51 2021

Naš ­čas, 30. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (0/9 0C) bo sončno, v soboto (2/12 0C) in nedeljo (1/11 0C) delno oblačno.

Četrtek, 30. decembra 2021

številka 51 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Naj predvsem sreča stopa v vaš dom!

Boris Zakošek

Prelomnice so vedno nekaj vznemirljivega, sicer negotovega, a so polne upanja.

Naj bo takšna tudi ob prehodu v leto 2022. Od nje pa vseeno ne pričakujte preveč, le ravno prav – lepše in lažje vam bo.

Leto se uklanja novemu, poklonili se mu bomo v slovo. Vanj smo stopili z velikimi upi in cilji, izstopamo bolj zreli, s spoznanjem, da se ne vrti vse tako, kot bi si želeli.

A se vrti! Družba, tista včerajšnja, ni jutrišnja. Tehnologija ji je dala možnost in moč, da ne želi biti več samo poslušna sopotnica, ampak želi vedeti več, več znati, več razumeti, raztrgati stare vezi, odvreči okove, ki jo motijo. Seveda ni vse tako enostavno. Tista temeljna filozofska vprašanja o bivanju, upanju, željah, o svobodi, ljubezni, bratstvu, enakosti … na tisti razmislek o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave nam tehnologija še ne daje odgovora. Tukaj tudi nova družba trči v svet stereotipov, predsodkov, nerazumevanja drugačnosti, pomanjkanja tolerantnosti, človečnosti … tu srečuje svoj jaz in ga sooča z bližnjim okoljem in s svetom, z družbo, ki je, in družbo, ki še nastaja, tu oboji pokažemo, do kod seže naša širina in kje so naše meje, pokažemo, kako široko je naše srce in kaj razume in zmore naš um. In tu smo potem ljudje in ljudje.

V letu, ki se izteka, smo bili eni in drugi večkrat na preizkušnji, pa naj je šlo za vprašanje virusa, ekologije, elektrike, beguncev, znanosti, vere, zgodovine … boleče je, da smo ob tem prepogosto prepuščali besedo in odločanje najbolj glasnim, ne pa najbolj razumnim, da so nam vse bolj tuji strpen dialog in racionalni argumenti, da prevladuje občutek, da stopamo v svet ločevanja in netolerance, v svet, ki si ga pravzaprav ne želimo. A morda sta ob tem naše znanje in zavedanje vendar preskromna, naše pozabe prevelike, morda je to vedno ob prelomnih trenutkih, morda se kot družba vedno razkrajamo in pregnetemo, da ustvarimo nekaj novega in drugačnega. Naša odgovornost pri tem pa vendar je, da nam nevednost in pohlep posameznikov ne ustvarita mrakobnosti našega bivanja, ampak da si z znanjem in umevanjem stkemo čim bolj prijazno, prijetno, v sožitju in sreči stkano prihodnost.

Vračanje v preteklost nam je lahko v pomoč, vendar je spremeniti ne moremo, le pogled v sedanjost nam nudi moč, da stopimo v lepšo prihodnost. In prav to si vsi gotovo želimo.

Vse lepo v novem letu in naj predvsem sreča stopa v vaš dom. 🔲

Namesto silvestrovanja podoknice Velenje, 31. decembra – Zaradi aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa je tradicionalno silvestrovanje na Titovem trgu, ki bi kronalo kljub razmeram pester decembrski program koncertov, predstav in drugih prireditev za vse generacije, odpovedano. Bo pa Gledališče Velenje ob 20. uri bo v veliki dvorani Doma kulture Velenje izvedlo silvestrsko predstavo Butalci.

Festival Velenje bo namesto silvestrskega programa za otroke in odrasle na prostem pripravil Silvestrske podoknice. V sodelovanju z glasbeniki in s Plesno šolo Spin pripravlja krajši kulturni program, ki bo med 16. in 19. uro potekal na petih mestnih lokacijah. Meščanke in meščani bodo lahko iz varnega zavetja svojih domov prisluhnili zasedbam trobilcev in tolkalcev ter si ogledali novoletni ples snežink.

Pravljični liki bodo naključnim mimoidočim razdeljevali darila župana Mestne občine Velenje Petra Dermola. V tem času pa se bo iz svoje kočije na mestnih ulicah od otrok poslovil tudi Dedek Mraz, na pot se bo podal ob 15. uri.

V novo leto bo Velenjčanke in Velenjčane ter obiskovalce pospremila tudi praznična mestna dekoracija. Festival Velenje jo je oplemenitil s štirimi prostorskimi intervencijami. Na ploščadi pred kulturnim domom je postavljen Praznični gozdiček, na travniku pa se razprostira Bela dežela. Palčki iskalčki v središču mesta malim nadobudnežem kažejo pot do poguma, igrivosti, iskrenosti, zdravja, ljubezni, radovednosti in sreče. Ob najbolj priljubljenih sprehajalnih poteh v okolici mesta pa dobre misli delijo novoletne smrečice, opremljene tudi s QR kodo, ki vodi do glasbene popotnice. Poiščete jih lahko na Vodemli, Lubeli, na Jakcu, v Sončnem parku, pri Vili Čira Čara na Visti, v Cirkovcah, na Plešivcu, na Grajskem hribu, na Šaleškem 🔲 tf gradu in ob Škalskem jezeru.

Naš ­čas, 30. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

SREČNO

30. decembra 2021

Šaleška dolina – družinam najbolj prijazna destinacija

LOKALNE novice

Nova igrala na otroških igriščih

Svetniki Mestne občine Velenje podprli osnutek strategije turističnega razvoja Mira Zakošek

degradiranih površin v turistične namene. Zato si že zdaj prizadeŽe dolga leta v Šaleški dolini vajo, da bodo ključna zemljišča, med razvojne prioritete postavlja- ki so v lasti ali uporabi Premogovjo turizem, ki ga zaradi onesna- nika Velenje, v prihodnje nameženega in degradiranega okolja njena za razvojne projekte, tako dolgo ni bilo mogoče zajemati na področju gospodarstva kot s tako veliko žlico, kot bi žele- tudi turizma. Rešitev tega vprali. Ekološka prizadevanja pa so šanja v procesu prestrukturiranja obrodila sadove in možnosti za se jim zdi ključna. turistični razcvet je obilo.

V ospredje postavljajo Visto – To je tudi osnovna ugotovitev park z razgledom, celovito prenostrategije razvoja in trženja turiz- vo Starega Velenja, izgradnjo 20 ma v Velenju in Šoštanju za obdo- kilometrov kolesarskih povezav, bje 2022–2027, ki je bila predsta- začetek gradnje kolesarske poti vljena svetnikom Mestne občine proti Dobrni in v kratkem tudi Velenje. V središče postavlja dru- začetek gradnje kolesarske poti žino in Šaleško dolino kot najbolj proti Doliču. prijazno destinacijo za družine v Direktorica Zavoda za turizem Sloveniji. Pripravljavci so doku- Šaleške doline Alenka Kikec je ment gradili na vsem, kar je bilo povedala, da so se priprave dodoseženo v zadnjem obdobju. kumenta razvoja turizma lotili Župan Mestne občine Velenje premišljeno. Najprej so analiziPeter Dermol je poudaril, da pri- rali obstoječe stanje, v nadalječakujejo, da bo svoj interes na vanju pa objavili spletno anketo, področju turizma prepoznal in s katero so vabili širšo javnost k izkazal tudi zasebni sektor. Lo- vključevanju, podajanju predlokalna skupnost bo pripravila gov, razmišljanj in mnenj. Izvedli infrastrukturo za razvoj, nadalj- so več kot dvajset poglobljenih innji interes pa mora prepoznati tervjujev s ključnimi deležniki tuzasebni sektor. Pomemben iz- rističnega sektorja v Šaleški doli1$6B&$6BYRVFLOR SGI 30 ziv pa vidijo tudi v izkoriščanju ni, vključno z obema županoma,

direktorji javnih zavodov in turističnih podjetij, zainteresiranimi svetniki, s poznavalci turizma in z drugimi. Izvedli so tudi tri strateške delavnice, javno predstavitev osnutka svetu in strokovnemu svetu zavoda in širši javnosti. Prejeli so več kot sto vprašanj, pobud in predlogov, ki so jih smiselno upoštevali pri pripravi osnutka.

Osnutek strategije je predstavila predstavnica izvajalca strategije doc. dr. Ljubica Knežević Cvelbar iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je povedala, da v Sloveniji ni zaslediti nobene turistične destinacije z jasno »družinsko« usmeritvijo. Kot nosilni turistični produkti so predlagani trije, in sicer aktivni družinski oddih, festivalski turizem in zdraviliški turizem, kot podporna produkta pa kulturni turizem in gastronomija. Za celovit in uspešen turistični razvoj destinacije kot celote je podanih tudi 20 pobud za izboljšanje konkurenčnosti. Med ključne naložbe pa postavljajo širitev velenjske plaže, družinski doživljajski park in zip line v Šoštanju. Vsekakor pa je

treba zagotoviti tudi takojšnje delovanje Avtokampa Jezero.

Ambasador in kulturni ustvarjalec

Ob občinskem prazniku 20. septembru v Mestni občini Velenje podelijo najvišja občinska priznanja (plakete in grbe, vsaka štiri leta pa razglasijo tudi častnega občana), ki jih potrdijo svetniki na osnovi javno objavljenega razpisa, v katerem so zelo natančno opredeljena merila. Župan pa podeli tudi »županova priznanja«.

Tako bo tudi v prihodnje, so pa svetniki z novim odlokom določili še dve novi občinski priznanji, in sicer ambasadorja Mestne občine Velenje in kulturnega ustvarjalca leta Mestne občine Velenje (tega bodo razglasili že ob kulturnem prazniku). Ta bo dobil tudi priložnost, da v letu od prejema priznanja v dogovoru z občino izvede umetniško delo s svojega področja delovanja. Predloge za kulturnega ustvarjalca leta že zbirajo, in sicer do 17. januarja. 🔲

Dodatna pomoč najbolj potrebnim Velenje – Na Mestni občini Velenje so se odločili, da bodo leto zaključili dobrodelno in na ta način pomagali tistim našim občankam in občanom ter institucijam, ki sredstva najbolj potrebujejo.

20 tisoč evrov bodo razdelili med različne organizacije – Odbor za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje, Varstveno delovni center SAŠA, Dom za varstvo odraslih Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Plavalni klub Velenje (za nov športni rekvizit), na predlog članov odbora pa še komu, ki potrebuje pomoč. Že meseca julija so ob zaključku Pljuska na Velenjski plaži, ki je imel tudi dobrodelno noto, Odboru za pomoč občankam in občanom predali ček v višini 10 tisoč evrov.

&

0

<

&0

0<

&<

&0<

.

🔲

mz

Velenje – Občina Velenje je v mesecu decembru na otroška igrišča postavila tri nova igrala, četrto pa čaka na ustrezne vremenske razmere.

Na otroško igrišče Sončni park so postavili večnamensko plezalo, ki vključuje poševno in vodoravno plezalno mrežo, lestev, vrv, plezalno steno in plezalne gume ter kombinirano trojno leseno gugalnico.

Otroško igrišče v Šaleku (Šalek 98–104) je bogatejše za večnamensko igralo z več stolpi in različnimi razgibanimi elementi. Hiške imajo dvojne podeste, ki so deloma pokriti s streho.

Na otroško igrišče na Prešernovi cesti so postavili večnamensko leseno igralo iz nordijskega bora z barvnimi ploščami. Igralo sestavljajo stolp s toboganom in z nižjim podestom, ki služi kot kotiček, komplet plezal in enojna gugalnica.

Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo postavili še plezalno piramido na enem od otroških igrišč na Gorici in dokončali zemeljska dela okoli novih igral.

Vrednost celotne naložbe je 45.646,61 evra z DDV.

Občina vabi k pripravi občinskih proslav MO Velenje je že povabila vse zainteresirane, da se prijavijo za izvedbo osrednjih občinskih proslav v prihajajočem letu. Želijo si namreč, da bi tudi naslednje leto proslave izvajali predvsem lokalni kulturni ustvarjalci, ki jim želijo na ta način pomagati, ker je bilo njihovo delo zaradi epidemije močno omejeno. Za vsako proslavo občina zagotavlja 3 tisoč evrov. Razpis je odprt do 25. februarja, razen za proslavo ob 8. februarju, za katero zbirajo prijave do 6. januarja. 🔲

mz

Skrbno pripravljajo dnevni center

Velenje – Po več letih, ob koncu uspešnih prizadevanj za pridobitev lastniških pravic do prostorov ter dela pripadajočega zemljišča (nekdaj znani upokojenski klub ter sedež DU Velenje), se je vodstvo društva odločilo del prostorov nameniti za vzpostavitev Dnevnega centra za upokojence. V dneh pred prazniki so stekla zunanja gradbena dela. Več kot 50 let staro dvorišče so obnovili tako, da so vgradili del kanalizacije in odtoke meteornih voda ter zamenjali dotrajane pohodne plošče. 🔲

Jože Miklavc

Novoletnice

Dušan M. Pirc iz Velenja, literarni avtor in predsednik Šaleškega literarnega društva Hotenja, je preživel ustvarjalno razburljivo leto. Ponosen je na literarno revijo Hotenja 31, v kateri so izvrstni prispevki. Prijeten spomin ima na ulični literarni nastop ob kulturnem dnevu, ki so ga med sobotno mestno tržnico izvedli na Cankarjevi ulici. »Vesel sem, da korona kriza vendarle ni tako hudo vplivala na kulturno dogajanje. Tudi prej je imela namreč kultura enake težave, ki so zdaj prišle na plano,« razmišlja. Leto 2021 pa je kronal izid njegove knjige Kajuh v prozi, katere pisanju bi se zaradi skromne osnove za raziskovanje že skoraj odrekel, a ga je premagala Pirčeva trma, pravi. »Pisanje te knjige me je stalo veliko energije, a sem vesel, da sem lahko delal na področju literarne zgodovine in teorije. Sam izid knjige pa je res lep dogodek, ki se globoko vtisne.« Pa novoletne želje? »Čim več zdravja za vse, čim bolj mirnega življenja, preživljanja časa z vnuki. Upam tudi, da bova lahko s soprogo čimprej spet obiskala najin drugi dom – poljski Krakov.«

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 30. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

SREČNO

30. decembra 2021

»Čas je, da se ponovno odločimo« Da je Slovenija po 31 letih od plebiscita o samostojnosti razdeljena in na razpotju, je opozorila slavnostna govornica Darinka Mravljak in pozvala k odločitvi za demokratično državo Tina Felicijan

Velenje, 23. decembra – »Prav z enotnostjo in zaupanjem v takratno slovensko politiko, ki smo ga izrazili s plebiscitom, smo uresničili svoje sanje in hrepenenje po samostojni in neodvisni državi. Za trenutek se zaustavimo in preletimo čas od plebiscita do danes. Spomnili se bomo na mnoge dosežke, na katere moramo biti ponosni. A za nas mora biti v tem trenutku pomemben odgovor, kje smo danes in kaj nas čaka jutri. Slovenija je žal ponovno na razpotju. Ali bo demokratična, socialna, pravna, varna in mednarodno spoštovana država, ali bo nestrpna, mračna, neoliberalna, izključevalna in avtokratična,« je na občinski slovesnosti v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti dejala slavnostna govornica, podžupanja Mestne občine Velenje Darinka Mravljak.

