Glasbeniki so pokazali spoštovanje do njegovih del

Kajuh je v pesmih govoril o rečeh, ki so bile aktualne nekoč in so tudi danes –Kajuhova poezija je uporabna v vseh zvrsteh in žanrih

Jasmina Škarja

Šoštanj, 11. december – V okviru festivala Kajuh 100 let se je minuli vikend v Kulturnem domu v Šoštanju zvrstilo kar nekaj prireditev. V soboto je nastopil mešani pevski zbor

Svoboda Šoštanj, v nedeljo pa je Kulturno umetniško društvo Lepi kamen pripravilo projekt uglasbitve pesnitev Karla Destovnika - Kajuha koncert Za en večer.

Tudi otroci so vse leto ustvarjali na temo

Kajuha

Šoštanjčani so upravičeno ponosni na Kajuhov dom, Kajuhov park in Kajuhovo ulico.

Po Karlu Destovniku - Kajuhu v Šoštanju nosi ime osnovna šola, pa tudi številne ceste, ulice in trgi drugod po Sloveniji. Tu sta tudi Kajuhova bralna značka za učence osnovnih šol in literarna Kajuhova nagrada.

»Narodni heroj si zasluži, da se v spomin njegove 100-letnice rojstva še posebej decembra osredotočamo nanj,« pravi direktor Zavoda za turizem Šoštanj Kajetan Čop in pojasni, kako z dogodki v Šoštanju vplivajo na njegovo prepoznavnost: »Skozi vse leto se trudimo približati ljudem Kajuha, posebej mladim, ki ga niso poznali. Otroci Vrtca Šoštanj in osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha so vse leto ustvarjali na temo Kajuha. Vsem smo podarili tudi majico z njegovim logotipom. Prepričan sem, da ga bodo tudi zaradi takšnih dogodkov v prihodnje bolje spoznali in poznali.«

Kako je lahko Kajuh pri svojih 20 letih pisal takšno poezijo?

Nace Serdinšek, idejni vodja projekta, pojasni, da so nedeljski dogodek izvedli na način uglasbitve Kajuhovih pesmi. Občinstvu so predstavili dostopno glasbo najrazličnejših zvrsti in izvajalcev. »Nastopili so TheStovnik, Dejan dogaja,

Mrigo, otroški pevski zbor OŠ Karla Destovnika - Kajuha, mladinski orkester glasbene šole Fran Korun Koželjski – oddelek Šoštanj, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in pihalni orkester Zarja. Ugotavljam, kako zelo slabo smo ga že v času moje generacije spoznavali v šoli, zato smo želeli mlajšim na drugačen način predstaviti njegova besedila. Šele letos, ko sem se poglobil v njegova besedila, sem dobil spoštovanje do njegovih del. Sprašujem se, kako je mogoče, da je pri svojih rosnih 20 letih pisal takšno poezijo. Ne verjamem, da ima kakšen 20-letnik danes takšne misli. Govoril je o rečeh, ki so bile aktualne nekoč in so še vedno. Res neverjetno.«

Njegove poezije ni mogoče ločiti od zgodovinskega časa, a pomembno presega zgolj identifikacijsko raven, saj beleži notranje napetosti tistega časa in ga na ta način tudi presega. Kajuhovo literarno delo ni le dokument časa, temveč izpoveduje najglobljo, najčistejšo, nadčasovno človečnost. Njegovo sporočilo je v sedanjem času, ko je v Evropi znova vojna, in v času številnih družbenih kriz, še kako aktualno. Sodobno sporočilo prezgodaj umrlega pesnika želimo prenesti na mlade generacije,« je med drugim dejala ministrica ter poudarila zadovoljstvo, da je lokalna skupnost predlagala razglasitev Kajuhovega leta, ki ga je sedanja vlada z veseljem potrdila. ��

Kajuh – Mladost, vizija, enovitost

Dejan Dogaja: »Vesel sem, da me je pred letom dni poklical sošolec, uspešen glasbenik Gregor Plamberger in povabil k sodelovanju. Uglasbil sem njegovo ljubezensko pesem in se hkrati o njem naučil marsikaj novega. Pisal je o erotiki, nasilju, uporu ... Priznam, da sem imel kar težavo poiskati primerno skladbo zase, saj sem nežna duša. Ko človek za sabo pusti takšno zapuščino, kot jo je Kajuh, pri takšnih letih, je to res neverjetno. Prepričan sem, da bi bil, če bi živel danes, zelo popularen.«

Gregor Plamberger: »Člani KUD Lepi kamen smo se odzvali vabilu in uglasbili nekaj njegovih pesmi. Trudili smo predstaviti čim širši spekter žanrov in dokazali, da je njegova poezija uporabna v vseh žanrih (jazz, metal, funk, rock’n’ roll, pop). Kot Šoštanjčan, ki sem že v osnovni šoli recitiral njegovo poezijo, ga zelo spoštujem in imam za enega največjih slovenskih poetov. V mojem srcu ima posebno mesto pesem Slutnja v metal izvedbi.«

Neža Kavčič, TheStovnik: »Ob besedi Kajuh pomislim na mladost, vizijo, enovito družbo. Mladim priporočam, da so do umetnosti odprti, gredo poslušat in si pogledat različne stvari in si sami ustvarijo mnenje.«