50 2021

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (-4/2 0C) bo delno sončno, v soboto (0/6 0C) in nedeljo (1/3 0C) bo oblačno. Možen dež.

Četrtek, 23. decembra 2021

številka 50 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

Razstava jasli v grajskem parku

cena 2,00 €

TAKO mislim

Božična posebnost Jože Pribožič

Velenjski muzealci so lansko leto, ko si v zaprtih prostorih ni bilo mogoče ogledati jaslic, postavili to razstavo v prenovljenem grajskem parku. Letos so postavitev še nadgradili.

Preživite torej kakšen praznični trenutek v čudovitem ambientu pred velenjskim gradom. Še posebej čarobno bo, ko bo na zemljo že padla noč. In noči so zdaj še posebej dolge!

Lepe praznike, mnogo sreče v srcih in življenju vam želi tudi naše uredništvo.

Praznični koncerti, silvestrske podoknice ...

Velenje – V Velenju so pripravili bogat program prazničnih koncertov in dogodkov, ki bi – skupaj z gostinsko in kulinarično ponudbo – zadnje dneve decembra pod imenom Čarobna promenada potekali na Titovem trgu.

Zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, ki se pred koncem leta niso sprostili, so na Festivalu Velenje pripravili nov scenarij, po katerem nekaj koncertov selijo v dvorano Doma kulture Velenje, kar nekaj dogodkov pa morajo odpovedati.

Obiskovalci so lahko v Domu kulture Velenje brezplačno poslušali koncert Nuše Derenda, za ponedeljek, 27. decembra, pa je napovedan koncert Aleksandra Mežka.

Na silvestrovo bodo občanke in občane poleg Dedka Mraza razveselili še potujoči podokničarji, ki bodo med 16. in 19. uro z glasbo in s plesom delili veselje ob izteku starega in prihodu novega koledarskega leta.

Luč miru iz Betlehema

🔲

Krščanski temelj vsakega verskega praznika, tudi Božiča, je bogoslužje v cerkvi in kristjanova življenjska povezanost z njim.

Zato so ostareli in bolniki, ki se na Božič ne morejo udeležiti bogoslužja v cerkvi, veseli, da lahko to spremljajo po televizijskih in radijskih valovih. To spremljanje pa dobi poseben pečat, ko lahko ob duhovnikovem obisku doma prejmejo svete zakramente.

Omenil pa bi rad še dve božični posebnosti, ob katerih kristjani poglobljeno doživljamo božično skrivnost. Najprej so to božične pesmi, ki nas nagovarjajo po besedah in po melodiji. Kako lepo se nas v tem duhu dotakne pesem: »Sveta noč, blažena noč … angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele.« Ali pa tista: Glej, zvezdice Božje migljajo lepo! … Duhovi nebeški se z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite.« O božični skrivnosti je v Krstu pri Savici lepo zapisal tudi naš pesnik France Prešeren: »Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!

Tako so peli angelcev glasovi v višavah pri Mesijasa prihodi; da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mor'mo se, prav' uk njegovi.« Drugi nagovor Božiča pa doživljamo v jaslicah in v jasli položenem Detetu. Lahko rečemo, da takšno rojstvo Rešitelja sveta ni ravno ugledno. Toda Bog se je odločil, da bo svoj največji čudež opravil po »nevidnih« ljudeh, kot so bili Jezusova začudena starša in prestrašeni pastirji. Ob pogledu na jaslice, v cerkvi ali doma, lahko spoznamo, da smo Bogu vsi dragoceni in vsi vključeni v njegov načrt sveta. Srečanje z Jezusom me spremeni, tako kot je spremenilo Marijo in Jožefa, kot je spremenilo preproste pastirje.

Da, jaslice niso le božični okras, ampak so Božji nagovor človeku: »Ne spreglej nikogar, ki ga v življenju srečaš ali o njem slišiš!« V tem duhu je dal papež Frančišek dvoletni sinodi, ki smo jo začeli letošnjo jesen, naslednje vodilo: »Hodimo skupaj, pogovarjajmo se in poslušajmo drug drugega!« Naj nas Božič utiri na to pot in naj hodimo po njej vse novo leto 2022.

Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto! 🔲

mz

Velenje, 21. decembra – »V začetku je beseda.« Lepa beseda v začetku lepega, grda v začetku grdega. Saj z besedo nekoga rešimo ali pokončamo, ranimo ali ozdravimo.

Danes pa je malo lepih besed, malo vljudnosti. Morda je zato med nami toliko jeznega, toliko grdega, toliko teme.

Zato bi vam danes radi dali lepe besede, “Hvala”, “Oprosti” in “Rad te imam”. To so luči, ki uničujejo temo in tiho povejo, da smo vsi ljudje.

Primi v roko to Luč in besedo.

Osvetli prostore, govori lepo. In reci si, preden te tema zajame, »Človek, ne jezi se.« S temi besedami prinašajo tudi slovenski skavti luč v slovenske domove. Simbolično jo je njihova predstavnica izročila tudi županu Mestne občine Velenje Petru Dermolu pred zasedanjem zadnje 🔲 seje občinskega sveta.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. decembra 2021

Čim bolj enotni v prizadevanjih za skupno dobro

LOKALNE novice

Tudi Občina Šoštanj ima proračun za prihodnje leto Šoštanj – Včeraj so zasedali svetniki Občine Šoštanj. Osrednja točka je bila potrditev predloga proračuna za prihodnje leto. V njem načrtujejo za dobrih 19 milijonov evrov prihodkov in približno toliko odhodkov. Kar nekaj naložb napovedujejo, največja pa bo izgradnja parkirne hiše na prostoru nekdanje Tovarne usnja.

Župan in dedek Mraz razveselila različne ranljive skupine Velenje, 16. decembra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je skupaj z dedkom Mrazom obiskal različne socialno šibke skupine. Razdelila sta jim drobna darilca. Obiskala sta Varstveno-delovni center SAŠA, Dom za varstvo odraslih Velenje, Društvo hiša, kjer domujejo brezdomne osebe, varno hišo in obe stanovanjski skupini. Povsod so se obiska zelo razveselili. »V Mestni občini Velenje stremimo k temu, da prisluhnemo in slišimo

prav vse naše občanke ali občane in za vse skušamo ustvarjati kar najboljše pogoje za bivanje in življenje,« je dejal župan Dermol.

Rehabilitacijski programi naj se izvajajo tudi v Velenju Velenje – Mestna občina Velenje bo na pobudo svetnice Brigite Tretjak (Moja dežela) podala na Agencijo za varnost prometa pobudo, da se rehabilitacijski programi izvajajo tudi v Velenju. V preteklosti v Velenju zanje niso izpolnjevali pogojev, zdaj pa ocenjujejo, da so s tem, ko so dobili prostore v MIC Velenje, ti izpolnjeni.

Velenjski svetniki bodo zasedali 8-krat Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje so že potrdili plan zasedanj sveta v prihodnjem letu. Predvidoma naj bi tudi v bodoče zasedali ob torkih, z začetkom ob 8. uri, načrtujejo pa 8 sej. Te naj bi bile 1. februarja, 22. marca, 19 aprila, 31. maja, 28. junija in 4. oktobra. Po lokalnih volitvah naj bi bila sklicana konstitutivna seja, prva redna pa 20. decembra. Opredelili so tudi že okvirne dnevne rede.

Rajšterjeve čokoladne kroglice Šoštanj – V letošnjem jubilejnem letu, ko v Šoštanju praznujejo 110-letnico pridobitve mestnih pravic, so se odločili tudi za čisto posebno protokolarno darilo, Rajšterjeve čokoladne kroglice. Njihov recept izhaja iz nekdanje Rajšterjeve slaščičarne, ki je bila znana daleč naokoli.

Veseli donacije zaščitnih mask Velenje – V korona času je medsebojna pomoč še kako pomembna. Tega se zavedajo tudi v podjetju Audiomed, d. o. o., ki ga vodita Anja in Luka Juršič. Vsem velenjskim osnovnim šolam, Centru za vzgojo in izobraževanje in Glasbeni šoli Velenje so namreč donirali kirurške maske za otroke. Ravnatelji vseh šol se iskreno zahvaljujejo za velikodušno donacijo 30 tisoč mask, ki jih bodo postopno razdelili med učence.

Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar o letu 2021 in o velikih prihajajočih projektih – V proračunu za najranljivejše občane blizu 130 tisoč evrov na leto Tatjana Podgoršek

Ob izteku leta običajno potegnemo črto in preverimo, v kolikšni meri se je izšlo v skladu z našimi pričakovanji. Hkrati snujemo načrte za prihajajoče leto. Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar pravi, da se od leta 2021 poslavlja z mešanimi občutki. »Po eni strani smo veliko delali, izvajali projekte, pripravljali dokumentacijo za nove, po drugi pa nikakor ne moremo mimo tega, da je v lokalni skupnosti zaradi korone društveno življenje, po katerem se naše okolje odlikuje, zamrlo. Sicer pa smo z opravljenim delom zadovoljni.« Na druga vprašanja o tem in prihodnjem letu je Kopušar takole odgovoril: Na katerem področju je bilo aktivnosti največ, katera je najpomembnejša letošnja pridobitev? »Zelo pomembna je rekonstrukcija ceste Rečica ob Paki–Podgora. Bila je finančno in tudi glede posega zahtevna. V središču vaške skupnosti Rečica ob Paki smo obnovili kanalizacijo in vodovod. Med pomembnejše pridobitve uvrščamo obnovo občinskih prostorov. Tudi na področju cestne infrastrukture je bilo kar nekaj vlaganj ter pri odpravljanju večjih in manjših posledic neurij iz leta 2020. Na tem področju nas čaka še kar nekaj aktivnosti.

Vrednost letošnjih vlaganj ocenjujemo na blizu 600 tisoč evrov,

glavnino smo črpali iz občinskega proračuna. Hkrati z omenjenim pa smo se pripravljali še na velike investicije, kjer bo pretežni del denarja za njihovo izvedbo zagotovila država oziroma sredstva EU.« V teh dneh je zaznati več klicev za sodelovanje v akcijah za pomoč ljudem v stiski. Kako je s čutom

🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

»Prepričan sem, da znamo prisluhniti najranljivejšim skupinam občanom, od najstarejših do otrok. V proračunu imamo za socialne potrebe namenjenih blizu 130 tisoč evrov na leto. Med drugim vsako leto poskrbimo za obisk dedka Mraza, obiskujemo starejše v domovih, sofinancira-

ne bo mogoče uresničiti, na vseh pa delamo. Če omenim najpomembnejše, je to že začeta izgradnja prizidka k javnemu vrtcu, energetska sanacija obstoječega vrtca ter objekta javnega zavoda Mladinski center, izgradnja podhoda pod železniško progo z vso spremljajočo infrastrukturo, izgradnja kolesarske državne povezave iz evropskih sredstev.

❱

Vrednost letošnjih vlaganj ocenjujejo na blizu 600 tisoč evrov, glavnino so črpali iz občinskega proračuna.

Janko Kopušar: »Želim si, da strnemo vrste in v prihodnjem letu z veliko mero odgovornosti pristopimo k zastavljenim nalogam.«

❱

Pred njimi je investicijsko res zahtevno leto, še bolje obdobje, saj vseh projektov v letu 2022 ne bo mogoče izvesti, na vseh pa delajo.

Čarobnost praznikov naj odnese vse kar je bilo v letošnjem letu slabo.

LETO 2022 PA NAJ PRINESE OPTIMISTIČNI POGLED V PRIHODNOST, VELIKO LJUBEZNI, SLADKE TRENUTKE SREČE IN GLASEN SMEH. VSE TO ŠTEJMO V NOVEM LETU S ŠTEVILKAMI Z VELIKO NIČEL.

Srečno!

mo domsko varstvo, pomoč družini na domu, dajemo prispevke za novorojenčke, enkratne pomoči socialno šibkim, naslednje leto bomo nudili tudi pomoč ob podražitvi energentov, subvencioniramo najemnine stanovanj, sofinanciramo družinskega pomočnika, nekaj denarja namenjamo za pomoč brezdomcem.

Določene aktivnosti potekajo tudi preko društev, organizacij, organiziramo srečanje starejših občanov. Kljub temu pa lahko izrazim zaskrbljenost, da kljub razvejanosti kdo ostane prezrt.

Nekateri namreč pomoč znajo poiskati, jo izkoristiti, vedo, kaj jim pripada. So pa zagotovo med pomoči potrebnimi tudi taki, ki jih je zanjo sram zaprositi.« Napovedujete izredno naložbeno in razvojno leto 2022. S čim to utemeljujete? »Pred nami je res investicijsko zajetno leto, še bolje kar obdobje, saj vseh projektov v letu 2022

Praznični gozdiček Velenje – Festival Velenje je praznično mestno dekoracijo oplemenitil s štirimi prostorskimi intervencijami. Na ploščadi pred Domom kulture Velenje je iz recikliranega lesa postavljen Praznični gozdiček, ki ga sestavlja 30 smrek, na katerih so izpisane tople besede. Tam lahko obiskovalci prisluhnejo prazničnim napevom in morda kakšno lepo željo ali opogumljajočo misel za prihajajoče leto tudi vržejo v nabiralnik dobrih misli in želja.

Na travniku ob Domu kulture Velenje se razprostira čudovita Bela dežela, ki v vsej svoji lepoti zažari v večernih urah. V njej je zimsko vzdušje pričarano z belim mestom, otroki, ki uživajo v majhnih radostih, in živalmi, ki sodijo v ta veseli čas.

do pomoči potrebnih občanov v lokalni skupnosti?

Pripravljene imamo večje projekte na državnih cestah, a bo pri teh lokalna skupnost prav tako sodelovala z določenimi deleži: krožišče v Gorenju, rekonstrukcija ceste Paška vas–Gorenje, odsek ceste od bivšega podjetja Vino do prehoda čez železniško progo z odsekom proti osnovni šoli, v Rečici ob Paki sta predvidena dva odseka na državni cesti, in sicer skozi naselje ter od prehoda čez železniško progo proti blagovnim rezervam. Poleg tega nas čaka še izgradnja kanalizacije tam, kjer smo jo dolžni zgraditi.

Verjamem, da nam bo z veliko mero odgovornosti in umnim gospodarjenjem uspelo vse to spraviti na skupni imenovalec in zadovoljiti uporabnike proračuna, čim večje število občanov in občank.« S kakšnimi željami vstopate v novo leto? »Želim si, da bi bili praznični dnevi, ki so pred nami, taki, kot si jih vsi skupaj zaslužimo. Kljub epidemiji, ki se kar noče in noče končati. Zdravje za vse je ob vstopu v leto 2022 gotovo ena od želja. Nič ne bo narobe, če nam bo vsaj malo naklonjena tudi sreča.

V tem času pripravljamo zaključno prireditev ob 130-letnici savinjske proge, kjer bo priložnost za druženje ob omejitvenih ukrepih. Poleg mirnega zaključka leta in lepega praznovanja prihoda novega pa je moja želja tudi ta, da stopimo skupaj, da smo čim bolj enotni v prizadevanjih za skupno dobro. Za naštete projekte bomo potrebovali prispevek vsakega posameznika. Morebitno razdvajanje in različni pogledi nanje bodo njihovo izvedbo močno oteževali.« 🔲

Novoletnice

APO ACCOUNTING, d. o. o.

Partizanska cesta 2A | 3320 | Velenje | Slovenija 03 898 72 60 | racunovodstvo@apoacc.eu

Andreja Uratnik: »V novem letu si želim, da bi se ti čudni časi, ki trajajo že dve leti, spremenili. Želim si predvsem zdravja. Pa tudi srečo, veselje in svobodo zase in za druge.«

mz

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 3

3

SEJA

23. decembra 2021

Mestna občina Velenje bo razpolagala z okoli 50 milijoni evrov Svetniki Mestne občine Velenje so letošnje leto zaključili s sprejemom proračunov za prihodnji dve leti – V obeh je za delovanje in naložbe predvidenih okoli 50 milijonov evrov Mira Zakošek

Velenje, 21. decembra – Svetniki Mestne občine Velenje so za letos sklenili svoje delo, in to uspešno.

Opravili so vse, kar so si zadali, predvsem pa sprejeli tudi proračuna za prihodnji dve leti. Na Občini je že utečena praksa, da pred volilnim letom sprejmejo dveletni proračun in tako omogočijo svetnikom nove sestave normalno delo takoj po izvolitvi. Morebitne spremembe pa bodo ti seveda lahko uveljavili z rebalansom.

Dodali še nekaj naložb

Predlog proračuna za leto 2022 je predstavil župan Peter Dermol.

Ta predvideva za skoraj 47 milijonov prihodkov (19 milijonov dohodnina, skoraj 9 milijonov nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, skoraj 5 milijonov iz naslova najemnine za uporabo komunalne infrastrukture, 3,5 milijona s prodajo zemljišč, 1,6 milijona najemnine stanovanj …) in 52,6 milijona evrov odhodkov (iz letošnjega leta bodo prenesli več kot 5 milijonov evrov), tako da primanjkljaja ne načrtujejo.

So pa upoštevali vse podane predloge na osnutek in v proračun za prihodnje leto vključili ureditev javne razsvetljave na Kajuhovi v Velenju ter kanalizacije na Konovem, povečali pa so tudi postavko stroškov delovanja krajevnih skupnosti. Ti so se v zadnjem obdobju precej povečali.

Do sprememb prihaja tudi pri nekaterih drugih postavkah, gre pa večinoma za primere, ko za letos načrtovanih naložb v celoti ne bodo uresničili, sredstva zanje pa imajo rezervirana in jih bodo prenesli v prihodnje leto.

Vrtcem 6,8 milijona evrov

Pa poglejmo, komu namenjajo največ sredstev. Vrtcem 6,8 milijona, občinski upravi 5,6 milijona, športu 4,3 milijona, urejanju cestnega prometa 3,4 milijona, obveznostim iz naslova financiranja 2,7 milijona, oskrbi z vodo 2 milijona, gradnji občinskih cest 1,8 milijona, oskrbi s toplotno energijo 1,5 milijona, malenkost manj stanovanjski gradnji, nakupu zemljišč, spodbujanju razvoja turizma in gostinstva. Za tekoče vzdrževanje cest bodo namenili 1,3 milijona in prav toliko tudi za delovanje sistema zaščite in reševanja. Programi mladine so težki dober milijon, nekoliko manj pa objekti za rekreacijo, osnovno šolstvo, socialno varstvo, razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem. Za knjižničarstvo in založništvo bodo namenili 837 tisočakov, za umetniške programe 834 tisoč, investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest 751 tisočm, za zbiranje in ravnanje z pa odpadki 750 tisoč.

Največja naložba Urbani park

Čeprav prihodnje leto naložbeno ne bo moglo biti tako bogato, kot si želijo, saj zaradi zaključene trenutne evropske finančne perspektive (nova bo objavljena šele v drugi polovici prihodnjega leta) ne morejo računati na veliko

nepovratnih sredstev. A nekaj jih je še dogovorjenih ali pa so že v teku. Veliko pozornosti bodo namenili tudi pripravi dokumentacije za prijave na razpise.

Največja naložba, ki se je bodo lotili prihodnje leto, je Urbani park za avtobusno postajo. Zanj bodo namenili skoraj milijon in pol evrov. Odkupiti nameravajo za dobrega 1,3 milijona evrov zemljišč, za naložbe v toplotno oskrbo imajo rezerviranih 937 milijonov, nekaj manj za oskrbo z vodo, vzdrževanje cest, vzdrževanje centralne čistilne naprave, obnovo stanovanj, vodovodov …

Za dodatne prostore vrtca imajo rezerviranega pol milijona evrov, malo manj za nakupe gasilskih vozil, 400 tisočakov pa za razvoj vodikov tehnologij …

Pločnik v Šentilju, parkirišče pri Stari Nami …

Med večje naložbe po krajevnih skupnostih sodijo izgradnja pločnika v Šentilju (360 tisoč evrov), ureditev parkirišča pri Stari Nami (350 tisoč), krožno križišče v Trebuši (200 tisoč evrov – dokumentacija), sofinanciranje regionalne ceste v Škale (200 tisoč evrov), načrtujejo pa še veliko manjših projektov v različnih predelih občine v višini dobrih 5 milijonov evrov.

Za 8 milijonov zemljišč in stavb

Svetniki Mestne občine Velenje v okviru proračuna opredelijo sredstva, ki jih načrtujejo s prodajo zemljišč in stavb. Teh je za prihodnje leto kar okoli 8 milijonov evrov. Med drugim nameravajo prodati stavbna zemljišča v Škalah, na Gorici, v Vinski Gori in Pesju (za individualno stanovanjsko gradnjo) ter v Poslovni coni Stara vas (za poslovne objekte).

Prodali pa bodo tudi kar nekaj zemljišč na trasi bodoče hitre ceste, ob Kidričevi cesti, v Stari vasi …

Okvirni znesek v enaki višini so za promet z nepremičninami načrtovali tudi za leto 2023.

Povečali subvencije za pomoč na domu

Pomoč na domu se je podražila. S prihodnjim letom bo znašala med delovnikom 21, ob nedeljah 26 in ob praznikih dobrih 27 evrov. Občina pa te cene subvencionira, doslej so jih v višini 50 odstotkov, v prihodnje pa jih bodo kar v višini 86 odstotkov.

Zato so v proračunu namenili dodatnih 65 tisoč evrov.

Uporabniki te storitve plačujejo ceno, ki je odvisna od višine prejemkov. Tisti, ki imajo manj kot 572 evrov prihodkov, so plačila oproščeni, potem pa se prispevki gibajo do največ 10,10 evra.

Športu 4 milijone evrov, največ za Urbani park

Športu bo Mestna občina Velenje v prihodnjem letu namenila 4.265.509 evrov. V ta znesek je zajeta tudi najpomembnejša investicija, izgradnja novega Urbanega parka, ki bo zajemal 2 tisoč kvadratnih metrov velik skejt park, dve igrišči za ulično košarko in 1.300 kvadratnih metrov veliko balvansko dvorano. Stal bo za Avtobusno postajo, na prostoru, kjer je bil nekoč letni bazen.

Vrednost naložbe je ocenjena na 1.455.000 evrov.

Pri projektiranju Urbanega parka je občina k sodelovanju pritegnila društvo Urbanih športov DUŠA in projektanta Roka Polesa. V urbani park so umestili skejt objekte, ki so po njihovem mnenju najprimernejši. Pri pripravi dokumentov za balvanske vsebine je sodeloval tudi Gorazd Hren, selektor

plezalne reprezentance Republike Slovenije.

Gradnja bo potekala v dveh fazah. Prva je izgradnja urbanega parka. V sklopu balvanske dvorane bo zgrajen dvoetažni objekt, ki bo del dvorane. V prvem nadstropju bodo sanitarije, avla za potrebe balvanske dvorane in kavarna. V drugem nadstropju pa bodo mala plezalnica (velika sto kvadratnih metrov), odprt in zaprt ogrevalni prostor za plezalce ter garderobe. V naslednjih letih pa bodo s pomočjo sredstev EU dvorano opremili s plezalno opremo.

Mestna občina Velenje bo v naslednjem letu za tekoče transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam preko razpisov namenila 539.500 evrov, za sofinanciranje športnih programov in področij 247 tisoč evrov, za naložbe, obnovo, obratovanje in vzdrževanje športne infrastrukture 2.300.409 evrov, za delovanje ŠRZ Rdeča dvorana 1.173.600 evrov, za nagrade za športne dosežke pa 5 tisoč evrov. Skupaj bodo za letni program športa v letu 2022 tako namenili 4.265.509 evrov.

OBJAVLJA JAVNO POVABILO O IZVEDBI OSREDNIH OBČINSKIH PROSLAV V LETU 2022 Predmet javnega povabila je izbor izvajalcev za izvedbo osrednjih občinskih proslav ob državnih praznikih v letu 2022, ki bodo potekale v: • četrtek, 3. februarja, ob 8. februarju – slovenskem kulturnem prazniku, • ponedeljek, 25. aprila, ob 27. aprilu – dnevu boja proti okupatorju, • četrtek, 23. junija, ob 25. juniju – dnevu državnosti, • četrtek, 27. oktobra, ob 31. oktobru – dnevu reformacije, • četrtek, 27. oktobra, ob 1. novembru – dnevu spomina na mrtve, • četrtek, 22. decembra, ob 26. decembru – dnevu samostojnosti in enotnosti.

Program proslave mora tematsko ustrezati posameznemu državnemu prazniku. Prijavitelj se lahko prijavi za izvedbo programa na eni, več ali pa na vseh naštetih proslavah. Pred vsako proslavo bo z izbranim prijaviteljem sklenjena pogodba oz. mu bo oddano javno naročilo.

Višina zagotovljenih sredstev za izvedbo posamezne proslave znaša 3.000 evrov z vključenim DDV. Prijavitelji morajo prijave za februarsko proslavo oddati do 6. januarja 2022 do 10. ure, za vse ostale pa do 25. 2. 2022 do 10. ure na naslov Mestna občina Velenje – Sprejemna pisarna, Titov trg 1, 3320 Velenje. Prijave morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah z oznako: »NE ODPIRAJ – Prijava na javno povabilo za izvedbo osrednjih občinskih proslav v letu 2022!« Več informacij: www.velenje.si

🔲

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Še vedno na daljavo

GOSPODARSKE novice Sindikata zahtevata pojasnila

Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Velenje beležijo nove popoldanske samostojne podjetnike s področja zdravstvene dejavnosti – Prihodnje leto poleg osnovne dejavnosti pozornost prenovi objekta Tatjana Podgoršek

So morda posledice covida-19 vplivale na zmanjšanje števila Izteka se tako imenovano drugo članov zbornice? Po zagotovicovidno leto, ki se je nekoliko raz- lih sogovornice v veliko manjši likovalo od lanskega covidnega. meri, kot bi lahko pričakovali.

V kolikšni meri ter kakšen vpliv Območna zbornica ima dobrih je imelo na delovanje Območ- 300 članov, in glede tega so na ne obrtno-podjetniške zbornice in na poslovanje njenih članov v primerjavi s predhodnim, v nadaljevanju.

Članstvo na pozitivni ničli

pozitivni ničli. To kaže, da so se člani v veliki meri prilagodili novim razmeram. Tisti, ki so prenehali z dejavnostjo, so to storili zaradi upokojitve ali drugih (necovidnih) razlogov. So pa, dodaja Maša Ipavec, zabeležili nekaj novih samostojnih podjetnikov. Če so bili ti v preteklih letih predvsem iz gradbene stroke, so letos prevladovale storitvene dejavnosti. Poleg svetovanja za fizične osebe in poslovnih svetovanj ter prodaje po spletu, jih je kar nekaj odprlo popoldanski s. p.

Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, ki v popoldanskem času opravljajo določene zdravstvene storitve. Večina je povezanih z izvajanjem testiranja ali cepljenja za covid-19. Pri svetovanju, ki Maša Ipavic: »Želimo si, da član, ki ga izvaja zbornica sama, naleti na težave, z njimi najprej seznani so – tako kot lani – tudi lezbornico. Zato si prizadevamo za čim tos prevladovala vprašanja, širši nabor storitev.« povezana s spremembami

odlokov, izdanih vladnih priporočil v času covida, protikoronskih ukrepov, ter vprašanj, povezanih s tekočim poslovanjem.

Poleg osnovne dejavnosti tudi obnova objekta, ureditev parkirnih mest

Težišče delovanja območne zbornice prihodnje leto bo … »Ker vsaj na začetku leta ne pričakujemo bistvenih sprememb, smo se odločili, da bomo napore usmerili v sanacijo našega objekta. Zamenjali smo že streho, v okviru obnove komunalne in ceste infrastrukture v Starem Velenju bomo uredili parkirna mesta za naše stranke in za zaposlene.

S tem bomo poskrbeli za boljšo dostopnost do zbornice, parkiranje bo brezplačno. Načrtujemo še nekaj posodobitev v notranjosti objekta.« Sicer pa ostaja med prednostnimi naloga nuditi članom čim širši nabor storitev, ki bo omogočil rešitev težav članov na enem mestu. »Želimo biti prva vstopna točka na poti iskanja rešitev zanje. Tudi pri tistih, ki jih povsem sami ne moremo urediti.« Že lani in letos so načrtovali srečanje članov. Verjamejo, da bodo tega brez posebnih omejitev lahko izpeljali prihodnje leto. »Druženja v živo so namreč priložnost za to, da iz prve roke slišimo, kaj teži člane.

Pristni stik je povsem nekaj drugega kot telefonski klic ali elektronsko komuniciranje,« še pravi Maša Ipavic.

»Pri delovanju zbornice večjih sprememb ni bilo,« pravi sekretarka omenjene zbornice Maša Ipavic. Še vedno namreč izvajajo večino postopkov na daljavo.

Morda celo več kot v prvem letu, v katerem so se še malo ‹lovili›.

V smislu poslovanja njihovih članov pa so stvari bolj pozitivne. »To predvsem zaradi tega, ker ni bilo takih omejitev, ki bi povsem preprečevale izvajanje dejavnosti. Posledice pa seveda so, saj omejitve, ki so (v prvem delu leta zlasti glede števila strank na kvadratni meter prostora, v drugem delu pa pogoj PTC, ki ga niso vsi najbolje sprejeli), pomenijo manj strank v storitvenih dejavnostih, kot so kozmetična, frizerska in gostinska. Manj strank pomeni manj prihodkov. Ob tem pa ne poznamo posledic gospodarske krize v obliki dviga cen določenih materialov, njihovega vpliva na poslovanje naših podjetnikov in obrtnikov, ki so ključni za opravljanje dejavnosti, ter težav, ki so prisotne Hkrati s posodabljanjem cestne in komunalne infrastrukture mimo obrtne pri dobavi določenih zbornice bodo uredili tudi parkirna mesta za svoje stranke. izdelkov.« BSH_OglasCestitkaNY_NašČas_185x150_12-2021_SLO1.qxp_Layout 1 30/11/2021 11:34 Page 1

v Srecno 2022

23. decembra 2021

🔲

Sindikata Premogovnika Velenje zahtevata pojasnila o letnici izstopa iz premoga. Pozivi, da se v dialogu in na konstruktiven način razrešijo dileme in vprašanja, ki se pojavljajo ob predlogu Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, so bili po navedbah Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE) Slovenije in Sindikata Premogovnika Velenje neuspešni.

Sindikata infrastrukturnemu ministru Jerneju Vrtovcu očitata, da analiza stroškov in koristi za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ne obstaja, letnico 2033 pa da so odločevalci postavili „čez palec“. Sindikata ministra zato pozivata, naj javnosti pojasni, zakaj je bila letnica izbrana. »Prav tako nimamo odgovora, ali in katere so ustrezne analize stroškov in koristi celotne družbe in ne samo dveh regij ter kdo od odločevalcev lahko brez omenjenih analiz utemelji svojo odločitev,« so izpostavili.

Slovenija mora, kot sta poudarila sindikata, ogljično nevtralna postati do leta 2050, zato hitenje pri sprejemanju odločitev brez ustreznih odgovorov ni potrebno.

Gospodarstvo preseglo predepidemijsko raven Kljub vsem težavam zaradi koronavirusa je v Sloveniji gospodarska aktivnost v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo.

V zadnjem četrtletju se bo rast verjetno upočasnila, vendar pa bo v celem letu 2021 predvidoma višja od dosedanjih napovedi, pričakuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Rast poganja zlasti zasebna potrošnja. Septembra je Umar Sloveniji za letos napovedal povečanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za 6,1 odstotka, sedaj predvideva, da bo ta številka predvidoma višja za pol do ene odstotne točke.

Pričakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto ostajajo v jesenskih okvirih, Umar je takrat napovedal 4,7-odstotno rast obsega BDP.

Hrvaška raste še hitreje Še z večjo rastjo se lahko pohvali naša južna soseda. Hrvaška bo letos po oceni tamkajšnje centralne banke zabeležila 10,8-odstotno gospodarsko rast, ki se bo v letu 2022 upočasnila na 4,1 odstotka.

Hrvaška narodna banka je tako občutno izboljšala oceno za letos, saj se je prejšnja ocena gibala okoli 8,5 odstotka.

Rekordno število zaposlenih V Sloveniji je bilo konec oktobra 911.820 delovno aktivnih, kar je 0,6 odstotka več kot septembra in 2,4 odstotka več kot oktobra lani. Gre za novo najvišjo vrednost, odkar državni statistični urad spremlja registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Od oktobra 2011 do oktobra 2021 se je število delovno aktivnih povečalo za 10,6 odstotka.

Stroški dela višji za 2,5 odstotka Stroški dela na uro so se v območju z evrom v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zvišali za 2,5 odstotka, v celotni EU pa za 2,9 odstotka. V Sloveniji je bila rast šestodstotna, in sicer stroški za plače za 5,9 odstotka, ostali pa za 6,9 odstotka, najbolj so se zvišali v Litvi, za 15,2 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Slovenija med najbolj neučinkovitimi Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF. Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj. Slovenska gospodarska rast je sicer hitrejša od povprečja območja z evrom, vendar pri več kot dvakrat večjem povečanju relativnega dolga širše države glede na evrsko območje, še ugotavlja Bole.

Neenaki pogoji za poslovanje trgovin Sekcija trgovcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarja na neenake pogoje poslovanja trgovin. Po eni strani živilske trgovine lahko prodajajo specializirano blago brez omejitev, torej brez pogoja PCT, po drugi strani pa morajo specializirani trgovci od potrošnikov zahtevati izpolnjevanje pogoja PCT. Sekcija zato ponovno apelira na vlado, da pogoj PCT odpravi tudi za specializirane trgovine in s tem izenači položaj različnih trgovcev.

Tudi Involta ne bo več prodajala elektrike BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Naj bo ZDRAVO, USTVARJALNO, SRČNO in USPEŠNO. Vsem bralcem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 2022!

Družba Involta je napovedala, da bo s 1. januarjem 2022 izstopila s trga električne energije. S tem bo prenehala z dobavo električne energije svojim odjemalcem, ki jih je 660. Kdor do takrat ne bo sklenil nove pogodbe z izbranim dobaviteljem, bo prešel na precej dražjo zasilno oskrbo. Telekom Slovenije je konec minulega meseca sporočil, da bo konec letošnjega leta prenehal s to dejavnostjo, saj se mu izteče pogodba o sodelovanju pri nakupu elektrike. Če dobavitelj električne energije preneha izvajati dejavnost dobave, naj odjemalci čim hitreje izvedejo postopek zamenjave dobavitelja, saj bodo sicer oskrbovani pod pogoji bistveno dražje zasilne oskrbe. 🔲

mz

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

23. decembra 2021

Energetsko lokacijo v Šoštanju naj bi ohranili Na pogovor smo povabili generalnega direktorja HSE in do konca leta tudi generalnega direktorja TEŠ dr. Viktorja Vračarja Mira Zakošek

Kje tiči razlog, da imajo nekatere države očitno še danes brezplačne CO2 kupone, Slovenija pa pošastno drage? Kdo sicer trguje s temi kuponi? Se na teh trgih oblikujejo tako visoke cene? Kako je sploh možno predvideti rast cene kuponov? »To podporo so si ob spremembi veljavne evropske zakonodaje uspeli zagotoviti Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Litva, Poljska in Romunija, in sicer na osnovi svojih BDP nivojev.

Slovenija se takrat za tak pristop ni odločila. Slovenski elektroenergetski sektor mora od leta 2013 vse kupone kupiti – s tem je postavljen v bistveno drugačen položaj kot energetski sistemi v soseščini. Za proizvodnjo toplotne energije TEŠ še vedno pridobi manjši delež brezplačnih kuponov, vendar se ta delež z leti močno zmanjšuje.

Namen trga emisijskih kuponov CO2 je zagotoviti zmanjšanje onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini na način, ki z ekonomskimi ukrepi zagotavlja spoštovanje dogovorov za zmanjševanje emisij oziroma pospešuje zmanjševanje izpustov tam, kjer naj bi bilo to najučinkoviteje. En emisijski kupon predstavlja pravico do izpusta ene tone emisij plinov CO2.

Trgovanje z emisijskimi kuponi poteka na primarnem (spot) trgu v obliki avkcij. Na teh avkcijah sodelujejo onesnaževalci, ki morajo za svoje delovanje kupiti kupone in jih predložiti do datuma predaje. Drugi način trgovanja poteka na sekundarnem trgu, kjer se trguje s terminskimi pogodbami (trgovalne količine so na sekundarnem trgu veliko večje kot na primarnem trgu).

Cene so po eni strani odraz podnebne politike EU in ambicioznih ciljev glede znižanja emisij, del zadnjega porasta pa je pripisati tudi špekulativnim aktivnostim na sekundarnem trgu.« Konkretno kolikšen vpliv imajo ti kuponi na ceno elektrike? »Cene se oblikujejo po tržnih mehanizmih na dereguliranem trgu. Proizvajalci, ki so obremenjeni s stroškom emisijskih kuponov in, kot v primeru TEŠ še z relativno visokimi obveznosti do virov sredstev zaradi obratovanja s še neamortiziranimi proizvodnimi napravami, so v primerljivo slabšem konkurenčnem položaju ali pa obratujejo z izgubo. Velja omeniti, da TEŠ oziroma HSE nimata vpliva na cene emisijskih kuponov. Naše možnosti so v tem kontekstu izčrpane, saj tehnološko emisij ne moremo bistveno omejiti, današnja cena emisijskih kuponov pa predstavlja že več kot 3-kratnik cene proizvodnje električne energije. To pomeni, da kolikor plača TEŠ premogovniku za premog, gre še (vsaj) 3-krat toliko za nakup CO2 kuponov. Ali povedano drugače – za 100 milijonov evrov letnega plačila Premogovniku Velenje za premog, bi moral TEŠ danes plačati še 300 milijonov evrov za CO2 kupone, kar je seveda finančno nevzdržno.

Kar na nivoju proizvajalca TEŠ lahko storimo, je, da proaktivno pristopimo k iskanju inovativnih tehničnih rešitev in hkratne optimizacije obratovanja posameznih blokov.« Občani pogosto menijo, da plačujejo ekološke kupone v ceni elektrike. Je res tako? »Gibanje veleprodajnih tržnih cen je bolj kompleksno in ne povsem povezano z gibanjem cene samo emisijskih kuponov.

Gonilniki visokih cen električne energije v zadnjem obdobju so predvsem rekordno visoke cene zemeljskega plina, ki so postavile elektrarne na zemeljski plin v manj konkurenčen položaj. Sočasno so prisotni drugi trendi, kot so rapidna porast cen emisijskih kuponov, upad proizvodnje iz obnovljivih virov ter povečanje potrebe po porabi električne energije na ravni celotne EU.« Ti kuponi vplivajo tudi na ceno toplotne energije. Čeprav smo v tukajšnjem okolju prepričani, da je naše toplotno ogrevanje ekološko, temu očitno ni tako. »Uporaba fosilnega goriva kot primarnega energenta za proizvodnjo toplotne energije povzroča emisije toplogrednih plinov in s tem strošek te dejavnosti tudi iz naslova emisijskih kuponov.

Za vsako tono izpusta toplogrednih plinov mora TEŠ zagotoviti ustrezno količino emisijskih kuponov, ki jih kupi pri matični družbi HSE, le-ta pa na trgu emisijskih kuponov. Trenutno je potrebno približno 85 % emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije kupiti na trgu. Strošek nakupa emisijskih kuponov nadalje skladno z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje vključimo v variabilni del prodajne cene toplotne energije.

Cena toplotne energije TEŠ, prodane Komunalnemu podjetju Velenje, znaša trenutno, po potrditvi Agencije za energijo, 28,47746 EUR/MWh. Sestavljena je iz fiksnega in variabilnega dela, pri čemer znaša fiksni del, na katerega TEŠ ima vpliv, samo 6,92405 EUR/MWh in je bil v zadnjih letih večkrat znižan.

Ostalo je variabilni del, ki znaša 21,55341 EUR/MWh in na katerega TEŠ nima vpliva.« Se bo toplotna energija zaradi tega še podražila? »Ceno toplotne energije izračunamo skladno z dogovori. Pri zadnji podražitvi smo znižali fiksni del cene, na katerega imamo vpliv. Povišal pa se je variabilni del cene, na katerega mi nimamo vpliva, in sicer izključno zaradi povišanja cen CO2 kuponov. Govorimo o dvigu cene na primarnem viru, to je s strani TEŠ kot dobavitelja toplotne energije. Kakšen vpliv ima to na končni dvig cene potrošnikom pa je vprašanje za predstavnika družbe KPV. Z rastjo tržne cene emisijskih kuponov se bo žal neizogibno povečevala cena toplotne energije, ki jo TEŠ prodaja KPV. Je pa le-ta še vedno med najnižjimi v Sloveniji.«

Prehod v brezogljično družbo je realnost, ki ji boste morali slediti tudi vi. Odločitev o zaprtju Premogovnika Velenje in premogovnih blokov TEŠ bo seveda državna, pa vendar, kateri scenarij je za vas najbolj sprejemljiv? »Celotna slovenska energetika, ne samo Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, so pri t. i. zeleni transformaciji pred zahtevno in odgovorno nalogo. Določanje datuma prenehanja odkopavanja premoga, ki bo obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo,

lokacije za postavitev sončnih ali drugačnih elektrarn kot virov za proizvodnjo zelenega vodika.« Projekt sosežiga ste ustavili, je še aktualen? »Ta projekt ni več aktualen. Še vedno smo prepričani, da bi bil projekt sosežiga nenevarnih odpadkov SRF v predvidenem manjšem deležu poleg lignita dober, bil bi tudi okoljsko sprejemljiv predvsem v primerjavi s sedanjim primarnim energentom, na kar smo ves čas opozarjali, a lokalna skupnost udejanjenja tega projekta ni želela.«

Dr. Viktor Vračar

je zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo. V TEŠ in HSE bomo pri pripravi s tem povezanih zakonov in projektov aktivno sodelovali; že sedaj intenzivno pripravljamo strokovna izhodišča in tvorno sodelujemo z vsemi relevantnimi deležniki.

V skupini HSE razpolagamo s prevladujočim deležem obstoječe nizkoogljične proizvodnje električne energije iz hidro in sončnih virov, gradimo in načrtujemo gradnjo novih tovrstnih proizvodnih kapacitet, imamo pa tudi že nabor drugih povezanih projektov, kar bi skupaj lahko vsaj delno prispevalo k nadomestitvi proizvodnje iz TEŠ. Vendar pa bi bilo potrebno na področju pospešitve postopkov pridobivanja dovoljenj za umeščanje v prostor in gradnjo novih energetskih objektov na nacionalni ravni narediti pomembne korake naprej, da bi se ti ključni projekti lahko izvedli v tem desetletju.« Je že kaj znanega v zvezi z ohranitvijo energetske lokacije v Šoštanju? »Predvidevamo ohranitev energetske lokacije v Šoštanju s postopno uvedbo tehnologij, ki bodo omogočile proizvodnje električne energije iz nizko oz. brezogljičnih virov, vključno s proizvodnjo zelenega vodika.

Lokacija je predvidena tudi za zajemanje in rabo CO2 ter za proizvodnjo električne energije iz plina.« Kako je s proizvodnjo vodikove tehnologije? »V teku je izdelava okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje pri uvedbi vodikovih tehnologij na lokaciji TEŠ.

Sočasno preučujemo tudi mikro

Kaj pa morebiten sosežig komunalnega blata? »Za študijo izvedljivosti, ki jo je naročila Mestna občina Velenje, smo izvedeli iz medijev in pri njej ne sodelujemo, zato tega ne morem komentirati.« Kako pa poslujete letos? »Poslovanje je z obratovalnega vidika primerljivo z lanskim letom, samo z razliko, da je bil letos izveden obsežnejši remont bloka 6, kar se bo pričakovano poznalo na količini letne proizvedene električne energije. Zaradi trenutnih cen na trgu, električne energije in plina, pogosto obratujemo z obema blokoma 5 in 6 ter občasno tudi s plinsko turbino na ELKO. Na račun zaključene poravnave z General Electric bo pa finančni vidik poslovanja TEŠ zelo dober.« Za blok 6 zagotavljate, da sodi tako tehnološko kot ekološko med najsodobnejše v Evropi. Trdite to tudi po letošnjem obsežnem remontu? »Drži, čeprav gre kljub tehnološki sodobnosti še vedno za termo blok na fosilna goriva in s tem povezane okoljske izzive. Blok 6 še vedno predstavlja tehnološko in ekološko najnovejše stanje tehnike oziroma tako imenovano »BAT – best available technology« med fosilnimi termo energetskimi bloki. Neto izkoristek bloka pri polni moči znaša več kot 42 %, povprečni neto izkoristek obratovanja pa 40 %. Visok izkoristek bloka vpliva na nižje emisije CO2. Povprečna razpoložljivost bloka 6 zadnja tri leta znaša visokih 97,45 %. Blok 6 je nadomestil bloke 1, 2, 3 in 4, kar je omogočilo bistveno znižanje

emisij CO2 in tudi drugih polutantov. Omeniti je potrebno, da se lahko blok 6 po izkoristku in s tem emisijah CO2 postavi ob bok najnovejšim nemškim termoelektrarnam. Povprečje izkoristkov vseh obratujočih nemških elektrarn je bistveno nižje. Na stopnji izkoristka bloka 6 TEŠ so samo elektrarne, ki so začele obratovati po letu 2008, kot npr. termoelektrarna Neurath z dvema blokoma po 1100 MW moči vsaka. Za ključne elemente bloka 6 je bila z dobaviteljem General Electric v sklopu marca letos dogovorjene poravnave sklenjena dolgoročna vzdrževalna pogodba, poleg tega pa je v teku digitalizacija bloka 6. Rezultat bosta predvidoma še višja stopnja razpoložljivosti in dvig neto izkoristka za odstotno točko.

To predstavlja cca.

2,5 % nižjo porabo premoga za enako količino proizvedene električne energije in prav toliko nižje emisije CO2, kar pri naraščajočih cenah emisijskih kuponov predstavlja precejšnje finančne učinke. Skladno z zahtevami poroštvene pogodbe države se morajo emisije CO2 iz lokacije TEŠ ves čas zniževati in se tudi nižajo po danih predvidevanjih. Predvideni dvig izkoristka po remontu 2021 prav tako prispeva svoj delež k izpolnjevanju te zahteve.« Z General Electricom ste se izvensodno pogodili in tako dobili več kot 200 milijonov evrov. Ste ta denar že dobili in kam ste ga (ga boste) namenili? »Del paketa poravnave je v obliki bodočih vzdrževalnih del, izboljšav in digitalizacije bloka 6. Cilj je uvedba naprednega

napovednega vzdrževanja ključne tehnološke opreme bloka 6 na osnovi stanja in doseganje pozitivnih učinke z dvigom razpoložljivosti in izkoristka bloka 6.

Del sredstev, ki smo jih v družbi TEŠ oziroma v HSE prejeli po izvensodni poravnavi neposredno, pa se je primarno porabil za poplačilo obstoječih obveznosti do virov sredstev (t.j. posojil), ki so bila najeta za namen financiranja izgradnje bloka 6. Nekaj pa je bilo tudi drugih prihrankov in povračil stroškov, ki bi bili sicer potrebni za nemoteno redno obratovanje bloka 6 TEŠ.« Dr. Vračar, z novim letom se poslavljate z mesta generalnega direktorja TEŠ – kako ocenjujete delo v svojem mandatu in kaj čaka vašega naslednika? »Na takšna vprašanja sicer nerad odgovarjam, ker so samoocene lahko plod subjektivnih vplivov. V družbi TEŠ sem približno dve leti in pol deloval sočasno z delom v HSE. Uspeli smo vzpostaviti dobro timsko delo in nikakor ne gre za individualne pristope posameznikov. Vsi bloki so kljub soočenju z nekaj tehničnimi težavami dosegali visoke stopnje zanesljivosti obratovanja. Zaključili smo poravnavo z dobaviteljem glavne tehnološke opreme za blok 6, ki zajema paket izboljšav in digitalizacijskih nadgradenj. V zadnjem letu smo priča izrednemu naraščanju cen emisijskih kuponov, zato smo pozornost posvečali iskanju načinov za nadaljnje finančno vzdržno poslovanje. Predvsem pa smo zastavili smernice za nekaj razvojnih projektov, ki bodo omogočili postopno tehnološko tranzicijo in ohranjanje dolgoletne energetske lokacije. V tem prepoznavam svojo vlogo za še nadaljnje aktivno sodelovanje z ekipo TEŠ.«

Komisija za podelitev priznanja kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje objavlja

OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanja kulturni ustvarjalec Mestne občine Velenje v letu 2021.

Pobude zbiramo do vključno ponedeljka, 17. januarja 2022, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje).

V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si).

🔲

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

MED VAMI

23. decembra 2021

Kako leto zaključujejo v Domu za varstvo odraslih Velenje?

Pred dnevi so podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta – Tudi stanovalce spremljajo najrazličnejše želje, prva je biti zdrav, želijo pa si tudi čim dlje ostati, kjer se počutijo dobro in sprejeto Jasmina Škarja

Da čas meseca decembra utripa drugače, pritrjujejo tudi starostniki Doma za varstvo odraslih Velenje, ki živijo, čutijo, se veselijo, odzivajo in doživljajo trenutke in čas na svoj način. Včasih čarobno, spet drugič pa negotovo, zadržano in z naporom. Vendar jim je decembra posebej toplo pri srcu, saj zanje poskrbijo tudi v hiši s srcem (kot domu pravijo sami).

Potrebujejo kanček naklonjenosti in empatije, kakšno toplo besedo in trenutek pozornosti, ki je bodo letošnjega decembra deležni še v starih in dotrajanih prostorih. Kako pa se pripravljajo na praznovanje, selitev in prenovo doma, nam je zaupala direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc.

Desetletni trud je z odobrenimi sredstvi ministrstva poplačan

Kaj vam je iztekajoče se leto prineslo, na kaj ste najbolj ponosni? »Na to, da smo prestali vse težke preizkušnje s koronavirusom, ter da se nam je uspelo dobro opremiti in v zadnjem valu zajeziti okužbo, ki se je prenesla v dom, ter tako zavarovali sebe in stanovalce doma. Ponosni smo na vrhunec desetletnega dela ter to, da smo v okviru programa REACT EU za rekonstrukcijo in

prizidavo doma prejeli 12 milijonov evrov. Tako je desetletni trud z odobrenimi sredstvi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poplačan.

Storili bomo vse, da upravičimo zaupanje stanovalcev in jim omogočimo dostojno jesen življenja.

Vsi se zavedamo, da dosedanji dom ne dosega niti minimalnih standardov, ki so za namestitve starejših v socialno varstvenih domovih potrebni,« razloži direktorica, ki je prepričana, da je njihov projekt dobro pripravljen, in verjame, da bo konec leta 2023 na istem mestu stal nov dom, četrte oziroma pete generacije. »Pred dnevi smo z ministrstvom podpisali pogodbo. Ponosna sem, da sem osebno kot vodja s svojo ekipo vztrajala pri želji, da cilj realiziramo. Iskreno povem, da so, kljub temu da je v tem času prisotne veliko sreče in pozitivnih občutkov, na drugi strani tudi mešani občutki. Razmišljamo o vseh stopnjah gradnje in selitve. Čaka nas trdo delo, a verjamem v ekipo ter podporo MO Velenje in ministrstva, da je naša pot prava in vodi k pravemu cilju.«

Nov dom, nove priložnosti in nove ideje

Čeprav se veselijo prihodnosti, z rahlo grenkim priokusom meseca decembra praznujejo, kolikor je

izvedljivo, in ohranjajo tradicijo praznovanja. »Na tukaj in zdaj nas vežejo spomini, dogodki iz preteklosti ter izkušnje, iz katerih smo se učili in postali močnejši. Naše vodilo je, da če hodimo naravnost, ne moremo priti do pravega cilja, torej morajo biti poti tudi ovinkaste in strme. Pogumno se podajamo po teh poteh in si kličemo na to, da bi bili čim bolj zdravi, uspešni, bi znali sodelovati in

Meseca decembra je v domu ponavadi živahno. V starih časih so se odvijali koncerti, prireditve in svečani plesi. Tega zdaj žal ni, so se pa zaposleni odločili, da bodo pripravili božična slavja in praznična kosila po enotah, kjer bo prisotnih manj stanovalcev in zaposlenih.

bomo pripravili božična slavja in praznična kosila, po enotah, kjer bo prisotnih manj stanovalcev in zaposlenih.

Vse ljudi spremljajo najrazličnejše želje Pred dnevi so z ministrstvom podpisali tudi pogodbo, zato direktorica Violeta Potočnik Krajnc verjame, da bo konec leta 2023 na istem mestu stal novi dom četrte oziroma pete generacije.

imeti pred seboj cilj – nov dom, nove priložnosti in nove ideje.« Pretekli teden jih je obiskal tudi dedek Mraz. »Stanovalci doma so se obiska dedka Mraza in župana MO Velenje Petra Dermola

zelo razveselili. Naš dom je znan po tem, da smo zunanje življenje prenesli v hišo. Odvijali so se koncerti, prireditve, prirejali smo svečane plese. Tega zdaj žal ni, smo se pa zaposleni odločili, da

Želje stanovalcev in zaposlenih so gotovo vezane tako na bivanjsko kot na delovno in osebno življenje. Kakšno upanje, kakšne sanje in želje jih spremljajo? »Stanovalci imajo najrazličnejše želje. Smo ljudje, ki si upamo in želimo sanjati. To čutim, ko jih obiskujem. Prva in edina želja je biti zdrav, pa čim dlje ostati v tej sredini, kjer se počutijo dobro in sprejeto. Druga želja je, tako

stanovalcev kot zaposlenih, da bi vmesno obdobje, ki je pred nami, potekalo čim manj stresno in bi se, kamor bomo odšli, dobro počutili in se polni novega žara in upanja vrnili,« z iskricami v očeh razlaga Violeta Potočnik Krajnc, ki še prišepne, da bo tiste želje, ki so ji bile zaupane osebno, zadržala zase in naredila vse, da se jih čim več uresniči. Kaj pa osebne želje? »Da bi bili zdravi, da bi imela dovolj notranjega miru, energije in pravih načrtov, ki vodijo tako na osebnem kot poslovnem področju v razumevanje, iskrenost in hvaležnost.«

Srečno in uspešno

🔲

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

23. decembra 2021

Mladinsko delo je preizkušnja Mladinski svet Velenje se bo v naslednjem obdobju osredotočal na odpravljanje posledic korona krize na delovanje mladinskih organizacij ter krepitev članov za ponovni zagon aktivnosti Tina Felicijan

Aprila letos so člani Mladinskega sveta Velenje, ki deluje kot vezni člen med mladinskimi organizacijami in lokalno skupnostjo ter članskim organizacijam nudi podporo pri delovanju, izvolili novo vodstvo. Večletni predsednik Amadej Šuperger je predsedovanje predal Nini Smrekar, članici taborniškega društva Rod Jezerski zmaj Velenje in vodnici, ki je z zanimanjem sprejela izziv, čeprav delovanja mladinskega sveta prej ni prav dobro poznala. Prav izzivi so namreč tisti, ki so jo povlekli v mladinsko delo, pravi. »Mladinsko delo je zame odklop od poklicne poti, na katero stopam kot študentka dentalne medicine. Z mladimi za mlade delam z dušo. K vodenju MSV pa me je pritegnila možnost širšega vpliva na mladinsko delo in politiko v lokalni skupnosti. Verjamem, da mi bo delo, ki zahteva dobro načrtovanje prihodnosti, usklajevanje interesov, gospodarjenje s sredstvi, koordiniranje sodelavcev in projektov, dalo veliko izkušenj, ki jih bom lahko uspešno uporabila tudi v poklicu,« razmišlja nova predsednica MSV in dodaja: »Mladinsko delo je preizkušnja, ki se je veselim, saj prinaša nova znanja in izkušnje, ki jih bom lahko prenesla v druge vloge in odnose.«

MSV ima v lokalni skupnosti pomembno vlogo, saj povezuje društva in druge organizacije, ki delujejo v interesu mladih, jim nudi podporo pri izvajanju projektov, jih zastopa v odnosu z Mestno občino Velenje in tako aktivno soustvarja lokalno mladinsko politiko. Korona kriza pa je vplivala tudi na delovanje tako društev kot MSV. »Prej le kot članica mladinskega društva, zdaj pa tudi kot predsednica krovne mladinske organizacije opažam, da je epidemija precej otežila in zapletla izvajanje dejavnosti društev. Za MSV je čas epidemije dobra priložnost za prilagoditev, posodobitev delovanja, dograditev

❱

Mladinski svet Velenje povezuje 12 društev in tako več kot tisoč mladih. Z iznajdljivim in vztrajnim prilagajanjem omejitvam so vsa ostala aktivna. Januarja bo za člane društev v MSV potekalo izobraževanje za boljšo konkurenčnost na občinskih razpisih. Predsednica Nina Smrekar, ki MSV vodi skupaj s podpredsednico Tanjo Mitić, je optimistična, da bodo društva tudi prihodnje leto pripravila kakovostne projekte in izvedbo prilagodila razmeram.

Drage občanke, spoštovani občani,

Vesel božič in veliko zdravja v prihajajočem letu 2022.

Svetniška skupina MO SAB Velenje:

Darinka Mravljak, Majda Gaberšek in Franc Kos

Matej Jenko postavil javna vprašanja MO Velenje in ZD Velenje Zgodba Zdravstvenega doma Velenje, kjer naj bi pripravljali projekt, s katerim bi zobozdravstveno dejavnost v celoti privatizirali in preselili na območje, kjer stojijo rastlinjaki PUP Velenje in kjer naj bi nastal nov center prihodnosti v Velenju, se nadaljuje.

Tudi po tokratni seji sveta MO Velenje 21. decembra je namreč Matej Jenko neodvisni svetnik, vodja svetniške skupine Dobra Država, na novinarski konferenci ob koncu seje, postavil nekaj javnih vprašanj direktorju Zdravstvenega doma Velenje Janku Šteharniku, pomočnici direktorja Tanji Kontič, nadzornemu svetu zdravstvenega doma, direktorju občinske uprave MO Velenje mag. Iztoku Moriju in županu Petru Dermolu. Med drugim ali je Zdravstveni dom Velenje v stečaju?

Podpora pri novem začetku

»Delovanje v mladinski organizaciji je super priložnost za spoznavanje dinamike dela v kolektivu, pridobivanje vodstvenih izkušenj, komunikacijskih veščin, tudi razvijanje solidarnosti med sodelavci.«

7

Ali zobozdravniki podpirajo izločitev zobozdravstva iz zdravstvenega doma?

Nina Smrekar: »Mladini v Velenju želimo predstaviti, kaj počnemo v Mladinskem svetu Velenje, kaj nudijo članske organizacije in zakaj je mladost tako lepo preživljati kot član nekega društva.«

❱

Glas Mladinskega sveta Velenje se sliši tudi na valovih Radia Velenje. Oddajo Frekvenca mladih, ki je na sporedu vsak četrtek ob 18. uri, namreč pripravlja ekipa mladih sodelavcev MSV. Prihodnje leto pa se bo v tedniku Naš čas vsak mesec predstavilo eno društvo.

naših storitev za društva, da bodo lažje delovala tako zdaj kot v prihodnosti. V tem trenutku se mi zdi pomembno delati na tem, da se po dveh letih zelo okrnjenega dogajanja ponovno zaženejo aktivnosti. Zdaj je tudi priložnost za krepitev izobraževalne ponudbe društvom, da se bodo člani znali spopadati z nalogami, saj se je v nekaterih društvih v teh dveh letih zamenjalo precej ljudi in so ekipe praktično nove, zato potrebujejo posebno veliko podpore. Mislim, da moramo po tem daljšem premoru v delovanju spet vzpostaviti kontinuiteto delovanja in prejšnjo kakovost,« razmišlja Nina Smrekar, ki želi kolege opolnomočiti za pridobivanje finančnih sredstev na raznih razpisih (ne le lokalnih, temveč tudi nacionalnih in mednarodnih), izvajanje projektov, izboljšanje prepoznavnosti društev in njihovih dejavnosti, aktivacijo in povečanje članstva.

Okrepiti pa želi tudi promocijo samega mladinskega sveta, ki kljub skoraj 20-letnemu delovanju še ni dovolj prepoznaven med organizirano mladino, še manj pa med drugimi ciljnimi skupinami,

ocenjuje. »Naša vizija za prihodnje leto je širjenje dobrega glasu o delu mladinskega sveta in posameznih društev. Tako želimo pritegniti nove člane. Zdi se mi namreč zelo pomembno, da mladi raziskujejo priložnosti, ki jih nudi aktivno delovanje v lokalni skupnosti. Pripadati nekemu društvu pomeni najti svoj prostor pod soncem, uresničevati svoje interese, spoznavati nove, se povezovati z ljudmi, ustvarjati prijateljstva, skratka kakovostno preživljati čas in se pripravljati na odraslo življenje, ne nazadnje tudi na kariero,« razmišlja in dodaja, da mladinsko delo zagotovo odpira nove poglede na življenje, delo in skupnost.

Pa tudi nase. »Aktivno delo v društvu postane del tebe, predaš se mu s srcem. Ko zagrizeš v izziv, se znajdeš v situacijah, jih rešuješ po svojih najboljših močeh, si res lahko ponosen nase. Pri sodelovanju z drugimi se ogromno naučiš, spoznaš njihove poglede in se soočiš z drugačnimi mnenji, sklepaš kompromise, dobiš povratno informacijo, delaš na sebi, svojih odzivih in ravnanju, vse to pa te 🔲 oplemeniti.«

Podjetje Naš čas, d. o. o. razpisuje prosto delovno mesto odgovornega urednika in novinarja tednika Naš čas.

