50 2020

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/4 0C), soboto (1/5 0C) in nedeljo (1/8 0C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 17. decembra 2020

ĹĄtevilka 50 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Ostati zdrav Tina Felicijan

Prihajajo drugaÄ?ni prazniki (ali konÄ?no normalni – brez naÄ?rtnega spodbujanja nakupovalne in potovalne histerije, maniÄ?nega veseljaÄ?enja in evforiÄ?nega priÄ?akovanja polnoÄ?i s prvojanuarskim odtegnitvenim sindromom, postprazniÄ?no depresijo in dolgovi vred?), med katerimi bomo, sklepam, toliko bolj zvesto ponavljali mantre, polne najviĹĄjih vrednot, in si posebno goreÄ?e voĹĄÄ?ili sreÄ?e in zdravja.

O slednjem pojmu, ki gre po niti gor in po curku dol ter je mnogo bolj kompleksen kot normalna telesna temperatura, veliko razmiĹĄljam, odkar je epidemija nove respiratorne bolezni napredovala v epidemijo stisk s katastrofalnimi posledicami na duĹĄevno poÄ?utje posameznikov in stanje duha druĹžbe. SpraĹĄujem se, kako naj Ä?lovek ostane zdrav v tej novi realnosti, ki se zdi kot razvleÄ?en in kljub zakonitostim Ĺžanra preveÄ? absurden znanstvenofantastiÄ?ni film brez razpleta, a z epilogom, katerega uÄ?inki bodo neizogibno hujĹĄi kot ti prizori s pomanjkljivim konceptom, nelogiÄ?nim sosledjem in uniÄ?ujoÄ?im sporoÄ?ilom.

Ognjemeta ne bo Na Mestni obÄ?ini Velenje so razmiĹĄljali, da bi s podporo gospodarstva obÄ?anom polepĹĄali skok v novo leto z ognjemetom. Pa se zaradi ĹĄe vedno slabega epidemioloĹĄkega stanja za to niso odloÄ?ili.

Sredstva, predvidena za ognjemet in druge odpadle prireditve v viĹĄini 25.000 evrov bodo namenili DPM Velenje in Odboru za pomoÄ? obÄ?anom.

ÂťÄŒe bo soseĹžig zdravju ĹĄkodljiv, bomo odstopili od projektaÂŤ

Pa je priĹĄel spet med nas Dedek Mraz je pomahal otrokom z malih ekranov, zdaj pa s pomoÄ?niki Ĺže deli darila, obiskuje spletne konference in pripravlja druĹženja na daljavo Velenje, 10. decembra – ÄŒesa takega, da bi moral potovati sam, brez pisanega spremstva palÄ?kov in drugih pravljiÄ?nih bitij, da ga v Ĺ aleĹĄki dolini ne bi priÄ?akala mnoĹžica razposajenih otrok in starĹĄev, Dedek Mraz ni doĹživel v dolgih sedmih desetletjih, odkar ga Ĺžupani obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki vabijo na obisk. Pa vendar niti letos, ko bo moral ostati za peÄ?jo, namesto da bi obiskoval otroke v vrtcih, ĹĄolah, krajevnih skupnostih in na prireditvah, ni okleval in se je podal na pot Ä?ez zasneĹžene pokrajine. Pripeljala ga je v Ĺ aleĹĄko dolino, kjer so ga v vili RoĹžle priÄ?akovali prijatelji

z MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, ki mu vsako leto pripravijo topel sprejem in pomagajo pripraviti darila.

Vstopil je v prijetno urejen kotiÄ?ek, se udobno namestil v gugalnik in radostno pozdravil. ÂťLetoĹĄnja pot v Ĺ aleĹĄko dolino je bila zaradi neprijetnega virusa precej drugaÄ?na kot prejĹĄnja leta,ÂŤ je zaÄ?el pripovedovati dobri moĹž s sivo kuÄ?mo in belo brado, ki je s pomoÄ?jo prijateljev v Ĺ aleĹĄki dolini pripravil dva tisoÄ? daril za otroke od 3. do 6. leta starosti. Žal se bomo letos videvali le po spletu, ne pa v Ĺživo. Ampak v vili RoĹžle so mi prijatelji pripravili Ä?udovit prostor, iz katerega se bomo sliĹĄa-

Dedka Mraza je v vili RoĹžle sprejel Ĺžupan MOV Peter Dermol in tudi sam nagovoril gledalce. ÂťV tem Ä?asu smo se vsako leto sreÄ?evali na Titovem trgu, letos pa se bomo druĹžili drugaÄ?e.

Kljub temu smo Ĺželeli priÄ?arati prazniÄ?no ozraÄ?je, da bomo vsi doĹživeli pravljiÄ?ni december, kakrĹĄnega si zasluĹžimo. Bodite veseli, sreÄ?ni in imejte se radi.ÂŤ

Dedek Mraz se veseli risbic in pisem Dobri moĹž je otrokom in druĹžinam dal ĹĄe en namig, kako se lahko zbliĹžajo z njim, pa Ä?eprav na daljavo. ÂťVzemite si Ä?as in mi kaj lepega napiĹĄite ali nariĹĄite. Kar boste ustvarili, mi lahko poĹĄljete na naslov MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, AĹĄkerÄ?eva cesta 21, ali po elektronski poĹĄti mzpm.velenje@ vilarozle.si. PoĹĄto zame lahko oddate tudi v ĹĄkatlico dobrih Ĺželja na Titovem trgu. Z veseljem bom vse pregledal in prebral skupaj z vami,ÂŤ je vse povabil, naj sledijo programu spletnih druĹženj z Dedkom Mrazom na druĹžbenih omreĹžjih MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje in spletni strani vilarozle.si.

li in videli,ÂŤ je ĹĄe obljubil, nato pa gledalce videa, ki je zdaj dostopen na spletnih kanalih MZPM Velenje, MOV, Festivala Velenje in drugih, povabil, da so skupaj zapeli njegovo najljubĹĄo pesem, ki vsako leto glasno odmeva po Titovem trgu in ogreva srca.

Ĺ e se bodo videli

Dedek Mraz bo otroke obiskoval kar po spletu. Iz svojega varnega pravljiÄ?nega kotiÄ?ka se bo na spletnih konferencah druĹžil tudi z mlajĹĄimi osnovnoĹĄolci. S pomoÄ?niki je pripravil ĹĄe ĹĄest kratkih filmov, v katerih bodo gledalci lahko prisluhnili ugankam, zgodbam, lepim mislim in z dobrim moĹžem ĹĄe kaj zapeli.

Filmi bodo objavljeni na spletu.

Prvi se Ĺže vrti na YouTube kanalu MZPM Velenje, naslednjega lahko priÄ?akujete danes, ostale pa v nedeljo, prihodnji Ä?etrtek in v zadnji dneh leta 2020.

Darila Ĺže delijo

Minuli vikend so prostovoljci MZPM Velenje Ĺže zaÄ?eli deliti darila, pri Ä?emer morajo biti letos ĹĄe posebej inovativni. Zapeljali so se na podeĹželje in od hiĹĄe do hiĹĄe delili darila z otroĹĄko knjigo PetelinÄ?ek prebudi upanje in drobnimi preseneÄ?enji. Ta konec tedna pa naÄ?rtujejo ĹĄe veÄ? drive in delitev, ko bodo starĹĄem darila podali kar v avtomobile, da bodo Ä?imbolj omejili stike.

Vsi pa bodo o terminu in lokaciji prevzema obveĹĄÄ?eni po poĹĄti. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Ĺ oĹĄtanj – Revizija, ki jo je naroÄ?ila obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v zvezi z nameravanim soseĹžigom SRF (nenevarnih odpadkov) v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, kaĹže, da bi ta lahko negativno vplival na zdravje ljudi zaradi veÄ?jih emisij teĹžkih kovin, ki pa bi bile ĹĄe vedno v mejah normale. V TEĹ analize ĹĄe ne komentirajo, saj je ĹĄe niso prouÄ?ili, pravijo pa, da njihova Presoja vplivov na okolje, ki je trenutno v uradnem postopku na ARSO, kaĹže, da soseĹžig alternativnega goriva SRF ne bi poslabĹĄal okoljske slike Ĺ aleĹĄke doline. ÂťV TEĹ Ĺželimo z vsemi deleĹžniki, ĹĄe posebej pa z lokalno skupnostjo, tudi v prihodnje konstruktivno sodelovati. Naj ob tem ponovno spomnimo na Ĺže veÄ?krat poudarjen namen, da bomo v TEĹ odstopili od projekta soseĹžiga, Ä?e bi se v nadaljevanju uradnega postopka izkazalo, da projekt ni skladen z okoljsko zakonodajo oz. da bi lahko negativno vplival na okolje in zdravje ljudi.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Kako naj se Ä?lovek zjutraj zbudi in se poln optimizma poda v nov dan (to si namreÄ? zasluĹži vsakdo!), ko pa ga Ä?aka toliko vedno bolj nemogoÄ?ih nalog: ohraniti vire preĹživetja, poskrbeti zase, dom in druĹžino, obvladati skrbi in strahove, predelati vse te Âťsaj ne more biti res,ÂŤ jih ozavestiti in se z njimi sprijazniti (ali pa se jim upreti, vendar kako?!), ĹĄÄ?ititi svoje pravice in svoboĹĄÄ?ine, filtrirati poplavo informacij? Kako naj ostane zdrav, ko je ne glede na svoje kompetence Ä?ez noÄ? postal multidisciplinarni tutor, ki mora obvladati informacijske tehnologije?

Ko mora razloÄ?iti med ĹžviĹžgaÄ?i in teoretiki zarote, obenem ugotoviti, kako je uglaĹĄena piĹĄÄ?al prvih ter kdo in s kakĹĄnimi interesi diskreditira druge, nato pa se opredeliti, ali jim bo Ä?estital za pogum ali jih obtoĹžil herezije in jih kriĹžal? Ko se z bremenom odgovornosti (Ä?eprav se je ta pojem zreduciral na pet naÄ?el osebne higiene in policijsko uro) znajde na nerazloÄ?ni meji med zaupanjem in naivnostjo, kolektivni tok misli, ki ga ustvarjajo novinarske konference in njihovi odmevi v javnosti, pa ga nosi malo sem malo tja? Ko so se okna v svet skrÄ?ila na druĹžbena omreĹžja ter zastrla z laĹžnimi novicami in komentarji, ki jasno kaĹžejo, da so mnogi Ĺže zdavnaj zamenjali zdravje za laĹžni obÄ?utek mentalne superiornosti? Ko je selitev praktiÄ?no vseh delov Ĺživljenja na splet ustvarila laboratorij za preizkuĹĄanje tehnologij laĹžne resniÄ?nosti? Ko temeljne pravice in svoboĹĄÄ?ine kopnijo kot BDP v gospodarski krizi in se razblinjajo v ideale, katerim se tisti, ki bi jih morali v zdravi demokratiÄ?ni druĹžbi povzdigovati najviĹĄje in si na vse pretege prizadevati za njihovo uresniÄ?evanje, posmehujejo? Ko se tisti, ki bi moral ohranjati celoto, razceplja na pobesnelega jezdeca apokalipse in nerazsodnega odvisnika od pozornosti druĹžbenih medijev? Kako ostati zdrav kljub dnevni dozi nebuloz radikalnih populizmov z vseh strani neba?

Razen instant napotkov sluĹžb za psiho-socialno podporo seveda nimam odgovora, le vsak dan veÄ? razliÄ?ic istega vpraĹĄanja. Zato obÄ?udujem vsakogar, ki je uspel ostati zdrav, pa naj bo zato, ker si tega vpraĹĄanja sploh ni zastavil, ali zato, ker je naĹĄel odgovor (naj ga, prosim, v duhu prazniÄ?ne solidarnosti deli z drugimi). Zato letos vsem ĹĄe bolj kot zdravje telesa privoĹĄÄ?im zdravje duha. PrepriÄ?ana sem namreÄ?, da je slednji v tem Ä?asu mnogo bolj izpostavljen boleznim, ki zahtevajo veliko, res veliko bolj dolgotrajno okrevanje kot tista, ki se je trenutno najbolj bojimo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

17. decembra 2020

Razvojno in investicijsko naravnan proraÄ?un Razbremenitve obÄ?in bolj majhne Velenje – DrĹžavni zbor je prejĹĄnji teden sprejel zakon o razbremenjevanju obÄ?in, ki pa je za obÄ?ine daleÄ? od priÄ?akovanj.

Na Mestni obÄ?ini Velenje ga bodo preuÄ?ili, ko bo objavljen uradno. Ĺ˝upan Peter Dermol pa pravi, da so priÄ?akovali bistveno veÄ?jo razbremenitev, vsaj v viĹĄini med 350 in 400 tisoÄ? evri.

Trenutno pa kaĹže, da bo znaĹĄala le nekaj deset tisoÄ?akov. Pa ĹĄe to se bo poznalo veÄ?inoma ĹĄele v proraÄ?unu za prihodnja leta, ne pa za leto 2021. Tako bo torej obÄ?ina morala tudi v prihodnjem letu zagotavljati kar nekaj sredstev za poplaÄ?ilo stroĹĄkov, ki jih z zakonom doloÄ?a drĹžava, sredstev zanje pa ne zagotavlja. đ&#x;”˛

mz

UpoĹĄtevali veÄ?ino pripomb Velenje –Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na novembrski seji z veliko veÄ?ino potrdili osnutek proraÄ?una za prihodnje leto, so pa nanj podali nekaj dodatnih predlogov. Po besedah Ĺžupana Petra Dermola jim jih je veÄ?ino uspelo upoĹĄtevati v predlogu tega dokumenta, ki ga bodo obravnavali na seji obÄ?inskega sveta ĹĄe pred prazniki, v torek, 22. decembra. ÂťPriÄ?akujem, da pri tej toÄ?ki veÄ?jih teĹžav ne bi smelo biti. Gre pa za dokument, ki je naravnan zelo razvojno in kaĹže, da bomo v letu 2021 v Mestni obÄ?ini Velenje veliko postorili. Je pa ĹĄe kar nekaj nejasnosti pri financiranju iz drĹžave. UpraviÄ?eno priÄ?akujemo dodatna sredstva in v tem primeru bomo seveda z veseljem pripravili rebalans tega dokumenta,ÂŤ pravi Dermol, ki je vesel, da bomo lahko od prvega januarja delovali nemoteno in ne bo treba posegati po ukrepih zaÄ?asnega financiranja. đ&#x;”˛

mz

Bicy ima 70 novih elektriÄ?nih koles Velenje – Sistem Bicy je trenutno zaprt in tako bo predvidoma do konca februarja, odvisno od vremenskih razmer. Je pa Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže nabavila 70 novih elektriÄ?nih koles, ki so jih kupili v okviru CTN projekta Mestno kolesarsko omreĹžje – center. Za kolesa so namenili 131.943 evrov. Shranili so jih v skladiĹĄÄ?u in seveda poskrbeli za ustrezno vzdrĹževanje.

Spomladi, ko bo avtomatiziran sistem za izposojo koles Bicy zaÄ?el ponovno delovati, pa bodo ta skupaj s preostalimi kolesi na voljo za izposojo. đ&#x;”˛

Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje od torka po obstojeÄ?em voznem redu ponovno vozi Lokalc. Mestni potniĹĄki promet je urejen skladno s priporoÄ?ili Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. ObÄ?anke in obÄ?ane prosijo, da pri voĹžnji dosledno upoĹĄtevajo vse preventivne ukrepe. mz

Organizator socialne mreĹže v Celju Celje – Ekonomska ĹĄola Celje, ViĹĄja strokovna ĹĄola, bo v ĹĄtudijskem letu 2021/2022 kot prva in edina ĹĄola v Sloveniji priÄ?ela vpisovati v ĹĄtudijski program Organizator socialne mreĹže za redne ĹĄtudente. Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je tako upoĹĄtevalo dolgoletna prizadevanja ĹĄole za pridobitev novega programa, ki sicer viĹĄjeĹĄolski program Organizator socialne mreĹže Ĺže od leta 2011 dalje izvaja kot izredni ĹĄtudij. đ&#x;”˛

mkp

PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi Velenje – Ker Muzej Velenje letos ne more povabiti na Velenjski grad, ki je bil decembra ĹĄe posebno gostoljuben in poln druĹžabnih vsebin za krajĹĄanje dolgih zimskih veÄ?erov ali popestritev dni, so muzealci del tradicionalnega programa preselili na splet. Tako tudi letos vabijo na PravljiÄ?ne nedeljske dopoldneve, a tokrat na daljavo. Na Velenjskem gradu so pripravili pravljiÄ?ni kotiÄ?ek, v katerem se udobno namestijo izbrani gostje in pripovedujejo pravljice, pripovedke in lokalno obarvane legende.

Posnetke predvajajo vsako adventno nedeljo ob 10. uri na druĹžbenih omreĹžjih in muzejski spletni strani muzej-mvelenje.si. Zadnjo adventno nedeljo bo pravljice pripovedovala Marija Boruta. đ&#x;”˛

tf

Popravek V Ä?lanek z naslovom ÂťZa ureditev obmoÄ?ja DruĹžmirskega jezera je potreben odkup zemljiĹĄÄ?ÂŤ se je v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa, ki je izĹĄla 10. decembra, v podnaslov prikradla neljuba napaka. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ne bo od Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj odkupila 26 hektarjev zemljiĹĄÄ?, kot je bilo zapisano, ampak 2,6 hektarja, kot je zapisano v Ä?lanku. đ&#x;”˛ Za napako se opraviÄ?ujemo.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 14. decembra – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so svojo ÂťnalogoÂŤ v tem letu ĹĄe zadnjiÄ? opravili v zaÄ?etku tedna. Tudi tokrat je zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja Covida-19 seja obÄ?inskega sveta potekala v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma.

Zanjo je bilo predvidenih 9 toÄ?k dnevnega reda, ÂťobdelaliÂŤ so jih osem, saj je svetnik Darko Pokleka predlagal umik obravnave predloga o pokopaliĹĄkem redu v lokalni skupnosti. Kot razlog za to pa navedel odprta vpraĹĄanja v zvezi s tem na drĹžavni ravni.

Po krajĹĄi prekinitvi seje in posvetu svetniĹĄkih skupin je nato veÄ?ina svetnikov njegov predlog podprla.

Amandma na predlog proraÄ?una 2021 vloĹžil Ĺžupan

NaÄ?rtovanih dobrih 3,1 milijona evrov prihodkov, za nekaj veÄ? kot 4,34 milijona evrov odhodkov, najem kredita v viĹĄini 832 tisoÄ? evrov za izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu, 86 tisoÄ? evrov za odplaÄ?ilo dolga – to so osrednji podatki, s katerimi je zaÄ?el predstavitev predloga obÄ?inske-

Tudi na letoĹĄnjo zadnjo sejo obÄ?inskega sveta so se seĹĄli v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

ga proraÄ?una za prihodnje leto ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Po njegovih navedbah Ä?istopis obÄ?inskega proraÄ?una po javni obravnavi ni doĹživel bistvenih sprememb vrednosti v primerjavi s predhodno obravnavo. Nanj je prispel le en amandma, pa ĹĄe tega je vloĹžil sam. ÂťTo je res malo nenavadno, ampak sem menil, da je bolje, Ä?e spremembe opravimo takoj. V Ä?asu sprejemanja naĹĄega proraÄ?una je bil namreÄ? sprejet drĹžavni zakon o razbremenitvi obÄ?in v mrliĹĄko-pregledni sluĹžbi, zavarovanja brezposelnih in druĹžinskega pomoÄ?nika, mi pa smo na teh postavkah predvideli sredstva. OdloÄ?il sem se za 50-odstotno zmanjĹĄanje omenjenih postavk, za preostalih 50 % pa predlagam, da ga namenimo za pomoÄ? drobnemu

gospodarstvu, ki je v Ä?asu epidemije korona krize zelo prizadeto.

V tem sem videl priloĹžnost za takojĹĄnjo konkretno pomoÄ?. Verjamem, da bodo tisti, ki jim bomo pomoÄ? namenili, dobili denar v prvih treh mesecih prihodnjega leta,ÂŤ je pojasnil razloge za vloĹžitev amandmaja in porabo denarja. Svetniki so Ĺžupanov amandma sprejeli, soglasno pa so potrdili tudi obÄ?inski proraÄ?un za prihodnje leto. Svetnik Peter Rosenstein je pri tem dejal, da ga je podprl s ciljem Âťobnove nekaterih obÄ?inskih cest, javnih in varnih poti, kar smo poudarili lani, a do izvedbe ĹĄe ni priĹĄlo.ÂŤ Sicer pa so nekateri svetniki menili, da je obÄ?inski proraÄ?un za leti 2021 naravnan razvojno, saj je v njem za investicije namenjenih kar 1,7 milijona evrov.

Poleg prizidka k javnemu vrtcu so med prednostnimi naloĹžbami ĹĄe izgradnja ceste od ĹželezniĹĄke postaje do bivĹĄega Vina–odcep proti osnovni ĹĄoli, ceste ReÄ?ica ob Paki–Podgora, obnova kanalizacije v ReÄ?ici ob Paki in Malem Vrhu, nakup zemljiĹĄÄ?a za cesto proti osnovni ĹĄoli in podhod pod ĹželezniĹĄko progo, izdelava projektov za izvedbo podhoda pri Ĺželeznici, sanacija plazov, posodobitev cest, obnova streh zdravstvenega doma in obÄ?inskih prostorov ‌ Protipoplavno zaĹĄÄ?ito otoka Prelp v vaĹĄki skupnosti Gorenje pa bodo uredili s propustom s pomoÄ?jo drĹžave.

Na seji so potrdili ĹĄe program ĹĄporta in letni naÄ?rt varstva pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami v lokalni skupnosti za prihodnje đ&#x;”˛ leto.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mz

Lokalc ponovno vozi

đ&#x;”˛

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglasno potrdili obÄ?inski proraÄ?un za prihodnje leto – Dobrih 830 tisoÄ? evrov kredita za izgradnjo prizidka k vrtcu

Razgledni stolp in razgledni grad NaĹĄa fanta – BolniĹĄniÄ?ne zagate – ÂťZaÂŤ Kristal – ObÄ?inski grad – LuÄ? umetnikov Zdaj pa Ĺže res ne vem, kaj je hujĹĄe: svetovni bolezensko-mrtvaĹĄki ples Covida-19 ali naĹĄa notranjepolitiÄ?na preigravanja. Oboje ima lahko hude posledice. In oboje poteka v Ä?asu, ko smo obiÄ?ajno preĹživljali veselo priÄ?akovanje BoĹžiÄ?ka in Dedka Mraza. Zdaj nas lahko res zaradi vsega, kar preĹživljamo, le zmrazi. Spremljamo lahko tudi nekakĹĄen boj med naĹĄim kozjanskim ministrom za gospodarstvo in ministrom za zdravje. PoÄ?ivalĹĄek bi rad ohranil Ä?im bolj zdravo gospodarstvo, ministra za zdravje Gantarja bolj skrbi zdravje ljudi. Premier JanĹĄa je bolj na ÂťnaĹĄiÂŤ strani, ker da je industrija prepomembna, da bi jo ustavljali.

Talka KV je postala tudi Âťslovenska kraljicaÂŤ – Planica. Na ekipnem svetovnem prvenstvu gledalcev ni bilo, a je bilo vseeno po svoje glasno. Tudi tu je bil med ÂťakterjiÂŤ skakalec z naĹĄega konca, neustraĹĄni vojniĹĄki Zajc, ki je opozoril na razmere v skakalni ÂťsrenjiÂŤ. Zaradi tega je bil izgnan iz planiĹĄkega smuÄ?arskega raja. Vsekakor pa je moÄ?no razburkal skakalne razmere in povzroÄ?il odstop glavnega trenerja. Morda ĹĄe kaj. Bolj veselo so se razpletle zadeve na smuku v Val D Iseru, kjer je Martin ÄŒater, smukaÄ? izpod Celjske koÄ?e, tudi povzroÄ?il pravi vihar. A drugaÄ?nega, saj je pometel z vso svetovno konkurenco.

V Ä?asu, ko je veÄ?ina oÄ?i uprtih v bolniĹĄnice, ki se na vse sile borijo za zdravje in preĹživetje covid bolnikov, so se v celjski bolniĹĄnici ukvarjali z drugaÄ?nimi teĹžavami. UstoliÄ?iti so nameravali (novega) poslovnega direktorja ali direktorico. Tudi tokrat se je pojavilo anonimno pismo z raznimi oÄ?itki; po odstopu dveh kandidatov bi na seji morali odloÄ?ati o tem, kdo od preostalih dveh bo na Ä?elu SBC, a do tega ni priĹĄlo zaradi zapleta pri (ne)predstavitvi kandidatov.

Tako naj bi celjska bolniĹĄnica novo vodstvo dobila na naslednji seji sveta zavoda.

Na obmoÄ?ju Obsotelja in Kozjanskega pa bodo dobili kar dve ÂťrazglediĹĄÄ?iÂŤ! V RogaĹĄki Slatini so na nedeljskem referendumu, ki so ga izvedli kljub koronovirusnim razmeram, zmagali zagovorniki gradnje 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal. Tako zdaj menda ni veÄ? ovir, da projekta ne bi nadaljevali. Ĺ e pred njimi pa se bodo po ĹĄirĹĄi okolici razgledovali v PodÄ?etrtku. Ne s stolpa, am-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

pak kar z razgledne ploĹĄÄ?adi. Kakor hitro bo mogoÄ?e, bodo namreÄ? utrdili teraso nad konjuĹĄnico podÄ?etrtĹĄkega gradu, od koder je lep pogled na ĹĄirĹĄo okolico: na Obsotelje in Zagorje. Obnovitvenih del se bodo seveda lahko lotili zato, ker je grad PodÄ?etrtek konÄ?no v lasti obÄ?ine PodÄ?etrtek. Po dolgih letih prizadevanj je obÄ?ina postala edina lastnica gradu. Za 150 tisoÄ? evrov ga je kupila od prejĹĄnjih lastnikov. O zapletih s prodajo oziroma nakupu smo tudi v naĹĄem Ä?asniku veÄ?krat pisali, vsa zgodba, ki je trajala veliko let, pa se je zdaj vendarle konÄ?ala. A Ĺžal je vsa ta leta grad klavrno propadal.

ObÄ?ina je, Ä?eprav ni bila lastnica, opravljala na njem le nekatera najnujnejĹĄa dela. Zdaj bodo seveda temeljito premislili, kaj in kako z njim. Vsekakor je grad potreben temeljite obnove, premisliti pa morajo tudi o vsebini.

Celje je Ĺže nekaj Ä?asa osvetljeno s prazniÄ?nimi luÄ?mi, pred dnevi so ob teh priĹžgali ĹĄe eno luÄ?. LuÄ? v celjski UmetniĹĄki Ä?etrti, ta bo svetila vse do konca leta. Ta posebna ulica je na delu Gosposke ulice in na obmoÄ?ju Na okopih, ustvarjalci pa so v tem korona Ä?asu svoje vizualne predstavitve pripravili v izloĹžbah in okolicah ateljejev.

UmetniĹĄka Ä?etrt je nastala pred ĹĄestnajstimi leti, ko je obÄ?ina tamkajĹĄnje obrtne in butiÄ?ne lokale ponudila v najem celjskim umetnikom. LetoĹĄnje dogajanje je seveda v ÂťsenciÂŤ KV, naj bi pa iz ÂťsenceÂŤ prihodnji teden stopil Celebus. Od ponedeljka naj bi spet vozil, a po ostrejĹĄem reĹžimu. V Ĺ˝alcu so nekateri za spremembe. Tako menijo, da zdaj ni Ä?as za nadaljevanje projekta Hopslandija. Ker so na drugih podroÄ?jih razmere teĹžke in potrebe velike, ga bi radi vsaj za dve leti zamrznili. Drugi menijo nasprotno; da tako turistiÄ?no atrakcijo potrebujejo Ä?im prej!

Pa ĹĄe to: zloveĹĄÄ?i pandemiji koronavirusa navkljub so v Kozjanskem parku zadovoljni z letoĹĄnjim obiskom. Pri nekaterih obiskovalcih so namreÄ? zabeleĹžili boljĹĄi obisk kot zadnja leta, pri drugih malo manjĹĄega. No, ta ÂťpopisÂŤ obiskovalcev ima manjĹĄo napako.

Gre za obiske razliÄ?nih ptic. VeÄ? je bilo krilatih obiskovalcev gozdov in ekstenzivnih sadovnjakov, manj so jih zabeleĹžili na travnatih povrĹĄinah.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

17. decembra 2020

Zagotoviti je treba ustrezen status za Ä?rpanje sredstev ObÄ?ine SaĹĄa regije so oblikovale Razvojni svet, ki ga vodi Andreja KatiÄ?, ukvarjal pa se bo predvsem z razvojnimi vpraĹĄanji Mira ZakoĹĄek

ObÄ?ine SaĹĄa regije so oblikovale Razvojni svet, ki je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov na obmoÄ?ju ObmoÄ?nega razvojnega partnerstva SAĹ A regije. Sestavljajo ga predstavniki obÄ?in, gospodarskih in obrtnih zdruĹženj ter nevladnih organizacij. LetoĹĄnjega oktobra je bila za predsednico izvoljena Andreja KatiÄ?. Na svoji zadnji seji so pozornost namenili poteku priprav ObmoÄ?nega razvojnega programa SAĹ A regije za obdobje 2021–2027 (ORP SAĹ A) ter potrdil okvirni strateĹĄki naÄ?rt njegove priprave. Povabili smo jo na pogovor.

KakĹĄne so vaĹĄe glavne usmeritve? ÂťÄŒlani so poudarili pomembnost procesa priprave tudi zaradi predstavitve pogledov na nadaljnji skupni razvoj ter izmenjave naÄ?rtov vseh vkljuÄ?enih deleĹžnikov. Razvoj potrebuje odziv in fleksibilnost, prostorsko planiranje pa je zaradi neustrezne zakonodajne ureditve v Sloveniji (pre)dolgotrajen proces tako na ravni drĹžave kot obÄ?in.ÂŤ Priprava razvojnih dokumentov in projektov je vaĹĄ prvi korak? ÂťTako je. UspeĹĄnost izvedbe posameznih naÄ?rtov pa je v veÄ?ji meri odvisna tudi od zagotovitve ustreznih finanÄ?nih sredstev. SoÄ?asno s pripravo ORP SAĹ A se pripravlja tudi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje

premogovnih regij v skladu z naÄ?eli praviÄ?nega prehoda. Evropska komisija je identificirala pribliĹžno 100 regij oz. obmoÄ?ij, ki se zaradi svoje navezanosti na energetsko intenzivne in za okolje obremenjujoÄ?e poslovne procese uvrĹĄÄ?ajo med upraviÄ?ena obmoÄ?ja praviÄ?nega prehoda, med njimi tudi dve slovenski regiji, in sicer Zasavsko in SAĹ A

kohezijske politike, za izvajanje dodatnih ukrepov v okviru dejavnosti lokalnih akcijskih skupin ter za spodbude pri zaposlovanju in davÄ?ni olajĹĄavi za zaposlovanje in investiranje.ÂŤ Problem prestrukturiranja je obseĹžen, saj pomeni samo zapiranje Premogovnika izgubo ĹĄest do sedem tisoÄ? delovnih mest? ÂťMorda ta ĹĄtevilka preseneÄ?a, a je po oceni Deloitte 20 odstotkov delovnih mest samo v Ĺ ale-

â?ą

Zagotoviti je treba nova delovna mesta, in to takĹĄna z viĹĄjo dodano vrednostjo.

ga regionalnega razvoja. Kaj Ĺželite s tem doseÄ?i?

Andreja KatiÄ?: ÂťPriprava razvojnih dokumentov je zelo odgovorno delo, saj je od tega odvisno, kako bomo Ĺživeli jutri.ÂŤ

regijo. PraviÄ?en prehod naj bi naslavljal dolgoroÄ?no prestrukturiranje regije – tako iz gospodarskih kot socialnih in okoljskih vidikov.ÂŤ Osebno ste podali predlog obÄ?inam SAĹ E regije, da pristojnemu ministrstvu posredujejo pobudo za pripravo sprememb Zakona o spodbujanju skladne-

Želimo, da poleg sedanjih razvojnih in kohezijskih regij opredeli tudi obe premogovni regiji.

Spremembe obstojeÄ?ega zakona so prvi korak, naslednji pa bo priprava zakona o prestrukturiranju premogovne regije po naÄ?elih praviÄ?nega prehoda.ÂŤ Predlagate pa tudi, da obÄ?ine in organi Savinjsko-ĹĄaleĹĄke in Zasavske regije podajo pobudo, da za uresniÄ?evanje strategije za izstop iz premoga obe premogovni regiji pridobita podoben status, kot ga je imela oziroma ima Pomurska regija? ÂťJa, to Ĺželimo, saj se zavedamo, da bo praviÄ?en prehod dol-

gotrajen proces. Energetika ima neposredno in posredno zelo velik vpliv na gospodarstvo ter delovna mesta zlasti SAĹ A regije. Primer zaprtja premogovnika

â?ą

Zapiranje Premogovnika Velenje bo pomenilo izgubo kar 20 odstotkov delovnih mest v Ĺ aleĹĄki dolini, kar pomeni od 6 do 7 tisoÄ?.

v Zasavski regiji, kjer opuĹĄÄ?anje energetike ni prineslo zadovoljivega praviÄ?nega prehoda, tudi ni primer dobre prakse. Poseben status bi regijama omogoÄ?il poleg drĹžavnih zaÄ?asnih ukrepov razvojne podpore za uresniÄ?evanje strategije izstopa iz premoga tudi druge priloĹžnosti za razvoj.

Od informiranja do kontroliranja Vrsta ukrepov, sprejetih za blaĹžitev posledic koronavirusa, je finanÄ?ni upravi naloĹžila dodatne naloge – Opravljajo jih z enakim ĹĄtevilom usluĹžbencev, delno tudi z manjĹĄim, saj se tudi sami sreÄ?ujejo z odsotnostjo zaposlenih zaradi varstva otrok, karantene, v manjĹĄi meri pa tudi okuĹženosti Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – FinanÄ?na uprava Republike Slovenije (FURS) je tudi v letoĹĄnjem letu, v katerem so bile spomladi in so spet izredne razmere zaradi epidemije koronavirusa, izvajala vse svoje naloge, zaradi ukrepov za pomoÄ? in reĹĄevanje posledic epidemije pa so dobili tudi precej dodatnih zadolĹžitev.

