Razgledovanje po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline

Izšel je 19. zbornik Šaleških razgledov –Osrednja domoznanska publikacija naše doline letos najobsežnejša

Velenje, 7. decembra – Domoznanske knjižne police je obogatila nova številka Šaleških razgledov. Tudi ta, že 19. po vrsti, na 700 straneh razgrinja številna nova spoznanja in razgledovanja po Šaleški dolini. Ozre se v preteklost in obuja zgodovinski spomin, oriše aktualne tematike in problematike sedanjosti, hkrati pa spodbudi tudi kritičen razmislek o prihodnosti.

Za naše okolje osrednjo domoznansko in humanistično intelektualno publikacijo je v Knjižnici Velenje prestavil David Vidmar Čeru. Zgodovinar in novi sodelavec velenjske knjižnice, ki je letos prvič stopil v čevlje urednika, je obiskovalce popeljal med platnice do zdaj najobsežnejše številke razgledov. »Kvantiteta ni vedno pokazatelj kvalitete, ampak upam si zatrditi, da je pred nami ena boljših številk, podprta z odličnimi prispevki, na katere smo lahko kot skupnost izjemno ponosni,« je v nagovoru dejal novopečeni urednik in dodal, da tokratna obsežna številka dokazuje dvoje. »Prvič, da v Šaleški dolini obstaja potreba po nekakšni humanistično družboslovni refleksiji ne le naše preteklosti in sedanjosti, temveč tudi naše prihodnosti. Drugič, da obstaja pripravljenost Šalečanov na odpiranje tega diskurza.«

Premisleki o prihodnosti naše doline

Prvi tematski sklop – Šaleška dolina na razpotju – nadaljuje že v preteklih številkah načeto tematiko prehoda naše doline novi podobi naproti in težavam, ki bližajočo se gospodarsko in družbeno tranzicijo spremljajo. »Sklop v svojem esejističnem in prodornem prispevku Na križišču odpira Jure Trampuš. Najbolj perečo tematiko Šaleške doline nadaljujeta članek Salahudina Halilovića Širjenje jezer v Šaleški dolini zaradi premogovniške dejavnosti in prispevek Geomorfološka analiza pridobivalnega območja Premogovnika Velenje avtorja Jošta Kodriča,« poglavje zahtevno skladbo predstavila domačemu občinstvu, ki jo je nagradilo z bučnim aplavzom.

Predstavitvi Šaleških razgledov so sledili Šaleški razgledi v živo – pogovor z Damirjem Cavnikom, ki je predstavil pretresljivo zgodbo svojega starega očeta Emilijana Cavnika, preživelega taboriščnika in partizana XIV. divizije.

V skladbi Thomasa Dossa Wings to Fly je orkester pokazal izredno muzikalnost ter smisel za celostno gradacijo. V skladbi so poleg dobrega prikaza posameznih sekcij celo pevski vložki orkestra, kar naredi skladbo za pihalni orkester unikatno in poslušalcem zanimivo.

Zapel je tudi ŠŠO

Sledil je nastop Šaleškega študentskega okteta in orkestra s skladbo Ko te ni skupine Sound Attack in Uroša Kuzmana, v priredbi Domna opisuje David Vidmar Čeru ter dodaja, da negotova prihodnost Šalečanov zahteva tudi nadaljnjo razpravo in premislek. »Upam, da bomo v prihodnjih številkah tega zvezka lahko objavili nove, še bolj pronicljive članke ter spodbudili tako stroko in oblast kot laično publiko v nadaljevanje in poglobitev diskurza o prihodnosti naše doline.«

Drugi tematski sklop – Zgodbe Šalečanov – bralca popelje v življenja, delo in spomine ljudi iz Šaleške doline, začenši s prispevkom Damirja Cavnika. Ta bralcu predaja zgodbo svojega starega očeta, Emilijana Cavnika, ki je prestajal sistem nacističnih koncentracijskih taborišč. Sklop ponuja tudi intervju z Vladom Vrbičem, v katerem s Silvom Grmovškom odkrivata »uspehe in neuspehe letošnjega praznovanja stote obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha.« David Vidmar Čeru v svojem prispevku obuja spomine na letos preminulega zbiratelja Zvoneta Antona Čebula, drugi sklop zvezka pa zaključuje Dušan Brešar, ki »orisuje življenje v 80. in 90. letih in nakazuje, kako je mlad človek gledal na in razumel

Z zaključno skladbo Christmas fantasy skladatelja Satoshija Yagisawe je orkester prikazal razsežnosti, ki jih zmore, željo po skupnemu muziciranju, in s tem občinstvo popeljal v začetek prazničnih dni. Dvorana jim je namenila stoječe ovacije, zato so za zaključek odigrali še dodatka, med drugim tudi Koračnico rudarjev. Orkester je domačemu občinstvu pričaral izjemen koncert, z dobro premišljenim in zastavljenim programom. S takšnim orkestrom in dirigentom ter podporo in občudovanjem domačega občinstva ni treba skrbeti za prihodnost kvalitetne glasbe in posledično kulture v Šaleški dolini in tudi Sloveniji. Iskrene čestitke in srečno! �� razpad nekdanje skupne države Jugoslavije.«

Tretji in najobsežnejši sklop – O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Šaleške doline –vsebuje »poljudnoznanstvene, strokovne in znanstvene prispevke različnih avtorjev, ki obravnavajo Šaleško dolino v historično-kronološko vzpenjajočem se loku vse do sedanjosti, z izhodišči, s predlogi in z zahtevami za prihodnost,« opisuje Vidmar Čeru. Med 12 prispevki se bralec v tretjem poglavju med drugim poda v zgodovino kopališča v Topolšici, raziskuje šoštanjski trg in kip Marije, spoznava bogato tradicijo ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti v Šmartnem ob Paki, literarno ustvarjanje šoštanjskega literata Karla Klančnika in tri partizanske ustvarjalce, povezane s Šaleško dolino in Karlom Destovnikom - Kajuhom. Četrti tematski sklop – Ostali paberki iz Šaleške doline – ponudi pregled knjižnih novosti Šaleške doline, 19. zvezek Šaleških razgledov pa se zaključi s povzetkom vseh 19 prispevkov. �� tr