Z zelo kritičnim nabojem je pokomentirala politiko samostojne

»Svobodno sonce naj zasije spet!« je koncert sklenil Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom dirigentke in scenaristke slovesnosti Katje Gruber. Zamislila si jo je tako, da je pevka Janja Irman Kolar prevzela še vlogo pripovedovalke zgodbe z besedami njene glavne junakinje – Domovine.

Darinka Mravljak: »Čas je, da se odločimo, v kakšni državi želimo živeti in katere vrednote nas povezujejo. Jaz dileme nimam – izbrala bom demokracijo, ne kleptokracijo.«

Slovenije, predvsem pa aktualne vlade. »Kako naj ne bom kritična, če v naši domovini, ki smo jo ustanovili z zanosom, teptajo človekove pravice in svoboščine, uničujejo pravno državo. Ob plebiscitu smo

Slovesnost so spremljali tudi praporščaki, s himno pa jo je otvoril oktet Žetev iz Luč.

politiki, ki je stopila skupaj, zaupali. Danes politika ljudi razdvaja. Če bi bila politika bolj enotna, bi bili tudi ljudje bolj enotni in optimistični. Upanje je v mladih. Upam, da se bodo odločili za pravično in demokratično domovino.«

Spregovorila je Domovina

Kulturni program z naslovom Domovina pripoveduje sta pripravila MePZ Gorenje in Oktet Žetev, oba pod umetniškim vodstvom Katje Gruber, ki je izbrala skladbe, tematsko povezane s

posameznimi prelomnimi obdobji v zgodovini slovenskega naroda. »Povezala sem jih z besedilom, v katerem Domovina sama o sebi pove, kako je doživljala nek čas, kaj je razmišljala,« je predstavila zamisel o personifikaciji domovine, s katero je iz drugega zornega

kota ponudila pogled na doživljanje pomembnih zgodovinskih dogodkov na poti do samostojnosti. »Zdaj sem tukaj, med vami, vaša dežela in domovina. Gledam vas brez besed. Včasih se čudim, da kot narod še niste prerasli otroških bolezni. Včasih občudujem dobre odločitve in dosežke, predvsem znanstvene, kulturne in športne.

Dajem vam presunljive naravne lepote, da jih varujete in lepšate.

A zdrave kmečke pameti, da se ne bi prepirali zaradi nesmislov, te pa vam ne morem dati. To morate sami poiskati na dnu svojega srca, kamor je vsakemu človeku položena zavest, da sem domovina le ena, zato me je treba varovati, se o meni pogovarjati, o meni pisati verze in prepevati pesmi. Veselim se novega, svobodnega in svetlega jutra,« je junakinja večera sklenila v upanju, da bo tudi enotno. 🔲

Prihodnje leto v znamenju številnih naložb Zadnja letošnja seja Sveta Občine Šoštanj potekala v prenovljeni sejni dvorani Jasmina Škarja

Šoštanj, 22. decembra – V novih prostorih sejne sobe Občine Šoštanj je potekala 20. redna seja, na kateri je bilo prisotnih 18 svetnikov in jo je po pooblastilu župana Darka Meniha vodil podžupan Občine Šoštanj Viktor Drev. Svetniki so z decembrsko sejo sklenili svoje letošnje delo, ki ga ocenjujejo za uspešnega.

V proračunu za 2022 skoraj 20 milijonov evrov

Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil predlog proračuna za leto 2022, ki je v primerjavi s preteklimi leti sorazmerno visok, v zadnjih letih pa je eden najvišjih, saj naj bi bilo 19,7 milijona evrov prihodkov, toliko pa bi znašali tudi odhodki. Proračun je naložbeno bogat, v njem pa so predvideni izgradnja garažne hiše, posodobitev številnih cest in sofinanciranje krajevnih skupnosti, nadaljevali pa bodo tudi z obnovo občinske stavbe in začeli prenovo in dozidavo šole.

Razširili dejavnost Komunalnega podjetja Velenje

Na seji so predstavili osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje. Gre za doregistracijo predvsem zaradi vzdrževanja videonadzorov v občinah Velenje in Šoštanj, trgovin na

drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic, ter za arhitekturno projektiranje. Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je povedal, da želijo poiskati sinergije ter z obstoječim kadrom opraviti nekaj več dela in s tem razbremeniti pritisk stroškov na izvajanje gospodarskih javnih služb.

Za male čistilne naprave po 1.500 evrov subvencij

Šoštanjski svetniki so bili veseli, da je zadnja seja letošnjega leta potekala v prenovljeni sejni dvorani. Namesto župana Občine Šoštanj, ki je vse prisotne pozdravil iz daljne Avstralije, jo je vodil podžupan Viki Drev. Svetnike so obiskali tudi skavti, ki so prinesli luč miru in prebrali poslanico.

S pravilnikom o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav so sofinanciranje povečali z dosedanjih 1000 na 1500 evrov.

neposredne ure plačevala manj kot 4 evre, kar jih uvršča med občine z najnižjim prispevkom za uporabnike.

Novosti na področju odplak

Komunalno podjetje Velenje je izdelalo noveliran lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki ga mora vsaka občina pripraviti na osnovi državnega operativnega programa. Z njim je svetnike seznanil Primož Rošer, ki je na komunali odgovoren za to področje. Svetniki so program potrdili.

Pomoč na domu dražja za 2,19 evra

Svetniki so soglašali s povišanjem cene pomoči na domu.

Ta znaša 22,14 evra na uro na delovni dan, 27,13 evra za delo ob nedeljah in 28,19 evra na uro za delo ob državnih praznikih. Cena storitve za uporabnike je za zakonsko določene

Predstavitev krožnega gospodarstva Premogovnika Velenje

subvencije Občine Šoštanj znižana v višini 50 odstotkov. Valerija Kidrič, koordinatorka pomoči na domu Doma za varstvo odraslih Velenje, je spremembo cene storitve, dvig za 10 odstotkov, argumentirala s povišanimi stroški zaščitnega materiala in goriva, z napredovanjem socialnih oskrbovalk od leta 2019, s spremenjeno kadrovsko strukturo zaposlenih ter povečanjem premije dodatnega kolektivnega

pokojninskega zavarovanja. Poudarila je tudi, da se starostna struktura uporabnikov spreminja, tako letos beležijo največji delež oseb, starejših od 80 let.

Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti na Občini Šoštanj, pa je dodala, da dvig storitve glede na njihovo trenutno veljavno ceno ne bo vplival na dostopnost do storitve, saj bo še vedno več kot polovica uporabnikov za ceno

Direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar je svetnikom predstavil idejni projekt krožnega gospodarstva. Poudaril je, da je smiselno poiskati produkte, ki jih bo mogoče razvijati v sklopu strategije izhoda iz premoga s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, v njih pa bo mogoče zagotoviti nadomestna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Za nakupe dobrih 260 tisočakov

Soglasno so potrdili tudi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Šoštanj za prihodnje leto, katerega sredstva so

ocenjena na 261.432 evrov in so namenjena za odkup oziroma pridobivanje nepremičnega premoženja in uveljavljanje predkupne pravice. Za leto 2022 načrtujejo odprodajo stvarnega premoženja, ki je v lasti občine ocenjeno v vrednosti 48.289 evrov.

Pobude in vprašanja

Urša Kurnik je predlagala višji znesek za novorojence, Žan Delopst je opozoril na slabo razsvetljavo pri Tešu, zanimalo ga je tudi, kakšen program ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha pripravljajo v občini, Peter Radoja pa je povprašal, kako poteka tajno glasovanje v prenovljeni novi sejni dvorani, ki so se je vsi razveselili, saj je tudi tehnično dobro opremljena in bo omogočala prenos in ogled sej v živo. 🔲

Naš ­čas, 30. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

SREČNO

30. decembra 2021

Gorenje kljub težavam leto zaključilo v zelenih številkah V Hisense Europe so letošnje poslovno leto že zaključili, v proizvodnji 17. decembra, v režiji 23. decembra, vračajo pa se takoj po praznikih, 3. januarja – Naročil je tudi za naprej veliko, tako da že napovedujejo nekaj sto dodatnih zaposlitev

pretežni del režije večino leta delal od doma, kar je od vseh zahtevalo tudi veliko hitrih prilagoditev, a smo se organizirali in vztrajno sledili ciljem povečanja prodaje in rasti tržnih deležev,« pravijo.

hkrati pa obvladovati stroške, da bodo lahko tako na najboljši možni način kompenzirali cene materiala in energije.

Mira Zakošek

Televizorji Hisense v Sloveniji na 3. mestu

Seveda so z načrti že v naslednjem letu.

Načrtujejo nadaljnje povečanje proizvodnje, prva dva meseca sta z naročili že zapolnjena. Načrtujejo dodatna zaposlovanja – letos so zaposlili skoraj tisoč delavcev, v prihodnjem pa naj bi jih še nekaj sto. Že januarja in februarja nameravajo zaposliti najmanj 200 proizvodnih delavcev, kasneje pa še več, načrt bodo prilagajali potrebam proizvodnje.

Intenzivno pa ves čas iščejo in zaposlujejo inženirje za delo v razvoju, v prihodnjem letu bodo odprli kar 80 tovrstnih delovnih mest (kontrolorji kakovosti, inženirji kakovosti, blagovni manipulanti, viličaristi, strojniki, vzdrževalci, inženirji elektrotehnike, inženirji strojništva, inženirji mehatronike ter inženirji računalništva, za odvisne družbe pa še orodjarji, kuharji in natakarji).

Predpraznični dnevi so bili v Gorenju letos prežeti z zadovoljstvom, saj bodo poslovno leto kljub številnim težavam, ki so jih pestile, prvič, odkar sodijo pod Hisense, sklenili brez izgube.

Veliko težav je seveda tudi pri njih povzročala koronakriza, na globalnem trgu pa so se skozi vse leto srečevali z velikimi motnjami v oskrbi z materiali, še posebej s polprevodniki. Presenetila jih je tudi velika rast cen logistike in energije.

Povečujejo tržne deleže

Kljub vsemu jim je uspelo skozi vse leto povečevati tržne deleže v vseh izdelčnih skupinah, izboljšali pa so tudi produktivnost in stroškovno učinkovitost. Veliko pozornosti so namenili tudi izboljšanju kakovosti. »Kljub omenjenim motnjam v oskrbnih verigah, ki so posledično povzročale

motnje in zastoje v tovarnah, kar je povzročilo veliko sprememb urnikov za proizvodnjo, smo ob hkratnih strogih ukrepih zoper širjenje koronavirusa uspešno

končali leto in nismo ustavljali proizvodnje, kot so bili to prisiljeni storiti številni proizvajalci v Sloveniji in tujini. Obenem je zaradi epidemioloških razmer

Posebej veliko rast beležijo na področju TV aparatov, saj so od vzpostavitve tovarne Hisense Europe Electronics januarja letos televizorji Hisense že v pol leta postali tretja najbolje prodajana znamka televizij v Sloveniji.

Poslovna tveganja bo treba še ublažiti

Kljub dobrim rezultatom, vsekakor najboljšim v zadnjih letih, pa pravijo, da še ni napočil čas, da bi bili z doseženim povsem zadovoljni in da bi zaspali na lovorikah. Že omenjeni pritiski na dobavne verige, rastoče cene logistike, materialov in energije ter težave z dobavami pomenijo dodaten pritisk na dobičkonosnost, zato si bodo morali tudi prihodnje leto močno prizadevati, da ublažijo poslovna tveganja, povezana z dobavo ključnih materialov in izdelkov,

Naročil tudi za prihodnje leto veliko

🔲

GOSPODARSKE novice Slovensko gospodarstvo je bilo letos solidno Leto se hitro izteka in čas je za gospodarske obračune. Čeprav jih podjetja še niso sklenila, že lahko ugotavljamo, da je bila Slovenija na gospodarskem področju kljub krizi dokaj solidna, če že ne uspešna, saj so rezultati dobri, razen v turizmu in verjetno še kje. Vendar pa je ob tem tudi res, da je naša država močno zadolžena in da bo te silne dolgove nekoč treba vrniti. S tem si trenutna oblast in večina državljanov večinoma ne beli glave, a ko bo prišel ta čas in če bodo trendi takrat neugodni, bodo vsi pozabili, da je to zadolževanje posledica sedanjih nujnosti, a tudi številnih nepremišljenosti.

Dejstvo pa je, da je trenutno gospodarsko stanje solidno, zaposlenost visoka, dodana vrednost pa v podjetjih večinoma še premajhna, da bi lahko s plačami in z razvojnimi vlaganji konkurirali najbolj razvitim trgom. So pa apetiti po višjih zaslužkih, posebej v javnem sektorju, precej večji, kot jih družba pravzaprav zmore.

Učinkovitost javnega sektorja tabu tema?

Tabu tema v Sloveniji še vedno ostaja tudi učinkovitost javnega sektorja. Ta je močno nedotakljiva, zavita v številne izgovore in odločne sindikalne grožnje, pri čemer so vsa mnenja, ki ne izvirajo iz stroke, laična, in po njihovem mnenju neustrezna in neuporabna. Če bomo kdaj zmogli narediti korak preko teh ovir, bo verjetno marsikaj bolje.

Stopamo v negotovo leto Prihodnje leto bodo gospodarsko dogajanje doma in po svetu še vedno očitno krojili širjenje virusa, koronska kriza in omejitveni ukrepi ter z njimi povezane posledice. Še naprej se obetajo zastoji v dobavnih verigah in cenovni pritiski, ki jih bodo blažili paketi domačih in evropskih sredstev. Poseben problem pa so tudi vse višje cene električne energije, saj to vpliva na vse uporabnike. Cene elektrike za leto 2022, kot opozarja GZS, dosegajo tudi do šestkratne vrednosti cen iz letošnjega leta, zato vse več podjetji razmišlja tudi o začasni zaustavitvi proizvodnje.

Sloveniji se ob vsem, kar smo našteli, napoveduje tudi pestro trojno volilno leto.

Evropa že zateguje pas Evropska komisija je predlagala uvedbo novih davkov in prerazporeditve za polnjenje proračuna EU, kar naj bi ji v obdobju 2026–2030 skupaj prineslo okoli 17 milijard evrov letno. To so dodaten davek za sto največjih multinacionalk, čezmejni ogljični davek, poleg tega pa naj bi se po novem kar 25 odstotkov prihodkov od trgovanja z emisijami stekalo v proračun EU in ne v nacionalne proračune.

