50 2019

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (7/12 °C) oblaÄ?no, v soboto (7/11 °C) in nedeljo (5/7 °C) oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 19. decembra 2019

ĹĄtevilka 50 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

Dedek Mraz Ĺže obiskuje otroke

Ĺ aleĹĄka dolina – Otroci v krajevnih skupnostih ter vrtcih in ĹĄolah Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki se Ĺže veselijo obiskov dobrega moĹža s sivo kuÄ?mo in belo brado, ki jim bo v teh dneh voĹĄÄ?il lepe praznike in jih obdaril – kakor mu je v navadi – s knjigo in sladkimi pozornostmi. Pozdravil pa bo tudi starejĹĄe obÄ?ane, zaposlene v podjetjih in sploh vse, ki ga bodo povabili medse.

Želimo vam vesele praznike!

UredniĹĄtvo

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa izide v petek, 27. decembra.

cena 1,90 â‚Ź

Pojte Gospodu novo pesem BoĹžiÄ? je Jezusov rojstni dan – rojstni dan naĹĄega OdreĹĄenika. Ĺ˝e sam pogled na jaslice, kjer je na slamo poloĹženo novorojeno Dete, nam pove, kakĹĄen OdreĹĄenik je Jezus. Prvo odreĹĄenjsko sporoÄ?ilo BoĹžiÄ?a je to, da je vsako Ä?loveĹĄko Ĺživljenje nekaj svetega, nekaj boĹžjega. Jezus je bil rojen v hlevÄ?ku, ker njegova revna starĹĄa nista dobila prenoÄ?iĹĄÄ?a v Betlehemu.

Toda jasli niso bile razlog, da Marija in JoĹžef ne bi bila vesela ob svojem novorojencu, da angeli ne bi prepevali ÂťSlava Bogu, mir ljudemÂŤ, da se pastirji ne bi razveselili ob pogledu na Dete v jasli poloĹženo, da sveti Trije kralji ne bi poÄ?astili Svete druĹžine. NaĹĄ pesnik Josip Stritar je to lepo povzel v svoji pesmi BOĹ˝IÄŒ: Angelci pojo v viĹĄavi: BoĹžiÄ?, najsvetejĹĄi v leti, Ä?ast Bogu, Ä?loveĹĄtvu mir! starim ti in mladim dan; da ZveliÄ?arja pozdravi, praznik, ki ga doĹživeti kralj priĹĄel je in pastir. vsak Ĺželi si kristijan.

JoĹžef in Marija mati Sem, poboĹžni, prihitite, Dete gledata ljubo; Ä?udeĹž velik se godi; volek in osliÄ? uhati pokleknite in molite, vanje dihata gorko.

Dete v jaslicah leĹži.

Tudi pesmi, ki jih pojemo v boĹžiÄ?nem Ä?asu, nas napolnjujejo z radostjo in veseljem. In prav to je tisto, kar nas v teh prazniÄ?nih dneh povezuje. S tem ko se sreÄ?ujemo, osreÄ?ujemo drug drugega.

Ko so v 4. stoletju BoĹžiÄ? postavili na 25. december, niso s tem hoteli doloÄ?iti dan Jezusovega rojstva, ampak pomen tega za svet. Na severni polobli se zaÄ?ne v tem Ä?asu daljĹĄati dan, na svetu je veÄ? svetlobe, veÄ? luÄ?i. Jezus pa je o sebi dejal: ÂťJaz sem luÄ? sveta.ÂŤ Z Jezusom je na svetu veÄ? luÄ?i, ki nas pokaĹže takĹĄne, kakrĹĄni smo. In to je tudi krĹĄÄ?anska simbolika tistih luÄ?i, ki jih v tem Ä?asu priĹžigamo: najprej na adventnem vencu, potem pa pri jaslicah in na boĹžiÄ?nem drevescu. VeÄ? luÄ?i pomeni, da hoÄ?emo lepĹĄe videti drug drugega, da mora biti tudi v nas veÄ? luÄ?i – veÄ? Jezusa. Angelus Silesius je v 17. stoletju to povzel v besede: ÂťNaj boĹžje Dete bilo bi tisoÄ?krat rojeno – Ä?e se v tebi ne rodi, je vse zgubljeno.ÂŤ Da bi se boĹžje Dete v nas laĹžje rodilo, nas bogosluĹžje Cerkve na BoĹžiÄ? nagovarja s tremi maĹĄnimi slavji: polnoÄ?nico, zorno maĹĄo in dnevno maĹĄo. Vsaka nas na poseben naÄ?in nagovarja. Pri polnoÄ?nici odmeva angelska pesem: Âť Slava Bogu na viĹĄavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po voljiÂŤ. Zorna ali pastirska maĹĄa predstavlja pastirje in po njih nas, ki prihajamo v cerkev pozdravit Jezusa. Dnevna maĹĄa je vsebinsko najgloblja. Bogastvo BoĹžje besede nas nagovarja: ÂťPojte Gospodu novo pesemÂŤ, ÂťTi si moj Sin, danes sem te rodilÂŤ, ÂťResniÄ?na luÄ?, ki razsvetljuje vsakega Ä?loveka, je priĹĄla na svetÂŤ.

Da. BoĹžiÄ? je veÄ? kot zunanji okras tega Ä?asa. Ĺ˝eli nam dati nekaj za popotnico skozi novo leto. Vse v duhu tistih PreĹĄernovih besed iz Krsta pri Savici: Âťda ljubit' mor'mo se, prav' uk njegovi.ÂŤ Vsem vam bralcem in praznovalcem Ĺželim blagoslovljen BoĹžiÄ? ter sreÄ?no v novem letu in ves Ä?as leta 2020. đ&#x;”˛

JoĹže PriboĹžiÄ?

Cenjene kliente obveĹĄÄ?amo, da je OdvetniĹĄka pisarna KavaliÄ? d.o.o. odprla svojo podruĹžnico v Velenju na naslovu PreĹĄernova cesta 1a, Velenje (v pritliÄ?ju poslovne stavbe FORI). Otvoritev podruĹžnice bomo zdruĹžili z danaĹĄnjim dnevom PRO BONO odvetniĹĄke pravne pomoÄ?i, v okviru katerega bomo danes 19. 12. 2019 med 10.00 in 18.00 uro v podruĹžniÄ?ni pisarni nudili brezplaÄ?ne pravne nasvete vsem zainteresiranim. Vljudno prosimo za predhodno najavo na telefon: 05 / 901 14 62.

VeÄ? na www.kavalic.si.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Prostorski naÄ?rt potrjen v osnutku Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže nekaj Ä?asa pripravlja nov obÄ?inski prostorski naÄ?rt, ki bo v celoti zamenjal trenutno veljavne odloke o prostorskih ureditvenih pogojih. Ta dokument bo tudi osnova za izdajo dovoljenj za gradnjo na tistih delih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji. PodaljĹĄal bo veljavnost veÄ?ine izvedbenih aktov in opredelil obveznost izdelave ObÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta za doloÄ?ena obmoÄ?ja. Ta dokument so svetniki Ĺže potrdili v osnutku. StrateĹĄki del obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta upoĹĄteva usmeritve iz drĹžavnih prostorskih aktov, razvojne potrebe obÄ?ine in varstvene zahteve.

Zavod za turizem se lahko zadolĹži Velenje – Vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak je svetnikom predstavila sklep, s katerim so dovolili Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline, da se zadolĹži do viĹĄine 178.256,55 evra za financiranje projektov ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline in TuristiÄ?na doĹživetja Ĺ aleĹĄke doline.

Dopolnili statut obÄ?ine Velenje – Na predlog direktorja obÄ?inske uprave mag. Iztoka Morija so svetniki dopolnili statut obÄ?ine. Gre predvsem za spremembe, povezane z ustanovitvijo skupne uprave SaĹĄa regije.

Za ĹĄport 1,9 milijona evrov Velenje – Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je svetnikom predstavil Predlog Letnega programa ĹĄporta v mestni obÄ?ini Velenje za leto 2020. Svetniki so ga potrdili.

V njem je za programe ĹĄporta zagotovljenih 1.902.394 evrov.

Nekatere ceste so prekategorizirali Velenje – Svetniki so na predlog vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika dopolnili odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih povrĹĄin posebnega pomena v mestni obÄ?ini Velenje in prekategorizirali nekatere ceste. Gre predvsem za uskladitev z dejanskim stanjem v naravi, saj so marsikje popravili izrise, ĹĄe posebej na obmoÄ?jih prikljuÄ?evanja na drĹžavne ceste.

Njegova prvenstvena naloga bo zastopanje interesov ukrajinskih drĹžavljanov v Sloveniji, njegove aktivnosti pa bodo usmerjene tudi v meddrĹžavno sodelovanje v gospodarstvu, kulturi in na drugih podroÄ?jih Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Letos oktobra je vlada sprejela sklep o soglasju za odprtje Konzulata Ukrajine v Republiki Sloveniji in za Ä?astnega konzula za vzhodni del Slovenije s sedeĹžem v Velenju imenovala Roberta Hudournika. Pogodbo z veleposlanikom Ukrajine v Republiki Sloveniji Mykhailo Brodovychem sta v Ä?etrtek podpisala v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju. Ob tej priloĹžnosti je Ĺžupan Darko Menih izrazil zadovoljstvo in ponos, da je dogodek potekal pri njih.

Funkcija Ä?astnih konzulov je pomembna.

Odpira poslovna vrata in poglablja odnose na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. ÄŒastni konzuli so podaljĹĄana roka veleposlaniĹĄtev. Ukrajina ima v Sloveniji dva Ä?astna konzula, za zahodni del Slovenije funkcijo, ki je nepoklicna in tudi ni plaÄ?ana, opravlja Sandi Brezovnik.

Imenovanje Hudournika za Ä?astnega konzula ni nakljuÄ?je. Prihaja iz druĹžbe Esotech, ki je na ukrajinskem trgu prisotna Ä?etrto leto.

Pred tremi leti so v Kijevu odprli svoje predstavniĹĄtvo, dve leti pa je od tega, ko so na tem trgu podpisali prvo veliko pogodbo za izvedbo projektiranja, izgradnje in rekonstrukcije Ä?istilne naprave v Ĺ˝itomirju. Obeta pa se jim nadaljevanje. ÂťSlovenska vlada je letos podprla dodatne ukrepe za celovito reĹĄitev okoljske teĹžave v Ĺ˝itomirju, z donacijo preko Centra za mednarodni razvoj in sodelovanje

â?ą

ÄŒastni konzul Robert Hudournik in veleposlanik Ukrajine Mykhailo Brodovych sta pogodbo podpisala v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju. (Foto: T. R.)

pomagala pri zagonu delovanja Esotecha v Ukrajini, jim odpirala vrata, ki so jih pripeljala do podpisa te pogodbe. Veleposlanik Mykhailo Brodovych pa je posebej poudaril, da je hvaleĹžen Sloveniji, ker na vseh ravneh podpira Ukrajino. Imenovanje Ä?astnega konzula bo sodelovanje obeh drĹžav ĹĄe okrepilo. pa s tem podprla tudi nadaljevanje tega proNjegova prvenstvena naloga bo zastopanje jekta,ÂŤ pravi Hudournik. interesov ukrajinskih drĹžavljanov v Sloveniji, Ob podpisu pogodbe o imenovanju se je njegove aktivnosti pa bodo usmerjene tudi posebej zahvalil nekdanji veleposlanici Slo- v meddrĹžavno sodelovanje v gospodarstvu, đ&#x;”˛ venije v Ukrajini NataĹĄi Prah, ki je veliko kulturi in na drugih podroÄ?jih.

Ukrajinski Ä?astni konzulat ima prostore na PreloĹĄki cesti 1 v Velenju, uradne ure bodo ob torkih in petkih.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

V prihodnjem letu osem zasedanj Velenje – Svetniki so potrdili svoj okvirni program za leto 2020.

Predstavil jim ga je direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori.

Predvideno je, da bodo v prihodnjem letu zasedali osemkrat (28. januarja, 3. marca, 7. aprila, 12. maja, 23. junija, 6. oktobra, 10. novembra in 15. decembra).

Do novih zdravstvenih prostorov Ä?ez cesto Vsi proti nam – Zdravstvo v stoletnici – Zazrti v turizem – Gor in dol

Denar za socialno ogroĹžene Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje so se odloÄ?ili, da bodo MedobÄ?inskemu druĹĄtvu slepih in slabovidnih Celje donirali 2 tisoÄ? evrov za nakup vozila, ki ga druĹĄtvo nujno potrebuje za prevoz slepih in slabovidnih iz celotne regije. Vozilo bo druĹĄtvo predstavilo v ponedeljek, 23. decembra. Pet tisoÄ? evrov bodo donirali Odboru za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom mestne obÄ?ine Velenje, oni pa bodo sredstva razporedili med tiste, ki to najbolj potrebujejo. Nekaj sredstev so letos privarÄ?evali, saj so organizirali manj Ĺžupanovih sprejemov.

Omejili obiske v bolniĹĄnici Slovenj Gradec Slovenj Gradec – Zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila virusnih okuĹžb dihal so v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec od vÄ?eraj do preklica omejili obiske na vseh oddelkih bolniĹĄnice na eno zdravo osebo. Obiskovalce prosijo, naj dosledno upoĹĄtevajo navodila zdravstvenega osebja v bolniĹĄnici.

Zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila obolenj so obiske Ĺže omejili v nekaterih drugih bolniĹĄnicah, med drugim so v celjski bolniĹĄnici obiski na nevroloĹĄkem oddelku prepovedani. đ&#x;”˛

mz

Bo vlada razbremenila obÄ?ine?

Ljubljana – Vlada je sprejela predlog zakona o finanÄ?ni razbremenitvi obÄ?in, s katerim bo drĹžava med drugim prevzela obveznost plaÄ?ila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnim, ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoÄ?i, ter druĹžinskega pomoÄ?nika in mrliĹĄko pregledne sluĹžbe. ObÄ?ine bodo razbremenjene nekaterih administrativnih postopkov, zaradi ukinitve doloÄ?enih oprostitev pa se bodo poveÄ?ali nekateri prihodki obÄ?in. Razbremenitev je na letni ravni ocenjena na okoli 30 milijonov evrov. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

19. decembra 2019

Hudournik imenovan za Ä?astnega konzula Ukrajine

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

mkp

ÄŒeprav smo sredi prazniÄ?nih dogodkov, nam stvarnost niÄ? ne prizanaĹĄa. Ne le da sami med sabo ne znamo najti skupnega jezika, da bi reĹĄili nekatere zagate in res ĹĄe hitreje krenili naprej – zadnje dni kaĹže, kot da bi se tudi nekateri ostali v Evropi zarotili proti nam.

Ne le Hrvati, teh smo Ĺže navajeni, celo estonski evropski generalni pravobranilec o arbitraĹži in Finci s predlogom, koliko evrov manj naj bi v prihodnje dobila Slovenija iz kohezijskih sredstev. Pa tako smo raÄ?unali na te evre za naĹĄ nadaljnji razvoj! Morda pa nam bo pri tem vendarle pomagala naĹĄa nova kohezijska ministrica. Po mnenju nekaterih gre pri tem za uvoz – naĹĄa kandidatka za kohezijsko ministrico je postala koroĹĄka Slovenka, ki smo ji podelili naĹĄe drĹžavljanstvo.

Sicer pa sta pri nas doma ĹĄe vedno aktualna Sova in Knovs, pa seznam, koga vse naj bi ĹĄe poklicali na ÂťzagovorÂŤ; pa kakĹĄno bo res finanÄ?no stanje zdravstva po uvedbi nove ÂťformuleÂŤ dopolnilnega zavarovanja. In ko je naĹĄ zunanji minister gostil kitajskega, so na drugih mestih razpravljali o usodi kitajskega Gorenja – in zaposlenih.

NiÄ? kaj prazniÄ?no! Nadaljujejo se tudi razprave o razdelitvi naĹĄe deĹželice. NaÄ?rt o desetih pokrajinah vsem nikakor ni vĹĄeÄ?. Zato se obeta verjetno ĹĄe veliko razprav in kresanja mnenj tudi prihodnje leto. In ĹĄe dopolnilo vesti iz prejĹĄnjega NÄŒ: na izboru za naj gospodarstvenika Ĺ tajerske, na katerem sta bila med tremi kandidati kar dva z naĹĄega konca (Hrastnik iz Uniorja in trgovec Jager iz RogaĹĄke Slatine), je zmagal tretji kandidat David Kastelic, prvi moĹž Zavarovalnice Sava.

V tem prazniÄ?nem mesecu je bil za nekatere v Celju pred dnevi res prazniÄ?ni dogodek. Predstavniki Zdravstvenega doma in obÄ?ine Celje so namreÄ? naznanili zaÄ?etek obnove veÄ? kot sto let starega poslopja na GregorÄ?iÄ?evi ulici 6. Po hudih sporih med ZD in obÄ?ino (o tem smo Ĺže pisali), saj je ZD Ĺželel graditi nov prizidek, obÄ?ina pa je ponujala reĹĄitev z obnovo tega poslopja nasproti sedanjega ZD, so zdaj oÄ?itno vsi zadovoljni. V enem letu naj bi poslopje obnovili, s tem pa bo celjski ZD dobil dovolj novih delovnih prostorov. Ni

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

pa ĹĄe povsem jasno, ali bodo oba dela zdravstvenega doma povezali ali ne. Na zaÄ?etku sta bili moĹžni dve varianti: podhod pod GregorÄ?iÄ?evo ulico ali nadhod. Kasneje le ĹĄe nadhod, zdaj ĹĄe niti ta ni veÄ? ÂťnujenÂŤ. KonÄ?ne odloÄ?itve za zdaj ĹĄe ni. Ĺ irjenje zdravstvenega doma imajo v naÄ?rtu Ĺže za prihodnje leto tudi v Slovenskih Konjicah. Nekateri menijo, da ima ta prizidek gotovo podporo obÄ?ine, saj je Ĺžupan prav nekdanji direktor ZD Darko Ratajc. Ta dom je razen konjiĹĄke pristojen ĹĄe za obÄ?ini ZreÄ?e in Vitanje.

V PodÄ?etrtku pa so pred dnevi ĹĄe enkrat spregovorili o njihovi najpomembnejĹĄi panogi – turizmu. Pa ne le o njem, na tradicionalnem sreÄ?anju obrtnikov in podjetnikov, ki ga je ÂťsklicalÂŤ Ĺžupan, so govorili ĹĄe o drugih dejavnostih v obÄ?ini. A turizem je paÄ? tu – predvsem po zaslugi Term Olimia – ena najpomembnejĹĄih gospodarskih panog. In kot so Ĺže veÄ?krat poudarili, za njegov razvoj je tudi pomembno, da bi Ä?im prej spet dobili Vonarsko jezero in vsaj delno uredili grad, dokler jim zanj konÄ?no ne uspe najti novega gospodarja. Pa tudi nova Ä?istilna naprava, ki jo pripravljajo, je v ÂťsluĹžbiÂŤ turizma. S turizmom je povezan tudi dogodek v RogaĹĄki Slatini. Tu so obeleĹžili dve stoletji znamenitega paviljona Tempel. Na tem mestu naj bi po legendi krilati konj Pegaz, s kopitom udaril v zemljo in pojavil se je vrelec. Sam paviljon je ĹĄe zdaj obogatitev turizma, v njem so predvsem razliÄ?ne glasbene prireditve.

Ne ravno vse, a mnoge poti ta Ä?as vodijo v Vojnik. To Ĺže od sobote ni le navadni Vojnik, ampak BoĹžiÄ?ni. V tem boĹžiÄ?no-novoletnem Ä?asu so tu Ĺže nekaj let na ogled boĹžiÄ?ne jaslice. Vsako leto jih je veÄ?, tokrat jih je od zadnje sobote do 4. januarja na ogled kar 250.

Od takih, ki so Ĺže prava umetniĹĄka dela, do drugih, ki navduĹĄujejo s preprostostjo. In vse te so postavljene v naravni prostor. Spremljevalke boĹžiÄ?nih jaslic so stojnice s kulinariÄ?nimi dobrotami, vabi prazniÄ?na trĹžnica, ne manjka tudi glasba.

Pa ĹĄe to: Ĺže nekaj Ä?asa napovedano selitev sedeĹža obÄ?ine naj bi v Ĺ torah prihodnje leto le uresniÄ?ili. Iz ÂťdolineÂŤ se bodo dvignili na Lipo. Nasprotno pot bodo ubrali v Gornjem Gradu. Iz drugega nadstropja ZadruĹžnega doma se bodo spustili v prvo nadstropje drugega objekta.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

19. decembra 2019

Prihodnje proraÄ?unsko leto za Velenje rekordno V osnutku so svetniki proraÄ?un za prihodnje leto podprli soglasno, predlog pa jih je potrdilo 23 od skupaj prisotnih 31 svetnikov – NaÄ?rtujejo za dobrih 52 milijonov evrov prihodkov in za 57 milijonov odhodkov – V proraÄ?un za prihodnje leto prenaĹĄajo nekatere za letos naÄ?rtovane naloĹžbe Mira ZakoĹĄek

Velenje, 11. decembra –Mestna obÄ?ina Velenje ima sprejet proraÄ?un za prihodnje leto, kar pomeni normalno proraÄ?unsko delo takoj po 1. januarju. V njem je predvidenih za 52.407.864 evrov prihodkov, izdatki pa so naÄ?rtovani v viĹĄini 57.013.115 evrov. Svetniki so ga potrdili s 23. glasovi.

Predlog proraÄ?una je svetnikom predstavil podĹžupan Peter Dermol, ki je bil ob tem ĹĄe posebej zadovoljen, da je kar 43,6 odstotka (24.884.473 evrov) namenjenih naloĹžbam, ob koncu leta pa raÄ?unajo, da bodo imeli na raÄ?unu 195.357 evrov.

Dodatna sredstva za vzdrĹževanje knjiĹžnice in objekta na stadionu

Med osnutkom in predlogom proraÄ?una je veÄ? denarja namenjenega za investicijsko vzdrĹževanje KnjiĹžnice Velenje (40.000 evrov) in Mestnega stadiona Velenje (31.000 evrov). ManjĹĄe spremembe so tudi na postavkah ravnanja z odpadki, najemninah za komunalno infrastrukturo, veÄ?je pa pri nakupih oziroma prodaji zemljiĹĄÄ?, ki so jih naÄ?rtovali Ĺže letos, a do realizacije ni priĹĄlo. Gre predvsem za menjave zemljiĹĄÄ? s Premogovnikom Velenje za potrebe turistiÄ?nega razvoja ter za nekaj zemljiĹĄÄ? v obrtni coni Paka in v ArnaÄ?ah. Skupaj pomeni to dobrih 650 tisoÄ? evrov. V proraÄ?un za prihodnje leto prenaĹĄajo tudi dobrih 200 tisoÄ? evrov sredstev za projekte v Starem Velenju (zaradi komaj pred kratkim prejetih sklepov, jih letos niso mogli zaÄ?eti) in malo manj kot 100 tisoÄ?akov, ki jih ĹĄe niso porabili na projektu prireditvenega prostora in odra. Ta sredstva so torej naÄ?rtno prenesli v proraÄ?un za prihodnje leto.

Dohodnina ne poplaÄ?a zakonskih obveznosti – primanjkljaja je za 5 milijonov evrov

PodĹžupan Dermol je poudaril, da znesek dohodnine, ki pripada

Rekli so â?ą

Mihael Letonje (SLS) je povedal, da proraÄ?una ne bo podprl, to pa je utemeljil z dejstvom, da v njem ni zagotovljen – tako kot je predlagal – denar vsaj za ĹĄtudije protihrupne ograje v Pesju, razjezilo pa ga je tudi, da so v obrazloĹžitvi zapisali, da to ni v planu, ker je to obmoÄ?je po hrupu med manj obremenjenimi. Prav tako se ni strinjal, da v proraÄ?unu niso zagotovili do-

Mestni obÄ?ini Velenje, ne poplaÄ?a vseh stroĹĄkov, ki predstavljajo zakonske obveznosti lokalne skupnosti, ki jih opredeljuje drĹžava, plaÄ?ati pa jih morajo obÄ?ine.

Primanjkljaja je za skoraj 5 milijonov evrov. Ĺ˝al pa napovedani zakon o razbremenjevanju stroĹĄkov obÄ?in, ki naj bi veljal v letu 2020, ĹĄe ni bil sprejet.

vi z osnutkom so ti viĹĄji za 1,3 milijona evrov. NajveÄ? sredstev je naÄ?rtovanih za programe v kulturi (13,4 odstotka – 7,6 milijona evrov), za vrtce (10 odstotkov – 5,7 milijona evrov), investicijsko vzdrĹževanje in gradnjo obÄ?inskih cest (9,7 od-

Vrhunskemu ĹĄportu niso odobrili dodatnih 100 tisoÄ? evrov

Med predlogi na osnutek proraÄ?una je bila tudi zahteva, da zviĹĄajo postavko za vrhunske ĹĄporte za 100 tisoÄ? evrov, a Ĺžal vira zanjo, po besedah podĹžupana Dermola, niso zagotovili, zato tudi tega predloga v proraÄ?un niso uvrstili. Upajo, da bodo to

â?ą

ProraÄ?un za prihodnje leto je naloĹžbeno naravnan, zanje namenjajo 43,6 odstotka oziroma 24.884.473 evrov, od tega jim je uspelo pridobiti dobrih 15 milijonov evrov nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev.

NajveÄ? iz dohodnine

V proraÄ?unu za prihodnje leto je predvidenih za 52.407.864 evrov prihodkov, najveÄ? je naÄ?rtovanih prihodkov iz dohodnine (33,9 odstotka oziroma 17,8 milijona evrov), sofinanciranja projektov mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb (18,7 odstotka – skoraj 10

â?ą

stotka – 5,6 milijona evrov), delovanje obÄ?inske uprave in skupne obÄ?inske uprave SaĹĄa (7,9 odstotka – 4,5 milijona evrov), sofinanciranje stanovanjske gradnje (6,5 odstotka – 3,7 milijona evrov), zadolĹževanje (4,4 odstotka – 2,5 milijona evrov).

Urejanje cestnega prometa – 4

Za obvezne programe, ki jih opredeljuje drĹžava, dobi obÄ?ina 17,7 milijona evrov, obveznosti pa znaĹĄajo 22,3 milijona evrov, kar pomeni, da morajo zanje zagotoviti kar 4,6 milijona evrov svojih sredstev.

milijonov evrov), nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (15 odstotka – 7,8 milijona evrov) in najemnine za komunalno infrastrukturo (9,2 odstotka – 4,8 evra) ‌ ProraÄ?un je za 957 tisoÄ? evrov viĹĄji kot v osnutku.

Odhodki so predvideni v viĹĄini 57.013.115 evrov; v primerja-

odstotke – 2,3 milijona evrov), programe ĹĄporta (3,3 odstotka 1,9 milijona evrov), oskrbo s toplotno energijo (2,7 odstotka – 1,5 milijona evrov), spodbujanje razvoja malega gospodarstva (2,7 odstotka – 1,5 milijona evrov), urejanje in tekoÄ?e vzdrĹževanje obÄ?inskih cest (2,2 odstotka – 1,2 milijona evrov), nakup zemljiĹĄÄ? (2,1 odstotka 1,2 milijona evrov) ‌

datnih 100 tisoÄ? evrov za ĹĄport.

PodĹžupan Peter Dermol je odgovoril, da so analize hrupa delali na drĹžavni ravni, saj tudi gre za drĹžavno cesto. Je pa pritrdil, da je ta cesta obremenjena in potrebna vlaganj.

Mateja Jenka (Dobra drĹžava) je motilo, da so nekateri odhodki zelo podrobno razdeljeni, na koncu pa je postavka ÂťOstali programiÂŤ, v kateri je kar 9,4 milijona evrov. Povedal je, da

proraÄ?una ne bo podprl, da ni participativen, Ä?eprav izkuĹĄnje tam, kjer je to Ĺže postala praksa, kaĹžejo pozitivne rezultate.

Svojo nepodporo je utemeljil tudi s tem, da izgubi Komunalnega podjetja Velenje in Zdravstvenega doma nista pokriti, poudaril pa je ĹĄe, da vsako leto sprejemajo razvojno naravnane proraÄ?une, v resnici pa bruto druĹžbeni proizvod Ĺže dolgo pada.

Odhodkov za veÄ? kot 57 milijonov evrov

Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanj zahteva referendum Ĺ oĹĄtanj, 12. decembra – Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanj je v Ä?etrtek na ObÄ?ino naslovila zahtevo po referendumu o soseĹžigu odpadkov v TEĹ . Referendum zahte-

Med spremembami na odhodkovni strani velja omeniti, da bodo namenili za proslave 3000 evrov manj, kot so prvotno predvideli, malenkost niĹžji od naÄ?rtovanega bo stroĹĄek ravnanja z odpadki. Odkupi zemljiĹĄÄ? se na odhodkovni ravni prenaĹĄajo v

prihodnje leto v viĹĄini 816 tisoÄ?, prav tako pa tudi 230 tisoÄ? evrov iz evropskih projektov.

vajo, ker ĹĄe nihÄ?e v Sloveniji ni opravil monitoringa o soseĹžigu odpadkov. Zato ne vedo, kakĹĄne so posledice tega soseĹžiga. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo na referendumsko

zahtevo odgovorila v teh dneh.

VÄ?eraj (sreda, 18. decembra) so z njo na seji seznanili svetnice in svetnike. đ&#x;”˛

mkp

â?ą

NajveÄ? denarja je namenjenega za programe kulture, vrtcev, za investicijsko obnovo in vzdrĹževanje cest, delovanje obÄ?inske in medobÄ?inske uprave, sofinanciranje stanovanjske izgradnje ‌

lahko naredili, Ä?e bo proraÄ?un razbremenjen za obljubljenih veÄ? kot 600 tisoÄ? evrov, Ä?e bo sprejet zakon o razbremenjevanju obÄ?in.

Leto 2020 bodo zaznamovale naloĹžbe

Leto 2020 bodo zaznamovale naloĹžbe iz programa mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb (CTN) v skupni viĹĄini 15,065

â?ą

Med veÄ?jimi razlikami med osnutkom in predlogom proraÄ?una je poveÄ?anje sredstev za naloĹžbeno vzdrĹževanje KnjiĹžnice Velenje (40.000 evrov) in Mestnega stadiona Velenje (31.000 evrov).

milijona evrov. NajveÄ?ji deleĹž predstavljajo prireditveni prostor in oder (7,5 milijona evrov), revitalizacija starotrĹĄkega jedra (2,8 milijona evrov), mestno kolesarsko omreĹžje (2,6 milijona evrov), obnova objekta Stari trg 11 (1,4 milijona evrov) in mestno kolesarsko omreĹžje center (malo veÄ? kot 600 tisoÄ? evrov). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Pozitivna niÄ?la, izguba ostaja nepokrita Na Komunalnem podjetju Velenje naÄ?rtujejo letos dobrih 26 milijonov evrov prihodkov – Tudi prihodnje leto v naÄ?rtu plaÄ?ilo razlike do viĹĄje nakupne cene toplote

di tega se zmanjĹĄujejo njihove prikljuÄ?ne moÄ?i, manjĹĄi je tudi njihov dejanski odjem. TakĹĄna sta Gorenje, Premogovnik, s tem se ukvarjajo ĹĄe v Termah TopolĹĄica. Pred 3 leti smo imeli 230 megavatov prikljuÄ?ne moÄ?i, zdaj govorimo o pribliĹžno 216 megavatih. Stanje ĹĄe ni kritiÄ?no.

kadrih ni veÄ?. Danes nas je 176, pred petimi leti nas je bilo 210.

Pri tem smo prevzeli v upravljanje ĹĄe modre cone in parkirne hiĹĄe. Zakonodaja nas sili v poveÄ?anje obsega dela, a za zdaj sistem obvladujemo.ÂŤ Da bi lahko uporabnikom komunalnih storitev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ĹĄe naprej zagotavljaZa zagotavljanje kakovostne li kakovostno oskroskrbe po sprejemljivih bo po sprejemljivih cenah tudi v prihodnje cenah, razmiĹĄljajo o morebitnih norazmiĹĄljajo o morebitnih vih dejavnostih. Ĺ e novih dejavnostih. vedno je zanimiva ustanovitev lastne Odkar ni teĹžav z dobaviteljem polnilnice vode ali opravljanje toplotne energije, je manjĹĄi tudi katere od skupnih sluĹžb za obÄ?iinteres za alternativne reĹĄitve,ÂŤ ne ustanoviteljice, kot je upravljaje ĹĄe dodal MiklavĹžina. nje obÄ?inskih stanovanj.

â?ą

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 3. decembra – ÂťV letoĹĄnjih prvih desetih mesecih smo poslovali pozitivno in kazalci kaĹžejo, da bomo leto 2019 konÄ?ali s pozitivno niÄ?lo. PriÄ?akujemo dobrih 26 milijonov evrov prihodkov. Za zdaj ostaja nepokrita izguba iz leta 2018 v viĹĄini 385 tisoÄ? evrov. Pokriti jo Ĺželimo z morebitnim pozitivnim poslovanjem v prihodnjih letih oziroma z naknadnim vplaÄ?ilom druĹžbenikov – obÄ?in, ustanoviteljic podjetja. Kljub primanjkljaju druĹžba posluje stabilno, poravnane imamo vse obveznosti,ÂŤ je na sreÄ?anju z novinarji povedal o poslovanju Komunalnega podjetja Velenje v tem letu njegov direktor mag. GaĹĄper Ĺ karja.

19. decembra 2019

Notranjih rezerv ni veÄ?

đ&#x;”˛

Na spremenjene razmere se – pojasnjuje GaĹĄper Ĺ karja – v Pogajanja s TeĹĄem o ceni ÂťZakonodaja nas sili v poveÄ?anje obsega dela, a za zdaj sistem obvladujemo,ÂŤ je na sreÄ?anju z novinarji podjetju prilagajajo z racionalizacijo poslovanja, stalnim nadtoplotne energije za prihopovedalo vodstvo podjetja. zorom stroĹĄkov, zmanjĹĄevanjem dnje leto so v sklepni fazi, rekel bi, da se pozna. Po 10 letih toplotnih in vodnih izgub, podogovor naj bi bil znan na 385 tisoÄ? evrov izgube iz leta 2018 Ĺželijo pokriti se navadiĹĄ. VeÄ? tisoÄ? evrov pa je veÄ?anjem storitev na trgu ter s zaÄ?etku prihodnjega leta. z morebitnim pozitivnim poslovanjem v Nujno zadrĹžati nakupno Ĺže kakĹĄna naloĹžba. Za kakrĹĄneko- ĹĄtevilom zaposlenih. ÂťRezerv pri prihodnjih letih oziroma z naknadnim vplaÄ?ilom li prihranke bodo vlaganja v priceno toplotne energije Med odprtimi vpraĹĄanji je eno hodnje potrebna.ÂŤ Tudi za prihodruĹžbenikov – obÄ?in, ustanoviteljic podjetij. najteĹžjih nakupna cena toplotne dnje leto na komunali naÄ?rtujejo energije. ÂťCilj je seveda zniĹževaplaÄ?ilo razlike do viĹĄje nakupne nje, a je nujno, da ceno vsaj za- tudi brezplaÄ?nih tovrstnih kupo- iz najemnine za komunalno in- cene toplotne energije. drĹžimo. Trenutno ta znaĹĄa 21,16 nov za toploto vse manj na voljo.ÂŤ frastrukturo namenja podjetje Poleg padca prodaje koliÄ?in evra za megavatno uro. Pogajanja Po zagotovilih vodje poslovne zanje 1,6 milijona evrov. Poleg pitne vode beleĹžijo ĹĄe padaOĹĄkodovani obrtniki, ki so vplaÄ?evali v Sklad obrtnikov in podjetnis TeĹĄem o ceni toploenote Energetika Er- cene toplote subvennje porabe toplote kov (SOP), so se odloÄ?ili za kolektivno toĹžbo, saj je sklad maja letos tne energije za prihovina MiklavĹžina se cionira obÄ?anom ĹĄe pri uporabnikih in napovedal zniĹžanje poklicnih pokojnin za 30,4 odstotka. Ta trenutek Za Pri kadrih 99 % prebivalcev ob- plaÄ?ilo grobnih mest dnje leto so v sklepni subvencije zmanjĹĄevanje pri- je k toĹžbi pristopilo Ĺže 500 obrtnikov, rok za pristop h kolektivni toĹžbi fazi, dogovor naj bi Ä?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj in omreĹžnino pitne pa je zaradi velikega zanimanja podaljĹĄan do konca leta. Spomnimo ni veÄ?

