51 2020

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 1

V petek (5/7 °C) bo deževno, v soboto (- 2/4 °C) in nedeljo (-4/2 °C) bo pretežno oblačno.

Četrtek, 24. decembra 2020

številka 51 | leto 67

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

Središča Šaleške doline polna prazničnih luči

cena 1,90 €

TAKO mislim

Pridi, Gospod Jezus!

Vsak dan v življenju je edinstven, je pomemben, je pravi trenutek za vse. S tem spoznanjem utripajte z njim in v njem.

Uredništvo

Foto: tp, bz, jkš

V adventu smo se zazirali v adventni venec in postopno prižiganje sveč na njem. To ni bilo praznovanje, ampak priprava na praznovanje. Če bi bil adventni venec samo okras adventa, bi skozi ves advent prižigali na njem vse 4 sveče. Postopno prižiganje sveč pa nas je vzpodbujalo k rasti naše medsebojne povezanosti, saj je temeljno sporočilo adventa »biti luč drugemu in drugega sprejemati kot luč.« V božičnem času pa se bomo zazirali v jaslice in božično drevesce. Tudi jaslice in božično drevesce sta veliko več kot božični okras. Okrašeno božično drevesce nam govori, da je človek poklican s svojimi deli lepšati naravo. Drevo je sad narave, okraski so pa sad našega dela. Božje Dete v jaslicah pa govori o svetosti našega življenja v vseh razmerah, s katerimi se v življenju srečujemo. Saj je temeljno sporočilo Božiča, da je Bog vedno in povsod z nami. Betlehemski pastirji so doživeli srečanje z Gospodom tam, kjer so bili, kjer so opravljali svoje pastirsko poslanstvo. Ni jim bilo potrebno iti v betlehemsko molilnico ali jeruzalemski tempelj, da bi srečali Boga.

Tudi nas letos čas epidemije omejuje v že tradicionalnem načinu praznovanja božičnih praznikov. Toda Jezusovega prihoda med nas tudi koronavirus ne more zadržati. Tudi v tem času bomo ponavljali svetopisemske besede: Pridi, Gospod Jezus!. Pridi v naše domove, pridi v naše bolnišnice, pridi v naše domove starostnikov. V teh razmerah nas še posebej nagovarjajo Jezusove besede: »Kar storite kateremukoli človeku, storite meni.« Bog je v Jezusu postal človek, da bi lahko človek v sočloveku videl božjo podobo. Božič nam govori: Bog je rojen v človeku in človek v Bogu. Zato bo tudi letos Božič praznik.

Naj zaključim to pisanje z besedami papeža Frančiška: »Kjer se rodi Bog, se rodi upanje, ker on prinaša upanje. Kjer se rodi Bog, se rodi mir. In kjer je mir, tam ni več prostora za sovraštvo in vojno.« V tem duhu želim vsem blagoslovljen Božič in vse novo leto 2021! 🔲

Jože Pribožič

Jaslice ob sprehajalni poti Letošnje praznovanje bo zelo posebno, zato pa mnogi najdejo zelo inovativne poti, da polepšajo dneve zdaj, ko jih ne morejo vabiti v svoje domove, kar mimoidočim. To je naredil tudi Anton Rosenstein iz Brezja pri Mozirju, ki je zanimive jaslice postavil kar ob sprehajalni poti in tamkajšnjem potočku, ki sedaj poganja tudi drobna mlinska kolesca. Božično zgodbo v naravnem okolju si sedaj, ko je šla novica naokrog, iz dneva v dan ogleduje več tistih, ki namenoma krenejo tam mimo, za trenutek postojijo in jih morda pobožajo prijazne misli. 🔲

BM

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Lokalni odbor Levice zastopa v svetu Mestne občine Velenje Matjaž Pečovnik, ki je z letošnjim občinskim proračunskim letom zelo zadovoljen

V Šoštanju o proračunu za leto 2021 Šoštanj – Danes, v sredo, 23. decembra, se bodo ob 14. uri v kulturnem domu v Šoštanju na 13. redni seji sestali svetniki in svetnice Občine Šoštanj. Župan Darko Menih je na dnevni red zadnje letošnje seje uvrstil 10 točk. Med drugim bodo obravnavali predlog odloka o proračunu za leto 2021, sprejemali načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem za prihodnje leto ter se dogovorili o okvirnem programu dela občinskega sveta. Seznanili pa se bodo tudi z vizijo razvoja Term Topolšica in projektom »Revitalizacija hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj v poslovni, izobraževalni, znanstveno-tehnološki, kulturni in športno turistični center«. 🔲

mkp

Tokrat spletna proslava Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki so vrsto let za proslavo v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti poskrbeli člani tamkajšnjega mešanega pevskega zbora. Na dan praznika so pripravili tradicionalni božično-novoletni koncert in tega bodo pripravili tudi letos, vendar ne v dvorani šmarškega kulturnega doma, ampak po spletu. Zato vabijo občane, da se jim v soboto, 26. decembra, ob 19. uri pridružijo na Facebook strani mešanega pevskega zbora. Ob tej priložnosti bo nekaj misli o pomenu praznika in prehodu starega v novo leto povedal tudi šmarški župan Janko Kopušar. 🔲

tp

Še naprej zapora ceste v Starem Velenju Velenje – Zaradi prenove starotrškega jedra v Starem Velenju je podaljšana zapora Ljubljanske ceste pod župniščem. Zaprta ostaja tudi cesta v Stari trg mimo bivše Stare pekarne. Na cesti v Stari trg s smeri križišča pri piceriji Picadilly poteka promet dvosmerno s prednostjo. Predvidevajo, da bo tako do 10. januarja. 🔲

mz

Kdo bo izvedel občinske proslave?

Velenje – Mestna občina Velenje je objavila povabilo za izvedbo osrednjih občinskih proslav v letu 2021. Zadnja leta so program za občinske proslave ob državnih praznikih pripravljali učenci in učitelji velenjskih osnovnih šol, sedaj pa želijo dati priložnost lokalnim kulturnim ustvarjalcem. To velja za vseh šest osrednjih občinskih proslav. Za izvedbo vsake proslave bomo namenili tri tisoč evrov. 🔲

mz

Brez obiskov župana in Dedka Mraza Župan Mestne občine Velenje vsako leto decembra skupaj z Dedkom Mrazom obišče varovance Varstveno-delovnega centra Saša, Doma za varstvo odraslih Velenje, javno kuhinjo, stanovalce Centra za brezdomne osebe Velenje, varno hišo in mladostnike v stanovanjskih skupinah v Velenju. Letos zaradi epidemije ti obiski niso možni. Zato so vse te skupine razveselili z darilci, ki so jim jih dostavili skupaj s poslanico župana Petra Dermola. 🔲

mz

Namesto Štrigla bo nadziral Tajnik Šoštanj – Marka Štrigla, ki je odstopil kot član nadzornega odbora, bo v svetu Občine Šoštanj za preostanek mandata nadomestil Matic Tajnik. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa ga je predlagala Lista Mladi za Šoštanj. Štrigl je odstopil, ker je kot novoimenovani član uprave družbe HSE ocenil, da zaradi velike prepletenosti dela člana uprave in vpetosti dveh družb holdinga (TEŠ, PV) v lokalno skupnost ne bi bilo ustrezno, če bi to delo opravljal še naprej. Ne nazadnje obstaja tudi možnost, je ocenil, da bi se v katerem od nadzorov znašel v navskrižju interesov. 🔲

mkp

1000 božičnih zvezd za zaposlene Mestna občina Velenje se je odločila, da s tisoč božičnimi zvezdami razveseli zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, zaposlene in stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje, zaposlene Varstveno-delovnega centra Saša, prostovoljce Udarnik Mladinskega centra Velenje, stanovalce Centra za brezdomne osebe Velenje, varne hiše in obeh stanovanjskih skupin ter zaposlene in prostovoljce Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. 🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

24. decembra 2020

Proti nabavi orožja

LOKALNE novice

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

mz

»Delo je bilo dobro zastavljeno družinam nameniti še več sredin tudi uravnoteženo. Menimo, stev in jim pomagati. da so bila sredstva ustrezno poSicer pa deluje lokalni odbor razdeljena in porabljena za pra- Levice za območje Velenja in ve stvari za dobro vseh občanov. Mozirja. Prepričani so, da so tako Pravilno naravnani proračun močnejši in predvsem bolj preposem kot svetnik tudi podprl,« znavni. Povezali so se tudi s šalepravi Matjaž Pečovnik, svetnik škim eko gibanjem v boju proti Levice.

Pozitivno ocenjuje tudi predlog proraču»V Velenju veliko damo na na, ki so ga svetniki na kulturo, čisto mesto, šport zadnji seji letos že poin mlade. Ravno slednjim trdili. »Skoraj zagotovo bo prišlo do kakšnega bo potrebno v bodoče rebalansa proračuna, saj nameniti še več.« vsi vidimo, v kakšnem stanju smo. Trenutna situacija je zelo slaba za družbo nasploh, in tako tudi v sosežigalnici v Šoštanju. OrganiVelenju. Mislimo, da bomo mora- zirali so tudi srečanje z njihovim li nameniti še več pomoči malim poslancem Željkom Ciglarjem, ki podjetjem in vsem ostalim, ki so je podal pobudo za parlamentarodvisni od svojega zaslužka,« pra- no razpravo o situaciji v Šoštanju. vi in pohvali, da damo v Velenju Žal je bil njegov predlog v parlaveliko na kulturo, čisto mesto, mentu neizglasovan. šport in mlade. Ravno slednjim bo potrebno v bodoče nameni- Za ohranjanje vrednot ti še več, predvsem pa jim bodo NOB morali zagotoviti še boljše pogo»Zavzemali smo se za ohraje tako za bivanje kot delo in jih njanje vrednot NOB. V času aktako po študiju pritegniti nazaj v tualne politike potvarjanja zgoto okolje. Poudarja tudi skrb za dovine se nam to zdi še posebej socialno ogrožene družine, ki jih pomembno. Za ta namen smo orje ta trenutna situacija porinila ganizirali pogovor s partizanom še globlje v prepad. Zato meni, Robinom v Mozirju. Na našo da bi morali socialno ogroženim pobudo je založba Sofia letos

❱

avgusta izdala knjigo z Njegovi spomini. Načrtovali smo še nekaj pogovorov z njim v SAŠA regiji, vendar zaradi trenutne situacije nismo mogli. Jih bomo pa takoj, ko bo to mogoče. Naše delovanje je bilo in je še vedno usmerjeno predvsem v zbiranje podpisov za

Borijo se za človekove pravice

Seveda se vključujejo v aktivnosti stranke Levica na nacionalni ravni. »Borimo se za pravice človeka. Smo velik nasprotnik kapitalizma, ki se bogati na račun delavskega naroda. To počne sedanja vlada, ki se požvižga za delavski razred in njihove pravice.

Borimo se, da naš denar ne bo šel v njihove žepe in žepe tajkunov.

Smo ostro protni nakupu vojaške opreme za 760 milijonov evrov.

Vsi vemo, da s tem denarjem polnimo žepe NATA in žepe naših politikov, ki jim ni mar za nas. Ne pozabimo na afero v zvezi s Patrijo … « pravi Matjaž Pečovnik, ki poziva državljane, da podprejo referendum. Ta denar bi vložil v zdravstvo, socialo, izgradnjo domov za varstvo odraslih … »V prihodnjem letu si želim, da bi lahko pozabili na koronavirus in zaživeli na ravni pred pojavom le-tega. Želim si pa tudi, tako kot Matjaž Pečovnik: »Želim si, da moji člani, da bi prebivalci Slobi uspel referendum za blaginjo venije spoznali, da sedanja vlada Slovenije.« dela v korist kapitalizma. Ljudje umirajo na cestah, domovih ..., referendum proti nabavi orožja. ker ni zanje prostora v bolnišniTudi v tem smo odprti za sodelo- cah, vendar njih to ne gane,« zavanje s sorodnimi organizacijami ključuje velenjski svetnik Matjaž in simpatizerji,« povzema letoš- Pečovnik. 🔲 nje aktivnosti Matjaž Pečovnik.

Naročnik objave svetniška skupina Levica

Savinjsko-šaleška naveza

Preštevanje brez končnih rezultatov Nekateri se ne dajo – Razvojno vrtenje – Evropsko jabolko – Celje brez metle – Župan na koncertu Malo dni, a toliko dogodkov! Kot da bi kdo mislil, da je treba zdaj, ko letu zmanjkuje dni, pohiteti z različnim dogajanjem. Ne le v družinskem krogu ali na občinski ravni, zelo razgibano je tudi v državnem merilu. In celo v mednarodnem. Sramotenja naše deželice ni videti konca. Evropsko sodišče nam je zaradi preiskave v Banki Slovenije »prilepilo« še eno neprijetno zaušnico. In to je le zadnja v vrsti tovrstnih blamaž, ki smo jih doživeli in ki nas bodo tudi precej stale. Ugleda in denarja. Na domači sceni pa je spet neuničljivi (ponovni) prvak Desusa Karel Erjavec, ki je zapustil vladno koalicijo in sam sega pa premierskem mestu. Ostaja pa kljub snubljenju zvest koaliciji »naš« gospodarski minister in predsednik SMC Počivalšek. Vse to »preštevanje« se dogaja, ko smo še vedno sredi koronovirusnega plesa in posledično krčev našega gospodarstva. Da o težavah pri spremembi volilne zakonodaje, šolstva, zdravstva in mnogih drugih dejavnosti sploh ne govorimo.

Medtem ko čakamo, da se v naši državici vendarle kaj zavrti primerno pozitivno, so se Celjani zavrteli na še enem krožišču; na Dečkovi cesti v bližini Celjskega sejma. Nič posebnega, bi rekli, če to krožišče res ne bi bilo nič posebnega. Pa je! Sredi krožišča je namreč še posebni pas za zavijanje proti Opekarniški cesti (nogometni center), ki ga bodo lahko vozniki uporabljali v prometni konici, ko kolona vozil na glavnem kraku (Mariborska cesta–Dečkova cesta) sega čez to krožišče. Zavrteli se bodo tudi v Šentjurju.

Vse je pripravljeno za gradnjo krožišča s podhodom pri osnovni šoli Franja Malgaja. To je skupni projekt Direkcije za infrastrukturo in šentjurske občine. Kaj pomeni dobro izpeljan projekt, pa so pokazali na osnovni šoli Bistrica ob Sotli. Čeprav so jabolka doma v Podsredi, se tu, v Bistrici, ponašajo z jabolkom kakovosti. Z evropsko nagrado Jabolko kakovosti. Prejeli so jo za projekt z nič kaj »domačim« imenom – Ukrotimo kompetence 21. stoletja. Gre za uporabo sodobnih tehnologij pri poučevanju osnovnošolskih otrok. Evropi so

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

lahko za zgled, pravijo podeljevalci nagrade, in ga priporočajo vsem šolam na stari celini. Bistriška šola je bila glavni koordinator, kot partnerska šola pa je pri projektu sodelovala osnovna šola iz hrvaškega Varaždina.

Posebna priznanja so v skladu s sedanjimi razmerami pred dnevi delili tudi v Celju. Tamkajšnje Turistično in kulturno društvo namreč že več let podeljuje priznanja (vrtnice) in graje (metlo) za dobro ali zanikrno okolje. Letos so priznanje za lepo urejeno okolje Zlato vrtnico podelili stanovalcem večstanovanjske stavbe v Milčinskega ulici 12 na celjski Hudinji. Ti za lepo urejeno okolje skrbijo že več let. Metle, kot znaka za neurejenost, letos niso podelili. Dobili so sicer predlog, da si ga zaslužijo upravljalci parkirišča na pokopališču, vendar ta prostor prav zdaj urejajo, zato se za podelitev tovrstne graje niso odločili.

Kot mnogim drugim jo je koronavirus močno zagodel tudi Žalčanom. Ne le v poletnem času pri Fontani piv, tudi v sedanjem, adventnem času v baročnem dvorcu Novo Celje. Tu so običajno v tem času vsako nedeljo pripravljali koncerte različnih glasbenih in pevskih skupin, letos pa je dvorec seveda zaprt. Zato so tudi tu »posegli« po tehniki. Koncerte so posneli in jih ob adventnih nedeljah predvajajo s pomočjo sodobnih medijev. Dodali pa so še dva koncerta: božičnega in novoletnega. Na teh bo »nastopal« tudi žalski župan Janko Kos. Vendar ne kot pevec, ampak bo občanom voščil za praznike. Na »udaru« je letos tudi Božični Vojnik. Ta je zadnja leta privabljal množice obiskovalcev iz vse države, celo iz tujine.

Lani so prikazali več kot 250 različnih jaslic, obiskovalcev je bilo več kot sto tisoč. A KV je zarezal tudi pri njih. Letos bodo jaslice na ogled le pri farni cerkvi in v parku v njeni bližini. Morda še kje – zagotovo pa po hišah Vojničanov. Vsi seveda upajo, da bo prihodnje leto ob tem času v Vojniku spet Božični Vojnik.

Pa še to: v soboto so pognali smučarske naprave tudi na Celjski koči (le otroški poligon) in na Rogli. Tu so začele delovati tri vlečnice, urejene so tudi proge za teke. Nekateri pravijo, da je tudi na tem smučišču podobno kot na ostalih pri nas. Organizatorji »priporočajo«, da vozijo slalom – med korona ukrepi.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

24. decembra 2020

Prestrukturiranje SAŠA regije – kje smo?

Kateri projekti so že evidentirani za morebitno sofinanciranje premogovnih regij?

Mira Zakošek

Na seji sveta Mestne občine Velenje je svetnika Mateja Jenka zanimalo, kateri projekti so na področju prestrukturiranja že pripravljeni. Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori je predstavil tiste, ki so jih že prijavili Delloitu, nosilcu tega projekta.

Kot poročamo že nekaj časa, se v Mestni občini Velenje, skupaj z nekaterimi institucijami, družbami, intenzivno pripravljamo na prestrukturiranje premogovnih regij, in sicer na različnih področjih. Ker bo projekte sofinancirala Evropska unija, je to edinstvena priložnost za dodaten gospodarski zagon te regije.

Za vodenja aktivnosti pri tem je Evropska komisija izbrala mednarodno agencijo Deloitte, ki aktivnosti načrtuje v tesnem sodelovanju s tukajšnjimi udeleženimi.

Mag. Iztok Mori je svetnikom predstavil projekte, ki so jih evidentirali v tukajšnjih lokalnih skupnostih in tudi izpolnjujejo razpisne pogoje. Projekte so ovrednotili na več kot 200 milijonov evrov, prijavljale pa so tudi gospodarske družbe, podjetja. Delloite jih zdaj vrednoti in ocenjuje.

❱

Prijavljeni projekti Mestne občine Velenje presegajo 200 milijonov evrov.

V tem trenutku gre za postavitev temeljev bodočemu prestrukturiranju, ki bo dolgotrajen proces, ki bo trajal zagotovo med 30 in 40 let. »S tem želimo za obdobje, ko proces izkopavanja premoga ne bo več potekal, zagotoviti dobre pogoje za nadaljnji še

hitrejši gospodarski in družbeni razcvet,« pravi Iztok Mori.

Koliko denarja bo na voljo?

Sredstva v celoti še niso opredeljena, trenutno pa kaže, da bi bilo za Savinjsko-šaleško in Zasavsko regijo skupaj zagotovljenih 129 milijonov v naslednji finančni perspektivi. S projekti pa seveda kandidira tudi gospodarstvo, pa tudi drugi zainteresirani udeleženci. Deloitte naj bi prijavljene projekte še v tem mesecu pregledal in jih uvrstil v območni razvojni načrt. Ta pa bo tudi osnova za odobritev nepovratnega sofinanciranja.

Center prihodnosti.

Največji projekt, ki so ga prijavili skupaj s Premogovnikom Velenje in 12 drugimi organizacijami, je Center prihodnosti, ki

Umrl je častni občan Mestne občine Velenje Dušan Mlinšek Velenje – V 96. letu starosti je umrl častni občan Mestne občine Velenje prof. ddr. h. c. Dušan Mlinšek. Za častnega občana je bil imenovan leta 2007.

Rodil se je 30. septembra 1925 v učiteljski družini v Velenju. Po končanem študiju na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu je služboval na različnih koncih Slovenije. Ustvarjalni nemir ga je spodbudil, da se je odločil za dok doktorski študij in leta 1958 doktoriral na Zvezni visoki tehniški šoli v Zürichu. Takrat se je tudi trajno zapisal raziskovalnemu delu. O rezultatih njegovega dela priča več kot 150 znanstvenih in strokovnih del ter prav toliko referatov in predavanj na domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih.

V letih od 1960 do 1996 je deloval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, najprej kot profesor, kasneje kot predstojnik Oddelka za gozdarstvo in nato kot dekan Biotehniške fakultete.

Pomembno je vplival na to, da je Slovenija v za zadnjih petdesetih letih v svetu odločilno prispevala k razvoju sonarav-

nega gozdarjenja. Dušan Mlinšek je bil tudi ustanovitelj in pobudnik vidnih mednarodnih ustanov s področja gozdarstva, častni član Mednarodne zveze organizacij za raziskavo gozdov IUFRO. Prejel je odlikovanje OZN, častni doktorat Nor Norveške univerze, je pa tudi dobitnik številnih drugih priznanj in odlikovanj. Nje Njegova knjiga Sproščena tehnika gojenja goz gozdov je še danes temeljno delo o gojenju gozdov v Sloveniji. 🔲

Za DARS obvoz po stari cesti, ki ga predlagajo krajani ni sprejemljiv – Krajani se s svojimi težavami obračajo na občino

Kot smo že poročali, so se znašli krajani Plešivca, pa tudi Škal, v dokaj zapleteni prometni situaciji, saj je zanje prevoz do Velenja močno otežen. Za organizacijo obvozov je seveda zadolžen DARS, predvidel jih je preko Graške gore in Mislinjske Dobrove, kar pa za krajane seveda ni sprejemljivo.

Ti so zato izbrali lokalne ceste in javne poti, na katerih pa so seveda prometne možnosti močno omejene, predvsem pa so otežena srečanja.

Krajani se s svojimi težavami obračajo na občino. Župan Peter Dermol si je njihove težave skupaj s sodelavci ogledal na terenu in obljubil ukrepe, s katerimi bodo krajanom olajšali vožnje v skladu z možnostmi in pristojnostmi občine. »Vse bomo delali z roko v roki s krajani. Nekaj ukrepov smo že sprejeli, nekaj jih še bomo v prihodnjih dneh. Storili bomo vse, da bo krajanom v času gradnje tretje razvojne osi v njihovem kraju življenje čim manj moteno, seveda pa moramo upoštevati prometno zakonodajo in finančne zmožnosti,« pravi Dermol, ki pa jim ne more obljubiti

Oblikovan je tudi projekt izgradnje nove, zelene sodobne, moderne stanovanjske soseske na območju »Zlatega griča« – območje nad Rdečo dvorano. Tukaj bi lahko zagotovili stanovanja za mlade družine in zgradili tudi vso potrebno infrastrukturo in objekte, ki jih takšna soseZa 77 milijonov evrov je ska potrebuje. Projekt je ocenjen na 11,6 milijona projektov v komunali, med drugim za vključitev evrov.

bi ga umestili v prenovljen objekt Stare elektrarne. Predstavljal naj bi pomembno nadgradnjo tako v gospodarstvu, raziskovanju, znanosti in izobraževanju. V njem naj bi mesto našli med drugim

❱

alternativnih virov energije.

Akademija prekvalifikacij, Industrijsko-izobraževalni park, Inštitut za vzorčenje, Inkubator nevladnih organizacij, Centri za tehnologijo, sonaravne tehnologije, za reciklažo, za brezemisijski transport in razogljičenje energetike … Projekt ocenjujejo na 90 milijonov evrov.

Poslovna cona Pesje

Staro Klasirnico bi porušili in na njenem mestu uredili poslovno cono Pesje za razvoj podjetništva. Za ta projekt bi potrebovali 10 milijonov evrov.

4 projekti v komunali

na vrednost 77 milijonov evrov.

Gre pa za opredelitev in vključitev alternativnih virov toplotne energije, obnovo toplovodnega distribucijskega sistema, prehod na obnovljive vire energije in zeleno transformacijo.

Želja in evidentiranih projektov še veliko

Evidentiranih pa je še veliko projektov, ki v tem trenutku ne izpolnjujejo pogojev, da bi jih lahko prijavili za pridobitev evropskih sredstev (pričakujejo pa, da se bodo kasneje morda pogoji spremenili). Gre za obnovo šol, večnamenskih dvoran po krajevnih skupnostih, obnovo gradov (Turn in Beli dvor), prireditveni prostor na Graški gori, Športni park v Kavčah, vstopno zbiralnico za ločeno zbiranje odpadkov … 🔲

Skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje so prijavili tudi štiri projekte za komunalno infrastrukturo, skupaj so ocenjeni

Družbi Deloitte posredovali pet projektov

Krajanom Plešivca skušajo pomagati Mira Zakošek

Zlati grič – zelena soseska

odprave tistega, za kar je pristojen DARS kot investitor. Seznanili so jih sicer s težavami krajanov in njihovo željo, da bi lahko vsaj občasno uporabljali obstoječo cesto, ki zdaj služi kot gradbiščna. »Državne ceste sodijo seveda v pristojnost Darsa. Oni so tisti, ki jih zapirajo in morajo poskrbeti za varnost. Naše pristojnosti so močno omejene in v imenu države seveda ne moremo obljubljati ukrepov, ki na koncu za njih niso sprejemljivi,« še dodaja župan Dermol.

Za vprašanje na temo ceste, ki si jo želijo krajani, smo se tudi mi obrnili na DARS, tu pa so nam pojasnili, da izgradnja začasne ceste iz Škal proti Plešivcu, ki si jo krajani želijo, ni mogoča. »Rešitev so trasa stare ceste mimo Glinška, Vodiška, igrišča na Gmajni; mimo Smonkarja zaradi meje državnega prostorskega načrta oziroma poseganja v traso izgradnje ni možna oziroma sprejemljiva, saj vožnja po gradbišču – med drugim tudi iz varnostnih razlogov – ni dopustna,« so zapisali. 🔲

Šoštanj – Občina Šoštanj je pripravljalcu strategije za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda – družbi Deloitte – posredovala pet projektov: Obnova in ureditev degradiranega območja s protipoplavnimi ukrepi zaradi posledic rudarjenja, Naložba v obnovo območja in sanacije tal zaradi ugreznin premogovnika in ureditev območij v gospodarsko-poslovne cone, Kajuhov

dom – CVIU in Center za pravični prehod SAŠA, Ureditev turističnega območja ob Družmirskem jezeru in projekt Revitalizacija hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj v poslovni, izobraževalni, znanstveno-tehnološki, kulturni in športno-turistični center. 🔲

mkp

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Kmalu tudi industrijski inkubator

24. decembra 2020

Bilanca: 70 podjetij 117 kakovostnih delovnih mest

Še vedno so mnogi do gospodarskih inkubatorjev nezaupljivi, Seveda je bilo letošnje leto tudi za Saša inkubator posebno, a so vse težave obračali v a tukajšnji se lahko pohvali z zelo nove izzive in uspešno uresničili vse zastavljene naloge, ob tem pa se tudi sami (pa tudi konkretnimi številkami. Do danes je ob njihovi pomoči nastalo druge) naučili veliko novega v tukajšnjem kolju 70 novih podjetij, ki zagoMira Zakošek investitorje. Praksa je pokazala, tavljajo 117 kvalitetnih da daje ta program vedno dobre delovnih mest.

So pa v tem letu beležili tudi rezultate, tudi letošnji, ki smo ga Seveda so do novonamali jubilej, petletnico svojega izvedli na daljavo. Vseh šest finastalih podjetij na začetdelovanja. “Začeli sicer nismo listov dobro dela in sem prepriku zelo prizanesljivi in goli in bosi, saj smo dobili lepe čana, da bodo slej ko prej dobili jim pomagajo, kolikor prostore, a bili so prazni, prav tudi primerne vlagatelje,« je opje le mogoče (nasveti, tako nismo imeli podjetij, progra- timistična Sitarjeva. poslovni prostori, fimov ali kakršnega koli primera nančne pomoči), od njih pa pričakujejo, dobre prakse,” se spominja di- Mladim zagotavljajo da se po določenem rektorica Karla Sitar, znana po odlične mentorje neverjetnem optimizmu, ki ga je SPIRIT, ki jih nepovratno soobdobju povsem osaočitno znala deliti z novo obliko- financira, in Mestna občina Vemosvojijo (uveljavijo vano ekipo, na katero je po teh le- lenje omogočata mladim brezna trgu) in jih tudi zatih dobrega dela najbolj ponosna. plačno mentorstvo. Tudi to pustijo. S tem tudi zamentorstvo se je pokazalo za zelo gotovijo prostor novim Trampolin – zadetek v uspešno na poti podjetništva, saj inkubirancem. polno se tako mladi neposredno srečuRazveseljiv pa je vseNa začetku so seveda »tipali« jejo z uspešnimi podjetniki, ki kakor podatek, a je le v različne smeri, kaj hitro pa za jim sproti pomagajo odpravljati malo tistih, ki obupajo, svoj prvi program postavili podje- vse ovire na njihovi začetni popoprečno le po dva na tniški trampolin, ki se je pokazal slovni poti.

Karla Sitar: »Ponosna sem na dosežene uspehe, predvsem pa na vse naše leto, vsi ostali poslujejo za odlično potezo. Gre za inovamlade podjetnike, ki poslujejo uspešno.« uspešno. tiven način izobraževanja, med Program Future 4.0 katerim bodočim podjetnikom nagrajen z zlatom program, ki start-upom omogo- namenom, da širijo mrežo tako Kaj pa uspešnost? ali start-upom, kot jih sami imeŠe posebej ponosni so seve- ča hitrejšo rast, po drugi strani imenovanih poslovnih angelov Seveda je korona kriza vplivala nujejo, ponudijo osnovne vešči- da na mednarodno uveljavljeni pa z inovativnostjo bogati kor- (vlagateljev), ki so pripravljeni tudi na poslovanje inkubiranih ne podjetništva in jim dajejo ob podjetniški program Future 4.0, poracije,« je ponosna direktori- mlade start-upe tudi finančno podjetij. A povprečje je vseeno koncu tudi priložnost, da predsta- za katerega so si letos prislužili ca. Letošnja konferenca je bila v podpreti. »A poslovni angeli ne dobro, še posebej, ker jih je veliko vijo svojo idejo že uveljavljenim zlato priznanje med inovacijami celoti izpeljana virtualno, kar je prinesejo na mizo samo denarja, iz dejavnosti avtomatizacije, ropodjetnikom, ki jim potem pri Savinjsko-šaleške gospodarske bil svojevrsten izziv. Odziv pa je ampak tudi izkušnje, kar je izje- botike, spletne trgovine in sistemnjegovi uresničitvi v praksi kon- zbornice. Z njim povezujejo in- bil neverjeten, saj je sodelovalo mno pomembno za mlada podje- skih rešitev. Ta so zelo uspešna, kretno pomagajo. dustrijske start-upe in korpora- več kot 500 udeležencev iz vse- tja,« pravi Sitarjeva. Vse to pa po- nekatera so kar podvojila število »Gre za strukturiran pristop, cije. »Ta program nas je popeljal ga sveta. meni, da se mlada podjetja lahko zaposlenih in se tudi odselila, saj opremljen z veliko nasveti in na sam vrh in je odlično prepohitreje in uspešneje uveljavijo na so prerastli prostorske možnosti znanji strokovnjakov iz Sloveni- znaven tako v Sloveniji kot tudi Šola za vlagatelje trgu in tako tudi hitreje odpirajo inkubatorja. Nobeno od podjetij je in tujine. Usposobimo jih do v tujini. Uspelo nam je oblikovati Letos so vzpostavili nov pro- nova delovna mesta. pa v letošnjem letu zaradi zdravte mere, da lahko stopijo pred resnično zelo dober inovativen gram – Šolo za vlagatelje – z stvene krize dejavnosti ni zaprlo.

Le še 20 odstotkov občinskega sofinanciranja

Začeli so s proračunskimi sredstvi, danes pa jim Mestna občina Velenje za njihovo delovanje zagotavlja le še 20 odstotkov potrebnega denarja. Ostala sredstva pridobivajo na državnih in mednarodnih razpisih, vse več pa je tudi lastnih virov.

Popolnoma zaseden tudi Podjetniški center

Pod njihovim okriljem deluje tudi Podjetniški center Standard, ki je povsem zaseden, imajo pa še nekaj prostora v tako imenovanih coworking prostoru. »Takšen način dela, ko delajo mladi podjetniki v skupnem prostoru, kjer jim je na voljo osnova pisarniška oprema, je med njimi zelo dobro sprejet, nekako pa se oblikuje tudi kolektiv,« je zadovoljna Sitarjeva.

Pripravljajo industrijski inkubator

Glede na hitro rast nekaterih podjetij, ki so naravnana proizvodno, so ugotovili, da ta preraščajo prostorske zmožnosti inkubatorja. »Zato smo skupaj z Mestno občino Velenje zasnovali projekt postavitve specializiranega industrijskega inkubatorja, v katerem bodo lahko dobila proizvodno naravnana start-up podjetja potrebno opremo zato, da hitro preidejo iz ročne proizvodnje v avtomatizirano maloserijsko proizvodnjo, in verjamem, da bomo s takšnimi projekti ne samo ta mlada podjetja, ki hitro rastejo tukaj, zadržali, ampak tudi pritegnili še katero iz okoliških regij,« o prihodnosti optimistično razmišlja Karla Sitar. 🔲

NAJ ZADIŠI PO PIŠKOTIH. NAJ ZASIJE LUČ UPANJA IN NAJ SE SRCA NAPOLNIJO S HVALEŽNOSTJO. ŽELIMO VAM MIREN IN VESEL BOŽIČ.