Trend rasti spletnega nakupovanja se nadaljuje Zadnja raziskava Shopper's Mind 2021, ki so jo izvedli družbi Valicon in Iprom ter spletni portal Ceneje, je pokazala, da se trend rasti spletnega nakupovanja nadaljuje. Največ nakupov beležijo kategorije moda, elektronika ter dom in vrt, povprečna vrednost nakupa, ki ga kupci najpogosteje plačajo s karticami, pa znaša skoraj 100 evrov. 🔲

mz

Naš ­čas, 30. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

»Pripravljen imamo nabor ukrepov, da ohranimo delovna mesta« Na pogovor smo pred iztekom leta povabili generalnega direktorja Premogovnika Velenje dr. Janeza Rošerja Mira Zakošek

Za celotno Skupino Premogovnik Velenje je zahtevno leto, poleg tega pa vas nedvomno čakajo izzivi, s katerimi se ne ta ne nobena od prejšnjih generacij še ni soočila.

Kako gledate nanje? »Za Premogovnikom Velenje je leto, ki je v marsičem prelomno.

Pričakujemo odločitev Vlade RS glede določitve letnice prenehanja odkopavanja premoga, ki bo zapisana v Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Sprejem strategije je podlaga za sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v okviru katerega bodo od države zagotovljeni viri in sredstva za zapiranje Premogovnika Velenje, saniranje degradiranih površin in s katerim bo prišlo do kontroliranega postopnega zapiranja ter finančno vzdržnega poslovanja Premogovnika.

Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika: obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo proizvodnja v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti in tudi po prenehanju odkopavanja bomo v družbah Skupine Premogovnik Velenje še vedno potrebovali številna delovna mesta, s katerimi bomo še najmanj petnajst let po prenehanju odkopavanja za potrebe TEŠ 6 skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del.

Predlagana letnica 2033 torej, nenazadnje, pomeni še vsaj dvajset let izvajanja rudarskih del.

V postopku priprave strategije smo intenzivno sodelovali s ciljem, da bo strategija v največji meri Šaleški regiji, Termoelektrarni Šoštanj, Premogovniku Velenje in zaposlenim v prihodnjih desetletjih zagotovila pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen prehod, ki bo prinesel rast in razvoj ter vzpostavil nova delovna mesta, hkrati pa ohranil ustrezno raven zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji.« Zakaj je sprejetje Zakona o postopnem zapiranju za Premogovnik Velenje tako zelo pomembno? »Čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju

5

SREČNO

30. decembra 2021

Premogovnika Velenje je za nas pomembno predvsem zato, ker bo z njim Premogovnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vključuje zapiranje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko itd. Zdaj namreč sami in zgolj z lastnimi sredstvi izvajamo vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacije posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga.

Sprejem zakona si prizadevamo pospešiti, saj se zavedamo resnosti situacije. V pripravo izhodišč smo vključili sindikat, ki aktivno sodeluje pri kadrovski problematiki zakona. V juliju 2021 smo na našo pobudo izvedli sestanek na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer smo predstavili izhodišča s kadrovsko-socialnega področja.

Aktivno sodelujemo z ministrstvom za infrastrukturo in lokalno skupnostjo, z Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj, tako pri pripravi omenjenega zakona kot tudi zakona o prestrukturiranju regije. Zaradi kompleksnosti situacije in kratkega časa smo se povezali tudi z občinami iz Zasavja, saj so se tam z zapiranjem rudnika že soočili.« Kako je proizvodnja potekala v letošnjem letu? »Naše delo poteka 500 metrov pod zemljo, kjer vladajo posebne razmere in zakonitosti, zato je tudi sam potek dela kljub sodobni tehnologiji velikokrat odvisen od narave in geomehanskih razmer, ki so izjemno zahtevne. Žal nam narava tudi letos ne prizanaša, zato so vsi naši napori usmerjeni v doseganje letnega proizvodnega načrta. Že takoj na začetku leta smo se soočili z dejstvom, da prvotno načrtovana proizvodnja premoga, ki je po poslovnem načrtu podjetja, izdelanega v septembru 2020, znašala 3,3 milijona ton, ne bo dosegljiva.

Razlog za to so predvsem posledice koronavirusa v jesenskem delu leta 2020, zaradi katerih smo morali oktobra in novembra lani nekatera pripravska delovišča ustavljati. Problematika okužb s covidom-19 je bila del naše realnosti tudi v letu 2021.

Šestka do 3. januarja ne bo obratovala

V Termoelektrarni Šoštanj so v petek, 24. decembra, po 65 dneh neprekinjenega obratovanja plansko zaustavili blok 6. Zaustavitev bo predvidoma trajala do 3. januarja. V času zaustavitve bodo izvedena redna vzdrževalna dela. S to plansko zaustavitvijo bodo opravili podrobne preglede, s ciljem priprave na redno letno zaustavitev v letu 2022. V času zaustavitve bloka 6 bo proizvodnja električne energije in toplote za Šaleško dolino zagotovljena z obratovanjem bloka 5 in s plinskima enotama. Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj je letos proizvedel 2.498 GWh (gigavatnih ur) električne energije. Skupno, vključujoč tako bloka 5 in 6 kot plinski enoti, pa so ti letos proizvedli 3.127 GWh električne energije ter 330 GWh toplotne energije za Šaleško dolino. 🔲

mz

V tem obdobju je namreč absentizem (bolniška odsotnost, karantene …) znašal tudi preko 20 odstotkov zaposlenih v procesu pridobivanja premoga. Zaradi navedenega smo leto 2021 začeli z načrtovano letno proizvodnjo v višini 3,1 mio ton premoga, kar smo predhodno uskladili tudi z našim lastnikom. Zaradi vseh težav skozi leto pa bo končna proizvodnja nižja. Kljub temu smo skupaj s Termoelektrarno Šoštanj tudi v času najhujše epidemije ves čas zagotavljali nemoteno in zanesljivo oskrbo z domačo električno energijo tretjini Slovenije.«

in posledično višini stroškov. O točnih številkah je še prezgodaj govoriti.«

Kakšno pa je letošnje poslovanje?

Kako se že danes pripravljate na obdobje prestrukturiranja? »Sočasno z aktivnostmi in s pripravami na sprejem nacionalne strategije opuščanja premoga smo v Premogovniku Velenje že začeli s predstavljanjem in usklajevanjem ključnih aktivnosti, ki jih mora naslavljati in vsebovati Zakon o postopnem zapiranju, ki bo podlaga za pridobitev finančnih sredstev za potrebe sprotnih in končnih zapiralnih del, ter z zagotavljanjem ustreznega kadra. Poleg omenjenega

Glede na višino dosežene proizvodnje v obdobju od januarja do konca novembra v primerjavi z lanskim letom ocenjujemo tudi primerljivo slabše poslovanje. Premogovniki so namreč specifične družbe z visokim deležem fiksnih stroškov, zato na njihovo uspešnost pri poslovanju v največji meri vpliva proizvodna učinkovitost oziroma dosežena višina proizvodnje. Bistveni vpliv na poslovanje do konca leta bo imelo tudi gibanje nabavnih cen, saj je trenutno na trgu pomanjkanje surovin (jeklo, les …), ki so ključne za naš proizvodni proces, kar se že odraža v višjih cenah

zakona bo pripravljen tudi Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte, s katerimi bomo zagotovili nova delovna mesta, in vzpostavitev Sklada za pravični prehod, kar je ključnega pomena za Savinjsko-šaleško regijo, saj bomo s tem lahko spodbujali krožno gospodarstvo, uvajali nove tehnologije in ohranjali energetsko lokacijo Šaleške doline. Premogovnik Velenje v tem času že pripravlja tudi svojo strategijo obratovanja v skladu s procesom prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb v Skupini PV,

ki jo že usklajujemo tudi s HSE.« V začetku prihodnjega leta Premogovniku Velenje izteče koncesijska pogodba za pridobivanje premoga. Je PV pravočasno oddal vlogo za njeno podaljšanje in katere aktivnosti vse tečejo? »Na Ministrstvo za infrastrukturo smo julija letos vložili predlog za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi za podaljšanje rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje energetske mineralne surovine v Šaleški dolini za 18 mesecev, kar omogoča PKP9, hkrati pa tečejo vse aktivnosti za pridobitev soglasja za dvajsetletno podaljšanje koncesijske pogodbe, ki bo ustrezno prilagojeno letnici zaprtja in Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.« Kakšna bo dinamika zaposlovanja v Skupini PV v prihodnjih letih? »Bistvenega zmanjševanja na delovnih mestih za potrebe osnovne dejavnosti ne pričakujemo. Letos smo do zdaj v Premogovniku Velenje na novo zaposlili 74 sodelavcev, v celotni Skupini 109 (od tega 74 v PV, 30 v HTZ, 3 v družbi Sipoteh in 2 v PLP). Podobno načrtujemo tudi v bodoče, saj bomo v veliki meri nadomeščali upokojevanja, poleg tega pa imamo v teku projekte, ki za izvedbo zahtevajo dodatno delovno silo. Dva izmed njih sta projekta velikih sončnih elektrarn Prapretno in Zlatoličje, ki ga izvaja družba HTZ, zato bo priložnosti za nove zaposlitve v celotni Skupini Premogovnik Velenje kar nekaj. Naš cilj je zaposlovati aktivne posameznike, ki imajo željo po strokovnem in osebnem napredku.

Ugašanje premogovništva bo sicer imelo neposreden vpliv na več kot 10.000 ljudi v regiji, zato je še toliko bolj pomembno sistematično, postopno in dolgoročno prestrukturiranje Premogovnika Velenje. Imamo znanje in izkušnje na številnih področjih, ne samo na področju premogovništva, zato bi bilo neodgovorno, če bi dovolili, da ta znanja in izkušnje izginejo.«

»Zagotavljanje načrtovane proizvodnje bo naša glavna naloga in osrednji fokus tudi v prihodnje. Na proizvodnem področju v prihodnjih dveh letih načrtujemo izkop v višini 2,8 milijona ton premoga letno. V letu 2022 bomo pridobivali premog iz petih odkopov; dva (-110/B in G4/C) že danes obratujeta, odkop na k.

-110/D bo začel in zaključil odkopavanje v prihodnjem letu, na odkopih -110/C in CD4/G pa bomo začeli z odkopavanjem v zadnjem delu leta 2022 in zaključili v drugi polovici leta 2023. Ena izmed ključnih aktivnosti v letu 2021 je bila izdelava analize scenarijev obratovanja Premogovnika Velenje, kar je bilo nujno potrebno zaradi številnih sprememb, ki so se in se še bodo na energetskem področju zgodile v prihodnjih letih in posredno ter neposredno vplivajo in se odražajo v delovanju Premogovnika Velenje.

V letu 2021 smo se, poleg zahtevne proizvodnje, največ časa ukvarjali s pripravo podlag za Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika ter s pisanjem nove strategije razvoja podjetja za obdobje 2022–2027. Pripravljen imamo nabor projektov, s katerimi bomo ohranili delovna mesta v Šaleški dolini, v kateri imamo veliko tehnološkega in strokovnega znanja, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive.

Energetska lokacija PV ponuja številne priložnosti za razvoj novih dejavnosti, podjetij, delovnih mest s področja energetike, reciklaže, na področju remonta težke mehanizacije. Tudi jezero ponuja številne priložnost, pa ne le s turističnega vidika – solarni paneli, vrtine; izkoriščanje termalnega in hidro potenciala, fotovoltaika na pridobivalnem prostoru, znanja s področij predorogradnje, geotehnike, strojništva, elektrotehnike, IT-tehnologije. Verjamemo, da bodo ob zaključevanju odkopavanja premoga zaposleni s temi znanji preko različnih prekvalifikacij pomemben člen novih uspešnih zgodb.«

Kakšen je pogled v leti 2022 in 2023, katere so ključne aktivnosti, ki potekajo?

Bralcem Našega časa želimo mirne praznike v krogu svojih najdražjih ter vesel božič in zdravja, sreče in uspeha polno novo leto 2022.

Močnejši skupaj.

si.hisense.com

🔲

Naš ­čas, 30. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

SREČNO

30. decembra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 22. decembra Vlada je določila, da morajo od četrtka v karanteno ob visoko tveganem stiku z okuženim z novim koronavirusom vsi, razen cepljeni s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19.

DZ je s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov. Sporna je sprememba, po kateri zaposleni v šolstvu ne bodo več imeli največ glasov v svetih, ampak bodo enako število predstavnikov, vsak po tri, imeli zaposleni, ustanovitelj in starši.

Predsednica SD Tanja Fajon je politične stranke povabila k dialogu za spremembe.

Predsednica SD Tanja Fajon je pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami civilno družbo, demokratične sile in nastajajoče politične stranke povabila k dialogu za spremembe.

Evropska komisija se je odločila sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev proti Poljski, zaradi nedavnih odločitev tamkajšnjega ustavnega sodišča, s katerimi so poljski ustavni sodniki postavili pod vprašaj primarnost prava EU. Izrael je v torek kot prva država na svetu napovedal cepljenje tudi s četrtim odmerkom cepiva proti covidu-19.

Četrtek, 23. decembra Premier Janez Janša je na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev inovacija, Slovenci pa nismo zgodovinsko nikomur nič dolžni. Različne uspehe smo dosegli za različno ceno, ki je bila toliko manjša, kolikor bolj smo bili enotni in inovativni.

Na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je govoril premier Janez Janša.

Silvestrovanja na prostem ne bodo dovoljena, bodo pa na silvestrovo lahko gostinski obrati odprti neomejeno, pri čemer bo dovoljena le strežba za mizami, pogoj pa bo opravljen test.

Mineva natanko 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije.

Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu.

Odbor DZ za finance je ob obstrukciji poslancev dela opozicije, ki se niso strinjali z načinom vodenja seje, potrdil predlog desetega protikoronskega zakona.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na veliki letni novinarski

konferenci, ki je trajala okoli štiri ure, dejal, da je pripravljenost Washingtona na pogovore o predlogih Moskve glede omejitve širjenja Nata na vzhod pozitivna.

Na posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) skorajda celotna Evropa ostaja obarvana rdeče ali temno rdeče. V slednji kategoriji je še vedno tudi Slovenija.

Petek, 24. decembra Pred božičem, drugim največjim krščanskim praznikom, ko se verniki spominjajo Jezusovega rojstva, so se po svetu začela božična praznovanja.

Petkovi protestniki so se vnovič zbrali na Trgu republike v Ljubljani in opozorili na politične razmere v Sloveniji ter znova zahtevali predčasne volitve. Postavili so „protestniško božično drevo“ in „protestniške politične jasli“.

Obvladovanje epidemije covida-19 je povezano tudi z nemalo zdravstvenimi stroški. Samo za zdravljenje hospitaliziranih covidnih bolnikov so stroški od začetka epidemije do oktobra znašali okoli 219 milijonov evrov, skupaj s stroški testiranja, cepljenja in nabave cepiv pa okoli 418 milijonov evrov.

Po svetu so se začela božična praznovanja.

Namestnik poljskega premierja in vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost Jaroslaw Kaczynski je obtožil nemško vlado, zaradi razmišljanj nove nemške vlade po federativni ureditvi EU, da želi to spremeniti v četrti rajh.

Zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je dejal, da so ZDA po razpadu Sovjetske zveze pred 30 leti postale „arogantne in samozavestne“. To pa je privedlo tudi do širjenja zveze Nato, je poudaril.

Južnokorejski predsednik Moon Jae-in je pomilostil svojo predhodnico Park Geun-hye, ki prestaja več kot 20-letno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.

Sodišče v Moskvi je Googlu odredilo plačilo globe v višini 86 milijonov evrov, Meti pa v višini 24 milijonov evrov, ker nista odstranila v Rusiji prepovedanih vsebin.

Odslej velja prepoved dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. Tako ne smejo biti več na voljo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, posode za živila iz ekspandiranega polistirena in lončki.

Sobota, 25. decembra Kristjani po vsem svetu so praznovali božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo.

Božično jutro smo pričakali z izjemno temperaturno razliko.

V Slovenj Gradcu so denimo ob 8. uri namerili minus 8 stopinj Celzija, v Črnomlju pa kar 12 stopinj Celzija.

Ponedeljek 27. decembra Novo avtobusno postajo v Ljubljani bo projektiral Biro Bevk Perović arhitekti.

Predsednik vlade Janez Janša je ob prazniku državljanom zaželel blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnost in enotnosti ter mirno, zdravo in pogumno leto 2022.

Slovenske železnice je na natečaju za najboljšo arhitekturno rešitev težko pričakovane nove glavne avtobusne postaje v Ljubljani najbolj prepričal Biro Bevk Perović arhitekti. Ocenjena vrednost natečajne rešitve je vredna 55,55 milijona evrov (brez DDV). Gradnja postaje naj bi se začela jeseni 2023.

Papež Frančišek je v božičnem nagovoru pozval k dialogu in spomnil na številne konflikte v svetu.

Uspešno so izstrelili teleskop Jamesa Webba, ki naj bi nadomestil Hubblovega. Delovati naj bi začel čez pol leta, od Zemlje bo oddaljen skoraj 1,5 milijona kilometrov.

Nedelja, 26. decembra Slovenija je s praznikom samostojnosti in enotnosti obeležila obletnico razglasitve rezultatov plebiscita za samostojno Slovenijo pred 31 leti, ko se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za odcepitev od SFRJ in samostojno državo. Predsednik republike Borut Pahor je ob državnem prazniku posebej poudaril pomen ciljev za prihodnost, spomnil na čas pred 31 leti in poudaril, da smo enotnost tedaj lahko dosegli zato, ker smo imeli pred seboj cilj, program in načrt naše prihodnosti.

Umrl je nadškof Desmond Tutu, ikona boja proti apartheidu.

Vlada je soglašala s predlaganimi dopolnili k predlogu desetega protikoronskega zakona. Ta med drugim predvideva enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov, kmete brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalide in vojne veterane in mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov. Do konca junija 2022 podaljšuje tudi lanske turistične bone ter v dopolnjeni obliki, ki jo je minuli teden potrdil odbor za finance, prinaša začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred.

Ob godu sv. Štefana, ki je po izročilu zavetnik konj in ga kristjani slavijo kot prvega mučenca, so se po državi zvrstili blagoslovi konj.

V Južni Afriki je umrla ikona boja proti apartheidu, nadškof Desmond Tutu, je sporočil južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. Star je bil 90 let. Tutu je veljal za enega najbolj znamenitih južnoafriških borcev proti apartheidu ob Nelsonu Mandeli.

Državni zbor je na izredni seji sprejel deseti protikoronski zakon z dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19. Finančne posledice so ocenjene na 280 milijonov evrov. Največ duhov buri zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov v plačne razrede.

V Sloveniji so potrdili prvi letošnji primer aviarne influence pri domači perutnini, in sicer na manjšem gospodarstvu na območju občine Slovenska Bistrica.

Natanko pred letom dnin se je po vsej Evropi začela kampanja cepljenja proti covidu-19. V EU je sedaj cepljenih več kot 78 odstotkov odraslih.

Poljski predsednik Andrzej Duda je vložil veto na sporno medijsko zakonodajo, za katero kritiki ocenjujejo, da je poskus poljske vlade za utišanje neodvisnega televizijskega novičarskega programa TVN24.

Na Štajerskem potrdili prvi letošnji primer ptičje gripe

Rusko obrambno ministrstvo je v luči nedavnih napetosti med Rusijo in zvezo Nato glede ukrajinske krize vojaške atašeje Zahoda posvarilo pred nevarnostjo, ki bi jo predstavljal morebitni oboroženi spopad med Rusijo in zvezo Natom.

Torek, 28. decembra Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil odlikovanja kardinalu Francu Rodetu, škofu Gezi Filu in muftiju Nedžadu Grabusu. Odlikovanci so ob tem poudarili pomen strpnosti, medsebojnega sodelovanja in skupnega sobivanja pripadnikov različnih verskih skupnosti v Evropi in Sloveniji.

Ministrstvo za infrastrukturo je bilo neučinkovito pri vodenju 3. razvojne osi, ministrstvo za okolje in prostor pa delno učinkovito pri prostorskem načrtovanju projekta, je v reviziji projekta v obdobju 20152020 ugotovilo računsko sodišče.

Ujetniki svobode Enkrat, daleč nazaj, je Jani Kovačič za bizarno, ludistično dramo Emila Filipčiča Ujetniki svobode napisal komad o strahu, o tem vladarju otrok in odraslih, komad o nelagodnosti, ki tli pod površjem, o vsem tem, kar nas lahko vsak hip zadene. Svoboda je vedno nevarna, svoboda zahteva odgovornost, svoboda zahteva premislek, svoboda prinese strah. Bilo je to sredi osemdesetih, tistega prerekanja Filipčičevih bogov se spomni le še malokdo, a še vedno velja, da lahko danes, v času ljube svobode, o vsem poveš vse, vendar te le malokdo sliši.

Te dni na velikem Netflixu predvajajo blockbusterski »Don't look up«, malce nasilno narejeno črno satiro o tem, kako sta dva znanstvenika, profesor in njegova doktorska študentka, odkrila asteroid, ki se z veliko hiJure Trampuš trostjo približuje Zemlji. Za njuna opozorila se zmeni le malokdo, ne vojska ne NASA ne predsednica ZDA, še mediji ju posadijo zgolj v zabavne oddaje, kjer je bolj pomembno vprašanje, kdo bo novi mož neke pevke z naslovnice pogrošne revije, kot pa njuna svarila o tem, da ima Zemlja in vse živo na njej pred seboj le še šest kratkih mesecev obstoja. Film je seveda prispodoba prihajajoče okoljske katastrofe – Leonardo DiCaprio, ki v njem igra, je eden od glavnih hollywoodskih okoljskih aktivistov – a hkrati je film tudi prikaz apokalipse, ki jo ljudje povzročijo sami. Film je pač ogledalo sodobnega sveta, ogledalo množičnih omrežij, senzacionalističnih medijev, instagramskih politikov, pohlepnih vizionarjev, neumnih ljudi. Res precej bridko je opazovati posnetek političnega shoda, na katerem predsednica ZDA z rdečo kapo na glavi skandira »Don't look up!«, množica zvestih podpornikov pa to kot v transu ponavlja za njo. Ko končno pogledajo gor, ko opazijo prihajajoči asteroid in njegov veli rep, je prepozno.

Svoboda je nevarna stvar. Svoboda pomeni vsebinske odločitve.

Osebne izbire. Pomeni pogum reči ne. Predvsem pa pomeni soočenje z drugim in s samim seboj.

V svetu, kjer polovica, dajmo prijazno zapisati – tretjina ljudi še vedno misli, da so cepiva zgolj orodje v rokah farmacevtskih velikanov, je treba tem ljudem razložiti, da se motijo in da škodujejo sebi in drugim. Res je, da cepiva prinašajo denar, res je tudi, da ne pomagajo vedno, včasih škodujejo, a gotovo delujejo bolje kot majhne bele kroglice in svetle kapljice razredčenega strupa. Znanost ne ve vsega. Dela napake. Včasih je dekla v rokah kapitala.

Vse to drži, a vendar obstaja znanstveni konsenz, kaj so virusi in kako deluje naš imunski sistem. Podobno kot obstaja znanstveni konsenz o tem, da je Zemlja okrogla in da jabolko, ki se utrga z veje, pade proti tlom. V teh primerih drugačna mnenja niso svoboda, v teh primerih so ta drugačna mnenja napačna mnenja.

Pravica do drugega mnenja ne pomeni, da je to mnenje vedno pravilno.

A vendar si, draga bralka in dragi bralec, v novem letu želim več svobode. Svobode misli, svobode gibanja, svobode druženja, želim si odprte, svobodne prihodnosti, ne pa neke države, ki ljudi pritiska proti tlom, družbe, ki se razkraja, skupnosti, ki izginja.

Več svobode torej, več prave svobode, ne tiranije navidezne izbire med tem in onim prerokom, ki venomer pridiga enako. Več prave svobode bo prineslo tudi več luči.

Saj veste, kako je z ujetniki svobode? Ujetniki svobode si morajo pravo svobodo šele izboriti.

Pa srečno, veselo leto 22. Letošnja pomlad bo prinesla svobodo. 🔲

V Ljubljani tudi letos ne bo silvestrovanj na prostem, bo pa nebo nad Ljubljano ob polnoči razsvetlil ekološki ognjemet.

Pogovori ZDA in Rusije o zaostrovanju napetosti zaradi Ukrajine in o nadzoru nad jedrskim orožjem bodo potekali 10. januarja v Ženevi, sta potrdili obe strani.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na srečanju voditeljev držav, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze, zavzel za tesnejše sodelovanje med njimi. Rusko vrhovno sodišče je odredilo zaprtje Memoriala, najvidnejše skupine za človekove pravice v državi. Razlog za odločitev sodišča so kršitve obveznosti, ki izhajajo iz uvrstitve Memoriala med t. i. tuje agente.

Novoletnice

»Minulo leto je bilo polno izzivov, a zame kot ustvarjalca izredno plodovito. Pri ustvarjanju sem se srečeval s čudovitimi ljudmi in spremljal zanimive vsebine. V domačem okolju sem se osredotočal na film Odsevi življenja – Videti življenje Velenja 2, tradicionalne šoštanjske filmske večere smo prvič izvedli na prostem in res je bilo posebno doživetje, ko je šoštanjski trg oživel, ustvaril sem tudi film Kardeljeva, ki smo ga predvajali na Kardeljevem trgu ob 40-letnici mestne četrti, v kateri sem odraščal. Hodil pa sem tudi po Sloveniji in opazoval dogajanje med mladimi in starejšimi,« pove filmski ustvarjalec Tomo Čonkaš, ki je letos užival v iskrivih pogovorih in spoznavanju življenj različnih ljudi. »Živimo v zanimivem času. Ljudje se moramo soočati z novo realnostjo. Po vsem svetu bi morali stopiti skupaj, ker smo odvisni eden od drugega. Ne le v boju z epidemijo, ampak tudi s podnebnimi spremembami. Želim si, da bi ljudje našli v sebi notranji mir, čim več iskrenih prijateljev in se radostili prihodnosti.«

Naš ­čas, 30. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

SREČNO

30. decembra 2021

Poleg zadovoljstva bolnikov tudi zadovoljstvo zaposlenih V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pred večjim naložbenim ciklusom – Dr. Natalija Krajnc strokovna direktorica s polnim mandatom Tatjana Podgoršek

Slovenj Gradec, 20. decembra – V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so minuli torek predali namenu Center za zgodnjo obravnavo otrok. Zgradili so ga na lokaciji med tamkajšnjim zdravstvenim domom in bolnišnico, v njem pa so na enem mestu uredili dejavnosti, ki so bile doslej razpršene na šestih mestih po bolnišnici. V novem objektu so na blizu 560 kvadratnih metrih uporabne površine nova ambulanta in devet terapevtskih prostorov ter večji večnamenski prostor za skupinske dejavnosti. Naložba je veljala 630 tisoč evrov, zagotovila pa jih je bolnišnica sama.

Omenjene investicije bi lahko uvrstili v prizadevanja za zadovoljstvo bolnikov in tudi zaposlenih bolnišnice, »kar je zame ena od najpomembnejših stvari,« je poudarila dr. Natalija Krajnc, dr. med., ki je po devetih mesecih kot vršilka dolžnosti začela poln mandat strokovne direktorice

❱ Vodilni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec napovedujejo v prihodnjih letih precejšnja vlaganja v izboljšanje pogojev za delo zaposlenih in za zdravljenje bolnikov.

Pripravljajo kar 15 milijonov vredno naložbo?

Na novinarski konferenci dan pred otvoritvijo omenjenega centra je Ksandi Javornik, pomočnik direktorja za poslovno-pravne zadeve in nemedicinske dejavnosti, dejal, da sta poleg že omenjenega aktualni še dve veliki naložbi. 4,3 milijona evrov so vredna vlaganja v izgradnjo prizidka, ki ga bodo umestili med stavbo internega oddelka in upravno stavbo. Prizidek bo imel dve etaži, in sicer bodo v kleti prostori za strojnico ter kabineti za zdravnike, v pritličju pa bo umeščena nova gama kamera s spremljajočimi prostori. Naložbo

Krajnčeva s polnim 4-letnim mandatom

Prejšnji teden so namenu predali center za zgodnjo obravnavo otrok in v njem združili dejavnosti, ki so bile doslej razpršene na šestih lokacijah po bolnišnici.

naj bi končali septembra prihodnje leto. V tem času izvajajo tudi aktivnosti za največjo naložbo, po idejni zasnovi vredno kar 15 milijonov evrov. Gre za objekt, ki bo stal na lokaciji najstarejšega dela bolnišnice, imenovanega

»klošter«. Tega bodo najprej porušili, na istem mestu pa nato zgradili objekt z dvema podzemnima etažama, s pritličjem ter štirimi nadstropji. V kletnih etažah bo parkirišče s 172 parkirnimi mesti, ki bodo povezana z

garažno hišo, ki jo namerava v bližini upravne enote zgraditi Mestna občina Slovenj Gradec. Nad parkiriščem bosta biokemijski in imunološki laboratorij, v ostalih nadstropjih pa ambulanti gastroskopije in anestezije, paliativni in negovalni oddelek ter prostori za predstojnike in upravo. Trenutno za investicijo pridobivajo gradbeno dovoljenje. Pričakujejo ga do maja prihodnje leto, dela naj bi bila končana v proračunskem obdobju 2023/2024, stroške izgradnje pa naj bi pokrilo ministrstvo za zdravje.

Septembra prihodnje leto naj bi končali 4,3 milijona vredno izgradnjo prizidka, v katerem bo nova gama kamera s spremljajočimi prostori.

bolnišnice. Njena prijava je bila edina, člani sveta zavoda pa so jo podprli soglasno. Kot je še dejala, je njihova bolnišnica ena redkih, ki se v času covid krize ni soočala z množičnim odhajanjem kadrov, »kar pa ne pomeni, da lahko računamo na to tudi v prihodnje.