1,6 milijona kljuÄ?ne moÄ?i. Najbil znan na zaÄ?etku ogreva s sistemom vode. Na vpraĹĄanje, veÄ?ji odjemalci to– med oĹĄkodovanci so tudi takĹĄni, ki so v sklad SOP vplaÄ?ali veÄ? kot rezerv. evrov. prihodnjega leta. Naj daljinskega ogrevanja. koliko to vpliva na plotne energije so 80 tisoÄ? evrov, sedaj pa jim je ta Ĺže tako nizke pokojnine zniĹžal za veÄ? pa ob tem poudarim, Razlog za to, da ti ne poslovanje komunase zaradi izpadov v kot 30 odstotkov. To je za obrtnike in podjetnike nedopustno, da je da nam niso v korist viĹĄje cene obÄ?utijo podraĹžitev, so subvencije le, je MiklavĹžina dejal: ÂťSubven- TeĹĄu v preteklih letih odloÄ?ili za legitimnost sklepa o zniĹžanju pokojnin vpraĹĄljiva, pa meni tudi Odveđ&#x;”˛ mz emisijskih kuponov, poleg tega je cen. Od sedmih milijonov evrov cije so ĹĄele prvo in drugo leto in energetske posodobitve, Âťzara- tniĹĄka druĹžba ÄŒeferin .

â?ą

â?ą

â?ą

Kolektivna toĹžba oĹĄkodovanih obrtnikov

Novo leto naj bo leto upov in priÄ?akovanj, Andrejc d.o.o.

novosti in sprememb,

TopolĹĄica 199B, 3325 Ĺ oĹĄtanj 05 909 75 73

velikih dogodkov in novih zaÄ?etkov!

www.andrejc.si

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

19. decembra 2019

Bo dvig minimalne plaÄ?e ogrozil podjetja?

Vpliv bistveno spremenjene strukture minimalne plaÄ?e in hkrati njen dvig se bo najbolj poznal v podjetjih z niĹžjo dodano vrednostjo in niĹžjimi plaÄ?ami – Preverili smo, kako so se na te spremembe pripravili v podjetjih Skaza in Veplas Velenje ter BSH HiĹĄni aparati Nazarje Tatjana PodgorĹĄek

Najbolj na udaru ‌

Mag. Franci Kotnik direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice (SĹ GZ), nam je o spremembi definicije minimalne plaÄ?e in njenega dviga med drugim dejal, da bodo po statistiÄ?nih podatkih posledice tega najbolj Ä?utile dejavnosti, v katerih ustvarjajo niĹžjo dodano vrednost in kjer prejemajo delavci niĹžje plaÄ?e. ÂťV katerih podjetjih toÄ?no se bodo sreÄ?evali z veÄ?jimi teĹžavami, je teĹžko reÄ?i, ker se ta tudi znotraj posamezne panoge med sabo zelo razlikujejo. Zagotovo pa se bo to odrazilo v doloÄ?enem delu gospodarstva tudi v regiji SaĹĄa, kjer prevladujejo predelovalne dejavnosti. Upamo, da so se podjetja na spremembe pravoÄ?asno pripravila, da jih ne bodo preveÄ? presenetile.ÂŤ IzraÄ?unov, kaj konkretno bodo omenjene novosti pomenile za tukajĹĄnje gospodarstvo, na SĹ GZ nimajo, ker jih je teĹžko izdelati, odgovarja Kotnik. Je pa znano, da je v drĹžavi v podjetjih z manj kot 20.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega zaposlenih pribliĹžno 70 tisoÄ? ljudi. ÂťMorebitne posledice bodo odvisne tudi od stanja v makroekonomskem okolju. ÄŒe se bo ohlajanje povpraĹĄevanja, zlasti v predelovalni industriji, prihodnje leto tako nadaljevalo, kot se je zaÄ?elo, potem bo poloĹžaj v

podjetjih bistveno teĹžji, kot je v tem trenutku.ÂŤ Po mnenju gospodarstva in gospodarske zbornice, ĹĄe pojasnjuje Kotnik, se spremembe minimalne plaÄ?e v drĹžavi dogajajo prehitro. ÂťSlovenija je Ĺže v tem trenutku na prvem mestu v EU po razmerju med viĹĄino minimalne in povpreÄ?ne plaÄ?e, kar pomeni, da rast minimalnih plaÄ? prehiteva produktivnost. DrĹžava bi si morala prizadevati najprej za njeno poveÄ?anje in vzporedno za viĹĄje plaÄ?e, predvsem povpreÄ?ne.

Ta se je v zadnjih 10 letih poveÄ?ala za dobrih 11 %, minimalna plaÄ?a pa v istem Ä?asu za veÄ? kot 40 %. V marsikaterem podjetju se bo verjetno zaradi dviga minimalne plaÄ?e podrla interna lestvica nagrajevanja. Morali bodo vzpostaviti nov sistem, da bodo lahko zagotovili motiviranost ti-

Od 1. januarja velja Zakon o minimalni plaÄ?i, ki doloÄ?a, da se ta s sedanjih 667 evrov neto zviĹĄuje na 700 evrov neto, poleg tega bodo na isti datum (1.

1. 2020) iz minimalne plaÄ?e izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspeĹĄnost ter za teĹžje razmere dela).

Za izraÄ?un minimalne plaÄ?e se bo uporabljala formula, po kateri mora najniĹžji prejemek za polni delovni Ä?as za 20 odstotkov presegati izraÄ?unane minimalne Ĺživljenjske stroĹĄke. Z amandmajem je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plaÄ?e, in sicer ta ne sme biti viĹĄja od 140 odstotkov minimalnih Ĺživljenjskih stroĹĄkov.

Minimalna bruto plaÄ?a tako znaĹĄa od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 evra bruto.

V podjetjih pravijo:

Preverili smo, kako so se na omenjene spremembe pripravili v treh podjetjih v regiji SaĹĄa.

Podjetje Skaza Velenje: dvignili bodo osnovne plaÄ?e

ÂťGlede na to, da definicija osnovne plaÄ?e izvzema vse dodatke in variabilni del plaÄ?e, nastane nekaj izzivov v vzpostavljenem sistemu nagrajevanja v niĹžjih plaÄ?nih razredih. StroĹĄek dela predstavlja 20 % prihodkov podjetja, kar pomeni, da bo prilagajanje vseh plaÄ?nih razredov navzgor pomenilo ogromen finanÄ?ni zalogaj.

Izvoz predstavlja 95 % poslovanja. ViĹĄjih stroĹĄkov dela ne moremo prevaliti na kupce, saj ti ne sprejemajo razlogov za dvig cen, in tako viĹĄji stroĹĄki dela povzroÄ?ajo nekonkurenÄ?nost podjetja v primerjavi s tujimi podjetji iz regije, kjer prevladujejo niĹžji stroĹĄki dela. Zadevo bomo reĹĄevali tako, da bomo v niĹžjih plaÄ?ilnih razredih pregledali in po potrebi prilagodili sistem nagrajevanja ter dvignili osnovne plaÄ?e. Na sreÄ?o zaradi viĹĄjih povpreÄ?nih plaÄ? v regiji v naĹĄem podjetju ni veliko zaposlenih, ki tudi po novi definiciji ne bodo dosegli minimalne plaÄ?e. Prav tako si bomo prizadevali za ohranitev stimulativnega dela,ÂŤ so nam sporoÄ?ili iz podjetja Skaza.

BSH HiĹĄni aparati Nazarje: delno bodo prilagodili plaÄ?ni sistem

Toni PloĹĄtajner iz kadrovske sluĹžbe podjetja pravi, da se na bistveno spremembo strukture minimalne plaÄ?e in na njen dvig pripravljajo Ĺže dlje Ä?asa. Skupaj s socialnimi partnerji v podjetju jim je uspelo najti sprejemljivo reĹĄitev za zaposlene in tudi za poslovanje podjetja. ÂťV okviru te reĹĄitve bomo delno prilagodili plaÄ?ni sistem in se s tem izogni-

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) delavce pozivajo, naj bodo pozorni na decembrsko in januarsko dogajanje v podjetjih ter februarsko plaÄ?ilno listo za januarsko plaÄ?o. ÂťVsakdo naj preveri, ali je najniĹžja izplaÄ?ana plaÄ?a res minimalna plaÄ?a in ali so iz nje izvzeti vsi dodatki,ÂŤ je pozvala delavce predsednica ZSSS Lidija JerkiÄ?. Poudarila je ĹĄe, da pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti doloÄ?ene slabĹĄe kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. Dodala je ĹĄe, naj delavci na ravni podjetij ne pristajajo na niĹžanje razliÄ?nih dodatkov in njihovo vkljuÄ?itev v osnovno plaÄ?o. Pozorni naj bodo tudi na dodatke iz posebnih obremenitev pri delu ter neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela ter s tem vkljuÄ?eni v osnovno plaÄ?o delavcev.

GOSPODARSKE novice Od novega leta minimalna plaÄ?a 700 evrov

stih zaposlenih, ki sicer ne sodijo med prejemnike minimalne plaÄ?e, so pa zelo blizu,ÂŤ je ĹĄe menil Franci Kotnik.

Ĺ˝elje po ekoloĹĄko prijaznejĹĄi druĹžbi Podnebna konferenca v Madridu odstira Ĺželjo po ekoloĹĄko prijaznejĹĄi druĹžbi, a tudi velike razlike med drĹžavami, ki si odloÄ?nejĹĄe ukrepe na tem podroÄ?ju lahko privoĹĄÄ?ijo, in tistimi, katerih gospodarska rast je moÄ?no odvisna od uporabe premoga.

Slovenija v podnebni politiki sodi med ambicioznejĹĄe drĹžave, a bo treba doma ĹĄe veliko narediti, ugotavlja premier Marjan Ĺ arec. ÂťBrez zaprtja TeĹĄ 6, ki nam daje 25 odstotkov energije, ne bo mogoÄ?e doseÄ?i ogljiÄ?ne nevtralnosti, to pa bo veliko stalo.ÂŤ

V prvih treh mesecih ne bo veliko zaposlovanja Raziskava napovedi zaposlovanja ManpowerGroup, ki je v anketo vkljuÄ?ila 620 delodajalcev,

razkriva, da slovenski delodajalci v prvih treh mesecih leta 2020 ne bodo mnoĹžiÄ?no zaposlovali.

Napoved zaposlovanja znaĹĄa sedem odstotkov in je najĹĄibkejĹĄa v zadnjih treh letih. Napovedujejo, da bodo zaposlitvene moĹžnosti manjĹĄe kot lani v vseh slovenskih regijah. Zaposlovanje naj bi bilo sicer najmoÄ?nejĹĄe na severovzhodu vzhodu drĹžave, kjer je predvidena 13-odstotna rast. Za Slovenijo je to za prve tri mesece leta najĹĄibkejĹĄa napoved zaposlovanja v zadnjih dobrih treh letih.

Manj kohezijskih sredstev?

Predlog finskega predsedstva za evropski proraÄ?un v letih 2021– 2027 je za Slovenijo zelo slab, saj predvideva 28-odstoten upad kohezijskih sredstev. Predlog namreÄ? upoĹĄteva, da je Slovenija, ki je razdeljena na vzhodno in zahodno regijo, v zahodni regiji razvojno Ĺže presegla evropsko đ&#x;”˛ mz povpreÄ?je.

ter planirane rasti z obstojeÄ?imi kupci iz tujine,ÂŤ pojasnjuje Helena Ĺ umah ZaluberĹĄek, izvrĹĄna direktorica v Skupini Veplas.

Sogovornica priznava, da bo interno vpliv na obstojeÄ?a plaÄ?na razmerja izrazito destimulativen, saj ocenjujejo, da bodo delavci v veliki veÄ?ini primerov prejeli plaÄ?ilo v skladu s sistemom urav-

Minimalna plaÄ?a se bo z januarjem zviĹĄala na 940 evrov bruto, iz njene definicije pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, doloÄ?eni z zakonom in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, ter del plaÄ?e za delovno uspeĹĄnost in plaÄ?ilo za poslovno uspeĹĄnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Trenutno znaĹĄa minimalna meseÄ?na plaÄ?a za delo, opravljeno v polnem delovnem Ä?asu, 886,63 evra bruto. ne bomo niĹžali enkratnih letnih izplaÄ?il, kot sta regres za letni dopust in nagrada iz rezultatov poslovanja.ÂŤ

Skupina Veplas Velenje: ukrepi za obvladovanje stroťkov dela ‌

ÂťGlede na proizvodno dejavnost bodo spremembe vplivale na poslovanje druĹžb v Skupini Veplas. KljuÄ?en izziv predstavlja sprememba definicije in ne sprememba viĹĄine minimalne plaÄ?e.

Ta za nas ni sporna, saj te danes v skupini nihÄ?e ne prejema. Z viĹĄino stroĹĄka dela v Sloveniji Ĺže danes teĹžko konkuriramo na trgu ter v panogah, v katerih nastopamo, zaradi Ä?esar lahko priÄ?akujemo poveÄ?anje tveganja pri pridobivanju novih poslov

nilovke. ÂťNaĹĄe staliĹĄÄ?e je, da morajo delavci za svoje delo prejeti poĹĄteno plaÄ?ilo, vendar drĹžavni posegi v plaÄ?ne sisteme podjetij ne prinaĹĄajo za gospodarstvo niÄ?esar pozitivnega.ÂŤ Za ohranitev konkurenÄ?nosti, nadaljevanje zaÄ?rtane rasti in dosego strateĹĄkih ciljev podjetja so sprejeli ukrepe za obvladovanje stroĹĄkov dela in Âťpotenciramo variabilni del plaÄ?e, ki je vezan na delovno uspeĹĄnost posameznika ter podjetja. Vzporedno smo sprejeli ĹĄe odloÄ?itve, povezane z uvajanjem novih tehnologij, avtomatizacijo ter digitalizacijo proizvodnje, prenovo IT podpore ter pospeĹĄene aktivnosti na R&D podroÄ?ju,ÂŤ ĹĄe dodaja Helena Ĺ umah ZaluberĹĄek.

30 LET 1989-2019

Od 1. januarja prihodnje leto se bo minimalna plaÄ?a za delo, opravljeno v polnem delovnem Ä?asu, dvignila iz sedanjih 886,63 evra bruto na 940 evrov bruto.

Iz nje bodo izvzeti tudi dodatki za delovno uspeĹĄnost, delovno dobo in poslovno uspeĹĄnost.

Spremembe burijo tako sindikate kot gospodarstvo, vsi pa poudarjajo: za poĹĄteno delo poĹĄteno plaÄ?ilo.

li uravnilovki (enakim plaÄ?am v najniĹžjih plaÄ?ilnih skupinah), plaÄ?e vseh zaposlenih pa se bodo poveÄ?ale. Glede na to, da se nismo odloÄ?ili za prenos dodatkov in variabilnih delov plaÄ?e v osnovno plaÄ?o, bo to vsekakor pomenilo poveÄ?anje mase za plaÄ?e, ki pa je ĹĄe znotraj sprejemljivih okvirov. Prav tako zaradi tega

SREÄŒNO 2020 SKUPINA FORI

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 11. decembra Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je pri prouÄ?itvi slovenske toĹžbe proti HrvaĹĄki glede arbitraĹže presodil, da SodiĹĄÄ?e Evropske unije ni pristojno za obravnavo tovrstne toĹžbe.

HrvaĹĄka stran je bila oÄ?itno zadovoljna, naĹĄ zunanji minister Miro Cerar pa je dejal, da je treba poÄ?akati na dokonÄ?no odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a.

Generalni pravobranilec pravi, da SodiĹĄÄ?e EU ni pristojno za odloÄ?anje o arbitraĹži med Slovenijo in HrvaĹĄko.

Predsednik Borut Pahor je vodje poslanskih skupin, ki podpirajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu, pozval, naj januarja predlog dokonÄ?no uskladijo in zanj zaÄ?nejo zbirati podpise.

Izvedeli smo, da so v bliĹžini ĹĄpanskega mesta Malaga naĹĄli mrtvega 20-letnega Slovenca. MladeniÄ? je bil ubit z avtomatskim oroĹžjem, okoli trupla so naĹĄli veÄ? tulcev nabojev.

Po izboru revije Time je osebnost leta 2019 postala ĹĄvedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Kot so zapisali v reviji, je najstnica v kljuÄ?nem trenutku poslala v svet preprosto resnico, da ne moremo veÄ? Ĺživeti, kot da jutri nikoli ne pride.

V odzivu na proteste po drĹžavi je francoski premier Edouard Philippe naznanil pokojninsko reformo, ki bo po novem zadevala le Francoze, rojene leta 1975 in pozneje.

ÄŒetrtek, 12. decembra Nekdanja slovenska agentka v arbitraĹži o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko Simona Drenik Bavdek je na upravno sodiĹĄÄ?e vloĹžila toĹžbo proti DrĹžavnemu zboru, s katero zahteva umik poroÄ?ila Knovsa o prisluĹĄkovalni aferi, ki je obremenilo predvsem njo.

Vlada je sklenila, da obstaja interes Slovenije za sprejem Angelike Mlinar v drĹžavljanstvo.

Pomembna zmaga bo Johnsonu omogoÄ?ila laĹžjo izvedbo brexita.

V Veliki Britaniji so volili. Absolutno veÄ?ino v parlamentu so dobili konservativci dosedanjega premierja Borisa Johnsona. Laburisti so utrpeli hud poraz, zaradi Ä?esar je vodja Jeremy Corbyn napovedal odstop.

Vodja ĹĄpanskih socialistov Pedro Sanchez je sprejel mandat za sestavo vlade, Ä?eprav je bilo jasno, da

Petek, 13. decembra Izvedeli smo, da se je na poziv predsednika republike za zbiranje kandidatur za predsednika Komisije za prepreÄ?evanje korupcije odzvalo osem kandidatov in ena kandidatka.

Levica je na vlado naslovila pobudo, naj v prihodnjih razpravah na ravni Evropske unije aktivno zagovarja priznanje Palestine.

Ekonomsko-socialni svet ni dosegel soglasja o predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, po kateri bi zaposleni dobili pravico do dodatnega dne plaÄ?anega dopusta za spremstvo prvoĹĄolca na prvi ĹĄolski dan.

Delodajalci menijo, da dodaten dan plaÄ?anega dopusta za spremstvo otroka v ĹĄolo na prvi ĹĄolski dan ni potreben.

HrvaĹĄki parlament je sprejel sveĹženj zakonov, s katerimi so med drugim poostrili kazni za nasilje v druĹžini, spolni odnos brez soglasja izenaÄ?ili s posilstvom ter zaĹĄÄ?itili uÄ?itelje, socialne delavce in novinarje.

Urad ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice je izrazil zaskrbljenost, da je novi indijski zakon o drĹžavljanstvu, ki bo omogoÄ?il drĹžavljanstvo pripadnikom ĹĄestih verskih manjĹĄin, ne pa tudi muslimanom, diskriminatoren po naravi.

AmeriĹĄki mediji so poroÄ?ali, da naj bi se predsednik ZDA Donald Trump strinjal z vsebino t. i. mini trgovinskega dogovora s Kitajsko.

Pravosodni odbor predstavniĹĄkega doma ameriĹĄkega kongresa je odobril dve obtoĹžnici v postopku odpoklica predsednika Donalda Trumpa in s tem odprl vrata glasovanju v predstavniĹĄkem domu.

Sobota, 14. decembra Na uradnem enodnevnem obisku v Sloveniji se je mudil kitajski zunanji minister Vang Ji. Sprejel ga je slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je z njim govoril o dvostranskih odnosih, sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko ter o pobudi 17+1.

V KoÄ?evski Reki je potekala slovesnosti ob obletnici prvega postroja enote teritorialne obrambe. UdeleĹžili so se je ĹĄtevilni pomembni akterji

SreÄ?no in zdravo novo leto 2020!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

19. decembra 2019

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

kljub dogovoru z leviÄ?arskim Podemosom v parlamentu nima zagotovljene veÄ?ine.

SodiĹĄÄ?e v Rimu je odloÄ?ilo, da mora Facebook znova aktivirati stran italijanske neofaĹĄistiÄ?ne stranke CasaPound in plaÄ?ati odĹĄkodnino za Ä?as, ko je bila stran blokirana.

Francija je napovedala, da bo GrÄ?iji pri spopadanju s prebeĹžniĹĄko krizo pomagala s sprejemom 400 prosilcev za azil.

DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije

gnati tisoÄ?e protestnikov proti novemu zakonu o drĹžavljanstvu.

Ponedeljek, 16. decembra Slovenijo je obiskal kitajski zunanji minister. osamosvojitvenih procesov, ki so ob priloĹžnosti poudarili, da je ĹĄlo za prelomen dogodek v prizadevanjih za svojo drĹžavo.

Severna Koreja je sporoÄ?ila, da je svoj nedavni preizkus obrambne tehnologije izvedla zaradi morebitnih jedrskih groĹženj ZDA, ki jih je ob tem opozorila, naj se vzdrĹžijo provokacij, Ä?e Ĺželijo praznovati mirno novo leto.

Sudansko sodiĹĄÄ?e je nekdanjega predsednika Omarja Al BaĹĄirja, ki je vladal skoraj 30 let, zaradi korupcije obsodilo na dveletno zaporno kazen, ki jo bo prestajal v centru za rehabilitacijo oziroma prevzgojo.

Na podnebni konferenci v Madridu so ugotavljali, da ne morejo doseÄ?i dogovora o uveljavitvi pariĹĄkega sporazuma iz leta 2015. Poznavalci so ob tem opozorili, da se kaj takega ĹĄe ni zgodilo, odkar so se leta 1991 zaÄ?ela podnebna pogajanja.

Oglasil se je zmagovalec predÄ?asnih volitev v britanski parlament Boris Johnson. ÂťDokonÄ?ali bomo brexit,ÂŤ je dejal in napovedal, da bodo poslanci o izstopu iz EU glasovali ĹĄe pred boĹžiÄ?em.

Nedelja, 15. decembra DomaÄ?i minister za okolje in prostor Simon Zajc se je odzval na zakljuÄ?ek podnebne konference ZN v Madridu. Dejal je, da gre za priÄ?akovano razoÄ?aranje.

Z domaÄ?im politiÄ?nim vodstvom se je pogovarjal evropski komisar Janez LenarÄ?iÄ?. Zavzel se je predvsem za uresniÄ?evanje zelenega dogovora, ki ga je teden prej predstavila Evropska komisija.

Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je v drĹžavni zbor vloĹžil predlog za imenovanje Angelike Mlinar za novo ministrico za razvoj, strateĹĄke projekte in kohezijo.

Poslanci so sicer ta dan zastavljali vpraĹĄanja ministrom in premierju Marjanu Ĺ arcu. Ta je med drugim pojasnjeval nedejavnosti vlade pri spopadanju s podnebno krizo, zaposlovanja na Sovi in stanja v zdravstvu.

V Evropski uniji je zaÄ?ela veljati direktiva, ki ĹžviĹžgaÄ?em zagotavlja visoko raven zaĹĄÄ?ite.

Zaradi stavke so v Franciji nastajali veÄ? kot 600 kilometrov dolgi zastoji.

Britanski premier Boris Johnson je napovedal, da bo predlog zakona, s katerim bi uzakonili izstopni sporazum z Evropsko unijo, v parlament vloĹžil v petek.

Predsednik Romunije Klaus Iohannis je ob 30. obletnici zaÄ?etka protestov, ki so leta 1989 zruĹĄili komunistiÄ?ni reĹžim Nicolaeja Ceausesca, med nagovorom parlamenta poudaril, da mora pravosodje odkriti resnico o takratnih dogodkih.

Torek, 17. decembra Podnebna konferenca v Madridu se je konÄ?ala brez dogovora o uveljavitvi pariĹĄkega podnebnega sporazuma.

Po sklenitvi prve faze trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko so ZDA umaknile napovedano dodatno zviĹĄanje carin na kitajsko blago, kar je storil tudi Peking.

NemÄ?ija je sporoÄ?ila, da vabi kvalificirane delavce tudi iz drĹžav zunaj Evropske unije, predvsem iz Mehike in Azije, da bi prepreÄ?ila selitev podjetij zaradi pomanjkanja tovrstne delovne sile.

BeneĹĄki Ĺžupan Luigi Brugnaro je od vlade v Rimu zahteval, naj v prihodnjih desetih letih zagotovi 1,5 milijarde evrov sredstev za ohranitev mesta in zaĹĄÄ?ito pred poplavami.

Indijska policija je v New Delhiju skuĹĄala s solzivcem in palicami raz-

DomaÄ?i ĹĄportni novinarji so razglasili najboljĹĄe ĹĄportnike minulega leta.

To so postali Janja Garnbret, PrimoĹž RogliÄ? in ekipa odbojkarjev.

Kandidatka za ministrico brez resorja, pristojna za razvoj in kohezijsko politiko, Angelika Mlinar po veÄ?urnem zasliĹĄanju ni prepriÄ?ala Ä?lanov parlamentarnih odborov za EU in gospodarstvo in tako ni dobila njihove podpore.

Angelika Mlinar ni dobila podpore matiÄ?nih odborov DrĹžavnega zbora.

Poslanci v Evropskem parlamentu so razpravljali o stanju vladavine prava na Malti po novih razkritjih, povezanih s preiskavo umora novinarke Daphne Caruana Galizia pred dvema letoma. Poudarili so, da mora biti preiskava umora neodvisna in pripeljati do ustreznih sklepov.

V Avstriji je v veljavo stopil zakon, ki doloÄ?a, da tam ĹživeÄ?i tujci zaradi slabĹĄega znanja nemĹĄkega ali angleĹĄkega jezika ne bodo veÄ? prejemali niĹžje socialne pomoÄ?i od drugih, prav tako se druĹžinam z veÄ? otroki ne bo zniĹžal otroĹĄki dodatek.

Pozornost je pritegnil estonski notranji minister, ki se je norÄ?eval iz nove finske premierke Sanne Marin.

Podvomil je o njeni usposobljenosti za tako visok poloĹžaj in jo oznaÄ?il za ÂťprodajalkoÂŤ.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je odpravil papeĹĄko tajnost pri spolnih zlorabah otrok, ki so jih zagreĹĄili duhovniki, s Ä?imer je omogoÄ?il, da bo Cerkev podatke o spolnih zlorabah posredovala civilnim oblastem.

ÂťSocializem je preteklostÂŤ Nekaj navdihujoÄ?e ironiÄ?nega je v stavku, ki ga je prejĹĄnji teden izrekel direktor Gorenja dr. Lan Lin. ÄŒlovek, ki ga je Hisense, kitajska multinacionalka, z letnim prihodkom v viĹĄini 35 milijard dolarjev, poslala v Velenje, ima s svojo opazko o socializmu prav. Socializma v teh krajih ni Ĺže desetletja, pa ĹĄe takrat, ko je bil, je poskuĹĄal prevzemati trĹžno podobo.

O vsem tem sem Ĺže pred leti pogovarjal s filozofom dr. Darkom Suvinom, zasluĹžnim profesorjem in Ä?lanom Kanadske akademije znanosti in umetnosti. Suvin je prepriÄ?ljivo dokazoval, da se je v nekem trenutku jugoslovanska komunistiÄ?na elita raje kot za resniÄ?Jure TrampuĹĄ no plebejsko demokracijo, samoupravljanje, odloÄ?ila za socializem s trĹžnim obrazom. V Kardeljevem Ä?asu se je socializem kapitaliziral tudi zato, ker je vladajoÄ?im politiÄ?nim elitam omogoÄ?il preĹživetje, vse skupaj pa se je vleklo do bridkega konca drĹžave in njenega sistema. To, kar je bilo nekoÄ? v Jugoslaviji, ni bil pravi socializem. Kot v vseh politiÄ?nih sistemih sta bili moÄ? in oblast v rokah partitokracija, profesionalnih politikov, ki so Ĺživeli od delavskih rent.

S tega staliĹĄÄ?a je ÂťsocializemÂŤ, sicer kitajsko-kapitalistiÄ?ne vrste, doma tudi v krajih, iz katerih prihaja Lan Lin. Naj se znova zateÄ?em k Suvinu. Med pogovorom mi je dejal tudi, da se je ÂťvladajoÄ?i razred v zadnjem stoletju nauÄ?il, da delavci ne smejo priti v stik z revolucionarnimi idejami. Saj veste, kako na Kitajskem proizvajajo Ä?ipe za raÄ?unalnike: delavke so zaprte v tovarne, Ĺživijo v toÄ?no doloÄ?enih naseljih, vse, kar imajo, je to, da se enkrat ali dvakrat na leto odpeljejo tisoÄ? kilometrov stran na kmetijo, kjer Ĺživijo njihovi starĹĄi. Delavci so odrezani od politiÄ?nih idej in moĹžnosti udejstvovanja.ÂŤ To ohranja elito na oblasti.

Hisense je podjetje, ki je nastalo ĹĄe v Ä?asu Mao Cetunga, najprej so po diktatu drĹžave proizvajali rdeÄ?e radijske sprejemnike, potem televizorje, raÄ?unalniĹĄko Ä?ipovje, mobilne telefone, prenosne raÄ?unalnike, komponente za telekomunikacijo in podatkovno industrijo.

Na Kitajskem se brez odloÄ?itve komunistiÄ?ne partije ne zgodi niÄ?.

Hisense je v neposredni lasti drĹžave, Kitajska moÄ? svojega gospodarstva izkoriĹĄÄ?a za ĹĄirjenje politiÄ?nega in ideoloĹĄkega vpliva.

Zelo premiĹĄljeni so pri tem. Ko se je malo po letu 1970 Henry Kissinger pogovarjal z Zhoukjem Enlaijem, tedanjim predsednikom kitajske vlade, mu je ta na vpraĹĄaje, kaj na Kitajskem menijo o francoski revoluciji, mirno odgovoril, da je za resno oceno minilo premalo Ä?asa. Ta zgodba je bila veÄ?krat citirana, dokler ni postalo jasno, da pogovor vseeno ni tekel o francoski revoluciji, temveÄ? o ĹĄtudentskih nemirih leta 1968 v Parizu. Prava letnica se je izgubila v prevodu. Kljub temu pa prigoda o diplomatskem pogovoru razkriva kitajsko zadrĹžanost na eni in zahodni pogled na kitajsko kulturo na drugi strani.

Vrnimo se na zaÄ?etek: kaj je Lan Lin sploh misli s tem, ko je govoril, da je konec socializma? Govoril je o dobiÄ?ku, produktivnosti, o tem, da Gorenje prinaĹĄa preveÄ? izgube in premalo denarja, govoril je o tem, da je osnovni namen podjetja maksimizirati denarni tok in poveÄ?evati dobiÄ?ek. Kaj takega v socializmu ni mogoÄ?e.

Pri tem ima Lan Li prav; izvorna, evangelijska ideja socializma (ali bolje komunizma), ki se je kasneje sprevrgel v nekaj drugega, je bila v tem, da zmanjĹĄa neenakosti, da razbije svet kriviÄ?nosti. Cilji kapitalizma so drugaÄ?ni, kapitalizem je sistem izkoriĹĄÄ?anja in blagovne produkcije. Ideja, da je kapitalizem nujno povezan z demokracijo in svobodo, je napaÄ?na. Kapitalizem bi se, kot pravi filozof dr. Mladen Dolar, takoj, Ä?e bi se le dalo, Ä?e bi bilo to ekonomsko vzdrĹžno, odrekel navlaki demokracije in Ä?lovekovih pravic. Kako je pri tem uspeĹĄen, lahko vidimo v drĹžavi, iz katere prihaja spoĹĄtovani gospod Lan Lin. Je torej socializem preteklost? Pravzaprav ni, ker nikoli ni obstajal. Je pa socializem ali kakĹĄen boljĹĄi ekonomski druĹžbeni sistem veÄ?je enakopravnosti in vzdrĹžnega razvoja nujen za prihodnost. V nasprotnem primeru se bomo skuhali, Ä?e nas Ĺže prej iz tega sveta ne bodo odnesli druĹžbeni pretresi in kataklizme. đ&#x;”˛

PlaÄ?ila v evrih po novem cenejĹĄa povsod po EU PlaÄ?ila v evrih so po novem cenejĹĄa po vsej EU, torej tudi v drĹžavah, ki (ĹĄe) niso prevzele skupne valute, pretvorbe valut ob plaÄ?ilih s karticami in denarnih nakazilih od doma pa so poleg tega popolnoma pregledne. Doslej so notranja plaÄ?ila v evrih iz neevrskih Ä?lanic EU namreÄ? ponekod stala tudi do 20 evrov. S spremembo uredbe o Ä?ezmejnih plaÄ?ilih pa so se izenaÄ?ili stroĹĄki plaÄ?ilnega prometa med bankami znotraj evrskega obmoÄ?ja in tistimi zunaj njega. Provizije za Ä?ezmejna plaÄ?ila v evrih bodo tako zelo nizke oziroma jih sploh ne bo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 7

7

ZDRAVSTVO

19. decembra 2019

NihÄ?e noÄ?e voditi internega oddelka

Esova nepreklicno odstopila kot direktorica

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec bo letos poslovala uravnoteĹženo – Bodo na urgentnem centru sprejemali le bolnike, za katere imajo specialiste, vse druge bodo zavraÄ?ali?

