Iz zgodovine se ne naučimo ničesar

V zbirki Kajuh 100 je izšla že peta knjiga – Pesnik končno postavljen med klasike slovenske poezije

Velenje, 9. decembra – V zbirki Kajuh 100, ki nastaja ob stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, je izšla že peta knjiga – Kajuh Podobe. Med platnicami se razgrinjajo fotografije in dokumenti, ki nas popeljejo skozi posamične postaje pesnikove kratke, a sledi polne življenjske poti. Knjigo sta v Knjižnici Velenje v pogovoru z Davidom Vidmarjem

Čerujem predstavila avtorja

Andreja Jurkovnik in Vlado

Vrbič, program pa je z nagrajeno kamišibaj predstavo o Kajuhu obogatila Vanja Iva Kretič Kot je povedal Vlado Vrbič, je bila knjiga sprva mišljena kot fotomonografija. Ker bi bilo škoda, da avtentični in dragoceni dokumenti, kot sta na primer krstni list in spričevalo, ostanejo v predalu, so jo oplemenitili tudi s tovrstnim gradivom, vse skupaj pa opremili še s tekstom, ki poskuša loviti te podobe. »Cilj je bil zbrati vse podobe v eno knjigo. Navezali smo stik z različnimi institucijami, ki te fotografije in dokumente hranijo. NUK hrani recimo fotografije iz Ljubljane, Muzej novejše zgodovine iz njegovega partizanskega obdobja, veliko fotografij pa je v zapuščini družine Mešič. Poleg fotografij iz otroštva in vseh ostalih obdobij je v arhivih tudi vrsta ostalih dokumentov, ki smo jih vključili,« pa je povedala Andreja Jurkovnik, sodelavka domoznanskega oddelka velenjske knjižnice. Podobe tako združujejo fotografije, povezane s Kajuhom in Kajuha samega vse od njegovih otroških, dijaških let do partizanskih let, dopolnjene z ostalim gradivom, ki dodatno osvetljuje pesnikovo življenjsko pot.

Zbirka se bo povečala še za dve knjigi

Podobe nadaljujejo in dopolnjujejo sklop del, ki nastajajo z

Tudi prijatelji so poročali o podobnem fenomenu: zdi se, da je v tem času, ki terja kar nekaj kognitivnega napora, torej čas študija, branje rezervirano za uporabne reči. To je dokaj smiselno: če čez dan poslušaš dve triurni predavanji, zvečer pa za seminarsko nalogo prebereš še štiri strokovne članke, dobi medij branja konotacijo napora.

»Mladi nič več ne berejo, samo na telefonih še visijo,« je stavek, za katerega z lahkoto stavim, da ga je vsak mlad človek slišal že najmanj trikrat. Pri slednjih besedah pa se mi ne zdi, da je problem v tem, da smo opustili star medij in ga zamenjali z novim, digitalnim, to se je vedno dogajalo s starimi mediji, uporaba vsakega pa ima na svojo obliko vezane pasti. Problem tiči prav v konotaciji, ki smo jo jaz in moji vrstniki vezali na branje: branje je »rezervirano« za učenje in za napor, namen videa, televizije in interneta pa je zabava.

To seveda ni nujno tako in niti približno ne trdim, da je konotacija za vse mlade ista. Brez dvoma pa, če že pri na vseh vrstnikih, pri sebi opažam, da me takšno nezaželeno pripisovanje pomena ob koncu dneva odvrača od branja le za zabavo, odvrača me od branja nestrokovnih knjig, tudi »šunda,« odvrača me od početja, ki mi je bilo včasih zelo ljubo. Od početja, ki mi je nekoč predstavljalo vir zabave in sprostitve, zdaj pa se ga poslužujem iz izključno pragmatičnih namenov. Za reševanje tega problema je bila torej potrebna redefinicija konotacije, predvsem pa opustitev ideje, da si je treba vse prebrano kar se da natančno zapomniti, reflektirati in uporabiti kot odskočno desko za pridobivanje novega znanja.

