Sodobna raziskovalna umetnost ključen deležnik družbenih procesov

Zaključil se je 2. konS modul – festival, ki odpira nove poglede na sodobno umetnost

Lara Oprešnik

Velenje, 25. novembra – 10. decembra – Leta 2019 je Mladinski center Velenje pristopil k projektu konS in postal konzorcijiski partner platforme sodobne raziskovalne umetnosti, v sklopu katere izvajajo koncerte, delavnice, simpozije in okrogle mize, da bi vzpostavili redno prakso raziskovanja in povezovanja umetnosti, tehnologije in družbe. Letos je med 25. novembrom in 10. decembrom potekal 2. konS modul, ki je domačim pa tudi tujim obiskovalcem ponudil nova spoznanja, znanja in orise raziskovalne umetnosti, ki se močno prepleta z znanostjo in družbo. Poslanstvo platforme je ustvariti pogoje, v katerih bodo dejavnosti sodobne raziskovalne umetnosti imele odlične razmere za delovanje v ekosistemu deležnikov iz izobraževanja, znanosti, podjetništva in industrije, ki ga prepoznavajo in podpirajo državne in mednarodne politike.

Od predstav, razstav in inštalacij ...

V Mladinskem centru Velenje je bila predstavljena avdio-vizualna razstava Biodukt – gozdna kopel za ušesa avtorjev Martine Testen in Simona Šerca. Pri ideji Biodukta je šlo za povezovanje in uglaševanje nas samih z okolico in svetom. Posnetki gozdov in obale nas spominjajo na dejstvo, da smo podobno prevodni kot drevesa. Špela Petrič je v Knjižnici Velenje postavila inštalacijo Branje ustnic (Institut za neopazne jezike). Opazovalci so si lahko ogledali nazorno prikazano raziskavo o pomensko smiselnih izmenjavah med fikusom in človekom.

V Knjižnici Velenje je umetnik Boštjan Čadež - Fšk predstavil nadgradnjo spletne igre Line Rider, ki jo je razvijal zadnja tri leta. Line Rider, ki jo je ustvaril sicer leta 2006, je klasična igra v peskovniku, v katerem narišeš stezo, po kateri se spušča sankač.

V izložbi Voila Beauty je umetnik Nejc Trampuž razstavljal kreacijo z naslovom Pustite mi vsaj sanjati. Ustvaril je digitalne kolaže v svetlobnih škatlah, skozi katere sanjari o idealni prihodnosti naše družbe. Na tem prizorišču je bila na ogled tudi interaktivna inštalacija Gallus Gallus Roboticus Mirande Moss in Daniela Brownella, ki izpostavljata problematiko selektivne reje, udomačitve, pravic živali, praks kmetovanja itd.

V Novi pekarni je bila do 10. decembra, kot vse ostale razstave in inštalacije, na ogled interaktivna inštalacija Traces of Extincion Celeste Sanje Smareglia, Jureta Suliča in Urške Paradiž. Študija raziskuje človeške sledi v času in jih v prostoru preslikuje v digitalni svet, obenem pa prevprašuje nesmrtnost človeštva v zmanjšujočem se ekosistemu. V sklopu festivala se je odvila tudi okrogla miza – tradicionalna konSferenca, na kateri sta kot gosta o najnovejših smernicah iz sveta techno podzemlja govorila Tilen Ločniškar in Žiga Petrič Okroglo mizo je povezoval Antonio Križnič

... preko filmskih večerov in pogovorov...