Darja Es bo naloge direktorice javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje opravljala do konca leta – V Civilni iniciativi za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov priÄ?akujejo imenovanje kriznega menedĹžerja

Tatjana PodgorĹĄek

Slovenj Gradec, 13. decembra – V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec predvidevajo za leto 2019 uravnoteĹženo poslovanje, kar pomeni naÄ?rtovanih blizu 48 milijonov evrov prihodkov in toliko tudi odhodkov. A rdeÄ?im ĹĄtevilkam se bodo izognili le, Ä?e ne bodo ob 590.000 evrov sanacijskih sredstev iz leta 2017, kolikor bi jih v drĹžavni proraÄ?un morali vrniti glede na odloÄ?bo urada za nadzor proraÄ?una. BolniĹĄnica se je na odloÄ?bo urada pritoĹžila, saj meni, da je pri porabi sredstev ravnala v skladu z navodili. RazmiĹĄljajo pa tudi o toĹžbi proti drĹžavi.

oddelek – najveÄ?ji oddelek v bolniĹĄnici s 150 zaposlenimi in 7 milijonov evrov prometa. NihÄ?e ga ne Ĺželi voditi, pravi Lavre. Dosedanji vrĹĄilec dolĹžnosti mandata ni Ĺželel podaljĹĄati, zato sta zaÄ?asno prevzela njegovo vodenje Lavre in strokovna direktorica Jana Makuc. Kandidata tako iĹĄÄ?ejo Ĺže s Ä?etrtim razpisom in upajo, da bodo tokrat zapolnili prosto delovno mesto. Lavre zagotavlja, da je

DrĹžava naknadno doloÄ?ila preseÄ?ni datum

zdravstvenimi domovi in Zdravstveno reĹĄevalnim centrom KoroĹĄka, izvemo iz medijev.ÂŤ Po njegovem mnenju bi moral urgentni center postati urgentni center za celotno KoroĹĄko, Zdravstveno reĹĄevalni center KoroĹĄke pa bi moral biti njegov sestavni del. Urgentni center ĹĄe vedno ne deluje tako, kot je bilo zamiĹĄljeno, dodaja Makucova. To pomeni eno vstopno mesto s tremi delujoÄ?imi ambulantami z ustrezno usposobljenimi zdravniki – zdravniki urgentne medicine. Nimajo jih niti na primarni ravni, prav tako ne v bolniĹĄnici. DeloviĹĄÄ?a v urgentnem centru tako ĹĄe vedno pokrivajo internisti in kirurgi, v urgentni center pa med drugim prihajajo tudi psihiatriÄ?ni bolniki, bolniki z dermatoloĹĄkimi teĹžavami in podobno. ÂťÄŒe ne pride do dogovora o organizaciji dela v urgentnem centru, bomo prisiljeni poseÄ?i po ukrepu po vzoru izolske bolniĹĄnice: sprejemali bomo le bolnike, za katere imamo specialiste, vse druge bomo zavraÄ?ali.ÂŤ

ÂťOd 5,2 milijona evrov, ki smo jih dobili za pokrivanje izgube Projekt ÂťrobotiÂŤ pred dvema letoma, bi morali vrodvisen od niti omenjenih 590.0000 evrov sploĹĄnega zato, ker smo jih porabili po predogovora teku roka. Tega je doloÄ?ila drĹžava V bolniĹĄnici so pred Ä?aZaradi teĹžav z iskanjem predstojnika sta zaÄ?asno prevzela naknadno,ÂŤ je pojasnil direktor som napovedali uvedbo vodenje internega oddelka Janez Lavre in Jana Makuc. bolniĹĄnice Janez Lavre in nadarobotov, ki bodo razbreljeval: ÂťMinistrstvi za zdravje in finan- oddelek v dobri kondiciji, dosedanji v. menili zaposlene in zmanjĹĄali moĹžnost ce sta se letos poleti dogovorili, da je d. je uvedel ĹĄtevilne novosti, stabiliziral bolniĹĄniÄ?nih okuĹžb. Ali in kdaj se bodo preseÄ?ni datum za plaÄ?ilo terjatev 30. stanje na oddelku, ki se ponaĹĄa z zelo lotili izvedbe projekta Avtonomen trannovember in ne 31. december 2017.ÂŤ dobrim strokovnim delom. Po njegovih sportni sistem za bolniĹĄnice, bo znano Po njegovih navedbah so v podobnem navedbah so razlogi za dosedanje ne- po sprejetju sploĹĄnega dogovora za leto poloĹžaju ĹĄe nekatere bolniĹĄnice, med uspeĹĄno iskanje kandidata kadrovske 2020, v katerem bodo finanÄ?na sredstva drugimi celjska in BolniĹĄnica TopolĹĄica. narave. Primanjkuje specialistov in spe- opredeljena, in tudi od moĹžnosti pridoÂťVrnitev denarja bi bil za naĹĄo bolniĹĄni- cializantov. Del krivde pa je treba pripi- bitve evropskega denarja. OdloÄ?itev naj co hud likvidnostni udarec.ÂŤ sati tudi delovnim obveznostim v urgen- bi bila znana v pribliĹžno naslednjih dveh tnem centru zaradi neurejenih razmer mesecih. Robote naj bi uvedli najprej v Predstojnika internega na primarni ravni. Ustanovitelja so na novi stavbi C, vozili pa bi zdravila iz boloddelka iĹĄÄ?ejo s Ä?etrtim to opozarjali ves Ä?as. ÂťEdino, kar se je niĹĄniÄ?ne lekarne na oddelke, kasneje pa razpisom zgodilo v tem Ä?asu, je, da so nas izklju- tudi obroke hrane iz kuhinje. Vrednost A omenjeno ĹĄe zdaleÄ? ni edina skrb, s Ä?ili iz vseh pogovorov. Vse, kar vemo, projekta ocenjujejo na 379 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛ katero se sreÄ?ujejo v koroĹĄki bolniĹĄnici. kakĹĄni pogovori potekajo na primerĹ˝e dve leti je brez predstojnika interni ni ravni med ministrstvom za zdravje,

Tatjana PodgorĹĄek

dveh zdravnic iz BiH in Ĺžupanu ObÄ?ine Nazarje za vse napore, ki sva jih skupaj Nazarje – Direktorica javnega zavo- vloĹžila po prvem maju za zagotavljanje da Zgornjesavinjski zdravstveni dom nujne medicinske pomoÄ?i. NajveÄ?ja zaNazarje Darja Es je pred tednom dni hvala pa velja mojim sodelavcem, za nepreklicno odstopila s tega delovnega katerimi je teĹžko leto.ÂŤ mesta. Za odstop se je odloÄ?ila dva dni Na vpraĹĄanje, kam jo bo vodila pot po seji sveta ustanoviteljic, na kateri so po odstopu, je odgovorila, da v svoji Ĺžupani podali zahtevo svetu zavoda po pogodbi o zaposlitvi na mestu direktonjeni razreĹĄitvi. To je zanjo pomenilo ne- rice nima odpovednega roka, vendar je zaupnico in v takĹĄnih pogojih ni mogla zaradi postopkov, ki jih je treba izvesti veÄ? delati, je povedala. v svetu zavoda in sveta ÂťUpoĹĄtevala sem naustanoviteljic, ponudisvet Ĺžupanje ObÄ?ine la, da svoje delo opraReÄ?ica ob Savinji, da vlja najdlje do konca je najbolj elegantno, da leta. V javnem zavodu odstopim. Vse pritiske je bila Ĺže prej zaposlejavnosti sem navidena za nedoloÄ?en Ä?as. zno mirno prenaĹĄala, Je diplomirana mediob nezaupanju Ĺžupacinska sestra. Dodala nov pa se moje delo je ĹĄe, da bi bilo dobro, zakljuÄ?uje. Ob samozada vodenje zavoda prevestnem glasovanju Ĺžuvzame oseba, ki izhaja panov sem prepriÄ?ana, iz drugega okolja. da Ĺže imajo sposobneSicer pa je omenjeDarja Es: "Nimam slabe vesti, ga naslednika za opra- vsakemu lahko pogledam v oÄ?i." na civilna iniciativa vljanje direktorskih pona svoji spletni strani slov. Novemu direktorju Ĺželim veliko pred nedavnim zapisala, da se saga o uspeha na tem delovnem mestu. Ĺ˝u- krizi v javnem zavodu nadaljuje in prepanom pa polagam na srce, da se v do- haja v fazo, ko postajajo zadeve neobbro vseh poenotijo, da obÄ?ina Mozirje vladljive. Njeni Ä?lani so podprli predlog neha zavirati razvoj zdravstva v Zgornji Ĺžupanov o razreĹĄitvi Esove, pri tem pa Savinjski dolini, vsi Ĺžupani pa zaÄ?nejo dodali, da priÄ?akujejo, da bo svet zavoinvestirati v prostore in opremo. Dovolj da imenoval za vrĹĄilca dolĹžnosti direkje, da se zapeljejo Ä?ez gorenjski klanec torja zavoda kriznega menedĹžerja, ki in si lahko od blizu ogledajo, kako je bo nemudoma zaÄ?el izvajati ukrepe za potrebno peljati zadevo. Ne zdi se mi ureditev stanja in normalizacijo razmer normalno, da se na prostore Ä?aka sko- v javnem zavodu. Uradnih informacij, raj 12 let, pa se na koncu pokaĹže, da ĹĄe kdo naj bi nasledil Esovo, ni, neuradno vedno vse stoji na zelo trhlih nogah. Na pa kroĹži, da si za direktorsko mesto v tem mestu bi se rada tudi javno zahva- zavodu prizadeva Ä?lan Civilne iniciative lila poslovnim partnerjem za poĹĄteno za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov sodelovanje, gospe Simoni Brajer za vso Viktor Mikek. đ&#x;”˛ pomoÄ? pri vodenju postopkov zaposlitve

Miren boĹžiÄ? in vse dobro v letu 2020!

Iskrene Ä?estitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Želimo vam praznike polne druŞinske topline.

V prihajajoÄ?em letu pa veliko zdravja, sreÄ?e, uspehov, strpnosti in zadovoljstva. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, Svet in Uprava obÄ?ine Ĺ martno ob Paki

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

V Šoťtanju stopnjujejo veseli december Šoťtanj, 14. decembra – V Šoťtanju je bilo v soboto Şivo.

Dopoldne je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na Trgu svobode pripravila boĹžiÄ?no-novoletni sejem, zveÄ?er pa skupaj s Krajevno skupnostjo Ĺ oĹĄtanj Zabavo po domaÄ?e.

Jutranji hlad in zmrzal nista pokvarila dobrega razpoloĹženja med ĹĄtevilnimi prodajalci, ki so z bogato ponudbo razveseljevali obiskovalce. Ti pa so bili veseli tudi razpoloĹženja, ki je vladalo na sejmu. Kulturni program so pripravili pevci MePZ Skorno, Planike, GaberĹĄki cvet in MePZ

DU Ĺ oĹĄtanj ter nepogreĹĄljivi Pihalni orkester Zarja. Tudi za veÄ?erno zabavo je bilo vse zelo lepo pripravljeno, veliko je bilo pozitivne energije, ki so jo Po domaÄ?e, tak je bil naslov, z obiskovalci delili ansambli Ĺ epet, Ĺ tirje kovaÄ?i, Naveza, Tapravi faloti in S.0.S. kvintet. Ĺ˝al pa je marsikoga od zabave na prostem odvrnil mraz z veliko vlage v zraku.

Med prireditvami, ki se v veselem decembru ĹĄe napovedujejo, velja omeniti jutriĹĄnjo (petek, 20. decembra) zabavo ob otvoritvi glasbene ĹĄole. Na Trgu svobode

se bo zaÄ?ela ob 18. uri. V nedeljo, 22. decembra, se bo v dvorani OĹ Karla Destovnika - Kajuha ob 16. uri zaÄ?el tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja, v ponedeljek, 23. decembra, bo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj medprazniÄ?ni veÄ?er z Oktetom Zavodnje (zaÄ?etek ob 18. uri). Veseli december pa bodo v Ĺ oĹĄtanju zakljuÄ?ili s silvestrovanjem z Gadi na Trgu svobode. ZaÄ?elo se bo ob 22. uri. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

19. decembra 2019

Mladina ĹĄoĹĄtanjska, pojavi se!

Kako je zaĹživela v druĹĄtvene prostore preurejena LuÄ?ka? KakĹĄen je utrip mladinske scene v Ĺ oĹĄtanju? S kakĹĄnimi izzivi se sooÄ?a?

Tina Felicijan

dijo do hostla oziroma sob, pripravljenih za namestitve. Je kaj Pred dvema letoma so s Small- obiska? ÂťNe. Hostel ima obÄ?ina. festom – tradicionalnim glasbe- Niti ga ne promovira,ÂŤ odgovarja nim festivalom v organizaciji Za- Matija Kompan, predsednik MC voda za kulturo Ĺ oĹĄtanj – odprli Ĺ oĹĄtanj. nove prostore Mladinskega centra Ĺ oĹĄtanj, ki se je iz prostora za Klubska scena je v druĹženje nad telovadnico Parti- povojih zan preselil v vilo LuÄ?ka. BivĹĄi ÂťSistem v vili LuÄ?ka je podovrtec so namreÄ? Ä?lani druĹĄtev ob ben kot v HiĹĄi bendov v Velenju, finanÄ?ni podpori lastnice objekta le da je LuÄ?ka namesto bendom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj z obilico dobre namenjena druĹĄtvom. Prvih pet volje in prostovoljnega dela – let brezplaÄ?no, potem pa bomo 2500 ur so naĹĄteli – preuredili videli. Pravzaprav smo ĹĄe v testni v ĹĄoĹĄtanjsko srediĹĄÄ?e druĹĄtvenih dejavnosti. Ob letoĹĄnjem Smallfestu, ki je minuli petek postregel s koncerti ĹĄaleĹĄkih ustvarjalcev trdoĹželeznih zvokov, smo aktiviste za prebujenje lokalne klubske scene vpraĹĄali, kako je prostor zaĹživel.

malo. Ekipa mladinskega centra razmiĹĄlja, da je razlog morda v programu, zato nameravajo po novem letu uvesti koncerte ĹĄe drugih glasbenih Ĺžanrov, tudi bolj popularnih.

VpraĹĄanje, kakĹĄna torej je dinamika mladosti v Ĺ oĹĄtanju, poĹžanje posmeh. ÂťMladinske scene pri nas ni,ÂŤ odgovarjata sogovornika, ki sta sicer Ĺže na prehodu v Âťodraslo Ĺživljenje,ÂŤ dodata pa, da sta kot mladostnika z druĹžbo hodila v Velenje, kjer je mladinska scena bolj Ĺživahna, veÄ?

Infrastruktura je urejena

Na Zabavi po domaÄ?e so nastopili tudi Ĺ tirje kovaÄ?i. (foto: D. Dobnik)

Obiskovalci boĹžiÄ?no-novoletnega sejma so bili razpoloĹženi. (Foto: T. R.)

V kleti LuÄ?ke je telovadnica, v kateri nabirajo moÄ?i Ä?lani Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka, v zgornjem nadstropju pa so si uredili tudi plezalno steno. Prvo nadstropje zaseda Mladinski center Ĺ oĹĄtanj, ki organiziran kot druĹĄtvo deluje Ĺže skoraj dvajset let. Uredili so si druĹžabni prostor z barom, roÄ?nim nogometom in opremili so malo koncertno dvorano oziroma temu namenjeno sobo, zgoraj imajo ĹĄe pisarno, zaenkrat v bolj surovem stanju.

Medtem ko so glasbeno ĹĄolo gradili, so veÄ?ji prostor uporabljali uÄ?enci in uÄ?itelji ĹĄoĹĄtanjskega oddelka glasbene ĹĄole. Svoje prostore so si uredili tudi Ä?lani umetniĹĄkega druĹĄtva Artus, Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj in ĹĄoĹĄtanjskega rodu tabornikov Pusti grad. Stopnice navzgor vo-

Kovinoplastika PovĹĄe d.o.o. | ReÄ?ica ob Paki 34 | Ĺ martno ob Paki | www.kovinoplastika-povse.si

VoĹĄÄ?imo vam sreÄ?en boĹžiÄ? in uspeha polno novo leto 2020.

Kolektiv Kovinoplastike POVĹ E d.o.o.

â?ą

Del ekipe MC Ĺ oĹĄtanj

ÂťMladinci ĹĄoĹĄtanjski, oglasite se na kakĹĄnem dogodku in se bomo vse zmenili, da bo fajn.

Pojavite se!ÂŤ

je klubskega in drugega dogajanja. Sklepata, da ĹĄe danes veÄ?ina ĹĄoĹĄtanjske mladine, Ä?e ni doma pred ekrani, migrira. ÂťMislim, da dokler ne bomo tega prostora v LuÄ?ki odprli vsaj za cel vikend, bodo mladi iz Ĺ oĹĄtanja hodili v Velenje,ÂŤ pravi Plamberger in dodaja, da zaenkrat ĹĄe niso na tem. fazi,ÂŤ je Ä?lan programske ekipe Skratka, mladost v Ĺ oĹĄtanju je MC Ĺ oĹĄtanj Grega Plamberger dolgoÄ?asna, se strinjata. predstavil LuÄ?ko in dodal, da mladinski center skrbi za dru- Denarja je premalo Ĺžabno in koncertno dogajanje, Kako pa financirajo program, namenjeno predvsem lokalni ki ga v LuÄ?ki izvajajo? V prvi vrsmladini. ÂťPo koncertu, ki smo ga ti s prostovoljnim delom. Nato pa z bendom imeli v LuÄ?ki, sva ĹĄla tudi s svojim denarjem. DruĹĄtvo s kitaristom Timom Drakslerjem se namreÄ? napaja iz javnega razpna ogled hiĹĄe in bil sem presene- isa ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za druĹĄtvene Ä?en, kakĹĄne moĹžnosti ponuja in dejavnosti, na katerem je lani, kako se tu niÄ? ne dogaja. OdloÄ?i- denimo, pridobilo dobrih 2.400 la sva se, da stopiva k ekipi mla- evrov. ÂťKar je absolutno premadinskega centra in zasnovali smo lo,ÂŤ pravita. Denar, pridobljen na projekt TeĹĄ666, to je serija metal razpisu, je izplaÄ?an ĹĄele po konkoncertov, zaÄ?eli pa smo prirejati Ä?anem razpisnem obdobju, zato tudi jam sessione (druĹženje ob morajo zalagati osebne prihranglasbenem improviziranju). Tako ke, da lahko izvajajo program. gradimo neko bazo obiskovalcev. ÂťAmpak za zdaj to poÄ?nemo, ker PreseneÄ?eni smo, da so zaÄ?eli smo ekipa, ki z veseljem nekaj sem hoditi mladi iz Ĺ martnega ustvarja,ÂŤ pove Plamberger. Poob Paki, Polzele, BraslovÄ?.ÂŤ Te- leg denarja jim primanjkuje tudi stno so en mesec izvajali klubske Ä?loveĹĄkih virov. Da bodo lahko veÄ?ere ob petkih, a Ĺžal se lokalna obogatili program, potrebujejo mladina ni odzvala. Zato so osta- veÄ? Ä?lanov, predvsem mlajĹĄih, li na dveh dogodkih na mesec in sveĹžih idej in moÄ?i, povezati se se osredotoÄ?ajo na to, da vsaj ta- morajo z mladino na podeĹželju krat privabijo neko veÄ?je ĹĄtevilo in v okolici, pa z VelenjÄ?ani, domladih. Prirejajo turnirje v roÄ?- daja Kompan. Oba pa zatrjujeta, nem nogometu, potopisna pre- da kljub izzivom ne nameravajo davanja, pri njih je gostoval tudi obupati. Utrip scene, pa naj bo projekt Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega ĹĄe tako ĹĄibek, bodo ohranjali in kluba Plays. Dogodki so solidno upali, da se bo okrepil. đ&#x;”˛ obiskani zahvaljujoÄ? obiskovalcem iz okolice. DomaÄ?inov je

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 9

Mesto, ki so mu rekli Ä?udeĹž Muzej Velenje je po dveh desetletjih prenovil stalno razstavo na Velenjskem gradu, ki povzema povojno zgodovino Velenja s poudarkom na izgradnji in razvoju urbanega jedra Tina Felicijan

Ob 40-letnici odprtja novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja so sodelavci Muzeja Velenje na Velenjskem gradu – prav tam, kjer je bila dotlej na ogled razstava o zgodovini slovenskih premogovnikov – postavili stalno razstavo, ki je obiskovalce seznanila z dogajanjem na obmoÄ?ju danaĹĄnjega Velenja po drugi svetovni vojni.

Predstavila je industrijski razvoj Ĺ aleĹĄke doline, naÄ?rtovanje in izgradnjo mesta, pomembnejĹĄe zgodovinske dogodke in Ĺživljenje v druĹžbenopolitiÄ?ni ureditvi socializem. Ob letoĹĄnji 60-letnici najmlajĹĄega slovenskega mesta pa je muzej prenovil razstavo, ki je zdaj ĹĄe bolj pripovedna, interaktivna, tudi bolj nostalgiÄ?na, saj je podkrepljena z originalnimi eksponati, ki ne obujajo le spominov na nastajanje Velenja, temveÄ? tudi na Velenje, kot je nekoÄ? bilo. ÂťMislim, da smo naredili kar korenito prenovo tako razstave kot prostorov samih. Teme smo se lotili nekoliko drugaÄ?e kot pred dvema desetletjema,ÂŤ je predstavitev razstave zaÄ?ela

9

KLUTURA

19. decembra 2019

Razstavo z naslovom Mesto, ki so mu rekli Ä?udeĹž; Velenje: od delavske kolonije do Âťidealnega mestaÂŤ lahko obiskovalci samostojno raziskujejo ter razberejo njene kljuÄ?ne besede: premog, udarniĹĄtvo, mesto moderne, grajeno z geslom ÂťÄŒim veÄ? zraka, Ä?im veÄ? sonca, naĹĄe mesto, naĹĄ ponos.ÂŤ

direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. Ambientalna postavitev, poimenovana socialistiÄ?na soba, ki z opremo ponazarja dvorano za zasedanje Ä?lanov upravnih, politiÄ?nih ali delavskih orga-

Mojca Ĺ˝evart: ÂťRazstava zanimivo podaja osnovno sporoÄ?ilo: zakaj in kako je nastalo najmlajĹĄe slovensko mesto in kako se je razvijalo. Mislim, da bomo ob tej razstavi tako domaÄ?ini kot obiskovalci bolje razumeli in bolj cenili Velenje.ÂŤ

nizacij, ostaja, saj je edini prostor v muzeju, ki ga lahko uporabljajo tudi kot predavalnico ali konferenÄ?no sobo. ÂťSmo pa postavitev posodobili, jo preÄ?istili in jo opremili s projektorjem, projekcijskim platnom, uredili smo ogrevanje, ki je bilo do sedaj le priloĹžnostno in ne preveÄ? uÄ?inkovito, v ta prostor pa smo postavili tudi eno najpomembnejĹĄih pridobitev v sklopu te prenove – rekonstrukcijo originalne ma-

Iz GLOBIN Ĺ aLeĹ ke dOLINe

za SLOveNIjO!

kete, ki so jo naÄ?rtovalci izdelali pred zaÄ?etkom gradnje novega mesta. Kam je izginil original, Ĺžal ne vemo. Na sreÄ?o pa smo imeli kar nekaj dobrih fotografij Volbenka Pajka, po katerih smo izdelali maketo v prav takĹĄni maniri, kot je bila originalna.ÂŤ Sicer razstava z naslovom Mesto, ki so mu rekli Ä?udeĹž; Velenje:

od delavske kolonije do Âťidealnega mestaÂŤ prav tako kot predhodna zavzema tri sobe. Prvo zaznamuje vonj po premogu, saj se zgodba o nastanku novega Velenja zaÄ?ne z zagonom industrijskega izkopavanja energenta, ki je pognal v vojni opustoĹĄeno jugoslovansko gospodarstvo.

Obiskovalci lahko z rudarskim kladivom udarijo po zvoncu, ki je zazvenel vsakiÄ?, ko je izvaĹžalni stroj Dominion – stroj, ki je zgradil Velenje – iz globin zemlje na povrĹĄje potegnil nove tone premoga. Poprimejo lahko za originalno samokolnico in drugo orodje, ki so ga udeleĹženci prostovoljnih delovnih brigad uporabljali na udarniĹĄkih akcijah. Sedejo lahko na stol, ki je bil del prvotne opreme kulturnega doma. Ali pa se fotografirajo z dekleti, ki so z velikimi ĹĄopki roĹž sprejele Leonida BreĹžnjeva na Titovem trgu. Polovico druge sobe zavzema ĹĄe ena ambientalna postavitev – socialistiÄ?na dnevna soba z vitrino, ki jo lahko obiskovalci raziskujejo in v njej najdejo marsikateri drobec iz vsakdanjika v Âťzlatih ĹĄestdesetihÂŤ, ko je Velenje najbolj intenzivno nastajalo. V drugi polovici sobe pa lahko zaÄ?utijo utrip prvih ulic in zelenih povrĹĄin, namenjenih druĹženju prebivalcev ÂťsocialistiÄ?nega Ä?udeĹžaÂŤ. Spoznajo lahko velenjsko urbano opremo, igre, s katerimi si je mladina krajĹĄala Ä?as, na juke boxu pa si lahko zavrtijo katero od ĹĄe danes priljubljenih uspeĹĄnic tistega Ä?asa. đ&#x;”˛

Vsako leto veÄ? daril Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – KnjiĹžnica Velenje je Ĺže peto leto sodelovala v projektu BoĹžiÄ?ek za en dan. V vseh treh enotah so uredili zbirno mesto za prazniÄ?na darila, ki jih za izbrane otroke in starostnike vsako leto daruje veÄ? ljudi. Zbrali so 528 daril in jih predali prostovoljcem, ki bodo poskrbeli za dostavo. V letoĹĄnji dobrodelni akciji BoĹžiÄ?ek za en dan bodo prostovoljci s pomoÄ?jo darovalcev iz vse Slovenije obdarili 11.250 otrok in 1.925 starostnikov. Sicer so do sedaj razdelili Ĺže veÄ? kot 54 tisoÄ? daril. đ&#x;”˛

SReÄŒNO

2020

Kdor ne nosi BoĹžiÄ?a v srcu, ga ne bo nikoli naĹĄel pod smreko.

ObÄ?ankam in obÄ?anom voĹĄÄ?imo prijeten boĹžiÄ? sreÄ?no 2020.

s k u p i na

p r e m o g o v n i k

v e l e n j e

SvetniĹĄka skupina SLS MO Velenje Mihael Letonje

tf

IzĹĄel je nov ÂťknapovskiÂŤ roman Ĺ aleĹĄki literat Peter Rezman je izdal svoj peti roman, ki zaokroĹža njegov Âťknapovski opusÂŤ. V Mestu na vodi je pisatelj zgradil stoletni lok Ä?ez prejĹĄnja dela in segel v leto 2060, ko bo gotovo konec velenjske knapovĹĄÄ?ine, pravi. ÂťVse, kar ste si mislili o Velenju, premogovniku, plaĹži, je res in zdaj tudi zapisano v romanu. Toda to sploh ni pomembno.

Pomembno je vse drugo, kar je

Peter Rezman

zapisano. In pomembno je, da bi vse napisno lahko bilo res,ÂŤ pravi avtor, ki bo Mesto na vodi domaÄ?emu obÄ?instvu predstavil v torek, 21. januarja, ob 18. uri v Galeriji Velenje. Sicer je roman Ĺže med bralci. ZaloĹžba Litera ga je namreÄ? predstavila na nedavnem Slovenskem knjiĹžnem sejmu v Âťhramu slovenske umetnosti,ÂŤ kjer je Rezman skupaj z lektorico, prav tako VelenjÄ?anko Alenko Ĺ alej, sodeloval v pogovoru o knapovskih okoljih kot navdihu za literarno ustvarjanje. đ&#x;”˛

tf

Jaslice na Velenjskem gradu Velenje – V iztekajoÄ?em se letu so na dvanajstih lokacijah Muzeja Velenje pripravili okrog sto programov za otroke, 130 prireditev in kar 50 obÄ?asnih in tudi stalnih razstav. Veliko so delali z muzejskimi predmeti ter raziskovali in preuÄ?evali dokumentacijo, pravi direktorica Mojca Ĺ˝evart in dodaja, da je leto najbolj zaznamovala 60-letnica odprtja novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja, ob kateri so na Velenjskem gradu prenovili razstavo o povojni zgodovini obmoÄ?ja danaĹĄnjega mesta. V prazniÄ?nih dneh pa bodo v srediĹĄÄ?u pozornosti jaslice, ki so jih muzealci uredili v grajski kapeli.

Jutri ob 17. uri bodo pripravili tudi odprtje in javno vodstvo po novi razstavi v Podhodu PoĹĄta, ki so jo naslovili Vozil me je vlak ...

Na Velenjskem gradu pa si lahko obiskovalci v prazniÄ?nih dneh poleg zanimivih stalnih razstav, nove razstave o Velenju z naslovom Mesto, ki so mu rekli Ä?udeĹž, ogledajo tudi obÄ?asne razstave PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica, Jaslice in Pisano slovo od leta 2019, uĹživajo v prazniÄ?ni okrasitvi ter se okrepÄ?ajo v prijetno ogrevanem grajskem atriju. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

Snemalni studio tudi trĹžna niĹĄa

V vsakem bo vsaj delÄ?ek Velenja Lignit film se je na temeljih prvenca Psi brezÄ?asja z drugim celoveÄ?ercem Korporacija utrdil na slovenski filmski sceni in napoveduje nove projekte Tina Felicijan

V velenjski producentski hiĹĄi Lignit Film je za celoveÄ?ernim prvencem Psi brezÄ?asja iz leta 2015 nastala nova kriminalna drama z naslovom Korporacija, za katero so (ponovno) najbolj zasluĹžni trije VelenjÄ?ani, ki so leta 2013 ustvarili jedro Lignit filma. Scenarij je napisal Zoran BenÄ?iÄ?, film je reĹžiral Matej Nahtigal, producent pa je Tomi Matić.

Slednjega smo po prvi projekciji filma v Kinu Velenje povabili na pogovor o aktualni dinamiki Lignit filma in naÄ?rtih za prihodnost.

je film dal iz sebe, pravi. ÂťAmpak filma tako nismo delali zaradi dobiÄ?ka. To ni komercialni film. Ima povsem druge namene. To je zgodba, naĹĄ izraz.ÂŤ Lignit film je namreÄ? neprofitno druĹĄtvo v javnem interesu, ne podjetje, razlaga dalje. Ustvarjanje filmov z angaĹžirano noto je njegovo poslanstvo. ÂťDa poskuĹĄamo opozarjati na dogajanje okrog nas tako, kot ga paÄ? trenutno premoremo. In to je filmski jezik.ÂŤ V Ä?em se delovanje Lignit filma ĹĄe razlikuje od drugih slovenskih producentskih hiĹĄ?

so zelo resniÄ?ne. Prikazani postopki so zelo realni. Igralci so ĹĄli na streliĹĄÄ?e in so streljali.ÂŤ

Kam kotirajo?

ÂťLignit film je Ĺžepna produkcija, ki nima ambicij postati ogromna producentska hiĹĄa. Mi Ĺželimo realizirati svoje scenarije. Zanima nas kontrola od prve do zadnje toÄ?ke nastajanja filma, da je to res naĹĄ izdelek. Imamo svojo vizijo in z njo se ukvarjamo, zato se z drugimi niti ne primerjamo. Poanta je v dobrem

Nadgradnja dobrih temeljev

Film Psi brezÄ?asja, ki je leta 2015 prejel nagrado mednarodnih filmskih kritikov Fipresci na 18. Festivalu slovenskega filma v PortoroĹžu, je tako produkcijski kot reĹžiserski in scenaristiÄ?ni prvenec (za PrimoĹža Vrhovca, ki je zdaj nastopil tudi v Korporaciji, igralski), na katerem se je ekipa nauÄ?ila praktiÄ?no vsega, kar film kot projekt zahteva. Pa tudi spoznala, kako hoÄ?e zastaviti naslednji projekt. ÂťNov film je moral biti vizualno drugaÄ?en. Zato smo povabili direktorja fotografije J. P. Passija, ki je bil finski kandidat za oskarja s filmom The Happiest Day in the Life of Olli Mäki. Sestavili smo lahko igralsko ekipo, ki smo si jo Ĺželeli. In snemali na 73 lokacijah, ki smo jih izbirali 18 mesecev.

V Sloveniji je teĹžko delati film, Ä?e te filmski center ne podpre. ÄŒe te, lahko greĹĄ v koprodukcije, kot smo mi ĹĄli na HrvaĹĄko,ÂŤ je povedal Matić in dodal, da je film dobil zadovoljivih 460 tisoÄ? evrov od Slovenskega filmskega centra, ĹĄe vedno pa premalo glede na to, koliko Scenarist (tudi pisatelj, znan kot tekstopisec in vokalist benda res Nullius) Zoran BenÄ?iÄ? je od najstniĹĄkih let zelo povezan s filmom, pravi Tomi Matić. ÂťJasno mu je, kako bo napisano prikazano. S svojim jezikom je zelo subtilen. Dialoge nastavi tako, da igralec lahko zgradi vlogo. Ideje, ki jih ima, so mi blizu in kakovostne so. ÄŒe je scenarij dober, je lahko dober tudi film. In ne izkljuÄ?ujem moĹžnosti, da bi Zoran kdaj tudi sam reĹžiral.ÂŤ

â?ą

Film je bil uvrĹĄÄ?en v letoĹĄnji tekmovalni program 22. Festivala slovenskega filma, na katerem je Jana ZupanÄ?iÄ? dobila vesno za najboljĹĄo stransko Ĺžensko vlogo. ÄŒaka ga ĹĄe kino distribucija na HrvaĹĄkem, za tem gre na Poljsko, poleti ga Ä?akajo ĹĄe festivali v tujini.

ÂťSmo kolektiv. Do neke faze delamo vse skupaj. Med nami je sinergija, ki je drugje ni. Ko izbiramo igralce, sestavljamo tehniÄ?no ekipo, poskrbimo, da je vse kompatibilno. Ĺ˝e naĹĄ pristop do scenarija je drugaÄ?en. V pripravo na scenarij najveÄ? vloĹžimo. Denimo pri Korporaciji nam je svetovalo okrog 25 kriminalistov, forenzikov, zdravnikov, drugih strokovnjakov.ÂŤ To pomeni, da je zelo realistiÄ?en? ÂťStvari v scenariju

Zlezite v senzoriÄ?ni interaktivni objekt iz naravnih materialov in se zazibajte v templju prebujanja Ä?utov Galerije Velenje te dni ne kitijo le umetnine, paÄ? pa tudi prazniÄ?na okrasitev, ki jo je letos zasnovala akademska slikarka, VelenjÄ?anka Alja Krofl. Naslonila se je na retro koncept in z instalacijami iz vinilnih ploĹĄÄ? nagovorila k za nekaj prestav niĹžjemu tempu, ki je v predprazniÄ?nem Ä?asu naravnost podivjan. Okrasitvi in prodajni razstavi pa je dodala ĹĄe gugajoÄ?i se kokon iz vrbovih vej – senzoriÄ?ni objekt Utera, ki nudi zavetje pred zunanjim svetom. Kaj predstavlja, komu in Ä?emu je namenjen in kako uÄ?inkuje?

Maternica kot simbol ustvarjalne moÄ?i

Ideje za ustvarjanje se ji velikokrat zanetijo v sanjah. Navadno jo notranji vzgibi, podzavestna obÄ?utja, intuicija vo-

V velenjski glasbeni ĹĄoli so letos izvedli prvo fazo ureditve snemalnega studia, prihodnje leto naÄ?rtujejo nadaljevanje – Ĺ˝elijo si tudi pomoÄ?i lokalne skupnosti Tatjana PodgorĹĄek

V velenjski glasbeni ĹĄoli so v prvi polovici tega leta stekla predvidena, a predvsem gradbena dela prve faze ureditve snemalnega studia. Kaj je narekovalo njegovo ureditev?

Ravnatelj ĹĄole Boris Ĺ tih je pojasnil, da je velenjski arhitekt Pavle Ĺ ifer snemalni studio zasnoval Ĺže v zaÄ?etku izgradnje starega dela ĹĄole, katerega otvoritev je bila leta 1985, velika dvorana pa je bila konÄ?ana dve leti kasneje. ÂťZa takratne razmere je bil studio opremljen dokaj sodobno, vendar se v 30 letih vanj ni niÄ? vlagalo. Zato smo na ĹĄoli obudili idejo o njegovi ureditvi, saj menimo, da

tnih aktivnosti snemalca, kar prej ni bilo tako. Prihodnje leto naÄ?rtujejo izvedbo druge faze, ki predvideva namestitev studijske opreme: meĹĄalne mize, zvoÄ?nikov, mikrofonov in vse potrebne inĹĄtalacije.

Bo snemalni studio sluĹžil le potrebam velenjske glasbene ĹĄole? Za ĹĄolo predstavlja pomembno pridobitev in trĹžno niĹĄo, zagotavlja Ĺ tih. Ponudili ga bodo razliÄ?nim godalnim, pihalnim orkestrom, saj na odru velike dvorane lahko brez teĹžav hkrati zaigra tudi 100 glasbenikov.

TakĹĄnih moĹžnosti za snemanje veÄ?jih sestavov pri nas ni prav veliko.

So razmiĹĄljali, da bi omogoÄ?ili v njem snemanje tudi razliÄ?nim ansamblom, glasbenim skupinam? ÂťSmo, vendar na-

Utrinek s snemanja filma Korporacija, v katerem se odpirajo vpraĹĄanja razmerja moÄ?i med politiko, kapitalom in druĹžbeno etiko.

Maternica sveta Tina Felicijan

19. decembra 2019

dijo v ustvarjalni proces in skozenj. Tako pri slikanju kot pri ustvarjanju raznih senzoriÄ?nih objektov najraje uporablja naravne materiale, zadnje Ä?ase pa jo ĹĄe posebno zanimajo veje. Medtem ko se veliko umetnikov ukvarja z druĹžbenimi temami svojega Ä?asa, se Alja napaja v prazgodovini Ä?loveĹĄtva, prvobitnosti – tistem, kar je prvinsko Ä?loveĹĄko, ne pa tudi druĹžbeno.

Ko je med noseÄ?nostjo izostrila Ä?ute, se povezala s prvorojenko in s porodom tudi sama doĹživela preporod, se je dolgo tleÄ?a ideja o izgradnji nekakĹĄne maternice – gnezda, varnega zatoÄ?iĹĄÄ?a, v katerega bi se lahko skrila pred zunanjim svetom, ne nazadnje simbola ustvarjalne moÄ?i – zbistrila in povezala vsa temeljna naÄ?ela njenega ustvarjanja, ne nazadnje naÄ?ina Ĺživljenja. Vrbove veje je prepletla z nosilno konstrukcijo v objekt jajÄ?aste

scenariju, dobrih lokacijah in tem, kar smo si zadali – ne bomo posneli filma, Ä?e v njem ne bo vsaj delÄ?ek Velenja,ÂŤ je ĹĄe povedal Matić in dodal, da imajo na mizi ĹĄe tri BenÄ?iÄ?eve scenarije. A ker je slovenski film finanÄ?no podhranjen, pravi, bodo naslednji film lahko posneli ĹĄele v petih letih ali kasneje. ÂťSlovenski film po viĹĄini zneska, ki ga Slovenija namenja filmu, je s podroÄ?ja bivĹĄe Jugoslavije samo pred Kosovom. To je precej tragiÄ?no. Perspektive slovenskega filma ne vidim niÄ? kaj pozitivno. ÄŒe se Ĺže zavedamo pomena gledaliĹĄÄ?a in knjige, se pomena filma premalo.ÂŤ S Korporacijo so sicer ÂťFilma nismo naredili nek preskok, bo delali zaradi pa zato tretdobiÄ?ka, ne ji film toliko bi pa se ga veÄ?ji zalobranili.ÂŤ gaj. Kaj se obeta? ÂťZanimiva zadeva, ki se imenuje SvinÄ?eni junak,ÂŤ odgovarja. Kdaj? ÂťKo bo nekdo prepoznal, da je vreden sofinanciranja in bomo lahko zaÄ?eli delati.ÂŤ

â?ą

đ&#x;”˛

V snemalnem studiu so letos izvedli predvsem gradbena dela, snemalna oprema je ĹĄe stara.

moramo v veÄ?ji meri izkoristiti takĹĄno koncertno dvorano, kot je naĹĄa velika dvorana, ki ponuja izjemne moĹžnosti za snemanje solistov, komornih sestavov, predvsem pa veÄ?jih orkestrov. Njena akustika omogoÄ?a zelo kakovostne posnetke. K omenjeni odloÄ?itvi je pripomoglo ĹĄe dejstvo, da so v preteklosti Ĺže prihajali k nam na snemanje posnetkov, zapisov, zgoĹĄÄ?enk veÄ?ji orkestri. Za kaj takega pa je treba studio obnoviti in ga opremiti tako, da bo primerljiv z vsemi najnovejĹĄimi standardi ter merili, ki jih zahteva danaĹĄnja tehnika.ÂŤ Letos so studio poveÄ?ali, prav tako okno, na novo uredili vse stene, strop, tla. Ta so dvignili tako, da je moĹžen pogled na veliki oder brez kakĹĄnih doda-

rodnozabavni ansambli raje snemajo v manjĹĄih studiih, ki jih imajo v veliki meri doma.ÂŤ KakĹĄna bo vrednost celotne naloĹžbe, v tem trenutku ĹĄe ne vedo. Vrednost prve faze ocenjujejo na pribliĹžno 20.000 evrov, stroĹĄki druge pa naj bi bilo veÄ?ji.

