Bo vodstvu uspelo odpraviti težave?

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec znova v rdečih številkah – Nekateri člani sveta zavoda izrazili dvom o učinkovitosti predstavljenih dopolnilnih ukrepov

Tatjana Podgoršek

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre najbrž vse od seje sveta zavoda konec prejšnjega meseca nima časa za nič drugega kot le za iskanje rešitev, s katerimi bi bolnišnica izboljšala poslovanje oziroma da bi izpolnil pričakovanja tistih članov sveta, ki od njega pričakujejo več aktivnosti v zvezi s tem.

Kljub sprejetim ukrepom poslovanje ne more biti pozitivno

Na seji je namreč vodstvo bolnišnice predstavilo dopolnjen program odprave izgube za leto 2022, po katerem bo bolnišnica konec leta imela za 2,5 milijona evrov primanjkljaja. Če ukrepov ne bi izvedli, bi ta znašal skoraj 6,4 milijona evrov.

K manjšemu primanjkljaju ob koncu leta naj bi pripomogel boljši trend akutne bolnišnične obravnave, ki kaže, da jo bodo do konca leta izvedli 100-odstotno. To jih – pravi

Lavre – navdaja z optimizmom. Spomnil je, da je bila realizacija operativnega programa zaradi epidemije v prvih treh letošnjih mesecih samo 60-odstotna, poleti je bilo več dopustov, trenutno pa zaposleni te storitve izvajajo pospešeno, prav tako posebne programe. Vse to bo vplivalo na boljše poslovanje. Ambulantni program v bolnišnici presegajo za 3 odstotke. Kot je še dejal direktor, dopolnjeni program odprave izgube lahko vodi do uravnoteženega poslovanja, »ne more pa biti poslovanje konec leta kljub vsem sprejetim ukrepom pozitivno, ker je razkorak med prihodki in odhodki bistveno prevelik, sploh na področju zagotavljanja ustrezno povečanih stroškov, kjer pa se sprememba v ceni zdravstvenih storitev ni zgodila. To so predvsem energenti, povečana cena zdravil in ostalega materiala, pa tudi povečani stroški plač, ki v ceni zdravstvene storitve niso pokriti v celoti.«

Člani sveta zavoda iz vrst ustanovitelja so ob predstavljenih podatkih izrazili dvom, da bo vodstvu bolnišnice uspelo odpraviti težave in – po njegovih trenutnih ocenah – do maja prihodnje leto doseči uravnoteženo poslovanje. Skrb vzbujajoč naj bi bil tudi dolg do dobaviteljev, do katerih ima bolnišnica v tem trenutku za 5,6 milijona evrov zapadlih obveznosti. Po Lavretovih zagotovilih je to 200 tisoč manj, kot jih je bilo septembra. Pričakuje, da se bo takšen trend nadaljeval do konca leta, dolg do dobaviteljev pa naj bi poplačali v prvih šestih mesecih prihodnje leto.

Radodaren Miklavž

Bil pa je prvi od dobrih mož – sv. Miklavž letos za bolnišnico zelo radodaren. Dobila je namreč novega robota. Donirali sta ga podjetji Viptronik iz SIovenije in Sumetzberger iz Avstrije. Nov avtonomni mobilni robot je po videzu in funkcionalnosti povsem takšen, kot je njegov predhodnik Devžej. Omogoča obremenitve do 250 kilogramov tovora. Opravljal bo enake naloge kot Devžej. Ta trenutno prevaža farmacevtski material iz bolnišnične lekarne do določenih oddelkov (celotna kirurška stavba – B blok). V bližnji prihodnosti nameravajo v bolnišnici robotsko logistiko razširiti še v novi del – v C blok.

Predstavniki donatorjev so ob tej priložnosti povedali, da želijo z donacijo zaposlenim procese dela prilagoditi tako, da jim za neposredno delo s pacienti ne bo zmanjkovalo časa. Obenem bodo razbremenjeni težkih fizičnih del (transport medicinskega materiala, hrane, perila in odpadkov) in bodo lahko svoje delo opravljali na drugih primernih deloviščih.

Po besedah vodstva bolnišnice je donacija korak več v prizadevanjih za bolnišnično digitalizacijo oziroma robotizacijo. Tehnološki trendi (digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija) in inovacije predstavljajo gonilo razvoja, konkurenčnosti ter nove izzive, ki bodo izboljšali delovne razmere in varnost na delovnih mestih. Vse s ciljem še boljše zdravstvene oskrbe pacientov. ��

Zdravljenje motenj srčnega ritma zdaj tudi v SB Celje

V SB Celje naredili prvi korak v elektrofiziološko vejo kardiologije – Nov program za bolnišnico pomeni strokovni izziv in napredek, za paciente pa možnost zdravljenja v domači bolnišnici in krajšanje čakalnih dob

Celje, 21. novembra – V SB Celje so izvedli prvo elektrofiziološko preiskavo in radiofrekvenčno ablacijo atrijske fibrilacije. Poseg, s katerim zdravijo motnje srčnega ritma, predstavlja prvi korak v elektrofiziološko vejo kardiologije, ki je v Celju do zdaj še nikoli niso izvajali. Poseg so izvedli pod mentorstvom prof. dr. Andreja Pernata, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Izvedbo je organiziral prim. Rafael Skale, dr. med., pri posegu pa so s prof. dr. Pernatom sodelovali Peter Benedičič, dr. med., in ekipa katetrskega laboratorija. Poseg je bil uspešen in bolnik je dan po njem zapustil bolnišnico.