Gorenje NY oglas 280x200mm-12-11.indd 2

www.gorenje.com

11. 12. 2020 11:12:10

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

24. decembra 2020

Tudi pred virusom niso klonili

5

GOSPODARSKE novice

Na Premogovniku so veseli, da jim je kljub letos še posebej zahtevnemu letu zaradi epidemije uspelo doseči zgolj zanemarljivi manko pri izpolnjevanju letnih načrtov

Nekateri že na božično-novoletnem dopustu

Milena Krstič Planinc

Ob koncu leta števila podjetja, tudi večja, zaposlenim odredijo kolektivni dopust in s tem začasno ustavijo proizvodnjo, ta čas pa izkoristijo za vzdrževalna dela, ki sicer niso mogoča. Nekatera bodo to storila le okrog novega leta, druga pa so se odločila za daljšo ustavitev. Velenjski rudarji so tako zadnji letošnji delovnik opravili v petek, 18. decembra, v Hisense Gorenje pa v večini obratov včeraj, v sredo, 23. decembra.

Velenje, 18. decembra – Zaposleni v družbah Premogovnik Velenje in HTZ so v petek opravili zadnji delovni dan letos. Tako so z delovnim koledarjem določili že sredi maja. Prosti bodo do ponedeljka, 4. januarja. O tem, kakšno je bilo njihovo leto, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Skupine Premogovnik dr.

Janezom Rošerjem.

Jame najbrž niste pustili »same«?

Kako v času odsotnosti zaposlenih skrbite za to, da bo vrnitev varna? »V jami so dežurne ekipe, kot je standardno že ob dela prostih dneh, za preglede jamskih objektov in zagotavljanje osnovnih funkcij jame – to je odvodnjavanje in zagotavljanje funkcionalnosti jame. Dodatno so v pripravljenosti zaposleni za primer pojava oksidacijskih procesov, kar je tudi stalna praksa ob prekinitvi delovnega procesa za več kot dva dni, vključno s člani rudarske reševalne službe. Nekaj dni med prazniki pa bomo namenili tudi izvedbi nujnih vzdrževalnih del, ki jih ni možno izvesti med izvajanjem proizvodnega procesa.« Kako bi na splošno ocenili letošnje leto? »Prva polovica je bila zelo zahtevna z vidika načrtovanih delovnih dni. Predvsem v spomladanskih mesecih smo imeli veliko dodatnega dela. V jami smo delali skoraj vse sobote in nedelje.

Druga polovica leta je bila nekoliko bolj umirjena. Nekaj težav smo imeli s povečano odsotnostjo kadra v poletnih mesecih in hkratnim delovanjem proizvodnje na treh odkopih. Avgusta in septembra smo namreč kar nekaj časa vzporedno delovali na odkopih k. -95/C, k. -110/A in k. -110/E. Ker že nekaj let nismo odkopavali na treh odkopih hkrati, smo imeli, ko se je to pripetilo, nekaj težav z zagotavljanjem zadostnega kadra za moštva na treh odkopih. Proizvodnja je bila v tem času sicer izredno lepa.

Ker pa smo moštva s pripravskih delovišč preusmerjali za pomoč pri delu na odkopih, smo zaradi tega izgubili kar nekaj metrov novih prog. Jesen je zaznamoval precej zahteven zagon odkopa k. -95/A. Seveda pa je epidemija koronavirusa terjala tudi davek pri izpolnjevanju letnega načrta.« Kako velik pa je ta davek? »Beležimo izpad v višini 140.000 ton premoga. Manko v višini 70.000 ton je posledica zelo zahtevnega stanja na odkopu k. 95/A, še enkrat toliko pa smo »pridelali« zaradi Covida-19, ki je žal posegel tudi v našo delovno sredino.

Tudi na pripravskih deloviščih smo imeli v osnovi zastavljen ambiciozen načrt, ki smo ga sredi leta uskladili na 5.700 metrov novih prog. Izdelali smo jih nekje med 5.300 in 5.400 metri, saj smo 300 metrov »izgubili« predvsem pri pripravi odkopne plošče G4/C. Na začetku oktobra smo zaradi situacije z novim koronavirusom in posledičnega pomanjkanja delovne sile morali določiti prioritete pripravskih delovišč.

Določili smo jih po predvidenih zagonih odkopov v letu 2021. Kar nekaj izpada imamo tudi pri pretesarbah, saj smo se v jesenskem času omejili le na najnujnejše pretesarbe in sanacije.«

pred virusom niso klonili. Hvala vsem in vsakomur posebej.« Veliko aktivnosti izvajate pri kadrovanju. Kako je bilo letos z zaposlovanjem in kaj načrtujete v

da je kvaliteta našega kadra naša ključna prednost jutrišnjega dne.

Trend zaposlovanja smo nadaljevali tudi v obdobju epidemije, ko so številna druga podjetja odpuščala ali zmanjševala število

❱

Na evropskem sodišču smo spet izgubili

Osnovni načrt proizvodnje je znašal 3.580.685 ton. Vmesni, dogovorjen in usklajen z lastnikom, je bil 3.310.000 ton.

Proizvodnjo za letos so ustavili pri 3.170.000 tonah.

Generalni direktor Skupine Premogovnik dr. Janez Rošer: »Spopadali smo se z razmerami, ki jih naša generacija ne pomni.« (foto: Peter Marinšek)

❱

Trend zaposlovanja so nadaljevali tudi v obdobju epidemije, ko so mnoga druga podjetja odpuščala ali število zaposlenih zmanjševala. V PV so na novo zaposlili 44 delavcev, v celotni Skupini 112.

Kako se bo leto izšlo finančno? »Poslovanje družbe PV je zaradi nižje proizvodnje in prodaje premoga bistveno slabše, kot smo načrtovali. O končnem rezultatu še ne moremo govoriti, saj na to vplivajo tudi enkratni dogodki ob koncu leta (oblikovanje rezervacij za zapiralna dela in upokojevanje, pričakovane slabitve sredstev družbe …). Zahtevna ostaja tudi likvidnostna situacija. Ostale družbe v Skupini PV ocenjujejo, da bodo poslovale pozitivno.« Na kaj ste kljub težkim časom v tem letu najbolj ponosni? »Zadovoljni smo, da nam je uspelo izvesti preboj vodne proge do odvodnjevalnih objektov, ki so na globini več kot 400 metrov pod zemeljskim površjem. Dela so bila zelo zahtevna, vendar je vodna proga v dolžini 1.034 metrov zaključena in bo velikega strateškega pomena za prihodnje delovanje Premogovnika Velenje, saj bomo lahko tudi zaradi nje še naprej varno pridobivali premog na območju severnega krila Jame Preloge.

Veseli smo, da nam je kljub letos še posebej zahtevnemu letu zaradi epidemije uspelo doseči le zanemarljiv manko pri izpolnjevanju letnih načrtov. Te dosežke si kljub vsemu lahko štejemo za velik uspeh, saj smo se spopadali z razmerami, ki jih naša generacija ne pomni. Za vse to so zaslužni naši predani zaposleni, ki tudi

prihodnje, ko vemo, da Šaleško dolino čaka prestrukturiranje in opuščanje rabe premoga? »Znanje in veščine naših zaposlenih so za naš delovni proces ključnega pomena, zato gradimo sistem ustreznega zaposlovanja in nadomeščanja odhajajočih sodelavcev, skrbimo za razvoj zaposlenih ter optimistično zremo v prihodnost, saj menimo,

Na sodnem evropskem parketu smo Slovenci očitno pravi zelenci, saj nam Evropa po spisku pošilja zaušnice. Po odisejadi z izbrisanimi smo se opekli z arbitražo, opekli s sanacijo bank, sedaj je padla še nedotakljivost arhivov EBC.

V Googlu načrtujejo vrnitev septembra Med tem ko mi iz tedna v teden testiramo različne ukrepe in upamo na skorajšnji konec epidemije, čeprav vemo, da ta ni blizu, so se v Googlovem krovnem podjetju Alphabet odločili, da se njihovi zaposleni zaradi pandemije Covida-19 v pisarne ne bodo vrnili pred septembrom 2021. Testirali bodo tudi bolj prožen delovnik, ki bi ga lahko ohranili trajno.

zaposlenih, saj smo v tem letu v Premogovniku Velenje na novo zaposlili 44 delavcev, v celotni Skupini pa 112, v prihodnjem letu jih bomo v Premogovniku še 50, v HTZ pa 36. V tem času smo izvajali tudi prakso za dijake in študente. Za nemoteno delovanje v prihodnosti bomo potrebovali poklice, kot so geostrojnik rudar, geotehnik, mehatronik operater, strojnih mehanik, strojni tehnik, elektrikar in elektrotehnik. Potrebujemo jih že danes in jih bomo tudi po prenehanju odkopavanja premoga, saj je Premogovnik Velenje že v teh časih usmerjen v prihodnost in se že danes pripravlja na prehod v brezogljično družbo.« 🔲

Med prazniki priprave na čas po praznikih Večja zunanja dela, ki so predvidena med prazniki, so remont na bunkerju B3 (obnova z zunanjimi izvajalci) in dela na NEP7 na klasirnici, ki jih izvaja OUTN J3 v povezavi z jamo; v jami pa bo potekala betonaža talnega tira v vzhodnem prekopu, montaža traku 1200 – na trasi G4-G6 (trak 2G) ter montaža smernega verižnega transporterja na odkopni plošči G4/B. Potekale bodo še manjše sanacije na povratni postaji traku 70P.

BDP bo padel še močneje Banka Slovenije je kar precej oklestila svoje napovedi o našem BDP. Med tem ko je še junija predvidevala 6,5-odstoten padec BDP, je sedaj napoved poslabšala za 1,1-odstotne točke. Slovenija naj bi letos tako zabeležila 7,6-odstotni padec BDP, v naslednjih dveh letih pa sicer odboj v višini 3,1- oz. 4,5-odstotne rasti, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško.

Tako bi se na predkoronsko obdobje vrnili leta 2022.

Vročene obtožnice Celjskemu sodišču je po več mesecih le uspelo vročiti obtožnico vsem obtoženim v zadevi Teš. V tem času so prejeli že tudi 14 ugovorov. Odvetniki so namreč prosili za podaljšanje osemdnevnega roka za pisanje ugovora, sodišče pa še ni odločilo, ali bo rok podaljšalo ali ne.

Vročanje obtožnice zoper 12 slovenskih in tujih fizičnih oseb ter zoper eno slovensko in eno tujo pravno osebo zaradi skupno 24 očitanih kaznivih dejanj se je precej zavleklo. Obtožnica ima kar 1332 strani, tožilstvo pa je k njej priložilo še 45 prilog.

Železnice se povezujejo s Čehi Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in predsednik upravnega odbora češkega EP Holdinga Daniel Kretinski sta v sredo podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu v logistiki in tovornem prometu. S tem bodo Čehi prevzeli 49-odstotni lastniški delež v novoustanovljeni družbi, na katerega bodo SŽ prenesle premoženje SŽ - Tovorni promet. Preko strateškega partnerstva nameravajo skupaj ustvariti vodilno družbo v logistiki na območju jugovzhodne Evrope.

SRCE NAŠE ENERGIJE BIJE ZA CELOTNO SLOVENIJO Naj bo naš korak v novem letu varen in zanesljiv.

Ujemimo ravnotežje med možnostmi in željami.

V novem letu vam želimo predvsem veliko zdravja in moči za nove izzive.

SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO

2021! skupina premogovnik velenje

🔲

mz

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

24. decembra 2020

Naša tržna niša sodeluje tudi pri razvoju izdelka Za podjetje Kovinoplastika Povše iz Šmartnega ob Paki korona kriza velik izziv – Pogumni načrti letos višji za 20 odstotkov – Letos zlata bonitetna odličnost Tatjana Podgoršek

Epidemija Covida-19 je v mnogih gospodarskih okoljih povzročila slabše poslovne rezultate od načrtovanih. Za podjetje Kovinoplastika Povše iz Rečice ob Paki pa predstavlja velik izziv, zagotavlja lastnik in direktor podjetja Ivan Povše.

Niso le dobavitelji, ampak sodelujejo tudi pri razvoju novih izdelkov

»Zaprtje restavracij, gostiln je prisililo mnoga gospodinjstva, da pripravljajo obroke hrane doma.

Pri tem so jim v veliko poIvan Povše: »Odličnost dokazujemo na moč gospodinjski aparati, več področjih in za to pridobili zlato naše podjetje pa izdeluje bonitetno oceno.« sestavne dele zanje. Že 33 let sodelujemo s tovarno BSH Hi- podjetju imajo zapolnjene zmošni aparati Nazarje in smo (tudi gljivosti tudi druge linije, na katepo letošnjem preverjanju) njegov ri izdelujejo in sestavljajo sklope najboljši dobavitelj sestavnih de- za odpiranje ter zapiranje venlov za kuhalne in kavne aparate tilov za družbo Danfosss. Tudi ter aparat MUM. Količine so se ta je namreč osvojila nove trge povečale za kar 20 %, delamo in tudi v tej so se količine precej praktično noč in dan. Pred krizo povečale. Je za zaupanje uglednih smo proizvedli več kot 32 tisoč poslovnih partnerjev, kot sta Bokosov zobnikov in sestavili 5000 sch in Danfoss, potrebna le kakokosov pogonskih gonil na dan.« V vost izdelkov, upoštevanje rokov

dalje ne naslanja na državno pomoč, ne najema kreditov, a beleži zavidanja vreden razvoj. Zapomnili si ga bodo tudi po tem, da mu je bonitetna hiša Bisnod podelila zlato bonitetno oceno in jih uvrstila med 20 najboljših proizvajalcev na področju plastike v Sloveniji.

dvema sodelavcema, ki sta zaposlena v podjetju že več kot 10 let.

Sin, ki naj bi me nasledil in ima ustrezno izobrazbo, ne kaže zadobave …? »Zagotovo, vendar izobrazbo, zato lahko sodelujejo nimanja za to, zato sem se naslonaše podjetje ni le njun dobavi- v prizadevanjih za dvig dodane nil na omenjena in tudi ostalim telj, ampak sodeluje tudi pri ra- vrednosti. »Poslovno leto 2020 zaposlenim v celoti zaupam. So zvoju novih izdelkov, kar je naša bomo sklenili uspešno, ne sicer dober tim.« Na vprašanje, ali so tržna niša. Tudi z našim tretjim s toliko več prihodki, kot bo višja na obzorju tudi novi izdelki, pa poslovnim partnerjem sodeluje- količinska proizvodnja, saj smo je Ivan Povše odgovoril: »Seveda mo tako, izdelki pa bodo aktualni omejeni pri cenah, bo pa za 20 Na obzorju nekaj so, vendar jih ne bomo razvijali čez dve leti in tudi ti bodo zelo % višja dodana vrednost.« sprememb sami, ker smo premajhni in tudi zapolnili naše proizvodne zmoV podjetju so odločeni nadalje- vlaganja bi bila previsoka. Sem gljivosti. Za takšno sodelovanje Med 20 najboljšimi vati uspešno zgodbo tudi v priho- pa prepričam, da se bomo kot je potrebnega veliko znanja, ino- proizvajalci plastike v dnje, v katerem se obeta nekaj sodelavci izkazali za zaupanja vativnost, sodobna proizvodnja državi sprememb. »Po 52 letih delovne vrednega poslovnega partnerja in tehnologija. Naša proizvodnja Leto 2020 bo kljub epidemiji dobe, po 33 letih vpetosti v ra- tudi pri tem.« 🔲 je na tehnološko zelo visoki rav- koronavirusa za Kovinoplastiko zvoj podjetja, sem se odločil, da ni. Vsako leto namenjamo za nje- Povše, ki jo Ivan Povše vodi od bom njegovo prihodnost zaupal no posodobitev blizu 500 tisoč leta 1984 dalje (7 let prej jo je evrov.« vodila njegova mama), še eno Podjetje zaposluje 25 delav- uspešno poslovno leto. Še eno Spoštovani občani in občanke, cev, vsi imajo srednjo strokovno leto, ki se vse od ustanovitve PGD Velenje je osrednja gasilska enota v občini Velenje. Več kot 120 let humanega dela, zagotavljanja pomoči potrebnim je lepa tradicija. Ves ta čas pa ste nam seveda stali ob strani in nam pomagali tudi vi, spoštovani Velenjčani in Velenjčanke.

Vsako leto smo vam prišli zaželet lepe praznike in uspešno leto, ter vam prinesli koledar, letos pa na žalost zaradi epidemiološke situacije to ni možno. Ker ne želimo prekiniti tradicije, smo vam koledar v vaš dom dostavili s pomočjo pošte Slovenije. Če pa želite tudi letos donirati sredstva za naše društvo, pa to lahko storite preko SMS donacije na številki 1919 – PGDVELENJE5 ali PGDVELENJE10 med 15.

12. 2020 in 31. 1. 2021. Donirate lahko 5 ali 10 evrov.

Lepo se vam zahvaljujemo za vaše donacije, ki jih bomo kot vsako leto porabili za nakup opreme in razvoj gasilstva. Želimo vam vse lepo v letu 2021, predvsem pa veliko zdravja in osebne sreče.

PGD Velenje Letos so na novo uredili sodobno skladišče materiala in izdelkov.

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

24. decembra 2020

Koliko novih podjetij in koliko izbrisanih?

V Saša regiji na novoustanovljenih 47, izbrisanih pa 34 gospodarskih družb, med podjetniki 392 novih in 274 izbrisanih

in rekreativni dejavnosti (13), gostinstvu (12) …

Mira Zakošek

V Šoštanju 6 novih in 3 izbrisane gospodarske družbe

Preverili smo, kako trenutno stanje vpliva na ustanavljanje in izbrise podjetij na območju Savinjsko-šaleške regije. Čeprav bi pričakovali (in tudi takšno prepričanje običajno velja v javnosti), da je število izbrisov zelo veliko, ni tako.

Skupaj je bilo namreč na ravni celotne regije do 11. novembra novoustanovljenih 47, izbrisanih pa 34 gospodarskih družb. 392 samostojnih podjetnikov je na novo registriralo svojo dejavnost, izbrisalo pa jo je 274 samostojnih podjetnikov.

V Velenju 33 novih in 22 izbrisanih gospodarskih družb

Največ se je seveda dogajalo v mestni občini Velenje, ki je tudi največja. Tu je bilo na novo ustanovljenih 33, izbrisanih pa 22 gospodarskih družb.

Največ novih podjetij je bilo v gradbeništvu (13), trgovini(5), strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti ter predelovalni industriji po 4, 3 so s področja poslovanja z nepremičninami, 2 s področja poslovnih dejavnosti, eno s področja informacijske in

Izbrisana

Nova

SAŠA - podjetja

34

47

Velenje

22

33

Šoštanj

w3

6

Šmartno ob Paki

1

1

Zgornja Savinjska dolina

8

7

SAŠA - podjetniki (s. p. …)

274

392

Podjetniki Velenje

153

193

Podjetniki Šoštanj

37

45

Podjetniki Šmartno ob Paki

16

45

Zgornja Savinjska dolina

68

109

telekomunikacijske dejavnosti ter eno s področja drugih dejavnosti.

Izbrisanih je bilo skupaj 22 gospodarskih družb, od tega 5 s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, 4 s področja gradbeništva, 3 s področja kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, po 2 s področja predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti in poslovanja z nepremičninami.

Po eno podjetje je bilo v trgovini, prometu in skladiščenju, gostinstvu ter informacijski in telekomunikacijski dejavnosti.

193 novih »s. p.« in 153 izbrisanih

Veliko se je v mestni občini Velenje dogajalo v ustanavljanju in izbrisih samostojnih podjetnikov.

Dejavnost je na novo registriralo 193 samostojnih podjetnikov,

odjavilo (izbrisalo) pa jo je 153.

Največ novih registracij je bilo v gradbeništvu (45), sledijo področje strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (43), izobraževanje (21), trgovina in vzdrževanje motornih vozil (13), gostinstvo (12) …

Kaj pa izbrisov? Največ jih je bilo v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (35), gradbeništvu (20), izobraževanju (16), trgovini (13), kulturni, zabavni

V Občini Šoštanj je bilo do 11. novembra novoustanovljenih 6 gospodarskih družb. Dve s področja gradbeništva, po ena pa s področja oskrbe z vodo, trgovine, prometa in skladiščenja, poslovanja z nepremičninami.

Na novo je svojo dejavnost registriralo 45 samostojnih podjetnikov (12 v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, 7 v gradbeništvu, 6 v predelovalni dejavnosti …). Svojo dejavnost pa je v tej občini zaprlo 37 samostojnih podjetnikov (8 v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, po 5 v drugih dejavnostih, gostinstvu, 4 v izobraževanju …)

V Šmartnem ob Paki eno novo in eno izbrisano podjetje

nespremenjeno. Ena je bila ustanovljena (trgovina in vzdrževanje motornih vozil) in ena izbrisana (predelovalna dejavnost).

Dejavnost je na novo registriralo 45 samostojnih podjetnikov (7 v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, 4 informacijske in komunikacijske dejavnosti, po trije v gradbeništvu, trgovini, prometu in skladiščenju …) zaprlo pa jo je 16 samostojnih podjetnikov (po 3 v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, izobraževanju, poslovanju z nepremičninami …)

Tudi v Zgornji Savinjski dolini več na novo registriranih »s. p.«

V občinah Zgornje Savinjske doline je bilo na novo registriranih 7 gospodarskih družb in 109 samostojnih podjetnikov.

Izbrisanih pa je bilo 8 gospodarskih družb in 68 samostojnih podjetnikov.

V občini Šmartno ob Paki ostaja število gospodarskih družb

Kar dve priznanji za Mercatorjevo Tržnico Naj šef Metka Krajnc, naj prodajalec Irena Vertačnik Ljubljana, Velenje – Ocenjevanje prodajalcev, poslovodij in trgovin v Mercatorju poteka že skoraj 20 let. Naj prodajalec je Mercatorjev natečaj, v okviru katerega iščejo in izberejo najboljše med njihovimi najboljšimi sodelavkami in sodelavci ter trgovinami. Glasujejo lahko tako zaposleni kot tudi kupci, nominacijam pa sledi ocenjevanje, ki ga opravijo vodje, prodajne inštruktorice in pristojni direktorji.

Metka Krajnc in Irena Vertačnik

Letos je komisija za podelitev nagrad potrdila 37 priznanj za naj prodajalca (eno v vsakem maloprodajnem območju), 12 priznanj za naj šefa in 20 priznanj za naj prodajalno.

Kar dve od teh priznanj z denarno nagrado sta tokrat »prispeli« v Market Tržnico Velenje. Priznanje naj šef je prejela Metka Krajnc, priznanje naj prodajalka pa Irena Vertačnik.

Za podelitev priznanj in pogostitev pripravijo običajno v Mercatorju poseben dogodek. Ker pa tokrat ta ni bil mogoč, so nagrajence na delovnem mestu obiskali pristojni direktorji in jim izročili priznanja. 🔲

mkp

Miren božič in vse dobro v letu 2021!

Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

🔲

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 16. december Državni zbor se je seznanil z vladnim predlogom za prenovo obdavčitve motornih vozil, pri čemer se je vnela burna razprava, ali je pravi čas za nižanje stopnje davka za najdražje avtomobile.

Evropski parlament je potrdil uredbo, ki omogoča zadržanje izplačil iz evropskega proračuna državam, kjer bodo ugotovljene kršitve vladavine prava.

Premier Janša je prek Twitterja sporočil, da je minister Počivalšek v epidemiji z nadčloveškimi napori reševal zdravje in življenja ljudi ter zdravstveni sistem pred kolapsom.

Vlada je podaljšala veljavnost odloka o razglasitvi epidemije še za 30 dni. Ukrepov za čas praznikov še ni dokončno oblikovala, je pa odločila, da se bodo v štirih regijah znova odprle kulturne ustanove.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Bruslju potrdil uredbo, ki omogoča zadržanje izplačil iz evropskega proračuna državam, v katerih bodo ugotovljene kršitve vladavine prava.

Četrtek, 17. december Državni zbor je sprejel nov zakon o davku na motorna vozila, s katerim se bo obdavčitev motornih vozil preoblikovala tako, da bo namesto prodajne cene odločilna okoljska komponenta.

Izvršni odbor stranke DeSUS in svet stranke sta podprla predlog o izstopu stranke iz koalicije, in sicer z istim dnem. V KUL so se že veselili, Janša pa je kadre DeSUS pozval, naj se odločijo, kje bodo.

Vlada je odločila, da se v sobo-

24. decembra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

to po vsej državi odprejo trgovine s tehničnim blagom, drevesnice, vrtnarije, v regijah z boljšo epidemiološko sliko pa tudi knjigarne, fotokopirnice, trgovine z otroškim programom itd.

Izvedeli smo, da je bila tožba Evropske komisije zoper Slovenijo zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB uspešna.

Nemški minister za zdravje Jens Spahn je sporočil, da vse države članice Evropske unije načrtujejo začetek cepljenja 27. decembra.

To je potrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Petek, 18. december Ministrica za šolstvo je sporočila, da se bodo po načrtu 4. januarja v šole vrnili učenci 1. triade osnovnih šol, odprli se bodo tudi zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami ter vrtci za vse.

Premier Janez Janša je predsednika Državnega zbora obvestil o odstopu Tomaža Gantarja z mesta ministra za zdravje.

Poslanci so drugič odločali DeSUS se je odločil o ukinitvi okraza izstop iz jev in uvedbi nekoalicije. obveznega prednostnega glasu, vendar predlog ni bil sprejet.

Po Ljubljani so se s kolesi znova vozili t. i. petkovi kolesarski protivladni protestniki.

Italija je sporočila, da bo med prazniki močno omejila gibanje na določene dneve, Avstrija pa, da se bo s strogo omejitvijo gibanja zaprla za tri tedne.

Sobota, 19. december Jelko Kacin je sporočil, da v primeru stabilnih razmer od 24. de-

li so se v SMC, kjer so dejali, da je ukinitev tega sklada nesprejemljiva.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je predstavil svojo ekipo za boj proti podnebnim spremembam. Kot je dejal, bo okoljska

Ministrica je sporočila, da se 4. januarja v šolo vračajo učenci 1. triade.

cembra od 12. ure do 25. decembra do 20. ure in tudi 31. decembra od 12. ure do 1. januarja do 20. ure ne bodo veljale omejitve gibanja med občinami in regijami za obiske.

Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije so na srečanju v Trstu sprejeli izjavo o skupnem upravljanju Jadranskega morja po razglasitvi hrvaškega in italijanskega iz-

Jelko Kacin je napovedal, da se bo mogoče med prazniki – če razmere ne bodo slabše – vsaj malo družiti.

ključnega gospodarskega območja.

Vlada je potrdila predlog sedmega protikoronskega zakona, ki naj bi zagotovil hitrejše prejemanje pomoči in večjo dostopnost.

Britanski premier Boris Johnson je sporočil, da mora njegova vlada zaradi širjenja okužb z novim sevom novega koronavirusa opustiti načrte, po katerih bi v božičnem času rahljali ukrepe.

Nedelja, 20. december V krovni mreži nevladnih organizacij so opozorili, da je vlada v PKP7 predvidela tudi ukinitev sklada za nevladne organizacije. Oglasi-

Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi naj zamenja sreča tiha …

Naj bo novo leto 2021 srečno, uspešno, zdravo, prijazno in z ljubeznijo bogato.

Vesele božične in novoletne praznike Vam želi

Novi sev koronavirusa so zaznali tudi v Italiji.

politika ena od prednostnih nalog njegove administracije.

Po svetu so skupno našteli več kot 75 milijonov okužb s koronavirusom, največ jih je v ZDA, Indiji in Braziliji.

Svetovna zdravstvena organizacija je po izbruhu v Angliji pozvala evropske države k ukrepanju za zajezitev novega seva SARS-CoV-2, ki so ga odkrili tudi v Italiji, na Danskem in Nizozemskem.

V Belorusiji se je na vsakotedenskih protestih proti dolgoletnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku znova zbralo več tisoč ljudi. Policija je aretirala okoli sto ljudi, med njimi tudi dve novinarki.

Ponedeljek, 21. december Britanski minister za zdravje Matt Hancock je danes dejal, da se je vlada za ustavitev javnega življenja v jugovzhodni Angliji in Londonu odločila, ker je novi sev koronavirusa ušel izpod nadzora Pojav novega, mutiranega seva koronavirusa, ki se hitro širi v Združenem kraljestvu, presojajo tudi pristojne slovenske zdravstvene oblasti, ki bodo oblikovale in predlagale ustrezno ukrepanje.

V Velenju kmalu začetek proizvodnje televizorjev Hisense

Svetniška skupina DeSUS MO Velenje

Gorenje je sporočilo, da bo steklo usposabljanje delavcev za novo tovarno televizorjev Hisense v Velenju, ki bo v lastništvu družb Hisense Visual Technology in Gorenja. V prvi fazi bo v njej zaposleno okoli 400 ljudi.

Vrstijo se odzivi nevladnih organizacij na predlog sedmega protikoronskega zakona, po katerem se med drugim del dohodnine, ki jo lahko državljani namenijo v dobre namene, z 0,5 dviga na en odstotek, a se hkrati ukinja sklad za nevladne organizacije. V Centru nevladnih organizacij Slovenije so opozorili, da se lahko z ukinitvijo sklada poslovijo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, neodvisnega dela na področju človekovih pravic, preglednosti, boja proti korupciji, lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Severjevi nagradi za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih gresta letos v roke Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića.

Pasje leto V resnici tale dvajsetica, ki se počasi izteka in hkrati grozi, da se bo vrnila še večja, še bolj izključujoča in pandemična, že mesece pritiska na vsakega od nas, nam jemlje neomejenost in nas potiska med štiri zidove, med katerimi osuplo opazujemo, da pogrešamo tisto, česar smo se najbolj bali, torej svobodo, nepredvidljivost mnogoterih izbir vsakega juJure Trampuš tra, ki se sicer zgodijo le včasih, naključno, a vseeno obstajajo na dosegu roke kot možnost, kot realna iluzija. Vsega tega zdaj ni, svobode namreč, morda je nikoli nismo hoteli imeti, a jo zdaj pogrešamo. Lahko se seveda posmehujemo vladnim ukrepom – in natančno tako je tudi prav, posmehovati se je treba vsem tem neumnostim, ki jih dnevno producirajo na Gregorčičevi, kajti tam, kjer je doma humor, ni prostora za strah – a prezir do oblasti Slovenije ne bo odrešil pred epidemijo. Številke so številke. Izgovori ne pomagajo. Bridka je kosa, ki jo v rokah nosi koronavirus.

V času te tesnobe ljudje reagirajo različno, eni se zapirajo v svoje svetove, drugi bežijo pred nevarnostjo, spet tretji jo ignorirajo, večina ljudi pa se trudi, da bi živeli tako, kot so nekoč. Seveda ne gre, nadomestki druženja so natančno to – nadomestki. Dobrim ostane pomoč, nekateri nosijo vrečke sosedom iz trgovin, drugi so pobrskali po svojih stanovanjih in oddali stare računalnike, tretji preko zaslonov učijo neznane otroke, ki jih je oblast namenoma izgnala iz učilnic, kot da bi se pri nas bali pametnih ljudi. Veliko ljudem pa je vseeno, nič novega, vedno so bili tudi takšni.

Kako torej misliti o prihodnosti v času, ko zdravniki govorijo le o tem, da se tam nekje v naslednjem mesecu ali pa že čez 14 dni skriva tretji val, ki naj bi bil večji, usodnejši od vsega, kar smo poznali do sedaj?

V resnici ne vem, vem pa tole: tisti, ki danes upravljajo slovensko družbo, politiki, so zaradi različnih razlogov Slovenijo zapeljali tako daleč, da je epidemija ušla izpod nadzora. V svetu mikroprocesorjev in umetne inteligence ima oblast težave z najosnovnejšimi pravili epidemiologije: s testiranjem in sledenjem okuženih. In namesto tega, namesto da bi pripravila vse potrebno za množično testiranje, za izoliranje bolnih in okuženih, vključno z denarnim nadomestilom za tiste, ki ne morejo iti v službo, raje preganjajo ljudi, ki si upajo podvomiti v njihove dobre namene.

Kaznujejo jih zato, ker mislijo drugače kot oni. Oblast ima usta polna demokracije, a v rokah vihti pendreke in plačilne listke.

To, da policisti po Ljubljani lovijo fante, ki na ulici jedo pico, ali pa tiste, ki so si dovolili pojesti burek na kamnitih stopnicah Frančiškanske cerkve, je le dokaz, da oni tam zgoraj živijo res v nekem drugem svetu kot mi tu spodaj.

Na koncu ti ostane divja, dobra misel, prepričanje in zaveza, da te nihče ne bo strl, stisnjena pest; ljudje so vseeno močnejši od neetičnih grabežljivcev na oblasti, seveda so ti polni zvijač, govorijo s preklanim jezikom, a vseeno, najbolje jih utišaš, če si čez usta in nos nadeneš masko, a ne molčiš.

V času preizkušenj se vedno pokaže, iz kakšnega testa si. In morda bo družba, ko se bo rešila te dvajsetice, spoznala, da res ni vseeno, kdo sedi na tronu oblasti, da res ni vseeno, kdo odloča v imenu vseh nas. Ne trdim, da bo lahko, a tako, kot je zdaj, pač ne bo šlo več naprej.

Vse najboljše in vse najlepše v letu, ki bo nosilo številko enaindvajset. 🔲

Torek, 21. december V Sloveniji se bo množično hitro testiranje lahko začelo v torek v 13 krajih, med v tudi Velenju, Celju in Slovenj Gradcu.