Rešitev je bila pravzaprav izjemno preprosta: povsem neobremenjeno branje mi je omogočilo zavedanje, da si bom prebrano že sama pasivno zapomnila, če bo to dovolj pomembno in zanimivo. Pomnjenje mi bo omogočilo že popolno presenečenje nad na novo usvojeno informacijo. Še vedno pa obstaja možnost, da me nič ne bo presenetilo do te mere, da se mi bo vtisnilo v spomin. Kaj pa potem? V tem primeru pa se bom ob branju le zabavala, to pa je bil prvoten namen reševanja problema. �� bo,« pove Vlado Vrbič, pobudnik projekta, ki se s Kajuhom ukvarja in na njegovo zapostavljenost na državni ravni opozarja že desetletja. namenom, da čim bolj celovito predstavijo Kajuha, njegovo življenje, dela in misli. Na knjižnih policah poleg podob že najdemo Kajuha v glasbi, prevode njegovih pesmi, Kajuha v prozi in pesnikova dopisovanja, kmalu pa se bo zbirka povečala še za vsaj dve knjigi – Kajuh Objave in strip. Glasno razmišljajo tudi o osmem delu, v katerem bi ponovno zbrali vso Kajuhovo poezijo in s tem zaokrožili zbirko Kajuh 100.

»Ko smo zastavljali to zbirko, smo bili veliki optimisti. Sanjali smo o tem, da bo nekoč v zbirki osem knjig. In res jih

»Že po 90. letu smo občutili, da je zapostavljen. Nekateri smo se temu uprli in leta 1994 obeležili obletnico Kajuhove smrti. Stvari so se potem počasi stopnjevale in stoletnica je bila dobra priložnost, da ga za večno ustoličimo med slovenske klasike in da ga kot takšnega prizna tudi država.«

In prav letos, ko smo se v Šaleški dolini pripravljali na vrhunec praznovanja Kajuhove stoletnice rojstva, je njegovo ustvarjalnost in vlogo v širšem prostoru, nekoliko zakasnjeno, prepoznala tudi država.

»Mislim, da Kajuh ne sme biti odvisen od političnega sistema in vzdušja. Je pesnik upora, socialni pesnik, slovenski klasik, in to mora ostati ne glede na to, kaj se okoli njega v zgodovinskem času dogaja. Sedanja oblast – ne, da je popravila krivico – popravila je neumnost države. Državi, ki ne spoštuje svoje kulture, svoje zgodovine, so tudi vrata v prihodnost zaprta,« je jasen Vrbič. Šoštanjskega pesnika so z razglasitvijo Kajuhovega leta končno postavili na mesto, ki mu pripada – med klasike, vredne poklona, med pesnike, katerih beseda ostaja globoko občutena in še kako aktualna tudi danes. »Vedno bolj aktualna. Kapitalizem še bolj steguje kremplje, bogati so vedno bogatejši, vojne so povsod po svetu … Skratka, iz zgodovine se ne naučimo ničesar, in tega je bilo Kajuha najbolj sram.« �� Tea Rednak

Radijski in časopisni MOZAIK

Naredimo si praznike!

Stari ljudje so rekli, da je delo pri tleh. Tudi danes ga še vedno najdemo tam, če ga le hočemo videti, a v našem uredništvu Radia Velenje in Našega časa največ dela najdemo za mizami, v računalnikih, za mikrofoni in fotoaparati. No, ker pa je december in ker vemo, da je delo prijetnejše in učinkovitejše v lepo urejenem delovnem okolju, sva tokrat Janja Špegel Košuta in Diana Janežič poiskali in našli delo pri tleh.

Tako so tudi naši prostori v uredništvu Našega časa spremenili podobo in opozorili, da prihajajo prazniki. Pravzaprav to še predobro vemo, saj beležimo vse dogodke, ki nosijo oznake »praznično«, »veselo«, »čarobno«, »božično« in kar je še decembru primernega. Prostih prazničnih

GLASBENE novice

EME letos ne bo! Na Evrovizijo gre JOKER OUT!