Razpis je podaljšan, do ponedeljka, 27. decembra 2021. Podrobnosti na nascas.si

Po njegovem lahko ob tihem odobravanju nadzornega sveta zdravstvenega doma, župana, občinske uprave in politike stranke Socialnih demokratov spremljamo četrti poskus razkosanja Zdravstvenega doma Velenje. Prepričan je, da si tako občanke in občani kot svetniki zaslužijo jasne odgovore. Glede na dosedanje poskuse direktorja, da razkosa zdravstveni dom, Mateja Jenka vodenje direktorja ZD Janka Šteharnika zelo spominja na podobne stečajne prijeme v naši družbi, ki se po navadi pokažejo kot dražje storitve za občane. Zanima ga, ali Šteharnik dobro opravlja naloge direktorja, skrbi za razvoj zdravstvenega doma, njegovih storitev, dviguje kvaliteto storitev javnega zdravstva, glede na to, da jih želi ukinjati? Ali je cilj te politike, da se v Velenju javni zdravstveni dom v celoti razbije in ukine? Jenko je poudaril, da je bilo poslovanje zdravstvenega doma, po nastopu funkcije direktorja, dve leti zapored negativno, čeprav je bilo pred njegovim nastopom poslovanje pozitivno. »V primeru, ko javni zavod dve leti posluje negativno, bi moral direktor pripraviti program sanacije, a ga po mojih informacijah ni,« je povedal Jenko, ki ga zanima tudi, kakšni ukrepi so bili izvedeni po tem, ko je direktorica Območne enote ZZZS Ravne na Koroškem Danijela Štumberger, v častniku Večer, javno zavrnila navedbe direktorja Šteharnika, kot neutemeljene in ga postavila na laž, da naj bi bila za izgubo ZD Velenje kriva ministrstvo in ZZZS? Takrat je direktorica Štumbergerjeva celo zapisala in utemeljila, da je ZD Velenje pred njegovim nastopom uspešno posloval, ko pa je on nastopil funkcijo, je bilo poslovanje negativno in na marsikaterem področju ni bil uspešen, kljub temu da je bil ZZZS pripravljen financirati programe. Navedla je tudi, da od leta 2016 ZZZS plačuje zdravstvenemu domu vedno več zdravstvenih timov, ki pa je imel kljub temu izgubo. V odgovorih naj bi direktor Šteharnik po njegovem, v medijih in mestnem svetu večkrat zelo omalovažujoče naslavljal tako mestne svetnike, zdravnike in zobozdravnike ter jih zasmehoval, da si ne upajo podpisati peticije. Po Jenkovih informacijah se je na zadnjem sestanku, velika večina zobozdravnikov podpisala, da ni bila pri njem in ne podpira privatizacije zobozdravstva. Jenko želi, da direktor zdravstvenega doma, v odgovoru javno izpostavi imena zobozdravnikov, ki so bili pri njem in podpirajo izločitev zobozdravstva iz zdravstvenega doma in želijo koncesije, ki v tem trenutku pripadajo zdravstvenemu domu. Zanima ga tudi, od kod ima direktor pooblastila, da vodi zdravstveni dom po postopkih stečajnega upravitelja, da poskuša izločevati dele, ki naj ne bi prinašali dobička, ter od kod pooblastila, da se pogaja in ponuja tuje koncesije?

Stoji za naložbami podjetje Tomaža Ročnika?

Po informacijah iz zdravstvenega doma, ki jih ima Matej Jenko, naj bi za investicijami stalo podjetje Tomaža Ročnika. »Kdo je bil prisoten na sestanku, kjer naj bi bila tudi dva predstavnika MO Velenje? Ali so bili prijavljeni lobistični stiki prijateljevanja direktorja občinske uprave mag. Iztoka Morija z Zalo Ročnik, direktorico podjetja PUP Velenje,« se je spraševal Jenko, ki ga zanima še, ali je obiskoval oziroma obiskuje zasebna slavja, in če, ali je prijavil lobistične stike? Prosi tudi za podatek, kdo so člani nadzornega sveta ZD Velenje in zakaj ta informacija ni 🔲 enostavno in javno dostopna na spletu.

Križnik, d.o.o., Gaberke 252, 3325 Šoštanj

GSM: 041 390 150 • 031 368 139

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Mesomat Velenje, Šoštanj (tržnica), Mozirje (TIC)

Lepe Božiène praznike in vse dobro v letu 2022 vam želi kolektiv Križnik.

Hvala za zaupanje.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 15. decembra

poslal predsednik vlade Janez Janša. Zanima jih predvsem, na Predsednik državnega zbora kakšni pravni podlagi je lahko Igor Zorčič je na slovesni obeledostopal do centralnega registra žitvi 30. obletnice slovenske ustaprebivalstva. ve poudaril, da ta ostaja jamstvo Svet je obeležil mednarodni za demokratično in svobodno drdan migrantov. V ospredju letožavo, po kateri danes hrepenimo Po svetu je trenutno v zaporih šnjega je bil potencial človeške enako kot pred 30 leti.

488 novinarjev. mobilnosti. Lani je bilo na sveV Sloveniji je gospodarska aktu približno 281 milijonov ljutivnost v letošnjem tretjem četrPo vsem svetu je trenutno v za- di mednarodnih migrantov, kar tletju presegla raven pred epide- porih 488 novinarjev, kar je za predstavlja 3,6 odstotka svetovmijo. V zadnjem četrtletju se bo petino več kot lani in obenem naj- nega prebivalstva. rast po ugotovitvah Umarja ver- več v več kot četrt stoletja, odkar jetno upočasnila, vendar pa bo v Novinarji brez meja (RSF) vodijo celem letu 2021 predvidoma višja tovrstno žalostno statistiko. od dosedanjih napovedi.

Več kot 200 zobozdravnikov, tako zaposlenih v javnih zdravZačela se akcija Cepilni dnevi, s stvenih zavodih kot koncesionarVlada je sledila priporočilu sve- katero bodo do vključno četrtka jev in zasebnikov, je pripravljenih tovalne skupine za cepljenje in pod geslom Stopimo skupaj! Varpomagati v cepilnih centrih in na odločila, da bo s 1. februarjem no in zdravo v novo leto z daljšim mestih za testiranje. veljavnost dokazil o cepljenju delovnim časom cepilnih centrov proti covidu-19 omejila na 270 in mobilnimi enotami skušali dvidni. Veljavnost se bo podaljšala gniti precepljenost prebivalstva. s poživitvenim odmerkom.

Minister za zdravje Janez PokluV DZ je potekala razprava o kar je ob tem in tudi v luči pojava interpelaciji ministra za okolje in omikrona znova pozval prebivalprostor Andreja Vizjaka. ce Slovenije, naj se odločijo za Premier Janez Janša je ob kon- cepljenje, saj je to edina prava pot cu vrha voditeljev EU predstavil k čim bolj normalnemu življenju. rezultate šestmesečnega predseSenat ameriškega kongresa je dovanja Svetu EU in prejel šte- v soboto potrdil Jamie Lindler vilne čestitke.

Harpootlian za novo veleposlanico ZDA v Sloveniji, pravnico iz Columbie v Južni Karolini.

Izšla je prestižna monografija

Petek, 17. decembra

Četrtek, 16. decembra Evropski parlament je sprejel resolucijo o vladavini prava v Sloveniji, s katero izraža veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi.

Voditelji držav članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, so na vrhu EU poudarili pomen cepljenja in poživitvenega odmerka v spopadanju s pandemijo covida-19, ki se tudi zaradi nove različice omikron znova zaostruje.

Poslanci DZ so za obdobje petih let Davorina Kračuna ponovno imenovali za predsednika fiskalnega sveta.

V Sloveniji je bilo konec oktobra 911.820 delovno aktivnih, kar je 0,6 odstotka več kot septembra in 2,4 odstotka več kot oktobra lani. Gre za novo najvišjo vrednost, odkar državni statistični urad spremlja registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.

Evropski parlament je v resoluciji obsodil okrepljeno rusko vojaško prisotnost v bližini meje z Ukrajino.

Evropska centralna banka (ECB) se je odločila, da s koncem marca 2022 zaključuje v koronski krizi oblikovan program odkupovanja obveznic.

Janez Janša je ob koncu vrha voditeljev EU predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu EU.

Banka Slovenije za letos Sloveniji napoveduje gospodarsko rast v višini 6,7 odstotka, kar je 1,5-odstotne točke več, kot je predvidevala junija.

Predsednik vlade Janez Janša je državljanom poslal pismo, v katerem se vsem, ki so se že cepili proti covidu-19, zahvaljuje, druge pa vljudno prosi, da o tem razmislijo.

Sobota, 18. decembra Kljub številnim očitkom opozicije je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak zgodaj zjutraj uspešno prestal interpelacijo, ki so jo proti njemu vložile LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP. V Združenju novinarjev in publicistov so kritični do oglasov SAB na družbenih omrežjih. Od SAB zahtevajo umik objav o po njihovih navedbah napovedani cenzuri in obračunu z mediji, ki so zvesti sedanji oblasti in ki niso všeč omenjeni stranki, o čemer nameravajo obvestiti tudi mednarodno javnost.

Inštitut 8. marec je na informacijsko pooblaščenko Mojca Prelesnik naslovil vprašanja, povezana s pismom, ki ga je državljanom

Andrej Vizjak je zgodaj zjutraj uspešno prestal interpelacijo.

vlagateljem v podrejene obveznice in delnice bank iz časa sanacije bank leta 2013 izplačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), to je do 14. marca 2022.

Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal ukaze o odlikovanjih Republike Slovenije. Prejeli jih bodo kardinal Franc Rode, škof Geza Filo in mufti Nedžad Grabus.

Nedelja, 19. decembra

Kozme Ahačiča Stati inu obstati.

DZ je sprejel novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki so jo predlagali v NeP. Z njo se v zakon zlasti prenaša evropska direktiva.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ocenjuje, da bi nova različica koronavirusa omikron lahko že sredi januarja v EU postala prevladujoča.

Zato je pomembno povečati delež cepljenih.

Prestižna monografija Kozme Ahačiča Stati inu obstati, ki je izšla v 300 izvodih pri Cankarjevi založbi, predstavi na enem mestu prvih 50 slovenskih knjig, napisanih pred pol tisočletja.

23. decembra 2021

Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji je Jamie Lindler Harpootlian.

Ponekod po Sloveniji so kljub epidemiološkim razmeram tudi letos pripravili razstave jaslic, ki predstavljajo Jezusovo rojstvo v Betlehemu. Jaslice so postavili tudi ob poti pred velenjskim gradom.

V nedeljo so na Poljskem potekali množični protesti proti zakonodaji, zbralo se je več tisoč ljudi.

V Evropski komisiji sicer pravijo, da z zaskrbljenostjo spremljajo najnovejši razvoj dogodkov.

35-letni levičarski kongresnik Gabriel Boric (tudi hrvaških korenin) je postal novi predsednik Čila.

Ponedeljek, 20. decembra V DZ se drugič v aktualnem mandatu zagovarja notranji minister Aleš Hojs. Predlagatelji iz vrst opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP Hojsu med drugim očitajo kadrovanje v policiji in njeno politizacijo, odgovornost za povečevanje represije v državi, pa tudi nesprejemljivo in žaljivo retoriko. Decembrska raziskava javnega mnenja, ki jo za Večer in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, kaže, da bi največjo podporo dobila SDS, ki bi jo volilo 17,7 odstotka vprašanih. Sledijo SD s 13,2-odstotno podporo, Levico bi volilo osem, LMŠ 7,5, NSi 6,9 in SAB 4,1 odstotka vprašanih. Delo vlade, kot uspešno ocenjuje 29,1 odstotka vprašanih.

Državno odvetništvo mora dosojene odškodnine razlaščenim

Ministra Aleša Hojsa je doletela nova interpelacija.

Evropska komisija je odobrila uporabo cepiva ameriškega podjetja Novavax.

Torek, 21. decembra Opozicijskim LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP ni uspelo zbrati dovolj glasov za podporo že druge interpelacije ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.

Društvo poslancev 90 je s slavnostno akademijo obeležilo 30 let samostojne Slovenije. Zbrane so med drugim nagovorili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, ki so poudarili pomen enotnosti slovenskega naroda ob osamosvajanju Slovenije.

Preiskovalci NPU so na območju Ljubljane pri družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića opravili hišne preiskave. Te so povezane s sumom zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter pranja denarja.

Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda Okužbe z novo koronavirusno različico omikron, skupno 51, so do danes zjutraj potrdili v vseh slovenskih regijah, razen v goriški.

Evropska komisija je sprejela pravila o veljavnosti digitalnega covidnega potrdila. To po devetih mesecih brez prejetja poživitvenega odmerka ne bo več veljavno.

Albanija, Srbija in Severna Makedonija so se v okviru pobude Odprti Balkan dogovorile o prostem pretoku svojih državljanov do trga dela v omenjenih državah.

Nivo V ponedeljek zvečer sem kar nekaj ur, ne vem, zakaj, gledala interpelacijo notranjega ministra. Tistega, ki se je lani spoznal na film, letos na arhitekturo, ki v televizijskem studiu na debato o odpuščanju predsednikov uprav v energetiki iskreno izreče: Zakaj pa jaz ne bi smel koga predlagati?

Tisti, ki ne razume. Ali pa noče razumeti.

Skratka, začnem poslušati, okoli sedme ure zvečer, in se čudim. Nivo kot za šankom. Ker intelekt ni več iskan. Ne gre za snobovstvo; kot volivka bi si za tiste, ki jim je zaupano upravljanje z državo (ali mestom), želela določen intelektualni nivo, kajti ko polpismeni pišejo zakonodajo ... kako slabo je imeti nekakovostno delovno Špela Kožar silo v kriznih razmerah, kot je pandemija, nam je pravkar predočeno. A tista delovna sila, ki se je veselimo po volitvah, se tudi ni kaj dosti spremenila.

In tako med interpelacijo v parlamentu žuganje z leve o trenutnem stanju, pa brce z desne o preteklem: - V policiji je večina zadovoljna. - Vi ste v ukradeni vili. - Poglejte to fotografijo, to je dokaz! - Vi ste hujskali k protestu v Zasavju.

- Imejte več spoštovanja do starejše poslanke. - Gospa podpredsednica, zahtevam opravičilo poslanca. - Gospod minister, to ni kino, in dajte si masko gor, ste v javnem prostoru.

Vsebina je v tistih sedemnajstih urah izpuhtela, večino časa so bila medsebojna obtoževanja. A vsebina je še kako pomembna.

Le dan pozneje namreč beremo o prvi tožbi zoper domnevnega organizatorja petkovih protestov. Preden kriknete, edino pravilno, naj vas spomnim na ustavo, na knjižico, ki je kljub svoji majhnosti najpomembnejša knjiga v državi. Tudi pred Biblijo. Ker brez take, kot je, te države ni. In v demokraciji, ki jo ta naša ustava zagovarja od prvega člena naprej, je protestirati ustavna pravica.

Prijavljen protest ali ne, oboje je ustavno. Torej, ko državno odvetništvo napove takšno tožbo, gre za zastraševanje.

In tu smo zdaj. Na nivoju strašenja lastnih državljanov – če boš odprl štant, pride policija, če boš protestiral, pride sodnija. In potem ponavljajo, da vlada dela dobro? No, če jo primerjamo s katero koli drugo osamosvojiteljsko, dela odlično ... a v smeri popolne preobrazbe države, ne njenega nadaljnjega razvoja. Janez prekaša Janeza iz prve in druge vlade.

Ali, kot je dejal Ivan Kramberger: «Ljubi moji Slovenci! Hudi časi vas čakajo. Službe boste izgubili, nič ne boste imeli, vse vam bodo pokradli. Ogromno tovarn bo propadlo, veliko jih bo brez kruha, zapomnite si, kaj sem vam rekel. Komunisti bodo storili vse, da se zadržijo na oblasti. Bojte se jih! Pa ne tistih komunistov, ki bodo ostali to, kar so, ampak tistih, ki se bodo spreobrnili in postali strašni antikomunisti, pa v cerkve bodo leteli in se delali vernike. Pazite se njih, ljubi moji Slovenci. Vse vam bodo pobrali. Kajti, kar se Janezek nauči, to Janez zna.»

Pravkar je bila premiera dokumentarnega filma o tem Ivanu Ljudskem. Kdo ga je dal ubiti, ostaja skrivnost. Še ena, na kateri se je »osamosvojila« moja država. Poleg prekupčevanja z orožjem. In potem se čudimo, da smo, kjer smo, da smo, kar smo? Šele, ko bomo razčistili s tem zgodovinskim obdobjem in samooklicanimi osamosvojitelji, bo lažje zadihati.

Za drugačen nivo bo verjetno potrebnih še enkrat toliko, še trideset let. Da se zgodi popolna prevetritev generacij. In s tem miselni preskok. Pa, upam, da tudi intelektualni. Ker ni vredno, da imamo ministra, ki ne razume, zakaj obstaja uradni list. Ali pa ministra, ki o sebi govori v tretji osebi. In tretjega, ki tajkunu razlaga, kako se ogniti plačevanju davkov, sam pa se nato izgovori na robustno domačo, brežiško govorico itn ...

Nekaj, kar sem slišala tisti večer, me je navdalo še s posebno tesnobo: Ali se zavedate, kolegi, je dejala poslanka, kako zelo smo znižali standarde politične odgovornosti? In vsaka nova vlada se bo lahko sklicevala prav na to!

Se zavedamo, državljani?

Prihodnje leto nas čaka troje volitev.

Srečno novo leto. 🔲

Novoletnice

S slavnostno akademijo je Društvo poslancev 90 obeležilo 30 let samostojne Slovenije.

Nacionalnim sodiščem ni treba upoštevati odločitev ustavnega sodišča, ki kršijo pravo EU, je odločilo Sodišče EU. Predsednik DZ Igor Zorčič ustanavlja novo stranko LIDE. Stranka bo liberalna, v njenem ospredju pa bodo svobodna gospodarska pobuda in človekove pravice.

Gordana Dimic: »Letošnje leto se je začelo zelo klavrno, ker sem imela dve operaciji, izgubila pa sem tudi mamo. Med drugim sem šla tudi na čakanje, na zavod. Potem pa se je leto obrnilo na bolje, razveselila sem se, ker je moja hči Saša magistrirala in postala magistrica profesorica likovne pedagogike. Zato bi lahko rekla, da se leto proti koncu kljub vsemu izboljšuje, ne glede na situacijo v svetu. Sama sem sicer zagovornik cepljenja, zagovornik znanosti. Upam, da se bomo vseeno izvlekli iz te godlje, v kateri smo. Želim pa resnično vsem, sebi, svoji družini, tebi in tvoji družini ter vsem ostalim čim več miru na svetu. Kot zagovornica živali pa si želim tudi čim manj prostoživečih oz. samooskrbnih živali, mislim, da bi lahko država še marsikaj naredila v tej smeri.«

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 9

9

VESELI PRAZNIKI

23. decembra 2021

Dobrodelna akcija zbiranja daril za socialno ogrožene otroke uspela

Pihalni orkester Zarja Šoštanj ponovno navdušil

Božično-novoletne praznike bodo otrokom iz socialno ogroženih slovenskih družin popestrila darila, ki so jih zbirali člani Mladega foruma SD Velenje in Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja SD Velenje – Gre za pobudo, ki ne sme zamreti, temveč se mora nadgrajevati Jasmina Škarja

Tudi letošnji december je za člane Mladega foruma Šaleške doline in Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja dobrodelno obarvan. Že tretje leto zapored zbirajo darila za otroke iz socialno ogroženih slovenskih družin in sodelujejo v akciji, ki jo organizirata RTV Veseljak v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. Člani SD Velenje s sodelovanjem pokažejo solidarnost, saj se zavedajo, da nizek socialno ekonomski položaj družine vpliva na zadovoljstvo življenja celotnih družin in otrok.

Predsednica Mladega foruma SD Velenje Tjaša Oderlap prizna, da jih veseli, da v akciji sodelujejo že tretje leto. »Z veseljem se odzovemo, pri nas

velja, da smo solidarni in znamo pomagati drug drugemu. Letos smo organizatorje akcije povabili v Velenje, potem ko smo jim lansko leto darila za socialno ogrožene otroke dostavili mi. Tako so si lahko ogledali naše lepo okrašeno mesto, tudi naše novoletno drevo, na katerem je okrog 33 tisoč lučk, kar pomeni, da vsakemu občanu pripada ena. Verjetno se najde še kakšna dodatna za tiste, ki imajo Velenje radi,« pripoveduje Oderlapova, ki izpostavi, da vsako leto povabijo člane, občanke in občane, da se pridružijo akciji. Za kakšne praznične pakete gre? »Veseli smo oblačil, družabnih iger, igrač, sladkarij, vsega, kar ljudje lahko prinesejo in si privoščiZ akcijo želimo jo, da darujejo drugim.

Tudi letos smo zbrali polepšati veliko igrač in oblačil. praznične Našteli smo okrog sto dni tistim, ki daril,« veseli predsepomoč najbolj dnico Mladega forupotrebujejo. ma SD Velenje Oderlapovo, ki se zahvaljuje vsem, ki so se odzvali in darovali za nekaj dodatnih nasmehov otrok, ki so prikrajšani za marsikaj. »Tudi v bodoče bomo v akciji sodelovali, želimo si, da bi odmevala, da bi bilo tistih, ki bi lahko decembra obdarovali druge, vedno več, ter bi bil december čaroben prav za vse.«

❱

Srečno in predvsem zdravo leto 2022 so na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu prisotnim zaželeli člani Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. (Foto: Dušan Dobnik)

Šoštanj – V nedeljo, 19. decembra, so članice in člani PO Zarja Šoštanj v športni dvorani OŠ KDK Šoštanj organizirali in izvedli tradicionalni božično-novoletni koncert, v skladu z navodili NIJZ in Vlade RS. Predsednik Srečko Potočnik je povedal, da je bila dvorana skoraj polna, z razdaljami med sedeži, in da je dirigent orkestra Miran Šumečnik

pripravil odličen program. Predstavilo se je veliko mladih solistov – Lucija Škruba, Neža Avbreht, Jessica Dermol, Lenart Kukovec, zapeli so Zala Grobelnik, Natalija Potočnik in dirigent Šumečnik. Na velikem platnu pa so se odvrteli zanimivi podatki o orkestru ter spomini na preteklost s kratkimi filmskimi vložki, za kar so poskrbeli Jernej Župevc,

Andrej Urbanc in Adrijan Šlutej, program pa je povezovala Nina Lambizer. Občinstvo je bilo navdušeno in je z močnimi aplavzi nagradilo skoraj dvourni koncert. Člani orkestra upajo, da bodo lahko v naslednjem letu veliko nastopali in navduševali zveste oboževalce brez omejitev epidemije.

Naj bo december čaroben prav za vse

Peter Dermol: »Pobuda zbiranja daril ne sme zamreti, temveč se mora nadgrajevati, še posebej v časih, ko so mnogi ljudje iz socialno šibkejših družin prikrajšani za marsikaj, zato nikakor ne smemo pustiti, da bi bili prikrajšani tudi za praznike.«

Zbrana darila so 13. decembra v središču prazničnega Velenja uradno predali ekipi RTV Veseljak, ki jih bo dostavila otrokom. Župan MO Velenje Peter Dermol je ob predaji zbranih daril povedal, da se počuti dobro, ker gre za idejo mladih ljudi, saj računa, da se nanje prenašajo vrednote, ki so vredne posnemanja. »Gre za pobudo, ki ne sme zamreti, temveč se mora nadgrajevati. Veliko je vredna, še posebej v časih, ko so mnogi ljudje iz socialno šibkejših družin prikrajšani za marsikaj, zato nikakor ne smemo pustiti, da bi bili prikrajšani tudi za praznike. Razžalosti podatek, da pod pragom revščine živi veliko otrok, ki si zaslužijo, da jim ne glede na razmere in situacijo v državi 🔲 pričaramo praznično vzdušje.«

Miren božič in vse dobro v letu 2022! Želimo vam lepe praznike.

V prihajajočem letu pa veliko zdravja, sreče, uspehov, strpnosti in zadovoljstva.

Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

Župan Janko Kopušar, svet in uprava Občine Šmartno ob Paki

🔲

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

23. decembra 2021

»Njena pozitivno naravnana duša bo v likovnem svetu iskala še naprej. Velikokrat nas bo še prijetno presenetila.« To so besede pokojne slikarke Milice Zupan, ki tako resnično opisujejo ljubiteljsko slikarko Ireno Kočevar – Pa ni samo slikarka; gospa Irena je tudi popotnica, prostovoljka, srčna mati, žena, babica, kuharica, predavateljica, predvsem pa ima posluh za pomoči potrebne

»Moja večna ljubezen je sicer svinčnik. Pogosto dobim na potovanjih inspiracijo za ustvarjanje. Npr. posije sonce, zagledam nekaj fascinantnega, nato takoj pograbim svinčnik in kakšno beležko ter rišem.«

»V vsaki stvari vidim neko posebnost. Jaz se moram resnično upirati, da nisem zbirateljica.

Meni vsaka steklenička, kamen ogromno pomeni, vse želim shraniti.«

Lara Oprešnik

Velenje – Ko se spominjam srečanja z Ireno Kočevar, bi lahko svoje pisanje usmerila v njene dosežke in slikarska priznanja, pa v Društvo šaleških likovnikov, katerega je članica, pa v njene razstave, seminarje, sodelovanja …

Pa sem se odločila, da moje pisanje ne bo usmerjeno v to. Pisala bom o njej, o njenih doživetjih, znanju, izkušnjah, zaradi katerih ustvarja tako vrhunsko umetnost in zaradi katerih lahko na platnu izrazi toliko stvari, ki so venomer obarvane z močnimi čustvi.

spoznaš na potovanjih, s katerimi lahko ustvariš posebno vez.

Z nekaterimi si izmenjamo slike, knjige in druge spominke.« Oba z možem redno obiskujeta razstave v domačih in tujih galerijah, koncerte, opere in podpirata lokalne ljubiteljske umetnike.

slikarstva, nekatera so portreti članov njene družine, pa posebni spomini, ki jih je ustvarila na potovanjih. Do danes je naslikala več kot 100 akvarelov in okoli 200 akrilov. Risb, narisanih s svinčnikom, pa je verjetno nešteto. Irena slik ne prodaja, pa bi jih lahko, ker ima tudi certifikat O ustvarjanju kakovosti Zveze likovnih društev Vsaka slika v njeni hiši ima svo- Slovenije. »Slik ne prodajam, zelo jo zgodbo. O spominih, ki jih iz- rada jih podarim. Svojim prijateražajo ta platna, govori tako zelo ljem, pa dobrodelnim ter drugim srčno. Nekatera dela so vtisi na- ustanovam in društvom …« Kočerave, druga ustvarjanje s tečajev varjeva pripoveduje, da so njene

O življenju

Njen navdih so literatura, glasba, potovanja, ljudje

Gospa Irena ogromno bere.

Sama pravi, da vedno bere več knjig hkrati. Ena je za dušo, druga, da se iz nje nekaj nauči, pa potem je vedno ena v angleškem jeziku, da ohranja svoje znanje angleščine, ki ga pridno koristi na potovanjih. »Obožujem tudi poezijo – Nežo Maurer, pa tudi druge naše avtorje. Hm, pa rada berem tudi potopise, pa poslušam glasbo, pa pogledam kakšen dober film.« Njena največja ljubezen pa so potovanja. Z možem sta prepotovala in doživela že praktično skoraj vso Evropo pa tudi države drugih celin. Večletne izkušnje in raznovrstna doživetja ji dajejo inspiracijo za ustvarjanje. »V teh dveh letih močno pogrešava potovanja. Na potovanjih vedno preživa za dobro umetnostjo, čudesi narave, srčnimi ljudmi. Ogromno dobrih ljudi

Fotografija je ujeta med njenim pripovedovanjem, v njenem ateljeju, za katerega pravi, da je atelje in kuhinja v enem.

❱

O inspiraciji: »Joj, tako imam rada naravo in barve!

Ljudje gledajo gozd, pa ne vidijo, kako lepo se barve stopnjujejo.«

Njene slike na stenah dnevne sobe

slike pogosto nedokončane, ker še ne čuti, da je to to: »Pogosto se mi dogaja, da je moji družini slika že všeč, zame pa še ni končana. Sama čakam, da mi slika vrne. Zelo močno čutim ljudi in živali, zato je včasih potreben samo kakšen dan, ko sliko znova pogledam, drugače čutim, potem pa se mi zdi, da je to to. Včasih

Naročnik oglasa: Svetniška skupina Levica

»Sploh ni tako, kot je. Čas, v katerem živimo, je vedno čuden.

Tudi za nas so bila obdobja, ko so bili težki časi, podobno kot danes (težko si dobil službo, bila je vojna itd.). Vedno so neka obdobja, ki so slaba in ki so dobra. Mladi morajo vedno najti neko srednjo pot, ki bi bila zanje najboljša. Me pa žalosti, ko vidim, kako lahko dandanes človek brez sramu z besedami prizadene sočloveka.

Tega ne bom nikoli razumela.

Dobro je biti iskren in povedati svoje mnenje. Vendar ga je treba povedati na primeren način. Pa tudi to: pogosto ljudje trpijo in trpijo, pa nič ne naredijo. Reagiraj seveda, na primeren način, s primernimi besedami.«

zvečer zapustim atelje nezado- pozitiven odziv ljudi, ki so privoljna, pa se zjutraj zbudim in povedovali, da jim naslikana kavidim sliko čisto v drugi luči.« tedrala daje energijo oz. upanje.« Irena pripoveduje, kako je srečna, O dobrodelnosti, da imata z možem iste interese, ljudeh … hkrati pa poudarja, da je najpoIrena in njen mož sta zelo do- membnejša družina in odnos z 🔲 brodelna. Vsak mesec darujeta možem. V vseh teh letih sta skunekaj denarja za ljudi in živali, paj prepotovala mnogo dežel, skrbita za invalide, pečeta, predavata ... Pred korono sta delovala kot prostovoljca, v teh časih pa sta se znašla drugače. Irena je našla način, da lahko vseeno pomaga drugim. Darovala, kuhala pa tudi slikala je za druge. »Eno ogromno sliko sem nasliŠoštanj, 17. decembra – Decembrska razstava Od blizu fotografikala in poslala v UKC, eno pa nje Rosane Lorbek sodi v sklop programa Mestne galerije Šoštanj, v dom starostnikov. Tako zelo ki zadnji mesec v letu namenja avtorjem, ki ustvarjajo na poseben, sem bila vesela, ko sem prejela težji način. Rosana Lorbek s svojimi fotografijami detajlov iz narave prihaja v Šoštanj iz Benedikta v Slovenskih goricah. Njen svet je zaznamovan s slabovidnostjo zaradi prirojene napake vida kolobom irisa. To pomeni, da z očali dosega 17 % vida. A to petintridesetletne grafične oblikovalke ne omejuje, da bi ne živela svojega bogatega notranjega videnja in ga s pomočjo fotografije prenašala v okolje. O svojem odnosu do fotografije je zapisala: »Navdih so mi barve, ki me vlečejo k temu, da jih ‹ujamem› v objektiv ali na platno. Slikam po trenutnem vzgibu, zato so motivi zelo različni. Pri fotografiji pa tre-

Želimo vam zdravo in uspešno novo leto!

Trg mladosti 2, Velenje

videla različne kulture, arhitekturo, umetnost, najraje pa skupaj odkrivata manj turistična čudesa.

Sicer pa sta prepotovala tudi celotno Slovenijo, za katero Irena potrjuje, da je res cel svet v malem. »Mož je tak kot jaz. Oba se navdušujeva nad umetnostjo. Redno obiskujeva galerije. Pa tako rada spoznavava nove stvari in se učiva. Tako željna sem učenja, vsega, kar doživim.« Na potovanja z avtodomom se pripravljata kar nekaj mesecev, ob koncu pa oblikujeta potopis pa tudi kratek film s potovanj. Tako marsikateri večer obujata spomine na njune dogodivščine.

Svetnik Levice v Svetu Mestne občine Velenje Matjaž Pečovnik in LO Velenje - Mozirje

Videti skozi objektiv

nutno prevladujejo motivi narave domačega dvorišča, sprehodov in krajših izletov, saj sem večino tega in prejšnjega leta preživela doma.