Del festivala je bilo tudi nekaj odličnih večerov filmskega udejstvovanja skozi prizmo raziskovalne umetnosti in družbe. 1. decembra je bil predstavljen projekt Jaz sem Janez Janša, ki si prizadeva za kritično razumevanje strukture sodobne družbe. V prostorih SAŠA Inkubatorja so trije umetniki, preimenovani v ime Janez Janša, predstavili dokumentarni film Jaz sem Janez Janša. Sledil je pogovor z režiserjem in koscenaristom Janezom Janšo ter producentko Marcelo Okretič. V klubu eMCe plac so predvajali dokumentarni film o hibridni umetnosti z naslovom Celica namesto kamna. Avtorica Saša Šavel Burkart skozi film raziskuje hibridno umetnost in njene ustvarjalce. V filmu z naslovom Flow (Tok) v režiji Ane Čigon, Saše Spačal, Ide Hiršenfelder in v produkciji RTV Slovenija je osem sogovornic, ki delujejo v širokem spektru znanstvenih in tehničnih poklicev, predstavljalo pogoje, v katerih so se začele zanimati za tehnologijo, na katere ovire so pri tem naletele in kako so se z njimi spopadale.

Vojko Gašperut - Gašper je kot tetraplegik svojo življenjsko pot našel v slikanju z usti – Njegova osrednja pozornost je namenjena okoljem, s katerimi je življenjsko povezan

Diana Janežič

Šoštanj, 7. decembra – V Galeriji Šoštanj so odprli razstavo likovnih del slikarja tetraplegika, ki slika z usti, Vojka Gašperuta - Gašperja. Kulturni program je izvedla vokalna skupina Anima Vita, odprtja se je udeležilo veliko njegovih prijateljev, članov Društva šaleških likovnikov Velenje, o likovnih delih umetnika pa je spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. »Njegova osrednja pozornost je namenjena krajini, okoljem, s katerimi je življenjsko povezan: Primorski v najširšem pomenu besede s poudarki na arhitekturnih posebnostih rodnega Breginjskega kota, specifični obarvanosti Soče, Krasu z jesensko žarečim rujem in slovenski Istri. Tu najde slikovite motive, posebne atmosfere in oživljajoče svetlobe,« je poudarila.

V nesreči mu je na pot prišlo slikarstvo

Vojko Gašperut si pri 17 letih pri skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in postal tetraplegik. Kako tako mlad človek najde moč, da se pobere in najde smisel življenja? Gašperut odgovori z dobršno mero samoironije: »Danes, z distanco, lahko rečem: Ko se ti posreči tak skok, da si potem za vse življenje neodvisen od šefa in si sam sebi šef … Prideš na voziček, od tega trenutka dalje ne hodiš, ne voziš kolesa, ne plezaš, ne delaš nič od tega, kar delajo zdravi ljudje. Podre se ti svet in je od začetka zelo hudo.

… do predavanj in delavnic

5. decembra je v Knjižnici Velenje predavala večkrat nagrajena in mednarodno uveljavljena umetnica dr. Špela Petrič Osrednji del je temeljil na razumevanju in samoizpraševanju, zakaj so rastline vedno v ogledali predstavo brez igralca z naslovom Apofenija Nine Ramšak Marković in Varje Hrvatin. V uprizoritvi, v kateri edini živi element v dvorani ostaja gledalec, obsojen na iskanje življenja v inherentno tujem, se vzpostavlja nova oblika življenjskosti, dialog med so- predstavila funkcijo analognega zapisa zvoka ter kasneje predstavila konkretno izrezovanje izbranih skladb v vinilne plošče. Na delavnici PiksLBroška si je lahko vsak izdelal broško z besedilom ali sprogramirano piksel sliko. 8. decembra sta umetnika Martina Testen in Simon Šerc v Mladinskem centru izvedla workshop predavanje Gozdna kopel za ušesa, ki govori o izhodiščih in konceptu projekta. Obiskovalce sta tako povabila, da z očmi slišijo in z ušesi vidijo. To workshop predavanje je bilo poleg koncertov, ki so festival zaključili, tudi zadnji osrednji dogodek konS modula v Velenju.