Še preden se je polegel prah po koncertu presenečenja v ljubljanskem Kinu Bežigrad in še preden so spakirali kovčke pred sobotnim odhodom v Hamburg, kjer bodo posneli angleški album, je RTV Slovenija oznanila, da nas bodo Joker Out zastopali na naslednjem izboru Pesem Evrovizije: „Odločitev ni bila težka. Izbrali smo skupino, ki zadnja leta prevladuje na slovenski glasbeni sceni.“ Čeprav so Jokerji mlada skupina, zadnja leta nizajo uspehe. Njihove skladbe kar po vrsti zmagujejo na domačih glasbenih lestvicah, koncerti so razprodani in okoli njih vlada prava evforija, priznanja pa jim daje tudi strokovna javnost. V Hamburgu bodo posneli album za mednarodno tržišče in ustvarili tudi skladbo v slovenščini, ki bo predstavljala našo državo na Pesmi Evrovizije 2023. Skladba bo slovenski in tuji javnosti predstavljena v posebni 4. februarja. Zakaj so se na RTV-ju odločili tako? Odgovorni urednik Razvedrilnega programa

Vanja Vardjan pojasnjuje: »Odločili smo se za preverjeno in uspešno obliko izbora nacionalnega predstavnika na Pesmi Evrovizije, interni izbor. Letos so tak izbor uporabili v kar 12-tih državah, med drugim v Avstriji, Azerbajdžanu, Belgiji, Cipru, Grčiji, na Nizozemskem, Švici, Veliki Britaniji. Izbrali smo skupino Joker Out, ki so po Magnificu ter skupinah Siddharta in Big Foot Mama, ponovno združili Slovenijo na področju kakovostne popularne glasbe in to glasbo približali najširšemu dni bo do konca leta za novinarje malo, zato si praznike skušamo narediti v delovnih prostorih z okraski, lučkami in čokolado, ker pa smo postavili smrečice, upamo tudi na kakšna darila dobrih mož …

Smrečice pa so tudi zato, da se tudi vi, naši bralci in poslušalci, ki nas kdaj obiščete na delovnih mestih, počutite prijetneje.

�� dj

ČETRTEK, 15. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 16. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 17. decembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 18. decembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00

GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00

AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev občinstvu. Kakovost in priljubljenost je tisto kar smo iskali in našli. Skratka, odločili smo se, da za Pesem Evrovizije potegnemo Jokerja iz rokava.« Ali bo res temu tako bomo videli prihodnje leto v Liverpoolu.

Kaj se kuha med Laro in sanjskim Blažem?

Skuhala se je ena res pravljična, video zgodba. Člani ansambla Šepet iz Šaleške doline so v veseli december skočili z novo polko z naslovom Le pridi k meni, avtorjev Martina Juharta in Vere Šolinc Skladba je dobila še video podobo, ki jo je začinil letošnji Sanjski moški Blaž Kričej Režek Lara Voler, Aljaž Goličnik, Rok Sedovnik, Nace Grudnik in Robert

Goličnik so celotno zgodbo zapakirali nekoliko drugače.

V Olimljah so na Jelenovem grebenu, Samostanu, Deželi čarovnic, vinotoču Jožefa Klička in Termah Olimlje ujeli čudovite jesenske kadre. »Glavno vlogo sta prevzela naša Lara in sanjski Blaž, ki je po nepozabni noči skrivnostno zapustil posteljo. Na hudomušen način smo vsi člani prispevali, da je njegovo iskanje Laro kar malo jezilo. Konec dober vse dobro… Našla ga je na romantični lokaciji, kjer ji je dal vrtnico in ona jo je sprejela« pravijo Šepetovci, ki bodo prihodnje leto obeležili 10 let delovanja. Kaj pa poljub? Je bil na res pravi? Tega nam ni uspelo izvedeti. A to je bilo v pravljici. Kaj pa realnost? Po celodnevnem snemanju se je v Deželi čarovnic v Podčetrtku zares zgodila snubitev. Basist Aljaž Goličnik, sicer tudi Larin partner s katero imata hči Kim, je pokleknil in Laro prosil za roko. Mlada dama je pritrdila, torej se v prihodnjem letu obeta še ena glasbena poroka. Sicer pa člani Šepeta tudi v tem času veliko nastopajo ter ustvarjajo nove pesmi. »Kljub temu, da nas je korona precej ustavila, smo bili optimistični, delovni in vztrajni. Izplačalo se je« pravijo Lara, Aljaž, Nace, Rok in Robert. ��

PONEDELJEK, 19. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA

MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 20. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;

13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 21. decembra 6:00 – 10:00

JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05

VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Vrtiljak

Vija vaja ven

Zadetek

⏫ Ko se je pred dnevi na odprtju Prazničnega dvorca Gutenbuchel v Ravnah mudil veleposlanik Kraljevine Nizozemske

Njegova Ekscelenca Johan Verboom s soprogo, mu je zgodovino in vzpone ter padce dinastije Woschnagg zelo plastično razložila arhitektka interpretka kulturne dediščine mag. ing. Mateja Kumer. Ob vnetem klepetu v angleščini sta skoraj pozabila na … Pa je vskočila »ekscelenčeva Lady dama« in spomnila: »Kaj pa Simonove instalacije in Ogrizkova floristika na dalmatinski način?!« »Oooo, yes, yes,« je javknil Čvek, ki je bil kar v zadregi, ker je vlekel na ušesa.

Kdaj in zakaj praznujemo božič?

Božič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po

Gospodovem razgla- šenju. V večini

⏫

V Šaleški dolini že celo leto zaznamujemo 100. obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha, posebej pa seveda v Občini Šoštanj in posebej v decembru. Tudi svetniki in svetnice novim županom Borisom Goličnikom na čelu, ki so se mu na fotografiji pridružili Urša Kurnik, Boris Lambizer in Maša Stropnik (od leve). Celo tako, da so si nadeli majice s Kajuhovim simbolom. Čvek jih lahko le pohvali in jim daje na znanje: leto 2023 je slovensko leto Kajuha! Garderoba torej zagotovljena …

»Krogla in medalja vedno zadeneta napačne prsi,« pravi ljudski rek. »In če ne zadeneš prvič, lahko poskusiš drugič,« pa je očitno rek (še teden dni) predsednika republike Boruta Pahorja, ki nas je s svojimi ravnanji že tako velikokrat presenetil. Zakaj smo presenečeni znova?

Črne kocke vele »zahvalnem« srečanju veterank in veteranov Gasilske zveze Velenje so v dodobra napolnjeni dvorani gasilke in gasilci s plačano članarino za leto 2022 le na kratko prisluhnili čestitkam in pozdravom, predvsem tudi zahvalam za plemenito delo. Izrazil jih je predsednik zveze Boris Lambizer, ob njem še nekateri drugi, še posebej pa je nagovorila tovarišice gasilske veteranke njihova »komisionarka« Milena Hriberšek. Da bi bil večji poudarek na veteranih, je podal temeljito poročilo o delu v zadnjih treh letih predsednik zveznih gasilskih veteranov Franc Pečečnik, ki je razvil obsežno teorijo o praksi delovanja gasilcev na suhem in toplem. Nekateri so ugibali, če gre za magisterij iz šaleškega gasilstva, čudil se je tudi naščasni Čvek!

⏩Na

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela.

Od kod izvira

Božiček?

Božiček ima v različnih državah različna imena. Na Norveškem mu pravijo Nisse, na Švedskem Tomte, na Islandiji Jula Sveinar, Italijani ga poznajo pod imenom Babbo Natale, v Franciji pa pere Noel.

pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s

6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja. V številnih državah je božič državni praznik ali dela prost dan. Praznujejo ga tudi mnogi nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic. Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, ki je opisan v Novi zavezi kot izpol nitev mesijanskih prerokb. Kristjani verjamejo, da številni starozavezni odlomki napovedujejo prihod Me sije in da so se te napovedi ure sničile v Jezusu. Po zgodbi sta se Jožef in Marija odpravila v Betle hem v času, ko je bila Marija že vi soko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato

Božiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje (pridne) otroke na sveti večer (24. december) ali pa na božično jutro (25. december). Božička poznajo v številnih kulturah, ki so tega dobrega moža sooblikovale. Lik Bo- žička pa se je pravzaprav razvil iz legende o dobrem svetniku Niko- laju, menihu, ki je živel med letoma 280 in 350 našega štetja v sedanji Turčiji in ki je vse svoje imetje razdelil med revne in bolne ljudi. Znan je bil tudi kot dobrotniku se je širila po svetu in leta 1863 prišla do ameriškega karikaturista Thomasa Nasta, ki je nato začel razvijati svojo podobo Božička, takšnega, kot ga poznamo danes. Tri leta kasneje so dobremu možu določili »poklic«, torej izdelovanje igrač, še tri leta kasneje pa je dobil svoj dom na severnem polu.