Obdelali veÄ? kot sto tisoÄ? davÄ?nih napovedi in obraÄ?unov davka

Na FinanÄ?nem uradu (FU) Velenje so od januarja do konca oktobra prejeli in obdelali 100.138 davÄ?nih napovedi in obraÄ?unov davka ter 4.557 vlog za izdajo potrdil in razkritij podatkov.

Med drugim so izdali 48.791 informativnih izraÄ?unov oziroma odloÄ?b o odmeri dohodnine za leto 2019, 28.388 odloÄ?b iz odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, 4.030 odloÄ?b o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske

dejavnosti, 5.896 odloÄ?b o odmeri davka od premoĹženja ter preko 900 odloÄ?b o odmeri davka na promet nepremiÄ?nin. ÂťIzpostaviti je treba tudi podroÄ?je mednarodne izmenjave podatkov na katerem se ĹĄe vedno ugotavlja, da zavezanci – rezidenti RS dohodkov, ki jih doseĹžejo v tujini, ne prijavijo pravoÄ?asno in jim je treba Ĺže izvrĹĄene postopke odmere dohodnine obnoviti, da se v obdavÄ?itev vkljuÄ?ijo tudi ti dohodki. Prav tako nekateri zavezanci, Ä?eprav so zaradi tega v prekrĹĄku, ne prijavijo finanÄ?nega raÄ?una, ki ga imajo odprtega v tujini,ÂŤ je povedala direktorica FinanÄ?nega urada Velenje Darija Vidmar.

Dodatne naloge zaradi blaĹžitve posledic epidemije

Zaradi blaĹžitev posledic koronavirusa je bilo sprejetih veÄ? ukrepov in tudi veÄ? dodatnih nalog na davÄ?nem podroÄ?ju, od informiranja do izvajanja ukrepov in tudi kontroliranja upraviÄ?enosti.

Vpisani v davÄ?ni register pri FU Velenje na dan 30.

10. 2020:

• vsi zavezanci: 86.432 (ĹĄtevilo se je glede na leto 2019 poveÄ?alo) • pravne osebe: 2.665 (kot lani) • fiziÄ?ne osebe z dejavnostjo: 2.906 (veÄ? kot v letu 2019)

Darija Vidmar, direktorica FU Velenje: ÂťVsi si Ĺželimo Ä?imprejĹĄnje vrnitve v normalne razmere, ko bomo z veseljem plaÄ?ali tudi veÄ? davkov, tako od poslovanja kot posredno tudi z veÄ? nakupovanja.ÂŤ

Gre za vloge za odlog, obroÄ?no plaÄ?ilo ali odpis dajatev, kontroliranje pravilnosti obraÄ?unavanja prispevkov za socialno varnost, obravnavanje vlog za meseÄ?ni

Pobuda predvideva, da bi se obmoÄ?ji premogovnih regij ĹĄteli za prednostni obmoÄ?ji razvojnih politik, torej, da se pri pripravi sektorskih programov in v raz-

temeljni dohodek, za oprostitev prispevkov za socialno varstvo, zdaj tudi vlog za povraÄ?ilo delnega izpada dohodka in za pomoÄ? v obliki delnega povraÄ?ila nekritih fiksnih stroĹĄkov. ÂťKer pa bodo davÄ?ni obraÄ?uni poslovnih subjektov za leto 2020 oddani naslednje leto, bomo ĹĄele takrat lahko kontrolirali upraviÄ?enost uveljavljanja ukrepov, ki so povezani z obsegom poslovanja letos,ÂŤ pravi Vidmarjeva. ÂťVse dodatne naloge opravljamo z enakim ĹĄtevilom usluĹžbencev, delno tudi z manjĹĄim, saj

pisnih merilih javnih razpisov upoĹĄtevata obmoÄ?ji premogovnih regij in nameni del finanÄ?nih sredstev za vlagatelje iz teh dveh obmoÄ?ij ali na javnih razpisih doloÄ?ijo projektom s teh dveh obmoÄ?ij dodatne toÄ?ke pri izboru. Prav tako v javnih razpisih za izbor projektov v skladu s pravili

se tudi sami sreÄ?ujemo z odsotnostmi zaposlenih zaradi varstva otrok, karantene in v manjĹĄi meri tudi okuĹženosti s koronavirusom. Tako kot vsi drĹžavni organi in gospodarstvo pa tam, kjer je to mogoÄ?e, izvajamo naÄ?in dela od doma,ÂŤ pravi direktorica.

V pomoÄ? zavezancem klicni centri

ÂťPri opravljanju nalog se Ĺželimo Ä?im bolj pribliĹžati davÄ?nim zavezancem. Poleg informacij na spletni strani FURS-a imamo organizirane enotne klicne centre, v katerih lahko zavezanci, tako fiziÄ?ne osebe kot tudi poslovni

â?ą

ÂťDavÄ?ni obraÄ?uni poslovnih subjektov za leto 2020 bodo oddani naslednje leto in ĹĄele takrat bomo lahko kontrolirali upraviÄ?enost uveljavljanja ukrepov.ÂŤ

subjekti, po telefonu dobijo vse informacije o obdavÄ?itvi in tudi konkretnih postopkih, ki jih vodimo. Klicni centri so organizirani po podroÄ?jih: posebej za fiziÄ?ne osebe, poslovne subjekte in DDV, prav tako pa tudi za podroÄ?je opominjanja in informiranja v zvezi z odlogi in obroÄ?nim plaÄ?evanjem davÄ?nih obvezno-

ĹĄki dolini neposredno odvisnih od premogovniĹĄtva. Evropska unija je postopno odpravo uporabe premoga, zapiranje premogovnikov in termoelektrarn ter njihovo nadomeĹĄÄ?anje z drugimi viri zapisala med cilje podnebno nevtralne Evrope do leta 2050.

Evropska komisija se zaveda, da je potrebno za obmoÄ?ja, kjer se je zaradi skupnega razvoja Evrope izvajala premogovna dejavnost, poskrbeti, narediti in izvesti prestrukturiranje celotnega gospodarstva ter poskrbeti za sanacijo okolja, za kar bodo na voljo tudi finanÄ?na sredstva, kot je npr. Sklad za praviÄ?en prehod.

Na to se moramo resniÄ?no dobro pripraviti in bdeti nad vsem dogajanjem.ÂŤ đ&#x;”˛

sti,ÂŤ pravi direktorica.

Tako kot spomladi pa so tudi v Ä?asu drugega vala epidemije vzpostavili posebno telefonsko ĹĄtevilko, na kateri lahko poslovni subjekti dobijo vse potrebne informacije, povezane z zakonodajo, sprejeto v zvezi s protikoronskimi ukrepi.

Organiziran imajo tudi poseben klicni center za vpraĹĄanja s podroÄ?ja turistiÄ?nih bonov, kar bo spet bolj aktualno, ko epidemije ne bo veÄ?, saj je veljavnost teh podaljĹĄana do 31. decembra 2021.

V novem letu veÄ?jih sprememb ni priÄ?akovati

PribliĹžuje se konec leta. S prihodom novega leta veÄ?jih sprememb na davÄ?nem podroÄ?ju, razen da je bil sprejet nov Zakon o davku na motorna vozila, ni priÄ?akovati, pravijo na FinanÄ?nem uradu Velenje. Lahko pa se seveda ĹĄe kaj zgodi. đ&#x;”˛

Spodbujajo elektronsko poslovanje

Poleg osebnega in telefonskega stika z zavezanci, predvsem s fiziÄ?nimi osebami, spodbujajo elektronsko poslovanje preko e-davkov in mobilne aplikacije. S tem zavezanci prihranijo Ä?as, v epidemiji pa nepotrebno izpostavljanje.

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

17. decembra 2020

O recenziji soseĹžiga na januarski seji

ObtoĹžnico vroÄ?ili vsem vpletenim

V sredo bodo ĹĄoĹĄtanjski svetniki in svetnice v drugem branju obravnavali odlok o proraÄ?unu obÄ?ine za leto 2021

Celje - Celjsko sodiĹĄÄ?e je po veÄ? mesecih uspelo vroÄ?iti obtoĹžnico vsem obtoĹženim v zadevi TeĹĄ. Prejeli so Ĺže tudi 14 ugovorov na obtoĹžnico, vendar pa jih ĹĄe ne morejo zaÄ?eti reĹĄevati, so pojasnili na sodiĹĄÄ?u. Odvetniki so namreÄ? prosili za podaljĹĄanje osemdnevnega roka za pisanje ugovora, sodiĹĄÄ?e pa ĹĄe ni odloÄ?ilo, ali bo rok podaljĹĄalo ali ne.

VroÄ?anje obtoĹžnice zoper 12 slovenskih in tujih fiziÄ?nih oseb ter zoper eno slovensko in eno tujo pravno osebo zaradi skupno 24 oÄ?itanih kaznivih dejanj se je precej zavleklo. ObtoĹžnica ima 1332 strani, toĹžilstvo pa je k njej priloĹžilo ĹĄe 45 prilog.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 11. decembra – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v petek prejela naroÄ?eno recenzijo ĹĄtudije vpliva soseĹžiga trdih predelanih goriv, znanih po kratici SRF, na okolje.

NaroÄ?ili so jo InĹĄtitutu za okolje in prostor Celje. Ĺ tudijo so v ponedeljek posredovali svetnikom in svetnicam ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, od torka pa je objavljena in na vpogled ĹĄirĹĄi javnosti na spletni strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. ÄŒeprav so sprva naÄ?rtovali, da bodo ĹĄtudijo v obÄ?inskem svetu obravnavali Ĺže na seji, ki je predvidena v sredo, 23. decembra,

pa ne bo tako. Z vodji svetniĹĄkih skupin so se dogovorili za obravnavo na januarski seji. Vsebina je tako zahtevna, pravijo na ObÄ?ini

â?ą

Vsebina recenzije zahteva poglobljeno obravnavo.

Ĺ oĹĄtanj, da terja samostojno in poglobljeno obravnavo, zato bo Ĺžupan Darko Menih na dnevni red januarske seje poroÄ?ilo uvrstil kot edino toÄ?ko.

Na zadnji seji letos pa svetnike Ä?aka obseĹžno delo. Na dnevnem

redu imajo drugo branje odloka o proraÄ?unu obÄ?ine za leto 2021, med kadrovskimi zadevami imenovanje Ä?lana nadzornega odbora za preostanek mandata in potrjevanje predloga kandidatov za imenovanje sodnikov porotnikov OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a Celje za mandatno obdobje 2021–2026.

Med drugim pa se bodo seznanili tudi z vizijo razvoja Term TopolĹĄica in projektom ÂťRevitalizacija hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj v poslovni, izobraĹževalni, znanstveno-tehnoloĹĄki, kulturni in ĹĄportno-turistiÄ?ni centerÂŤ. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

mkp

Les v procesu pridobivanja premoga ĹĄe vedno nepogreĹĄljiv vosti in poslediÄ?no prodaje namreÄ? veÄ?inoma vkljuÄ?ujemo na tuje trge. Zadeve so se nekoliko izboljĹĄale do poletja, negotovost pa se je precej zmanjĹĄala ĹĄele po koncu poletnih mesecev. Razglasitev drugega vala epidemije je imela na prodajo Ĺžaganega lesa v zaÄ?etni fazi manjĹĄe negativne posledice, so se pa novembra in decembra poveÄ?ale.ÂŤ

Velenje – DruŞba PLP – Lesna industrija, je bila ustanovljena leta 1991 in bo tako v prihodnjem letu zaznamovala 30 let delovanja. Nastala je iz nedanjega lesnega obrata TOZD Zunanja dejavnost takratnega Rudnika lignita Velenje z namenom, da (ťe naprej) oskrbuje Premogovnik Velenje z vsemi potrebnimi lesnimi izdelki in da del prihodkov ustvari tudi na ostalih trgih.

DruĹžba je v 100-odstotni lasti Premogovnika Velenje. Prioritetno ga oskrbuje z lesnimi izdelki ter tako ustvari okrog 70 odstotkov prodaje.

Ostalo prodajo realizira pri kupcih na slovenskem in tujem trgu. ÂťUsmerjeni smo preteĹžno v proizvodnjo Ĺžaganega lesa, lesenih stavbnih elementov in drugih konÄ?nih lesenih izdelkov ter proizvodnjo lesne biomase, obenem Mag. Damijan Kanduti: ÂťV zadnjih letih pa smo tudi proizvaja- so dodatne teĹžave na trgu lesne surovine lec ĹželezniĹĄkih hrastopovzroÄ?ili ĹĄe vetrolomi in poslediÄ?no vih pragov, tako kretnipodlubniki na hlodovini smreke.ÂŤ ĹĄkih kot mostovnih,ÂŤ pravi direktor mag. Damijan V druĹžbi najbolj Kanduti. zanesljivih PLP zaposluje 36 delavcev. Ĺ˝e UspeĹĄni tudi letos vrsto let se ponaĹĄa s certifikatom Podjetje posluje uspeĹĄno, z le- kakovosti ISO 9001:2015, FSC tno realizacijo okrog 3 milijone 100 % in z najviĹĄjo oceno poslovevrov. Pozitivno bodo zakljuÄ?i- ne odliÄ?nosti. Zadnja pridobitev li tudi to poslovno leto, Ä?eprav v tem letu je platinasta odliÄ?nost bo realizacija nekoliko niĹžja.

Za takĹĄen rezultat je bilo letos PreseĹžke potrebno bistveno veÄ? pozorproizvodnih nosti posveÄ?ati pravoÄ?asnemu zmogljivosti obvladovanju vseh tveganj, sprein poslediÄ?no jemanju pravih ukrepov zaradi situacije tako na nabavnem kot prodaje veÄ?inoma prodajnem trgu in seveda tudi vkljuÄ?ujejo na tuje zaĹĄÄ?itnim ukrepom. ÂťProdaja Ĺžatrge. ganega lesa in lesne biomase je letos predstavljala poseben izziv.

Prvi val razglasitve epidemije je AAA, s Ä?imer se uvrĹĄÄ?ajo med povzroÄ?il moÄ?an upad naroÄ?il. najbolj zanesljive slovenske poZaradi zaprtja mej so se naroÄ?ila slovne subjekte. stornirala in praktiÄ?no smo Ä?ez ÂťTi certifikati nam potrjujejo, noÄ? ostali brez izvoznih naroÄ?il. da delamo prave stvari, saj je PreseĹžke proizvodnih zmoglji- poslovna odliÄ?nost pomemben

â?ą

temelj pri doseganju poslovnih rezultatov in ustrezne konkurenÄ?nosti. Ponosni smo, da imamo uspeĹĄen poslovni model in edinstveno ekipo, ki je sposobna skupaj z vsemi zaposlenimi delovati kot eno. PravoÄ?asno se odzivamo na dogodke, razmere, spremembe in tako zagotavljamo uspeĹĄnost. Prav to je tisto, kar podjetje najverjetneje loÄ?i od povpreÄ?ja,ÂŤ pravi Kanduti.

Nabava lesne surovine je kljub velikemu deleĹžu gozdov v Sloveniji teĹžavna

Pred leti so precejĹĄen del hlodovine, predvsem hrasta, uvaĹžali iz sosednjih drĹžav. Danes je situacija precej drugaÄ?na kot pred leti. Trg lesne surovine je ĹĄe vedno zelo zahteven. ÂťLahko

Zadnja leta potrebno hlodovino v glavnem nabavijo v Sloveniji.

reÄ?emo kritiÄ?en, in kvalitetnejĹĄa hlodovina se v veÄ?ji meri izvozi.

DoloÄ?ene drĹžave so zaradi nekih posebnih razlogov in tudi zaĹĄÄ?ite svoje primarne lesne industrije

â?ą

Z letos pridobljeno platinasto odliÄ?nostjo AAA se uvrĹĄÄ?ajo med najbolj zanesljive slovenske poslovne subjekte.

Les je ĹĄe vedno eden od strateĹĄkih materialov, ki so potrebni v procesu pridobivanja premoga. KoliÄ?ine jamskega lesa se na letni ravni gibljejo okrog 7.000 kubiÄ?nih metrov. Vsa redna naroÄ?ila odpremijo v 24 urah, izredna intervencijska pa ÂťtakojÂŤ.

KoliÄ?ine se lahko gibljejo tudi do 70 kubiÄ?nih metrov dnevno.

Letno nabavljajo do 20.000 kubiÄ?nih metrov hlodovine. Toliko jo predelajo v lesne izdelke, vkljuÄ?no z lesno biomaso. LetoĹĄnja predelava bo nekoliko niĹžja zaradi vpliva Covida-19 in poslediÄ?no zniĹžanja gospodarskih dejavnosti.

Zamrznitev plaÄ?e dviguje sindikate Zaradi zamrznitve minimalne plaÄ?e se dvigujejo sindikati, a tudi delodajalci. Zahtevam, da sedmi protikoronski zakon ne sme vsebovati doloÄ?be o zamrznitvi minimalne plaÄ?e, se je pridruĹžila tudi Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. Za dosego tega cilja se je sklenila pridruĹžiti pripravam za sploĹĄno stavko in druge sindikalne aktivnosti.Priprave na sploĹĄno stavko je Ĺže zaÄ?elo predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Pobudi sta se pridruĹžila tudi Sindikat vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Delodajalci pa so mnenja, da v tej krizi velik del podjetij pritiska ne bo zdrĹžal, in predlagajo vladi, da delavcem izplaÄ?a zahtevani dodatek.

Drugi val epidemije Covida-19 je dodatno poslabĹĄal stanje turistiÄ?ne panoge in njene obete, so ugotavljali govorci na spletnih Dnevih slovenskega turizma. Turistov bo letos okoli 50 odstotkov manj kot lani, okrevanje pa lahko traja veÄ? let. Vlada naÄ?rtuje nove podporne ukrepe, a ob vsem tem postaja tudi jasno, kako krhka je pravzaprav ta panoga in kako je odvisna od ĹĄtevilnih okoliĹĄÄ?in.

Interes energetike veÄ?ji od ohranjanja narave Vlada se je odloÄ?ila, da preseka gordijski vozel in je opredelila, da je interes energetike pri Mokricah moÄ?nejĹĄi od koristi ohranjanja narave, s tem je odobrila postopek izdaje gradbenega dovoljenja za Hidroelektrarno Mokrice.

Del dohodnine namenite po svoji presoji

omejevale izvoz hlodovine. V zadnjih letih pa so teĹžave na trgu lesne surovine povzroÄ?ili ĹĄe vetrolomi in poslediÄ?no podlubniki na hlodovini smreke,ÂŤ pravi direktor.

Zadnja leta nabavijo preteĹžno potrebno hlodovino v Sloveniji. Predelujejo tako listavce kot iglavce.

Od listavcev hrastovino in bukovino ter od iglavcev smrekovino, jelovino in borovino. Glavnino potrebne hlodovine nabavijo od podjetij, ki so neposredno ali posredno povezana z gozdarsko panogo. Ostali del nabavljenih koliÄ?in predstavlja neposredni nakup od lastnikov gozdov, manjĹĄi del (do 10 odstotkov) pa nabava iz drĹžavnih gozdov od podjetja Slovenski drĹžavni gozdovi.

Premogovnik letno potrebuje okoli 7.000 kubiÄ?nih metrov jamskega lesa

Ljubljana/Velenje - Dars je objavil javno naroÄ?ilo za izbiro izvajalca gradnje na dveh sklopih odseka hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec, in sicer za sklop B Ĺ kalsko jezero in sklop H Konovo. Dela so ocenjena na 36 milijonov evrov. Dars bo izvajalca del izbiral v dveh fazah, v prvi imajo interesenti do 29. januarja 2021 do 10. ure Ä?as, da se prijavijo za sodelovanje.

Izbrani izvajalec del bo v okviru sklopa Ĺ kalsko jezero med drugim gradil veÄ? deviacij, kriĹžiĹĄÄ?e, 105 metrov dolg viadukt, prepuste in komunalne vode. Na sklopu Konovo pa je med drugim predvidena gradnja dela hitre ceste, prikljuÄ?ka Ĺ kale, 154 metrov dolgega viadukta, pol kilometra dolgega enocevnega predora, podporne konstrukcije in drugo. Javno naroÄ?ilo je ocenjeno na 36 milijonov evrov brez DDV, predviden rok za dokonÄ?anje del pa je dve leti od uvedbe izvajalca v dela.

Stanje v turizmu in gostinstvu vse slabĹĄe

V druĹžbi PLP Premogovnika Velenje bodo tudi to poslovno leto zakljuÄ?ili pozitivno Milena KrstiÄ? - Planinc

Dars objavil nov razpis

đ&#x;”˛

Do konca leta lahko namenite 0,5 odstotka dohodnine izbrani dobrodelni organizaciji, druĹĄtvu, sindikatu, politiÄ?ni stranki, gasilcem. ÄŒe tega ne storite, bo drĹžava omenjeni odstotek nerazdeljene dohodnine namenila v sklad za razvoj nevladnih organizacij. Ta sklad upravlja Ministrstvo za javno upravo, zbrana sredstva pa bo nevladnim organizacijam dodeljevalo na javnih razpisih. đ&#x;”˛

mz

Z namerami SlovenjgradÄ?anov niso seznanjeni Velenje – Mestna obÄ?ina Slovenj Gradec se je v sodelovanju s tamkajĹĄnjim komunalnim podjetjem in zasebnim partnerjem odloÄ?ila za svojo reĹĄitev za predelavo odpadnega blata iz Ä?istilne naprave.

Po besedah slovenjgraĹĄkega Ĺžupana Tilna Kluglerja nameravajo v PameÄ?ah, na obmoÄ?ju v pristojnosti Komunale Slovenj Gradec, v sodelovanju z zasebnim partnerjem postavili linijo za predelavo blata. ObÄ?ina bo prispevala zemljiĹĄÄ?e, zasebni partner pa linijo. ÂťTo pomeni, da naslednjih 25 let ne bomo imeli skrbi s tem, kam dati to blato.ÂŤ Poleg omenjenega naj bi bila ugodnejĹĄa v primerjavi z aktualno tudi cena.

Zdaj v Slovenj Gradcu plaÄ?ujejo za odstranjevanje tone blata, ki ga odvaĹžajo na predelavo v Komunalno podjetje Velenje, blizu 164 evrov, po vzpostavitvi svoje linije za predelavo pa bo cena manj kot sto evrov za tono, je po-

jasnil Klugler. Zmogljivosti linije pa ne bodo zadoĹĄÄ?ale le za blato iz slovenjgraĹĄke Ä?istilne naprave, ampak bodo lahko predelovali tudi blato od drugod. Na slovenjgraĹĄki Ä?istilni napravi na leto nastane za pribliĹžno 1200 ton blata, zmogljivosti predelave na naÄ?rtovani liniji, ki bi jo postavilo slovensko podjetje, pa bi lahko dosegle 4000 ton.

S Komunalnega podjetja Velenje, kjer smo preverjali, zakaj so razhajanja med ceno tako velika ter kaj pomeni manj posla za podjetje, so nam sporoÄ?ili, da s projektom Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec in Komunale Slovenj Gradec niso seznanjeni.

Prav tako ne s kalkulacijo stroĹĄkov in rokom za izvedbo, zato na vpraĹĄanji ne morejo odgovoriti niti zadeve komentirati. Ocenjujejo pa, da odpoved storitve na poslovanje velenjske komunale ne bo imelo veÄ?jega vpliva. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 5

Iz Ĺ oĹĄtanja po vsej Evropi Cepivo za Covid-19 v Turvacovi izolaciji iz skupine Turna Ĺ oĹĄtanj – Veliko priloĹžnosti za delavce v proizvodnji in strokovnih sluĹžbah – Prihodnje leto za veÄ? kot 5 milijonov evrov vlaganj Tatjana PodgorĹĄek

Za dovolj uÄ?inkovito prepreÄ?evanje novih okuĹžb z virusom SARS-COV-2 niso dovolj le zaĹĄÄ?itni ukrepi, ampak tudi cepljenje, pravijo strokovnjaki. Ĺ˝e spomladi, ko je bil razvoj cepiva v polnem zamahu, so se logistiÄ?na podjetja, ki delajo za farmacevtske korporacije, zaÄ?ela pripravljati na njegovo dostavo in skladiĹĄÄ?enje. Cepivo pakirajo v ĹĄkatle, obdane z vakuumskimi izolacijskimi ploĹĄÄ?ami, ki omogoÄ?ajo njegovo hranjenje na temperaturi minus 70 stopinj Celzija od proizvodnje do prejemnika cepiva. Omenjene izolacijske ploĹĄÄ?e proizvaja peĹĄÄ?ica podjetij v Evropi, med njimi je tudi podjetje Turvac iz skupine Turna Ĺ oĹĄtanj.

V ZdruĹženem kraljestvu so kot prva drĹžava na svetu za sploĹĄno uporabo odobrili cepivo proti Covidu-19 nemĹĄkega biotehnoloĹĄkega podjetja BioNTech in ameriĹĄkega farmacevtskega velikana Pfizer. Tudi cepivo, ki ga je prejela prva tamkajĹĄnja Ĺženska, so najverjetneje dostavili v embalaĹži s Turvacovo izolacijo.

Prej nekaj 10, sedaj na tisoÄ?e enot na mesec

ÂťV podjetju Turvac Ĺže vrsto let proizvajamo vakuumsko izolacijo, najprej za potrebe bele tehnike, nato gradbeniĹĄtva in logistike v industriji hladne verige, v katero so poleg nekaterih pijaÄ? in hrane vkljuÄ?ena tudi zdravila in cepiva. Vakuumsko izolacijo smo razvili sami, pri reĹĄitvah za posebne hladilne komore in zabojniVladimir PogaÄ?: ÂťVse do letoĹĄnjega poletja je ke pa sodelujemo bila izdelava vakuumske izolacije niĹĄna, danes z mnogimi naĹĄimi imamo povsem zasedene zmogljivosti.ÂŤ kupci, ki jih imamo po Evropi,ÂŤ je povedal direktor ÂťÄŒe smo prej proizvedli 10 enot druĹžbe Turna Vladimir PogaÄ?. za te potrebe, jih sedaj namreÄ?

Dodal je ĹĄe, da je bila proizvo- izdelamo nekaj tisoÄ? na teden. dnja izolacijskih ploĹĄÄ? za po- Kot zanimivost naj povem, da za trebe hladne verige vse do leto- potrebe cepljenja vseh prebivalĹĄnjega poletja za podjetje niĹĄna, cev Slovenije izdelamo potrebno sedaj pa je to postal poglavitni ĹĄtevilo izolacijskih ĹĄkatel v eni program v omenjenem hÄ?erin- sami izmeni. Za vse prebivalce skem podjetju. RaÄ?unajo, da se obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bo potrebna le bodo zaradi moÄ?no poveÄ?anih ena ĹĄkatla.ÂŤ PogaÄ? je ĹĄe zatrdil, naroÄ?il prihodki Turvaca v pri- da pri izdelavi izolacijskih ĹĄkatel merjavi z lanskimi potrojili na ne gre za enkratni posel, ampak veÄ? kot 3,5 milijona evrov, v letu za strateĹĄki razvoj v sodelovanju 2021 pa na veÄ? kot 10 milijonov. z njihovimi kupci.

Z novimi izzivi v leto 2021 Si Ĺželite delati v podjetju, ki ga vodi ekipa z vizijo, izkuĹĄnjami in obÄ?utkom za ljudi? Kjer sodelavce v time povezuje srÄ?nost in predanost delu?

Ker je za nami ĹĄe eno leto uspeĹĄnega razvoja in rasti, pred nami pa so smeli razvojni naÄ?rti in izzivi, ĹĄirimo ekipe naĹĄih sodelavcev na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Medse vabimo: -

-

5

GOSPODARSTVO

17. decembra 2020

VeÄ?je ĹĄtevilo proizvodnih delavcev, ki bodo s pomoÄ?jo strojev in robotiziranih linij, soustvarjali proizvode za naĹĄe globalne kupce. Med nami ste dobrodoĹĄli tudi tisti s statusom invalida, saj imamo moĹžnost zaposlovanja na posebej prilagojenih delovnih mestih.

Orodjarje in operaterje CNC strojev, ki bodo z znanjem in

izkuĹĄnjami soustvarjali proizvode na najmodernejĹĄih strojih v naĹĄi lastni orodjarni, ter vzdrĹževali stroje in orodja za nemoteno delo.

VzdrĹževalce in posluĹževalce avtomatskih linij, ki bodo uprav-

ljali visoko produktivne avtomatizirane in robotizirane proizvodne linije, skrbeli za njihovo produktivnost in nemoteno delovanje.

InĹženirje in tehnike, ki bodo razvijali, naÄ?rtovali in upravljali proiz-

vodne procese in stroje, ter nenehno iskali izboljĹĄave in se ne ustraĹĄili novih izzivov

Ĺ tudente in dijake, ki si Ĺželijo Ĺže v Ä?asu ĹĄtudija pridobivati izkuĹĄnje v strokovnih ekipah, z opravljanjem praktiÄ?nega izobraĹževanja in raziskovalnih projektov. Tistim z odliÄ?nimi rezultati nudimo tudi ĹĄtipendiranje in omogoÄ?amo ĹĄtudentsko delo.

Verjamete v uspeh doseĹžen s predanostjo, odgovornostjo in trdim delom? Ste se pripravljeni izobraĹževati in osebno napredovati? Morda vaĹĄega profila nismo omenili, pa vseeno menite, da lahko prispevate k naĹĄemu skupnemu uspehu?

VaĹĄe prijave z veseljem priÄ?akujemo na naslovu moja.prihodnost@turna.si

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

IĹĄÄ?ejo delavce v proizvodnji, srednji tehniÄ?ni kader, inĹženirje ‌

dejstev: poleg nizke fluktuacije beleĹžijo med zaposlenimi tudi precejĹĄnjo pripadnost delovnemu okolju. ÂťZaradi potreb proZaradi moÄ?no poveÄ?anih naro- izvodnje v razmerah korone in Ä?il so v proizvodnji vakuumskih vseh preventivnih ukrepov so naizolacij dodatno zaposlili 40 de- ĹĄi zaposleni te veÄ?inoma vestno lavcev, sedaj jih dela na tem pro- upoĹĄtevali, zato smo uspeĹĄno zagramu veÄ? kot 60, v druĹžbi jih jezili vsak primer okuĹžbe, ki smo je 250. ÂťZ omenjenimi novimi ga dobili v podjetje in se znotraj sodelavci ĹĄe zdaleÄ? nismo zapol- ni ĹĄirila. Na to smo zelo pononili vseh zaposlisni in se vsem tvenih potreb, zaposlenim za saj beleĹžimo Izolacijska ploĹĄÄ?a je serazumevanje precejĹĄen razvoj stavljena iz anorganskega zahvaljujemo. tudi na ostalih jedra, ki je v najveÄ?jem delu Razumeli so, naĹĄih prograsilika ali, po domaÄ?e, kreko smo zaradi mih. IĹĄÄ?emo demenÄ?ev prah z dodatki. Vse upada naroÄ?il lavce v proizvoto je po posebnem postopin negotovosti dnji, orodjarje spomladi zaku zmeĹĄano, stisnjeno in in operaterje Ä?asno zniĹžali zvakumirano v neproduĹĄni CNC strojev plaÄ?e vsem in ovojnici. Taka ploĹĄÄ?a je tudi za naĹĄo lastno lahko na sreÄ?o do 10-krat bolj izolativna od orodjarno, ostali ta ukrep kmaklasiÄ?nih izolacij. srednji tehniÄ?ni lu ukinili. Prav kader za delo v tako spodbulogistiki, inĹženirje v vzdrĹževanju. dni so rezultati nedavne analiIĹĄÄ?ejo tudi dijake in ĹĄtudente viĹĄ- ze zadovoljstva zaposlenih po jih letnikov, ki si Ĺželijo medna- mednarodno primerljivi Gallurodnih izzivov, a z delom v do- povi metodologiji. Ti so namreÄ? maÄ?em okolju. Ĺ˝e nekaj let tudi pokazali precej nadpovpreÄ?no redno ĹĄtipendirajo najobetav- zadovoljstvo zaposlenih,ÂŤ je ponejĹĄe kadre. ÂťPredvsem Ĺželimo jasnil PogaÄ?. zaposlovati delavce iz lokalnega okolja. Pred nami je velik investi- Novi projekti cijski cikel, saj bomo leta 2021 V leto 2021 zrejo z optimiznamenili za naloĹžbe veÄ? kot 5 mom in hkrati zaskrbljeno. Opmilijonov evrov. Ĺ irili bomo tako timizem vlivajo dobri projekti, proizvodne kot prostorske zmo- naroÄ?ila njihovih kupcev, predgljivosti.ÂŤ V bliĹžnji prihodnosti vsem pa razvoj novih proizvonameravajo zaposliti ĹĄe vsaj 30 dov, ki bodo zapolnili proizvodelavcev. dne zmogljivosti in poveÄ?ali proPo besedah sogovornika se dajo. Zaskrbljuje pa epidemija druĹžba Turna ponaĹĄa z urejenim Covida-19 in njene posledice v in spodbudnim okoljem, razvito druĹžbi nasploh, tudi ko bo epinotranjo kulturo in socialnim demija mimo. đ&#x;”˛ dialogom,VOSCILO_NAS_CAS_138x200mm2.pdf o Ä?emer priÄ?a veÄ?

1 12/15/20 8:55 AM

Minister podaljĹĄal rok upraviÄ?enosti izdatkov za prireditveni oder

Ljubljana, Velenje, 10. decembra – Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je podpisal sklep o sofinanciranju projekta Celostne teritorialne naloŞbe Prireditveni oder in prostor.

Sklep o sofinanciranju projekta je podpisal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, s katerim je podaljĹĄal rok upraviÄ?enosti izdatkov do konca leta 2021.