Zvok, glasba, umetnost Poglavitni člen umetnosti je vsekakor glasba. Da nastane, pa je treba proizvesti zvok, ki je pravzaprav karkoli, kar povzroča šum oz. je v nasprotju s tišino. Glasba je v tem pogledu za življenje nujna. Tako se je tudi konS modul festival odprl in zaključil s koncerti, z glasbo, ki je ponovno prinesla nove poglede in razširitev glasbenega obzorja v raziskovalni umetnosti. Na velenjskih tleh so nastopili dolenjski duo Darla Smoking, glasbena skupina ozadju, če imajo v našem ekosistemu tako pomemben del, brez njih namreč ne bi dihali in posledično živeli. Skozi predavanje in s predstavitvijo raznih eksperimentov nam predavateljica poskuša predstaviti spoznanja neizgovorljivega.

6. decembra so si navdušenci raziskovalne umetnosti lahko govornikoma, ki ne govorita istega simbolnega jezika. Uprizoritev je vsekakor edinstvena izkušnja, ki si jo vsak gledalec lahko razlaga in občuti po svoje.

Na festivalu ste si lahko izdelali tudi svojo vinilko, saj je ekipa mariborske Vinyl fabrike na delavnici podrobno

The Stroj z Markom Lukom Shakuza in člani skupine PureH s projektom Cadlag, trio Etceteral ter Groove Bear. Velenjčani smo lahko izredno veseli, da lahko tako tehten in z znanjem prepojen projekt gostimo na domačih tleh ter imamo možnost brezplačno poslušati umetnike svetovnega formata. ��

Se tudi vprašaš, zakaj me ni pobralo? Ampak potem nastopi kotarska trma, izviram iz Breginjskega kota, in stvari se začnejo odvijati drugače. Ugotoviš, da ni vse izgubljeno, da se da še kaj sestaviti. Zelo v redu je bilo, da mi je na pot prišlo slikarstvo …« Danes je priznan in uspešen slikar. Med slovenskimi umetniki je najdlje polnopravni član Mednarodnega združenja umetnikov invalidov, ki ustvarjajo z usti ali nogami (VDMFK) in jih je okoli 900 iz 74 držav. Je član Društva paraplegikov Istre in Krasa. Do zdaj je imel že več kot 120 samostojnih in 350 skupinskih razstav v Sloveniji in po svetu. Na Ex temporih je prejel številne nagrade in priznanja, prav tako na izboru za Zlato paleto Zveze likovnih društev Slovenije.

Ali res slikajo z usti?

Gašper je trenutno najbolj ustvarjalen slikar med slikarji paraplegiki in tetraplegiki. »Namesto krvi imam barvo v žilah, prežet sem s slikarstvom, samo to se mi dogaja in kaj drugega tudi nočem. Zadovoljen sem, da imam ta dar, ki pa ga je, seveda, treba razvijati,« razlaga Vojko Gašperut. Sodeluje na številnih likovnih delavnicah, dobrodelnih likovnih prireditvah, demonstrira slikanje v osnovnih šolah in vrtcih ter domovih za starejše.

Eno od poslanstev VDMFK-ja je tudi, da likovna dela svojih članov na različne načine publicira ter jih med ljudi pošilja v času božično-novoletnih praznikov. Če ste v novembru v nabiralnik prejeli kuverto s ponudbo koledarja in novoletnih voščilnic, ki so jih narisali umetniki, ki slikajo z usti ali nogami, ste na kateri od njih gotovo prebrali tudi ime Vojka Gašperuta. Voščilnice lahko kupite ali pač ne, zato je bil tokratni obisk umetnika v

Šoštanju tudi priložnost, da ga vprašamo, kako ljudje sprejemajo in kupujejo takšno ponudbo voščilnic.

»Ta projekt ali akcija teče že vrsto let in od začetka je bila naša založnica deležna veliko kritik, tudi groženj, češ da nas izkorišča, našo invalidnost, in z nami služi denar. A ni res. Naša dejavnost se financira tudi s temi sredstvi. Nekateri so tudi menili, da ne slikamo z usti … Naj me pridejo pogledat, bom zelo zadovoljen,« je sklenil v svojem slogu.