51 2015

Page 1

NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (1/11 °C), soboto (-1/12 °C) in nedeljo (1/11 °C) bo delno oblaÄ?no.

Sreda, 23. decembra 2015

ĹĄtevilka 51 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

ÄŒarobna promenada v srediĹĄÄ?u mesta

cena 1,80 â‚Ź

BoĹžiÄ? v svetem letu usmiljenja JoĹže PriboĹžiÄ?

Ĺ˝e vse od Ä?etrtka in tako bo vse do 30. decembra je po veÄ?erih na velenjski promenadi, ki se je spremenila v Ä?arobno, veselo in Ĺživahno. Organizatorji dogajanja na prostem Mestna obÄ?ina Velenje, Festival Velenje in Mladinski center Velenje so v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi in kulturnimi druĹĄtvi pripravili bogat prazniÄ?ni program, ki obiskovalcem ponuja doĹživetje za otroke in druĹženje za odrasle. S posebno okrasitvijo so poskrbeli

za res Ä?arobno razpoloĹženje, ĹĄe posebej v medvedjem brlogu, kjer se najmlajĹĄi zabavajo v druĹžbi palÄ?kov, v pekarni peÄ?ejo sladke dobrote, v zimski vili pa izdelujejo dekorativne izdelke. ÄŒarobna promenada se je spremenila v kraj za prazniÄ?no druĹženje na prostem ob ognju. Dogajanje vsak dan popestrijo z razliÄ?nimi nastopi. Bogata pa je tudi gostinska ponudba in đ&#x;”˛ mz, foto A. KovaÄ? ponudba prazniÄ?nih izdelkov.

Z Židanom o nekaterih aktualnih vpraťanjih

Ĺ˝e sama svetloba, s katero se v teh dneh sreÄ?ujemo, nam govori, da je BoĹžiÄ? praznik luÄ?i. Ko se zaziramo v jaslice, nas obseva sijaj novorojenega deteta. Dete v jaslih vse osvetljuje. Ali nas lahko v druĹžini kaj bolj osvetli, kakor novorojeno dete? Kjer je luÄ?, lahko vse postaja vidno. LuÄ? nam omogoÄ?a, da vidimo drug drugega, da lahko drug drugemu pomagamo, da se osreÄ?ujemo. In ta boĹžiÄ?na luÄ? naj nas popelje v novo leto. Okrasne svetlobe bo res po praznikih manj. DoĹživetje teh svetih in svetlih dni pa naj nas spremlja skozi vse novo Gospodovo leto 2016. Saj ĹĄtejemo leta po roj rojstvu Gospoda Jezusa Kristusa. LetoĹĄnji BoĹžiÄ? obhajamo v svetem letu usmiljenja, ki ga je razglasil papeĹž FranÄ?iĹĄek, in v torek 8. decembra, na Marijin praznik, slovensno odprl sveta vrata na baziliki apostola Petra v Rimu. Zakaj je papeĹž FranÄ?iĹĄek izredno sveto leto poimenoval z usmiljenjem? Sam pravi, da zato, ker je usmiljenje glavna lastnost Boga, kljuÄ?ni vidik Jezusovega delovanja in osrednji temelj poslanstva Cerkve. Ko sprejmemo, da je usmiljenje ĹĄopek, ki ga sestavljajo Âťljubezen, odpuĹĄÄ?anje in prizanaĹĄanjeÂŤ, bomo lahko dojeli, kaj nam hoÄ?e s svetim letom poloĹžiti na srce papeĹž FranÄ?iĹĄek. đ&#x;”˛ HoÄ?e nam reÄ?i: Bodimo usmiljeni in svet bo postajal lepĹĄi!

Naj toplina v srcih prinese sreÄ?en in miren boĹžiÄ?! UredniĹĄtvo

Podjetniki napolnili pisarne Ĺ martno ob Paki, 15. decembra - Dan po obisku predsednika drĹžave Boruta Pahorja se je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki mudil podpredsednik Vlade RS in kmetijski minister ter prvak stranke SD Dejan Ĺ˝idan. Bil je gost poslanske pisarne poslanca SD-ja v drĹžavnem zboru Jana Ĺ koberneta. Med dru-

gim se je ob tej priloĹžnosti sreÄ?al s Ä?lani stranke in simpatizerji ter drugimi obÄ?ani v tamkajĹĄnji dvorani Marof. UdeleĹženci sreÄ?anja so gostu zastavili nekaj aktualnih vpraĹĄanj, pomembnih za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti. VeÄ? na strani 2. đ&#x;”˛

tp

Nas bo po novem letu zeblo? V decembrskih dneh se je kar nekajkrat zgodilo, da so bili naĹĄi radiatorji mrzli, in to kljub temu, da imata bloka 4 in 5 ĹĄe dovoljenje za obratovanje, ĹĄestka pa je, kot je znano, v poskusnem obratovanju. Po novem letu nobeden od teh prej omenjenih blokov nima dovoljenja za obratovanje, to

pa pomeni nezanesljivo dobavo tako toplotne kot termoenergije. Na to je prejĹĄnji teden Ĺžupan Bojan KontiÄ? ponovno opozoril predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Vlada namreÄ? kljub vlogam, ki so bile posredovane pravoÄ?asno, ĹĄe vedno ni pripravila zaÄ?asnega dovoljenja za obrato-

vanje bloka 4. V primeru izpada toplotne energije v zimskem Ä?asu lahko priÄ?akujemo velike teĹžave, saj v Ĺ aleĹĄki dolini nimamo nadomestnega vira za proizvajanje toplotne energije. Vlada naj bi o tem vendarle odloÄ?ala na svoji danaĹĄnji seji. đ&#x;”˛

mz

Velenje, 18. december – SAĹ A Inkubatorju je od konca septembra uspelo oddati vse pisarne v PodjetniĹĄkem centru Standard in tudi skoraj vse delovne kotiÄ?ke v prostoru sodela. Tako tam ustvarja 18 podjetij – njihova

povpreÄ?na starost je dve leti in pol, najmlajĹĄe pa je staro 3 mesece – ali 44 mladih poslovneĹžev, najmlajĹĄi pa je star 23 let. Slavje ob izpolnjenem izzivu Mestne obÄ?ine Velenje, naj bodo do novega leta vse pisarne polne, so

mladi podjetniki izkoristili tudi za skupen zakljuÄ?ek uspeĹĄnega poslovnega leta. UdeleĹžili so se ga tudi Ĺže uveljavljeni velenjski podjetniki. đ&#x;”˛

tf, foto: Ana AnĹžej


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

VESEL BOĹ˝IÄŒ

Ena od vrlin pogovori, dogovori in izpeljava

Proslavi v poÄ?astitev dneva samostojnosti Velenje, Ĺ martno ob Paki – V Mestni obÄ?ini Velenje bo proslava v poÄ?astitev dneva samostojnosti in enotnosti nocoj ob 19.30. Slavnostni govornik bo poslanec SD v drĹžavnem zboru Jan Ĺ koberne. Kulturni program bodo pripravili uÄ?enci osnovne ĹĄole Livada. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bodo praznik obeleĹžili v soboto, 26. decembra, s koncertom tamkajĹĄnjega meĹĄanega pevskega zbora. Kot gost bo nastopil domaÄ?i moĹĄki zbor Franca KlanÄ?nika. Slavnostni govornik bo ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Proslava se bo zaÄ?ela ob 19. uri. đ&#x;”˛

tp

PlaÄ?evanje poloĹžnic brez provizije Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže od leta 2010 obÄ?ankam in obÄ?anom z Mestno blagajno omogoÄ?a gotovinsko plaÄ?evanje poloĹžnic za razliÄ?ne storitve na enem mestu brez provizije. Kljub novi zakonodaji, ki bo zaÄ?ela veljati prihodnje leto in predstavlja pomembne spremembe pri poslovanju Mestne blagajne, bodo obÄ?anom omogoÄ?ali plaÄ?evanje poloĹžnic brez provizije tudi v letu 2016. Ker sami v dosedanji obliki zaradi zakonskih sprememb tega ne bodo mogli veÄ? izvajati, so se za to dogovorili z Delavsko hranilnico. ObÄ?ani bodo lahko tam plaÄ?evali poloĹžnice brez provizije po 4. januarju. Tudi v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj iĹĄÄ?ejo podobno reĹĄitev, ki bo znana v teh dneh. đ&#x;”˛

mz

Za razreĹĄitev Mramorja Ljubljana, 21. decembra - ZdruĹženje obÄ?in je predsedniku vlade Miru Cerarju predalo podpisane izjave Ĺžupanov in Ĺžupanj z zahtevo po odstopu finanÄ?nega ministra DuĹĄana Mramorja. K njegovemu odstopu so v zdruĹženjih pozvali po doloÄ?itvi povpreÄ?nine za prihodnji dve leti, ki za obÄ?ine ni sprejemljiva. Ĺ˝upani so na vlado prinesli 144 podpisov, hkrati pa so podali predlog spremembe zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?unov. Zakon je povpreÄ?nino za prihodnji dve leti doloÄ?il pri 522 evrih na prebivalca, Ĺžupani vztrajajo pri povpreÄ?nini v viĹĄini 536 evrov. đ&#x;”˛

InĹĄpekcija na novi lokaciji Velenje - Skupna obÄ?inska uprava MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja se je s sedanje lokacije na KopaliĹĄki 3 preselila v nove poslovne prostore na KoroĹĄko cesto 37 b v Velenju. Najpogosteje opravljajo nadzor nad mirujoÄ?im prometom in s tem povezanimi krĹĄitvami. Prav tako pa bdijo nad stacionarnimi radarji in prometnimi povrĹĄinami posebnega pomena. Svoje delo opravljajo za obÄ?ine ustanoviteljice, te pa so obÄ?ine BraslovÄ?e, Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj, Tabor, Mestna obÄ?ina Velenje in Vransko. đ&#x;”˛

Celjski Karitas zbira za otroke Celje – Sodelavci Karitas v celjski ĹĄkofiji so v zadnjih tednih z osnovnimi Ĺživili, higienskimi pripomoÄ?ki in nekaterimi priboljĹĄki pomagali 2.393-im socialno ogroĹženim druĹžinam iz Slovenije. Ĺ˝ivila so kupili iz lastnih sredstev, ki jih zberejo na Ĺ kofijski in Ĺžupnijskih Karitas. Poleg tega so v zadnjih treh mesecih razdelili 158 ton jabolk slovenskih pridelovalcev, ki so jih dobili iz ukrepa umika sadja s trga zaradi ruskega embarga. Pomagali so tudi sv. MiklavĹžu, da je obdaril 3.016 otrok, med njimi 136 otrok z motnjo v razvoju ali teĹžjo boleznijo. V teh dneh smo priÄ?eli tudi z akcijo Nasmeh upanju, v kateri zbirajo sredstva za nadaljnjo pomoÄ? socialno ogroĹženim in dolgotrajno bolnim otrokom. đ&#x;”˛

Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa sem na 3. strani pri Ä?lanku ÂťProtest proti odloÄ?itvi parlamentaÂŤ pod fotografijo zapisala: ÂťZadnji seji v letoĹĄnjem letu so prisostvovali vsi svetniki, razen do nedavnega predsednika najveÄ?je opozicijske stranke Franja Bartolca, ki je odstopil kot svetnik.ÂŤ Ker bi lahko bilo besedilo komu zavajajoÄ?e, popravljam ÂťFranjo Bartolac je bil svetnik in vodja svetniĹĄke skupine SDS Velenje, najveÄ?je opozicijske stranke v Mestnem svetu MO Velenje.ÂŤ Franjo Bartolac je torej podal pisno izjavo o odstopu kot svetnik Mestne obÄ?ine Velenje. Peter Dermol pa je seveda Ä?lan stranke SD. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

23. decembra 2015

Mira ZakoĹĄek

Podpredsednik vlade RS in kmetijski minister mag. Dejan Ĺ˝idan na obisku v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – O nekaterih aktualnih vpraĹĄanjih Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 15. decembra – Poslanec v drĹžavnem zboru iz vrst stranke SD Jan Ĺ koberne je v okviru poslanske pisarne v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki na zadnje letoĹĄnje sreÄ?anje s Ä?lani, simpatizerji in drugimi obÄ?ani povabil podpredsednika vlade RS, kmetijskega ministra in predsednika stranke SD mag. Dejana Ĺ˝idana. Ob tej priloĹžnosti je beseda tekla o nekaterih aktualnih vpraĹĄanjih, pomembnih za razvoj lokalnih skupnosti: tretja razvojna os, zniĹževanje povpreÄ?nin, kako do evropskega denarja, prostorski naÄ?rti, ukinjanje manjĹĄih obÄ?in. Ĺ˝idan je o trasi hitre ceste tretje razvojne osi med drugim dejal, da se na ministru pridruĹžujejo mnenju o pomenu cestnih in ĹželezniĹĄkih povezav vseh delov Slovenije za njihov razvoj, a ob tem za takĹĄno ureditev, ki bo v najveÄ?ji moĹžni meri ohrani-

la kakĹĄno malo boljĹĄe kmetijsko zemljiĹĄÄ?e. V zvezi z zmanjĹĄanjem povpreÄ?nin obÄ?inam meni, da so Ĺželje tudi znotraj ministrstev velike. Z umno

SoglaĹĄal je z mnenjem, da finanÄ?na perspektiva do leta 2020 podeĹželskim obÄ?inam, ki imajo najveÄ? potreb v komunalni nadgradnji, ni najbolj naklonjena.

S sreÄ?anja s Ä?lani in simpatizerji stranke

porabo je drĹžava uspela zagotoviti gospodarsko rast. ÄŒe bi v tem trenutku znova naredila vse marsikatere upraviÄ?ene potrebe, bi gospodarski voz zaÄ?el znova drseti navzdol. Tudi na tem podroÄ?ju je potreben kompromis. Verjamem, da se bomo nauÄ?ili, da so ena od veÄ?jih vrlin pogovori, dogovori in njihova uresniÄ?itev.ÂŤ

Tovrstna vlaganja so potrebna, a ne ustvarjajo novih trajnih delovnih mest, kar je novi cilj slovenske in tudi evropske perspektive in zanj je predviden evropski denar. V kmetijski politiki pa – zagotavlja Židan – delajo prave korake. Kmalu bo ministrstvo objavilo tabelo razpisov za prihodnje leto, na voljo bo predvi-

doma145 milijonov evrov. ÂťKer znaĹĄa stopnja financiranja od 30 do 50 odstotkov (odvisno od posameznega projekta), bo kmetijsko ministrstvo, odgovorno za razvoj podeĹželja, v enem letu zagnalo naloĹžbeni napor v vrednosti 350 milijonov evrov. Nikoli v Sloveniji doslej to ĹĄe ni bilo narejeno. Mimogrede, v prejĹĄnji finanÄ?ni perspektivi je bilo za program regionalnega razvoja Leader na voljo 33 milijonov, v novi ga bo 96 milijonov evrov.ÂŤ Po besedah Ĺ˝idana ministrstvo za okolje in prostor pripravlja celovito spremembo prostorske zakonodaje in po njegovih informacijah je eden od njenih ciljev pospeĹĄitev postopkov. In kaj meni o ukinjanju obÄ?in z manj kot 5.000 obÄ?ani? ÂťPriÄ?akovati je, da se bodo zaradi moĹžnosti nudenja veÄ? uslug lokalne skupnosti zaÄ?ele povezovati. ÄŒe do tega procesa pride, naj bo odloÄ?itev prostovoljna.ÂŤ đ&#x;”˛

Eni se ÂťigraÄ?kajoÂŤ, vsi bomo plaÄ?ali Po 20 evrov Hrvatom – Konoplja bo grela noge – ObÄ?ina pomaga drĹžavi – KonjiĹĄki pogled nazaj – V Rogatcu za konjiÄ?ke PrazniÄ?ni Ä?as je pri nas in okoli nas ĹĄe vedno moÄ?no zaznamovan z Ĺžicami. Pa ne le zaradi tistih nesreÄ?nih Ĺžic, obogatenih z ŞiletkamiÂŤ, ki naj bi varovale naĹĄo deĹželico, tudi zaradi takih elektriÄ?nih. Ki naj bi iz naĹĄe nuklearke v bliĹžnjem KrĹĄkem pred leti prenaĹĄale energijo na HrvaĹĄko, pa je niso, ker smo mi (s tem ÂťmiÂŤ seveda ne mislim na veÄ?ino Slovencev) rekli ne. Sosedje pa so vse skupaj postavili pred mednarodno arbitraĹžno sodiĹĄÄ?e. In to je odloÄ?ilo, da jim moramo plaÄ?ati (z obrestmi) 40 milijonov evrov. Slovenci, odprite Ĺžepe, vsak bo moral prispevati po 20 evrov! Saj, kot je navada, krivcev za to igraÄ?kanje ne bomo naĹĄli. Tista ĹžiÄ?nata mreĹža med drĹžavami pa je dobra vsaj za nekaj. Za razmigavanje v teh hladnih dneh. Sosedje z obeh strani meje so jo na obmoÄ?ju Istre uporabili namesto odbojkarske mreĹže. V vsej Ĺžalosti vsaj nekaj veselja! Ob tem pa mnogi ugotavljajo, katero je ÂťskrivnoÂŤ Ĺžalsko-celjsko podjetje, ki naj bi dobilo pomemben posel dobave te nesreÄ?ne Ĺžice, in od kod. Seveda tudi, ali gre pri tem res za strankarsko navezo z najveÄ?jo vladno stranko. Kot smo sliĹĄali, slednje naj ne bi drĹžalo, pa tudi sicer lastnik druĹžbe v vsej zadevi ne vidi prav niÄ? spornega. Posel kot posel. Vsaj malo veselja je prejĹĄnji teden ÂťposijaloÂŤ tudi v tovarno nogavic Polzela. Tu so namreÄ? ob prisotnosti naĹĄega gospodarskega ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka pognali proizvodnjo nogavic iz konoplje. Minister je bil celo tako optimistiÄ?en, da je napovedal, da je tovarna, ki je zaĹĄla v resne teĹžave in zanjo nekateri niso videli reĹĄitve, priĹĄla na zaÄ?etek nove razvojne poti. Taka proizvodnja naj ne bi bila pomembna le za to tovarno in zaposlene v njej (za tovrstne nogavice naj bi bilo na tujem veliko zanimanja), tudi za mnoge druge v Spodnji Savinjski dolini. Ustanovili so namreÄ? tudi zadrugo, ki bo zdruĹžila gojitelje in predelovalce industrijske konoplje. Polzeljani so drĹžavo Ĺže veÄ?krat prosili za pomoÄ? in ta jim oÄ?itno res zaupa in jim pomaga, v Ĺ marju pri JelĹĄah pa drĹžavi pomaga obÄ?ina. Ministrstvu za javno upravo je podaljĹĄala stavbno pravico za sedeĹž ĹĄmarske upravne enote. Ta deluje Ĺže nekaj Ä?asa v montaĹžnem objektu nad obÄ?inskim poslopjem. Prej so si to poslopje delili z obÄ?i-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

no, ko so ustrezne strokovne sluĹžbe ugotovile, da se poslopje nevarno nagiba, je ÂťdrĹžavaÂŤ Ĺže pred leti zbeĹžala v zaÄ?asne montaĹžne prostore, obÄ?ina pa ĹĄe kar vztraja v starih. UE bi se morala Ĺže zdavnaj preseliti v obnovljeni del prizidka obÄ?ine, vendar se obnova zamika. In so zaprosili obÄ?ino ĹĄe za leto potrpljenja. Seveda pa ĹĄe tudi obÄ?ina sama iĹĄÄ?e druge prostore, saj Ĺželi po veÄ? letih tudi slediti upravni enoti in oditi na varnejĹĄe. V Ĺ marju bi torej mnogi radi na novo, v Slovenskih Konjicah pa bi radi staremu dali duĹĄo. In so jo Ĺže – staremu trĹĄkemu jedru. Za to imajo razlog, saj bodo prihodnje leto slavili 870-letnico prve omembe kraja v pisnih virih. Tako v tej obÄ?ini nadaljujejo slavljenje pomembnih obletnic. Letos so namreÄ? slovesno poÄ?astili 500-letnico kmeÄ?kih uporov, saj se je pomemben del te zgodovine odvijal prav pri njih. Prav tako so proslavili 850-letnico prihoda kartuzijancev. Tudi ostankom te kartuzije v Ĺ˝iÄ?ah bi radi vdihnili ĹĄe veÄ? Ĺživljenja. Mnogo so Ĺže postorili, veliko dela jih ĹĄe Ä?aka. Predvsem bi radi Ä?im prej obnovili tamkajĹĄnjo cerkev. Precej manj let ĹĄteje konjiĹĄka podruĹžniÄ?na ĹĄola V parku, pa vendar je bila pred dnevi deleĹžna visokega obiska. Ob 45-letnici in odprtju nekaterih novih prostorov jih je namreÄ? obiskal predsednik drĹžave Borut Pahor. Malo viĹĄji ťolskiÂŤ jubilej so nameravali s kakĹĄno otvoritvijo obeleĹžiti tudi v Celju. Letos je namreÄ? 1. osnovna ĹĄola slavila 140-letnico, vendar so pri naÄ?rtovani gradnji nove telovadnice ostali le pri ÂťraziskovalnihÂŤ zemeljskih delih. Upajo, da bodo v teh Ä?asih, ko je teĹžko za naloĹžbe, v Celju le izbrskali denar za postavitev tega objekta. Upajo tudi, da bodo Âťdali duĹĄoÂŤ Muzejskemu trgu – celjski sramoti, kot ga mnogi imenujejo. Pa ĹĄe to: v obÄ?ini Rogatec bodo namesto za navadno Ĺživino poskrbeli za svojevrstne Âťjeklene konjiÄ?eÂŤ. Na delu muzeja na prostem, kjer naj bi bilo sejmiĹĄÄ?e za Ĺživino, bodo namreÄ? uredili prostor za avtodome. Take domove na kolesih so zdaj mnogi puĹĄÄ?ali kar pred obÄ?ino.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 3

ProraÄ?un potrdili soglasno Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so tudi proraÄ?un za prihodnje leto sprejeli soglasno – V njem je za 8 odstotkov manj sredstev – Ohranjajo proraÄ?unsko porabo, manj bo naloĹžb Mira ZakoĹĄek

Vodstvo Mestne obÄ?ine Velenje namenja proraÄ?unskemu naÄ?rtovanju veliko pozornosti. V pripravo vkljuÄ?ujejo ĹĄirok krog zainteresiranih in seveda tudi vse delovne komisije, zato ni Ä?udno, da ga Ĺže nekaj let na najviĹĄjem obÄ?inskem organu – Svetu Mestne obÄ?ine Velenje, potrjujejo soglasno. Tudi za proraÄ?un za leto 2016 to velja, Ä?eprav je bila njegova priprava zaradi skromnejĹĄih sredstev, o Ä?emer smo obseĹžno pisali v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa, zagotovo zahtevnejĹĄa. A veÄ?ino zadev so uskladili Ĺže na prejĹĄnji seji, ko so obravnavali osnutek tega dokumenta.

gasilca in soudeleĹžbo pri nakupu zelo potrebnega mamografskega aparata za velenjski Zdravstveni dom. V proraÄ?unu za prihodnje leto naÄ?rtujejo malo manj kot 40 milijonov prihodkov (38,4 odstotka od dohodnine, 17,7 odstotka od nadomestila za uporabo stavnih zemljiĹĄÄ?, 14,1 odstotka od najemnin za komunalno infrastrukturo, 6,4 odstotka z zadolĹževanjem, 3,3 odstotka od

najemnin za stanovanja, 1,3 odstotka od denarnih kazni in 1,2 odstotka od prodaje obÄ?inskih zemljiĹĄÄ?). Ĺ˝upan je tudi odloÄ?no zavrnil mnenja, da je obÄ?ina prezadolĹžena, saj ni izkoristila niti polovice dovoljenega zadolĹževanja. ÂťPa ĹĄe to izkljuÄ?no za naloĹžbe. NajbrĹž mora biti vsakemu jasno, da tako velikega investicijskega projekta, kot je kohezijski projekt vo-

dooskrbe in kanalizacije, ki znaĹĄa kar 36 milijonov, ni mogoÄ?e zgraditi brez kreditov, tako kot tudi posameznik ne more zgraditi hiĹĄe, ne da bi se zadolĹžil,ÂŤ je bil odloÄ?en.

NajveÄ?ji proraÄ?unski porabnik je Vrtec

Pa poglejmo ĹĄe, za kaj bo Mestna obÄ?ina Velenje namenila proraÄ?unska sredstva v prihodnjem

NajveÄ? prihodkov iz dohodnine

Predlog odloka je svetnikom predstavil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je poudaril, da je proraÄ?un za leto 2016 skrbno naÄ?rtovan in uravnoteĹžen kljub manjĹĄim prihodkom. Pri pripravi predloga odloka so upoĹĄtevali tudi pripombe svetnikov, ki so jih dali na osnutek odloka, vanj pa dodatno vkljuÄ?ili ĹĄe zaposlitev enega poklicnega

Rekli so â?ą

3

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

letu. Seveda se bomo ustavili pri zgolj najveÄ?jih proraÄ?unskih porabnikih. NajveÄ?ji je vsekakor Vrtec Velenje, ki mu je namenjenih 11,7 odstotka vseh naÄ?rtovanih sredstev. Za delovanje obÄ?inske uprave namenjajo 9,3 odstotka proraÄ?una, za urejanje cestnega prometa 7,9 odstotka, za programe ĹĄporta 5 odstotkov, za obveznosti v financiranju izvrĹĄevanja proraÄ?una – domaÄ?e zadolĹževanje 4,9 odstotka, za ravnanje z odpadno vodo 4,5 odstotka, za investicijsko vzdrĹževanje in gradnjo obÄ?inskih cest 3,9 odstotka, za oskrbo z vodo 3,8 odstotka, za oskrbo s toplotno energijo 3,6 odstotka, za upravljanje in tekoÄ?e vzdrĹževanje obÄ?inskih cest 3 odstotke, za spodbujanje stanovanjske gradnje 2,8 odstotka, za delovanje sistema za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ? 2,1 odstotka, za osnovno ĹĄolstvo in spodbujanje razvoja malega gospodarstva pa tudi po 2,1 odstotka proraÄ?una. Del prej omenjenih sredstev s podroÄ?ja komunale pomeni subvencije, saj bi morali sicer dvigniti cene uporabnikom.

NajveÄ? za tekoÄ?e odhodke

Med zadnjim zasedanjem v letoĹĄnjem letu

Suzana KavaĹĄ (SDS) je povedala, da bodo glasovali za proraÄ?un, ker se zavedajo odgovornosti do proraÄ?unskih uporabnikov. Ob tem pa je imela na samo izvajanje proraÄ?una veliko pripomb. Motilo jo je, da ni jasnih opredelitev, o kolikĹĄnem delu proraÄ?una sploh odloÄ?ajo (kolikĹĄen del je razdeljen z zakonskimi doloÄ?ili). Ocenila je, da je proraÄ?un prenapihnjen, da imajo v njem prioriteto takĹĄne naloĹžbe, kot je nakup garaĹž na Gorici, po drugi strani pa se krÄ?ijo sredstva za izobraĹževanje (pri tem je opozorila na izstop iz celjskega regijskega

ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a), ĹĄport in podjetniĹĄtvo. Interpretirala je tudi podatke iz lanskega zakljuÄ?nega raÄ?una, pri Ä?emer je ocenila, da so ga zakljuÄ?ili z izgubo, kar pa je Ĺžupan Bojan KontiÄ? odloÄ?no zanikal in pojasnil, da so leto sklenili s 4,6 milijona evrov preseĹžkov, ki so jih prenesli v letoĹĄnje leto. Franc Sever (vsi v isto smer Sever) je ocenil, da je proraÄ?unsko naÄ?rtovanje zelo skrbno in pohvalil vodstvo obÄ?ine, ker je eno redkih v Sloveniji, kjer v letos ni bilo treba sprejemati rebalansa kljub zelo negotovim izhodiĹĄÄ?em ob njegovem naÄ?rtovanju. Izrazil pa je upanje, da bo pogajalska skupina z

vlado vendarle izpogojevala boljĹĄe izhodiĹĄÄ?e in v tem primeru bodo z veseljem sprejemali rebalans, saj bo ta prinesel viĹĄje prihodke. SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS) je pohvalil proraÄ?unske aktivnosti, ĹĄe posebej, ker zagotavljajo tudi naloĹžbo v izgradnjo varovanih stanovanj. Ĺ e posebej pa je bil zadovoljen, da je obÄ?ini uspelo v preteklih letih udejanjiti tako velike naloĹžbe s pomoÄ?jo nepovratnega evropskega in drĹžavnega denarja. Majda GaberĹĄek (DeSUS) pa je pohvalila, da so uspeli v proraÄ?un vnesti tudi sofinanciranje zelo potrebnega mamografskega aparata.

Vsebinsko pa je videti proraÄ?unska poraba takole: za plaÄ?e in druge izdatke v zvezi z delom je naÄ?rtovanih 4.723.487 evrov, kar predstavlja 12,1 odstotka proraÄ?una, za tekoÄ?e odhodke in izdatke 21.168.814 evrov oziroma 54,4 odstotka proraÄ?una, za in-

vesticijske odhodke 12.956.182 evrov oziroma 33,3 odstotka proraÄ?una in za rezerve 90 tisoÄ? evrov oziroma 0,2 odstotka. Kar 20 milijonov velenjskega obÄ?inskega proraÄ?una pa je razporejenega z zakoni, torej za obveznosti, ki jih opredeljuje drĹžava.

Ĺ e vedno veliko naloĹžb

Investicij bo v prihajajoÄ?em letu sicer manj, kot smo bili vajeni, a ĹĄe vedno veliko, zanje je predvidenih skoraj 13 milijonov evrov. Za garaĹže na Gorici so predvideli 2 milijona evrov, za naloĹžbe pri oskrbi s toplotno energijo skoraj 1,4 milijona evrov, za obnove cest po programu koncesije za ceste dober milijon evrov, za naloĹžbe v oskrbo z vodo 736 tisoÄ? evrov, za naloĹžbe odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda 626 tisoÄ? evrov, za nakup stanovanj na Gorici 462 tisoÄ? evrov, za investicijsko vzdrĹževanje in obnove stanovanj 400 tisoÄ? evrov in za SmuÄ?arsko skakalni center ob Velenjskem gradu 400 tisoÄ? evrov. Pri udejanjanju naĹĄtetih investicij raÄ?unajo, da bodo pridobili skoraj milijon 900 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev. Za 2,5 milijona pa naj bi se zadolĹžili. KontiÄ? je poudaril, da bodo nekatere projekte, ki so jih v proraÄ?un sicer zastavili, izvedli izkljuÄ?no, Ä?e jim bo zanje uspelo pridobiti nepovratna sredstva. đ&#x;”˛

Slovenci ĹĄe nismo ZA Neuradno je proti uveljavitvi zakona glasovalo 391.818 volivcev, za pa 225.428 volivcev Ljubljana, 20. decembra – Novela zakona o zakonski zvezi je bila na nedeljskem referendumu zavrnjena, saj je po neuradnih izidih za zakon glasovalo slabih 37 odstotkov, proti pa dobrih 63 odstotkov volivcev. Nasprotniki zakona so obenem dosegli tudi kvorum, potreben za zavrnitev zakona. To je bistveno drugaÄ?en rezultat, kot so ga napovedovale ankete, ki so obljubljale tesen in nejasen izid. VOLILNA ENOTA 5 Celje –VO Mozirje, Velenje I, Velenje II VO 6 Mozirje

VO 7 Velenje I

VO 8 Velenje II

5.740

5.591

6.363

14 0,24Â %

24 0,43Â %

17 0,27Â %

Glasovi ZA

1.269 22,16Â %

2.075 37,27Â %

1.782 28,08Â %

Glasovi PROTI

4.457 77,84Â %

3.492 62,73Â %

4.564 71,92Â %

Ĺ t. oddanih glasovnic Ĺ t. neveljavnih glasovnic

Miren��o�i��in�vse��o�ro�v�let����1�� Va���elijo ���an��arko�Meni����ro�.�� svet�in���rava����ine��o�tanj.�

Iskrene��estitke�o���nev��sa�ostojnosti�in�enotnosti.

Koalicija 'Za otroke gre' je po uspehu na referendumu napovedala, da bo v mesecu dni vloĹžila nov predlog zakona, ki naj bi urejal vse pravice istospolnih parov, razen posvojitve otrok, vodja koalicije AleĹĄ Primc pa je napovedal vstop v politiko. Zanimivo je, da je glas proti prevladal v vseh osmih volilnih enotah, najodloÄ?neje so se spremembam zakona uprli v osmi, ptujski, volilni enoti, moÄ?no pa tudi v celjski. V Celjski volilni enoti je bilo proti 68,4 odstotka volivcev, za pa 31,6 odstotka. Kako so volivci odloÄ?ali v regiji SaĹĄa, pa kaĹže tabela. Slovenski volivci so tri leta po referendumu o druĹžinskem zakoniku mednarodni skupnosti spet sporoÄ?ili, da Slovenija (ĹĄe) ne sodi v druĹžbo ZdruĹženih drĹžav Amerike, Belgije, Kanade, Francije, Danske, Nizozemske, NorveĹĄke, Ĺ vedske, Velike Britanije ‌ V Evropi je sicer zgolj ena drĹžava z referendumom uzakonila enakopravnost porok istospolno usmerjenih. Nedavno so to storili volivci na Irskem. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

VESEL BOĹ˝IÄŒ

ProraÄ?un pod streho Svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj brez pripomb sprejeli predlog proraÄ?una za prihodnje leto – Protest zaradi povpreÄ?nine Tatjana PodgorĹĄek

pnostih. Vidno zadovoljen je bil pri soglasni potrditvi predloga Ĺ oĹĄtanj, 16. decembra – Za- obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnja letoĹĄnja seja sveta ObÄ?ine dnje leto Ĺžupan Darko Menih, Ĺ oĹĄtanj je bila drugaÄ?na od obi- ki je vnoviÄ? pohvalil pripravljalÄ?ajnih. Njen zaÄ?etek sta zazna- ce osrednjega obÄ?inskega dokumovala dva dogodka, in sicer menta. predaja Ä?ekov za nakup bolniĹĄkih postelj za BolniĹĄnico Topol- ViĹĄji prispevek za ĹĄica in obisk skavtov, ki so v ob- storitev pomoÄ? na domu Ä?inski sejni sobi Ĺžupanu Darku Ĺ oĹĄtanjski svetniki so soglasno Menihu izroÄ?ili betlehemsko LuÄ? sprejeli tudi sklep o poviĹĄanju miru, prebrali letoĹĄnjo poslani- cene socialnovarstvene storitve co in vsem voĹĄÄ?ili s pesmijo. Si- pomoÄ? druĹžini na domu za upocer pa so imeli za tokratno sejo rabnike prvih ĹĄtirih dohodkovpredvidenih 17 toÄ?k dnevnega nih razredov. Razlagalka Alenka reda, osrednja pa je bila sprejem VerbiÄ? je pojasnila, da so spreobÄ?inskega proraÄ?una za priho- membo cene narekovala velika dnje leto. neskladja med deleĹžem, ki ga za

in 2017 tudi za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj niso sprejemljiva, so menili svetniki in se tako pridruĹžili obÄ?inam, ki predlagajo 536 evrov povpreÄ?nine na prebivalca. Zakon predvideva 522 evrov na prebivalca. S predlagano povpreÄ?nino vlada RS in drĹžavni zbor ogroĹžata smisel ter obstoj lokalne samouprave in ĹĄe dodatno siromaĹĄita obÄ?ane, ki so zaradi socialne in ekonomske krize Ĺže tako zelo prizadeti. Prav tako drĹžava pri tem deluje v nasprotju s pravili pravne drĹžave, saj je Ĺže nekaj let odloÄ?anje povpreÄ?nine v nasprotju z Zakonom o financiranju obÄ?in, so ĹĄe dodali.

Za prijeten uvod v zadnjo sejo obÄ?inskega sveta so poskrbeli skavti z LuÄ?jo miru iz Betlehema.

Prihodkov za 14,2 milijona, toliko tudi odhodkov

storitev plaÄ?ujejo uporabniki, in prispevkom obÄ?ine. Porabniki v omenjenih razredih so namreÄ? v povpreÄ?ju plaÄ?ali le 4 odstotke cene, 96 odstotkov pa je znaĹĄala subvencija obÄ?ine. Po uvedbi spremembe bodo uporabniki kljub temu pokrili le 18 odstotkov, obÄ?ina pa 82 odstotkov stroĹĄkov omenjene socialnovarstvene storitve. Kot je ĹĄe poudarila VerbiÄ?eva, bo lokalna skupnost – tako kot je doslej – na predlog Centra za socialno delo Velenje, ki izvaja pomoÄ? druĹžini na domu, priznala uporabnikom dodatno oprostitev plaÄ?ila storitve. Uporabniki iz prvih ĹĄtirih dohodkovnih razredov so doslej plaÄ?ali za uro storitve od 0,78 do 3,11 evra, od zdaj pa bodo od 3 do 3,30 evra, kar je ĹĄe vedno precej pod slovenskim povpreÄ?jem. Ta znaĹĄa dobrih pet evrov za uro pomoÄ?i druĹžini na domu.