Odvisni bodo od izbrane opreme. Vrednost te se lahko giblje od 20.000 pa tudi do 100.000 evrov. ÂťOprema danes sicer ni tako draga, kot je bila, a kljub temu predstavlja nakup za nas velik finanÄ?ni zalogaj. Upam, da ga bomo reĹĄili skupaj z lokalno skupnostjo, na katero smo se Ĺže obrnili,ÂŤ je ĹĄe povedal Boris Ĺ tih. đ&#x;”˛

Utera visi in se ziba kot mama ziba otroka v trebuhu. Nadobudni uporabnik v njej lebdi nad zunanjim svetom ter se laĹžje poveĹže s svojim notranjim. ki zaigrajo na vse Ä?ute. ÂťPravzaprav je to mali atelje,ÂŤ pove avtorica, ki se tudi sama najraje umakne v naravo, Ä?eprav ustvarja tudi v sodelovanju z drugimi umetniki in med ljudi na samih prizoriĹĄÄ?ih raznih instalacij, ki jih je vedno veÄ?.

Utera bo v Galeriji Velenje visela do konca leta. Ne vabi pa le k ogledu. Vabi, da splezate vanjo in jo doĹživite od znotraj. Nato bo potovala na druga razstaviĹĄÄ?a, festivale, verjetno pa bodo nastajale tudi druge izvedbe, pravi Alja Krofl in Že dolgo sanjam veliko maternico, kamor bi lahko splezala in se zaprla pred dodaja, da je zanjo ustvarjanje z vejami zunanjim svetom,ÂŤ pravi Alja Krofl, ki v Uteri najde mir, stik s sabo in naravo – trenutno resda najbolj dostopno, a moÄ?tistim prvinskim, kar jo najbolj navdihuje. no pogreĹĄa slikanje. ÂťUtere lahko pletem v domaÄ?em sadovnjaku, za slikanje pa oblike, v katerega lahko splezamo skozi sveta,ÂŤ kakor je avtorica poimenovala potrebujem prostor. Me prav zanima, odprtino na dnu, se zleknemo na blazi- povsem organski senzoriÄ?ni objekt Ute- kdaj bomo predvsem mlajĹĄi umetniki ne in se bodisi zatopimo v misli bodisi ra. Vanj je namreÄ? v Ĺželji, da bi uporab- v Velenju dobili primerne in dostopne se prepustimo vonju zeliĹĄÄ? in cvetja ali niki prebudili Ĺželjo po ustvarjanju ali na- ateljeje,ÂŤ je ĹĄe povedala. đ&#x;”˛ pa raziskujemo notranjost Âťmaternice ĹĄli navdih, namestila nekaj predmetov,

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 11

KULTURA

19. decembra 2019

Velik dan za Ĺ oĹĄtanj Slavnostno bodo odprli novo Glasbeno ĹĄolo Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 11. decembra – JutriĹĄnji petek, 20. decembra, bo za Ĺ oĹĄtanj velik dan. Slavnostno bodo odprli novo glasbeno ĹĄolo, najveÄ?ji projekt ObÄ?ine zadnjih nekaj let. V novem objektu bo za potrebe glasbene ĹĄole dvorana za interne nastope, ena skupinska in 16 individualnih uÄ?ilnic.

V njej bodo imeli prostore Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja in MeĹĄani pevski zbor Svoboda. Poleg dvoran za vaje so v objektu tudi spremljevalni prostori za hrambo not, oblek, instrumentov. Pa tudi za druĹženje.

Spremembe so gradnjo podaljĹĄale in podraĹžile

ObÄ?ina je sprva naÄ?rtovala rekonstrukcijo obstojeÄ?ega dela in dozidavo, vendar se je v Ä?asu del na obstojeÄ?em objektu izkazalo, da je bila konstrukcija tega slabĹĄa, kot je bilo predvideno. Zato je bilo smotrno poruĹĄiti obstojeÄ?i objekt in ga v celoti zgraditi na novo. Lotila se je spremembe dokumentacije, ki jo je pripravila skupina arhitektov Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic LaĹĄiÄ?, in pridobitvi dopolnjenega gradbenega dovoljenja.

Zaradi sprememb se je gradnja podaljĹĄala, pa tudi podraĹžila. ÂťGlasbena ĹĄola je ne samo lepa, ampak tudi zelo draga. NaloĹžba bo stala dobrih 3.800.000 evrov.

S 425.000 evri jo sofinancira Eko sklad, glavnino predstavljajo proraÄ?unska sredstva. Od tega gradbeni del, pogodba z Esotechom s podizvajalcem podjetjem Andrejc, znaĹĄa nekaj manj kot 3.250.000 evrov, oprema, ki jo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj naroÄ?ila z javnim razpisom, blizu 380.000 evrov, razliko pa predstavljajo stroĹĄki izdelave dokumentacije za pripravo ter gradbeno dovoljenje in nadzor. A nam denarja ni Ĺžal.

Glasbena ĹĄola bo sluĹžila naĹĄim otrokom in v Ĺ oĹĄtanju smo ponosni na to,ÂŤ pravi podĹžupan Viki Drev.

Gradnja je bila nujna

S tem objektom zaokroĹžujejo tri velike naloĹžbe v izobraĹževanju in predĹĄolskivzgoji. Imajo novo osnovno ĹĄolo, nov vrtec, zdaj tudi novo glasbeno ĹĄolo. ÂťTa je bila nujno potrebna. Glasbeno ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju obiskuje kar 160 otrok, Ä?esar smo zelo veseli. VeÄ? kot sto Ä?lanov ĹĄteje pihalni orke-

Vabljeni na otvoritev in zabavo

Otvoritev Glasbene ĹĄole Ĺ oĹĄtanj bo jutri, v petek, 20. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj. Program bodo pripravili Glasbena ĹĄola Velenje, oddelek Ĺ oĹĄtanj, meĹĄani pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj, pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj. Po uradnem delu bo sledil ogled novih prostorov in zabava, ki jo na Trgu svobode organizirata Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pod pokroviteljstvom druĹžbe Esotech.

ster Zarja, veÄ? kot petdeset meĹĄa- ta dober teden pred otvoritvijo ni pevski zbor Svoboda, oba sta razloĹžil Robert Hudournik, poizjemno uspeĹĄna in prepoznana godbeni predstavnik izvajalca, tudi ĹĄirĹĄe. Na oba smo ponosni,ÂŤ druĹžbe Esotech. Pri tem je popravi Ĺžupan Darko Menih. sebej poudaril, da je bilo sodeloÂťGre za velik in zahteven pro- vanje s projektanti, nadzornim jekt in v teh dneh, ko se bliĹža organom in predstavnikom naotvoritev in vselitev v nove pro- roÄ?nika ves Ä?as izjemno dobro. store, smo vsi Ĺže malce nestrpni. Z objektom so zadovoljni, upajo Objekt je lep in lepo zaokroĹžuje pa tudi, da bodo na koncu tudi prostor med Kajuhovim domom, s finanÄ?nim rezultatom. ÂťV Ä?asu kulturnim domom in zdravstve- izvedbe projekta so ĹĄle namreÄ? nim domom. Da o notranjosti, cene gradbenih del v nebo. S opremi in akustiki sploh ne govorim!ÂŤ V Ä?asu gradnje je bilo treba uporabnikom zagotoviti nadomestne prostore.

Glavnina pouka glasbene ĹĄole je potekala v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, del v Vili Mayer, kulturnem domu in nekdanjih prostorih vrtca, godba pa se je zaÄ?asno preselila v gasilski dom v TopolĹĄico. ÂťIskrena hvala vsem, ki so pomagali, da je delo vseh potekalo nemoteno, da so lahko ustvarjali in se izpopolnjevali.ÂŤ Ĺ˝upan Darko Menih je pri pogodbenem predstavniku izvajalca Robertu

Za zamudo kriv star objekt

Kot je znano, so vselitev v Glasbeno ĹĄolo Ĺ oĹĄtanj naÄ?rtovali Ĺže septembra kot prizidek k prenovljenemu staremu objektu. ÂťKo smo ga ÂťodprliÂŤ, smo posumili, da je konstrukcijska trdnost na majavih nogah. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je naroÄ?ila pregled neodvisnega gradbenega inĹĄtituta in ta je podal mnenje, da je obstojeÄ?i objekt smiselno poruĹĄiti, glasbeno ĹĄolo pa v celoti zgraditi na novo. Temu je moral slediti delno nov razpis, delno preprojektiranje, novi popisi in nov pristop k delu. Danes se, kot vidite, v objektu montira akustiÄ?na oprema, sledi ji konÄ?na fina montaĹža in otvoritev,ÂŤ je na ogledu objekPodĹžupan Viki Drev, ki je bil ĹĄe nekaj dni pred otvoritvijo na trnih, Francu OvÄ?arju: ÂťBo gotovo do 20. decembra?ÂŤ

Hudourniku iz druĹžbe Esotech prejĹĄnji teden ĹĄe sam preveril, Ä?e dela napredujejo, kot so se dogovorili.

prihodnjim letom sicer napovedujejo padec cen, a Ĺžal nam to niÄ? ne pomaga.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo ponosni

Glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj je drugi objekt v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki smo ga projektirali Matic LaĹĄiÄ?, Mojca Gregorski in Miha Kajzelj.

Prvi je bil Vrtec, na katerega so v Ĺ oĹĄtanju zelo ponosni. Gotovo bodo tudi na glasbeno ĹĄolo. ÂťMaksimalno smo se potrudili, upoĹĄtevali vsa izhodiĹĄÄ?a ObÄ?ine in prostorske danosti,ÂŤ pravi LaĹĄiÄ?. ÂťZ ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj zelo dobro sodelujemo. Ne spuĹĄÄ?ajo se v stroko, zaupajo projektantom.

NajveÄ? uskladitev smo izvedli z uporabniki, z glasbeno ĹĄolo, godbeniki in pevci. Objekt je namenjen trem razliÄ?nim skupinam uporabnikov, zato je bil ta del nekoliko bolj zahteven.ÂŤ Danes smo priÄ?a lepemu, a

11

Objekt na zunaj ne dominira.

Prilagaja se kulturnemu domu.

Arhitekti Matic LaĹĄiÄ?, Mojca Gregorski, Miha Kajzelj so se maksimalno potrudili glede na prostorske danosti in pomen prostora.

zadrĹžanemu objektu, ki ni dominanta v prostoru, izĹžareva pa notranjo kulturo. ÂťIzzivov je bilo veliko. V ospredju je bil, kako oblikovati objekt ob Ĺže obstojeÄ?em kulturnem domu. Ta izĹžareva arhitekturne znaÄ?ilnosti svojega Ä?asa in je dominanta tega prostora. Z novim objektom ga nismo Ĺželeli nadgraditi ali ÂťnadviĹĄatiÂŤ, ampak se mu subtilno pribliĹžati. Na zu-

naj je v celoti bel in se mu tudi s tem prilagaja.ÂŤ Ĺ˝elja naroÄ?nika je bila uporabiti veliko naravnih materialov. ÂťZato je v interjerju veliko lesenih furniranih povrĹĄin, pa tudi veliko temne barve. Vse godbene, glasbene, pevske dvorane imajo temno kuliso, ker je center dogajanja vedno na odru.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

19. decembra 2019

Poje, kdor Şeli V enem najboljťih slovenskih mladinskih pevskih zborov, zboru Osnovne ťole Karla Destovnika – Kajuha Šoťtanj, ni v ospredju perfekcija petja, ampak druŞenje in socialni vidik – So zato tako uspeťni?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Mladinski pevski zbor Osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj sodi med najbolj kakovostne tovrstne pevske zbore v Sloveniji. Nazadnje je to potrdil z nastopom na PotujoÄ?i muziki v Cankarjevem domu v Ljubljani, kamor vsaki dve leti Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti povabi trinajst najboljĹĄih. Mladinski pevski zbor ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole je bil povabljen Ĺže drugiÄ?. V Gallusovi dvorani je 1. decembra na koncertu zdruĹženih izbranih mladinskih UdeleĹžili se bodo enega najbolj znanih zborovskih tekmovanj v Evropi, zborov v poÄ?astitev svetovnega ki bienalno poteka v Neerpeltu v Belgiji.

Na OĹ KDK veliko dne zborovske glasbe naenkrat stalo kar 500 mladih. Med njimi Ä?lanov v mladinpojejo. Poleg so se glasovi Ĺ oĹĄtanja ĹĄe kako sliskem zboru imamo mladinskega zbora ĹĄali. Tako kot se je v zadnjih dveh samo pet fantov. Pa imajo prvoĹĄolÄ?ki letih tudi na regijskih in drĹžavnih ĹĄe nekaj je. Fantje v poseben zborÄ?ek tekmovanjih, kjer posegajo po teh letih mislijo, da najviĹĄjih mestih. niso za petje ...ÂŤ Mravljic, otroĹĄka Zbor zdruĹžuje pevce od 5. do Maja so se udelezbora pa imata 9. razreda. Vadijo ĹĄtirikrat teĹžili mednarodnega podruĹžnica densko. ÂťNa vaje hodijo radi, v tekmovanja v Tuzli.

TopolĹĄica in to vloĹžijo veliko prostega Ä?asa. ÂťOtroci so bili navcentralna ĹĄola.

Z veseljem skupaj delamo in duĹĄeni. Neverjetno radi se imamo,ÂŤ pravi glasbedoĹživetje je bilo. na pedagoginja in zborovodkiKer smo bili tudi nja, Celjanka Metka Berk. Ves Velika ĹĄola so. Zato imajo tudi zelo dobro uvrĹĄÄ?enjen uÄ?iteljski staĹž, pouÄ?uje pa nabor glasov ĹĄirok. In potem najni, je bilo veselje Ĺže petindvajset let, je povezan s brĹž ni teĹžava odbrati prave glasonepopisno. Bila je Ĺ oĹĄtanjem. ÂťTako da sem Ĺže na ve in z njimi segati po najviĹĄjih nagrada za trud in pol Ĺ oĹĄtanjÄ?anka,ÂŤ se poĹĄali. Je priznanjih, pomislim in izreÄ?em.

Metka Berk: ÂťAvdicij ni. Nikoli in nikdar. kolektivno moÄ?.ÂŤ pedagoginja po duĹĄi. ÂťNikoli ne Dobro, da sem, ker se pri tem Vsakega se da nauÄ?iti peti, Ä?e si to Ĺželi.ÂŤ Prihodnje leto se bi izbrala drugega poklica.ÂŤ Ne zelo motim. ÂťPri nas poje, kdor bodo udeleĹžili enega bi ji bilo treba povedaĹželi. Avdicij ni. Nikoli bilo ĹĄkoda. S tem bi otrokom ne- najbolj znanih pevskih festivalov ti, ker to zaÄ?utiĹĄ. in nikdar. Vsakega se kaj vzel.ÂŤ v Evropi, mednarodnega zboroNi jim Kaj najraje pojejo, jo da nauÄ?iti peti, Ä?e si vskega tekmovanja v Neerpeltu dovolj vpraĹĄam. ÂťPresenetiti to Ĺželi. Ne gre samo So morda prav zato tako v Belgiji. ÂťPrijavili smo se, priĹĄli Âťkr nekiÂŤ. za perfekcijo petja, dobri? znajo. Blizu so jim soskozi njihovo sito in bili sprejeti. dobne, umetne skladgre za druĹženje, sociV zboru so skoraj sama dekle- Gre za tekmovanje in druĹženje, be, z zanimivimi harmonijami. alni vidik, vkljuÄ?enost, moĹžnost, ta. Skoraj. ÂťNa viĹĄji stopnji fanTudi sakralne. Prepoznajo lepoto da tudi tisti, ki je morda na dru- tje mutirajo. Glas se jim toliko Cilj je petje, glasbe. Ni jim dovolj Âťkr neki.ÂŤ gih podroÄ?jih nimajo, najdejo zniĹža, da v mladinskem zboru uĹživanje, Tudi sama ima rada izzive sodob- nekaj, v Ä?emer lahko zaĹživijo. na osnovni ĹĄoli nimajo veÄ? mone glasbe s ĹĄumi, tiĹĄino, telesnimi Ker nastopamo tudi drugje, je to Ĺžnosti peti, vendar z nami ostaprepoznavanje zvoki ‌ Pojejo vse zvrsti glasbe. za ene edini naÄ?in, da sploh kam nejo do konca, pomagajo kako lepote glasbe.

Tudi narodnozabavno. ÂťImamo gredo. Rezultati niso cilj. Cilj je drugaÄ?e ali pa izberemo kakĹĄno Ä?udovite narodnozabavne pesmi petje, uĹživanje, prepoznavanje skladbico, v kateri lahko zapojein tudi Ä?udovite priredbe.ÂŤ lepote glasbe. Delati avdicije bi jo niĹžje tone. Od ĹĄestinpetdeset medkulturno povezovanje, spoznavanje ... Na festival pridejo otroci z vsega sveta, v Ä?asu festivala z njim pet dni Ĺživi celo mesto. Tudi sama si zelo Ĺželim to doĹživeti.ÂŤ Taka gostovanja so povezana s precejĹĄnjimi finanÄ?nimi stroĹĄki. ÂťNa ĹĄoli imamo veliko podporo pri vseh. Ravnateljica je glasbenica. Vedno nam stoji ob strani. Na ĹĄoli imamo korepetitorko, ki nam pomaga pri uÄ?enju, Klementino Rednak MeĹžnar. Lahko si izmislimo kakrĹĄnokoli spremljavo, ona jo bo odigrala. Velika stvar je. ÄŒe je ne bi imeli, bi jo morali iskati drugje. Tim smo. Sodelujemo.

Ena takih zadev bo dobrodelni boĹžiÄ?no-novoletni koncert s simboliÄ?no vstopnino. Ĺ ola je natisnila koledarje, ki jih prodajamo.

Uredili smo, da priprav, kamor gremo vsako leto za en vikend, letos ne bo treba plaÄ?ati. NaĹĄli smo si prostor, kjer nas bodo vzeli zastonj, naĹĄe kuharice pa nam bodo kuhale. Pa pri gospodu Ĺžupanu smo bili. Nekaj proĹĄenj smo odSvetnik Levice v Svetu dali na razliÄ?ne naslove. Upamo, da se bo nekaj nabralo, da bomo Mestne obÄ?ine Velenje lahko razbremenili starĹĄe. Nekaj MatjaĹž PeÄ?ovnik pa bodo morali dodati. Brez tega Trg mladosti 2, Velenje in LO Velenje - Mozirje ne gre. A so vsi tako izkuĹĄnjo pripravljeni sofinancirati.ÂŤ

â?ą

â?ą

NaroÄ?nik oglasa: SvetniĹĄka skupina Levica

â?ą

Ĺ˝elimo vam praviÄ?no novo leto!

đ&#x;”˛

Velendukt Bojan PavĹĄek

Vonj decembra se je Ĺže poĹĄteno zavlekel v naĹĄe nosnice. Cimet prijateljuje s kuhanim vinom, odrezane smreke z led luÄ?mi, trgovski centri s potroĹĄniĹĄko mrzlico in mraz s prvo poĹĄiljko snega. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe milijavĹžnt kiÄ?astih napevov o umirjenem boĹžiÄ?u ali Ĺživahnem silvestru, ki so okupirali veÄ?ino radijskih postaj, je obÄ?utek blagostanja Ĺže skoraj na vrhuncu. Ob preskoku v novo koledarsko leto ne manjka niti tradicionalnih prazniÄ?nih zaobljub, ki bodo med srebanjem ĹĄampanjca v zgodnjih jutranjih urah novega leta iztoÄ?nica marsikaterega pogovora. Tako bomo med drugim, vsaj do poletja, ponovno poskusili oklestiti vnos odveÄ?nih kalorij v naĹĄe telo, se morda spustili v dolgo naÄ?rtovano popotniĹĄko pustolovĹĄÄ?ino na drugem koncu sveta, obiskali pozabljene znance, omejili Ä?as za klikanje po druĹžbenih medijih in ĹĄe bi se naĹĄlo. Vsakoletno decembrsko kopiÄ?enje pozitivne energije je opazno skoraj na vsakem koraku, kar je spodbuden podatek za ohranitev optimizma. Ta osebnostna lastnost, ki omogoÄ?a tudi v teĹžavah videti priloĹžnosti, bo ĹĄe kako dobrodoĹĄla pri dojemanju tektonskih premikov, ki v zadnjem Ä?asu pretresajo lokalni teritorij. Eden od njih je predstavitev alternativne reĹĄitve preÄ?enja tretje razvojne osi skozi Velenje. Vkop, ki naj bi mu pri spoÄ?etju s svojimi statiÄ?nimi zakonitostmi nagajala podtalnica, se bo prelevil v viadukt. Iz muhe smo dobili slona. Iz interierja eksterier. Iz podrejenosti nadvlado oz. betonski implantat, ki mu bo celo veÄ?namenski oder teĹžko ustrezen sogovornik. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da so bodoÄ?o krajinsko brazgotino snovalci “obravnavaliâ€? kot plan B Ĺže dlje Ä?asa in bili ves Ä?as naÄ?rtovanja nadzemne razliÄ?ice do obveĹĄÄ?anja ĹĄirĹĄe javnosti diplomatsko molÄ?eÄ?i. Kar naenkrat pa, dragi VelenjÄ?ani, tukaj ga imate! Kot da je podtalnica zaÄ?ela nagajati ĹĄele vÄ?eraj. NadviĹĄana trasa bo severnemu delu objezerskih rekreacijskih povrĹĄin odvzela sonÄ?ne vzhode. Motoriziran hrup, ki se z viaduktov praviloma ĹĄiri kilometre daleÄ?, bo postal zvoÄ?na stalnica naselij zahodnega Velenja. Precej obilen urbani hendikep v zameno za nadzemni cestni kompromis. Bo pa, kot kaĹže, hitra cesta vseeno s pridom izkoriĹĄÄ?ena za pobeg moĹžganov iz doline, saj se obetajo gospodarske migracije, ki bodo reĹĄile rentabilnost ĹĄaleĹĄkega paradnega konja bele industrije. Ljubljana naj bi bila za Gorenje bolj plodno zemljiĹĄÄ?e za razrast, razvoj in mreĹženje z zunanjim svetom. Glede na vse bolj oÄ?itno centralistiÄ?no naravnanost ustroja naĹĄe drĹžavice o prednostih delovanja v glavnem mestu ni veÄ? nobenega dvoma. S tega vidika so namere kitajskega lastnika popolnoma na mestu, saj z moÄ?no intuitivno komponento po dobrem zasluĹžku sledi pravilom igre uspeĹĄnega trga. Ĺ e dva giganta se poleg Gorenja namakata v tem brbotajoÄ?em bazenu. Tako termoelektrarna kot premogovnik se zaradi (za javnost) nepredvidljivih gospodarskih potez v zadnjem Ä?asu sooÄ?ata z mnoĹžico preizkuĹĄenj.

Vsak s svojimi vizijami, kako udejanjiti namere po ekonomiÄ?nem obstoju ali neizogibnem pokoju. V teh tranzicijskih fazah ne zavidam nobenemu od njiju. Kljub temu pa upam, da bodo v svoje kapitalistiÄ?no naravnane smernice vtkali ĹĄe moralno drĹžo, ki bo v vidiku socialne hrbtenice in okoljske odgovornosti imela vkljuÄ?eno posebno varovalo. TakĹĄno, ki Ĺže tako okoljsko degradirane doline ne bo pustilo ĹĄe na eksistenÄ?nem cedilu. V izogib temu brez konkretnega zasuka tudi v miselnosti prebivalcev ne bo ĹĄlo. Skupaj z ostalimi institucijami, ki soustvarjajo kotlinsko Ĺživljenje, bomo morali (p)odpreti poligone za nove programe, dejavnosti, Ĺživljenjske sloge ‌ Predvsem izobraĹževalni sistem se bo moral spoprijeti z inovativnimi prilagoditvami ter ponotranjiti globalne primere dobrih praks iz podobnih reciklaĹž industrijskih okolij. Potrebujemo novo motivacijsko uÄ?no platformo s proĹžnimi programskimi prepleti. Ustvariti moramo valilnico novodobnih poklicev, sinhroniziranih s preporodom Ĺ aleĹĄke doline. DanaĹĄnji ĹĄolski sistem se kljub digitalnim, komunikacijskim, ekoloĹĄkim, socialnim evolucijam ĹĄe vedno posluĹžuje dvestopetdeset let starih prijemov reformatorke Marije Terezije. Do vÄ?eraj ni bilo volje po radikalnih spremembah, saj so jih teĹžkoindustrijske panoge brez veÄ?jih korekcij podpirale. A prihajajo novi Ä?asi. In imamo odliÄ?no priloĹžnost, da jih sprejmemo kot poklicni in bivalni oziroma kar Ĺživljenjski izziv. ÄŒe smo Ä?as po letu 1950 pa vse do danes stisnili v arhivsko mapo Novo_Velenje.zip, bo nova datoteka poimenovana Novo_novo_Velenje.zip. Samo shranjevati jo moramo na medij, ki bo odporen tako na udarce kot padce, zmoĹžen uravnavanja energijskih nihanj, kompatibilen z zunanjimi enotami in prijazen do uporabnikov. Ĺ˝elim vam optimistiÄ?no Novo_novo_leto2020.zip. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

19. decembra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

NaĹĄa novoletna sreÄ?anja so tradicionalna

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. WERNER IN DARJA GAJĹ EK – Samo sebe imava 2. HELENA BLAGNE – Led in sol 3. SKUPINA EROS – Le bog ve kako te ljubim Werner, ki letos obeleĹžuje Ĺže 30 let glasbene kariere, in pevka ter televizijska voditeljica Darja GajĹĄek sta pevske moÄ?i zdruĹžila v skladbi Samo sebe imava. Glasbo je napisal Goran Ĺ arac, besedilo Igor PirkoviÄ?, posvetila pa sta jo spominu na pokojno pevko Simono Weiss.

Tradicionalno se kolektiv NaĹĄega Ä?asa skupaj z upokojenci sreÄ?a pred iztekom leta. LetoĹĄnje novoletno sreÄ?anje smo pripravili Ĺže v petek, 13. decembra, saj nas Ä?aka v prihodnjih dneh ĹĄe veliko dela. Poleg danaĹĄnje prazniÄ?ne ĹĄtevilke pripravljamo ĹĄe eno, ki bo izĹĄla v petek, 27. decembra, torej

takoj po boĹžiÄ?u in dnevu samostojnosti in enotnosti, zaradi prostih dni pa jo moramo zakljuÄ?iti Ĺže v ponedeljek, 23. decembra, dopoldne. ÄŒeprav utrujeni od dodatnih projektov, ki smo jih uspeĹĄno uresniÄ?ili v zadnjih dneh (izĹĄel je obseĹžen Almanah obÄ?in Velenje,

Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, izdali smo tudi prilogo Zimska pravljica), smo se zbrali prijetno razpoloĹženi, takĹĄni pa so bili tudi naĹĄi upokojenci, ki se nam radi pridruĹžijo. Za ĹĄe bolj odliÄ?en razplet veÄ?era pa je poskrbel tudi Robi Goter z delÄ?kom svojega novega đ&#x;”˛ stand-up ĹĄova s harmoniko.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Umrla pevka skupine Roxette Marie Fredriksson V ponedeljek, 9 decembra, je v starosti 61 let v Stockholmu umrla Marie Fredriksson, pevka ĹĄvedskega dua Roxette, znanega po pesmih, kot so Listen to Your Heart, It Must Have Been Love, Joyride,The Look in druge. Umrla je po dolgotrajni bolezni, za seboj pa pustila moĹža in dva otroka. Pevki so leta 2002 diagnosticirali moĹžganski tumor.

Kljub slabim moĹžnostim preĹživetja je po dolgem in napornem zdravljenju uspela okrevati. V Ä?asu zdravljenja duo ni nastopal, ponovno pa sta se podala na turnejo leta 2011. Zaradi poslabĹĄanja zdravja se je morala Marie glasbi dokonÄ?no odpovedati leta 2016. Ĺ vedska pop zvezdnica je Roxette ustanovila leta 1986 s kitaristom Perom Gessiejem.

Duo je izdal deset ploĹĄÄ?, po svetu pa sta jih prodala okrog 75 milijonov.

Ed Sheeran glasbenik desetletja v Veliki Britaniji Podjetje Official Charts Company je Eda Sheerana razglasilo za glasbenika desetletja v Veliki Britaniji. Naslov si je prisluĹžil po dvanajstih zaporednih prvih mestih singlov in albumov na lestvicah med letoma 2010 in 2019.

Toliko jih ni zbral noben drug

glasbenik. Sheeran je s svojimi singli in albumi na prvem mestu lestvic ostal kar 79 tednov. Njegova velika uspeĹĄnica Shape of You je bila najveÄ?ji hit desetletja, na seznamu najboljĹĄih pet pa sta se znaĹĄli ĹĄe Thinking Out Loud, ki je zasedla tretjo mesto, in Perfect, ki je konÄ?ala na petem. Na lestvici albumov desetletja je njegov album Multiply zasedel tretje mesto, sledi pa mu njegov album Divide. Prvi dve mesti je osvojila Adele z albumoma 21 in 25.

Isaac Palma presenetil z novo Ä?utno skladbo

bo se podpisuje preverjena avtorska ekipa. Raay, Rok LunaÄ?ek in ekipa Raay Music so poskrbeli tudi za preseneÄ?enje. Besedilu v slovenskem jeziku so ob koncu dodali piko na i z refrenom v ĹĄpanskem jeziku.

Novo pesem o obljubi veÄ?ne ljubezni spremlja tudi video, ki prikazuje najlepĹĄe Ä?ustvo skozi ĹĄtiri letne Ä?ase. ÄŒustven je tudi videospot, ki je po Isaacovih napotkih nastal v sodelovanju s produkcijsko ekipo Neo Visuals.

Video se zakljuÄ?i z najlepĹĄo melodijo Isaacovega srca – smehom njegove Isabelle. Isaac in njegova Patricija sta namreÄ? letos tik pred poletjem postala starĹĄa deklice Isabelle.

mas Time) Ĺželi spomniti, da v Ĺživljenju najveÄ? ĹĄtejejo drobne stvari, kot so iskren nasmeh, prijazna beseda, nesebiÄ?na pomoÄ? in sprejemanje drug drugega. Za pesem je posnela tudi videospot, v katerega je vkljuÄ?ila Ä?lane svoje druĹžine. DruĹžina ji namreÄ? ogromno pomeni, sicer pa si Ĺželi, da bi nova pesem vzbudila prijetne obÄ?utke tudi pri posluĹĄalcih.

Na Youtubu kraljujejo latino izvajalci Youtube je objavil seznam najbolj gledanih glasbenih videospotov iztekajoÄ?ega se leta, ki ga v veliki meri krojijo latino izvajalci.

Na vrhu sta PortoriÄ?an Daddy Yankee & Snow s skladbo Con Calma, ki je zbrala veÄ? kot 1,6 milijarde ogledov. Drugo mesto

Ditka leto zakljuÄ?uje z boĹžiÄ?no skladbo

poklanja novo pesem z naslovom Warm Hearts (Christmas Time).

Avtorica glasbe in besedila je Ditka sama, avtor aranĹžmaja pa je njen oÄ?e Gorazd ÄŒepin. Kot pravi sama, je december in z njim prazniÄ?no boĹžiÄ?no vzduĹĄje njen najljubĹĄi Ä?as v letu. S pesmijo Warm Hearts (Christ-

Ansambel KlateĹži – Nasmeh Ĺživljenja Ansambel Posluh – Kje boĹĄ spala nocoj Ansambel Vikend – Dolgi so dnevi Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija Ansambel Vrli muzikanti – Slovenska pesem Ansambel Petra Finka – Prepozno je za vrtnice rdeÄ?e Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Roka Ĺ˝lindre – SreÄ?no novo leto Ansambel Svetlin – Pozabi na vse Ansambel Upanje – Ptujske ulice

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MAGNIFICO Magnifico se zavzeto pripravlja na svoj tradicionalni decembrski koncert. Ĺ˝e 15. leto zapored bo na boĹžiÄ? zabaval svoje oboĹževalce in Ĺže tretje leto zapored mu bo na ta dan uspelo napolniti dvorano StoĹžice. Za letos obljublja pravi boĹžiÄ?ni spektakel.

T.M.S. CREW

Po zmagi na najveÄ?jem kantavtorskem festivalu v Bolgariji in uspeĹĄnem izidu tretjega albuma z uglasbeno poezijo Ditka v prazniÄ?nem decembru posluĹĄalcem

V prazniÄ?nem decembru je svoje oboĹževalce z novo skladbo presenetil Isaac Palma. V svojem prepoznavnem slogu priljubljeni glasbenik v romantiÄ?nemu decembru navduĹĄuje z novo skladbo Obljubi. Pod sklad-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

je osvojila Rosalia, tretje pa Anuel AA. Med neĹĄpansko govoreÄ?imi izvajalci je najviĹĄje, na ĹĄestem mestu, KanadÄ?an Shawn Mendes, pa ĹĄe ta z latino uspeĹĄnico Senorita, ki jo je posnel s svojo izbranko, Kubanko Camilo Cabello.

Od nelatino izvajalcev so na lestvici ĹĄe korejska skupna Blackpink ter ameriĹĄki izvajalki Billie Eilish in Ariana Grande. Svetovna uspeĹĄnica Luisa Fonsija in Daddy Yankeeja Despacito pa ĹĄe vedno ostaja najbolj gledan videospot vseh Ä?asov.

Do zdaj je zbral Ĺže veÄ? kot 6,5 milijarde ogledov.

Zasedba T.M.S. CREW, slovenski sinonim pozitivne energije, s singlom Ker se cenim napoveduje novi album, ki bo izĹĄel januarja prihodnje leto. Nova skladba je nastala kot odgovor oglaĹĄevalskim akcijam, ki nas ĹĄe posebej glasno nagovarjajo v tem predprazniÄ?nem Ä?asu in pogosto ustvarjajo le namiĹĄljene potrebe.

HARMONIKŠ NŠ ROLL Skupina Harmonk'N'Roll je po turbulentnem letu 2019 prevetrila svojo zasedbo in se zdaj kot kvartet predstavlja s svojo novo skladbo Bejbi.

Po skladbah Gremo ekipa

in Ena na milijon, ko so se fantje preizkusili tudi v pop vodah, se zdaj vraÄ?ajo nazaj h koreninam in predstavljajo novo polko.

MARĂŒ MarĂŹ je mlada 20-letna glasbenica, ki je svojo glasbeno pot zaÄ?ela leta 2015. Pred dvema letoma je izdala prvi album z naslovom Brez maske, v teh dneh pa predstavlja zasanjano klavirsko balado ÄŒakam nate, za katero je glasbo in besedilo napisal Sandi Horvat, aranĹžma pa Denis Horvat, ki je tudi producent skladbe.

EUROSONG Evrovizijska popevka bo prihodnje leto, 12., 14. in 18. maja, v Rotterdamu, Nizozemci pa se Ĺže pripravljajo na dogodek. Razkrili so trojico voditeljev in podobo odra ter objavili ceno vstopnic za oba predizbora in finalni veÄ?er.

Ogled finala z najboljĹĄih sedeĹžev bo stal 248 evrov.