Karl Erjavec, ki je stranko popeljal iz vlade Janeza Janše, je pojasnil, da bo kandidiral za mandatarja morebitne nove vlade le, če bo imel 46 glasov.

Bo cepivo prineslo olajšanje v Evropo?

Evropska komisija je danes izdala dovoljenje za pogojno uporabo cepiva proti covidu-19, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech. Če bo šlo vse po

načrtih, se bo v nekaterih državah EU cepljenje začelo že v nedeljo.

Zaradi novega seva novega koronavirusa, ki se hitro širi po Združenem kraljestvu in je bolj nalezljiv od doslej znanih, pa vse več držav začasno prekinja letalske in druge povezave z Otokom. Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi po anketi Ninamedie volivce znova najbolj prepričala stranka SDS. Podpora vladi pa je nizka. 64,9 odstotka vprašanih je delo vlade ocenilo kot neuspešno.

SDS ima trenutno 20,6-odstotno, podporo. Sledita ji stranki SD z 11,8-odstotno podporo in LMŠ z 11,7-odstotno podporo, ki sta tako skorajda izenačeni. Na četrtem mestu je Levica z 9,1-odstotno podporo.

Okrožno sodišče v Ljubljani je v tretjem sojenju Milka Noviča oprostilo očitkov o umoru nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Tožilstvo je napovedalo pritožbo.

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 9

Uspešno leto projekta Všečkam in grem – Karierni center za mlade Delavnice in individualno karierno svetovanje za razvijanje poklicnih interesov za učinkovito načrtovanje kariere – V sodelovanju z zunanjimi izvajalci so razvili štiri interaktivne simulacije različnih deficitarnih poklicev in prihodnost v navidezni resničnosti, pozabili niso niti na najmlajše Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov Novus je neprofitna organizacija, ki uresničuje svoj namen delovanja z razvijanjem socialnih programov oziroma zagotavljanjem brezplačnih storitev za ranljive

9

SOCIALA

24. decembra 2020

skupine prebivalstva in šolajočo se mladino, s ciljem zagotavljati podporo pri kariernem odločanju, mobilnosti oz. regijski pokritosti, enakosti, družbeni pravičnosti, socialni vključenosti in višji kakovosti življenja. Leta 2019 so bili izbrani

kot partner pri vzpostavitvi in delovanju projekta Všečkam in grem – Karierni center za mlade, enote Velenje, za območje savinjske, šaleške, koroške in zasavske regije, z izjemo Litije. Za kakšen projekt gre?

Odgovarja dr. Selma Filipančič

Jenko, zastopnica društva: »Gre za vzpostavitev kariernega centra za mlade v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, v kateri mladim med 6. in 19. letom starosti nudimo informiranje, individualno karierno svetovanje in poučne delavnice za

V Društvu NOVUS so veseli, da je karierni center za mlade dobro sprejet v okolju, tudi v tem času, ko aktivnosti potekajo na daljavo. Vabijo vas, da jih pokličete. Še posebej so veseli otrok, učencev, dijakov ali staršev, ki se nanje usmerijo po pomoč pri lažjem samospoznavanju in načrtovanju kariere ter raziskovanju poklicev, informiranju ali pri izdelavi kreativne pisne predstavitve.

razvijanje poklicnih interesov za učinkovito načrtovanje njihove kariere. Aktivnosti, ki jih ponujamo, so namenjene tudi staršem in svetovalnim (strokovnim) delavcem osnovnih in srednjih šol, pa tudi ostalim udeležencem na področju karierne orientacije.«

Podpora h kakovostni karierni orientaciji

Prednost je v strokovnosti, prilagodljivosti, mobilnosti in regijski pokritosti. Zastopnica društva Novus tudi izpostavi, da je projekt za vključene osebe brezplačen in ga finančno podpirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. »Namenjen je izboljšanju enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem poklicnih kompetenc; mlade spodbuja pri prožnih oblikah učenja ter nudi podporo kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema.«

Interaktivne simulacije deficitarnih poklicev

Katja Milavec: »Osebno lahko rečem, da obdobje zadnjih nekaj mesecev doživljam zelo stresno. Razlog za to je seveda novi koronavirus, ki je tudi nam, tako kot vsem, precej spremenil življenje. V prvi vrsti smo se in se še naprej najbolj bojimo okužbe, saj starša sodita v najbolj rizično skupino. Ne glede na to, da se zelo držimo vseh priporočil in navodil, še vedno obstaja možnost, da se virus prikrade v našo družino, saj je prisoten tako rekoč povsod okoli nas. Najbolj nestrpno sem pričakovala odločitev o zaprtju šol, ki pa se je zgodila zelo kmalu, celo precej hitreje, kot so napovedovali. Ta ukrep je močno otežil naše življenje, saj me oba otroka še zelo potrebujeta za pomoč pri šolanju na daljavo. Hči je nekoliko samostojnejša, a ji je razlaga po videokonferenci vsekakor premalo, da bi povsem razumela vsa na novo obravnavana poglavja. Sin, ki je drugošolec in obiskuje CVIU Velenje, pa me ob sebi potrebuje ves čas. Težko je potem vse sproti narediti v enem dnevu, saj službo zaključim okoli 16. ure, potem pa me čaka še vse delo z otrokoma za šolo, vsa gospodinjska dela, delo okoli hiše in na kmetiji. Poleg tega sta otroka proti večeru že utrujena in je težko delati resne stvari za šolo.

Trudimo se, kolikor je mogoče. Res dolgo že nisem šla spat pred polnočjo, zaradi službe pa vstajam ob pol šestih zjutraj. Komaj

čakam, da bo ta situacija mimo, ukrepi sproščeni, šole odprte in virus premagan, saj smo vsi že na koncu z močmi. Razumem, da je položaj resen, zato se temu primerno tudi obnašamo. Že od septembra nismo videli sorodnikov, ki jih imamo v Domžalah in Postojni, kar nam tudi zelo manjka. Še vedno pa mislim, da je nam, ki živimo na podeželju, vseeno nekoliko lažje kot tistim, ki živijo v mestu oz. v bloku. Imam razmeroma veliko kmetijo, na kateri se lahko otroka po mili volji podita povsod in raziskujeta nove kotičke. Lahko si najdeta sto stvari, ki jih lahko počneta in se zagotovo ne dolgočasita. Poleg tega sta lahko veliko zunaj na svežem zraku, kar gotovo koristi njunemu zdravju in počutju v tem času. Kljub vsem nevšečnostim in težavam, ki jih je s sabo prinesel novi koronavirus, pa v tem vidim tudi pozitivne stvari. Začeli smo ceniti tako samoumevne zadeve, kot so šola, brezskrbno gibanje, rokovanje, objemanje, nakupovanje vedno in povsod, potovanja, obiske, izlete, druženja ... In kar je meni osebno najbolj všeč, je več časa, ki ga preživimo skupaj v družini.

Upam, da se situacija z virusom kmalu umiri, da naš zdravstveni sistem vzdrži, da bo čim manj obolelih in mrtvih ter da se bomo iz tega kaj naučili. Za naprej: za življenje, prihodnost, odnose, vrednote ... Vse dobro vsem in veliko zdravja.«

dogodkov in delavnic za spoznavanje sveta dela in poklicev ter razvijanje interesov šolajoče se mladine, sedem skupinskih dogodkov in aktivnosti za starše, sto trideset individualnih obravnav šolajoče se mladine ter štirinajst dogodkov z namenom krepitve sodelovanja z drugimi udeleženci na trgu dela. Pri tem poudarjajo, da za uspehom stojijo ljudje, karierni svetovalci, učenci, dijaki, starši, osnovne in srednje šole, strokovno pedagoško osebje, ambasadorji poklicev in ostali udeleženi na področju karierne orientacije. Dr. Selma Filipančič Jenko razloži, da so v tem času v sodelovanju z zunanjimi izvajalci razvili štiri interaktivne simulacije različnih deficitarnih poklicev in prihodnost v navidezni resničnosti (vzdrževalec/ka v proizvodnji, manager/ka-operater/ka robotov v proizvodnji, negovalec/ ka in tapetnik dekorater/ka), ki so pripravljene za prikazovanje na Oculus Quest očalih in v najsodobnejšem virtualnem okolju. »Pozabili pa nismo niti na najmlajše. Za njih smo razvili karierno knjižico, ki je namenjena za učence prve triade osnovne šole, v partnerskem sodelovanju pa so knjižice namenjene višjim razredom in srednješolcem.«

V kariernem centru za mlade beležijo od decembra 2019 do danes več kot štiriinštirideset

Delu čast in oblast!

Zdravo in uspešno novo leto 2021!

Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi novo Vam leto.

Želimo vam praznike, polne družinske topline.

V prihajajočem letu pa veliko zdravja, sreče, uspehov, strpnosti in zadovoljstva. Župan Janko Kopušar, svet in uprava Občine Šmartno ob Paki

Občankam in občanom voščimo prijeten božič in srečno 2021.

Brigita Tretjak, svetnica SLS v svetu Mestne občine Velenje

🔲

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

ZDRAVSTVO

24. decembra 2020

Prvo pravilo pri zagotavljanju Covid povzroča spremembe na pljučih obiskov je zdravje stanovalcev V Bolnišnici Topolšica doslej zdravili blizu 150 bolnikov s potrjeno okužbo, okuženih od 35 do 40 % zaposlenih – Opazno manj Od ponedeljka znova dovoljeni obiski v Domu za varstvo odraslih napotitev bolnikov na diagnostiko pljučnega raka Velenje – Do božičnega večera bodo vsi stanovalci v svojih sobah Tatjana Podgoršek Jasmina Škarja

Iz Doma za varstvo odraslih Velenje prihajajo bolj spodbudne informacije kot v preteklih tednih, saj se stanje počasi umirja.

Trenutno imajo v domski rdeči coni, v kateri imajo prostora za deset postelj, še dve aktivni okužbi. Glede na stanje prekuženosti znova vzpostavljajo normalno stanje v domu, od ponedeljka, 21. decembra, pa so znova možni obiski svojcev po navodilih ministrstva in NIJZ-ja. Direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc pove, da so iz mladinskega hotela nazaj v dom preselili vse stanovalce in zdaj znova delujejo zgolj na matični lokaciji. »V tem trenutku imamo dve aktivni okužbi. V domu pa je večinoma vzpostavljena bela cona in del sive: za stanovalce, ki niso bili aktivno okuženi in tiste, ki so napoteni na preglede v bolnišnico, kamor jih namestimo za teden dni po vrnitvi v dom. V beli coni se trudimo vzpostaviti stanje, ki je bilo pred začetkom epidemije. Stanovalci se vračajo v svoje sobe. Potrudili se bomo, da bodo vsi v svojih sobah do božičnega večera.«

Dom so za obiskovalce znova odprli

Stanje stanovalcev Centra starejših Zimzelen v Topolšici trenutno stabilno, obiski pod posebnimi pogoji se že izvajajo

Težka epidemiološka situacija v domovih za starejše še vedno predstavlja visoko tveganje za okužbo pri stanovalcih.

Vendar tudi v Centru starejših Zimzelen beležijo trend padanja okužb tako med zaposlenimi kot stanovalci. Direktorica Andreja Štefan Bukovič pove, da je stanje v domu trenutno stabilno, da se pri eni osebi iztekla namestitev v rdeči coni, druga je hospitalizirana. »Pomembno je, da se virus po hiši ne širi in da situacijo obvladujemo. S prizadevnostjo, trudom in zavzetostjo zaposlenih skušamo stanje kar najbolje obvladovati. Zaradi okužbe z novim koronavirusom so doma trije

zaposleni. Ker nam stroka napoveduje tudi tretji val januarja, se toliko bolj zavedamo odgovornosti tako do nas samih kot do ranljivejših skupin, zato ga želimo »prekrmariti« čim manj viharno.

Čeprav naj bi se število okuženih z novim koronavirusom mikroskopsko zmanjševalo, tega Bolnišnici Topolšica kot drugi specializirani zdravstveni ustanovi za zdravljenje pljučnih bolezni v državi ne zaznavajo, pravi njen direktor Jurij Šorli. Nihanja med dnevi v tednu so zelo majhna, zmogljivosti bolStanovalci pozdravljajo nišnice so zasedene oziroma, kot pravi: »Za sproten obiske bližnjih priliv bolnikov lahko pripraviKer se zavedajo, da je neposre- mo prostor, da bi bilo nekaj več den stik med svojci in stanovalci praznih postelj, kot jih je bilo v zelo pomemben, že nekaj časa prvem valu, ko je bila bolnišniomogočajo tudi obiske, ki pote- ca skoraj prazna, - tega pa ni.« kajo ob upoštevanju varnostnih

Zaradi okužb zdravnikov in medicinskih sester pa prihaja do prehodnega izpada dejavnosti posameznih ambulant in je potrebno stvari prilagajati. »Ob tem naj še povem, da je precej odpovedi naročenih ambulantnih obravnav pri bolnikih zaradi prebolevanja ali strahu pred okužbo v sami bolnišnici. Pri ambulantnem programu beležimo v povprečju približno 80-odstotno izvedbo, pri hospitalnem programu pa še nekaj malega manj.«

Manj napotitev na diagnostiko pljučnega raka

Sogovornik meni, da je nemogoče napovedati, kakšne bodo posledice pri bolnikih, ki bi v normalnih razmerah iskali Najbolj trpi pomoč v bolnišnici, a je v tem trenutku ambulantni program niso dobili. Kar zaznavajo, je manj naPo Šorlijevih besedah je v potitev na diagnostiko pljučnega raka v tem trenutku glavnina bolniprimerjavi z lanskim letom. Pomembno kov v bolnišnici z okužbo ali s manj je še bolnikov z drugimi respiratortežavami zaradi stanja po prenimi težavami, kot so pljučnice, in bolnibolelem covidu. Število ljudi s kov s poslabšanjem respiratornih okužb.

Jurij Šorli spremembami na pljučih po »Slednje lahko dokazuje, da je zaščita, ki preživetju bolezni je veliko, jo uporabljamo za preprečevanje okužb so hude in povzročajo velike z novim koronavirusom, vedno dobra težave. Kakšnega posebnega zdravila zanje pa ni. preventiva in da smo jo doslej na katerih segmentih Do konca minulega tedna so v bolnišnici zdra- preveč zanemarjali.« vili s potrjeno okužbo virusa blizu 150 bolnikov, med zaposlenimi pa je bilo takih od 35 do 40 %, Drugega vala še ni konec od dejavnosti do dejavnosti različno – na rentgenu Ob napovedih tretjega vala okužb s Covidom-19 ukrepov. »Izvajajo se v jedilnici, okuženih ni bilo.

Jurij Šorli poudarja, da drugega vala še ni konec. v kateri smo uredili prostor z naNa vprašanje, koliko rednega programa lahko izva- Osebno se boji prihodnjega meseca. »Ljudje se meščenimi pregradami iz pleksi jajo v danih razmerah, je Šorli odgovoril, da najbolj bodo v prazničnih decembrskih dneh zagotovo bolj stekla, potekajo med tednom, za- trpi ambulantni program. Razlogov za to je več, in sprostili, se več družili, obiskali stare starše, ki jih nje pa se je potrebno najaviti. Šte- sicer zaradi omejitev pri naročanju, saj morajo biti sedaj nekaj mesecev niso, in jim prinesli okužbe, vilo oseb je omejeno na eno zdra- razmiki med bolniki daljši kot v normalnih pogojih, ki bodo lahko zanje usodne,« je sklenil pogovor 🔲 vo osebo, obiski so malo varnejši kar pomeni, da obravnavajo tudi manj bolnikov. Jurij Šorli. pri tistih, ki so že preboleli Covid-19,« pravi direktorica Andreja Štefan Bukovič, ki se zaveda, da morajo biti še posebej previdni, kajti v drugem valu so beležili precej manj okužb med stanovalci kot številni drugi domovi po Sloveniji. »Zato smo še posebej previdni, upoštevamo ukrepe in tako varujemo drug drugega in svoje uporabnike. V skladu s protokoli redno testiramo zaposlene, ob pojavu simptomov koronavirusne bolezni stanovalca takoj napravimo hitri test, ki ga preverimo še s PCR testom.« 🔲

Naročnik oglasa: Svetniška skupina Levica

Kljub virusu, ki je velenjski dom v drugem valu precej prizadel, zaradi precejšnje prekuženosti stanovalcev in zaposlenih z lažjim srcem znova vzpostavljajo obiske. »To je neko varovalo, vendar ni nekaj, na kar bi se naslanjali v tem času, vseeno smo previdni. Uporabljamo varovalno zaščitno opremo, izvajamo vse zaščitne ukrepe in sodelujemo s koordinatorji. Vse za to, da bodo obiski potekali čim bolj varno in prijazno za stanovalce. Glede na razmere, epidemiološko sliko smo se odločili, da vzpostavimo obiske. Stanovalci si namreč obiskov močno želijo, zato jih bomo

zagotovili v dneh med 21. in 23. decembrom ter med 28. in 30. decembrom od 13.30 do 16.30,« še pove direktorica doma, ki poudari, da je prvo pravilo pri zagotavljanju varnih obiskov zdravje stanovalcev. Zato bodo obiski omejeni in nadzorovani, kot zahtevajo smernice. Potekali bodo v jedilnici, skozi zunanji vhod, omejeni pa bodo na enega obiskovalca. Z upoštevanjem ukrepov želijo omogočiti stanovalcem čim več varnih obiskov.

Enostavno prava izbira. Že 30 let.

Želimo vam zdravo in uspešno novo leto!

Trg mladosti 2, Velenje

Svetnik Levice v Svetu Mestne občine Velenje Matjaž Pečovnik in LO Velenje - Mozirje

Naj vam novo leto prinese izpolnjene načrte, nove priložnosti in pričakovanja. Veseli nas, da smo tudi mi del te zgodbe. Že 30 let!

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 11

11

IZOBRAŽEVANJE

24. decembra 2020

Ljudje so naveličani šolanja in dela od doma Hiše, stanovanja postajajo premajhna, preveč utesnjeni smo – Shramba je postala računalniška soba, kuhinja pisarna, za video klice je rezervirana kopalnica – Med vikendi mi po glavi roji samo to, kako bi se za krajši čas rešila štirih sten – Ne bojim se, da ne bi zdržali, predvsem se bojim, da bomo izgubili empatijo in nam bo postalo vseeno Jasmina Škarja

Obdobju šolanja od doma še ni videti konca, tako starši kot učenci se soočajo z mnogimi izzivi, naveličanostjo in stiskami v domačem okolju. Učencem primanjkuje motivacije za delo od doma, pogrešajo druženja s sošolci in učitelji, naveličani so enoličnega dela, mnogi starši pa komajda usklajujejo službo in delo. Časa za gospodinjska opravila, priprave na praznike skorajda ni, usklajevanje vseh obveznosti ni več enostavno. Če se tudi vi ne znajdete najbolje, niste osamljeni, precej družin se je znašlo v podobni situaciji. »Kriza in stresna situacija bodo gotovo pustile svoj pečat na vseh,« se strinja mama in učiteljica Dominika, ki smo jo povabili na pogovor o življenju in delu v času korona krize.

Naloge je treba otrokom približati zanimivo

Svojo izkušnjo lahko predstavi kot mama in kot učiteljica, ki se danes zaveda, da so spomladi pričeli delati od doma nepripravljeni in so se morali v dani situaciji znajti, kakor so vedeli in znali, vsakdo po svoje. »V jesenski del šolanja od doma smo vstopili malo bolje pripravljeni. Delati smo začeli s pomočjo orodja Microsoft Teams. Sama sem se ozirala tudi na to, kako sem kot učiteljica delala v spomladanskem času. Tudi med »podaljšanimi« jesenskimi počitnicami sem ogromno časa presedela za računalnikom, raziskati sem morala program, da bi otrokom lažje podajala znanje. Ogromno je bilo sodelovanja s kolegi drugih šol in nekdanjih sošolcev s fakultete, video klicev in telefonskih

pogovorov, katerim ni bilo videti Stene so dobile oči in ušesa. Kje konca. Žal se zaradi tehničnih in je varno zavetje in intima doma,« socialnih možnosti razlike med se sprašuje? otroki kažejo vedno bolj,« pove učiteljica v glasbeni šoli, ki v sti- Pogoji dela od doma ku z učenci (od skupno dvesto so za mnoge družine petdesetih jih redno sledi slabi nemogoči dve tretjini) ostaja na daljavo, kar Četudi so starši poučevanje pomeni, da delajo, pošiljajo na- od doma vzeli zelo zares, skrbloge in se odzivajo. »Žal z nekaj no in zavzeto, v tem trenutku ni desetimi nimam kontakta. Težava več enostavno. Prilagoditev in je, ker nekateri niso vedeli, kje in kako dostopati. Nekateri starši so namreč nevešči uporabe interneta. Mnogim sem po Facebooku podala nekaj osnovnih informacij, kako do programa, da bo otrok lahko prisostvoval pouku, saj jim je bil ta način komunikacije Otroci so bili na začetku navdušeni, saj so blizu. To je bilo lahko dlje poležali. Zdaj imajo predavanja že naporno obdozjutraj, pouk po urniku. Preživeti toliko časa za bje, zdaj si delo računalnikom ni enostavno, ob tem naj še vadijo že olajšam, koli- kakšen instrument in naj bodo veseli?! Preprosto kor se da. Manj ne gre. je več, pravi naš ravnatelj, zato se naloge potru- sprememb je preveč. Prosti čas dim približati otrokom zanimi- pa mnogi namenjajo učenju in vo, saj je zelo pomembno, da ne preverjanju znanja. Mnogi otroizgubimo stika in da otroci od ci namreč pri učenju potrebujeur na daljavo tudi kaj odnesejo. jo pomoč, včasih starši niso doSamo to je pomembno, da otro- volj oziroma ne znajo pomagati. ci, ki se v tem času nimajo kje »Sama kot mati srednješolca in pokazati, ne izgubijo volje. Zato osnovnošolca opažam, da je preimamo vrsto video nastopov in cej težko. Predvsem mlajšega je koncertov iz domačega kavča, pa potrebno usmerjati, pripraviti za babice in dedke, pa nastopi z urnik in povedati, koliko časa božično tematiko itd. Slaba stran naj porabi za kakšen predmet, takšnega dela je, da ni več zaseb- in nadzirati delo. Priznam, da nosti. Povsem smo razgaljeni, časa za pripravo kosila skorajda odprli smo vrata svojega doma. ni, pa se nimam ravno za slabo gospodinjo. Hudo mi je tudi, ko se spomnim, da smo hkrati vsi trije potrebovali računalnik, pa ni bilo najlažje, ker sem morala zaradi zmogljivosti računalnika

V letu 2021 pozabimo vse slabo, kar nam je prinesla ›korona‹, in ohranimo vse dobro, kar smo ob tem spoznali.

RAZGLASIMO EPIDEMIJO USTVARJALNOSTI, ZNANJA, PRIJAZNOSTI IN VESELJA!

za srednješolca zaprositi za pomoč srednjo šolo. Vesela sem, da se je našel dobrotnik, ki nam je posodil računalnik, da lahko srednješolec sledi in dela v zahtevanem programu. Ker smo bili hkrati vsi trije bodisi na računalniku, videokonferenci ali pedagoški konferenci, so računalniki delovali s polžjo hitrostjo. Zato sem se raje, kot da sem skuhala

»Ni več fajn«

Rok, dijak Šolskega centra Velenje: »Stiske učenja na daljavo so po daljšem času šolanja opaznejše. Zdaj znam ceniti stik v živo. Če je bil na začetku plus, da zjutraj ni bilo treba od doma, zdaj to postaja nadležno. Ni druženja, ni sogovornika. Imaš mamo, brata, očeta, ampak štiriindvajset ur na dan gledati iste obraze, tega nismo vajeni, saj smo socialna bitja, vajena in željna druženja in stika z ljudmi. Šolo rad obiskujem zaradi prijateljev, uživam v razvijanju debat med poukom, česar sedaj ne morem. Osebni stik s profesorji pa veliko težje vzpostavljamo. Pred dnevi sem profesorja spraševal tako, da sem mu poslal mail z dvanajstimi vprašanji. Na polovico je odgovoril, za ostala ni vedel, kaj želim in sprašujem. Zato so stiki v živo in debate v živo še kako pomembne. Poslati moraš cel kup mailov, da dobiš odgovor na eno vprašanje. »Ni kosilo, odpravila in umaknila v službo, kajti pogoji dela od doma so nemogoči. Učiti od doma v popoldanskem času je misija nemogoče in v dvosobnem stanovanju neizvedljivo. Tako sta otroka popoldan sama doma, naenkrat nimam kontrole nad njima, kaj delata. V običajnih razmerah je bil eden v varstvu, drugi je imel

več fajn«. Ker imam rad izzive in projekte, jih pogrešam. Nekaj si jih zastavim sam, vendar projektov ne morem v celoti izvesti, ker manjka prostora, določenega orodja in sredstev.

Opažam pa, da za šolo porabim bistveno več časa. Zdi se, da v šoli vse skupaj poteka hitreje, bolj jasno, zelo pomembna je tudi fizična prisotnost profesorja in pogovor. Vesel sem, da imam to možnost in prijazno svetovalno delavko, ki me pozna in mi rada prisluhne. Sem namreč eden takih, ki vpraša in poišče pomoč, kadar je to potrebno. Fino je, da se lahko s kom pogovorim. Tudi s prijatelji se slišimo vsak dan in tudi drugi tarnajo, da se ne znajdejo najbolje. Nekateri so precej izgubljeni in brezvoljni, naveličani tega sistema. Zato komaj čakam, da grem nazaj v šolo. Pa če bi bilo potrebno tako kot nekoč, ko so hodili peš tudi po dve uri, bi šel. Samo da pridem nazaj v šolo.«

Kako se za krajši čas rešiti štirih sten?

»Moram reči, da se veselim vikendov, ko pride partner domov, saj je med tednom odsoten zaradi njegove narave dela. Takrat mi po glavi roji samo to, kako bi se za krajši čas rešila štirih sten, za nekaj časa tudi otrok (ki sta tudi že sama sebi v napoto) in bi

Rok Bačovnik: »Leto 2020 se bo pri meni zapisalo med posebna leta in to ne zaradi očitnega – ampak predvsem po tem, da sem imel v vseh letih svojega fotografskega dela precej manj dela kot prej. Sem namreč fotograf. Na začetku leta sem imel v načrtu fotografirati veliko koncertov, avtomobilov in izletov. Precej sem vložil v profesionalno opremo, že ko je prišlo do prvega zaprtja, pa sem ostal sam in brez dela. Po nekaj mesecih pa je kljub vsem ukrepom ”štartala” športna sezona za Avto-moto zvezo Slovenije, za katero sem fotografiral nekaj let.

Tako se je zares slabo leto zame v nekem smislu obrnilo v najboljše leto doslej.«

RILE servis Jasmin Jakupović s.p.

Preloška cesta 2, Velenje 03 897 58 20 031 68 26 26 rile.servis@siol.net

Srečno 2021!

Avtomehanične storitve vredne zaupanja

www.vsvo.si

svoje obveznosti, kajti oba s partnerjem delava in sva precej odsotna. Ko zvečer pridem domov, iztrošena in utrujena, sem sitna.

Včasih prediham, včasih pa se razjezim in stresem »negativo« nad otrokoma, kar pa ni prav. Zadnje čase celo opažam, da mi je vedno manj mar, kaj se dogaja z njuno šolo, ker enostavno pregorevam. Dopoldan pomagam in določim delo mlajšemu, če naredi – ne vem, ker ne morem in ne želim delati šole namesto njega. Prehrano pa sem rešila tako, da sem postala abonent in tako poskrbela, da otroka toplo jesta vsaj enkrat dnevno.«

avtomehanična popravila • laserska avto-optika servis izpušnih sistemov in katalizatorjev premontaža in centriranje pnevmatik • diagnostika specialisti za mehanična popravila oldtimerjev

rada malo miru, da si odpočijem glavo. Kdaj pa kdaj mi uspe dobesedno zbežati od doma, takrat grem z veseljem pomagati mami, samo da ne poslušam prerekanj in pogovorov o šoli. Priznam, tole je zelo naporno obdobje. Ne bojim se, da ne bi zdržali, predvsem se bojim, da bomo izgubili empatijo in nam bo postalo vseeno. Zase vem, da mi za nekatere stvari že postaja vseeno. Če samo pogledamo statistiko, televizijo, so mnogi že popolnoma brez potrpljenja, nestrpni in zagrenjeni.

Opažam, da mlajši otrok nima več motivacije, čeprav se učiteljica zelo trudi, da otroci lahko pogledajo razlage kot diaprojekcijo, risanko ali dokumentarni film.

To nekako še gre, če pa morajo kaj narediti sami, pa že nastane težava. Pa hiše, stanovanja so premajhna, preveč utesnjeni smo, ni več prostora. Vsi se pripravljamo na delo na daljavo. Zagotovljeno moramo imeti vso potrebno opremo. Shrambo smo preuredili v računalniško sobo, kuhinja je pisarna. Če želim opraviti video klic, se moram zapreti v kopalnico. Intime ni več. Vse oči so uprte v mojo osebno integriteto.

Ne predstavljam si, da vsi sošolci, starši in učitelji dobesedno gledamo drug drugemu v krožnik.

Rada imam zasebnost, ki je zdaj nimam več.«

Plusi in minusi krona krize

»Zdaj vidimo, da obstaja še kaj slabšega, česar smo bili vajeni pred krizo. Kar se tiče dobrega pa, če človek zna in zmore, bi lahko ta čas izkoristil tudi za povezovanje družine, saj se sicer skorajda ne vidimo. Malo je časa za družabne igre in druženje,« zaključi mama in učiteljica Dominika, ki se z veseljem spomni dneva, ko so v osnovni šoli predlagali zimski dan po načelu: ura iger na snegu, ura sprehoda, ura pitja čaja in ura igranja družabnih iger. »To je bil dan, ko se je vsa družina zbrala doma, se ob igri presmejala in poveselila. To je bil nepozabni »dan pouka«!« 🔲

radio velenje com

107,8 MHz Krajevna skupnost Šalek želi vsem krajankam in krajanom Šaleka vesele praznike in lep božiè.

V letu 2021 naj vas spremlja sreèa, zdravje in uspeh.

Hvala vsem za sodelovanje.

Krajevna skupnost

ŠALEK

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

Gimnazijci našli med pandemijo mnogo navdihov v knjigah Pouk na daljavo spomladi je kot vse drugo postavil na glavo tudi šolanje. Pa vendar so se v tem času rojevale mnoge ideje, ki so tak pouk in obšolske dejavnosti tudi obogatile.

Založba Beletrina je lani začela izvajati nov projekt BeriDeli, s katerim želi spodbuditi srednješolce k branju sodobnejše knjižne produkcije (ne samo šolskega kanona), tudi z namenom, da jim ta ob branju »razprostre krila« - ponudi različne kreativne ideje. Za začetek je povabila k sodelovanju vzhodnoslovenske gimnazije in z veseljem smo se jim pridružili tudi velenjski gimnazijci.

V dar smo dobili 5 literarnih del, dijaki in mentorji pa smo jih lahko uporabili za različne umetniške navdihe. Likovniki so pod mentorstvom mag. Nataše Tajnik Stupar risali motive na izbrane pesmi, Miha Kočevar pa je po navdihu ene od pesmi iz zbirke Pesem sem (ur. Saksida, Šteger) napisal

scenarij in posnel kratek film (gl. povezavo). Dijaki literati (pod mentorstvom Alenke Šalej,) so si za idejo izbrali zbirko zgodb Maribor Paralaksa, ki sta jo napisala Jerneja Ferlež in naš pisatelj Peter Rezman. Rezman je tako koncept raziskovanja starih fotografij (literarno) uporabil kot navdih za svoje literarne zgodbe in to svoje raziskovanje predstavil na srečanju z dijaki, ki so po starih fotografijah pobrskali pri svojih dedkih in babicah – in se navdušili ob raziskovanju svojih družinskih korenin. Nekateri dijaki so se izkazali kot odlični dokumentaristični raziskovalci, spet drugi z razkošno domišljijo ali ubeseditveno spretnostjo.

Za okus predstavljamo drobec opisa stare fotografije vojaka – napisal ga je Matjaž Čelan –, ki je prepričal tudi selektorje za posebno pohvalo: … Uniforma, ki jo nosi, za mobilizirane v nemško vojsko nikakor ni specifična; s pomočjo nje

lahko le malo razberemo o Ferdinandovem življenju. Splošni simboli na uniformi govorijo le o tem, da je bil vključen v nemško državno vojsko, dejstvo, da na uniformi ne nosi simbolov višjih pozicij v vojaški hierarhični lestvici, pa pomeni, da je bil v vojni pripadnik množice vojakov, katerih življenja so bila odvisna od volje nadrejenih in ne toliko njih samih. Morda še manj opazen, a nič manj pomemben je detajl, da čeprav je uniforma precej enostavna (ne kaže razkošja, nikakor ni »kičasta«), prav tako tudi ne izgleda »ubogo«, ni slabe kvalitete. S časom, ko je Tretjemu rajhu v vojni primanjkovalo surovin, še bolj pa pol-izdelanega materiala, so bili Nemci prisiljeni pridobivati material s primitivnimi tehnikami reciklaže, če temu sploh še lahko tako rečemo. Uniforme so v tem oziru pogosto predstavljale problem, saj je blaga primanjkovalo že več kot leto pred zaključkom vojne; nove uniforme so bile tako narejene iz čisto vsakega kosa že uporabljenega blaga, ki je bil približno primeren za izdelavo.