Ĺ˝e pri osnutku obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto svetniki niso imeli pripomb, niÄ? drugaÄ?e ni bilo pri tokratni obravnavi predloga. Prihodkov naÄ?rtujejo skupaj z zadolĹževanjem, prejetimi vraÄ?ili danih posojil, prenosom neporabljenega denarja iz leta 2015 za dobrih 14,2 milijona evrov, prav toliko je tudi odhodkov. Glavna obÄ?inska finanÄ?nica Irena SkornĹĄek je povedala, da je od osnutka do predloga priĹĄlo pri nekaterih proraÄ?unskih postavkah do sprememb, saj so ugotovili, da je nekaterim porabnikom treba nameniti manj, drugim veÄ? denarja od prvotno naÄ?rtovanih vsot. Med spremembami v proraÄ?unu 2016 je opozorila na dve novi postavki, in sicer gradnjo ĹĄtiripasovnega omreĹžja elektronskih komunikacij in nakup opreme za BolniĹĄnico TopolĹĄica, Protest zaradi niĹžje do veÄ?jih sprememb pa je glede povpreÄ?nine na ustni dogovor o odĹĄkodninah DoloÄ?ila Zakona o izvrĹĄevas TeĹĄem priĹĄlo pri krajevnih sku- nju proraÄ?una RS za leti 2016

Obèina Mislinja

V nadaljevanju seje so svetniki soglaĹĄali ĹĄe s predlaganim preoblikovanjem Komunalnega podjetja Velenje, ki bo v prihodnje skrbelo tudi za parkiriĹĄÄ?a, ter sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

23. decembra 2015

DoloÄ?ila za vsak poseg v prostor S prostorom v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺže po novem prostorskem planu – Pred nakupom zemljiĹĄÄ? dobro preveriti njegovo namensko rabo Tatjana PodgorĹĄek

voljeno zgraditi. Veliko teĹžav so bo namembnosti zemljiĹĄÄ?a ali imeli pri reĹĄevanju vpraĹĄanj o po- so sodelovali na javni razgrnitvi V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je stopil v ve- plavni varnosti, ki jih je prav ta- naÄ?rta pred letom dni. Ob tem ljavo nov obÄ?inski prostorski na- ko treba reĹĄiti pred izvedbo po- je sogovornica ĹĄe opozorila, da Ä?rt. Pripravljali so ga veÄ? let, pri sega v prostor. je sprejeti naÄ?rt ponekod nekousklajevanju bodoÄ?ega prostorskega razvoja lokalne skupnosti pa je sodelovalo kar 40 nosilcev prostora. Z naÄ?rtom so odpravili zastarela doloÄ?ila, ki v praksi niso bila funkcionalna, pa tudi poenotili so jih za celotno obmoÄ?je. Izjema sta le obmoÄ?ji TeĹĄa ter sanacije ugreznin med Velenjskim in DruĹžmirskim jezerom, kjer ostaja v veljavi dosedanji obÄ?inski prostorski naÄ?rt. ÂťDolgoroÄ?en prostorski akt doloÄ?a pogoje za poseg v prostor, sploh njegov izvedbeni del vsebuje konkretna doloÄ?ila, ki jih je treba upoĹĄtevati pri vsakem posegu v prostor,ÂŤ je povedala Veronika Hajnrihar, viĹĄja svetovalka za arhitekturo v ĹĄoĹĄtanjski obÄ?inski upravi. Tako so – na primer – doloÄ?eni odmiki objektov od parcelnih mej, doloÄ?ena je arhitekturna oblika objekta, kakĹĄen deleĹž parcel je lahko na ÂťNov obÄ?inski prostorski naÄ?rt je nastajal nekaj let, sedaj ga nekem obmoÄ?ju pozidan. Zato imamo,ÂŤ sta zadovoljna Darko Menih in Veronika Hajnrihar. je zelo pomembno – je poudarila –, da se obÄ?ani pred posegom Na nov obÄ?inski prostorski liko spremenjen v primerjavi s v prostor seznanijo o namenski naÄ?rt je Ä?akalo precej obÄ?anov, tistim na javni razgrnitvi zaradi rabi zemljiĹĄÄ?a oziroma s tem, kaj sploh pa veÄ? kot 100 tistih, ki upoĹĄtevanja predlogov nekaterih je na posameznem obmoÄ?ju do- so Ĺže podali vlogo za spremem- nosilcev prostora ali zaradi upoĹĄtevanja pobud obÄ?anov. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih Nov prostorski naÄ?rt obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predvideva krepitev pa je dejal, da je bilo do sprejeindustrije in pozidave na vzhodnem delu lokalne skupnosti, tja naÄ?rta opravljenega mnogo kjer naselja Ĺže obstajajo, njen zahodni del pa varuje z neomukotrpnega dela, zato so zekrnjeno naravo. TuristiÄ?no-rekreacijsko ponudbo zagotavlja lo zadovoljni, ker imajo konÄ?no v okviru razvoja TopolĹĄice, turistiÄ?nih kmetij, obmoÄ?ja vile sodoben dolgoroÄ?ni dokument Ĺ iroko s hotelom ter ĹĄportno-rekreacijskim parkom v Merazvoja prostora. đ&#x;”˛ tleÄ?ah, z urejanjem mreĹže peĹĄ in kolesarskih poti, po konÄ?anju kopanja premoga pa tudi na urejenih breĹžinah DruĹžmirskega jezera.

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Modrost, pogum in soèutje so vrline, ki plemenitijo ljudi. Modrost nam razblinja dvome, pogum nas vodi èez prepreke, soèutje pa je zavedanje, da je vse minljivo. Oplemenitimo Ĺživljenje v letu 2016! Ăˆestitamo tudi za dan samostojnosti in enotnosti. Bojan Borovnik Ĺ˝upan obèine Mislinja s sodelavci

Ĺ˝elimo vam vesele praznike ter sreÄ?e in zdravja v letu 2016 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 5

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Invalidi na trgu delovne sile Na obmoÄ?ju Urada za delo Velenje med brezposelnimi tudi 353 invalidov – SploĹĄna brezposelnost na obmoÄ?ju 17 odstotkov niĹžja Tina Felicijan

V Sloveniji o invalidnosti presojata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zaposlovanje, ki na osnovi izvidov specialistov ter mnenj izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije o sposobnosti za delo, delovnih navadah, veĹĄÄ?inah, znanju, kompetencah dodelita status invalida in pravico do vkljuÄ?itve v zaposlitveno rehabilitacijo. Torej v usposabljanje v skladu s sposobnostmi in zmoĹžnostmi pri izvajalcu, ki invalidni osebi pomaga iskati ustrezno delovno okolje, delodajalca in delovno mesto, ki ga bo zmogel opravljati. Brezposelne osebe z odloÄ?bami o invalidnosti imajo zaradi trajnih telesnih posledic, duĹĄevnih ali

drugih bolezni bistveno manjĹĄe moĹžnosti za realizacijo zaposlitve, zaposleni pa za ohranjanje delovnega mesta ali napredovanje, pravi rehabilitacijska svetovalka na Uradu za delo Polona Kunstelj. ÂťSmiselno je, da v tem Ä?asu oseba sama prepozna, ali bi to delo zmogla opravljati, delodajalec pa ima moĹžnost prepoznati, kaj oseba zmore in Ä?esa ne, ter poiskati ustrezno delovno mesto, Ä?e ta moĹžnost obstaja. Sicer pa se osebi zaÄ?ne iskati drugo delovno okolje,ÂŤ pojasnjuje

Niso breme, ampak prednost

V naťem okolju je izvajalec zaposlitvene rehabilitacije poleg Inťtituta Integra tudi Zavod Ruj – Center za izobraŞevanje, usposabljanje in rehabilitacijo. Kadar ima nekdo status invalida, to ne pomeni, da ni sposoben de-

ÄŒe je oseba veÄ? kot 100 ur meseÄ?no vkljuÄ?ena v postopke zaposlitvene rehabilitacije, ji Zavod za zaposlovanje da nagrado 316 evrov in povrne potne stroĹĄke od bivaliĹĄÄ?a do delodajalca, pri katerem se usposablja. Na Dnevu za zaposlitveno rehabilitacijo ob mednarodnem dnevu invalidov v zaÄ?etku meseca, so se delodajalci seznanili tudi s spodbudami za zaposlitev oseb z odloÄ?bami o invalidnosti.

Po dobrih dveh mesecih delovanja v PC Standard je velenjski Center ponovne uporabe dobro zaĹživel – V centru mesta jih spoznavajo tudi nove stranke – Prihajajo iz vse Slovenije dili sami. ÂťNamen naĹĄega centra je, da zajamemo Ä?im veÄ? stvari, ki bi jih ljudje sicer vrgli stran. Zagotovo ima vsak od nas doma kakĹĄen kos, ki ga ne potrebuje, morda darilo, ki ga nikoli ni uporabil. Nikar tega ne meÄ?ite v smeti, pokliÄ?ite nas. ÄŒe ne morete sami pripeljati k nam, pridemo k vam tudi mi,ÂŤ pripoveduje Alenka. VeÄ?je predmete pridejo iskat z elektriÄ?nim mini kombijem, kar je dodaten znak, kako ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?eni so. V CPU Velenje sprejmejo vse predmete za dom in gospodinjstvo, ĹĄport in otroĹĄko opremo. ÂťNe

umijemo. Imamo tudi pralni in suĹĄilni stroj, zato krepko oÄ?istimo vse igraÄ?e, ki jih dobimo, z globinskim strojem pa oÄ?istimo sedeĹžne garniture in stole. Ĺ ele potem gre vse to v prodajo, veÄ?inoma za zelo nizke cene,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄa sogovornica. Fotografije najbolj zanimivih predmetov vedno objavijo na Facebook profilu. ÂťNovembra smo imeli Ĺže 4 tisoÄ? vĹĄeÄ?kov, prav po zaslugi teh objav pa k nam prihajajo kupci iz DivaÄ?e, Lendave, Jesenic in drugih, tudi zelo oddaljenih krajev. Veliko obiskovalcev je tudi iz celjske in koroĹĄke regi-

Alenka KoĹĄir s sodelavko Ognjenko pred eno od pisanih polic, polnih zanimivih predmetov za gospodinjstvo.

Vodja CPU Alenka KoĹĄir nam je povedala: ÂťSedaj imamo veliko veÄ? obiska, kot smo ga imeli na stari lokaciji. Zagotovo se pozna, da smo podaljĹĄali delovni Ä?as do 18. ure. Lahko reÄ?em, da k nam zavijejo tudi mnogi, ki gredo na sprehod mimo Standarda in po ogledu zanimivih izloĹžb zavijejo k nam. PreseneÄ?eni so, da imamo pri nas toliko lepih, dobro ohranjenih stvari.ÂŤ Prostori na Ĺ aleĹĄki cesti so trikrat veÄ?ji kot prejĹĄnji. So tudi bolj svetli, prenovljeni predmeti pa v njih res lepo zaĹživijo. Tudi zato, ker so trgovinico opremili s prenovljenimi policami in omaricami Ĺživih barv, ki so jih iz podarjenih starih predmetov zaposleni nare-

Leta 2015 se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Urada za delo Velenje zaposlilo 106 invalidnih oseb, od tega se jih je 35 vkljuÄ?ilo v aktivno politiko zaposlovanja. Ĺ e vedno je na obmoÄ?ju, ki je v pristojnosti Zavod za zaposlovanje Velenje, 14,6 odstotka vseh brezposelnih oseb invalidov, kar pa je pod slovenskim povpreÄ?jem ki je 15,5 odstotka. NajveÄ?ji deleĹž brezposelnih oseb z odloÄ?bo o invalidnosti je na KoroĹĄkem – dobrih 24 odstotkov.

in dodaja, da je delodajalce treba spodbujati, Âťda osebe ne zadrĹžujejo predolgo v usposabljanju, ampak da pride do trajne zaposlitve.ÂŤ

Nova lokacija, novi izzivi Velenje, 14. decembra – 18. decembra bo tri leta, odkar je v Velenju vrata odprl Center ponovne uporabe (CPU) Velenje. Pred dobrima dvema mesecema se je iz prvotnih prostorov na KoroĹĄki cesti preselil v center mesta, v PC Standard. Prve tedne je bilo zaposlene kar malo strah, kako se bo nova lokacija prijela med Ĺ aleÄ?ani, saj obisk ni bil takĹĄen, kot so si Ĺželeli. A strah je bil odveÄ?. Sedaj so z njim Ĺže veÄ? kot zadovoljni, sploh, ker v njihovo lepo trgovinico prihajajo tudi ljudje, ki jih prej nikoli niso obiskali.

5

sprejemamo stvari, po katerih ni povpraĹĄevanja. To so doloÄ?eni tipi omar, kavÄ?ev in sedeĹžnih garnitur. Zato vedno pridemo pogledat, kaj nam Ĺželijo podariti obÄ?ani. ÄŒe presodimo, da bo za nakup zanimanje, vzamemo, sicer ne, ker imamo tudi sami potem teĹžave to odpeljati na odlagaliĹĄÄ?e,ÂŤ ĹĄe izvemo. Tudi pokvarjenih elektronskih naprav in oblaÄ?il ter obutve ne sprejemajo. Bogato so zaloĹžene njihove knjiĹžne police, tudi kotiÄ?ek z igraÄ?ami je zanimiv. ÂťVse, kar dobimo, najprej pregledamo. Imamo odliÄ?nega mizarja, ki popravi vse lesene kose in jim da novo vrednost z inovativnimi detajli. V umivalnici vse, kar dobimo,

je,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da Ä?e dobijo v center starino, ki bi lahko bila zanimiva velenjskim muzealcem, najprej pokliÄ?ejo na Velenjski grad, da jih pridejo pogledat. ÄŒe so jim zanimive, jim jih tudi podarijo. ÂťTudi sicer starine hitro dobijo novega lastnika,ÂŤ ĹĄe doda Alenka, ki ugotavlja, da na novi lokaciji dobro prodajajo tudi stvari, ki jih na stari lokaciji niso. ÂťTja so ljudje prihajali z namenom, da bodo kupili stole, mizo ali kaj podobnega. NakljuÄ?ni obiskovalci sedaj kupujejo tudi stvari, ki prej niso hitro naĹĄle novega lastnika.ÂŤ In zato na novi lokaciji prodajo veliko veÄ? stvari, kot so jih na stari. đ&#x;”˛

bĹĄ

lati. Pomeni samo, da ima neko omejitev, ki niti ne vpliva na neko delo. Lahko je nekdo alergiÄ?en na neko substanco in kadar na delovnem mestu ni v stiku z njo, lahko delo opravlja popolnoma normalno kot vi in jaz,ÂŤ pravi Janja Bartelj iz Zavoda RUJ Velenje, ki delodajalce poziva, da naj vendarle zaposlujejo invalide, razmislijo o moĹžnostih, ki jih imajo, saj ÂťdrĹžava kar dobro poskrbi za delodajalca, ki je pripravljen zaposliti invalida, ker so na razpolago subvencije

pri plaÄ?i, nagrade za preseganje kvote in olajĹĄave pri prispevkih. Lahko obrnemo perspektivo in reÄ?emo, da je zaposlovanje invalidov prednost.ÂŤ Tako kot vsi ostali iskalci zaposlitve se morajo tudi invalidi najprej odloÄ?iti, da se Ĺželijo zaposliti in je to njihov cilj, potem pa zaÄ?eti razmiĹĄljati o svojih prednostih. ÂťSeveda pa ob tem ne pozabiti na svoje pomanjkljivosti, ampak Ĺže, ko se teh zavemo, smo zmagali, ker lahko nato to dopolnimo ali vsaj poskusimo

na tem podroÄ?ju nekaj narediti – pridobimo novo znanje, novo veĹĄÄ?ino in gremo oboroĹženi s temi novimi orodji na trg dela,ÂŤ nagovarja brezposelne invalide, ki jim poleg izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije lahko pomagajo tudi delavnice za vseĹživljenjsko karierno orientacijo na Zavodu za zaposlovanje. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

VESEL BOĹ˝IÄŒ

OD SREDE do torka

Mojca Ĺ truc

ZA. PROTI.

Sreda, 16. decembra V KoÄ?evski Reki je potekala slovesnost ob 25. obletnici postroja brigade Moris. Predsednik Pahor je ob priloĹžnosti poudaril, da smo samostojnost dosegli z enotnostjo. Mediji so poroÄ?ali o visokih zneskih: Ministrstvo za notranje zadeve je za postavljanje ograje najelo podjetje Minis, ki mu bo plaÄ?alo 250 tisoÄ? evrov. Znova so se seĹĄli predstavniki vlade in predstavniki policijskih sindikatov. Vlada je policijskim sindikatom predlagala ureditev poloĹžaja najslabĹĄe plaÄ?anih policistov, a se sindikalna stran s tem ni strinjala. Predsednika ĹĄpanske vlade Mariana Rajoya je na predvolilnem zborovanju v Galiciji napadel neznani mladi moĹĄki in ga s pestjo udaril v glavo. HrvaĹĄki premier in vodja SDP Zoran Milanović je poskrbel za preobrat v povolilni kombinatoriki, saj v pogajanjih s stranko Most ni veÄ? vztrajal pri mestu mandatarja.

Ob ĹžiÄ?nati ograji so klili novi in novi protesti.

bi kot ministrica za finance prekoraÄ?ila svoja pooblastila. Z namenom, da bi ustavili vedno veÄ?je ĹĄtevilo Ĺžensk med samomorilskimi napadalci, so se voditelji drĹžav Zahodne Afrike V soboto sta brata Prevc s prvim in drugim mestom pisala zgodovino. zavzeli za prepoved noĹĄenja Ĺženskih pokrival burk in nikabov. deĹž, s tem pa odprl pot, da bo Na Nizozemskem se je pred- Nobelova nagrajenka za mir poÄ?asno zakljuÄ?il sestanek o gra- stala svetnica. dnji begunskega centra v manjBil je dan glasovanja na refeĹĄem mestu Geldermalsen; prekirendumu. OdloÄ?ali smo o uvenil ga je buÄ?en protest in nasilje ljavitvi novele zakona o zakonski na ulicah. zvezi in druĹžinskih razmerjih.

Nedelja, 20. decembra

Sobota, 19. decembra

Petek, 18. decembra

DrĹžavni zbor je dan preĹživel delovno; med drugim je podaljĹĄal delovanje DUTB in sprejel priporoÄ?ila za pregled NLB, ni pa prepovedal noĹĄnje burk in nikabov. Ljubljanski nadĹĄkof Stanislav Zore je v boĹžiÄ?ni poslanici pozval k skrbi za otroke: ÂťNaredimo vse, da bodo imeli moĹžnost rasti ob svojih starĹĄih.ÂŤ Varnostni svet ZdruĹženih naHrvaĹĄki politiki imajo teĹžave s rodov je soglasno sprejel resosestavljanjem vlade. lucijo, ki izrisuje pravi zaÄ?etek Evropska komisija je od Italije mirovnega procesa za konÄ?anje zahtevala, da pri odvzemu pr- drĹžavljanske vojne v Siriji. stnih odtisov prebeĹžnikom uporabi tudi silo, Ä?e bi bilo to treba.

Pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih je ob polnoÄ?i zaÄ?el veljati volilni molk. Na slovensko-hrvaĹĄki meji pri vasi Brezovica so se sreÄ?ali prebivalci slovenske in hrvaĹĄke Istre, ki so izraĹžali nasprotovanje ĹžiÄ?nati ograji. Okoli 15 protestnikov iz skupine na Facebooku Zveza slovenskih domoljubov se je podalo pred dom nekdanjega predsednika Milana KuÄ?ana, kjer so poskusili zaĹžgati knjigo Prvi predsednik. Na tisoÄ?e ljudi v 20 mestih po vsej Poljski se je odpravilo na ulice in protestiralo za demokracijo in proti novi nacionalno-konser-

ÄŒetrtek, 17. decembra Predstavniki ZPIS so sporoÄ?ili, da bo naslednje leto uskladitev pokojnin ĹĄe izredna in bo znaĹĄala 0,7 odstotka, v letu 2017 pa se priÄ?akuje Ĺže redna uskladitev, in sicer v viĹĄini 1,4 odstotka. Belokranjci, ki zahtevajo popoln umik ograje, so drĹžavnega sekretarja med obiskom ÄŒrnomlja opozorili, da bo ograja vplivala na izgubo subvencij za obdelovalne povrĹĄine. Francosko sodiĹĄÄ?e je odredilo postopek proti generalni direktorici Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, saj naj

23. decembra 2015

Na referendumu smo odloÄ?ali o uveljavitvi novele zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih.

Ĺ˝iÄ?nata ograja je ĹĄe naprej motila. Protestnega pohoda in spusta po Kolpi se je udeleĹžilo okoli tristo ljudi, ki so ĹžiÄ?nato ograjo ponekod tudi okrasili in prerezali. V Ĺ paniji so potekale parlamentarne volitve. V Siriji, v bliĹžini Damaska, je v izraelskem napadu umrl Samir Kuntar, visoki predstavnik libanonske ĹĄiitske milice Hezbolah.

Ponedeljek, 21. decembra Dan po zmagi na referendumu je AleĹĄ Primc napovedal, da se bo aktivno vkljuÄ?il v politiko. V Pekingu so zaradi onesnaĹženosti razglasili rdeÄ?i alarm.

V Pekingu so zaradi onesnaĹženosti znova razglasili najviĹĄji, rdeÄ?i alarm. Izrael in TurÄ?ija sta dosegla naÄ?elni dogovor o normalizaciji odnosov. PapeĹž FranÄ?iĹĄek je pokojni materi Terezi priznal ĹĄe drugi Ä?u-

vativni vladi stranke Zakon in praviÄ?nost. Kitajska je ZDA obtoĹžila Âťresne vojaĹĄke provokacijeÂŤ, potem ko sta dva ameriĹĄka bombnika B-52 prejĹĄnji teden preletela ozemlje blizu spornih otokov v JuĹžnokitajskem morju.

Z drobnimi, prijaznimi, toplimi, ljubeÄ?imi vsakdanjimi trenutki lahko pripiĹĄemo vsakemu dnevu prav poseben pomen. Naj jih bo v boĹžiÄ?no-novoletnem Ä?asu dovolj za vse.

Iskrivo in prijazno v 2016! Iskrene Ä?estitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

Napovedal je aktiven vstop v politiko.

Ĺ˝upani so na vlado prinesli 144 podpisov, s katerimi zahtevajo odstop finanÄ?nega ministra DuĹĄana Mramorja in hkrati podali predlog spremembe zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?unov. Generalni direktor policije je priznal, da je za v sredo in Ä?etrtek precej policistov napovedalo dopust, zaradi Ä?esar bo v sluĹžbi (pre)malo zaposlenih. V samomorilskem napadu na Natovo patruljo blizu Bagrama, najveÄ?jega ameriĹĄkega oporiĹĄÄ?a v Afganistanu, je bilo ubitih ĹĄest vojakov zavezniĹĄtva. Belgijska policija je po dvodnevnih racijah v Bruslju aretirala pet osumljencev, domnevno povezanih z novembrskimi teroristiÄ?nimi napadi v Parizu.

MoĹĄki in Ĺženska sta dobila otroka. MoĹĄki je nenadno umrl. Ĺ˝enska se je, preseneÄ?ena nad lastnimi Ä?ustvi, zbliĹžala s prijateljico. ZaÄ?eli sta skupno Ĺživljenje, skupaj z otrokom. Ĺ˝enska je nenadno preminila. Otroka so dali v rejo, saj partnerka ni imela nobenih pravic. Otrok je tako po osmih letih Ĺživljenja dobil povsem tujo druĹžino. Posameznikova Ä?ustva so veliko veÄ? kot bipolarna. Kolikokrat so vas Ĺže presenetila oziroma kolikokrat ste Ĺže bili preseneÄ?eni nad samim seboj? Razumeti Ä?loveĹĄko notranjost, pomeni razumeti tisto skrivnost, ki nas ÂťdelaÂŤ Ä?loveka. Zato je vsak Ä?lovek unikum, zato smo skovali besedo – posameznik. Ĺ pela KoĹžar Je Ĺže res, da velja: ovce ne gredo za koĹĄtrunom zato, ker je dober, temveÄ? zato, ker so ovce. A tudi ovce se med seboj razlikujejo, zato so tiste, ki kakor koli izstopajo, najprej za zakol. Ali pa uidejo iz Ä?rede in odtavajo neznano kam. Ste se vsi vi, ki ste bili na referendumu proti, vpraĹĄali, kaj boste storili s temi ovcami? Mi, ki smo bili za – javno in ponosno povem, da sem bila za – jih bomo gotovo z veseljem sprejeli medse. Da imaĹĄ nagnjenja do istospolno usmerjenih, se pogosto zaveĹĄ v zgodnji fazi osebnostnega razvoja. A lahko tudi pozneje in lahko se zgodi povsem nepriÄ?akovano. Morda zato, ker ti nekdo pomaga iz hude stiske, morda zato, ker ti nekdo daje brezpogojno ljubezen, morda zato, ker ... okoliĹĄÄ?ine so razliÄ?ne, vsem pa je skupno eno: druga oseba v tebi prebudi najgloblja Ä?ustva. Kaj si takrat ĹželiĹĄ? Ĺ˝iveti v strpni druĹžbi, ki bo razumela, da ĹživiĹĄ svojo Ĺživljenjsko zgodbo, tako, ki je edinstvena in neponovljiva. Le kako naj nekdo, ki prespraĹĄuje svojo spolno identiteto, po referendumskem sooÄ?enju, ko smo posluĹĄali primerjave s pedofili ali po nedeljskem veÄ?eru, ko je Slovenijo, kako povedno, zajela gosta megla, zavpije na glas: Gej sem. Lezbijka sem. Kako naj si razloĹži stavek, izreÄ?en po megleni nedeljski noÄ?i: Hvala, da ste glasovali za normalno Slovenijo. Normalno? V slovenski druĹžbi se zadnja leta dogajajo vse prej kot normalne reÄ?i. Ker ne gremo na voliĹĄÄ?a. TeĹžava je v levici, ne v desnici. Slednja je osnovana na konservativnih in ne progresivnih naÄ?elih, le spomnite se zaÄ?etkov kulturnega boja. V PreĹĄernovih Ä?asih staroslovenci in mladoslovenci, v Cankarjevih ljudska in socialnodemokratska stranka – svojo odloÄ?itev, zakaj Ĺželi pripadati prav tej politiÄ?ni opciji, je Cankar utemeljil z besedami: „V socialno demokracijo me je poleg teoretiÄ?nega spoznanja privedlo v prvi vrsti prepriÄ?anje, da bo naĹĄa narodna prihodnost zagotovljena le tedaj, kadar bo vresniÄ?en narodnostni program socialnodemokratske stranke: popolna narodna avtonomija z vzakonjenim varstvom manjĹĄin.“ Pisalo se je leto 1910.

V nedeljo smo odloÄ?ali o manjĹĄini, o naĹĄi sosedi, prijatelju, bratu, o manjĹĄini, ki ni zanemarljiva niti med politiki in nasprotniki referenduma. Saj veste, s pretvezo poroke in osnovanja druĹžine lahko kaj hitro zatajiĹĄ, koga si v bistvu ĹželiĹĄ. Tako ne preseneÄ?a, da enako ravnanje priÄ?akujeĹĄ tudi od potomcev. Mar ni bistvo tega kratkega Ĺživljenja, da se sprejmemo take, kot smo in s tem vse druge? Tajiti lastna Ä?ustva in priÄ?akovati, da jih zatajijo tudi drugi, je sprevrĹžena pozicija moÄ?i. MoÄ?i tistih, ki so moÄ?ni le navidezno, saj gre za Ä?ustvene invalide, ki se ÂťhranijoÂŤ s tem, da v tuja Ĺživljenja vnaĹĄajo kaos. ÄŒe imaĹĄ potrebo, da odloÄ?aĹĄ o Ĺživljenju drugega, Ä?e se nenehno poÄ?utiĹĄ veÄ?vrednega, ne razumeĹĄ bistva Ĺživljenja – da si na tem planetu zato, da delujeĹĄ pozitivno. Le zakaj ne bi (zgolj) Ĺživeli in pustili Ĺživeti? Le zakaj ne bi vseh tistih, ki tega ne znajo, nauÄ?ili, kako preprosto je to? NauÄ?iti jih moramo samospoĹĄtovanja: ko bodo zaÄ?eli spoĹĄtovati same sebe, bodo lahko spoĹĄtovali tudi druge. Ker je vsak izmed nas – posameznik! đ&#x;”˛

Delodajalci napovedujejo nove zaposlitve Ljubljana, 22. decembra - Nekaj veÄ? kot 3000 delodajalcev, ki skupaj zaposlujejo skoraj 372.000 ljudi in so sodelovali v anketi Zavoda RS za zaposlovanje, v prvi polovici 2016 napovedujejo 0,6-odstotno rast zaposlenosti in 3000 do 4000 novih delovnih mest. Med najbolj iskanimi so poklici, kot so varilci, vozniki teĹžkih tovornjakov, orodjarji, kuharji in strugarji.

NiĹžje urne postavke Po podatkih evropskega statistiÄ?nega urada Eurostat so se stroĹĄki dela na uro v tretjem Ä?etrtletju letoĹĄnjega leta glede na Ä?etrtletje poprej v obmoÄ?ju evra, poveÄ?ali za 1,1 %, v celotni EU pa za 1,8 %. V Sloveniji so se stroĹĄki dela na uro zniĹžali, in sicer za 1,5 odstotka. Ĺ e bolj so upadli na Portugalskem (za 2,8 odstotka). Na drugi strani so najviĹĄjo rast zaznali v Latviji in Bolgariji (v obeh za 7,4 odstotka) đ&#x;”˛ ter Romuniji (za 7,3 odstotka).


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 7

Strokovna pomoÄ? in diagnostika na enem mestu

ÂťSmo Ĺže iz tunelaÂŤ Energetska prenova BolniĹĄnice TopolĹĄice konÄ?ana predvidoma do konca januarja – Glavno breme na pleÄ?ih bolniĹĄnice Tatjana PodgorĹĄek

Po zadnji spremembi terminskega plana naj bi bil projekt energetske sanacije BolniĹĄnice TopolĹĄica konÄ?an konec prejĹĄnjega meseca, bolniĹĄnica pa je ĹĄe gradbiĹĄÄ?e. LuÄ?i na koncu tunela ĹĄe ne bo? ÂťNe samo luÄ?, praktiÄ?no smo Ĺže iz tunela,ÂŤ pravi na zastavljeno

mnik, moĹžnost uporabe brezĹžiÄ?nega interneta in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Tudi sama logistika obravnave bolnikov se je spremenila. Trudimo se, da bi postopke sprejema v bolniĹĄnici skrajĹĄali, da bi bila ta obravnava hitra in uÄ?inkovita.ÂŤ Se drĹžite finanÄ?nih okvirjev? ÂťTa trenutek na to teĹžko konkretno odgovorim, ker situacije za

Vitalni del bolniťnice – objekt Planika – naj bi bil do konca januarja prihodnje leto v celoti obnovljen.

vpraĹĄanje direktor bolniĹĄnice Leopold Rezar in nadaljuje: ÂťKonec novembra se je iztekla pogodba, po kateri smo morali konÄ?ati dela, vezana na energetsko sanacijo objekta, kar se je zgodilo. Sedaj izvajamo ĹĄe posege, ki presegajo energetsko sanacijo, omogoÄ?ili pa bodo boljĹĄo funkcionalnost bolniĹĄnice. Upali smo, da bomo omenjeno konÄ?ali do izteka leta, vendar kaĹže, da bomo rezanje trakov morali prestaviti na konec januarja prihodnje leto. Takrat bo bolniĹĄnica v celoti obnovljena.ÂŤ Na ostala vpraĹĄanja je Leopold Rezar takole odgovoril: Katera bo najveÄ?ja pridobitev? ÂťGlede na to, da je bila stavba stara 50 let, slabo vzdrĹževana, energetsko potratna, funkcionalno neuÄ?inkovita, bi si morala vzeti veliko Ä?as za naĹĄtevanje, kaj vse je Ĺže ali ĹĄe bo boljĹĄe za zaposlene, predvsem pa za bolnike. V bolniĹĄkih sobah sta dve, najveÄ? tri postelje, vsaka soba ima kopalnico, urejeno klimatizacijo, TV spreje-

7

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

mljen endoskopski center za bolezni prebavil in pljuÄ?, v najemu imamo sodoben ultrazvok srca. Na pobudo pomoÄ?nice direktorja za zdravstveno nego Darje Kramar pa zelo uspeĹĄno teÄ?e donacijska akcija za zamenjavo bolniĹĄkih postelj. Odziv nas je prijetno presenetil. Ob tej priloĹžnosti bi se rad zahvalil za pomoÄ? vsem, predvsem pa obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter zasebnikom. Akcija je presegla naĹĄ zaÄ?rtan plan. Tega nismo veseli le zaradi bolnikov, ki bodo leĹžali v spodobnih posteljah, ampak tudi zaradi odziva ljudi, okolja na potrebe naĹĄe bolniĹĄnice. To je za nas svojevrstno priznanje.ÂŤ Ostajata ĹĄe propadajoÄ?a objekta SmreÄ?ina in Breda. SmreÄ?ina je bila prvotno sestavni del projekta energetske sanacije, a je zaradi pomanjkanja denarja iz njega izpadla. Bosta oba objekta ĹĄe dolgo kazala podobo, ki ne more biti nikomur v ponos? ÂťPo informacijah naj bi bili v kratkem obe nepremiÄ?nini prepisani v lastniĹĄtvo drĹžave. Mi smo pristojno ministrstvo kot lastnika Ĺže dvakrat z dopisom in slikov-

oktober ĹĄe nimamo potrjene. Zagotovo bomo za kakĹĄen odstotek presegli naÄ?rtovano vsoto, saj smo se med drugim odloÄ?ili za dodaten servisni vhod, s katerim bomo loÄ?ili poti oskrbe bolniĹĄnice in medicinske urgence. RaÄ?unamo, da bo konÄ?na vrednost naloĹžbe blizu 6 milijonov evrov, od tega je bilo evropskega denarja 1,2 milijona evrov, vse ostalo so naĹĄa sredstva. To je za naĹĄo bolniĹĄnico izjemno veliko breme. Za zdaj ga ĹĄe vedno obvladujemo.ÂŤ Objekt je Ĺže poĹĄteno naÄ?el zob Ä?asa. Bo posodobljena tudi medicinska oprema? nim materialom opozorili na staÂťPri tem pa je teĹžje. Kupili smo nje objektov, vendar odziva ni. Ĺže dva gastroskopa, zamenjali Sami denarja za njuno obnovo dotrajan rentgen z novejĹĄim ra- nimamo.ÂŤ đ&#x;”˛ bljenim, nekaj opreme imamo v najemu. Trdim, da imamo z najsodobnejĹĄimi napravami opre-

Urgentni center v Slovenj Gradu vreden blizu 5,3 milijona evrov – V naslednjih dveh letih za opremo 9,5 milijona evrov Tatjana Podgorťek

Slovenj Gradec, 18. decembra – V Slovenj Gradcu so predali svojemu namenu ĹĄesti urgentni center v drĹžavi. Vlaganja v ureditev blizu 800 kvadratnih metrov povrĹĄin v nekdanjem otroĹĄko-uroloĹĄkem bloku tamkajĹĄnje bolniĹĄnice so stala 5,3 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov nepovratnega denarja primaknila EU, 600 tisoÄ? ministrstvo za zdravje, 260 tisoÄ? evrov pa bolniĹĄnica. Delo bo v njem steklo 4. januarja prihodnje leto, po pridobitvi manjkajoÄ?e opreme v operacijskem delu in za reanimacijo pa v celoti februarja. Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predstavlja urgentni center velik korak k boljĹĄi organizaciji sluĹžbe nujne medicinske pomoÄ?i v regiji, ÂťZdaj bodo pacienti na enem mestu lahko prejeli vso strokovno medicinsko pomoÄ? in vso potrebno diagnostiko.ÂŤ Direktor bolniĹĄnice Janez Lavre se je ob tej priloĹžnosti zahvalil vsem dosedanjim ministrom, ki so razumeli njihove potrebe, hkrati pa poleg manjkajoÄ?e opreme omenil ĹĄe pomanjkanje zdravnikov urgentne medicine v regiji. Tre-

Janez Lavre in Milojka Kolar Celarc sta novi urgentni center oznaÄ?ila za veliko pridobitev za bolnike KoroĹĄke in Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije.

nutno so razpisali tri specializacije za to podroÄ?je, kmalu naj bi ĹĄe tri, a Lavre opozarja, da specializacija traja ĹĄest let. Vlaganja v urgentni center so ocenjena na 5,6 milijona evrov, pri javnem razpisu pa so prihranili 290 tisoÄ? evrov. Janez Lavre je ĹĄe napovedal, da vlaganj v koroĹĄki bolniĹĄnici, kjer na leto zdravijo blizu 15 tisoÄ? bolnikov,

v ambulantah pa pregledajo pribliĹžno 170 tisoÄ? iz KoroĹĄke ter Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, ĹĄe ni konec. DrĹžava je namreÄ? v proraÄ?unu za prihodnji dve leti predvidela 9,5 milijona evrov za opremo novega centralnega operacijskega bloka, otroĹĄkega in ginekoloĹĄkega oddelka ter za lekarno s centralno sterilizacijo in dialize. đ&#x;”˛

Donacija presegla priÄ?akovanja Denar za 18 postelj – Vizija bolniĹĄnice postati tudi univerzitetna klinika Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 15 decembra – BolniĹĄnica TopolĹĄica je prejela 18 tisoÄ? evrov donacij-

ter Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina. ÂťTako velikega odziva na naĹĄo proĹĄnjo za nakup elektriÄ?nih bolniĹĄkih postelj nismo priÄ?ako-

lenih. Poleg energetske sanacije usmerjajo napore ĹĄe v prestrukturiranje delovanja bolniĹĄnice, kljub restriktivnim ukrepom so delno reĹĄili kadrovska vpraĹĄanja,

PriÄ?akujejo podporo za projekt telemedicine Slovenj Gradec – SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec se je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ravne na KoroĹĄkem ter podjetjem za tehnoloĹĄko podporo MKS Elektronski sistemi vkljuÄ?ila v evropski projekt ZdruĹženi za zdravje in ga pred nedavnim zakljuÄ?ila. ÄŒeprav zanj kljub dobrim rezultatom veÄ? kot 500 vkljuÄ?enih bolnikov zdravljenja na daljavo podpore za nadaljevanje nimajo, je Janez Lavre, direktor bolniĹĄnice, prepriÄ?an, da bo prihodnje leto stroĹĄke izvajanja pokrila zdravstvena zavarovalnica. ÂťMenin, da bodo dobre

rezultate projekta prepoznali Ä?lani zdravstvenega sveta in ga umestili v zdravstveni sistem.ÂŤ

Preko Centra za zdravje na daljavo, ki so ga uredili v bolniĹĄnici, so od lanskega aprila v projekt postopoma vkljuÄ?evali dve skupini bolnikov: sladkorne (teh je

bilo 395) ter 148 bolnikov s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem. ÂťRezultati so zelo dobri, saj se je samo ĹĄtevilo hospitalizacij bolnikov s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem zaradi sprotnega spremljanja stanja in pravoÄ?asnega ukrepanja zmanjĹĄalo za polovico, kar pomeni prihranek za zdravstveno blagajno.ÂŤ Za zdaj bo bolniĹĄnica ĹĄe naprej spremljala na daljavo 150 diabetikov in 106 bolnikov s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem, za katere je stroka ocenila, da bi prekinitev poslabĹĄala njihovo zdravstveno stanje. đ&#x;”˛

Poleg velenjske obÄ?ine se je na proĹĄnjo bolniĹĄnice odzvala tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ter osem tamkajĹĄnjih podjetnikov.

skih sredstev za nakup novih elektriÄ?nih bolniĹĄniÄ?nih postelj. ÄŒek v vrednosti 5.000 evrov je direktorju bolniĹĄnice Leopoldu Rezarju na novinarski konferenci predal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, pred zaÄ?etkom seje sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pa Ä?ek v enaki vrednosti tamkajĹĄnji Ĺžupan Darko Menih, Ä?eke po 1.000 evrov pa ĹĄe sedem podjetnikov

vali. Menili smo, da Ä?e bomo dobili denar za vsaj 10 postelj oziroma 10 tisoÄ? evrov, bomo zadovoljni. Na to, da bi celoten nakup pokrili z donacijskim denarjem, nismo mislili, a se je zgodilo prav to, Ä?esar smo izjemno veseli,ÂŤ je povedal Leopold Rezar. Darilo, meni sogovornik, je za bolniĹĄnico tudi priznanje usmeritvam in prizadevanjem zapos-

teĹžave z medicinsko opremo. Ne skrivajo ambicij postati najprej odliÄ?na sekundarna bolniĹĄnica in Âťtemu cilju smo zelo blizu, v prihodnje pa Ĺželimo postati univerzitetna klinika, kar smo zapisali v viziji, objavljeni na spletni strani bolniĹĄnice,ÂŤ je ĹĄe dejal Leopold Rezar. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

VESEL BOĹ˝IÄŒ

ÂťOdpovediÂŤ za pozitivne zgodbe

23. decembra 2015

Velenje del zelene politike turizma 15 pilotnih destinacij, ki so vkljuÄ?ene v projekt Zelena shema slovenskega turizma za destinacije, pospeĹĄeno zakljuÄ?uje svoje aktivnosti. Ena izmed njihovih obveznosti za pridobitev znaka Slovenia Green Destination, je tudi podpis dokumenta Zelena politika slovenskega turizma. Po potrditvi na seji sveta ga je podpisal tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

Mestna obÄ?ina Velenje obdarovala BolniĹĄnico TopolĹĄica, osnovne ĹĄole ter tukajĹĄnji Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje ter pomoÄ?i potrebne obÄ?ane

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Bojana KontiÄ?a na novinarski konferenci v protokolarni soVelenje, 16. decembra – ÂťPred- bi mestne hiĹĄe. ÂťOdpovediÂŤ za viden proraÄ?unski denar za og- pozitivne zgodbe so vredne veÄ? njemet, novoletni Ĺžupanov kon- kot 23 tisoÄ? evrov, njen sestavni cert ter del neporabljenega de- del pa so BolniĹĄnica TopolĹĄica, narja od svetniĹĄkih skupin ter osnovne ĹĄole v lokalni skupnosti samostojnih svetnikov bomo ter velenjski Center za vzgojo, namenili za izboljĹĄanje kakovo- izobraĹževanje in usposabljanje sti Ĺživljenja ter za pomoÄ? obÄ?a- ter odbor za pomoÄ? obÄ?anom nom in obÄ?ankam.ÂŤ TakĹĄno je in obÄ?ankam. bilo osnovno sporoÄ?ilo Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje (MOV)

rilom laĹžje sledili razvoju najnovejĹĄih doseĹžkov, ustvarjalnosti,ÂŤ je komentiral KontiÄ?. BolniĹĄnici TopolĹĄica je lokalna skupnost namenila pet tisoÄ? evrov za nakup petih elektriÄ?nih bolniĹĄkih postelj in se tako odzvala proĹĄnji bolniĹĄnice za pomoÄ? pri posodobitvi opreme. Ta denar je prvotno namenila za organizacijo novoletnega Ĺžu-

Ä?ankam Mestne obÄ?ine Velenje iz naslova neporabljenih proraÄ?unskih sredstev svetniĹĄkih skupin in samostojnih svetnikov. Z njimi se bo laĹžje odzival na potrebe socialno ogroĹženih obÄ?anov in obÄ?ank. Po pojasnilu Bojana KontiÄ?a nekatere svetniĹĄke skupine zavestno niso v celoti porabile denarja, predvidenega v proraÄ?unu za njihovo delova-

Rekli so â?ą

Irena PoljanĹĄek Sivka, vodja kolegija ravnatelje osnovnih ĹĄol MOV: ÂťVajeni smo dobrega sodelovanja z ustanoviteljico in menili smo, da poznamo Ĺžupanove dobre namere, a tokrat nas je znova presenetil. Glede na to, da je mesto mlado, sodobno, da je obÄ?inska politika potrebam izobraĹževanja zelo naklonjena, pa odloÄ?itev ni tako nepriÄ?akovana. Ĺ ole so valilnice dobrih idej, ustvarjalnosti, kreativnosti in 3D tiskalniki bodo zagotovo v veliko pomoÄ? pri njihovem udejanjanju. Ĺ ole bomo zagotovo Ĺže prihodnje leto dokazale, kako gremo tudi s pomoÄ?jo darila v korak s Ä?asom.ÂŤ

Z novinarske konference, na kateri je Ĺžupan Bojan KontiÄ? s sodelavci pojasnil razloge za odloÄ?itev za novoletna darila

Za dobrih osem tisoÄ? evrov, kolikor so jih predvideli za ognjemet na Titovem trgu, bodo kupili sedem 3D tiskalnikov. Podarili jih bodo velenjskim osnovnim ĹĄolam ter Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. ÂťOcenili smo, da lahko vstopimo v novo leto brez ognjemeta, obdarovanci pa bodo z da-

panovega koncerta na 1. januar novega leta. Tega koncerta letos ne bo. ÂťPa ne zgolj zaradi potreb bolniĹĄnice, ampak predvsem zaradi tega, ker Ĺželim, da na prireditvi predstavijo svoje doseĹžke domaÄ?i ustvarjalci kulture in umetnosti.ÂŤ 10 tisoÄ? evrov pa bo prejel Odbor za pomoÄ? obÄ?anom in ob-

nje, nekatere pa niso pravoÄ?asno zbrale potrebnih dokazil za koriĹĄÄ?enje teh sredstev. ÂťS predstavitvijo naĹĄih dobrih namenov se ne Ĺželimo hvaliti, ampak dajemo v razmislek in pobudo tistim, ki imajo moĹžnost slediti naĹĄemu delovanju,ÂŤ je ĹĄe dejal Bojan KontiÄ?.