Naš čas, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

⏪

Župan Šoštanja Darko Menih je povabil direktorja Termoelektrarne Šoštanj Mitjo Tašlerja na silvestrovanje v središče Šoštanja, a ni bil uspešen. » V Šoštanju preživljam vse dneve, samo spat še hodim domov v Velenje. Menih je malo zavil oči, nato pa dejal,« torej si podnevi Šoštanjčan, ponoči pa Velenjčan. Naj tako kar ostane!«

19. decembra 2019

frkanje » Levo & desno «

Za vse velja Kaže, da tudi veliko Gorenje stavi na geslo 'manj je več.'

Več bi radi dosegli z manj delavci.

Trkanje Na naših cestah je (pre)veliko trkov. Pogosto zato, ker pred vožnjo vozniki preveč trkajo.

Nič čudnega Nekaterim pri nas se ne zdi nič čudnega, če med našimi ljudmi ni primerne klime, da bi »uspevale« vetrne elektrarne. Saj nikoli prav ne vemo, kam veter piha.

⏫

Dve dolgoletni predani Gorenjčanki Vilma Fece in Urša Menih Dokl po novem letu ne bosta več članici tega kolektiva. Je pa Urša ena tistih, ki skrbi, da bo jutrišnja novoletna zabava delavcev Gorenja nepozabna. Takole je prepričevala Vilmo, da pride tudi ona. Bo čvek jutri preveril, če je bila uspešna.

Modra misel

Novi generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj dr.

Viktor Vračar je bil zelo vesel obiska gospodarstvenikov v obliki podjetniškega zajtrka v njihovem kolektivu, zato je že povabil direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika, da postanejo ta srečanja tradicionalna. »Samo, če zamenjate zajtrk za kosilo ali večerjo,« mu je ta odvrnil, Vračar pa se je le nasmehnil.

Neenotnost

⏪

bo njegov načrt posrečil, a ga je nazadnje izdala osebna izkaznica. Pristojni organi so namreč podvomili, da gre za isto osebo kot na izkaznici. Poklicali so policijo, ta pa ga je takoj aretirala zaradi prevare in zlorabe identitete. Heitor je zlorabo priznal, Na severu Brazilije so pred a poudaril, da mama za njegov kratkim aretirali 43-letnega načrt ni vedela. moškega, ker se je preoblekel v svojo mamo, da bi namesto nje opravljal vozniški izpit. 60-letna Maria Schiave je namreč pred tem izpit kar trikrat opravljala neuspešno, zato se je njen sin V prestolnici Ugande živi 48-letni Joe Rwamirama, ki trdi, da lahko njegovi prdci ubijejo žuželke, še posebej smrtonosni pa da so za komarje. Razlage za svoj nenavadni ‚talent‘ Joe nima. »Moji prdci so prav takšni kot od drugih, le da slabo vplivajo na žuželke. Jem hrano, kakor drugi, a nobena žuželka se me ne more dotakniti, niti muha,« pravi. Kot pritrjujejo priče iz mesta, kjer

Njegovi prdci ubijajo komarje

Heitor, sicer mehanik, odločil, da ji priskoči na pomoč. Oblečen v rožnato bluzo, popolno naličen, z lakiranimi nohti in lasuljo se je odpravil na izpit, se usedel za volan in se na izpitni vožnji popeljal po mestu Nova Mutum Paraná. Vse je že kazalo, da se

Joe živi, ga resnično vse mesto pozna kot človeka, ki lahko s prdcem ubije komarja. Pri tem Joe svojo sposobnost menda uporablja zelo odgovorno. »Spoštljiv je do ljudi in prdne le, ko so v bližini komarji, ki prenašajo malarijo,« so povedali njegovi sokra-

Ne le ob navadnih dnevih, tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti se med nami kaže prevelika neenotnost.

Trese jih V Zgornji Savinjski dolini pravijo, da razni predpisi omejujejo občane, da bi gradili male vodne elektrarne. V mnogih drugi krajih pa občani sami »omejujejo« gradnjo vetrnih elektrarn.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Oblekel se je v svojo mamo, da bi namesto nje opravil vozniški izpit

Ljudje smo si zelo različni tudi v modrosti. Mnogi imajo od vsega modrega najraje – modri pinot.

jani. Joe pa je ponosno dodal, da ga je pred kratkim prav zaradi njegovih prdcev najelo podjetje, ki izdeluje spreje proti komarjem. Z njim naj bi razvijalo novo različico.

Nov modni trend: šali za gležnje Mnogi v času praznikov podarjajo nogavice, toda letos je tu nov trend, ki ga ni nihče pričakoval: miniaturni pleteni šali za gležnje, ki v zimskem času odlič-

no dopolnijo trend oprijeoprijetih hlačnic in nizkih nizkih čevljev. Prve mini šale so opazili v svetovni prestolnici pret-a-porter mode, v italijanskem Milanu, o nenavadni novi pogruntavščini je prva poročala lokalna modna revija Lercio. Za zdaj še ni povsem jasno, ali je potrebno kupiti šale, ki so bili spleteni posebej za gležnje, ali pa je dovolj, če si okoli njih zavežemo le otroški šal. A moda je vedno na strani pogumnih. Menda se mini šali odlično ujemajo s pletenimi puloverji, ležernimi

bundami in nekoliko bolj sproščenimi plašči, opazili pa so jih tudi že v kombinaciji s povsem resno poslovno obleko.

Obdarovanci so bolj veseli slabše zavitih daril Raziskovalci z univerze Nevada v ZDA so nedavno ugotovili, da obdarovanci bolje sprejmejo ne prav lično zavita darila. Če se namreč darilo skriva v novi, čudoviti škatli ali v papirju z dodatki in pentljo, to močno poveča pričakovanja, da se tudi v notranjosti skriva nekaj vrednega, fantastičnega. »Temu pa pogosto sledi veliko razočaranje. Lahko bi celo rekli – lepa bi zunanjost, slabše zunanjost, sprejeto darilo. In obratno – površno zavito darilo, večje vito zadovoljstvo,« je zadovoljstvo,« povedala vodja raziskave Jessica Rixom. Študijo so opravili na skupini navijačev košarkarskega kluba Miami Heat. Nekaterim so poklonili skodelice, ki so bile spravljene v lepi škatli z znakom kluba, drugi pa so dobili skodelice z logotipom kluba Orlando Magic. Čeprav so bile skodelice nasprotnega kluba zavite brez vsake prefinjenosti in okusa, so

jih navijači Vročice sprejeli z izrednim navdušenjem, ki je bilo očitno večje od navdušenja tistih, ki so skodelice prejeli v lepših embalažah.

Rakun se je na božičnem sejmu napil Nemški mediji so te dni pisali o pijanem rakunu, ki se je na božičnem sejmu Erfurt dokopal do ostankov kuhanega vina. »Očitno so mu zadišali ostanki kuhanega

vina v odvrženih kozarcih, seveda pa ni vedel, kdaj je dovolj,« je dejal eden od očividcev. Po uživanju alkohola je postalo življenje živali pestro: rakun se je spotikal čez tire trama, brskal pod smetnjakom ter ovohaval in se igral z ženskimi športnimi copati, naposled pa omagal pred vrati. »Rakun je bil res očitno pijan,« so povedale priče, ki so vest o pijanem rakunu prenesle do bližnjih gasilcev. Ti bi morali žival peljati v zavetišče, a so jo namesto tega predali lovcu, ta pa je pijanega rakuna ustrelil.

Rakuni namreč v Nemčiji niso zaščiteni.

(Samo) pomoč Tudi ob praznikih se še kako izkaže, da je pri nas veliko ljudi, ki pričakujejo kakšno pomoč; (pre)več pa je tudi takih, ki si jo v trgovinah kar vzamejo.

Naveličanost Šoštanjčani negodujejo, da so se že naveličali obljub o tem, da bodo »kmalu rešili« problem smradu iz ventilatorskih postaj. Zlobneži menijo, da bodo stvari urejene, ko se bodo občani še naveličali negodovanja.

Minimax Naša Levica je z uspešno pobudo za zvišanje minimalnih plač v marsikaterih krogih povzročila maksimalne težave. Ne pri »minimalcih«, ampak pri svojevrstnih »maksimalcih«.

Rešitev S traso hitre ceste tako na sever kot na jug se pojavljajo nove in nove težave. Ob tem se ne bi čudil, če bi se spet našel kdo, ki bi predlagal, da je najboljša rešitev sedanja cesta.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 15

CharnĂŠe BijĂśn Bonno se je rodila v avstralskem Melbournu, kjer je preĹživela prva leta Ĺživljenja, a je po mamini strani ponosna Slovenka in VelenjÄ?anka, pravi, medtem ko je oÄ?e z otoka Mauritius. Mlada druĹžina se je namreÄ? kmalu preselila v Slovenijo, ki jo 23-letna VelenjÄ?anka Ä?uti kot svoj dom. ZakljuÄ?uje zadnji letnik magistrskega ĹĄtudija turizma na fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Ĺ˝e tretje leto je med najboljĹĄimi ĹĄtudenti v generaciji in je tudi Ä?lanica senata, akademskega zbora, predstavnica ĹĄtudentov podiplomskega ĹĄtudija in predsednica fakultete. Ĺ e posebno jo zanimajo turistiÄ?ne storitve na podroÄ?ju velnesa in lepote, pravi. Ker zelo ceni zdrav Ĺživljenjski slog, se v prostem Ä?asu izobraĹžuje v zdravem prehranjevanju, rada se giba v naravi, obiskuje fitnes, kolikor ji Ä?as dopuĹĄÄ?a, pa ureja tudi svoj blog, na katerem objavlja razne nasvete o uporabi ĹĄiroke palete lepotnih izdelkov. ÂťTo je moja kratka predstavitev,ÂŤ ĹĄe reÄ?e od glave do pet urejeno, nasmejano in prijazno dekle po prvih minutah pogovora, ki se je vrtel predvsem o lepoti, seveda.

Njen vzor je mama

Miss Earth Slovenije je VelenjÄ?anka Na sreÄ?anje smo povabili uspeĹĄno ĹĄtudentko, aktivno prostovoljko, ambiciozno raziskovalko lepotne industrije, za povrh pa ĹĄe najlepĹĄo Slovenko na Zemlji – CharnĂŠe BijĂśn Bonno neizkuĹĄena, nisem znala hoditi, se postaviti. Da sem danes takĹĄna, kot sem, pa je zasluĹžen izbor za miss Earth, na katerem sem se ogromno nauÄ?ila, pridobila izkuĹĄnje, posvetila sem se inteligenci, karakterju, skratka spoznala, kaj vse je poleg urejenega videza ĹĄe pomembno na lepotnih tekmovanjih.ÂŤ

pove in doda, da se je sama ves Ä?as poÄ?utila varno in je doĹživela le prijetne izkuĹĄnje.

Lepota kot celota

Obseg prsi, pasu in bokov, viĹĄina, oblika oÄ?i in ustnic – je to vse, kar na lepotnih tekmovanjih ĹĄteje? ÂťNe morem lagati, seveda komisija ocenjuje postavo, a zunanjost je le en del ocene. Pomembna je inteligenca. Opazuje-

â?ą

DrugaÄ?e kot v filmih

DrĹži, da je na lepotnih tekmovanjih polno spletk, zavisti, rivalstva in hudobije? ÂťZame je bil mesec, ki smo ga dekleta iz vsega sveta preĹživele na svetovnem izboru za miss Earth na Filipinih, eden najlepĹĄih v Ĺživljenju. ÄŒudovita izkuĹĄnja! Spletla sem prijateljstva, ki jih nikoli nisem

ÂťMiss zastopa drĹžavo. Zato mora imeti ĹĄirok pogled na svet.ÂŤ

â?ą

jo karakter. Zame osebno je najbolj pomembna samozavest – da se ima punca rada, se spoĹĄtuje in vlaga vase. Ne nazadnje to ljudi najbolj privlaÄ?i,ÂŤ pravi in doda, da so razni lepotni pripomoÄ?ki in dodatki le poudarek obraznih potez ali telesnih oblin, medtem

ÂťNajlepĹĄi si, ko si, kdor si.ÂŤ

Že od malega sem bila res dekliĹĄka, vĹĄeÄ? so mi bile lepe stvari, priÄ?akovala. Mislila sem, da boobÄ?udovala sem mamo, ki je bila do dekleta oĹĄabna, nesramna, da vedno lepo urejena, prava dama. bodo druga drugo skuĹĄala spraLahko reÄ?em, da je bila ona s viti v slabĹĄi poloĹžaj in se okorisvojim zgledom ĹĄÄ?ala, ampak moj navdih. ObĹĄe zdaleÄ? ni biÄ?udovala sem ÂťTremo pred nastopom je lo tako,ÂŤ odgomoÄ?ne in intelitreba pretvoriti v adrenalin, varja. Kaj pa gentne Ĺženske, pozitivno vznemirjenje, nastradanje, droki so poskrbele peto priÄ?akovanje. Sprostige, spolno naza svoj videz. mo se, ko se imamo fajn. silje? ÂťNajbolj To me je privlaTakrat tudi najbolje nastopomembno je Ä?ilo. Od nekdaj pamo.ÂŤ tako f iziÄ?no je to del mojekot psihiÄ?no ga Ĺživljenja,ÂŤ zdravje. Med pripoveduje, zakaj se je spustila izborom so vsi podpirali zdravo v lepotna tekmovanja. Letos je prehranjevanje in gibanje. Ne natekmovala v izboru Miss Earth zadnje pa mora biti dekle, ko se Slovenia 2019 in kot zmagoval- odloÄ?i za lepotno tekmovanje, ka v druĹžbi spremljevalk za en dovolj zrelo in pripravljeno, da se mesec odpotovala na Filipine na spoĹĄtuje, da se zna postaviti zasvetovni izbor. ÂťBila sem povsem se in narediti, kar se ji zdi prav,ÂŤ

Velenje, 12. december – Bolj ko se je bliĹžal prvi obisk Dedka Mraza, hladneje je postajalo v Ĺ aleĹĄki dolini, celo po snegu je Ĺže zadiĹĄalo. Nekaj dni pred napovedanim prihodom dobrega moĹža med ĹĄaleĹĄke otroke se je Ĺže zaÄ?el nabirati led. Minuli Ä?etrtek, ko 'priĹĄel je med nas stari dobri Dedek Mraz', pa nas je hlad poĹĄteno pretresel, Ä?e ga nismo ugnali s toplimi oblaÄ?ili. NiÄ? Ä?udnega, ko pa je Dedek Mraz v

ÂťÄŒe si ĹželiĹĄ, si pripravljen na trud in imaĹĄ dobro mentorstvo, se vse da. So teĹžki trenutki, ko moraĹĄ iz svoje cone udobja, a ko to premagaĹĄ, vse lepo steÄ?e.ÂŤ ko si moramo biti vĹĄeÄ? tudi brez njih – naravni. Je pa lepotiÄ?enje, pravi CharnĂŠe, pravi uĹžitek. Že kot deklica sem se poigravala z maminimi liÄ?ili. LiÄ?enje mi je v veliko veselje, prava terapija. ÄŒas, ko se posvetim samo sebi.ÂŤ Profesionalno liÄ?enje za kamero ali modno brv traja vsaj eno uro, ĹĄe dodatno uro potrebujejo za priÄ?esko. Sama se uredi hitreje, a uÄ?inek ni niÄ? manj prepriÄ?ljiv.

Dedek Mraz je prinesel sneg Priljubljeni dobri moĹž bo do konca decembra opravil veÄ? kot sto obiskov po vsej Ĺ aleĹĄki dolini, obdaril bo 1963 otrok, razveseljeval pa bo tudi odrasle vo-

Do novega leta bo Dedek Mraz opravil veÄ? kot sto obiskov. V

ÂťSodelovanje na lepotnem tekmovanju je veliko lepĹĄa izkuĹĄnja, Ä?e imamo podporo tistih, ki jih imamo najraje.

Zelo sem hvaleĹžna druĹžini in partnerju, da so bili z mano od prvega trenutka in so ĹĄe vedno.ÂŤ moramo boriti, Ä?e hoÄ?emo kam priti. Ampak kulturno, uvidevno, da ne teptamo drugih. Na lepotnem izboru je potrebna Ĺželja po uspehu, je prisotna tekmovalnost, a drug drugega moramo spoĹĄtovati.ÂŤ

Kaj pa prihodnost?

CharnĂŠe v naslednjih mesecih Ä?akajo dolĹžnosti miss Earth Slovenije. Pojavlja se v tisku, na spletu, pozira pred fotografskimi objektivi. Z naslovom miss Earth je svoje Ĺželje dosegla, zdaj pa Ĺželi Ä?im bolje izkoristiti priloĹžnost, ki jo dekle dobi le enkrat v Ĺživljenju, pravi. ÂťTrenutno sem zelo zadovoljna s svojim Ĺživljenjem. Ko mi bo prineslo kaj novega, pa bo Ä?as za nove odloÄ?itve.ÂŤ Tudi teh se Ĺže veseli. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

marsikateri otrok prav od Dedka Mraza dobi edino svojo knjigo v letu. Zato to negujemo ĹĄe naprej.ÂŤ Knjiga Zgodba o knjigi je iz dveh delov – prvi je primeren za otroke do 3. leta starosti, drugi pa za starejĹĄe od 6 let. Tako bo lahko kar nekaj Ä?asa na policah, brali pa jo bodo lahko tudi mlajĹĄi in starejĹĄi bratci in sestrice. V

â?ą

â?ą

Obiskal bo vse generacije

Katere so torej najbolj pomembne lastnosti in veĹĄÄ?ine, ki jih mora dekle na lepotnem tekmovanju pokazati, Ä?e Ĺželi prepriÄ?ati Ĺžirijo? ÂťBistveno je, da se ima rada, da se dobro poÄ?uti v svoji koĹži, da je iskrena do sebe in drugih, da je – kar je najbolj pomembno – zvesta sama sebi in se za nikogar ne spreminja.

To je zame najlepĹĄe. In mislim, da je mene visoko poneslo, ker sem bila pristna. ÄŒe se pretvarjaĹĄ, se ne moreĹĄ poÄ?utiti dobro in ne moreĹĄ prepriÄ?ati,ÂŤ je odloÄ?na CharnĂŠe, ki je komisijo svetovnega izbora brez dvoma prepriÄ?ala. Na Filipinih so se namreÄ? zvrstili razni ocenjevalni dogodki in sama je bila izbrana za najbolj dobrosrÄ?no in prijazno dekle na izboru. ÂťCelo Ĺživljenje se

Dedek Mraz bo letos obdaril 1452 od 3 do 6 let starih otrok v mestni obÄ?ini Velenje, 372 v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in 139 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Dedek mraz se bo poslovil v torek, 31. decembra, na otroĹĄkem silvestrovanju, ki se bo na Titovem trgu zaÄ?elo ob 18. uri.

dolino pripeljal tudi Babico Zimo. Ne le mrzlo, tudi sneĹženo.

Prav v Ä?etrtek zveÄ?er je namreÄ? v Velenju padla prva sneĹžinka.

Le Ä?esa se otroci bolj razveselijo kot prvega snega! No, Dedka Mraza, seveda.

15

REPORTAŽA

19. decembra 2019

ÂťPreĹživite Ä?as s svojimi ljubimi, veliko se smejte in radi se imejte,ÂŤ je Dedek Mraz sporoÄ?il ĹĄaleĹĄkim otrokom in razdelil bonbone.

sklopu prireditev Veseli december v izvedbi MZPM Velenje bo obiskal vseh 25 krajevnih skupnosti v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. Potrkal bo na vrata vseh vrtcev, ĹĄol, pa domov za varstvo odraslih v Velenju in TopolĹĄici. Oglasil se bo tudi v za-

dih in drugih ustanovah, celo v podjetjih, tako pa bo pozdravil in razveselil vse generacije. ÂťLe kaj je lepĹĄega kot obuditi spomin na otroĹĄko sreÄ?anje z Dedkom Mrazom,ÂŤ razmiĹĄlja dobri moĹž, ki ima vedno polne Ĺžepe bombonov. Ti namreÄ? teknejo tako

otrokom kot odraslim.

Otroci od 3. do 6. leta starosti si bodo pred obdarovanjem ogledali eno od treh gledaliĹĄkih predstav, ki so jih na MZPM Velenje izbrali za letoĹĄnja sreÄ?anja z Dedkom Mrazom v krajevnih skupnostih. Nato jim bo Dedek

Mraz stisnil roke, izroÄ?il lepo darilo in dodal ĹĄe kakĹĄen bombonÄ?ek. Osrednji del darila bo zopet knjiga, tudi tokrat slovenskih piscev in ilustratorjev, kar ima veliko dodano vrednost, pravi sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel. ÂťPrepriÄ?ani smo, da

darilni vreÄ?ki se skrivajo tudi lesena tabla s kredami, letni planer in tatu.

NajveÄ?je darilo pa so skoraj zagotovo toplina, ki jo Dedek Mraz prinese med ljudi, njegove dobre misli in obÄ?utek, da ima vsak nekoga, ki celo leto misli nanj. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

MED VAMI

19. decembra 2019

Vulkan na BoĹžiÄ?ni bajki v Mozirju

Zvrhan koĹĄ preseneÄ?enj za otroke vrtcev Poln koĹĄ decembrskih preseneÄ?enj, aktivnosti in dejavnosti ponuja prazniÄ?ni december, ko diĹĄi po zimi, snegu in ko nas obiĹĄÄ?ejo dobri moĹžje – Ĺ e posebej Ĺživahno je v velenjskih vrtcih

Kot se za praznike spodobi, tudi v velenjskih vrtcih v tem Ä?asu poskrbijo za prazniÄ?no razpoloĹženje.

Decembra nas obiĹĄÄ?ejo dobri moĹžje, treba je okrasiti smreÄ?ico, igralnice, napraviti okraske, izdelovati novoletne voĹĄÄ?ilnice in se pogovarjati o praznovanju, v pogovor pa vkljuÄ?iti tudi otroke iz drugih kultur, da povedo, kako praznujejo doma, nam zaupa ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler o tem, kako otroci preĹživljajo pravljiÄ?ni decembrski Ä?as, ki je Ä?as Ĺželja. Âť Vrtec je institucija, v kateri naj bi bili otroci zadovoljni in sreÄ?ni. Povabimo mnogo sodelavcev, zunanjih institucij, pedagogov, ki nam pripravijo razliÄ?ne aktivnosti s pravljiÄ?no tematiko.

ObiĹĄÄ?e nas Dedek Mraz, izdelujemo voĹĄÄ?ilnice, okraske, pripravimo odprta vrata okraĹĄenih igralnic, prazniÄ?ne Ä?ajanke s plesom, posluĹĄamo pravljice pod smreÄ?ico, prepevamo pesmi o zimi, Dedku Mrazu, sreÄ?i, peÄ?emo piĹĄkote, si ogledamo okraĹĄeno me-

sto, pogovarjamo o praznikih itd.

Koncert nam pripravijo tudi uÄ?itelji Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, strokovni delavci in starĹĄevski bend, ÂŤ naĹĄteva Dolerjeva, ki poudari, da tesno sodelujejo z lokalno skupnostjo. Tudi otroci drug drugemu pripravljajo predstave, prepevajo pesmice in izdelujejo instrumente. Mnogo je dogodkov, ki se vtisnejo v spomin.

Seveda lahko tudi starĹĄi prispevajo svoj del, tako da Ä?im veÄ? Ä?asa v teh dneh preĹživijo z otroki, saj je to najveÄ?, kar lahko otrokom dajo. DruĹžina je primarna celica, v kateri morajo biti odnosi trdni, prijazni in topli. Preplet decembrskih dejavnosti se bo vrstil vse do konca meseca, spremljali jih bodo dobra volja, smeh, ples, igra in druĹženje. Naj Ĺživi in diĹĄi prazniÄ?ni december tudi pri vas doma!

ÂťDedek Mraz je lik, ki predstavlja uresniÄ?itev majhnih in velikih Ĺželja. Ni nujno, da so materialne. Predstavimo ga zgolj kot pravljiÄ?no bitje, tudi s pomoÄ?jo lutk, ki so pedagoĹĄko pomagalo, z njihovo pomoÄ?jo se otroci laĹžje odprejo. Dedka Mraza imajo otroci radi.ÂŤ

Konec leta se tudi v druĹĄtvih ozrejo nazaj in pregledajo delovanje celega leta. Za druĹĄtvo Vulkan iz Belih Vod je bilo to ponovno precej aktivno. Ker se zavedajo, da brez marljivih sodelavcev ne bi dosegli vsega, kar so, so zanje pripravili prijazen

zakljuÄ?ek. Tokrat so jih popeljali v Mozirski gaj na letoĹĄnjo BoĹžiÄ?no bajko. Sprehod po parku je bil Ä?aroben, saj park krasi veÄ? kot 1,5 milijona raznobarvnih luÄ?k. Po ogledu je v bliĹžnji restavraciji sledilo ĹĄe prijetno druĹženje, ki sta ga popestrila ansambel

Kratek stik in Zdenka iz Belih Vod, ki je vsem natresla nekaj smeĹĄnih.

Ob koncu so si obljubili, da bodo uspehov polno leto nadaljevali tudi v letu 2020. đ&#x;”˛

Obnovljena kanalizacija na Cankarjevi in PreĹĄernovi Velenje – V teh dneh Komunalno podjetje Velenje zakljuÄ?uje z obnovo kanalizacije na PreĹĄernovi in Cankarjevi cesti v Velenju.

Na PreĹĄernovi cesti so delavci Komunalnega podjetja Velenje obnovili dva kanala dolĹžine 30 in 38 metrov, ki potekata na globini dveh metrov.

SILVESTROVANJE 31. 12. 2019, Titov trg

IĹ ÄŒEMO PONUDNIKA GOSTINSKIH STORITEV (informacije: 898 25 90)

18.00 22.00 23.55

otroĹĄko silvestrovanje (Plesna ĹĄola Spin, Dedek Mraz) zabava s skupino Pop Design Ĺžupanova novoletna poslanica

Na Cankarjevi cesti 2 so obnovili kanal dolĹžine 42 metrov na globini ĹĄtirih metrov. Na Ĺželjo stanovalcev in upravnika bloka na Cankarjevi cesti povrĹĄin ĹĄe niso ponovno asfaltirali. Spomladi prihodnje leto bo namreÄ? upravnik bloka saniral kanalizacijske prikljuÄ?ke do objekta, tako bodo ta dela konÄ?ali po njihovi obnovi.

Vrednost izvedenih del je znaĹĄala 48.963,80 evra. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

TOYOTA C-HR HYBRID IN TOKRAT PRIHAJA HITRO.

2.0

NOVI

HIBRIDNI POGON 135 KW (184 KM)

AC FRI-MOBIL, DEÄŒKOVA 43, CELJE, 03 425 60 80, TOYOTA-FRIMOBIL.SI PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Toyota C-HR Hybrid: od 3,8 do 4,0 l/100 km in emisije COâ‚‚: od 86 do 92 g/km. Emisijska stopnja: za 2,0 hibrid EURO 6d-ISC-FCM in za 1,8 hibrid EURO 6d-ISC. Emisije NOx: od 0,0036 g/km do 0,0049. Ogljikov dioksid (COâ‚‚) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5, ter duĹĄikovih oksidov. Slika je simboliÄ?na. VeÄ? na www.toyota.si. Toyota Adria d.o.o., BrnÄ?iÄ?eva 51, Ljubljana.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 17

Praznujemo preteklost, izboljĹĄajmo prihodnost, je slogan, s katerim je Zveza delovnih invalidov Slovenije zaznamovala 50-letnico delovanja. 13 let vodi najveÄ?jo reprezentativno invalidsko organizacijo v drĹžavi Drago Novak iz Pesja. Zvezo tvori 69 druĹĄtev invalidov, ĹĄteje pa veÄ? kot 50 tisoÄ? Ä?lanov.

Invalidi si ne Ĺželijo biti nekaj posebnega

Nedavni mednarodni dan invalidov je bil tudi zanj pomemben praznik. Na ta dan se je odzval povabilu vodstva drĹžave za sreÄ?anje na Brdu pri Kranju. ÂťPriloĹžnost je treba izkoristiti, saj pride le enkrat na leto. Na sreÄ?anju je na enem mestu veÄ? takih, ki pomembno sooblikujejo Ĺživljenje invalidov s sprejemanjem zakonodaje ali kakĹĄnimi drugimi aktivnostmi. Takrat je tudi priloĹžnost, da seznaniĹĄ javnost z najbolj pereÄ?imi teĹžavami, ovirami, skozi katere mora invalidna oseba v vsakdanjem Ĺživljenju,ÂŤ je povedal. Ovir je bilo in jih je ĹĄe vedno veliko, saj je dojemanje invalidnosti v druĹžbi danes drugaÄ?no, kot je bilo na zaÄ?etku. Takrat je bila telesna okvara predvsem medicinsko, danes je kompleksno vpraĹĄanje. ÂťInvalidi si ne Ĺželimo biti nekaj poseb-

Da ÂťfuraĹĄÂŤ, moraĹĄ biti tudi ti nekoliko poseben

Prostega Ä?asa malo, a ga zato toliko bolj koristno izrabi

Drago Novak iz Pesja vodi najveÄ?jo invalidsko organizacijo v drĹžavi Ĺže 13 let – Nalog ne zmanjka, v veliko oporo mu je druĹžina nega, ampak si prizadevamo za pravico do enakih moĹžnosti, kot jih imajo drugi. Pri tem je zvezi uspelo reĹĄiti nekatera vpraĹĄanja, druga ne in ta ostajajo naĹĄa zaveza.ÂŤ Drago meni, da je danes poloĹžaj invalidov vse prej kot roĹžnat, hkrati pa tudi priznava, da pri tem ne gre kazati s prstom le na drĹžavo, ampak tudi na invalide same. ÂťNekateri se res trudijo, iĹĄÄ?ejo reĹĄitve za laĹžje preĹživetje, drugi, predvsem glede zaposlitve, iĹĄÄ?ejo najrazliÄ?nejĹĄe ÂťluknjeÂŤ v zakonodaji in Ä?akajo na boljĹĄi dan,ÂŤ nam je pojasnjeval.

dejal: ÂťTudi sam moraĹĄ biti poseben, da lahko ÂťfuraĹĄÂŤ. MoraĹĄ imeti obÄ?utek za ljudi, jim prisluhniti in iskati reĹĄitev za njegovo teĹžavo. Predvsem pa moraĹĄ imeti v ozadju nekoga, ki ti stoji ob strani. Pri meni je to druĹžina.

Podpira ga tri Ä?etrtine predsednikov

Za invalide nekateri menijo, da so nekoliko posebni ljudje.

Na vpraĹĄanje, kakĹĄen mora biti Ä?lovek, ki vodi toliko let takĹĄno organizacijo, kot je zveza delovnih invalidov, v kateri naj bi bili ÂťposebniÂŤ ljudje, pa je Drago

Sebastjan Spital se zdi na prvi pogled povsem obiÄ?ajen mladeniÄ?. 27-letnik med tednom stanuje v ĹĄtudentskem domu v Mariboru, kjer se na drugi stopnji bolonjskega ĹĄtudija ukvarja s telekomunikacijami, ob vikendih pa se rad vraÄ?a v rodne Gaberke.

Po izkuĹĄnji z boleznijo Ĺželi ozaveĹĄÄ?ati, da je mogoÄ?e premagati vsako teĹžavo

17

POGOVOR

19. decembra 2019

Toda Sebastjan Spital ni povsem obiÄ?ajen mladeniÄ?. Potem ko mu je leta 2011 kot ĹĄtudentu prvega letnika poÄ?ila Ĺžila v moĹžganih in je njegovo Ĺživljenje viselo na nitki, je danes odloÄ?en, da bo v Ĺživljenju delal, kar ga veseli, in Ä?im bolje izkoristil vsak koĹĄÄ?ek prostega Ä?asa. Poleg ĹĄtudija tako dela tudi pri Ĺ tudentski organizaciji v Mariboru, uÄ?i na srednji ĹĄoli ter se ukvarja s stand-up komedijo. ÂťVsak trenutek si Ĺželim biti med ljudmi in jim s svojim znanjem in talenti dokazati, da je mogoÄ?e premagati vsako teĹžavo. Vse se da,ÂŤ je pozitiven Sebastjan.

Pa to seveda ne pomeni, da njemu nikoli ne zmanjkuje energije. Priznava, da se mu je po sreÄ?anju z boleznijo kdaj zgodilo, da se je vpraĹĄal, Ä?e je res smiselno toliko vlagati v izobraĹževanje. ÂťPriĹĄel je tudi trenutek, ko sem Project1.qxp_Layout 1 29/11/2019 14:43

ÄŒe tega ne bi imel, tega poslanstva ne bi mogel opravljati.ÂŤ To namreÄ? ni posel, dodaja, ki ga zaÄ?neĹĄ ob ĹĄestih in konÄ?aĹĄ ob dveh popoldan, ampak lahko traja krepko v pozni del popoldneva. Se je Ĺže zgodilo, da so trajala pogajanja v drĹžavnem zboru tudi do dveh zjutraj.

Spretno se zna izogniti odgovorom na vpraĹĄanja v zvezi z njim samim. Temu, ali je priljubljen med Ä?lani, pa se ni mogel. Z ÂťzapoznelimÂŤ nasmehom na obrazu je izrazil mnenje, da ga podpira tri Ä?etrtine predsednikov druĹĄtev invalidov po drĹžavi, se pa vedno najde kdo, ki ga ne. NajveÄ?krat se sporeÄ?ejo takrat, ko gre za denar. Ne more – na primer – soglaĹĄati z delitvijo denarja po ĹĄtevilu Ä?lanov. ÂťFundacija invalidskih in humanitarnih druĹĄtev je edini financer delovanja zveze, ta pa denar namenja za izvajanje posebnih socialnih programov in ne glede na ĹĄtevilo Ä?lanov.ÂŤ

Po poklicu je inĹženir elektrotehnik, opravlja pa dela in naloge v nabavi invalidskega podjetja HTZ Premogovnika Velenje za poln delovni Ä?as. ÂťPrivilegijÂŤ, ki ga ima kot predsednik zveze, je ta, da mu delodajalec omogoÄ?a pot v Ljubljano na pogovore, usklajevanja enkrat na teden, za ostale predsedniĹĄke in druge obveznosti, ki jih ima kot predstavnik zveze, pa v glavnem namenja dopust. Zato rad s toliko veÄ?jim veseljem izkoristi tisto malega prostega Ä?asa, ki ga ima. Njegova druĹžinska obveza je hranjenje psa in jutranji ter popoldanski sprehodi z njim okoli Velenjskega jezera, rad vzame v naroÄ?je vnuke, sede na kolo, brklja po vrtu, v okolici hiĹĄe se vedno najde delo. ÂťVÄ?asih sem rad plaval.

To poÄ?nem sedaj le ĹĄe na dopustu na morju. Takrat izklopim mobitel, ga pustim doma in se predajam skupnim trenutkom z domaÄ?imi,ÂŤ je sklenil najin pogovor Drago Novak. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Drago Novak: ÂťDanes je dojemanje invalidnosti v druĹžbi drugaÄ?no, kot je bilo na zaÄ?etku.

Iz medicinskega je preraslo v bolj zapleteno vpraĹĄanje.ÂŤ

Sebastjan Spital razveseljuje s stand up komedijo Pravi, da so ga najbrŞ Şe vzgajali tako, da je postal malo smeťen – Od trenutka, ko je njegovo Şivljenje viselo na nitki, Şeli izkoristiti vsako sekundo – V stand-up komediji zares uŞiva pomiťljal, da bi torbo vrgel skozi okno.

Toda vztrajal sem, ker me smer, ki sem jo izbral, resniÄ?no veseli,ÂŤ pripoveduje. ÂťZdaj vidim, da sem imel prav,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Pomislil je, da bi bilo talent dobro uporabiti, da bi z njim razveseljeval druge

Prav pa je imel tudi, ko se je v lanskem letu vpisal na stand-up delavnico pri UroĹĄu Kuzmanu. ÂťOd nekdaj sem razmiĹĄljal o ĹĄalah. Mislim, da so me Ĺže vzgajali tako, da sem postal malo smeĹĄen. Kajti Ä?lovek se ne more preprosto odloÄ?iti, da bo smeĹĄen – si ali pa nisi. In meni so od nekdaj govorili, da sem. Pa sem pomislil, da bi bilo to dobro uporabiti, da bi razveseljeval druge,ÂŤ pravi Spital. Na delavnici se je nauÄ?il osnov, Page 1

Sebastjan Spital rad razveseljuje.

s pridobljenim znanjem sestavil svoj nastop in se postavil pred obÄ?instvo. ÂťSpomnim se prvega nastopa. Joj, kakĹĄno tremo sem imel! Ves dan prej nisem jedel, pogosto sem sedel na straniĹĄÄ?u in nenehno sem razmiĹĄljal, kako bo, Ä?e se ljudje mojim ĹĄalam ne bodo smejali. Publiko je treba paÄ? pridobiti. Vedel sem: Ä?e je na zaÄ?etku ne pridobiĹĄ, boĹĄ trpel do konca svojega nastopa,ÂŤ se smeje spominja Sebastjan.