Spoznanje, da je knjiga navdihovalka in rešiteljica, sploh v teh časih, zagotovo govori samo po sebi. Založbin izbor in rezultat najboljšega pa si lahko pogledate tudi na 2-minutni povezavi https://youtu. be/8KSW8MoAofA . Lahko pa je tudi ideja še za kaj več: npr. lokalno javno strokovno objavljanje domoznanskega gradiva. 🔲

Alenka Šalej

Jurij Repenšek pustil slikarski odtis leta 2020 Svoja dela je razstavil kar na fasadi svojega doma Mozirje - Kulturniki in umetniki letošnje leto večinoma zaključujejo z neprijaznimi občutki, a tudi s polno idejami in načrti o novih načinih udejstvovanja in prikaza svojih stvaritev. Slikar Jure Repenšek je presenetil sokrajane s postavitvijo razstave svojih del kar na pročelju družinske hiše.

Kot predsednik kulturnega društva Jurij Mozirje je kljub korona zaporam storil nekaj za svoj kraj in vse ljubitelje slikarske obrti in umetnosti. Ob tem nam je

povedal: »Septembra smo izvedli 26. Ex-tempore Mozirski gaj 2020 in navada je, da novembra postavimo razstavo izbranih del v mozirski galeriji. Ker je epidemija preprečila javne prireditve, sem postavil razstavo kar na fasado svoje hiše. Razstava je bila na ogled v času obeležitve veselega

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje

dneva kulture 3. decembru. Tako sem, upam, naredil nekaj svežega in vsekakor dovolj prepričljivo prikazal, da se da tudi fizično narediti še kaj zunaj klasičnih pristopov in virtualnih predstavitev po digitalnih medijih.« Razstava je bila med krajani zelo dobro sprejeta, od ust do

ust je šla zanimiva vest, ljudje so si jo ogledali kar s ceste ob domu Repenškovih in ob tem niso kršili prepovedi javnega zbiranja. Bila je tudi neke vrste likovna provokacija, in kot pravi pregovor »Če Mohamed ne pride h gori, gre gora k Mohamedu«, se je ob našem srečanju pošalil univerzalni kulturnik, igralec, režiser Jure.

S tem je dokazal, da se da brez prevelikega vitja rok, zahtevnih prijav in zbiranja dovoljenj narediti še kaj, kar ne povozi nobenih pravil in javnega reda. Hkrati pa »morda na svoj način pritegne mnoge, ki jih v spodobno postavljeno razstavišče kulturnega hrama nikakor ne dobiš,« je še z nasmehom dodal za Naš čas znani slikar iz Zgornje Savinjske doline. 🔲

Jože Miklavc

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje

www.gsvelenje.si

Znanje je bogastvo, ki ga je vredno plemenititi celo življenje, glasba pa je univerzalna energija, ki povezuje vse ljudi sveta in v teh težkih časih prinaša nasmehe na obraze.

SREČNO in ZDRAVO 2021!

NAJ BO LETO 2021 SPET polno barv IN oblik kulture IN umetnosti.

24. decembra 2020

Novi svet Bojan Pavšek

Skoraj vsako leto, v daljših časovnih obdobjih pa zagotovo, si ljudstvo svoje izrazoslovje opremi z naborom popularnih pojmov, ki v različnih kontekstih karakterizirajo določen čas. V kratki, a burni preteklosti naše samostojne domovinice so nas na primer zasvojili “osamosvojitev”, “evro”, “šengen”, “kapitalizem”, “tranzicija”, “potrošnik”, “tajkun”, “segrevanje”, “internet” …

“Karantena”, “epidemija”, “korona”, “cepivo”, “izolacija”, “sledilnik” pa so le nekatere od tistih, ki trenutno uživajo premoč v komunikacijskih kanalih po vsem planetu. Skrivnost njihove slave se skriva v intenzivni repeticiji, ki se je ob veliki pomoči globalnih medmrežij poslužuje današnji človek. Ob tem zavedanju in znatiželjnosti, kaj vse nam bo prinesla prihodnost, slutim, da bo šaleški pojmovni prestol naslednja desetletja skušala greti beseda “prestrukturiranje”. Kotlinska politika in gospodarstvo jo namreč že kujeta na polno. Vsaj njeno definicijo. Vrstijo se promocije, predstavitve, razpisi, dogovori, intervjuji, članki, objave …, ki napovedujejo zagon pravičnega prehoda naše premogovne regije v nizkoogljično družbo. Šlo naj bi za čim manj bolečo tranzicijo iz umazanega, degradiranega v čisti, infrastrukturno in programsko osvežen ekosistem. Ni odveč poudariti, da bosta lokalna flora in favna od takšne revitalizacije pričakovali zgolj in samo blagodejno popuščanje težkoindustrijskega oklepa.

Sinonim omenjene bolečine tiči v preoblikovanju že desetletja navzočih struktur težke industrije. Trdno zasidrane na dnu doline se vse težje postavljajo v bran okoljevarstvenim evropskim smernicam. Kvalitetna preobrazba okolja bo povzročila radikalne odklone od političnih in gospodarskih praks, ki so ves čas novejše zgodovine ustvarjale projekcije svojstvene prihodnosti.

Postavljena bodo nova pravila igre, ki se jih bo potrebno šele naučiti. Zato si upam trditi, da bo šlo pri tokratnem prestrukturiranju za ustvarjanje popolnoma drugačnega, novega sveta. Da bo pot do tja uspešna, pa morajo biti koraki ponovne uporabe doline pragmatični, logični in transparentni. V Baltazarjevo epruvetko bo potrebno namešati skupek vitalnih multidisciplinarnih udeležencev in seveda zvrhano dozo čistega vina. Imperativ je v prestrukturiranju celote. Ne le Velenja, ne le Šoštanja, ampak obojega skupaj. V kompletu! Z vsem pripadajočim regionalnim zaledjem. Velikopotezne infrastrukturne ideje, ki bodo oživile marsikatero propadlo ali zanemarjeno industrijsko dediščino, že dobivajo zveneča promocijska imena. Na tem mestu velja dodati, da bo za razumevanje novega sveta potrebno vključiti antistresni impulz. Gre za pomemben psihološki signal, ki bo ustvaril kolektivni miselni preskok v zavesti prebivalcev. Drugače povedano, v tem okolju bomo morali za plodno prihodnost najprej prestrukturirati svoje misli! Novi svet ne sme temeljiti na obžalovanju, da zapuščamo starega, temveč mora usmerjati vso energijo le v kvalitetnejši, trajnostno naravnan jutri. Tisti, ki obeta. Tisti, ki na svoji poti ne bo klonil pod bremenom vizije. Zato bi bilo potrebno v uvodno fazo prestrukturiranja implementirati razumljiv prevod razvojnih strategij za različne ciljne skupine. Le tako bo zgodba za skupno dobro postala smiselna, ne glede na zorni kot posameznika. In ob primerni predstavitveni retoriki se bo z njo lahko tudi poistovetil. Tako bo na primer rudarski stan precej lažje sprejel zaprtje premogovnika in oživitev degradiranih con kot žarek upanja, ki ga prej ni bilo na vidiku. Če pa je bil, je veljal zgolj za pregrešno razmišljanje. Učinkovitost upanja se bo merila tudi v novih znanjih in izzivih, ki jih bodo ponudile prekvalifikacije ali usmeritve v alternativne poklice. Da bodo miselni preskoki čim manj turbulentni, zmedeni, prestrašeni, si bo potrebno vzeti čas. O tem, kako bi se bilo priporočljivo tega lotiti že zdavnaj, sem pisal v kolumni “Čez 50 let …”1, ki je bila objavljena, reci in piši, pred desetimi leti! Žal so v tistih časih stroji neumorno kopali energent in turbine generirale energijo, katere stranski produkt je postajal vedno večje jabolko emisijskega spora med materjo Zemljo in sebično civilizacijo. Dolina je na pragu vnovičnega preporoda. Pred več kot pol stoletja se ga je lotevala žuljavih rok. Ob politični taktirki, opirajoči se na načela prostovoljstva, so peli krampi in lopate modernizma. Tokrat bodo v vlogi stimulanta druge vrednote. Takšne, ki bodo dolino spet povezovale in ne drobile. Ki bodo ljudi v njej navdale s samozavestjo, temelječo na pravičnem udejanjanju vizije, podprte z visoko moralno odgovornostjo do narave in življenja v njej. In slednje najbolje pojasni misel nekdanjega ameriškega ministra in pisatelja Normana Vincenta Peala, ki je populariziral koncept pozitivnega razmišljanja: “Spremeni svoje misli in spremenil boš svet.” 🔲

Pavšek, B. (4. 3. 2010). Čez 50 let …. Naš čas, 2010(9), 10

1

www.festival-velenje.si

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 13

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Hvala za številne prijazne želje!

V uredništvu tednika Naš čas in Radia Velenje smo prejeli številna prijazna praznična voščila, za katera se vsem najlepše zahvaljujemo. Prav vseh smo zelo veseli in tudi mi vam pošiljamo prijazne pozdrave in vse lepo med prazniki v prihajajočem letu. Najbolj od vsega pa si – tako kot tudi vsi vi – želimo, da bi čim prej opravili z nevarnim virusom, ki nam je tako zelo hudo spremenil življenje. Zdaj je največja želja večine, da bi bili zdravi in da bi lahko spet vsaj kolikor toliko normalno zaživeli.

Za vas pripravljamo poleg današnje še eno številko Našega časa, ki bo izšla tik pred novim letom. Prvi četrtek (7. januarja) nas žal še ne boste mogli prebirati, saj prihodnji dnevi zaradi številnih prazničnih in kolektivnih dopustov ne bodo prinesli kakšnih posebnih dogodkov. Seveda pa boste vse aktualne novice lahko tudi v

1. NIKA ZORJAN – Poljubi me za božič 2. ŽIGA DERŠEK – Božič bo 3. ŠPELA GROŠELJ, DOMEN KUMER IN IL DIVJI – Za božič tebe si želim Nika Zorjan je ob prihodu prazničnega decembra objavila božično skladbo Poljubi me za božič, ki jo je pospremil tudi božični videospot. Glasbo za novo pesem je tudi tokrat napisal Aleš Vovk - Raay, avtorica besedila pa je Marjetka Vovk.

Letos ste v naše uredništvo poslali veliko prazničnih čestitk.

Hvala vam in vse lepo želimo tudi mi vam.

tem obdobju prebirali na spletnih straneh nascas.com in radiovelenje.com.

Ves čas pa boste lahko spremljali program Radia Velenje (107,8 in 88,9 Mhz), s katerim vam bomo skušali kar najbolj pričarati praznično razpoloženje. V program bomo

vključili več sproščene glasbe in voščil naših partnerjev, ki so nam za vas poklonili tudi nekaj nagrad.

Ostanimo torej v prihajajočih dneh optimistični in seveda: upoštevajmo ukrepe in 🔲 mz skrbimo za svoje zdravje.

GLASBENE novice

Nina Pušlar praznuje 15 let delovanja Šest albumov, več kot 75 skladb, številna odmevna sodelovanja, veliki glasbeni in medijski projekti ter najbolj predvajane pesmi leta, na desetine videospotov, na stotine koncertov, desettisoči prevoženih kilometrov, predvsem pa nešteto pristnih čustev, novih prijateljstev

in lepih spominov na druženja z oboževalci. Tak je hiter prerez 15-letnega ustvarjanja Nine Pušlar, ki je pri 17 letih stopila na glasbeno sceno kot zmagovalka Bitke talentov, potem pa hitro postala ena najbolj prepoznavnih domačih glasbenic. Korona je tudi Nini odpihnila večino nastopov, tudi jubilejni koncert v Tivoliju, se je pa prej, kot je načrtovala, lotila ustvarjanja sedmega

13

107,8 MHz

24. decembra 2020

albuma. Prvi vpogled vanj ponuja prenovljena skladba Ni ona 2020, v ritme swinga ujet Ninin diskografski prvenec, s katerim je pred 15 leti stopila na uspešno glasbeno pot.

Brigita Šuler vam vošči iz srca Brigita Šuler je ob zaključku leta napisala in odpela času primerno čustveno skladbo z naslovom Iz srca. Pesem je takoj po YouTube premieri požela veliko pohval Brigitinih poslušalcev, prav tako pa tudi njenih glasbenih kolegov. »Pesem nagovarja

poslušalce k hvaležnosti in jih opominja, naj bodo hvaležni za vsak trenutek na tem svetu, hvaležni, da imajo svoje najdražje ob sebi, hvaležni za vsako lepo misel in dejanje, ki so ga deležni.

Niso pomembna bogata darila, saj ti že en prijazen nasmeh lah-

Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj.

Naj bo 2021 radodar�o z zdravjem, ljubeznijo, srečo in uspehi.

SREČNO!

Kolektiv Zavoda KSSENA Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

ko polepša dan. Življenje je eno samo in prekratko,« pravi Brigita, ki vsem želi lepe praznike in čaroben božič.

Paul McCartney izdal nov album Britanski zvezdnik Paul McCartney je minuli petek izdal svoj 18. samostojni album.

Album McCartney III je tretji po vrsti, ki ga je v celoti posnel sam. Član nekdanje zasedbe The Beatles je ob tem napovedal, da bo svojo kariero predstavil tudi v šestdelni dokumentarni seriji, ki bo zajela dogodke od njegovega delovanja v skupini The Beatles do danes. Novi album je izdal 50 let po samostojnem prvencu McCartney, leto 1970 pa tudi si-

cer velja za leto razpada slavne liverpoolske skupine. Ploščo je 78-letni glasbenik ustvaril v času koronavirusa v Sussexu v Veliki Britaniji, izhodišči zanjo pa sta bili pesmi When Winter Comes in Long Tailed Winter Bird.

Vse življenje se zavzema za človekove pravice, mir, svobodo, zmanjševanje revščine, vključenost in zaščito podnebja. Beethovnova akademija, ki deluje v Bad Honnefu pri Bonnu, mednarodno Beethovnovo nagrado podeljuje šestič.

Taylor Swift pred koncem leta izdala še en album Taylor Swift je bila med pandemijo Covida-19 zelo ustvarjalna in je posnela veliko novega materiala. Toliko, da se je odločila še pred koncem leta izdati nov album, že drugi v letošnjem letu.

Prvi z naslovom Folklore je izšel julija in z njegovim izidom je presenetila številne oboževalce. Nov glasbeni izdelek Evermore prinaša sedemnajst novih skladb, ki

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NATAŠA ANDERLE Po petih letih glasbenega premora se na sceno z novim singlom In vedno te bom vrača Nataša Anderle (prej Nataša M. Šubelj). Single napoveduje njen drugi cd, ki bo izšel spomladi 2021. Nataša je avtorica glasbe in besedil, pri novih skladbah pa je moči združila s producentom Primožem Grašičem.

MRIGO & GHET

Patti Smith prejme mednarodno Beethovnovo nagrado Ameriška rock pevka Patti Smith prejme mednarodno Beethovnovo nagrado za človekove pravice, vredno 10.000 evrov.

Beethovnova akademija je sporočila, da ji bo nagrado podelila predvidoma junija 2021 med njenim gostovanjem v Bad Honnefu. Za Patti Smith je zapisala, da je punk rock pevka že od samega začetka ikona ženskega gibanja.

1 ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA - Božična noč 2 ANSAMBEL VRLI MUZIKANTI - Poljubi me za dobro jutro 3 ANSAMBEL POGUM - Za božič pridemo domov 4 ANSAMBEL NEMIR - Čez praznike spet bom doma 5 ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA - Prav fletno se imamo 6 ANSAMBEL VIKEND - Dolgi so dnevi 7 ANSAMBEL MLADI KORENJAKI - Čas božica 8 ANSAMBEL NAVEZA - Objem 9 ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE - Srečno novo leto 10 ANSAMBEL SVETLIN IN ROK FERENDJA - Čas ljubezni

so nastale v istem obdobju kot pesmi z albuma Folklore. Za album Folklore in single Cardigan je prejela kar šest nominacij za glasbeno nagrado grammy, med drugim tudi nominacijo za album leta. Tako kot pri albumu Folklore je tudi pri novem albumu sodelovala z Bonom Iverjem in Aaronom Dessnerjem ter ženskim rock triom Haim.

Mrigo & Ghet z Mitom, bratom iz njihove skupine Velebor, predstavljajo video za single Bratu, četrti single z albuma Še, ki je izšel februarja letos. Tudi tokrat gre za skladbo z močnim in globokim sporočilom, scenarij za video pa so spontano izdelali Mrigo, Ghet in režiser Zvezdan Simić – Zeds.

STELLA Ena naših najbolj unikatnih mladih pevk in vsestranskih ustvarjalk Stella odšteva zadnje tedne do izida svojega prvega albuma Ta

neki neki, ki bo izšel konec januarja. Še prej pa vas vabi, da na YouTube kanalu prisluhnete njeni izvedbi znane božične klasike Driving home for Christmas.

SEBASTIJAN LUKOVNJAK Eden najbolj znanih glasov Maribora, ki ga običajno slišimo v zasedbah Leonart, The SwingTones in Zebra, Sebastijan Lukovnjak, je izdal nov single z naslovom Oh, ta noč. Ideja o božičnem valčku je v Sebastijanovi glavi zorela že nekaj let, letos pa je končno ugledala luč sveta.

DARE ACOUSTIC Dare Acoustic, novomeški kantavtor, ki ga mnogi poznajo po skladbi Moj cukr, po šestih letih od izida debitanskega albuma predstavlja nov studijski album z naslovom Sladko grenak filing. Na albumu je šestnajst skladb, v nekaterih pa so sodelovali tudi znani glasbeniki, kot npr. Omar Naber, Sandra Erpe …

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

24. decembra 2020

⏪

Takole je čvekov sodelavec v četrtek zgodaj dopoldne zalotil bratranca Danija in Gašperja Aubrehta iz Cirkovc, ki se kljub obisku nista mogla upreti branju Našega časa. V uredništvu smo bili predvsem veseli, da sta tako hitro prišla do našega časopisa, ki ga mnogi poštarji zaradi hude obremenjenosti ob številnih pošiljkah in internetnih nakupih niso mogli pravočasno razdeliti. Iskreno upamo, da sta tako hitro dobila tudi današnjo številko in da jo že veselo prebirata.

frkanje » Levo & desno «

Konec bo Letu koronavirusa so šteti dnevi. Žal le letošnji.

»Sreča« Kljub težavnemu stanju mnoga podjetja povprašujejo po delavcih. Tudi v naši širši okolici. Zlobneži pravijo, da je sreča, da jih bodo v premogovniškem sistemu kmalu »ponujali«.

Ne le KV Tudi zadnje preverjanje policistov je pokazalo, da potreba po spoštovanju varnostne razdalje nikakor ne veljal le za koronavirus. Še kako tudi za voznike motornih vozil.

Sprememba

⏫ ⏫

»Če bomo tonski tehniki še dolgo morali stati takole križem rok, se bodo ljudje čisto odvadili koncertov,« se je pridušal sodelavec Mladinskega centra Velenje Sašo Misja, Marko Pavlović iz gostinske ekipe kluba eMCe plac pa ima druge skrbi: »Če si bodo ljudje še dolgo sami doma nalivali, bomo morali vse kozarce zamenjati za enkrat večje.«

Miklavž z zamudo, zgodnji Božiček, prehitri Dedek Mraz? Nič od tega, le dobrotnica, predstavnica osnovne šole Gorica Marija Vučina Eka je izskočila iz rdečega avta, polnega lepo aranžiranih, praznično okrašenih škatel, pozvonila in ponudila eno od daril, polno domačih pečenih dizajniranih piškotov …, z zapisanim in izrečenim voščilom v imenu ravnateljice Barbare Trebižan in kolektiva vseh zaposlenih: »Draga upokojenka, nekdanja naša učiteljica Marija …

V letošnjem korona letu vas ne moremo povabiti med nas, lahko pa vam vročimo to sladko decembrsko presenečenje. Z željo, ostanite zdravi« … In transporter je odbrzel k naslednjim vratom, menda k vsem 20, 30, morda več upokojencem te šole.

Na Trgu svetega Petra so tudi letos postavili jaslice in tudi letos, kot običajno, vključili posebno figuro, ki predstavlja trenutne dogodke. Letošnje jaslice iz keramike imajo na splošno futurističen videz. Čeprav je Vatikan že večkrat postavil neobičajne figure, dajejo trenutne vtis, kot da bi bile z drugega planeta. Tako sta v jaslicah tokrat astronavt in lik, podoben Darthu Vaderju, katerih izbira v večini ni vzbudila navdušenja. Tudi Marija, Jožef, Sveti trije kralji in pastirji so nekoliko nenavadni – spominjajo na kockaste šahovske figure, živali pa so kvadratne in čokate. Letošnjo modernistično postavitev so med letoma 1965 in 1975 ustvarili študenti in učitelji iz Castella, italijanskega mesta, ki je že dolgo znano predvsem po svoji keramiki. Nekateri uporabniki družbenih omrežij so

letošnje jaslice opisali za skrb vzbujajoče, moteče in dejali, da jim primanjkuje simboliziranje utehe in tolažbe. Tudi domačini uporabe teh jaslic ne odobravajo. »S pandemijo Covida-19 in vsem preostalim so kristjani in drugi ljudje pričakovali znamenje ponovnega rojstva,« je povedal Alfredo Chiarelli.

Igralec navdušen nad cepivom Legendarni britanski igralec sir Ian McKellen sodi med tiste izbrance, ki so se že cepili proti Covidu-19. Do cepiva je bil upravičen, ker sodi med ogrože-

V zgodovino Vse pogosteje slišimo, da je čas, da gre premog v zgodovino. A ne smemo pozabiti, da je marsikje prav ta premog pisal pomembno razvojno zgodovino krajev. In »odlagal« nesnago.

Prepoznavnost Prav vseeno je, če poslanci na sejah parlamenta nosijo maske. Po njih besedah jih prepoznamo.

Razumevanje?

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Jaslice na Trgu svetega Petra večinoma ne navdušujejo

December je bil vsa dolga leta za otroke in odrasle zelo čaroben. Letošnji bo močno turoben.

ne posameznike, predvsem zaradi visoke starosti. Gospod, ki je nekoč navduševal kot Gandalf, je danes star 81 let. Navdušen je, da sodi med prve srečneže, ki so že prejeli cepivo zoper Covid-19. Ko je prejel cepivo, je pohvalil zdravstveno osebje in povedal, da bi jih zaradi veselja najraje objel, a ve, da to trenutno ni mogoče: »Danes je prav poseben dan. Počutim se zelo navdušeno. Čez nekaj dni, ko bo cepivo že po vsem mojem telesu, se bom vrnil in vse objel,« je dejal legendarni zvezdnik, potem pa vendarle vprašal, če je to dovoljeno.

Porcelanasti športni copati za več kot sto tisočakov Na dražbi v izvedbi dražbene hiše Sotheby's so pred kratkim prodali najdražji par s porcelanom okrašenih športnih copat.

Zanje je anonimni kupec odštel več kot 100 tisoč evrov. Gre za posebne, ročno izdelane športne copate, ki sta jih ustvarila podjetje za izdelavo obutve Adidas in izdelovalci porcelana Meissen.

Copati so narejeni iz kombinacije ročno pobarvanega usnja, porcelanastih okrasnih vložkov in umetne gume. So najdražji Adidasovi copati do zdaj in eni najdražjih novih copat, katerih cene ni zaznamovala povezava s kakšnim znanim dogodkom ali znano osebo. Kupec porcelanastih čevljev je želel ostati anonimen, ves denar, zbran na dražbi, pa je namenjen za newyorški muzej Brooklyn.

Potica za papeža Papež Frančišek bo iz Slovenije, potem ko smo mu poslali že novoletno smreko, dobil še

slovensko potico, o kateri je v preteklosti razpravljal tudi z ameriško prvo damo Melanio Trump. Tokrat mu bo tradicionalno slovensko slaščico spekel in podaril Vivo catering, pri katetih so papežu orehovo potico spekli po tradicionalni slovenski recepturi naših babic. Proti

Vatikanu je potica »odpotovala dodobra obložena z nadevom iz slovenskih orehov in testom iz domačih sestavin«.

Prav posebne jaslice Pri otočku Burano v Beneški laguni je domačin Francesco Orazio postavil prav posebne jaslice – takšne, ki s plimo in oseko spreminjajo svojo podobo. Orazio, sicer pridelovalec zelenjave z Burana, se z umetnostjo ukvarja ljubiteljsko. 60 figur jaslic je izdelal iz vezanih plošč in jih poslikal, nato pa postavil na lesene stebre, pričvrščene na morsko dno, zato da ne plavajo po morski gladini, ampak jih morje s svojim plimovanjem skriva in razkriva – noge figur pa se gladine dotikajo ob oseki. V prihodnjih dneh v Beneški laguni ne pričakujejo visokih plim, tako da bodo jaslice varne in na ogled domačinom ter redkim obiskovalcem teh časov.

Pri nas prevečkrat slišimo, da stroka svetuje, politika odloča. Žal tudi o covidu. Zdaj bo menda vsaj nekaj časa več enotnosti; po odstopu ministra za zdravje je tudi zdravstvo prevzel kar premier.

Muka Decembrsko nakupovanje letos ni nikakor praznično. Je prava muka. A še zdaleč ne le zaradi denarja.

Naši pozdravi Zadnji čas je pri nas najpogostejši pozdrav – ostani zdrav! Odgovor pa po starem – bog daj!

Skrivnostna Božiček in Dedek Mraz sta letos še bolj mistična kot v ostalih letih doslej. Res ju (skorajda) ne vidimo.

Nekaj dobrega Nekateri (malo zlobno) pravijo, da je prišlo na naše območje iz Celja vendarle nekaj dobrega. A le za tiste, ki nasprotujejo sosežigu v Tešu. Študija celjskega Inštituta namreč kaže, da bi sosežig lahko kvarno vplival na zdravje ljudi.

Praznični KV Kot vse kaže, bosta zaradi koronavirusa, ki se še ne da, da udaru tudi božič in novo leto. Pod praznične jelke bomo lahko polagali različne maske.

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 15

15

INTERVJU

24. decembra 2020

Od vseh priznanj mu največ pomeni 'Diploma za najboljšega profesorja' Mag. Albin Vrabič dobitnik priznanja za življenjsko delo v šolstvu Mira Zakošek

Med letošnjimi nagrajenci Republike Slovenije v šolstvu je bil za najvišje dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju pedagoške prakse in teorije ter kakovostnemu izobraževanju, utrjujejo varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v vzgoji in izobraževanju, omogočajo pozitivne vzgojne vplive ter spodbujajo humanizacijo odnosov, nagrajen tudi upokojeni profesor in dolgoletni ravnatelj Strojne šole in kasneje Rudarske šole Šolskega centra Velenje mag. Albin Vrabič. Bil je eden od petih nagrajencev v državi za življenjsko delo.

Kot nam je zaupal, ko smo ga ob tem dogodku poklicali, je bil tega priznanja, te nagrade za opravljeno delo, seveda zelo vesel, saj se je vse življenje trudil, da bi dal dijakom kar največ, ne zgolj znanja, ampak tudi drugih življenjskih izkušenj. Med dokumenti, ki jih skrbno hrani in na katere je poleg takšnih priznanj, kot ga je prejel zdaj, najbolj ponosen, pa je »Diploma za najboljšega profesorja«, ki so mu jo ob zaključku šolanja napisali njegovi dijaki (1994–1998). Podobnih dogodkov, ki mu ostajajo v spominu in mu zelo prijetno polnijo jesen življenja, pa je še zelo veliko.

spremlja celo življenje – uspeš lahko, ko imaš znanje in metode, ki so drugačne od povprečnega znanja. Z enim samim dogodkom sem pridobil uspešno samopodobo, veselje do pridobivanja znanja in ustvaril podstat za uspešno poslovno kariero. Od takrat dalje sem vedel, da je marsikaj mogoče, če poskusim misliti

drugače kot ostali.« Šlo pa je zato, da jim je dal profesor Vrabič navodilo, ki je bilo precej drugačno, kot so jih dajali drugi učitelji: »Lahko uporabite vsa orodja, ki se jih spomnite in jih imate na voljo, danes je važen samo številčni rezultat.” Navodilo je bilo seveda mentorsko provokativno, iz učenca pa

Albin Vrabič je kot mladi univerzitetni diplomirani strojni inženir kariero začel v Termoelektrarni Šoštanj, nato pa kot učitelj strokovnih predmetov na Rudarskem šolskem centru Velenje.

Prepoznal je pomembnost povezave izobraževanja z industrijo, gospodarstvom in podjetništvom. Dijake je znal pritegniti in motivirati za delo, tako da so zmogli, bolj motivirane pa, da so zmogli več in bolje. Njegova učiteljska kariera se prekriva s pojavom novih računalniških tehnologij, ki jih je z vedno novimi dijaki sistematično uvajal v pouk. Je eden začetnikov Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. V letih od 1983 do 1992 je

pod njegovim mentorstvom nastalo veliko raziskovalnih nalog, ki so bile odlična osnova za sistematični pouk mehanike in drugih strokovnih predmetov strojništva, mladim raziskovalcem pa odlično izhodišče za študij in podjetništvo.

Od leta 1992 je za pouk mehanike zbral, vodil in koordiniral skupino sodelavcev iz slovenskih srednjih strojnih šol, Fakultete za strojništvo v Ljubljani in Zavoda za šolstvo v Ljubljani ter z njimi razvil, izdelal in vpeljal celovit pristop k pouku mehanike z učbeniki, podprtimi z delovnimi zvezki in računalniškimi programi, zbirkami formul in zbirko nalog z rešitvami.

odbiranja bolj sposobnih od manj sposobnih, ampak skrb za razvoj vseh potencialov, ki jih človek nosi s seboj. Poudarjal je, da šola ni samo za to, da mladega človeka usposobi za delo, usposobiti ga mora za življenje,« je o njem zapisal.

Izjemen prispevek pri ravnateljevanju na edini rudarski šoli v Sloveniji

»Kako zelo pomembna je samopodoba!«

Med takšnimi spomini je zagotovo tudi zapis njegovega učenca, uspešnega podjetnika Igorja Razbornika, magistra poslovnih ved, mednarodno priznanega strokovnjaka projektnega menedžmenta in ustanovitelja več uspešnih podjetij: »Vsak podjetnik se v svojem življenju večkrat vpraša, od česa je odvisen njegov uspeh ali neuspeh. Veliko je mejnikov, vendar se mi vsakič vrača v spomin prelomnica v tretjem letniku srednje šole. Kontrolno nalogo, ki je zahtevala veliko tehničnega preračunavanja, sem končal v borih desetih minutah, medtem ko je drugim to komaj uspelo v celi šolski uri. Spoznanje, ki me

Mag. Albin Vrabič: »Najvišja državna nagrada na področju šolstva za življenjsko delo v naši državi mi zelo veliko pomeni, ker potrjuje koristnost mojega pedagoškega dela. Pomeni mi spodbudo, da bom svoje izkušnje delil še naprej s tistimi, ki bodo to želeli. Pomeni pa tudi priznanje našemu Šolskemu centru Velenje, ki ima izmerjeno najboljšo klimo med slovenskimi centri, kar omogoča kakovostno razvojno delo posameznikov.«

V sistemu COBISS ima 74 zapisov

Za učitelje praktike so pripravili vrsto seminarjev za metodično uporabo posameznih sklopov in celotnega didaktičnega kompleta. Model je bil dobro sprejet in razširjen še na nekatera druga področja. Kot član projektnega sveta za računalniško opismenjevanje RO pri MŠŠ je sooblikoval računalniško podprt pouk v Sloveniji. V devetdesetih je na sejemskih prireditvah v Sloveniji in v tujini uspešno promoviral strojno in programsko opremo in nove didaktične pristope za računalniško podprt pouk mehanike in drugih strokovnih predmetov v strojništvu. Predstavitve so bile zelo odmevne in vsi delovni zvezki za mehaniko so bili prevedeni v hrvaški jezik. Kot ekspert za področje mehanike je bil nekaj let član republiške predmetne komisije za mehaniko in zunanji ocenjevalec, kasneje pa tudi član državne izpitne komisije za poklicno maturo.

je izvabilo vse njegove sposobnosti, v tem konkretnem primeru pa vplivalo tudi na visok dvig samopodobe, ki je odločilno vplivala na dijakovo nadaljnjo uspešno poslovno pot.

Poudarjal pomen krožkov in izvenšolskih dejavnosti

Njegovi učenci pripovedujejo, da ni bil zgolj pedagog, ampak je vedno poudarjal pomen druženja in skupnega ustvarjanja v različnih krožkih in izvenšolskih dejavnostih. »Opazoval sem ljudi, ki so pod njegovim vodstvom rastli v osebe,

Izšel je zbornik Šaleški razgledi 17 Velenje – Knjižnica Velenje je v humanistično-družboslovni zbirki Šaleški razgledi izdala nov zvezek zbornika, ki je redno izhajal v letih med 1988 in 1996, 13. in 14. številka sta izšli leta 2012, nato pa je premor trajal do leta 2017.