S tem bo projekt lahko pridobil vsa dodeljena evropska in drĹžavna sredstva.

Skupna viĹĄina sredstev za projekt je dobrih 9 milijonov evrov, prispevek Evropske unije znaĹĄa dobrih 4,8 milijona evrov, drĹžavnega proraÄ?una pa dobrih 1,2 milijona evrov. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Vlada je predlog o zamrznitvi minimalne plaÄ?e po groĹžnjah sindikatov s sploĹĄno stavko umaknila iz novega osnutka PKP7, poleg tega pa je iz njega izpadel tudi predlog o prisilnem upokojevanju.

Dogovor s Poljsko in MadĹžarsko je bil vendarle doseĹžen.

Podpredsednik poljske vlade je sporoÄ?il, da je Poljski in MadĹžarski v sporu v zvezi s finanÄ?nim sveĹžnjem Evropske unije uspelo doseÄ?i dogovor z nemĹĄkim predsedstvom Sveta EU. Kanada je po ZdruĹženem kraljestvu in Bahrajnu kot tretja drĹžava na svetu odobrila cepivo proti Covidu-19, ki sta ga razvila ameriĹĄki Pfizer in nemĹĄki BioNTech.

ÄŒetrtek, 10. december Predsednik republike Pahor je sporoÄ?il, da bo za sodnico na SploĹĄnem sodiĹĄÄ?u EU predlagal Majo Brkan.

Slovenski in italijanski zunanji minister AnĹže Logar in Luigi Di Maio sta sklenila, da se bosta o izkljuÄ?nem gospodarskem pasu, ki ga nameravata v Jadranu razglasiti Italija in HrvaĹĄka, seĹĄla s hrvaĹĄkim kolegom.

Minister Logar je dejal, da priÄ?akuje glede izkljuÄ?nih con ravnanje v evropskem duhu.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc JurĹĄa je povedal, da stranka do nadaljnjega ostaja v koaliciji.

Avstrijo je zajelo moÄ?no sneĹženje, ki je povzroÄ?ilo kar nekaj teĹžav.

Evropska centralna banka je poveÄ?ala izredni program odkupovanja obveznic in ga podaljĹĄala do marca 2022.

Voditelji Ä?lanic Evropske unije so v Bruslju po zelo kratki razpravi potrdili kompromis, ki odpravlja madĹžarsko in poljsko blokado sveĹžnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov.

Sobota, 12. december Vlada je na dopisni seji za sedem dni podaljĹĄala ukrepe iz odloka o zaÄ?asni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potroĹĄnikom.

Vlada je iskala pravo razmerje med zdravjem in gospodarstvom.

V Bosni in Hercegovini je potekala slovesnost ob 25. obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma. UdeleĹžil se je je tudi predsednik Pahor, ki je pozval BiH, naj veÄ? vlaga v spravo.

Natanko pet let po podpisu pariĹĄkega podnebnega sporazuma je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pozval svetovne voditelje k razglasitvi izrednih podnebnih razmer in oblikovanju zelene rasti po pandemiji.

V Parizu se je zgodil nov protest proti predlogu zakona, ki bi med drugim moÄ?no oteĹžil snemanje

online

www.nascas.si

Spel’ se 2020!

policistov in prepovedal objavo posnetkov z namenom ĹĄkodovanja policistom. Zbralo se je veÄ? tisoÄ? ljudi, policija jih je 142 aretirala.

Nedelja, 13. december Na smuku v Val d‘Iseru se je Martin ÄŒater s ĹĄtevilko 41 v cilj pripeljal najhitreje, in tako osvojil prvo zmago v svetovnem pokalu alpskega smuÄ?anja.

Erjavec se je pogovarjal s strankami iz KUL, s Ä?imer poslanci njegove stranke niso bili zadovoljni.

Poslanci stranke DeSUS so se odloÄ?ili ostati v koaliciji Janeza JanĹĄe, a to ni ustavilo predsednika stranke Karla Erjavca, da bi se pogovarjal z opozicijskimi strankami iz Koalicije ustavnega loka.

Premier Janez JanĹĄa je dejal, da lahko z veliko verjetnostjo napove, Âťda industrije, kot so bili nekateri predlogi, Slovenija ne bo ustavljala.ÂŤ AmeriĹĄka revija Time je za osebnosti leta 2020 izbrala novoizvoljena predsednika in podpredsednico ZDA Joeja Bidna in Kamalo Harris.

V NemÄ?iji so bili vse pogostejĹĄi pozivi k zaostritvi ukrepov za zajezitev epidemije Covida-19.

Italijanska vlada je medtem zahtevala soÄ?asen zaÄ?etek cepljenja v vsej Evropi.

17. decembra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 9. december Petek, Vlada je sprejela osnutek pre- 11. december

dloga zakona o interventnih ukrepih za pomoÄ? pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covida-19 ter predlog novele zakona o mednarodni zaĹĄÄ?iti in zakonski podlagi za uveljavitev Uberja.

Zaradi zamrznitve minimalne plaÄ?e so ĹĄtiri sindikalne centrale napovedale sindikalne aktivnosti.

Vlada je podaljĹĄala veÄ?ji del trenutno veljavnih ukrepov za zajezitev epidemije in napovedala, da bi spremembe morda lahko sledile v soboto.

Martin ÄŒater nas je navduĹĄil z zmago v smuku.

S Ä?etrtim mestom na ekipni tekmi so slovenski skakalci nekoliko popravili podobo svetovnega prvenstva v poletih, ki sta ga v Planici zaznamovala spor s Timijem Zajcem in odhod Gorazda Bertonclja.

Vlada je sklenila, da se od torka do 23. decembra v omejenem obsegu vzpostavlja javni prevoz, odprti bodo frizerski saloni, cvetliÄ?arne, avtopralnice in kemiÄ?ne Ä?istilnice – v ĹĄtirih regijah bodo odprte tudi druge trgovine, uporabniki aplikacije pa se bodo lahko gibali znotraj regij.

V NemÄ?iji so ravnali drugaÄ?e: za 25 dni so sprejeli ostrejĹĄe ukrepe in med drugim zaprli ĹĄole in nenujne trgovine ter omejili druĹženje.

V Tirani in nekaterih drugih mestih v Albaniji so ves teden potekali protesti in izgredi s policijo.

Ponedeljek, 14. december Predsednik vlade in njegovi ministri so odgovarjali na poslanska vpraĹĄanja. Mnoga so se nanaĹĄala na usklajevanje protikoronskih ukrepov.

HrvaĹĄka vlada je sprejela predlog odloÄ?itve o razglasitvi hrvaĹĄke izkljuÄ?ne gospodarske cone v Jadranskem morju.

Tudi slovenski notranji minister AleĹĄ Hojs je sodeloval na virtualnem zasedanju notranjih ministrov EU. Kot je pojasnil po

ÂťÄŒe pogledamo celoto, smo naslovili prav vsakega drĹžavljana,ÂŤ je usklajevanje protikoronskih ukrepov komentiral JanĹĄa.

dogodku, so mnenja drĹžav Ä?lanic EU o vpraĹĄanju solidarnosti v okviru novega migracijskega pakta vedno precej neenotna.

V ZdruĹženem kraljestvu so odkrili nov sev novega koronavirusa, ki bi se lahko ĹĄiril hitreje.

Iz Ĺ vedske so poroÄ?ali, da je tam novembra umrlo najveÄ? ljudi po letu 1918, ko je v drĹžavi izbruhnila epidemija ĹĄpanske gripe.

Torek, 15. december V DrĹžavnem zboru je potekala izredna seja, na kateri so poslanci prviÄ? obravnavali predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu.

V omejenem obsegu se je zaÄ?asno sprostil javni potniĹĄki promet, odprli so se frizerski saloni, cvetliÄ?arne, avtopralnice in Ä?istilnice, v ĹĄtirih regijah pa tudi trgovine z oblaÄ?ili in obutvijo ter, ob uporabi aplikacije, celo omejitev gibanja.

Svoja vrata so med drugim znova odprli frizerji.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po sreÄ?anju s KUL napovedal, da bodo organi DeSUS v nekaj dneh razpravljali o morebitnem izstopu iz koalicije. Vodja LMĹ je ob tem po Twitterju sporoÄ?il, da bodo podprli Erjavca za mandatarja, ko bo vloĹžena nezaupnica.

Nizozemska se je pripravljala na najstroĹžje protikoronske ukrepe doslej, zaprla je ĹĄole in vse nenujne trgovine. V Srbiji so medtem zaostrili pogoje za vstop v drĹžavo.

Se ĹĄe spomnite naÄ?rtov, ki ste jih pletli v glavi ob zaÄ?etku leta?

Kako polni upanja smo bili. Kot vsako novo leto.

A tokrat ne bo tako.

PriÄ?a smo gerontocidu, Ĺže v prvem valu epidemije smo mu bili, zdaj je v domovih za starejĹĄe le ĹĄe huje, pa nihÄ?e ne kriÄ?i, ne vpije, ne tuli na ves glas. Ves ostali ĹĄuĹĄmuĹĄter je lahko najbolj ÂťvroÄ?aÂŤ tema v drĹžavi, a kako bi lahko bilo drugaÄ?e, Ä?e pa se sredi najslabĹĄe epidemioloĹĄke slike ministri s prvopodpisanim na Ä?elu raje ukvarjajo z napadi na posamezne drĹžavljane? DrĹžavljani bi pravzaprav morali Ĺže zdavnaj stati pred parlamentom, v znak solidarnosti do vseh ÂťpozabljenihÂŤ.

SinoÄ?i sem prebirala o Kubi – kot je znano, je zdravstvo nekaj, kar ĹĄtima, morda se spomnite dokumentarnega filma Michaela Moora, Ĺ pela KoĹžar ko je bolne in obuboĹžane ameriĹĄke sodrĹžavljane odpeljal po zdravstveno oskrbo prav na ta najveÄ?ji karibski otok, pa vendar je marsikoga presenetilo, da so kubanski zdravniki pomagali italijanskim kolegom spomladi, v najbolj kriznih trenutkih. Nekaj podatkov: Kubanci so Ĺže januarja 2020! zaÄ?eli naÄ?rtovati, iskati strategije za epidemijo, kar je vkljuÄ?evalo tudi izobraĹževanje medicinskega kadra in pripravo karantenskih nastanitev. Ĺ˝e januarja! V revni, komunistiÄ?ni Kubi, a ne? Nadalje: turistiÄ?no so se ÂťodprliÂŤ Ĺže julija, in sicer postopoma; Havana na primer sledi ĹĄele ta mesec, iz drugega najveÄ?jega mesta Santiaga pa so konec oktobra poroÄ?ali, da Ĺže dva meseca ne beleĹžijo okuĹžb. In ĹĄe: turisti so takoj ob prihodu opravili brezplaÄ?ni hitri test, nastanili so jih v hotele, kjer so bili na voljo zdravnik, epidemiolog in medicinska sestra. Zatorej: Kubo po uspeĹĄnosti spopadanja z virusom primerjajo z Novo Zelandijo in ima najniĹžjo stopnjo smrtnosti na milijon prebivalcev v Latinski Ameriki. Ĺ˝ivela revolucija?! Toliko o predsodkih.

Pri nas se oblast paÄ? raje spopada z vsem drugim, medtem pa drĹžavljanom pridiga o neposluĹĄnosti, delu na Ä?rno, kolinah ... in nobenega opraviÄ?ila. Iskrenega, samokritiÄ?nega, po meri nekega vodje. Nobenega, pri nas se narod sredi epidemije Ĺželi ĹĄe bolj razdeliti – s pomoÄ?jo tvitov, medijskih glasil, tiskovnih konferenc in represivnih organov. Umrli v domovih pa, kot da so postranskega pomena. Odgovorne politike usmerjajo vse napore le v epidemijo, neodgovorne paÄ? ne. Tu smo, po tridesetih letih z ÂťvodjoÂŤ, ki je dokonÄ?no razgalil svoje sposobnosti. Po tej bitki nihÄ?e ne bo Ĺželel biti general. Pa bi moral, nekdo bi moral odgovarjati. Ĺ e pred kratkim sem se Ä?udila nesposobnosti ameriĹĄke administracije, a naĹĄa se z njo najmanj kosa!

Kako Ĺže, v strokovni skupini nimamo (veÄ?) nobenega epidemiologa?! V soboto le ĹĄe maska, od vÄ?eraj maska le ĹĄe tu in tam?

Zavozili ste. Kot je zavozilo vesolje s tem 2020. Naj Ĺže gre!

PredveÄ?er plebiscita se bliĹža, obÄ?utno manj slavnosten bo. In za marsikoga bo sledilo ĹĄe teĹžje obdobje, ko bo postepidemijska realnost razgalila vso bedo slovenske vlade, tudi prejĹĄnjih, kot je epidemija razgalila vso bedo dolgoletnega odnosa do starostnikov in njihove oskrbe; odpovedi delovnih razmerij, steÄ?aji, duĹĄevne stiske otrok in odraslih. Zima prihaja. Medtem pa politiÄ?na elita ostaja, takĹĄna, kot je. Nimamo sreÄ?e.

Zato naj bo vaĹĄ boĹžiÄ? miren in novoletne Ĺželje naj bodo polne upanja! Zakaj pa ne, tudi v 2020 smo vstopili z njimi. Nikoli ne veĹĄ ... nepredvidljivost Ĺživljenja je nekaj najboljĹĄega – tisti, ki je ne zmore, pa ne sme ostati sam. Skupnost, zato smo tu! Zame najlepĹĄa podoba tega leta.

Beseda leta 2020 je torej pandemija.

Predlog za besedo leta 2021 pa ... (sosed, natakar, trgovka ali branjevka, hiĹĄnik, mehanik) ... skupnost. Morda pa se zaÄ?nemo spet pozdravljati, kot smo se nekoÄ?, mimo idoÄ?i. Dober dan. – Dober dan.

Pa sreÄ?no! In ĹĄe bolj kot to – zdravo! đ&#x;”˛

Spletni Sound Arson Velenje, 4. december – Serija kulturno-umetniĹĄkih prireditev Sound Arson v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac Ĺže od leta 2009 promovira alternative oblike predvsem glasbenega izraĹžanja. Lokalnemu obÄ?instvu na koncertih domaÄ?ih in tujih glasbenikov predstavlja razliÄ?ne oblike obrobne glasbe, ki je mnogi ĹĄe niso sliĹĄali, si pa pozornost vsekakor zasluĹži, saj gre za eksplicitne umetniĹĄke oblike, ki jih mnogokrat izvaja svetovna elita na tem specifiÄ?nem glasbenem podpodroÄ?ju. Letos zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa niso izvedli nobenega koncerta v Ĺživo, so pa pripravili avdiovizualni izdelek – koncert brez obÄ?instva, ki so ga novembra posneli na Velenjskem gradu. Nastopajo trije solo umetniki, in sicer VelenjÄ?ana Mnogook (Matic Mravljak) in s0n677 (Matej Voglar) ter Azbuka (Neven M. Agalma) iz Hrastnika. Pripravili so potovanje v ambientale, drone, noise in eksperimentalnoglasbo. ZvoÄ?ni video so premierno objavili minuli petek, na Facebook profilu Klub eMCe plac pa bo trajno dostopen za brezplaÄ?en ogled. đ&#x;”˛

tf

Se kdo ĹĄe spominja?

Divji kostanj pri prastari pekarni (ĹĄe pri pekarni s poĹĄevnim vogalom!) je v mojih osnovnoĹĄolskih letih opravljal posebno nalogo – nanj je takratni davÄ?ni organ pritrjeval obvestila (format A3) o davÄ?nih dolĹžnikih in zarubljenem imetju. NajveÄ?krat je bila to goveja Ĺživina. Na seznamu sta bila skoraj vedno dva bliĹžnja soseda in neki kmet iz Ĺ kal. Verjetno se tega le ĹĄe malokdo spominja. đ&#x;”˛

Jakob GroĹĄl

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 7

V Hisense Gorenje 1330 novih zaposlitev V Hisense Gorenje delajo dobro, povpraĹĄevanja je rekordno veliko, ni pa ĹĄe znano, Ä?e jim bo uspelo z uspehi zadnjih mesecev pokriti pomladanski primanjkljaj – Z epidemijo se dobro spopadajo in na veliko dodatno zaposlujejo – Proizvodnja v novi tovarni televizorjev bo stekla januarja prihodnje leto Mira ZakoĹĄek

zaposleni okuĹžijo zunaj podjetja, kar za sabo potegne karanteno tudi za njihove primarne stike v podjetju.

V Hisense Gorenju poteka proizvodnja tudi v teh zadnjih dneh letoĹĄnjega leta zelo intenzivno.

Trend poveÄ?anih naroÄ?il se ĹĄe vedno nadaljuje. Zaprtje tehniÄ?nih trgovin in s tem tudi njihovih prodajnih salonov seveda vpliva na njihovo prodajo v Sloveniji, ker pa so mednarodno podjetje, ki posluje po vsem svetu, je prodaja ĹĄe vedno nadpovpreÄ?no visoka. Na to seveda zelo pozitivno vpliva tudi to, da so jo Ĺže na zaÄ?etku pandemije v zelo veliki meri usmerili na splet.

OkuĹžbe znotraj podjetja se pri njih ne ĹĄirijo

Zelo intenzivno si Ĺže vse od marca prizadevajo za prepreÄ?evanju vdora in ĹĄirjenja okuĹžb s Covidom-19 znotraj podjetja. Dosledno izvajajo ĹĄtevilne ĹĄe bolj zaostrene ukrepe, kot jih narekuje Nacionalni inĹĄtitut za varovanje zdravja. Te ves Ä?as prosti dopolnjujejo glede na epidemioloĹĄko stanje. NatanÄ?no so izdelali in delavcem tudi predstavili, kako ravnati ob pojavu suma okuĹžbe ali tveganja za okuĹžbo pri zaposlenem (npr. okuĹžen druĹžinski Ä?lan, partner, ki dela v Gorenju, potencialni stik z okuĹženo osebo, pojav simptomov doma ali med delom itd.). ÂťV podjetju imamo vzpostavljen tako temeljit sistem izvajanja preventivnih ukrepov pred ĹĄirjenjem okuĹžb s Covidom-19 ter tudi sistem nadzora

Odsotnosti nadomeĹĄÄ?ajo z dodatnimi zaposlitvami

Odsotnosti zaradi karanten in varstva otrok uspeĹĄno nadomeĹĄÄ?ajo z dodatnimi zaposlitvami, tak scenarij so namreÄ? predvideli in vraÄ?unali v potrebe po delavcih do konca leta. Hisense Gore-

Proizvodnja v novi tovarni televizorjev bo stekla prve dni januarja.

njihovega doslednega izvajanja, da je verjetnost ĹĄirjenja okuĹžb na delovnem mestu ali zaradi tega, ker zaposleni prihajajo na delo, izjemno majhna. To dokazuje tudi dosedanja statistika okuĹžb naĹĄih zaposlenih: okuĹžijo se do-

â?ą

Od avgusta do zaÄ?etka decembra so na novo zaposlili 850 delavcev, decembra jih bodo 180, januarja pa nameravajo medse sprejeti ĹĄe nadaljnjih 300 novih sodelavcev.

ma, v druĹžinskem krogu, pri drugih aktivnostih zunaj podjetja.

Hisense Gorenje vlaga ogromna sredstva v najboljĹĄo moĹžno zaĹĄÄ?ito zaposlenih, ki prihajajo na delo: zaĹĄÄ?itne maske, razkuĹžila, izvajamo na tisoÄ?e hitrih testov, zaposlene na svoje stroĹĄke poĹĄiljamo tudi na ÂťuradneÂŤ PRC teste v zdravstveni dom (vsakogar s sumom okuĹžbe celo po dvakrat): da potrdimo ali ovrĹžemo okuĹžbo, v primeru pozitivnega rezultata pa ĹĄe enkrat pred vrnitvijo na delo,ÂŤ zagotavljajo v vodstvu Gorenja Hisense.

Ocenjujejo, da so z izvajanjem ukrepov uÄ?inkoviti, saj se jim okuĹžbe znotraj podjetja ne ĹĄirijo, imajo pa teĹžave predvsem z odsotnostmi zaradi karanten, ko se

â?ą

Zaprtje tehniÄ?nih trgovin in njihovih prodajnih salonov seveda vpliva na njihovo prodajo, na drugi strani pa se jim pozna, da so Ĺže na zaÄ?etku leta intenzivno usmerili prodajo na splet.

nje Europe in vsi tisti zaposleni iz Gorenja, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo, Ĺže od avgusta delajo od doma, za to prejemajo tudi nadomestilo.

V zaÄ?etku januarja proizvodnja televizorjev

Kljub zaostrenim razmeram intenzivno pripravljajo tudi vse potrebno za zagon nove tovarne televizorjev, v kateri bodo,

Mestna obÄ?ina Velenje preko ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice svojim obÄ?ankam in obÄ?anom, ki niso Ä?lani zbornice, omogoÄ?a tudi brezplaÄ?no podjetniĹĄko svetovanje Milena KrstiÄ? – Planinc

Veliko zanimanja za prodajo po poĹĄti ali spletu

ÂťVsebina svetovanj se je v teh Ä?asih spremenila. Podjetniki se manj odloÄ?ajo za odprtje dejav-

ĹĄtevilo odjav iz obveznih socialnih zavarovanj, saj so nekatera podjetja prisiljena zaposlene odpustiti. Na drugi strani pa se je zmanjĹĄalo ĹĄtevilo prijav v obvezna socialna zavarovanja,ÂŤ opaĹža sekretarka MaĹĄa Ipavic.

PogostejĹĄa so vpraĹĄanja o zapiranju dejavnosti

MaĹĄa Ipavec: ÂťÄŒe se stranka odloÄ?i, lahko skupaj izvedemo vse potrebne postopke toÄ?ke SPOT.ÂŤ

nosti, bolj jih zanima prilagoditev trenutne dejavnosti razmeram. VeÄ? je torej svetovanj, povezanih s spremembami s. p. oziroma d. o. o., veliko, morda najveÄ? pa imamo vpraĹĄanj, povezanih z dodatno registracijo dejavnosti s prodajo po poĹĄti ali po spletu. PoveÄ?alo se je tudi

OpaĹža tudi, da se vse veÄ? vpraĹĄanj pojavlja o zapiranju dejavnosti. To sicer ni namen brezplaÄ?nega svetovanja, a zaradi znanih razmer podjetnikom, ki niso Ä?lani njihove obrtno-podjetniĹĄke zbornice, imajo pa sedeĹž dejavnosti na obmoÄ?ju Velenja, svetujejo tudi o tem. ÂťV primerih, ko je to mogoÄ?e, jim pomagamo premisliti o moĹžnih alternativah in prilagoditvah, s katerimi prenehanje dejavnosti morda ne bi bilo potrebno,ÂŤ pravi.

Ĺ irok nabor brezplaÄ?nih svetovanj

Nabor svetovanj je ĹĄirok. Svetujejo s podroÄ?ja odprtja s. p.-ja, odprtja s. p-ja kot dopolnilne dejavnosti in spremembami s.

Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, zaÄ?eli proizvodnjo prve dni januarja.

Vanjo bodo prezaposlili nekatere obstojeÄ?e delavce in seveda zaposlili tudi nekaj novih.

Ĺ e vedno zaposlujejo in bodo tudi januarja

Glede na to, da se je povpraĹĄevanje v Hisense Gorenje moÄ?no poveÄ?alo takoj po kolektivnih dopustih, so takrat zaÄ?eli tudi intenzivno zaposlovati. Od takrat so do zaÄ?etka decembra na novo zaposlili 850 dodatnih delavcev, decembra jih bodo ĹĄe okoli 180, takoj v zaÄ?etku januarja pa naÄ?rtujejo ĹĄe 300 novih zaposlitev.

Zagotovili so svoje prevoze V mnogih okoljih imajo teĹžave, ker delavci zaradi trenutne ukinitve javnih prevozov ne morejo prihajati na delo. V Hisense Gorenje s tem nimajo veÄ?jih teĹžav, saj so organizirali dodatne delavske avtobuse. Odsotnosti zaradi tega tako praktiÄ?no nimajo, so pa nadomestni prevozi za podjetje dodaten stroĹĄek.

Pandemija negativno vplivala na njihovo poslovanje

Pandemija koronavirusa je negativno vplivala tudi na njihovo poslovanje, predvsem v prvi polovici leta, ko so jim naroÄ?ila praktiÄ?no Ä?ez noÄ? upadla tudi za 60 odstotkov in veÄ?. Kljub rasti in pozitivnim mesecem v drugi polovici leta jim ogromnega izpada iz prvega polletja do kon-

ca leta verjetno ne bo uspelo v celoti nadomestiti. Proizvodnja je bila takrat po vsej Evropi tri tedne zaustavljena, naroÄ?ila pa so predvsem aprila in maja naenkrat usahnila. Vendar pa trenutno kaĹže, da se bo pozitivni trend poveÄ?anih naroÄ?il iz druge polovice leta nadaljeval tudi v naslednje leto. Bodo pa rezultati poslovanja letoĹĄnjega leta znani ob pripravi poslovnega poroÄ?ila.

â?ą

Ogromno vlagajo v najboljĹĄo moĹžno zaĹĄÄ?ito zaposlenih in dosledno izvajajo in nadzirajo izvajanje preventivnih ukrepov.

Delavcem izplaÄ?ujejo posebni bonus

Iz ustvarjenih prihrankov v proizvodnji in njihovega prispevka k temu, da so obrnili trend poslovanja v pozitivnega, so delavcem vse od septembra izplaÄ?evali izredni bonus.

BoĹžiÄ?nica v viĹĄini do 700 evrov bruto

So se pa v zaÄ?etku tedna socialni partnerji z vodstvom tudi Ĺže dogovorili o izplaÄ?ilu boĹžiÄ?nice, ki bo znaĹĄala do 700 evrov bruto.

Od 23. decembra do 3. januarja kolektivni dopust

Zaposleni v proizvodnji pa bodo od 23. decembra do 3. januarja tudi letos na kolektivnem dopustu, tako kot je v podjetju Ĺže tradicionalno. đ&#x;”˛

Makom, druĹžbeno odgovoren delodajalec

Vsebina podjetniĹĄkih svetovanj se je v covid Ä?asih moÄ?no spremenila

Velenje, 7. decembra – V ObmoÄ?ni obrtno-podjetniĹĄki zbornici Velenje v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje nudijo brezplaÄ?na podjetniĹĄka svetovanja za obÄ?anke in obÄ?ane ter potencialne in obstojeÄ?e samostojne podjetnike in obrtnike, ki niso Ä?lani zbornice. Pri tem je posebej poudarjeno svetovanje o postopkih registracije podjetja, ukrepih za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter sklepanja pogodb o zaposlitvi.

A ti Ä?udni Ä?asi so tudi pri tem svetovanju, marsikaj postavili na glavo.

Glavnino svetovanj (tudi svojim Ä?lanom) trenutno izvajajo na daljavo. Kadar pa to ni mogoÄ?e, pa ob upoĹĄtevanju vseh ukrepov, izjemoma tudi na sedeĹžu zbornice.

7

GOSPODARSTVO

17. decembra 2020

p.-ja. Pri njih dobite informacije o obveznih socialnih zavarovanjih, osnovne podatke o vodenju knjig ‌ Svetujejo o ustanovitvi d. o. o in spremembah d. o. o., prijavah in odjavah iz obveznega socialnega zava-

â?ą

ÂťÄŒe je le mogoÄ?e, jim pomagamo premisliti o moĹžnih alternativah in prilagoditvah, s katerimi prenehanje dejavnosti ne bi bilo potrebno.ÂŤ

rovanja, zavarovanju za primer poĹĄkodbe pri delu in poklicne bolezni ‌ Svetujejo pa tudi o fleksibilnih oblikah dela, kot sta denimo kratkotrajno delo druĹžinskih Ä?lanov in delo po podjemni pogodbi. ÂťÄŒe se stranka odloÄ?i, pa lahko skupaj izvedemo tudi vse potrebne postopke toÄ?ke SPOT.ÂŤ đ&#x;”˛

Ljubljana, Velenje – Znanih je prvih 14 prejemnikov pristopnega certifikata DruĹžbeno odgovoren delodajalec. Med njimi je velenjsko podjetje Makom. Podjetje se ukvarja s prodajo izdelkov s podroÄ?ja Ä?istoÄ?e in higiene prostorov, nudi pa tudi svetovanje in servis.

V podjetju so se odloÄ?ili za certificiranje podroÄ?ja usklajevanja zasebnega in poklicnega Ĺživljenja. ÂťPriÄ?akujemo, da bomo z ukrepi ĹĄe dodatno poveÄ?ali motiviranost zaposlenih, pa tudi njihovo zadovoljstvo in poslediÄ?no zadovoljstvo strank,ÂŤ pravi TomaĹž Sijarto, direktor Makoma. V podjetju so v okviru certificiranja nadgradili nekatere Ĺže uvedene ukrepe, na primer fleksibilen delovni Ä?as, otroĹĄki Ä?asovni bonus in druĹženja zaposlenih, ter dodali povsem nove ukrepe, kot so dodatni dnevi odsotnosti zaradi izrednih razmer, naÄ?rtovanje letnega dopusta, nadomeĹĄÄ?anje in coaching za zaposlene pri usklajevanju zasebnega in poklicnega Ĺživljenja. Verjame, da bo zaradi vkljuÄ?enosti zaposlenih v sam postopek certificiranja ter z dobrim informiranjem drugih sodelavcev vpeljava ukrepov laĹžja. ÂťZa naĹĄe podjetje druĹžbeno odgovoren ne pomeni samo, da izpolnjujemo zakonske obveznosti, paÄ? pa da naredimo korak dlje in dodatno vlagamo v Ä?loveĹĄki kapital, okolje in odnose z udeleĹženci,ÂŤ ĹĄe pojasnjuje Sijarto. đ&#x;”˛

mkp

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 • www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Ĺ˝elimo Vam Ä?aroben boĹžiÄ? in obilo sreÄ?e v letu 2021!

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

17. decembra 2020

PrazniÄ?ni utrinki Festivala Velenje Festival Velenje Ĺže vrsto let skrbi za bogat prazniÄ?ni utrip v mestu in koordinira projekt ÄŒarobni december v Velenju. K prazniÄ?nemu mestnemu ozraÄ?ju vsekakor sodi tudi bogato kulturno-zabavno dogajanje, a je bilo zanj letos potrebno poiskati nove poti. Festival Velenje je vkljuÄ?il spletne moĹžnosti, uporabil je kreativne roke zaposlenih, decembrski utrip ujel v razliÄ?nih vizualnih postavitvah in se domislil nekaterih novih projektov. Pri tem ga je vodila Ĺželja, da bi obiskovalci mesta zaÄ?utili, da lahko (kulturna) bliĹžina bogati tudi na daljavo.

novoletne smreÄ?ice, njihova rdeÄ?a nit pa je beseda SREÄŒA(L) IĹ ÄŒE.

PrazniÄ?ni Ä?rkolov

300 dobrodelnih voĹĄÄ?ilnic je direktorici DVO Violeti PotoÄ?nik predala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.

zdravi, predvsem pa, da bi se z najdraĹžjimi kmalu lahko sreÄ?ali in objeli tudi v Ĺživo.

Dobrodelna ustvarjalnost

Se ĹĄe spominjate zelo uspele pomladne akcije Festivala Velenje z naslovom Pisma znanim neznancem? Takrat so ljudi spodbujali k pisanju spodbudnih in toplih pisem podpore, ki so jih izroÄ?ili v najveÄ?ji meri stanovalcem Doma za varstvo odraslih Velenje, nekaj pa jih je romalo tudi drugam po Sloveniji.

V teh predprazniÄ?nih dneh so se odloÄ?ili za obratno pot. Zaposleni so z veliko ustvarjalnega navdiha in ljubezni sami izdelali 300 unikatnih voĹĄÄ?ilnic. Skupaj s kuvertami in priloĹžnostnimi znamkami z logotipom letoĹĄnjega ÄŒarobnega decembra 2020 so jih v petek poklonili stanovalcem velenjskega doma, ki jih bodo lahko s svojimi sporoÄ?ili poslali domaÄ?im. In kaj bo najveÄ?krat zapisana Ĺželja? Gotovo, da bi bili

Dobre Ĺželje z razgledom

V dneh, ko je naĹĄe gibanje omejeno le na obÄ?ine, se tudi VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani mnoĹžiÄ?no sprehajamo v domaÄ?i naravi. V letoĹĄnjem decembru je vredno obiskati katerega od bliĹžnjih vrhov – recimo Vodemlo, Lubelo, Jakec, Grajski hrib ali Ĺ aleĹĄki grad, morda le Ĺ kalsko jezero. SrÄ?ne Ĺželje in dobre misli Festivala Velenje vas bodo namreÄ? na teh lokacijah spodbudile k razmisleku, vam zaĹžeSodelavci Festivala Velenje so z akcijo lele vse dobro in poboSreÄ?a(l)iĹĄÄ?e sprehajalne poti opremili z Ĺžale duĹĄo. Zapisali so voĹĄÄ?ili na poti. jih na posebne, naravne

Dom kulture Velenje 1960–2020 Velenje – Festival Velenje je 60-letnico velenjskega kulturnega doma zaznamoval tudi s pregledno razstavo o zgodovini stavbe, ki ima v novejĹĄi zgodovini lokalnega prostora izjemno pomembno vlogo. Pripravil jo je sodelavec Muzeja Velenje Vinko Mihelak in povzel, kako so graditelji Velenja razmiĹĄljali o kulturnemu hramu in kako so uresniÄ?ili idejo, kako je Dom kulture Velenje, ena najlepĹĄih tovrstnih zgradb, zgrajenih v tem delu Evrope po 2. svetovni vojni, 29. novembra 1960 prviÄ? odprl svoja vrata in ni nikogar pustil ravnoduĹĄnega ter kako je zaĹživel. Predstavljeni so njegovi upravitelji in programski preseĹž-

ki njihovega Ä?asa, razstavljenih je nekaj predmetov, ki vzbujajo nostalgijo, pa razglednic z motivom doma kulture in Titovega trga ter drugih utrinkov, ki bodo v zgornji avli postavljeni do 31. maja 2021. Na ogled bodo takoj, ko bodo razmere to dopuĹĄÄ?ale, Ĺže zdaj pa je razstava predstavljena z videom, objavljenim na druĹžbenih omreĹžjih in spletni strani Festivala Velenje.