SreÄ?no in zdravo 2016

đ&#x;”˛

Hvala za zaupanje in zavzetost pri ustvarjanju naĹĄe skupne zgodbe. Naj bo prihajajoÄ?e leto polno zdravja, pozitivne energije in dobrih idej. Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto 2016!


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Mladinski center Velenje Ĺže drugiÄ? nagrajen DrĹžavno priznanje v mladinskem sektorju je velenjski mladinski center letos dobil za projekt Udarnik MC Velenje, ki ga vodi Andrej Cvernjak Tina Felicijan

Po tem, ko sta Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje leta 2012 prejela drĹžavno priznanje v mladinskem sektorju za prvo mladinsko strategijo na lokalni ravni, je mladinski center prejel letos ĹĄe eno – najviĹĄje priznanje Republike Slovenije za doseĹžke na podroÄ?ju mladinskega dela – za izvajanje izredno uspeĹĄnega in odmevnega projekta Udarnik. Tako je edini v Sloveniji, ki je za izvajanje mladinskih projektov prejel Ĺže drugo drĹžavno priznanje.

Potrditev na nacionalni ravni

Prvo priznanje za izdelavo 1. Lokalnega programa razvoja delovanja mladih je ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport utemeljilo z dvema razlogoma: ĹĄe kako pomembno povezovanje organizacij v mladinskem sektorju in samoiniciativno oblikovanje prvega strateĹĄkega dokumenta na lokalni ravni v Sloveniji, ki je mladim omogoÄ?il podajanje lastnih idej in njihovo uresniÄ?evanje s pomoÄ?jo razpisa za uresniÄ?evanje ciljev strategije. Letos

pa je ministrica dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ? posebno priznanje izrekla projektu Udarnik, saj je prostovoljna pomoÄ? ljudem Âťpomembna dimenzija mladinskega dela, s Ä?imer mladi prispevajo k medgeneracijskemu soĹžitju in socialni kohezivnosti v lokalni skupnosti in promovirajo solidarnost. Obenem krepijo svoje kompetence in socialne veĹĄÄ?ine ter pripravljenost za aktivno spreminjanje druĹžbene stvarnosti,ÂŤ poleg tega pa Âťmladi na nekonvencionalen naÄ?in kaĹžejo na pomen zasebnih iniciativ in na sive lise obstojeÄ?ih javnih politik tako pri zaposlovanju kot tudi na podroÄ?ju socialnih pomoÄ?i.ÂŤ Udarnik MC Velenje je namreÄ? skupina prostovoljcev, ki socialno ogroĹženim, obnemoglim, bolnim druĹžinam in posameznikom ter organizacijam in ustanovam, ki delujejo v dobro skupnosti, pomagajo pri najrazliÄ?nejĹĄih opravilih, pojasnjuje direktor MCV Marko PritrĹžnik. ÂťVse pa izvira iz aktivnosti sodelavca in prijatelja Andreja Cvernjaka, ki je Ĺželel preko svoje socialne mreĹže pokazati, da je delo ĹĄe vedno vrednota. Da so tudi tisti mladi, ki so dolgotrajno brezposelni,

V komaj enem letu so Udarniki izvedli veÄ? kot 50 akcij in zelo razĹĄirili ekipo. To priznanje potrjuje njihovo uspeĹĄno delo in trud v prostovoljstvu. ÂťPriznanja smo veseli vsi Udarniki in Udarnice in je tudi neki nov zagon za nadaljnje delo. Potreb po prostovoljnem delu je vedno veÄ?, ker je Ä?edalje veÄ? ljudi, ki potrebujejo pomoÄ? in se obraÄ?ajo na nas. Zato bomo razĹĄirili kampanjo in skuĹĄali pridobiti ĹĄe veÄ? prostovoljcev, da bomo poveÄ?ali obseg dela. Prostovoljstvo je namreÄ? nekaj, od Ä?esar imamo korist vsi. Tudi mi, prostovoljci. Ko narediĹĄ nekaj lepega za nekoga drugega, te nagradita nasmeh in hvaleĹžnost Ä?loveka, ki mu pomagaĹĄ. Tudi to je za nas velika potrditev,ÂŤ je povedal vodja Udarnika Andrej Cvernjak.

ÂťUdarniki postavljajo ogledalo drĹžavi z dveh pomembnih zornih kotov: zaposlovanja mladih in socialnega skrbstva za starejĹĄe in socialno ĹĄibkejĹĄe,ÂŤ pravi Marko PritrĹžnik, ki je bolj kot na obe priznanji ponosen na mlade, ki so ju zasluĹžili.

ter starejĹĄi pripravljeni delati in pomagati ĹĄibkejĹĄim, ki sami ne zmorejo opraviti dela.ÂŤ Andrej je tudi vodil projekt, mladinski center pa ga je podprl in zagotovil prostore za delo, nekaj materiala, pomoÄ? pri informiranju prek letakov in spletne strani.

UspeĹĄni tudi drugi projekti

Medtem ko se MCV ukvarja tako z mladinskim turizmom, kulturo, informiranjem, neformal-

V Velenju so stranke na prvem mestu

Rok Marn, vodja velenjske poslovalnice Hypo AlpeAdria-Bank, d. d.: ÂťVabljeni v naĹĄo poslovalnico na Ĺ aleĹĄki cesti 19. NaĹĄi svetovalci se bodo z vami pogovorili in skupaj z vami naĹĄli najboljĹĄo reĹĄitev za finanÄ?ne storitve, prilagojene vaĹĄim potrebam in zmoĹžnostim.ÂŤ

prepolovili Ä?lanarino. SliĹĄala sem, da ste uvedli tudi mobilno banko. Res je. Mobilna banka HYPOmobile omogoÄ?a poslovanje z banÄ?nim raÄ?unom kjerkoli in kadarkoli, kar preko mobilne naprave, telefona ali tablice. Aplikacijo si stranke naloĹžijo preko Google ali Apple trgovine. Ta-

ko imate banko vedno pri roki, 24 ur na dan. S tem prihranite Ä?as in do banke dostopate enostavno, hitro in varno. Mobilna banka omogoÄ?a najpogosteje uporabljene banÄ?ne storitve. Prednost mobilne banke je, da lahko plaÄ?ila izvedete kar s fotografiranjem poloĹžnic, s Ä?imer se podatki samodejno prenesejo v mobilno banko. Prenovili pa smo tudi obstojeÄ?o spletno banko HYPOnet, ki ima preko 40 novih in posodobljenih funkcionalnosti, viĹĄji nivo varnosti, bogatejĹĄo grafiÄ?no podobo ter veÄ?jo raven avtomatiziranosti storitev. Torej lahko reÄ?emo Âťmoderna bankaÂŤ. Za konec mi ĹĄe povejte, prosim, s Ä?im bi prepriÄ?ali stranke, da pridejo ravno k vam? NaĹĄ cilj je, da stranki postanemo pravi finanÄ?ni partner v vseh pogledih. Ne glede na to, ali gre za depozit, kredit ali pa samo raÄ?un, je za nas pomembno, da s stranko ustvarimo pozitiven odnos in gradimo zaupanje ter strokovnost, ki vodita v dolgoroÄ?no partnerstvo. Le dolgoroÄ?no partnerstvo je tisto, kar banka lahko stranki danes ponudi. Propagandno sporoÄ?ilo

uÄ?ita jezikov. Strokovni delavci pa prevzemajo tudi nekaj nalog tutorstva in uÄ?ne pomoÄ?i,ÂŤ razlaga PritrĹžnik. Drug veliki projekt pa je ponovno potekal v sodelovanju z Mladinskim svetom Velenje, ko so mladinski trenerji veÄ? kot 300 osnovnoĹĄolcev, mladih z manj priloĹžnostmi in predstavnikov organizirane mladine vodili do ukrepov in ciljev za mladinsko strategijo, ki jo je Mestni svet MOV pravkar sprejel, veljala pa bo do leta 2020. đ&#x;”˛

Udarnik po srcu in dejanjih Andrej Cvernjak je diplomirani organizator socialne mreŞe Zaradi teŞke poťkodbe in dolgotrajne rehabilitacije se mu je zaposlitev oddaljevala – Danes je sicer brezposeln, a zelo aktiven Tina Felicijan

Pred novim letom smo se pogovarjali z banÄ?nikom Rokom Marnom, vodjem velenjske poslovalnice Hypo banke – RazloĹžil nam je, zakaj bi obiskali ravno njih Imate v tem prednovoletnem Ä?asu kakĹĄno posebno ponudbo za vaĹĄe stranke? Za vse tiste, ki potrebujejo gotovino takoj, imamo na voljo t. i. HIP kredit, pri katerem je lahko odobritev zelo hitra, denar na raÄ?unu ĹĄe isti dan. Kredit se lahko sklene v poslovalnici ali pa od doma preko posebne spletne aplikacije. Znesek financiranja je od 400 do 4000 EUR, doba odplaÄ?evanja pa od 13 do 36 mesecev. Prednost tega kredita je v tem, da ga lahko sklenejo tudi tisti, ki niso naĹĄe stranke. Kaj pa za tiste, ki ne potrebujejo kredita? Imate kaj privlaÄ?nega tudi za njih? Izpostavil bi ObroÄ?no MasterCard kartico, ki smo jo trgu ponudili septembra. Stranka lahko z njo plaÄ?uje na obroke (2 do 12 mesecev), lahko pa znesek poravna v enkratnem znesku. OdloÄ?itev in potrditev o ĹĄtevilu obrokov je zelo enostavna. Ĺ tevilo obrokov potrdite kar z SMS sporoÄ?ilom, z odgovorom na SMS, ki vam ga poĹĄlje banka. Kartica je zelo privlaÄ?na, saj jo lahko vzamejo tudi tisti, ki niso stranke naĹĄe banke. Samo ĹĄe do konca leta bomo vsem, ki jo vzamejo,

nim izobraĹževanjem in socialnim skrbstvom, sta v preteklem letu najvidnejĹĄa projekta SrediĹĄÄ?e mladih in otrok in izdelava

2. Lokalne mladinske strategije v mestni obÄ?ini Velenje. Namen prvega so popoldanske aktivnosti za mladostnike, da niso prepuĹĄÄ?eni ulici, ampak prosti Ä?as preĹživljajo v varnem prostoru z vodenimi ali prostimi aktivnostmi. ÂťPreko vodenih aktivnosti pridejo do nekih zanj, ne da bi se sploh zavedali, da se uÄ?ijo. PriloĹžnostno uÄ?enje je metoda, v katero vkljuÄ?ujemo tudi druga podroÄ?ja naĹĄega delovanja, denimo Evropsko prostovoljno sluĹžbo. Prostovoljca iz Ĺ panije in Italije preĹživljata Ä?as z otroki in jih

Ljubitelj narave in odroÄ?nih kotiÄ?kov v hribih, kamor se v prostem Ä?asu rad zateÄ?e po sprostitev, je v Ĺživljenju opravljal Ĺže kar nekaj del in pridobil veliko izkuĹĄenj za delo z ljudmi. Pred leti je po sluĹženju vojaĹĄkega roka Ĺželel vstopiti v poklicno vojsko, a zaradi poĹĄkodb po hujĹĄi prometni nesreÄ?i ni veÄ? izpolnjeval pogojev. ZaÄ?el se je preĹživljati s priloĹžnostnimi deli, ki niso imela zveze z njegovim poklicem. Ves Ä?as pa si je prizadeval pomagati ljudem v stiski.

liko priloĹžnosti za ÂťuspehÂŤ in zaposlitev. Vsakodnevno sreÄ?ujem ljudi, ki si s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti dostojnega Ĺživljenja, kaj ĹĄele, da bi najemali ljudi za kakĹĄno pomoÄ?. Prav na tem podroÄ?ju je po mojem mnenju bilo storjenega premalo, zato smo v akcijo stopili mi,ÂŤ razlaga

Vse veÄ? jih je, vse moÄ?nejĹĄi so

Nezaposlenih mladih, ki hoÄ?ejo biti vsaj drugaÄ?e aktivni, je Ä?edalje veÄ?. ÂťIn prav je tako. ÄŒe lahko komu pomagaĹĄ, s tem pomagaĹĄ tudi sebi. Notranje zadovoljstvo je vsekakor najveÄ?ja nagrada za naĹĄ trud.ÂŤ Poleg tega pa se v njihovih akcijah marsikdo priuÄ?i kakĹĄne nove veĹĄÄ?ine od starejĹĄih udarnikov in ĹĄiri svojo socialno mreĹžo. ÂťNedavno je naĹĄ nezaposleni Ä?lan dobil novo sluĹžbo na osnovi opravljanja

Ideja, ki je obrodila sadove

VelenjÄ?an, ki se je selil od Prlekije do Maribora na Primorsko in nazaj, je prvo zaposlitev v okviru svoje izobrazbe dobil v Mladinskem centru Velenje, kjer je tudi opravil poklicno prakso. Delal je v SrediĹĄÄ?u mladih

â?ą

ÂťProstovoljstvo je po mojem mnenju nujen in sestavni del naĹĄe druĹžbe.ÂŤ

in otrok ter zaÄ?el uspeĹĄen poÄ?itniĹĄki projekt Indikamp. Tudi po izteku pogodbe ni miroval, saj je po naravi aktiven Ä?lovek, ki rad pomaga. V okviru Mladinskega centra je ustanovil prostovoljsko skupino Udarnik in je direktorju Marku PritrĹžniku ter svojemu mentorju, koordinatorju programov v MC-ju Mitji GregoriÄ?u za vso podporo iz srca hvaleĹžen. ÂťTa ideja je v meni rasla Ĺže kar nekaj Ä?asa, saj izhajam iz okolja, v katerem mladi nismo imeli ve-

domu, zdaj pa tudi inĹĄtruirajo, se druĹžijo s starejĹĄimi, razveseljujejo z glasbenimi nastopi, prireditvami za otroke, naÄ?rtujejo humanitarne projekte. Vse zato, da bi najbolje, kot je moĹžno lahko, pomagali tistim, na katere ostali preveÄ?krat pozabimo ali pa njihovih stisk sploh ne opazimo.

Andreja Cvernjaka se je zaradi udarnega naÄ?ina dela prijel vzdevek KambodĹža.

Andrej, ki mu lahko Ä?lovek kljub metalskemu imidĹžu skozi prijazne oÄ?i vidi v milo duĹĄo. Zanima ga veliko stvari, predvsem glasba in poezija, Âť... rad ga pa tudi dobro zaĹžuram.ÂŤ

Stiske so pogoste, hude

ÄŒeprav stiske ljudi morda niso vsem oÄ?itne, jih je tudi v naĹĄem mestu veliko, pravi. ÂťMed akcijami sreÄ?ujemo veliko ljudi, ki so dejansko na robu preĹživetja.ÂŤ SkuĹĄajo jim pomagati po svojih zmoĹžnostih, s svojim zgledom pa dajejo nov Ĺžarek upanja za prihodnost. ZaÄ?eli so z opravljanjem fiziÄ?nih del in pomoÄ?i na

â?ą

ÂťUdarniki cenimo delo kot vrednoto, ker ni vse v denarju.ÂŤ

udarniĹĄkih akcij. Ljudje opazijo naĹĄe delo in dobro se z dobrim vraÄ?a, bi rekli,ÂŤ razmiĹĄlja Andrej, ki mu udarniĹĄtvo in vse veÄ? Ä?lanov v skupini kljub dodatnim obveznostim daje zadovoljstvo. ÂťV prihodnje Ĺželimo ĹĄe poveÄ?ati ĹĄtevilo prostovoljcev in obseg dela. NaÄ?rtujemo tudi nekaj novih humanitarnih in zanimivih projektov, tako da k sodelovanju vabimo nove prostovoljce, ki Ĺželijo svoj Ä?as izkoristiti aktivno, zanimivo, hkrati pa pomagati soljudem.ÂŤ đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

VESEL BOĹ˝IÄŒ

O demokraciji veliko govorimo, ne znamo pa je Ĺživeti

23. decembra 2015

imajo ĹĄe izobraĹževanja za tiste, ki so se odloÄ?ili, da bodo sklenili zakonsko zvezo. Prav posebni dogodki so letna sreÄ?anja odraslih in cerkvenih pevskih zborov celotne dekanije. JoĹže PriboĹžiÄ? pa je skoraj vsak dan nekaj ur tudi na sedeĹžu celjske ĹĄkofije, kjer je ravnatelj ĹĄkofijDekan JoĹže PriboĹžiÄ? je ena najbolj priljubljenih osebnosti v Ĺ aleĹĄki dolini ske gospodarske uprave, v kateri je odgovoren tudi za celotne nega opravlja ĹĄe naloge vodje go- di kasneje, ko sem odhajala. Zbi- znosti prepustil kaplanu in pa- premiÄ?nine, ki jih je seveda treba Mira ZakoĹĄek spodarske uprave celjske ĹĄkofije. rati so se zaÄ?eli mladi na svojem storalni pomoÄ?nici. Seveda se vzdrĹževati. VeÄ?ina tukajĹĄnjih cerMsgr. JoĹže PriboĹžiÄ? je naĹĄ dolObiskala sem ga v prostorih Ĺžu- rednem tedenskem sreÄ?anju. tudi pri njem radi oglaĹĄajo vernigoletni znanec, velenjski Radio pniĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju v petek popolÂťDela je veliko, saj je naĹĄa Ĺžu- ki – kar tako, na kakĹĄen pogovor je bil namreÄ? eden tistih, ki je dne. Kar verjeti nisem mogla, ka- pnija zelo razvejana. Dve cerkvi ali po nasvet. uvrstil versko oddajo v svoj pro- ko Ĺživahno je bilo tam. Z vaje so sta prevzeli osrednjo vlogo, tam Kot dekan povezuje Ĺžupnije cegram ĹĄe pred osamosvojitvijo odhajali otroci cerkvenega pev- se zbira tudi veÄ? ljudi, v Zavo- lotnega obmoÄ?ja Velenja in Ĺ oSlovenije, in JoĹže je postal naĹĄ dnjah, Belih Vodah in TopolĹĄici ĹĄtanja pa ĹĄe malo ĹĄirĹĄe, saj so redni gost. Rad se je udeleĹževal pa imajo redne maĹĄe zdaj v zim- organizirani ĹĄe po starem cerV Ĺ oĹĄtanju so tudi naĹĄih drugih dogodkov, soskem Ä?asu, poleti pa obÄ?asno,ÂŤ kvenem redu, ki ni povsem enak ga proglasili za deloval pri pripravi almanahov je pripovedoval moj sogovornik, trenutnim obÄ?inam. Dobivajo se Ä?astnega obÄ?ana, in prispevkov za NaĹĄ Ä?as. Da je v ki se mu dan zaÄ?ne zelo zgodaj. enkrat meseÄ?no in uskladijo veleta 2003 pa se je tem okolju zelo cenjen, vsekakor Vsako jutro ob sedmih ima ma- Ä?je aktivnosti, ki jih pripravljajo dokazuje to, da so ga v Ĺ oĹĄtanju ĹĄo, ob nedeljah pa jih imata s v posameznem obdobju. Ĺ e pouvrstil v izboru za imenovali za Ä?astnega obÄ?ana Ĺže kaplanom kar sedem. Potem pa sebej aktivni so v predprazniÄ?naj osebnost leta leta 1996, leta 2003 pa se je uvrso ĹĄe razliÄ?ni drugi dogodki, od nem in ĹĄe posebej v postnem Ä?anaĹĄega uredniĹĄtva stil v izboru za naj osebnost leta pogrebov, krstov, obhajil, birm, su, ko pripravijo tudi veÄ? predana drugo mesto. Ĺ aleĹĄke doline naĹĄega uredniĹĄtva porok ‌ pa seveda verouk, ki ga vanj. Poleg uteÄ?enih izobraĹžena drugo mesto. je zaradi svojih ĹĄtevilnih obve- valnih oblik za otroke in mlade DuhovniĹĄki poklic opravlja od skega zbora, ki ga vodi Anka Jazleta 1972, v to okolje pa je priĹĄel bec (vodi tudi otroĹĄki zbor RTV DuhovniĹĄki poklic opravlja od leta 1972, v to okolje pa je pripred 35 leti. Je Ĺžupnik zdruĹže- Slovenija), orgle pa so ĹĄe vedno ĹĄel pred 35. leti. Je Ĺžupnik zdruĹžene Ĺžupnije Ĺ oĹĄtanj, Zavodnje ne Ĺžupnije Ĺ oĹĄtanj, Zavodnje in prijetno odmevale po prostoru. in Bele Vode, dekan dekanije Ĺ aleĹĄka dolina in naddekan savinjBele Vode, od leta 1984 je dekan ÂťMnogo otrok je glasbeno nasko-ĹĄaleĹĄkega nad dekanata. Opravlja pa ĹĄe naloge vodje gospodekanije Ĺ aleĹĄka dolina in nad- darjenih in po vajah ĹĄe radi malo darske uprave celjske ĹĄkofije. dekan savinjsko-ĹĄaleĹĄkega nad- igrajo in to jim seveda dovolimo,ÂŤ dekanata. Od 2006 pa poleg te- mi je pojasnil. Ĺ˝ivahno je bilo tu-

pega, ker je v tem Ä?asu ĹĄe toliko bolj povezan z ljudmi, veliko je prijetnih sreÄ?anj, izkazane sreÄ?e in zadovoljstva. Ĺ e posebej so ta Ä?ustva med ljudmi globoko izraĹžena na boĹžiÄ?ni veÄ?er, zato mu ni Ä?isto niÄ? teĹžko, ko hodi od cerkve do cerkve vse od 18. ure pa do polnoÄ?i in ima maĹĄo na uro in pol. Polne cerkve in prijetno razpoloĹženje mu dajeta energijo. Pa si privoĹĄÄ?i kdaj tudi dopust? VÄ?asih je odĹĄel za kakĹĄen teden s

kva je sicer kulturno zaĹĄÄ?itenih, a je skrb zanje prepuĹĄÄ?ena ĹĄkofiji in njihovim vernikom. Za vsako posamezno cerkev skrbijo Ĺžupniki, veÄ?jih obnov pa se lotevajo skupaj, pred kratkim jim je uspelo pridobiti nekaj sredstev Ministrstva za kulturo, a to se je doslej zgodilo samo enkrat. In kako to financirajo? Z dobrovoljnimi prispevki (nabirki), ki jih prispevajo verniki med maĹĄo. Ĺ tiri v letu zbirajo za ĹĄkofijo, ena nabirka je namenjena izobraĹževanju bogosluĹžcev, ena je solidar-

prijateljem slikarjem in njegovo Ĺženo iz Maribora, zdaj pa Ĺže dolgo ne. Se pa rad udeleĹži vsakoletnega ĹĄtiridnevnega romanja, ki ga za vernike organizira njihova dekanija (letos so bili v alpskem svetu Ĺ vice in Francije), pa seveda tudi vseh drugih sreÄ?anj, ki jih pripravljajo v celjski ĹĄkofiji in tudi ĹĄirĹĄe. Posebej ponosen je na zelo dobro organizacijo verouka, katerega velik del opravlja pastoralna katehetinja Mojca Ĺ truc skupaj s kaplanom in ĹĄe dvema pomoÄ?nicama. V bliĹžini osnovne ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju so takrat, ko se je gradila ta ĹĄola, odkupili prostore nekdanjega gostiĹĄÄ?a in ga preuredili v dve uÄ?ilnici in dvorano za okoli 100 obiskovalcev. Verouk imajo tudi v TopolĹĄici, v prostorih osnovne ĹĄole, kar je bolj priroÄ?no, seveda pa morajo dovoljenja za to pridobiti vsako leto sproti. To delo je zahtevno ĹĄe posebej, ker prihaja zadnje Ä?ase k verouku veliko otrok, ki doma nimajo cerkvene vzgoje, zato morajo opraviti tudi ta del. So pa zelo zadovoljni z odzivom. V Ĺ oĹĄtanjski ĹĄoli s podruĹžnicami je 780 otrok, kar 600 pa jih obiskuje verouk. Redno JoĹže PriboĹžiÄ? spremlja dogajanje v domovini, sicer najpogosteje gleda ĹĄele odmeve, seveda pa prebere tudi Ä?asopise. Z dogajanjem nikakor ni zadovoljen in pravi, da o demokraciji veliko govorimo, ne znamo pa je Ĺživeti. Nikakor ne sprejema, da tisti, ki so na oblasti (pa ni vaĹžno, kateri so), ne posluĹĄajo opozicije. Pa bi se morali sliĹĄati. To pripoveduje tudi svojim kristjanom, ki morajo biti kristjani tam, kjer Ĺživijo, in v prvi vrsti to najprej postoriti pri sebi. Predvsem pa bi morali gojiti veÄ? medsebojnega spoĹĄtovanja, prijateljstva in znati odpuĹĄÄ?ati. BoĹžiÄ?ni Ä?as je kot nalaĹĄÄ? za to!

â?ą

â?ą

V Ĺ oĹĄtanju obiskuje verouk 600 otrok, ĹĄolo pa jih obiskuje 780

Novoletne Ĺželje, skrite so sanje, novoletne Ĺželje majhne so tajne, naj postanejo hrepenenje in smeh, sreca naj najde pot, prav do vseh!!!

na, ena je namenska (vsako leto doloÄ?ijo namen – letos bo denar namenjen za obnovo podruĹžniÄ?ne cerkve na Kozjanskem, ki bi se podrla, Ä?e ne bi pomagali). Kako pa se financira duhovniĹĄko delo? Tudi tega financirajo verniki z dobrovoljnim darovanjem za maĹĄe. Od tega plaÄ?ujejo duhovniki tudi prispevke. ÂťSeveda minimalne, zato so tudi naĹĄe pokojnine nizke, tam okoli 400 evrov znaĹĄajo,ÂŤ pojasnjuje dekan PriboĹžiÄ?, ki je z mislimi v teh dneh povsem drugje. ÂťAdventni Ä?as je za nas res nekaj posebnega, globoko ga obÄ?utimo, temeljiteje in bolj doĹživeto, smo polni priÄ?akovanj in priprav na praznovanja. Pevski zbori v tem Ä?asu veliko vadijo, duhovniki pa razmiĹĄljamo, kako najbolje opraviti bogosluĹžja. V tem Ä?asu so cerkve bolj polne in prazniÄ?na bogosluĹžja morajo biti res takĹĄna, da pritegnejo ljudi, da radi pridejo, da zaÄ?utijo veliÄ?ino trenutka, ki ga praznujemo,ÂŤ vzneseno in poln prijaznih misli pripoveduje JoĹže PriboĹžiÄ?, ki mu osebno pomeni boĹžiÄ? nekaj velikega in le-

Dekan JoĹže PriboĹžiÄ?: ÂťAdventni Ä?as je za nas res nekaj posebnega.ÂŤ

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 11

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Katrinas letijo Ĺžarkom srca naproti Tercet, ki ustvarja kvaliteten pop, izdal nov, peti album – Ĺ˝arki za srce z besedili in ritmi gojijo upanje v boljĹĄi svet – ÄŒlanica skupine Sanja Mlinar Marin iskreno tudi o svoji glasbeni poti Velenje – Glasbena skupina Katrinas je, kot pravijo Ä?lanice same, mozaik Ĺženskih zgodb, ki se zlivajo v glasbeno in prijateljsko celoto. Prav vsaka od deklet, ki je kadarkoli prepevala v Katrinas, je pomemben sestavni delÄ?ek potovanja skupine, ki je novembra letos izdala novo zgoĹĄÄ?enko. V teh dneh jo po Sloveniji predstavljajo tudi na Ĺživih koncertih. V Velenju jo bodo Katarina Habe, Petra Grkman in VelenjÄ?anka Sanja Mlinar Marin predstavile februarja ob dnevu zaljubljenih, ko bodo nastopile v okviru abonmaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Pogovarjali smo se s Sanjo Mlinar Marin, ki je glasbi zapisana Ĺže od otroĹĄtva. A preden nam je povedala veÄ? o sebi, nam je povedala veÄ? o njenem sodelovanju v skupini Katrinas. Izvemo, da so v sedanji zasedbi izdale tri zgoĹĄÄ?enke: “ Prva je bila “Na prepihu sanjâ€?, ki smo jo posnele v Los Angelesu. Rok Golob, ki je tako rekoÄ? naĹĄ Ä?etrti stalni Ä?lan, je takrat ĹĄe Ĺživel tam, snemanje pa nas je moÄ?no povezalo, sploh, ker sem sama ravno priĹĄla v skupino. “Katrinas liveâ€? je ploĹĄÄ?a, ki smo jo posnele na Ĺživem koncertu v gledaliĹĄÄ?u Studenec. NaĹĄa nova zgoĹĄÄ?enka pa ima naslov â€œĹ˝arki za srceâ€?. Zaznamuje jo skoraj 9-letno obdobje, v katerem nismo izdale nobene zgoĹĄÄ?enke, smo pa veliko delale in nastopale. Na njej je zbranih veliko skladb in zgodb, ki so se nam dogajale v teh letih, tudi z glasbenimi sodelovanji,â€? pripoveduje Sanja. Skladbe za peto ploĹĄÄ?o skupine Katrinas sta, kot na vseh ĹĄtirih prej, ustvarila Rok Golob in Katarina Habe, ki sta par tudi zasebno.

“Ustvarjata glasbo, ki je naĹĄemu tercetu pisana na koĹžo, zato nikoli nismo Ä?utile potrebe, da bi iskale avtorstvo kje drugje. Rok je tudi naĹĄ producent, velikokrat je z nami na odru, na klaviaturah. Snema nam tudi videospote. SreÄ?ne smo, da ga imamo, sicer bi preveÄ? deĹževalo. UravnoteĹži naĹĄo Ĺžensko energijo. Vsak od nas v glasbo daje sebe, daje najboljĹĄe v nas. To ni zavesten proces, do tega pride, Ä?e se zaslutimo. Pri glasbenikih je to vedno na nivoju emocij, viĹĄjih vibracij,â€? ĹĄe doda naĹĄa sogovor nica. Katrinas so na slovenski glasbeni sceni Ĺže od leta 1999. Sanja je v skupini skoraj 10 let, ki so ji hitro minile. “NaĹĄo glasbo Ĺželimo prenesti do ljudi. Zato smo ob izdaji te ploĹĄÄ?e naredili tudi medijsko promocijo. Sedaj ploĹĄÄ?o predstavljamo po Sloveniji, ponosna pa sem, da sta na odru z nami tudi VelenjÄ?ana David Slatinek na tolkalih in Andrej HoÄ?evar na basu,â€? ĹĄe doda Sanja. Ob tem izvemo, da na koncertih pesmi prepletajo s pripovedovanjem zgodb, odzivi obÄ?instva so Ä?udoviti.

“V letih sodelovanja smo Ä?lanice postale res dobre prijateljice. Vsem nam glasba veliko pomeni. To je podobno kot partnerska ljubezen, postale smo duĹĄe dvojÄ?ice. Zaradi tega imamo ĹĄe vedno veliko naÄ?rtov, ne vidimo druge opcije, kot da letimo dalje.â€? Naj spomnimo, “Letimâ€? je bila prva glasbena uspeĹĄnica Katri Katrinas, posneta leta 1999.

goslovljena z lepim Ĺživljenjem. Vem, da posameznik teĹžko spremeni svet, z Ĺžarki upanja pa lahko nekomu daĹĄ upanje za naprej. Z novo zgoĹĄÄ?enko Ĺželimo doseÄ?i prav to.ÂŤ Vesela je, ker vsaka od Ä?lanic v skladbe lahko da tudi del sebe, da se ne omejujejo. V glasbe glasbenem svetu ni vedno tako. To nam potrdi tudi Sanja, ko se vrnemo k njeni solo glas glasV skupini Katrinas je Sanja Mlinar Marin naĹĄla sorodne glasbene duĹĄe, ki se res Ä?utijo. To se odraĹža tudi v skladbah na novi ploĹĄÄ?i Ĺ˝arki za srce.

Vedno (tudi) nove glasbene poti

Sanja pravi, da se ji trenutno v Ĺživljenju vse vrti tako, kot je treba. ÂťSreÄ?na sem. Imam druĹžino, tri krasne otroke, partnerja, imam sluĹžbo. Na drugi strani pa vidim veliko zgodb nesreÄ?nih ljudi, zato se na trenutke Ä?utim krivo, da sem bla-

beni karieri. Na glasbene odre je zaÄ?ela stopati Ĺže kot mala deklica. ÂťTo je bila moja velika Ĺželja. Ob gledanju otroĹĄkih festivalov sem si Ĺželela, da bi nastopala tudi sama. Doma je bil klavir, ker sem izraĹžala interes za glasbo, sem se ga kmalu zaÄ?ela uÄ?iti. Imela sem sreÄ?o, da so mi starĹĄi omogoÄ?ili, da sem lahko ĹĄla v glas-

Ĺ˝elimo vam blagoslovljen in vesel boĹžiÄ?. Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.