Od takrat so izšli že trije novi zvezki, zadnji s številko 17 decembra letos. »Obuditev skoraj klinično mrtvih Šaleških razgledov v življenje je uspela,« je v uvodu zapisal urednik Silvo Grmovšek. »To je izjemno pomembna domoznanska zbirka, v kateri zajemamo preteklo in polpreteklo zgodovino doline,« pove direktor knjižnice Vlado Vrbič in doda, da je letošnja številka

Kariero je začel v TEŠ

prva, ki je izšla pod finančno streho Mestne občine Velenje. Šaleški razgledi so namreč dobili delež iz občinskega proračuna. Z zagotovljenim financiranjem so ustvarjeni pogoji za vsakoletno redno izhajanje in raziskovalni napredek. »Imamo zelo dobre sodelavce, a doslej smo od njih pričakovali, da članke pišejo brezplačno, zdaj pa jim lahko ponudimo vsaj minimalen honorar,« pojasni pomen pridobitve. »Podobno kot prejšnje tudi pričujoča številka orje ledino v neznane in neraziskane teme iz preteklosti Šaleške doline, le da se tokrat ne ukvarja le z minulostjo, ampak usmerja pogled tudi v sedanjost

in prihodnost,« je zapisal urednik, ki je letos odprl novo rubriko intervjujev z naslovom Nomen est omen, »v katerih bomo poskušali v pogovorih s Šalečani, ki niso slovenske narodnosti, obravnavati njihove osebne izkušnje s fenomenom tujstva,« je napovedal in dodal, da bo to le ena od tem nove rubrike intervjujev z naslovom Spomini, pričevanja, tujstvo, v katerih dobo sogovorniki obujali spomine na osebno in kolektivno preteklost ter tudi sedanjost. Prvi intervju, ki sklene zbornik, je Silvo Grmovšek naredil z Emilom Hofingerjem – Velenjčanom danskih, nemških in slovenskih korein. Intervju pa je tudi prvi prispevek v zborniku: z

Zelo ceni ga tudi sedanji direktor Šolskega centra Med drugim so dijaki ob predaji diplome poudarili, Velenje Janko Pogorelčda jih je vsa leta navduševal s svojim humorjem, nik: »Kakovost v šolstvu je perfektnimi predavanji in s primeri iz njegovega mag. Albinu Vrabiču velik burnega vsakodnevnega življenja izziv. Njegovo raziskovanje temelji na preizkušanju in ki so bile skrite za šablonami klasične verjame, da je za učitelje in šole metoda šole, kjer je veliko znanja bolj pomem- samoevalvacije najboljša. Večkrat pouben element kot ustvarjalnost in drugač- dari, da na dolgi rok nihče ne more sprenost. Albin je v vseh nas, ki smo bili v meniti posameznika, če sam tega noče. njegovi bližini, vzbudil strast to učenja, Samoiniciativno načrtovati, izvesti, prenovih načinov razmišljanja, novih pri- veriti in ukrepati. Verjame, da vodstvo, ki stopov in poslovne drugačnosti. Nam, se zaveda moči samoevalvacije, pomaga ki smo bili v njegovi bližini, je dovolil, ustvarjati pozitivno klimo, ki omogoča da smo ga klicali po imenu – kar je bilo najboljši razvoj posameznika z vsemi znaedinstveno in na kar smo bili izjemno čilnostmi, ki jih ta nosi v sebi. Na Šolskem ponosni. Bili smo lahko del sveta odra- centru Velenje je od njenega nastanka slih,« je zapisal eden od njih. vodil skupino za kakovost in v njej udejanjal principe samoevalvacije. Kot ekspert V slovenskem srednješolskem za kakovost jih je udejanjal tudi v različizobraževanju je pustil nih domačih in mednarodnih projektih globoko sled kakovosti. Njegov prispevek sega v sam Boštjan Zgonc, nekdanji sekretar na nastanek šolske zakonodaje s področja Ministrstvu za izobraževanje, znanost kakovosti,« pravi in našteva še številne in šport, se Albina spominja kot učite- druge dosežke, ki so pomembno vplivali lja, ki je svojo vlogo razumel v žlahtnem na razvoj slovenskega srednjega šolstva. pomenu: »Mladim je treba prenesti svoje Ob tem Pogorelčnik še posebej izpostaznanje in izkušnje – v celoti, ne samo v vlja njegov neprecenljivi dvajsetletni priskladu z učnim načrtom. S svojo oseb- spevek ravnateljevanja na edini slovenski nostjo je osvojil svoje dijake, ki so mu to rudarski šoli. 🔲 tudi priznavali in ga razglasili za naj učitelja. Zanj učiteljski poklic ni postopek

ekonomistom in poznavalcem Gorenja dr. Bogomirjem Kovačem se je o poti podjetja »od proletarske zvezde do kitajske zvezde« pogovarjal Vlado Vrbič. Štiri prispevke v Šaleških razgledih 17 povezuje obravnava lokalne preteklosti v luči odprte prihodnosti. Rdečo nit je urednik poimenoval Velenje na razpotju.

Ker želijo Šaleški razgledi še naprej prispevati iztočnice za javni dialog o negotovi prihodnosti Velenja, bodo razmisleke v tej smeri zbirali tudi za naslednjo številko.

V novem zvezku je na dobrih 400 straneh 16 raziskovalnih in tematsko raznolikih prispevkov. Avtorji bodo Šaleške razglede 17 predstavili, ko bodo to dopuščale razmere. 🔲

tf

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

NASILJE

24. decembra 2020

Nasilje ostaja za zaprtimi vrati Kakor v prvem valu epidemije službe za zaščito pred nasiljem v družini tudi zdaj še ne beležijo porasta, vendar to ne pomeni, da nasilja ni, opozarjajo Tina Felicijan

»V času epidemije Covida-19 zaznavamo več nasilja med partnerji in v družinskem krogu. Ljudje ostajajo doma, izolirani so v nevarnih okoljih, zaprtih z nasilno osebo, z omejenim dostopom do podpore in pomoči. Nasilne osebe sedaj lažje izvajajo popoln nadzor nad svojim partnerjem, njihovim početjem ter stiki z drugimi ljudmi,« piše NIJZ. Tudi številne druge institucije, organizacije in posamezniki pospešeno ozaveščajo o pojavnih oblikah in posledicah nasilja v družini.

Aktualne okoliščine namreč močno negativno vplivajo tako na posameznike kot na odnose, in napetosti lahko prerastejo v nasilje, medtem ko se žrtve zdaj težje umaknejo iz okolja, v katerem se ne počutijo varno.

Vendar s Policijske postaje Velenje poročajo, da v času epidemije bolezni Covid-19 in izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ne opažajo bistvenih sprememb pri nasilju družini. Število nasilnih dejanj, o katerih so bili obveščeni oz. so jih odkrili pri svojem delu, ne odstopa bistveno od leta 2019. Pri izrekanju ukrepov prepovedi približevanja beležijo celo upad ukrepov.

Tudi enoti Varne hiše v Velenju in Materinskega doma v Mozirju, ki ves ta čas praktično nemoteno izvajata programe za pomoč ženskam in otrokom pri umiku iz nasilnega okolja, ne zaznavata večjega zanimanja za namestitev. Žrtve nasilja v enaki meri posegajo po programih za zaščito kot pred epidemijo. Vendar to ne pomeni, da nasilja ni več,

opozarjajo, kajti koraki do izhoda – od odločitve do klica na pomoč in sam umik – so zdaj še težji kot prej.

Številke niso zanesljiv pričevalec

Policisti PP Velenje so leta 2017 obravnavali 39 kaznivih dejanj nasilja v družini, leta 2018 pa 61.

Letos so doslej na območju pristojnosti PP Velenje obravnavali

Po statistiki v letih 2018 in 2019 je območje Velenja dejansko izstopalo po izreku ukrepov prepovedi približevanja, vendar sami ukrepi niso odraz dejanskega stanja nasilja v družini, opozarja komandir Boštjan Debelak. »Na PP Velenje imamo ničelno toleranco do nasilja in ob zaznanih okoliščinah, ko obstaja nevarnost za žrtev, ta ukrep tudi izrečemo. Velja pa omeniti, da se policisti večkrat srečamo tudi s poskusi zlorab prijav nasilja v družini, ko domnevne žrtve prijavljajo nasilje, posledično pričakujejo od policistov izrek ukrepa prepovedi približevanja, policisti pa nato ugotovijo, da so zadaj drugačni interesi, največkrat delitev premoženja ali skrbništvo otrok.«

Žalca 35 in na območju Slovenj Gradca 16 kaznivih dejanj. Če policisti ob prijavi ugotovijo, da za žrtev v okolju, kjer biva, obstaja nevarnost, storilcu nasilja izrečejo ukrep prepovedi približevanja. Ob večji stopnji nevarnosti, da bo storilec nasilje nadaljeval, ga lahko tudi pridržijo in ga po dogovoru z okrožnim državnim tožilstvom glede na intenziteto nasilja tudi privedejo preiskovalnemu sodniku in predlagajo pripor. Po določilih Zakona o nalogah in pooblastilih Komandir Boštjan Debelak: Policije so velenjski policisti leta »Policisti vsako prijavo nasilja v 2017 storilcem nasilja izrekli 27 družini temeljito preverijo in pri ukrepov prepovedi približevanja, tem ugotavljajo vse okoliščine leta 2018 kar 66, letos do sedaj dejanja, ob tem pa imamo do 45, lani pa 49. »Vsi izrečeni ukrenasilja ničelno toleranco.« pi policistov so bili nato v nadaljevanju posredovani v presojo 49 kaznivih dejanj nasilja v druži- preiskovalnemu sodniku, ki je vse ni, v primerljivem obdobju lani pa ukrepe potrdil, 44 ukrepov pa je 45. »Največ teh dejanj smo obrav- bilo tudi podaljšanih.« navali januarja, najmanj pa junija, julija in oktobra 2020,« poro- Sosedi molčijo ča komandir PP Velenje Boštjan Večino nasilnih dejanj policiji Debelak in dodaja primerjavo: naznanijo žrtve. Te se obrnejo leta 2020 so policisti na našem neposredno na policijo ali nasiobmočju obravnavali 49 kazni- lje prijavijo na centru za socialvih dejanj, na območju Celja 59, no delo. »V nekaj primerih smo

Špela Sovič: »Leto 2020 se počasi poslavlja. Najbrž se vsi strinjamo, da je bilo to leto edinstveno, posebno in drugačno. Res je, morali smo se odpovedati številnim izletom, prireditvam, praznovanjem, ampak bilo je to tudi leto, ko smo svoj čas lahko namenili svojim najbližjim, svoji družini. V toplini svojega doma smo tako lahko preživeli več lepih trenutkov, več skupnih zabavnih ur in se tako še bolje spoznali. Sama sem to leto preživljala na porodniški. Veliko sem «vozičkala», ko je bilo to še dovoljeno, varno in mogoče skupaj s prijateljicami, kasneje pa sva se na sprehod s sinom odpravila kar sama ali pa z atijem. Menim, da smo letos vsi začeli bolj ceniti svoje zdravje in svobodo. Verjamem, da bo kmalu spet vse kot prej, ko boš lahko prijatelju, znancu ali pa nekomu v stiski spet podal roko, do takrat pa ne pozabite, da čas, ki ga namenimo svoji družini, ni nikoli izgubljen čas, temveč je to nekaj, kar te napolni s pozitivno energijo, ki pa jo v prihodnjem letu vsi še kako potrebujemo.«

beležili prijavo od sorodnikov, redkeje pa od sosedov, znancev. Nekaj primerov nasilja v družini policisti zaznamo sami pri obravnavi drugih dogodkov,

prav tako pa občasno prejmemo tudi kakšno anonimna prijavo o izvajanju nasilja v določeni družini. Vsakršno prijavo policisti tudi preverimo,« pravi komandir in poudarja: »V času izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa dostop do policistov ni omejen. Svoje delo opravljamo 24 ur na dan in vse dni v tednu. Prav tako policisti žrtvi nasilja ob obravnavi vedno zagotovimo ustrezen stik s pristojnim centrom za socialno delo, ki jim nato v nadaljevanju nudi ustrezno pomoč.«

Bolj na udaru so ženske

Žrtve nasilja so največkrat ženske in znotraj družin posledično tudi otroci. V tem letu je bilo na območju v pristojnosti PP

Velenje 49 žensk in 19 moških žrtev nasilja, največkrat od 34. do 54. leta starosti. Otroci so v družini redko neposredne žrtve nasilja.

Kadar jih neposredno prizadene nasilje, gre za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje. V tem letu so v povezavi z nasiljem v družini obravnavali 31 teh dejanj, navaja sogovornik.

Kaj pa vzroki?

Na območju PP Velenje so vzroki za nasilje v družini velikokrat v različnih družbenih in kulturnih normah in navadah v večkulturnih skupnostih, poročajo policisti. Opažajo tudi, da so pogosti vzroki kaznivih dejanj nasilja v družini ljubosumje, alkohol in zloraba drugih drog, brezposelnost oziroma ekonomska stiska, tudi nezvestoba med partnerjema, ločitveni postopki in psihične težave. Opažajo, da se v nekaterih družinah nasilje ponavlja. ⏩

V Društvu Regionalna varna hiša delujejo tri enote: Velenje (03 897 66 90 in 031 243 071), Celje (03 492 63 57 in 051 233 894) in Slovenj Gradec (02 882 94 35 in 031 234 404). Hkrati lahko sprejmejo 16–18 žensk in 22 otrok, v Velenju pa 4 ženske z otroki.

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvezd je med nami naj gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami.

(Tone Pavček)

Želimo vam topel božič ter srečno in zdravo novo leto 2021! Želimo vam blagoslovljen in vesel božič.

Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.

Srečno 2021!

Mestni odbor NSi in svetnica v Mestni občini Velenje Veronika Juvan

KS Topolšica

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 17

leta. Vendar le na osnovi tega podatka ni mogoče sklepati, da v aktualnih okoliščinah nasilja ni več kot v običajnih, pravi strokovna delavka Urša Polko, ki po izkušnjah s socialnim delom lahko oceni, da so odnosi v marsikateri družini porušeni zaradi mnogih stresnih dogodkov in obremenitev. »Obstaja verjetnost, da žrtve nasilja niti nimajo priložnosti, da bi poiskale izhod, ker je domnevni povzročitelj nasilja ves čas ob njih. Niso same, da bi lahko poklicale pomoč, spakirale osebne stvari in odšle,« razmišlja.

Sicer je dostop do programa Varne hiše za pomoč žrtvam nasilja ves čas drugega vala epidemije neoviran. Sprejemi ob dodatnih ukrepih za zagotavljanje

❱

Materinski dom Mozirje in Žalec (03 583 15 30) lahko na dveh lokacijah nudi zatočišče skupno devetim ženskam in njihovim otrokom.

zdravstvene varnosti potekajo nemoteno, le nekoliko bolj zapleteni so, saj morajo pred sprejemom izpolniti vprašalnike, se povezati z dežurno zdravstveno službo in opraviti testiranje – slediti vsem navodilom NIJZ. Zdrave osebe pa lahko sprejmejo takoj. Za enkrat virus v Varno hišo še ni vdrl.

Se je pa zaradi širšega učinka ukrepov za preprečevanje širjenja virusa precej spremenila dinamika življenja pod isto streho tako za uporabnice kot za strokovne delavke. Zdaj so otroci ves čas doma in potrebujejo veliko pozornosti. »V tem času se naše Pogoji za izvajanje psihosocialne pomoči so spremenjeni, a pomoč ostaja dostopna. Težje je spremljati njene učinke. Vendar osebe v stiski niso prepuščene same sebi.

17

NASILJE

24. decembra 2020 V Varni hiši vlagajo precej napora v pomoč pri šolanju otrok na daljavo. »Mamam smo pomagali pri vzpostavitvi stika s šolami, saj niso imele računalnikov, niso bile vešče uporabe aplikacij, vendar so način dela usvojile in postale samostojne,« pravi Urša Polko. uporabnice več ukvarjajo s šolanjem otrok na daljavo kot z reševanjem svoje situacije, zaradi katere so se nastanile v Varni hiši,« pravi Urša Polko in dodaja, da to otežujejo tudi upočasnjeni sodni postopki. Sicer pa se strokovne delavke tudi zdaj trudijo zagotavljati vso psihosocialno pomoč in uporabnice vključevati v razne programe, ki zdaj večinoma tečejo na daljavo.

z informacijami, koliko ljudi se okuži v domovih za ostarele.« Raste pa število telefonskih klicev, kajti nasilje ostaja za zaprtimi vrati, pravi. »Ne kličejo toliko zaradi same namestitve, ampak za razbremenitev, svetovanje. Pokličejo ponoči, šepetajo, potem pa se ne oglasijo več, ko jim poskušamo pomagati, da bi se umaknile. Nasilneži jim zaplenijo telefone. Opažam, da se ženske v teh časih še bolj bojijo Materinski dom prijaviti nasilje. Med razloge za Pred začetkom epidemije je to bi lahko prišteli tudi vedno bolj Materinski dom Mozirje – Ža- negotove ekonomske razmere.« lec »pokal po šivih« in beležil Sogovornica je še vedno prepriča110-odstotno zasedenost enote na, da bodo posledice vsega, kar v Mozirju, pravi vodja doma Dra- se zdaj dogaja za zaprtimi vrati, gica Veček. Nato so izvedli nekaj izbruhnile po tem, ko se bodo žisprejemov, ko so ženske poklicale vljenjske razmere normalizirale. neposredno v materinski dom, Tudi materinski dom je ves ne na center za socialno delo, a čas odprt in izvaja program za pomoč žr tvam nasilja, prav tako pa je pred sprejeDragica Večko: »Ukrepi za mom potreben popreprečevanje širjenja virusa globljen razgovor o ovirajo dostop žrtev nasilja do zdravstvenem stainstitucij v trenutku, ko pomoč nju. Še vedno nudijo raznovrstno potrebujejo. Zdaj so zaradi psihosocialno poomejitev gibanja in stikov moč, izvajajo raprisiljene ostati za zaprtimi zne delavnice, organizirajo gibanje vrati nasilnih okolij.« na svežem zraku, dostavljajo potrebščine, da kar se da navala ni. »Mislim, da je en del omejijo gibanje in zmanjšajo razloga dostop ljudi v stiski do možnost za vnos okužbe v dom, strokovnih služb, saj trenutno ni pomagajo pa tudi poskrbeti za osebnih stikov. Imam občutek, da otroke. Sploh zaradi šolanja na manjka ta možnost, ki so jo žrtve daljavo imajo strokovne delavke nasilja imele prej, da so se lahko veliko dodatnega dela – pomazatekle neposredno na center za gajo pri komunikaciji s šolami, socialno delo in so strokovne de- posredovanju učnega gradiva, lavke takoj odreagirale. Lahko so nudijo učno pomoč. Pomagajo se zatekle tudi k svojim staršem, pa tudi pri mobilnosti uporabprijateljem, znancem, zdaj pa nic in otrok. 🔲 se bojijo prenosa virusa. Drugi del razloga, zakaj je namestitev manj, je strah, najbrž povezan

❱

Žrtve nasilja so posamezniki vseh družbenih skupin Najpogosteje prihaja do konfliktov med partnerji, žal so vanje pogosto vključeni tudi otroci – V epidemiji se je dinamika življenja zelo spremenila, nasilje v družinah še bolj ostaja zaprto med štiri stene – Žrtve prijavijo nasilje, ko to zmorejo, saj je to zahteven korak v njihovem življenju, ki lahko povzroči tudi veliko težkih sprememb Jasmina Škarja

V enotah CSD Savinjsko-Šaleška je bilo do konca novembra izrečenih 68 ukrepov prepovedi približevanja. Izpostavljajo predvsem zahtevnost obravnav nasilja v družini, v kateri se prepleta več razlogov, zaradi katerih prihaja do nasilja. Ne gre le za ekonomske stiske, temveč tudi za težave v duševnem zdravju, različne odvisnosti, sobivanje brez možnosti umika, kot je denimo odhod v službo, šolo, na obiske, sprehode, našteva direktorica CSD Savinsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak.

Dinamika življenja se je spremenila

na varno, mogoče ostane sama v stanovanju, brez sredstev za preživljanje, dogovoriti se je potrebno, kako se bodo otroci srečevali s povzročiteljem nasilja, če je to sploh mogoče, kako se bo razdelilo premoženje, določila preživnina … Če žrtve niso pripravljene na spremembo in ostajajo v začaranem krogu nasilja, je težje (pri tem je potrebna podpora, ozaveščanje, spodbujanje k spremembam). Če so v teh nasilnih odnosih tudi otroci, je naša dolžnost preverjati njihovo ogroženost in ukrepati z zakonskimi možnostmi.

So pa žrtvam nasilja na voljo tudi druge institucije in nevladne organizacije, ki nudijo pomoč, svetovanje, pogovor.«

Na centru za socialno delo prepoznavajo veliko sprememb v družinski dinamiki tudi zaradi dejstva, da so družine zaradi epidemije naenkrat cele dneve doma, skupaj, mogoče v majhnih stanovanjih, brez možnosti odhoda v službo, šolo, vrtec, na sprehod. Dinamika življenja se je zelo spremenila, nasilje v dru-

Težava je tudi oskrba starejših

Najpogosteje prihaja do konfliktov med partnerji, Prijava je zahteven zakonci, žal so pogosto v te korak v življenju konflikte vključeni tudi otrožrtve nasilja ci, pasivno kot udeleženci, Včasih so osnovne inlahko pa so tudi sami žrtve formacije, kako se rešiti nasilja. Prav tako se pojavlja iz objema nasilja, razne nasilje nad starejšimi. »Opazloženke, prijave sosedov, žamo, da je več starejših ki so pripravljeni prijaviti (onemogli, invalidi, osebe, nasilje, dovolj, spet drugič ki so odvisne od tuje nege Helena Bezjak Burjak: »Žal so otroci, pa tudi ne. »Žrtve po naših izkuin pomoči), ki so žrtve nasistarejše osebe, ki so odvisne od pomoči, šnjah prijavijo nasilje, ko to lja. Vse pogosteje pa prihapogosto žrtve nasilja.« zmorejo, saj je to zahteven ja do nasilja med odraslimi korak v njihovem življenju, družinskimi člani, ki niso part- žinah še bolj ostaja zaprto med ki lahko povzroči tudi veliko sprenerji (odrasli, otroci do staršev štiri stene. Žrtve zaradi sobivanja memb, ki so težke. Nasilje najpoali obratno). Lahko rečem, da so s povzročitelji nasilja nimajo niti gosteje prijavljajo žrtve, vendar je žrtve nasilja pravzaprav posame- priložnosti poklicati in izraziti pogosto prijava nasilja na centre zniki iz vseh skupin v naši druž- stiske, prositi za pomoč. Kako za socialno delo posredovana iz bi, zagotovo pa so najranljivejši pomagati žrtvam nasilja? Helena vrtca, šole, zdravstvenih ustanov. starejši, otroci, ženske.« Bezjak Burjak: »Lažje pomaga- Pomembno pa je tudi dejstvo, da mo pri žrtvah, ki so same pripra- smo ljudje na splošno vedno bolj vljene na spremembo, mogoče so kritični nad neprimerno obliko bile tudi same prijaviteljice nasilja vedenja,« še doda direktorica – še vedno pa smo centri za so- CSD Savinsko-Šaleška Helena cialno delo omejeni z nudenjem Bezjak Burjak. Za zaključek še pomoči, ker je zelo pomembna pove, da so tudi sosedje in ljudje odzivnost žrtve. Dejstvo, da žrtev iz socialne mreže žrtve pogosto prosi za pomoč, še ne pomeni tisti, ki pokličejo in so pripravljerešitve družinske situacije ali par- ni prijaviti nasilje, če zanj zvedo. 🔲 tnerskega ali družinskega odnosa.

S prijavo nasilja se pravzaprav najtežji del poti iz nasilja šele začne. Žrtev se mora umakniti

Kovinoplastika Povše d.o.o. | Rečica ob Paki 34 | Šmartno ob Paki | www.kovinoplastika-povse.si

lokalne novice

1

H 1,00794

1

6

79

Au 196,96654

3

P

15

30,973762

3

P

15

5

30,973762

2

Y

39

88,90585

10

6

99

3

74

Ne W 20,1797

Voščimo vam srečen božič in uspeha polno novo leto 2021.

Kolektiv Kovinoplastike POVŠE d.o.o.

5

Y

39

88,90585

7

E (252)

183,84

18

Ar 39,948

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

PRAZNIČNI UTRINKI

Naj bodo prazniki čarobni za vse otroke

Ne petardam, ognjemetom in drugi pirotehniki

Božično-novoletne praznike bodo otrokom iz socialno ogroženih slovenskih družin popestrila darilca, ki so jih zbirali člani Mladega foruma, Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja in člani Občinske organizacije SD Velenje Jasmina Škarja

Tudi letošnji december je za člane Mladega foruma Šaleške doline in Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja obarvan dobrodelno. Že drugo leto zapored zbirajo darila za otroke iz socialno ogroženih slovenskih družin. Letos so se akciji pridružili tudi člani SD Velenje. Predsednica Občinske organizacije SD Velenje Andreja Katič pove, da čeprav je akcija vseslovenska, bo gotovo nekaj daril razdeljenih tudi med otroke Šaleške doline. »Žal je zdravstvena kriza, ki povzroča tudi gospodarsko in ekonomsko, povzročila pomanjkanje pri mnogih družinah, ki potrebujejo pomoč. Zato je letošnja akcija še posebej dobrodošla. Časi so takšni, da se mnogo ljudi ne znajde, pomoč pa dostikrat pride prepozno, zato tudi z drobnimi pozornostmi lahko pričaramo kakšen nasmeh več.« Vsem, ki se znajdejo v stiski, pa predlaga, da se obrnejo na ustrezne institucije, center za socialno delo in občino, naj jim ne bo nerodno, saj mnogi niso sami krivi, da so se znašli v težki situaciji. »Povsem človeško je poiskati pomoč. Vsakomur se lahko zgodi, zato bodimo solidarni in si pomagajmo med seboj, še pravi Katičeva.

Tudi župan MO Velenje Peter Dermol se strinja, da gre za akcijo, ki z različnimi aktivnosti poskuša pomagati pomoči potrebnim mladim, hkrati pa ozavešča o pomenu solidarnosti družbe. »Gre za akcijo, s katero skušamo vsaj malo omiliti stisko ljudi in obdariti otroke v teh težkih časih. Zbiranje daril, ki je namenjeno otrokom, je najmanj, kar lahko storimo v predprazničnem času. Zato sem iz srca hvaležen vsem, ki se zavzemajo

in negujejo vrednote, ki so v ljudeh, ter pomagajo sočloveku tudi v čustveno zahtevnih časih,« strne misli župan Peter Dermol. Prepričan je, da gre za akcijo, ki bo tudi v prihodnje odmevna. »Tudi sami se bomo potrudili vsako leto osrečiti več otrok.«

Tudi socialno ogroženim otrokom bomo pričarali nasmehe na obraz

Razžalosti podatek, da pod pragom revščine živi veliko otrok, ki si zaslužijo, da jim ne glede na razmere in situacijo v državi pričaramo praznično vzdušje. Predsednica Mladega foruma SD Velenje Tjaša Oderlap prizna, da so se na začetku kar malo ustrašili, kako bo akcija potekala. »Želeli smo obdariti najšibkejše v naši družbi. Pogumno smo se odlo-

stvari. Tako bomo tudi socialno ogroženim otrokom pričarali nasmeh na obraz, da bodo lahko igrali družabne igre in se hkrati posladkali,« je ponosna Oderlapova. Uradna predaja daril bo preko Zveze prijateljev mladine Slovenije v drugi polovici decembra, ko jih bodo ustrezne institucije razdelile med otroke.

Pod pragom revščine je leta 2019 živelo enainštirideset tisoč otrok

Dejstvo je, da ima revščina izjemno poguben vpliv na življenje otrok in njihov celoten življenjski ciklus. Žal je tistih, ki se srečujejo z različnimi oblikami stisk, vedno več, tudi zaradi posledic pandemije, ki je še več ljudi pahnila globlje v revščino. So tudi družine,

Velenjčani že od nekdaj veljamo za dobrosrčne ljudi, ki želijo polepšati življenje tistim, ki našo pomoč najbolj potrebujejo. Ko smo izbirali darila, smo nabirali tudi miselne in družabne igre, da družine nekako povežemo med seboj. Ponosni smo, da smo letos akcijo razširili in jo izvedli v sklopu Občinske organizacije SD Velenje.«

čili ukrepati in hkrati upoštevati vse ukrepe. Tako se je nabralo petdeset daril. Zbirali smo družabne igre, sladkarije, oblačila – stvari, na katere se včasih pozabi, ko gre za najbolj nujne

❱

Vsako leto bomo skušali osrečiti več otrok

24. decembra 2020

ki so skušale stopiti iz primeža revščine, pa so bile potisnjene nazaj vanjo, nekatere doživljajo pomanjkanje, ki ga še nikoli niso.

Predsednica Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja Janja Rednjak razmišlja: »So družine, ki nikoli niso prosile za pomoč, zdaj pa nekateri kljub temu, da sta oba starša zaposlena, ne zmorejo več. Revščina prizadene ene bolj, druge manj. Posebej je tvegana pri otrocih iz družin brez

❱

Nizek socialno ekonomski položaj družine vpliva na zadovoljstvo v življenju otrok. Žal se pri njih zabeleži najnižja stopnja zadovoljstva, kar vpliva tudi na duševno zdravje otrok.

delovno aktivnih staršev, otrocih enostarševskih družin, med otroki z migrantskim ozadjem in pri družinah, ki živijo v najemniških stanovanjih. Razžalosti podatek, da živi v Sloveniji pod pragom revščine preko enainštirideset tisoč otrok. To je nedopustno. Zato smo se odločili, da pomagamo in pričaramo praznično vzdušje in otroške nasmehe vsem ogroženim slovenskim otrokom. Zaradi omejevalnih ukrepov zaradi koronavirusa se revščina otrok po svetu in pri nas povečuje, še zaključi Janja Rednjak, ki ji osebno pomeni največ občutek, da za nekoga nekaj dobrega naredi. »Z drobnimi pozornostmi bomo osrečili nekaj otrok na božični večer.«

Velenje, 18. december – Kljub prepovedi je v prazničnih dneh uporaba pirotehničnih sredstev zelo pogosta. Mestna občina Velenje zato poziva občane in občanke, da se v tem predprazničnem času odpovejo nakupom pirotehničnih sredstev, med prazniki pa izvajanju ognjemetov in uporabi morebitne druge pirotehnike. Lani na območju občine niso zabeležili nobene hude nesreče s pirotehniko, pretekla leta pa.

Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje in Policijska postaja Velenje pa pozivata starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in osebnim zgledom prispevajo k preprečevanju in zmanjševanju posledic neprimerne uporabe pirotehničnih sredstev. Čeprav je pirotehnika namenjena zabavi, so lahko posledice nepravilne uporabe različne poškodbe, tudi hujše, največkrat pa so žrtve otroci. Če brez pirotehnike nikakor ne gre, pa je pomembno je, da so pirotehnični izdelki kupljeni pri pooblaščenih trgovcih, ki so strokovno usposobljeni za tovrstno prodajo in kupcu lahko primerno svetujejo. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih prepoveduje prodajo, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov kategorije F2, katerih glavni učinek je pok. To so predvsem petarde. Globa za kršitelje je od 400 do 1.200 evrov. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1 je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena samo v času od 26. decembra do vključno 1. januarja. Poleg tega je prodaja in uporaba pirotehničnih sredstev osebam, ki so mlajše od 14 oziroma 16 let in ki niso v spremstvu staršev, prepovedana. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorij F1 in F2 je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih sredstev zaradi povečanja njihovega učinka, uporaba v drugih predmetih in lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, saj lahko pride do poškodb (predvsem rok, oči in obraza) ter do opeklin.

Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo tudi veliko onesnaženost ozračja z delci ter predstavljajo tveganje za zdravje vseh nas. Pri eksploziji se namreč sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal. Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot teden dni. Tudi, ko se že posedejo, se lahko ponovno vrnejo v ozračje zaradi cestnega prometa ali vetra. Ko padavine sperejo delce iz ozračja in tal, onesnažijo površinske vode in podtalnico.

Poskrbimo torej skupaj, da bodo prazniki lepi – brez petard, ognjemetov in druge pirotehnike! To bo prijazno živalim, našemu zdravju in okolju.

🔲

🔲

mkp

Srečno 2021 Foto: Aleksander Kavčnik

VELENJE

V novem letu 2021 vam želimo predvsem veliko zdravja.

Svetniška skupina SDS Velenje

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 19

Zbirajo umetniške refleksije Zarja ne miruje nove resničnosti Mladinski kulturni klub eMCe plac je razpisal ustvarjalni natečaj Nova realnost – Raznovrstna umetniška dela bodo zbirali do 31. januarja in tri najboljša nagradili Velenje, 31. januar 2021 – Velenjski mladinski delavci poskušajo mladim stati ob strani tudi na daljavo in jih na različne načine pomagajo razbremenjevati.

Tokrat jih nagovarjajo, naj svoje misli, čustva, občutke ali počutje, ki ga doživljajo v aktualnih razmerah – tako imenovani novi realnosti, ki je enim prinesla pozitivne spremembe, drugim pa stiske – usmerijo v umetniško ustvarjanje.

Klub eMCe plac je v sodelovanju s partnerji razpisal nagradni natečaj z naslovom Nova realnost, na katerega sprejemajo refleksije avtorjevega življenja v korona dobi. Natečaj ni omejen niti tematsko niti medijsko. Avtorska dela lahko obravnavajo najrazličnejša, tako pozitivna kot

19

PRAZNIČNI UTRINKI

24. decembra 2020

negativna izhodišča – več prostega časa, osamljenost, umirjen življenjski tempo, depresija, odnosi na daljavo, ljubezen, nasilje, odtujenost, finančne stiske, osebna rast, nova spoznanja o sebi in svetu, odvisnost in zasvojenost, dom in družina, iskanje rešitev za tegobe sodobnega časa, vrednote, sočutje, srčnost, nostalgija …

Vsak avtor oziroma avtorica lahko sodeluje z avtorskim delom, ki še nikoli nikjer ni bilo objavljeno, pošlje pa lahko več del.