Prav tako je objavljen video pregled izrezkov iz lokalnega tiska, ki je vestno poroÄ?al o dogajanju v kulturnem domu vse od njegovega slovesnega odprtja, s katerim je Âťkulturno Ĺživljenje dobilo moÄ?an impulz.ÂŤ V videu so izpostavljene kulturno-ume-

tniĹĄke organizacije, ki so ustvarjale domaÄ?o produkcijo, obujeni so spomini na ĹĄtevilne odmevne dogodke in visoke goste ter prikazani trenutki, ki so zaznamovali lokalni kulturni utrip. Video z naslovom Izrezani spomini: Iz zgodb lokalnih Ä?asopisov 1960–2020 je pripravila sodelavka Festivala Velenje TjaĹĄa SeliÄ?, objavljen pa je tudi na portalu YouTube.

Podobe doma kulture

Festival Velenje je v sodelovanju z Muzejem Velenje pripravil fotografsko razstavo, ki prikazuje nekatere najbolj pomnjene utrinke iz zgodovine te stavbe in ustanove ter njene najbolj iko-

V prazniÄ?nem mesecu je Festival Velenje pripravil tudi posebno druĹžinsko sprehajalno pustolovĹĄÄ?ino, ki so jo poimenovali PrazniÄ?ni Ä?rkolov. Ves mesec nanjo vabi otroke, druĹžine in posameznike, saj ni zahtevna niti ni predolga. Po mestnem srediĹĄÄ?u vas bodo naloge na petih postajah vzpodbujale k iskanju Ä?rk, ki bodo na koncu ponudile geslo, letos ĹĄe prav posebej pomenljivo in povezano z novim sloganom naĹĄega mesta. DruĹžinska prazniÄ?na pot se zaÄ?ne pri kipu Rudarja na Titovem trgu, konec pa boste morali poiskati sami.

Sodelujte tudi vi z voĹĄÄ?ili in dobrimi mislimi

Tople misli vas bodo nagovarjale z velenjskih avtobusnih postaj, pred kulturnim domom Velenje pa se lahko ustavite ob novoletnih jelkah, popisanih z besedami, ki naj jim novo leto vdahne Ĺživljenje. Tam vas Ä?aka tudi poseben nabiralnik, v katerega lahko prispevate svoje dobre misli in Ĺželje.

Ob koncu leta jih bo v vili RoĹžle prebral Dedek Mraz in morda katero celo uresniÄ?il! Prav tako velja tudi vabilo, da izdelate okrasek prazniÄ?nega srca in ga obesite na posebno stojalo pred kulturnim domom ter tako srÄ?ne Ĺželje za leto 2021 delite z obÄ?ankami in obđ&#x;”˛ kr Ä?ani Velenja.

niÄ?ne podobe. Izbor fotografij Volbenka Pajka (prevladujoÄ?i foto dokumentarist v zaÄ?etnem obdobju), Ksenije Mikor (aktualna dokumentaristka), Ljubana Naraksa, Mirana KambiÄ?a, Damijana KljajiÄ?a, Iva Petreja, BlaĹža VerbiÄ?a, Barbare Pokorny in ĹĄtevilnih neznanih avtorjev odraĹžajo duha Ä?asa, estetsko doĹživljanje kulture in so priÄ?a ĹĄtevilnim dogodkom, ki dajejo peÄ?at Velenju kot mestu kulture.

Razstavo so pripravili MatjaĹž Ĺ alej, Vinko Mihelak in Peter Ĺ˝agar. Do 31. maja prihodnje leto bo postavljena v avli male dvorane kulturnega doma, ki jo bodo odprli takoj, ko bodo razmere to dopuĹĄÄ?ale, do takrat pa je na druĹžbenih omreĹžjih in spletni strani Festivala Velenje objavljena video predstavitev razstave. đ&#x;”˛

tf

Pregledali Prazne prostore

Sobotnice in Ä?etrtinke

Velenje, 8. december – Mladinski kulturni klub eMCe plac je razmeram prilagodil tudi projekt za spodbujanje bralne kulture med mladimi Bralna razpravljalnica, ki ga izvaja ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje in drugih mladinskih organizacij. Med drugim so zbrali ĹĄtevilne predloge Ĺžanrsko raznolike literature in jih na druĹžbenih omreĹžjih delili z mladimi. Posneli pa so tudi nov knjigoljubni pogovor o literarnem ustvarjanju in ga tudi tokrat lokalno obarvali. Povabili so VelenjÄ?ana Branka Ĺ˝liÄ?arja, doktoranta filozofije, ki je v oktobru pri Velenjski knjiĹžni fundaciji v zbirki Milenijci izdal literarni prvenec – kratek filozofski roman Prazni prostori. Minuli torek so na

Velenje – Decembrske Ä?etrtke in sobote bodo popestrila spletna predvajanja posnetkov predstav iz lastne produkcije Festivala Velenje v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, projektnega gledaliĹĄÄ?a Velenje in Plesnega teatra Velenje. Lutkovno-gledaliĹĄko ponudbo bodo preselil na svojo Facebook stran, YouTube kanal in spletno stran festival-velenje.si. To soboto (19. decembra) bo na sporedu lutkovna predstava Svinjski pastir in zadnjo soboto v decembru muzikal Ĺ˝aba Greta. Predvajanje predstav se bo zaÄ?elo ob 10.30. ÄŒetrtke pa bodo namenili druĹžinskemu spletnemu ogledu produkcij Festivala Velenje. V ÄŒarobnih Ä?etrtinkah so minuli Ä?etrtek zavrteli video 60 let Doma kulture Velenje, ki je zdaj prosto dostopen na spletu. Danes (17. decembra) bo na sporedu plesna predstava Pajkovke, na boĹžiÄ?ni veÄ?er pa ĹĄe lutkovna predstava Medveđ&#x;”˛ tf dek in Zlatolaska.

druĹžbenih omreĹžjih kluba eMCe plac objavili pogovor z avtorjem in obdelali posamezne odlomke iz romana, v katerem se glavni junak Emil, brezposelni filozof, bori z depresijo in samomorilnimi mislimi ter premiĹĄljuje o duhu Ä?asa, ki je ustvaril izgubljeno generacijo intelektualcev na robu preĹživetja. Tako so povabili k branju knjige, ki jo nudijo mladim v brezplaÄ?no izposojo in jih tako v tem Ä?asu nove realnosti vabijo, naj si z odpiranjem knjig ustvarijo drugo – takĹĄno po svoji meri. Knjige vendarle niso le Âťslabe kopije Ĺživljenja, ki teoretizirajo o moĹžnem, preteklem ali pa odpirajo fiktivno,ÂŤ pravi Emil. Pogovor je brezplaÄ?no na ogled na Facebook profilu Klub eMCe plac. đ&#x;”˛ tf

UÄ?ilna zidana NataĹĄa Tajnik Stupar

Ko pridem v klic na Microsoft Teams, me uÄ?enci Ĺže Ä?akajo. Za razliko od prvega vala epidemije nisem na ekranu obkroĹžena z avatarji SpuĹžija Kvadratnika in kompanije. Delamo resno in se niÄ? ne pritoĹžujemo, saj Ä?as teÄ?e in niÄ? ne reÄ?e, naĹĄa dolĹžnost je nadaljevati zgodbo umetnosti.

Z mulci vstanemo ob pol osmih. Do osmih zajtrk, se obleÄ?emo, umijemo zobe in priĹžgemo Microsoft Teams in se priklopimo v virtualno uÄ?ilnico. Nekateri noÄ?ejo uporabljati Team-ov, ker ne marajo Billa Gatesa – prav neverjetno. Pouk se zaÄ?ne toÄ?no; v eni sobi kraljuje Andersenov Grdi raÄ?ek, v drugi sobi so na sporedu zajedavci pri pouku naravoslovja in najljubĹĄe uÄ?iteljice. Vmes so odmori, malica, zamenja se kulisa in kontekst, poĹĄtar, tiĹĄina, kregarija, smeh, prcanje, tisoÄ?krat sliĹĄim mama, likovna, matematika, hitro steÄ?emo na sprehod, speÄ?emo kruh, kosilo, naredimo, kar dopoldan nismo, moje priprave, pakiram likovni material, posodo bo treba pomiti, veÄ?erja se je skuhala sama – lonÄ?ek kuhaj, potem se stemni in je kmalu konec dneva, utrujeni popadamo spat. Imamo se fino, vse nam uspe narediti, kar od nas zahteva ĹĄola na daljavo.

Ko posluĹĄam v medijih pozive k prehitremu odpiranju ĹĄol, me najbolj zmoti argument o tem, kakĹĄno ĹĄkodo bodo utrpeli otroci zaradi nekajmeseÄ?nega izpada pouka. Kako otroci ne bodo socializirani, kako so depresivni in tesnobni in kakĹĄne psihiÄ?ne posledice bodo imeli. Koronska kriza je razgalila stanje druĹžinske problematike v Sloveniji, ki pa ni veÄ?inska, kot jo prikazujejo mediji. Te izjave so zame kot starĹĄa Ĺžalitev; da bodo moji otroci ob poveÄ?ani koliÄ?ini Ä?asa, preĹživetega v svoji druĹžini, postali nesocializirani, tesnobni in psihiÄ?no poĹĄkodovani?! Osnovni problem tiÄ?i v razpadli in uniÄ?eni slovenski druĹžini, v kateri le ĹĄola ni in ne more biti vzgojni izhod iz slepe ulice. Ta problem ni nastal v Ä?asu epidemije, temveÄ? ga je epidemija le razgalila! Najbolj to, da se dolgo ni ukvarjalo z njim primerno in zadostno, da bi poslediÄ?no v neki krizni situaciji zdaj prinesel priÄ?akovane dobre reĹĄitve. To ni teĹžava povpreÄ?ne slovenske druĹžine, temveÄ? manjĹĄine, za katero sistem tudi pred epidemijo ni skrbel tako, kot bi bilo treba.

Ko se pogovarjam s svojimi prijatelji in kolegi po Sloveniji, ki imajo druĹžine, je pouk v ĹĄolah njihovih otrok organiziran zelo razliÄ?no.

Razlikuje se po koliÄ?ini, naÄ?inih in razliÄ?nih pristopih. Na nekaterih ĹĄolah imajo vzorno urejen sistem, na drugih – po domaÄ?e reÄ?eno – flikajo skupaj. Za to je odgovoren vodstveni kader posameznih ĹĄol.

Uspeh je odvisen od Ä?loveĹĄkega faktorja in t. i. Ä?loveĹĄke esence posameznih uÄ?iteljev. Inovativnost in dobre prakse so stalnica lucidnih uÄ?iteljev, ki tako kot v ostalih poklicih niso zastopani v celotnem deleĹžu. Nekateri se znajdejo bolje, drugi malo slabĹĄe, zagotovo pa se velika veÄ?ina trudi po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. KriviÄ?no se mi zdi obsojati pouk na daljavo, to, da se v mnogih medijih pojavljajo le negativne zgodbe, ki so pogosto povezane s politiÄ?nimi teĹžnjami. Ta kontekst je resniÄ?no neprimerna arena za merjenje politiÄ?nih miĹĄic.

Ravno danes, ko berete to kolumno, se bo 130 dijakov velenjske gimnazije odpeljalo z virtualnim avtobusom na PredboĹžiÄ?no e-ekskurzijo na Dunaj. Gostitelj bo ‘nepriljubljeni’ B. Gates s svojim virtualnim okoljem Microsoftove aplikacije Teams. Mi smo ‘preĹĄraufali’ in uredili vsebine, virtualne prostore sreÄ?evanj smo postavili v boĹžiÄ?no vzduĹĄje. Torta Sacher nas bo poÄ?akala za naslednji obisk v Ĺživo, do takrat pa bomo vseeno naredili prenose znanja, informacij ter doĹživeli drugaÄ?nost, iz katere bomo v vsakem primeru potegnili le najboljĹĄe. Situacija, v kateri smo se znaĹĄli, nas usmerja v naÄ?ine, ki so nam sprva tuji, a jih bomo usvojili, jih nadgradili in vzeli za svoje, Ä?e bo potrebno.

V albumu s starimi fotografijami (med obema vojnama in po drugi svetovni vojni), ki je pred Ä?asom kroĹžil po druĹžabnih omreĹžjih, so bile fotografije zunanjih uÄ?ilnic. Na fotografijah so bile ĹĄolske mize, stoli pa postavljeni v postavitev klasiÄ?ne uÄ?ilnice s tablo pod milim nebom. UÄ?ilnica za sonÄ?en dan, v parku pod drevesom. A ‘uÄ?ilna’ ni vaĹžno, da je zidana, ‘uÄ?ilna’ je uÄ?itelj in uÄ?enec, njuna vez, vez preteklosti in prihodnosti. Kako se bo ‘uÄ?ilna’ dogajala v tem Ä?asu, je odvisno predvsem od nas vseh, od tega, kako smo sposobni razumeti, se prilagoditi in biti inovativni. “Moja svoboda se konÄ?a tam, kjer se zaÄ?ne tvoja.â€? Le tako je lahko svoboda v lasti vseh nas. Sinica zjutraj prileti,/ na ĹĄolskem oknu obsedi,/ na oknu kljunÄ?ek svoj odpre,/ tako prepevati zaÄ?ne:/

“PosluĹĄajte, uÄ?itelj vi,/ kako se men’ pri vas godi,/ vsi vaĹĄi deÄ?ki me Ä?rte, povsod love, povsod pode /‌ (slov. ljudska, odlomek). đ&#x;”˛

Zarja letos preko spleta Ĺ oĹĄtanj – Tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj bo letos po spletu (koncert.po-zarja.si) v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri. Kot gost bo sodelovala skupina SkorBand. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 12. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

107,8 MHz

17. decembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Obdarili smo otroke iz rejniĹĄkih druĹžin LetoĹĄnje leto se je v obliki botrstva vkljuÄ?il v obdarovanje otrok celotne Celjske regije (torej tudi obmoÄ?ij Velenja in Mozirja) tudi Radio Velenje. Gre za prav posebno akcijo naĹĄega dobrega poslovnega partnerja Citycentra iz Celja, ki vse od leta 2009 ustvarja humanitarni sklad Citycentrovo srce. V sodelovanju s centri za socialno delo na prav poseben naÄ?in polepĹĄajo praznike otrokom, ki Ĺživijo v rejniĹĄkih druĹžinah.

Letno jih obdarijo okoli 160, skupaj doslej so jih Ĺže 1600.

Akcija poteka tako, da otroci nariĹĄejo risbice s svojo novoletno Ĺželjo, z njimi pa okrasijo prazniÄ?no drevi v Citycentru Celja. Obiskovalci centra so si prejĹĄnja leta

1. JAN PLESTENJAK – Meni dobro je 2. SAĹ A LEĹ NJEK – Kako lepo je 3. TADEJ – Malo sreÄ?e Jan Plestenjak pred prazniÄ?nimi dnevi predstavlja novo skladbo Meni dobro je, s katero napoveduje tudi svoj 15. studijski album. Na njem bo enajst novih skladb, izĹĄel pa bo v drugi polovici prihodnjega leta. ÄŒe bodo razmere dopuĹĄÄ?ale, bo izidu albuma sledila tudi zabava v dvorani StoĹžice.

izbirali risbice in kupili darila, s katerimi so obdarili otroke. Ker pa je letos veÄ?ji del tega nakupovalnega centra zaprt, poteka akcija s pomoÄ?jo radijskih postaj, botrstvo pa je prevzel tudi Radio Velenje, ki je prav tako prispeval darilo. Na snaĹĄi spletni in Facebook strani smo objavili risbice, posluĹĄalci pa so se lahko na tej osnovi odloÄ?ili, kaj bodo izbrali. Ĺ e posebej pa smo bili veseli zelo hitrega odziva naĹĄe redne posluĹĄalke Slavice Ĺ˝ivko in naĹĄega sodelavca Mitja Ĺ venerja.

Hvala jima v imenu otrok, ki se bodo njunega darila zagotovo zelo razveselili. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Jean-Michel Jarre naÄ?rtuje virtualni koncert v katedrali Notre-Dame Francoski skladatelj elektronske glasbe Jean-Michel Jarre na silvestrovo naÄ?rtuje virtualni koncert v pariĹĄki katedrali Notre-Dame. Jarre bo glasbo izvajal v Ĺživo v svojem pariĹĄkem studiu, medtem ko bo avatar pionirja elektronskega popa nastopil znotraj virtualne poustvaritve katedrale.

Dogodek bo mogoÄ?e spremljati

kariero. Proslavil se je tudi kot protivojni aktivist in med drugim ustvaril mirovniĹĄko himno Imagine. Leta 1980 je takrat 40-letnega Lennona v New Yorku umoril Mark David Chapman, ki so mu letos enajstiÄ? zavrnili proĹĄnjo za pogojni izpust iz zapora. John Lennon bi sicer letos dopolnil 80 let.

Anja Rupel preoblekla staro uspeĹĄnico na razliÄ?nih platformah. Jarre, Ä?igar album Oxygene iz leta 1976 opisujejo kot enega kljuÄ?nih v razvoju elektronske glasbe, je kot avatar Ĺže nastopil poleti na glasbenem festivalu Fete de la Musique v Parizu.

Na boĹžiÄ?ni veÄ?er pa bo prviÄ? po poĹžaru, ki je lani moÄ?no poĹĄkodoval Notr- Dame, v katedrali nastopil zbor katedrale.

Pred 40 leti pod streli umrl John Lennon 8. decembra je minilo 40 let od smrti Johna Lennona, soustanovitelja legendarne britanske skupine The Beatles. Lennon je skupino ustanovil leta 1960 skupaj s Paulom McCartneyjem, s katerim sta napisala tudi najveÄ? uspeĹĄnic legendarne liverpoolske Ä?etverice, ki je prviÄ? nastopila leta 1961. The Beatles so prodali veÄ? kot milijardo ploĹĄÄ? po vsem svetu, po razpadu skupine pa je Lennon nadaljeval samostojno

Anja Rupel bo v prihodnjem letu izdala nov album, na katerem bo enajst skladb, ki jih je letos spomladi posnela v studiu Bunker. Nekatere od skladb so Ĺže znane in so dobile novo, osveĹženo preobleko.

Taki sta na primer tudi Odpri oÄ?i

in Življenje je kot igra, ki sta letos Şe popestrili slovenski radijski eter. Ena od skladb, ki bo prav tako naťla mesto na tem albumu, je tudi pesem Preden gre, ki je izťla Şe pred dvajsetimi leti, tokrat pa je dobila novo glasbeno preobleko, za katero so poskrbeli Aleť Klinar, Anja Rupel in Miha Gorťe. Pri snemanju je kot gost sodeloval tudi saksofonist Jani Šepetavec.

Covid-19 usoden za hrvaĹĄkega glasbenika V 45. letu starosti je po veÄ?tedenskem boju s Covidom-19 umrl hrvaĹĄki jazz kitarist Damir Kukuruzović. Bil je najbolj znan hrvaĹĄki predstavnik gipsy swinga, glasbene smeri, ki jo je utemeljil sloviti Django Reinhardt, in ustanovitelj skupine Damir Kukuruzović Django Group. Je tudi dobitnik ĹĄtevilnih nagrad za svoje glasbene doseĹžke, v rodnem Sisku pa je ustanovil jazz klub, ki je to hrvaĹĄko mesto postavil na zemljevid svetovnih jazz in blues koncertov.

Ansambel Franca MiheliÄ?a – BoĹžiÄ?na noÄ?

Ansambel Vrli muzikanti – Poljubi me za dobro jutro Ansambel Pogum – Za boĹžiÄ? pridemo domov Ansambel SaĹĄa Avsenika – Prav fletno se imamo Ansambel Nemir – ÄŒez praznike spet bom doma Ansambel Vikend – Dolgi so dnevi Ansambel Mladi korenjaki – ÄŒas boĹžica Ansambel Naveza – Objem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – SreÄ?no novo leto Ansambel Svetlin in Rok Ferendja – ÄŒas ljubezni

www.radiovelenje.com Pri nas je bil znan po sodelovanju z Zoranom Predinom, sodeloval pa je tudi s ĹĄtevilnimi glasbenimi virtuozi danaĹĄnjega Ä?asa: Stochelom Rosenbergom, Paulusom Schaferjem, Robinom Nolanom, Angelom Debarrjem, Raphaelom Stephanom, Adrianom Burnsom ...

SaĹĄa LeĹĄnjek z moĹžem posnela karantenski videospot SaĹĄa LeĹĄnjek predstavlja novo zimsko pesem z naslovom Kako lepo je, za katero je sama napisala besedilo, glasba pa je delo njenega moĹža Alexa Volaska. V pesmi se sicer prepletajo pozitiva in veselje do Ĺživljenja. Tudi videospot za skladbo sta posnela kar z moĹžem Alexom. Med sneĹženjem sta se povzpela na lokalni hrib in zgolj s telefonom posnela obÄ?utke prave zimske pravljice.

21-letna SaĹĄa je sicer za letoĹĄnje leto napovedovala tudi izid prvega samostojnega albuma.

zelo NA KRATKO BRIGITA Ĺ ULER Brigita Ĺ uler je izdala novo pesem Iz srca, pod katero se je podpisala kot avtorica glasbe in besedila. Pesem je dobila tudi Ä?asu primeren videospot, v katerem druĹžina krasi boĹžiÄ?no-novoletno drevesce, otroci pa so z babico in dedkom v stiku preko sodobne tehnologije.

NINA PUĹ LAR Nina PuĹĄlar letos beleĹži petnajst let pevske kariere. V tem Ä?asu je izdala ĹĄest albumov in postala ena najpopularnejĹĄih pevk na domaÄ?ih tleh. Ob koncu jubilejnega leta je izdala novo razliÄ?ico svoje prve skladbe Ni ona, ki ji je dodala zanimivo zvoÄ?no in vizualno preobleko.

OBVEZNA SMER OÄ?itno je moderno oĹživljati stare uspeĹĄnice. Priljubljena skupina Obvezna smer, ki letos praznuje veliÄ?astnih 35 let, je v decembrskih dneh

pripravila predelavo svoje velike uspeĹĄnice ÄŒez praznike bom doma, ki je po veÄ? kot 30 letih dobila novo, modernejĹĄo razliÄ?ico.

MAJA ZALOĹ˝NIK Maja ZaloĹžnik, ki je nase opozorila na enem najveÄ?jih glasbenih ĹĄovov na svetu, The Voice, ki so ga predvajali v NemÄ?iji, predstavlja svojo novo pesem Please come home for Christmas. Izid pesmi je pospremil doma posneti videospot, v katerem se pojavi tudi njen izbranec.

MAGNIFICO Magnifico, ki Ĺže dobrih 16 let ohranja tradicijo boĹžiÄ?nih koncertov, tudi letos ostaja zvest tradiciji. 25. decembra bo v domove svojih oboĹževalcev ponesel stare in nove uspeĹĄnice iz bogate kariere.

S svojo skupino bo nastopil v studiu v Domu svobode, v Ĺživo pa bo koncert mogoÄ?e spremljati na spletu.

Neki pretkanega s Slickom Velenje, 11. december – Jutri ob 20. uri se bo na Facebook strani Klub eMCe plac zaÄ?el neposredni prenos glasbenega nastopa lokalnega ustvarjalca v hip-hopu Slicka. Slick (TomaĹž Dornik) je mlad velenjski raper, ki se na lokalni sceni uveljavlja od srednjeĹĄolskih let.

Marca letos je izdal prvo skladbo z naslovom Minusi, avgusta pa naslednjo z naslovom Neki manjka, za katero je posnel tudi svoj prvi videospot. V njegovih pesmih je Ä?utiti globoko osebno in iskreno noto, rime pa so sklepane tehniÄ?no in premiĹĄljeno. Trenutno nastaja njegov prvi album, ki ga bo dal v pokuĹĄino na jutriĹĄnjem spletnem nastopu. Obenem Slick delno skrbi za program in oddajo Hip Hop Banga Show, ki jo vodi skupaj z Mrigom in Emdijem. đ&#x;”˛

tf

Naš ­čas, 17. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

17. decembra 2020

frkanje » Levo & desno «

S šali ni šale Ust in nosa ni več dovoljeno »prekrivati« z raznimi rutami.

Ali šali. To ni šala.

Aktualna

⏪

Nekdanji predsednik krajevne skupnosti Cirkovce, vsa leta pa zelo aktiven krajan Ivan Lemež, je vedno rad odpiral vrata svoje domačije prijateljem, pa tudi zgolj bližnjim znancem, ki so prišli mimo. Zdaj jih ni, ker jih ne sme biti. Zato pa si (tako kot je tudi vedno znal), najde drugo delo in takole veselo poskrbi, da mu čas hitro in veselo mine.

⏫

Župan Šoštanja Darko Menih in župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar na enem od bližnjih srečanj v času, ko je pogovor lahko tekel brez mask in ko si je bilo dovoljeno gledati iz oči v oči od blizu. Menih je Kopušarju razlagal, da bodo na prenovljeni Glavni trg v Šoštanju še letos vrnili življenje, ga poživili. Če ne prej, v veselem decembru. Kje si je pa tistikrat misli, da s tem ne bo nič. Da bo trg okrašen sameval in bo le od daleč lahko privabljal posamezne poglede.

⏺

Koronavirus –največji poslovni partner Pošte.

Dokazi Slovencev se vladna priporočila zelo slabo prijemajo.

Zato se jih, po mnenju vlade, pogosto prime covid.

Od doma?

Je v tej krizi kdo pomislil na brezdomce?! Le kako naj brezdomci delajo od doma?!

Čvek pošilja tole arhivsko sliko Gašperju Koprivnikarju (Urad za komunalne dejavnosti) in Vesni Sovinc (tajništvo Mestne občine Velenje), da se bosta, ko bo tale epidemija mimo, še spoznala. Zdaj, ko nosita maske, se včasih ne. »Saj ko pridem v tajništvo, vem, da je to Vesna, a ko jo srečam na stopnicah, grem včasih kar mimo,« se je opravičeval Gašper, ko ga je Vesna »napadla«, da je niti pozdravil ni.

Praznična Letošnji božično-novoletni prazniki bodo zaslužili svoje ime. Zelo prazni bodo!

Po HC bolje bo …

Mnogi Šalečani so težko pričakovali začetek gradnje hitre ceste. Nanjo so dolgo čakali, zdaj bodo morali dolgo časa kar precej potrpeti.

Nič čudnega Prav nič čudnega ni, da še kar pada prodaja na drobno.

Saj s(m)o si že ob začetku prvega koronovirusnega obdobja naredili taaakooo velike zaloge, da jih še zdaj nismo »izpraznili«.

ZANIMIVOSTI

V času »lockdowna« Božiček in Dedek cveti lepotna Mraz uživata v EU kirurgija posebne pravice Iz tujine poročajo, da v obdobju »lockdowna« cveti lepotna kirurgija. Razlog naj bi bil v tem, da številni ure in ure preživijo na aplikacijah, kot sta Zoom in Skype, kjer poleg sogovornika vidijo tudi svoj obraz in pomanjkljivosti na njem, te pa želijo po-

praviti. Posledično imajo lepotni kirurgi v tem letu celo več dela kot prej: povpraševanje po nekirurških in kirurških lepotnih posegih se je drastično povečalo v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, na Japonskem in v Južni Koreji.

Lepotni kirurgi pa so temu pojavu nadeli tudi zabavno ime, in sicer »Zoom Boom«. Največ zanimanja je za nekirurške metode pomlajevanja, kot so odpravljanje gub s pomočjo botoksa, preoblikovanje obraza in ustnic s polnili, nekirurški lifting obraza. Med invazivnejšimi posegi prednjačita povečanje prsi in liposukcija, precejšnje pa je tudi zanimanje za presaditve las zaradi težav s plešavostjo, sploh na sprednjem delu lasišča.

Medtem ko se mora večina Evropejcev v teh dneh sprijazniti z omejitvami potovanja, so se države članice EU menda strinjale, da ta pravila za dobre može ne veljajo. »Dobra novica: države članice Evropske unije so se strinjale, da je Božiček nujni delavec,

za katerega veljajo izjeme potovalnih omejitev. S tem je rešen božič za milijone otrok v Evropski uniji,« je veselo novico tvitnil tiskovni predstavnik nemškega predsedovanja Svetu EU Sebastian Fischer. Zagotovil je, da izjeme veljajo tudi za vse lokalne dobre može, kot so Dedek Mraz, Ježišek, Christkind in

druge. Je pa še opozoril, da izjema ne velja za ljudi, ki se ‚le preoblečejo v kakšnega od prinašalcev darov‘.

Paketi Država ni pozabila na nas.

Tudi v predprazničnem času nam bo »razdelila« pakete.

Nekakšne koronapakete.

Disciplinski postopek zoper nagajiva pilota V novembru sta pilota ruske nizkocenovne letalske družbe Pobeda izvedla nevaren letalski manever in pri tem z letalom s sto potniki na krovu zaokrožila tako, da sta na radarski sliki izrisala penis. Kot sta kasneje pojasnila, sta skušala z akcijo izkazati solidarnost z ruskim nogometašem Artemom Dzjubo – temu so namreč nekaj dni pred akcijo pilotov prepovedali udeležbo na reprezentančnih tekmah, ker je na družbenih omrežjih zakrožil posnetek, kako se samozadovoljuje. Primer je sprožil javno debato o samozadovoljevanju v Rusiji, veliko slavnih je glasno spregovorilo o tem in menilo, da je to nekaj popolnoma normalnega. A pilota zato nista požela razumevanja pri odgovornih. Po nevarnem in nedovoljenem manevru je Pobeda odpustila namestnika direktorja in izdala opozorilo generalnemu direktorju, zoper nagajiva pilota pa uvedla disciplinski postopek.

Voda pove …

Strokovnjaki ugotavljajo, da se sledi covid epidemije kažejo tudi v odpadnih vodah.

Nekateri so prepričani, da je v tem času v takih vodah tudi veliko sledi alkohola.

Veliko je pač takih, ki menijo, da je kak šilček močnega zdravilo za vse.

Prazničen navdih ustvarjalnega kolesarja Kolesar Anthony Hoyte je tako ustvarjalen, da se ga je prijelo ime »Peddaling Picasso« oziroma, prevedeno, »Picasso na kolesu«.

Anthony namreč s kolesom »riše« slike. Pri tem ne vihti čopiča med vožnjo, temveč je uspešen »Strava umetnik«, kar pomeni, da mu je v izziv ustvarjati zapletene risbe po uličnih vzorcih. Kot pravi sam, nenehno poskuša izboljšati svoja prejšnja prizadevanja in ustvariti bolj nepozabne motive od njegovih konkurentov. V predprazničnem času nagovarja s podobami Božička, snežaka, jelenčka ali prazničnega voščila.

Kot še dodaja, nove risbe načrtuje ves čas.

Preizkus uspešen, raketo razneslo Prejšnji teden je prototip rakete Starship ameriškega vesoljskega podjetja SpaceX med testno izstrelitvijo razneslo. Raketa je

zaradi prevelike hitrosti eksplodirala ob pristanku, kljub eksploziji pa so v podjetju poudarili, da je bil preizkus uspešen. »Raketo smo uspešno izstrelili, in se je navpično dvignila brez težav. Nato pa je najprej ugasnil en motor, kasneje pa še drugi. Po približno štirih minutah in 45 sekundah leta se je ugasnil še tretji motor, zaradi česar je raketa začela padati v vodoravnem položaju. Poletela je 12,5 kilometra visoko,« so pojasnili pristojni. Dodali so še, da so se tik pred pristankom znova prižgali motorji, da bi se plovilo upočasnilo. Res se je znova postavilo navpično, a je imelo preveliko hitrost ter tako treščilo ob tla. Raketa je eksplodirala in zagorela. »Ampak dobili smo vse podatke, ki smo jih potrebovali. Čestitke, ekipa SpaceXa,« je poudaril Elon Musk.

(Ne) razumevanje Nameravan sosežig med mnogimi že precej časa podžiga veliko strasti.

Zasedenost Zaradi vse več motornih vozil je na cestah več prometa in so naše ceste vse bolj zasedene. A še več gneče kot na cestah je na parkirnih mestih.

Razbreme­ nitev Država je poskrbela za občine in jih precej razbremenila.

Bodo zdaj občine razbremenila še občane?

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 11

Krajani PleĹĄivca in Ĺ kal ÂťtelovadijoÂŤ do doline Krajani PleĹĄivca in Ĺ kal se tako kot ostali obÄ?ani Velenja veselijo tretje razvojne osi, vendar pa opozarjajo, v kako nemogoÄ?ih prometnih pogojih so se znaĹĄli. OdloÄ?itev drĹžave, da je njihov uradni obvoz preko GraĹĄke gore in Mislinjske Dobrave do Velenja, je za vse, ki poznajo ta obmoÄ?ja Âťdelanje norca iz ljudiÂŤ.

Seveda so izbrali obstojeÄ?e lokalne ceste in poti, ki pa so ozke in strme in sreÄ?anja pogosto nemogoÄ?a. Treba se je nenehno umikati, in to na zasebna dvoriĹĄÄ?a, saj drugih moĹžnosti sploh ni. Ceste tudi niso vedno primerne za prevoz, ker pogosto ni spluĹženo in posipano, sluĹžbe pa se zaÄ?enjajo navsezgodaj zjutraj. ÂťV nastali situaciji, ko imamo teĹžave s prevozom v dolino, je za nas najboljĹĄa reĹĄitev obvoz Ĺ˝evart–GlinĹĄek,ÂŤ je zapisala predsednica krajevne skupnosti PleĹĄivec Nada Pirnat, ki je povabila na ogled Ĺžupana in njegove sodelavce.

ObÄ?ina obljubila pomoÄ?

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol si je v petek s sodelavci na terenu Ĺže ogledal potek gradnje in tudi ÂťcesteÂŤ, po katerih se vozijo krajani.