Poleg pomembnega strokovnega napredka dejavnosti je izvajanje teh posegov dobrodošlo tudi za skrajševanje zelo dolgih čakalnih dob na področju invazivne obravnave motenj srčnega ritma. Zaradi tega in ker je bilo kar nekaj bolnikov napotenih na zdravljenje v tujino, kjer so posegi dražji, so pridobili tudi program ZZZS za 50 posegov letno.

Z uvedbo programa je celjska bolnišnica postala četrta v državi, ki izvaja te posege, ob obeh kliničnih centrih in SB Izola. Nov program za bolnišnico pomeni velik strokovni izziv in pomemben strokovni napredek, za paciente pa možnost zdravljenja v domači bolnišnici in krajšanje čakalnih dob. v preddvorih ali prekatih, sprožajo dodatne utripe. Dodatni utripi povzročijo motnje srčnega ritma, ki jih pacienti občutijo kot počasen ali hiter utrip z bolečino v prsnem košu ali vratu, kot omotičnost, utrujenost, težko sapo… Lahko se srčnega ritma. Prek ožilja napeljejo na določena mesta v srcu posebne katetre, s katerimi spoznajo vzrok motnje ritma ter ugotovijo in označijo mesta njenega nastanka. Nato izvedejo katetrsko ablacijo. Poseg izvajajo v lokalni anesteziji. Pod nadzorom rentgena in znotraj-srčnega ultrazvoka na označena mesta vstavijo elektrode. S pomočjo radiofrekvenčnih tokov na teh mestih prekinejo poti, po katerih so se širili dražljaji, ki so povzročali aritmijo. Ablacijski posegi so v večini primerov uspešni in pacientom prinesejo dolgoročno ozdravitev.

Velik strokovni izziv »Gre za rojstvo nove subspecializacije in velik korak v smeri skrajševanja odločno predolgih čakalnih dob na področju invazivne obravnave motenj srčnega ritma. Obenem gre tudi za uresničitev dolgoletne vizije treh generacij kardiologov v naši bolnišnici, ki je bila v slovenskem prostoru vedno nekaj posebnega, saj nikoli ni in tudi v bodoče ne bo pristajala na kakršnokoli obliko strokovne cenzure ali samocenzure pri razvoju stroke in sodobne medicine,« je ob tem dogodku dejal dr. Dragan Kovačić, dr. med., v. d. direktorja bolnišnice in dosedanji predstojnik Kardiološkega oddelka. Dodal je, da gre tudi za potrditev multicentričnega razvoja medicine v Republiki Sloveniji in širjenja sodobnih oblik zdravljenja izven okvirjev vrhunskih terciarnih ustanov ter za močan signal volje in želje razvoja kardiologije v regiji v smeri terciarnih dejavnosti in kliničnosti, kar je ob eksplozivnem razvoju kardiološke stroke edina možna smer. ��

Danijela Gorišek

Krčenja mreže nujne medicinske pomoči ne bo

Dodatni utripi povzročijo motnje srčnega ritma Za normalno delovanje srca skrbijo električni dražljaji, ki na določenih mestih srčne mišice prožijo srčne utripe oz. poskrbijo za ritmično krčenje in sproščanje srčne mišice, ki potiska kri v velike žile. Kadar električni dražljaji nastajajo tudi na drugih mestih pojavijo v popolnoma zdravem srcu ali pa spremljajo nekatere srčne bolezni. Motnje srčnega ritma so v sodobnem svetu pomemben epidemiološki problem, ki vpliva na kakovost življenja in umrljivost. S staranjem populacije se njihovo število povečuje. Elektrofiziološka preiskava je invazivna preiskava, ki omogoča natančen pregled motnje

Ljubljana, 13. decembra - Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zavrnil očitke, da naj bi ministrstvo z reorganizacijo krčilo mrežo nujne medicinske pomoči. Poudaril je, da je predlog, ki je zaokrožil v javnosti, zgolj delovni dokument, o katerem se mora stroka še uskladiti. Cilj prenove mreže je med drugim razmejiti delo specialistov družinske in urgentne medicine.

Po predlogu, ki ga je pripravila delovna skupina, bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov v mreži nujne medicinske pomoči. V vseh zdravstvenih domovih bi bile od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in čez vikende torej ukinjene.

Predlog je v minulih dneh naletel na številne kritike, predvsem v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih. V Skupnosti občin Slovenije na primer navajajo, da bi po predlogu urgentne ambulante izgubili v skoraj 30 občinah. Napovedali so tudi uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da to preprečijo.

A minister za zdravje miri. Kot je poudaril na novinarski konferenci, gre za delovni dokument, ki so ga konec novembra predstavili strokovnim deležnikom in »ni bil mišljen za širšo javnost«. �� STA