Vsa dela morajo biti opremljena z imenom, priimkom in kontaktom avtorja, vendar lahko avtor

izbere psevdonim, pod katerim bo delo objavljeno. Oddaja je zaželena v digitalni obliki na naslov info@emceplac.si, dela pa bodo sprejemali tudi po pošti na naslov Zavod eMCe plac, Šaleška cesta 3, do 31. januarja 2021. Dela bo pregledala in ocenila komisija, ki bo izbrala tri nagrajence in jim podarila bon za trgovino po svoji izbiri: za 1. mesto 300 evrov, za 2.200 in za 3.100 evrov. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani emceplac.si. 🔲

Šoštanj, 20. decembra – V Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj so polni pričakovanj in načrtov stopili v letošnje leto. Pridobili so težko pričakovane nove godbene prostore v novi Glasbeni šoli v Šoštanju, načrtovali veliko koncertov, nastopov in gostovanj po Sloveniji in tujini.

Orkester letos uradno slavi 95. obletnico ustanovitve. Neuradni

zapisi pa pišejo celo o 115-letnici, ko naj bi orkester že zaigral v Mariboru. Za jubilej so pripravljali slavnostni koncert s podelitvijo priznanj, a so dogodek iz znanih razlogov prestavili v naslednje leto. »Kljub razmeram pa v orkestru ne mirujemo. Dirigent Miran Šumečnik je pripravil program skladb, ki jih je vsak posameznik

preigraval doma. Vsak je doma tudi video in tonsko posnel vse skladbe, Jernej Župevc z ekipo pa jih je združil v celoto,« je povedal Srečko Potočnik, predsednik Zarje.

Del teh posnetkov so v nedeljo, 20. decembra, direktno po spletu zavrteli v eter. Kot gost je nastopila skupina Skor Band. 🔲

mkp

tf

lokalne novice Tradicionalni božično-novoletni koncert je letos zazvenel drugače.

Video adventni koledar Šmartno ob Paki – Mlademu vodstvu vaška skupnost Rečica ob Paki v občini Šmartno ob Paki ne manjka dobrih idej.

Vrsto let je v središču vaške skupnosti v predprazničnem času postavilo novoletno jelko in pripravilo srečanje vaščanov. Lani je ob tej priložnosti druženje popestrilo še z odprtjem »knjigobežnice« in krajšim kulturnim programom. Letos pa je zaradi epidemije novega koronavirusa pripravilo izvirno druženje vaščanov – video adventni koledar z naslovom Rečičani Rečičanom.

V adventnem času so namreč na socialnem omrežju Facebook, na spletni strani vaške skupnosti in v skupini Šmartno – moj kraj predvajali posnetke, na katerih so vaščani delili svoje decembrske misli z ostalimi vaščani. »Želeli smo razbiti monotonost trenutnega časa in ponesti v domove pozitivno energijo in toplino prazničnih želja,« so povedali pobudniki

Spoštovane sokrajanke in sokrajani!

in organizatorji video adventnega koledarja.

Nad odzivom so bili prijetno presenečeni, njihova pričakovanja so bila presežena, saj so Rečičani in Rečičanke z veseljem sodelovali pri pripravi videoposnetkov, si jih ogledovali, jih komentirali, manjkalo tudi ni pohval za idejo.

Po besedah ustvarjalcev koledarja so bili zelo zadovoljni s trudom vsakega sodelujočega vaščana. Vedno znova ugotavljajo, da se med njimi skrivajo resnični literarni in glasbeni talenti, ne glede na leta in poklic. Na snemanjih so doživeli veliko smeha in zabavnih anekdot, zato bo ta projekt, ki so ga na letošnji zadnji seji šmarškega občinskega sveta pohvalili tudi svetniki, zagotovo vsem ostal v prijetnem spominu. 🔲

tp

Leto, od katerega se poslavljamo, bi želeli čim prej pozabiti. Koronavirusna bolezen in ukrepi boja proti njej so se dotaknili prav vsakega izmed nas. Gasilske organizacije, ki skrbimo za pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč, niso bile nobena izjema.

Ostati zdravi, zato da bi lahko pomagali, ko nas potrebujete, je postala naša glavna naloga.

Kot vsako leto doslej, smo vas v tem predprazničnem času želeli obiskati s koledarjem in prijaznim voščilom, vendar letos to žal ni mogoče.

V vodstvu PGD Šalek smo se odločili, da z raznosom koledarjev počakamo na boljše pogoje in konec ukrepov ter tako damo prednost vašemu in našemu zdravju ter z omejevanjem stikov in aktivnosti pripomoremo k omejevanju širjenja korona virusa!

Podporo nam lahko namenite tudi z dodelitvijo 0,5 % vaše dohodnine za: PGD Šalek.- Šalek 24, 3320 VELENJE, davčna številka upravičenca: 54201969, kar vas praktično ne stane nič, nam pa pomeni ogromno. To donacijo lahko opravite tudi

preko sistema E-DONACIJE na https://www.edonacije.com/, za kar potrebujete le 3 minute časa.

Gasilke in gasilci PGD Šalek želimo vsem sokrajankam in sokrajanom mirne in zdrave božične praznike ter veliko zdravja, varnosti in osebne

sreče v letu 2021, ko verjamemo, da se bomo spet srečevali in sodelovali - brez mask, razkužil in distance!

Z gasilskim pozdravom:

NA POMOČ!

Želimo vam čarobne božično-novoletne praznike ter obilo sreče in zdravja v letu, ki prihaja.

Srečno 2021!

Prijazne in zdrave božične praznike ter vse dobro v novem letu 2021.

DBSS d.o.o. | T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 | W: www.dbss.si

Svetnik Mestne občine Velenje Joviša Kraljević

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

RAZVEDRILO

Nagradna križanka Elektro Jezernik Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993. Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih ter nakup profesionalne opreme. Pridobljeno znanje,

primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij.

24. decembra 2020 Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jezernik«, najkasneje do ponedeljka, 11. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: podelementna svetilka; 2. nagrada: novoletne lučke - padajoče palice; 3. nagrada: plafonjera z led žarnico.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 21

21

ŠPORT

24. decembra 2020

Tudi na povratni tekmi boljši za pet golov

Jesen končali na tretjem mestu Velenjski rokometaši tudi v zadnji letošnji tekmi prve lige NLB boljši od Ljubljane z dvoštevilčno razliko – Aktualni prvaki edini brez poraza

Velenjčani na Finskem slavili z 32 : 27 in se uvrstili med šestnajst finalistov evropskega pokala EHF

Stane Vovk Stane Vovk

V 14. krogu prve lige NLB so Velenjčani v gosteh premagali novinko v ligi s 34 : 24. Na uvodni tekmi nove sezone so bili v svoji dvorani še za dva gola učinkovitejši (30 : 18).

Dvoboj proti neenakovrednemu nasprotniku so začeli odlično in brez podcenjevanja. Hitro so povedli s 3 : 0 in zavzeto igro nadaljevali ter že po prvih tridesetih minutah dosegli končno razliko (16 : 6). Kljub visokemu vodstvu so še dobrih dvajset minut drugega polčasa igrali v visokem ritmu in Ljubljančani so slabih deset minut pred koncem za njimi zaostajali že za petnajst golov (16 : 31). Nato je trener Zoran Jovičić zaigral z ‚drugo postavo‘ oziroma je dal priložnost, da si nekaj minut naberejo tudi mlajši igralci.

S tem je nekoliko spočil glavne nosilce igre, ker je bil pred moštvom sploh še zadnji dvoboj v tem letu, sobotna povratna tekma 3. kroga evropskega pokala s finskimi Cocksi. Preostale minute so pripadle gostiteljem, ki so ublažili poraz in izgubili ‚samo‘ z desetimi goli razlike.

Igralci Gorenja so kljub pomladitvi moštva in boleznim navduševali z igro v dosedanjem delu prvenstva. Vseskozi so jih pestile tudi poškodbe. Matic Verdinek, v prejšnjih sezonah njihov najboljši strelec, je odigral le uvodni tekmi proti novincema (Ljubljani in Slovanu). Na obeh je zabil po sedem golov, nato si je doma hudo poškodoval palec leve roke.

Kar desetkrat so se veselili polne bere točk. Edinkrat jim je spodrsnilo v 6. krogu v Trebnjem (28 : 29) in letošnji del sezone so končali na tretjem mestu za Celjani in Trebanjci. V enajstih krogih so zbrali dvajset točk, eno manj od

Trima in šest od aktualnih prvakov, ki pa sta bila dvakrat več na parketu. Zaradi virusa in nastopa v Evropi so morali na naslednje leto preložiti tekme s Celjani (10. krog), Koprčani (11. krog) in Mariborčani (13. krog). Trimo je zmagal desetkrat. Brez točk je ostal proti prvakom in Slovenj Gradcu (slednji so jesen končali kot četrti), v zadnjem krogu pa se je na Obali moral zadovoljiti z eno. Prvaki so tudi v zadnjem nastopu v tekočem letu v gosteh brez težav premagali novinca Slovana in bodo v naslednjem letu prvenstvo nadaljevali kot moštvo, ki v trinajstih dvobojih ni oddalo niti ene točke.

Tekmovalno sezono bodo v ligi NLB predvidoma nadaljevali 6. februarja.

Kar pet mladih Velenjčanov v reprezentanci

Od 22. junija do 4. julija prihodnje leto bo na Madžarskem mladinsko svetovno rokometno prvenstvo. Slovenci se bodo nanj začeli pripravljati že v začetku

januarja (9. do 11.) v Ormožu ob upoštevanih zdravstvenih ukrepih za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljivega virusa Covida-19.

Na seznamu sedemnajstih igralcev sta trener Saša Praprotnik in njegov pomočnik Benjamin Teraš uvrstila kar pet mladih Velenjčanov: Domna Tajnika, Jerneja Drobeža, Timoteja Grmška, Tilna Grobelnika (kot posojen igralec igra za Slovenj Gradec), Petra Šiška (posojen Ljubljani). Urban Starc pa je med šestimi rezervnimi igralci.

Tolikšnega povabila so se v klubu nadvse razveselili, najbolj pa morda Marko Oštir, koordinator mlajših selekcij: »Zelo smo veseli in ponosni, da imamo toliko predstavnikov našega kluba v mladinski reprezentanci, ki je zadnja odskočna deska pred člansko reprezentanco. Uspeh mladih rokometašev je odraz dobrega dela v našem klubu. Veseli smo tudi, da so ti igralci izredno pomemben del prve ekipe Gorenja Velenja.« 🔲

Po porazu v velenjski Rdeči dvorani s 25 : 30 z rokometaši Gorenja so finski Cocksi še upali, da si bodo ob prednosti domače dvorane priigrali vstopnico za uvrstitev v osmino finala tega po moči tretjega najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja.

Po sorazmerno visoki zmagi pa so tudi Velenjčani zelo optimistično odpotovali na sever Evrope, v mesto Riihimäki.

Trener Zoran Jovičić je pred odhodom odločno napovedal, da na drugi tekmi ne bodo branili prednosti, ampak želijo še enkrat zmagati. Fantje so njegove besede uresničili. Znova so zaigrali zelo dobro in ‹peteline› izločili s skupnim rezultatom 62 : 52. V 2. krogu so z dvema zmagama in še višjim skupnim seštevkom (61 : 44) zaustavili tudi italijansko Sieno.

Skratka, za ‹osami› so imenitni štirje evropski nastopi.

Rezultat ni bil niti enkrat izenačen

Že po nekaj minutah so se sanje domačih tako rekoč razblinile v nič. Gostje so takoj prevzeli pobudo. Z dobro obrambno igro in dobrim vratarjem ter hitro v napadu so povedli s 3 : 0; to je pomenilo, da so domači ob

upoštevanju velenjskega poraza za njimi zaostajali že za osem golov. Nalet so stopnjevali in po prvem polčasu je njihova prednost znašala že pet golov (18 : 13) oziroma skupaj deset.

Tudi drugi polčas so začeli nepopustljivo in trikrat pobegnili domačim za sedem golov,

Hitro so dosegli dva gola in povedli s 30 : 25. V preostalem času sta obe strani še po dvakrat zatresli mrežo.

nazadnje z rezultatom 26 : 19.

Coksi se kljub tolikšnemu zaostanku še niso vdali. Na uvrstitev v osmino finala niso mogli več upati, želeli so se pač od Evrope posloviti vsaj z minimalno zmago.

Gostje so po zadnjem skupnem vodstvu z dvanajstimi goli zaigrali nekoliko bolj brezskrbno in nasprotnik se jim je približal na tri gole zaostanka (25 : 28). Več mu igralci Gorenja niso dovolili.

rem polčasu v Velenju smo tudi drugo tekmo odigrali zelo dobro in resno, saj so bili domači tudi na svojih tleh za nas velik izziv.

Taktično smo se zelo dobro pripravili in vso tekmo držali visok ritem igre. Kljub temu da smo na koncu nekoliko popustili, zmaga potuje z nami v Slovenijo.«

Bili so jim velik izziv

Aleks Kavčič, s sedmimi zadetki najboljši strelec Velenjčanov, takoj po napredovanju: » Po dob-

🔲

TAKO so igrali Pokal EHF, 3. krog, povratna tekma

03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si

Riihimäki Cocks - Gorenje Velenje 27:32 (13:18) (Prva tekma: Gorenje - Cocks 30:25) Gorenje: Panjatar 14 obramb (1 zadetek), Taletović; Haseljić 4, Tajnik 4 (2), Pajt 4, Starc, Miklavčič 1, Drobež, Komar, Lončar 1, Sokolič 5, Grmšek 3, Predović, M. Kavčič 2, A. Kavčič. Trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Cocks 4 (3), Gorenje 3 (2), izključitve: Cocks 6 minut, Gorenje 4.

Liga NLB, 14. krog

Obilo zdravja in sreče v novem letu 2021!

Ljubljana – Gorenje Velenje 24:34 (6:16) Gorenje: Panjtar (8 obramb), Taletović (7 obramb), Haseljić 5, Tajnik 4 (2), Lončar 4, Sokolič 4 (3), Pajt 3 (3), Miklavčič 3, Drobež 1, Komar 1, A. Kavčič 3, Ravnikar 3 (1), Starc, Grmšek, Predović 3, M. Kavčič; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Ljubljana 3 (1),

Gorenje 9 (7); izključitve: Ljubljana 2 minuti, Gorenje 8; rdeči karton: Grmšek (33).

Drugi rezultati: Grosist Slovan Celje Pivovarna Laško 21:30 (15:17), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 27:29 (14:14), Slovenj Gradec - Krka 29:27 (16:14), Koper - Trimo Trebnje 26:26 (14:13), Dobova - Jeruzalem Ormož 29:26 (13:8); prestavljeno Maribor – Izola; zaostali tekmi 5. kroga: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 28:25 (13:11); 8. kroga: Koper - Slovenj Gradec 2011 34:26 (20:11), Jeruzalem Ormož - Butan plin Izola 32:22 (17:10).

Vrstni red: 1. Celje 13 tekem - 26 točk, 2. 3. Trimo 13 - 21, 3. Gorenje 11 - 20, 4.

Slovenj Gradec 2011 11 - 14, 5. Jeruzalem Ormož 11 - 14, 6. Ribnica 13 – 14, 7.

Koper 19 - 11, 8. Maribor 8 - 8, 9. Dobova 12 - 8, 10. Slovan 13 - 5, 11. Ljubljana 12 - 5, 12. 12 - 5, 13. Loka 9 - 4, 14. Krka 11 – 3.

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c Šolanje pilotov Darilni boni

041 470 340 Želimo Vam prijetne božiène praznike in vse dobro v letu 2021!

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

24. decembra 2020

»Počakajmo na cepivo, ki bo prvo orožje v boju proti epidemiji« Letošnje praznovanje bo minevalo v novi realnosti – Epidemija na Celjskem se vendarle nekoliko umirja – Številni zaposleni v celjski bolnišnici še vedno opravljajo dvanajsturni delovnik Jasmina Škarja

pa poveljnik Civilne zaščite za Zahodno Štajersko Janez Melanšek poziva prebivalce, naj bodo skrajno zadržani in odgovorni pri druženju z bližnjimi. Znova je pozval k odgovornemu izvajanju zaščitnih ukrepov, saj se bomo ob upoštevanju le-teh v najkrajšem možnem času vrnili v normalno življenje. Povedal je tudi, da v drugem valu epidemije dnevno deluje sto štiriinosemdeset pripadnikov CZ in številni prostovoljci skupno že šestdeset dni. Trenutno še vedno največ okužb beležijo v Velenju 2.148 in Celju 2. 1480, skupno v regiji beležimo preko 12.350 okužb. V celjski bolnišnici je zaradi covida umrlo sto osemindevetdeset oseb, v Bolnišnici Topolšica pa štirje bolniki.

pa se tudi število hospitaliziranih oseb. V petek, 18. decembra, Poveljnik Civilne zaščite reso na covid oddelkih zabeležili gijskega štaba Zahodne Štajersto sedemintrideset bolnikov, ske Janez Melanšek, strokovni dvajset se jih je zdravilo na indirektor Splošne bolnišnice Celtenzivni negi. Strokovni direktor je mag. Franc Vindišar, poveljpričakuje, da naj bi se prihodnji nik občinskega štaba Civilne teden trend sprejetih bolnikov zaščite Celje Teodor Goznikar, zmanjševal, spodbudno je tudi župan Občine Zreče mag. Boris to, da se izboljšuje zdravstveno Podvršnik, direktorica Doma stastanje med zaposlenimi, trenurejših Laško Janja Podkoritnik tno beležijo manj kot petdeset Kamenšek, direktorica Doma okužb med zaposlenimi. Žal pa upokojencev Polzela Eva Lenše vedno mnogi opravljajo dvako in direktorica SeneCura Dom najsturni delovnik, kar pomeni, starejših občanov Vojnik Breda da so napori daleč čez meje, kaBožnik so na petkovi videokonterih so navajeni. Ljudi je tudi ferenci predstavili aktualne razpozval, da med prazniki pozabijo mere o stanju bolezni Covid-19 na adrenalinske športe, petarde, v zahodnoštajerski regiji. druženja in raje ustvarijo ožje socialne mehurčke, ker bi se lahko V drugem valu sredi januarja zgodil črn scenarij, epidemije dnevno deluje precejšnje povečanje okužb kar sto štiriinosemdeset Trend sprejetih bolnikov za tretjino, kar bi lahko bilo popripadnikov CZ naj bi se do konca leta sledica praznovanj. Zato se v celjSodeč po petkovih informaci- zmanjševal ski bolnišnici že pripravljajo na jah se epidemija koronavirusa Strokovni direktor celjske bol- tretji val in odprtje petega covid na Celjskem vendarle nekoliko nišnice mag. Franc Vindišar je oddelka s tridesetimi dodatnimi umirja, epidemiološka slika v povedal, da je trenutno stanje v posteljami. »Počakajmo na cepiregiji pa izboljšuje. Kljub temu bolnišnici stabilno, zmanjšuje vo, ki bo prvo orožje v boju proti

Sogovorniki so pozvali prebivalce, da med prazniki pozabijo na adrenalinske športe, petarde, druženja in raje ustvarijo ožje socialne mehurčke, ker bi se lahko sredi januarja zgodil črn scenarij: precejšnje povečanje okužb kar za tretjino, kar bi lahko bilo posledica praznovanj.

epidemiji,« je pozval mag. Franc Vidnišar, ki je poudaril še podatek, da je povprečna starost hospitaliziranih covid bolnikov na intenzivni negi okoli triinsedemdeset let, v navadnih covid oddelkih pa nekaj nad šestdeset let.

na Celjskem izboljšuje, hkrati pa pozval ekipe prve pomoči, naj bodo pripravljene, če bo zaradi posebnih ukrepov po praznikih potrebna pomoč. Povedal je, da se je stanje v Domu ob Savinji, Domu sv. Jožef ter CVD Golovec zelo izboljšalo. Umirja se tudi staStanje v domovih na nje v Domu starejših v Laškem, v Celjskem se izboljšuje katerem imajo trenutno petinsePo besedah poveljnika Občin- demdeset okuženih stanovalcev, skega štaba CZ Celje Teodorja podobno število okuženih je tudi Goznikarja se stanje v domovih v Domu starejših na Polzeli, v

POLICIJSKA kronika Zapeljala na nasprotnosmerno vozišče

pešca. Pešec je padel in se hudo poškodoval. Vzrok prometne nesreče je bila nepravilna hoja pešca po vozišču.

Okoli poldneva pa se je v Velenju, v križišču za Gorico, pripetila prometna nesreča, v kateri je voznik avtobusa, na prehodu za pešce trčil v občanko, ki je na invalidskem vozičku prečkala vozišče. Voznika avtobusa bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanje posebnih vrst javnega prometa.

S silo telesa do tobaka

katerem pa v zadnjih dne ne beležijo novih okužb, ter v Domu starejših v Vojniku, v katerem beležijo še okrog dvainštirideset okužb med stanovalci. Zreški župan Franc Podvršič je pojasnil, da imajo v občini trenutno aktivno okuženih 438 oseb, okužene pa beležijo tudi v podjetjih, ki delajo na območju njihove občine in kamor se vozijo na delo tudi od drugod. 🔲

Petrolove cisterne ne morejo imeti več vpliva na okolje

87-letnica je hudo poškodovana, vendar naj ne bi bila v smrtni nevarnosti, so sporočili s Policijske Šoštanj – Petrol je po zaprtju bencinske črpalke ob Kajuhovem uprave Celje. parku prostor uredil v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Podzemne Policisti in kriminalisti nadaVelenje, 20. decembra – V nede- cisterne so izpraznili, jih očistili in napolnili s peskom. Vpliva struMozirje, 15. decembra – V toljujejo zbiranje obvestil o sumu ljo malo po 4. uri zjutraj je bilo penih snovi na okolico, ki je bil možen v času delovanja bencinske rek okoli poldneva se je na lostoritve kaznivih dejanj poskus vlomljeno v trafiko 3dva v Vele- črpalke, po zaprtju tako ne more biti. Tako so na svetniško vprašanje kalni cesti Grušovlje – Homec v uboja in mučenje živali. nju. Po pričevanju očividca sta stranke LMŠ o tem, kdaj bo sanirana kontaminirana zemlja pod parobčini Rečica ob Savinji pripetila neznanca s silo telesa na trafiki kiriščem, kjer je nekdaj stala Petrova bencinska črpalka, odgovorili prometna nesreča, v kateri se je razbila steklo in tako vstopila va- v upravi Občine Šoštanj. 🔲 mkp hudo poškodoval 46-letni voznik njo. Odnesla sta za 1.100 evrov osebnega avtomobila. Do nesreče Mozirje, 18. decembra – V pe- tobačnih izdelkov, na vratih pa je prišlo, ko je 60-letna voznica tek okoli 21. 30 je pijani 60-letni napravila dodatnih 500 evrov osebnega vozila v ovinku v Homvoznik v Nizki na območju pri- gmotne škode. cu zapeljala na nasprotnosmerno stojnosti Policijske postaje MoV noči na nedeljo je bilo vlovozišče in trčila v voznika, ki je zirje zapeljal na travnik in trčil v mljeno tudi v prostore Mladinpravilno pripeljal naproti. Voznik drevo. V krvi je imel 2,30 promila skega centra Maribor, enota Vese je v trčenju hudo poškodoval, Polzela, 17. decembra – Na Pol- alkohola. lenje. Neznanec je vlomil skozi povzročiteljica prometne nesreče zeli je prišlo v četrtek do poskusa okno in iz mape ene od gojenk pa ni bila poškodovana. vloma v stanovanjsko hišo. Storiodtujil 80 evrov gotovine, škodo Ljubljana, Velenje – Da bi si kljub drugačnemu decembru, kot smo lec je lastnikom škodo povzročil z pa je povzročil tudi s poškodova- ga navajeni, pričarali nekaj običajnega prazničnega razpoloženja, se razbitjem okenskega stekla. njem balkonskih vrat. bodo nekateri zatekli tudi k uporabi pirotehnike. Ob tem zdravniki, gasilci in policisti pozivajo k varni in premišljeni uporabi. Iskra v Žalec, 16. decembra – V sredo srcu je mnogo svetlejša od vsakega ognjemeta, menijo. nekaj po 23. uri so bili policisti Prodaja ognjemetnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek obveščeni o vlomu v lekarno v Velenje, 17. decembra – V četrje pok (pokajoče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice) je fizičnim Žalcu, nekaj čez polnoč pa še o tek proti večeru je neznani storiosebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa od 🔲 mkp vlomu v bencinski servis v Žalcu. lec pred trgovino Mercator v Ve26. decembra do vključno 1. januarja.

Na kraju so prijeli 39-letnega sto- lenju ukradel moško kolo rdeče rilca, doma z območja Laškega, barve. Lastnika je oškodoval za in mu odvzeli prostost. Za obe okoli 150 evrov. kaznivi dejanji ga bodo kazenZaradi slednjega bodo policisti ukrepali vrstnik. Policisti, ki so ugotovili, za koga živali obravnavali kaznivo dejanje kršisko ovadili.

Motil je prijavitelj gre, bodo zoper njega uvedli prekrškov- tve nedotakljivosti stanovanja. Objekt s kazensko ovadbo.

Velenje, 16. decembra – V sredo ob ni postopek. je za zavetišče in popivanje uporabljal 22.40 je policiste poklical Velenjčan s Malo marihuane občan. Šercerjeve in povedal, da sosed pri njih Stranska kazen zaseg Velenje, 18. decembra – V petek tolče po stropu, kar ga moti. Na kraju Za psihično nasilje dopoldan okoli 10. ure so policisti na Lipi vozila Žalec, 18. decembra – V petek so policisti, ki so preverili dogajanje, mlajši občanki zasegli ročno zvito cigare- Velenje, 18. decembra – V petek plačilni nalog Velenje, 17. decembra – V če- okoli 7. ure zjutraj so bili polici- ugotovili, da je pred tem z glasnim to z vsebino neznane rjavozelene snovi. okoli 10. ure so policisti na cesti med Velenje, 20. decembra – V nedeljo trtek sta se v Velenju zgodili sti obveščeni, da je na območju predvajanjem glasbe prijavitelj sam Ker so posumili, da gre za marihuano, Škalami in Ravnami ustavili voznika okoli 12.30 je na Šaleški cesti mož nad dve prometni nesreči. V eni se v pristojnosti Policijske postaje motil nočni mir in počitek. Napisali so so snov poslali v analizo. Postopek bodo osebnega avtomobila. Pri kontroli ženo vršil psihično nasilje. Pogovorili so je hudo poškodoval pešec, v eni Žalec 48-letni moški v stanova- mu plačilni nalog. nadaljevali, ko bodo znani rezultati. dokumentov se je pokazalo, da nima se z njo. Ker je šlo za enkratno dejanje, s pa je lažje poškodbe utrpela ob- nju večstanovanjske hiše z nožem V prepiru so bile izrečene vozniškega dovoljenja.

Napisali so mu čimer pa niso izpolnjeni pogoji za izrek čanka na invalidskem vozičku. v predel telesa večkrat zabodel Ljubosumje povod za plačilni nalog, vozilo pa zasegli. ukrepa o prepovedi približevanja, so Prometna nesreča s hudimi mamo, staro 87 let. Z nožem je resne grožnje grožnje možu napisali plačilni nalog za storjen telesnimi poškodbami se je zgo- poškodoval tudi psa. 48-letniku Velenje, 17. decembra – V četrtek je Zavetišče našel pri rejcih prekršek po Zakonu o varstvu javnega Velenje, 18. decembra – V petek dila nekaj pred 14. uro na cesti so odvzeli prostost in ga pridrža- Velenjčan prijavil policistom, da ga je reda in miru. malo pred 21. uro je policiste poklical malih živali Velenje – Škale, kjer je voznik li. Zaradi slabega zdravstvenega nekaj dni prej pred stanovanjskim blomladoletni občan in jim povedal, da mu Velenje, 19. decembra – V soboto osebnega vozila s stranskim de- stanja so mu v nadaljevanju od- kom verbalno napadel sosed. Med preje zaradi ljubosumja po telefonu grozil popoldan so pri Društvu rejcev malih snim ogledalom trčil v 85-letnega redili prisilno hospitalizacijo. pirom mu je izrekel tudi resne grožnje.

Pijan trčil v drevo

Premišljeno z uporabo pirotehnike

Poskus vloma

Vlomilca prijeli

Ukradel kolo

vsak dan

Iz POLICISTOVE beležke

48-letnik z nožem Avtobus v invalidko večkrat zabodel mamo na vozičku

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 23

UTRIP

24. decembra 2020

23

Čiščenje in dekontaminacija prostorov Gasilci se med epidemijo vključujejo tudi v dezinfekcijo in razkuževanje prostorov – Za razkuževanje prostorov so potrebna posebna razkuževalna sredstva in zaščitna oprema Jasmina Škarja

Gasilci PGD Velenje v epidemiji razkužujejo tudi notranje prostore, pri tem pa ravnajo po smernicah in navodilih NIJZ in Gasilske zveze Slovenije za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. »Nekatere gasilske enote širšega pomena (GEŠP) imajo organizirano enoto, ki je štiriindvajset ur na dan na voljo tudi za razkuževanje prostorov,« pove poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar.

Kako poteka razkuževanje prostorov?

»Razkuževanje opravljajo tudi druge institucije: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, veterinarske organizacije in druga podjetja. Tudi mi se večkrat lotimo razkuževanja, ki ga izvede pristojna teritorialna gasilska enota širšega pomena – v Šaleški dolini je to PGD Velenje, mora pa nas napotiti Uprava RS za zaščito in reševanje,« pojasni Brcar.

Pazljivost je potrebna tako pri oblačenju kot slačenju, da se sami ne okužijo

sredstva in zaščitna oprema, ki so jo tudi velenjski gasilci pred mesecem dni prejeli iz Uprave RS za zaščito in reševanje. »Gre za posebna sredstva za dekontaminacijo. Obstaja jih več vrst – kot

naprava, ki jo ustrezno uredimo in postavimo v prostor, kjer sama deluje do dve uri in je primerna za večji prostor. Obstajajo pa tudi Za razkuževanje prostorov so ročne oziroma prenosne, namepotrebna posebna razkuževalna njene manjšim prostorom, pri katerih gasilec, ki opravlja dezinfekcijo, dekontaminacijsko opremo nosi s sabo in iz ustrezne razdalje razprši prostor in ga dekontaminira. Pri tem je zelo pomembno tudi to, da so gasilci ustrezno oblečeni in zaščiteni z zaščitno masko.

Uredili smo tudi prostor za dekontaminacijo opreme,« o delovanju v času koronavirusa pove poveljnik PGD Velenje, ki izpostavi tudi pomen upoštevanja posebnega protokola pri oblačenju in slačenju opreme. Je zaščitno obleko težje obleči ali sleči? »Mogoče celo sleči, saj obstaja nevarnost, da je kontaminirana, zato tudi obleke ustrezno razkužimo. Pazljivi moramo biti tako pri oblačenju kot slačenju, da se tudi sami Velenjska enota, ki se odzove na vsak klic, je do sedaj izvedla nekaj zahtevnih ne okužimo,« še pove Bodekontaminacij in dezinfekcij prostorov: v velenjskem vrtcu, CSD Savinjsko- jan Brcar. Šaleška, Centru Hiša – Domu za brezdomce.

🔲

Oven, 21. 3. – 21. 4.

V času božičnih praznikov boste izvedeli lepo novico, ki vam bo dala nov zalet in voljo do sprememb v vašem življenju. Prav zaradi nje boste začeli veliko bolj skrbno načrtovati prosti čas, saj se zavedate, da boste takoj po novem letu delali več, kot ste nekaj zadnjih tednov leta 2020. Vsak dan bolj se boste zavedali, kaj je v življenju pomembno in kaj ne. Vsekakor se boste več ukvarjali s stvarmi, ki so nepomembne. Veseli boste, ker vas bodo vse do izteka leta obkrožali le tisti, ki jih imate iskreno radi. Če se le da, z delom, ki ga morate opraviti še letos, ne odlašajte. Sploh, ker počutje od torka dalje ne bo najboljše.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Zvezde vam trenutno pri poslih stojijo ob strani. Zato izkoristite vsak delovni dan do konca leta. Ob tem se zavedajte, da vam nenehno gledajo pod prste.

Nekdo komaj čaka, da naredite kakšno napako, saj ga jezi, da ste uspešni.

Potrudite se, da mu ne bo uspelo, da vas očrni pred nadrejenimi. Če že uživate počitnice ali dopust, poskusite narediti vse, da dan ne bo enak dnevu. Enoličnost ni po vaši meri, zato lahko prosti dnevi prinesejo več nemira kot miru. Partner vas bo razumel, tudi ko ne boste želeli početi tega, kar bi on. Vseeno pa ne bo odnehal, saj si želi, da se sprostite in pozabite na vse skrbi. Prepustite se njegovim idejam.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Letošnja zima se še ni dobro začela, pa si boste že želeli, da mine. Kratki dnevi in dolge noči vam ne bodo čisto nič všeč, saj se boste v prazničnih dneh čisto preveč posvečali spominom iz preteklosti. Za to bodo poskrbeli sorodniki, ki jih k sreči ne boste veliko videli v živo, saj vam letos godi, da boste praznične dni preživeli v krogu ožje družine. Malo lahko vse skupaj pripišete tudi počutju, saj zadnje čase ni bilo najboljše. Prihodnji teden bo tudi to za vami, zato bodo zadnji dnevi leta veliko bolj prešerni. Če boste še potrebovali več počitka, si ga privoščite brez slabe vesti. S tem boste zase naredili največ, kar lahko.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Končno si boste lahko privoščili zelo osebno razvajanje. Zdelo se vam bo, da ste v sedmih nebesih, sploh, ker vam bo dobro počutje v naslednjih dneh pomenilo več kot vse ostalo. Ja, privoščili si boste praznični odklop, še novic ne boste več poslušali. Ugotovili boste, da jih ne potrebujete in da se celo bolje počutite, če sploh ne veste, kaj se dogaja. Sploh, ker dobrih novic v zadnjih tednih ni bilo veliko.