S predsednicama krajevnih skupnosti PleĹĄivec in Ĺ kale Hrastovec (Nado Pirnat in Petro Bevc) ter krajani, ki Ĺživijo v bliĹžini gradbiĹĄÄ?a, so se Ĺželeli sreÄ?ati in se skupaj dogovoriti za aktivnosti, ki bi obÄ?ankam in obÄ?anom olajĹĄale voĹžnjo po obvoznih cestah zaradi popolne

zapore drĹžavne ceste med Ĺ kalami in PleĹĄivcem. ÂťKrajanom smo predstavili, da smo kot upravljalec navedenih obvoznih cest v preteklih dneh Ĺže zaÄ?eli izvajati doloÄ?ene ukrepe za zavarovanje cest in krajanov. V zvezi s tem smo postavili dodatno prometno signalizacijo za omejitev prometa za tovorna vozila nad 7,5 ton z dopolnilno tablo Âťdovoljeno za dostavo in vozila javnih komunalnih vozilÂŤ, namestili hitrostne ovire na cesti Transformator–VoduĹĄek in Sopota–PleĹĄivec ter postavili odbojno ograjo ob cesti Transformator–VoduĹĄek. Vse navedene ceste smo pri izvajanju zimskega vzdrĹževanja zaÄ?asno uvrstili med prednostne,ÂŤ je dejal Dermol in dodal, da vse ukrepe izvajajo tako ob upoĹĄtevanju potreb uporabnikov cest kot tudi z mislijo po zaĹĄÄ?iti krajanov, ki Ĺživijo ob teh cestah in so te zaradi zapore drĹžavne ceste bolj obremenjene.

Dogovorili smo se, da bomo morebitne teĹžave reĹĄevali sproti.

Kaj pravijo krajani?

Igor: ÂťNama kot upokojencema niti ni obveza iti na cesto v vsakem vremenu. Vendar k nam

Ĺ˝upan Peter Dermol s sodelavci in krajani na gradbiĹĄÄ?u.

vozijo v varstvo vnuka in je ob takĹĄnih dnevih, kot je danaĹĄnji, teĹžko pripeljati v PleĹĄivec ‌ ÄŒe se vam uspe dogovoriti za obvoz GlinĹĄek, bi bili zelo zadovoljni.ÂŤ Zvonka: ÂťKot veÄ?ina krajanov KS PleĹĄivca sem zgroĹžena nad obstojeÄ?o cestno povezavo z mestom. Zlasti sedaj, ko so nastopile zimske razmere. Pri spustu v dolino se malodane borimo za Ĺživljenje, posebno pri sreÄ?anju z

nasproti vozeÄ?im vozilom.ÂŤ Andreja: ÂťCesta je ozka, neprimerna za sreÄ?evanje, ĹĄe posebej tukaj, na zaÄ?etku, ko so hiĹĄe Ä?isto ob cesti. Sedaj v zimskih razmerah so sreÄ?anja tudi zelo nevarna, saj lahko hitro zdrsneĹĄ v breĹžino. Vsaj semaforje bi lahko postavili!ÂŤ Darja: ÂťNajprej hvala za zimsko sluĹžbo, letos je super. Me pa skrbi tabla, da je dovoljeno le za

Redarjev premalo za vse prekrĹĄkarje Ves Ä?as spremljajo stanje na terenu in po potrebi opozarjajo na neupoĹĄtevanje ukrepov tako v boju proti covidu kot doloÄ?b obÄ?inskih odlokov Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Sestavni del Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije je SluĹžba medobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja. V njej je zaposlenih osem redarjev.

Prisotni so v desetih obÄ?inah, ki so vkljuÄ?ene v skupno obÄ?insko upravo. Prihodnje leto, ko se jim ponovno pridruĹži tudi obÄ?ina Prebold, bodo prisotni v enajstih.

Delo opravljajo v dopoldanskem, popoldanskem in tudi noÄ?nem Ä?asu, kolikokrat in kdaj, pa je odvisno od veÄ? dejavnikov, pravi vodja Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije Sonja GlaĹžer. V zadnjem Ä?asu je eden pomembnejĹĄih skrb za izvajanje ukrepov pri prepreÄ?evanju ĹĄirjenja Covid-19.

Zakon o zaÄ?asnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic okuĹžb je prinesel tudi spremembe zakona o nalezljivih boleznih.

Ta je za posamezne krĹĄitve doloÄ?b redarjem glede ukrepanja dal enake pristojnosti, kot jih imata policija in inĹĄpekcijske sluĹžbe, torej opozarjanje in tudi pisanje glob. Redarji SluĹžbe medobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, ki deluje v okviru Skupne obÄ?inske uprave

11

MED VAMI

17. decembra 2020

komunalno sluĹžbo in ne vem toÄ?no, kaj ĹĄe piĹĄe ... To pomeni, da se vozniki osebnih vozil vozimo na lastno odgovornost ‌?ÂŤ Neva in Franc: ÂťVozimo se po ozkih in strmih cestah, kjer je sreÄ?anje z drugim vozilom teĹžje ter na katerih je trenutno promet zelo poveÄ?an. Poleg tega je pred nami zima, situacija je ĹĄe slabĹĄa.

Ceste niso vedno primerne za prevoz.ÂŤ

Bojan: ÂťSuper bi bilo, da bi se odprla cesta, kajti po teh cestah se ne moremo voziti. Zaradi tega, ker so preozke in se s stroji oz. prikolico ne moremo sreÄ?ati, in Ä?e obstaneĹĄ, ne moreĹĄ speljati.ÂŤ Bojan: ÂťZelo bi bili veseli, da bi naredili obvoz od Ĺ˝evarta do GlinĹĄka, ker je ta cesta, ki pelje mimo nas, zelo nevarna, sploh pa zelo ozka in strma.ÂŤ Bernarda: ÂťCesta do PleĹĄivca je z eno besedo katastrofa, sploh sedaj v zimskem Ä?asu. Kadar sneĹži, so zelo slabo vzdrĹževane vse povezave. Glede na to, da bodo dela trajala dolgo, verjetno ne samo eno leto, bi nam obÄ?ina morala prisluhniti in narediti obvoz.ÂŤ Alenka, Ivan, Janez, Filip: ÂťZelo bi bili veseli, da bi se obvoz naredil od Ĺ˝evarta do GlinĹĄka, ker ta cesta, ki pelje mino nas, je zelo nevarna, sploh pa zelo ozka in strma.ÂŤ DruĹžini BlazinĹĄek & Justin: ÂťCesta PleĹĄivec–Velenje obvozi (Sopota, VoduĹĄek) je katastrofa od sto katastrof. Ozka, nepregledna, strma, neosvetljena, brez ograj, tik ob cesti nevarni jarki.

Ko se peljeĹĄ v sluĹžbo, ne veĹĄ, ali se peljeĹĄ v smrt ali boĹĄ sploh priĹĄel na delovno mesto.ÂŤ DruĹžini TamĹĄe, PotoÄ?nik: ÂťGlede na celoletno zaporo glavne ceste Velenje–PleĹĄivec je za krajane PleĹĄivca nujno urediti varen obvoz.ÂŤ đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Podelili najviĹĄje drĹžavne nagrade v ĹĄolstvu Za Ĺživljenjsko delo sta nagradi prejela mag. Milena Brusnjak in mag. Albin VrabiÄ?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Pri Zdravstvenem domu Velenje skrbijo za usmerjanje prometa in vzdrĹževanje reda v Ä?asu jemanja brisov.

SAĹ A regije, doslej globe ĹĄe niso napisali, so pa Ĺže izrekli nekaj opozoril.

VpraĹĄali smo jo, kaj meni o ÂťoÄ?itkihÂŤ nekaterih, da so redarji zdaj, ko so bolj mobilni (upo-

â?ą

Za posamezne krĹĄitve doloÄ?b imajo redarji pri ukrepanju enake pristojnosti kot policija in inĹĄpekcijske sluĹžbe.

rabljajo osebno vozilo, motor in kolesa), manj vidni, da jih na peĹĄ obhodih, ki tako dobro vplivajo na morebitne potencialne krĹĄitelje, menda sploh ni veÄ? videti.

Pa pravi, da to ne drĹži. ÂťRedar-

ji kontrolne obhode opravljajo tudi peĹĄ. Vedeti pa je treba, da dnevno izvajajo naloge tudi v drugih obÄ?inah, ne samo v Velenju. Morda jih je zato tukaj videti manj, kot jih je bilo vÄ?asih.

Vsekakor pa spremljajo stanje na terenu in po potrebi opozarjajo ljudi na upoĹĄtevanje priporoÄ?il in ukrepov drĹžave.ÂŤ V Ä?asu od razglasitve prvega vala epidemije (pa tudi vmes) in v drugem valu so dnevno prisotni pri Zdravstvenem domu Velenje, kjer skrbijo za usmerjanje prometa in vzdrĹževanje reda v Ä?asu jemanja brisov.

V nekaterih predelih Velenja, najpogosteje ljudje omenjajo Ĺ alek in Gorico, je menda videti, kot da ukrepov, zlasti o prepovedi druĹženja, sploh ne bi bilo.

GlaĹžerjeva pravi, da tudi sami obÄ?asno prejmejo kakĹĄno prija-

â?ą

ÂťDva redarja sta prisotna v Zgornji Savinjski dolini. Preden od tam prideta na problematiÄ?no lokacijo v Velenje, preteÄ?e precej Ä?asa.ÂŤ

vo, klic. A teĹžava je v tem, da sta v popoldanskem Ä?asu dva redarja prisotna v obÄ?inah Zgornje Savinjske doline. ÂťPreden od tam lahko prideta na problematiÄ?no lokacijo v Velenje, pa preteÄ?e precej Ä?asa. V takih primerih svetujem, da se obÄ?ani obrnejo na policijo. Nas je precej manj in zato vÄ?asih nismo tako hitri, đ&#x;”˛ kot bi si obÄ?ani Ĺželeli.ÂŤ

Ljubljana, 8. decembra – Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na podroÄ?ju ĹĄolstva, ki mu predseduje prof. dr. Boris AberĹĄek, je v torek podelil najviĹĄje drĹžavne nagrade za izjemno delo na podroÄ?ju ĹĄolstva za leto 2020.

Nagrade podeljujejo od leta 1966 (takrat so se imenovale Ĺ˝agarjeve nagrade) za najviĹĄje doseĹžke, ki pomembno prispevajo k razvoju pedagoĹĄke prakse in teorije ter kakovostnemu izobraĹževanju, utrjujejo varstvo Ä?lovekovih pravic in temeljnih svoboĹĄÄ?in v vzgoji in izobraĹževanju, omogoÄ?ajo pozitivne vzgojne vplive ter spodbujajo humanizacijo odnosov.

Nagrado lahko prejme posameznica ali posameznik, skupina, zavod ali druga organizacija s podroÄ?ja predĹĄolske vzgoje, osnovnega ĹĄolstva, osnovnega glasbenega ĹĄolstva, izobraĹževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednjega ĹĄolstva, izobraĹževanja odraslih, viĹĄjega in visokega ĹĄolstva, dijaĹĄkih in ĹĄtudentskih domov. Podeliti je mogoÄ?e najveÄ?

11 nagrad, od tega najveÄ? pet za Ĺživljenjsko delo. Med petimi dobitniki nagrad v Sloveniji za

Ĺživljenjsko delo sta letos dva prejemnika iz Ĺ aleĹĄke doline.

Mag. Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Ĺ oĹĄtanj, je prejela nagrado za Ĺživljenjsko delo v predĹĄolski vzgoji. Znana je kot vodja mnogih projektov na lokalni in drĹžavni ravni, je predsednica komisije za strokovne izpite pri Ministrstvu za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, bila je mentorica novoimenovanim ravnateljem in je neutrudna aktivistka za kakovostno delovanje slovenskih javnih vrtcev in predĹĄolske vzgoje.

Mag. Albin VrabiÄ? je prejel nagrado za Ĺživljenjsko delo v srednjem ĹĄolstvu. Svojo strokovno pot je posvetil pedagoĹĄkemu delu na Ĺ olskem centru Velenje, od mentorstva dijakom, ustvarjanja in uvajanja raÄ?unalniĹĄkih tehnologij v pouk do ravnateljevanja in zagotavljanja kakovosti ĹĄole. Bil je tudi Ä?lan drĹžavne predmetne komisije za mehaniko in drĹžavne komisije za poklicno maturo ter avtor in soavtor uÄ?benikov in delovnih zvezkov za mehaniko. Pod njegovim mentorstvom je nastalo tudi veliko raziskovalnih nalog v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

MLADI

17. decembra 2020

Mladi niso stroĹĄek, temveÄ? prihodnost Ĺ˝upan Peter Dermol in Ä?lani uprave Mestne obÄ?ine Velenje so priredili prvi generacijski forum in k razpravi o naÄ?rtovanju prihodnosti lokalne skupnosti po meri mladih povabili predstavnike generacije Velenje, 9. decembra – Na video konferenci, ki so se je udeleĹžili ĹĄtevilni mladinski delavci, Ä?lani mladinskih organizacij in zainteresirani posamezniki, so Ä?lani obÄ?inske uprave odprli razpravo na temo stanovanjske problematike in zasnove mladim prijazne stanovanjske politike, razvoja zaposlitvenih in podjetniĹĄkih priloĹžnosti, kakovosti druĹžabnega Ĺživljenja in aktivnega sodelovanja mladih pri naÄ?rtovanju in izvedbi prireditev, oblikovanja staliĹĄÄ? do soseĹžiga, posebno poglavje pa je bila razprava o izgradnji infrastrukture za urbane ĹĄporte na obmoÄ?ju nekdanjega letnega bazena za avtobusno postajo. Na veÄ? ur dolgem spletnem sreÄ?anju so podrobneje govorili tudi o prednostih in slabostih lokalnega ĹĄtipendijskega sistema, upadu vpisa v programe Ĺ olskega centra Velenje, vsebinski zasnovi revitalizacije Stare elektrarne, prihodnosti Kajuhovega tabora v Ribnem po izteku veljavne najemne pogodbe, pomanjkljivostih prometne infrastrukture, predvsem Ĺželeznice, v razpravo o soseĹžigu pa so se vkljuÄ?ili tudi predstavniki Mladinske aktivistiÄ?ne organizacije Velenje.

Pobudniki generacijskega foruma so sporoÄ?ili, da so z mladimi uspeĹĄno vzpostavili dialog in stopili na pot dobrega sodelovanja, ki ga bodo s prihodnjimi sreÄ?anji ĹĄe utrdili.

Med razpravo so sprejeli nekaj vsebinskih sklepov, sogovorniki pa so se dogovorili, da bo obÄ?inska uprava oblikovala veÄ? komisij, ki bodo preuÄ?ile konstruktivne predloge mladih in jih aktivno vkljuÄ?evale v naÄ?rtovanje projektov. O posameznih temah bomo podrobneje poroÄ?ali v prihodnjih ĹĄtevilkah NaĹĄega Ä?asa.

Za zdaj povzemamo vtise po prvem sreÄ?anju: so sogovorniki izpolnili priÄ?akovanja drug drugega v zvezi z naÄ?inom vkljuÄ?evanja v naÄ?rtovanje prihodnosti, odzivom na izpostavljene

pomanjkljivosti in podane predloge ter sklepi prvega generacijskega sreÄ?anja?

Zadovoljni tako sodelavci obÄ?ine ...

Ĺ˝upan MOV Peter Dermol: ÂťIzredno zadovoljen sem s sestankom, ki je trajal skoraj tri ure, pa ĹĄe vedno je v vseh nas ostalo kar nekaj energije, da bi odprli ĹĄe kakĹĄno temo. Predvsem pa me vesli, da so se mladi zelo dobro pripravili na ta sestanek in podali konstruktivne in konkretne, zelo dobre predloge, ki jih bo mogoÄ?e v naslednjih letih uresniÄ?iti. Veselim se naĹĄega skupnega sodelovanja. ÄŒez kako leto dni pa bomo na ponovnem sreÄ?anju pregledali, kaj smo Ĺže uresniÄ?ili in kaj ĹĄe nameravamo, ter zaÄ?rtali nadaljnje sodelovanje.ÂŤ

Nermin Jukan, govornik na temo lokalne stanovanjske politike: ÂťUspeĹĄno smo dosegli prvi mejnik pri vzpostavitvi produktivnega dialoga med MOV in mladimi. Zahvale za to gredo tako Ĺžupanu kot MOV in vsem mladinskim organizacijam ter mladim posameznikom, ki so s svojim kritiÄ?nim miĹĄljenjem in kreativnimi idejami sodelovali na prvem generacijskem forumu za mlade. Osebno menim, da smo mladi lahko zadovoljni s podanimi pojasnili vseh usluĹžbencev MOV, saj smo na praktiÄ?no vseh podroÄ?jih prejeli pozitiven odziv na izpostavljene teĹžave. Hkrati pa se moramo zavedati, da je to ĹĄele prvi korak v izboljĹĄanju pogojev za bivanje in delovanje mladih v MOV. Sedaj nas Ä?aka ĹĄe dolga in zahtevna pot do dejanske uresniÄ?itve predlaganih ukrepov. Generacijski forum je dobra metoda, s pomoÄ?jo katere lahko mladi javno spregovorimo o pereÄ?ih vpraĹĄanjih. Zagotovo pa se mora vkljuÄ?enost mladih razĹĄiriti tudi na sam proces odloÄ?anja in izvajanja ukrepov, saj bomo samo tako lahko zagotovili, da

rili tistim, ki le malokdaj doĹživijo takĹĄno pozornost. Verjamemo, da so se jih razveselili, nam pa je toplo pri srcu, ker smo naredili nekaj dobrega. đ&#x;”˛

Eva Kumer

na, saj kaĹže na to, da se odloÄ?evalni organi v MOV zavedajo, kakĹĄno vlogo igra generacija mladih in kako zelo pomembni smo za prihodnost in uspeĹĄnost naĹĄe regije. Zadovoljna sem s povedanim od uradnikov, a zavedati se je potrebno, da je razlika med posluĹĄati in sliĹĄati. Izpostavitev teĹžav in podajanje predlogov za izboljĹĄavo so v praksi ve-

Sogovorniki iz obÄ?inske uprave in velenjskih mladinskih organizacij se strinjajo, da je generacijski forum zasadil ideje.

Da bodo obrodile sadove, pa bo potrebnega veliko prizadevnega dela vseh udeleĹžencev.

... kot zastopniki interesov mladih

Pouk na daljavo ni samo pouk V Ä?asu ĹĄolanja na daljavo uÄ?enci OĹ Livada – podruĹžnica Ĺ kale – poleg pouka opravljajo tudi druge aktivnosti. Tako so prvi sneg izkoristili za igre na njem, en dan so se prelevili v kuharje, spet drugiÄ? so krasili dom in pekli piĹĄkote.

Vsako leto pa smo na ĹĄoli tudi dobrodelni. Tako so uÄ?enci letos doma izdelovali novoletne voĹĄÄ?ilnice.

Nastalo je veÄ? kot 80 unikatnih voĹĄÄ?ilnic. V vse so napisali voĹĄÄ?ila in dobre Ĺželje in jih dostavili pred ĹĄolo. Predali smo jih Udarnikom Velenja, ki so jih poda-

se naĹĄe ideje in predlogi dejansko udejanjijo.ÂŤ UrĹĄika HoleĹĄek, govornica na temo soseĹžiga: ÂťNa iniciativo MOV za vzpostavitev primernega dialoga z lokalnimi mladimi (in tistimi, ki za mlade delajo) v obliki generacijskega foruma, gledam zelo pozitivno. Konstruktivni pogovori obeh udeleĹžecev so po mojem mnenju

no vkljuÄ?iti v soustvarjanje kar najboljĹĄe lokalne skupnosti. Nekatere naslovljene tematike so bile na obÄ?ini bolje sprejete v nadaljnjo obravnavo kot druge, se pa vsekakor zavedamo, da je bilo to naĹĄe prvo sreÄ?anje in uvod v potencialno sodelovanje v prihodnje. ÄŒe se bodo z izpostavljenimi tematikami, pobudami in predlogi ukvarjali tudi po sreÄ?anjih, bomo lahko rekli, da so generacijski forumi res dobra metoda za veÄ?jo participacijo obÄ?anov pri soustvarjanju prihodnosti.ÂŤ Predsednik Mladinskega sveta Velenje Amadej Ĺ uperger, govornik na temo druĹžabnega dogajanja in prireditev: ÂťMoji vtisi po prvem generacijskem forumu so zelo pozitivni. ObÄ?ina z Ĺžu-

Uprava MOV Ĺželi ustvarjati konstruktiven dialog z razliÄ?nimi starostnimi skupinami in jih aktivno vkljuÄ?evati v oblikovanje smernic za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, zato v prihajajoÄ?ih mesecih napoveduje tudi generacijski forum s starejĹĄimi.

osnovni gradnik za uspeĹĄno dolgotrajno sodelovanje. Pojasnila Ĺžupana in ostalih predstavnikov obÄ?ine v zvezi s problematikami, ki smo jih izpostavili navzoÄ?i predstavniki mladine, so v koraku z naĹĄimi predlogi in kaĹžejo naklonjenost vkljuÄ?evanju v prenovo sistemov, do katerih smo kritiÄ?ni. Zavedam se, da reĹĄevanje predstavljenih problematik ni moĹžno z enim sestankom, je pa ta zelo dobro izhodiĹĄÄ?e.

Tokrat se je generacijski forum izkazal za odliÄ?no priloĹžnost mladih, da izpostavimo svoja staliĹĄÄ?a in se predstavimo kot sposobni in veĹĄÄ?i sogovorniki. ÄŒas pa bo pokazal, ali je takĹĄna oblika sodelovanja za obe strani uspeĹĄna.ÂŤ Anika Anja Krenker, govornica na temo izobraĹževanja: ÂťGeneracijski forum je izrednega pome-

liko bolj oddaljeni od konÄ?nih reĹĄitev. ÄŒaka nas obilo dela in menim, da smo mladi pokazali, da smo pripravljeni vloĹžiti veliko truda in biti del reĹĄitve.ÂŤ MaruĹĄa SkorniĹĄek, govornica na temo zaposlovanja in podjetniĹĄtva: ÂťPrvi generacijski forum je name pustil dober vtis, saj je pogovor potekal poĹĄteno, ne pokroviteljsko, s pozitivno dikcijo in argumentirano. Veseli me, da se novi Ĺžupan skupaj s sodelavci zaveda, da mladi najbolje naslavljamo teme in teĹžave, ki se tiÄ?ejo nas, mladih. V razliÄ?nih obdobjih odraĹĄÄ?anja se sreÄ?ujemo z razliÄ?nimi teĹžavami, ob iskanju konkretnih reĹĄitev zase pa razmiĹĄljamo tudi o ĹĄirĹĄi sliki.

Naj gre za idealizirane pobude ali konkretne reĹĄitve, mladinski sektor v Velenju je ĹĄe enkrat pokazal, da se je pripravljen aktiv-

panom na Ä?elu je s to iniciativo pokazala veliko pripravljenost za vkljuÄ?evanje mladih v nadaljnji razvoj regije. PriloĹžnosti za tako neposreden dialog v preteklosti ni bilo veliko, zato smo forum s pridom izkoristili. Menim, da se je uprava MOV naloge lotila z enako mero resnosti, saj smo praktiÄ?no na vsa naĹĄa vpraĹĄanja in naĹĄe predloge dobili poĹĄtene, konstruktivne in predvsem pozitivne odgovore. Verjamem, da nas Ä?aka svetla prihodnost ter tudi kar nekaj sodelovanja, da bomo lahko dosegli cilje, ki smo si jih zadali. Na naslednjem forumu bomo Ĺže lahko videli, kakĹĄne sadove je obrodil zaÄ?etek tega novega poglavja v lokalni skupnosti.ÂŤ Predsednik Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba JoĹĄt KodriÄ?, govornik na temo prometne infra-

strukture in podpore ĹĄtudentski organizaciji: ÂťS forumom sem zadovoljen. Zdi se mi, da so predstavniki obÄ?ine prisluhnili naĹĄim predlogom in pomislekom. Kjer spremembe niso mogoÄ?e, so to dobro argumentirali.

Kjer je prostor za izboljĹĄave, pa so pokazali pripravljenost na dialog in skupno reĹĄevanje izpostavljenih vpraĹĄanj. Forum se mi zdi izvrstna metoda za soudeleĹžbo mladih pri naÄ?rtovanju prihodnosti, videl sem veliko novih obrazov iz vrst mladinskih organizacij. Prav tako se mi zdi takĹĄno sodelovanje z obÄ?ino dobro, saj veliko teĹžav, ki smo jih mladi izpostavili, predstavniki obÄ?ine prej niso zaznali in jih brez naĹĄega izpostavljanja morda tudi ne bi.ÂŤ Vid Stropnik, govorec na temo lokalne ĹĄtipendijske sheme: ÂťVesel sem, da je Ĺžupan zgodaj v svojem mandatu sklical generacijski forum in mladim ponudil moĹžnost podati svoj pogled na teĹžave, s katerimi sooÄ?amo. Odgovori Ĺžupana in ostalih funkcionarjev so bili spodbudni in narekujejo nadaljnje sodelovanje in vkljuÄ?evanje mladih v odloÄ?anje, kar je ena naĹĄih kljuÄ?nih Ĺželja – ĹĄe posebej v luÄ?i tega, da se doloÄ?ene spremembe, tikajoÄ?e mladih, na drĹžavni ravni v zadnjih mesecih sprejemajo Ä?ez noÄ?. Menim, da ima MOV trenutno veliko skupino mladih iz vseh vetrov, ki so zmoĹžni pomagati kritiÄ?no in kvalitetno krojiti mladinsko usmerjeno strategijo razvoja obÄ?ine. Ti so se na sestanku predstavili in opozorili nase. Na forumu smo se dogovorili o ustanovitvi mnogih delovnih skupin in komisij v zaÄ?etku naslednjega leta. Njihova moÄ? in posluh zanje bo odloÄ?ala o uspeĹĄnosti foruma.

Kljub temu ni bilo vse roĹžnato.

RazoÄ?aran sem bil predvsem pri odgovorih v zvezi z zaposlovanjem – nisem sliĹĄal spodbudnih besed na temo strategije o prepreÄ?evanju prekarnosti v javnih zavodih kot tudi ne v smeri spodbude razvoja visokotehnoloĹĄkih delovnih mest v Velenju. Delo SAĹ A Inkubatorja je kakovostno, vendar ni odgovor na ogromen problem, ki je eden glavnih razlogov za beg moĹžganov iz obÄ?ine. Razumem pa, da gre za velik sistemski problem, ki se ga ne da reĹĄiti z enim sestankom.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Ĺ e vedno niso izbrali direktorja V bolniĹĄnici Celje so umaknili osrednjo toÄ?ko dnevnega reda na izredni seji sveta Celje – Pred tednom dni so se seĹĄli na izredni seji Ä?lani sveta javnega zavoda SploĹĄna bolniĹĄnica Celje. Na njej naj bi izbrali poslovnega direktorja bolniĹĄnice, a se to ni zgodilo. Osrednjo toÄ?ko seje sveta so namreÄ? umaknili z dnevnega reda. Ponovitev izbora poslovnega direktorja bolniĹĄnice je narekovala pravnomoÄ?na sodba viĹĄjega delovnega in socialnega sodiĹĄÄ?a, ki je ugodilo toĹžbi dr. Branka Gabrovca kot nesojenega izloÄ?enega kandidata na izboru direktorja v zaÄ?etku februarja 2018. V postopku je morala bolniĹĄnica ponovno opraviti izbiro med vsemi na razpis prijavljenimi kandidati in kot kandidata, ki izpolnjuje razpisne pogoje, upoĹĄtevati tudi Gabrovca. Pred ponovnim glasovanjem je svet zavoda pridobil pisne izjave kandidatov, ali ĹĄe vztrajajo pri

kandidaturi za razpisano delovno mesto poslovnega direktorja celjske bolniĹĄnice.

Vztrajanje pri kandidaturi sta potrdila dva kandidata, in sicer mag. Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek, prejĹĄnja direktorica in aktualna pomoÄ?nica vrĹĄilca dolĹžnosti direktorja, ter Janez Pavlin. Preostala dva kandidata, Irena NunÄ?iÄ? in Branko Gabrovec, pa sta se kandidaturi odrekla.

Ker ponovna predstavitev kandidatov na seji ni bila predvidena, je bila toÄ?ka o ponovni izbiri direktorja umaknjena z dnevnega reda te seje. Svet zavoda bo tako o poslovnem direktorju znova odloÄ?al na naslednji seji, na kateri se bosta kandidata prestavila Ä?lanom. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 13

Ĺ kalsko jezero bogatejĹĄe za dve toni in pol rib Pri izlovu rib iz Âťribnika 2ÂŤ naleteli na ĹĄkoljke brezzobke, presenetil pa jih je tudi rak jelĹĄevec Milena KrstiÄ? – Planinc

S prednostjo petih golov na sever Evrope Rokometaťi Gorenja verjamejo, da bo to dovolj za napredovanje – A tudi Cocksi upajo

V prvi tekmi 3. kroga evropske napadu z golom nekoliko ublaĹžili pokala so v dvoboju brez gledalcev poraz. ÄŒe bodo igrali kot v zadnji Velenje – Tudi velenjskim ribiÄ?em je virus v svoji 'RdeÄ?i' s 30 : 25 premagali Ä?etrtini tekme, potem ni bojazni (tako kot vsem) prepreÄ?il druĹženja, tektrenutno drugo najmoÄ?nejĹĄe finsko za njihovo napredovanje. NajboljĹĄi movanja, zaprl je RibiĹĄki dom. Le ribe v moĹĄtvo Cocks iz mesta Riikimäki. domaÄ?i strelec je bil z osmimi goli obeh jezerih, ki jih upravlja RibiĹĄka druĹžina Severnjaki, za katere igra celo veÄ? Tilen SokoliÄ?. Sploh najbolj uÄ?inkoVelenje, se ne pustijo motiti. Od 20. novemtujcev kot Fincev, so tekmo zaÄ?eli vit pa je bil z devetimi goli gostujoÄ?i bra, ko so Ä?lani RibiĹĄke druzelo ambiciozno in v uvodnih mi- igralec Ivan Mosić, sicer reprezenĹžine Velenje v Ĺ kalsko jezero nutah presenetili nezbrane gostitelje tant Srbije. vloĹžili dodatne koliÄ?ine rib, z vodstvom z 2 : 0 in s 4 : 2. Nato nekaj so jih kupili, nekaj preso domaÄ?i le zaigrali odloÄ?no in po Rezultata ne bodo branili mestili iz gojitvenega ribnika, ĹĄtirih zadetkih zaporedoma povedli Velenjski trener JoviÄ?ić: ÂťIgra v jih v njem plava za dve toni s 6 : 4. V takĹĄnem ritmu so nadalje- obrambi je bila na pravi ravni. Biin pol veÄ?. vali in ob odhodu na veliki odmor lo je seveda nekaj napak. Menim, Razdalja med Ne dajo pa se niti ribiÄ?i. vodili s 16 : 11 oziroma s prednostjo da smo si zasluĹžili zmago s kakĹĄnim ribiÄ?i mora biti Ĺ portni ribolov namreÄ? v petih golov. pri ribolovu Ĺže Ä?asu ukrepov za prepreÄ?evaDrugi polÄ?as so nja ĹĄirjenja okuĹžb ni prepodomaÄ?e ose zaÄ?ele po osnovnih vedan. Razdalja med ribiÄ?i enako slabo kot uvopravilih najmanj mora biti Ĺže po osnovnih dne minute prvega pet metrov. pravilih ribolova najmanj in tako imenovani pet metrov. ÂťÄŒlani iz Velenja gostujoÄ?i petelini so so lahko mirno ĹĄli na ribolov.

Skupaj je jezero bogatejĹĄe se jim dvakrat pribliDrugaÄ?e pa je seveda zaradi za kupljenih 242 kilogramov Ĺžali na gol zaostanka. prepovedi prehajanja obÄ?insmuÄ?a, 73 kilogramov ĹĄÄ?uke, Najprej po slabih deĹ koljke brezzobke. skih meja, za druge Ä?lane. Z za 1.420 kg krapa ter za prisetih minutah igre. S njimi se bomo dogovorili, kako bodo lahko bliĹžno 1.000 kilogramov izlovljenega krapa ĹĄtirimi goli po vrsti letoĹĄnje ribolovne dneve nadomestili priho- iz njihovega ribnika. so se pribliĹžali na 16 dnje leto,ÂŤ pravi predsednik JoĹže Ĺ umah.

Za Velenjsko jezero bodo ribe nabavili : 17 in trener Zoran Rib, ki bodo Ä?akale nanje, bo za vse do- predvidoma spomladi. NaÄ?rtujejo, da boJoviÄ?ić je vzel minuvolj. Tudi velikih. Posebej v Ĺ kalsko jezero do vanj vloĹžili tudi okoli 200 kilogramov to odmora, da umiri đ&#x;”˛ so letos takih vloĹžili veliko, tako da obeta roparic iz Âťribnika 1ÂŤ. igralce in jim pove, zanimiv ribolov. ÂťNekaj kako zaustaviti nalet smo jih kupili, nekaj pa zelo podjetnih severkot obiÄ?ajno, v jesennjakov. skih mesecih izlovili v ÂťGremo na glavo. Ne smemo gre- golom veÄ?. PreveÄ? Ä?istih priloĹžnosti Âťribniku 2ÂŤ ter jih od ĹĄiti zicerjev (Ä?istih strelov – op. p.),ÂŤ smo zapravili. To moramo popraviti tam prestavili v jezero. jim je 'ukazal'. Toda nasprotnik se in na povratni tekmi tega ne sme biti.

