vendar je bila ta dobava precej motena, sicer razliÄ?no po obmoÄ?jih, vsekakor pa so bile vstopne temperature v popreÄ?ju 12 ur niĹžje od potrebnih. V nedeljo zveÄ?er pa se je stanje normaliziralo.

â?ą

Zaradi hitrega in uspeĹĄnega ukrepanja gasilcev in vzdrĹževalcev poĹžar ni povzroÄ?il ĹĄe veÄ?je materialne ĹĄkode

Ekipe tehnikov in vzdrĹževalcev Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so v ponedeljek nadaljevale z odpravo okvare. Med drugim so ugotovili, da bo treba zamenjati poĹĄkodovane dele hidravliÄ?nih

pogonov ventilov. VzdrĹževalci TeĹĄ bodo po dobavi potrebnih rezervnih delov opravili zamenjavo poĹĄkodovanega dela z novim, med tem pa bo ĹĄesti blok miroval. Ker je bila po letnem naÄ?rtu obratovanja in vzdrĹževalnih del za december Ĺže naÄ?rtovana ustavitev tega bloka, in sicer od petka, 21. decembra, bo blok miroval tudi med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki. Ekipa TeĹĄ bo tako v Ä?asu praznikov izvedla vsa naÄ?rtovana vzdrĹževalna dela, ĹĄesti blok pa bodo znova pognali v obratovanje predvidoma 3. januarja prihodnje leto. Po ugotovitvah policije je tuja krivda izkljuÄ?ena, garancija za dele, ki jih bo potrebno zamenjati pa je Ĺže potekla. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.