Pa jih je seveda pridobil, da so se ĹĄe kako smejali in so o zabavni polovici ure povedali ĹĄe drugim. Mladi stand-up komik tako danes nastopa vse veÄ?, povpreÄ?no enkrat v dveh tednih. ÂťTega ne jemljem kot delo ali obveznost, temveÄ? kot uĹžitek. Rad koga nasmejim, zato pravim, da je moj prosti Ä?as Ä?ista komedija.ÂŤ

Pripravlja nekaj Ä?isto novega

Po dobrem letu nastopanja ima Sebastjan Ĺže nekaj izkuĹĄenj. ÂťNastopal sem Ĺže pred desetimi ljudmi, v sodelovanju z drugimi komiki pa tudi pred tristoglavo mnoĹžico,ÂŤ pravi. NajveÄ?krat govori o Ĺživljenju na sploĹĄno. ÂťO sebi pravzaprav. ÄŒisto prva snov, s katero sem se predstavljal, je bila zasnovana na izkuĹĄnjah iz Ĺ panije, kjer sem bil leta 2017 na ĹĄtudentski izmenjavi. Nekaj te vsebine ohranjam tudi danes, a sem ji dodal tudi ĹĄe kaj drugega. NoÄ?em se namreÄ? ponavljati,ÂŤ pripoveduje Spital.

Ker je pred kratkim postal tudi ambasador Erazmusa, kmalu obljublja nekaj edinstvenega – pripravlja namreÄ? predstavo s potopisom in projekcijo na osnovi stand-up komedije. ÂťTo bo komiÄ?ni potopis,ÂŤ pravi in poudarja, da rad pripravlja nove in drugaÄ?ne vsebine, saj so te ljudem obiÄ?ajno bolj zanimive od Ĺže sliĹĄanega.

Vesel je, da ga je teĹžka preizkuĹĄnja pred osmimi leti veliko nauÄ?ila. ÂťIn vem, da me ĹĄe veliko bo. V luÄ?i te izkuĹĄnje Ĺželim Ĺživljenje na vsakem koraku zajemati z veliko Ĺžlico in se ogromno smejati.

Zares rad bi Ä?im veÄ?krat nasmejal tudi druge in le upam, da bo v prihodnje o meni sliĹĄati dosti pozitivnega,ÂŤ zakljuÄ?uje Sebastjan. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Ĺ˝elimo vam Ä?arobne boĹžiÄ?no-novoletne praznike ter obilo sreÄ?e in zdravja v letu, ki prihaja.

SreÄ?no 2020!

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Vsem bralcem in poslovnim partnerjem Ĺželimo vesele boĹžiÄ?ne praznike ter sreÄ?no, zdravo in uspeĹĄno leto 2020!

HiĹĄni aparati blagovnih znamk

DBSS d.o.o. | T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 | W: www.dbss.si

Naš čas, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

RAZVEDRILO

Nagradna Križanka Elektro Jezernik Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993.

Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih ter nakup profesionalne opre-

me. Pridobljeno znanje, primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij.

19. decembra 2019 Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jezernik«, najkasneje do ponedeljka 6. januarja.

Izžrebali bomo tri nagrade (stropna plafonjera z LED sijalko in 2x reflektor (20 W in 10 W. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 19

MED VAMI

19. decembra 2019

Otroci priÄ?arali prijetne trenutke BoĹžiÄ?no-novoletni koncert OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje uspel Velenje – V torek, 10. decembra, je v kulturnem domu Velenje potekal boĹžiÄ?no-novoletni koncert OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje. Veliko dvorano so napolnili starĹĄi, stari starĹĄi, sorodniki, upokojeni uÄ?itelji in tudi nakljuÄ?ni

rom so poskrbeli korepetitorka Nina Verboten in instrumentalisti, ki so se na nastop pripravljali pod mentorstvom svojih uÄ?iteljev iz glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in uÄ?iteljice Andreje Ostruh. Ostruhova je

vzeli Ä?as za koncert, veÄ?er, poln petja, igranja in plesa ĹĄe dolgo ostal v lepem spominu, za kar si lahko Ä?estitajo prav vsi uÄ?enci in uÄ?itelji, ki so pomagali pri organizaciji tega Ĺže tradicionalnega predprazniÄ?nega dogodka. Za-

obiskovalci, ki so bili navduĹĄeni nad kulturnim programom. Z njim so prazniÄ?no vzduĹĄje priÄ?arali kar ĹĄtirje pevski zbori pod mentorstvom zborovodkinje Andreje Ostruh: MPZ, OPZ, najmlajĹĄi pevci, ki so zbrani v Gustijevem pevskem zboru, in DeĹĄki pevski zbor, ki ga premore le malokatera ĹĄola. Za spremljavo zbo-

z nadarjenimi instrumentalisti oblikovala tudi Gustijev ansambel, ki je tako kot tudi pevci solisti prejel velik aplavz obÄ?instva.

Prav vse zbrane so ob koncu koncerta navduĹĄili ĹĄe mladi plesalci, ki so pod mentorstvom Mateje Podrzavnik pripravili dve Ĺživahni plesni toÄ?ki.

Prav gotovo bo vsem, ki so si

hvala tudi zaposlenim na Festivalu Velenje, ki so vedno pripravljeni za sodelovanje, in Mestni obÄ?ini Velenje za podporo pri organizaciji prireditve. Ponosni smo, da ustvarjamo v kraju, kjer so ĹĄole, kulturne ustanove in lokalna skupnost tako povezani in pripravljeni za sodelovanje. đ&#x;”˛

Petja EmerĹĄiÄ?, Mateja Kunc

Mnenja in odmevi

Viadukt je slaba reĹĄitev V Ä?lanku je zapisano ‌ citiram: ÂťDermol ocenjuje, da bo pogled z viadukta na obmoÄ?je Velenjskega jezera nekaj zelo zanimivega in turistiÄ?no privlaÄ?nega.ÂŤ Ugovarjam: • Hitra cesta – viadukt – ne bo razgledna ploĹĄÄ?ad za turiste. • Hitra cesta bo novi Âťberlinski zidÂŤ za Ĺ aleĹĄko dolino. • Hitra cesta bo sredi Velenja, saj sta obcestna znaka Velenje zunaj, to je ob vstopu na velenjsko plaĹžo in nasproti klasirnice v Pesju. • Prireditveni prostor, velenjska plaĹža in rekreacijske povrĹĄine bodo odrezani od Velenja. • Z viadukta bo mogoÄ?e pasti neposredno v Restavracijo Jezero ‌ enkratno, turistiÄ?no privlaÄ?no!!??

Hvala za takĹĄno oceno! đ&#x;”˛

Rajko Novak

Vesele praznike!

19

Poskrbeli bodo za sreÄ?o otrok in iskrice v oÄ?eh BoĹžiÄ?no-novoletne praznike bodo otrokom iz socialno ogroĹženih slovenskih druĹžin popestrila darilca, ki so jih zbirali Ä?lani Mladega foruma in Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vpraĹĄanja SD LetoĹĄnji december bo za Ä?lane Mladega foruma Ĺ aleĹĄke doline in Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vpraĹĄanja ne le prazniÄ?no, paÄ? pa tudi dobrodelno obarvan. Zbirali so darila za otroke iz socialno ogroĹženih slovenskih druĹžin. ÂťRazĹžalostil nas je podatek, da v Sloveniji Ĺživi veÄ? kot 50.000 otrok pod pragom revĹĄÄ?ine, zato smo se odloÄ?ili, da pomagamo in priÄ?aramo prazniÄ?no ozraÄ?je in otroĹĄke nasmehe vsem ogroĹženim slovenskim otrokom,ÂŤ je povedala podpredsednica Mladega foruma SD Velenje TjaĹĄa Oderlap. Da VelenjÄ?ani Ĺže od nekdaj veljamo za dobrosrÄ?ne ljudi, ki Ĺželijo polepĹĄati Ĺživljenje tistim, ki naĹĄo pomoÄ? najbolj potrebujejo, pa dodaja predsednica Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vpraĹĄanja Janja Rednjak. Želimo, da dogodek postane tradicionalen, saj so sreÄ?a otrok in iskrice v oÄ?eh naĹĄa motivacija za v prihodnje. Darila bomo predali Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki vabi vse, ki potrebujejo darila, da obvestijo ĹĄole, Center za socialno delo in Zvezo prijateljev mladine. Tako bodo darila priĹĄla v prave roke in razveselila vse otroke,ÂŤ je izpostavila Rednjakova.

Uradna predaja daril preko Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v drugi polovici decembra, ko jih bodo ustrezne đ&#x;”˛ institucije razdelile med otroke.

S skupno pomoÄ?jo so zbrali veÄ? kot 60 daril. PrepriÄ?ani so, da jih bo polovica namenjena otrokom Ĺ aleĹĄke doline.

Dom na Gori Oljki Lepe BoĹžiÄ?ne praznike, v letu 2020 pa vsem Ĺželimo, da ujamete svoje sanje.

LIMA vzdrĹževanje d.o.o. Ĺ martno ob Paki 139 3327 Ĺ martno ob Paki www.lima-sp.si

Jedi na Ĺžlico, sladice, vikend kosila.

Sprejemamo rezervacije za zakljuÄ?ene druĹžbe do 60 oseb.

Info: 041 379 045 AleĹĄ Urlep s.p., Mali vrh 5a, Ĺ martno ob Paki

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p. Ĺ alek 20, Velenje tel 03 897 03 00, gsm 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN Vesel BoĹžiè in Sreèno v 2020! nagrobniki | okenske police | tlaki stopnice | kuhinjski pulti | rustika

Ĺ˝elimo Vam vesel boĹžiÄ?

ter sreÄ?no, zdravja polno novo leto!

Vstopite v leto 2020

pogumno www.skaza.si

Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc

Ĺ˝elimo vam blagoslovljen in vesel boĹžiÄ?.

Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. SreÄ?no 2020!

Mestni odbor NSi in svetnica v Mestni obÄ?ini Velenje Veronika Juvan

Dom za varstvo odraslih Velenje KidriÄ?eva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

19. decembra 2019

Visoka domaÄ?a zmaga za slovo od letoĹĄnjega leta

Prvenstvo konÄ?ali na tretjem mestu, v obeh pokalih za zdaj z odliko

RokometaĹĄi Gorenja od Maribora boljĹĄi za petnajst golov (36 : 21) – Osrednji dvoboj 15. kroga z Ribnico zaradi zasedenosti RdeÄ?e dvorane ĹĄele konec januarja, vsi drugi Ĺže to soboto Velenjska zasedba je novo sezona zaÄ?ela precej spremenjena, zato je potrebovala kar nekaj Ä?asa, da se je povsem uigrala. To je bil gotovo eden glavnih razlogov, da so igralci Gorenja v prvih ĹĄestih krogih nepriÄ?akovano doĹživeli kar ĹĄtiri poraze. Nato so stopnjevali formo in kljub temu, da jih od vsega zaÄ?etka spremljajo poĹĄkodbe, jesen konÄ?ujejo na tretjem mestu z osmimi zmagami po vrsti oziroma skupaj z desetimi. Poraze so doĹživeli z Loko, Ribnico, Celjem, njihov letoĹĄnji zadnji nasprotnik Maribor, ki jih je v svoji dvorani premagal v 3. krogu, pa je doĹživel Ĺže deseti poraz.

Izhod tega dvoboja je bil negotov le nekaj prvih minut. DomaÄ?i so z zadetkoma Aleksa in Miha KavÄ?iÄ?a povedli z 2 : 0.

Pred tem se je z dvema obrambama izkazal Emir Taletović, Matic Verdinek pa je zadel 'samo' vratnico. Gostje so hitro izenaÄ?ili. S tem so prilili olja na ogenj.

Gostitelji so se razigrali in povsem zagospodarili na igriĹĄÄ?u. Po dobrih desetih minutah so povedli s 7 : 3 in gostujoÄ?i trener Davor Rokavec je vzel minuto odmora, da bi morda upoÄ?asnil njihov nalet. Po njem so gostje zmanjĹĄali zaostanek za gol, vendar hitre domaÄ?e igre niso mogli zaustaviti. Po treh golih zaporedoma so igralci Gorenja prednost poviĹĄali na +6 (10 : 4), v 23. minuti na +7 (14 : 7). V 27. sta morala v razmiku nekaj sekund na hlajenje po dve minuti Jernej DrobeĹž in Tadej Mazej. Razigranih 'os' to ni zmotilo in so polÄ?as vseeno konÄ?ale s prednostjo sedmih golov. O konÄ?ni zmagi ni nihÄ?e veÄ? dvomil, ker so bili gostje tokrat za razred slabĹĄi. Vpra-

Gorenjev trener Zoran JoviÄ?ić je po zadnjem prvenstvenem dvoboju takole strnil nastope v jesenskem delu Lepo slovo od gledalcev!? ÂťFantje so odigrali zelo kakovostno tekmo, v visokem ritmu. Bila je polna lepih akcij. Obramba je delovala, tudi v napadu smo bili uÄ?inkoviti. Odigrali so tako, kot bi si Ĺželel vsak trener. ÄŒestitke fantom, ligaĹĄki del smo tako za to leto zakljuÄ?ili z odliko. V torek (predvÄ?erajĹĄnjim – op. p.) naĹĄ Ä?aka v Radovljici ĹĄe tekma ĹĄestnajstine finala pokala Slovenije z ekipo Cerklje–Radovljica. ÄŒeprav domaÄ?i nastopajo v drugi ligi, moramo igrati s spoĹĄtovanjem in brez podcenjevanja ter si zagotoviti napredovanje v naslednji krogÂŤ.

Poťkodbe, poťkodbe ‌

V ekipi Ä?rno-rumenih so tokrat manjkali poĹĄkodovani Andris CelminĹĄ, Domen Tajnik, Vlado Matanović ter AljaĹž Panjtar: ÂťSe paÄ? zgodi.

Na treningu se mi je Ĺžoga nesreÄ?no odbila v roko. Ĺ e sreÄ?a, da je samo mezinec in da so pred nami kratke zimske poÄ?itnice.ÂŤ ĹĄanje je bilo le, kako visoka bo, kajti tudi v nadaljevanju domaÄ?i niso popuĹĄÄ?ali. Njihova prednost je ĹĄe naraĹĄÄ?ala, pa Ä?eprav je trener Zoran JoviÄ?ić omogoÄ?il nabiranje izkuĹĄenj tudi mladim igralcem.

Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa je gostujoÄ?ega vratarja premagal Timotej GorĹĄek.

Deset minut pred koncem pa je trener-

ja, soigralce in kakĹĄnih tristo gledalcev navduĹĄil tudi Alen Husejnović. Po dobri obrambi je z metom Ä?ez celotno igriĹĄÄ?e zadel prazen gol za vodstvo s 30 : 15. V 59. minuti je Vid Levc zadel za najviĹĄjo prednost s + 16 (36 : 20), ki pa jo je s svojim ĹĄestim golom zmanjĹĄal Izidor Budja. Bil je najboljĹĄi strelec gostov, po visokem porazu pa je med drugim dejal: ÂťKonÄ?alo se je drugaÄ?e od priÄ?akovanj; to je za nas ĹĄe ena ĹĄola.ÂŤ V majhno uteho je bilo morda MariborÄ?anom po visokem porazu, da so eno (prvo) od treh zmag slavili prav proti tudi tedaj favoriziranim VelenjÄ?anom. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Ose v osmini finala pokala Slovenije ÄŒeprav so Cerkljani tekmo pred domaÄ?im obÄ?instvom zaÄ?eli zelo motivirano in v 3. minuti sreÄ?anja povedli s 3:0 ter vodili do osme minute, se je potem pokazala razlika v kakovosti obeh ekip. VelenjÄ?ani so v 15. minuti vodili Ĺže s 13:6, v 20. minuti je razlika znaĹĄala Ĺže +9 (18:9), polÄ?as pa se je konÄ?al z zadetkom domaÄ?ih za 19:26.

Drugi polÄ?as so s ĹĄtirimi zaporednimi goli odprle ose in v 34. minuti povedle s 30:19. Trener Velenja, Zoran JoviÄ?ić, je priloĹžnost za igro ponudil mlajĹĄim igralcem. V vratih pa je Emirja Taletovića zamenjal Ä?lan mladinske ekipe, Alen Husejnović. Mlade ose so tekmo mirno pripeljale do konca. Tekma se je konÄ?ala z zmago Gorenja Velenja s 46:32.

1963 (foto: M. Mrđanov, hrani Muzej Velenje)

NaĹĄi ĹĄtudenti so naĹĄa prihodnost.

Evropski pokal? ÂťV njem smo Ĺže naredili preseĹžek. Uvrstitev med ĹĄestnajst najboljĹĄih je bila naĹĄ prvi cilj. Imamo jo pod streho, smo v skupinskem delu. Sedaj bomo nabirali nove mednarodne izkuĹĄnje. Tu bomo igrali kot veliki ÂťoutsiderjiÂŤ, Ä?eprav so tudi ostale skupine zelo moÄ?ne in katero koli bi dobili, bi bila za nas zahtevna.ÂŤ V domaÄ?em prvenstvu boste najbrĹž skuĹĄali ujeti branitelje naslova Celjane?

O njih za zdaj ne razmiĹĄljamo. V jesenskem delu so bili superiorni. Tudi v nadaljevanju bomo razmiĹĄljali predvsem o svoji igri in skuĹĄali iz vsake tekme izvleÄ?i maksimum. ÄŒaka nas hud ritem tekem sreda–sobota. Ĺ˝elim si, da poĹĄkodovani igralci Ä?im prej okrevajo in da ostanemo zdravi.ÂŤ đ&#x;”˛

Foto: Jurij VoduĹĄek

14. krog Lige NLB

2019 (foto: Hans AvberĹĄek)

(foto: Hans AvberĹĄek) 2019

Leta 2019 obeleĹžujemo 60. obletnico odprtja srediĹĄÄ?a ÂťnovegaÂŤ Velenja.

Vanj se je umestila tudi Visoka ĹĄola za varstvo okolja.

Ste povsem zadovoljni z jesenskim delom? ÂťZaÄ?etek ni bil po naĹĄih Ĺželjah. Kot sem Ĺže omenil, so nas pestile poĹĄkodbe, zaradi katerih smo gotovo izgubili nekaj naÄ?rtovanih toÄ?k. Ne nazadnje tudi v obeh derbijih z Ribnico in Celjem nismo igrali, kot smo si Ĺželeli. Ponavljam, prvenstvo je ĹĄe dolgo. Izgubljene toÄ?ke si bomo skuĹĄali povrniti, z Mariborom smo si jih Ĺže.ÂŤ

S. Vovk

TAKO so igrali

đ&#x;”˛

1963 (foto: M. Mrđanov, hrani Muzej Velenje)

Pred zaÄ?etkom prvenstva ste na prvo mesto postavili zdravje fantov. Ta Ĺželja se vam ni uresniÄ?ila? ÂťV celotnem prvem delu smo imeli ogromno teĹžav s poĹĄkodbami. Ne bomo iskali nobenega alibija, ampak to je dejstvo. Izgubili smo nekaj tekem na zaÄ?etku, ko smo igrali brez kroĹžnih napadalcev, brez Aleksa KavÄ?iÄ?a in vratarja, kar se je nam moÄ?no poznalo. NiÄ? bolje ni na koncu. Ĺ e vedno nas pestijo poĹĄkodbe. Prvi del sezone konÄ?ujemo brez Vlada Matanovića, Domna Tajnika, Andrisa SelmeniĹĄa, AljaĹža Panjtarja.

Toda ne bomo jamrali, liga je ĹĄe dolga, mi gremo naprej. Tudi v nadaljevanju se bomo pripravljali od tekme do tekme in poskuĹĄali iz vsake izvleÄ?i maksimum.ÂŤ

Gorenje Velenje – Maribor Branik 36:21 (16:9) Gorenje: Taletović (13 obramb), Husejnović (2), Verdinek 9 (2), M. KavÄ?iÄ?

6, A. KavÄ?iÄ? 5, Levc 5, Haseljić 3, GrmĹĄek 3, Ĺ ol 1, MiklavÄ?iÄ? 1, OkleĹĄÄ?en 1, Bojanić 1, Mazej, DrobeĹž, Ĺ iĹĄko. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Maribor 1 (1); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut, Maribor 2.

Drugi rezultati: Jeruzalem OrmoĹž

– Dobova 31:27 (15:14), Koper – Krka Novo mesto 27:21 (13:12), Gorenje Velenje – Maribor Branik 36:21 (16:9), Celje Pivovarna Laťko – Urbanscape Loka, Slovenj Gradec – Butan plin Izola 28:25 (13:14).

11. krog (zaostala t.): Maribor Branik - Urbanscape Loka 23:23 (13:12).

15. krog (januar 2020, 19:00, RdeÄ?a dvorana): Gorenje Velenje – Riko Ribnica, Vrstni red po 14. krogu: 1. Celje PL 28, 2. R. Ribnica 25, 3. G. Velenje 20, 4. T. Trebnje 17, 5. Dobova 16, 6. Koper 13, 7. J. OrmoĹž 13, 8. Krka

10, 9. Slovenj Gradec 8, 10. U. Loka 8, 11. Maribor B. 7, 12. Izola 3.

Ĺ estanjastina finala pokala Slovenije Cerklje-Radovljica – Gorenje Velenje 32:46 (19:26) Gorenje: Taletović (7 obramb), Husejnović (7 obramb), Mazej 9, A. KavÄ?iÄ? 8 (1), Haseljić 6, Verdinek 6, M. KavÄ?iÄ? 4, GrmĹĄek 3, Bojanić 3, Ĺ ol 2, MiklavÄ?iÄ? 2, Levc 1, OkleĹĄÄ?en 1, Ĺ iĹĄko 1. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 21

Ĺ PORT

19. decembra 2019

21

SabljaÄ?i ocenili letoĹĄnje leto Kosilo iz mamine kuhinje je neprecenljivo Velenje – V soboto, 14. decembra, so se v prostorih vile Biance zbrali velenjski sabljaÄ?i, Ä?lani SK Rudolf Cvetko Velenje, da bi ocenili delo tega leta in spregovorili o naÄ?rtih v prihodnjem.

Vsa poroÄ?ila in naÄ?rti so bili soglasno sprejeti.

Na skupĹĄÄ?ini so podelili tudi Ä?astno Ä?lanstvo, in sicer Marijanu Salobirju kot ustanovitelju SK Rudolfa Cvetka Velenje in trenerju prvih sabljaÄ?ev; Marjanu TamĹĄetu, prvemu predsedniku kluba in ustanovnemu Ä?lanu kluba, in trenerjema in ustanovnima Ä?lanoma kluba Agimu Kazaziju ter Robertu Uranjeku, ki sta v preteklosti skrbela za mladi rod sa-

bljaÄ?ev. Priznanja je podelil predsednik kluba Vasja ÄŒretnik, Ä?astnim Ä?lanom pa je Ä?estital tudi predsednik sabljaĹĄke zveze Slovenije Aleksander Mravljak.

Marijan Salobir je prisotne seznanil z zanimivim dejstvom, da je natanko pred tridesetimi leti, na dan skupĹĄÄ?ine in prav ob uri, ko se je skupĹĄÄ?ina zakljuÄ?ila, bil namreÄ? prvi trening sabljaÄ?ev SK Rudolf Cvetko Velenje. Glede na to, da sabljaĹĄki klub neprekinjeno deluje Ĺže 30 let, je prepriÄ?an, da se za prihodnost sabljanja v Ĺ aleĹĄki dolini ni treba bati.

V prijaznem ozraÄ?ju so nato Ä?lani nadaljevali druĹženje v vili đ&#x;”˛ Bianci.

Jelen v Ameriki trikrat med petnajsterico V Park Cityju se je prejĹĄnji konec tedna zaÄ?ela sezona celinskega pokala. ZaÄ?etka so se udeleĹžili tudi trije naĹĄi predstavniki, najbolj pa se je izkazal Rok Jelen. Na petkovi preizkuĹĄnji na 10 kilometrov je Rok Jelen zasedel 13. mesto, potem ko je bil Ĺže po skoku na tem mestu.

Dan kasneje je bil na preizkuĹĄnji s skupinskim startom na 10 kilometrov odliÄ?en sedmi, imel je tretjo oceno skoka, po teku pa je zasedal 16. mesto. Uvodno postajo je zakljuÄ?il na 12. mestu, potem ko je spet odliÄ?no skoÄ?il, imel je 4. oceno, v teku pa je (zanj nenavadno) izgubil in je konÄ?al na 12. mestu. Do toÄ?k se je prebil tudi GaĹĄper Brecl z 28. mestom, medtem ko je OĹžbej Jelen vselej ostal za najboljĹĄo trideseterico. V skupnem seĹĄtevku je Rok Jelen deveti. đ&#x;”˛

Foto: SloSki

Ĺ marÄ?an Klemen Bovha zadovoljen z novim nogometnim delodajalcem v Litvi – ÄŒe bi ga poklical Manchester United, bi se takoj odzval – DomaÄ?ega kraja ne bi zamenjal za niÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

26-letnega Ĺ marÄ?ana, nogometaĹĄa Klemna Bovha je bilo v teh dneh videti v domaÄ?em kraju. Po Niku OmladiÄ?u, Lari PraĹĄnikar, ne nazadnje tudi Lani Golob je Ä?etrti nogometaĹĄ iz tamkajĹĄnjega okolja, ki nabira izkuĹĄnje v tujini. Kot je znano, je junija letos slekel dres velenjskega Rudarja in oblekel novega – Ĺ˝algirisovega, litovskega podprvaka. V svoji nogometni karieri se tako prviÄ? preizkuĹĄa na tujem. Nogometno pot je zaÄ?el na ĹĄmarĹĄki nogometni zelenici pri petih letih in pri 16 tudi Ĺže oblekel dres tamkajĹĄnje Ä?lanske ekipe.

Pri 17 ga je pot vodila k velenjskemu Rudarju, kjer je najprej zaigral pri mladincih, nato se je pridruĹžil Ä?lanski ekipi, za katero je – po podatkih – odigral 152 prvoligaĹĄkih sreÄ?anj predvsem kot vezist, v novem okolju pa igra na poloĹžaju centralnega branilca.

je zgodba zase in tako je tudi z Rudarjem.

Z nekaterimi bivĹĄimi soigralci, s katerimi sem si bil Ĺže prej blizu, imam stike in sem na tekoÄ?em, kaj se dogaja. Upam, da se bo klub izvlekel, saj se je med najboljĹĄe teĹžko vrniti zelo hitro. Sicer pa so v primerjavi z Rudarjem razmere v novem klubu bolje urejene, saj deluje na viĹĄji ravni, bori se za sam vrh prvenstvene lestvice. Moji soigralci prihajajo iz najmanj osmih drĹžav, med njimi sta z Balkana Hrvat in Srb. Poleg jezika je

bu se vidi? ÂťO, to pa je teĹžko, ker jih je zelo veliko,ÂŤ se je odzval. Pa vendarle, v katerem si Ĺželi zaigrati? ÂťNo, Ä?e me pokliÄ?e Manchester United, takoj grem, a ne delam si nobenih utvar. To so samo sanje.ÂŤ

V Vilni se poÄ?uti domaÄ?ega, a ...

Ĺ˝ivljenje v glavnem mestu Litve, v Vilni, kjer je sedeĹž kluba, je – po besedah Klemna, podobno kot v Sloveniji. Spominja ga na Ljubljano, saj skozi mesto teÄ?e reka, nemogoÄ?e je zgreĹĄiti hribÄ?ek z gradom ‌ Kar domaÄ?ega se poÄ?uti tam. Je pa Ĺživljenjska raven prebivalcev nekoliko niĹžja v primerjavi s slovensko. Nekaj mesecev mu je delalo druĹžbo dekle, a so jo ĹĄtudijske obveznosti poklicale v Slovenijo. Bi ostal v Litvi? ÂťKot nogometaĹĄ ja, kot prebivalec pa ne. Ĺ martnega ob Paki ne bi zamenjal za niÄ? na svetu,ÂŤ je bil kratek in jedrnat. Se je bilo po dobrih ĹĄtirih mesecih potemtakem lepo vrniti v domovino?

Zadnji Ä?as je bil, da ÂťJa seveda. Povsod je lepo, doma doĹživim kaj novega je najlepĹĄe. Lepo je biti spet med Doma so njegovo odloÄ?itev o svojimi najbliĹžjimi, prijatelji. Zame odhodu v tujino sprejeli z meĹĄapa je zelo pomembno ĹĄe domaÄ?e nimi obÄ?utki, sploh mama, so ga kosilo iz mamine kuhinje. To je pa podprli, ker so prepoznali njeneprecenljivo.ÂŤ govo Ĺželjo po nabiranju nogomeRazmiĹĄlja o tem, kaj bo poÄ?el ob tnih izkuĹĄenj v tujini, za kar jim koncu kariere? ÂťPrav vÄ?eraj (dan Klemen Bovha svoje odloÄ?itve o odhodu v tujino niti malo ne je zelo hvaleĹžen. ÂťZaÄ?util sem, obĹžaluje. pred sreÄ?anjem z nami) sem – po da je pravi Ä?as za menjavo okolja, zaslugi dekleta, ki me je spodbuzato nisem okleval, ko sem prejel ponudbo. drugaÄ?na tudi kultura,ÂŤ se je spretno izognil jalo k dokonÄ?anju ĹĄtudija - diplomiral v proPoleg tega je Ĺ˝algiris klub z dolgo tradicijo vpraĹĄanju. S sporazumevanjem, pravi, nima gramu inĹženir geotehnike in rudarstva na in se vedno bori za najviĹĄje cilje. O klubu teĹžav. Vsi govorijo angleĹĄko. V pripravljal- ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje. sem sliĹĄal le najboljĹĄe. Ekipa je organizirana nem obdobju so treningi bolj naporni, na- Tako razmiĹĄljam o tem, kaj po koncu nogokot druĹžina in v njej se dobro poÄ?utim,ÂŤ je menjeni so pridobivanju moÄ?i in kondiciji, metne kariere.ÂŤ povedal Bovha in dodal, da svoje odloÄ?itve med prvenstvom so laĹžji, ĹĄe izvemo. Pa tuV Litvo se vraÄ?a 7. januarja. Pravega daljĹĄeniti malo ne obĹžaluje: ÂťKariera nogometaĹĄa di, da so drugi dan po tekmi prosti. Takrat ga poÄ?itka v novi sezoni, ki traja 10 mesecev je kratka in Ĺželja vsakega ĹĄportnika je, da se in v preostalem prostem Ä?asu najraje zaide (brez poletnih poÄ?itnic), ne bo. Zna se zgoditi, preizkusi tudi v tujini. Zadnji Ä?as je bil, da v fitnes in savno, ki ju ima klub, ali pa se da ga toliko Ä?asa ne bodo videli domaÄ?i, prijadoĹživim nove stvari. ÄŒlovek potrebuje no- relaksira s primernim poÄ?itkom. telji. Bo pa snidenje potem toliko bolj prijetno. ve izzive, sicer nazaduje. Ne nazadnje pa si Pogodbo z Ĺ˝algirisom je podpisal za 18 PrepriÄ?ani smo, da bodo moÄ?no stiskali pesti ĹĄportniki Ĺželimo v poklicu, ki ga opravljamo mesecev, kaj bo potem, danes teĹžko napove. zanj in za njegove cilje. Vse dobro na zaÄ?rtain je najlepĹĄi, ĹĄe kaj zasluĹžiti. Tudi to je bil Ne skriva, da ima viĹĄje cilje, da si Ĺželi ĹĄe na- ni poti mu Ĺželimo tudi v naĹĄem uredniĹĄtvu. đ&#x;”˛ eden od razlogov za odhod v tujino.ÂŤ Kaj predovanja, nadaljnjega razvoja in osvojitev pa razmere v velenjskem klubu? Âť Vsak klub kakĹĄne lovorike. V katerem evropskem klu-

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

KRONIKA

19. decembra 2019

Zadnji Âťna pomoÄ?!ÂŤ JoĹžetu DrobeĹžu

Veselje namesto pijanosti

Predanemu gasilcu, izjemnemu obÄ?anu, cenjenemu prijatelju JoĹžetu DrobeĹžu so se na Ĺžalni seji poklonili Ä?lani sveta Mestne obÄ?ine Velenje, Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline in Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje Tina Felicijan

Velenje, 16. december – V ponedeljek ob 18. uri so se v velenjskem gasilskem domu zbrali gasilci iz cele Ĺ aleĹĄke doline na Ĺžalni seji sveta MOV, GZĹ D in PGD Velenje v spomin na predsednika Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline in predsednika Krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju JoĹžeta DrobeĹža, ki je umrl v petek, 13. decembra. Pokopali so ga 17. decembra na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

JoĹže DrobeĹž, ÂťoÄ?e gasilstva v Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ je tej plemeniti prostovoljni dejavnosti posvetil veÄ? kot 60 let svojega Ĺživljenja.

lokalna skupnost tako uspeĹĄni v gasilstvu, njegovo delo pa se odraĹža tudi v danaĹĄnjem sodobnem poklicnem jedru PGD Velenje. Ĺ tevilne generacije ga bodo ohranile v spominu kot srÄ?nega in vzornega gasilca, ki je znal z iskrico v oÄ?eh predajati neprecenljive gasilske nauke,ÂŤ je med drugim povedal prvi slavnostni govornik na Ĺžalni seji podĹžupan MOV Peter Dermol in nadaljeval, da je DrobeĹž uspeĹĄno vodil najrazliÄ?nejĹĄe aktivnosti prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, pa tudi intervencije. Med njimi eno najveÄ?jih v Sloveniji – gaĹĄenje poĹžara v skladiĹĄÄ?u Gorenja leta 2000.

je neizbrisen peÄ?at v naĹĄem mestu in ustvaril izjemen prispevek za naĹĄo lokalno skupnost,ÂŤ je ĹĄe dejal Dermol. Drugi slavnostni govornik predsednik PGD Velenje Karli PrivĹĄek pa je dejal, da je bil DrobeĹž izjemen tovariĹĄ, ÂťmoĹž, ki nas je povezoval in zdruĹževal, ki je vedno za vsakega naĹĄel pravo besedo in dober nasvet, ki je znal sprejeti naĹĄe pomanjkljivosti in prepoznati prednosti. Zato smo ga vsi spoĹĄtovali in imeli radi.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Ministrica za pravo-

V gasilske vrste je stopil Ĺže kot 10-letni fant leta 1958, nenehno bogatil svoje znanje in izkuĹĄnje, se udejstvoval tako v operativi kot organizaciji in izobraĹževanju, mentorstvu in na vodstvenem podroÄ?ju ter zapustil trajen peÄ?at v gasilstvu Ĺ aleĹĄke doline in Slovenije, saj se je ves Ä?as zavedal pomena tega poklica, predvsem pa gasilskega prostovoljnega dela. ÂťNjemu gre zahvala, da smo danes kot

Leta 2005 je prejel grb MOV, leta 2015 poleg ĹĄtevilnih drugih priznanj za gasilstvo in civilno zaĹĄÄ?ito ĹĄe najviĹĄje – priznanje MatevĹža Haceta, pred nekaj dnevi pa tudi plaketo DrĹžavnega sveta RS za izjemne doseĹžke v prostovoljstvu. ÂťVsi, ki ga poznamo, pa vemo, da mu nazivi in priznanja niso prav veliko pomenili. Bil je skromen Ä?lovek z edino in neizmerno Ĺželjo pomagati ljudem. Pustil

POLICIJSKA kronika Zamikal ga je avtomat Mozirje, 11. decembra – V Nizki, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, je bilo v sredo vlomljeno v avtomat s prehranskimi izdelki na bencinskem servisu. Storilec je ukradel veÄ? izdelkov, ĹĄkodo pa je povzroÄ?il tudi s poĹĄkodovanjem avtomata.

SreÄ?anje ÂťmariceÂŤ z betonskim stoĹžcem Velenje, 13. decembra – Policisti tudi sami niso ÂťimuniÂŤ na nesreÄ?e.

V petek so velenjske obiskali prometni policisti. Ogledali so si, kako se je konÄ?alo sreÄ?anje njihove policijske ÂťmariceÂŤ in betonskega stoĹžca. K sreÄ?i so bile poĹĄkodbe na sluĹžbenem vozilu minimalne, betonski stoĹžec pa jo je odnesel brez poĹĄkodb.