Pri tem smo naleteli jim je kmalu zatem, v 43. minuti, po Prednost petih golov je lepa. VÄ?asih na ogromno jezerskih zaostanku s 16 : 19 ĹĄe enkrat pribli- je lahko tudi gol prednosti dovolj, se ĹĄkoljk brezzobk. Z njimi Ĺžali na -1 (18 : 19). To bi bilo zanje je pa Ĺže zgodilo, da tudi deset razlike Nekaj kupili, nekaj smo napolnili tri 30-liseveda imenitno izhodiĹĄÄ?e za po- ni prineslo skupne zmage. Na Finodlovili. Dela je trske posode in jih prevratno tekmo. Toda domaÄ?i igralci, skem priÄ?akujem zelo teĹžko tekmo. bilo veliko. Vse so stavili v Ĺ kalsko jezero, ki ĹĄe vedno igrajo brez v prejĹĄnjih A razlike s prve ne bomo branili, amopravili udarniĹĄko. kjer bodo lahko prebisezonah svojega najboljĹĄega strelca pak Ĺželimo ĹĄe enkrat zmagati.ÂŤ vale naprej,ÂŤ je povedal Matica Verdineka, so se znova popredsednik in postregel brali. Slabi dve minuti pred koncem Vedo, kako igrati doma ĹĄe z eno zanimivostjo. so imeli najviĹĄjo prednost ĹĄestih zaTrener Cocksov, Hrvat Boris ÂťV njem je bival tudi detkov, gostje pa so nato v zadnjem DvorĹĄek: ÂťPoraz s petimi goli razliBSH_OglasCestitkaNY_NasCas_185x150_12-2020_SLO.qxp 08/12/2020 15:29 Page 1

sladkovodni rak jelĹĄevec, ki mu pravijo tudi plemeniti rak. Za dobro poÄ?utje zahteva Ä?isto vodo. Prav razveselili smo se ga.ÂŤ Ribe za Ĺ kalsko jezero so nabavili v ribogojnici Krupak v Mariboru. ÂťLetos smo naÄ?rtovali, da bomo nabavili pribliĹžno enake koliÄ?ine ĹĄÄ?uke in smuÄ?a. KaĹže pa, da ĹĄÄ?uka letos pri vzgoji ni uspevala tako kot smuÄ?, zato smo slednjega nabavili veÄ?. Gre za zanimivo in za ribolov tudi boljĹĄo ribo,ÂŤ pravi Ĺ umah.

â?ą

ke nam ĹĄe vedno daje moĹžnosti, da ga nadoknadimo. Vedeli smo, da je Velenje odliÄ?na ekipa in nismo imeli sreÄ?e z Ĺžrebom, da smo jih dobili.

Glede na to, kako je potekala tekma, bi se lahko konÄ?alo bolje za nas. ÄŒeprav smo po polÄ?asu zaostajali za pet golov, smo se jim pribliĹžali v nadaljevanju na zaostanek enega, vendar nismo vzdrĹžali v takĹĄnem ritmu. DomaÄ?i so pokazali svojo kakovost in rezultat je takĹĄen, kot je.

Sedaj smo obÄ?utili Velenje, vemo, kako moramo igrati proti njim. Verjamem, da bo povratna tekma zelo

napeta. Pet zadetkov razlike je lepa prednost ali pa tudi ne. PrepriÄ?an sem, da je pred nami velika priloĹžnost za napredovanje. Dali bomo vse od sebe. Odpraviti moramo napake, ki smo jih delali na tej tekmi.

PreveÄ? golov smo prejeli po sredini. Skratka, ta rezultat ne omogoÄ?a VelenjÄ?anom mirne poti na Finsko tudi nam ne jemlje priloĹžnosti, da gremo naprej.ÂŤ

TAKO so igrali Pokal EHF, 3. krog, prva tekma Gorenje Velenje - Cocks s 30:25 (16:11) Gorenje: Panjtar (10 obramb), Taletović (3 obrambe), SokoliÄ? 8, M. KavÄ?iÄ? 6, A. KavÄ?iÄ? 6, Tajnik 4, Pajt 4, Haseljić 1, GrmĹĄek 1, MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž, Komar, LonÄ?ar, Predović, Ravnikar; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 9 (7), Cocks 3 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Cocks 12.

Liga NLB, 13. krog: Rezultati: Ljubljana - Celje Pivovarna LaĹĄko 22:39 (10:19), Butan plin Izola - Koper 21:24, 9:12), Dobova - Trimo Trebnje 22:27 (10:14), LL Grosist Slovan - Krka 26:26 (14:13); prestavljeno: Urbanscape Loka - Jeruzalem OrmoĹž, Maribor Branik - Gorenje Velenje, Slovenj Gradec - Riko Ribnica; zaostala tekma 5. kroga: Butan plin Izola - Urbanscape Loka 27:22

13

Ĺ PORT, REKREACIJA

17. decembra 2020

(14:10).

Vrstni red: 1. Celje 11 tekem - 22 toÄ?k, 2. Trimo 11 - 20, 3. Gorenje 10 - 18, 4. Slovenj Gradec 2011 10 - 14, 5. Jeruzalem OrmoĹž 9 - 12, 6. Ribnica 12 – 12, 7. Maribor 8 - 8, 8. Koper 8 - 8, 9. Dobova 11 - 6, 10.

Slovan 12 - 5, 11. Ljubljana 11 - 5, 12. Izola 11 - 5, 13. Loka 8 - 4, 14. Krka 10 - 3.

Prva A drĹžavna rokometna liga – Ä?lanice Zaostali tekmi: 6. krog: Ptuj - Z'deĹžele 24:25 (11:13); 8. krog: Zelene doline Ĺ˝alec - Zagorje 25:24 (13:10).

Vrstni red: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 8 tekem – 16 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 7 - 12, 3. Krka 7 - 10, 4. Z'deĹžele 8 - 10, 5. Krim Mercator 4 - 8, 6. Velenje 7 - 6, 7. Zagorje 9 - 6, 8. Trgo ABC Izola 8 - 5, 9. Ĺ˝.U.R.D. Koper 6 - 3, 10. Litija 8 - 2, 11.

Ptuj 6 - 0.

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

DrĹžava bo za obnovo doma na OkreĹĄlju prispevala 200.000 evrov

Naj bo ZDRAVO, USTVARJALNO, SRÄŒNO in USPEĹ NO.

Mozirje – Planinsko druĹĄtvo Celje - Matica je uspeĹĄno kandidiralo na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pridobilo 200.000 evrov nepovratnih sredstev za obnovo Frischaufovega doma na OkreĹĄlju, ki so ga lani novembra v celoti uniÄ?ili ognjeni zublji. Planinskemu druĹĄtvu bo tako 80 odstotkov obnove poravnala drĹžava, 20 odstotkov sredstev pa bodo zagotovili sami. Sredstva so zbirali s prostovoljnimi prispevki, nekaj pa je primaknila tudi Planinska zveza Slovenije. đ&#x;”˛

mkp

Vsem bralcem in poslovnim partnerjem Ĺželimo vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto 2021!

đ&#x;”˛

Stane Vovk

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

17. decembra 2020

Virus presekal gasilsko tradicijo

Decembrske radosti in tegobe

ÄŒeprav gasilci s koledarji letos morda ne bodo trkali na vaĹĄa vrata, ampak bo njihov koledar do vas priĹĄel bolj neosebno, si Ĺželijo in potrebujejo vaĹĄe dragocene prispevke Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – RaznaĹĄanje koledarjev po domovih v svojih poĹžarnih rajonih pred novim letom je stara navada in pomemben del financiranja prostovoljnih gasilskih druĹĄtev. Ko so s koledarjem potrkali na vrata ali pozvonili, se je ťikaloÂŤ, da smo se – ne toliko za koledar kot za njihovo nesebiÄ?no pomoÄ?, kadar je ta potrebna, oddolĹžili s prostovoljnim prispevkom, z donacijo. Tudi tisti, ki niso imeli veliko, so gasilcem vedno prispevali vsaj nekaj. Ponekod, zlasti na deĹželi, pa so teĹžko Ä?akali, da pridejo naokoli.

se sami odloÄ?ili, kako se bodo lotili raznosa. Kolikor vem, jih bo precej koledarje poslalo po poĹĄti.

Upamo in Ĺželimo pa si, da bi kljub neosebnemu stiku ljudje svoje dragocene prispevke namenili za delovanje gasilskih druĹĄtev.ÂŤ

V Ĺ oĹĄtanju bodo koledarje poslali po poĹĄti V PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto so se odloÄ?ili, da bodo koledarje poslali po poĹĄti. ÂťKuverti-

Kako bo letos?

Predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Boris Lambizer je povedal, da so se o tem spraĹĄevali in se ĹĄe spraĹĄujejo tudi v tukajĹĄnjih gasilskih druĹĄtvih. ÂťZato je naĹĄa krovna organizacija Gasilska zveza Slovenije za navodila glede zbiranja prostovoljnih prispevkov zaprosila ministrstvo za notranje zadeve. To podroÄ?je namreÄ? ureja ZRJM-1,ÂŤ je povedal.

Raznos koledarjev ni povsem prepovedan Raznos koledarjev ni povsem prepovedan. Mora pa se organizator le-tega dosledno drĹžati navodil in priporoÄ?ila NIJZ. Potekati mora torej brez osebnih stikov, ob prepisani varnostni razdalji, uporabi zaĹĄÄ?itnih mask, razkuĹževanja ‌ ÂťV vsakem od druĹĄtev, povezanih v Ĺ aleĹĄko gasilsko zvezo, so

Mozirje, 9. decembra – V sredo se je v nesreÄ?i pri delu na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje smrtno ponesreÄ?il 59-letni moĹĄki. Do nesreÄ?e je priĹĄlo pri spravilu lesa, ko je 59-letnika stisnilo med traktor in prikljuÄ?ek. Tuja krivda je izkljuÄ?ena, so sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje.

V Florjanu ukradeni avto najden v Ljubljani Velenje, 11. decembra – V petek malo po 22. uri je Ĺ oĹĄtanjÄ?an obvestil policiste, da mu je pred njegovo stanovanjsko hiĹĄo v Florjanu nekdo ukradel avto renault clio, kovinsko modre barve, letnik 2002. Policisti, ki so na kraju opravili ogled kraja in zbrali vsa potrebna obvestila, so ugotovili, da je neznanec ukradel odklenjeno vozilo, v njem pa so bili tudi kontaktni kljuÄ?, denarnica in veÄ? kosov elektriÄ?nega orodja.

Lastnik je bil oĹĄkodovan za okoli 2.500 evrov. Takoj po obvestilu o tatvini so bile o dogodku obveĹĄÄ?ene vse policijske enote. Vozilo je bilo v nedeljo izsledeno v Ljubljani.

Vlom v garaĹžo Ĺ oĹĄtanj, 12. decembra – V soboto je v Ĺ oĹĄtanju neznanec po vlomu v garaĹžo ukradel kotno brusilko, vrtalni stroj, stroj za meĹĄanje barv in veÄ? kosov drugega orodja. La-

V Ĺ kalah bodo koledarje raznosili V PGD Ĺ kale pa so se – vsaj naÄ?eloma – odloÄ?ili za raznos koledarjev. Te so v nakladi okoli 600 izvodov naroÄ?ili Ĺže oktobra, prejeli so jih pred ĹĄtirinajstimi dnevi. ÂťZ raznaĹĄanjem Klemen MeĹžnar, PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto: ÂťKoledarje bomo kuvertirali in poslali vsem gospodinjstvom naĹĄega poĹžarnega rajona.ÂŤ

Gasilci potrebujejo vaĹĄo pomoÄ?

Letos zaradi epidemije ni bilo prireditev in nobenih druĹženj, zato so slovenski gasilci, tako ocenjujejo, tudi ob 70 odstotkov svojih zbranih sredstev. Pomagate jim lahko v obliki donacije (0,5 odstotka) dohodnine. Vsako leto ostaja pribliĹžno polovica teh sredstev (veÄ? kot 5 milijonov evrov) nerazporejenih in vrnjenih v drĹžavni proraÄ?un. Donira jo lahko vsaka fiziÄ?na oseba, ki je zavezanec za dohodnino, tako da obiĹĄÄ?e spletno stan https://zagasilce.si in izpolni spletni obrazec (brez digitalnega potrdila).

POLICIJSKA kronika TragiÄ?na nesreÄ?a pri spravilu lesa

rali jih bomo in skupaj z dopisom ter delno izpolnjeno poloĹžnico za moĹžnost donacije poslali vsem gospodinjstvom v naĹĄem poĹžarnem rajonu,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva Klemen MeĹžnar. Koledarje so natisnili v nakladi 1.500 izvodov. Z zbranimi donacijami, ki so pomemben del financiranja druĹĄtva, obiÄ?ajno nabavijo gasilsko reĹĄevalno opremo ter osebno zaĹĄÄ?itno opremo za gasilce.

stniku je povzroÄ?il za okoli 400 evrov gmotne ĹĄkode. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine so policisti o dejanju obvestili drĹžavnega toĹžilca, zbiranje obvestil pa nadaljujejo.

Dva poťkodovana avtomobila Velenje, 13. decembra – V nedeljo so policisti obravnavali dve poťkodbi vozil na parkirnih prostorih.

V enem primeru je ĹĄlo za kaznivo dejanje, ko je neznanec namerno poĹĄkodoval vozilo oĹĄkodovanca, v drugem pa je ĹĄlo za prometno nesreÄ?o, v kateri je neznanec z vozilom trÄ?il v parkirani avtomobil.

Brez vozniĹĄkega dovoljenja in vinjen zapeljal v nesreÄ?o Ĺ˝alec, 14. decembra – V ponedeljek malo po polnoÄ?i se je zunaj naselja Marija Reka na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec pripetila prometna nesreÄ?a, ki jo je zakrivil 23-letni voznik osebnega vozila. V nesreÄ?i se je hudo poĹĄkodoval 44-letni sopotnik.

23-letnik je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja in pod vplivom alkohola.

V ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal Ä?ez nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e in trÄ?il v breĹžino ob cesti.

Zaradi povzroÄ?itve prometne nesreÄ?e bodo 23-letnega voznika kazensko ovadili. Osebno vozilo smo mu zasegli.

bomo poÄ?akali do 20. decembra.

Do takrat, tako raÄ?unamo, bomo z upravne enote tudi Ĺže dobili Ĺžigosane pole,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva Boris Polak. ÂťZa naĹĄe druĹĄtvo bi izostanek donacij pomenilo precejĹĄen izpad prihodkov,ÂŤ je povedal in potrdil, da se gasilcem redko, res zelo redko zgodi, da pri kom ostanejo brez donacije.

Brez vstopanja v stanovanja in brez predajanja pisal Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fiziÄ?ne osebe, ki imajo dovoljenje UE na obmoÄ?ju, na katerem imajo sedeĹž ali stalno prebivaliĹĄÄ?e. BoĹĄtjana Bernjaka z velenjske upravne enote smo vpraĹĄali, koliko gasilskih druĹĄtev se je zanimalo za dovoljenje oziroma ŞigosanjeÂŤ pol.

Povedal je, da so enemu druĹĄtvu vlogo Ĺže reĹĄili, dve sta v postopku reĹĄevanja, eno gasilsko druĹĄtvo pa se je zanimalo o moĹžnostih razdelitve koledarjev. Pri raznosu je poudaril striktno upoĹĄtevanje navodil, letos torej brez vstopanja v stanovanja in brez uĹživanja hrane oziroma pijaÄ?e. ÂťOb izpolnjevanju pol pa svetujemo, da jih izpolnijo gasilci sami. Tako pisalo ne bo prehajalo iz rok v roke, da poskrbijo tudi za samozaĹĄÄ?ito in preko te tudi za zaĹĄÄ?ito ostalih obÄ?anov.ÂŤ Dodatna moĹžnost za zbiranje donacij je zbiranje sredstev od dohodnine. đ&#x;”˛

Desetina prometnih nesreÄ? na avtocesti zaradi prekratke varnostne razdalje Varnostno razdaljo najpogosteje merimo v sekundah, v metrih pa jo je teĹžje doloÄ?iti, zato gre v tem primeru za ohlapne izraÄ?une Celje, 16. decembra – Policisti Postaje prometne policije so vÄ?eraj med 9. in 14. uro na avtocesti med Ĺ empetrom in Lopato izvajali poostren nadzor s poudarkom na voĹžnji s prekratko varnostno razdaljo, pozorni pa so bili tudi na spoĹĄtovanje predpisov za voĹžnjo pozimi in v zimskih voznih razmerah.

Prekratka varnostna razdalja je pogost vzrok prometnih nesreÄ? tudi na Celjskem. Letos se je zaradi take voĹžnje na avtocesti zgodilo 241 prometnih nesreÄ?, kar je dobrih 11 odstotkov vseh prometnih nesreÄ?, obravnavanih na avtocesti.

Na doloÄ?enih avtocestnih odsekih so narisane cestne oznaÄ?be, puĹĄÄ?ice, ki opominjajo na primerno varnostno razdaljo. Razmik med puĹĄÄ?icama vozniku sporoÄ?a, kakĹĄna mora biti trenutna varnostna razdalja pri hitrosti 130 km/h. Ko vozilo doseĹže prvo puĹĄÄ?ico, mora biti vozilo pred njim Ĺže pri naslednji puĹĄÄ?ici. Razdalja med dvema puĹĄÄ?icama torej prikazuje pravilno razdaljo med dvema avtomobiloma, ki vozita toliko, kot je najveÄ? dovoljeno. Gre za Ä?asovni razmik med voziloma v trajanju

dve sekundi. ÄŒas dveh sekund je pomemben, saj je naĹĄ odzivni Ä?as od trenutka, ko se vozilo pred nami zaÄ?ne ustavljati, pribliĹžno ena sekunda (Ä?e smo res zbrani, je lahko tudi manj) dodatna sekunda pa je tista rezerva, ki jo pri tej hitrosti potrebujemo, da prepreÄ?imo trÄ?enje v vozilo pred seboj. Varnostno razdaljo najpogosteje merimo v sekundah, v metrih pa jo je teĹžje doloÄ?iti, zato gre v tem primeru za ohlapne izraÄ?une. S pomoÄ?jo naslednje formule si jo lahko izraÄ?unate tudi sami, in sicer tako, da hitrost vozila pomnoĹžite s 3 in to delite s 5,5. Primer: 110 km/h x 3 : 5,5 = 60 metrov. Ugotavljanje krĹĄitev voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo je bilo z vidika dokazovanja prekrĹĄka skoraj nemogoÄ?e do nabave laserskega merilnika hitrosti TrueCam, naprave, ki je odobrena in homologirana za merjenje razdalje med vozili.

Letos so policisti na avtocesti A1 zaznali 494 prekrĹĄkov voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo in izdali 430 plaÄ?ilnih nalogov, 50 odloÄ?b v hitrem postopku, 1 obdolĹžilni predlog, 3 kazenske ovadbe, 2 poroÄ?ili đ&#x;”˛ ODT in 8 opozoril.

Ĺ tirinajst dni nas loÄ?i do konca leta. ÄŒe bi bilo vse po starem, bi to bil Ä?as obleganih trgovskih centrov, v katerih skorajda ne najdeĹĄ prostega parkirnega mesta, gneÄ?e v trgovinah, zasedenih miz v kavarnah in restavracijah, prireditev in nastopov na okraĹĄenih trgih in ulicah, novoletnih sreÄ?anj in zabav, (tradicionalnih) prazniÄ?nih koncertov ‌ in vznemirjenega priÄ?akovanja boĹžiÄ?a in novega leta. V nedeljo, v Ä?asu pisanja kolumne, so trgi in ulice v naĹĄi drĹžavi navkljub prazniÄ?nim luÄ?em prazni kot ĹĄe nikoli doslej, gostilne in restavracije pa so ovite v temo.

Obetajo se sprostitve ukrepov, ki bodo vsaj v nekaterih regijah omilile veljavne ukrepe in omejitve, vendar bodo ĹĄele prihodnji dnevi pokazali, kaj se bo v resnici sprostilo in kje.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Toda ne glede na epidemioloĹĄko sliko in ukrepe za omejitev ĹĄirjenja okuĹžb smo iz dneva v dan priÄ?a novicam o pijanih voznikih, ki precenjujejo svoje vozniĹĄke sposobnosti. Drugi spet obupano poskuĹĄajo priti domov, pri tem pa se zaletavajo v cestne objekte in parkirana vozila. Tretji pa preprosto spustijo glavo na volan in zaspijo kar na cesti, v jarku ali na njivi, kamor jih paÄ? odnese. ÄŒeprav bi v tem mesecu morali alkohol uporabljati izkljuÄ?no za razkuĹževanje rok in predmetov na javnih povrĹĄinah in mestih, se alkohol uporablja tudi za popestritev teh zimskih dni in opijanje.

Zaradi navedenih dejstev so policisti tudi letos organizirali preventivno akcijo Slovenija piha 0,0, s katero Ĺželijo opozoriti vse udeleĹžence v prometu, da je voĹžnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi nevarna. Posledice prometnih nesreÄ?, povzroÄ?enih zaradi alkohola, so praviloma hude in tragiÄ?ne, tako za voznika, njegove sopotnike kot ostale udeleĹžence v prometu. V okviru akcije, sicer pa tudi rednega dela, bodo policisti poostreno nadzirali psihofiziÄ?no stanje voznikov. Voznikom, ki bodo ob preizkusu alkoholiziranosti imeli rezultat 0,0, bodo podarili vstopnico za tradicionalni koncert, ki bo letos potekal preko spleta. KrĹĄitelje Ä?aka predpisana globa, tiste, ki bodo pregloboko pogledali v kozarec, pa Ä?aka tudi namestitev v prostorih za pridrĹžanje.

Sicer pa alkohol, zlasti v prevelikih koliÄ?inah, ni problematiÄ?en zgolj v cestnem prometu. Vpliva tudi na partnersko zvezo in odnose, druĹžinsko dinamiko in poleg varnosti tudi kvaliteto druĹžinskega Ĺživljenja. Meja med varnim in neĹĄkodljivim pitjem oziroma koliÄ?ino alkohola ter tisto, ki nam odvzame sposobnost trezne presoje in zdravega razuma, je tanka in skoraj nevidna. Pitje alkohola lahko prispeva k sproĹĄÄ?enemu vzduĹĄju in veselju, a ravno tako lahko vse skupaj pokvari. Pod vplivom alkohola se dogaja veliko veÄ? nesreÄ? pri domaÄ?ih in drugih opravilih, med katerimi je decembra tudi uporaba pirotehnike. Organiziranih ognjemetov bo zagotovo manj kot v preteklih letih, saj veljavni ukrepi ne omogoÄ?ajo prireditev in druĹženj, ki so jih ob polnoÄ?i zaznamovali ognjemetni spektakli. Ljubitelji pirotehnike se verjetno ne bodo odrekli temu uĹžitku, uporaba pa zahteva upoĹĄtevanje predpisov in zaĹĄÄ?itnih ukrepov, da ne bi priĹĄlo do povzroÄ?itve (sploĹĄne) nevarnosti in ogroĹženosti tako ljudi kot premoĹženja.

EpidemioloĹĄki ukrepi bodo nedvomno vplivali na dogajanje v iztekajoÄ?ih se dnevih letoĹĄnjega leta. ÄŒe je do sedaj december veljal za ÂťnoriÂŤ mesec zaradi razpoloĹženja, zabav in rajanja, bo letos zagotovo drugaÄ?e.

Marsikomu bodo prazniÄ?ni oglasi in idiliÄ?ne podobe druĹžin ob bogato obloĹženih mizah poveÄ?ale stisko. Tako zaradi oddaljenosti in nezmoĹžnosti obiska, druĹženja in skupnega praznovanja. Morda zaradi svojcev ali prijateljev v bolniĹĄnicah ali ker preĹživljajo dneve v samoizolaciji. Marsikdo je na Ä?akanju doma ali je izgubil sluĹžbo ter mu prazniki pomenijo kveÄ?jemu dodatno breme v tem negotovem Ä?asu.

LetoĹĄnji december nam prinaĹĄa obilo radosti in upanja, a obenem tudi nevĹĄeÄ?nosti in tegob, ki se ne bodo razblinile v meglicah in odsevu prazniÄ?nih luÄ?i. Zato ga preĹživimo varno in z radostjo v srcu, kolikor se le da. đ&#x;”˛

Adil Huselja

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pomagala moĹĄkemu Velenje, 10. decembra – Policista, ki sta v Ä?etrtek dopoldan opravljala nadzor v srediĹĄÄ?u mesta, sta na Rudarski cesti naletela na moĹĄkega, ki je leĹžal na ploÄ?niku in krvavel. Poskrbela sta, da so ga oskrbeli reĹĄevalci iz zdravstvenega doma. MoĹĄki je med hojo padel in se laĹžje poĹĄkodoval.

LaÄ?no zalotili pri tatvini Velenje, 11. decembra – V petek malo pred 19. uro je varnostnik v trgovini na Selu zalotil Ĺžensko, ki je hotela ukrasti dva zrezka in pivo. Policisti bodo zbrana obvestila v obliki kazenske ovadbe poslali na drĹžavno toĹžilstvo.

Brez vozniťkega vozil neregistriran avto Šmartno ob Paki, 11. decembra – V petek okoli 22.20 so policisti v kraju Gorenje

ustavili voznika osebnega avtomobila, ki ni posedoval veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, za vozilo pa mu je potekla tudi registracija. Vozilo so zasegli, vozniku napisali plaÄ?ilni nalog, na sodiĹĄÄ?e pa bodo poslali tudi obdolĹžilni predlog.

Nespodobno do partnerke Velenje, 12. decembra – V soboto zveÄ?er je bilo v enem od stanovanj v bloku na Splitski ulici sliĹĄati vpitje in razgrajanje. Policisti, ki so bili o tem obveĹĄÄ?eni, so ugotovili, da je doma pod vplivom alkohola razgrajal moĹĄki, ki se je nespodobno vedel do partnerke. Ker se tudi v njihovi prisotnosti nikakor ni umiril, so morali policisti zanj odrediti pridrĹžanje do streznitve, po pridrĹžanju pa so mu napisali plaÄ?ilni nalog. Ugotavljali so tudi pogoje za izrek ukrepa prepovedi pribliĹževanja, vendar so presodili, da ta po ugotovljenih okoliĹĄÄ?inah ni potreben.

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

17. decembra 2020

15

Na prvem mestu naj bo varnost!

Adventni venec, diĹĄeÄ?e sveÄ?e, okrasna razsvetljava, pirotehniÄ?na sredstva ‌ PrazniÄ?ne navade so lahko tudi veliko tveganje za poĹžarno varnost Tina Felicijan

Praznike spremljajo ĹĄtevilne tradicionalne navade. Letos se bomo morali marsikaterim odpovedati, vsaj eno pa smo lahko ohranili: kraĹĄenje. Ĺ˝e v zaÄ?etku decembra so mnogi osvetlili okna, balkone in okolico domov, marsikje so zaĹžarele tudi luÄ?ke na boĹžiÄ?nem drevescu, kmalu bodo v zrak poletele svetlobne rakete, vsi ti izrazi prazniÄ?nega veselja pa lahko povzroÄ?ijo tudi velike preglavice, Ä?e ne pomislimo na poĹžarno varnost. ÂťPrazniki so Ä?as, ko se ljubljenÄ?ke, veselimo z druĹžino in Bojan Brcar: ÂťProsimo posebno maÄ?prijatelji. Letos jih bomo vse obÄ?anke in obÄ?ane, ke, ki okraske zaradi omejitev druĹže- da poskrbijo za poĹžarno zlahka zamenja preĹživeli v najoĹžjem varnost, da bomo tudi njajo za igrakrogu doma. MogoÄ?e si gasilci lahko v miru Ä?o, tako pa bomo zato ĹĄe toliko bolj preĹživeli praznike.ÂŤ lahko smreÄ?iposkuĹĄali priÄ?arati praco podrejo. V zniÄ?no vzduĹĄje z okrasitvijo,ÂŤ najboljĹĄem primeru boste morarazmiĹĄlja poveljnik PGD Vele- li le pomesti razbite okraske, v nje Bojan Brcar in dodaja, da slabĹĄem pa gasiti poĹžar. pri tem ne smemo pozabiti na poĹžarno varnost. ÂťVelikokrat na- Preverite tehniÄ?no mreÄ? uporabljamo lahko vnetlji- brezhibnost svetlobnih ve okrasne predmete iz tekstila, teles plastike, lesa in podobnih mateV zadnjem Ä?asu je vedno bolj rialov, ki so posebno nevarni v razĹĄirjena razsvetljava z LED bliĹžini sveÄ?, kaminov ali drugih tehnologijo, ki se manj segreva, virov odprtega ognja. Pri naÄ?r- zato je manj nevarna za samovĹžtovanju okrasitve moramo biti ig ali vĹžig teles v bliĹžini. Vseeno zelo previdni, poĹžarna varnost pa se moramo prepriÄ?ati, da so pa mora biti na prvem mestu.ÂŤ tehniÄ?no brezhibne. Posebno previdni moramo biti pri starejBoĹžiÄ?no drevo naj bo na ĹĄih svetlobnih verigah, zavesah varnem in podobnih okrasnih svetilih, SmreÄ?ico za boĹžiÄ?no drevo posebno priljubljenih v boĹžiÄ?nomoramo postaviti vsaj en meter -novoletnem Ä?asu. Bolj kot pre(priporoÄ?ljivo pa je ĹĄe dlje) od grevanje je namreÄ? nevaren kravira ognja, denimo kamina, ali drugega grelnega telesa. ÂťSmreÄŒe boste izbrali Ä?ici se nikakor ne pribliĹžujmo z naravno smreko, se odprtim ognjem, kaj ĹĄele da bi na njej ali pod njo priĹžigali sveprepriÄ?ajte, da je ĹĄe Ä?e,ÂŤ opozarja sogovornik. sveĹža, saj je suha Pri nakupu umetne smreÄ?ice ĹĄe bolj vnetljiva. bodimo pozorni, da je izdelana Zato jo tudi redno iz teĹžje gorljivih materialov.

Opozoriti pa velja tudi na hiĹĄne zalivajte.

â?ą

â?ą

razdaljo od ljudi in objektov, posebno pa od lahko vnetljivih predmetov in snovi ter skednjev.

Pri roki imejmo gasilni aparat ali vsaj vedro vode, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo morali gasiti plamen. ÄŒe se raketa, ognjemet, petarda ali katerokoli drugo pirotehniÄ?no sredstvo ne sproĹži, ga nikar ne poskuĹĄajmo priĹžgati ĹĄe enkrat, saj je nevarnost za telesne poĹĄkodbe in razvoj poĹžara ĹĄe veÄ?ja. Ostanke uporabljenih pirotehniÄ?nih sredstev pa polijmo z vodo, preden jih odvrĹžemo v smetnjak. ÂťLani sem na poti domov pri neki hiĹĄi opazil,

Najpomembneje: ne zapuĹĄÄ?ajte doma s priĹžganimi okrasnimi svetili.

Ugasnite jih tudi, ko greste spat. In nikar ne pustite goreti sveÄ? brez nadzora.

â?ą

Nekaj trenutkov pisano razsvetljenega noÄ?nega neba lahko terja visok davek.

tek stik. Zato pozorno preglejmo kable, da niso preĹĄÄ?ipnjeni in so v celoti izolirani, in Ĺžarnice, da so priÄ?vrĹĄÄ?ene na kabel in delujejo. Preverite tudi pravilno delovanje elektriÄ?nih podaljĹĄkov.

Za kraĹĄenje na prostem pa uporabljajmo le posebej za to izdelana svetlobna telesa. Bodimo pozorni na deklaracijo, ki mora jasno nakazati, da so svetila primerna za zunanjo uporabo in so odporna na vremenske vplive.

V vsakem primeru pa uporabimo kakovostne in zanesljive izdelke.

Odpovejte se pirotehniÄ?nim sredstvom

V prazniÄ?nem Ä?asu je v velenjskem gasilskem domu pripravljena deĹžurna ekipa, na morebitne intervencije pa so pripravljeni tudi prostovoljci, vendar doma.

Ker letos ne bo mnoĹžiÄ?nih praznovanj, priÄ?akujejo, da bo tudi tveganj za poĹžarno varnost manj, a bodo kljub temu pozorno spremljali dogajanje in pripravljeni, da se kadarkoli odzovejo na klic na pomoÄ?, saj nesreÄ?a nikoli ne poÄ?iva.

Ko se vse umiri, zaprem oÄ?i in ji prisluhnem. ÂťDraga moja. Danes sem se odloÄ?ila govoriti glasneje, da me zagotovo sliĹĄiĹĄ. Ĺ˝elim te samo spomniti nase. Opazujem vaĹĄ svet.

Kako zaduĹĄljiv. Kako hiter, zahteven. Vidim te, kako te ves dan nosi od ene do druge obveznosti, vidim te, kako se trudiĹĄ med njimi globoko vdihniti, se pomiriti in jih izpeljati kar se da dobro. SliĹĄim te, kako si ĹželiĹĄ, da bi Ä?as tekel poÄ?asneje.

Razumem te, ko si ĹželiĹĄ razvijati svoje Ĺželje, pa ti to ne uspeva. Verjamem ti, ko si govoriĹĄ, da se trudiĹĄ kolikor lahko, Ä?eprav velikokrat od sebe zahtevaĹĄ ĹĄe veÄ?. Ne zavidam ti, ko potoÄ?iĹĄ solzo od nemoÄ?i. Rada bi ti jo pomagala obrisati, te objeti in te potolaĹžiti. Ĺ˝elim ti povedati, da kadarkoli misliĹĄ, da kar poÄ?neĹĄ, ni dovolj, se motiĹĄ. Vedno je dovolj, Ä?e daĹĄ vse od sebe. Toliko, kolikor v danem momentu zmoreĹĄ.

Zato te Ĺželim spomniti nase. Nisi sama.

NosiĹĄ me globoko v sebi. In ko vse zunanje utihne, ko zapreĹĄ oÄ?i, vem, da me Ä?utiĹĄ.

Vem, da me poznaĹĄ. Vem, da me sliĹĄiĹĄ. Jaz nikoli ne izginem, nikoli ni mogoÄ?e, da ne bi obstajala. Res pa sem odvisna od tega, kako me negujeĹĄ. Koliko pozornosti mi nameniĹĄ.