Skrb za zadovoljstvo zaposlenih je pomembna tudi zaradi večje prepoznavnosti bolnišnice v širšem prostoru. V bolnišnici namreč izstopamo pri nekaterih zdravstvenih storitvah. Razvoja si želimo še na drugih področjih, a ga v tem trenutku močno zavira zdravljenje covid bolnikov. Še vedno so v bolnišnici ustavljeni

vsi nenujni programi.« Po besedah Krajnčeve večjih kadrovskih potreb na covid oddelkih v tem trenutku nimajo, potrebujejo pa specialiste internistične stroke in drugih specialističnih področij, kar potegne za sabo še kader zdravstvene nege.

Ustavitev nenujnih programov je, po besedah direktorja bolnišnice Janeza Lavreta, eden od večjih

❱

Na prostoru sedanjega »kloštra« načrtujejo (po idejni zasnovi 15 milijonov evrov vredno) izgradnjo objekta z dvema etažama pod zemljo, s pritličjem in štirimi nadstropji.

razlogov za nadaljnje podaljševanje čakalnih dob. Te so skrajšali le na področju kardiologije in radiologije. Zagotovil je tudi, da je zunanja revizijska hiša, ki je opravila revizijo izplačil dodatkov, povezanih s covidom-19, v poročilu zapisala le dve priporočili, povezani pa sta z izdajo individualnih sklepov pri izplačilu dodatka. Bolnišnica bi namreč morala pri obračunu nekaterih dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve zaposlenim izdati individualne sklepe o izplačilu dodatka.

Z ugotovitvami revizijske hiše so seznanili pristojno ministrstvo.

ODKRIJTE DOBRO ENERGIJO DISCOVER GOOD ENERGY

🔲

Naš ­čas, 30. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

SREČNO

30. decembra 2021

Napotnik jo spremlja celo kariero Na bogato kariero in osebnost, ki stoji za njo, smo se ozrli v pogovoru s kustosinjo Galerije Velenje in muzejsko svetnico mag. Mileno Koren Božiček – letošnjo prejemnico Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Tina Felicijan

V mladosti se je bolj kot za umetnost zanimala za šport. Bila je tekmovalka v kotalkanju in drsanju. A so jo okoliščine, »ki so žal velikokrat obarvane z grenkimi izkušnjami,« pravi, pripeljale do zaključka športne kariere, čeprav se je v študentskih letih preizkušala tudi kot trenerka. Tudi ljubezen do umetnosti goji že od malega. Risbo, s katero se je začela ukvarjati že v osnovni šoli, je kot gimnazijka v želji, da bi se vpisala na akademijo za likovno umetnost in postala restavratorka, nadgrajevala s slikarskimi potezami pod mentorstvom svojega srednješolskega profesorja Alojza Zavolovška, kasneje sodelavca in prijatelja, čigar naslednica v takratnem Kulturnem centru Ivana Napotnika je postala po študiju umetnostne zgodovine, v katerem je uživala, čeprav je bil bolj enciklopedičen kot ustvarjalen, pravi. Zanj se je odločila, ko je presodila, da njene likovne veščine ne napredujejo po njenih pričakovanjih, zato je zagrizla v teorijo. Vsako žepnino je namenila knjigam o umetnosti.

Služila si jo je tudi kot vodnica po muzejskih in likovnih razstavah na Velenjskem gradu. Z užitkom je obiskovala petkove kulturne večere, ki so v njeni mladosti v Velenju potekali v prostorih današnje Galerije Velenje, kjer je nato kot štipendistka našla zaposlitev. Najprej je še bila razpeta med kulturnim centrom, kjer se je angažirala v Galerijskem kotičku, kakor se je imenovala galerija,

in velenjskim centrom srednjih šol, kjer je dijake poučevala umetnostno vzgojo. V tem sicer ni našla posebnega zadovoljstva, vseeno pa dragocene izkušnje. »Za nič v življenju mi ni žal. Vse, kar doživiš in se naučiš, ima dodano vrednost,« pravi mag. Milena Koren Božiček, danes kustosinja in muzejska svetnica, ki je ustvarila bogato kariero, kronano z letos podeljeno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo.

vsakoletne slikarske kolonije diplomantov. Tako bi pritegnili mlade ustvarjalce v lokalni prostor, mlade Velenjčane pa navdušili za umetniške študije in ustvarjanje. »Pobuda je bila sprejeta. Privabili smo jih z avkcijo, ki smo jo priredili po koloniji in se je že prvo leto odlično obnesla. Cene slik so bile prenizke, a smo jih postavili skupaj z mladimi slikarji, ki so

bili študenti in z njimi zadovoljni.

Takrat sem razvila močno empatijo do mladih umetnikov in jim ves čas svojega delovanja posvečam posebno pozornost.« Kolonije so nadgrajevali skupaj z vodstvom ALUO in za dvajset let so postale del rednega letnega akademskega programa. Najbolj razveselilo pa jo je rastoče zanimanje mladih domačinov za

Prebujanje občinstva in ustvarjalcev

Sprva so v galerijskem kotičku prirejali predvsem razstave tradicionalne umetnosti s poudarkom na modernizmu. Gostili so eminentne avtorje. Mlada kustosinja pa je lokalnemu občinstvu želela predstaviti tudi najsodobnejšo umetnost. »Zdelo se mi je, da se Velenje kot moderno mesto ne more ukvarjati le z zgodovinsko preteklostjo, ampak mora vstopiti v sedanjost. Vendar so bila prva leta kruta. Javnost do sodobne likovne umetnosti ni imela odnosa. Ni bilo sogovornikov in zanimanja. Po vsaki otvoritvi sem bila razočarana in dvomila, da delam v pravi smeri,« se spominja in mlajšim kolegom v tolažbo dodaja, da se je bilo treba tudi v tistih prejšnjih časih zelo potruditi za uveljavitev in uspeh.

Ugotovila je, da v lokalnem prostoru manjka ustvarjalnih sil na področju likovne umetnosti. »Treba jih bo vzgojiti,« si je rekla in se ambiciozno pognala na ljubljansko akademijo, kjer je začela lobirati, da bi v Velenju prirejali

Na področju varstva kulturne dediščine je dosegla strokovni naziv muzejska svetnica. Že zgodaj je kot prva ženska v Sloveniji začela delovati kot sodna cenilka za likovno umetnost in tako želela vplivati na ureditev trga likovne umetnosti, ki je pri nas v odsotnosti enotnih meril vrednosti umetnin še v povojih. Je tudi likovna kritičarka za sodobno umetnost. Leta 2015 ji je Slovensko društvo likovnih kritikov podelilo kritiško pero. Za Valvasorjevim priznanjem za pomembne dosežke na muzejskem področju, ki ga je za razstavo Ivan Napotnik (1888–1960): iz javnih in zasebnih zbirk prejela leta 2007, ji je Slovensko muzejsko društvo letos podelilo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo – najvišje priznanje za delo na področju slovenskega muzealstva in za izjemne prispevke pri ohranjanju, predstavljanju in popularizaciji premične kulturne dediščine na Slovenskem in v zamejstvu.

Milena Koren Božiček: »Ljudje me ne zanimajo, ne ukvarjam se s tem, kdo so, kaj počnejo. Ko gre za umetnika, pa vrtam do konca. Samo tako lahko dojamem njegov umetniški izraz. Samo z razumevanjem vseh okoliščin lahko prodrem do bistva.« Foto: Peter Marinšek

❱

V kulturi je preveč »zastonjkarstva,« ocenjuje. »Ljudje morajo vedeti, da je kulturno-umetniško ustvarjanje delo, da je produkcija dobrina, ki je nekaj vredna. V tem turbo kapitalizmu težko pričakujemo, da bodo ljudje cenili, kar nima določene cene in ni plačljivo.«

likovno umetnost. »V zadnjih letih kolonije smo celo ugotavljali, da so študenti iz Velenja med najboljšimi na akademiji. To se mi je zdelo res imenitno.« Ko se je kolonija začela spogledovati z mednarodnim prostorom, pa se je tukajšnje vodstvo odločilo, da jo prekine, kar je dolgo obžalovala, pravi.

Do danes se je Galerija Velenje dodobra uveljavila s svojim programom. Uspešno izvaja tudi pedagoške programe in tako veliko dela na vzgoji občinstva. Pa vendar razstave niso obiskane, kot bi si želeli. »Velenje ima danes veliko umetnikov. Mnogi živijo tu. Ampak opažam, da v galerijo prihajajo, kadar je to v njihovem osebnem interesu. To me bega. Ne gre pričakovati, da boš počaščen z obiskom, ko boš pripravil svojo razstavo, če sam ne obiskuješ razstav kolegov,« izrazi pogosto razočaranje tako nad ustvarjalci kot nad občinstvom, ki je vse prej kot raznoliko in številčno, čeprav se je sestava prebivalstva mesta od začetkov galerijske dejavnosti v Velenju do danes popestrila. »Ne znam diplomatsko odgovoriti na vprašanje, zakaj likovna umetnost pri nas ni deležna večje pozornosti.

Lahko pa rečem, da ni izobrazba tista, ki daje intelektualno širino.

Potrebno je še kaj več. Po drugi strani pa tudi v osrednjih slovenskih medijih pogrešam poročanje o likovni umetnosti, predvsem kakovostne kritike. Če so gledališče, književnost in film dobro pokriti, je likovna kritika prej izjema kot stalnica.«

Njene korenine so na Kozjanskem, od koder izhajajo starši, ki so s trebuhom za kruhom prišli v Velenje. Njim dolguje, kar je postala, pravi. »Mislim, da sploh nista vedela, kaj bom študirala – kaj je umetnostna zgodovina. Kljub temu nikoli z ničimer nista pokazala, da me ne podpirata v celoti. Mogoče sem bila zaradi njunega zaupanja in dolžnosti, da ga upravičim, tako borbena.

Mislim, da je to bilo moje življenjsko gonilo.«

Populizem je ne zanima

Med največje uspehe v svoji karieri šteje temeljito predstavitev prvega akademskega kiparja Ivana Napotnika, ki ji je zlezel globoko pod kožo. Z njegovo veličino, pravi, se je srečala še čisto na začetku kariere, ko je sodelovala pri pripravi prve monografije o njegovem življenju in delu. Prav z njim je povezan dosežek, ki ga šteje za svoj vrhunec – Napotnikova pregledna razstava na Akademiji likovnih Najbolj vznemirljiv umetnosti na Dunaju, del njenega poklica je kjer je študiral. »Ko sem zagledala transparent na raziskovanje okoliščin, ki akademiji – to je bilo nejo privedejo do bistva. beško in neponovljivo!« V tem tudi najbolj uživa.

Lani je izpolnila še enega Podpisala je nepregledno največjih kariernih ciljev število katalogov, ki in na stalni razstavi predizhajajo ob vsaki razstavi stavila dediščino prve šav Galeriji Velenje, mnoge leške akademske slikarke Majde Kurnik. Slednja popublikacije in kot (so) leg Mire Pregelj in Elde avtorica ali urednica Piščanec sodi tudi med tudi številne kataloge in zapostavljene avtorice, s katerimi se je poglobljemonografije. no ukvarjala. »Nekateri so mi očitali feministični zastopala kakovostno umetnost. pristop. Dejstvo je, da so bile V okolju, v katerem se je kultur- ženske ustvarjalke vedno v senci na klima šele gradila in še vedno moških, zato so bile pogosto prezori, to ni bilo vedno lahko. Mar- zrte. A jaz jih izpostavljam zaradi sikdaj je morala z glavo skozi zid. njihove umetniške kakovosti in »S svojo kariero sem zadovoljna. doprinosa k slovenski kulturni Ni pa bila lahko vzpenjajoča. Ra- dediščini, ne zaradi spola.« zumela sem, da se je za ideale treba boriti. Vedno pa sem bila pre- Umetnost je njen pričana, da bom v boju zmagala. življenjski slog In vedno se mi je zdelo vredno Milena Koren Božiček v svet vztrajati pri prizadevanjih v korist umetnosti ne vstopa le po svoji umetnosti in napredka. Čeprav poklicni plati. V njem živi. Hvazame izid ni bil vedno najbolj ležna je družini, da je to sprejela. ugoden, nisem bila pripravljena Brez prisotnosti moža Bojana, popuščati. Morda tudi ta nagra- ki jih ves čas s ponosom stoji ob da za življenjsko delo potrjuje, da strani, je odprla eno samo razstasem ravnala prav.« vo. »Franko Vecchiet,« izstreli.

Kdo, zakaj, zato – po tem klju- »Še danes se spominjam, kako ču je snovala program Galerije grozen dan je to bil, ko je bil mož Velenje, pravi. »Mogoče sem bila v bolnišnici, jaz pa na veliki otvotudi nekoliko naivno ambiciozna ritvi izjemnega avtorja.« Skupaj v misli, da je treba ločiti zrno od obiskujeta razstave po vsej Sloveplevela. Marsičesa sem se lotila niji in v tujini. Za umetnost sta precej svojeglavo. Nikoli me ni navdušila oba otroka, ki sta dosezanimala populistična navduše- gla akademsko glasbeno izobraznost nad nekim avtorjem ali slo- bo. Dom v Mozirju sta zaznamogom. Zanimalo me je odkrivanje vala z umetninami. »Vsaka zase nečesa novega, bodisi pri renomi- in v skupnosti predstavljajo kariranem avtorju bodisi pri avtorju, erno in življenjsko zgodbo. Rada ki zaradi objektivnih ali banal- pa imam prečiščen ambient. Zato nih okoliščin še ni mogel poka- menjujem slike in tako je vedno zati svojega potenciala,« nakaže, dovolj prostora.« Na vprašanje, na kaj je naslanjala program ga- koga doma najraje gleda, odgolerije, osredotočen na mlade, tudi vori brez pomisleka. »Napotnika! lokalne akademske avtorje, med Ko sem se odločila za svoj pokaterimi so mnogi priložnost za klic, sem razčistila sama s sabo, prvo samostojno razstavo dobili da nisem zbirateljica. Pa vendar prav v domačem okolju. Redno se že na samem začetku kariere, je pripravljala pregledne razstave ko smo proučevali Napotnikovo uveljavljenih (slovenskih) umetni- zapuščino, nisem mogla upreti. kov. V poklon Napotniku je vsaj Neka celjska družina je imela veenkrat na leto pripravila tudi ki- liko njegovih vrhunskih kosov. parsko razstavo. Eno razstavo v Ko smo odkupili dela za zbirko, sezoni pa je navezala na galerijsko sta ostali dve skulpturi. Marjan zbirko, »do katere imam izjemno Marinšek me je nagovoril, da kuspoštljiv odnos, saj je bil njen za- piva vsak enega, da ne izgubimo metek 23 del res dobro izbran, sledi za njima. Jaz sem si takrat stremela pa sem tudi h kakovo- ustvarjala družino, dom – sploh stnemu dopolnjevanju.« Danes si nisem mogla privoščiti. A me je v galerijskem depoju že skoraj je ideja obsedla. In predstavila 1600 likovnih del. Izstopajoča so sem jo možu, ki jo je podprl. Ko predstavljena na stalni razstavi so- sva začela graditi hišo, sem leto dobne slovenske likovne umetno- za letom čakala, kdaj bo predlasti na Velenjskem gradu. Slednjo gal, da ga prodava. A tega nikoli pred prehodom v tretje življenjsko ni niti omenil. In Napotnik je še obdobje še želi posodobiti. vedno pri meni.« 🔲 Posebno naklonjenost pa goji do prvih šaleških akademikov. Čeprav je začela delovati še v času, ko je bil družbeno-politični sistem naklonjen kulturno-umetniškemu ustvarjanju (v skladu z ideologijo) in je veliko vlagal vanj, nikoli ni čutila režimske utesnjenosti. »Nikoli me ni zanimalo politično mnenje,« pravi.