Topolťica��1���Topolťica ������������������.boltop.si

SreÄ?no 2016! Mestni odbor NSi in svetnik v Mestni obÄ?ini Velenje Andrej Kuzman

Lepe praznike, topel in varen dom, veliko sreÄ?e in uspehov polno novo leto 2016 vam Ĺželi svetniĹĄka skupina. V novem letu Ĺželimo narediti vse, da z dejanji upraviÄ?imo vaĹĄo podporo! SvetniĹĄka skupina DeSUS v MO Velenje

�li�a��e��ajlep�i� �a��v�let��� �a����a�e�je��dr��i�i�� prijatelje���v�e��� �i�����a���liz��

�eli���va�� zdrav�� i����pe���� 201���

11

beno ĹĄolo, plesala, pela.ÂŤ PrviÄ? je nastopila pri rosnih 8 letih, ko je na otroĹĄkem festivalu zapela pesem Mojmirja Sepeta z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija. ÂťPri nas doma je bilo vedno jasno, da je to hobi, da moram ĹĄolo vseeno jemati resno. Ukvarjanje z glasbo je lahko zelo nestanovitno. Danes pojeĹĄ, jutri se lahko nekaj zgodi in se ta pot konÄ?a. Tudi zato sem opravila glasbeno akademijo, imam sluĹžbo v velenjski glasbeni ĹĄoli. Morda sem tudi zato konec devetdesetih let svojo solistiÄ?no kariero prekinila. Bila sem na razpotju; zaloĹžba je imela svoje Ĺželje, jaz svoje. V Zagrebu sem se dogovarjala z zaloĹžbo, da bi me ÂťprodajaliÂŤ tudi v tujini, a so bile zahteve zame nesprejemljive. Zato sem raje izbrala glasbeno akademijo. Takrat sem ugotovila, da v glasbeni industriji pogosto glasba ni prvotnega pomena, da je bolj vaĹžno, kako izgledaĹĄ, koliko si v rumenih medijih. Takrat se mi je to zagabilo. To ni bil svet zame,ÂŤ iskreno pove Sanja. Pri Katrinas je spet dobila zaupanje v pop glasbo. Ĺ e vedno pa rada nastopa tudi z drugimi zasedbami, tudi orkestri, saj je to zanjo naÄ?in, da ÂťizĹžariÂŤ svoj vokal. ÂťRada sem solistka, tudi kadar pojem in se sama spremljam s klavirjem. V zadnjem Ä?asu sodelujem tudi z zasedbo iz Ljubljane Recover band, v katerem so sami vrhunski glasbeniki. VĹĄeÄ? mi je, ker se mi nenehno odpirajo nove glasbene poti.ÂŤ Pogosto jo v studio povabijo razliÄ?ne glasbene skupine, da jim odpoje spremljevalne vokale. Pravijo, da je odliÄ?na zato, ker takoj ve, kaj hoÄ?ejo od nje. ÂťDrĹži. Nimam teĹžav z intonacijo, hitro padem v ÂťfeelingÂŤ, ki ga hoÄ?e skupina. Rada to poÄ?nem.ÂŤ Glasba je Sanjina velika ljubezen. ÂťTo pri glasbenikih vedno ostane. Zdi se mi, da se prej konÄ?ajo zasebne ljubezni kot pa ljubezen do glasbe. ÄŒe imaĹĄ glasbo v sebi, vedno najdeĹĄ naÄ?in, kako Ĺživeti z njo. To gre s tabo na drugi svet,ÂŤ je prepriÄ?ana. đ&#x;”˛

bĹĄ


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Spomini na rudarski ĹĄtrajk Koordinator slovite stavke rudarjev v velenjskem premogovniku Fadil Krupić – Beli je svoje spomine o povodu, poteku in razreĹĄitvi ťtrajka v rdeÄ?em rudnikuÂŤ zapisal v knjigi Tina Felicijan

O stavki rudarjev, ki je v velenjskem premogovniku potekala aprila 1973, je bilo le malo zapisanega. Tudi zato se je koordinator stavke Fadil Krupić, kliÄ?ejo ga Beli, odloÄ?il za knjiĹžico, kakor imenuje knjigo Moji spomini na ĹĄtrajk v rdeÄ?em rudniku '73, ki jo je napisal na pobudo svojih otrok, mnogih prijateljev in KnjiĹžnice Velenje, Âťda bi nekaj ostalo naĹĄim zanamcem, da bi vedeli, kako se je starejĹĄa generacija borila za svoje pravice, ki so bile zelo kratene, kar se tiÄ?e osebnih dohodkov. Knjige nisem napisal iz materialnih razlogov, ker sem se odpovedal avtorskim pravicam. Ne za politiÄ?ne pike, ker jih ne potrebujem. Ĺ˝elel sem le opisati ozadje in potek pomembnega dogodka v zgodovini velenjskega premogovnika,ÂŤ je pojasnil, zakaj je po dolgem Ä?asu vendarle zbral svoje spomine tudi na papirju. ÂťPri ĹĄtrajku gre za kupÄ?ijo, za barantanje. V knjigi Beli razlaga, kaj pomeni ĹĄtrajk, Na ĹĄtrajk so takrat gledali kot na ĹĄkandal. opisuje ĹĄtrajke v rudnikih v Zasavju in velenjĹ trajkati je pomenilo podstaviti hrbet, skem premogovniku. Ker je hotel povedati ga do konca izpeljati ali iti v zapor in biti resnico o dvodnevnem ĹĄtrajku leta 1973, je kaznovan.ÂŤ opisal zunanje in notranje vzroke, zahteve Glavni vzrok za ĹĄtrajk so bile nizke plaÄ?e. rudarjev, odnos vodstva premogovnika, obÄ?inskih organov, organov za notranje zade- ÂťVeÄ?krat smo opozorili, da so osebni dove pa tudi republiĹĄkega vodstva do stavke ter hodki prenizki zaradi nikoli usklajene cene poroÄ?anje medijev. premoga. Nikoli se niso mogli dogovoriti,

kakĹĄna bo cena premoga, da bo krila stroĹĄke izkopa. Ta ĹĄe danes ni usklajena,ÂŤ razlaga. Po tem, ko so marca presegli normo izkopa – veÄ? kot 2 toni na moĹža – in dobili niĹžjo plaÄ?o kot mesec prej, jim je prekipelo vse, kar se je do tedaj nalagalo. Zahtevali so dvig osebnih dohodkov, niso dopustili, da bi invalidom, ki so iz jame ĹĄli na drugo delovno mesto, zniĹžali plaÄ?e, zahtevali so praviÄ?no dodeljevanje stanovanj, plaÄ?an avtobusni prevoz na delo, raznoliko hrano za malico. 13 aprila ob 14.00 so bile njihove zahteve izpolnjene, pomni Beli, ki je bil Âťvesel in zadovoljen, da se je ĹĄtrajk konÄ?al mirno – zelo teĹžko je pomiriti maso, jaz to vem – in brez posledic. ÄŒeprav je nastala gospodarska ĹĄkoda, smo jo nadomestili.ÂŤ Nikoli veÄ? si ne bi Ĺželel sodelovati pri Ä?em takem. ÂťPa tudi mladim ne Ĺželim, da bi do tega priĹĄlo, Ä?eprav je ĹĄtrajk danes, na Ĺžalost, nujno zlo. Toda do danes ni usklajena cena premoga. Ne vem, kako se ne zmenijo za ceno na trgu. Mladim ĹĄtrajka ne Ĺželim, ampak na Ĺžalost je to pogosto edini moĹžni naÄ?in za boljĹĄi izid zanje,ÂŤ je sklenil avtor. đ&#x;”˛

Srce je vedno v MedĹžimurju Ĺ oĹĄtanj, 12. decembra – Skupinska razstava ZdruĹženja likovnih umetnikov spodnjega MedĹžimurja, ki je bila na ogled v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, je prestavila trenutno ustvarjanje avtorjev, ki jih zdruĹžuje umetnost in pripadnost MedĹžimurju. Pred tem so se umetniki z enako razstavo predstavili Ĺže v treh drugih slovenskih mestih. V sodelovanju s Kulturnim druĹĄtvom MedĹžimurje, ki deluje v Velenju Ĺže devetnajst let, so Ä?etrto postavili v Ĺ oĹĄtanju. Na skupinski razstavi dvajsetih avtorjev je vsaka slika pripovedovala svojo zgodbo, videti je bilo veliko tehnik, motivov, likovnih izrazov. Na odprtju je predsednik zdruĹženja Pavao RuĹžman predstavil Matija Blagus in tamburaĹĄka skupina KlinÄ?ki delovanje druĹĄtva, z velenjskim đ&#x;”˛ MBK druĹĄtvom MedĹžimurcev pa so sko druĹĄtvo je na odprtju pred- skupino KlinÄ?ki, dobrodoĹĄlico si izmenjali pozornosti. Velenj- stavilo tudi odliÄ?no tamburaĹĄko hrvaĹĄkim umetnikom.

Proslavili Ä?etrt stoletja VTV V druĹžbi ĹĄtevilnih sodelavcev, nekdanjih in sedanjih, prijateljev, politikov in gospodarstvenikov je VTV obeleĹžil 25-letnico delovanja. To so naredili natanÄ?no na dan (17. decembra), ko so zaÄ?eli leta 1990 v domove poĹĄiljati prve signale takratne velenjske televizije, ki je sedaj prerasla v regionalno televizijo: VTV VaĹĄo televizijo. Rajko DjordjeviÄ?, lastnik, direktor in odgovorni urednik, je na to ĹĄe kako ponosen. Ob jubileju so skozi bogato arhivsko gradivo prikazali, kako je rasla televizija, pa seveda tudi to, kako se je razvijalo tukajĹĄnje okolje. Slavnostna govornica, ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je pohvalila njihova prizadevanja, ob tem pa tudi pomen lokalnih medijev, ki se vedno znova borijo za svoj poloĹžaj. Dosedanje delovanje VTV je pohvalil v svojem nagovoru tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Revizija. 2015. konec. Urban Novak

Burno leto je za nami. Okoli nas se je dogajalo in se dogaja veliko, vÄ?asih prav teĹžko razloĹžljivih stvari. Od burnih politiÄ?nih burlesk na domaÄ?ih tleh do bolj resnih dram na mednarodnih odrih. Da niti ne omenjam vremena. V tem babilonskem stolpu zmeĹĄnjav, ki se vrti vse okoli nas, je moÄ? razpoznati eno skrb vzbujajoÄ?e dejstvo. Zadovoljni s potroĹĄniĹĄko druĹžbo in zapravljanjem ter veÄ?nim pehanjem za veÄ? ne opazimo veÄ? razpada druĹžbenih vrednot. Majhnih, a temeljnih. Enostaven in poceni dostop do tehnologije zaÄ?enja naĹĄe otroke poneumljati. Kar vpraĹĄajte ĹĄolnike, kaj otroci sploh ĹĄe znajo v ĹĄolah. Da ne govorimo, kaj so se pripravljeni nauÄ?iti. Stric Google je vseveden in opravi domaÄ?o nalogo hitro ter brez truda. Posledica pa so otroci, ki teĹžko berejo slovensko, pri tem se jim zatika, ne znajo uporabljati loÄ?il, njihova koncentracija je kratka in zanje je ĹĄtirica slaba ocena. Potemtakem bi morali biti slovenski otroci sami geniji, a na Ĺžalost prihaja s fakultet in strokovnih ĹĄol nepismeni kader. Kader, ki se nikoli ni nauÄ?il vrednote lastnega truda in samostojnega razmiĹĄljanja. To so ljudje z omejenim horizontom, lahko tudi strokovnjaki s svojih podroÄ?ij, a nesposobni normalno funkcionirati v svojih okoljih. Vdor tehnologije v naĹĄa Ĺživljenja ni pomenil dviga kakovosti Ĺživljenja na dolgi rok. Danes vidimo, da nam je tehnologija odvzela zmoĹžnosti lastnega kritiÄ?nega razmiĹĄljanja, ustvarjalnosti in veselja do truda, vloĹženega v lastno delo. Ob odsotnosti vseh naĹĄtetih lastnosti je zaÄ?etek razkroja neke druĹžbe neizbeĹžen. V takĹĄnih pogojih postanejo nosilci razvoja druĹžbe, tj. kulturniki in umetniki, nepotrebni, Ä?e ne kar nezaĹželeni. V Sloveniji se ljudem, ki se ukvarjajo z umetnostjo in znajo znotraj nje ustvariti zanimive, sebi lastne zgodbe, Ĺže od nekdaj slabo piĹĄe. Dandanes se stvari niso v temeljih niÄ? spremenile. Ostali smo v PreĹĄernovem Ä?asu in v naĹĄih glavah je predstava o umetniku, ki je istoÄ?asno ĹĄe pijanec, domala neizbrisljiva. Biti umetnik pomeni danes v Sloveniji biti reveĹž. In to je nekaj, kar jemljemo za samoumevno. A Slovenci smo kot narod obstali predvsem po zaslugi umetnosti, pisane besede, ki je slovenĹĄÄ?ino ohranila in jo razvila tudi kot jezik izpovedovanja. NaĹĄe narodno bistvo so in ĹĄe bogatijo likovna umetnost, arhitektura in glasba. Umetniki, ki se prek njih izraĹžajo, ĹĄirĹĄi druĹžbi nastavljajo ogledalo. Nemalokrat ogledalo resnice. Resnice, ki pa jo je teĹžko sprejeti in ĹĄe teĹžje preboleti. A vendar bi v danaĹĄnjih Ä?asih, ko se slovenski jezik skromno podreja tehnoloĹĄkim izrazom, ki jih izumlja angleĹĄko govoreÄ?i svet, priÄ?akoval, da bo pogled v to ogledalo bolj pogost. Da nas bo njegova resnica streznila. A ni tako. Ugodje, ki ga tehnoloĹĄko napreden svet prinaĹĄa, je preveÄ? mamljiv in blizu. Dvigniti glavo ali glas pa skoraj prepovedano. Zato je tako lahko v takĹĄnih druĹžbah ljudem nagnati strah v kosti. Pred migranti, pred teroristi, pred istospolnimi, pred cigani, pred ÂťjuĹžnimiÂŤ, pred spremembami, pred napredkom, pred zunanjim svetom, pred vsem, kar ni trdno zakoreninjeno in obraĹĄÄ?eno z mahom zgodovinske pozabe. PoslediÄ?no tudi naĹĄa druĹžba in odnosi znotraj nje postajajo povrĹĄni, odtujeni, predvsem hitri in nezanesljivi. ÄŒe je nekoÄ? veljala predvsem dana beseda, se danes skrivamo za podpisi na listinah in svoj prav iĹĄÄ?emo po sodiĹĄÄ?ih. Vse naĹĄteto ni nekaj, kar se dogaja v oddaljenih svetovih modernih zahodnih druĹžb. Je nekaj, kar se dogaja tudi pri nas, saj ne nazadnje spadamo v ta razviti svet. Kot arhitekta me skrbi, kam bomo kot druĹžba zapluli pri snovanju svojega bivalnega okolja. Ali lahko upam, da nekoÄ? voĹžnja po naĹĄi deĹželi ne bo muÄ?enje in poniĹžanje za estetiko (in tudi etiko) prostora? Ali bomo vedno obsojeni na nekaj uspeĹĄnih in lepih posegov, med tem ko se bodo ostali objekti in posegi skrivali v morju povpreÄ?nosti? Se lahko nadejam zanimivih arhitekturnih zgodb, ki bodo pripeljane do konca? Da, verjamem, da se lahko nadejam uresniÄ?itve vsega naĹĄtetega. Prav tako verjamem, da bomo potrebne spremembe dosegli le z osebnim udejstvovanjem pri malih stvareh. Zatorej vam v prihajajoÄ?em letu Ĺželim ustvarjalnosti, veliko pozitivnih misli, dobrih odnosov in miru v druĹžini ter svetu. đ&#x;”˛

Direktor, lastnik in urednik VTV velenjske televizije in ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 13

Vesela sem povabila v druĹžbo Milojka BaÄ?ovnik Komprej, z umetniĹĄkim imenom Mila BoĹža, iz Penka pri Ĺ oĹĄtanju, je kulturna delavka, literatka ‌ in sodelavka NaĹĄega Ä?asa ter Radia Velenje. Po osnovni izobrazbi je diplomirana ekonomistka, lani je magistrirala na fakulteti za menedĹžment v Kopru. ÂťVesela sem, ker ste me povabili v druĹžbo,ÂŤ pravi in dodaja, da bi si zelo Ĺželela, Ä?e bi bila za sodelovanje z nami ĹĄe bolj ÂťdosegljivaÂŤ. VÄ?asih si prav oÄ?ita, da ne poĹĄlje ĹĄe kakĹĄnega prispevka veÄ? za Ä?asopis in pripravi kakĹĄen zvoÄ?ni zapis veÄ? predvsem za kulturne oddaje Radia Velenje. ÂťOÄ?itek je toliko veÄ?ji zato, ker so pogovori z ljudmi balzam za mojo duĹĄo, me bogatijo. Poleg tega sem tako spoznala kar nekaj takih, s katerimi zagotovo sicer ne bi ĹĄla na kavo, pa so mi popestrili dan. Zame je lepo spoznanje, ko mi povedo, da so veseli povabila na klepet.ÂŤ Nanj obiÄ?ajno povabi ljudi, ki na prireditvah ne sedijo v prvi vrsti ali so v ospredju.

obljubila, bo tudi v prihodnje poskuĹĄala bralce in bralke NaĹĄega Ä?asa ter posluĹĄalke in posluĹĄalce Radia Velenje seznanjati o ljudeh, ki si to zaradi svoje dejavnosti tudi zasluĹžijo. đ&#x;”˛

Tp

Kanadski pop zvezdnik Justin Bieber se bo v okviru svetovne turneje Purpose ustavil tudi v naĹĄi bliĹžini. 8. novembra 2016 bo nastopil na Dunaju, dan pozneje pa v Zagrebu. Justin Bieber prviÄ? prihaja v Zagreb, vstopnice za zagrebĹĄki koncert pa naj bi bile najcenejĹĄe na evropski turneji. 21-letnik, ki velja tudi za porednega fanta pop glasbe, bo svoj aktualni album Purpose predstavil v

Mariah Carey se podaja na evropsko turnejo AmeriĹĄka pevka Mariah Carey je naznanila, da spomladi prihaja v Evropo, kamor jo bo zanesla turneja Sweet, Sweet Fantasy. Pevka, ki se lahko pohvali z najveÄ?jim ĹĄtevilom prodanih albumov vseh Ä?asov, se je na zadnji evropski turneji mudila Ĺže precej odda-

1. MEJAĹ I - Idem ja 2. BLUE PLANET - Ostal je le spomin 3. LAURA PAUSINI - simili

Milojka B. Komprej: ÂťLjudje so zelo veseli povabila na klepet. To je zame lepo spoznanje.ÂŤ

ljenega leta 2003. NajbliĹžje Sloveniji se bo tokrat ustavila 16. aprila v Milanu in 19. aprila na Dunaju. Na staro celino se vraÄ?a z venÄ?kom najveÄ?jih uspeĹĄnic, med katerimi so Hero, Fantasy, Always Be May Baby, We Belong Together in ĹĄtevilne druge. 45-letna pevka je svoj zadnji, ĹĄtirinajsti studijski

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as narejena v retro stilu s pridihom orienta, napoveduje Magnificoov dolgo priÄ?akovani novi album, ki naj bi izĹĄel prihodnje leto. V vlogi reĹžiserja in snemalca videospota za skladbo je sodeloval tudi Magnificov sin, medtem ko je glasbenikov brat Shatzi kot po navadi sedel za bobni. Magnifico bo v okviru festivala Kurzchluss za boĹžiÄ? nastopil v Ljubljani, pridruĹžil pa se mu bo tudi prenovljeni trio Sestre.

Nejc Lombardo napoveduje album

album Me. I Am Mariah ... The Elusive Chanteuse, izdala maja 2014, zadnje leto pa je preĹživela v Las Vegasu, kjer je nastopala v sloviti Cezarjevi palaÄ?i.

zagrebĹĄki Areni. Gotovo bo v hrvaĹĄki prestolnici zapel tudi nekatere svoje najveÄ?je uspeĹĄnice, kot so Baby, As Long As You Love Me ali Never Say Never. Kanadski glasbenik se v zadnjih letih lahko pohvali z milijonskimi izdajami albumov, njegove pesmi pa so bile veÄ? tednov na vrhu glasbenih lestvic v veÄ? kot sto drĹžavah.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Popularna hrvaĹĄka tamburaĹĄka zasedba MejaĹĄi po uspeĹĄnici Pijanka predstavlja novo skladbo z naslovom Idem ja. Skladba je nekoliko drugaÄ?na od tistih, ki jih je od njih vajeno obÄ?instvo, prviÄ? pa so v skladbi uporabili tudi dokaj redek instrument ukulele. Glasbo in besedilo pesmi je napisal Denis DumaniÄ?ić, pri aranĹžmaju pa je pomagal Branimir Mihaljević.

Delujejo pa zavzeto in si tudi zato zasluĹžijo pozornost. Kulturnih prireditev, nekatere tudi povezuje, se praviloma udeleĹžuje, a vseh ne bi predvidela na urniku, Ä?e ne bi ocenila, da povezujejo njeno zanimanje in njeno delo strokovne delavke Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj. Kot srednjeĹĄolko jo je zanimalo radijsko ustvarjanje in ta Ĺželja ostaja enaka. Ker teĹžko sliĹĄi svoj glas na radijskih valovih, se ne posluĹĄa prav pogosto. Zaradi tega ji je bliĹžji Ä?asopis. ÂťTudi zato, ker imam tu moĹžnost Ä?lanek napisati, prespati in pri vnoviÄ?nem prebiranju kaj popraviti. Zdi se mi, da je za radio teĹžje delati, ker je moĹžnosti za popravke malo.ÂŤ Med podroÄ?ji ji politika, ĹĄport ne leĹžijo, tudi Ä?esa s podroÄ?ja gospodarstva si ne bi upala pripraviti. V kulturi pa je ÂťdomaÂŤ. Kot odgovorna sodelavka je

GLASBENE novice

Justin Bieber v Zagrebu

13

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Nejc Lombardo, finalist letoĹĄnje sezone priljubljene oddaje Slovenija ima talent, predstavlja avtorsko pesem Nov dan. Besedilo in glasbo je napisal sam, skladbo pa je v oddaji Slovenija ima talent predstavil v baladni verziji. Sedaj predstavlja isto skladbo

svoj debitantski album, na katerem bo skupaj deset pesmi in dve predelavi. Med skladbami bodo uspeĹĄnice, ki jih je glasbenik Ĺže predstavil, vendar bodo na albumu v popolnoma novih preoblekah.

Umrla je Simona Weiss V 53. letu je minuli petek po hudi bolezni umrla priljubljena slovenska pevka Simona Weiss. V karieri je posnela 20 albumov in veÄ? kot 200 pesmi ter prodala veÄ? kot pol milijona ploĹĄÄ?. Pevka, ki je v 90-ih veljala za kraljico ljudskih src, je navduĹĄevala z uspeĹĄnicami, kot so Mati, Pet poljubov, TisoÄ? Ĺželja, Vzela sem si Ĺ tajerca in druge. Posnela je tudi ĹĄtevilne duete s priznanimi glasbeniki, kot so Tereza Kesovija, Goran Karan ali italijanski

Magnifico z novim singlom napoveduje nov album Magnifico je ob koncu letoĹĄnjega leta razveselil svoje oboĹževalce z lepim decembrskim darilom. Predstavlja namreÄ? novo skladbo, priredbo ĹĄansona Ya Mustafa francosko-egiptovskega pevca Boba Azzama iz 60. let prejĹĄnjega stoletja. Skladba,

1. Ognjeni muzikanti – Kaj naj ti kupim za boĹžiÄ? 2. Unikat – Najin boĹžiÄ? 3. Veseli Dolenjci – Pozabljen boĹžiÄ? 4. Igor in zlati zvoki – Toplo domaÄ?e ognjiĹĄÄ?e 5. Ans. bratov Avbreht – Ta prazniÄ?ni Ä?as 6. Ans. Toneta Rusa – BoĹžiÄ?ni veÄ?er 7. Slovenski zvoki – Zvezde na nebu gore 8. Vera & Originali – BoĹžiÄ?ek s polno vreÄ?o 9. Ĺ trk – BoĹžiÄ? za vse 10. Golte – SneĹžna noÄ?

www.radiovelenje.com

UP'N'DOWNS Up N' downs so izdali novi singl z naslovom Barve. V sodelovanju s priznanim video producentom Markom DupliĹĄakom so v svojem domaÄ?em Mozirju posneli tudi videospot. Downsi z novim singlom napovedujejo izid svojega prvega albuma z naslovom Vse, kar sem pozabil, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku januarja.

BUM FEST 2016 ĹĄe v Ĺživahnih rokerskih ritmih. ÂťZvoÄ?na slika pesmi Nov dan se razlikuje od vseh mojih dosedanjih pesmi,ÂŤ je povedal Nejc in razkril, da je kitare v skladbi posnel njegov glasbeni kolega in prijatelj Omar Naber. Nejc bo v zaÄ?etku pomladi predstavil zvezdnik Al Bano. Med drugim je petkrat sodelovala tudi na Festivalu melodij morja in sonca. Z glasbene scene se je umaknila pred desetletjem, nato pa se posvetila dobrodelnosti, pomoÄ?i otrokom z avtistiÄ?nimi motnjami ter svoji druĹžini. Med drugim je leta 2003 ljubljanski porodniĹĄnici podarila dva inkubatorja za nedonoĹĄenÄ?ke, za svoje humanitarno delo pa je istega leta prejela plaketo takratne prve dame Ĺ tefke KuÄ?an.

Od 22. do 24. januarja 2016 bo v Ĺ˝alcu potekal Ĺže deseti mednarodni festival tolkalnih skupin z imenom BUMfest 10. Tokrat bo minil v znamenju najveÄ?jega tolkalnega orkestra, ki bo sestavljen zgolj za 10. obletnico festivala. Na odru bo najmanj 30 tolkalcev, zdruĹženih v orkester, ki mu bo dirigiral Simon Robinson.

HELENA BLAGNE Helene Blagne predstavlja novo skladbo z naslovom Ti si moj greh. Skladba v vedno priljubljenem mediteranskem stilu napoveduje skorajĹĄnji Helenin

novi album. Avtor glasbe in besedila je Davor Borno, aranĹžma in produkcijo pa podpisuje Bojan Ĺ eruga.

DITKA Mlada pevka s Prevalj v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Ferijem LainĹĄÄ?kom pripravlja zgoĹĄÄ?enko, na kateri bodo uglasbitve zgolj LainĹĄÄ?kovih pesmi. IzĹĄla bo v prihajajoÄ?em letu. Ditka je leta 2013 je Ĺže izdala zgoĹĄÄ?enko z naslovom Ne bodi kot drugi, na kateri je pet pesmi uglasbenih poezij in pet avtorskih pesmi v angleĹĄkem jeziku.

NIET Skupina Niet predstavlja nov singl V bliĹžini ljudi, ki je hkrati tudi naslovna skladba njihovega zadnjega albuma, ki je izĹĄel septembra. Nieti novo ploĹĄÄ?o, ki doĹživlja izjemen odziv tako med posluĹĄalci kot med glasbeno srenjo, promovirajo na turneji, ki jo bodo spomladi in poleti nadaljevali tudi z nastopi na prizoriĹĄÄ?ih zunaj in festivalih.


Naš čas, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VESEL BOŽIČ

Ko so se ondan srečali na minus 160 metrih v Barbarinem rovu Muzeja premogovništva Slovenije na starem šahtu v Velenju (bilo je ob županovem novoletnem sprejemu predstavnikov medijske srenje) vodja urada mag. Saša Sevčnikar, zunaj meja znani glasbenik velenjskih korenin Robert Jukič ter Bojan Kontič, nekdanji knap in sedanji župan MOV, so v nekem trenutku hkrati zaskrbljeno pogledali na ure. Pa ne da bi kdo od novinarjev hudo zamujal, tudi vsi nastopajoči iz glasbenega projekta Ženske so bili že v jami ... Kot je videti na čelu Kontiča, mnoge ter tudi njega zelo skrbi, »koliko je ura v rudniku«. Če bodo tam doli še naprej takšni pritiski, zna spet kaj »udariti« na površje, je pol tiho modroval pravi poznavalec Ligijeve dežele.

⏬ ⏬

Jana Bahor je vodji Podjetniškega centra Pristop Šoštanj Franciju Pečniku ponudila čiste kave. Ni se mu smejalo samo zato, ker jo je lahko srkal iz unikatne skodelice, ene od petdesetih, ki so jih v Lončarstvu Bahor izdelali, preden so razvili popolno rekonstrukcijo skodelice s slike Kofetarica, ampak tudi zato, ker je Igor Bahor na predstavitvi vestno naštel vse poklice, ki bi pri takem projektu lahko pristavili svoj piskrček. Le kaj je slajšega za spodbujevalca podjetnosti kot potrditev, da je dela za vse dovolj, če je le ideja prava!

Ko Robert Goter raztegne meh, je zagotovo veselje v hiši. Tudi odkar je poleti prevzel vodenje velenjskega Rotary kluba, ne more iz svoje kože. Priložnost za predstavitev bo zagotovo med letom dal številnim glasbenim talentom, z njihovimi nastopi pa bo klub pomagal tistim, ki pomoč potrebujejo. Robert jo pri raztegovanju meha zagotovo ne potrebuje. Da je dober, so mu priznali tudi izseljenci v Južni Ameriki, kjer je bil na turneji skupaj s skupino Ave. Pohvalno je, da s svojo frajtonarico izvaja tudi klasično in šov glasbo. Pa tudi to,

23. decembra 2015

frkanje » Levo & desno «

Po filmsko Velenjski svetniki so glede regijskega študijskega sre­ dišča po filmsko sklenili: gremo mi po svoje!

Tako in drugače Pri nas nekateri terjajo, da prepovemo nošenje burk in nikab. Ker da v njih lju­ di ne prepoznamo. Kaj pa tisti naši, ki stalno nosijo maske?!

Skaljeno veselje Nekateri delavci so veseli, če imajo podaljšane pra­ znične proste dni. Pa če­ prav zaradi težav v proi­ raz­ zvodnji ali težavnih raz prodaj­ mer na nekaterih prodaj nih trgih.

Urgentnost Čeprav odpira­ mo veliko no­ vih urgentnih centrov, mno­ gi dvomijo, da bomo kaj kmalu kos urgentne­ mu stanju, ki velja pri nas.

Poskusno da ima mladi mož občutek za šale in igro.

ZANIMIVOSTI

V španski vasici volitve končali v minuti Minulo nedeljo nismo volili samo v Sloveniji; tudi Španci so se odpravili na volišča, in sicer po izbiro parlamentarnih poslancev. V tamkajšnji vasici Villaroya je volilna komisija svoje delo končala neverjetno hitro, saj so ja obvezna. Obveznost se nanaša sreče kot vozila z vozniki. Razlog vsi volilni upravičenci svoj glas na brezpilotna letala, ki se upo- je v njihovem popolnem upošterabljajo za ljubiteljske namene vanju pravil. To se morda sliši in tehtajo med 250 grami in 25 idealno, na kaotičnih in nabito kilogrami skupaj z vso opremo, polnih cestah pa se očitno ne ki jo nosijo na sebi. Pridobljena obnese. Število incidentov s temi registracija velja tri leta in za vse vozili se hitro povečuje, zato se drone istega lastnika, registrska programerji vse pogosteje spraoznačba pa mora biti vidna na šujejo, ali bi morali te avtomobivsakem tovrstnem letalu. V pr- le naučiti kršenja zakonov. »To je vem mesecu bo registracija brez- stalna razprava v naši skupini,« plačna, nato pa bodo zanjo za- je povedal vodja laboratorija za računali pet ameriških dolarjev. avtomobile brez voznika naveze oddali v zgolj eni minuti. Ko so Bistveno višje pa bodo kazni za General Motors-Carnegie Melse ob 9. uri odprla volišča, je to- tiste, ki te obveznosti ne izpolni- lon v Pittsburghu, Raj Rajkumar. rej vseh šest volilnih upravičen- jo: do 27500 ameriških dolarjev »Odločili smo se držati omejitev cev nemudoma oddalo glasovni- ali celo do desetkrat več, če se hitrosti. A ko greš na avtocesto ce in tako podrlo svoj rekod z vo- neregistrirani dron uporablja za in se držiš omejitev, praktično litev za Evropski parlament, ko kriminalna dejanja. vsi drvijo mimo tebe. Tudi jaz bi so svojo državljansko dolžnost bil eden od teh ljudi,« je priznal. opravili v dveh minutah.

Se nam približuje neznani planet?

šasti, njeni pripadniki pa verjamejo v boga Letečo špagetno pošast in zagovarjajo bolj sproščen pogled na religijo. Med drugim nasprotujejo poučevanju kreacionizma – tega, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje ustvarila višja sila

oziroma Bog – v javnih šolah. Jeff Montgomery, ki je zaposlen na matični knjigi na Novi Zelandiji, je priznal, da je moral sicer dvakrat pogledati njihov prijavni obrazec, a satirična protestCerkev leteče špagetne pošas- na skupina izpolnjuje kriterije Ameriška zvezna uprava za ciAvtomobili brez voznika, ki naj ti je nedavno na Novi Zelandi- za zakonito izvajanje poročnih vilno letalstvo je objavila, da že bi vodili v svet brez avtomobil- ji dobila dovoljenje za izvajan- obredov. »Moja vloga ni razsoteče dvomesečno obdobje, v ka- skih nesreč, trenutno dosegajo je poročnih obredov. A cerkev jati glede spornosti njihovih fiterem bodo morali vsi ameriški prav nasprotno: podatki namreč ni nova; nastala je leta 2005 v lozofskih ali verskih prepričanj, lastniki registrirati svoje drone – razkrivajo, da so ti avtomobili ZDA, osnovana je na knjigi Sve- gre za to, da jih sploh imajo,« je po 19. februarju pa bo registraci- dvakrat pogosteje vpleteni v ne- to pismo Leteče Špagetne Po- dejal, ko je videl vlogo.

Avtomobili brez voznika povzročajo Cerkev leteče V ZDA prihaja špagetne pošasti registracija dronov precej nesreč

Ni jih malo, ki zadnje dni iz dneva v dan najdejo nove »dokaze«, da se Zemlji približuje neznani planet, ki naj bi že v letu 2016 sprožil mnoge katastrofe. Nibiru naj bi bil planet, ki kroži okoli našega sonca, vendar ker je njegova pot zelo eliptična, se pojavi le na vsakih 3600 let. Sumerci, ki so bili odlični astronomi, so nam zapustili kar nekaj zapisov o tem planetu in predvsem o bitjih, ki naj bi na njem prebivala. To naj bi bili Anunakiji, ki so zapustili svoj planet Nibiru – o tem je veliko napisal

Upam, da je vlada včeraj opravila poprav poprav­ ni izpit in tik pred zdajci milostno podaljšala zača zača­ sno življenje v prihodnjem letu še tudi Teševi štiri štiri­ ci. Če bi deloval le blok 6, ki obratuje poskusno, bi le poskušali tudi ogrevati stanovalce te doline in po­ skusili nuditi toploto go­ spodarstvu. A poskusi so pač le poskusi.

Čudna ptica Polzelska lastovica je res čudna ptica. Poletela naj bi zdaj, ko je v deželi zima. Menda ji je naš gospodar­ ski minister dal taka po­ sebna krila.

Varovanje Tudi na območju med Slo­ venijo in Hrvaško, kjer je veliko zveri, medvedov, volkov in risov, gradimo varnostno ograjo. Verje­ tno zato, da bo pribežnike varovala pred temi zvermi.

Blagajne Davčne blagajne gor ali dol! Ne glede na vse nas še vedno vse preveč stane.

(P)o vodi

tudi Zecharia Sitchin, ki je celo življenje detajlno preučeval te zapise. Sitchin je leta 1976 objavil knjigo 12. planet, v kateri opisuje planet Nibiru in njegov vpliv na ostale planete v našem osončju, sploh na Zemljo. Sumerci so trdili, da se Nibiru nevarno približa Zemlji vsakih 3600 let in s svojim prehodom katastrofalno vpliva na naš planet. Bo blizu res prav v letu 2016?

Zadnje dni je bilo po ra­ znih krajih države kar ne­ kaj pogovorov o poplavni varnosti in rešitvah, da bi bila ta v prihodnje čim ve­ čja. Vsi, predvsem tisti na ogroženih območjih upa­ mo, da tudi te ne bodo splavale po vodi.

Več luči Mladi in tudi nekateri dru­ gi so v prazničnem ča­ su tudi politikom na vseh ravneh prinesli Luč miru. Mnogi bi potrebovali tu­ di luč strpnosti ali razsvet­ ljenja.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

ZaleĹĄÄ?anski portret

Toni Rehar V tridesetih letih ni bil maÄ?ji kaĹĄelj imeti motor in ne gre se Ä?uditi, da je delovodja v Ĺžalski hmeljarni Ivan Rehar z lahkoto ujel Mlakarjevo Ivanko iz Ĺ entvida pri Grobelnem. Ljubezen sta vsakega toliko Ä?asa potrdila z rojstvom otroka: Ivanovim (1936), JoĹžetovim (1938), Tonijevim (30. april 1939), Viktorijinim (1940), Milkovim (1943), Marijinim (1947) in Stankinim (1955). Od vojne se Toni spominja konca – takrat so namreÄ? stanovali v vrtcu, nad njimi pa italijanski vojaki, ki so se ob nemĹĄki kapitulaciji z veselo novico pojavili v njihovi kuhinji, in prav takrat se je mali bratec Milko polil z vrelo vodo. Takoj po vojni je ĹĄel Toni v prvi razred osnovne ĹĄole v Ĺ˝alcu, rad je telovadil, pa tudi recitiral, tudi matematika mu je kar ĹĄla. Doma ni imel nobenih posebnih zadolĹžitev, zato je veÄ?ino Ä?asa preĹživel na dvoriĹĄÄ?u. Pozimi so ob kepanju Ä?akali na poletje, saj jih je v skromnih oblaÄ?ilih pogosto zeblo, povrhu pa je oÄ?e otroke, prepriÄ?an, da jih bo s tem utrdil, enkrat celo bose nagnal tekat po snegu, da so staknili ozebline. Kmalu po vojni so se Reharji preselili v veÄ?je stanovanje v Ĺžalski hmeljarni. TamkajĹĄnje dvoriĹĄÄ?e je bilo raj za energije polno mularijo. Igrali so nogomet, postavili so si ovire za tek na nekaj manj kot sto metrov z ovirami. SoĹĄolÄ?ev oÄ?e je bil mizar, lastnik pogrebnega zavoda, in jim je odstopil deske za ping pong mizo, ki pa so jo v Ä?asu pogrebov razdrli in deske posodili za mrtvaĹĄki oder. Ĺ˝ogica je bila zakrpana kar sedemindvajsetkrat. Fantje so igrali tudi koĹĄarko. Toni je z domaÄ?ega svinjaka sunil vrata in jih navezal na ograjo balkona kulturnega doma na robu dvoriĹĄÄ?a – tako so dobili tablo in nanjo pritrdili koĹĄarkarski obroÄ?. Ko je oÄ?e opazil, da je svinjak brez vrat, je sicer robantil, a hudega ni bilo, Ä?eprav je bil ata v nasprotju z nadvse blago mamo strog moĹžak. Pri koĹĄarki se je fantom rada pridruĹžila soseda Sitarjeva Majda, ki jo VelenjÄ?ani poznajo kot kasnejĹĄo dolgoletno ravnateljico vrtca Majdo GaberĹĄek. StarĹĄa sta morala kar stiskati, vendar kruha so imeli dovolj. Meso je bilo na mizi redko, dvakrat, trikrat so zredili praĹĄiÄ?ka. Ob obiranju hmelja, ki mu seveda Toni nikoli ni mogel uiti, so najveÄ?krat jedli murke v omaki. NekoÄ? oÄ?eta ni bilo doma in domaÄ?o kokoĹĄ naj bi za glavo skrajĹĄal Toni. Ni zmogel, niti tedaj niti kdaj kasneje ‌ Ko je bil Toni v sedmem razredu, so se spet selili, tokrat v Rizmanovo hiĹĄo pri ÂťHed hmeljarniÂŤ, kjer si je kasneje v soseĹĄÄ?ini postavila hiĹĄo sestra Viktorija. Bil je v sedmem ali osmem razredu, ko je na gostovanju v Celju dal svoj prvi nogometni gol. NajveÄ?ji talent pa je pokazal pri teku na kratke proge, saj je postavil kar osem rekordov Ĺžalske osnovne ĹĄole, njegov najveÄ?ji tekmec na podroÄ?nih ĹĄolskih tekmovanjih je bil znani pesnik Ervin Fritz s preboldske osnovne ĹĄole. Poleg sprinta je Toni tekel tudi kros, skakal v daljavo, igral koĹĄarko. S puncami se ni kaj ukvarjal, tudi ĹĄtevilni rekordi mu pri njih niso pomagali.