Naj ti povem, da mi je ob tebi lepo. Opazujem te, kako krepiĹĄ zavedanje in ljubezen do sebe in kako ob tem neĹžno in z brezmejno ljubeznijo ljubiĹĄ druge. Kako se zavedaĹĄ, da ti lahko pomagam negovati tvojo duĹĄo in z njo krepiti ljubezen, najmoÄ?nejĹĄe lepilo, najtrdnejĹĄi steber in najviĹĄjo vibracijo, ki lahko naredi nepredstavljive spremembe v tvojem ali Ĺživljenju drugih.

Draga moja, vidim te. Vedno bom ob tebi.

Dajem ti temelj, da lahko z menoj delaĹĄ Ä?udeĹže. Ker vem, da je za nama zelo produktivno leto, se ne bojim, da me ne bi zopet v polnosti sliĹĄala ali se mi v polnosti predala.

Vem, da ko se zunanje stvari umirijo, ko boĹĄ lahko sliĹĄala svoj jaz, nadaljujeva najino pustolovĹĄÄ?ino odkrivanja neznanih poti, z razumevanjem dosedanjih izkuĹĄenj in s sprejemanjem vpijava nove.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Zdelo se vam bo, da ste doĹživeli izjemen uspeh. Verjetno boste zakljuÄ?ili nek projekt v sluĹžbi, ki vam je Ĺže nekaj Ä?asa pil Ĺživce. ÄŒe ste med tistimi, ki Ĺže dolgo veste, da s partnerjem nista veÄ? to, kar sta bila, boste zbrali pogum in prekinili toksiÄ?en partnerski odnos. Oddahnili si boste, a ĹĄele, ko bo dokonÄ?no slovo za vami. Neko breme iz preteklosti pa bo Ĺžal ĹĄe vedno rahlo vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. Pomembno je, da vas zdravje ne bo pustilo na cedilu, zato bodite ĹĄe naprej previdni. Stike omejite na najmanjĹĄo moĹžno raven. S tistim, ki ga res pogreĹĄate, pa se boste morda lahko videli Ĺže ta konec tedna.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

Pred vami je teden, ki ne bo prav niÄ? poseben, pa Ä?eprav je prazniÄ?ni december.

Za veÄ?ino slabih stvari, ki se vam dogajajo v teh dneh, ste krivi sami. Z negativnim razmiĹĄljanjem in pasivnostjo ne boste reĹĄili zapletene situacije. PreveÄ? priÄ?akujete od ljudi okoli sebe, predvsem od svojih druĹžinskih Ä?lanov. Ne zanaĹĄajte se le na njih, saj vam tokrat ne bodo ugodili. Tudi v sluĹžbi boste razoÄ?arani, ko vam sodelavec pri nekem projektu ne bo nudil pomoÄ?i. Skrajni Ä?as je, da se zaÄ?nete bolj zanaĹĄati na sebe. Vsak dan se drĹžite reka, da kar lahko postorite danes, ne odlaĹĄate na jutri.

Z veseljem priÄ?akujete prihajajoÄ?e praznike, ko boste lahko veÄ? Ä?asa preĹživeli z druĹžino. To pa ne pomeni, da boste le doma za ĹĄtirimi stenami, lahko si naredite zanimiv naÄ?rt dnevnih izletov v svojo okolico. ÄŒe boste ob tem inovativni, bo v njih uĹživala vsa druĹžina. Letos ne kupujte daril, za katere boste zapravili veliko denarja. Sploh, ker kupujete maÄ?ka v Ĺžaklju, saj ob spletnem nakupovanju ne veste, kakĹĄni bodo predmeti v Ĺživo. Tokrat so lahko darila drugaÄ?na, narejena doma. Razmislite tudi o nakupu kakĹĄne druĹžabne igre, s katero si boste z druĹžinskimi Ä?lani ob veÄ?erih krajĹĄali Ä?as. To vas bo ĹĄe bolj povezalo.

đ&#x;”˛

PirotehniÄ?na sredstva ne ogroĹžajo le poĹžarne varnosti, paÄ? pa z njihovo uporabo tvegamo hude telesne poĹĄkodbe, motimo Ĺživali, okolje pa obremenjujemo s strupenimi izpusti in odpadki. Zato je najbolje, da se jim odpovemo. ÂťOpaĹžam, da jih zadnja leta uporabljamo vedno manj, kar je dobra novica. ÄŒe se Ĺže odloÄ?imo za uporabo pirotehniÄ?nih sredstev, pa moramo biti zelo pazljivi. Najprej sledimo navodilom proizvajalca, dodatna previdnost pa ni odveÄ?,ÂŤ pravi Brcar in poda nekaj nasvetov.

Pri uporabi pirotehniÄ?nih sredstev vedno pazimo na Ä?im veÄ?jo

Ĺ˝eleli si boste samote in miru, zato boste zelo teĹžko komunicirali z drugimi. Na delovnem mestu imate lahko zaradi tega teĹžave s sodelavci, predvsem z nadrejenimi. Vzemite si kakĹĄen dan samo zase, privoĹĄÄ?ite si sprostitev, ki preverjeno deluje. Misli lahko umirite s kopeljo, sprehodom v naravi ali pa samo s poÄ?itkom na domaÄ?em kavÄ?u. V drugi polovici tedna boste spoznali osebo, ki bo v prihodnosti moÄ?no vplivala na vaĹĄe odloÄ?itve. ÄŒeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resniÄ?no dobrega prijatelja, ki vam bo vedno stal ob strani.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

da so ostanki ognjemeta, ki so jih odloĹžili pri zabojih za smeti, zagoreli. PravoÄ?asno smo prepreÄ?ili, da bi se poĹžar verjetno razĹĄiril na zaboje s smetmi, kar bi lahko ogrozilo tudi stanovanjske in gospodarske objekte,ÂŤ je opisal sreÄ?ni sluÄ?aj, ki dokazuje, da previdnost ni nikoli odveÄ?.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Nekomu od vam najbliĹžjih se boste zelo zamerili, Ä?eprav sprva sploh ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. ÄŒeprav te osebe niste namerno prizadeli, boste spoznali, da jo lahko s svojimi izjavami zelo razĹžalostite. Situacijo lahko popravi le iskren pogovor in opraviÄ?ilo. Dobro premislite o stvareh, ki jih nameravate narediti v bliĹžnji prihodnosti. ÄŒe imate moĹžnost, si vzemite nekaj dni dopusta in jih preĹživite s svojo druĹžino, ki vam bo zelo hvaleĹžna. Tudi ko ste doma, ste namreÄ? odmaknjeni v svoj svet. V Ä?asu, ko se leto izteka, pa si vsi Ĺželijo veÄ? skupnih aktivnosti. Finance? Ne bodo takĹĄne, kot si Ĺželite, a pomanjkanja ne bo.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Veliko boste razmiĹĄljali o zapletih iz preteklosti, ki ste jih sicer veÄ?inoma Ĺže razreĹĄili, vendar ĹĄe vedno vplivajo na vaĹĄe Ĺživljenje. Ko boste dobro premislili in razumeli, zakaj se ĹĄe vedno ukvarjate z njimi, se vam odpirajo moĹžnosti, da dokonÄ?no razÄ?istite s temi dogodki. Previdni bodite poslovno. Nikomur ne zaupajte na slepo, tudi znancem ne. Na Ĺžalost veliko ljudi nima samo dobrih namenov. Proti koncu tedna boste boljĹĄe volje, saj se bo vse odvijalo tako, kot ste si zamislili in Ĺželeli. Prihodnji teden vas pred boĹžiÄ?nimi prazniki Ä?aka ĹĄe veliko dela, a ga boste opravljali z veseljem. Tudi zato, da bodo dnevi krajĹĄi.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh ne smete dopustiti, da vas splet dogodkov, na katere nimate vpliva, vrĹže iz tira. ÄŒe boste odreagirali mirno, boste teĹžave uspeli reĹĄiti brez posledic. Mnogi sploh ne bodo vedeli, da jih reĹĄujete. Bolj kot se bo bliĹžal konec leta, veÄ? boste razmiĹĄljali o prihodnosti. Dobro premislite, kaj boste storili, ko boste imeli na mizi dve povsem razliÄ?ni moĹžnosti. Svoje vizije predstavite tudi partnerju, saj v prihodnost ne boste ĹĄli sami. Kar nekaj stvari je tako tesno povezanih, da mora imeti pri odloÄ?itvi besedo tudi partner. Dobili boste zelo izvirno darilo. RazneĹžilo vas bo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ĺ˝e nekaj tednov ste veliko doma. Na to, da ste veliko sami s seboj, pa se ne morete navaditi, saj ste sicer zelo druĹžabni. Po elektronskih poteh vas bodo poiskali prijatelji, s katerimi Ĺže nekaj Ä?asa niste bili v stiku. Svoje teĹžave boste poskusili skriti pred njimi, a vam to ne bo preveÄ? uspevalo. Ukrepi omejenega gibanja in druĹženja vas bodo v dneh pred prazniki ĹĄe bolj utrujali. SreÄ?a bo, da bo nekdo od vaĹĄih najbliĹžjih Ĺželel veÄ? Ä?asa preĹživeti z vami Zaupal vam bo skrivnost, ki je ne smete deliti z drugimi.

Ob njej se boste zamislili tudi nas svojimi dejanji in del krivde nehote pripisali sebi. Ja, bolelo bo, a bo v nekaj dneh minilo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

ÂťMojaÂŤ

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vem, da imaĹĄ kdaj slabo vest, ker me moraĹĄ nekako ignorirati. Ne skrbi. Razumem.

Zdaj je drugaÄ?e. Vem tudi, da si vsak dan reÄ?eĹĄ, da v dan vpeljeĹĄ nekaj novega, drugaÄ?nega, da se lotiĹĄ kakĹĄnih ustvarjalnih aktivnosti, a se zveÄ?er, ko se vse umiri, zopet zaveĹĄ, da je dan minil hitreje, kot si priÄ?akovala. Sprejmi to. Zdaj je tako. Tudi to je dobro. Saj to veĹĄ. Sama veĹĄ, da se vse zgodi z doloÄ?enim razlogom. Vse, Ä?e si le pripravljena videti in verjeti, ima v sebi dober namen. Draga moja. Tukaj sem. Vem, da me sliĹĄiĹĄ.ÂŤ To je moja, Moja. Moj notranji glas. Zadnje tedne rahlo utiĹĄan, komaj sliĹĄan.

Kljub Ĺželji, da me trenutne okoliĹĄÄ?ine ne vrĹžejo iz tira in ovijejo v svoje okovje, so se priÄ?eli pretekli meseci kazati tudi na mojem dojemanju, poÄ?utju, potrpeĹžljivosti. Res so drugaÄ?ni Ä?asi in prav je, da jih sprejmemo takĹĄne, kot so. To je vse, kar ta trenutek imamo. In kot pravim, imamo najveÄ?.

Imamo Ĺživljenje. ÂťKdor je moder, vzame Ĺživljenje tako, kot je, in le vÄ?asih sanja o tem, kakĹĄno naj bo.ÂŤ (Pearl S. Buck). đ&#x;”˛

Renata P. Knez (Druťtvo SŽM)

Po dolgem Ä?asu boste spet zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Tudi zato, ker bo odnos s partnerjem izjemno lep in harmoniÄ?en. To, da sta Ĺže nekaj tednov veliko skupaj, vam prav niÄ? ne ĹĄkodi. Proti koncu tedna boste s pomembnimi dogovori dokonÄ?ali neko delo, ki vam ni bilo v veselje. Zanj pa boste dobili veliko pohval, zato boste pozabili na vse slabo. Z zdravjem boste imeli manj teĹžav kot v bliĹžnji preteklosti. To bo krivo, da boste kar malo pozabili na pravila zdravega Ĺživljenja. Zato vas bo telo Ĺže ob koncu tedna opozorilo, da se morate spet vzeti v roke.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Zadovoljni boste na vseh podroÄ?jih v Ĺživljenju in teden bo za vas minil brez veÄ?jih pretresov. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. V teh dneh se bo izjemno izkazal tudi vaĹĄ partner, ki mu lahko popolnoma zaupate. Paziti morate le na svoje zdravje, ki mu zadnje Ä?ase ne posveÄ?ate dovolj pozornosti. Sploh, ker se ne znate prav dobro sooÄ?ati s stresom. Ĺ e vedno boste iskali uÄ?inkovit naÄ?in, da se umirite. Ugotovili boste, da ĹĄe vedno najbolje deluje, Ä?e ste v druĹžbi otrok.

Ob njih boste pozabili na vse teĹžave.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Cel teden boste bolj sproĹĄÄ?eni, kot ste bili. Pogosto boste dobre volje, pa niti ne boste vedeli, v Ä?em tiÄ?i skrivnost tega. Tudi vaĹĄi najbliĹžji se bodo Ä?udili, saj bo sprememba vaĹĄega obnaĹĄanja veÄ? kot oÄ?itna. Veseli bodo za vas. S partnerjem bosta preĹživljala zimske veÄ?ere ob romantiÄ?nih veÄ?erjah, ki jih bosta pripravljala sama. Dom bosta prazniÄ?no okrasila, Ä?e tega Ĺže nista storila v preteklih dneh. Tudi v sluĹžbi bo razpoloĹženje boljĹĄe, kot je bilo. Dela pa ne bo manj, ampak precej veÄ?. Skrbelo vas bo le za nekoga od dobrih prijateljev, saj se vam sploh ne bo oglaĹĄal. Poskusite veÄ?krat, potrebuje vaĹĄo podporo, a noÄ?e prositi zanjo.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Uprli se boste pobudi osebe, ki vam bo na vsak naÄ?in poskusila vsiliti svoje mnenje. Morda bi bili ĹĄe tiho in bi poskusili pozabiti na zaplet, a Ĺžal ne boste mogli. Povedati boste morali svojo resnico, sicer bodo mnogi dobili povsem napaÄ?no mnenje o vas in vaĹĄem delu. Bodite strpni in se poskuĹĄajte pogovoriti mirno. SreÄ?o imate, da bodo na vaĹĄo stran stopili vsi, ki so pomembni. V sluĹžbi boste veliko delali, doma pa boste predvsem poÄ?ivali. Tudi zato, da si naberete novih moÄ?i za napore, ki vas Ä?akajo v prihodnjih dneh. Izogibanje virusom pa vam bo ĹĄlo kar dobro od rok, saj boste pri stikih z drugimi ĹĄe naprej zelo previdni.

Naš ­čas, 17. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED

Četrtek, 17. decembra

Petek, 18. decembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.15 Trala trali, risanka 10.20 Mandi, risanka 10.25 Sara in Raček, risanka 10.30 Tilka in prijatelji, risanka 10.40 Vse o Rozi, risanka 10.50 Kalimero, risanka 11.05 Mulčki, risanka 11.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Resnični Jezus iz Nazareta, brit.-am. dok. ser., 4/4 14.45 Slovenski utrinki 15.10 Težišče - Súlypont, pogov. odd.

15.45 Z kot Zofka, odd. za otroke 16.05 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Ko smo v komi, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Socialna distanca 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 EkstraVisor: Inšpekcije 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Rafael, princ slikarjev, it. dok. film 01.00 Ugriznimo znanost: Ko smo v komi, odd. o znanosti 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.50 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.15 Trala trali, risanka 10.20 Mandi, risanka 10.25 Sara in Raček, risanka 10.30 Tilka in prijatelji, risanka 10.40 Vse o Rozi, risanka 10.55 Kalimero, risanka 11.05 Mulčki, risanka 11.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

11.30 Vem!, kviz 12.00 TV-izložba 12.15 Začnimo znova, slov. nan., 24/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Podnebne spremembe – dejstva, brit. dok. ser., 1/2 14.40 TV-izložba 14.55 Prisluhnimo tišini: S polževim vsadkom sliši že 500 ljudi, izob. odd.

15.10 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.45 Danin dinosvet, kan. nan., 2/26 16.10 Osvežilna fronta: Glasba in zvok, odd. za mladostnike 16.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Kinoteka: Dobri vojak Švejk, češkoslovaški film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.15 Videotrak 09.10 Mestne promenade: Trbovlje, dok. ser., 2/4 09.35 Začnimo znova, slov. nan., 23/35 10.05 Dobro jutro 11.35 Sveto in svet: Chiarino leto 12.55 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Carezze 14.10 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Hochfilzna 15.30 Na lepše 16.00 Joker, kviz 17.45 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Carezze 18.55 Videotrak 20.00 Kako smo dobili Božička, fran. dok. odd.

20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Beethoven 250 22.00 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020 22.10 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020: Samo Vovk: Radost/Joy 22.15 L. van Beethoven: Simfonija št. 9 23.30 Slovenska jazz scena: Božični koncert Hippy Christmas 00.35 Videotrak 01.35 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris.

07.20 Mašine pripovedke, ris.

07.30 Zebra Zigbi, ris.

07.40 Super krila, ris.

08.00 Vaše zdravje, naša skrb 08.15 Komisar Rex, 3/11, avstr. nan.

09.20 Betty v New Yorku, 1/78 10.25 Lepotica in zver, 1/27, tur. nan.

11.30 Solze v raju, 1/55-56, tur. nan.

13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 3/12, avstr. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/146, hrv. nan.

15.35 Betty v New Yorku, 1/79, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/57-58, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/147, hrv. nan.

21.00 Takle mamo, 1/17, slov. nan.

21.50 24UR zvečer 22.30 Policijska družina, 8/17, am. nan.

23.25 Meso, 1/8, 9 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.55 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Županja z vami, Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva

Orfejčkova parada 1994, 1. del 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Mladi upi 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Anina Pavlić, harfa, GŠ Velenje 18.45 Kuhinjica, izob. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 VTV Vaša televizija praznuje 30 let 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Hvala ti, Argentina - 1. del 22.20 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Anina Pavlić, harfa, GŠ Velenje 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.30 Videotrak 09.50 Alpski magazin 10.25 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Val d'Isera 11.35 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Val Gardene 13.00 Nogomet - EL: magazinska odd.

14.10 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna 15.30 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Ramsaua 17.50 Rokomet (Ž) - EP: polfinale, prenos iz Herninga 19.30 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Val d'Isera 20.20 Rokomet (Ž) - EP: polfinale, prenos iz Herninga 22.00 Z Graysonom Perryjem po ZDA: Wisconsin, brit. dok. ser., 3/3 22.50 Zadnja beseda!

23.30 Videotrak 00.30 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.20 Mašine pripovedke, risanka 07.30 Zebra Zigbi, risanka 07.40 Super krila, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 Vaše zdravje, naša skrb 08.25 Komisar Rex, 3/12, avstr. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/79, am. nan.

10.30 Lepotica in zver, 1/28, tur. nan.

11.30 Solze v raju, 1/57-58, tur. nan.

13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 3/13, avstr. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/147, hrv. nan.

15.35 Betty v New Yorku, 1/80, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/59-60, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sam doma 4, ameriški film 21.40 24UR zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Delfinova zgodba, am. film 00.35 Njegova nova žena, am. film 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Pavza!

04.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Znani obraz: Vid Kavtičnik 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva

Orfejčkova parada 1994, 2. del 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš, otroška oddaja 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Grčija 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Hvala ti, Argentina - 2. del 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: ruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika GŠ Velenje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Sobota, 19. decembra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 09.10 09.50 10.25 10.40 11.10 11.40

Kultura, Odmevi Čudogozd: Na pikniku Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Kalimero, risanka Knjiga o džungli, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Sobotni krompir Male sive celice, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade Varuška nindža, niz. nad., 4/10 Premagajmo covid 19 Mednarodna obzorja: Poljska, spopad resnic 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Kulturni vrhovi: Limbarska gora, dok. odd.

14.35 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

14.50 Priprave za odpravo na Mars, fr.-am. dok. odd.

15.45 TV-izložba 16.00 Alpe-Donava-Jadran 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 GR5: v divjino, belg. nad., 7/8 22.20 Poročila, Šport, Vreme 22.45 Apokalipsa danes, am. film 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 03.20 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Začnimo znova, slov. nan., 20, 21/35 08.00 Spomini: Milan Kreslin, 2. del 09.45 Avtomobilnost 10.25 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Val d'Isera 11.35 Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Val Gardene 12.55 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Hochfilzna 13.35 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, vključitev v prenos iz Dresdna 14.55 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Hochfilzna 15.35 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Val Thorensa 15.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga 17.55 Nogomet - DP: Olimpija : Gorica, 19. kolo, prenos iz Ljubljane 20.20 Tisti čas leta, danski božični film 22.05 Zvezdana 23.00 Koncert skupine Laibach na Ljubljanskem gradu: Svoboda vodi ljudstvo 00.30 Videotrak 01.25 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.50 09.10 09.35 10.05 11.55 13.45 14.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, risanka Mala miška Mia, risanka Maša in medved, risanka Super krila, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, risanka Divja brata Kratt, risanka Zak nevihta, risanka Pirati iz soseščine, risanka Moj sin Bobby, ameriški film Nevarno skladišče, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Božična zgodba sprehajalke psov, ameriški film 15.40 Vaše zdravje, naša skrb 15.55 Ljubezen po domače 17.55 Preverjeno 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.05 Ljubezen po domače na kavču 21.35 Ti nisi ti, ameriški film 23.30 Božič z Dolly Parton, ameriški film 01.10 Nevarno skladišče, ameriški film 02.55 Pavza!

04.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, otroška oddaja 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Kuhinjica, izobr. oddaja 11.35 Županja z vami, Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa, GŠ Velenje 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Mladi upi 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika GŠ Velenje 18.45 Dotiki gora: Soriška planina 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2809. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 10 let ansambla Brloga, posnetek koncerta z gosti, 1. del 22.00 Spoznajmo jih ... Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje 22.05 Popotniške razglednice: Grčija 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

17. decembra 2020

Nedelja, 20. decembra

Ponedeljek, 21. decembra

Torek, 22. decembra

Sreda, 23. decembra

07.00 Ava, Riko, Teo, risanka 07.05 Tinka in Žverca, risanka 07.10 Mandi, risanka 07.15 Živživalice, risanka 07.20 Rija in Krokodil, risanka 07.25 Pujsa Pepa, risanka 07.30 Kalimero, risanka 07.40 Šola za pošasti, risanka 07.50 Dinotačke, risanka 08.00 Pika in božična smrečica, ris. film 08.25 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 08.35 Nejko, risanka 08.40 Ernest in Celestinca, risanka 08.55 Piknik s torto, risanka 09.00 Bacek Jon, risanka 09.05 Mimi in gorski zmaj, risani film 09.35 Danin dinosvet, kan. nan., 3/26 10.00 Sveta maša, prenos iz mar. stolnice 10.55 Rimske počitnice s Catherine, 7/8 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnoz. odd.

14.55 TV-izložba 15.15 Remy in Juliyat, nizozemski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, risanka 18.50 Mali Timotej, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Z druge strani Atlantika, nad., 6/8 21.00 Z Mišo 21.55 Poročila, Šport, Vreme 22.20 Ecce homo - ecce Oman, portret kor. umetnika Valentina Omana 23.20 Za lahko noč 23.20 Letni časi – Zima, Mate B., Nuška D., Aco B. in godalni orkester 23.30 F. Schubert: Zimski večer, posnetek 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, Politično ..., pon.

00.55 Napovedujemo

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.15 Trala trali, risanka 10.20 Mandi, risanka 10.25 Sara in Raček, risanka 10.30 Tilka in prijatelji, risanka 10.40 Vse o Rozi, risanka 10.55 Kalimero, risanka 11.05 Mulčki, risanka 11.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

11.30 Vem!, kviz 12.00 Z Mišo 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Kako smo dobili Božička, fr. dok. odd.

14.45 S-prehodi: Vesolje in znanost 15.20 Rojaki, odd. o zamejcih 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Milan, risanka 16.05 Živživalice, risanka 16.10 Šola za pošasti, risanka 16.15 Odd. za otroke 16.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Znanost o virusu, pogov. odd.

17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Primož Trubar: Abecednik 17.55 Nejko, risanka 18.05 Simon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Opus: Umetnice iz glasbenih družin 23.30 Ansambel Vedun: Zvočne niti starosvetnih pesmi in glasbil 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.15 Trala trali, risanka 10.20 Mandi, risanka 10.25 Sara in Raček, risanka 10.30 Tilka in prijatelji, risanka 10.40 Vse o Rozi, risanka 10.55 Kalimero, risanka 11.05 Mulčki, risanka 11.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Einstein v kraljestvu orangutanov, švic. dok. odd.

14.45 Duhovni utrip 15.00 TV-izložba 15.15 Potepanja - Barangolások 15.55 Lili in Čarni zaliv, risanka 16.00 Oblakov kruhek, risanka 16.10 Knjiga o džungli, risanka 16.25 Firbcologi, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Kalimero, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Podnebne spremembe – dejstva, brit. dok. ser., 2/2 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Spomini: Milan Kreslin, 3. del 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.00 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Lojzek, risanka 10.15 Trala trali, risanka 10.20 Mandi, risanka 10.30 Sara in Raček, risanka 10.35 Tilka in prijatelji, risanka 10.45 Vse o Rozi, risanka 10.55 Kalimero, risanka 11.10 Mulčki, risanka 11.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

11.25 Vem!, kviz 11.55 Studio City 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Podnebne spremembe – dejstva, brit. dok. ser., 2/2 14.40 Osmi dan 15.15 Rojaki, odd. o zamejcih 15.25 Mostovi, magazinska inf. odd.

15.55 TV-izložba 16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Plebiscit s Televizijo Slovenja, 1. del 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 21.00 Plebiscit s Televizijo Slovenija, 2. del 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Profil: Zorko Bajc 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.00 Napovedujemo

04.00 Info kanal 05.30 Videotrak 06.30 Duhovni utrip 06.45 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 07.15 Glasbena matineja 07.10 38. festival tamburašev in mandolin.

07.25 Božične pesmi 07.50 Začnimo znova, slov. nan., 22-24/35 09.20 Ambienti 09.50 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Alte Badie 10.55 Alpsko smučanje - SP: superveles. (Ž), prenos iz Val d'Isera 11.55 Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos iz Hochfilzna 12.40 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, ekipni sprint, prenos iz Dresdna 13.35 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Alte Badie 14.25 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posn. iz Val Thorensa 15.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga 17.50 Rokomet (Ž) - EP: finale, prenos iz Herninga 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem svetov - en planet, dok. ser.

20.50 Išče se ... Banksy, fr.-am. dok. f.

22.15 Vikend paket 23.30 Zvezdana 00.20 Kaj dogaja?

00.50 Videotrak, Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Tri mucke, risanka 07.20 Mala miška Mia, risanka 07.40 Maša in medved, risanka 07.50 Super krila, risanka 08.05 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.20 Robocar Poli, risanka 08.50 Divja brata Kratt, risanka 09.10 Zak nevihta, risanka 09.35 Pirati iz soseščine, risanka 10.05 Grozni Gašper, risanka 10.20 Njegova nova žena, am. film 12.00 Vaše zdravje, naša skrb 12.15 Delfinova zgodba, ameriški film 14.25 Vaše zdravje, naša skrb 14.40 Božič z Dolly Parton, ameriški film 16.20 Sam doma 4, ameriški film 18.00 Popolna preobrazba doma, am. ser.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.05 Ljubezen po domače na kavču 21.35 Ljubezen z radijskih valov, am. f.

23.20 Usodno zapeljevanje, am. f.

00.55 Brez povratka 2, ameriški film 02.35 Pavza!

04.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09.40 2808. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2809. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Naravni in kult. biseri doline Soče, 2.

11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13.20 Kuhinjica, izob. oddaja 14.10 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 15.10 VTV Vaša televizija praznuje 30 let 16.25 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: 18.00 Mojčin lepi svet, muzikal za otroke 18.25 Lahko noč, otroci! Matevž noče zaspati 18.35 Spoznajmo jih ... Anina Pavlić, harfa, GŠ Velenje 18.40 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Skrbimo za zdravje: Kakšna bolezen je celiakija 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva

Glasbena skrinja želja in zlate trobentice, 1998 21.35 Spoznajmo jih ... Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika GŠ Velenje 21.40 Jutranji pogovori 2 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 07.40 Videotrak 08.35 Obzorja duha: Kaj naj ti podarim v sveti noči?

09.10 Začnimo znova, slov. nan., 25/35 09.50 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Alte Badie 11.10 Dobro jutro 12.50 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Alte Badie 14.10 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

14.25 Na lepše 14.50 Novi sosedje: Branko in Atifa 15.30 Zadnja beseda!

16.15 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 17.10 Ljudje in zemlja 18.00 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), posnetek iz Alte Badie 19.00 Videotrak 20.00 Odpotovanja: Nova Zelandija: Nedotaknjena, potopis, 9/13 20.45 Dediščina Evrope: Greh, it. film 23.00 Farah Diba Pahlavi - zadnja iranska cesarica, dok. odd.

23.55 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.20 Mašine pripovedke, risanka 07.30 Zebra Zigbi, risanka 07.40 Super krila, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 Vaše zdravje, naša skrb 08.25 Komisar Rex, 3/13, avstr. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/80, am. nan.

10.30 Lepotica in zver, 1/29, tur. nan.

11.30 Solze v raju, 1/59-60, tur. nan.

13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 4/1, avstr. nan.

14.35 Popolna preobrazba doma, am. ser.

15.35 Betty v New Yorku, 1/81, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/61-62, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/148, hrv. nan.

21.00 Takle mamo, 1/18, slov. nan.

21.50 24UR zvečer 22.30 Policijska družina, 8/18, am. nan.

23.25 Italijanska avantura, am. film 01.00 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Pavza!

04.00 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 DOBRO JUTRO, inf.-razv. odd.

10.15 2809. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva

Parada humorja, posn. prir., 1996 17.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Pravljično Celje 18.15 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 19.00 Spoznajmo jih ... Miha Cokan, Tinkara Nežmah, klavir, GŠ Velenje 19.05 Kuhinjica, izob. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva:

5 let ansambla Rosa, dec. 2000 22.35 Spoznajmo jih ... Miha Cokan, Tinkara Nežmah, klavir, GŠ Velenje 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.30 Videotrak 10.25 Opus: Umetnice iz glasbenih družin 10.55 Začnimo znova, slov. nan., 26/35 11.40 Dobro jutro 14.20 Avtomobilnost 14.50 Alpe-Donava-Jadran 15.15 Feri, dok. film 16.30 Joker, kviz 17.35 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Madonne di Campiglio 18.50 Videotrak 20.00 Šport 20.35 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Madonne di Campiglio 21.40 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 22.30 Kdo laže? (I.), brit. nad., 6/6 23.20 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.40 Videotrak 00.35 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.20 Mašine pripovedke, risanka 07.30 Zebra Zigbi, risanka 07.40 Super krila, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 Vaše zdravje, naša skrb 08.25 Komisar Rex, 4/1, avstr. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/81, am. nan.

10.30 Lepotica in zver, 1/30, tur. nan.

11.30 Solze v raju, 1/61-62, tur. nan.

13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 4/2, avstr. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/148, hrv. nan.

15.35 Betty v New Yorku, 1/82, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/63-64, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/149, hrv. nan.

21.00 Takle mamo, 1/19, slov. nan.

21.50 Preverjeno 22.50 24UR zvečer 23.30 Božična zgodba sprehajalke psov, ameriški film 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Pavza!

04.20 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva

Graška Gora poje in igra, 1997 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa, GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2810. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Bezovec na Dobrovljah 20.50 10 let ansambla Brloga, posnetek koncerta z gosti, 1. del 22.20 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa, GŠ Velenje 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.30 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Videotrak 08.55 Premagajmo covid 19 09.25 Začnimo znova, slov. nan., 27/35 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.55 Dobro jutro 13.15 Vikend paket 14.50 Ambienti 15.35 Skodelica kave, dok. film 16.40 Glasbeni utrinek: Aco Aleksander Bišćević 17.00 Božična pravljica, glas. igr. odd.

17.15 P. I. Čajkovski – Y. Vámos: Hrestač – Božična zgodba, veliki pas de deux 17.35 Ozi bu: Božični prijatelj, ris. film 18.00 Lili in Čarni zaliv, risani film 18.15 Lojzek, risanka 18.45 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Louis van Beethoven, nem. film 22.05 Na utrip srca: Nismo pozabili na vas!, posn. baletnega koncerta iz SNG Opere in baleta Ljubljana 23.15 Iz pozabe (III.), brit. nad., 4/6 00.10 Otroci na čakanju, dok. film 01.00 Videotrak 02.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.20 Mašine pripovedke, risanka 07.30 Zebra Zigbi, risanka 07.40 Super krila, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 Vaše zdravje, naša skrb 08.25 Komisar Rex, 4/2, avstr. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/82, am. nan.

10.30 Lepotica in zver, 1/31, tur. nan.

11.30 Solze v raju, 1/63-64, tur. nan.

13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 4/3, avstr. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/149, hrv. nan.

15.35 Betty v New Yorku, 1/83, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/65-66, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/150, hrv. nan.

21.00 Takle mamo, 1/20, slov. nan.

21.50 24UR zvečer 22.30 Policijska družina, 8/19, am. nan.

23.25 Brez spremstva, ameriški film 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Pavza!

04.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2810. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Iz oddaje Dobro jutro 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Videomeh, 1997 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Dobri snežak, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Lahko noč, otroci! Rešimo pravljico 18.50 Spoznajmo jih ... Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika 18.55 Kuhinjica, izob. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Ritem srca 2020, festival sodobne krščanske glasbe 22.45 Spoznajmo jih ... Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika 22.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.10 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

PRIREDITVE

17. decembra 2020

Ĺ˝LIÄŒAR BRANKO: Prazni prostori

(dr. TomaĹž GruĹĄovnik, povzeto po KnjiĹžne novosti UVKF)

od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani

Ĺ˝liÄ?arjev prvenec je eksistencialna analiza prekarnega Ĺživljenja mladega intelektualca, antijunaka Emila, ki visi v praznih filozofskih prostorih med skodelico kave z mlekom in naslednjo cigareto.

Seveda bi bilo naivno in neresno priÄ?akovati od Ĺ˝liÄ?arja, da bo v fabuli o mla-

LE CLÉZIO JEANMARIE GUSTAVE: Alma od – Odrasli 821-311.2 – DruŞbeni romani

Dve zgodbi, dva Ä?asa, ena zgodovina.

