Izjavi za javnost

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) odstopil od pogajanj z Energetsko zbornico Slovenije

V SDRES smo od Energetske zbornice Slovenije in sindikata

SPESS prejeli poziv k opredelitvi o nadaljnjem sodelovanju na pogajanjih za spremembo

Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije in Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije.

Sprejeli smo odločitev, da se do nadaljnjega ne bomo udeleževali pogajanj. Ugotavljamo namreč, da socialnega dialoga v zadnjem času sploh ni bilo, zato v takšnem vzdušju ne želimo pristopiti k predmetnim pogajanjem.

Razlog je predvsem v dejstvu, da delodajalci, ki so zavezani

Kolektivni pogodbi dejavnosti premogovništva Slovenije, ne spoštujejo določil Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in zavezujočih kolektivnih pogodb. Poleg tega v SDRES že dlje časa opozarjamo na sistemsko in načrtno diskriminacijo, trpinčenje zaposlenih ter hude kršitve sindikalnih pravic, vendar delodajalska stran – podpisnica kolektivne pogodbe – izpostavljenega problema ni nikoli obravnavala, kaj šele, da bi se do tako pomembne problematike tudi opredelila. Takšno ravnanje po mnenju SDRES daje signal odobravanja neenake obravnave zaposlenih kot šibkejše stranke v različnih oblikah in položajih delovnega razmerja na podlagi osebnih okoliščin oziroma članstva v sindikatu (seveda zgolj članstva v SDRES), namesto da bi delodajalska stran takšno zavržno in ustavnopravno prepovedano početje obsodila. Ker v SDRES menimo, da konstruktivnega dialoga ni mogoče voditi s predstavniki pogajalske skupine, ki so hkrati direktorji družb, ki ne spoštujejo zakonodaje – predvsem določil ZDR-1 in kolektivnih pogodb – smo predlagali, da se pogajanja nadaljujejo brez nas. Ker pa v SDRES ne želimo ovirati pogajanj med EZS in SPESS, smo podelili pooblastilo sindikatu SPESS oziroma njihovim predstavnikom, da se lahko o točkah z dnevnega reda pogajanj oziroma uskladitvi izhodiščnih plač pogajajo v imenu SDRES.

Poleg tega menimo, da pogajanja o plačah na ravni dejavnosti ne vplivajo na plače zaposlenih v skupini PV oziroma so le pesek v oči

80-obletnica rojstva dr. Franca Zagožna

3. decembra 1942 se je v Vologu pri Šmartnem ob Dreti rodil pred leti preminuli strokovnjak, kmetovalec, univerzitetni profesor in politik Franc Zagožen. Letos bi tako praznoval 80 let. Po osnovni šoli v domači vasi in Gornjem Gradu je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, šolanje pa je nadaljeval s študijem agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1967 tudi diplomiral. Specializacijo iz eksperimentalne statistike in populacijske genetike je opravil na Univerzi Georga Augusta v Göttingenu, bil je tudi štipendist Inštituta Maxa Plancka za živinorejo v Marienseeu in tam izdelal doktorsko disertacijo. Na katedri za živinorejo Biotehniške fakultete je leta 1988 postal tudi redni profesor.

Bil je zaslužen tudi za razvoj ovčjereje na Slovenskem, v domačem Vologu je svoja dognanja preverjal na svoji čredi ovac. Leta 1988 je soustanovil Zvezo kmečke mladine in Slovensko kmečko zvezo (SKZ). Na volitvah v družbenopolitični zbor 8. aprila 1990 je na listi SKZ kandidiral in bil izvoljen v skupščino Republike Slovenije. Med svojim mandatom je vodil Demosovo poslansko skupino. Od leta 1992 je vodil glavni odbor SLS in njegovo poslansko skupino. Po združitvi SKD in SLS spomladi leta 2000 v novo stranko SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je eno leto združeno stranko tudi vodil.