Najboljši odgovor na vprašanje, kaj me žene, bi lahko bil ta, da s tem na nek način pokažem sebe, svojo osebnost, občutenje … Ustvarjanje mi je oseben izziv. S tem ko presežem samo sebe z boljšim izdelkom od prejšnjega, si dajem nov zagon. Misel na to, da se mogoče nekoč lahko postavim ob bok celo videčim, čeprav za to potrebujem veliko več dela, časa in truda, mi daje voljo in moč za nadaljnje ustvarjanje.

Razstava je nastala v letu in pol in je že doživela lep odziv.« Lorbekova sodeluje na natečajih fotografije, uredila je dve knjigi, posveča pa se tudi videoprodukciji – na Youtubeu je na ogled njen dokumentarni film Zloudjova püša, ki govori o lokalni legendi in ga je posnela pod mentorstvom Petra Bizjaka.

Razstavi na pot je dve avtorski pesmi prebral Sebastjan Kamenik iz Celja, podpredsednik Zveze prijateljev slepih Slovenije, ki ima s svojo slepoto posebno zgodbo.

Razstava bo na ogled do 7. januarja, posnetek odprtja pa je ravno tako na Youtubeu in Facebookovi strani organizatorja. Vabljeni k 🔲 Milojka B. Komprej ogledu od blizu.

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

23. decembra 2021

Intelektualno razgledovanje Klinika za revitalizacijo po Šaleški dolini kreativnosti Knjižnica Velenje je predstavila letošnji izid Šaleških razgledov s 15 prispevki, v katerih je poglede na Šaleško dolino na razpotju in izsledke o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline predstavilo 16 avtorjev Tina Felicijan

Velenje, 16. decembra – Lanska številka Šaleških razgledov (in prva, ki je izšla s finančno podporo neposredno iz občinskega proračuna, kjer so zdaj vsako leto rezervirana sredstva za kontinuirano izhajanje zbornika in nagrajevanje piscev prispevkov) zaradi tedanjega skoraj popolnega mrka javnega življenja ni doživela predstavitve. Letošnji izid pa je sodelavka domoznanskega oddelka Knjižnice Velenje Andreja Ažber predstavila v maniri, v kakršni Šaleški razgledi nastajajo. Humanistično družboslovna knjižna zbirka, ki jo je Knjižnica Velenje ustanovila leta 1988 in tako ustvarila platformo za podajanje dognanj o dogajanju (in akterjih dogajanj) na širšem geografskem območju Šaleške doline v različnih časovnih obdobjih), je namreč »opravila pionirsko delo pri interdisciplinarnem proučevanju lokalnih družbeno zgodovinskih fenomenov in je postala referenčno domoznansko delo z območja Šaleške doline,« je zapisano v 18. številki Razgledov, predstavljenih v prepletu literature, glasbe in filma.

»S prispevki v Šaleških razgledih povemo odločevalcem, kaj dolina je in kaj potrebuje v prihodnje,« je v uvodnem nagovoru dejal direktor Knjižnice Velenje Drago Martinšek ter poudaril moč in vrednost lokalne intelektualne misli na prihodnost, ki mora imeti prostor, da se izrazi. »18. Šaleški razgledi med drugim dokazujejo, da v tej dolini premoremo dovolj dobrih in artikuliranih piscev, ki jim refleksija ni tuja in ki zmorejo napisati nekaj, kar bo tudi čez nekaj desetletij veljalo kot presežek. In prav to presežno vednost o našem lokalnem kolektivnem in individualnem življenju bomo poskušali ohranjati in z njo nadaljevati v naslednjih zvezkih,« pa je zapisal urednik zbirke in tudi najnovejšega zbornika, domoznanec Silvo Grmovšek.

Andreja Ažber je k predstavitvi Šaleških razgledov skozi prizmo literature povabila zgodovinarja

Davida Vidmarja Čeruja in literata Dušana Brešarja. Prvi je objavil članek o dunajski pedagoginji, literarni avtorici in filantropinji Eugenie Schwarzwald ter njeni povezavi s Topolšico, kjer je v zadnjem letu 1. svetovne vojne organizirala kolonijo za okoli 250 osirotelih dunajskih otrok.

Prebral je avtorski prevod njene črtice o boju z avstro-ogrsko birokracijo pri oskrbovanju kolonije s hrano, ko je sprva pomanjkanje mesa prešlo v preobilje, saj sta obljubljena »vola iz Hrvaške« tolikokrat prispela na železniško postajo, da je morala vodja kolonije Dunaj naposled prositi, naj nikar ne pošilja več živali. Dušan Brešar pa je eden od junakov zgodbe o ilegalnem ponatisu prepovedane pesniške zbirke lirika Franceta Balantiča, s katerim so si mladi šaleški literati zaradi uporniškega poklona zatrtemu pesniku leta 1983 nakopali pozornost oblasti.

❱

V Galeriji Velenje s pregledno razstavo umetniških artefaktov z naslovom A Human Experience gostuje ustvarjalka v širokem spektru kreativnih industrij Jana Zornik Tina Felicijan

Šaleška dolina na razpotju

V lanski številki Šaleških razgledov so vprašanju reindustrializacije velenjskega gospodarstva namenili tematski blok z naslovom Velenje na razpotju. »Tokrat se vprašanje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo postavlja tudi za Šoštanj in širše, zato smo naslov tematskega bloka spremenili v Šaleška dolina na razpotju, sestavljata pa ga članka Bojana Pavška in Aleša Ojsterška,« je urednik v uvodniku pojasnil, da tudi letos nadaljujejo s premislekom o gospodarski in družbeni tranziciji v deindustrializacijo in o izstopu iz premogovništva.

V drugem tematskem sklopu z naslovom Zgodilo se je v Šaleški dolini pa zbornik »nadaljuje z novimi spoznanji o stavbni zgodovini Velenjskega gradu, oživlja čas med prvo svetovno vojno skozi korespondenco na razglednicah,

Podrobne vsebinske predstavitve znanstvenih, strokovnih, publicističnih esejističnih prispevkov, objavljenih v 18. Šaleških razgledih, bodo avtorji izvedli v ciklu, ki ga Knjižnica Velenje napoveduje za prihodnje leto.

❱

Silvo Grmovšek, urednik Šaleških razgledov: »Izšla je bogata in raznolika številka razgledov, ki v času prevladujočih enovrstičnih in enodimenzionalnih besedil v javni diskurz prinaša obsežna, poglobljena in večplastna raziskovalna besedila.« Prebral je dve Balantičevi pesmi iz ohranjenega izvoda, ki ga skrbno hrani.

Boris Salobir je zavrtel dva kratka filma. Najprej posnetke Šoštanja iz leta 1947, ki jih je ustvaril Janez Korenčan, Salobir pa jih je restavriral, nato pa še avtorski film Obisk iz leta 1983, v katerem v glavni vlogi nastopa eden od ustanoviteljev Šaleškega literarnega društva Hotenja Boris Kumer.

Glasbeni del predstavitve pa sta v duetu flavte in harmonike izvedli dijakinji 4. letnika glasbene smeri velenjske gimnazije Lara Plut in Ema Hliš Mastnak pod mentorstvom Alenke Goršič Ernst.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Velenje, 15. decembra – Tudi zadnja letošnja razstava v Galeriji Velenje, ki je letos obeležila 50-letnico brutalistične arhitekture Adija Miklavca, pod streho katere samostojno deluje od leta 2005, je v svojevrstnem sozvočju z jubilejem. Njeno zasnovo je namreč navdihnil sam razstavni prostor, ki je gostujočo avtorico Jano Zornik napeljal, da ni predstavila le najnovejših del, temveč sta s kustosinjo mag. Mileno Koren Božiček izbrali dela, nastala med letoma 2012 in 2021. »Ker je ta galerija tako čudovita in ogromna, moji predmeti pa so običajno majhni, sem se odločila, da potegnem nit od začetkov ustvarjanja do zdaj,« je povedala avtorica, ki je svojo ustvarjalnost predstavila v treh sklopih. »Prostorska postavitev pripoveduje celovito zgodbo oblikovalskih predmetov in oblačil ter subjektivitet, ki jim je temelj tradicija, ki jo Jana Zornik fantazijsko konkretizira s predmeti iz vsakdanje uporabe interierja in eksterierja. Artefakti so podprti z mnoštvom simbolike. Posamezni segmenti pa so v svojski interakciji z modnim oblikovanjem in umetnostjo ter z unikatnimi idejami, ki navdušujejo,« pa je o delu mlade modne oblikovalke in ustvarjalke umetniških artefaktov, fascinirane nad zavrženimi vsakodnevnimi stvarmi s predzgodbo, ki jih preoblikuje v izpovedne poetične izume, interaktivne kose in vizualno inspirativne telesne podaljške, s katerimi raziskuje in sporoča notranje občutke, zapisala kustosinja.

piše o bivanju dunajske literatke, pedagoginje in filantropinje Eugenie Schwarzwald v Topolšici, tematizira vztrajanje nemštva v Šaleški dolini tudi po ustanovitvi države SHS, odkrije, da je vilo Gutenbuchel leta 1929 obnovil arhitekt svetovnega formata Alfred Keller, članku o uglasbeni Kajuhovi poeziji sledi prispevek o tem, kaj nam o času v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja pove primer izginotja kipa Cirila Cesarja. Referenčnemu članku o filmski zgodovini v Šaleški dolini sledi prispevek o ilegalnem ponatisu prepovedane pesniške zbirke Franceta Balantiča in esej o malo znani pesniški zbirki Zdenke Gajser in njenem lezbičnem naboju. Temu sledi samorefleksija Petra Rezmana o njegovem knapovskem opusu petih romanov in prispevek o nastanku imena Velenje. Razgledi se končajo s pregledom šaleških knjižnih novosti,« povzema Silvo Grmovšek. 🔲

Milena Koren Božiček: »Umetnica ustvarja most med ready made predmeti in umetniško kreacijo.

S povezavo artefaktov v čudovito zgodbo ta razstava diha z enimi pljuči.«

Stalnice, ki se pojavljajo v njenem delu, so telo, zavrženi in vsakodnevni materiali, prežeti s čustveno vsebino, ki je vdahnjena novo nastalemu delu. Artefakti v vseh treh sklopih se manifestirajo kot fantazijski pripomočki, ki so v pomoč pri prebroditvi različnih stanj ali pa nastajajo kot njihov prikaz. V prvem tematskem sklopu se Jana Zornik ukvarja s spomini in z identiteto, v drugem s krojenjem sveta po svoji meri, v tretjem pa z notranjo navigacijo. V slednjem so dela, ki so nastajala zadnjih pet let. So bolj interaktivna, vpeta v prostor, podprta z zvokom, ukvarjajo pa se s tematiko dobrega počutja.

Povezana so v nekakšno malo kliniko objektov za revitalizacijo

Steklenjak deluje kot podaljšana struktura steklene fasade galerije.

Ukvarja se z razmerjem med notranjim in zunanjim. Zvok dihanja v njem prehaja v valovanje in notranjost prikazuje na zunaj. Foto: Ksenija Mikor

miselnih aktivnosti in sprostitev tenzije, pravi avtorica. »Ta sklop se je začel s predmetom Object for self-reflecting, s katerim sem nastopila na natečaju International talent suport. To je predmet, v katerega pogledaš in se pokaže tvoje povečano oko, ki zre nazaj vate. Tam se je začelo neko iskanje, s katerim so prišle tudi različne motnje, s katerimi sem

se morala ukvarjati. Nakar sem začela ustvarjati predmete, ki so mi pomagali zmanjšati miselno aktivnost, da zadiham, da se vidim in nisem ujeta v drugemu, da nisem ujeta v prihodnost, ampak jo vidim kot ta trenutek, v katerem se moram samo sprostiti, biti, in vse bo v redu.«

Jana Zornik je pozornost mag. Milene Koren Božiček pritegnila pred petimi leti, ko je kot mlada modna oblikovalka zablestela na natečaju International Talent Support v Trstu. Prvo nagrado v kategoriji umetnina (ki jo je podeljevalo švicarsko podjetje ur Swatch) je osvojila za oblikovalski predmet iz dekonstruiranih embalaž te blagovne znamke. V kategoriji dodatki pa je bila nagrajena za mehanizirane predmete za osebno nego in dobro počutje. »Predvsem slednji predmeti so me prepričali o njeni izjemni domišljiji in viziji pri kreiranju enostavnih predmetov vsakdanje uporabnosti, ki jih je v tem razstavnem projektu mojstrsko povezala,« je kustosinja opozorila na razstavni sklop v zgornjem nadstropju velenjske galerije.

Srečno 2022

vroči zimski napitki brezglutenske tortice postrežba v kavarni vrtu in praznično okrašenem

🔲

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

23. decembra 2021

Kdo bi Kajuh postal?

To vprašanje si je zastavil avtor knjige o Kajuhovih proznih besedilih Dušan M. Pirc, ki je iskal drugačnega Kajuha, kot ga poznamo Tina Felicijan

zgodbe, prevoda dveh proznih besedil, kritiko in dramo, za objavo Šoštanj, 13. decembra – Ob sto- pa pripravil tudi rokopise, prepise letnici rojstva Šoštanjčana Karla in komentarje. Vse je predstavil v Destovnika Kajuha, ki je lokalni kontekstu treh obdobij, vezanih prostor in čas presegel kot naro- na čas Kajuhovega delovanja v dni heroj in literat, se je Knjižnica Celju, Mariboru in Ljubljani.

Velenje v sodelovanju z založbo Litera lotila zajetnega projekta, v katerem bo do konca prihodnjega leta – za Šoštanj Kajuhovega leta – nastalo sedem knjižnih del, povezanih v zbirko Kajuh 100. Letos so v treh knjigah že izšli zbiri prevodov njegove poezije, uglasbene Kajuhove pesmi in nedavno tudi njegovih proznih del. Sledijo pa še knjige, v katerih bodo objavljena pisma, ki si jih je izmenjal z bližnjimi in s sodobniki, fotografije in upodobitve, pregled objav njegovih del ter stripovska pripoved o njegovem življenju.

literarne teorije in parametrov literarne kritike,« je ugotovil Pirc.

Predstavil je še dva prevoda Maksima Gorkega, nastala v mariborskem času. »Viri poročajo, da je Kajuh želel postati prevajalec.

Verjel je, da je ljudem treba omo-

❱

Knjiga Kajuh v prozi vsebuje skenirane in prepisane rokopise iz zvezkov s šolskimi nalogami in z vajami, beležke in pisma.

Kajuh v prozi

Knjiga Kajuh v prozi po besedah avtorja – jezikoslovca in literata Dušana M. Pirca – izstopa iz šesteroknjižja, ki bo poleg stripa, namenjenega pripovedi Kajuhove življenjske zgodbe, podrobno predstavilo njegovo literarno zapuščino. Zakaj? »O Kajuhu kot pesniku vemo že praktično vse.

Vemo, kakšen je bil kot družbeno-politični delavec v Šoštanju, Celju, Mariboru, Ljubljani in nato v narodnoosvobodilnem gibanju. V dosedanjih knjigah pa je bil Kajuh kot pisec proznih del obravnavan bolj ali manj samo delno. Upali smo, da bo raziskovanje ohranjenega gradiva razkrilo Kajuha tudi kot prozaista. A izkazalo se je, da Kajuhove proze skorajda ni. Kar obstaja, je v rokopisih. Pomislil sem že, da bom dvignil roke.« Naposled sta z urednikom zbirke Kajuh 100 Vladom Vrbičem sklenila, da bo pregledal črtice, zapiske, kratke

Z avtorjem Kajuha v prozi Dušanom M. Pircem se je o knjigi in pesniku pogovarjala Tatjana Vidmar. Foto: Marjetka Blatnik

Dušan M. Pirc: »Kajuh ni bil le partizanski pesnik. Bil je pesnik časa.« Tako je obdelal njegove šolske naloge, večinoma nastale v času obiskovanja celjske gimnazije, s katerimi je opozoril na svoje pisateljske ambicije. Med njimi izstopa prozno delo z naslovom Črtica, ki jo Kajuh zaključuje »v svojem slogu, s poantiranjem, postavljanjem pike na i, ki naj bi bralca prisilila v razmišljanje,« ocenjuje Pirc in dodaja, da so njegova prozna besedila v literarno teoretskem smislu pravzaprav kratke zgodbe. S kritiko poezije prijatelja Franca Primca je Kajuh izkazal tudi smisel za ocenjevanje in »dokajšnjo mero poznavanja

Velenj e '21

Sobota, 25. 12., od 18.00 do 20.00

Ponedeljek, 27. 12., ob 18.00

ALEKSANDER MEŽEK (koncert) Torek, 28. 12., ob 18.00

BATISTA CADILLAC (koncert) Sreda, 29. 12., ob 18.00

virtualno na FB Festival Velenje *dvig brezplačnih vstopnic* Dom kulture Velenje, velika dvorana *dvig brezplačnih vstopnic*

Petek, 31. 12., od 16.00 do 19.00

BUTALCI (silvestrska predstava) Gledališče Velenje

Velenje – Muzej premogovništva Slovenije, ena najbolj obiskanih turističnih točk v Velenju, je v dobrih 22 letih delovanja obiskalo več kot 500.000 obiskovalcev iz vsega sveta, ki po obisku povedo, da je muzej zelo zanimiv. Njihovemu mnenju pa pritrjujejo tudi strokovnjaki, ki so muzeju doslej podelili že številna priznanja. V Muzeju premogovništva Slovenije potekajo tudi številni kulturni, izobraževalni in zabavni dogodki, zadnja leta pa še kulinarični. Čas korona krize seveda tudi edinemu slovenskemu podzemnemu muzeju ni bil naklonjen. Kadar je smel biti odprt, so bile skupine omejene, odpadle pa so tudi številne predvidene prireditve.

Muzej bo sedaj zaradi rednih vzdrževalnih del zaprt do torka, 11. januarja 2022. V naslednjem letu bo vsak teden odprt od torka do sobote med 9.00 in 16.30. Za ogled te nepozabne podzemne dogo🔲 mz divščine bo potrebna predhodna najava.

*vstopnice: 7 EUR*

SLG Celje

Petek, 31. 12., ob 20.00

🔲

Ob predstavitvi knjige Kajuh v prozi so v Mestni knjižnici Šoštanj odprli razstavo Kajuh v barvah. Prikazuje sedem barvno obdelanih fotografij, ki bodo krasile knjižne naslovnice v zbirki Kajuh 100. Oblikoval jih je Peter Stanislav Hafner. Razstava bo na ogled do konca februarja.

Dom kulture Velenje, velika dvorana

KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI (praznična družinska predstava) Dom kulture Velenje, velika dvorana SILVESTRSKE PODOKNICE

gočiti branje kakovostne tuje literature.« Na koncu pa je objavil dramo z naslovom Mati, ki jo je Kajuh napisal z Bojanom Štihom v Ljubljani in se ukvarja z dilemo, ali ima človek pravico ubijati v imenu ideologije. »Bolj kot sama dela, ki so v celoti predstavljena v knjigi, o njihovem nastanku in razvoju Kajuha govorijo kulise, pisma, dokumenti, pričevanja in spomini njegovih

ustvarjanja osredotočil na iskanje njegove osebnosti – poskušal je prikazati zorečega mladostnika z močno narodno zavestjo, s humano etiko in z literarnim potencialom. »Poskušal sem odgovoriti na vprašanje, kakšen je pravzaprav bil Kajuh, kako se je v tistih težkih časih iskal. Ob tem pa se je odprlo ključno vprašanje, o katerem lahko le špekuliramo: kdo bi Kajuh lahko postal. Da, bil je pesnik, a bil je tudi revolucionar, pevec, športnik – poiščimo njegovo osebnost in vrednost njegovega dela v tem, kar je doslej ostalo v ozadju.«

Muzej premogovništva začasno zapira vrata

ČAROBNi december BOŽIČNA ZABAVA S 2PARTY

sodobnikov in prijateljev. Skoznje se nakazuje pot njegovega razvoja kot literarnega ustvarjalca, ne samo pesnika, ampak tudi njegove težnje, želje in hotenja. Gre za pot, na katero je krenil Kajuh, samokritičen in vedoželjen, za svoja leta zrel najstnik, mladenič, poln idealizma in vere v boljši svet,« se je Pirc med raziskovanjem Kajuhovega proznega

Različne lokacije po Velenju *vstopnice: 10 EUR* Dom kulture Velenje, velika dvorana

Diši po božiču Nataša Tajnik Stupar

In tako se je sonce obrnilo v mlado Sonce. Meni osebno je bolj všeč svetloba mladega Sonca, se mi zdi, da ima daljše sence in da so bolj vijolične. Zdi se mi, da je druga stran Sonca na naši začetni tirnici bolj svetla, potem začne s koncem avgusta ugašati in počasi prehajati k zimskemu soncu. Seveda bi marsikateri fizik skomignil z rameni in si mislil svoje. Ah, ti umetniki s prebujno domišljijo.

Naši davni predniki so živeli v skladu z naravo. Poznali so pomen enakonočij (ekvinokcijev) in sončnih obratov (solsticijev) ter sprememb v naravi, ki so povezane s temi pojavi. Te pojave so častili, saj so bili življenjsko povezani z njimi. Verovanja naših prednikov so bila povezana z znanji astronomije in poznavanja naravnih pojavov, ki so si jih razlagali, kakor so znali in zmogli.

Iz tega je izviralo znanje in posledično neko vedenje, ki mu mi včasih, dvatisoč let kasneje, s svojim odnosom do narave in drug do drugega ne segamo niti do kolen. Obnašamo se vzvišeno in vsemogočno, kot da ponižnosti in hvaležnosti za preživetje ne poznamo več. Nekje daleč se je izgubil ta zgodovinski spomin.

Moj spomin pa …, spomin majhne deklice iz avtobusa Velenje - Šoštanj na božični večer, ko ga nismo praznovali, se spomnim zelo jasno, kako so svetile tiste majhne lučke na omini novoletni jelki (ne božični), pa čeprav na Božič. Škripajoči sneg od avtobusne postaje v Šoštanju do Ržena, v zraku vonj po kolnu in lučke, lučke. Potem so se časi začeli spreminjati, meni pa je ostal ta lep spomin. Saj je konec koncev vseeno, če zložiš jaslice s preganjanim ali jih nosiš v srcu.

To je jedro naše kulture, zato naj bodo vrata odprta, tako resnična kot tista v naših srcih. Ko se ljudje, ki se borijo za svoje preživetje, začnejo zavedati hipokrizije evropske trdnjave, je za pot nazaj prepozno. Bosonogi otroci, nemočni starši, ki v upanju sledijo zgodbam s srečnimi konci, so ujeti v t. i. balkanskih pasteh, v mrazu pod ničlo z nemogočim izidom prihodnosti še vedno spijo v improviziranih šotorih. Na drugi strani me zmrazi, ko stojim v koloni, ki se vije do nakupovalnega centra, kjer množica PCT še opravlja zadnje nakupe pred božičnim oz. novoletnim obdarovanjem. In ta naš svet, je res tako vreden, da ga ne bi spustili, da se sesede sam vase, v svojo ničelnost in družbeno nepravičnost? Da narava pomete z nami, kot nebodigatreba plesnijo.

Kako diši po Božiču, ko vidiš ta sijaj v otroških očeh. In ne vem, ali je to res to mlado sonce, ki se zrcali v teh upanja polnih očeh po prihodnosti in po lepem življenju. Po takšnem lepem, pravičnem, ne lačnem, ne bosih nog, nekje na toplem, za vse nas, majhne in velike, mlade in stare, s šolo in zdravo pametjo. Šipek, cimet, med, klinčki, biftek, medenjaki na obloženih božičnih mizah z novim upanjem po boljših časih in z upanjem po koncu teh čudaških časov, ki so nas tako nehote postavili pred preizkušnjo potrpežljivosti, solidarnosti, strpnosti, zmernosti in modrosti. Ko se je prevelika izbira spremenila v sredstvo za razdvajanje ljudi in ko je politika izgubila kompas in nas nevede postavila v tragikomično gledališče, kjer je razprava postala greznica pohlepnih duš po oblasti.

V tem božičnem času, ko zaide Sonce, se na obzorju pojavi Orionovo ozvezdje. Vse tri zvezde Orionovega pasu so poravnane v skoraj navpično črto, ta pa kaže proti zvezdi Sirij, ki vzide nekaj po polnoči. V Starem Egiptu so to zvezdo imenovali Sopdet in je napovedovala poplavljanje reke Nil. Kristjani so to zvezdo poimenovali Betlehemska zvezda, zvezde Orionovega pasu pa simbolično predstavljajo tri modre može, ki sledijo tej zvezdi na vzhod.

Veliko upanje, ne le v srcih kristjanov, je to, da prihaja čas, ki nas bo očistil te bolezni, da bo prinesel mir, zdravje in pravičnost za vse. Da bomo lahko zakrpali koronske rane, v miru žalovali za tistimi, ki so odšli in nazaj postavili svet, tako kot je prav in kot je treba. To ni tako utopična želja, kaj pravite? To se bo dejansko zgodilo. Kot se zjutraj 25. decembra vsako leto na istem mestu, kjer vzide ozvezdje Device pojavi mlado Sonce.

Dragi bralci Alternatorja! Lep božično — novoletni čas vam želim. Zdravja in sreče, vse dobro. 🔲

Delu čast in oblast!

Zdravo in uspešno novo leto 2022!

Novoletnice

Milena Šmon: »Drugega kot zdravja ne potrebujem. Zdravje je vredno največ, zato si zase in za sina, ki je bil 6 mesecev v bolnišnici, želim le zdravja.«

Naš čas, 23. 12. 2021 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

23. decembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Hvala vam za lepe želje!

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Prav veseli smo voščilnic, ki nam jih v zelo velikem številu pošiljate. Prav z vsako nas razveselite, saj nam s tem potrjujete, da ste odhajajoče leto velikokrat delili z nami. Vsem vam nikakor ne bomo mogli odpisati, zato pa dovolite, da se vam tako v časopisu in na radiu (seveda bomo to storili tudi tam, ko bomo kakšno še posebej lepo in globoko misel tudi prebrali) najlepše zahvalimo in tudi vsem bralcem in poslušalcem zaželimo lepe praznike in zdravo in uspešno leto. Vsi seveda upamo, da bomo opravili z zdravstveno krizo, ki je tako kruto in neizprosno posegla v naša življenja.

Pa še nasvet, tako kot smo mi veseli vaših voščilnic, so jih zagotovo tudi vaši prijatelji in znanci. Obudite to staro navado in izrecite prijazne želje na ta način. Najlepša je sicer osebna čestitka. Takoj za njo pa pisemska. Večina jo sprejme povsem drugače kot elektronsko ali pa SMS.

1. BQL & POLKAHOLIKI – Lučke 2. ANA IN JERNEJ – Naj bo božič 3. DENIS TRAP – Božiček prosim

🔲

Koroški duet BQL in štajerska zasedba Polkaholiki so združili glasbene moči v skladbi Lučke, ki je postala nova decembrska uspešnica – šaljiva, pozitivna, taka, ki gre hitro v uho. Glasbo za novo pesem je napisal Raay, pod besedilo pa se podpisuje Maja Kvertkov. Videospot zanjo so posneli v praznično okrašenem Kranju, kjer so posebej za potrebe snemanja prižgali lučke že pred uradnim prižigom razsvetljave.

mz

GLASBENE novice Znana imena tekmovalcev Eme 2022 Strokovna komisija je odločila, da bodo na Emi 2022 nastopili Anabel, Batista Cadillac, Bowrain & Brina, BQL, David Amaro, Eva Moškon, Gušti feat. Leyre, Hauptman, Jonatan Haller, July Jones, Klara Jazbec, Le Serpentine, Manouche, Mia Guček, Vedran Ljubenko in Zala Smolnikar. Na vabilo k sodelovanju na izborih Ema freš in Ema 2022 so na RTV Slovenija prejeli 127 prijav, o izboru pa je odločala strokovna komisija v sestavi: Maja Keuc, Matjaž Vlašič, Žiga Pirnat, Maša Kljun in Žiga Klančar. Izbranim izvajalcem se bodo pridružili še štirje z izbora Ema freš. Predstavili se bodo na dveh februarskih predizborih in finalu.

V vsakem polfinalu bodo žirija in telefonski glasovalci izbrali šest finalistov. O zmagovalcu festivala bodo v finalu odločili gledalci in pet petčlanskih žirij. Zadnja zmagovalka Eme je bila Ana Soklič.

Pesem My Sweet Lord dobila videospot Dvajset let po smrti člana nekdanje skupine The Beatles Georgea Harrisona je njegova uspešnica My Sweet Lord dobila še videospot. V njem gostujejo številni zvezdniki, med njimi tudi nekdanji beatle Ringo Starr. Videospot je izšel ob 50-letnici albuma All Things Must Pass, na katerem je bila pesem izdana. Glavni kitarist skupine The Beatles je umrl za rakom, 29. novembra 2001 v Los Angelesu. Star je bil 58 let. Večino pesmi legendarne liverpoolske četverice sta sicer napisala John Lennon in Paul McCartney, Harrison pa je med drugim

članica zasedbe Fleetwood Mac Stevie Nicks pa je prodala večinski del svojih pravic za 100 milijonov dolarjev.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Iggy Pop prihodnje leto prvo ime festivala v Moskvi skupini prispeval uspešnici While My Guitar Gently Weeps in Here Comes the Sun.

Bruce Springsteen za 500 milijonov dolarjev prodal pravice

Ameriška rock ikona Iggy Pop bo prihodnje leto prvo ime festivala Park Live v Moskvi. Nastopil bo 10. julija. Iggy Pop je glasbeno kariero začel v skupini The Iguanas. Zatem je leta 1967 soustanovil zasedbo The Stooges, ki so jo leta 2010 sprejeli v dvorano slavnih rock and rolla. Gradil je tudi solo kariero, v kateri je iz-

Ansambel Gadi – Lepa si Ansambel Lenarti – Nekoč bom zbral pogum Ansambel Topliška pomlad – Deklica Ansambel Dar – Prijatelji, kozarce dvignimo Ansambel Mladi Dolenjci – Moja, moja Ansambel Viharnik – Slovo od ljubljene Ansambel Vrli muzikanti – Roža jeseni Ansambel Nemir – Kdor prepeva se ne stara Ansambel Potepini – A si kej moja Ansambel Vikend – Naše želje

www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO

Ameriški glasbenik Bruce Springsteen je družbi Sony prodal svoje glasbene pravice s pogodbo, ki je ocenjena na 500 milijonov dolarjev. Pogodba vključuje njegovo celotno diskografijo, v kateri je 20 studijskih albumov, in njegovo delo tekstopisca, vključ-

no z uspešnicami, kot je Born in the U.S.A. Pred Springsteenom so podobno storili tudi Bob Dylan, Stevie Nicks in Neil Young. Dylan je lani svojo celotno diskografijo glasbeni založbi Universal Music Publishing Group prodal za 300 milijonov dolarjev,

bil verjetno najbolj znan obraz zasedbe Il Divo vse od začetkov skupine leta 2003. Skupina je sicer po vsem svetu prodala več kot 30 milijonov albumov, v živo pa si jo je ogledalo več kot dva milijona ljudi.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

DEJAN DOGAJA

dal 18 albumov, med katerimi sta največjo priljubljenost dosegla The Idiot in Lust For Life iz leta 1977. Zadnji album z naslovom Free je objavil septembra 2019.

Festival Park Live so v Moskvi prvič pripravili leta 2013, lani in letos pa so ga zaradi koronavirusa odpovedali. Prihodnje leto ga načrtujejo junija in julija, med nastopajočimi pa bodo My Chemical Romance, Sum 41, Placebo, Gorillaz, Grandson, Deftones, Slipknot, Bullet for my Valentine in The Killers.