Ĺ˝elel si je iti na celjsko uÄ?iteljiĹĄÄ?e, pa mu ocene tega niso ravno dovoljevale in odloÄ?il se je za trgovsko ĹĄolo v Celju, kamor se je vozil vsa tri leta. V ĹĄoli ni pretiraval z uÄ?enjem, zato pa je bil veÄ? na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih. Za Ĺžalske ekipe je igral koĹĄarko in rokomet, tekmoval je v atletiki. Ravnatelj trgovske ĹĄole Ludvik ReberĹĄek je bil strasten igralec namiznega tenisa in v Toniju je naĹĄel dobrega partnerja. Prijatelj ga je nagovoril, da je ĹĄel na sprejemne izpite na fakulteto za telesno kulturo, Ä?eprav doma niso verjeli, da bi mu lahko uspelo. Pa mu je in tako rekoÄ? Ä?ez noÄ? si je sam naĹĄel ĹĄtipendijo in tudi prvo sobo v Ljubljani. Ĺ˝e po treh mesecih je dobil brezplaÄ?no sobo na Taboru, v paviljonu ob ĹĄportni

dvorani. Okna niso imela stekel, ogrevanja ni bilo. Sostanovalec RavenÄ?an MedveĹĄek se je spoznal na elektriko in je pod mizo namestil osemstovatno Ĺžarnico, da sta se grela. Poraba elektrike je bila seveda tako velika, da so sproĹžili preiskavo, vendar ju niso odkrili. Bil je najboljĹĄi ĹĄtudent, postal celo ĹĄportni referent fakultete, pridobil si je naklonjenost in celo prijateljstvo dekana Ĺ turma, ki ga je preusmeril v atletiko in ga tudi poslal za trenerja v Atletski klub Olimpija. Med ĹĄtudijem se je dobro nauÄ?il smuÄ?anja, ping pong pa je opustil, Ä?eprav je bil tudi kondicijski trener namiznoteniĹĄke reprezentance. Svoje varovance atlete je vodil na tekmovanja po vsej tedanji Jugoslaviji, bili so prijatelji, ki so prenekatero noÄ? tudi prelumpali. Neko novo leto so praznovali tri dni kar v garderobah na stadionu. Takrat so ga klicali SonÄ?ek, vzdevek mu je dala koĹĄarkarica Olimpije in soĹĄolka Mihela KovaÄ?iÄ?, sedaj poroÄ?ena z znanim dolenjskim vinarjem IsteniÄ?em, ker je stalno svetil na treningih Olimpije. Po bleĹĄÄ?eÄ?ih prvih dveh letih se je ĹĄtudijski tempo umiril in ko so ga leta 1965, po ĹĄestih letih ĹĄtudija, poklicali, da odsluĹži ĹĄtipendijo v Ĺ˝alcu, mu je do konca ĹĄtudija ostal le izpit iz orodne telovadbe, ki mu manjka ĹĄe danes. Zaposlil se je torej na osnovni ĹĄoli na Vranskem, kjer je hitro razmigal uÄ?ence in uÄ?itelje, pa leta 1967 odĹĄel v vojsko k protiletalski zaĹĄÄ?iti v Zagreb. S tovariĹĄi se je zelo dobro razumel; ker je bil sposoben vojak in trener uspeĹĄne atletske ekipe, je bil skoraj vsak teden doma. Po vojski so ga zaposlili na osnovni ĹĄoli v Ĺ empetru in z uÄ?enci je dosegal zavidljive rezultate. Dobro se je odrezal tudi pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anki Vidi Kos, ki je s plesno toÄ?ko nastopila na sveÄ?ani akademiji ob ustanovitvi Ĺ portnega druĹĄtva Miro Cerar v Ĺ empetru. Do-

bivala sta se pri njej v Ljubljani, kjer je ĹĄtudirala angleĹĄÄ?ino, ali pa v trisobnem stanovanju v Ĺ empetru, ki so mu ga velikoduĹĄno dodelili. PohiĹĄtvo iz dnevne sobe je sicer moral prodati, ker je cel avtobus udeleĹžencev svojega prvega smuÄ?arskega teÄ?aja povabil na ogled skokov v Planico in mu je zmanjkalo denarja, da bi poravnal raÄ?un ‌ Tonijeve ĹĄportne uspehe so opazili tudi VelenjÄ?ani in ga ÂťukradliÂŤ – leta 1972 so mu dali sluĹžbo uÄ?itelja telesne vzgoje na novi osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca. S kolegom Stanetom Ĺ kobernetom sta delala veliko, z veseljem in znanjem in ĹĄola je takrat dosegla vrsto uspehov v koĹĄarki, atletiki ‌ Tudi Toni in Vida sta uspela – leta 1972 rojeni AleĹĄ je bil Âťprvi otrokÂŤ ĹĄole Antona AĹĄkerca, potem sta privekali na svet leta 1973 Nina in ĹĄtiri leta kasneje ĹĄe TjaĹĄa. Toni se je Ĺže leta 1969 priselil k Vidi in njeni mami na TekavÄ?evo enajst v Ĺ oĹĄtanju in v tem stanovanju sta ĹĄe danes. No, leta 1979 se je zgodila ĹĄe ena ÂťkrajaÂŤ – tokrat ga je prevzel MatjaĹž Natek, ravnatelj ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole Biba Roeck, kjer je Toni ostal do upokojitve leta 2005. Na tej ĹĄoli sta bila dober par z Mirom PoĹžunom in lovorike v koĹĄarki in atletiki so se kar vrstile. Se je pa tudi zgodilo, da ju je ravnatelj namesto v telovadnici naĹĄel kar v bliĹžnjem bifeju pri Grudniku ‌ Sicer pa sta z Natkom nekoÄ? celo imela nalogo taktiÄ?no napiti zveznega inĹĄpektorja za obrambne priprave in uspeh je bil poloviÄ?en – inĹĄpektor je ostal trezen, onadva pa pijana ‌ Mimogrede: Toni Ĺže kakĹĄnih petnajst let ni pokadil niti ene cigarete in spil niti kaplje alkohola! Njegova velika ljubezen pa tudi dodaten vir zasluĹžka je bilo ves Ä?as napovedovanje, povezovanje prireditev, predvsem pa ĹĄportno novinarstvo. Ĺ˝e leta 1961 je za ljubljanski radio prenaĹĄal nogometno tekmo Rudar Kakanj – Olimpija; na Vranskem so ga uporabili za povezovanje marsikatere prireditve, kasneje je napovedoval razliÄ?ne atletske mitinge, koĹĄarkarske in rokometne tekme, smuÄ?arske skoke, drĹžavna prvenstva Ä?astnikov pa tudi Ä?isto zabavne prireditve – hmeljarski likof, pa nastope ansambla Slovenija ‌ Kot ĹĄportni novinar ĹĄe sedaj poroÄ?a s koĹĄarkarskih tekem, za rokomet mu je Ĺže zmanjkalo Ä?asa, Ĺže od ustanovitve Velenjske televizije je njen ĹĄportni novinar. S priznanji sta se ga spomnili ĹĄportni zvezi Velenja in Ĺ oĹĄtanja, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Rokometni klub Velenje, Zveza Ä?astnikov ‌ na vse pretekle Ĺživljenjske napore pa ga je pred petimi leti spomnilo tudi srce in lani kolk ‌ Vse tri otroke je zastrupil s ĹĄportom, redno so hodili smuÄ?at in na morje, v Premanturi pri Pulju je pred skoraj dvema desetletjema postavil udobno prikolico, kjer preĹživijo veÄ?ji del poletja. Otroci so doĹĄtudirali, hÄ?erki sta v sluĹžbi na ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini, AleĹĄ je koĹĄarkarski trener. Nina ima Jara Vybihala, enajstletno Ajdo, osemletnega RoĹžleta in ĹĄtiriletnega Roka; TjaĹĄa ima Sebastjana Bernjaka ter osemletnega Jureta in ĹĄestletno Katjo. Torej miru ni nikoli. Tudi pokoj ni pravi pokoj, Toni ĹĄe vedno poroÄ?a za KoroĹĄki Radio in VTV, se smuka okoli RdeÄ?e dvorane in ĹĄtadionov, ĹĄport mu je oÄ?itno nekdo podtaknil Ĺže v zibelko in ne bo se ga zlahka reĹĄil! đ&#x;”˛

Vlado VrbiÄ?

Gimnazijci zakljuÄ?ili leto v druĹžbi pisateljev Gostili prav posebna gosta – Ferija LainĹĄÄ?ka in Petra Rezmana Velenje, 16. decembra - ZakljuÄ?ni letniki smo skupaj s profesorji in ravnateljem prisostvovali izredno zabavnemu in zanimivemu pogovoru s Ferijem LainĹĄÄ?kom. Vodila sta ga Lev AvberĹĄek in Ĺ pela Zlodej pod mentorskim vodstvom profesorice Andreje Gumzej. Seveda nas je zanimalo, kaj se skriva v sami osebnosti in ozadju pisatelja, ki smo in ga bomo tudi v prihodnje tako podrobno

izvirnost in samosvojost. Kljub ĹĄtevilnim prejetim nagradam, poleg literarnih je prejel tudi filmske nagrade, ohranja svojo skromnost in zadrĹžanost, saj se zaveda, da ravno tako, kot lahko nagrade polepĹĄajo Ĺživljenje, lahko tudi uniÄ?ijo kariero. V ospredje daje vrednote tovariĹĄtva, druĹžine in ljubezni, saj so ravno te temeljne vrednote pomembne za naĹĄe delovanje. Vse to nam je gost predstavil tu-

romana ter ĹĄe kaj, Ä?esar sam roman ne razkrije, mi pa bom lahko to uporabili pri letoĹĄnji maturi. Poleg tega pa nam je s svojo modrostjo, iskrivostjo in humorjem ob zakljuÄ?ku prenesel sporoÄ?ilo – in nas nasmejal –, ko nam je za konec zaĹželel slednje: "Ĺ˝elim si, da vsak od vas ljubi in je ljubljen. Ostanite drugaÄ?ni, predvsem pa divji in uporni po srcu."

obravnavali. Kmalu smo spoznali, da se njegova zrelost ne kaĹže samo v romanih, ki jih je napisal Ĺže kar enaindvajset, temveÄ? tudi v njegovem razmiĹĄljanju. Dijaka sta zaÄ?ela pogovor z LainĹĄÄ?kovim znanim citatom ‘Ustvarjanje zame ni poklic, temveÄ? naÄ?in Ĺživljenja.‘ To trditev je s svojimi ĹĄtevilnimi odgovori tudi potrdil, saj je bilo moĹžno razbrati, da ga pri njegovem ustvarjanju vodijo prav notranja inspiracija, navdihi in vĹživljanje v posamezne junake svojih del, pri Ä?emer pa se kaĹžeta njegova

di s svojo knjigo, v katero je vloĹžil kar dve leti svojega Ĺživljenja. Kljub prvotnim zadrĹžkom, kako bomo srednjeĹĄolci sprejeli njegovo delo, ki se letos uvrĹĄÄ?a med obvezno branje vsakega maturanta, je bil prav prijetno preseneÄ?en, da kljub danaĹĄnji druĹžbi mladi ĹĄe uspemo razlikovati med dobrim in zlom ter prepoznati ljubezen in jo ceniti kot najveÄ?jo vrednoto tega sveta. Z njegovim obiskom smo lahko neposredno – od avtorja samega – izvedeli o nekaterih bistvenih motivih in okoliĹĄÄ?inah

V Ä?etrtek, 18. 12., pa je gimnazijce niĹžjih letnikov obiskal tudi pisatelj in domaÄ?in Peter Rezman, ki je predstavil svoj zadnji roman TekoÄ?i trak (izĹĄel je pri ZaloĹžbi Litera) – roman, posveÄ?en mestu Velenju in njegovi 'uporniĹĄki' zgodovini ĹĄtrajkov, ki se prepletajo z znaÄ?ilno ljubezensko zgobo za to okolje. Roman poleg zogdbe zaznamuje in odlikuje tudi avtentiÄ?en jezik naĹĄega okolja. VeÄ? v naslednji ĹĄtevilki.

Anamarie PotrÄ?, 4. B

đ&#x;”˛

Rotarijci zbrali denar za otroke V nedeljo, 13. decembra, se je v Kulturnem domu v Velenju ÂťzgodilÂŤ ĹĄe eden od nepozabnih glasbenih dogodkov, nastop domaÄ?ih vrhunskih glasbenih talentov, ki so se predstavili v okviru prireditev ob deseti obletnici delovanja Rotary kluba Velenje. Zbranim so spregovorili predsednik Rotary kluba Celje Fran-

trebne mlade ljudi ter vsem, ki so dobrodelno nastopili na tem izjemnem koncertu ali pa so omogoÄ?ili izvedbo. Ĺ aleĹĄki glasbeni talenti (nekateri so bili med ĹĄtudijem kot obetavni in nadarjeni deleĹžni pomoÄ?i), so se izkazali z vrhunsko glasbeno izvedbo, z razliÄ?nimi instrumenti ter zahtevnimi skladbami. Nastopili

ki je navduĹĄil prisotne, je delno omogoÄ?ila tudi Mestna obÄ?ina Velenje, na svoj naÄ?in pa smo ga omogoÄ?ili tudi medijski sponzorji, med njimi NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje. Obiskovalci so lahko v sklad zbranih sredstev prispevali tudi veÄ? kot le vstopnino po 7 evr, saj je bilo mogoÄ?e kupiti v dobrodelni namen spominsko

NastopajoÄ?i glasbeni talenti so se predstavili z izjemno kakovostnimi nastopi ter navduĹĄili mnoĹžico prisotnih na dobrodelnem koncertu.

ci PliberĹĄek, podĹžupanja MOV Breda Kolar ter nekateri drugi. Robert Goter, predsednik Rotary kluba Velenje, se je zahvalil vsem, ki so Ä?ez leto sodelovali pri ĹĄtevilnih aktivnostih kluba, donirali sredstva za pomoÄ?i po-

so Kim PavliÄ? na Ä?embalih, Klara Kokec s flavto (korepeticija prof. Katja Ĺ˝liÄ?ar Marin), Katja Skrinar na harfi, mladi Rok Tadej BrunĹĄek na klavirju ter brata Jure in Miha Smirnov OĹĄtir kot duo klavir in violina. Koncert,

kartico s priloĹžnostno znamko in Ĺžigom. Organizatorji so tako zbrali 1.918 evr, ki jih bodo namenili pomoÄ?i potrebnim otrokom za letovanje v prihodnjem letu. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Dokler ni snela maske, ni vedel nihÄ?e Po skoraj tridesetih letih izkoriĹĄÄ?anja, psihiÄ?nega in fiziÄ?nega zlorabljanja ter samoĹžrtvovanja, ki jo je telesno in duĹĄevno izĹželo, Ĺživi umirjeno, samostojno in zdravo Ĺživljenje Tina Felicijan

po napornem delu to normalno. Tudi ko se je zapil, je doma pil Spoznala sta se Ĺže v osnovni samo, kadar je imel druĹžbo, zaĹĄoli. Ona iz mirne druĹžine, v ka- to je vedno Ĺželel kaj praznovati teri ji kreganje starĹĄev, kaj ĹĄele in vabiti obiske. Ko ji je prepopretepanje ni vedal, da hodi v sluĹžbo, je delala bilo poznano. ÂťKaj nam delaĹĄ, le ĹĄe za njegove ÂťMislila sem, kako daleÄ? ĹĄe, vsi goste in skrbela, da je vsak zabomo zboleli,ÂŤ so da so tri hÄ?ere kon takĹĄen,ÂŤ mi govorili otroci. pridno hodile v je bila naivna, ĹĄolo, se uÄ?ile, in Ä?eprav sta jo ÂťOn je bil paÄ? skuĹĄala tako njim starĹĄa opozarbogi, je imel tako kot vsem ostalim jala, da je v otroĹĄtvo,ÂŤ sem ga prikriti, kaj se donjegovi druĹžizagovarjala, zares gaja. ni doma tudi alkohol. A on pa nisem tako je bil dober Postajalo je mislila. Ä?lovek. Pet vse huje let sta imela Vedno manj jo lep zakon. Ko se je po rojstvu je posluĹĄal in ni se hotel pogodruge hÄ?ere zaposlil v rudniku varjati. Ves denar je dal za hrano in vse veÄ?krat prihajal z dela vse in pijaÄ?o, medtem ko ona ni imekasneje, ker je s kamerati hodil la niti za frizuro in si je morala na pijaÄ?o, se je izgovarjal, da je vse izboriti, kar ji je pripadalo.

â?ą

Hrane pribliĹžno toliko, upraviÄ?encev veÄ? ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje letos razdelilo veÄ? kot 77 ton hrane – Krizo reĹĄevale predvsem lokalne skupnosti Tatjana PodgorĹĄek

ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje se letos ni sreÄ?evalo s tako velikimi teĹžavami pri zagotavljanju hrane za socialno ĹĄibke obÄ?ane v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki v primerjavi z mnogimi ostalimi tovrstnimi zdruĹženji po Sloveniji.

kar sreÄ?o, da smo tako zagotovili vse potrebe socialno ĹĄibkih druĹžin in posameznikov, ki se obraÄ?ajo k nam po pomoÄ?.ÂŤ Sicer pa so letos razdelili veÄ? kot 77 ton hrane, kar je pribliĹžno toliko kot lani, z njo pa so pomagali veÄ?jemu ĹĄtevilu upraviÄ?encev kot leta 2014. ÂťNa zaÄ?etku leta smo imeli na seznamu 563 druĹžin, na nedavni zadnji delitvi pa Ĺže 714 ali 1497 posameznikov.ÂŤ So morda spremenili meri-

Skoraj tri leta je kuhala kosilo in veÄ?erjo za pet moĹĄkih, ki so cele popoldneve v stanovanju igrali karte in ĹĄah, medtem ko so se dekleta, umaknjena v svojo so-

â?ą

ÂťKam bi ĹĄla, reva, kam boĹĄ ĹĄla?ÂŤ se je smejal in me poniĹževal.

bo, pridno uÄ?ila, pa je bila njihov servis in kot suĹženj popolnoma privezana na dom brez Ä?asa zase. Ves Ä?as mu je hotela pomagati, ker je vedela, Âťda so to njegove posledice iz otroĹĄtva. Vedno sem imela sliko njegovega oÄ?eta, kako je mamo maltretiral, pretepal. Imela sta pet otrok.ÂŤ Vse bolj je tonil v alkohol. DruĹžbo je domov vlaÄ?il tudi ponoÄ?i. Ko so otroci odraĹĄÄ?ali, so potrebovali veÄ? prostora, ampak on je kot rudar hotel imeti svojo sobo, da je lahko spal, med tem pa one niso smele niÄ? delati. Videla je, da tako ne bo ĹĄlo, in zaÄ?ela iskati sluĹžbo, Ä?eprav ji ni dovolil, Ä?eĹĄ da on zasluĹži dovolj, da je lahko ona doma z otroki. ÂťJaz pa sem vztrajala in si naĹĄla delo, Ä?eprav je bilo vse narobe. Tisto poletje sem moĹĄke obvestila, da ne mislim veÄ? kuhati.ÂŤ Oba sta hodila v sluĹžbo in delala tudi popoldne, ker je ves denar zapravil za druĹžbo. S popoldanskim friziranjem je sluĹžila ĹĄe eno plaÄ?o. NihÄ?e ni vedel, kaj se je dogajalo – Âťvedno sem nasmejana hodila po svetu.ÂŤ Delala so tudi dekleta, ki so jo bodrila in ji dajala veselje do Ĺživljenja s tem, kako so bila pridna, ubogljiva,

dozorela so veliko prej kot njihovi vrstniki. ÂťMoji otroci so bili tudi moji prijatelji. Hoteli so mi pomagati, a so mi tudi oÄ?itali in me tudi zasovraĹžili.ÂŤ Jaz pa sem jih mirila, naj se ne ukvarjajo s tem: ÂťTi boĹĄ enkrat ĹĄla, boĹĄ zaĹživela svoje Ĺživljenje, Ä?e se boĹĄ ukvarjala z mojimi problemi, kako boĹĄ pa svoje reĹĄevala?ÂŤ Medtem ko je skuĹĄala vse narediti zanje, je zanemarjala sebe, kar je bila velika napaka.

Prvi korak

Ko se je poleg verbalnega maltretiranja zaÄ?elo tudi fiziÄ?no nasilje, je sama pri sebi razmiĹĄljala, da bo ĹĄla, ko bodo otroci priĹĄli do kruha. Prosila ga je, naj gre na zdravljenje – takrat je bil Ĺže vsak dan opit, niÄ? veÄ? se ni dalo pogovoriti. ÂťKaj? Ti pojdi na zdravljenje, ti nisi normalna!ÂŤ Po

â?ą

ÂťMama, zakaj tako slabo izgledaĹĄ?ÂŤ

29 letih zakona, ko so vse hÄ?ere Ĺže ĹĄle zdoma – najmlajĹĄa je ĹĄla Ĺže v srednjo ĹĄolo v Ljubljano –, je naredila korak in se odselila. A je obljubil, da bo ĹĄel na zdravljenje. ÄŒeprav ni imela upanja, da bo uspelo, je pomagala pri terapiji, ki brez svojcev ni uspeĹĄna. ÂťOdloÄ?ila sem se zaradi najinih otrok in ker je dober Ä?lovek. Verjela sem v njegovo vztrajnost.ÂŤ A mu tudi jasno in glasno povedala, da mu ne bo dala ĹĄe ene priloĹžnosti, Ä?e se bo spet zapil, ker si takĹĄnega Ĺživljenja ne Ĺžali. Zdravil se je 3 mesece in zdrĹžal ĹĄtiri leta. Ko se je vrnil z zdravljenja, jo je prosil, naj se vrne in ÂťzaĹživela sva pod narekovaji normalen zakon.ÂŤ Medtem ko bi se morala prilagajati drug drugemu, je on trmaril. Ampak bila je zadovoljna, ker vsaj ni pil. ÂťTakrat smo po dolgih letih posne-

li druĹžinsko fotografijo, se objemali, se pogovarjali o vsem, kar smo spustili vsa ta leta. ZbliĹžala sva se. Povedal mi je, da mu je hudo, ker mlajĹĄima hÄ?erama ni dal toliko ljubezni. Hotel je nadoknaditi, a se je do najmlajĹĄe obnaĹĄal, kot bi bila otrok, Ä?eprav je bila Ĺže srednjeĹĄolka.ÂŤ

Zadnje opozorilo

Spremenil se je takoj, ko je zaÄ?el spet piti. Veliko je bil zdoma in se izgovarjal na delo, postal je nervozen. ÂťTo me je psihiÄ?no obremenjevalo, a sem spet dve leti prikrivala.ÂŤ Dokler dekleta niso opazila. ÂťNe se sekirati, bom Ĺže, si bom uredila Ĺživljenje, ko bom upokojena,ÂŤ Ä?eprav je vedela, da bo hudo. Bila je depresivna, ni spala, z nikomer se ni druĹžila, zaÄ?eli so se glavoboli, vse Âťzaradi tistega strahu.ÂŤ Naposled se je odloÄ?ila vse povedati socialni sluĹžbi. Ĺ la je k zdravniku, a je odklanjala zdravila, ki ji jih je ponujal, saj je z njenimi prvimi pomirjevali, ki jih je jemala, ko je njena mama bila na smrtni postelji, ena od hÄ?era poskuĹĄala storiti samomor. ÂťTakrat sem si zadala, da v moji hiĹĄi nikoli veÄ? ne bo pomirjeval in podobnih zdravil.ÂŤ

Novemu Ĺživljenju naproti

ÂťAmpak danes, po vsem tem, kar se je dogajalo, se tako dobro poÄ?utim in sem na pravi poti,ÂŤ se je naenkrat razvedrila. Po osmih mesecih bivanja v velenjski varni hiĹĄi, kjer se je poÄ?utila resniÄ?no varno, je Ĺže tri leta samostojna. Ko je odĹĄla, je pustila vse, ker ni bilo niÄ? pisano nanjo. Vse si je sama kupila. Ve, da vse Ĺžrtve najbolj muÄ?ijo pomisleki, kako bodo samostojne, a se da preĹživeti tudi z malo denarja. ÂťVeliko bolj se splaÄ?a pustiti nasilneĹža in si Ĺživljenje urediti tako, kot ĹželiĹĄ, saj sreÄ?a ni v

denarju, ampak v okolju, v katerem se dobro poÄ?utiĹĄ.ÂŤ Popravila si je zdravje, skuĹĄa umirjeno Ĺživeti, poÄ?eti, kar ji ustrezna, ĹĄe zdaj pa povsod hiti. ÂťVÄ?asih se moram ustaviti in umiriti.ÂŤ Prej ni bila zmoĹžna takĹĄnih pogovorov, ves Ä?as je jokala in mislila, Âťda ne bom veÄ? normalna.ÂŤ Nikoli ni imela kakĹĄne prijateljice, ki bi ji lahko povedala, kar je

â?ą

ÂťKo enkrat spregledaĹĄ, oprostiĹĄ, da greĹĄ naprej, se nalednjiÄ? ponovi in gre v neskonÄ?nost.ÂŤ

imela na duĹĄi, zato se je sprva bala povedati komurkoli. ÂťAmpak odloÄ?ila sem se, da naredim to zase.ÂŤ V Varni hiĹĄi je spoznala svetovalko, ki ji je dajala strokovne nasvete in jo usmerila v skupino za duhovno rast, od Belega obroÄ?a si je izposodila knjige. ÂťUgotovila sem, da so ustanove za pomoÄ? Ĺženskam res dobro pripravljene. Kot sliĹĄim od svojih hÄ?era, ki Ĺživijo v tujini, ni nikjer tako urejeno. Ĺ˝rtev mora narediti samo en korak, da pride do ljudi, ki vse naredijo sami.ÂŤ Stike ĹĄe imata, ko pridejo otroci. ÄŒaka jo ĹĄe boj za premoĹženje, ki ji pripada iz zakona. ÂťKo bom upokojena, bom uredila ĹĄe to in si kupila ĹĄe kakĹĄno stanovanjce, potem pa bom tudi sama pomagala Ĺžrtvam nasilja,ÂŤ je odloÄ?ena, saj Ĺželi vsem, da bi si ustvarile normalno Ĺživljenje. ÂťLahko jim povem samo, naj se Ä?im prej odloÄ?ijo. ZaÄ?etek je teĹžak, ampak ĹĄe teĹžje je, ko se nasilje vleÄ?e leta in leta.ÂŤ

„Ne morem osreÄ?iti drugih, Ä?e najprej ne osreÄ?im sebe.“ Brian Tracy

Na zaÄ?etku leta je bilo na seznamu upraviÄ?encev 513 druĹžin, pri zadnji delitvi Ĺže 714 druĹžin ali 1497 posameznikov.

Darja Lipnikar: ÂťOd ĹĄestih delitev hrane in jabolk so denar za tri prispevale obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.ÂŤ

Darja Lipnikar, sekretarka zdruĹženja, levji deleĹž zaslug za to pripisuje tukajĹĄnjim lokalnim skupnostim, ki imajo Ĺže vrsto let razumevanje za te potrebe. Od ĹĄestih delitev, ki so jih izvedli, so denar za tri prispevale obÄ?ine. Nekaj hrane so dobili iz Sklada za evropsko pomoÄ? najbolj ogroĹženim, nekaj jim jo je zagotovil RK Slovenije, hrano pa so kupili ĹĄe iz lastnih sredstev. ÂťSmo imeli

la? ÂťNe,ÂŤ se je odzvala sogovornica. Ĺ e vedno sledijo merilom, ki jih doloÄ?a center za socialno delo. V zadnjem Ä?asu trka na njihova vrata vse veÄ? upokojencev, ki Ĺživijo sami in z nizkimi pokojninami ne zmorejo pokriti zaÄ?etka in konca meseca. Lipnikarjeva upa, da bodo lahko naloge na socialnem podroÄ?ju uspeĹĄno uresniÄ?ili tudi prihodnje leto. Po informacijah naj bi v naslednjih dneh ali zaÄ?etku januarja prihodnje leto dobili iz omenjenega sklada Ĺže nekaj hrane, raÄ?una pa ĹĄe na vnoviÄ?no razumevanje obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

V prihodnjem letu najdite sreÄ?o v svojih obÄ?utkih. Ustvarite leto nepozabno, ustvarjalno in pomembno!

Habit, d.o.o., KoroĹĄka cesta 48, 3320 Velenje

� ���777����������������.habit.si

Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in vam Ĺželimo vse najboljĹĄe v novem letu. Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto!

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 17

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

17

Ko dom ni veÄ? varen Kar vsaka Ĺžrtev nasilja najbolj potrebuje, je pogum za odloÄ?en prvi korak po pomoÄ?, ki jo v Sloveniji nudijo mnoge institucije, organizacije in programi, med njimi Center za socialno delo in Varna hiĹĄa Tina Felicijan

Oblik nasilja je vedno veÄ?

Ĺžaljenju in drugih hudih verbalnih napadih in ruĹĄenjih dostoOd leta 2008 v Sloveniji velja Strokovni delavci v Varni hiĹĄi janstva, o obtoĹževanjih, da so Zakon o prepreÄ?evanju nasilja Velenje poroÄ?ajo, da se pri svo- duĹĄevno bolne, paranoiÄ?ne, nev druĹžini, po katerem so za skrb jem delu sreÄ?ujejo z razliÄ?nimi sposobne skrbeti za druĹžino, o na tem podroÄ?ju zadolĹženi cen- dimenzijami nasilja v druĹžini, ne groĹžnjah in ustrahovanju, oviratri za socialno delo v tesnem so- le tistimi tipiÄ?nimi, javnosti po- nju komunikacije z odvzemom delovanju s ĹĄolstvom, sodstvom, znanimi. FiziÄ?no nasilje, psihiÄ?- telefona, prepovedi dela, socialzdravstvom, policijo, nevladni- no maltretiranje, ki puĹĄÄ?a dol- ni izolaciji, uniÄ?evanju lastnine, mi organizacijami. Vsakdo, ki gotrajne posledice na duĹĄevnem naĹĄteva Irena VuÄ?ina, ki na CSD izve za kakrĹĄnokoli nasilje, pa zdravju Ĺžrtev, kar se kaĹže v odvi- dela z Ĺžrtvami nasilja v druĹžini je to dolĹžan takoj sporoÄ?iti po- snostih, psihiÄ?nih krizah, posle- in dodaja, da so Ĺžrtve najveÄ?krat liciji ali centru za socialno de- dice pa so vidne tudi na otrocih, Ĺženske. ÂťTo ne pomeni, da nasilo. Tako vsak v skladu s svojimi pa spolno in ekonomsko nasilje, lja nad moĹĄkimi ni ali da ga zanikamo. Vendar pristojnostmi skuĹĄa zaĹĄÄ?ititi Ĺžr- kot je prepoved je nasilje, ki pridela, zloraba ÂťPridejo s telesnimi zadene Ĺženske, moĹĄkih priviÂťNajbolj v nesorazmerlegijev, skrivapoĹĄkodbami, no viĹĄjem delenje denarja in pomembno v strahu pred Ĺžu kot nasilje, ki kontrola nad se mi zdi, da partnerji, ki ga doĹživijo monjim, suĹženjski Ĺženske o nasilju imajo oroĹžje in ĹĄki.ÂŤ poloĹžaj Ĺžrtve spregovorijo.ÂŤ ter zanikanje. ga uporabljajo Irena VuÄ?ina ÂťTo pomeni, NajveÄ? ga je kot groĹžnjo njim, da povzroÄ?itelj doma otrokom in tudi zanika izgovorNajveÄ? nasilja sebi.ÂŤ tve, ki lahko pomoÄ? poiĹĄÄ?ejo tu- jeno ali storjese zgodi v zaUrĹĄa Polko di preko kriznih telefonov, v var- no. V javnosti sebni sferi. Za nih hiĹĄah, materinskih domovih, se teĹža pripiĹženske je najki so namenjeni noseÄ?nicam, po- suje fiziÄ?nemu veÄ?krat najnerodnicam in materam z mlajĹĄimi nasilju, ker imamo pri tem kon- varnejĹĄi ravno njihov dom, kjer otroki, v svetovalnicah za Ĺžen- kretne dokaze. Je pa treba pre- doĹživljajo mreĹžo zlorab. Povzroske, skupinah za samopomoÄ?, poznati tudi druge oblike nasi- Ä?itelji in Ĺžrtve so lahko vsakdo, druĹĄtvih, kadarkoli pa se lahko lja,ÂŤ opozarja svetovalka v VH opozarja Irena VuÄ?ina in ovrĹže zateÄ?ejo v krizne centre. Poleg UrĹĄa Polko. stereotip, da je veÄ? nasilja v revĹ˝rtve nasilja v druĹžini, ki se nih druĹžinah med manj izobrastanovanjskega varstva lahko dobijo brezplaÄ?no pravno pomoÄ? obraÄ?ajo na center za socialno Ĺženimi partnerji, velikokrat pa je in druge ukrepe za zaĹĄÄ?ito Ĺžrtve. delo, najveÄ?krat poroÄ?ajo o poni- prisotna zloraba drog, predvsem Ĺževanju, sramotenju, zmerjanju, alkohola. ÂťPovzroÄ?itelji pripadajo razliÄ?nim druĹžbenim skupinam, nihÄ?e ne izstopa. Njihova Velenjski policisti so letos do konca novembra posredovali v skupna lastnost pa je patoloĹĄka najmanj primerih, povezanih z nasiljem v druĹžini, v zadnjih treh potreba po obÄ?utku moÄ?i, prevladovanju, nadzorovanju ĹĄibletih. Leta 2013 so obravnavali 103 primere, lani kar 131, letos kejĹĄega. PovzroÄ?itelj nasilja ni pa 65, vedno pa veÄ? prekrĹĄkov kot kaznivih dejanj. KrĹĄiteljem nasilen zato, ker se nekdo drug so letos izrekli tudi veÄ? ukrepov prepovedi pribliĹževanja: leta obnaĹĄa tako, kot njemu ni vĹĄeÄ?, 2013 25, lani 28, letos pa 16. ampak zato, ker je prepriÄ?an, da

â?ą

â?ą

ima pravico ali celo dolĹžnost, da s svojim obnaĹĄanjem doseĹže, da bo nekdo drug ravnal tako, kot on misli, da je prav.ÂŤ

Nasilja ne smemo upraviÄ?evati

Ne moremo in ne smemo ga upraviÄ?evati s kakrĹĄnimkoli ravnanjem Ĺžrtve, saj je nasilje krĹĄenje temeljnih Ä?lovekovih pravic. ÂťZa nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja,ÂŤ odloÄ?no trdi Irena VuÄ?ina. Karkoli od zgoraj naĹĄtetega Âťne smem jaz poÄ?eti drugemu ali drugi meni,ÂŤ pravi in opozarja, da je nasilje globoko zakoreninjeno v Ä?loveĹĄki druĹžbi in zato ĹĄirĹĄi druĹžbeni problem, do katerega je potrebno doseÄ?i niÄ?elno toleranco. To od vseh nas terja nenehen napor, razvoj ustrezne zakonodaje, izobraĹževanje in ozaveĹĄÄ?anje.

Samo takoj je dovolj zgodaj

Konflikti so del odnosov, a je pomembno razloÄ?evati, kdaj preidejo v nasilje. V zaÄ?etku odnosa Ĺžrtve sploh ne prepozna-

â?ą

ÂťPovzroÄ?itelj z nasiljem dobi to, kar hoÄ?e. Nadzor.ÂŤ Irena VuÄ?ina

jo nasilja, ker je najveÄ?krat zavito v verbalno, sÄ?asoma pa se stopnjuje in preraste v fiziÄ?no, do katerega imajo Ĺžrtve niĹžji toleranÄ?ni prag in je navadno povod, da zberejo pogum in spregovorijo. A navadno dolgo odlaĹĄajo, ker jih je strah in so eko-

Za nujno pomoÄ? so v Ljubljani in Mariboru krizni centri za Ĺženske in otroke, v katerih je moĹžen takojĹĄnji sprejem, medtem ko se pred sprejemom v varno hiĹĄo najprej pogovorijo in si dajo Ä?as za premislek, saj sobivanje zahteva tudi prilagajanje. nomsko odvisne od partnerjev, nekatere je sram. ÂťVsak razlog je za Ĺžrtev tehten razlog. Zato je zelo pomembno, da Ĺžrtdev zato, ker ne spregovorijo, ne obsojamo, ampak jih vedno znova spodbujamo in jim dajemo informacije,ÂŤ k podpori spodbuja Irena VuÄ?ina. Od marca znotraj centra deluje skupina za Ĺženske z izkuĹĄnjo nasilja, sreÄ?anja pa potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Nudi strokovno podporo s svetovanjem, uÄ?enjem o odnosih, vzpostavljanjem nove socialne mreĹže, v skupini pa Ĺženske lahko spregovorijo, izmenjajo izku-

Po podatkih Centra za socialno delo Velenje so Ĺžrtve nasilja najveÄ?krat Ĺženske in otroci. Statistika od leta 2008 kaĹže, da v povpreÄ?ju obravnavajo 72 primerov nasilja v druĹžini na leto, na mesec pa ĹĄest. V zadnjih letih je nasilje v porastu, sicer pa iz leta v leto niha in je letos v primerjavi s prejĹĄnjim letom upadlo. Še vedo pa je veliko nasilja prikritega in zanj nikoli ne izvemo,ÂŤ opozarja Irena VuÄ?ina. dimo se nuditi prijetne pogoje bivanja, vsekakor pa to zahteva doloÄ?eno mero prilagajanja in napora pri procesu sprememb. Nekatere uporabnice povedo, da so pri nas naĹĄle svoj mir, samo sebe, svoj dom.ÂŤ Ĺ˝rtve nasilja lahko stopijo v stik z varno hiĹĄo prek svetovalnega telefona in se dogovorijo za osebno sreÄ?anje na terenu. ÂťNavadno se odloÄ?ajo samoiniciativno, od uveljavitve nove Umik na varno Ko lasten dom ni veÄ? okolje zakonodaje pa pomoÄ? poiĹĄÄ?ejo varnosti in svobode, ko se Ĺžen- tudi prek CSD.ÂŤ Lahko ponuske bojijo vraÄ?ati domov zara- dijo sobivanje, a ga odsvetujejo, zato takrat, di ogroĹžanja ko je velenjska njihovega Ĺživarna hiĹĄa zavljenja in zaVarna hiĹĄa Velenje je od sedena, iĹĄÄ?evedanja posleseptembra 2002 sprejela jo moĹžnosti v dic, ki nasta161 Ĺžensk in 111 otrok. Od drugih enotah, jajo na njihozaÄ?etka leta 2007 do danes v katerih sicer vi otrocih, se pa so zabeleĹžili veÄ? kot 520 nastanijo Ĺžrtve, lahko zateÄ?ejo klicev. Nasilje nad Ĺženskami za katere obv Varno hiĹĄo, Ĺžal naraĹĄÄ?a, sploh od zaÄ?etstaja tveganje, ki v Velenju ka gospodarske krize. da jih bo parpod okriljem tner naĹĄel, praVarne hiĹĄe Celje deluje od leta 2002, prosto- vi UrĹĄa Polko in sporoÄ?a ĹĄe tere za ĹĄtiri bivalne enote s kopal- lefonske ĹĄtevilke velenjske enote nicami ter skupno kuhinjo in (03/8976690 in 031 243 071), dnevno sobo pa zagotavlja Me- celjske (02/3/4926357) in slovestna obÄ?ina Velenje. V prvi vr- njgraĹĄke (02/8829435). đ&#x;”˛ sti omogoÄ?a varno nastanitev, pa tudi informiranje, svetovanje, podpiranje, opolnomoÄ?enje, zagovorniĹĄtvo, spremstvo, vkljuÄ?itev v pogovorne, spro-

ĹĄnje, izrazijo svoja Ä?ustva, misli in obÄ?utke. V programe in druge socialnovarstvene storitve usmerjajo tudi povzroÄ?itelje nasilja, za katere je najbolj pomembno, da za svoje vedenje prevzamejo odgovornost in se s spremembo svojih prepriÄ?anj nauÄ?ijo vzpostaviti bolj uÄ?inkovit nadzor nad vedenjem.

Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no 2016!

stilne, kreativne delavnice ter skrb za otroke, saj prihaja nemalo Ĺžensk s predĹĄolskimi ali ĹĄolskimi otroki. Ostanejo lahko eno leto, v povpreÄ?ju pa okrog 4 mesece, odvisno od tega, kako hitro uspejo razreĹĄiti situacijo in kaj vse so postorile pred nastanitvijo. Obstajajo primeri, ko se Ĺženska veÄ?krat zateÄ?e v varno hiĹĄo, jih je pa malo. Prav tako so zabeleĹžili malo povratkov v prvotno okolje, pripoveduje UrĹĄa Polko in dodaja, da se zasedenost iz tedna v teden spreminja, bivanje v varni hiĹĄi pa je prostovoljno, zato ga lahko uporabnica kadarkoli prekine. ÂťTru-


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

PodeĹželje pribliĹžati mestu

Po hribih

Okolica Ljubljane

V krajevni skupnosti Lokovica novi metri asfaltirane ceste – Sodelovanje je pomembno in potrebno Tatjana Podgorťek

Lokovica, 15. decembra – V krajevni skupnosti (KS) Lokovica so s priloĹžnostno slovesnostjo predali svojemu namenu 200 metrov posodobljenega cestnega odseka proti kmetiji Krajnk. NaloĹžba je stala blizu 30 tisoÄ? evrov, denar zanjo pa sta zagotovili KS in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Predsednik KS Lokovica Marko JuriÄ? je povedal, da je posodobljen cestni odsek skupen projekt ObÄ?ine in KS ter rezultat tvornega sodelovanja. Tako so letos Ĺže uresniÄ?ili dva veÄ?ja projekta. Za to, da so zasÄ?eli obnavljati omenjeni cestni odsek, pa je zasluga zagnane podjetnice in ene od uporabnic ceste Marije Irman. Po besedah ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha so eni in drugi ob izteku leta ÂťpostrgaliÂŤ denar na raÄ?unih ter naloĹžbo v boljĹĄo cestno povezavo uresniÄ?ili. ÂťV obÄ?ini imamo kar 240 kilometrov cest in z vsako posodobitvijo je manj makadama.ÂŤ Na vse KS v lokalni skupnosti gledajo enakovredno, je zatrdil. Tako posodabljajo ceste v Zavodnjah,

Ĺ entvidu, Ravnah. ÂťNaĹĄe naÄ?elo je, da je treba Ĺživljenjske pogoje obÄ?anov na podeĹželju pribliĹžati tistim v mestu. Mednje sodijo tudi primerno urejene ceste, po katerih se vozijo obÄ?ani v sluĹžbo

eden od pomembnejĹĄih temeljev razvoja. Sedanja prometna povezava je bila slaba in kot podjetnica sem si pred petimi leti zadala za cilj njeno ureditev. DoÄ?akala sem jo prej, zato sem ĹĄe toliko

in nazaj, otroci v vrtec in ĹĄolo.ÂŤ Pridobitev je dokaz veÄ?, kako potrebno in pomembno je sodelovanje med vsemi vpletenimi. ObÄ?ina z vsemi KS dobro sodeluje, se preudarno skupaj odloÄ?ajo za projekte in jih uresniÄ?ijo. ÂťBoljĹĄe cestne povezave so

bolj zadovoljna,ÂŤ je dejala Marija Irman. Poleg krajanov, ki imajo v tem delu KS Lokovica stalno prebivaliĹĄÄ?e, cesto uporabljajo tudi krajani Velikega Vrha v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, saj jim predstavlja krajĹĄo pot v sluĹžbo v đ&#x;”˛ Velenje.

Bovling in zabava za Vulkan

tik pred naseljem Sostro zavijemo desno in takoj zatem nas odcep povabi na ogled Spominskega parka Urh, ki ga po Ĺželji spotoma obiĹĄÄ?emo. Prvotno voĹžnjo nato nadaljujemo po cesti v smeri Sadinje vasi in v Podlipoglavu peljemo naravnost do RepÄ?. Tu krenemo levo do Malega Lipoglava ali naprej do Velikega. Sredi vasi je drugo izhodiĹĄÄ?e poti za Pugled, kamor vodi rahlo vzpenjajoÄ?a se pot na njegov vrh. Spomenik iz Ä?asa narodnoosvobodilnega boja pripoveduje o teĹžkih bojih marca l. 1942, ko so tu partizani ubranili vse napade italijanskih faĹĄistov, o Ä?emer poje tudi pesem.

MogoÄ?e imate kdaj kak ostanek Ä?asa, ko se potepate po Ljubljani?! Za sprostitev se lahko zapeljete v bliĹžnjo okolico, ki je prav zanimiva. Ĺ e posebej, Ä?e je v Ljubljani megla, na bliĹžnjih hribih pa Ĺže sije sonce, ki se ga takrat ĹĄe posebej razveselimo. BliĹžnje Sostro je eden takĹĄnih primerov, pa ĹĄe blizu je nam, ki pripeRazgled z Ĺ˝agarskega vrha. ljemo z vzhodne strani. ÄŒe se skozenj peljemo v smeri Besnice, se nam pri PeÄ?arju ponudi odcep v desno in kmalu nas cesta pripelje na razgleden Ĺ˝agarski vrh, kjer imajo v prijetnem okolju svoj dom radioamaterji. Ponuja nam lep sprehod po ĹĄirni planjavi in hribi se kopljejo v soncu, v dolini pa zanj sploh ne vedo. BliĹžnji Javorski vrh je s svojim razZa RepÄ?ami lahko nadaljujemo pot naravnost in gledom ĹĄe posebej vabljiv. ÄŒe pri prej omenjenem PeÄ?arju peljemo naprej, nas sprva ovinkasta cesta cesta nas kmalu pripelje do razgledne Magdalenske popelje navzdol in za Velikim Trebeljevim se pe- gore. Zaradi pestre zgodovine arheoloĹĄkih raziskav ljemo ĹĄe nekaj Ä?asa v smeri ViĹĄnje Gore. Spotoma in bogatih arheoloĹĄkih najdb je Magdalenska gora blizu kraja Leskovec poiĹĄÄ?emo izhodiĹĄÄ?e za Kucelj, med najbolj znanimi arheoloĹĄkimi najdiĹĄÄ?i v Sloveniki ga doseĹžemo v nekaj korakih. Zanimiva travnata ji. Je v neposredni bliĹžini kraja Ĺ marje – Sap oz. Groprostranstva se blago vzpenjajo, posamezna goz- suplja. JuĹžneje od njega leĹži zelo zanimivo Radensko dnata rastiĹĄÄ?a pa mu dajejo zelo lepo podobo. Sredi polje, katerega ogled je ĹĄe posebej zanimiv spomladi. teh lepot je betonski stolp. Tu je namreÄ? geodetska Torej veliko moĹžnosti za sprostitev v naravi ob toÄ?ka in Pot dveh slapov, ki vabi na nova raziskova- morda napornem dnevu. Vabljeni! đ&#x;”˛ Marija Lesjak nja. Zelo lepo okolje, predvsem za duĹĄo! Lahko pa

Prijetno sreÄ?anje 80-letnikov PrejĹĄnji mesec smo se zbrali v gostiĹĄÄ?u Malus v Ĺ martnem ob Paki nekdanji soĹĄolci tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. Zanimiv je bil pogled na osivele glave, polne veselja in smeha, ki so obujale spomine na lepe

trenutke iz preteklosti. DruĹženje smo si popestrili s Ä?arovnikom Bojanom GlavaÄ?em, ki nam je pripravil program, bogat s triki. Spomnili smo se na pokojne soĹĄolce in soĹĄolke, ki tega dne niso doÄ?akali. Malo smo ĹĄe zapeli ter

se poslovili z Ĺželjo, da se kmalu spet vidimo. Nas je sreÄ?a obdarila, da lahko uĹživamo jesen Ĺživljenja na sadovih svojega dela. đ&#x;”˛

Ana Hrustel

Mnenja in odmevi Pohvala

Bele Vode – Leto se bliĹža koncu in Ä?lani upravnega odbora DruĹĄtva Vulkan iz Belih Vod smo s ponosom ugotovili, da je bilo naĹĄe delovanje letos veÄ? kot uspeĹĄno. Opravili smo ĹĄtevilne akcije, ki so popestrile Ĺživljenje v kraju in razgibale naĹĄe krajane. Pred dnevi sta naĹĄe pridne otroke, ki so se tudi izkazali v delavnicah, obiskala ĹĄe MiklavĹž in dedek Mraz. V tem letu smo poleg zado-

voljstva, ki smo ga prinesli krajanom, najbolj ponosni na to, da naĹĄ trud ni ostal neopaĹžen, saj nam je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podelila plaketo za 10 let uspeĹĄnega delovanja. Ob koncu leta smo zato pridne Ä?lane nagradili za njihovo pomoÄ? in Ä?as, ki so ga namenili v podporo naĹĄemu druĹĄtvu. V soboto, 12. decembra, smo organizirali tradicionalno zakljuÄ?no zabavo z bovlingom v Celju, ki

iz leta v leto privablja veÄ? navduĹĄencev vseh generacij. Prijetno tekmovanje je minilo mnogo prehitro, a nam ni bilo teĹžko, saj smo druĹženje ob dobri hrani in prijetni glasbi nadaljevali v gostiĹĄÄ?u FerliÄ? v BraslovÄ?ah. Upamo, da bomo vsi, ki smo to leto poĹĄteno zavihali rokave, vsaj tako delovali tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

Ob vÄ?erajĹĄnjem obisku moje rojstne – torej vaĹĄe obÄ?ine, sem, to moram priznati, bil resniÄ?no preseneÄ?en nad urejenostjo, Ä?istoÄ?o in nasploh utripa oĹžjega centra mesta Ĺ oĹĄtanj. Ko sem leta 1985 prviÄ? vzletel iz svojega rojstnega ÂťgnezdaÂŤ sem se vedno redkeje oglaĹĄal v mestu, Ä?eprav sem mimogrede veÄ?krat na poti proti rojstni vasi na hitro obĹĄel Ĺ oĹĄtanj. VÄ?eraj pa sem ostal odprtih ust. Mesto je v letih resniÄ?no spremenilo svoj videz. ÄŒeprav so hiĹĄe in ulice ĹĄe vedno iste, vendar niso enake. Ĺ e vedno se

lahko sprehajam po istih kotiÄ?kih mesta, obujam spomine z obÄ?utkom, da je nekomu mar za naĹĄe mesto. Mestne ulice, peĹĄÄ?eve povrĹĄine, parkiriĹĄÄ?a in vse drugo kar sem si utegnil ogledati, so oÄ?iĹĄÄ?ena, urejena, zasajena so drevesa, postavljene klopce za sprehajalce, tlakovana sprehajaliĹĄÄ?a, navdihnil me je vodnjak na trgu pred obÄ?ino, prometne povrĹĄine so primerno oznaÄ?ene, videti je, da je urejeno tudi odvodnjavanje meteornih vod in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Stavbe v mestu so veÄ?inoma usklajene z arhitekturo zgodovine nastajanja mesta, imajo urejene fasade in seveda barvno usklajene tako, da ni ne-

kih kriÄ?eÄ?ih izstopanj. Da ne pozabim, vĹĄeÄ? mi je tudi most pri bivĹĄi TUĹ . Malo za ĹĄalo, zdaj ima tudi Ĺ oĹĄtanj tromostovje. Menim, da je naÄ?rt urbanizacije enoten in zelo premiĹĄljeno narejen po enotnem vzorcu, tako da mesto lepo diha. Skratka kar tako naprej, pogumno in korak za korakom vse do zadnjih hiĹĄ na obronkih periferij. Na koncu naj vam zaĹželim vse dobro in veliko blagoslova v prihodnjem letu, tako v vaĹĄih druĹžinah, kot novih iskrivosti na vaĹĄih delovnih podroÄ?jih. đ&#x;”˛ Franci Pungertnik Novo Polje, cesta XII 7/c

�����LOKOVICA Loko���a�1������Šoťtanj Javni zavod KnjiŞnica Velenje objavlja Javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta

DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA KNJIĹ˝NICA VELENJE Pogoji za zasedbo delovnega mesta so objavljeni na Zavodu za zaposlovanje in na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si – javne objave). Delovno razmerje se sklene za doloÄ?en Ä?as, za Ä?as trajanja mandata.

1908

Zahvaljuje�o�se��a�vso�po�o�� in�si��eli�o�ťe�naprej�do�re�a� sodelovanja�v�skupne���oju� proti�rde�e�u�petelinu.

Gasilke�in��asil�i��rostovoljne�a��asilske�a� druťtva�Lokovi�a��eli�o�vse��krajano�� Lokovi�e�vesel��o�i��ter�sre�no��uspeťno�� predvse��pa��dravo�novo�leto���1�.�

Ljubljanska cesta 13b • Velenje Tel.: 03 898 62 55 • www.trgotur.si

ÄŒe vas kdo vpraĹĄa za nasvet, kako ujeti sanje, odgovor je le en - verjeti je treba vanje.

Želimo vam, da verjamete ťe naprej in imate v letu 2016 velike ideje. Kolektiv Trgotur, d.o.o.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 19

BISERI maturantskega plesa

rek na lepih obrveh ter trepalnicah, ĹĄe ne pomeni, da morate goro denarja porabiti za japonsko oblikovanje obrvi ter trajno obstojeÄ?ih trepalnic. Drage dame, ĹĄe vedno velja pravilo ÂťPoudarjajte svojo lepotoÂŤ. Poudarite svojo obliko obrvi z barvami ali barvicami za obrvi, vaĹĄe trepalnice pa bodo zelo lepo poudarjene tudi s pravilnim nanosom maskare. Za zimski dnevni make-up uporabljajte senÄ?ila zemeljskih tonov. OÄ?i poudarite z rjavim tekoÄ?im Ä?rtalom za oÄ?i (eyeli-

Lepotni nasveti za jesen-zimo 2015/2016 Leto je naokoli in zopet je Ä?as za nove modne smernice liÄ?enja ter priÄ?esk. Te vsako leto predstavijo vodilni kreatorji na tednih mode ter svetovno priznani vizaĹžisti. Spremlja jih tudi vizaĹžistka Mirela Muminović, ki se je v njenem prvem delu letoĹĄnjih lepotnih nasvetov posvetila negi koĹže, dnevnemu liÄ?enju ter priÄ?eskam. Sledite njenim nasvetom tako ob slovesu od leta kot pred letoĹĄnjimi maturantskimi plesi.

Poudarite naravno lepoto

19

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

Vsi vizaĹžisti poudarjamo naravno lepoto. To pomeni, da se vse zaÄ?ne zjutraj ter konÄ?a zveÄ?er s popolno nego obraza. V zimskem Ä?asu se moramo ĹĄe do-

datno posvetiti negi obraza, saj mraz in veter ter ogrevani prostori koĹžo hitro izsuĹĄijo. Zato moramo paziti, da je naĹĄa koĹža pred nanosom liÄ?il vedno Ä?ista ter navlaĹžena. Vsaj enkrat na teden privoĹĄÄ?ite svoji koĹži naravni tretma. ZaÄ?nite s pilingom, ki ga same pripravite iz sestavin, ki jih ima vsaka kuhinja. V razmerju 1 : 2 v skodelici zmeĹĄajte kokosovo olje ter sladkor. Piling bo koĹžo pripravil na masko, za katero ne potrebujete niÄ? veÄ? kot pa malo medu, olivnega olja ter kurkume. Pustite jo delovati 20 minut. Po konÄ?anem domaÄ?em tretmaju navlaĹžite koĹžo s tonikom, ki bo koĹži vrnil naravni pH in konÄ?ajte nego z nanosom dnevne kreme. Za dnevno liÄ?enje veÄ?ina Ĺžen-

sk uporablja osnovne produkte. Ti so seveda tekoÄ?a podlaga, maskara, rdeÄ?ilo ter senÄ?ila za oÄ?i. Pred nanosom tekoÄ?e podlage, ki mora biti vedno pol odtenka svetlejĹĄa od vaĹĄe polti, nanesi Primer (temeljna krema), ki bo poskrbel za ĹĄe daljĹĄi obstoj liÄ?il. Ker je letos pouda-

ner). LiÄ?ka naj bodo neĹžno roĹžnata, naj dajejo videz naravne, neĹžne rdeÄ?ice. Poudarjena lica veljajo vedno za izjemno privlaÄ?na in letoĹĄnjo jesen in zimo ni niÄ? drugaÄ?e. Za ĹĄe bolj sijoÄ? ter sveĹž videz nanesi ÂťHIGHLIGHTERÂŤ. LiÄ?enje zakljuÄ?ite z nanosom fix pudra, ki bo poskrbel, da bo vse ostalo na svojem mestu. Kot piko na i pa letos poudarite svoje ustnice. Vsi letoĹĄnji trendi liÄ?enjase osredotoÄ?ajo na ustnice. To pomeni, da lahko svoje ustnice poudarite v koĹžnih barvah, Ä?e ste pa drznejĹĄe in dosti samozavestne, lahko poudarite svoje ustnice v vseh temnejĹĄih odtenkih, kot so rdeÄ?a, rjava, Ä?rna, vijoliÄ?na ‌ NajpomembnejĹĄi trend so seveda Âťmat ustniceÂŤ. Poskrbite, da je ob nakupu nove ĹĄminke ta Ĺže matirana. Celotno dnevno podobo dolgolaske poudarite z rahlimi kodri ali pa z visoko spetimi lasmi. Kratkolaske pa poskrbite, da bo vaĹĄa priÄ?eska razmrĹĄena ali pa kakĹĄne drzne barve. đ&#x;”˛

VizaŞistka Mirela Muminović

www����������i��������������������i�

03ďż˝777ďż˝00ďż˝77 ��n�������roďż˝k���nďż˝veÄ?ďż˝funk��onalno����ko��pr��kla��Ä?n���elefon��� ��brezplaÄ?naďż˝analďż˝zaďż˝pr��rankov��uveďż˝ba��n��olanďż˝e

Med prazniki si vzemite Ä?as za najbliĹžje, za vse tisto in tiste, ki jih imate radi, ter si odpoÄ?ijte za varno in uspeĹĄno delo tudi v letu 2016.

V�������ŞiÄ?!

RAVNOVESJE V NARAVI

Obilo zdravja, razumevanja s sodelavci, veselja in sreÄ?e v druĹžinskem krogu vam Ĺželijo Ä?lani SPESS!

Naj bo 2016 v ravnovesju. Ĺ˝elimo Vam vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto 2016.

ERICo, d.o.o. | KoroĹĄka 58, Velenje | T 03 898 19 30 | www.erico.si

Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03 620 94 00, 041 260 670

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

JAN

Hv�l����������nje.

INŽENIRIN��IN�PROIZVODNJA PROIZVODNI�PROCESI���AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA���VODENJE���IN�ENIRING Sede����d�e��a�� Stanetova������elenje��tel.�������������� Dela����a�� Lokovi�a����� Šoťtanj��tel.��������������

www.scr.si

Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala. Ĺ˝elimo vam, da bi naĹĄli sreÄ?o tam, kjer jo iĹĄÄ?ete in najbolj potrebujete. Ustvarjalno in prijazno leto 2016!

Znanjeďż˝inďż˝izk��njeďż˝s��oďż˝roÄ?ijďż˝naďż˝ihďż˝aktivnostiďż˝ na��zaďż˝otavljajoďż˝visokoďż˝kvalitetoďż˝storitev�� tako��aďż˝jeďż˝vsakďż˝izďż˝elekďż˝neďż˝leďż˝tehniÄ?noďż˝ inďż˝oďż˝likovalsko��ovrďż˝en��a��akďż˝t��iďż˝ visoko���nkďż˝ionalen���roizvoďż˝noďż˝ nezahtevenďż˝inďż˝naravi��rijazen.

��j������������je let����������� ��e���������je�� ������������l��� ��e����je� ����jle������ Şelj�����

ďż˝eliďż˝oďż˝v���velikoďż˝do��i�� odloÄ?itevďż˝inďż˝iďż˝koďż˝iďż˝Ä?eni����iloĹžnosti.ďż˝ Nďż˝j��oďż˝leto���1��oďż˝dďż˝noďż˝s�����onijo!

Medoterm Darko�Medved��.�. Parti�an�ka��ot��� ���5��oťtanj 04���0���45 medoterm@gmail.com

hladilniťtvo���elektrika���ogrevanje

Hvala za zaupanje. Živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce.

ÄŒim veÄ? sonca v letu 2016!


Naš čas, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

VESEL BOŽIČ

Nagradna Križanka Elektro Jezernik Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993. Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih

ter nakup profesionalne opreme. Pridobljeno znanje, primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kako-

vostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij.

Želimo Vam lep praznični december in uspešno leto 2016.

23. decembra 2015

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Elektro Jezernik«, najkasneje do ponedeljka 4. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada reflektor Beghelli 24W/1500lm, 2. nagrada svetilka stropna CALISTO 365, 3. nagrada okrasna razsvetljava svetlobni niz (SSL165-I) – sneženje. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 21

S po enim porazom na vrhu VelenjÄ?ani in Celjani

Zapravili moĹžnost za zmago

Tudi v prvi NLB Leasing ligi sklenili prvi del tekmovanja – Gorenje na odmoru predvidoma do 6. januarja

Z nedeljsko tekmo 15. kroga v velenjski RdeÄ?i dvorani med domaÄ?im Gorenjem in gosti iz Ĺ kofje Loke (38 : 25) so tudi v prvi moĹĄki ligi konÄ?ali jesenski del prvenstva. Nadaljevali ga bodo 6. februarja. V prvi tekmi drugega dela bodo velenjski rokometaĹĄi, ki so skupaj s Celjani na vrhu lestvice, gostovali v Izoli. Oboji so doĹživeli po en poraz. VelenjÄ?ani v 6. krogu v tako imenovanem veÄ?nem derbiju s Celjani, aktualni prvaki pa v 9. krogu z Mariborom, oboji v gosteh. Ljubitelji rokometa bodo v drugi polovici januarja (od 16. do 31.) Ĺživeli za dvajseto evropsko prvenstvo na Poljskem, kamor se je uvrstila tudi najboljĹĄa slovenska izbrana vrsta. Igrala bo v skupini s Ĺ panci, Ĺ vedi in Nemci. V reprezentanci je tudi Gorenjev vratar Klemen Ferlin, na ĹĄirĹĄem spisku pa ostajata med drugimi tudi Mario Ĺ oĹĄtariÄ? in StaĹĄ Skube. Zaradi enakih razlogov ne bo poÄ?itka tudi za brata Burić, ki sta Ä?lana reprezentance BiH, Poljaka Michala Szyba ter Ä?rnogorskega reprezentanta MiloĹĄa BoĹžovića. Zadnja letoĹĄnja tekma je bila za podprvake zgolj formalnost. Gostje so bili po priÄ?akovanju zelo motivirani. Na zaÄ?etku so igrali zelo samozavestno. OÄ?itno so bili ĹĄe pod vtisom 2. kroga, ko so v svoji dvorani s podprvaki izgubili 'samo' z dvema goloma razlike. V prvem polÄ?asu je bil

rezultat nekajkrat izenaÄ?en, nazadnje v devetnajsti minuti pri rezultatu 11 : 11. Nato so se domaÄ?i le ogreli, se razigrali in si do odhoda na odmor priigrali prednost petih golov (20 : 15), saj gostje niso mogli veÄ? slediti njihovemu hitremu ritmu. Ĺ e bolj poletno kot v zadnjih minutah prvega polÄ?asa so domaÄ?e 'ose' igrale v nadaljevanju in samo vpraĹĄanje je bilo, s kaĹĄno razliko bodo zmagale. Zadovoljile so se z razliko trinajstih golov.

Po novem letu novi (ali stari) trener?

To je bila druga tekma, ki jo je kot prvi trener vodil Borut Plaskan. Kdo bo v nadaljevanju v tej vlogi, bo po besedah direktorja Mateja Avanza znano Ĺže po novem letu (Ä?e ne ĹĄe prej!?). Kot smo sliĹĄali, so se Ĺže menda med drugim pogovarjali s prejĹĄnjim trenerjem Maribora Borisom Denićem, na zadnji tekmi pa je bil med gledalci tudi MatjaĹž Tominec, ki ima prav tako bogate trenerske izkuĹĄnje. ZaÄ?asni trener Plaskan o tem: ÂťS tem se ne obremenjujem. Doslej sem delal, kot da bi bil trener ĹĄe zelo dolgo. SpoĹĄtoval bom vsako odloÄ?itev uprave.ÂŤ O tekmi s Ĺ kofjeloÄ?ani pa: ÂťPredvsem v drugem polÄ?asu je bila igra takĹĄna, kot si Ĺželimo, Ä?eprav smo ĹĄe vedno zgreĹĄili preveÄ? Ä?istih, stoodstotnih priloĹžnosti. ÄŒe teÄ?eĹĄ in igraĹĄ v

TAKO so igrali 1. NLB Leasing liga, 15. krog Gorenje Velenje – Urbanscape Loka 38:25 (20:15) Gorenje: B. BuriÄ? (7 obramb), Ferlin (5 obramb – 1x7 m)), BoĹžović, Cehte, Medved, S. Burić, Szyba, Skube, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ?, KleÄ?, Gams, Ratajec, Nosan, Bećiri. Trener: Borut Plaskan. Sedemmetrovke: Gorenje 0 (1); Loka 2 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut, Loka 4. Drugi rezultati: Krka – Dobova 34:25 (16:12), Slovan – Trimo Trebnje 21:25 (11:14), Koper 2013 – Slovenj Gradec 2011 32:27 (16:12), Jeruzalem OrmoĹž – Celje Pivovarna LaĹĄko 28:36 (13:15), Riko Ribnica – Maribor Branik 25:26 (12:12), Sevnica – Istrabenz Plini Izola 29:21 (14:10). Vrstni red: 1. Gorenje 15 tekem - 28 toÄ?k, 2. Celje 15 – 28, 3. Koper 2013 15 – 20, 4. Krka 15 – 19, 5. Maribor 15 – 19, 6. Loka 15 – 19, 7. Jeruzalem OrmoĹž 15 – 18, 8. Ribnica 15 – 15,

21

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

9.Trebnje 15 – 14, 10. Dobova 15 – 8, 11. Izola 14 – 8, 12. Slovenj Gradec 2011 15 – 6, 13. Sevnica 15 – 4,14. Slovan 15 - 3 (-1).

visokem ritmu, delaĹĄ tudi malo veÄ? napak. Seveda jih moramo Ä?im bolj zmanjĹĄati. Sicer pa nas mora v bodoÄ?e ĹĄe bolj krasiti dobra igra v obrambi, nato pa hitro prehajanje v nasprotne napade. Mislim, da so bili gledalci danes zadovoljni.ÂŤ

Kristian Bećiri zadnjiÄ? v Ä?rno-rumenem dresu

S tekmo proti Loki se je 21-letni kroĹžni napadalec Kristian Bećiri, ki je v Velenje priĹĄel septembra pred dvema letoma, poslovil do velenjskega kluba, saj se je vodstvo kluba z njim sporazumno razĹĄlo. Kot je ob tem povedal direktor kluba, si v klubu prizadevajo delovanje Ä?lanskega moĹĄtva dolgoroÄ?no poceniti. Na mestu kroĹžnega napadalca jim ostajata ĹĄe Senjamin Burić in BlaĹž KleÄ?, ki imata pogodbo sklenjeno ĹĄe za to sezono. đ&#x;”˛

KoĹĄarkarji Elektre so izgubili zadnjo tekmo letoĹĄnje sezone V domaÄ?i dvorani so morali priznati premoÄ? ekipi PortoroĹža, ki je slavila z 79 : 66 Ĺ oĹĄtanj, 20. decembra – Ĺ oĹĄtanjski koĹĄarkarji so sreÄ?anje dobro zaÄ?eli, do polÄ?asa so si priigrali pet toÄ?k prednosti, vendar s slabo tretjo Ä?etrtino zapravili priloĹžnost za drugo zmago v sezoni. Glavni razlog za poraz so ĹĄtevilne izgubljene Ĺžoge, kar so nasprotniki znali izkoristiti. NajboljĹĄi v domaÄ?i ekipi so bili Milovac, Ä?urica in BukoviÄ?. Trener DuĹĄko MaliÄ?ević je bil po tekmi kritiÄ?en: ÂťProti PortoroĹžu smo 25 minut igrali dobro, kar pa je v danaĹĄnji koĹĄarki premalo za

uspeh. Mislim, da je padec v naĹĄi igri posledica teĹžav, ki smo jih imeli v preteklem tednu in niso povezane s koĹĄarko. Kot trener lahko prevzamem krivdo za slabo taktiÄ?no pripravljenost ali ostale stvari, ki se tiÄ?ejo koĹĄarke. ÄŒe pa moram igralce pred tekmo prositi, da igrajo, potem je problem nekje drugje. Sedaj so pred nami trije tedni, v katerih moramo nekaj spremeniti. ÄŒestitke ekipi PortoroĹža za zmago, Ä?eprav mislim, da smo tokrat premagali sami sebe.ÂŤ KoĹĄarkarji v prvi ligi si bodo med

boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki privoĹĄÄ?ili tri tedne oddiha, 9. januarja 2016 se prvenstvo nadaljuje, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo v svoji dvorani gostili ekipo Heliosa. Sobota je bila sicer v ĹĄoĹĄtanjski ĹĄportni dvorani v celoti koĹĄarkarsko obarvana, saj so v klubu pripravili tradicionalni Dan Elektre, na katerem so se predstavile vse selekcije kluba. Dobro ozraÄ?je in veliko ĹĄtevilo mladih, ki imajo radi ta ĹĄport, so razlogi, da je vredno vlagati v ta ĹĄport tudi v priđ&#x;”˛ hodnje.

Velenje ima veliko dobrih plavalcev Velenje, 16. decembra – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? sprejel najboljĹĄe plavalke in plavalce Plavalnega kluba Velenje, ki so dosegli v iztekajoÄ?em se letu veliko dobrih rezultatov. Sprejema so se udeleĹžili tudi predsednik Plavalnega kluba Velenje Marko PrimoĹžiÄ?, Ä?lanica upravnega odbora Brigita Lipnikar, trenerji Jure PrimoĹžiÄ?, Denis DoblĹĄek in Mojca KukoviÄ?.

V klubu je trenutno 184 plavalcev, ki so razvrĹĄÄ?eni v pet kategorij. Vsakodnevni treningi potekajo pod strokovnim vodstvom ĹĄtirih trenerjev. LetoĹĄnje leto je bilo za Plavalni klub Velenje zelo uspeĹĄno. Plavalke in plavalci so na drĹžavnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah osvojili 54 medalj, od tega je bilo 14 zlatih, 16 srebrnih in 24 bronastih. DrĹžavni prvaki so postali Na-

stja GovejĹĄek, Kristjan MeĹža in Ĺ˝iga Cerkovnik v absolutni konkurenci ter Kaja Breznik in NuĹĄa Erjavec med Ä?lanicami. Medalje so osvojili ĹĄe Sara Navodnik, JaĹĄa GradiĹĄek, Luka GerĹĄak ter Ĺženska in moĹĄka ĹĄtafeta 4 x 100 metrov prosto. Med vsemi plavalci ĹĄe posebej blesti Nastja GovejĹĄek, ki je tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegla zelo dobre rezultate in uvrstitve. đ&#x;”˛

S. Vovk

NIÄŒ VEÄŒ ÄŒAKAT! GREMO MIGAT • PLAVAT Ĺ˝URAT • NAVIJAT • SKAKAT

1. DRL, Ĺženske, 11. krog Zaostala tekma 8. kroga: Celje Celjske mesnine – Krim Mercator 29:37 (14:21) Vrstni red: 1. Zagorje 11 tekem - 21 toÄ?k, 2. Krim Mercator 10 – 19, 3. Krka 10 – 13, 4. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 8 – 12, 5. Celje Celjske mesnine 9 – 11, 6. Ĺ˝.U.R.D. Koper 10 – 10, 7. Zelene doline Ĺ˝alec 10 – 10, 8. Ljubljana 10 – 10, 9. Velenje 9 – 6, 10. DP Logik Branik 10 – 4, 11. Jadran Bluemarine 10 – 2, 12. BreĹžice 11 - 0

za aktivno in zdravo 2016!

Liga Telemach, 9. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – PortoroĹž 66 : 79 (52 : 60, 41 : 36, 23 : 24) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Milovac 17, Ä?urica 16, BukoviÄ? 13, Kosi J. 7, Avramovski 7, Turner 5 , OmladiÄ? 1

40 let

RDEÄŒA DVORANA Ĺ RZ


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

VESEL BOĹ˝IÄŒ

Vlomilec odnesel dnevni izkupiÄ?ek

v Arji vasi, neznanci ukradli vse ĹĄtiri pnevmatike.

Mozirje, 15. decembra – V Mozirju je v torek ponoÄ?i neznani storilec vlomil v gostinski lokal. Ukradel je denarnico z dnevnim izkupiÄ?kom.

Golf izginil v noÄ? Ĺ˝alec, 16. decembra – S parkiriĹĄÄ?a na ÄŒopovi ulici v Ĺ˝alcu je vÄ?eraj ponoÄ?i neznani storilec ukradel osebno vozilo VW Golf, serije V, Ä?rne barve, letnik 2008, registrskih ĹĄtevilk CE K2 21C. Vozilo je po oceni lastnika vredno 7.500 evrov.

Vlomilca pregnala lastnica hiĹĄe

Ukradel orodje Velenje, 17. decembra – Na Ĺ trbenkovi cesti v Velenju je neznanec vlomil v prostore podjetja v steÄ?aju. Odnesel je veÄ? razliÄ?nega orodja, vrednega dobrih 4.000 evrov.

Ukradel diska Velenje, 15. decembra – Neznanec je v trgovini Merkur ukradel dva zunanja trda diska. Trgovino je oĹĄkodoval za 140 evrov. Policija ga ĹĄe iĹĄÄ?e.

Otroku ukradel nahrbtnik

Mozirje, 16. decembra – V sredo zveÄ?er nekaj pred 20. uro so policisti v Radmirju obravnavali vlom v stanovanjsko hiĹĄo. Storilec je v hiĹĄo vlomil skozi vhodna vrata, pred tem pa je onesposobil senzorje zunanjih luÄ?i. Ko je vstopil v hiĹĄo, ga je sliĹĄala lastnica in ga pregnala.

Ĺ oĹĄtanj, 16. decembra – Na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u pri obÄ?ini v Ĺ oĹĄtanju je neznanec otroku ukradel nahrbtnik. V njem je imel mobilni telefon, bundo, zvezke in kljuÄ?e domaÄ?e hiĹĄe. Policija tatu ĹĄe ni prijela. ÄŒe bi kdo opazil odvrĹžen nahrbtnik, ga naproĹĄajo, da ga prinese na velenjsko policijsko postajo.

Ostala brez pnevmatik

Vlom na bazen

Arja vas, 16. decembra – V sredo zveÄ?er je obÄ?anka obvestila policiste, da so ji z vozila, parkiranega na parkiriĹĄÄ?u ob avtocesti

Velenje, 17. decembra – V Ä?etrtek okoli polnoÄ?i se je sproĹžil alarm na zimskem bazenu v Velenju. Policija je ugotovila, da je neznanec vlomil v bazen skozi

23. decembra 2015 okno. Pri tem je na oknu povzroÄ?il za 300 evrov ĹĄkode, odnesel pa ni niÄ?esar. Policisti vlomilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Zaradi srne s ceste Velenje, 18. decembra – Kot smo poroÄ?ali Ĺže prejĹĄnji teden, so velenjski policisti v zadnjem Ä?asu obravnavali veÄ? nesreÄ?, do katerih je priĹĄlo zaradi srn. V petek zveÄ?er je v Paki pri Velenju voznik, da ne bi trÄ?il v srno, zapeljal s ceste. Pri tem se je laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Ni se umiril Velenje, 18. decembra – V petek zveÄ?er okoli 18.30 so policisti mirili gosta v Sviti baru. Ni ĹĄlo le za prepir, saj se je pijani gost zapletel tudi v pretep. Zato je dobil plaÄ?ilni nalog, ki pa oÄ?itno ni zalegel. Isti veÄ?er so namreÄ? policiste poklicali s Kardeljevega trga 2, kjer je isti razgrajaÄ? spet krĹĄil javni red in mir, tokrat v stanovanju. Ker se ĹĄe vedno ni hotel umiriti, so ga odpeljali s seboj. Streznil se je na velenjski policijski postaji, nato pa dobil ĹĄe plaÄ?ilni nalog.