Dr. Franc Zagožen je bil vnet zagovornik slovenskega kmeta, razvoja podeželja in hkrati oster kritik dotedanje slovenske politike, ki je še vedno po tiho obujala nekdanji režim in takšno politiko, ki je razdvajala slovenski narod. Po bolezni je oče Slovenske kmečke zveze umrl 23. februarja 2014 v starosti 72 let. �� Jože Miklavc zaposlenim, saj so njihove plače določene v Splošnem aktu o plačah, ki ga sprejme oziroma ga je sprejelo poslovodstvo Premogovnika Velenje in za katerega da oziroma je dal soglasje le SPESS-PV. Poleg tega so pogajalci – tako na ravni dejavnosti kot podjetja – pretežno ene in iste osebe.

Pri pogajanjih, tako na ravni dejavnosti kot podjetja, jim želimo veliko uspeha. �� premogovništva Slovenije (KPPS), katere podpisniki smo Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) in Energetska zbornica Slovenije (EZS). Vsi trije podpisniki smo se takrat dogovorili tudi, da v septembru pričnemo s pogajanji za uskladitev višine dviga najnižjih osnovnih plač in da bo predmetna pogajanja sklicala Energetska zbornica

Odgovor sindikata SPESS na prejeto pooblastilo za parafiranje KPPS

Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije –SPESS si je, kot že vrsto let poprej, tudi tokrat prizadeval za konstruktiven in miren socialni dialog pri pogajanjih, zadevajoč predpise, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev. Glede informacij, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v javnosti v zvezi s pogajanji o uskladitvi vsebine tarifne priloge Kolektivne pogodbe Premogovništva Slovenije, želimo podati naslednja pojasnila.

10. maja 2022 smo zaključili pogajanja in podpisali Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi

Slovenije (EZS) do dogovorjenega roka.

Ker EZS do dogovorjenega datuma pogajanj ni sklicala, smo jih 18. oktobra 2022 pozvali k sklicu le-teh v skladu z 2. členom tarifne priloge h KPPS. Pogajalsko srečanje je EZS po našem pozivu razpisala za 23. novembra 2022 in hkrati pozvala vse podpisnike Kolektivne pogodbe k posredovanju pogajalskih izhodišč. S SPESS smo pravočasno, v dogovorjenem roku, do 18. novembra 2022, posredovali pogajalska izhodišča in potrdili udeležbo na pogajanjih. Še isti dan nas je EZS seznanila, da zaradi bolezni odpovedujejo pogajanja ter da bodo slednja ponovno sklicana takoj, ko bo to možno. Ker tarifna priloga h KPPS vsebuje določbo, ki pravi, da se moramo o vsebini dogovoriti do konca novembra, smo EZS poslali dodatni poziv s prošnjo, da se pogajanja odvijejo še v tem mesecu. 30. novembra 2022 je končno prišlo do pogajalskega srečanja, ki pa se ga predstavniki SDRES niso udeležili. Neudeležba je člane SPESS neprijetno presenetila ter onemogočila kakovostno in učinkovito pogajanje s člani delodajalske pogajalske skupine. Po pojasnilu sklicatelja se SDRES ni odzval na vabilo ne na prvo kot tudi ne na drugo pogajalsko srečanje, prav tako pa ni posredoval svojih pogajalskih izhodišč. Na pogajanjih smo si s predstavniki delodajalcev izmenjali pogajalska izhodišča, o katerih pa se zaradi odsotnosti tretjega podpisnika KPPS, sindikata SDRES, ni bilo mogoče pogajati, predvsem zaradi pravne dileme o veljavnosti izpogajane vsebine. Eden izmed naših predlogov je bil tudi predlog dviga najnižjih osnovnih plač, in sicer v višini celotne inflacije za dogovorjeno obdobje. Ker se zaradi neudeležbe SDRES o morebitni spremembi vsebine tarifne priloge za boljše pravice zaposlenih ni bilo mogoče pogajati, se je udejanjil avtomatizem, zapisan v KPPS, torej samodejni dvig najnižjih osnovnih plač iz tarifne priloge (uskladitev plač v višini 85 %). Ker je dvig najnižjih osnovnih plač po KPPS osnova za kasnejša pogajanja, predstavniki SDRES s takšnim neodgovornim početjem delajo veliko materialno škodo vsem zaposlenim v Skupini Premogovnik Velenje. V celoti zavajajoča so navajanja, da pogajanja o plačah na ravni dejavnosti ne vplivajo na plače zaposlenih v skupini PV, pri čemer navedeno očitno kaže na nepoznavanje določb Splošnega akta o plačah PV. S tem v zvezi na tem mestu izpostavljamo, da je dvig osnovnih plač v podjetju odvisen od