Dejan Krajnc oziroma Dejan Dogaja je na svoj 28. rojstni dan predstavil nov valček Sem ti danes že povedal, da te rad imam?, v katerem sta se mu kot posebna gosta pridružita tudi njegova mama Nives in oče Drago. Gre sicer za priredbo zadnje posnete pesmi ansambla Vigred, v katerem Dejanov oče igra kitaro.

VLADO KRESLIN Vlado Kreslin je letos obeležil 30-letnico koncertiranja v prestolnici – decembrskega v Cankarjevem domu in poletnega v Križankah. Hkrati letos mineva 30 let, odkar je izšel

njegov prvi samostojni album Namesto koga roža cveti, ki je leta 1991 izšel kot prvi cd v samostojni Sloveniji. Ob obletnici je izšel ponatis na dvojni vinilni plošči v nakladi tisoč izvodov.

DINO PETRIĆ Hrvaški pevec Dino Petrić je navdušil s svojimi nastopi v šovu Slovenija ima talent, v katerem se je uvrstil v veliki finale. Finalni nastop mu je žal preprečila okužba s korono, a je pesem, s katero naj bi nastopil v finalu, kljub temu delil s poslušalci. Največje slovenske božične uspešnice je preoblekel v novo podobo in združil v Božični mix.

KATRINAS Članice skupine Katrinas so predstavile svoj novi album z naslovom Zimska pravljica, ki je poln prazničnih pesmi. Kot pravijo, album prinaša čarobno glasbo za dušo, ki sega od baroka prek klasike in tradicionalnih pesmi do zabavnih prazničnih skladb.

LUKA BASI Luka Basi je ob peti obletnici svoje uspešne kariere izdal novo pesem To je to, za katero je posnel tudi videospot. Z njim odstira pogled v svoje zasebno življenje, saj v njem nastopajo tudi njegova otroka Tia in Tai ter partnerka Nastja, ki je medtem postala tudi njegova zaročenka.

Zaradi covida-19 umrl član skupine Il Divo Carlos Marin Član mednarodne zasedbe Il Divo, španski pevec Carlos Marin, je v nedeljo, 19. decembra, izgubil bitko s covidom-19. Okužbo na novi koronavirus so pri 53-letnem pevcu potrdili 7. decembra.

Stanje se mu je hitro poslabšalo, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Manchestru, kjer so ga priključili na medicinski ventilator, a je žal izgubil boj z nepredvidljivo boleznijo. Marin je

Želimo vam blagoslovljen in vesel božič.

Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.

Srečno 2022!

Mestni odbor NSi in svetnica v Mestni občini Velenje Veronika Juvan

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

23. decembra 2021

frkanje » Levo & desno «

Naj vam jezik ne uide

⏫

Marko Pritržnik (vodja Urada za družbene dejavnosti na Občini Velenje) je znan po tem, da vedno rad priskoči na pomoč. Tokrat je pomagal, in to zelo uspešno, bratrancu Jerneju Jakobu (profesorju geografije), ki se je ojunačil in se udeležil kvi kviza Joker. Bila sta tako uspešna, da jima Čvek svetuje, naj se kvikvi za udeležita še enkrat, morda pa tokrat vlogi zamenjata.

⏫

Ste opazili, kako urejene roke ima zadnje čase predsednik podjetniškega sindikata SKEI v Gorenju Žan Zeba? Tega je »kriva« njegova žena Simona, ki je odprla svoj salon v prostorih nakupovalnega centra Mercator v Velenju in na Žanu seveda preizkusi vse svoje »žavbe«.

Če ste včeraj še javno in grozeče zmerjali oblast in njim bližnje, sedaj to počnite bolj na skrivaj, sicer vas bodo policisti preganjali po uradni dolžnosti. Zmerjanje je sedaj dovoljeno le še z vrha navzdol. No, lahko se tudi med sabo.

Vest in poslanci

Nekateri naši poslanci se pri glasovanju radi sklicujejo na vest, kar je lepo. Le nekdo jim je pozabil povedati, da vest ni v denarnici.

Kam gre zdravstvo?

Eni nam očitno pred nosom želijo privatizirati naše zdravstvo. Smo že vsi otopeli?

Se bodo proti temu borili le kakšen politik in celo zdravniki?

⏩

»V Turističnem društvu Šalek imajo toliko prazničnih želja, da so morali organizirati celo ekipo, če so želeli vse spraviti na papir in jih pravočasno poslati Božičku,« poroča Čvek, ki je še sam primaknil svojo. »Tako so pridni, da jim bo zagotovo uresničil vse želje,« je prepričan. Komurkoli so jih poslali, naj jih usliši.

Igrice

Predvolilna šahovska kombinatorika se je začela. Eni nad Hojsa, Hojs nad Jankoviča in protestnike. Kdo je naslednji? Do volitev je pot videti še dolga.

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Najbolj človeški robot, kar smo jih videli Britansko podjetje Engineered Arts je predstavilo najnaprednejšega humanoidnega robota, ki so ga poimenovali Ameca. Robot ima človeški obraz in strukturo telesa in je sposoben takojšnje interakcije s katerokoli osebo.

Temelji pa na umetni inteligenci in tehnologiji strojnega učenja, ki delujeta na oblaku.

svetu, od koderkoli na svetu. Deli Amece so modularni in lahko delujejo tudi samostojno, tako da v nekaterih primerih popoln robot ni potreben.

Ameca še vedno ne more hoditi, kar ne predstavlja presenečenja glede na to, da hoja, skakanje ali tek niso primarne aktivnosti, ki bi jih moral ta robot opravljati.

Seveda bo z nadgradnjo softverskih in hardverskih komponent to uresničljivo v prihodnosti, tako da bo prej ko slej Ameca tudi shodila.

Pred dinozavri so se po Zemlji plazile velike stonoge Novi humanoidni robot Ameca ima najbolj napredno in najbolj realno obrazno mimiko do zdaj

Robot lahko premika roke in oči. Lahko se tudi nasmehne, utripa, zadiha, se praska po nosu ... Zaradi njegove prijaznosti je »popolna platforma za razvoj interakcije med nami, ljudmi in celotnim digitalnim in meta-svetom«, pravijo v podjetju.

Robot je naprodaj, lastnik robota pa lahko pridobi dostop do vseh njegovih podatkov in jih upravlja kot svoj osebni avatar – lik, ki ga predstavlja v virtualnem

V ZAE bo vikend v soboto in nedeljo namesto v petek in soboto Združeni arabski emirati (ZAE) so sklenili, da bodo vikend v prihodnje imeli v soboto in nedeljo in ne v petek in soboto kot doslej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega

Velikanski modri safir

bo delovni teden trajal štiri dni in pol, v petek popoldne pa bodo imeli prosto, da se bodo ljudje lahko udeležili petkove molitve.

V večini arabskih držav je vikend v petek in soboto. Ob petkih imajo namreč muslimani tradicionalne petkove molitve v mošejah.

V ZAE so se za spremembo odločili, da bi se poenotili z večino drugih držav na svetu. Bodo pa za zdaj edina zalivska država s takšno ureditvijo.

Za skrajšan delovni teden so se odločili, da bi ljudje bolje uravnotežili delo in zasebno življenje, je sporočila nacionalna tiskovna agencija WAM. Dodaja, da bo takšen delovnik od januarja obvezen za celoten javni sektor.

Predstavljajte si, da se skozi vašo sobo plazi grozljiva, velika stonoga. Zdaj vzorec povečajte in si predstavljajte, da je ta stonoga večja od vas. V severni Angliji so znanstveniki odkrili fosil takšnega bitja, ki je še pred dinozavri naseljevalo našo Zemljo. Čeprav je bil fosil dolg le 75 centimetrov, je raziskovalna skupina izračunala, da je bila resnična različica stonoge dolga do 2,6 metra, široka 50 cm in težka približno 50 kilogramov. Sarah Collins Neil Davies z oddelka za znanosti o Zemlji Univerze v Cambridgeu: »Najdbe ogromnih fosilov stonog

so redke. Ko poginejo, njihova telesa po navadi razpadejo. Fosil je po navadi le zunanja školjka, ki jo žival odvrže, ko raste.« Takšne velikanske stonoge, imenovane Arthropleura, so romale po Zemlji pred približno 376 milijoni let v obdobju karbona. To je približno 100 milijonov let, preden so se pojavili dinozavri. Ta vrsta je izumrla, verjetno zaradi podnebnih sprememb ali zaradi naraščanja števila plazilcev, pravijo znanstveniki.

Doslej sta bila odkrita le dva primerka velikanskih stonog, oba v Nemčiji.

Ta, tretji primerek, je dvignil vrsto na prvo mesto po velikosti med nevretenčarji. Prehitela je še eno starodavno pošast velikega škorpijona.

V Šrilanki so predstavili največji naravni safir na svetu, ki tehta kar 310 kilogramov. Zaradi teže so ga tamkajšnji geologi označili za enega najredkejših draguljev na svetu, mednarodne organizacije pa redki dragulj še ocenjujejo.

Modri dragulj so odkrili v Ratnapuri (okoli 100 kilometrov vzhodno od Kolomba), ki je sicer zelo bogato najdišče in poznana kot prestolnica draguljev. Domačini so pred tem na tem območju po naključju našli največjo kopico zvezdnih safirjev na svetu.

Safir, ki so ga poimenovali Kraljica Azije, so razstavili na domu enega od lastnikov nahajališč draRaziskovalci domnevajo tudi, guljev v Horani, ki leži 65 kilomeda je bila velikost živali poveza- trov jugovzhodno od Kolomba. na s prehrano in ne z večjo rav- Pred razkritjem dragega kamna nijo kisika, kot se je domnevalo javnosti je skupina budističnih doslej. menihov zapela blagoslove. Š r i l a n k a je vodilni izvoznik safirjev in drugih dragocenih kamnin. Po n a v e d b a h oblasti je Šrilanka lani z izvozom draguljev zaslužila okoli pol milijarde dolarjev.

Velikanski safir (foto: EPA)

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 15

23. decembra 2021

Šaleški TransAlp 2021 – TransAlp po Šaleško Štartamo v eni od zibelk nemškega in tudi svetovnega skakalnega športa, v 1100 metrov visoko ležečem Oberstdorfu, ki ga potem že v prvi etapi kolesarjenja zamenjamo za avstrijsko alpsko pokrajino z Lechom v središču 2. del

Potem se pa po enotedenskem kolesarjenju iz italijanskega mesteca Ledro, ki je še vedno več kot tisoč metrov visoko, spustimo, v enem samem zamahu, praktično k morju, ki ga po višini, soncu in toploti predstavlja Lago di Garda.

TransAlp je seveda tudi zato, zaradi samega terena, različnih držav in še covida povrhu, tudi logistično kar zahtevna zgodba.

Najenostavneje bi najbrž bilo, če bi se priključili vsakoletni etapni dirki, ki se je udeležujejo tudi nekateri Slovenci, se pa seveda že sama startnina začne pri dobrih tisoč evrih. Je pa najprej seveda treba vso opremo in kolesa pripeljati na start in potem čez en teden spet odpeljati od cilja nazaj domov. Nas je tako v ekipi pet, štirje bomo kolesarili, peti član pa se žrtvuje za šoferja kombija in bo tudi organizator prenočišč in prva pomoč, če bomo na tej osamljeni poti imeli kakršnekoli težave ali zaplete.

Ta naš šofer nas mora pa vsak dan seveda najprej najti oziroma počakati približno tam, kjer se njegova cesta sreča z našo traso. Je pa že to najbrž zanj velik problem, saj mora s kombijem opraviti več kot trikratnik naših

REPORTAŽA

15

minjajo, pa kljub temu vse zaplete nekako srečno preživimo. Pravimo, da sreča tudi tu spremlja hrabre. Na celi poti nismo imeli niti enega resnega padca ali defekta, imeli smo le en gumi defekt, pa še ta je bil v dolini, na asfaltni cesti, kjer je bila v bistvu edina težava v tem, da je bila nedelja in so bile vse trgovine in delavnice zaprte.

Tako smo morali sami rešiti tudi to težavico, da smo se lahko odpeljali naprej. Drugače pa so bila naša gorska kolesa res vrhunska in so zdržala vse napore, da smo se lahko v Rivo pripeljali kot zmagovalci. Seveda pa ni šlo brez vsakodnevnih zapletov in težav. Te je bilo pač treba reševati »v hodu«, predvsem pa smo jih morali jemati kot izzive. Prvo težavo nam je povzročalo že število udeležencev. Pet očitno ni prijazna številka, ker smo imeli z njo težave že pri rezervaciji prenočišč in smo se zelo težko dogovarjali za eno sobo s petimi posteljami, ki je bila vedno izhodišče naših pogajanj.

zelo turističnem kraju, ki ga pa mi bolj slabo poznamo, nas le dohiti tema. Ob robu te gorske vasice najdemo prenočišče, in to v enem zanikrnem penzionu, kjer o kakršnemkoli barantanju za ceno prenočišča ni govora.

Zet od »gazdarice«, ki je tudi kuhar, je zelo prijazen in bi nam rad pomagal, pa ne gre, ker mora vsako spremembo cene ali česar koli drugega potrditi njegova tašča, kar pa je nepremagljiva ovira. Šele kasneje ugotovimo, da je on iz vzhodne Nemčije in da zato ve, da v Evropi ne obstaja samo Švica. Nam pa kljub omejitvam pripravi okusno in dokaj poceni večerjo ter dovoli, da pijemo vino iz svoje zaloge. Zjutraj že zgodaj zapustimo penzion in Klosters in šele kasneje ugotovimo, da smo v njihovem hladilniku pozabili vso zalogo domače hrane, ki jo imamo s seboj predvsem za hude čase. Suhe salame in savinjski želodec, pa da ne naštevam naprej – upam, da so ti Švicarji znali ceniti našo žrtev.

Spet kolesarimo cel dan in nekako na »hlape« dosežemo Livigno, ki je prava cenovna oaza med Švico in Italijo. Gre za turistično meko in prostocarinsko cono, nekakšen turistični Eldorado, ki smo ga nekoč poznali po smučiščih, sedaj pa se tu celo leto tre turistov. Že gorivo je tu po evro za liter, temu primerne pa so tudi cene prenočišč, hrane in pijače. Ker smo pozni za nakupe, nam prijazni trgovci že zaprto trgovino enostavno spet odprejo, da se oskrbimo s pijačo, nakupimo pa lahko tudi nekaj kolesarske opreme. Je pa zanimivo, da v Livignu ne moremo ničesar več plačati s švicarskimi franki, še posebej to velja za kovance, ki nam tako ostanejo za naslednji obisk Švice. Naslednji dan nas čakajo spet vsaj tri sedla, in to vsa višja od dva tisoč metrov. Še posebej pomembno je sedlo Gavia, ki s svojimi 2650 metri loči dolino s smučarskim Bormiom od »prave« Italije.

(Se nadaljuje)

ETAPE: Oberstdorf - Livigno - Dalaas - Edolo - Klosters - Lago di Ledro -Riva del Garda

kilometrov. Tako so tudi naša razmišljanja in obljube, da nam bo s svojim kolesom lahko vsak dan prišel naproti, bolj pobožne želje. Kako mu je bilo čisto zares, ve le on sam, ko se pa spomnim njegovega obraza, ko smo se na koncu dnevne etape le sestavili, pa približno vem, da nam je velikokrat preklel vse, kar nam je »najmilije«. Ampak, konec dober, vse dobro.

Ja, naša gorsko kolesarska trasa

je bila dolga le dobrih 410 kilometrov, višincev se je tudi nabralo več kot 14 kilometrov, spustov še več, in ko to pretvorimo v šest etap, kolikor smo jih porabili za našo turo, ni to nič posebnega.

Se mi zdi, da nam ne bi nihče ploskal, če bi to turo v tem času prepešačili. Ko pa k tem podatkom dodamo še štiri različne države, ki jih na tej turi prečkamo oziroma obiščemo, pa veliko zelo zahtevnih planinskih poti, po ka-

Dom na Gori Oljki Lepe Božične praznike, v letu 2022 pa vsem želimo, da ujamete svoje sanje.

Naročila za catering.

Info: 041 379 045 Aleš Urlep s.p., Mali vrh 5a, Šmartno ob Paki

Naj bodo vaše odločitve v 2022 modre, ideje ustvarjalne in sreča brezmejna.

terih je treba kolesa tudi nositi, pa belih cest in visokih prelazov, ki nas vodijo iz doline v dolino ali iz kraja v kraj, je pa zgodba že drugačna. Seveda pa tako turo spremlja in kroji predvsem vreme, ki tudi nam ne prizanaša, saj nas spremljajo veter, dež in toča in se v Rivo ob Gardskem jezeru pripeljemo iz pravega neurja, z dežjem, vetrom in obilno točo, ki pobeli pokrajino. Ja, pogoji in razmere se na naši poti predvsem zaradi različnosti terena kar naprej spre-

Vse države, ki so nas gostile na kolesarjenju, so že v izhodišču zelo drage, še posebej pa to velja za Švico. Tudi zato smo Švico nekako kar preskočili in namesto dveh načrtovanih nočitev koristili le eno. Tu smo torej dve etapi nekako stlačili v eno dolgo in naporno kolesarjenje, najcenejša možnost pač. V Švici je že gorivo za naš kombi skoraj 2 evra na liter, cene za hrano in prenočišče pa itak silijo nekam v nebo. V švicarskem Klostersu,

🔲

Ivč Kotnik

Tehnoplast Povše d.o.o. | Rečica ob Paki 34 | Šmartno ob Paki | tehnoplast-povse.si

Vse dobro vam želi Zavod KSSENA Stankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo lepe božične praznike ter srečno novo leto 2022!

ČIstilnica velenjE Polak Marijana, s. p.

Koroška cesta 44 Velenje, T 587 50 00

Delovni čas: t.: 8. – 17.h če n., po tor., sre. pet.: 8. – 13.h sobota zaprto

ŽE 50 LET Z VAMI!

Voščimo vam srečen božič in uspeha polno novo leto 2022.

Kolektiv Tehnoplast Povše d.o.o.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Dobro sodelovanje s predsedniki KS in MČ

Predstavniki občine s predsedniki KS in MČ.

Velenje, 15. decembra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavci sprejel predsednice in predsednike krajevnih skupnostih in mestnih četrti ter se jim zahvalil za dobro sodelovanje pri načrtovanju investicij, ki so jih uvrstili v proračuna za prihodnji dve leti.

Na srečanju je Dermol poudaril: »Naša skupna prizadevanja morajo biti v dobrobit slehernega posameznika. To so dobri temelji, na katerih lahko gradimo razvoj našega mesta. Pri našem delovanju moramo izhajati iz po-

treb občanov ter biti bolj učinkoviti in zaupanja vredni. Z delom na terenu med ljudmi lahko dobimo prave informacije in si tako lažje postavljamo prioritete.

Pred nami je obdobje prestrukturiranja, veliki izzivi, ki lahko le s sodelovanjem in povezovanjem postanejo prave priložnosti.« Letos so se veliko srečevali, najpogosteje na terenu, kjer se je občinsko vodstvo neposredno soočalo s potrebami krajanov, ki so jih v veliki meri vnesli tudi v proračuna za prihodnji dve leti.

Predsednike so seznanili tudi s

tem, da je v začetku prihodnjega leta predviden začetek gradnje omrežja, ki bo omogočalo ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo vsem uporabnikom na podeželju. Pokrili bodo tako sive lise (območja, kjer je prisotno samo eno omrežje) kot tudi bele lise (območja, kjer prebivalci nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, saj za izgradnjo tovrstne infrastrukture ni komercialnega interesa). 🔲

23. decembra 2021

Skakalke na lov za zlato sovo Ljubno ob Savinji – Poročali smo že, da je Mednarodna smučarska zveza na osnovi kandidature dodelila Ljubnemu ob Savinji organizacijo prve silvestrske in novoletne tekme v zgodovini smučarskih skokov za ženske. S tem je ljubenske smučarske zanesenjake nagradila za odlično gostiteljstvo z največjo podporo navijačev omenjenih tekem na svetu, s čimer so se ti izkazali doslej na tekmah svetovnega pokala v devetih sezonah. Doslej je za novost v koledarju smučarskih skokov za ženske prijavljeno rekordno število tekmovalk, blizu 80 iz 19 držav. Skakalke se bodo na 95-metrski skakalnici pod Rajhovko podale »na lov« za zlato sovo, za razliko od moških skakalcev, ki za zmago na turneji štirih skakalnic novoletne turneje prejmejo zlatega orla.

Prva posamična tekma na izpadanje po vzoru moške novoletne turneje bo na Ljubnem na silvestrovo, 31. decembra, ob 16.30, na novega leta dan pa bo ob 16. uri še druga posamična tekma na izpadanje. Kvalifikacije bodo 30. decembra na sporedu ob 16.30, na dan druge tekme pa ob 10.45. Vse štiri tekmovalne serije bodo štele za posebno točkovanje.

Organizatorji so se na dogodek skrbno pripravljali dalj časa. Zato, ker gre za tekme pod žarometi, so morali poskrbeti za dodatno električno opremo, kar jih je stalo dodatnih 100 tisoč evrov, a bodo žal vsi trije dnevi na Ljubnem zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom potekali brez gledalcev. Bo pa skoke prenašala TV Slovenija na svojem drugem programu. »Tekme na Ljubnem slovijo po daleč največji gledanosti skokov za ženske na svetu, zato je to za nas precejšen minus.

Pozna se povsod, predvsem pa tekme ne bodo tako »spektakularne«, kot so doslej vedno bile,« pravi Rajko Pintar, predsednik Organizacijskega komiteja tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Na vprašanje, od kod odločitev za zlato sovo, pa je Pintar pojasnil: »Sove so pogumne, plemenite in pametne ptice. So ženskega spola, z orli pa imajo skupnega tudi to, da vzletajo.« Silvestrska in novoletna tekma za smučarke skakalke bo letos samo na Ljubnem, prihodnje leto pa se bo z dvema tekmama turneji pridružil tudi avstrijski Beljak, kjer bo prva postaja ženske turneje. 🔲

Želimo vam èarobne božièno-novoletne praznike ter obilo sreèe in zdravja v letu, ki prihaja.

Sreèno 2022!

DBSS d.o.o. | T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 | W: www.dbss.si

Novoletnice Štefka Mohorko: »Naj najprej povem, da redno prebiram časopis Naš čas in rešujem križanke. Rekla bi, da je bilo letošnje leto zame nekaj srednjega. Ni bilo posebej uspešno, ni bilo pa tudi slabo.

Sem kar zadovoljna z letošnjim letom. Res je, da nam je covid spremenil življenje, omejiti smo se morali pri druženju. V novem letu si želim predvsem zdravja, sebi in svoji družini ter vsem ljudem po svetu. Zdravje je pravzaprav najbolj pomembno, zdi se mi, da se premalo zavedamo, kako pomembno je. Potem pa sledijo ostale želje, vendar jaz pravim, če je človek zdrav, potem vse pride samo od sebe, potem si zmožen narediti vse ostalo – lažje delaš, prenašaš težave itd.« 🔲

tp

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 17

Že dneve in tedne ... že 130 let Zbornik o železni cesti Celje–Velenje oziroma Dravograd–Odkritje, ki bo malo drugače pisal železničarsko zgodovino – Ob jubileju tudi razstava 56 tisoč pragov dolga lestev v svet Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 15. decembra – Ob 130-letnici Savinjske proge se je zvrstilo doslej že nekaj aktivnosti. Ena od večjih je bila sredi prejšnjega tedna v dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, na kateri so predstavili zbornik z naslovom Že dneve in tedne … že 130 let, Savinjska železnica 1891–2021, na železniški postaji v Šmartnem ob Paki pa odprli razstavo z naslovom 56 tisoč pragov dolga lestev v svet.

V zborniku so objavljeni strokovni prispevki, zanimive informacije o gradnji proge od Celja do Velenja oziroma Dravograda, o njenem pomenu za gospodarstvo ter ljudi okolja ob progi, pogovori z ljudmi, ki so ali še omenjeno železno cesto koristijo za svoje vsakdanje obveznosti … Izdajatelj 104 strani zajetnega zbornika s 102 fotografijama je Muzej Velenje, projekt pa so podprle občine Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.

Zbrane v dvorani Marof je nagovoril podžupan občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek in si za to priložnosti »izposodil« misli šmarškega župana Janka Kopušarja, ki jih je ta napisal v

+386 41 606 376 +386 41 644 852

17

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

23. decembra 2021

Marjan Knez, organizator izletov z vlakom in glavni »krivec« za obeležitev 130-letnice Savinjske železnice o tem, od kod njegova strast do vlakov in železnih cest: »Razlogov je več, kar nekaj jih prihaja iz okolij, v katerih sem bil in sem. Prihajam iz Rimskih Toplic, z družino smo se preselili v Šmartno ob Paki, ki je prav tako povezano z železnico. Sicer pa mi je bila železnica položena v zibelko. Po mamini strani so bili sorodniki 'ajznponarji': moj stari oče, stric, bratranec … Moja mama je bila rojena v čuvajnici ob železniški progi v Rimskih Toplicah. Naša hiša v omenjenem kraju je stala nasproti železničarske proge, tako da sem vedno opazoval in poslušal sopihanje lokomotiv, gledal vlakovne kompozicije. Že kot 3 leta star fantič sem odšel na svoj prvi izlet z vlakom, in sicer v zagrebški živalski vrt. Kasneje me je vlak popeljal na maturantski izlet, k vojakom, na poročno potovanje in tudi po prvi avtomobil v Skopje. Vesel sem, ker so se izleti z vlakom v tukajšnjem okolju dobro 'prijeli'. Vesel tudi zaradi tega, ker vemo, da 'cug' združuje ljudi.«

Razstavo na železniški postaji, ki je na ogled tudi v Šoštanju in v Velenju, sta odprla Janko Avberšek in Tanja Verboten

uvodniku zbornika. Avberšek je dogajanje ob izgradnji Savinjske železnice primerjal s prigodami, ki jih doživljajo ob izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi.

Urednik zbornika dr. Miran Aplinc iz Muzeja Velenje je v predstavitvi prispevkov med drugim omenil naključno 'odkritje', in sicer, da je prvo širokotirno električno lokomotivo na Slovenskem imela Tovarna usnja Šoštanj. Imenovali so jo 'Fabriški Cimbimbek'. Po mnenju dr.

Emila Šterbenka, člana uredniškega odbora, »se bo zaradi tega in našega zbornika tudi železničarska zgodovina pisala malo drugače, kot se je doslej«. Oba omenjena priporočata zbornik v branje tistim, ki se z vlakom vozi-

❱

jo vsak dan, mladim in vsem, ki jih teme, povezane z železnico, zanimajo.

Po besedah direktorice Muzeja Velenje Tanje Verboten je Aplinc pripravil v zvezi s Savinjsko železnico pedagoški program za

Predstavili zbornik Že dneve in tedne … že 130 let, Savinjska železnica 1891–2021, na železniški postaji pa odprli razstavo z naslovom 56 tisoč pragov dolga lestev v svet

Prihova 95, Nazarje gpbrlec@gmail.com

Želimo vam mirne praznike in srečno 2022.

vse osnovne šole v Šaleški dolini, v naslednjih letih si bodo prizadevali pripraviti na to temo še slikanico za otroke. Učenci in učitelji šmarške osnovne šole pa so ob 130-letnici železnice skozi Šmartno ob Paki že izdali Vlako-

časnik, posebno izdajo šolskega časopisa Občasnik. Za kulturno noto na dobro obiskani predstavitvi zbornika, ki ga je pripravil javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, je poskrbel harmonikar Amadej Kolenc. 🔲

Občankam in občanom voščimo prijeten božič in srečno 2022!

Brigita Tretjak, svetnica Naše dežele v svetu Mestne občine Velenje in Medobčinski odbor Velenje-Šoštanj

Želim vam čarobni božični čas in zdravo novo leto 2022!

SUZANA KAVAŠ Samostojna svetnica MO Velenje

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 18

18 Kdo je Nace Janežič?

ZDRAVJE

Učitelj gibanja, ki se zaveda močne povezave med umom in telesom

Za Naceta Janežiča bi lahko rekli, da zajema življenje s polno žlico. Je eden izmed ljudi, ki prestavljajo meje na svojem področju, hkrati pa se ves čas dodatno izobražujejo in rastejo.

Divjanje in pehanje za zunanjimi uspehi nas spravlja v slabo počutje, prinaša zdravstvene Janežič povezuje gibanje, filozofijo, osebno rast in duhovnost. težave, nezadovoljstvo in stres – AEQ metoda, s katero se med drugim kot prvi v Kakšna je njegova pot? Šport Šaleški dolini in okolici ukvarja Nace Janežič, poskuša ljudi naučiti umiritve ter ponovne ga spremlja že celo življenje. povezanosti svoje zavesti s telesom – Usmeritev v notranjost in ne v zunanje dejavnike Vrsto let je treniral plavanje in nogomet v velenjskem Rudarju.

Ko je prišel do razpotja – ali se popolnoma predati nogometu ali se izobraževati naprej – se je odločil za študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Vpisal se je na program kineziologije, kjer je bil pravzaprav študent prve generacije tega programa. Po končanem študiju je pridobil naziv magister kineziologije. V času študija so ga zanimala tudi ostala področja: kondicijska priprava, terapevtsko delo, obravnava poškodb, preventiva pred poškodbami itd. Kar kmalu po končanem študiju je deloval kot trener pri mlajših selekcijah NK Rudar, kasneje je profesionalni aspekt športa spoznaval kot kondicijski trener članske ekipe. »Moja strast v življenju so tudi filozofija, osebna rast, duhovnost. »Včasih sem se poimenopreko meja naše države. Nace je stne programe, kjer želi ljudem Človeka obravnava Vse življenje sem se spoznaval s val osebni trener ali kondinato opravil tečaj učitelja AEQ predati svoje znanje. Aktivno celostno temi aspekti. Vendar nisem vecijski trener. Danes se poimetode 1. stopnje. Trenutno se deluje, da bi ljudje prepoznali Vsakemu, ki poišče pomoč pri del, kako bi vse to povezal tudi z menujem kot učitelj gibanja, intenzivno ukvarja predvsem s prednosti in metodo pobližje njemu, se posveti individualno. gibanjem. Ko sem zaključil z deker želim ljudem predajati poučevanjem te metode. Nace spoznali. Metoda sicer obsega Ljudje pridejo z določeno težavo lom v nogometnem klubu, sem znanje, ki bi ga lahko sami je prvi in trenutno edini na ob- 5 stopenj, deli pa se na različ- – to so lahko bolečine v telesu, ustanovil svojo znamko Svobouporabljali v vsakdanjem žimočju Šaleške doline, verjetno da gibanja ter začel delovati kot vljenju. Ne želim, da so ljutudi širše, ki se s tem ukvarja. »Zelo pomembna stvar, ki jo učim, je, da sami osebni trener. Prirejal sem razdje odvisni od mene določeKaj torej je AEQ metoda? »Zesprejemamo odgovornost za lastna življenja lične delavnice, na katerih sem no obdobje, poskušam jim lo sem vesel, da lahko ljudem in za soustvarjanje lastnega sveta. Noben želel ljudem predstavit tudi drupredati znanje, ki ga potem predstavim metodo, ki jim lahko terapevt, fizioterapevt ali kiropraktik ne bo go plat gibanja – celostno plat. prenesejo v svoje življenje, pomaga presegati gibalne omeTorej ne samo napredek v moči jaz pa sem tam za oporo in jitve. S pomočjo metode lahko spremenil našega življenja oz. naših navad, ali pa razvoj določenih sposobdodatne informacije.« odpravimo kronične napetosti, ki pa sicer na koncu določajo naše počutje in nosti, temveč v povezavi s tem zakrčenost, urejamo bolezennačin življenja.« tudi spoznavanje sebe. Gre za ske težave, odnose v življenju malo širši pogled na gibanje in podrobneje raziskovati somati- ter poglede na človekovo življeobravnavo človeka v celoti«, pri- ko. Somatika je veja gibanja, ki nje. Gre za celostno metodo, ki ne veje. Nacetov naslednji cilj zdravstvene težave (glavoboli, poveduje Nace. se ukvarja s sproščanjem kro- se ukvarja s spremembo načina je izobraževanje na področju kronična utrujenost, izčrpanost, nično napetih mišic. To razisko- življenja. Preko spremembe gi- dihanja, ki je posebna veja me- bolečine v telesu) ali pa psiholoRaziskovanje somatike vanje ga je pripeljalo do AEQ banja omogoča človeku spreme- tode. »Nepravilno dihanje lah- ške težave, nesproščenost, kroin metode AEQ metode. Gre za metodo, ki jo niti tudi druge aspekte življenja, ko vpliva na človekovo počutje. nični stres, težave z organizacijo Nekje v obdobju pričetka prve- je razvil Slovenec Aleš Ernst in njegovo vedenje, posledično pa Posledice nepravilnega dihanja v življenju itd. S celostnim priga zaprtja države je Nace začel zelo pridobiva na veljavi, tudi ureja njegove prisotne težave«, so lahko tudi pomanjkanje raz- stopom, terapevtsko obravnavo pripoveduje Nace. Intenzivno položljive življenjske energije, s pomočjo gibanja preko AEQ prireja delavnice ter raznovr- zakrčenost v telesu itd.« metode in svojim znanjem rešuje »Pri (profesionalnih) športnikih želim poudarjati tudi regeneracijo, počitek in umiritev. V procesu treniranja se športnika zelo dobro nauči, kako se maksimalno naprezati, napeti, presegati svoje meje, in ga potisniti v tisto rdečo cono, kjer se dogaja napredek.