Partnerju boste vse do konca leta posvečali veliko časa, kar bo osrečilo oba. Vajini pogovori bodo sproščeni, težkim temam se boste zavestno izogibali. Ob tem se bosta velikokrat smejala sama sebi, saj še vedno znata biti tudi otročja. Lepo vam bo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Žal v naslednjih dneh vaše počutje ne bo prav bleščeče. To ne pomeni, da boste zboleli, ampak da se ne boste znali odklopiti in umiriti. Niti najmlajši člani družine vam pri tem ne bodo znali pomagati, čeprav jim po navadi uspe. Vseeno se jim boste veliko posvečali, saj boste imeli več časa kot sicer.

Kocka življenja bo od ponedeljka spet na vaši strani. Čim prej jo zalučajte daleč v prihodnost, saj vam sedanjost še vedno ne bo čisto všeč. A boste praznične dni vseeno preživeli z eno samo željo; da se umirite in pozabite na vse slabo. Leta 2020 zagotovo ne boste pogrešali, čim prej ga boste skušali pozabiti.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Sočutne skupnosti Po svetu se v zadnjih letih vzpostavljajo različne iniciative za oblikovanje tako imenovanih sočutnih skupnosti oziroma sočutnih mest. Sočutno mesto je prostor, ki javno prepozna in naslovi populacijo umirajočih, težko bolnih in kronično bolnih posameznikov, prav tako pa tudi njihovih skrbnikov in žalujočih oseb, katerih stiske so pogosto skrite pred očmi širše javnosti.

Prav tako je sočutno mesto prostor, ki si prizadeva k vključitvi vseh pomembnih sektorjev v skupnosti, da bi lahko umirajočim in njihovim svojcem zagotovili primerno podporo in zmanjšali

negativne socialne, psihološke in zdravstvene posledice. Le skupnost, ki prepozna, da je skrb za drugega v času zdravstvene krize in osebne izgube naloga vseh organizacij, ne le naloga zdravstvenih in socialnih služb, pa lahko neguje duha sočutja pri prebivalstvu. Pobudo za vzpostavitev sočutnega mesta pogosto podajo prav lokalni hospici.

V Slovenskem društvu Hospic si prizadevamo za razvoj sočutnega mesta v Mariboru, prav tako pa verjamemo, da lahko sočutne skupnosti in točke ustvarimo tudi v drugih mestih po Sloveniji.

V času epidemije je prišlo še

posebej do izraza, da je potrebno ranljive skupine, predvsem pa skupine težko bolnih, umirajočih, njihovih skrbnikov in žalujočih, nasloviti bolj celostno. Videli smo lahko namreč medijsko osredotočenost na število smrti zaradi Covida-19, nezmogljivost zdravstvenih sistemov in gospodarsko škodo. Z omejenimi viri in hitro rastjo števila obolelih se je, popolnoma razumljivo, pričela dirka v boju za preživetje, vendar je ob tem zmanjkalo pozornosti za umirajoče. Potrebe tistih, ki umirajo, so pogosto prezrte, najbolj ranljive skupine, kot so starejši in osebe z oslabljenim

imunskim sistemom, pa zaradi tega nosijo nesorazmerno velike posledice. Umiranje v samoti je neizpodbitna travma, obtežena še z dejstvom, da je bila tem osebam ob epidemiji odvzeta ali vsaj zmanjšana možnost, da se pred smrtjo poslovijo od najbližjih. Potencialni psihološki vpliv na žalujoče svojce je v takšnih okoliščinah še posebej zapleten, saj se dotika vprašana žalovanja do depresije zaradi akutne izgube, hkrati pa do hude krivde, ker niso bili prisotni.

Območni odbor Velenje, velenje@hospic.si, 051 415 447 🔲

Prazničnost v nas kaže v naši potrebi po osrečevanju z drugimi. Ta nas pogosto pahne v megalomanske praznične priprave, ki ji sledita časovna in čustvena stiska. Navduševanje in dokazovanje drugim tako postaneta pomembnejši nalogi in izrineta vse tisto, kar naj bi prazniki zares prinesli, saj postaneta tekma za več: skuhati več, povabiti več, zapraviti več, najeti več in tako dalje. Morda nam vse to res uspe čudežno izpeljati, ampak cena je visoka. Občutki zmagoslavja in navdušenja so kratkotrajni, vse prehitro se v nas ponovno naseli občutek praznine in potrebe po obsojanju vseh tistih, ki nam niso dali, kar smo od njih pričakovali. Tretji temni obraz so praznovanja, ki jih preživljamo ob televiziji in s pametno tehnologijo. Na videz umirjena in zabavna praznovanja, v katerih se skrivata čustvena otopelost in bežanje pred realnostjo, ki boli.

Kako naj torej svetla plat praznikov prevlada nad temno, ko pa se zdi tako

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Veliko boste med ljudmi, s katerimi boste govorili enak jezik. Ker boste polni iskrivih misli in besed, boste čez praznike res dobra družba, pa čeprav bo krog, v katerem se boste gibali, majhen. Na zasebnem področju boste srečni, saj bodo novice, povezane z vašim zdravjem, dobre. S partnerjem bosta v trenutkih, ko bosta sama, vrgla vse karte na mizo. Ugotovila bosta, kaj si oba želita v letu 2021. Kot kaže, bo to za vajino prihodnost zelo pomembno. Poslovne želje boste dali na stranski tir, v ospredje pa boste postavili osebno srečo. Odlična odločitev, sploh, ker se boste nekaj dni razdajali tistim, ki to znajo ceniti.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zadovoljni ste lahko s tem, kar ste dosegli v zadnjem času. Želite pa si še bolj izboljšati pogoje življenja, tako za vas kot vašo družino. Pot ne bo lahka, saj korona kriza vpliva na vse, kar si želite narediti, a volje vam to ne bo vzelo.

Trma, ki je velikokrat vaša ovira, se bo tokrat obrnila v vašo korist. Načrt bo začel dobivati bolj jasne obrise prav med božično-novoletnimi prazniki. Ker se boste zavedali, da boste za nov začetek potrebovali kar nekaj denarja, boste začeli varčevati tam, kjer ne bi smeli. Pri sebi. Tudi zato se vas bo lotila utrujenost, ki je niste vajeni. Privoščite telesu vse, kar potrebuje, tudi vitamine in minerale.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Za vami je zelo intenzivno obdobje, v katerem ste delali več kot večina vaših prijateljev in znancev. Od danes dalje bo sledil odklop, ki ga boste tokrat vzeli zelo resno. V nedeljo, po tem, ko boste v naslednjih dneh jedli preveč nezdrave hrane, se boste začeli resno truditi, da se vam povrne boljše počutje. Najtežje bo premagovati lakoto, a čiščenje organizma vam bo resnično godilo. Učinki bodo hitri. Darilo, ki vam ga pripravljajo najbližji, ne bo materialno. Pomenilo pa vam bo več, kot če bi bilo pregrešno drago, saj bo dano iz srca in ljubezni. Se sploh zavedate, kakšno srečo imate?

Skozi tančice ženskega pogleda

Danes, ko pišem kolumno, je 21. december. Najdaljša noč v letu je, ko se bo temna polovica leta simbolično poslovila in predala mesto svetli. S prižigom sveč na ta dan preganjamo temo in praznujemo zmago svetlobe nad temo. Tudi zato danes namesto elektrike na moji mizi gorijo sveče.

Prihaja čas praznovanj. Pogosto smo v tem času polne pričakovanj in želj, na koncu pa nam prazniki ne prinesejo tistega, po čemer smo ves čas hrepenele. Zakaj se to ne zgodi? Prva temna plat praznikov se kaže v našem žrtvovanju pristnosti občutij, ki jih želimo zase doživeti v prazničnem času. V mislih imam vse tiste obiske, ki jih opravimo zaradi dolžnosti in ljudi, ki jih gostimo v svojih domovih, da jim pokažemo svojo vrednost. Pri tem pa občutimo notranjo praznino kljub zunanjemu blišču, saj smo se oropale svobodne izbire, povezane, s kom in kako resnično želimo praznovati. Druga temna plat praznovanj se

Tu in tam si boste v prihodnjih prazničnih dneh zaželeli tišine in miru, kar si boste znali vzeti, ne glede na pritožbe družine. Preostanek leta vam bo tudi zato zelo všeč. Dolg čas vam ne bo, saj bodo dnevi razgibani. To velja tako za tiste, ki boste prihodnji teden še hodili v službo, kot za tiste, ki boste uživali božično-novoletne počitnice. Oboji boste znali poskrbeti, da se boste imeli lepo, vzrok pa bo v osebni sreči. Zaradi ljubezni, ki vas bo polnila z energijo in pozitivnimi vibracijami, boste na svet gledali z rožnatimi očali. Nič boljšega v teh čudnih časih, ko večina težko vidi prihodnost, ki bi bila vsaj podobna času pred koronavirusom.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

skrivnostno vseprisotna? Najprej se je dobro zavedati, da na to, kdo bo zaradi našega prizadevanja bolj ali manj srečen, nimamo moči. V srečanjih lahko delimo dele sebe, končni izid pa je rezultat vseh prisotnih.

Razlikujemo se tudi v potrebah: ene za praznike lahko osreči tišina in odmik, druge družina, tretje druženje s prijatelji ob glasbi in hrani, četrte narava, pete branje in pisanje. Vsak od nas v času praznikov išče predvsem obilje tistega, kar mu med letom manjka. In kot je zapisala Alenka Rebula: »Prazničnost se začne s tem, ko prebudimo pozornost do sebe. Šele v stiku s pozabljenimi hrepenenji si bomo priskrbele, kar najbolj pogrešamo.« Lepe praznike vam želim, v krogu tistih, ki vas osrečujejo, in na način, ki vas ne bo pustil prazne in ravnodušne. 🔲

Nives Hudej, društvo SŽM

Skrbelo vas bo za nekoga od vaših bližnjih, a tega ne boste povedali nikomur.

Ko ga boste opazovali, boste vedeli, da ni v dobri fizični in psihični kondiciji.

Zato se boste čez praznike potrudili, da več časa preživite z njim in da bo ta čas prijeten. Na začetku se vam bo zdelo, da je to težko delo, potem pa boste začeli uživati v tem, kar počnete. Vsaj še do torka ne boste vedeli, kako in kje boste preživeli konec leta. Sploh ne boste delali načrtov, saj se vam bo zdelo samoumevno, da boste pač doma.

Kot kaže, ne boste. Čeprav se boste večinoma družili le z družinskimi člani, boste uživali tudi, ko se boste srečali z dobrimi prijatelji. Ne pozabite na varnost.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Samozavest bo v naslednjih dneh zelo pomembna. Sploh, če želite, da se vaše življenje zavrti v drugačno smer. To, da se morate bolj glasno postaviti zase, bo le ena od vaših novoletnih zaobljub. Že ko jo boste sprejeli, vam bo jasno, da je ne bo lahko uresničiti, saj se zadnje čase zelo bojite, kaj se bo v letu 2021 dogajalo z vašo službo. Zato ste ob nemogočih zahtevah nadrejenih čisto prepogosto tiho. Zavedati se boste začeli, da se vam lahko življenje zelo spremeni, praktično čez noč. Zato vas letošnji prazniki ne bodo navdali z mirom, prej še z večjim nemirom. K sreči ste varčni, zato boste leto 2020 zaokrožili z lepim prihrankom.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Čez božične praznike se boste soočili s svojimi željami in tudi s svojimi strahovi.

Trije dnevi ne bodo dovolj, da bi obnovili zaloge energije, a bo večina rib tudi v zadnjih delovnih dneh leta 2020 vseeno zelo veliko delala. Če ne boste v službi, si boste veliko dela naložili doma. Tudi zato, da se vam ne bo treba ukvarjati s samim seboj in si priznati, da se boste morali spremeniti, če želite ostati zdravi. Vsako leto si tik pred iztekom leta priznate, kaj delate narobe. Volje, da bi to spremenili, pa nimate dolgo. Tokrat jo boste imeli, saj je strah velik gospod. Tudi partner tokrat ne bo popustil. Siten bo, ker si želi le dobro za vas.

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. decembra

06.20 06.25 07.00 10.05 11.25 11.35 11.45 11.50 12.00 12.05 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.30 16.00 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.05 22.30 00.00 01.10 02.40 03.05 03.35 03.50 03.55

04.00 10.05 12.25 13.15 13.40 14.35 15.25 15.55 16.25 17.15 18.40 19.30 20.00 20.55 22.15 22.45 00.15 01.15 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Nenavaden teden s Tess, nemškonizozemski film Lojzek, Lojzek, nariši mi sanke Mandi, Pri škratih Sara in Raček, Cvetne lučke Kalimero, Kralj potegavščin Mulčki, Božič že trka na vrata Govoreči Tom in prijatelji.

Reševanje Božička, 2. sez.

Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Prva Sveta noč, ameriška dok. odd.

Ljubezen v Božičkovi deželi, francoski film Mulčki, Božič bo kmalu Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nanizanke Zmedi gre v Zakajzato, Božična zmešnjava, , 1. sez.

Bacek Jon, Vesel božič!, 2. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Božična noč Božič z Bliskom, kanadski božični film Božična noč Polnočnica, prenos iz ljubljanske stolnice Božična dežela, finski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme

Info kanal Dobro jutro Začnimo znova, Toni tone, 2. sez.

Na lepše Profil, Zorko Bajc Drage moje tovarišice kuharice Slovenci v Italiji, Vklop: Andraž Rožman, pisatelj in novinar Brez meja - Hatartalan Joker, kviz Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Nazaj k nedolžnosti Božič v Plečnikovi cerkvi Voda neznana znanka, nemška dok. odd.

Sveta noč - pesem za ves svet, koprodukcijski glasbeni dokumentarni film Ambienti Brez pomisleka, ameriški film Razkriti Julij Cezar, britanska dok. odd.

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.30 07.45 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Peter Pan, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 3. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 83. del, Lepotica in zver, 1. sez., 32. del, Solze v raju, 1. sez., 65. del, Solze v raju, 1. sez., 66. del, TV prodaja Komisar Rex, 4. sez., 4. del, Šverc komerc, 1. sez., 150. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 84. del, Lepo je biti sosed, 1. sez., 10. del, Solze v raju, 1. sez., 67. del, Solze v raju, 1. sez., 68. del, 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 151. del, Takle mamo, 1. sez., 21. del, Pisma matere Tereze, ameriški film 00.05 Moj božični princ, ameriški film 01.45 Pavza!

04.15 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Božično-novoletni koncert Marjance, 1993, 1. del 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Kako je Grinč ukradel božič, 1. del 19:25 Spoznajmo jih … Neža Avberšek, Ula Aurelija Gams, klavir, GŠ Velenje 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:55 Napovedujemo 20:00 Božični pogovor z Rokom Metličarjem, škofijskim upraviteljem 20:30 Regionalne novice, dnevno informativni program 20:35 26. gala koncert Radia Ognjišče, posnetek koncerta 22:45 Spoznajmo jih … Neža Avberšek, Ula Aurelija Gams, klavir, GŠ Velenje 22:50 Iz oddaje Dobro jutro 23:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:10 Nočni program

24. decembra 2020

Sobota,

25. decembra

07.00 08.00 08.05 08.10 08.35 09.00 10.00 10.55 11.15 11.55 12.25 13.00 13.15 13.20 13.25 15.00 15.05 15.15 15.35 15.50 17.00 17.10 17.15 17.20 17.50 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.35 21.45 21.50 21.55 23.50 00.50 01.15 01.40 01.55 02.05 02.10

Dobro jutro Rija in Krokodil, Božič Pujsa Pepa, Božičkov obisk, 4. sez.

Pika in božična smrečica, risani film Sneženi mož, risani film Najboljše jutro Evangeličansko božično bogoslužje. prenos iz župnije Murska Sobota Muzej jaslic na Brezjah Koncert ob osvetlitvi božičnega drevesa v Vatikanu Urbi et orbi, Papeževa božična poslanica Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Božičkova hči, danski film Športniki, Bob Muk, Božič na soncu Danin dinosvet, Družinske razprtije - Kače in dinozavri, kanadska otroška nanizanka Infodrom, tednik za otroke in mlade Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nanizanke Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Športniki, Na ledu Lili in Čarni zaliv, Božiček strmoglavi, risani film Pujsa Pepa, Mrzel zimski dan, 2. sez.

Bacek Jon, Pita, 5. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Dnevnikov izbor Šport Vreme Sreča na vrvici, slovenski film Poročila Šport Vreme Kinoteka: Kolja, koprodukcijski film Čof v vodo!, islandsko-britanska dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Dnevnikov izbor Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.40 Komorni zbor in Simfonični orkester KGBL (Sveta noč) 07.45 Ave Maria, Panis Angelicus (Angela Svoljšak, sopran, in Martina Okoliš, orgle) 08.00 Božično bogoslužje, prenos iz ljubljanske stolnice 09.00 Radost ljubezni, dok. odd.

09.45 Božične pesmi v Plečnikovi cerkvi 10.00 Božič z Bliskom, kanadski božični film 11.20 O živalih in ljudeh 11.45 Na vrtu 12.30 Božična romanca, posnetek koncerta 14.10 Prisluhnimo tišini, Tempo, ki ga narekuje okvara sluha 14.30 Toplo srce Afrike, dok. odd.

15.20 Mostovi - Hidak 16.05 Migaj z nami 16.30 Športel 17.10 Božiček in druščina, francoski film 18.50 Božič s Helene Fischer, posnetek iz palače Hofburg na Dunaju 20.00 Božično-novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija 21.40 Božična nostalgija Slovenskih filharmonikov 23.15 Prva Sveta noč, ameriška dok. odd.

00.10 Videotrak 01.10 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.35 07.55 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 22.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 4. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 84. del, Lepotica in zver, 1. sez., 33. del, Solze v raju, 1. sez., 67. del, Solze v raju, 1. sez., 68. del, TV prodaja Komisar Rex, 4. sez., 5. del, Šverc komerc, 1. sez., 151. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 85. del, Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del, Solze v raju, 1. sez., 69. del, Solze v raju, 1. sez., 70. del, 24UR vreme 24UR Instant družina, ameriški film Eurojackpot Najboljša božična zabava, ameriški film 00.10 Tumbledown, ameriški film 02.05 Pavza!

04.30 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Božični pogovor z Rokom Metličarjem, škofijskim upraviteljem 09:30 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Svet živali: Kraški ovčar, 1997 10:30 Videospot dneva 10:35 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Glasbeni gost, Vinko Coce 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Informativni program 12:50 26. gala koncert Radia Ognjišče, posnetek koncerta 15:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Božično-novoletni koncert Marjance, 1993, 2. del 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Kako je Grinč ukradel božič, 2. del 19:35 Spoznajmo jih … Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje 19:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Perujski Andi 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 5. veliki novoletni koncert Božičnega Vojnika, 1. del 22:35 Spoznajmo jih … Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje 22:40 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Informativni program 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

Nedelja,

26. decembra

06.40 Dnevnikov izbor 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Nagajanje 07.10 Lojzek, Lojzek, nariši mi mamuta 07.15 Lili in Čarni zaliv, Adijo, Pingi!, 2. sez.

07.25 Ava, Riko, Teo, Zaljubljena kravica 07.30 Kalimero, Petrček, čudežni otrok 07.40 Hej, hej, Šapice!, Hop v blato, 1. sez.

07.50 Knjiga o džungli, Najboljša učenka, , 1. sez.

08.00 Z kot Zofka 08.25 Ribič Pepe, Nastopanje v javnosti 08.50 Firbcologi, O jajcih, kuharskem tekmovanju in carskem šmornu 09.15 Katy, angleška otroška miniserija 09.45 Male sive celice, OŠ Frana Roša in DOŠ I Lendava 10.20 Infodrom 10.35 Osvežilna fronta, Laganje 11.05 Košarkar naj bo, slovenski film 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.10 Znanost o virusu 14.30 Prisluhnimo tišini, Življenje z naglušnostj 15.00 Sedem svetov - en planet, Afrika, koprodukcijska dok. serija 16.00 Z vrta na mizo: Božična večerja 16.30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna odd.

17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nanizanke 18.20 Ozare 18.25 Športniki, Skok v višino 18.30 Vrtne prigode, Kaos 18.40 Maček Muri: Kosilo 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.50 GR5: v divjino, belgijska nad.

21.55 Poročila 22.05 Šport 22.10 Vreme 22.15 Sedmi pečat: Sledi v snegu, koprodukcijski film 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik 00.45 Sobotni dnevnikov izbor 00.55 Utrip 01.10 Šport 01.15 Vreme 01.20 Napovedujemo

Spored TV Slovenija 2 04.00 07.00 09.00 10.30 11.00 11.45 13.10 14.05 15.00 16.15 17.10 18.50 20.00 21.00 22.30 23.20 01.50 02.50

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.35 08.55 09.15 09.40 10.05 11.45 13.30 13.45 15.30 15.45 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 21.55 23.45 01.35 04.05

08:30 08:55 09:00 10:20 11:10 11:35 12:35 13:05 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:25 18:30 18:50 19:15 19:55 20:00 20:55 22:25 22:05 23:05 23:45

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Milan Kreslin, 3. del Začnimo znova, Dvojka, dvojčica, 2. sez.

Začnimo znova, Johnny nadomestni Toni, 2. sez.

Plebiscit - s Televizijo Slovenja, 1.del Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Plebiscit - s Televizijo Slovenija, 2.del Dosje, Slovenija in njene meje Ob 10 0. obletnici rojstva: Marijan Vodopivec, Mane, televizijski portret Remy in Juliyat, nizozemski film Sprehod skozi filmsko glasbo s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija 100 let nogometa v Sloveniji, športni dokumentarni film Vaje v objemu, slovenski TV-film Zvezdana, Ne obsojaj Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Brez spremstva, ameriški film Dve leti ljubezni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Najboljša božična zabava, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen po domače Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Šušlja se... , ameriški film Najina zgodba, ameriški film Pavza!

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Kako je Grinč ukradel božič, 1. del Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Miha Cokan, Tinkara Nežmah, klavir, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš: Kako nastanejo sveče Spoznajmo jih … Brina Sinur, harfa, GŠ Velenje Dotiki gora: Bezovec na Dobrovljah Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Pogovor z dr. Francetom Bučarjem o slovenski samostojnosti, 2007 10 let ansambla Brloga, posnetek koncerta z gosti, 2. del Spoznajmo jih … Maruška in Branko Dobrovoljski, violin, harmonika Popotniške razglednice: Perujski Andi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

27. decembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.25 08.30 08.55 09.05 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 13.45 15.15 17.00 17.20 17.50 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.50 22.15 23.40 23.55 00.20 00.35 00.45 01.00 01.15

Mandi, Koledniki, 3. sez. Živživalice, Polž Rija in Krokodil, Silvestrski večer Trobka in Skok, Trata Pujsa Pepa, Omara za igrače, 2. sez.

Kalimero, Elektrovetrnica Šola za pošasti, Bučko prizna napako, 1. sez.

Dinotačke, Kar nam ni dalo spati Zmedi gre v Zakajzato, Ura dela tika-taka, , 1. sez.

Nejko, Nejko bi rad igral na glasbilo Ernest in Celestinca, V dvoje je lepše Piknik s torto, Miška Loli Polž na potepu na kitovem repu Bacek Jon, Kje so očala?, 2. sez.

Mimi in gorski zmaj Danin dinosvet, Dinozavrska druščina, kanadska otroška nan.

Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Rimske počitnice s Catherine, Tržnice, odd. o kuhanju Ozare Obzorja duha, 30 let oddaje Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, dnevnik Božič s Prifarci Novoletna romanca, posnetek koncerta Kraljestvo vzhajajoče lune, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nanizanke Zadnja beseda! Šola za pošasti, Slab spanec, 1. sez.

Mali Timotej, Velika modra krogla Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nad.

Intervju, dr. Anton Stres Poročila, šport, vreme Medena dežela, severnomakedonski dok. film Bravo orkester!

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 08.00 Simfonični orkester RTV Slovenija in Mate Bekavac (W. A. Mozart: Uvertura k operi Figarova svatba in Simfonija št. 41) 08.35 Bravo orkester! Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija 09.30 G. Rossini V. Dedovič: Tatinska sraka plešeta Vojko Vidmar in Nena Vrhovec 09.40 Začnimo znova, Tonijeva najbogatejša izkušnja, 2. sez.

10.10 Začnimo znova, Toni tone, 2. sez.

10.40 Kolonija: mularija, kanadski film 12.40 Odpotovanja, Nova Zelandija: Nedotaknjena, potopis, 1. sez.

13.40 100 let nogometa v Sloveniji, športni dok. film 14.55 Bata zgodbe o čevljih, češkofrancoski dokumentarni film 16.30 Božično-novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija 18.20 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, Kako smo snemali na TV Slovenija 18.35 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, glas. videospot 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem svetov - en planet, Na kraju samem, kopr. dok. serija 20.50 Abba za vedno, britansko-švedska dok. odd.

21.45 Pod gladino, slov. celovečerni film 23.30 Zadnja beseda!

00.10 Videotrak 01.10 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.30 07.50 08.05 08.20 08.35 09.00 09.25 09.50 10.20 10.45 11.30 13.00 13.15 15.30 15.45 18.00 18.50 18.55 20.00 22.15 00.00 01.40 04.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Mali šef Slovenije Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Pisma matere Tereze, am. film Vaše zdravje, naša skrb Instant družina, ameriški film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Moj lažni mož, ameriški film Tisti veseli dan, ameriški film Življenje v hipu, ameriški film Pavza!

Zvoki noči

08:30 08:55 09:00 10:30 11:00 10:20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Kako je Grinč ukradel božič, 2. del 2810. VTV magazin Vrtnarski kotiček Ritem srca 2020, festival sodobne krščanske glasbe Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Glasbeni gost, Vinko Coce Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobri snežak, gledališka predstava Vrtca Velenje 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Lahko noč, otroci! Rešimo pravljico Spoznajmo jih … Neža Avberšek, Ula Aurelija Gams, klavir, GŠ Velenje 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Svet živali: Kraški ovčar, 1997 Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Videomeh 1997 Spoznajmo jih … Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

12:00 12:30 14:00 14:25 15:25 16:00 17:30 17:55 18:00 18:15 18:45 18:50 19:50 19:55 20:00 21:40 21:45 23:15 23:45

Ponedeljek,

Torek,

28. decembra

06.30 06.45 07.00 09.05 09.30 09.55 10.20 10.40 12.25 13.00 13.20 13.30 13.50 14.45 15.15 15.30 16.00 16.05 16.10 16.15 16.20 17.00 17.20 17.25 17.30 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 23.50 00.15 00.45 01.00 01.05 01.10

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Timi gre, Božično presenečenje, risani film Palčič, risani film Holly Hobbie (II.), kanadska mladinska nad., 2. sez.

Holly Hobbie (II.), kanadska mladinska nad., 2. sez.

100 kilogramov do zvezd, francoski film Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Peš po ameriških celinah potopis S-prehodi, Brezmejna gastronomija Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Milan, Milan varčuje Živživalice, Polž Šola za pošasti, Slab spanec, 1. sez.

Bacek Jon, Kje so očala?, 2. sez.

Ribič Pepe, Nastopanje v javnosti Poročila ob petih Šport Vreme Kulturni vrhovi, Blejski otok, dok. odd.

Nejko, Nejko in rak Simon, Zobozdravnik Tako zraste metulj Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenija v letu 2020 Svet v letu 2020 Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj, Filmska inventura 20 20 Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Irena Grafenauer in Mate Bekavac s prijatelji Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.30 Videotrak 08.30 Obzorja duha, 30 let oddaje Obzorja duha 09.20 Alpski magazin 09.50 Alpsko smučanje - SP veleslalom (Ž), 1. vožnja 11.25 Alpsko smučanje - SP, smuk (M) 12.50 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 2. vožnja 14.15 Prisluhnimo tišini, Življenje z naglušnostjo, izobraževalnosvetovalna odd.

14.30 Zadnja beseda!

15.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna odd.

18.05 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž) 18.50 Alpsko smučanje - SP, smuk (M) 20.00 Odpotovanja, Nova Zelandija: Adrenalin, potopis, 1. sez.

20.45 Dediščina Evrope: Z ljubeznijo, Vincent, koprodukcijski film 22.20 Auroville - utopiji naproti, francoska dok. odd.

23.15 Butalci, izvirni televizijski muzikal 01.20 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.20 13.15 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 22.25 23.20 00.15 01.10 01.50 05.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 5. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 85. del, Lepotica in zver, 1. sez., 34. del, Solze v raju, 1. sez., 69. del, Solze v raju, 1. sez., 70. del, TV prodaja Komisar Rex, 4. sez., 6. del, Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 86. del, 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 71. del, Solze v raju, 1. sez., 72. del, 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 152. del, Takle mamo, 1. sez., 22. del, 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 20. del, Klub srečnih ločenk, 5. sez., 1. del, Klub srečnih ločenk, 5. sez., 2. del, 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 9:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2810. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 1997 17:50 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Pravljično Celje 18:15 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Informativni program 19:00 Spoznajmo jih … Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje 19:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:30 Videospot dneva 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Parni Valjak in njihovih 25 let, posnetek koncerta v Velenju, 2011 21:35 Spoznajmo jih … Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje 21:40 Iz oddaje Dobro jutro 22:30 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Informativni program 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Sreda,

29. decembra

06.20 06.25 07.00 09.05 09.30 09.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Dinotačke, Kar je sijalo, risani film Nejko se pomanjša, risani film Holly Hobbie (II.), kanadska mladinska nad., 2. sez.

10.15 Holly Hobbie (II.) kanadska mladinska nad., 2. sez.

10.45 Loti in izgubljeni zmaj, latvijskoestonski film 12.05 TV-izložba 12.20 Vem!, kviz 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.50 Peš po ameriških celinah, potopis 15.05 TV-izložba 15.20 Potepanja - Barangolasok 15.50 Lili in Čarni zaliv, Imenitni obisk, risani film 16.05 Oblakov kruhek, Očkova pravljica 16.15 Knjiga o džungli, Najboljša učenka, 1. sez.

16.25 Firbcologi, O jajcih, kuharskem tekmovanju in carskem šmornu 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 18.00 Povodni mož 18.15 Tako zraste petelin 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Slovenija - 30, Slovenija gleda naprej 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Spomini, Milan Kreslin, 4. del 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik 02.00 Slovenska kronika 02.15 Šport 02.20 Vreme 02.25 Napovedujemo

04.00 09.00 09.40 11.25

23.25 01.15 02.15

Info kanal Slovenski magazin Dobro jutro Alpsko smučanje - SP, superveleslalom (M), prenos iz Bormia Umetni raj, Filmska inventura 20 20 Mestne promenade, Ljubljana, dok. serija Joker, kviz Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 1. vožnja Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja Alpsko smučanje - SP, superveleslalom (M Temna stran zelenih energij, koprodukcijska dok. odd.

Večni ljubimec, italijanski film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek NaGlas!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 22.45 23.25 00.20 01.15 01.55 05.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 6. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 86. del, Lepotica in zver, 1. sez., 35. del, Solze v raju, 1. sez., 71. del, Solze v raju, 1. sez., 72. del, TV prodaja Komisar Rex, 4. sez., 7. del, Šverc komerc, 1. sez., 152. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 87. del, 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 73. del, Solze v raju, 1. sez., 74. del, 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 153. del, Takle mamo, 1. sez., 23. del, Preverjeno 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 5. sez., 3. del, Klub srečnih ločenk, 5. sez., 4. del, 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Zvoki noči

12.55 13.25 14.10 15.05 18.35 19.25 20.00 20.55 22.35

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 1998 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Informativni program 18:45 Spoznajmo jih … Maj Mirst, Manca Ernst, klavir, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2811. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Himalaja - Langtanga 20:50 10 let ansambla Brloga, posnetek koncerta z gosti, 2. del 22:20 Spoznajmo jih … Maj Mirst, Manca Ernst, klavir, GŠ Velenje 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Informativni program 0:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

0:30 Nočni program

30. decembra

06.20 06.25 07.00 09.10 09.35 10.00 10.25 10.45 12.25 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.05 15.40 15.55 16.00 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.05 00.30 01.00 01.15 01.20 01.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Mimi in Liza: Skrivnost božične lučke, risani film Zverjašček, risani film Holly Hobbie (II.), kanadska mladinska nad., 2. sez.

Holly Hobbie (II.), kanadska mladinska nad., 2. sez. Žandar iz Saint-Tropeza, francosko-italijanski film Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Peš po ameriških celinah, potopis Rojaki, odd. o zamejcih Uhojene poti v Prekmurju / Kitaposott, 1. del / I. rész, utak a Muravideken Izzivalci, EBU dokumentarni film, Deskar Jonas Mulčki, Božič že trka na vrata Ko mama spi, kratki igrani film Male sive celice, OŠ Frana Roša in DOŠ I Lendava Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade, Trst, dok. serija 50 knjig, ki so nas napisale, Boris Pahor: Mesto v zalivu Zmedi gre v Zakajzato, Kaj je ta okamnina?, 1. sez.

Tako zraste polž Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Glas družine Belier, francoski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Marjan Ogorevc Mestne promenade, Trst, dok. serija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.00 Videotrak 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 11.10 Dobro jutro 13.00 Zadnja beseda!

13.45 Premagajmo covid 19 14.30 John Williams na Dunaju (Anne-Sophie Mutter, Dunajski filharmoniki in John Williams) 16.50 Svet v letu 2020 17.45 Slovenija v letu 2020 18.45 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Beethoven 25 0: Skrivnosti z Beethovnove ulice, dokumentarno-igrani glasbeni film 21.20 Moje mnenje 22.10 Iz pozabe (III.), britanska nad., 3. sez.