Kje je doma Božiček?

Božiček prihaja s Finske, natančneje z Laponske. Menda živi na vrhu gore Korvatunturi, ki je visoka 486 metrov. Tja so ga »naselili« napovedovalci na nekem finskem radiu, ki so leta 1927 oznanili, da Božiček prebiva tam. S tem podatkom so povzročili val navdušenja med otroki z vsega sveta. Ti Božičku vse od takrat vsako leto pišejo na milijone pisem. Da bi mir in seveda skrivno lokacijo svojega doma, se je odločil, da se bo s svojim spremstvom preselil v dolino, natančneje v kraj Rovaniemi, ki je postal tudi uradni kraj njegovega bivanja. Božička so odlično izkoristili tudi Američani, ki so svojega Santa Clausa »preselili« na svoj kontinent ter mu našli celo ženo. Božiček je namreč poročen z gospo Božičkovo, kar si je domislila pesnica Katherine Lee Bates, ki je Božička »poročila« v zgodbi z naslovom Božiček na vožnji s sanmi.

Čeprav je Božiček v preteklosti nosil modro-belo-zeleno opravo, je njegova tradicionalna rdeča obleka prišla iz oglasa za kokakolo leta 1930.

Okraševanje drevesca

Božiček ohranil svoj

Hrvaška se je po torkovem porazu v polfinalu mundiala ovila v črnino. Še vedno so lahko tretji … Kaj bi marsikdo dal za tretje (ali tudi četrto) mesto na svetu?!

Na pomoč!

Bodo nujno medicinsko pomoč krčili ali je ne bodo krčili? Kdo je kaj narobe razumel, kdo je kaj prehitro dal v javnost? Kaj piše v delovnih dokumentih, ki niso za javnost? Očitno nujne medicinske pomoči ne potrebujejo le pacienti – državljani, ampak največji pacient v državi – ministrstvo za zdravje.

Če želite pisati Božičku, mu lahko na njegov pravi naslov: Santa Claus Village, 96930 Rovaniemi, Finska.

Prva božična drevesca so se v 17. stoletju pojavila v Strasbourgu, nato pa se okoli leta 1820 s prihodom prvih nemških priseljencev preselila še v Pennsylvanijo. Ko se je kraljica Viktorija poročila z nemškim princem Albertom, je on to tradicijo leta 1840 odnesel v Veliko Britanijo. Osem let kasneje je prvi ameriški časopis objavil fotografijo kraljevega božičnega drevesca, s čimer se je tradicija preselila tudi izven Pennsylvanije.

Žive jaslice segajo v 13. stoletje

Nemci so že pred prihodom krščanstva zelene jelke okraševali, da so se svetile v temi in tako malo popestrile dolgočasne, zimske večere.

Žive jaslice s kravami, osli in ovcami poznamo tudi v Sloveniji. Najbolj poznane so morda ravno tiste v Postojnski jami. Prve žive jaslice pa segajo vse v leto 1224, ko je Frančišek Asiški prikazal Jezusovo rojstvo, s čimer je ljudem veliko jasneje in enostavneje razložil, za kaj sploh gre pri prazniku.

Poljub pod omelo

Po keltski legendi je omela čudežna – lahko celi rane, poveča plodnost, prinaša srečo in odganja zle duhove. Tradicija poljubljanja pod omelo se je pričela šele v viktorijanski dobi, kar je sicer dokaj presenetljivo glede na zadrto in spolno zavrto obnašanje tistega časa. Ali pa potemtakem sploh ni tako presenetljivo! �� Lara O.

15. decembra 2022

Velenje, 22. novembra – Med nami živi veliko ljudi, ki (mislimo, da) jih poznamo, ker se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je vsem na očeh, pa vendar velikokrat ne vemo za njihove osebne zgodbe in razmišljanja. In tako jih pravzaprav ne poznamo. Eni takih ljudi so glasbeniki in eden takih ljudi je Franc Žerdoner. Na novembrskem Klepetu pod arkadami je bil gost kustosa Muzeja Velenje

Damijana Kljajiča

Neumoren, glasbenik