Redko kdo pa preda znanje o tem, kako naj se športnik umiri in sprosti po napornem treningu, da bo čimprej prišel v fazo obnove, rasti, zdravljenja in celjenja. Posledično bo s tem pristopom bolj zdrav, njegov napredek pa bo dolgoročno gledano boljši oz. večji, v primerjavi z drugimi bo lahko dosegel višji nivo.«

❱

23. decembra 2021 te težave. »Sam sem v letih učenja gibanja ob raznovrstnih izobraževanjih in pridobivanju novega znanja spremenil pristop k učenju in obravnavi posameznika. Trenutno se ukvarjam tudi s tem, da bi ljudem predstavil bolj lahkotno stran gibanja. Opažam, da smo ljudje zelo vpeti v to, da zelo resno jemljemo našo rekreacijo, fitnes in podobno. Jaz poskušam ljudem predstaviti bolj lahkotno stran gibanja, ki smo jo kot otroci sicer spoznavali – gibanje preko igre. Z novim letom bom začel z novim programom – igralnico za odrasle. Želim si, da ljudje vidijo, da igra ni samo za otroke, ampak je pomembna tudi ko smo odrasli. Preko nje seveda razvijamo tudi gibalne sposobnosti, gibanje pa posledično prinaša pozitivne učinke.«

Kaj bi svetovali človeku, ki živi hektično življenje – na katere pomembne stvari se naj osredotoča?

»Priporočila, ki jih bom podal, so stvari, ki jih je človek sigurno že slišal v svojem življenju.

Problem je, ker jih ponavadi ne upoštevamo. Torej, pomembno je premisliti, kaj je v neki dnevni rutini pomembno in kaj manj pomembno, ter postaviti prioritete. Pomembno je, da si vzamemo čas, ko smo v miru s samim seboj, morda tudi v dolgočasju, kar si kot hektično naravna družba težko privoščimo. Pogosto čakamo predolgo, da nas šele bolezen ali pa neke težave oz. bolečine prisilijo k ustavljanju in mirovanju. Zelo pomembno je, da človek pogosto, ko pride do neke težave, ne pogleda v notranjost sebe, kaj bi lahko spremenil pri sebi, da bi težavo rešil ali v prihodnje preprečil, temveč išče pomoč v zunanjosti, to so neke tablete, zdravila, masaže, terapije … Zanašamo se torej na nekoga zunanjega, da bo naredil neko spremembo, da bo nam lažje, ne pogledamo pa, kakšno spremembo bi morali storiti pri sebi, da bi bilo bolje oz. drugače.« 🔲

Lara Oprešnik

Obilo zdravja in sreče v novem letu 2022! Želimo vam mirne in prijetne praznike v krogu najbližjih.

Skupaj stopimo v novo leto, polno upanja in pričakovanja.

Naj se izpolnijo vse vaše želje!

03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 19

Celjani brez poraza jesenski prvaki, Velenjčani kljub štirim tretji Rokometaši v najmočnejši domači ligi s tekmami 13. kroga sklenili prvi del tekmovanja – V šaleško-koroškem derbiju zmaga Velenjčanov s 34 : 28 V domači vrsti so zaradi poškodb manjkali Matic Verdinek, Aljaž Panjtar in Matic Ravnikar, pri gostih pa iz istega razloga David Svečko.

Po dveh obrambah Emirja Taletovića in prečki gostov so domači povedli z 2 : 0. Nato so gostje bolj zbrano zaigrali v obrambi. Izkazal se je tudi vratar Gašper Dobaj, sledilo je izenačenje, pa spet njihova nezbranost in hkrati čvrsta igra igralcev Gorenja v obrambi.

Z vodstvom 7 : 3 so si v 11. minuti priigrali najvišjo prednost v prvem polčasu. Po nekaj minutah so z golom Domna Tajnika ponovili razliko štirih golov (8 : 4).

Nato se je premoč spet nagnila na stran gostov, ki so pet minut pred koncem prvega polčasa z zadetkom Blaža Kleča edinkrat povedli (12 : 11). A so se domači hitro pobrali in po treh zadetkih po vrsti je bila rezultatska prednost znova na njihovi strani – 14 : 12.

To pa ni bilo dovolj za vodstvo po prvem delu, čeprav je po zadetku Roka Cvetka za 13 : 14 Enej Slatinek Jovičić hitro vrnil prednost dveh golov (15 : 13). Po gostujočem znižanju je vratar Dobaj ubranil sedemmetrovko Kenanu Pajtu, Vid Levc pa je v izdihljajih prvega polčasa s svojim šestim golom izenačil na 15 : 15.

V drugem polčasu v igri gostiteljev ni bilo nihanj in gostje se jim za več kot tri gole niso mogli približati. Po dveh zaporednih golih Ibrahima Haseljića so v 36. minuti z vodstvom 20 : 16 ponovili najvišjo prednost štirih golov do tedaj. Ta igralec je zadel tudi za 31 : 24; to je bila najvišja razlika na tem dvoboju. Zadnji gol, ki je bil hkrati tudi zadnji rokometašev Gorenja v jesenskem delu prvenstva, je z dobro izvedeno sedemmetrovko dosegel 18-letni

19

ŠPORT

23. decembra 2021

bil naš zelo pomemben igralec.

Igralcem nimam česa zameriti.

Na vsaki tekmi so garali, se borili, 'jedli parket', kot rečemo.

Lahko pa bi imeli kakšno točko več

Tarik Mlivić in postavil končni rezultat 34 : 28.

Haseljić in Tajnik sta bila s po šestimi goli najbolj učinkovita pri domačih, Vid Levc z desetimi in Blaž Kleč s štirimi pa pri gostih.

Trener Gorenja Zoran Jovičić o derbiju: »Vedno so zanimivi. Nikoli se ne ve, kdo bo zmagal; to velja zlasti še za tega. Na njih sem bil tudi jaz velikokrat kot igralec gostov. Čestitam svojim fantom za zmago. Tekma je bila zahtevna. Še vedno nismo v popolni zasedbi. Zadnja meseca sta bila za igralce zelo naporna, saj so si tekme sledile v zelo zgoščenem ritmu. Ker je bila to zadnja tekma v tem letu, želim vsem, tako v klubu kot našim ljubiteljem in vašim bralcem, lep božič in vse lepo v novem letu. Posebej si želim, da se igralci na začetek priprav vrnejo zdravi. Tega želim čim več tudi drugim.« Ivan Vajdl, trener Slovenj Gradca: »Domačim čestitam za zmago. S potekom tekme in posledič-

no z rezultatom nisem zadovoljen. V prvem polčasu smo jim bili enakovredni. V nadaljevanju nismo ponovili dobre igre zadnjih minut prvega dela. Že na začetku smo naredili nekaj tehničnih napak v napadu, tudi obramba ni bila tako agresivna, kot bi morala biti. Igralci Gorenja so se razigrali, zadevali, si ustvarili razliko štirih, petih golov in jo držali do konca. Ne glede na to, da imamo tudi mi težave s poškodbami, smo po tihem pričakovali nekaj več od tega derbija. Mogoče je razlika previsoka glede na našo igro. Gotovo pa se je poznalo, da smo igrali brez Davida Svečka, našega najboljšega obrambnega igralca, ki je zelo agresiven tudi v napadu. V drugem delu bomo morali igrati brez njega. Upam, da bomo v obstoječem kadru našli rešitev zanj. Vsekakor moramo izboljšati igro v obrambi, v napadu pa pokazati večjo zbranost in delati manj napak. Vsem želim vesel božič in lepo, mirno

leto 2022. Upam, da bo za vse še uspešnejše.«

V nadaljevanju jih čaka zahtevno delo

Velenjski rokometaši so v tem delu prvenstva osemkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno, štirikrat pa izgubili. Z osvojitvijo zadnjih točk so se s petega mesta po prejšnjem krogu povzpeli na tretje pred Ribničane, ki so gostovali v Mariboru. Domači so nekoliko nepričakovano visoko zmagali z 28 : 20 in potisnili Dolenjce na četrto mesto. Nazadovali so tudi Škofjeločani. Po porazu na derbiju v Trebnjem s Trimom (28 : 31) so s četrtega mesta zdrsnili na peto.

Zoran Jovičić o jesenskih nastopih: »Glede na to da smo začeli novo sezono kot prvaki, so gotovo vsi nas videli v vlogi favorita, torej da ubranimo naslov.

Zapustil nas je odlični krožni napadalec Miha Kavčič (odšel je v hrvaški Nexe, op. p.), ki je

Očitno je bila vloga favorita na začetku preveliko breme. Začeli smo s porazoma v Trebnjem in Škofji Loki. V nadaljevanju smo pokazali veliko boljše igre. Resda smo doživeli še dva poraza, z Ribnico v gosteh in s Celjem doma. To so pač dvoboji, derbiji, ki so negotovi do zadnjega piska. Žal smo izgubili še točko v Ormožu. Gotovo je za nas velik zalogaj tudi igranje v evropski ligi. Toda že pred začetkom nove sezone smo se zavedali, da bo zelo naporna, ker bomo imeli več tekem kot drugi. Nastopanje v Evropi smo si zaslužili.

Za igralce je bila to nagrada po osvojenem državnem naslovu, hkrati pa nabiranje prepotrebnih dragocenih izkušenj, kar je zelo pomembno za prihodnost kluba in seveda igralcev samih.« Žal bomo ostali brez pomembnega stebra naše ekipe. Po Mihi Kavčiču nas zapušča še Aleksej Kavčič, ki odhaja v Zagreb. Tisti, ki ostajajo, bodo pač morali še bolj garati. Skratka, glede na vse okoliščine, kapo dol fantom za jesenski del. Z dvignjeno glavo gremo naprej, v drugi del lige.

Tudi v Evropi še nismo rekli zadnje besede. Kot doslej bomo razmišljali iz tekmo v tekmo ter na vsaki pustili srce na igrišču.«

Pričakovali več

V Slovenj Gradcu so pred začetkom načrtovali uvrstitev od četrtega do šestega mesta, z dodatkom, če bo priložnost, še bliže glavnim kandidatom za

TAKO so igrali Liga NLB, 13. krog

Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 34:28 (15:15)

Gorenje: Verboten, Taletović (6 obramb), Haseljić 6, Tajnik 6 (1), Pajt 3 (2:1), Velić 1, Starc, Miklavčič 3, Drobež 1, Sokolič 5 (3:3), Šiško 1, Grmšek 3, Slatinek Jovičič 1, Mlivić 1 (1:1), Predović 1, A. Kavčič 2; trener: Zoran Jovičić.

Slovenj Gradec: Petrič, Dobaj (10 obramb), Soldo, Grobelnik 2, Cvetko 3, Banfro 2, Jezernik 1, Levc 10 (2:2), Šol 1, Lesjak 1, Golčar, Kleč 4, Komar 2, Štumpfl 2, Yankovskyy; trener: Ivan Vajdl.

Sedemmetrovke: Gorenje 7 (6), Slovenj Gradec 2011 2 (2); Izključitve: Gorenje 6 minut, Slovenj Gradec 2011 10.

Drugi rezultati: Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 21:18 (10:8) Maribor Branik - Riko Ribnica 28:20 (14:9), Dobova - Lju-

Kegljanje Prezimili bodo na 6. mestu Šoštanj – Čeprav so Celjani veljali za favorite, se jih Šoštanjčani niso ustrašili. Še več. Dokazali so, da se, tudi če je ekipa višje na razpredelnici, ne predajajo, ampak zaigrajo še bolje, kot znajo. Tako je bilo tudi

bljana 32:30 (18:16), Sviš Ivančna Gorica Celje Pivovarna Laško 24:40 (13:21), Koper - Jeruzalem Ormož 38:25 (17:17), Herz Šmartno - Grosist Slovan prestavaljeno.

Vrstni red: 1. Celje 13 tekem – 25 točk, 2. Trimo Trebnje 12 - 22, 3. Gorenje 13 17, 4. Riko Ribnica 13 - 17, Loka 13 - 16, 6.

Koper 13 - 13, 7. Slovan 12 - 13, 8. Slovenj Gradec 2011 13 - 11, 9. Maribor 13 - 11, 10. Dobova 13 - 11, 11. J. Ormož 12 - 10, 12. Sviš 13 - 6, 13. Ljubljana 13 - 4, 14.

Herz Šmartno 12 - 2.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 8. krog Šoštanj : Pivovarna Laško 6 : 2 (3147 : 3078)

Šoštanj: Fidej – 511 (1), Jug – 566 (1), Hasičič – 516 (1), Sečki – 534 (1), Pintarič – 503 (0), Petrovič – 517 (0).

tokrat, ko so na prestavljeni tekmi 8. kroga na domačih stezah gostili Pivovarno Laško. Sam začetek je dal vedeti, da bodo gostje imeli precej težav z osvojitvijo točk. Domači prvi par je zaigral zelo dobro na polno in še bolje na čiščenje. Tako je že po prvi igri kazalo na popoln uspeh domače ekipe. Pred igro drugega para so domači vodili z 2 : 0, s prednostjo 89 kegljev. Precej dela sta imela tekmovalca drugega para, ki sta odpor

Tudi Sokolič

V ligi NLB bodo prvenstvo nadaljevali v začetku februarja. Vmes bodo pozornost ljubiteljev rokometa gotovo usmerjena na evropsko prvenstvo, ki ga bosta prihodnji mesec gostili Madžarska in Slovaška. Slovenski selektor Ljubomir Vranješ je v reprezentanco povabil tudi igralca Gorenja Tilna Sokoliča.

Kenan Pajt najučinkovitejši

Najboljši strelec jesenskega dela je z devetdesetimi goli igralec Ljubljane Jure Lukman, pri Gorenju pa Kenan Pajt s štiriinšestdesetimi.

Za Miho odhaja na Hrvaško še Aleks

Aleks Kavčič je v velenjski klub prišel iz Škofje Loke pred sezono 2018/19. Od svojih rokometnih začetkov do odhoda je bil član domačega kluba. Od odhodu v najmočnejši hrvaški klub PPD Zagreb je po zadnji tekmi dejal: »Ja, ni še uradno. Upam, da bo vse čim prej končano. V Gorenju sem se počutil sijajno. Mogoče je to moja zadnja tekma v velenjskem dresu, mogoče tudi ne. Moji dosedanji ekipi vse najboljše v prihodnje.«

naslov. Glede na to da je pred njimi še drugi del, lahko svojo željo tudi uresničijo. Jesen so s petimi zmagami, z neodločenim rezultatom in s sedmimi porazi ter z enajstimi točkami končali na osmem mestu.

Trener Ivan Vajdl: »Potihoma smo vsekakor pričakovali boljšo uvrstitev. Ekipa je sezono začela nekoliko spremenjena. Dobro smo se pripravili, vendar se na začetku to na tekmah ni odrazilo.

Nismo bili pravi. Nepričakovano smo imeli v samem uvodu imeli velika spodrsljaja. V prvem krogu smo doma izgubili z Dobovo, v drugem enako v Ivančni Gorici z novincem Svišem, obakrat tesno, z golom razlike. Potem smo se začeli pobirati in na nekaterih tekmah pokazali svojo kakovost.

Upam, da jo bomo pokazali tudi v drugem delu. Vsekakor moramo izboljšati igro v obrambi, v napadu pa biti bolj zbrani in delati manj napak. Pričakujem, da bomo na koncu bliže najboljšim.« 🔲

Stane Vovk

Namizni tenis Lep uspeh namiznotenisačev V soboto, 18. decembra, sta bila v Kozjem in Petrovčah kar dva božično-novoletna turnirja v namiznem tenisu. V Petrovčah sta zelo dobro odigrala mlajša člana Tempa Xiaooue Ye in Anej Guštin, zelo dobro je nastopila tudi članica veteranske sekcije Petra Majerič, ki je prišla v finale v tolažilni skupini. Nadvse dobro pa so se odrezali veterani NTK Tempa na nastopu v Kozjem, kjer sta Janez Škerlak in Janez Pejovnik osvojila drugo in tretje mesto. 🔲 Dak

Celjanov strla šele v zadnjih lučajih. Šoštanjčani so tako povedli s 4 : 0, prednost v kegljih pa povečali na 110 kegljev. Teoretično zmaga ni bila ogrožena. Pivovarji so v tretji par postavili izkušena tekmovalca.

Ležerna igra domačinov je nekoliko ublažila visok poraz gostov, ki so osvojili dve točki. Zmaga je Šoštanjčane popeljala na 6. mesto, tam pa bodo tudi prezimili do srečanja 10. 🔲 kroga, ki bo 15. januarja.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

ZDRAVJE

Epidemija je pustila pečat pri velikem delu mladostnikov Otroci in mladostniki se na strese, ki jih doživljajo, odzivajo zelo različno – V času epidemije zaznali več težav in simptomov motenj hranjenja, anoreksije, obsesivno kompulzivne simptomatike Duševno zdravje je pomembno za posameznika in družbo, kot podlaga za njuno skladnost ter za socialno in ekonomsko blaginjo. V zadnjem obdobju se v javnosti večkrat pojavljajo različne informacije o slabšanju duševnega zdravja celotne populacije, posebej pa so spremembe očitne pri otrocih in mladostniki.

Prisotne več negotovosti in tesnobe

O duševnem zdravju otrok smo se pogovarjali z mag. Mašo Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih, spec. klin. psihologije Zdravstvenega doma Velenje, ki najprej pove, da se v kriznih obdobjih, kar pandemija covida-19 zagotovo je, otroci in mladostniki na strese, ki jih doživljajo, odzivajo zelo različno. »Epidemija je pustila pečat pri velikem deležu mladostnikov. Odstopanje je bilo kar neobičajno, kar nekaj mladostnikov je poiskalo pomoč, bodisi zaradi težav, povezanih z anksioznostjo, tudi zaradi šolanja na daljavo in ponovne vrnitve v šolo. Mladostnikom je namreč v spremenjenem sistemu šolanja na daljavo manjkala pomembna struktura prilagajanja, da bi zmogli držati tempo in dinamiko spremljanja pouka na daljavo,« razlaga mag. Naraločnik Sinurova, ki opaža tudi, da so v času trajanja epidemije zaznali več težav in simptomov motenj hranjenja, anoreksije, obsesivno kompulzivne simptomatike. Vzrok? »Resda raziskave na to temo niso bile narejene, vendar so naša klinična opažanja, da gre za simptome, ki ljudem omogočajo, da ohranjajo nadzor nad življenjem. V času covida-19 pa se pojavlja bistveno več nego-

23. decembra 2021

tovosti in tesnobe. Ne moremo načrtovati, mnogo stvari je izven našega nadzora.«

Zaradi socialne izolacije so se izkušnje in interakcije spremenile. Ni bilo možnosti druženja v živo, otroci so bili prikrajšani za stike s sošolci, veliko so bili Kakšen vpliv na spletu, kjer pa je dostop tuimajo družbena di do ostalih vsebin, ne samo omrežja na tistih, povezanih s šolskimi demladostnike javnostmi. Posledično je tudi in oblikovanje pozornost kaj hitro usmerjena samopodobe? drugam. Če so otroci vključeni »Samopodoba je v dejavnosti izven doma, je tekompleksna stvar. ga manj,« opisuje klinična psiGre za celoto predhologinja, ki pritrdi, da se ob stav, stališč in sodb o pomanjkanju interakcij izven samem sebi, to je podružinskega okolja na podrosameznikovo doživljačju socialnega razvoja lahko nje samega sebe in je pojavijo zaostanki. Ljudje so se odvisno od mnogih soočali z izzivi pri vzpostavljadejavnikov, npr. drunju nove rutine v spremenjenih žine, družbenega in okoliščinah. Delo in šolanje od ekonomskega polodoma sta ponekod vplivala tužaja, šole, družbenih di na konflikte v medosebnih medijev. Pomeni sliko Maša Naraločnik Sinur: »Sedanje izredne odnosih, pa ne zato, ker bi bioziroma predstavo, ki razmere zaradi pandemije covida-19 kažejo le družine v osnovi disfunkcijo ima nekdo o sebi in na pomembno vlogo duševnega zdravja na onalne, temveč zato, ker je za tem, kako sebe doživseh področjih človekovega delovanja. vse člane družine to pomenilo vlja. Sama situacija z spremenjen način življenja. vzbujanjem negotovoPrisotna je bila določena mesti je povezana s tem, kako nekdo kako se odzivamo, zaznavamo ra stresa, nelagodja, jeze. Gre za sebe doživlja. V času šolanja na samega sebe, pa vpliva več dejav- celo paleto čustev, na ta način se daljavo je manjkalo priložnosti nikov. Klinični psihologi gleda- poveča tudi verjetnost konfliktov. za potrditve, ki gredo v mozaik mo človeka v smislu varovalnih Več kot je tveganih dejavnikov, samopodobe. Resda je šola lahko in rizičnih dejavnikov. Epidemija večja je verjetnost, da se težava vir stresa, a je tudi vir pozitivnih je bila dvojno rizičen dejavnik. intenzivneje izrazi.« izkušenj. Otroci so z internetom in digitalnimi napravami seznanjeni že zelo zgodaj. Na družbenih omrežjih lahko zelo hitro zaPanoramski leti sledijo fotografije, ki prikazujejo Topolšica 207 c popolno telesno podobo in pri Šolanje pilotov tem izpostavljajo družbeno spreDarilni boni jete standarde idealnega telesnega videza. Ob vidnih rezultatih se povečata tudi samozavest in samospoštovanje. Ravno mladostniki pa so dovzetnejši, saj se jih komentarji in to, kako jih viŽelimo Vam prijetne božiène praznike in vse dobro v letu 2022! di okolica, bolj dotaknejo. Na to,

Psihološka obravnava otrok in mladostnikov

pridejo k nam. Dostikrat gre za otroke z motnjo pozornosti, s težavami na področju učenja, tudi z motnjo avtističnega spektra, Aspergerjev sindrom. Motnje, ki jih prej nismo zaznali ali pa otroka niso toliko ovirale v vsakodnevnem življenju. Tukaj so še otroci z anksioznimi motnjami, s strahovi povezanimi motnjami, veliko je povezanih s prilagoditvenimi težavami (selitve, ločitev, smrt v družini). Za otroke s takšnimi izkušnjami so spremembe stresne,« je prepričana mag. Maša Naraločnik Sinur.

Žal so posledice epidemije že vidne tudi pri otrocih in mladostnikih, ki jim socialna izolacija ne koristi, prej škodi. Covid-19 je spremenil družbeni vsakdanjik, procese dela, vsakodnevni način življenja ljudi, zato je prav gotovo vloga psihologov in psihiatrov v tem času velika. Katere izstopajoče duševne motnje se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih? »Že v predšolskem obdobju se psihologi vključujemo v tim razvojne ambulante, saj se težave ponekod pojavijo že takoj ob ali po rojstvu, prisotni smo tam, kjer so prepoznane razvojne motnje ali tveganja, da bi se kakšna nevro-razvojna motnja pojavila. Psiholog naredi celostno oceno, da vidi, kje so otrokova močna in kje šibka področja, in nudi podporo staršem. Gre za motnje, kot so avtizem, motnje v duševnem in intelektualnem razvoju, motnje aktivnosti in pozornosti, motorične koordinacije, jezikovno govorne težave, čemur kasneje v šolstvu pravijo specifične učne težave. V tako zgodnjem obdobju ni naša prioriteta postavljanje diagnoze, saj se šele čez čas pri deležu teh otrok pokaže, ali je katera teh motenj prisotna. V šolskem obdobju, ko se zahtevnost okolja dvigne, pa pri nekaterih otrocih ne gre več, in takrat tudi takšni, pri katerih ni bilo opaziti večjih odstopanj,

Dobro duševno zdravje je vir blaginje

Tudi številni mladostniki trpijo zaradi psiholoških in vedenjskih motenj. Kako se kažejo? »Razlika med otroki in mladostniki je ta, da številni mladostniki poiščejo pomoč sami. Prihajajo zaradi anksioznih motenj, depresivnosti, prilagoditvenih motenj. Starejši kot so, več jih prihaja na lastno pobudo, saj hočejo nekaj spremeniti. Dobro duševno zdravje namreč daje posamezniku možnost uresničevanja svojih kognitivnih in čustvenih zmožnosti, omogoča uspešnost tako v zasebnem kot poklicnem in družbenem življenju. Zavedajo se, da je vir blaginje,« sklene Maša Naraločnik Sinur. 🔲

Šaleški aeroklub Lajše

041 470 340

Srečno in zdravo

2022!

Peter Vodončnik, s. p. | Paka Pri Velenju 43 Tel: 03 5865 000 | pekarna@siol.net

www.vodoncnik.si

Optika Podgoršek STROKOVNO - UGODNO

ZA VAS ŽE OD LETA 1987 PE Maribor: Mlinska ulica 24 T 02 250 25 45 pon 9.00-18.00 tor-pet 9.00-17.00

Šaleška cesta16, Velenje T 03 586 17 83 pon-pet 8.3-13.30 in 15.00-18.00 info@optika-podgorsek.si

Lepe Božične praznike in uspešno novo leto 2022

Prijazne in zdrave božične praznike ter vse dobro v novem letu 2022.

1

1

6

79

H Au 1,00794

196,96654

3

P

15

30,973762

3

P

15

5

30,973762

2

Y

39

88,90585

10

6

99

3

74

Ne W 20,1797

Svetnik Mestne občine Velenje Joviša Kraljević

5

Y

39

88,90585

7

E (252)

183,84

18

Ar 39,948

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 21

KRONIKA

23. decembra 2021

POLICIJSKA kronika Žalski policisti prijeli dva mladoletnika, ki sta bila osumljena več kot tridesetih vlomov Žalec, 20. decembra – V zadnjem mesecu so na območju Policijske postaje Žalec obravnavali več kot 30 vlomov v počitniške hišice ter prostore društev in v druge objekte. Prejšnji teden so po vlomu v poslovno gostinski objekt, v neposredni bližini Jame Pekel v Šempetru v Savinjski dolini, prijeli dva mladoletnika z območja Policijske uprave Celje.

Oba so policisti pridržali. Z zbranimi obvestili so ugotovili, da sta mladoletnika vlomila v najmanj 30 objektov, iz katerih sta ukradla različne stvari, od orodja, ribiške opreme, glasbene in računalniške opreme do več različnih alkoholnih pijač, gotovine in drugih stvari. Pri obeh osumljenih so opravili hišni preiskavi ter našli več predmetov, ki so izvirali iz kaznivih dejanj. Oba bodo policisti kazensko ovadili.

Vozil brez vozniškega dovoljenja Velenje, 16. decembra – V jutranjih urah je policijska patrulja ustavila voznika traktorja, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja.

Traktor so mu zasegli, zanj pa bodo podali obdolžilni predlog.

Na bencinskem servisu OMV agresiven občan Velenje, 16. decembra – V četrtek zvečer so policisti na bencinskem servisu OMV posredovali pri kršitvi javnega reda in miru.

Mlajši občan ni želel zapustiti prostorov bencinskega servisa.

Bil je agresiven do delavk in strank. Na kraju mu je bil izdan plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Preverjanje pogojev PCT Velenje, 16. decembra – V popoldanskih urah je na policijsko enoto poklical varnostnik PROSIGNALA in povedal, da je pri vhodu št. 1 v Nakupovalno središče VELENJKA zadržal osebo, ki noče pokazati osebnega dokumenta, da bi preveril PCT pogoje. Na kraju so preverili status tujca za omenjeno osebo, ker osebnih dokumentov ni imela pri sebi. Izdan ji je bil plačilni nalog po Zakonu o tujcih.

Posedoval več sto gramov marihuane Šoštanj, 16. decembra – Na podlagi zbranih obvestil so policisti opravili hišno preiskavo pri občanu v Metlečah. Zasegli so

več PVC vrečk, v katerih so bili delci posušene zeleno-rjave rastline, cca. 500 do 700 gramov.

Gre za sum na marihuano. Zasegli so tudi elektronsko napravo – telefon. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Neznani storilec mu je poškodoval pokrov motorja osebnega avtomobila Velenje, 16. decembra – V četrtek popoldan se je na policijski enoti zglasil občan in prijavil, da mu je neznani storilec v garaži Nakupovalnega centra SPAR poškodoval pokrov motorja na osebnem avtomobilu in ga z dejanjem oškodoval za 250 evrov.

Za storilcem poizvedujejo.

Že več let trajajoče psihično in fizično nasilje Velenje, 17. decembra – Malo po enajsti uri zvečer je velenjska patrulja obravnavala kaznivo dejanje nasilja v družini. Po zbranih obvestilih oškodovanke je bilo ugotovljeno, da psihično nasilje traja že okoli 5 let. Gre za grožnje, pred časom pa tudi fizično nasilje. Osumljenemu so izrekli prepoved približevanja, zanj pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Prometna nesreča v Lokovici Velenje, 17. decembra – V petek zjutraj so policisti obravnavali prometno nesrečo na regionalni cesti v Lokovici. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja enega in nepravilnega premika drugega voznika. Obema je bil izdan plačilni nalog.

V vozilu je prenašal orožje z naboji Ponikva pri Žalcu, 17. decembra – V petek zvečer so velenjski policisti na Ponikvi pri Žalcu v postopku pridržali občana, ki je imel v vozilu na zadnjem sedežu vidno orožje – puško. V orožju je imel naboje oz. jih ni imel ločenih od orožja. Kršil je določila Zakona o orožju, s sabo pa ni imel niti orožne listine. Orožje je bilo proti potrdilu zaseženo.

Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Brez urejenega statusa za tujce Velenje, 19. decembra – V večernih urah so imeli policisti v postopku tujca, ki ni imel urejenega statusa tujca. Preverili so okoliščine in ugotovili, da je omenjeni pred časom nezakonito prečkal slovensko mejo na zeleni meji. Izdana mu je bila odločba o vrnitvi, začasno je nameščen v center za tujce. Izdan mu je bil tudi plačilni nalog po Zakonu o tujcih.

Brez pooblastil preverjal osebne podatke Velenje, 19. decembra – V nedeljo dopoldan so policisti posredovali pred vhodom v ZD Velenje – cepilnim centrom. Občan je zahteval dokument od občanke, ki je prišla na cepljenje. Omenjena mu je dala na vpogled osebni dokument, ki ga je s telefonom fotografiral. Ko je občanka posumila, da ni upravičen do vpogleda, ga je povprašala, zakaj to počne, ter mu dala vedeti, da bo o tem obvestila Policijo. Takrat ji je telefon vzel in jo potegnil za lase, da ne bi mogla poklicati policije.

Osumljenemu so na sledi, saj je bilo v zadnjem času že nekaj podobnih primerov. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje groženj in predlog informacijski pooblaščenki o Zakonu o osebni izkaznici.

Mati izročila večjo količino sinove pirotehnike Velenje, 20. decembra – V ponedeljek je velenjske policiste kontaktirala skrbna mati in izročila večjo količino pirotehnike, ki jo je imel doma njen sin. Pirotehnika je bila zasežena in bo poslana na uničenje. Policisti so opravili razgovor s sinom in ga opozorili na nevarnosti uporabe in posledice po uporabi.

S hodnika je ukradel nov pralni stroj Velenje, 21. decembra – Policisti so obravnavali tatvino.

Neznani storilec je namreč s hodnika stanovanjskega bloka ukradel nov pralni stroj v vrednosti 300 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Iz POLICISTOVE beležke Učenec grozil učiteljici

Ni nosil zaščitne maske

Velenje, 16. decembra – V četrtek popoldan je na policijsko enoto prišla učiteljica športne vzgoje in naznanila kaznivo dejanje grožnje. Mladoletni učenec ji je zagrozil, da jo bo ubil. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje.

Topolšica, 18. decembra – V soboto zjutraj so policisti posredovali v Hotelu v Topolšici, kjer gost ni uporabljal zaščitne maske v zaprtih prostorih. Na opozorila osebja hotela se je odzval nesramno. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru.

Posedovala sta prepovedano substanco Velenje, 17. decembra – V petek so policisti dvema občanoma zasegli prepovedano substanco – drogo, ki jo bodo poslali v analizo in po dobljenih rezultatih zanju uvedli prekrškovni postopek.

Vlomil je v počitniško hišico Velenje, 20. decembra – V bližini jezera so policisti obravnavali vlom v počitniško hišico. Storilec je preiskal prostore, ukradel ni ničesar. Lastniku je škodo povzročil s poškodovanjem vrat.

21

Predaja opreme gasilcem in prvim posredovalcem Vsako leto nameni Občina Šoštanj za opremo gasilcem 20 tisoč evrov, sofinancirajo pa tudi nakupe vozil.

Občina Šoštanj dobro skrbi za vsa štiri gasilska društva (Šoštanj – mesto, Topolšica, Gaberke in Lokovica). Predvsem jim zagotavlja opremo, društva pa so vedno pripravljena priskočiti na pomoč, ko jih občani potrebujejo. Župan Darko Menih je poveljnikom društev predal osebno zaščitno opremo, za katero so namenili 20 tisoč evrov. Občinsko gasilsko poveljstvo, ki ga vodi Boris Goličnik, ima z občino sklenjen dogovor, s katerim so opredelili, koliko sredstev se v določenem letu nameni za katero društvo – tako za nakup osebne zaščitne opreme kot za nakup ostale opreme. Letos je Občina Šoštanj namenila sredstva za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila GVM-1, motorne brizgalne in prikolice za PGD Topolšica ter sredstva za

Čestitke veteranskim desetinam Župan Darko Menih je posebej čestital mentorjema ženskih veteranskih desetin PGD Šoštanj – mesto in PGD Gaberke, ki so na državnem gasilskem tekmovanju dosegle 2. in 3. mesto, na pokalnem tekmovanju pa 3. in 1. mesto.

Župan Darko Menih je zaščitno opremo predal Borisu Goličniku, predsedniku šoštanjskega občinskega poveljstva.

prikolico PGD Lokovica. V prihodnjem letu pa bo Občina Šoštanj financirala nakup gasilskega vozila s cisterno GVC-16/25 za PGD Šoštanj – mesto.

Vzpostavili bodo sistem prvih posredovalcev

S prihodnjim letom bo v občini Šoštanj vzpostavljen sistem prvih posredovalcev. V sodelovanju z gasilskim poveljstvom je mag. Janez Kramar, vodja Reševalne postaje UKC Ljubljana, izvedel izobraževanja za vse gasilce, ki so pripravljeni delovati

tudi kot prvi posredovalci – torej tisti, ki lahko prvi pridejo na kraj nesreče in nudijo prvo pomoč.

Občina je predlani in lani za nakup potrebne opreme zanje namenila 13 tisoč evrov.

Darko Menih je ob predaji opreme dejal, da gasilci vračajo vse, kar jim občina daje. Izrazil je spoštovanje do njihovega dela in tudi do dogovorov med društvi, ki jih sprejmejo in se jih vedno držijo. Zahvalil se je tudi prvim posredovalcem in dodal, da upa, da opreme ne bodo po🔲 gosto potrebovali.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

KRIŽANKA

Nagradna križanka Elektro Jezernik Elektro Jezernik d.o.o., Črnova 53 D, SI-3320, Velenje www.elektro-jezernik.si

Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993. Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih ter nakup profesionalne opreme. Pridobljeno znanje, primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij.

23. decembra 2021 Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jezernik«, najkasneje do ponedeljka, 3. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: stropna plafonjera + LED žarnica, 2. nagrada: nadometna LED svetilka 18W, 3. nagrada: reflektor LED 50W. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

23. decembra 2021

23

Skozi tančice ženskega pogleda Nikoli nisi sam, Čeprav se ti to pogosto zdi.

Nikoli nisi sam, Saj vsako noč nad tabo Vsaj ena zvezdica bedi.

S svojo svetlobo ti Upanje prinaša in Ti vse dobro želi.

Nikoli nisi sam, Čeprav se ti to pogosto zdi.

Stopi pred ogledalo, Pred teboj najboljši prijatelj stoji. Čeprav nevidno in od daleč, Verjemi, Objema te mnogo ljudi, Zate ob novem letu si željo zaželi.

(RPK)

Okraski, veselje in osamljenost Kaj imajo skupnega okraski, veselje in osamljenost? December.

Malo za šalo in precej zares. December je zares prav navihan mesec, ki po otožnem novembru prinaša čisto drugačno razpoloženje. Pa čeprav na videz v soju lučk, ki krasijo mesto, okrašenih izložb in klepeta ljudi, kaj bodo kupili in kam bodo odšli, med nami tava mnogo tistih, ki kljub vsej lepoti decembra vse skupaj doživljajo popolnoma drugače. Najhuje pa je, da ob takšni propagandi družinskega veselja in ljubeznivega obdarovanja marsikdo samo še bolj začuti svojo stisko.

Ker ne vemo vedno, kdo med nami je tisti, ki čuti tako, se potrudimo še toliko bolj odpreti srca, se zavedati, da nismo samo mi najbolj pomembni in da materializem, ki ga »december« tako dobro promovira, še zdaleč ni tako pomemben kot odprta srca,

od 24. 12. do 31. 12.

- na božični večer, 24. decembra 1996, so v velenjskem Nakupovalnem centru odprli restavracijo McDonalds; - 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil. Dolgo se niso mogli sporazumeti, kdaj naj bi bil dan Kristusovega rojstva, nazadnje so se vendarle odločili za noč s 24. na 25. december. Ta čas se je pokril s poganskim praznikom rojstva nepremaganega Sonca. Božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove. S koledniškimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je postal božič – poleg velike noči – največji praznik večine Slovencev; - 25. decembra 1876 se je v Sv. Juriju ob Taboru rodil pedagog in kulturni delavec Ivan Lukman. Učiteljsko službo je začel

pripravljena opaziti in reagirati, ko vidijo tiste, ki si kljub lučkam v mestu ne morejo nadeti nasmeha. Ob tem pa vsem in vsakemu pesem v objem, saj nihče nikoli pravzaprav ni zares sam.

v Šoštanju, kjer je služboval do leta 1922. V Šoštanju je ustanovil sadjarsko, vrtnarsko in čebelarsko podružnico. Bil je soustanovitelj šoštanjskega Sokola. Aktivno je sodeloval pri Olepševalnem društvu in Slovenskem planinskem društvu.

Aktiven je bil tudi pri učiteljskem društvu. V okviru čitalnic je večkrat nastopal kot igralec in režiser. Umrl je 15. septembra 1937 v Mariboru; - 26. grudna v Sloveniji praznujemo Dan samostojnosti. Na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeležbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volivcev; - 26. decembra 1949 se je na Ptuju rodil pedagog in znani nekdanji velenjski ravnatelj Anton Skok; - 27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno sto dvainsedemdeseta, številka Šaleškega rudarja. Po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas, ki torej s tem imenom izhaja že devetinštirideset let; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju; - 27. decembra 1983 je poskusno začel delovati nov hotel Vesna

Naj bodo prazniki pred vami Blagoslovljeni, obdani z mirom in s hvaležnostjo. 🔲

Ines, Nives in Renata (Društvo SŽM)

Nestl Žgank (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) v Topolšici; - 27. grudna goduje evangelist Janez, ki je bil med apostoli Jezusu najljubši. Cerkev je uvedla blagoslov vina in ga povezala z ljubeznivo osebnostjo sv. Janeza. Tudi na Slovenskem se na ta dan blagoslavlja vino, ki se zato imenuje šentjanževec ali "svetega Janeza žegen"; - 28. decembra je Pámetiva, nedolžni otroci ali tepežni dan.

Nekdaj so tudi otroci v Šaleški dolini ob tepežkanju govorili naslednje besede: »Reši se, reši se starega leta, veseli, veseli se novega leta«; - 28. decembra 1897 je na Dunaju umrl Hubert Heinrich de la Fontagne grof d´HarnoncourtUnverzagt. V obdobju od 1851 do 1858 je bil lastnik gradu Velenje. Njegov starejši brat

Viktor si je okrog leta 1855 na njegovem posestvu zgradil današnjo Vilo Bianco; - 28. decembra 1925 se je v Velenju rodil geograf in pedagog dr.

Anton Soré. Umrl je 28. januarja leta 2015 v Celju; - konec leta 1962 sta se združila velenjski in šoštanjski zdravstveni dom; - 28. decembra 1944 so zavezniška letala bombardirala velenjski premogovnik. Sedem ameriških letal je odvrglo 30 bomb, pri tem je bilo ubitih dvaintrideset oseb; - 30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenje Nestl Žgank. Umrl je 6. decembra 2004; - 30. decembra 1987 je umrl dirigent, skladatelj in pedagog Marko Žigon iz Velenja. Na Šoli za glasbeno in baletno izobraževanje v Mariboru je poučeval flavto in zborovsko dirigiranje, nekaj let tudi na glasbeni šoli v Velenju. Rojen je bil 11. februarja 1929 v Ljubljani; - 31. decembra 1922 je v Šoštanju umrl vrsto let župan Šoštanja, častni šoštanjski občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela Franc Rajšter. Rojen je bil 28. julija 1852 v Mozirju. 🔲 Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Preostanek decembra vam bo pisan na kožo. Dolg čas vam nikakor ne bo, saj se bodo obiski sorodnikov kar vrstili. Poskušali jih boste sprejemati na svežem zraku, a vedno ne bo šlo. Še naprej dobro skrbite za svoje zdravje, saj vam je doslej to dobro uspevalo. Izzivov za vaše možgane pa boste imeli v naslednjih dneh veliko.

Največkrat se boste ubadali z vprašanjem, kam s prihranki, saj imate kar nekaj želja. Če jih začnete uresničevati, bo treba delati, kar pa se vam ne da najbolj. Razmišljali boste o počitnicah, a si nanje ne boste želeli sami. Zato bo verjetno ostalo le pri željah, zapravljali pa še ne boste.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Lotila se vas bo utrujenost, ki je niste vajeni. Razumljivo, da se boste ustrašili.

Nekaterim se bodo spet oglasile tudi druge, že stare zdravstvene težave. Sreča je, da se zavedate, da morate za svoje zdravje poskrbeti tudi sami. Zato ste že začeli resno delati na tem, da se vam povrne boljše počutje. Najtežje bo premagovati lakoto, a čiščenje organizma vam bo resnično godilo. Učinki bodo hitro tu. Poslovne želje ste kljub času, ko vsi delamo načrte, za nekaj dni potlačili v pozabo. Na prvo mesto boste postavili sebe. Trma se vam bo tokrat dobro obrestovala, saj boste zelo vztrajni. Obisk v času božičnih praznikov vas bo osrečil.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Na zasebnem področju boste zadnje dni v letu 2021 res srečni in zadovoljni. Obdajali vas bodo ljudje, ki jih imate iskreno radi. Zaradi njih je vsak dan v letu lepši, včasih pa imate slabo vest, ker imate premalo časa za svoje drage. V naslednjih dneh je ne boste imeli. Poleg tega se bosta s partnerjem pogovorila tudi o stvareh, ki sta jih dolgo tlačila pod preprogo. Tokrat bosta vrgla vse karte na mizo. Ugotovila bosta, da si še naprej želita skupno prihodnost. Tudi na poslovnem področju ste lahko zadovoljni. Vse, kar ste dosegli v zadnjem času, je dokaz več, da ste predani in sposobni. Načrti, kako boste to dokazovali še naprej, se že rojevajo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

V teh dneh boste veliko razmišljali. Želite si izboljšati pogoje za življenje, saj vam ni dovolj to, kar imate trenutno. Zavedate se, da ste tudi sami krivi, da je vaše življenje že nekaj časa ujeto v rutino, ki vas utruja. Po drugi strani pa veste tudi, da časi velikim spremembam niso najbolj naklonjeni. Vseeno boste na prelomu starega v novo leto začeli delati načrte, ki bodo, če jih uresničite, vaše življenje močno spremenili. Ker bo to čutila tudi družina, se o načrtih pogovorite z vsemi člani. Sploh mlajši verjetno ne bodo najbolj navdušeni, partner pa vas bo podprl v vsem, kar si želite. Božični prazniki bodo družinsko obarvani. Uživali boste.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Če boste v naslednjih dneh veliko doma, boste začeli preveč poslušati svoje telo.

Ob vsaki spremembi, ki jo boste občutili, boste začeli jamrati. Nekaj časa vas bodo domači še prenašali, potem vas bodo ustavili, saj ne boste prav nič zabavni. Res boste imeli nekaj težav, a ne toliko, kot boste o njih pripravljeni razlagati. Razlog je drugje. Želeli si boste, da se marsikaj korenito spremeni, poguma, da skočite v neznano, pa nimate.

Zato se vam oglaša telo, trpi pa v bistvu vaša duša. Težave niso nove, zato si priznajte, da ste jih pridelali sami. Odpravili jih boste le, če boste več energije vložili v delo in dodatno izobraževanje. Zavedajte se, da nikoli ni prepozno.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V času letošnjih praznikov boste izvedeli lepo novico. Prav zaradi nje boste začeli življenje bolj skrbno načrtovati. Vse bolj se boste namreč zavedali, kaj je v življenju pomembno in kaj ne. Tudi zato vas bodo v naslednjih dneh obkrožali ljudje, ki vam res veliko pomenijo. Če se le da, z delom, ki ga morate opraviti pred iztekom leta, pohitite. Časa ni več veliko, energije tudi ne. Zvezde vam trenutno na poslovnem področju stojijo ob strani, zato to izkoristite v polni meri. Zavedate se, da zadnje čase premalo skrbite za svoje telo. Zaobljubo, da boste po novem letu bolj telesno aktivni, začnite uresničevati že med prazniki.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Osrečilo vas bo, ker se vam bo zdelo, da ste spet v svoji dobri koži. Žal znate narediti napako in že konec tega tedna pretiravali z aktivnostmi, ki vam še pred časom niso predstavljale napora. Tokrat ga bodo, zato bodo posledice neizogibne. Če boste še nekaj dni potrebovali veliko počitka, nikar ne bodite pogumni. Privoščite si ga, saj s tem ne boste ogrozili dela, ki bi ga radi opravili v bližnji prihodnosti. Ko se boste bolje počutili, boste hitro nadoknadili zamujeno. Najprej pa si boste privoščili zelo osebno razvajanje, če ne prej, takoj po vstopu v novo leto. Sedaj si ga res lahko privoščite, saj ste tudi finančno dobro stoječi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Obdajali vas bodo ljudje, ki ne bodo v celoti iskreni do vas. Nekdo od vaših znancev komaj čaka, da vidi, da niste srečni. Ne dajte mu veselja in ne pokažite, kaj se dogaja z vami. Dokler se stvari ne postavijo na svoje mesto, se raje umaknite iz družbe, pa ne le zaradi virusa. Bližnji sorodniki vas bodo podpirali. Tudi tokrat vam bodo v največjo oporo. Priprave na praznike bodo mirne, kot bodo mirni tudi praznični dnevi.

Načrtov za najdaljšo noč v letu sploh ne boste delali, saj si najbolj želite biti doma. Želja se vam bo skoraj zagotovo uresničila.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Soočili se boste z demoni iz preteklosti. Ne bo prijetno, a bo nujno! Lažje boste zadihali po božičnih praznikih, zadnji dnevi v letu bodo že po vaši meri. Osebna sreča vam bo pomenila več kot vse ostalo. Partnerju in otrokom, če jih imate, boste posvečali veliko časa, kar bo osrečilo vse v družini. S partnerjem si bosta vsak dan vzela čas le za vaju. Želeli si boste druženja, a se boste zavedali, da čas ni najbolj primeren. Zato se boste pred prestopom v novo leto družili predvsem s sorodniki, pa še to v manjših družbah. Zdravje bo dobro, resnici na ljubo pa tudi zelo pazite nanj.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh bo nekdo od tistih, ki ga boste srečali po naključju, v vas spet zbudil več kot le zanimanje. Čeprav ne sanjate prav pogosto, tokrat boste. Ob tem boste imeli slabo vest. To, kar se bo z vašimi čustvi dogajalo v teh dneh, vas zna stati tudi zdravja, saj ne boste iskreni do partnerja. To ni v vaši naravi, zato vas bo dušilo. Pomagati si ne boste znali, saj bodo tokrat čustva do nove simpatije zelo močna.

Nekaj težav bo tudi na poslovnem področju. Želeli boste, da nihče od tistih, ki so vam res dragi, ne bo občutil napak, ki niso povsem vaše. Vlečejo se iz preteklosti, posledice pa bodo čutne takoj po novem letu. Ne bo vam vseeno.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Dobro je, če imamo jasne želje. In vi jih boste te dni imeli. Vprašanje je le, koliko jih boste lahko uresničili, saj boste pri tem močno odvisni od drugih. Začeli se boste bati, da rinete z glavo skozi zid. Želeli si boste, da se vaše življenje zavrti v drugačno smer, ob tem pa ne veste, kaj bo prinesla bližnja prihodnost. Veste le, da bo novo leto že v svojem začetku polno sprememb. Večina vam jih ne bo všeč, kar tudi že veste. Oddahnili si boste, ko boste uspeli okrepiti svoj bančni račun, saj se vsaj finančno ne boste več počutili ogrožene. Naj vam ne bo žal, če ste morali zato kaj prodati. To boste nadomestili, ko bo kriza mimo. Partner bo želel narediti načrt, kako boste letos preživeli zadnjo noč v letu. Vas pa to še ne bo zanimalo.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

AVTO MURŠIČ,

d.o.o., Žarova cesta 7, Velenje, telefon: 03 898 54 80

V teh dneh boste pogosto v skušnjavi. Kar nekaj jih bo, ki bodo preizkušali prag vaše vzdržljivosti. Ne pustite se jim zmesti, saj se tako obnašajo tako, ker se počutijo ogrožene. Zavedajte se, da delate dobro, in se potrudite, da bo tako tudi zadnje dni v letu. Čustveno bo teden hladen, saj ne boste imeli energije, da bi se ukvarjali s partnerjem in z njegovimi željami. Ne boste pa se mogli pritoževati na finančnem področju. Naložba, za katero se boste odločili v teh dneh, vam bo zagotovila mirno prihodnost. V zadnjih dneh leta boste zato lahko načrtovali pot do cilja, ki je sedaj jasen. Utrujenost bo minila že ta konec tedna.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

23. decembra

06.20 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.55 11.20 11.55 13.00 13.35 14.45 15.20 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.30 21.55 22.00 22.50 23.35 00.40 01.05 01.30 02.25

04.00 11.05 13.40 14.30 15.00 16.45 17.45

18.55 20.00 20.55 22.35 23.10 00.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Mestne promenade, Kostanjevica na Krki, dok. ser.

Nova dvajseta, slov. nad.

Vem!, kviz Moje mnenje: Kako bo zaživel zakon o dolgotrajni oskrbi Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (I.), hum. nan.

Slovenci v Italiji, Vklop Brez meja - Hatartalan Krompir, razv. odd. za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Na kratko, Rašomonov učinek Reaktivčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije Bela, modra, rdeča, dok. feljton Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Napoleon usoda in smrt, francoska dok. odd.

Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Profil, Iztok Mlakar Pozabljeni Slovenci, Albin Belar V petek zvečer Hrepenenje naroda, igr.-dok. f.

Povodni mož, svečanost ob začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, posnetek z Blejskega otoka Bravo orkester! Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, britanska dok. ser.

Umori na podeželju (XXII.), brit. nad.

Ambienti Slovenska jazz scena: Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.40 08.55 10.00 11.00 12.10 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.50 00.45 01.40 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 107. del Zlata kletka, 1. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 5. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 27. del Gorski zdravnik, 13. sez., 3. del Gorski zdravnik, 13. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 6. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 3. del 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 23. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 20. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Ameriški parki, ponovitev Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenije v MO Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Hrepenenje naroda, dok. oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.50 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.05 22.10 23.00 23.30

Sobota,

24. decembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.50 Kulturni vrhovi, Šmarna gora, dok. odd.

11.20 Vem!, kviz 11.55 Josip Jurčič, dok. portret 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (I.), brit. hum. nan.

14.50 Prisluhnimo tišini, Glasba za vse, izob. odd.

15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

16.00 Pujsa Pepa, risanka 16.15 Kapucar, belg. mlad. nad.

16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip, »Ko ti prideš« 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Božična noč 21.15 Božič na rtu spominov, am. film 22.45 Božična noč 23.55 Polnočnica, prenos iz koprske stolnice 01.15 Božična pogodba, ameriški film 02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 04.00 Napovedujemo

04.00 10.45 13.15 13.45 14.20

16.10 17.15 18.50 20.05 21.05 22.15 23.20 02.05

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Božični koncert: Gala koncert Ota Pestnerja s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija Pozabljeni Slovenci - Viktor Murnik Biblija: Jožef, kopr. miniser.

Božična nostalgija z Glasbeno matico Ljubljana Neznana zgodba o Vatikanu, francosko-vatikanska dok. odd.

Božični koncert z Nušo Derenda in Simfoniki RTV Slovenija Ljubljena, iranski dok. film Božič s sosedi, francoski film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.35 09.00 09.15 10.20 11.20 12.30 13.30 13.45 14.45 15.50 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 21.45 23.35 23.40 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 108. del Zlata kletka, 1. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 7. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 28. del Gorski zdravnik, 13. sez., 5. del Gorski zdravnik, 13. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Božič Denisa pokore, ameriški film Pepelkin božič, ameriški film Eurojackpot Plava laguna, ameriški film Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 25 Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Božiček Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Božični nagovor Koncert citrarskega dueta Neli in Karmen Zidar Kos Regionalne novice, inf. program Popotniške razglednice: Bolivija Veliki novoletni koncert iz Božičnega Vojnika, 2019, 1. del Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

09.05 10.15 10.30 11.30 11.35 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.40 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 20.10 20.25 20.30 21.30 23.00 23.05 23.10 23.55

Nedelja,

25. decembra

07.00 07.05 07.10 07.40 08.05 08.30 09.15 09.30 10.00 10.55 11.55 12.25 12.40 13.00 13.25 13.50 15.15 15.30 16.30 17.00 17.20 17.55 18.30 18.35 18.55 18.57 20.05 22.15 22.35 23.45 01.55 02.20 03.05 03.10

04.00 07.00 08.15 09.55 11.10 12.45 13.50 15.40 17.15 18.55 20.05 21.30 22.25 23.35 01.35

Čebelice, risanka Pujsa Pepa, risanka Palčič, risani film Sneženi mož, risani film Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Dolenjske toplice in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Evangeličansko božično bogoslužje, pren. oddaja iz Gornjih Slavečev Neznana zgodba o Vatikanu, francosko-vatikanska dok. odd.

Urbi et orbi, Papeževa božična poslanica Božične pesmi v Plečnikovi cerkvi Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Božič z Bliskom, kanadski film Prisluhnimo tišini, Grincheva ljubezenska zgodba, izob. odd.

Spoznajmo pingvine, dok. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Fina gospa, posebna epizoda angleške hum. nan.

Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Pravzaprav ljubezen, kopr. film Poročila, Šport, Vreme Snežni angeli, švedsko-dan. nad.

Amundsen, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Božična noč Božič na rtu spominov, am. film Božična noč Gajin svet, slov. mladinski film Nazaj k nedolžnosti, dok. film Božična nostalgija Slovenskih filharmonikov Božičkova hči, danski film Biblija: Jožef, kopr. miniser.

Kako smo dobili Božička, fran. dok. odd.

Jonas Kaufmann božič je!

Zvezdana Michael Buble na BBC-ju, koncert Sled tisočletij: Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.15 10.50 12.15 12.30 15.45 16.00 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 21.45 23.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Maša in medved, ris.

Tri mucke, ris.

Kravica Liska, ris.

Grozni Gašper, ris.

Heidi (Heidi), ris. Čebelica Maja Denis pokora 2, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Pet legend Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Božič v palači, ameriški film Vrnitev v plavo laguno, ameriški film 01.20 Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.35 09.55 10.25 11.55 12.20 13.20 13.50 15.30 16.00 17.30 17.45 17.55 18.00 19.20 19.25 19.45 19.55 20.00 20.30 21.30 21.35 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Božiček 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije, dokumetarna oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Kako je Grinč ukradel božič, 1. del Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Koroška Rinka Vrtnarski kotiček Napovedujemo 2902. VTV magazin, reg. inf. odd.

Božični pogovor z duhovnikom Maticem Lesjakom Spoznajmo jih ...

Veliki novoletni koncert iz Božičnega Vojnika, 2019, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni progra

26. decembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 08.40 08.55 09.00 09.15 10.10 10.15 10.25 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.45 16.20 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.05 21.35 22.25 22.45 00.55 01.15 01.40 02.35

04.00 07.00 07.15 07.45 08.10 09.00 09.40 10.35 11.15 12.15 13.15 14.15 16.30 17.45 18.55 19.50 20.05 21.05 22.45 00.15 02.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.10 08.20 09.10 10.45 12.20 12.35 14.15 15.55 16.10 17.55 18.50 18.55 20.00 22.10 00.35 02.25

08.30 08.40 08.55 09.00 09.35 09.55 10.25 10.35 11.05 12.05 12.35 14.05 14.50 15.35 17.30 17.40 17.55 18.00 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.55 23.25 23.40

Ponedeljek,

06.30 07.00 09.05 09.10 09.20 09.25 09.30 09.55 10.50 12.20 13.00 13.35 14.45

Info kanal Duhovni utrip, »Ko ti prideš« Koda Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Pihalni orkester Musica Creativa, posnetek koncerta iz Avditorija Portorož 40. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, posnetek iz Šmartna pri Litiji Odpotovanja, Čile, potopis Ambienti Zelena energija gozda, dok. odd.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Nov dan, dok. film Ptuj 2021: 52. Festival narodnozab. glasbe, posn. iz Juršincev Pozabljeni božič, norveški film Ekipa - Špartatlon 2021, dok. odd.

Slovenski oktet v Postojnski jami Žrebanje Lota Merjenje časa, fran. dok. odd.

Dok. Moby, ameriški dok. film Vikend paket Zvezdana Info kanal

14.00 15.00 16.30 17.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Maša in medved, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Peter Pan, ris.

Vrabček Richard Božič Denisa pokore, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Vojna med nevestama, ameriški film Božič v palači, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Angry Birds Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Leto življenja, ameriški film Valentinovo, ameriški film Pepelkin božič, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Božiček 2901. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2902. VTV magazin, reg. inf. odd.

Na obisku ... pri Maji Štamol Droljc Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenije v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Kako je Grinč ukradel božič, 2. del Spoznajmo jih ...

Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Pričevalci slovenske osamosvojitve, dok. oddaja Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

27. decembra

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Reaktivčki, risani film Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Kuhinja naših non dediščina solin, Krušna peč, voda, žig, kuhanje: kruh Prvi dnevnik, Šport, Vreme Čez planke Gremo mi po svoje, slov. mlad. f.

30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Divja Slovenija, dok. film Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Ostržek, kopr. film Za lahko noč: Avdo in Meira Smailović: Metamorfoze Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

15.40 16.10 16.15 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.05 21.10 21.55 22.00 22.55 23.30 23.35 00.40 01.05 02.00

04.00 11.00 12.45 13.30

17.45 18.45 20.00 20.50 01.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.25 08.50 08.55 09.10 10.15 11.10 12.20 14.00 14.15 15.20 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.10 01.05 02.00 02.40

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 19.00 18.40 19.05 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Kepice, risanka Čebelice, Kdo ima srečno roko?

Objemi me, risanka Frfra in Cufek, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. f. Žogomet II., avstralska nad.

Otroci srečnega naključja, fr. film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (I.), brit. hum. nan.

S-prehodi, Krovni organizaciji Slovencev v Italiji Obrazi naših rojakov, dr. Helena Jaklitsch, ministrica Mandi, risanka Pujsa Pepa, risanka Sneženi mož, risani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kepice, risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenija v letu 2021 Pogovor s predsednikom države Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Luka Šulić igra temo iz filma: Schindlerjev seznam Simfonični orkester RTV Slovenija in Mihail Agafita Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Obzorja duha Prisluhnimo tišini, Grincheva ljubezenska zgodba, izob. odd.

Z Mišo Stoletje sanj, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Kuhinja naših non dediščina solin: Krušna peč, voda, žig, kuhanje: kruh Vrhunci slovenske znanosti skozi dosežke Zoisovih nagrajencev 2021, dok. film Covid 19, zgodbe prebolevnikov, Dejan Čuk Odpotovanja, Čile, potopis Dediščina Evrope: Delo brez avtorja, nemški film Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vsevedi, 1. sez., 2. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 109. del Zlata kletka, 1. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 9. del Spuži na suhem TV prodaja Gorski zdravnik, 13. sez., 7. del Gorski zdravnik, 13. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 4. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 1. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 22. del Črni seznam, 7. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2902. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Alfi, decembrske želje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

23. decembra 2021

Sreda,

28. decembra

06.20 07.00 09.05 09.10 09.25 09.45 10.10 11.00 12.20 13.00 13.35 14.45 15.15 16.00 16.25 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.55 02.20 03.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Kepice, risanka Čebelice, Zajec in lisica Piknik s torto, risani film Zverjašček, risani film Žogomet II. avstral. otroška nad. Čarobna zima v Mumindolu, finsko-poljski animirani film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (II.), brit. hum. nan.