Vselej je dosledno in zavzeto branila svoja stališča, s katerimi je

❱

Naš ­čas, 30. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

SREČNO

30. decembra 2021

9

»Glasba in petje sta umetnost, pri kateri se razumevanje in dojemanje ne zgodita brez življenjskih izkušenj, duhovne poglobitve in čustvene odprtosti.« Šoštanjčanka Danica Pirečnik velja za eno najboljših zborovodkinj pri nas – Poslušalci in kritično strogi poznavalci so navdušeni nad njeno muzikalnostjo, temperamentom, sugestivnostjo in umetniško močjo, s katero se dotakne tako pevcev kot poslušalcev Lara Oprešnik

Zborovodkinja Danica Pirečnik pooseblja glasbo, umetnost. Ko z žarečimi očmi govori o glasbi, se ti naježi koža. Ko podoživlja najlepše trenutke na odru, se ti utrne solza. Ona resnično živi za glasbo in zborovsko petje. Ta edinstvena ljubezen in njena izrazita muzikalnost se izražata v njenem delu in neverjetnih dosežkih, ki veljajo za tektonske premike slovenskega zborovskega petja.

Ustvarjalna pot

Danica Pirečnik je po končani Srednji šoli za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, kjer je končala klavirski in teoretski oddelek, študij nadaljevala na ljubljanski Akademiji za glasbo, smer glasbena pedagogika, in ga uspešno zaključila. Že v študentskih letih je vodila mladinski zbor na osnovni šoli v Šoštanju, kasneje tudi šoštanjski zbor Svoboda.

Po štirih letih dela s tem zborom se je odločila, da se bo intenzivno posvetila mladinskemu zborovstvu. Leta 1987 je prevzela vodenje dekliškega zbora na velenjski gimnaziji, ki ga je na svojo pobudo razširila v mladinski zbor šolskega centra Velenje. Ne vem, ali se zavedamo, kakšen ponos Velenju je bil zbor ŠCV, ki je z

❱

»Petje je zame umetnost, skozi katero se oglaša človeška duša in skozi katero lahko sporočamo najlepša sporočila tega sveta. Vsa dogajanja, povezana z umetnostjo, te zaznamujejo za vse življenje. Vodenje zbora, predvsem glasba sama in ta čudežni ustvarjalni proces, ustvarjajo v meni posebno močne energije, ki posredno povezujejo in plemenitijo naše skupno delo.«

muzikalno pretanjeno in dovršeno interpretacijo Pirečnikove posegal po najvišjih mednarodnih nagradah mladinskih zborov.

Med pomembnejše spada Mednarodno tekmovanje v Nantesu

Novoletnice

Plesalka Lucija Boruta je preživela umetniško plodno leto, ki ji je prineslo nove izzive. »V tem času omejitev je želja po ustvarjanju in odrskem adrenalinu še večja. Zato sem se z veseljem vključila v vse kulturno-umetniške projekte, pri katerih sem lahko sodelovala.

Tako se mi je odprla pot v gledališče. Začela sem sodelovati z Lutkovnim gledališčem Velenje in Gledališčem Velenje pri vnašanju plesnega giba v predstave, ustvarjala sem tudi s skupino Flamenko Velenje,« je zadovoljna, da je dobila priložnost za povezovanje plesnega ustvarjanja z gledališkim. V najnovejši predstavi Gledališča Velenje Butalci je tudi nastopala, a le z gibom, saj za govorno nastopanje, pred katerim ima večjo tremo, še ni pripravljena. Se pa pripravlja, pravi, saj v dramskem nastopanju vidi izziv, s katerim se želi spoprijeti v prihodnosti. »V novem letu si želim veliko priložnosti za ustvarjanje. Inspiracije v kulturno-umetniških krogih je namreč veliko. Pobude se kar vrstijo.

Upam, da se bomo lahko podali v uresničevanje idej. Želim si še več sodelovanja ustvarjalcev na različnih področjih uprizoritvene in druge umetnosti,« še pove Velenjčanka, ki se je v minulem obdobju ponovno bolj posvetila planinstvu in se začela ukvarjati tudi s plezanjem. Slednje jo navdihuje tudi za plesno ustvarjanje, je namignila, da razmišlja, kako oboje povezati.

leta 1994/1995, ko je zbor postal zmagovalec kategorije mešanih zborov in se je uvrstil med 6 finalistov. Pa potem vrhunski nastop in prejem Zlate plakete na MPF v Celju, kjer je zbor prejel

98 točk, kar je še danes najvišja ocena v zgodovini festivala. Leta 1995/1996 so prejeli prvo nagrado Suma cum Laude v Neerpaltu in bili razglašeni za najboljši zbor med prvonagrajenimi. Leto 1998 je bilo eno izmed najuspešnejših let Mladinskega zbora ŠCV. Na mednarodnem zborovskem tekmovanju Kathaumixw powel river v Kanadi so zmagali v kategoriji sodobne zborovske skladbe, v kategoriji mešanih zborov in dosegli 2. mesto v kategoriji ljudske glasbe. Na tem tekmovanju je bil zbor pod vodstvom Danice Pirečnik razglašen za absolutnega zmagovalca celotnega tekmovanja, zato je prejel naziv Choir of the World Kathaumixw.

Dosežkov je še ogromno, a Danica Pirečnik pravi, da ji ti niso najpomembnejši. »Pomembna je glasba, ustvarjanje, hlastanje po izražanju, odkrivanju nove glasbe in povezovanju. Najlepši mi je pravzaprav proces ustvarjanja in izdelovanja nove skladbe in ne končni cilj«, pripoveduje.

Danici Pirečnik sicer slovenska zborovska stroka redno namenja članstvo v strokovnih žirijah na mladinskih zborovskih festivalih.

Sama pravi, da so ji na poti iskanja in približevanja glasbeni popolnosti in resnici pomagali predvsem pevci sami, lastni instinkt,

Novoletnice

Grega Plamberger: »V letu 2022 vsem želim obilo zdrave pameti in strpnosti. Naj bo luštno.«

Novoletnice

Tim Draksler: »Naj bo leto 2022 bogato leto s pravimi toni, z dobrimi prireditvami in s pravimi spomini.«

Novoletnice

Mojca Rep: »Leto 2022 naj pripada tistim, ki pozitivno mislijo in dobro delajo, da nam bo ostalo v spominu kot čas modrih odločitev.«

»Delo zborovodje je zelo povezano tudi z odnosi. Govorim o odnosih na vajah, entuziazmu in pripravljenosti pevcev do natančnega dela. Vedno je treba znova in znova iskati vzdušja, ki pomagajo h kultiviranemu petju in muziciranju. Včasih je to zelo težko, ker prihajamo na vaje obteženi sami s sabo in z bremeni, ki nam jih postavlja življenje. Sem pa lahko srečna, da sem imela skozi vsa leta ustvarjanja okoli sebe predane in čudovite pevce – osebnosti, ki so mi pomagale in mi pomagajo pri iskanju skupnih zborovskih idealov in s katerimi smo znali ohraniti tudi globoke prijateljske vezi.« po strokovni plati pa dva velika človeka iz sveta zborovske glasbe – prof. Janez Bole in madžarski dirigent dr. Gyorgy Mihalka.

Šaleški akademski pevski zbor

Leta 1999 je zborovodkinja Danica Pirečnik na vedno večjo pobudo okolice in željo posameznikov (pevcev, glasbenikov) ustanovila Šaleški akademski pevski zbor, ki ga vodi še danes.

Zbor sodi med odmevnejše oblikovalce sodobnega slovenskega zborovskega petja – ne samo po izvajalski usmerjenosti, temveč tudi po visoki programski in interpretativni ravni. Med številnimi pomembnimi mednarodnimi dosežki zbora je nujno izpostaviti osvojeno zlato plaketo, prvo mesto v kategoriji mešanih zborov in osvojeno Glavno nagrado Varne na zborovskem tekmovanju v Bolgariji leta 2009.

Ta zmaga je prinesla vstopnico za udeležbo na Grand Prix Evrope, ki se ga udeleži le 5 najboljših zborov pretekle sezone – to so zmagovalci najprestižnejših tekmovanj v Arezzu, Debrecenu, Mariboru, Toursu, Varni in Tolosi. Vstopnico za udeležbo na Grand Prix Evrope si je do danes uspelo prisvojiti le 5 domačih zborov v vsej zgodovini zborovskega petja v Sloveniji. Na tem tekmovanju je sicer Danica prejela tudi nagrado za najboljšega

dirigenta tekmovanja. Danica se med vrsto tekmovanj in koncertov rada spominja sodelovanja v velikem projektnem zboru, ki je pod vodstvom maestra Vladimirja Gergijeva izvajal Mahlerjevo 8. simfonijo tisočev v Ljubljani in Zagrebu.

Kaj bi svetovala mladim dirigentom/dirigentkam, ki se podajajo na pot zborovskega dirigiranja?

»Poleg petja in druženja naj se mladi dirigenti vodenja zborov lotijo predvsem v zavedanju, da je zbor umetniško telo z odgovornim umetniškim delovanjem in napredovanjem. Naj delajo tako, da vsaka vaja pomeni korak naprej v procesu dozorevanja končne interpretacije izbranega programa. Eden od pomembnejših elementov vodenja je tudi modra in skrbno izbrana programska shema, kar posledično zahteva veliko mero poznavanja zborovske literature – svetovne in predvsem tudi domače. Naj se zavedajo, da je to zelo žlahtno 'poslanstvo', ki pri mladem človeku gradi tudi vrednostni sistem, ki mu pomaga pri socializaciji, ustvarjanju lastne samopodobe in kultiviranju.« 🔲

Naš ­čas, 30. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

SREČNO

30. decembra 2021

Rdeča nit življenja je zelene barve Tako pravi kreativna zeliščarica Kata Laštro, ki je v projektu Zelena pismenost izdala že šesto knjigo, s katero opismenjuje otroke in odrasle za uporabo moči narave v vsakdanjem življenju Tina Felicijan

»Zelena pismenost mi pomeni vse – celo življenje. Je moja vez z naravo in življenjem.

Ta Zelena nit, kakor sem poimenovala svojo knjižno zbirko, je tista, ki nas veže z življenjem na Zemlji. Brez zelenja namreč ni življenja za nikogar,« naslovno misel pojasni dolgoletna raziskovalka moči rastlin Kata Laštro, ki se z vodenjem raznih izobraževalnih delavnic ne uveljavlja le kot kreativna zeliščarica, ampak z izdajanjem knjig tudi kot pisateljica.

Vse svoje aktivnosti pa v okviru projekta Zelena pismenost usmerja v zeleno opismenjevanje vseh generacij. Podati namreč želi osnovno znanje o rastlinah in njihovi uporabi v vsakdanjem življenju.

knjigo, ki bo moj projekt ponesla v svet, saj bo temeljila na jeziku, ki je osnova naravoslovnih znanosti in univerzalni jezik – to je latinščina.«

Kata Laštro si za promocijo zelene pismenosti prizadeva tudi kot sodelavka Knjižnice Velenje. Zasnovala je projekt Zelena knjižnica za zeleno pismenost, ki so ga sodelavci sprejeli odprtih rok in ga predstavili kolegom po vsej Sloveniji in tudi v tujini.

V vrtincu

❱

Zelena berila

Ker je obvladovanje abecede temelj pismenosti in tako osnovno orodje za pridobivanje in podajanje znanja, je Kata Laštro svoje knjige, povezane v zbirko Zelena nit, zasnovala kot abecednike. V želji, da bi bila njena »zelena berila« okno v svet »zelene pismenosti,« je izhodišče za vsebino knjig vedno abeceda, ki s črko za črko prinaša zgodbe o rastlinah, tako pa na preprost in poljuden način širi napotke za življenje z naravo. »Prek črk abecede, ki so povezane z rastlinami, želim bralce povezati z naravo. Z vsako knjigo to vez utrjujem. Opažam, da so knjige zelo priljubljene in ta moja abeceda ne osvaja le slovenskih bralcev,« pove in pojasni, da bo »zelena abeceda« izšla tudi v hrvaškem jeziku – njeni materinščini. »Ukvarjam pa se tudi z novo

življenja, lastnostih in vezeh med sabo bralce poučujejo o moči narave. »S to pisano abecedo sem želela predvsem otroke nagovoriti, da raziskujeZeleno berilo Dežela jo naravo in se povežejo z Škratovnija in zmešana njo ter spoznajo, da je to zelena abeceda edini način ne le preživetja, temveč kakovosta z ilustracijami stnega življenja na opremili Katja tem svetu.« Talajić in Naslovnico Valentina knjige krasi iluCehner. stracija škratinje Koprive. S to rastlino se namreč avtorica najbolj poRastline istoveti, pravi. »Tisti, poosebljajo škrati ki me dobro poznajo, Kata Laštro v svojih bodo vedeli, zakaj,« se knjigah, ki izhajajo od hudomušno namuzne. leta 2014, ubira različKakšne lastnosti pa ima ne pristope k podajaKata Laštro: »Zelena pismenost je kopriva? »Je najbolj nju svojega znanja o osnova za življenje z naravo, za naše koristna, a najbolj prezrta rastlinah na zanimiv preživetje. Vesela sem, da lahko rastlina na svetu. Če bi način. Za prvo je nauresničujem to idejo. Imam občutek, se ljudje zavedali, kako pisala pesmi. V naj- da je to moje življenjsko poslanstvo.« koristna je, bi jo, kakršni novejši knjigi Dežela pač smo, izropali do zaŠkratovnija in zmešana zelena abeceda pa dnje bilke.« Čeprav v knjigah v zbirki Zelena je za rastline, ki jih obravnava, ustvarila li- nit pogosto nastopajo iste rastline, so predterarne like. Tako v 25 zgodbah (kolikor je stavljene iz različnih zornih kotov, saj imajo črk v slovenski abecedi) nastopajo škratje mnoge toliko lastnosti, da snovi ne zmanjka. 🔲 in škratinje, ki poosebljajo rastline. S pripovedmi o njihovem bivanjskem okolju, načinu

Čudovita zeleno-modra frnikola, ki nas prenaša po osončju, je zelo vajena radikalnih preobrazb. Vsakih nekaj milijonov let se spoprime s kakšno novo. Enkrat ji nebo zastre padec meteorita, spet drugič jo dražijo nemirne tektonske plošče ali pa se zavije v debelo ledeno oblekico. Ne glede na žanr in težavnostno stopnjo testa si na koncu vedno znova nadene Feniksov stajling. Na podlagi prejetih signalov pa vse bolj ugotavlja, da je napočil čas za ponovno vzpostavitev planetarne harmonije. Za to priložnost ustvarja evolucijski vrtinec, ki bo – hočeš nočeš – posrkal vase tudi nas. Celotno civilizacijo. Brez izjem. Soočeni bomo z izzivi, ki so rešljivi le ob razvitem čutu za sočloveka in naravo ter zavedanju, da se svet pač ne vrti le okoli nas. Smo pripravljeni na takšen preobrat? 🔲

Bojan Pavšek

Lahko bi rekli, da smo tako zaplesali, kot da smo bili v vrtincu. Ali bi rekli, da smo tako močno razmišljali, da so bile v kreativnem vrtincu naše misli. Ali da smo se potopili v vrtinec ljubezni. Ne bi pa rekla, da smo bili v takšnem vrtincu, da bi nas odneslo ali zvrtinčilo. Večina je ohranila trezne glave, ni se zgodilo najhujše, ni bilo vojne ali lakote. Bilo je kot v nekih slabih sanjah, za katere čakaš, da se končajo in bo vse po starem.