Kdo je menjal kljuÄ?avnico? Velenje, 19. decembra – Policija ĹĄe raziskuje, kdo je neznanec, ki se je lastnici stanovanja pred-

Ljubljana - Na ljubljanskem okroĹžnem sodiĹĄÄ?u se je v ponedeljek zaÄ?ela glavna obravnava v sojenju Romanu Horvatu, Hildi TovĹĄak in Mateju KoĹĄiÄ?u zaradi obnove hiĹĄe nekdanje vodje kabineta takratnega premierja Boruta Pahorja Simone Dimic. Horvat in KoĹĄiÄ? sta vse oÄ?itke zanikala, TovĹĄakova pa naj bi se zagovarjala pozneje. Obravnava se je z zasliĹĄanjem priÄ? nadaljevala ĹĄe v torek in sredo. stavil kot predstavnik podjetja, ki je priĹĄel zamenjat kljuÄ?avnico na vratih. ZaraÄ?unal ji je 90 evrov. Policisti so ugotovili, da neznanec ni zaposlen v podjetju, kot je zatrdil lastnici stanovanja. Policisti opozarjajo, da dobro preverite, kdo vam vstopa v stanovanje in v njem opravlja storitve.

Pobeg ni uspel Velenje, 19. decembra – Na bencinski Ä?rpalki Petrol ob Ĺ aleĹĄki cesti je voznik, ki je tam povzroÄ?il prometno nesreÄ?o, pobegnil. Policisti so ga kmalu izsledili. Ugotovili so, da vozi avto, ki mu je registracija Ĺže potekla, zato so mu za vse prekrĹĄke, ki jih je storil ta dan, napisali zajeten plaÄ?ilni nalog.

Selo������elenje

(nekdanji�ka�nolo�� �����egrad)

041��606�34�� 031��660�161 www.jelen.si

Ka��z��radbeni�i��dpadki?� Spreje��grad�eni��odpadkov�(koncesija)

Gradite�in�p�trebujete� nasipni��aterial?

��di�o�nasipni��a�erial��a�gradnjo Servis�in�prodaja��idravli�ni��cevi

�eli����a��vesele�b��i�n��n�v�letne� praznike�in�sre�n���016!

MIZARSTVO�KOVA�,�d.o.o. �j��ija���,�Mozirje tel.����������6��� info@mizarstvo-kovac.com www.mizarstvo-kovac.com

v�odna�vrata notranja�vrata okna� peleti dostava�in�montaŞa� izdelava�po�meri zelena�ener�ija

Velenjski policisti so v minulih dneh dobili 4 prijave ÂťÄ?udne voĹžnjeÂŤ, torej so oÄ?ividci ocenili, da tisti, ki so za volanom, niso trezni. Dvakrat so jih obÄ?ani poklicali, obakrat v soboto ponoÄ?i, ker so opazili peĹĄce, ki so ob cesti ÂťÄ?udno hodiliÂŤ in s tem ogroĹžali svojo varnost. Prvega so opazili v Pesju, drugega ob cesti Dobrna– Vinska Gora. Policisti so oba peĹĄca opozorili na bolj samozaĹĄÄ?itno ravnanje, ob tem pa opozarjajo, da v Ä?asu, ko ljudje pogosto praznujejo, poskrbijo za varno pot domov. Ali naj pokliÄ?ejo taksi ali pa poskrbijo za kakĹĄen drug varen prevoz do doma. đ&#x;”˛

Promet umikajo s Trga svobode Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je oktobra odprla prenovljeni Trg svobode v Ĺ oĹĄtanju, na katerem je bil zaÄ?asno dovoljen tudi mirujoÄ?i promet. Z ureditvijo parkiriĹĄÄ? za trgovino Mercator v Ĺ oĹĄtanju pa bo Trg svobode v celoti zaprt za ves promet. Na trgu bo dovoljen promet samo ĹĄe za intervencijska vozila, za potrebe banke in seveda za prebivalce do njihovih garaĹž. Na celotnem obmoÄ?ju bo postavljena nova prometna signalizacija. đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Soseda sta se stepla

Po trku izginil

Ĺ martno ob Paki, 17. decembra – V Ä?etrtek popoldne je policija posredovala v sporu med sosedoma v Skornem. Prijavitelj prepira je pri pretepu dobil lahke telesne poĹĄkodbe. Policija bo za soseda, ki jo je povzroÄ?il, verjetno napisala kazensko ovadbo zaradi storitve laĹžje telesne poĹĄkodbe.

TopolĹĄica, 18. decembra – Na parkiriĹĄÄ?u pri Termah TopolĹĄica je neznani voznik treĹĄÄ?il v parkiran avto in odpeljal s kraja nesreÄ?e. Policisti ga ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Prepirala sta se brata

�eli�o�Va��vesel��o�i�� ter�sre�no����ravja� in��spehov�polno�novo�leto���16! Stanovalci���aposleni� in��ire�torica��o�a��a�varstvo�o�raslih� Velenje�Violeta��oto�ni���rajnc

Previdno v veselem decembru!

Dom za varstvo odraslih Velenje KidriÄ?eva 23 | Velenje 03 898 84 01 www.domvelenje.si

Lokovica, 17. decembra – V Ä?etrtek zveÄ?er sta se prepirala in pretepala brata. Posredovala je policija, ki je obema napisala plaÄ?ilni nalog.

Pretepli so ga Velenje, 18. decembra – Velenjske policiste so ob 4.30 zjutraj poklicali iz deĹžurne ambulante, kjer so nudili pomoÄ? obÄ?anu, ki so ga pretepli v garaĹžni hiĹĄi Mercator v Velenju. Imel je laĹžje telesne poĹĄkodbe. Kdo ga je pretepel, policija ĹĄe raziskuje.

TrÄ?ili mladenki Velenje, 18. decembra – Na parkiriĹĄÄ?u za glavno velenjsko poĹĄto sta trÄ?ili dve voznici. Obe sta kasneje iskali pomoÄ? pri deĹžurnem zdravniku, imeli sta laĹžje poĹĄkodbe. Policisti so povzroÄ?iteljici nesreÄ?e izdali plaÄ?ilni nalog.

Bilo je (pre)veselo Ĺ oĹĄtanj, 19. decembra – Policiste so poklicali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so v soboto ponoÄ?i Ĺželeli mir. Tega ni bilo, ker se je zabava na prostem malo zavlekla. Policisti so organizatorja malo pred 1. uro zjutraj opozorili, da je prekoraÄ?il dovoljen Ä?as za zabavo. Takoj za tem jo je ta prekinil.

Trg svobode 12 | www.ks-sostanj.si

PredprazniÄ?ni Ä?as je Ä?as spominov in naÄ?rtov hkrati. Predvsem pa Ä?as priÄ?akovanj, v katera verjamemo in za katera upamo, da se bodo izpolnila.

SreÄ?no 2016! Vabljeni na veselo druĹženje na Trg svobode

OTROĹ KO SILVESTROVANJE

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

KAMNOSEĹ TVO PODPEÄŒAN Hvala za zaupanje.

Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no 2016!

SebastjanPodpeÄ?an, s.p. | 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si

z Marjanom Uljanom (skupina Malibu) od 15. do 17. ure ďż˝ajďż˝vamďż˝vsakaďż˝zvezdaďż˝izpolni�Şeljo, vsakaďż˝sneĹžinkaďż˝nariďż˝eďż˝nasme��naďż˝oďż˝raz inďż˝vsakďż˝korakďż˝prineseďż˝sreÄ?oďż˝vďż˝te��prazniÄ?ni��dneďż˝! Vesele��oĹžiÄ?neďż˝praznike,ďż˝sreÄ?noďż˝inďż˝zdravjaďż˝polnoďż˝leto���16! Kolektivďż˝Mizarstvaďż˝KovaÄ?

SILVESTROVANJE

od 21. ure dalje z Ognjenimi muzikanti in Kvatropirci

Zahvaljuje���se�va����e��ve�ja�ete�v�na����������in��stanite�na�i���ijatelji� tu�i�v�letu���1�.���e�n��in�veli����u��ans�ih�u�it��v����i�a��ili�testenin.


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 23

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

NaĹĄa prijateljica, mentorica ‌ tudi naĹĄa - mati! Ĺ martno ob Paki, 17. decembra – V dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki je bila Ĺžalna slovesnost v spomin na dan prej umrlo Pavlo Letonja, kulturno zanesenjakinjo in dolgoletno Ä?lanico tamkajĹĄnjega gledaliĹĄÄ?a pod kozolcem. ÂťPri nas, brez naĹĄe Pavle, niÄ? veÄ? po starem ne teÄ?e. Pri nas, brez naĹĄe Pavle, se niÄ? veÄ? po starem ne Ĺživi!ÂŤ S to uvodno Ĺžalostinko s turobnim pripevom so ĹĄmarĹĄki kozolÄ?ani na njihov svojstven naÄ?in poudarili Pavlino veliÄ?ino, njen pomen za nepoklicni gledaliĹĄki ansambel in za kulturo ob Paki. Razumljivo, saj je bila njen nepogreĹĄljivi Ä?len od leta 1959. Bila je igralka, pevka v zboru, predsednica in podpredsednica, tajnica, blagajniÄ?arka, predvsem pa ÂťroĹža med roĹžami ‌ cvetoÄ?a ljubezen, ki je sijala na vse strani za vse in za vsakogar.ÂŤ S svojo predanostjo gledaliĹĄÄ?u, energijo, nalezljivo vedrino, dobrohotnostjo in soÄ?utjem je zaznamovala sleherno ped odra in zaodrja ter dvorane ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma. Vse, kar je pod domaÄ?im nebom Ĺžlahtnega in kulturnega, hrani veÄ?ni odsev Pavline Ä?udovite podobe, njena izjemna izrazna moÄ? pa jo je uvrĹĄÄ?ala med najveÄ?ja imena domaÄ?e, predvsem pa

od 25. 12. do 31. 12. - 25. decembra je boĹžiÄ?, praznik Kristusovega rojstva; dolgo se niso mogli sporazumeti, kdaj naj bi bil dan Kristusovega rojstva, nazadnje so se vendarle odloÄ?ili za noÄ? od 24. na 25. december; ta Ä?as se je ujel s poganskim praznikom rojstva nepremaganega Sonca; boĹžiÄ? je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga sreÄ?ujemo tudi v Ĺženskih samostanih, ĹĄele barok in protireformacija pa sta boĹžiÄ?ni praznik pribliĹžala druĹži-

23

Oven od 21. marca do 20. aprila

KonÄ?no se bo zaÄ?el vaĹĄ nori ritem Ĺživljenja, ki se vleÄ?e Ĺže nekaj tednov, umirjati. Polni boste Ĺživljenjske energije. Tudi vaĹĄ videz je boljĹĄi, kot je bil ĹĄe nekaj mesecev nazaj. To bodo opazili tudi tisti, ki prej niso. Med njimi vam bo nekdo zelo veliko pomenil. PosveÄ?ali mu boste posebno pozornost. Klepet z znanci se bo kar Ä?ez noÄ? sprevrgel v resno nalogo, ki vam bo vzela precej veÄ? Ä?asa, kot ste priÄ?akovali, ko ste jim pred Ä?asom obljubili nekaj, kar bi vam trenutno vzelo preveÄ? energije. Ob tem se boste znaĹĄli ĹĄe v nezavidljivi finanÄ?ni situaciji. Pazite, Ä?e boste postali zadirÄ?ni. To bo znak, da potrebujete sprostitev.

Bik od 21. aprila do 21. maja

Bolj, ko boste gledali na uro, manj Ä?asa boste imeli. In to predvsem zase. Precej napeti boste. Pravzaprav ne boste veÄ? toÄ?no vedeli, kaj si Ĺželite. Tega, kar se vam je dogajalo v dosedanjih decembrskih dneh, zagotovo ne. Preostanek meseca, vse do novega leta, bo prijaznejĹĄi, zato si oddahnite. Sicer pa ste zadnje Ä?ase kot medved, ki v tem Ä?asu spi svoje zimsko spanje. Najraje ste kje na toplem, sami, z dobro knjigo v rokah ali pa kakĹĄnim drugim kreativnim delom. A tudi za vse to vam bo zmanjkovalo Ä?asa. Zime paÄ? niso vaĹĄ letni Ä?as, zato boste kmalu zaÄ?eli sanjati o toplih dnevih. Zimske poÄ?itnice boste resniÄ?no potrebovali, pa prijatelje tudi. ZaÄ?nite jih naÄ?rtovati Ĺže v teh dneh.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

slovenske ljubiteljske igre. Vse od DeĹžurne sluĹžbe daljnega leta 1959 do letoĹĄnjega Revizorja, vmes pa barvita galerija njenih nepozabnih likov. Mnogi, s katerimi je ustvarjala, bodo hranili spomin nanjo kot na prijateljico, mentorico, vzornico, Âťna naĹĄ oltar vsega dobrega, da smemo reÄ?i tudi naĹĄa – mati!ÂŤ Pavlina dejanja in njene besede so bile kot neĹžne, mehke in spretne lonÄ?arjeve roke. Pomagale so graditi in oblikovati generaci-

ni in prenesla cerkveno praznovanje v meĹĄÄ?anske in kmeÄ?ke domove; s koledniĹĄkimi igrami, Ä?udovitimi boĹžiÄ?nimi pesmimi in jaslicami je postal boĹžiÄ? poleg velike noÄ?i najveÄ?ji praznik veÄ?ini Slovencev; - 25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje; - konec leta 1967, ko je Velenje dobilo desettisoÄ?ega prebivalca, je velenjska obÄ?inska skupĹĄÄ?ina sprejela odloÄ?bo o ustanovitvi zavoda Dom kulture Velenje, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kino dvorano; - na zasedanju slovenske skupĹĄÄ?ine so bili 26. decembra 1990 razglaĹĄeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeleĹžbi za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volivcev;

je ĹĄmarĹĄke kulturne tvornosti. Skoraj niÄ? na tem svetu ni takega, kar bi morali trajno pridobiti, razen tistega, na kar jih vedno znova spominjajo ljudje, kot je bila njihova Pavla. V vsaki besedi, vsakem gibu, sleherni misli bo ostala njihova nepogreĹĄljiva in neizmerno dobra zaveznica. In vsaki pesmi, v kateri bo vedno znova sliĹĄati njen nepozabni, neĹžno boĹžajoÄ? Ĺžametni glas. Še bomo prepevali đ&#x;”˛ Tp skupaj ‌ ji sporoÄ?ajo.

Nestl Ĺ˝gank (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 27. decembra 1972 je izĹĄla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno stodvainsedemdeseta ĹĄtevilka Ĺ aleĹĄkega rudarja; po osmih letih se je Ä?asopis Ĺ aleĹĄki rudar preimenoval v NaĹĄ Ä?as; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslo-

vec in akademik Karel OĹĄtir, ki je bil rojen v ArnaÄ?ah pri Velenju; - konec leta 1962 sta se zdruĹžila velenjski in ĹĄoĹĄtanjski zdravstveni dom; - 28. decembra 1944 so zavezniĹĄka letala bombardirala velenjski premogovnik; sedem ameriĹĄkih letal je odvrglo 30 bomb, pri tem je bilo ubitih dvaintrideset oseb; - 30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski Ĺžupan in Ä?astni obÄ?an mesta Velenja Nestl Ĺ˝gank; - VelenjÄ?ani so novo leto 1991 prviÄ? lahko priÄ?akali tudi na Titovem trgu. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Gavce 28 a, Ĺ martno ob Paki

Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no 2016!

Koroťka��1/����e�en�e�|��:�����������|������������� pecovnik.horvat@siol.net�|����.pecovnik.si

Vsem naĹĄim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in

Ĺželimo vesel BoĹžiÄŒ ter uspeĹĄno 2016! www.uniforest.si

GRADBENA���E�ANIZACIJA AVTOPREVOZNIŠTVO NIZ�E��GRADNJE

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Potrebovali boste jeklene Ĺživce, da se boste brez Ä?ustvenih posledic reĹĄili iz zapletene Ĺživljenjske situacije. Samozavest bo v tem zimskem mesecu kljuÄ?na. Neko delo bo konÄ?no steklo, vzelo pa vam bo veliko Ä?asa in energije. Premalo boste med ljudmi. Tudi kar se ljubezni tiÄ?e, v zadnjih dneh leta ne boste med najbolj sreÄ?nimi. Vse pa zato, ker ste sami tako hoteli. Po drugi strani pa boste konÄ?no spoznali, da ste vredni veÄ? in da si tudi zasluĹžite veÄ?. Pri delu boste tisti, ki boste delali vse do konca leta, dosegli lep uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. To vam bo polepĹĄalo Ĺže boĹžiÄ?ni Ä?as, ĹĄe lepĹĄe pa bo tudi zato slovo od leta. Zdravje bo solidno, kaj veÄ? pa ne.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

December je za vas mesec sprememb naÄ?rtov, ki ste jih zastavili ob izteku novembra. Spreminjali jih boste zaradi nekoga, ki vam pomeni najveÄ? na svetu, zato vam sploh ne bo teĹžko. Ves Ä?as vas bo skrbelo le zanj, zato se ne boste poÄ?utili niÄ? prikrajĹĄano. UpoĹĄtevajte vse pametne nasvete iskrenih prijateljev, saj vam Ĺželijo le najboljĹĄe. Sploh tisti, ki vam v obraz povedo tudi stvari, ki vam niso vĹĄeÄ?, veste pa, da so resniÄ?ne, so vaĹĄi pravi prijatelji. Kot kaĹže, se boste odloÄ?ili prav, pa Ä?eprav bo za vaĹĄo odloÄ?itvijo sledilo kup pripomb svojcev. Predvsem tistih, ki ne Ĺživijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Konec koncev ste Ĺže dovolj stari in izkuĹĄeni, da se lahko odloÄ?ite samostojno. BoĹžiÄ? bo letos miren, skoraj premiren za vaĹĄ okus.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Kako malo je vÄ?asih potrebno, da je Ä?lovek res sreÄ?en, boste spoznali prav v teh dneh. VaĹĄi kriteriji uspeĹĄnosti in sreÄ?e se zadnje Ä?ase krepko spreminjajo, le vi pa veste, kaj je botrovalo temu. Ko boste dve odloÄ?itvi dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljĹĄa. UĹživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. ÄŒe si boste tudi v zadnjih dneh nakopali preveÄ? dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste. ÄŒe boste zmogli. ÄŒe ne boste, ne bo niÄ? hudega. Lahko poÄ?aka tudi na Ä?as po novem letu. Sorodniki vam pripravljajo prijetno preseneÄ?enje. ÄŒeprav boste vedeli, da imajo nekaj za bregom, ne boste poskuĹĄali ugotoviti, kaj je to. Ker imate preseneÄ?enja radi tudi vi.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Pripravljali se boste na dogodek, ki vam prav niÄ? ne diĹĄi. Tudi veseliti se ga nimate zakaj. Do konca meseca vam bo sicer uspevalo vse, Ä?esar se boste lotili, a pravega zadovoljstva pri tem ne boste Ä?utili. Jezilo vas bo, ker bo tudi v denarnici zevala vsak dan veÄ?ja luknja. Pa ne zaradi vas, kriv bo partner. Zamerili mu boste, ker je marsikaj zamolÄ?al, zato prvi del praznikov ne bo najlepĹĄi. Verjetno vaju Ä?aka nekaj tihih dni. Potem mu boste odpustili, saj se da vse, kar je zakuhal, reĹĄiti. Ko se bosta pogovorila, boste ugotovili, da je del krivde tudi na vaĹĄi strani. V pogovoru bodite iskreni do partnerja, saj vam ne verjame veÄ? povsem. Krivi ste sami. Odkar vas je dobil na laĹži je njegovo nezaupanje precej razumljivo, kajne?

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

VaĹĄe obnaĹĄanje je zagotovo Ä?udno ne le vaĹĄim domaÄ?im, sedaj to opaĹžajo tudi prijatelji in sodelavci. Ĺ˝eleli si boste nekaj korenitih sprememb v Ĺživljenju, na poti do njih pa se ĹĄe kar zapleta. Ĺ ele konec meseca se vam obetajo dobre spremembe. Prazniki ne bodo vplivali na tok dogodkov, saj gre za stvari, ki so odvisne od drugih in ne od vas. Zato se boste za boĹžiÄ? sprostili in uĹživali v krogu druĹžine. Nekdo od sorodnikov bo sicer poskuĹĄal izvedeti, kaj vas muÄ?i. Ne bo mu uspelo. Dokler ne boste vedeli, pri Ä?em ste, o tem ne boste govorili. In prav je tako. Nekdo namreÄ? ĹĄe vedno preĹži na vaĹĄo napako. Obrnil bi jo prosti vam, sebi v prid. Zato bodite ĹĄe naprej previdni.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

V teh dneh, ko bodo vsi govorili le o praznikih in slovesu od leta, boste obÄ?utili precej otoĹžnosti, tudi praznine. Dobro veste, da je to pozimi pogosto, zato se Ä?im prej vzemite v roke in poskrbite, da se vam spet vrne veselje do Ĺživljenja. S tem bo izginil tudi strah, kaj bo prinesel jutriĹĄnji dan. Zadnje Ä?ase se namreÄ? Ä?isto prepogosto spraĹĄujete, kaj bo z vaĹĄo prihodnostjo. Pri tem pa niti nimate pravih vzrokov za skrb. Po vsakem deĹžju pa posije sonce, le da vi tokrat potrebujete veÄ? Ä?asa kot po navadi. Kot kaĹže, se bo na bolje obrnilo ĹĄe pred iztekom leta. Zasluge za to bo imel tudi partner, ki bo edini resniÄ?no vedel, kaj se dogaja z vami. Zato vam bo znal tudi pomagati.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

TEHNOLOĹ KEďż˝TEHNIÄŒNEďż˝REĹ ITVEďż˝ZAďż˝ VAĹ Oďż˝VELIKOSERIJSKOďż˝PROIZVODNJO! Ĺ˝elimo vam lepe boĹžiÄ?no-novoletne praznike in sreÄ?no novo leto 2016!

Vsak dan znova boste dobili potrditev, kako lepo je lahko Ĺživljenje, Ä?e se znaĹĄ veseliti drobnih stvari in majhnih trenutkov. Do konca tega tedna boste imeli ĹĄe veliko dela, pa se zaradi tega sploh ne boste pritoĹževali, saj boste v njem iskreno uĹživali. DrugaÄ?no bo, kot po navadi, kar vam bo pomenilo svojstven izziv. PogreĹĄali boste le dolge klepete s prijatelji, saj zanje ĹĄe ne bo Ä?asa. Tempo bo divji le do ponedeljka, potem boste tudi vi lahko resniÄ?no uĹživali v prostih prazniÄ?nih dneh. Pazite na zdravje, saj imunsko niste najbolj Ä?ili. PoÄ?itek in zdrava hrana bosta pomagala. Je pa res, da se boste v teh dneh pogosto pregreĹĄili ob polni mizi, zato lahko kakĹĄen dan slabega poÄ?utja pripiĹĄete tudi temu. ÄŒe se boste odloÄ?ili za kakĹĄen dan posta, boste svojemu telesu naredili veliko uslugo. Denar? Pazite, letos ni Ä?as za velika darila.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Sovi����anc���.�.����lo��an��5����Šo�tan�� ������������������������5������anc.�o��c�telemach.net

KO�STR��RA�JE���RO��VO��JA STROJEV�� ORO��J�����A�RAV

Rak od 22. junija do 22. julija

Dolgo ste molÄ?ali in bili tiho, sedaj ne bo ĹĄlo veÄ?. ÄŒeprav se boste trudili kazati prijazen in nasmejan obraz, ne boste uspeĹĄni. Jeza in razoÄ?aranje, s katerima se zaradi zapletov v sluĹžbi sooÄ?ate Ĺže nekaj tednov, bodo dosegli najviĹĄji prag. Izbruh bo silovit, razplet pa zelo dober. BoljĹĄi, kot trenutno priÄ?akujete. ÄŒeprav se vam Ĺže nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg Ä?as, se bo to konÄ?alo Ĺže za boĹžiÄ?. Do konca leta vam bodo dnevi minevali kot bi mignil. Tudi zato, ker boste konÄ?no imeli Ä?as za svoje najdraĹžje in tudi za hobi, ki vam vedno vrne energijo. Izzivov za svoje moĹžgane in ranjeno duĹĄo, ki se bo ĹĄe nekaj Ä?asa celila, ne iĹĄÄ?ite na silo. Sami sebi dokaĹžite, da zmorete.

R��������ETAL�������� Hvala za zaupanje.

Prizadele vas bodo govorice, ki bodo povsem izmiĹĄljene. Ĺ e najhuje bo, da jih je razĹĄiril nekdo, ki ste mu zelo zaupali. ÄŒas celi rane in poskrbi za pozabo. Tudi tokrat bo tako. Za letoĹĄnji boĹžiÄ? si privoĹĄÄ?ite veÄ? kot prejĹĄnja leta. Po dolgem Ä?asu boste spet v krogu ĹĄtevilnih sorodnikov. Nekatere od njih ste celo pogreĹĄali, druge bi raje videli manj redko. A dnevi okoli boĹžiÄ?a in letoĹĄnjega silvestrovega bodo lepi, tudi po zaslugi vaĹĄega partnerja, ki bo nase prevzel glavnino dela. Tokrat se boste res lahko prepuĹĄÄ?ali sproĹĄÄ?enemu druĹženju, ne da bi vas kaj resniÄ?no skrbelo. Godilo vam bo. Kot tudi pozornost partnerja, ki bo v teh dneh veliko veÄ?ja kot sicer. Ne, tokrat nima niÄ? za bregom.

�el�mo�Vam��e�el��o�����n���e�no�no�o�leto!

Razlogov za slabo voljo bo res malo, saj se vam obeta veÄ? kot odliÄ?en teden. Rekli si boste, da je bil Ĺže Ä?as, saj se je slabo obdobje vleklo kar nekaj tednov. RazreĹĄili boste kopico teĹžav, ki ste jih vlekli za sabo iz preteklosti. Pogosto boste nasmejani, v sebi pa boste Ä?utili mir, kar ste najbolj pogreĹĄali. ÄŒe se fiziÄ?no ĹĄe ne boste poÄ?utili tako, kot si Ĺželite, ne bodite nestrpni. NiÄ? ne gre Ä?ez noÄ?. Tudi sami si lahko pomagate do boljĹĄega poÄ?utja! Je pa res, da je to najteĹžje, ker bi se morali bistveno bolj truditi. To vam ne diĹĄi, a kot kaĹže, brez tega ne bo ĹĄlo. V teh dneh si boste iskreno priznali, kaj si v prihodnosti sploh Ĺželite. In izkazalo se bo, da ste se odloÄ?ili prav. A ne takoj, bo treba poÄ?akati ĹĄe nekaj tednov.


Naš čas, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 24

24

VESEL BOŽIČ Četrtek,

Petek,

23. decembra 2015

Sobota,

Nedelja,

24. decembra

25. decembra

26. decembra

27. decembra

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Zakaj potrebujemo praznike 12.20 Anica, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogovor s predsednikom države, ponov. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja – Hatartalan, tv Lendava 15.55 Penelopa, ris. 16.00 Firbcologi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.25 Tv-poroka 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Vsi pod eno jelko, nem. film 21.40 Božič s tremi tenorji: Carreras, Domingo, Pavarotti, posn. koncerta z Dunaja 23.10 Sveto in svet: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« 23.45 Polnočnica, prenos 01.00 Božično srce, am. film 02.25 Profil, ponov. 02.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Dnevnik, ponov. 04.05 Info-kanal 04.25 Božič s citrami 05.15 Ave Maria, Panis Angelicus

05.30 Glasbeno jutro: Božični koncert Simf. Rtv Slovenija 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Studio kriškraš: Prazniki 08.30 Zgodba nekega škrata, ris. film 08.55 Firbcologi, ponov. 09.25 Vem!, kviz 10.00 Evangeličansko božično bogoslužje, prenos iz Gornjih Slavečev 11.05 Nazaj k nedolžnosti, dok. film 12.00 Urbi e torbi: Papeževa božična poslanica, prenos 12.30 Božična pravljica, igrana odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Čudovito življenje, am. film 15.40 Mostovi Hidak 16.10 Božični koncert Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Pogled na … Pernhartove panoramske slike, dok. odd. 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Neli in Cezar, ris. 18.05 Ulica sanj, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 21.25 Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, dok. film 22.15 Odmevi, šport, vreme 22.35 Neznankino pismo, am. film 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, ponov. 01.25 Info-kanal

05.45 Glasbeno jutro 07.00 Zgodbe iz školjke: Belobrkec 07.20 Mala kraljična, ris. film 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš: Izgubljeno darilo 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 V svojem ritmu: Pop 10.30 Dosje: Projekt osamosvojitev Slovenije 12.00 Preuoske so stazice – Od ljudske do narodnozabavne glasbe 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Kulturni vrhovi: Crngrob 14.55 Meje sveta – Vodnik po vesolju, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Knjiga o džungli, ris. 18.15 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 4. festival slovenske domoljubne pesmi – Mati Domovina, posn. prireditve 22.00 Zapuščina (II.), 5/7 23.00 Poročila, šport, vreme 23.20 Globina, islandski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal

05.10 Citrar Georg Glasl 05.35 Kitarski orkester GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus 06.05 Mladen Bucić: Romantika na kitari 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Tork, ris. 07.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.20 Ulica sanj: Božična zvezda, ris. film 07.45 Čarli in Lola, ris. 07.55 Timi gre, ris. 08.05 Kioka, ris. 08.15 Pujsa Pepa, ris. 08.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.30 Prihaja Nodi, ris. 08.40 Hop in Jojo pokvarita božič, ris. film 09.00 A veš, koliko te imam rad, ris. 09.15 Ozi bu, ris. 09.40 Raček Jon, ris. film 10.10 Nabriti detektivi, 17/26 10.40 Prisluhnimo tišini, svet. odd. 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Sveta družina 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 14.50 Sullivanova potovanja, am. film 16.20 Pogled na … župnijsko cerkev sv. Kancijana v Kranju in poznogotske dvoranske cerkve na Kranjskem, dok. odd. 16.35 Ljudje podeželja: Sejem malih sirarjev, dok. ser. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 16/18 20.30 Intervju: Branko Šoemen 21.20 Na romarski poti – šest poti do Santiaga, dok. odd. 22.50 Poročila, šport, vreme 23.10 Drevo življenja, am. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

06.00 07.00 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10

Otroški kanal Bob in Bobek, ris. Jani in Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Penelopa, ris. Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Gledališče 09.10 Točka, glasb. odd. 10.40 Z vrta na mizo 11.05 Halo TV 12.20 Dobro jutro 15.35 Slovenski magazin 16.05 Čas za Manco Košir: O Jezusu 17.00 Halo TV 17.50 Fina gospa, nan. 18.55 Penelopa, ris. 19.00 Božične bibarije, anim. film 19.25 Past za Jezuščka, igrani film 19.40 Infodrom 20.00 Božični koncert Simfonikov Rtv z Eroiko 21.10 Božična pesem, am. film 23.05 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra 00.10 Halo TV 01.05 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.25 08.40 09.35 09.50 10.50 11.05 12.20 12.35 13.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 23.25 01.10 02.55

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 12.55 13.10 13.15 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.05 21.15 21.20 21.50 22.20 22.55 00.25 01.00 01.05

24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Morske deklice - H20, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Nigellissima –božična oddaja, ang. odd. Tv prodaja Usodno vino, nan. Daleč od nje, kanad. film Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Moje pesmi, moje sanje, am. film Bitka za božič, am. film Ni mesija, ang. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Ginekologija. Gost: Mariusz Kosi, dr. med., spec ginekologije in porodništva Pop corn: Siddharta, ICE Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas - tabornike Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Božična poslanica Praznični pogovor: ALOJZIJ CVIKL, mariborski nadškof Regionalne novice Iz arhiva VTV: 20 let okteta TEŠ Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Jesen življenja: Center starejših Hiša generacij Laško Iz oddaje Dobro jutro Iz arhiva VTV: Zdaj razsvetljena je noč, skupina VITA Videospot dneva Videostrani, obvestila

05.05 Božični koncert Simfo. Rtv z Eroiko, ponov. 06.20 Aplavzi! - Tabu 06.35 Sledi: Družina Varl – Življenje z lutkami, dok. odd. 07.20 V službi človekovega dostojanstva – 25 let Slovenske karitas 08.20 Božična romanca, posn. koncerta 10.00 Potovanje na božično zvezdo, norv. film 11.10 Planet Zemlja, film 13.05 Veliki božični koncert Gimnazije Kranj: Slovanski večer, gala prir. iz Gallusove dvorane CD 14.50 O živalih in ljudeh 15.15 Na vrtu 15.55 Migaj raje z nami 16.25 Samo oče, ital. film 17.55 Fina gospa, posebna epizoda 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Neli in Cezar, ris. 19.25 Firbcologi 20.00 Kako vključiti Samuela?, dok. o. 21.00 Kavlež Ifla, ang. film 22.30 Polnočni klub: Naj božične 23.40 Popravljena krivica (II.), 6/10 00.25 Božični koncert z Nušo Derenda in Simf. Rtv Slovenija, ponov. 01.30 Točka, glasb. odd. 02.15 Zabavni kanal 03.05 Športni posnetki sledi Športni izziv 03.50 Migaj raje z nami

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.10 08.20 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.30 09.45 13.00 13.20 15.15 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 23.00 23.05 00.00 01.40

24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Veseli avtobuski, ris. Tv prodaja Mašine pripovedke, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Grozni Gašper, ris. Maša in medved, ris. Tv prodaja Moje pesmi, moje sanje, am. film Tv prodaja Dedek za božič, am. film Pomoč za Božička, kanad. film Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Sam doma 4, am. film Pisma sv. Nikolaju, poljski film Eurojackpot Pisma sv. Nikolaju, nad. filma Božiček mlajši, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.25 Ustvarjalne iskrice (77): Božični zvončki 09.45 Božična poslanica 09.50 Ptuj 2015, posnetek 1. dela konc, 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 12.00 Iz arhiva VTV: Zdaj razsvetljena je noč, skupina VITA 12.35 Ptuj 2015, posnetek 2. dela koncerta 13.50 Prodajno TV okno 14.05 Videospot dneva 14.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec 21.30 Praznični pogovor: ALOJZIJ CVIKL, mariborski nadškof 22.40 Veselica v dolini tihi, domača gledališka predstava s petjem 01.10 Videospot dneva 01.15 Videostrani, obvestila

04.15 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek 06.25 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Polnočni klub: Naj božične 11.30 10 domačih 12.00 Državna počastitev dneva samostojnosti in enotnosti 13.10 25 let po plebiscitu 14.00 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra 15.15 Mikov božič, nizoz. film 17.00 Šport v letu 2015 18.00 Dosje: Slovenski plebiscit 19.00 V ritmu volovske vprjege, dok. feljton 19.30 V svojem ritmu: Pop, 2/7 20.00 Petelinji zajtrk, slovenski film 22.05 Zvezdana 22.45 Pesem ima moč, dok. odd. 23.45 Aleksander Mežek – Ljubljana po Londonu, koncert v CD 01.10 Bleščica, odd. o modi 01.40 Zabavni kanal 02.40 Športni posnetki sledi Rokomet, sp (Ž), finale, posn. 04.30 Šport v letu 2015

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.20 10.35 10.50 12.30 12.45 13.45 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.30 01.15 02.55

24ur, ponov. OTO čira čara Kaja, ris. Chuck in prijatelji, ris. Mojster Miha, ris. Čebelica Maja, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Peter Pan, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Božična zgodba 2, am. film Tv prodaja Usodno vino, nan. Pisma sv. Nikolaju, poljski film Božične norčije, am. film Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Umri pokončno, am. film Veliki Gatsby, am. film Kura in kokoš, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Iz arhiva VTV, Miš maš : Praznična torta 09.40 Ustvarjalne iskrice (140), Smrečica iz filca 10.00 Iz arhiva VTV: 20 let Okteta LESNA 11.30 Jesen življenja: Center starejših Hiša generacij Laško 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Iz arhiva VTV- 1. del 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.15 Ob dnevu državnosti 21.15 Kralj gora in ljudomrznik, domača gledališka predstava Poletnega gledališča Studenec 23.40 Jutranji pogovori 01.10 Videospot dneva 01.15 Videostrani, obvestila

05.35 Aleksander Mežek – Ljubljana po Londonu, koncert 07.00 Duhovni utrip 07.30 Glasbena matineja 09.05 Osvatina, poganski ogenj, dok. film 09.55 Zaljubljeni v življenje 10.45 Anica, nan. 11.10 Anica, nan. 11.35 Anica, nan. 12.05 Anica, nan. 12.45 Nekoč je bil gozd, dok. film 14.00 Zvezdana 14.40 Kako vključiti Samuela?, dok. odd. 15.40 Gala baletnih zvezd ob zaključku Expo 2015 17.25 Nimin otok, am. film 18.55 Leonova zima, ris. film 19.20 Peter Zajec – Povest o pustolovščini zajca in veverička, ris. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V soju uličnih svetilk, dok. odd. 20.50 Vera (IV.), Spremenljivi časi, 1/4 22.15 4. festival slovenske domoljubne pesmi – Mati Domovina, posn. prireditve 00.15 Vikend paket 01.25 Športni posnetki sledi Šport v letu 2015, ponov. 02.25 Gimnastika EP (M), ekipno, posn. 04.00 Alp. smuč., mazagin 04.30 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.15 10.25 10.40 12.25 12.40 13.40 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 22.30 00.20 02.00 03.45

24ur, ponov. OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Radovednica Bibi, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Peter Pan, ris. Pikica in Pepermint, ris. Tv prodaja Božiček mlajši, am. film Tv prodaja Usodno vino, nan. Večernica, am. film Bitka za božič, am. film Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Na žaru Moja prva poroka, kanad. film Doma za božič, am. film Neskončen božič, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Iz arhiva VTV, Miš maš: Praznična torta 09.40 2350. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 11.25 Koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec 12.55 Skrbimo za zdravje: Ginekologija - Gost: Mariusz Kosi, dr. med., spec ginekologije in porodništva 13.55 Iz arhiva VTV: Zdaj razsvetljena je noč, skupina VITA 14.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.15 Prodajno TV okno 15.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (139), Čaj prijateljstva 18.20 Nanovo: Blogerji 19.00 Pop corn: Siddharta, ICE 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Praznični pogovor: ALOJZIJ CVIKL, mariborski nadškof 21.15 Jutranji pogovori 22.45 20 let Veselih Štajerk, posnetek jubilejnega koncerta 00.45 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

28. decembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.45 15.55 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.50 01.15 02.10

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.35 09.15 10.25 11.35 13.25 14.30 16.10 17.10 18.35 19.00 19.15 19.20 19.35 20.00 21.30 23.00 00.35 01.20 sledi 02.25 04.20

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.55 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 00.25 01.15 01.50