Duhovni utrip, »Ko ti prideš« Potepanja - Barangolasok Špasni učitelj II., niz. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Mandi, risanka Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Jezero, slov. nad.

Razpad Sovjetske zveze, fran. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Rudi Šelih Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Lienza 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (M), prenos iz Bormia 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Lienza 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna tekaška turneja, sprint, prenos iz Lenzerheideja 16.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna skakalna turneja (M), kvalifikacije, prenos iz Oberstdorfa 18.50 Košarka - liga ABA, Cibona : Cedevita Olimpija, prenos iz Zagreba 20.55 Infiltriranec, am.-angleški film 23.00 Kaj govoriš? So vakeres?

23.20 Nevidni otroci izziv za Afriko, francoska dok. odd.

01.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.25 08.50 08.55 09.10 10.15 11.10 12.20 14.05 14.20 15.20 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 23.10 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vsevedi, 1. sez., 3. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 110. del Zlata kletka, 1. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 11. del Kako izuriti svojega zmaja TV prodaja Gorski zdravnik, 13. sez., 9. del Gorski zdravnik, 13. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 5. del Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 2. del 00.50 Črni seznam, 7. sez., 2. del 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.25 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 20.50 21.45 21.50 22.40 22.45 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Medvedek hoče obiskati Mesec Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2903. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Medvedja jama Izbrano iz arhiva: Pogovor z dr.

Francetom Bučarjem, 2007 Spoznajmo jih ...

Romano Glauso, posn. koncerta Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

29. decembra

06.20 07.00 09.05 09.10 09.20 09.45 10.05 10.55 12.25 13.00 13.35 14.35 15.15 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.35 01.00 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Kepice, risanka Čebelice, Štiri črne mravljice Dinotačke, risani film Sneženi mož in snežni kuža, ris. Žogomet II., avstr. nad.

Salon pri Romy, niz.-nem. film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (II.), brit. hum. nan.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Dolenjske toplice in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski likovni simboli, izob. f.

Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Sveta Frances, am. f.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Nikotin, mamilo, ki povzroča odvisnost, nemška dok. odd.

Slovenski likovni simboli, izob. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.10 Ambienti 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Lienza 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), prenos iz Bormia 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Lienza 14.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna tekaška turneja, 10 km (Ž), vključitev v prenos iz Lenzerheideja 15.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna tekaška turneja, 15 km (M), prenos iz Lenzerheideja 16.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna skakalna turneja (M), prenos iz Oberstdorfa 20.05 Žrebanje Lota 20.10 Na utrip srca: Trije plesi, madžarski dok. plesni film 21.10 Moje mnenje 22.00 Koristolovec, britanska nad.

22.55 Mesto svetlobe, dok. film 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.25 08.50 08.55 09.10 10.15 11.15 12.25 14.05 14.20 15.20 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vsevedi, 1. sez., 4. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 111. del Zlata kletka, 1. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 13. del Kung fu panda 2 (Kung Fu Panda 2) TV prodaja Gorski zdravnik, 13. sez., 11. del Gorski zdravnik, 13. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 14. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 6. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 3. del Črni seznam, 7. sez., 3. del Črni seznam, 7. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2902. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 22 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Vlasti Nussdofer Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 25

CERAR, IRENA: Pravljične poti brez meja: družinski izleti

ml – Mladina 796.5(036) – Gorski vodniki Vir: www.bukla.si

Po Pravljičnih poteh Slovenije, Pravljičnih poteh v zgodovino in Kamniških pravljičnih poteh so Pravljične poti brez meja zagotovo največji zalogaj tako za avtorico Ireno Cerar kot za vse ostale sodelujoče.

Gre verjetno za najpopolnejši izletniški

trovski, Milan Erič, Jelka Godec Schmidt in Peter Škerl.

Dodobra premišljen izbor ciljev, ki so poznavalsko in poljudno predstavljeni, ljudskih pripovedk in pravljic ter vrhunske ilustracije in fotografije daleč presega zasnovo klasičnega družinskega izletniškega vodnika.

Gre za precej več. Za potopisno in literarno popotovanje po zamejskih krajih, ki so med matičnimi Slovenci žal premalo poznani, ter po naravni in kulturni dediščini onkraj meje, kamor se lahko mirno odpravimo sami ali z otroki.

CHARLES, DICKENS: Naš skupni prijatelj od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.beletrina.si

Naš skupni prijatelj je zadnji dokončani roman slavnega viktorijanskega pisatelja Charlesa Dickensa. Številni junaki vstopajo v roman in s seboj prinašajo vsak svojo zgodbo iz angleške družbe Dickensovega časa, ki

Ves december: Čarobna Vista in Čarobna Vila Bianca – Zavod za turizem Šaleške doline Bela dežela, Praznični gozdiček in nabiralnik želja, Palčki iskalčki (vse v središču mesta) – Festival Velenje Sreča(l)išče – voščila na poti na izbranih okoliških vrhovih – Festival Velenje

VELENJE Četrtek, 23. 12.

18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Sobota, 25. 12.

18.00-20.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Virtualna božična zabava s 2party (Čarobni december)

brezplačnih vstopnic na blagajni Festivala Velenje

Torek, 28. 12.

18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Batista Cadillac, koncert (Čarobni december), dvig brezplačnih vstopnic na blagajni Festivala Velenje

Sreda, 29. 12.

9.00-12.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica ROBO delavnica, prijave: rok. zebovec@gmail.si ali 031 280-335 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kozlovska sodba v Višnji Gori, praznična družinska predstava SLG Celje, za Maksi in Mega Pikin abonma ter izven 17.00 Knjižnica Velenje Dedek Mraz in škrati, praznična lutkovna predstava KD Smeško

Nedelja, 26. 12.

10.00 Šentilj pri Velenju Tradicionalni blagoslov konj

Ponedeljek, 27. 12.

18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Aleksander Mežek, koncert (Čarobni december), dvig

vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji. V knjigi je opisanih 50 izletov, ki si sledijo od Tržaškega zaliva preko Krasa, Rezije, Nadiške, Terske in Kanalske doline na Koroško ter vzdolž Karavank do Štajerske, Porabja in pokrajin ob Muri. Obmejni hrvaški in istrski izleti, kjer je avtorica iskala in našla predvsem bogate medkulturne povezave, zaokrožijo niz ciljev vzdolž naše meje. Knjiga sledi preizkušeni zasnovi Pravljičnih poti in predstavi tudi 52 ljudskih pravljic in pripovedk, povezanih z opisanimi kraji. Zgodbe so ilustrirali priznani slovenski avtorji in avtorice različnih generacij: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Bojana Dimi-

ŠOŠTANJ Četrtek, 23. 12.

8.30

Pokopališče Podkraj (prostori vežic) Sočutna info točka za žalujoče 10.00 Zdravstvena postaja Šoštanj

Igrače še čakajo v knjižnici nikoli prej ne kasneje ni stala tako gola pred bralcem. Denar strašljivo vpliva na literarne junake, ki so v romanu pričevalci o pravnih, birokratskih in družbenih pregradah med ljudmi, socialnih problemih tedanje Anglije – revščini, bolezni in vedno večji razslojenosti – ki pa so aktualni tudi danes. Knjiga je tudi izjemen portret temačnega, pošastnega Londona, ki mu vlada smrdljiva Temza, ob katere nabrežjih se klatijo različni nenavadni značaji, podrejeni koruptivni moči denarja. Mojstrski preplet pripovednih niti 🔲 razgalja galerijo ekscentričnih likov.

V Knjižnici Velenje še vedno poteka sejem Klic iz omare, ki igrače iz druge roke posreduje v prave

KINO spored LETOS BOŽIČ ODPADE

VOLK IN LEV

Christmas Is Canceled, komedija, 100 min (ZDA) Režija: Prarthana Mohan Igrajo: Janel Parrish, Dermot Mulroney, Hayley Orrantia Sobota, 25. 12., ob 18. uri

The wolf and the lion, podnaslovljena družinska avantura, 99 min (Kanada) Režiser: Gilles de Maistre Igrajo: Molly Kunz, Graham Greene, Charlie Carrick Torek, 28. 12., ob 17. uri

ZAPOJ 2

DESET V POL

Sing 2, sinhronizirana glasbena pustolovščina, 112 min (ZDA) Režiser: Garth Jennings Nedelja, 26. 12., ob 16. uri, 3D Sreda, 29. 12., ob 17. uri

Deset u pola, komedija, 90 min (BIH) Režija: Danis Tanović Igrajo: Goran Navojec, Mediha Musliović, Branko Đurić, Anja Matković, Izudin Bajrović Torek, 28. 12., ob 19.30

MATRICA: OBUDITEV The Matrix: Resurrections, znanstvenofantastična akcija, 148 min (ZDA) Režiser: Lana Wachowski Igrajo: Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Christina Ricci, Neil Patrick Harris, Jada Pinkett Smith Nedelja, 26. 12., ob 19. uri

PRI ADDAMSOVIH 2 The Addams Family 2, sinhronizirana animirana družinska komedija, 94 min (ZDA, Madžarska, Kanada) Režiser: Greg Tiernan, Conrad Vernon Glasovi: Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Lija Trunkelj, Srdan Milovanovič, Maja Končar, Žiga Bunič, Jan Novljan, Blaž Šef, Jernej Kuntner, Amalja Veger Poles, Klemen Bunderla Ponedeljek, 27. 12., ob 17. uri

ALINE, MOČ LJUBEZNI Aline, The Power Of Love, glasbena drama, 128 min (Francija) Režiser: Valerie Lemercier Igrajo: Carole Weyers, Dylan Raffin, Maynard Bagang, Sylvain Marcel, Valerie Lemercier Ponedeljek, 27. 12., ob 19.30

25

PRIREDITVE

23. decembra 2021

ZGODBA Z ZAHODNE STRANI West Side Story, muzikal, 156 min (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Ansel Elgort, Rachel Zegler, Ariana DeBose, David Alvarez, Rita Moreno Sreda, 29. 12., ob 19.30

ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO Moonbound, sinhronizirana družinska pustolovščina, 85 min (Nemčija, Avstrija) Režija: Ali Samadi Ahadi Glasovi: Asja Kahrimanovič, Blaž Šef, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Maja Kunšič, Primož Pirnat, Vesna Pernarčič Četrtek, 30. 12., ob 17. uri

SPENCER Spencer, biografska drama, 111 min (VB, ZDA, Nemčija, Čile) Režija: Pablo Larraín Igrajo: Kristen Stewart, Amy Manson, Jack Farthing, Sean Harris Četrtek, 30. 12., ob 19.30

Dnevi cepljenja proti Covid-19 16.00 Glavni trg 7 Božični mini bazar

ŠMARTNO OB PAKI Ponedeljek, 27. 12.

11:30 železniška postaja Šmartno ob Paki Prihod jubilejnega vlaka (Celje– Velenje) 11:30–15:30 Martinova vas Praznična tržnica 13:00 Martinova vas Slavnostna prireditev ob 130-letnici Savinjske železniške proge (obvezne prijave na pisarna@mcsop.si ali 064 167 940) 10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški božično-novoletni živžav (obvezne prijave na pisarna@ mcsop.si ali 064 167 940) - do 30.12.

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Božično - novoletni sejem do 31. 12.

• Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si

Lunine mene

Sreda, 29. 12.

18:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Prednovoletni stand up: Boštjan Gorenc Pižama in Dejan Ikovic Bushi (rezervacije vstopnic na pisarna@mcsop.si ali 064 167 940)

Velenje – Pred desetimi leti je Knjižnica Velenje vzpostavila Igroteko in začela izposojati tudi raznovrstne igrače za otroke in družine. Danes je v njej 510 igrač. Letos so si bralci do 17. decembra izposodili 1029 igrač – v povprečju 85 mesečno, poroča bibliotekarka Brina Zabukovnik Jerič in dodaja, da Knjižnica Velenje v sodelovanju z Rotary klubom Velenje, ki knjižnici od samega začetka vsako leto nameni donacijo za nakup novih igrač za Igroteko, v predprazničnem času že vrsto let izvaja tudi dobrodelno akcijo Klic iz omare – sejem igrač, ki letos poteka nekoliko drugače.

Sveti Štefan Božični dan smo v mojem otroštvu doživljali v duhu spomina na rojstvo Odrešenika, ki nam je dajal moč in upanje v tistih vojnih časih. Po obisku sv. maše v farni cerkvi smo božič preživeli v krogu najbližjih. Naslednje jutro, 26. decembra, na praznik sv. Štefana, pa je moj stari oče prinesel iz cerkve blagoslovljeno vodo in sol. Narezali smo majhne koščke kruha, jih potrosili z blagoslovljeno soljo in odnesli v hlev. Vsako živinče je dobilo košček tega kruha. Živali so se oblizovale, ker je bila sol zanje poslastica. Del blagoslovljene soli smo zmešali z našo jedilno soljo in del med hrano za druge živali. Blagoslovljeno vodo smo hranili za kropljenje pred večjimi prazniki, poleti pa ob »hudih urah« in neurjih.

Po pripovedih mojega deda so na štefanovo v časih pred drugo svetovno vojno blagoslavljali konje. Konjeniki so se z okrašenimi klobuki in nakitenimi konji zbrali pred farno cerkvijo. V gosjem redu so objezdili cerkev, nato pa so se konjeniki ponosno postavili v špalir. Prišel je duhovnik. Druščino je praznično nagovoril, vsem zaželel obilo zdravja in požegnal živali. Po končani cerkveni slovesnosti so konjeniki zdirjali proti domu. Med potjo so po travnikih potrosili zrna blagoslovljene soli, da bi polja dobro obrodila.

Običaji žegnanja konj so se v naših krajih vrstili že več stoletij. V tistih časih, ko še ni bilo avtomobilov, so bili konji in vprežna živina nujni za takratno življenje. Med drugo svetovno vojno je žegnanje konj zamrlo. Konec dvajsetega stoletja, po osamosvojitvi Slo-

CITY CENTER Celje

27. decembra, ob 3:24, zadnji krajec

Otroke in starše namreč nagovarjajo k temu, da pobrskajo po omarah in v knjižnico prinesejo odvečne, a lepo ohranjene igrače, kjer bodo dobile novo priložnost, da nekoga razveselijo. Mali obiskovalci knjižnice bodo namreč lahko izbrali igračo iz druge roke in jo posvojili.

Igrače bodo v Mestni knjižnici Velenje sprejemali in oddajali še do novega leta.

Letos je Rotary klub Velenje knjižnici doniral 300 evrov za nakup igrač, ki jih je knjižnica že naročila in bodo kmalu na policah Igroteke. 🔲

tf

V času pred drugo svetovno vojno je bil tudi običaj, da so na štefanovo popoldne odrasli ljudje odšli v gostilno in se ob žlahtni kapljici in zvokih harmonike poveselili in tudi zaplesali. V tistih časih so bile gostilniške mize velike.

Takrat je bila tudi navada, da je kdo naročil liter točenega vina za vso omizje. Če pa je bil kateri od gostov bolj radodaren, je naročil »štefan« vina. Štefan je bila steklena posoda, s širokim trebuhom in z ozkim vratom, po obliki enaka litru, vendar je imela prostornino za dva litra. Mislim, da je štefan (dvolitrski liter) dobil ime prav po takratnih štefanovih praznovanjih. Zabava se je večkrat zavlekla pozno v noč. Med druščino se je včasih našel tudi kak furman, ki je po žegnanju konj »zgrešil dom« in pristal v gostilni. Kolikor mi je iz pripovedi znano, je konj gospodarja, če ga je ta imel preveč »pod klobukom«, srečno pripeljal domov.

Življenjepis svetega Štefana

Življenjepis in slika kamenjanja sv. Štefana, povzeto s spleta.

venije, pa so v nekaterih podeželskih farah žegnanje konj ponovno obudili in upajmo, da ta stari običaj ne bo utonil v pozabo.

Na štefanovo popoldne smo se v času mojega otroštva odpravili k sosedom ali bližnjim sorodnikom in jim zaželeli vesele praznike.

Na ta po-božični praznik so si starejši vzeli čas za pogovor. Da je jezik bolje stekel, so vmes malo popili in prigriznili nekaj prazničnih dobrot.

Štefan je bil eden od apostolskih diakonov (apostolovih učencev). Bil je vnet in uspešen razlagalec Kristusovih naukov, tudi velik dobrotnik in zato zelo cenjen med kristjani. Judje so iz zavisti zaradi njegove priljubljenosti najeli lažne priče in ga obsodili na smrt. Po legendi so ga najprej zaprli v temnico, nato pa izročili divjemu konju. Vendar se je vselej na čudežni način rešil. Naposled so ga s kamenjanjem ubili. Štefan je bil prvi mučenec po križanju Kristusa, zato tudi slavi svoj god prvi dan po božiču. Kmalu po Štefanovi smrti so ga razglasili za svetnika. Sv. Štefan slavi kot zaščitnik konj in živine, je zavetnik vozarjev, kolarjev in zidarjev. 🔲

Jože Lekše

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

23. decembra 2021

24 ur

Srečno ČETRTEK, 23. decembra

Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.

PETEK, 24. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

(Eleanor Roosevelt)

www.janflorjan.si

FLORJAN

SOBOTA, 25. decembra

d.o.o.

JAN

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

INŽENIRING IN PROIZVODNJA PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING

Koroška cesta 46, 3320 Velenje 03 896 87 11 | www.pup-saubermacher.si

LOÈUJMO ODPADKE IN VARUJMO OKOLJE.

Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Želimo Vam čaroben božič ter obilo zdravja in osebne sreče v letu 2022!

Sedež podjetja: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

Sreèno 2022!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 26. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 27. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček (predstavili bomo delo Območne obrtno podjetniške zbornice Velenje); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program..

TOREK, 28. decembra

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 13. do 19. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Presežene so bile le urne vrednosti, dnevne pa so se gibale znotraj zakonskih mejnih vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 13. do 19. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 13. do 19. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (svetuje Simon Ogrizek, predsednik evropskega vrtnarskega združenja); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 29. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

23. decembra 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710

STIKI-POZNANSTVA IŠČEM resno, starejšo soplesalko za tečaj plesa po novem letu. Gsm: 040 306 497.

ŽIVALI

NEPREMIČNINE HIŠO DVOSTANOVANJSKO v kraju Podgora Šmartno ob Paki, lepa sončna lega , delno opremljena,takoj vseljiva, prodam. GSM: 051 476 078 ali 041 689 748 KMETIJO (HIŠA - HLEV) in 3,2 ha zemljišča v kraju Zavrh nad Dobrno, lepa sončna lega ,takoj vseljivo, prodam.

GSM: 051 476 078 ali 041 689 748

PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni.

Gsm: 041 445 315.

PRAŠIČA, težkega nad 200 kg, krmljen z kuhano hrano, prodam.

Gsm: 041 261 676

PRIDELKI

KUPIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STROJ ZA KEKSE, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Gsm: 041 969 210.

KRMNO PESO za prašiče, prodam.

Gsm: 041 261 676. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

NUDIM

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Sebastjan Podpečan, s. p. Šalek 20, Velenje tel 03 897 03 00, gsm 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Prodaja kislega zelja in repe

Laze 40, Šentilj

041 454 902

KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje.

Vesele božiène praznike in sreèno 2022.

Vesel Božiè in sreèno 2022!

Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme

Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Lepe praznike in srečno 2022!

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

V ponudbi je Tatarski biftek Pon: 8. - 11., tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, nedelje in prazniki zaprto.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 25. 12. 2021 in nedeljo, 26. 12. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06 - Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob paki. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Kmetija Jevšnik

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

• Tekavc Ivana roj. 1927, Topolšica, Topolšica 8 • Krevzel Mihelina, roj. 1932, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 90 • Đokić Boško, roj. 1958, Velenje, Šalek 90 • Kojc Vladimir, roj. 1952, Šoštanj, Gregorčičeva cesta 1 • Lipnik Zdenka, roj. 1959, Velenje, Kersnikova cesta 31 • Aristovnik Rozalija, roj. 1930, Velenje, Partizanska cesta 23

• Felicijan Denis, Velenje, Stantetova ulica12 in Mahmutović Amela, Velenje, Stantetova ulica 12 • Hudobreznik Justin, Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 22 in Trauner Susanna, Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 22 • Koradej Damjan, Velenje, Podkraj pri Velenju 68A in Hudobreznik Sabina, Velenje, Podkraj pri Velenju 68A

Mali oglasi in osmrtnice ( 898 17 50

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas dne 9. decembra 2021, so: •

Zorica Seizovič, Zidanškova 7, 3320 Velenje; • Veronika Slemenšek, Topolšica 48 / E, 3326 Topolšica; • Vlado Straus, Prelska 52, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRAZNIČNI NAKUPI

radio velenje com

107,8 MHz

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

"Ko bo tega enkrat konec, bom šel na goro in se dotaknil neba, v najlepši reki bom izpiral grame zlata, odgrnil bom zavese in zapel vse še enkrat od začetka do konca. S polnimi pljuči bom zajadral čez daljna morja. Ko bo tega enkrat konec, ali bo konec sveta?"

V svet naših spominov je odšel dragi ati, dedi in pradedi

RUPERT JAROSLAV TAŠLER

Vlado Kreslin

3. 7. 1920 – 17. 12. 2021

Draga Blažka, mirno jadraj tam nekje ...

Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki ne mine in nam pusti le spomine…

Sodelavke in sodelavci Festivala Velenje

Hvala vsem, ki ste mu v življenju poklonili lepo misel in toplo besedo.

V žalosti sin Bert, hčeri Bernarda in Milena z družinami

Naš čas, 23. 12. 2021, barve: CMYK, stran 28

Dobrodošli v ledeni deželi!

Vrtni ogenj, migetanje lučk, bela omela, palčki, smrečice, čarobni napoj, piškoti – dvorišče družine Ježovnik je prava decembrska pravljica Tina Felicijan

več časa – to je moje naravno okolje. Že zgodaj zjutraj grem ven, potem pa me delo kar samo poišče. Sproti dobivam ideje za krašenje okolice hiše. Na sprehodih nabiram naravne materiale, zbiram razne zavržene predmete, iz katerih potem nastajajo razni okrasni elementi za vse letne čase,« pove, da je nenehno v ustvarjalnem procesu. »Že poleti mislim na zimsko okrasitev, iščem kombinacije in variacije.«

Če se štejete med tiste, ki december radi preživijo v družbi, v soju praznične razsvetljave in ob dišečem toplem napitku, ste letos morali izbrati med negodovanjem nad vsem, za kar ste prikrajšani, in iskanjem drugih poti do pristnega decembrskega vzdušja. Adrijana Ježovnik iz Šentilja, ki zagotovo sodi med ljubitelje prazničnih običajev, se je odločila za slednje, na svojo stran pa povabila tudi sokrajane. V simpatičnem zapisu na družbenem omrežju jih je nagovorila, naj se na sprehodu pomudijo na praznično okrašenem dvorišču pred hišo, se okrepčajo, poklepetajo ter božično-novoletni duh ponesejo tudi med druge.

Ustvarjalni navdih išče celo leto

Družini Ježovnik zunanje bivalno okolje veliko pomeni, zato je gostoljubno celo leto. Adrijana je polna zamisli, kako iz vrta, sadovnjaka, zelenice ali terase ustvariti kotičke miru in navdiha. »Tu preživim naj-

Samopostrežna mizica na dvorišču vabi mimoidoče, da se okrepčajo s čarobnim napojem.

Detajlov polni okrasni elementi na dvorišču skupaj tvorijo pravo razkošje. Vendar ne stanejo veliko. »Naša ledena dežela je iz palet, smrekovih vej, mahu, korenin, predelanih predmetov, ostankov dekorativnih materialov,« pojasnjuje, da si je za takšno okrasitev predvsem treba vzeti veliko časa in uživati v

Adrijana Ježovnik je zavzeta likovna ustvarjalka. Slika na keramiko, tekstil, steklo, s poslikavami sten opremlja ambiente, za čas praznikov pa je letos poslikala tudi panoramsko okno. Barvne krede je zdrobila v prah, ga pomešala z vodo in nanesla na steklo. Učinkovita domislica, ki ne bo delala preglavic pri čiščenju po praznikih.

Bela omela je sicer drevesni parazit, a je polna mistike.

Za stare Kelte je bila simbol plodnosti in ljubezni. Kdor se sreča pod belo omelo, se mora poljubiti. Za vsak slučaj jo je Adrijana obesila na več mestih. »Božič je čas, ko se moramo obdati z ljubeznijo, veseljem, s srečo, z radostjo.«

ustvarjalnem sestavljanju delov v celoto. Tudi račun za elektriko, ki jo porabi ledena dežela, ni bistveno večji, pravi Adrijana, saj imajo sodobne luči zelo nizko porabo in omogočajo avtomatsko prižiganje in ugašanje ob določeni uri. V nobenem primeru pa z okrasitvijo in vabilom na obisk ne želi izkazovati razkošja. »Rada bi komu priklicala na-

smeh na obraz, ustvarila prijeten občutek, mu dala navdih za ustvarjanje in krašenje. Zdaj je čas, da se malo ustavimo, se drug drugemu posvetimo, se zbližamo,« vabi odprtega srca.

❱

Adrijana Ježovnik: »Praznični in drugi običaji so dediščina, ki jo moramo negovati, sicer bomo pozabili, kaj je njihov smisel.«

🔲

Kako je minilo leto? »To je bilo leto velikih izzivov.

Sploh na področju medsebojnih odnosov. Nekateri ljudje so se bolj zazrli vase in poskušali širiti pozitivno energijo. Drugi so bili bolj negativni. Jaz sem se trudila ostati na pozitivni strani in pritegniti tudi druge, kar je moj osebni cilj za prihodnje leto: ljudem pokazati, da je svet lep.« To Adrijana Ježovnik namerava početi tudi na poslovnem področju, saj se ukvarja s turizmom. »Skozi turizem želim združiti ljudi.«

Zimzelena smreka ponazarja življenje, ki preživi zimo

Nove zasaditve v občini Šoštanj

Zadnja leta je trend povpraševanja po naravnih okrasnih drevescih večji, na trgu pa so kupcem na razpolago okrasna drevesca domačih in tujerodnih drevesnih vrst iglavcev

V občini Šoštanj so veseli, da bosta obe kolesarski povezavi zaradi dreves postali za uporabnike še prijaznejši

Tudi letos bomo čas do konca leta izkoristili za krašenje svojih domov in poslovnih prostorov. Praznične lučke, različna okrasja in novoletna drevesca, namenjena za praznovanje, so vedno priljubljena in pričarajo praznično vzdušje. Božično drevesce s svečkami se je v Evropi baje pojavilo pozno, menda šele v drugi polovici 17. stoletja v Nemčiji, z okraski in darili pod njim pa v zahodnoevropskih mestih šele v 18. stoletju. Pri nas božičnega drevesca na podeželju niso poznali vse do konca prve svetovne vojne. Prva smrečica pri Slovencih je zažarela leta 1845.

Šoštanj – V začetku decembra so v Občini Šoštanj na novo zasadili odsek peš in kolesarske poti v Metlečah in območje ob kolesarski poti v Topolšici. Do leta 2022 želijo zazeleniti nekaj obstoječih prometnih povezav v občini, kar je eden izmed ciljev, ki so zastavljeni v Celostni prometni strategiji Občine Šoštanj. Krajinska arhitektka Kaja Flis je za obe lokaciji izdelala zasaditvena načrta. Pristop načrtovanja zasaditev je izjemno pomemben, saj se bodo tako v bodoče izognili konfliktnim situacijam nepotrebnega odstranjevanja odraslih dreves ter njihovim poškodbam v času vzdrževanja infrastrukturnih vodov (in obratno), s tem pa tudi visokim nepotrebnim stroškom. Ob obstoječem kolesarskem počivališču bo v Topolšici nastala jasa, obkrožena z grmički in večjim številom dreves, izgled celotne zasaditve pa bo sonaraven, saj gre za območje v neposredni bližini obstoječega gozdnega roba. Ob obstoječi kolesarski

letnico 2021. Bolj kot navadne smreke pa so v zadnjih letih kupcem zanimiva okrasna drevesca tujerodnih vrst, pridelanih v nasadih izven Slovenije, kar opažajo z upadanjem števila letno oddanih plomb, ki označujejo okrasne

gojene kavkaške jelke, ki so trenutno najbolj moderne in zelo odporne. Prodajalec pove, da s pravilno nego zdržijo do svečnice. »Zato sta dobrodošla podstavek z vodo in vsakodnevno zalivanje, saj se tako iglice manj sušijo.

Za novoletna drevesca se najpogosteje uporabljajo različne vrste smrek in jelk

Pridobivanje okrasnih drevesc z gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Na Zavodu za gozdove zadnja leta zaznavajo trend povečevanja povpraševanja po naravnih okrasnih drevescih, na trgu pa so kupcem na razpolago okrasna drevesca domačih in tujerodnih drevesnih vrst iglavcev. Med domačimi iglavci prevladuje navadna smreka, ki je pridobljena iz gozdov, z zaraščajočih se površin ali iz nasadov na kmetijskih površinah.

ZGS letos lastnikom gozdov ter lastnikom nasadov okrasnih drevesc za označitev okrasnih smrečic, pridelanih v Sloveniji, izdaja rumeno nalepko z

Simbolni pomen okrašene božične smrečice, ki je središče domačega božičnega praznovanja, je zelo star.

smrečice, pridelane v Sloveniji. Npr. kavkaška jelka in srebrna oz. bodeča smreka pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav.

Novoletne smrečice so tradicija

Na velenjski tržnici prodajalci ponujajo božična drevesca vseh oblik in velikosti. Cena pa od 20, 50 in tudi do 100 evrov, za najvišje in najbolj košate

Tudi suhe pa ne odpadejo takoj.« Da so smrečice tradicija in simbol prebujanja novega življenja, brez katerih ni praznikov, povedo mimoidoči, ki si jih ogledujejo. Kaj pa kupci? »V prvem tednu bolj ogledujejo, pri nakupu pa so natančnejši in bolj izbirčni. Več zanimanja je za nižje, saj jih imajo ljudje tudi v svojih stanovanjih. Vedo, kaj iščejo in hočejo,« pove prodajalec na tržnici. 🔲

jš

poti skozi Metleče so posadili drevored stebrastih hrastov na eni in gručo močvirskih hrastov na drugi strani. »Zasaditvena načrta sta bila izdelana strokovno in sta poleg značilnosti samega terena in predvidenih drevesnih vrst upoštevala tudi določila prostorskih aktov, poplavno študijo, podzemno infrastrukturo ter vodotok, ki poteka na območju Topolšice. Od upravljavcev vodov smo pridobili usmeritve o potrebnih odmikih, ki smo jih pri zasnovi tudi upoštevali in pred zasaditvijo izvedli zakoličbe obstoječe podzemne infrastrukture. Gre za poplavno območje, kjer je bilo treba izbor rastline prilagoditi danim razmeram. Hrast je bil sicer od nekdaj simbol moči, stabilnosti in neomajnosti, ob 110. obletnici mesta Šoštanj, ki jo praznujemo v letu 2021, pa smo simbolično zasadili 11 dreves,« pojasni višja svetovalka za odnose z javnostmi Tjaša Rehar. 🔲

jš