JĂŠrĂŠmie je mlad moĹĄki, ki pride na Mavricij z namenom, da bi bolj podrobno raziskal Ĺživljenje izumrlega ptiÄ?a dodoja, Dominique – Dodo – pa je fant z otoka, z boleznijo, ki mu razĹžira obraz in zaradi katere je obsojen na

VELENJE ÄŒetrtek, 17. 12.

17.00 Spletni dogodek Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba Izolacija: velik izziv, ĹĄe veÄ?ja priloĹžnost, predavanje 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje ÄŒarobne Ä?etrtinke: Pajkovke, plesna predstava Plesnega teatra Velenje 19.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Galerije Velenje Modni svet Matica Velerja – Teatralna ekspresivnost, virtualno odprtje razstave

Petek, 18. 12. x

Spletni dogodek Festivala Velenje, Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline in MOV PrazniÄ?na obdarovalnica, e-bazar lokalnih izdelkov 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje PrazniÄ?no prepevanje OtroĹĄkega zbora Ĺžupnije bl. A. M SlomĹĄka ob odprtju jaslic v parku Velenjskega gradu

18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Galerije Velenje Ĺ kratove ustvarjalnice: Doma(Ä?e) zavito darilo 21.00 Spletni dogodek Kluba eMCe plac Kavch Till You Drop, spletni koncert kvarteta Vulvathrone

Sobota, 19. 12. x

Spletni dogodek Festivala Velenje, Zavoda za turizem ĹĄaleĹĄke doline in MOV PrazniÄ?na obdarovalnica, e-bazar lokalnih izdelkov 10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje ÄŒarobne sobotnice: Svinjski pastir, lutkovna predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Glasbena voĹĄÄ?ilnica Muzeja in Glasbene ĹĄole Velenje

Nedelja, 20. 12.

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne z Marijo Boruta in ustvarjalno delavnico 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje

Ĺ kratove ustvarjalnice: ZasneĹženi sveÄ?nik

Ponedeljek, 21. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje PrazniÄ?na muzejska delavnica: Muzejski zakuhanÄ?ek 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Pika praznuje boĹžiÄ?, 1. del; BoĹžiÄ?ek pripoveduje zgodbo

Torek, 22. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje PrazniÄ?no prepevanje MePZ Ĺ kale 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Pika praznuje boĹžiÄ?, 2. del; BoĹžiÄ?ek pripoveduje zgodbo

srediĹĄÄ?e, zaÄ?etna postaja Titov trg pri kipu Rudarja SreÄ?a(l)iĹĄÄ?e – VoĹĄÄ?ila na poti: Lubela, Vodemla, Jakec, Grajski hrib, Ĺ aleĹĄki grad, Ĺ kalsko jezero PrazniÄ?ni nabiralnik za vaĹĄe Ĺželje in veliko srce za vaĹĄa srca (okraske) pred Domom kulture Velenje vsak dan ob 12.00: spletni dogodek Muzeja Velenje: Gif na dan, dediĹĄÄ?ina na dlan!, predstavitev muzejskih predmetov

Lunine mene

Sreda, 23. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje PrazniÄ?na muzejska delavnica: Grajska potica 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Pika praznuje boĹžiÄ?, 3. del; BoĹžiÄ?ek pripoveduje zgodbo

Ves december PrazniÄ?ni Ä?rkolov – druĹžinska sprehajalna pustolovĹĄÄ?ina, mestno

22. decembra, ob 0:41, prvi krajec

Ko duhovnik Ĺživi kot druĹžinski Ä?lan, je verovanje spontano in naravno dem brezposelnem doktorju filozofije podal kakĹĄen odgovor na smisel Ĺživljenja. UpraviÄ?eno pa se Ĺže po prvih straneh zgodbe vpraĹĄamo, Ä?e bo kaj raztrgalo kopreno bledega primorskega neba in vzvalovilo ravno morsko Ä?rto na obzorju bivanja.

Avtor nas namreÄ? kljub bledoliÄ?nosti Emilovega Ĺživljenja drĹži v nenehnem suspenzu glede tega, ali mu bo uspel preboj iz slepe povratne zanke brezplodne refleksije, ki ugonablja. V vsakem primeru je namreÄ? veÄ?nost zamejena s ĹĄtiriindvajsetimi urami dnevno.

Ĺživljenje na robu druĹžbe. Skupna toÄ?ka obeh moĹĄkih je Alma, nekdaj cvetoÄ?e posestvo Felsnovih na Mavriciju in obenem nema priÄ?a druĹžinskega in otoĹĄkega propada, neizogibno povezanega z zgodovino, ki jo je zaznamovalo suĹženjstvo, izkoriĹĄÄ?anje in iztrebljanje. (povzeto po Didakta.si) đ&#x;”˛

Pripravila Metka Pivk SrdiÄ?

PIHALNI ORKESTER ZARJA Ĺ OĹ TANJ vabi na

TRADICIONALNI BOĹ˝IÄŒNO-NOVOLETNI KONCERT

L E T O S P R E KO S

P L E TA

koncert.po-zarja.si nedelja, 20. december 2020

Ĺ˝ivljenje v Velenju je za Joan in Randyja Bella boĹžji dar Ĺ˝ivljenjska in sluĹžbena pot je AmeriÄ?ana zakonca Joan in Randy Bell, poroÄ?ena v drĹžavi Nova Mehika, Ĺže pred 26 leti (leta 1994) prinesla v Evropo in tu v Jugoslavijo, saj sta kot Ä?lana evangelijske krĹĄÄ?anske cerkve (EKC) sprejela nalogo ĹĄirjenja evangelija na tem obmoÄ?ju. Pastor Randy Bell je tako postal eden od 4000 in veÄ? oznanjevalcev krĹĄÄ?anske vere v Evropi. Ker njihova vera dovoljuje – ĹĄe veÄ?, z nauki tudi spodbuja druĹžinsko ljubezen in veselje do Ĺživljenja, sta se skupaj z dvema deklicama podala prvim delovnim izkuĹĄnjam naproti v osrÄ?je neznanega Balkan, v Beograd. Randy je imel pravico do pomoÄ?nice za delo z mladimi in to je zapolnila lepa soproga Joan, ki je v novem svetu rodila ĹĄe tretjo hÄ?er. NajstarejĹĄa Bethany, za njo Lydia in najmlajĹĄa Lizi so kasneje druga za drugo postale ĹĄtudentke, zdaj pa so razseljene; starejĹĄi sestri Ĺživita v Ameriki, najmlajĹĄa Lizi pa v NemÄ?iji. Bella sta najprej delovala v Srbiji in vÄ?asih vse do Dalmacije, takrat ĹĄe sku-

Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj

ZakljuÄ?ujemo zelo posebno in poslovno zahtevno leto, a nabrali smo nove izkuĹĄnje ter iz njega izstopamo ĹĄe moÄ?nejĹĄi.

NAJ BO 2021 PREDVSEM ZDRAVO, MIRNO IN USPEĹ NO.

Joan in Ranndy Bell Ĺže ĹĄest let Ĺživita nv mirnem predelu na Gorici.

pne drĹžave Jugoslavije. Ko pa je priĹĄlo do njene razdruĹžitve, so v Srbiji zaradi usmeritve ZDA postali ameriĹĄki drĹžavljani sumljivi in nezaĹželeni. Zato sta tu hitro prekinila pastoralno delo, nekaj Ä?asa pomagala pri delu z begunci, leta 1999 pa zapustila Srbijo in se vkljuÄ?ila v delo na sedeĹžu EKC v Mariboru, kjer so potrebovali dodatno pomoÄ? pri delovanju, hkrati pa jima je bilo v mirni Sloveniji to tudi zatoÄ?iĹĄÄ?e. 15 let kasneje sta dobila nov izziv, oblikovati novo srediĹĄÄ?e in skupnost v Ĺ aleĹĄki dolini. PridruĹžilo se jima je kar nekaj vernikov in simpatizerjev, ki so ju spre-

mljali Ĺže prej, s sluĹžbovanjem in sodelovanjem pa zdaj povezujeta manjĹĄe skupnosti v Slovenj Gradcu, Ravnah na KoroĹĄkem, Ĺ martnem ob Paki, Preboldu in v Ĺ aleĹĄki dolini. V Velenju jima bivanje v najeti stanovanjski hiĹĄi na Gorici omogoÄ?a osrednja skupnost iz Amerike, svoje delo pa opravljata preteĹžno v preprostih prostorih v bloku na Cesti Bratov Mravljakov v srediĹĄÄ?u mesta.

Delo izvajata zelo preprosto; ob doloÄ?enih dnevih verske, kulturne in izobraĹževalne dejavnosti (letos zelo okrnjeno in v skladu z omejitvami zaradi prepreÄ?evanja okuĹžbe), s poudarkom in mo-

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p. Ĺ alek 20, Velenje tel 03 897 03 00, gsm 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN APO ACCOUNTING, d. o. o.

Partizanska cesta 2A | 3320 | Velenje | Slovenija 03 898 72 60 | racunovodstvo@apoacc.eu

Vesel BoŞiè in Sreèno v 2021!

Ĺžnosjo uÄ?enja osnov angleĹĄkega jezika ter ĹĄirjenja krĹĄÄ?anske vere od najmlajĹĄih naprej. Joan se je poleti ukvarjala le z dvema skupinama mlajĹĄih in starejĹĄih otrok v biblijskem in angleĹĄkem kampu ter s pouÄ?evanjem glasbe in petja. Soprogu pastorju Randyju pa je zelo uÄ?inkovita pomoÄ?nica in doma nezamenljiva gospodinja ter druĹžabnica v stikih z ljudmi, kot rad izpostavi partner. Oba sta v bliĹžnjo okolico svojega trenutnega doma prinesla veliko pozitivne energije in dobrih sosedskih odnosov. ÄŒas naÄ?rtno porabita tudi za rekreacijo, pohodniĹĄtvo in kolesarjenje, zelo rada sta v naravi. Joan pove, da so Slovenci zelo prijazni, delovni in disciplinirani, Randy pa se ne more naÄ?uditi prelepi naravi, urejenosti in dobrim sosedom. Življenje v Ĺ aleĹĄki dolini, zdaj Ĺže 6. leto, je za naju boĹžji dar, res sreÄ?na okoliĹĄÄ?ina. Tu bova tako dolgo, dokler bo obstajala potreba po najinem delu in poslanstvu, lahko bi ostala za vedno.ÂŤ V adventu, ki v tem Ä?asu sicer ne omogoÄ?a sproĹĄÄ?enega Ĺživljenja zaradi omejevanja gibanja in druĹženja, si vsakiÄ? opremita svoj, vse leto ocvetliÄ?en najeti dom, tudi s simboli vere in kulture. Joan izdela adventni venec, skupaj priĹžigata sveÄ?e, simboliÄ?ne ameriĹĄke Âťpastirske paliceÂŤ pa so edino znamenje, da ĹĄe vedno pripadata ameriĹĄkim koreninam in njihovi kulturi. SrÄ?nost in pripadnost veri nevsiljivo delita z ljudmi, pripadniki krĹĄÄ?anske vere in drugimi bliĹžnjimi. V soseski sta deleĹžna razumevanja in spoĹĄtovanja. ÂťZnano je, kar sejeĹĄ, to ĹžanjeĹĄÂŤ, ĹĄe doda Joan, Randy pa: Želiva, da kmalu premagamo epidemijo, spoĹĄtujmo navodila zdravstvene stroke in ostanimo zdravi!ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

vsak dan

Naš čas, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

17. decembra 2020

Nagradna križanka Osmica

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si

RADIO VELENJE

pon. – sob.: 7.– 19.

VSEM NAŠIM KUPCEM se zahvaljujemo za zaupanje ter jim želimo ZDRAVO in sreče polno leto 2021!

V času izrednih razmer omogočamo dostavo naročenega blaga na dom. Naročila sprejemamo do 12. ure.

Pokličite: 051 306 988.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

Da bodo praznovanja še bolj nepozabna!

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 28. decembra 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite v naši rubriki VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

MED PRAZNIČNIM DECEMBROM PRI NAS POSKRBIMO ... ... DA UKROTITE ZIMSKE RAZMERE Lopate za sneg, sol za posipanje, rokavice, antifriz ... ... DA BODO KOLINE STEKLE BREZSKRBNO Začimbe, tehtnice, noži, žage, ovitki, mreže, ...

Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

JAN

... DA BODO PRAZNIČNI DNEVI POLNI VESELJA Pester izbor vina in penin. Ministrstvo za zdravje opozarja:

INŽENIRING IN PROIZVODNJA PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

DO NAŠIH IZDELKOV TUDI IZ VARNOSTI IN UDOBJA LASTNEGA DOMA!

TELEFONSKA NAROČILA

080 54 54

BREZPLAČNA DOSTAVA

*velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno ob Paki.

PETEK, 18. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 19. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 20. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 21. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 MHz; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 22. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 23. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 7. do 13. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 7. do 13. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Sedež podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10 obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Želimo Vam čaroben božič ter obilo zdravja in osebne sreče v letu 2021!

ČETRTEK, 17. decembra

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 17. 12. 2020, barve: CMYK, stran 19

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM

• Prodaja, hiĹĄa, vrstna: VELENJE, GORIĹ KA CESTA, 219,6 m2, zgrajena bo. l. 2021, 514 m2 zemljiĹĄÄ?a, v osrÄ?ju naselja Gorica. Gradnja na kljuÄ?. Cena: 290.000 â‚Ź.

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ZIMSKE GUME, 225/50 R18, Continental 830, ugodno prodam. Gsm: O41 692 995

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

17. decembra 2020

• Prodaja, hiĹĄa, vrstna: VELENJE, GORIĹ KA, 204,4 m2, zaÄ?etek gradnje l. 2020, 377 m2 zemljiĹĄÄ?a, moĹžnost nakupa nepremiÄ?nine v 3. podaljĹĄani gradbeni fazi.

Cena: 229.950 â‚Ź.

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v NaĹĄem Ä?asu, 3. 12, so:Â Leopold Fidej, GoriĹĄka 40, 3320 Velenje;Â JoĹžica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje;Â Ĺ tefanija Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: MOBTEL TELEKOM

od 18. 12. do 24. 12.

- sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne Ĺžirije in obÄ?instva prejel film Rekord, avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja; - 18. decembra 1939 se je rodil glasbenik Franc DelÄ?njak; v Ĺ kalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca DelÄ?njaka; najbolj znan je po skladbi ÄŒreda v galopu; umrl je 15. novembra 1969; - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najviĹĄje priznanje zveze, sveÄ?ano listino, Ä?lanici Planinskega druĹĄtva Velenje Anici Podlesnik; - 19. decembra 1954, ko so v Velenju odprli novo sodobno mehaniÄ?no delavnico, je velenjska elektrarna praznovala petindvajsetletnico delovanja; - 19. decembra 1991 je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Velenje; - 20. decembra 1839 se je v Ĺ o-

ĹĄtanju rodil poklicni vojak Ivan Samonigg; konÄ?al je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inĹĄpektorja vseh vojnih ĹĄol; leta 1898 se je upokojil, Ĺživel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato 1909 preselil v Baden pri Dunaju, kjer je tudi umrl 12. januarja 1915; - 20. decembra leta 1899 je bila tehniÄ?no pregledana ĹželezniĹĄka proga Velenje – Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le Ä?lani tehniĹĄke komisije so si po konÄ?anem opravilu v gostilni Rak v Velenju naroÄ?ili skupno kosilo; - v noÄ?i na 20. december 1997 je poĹžar zajel ostreĹĄje ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine in ga popolnoma uniÄ?il; brez strehe nad glavo je tako zaÄ?asno ostalo 39 druĹžin; - v torek, 21. decembra 1971, so v srediĹĄÄ?u Velenja odprli veleblagovnico Nama, ki pa je leta 2004 zaprla svoja vrata; od leta 2005 naprej v tej stavbi domuje KnjiĹžnica Velenje; - 22. decembra 1868 je bil v Ĺ aleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun KoĹželjski; - 22. decembra 1892 se je v Pulj rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman PotoÄ?nik – Noordung; njegovi predniki so

Anica Podlesnik (Arhiv Muzeja Velenje) izhajali iz naĹĄih krajev, saj je bila PotoÄ?nikova mati doma iz Vitanja, oÄ?e pa iz Spodnjega Razborja; leta 1929 je PotoÄ?nik v Berlinu izdal knjigo z naslovom Problem voĹžnje po vesolju, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike; v knjigi je razgrnil naÄ?rt za prodor v vesoljski prostor in preĹživetje ljudi v njem; v delu je veliko izvirnih misli, dosedanji doseĹžki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili PotoÄ?nikove daljnovidne napovedi; - 22. avgusta 1890 se je v Skornem rodil dirigent Mihael MiĹĄko Letonja; na zaÄ?etku leta 1922 je za Franom Korunom KoĹželjskim prevzel vodstvo velenjske rudarske godbe, zapustil

pa jo je l. 1942; rudarska godba je bila v Ä?asu, ko je bil kapelnik, znana v Ĺ aleĹĄki, Savinjski in Mislinjski dolini, hkrati pa se je dvigala tudi raven glasbenega ustvarjanja; umrl je 22. decembra 1963; - 22. decembra 1969 se je rodila nekdanja slovenska ministrica za pravosodje in nekdanja ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?; - med sodobnike slovenske moderne priĹĄtevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Ĺ mihelu nad Mozirjem; Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju; - 23. decembra 1971 se je rodil slovenski ekonomist dr. Matej Lahovnik iz Velenja; - 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; Velika veÄ?ina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odloÄ?ila za njeno samostojnost; 23. decembra leta 1990 je bil tudi v obÄ?ini Velenje plebiscit za samostojno Slovenijo; od 90,4 % volilnih upraviÄ?encev, ki so se udeleĹžili plebiscita, jih je za glasovalo 84,4 %, proti jih je bilo 5,6 %, neveljavnih pa je bilo 0,4 % glasovnic. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

SMRTI • KovaÄ? Ĺ tefanija, roj. 1935, Velenje, Podkraj pri Velenju 6 • Hribernik Marjana, roj. 1922, Velenje, PleĹĄivec 31 • LeskovĹĄek Ivanka, roj. 1935, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 277 • Jager Anica, roj. 1926, Velenje, Ĺ marĹĄka cesta 19 • Reherman Franc, roj. 1937, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 28C • Puc Marjan, roj. 1946, Velenje, Kosovelova ulica 2C

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Tel.: 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati

med 8.in 9. uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko, nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 19. 12. in nedeljo, 20. 12.

2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro 03 8995 583

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organizirano neprekinjeno deĹžurstvo. Telefon 898-1880.

VETERINA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 25 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica

Zapustila nas je ljuba mama, babica in prababica

MARIJANA HRIBERNIK

ANICA JAGER

1. 7. 1922 – 2. 12. 2020

1926 – 2020

Od nje smo se poslovili v petek, 11. 12. 2020, ob 14. uri na pokopaliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami.

Ni te veÄ? na pragu, Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ni te veÄ? v hiĹĄi, sodelavcem Ĺ olskega centra Velenje, ki ste nam kljub trenutnim razmeram sedaj te niÄ? veÄ? ne boli. ob izgubi naĹĄe drage mame izrekli soĹžalje in nam stali ob strani.

Nam ostala je le praznina Hvala osebju in vodstvu Doma za varstvo odraslih Velenje, zdravnici in globoka boleÄ?ina.

Lahovi za lajĹĄanje vseh boleÄ?in. Hvala g. Ĺžupniku Vladu in pogrebni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje.

Kogar imaĹĄ rad, Nikoli ne umre, Le daleÄ?, daleÄ? je.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?ena in poslana soĹžalja. Zahvala pogrebni sluĹžbi TiĹĄina, g. Ĺžupniku Janku Rezarju za opravljen obred, pevcem in govorcu ob slovesu. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

Ĺ˝alujoÄ?i: hÄ?i Marjanca in Stane z druĹžinami

V SLOVO

V SLOVO Ĺ˝alostno sporoÄ?amo, da je prehitro in tiho odĹĄel od nas dragi

V 86. letu se je tiho poslovila naĹĄa ljuba

BORIS Ĺ TEMBERGER Od sina, moĹža, oÄ?eta, dedka in brata se bomo poslovili v oĹžjem druĹžinskem krogu v ponedeljek, 21. 12. 2020, ob 11. uri na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

IVA LESKOVĹ EK

Žara bo v mrliťki veŞici na dan pogreba od 10. do 11. ure.

SveÄ?e in cvetje svojci hvaleĹžno odklanjamo.

Na njeni zadnji poti smo jo v krogu druĹžine pospremili 15. decembra 2020.

Zahvaljujemo se osebju SploĹĄne bolniĹĄnice Celje za vso skrbnost in srÄ?nost ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izreÄ?ena soĹžalja in vso pomoÄ? v najteĹžjih trenutkih. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

Hvala vsem, ki boste naĹĄega Borisa ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

BoĹžiÄ?ni pogrinjek naj bo prazniÄ?en, da bo obÄ?utek praznikov vseeno prisoten PrazniÄ?na podoba doma se priÄ?ne s Ä?iĹĄÄ?enjem in urejanjem prostora – Jabolka so zaradi okusa, tradicije in barve vedno dobrodoĹĄel okras prazniÄ?ne mize – Pogrinjek vedno pritegne pozornost gosta Ker se bliĹžamo najbolj Ä?arobnemu in prazniÄ?nemu delu leta, ki bo letos zaradi drugaÄ?nih razmer potekal povsem drugaÄ?e, je prav, da ne glede na razmere pripravi boĹžiÄ?nega pogrinjka namenimo nekaj pozornosti.

Bodisi, da nam je bliĹže tradicionalen, bodisi bolj moderen stil - pomembno je, da zadiĹĄi po praznikih in dobrotah iz domaÄ?e kuhinje. Simona Pompe, uÄ?iteljica gastronomije in turizma na Ĺ oli za storitvene dejavnosti in avtorica priroÄ?nika ÄŒarobni svet serviet, razloĹži, da je za prazniÄ?no podobo doma potrebno zaÄ?eti z urejenostjo in Ä?iĹĄÄ?enjem prostora. ÂťTako naĹĄ dom dobiva prazniÄ?no podobo z okraĹĄeno smreÄ?ico, venÄ?ki in razliÄ?nimi luÄ?kami. Tako tudi laĹžje odĹĄtevamo Ä?as do prazniÄ?nih dni.ÂŤ

DruĹženja bo letos manj, a prazniki ostajajo

Prazniki so tisto Ä?arobno obdobje, v katerem poleg MiklavĹža, BoĹžiÄ?ka in Dedka Mraza priÄ?akujemo tudi druĹžinske Ä?lane. Letos moramo naÄ?rtovati nekoliko drugaÄ?e, verjetno pa kljub vsemu nihÄ?e ne bo opustil navad, tako kraĹĄenja, priprave omizja kot priprave jedi. Simona Pompe: ÂťDruĹženja bo letos precej manj, pa ĹĄe v manjĹĄem obsegu bo, kar pa ne pomeni, da lahko opustimo navado prazniÄ?nega kraĹĄenja doma.ÂŤ Prav tako moramo poskrbeti za to, da je prostor urejen in Ä?ist. To je osnova, na kateri pripravimo pogrinjek.

Lahko povem, da je naĹĄ letoĹĄnji ĹĄolski pogrinjek povezan z jabolki, ki so vedno dobrodoĹĄel okras prazniÄ?ne mize. Letos je bila letina dobra, zato je to kla-

siÄ?no in dostopno sadje, najdeno v naravi, ki smo mu dodali nekaj hruĹĄk, grozdja in nekaj drobnih dodatkov, nabranih ob sprehodu skozi gozd, poskrbelo za pravo Ä?arobnost praznika. Ne samo zaradi svoje preprostosti, tudi zaradi okusa, tradicije in barve sodi v najbolj Ä?aroben Ä?as leta,ÂŤ naĹĄteva prednosti prazniÄ?nega pogrinjka iz jabolk uÄ?iteljica gastronomije in turizma.

Lepo pripravljeno omizje je tisto, ki vzbudi velika priÄ?akovanja vseh nas

Jabolka naj bodo rdeÄ?a nit, v tem slogu lahko krasimo vse ostalo. Jabolka lahko posuĹĄimo, krhlje jabolk okrasno dekoriramo bodisi v venÄ?ke, bodisi vpletemo v sam prostor. ÂťTreba se je zavedati, da priprava pogrinjka

kot dodatek in okras pritegne pozornost gosta, pa Ä?etudi gre le za oĹžjo druĹžino. Lepo pripravljeno omizje je tisto, ki vzbudi velika priÄ?akovanja vseh. Zlaganje serviet je kljuÄ?nega pomena, ker z obliko serviete dajemo gostu Ä?arobnost pri jedi. Polege streĹžnega inventarja, kot so kozarci, jedilni pribor in ostali dodatki,ÂŤ naĹĄteva prednosti avtorica priroÄ?nika, ki ponuja najrazliÄ?nejĹĄe

vrste zgibanja prtiÄ?kov, za katero potrebujemo nekaj natanÄ?nosti, potrpeĹžljivosti in volje. ÂťSledi tudi priprava menija, ki mora biti naÄ?rtovan pravilno. Pri sveÄ?anih menijih si Ĺželimo, da je na mizi vsega dovolj in si lahko privoĹĄÄ?imo nekaj veÄ? pri Ä?emer pa se ne obremenjujemo s kalorijami. Brez slabe vesti si lahko privoĹĄÄ?imo nekaj razkoĹĄja, o hujĹĄanju bomo razmiĹĄljali po pra-

znikih. Temu reÄ?emo prazniki.

Bodo pa zato poprazniÄ?ni meniji skromnejĹĄi,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?i Simona Pompe, ki vsem skupaj Ĺželi, da v prazniÄ?nih dneh pri vseh ljudeh zadiĹĄi po jabolkih, vanilji, cimetu, klinÄ?kih, citrusih in nam priljubljenih kolaÄ?ih, poticah, kruhu in ostalih dobrotah. ÂťSamo ĹĄe Ä?aroben preostanek decembra vsem skupaj.ÂŤ đ&#x;”˛

Z glavo v prazniÄ?ne nakupe

Slovenski skavti nosijo LuÄ? miru iz Betlehema

Na Zvezi potroĹĄnikov Slovenije so pripravili nekaj nasvetov, kako se pametno lotiti izbire daril in drugih prazniÄ?nih nakupov

Velenjski skavti bodo v tem mesecu izvedli dobrodelno akcijo LuÄ? miru iz Betlehema.

Akcija je vseslovenska, vsi zbrani prispevki bodo namenjeni organizaciji, ki pomaga najĹĄibkejĹĄim Ä?lanom druĹžbe, ki so se znaĹĄli v stiski. ÂťDel prispevkov gre tudi v Lucijin sklad – skavtski sklad, ki je namenjen druĹžinam naĹĄih skavtov, ki so se znaĹĄle v stiski,ÂŤ pove predsednica ZdruĹženja slovenskih katoliĹĄkih skavtinj in skavtov – podruĹžnice Velenje, Mihaela KoĹželjnik. Skavtski voditelji bodo tudi letos poskrbeli, da bo LuÄ? miru iz Betlehema na voljo vsem ljudem v skladu s predpisi, ki veljajo v trenutnih epidemioloĹĄkih razmerah.

LetoĹĄnji svetovni sprejem LuÄ?i miru iz Betlehema se je zgodil 12. decembra v Linzu, slovenska delegacija pa je plamen v skladu

December je Ä?as veÄ?jih izdatkov. Vsi bi radi razveselili svoje bliĹžnje in jim podarili kaj lepega. Pri tem pa je dobro misliti tudi na negativne posledice prekomernega nakupovanja: suĹĄa v denarnici, pretirano potroĹĄniĹĄtvo in kup odpadkov, pravijo na ZPS, na kateri so v zvezi s tem pripravili nekaj nasvetov.

NaÄ?rt

Naredite seznam obdarovancev in daril in si doloÄ?ite znesek, ki ga boste namenili za darila – za vse skupaj in vsakega posebej.

Prizanesite si z dragimi darili in mislite tudi na januar in prihodnje mesece, ko boste morali plaÄ?evati dolgove, Ä?e se bodo nabrali zaradi decembrske norije.

NajveÄ? denarja zapravimo takrat, ko nimamo naÄ?rta, ko kupujemo brezglavo, brez omejitev in beleĹženja. DoloÄ?ite si vsoto, ki jo lahko porabite za celoten 'novoletni paket', naredite seznam bliĹžnjih, ki bi jih res radi obdarili, in izberite preprosta darila, ki bodo obdarovancu nekaj pomenila.

Zmerni bodite tudi pri kosilih in veÄ?erjah – hrane je lahko manj, saj se le redko zgodi, da bi si januarja rekli: "Ko bi de-

Jasmina Ĺ karja

LuÄ?ko bodo "raznaĹĄali" od nedelje, 20. decembra, do petka, 25. decembra

cembra vsaj jedel in pil veÄ?, kot sem ..."

Spletno nakupovanje

LetoĹĄnje praznike (oziroma Ĺže kar celo leto) ĹĄe posebej zaznamuje nakupovanje po spletu. Pri tovrstnem nakupu je pomembno, da boste izdelek naroÄ?ili pravoÄ?asno, sicer se lahko zgodi, da bodo darila priĹĄla prepozno. Vedno imejte v mislih varnost plaÄ?il. Kupujte na preverjenih spletnih mestih, pazite, kam vpisujete osebne podatke in podatke o plaÄ?ilnih karticah.

Goljufov je na spletu veliko. Tudi predobre ponudbe so obiÄ?ajno prevare. Ne nasedajte laĹžnim trgovinam in preverite, ali ima prodajalec objavljen stik, kako je videti spletna stran, je kdo o njej na spletu Ĺže kaj napisal, kakĹĄne so izkuĹĄnje drugih potroĹĄnikov.

Financiranje nakupov

KakrĹĄnokoli zadolĹževanje za darila in druge decembrske izdatke odsvetujejo. LetoĹĄnje in prihodnje leto sta finanÄ?no negotovi, veÄ? prihrankov in manj dolgov naj bo moto za zdravo denarno stanje. ÄŒe se Ĺže morate zadolĹžiti, izberite pametno! đ&#x;”˛

s trenutno epidemioloĹĄko situacijo prejela v Ĺ entilju, na meji z Avstrijo, in ga s pomoÄ?jo skavtinj in skavtov ter pridruĹženih organizacij ponesla po vsej Sloveniji.

LuÄ? miru bo na voljo le po cerkvah

ÂťLuÄ?ko bomo letos raznaĹĄali od nedelje, 20., do petka, 25. decembra, vendar zaradi trenutnih razmer z virusom drugaÄ?e. Tako smo se odloÄ?ili, da bomo sveÄ?ke dostavili v lokalne cerkve, kamor jih bodo ljudje priĹĄli iskat, da ne bo prihajalo do zbiranja in druĹženja. Ker letos Ĺžal obisk ustanov ne bo mogoÄ?, bomo napravili posnetek in ga poslali v podjetja in ustanove,ÂŤ pove KoĹželjnikova o naÄ?inu sprejema letoĹĄnje LuÄ?i miru. đ&#x;”˛

Spomini na miklavĹževanja

ÄŒarobni december Velenje – Ko so se v Velenju priĹžgale prazniÄ?ne luÄ?i, se je zaÄ?el tradicionalni projekt ÄŒarobni december. Festival Velenje je z Ĺželjo, da bi se kljub oddaljenosti pribliĹžali obÄ?ankam in obÄ?anom in obogatili njihov prazniÄ?ni vsakdan, poskrbel za prazniÄ?no

okrasitev ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom in okolice, sodelavci, ki so smreÄ?ice in drugo dekoracijo izdelali sami iz naravnih in recikliranih materialov, pa so po mestu in okolici raztrosili tudi ljubeznive besede. Potekajo sobotne in Ä?etrtkove video predsta-

ve za otroke in druĹžine, spletne ustvarjalne delavnice, BoĹžiÄ?kovo pripovedovanje zgodb, zbirajo misli, Ĺželje in voĹĄÄ?ilnice, vabijo na tematski sprehod po mestu, vrteli bodo prazniÄ?no glasbo, odprli pa bodo tudi novo razstavo v đ&#x;”˛ tf Galeriji Velenje.

Ĺ oĹĄtanj, 4. decembra – Ob priĹžigu prazniÄ?nih luÄ?i v Ĺ oĹĄtanju je Muzej Velenje postavil novo priloĹžnostno razstavo, tokrat v prehodu z Glavnega trga proti Muzeju usnjarstva na Slovenskem.

Pripoveduje o sv. Nikolaju – kdo je bil in zakaj velja za dobrega moĹža, ki obdaruje otroke – in tradiciji miklavĹževanja v Ĺ oĹĄtanju, kjer je MiklavĹž vsako leto sprejel otroke na ĹĄoĹĄtanjskem trgu, letos pa jih je pozdravil na daljavo. Kako je bilo nekoÄ?, pa priÄ?a razstava, ki zajema tudi otroĹĄke spomine na sreÄ?anja z MiklavĹžem. đ&#x;”˛

PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi Velenje – Ker Muzej Velenje letos ne more povabiti na Velenjski grad, ki je bil decembra ĹĄe posebno gostoljuben in poln druĹžabnih vsebin za krajĹĄanje dolgih zimskih veÄ?erov ali popestritev dni, so muzealci del tradicionalnega programa preselili na splet. Tako tudi letos vabijo na PravljiÄ?ne nedeljske dopoldneve, a tokrat na daljavo. Na Velenjskem gradu so pripravili pravljiÄ?ni kotiÄ?ek, v katerem se udobno namestijo izbrani gostje in pripovedujejo pravljice, pripovedke in lokalno obarvane legende. Posnetke predvajajo vsako adventno nedeljo ob 10. uri na druĹžbenih omreĹžjih in muzejski spletni strani muzej-mvelenje.si. Zadnjo adventno nedeljo bo pravljice pripovedovala Marija Boruta. đ&#x;”˛

tf

tf