Tatvina parfumov Velenje, 13. decembra – V petek je v eni od velenjskih trgovin neznanec odtujil veliko razliÄ?nih parfumov.

Skupaj so bili vredni kar okoli 500 evrov.

Po lokalu leteli stoli Velenje, 13. decembra – V petek okoli polnoÄ?i so v enem od lokalov v Velenju razgrajale ĹĄtiri osebe. Po lokalu so leteli tudi stoli. S svojim obnaĹĄanjem so na inventarju povzroÄ?ili za okoli 1.000 evrov ĹĄkode. Policisti so si razdejanje ogledali, z enim od razgrajaÄ?ev so tudi Ĺže pogovorili. Vsi

ĹĄtirje pa bodo svoje neprimerno obnaĹĄanje morali pojasniti na sodiĹĄÄ?u.

PriloĹžnost dela tatu Velenje, 14. decembra – V noÄ?i na soboto je neznanec v Velenju vlomil v osebni avtomobil, tako da je razbil zadnje steklo. Iz njega je ukradel daljinsko voden modelÄ?ek vozila, vreden 1.500 evrov. Policisti ob tem znova opozarjajo, da priloĹžnost dela tatu, zato ne puĹĄÄ?ajte vrednejĹĄih predmetov v avtomobilu na vidnem mestu.

VeÄ? vlomov na obmoÄ?ju Ĺ˝alca Ĺ˝alec, 14. decembra – Na Bregu pri Polzeli so v soboto neznani storilci skozi okno vlomili v dve stanovanjski hiĹĄi, v eno pa so poskuĹĄali vlomiti. Prav tako neznani storilec je na obmoÄ?ju Gotovelj poskuĹĄal vlomiti v stanovanjsko hiĹĄo. S kraja pa je bil pregnan.

Na obmoÄ?ju Ĺ˝alca je neznanec vlomil v brunarico. Odnesel je razliÄ?ne predmete in alkoholne pijaÄ?e v vrednosti 1.000 evrov.

V noÄ?i na nedeljo, 15. decembra, je neznani storilec v Ĺ empetru v Savinjski dolini vlomil skozi vrata v delavnico. Odtujil je neregistrirano motorno kolo znamke KTM, visokotlaÄ?ni Ä?istilec, veÄ? razliÄ?nega orodja, ĹĄtiri platiĹĄÄ?a in vodno Ä?rpalko v skupni vrednosti okoli 10.000 evrov. V Preboldu je neznani storilec na vzvod vlomil skozi vrata objekta Ä?rpaliĹĄÄ?a, kjer je povzroÄ?il materialno ĹĄkodo za okoli 500 evrov.

sodje Andreja KatiÄ?: ÂťBil je prijatelj in mentor, ki ni odĹĄel, ker je vsakemu med nami pustil del sebe in se ga bomo z veseljem spominjali.ÂŤ Predsednik PGD Velenje Karli PrivĹĄek: ÂťTebi, JoĹže, velik prijatelj, z Ĺžalostjo v srcu in cmokom v grlu ĹĄe zadnjiÄ? v slovo gasilski pozdrav na pomoÄ?!ÂŤ PodĹžupan MOV Peter Dermol: ÂťBil je naĹĄ vzornik, uÄ?itelj o neizmerni pomoÄ?i soÄ?loveku, Ä?lovek v pravem pomenu besede, gasilec z veliko zaÄ?etnico.ÂŤ

Vlomilci v Velenjki Velenje, 12. decembra – V Ä?etrtek ponoÄ?i so se neznanci z vlamljanjem lotili ĹĄtirih izbranih trgovin v Nakupovalnem centru Velenjka, v eno pa so poskuĹĄali vlomiti.

Ukradli so veÄ? telefonov, nekaj tabliÄ?nih raÄ?unalnikov, veÄ? ĹĄportnih roÄ?nih ur in ĹĄportne opreme. V vseh trgovinah so ukradli tudi menjalni denar. Lastnike so oĹĄkodođ&#x;”˛ vali za veÄ? sto evrov.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Z njo se bodo ĹĄe pogovorili Velenje, 13. decembra – V petek zveÄ?er so se policisti pogovorili z VelenjÄ?anom, ki ga je, ko je prevzel otroke, Ĺžalila bivĹĄa partnerka. Policisti se bodo pogovorili tudi z njo, o prekrĹĄku in viĹĄini globe pa bo odloÄ?il prekrĹĄkovni organ.

Znanec ga je udaril Velenje, 13. decembra – V petek je znanec v lokalu MC Plac udaril znanca. RaÄ?un mu bo izstavil prekrĹĄkovni organ.

Divjanje po Gorici Velenje, 14. decembra – V soboto je po GoriĹĄki cesti divjal voznik osebnega avtomobila. Z voznikom se bodo ĹĄe pogovorili in mu najverjetneje izdali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Brat izvajal nasilje Ĺ oĹĄtanj, 14. decembra – V soboto proti veÄ?eru so ĹĄli policisti v Lokovico, kjer je brat izvajal nasilje nad bratom.

Najprej se ga je fiziÄ?no lotil, potem pa mu grozil ĹĄe z oroĹžjem. Policisti so izvedli vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti, tudi izrek prepovedi

pribliĹževanja. Glede oroĹžja pa je bilo ugotovljeno, da gre za repliko piĹĄtole.

Kljub temu so jo policisti zasegli.

BeraÄ?enje na Ĺ terbenkovi Velenje, 14. decembra – V soboto proti poldnevu so policisti tujcu, ki je beraÄ?il na Ĺ terbenkovi cesti, napisali mandatno kazen.

Razgrajal na Stantetovi Velenje, 15. decembra – V nedeljo okoli 3. ure zjutraj je obÄ?an razgrajal na Stantetovi. Posredovali so policisti in stanovalcem omogoÄ?ili miren spanec.

Jutri bodo policisti zakljuÄ?ili letoĹĄnje preventivne in represivne ukrepe v okviru akcije Slovenija piha 0,0. To pa ne pomeni, da v prihodnjih decembrskih dneh ne bodo pozorni na morebitne krĹĄitelje cestnoprometnih predpisov in da ob rednih kontrolah cestnega prometa ne bodo pozorni na znake alkoholiziranosti voznikov. Problematika alkoholizma in voĹžnje pod vplivom alkohola in drugih opojnih substanc je kljub izboljĹĄanju v zadnjem desetletju ĹĄe vedno kar obseĹžna in ĹĄe vedno jemlje prevelik davek.

ProblematiÄ?no je predvsem dejstvo, da smo v Sloveniji po koliÄ?ini popitega (Ä?istega) alkohola nad evropskim povpreÄ?jem. Celih 10 litrov Ä?istega alkohola v povpreÄ?ju spije odrasel prebivalec Slovenije v enem letu. Med ljubitelji in uĹživalci alkohola velja pravilo, da veÄ?, kot spijeĹĄ in ga preneseĹĄ, veÄ?ji ÂťfrajerÂŤ si.

Vzbujanje obÄ?udovanja s tovrstnim vedenjem in doseĹžki izpraznjenih kozarcev in steklenic v gostinskih lokalih, na zabavah s sodelavci ali v domaÄ?em okolju ni zdravo niti varno. To vpliva tudi na statistiko, na katero lahko gledamo kot na ogledalo, saj nam kaĹže naĹĄo podobo, na katero ne moremo biti ravno ponosni.

Po podatkih NIJZ – Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, in WHO – Svetovne zdravstvene organizacije, je registrirana poraba alkohola v litrih Ä?istega alkohola na prebivalca, starejĹĄega od 15 let, krepko nad povpreÄ?jem. Ĺ tevilke, ki utemeljujejo to dejstvo, so ĹĄokantne. Kar 228 milijonov evrov na leto gre iz proraÄ?una za blaĹženje posledic alkoholizma. Ta ĹĄtevilka negira sploĹĄno prepriÄ?anje, da ima drĹžava strpen odnos do alkohola in tako visoke porabe, ker je priliv davkov in troĹĄarin bistveno niĹžji od stroĹĄkov blaĹženja posledic (prekomerne) porabe alkohola. Letno se v drĹžavnem proraÄ?unu nabere (zgolj) 100 milijonov evrov, toda tudi Ä?e bi bil prihodek veÄ?ji, to ne bi ublaĹžilo oziroma odtehtalo vseh teĹžav, ki jih ustvarja poraba alkohola v druĹžbi. PovpreÄ?no vsak dan v Sloveniji namreÄ? umreta dva Ä?loveka zaradi zdravstvenih teĹžav, povezanih s (prekomernim) uĹživanjem alkohola. Zato so stroĹĄki zdravstvene oskrbe in stroĹĄki, povezani z zdravljenjem pacientov (alkoholikov) v ambulantah, zdravstvenih domovih in bolniĹĄnicah, precejĹĄnji. Po zadnjih podatkih je pri nas kar 200.000 ljudi odvisnih od alkohola, kar predstavlja 10 odstotkov prebivalstva!

December je prazniÄ?ni mesec, zato bolj ali manj vsa praznovanja spremljajo tudi alkoholne pijaÄ?e. Sicer pa je alkohol v preostalih mesecih oziroma v naĹĄem Ĺživljenju ravno tako stalni spremljevalec, ne glede, ali gre za vesele in sreÄ?ne ali Ĺžalostne dogodke. Veliko ljudi ga uporablja tako za ustvarjanje razpoloĹženja, dobre volje in veselja kot tudi utapljanje Ĺžalosti in razoÄ?aranja. Zato je prisoten malodane ob vseh priloĹžnostih in dogodkih, ki jih doĹživljamo. S takĹĄnim odnosom oziroma prekomernim uĹživanjem ustvarjamo obilo negativnih posledic, poleg zdravstvenih teĹžav in bolezni pa ĹĄe obilo trpljenja, razoÄ?aranja, tesnobe, strahu ‌, kar Ä?uti veliko veliko veÄ? ljudi, kot je zasvojenih z alkoholom.

Opitost ni nevarna le v cestnem prometu, ne glede, ali smo za volanom ali hodimo peĹĄ po poledenelih in spolzkih ploÄ?nikih. Tudi v drugih okoljih ustvarja nevarne okoliĹĄÄ?ine, ki poleg zdravja ogroĹžajo tudi naĹĄo varnost in varnost drugih ljudi. Decembra je najveÄ?ja poraba pirotehniÄ?nih sredstev v letu, v kombinaciji z alkoholom pa ta postane tvegano poÄ?etje. Zato strokovnjaki svetujejo upoĹĄtevanje navodil za uporabo in varnostne ukrepe, da ne pride do poĹĄkodb ali ogroĹžanja varnosti ljudi in premoĹženja. Alkohol je v veliki meri tesen spremljevalec tudi nasilja v druĹžini, ki pri najbolj ranljivih druĹžinskih Ä?lanih puĹĄÄ?a teĹžke in pogostokrat travmatiÄ?ne posledice.

V prihajajoÄ?ih dneh za dobro voljo ne potrebujemo alkohola. ÄŒe se Ĺže odloÄ?imo, spijmo le toliko, da ohranimo jasen in trezen pogled. Le tako bomo ohranili prijeten spomin na prazniÄ?ne dneve, naĹĄe veselje pa naj bo resniÄ?no iz srca, ne iz steklenice. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 • www.nivig.si

Izgubil denarnico Velenje, 15. decembra – Policisti so nedeljsko delo zaÄ?eli z reĹĄevanjem neljubih dogodkov, ki so se obÄ?anom zgodili ponoÄ?i. Eden je izgubil denarnico, ena je pozabila denar na bankomatu, v Paki pri Velenju je nekdo vlomil v garaĹžo. Nadaljevali so na Efenkovi v Velenju, kjer je nekdo poĹĄkodoval osebni avtomobil, ĹĄli na Lipo v Velenju, kjer je sosed grozil mladoletniku, na PaĹĄkem Kozjaku pa so obravnavali nasilnega partnerja.

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Ĺ˝elimo Vam Ä?aroben boĹžiÄ? in obilo sreÄ?e v letu 2020!

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

19. decembra 2019

PRAVNI KOTIÄŒEK Humorist Sam Levenson je rekel: "Sorojenci so otroci, ki imajo iste starĹĄe in so povsem normalni, dokler se ne sestanejo skupaj."

Nekateri to stanje vzdrĹžujejo celo Ĺživljenje, tudi ko starĹĄev ni veÄ? ... celo na sodiĹĄÄ?u ... zaradi premoĹženja ...

Ali ste vedeli, da v primeru, da se ne morete dogovoriti z bratom in / ali sestro glede delitve podedovane npr. hiĹĄe (nihÄ?e noÄ?e odkupiti in izplaÄ?ati drugega, noÄ?ete prodati in deliti denarja, fiziÄ?no noÄ?ete deliti ali to ni mogoÄ?e itn.), lahko vloĹžite na sodiĹĄÄ?e predlog za delitev solastnine. ÄŒe se tam ĹĄe vedno ne moreta sporazumeti, se hiĹĄa proda na draĹžbi in se denar razdeli.

Pri tem so vsi dediÄ?i na slabĹĄem, ker se hiĹĄa na draĹžbi ne bo prodala po trĹžni ceni, poleg tega pa boste drago plaÄ?ali stroĹĄke postopka, ki se prav tako razdelijo, in sicer sorazmerno s solastninskimi deleĹži.

Zato Ä?e se le da, sporazumno reĹĄujte tovrstne zadeve z vsaj kanÄ?kom "bratske/sestrske ljubezni".

Naj bodo v Velenju prazniki brez petard Kljub prepovedi je v prazniÄ?nih dneh uporaba pirotehniÄ?nih sredstev zelo pogosta. Mestna obÄ?ina Velenje poziva obÄ?ane, da se v tem predprazniÄ?nem Ä?asu odpovejo nakupom pirotehniÄ?nih sredstev, v Ä?asu praznikov pa izvajanju ognjemetov in uporabi morebitne druge pirotehnike. V zadnjih petih letih so na obmoÄ?ju obÄ?ine zabeleĹžili kar ĹĄtiri hude nesreÄ?e s pirotehniko. Mestna obÄ?ina Velenje se je pridruĹžila tudi plakatni akciji 'Petarde? Ne, hvala!', s katero TAM-TAMovci na mestnih plakatih po Sloveniji opozarjajo, da je uporaba đ&#x;”˛ petard in drugih pirotehniÄ?nih sredstev nevarna Ĺživalim.

Velenje – Javna agencija republike Slovenija za varnost v prometu je na osnovi razpisa in prispelih predlogov podelila za leto 2019 dve odliÄ?ji tudi aktivnima VelenjÄ?anoma.

Diplomo je prejela Frida Ĺ uman in sveÄ?ano listino JoĹže PeÄ?eÄ?nik.

Oba sta moÄ?no vkljuÄ?ena pri organizaciji in izvajanju preventivnih akcij v Velenju. TukajĹĄnji Ä?lani SPV so jima na zadnjem sestanku iskreno Ä?estitali z Ĺželjo in upanjem, da bosta ĹĄe v prihodnje aktivno sodelovala in prispevala svoj deleĹž k prometni varnosti. đ&#x;”˛

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Vstopamo v zadnjo tretjino meseca praznovanja in priÄ?akovanja. Letos vam bo vĹĄeÄ?. PoÄ?utili se boste odliÄ?no, tudi energije vam ne bo manjkalo. Dobra novica je, da si boste zato konÄ?no upali veÄ? kot sicer. ViĹĄek energije vam bo pomagal, da se boste stvari lotili tako, kot je treba. Pri tem boste naĹĄli tudi veliko oporo v prijatelju, ki vam je ĹĄe vedno priskoÄ?il na pomoÄ?. Tudi tokrat bo to poÄ?el nesebiÄ?no. SreÄ?ni boste, da ga imate, kar mu boste ob koncu tedna konÄ?no tudi povedali. Tudi zato, ker veste, da bodo vse ĹĄe tako obÄ?utljive stvari ostale med vama, na varnem. Zdravje bo trdno, ĹĄe virusi vam ne bodo priĹĄli do Ĺživega.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ÄŒeprav so zimski dnevi kratki, so v teh dneh vaĹĄe tudi noÄ?i. Zato se vam trenutno v Ĺživljenju dogaja toliko drugaÄ?nih in zanimivih stvari, da so vam dnevi postali Ä?isto prekratki. PonoÄ?evanje bo zahtevalo svoj davek. ÄŒutite, da ste na robu moÄ?i. ÄŒe boste s takĹĄnim tempom nadaljevali ĹĄe nekaj dni, boste zadnje dni v letu obleĹžali.

Ko boste ustavili konje, vas bo presenetilo prav to, da bodo stvari tekle toÄ?no tako, kot si Ĺželite. Za tiste, ki partnerja ĹĄe nimate, bodo dnevi ob koncu tega tedni imeli svojevrsten Ä?ar. PriloĹžnost bo krasna, oseba tudi. Bo to dovolj, da si upate ĹĄe veÄ?? In to v treznem stanju?

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ĺ e preden je priĹĄel v vaĹĄe Ĺživljenje, ste vedeli, kaj se vam bo dogajalo v decembru.

Bolj, ko boste gledali na uro, manj Ä?asa boste imeli. In to predvsem zase. Za druge si ga boste ĹĄe vedno znali vzeti, tudi za osebo, ki vam je povsem zmeĹĄala glavo, ga bo dovolj. Vseeno pa ne boste mirni. Predvsem zato, ker ne boste veÄ? vedeli, kaj si pravzaprav Ĺželite. Sedaj, ko imate, kar ste dolgo Ĺželeli, si Ĺželite nekaj drugega. Morali se boste umiriti in krepko razmisliti, saj je to, kar Ä?utite, znak, da ste na Ĺživljenjskem razpotju. Smerokazov tokrat na njem ni, vse je odvisno od vas. Pri odloÄ?itvah o prihodnosti izkoristite ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene.

Sedina SarajliÄ? - 068 143 996 | info@sedina-pravno-svetovnanje.si

Priznanji za skrbno delo

23

mali OGLASI

Na Slemenu spominsko obeleĹžje ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje bo to soboto, 21. decembra, ob 11. uri, na Slemenu pri Ĺ oĹĄtanju odkrilo spominsko obeleĹžje enoti za posebne namene, ki se je junija in julija 1991 usposabljala na tem obmoÄ?ju in v juliju aktivno sodelovala pri pogajanjih o predaji in v bojnem spopadu z motorizirano kolono JLA (Jugoslovansko ljudsko armado) v Dravogradu.

5R

đ&#x;”˛

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

mz

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Nekdo vas bo moÄ?no razjezil in prizadel hkrati. Preden se ga lotite z besedami, bo najbolje, Ä?e se ohladite. Zato se brzdajte do trenutka, ko boste Ä?utili, da je najveÄ?ja zamera Ĺže izhlapela. ÄŒe boste upoĹĄtevali ta nasvet zvezd, boste kmalu spoznali, kako prav ste ravnali. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi, v odnosu do vas zaÄ?eli spreminjati. KonÄ?no vas bodo videli kot samostojno, odraslo osebo in ne projekt, ki mu je treba pomagati. Ob koncu tedna boste veliko Ä?asa posveÄ?ali druĹžini. V tem boste uĹživali, poleg tega se boste v njihovi druĹžbi poÄ?utili varno in ljubljeno. Je lahko ĹĄe kaj lepĹĄega na pragu boĹžiÄ?no-novoletnega Ä?asa?

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Letos nimate obÄ?utka, da je december vesel. Zdi se vam prisiljen in nezanimiv.

Vse to pa se bo spremenilo v soboto, ko vas Ä?aka nepozabno doĹživetje. Novi znanci vam bodo vĹĄeÄ?, v njihovi druĹžbi se ne boste nikoli dolgoÄ?asili. In nehote bo tudi vas zajelo prazniÄ?no vzduĹĄje, saj boste zadnje dni v letu 2019 naÄ?rtovali skupaj. ÄŒeprav boste naslednje dni malce raztreseni, bo vse teklo tako, kot si Ĺželite. Tudi v sluĹžbi boste do torka uspeli konÄ?ati vse, kar ste si zadali. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. ÄŒe ga boste, boste plaÄ?ali veÄ?, kot si trenutno lahko privoĹĄÄ?ite, ne da bi se zadolĹžili.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Kar se Ä?ustvenega Ĺživljenja tiÄ?e, bo kljub prazniÄ?nemu vzduĹĄju, ki bo zajelo vse okoli vas, vse ostalo na mrtvi toÄ?ki. Predvsem zato, ker vas je strah zavrnitve. Ne boste si upali pokazati, kaj Ä?utite, pa Ä?eprav boste vedeli, da so simpatije tokrat obojestranske. ÄŒe boste med prazniki veliko sami, boste res krivi sami. Temu pa se ĹĄe lahko izognete, saj bo priloĹžnosti, da jih preĹživite v dobri druĹžbi in kratkoÄ?asju, veliko. Ne tolaĹžite se, da ste najbolj sreÄ?ni, Ä?e ste doma. Ker to ni Ä?isto res. Radi ste v druĹžbi, a le, Ä?e veste, da ste v njej zaĹželeni. Ko vas bodo povabili vanjo, bodo iskreni. Zato ne oklevajte!

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

AstroloĹĄka napoved za leto 2020 Pa se je obrnilo ĹĄe eno leto, Ä?as mineva hitreje kot ponavadi. Na kratko se bomo zazrli v leto 2020, ki Ĺže resno trka na naĹĄa vrata. V naslednjem letu bo kar nekaj velikih planetarnih poravnav, ki bodo vplivale na vsa podroÄ?ja delovanja in tudi na osebne ravni.

Najprej bosta Saturn in Pluton v konjunkciji, kar prinaĹĄa spremembe v druĹžbenopolitiÄ?nih sistemih. To se zgodi vsakih 33 do 38 let. To je velik uÄ?inek moÄ?i, ki bo trajal dve leti. Ĺ˝al se bodo te moÄ?i obrnile tudi v naravo in lahko napovedujemo ruĹĄilne potrese in tudi izbruhe nekaterih vulkanov. V naslednjem letu se bo Mars v znamenju ovna obrnil v retrogradno smer, kar bo pripeljalo do poveÄ?anih politiÄ?nih sporov. Te planetarne energije pa bodo moÄ?neje vplivale tudi na duhovnost. Duhovna preobrazba bo izhajala iz morale in temeljila na poĹĄtenosti in odgovornosti. Pomembno je, da se pre-

VÄ?lani se v DruĹĄtvo pozitivne energije z letno Ä?lanarino samo 14 evr in prejmeĹĄ po e-mailu Veliko letno astroloĹĄko napoved 100 strani s podrobnimi opisi za vsak dan posebej. Vse informacije na e-mail. astrologinja.gordana@gmail.com ali na 041 404 935

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

pusti toku energij, odpravlja blokade, ki so vezane na preteklost, in zaupa procesom Ĺživljenja. Jupiter je Ĺže v decembra 2019 vstopil v znamenje kozoroga, v katerem je Ĺže bival 2008, 1984, 1996 in 2002. Predvsem bodo izpostavljena vsa podroÄ?ja. Vsaj na enem podroÄ?ju pa bo treba trdno garati, sluĹžba, druĹžina, finance, odnosi in zaupanje.

V naslednjem letu se bo iskal obÄ?utek Ä?ustvene in finanÄ?ne varnosti. Podrobneje bo treba preuÄ?iti, kaj v resnici potrebujete, in ne, Ä?esa si Ĺželite. Jupiter bo opozarjal na

blokade v pretoku energije na vseh ravneh.

Pade lahko energija, kariera, pade lahko sistem v bankah, borzah. VeÄ? pozornosti je tudi potrebno namenjati v korake, da ne pride do kakĹĄnega padca.

Dobra novica pa je ta, da se bo leta 2020 moÄ?no obrestovalo trdo in garaĹĄko delo, kar prinaĹĄa poloĹžaj Jupitra v kozorogu. Ĺ˝elim vam, da v letu 2020 uspeĹĄno prebrodite vse ovire, ki vam jih planeti prinaĹĄajo na vaĹĄe poti, in obrnete sreÄ?o v svojo korist. đ&#x;”˛

Astrologinja Gordana

PIHALNI ORKESTER prireja

Nedelja, 22. 12. 2019, ob 16.00 uri Ĺ portna dvorana OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj

Vljudno vabljeni!

Prodaja vstopnic: Kava bar Walter (zraven banke v Ĺ oĹĄtanju) ali uro pred koncertom v OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj. Cena vstopnice je 10 evrov.

ZaÄ?eli se boste zavedati, da ste v zadnjem Ä?asu od Ĺživljenja priÄ?akovali preveÄ?.

Vsega Ĺžal ni mogoÄ?e imeti in dobiti. ÄŒe boste zmanjĹĄali Ĺželje in priÄ?akovanja, bodo zadnji dnevi v iztekajoÄ?em se letu lepi. ÄŒe ne, pa boste precej Ĺžalostni, saj se boste zaÄ?eli zavedati, da ste z nekaterimi dejanji poruĹĄili ĹĄtevilne mostove, ki ste jih prej skrbno gradili kar nekaj desetletij. RazoÄ?arani boste tudi zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se doslej ni odvijalo po vaĹĄih priÄ?akovanjih. Rezultati vaĹĄega dela se bodo tokrat pokazali z zamikom. Kot pribito drĹži, da ne bodo slabi. To pa naj ne bo razlog, da pristanete na vse, kar bodo ĹĄe hoteli od vas.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

ZaÄ?etek decembra je bil zelo miren za vaĹĄ okus, zadnji dnevi pa bodo naravnost divji. Morda boste konÄ?no znali gneÄ?o, ki vas Ä?aka v dneh do boĹžiÄ?a, izkoristiti za to, da si bolje organizirate Ä?as. V njem vam vedno zmanjka kakĹĄna urica ali dve, ki bi jih preĹživeli s partnerjem v dvoje. To, da sta skupaj, ko so zraven ĹĄe drugi, ne ĹĄteje. Ukrepajte, dokler vajin odnos ĹĄe ni zaĹĄel v slepo ulico. Spoznali boste, da ima partner prav, ko vam oÄ?ita, da se niste pripravljeni prilagoditi njegovemu urniku in Ĺželjam. ÄŒe bo vedno obveljala vaĹĄa, boste kmalu sami. Verjemite, da vam to, da boste lahko poÄ?eli kar boste hoteli, ne bo veÄ? vĹĄeÄ?.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Veselili se boste Ä?asa, ki ga boste tja do izteka leta 2019 preĹživljali z druĹžino in prijatelji. Veseli boste tudi majhnih in velikih daril, ki jih boste prejemali dnevno, saj se bo za mnoge prazniÄ?ni Ä?as kriĹžal tudi z osebnim praznovanjem. Tako od domaÄ?ih kot od prijateljev boste dobili veliko lepih stvari, med njimi nekaj zelo osebnih, za vaĹĄo duĹĄo. Najbolj pa vas bo grel obÄ?utek, da jim veliko pomenite. Ĺ˝al pa ĹĄe ni Ä?as, da za letos odloĹžite delo in skrbi. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj trdega dela. Opravljali ga boste mirno in vestno, proste dni pa boste izkoristili za branje in sprehode v naravi. Na pragu leta 2020 boste zadovoljni s svojim Ĺživljenjem.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

ZARJA Ĺ OĹ TANJ

BOĹ˝IĂˆNO NOVOLETNI KONCERT

Ne boste ĹĄe prav Ä?utili, da so prazniki pred vrati. Tudi prave volje ĹĄe nekaj dni ne boste imeli, da bi se pripravljali na praznovanje z druĹžino. Imeli pa boste kup idej, ki jih boste izpeljali, ko bo volja spet priĹĄla. Ne bo treba dolgo Ä?akati. Sploh, ker se vam bo v teh dneh zgodilo nekaj zelo lepega, zelo osebnega. Preden novico poveste na glas, ĹĄe malo poÄ?akajte. Vsaj toliko, da boste vedeli, da je vse res in da se ne more niÄ? veÄ? zalomiti.

Zdelo se vam bo, da ĹĄe ni pravi Ä?as za inventuro dogodkov leta, a jo boste morali narediti. Tisti, ki vas bo v to prisilil, ne bo imel najboljĹĄih namenov. Na koncu boste zmagovalec vi! Lahko si nazdravite.

Naj bo leto 2020 takĹĄno, da boste lahko Ĺživeli svoje sanje.

SREÄŒNO!

Kolektiv Zavoda KSSENA Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko

Za vami je Ĺže nekaj lepih in zelo uspeĹĄnih dni, ĹĄe veÄ? pa jih je pred vami. Ĺ e sami ne boste mogli verjeti, kako lepo vam bodo tekli zadnji dnevi v letu. Velik projekt vam bo uspelo dokonÄ?ati do konca leta, z izdelkom pa boste Ĺže sedaj veÄ? kot zadovoljni. No, zadovoljstvo vas bo naredilo prijetnega tudi do vseh domaÄ?ih, prijatelji pa bodo hvaleĹžni, da vas imajo. Ĺ e zamere ne bo prav nobene, pa Ä?eprav nekaterih ne boste vkljuÄ?ili v svoje naÄ?rte. KonÄ?no boste spoznali, da ste vredni veÄ? in da si tudi zasluĹžite veÄ?.

Do partnerja bodite neĹžni in pozorni, obresti bodo najmanj dvojne! Da vas ima iskreno rad, vam bo dokazal prav vsak dan.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Za vas bo te dni veljalo, da videz lahko moÄ?no vara. ÄŒeprav bodo vsi mislili, kako uĹživate v svojem delu in Ĺživljenju, boste v naslednjih dneh ves Ä?as na trnih.

Zavedati se boste zaÄ?eli, da sreÄ?a ni veÄ? odvisna le od vas, ampak je skupek ĹĄtevilnih dejavnikov. Na veÄ?ino Ĺžal ne boste imeli vpliva, kar vas bo ĹĄe bolj jezilo. Postali boste prestraĹĄeni, kar ni dobro. Jeza bo zaÄ?ela udarjati tudi na plano, zato se veÄ?krat ugriznite v jezik. Molk je ĹĄe vedno zelo zgovoren, tudi ljudem, ki vam poskuĹĄajo greniti Ĺživljenje.

UtiĹĄal bo tudi njih. Zdravje bo obÄ?utljivo, saj bo telo vsak dan bolj utrujeno, duĹĄa pa vse bolj nemirna. Ĺ e dobro, da prihajajo prazniki.

Naš čas, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.50 00.50 01.15 01.40 02.35

04.00 06.00 09.25 10.15 11.00 12.55 14.10 15.20 16.45 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.25 21.55 22.30 23.45 00.25 01.40 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Hitlerjeva biblija, dok. film TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče - Súlypont, pog. odd.

TV-izložba Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Medijska pismenost 1 Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Kdo je ubil Daphne, it. dok. odd.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Mestne promenade: Novo mesto, dok. ser., 4/4 Dobro jutro Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Carezze Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Le Grand-Bornanda Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Carezze Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 8/10 Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Veličastne reke sveta: Nil, brit. dok. ser., 2/3 Avtomobilnost Ambienti Spogledljiva klasika ... Friedrich Gulda: Koncert za violončelo in pihalni orkester Božični koncert Hippy Christmas z Big bandom RTV Slovenija in Alenko Godec Videotrak Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Carezze Biatlon - SP: sprint (M), posnetek iz Le Grand-Bornanda Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.55 Pikica in Pepermint, ris.

08.05 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.15 Super krila, ris.

08.30 Reka ljubezni, 2. sez., 6. del 09.25 Sreča najde pot, 1. sez., 103. del 10.20 Moja boš, 1. sez., 76. del 11.20 Podaj mi roko, 1. sez., 151. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 1. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 7. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 104. del 15.30 Moja boš, 1. sez., 77. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Božično podjetje, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 25. del 21.45 24UR zvečer 22.20 Prevara, 1. sez., 3. del 23.15 Hiša iz kart, 5. sez., 6. del 00.25 Riviera, 2. sez., 10. del 01.25 Vikingi, 4. sez., 20. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans. Vikend, Topliška pomlad 21:15 Regionalne novice 21.20 Jesen življenja, oddaja o tretjem življenjskem obdobju 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

19. decembra 2019

Sobota,

20. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.30 15.25 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 09.25 10.15 10.55 11.35 13.10 13.35 14.10 15.20 16.40 18.00 18.50 19.20 20.00 20.55 23.05 23.55 00.35 01.10 02.35

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Bacek Jon, risanka Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz: 38. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Manhattan, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Val Gardene Slovenski magazin Med valovi Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Le Grand-Bornanda Beli december, koncert Simfonikov RTV z gosti Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), posnetek iz Val Gardene Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 9/10 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Videotrak Umor na otoku, šp. nad., 5/8 Loving, ameriško-angleški film Televizijski klub Zadnja beseda!

Videotrak Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), posnetek iz Val Gardene Biatlon - SP: sprint (Ž), posnetek iz Le Grand-Bornanda

21. decembra

06.05 07.00 07.10 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.30 08.55 09.05 09.25 10.10 10.20 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.25 22.50 01.00 01.25 01.45 02.20

04.00 05.30 06.30 07.00 08.00 09.15 09.50 10.25 11.35 13.10 15.55 17.50 18.25 20.20 21.05 22.40

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

08.50 Reka ljubezni, 2. sez., 7. del 09.50 Sreča najde pot, 1. sez., 104. del 10.45 Moja boš, 1. sez., 77. del 11.40 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 2. del 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 3. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 8. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 105. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 78. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Zvezdnati božič, kanadski film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 26. del 21.45 24UR zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Zaročena za božič, ameriški film 00.15 Vse o fantu, ameriški film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Jesen življenja, oddaja o tretjem življenjskem obdobju 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Okraski malo drugače 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Polona Lavrinšek, harfa 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Alpe Adria, Franca Škarja 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Društvo mrtvih pesnikov, Žiga Jan 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Polona Lavrinšek, harfa 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

Nedelja,

01.00 02.00 03.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.35 10.00 10.10 10.25 10.55 11.25 12.00 12.55 13.50 16.20 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.10 01.10 03.05

Kultura, Odmevi Čebelice: Mali medo Biba se giba, risana nanizanka Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Frfra in Cufek, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, risanka Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Franceta Bevka, Ljubljana in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares: Podjetniški pitch Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 14/22 Nova dvajseta (II.), slov. nad., 14/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz: 39. odd.

Kaj dogaja? Z Jonasom MamaOčeSin, brit. nad., 8/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Brez ljubezni, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Na lepše Najboljše jutro Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 3/3 Avtomobilnost Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Val d'Isera Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Val Gardene Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Planice Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), posnetek iz Le GrandBornanda Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: finale, prenos iz Dohe Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Innichena Ljubezen v Božičkovi deželi, fran. film, 2017 Kino Šiška open, 10 let Kina Šiška, koncert Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Planice Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Val d'Isera

24UR, pon.

OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 20. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 21. del Dom in vrt Naša mala klinika, 6. sez., 17. del Naša mala klinika, 6. sez., 18. del Znan obraz ima svoj glas Takle mamo, 1. sez., 10. del Takle mamo, 1. sez., 11. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Kmetija Legenda o Tarzanu, angleški film Lepi in grdi, ameriški film Brez besed, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Okraski malo drugače 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 POSLANSKA PISARNA 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski 18:35 Dotiki gora: Himalaja - Langtang 18:55 Vrtnarski kotiček 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2716. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Vabim te na ples, koncert ansambla Tomaža Rota 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Neža Avberšek, Ula Avrelija Gams 22:10 Popotniške razglednice: Alpe Adria, Franca Škarja 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

22. decembra

07.00 07.05 07.15 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.40 08.50 09.00 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 10.30 10.50 11.15 11.20 12.00 13.00 13.25 14.30 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.20 23.25 23.25 23.40 00.40 01.05 02.00

04.00 05.10 06.00 06.15 06.50

07.25 07.50 09.50 10.55 12.20 12.50 13.55 14.55 16.50 17.30 18.10 18.55 19.50 20.00 20.50 22.45 0.05 00.35 01.25 02.25 03.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.40 09.45 10.10 10.40 11.30 12.20 14.10 15.00 15.45 16.35 18.20 18.50 18.55 20.00 21.40 23.55 01.35 02.35

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:15 13:45 14:35 15:35 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:15

Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nanizanka Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risani film Muk, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Kozmo, belg. otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Pojdimo v Betlehem Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav Na lepše Zadnji sončni zahod, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Jezero, slovenska nad., 1/6 Intervju: Tone Hočevar Poročila, Šport, Vreme Sojenje Ceausescuju – ukradena revolucija, fran. dok. odd.

Za lahko noč Operne arije: Mezzosopranistka Monika Bohinec Bravo orkester!: Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: R. Savin: Čajna punčka, odlomki iz baleta (Orkester SF in Aleksandar Spasić), posnetek koncerta 28. slovenskih glasbenih dni Ambienti Joker, kviz: 38. in 39. odd.

Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Alte Badie Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, ekipni sprint, prenos iz Planice Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) superveleslalom, posn. iz Val D'Isera Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Alte Badie Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) - slalom, prenos iz Val D'Isera Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posn. iz Innichena Biatlon - SP: skupinski start (M), posnetek iz Le Grand-Bornanda Biatlon - SP: skupinski start (Ž), posnetek iz Le Grand-Bornanda Mogočni vlaki: Vietnam Ekspresni vlak ponovne združitve, potopis Žrebanje Lota Res čuden kamen, dok. ser., 8/10 Miles Davis - rojstvo cool jazza, ameriški dok. film Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, ekipni sprint, posnetek iz Planice Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Alte Badie Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Alte Badie

24UR, pon.

OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 22. del Naša mala klinika, 7. sez., 1. del Naša mala klinika, 7. sez., 2. del Zaročena za božič, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 1. del Takle mamo, 1. sez., 2. del Takle mamo, 1. sez., 3. del Božični psiček, kanadski film Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sam doma 4, ameriški film Silvestrovo v New Yorku, am. film Božični psiček, kanadski film Preverjeno Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš: Okraski malo drugače 2715. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2716. VTV magazina Mestna občina Velenje v letu 2019 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka praznujeta 15 let Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, ans. Vikend, Topliška pomlad Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Polona Lavrinšek, harfa Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

23. decembra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.00 13.00 13.35 14.15 14.30 15.00 15.30 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.40

04.00 06.00 09.00 09.45 09.55 10.30 11.00 13.55 14.55 15.50 17.00 18.05 19.30 20.00 20.50 21.45 22.45 23.00 00.35 01.05 02.35

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 9/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Sebastian Cavazza TV-izložba S-prehodi: Pregled leta Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Močnik in Bernatović Glasbeni večer: Carmen manet, Magnificat (K. A. Arnesen) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: Mali medo Zlatko Zakladko: Od Hrastovelj do Zanigrada Obzorja duha: Pojdimo v Betlehem Dobro jutro Dober dan Duh opere, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 10/10 Alpsko smučanje - SP: paralelni veleslalom (M), prenos iz Alte Badie Videotrak Mogočni vlaki: Indija - železnica osamosvojitve, potopis Bauhaus - nova doba, nemška nad., 2019, 1/6 Kratka zgodovina grafitov, angleška dokumentarna odd.

Meje, kratki dokumentarni film Psi brezčasja, slovenski film Videotrak Alpsko smučanje - SP: paralelni veleslalom (M), posnetek iz Alte Badie Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.35 Pikica in Pepermint, ris.

08.45 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.50 Super krila, ris.

09.05 Reka ljubezni, 2. sez., 8. del 10.10 Sreča najde pot, 1. sez., 105. del 11.00 Moja boš, 1. sez., 78. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 4. del 12.50 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 5. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 9. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 106. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 79. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Božična dekleta, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sam doma 5, ameriški film 21.40 24UR zvečer 22.15 Prevara, 1. sez., 4. del 23.10 Klub srečnih ločenk, 3. sez., 1. del 00.00 Hiša iz kart, 5. sez., 7. del 01.00 Vikingi, 5. sez., 1. del 01.55 24UR zvečer, pon.

02.30 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2716. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jesen življenja, ponovitev 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirt, Manca Ernst, klavir (158) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ans. Vikend, Topliška pomlad 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirt, Manca Ernst, klavir (158) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

24. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.50 23.10 23.45 00.40 01.55 02.20 03.10

04.00 06.00 09.00 09.45 10.30 11.00 13.50 14.35 15.05 17.10 18.05 18.55 19.25 20.00 21.00 21.50 23.45 00.40 00.55 01.40 02.15

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Božiček in druščina, fran. film Sveta noč - pesem za ves svet, kopr. glasbeni dok. film Božične pesmi (Mladinski pevski zbor, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič) Polnočnica, prenos iz župnije Radovljica Menjava Božičkov, norveški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Opus: Močnik in Bernatović Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan Avtomobilnost Joker, kviz: 38. in 39. odd.

Prva Sveta noč, am. dok. odd.

Divjina v srcu (VIII.), brit. nad., 1/2 Moja soba, resničnostna odd.

Videotrak Čof v vodo!, islandsko-britanska dokumentarna odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Besede in slike, kopr. film Volkovo potovanje, kopr. dok. odd.

NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

08.00 Pikica in Pepermint, ris.

08.10 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.20 Krila, sinhronizirani risani film 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 106. del 10.45 Moja boš, 1. sez., 79. del 11.40 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 6. del 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 7. del 13.30 Reka ljubezni, 2. sez., 10. del 14.25 Sreča najde pot, 1. sez., 107. del 15.20 Moja boš, 1. sez., 80. del 16.15 Moja boš, 1. sez., 81. del 17.15 12 kužkov do božiča, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Božič Denisa pokore, ameriški film 21.35 Devet življenj božiča, ameriški film 23.10 Klub srečnih ločenk, 3. sez., 2. del 00.05 Hiša iz kart, 5. sez., 8. del 01.00 Vikingi, 5. sez., 2. del 01.55 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa (159) 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2717. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Božična poslanica 20:35 Dotiki gora: Himalaja Gosajakund 20:55 Vabim te na ples, koncert ansambla Tomaža Rota 22:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa (159) 22:35 Videospot dneva 22:40 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

25. decembra

07.00 Dobro jutro 10.00 Božično evangeličansko bogoslužje, prenos iz župnije Puconci 11.00 Divjina v srcu (VIII.), brit. nad., 1/2 11.55 Urbi et orbi: Papeževa božična poslanica 12.30 Vem!, kviz 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Božičkova hči, danski film 15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.30 Reaktivčki, risanka 15.40 Mimi in Liza, risani film 16.05 Male sive celice: OŠ Franceta Bevka, Ljubljana in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Človek, kam greš?, dok. feljton 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Božična dežela, finski film 21.35 Poročila, Šport, Vreme 21.55 Sveto in svet 22.50 Ko spregledaš, ameriški film 00.40 Človek, kam greš?, dok. feljton 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Šport, Vreme 02.35 Napovedujemo

04.00 06.00 08.45 10.00 12.50 13.40 15.15 16.30 17.50 18.45 19.50 20.00 20.50 22.30 23.25 00.20 01.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Ambienti Vikend paket Sveta noč - pesem za ves svet, kopr. glasbeni dok. film Kraguljčki, kanadski film Divjina v srcu (VIII.), brit. nad., 2/2 Božič s Helene Fischer, posnetek iz palače Hofburg na Dunaju Žrebanje Lota Na utrip srca: Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 6/6 Božična nostalgija z Velikim simfoničnim orkestrom Gimnazije Kranj, glasbena božična razglednica V družbi severnega jelena, britanska dok. odd.

Slovenec po izbiri, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

08.00 Pikica in Pepermint, ris.

08.15 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.30 Božič Denisa pokore, ameriški film 10.05 Božična dekleta, ameriški film 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 8. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 9. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 11. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 108. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 82. del 16.20 Moja boš, 1. sez., 83. del 17.15 Ključ do srca, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Zapoj (Sing), ameriški film 21.50 Prevara, 1. sez., 5. del 22.40 Klub srečnih ločenk, 3. sez., 3. del 23.30 Hiša iz kart, 5. sez., 9. del 00.35 Vikingi, 5. sez., 3. del 01.25 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 09:30 Venček prazničnih pesmi, otroški zborček OŠ Gorica Velenje 10:00 2717. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:30 Božična poslanica 10:35 Božične jaslice 10:55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika (160) 11:00 The ABBA show, posnetek koncerta 12:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Zaključna prireditev Dnevov medgeneracijskega sožitja ŠPZDU 17:55 Napovedujemo 18:00 Kako je Grinč ukradel božič 19:30 Videospot dneva 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 PRAZNIČNI POGOVOR, Jože Vehovar 21:00 Gianni Rijavec in godalni kvartet na Gradu Ormož 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika (160) 22:05 Videospot dneva 22:10 Dober večer, gospod predsednik: Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

Naš čas, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 25

PAVŠEK, Bojan: 62.469 besed o Šaleški dolini Do – Domoznanski oddelek / 82194 – Soimini

Knjižna publikacija predstavlja sto kolumn avtorja Bojana Pavška, ki so bile objavljene v tedniku Naš čas (rubrika Peta kolona / Alternator) v desetletnem obdobju (2009-2019). Kolumne, skozi različna interesna področja (kultura, arhitektura, ekologija …) na konstruktivno kritičen način prečesavajo Šaleško kotlino. Vsaki kolumni pripada tudi spremljajoča grafika, ki pri-

REZMAN, Peter: Mesto na vodi Do – Domoznanski oddelek / 821.163.6 – Slovenski romani

Peter Rezman se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem (recimo za kresnika nominirani roman Zahod jame). S svojim novim romanom Mesto na vodi Rezman tako zaokrožu-

VELENJE Četrtek, 19. december 8.00 9.00

10.00 12.00 16.00 18.00

Parkirišče pri bazenu V neznano. UNI3 II Center za družine Harmonija Društva NOVUS Navade, ki jih prenašamo na otroke, delavnica Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, krožek za otroke in starše Večgeneracijski center Planet generacij Sladka praznična delavnica Dom kulture Velenje, velika dvorana Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Petek, 20. december 8.30

kazuje likovno interpretacijo besedila s strani avtorja. Publikacija je celovit prikaz avtorjevega razmišljanja o desetletnem dogajanju na območju Šaleške doline, ki poleg njemu lastnega pogleda na obravnavane vsebine mnogokrat ponudi tudi kreativne rešitve posameznih zgodb. Nabor grafik pa predstavlja izpoved avtorja v vlogi grafičnega oblikovalca in njegove likovne interpretacije besedil.

Povzeto po: knjiznica-velenje.si

25

PRIREDITVE

19. decembra 2019

je »knapovski opus«, ki ga je navdihnilo velenjsko rudarsko okolje v času od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes, v njem pa avtor potegne stoletni lok čez prejšnja dela s to tematiko, saj z enim krakom sega v pozna petdeseta leta dvajsetega stoletja, z drugim pa v prihodnost do leta 2050, ko naj bi bilo v Velenju že konec premogovništva.

Povzeto po: Bukla.si

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c Šolanje pilotov Darilni boni

041 470 340 Želimo Vam prijetne božiène praznike in vse dobro v letu 2020!

Center za družine Harmonija Društva NOVUS Učinki savnanja in plavanja, pogovorna delavnica 17.00 Dom KS Stara vas Prednovoletno druženje krajanov KS Stara vas in gledališka predstava Boj na zelenjavnem vrtu (Planet generacij) 17.00 Podhod Pošta Vozil me je vlak …, odprtje razstave Muzeja Velenje in vodstvo po razstavo 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Odprtje Čarobne promenade 2019: Svetlobna poezija (Čupakabra), obisk dedka Mraza in koncert zasedbe Leteči potepuhi

Sobota, 21. december 7.00

Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čarobne sobotnice: Cirkus Kolibris, cirkuška predstava skupine Čupakabra 11.30 Galerija Velenje Praznična pravljica, pripovedovanje

NOČ KRATKIH FILMOV (brez vstopnine) : Kratki filmi leta:

ZA OTROKE, 44 minut (Koyaa-Poskočna radirka j// Kres// Ptica in kit//Otok// Tako zraste … žaba // Tako zraste … metulj. // Kvak // Princ Kikido – Begunec // En moški in osem kamer) Sobota, 21. 12., ob 17.00 – m. dvor.

Slovenski kratki filmi leta:

ZA ODRASLE, 99 minut (Raj // Liliana // Alzheimer Cafe // Bik // Potop // Dere sen jas mali bija // Sčasoma// Mašina spomina) Petek, 21. 12., ob 20.00 – mala dvor.

REDNE PREDSTAVE

VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Star Wars: The Rise of Skywalker, akcijski spektakel, 141 minut (ZDA) Režija: J.J. Abrams Igrajo: Kelly Marie Tran, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Keri Russell, Joonas Suotamo Petek, 20. 12., ob 19.15 Sobota, 21. 12., ob 21.00, 3D Nedelja, 22. 12., ob 18.00, 3D

PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Animirani družinski film brez teksta, 73 minut (Češka) Režija: Marek Beneš

Arpada Šalamona 16.00 Sončni park, Vila Rožle 2. pravljični labirint in 20. novoletni bazar 17.00 Kino Velenje, mala dvorana Noč kratkih filmov za otroke 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje: ŽPZ DU in MDI Šaleške doline Velenje 18.00 Dvorana KD Škale – Hrastovec (Gasilski dom) Naših štirideset, koncert ob jubileju MePZ Škale z gosti 18.00 Dom krajanov Konovo 3. Božično-novoletni vokalni koncert 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Skorband, koncert 20.00 Rdeča dvorana Božično-novoletni žur: Šank Rock, Tabu, San Di Ego, Lumberjack 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Noč kratkih filmov za odrasle

Nedelja, 22. december 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Babica pripoveduje 15.30 in Dom kulture Velenje, velika dvorana 18.00 Kako je Grinč ukradel božič, 2. del, plesna produkcija Plesne šole Spin 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada: Beer Belly, koncert 19.00 Rdeča dvorana Dražen Zečić & Marko Škugor z gosti, koncert

Ponedeljek, 23. december 16.30 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada 2019: Megashow z Vilo Ekseno in superjunaki, predstava za otroke 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Novoletne filmske iskrice: Pri Addamsovih, 3D, sinhronizirana animirana družinska komedija 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Zimski tris, koncert treh pihalnih

orkestrov šole 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada 2019: EMŠO Blues Band, koncert 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Decembrska romantika v kinu: Yesterday, romantična komedija 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Filmsko gledališče: Portret mladenke v ognju, biografska glasbena drama

Torek, 24. december 22.00 Space Bar – Galactica Aleksandra Mladenović, koncert

Sreda, 25. december 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Novoletne filmske iskrice: Ledeno kraljestvo II, 3D, sinhronizirana animirana pustolovščina 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Decembrska romantika v kinu: Last Christmas, romantična komedija 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada 2019: DJ Mrky 19.00 Klub eMCe plac ŠŠK Obdarilovanje 2019

ŠOŠTANJ Četrtek, 19. december 17.00 Martinova vas Božično druženje z vinogradniki (do 22. ure)

Petek, 20. december 17.00 Martinova vas Božično druženje z vinogradniki (do 22. ure) 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Taborniška čajanka s taborniško gledališko igro in podelitvijo priznanj zaslužnim članom

X

Središče Rečice ob Paki (križišče pri C1) Obisk Božička za najmlajše vaščane Rečice ob Paki

Ponedeljek, 23. december 14.00 Hiša mladih – sejna soba Brezplačna učna pomoč – angleščina za otroke, Medgeneracijsko središče SAŠA: »Generacije pod krošnjo«

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 19. december 17:00 Martinova vas Božično druženje z vinogradniki

Petek, 20. december 17:00 Martinova vas Božično druženje z vinogradniki 19:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Taborniška čajanka s taborniško gledališko igro in podelitvijo priznanj zaslužnim članom

Sobota, 21. december 17:00 Martinova vas Božično druženje z vinogradniki in kmečka tržnica

Nedelja, 22. december 15:00 Pri okrašeni smrečici v središču Rečice ob Paki (križišče pri C1) Obisk Božička za najmlajše vaščane Rečice ob Paki

Lunine mene

Sobota, 21. december 17.00 Martinova vas Božično druženje z vinogradniki in Kmečka tržnica (do 22. ure)

19. decembra, ob 5:57, zadnji krajec

Nedelja, 22. december

Petek, 20. 12., ob 17.15 – mala dvor.

Sobota, 21. 12., ob 18.00 – m. dvor.

Nedelja, 22. 12., ob 17.00 – m. dvor.

Chulpan Khamatova, Denis Lavant, Maia Morgenstern Sobota, 21. 12., ob 17.15

Sreda, 25. 12., ob 19.00

LEDENO KRALJESTVO II

PORTRET MLADENKE V OGNJU

Abominable, sinhronizirana animirana pustolovščina, 97 minut (ZDA) Režija: Tim Johnson, Todd Wilderman Slovenski glasovi: Zala Đurić Ribič, Luka Markus Štajer, Gal Žilavec, Alenka Tetičkovič, Pavel Ravnohrib Četrtek, 26. 12., ob 17.00

Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 104 minute (ZDA) Režija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: Srđan Milovanović, Andrej Kušar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, Maša Tiselj Petek, 20. 12., ob 17.00 Nedelja, 22. 12., ob 16.00 / otroška matineja Sreda, 25. 12., ob 17.00, 3D

MEDTEM, KO VAS NI BILO Sorry We Missed You, drama, 101 minuta (VB, Francija, Belgija) Režija: Ken Loach Igrajo: Kris Hitchen, Debbie Honeywood, Rhys Stone, Katie Proctor, Ross Brewster Petek, 20. 12., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 22. 12., ob 19.00 – mala dv.

AERONAVTA The Aeronauts, biografska pustolovščina, 101 minuta (VB, ZDA) Režija: Tom Harper Igrajo: Felicity Jones, Eddie Redmayne, Himesh Patel, Anne Reid, Tim McInnerny Sobota, 21. 12., ob 19.00 Nedelja, 22. 12., ob 20.40

MODRČEK The Bra, komedija, drama, 90 minut (Azerbajdžan, Nemčija,) Režija: Veit Helmer Igrajo: Miki Manojlović, Paz Vega,

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Portrait de la jeune fille en feu, romantična drama, 119 minut (Francija) Režija: Céline Sciamma Igrajo: Noémie Merlant, Adele Haene, Luŕna Bajrami, Valeria Golino Ponedeljek, 23. 12., ob 20.00 – filmsko gledališče

PRI ADDAMSOVIH The Addams Family, sinhronizirana animirana družinska komedija, 87 minut (ZDA, Kanada, VB) Režija: Conrad Vernon, Greg Tiernan, Slovenski glasovi: Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Rok Suhadolc, Lija Trunkelj, Srđan Milovanović,Maja Končar Ponedeljek, 23. 12., ob 17.00, 3D

YESTERDAY Glasbena romantična komična drama, 116 minut (VB) Režija: Danny Boyle Igrajo: Lily James, Himesh Patel, Ana de Armas, Ed Sheeran, Sophia Di Martino, Alexander Arnold Ponedeljek, 23. 12., ob 19.00

LAST CHRISTMAS Romantična komedija, 102 minut (VB, ZDA) Režija: Paul Feig Igrajo: Emilia Clarke, Henry Golding, Michelle Yeoh, Emma Thompson

MALI JETI

DEŽEVEN DAN V NEW YORKU A Rainy day in New York, romantična komedija, 92 minut (ZDA) Režija: Woody Allen Igrajo: Timothée Chalamet, Elle Fanning, Selena Gomez, Jude Law, Diego Luna, Liev Schreiber, Rebecca Hall Četrtek, 26. 12., ob 19.00

LEVJI KRALJ The Lion King, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 118 minut (ZDA) Režija: Jon Favreau Slovenski glasovi: Tilen Artač, Valter Dragan, Uroš Smolej, Klemen Slakonja, Igor Štamulak, Klemen Mramor Petek, 27. 12., ob 17.00

JUDY Biografska glasbena drama, 118 minut (VB) Režija: Rupert Goold Igrajo: Renée Zellweger, Jessie Buckley, Finn Wittrock, Rufus Sewell, GemmaLeah Devereux Petek, 27. 12., ob 19.15

CITY CENTER Celje • • • • •

Vsak četrtek – BIO TRŽNICA Vsak petek - od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja, 22.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice – Najbolj snežen božič Božično novoletni sejem do 31.12.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

od 20. 12. do 27. 12.

- decembra leta 1979 se je prviÄ? predstavil Rudarski oktet Velenje; - 20. decembra 1839 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil poklicni vojak Ivan Samonigg; konÄ?al je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inĹĄpektorja vseh vojnih ĹĄol; 1898. se je upokojil, Ĺživel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato 1909 preselil v Baden pri Dunaju, kjer je tudi umrl 12. januarja 1915; - 20. decembra 1899 je bila tehniÄ?no pregledana ĹželezniĹĄka proga Velenje–Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le Ä?lani tehniĹĄke komisije so si po konÄ?anem opravilu v gostilni Rak v Velenju naroÄ?ili skupno kosilo; - v noÄ?i na 20. december 1997 je poĹžar zajel ostreĹĄje ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine in ga popolnoma uniÄ?il; brez strehe nad glavo je tako

zaÄ?asno ostalo 39 druĹžin; - v torek, 21. decembra 1971, so v srediĹĄÄ?u Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, ki je kasneje dala dom KnjiĹžnici Velenje; - 22. decembra 1868 je bil v Ĺ aleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun KoĹželjski; - 22. decembra 1960 so velenjski premogovnik ter ĹĄoĹĄtanjska in velenjska termoelektrarna podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega zdruĹženja za izgradnjo Energo–kemiÄ?nega kombinata, v katerem naj bi iz velenjskega lignita pridobivali plin, ki pa se je nesreÄ?no konÄ?ala; - 22. decembra 1969 se je rodila slovenska ministrica za pravosodje in nekdanja ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?; - med sodobnike slovenske moderne priĹĄtevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Ĺ mihelu nad Mozirjem; Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju; - 23. decembra 1971 se je rodil slovenski ekonomist dr. Matej Lahovnik iz Velenja; - 23. decembra leta 1990 je bil tudi v obÄ?ini Velenje plebiscit za

19. decembra 2019

RADIO VELENJE

Hotel Vesna (Foto Arhiv Muzeja Velenje) samostojno Slovenijo; od 90,4 % volilnih upraviÄ?encev, ki so se udeleĹžili plebiscita, jih je ZA glasovalo 84,4 %, proti jih je bilo 5,6 %, neveljavnih pa je bilo 0,4 % glasovnic; - 25. decembra je boĹžiÄ?, praznik Kristusovega rojstva; s koledniĹĄkimi igrami, Ä?udovitimi boĹžiÄ?nimi pesmimi in jaslicami je postal boĹžiÄ? poleg velike noÄ?i najveÄ?ji praznik veÄ?ini Slovencev; - 26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, goduje sv. Ĺ tefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega muÄ?enca; na zasedanju slovenske skupĹĄÄ?ine so bili 26. decembra 1990 razglaĹĄeni rezultati plebiscita, na katerem je ob 93,2-odstotni udeleĹžbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volivcev; - 26. decembra 1949 se je na Ptuju rodil pedagog in znani nekdanji velenjski ravnatelj Anton Skok; - 27. decembra 1972 je izĹĄla za-

dnja, dvajseta v letu 1972 in skupno stodvainsedemdeseta ĹĄtevilka Ĺ aleĹĄkega rudarja; po osmih letih se je Ä?asopis Ĺ aleĹĄki rudar preimenoval v NaĹĄ Ä?as, ki torej Ĺže skoraj pol stoletja izhaja s tem imenom; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel OĹĄtir, ki je bil rojen v ArnaÄ?ah pri Velenju; - 27. decembra 1983 je poskusno zaÄ?el delovati novi hotel Vesna v TopolĹĄici; - 27. grudna goduje evangelist Janez, ki je bil med apostoli Jezusu najljubĹĄi; Cerkev je uvedla blagoslov vina in ga povezala z ljubeznivo osebnostjo sv. Janeza; tudi na Slovenskem se na ta dan blagoslavlja vino, ki se zato imenuje ĹĄentjanĹževec ali "svetega Janeza Ĺžegen". đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Katja Triller, dr. med., specialistka interne medicine iz SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Tema: kroniÄ?na obstruktivna pljuÄ?na bolezen

ÄŒETRTEK, 19. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. decembra

NOVA OPEL CORSA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

JAN

- pooblaĹĄÄ?en prodajalec - pooblaĹĄÄ?en servis - originalni rezervni deli - kleparsko liÄ?arska dela - sklepanje zavarovanj - preverjena rabljena vozila

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkuťnje s podroèij naťih aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovrťen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Ĺ˝elimo Vam Ä?aroben boĹžiÄ? ter obilo zdravja in osebne sreÄ?e v letu 2020!

SedeĹž podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Ĺ oĹĄtanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

AVTOHIĹ A JAKOPEC Kosovelova 16, Velenje | 03 897 14 60 | 041 784 883 AVTO CENTER CELEIA, d.o.o.

Mariborska cesta 107, Celje | 03 42 54 600

6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; PrazniÄ?no dopoldne na Radiu Velenje; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 PrazniÄ?no popoldne: 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 9. do 15. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 9. do 15. decembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 9. do 15. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 27

Kmetija Jevšnik

mali OGLASI NUDIM

ŽIVALI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DIMIM meso. Podkraj, tel. 03 586 98 91.

BREJE ovce, prodam. Gsm: 031 547 364, tel. 03 588 18 46.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

VOZILA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, tip 420, s snežnim plugom, montiranje spredaj, komande hidro-elektro na vse strani.

Registriran do maja 2020.

Cena 2.300 €. Gsm: 031 289 979.

AVTOPRIKOLICO, prodam. Gsm: 031 547 364, tel. 03 588 18 46.

PODARIM PROSIM, če mi kdo lahko podari starejšo, rabljeno diatonično harmoniko in otroški smučarski kombinezon (12 – 14 let) Gsm: 030 457 282

RAZNO KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domači ocvirki, vino in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KURILNO OLJE - 600l (z ali brez cisterne) po ceni 0,70 €/l, bojler – izoliran (140l), kurilno peč znamke Pavlič (olje ali briketi), z vso opremo

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

27

OBVEŠČEVALEC

19. decembra 2019

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. 12. in 22. 12. 2019, Dušan Nemanič, dr. dent. med.; Praznik: 25. 12. in 26. 12. 2019, Olivera Saveva, dr. dent. med.

prodam. Gsm: 031 767 384.

SUHA, bukova, cepljena drva, 2 klaftre (8m), Skorno, prodam.

Gsm: 031 878 264.

BELO VINO, po ugodni ceni, prodam.

Gsm: 070 369 788 ali tel. 03 586 00 35.

SEKULAR za obžagovanje lesa (komplet), prodam. Gsm: 031 547 364, tel. 03 588 18 46.

STROPNI LUČI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 €. Gsm: O41 692 995

Prodaja kislega zelja in repe

PITANE KRAVE IN TELICE za zakol ter bikce in teličke težke od 150 do 200 kg, kupim. Plačilo takoj. Gsm: 040 673 009.

BOLAN STARČEK kupi harmoniko – klavirsko ali diatonično, Gsm: 031 547 364, tel. 03 588 18 46.

TELIČKO – mesne pasme, staro 10 dni.

Kupim. Gsm: 031 628 417

Prodaja, hiša, samostojna: ŠENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 12.602 m2 zemljišča, ER: EI v izdelavi.

130.000 €.

GIBANJE prebivalstva

107,8 MHz

Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

SMRTI

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

UE Velenje

Lešnik Marija, roj. 1933, Velenje, Rudarska cesta 2D

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

041 454 902

Vesele božiène praznike in sreèno 2020.

Prodaja, hiša, samostojna: FLORJAN, 122 m2, zgrajena l.

1965, 3.672 m2 zemljišča, ER: EI z izdelavi. Cena: 130.000 €.

KUPIM

Laze 40, Šentilj

Naročniki jih objavite ceneje.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v NČ, 2. decembra 2019, so: •

Dinka Imeri, Kajuhova 14, 3320 Velenje; • Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje; • Janez Kralj, Šercerjeva 15, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PLAČILO POLOŽNIC

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

ZAHVALA

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SPOMIN

Postal si zvezda v vesolju ...

KREŠIMIR BANDALO 1948 – 2019

JOŽE DROBEŽ

Ob boleči in nenadni smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, svaka, strica in sina, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega.

1948 – 2019

Hvala dr. Štekovičevi, dežurni službi ZD Velenje, bolnišnici Slovenj Gradec, dr. Kikcu in dr. Šipkovi.

prejemnik visokega občinskega priznanja – grba Mestne občine Velenje

Neizmerno te bomo pogrešali tvoji najdražji Župan, Svet in uprava Mestne občine Velenje

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric

Zapustil nas je

IGNAC JURKOŠEK 14. 7. 1934 – 4. 12. 2019

Zahvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi, častni straži, praporščakom in g.

Kolarju za izrečene besede slovesa ter lepo voden pogrebni obred, g. župniku Janku za lepe besede slovesa, pogrebni službi Tišina in vsem, ki so sodelovali na pogrebni slovesnosti.

Zahvala tudi negovalnemu oddelku travmatologije bolnišnice Celje za skrb in prijaznost.

Hvala vsem za ustno ali pisno izrečene besede tolažbe.

Njegovi žalujoči

Vse tiho Kot da je že vse bilo kot da šele bo – od kod to svetlo drhtenje v meni Kdo kliče?

Zemlja?

Nebo?

(Minatti)

IVAN HOJAN 1929 – 2019

Za njim žalujemo žena Marica, sin Marko, hči Alenka z družinama

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2019, barve: CMYK, stran 28

Po igraÄ?e v knjiĹžnico

Novi prijatelji v pravljiÄ?ni sobi

KnjiĹžnica Velenje ob podpori Rotary kluba Ĺže deset let izposoja druĹžabne, konstrukcijske, motoriÄ?ne, miselne, izobraĹževalne in ustvarjalne igraÄ?e za otroke razliÄ?nih starostnih skupin Tina Felicijan

Velenje, 14. december – Pred desetimi leti so Ä?lani Rotary kluba Velenje KnjiĹžnici Velenje ponudili pomoÄ? pri nakupu igraÄ? za otroke in mladino. Opazili so namreÄ?, da so kakovostne igraÄ?e, kot so razne didaktiÄ?ne, miselne in druĹžabne igre, precejĹĄen finanÄ?ni zalogaj. Otroci pa se tudi najbolj zanimivih igraÄ? prej ali slej naveliÄ?ajo in jih odloĹžijo na dno omare. Tako morajo starĹĄi ponovno seÄ?i v Ĺžep, medtem ko se igraÄ?e kopiÄ?ijo in velikokrat ĹĄe uporabne pristanejo v smeteh. Zakaj torej ne bi vsaj malo zajezili potroĹĄniĹĄtva in omogoÄ?ili izposojo igraÄ? ter tako poskrbe-

â?ą

V Igroteki je trenutno 460 igraÄ?, knjiĹžnica pa bogat fond nenehno dopolnjuje. Izposodite si lahko dve igraÄ?i naenkrat za 21 delovnih dni.

li, da bodo otroci vedno zaposleni z novimi izzivi, starĹĄi bodo manj zapravili, razbremenilo pa se bo tudi okolje, so razmiĹĄljali pobudniki donacije v vrednosti tisoÄ? evrov, s katero je KnjiĹžnica Velenje kupila prve igraÄ?e in na otroĹĄkem oddelku postavila Igroteko. Ta letos obeleĹžuje 10-letnico, prav tako pa sejemski dogodek Klic iz omare, s katerim knjiĹžnica spodbuja izmenjavo rabljenih igraÄ?. ÂťIgroteka se je dobro prijela.

Otroci si izredno pogosto izposojajo igraÄ?e. Letos smo Ĺže zabeleĹžili veÄ? kot 1600 izposoj iz Igroteke, kar pomeni, da vsak mesec izposodimo skoraj 150 igraÄ?, kar ni malo,ÂŤ je povedala sodelavka KnjiĹžnice Velenje Brina Zabukovnik JeriÄ? in dodala, da je izposoja igraÄ?, sploh tistih, ki imajo veliko delov, zelo zahtevna, saj je po vsakem prevzemu igraÄ?e potrebno pregledati in preĹĄteti vse figure, karte, kocke in druge sestavne dele, kar vzame veliko

Na desetem sejmu igraÄ? so lahko otroci in starĹĄi prodali, kupili, zamenjali ali podarili igraÄ?e, ki so obleĹžale nekje na dnu omare. ÄŒlani Rotary kluba Velenje pa so knjiĹžnici kot vsako leto donirali 300 evrov za nakup novih igraÄ? za Igroteko.

Ä?asa. KakĹĄen odnos imajo otroci do izposojenih igraÄ?? ÂťNaĹĄi izposojevalci so veÄ?inoma zelo vestni, vrnejo cele in nepoĹĄkodovane igraÄ?e, seveda pa se med igro marsikaj zgodi. NajveÄ?krat pogreĹĄamo kakĹĄen del, vÄ?asih je kaj polito ali raztrgano. Vendar

so igraÄ?e le redko za odpis. Navadno lahko nadomestimo izgubljene ali poĹĄkodovanje dele,ÂŤ odgovarja sogovornica.

Igroteka izposoja kakovostne, okolju prijazne igraÄ?e, ki spodbujajo otrokov miselni razvoj in ustvarjalnost, pa tudi kakovostno

V pravljiÄ?ni sobi KnjiĹžnice Velenje se lahko otroci in starĹĄi druĹžijo z raznimi knjiĹžnimi junaki. Navadno prisluhnejo zgodbam, polnim vznemirljivih dogodivĹĄÄ?in, z nekaterimi pa se lahko tudi igrajo, saj je tam tudi nekaj pliĹĄastih igraÄ?. KnjiĹžnica je pravkar obogatila pravljiÄ?no sobo s pravljiÄ?nimi junaki, saj je kupila lutke MaÄ?ka Murija, Muce Copatarice in drugih najbolj priljubljenih junakov iz slovenske literature za otroke. preĹživljanje prostega Ä?asa v druĹžbi vrstnikov ali starĹĄev. Med najbolj izposojanimi so velike lego kocke Duplo in razne druĹžabne igre, ob katerih se lahko zabava vsa druĹžina.

Grob poseg Po prazniÄ?nih v ranljiv ekosistem nakupih Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pozivata k popravi ĹĄkode, povzroÄ?ene na drevnini ob regionalni cesti Velenje–ŠoĹĄtanj in k odgovornejĹĄi izbiri vzdrĹževalca cest Velenje, Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Mestna obÄ?ina Velenje sta na Direkcijo RS za ceste, Sektor za vzdrĹževanje, varstvo cest in prometno varnost, naslovili poziv v zvezi z nepopravljivo ĹĄkodo na drevnini, ki jo je vzdrĹževalec povzroÄ?il ob regionalni cesti Ĺ oĹĄtanj–Velenje.

Na obmoÄ?ju obeh obÄ?in je novembra potekalo redno vzdrĹževanje javnih cest, med drugim tudi

preobseĹžno obrezovanje povzroÄ?ilo trajne poĹĄkodbe na ĹĄtevilnih zdravih odraslih drevesih. Globoka rez zgolj s cestne strani kroĹĄnje in lomljenje vej bosta kljuÄ?no vplivala na statiko drevnine in izpostavljenost boleznim in ĹĄkodljivcev, navajata Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v pozivu Direkciji za infrastrukturo, Sektorju za vzdrĹževanje, varstvo cest in prometno varnost terjata,

Poleg trĹžnice kmeÄ?kih pridelkov sta Cankarjevo ulico zavzela prazniÄ?no obarvan boljĹĄi sejem in sejem roÄ?nih izdelkov Velenje, 14. decembra – Sobota je bila sejemsko obarvana. Ponudniki so na bolĹĄji sejem prinesli ĹĄe veÄ? starin kot obiÄ?ajno. Pester nabor idej za prazniÄ?ne nakupe poklonov sebi iz bliĹžnjim pa je ponudil PrazniÄ?ni sejem drobnih daril in dobrot, na katerem ni manjkalo pletenin in drugih toplih roÄ?nih izdelkov, pa razne domaÄ?e kozmetike, nakita, dekorativnih izdelkov in drugih rokodelskih zanimivosti z boĹžiÄ?nim pridihom.

Vendar je prvi sneg, obsijan z dopoldanskim soncem, oÄ?itno veÄ? ljudi zvabil v zimsko idilo kot v pestro dogajanje v srediĹĄÄ?u mesta. đ&#x;”˛

tf

SILVESTROVANJE 31. 12. 2019, Titov trg

obrezovanje drevnine v celotni dolĹžini cestnega odseka, ki povezuje obe mesti. O grobem posegu v zeleni prostor, ki je obenem tudi del reÄ?nega prostora, je Ministrstvo za infrastrukturo obvestil Ĺže prej tudi Klub arhitektov SAĹ A regije. Ta je stanje dokumentiral in ga tudi primarno ocenil.

Dejstvo je, da je nestrokovno in

da v Ä?im krajĹĄem moĹžnem Ä?asu opravijo strokovno oceno ĹĄkode in pripravijo naÄ?rt sanacije, obenem pa pozivata k odgovornejĹĄi izbiri in nadzoru nad kakovostjo izvajanja del vzdrĹževalca javnih cest. đ&#x;”˛

mkp, foto: Bojan PavĹĄek

18.00 22.00 23.55

otroĹĄko silvestrovanje s Plesno ĹĄolo Spin zabava s skupino Pop Design Ĺžupanova novoletna poslanica

đ&#x;”˛