Država s prvimi 300 milijoni evrov dokapitalizirala skupino HSE

Ljubljana, 5. decembra – Država je vplačala 300 milijonov evrov za premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). Drugi del v višini 192 milijonov evrov bo predvidoma vplačala do 15. decembra.

Skupina HSE se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Teša zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb. Ob upoštevanju bodočih razmer in poslovanja skupine HSE bo SDH zasledoval cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo.

V HSE so poudarili, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. Proizvodnja hidroelektrarn bo zaradi slabe hidrologije v letošnjem letu za kar 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih 20 letih, so izpostavili. Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE letos približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva. Tega tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, so ocenili.

»Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov, zato je podobno kot v drugih evropskih državah tudi slovenska država septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene,« so še zapisali v sporočilu.

Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje šestega bloka dviga najnižjih osnovnih plač v tarifnih prilogah h KPPS. Vsled navedenega so bila pogajanja, razpisana 30. Novembra, izrednega pomena za vse zaposlene na Premogovniku Velenje, SDRES pa se svoje odgovornosti za neuspela pogajanja ne more razbremeniti s pavšalnimi in neresničnimi navedbami o domnevno nekonstruktivnih pogajanjih v preteklosti. Na tem mestu želimo v vodstvu SPESS poudariti, da so bile navedbe o prejemu pooblastila s strani SDRES za zastopanje v pogajanjih popolno presenečenje. O čem takem predstavniki obeh sindikatov nikoli nismo govorili, tudi sicer SPESS takšnega pooblastila od SDRES nikoli ni sprejel, pri čemer izpostavljamo, da gre pri pooblastilnem razmerju za pravni posel dvostranske narave, izjava zgolj ene stranke o podaji pooblastila pa kot taka ne zavezuje. Nedopustno je tudi, da pooblaščenec SDRES-a nepodpisano pooblastilo posreduje pet dni po končanih pogajanjih. Kot posledica ravnanj sindikata SDRES že dlje časa nastaja škoda vsem zaposlenimi na Premogovniku Velenje, saj se namesto konstruktivnega dialoga in skrbi za pravice zaposlenih raje zatekajo k dekonstruktivnim težnjam, kar bistveno otežuje socialni dialog obeh pogajalskih skupin. Sindikat SPESS si bo tudi v nadaljevanju prizadeval v kar največji meri boriti za pravice svojih članov oz. vseh zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, vse v okviru mirnega in konstruktivnega dialoga z delodajalsko stranjo in upoštevanjem interesov vseh zaposlenih.

TEŠ, ter zaostrenih tržnih razmer, je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov.

�� Peter Bršek, predsednik SPESS Simon Lamot, predsednik SPESS – Sindikata PV

Za zimsko službo 90 tisoč evrov

Šmartno ob Paki – Zimsko službo v Občini Šmartno ob Paki od oktobra 2020 izvaja podjetje Andrejc iz Velenja. Pogodbo za zimsko vzdrževanje tamkajšnjih 60 kilometrov občinskih cest in javnih poti je podpisalo za 4 leta. Na občinski upravi so povedali, da so v občinskem proračunu za ta namen predvideli na sezono 90 tisoč evrov. V ta znesek je vključeno redno pregledovanje, posipanje in pluženje vseh občinskih cest, pločnikov in ostalih javnih površin. Stroški lanske zimske sezone so presegli 80 tisoč evrov. �� tp