23.00 Reverz, dokumentarni film 01.25 Videotrak 02.25 Info kanal 04.00 Info kanal 04.00 Napovedujemo

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 22.25 23.20 00.15 01.10 01.50 05.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 7. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 87. del, Lepotica in zver, 1. sez., 36. del, Solze v raju, 1. sez., 73. del, Solze v raju, 1. sez., 74. del, TV prodaja Komisar Rex, 4. sez., 8. del, Šverc komerc, 1. sez., 153. del, Betty v New Yorku, 1. sez., 88. del, 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 75. del, Solze v raju, 1. sez., 76. del, 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 154. del, Takle mamo, 1. sez., 24. del, 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 21. del, Klub srečnih ločenk, 5. sez., 5. del, Klub srečnih ločenk, 5. sez., 6. del, 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2811. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: VIDEOMEH, 1998 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 30 let VTV: izbrano iz arhiva:: Lahko noč, otroci! Matevž noče zaspati!

18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa, GŠ Velenje 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Klepet pod arkadami: prof. dr.

Milan Ževart 21:20 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:25 Pevci KUD Cambi, posnetek koncerta 22:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa, GŠ Velenje 22:55 Iz oddaje Dobro jutro 23:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

0:15 Nočni program

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 25

ANDRÉ GIDE: Ozka vrata

MILAN MARIČ: Velenje sprehajalno

od - Odrasli 821-311.2 - Družbeni romani Vir: https://beletrina.si/knjiga/ ozka-vrata Jerôme Palissier, občutljiv deček, odrašča v Parizu, poletja pa preživlja v hiši svojega strica na podeželju v Normandiji, kjer živi tudi njegova sestrična Alissa.

Močno se zaljubita, odnos pa prevzame teža njunega čustvovanja.

V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postopoma postane prepričana, da Jerômova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo. Da bi ga odrešila čustev, se odloči zatreti vso svojo lepoto – tako umsko kot telesno.

Nemogoči odnos zaljubljencev in težavnost odraščanja ter estetizem, prignan do skrajnosti, v romanu najprej upoveduje Jerôme, proti koncu pa se zdi, da večino dogodkov podrobno opisuje Alissa, tako da se perspektivi združita

25

OBVEŠČEVALEC

24. decembra 2020

oziroma ves čas prehajata druga v drugo. Romanu pripisujejo avtobiografskost, saj je bil Gide izjemen opazovalec svoje duševnosti.

Do - Domoznanski oddelek 77 - Fotografija Vir: https://uvkf.si/sl/fotomonografija-velenje-sprehajalno-avtor-milan-maricVelenje sprehajalno – fotografski sprehodi po mestu je izbor 365 fotografskih pogledov znanega in dolgoletnega velenjskega filmskega in fotografskega ustvarjalca Milana Mariča. Njegove stvaritve so prežete z ljubeznijo do Velenja in Šaleške doline; prikazujejo njun utrip ter pričajo o razvoju in minljivosti mesta oz. doline, ki pa ju lahko zvesto ohranjamo v spominu z dokumentarno fotografijo in filmom. Srčna in prisrčna fotomonografija naj (pri)vabi k medgeneracijskim sprehodom po Velenju v vseh letnih časih in tudi brezčasno.

VELENJE Ves december Praznični črkolov – družinska sprehajalna pustolovščina, mestno središče, začetna postaja Titov trg pri kipu Rudarja Sreča(l)išče – Voščila na poti: Lubela, Vodemla, Jakec, Grajski hrib, Šaleški grad, Škalsko jezero Praznični nabiralnik za vaše želje in veliko srce za vaša srca (okraske) pred Domom kulture Velenje

Vsak dan ob 12.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje: Gif na dan, dediščina na dlan!, predstavitev muzejskih predmetov

Četrtek, 24. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Margarita Ulokina, violina, in Peter Napret, citre 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Čarobne četrtinke: Medvedek in Zlatolaska, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje

Lunine mene

Petek, 25. 12.

18.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Mini božični koncert 18.00-21.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Virtualni božič: 2PARTY (Andreja in DJ Mrky)

Sobota, 26. 12.

10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje Čarobne sobotnice: Žaba Greta, muzikal Projektnega gledališča Velenje 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Sašo Vollmaier, klavir

Nedelja, 27. 12.

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Počitniška ustvarjalna delavnica: Izdelovanje punčk iz blaga 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična prepevanja: Mladinski pevski zbor župnike bl. A. M. Slomška

Ponedeljek, 28. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Barbara De Costa, orgle 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje in MZPM Velenje Dobre misli za leto 2021, premiera videa

Torek, 29. 12.

30. decembra, ob 4.28, polna luna

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Počitniška ustvarjalna delavnica: Novoletni piškoti 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična prepevanja: MePZ Škale 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje in ZKD Šaleške doline

Dilema. Kdo ima prav?, predstava kamišibaja Vanje Ive Kretič in Boštjana Odra

Sreda, 30. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična prepevanja: Vox Corde

Četrtek, 31. 12.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Naja Mohorič, harfa

Petek, 1. 1.

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Mitja Škorjanc, evfonij 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje in Glasbene šole FKK Velenje Palčica, baletna predstava učencev Glasbene šole FKK Velenje

ŠOŠTANJ Sobota, 26. 12. x

Pohod Topolšica–Sleme (1086 m) preko Loma Topolšica Planinsko društvo Šoštanj

Torek, 29. 12.

18.00 Medpraznični večer Mestna galerija Šoštanj (splet) Zavod za kulturo Šoštanj

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 26. decembta 19.00 Facebook stran MePZ Šmartno ob Paki Spletni tradicionalni božično-novoletni koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Dvigujmo odpornost in si polepšajmo praznične zimske dni V tem času je še kako pomembno, da ostanemo zdravi in fit ter ne preidemo v zimsko spanje – Slovenija postaja zelo prepoznavna v kulinariki in si prizadeva ponudbo obogatiti in jo promovirati kot gastronomsko destinacijo Jasmina Škarja

Redna in zdrava prehrana in priprava obrokov med epidemijo in šolanjem od doma je tudi v tem času še kako pomembna, tudi zato, ker bodo spremembe, ki smo jim priča, lahko vplivale na naše prehranske navade in način življenja, tudi ko bo epidemija končana. Zato si sestavimo zdrave obroke in se redno prehranjujmo. Če sodite med tiste, ki v času trenutne epidemije preživite več časa doma, lahko izkoristite to priložnost tudi za pripravo doma pripravljenih zdravih obrokov, ki naj bodo polnovredni, pestri in zanimivi. Če je le možno, naj pri pripravi sodelujejo vsi člani družine, tudi otroci. Priprava hrane in skupni obroki so odlična priložnost za krepitev zdravih navad, učenje kuharskih veščin ter krepitev družinskih vezi.

Meso se nekoč ni pogosto pojavljalo v prehrani

»Ne tolažimo se s picami, burgerji, mastno hrano, izbirajmo med živili, bogatimi z vlakninami, minerali in vitamini, ter ohranjajmo našo gastronomsko dediščino,« priporoča Simona Pompe, učiteljica praktičnega pouka s Šole za storitvene dejavnosti Velenje, skupaj s timom Zdrava šola, in doda tudi, da se pri pripravi obrokov med epidemijo in v zimskem obdobju lahko naslonimo na bogato kulinarično izročilo naših prednikov, ki jim je

bila lokalno pridelana in sezonska hrana vir preživetja. Takole nadaljuje: »Od tega, kar so spomladi sejali, v jeseni pobrali po poljih in čez zimo jemali iz kleti, je bilo pogosto odvisno, kako zdravi in prehranjeni so bili spomladi. Res je, da je bil to tudi čas kolin, vendar se kljub temu meso ni pogosto pojavljalo v prehrani.

Zelje, fižol, kisla repa, krompir, žganci, kaše so bila glavna živila, ki so bila na jedilniku v različnih kombinacijah skoraj vsak dan.

Danes lahko te jedi obudimo in si privoščimo res nekaj domačega, predvsem pa zdravega.«

prehrana za starejše ljudi, ker so lažje prebavljivi in nasitni. Piri, stari zvrsti pšenice, pravijo mati vseh mehkih žit, saj vsebuje več kvalitetnih beljakovin in ogljikovih hidratov kot ostala žita in prispeva k stimuliranju imunskega sistema. Krompir vsebuje poleg pomembnih vitaminov in mineralov tudi nujno potrebne amino-

obdarila in ustreza vsem kriterijem, so to zagotovo jabolka.

Vključimo jih lahko v vsak obrok, pričarajo nam svežino, toplino domačnosti, jabolka nas posladkajo, osvežijo … »Pripravi jabolčne pite iz pirine moke in domačih štajerskih jabolk se niso mogli upreti niti naši dijaki,« se pohvali učiteljica, posebej zato, ker so

Repa, kislo zelje, ješprenj, žganci ...

Kaj pripravljati, da bodo obroki pestri, raznoliki, hitro pripravljeni in bodo zadovoljili vse potrebe po hranljivih snoveh? Simona Pompe odgovarja: »V hladnem zimskem času se je priporočljivo hraniti z živili, ki okrepijo naš imunski sistem. V kislem zelju in repi najdemo visoko vsebnost vitamina C, antioksidantov, folne kisline, vitamina K in drugih B-vitaminov ter mineralov, hkrati pa spodbujata prebavo in izločanje strupov. Kaše, kot sta ječmenova in prosena, so odličen vir vitamina B, magnezija, selena, uravnavajo prebavo in pomagajo k ohranjanju telesne toplote.

Ješprenj pri kuhi postane sluzast, sluz pa je koristna pri želodčnih težavah. Zraven žgancev lahko jemo kislo mleko, repo, zelje. Zlasti ajdovi žganci so priporočljiva

»Ker verjamemo, da bo med prazniki tudi v vaši kuhinji zadišalo po praznični piti in zdravih tradicionalnih jedeh, vam idejo prazničnega pogrinjka pošiljamo tudi dijaki.«

kisline, ki jih mora človeško telo dobiti s hrano. Uživanje fižola ugodno vpliva na delovanje vseh telesnih organov, deluje protivnetno in znižuje holesterol,« našteva Pompetova pozitivne učinke živil, ki krepijo imunski sistem.

Ne smemo pozabiti na jabolka

Če obstaja kateri sadež, ki ga imamo letos res na dosegu rok, ker nas je narava z njim bogato

jo učenci v času učenja od doma pripravljali vsak na svojem domu in pokazali precej kreativnosti in domiselnosti.

Leta 2021 Slovenija pridobiva naziv »Slovenija – evropska gastronomska regija«

Ponosni smo lahko tudi na to, da Slovenija postaja vse bolj prepoznavna kot edinstvena, vrhunska gastronomska destinacija. S

svojo bogato kulinarično ponudbo in tradicijo je postala v kulinariki zelo prepoznavna, zato si še prizadeva ponudbo obogatiti in jo promovirati kot gastronomsko destinacijo. Slovenijo je namreč strokovna komisija Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT razglasila za Evropsko gastronomsko regijo 2021, kar pomeni, da bo priložnosti za povezovanje kmetijstva, turizma in dobre turistične zgodbe kar nekaj. »Mi pa smo tisti, ki lahko prepričamo s hrano, ki je

❱

si želimo obuditi tradicionalne jedi, jih modificirati, a še vedno ohraniti domačnost, zagotoviti višjo kakovost priprave pogrinjkov in zlaganj servietk za svečane priložnosti, vključevati lokalno pridelana živila v kulinariko, z različnimi animacijami pritegniti pozornost gostov, ohranjati regionalne posebnosti in doseči večjo prepoznavnost slovenske tradicionalne gastronomije.«

Ostanite telesno dejavni

V času šolanja na daljavo je zelo pomembno tudi druženje v družinskem krogu in sodelovanje pri skupni Kmalu nas bodo dohiteli pripravi obrokov. čarobni decembrski dnevi.

Pomembno je tudi, Če še niste vedeli: jabolka da zdravo jemo in se dobro razgibasimbolizirajo modrost, v mo. »S tem lahko mitologiji je jabolko veljalo naredimo največ izza simbol nesmrtnosti. ključno zase in svoje Vključimo jabolka v boljše počutje. Uprimo se nižjim tempedoma izdelano zimsko raturam in dežnim dekoracijo, zagotovo bo kapljicam ali celo ta čudovita, samo naša. A snegu. Odpravimo najpomembneje pri tem je, se na sprehod, če pa da smo se uprli brezglavemu vmes vključimo še potrošništvu in naredili nekaj intenzivnejšo vadbo, nam bo organiza dobrobit okolja. zem še hvaležnejši.

Ostanemo optimidel naše kulturne dediščine, iden- stični in vsaj zmerno telesno detitete in tradicije, o priložnostih javni. Poleg telesne dejavnosti sta v gastronomiji,« razmišlja Pom- pri krepitvi ali vzdrževanju imunpetova. »Gastronomija ima v Slo- skega sistema vitalnega pomena veniji velik potencial, saj je nosil- zdrava prehrana in zadosten vnos ni produkt prav za vsako regijo. tekočin, kar je prav upoštevati Vsako mesto, kraj, pa naj bo še tudi v času, ko živimo, dihamo, tako majhen, ima bogato gastro- se učimo in delujemo od daleč,« nomsko dediščino, ki je edinstve- sklene učiteljica praktičnega pouna in zelo zanimiva za turista. Z ka s Šole za storitvene dejavnosti letom 2021 Slovenija pridobiva Velenje Simona Pompe, skupaj s naziv Slovenija evropska gastro- timom Zdrava šola. 🔲 nomska regija: To pomeni, da

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

od 25. do 31. decembra - 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil; dolgo se niso mogli sporazumeti, kdaj naj bi bil dan Kristusovega rojstva, nazadnje so se vendarle odločili za noč od 24. na 25. december; ta čas se je ujel s poganskim praznikom rojstva nepremaganega Sonca; ker so praznovanje rimskega zimskega kresa enako veselo praznovali tako pogani kakor kristjani, se je Cerkev tem raje odločila za ta dan, ko naj bi veseli dogodek Kristusovega rojstva prekril poganski spomin mladega Sonca; s koledniškimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je postal božič poleg velike noči največji praznik večine Slovencev; - 25. decembra 1876 se je v Sv. Juriju ob Taboru rodil pedagog in kulturni delavec Ivan

Lukman; učiteljsko službo je začel v Šoštanju, kjer je služboval do leta 1922. V Šoštanju je ustanovil sadjarsko, vrtnarsko in čebelarsko podružnico; bil je soustanovitelj šoštanjskega Sokola; aktivno je sodeloval pri Olepševalnem društvu in Slovenskem planinskem društvu.

Aktiven je bil tudi pri učiteljskem društvu; v okviru čitalnic je večkrat nastopal kot igralec in režiser; po prihodu v Maribor je bil imenovan za upravitelja III. deške šole, v kateri je deloval do upokojitve; bil je predsednik mariborskega učiteljskega društva; umrl je 15. septembra 1937 v Mariboru; - 26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, goduje sv. Štefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega mučenca; - 26. decembra 1949 se je na Ptuju rodil pedagog in znani nekdanji velenjski ravnatelj Anton Skok; - na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je ob 93,2-odstotni udeležbi za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volivcev; - 27. decembra 1972 je izšla zadnja – dvajseta v letu 1972

in skupno stodvainsedemdeseta številka Šaleškega rudarja; po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju;

Franc Rajšter (Arhiv Muzeja Velenje)

- 28. decembra 1897 je na Dunaju umrl Hubert Heinrich de la Fontagne grof d´HarnoncourtUnverzagt; v obdobju od 1851 do 1858 je bil lastnik gradu Velenje; njegov starejši brat Viktor si je okrog leta 1855 na njegovem posestvu zgradil današnjo vilo Bianco v Velenju; - 28. decembra 1925 se je v Velenju rodil geograf in pedagog

dr. Anton Soré; umrl je 28. januarja 2015 v Celju; - konec leta 1962 sta se združila velenjski in šoštanjski zdravstveni dom; - 28. decembra 1944 so zavezniška letala bombardirala velenjski premogovnik; sedem ameriških letal je odvrglo 30 bomb, pri tem je bilo ubitih dvaintrideset oseb; - konec decembra leta 1988 so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek - Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega inštituta Erico; laboratorij je odprl takratni direktor Rudnika lignita Velenje mag. Franc Avberšek; - konec leta 1965 je mesto Velenje štelo 8575 prebivalcev; - 30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenja Nestl Žgank; - 31. decembra 1922 je v Šoštanju umrl dolgoletni župan Šoštanja, častni šoštanjski občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela Franc Rajšter.

Pripravlja: Damijan Kljajič

24. decembra 2020

RADIO VELENJE

ČETRTEK, 24. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 25. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 26. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

NEDELJA, 27. decembra

041 843 276

Želimo vam mirne in prijetne praznike v krogu najbližjih. Skupaj stopimo v novo leto, polno upanja in pričakovanja.

Naj se izpolnijo vse vaše želje!

Z vami in za vas – KZ Šaleška dolina DO NAŠIH IZDELKOV TUDI IZ VARNOSTI IN UDOBJA LASTNEGA DOMA!

TELEFONSKA NAROČILA

080 54 54

BREZPLAČNA DOSTAVA

Nina Krt: »Čas, ko na nas z vseh strani preži virus Covid-19, je tudi čas, ko smo se v naši družini lahko še bolj povezali. Res je, da se nam je življenje obrnilo za 90°, a kljub temu smo in bomo zmogli še naprej. Kot materi petih otrok, med katerimi so štirje šoloobvezni, mi je v tem času včasih zelo težko in naporno vijugati med učiteljico, kuharico, čistilko, zdravnico, kmetico in še mnogo drugih poklicev bi lahko naštela.

A kljub temu je veliko takih trenutkov, ko sem nasmejana in srečno objeta s svojimi otroki in možem. Takrat si po tihem rečem: »Kako lepo mi je, ko smo skupaj!«

*velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno ob Paki.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 28. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 29. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 30. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 14. do 20. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 14. do 20. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 14. decembra do 20. decembra (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 24. 12. 2020 barve: CMYK, stran 27

Julčki v slovo

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

JEČMEN, večjo količino v bigbeg vrečah in fižol sivček, prodam. Gsm: 041 317 434.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE: Porok ni bilo.

SMRTI:

Goriška cesta 65; Hrašan Ana, roj. 1926, Šoštanj, Cesta talcev 2; Hudournik Ivanka, roj. 1938, Velenje, Konovska cesta 37; Sovič Marija, roj.

1944, Šoštanj, Ravne 52

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA CESTA, 219,6 m2, zgrajena bo. l. 2021, 514 m2 zemljišča, v osrčju naselja Gorica. Gradnja na ključ. Cena: 290.000 €.

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, začetek gradnje l. 2020, 377 m2 zemljišča, možnost nakupa nepremičnine v 3. podaljšani gradbeni fazi.

Cena: 229.950 €.

Česnik Romana, roj. 1960, Velenje,

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

27

OBVEŠČEVALEC

24. decembra 2020

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVSTVO V petek, 25.12 soboto, 26. 12. in nedeljo, 27. 12. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 643. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje. Na dan

prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

Čez zelene trate grem med hribe v svate.

Tam že gozd šumi, potok žubori in pastirček vriska, na piščalko piska, srečen sem vesel, da bi ves svet objel.

Draga Julčka!

Neštetokrat si šla čez zelene planinske trate, porasle s pisanim cvetjem, neštetokrat si šla med hribe, kjer so žuboreli bistri gorski potočki in je šumel gozd. Tam, v osrčju gora, si bila srečna in srečni s tabo smo bili mi vsi, ki smo te poznali.

S sabo si prinašala dobro voljo, veselje, radost, da je še tako naporna pot postala pravi blagoslov, če si bila z nami. Hvala ti za vse pozitivne misli, za vse lepe urice, ki si jih podarila nam, planincem.

Hvala za vso ljubezen, ki si jo razdajala tudi mladim planincem, ko si bila v taboru v Logarski dolini. Bila si jim druga mama, nam, odraslim, pa najdražja prijateljica in vzornica. Članica Planinskega društva Velenje si bila od vsega začetka. V teh letih se je nabralo veliko

lepih spominov na trenutke, ki smo jih preživeli s tabo. Bila si aktivna na vseh področjih: v upravnem odboru, nepogrešljiva v planinski pisarni, pri organizaciji planinskih plesov, pri delovnih akcijah, v planinskih taborih in predvsem na planinskih pohodih.

Za svoje prizadevno delo si bila tudi nagrajena s številnimi priznanji, a največja nagrada je, da te bomo vsi planinski prijatelji vedno nosili v svojem srcu in se te spominjali kot svetal zgled planinske prijateljice. Če bi razmere dopuščale, bi prišli na zadnje slovo vsi, ki smo te cenili in smo te imeli radi. Dolga vrsta bi se vila tja do tvojega groba, kamor bi položili tisti zadnji cvet, s katerim bi se poslovili od tebe. A vedi, da smo bili v mislih s tabo vsi, ki smo te poznali in si nam bila draga.

Bele so planine, v cvetu že doline, spletel venec nov, s tisoč bom cvetov … poje Avsenikova pesem.

Draga Julčka, na tisoče cvetov, ki rastejo ob tvojih in naših planinskih poteh ti poklanjamo, a naj rastejo tam in vedno, ko bomo v hribih in bomo hodili med pisanim cvetjem, se bomo spominjali nate in na tvojo ljubezen do planin.

Počivaj v miru.

Tvoji planinski prijatelji Anka Pugelj V Velenju, 14. 12. 2020

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Nagrajenci velike križanke »Habit«, objavljene v tedniku Naš čas dne 10. decembra 2020, so:

1. Ivan Pritržnik, Šaleška 2/b, 3320 Velenje; 2. Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; 3. Danica Sivka, Škalska 30/a, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo o nagradi po pošti (pošlje podjetje Habit). Čestitamo!

Gesla: NEPREMIČNINE, ŽIVITE BOLJE, UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI, VREDNI ZAUPANJA

Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi

BOJAN STROPNIK Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

iz Raven pri Šoštanju Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod!

(S. Gregorčič)

6. 8. 1963 – 13. 12. 2020 Hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Helena s hčerkama Nastjo in Nadjo ter brat Ivo z družino

V SLOVO Poslovil se je

radio velenje com

107,8 MHz

Kmetija Jevšnik

Prodaja kislega zelja in repe

Laze 40, Šentilj

041 454 902

Vesele božiène praznike in sreèno 2021.

Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

prof. dr. dr. h. c.

Dušan MLINŠEK (1925–2020) častni občan Mestne občine Velenje Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

Naš čas, 24. 12. 2020, barve: CMYK, stran 28

Dedek Mraz z darili razveselil Delili 40 kilogramov težke pakete številne otroke Območno združenje Rdečega križa Velenje je minuli teden v občinah Velenje, Velenje, 20. decembra – Dobri stari Dedek Mraz, ki je v Šaleški dolini že dva tedna, je v preteklih dneh skupaj s pomočniki otrokom pridno delil darila.

Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so veseli, ker je do torka, 22. decembra, razdelil večino od skupaj skoraj dva tisoč daril, ki so jih zanj pripravili za otroke iz MO Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Delitev daril letos zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa ni bila lahek zalogaj. Na podeželju so darila od hiše do hiše, od nabiralnika do nabiralnika delili njihovi prostovoljci in člani Društev prijateljev mladine. V Topolšici je pomagala tamkajšnja krajevna skupnost, v Vinski Gori in Bevčah tamkajšnji gasilci. Ti so na pomoč priskočili tudi v Lokovici. »V nedeljo smo v vseh treh občinah pripravili delitev darila na ‹drive in› način«. V Šmartnem so delo opravili člani tamkajšnjega društva prijateljev mladine, v Šoštanju so članom našega

društva pomagali gasilci PGD Šoštanj mesto, v Velenju pa smo hvaležni podjetju Gorenje, da nam je dovolilo, da darila delimo na njihovem parkirišču pred nekdanjim prodajnim salonom. Darila smo tam delili zaposleni in naši prostovoljci.

Veseli smo bili, da so se ponj skupaj s starši pripeljali tudi otroci, ki so bili polni pričakovanja, povedali pa so nam tudi, da Dedka Mraza pridno spremljajo na naših spletnih platformah, na katerih se jim z novimi zgodbicami oglaša vsak četrtek in nedeljo ob 18. uri,« je povedala sekretarka zveze Bojana Špegel.

Samo v nedeljo so skupaj razdelili več kot 800 daril, več kot tisoč pa že prej.

Za tiste, ki daril niso mogli prevzeti, jih bodo varno delili v vili Rožle v ponedeljek in torek, pa tudi po novem letu.

V zadnjih dneh leta bodo razdelili tudi številna darila otrokom iz socialno šibkejših okolij, ki so jih dobili ali pa kupili s pomočjo donatorjev. 🔲

Veselje otrok, ko so skozi okno avtomobila dobili darilo Dedka Mraza, je bilo veliko.

Šoštanj in Šmartno ob Paki izvedel zadnjo letošnjo delitev posebno bogatih paketov živil in potrebščin Tina Felicijan

Velenje, 16. decembra – Na OZRK Velenje so veseli, da so kljub letošnjim razmeram, ki precej ovirajo aktivnosti krajevnih organizacij in tudi delitev humanitarne pomoči v obliki živil in potrebščin, uspeli razdeliti prav toliko hrane kot zadnja leta – okrog 70 ton.

Medtem ko novembrske delitve hrane zaradi tveganja za prenos virusa ni bilo, so minuli teden izvedli peto in zadnjo letošnjo delitev, na seznamu upravičencev pa je trenutno 600 družin, v katerih živi več kot 1000 ljudi.

Pri decembrski delitvi, ki je tradicionalno bogatejša kot druge, je vsak upravičenec dobil skoraj 40 ton živil in potrebščin. »En del hrane je iz evropskih rezerv, za nakup drugega dela pa so sredstva prispevale vse tri občine, ki pri nakupu zalog za delitve pomagajo trikrat letno,« pove predsednik Jože Kožar in doda, da so pakete, ki običajno vsebujejo 9 kilogramov osnovnih živil, obogatili s 15 kilogrami živil iz evropskih rezerv, tremi kilogrami pralnega praška in dvema litroma tekočega pralnega praška ter z 12 litri mleka.

Sicer letos, ko je korona kriza povečala socialne stiske ranljivih skupin in povzročila nove, na velenjskem Rdečem križu ne zaznavajo občutnega porasta vlog za dodelitev humanitarne pomoči. »Med letom običajno nimamo veliko prosilcev. Mi prvo delitev v letu izvedemo po starem seznamu upravičencev, nato pa zahtevamo nove vloge, na osnovi katerih naredimo nov seznam. Tako bomo spomladi, ko bomo sprejemali nove vloge,

❱

Na delitvi v Velenju je pomagalo 8 prostovoljcev, ki so preložili 23 ton živil in potrebščin, ob tem pa našli čas za dobro voljo in prijazno besedo.

Na seznamu velenjskega Rdečega križa je trenutno 600 družin, v katerih živi več kot 1000 ljudi.

lahko ocenili, kako korona kriza vpliva na potrebe po naši humanitarni pomoči.

Imeli smo že skoraj 700 upravičencev, zadnjih nekaj let pa jih je okrog 600. Za enkrat ne kaže, da bi aktualne razmere povečale potrebe, ali pa jih ljudje rešujejo druge načine,« pravi.

Zahvala za to, da tudi v teh zahtevnih okoliščinah uspejo izvajati del aktivnosti, gre predvsem prostovoljcem, ki so pripravljeni tvegati okužbo, čeprav delujejo v skladu z navodili NIJZ. »Imamo neverjetne prostovoljce, zlate ljudi.

Samo v odborih po krajevnih organizacijah imamo okrog 240 ljudi, ki na leto opravijo okrog 11 tisoč prostovoljnih delovnih ur – toliko jih opravi 11 ljudi, celo leto zaposlenih za polni delovni čas.

Hvaležni pa smo tudi donatorjem. Brez njihove pomoči bi bili programi bistveno bolj siromašni,« poudarja sogovornik. 🔲

Profesorji v teh časih raziskujejo različne načine poučevanja Profesorji opažajo trud, odgovornost in samostojnost dijakov za šolsko delo na daljavo – V predbožičnem času pripravili virtualno praznično druženje za dijake in profesorje, ekskurzijo na Dunaj in Dan brez zaslona – Pripravljajo se tudi že na virtualni predinformativni dan januarja Jasmina Škarja

Kot vse druge šole se je tudi na gimnaziji Velenje pred slabima dvema mesecema izobraževalni proces preselil s šolskih klopi v domove učiteljev in dijakov, ki priznavajo, da to za večino ni bila dobra novica, saj radi preživljajo skupni čas v šoli. Sara Brezovnik, mag. psih. in šolska svetovalna delavka, pove, da se profesorji zelo trudijo omogočiti dijakom čim kvalitetnejše usvajanje nove snovi, zato raziskujejo različne načine poučevanja; iščejo zanimive in poučne aplikacije, pouk praktično obarvajo s pomočjo filmov, forumov, delovnih listov ipd. »Profesorji matematike za boljši način poučevanja uporabljajo grafične tablice, nad katerimi so dijaki navdušeni,« poudari

Brezovnikova, ki se zaveda, da so to predvsem težki časi za dijake. »Trenutno so v pomanjkanju socialnih stikov, manj se gibajo, imajo manj nadzora pri posameznih učiteljih, zato jim tudi motivacija hitreje upade.«

Načrtujejo športnokulturno-umetniški projektni dan – Dan brez zaslona

Zaradi naštetih razlogov se zaposleni gimnazije trudijo omogočiti dijakom čim več dejavnosti, pri katerih se lahko v tem obdobju učijo, družijo in sprostijo. Decembra so zato organizirali predavanje za pomoč dijakom pri digitalni preobremenjenosti, pripravili virtualno umetniško ekskurzijo na Dunaj in

Dijaki sestankujejo v okviru dijaške skupnosti in iščejo načine, kako se med seboj spodbujati, čeprav nimajo stikov v živo. Eden od trenutnih načrtov je uvesti predmetno in moralno tutorstvo, s pomočjo katerega bodo starejši dijaki nudili pomoč mlajšim dijakom pri dodatni razlagi učne snovi pri posameznih predmetih in pa v obliki moralne spodbude za vztrajanje v trenutkih stiskah.

športno-kulturno-umetniški projektni dan – Dan brez zaslona – za dijake in zaposlene, ki so izbirali med izzivi različnih netehnoloških načinov. V predbožičnem času so pripravili virtualno praznično druženje za dijake in profesorje, da se skupaj poslovijo od leta, ob tem pa upajo, da bodo imeli v prihodnjem letu več priložnosti za sodelovanje v živo.

Pa načrti za leto 2021? Šolska svetovalna delavka Sara Brezovnik odgovarja: »Januarja pripravljamo virtualni predinformativni dan, na katerem bodo imeli naši maturantje priložnost spoznati različne fakultete in študijske programe, kar jim bo lahko v pomoč pri načrtovanju svoje poklicne kariere. Februarja pa smo na vrsti mi, da se predstavimo osnovnošolcem, zato 12. in 13. februarja organiziramo informativni dan, na katerem bodo lahko devetošolci spoznali naše izobraževalne programe in se o izkušnji šolanja na Gimnaziji Velenje pogovorili tudi z dijaki.« 🔲

Predbožični Dunaj – virtualna ekskurzija za dijake umetniške smeri Gimnazije Velenje Vsako leto se v zadnjih dneh leta dijaki in profesorji umetniške smeri gimnazije Šolskega centra Velenje in sopotniki odpravimo na Dunaj, da se naužijemo aktualne umetniške ponudbe in prazničnega razpoloženja. Tudi tokrat smo bili v toku s časom; narava zadnjih mesecev potovanja odpoveduje ali pa jih spreminja v e-različice. Mi smo izbrali drugo možnost: dijaki in profesorji glasbene in likovne smeri umetniške gimnazije smo 17. decembra soustvarili dvourni poučni, družabni in kreativni spletni dogodek.

Uvodna umetnostnozgodovinska predstavitev nas je v mislih popeljala na Dunaj. V osrednjem delu smo se razdelili v dve skupini.

Program glasbene skupine se je začel s predstavitvijo Dunaja kot glasbene prestolnice.

Prek videoklica smo stopili v stik z uspešno svobodno glasbenico, našo nekdanjo dijakinjo tolkalko Aleksandro Šuklar. Jedro glasbenega dela je bilo posvečeno Beethovnu in njegovemu ustvarjanju; Beethovnu skladatelju in pianistu ter njegovi Deveti simfoniji.

Za uvod v program likovne skupine smo se posvetili predstavitvi arhitekturnih biserov Dunaja. Skozi zgodbe njegovih štirih prebivalcev smo se podali na sprehod od preteklosti do današnjih dni in spoznali urbanizem mesta ob Donavi. Iz izbranih likovnih del mojstrov širokega polja likovne ustvarjalnosti smo odkrili delec zakladov, ki jih skrivajo dunajski muzeji in galerije.

V tretjem delu sta se obe skupini združili in po strokovni predstavitvi Beethovnove Ode radosti srečanje sklenili v glasnem kreativnem duhu, s skupnim izvajanjem tega glasbenega dela. Za popotnico v samostojno delo ob prihajajočih dneh pa smo dobili likovni izziv – skiciranje dunajskih mestnih prostorov. Čar e-popotovanja, na katerega se je tokrat odpravilo okoli 150 dijakov in profesorjev, je v ustvarjalnem stiku z zgodbo mesta; eni so prek nje podajali svoje izkušnje in znanje, drugi so z njo gradili svoja pričakovanja, vsi pa smo začeli kovati nove načrte. Živahno mesto, umetnost in iskriva družba so recept za ustvarjalnost in prijetne trenutke. Mislim, da nam je tokrat uspelo. 🔲

Aleksandra Dolenec Gojević