Drugo leto vidim kot vrtinec dobrega, kreativnega, modrega, zelenega in pravičnega časa. Vsi skupaj se bomo zavrteli po poti uspeha in zdrave pameti. S sabo bomo potegnili še ostale in potem bo super. Ne bo prostora za negativo. To bi si lahko kot celotna družba res želeli in v naslednjem letu tudi doživeli.

Zato naj bo leto 2022 res takšno leto, kot si ga človek/slehernik lahko želi. Srečno 2022! 🔲

Nataša Tajnik Stupar

Slovar slovenskega jezika: vrtínec -nca m (ȋ) 1. močen tok, navadno vodni, ki se premika v spiralastih zavojih ... // ekspr., s prilastkom večja količina česa silovito se premikajočega v spiralastih zavojih.

• Znašli smo se in še smo v vrtincu pandemije!

2. v obliki spirale rastoči lasje, dlaka: zaradi vrtincev se težko počeše …

• Zaradi ukrepov smo manj hodili k frizerjem, vrtinci v laseh so bili očitni.

3. ekspr., s prilastkom kar s silo, močjo vpliva na koga, da ne ravna po lastni volji: predvolilni vrtinec; zajel ga je vrtinec sovraštva / predati se vrtincu časa …

• Deželo je zajel cepilski in anticepilski vrtinec, težko se mu zoperstavljamo, a bomo splavali, ups, še volitve bodo, še en vrtinec … pa vendar si vsi želimo »eno gladko, tekoče leto«. Gone with the wind; Prohujalo sa vihorom … Srečno!

SSKJ, www.fran.si, dostop 26. 12. 2021. 🔲

Praznična podoknica

🔲

Učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda so stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje presenetili z nastopom in voščilom Velenje, 23. decembra – Topel nasmeh je univerzalen jezik prijaznosti, zato so v teh zimskih dneh učenci OŠ MPT skupaj z učitelji pripravili presenečenje za stanovalce DVO Velenje. V atriju šole so izvedli pevsko-plesni nastop, ki so ga stanovalci doma spremljali kar z balkonov in oken svojih sob.

Ravnatelj Sebastjan Kukovec je poudaril, da je medsosedsko in medgeneracijsko povezovanje sploh v današnjem času še kako pomembno. Tudi direktorica DVO Velenje Violeta Potočnik Krajnc se je v nagovoru zahvalila za trud in poleg vseh lepih želja za prihodnje leto poudarila, da je bilo to najlepše presenečenje v tem prazničnem

Matjaž Šalej

Kot majhna punčka sem imela rdečo oblekico, ki mi jo je sešila babica, da bi se lahko lepo vrtela ob glasbi. Neskončno rada sem se takole naokrog vrtela in poplesavala v njej, zdelo se mi je, da lahko celo poletim ... eno takšno brezskrbno vrtenje v novo leto želim tudi vam! Ob vaši najljubši glasbi. S posebnimi pričakovanji in z željami v enem skritem žepu in dragocenimi spomini na odhajajoče leto v drugem. Z odprtim srcem in najdražjimi ljudmi ob strani. Pa se vidimo v novem letu 2022!

času. Je že tako – otroška pesem in ples ogrejeta srca in na obraze rišeta najlepše nasmehe. Naj jih bo v letu 2022 na pretek. 🔲

Ona Čepaityte Gams

Na splošno bi mogel le 365 obratom v dolini nadeti naziv Vrtinec leta. Mirno leto presežkov, mogoče kakšnih padcev. Športniki so omogočili, da smo lahko delili olimpijske sanje, gospodarstvo je zmerno krepilo ekonomsko moč države in obratno, lokalna politika si ni risala tretjega očesa, si je pa nadela prevezo na eno od obeh ostalih v upanju, da si za dolino pravično vzame, kar ji zgodovinsko razvojno pripada. S posegi v okolje zaznamovana dolina se je sicer čez noč znašla v središču pozornosti z možnostjo spremembe svoje identitete. Preizkušnja, domnevno ranga velikosti menjave spola, vere ali ekonomsko socialnega prepričanja posameznika, se na ravni življenja skupnosti še ni izšla v nobeno smer. 🔲

Aleš Ojsteršek

Naš ­čas, 30. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

SREČNO

30. decembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Z novim letom bo Naš čas vodila Maja Oderlap Z novim letom prihaja v podjetju Naš čas do kar nekaj organizacijskih in vsebinskih sprememb. Podjetje bo od 1. januarja vodila Maja Oderlap, ki bo tudi odgovorna urednica Radia Velenje.

Prve zamahe v medijske vode, kjer deluje že dvajset let, je še kot študentka naredila ravno v našem podjetju. Je diplomirana ekonomistka, opravlja pa podiplomski magistrski študij. Zadnjih 12 let je pri postavljanju televizijskega in radijskega programa aktivno sodelovala z največjimi slovenskimi medijskimi hišami. Medijske izkušnje nadgrajuje s številnimi izobraževanji ter s sodelovanjem z največjimi radijskimi trenerji. Aktivna je tudi na področju glasbe in kulture. Novinarsko je med drugim sodelovala pri projektu Evropskega parlamenta v Sloveniji, v okviru katerega je pripravljala televizijske, tiskane ter spletne informativno-izobraževalne prispevke Dobre zgodbe s podporo EU, katerih poseben poudarek

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. LUKA BASI – To je to 2. EVA BOTO – Misliš na njo 3. ANA IN JERNEJ – Naj bo božič

Na nove izzive se naši zaposleni in zunanji sodelavci na izobraževanjih pripravljajo že nekaj časa, saj Radio Velenje začne z novo programsko shemo že 1. januarja.

je bil na lokalnem okolju, mladih, izobraževanju in kmetijstvu.

V omenjene prispevke je vključevala tudi projekte v Šaleški dolini. »Moja vizija je, da v radio vnesem svežino, prenovili bomo programsko shemo, poročali in opozarjali o aktualni lokalni problematiki, določene vsebine pa želimo narediti tržno zanimivejše, ne da bi bile programsko

moteče, obenem pa bomo s sodobnimi prijemi radio čim bolj približali današnjemu poslušalcu.

Stremim k prijetnemu delovnemu okolju, podpiram timsko delo ter izobraževanje in usposabljanje ekipe, ki sta ob doseganju ciljev ključna. Obenem želim svežino ter nove, modernejše prijeme (glede osvežitve grafične podobe, prispevkov, vsebine) prenesti tudi na tednik Naš čas. Radio

Velenje in Naš čas se medsebojno izjemno prepletata, kar bi želela ohraniti, saj sta v lokalnem okolju, pa tudi širše, izjemno pomembna medijska subjekta. Vse omenjeno želim podpreti s socialnimi omrežji ter z ažurnim spletnim poročanjem, s pomočjo katerih bomo medija približali tudi mlajšim generacijam,« pravi nova direktorica podjetja Naš čas. 🔲

mz

GLASBENE novice Ricky Martin dopolnil 50 let

Pesem River Joni Mitchell po 50 letih dobila videospot

Portoriški pevec Ricky Martin je minuli petek dopolnil 50 let. S skladbami, kot sta Livin' La Vida Loca in She Bangs je v ameriško pop glasbo vnesel vplive latino kulture, označili so ga tudi za kralja latino popa. Kariero je zgradil po letu 1991, ko je izdal debitantski album Ricky Martin, ki je dosegel več kot pol milijona prodanih izvodov. Prvo nominacijo za grammyja je dobil s četrto ploščo Vuelve. Po štirih albumih v španščini, s ka-

terimi je že dosegel komercialni uspeh v Latinski Ameriki, Evropi in Aziji, je nato leta 1999 s prvo ploščo v angleščini, ki jo je ponovno poimenoval Ricky Martin, ciljal predvsem na ameriško občinstvo. Skladba Livin' la Vida Loca se je povzpela na vrhove lestvic v več državah in je do danes ostala njegova največja uspešnica.

Coldplay zadnji album napovedali za leto 2025 Britanska skupina Coldplay želi svoj zadnji album posneti leta 2025. Kot naj bi dejal pevec in frontman skupine Chris Martin, bo skupina potem le še koncertirala. Martin je že oktobra, ob izidu devetega albuma skupine z naslovom Music Of The Spheres, za revijo NME povedal, da želi skupina skupaj posneti le

Luka Basi je ob peti obletnici svoje uspešne kariere izdal pesem To je to, za katero je posnel tudi videospot. Z njim odstira pogled v svoje zasebno življenje, saj v njem nastopajo tudi njegova otroka Tia in Tai ter partnerka Nastja, ki je medtem postala tudi njegova zaročenka.

Uspešnica kanadske glasbenice Joni Mitchell River je 50 let po izidu dobila uradni videospot. Čeprav pesem, ki jo je objavila na svojem četrtem studijskem albumu Blue leta 1971, prvotno ni bila mišljena kot božična pesem, jo pogosto predvajajo v božičnem času. Njene priredbe so se pojavile tudi na različnih božičnih albumih, med drugim pri Ellie Goulding, Katie Melua in Ronanu Keatingu. »River izraža obžalovanje zaradi konca razmerja, vendar gre tudi za osamljenost v božičnem času,» je v izjavi ob izidu videa zapisala Joni Mitchell in dodala: »Božična pesem za ljudi, ki so ob božiču osamljeni!

Potrebujemo takšno pesem.«

12 studijskih albumov. Coldplay velja za eno najbolje prodajanih britanskih skupin 21. stoletja.

Skupino, znano po uspešnicah, kot so Paradise, Viva la vida in Fix You, sta leta 1996 ustanovila frontman Martin in kitarist Jonny Buckland. Podpisujejo se pod devet albumov, prejeli pa so tudi številne glasbene nagrade, med njimi več grammyjev.

Izšel je nov album slovenske jazz zasedbe Bossa de Novo

Dolly Parton podrla tri Guinnessove rekorde 75-letna zvezdnica country glasbe Dolly Parton se je kar trikrat vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Prvi rekord je njeno glasbeno udejstvovanje v kar sedmih

desetletjih, lasti pa si tudi rekord za največje število uspešnic, ki so dosegle prvo mesto na Billboardovi lestvici country pesmi, teh je kar 25. Tretji rekord je padel v številu uspešnic, ki so se zavihtele na country lestvico, teh je bilo kar 109.

Partonova si je sicer letos prislužila že svojo petdeseto nominacijo za nagrado grammy. Prvič je bila nominirana leta 1970 za pesem Just Someone I Used to Know in je druga največkrat nominirana ženska izvajalka takoj za Beyonce. Pred desetletjem je prejela tudi grammyja za življenjsko delo.

Domača jazz zasedba Bossa de Novo, znana po brazilskih glasbenih izrazih, je izdala nov album.

Album z naslovom Twist je po albumih Vivo!, Nova, Quinta essência in Andante peti po vrsti in prinaša trinajst skladb v različnih jezikih. Poleg brazilskih je na albumu tudi nekaj slovenskih skladb, nekaj novih prevodov že znanih francoskih in ameriških pesmi, en primerek bosanske glasbene klasike, nekaj glasbe iz francoske in škotske glasbene preteklosti, postrežejo pa tudi s slovenskim narečjem.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Gadi – Lepa si Ansambel Lenarti – Nekoč bom zbral pogum Ansambel Topliška pomlad – Deklica Ansambel Viharnik – Slovo od ljubljene Ansambel Dar – Prijatelji, kozarce dvignimo Ansambel Mladi Dolenjci – Moja, moja Ansambel Nemir – Kdor prepeva se ne stara Ansambel Vrli muzikanti – Roža jeseni Ansambel Potepini – A si kej moja Ansambel Vikend – Naše želje

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EMA FREŠ Po štirih tednih spletnega tekmovanja je znanih 14 finalistov Eme freš. Ti se bodo januarja v drugem krogu borili za eno izmed štirih mest, rezerviranih za glasbene novince na Emi 2022. Med finalisti je tudi Velenjčanka Anja Vodošek.

MAGNIFICO Vladni koronski odloki glede zbiranja in združevanja so odpihnili letošnji Magnificov tradicionalni božični koncert.

Magnifico sicer dvorane na božični dan polni že 17 let, lani pa je zaradi zaprtja države koncert izvedel po spletu.

Ogledalo si ga je 25.000 ljudi.

DE LIRI Glasbeni dvojec De Liri sestavljata pevka Zala Kores in harfistka ter spremljevalna vokalistka Julija Bratec Veleski.

Dekleti smo lahko spoznali v šovu Slovenija ima talent, uvrstili pa sta se tudi v finale

izbora Ema freš. Posneli sta tudi avtorsko skladbo Visoko, pri tem pa združili moči s producentom Žanom Serčičem.

MODRIJANI Velika uspešnica Modrijanov Ti, moja rožica praznuje 10. rojstni dan. Modrijani so se odločili, da ob jubileju posnamejo remiks pesmi. Avtor priredbe je Zvone Tomac, videospot zanjo pa so posneli na idilični Veliki planini pod režijsko taktirko Janija Pavca.

SEVERA IN GAL GJURIN Severa in Gal George Gjurin sta izdala priredbo najbolj znane božične pesmi Sveta noč. Eden od razlogov za to odločitev je posebna obletnica. Letos namreč mineva 150 let, odkar je duhovnik, glasbenik in planinec Jakob Aljaž prepesnil skladbo v slovenščino in jo tudi zapel in odigral v Tržiški cerkvi.

Naš ­čas, 30. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

SREČNO

30. decembra 2021

⏩

frkanje

Takole navdušeno se je odzval direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori, ko ga je znana velenjska voditeljica Andreja Petrovič vprašala, če pride tudi letos na silvestrovo na Titov trg. A, kaj, ko mu je Andreja potem povedala, da nje tokrat tam ne bo.