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.25 12.30 12.45 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres? Anica, nan. Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« Ljudje podeželja: Sejem malih sirarjev, dok. ser. Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris. Medvedek, ris. Simfonorije: Snežna dirka, ris. Točka preloma: Medgeneracijsko sodelovanje Duhovni utrip Poročila, šport, vreme V svojem ritmu: Punk, 3/7 Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetnost igre: Tujec sebi, tujec drugim Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Bob in Bobek, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Jani Nani: Pleskanje, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Ribič Pepe Zgodba iz školjke: Past za Jezuščka, igrani film Točka, glasb. odd. Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos Dobro jutro Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos Polnočni klub: Naj božične Ljudje in zemlja Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M) – kvalif., prenos Kje si Vučko?, dok. feljton Mala kraljična, ris. Lojzek, ris. Lutkarica Dhia, igrani film Infodrom Foylova vojna (IX.), 1/3 Maria Wern: Zapeljive sanje, 1/2 Čudovito poletje, poljski film Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), kvalif., posn. Alp. smuč., sp, VSL (Ž), posn. Zabavni kanal

24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Tv prodaja Božična zgodba 2, am. film Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Usodno vino, nan. Ledena doba 3, anim. film Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Sam doma 3, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Kralji bega, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 20 let Veselih Štajerk, 1. del posnetka jubilejnega koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo 20 let Veselih Štajerk, 2. del posnetka jubilejnega koncerta Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Praznični koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

29. decembra

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 12.00 Duhec, 1/3 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.55 Muk, ponov. 16.05 Ribič Pepe 16.25 Profil: Inti Šraj 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Kulturni vrhovi: Uršlja gora 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Greva se Ježka, gled. predstava 21.00 Oder je iluzija, portret baronista Jožeta Vidica 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Pavlina Ulrich Dobovšek 00.50 Profil: Inti Šraj 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 09.05 10.25 11.40 13.25 14.45 16.00 17.00 19.10 19.25 19.45 20.00 20.50 22.50 01.20 02.05 sledi 03.45 05.00

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.45 22.50 23.25 00.20 01.20 02.05 02.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 23.05 00.35 00.40

Otroški kanal Bob in Bobek, ris. Ali veš, koliko te imam rad, ris. Jani Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Jajo in Pajo, ris. Neli in Cezar, ris. Trčendol, ris. Zgodbe iz školjke: Bine – Novo leto Obzorja duha: Sveta družina Čez planke: Vietnam Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Dober dan Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), prenos Mala kraljična, ris. Studio Kriškraš: Izgubljeno darilo Infodrom Presenečanja, 2. sezona, 6. del Agora, špan. film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), posn. Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. Zabavni kanal

24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Moj mali poni, ris. Tv prodaja Ledena doba 3, anim. film Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Usodno vino, nan. Kako izuriti svojega zmaja, anim. film Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Medeni tedni z mamo, am. film Jezero skrite ljubezni, nan. 24ur zvečer Kosti, nan. Kralji bega, nan. Policijska družina, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Medvedek Jaka s prijatelji Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2351. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Kralj gora in ljudomrznik, domača gledališka predstava Poletnega gledališča Studenec Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

30. decembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.20 22.00 23.05 00.00 00.25 00.45 01.40

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhec, 2/3 Poročila, vreme, šport Intervju: Branko Šoemen Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Infodrom Sara in Raček, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Dekleta ne jočejo, slovenski film Sošolki, igrani film Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 6/6 Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad: Se dotakneš zvezde?, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.50 Zgodbe iz školjke: Pravljica o zlati uri 10.00 Točka, glasb. odd. 10.45 10 domačih 11.15 Umetnost igre 11.45 Dobro jutro 14.10 Vikend paket 15.40 Slovenci po svetu, dok. odd. 16.10 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Fina gospa, 5/6 18.20 Fina gospa, 6/6 18.55 Mala kraljična, ris. 19.05 Lojzek, ris. 19.15 Ribič Pepe 19.35 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasovi strahu: Pravica, koprod. odd. 20.25 Čas za Manco Košir 21.20 Srečanja – Pia in Pino Mlakar & Richard Strauss, dok. film 22.10 Conchita – kraljica Avstrije, ponov. 23.05 Magnifico in Balcountry Quartet, posn. koncerta 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Halo TV 01.45 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), posn. 03.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. 04.40 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 10.15 10.30 11.25 11.40 12.35 12.50 13.55 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 21.45 22.20 23.15 00.15 01.05 01.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.25 21.30 22.30 00.00 00.05

24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Trgovinica za živali, ris. Tv prodaja Kako izuriti svojega zmaja, anim. film Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Usodno vino, nan. Povest o Desperauxu, anim. film Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Velika družina, veliko smeha, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Kralji bega, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2351. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (141): Gumb sreče Otroška gledališka predstava Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 25 let VTV VAŠE TELEVIZIJE, posnetek prireditve Regionalne novice 3 Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 25

CORDEROY, Tracey: Mamico hoÄ?em ml - Mladina / C–Sz – Cicibani – Slikanice Barvito privlaÄ?na in vzgojno bogata slikanica za naĹĄe najmlajĹĄe, ki na zabaven naÄ?in predstavi prvinsko in globoko otroĹĄko Ä?ustvo navezanosti na starĹĄe. Glavni literarni junak miĹĄek Artur zelo zelo pogreĹĄa mamico. Doslej je bil vedno z njo, tokrat pa mora mamica po opravkih in malega Arturja pusti v varstvu pri babici. Ĺ˝e takoj po mamiÄ?inem odhodu mu postane neznansko dolgÄ?as. Babica ga ne more z

okolico niti s svojimi najbliĹžnjimi. V svoji Ĺžalosti je zgradila svoj kalup, v katerega ni mogel prodreti nihÄ?e, boleÄ?i so bili Ĺže dotiki. Vsa nesoglasja je reĹĄevala z navidezno osornostjo, negativizmom ali celo s pobegom. Avtor opozarja na nevarnost takĹĄnega poÄ?etja, kajti z nobeno ogrado ranjenega srca ne moremo ubraniti pred novimi boleÄ?inami. Na koncu smo priÄ?a pozitivnemu premiku, ki sicer ĹĄe nima pozitivnega konca, a preko pogovora nakazuje moĹžnost reĹĄitve problemov ter nakaĹže moĹžno pot do soglasja in skupnega sobivanja. Znova spoznamo, da sta Ĺžalost in jeza v bistvu le dve sestri, ki sta dve plati istega kovanca, saj se v Ĺživljenju velikokrat prepletata, si menjavata obleke, delita isto usodo ... Ko se Ä?lovek v vsakodnevni borbi Ĺživljenja sreÄ?uje z jezo, bi se moral zavedati, da je to le preobleka in da se za masko jeze v resnici skriva Ĺžalost. In vsem bi bilo laĹžje.

CHRISTIE, Agatha: Igra ogledal od – Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani niÄ?imer zaposliti, Artur si Ĺželi videti le svojo mamico. Ob vsakem zvonjenju zvonca pri vratih je prepriÄ?an, da se je mamica vrnila, zato je razoÄ?aranje ob obisku poĹĄtarja in babiÄ?ine prijateljice le ĹĄe veÄ?je. Z veliko truda babici konÄ?no uspe zamotiti malega Arturja – pogumnega zmaja (k njej je namreÄ? priĹĄel v novem zmajevem kostumu), tako da se preobleÄ?e v viteza in igra z njim. Ko slednjiÄ? Artur sreÄ?en skoÄ?i mamici v objem, ji prizna, da se je rad igral z babico, a da ga nihÄ?e ne zna tako pocrkljati kot ona. Slikanica je odliÄ?na tolaĹžba za otroke, ki so Ĺžalostni, kadar njihovih starĹĄev ni poleg.

V branje priporoÄ?am v slovenĹĄÄ?ino preveden nov roman, izpod peresa ĹĄe vedno najslavnejĹĄe in najbolj brane avtorice kriminalnih romanov na svetu. Delo je sicer nastalo Ĺže davnega leta 1952, vendar je aktualno tudi v danaĹĄnjem Ä?asu in verjamem, da ga boste vsi ljubitelji dobrih kriminalk prebrali na duĹĄek. Vsak primer ostarele, a neverjetno umsko bistre gospodiÄ?ne Jane Marple nas vedno znova navduĹĄi. Tokratna zgodba se dogaja v stari vili Stonygates, kjer moĹž soĹĄolke gospodiÄ?ne Marple vodi center za nekdanje presto-

od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Priljubljeni psihoterapevt in pisatelj Jorge Bucay, avtor uspeĹĄnic Ti povem zgodbo, Ljubiti z odprtimi oÄ?mi in Zgodbe za razmislek, nas je razveselil ĹĄe z eno knjigo, ki jo je tokrat posvetil jezi. Kot v vseh ostalih poljudno psiholoĹĄkih knjigah, tudi tukaj v razmislek postavi ĹĄtevilne situacije, v katerih prihajajo do izraza napaÄ?na Ä?loveĹĄka prepriÄ?anja, ki oteĹžujejo medsebojne odnose. V knjigi To ni Ĺžalostna zgodba skozi oÄ?i deklice skuĹĄa urediti medgeneracijske odnose ljudi, ki se imajo zelo radi, vendar so razoÄ?arani, odtujeni in si medsebojne ljubezni ne znajo veÄ? izkazovati. Ĺ˝alost je ogradila babico, da le-ta ni bila veÄ? sposobna normalno komunicirati z

ÄŒetrtek, 24. december 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe – Flower power boĹžiÄ? 60's

Petek, 25. december 16.00 Cerkev Janeza Krstnika v Vinski Gori BoĹžiÄ?ni koncert v cerkvi 17.00 Velenjska promenada ÄŒarobna promenada / DJ Mrky / 18.00 Prireditveni prostor pod cerkvijo v Vinski Gori Ĺ˝ive jaslice pod skalo 21.00 eMCe plac BoĹžiÄ?ni XYU 22.00 Max klub Velenje Bajaga in Instruktori, boĹžiÄ?nonovoletni klubski koncert (Razprodano!)

Sobota, 26. december 8.00 9.00 9.00

10.00 10.00 17.00

20.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Ĺ tefanov Planinski pohod: PaĹĄki Kozjak VeÄ?namenski dom BoĹžiÄ?no-novoletni turnir Ä?etvork Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti SrediĹĄÄ?e Ĺ entilja 20. blagoslov konj na Ĺ tefanovo Odhod z avtobusne postaje Planinski pohod na TuĹĄevo Velenjska promenada ÄŒarobna promenada / novoletna otroĹĄka likovna delavnica z Nino Cvirn, prodaja unikatnih izdelkov lokalnih umetnikov, koncert Troet/ RdeÄ?a dvorana Velenje Tradicionalni boĹžiÄ?no novoletni Ĺžur: Ĺ ank Rock, Big Foot mama, 6pack ÄŒukur & band in Night Flight Havana bar Velenje

After Christmas Party 21.00 Klub eMCe plac Žurac B. Goode ali Boxing day JukeBox

Nedelja, 27. december 10.00 Velenjski grad SreÄ?anje z dedkom Mrazom 13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar 15.00 Osnovna ĹĄola PleĹĄivec Tradicionalno sreÄ?anje harmonikarjev 17.00 Velenjska promenada ÄŒarobna promenada / Interaktivno spoznavanje Ä?arobnega Velenja, koncert Skorband/ 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu – MoĹĄki pevski zbor Ĺ kale 21.00 Klub eMCe plac Silent Night ‌ Night? + obdarilovanje

Ponedeljek, 28. december 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Velenjska promenada ÄŒarobna promenada / Pripovedovanje zgodb (Katarina FuĹžir) in koncert FeĹĄta band/ 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu – Kvartet Svit z Marino 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Mladost 21.00 Klub eMCe plac Ĺ Ĺ Kpejn Ĺžur

Torek, 29. december 17.00 Dom kulture Velenje Pekarna MiĹĄmaĹĄ, prazniÄ?na druĹžinska predstava 17.00 Velenjska promenada ÄŒarobna promenada / Novoletna bobnarska delavnica, projekcija dokumentarnega filma SrÄ?na leta/ 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu – Oktet Zavodnje

Sreda, 30. december 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 17.00 Velenjska promenada ÄŒarobna promenada / Tom & Jerry – cirkuĹĄki nastop, Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj/ 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu – Ĺ˝PZ DruĹĄtva upokojencev Velenje 21.00 Klub eMCe plac Predsilvestrska kartunizacija / DogodivĹĄÄ?ine druĹžinskega Ä?loveka v juĹžnem parku

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 26. decembra X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Pohod TopolĹĄica - Sleme preko Loma (lahka pot) 18.00 Trg svobode Veseli december po dalmatinsko Klapa Kampanel, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe

Ponedeljek, 28. decembra 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 29. decembra 8.00

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Filmsko druĹženje 18.00 Trg svobode Rock veseli december - Cover Lover, FeĹĄta band, San Diego band

Sreda, 30. decembra 15.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Brskanje po spletu

pnike. Carrie Louise je zelo priljubljena in skoraj neverjetno se zdi, da ji nekdo streĹže po Ĺživljenju. Zgodi se umor, kasneje ĹĄe dva, sledijo ĹĄtevilni preobrati ‌ Dogajanje je vseskozi zelo napeto in ne glede na to, da vam ne Ĺželim izdati preveÄ?, dobra stara gospodiÄ?na Marple pomaga policiji in seveda reĹĄi zapleteni primer. Kot Ĺže naslov pove, gre za igro ogledal, zato je resnica povsem drugaÄ?na, kot je videti na prvi pogled in v zakulisju se skriva marsikatero preseneÄ?enje.

MAURER, NeĹža: Ljubezenski triptih od – Odrasli / 821.163.6-1 – Slovenska poezija Pesnica NeĹža Maurer v ÂťVeselem decembruÂŤ praznuje Ä?astitljiv Ĺživljenjski jubilej (dopolnila bo 85 let) in ker je ĹĄe vedno pesniĹĄko zelo aktivna, si nedvomno zasluĹži svoje mesto v rubriki Bralni kotiÄ?ek v naĹĄem lokalnem Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as. Poleg tega menim, da je poezija ĹĄe vedno nekako zapostavljena v odnosu do ostalih bolj priljubljenih knjiĹževnih zvrti slovenske literature, zato sem se odloÄ?ila, da na kratko predstavim bralcem njeno pesniĹĄko zbirko Ljubezenski triptih z namenom, da jo vzamejo v roke in uĹživajo v branju. Zbirka je sestavljena, kot Ĺže naslov pove, iz treh vsebinsko loÄ?enih sklopov: Hrepenenje, Iste besede ne pomenijo vselej isto in Vlaki vabijo. Gospa NeĹža se nas s svojo zrelo Ĺžensko obÄ?utljivostjo v obliki rahloÄ?utnih verzov ĹĄe vedno zna dotakniti v dno duĹĄe. In na koncu ĹĄe ena za pokuĹĄino: Vedno laĹžje je Ĺživljenje. O, ne brez teĹžav – samo brez teĹže. Jedro je jadro, Ki ne hiti – samo beĹži! Od vsega. đ&#x;”˛

Darinka Bizjak

Slovenski oktet velja za najbolj reprezentativen slovenski moĹĄki vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Program okteta je izjemno ĹĄirok in raznolik, saj ga odlikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov. Mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Posebno skrb seveda oktet namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim Ĺžarom predstavlja na domaÄ?ih

VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Star Wars: Episode VII – The Force Awakens (ZDA) Zf akcisjki spektakel, 135 minut ReŞija: J.J. Abrams Igrajo: Oscar Isaac, Carrie Fisher, Mark Hamill, Andy Serkis, Gwendoline Christie, Harrison Ford idr. Sobota, 26. 12., ob 21.00 – 3D Ponedeljek, 28. 12., ob 21.00 – 3D

Shelby: The Dog Who Saved Christmas (Kanada) DruĹžinski boĹžiÄ?ni film, 92 minut (Kanada) ReĹžija: Brian K. Roberts Igrajo: Rob Schneider, Tom Arnold, Jennifer Gibson, Riley Roberts, Jefferson Brown, Natalie Lisinska idr. Petek, 25. 12. ob 17. uri Sobota, 26. 12., ob 18.00 – mala dvor. Nedelja, 27. 12., ob 16.00 – otr. mat.

MLADOST

BOĹ˝IÄŒ PRI COOPERJEVIH

Youth (Francija, Italija, Švica, VB) Drama, 118 minut ReŞija: Paolo Sorrentino Igrajo: Rachel Weisz, Jane Fonda, Michael Caine, Paul Dano, Harvey Keitel, Poppy Corby-Tuech idr. Petek, 25. 12., ob 20.00 – mala dvor. Nedelja, 27. 12., ob 18.00 – mala dvor. Ponedeljek, 28. 11. ob 20.00 – m. dv.

OB MORJU By The See (ZDA) RomantiÄ?na drama, 123 minut ReĹžija: Angelina Jolie Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, MĂŠlanie Laurent, Melvil Poupaud, Niels Arestrup, Richard Bohringer idr. Petek, 25. 12. ob 21. uri Nedelja, 27. 12. ob 19. uri

Love the Coopers (ZDA) Komedija, 107 minut (ZDA) ReĹžija: Jessie Nelson Igrajo: Amanda Seyfried, Olivia Wilde, Marisa Tomei, Ed Helms, Diane Keaton, John Goodman, Jake Lacy idr. Sobota, 26. 12., ob 19.00 Nedelja, 27. 12., ob 21.15

PISMA SV. NIKOLAJU Listy do M. (Poljska) RomantiÄ?na boĹžiÄ?na komedija, 116 minut (Poljska) ReĹžija: Mitja Okorn Igrajo: Piotr Adamczyk, Katarzyna Bujakiewicz, Agnieszka Dygant, Roma Gasiorowska Petek, 25. 12., ob 19.00

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 26. december 11.00 Martinova vas Blagoslov konj na Ĺ tefanovo 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki BoĹžiÄ?no - novoletni koncert MePZ Ĺ martno ob Paki

Nedelja, 27. december 18.00 Ĺ˝upnijska cerkev sv. Martina BoĹžiÄ?no – novoletni koncert s Slovenskim oktetom; cena vstopnice 10â‚Ź, samo v predprodaji; KD Gorenje

Ponedeljek, 28. december 10.00 Marof Novoletne ustvarjalne delavnice 19.00 Marof BoĹžiÄ?ni kino in ĹĄtudentski veÄ?er z zabavnimi igrami

Torek, 29. december 10.00 Marof Novoletne ustvarjalne delavnice 18.00 Marof Stand up veÄ?er "Stvari, ki jih ne zveĹĄ v ĹĄoli" - UroĹĄ Kuzman, Jernej Celec, AleĹĄ Novak

Sreda, 30. december 10.00 Marof Novoletne ustvarjalne delavnice

Lunine mene

11.00 Zbor pri Domu na Slemenu

komornih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. S svojimi pesmimi oktet vsako leto navduĹĄuje posluĹĄalce v boĹžiÄ?nem Ä?asu. Tako smo se tudi v Kulturnem druĹĄtvu Gorenje odloÄ?ili, da jih povabimo medse in obogatimo boĹžiÄ? s Slovenskim oktetom. Veseli smo, da se je odzval naĹĄemu povabilu. S svojimi pesmimi nas bo razveselil 27. decembra v cerkvi v Ĺ martnem ob Paki.

ÄŒARLI REĹ I BOĹ˝IÄŒ

Kolesarski vzpon na Sleme 15.00 Trg svobode OtroĹĄko silvestrovanje 21.00 Trg svobode Silvestrovanje: Ognjeni muzikanti in Kvatropirci

ÄŒetrtek, 31. decembra

BoĹžiÄ? s Slovenskim oktetom

od – Odrasli / 74 – Umetnost

BUCAY, Jorge: To ni Ĺžalostna zgodba

VELENJE

20.00

POPOLN priroÄ?nik za slikanje in risanje: s preprostimi koraki do uspeha Zdaj se lahko ljubitelji risanja ali katerihkoli drugih slikarskih tehnik marsiÄ?esa nauÄ?imo sami, samo kupimo ali izposodimo si ta priroÄ?nik v najbliĹžji knjiĹžnici ter pustimo prosto pot svojemu navdihu in lastni ustvarjalni Ĺžilici. Seveda moramo biti vsaj malo talentirani, predvsem pa ne smemo prehitro obupati. Knjiga na zanimiv in pouÄ?en naÄ?in predstavi ĹĄtiri osnovne tehnike: risarsko delavnico, delo z akvareli, delo z akrili ter slikanje z olji. Znotraj poglavij se lahko dodobra poduÄ?imo o materialih, razumevanju posamezne tehnike, kompoziciji risbe, barvnih uÄ?inkih, ustvarjanju perspektive, globine, teksturah barv, doseganju kontrastov in podobno. Skratka, v globino, kot Ĺželimo in ne nazadnje v umetniĹĄkem smislu, kolikor zmoremo. S pomoÄ?jo predstavljenih projektov se lahko korak za korakom nauÄ?imo, kako lahko obvladamo razliÄ?ne formate in medije od prve Ä?rte do zakljuÄ?ne poteze ter na ta naÄ?in postopoma in neprisiljeno razvijemo lasten umetniĹĄki slog. V knjigi so prikazani slikoviti primeri, ki nazorno v praksi udejanjajo napisana pravila odliÄ?nega slikanja in risanja z dodano vrednostjo umetniĹĄkega navdiha.

25

VESEL BOĹ˝IÄŒ

23. decembra 2015

đ&#x;”˛

Kulturno druĹĄtvo Gorenje

25. decembra, ob 12:11, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 24.12., BiotrĹžnica • Nedelja, 27.12., 11.00 PravljiÄ?ne urice: ObjemÄ?ki za mamico • Do 31.12. BoĹžiÄ?no-novoletni sejem • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

SNOOPY IN CHARLIE BROWN – FILM O ARAŠIDKIH

biÄ?, Katja Ĺ˝vikart idr. Ponedeljek, 28. 12., ob 17.00 – 3D

Snoopy and Charlie Brown: The Peanuts Movie (ZDA) Animirana druĹžinska komedija sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 88 minut ReĹžija: Steve Martino Glasovi: Sebastjan KuĹĄar, Matija Puhar, Pika KovaÄ?, Luca Marinko, Alana VrviĹĄÄ?ar, Ela Ä?urić RibiÄ? idr. sobota, 26. 12., ob 17.00 – 3D

Gui lai (Kitajska) RomantiÄ?na drama, 109 minut (Kitajska) ReĹžija: Yimou Zhang Igrajo: Gong, Daoming Chen, Huiwen Zhang, Tao Guo, Jia-yi Zhang, Ni Yan Ponedeljek, 28. 12., ob 19.00

UPS! NOE JE ODĹ EL ‌ Ooops! Noah is gone... (NemÄ?ija, Belgija, Luxemburg, Irska, ZDA) Animirana komiÄ?na pustilovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 78 minut ReĹžija: Toby Genkel, Sean McCormack Glasovi: Jakob Rakovec, Miha Rodman, MaĹĄa Tiselj, Lija PeÄ?nikar, Mira Berginc, Marjan BuniÄ?, Jernej Kuntner idr. nedelja, 27. 12., ob 17.00 – 3D

DOBRI DINOZAVER The Good Dinosaur (ZDA) Animirana domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 100 minut ReĹžija: Peter Sohn Glasovi: Sebastjan KuĹĄar, PrimoĹž Pirnat, Iztok Jereb, Marjan BuniÄ?, Tatjana Ä?urić Ri-

VRNITEV DOMOV

MALI PRINC Le petit prince (Francija, ZDA) Animirana domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 108 minut ReĹžija: Mark Osborne Glasovi: Rachel McAdams, Marion Cotillard, James Franco, Paul Rudd, Paul Giamatti, Mackenzie Foy, Jeff Bridges, Benicio Del Toro, Ricky Gervais idr. Torek, 29. 12., ob 17.00

45 LET 45 Years (VB) RomantiÄ?na drama, 95 minut (Velika Britanija) ReĹžija: Andrew Haigh Igrajo: Charlotte Rampling, Tom Courtenay, Geraldine James, Dolly Wells, David Sibley, Sam Alexander idr. Torek, 29. 12., ob 19.00


Naš čas, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 26

26

VESEL BOŽIČ

23. decembra 2015

P

kovinoplastika ovse

V korak z najboljšimi 20 v Sloveniji!

RADIO VELENJE

(Bisnode – C22.290)

Vsem ljudem Savinjsko-Šaleške regije želimo srecen Božic in uspešno novo leto 2016! Kolektiv Kovinoplastika Povše d.o.o.

www.kovinoplastika-povse.si

ČETRTEK, 24. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 25. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Praznični utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 26. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 27. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 28. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 29. decembra

Servis in prodaja vozil Citroen Avtoličarstvo Avtokleparstvo

Vesel božič, srečno in zadovoljno leto 2016

Žarova 14, Velenje

031 71 44 71

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

www.M4musicstore.si

V letu, ki prihaja, vam želimo čimveč glasbenih užitkov in obiskov naših 350 m2 glasbe.

AVTO MURŠIČ, d.o.o., Žarova cesta 7, Velenje, 03 898 54 80

Vaša Prijazna glasbena trgovina M4, Music Store na Žarovi ulici v Velenju PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

! STARO ZA NOVO Informacije:

041 813 949

SUPER AKCIJA JABOLK!

+ 2+1 brezplačno

PIROTEHNIKA

Prav tako vam pri nakupu nad 70 podarimo zaboj jabolk, 5 kg!

nudimo 15% gotovinski popust + količinski popusti

BUKOVA DRVA, paleta 1,8x1x1m - že od 110 evr PELETI LESNI, 15 kg - že od 3,22 evr

Vesele božične praznike in srečno 2016!

SREDA, 30. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. do 20. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


Naš čas, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 27

27

VESEL BOŽIČ

23. decembra 2015

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE POSLOVNO-stanovanjski objekt primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del, prodam za 175.000,00 evrov ali oddam v najem za 800 evrov. Frekvenčna

lokacija. Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488 PROSTOR za savno za dve osebi oddam v najem. Gsm: 041 714 488

PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 MEŠANA drva prodam. Gsm: 031 428 730 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok za objavo ni bilo.

• 3-sobno stanovanje v petorčku na Kajuhovi v Velenju, 69,6 m2, M2/nad., popolnoma obnovljeno 2008, klimatizirano. ER :E (105-150) kWh/m2a. Cena 65.000 evr.

SMRTI Kramer Janez, roj. 1926, Ljubno, Planina 8; Apat Jozefa, roj. 1925, Šoštanj, Gaberke 214; Camloh Alojzija, roj. 1934, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 1.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

ŽIVALI

• Samostojno hišo v Ravnah pri Šoštanju, 212 m2, K+P+M, zgrajeno 1991, 1246 m2 zemljišča. V račun vzamemo stanovanje. ER: E (105-150) kWh/m2a. Cena 129.000 evr.

PUJSKE, težke od 25 do 100 kg ter plemensko svinjo prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315

RAZNO ŽAR na plin, gostinski, z jeklenko, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 041 714 488

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. do 27. 12. – Robert Kralj, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Nagrajenci nagradne križanke DROGERIJE IN PARFUMERIJE BEAUTY WORLD, objavljene v tedniku Naš čas, 10 decembra, so: 1. fen pričeska: VERONIKA SLEMENŠEK, Topolšica 48 e, Topolšica 2. fen pričeska: SARA BASTL GRAJZER, Podsmrečje 12, Gornji grad 3. fen pričeska: DARJA ZDOVC, Kajuhova 14, Velenje Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Drogeriji in parfumeriji Beauty world v prvi etaži Velenjke. Rešitev: Parfumerija BEAUTY WORLD.

Nagrajenci nagradne križanke JERUZALEM ORMOŽ, objavljene v tedniku Naš čas, 10. decembra,so:

ZAHVALA

1. BOŠTJAN BANDELJ, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje 2. REZKA HOJAN, Kavče 34 B, 3320 Velenje 3. AGATA KLEŠNIK, Zaloška 218 d, 1129 Ljubljana - Zalog Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi

JANEZ KRK Škale 120 f, Velenje

17. 11. 1936 – 12. 12. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, zdravnici dr. Šipkovi, ki je pomagala ob težkem trenutku, Komunalnemu podjetje Velenje za pomoč, svojcem, za darovano cvetje in pevcem, govorniku g. Kopušarju. Hvala tudi vnukoma za izrečene besede. Žena Milka, hčerka Milena s Hermanom, sin Milan, vnuka Emma in Emil

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je naša draga mama, sestra, tašča, oma, praoma in botra Poslovili smo se od naše

MARIJA KRENKAR

PAVLE LETONJE

s Plešivca Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.

30. 9. 1930 – 11. 12. 2015

iz Paške vasi

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalosti priskočili na pomoč, nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za iskrene besede tolažbe, za vsak objem in topel stisk roke.

Hvala vsem, ki ste bili z nami.

Juana in Jure z družinama

Žalujoči vsi njen

Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)

ZAHVALA

ZAHVALA

Za vedno je odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi, brat in svak

Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek

STANISLAV STRAMEC

IVAN JUVAN

iz Laz, Velenje

Zavodnje 56, Šoštanj

8. 9. 1938 – 7. 12. 2015

18. 11. 1931 – 11. 12. 2015

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali svete maše, cvetje in sveče. Hvala za vsak čuteč stisk roke in vsako iskreno besedo tolažbe. Hvala Premogovniku Velenje, častni straži, godbi Zarja, praporščakom, pevcem, gospodu Kolarju za poslovilne besede, gospodu župniku Andreju Mazeju in Pogrebni službi Usar. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Pepca, hčerka Andreja z možem Vilijem, sin Bojan z ženo Tanjo, sin Stanko, vnuki Mitja, Maja in Nino s Tino ter ostalo sorodstvo

Bolečina in samota sta pri nas, zato pot naj vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala dr. Simoni Špital, osebju Bolnišnice Topolšica, patronažni službi Velenje, gospodu dekanu Jožetu Pribožiču, Pogrebni službi Usar, govorniku gospodu Dragu Kolarju, KS Zavodnje, KO RK Zavodnje, DU Šoštanj, Odboru invalidov občine Šoštanj, MDI Šaleške doline, ZB NOB Velenje, veteranom vojne za Slovenijo Šoštanj-Velenje, 15. polku vojaškega letalstva in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi


NaĹĄ Ä?as, 23. 12. 2015, barve: CMYK, stran 28

Kava iz skodelice Âťslovenske Mone LiseÂŤ

â?ą

LonÄ?arstvo Bahor je rekonstruiralo skodelico in kroĹžnik z znamenite slike Kofetarica, naĹĄe prve akademsko izobraĹžene slovenske slikarke Ivane Kobilice

ÂťV veliko Ä?ast mi je sodelovati z Narodno galerijo in kopirati eno takĹĄno delo slovenske slikarke, ki je, kot Igor rad reÄ?e, Slovenska Mona Lisa.ÂŤ Nika OremuĹž

Tina Felicijan

Na povabilo Narodne galerije so se lonÄ?ar Igor Bahor, soproga Jana Bahor, sicer modna kreatorka, in Nika OremuĹž, industrijska oblikovalka, a Ĺže sedem let slikarka v Bahorjevi delavnici, lotili Ä?astnega izziva: rekonstrukcije skodelice in kroĹžnika po sliki Kofetarica. Po desetih mesecih in veÄ? kot petdesetih poizkusih jim je uspelo. Prve,

â?ą

ÂťPonosen sem, da smo nalogo uspeli izpeljati do konca.ÂŤ Igor Bahor

izjemno prefinjene skodelice so Ĺže oddali, set prvih stotih, ki bodo na voljo v Narodni galeriji, kasneje pa tudi v Bahorjevem lonÄ?arskem centru v TopolĹĄici, pa Ĺže konÄ?ujejo.

Fino roÄ?no delo

Povabila so se zelo razveselili, saj je poleg velikega izziva, ki jih ima Bahor zelo rad, bilo tudi velik kompliment. Ker so mojstri keramike, so mislili, da bodo nalogi zlahka kos. A se je pokazalo, da je izjemno zapletena. Po sliki in drugih zgodovinskih virih o takratni keramiki in dekorju, tehnologiji in postopkih so najprej napravili skico in naĹĄli pravo obliko,

velikost, razmerja. Izdelali so kalupe, v katere vlivajo ulivno maso, sami Ä?aĹĄici dodelajo podstavek in roÄ?aj, oblikujejo kroĹžnik, Ĺžgejo, brusijo, poslikajo, glazirajo in skrbno zapakirajo v posebej oblikovane ĹĄkatle z zaĹĄÄ?ito in pasico. Korakov je veÄ? kot 25.

RoÄ?no delo je tudi embalaĹža

Poseben izziv je bil roÄ?aj

Najbolj zvita naloga pri celotnem projektu je pripadala Jani Bahor. Morala je oblikovati roÄ?aj skodelice, ki na sliki sploh ni viden. ÂťViden je en zelo majhen delÄ?ek, na osnovi katerega smo morali sestaviti vse manjkaJana Bahor, Igor Bahor in Nika OremuĹž lahko izdelajo do 30 finih skodelic in kroĹžniÄ?kov na dan. joÄ?e dele. Najprej smo naredili raÄ?unalniĹĄko simulacijo v veliÂťNa sliki se na kroĹžniku vidi le zdaj tri,ÂŤ pojasnjuje Nika OremuĹž, kosti skodelice in vstavili to vi- Precizna poslikava dno konico roÄ?aja. Nato pa smo Slikarka se je od samega zaÄ?etka ena roĹžica. Ko sem stopila pred ki verjame, da se bo zaradi dragona podlagi informacij, ki so bile ravnala po risbi, kakrĹĄna je razvi- original, sem v senci KobiliÄ?ine cene izkuĹĄnje laĹžje lotevala takih na voljo, oblikovali razliÄ?ne ti- dna s slike. Ker je Narodna gale- slike videla ĹĄe eno roĹžico. Zato so projektov in ujela veÄ? priloĹžnosti. pe roÄ?ajev. Zgledovali smo se po rija izpostavila, da Ĺželi skodelico slogu izdelave takĹĄno, kakrĹĄna ker amike iz naj bi dejansko Tehnologija za izdelavo Ä?asa, ko je slibila, ne takĹĄno, KofetariÄ?inih skodelic je faka nastala. IzkakrĹĄna je na slijanÄ?na keramika. Gre za bedelali so med ki, pa jo je moralo prsteno keramiko. ÄŒrepi10 in 15 razla dodelati. Velinja je narejena iz bele gline. liÄ?nih prototikokrat je moraDa so zagotovili ponovljipov, Narodna la pred original vost, so osnovno obliko skogalerija s ĹĄtev galerijo, da je delice in kroĹžnika naredili s vilnimi kustoprouÄ?ila Kobilikalupi, vse ostale dodelave si in poznavalÄ?ine poteze ter pa so povsem roÄ?no delo. ci pa je izbrala barvne odtenke najbolj primerin tako izdelala ne, ki jih je naĹĄe lonÄ?arstvo do- pravi motiv, poleg same slike pa Velenjski grad v teh dneh s svodelalo do popolnosti,ÂŤ opisuje se je ravnala po poslikavah kera- jo prazniÄ?no podobo privablja vepostopek. mike in porcelana iz tistega Ä?asa. liko obiskovalcev, ki se tudi v veÄ?ernih urah lahko do gradu sprehodijo po osvetljenih stopnicah in uĹživajo v njegovi Ä?arobni okrasitvi in osvetlitvi. V Muzeju Velenje so v mesecu decembru pripravili vrsto prireditev in razstav, ki jih obiskovalcem ponujajo brezplaÄ?no. Otroci vrtcev in ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline so okrasili smreÄ?ice in sodelovali na nateÄ?aju PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica. Njihove voĹĄÄ?ilnice krasijo stene grajskega atrija. Kot Ĺže vrsto let zapored, so velenjski muzealci tudi tokrat pripravili do 10. januarja 2016. PrazniÄ?ne razstave v Ä?arobnem razstavo Jaslice in v sodelovanju z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov grajskem ambientu velenjski mupregledno razstavo Pisano slovo zealci dopolnjujejo s prireditvijo, od leta 2015, zelo zanimiva pa je ki so jo poimenovali PrazniÄ?na tudi razstava pravoslavnih ikon, prepevanja. K sodelovanju so poki jih je ustvaril Alimpije KoĹĄar- vabili pevske zbore in vokalne koski. Vse razstave bodo na ogled skupine Ĺ aleĹĄke doline. Odziv

Narodna galerija jih ni pozvala le k ustvarjanju replike skodelice, paÄ? pa tudi k razvoju ustrezne embalaĹže za varno dostavo do kupca. Pri tem je Jani Bahor dobro sluĹžilo znanje s podroÄ?ja tekstila in oblikovanja razliÄ?nih materialov. Nastala je ena preprostejĹĄa ĹĄkatla, druga, darilna, pa je roÄ?no oblikovana in ima v notranjosti dvojno polnilo – spominsko peno v pokrovu in blazino s stiropornimi kroglicami na dnu. đ&#x;”˛

PrazniÄ?na prepevanja na gradu

Ĺ˝ivahen december v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj – V prejĹĄnjem tednu sta bili na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju dve prijetni prireditvi. Za prvo so poskrbeli uÄ?enke, uÄ?enci in uÄ?itelji Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega – oddelek Ĺ oĹĄtanj, ki so z mladinskim pihalnim orkestrom in komornimi zasedbami priÄ?arali lepo predprazniÄ?no ozraÄ?je. V zabavnem druĹženju smo ob kakovostni glasbi izvedeli tudi marsikaj zanimivega. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je pozdravil vse zbrane in jih navduĹĄil, ko je povedal, da bodo v prihodnjem letu zaÄ?eli graditi prizidek h glasbeni ĹĄoli. V Ĺ oĹĄtanju sedaj Ä?akajo, da bo tudi Ĺžupan kdaj vzel v roke harmoniko, mogoÄ?e pa tudi palice za bobne. Na trgu je potekalo tudi medgeneracijsko druĹženje. V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj so pod mentorstvom Natalije Novak otroci pripravili sladke dobrote za vse obiskovalce, na odru pa so za zabavno vzduĹĄje poskrbeli Ä?lani MePZ DU Ĺ oĹĄtanj pod vodstvom Metke AtelĹĄek, pevke GaberĹĄkega cveta in Anton GjerkeĹĄ s svojimi orglicami. Ta ponedeljek pa so se predstavili pevski zbori osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj, najmlajĹĄe pa je z obiskom razveselil tudi BoĹžiÄ?ek. Ĺ˝ivahno je tudi na ĹĄoĹĄtanjskem drsaliĹĄÄ?u, ki so mu sedanje temperature zelo naklonjene. Seveda pa bi si vsi za ĹĄe veÄ?jo Ä?arobnost Ĺželeli vsaj kanÄ?ek snega. đ&#x;”˛

Na Trgu svobode je veselo, vrstijo se prireditve, vse pa so dobro obiskane

je bil zelo dober in obiskovalci velenjskega gradu so Ĺže in ĹĄe bodo lahko v zadnjih decembrskih dneh (od 27. do 30. decembra) prisluhnili raznovrstnim vokalnim sestavom. Vsi koncerti bodo ob 18. uri. đ&#x;”˛


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.