» Levo & desno «

Revežem drobtinice

Cene stanovanj in hiš na atraktivnih lokacijah letijo v nebo. Ni čudno, ko se najbolj ranljivim delijo drobtinice za kruh, elita pobira levji delež.

Marketing

Tip je prejel sedem odmerkov cepiva, pa ga je oblast zaprla – res se slednja ne razume na marketing. Bi ga pa že lahko poslala med anticepilce, da jim razloži, kako to, da je še živ.

Tretja os

Računsko sodišče ugotavlja, da je ministrstvo za infrastrukturo projekt tretje osi med letoma 2015 in 2020 vodilo neučinkovito. To sicer ni bil velik napor. To ob tretji osi vidimo vsi.

Petarde in bombe

⏫

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol že dolgo ni bil tako navdušen nad kakšno knjigo kot tole, namenjeno visokemu jubileju, 130-letnici železnice. Dobil jo je v dar, a si jo začel tudi takoj »preslikovati« na telefon. Ko ga boste kje opazovali, kako pretirano gleda v telefon, bo skoraj zagotovo bral to knjigo.

Nekoga moraš imeti rad – bolje bombo, kot koš petard. Tako nekako menijo na Morsu in vabijo domoljubne metalce petard v vojsko.

Petarde se sicer mečejo za zabavo, očitno bombe tudi.

⏩

Veste, na kaj je Rajko Djordjevič, ustanovitelj in lastnik VTV, najbolj ponosen? Zelo zelo seveda na svoje podjetje, a še bolj na hčer Jano Sulejmanovič, ki je že nekaj časa njegova desna roka. Nasmeh pove vse!

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Izstrelili teleskop James Webb Iz vesoljskega centra v Kourouju v Francoski Gvajani so 25. decembra ob 13.20 po srednjeevropskem času izstrelili teleskop James Webb, ki naj bi nadomestil Hubblovega in znanstvenikom omogočil vpogled še dlje v vesolje.

Teleskop je v vesolje ponesla raketa Ariane 5, ki jo upravlja francoski Arianespace. Po 27 minutah leta se je ločil od zgornjega dela rakete ter je zdaj na poti proti orbiti, ki jo bo dosegel čez mesec dni. »Ločitev teleskopa Webb je uspela, pojdi Webb,« je ob tem dejal Jean-Luc Voyer iz nadzornega središča v Kourouju. Po ločitvi je upravljanje Jamesa Webba prevzela ameriška vesoljska agencija Nasa, in sicer iz instituta za vesoljske teleskope v Baltimoru v ZDA. Nekaj ur pred izstrelitvijo so znanstveniki s pomočjo vremenskega balona analizirali številne plasti atmosfere in se prepričali, da so razmere primerne.

Sedaj bo treba počakati še približno šest mesecev, da bo vesoljski teleskop razgrnil sončne ščite in glavno ogledalo, umeril svoje instrumente, se ohladil in dosegel cilj, kjer bo deloval. Ta cilj je od Zemlje oddaljen skoraj 1,5 milijona kilometrov.

To je skoraj štirikratna razdalja med Zemljo in Luno. Teleskop Hubble za primerjavo okoli Zemlje kroži na višini približno 550 kilometrov. V nasprotju s svojim predhodnikom bo teleskop Webb krožil okoli Sonca, sočasno z Zemljo.

Osrednji del teleskopa je ogromno primarno ogledalo, široko 6,5 metra in sestavljeno iz 18 manjših šesterokotnih ogledal.

Del teleskopa so tudi posebni instrumenti, ki se bodo uporabljali za dva osnovna namena

– fotografiranje nebesnih teles in spektroskopijo oz. razčlenitev svetlobe na ločene valovne dolžine za preučevanje fizikalnih in kemijskih lastnosti snovi v vesolju.

Ogledalo in instrumenti so zaščiteni s petslojnim ščitom pred soncem, ki se polno razprt razteza do velikosti teniškega igrišča.

Naslednik Hubblovega teleskopa bo preučeval nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Deloval naj bi od pet do deset let.

Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje planetov zunaj Osončja, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. Načrtovana so tudi natančnejša opazovanja v našem sončnem sistemu,

med drugim Marsa in Evrope, Jupitrove ledene lune.

Skoraj devet milijard evrov vreden projekt, katerega začetki segajo v leto 1989, je potekal pod vodstvom Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in kanadske vesoljske agencije (CSA).

Pri njem je sodelovalo na tisoče znanstvenikov, inženirjev in drugih raziskovalcev iz 14 držav.

Največji in najmočnejši teleskop, ki je bil kadarkoli zgrajen, je sicer poimenovan po Jamesu E. Webbu, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil takrat novonastalo vesoljsko agencijo Nasa. Pod njegovim vodstvom se je agencija lotila enega najbolj impresivnih projektov v zgodovini, projekta Apollo, katerega vrhunec je bil prvi človeški pristanek na Luni leta 1969.

Gradnja teleskopa se je v ZDA začela leta 2004 in potekala vse do letos, ko so ga končno prepeljali na izstrelišče v Francoski Gvajani. Teleskop naj bi sicer po

izvirnih načrtih v vesolje poletel že leta 2007, vendar so gradnjo zaznamovale številne težave in preložitve izstrelitev.

Zaradi težav pri gradnji se je predvidena vrednost projekta skozi leta povečala za trikrat, na skoraj devet milijard evrov.

Londonski Big Ben bo za novo leto ponovno zadonel Londonski Big Ben, kakor se ljubkovalno imenuje zvon Elizabetinega stolpa britanskega parlamenta, bo po štirih letih obnovitvenih del za novo leto ponovno zadonel, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Slavni, skoraj 14-tonski zvon bo 31. decembra, ob polnoči tradicionalno dvanajstkrat zazvonil v znamenje vstopa v leto 2022.

Prvič od začetka obnove bodo stolp tudi odkrili. Big Ben bo tokrat zadnjič zazvonil s pomočjo

začasnega mehanizma, so sporočile parlamentarne službe.

Prvotni mehanizem, ki izvira iz viktorijanske dobe, bo ponovno začel delovati spomladi – prvič, odkar so se leta 2017 začela obnovitvena dela.

Mehanizem so odstranili s stolpa, ki gleda na reko Temzo na enem koncu britanskega parlamenta, da bi ga zaščitili pred prahom in naplavinami, ki so jih ustvarila dela na 96 metrov visokem stolpu. Prepeljali so ga v specializirano podjetje na severozahodu Anglije, kjer so očistili in popravili več kot 1000 njegovih sestavnih delov. »To je verjetno najbolj znana ura na svetu in imeti v rokah vse matice in vijake je velik privilegij,« je povedal Ian Westworth, eden od članov urarske ekipe v parlamentu. »Precej čustveno bo, ko bo vsega tega konec. Žalostni bomo, da se je projekt zaključil, a srečni, da smo (zvon) obnovili in vse znova deluje,« je dodal.

Britanci so odmev Big Bena z Elizabetinega stolpa, ki je bil dokončan leta 1859, od začetka obnove slišali le ob redkih priložnostih. Začasni mehanizem je bil uporabljen le ob pomembnejših praznikih in ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije 1. januarja lani.

Ognjemet, ki si ga na bregovih Temze v središču Londona vsako novo leto ogleda okoli 100.000 ljudi, je bil medtem zaradi novega vala okužb s koronavirusom že drugo leto zapored odpovedan.

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 13

SREČNO

30. decembra 2021

13

ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA LETO 2022 Ognjena astrološka znamenja: OVEN, 21. 3 – 20. 4

V letu 2022 dirigentska taktirka pripada največjemu planetu osončja – Jupitru

Pred vami je leto, v katerem vam Jupiter prinese obilo koristi, in to v obdobju med aprilom in junijem 2022. Začetek leta je za vas ugoden, Mars je namreč v znamenju strelca, od koder ustvarja velik poudarek vašega Sonca. Jupiter v ozvezdju rib prinese čez leto povečanje novih finančnih priložnosti ter tudi nekaj težav v sorodstvu in med prijatelji. Največ pozornosti posvetite zdravju, psihosomatskim boleznim, ki povzročajo stres, izogibajte se mu, poiščite način, kako se znebiti negativne energije.

Za vas je zelo lepo poletno obdobje, predvsem avgusta in septembra, kar izkoristite za ljubezen, za poslovne novosti pa izkoristite čas aprila, maja in decembra. Takrat je čas tudi za pomembne zasebne dogodke.

LEV, 23. 7. – 22. 8.

Novo leto se za večino predstavnikov tega znamenja ne bo najbolje začelo.

A z malo več potrpljenja boste deležni tudi dobrih, predvsem poslovnih dogodkov. Začetek leta vam prinaša dobro energijo z Marsa, moč, vitalnost, nato dober aspekt Venere v marcu. V nadaljevanju vas čez poletje čakajo zelo ugodni dogodki predvsem na področju ljubezni, ko Sonce in hitri planeti sledijo vašemu znamenju, torej v času julija in avgusta.

Konec leta, november in december, vas popelje nazaj k nekaterim stvarem, ki jih leta 2021 ter do poletja 2022 niste dokončali. Pozno pomladno obdobje bo ugoden čas za dokončanje študijskih obveznosti ali za zamenjavo službe, sklenitev zakonske zveze ter tudi za selitev v nov dom. Največ dobrega počutja vam prinesejo kratka potovanja ter tudi fizično delo v naravi.

STRELEC, 22. 11. – 21. 12.

Prihajajoče leto vam bo zelo naklonjeno.

Začne se z enim nekoliko težjim oziroma zahtevnejšim vidikom kvadrata med Jupitrom in vašim Soncem, ki je vidik boja in premagovanja težav ter bo imelo vpliv celo do meseca marca. A ker smo že ugotovili, da strelec bolje deluje pod pritiskom, tudi vam ne bo težko, le spodbujal vas bo k reševanju nekaterih stvari, ki ste jih potisnili pod preprogo. Od maja se začnejo nizati bolj harmonični aspekti, kar prinese obdobje preporoda, uspeha, doseganja ciljev in čas, ko boste zasijali v vsem svojem sijaju. Čas med marcem in majem je najboljši za ljubezen, kar lahko podoživite tudi julija in septembra. Čas dobrih priložnosti, zdravja in povečanja optimizma referirajte s potovanji, z učenjem ali s spoznavanjem drugih kultur.

Zemeljska astrološka znamenja: BIK, 21. 4. – 20. 5.

Biki morate razumeti, da je zdaj čas za pametnejšo igro z že razdeljenimi kartami in da kart ni mogoče menjati. Vse je odvisno od vas, da se izognete slabim in negotovim ter uporabite dobre pretočne energije. Slabi tranziti Marsa med januarjem in marcem prinesejo največ težav v letu. Čas od aprila dalje izkoristite za vse, kar vam je najpomembnejše. Medtem v marcu povečajte previdnost pri zdravju, ker bo Saturn v slabem aspektu. Poleg tega je sredinski del leta za vas zelo prijeten. Za ljubezen je še posebej dobro v januarju, februarju, juniju in juliju, zelo dobro tudi v oktobru. Kar se tiče poslovanja, izkoristite dober vpliv Jupitra v maju, novembra ter decembra.

V tem letu lahko računate tudi na srečne okoliščine glede dedovanja ali iger na srečo.

DEVICA, 23. 8. – 22. 9.

Device bodo vse leto imele veliko dobrih astroloških aspektov, kar morate izkoristi, da naredite več zase. Od januarja do maja bo Jupiter v dobri povezavi z vašim Soncem ter tudi Marsom, kar mnogim devicam prinese

ke v enega od znakov, ki ima dobre aspekte v kontinuiteti, in to bi morali izkoristiti. Za vašo službo je ugodno v prvem delu leta, možnosti boste imeli veliko, vprašanje pa je le, ali jih boste pametno izkoristili. Kar zadeva ljubezen, je drugi del leta veliko boljši, predvsem julij, avgust in oktober. V nadaljevanju se lahko zanesete tudi na zračno podporo Saturna, ki vam daje možnost, da svoje življenje dolgoročno postavite na stabilne temelje.

TEHTNICA, 23. 9. – 22. 10.

Jupiter, planet sreče in obilja, 29. decembra vstopa v znamenje rib, kjer bo sprva ostal do 28. julija 2022. V tem obdobju boste imeli priložnost stabilizirati svoje čustveno ter zasebno življenje. Nato se Jupiter začne gibati retrogradno skozi polji ribi in oven, in to vse do 23. novembra 2022. Omenjeni vidik bo v večji meri spodbujal poslovno ter tudi finančno plat delovanja. Zadnji del leta bomo ponovno preživeli v družbi Jupitra v ribah, kar bo poudarilo subtilno raven delovanja.

To je pozitiven čas in trenutek, ko boste lahko zasijali ter pokazali vse tisto, kar v resnici premorete. Omenjen čas prinaša nagrade in pohvale, v veliki meri tudi velike tektonske premike k obilju. Jupiter v ribah je sanjska energija, ki bo spodbudno delovala na našo ustvarjalnost in domišljijo.

V astrologiji vsaka konfiguracija med planeti prinaša določeno stanje. Zato je zelo pomembno tudi, ali planeti potujejo direktno ali retrogradno (gledano z zemlje navidezno nazaj). Leto, v katerega stopamo, prinaša kar precej vzvratnih potovanj. Merkur, ki je najbližji Soncu ter tudi najbolj direktno vpliva na individualno raven delovanja, je odgovoren za komuniciranje, učenje in potovanja, bo skozi leto kar štirikrat retrograden. Če ostanemo pri hitrih planetih, boste ves januar v družbi retrogradne Venere v nadaljevanju sredi poletja Saturn ter v zadnjem delu leta tudi Mars. Ob tem gre pričakovati zastoje, nemir in stresne situacije, ki pa se ob gibanju planetov direktno ponovno optimizirajo. Poleg omenjenega nas v tekočem letu čakata še Lunina mrka, 16. maja in 8. novembra, medtem ko bomo Sončevega mrka deležni 25. novembra.

Opisana stanja so le majhen delček astralnega dogajanja na nebu. Zato se osredotočimo na najpomembnejše.

Spremljajoči vidiki delujejo tako na globalni kot individualni ravni. Globalni vidik leta 2022 bo prinesel več stabilnosti in razumevanja, sle po izobraževanju in znanstvenih raziskavah. Sredi poletnega obdobja se bodo obolenja, povezana s covidom, močno zmanjšala, obenem pa se bo močno povečala potreba po novih zaposlitvah. Pregled astroloških analiz v Evropski unij kaže na to, da lahko pričakujemo povečanja priložnosti zaposlovanja v gradbeništvu, trgovini in turizmu. Sloveniji se obeta paleta raznovrstnih športnih ter tudi znanstvenih uspehov ter zmanjšanje nezaposlenih, zlasti na račun oživljanja malega gospodarstva. Od meseca maja lahko računamo tudi na složnejši tempo med ljudmi, vendar pa bo to tudi obdobje, ki nam bo prineslo ponovne podražitve elektrike ter naftnih derivatov. Na političnem parketu bo prišlo do nekaj prestrukturiranj, kar pa ne bo bistveno premešalo ustaljenih tokov.

Naj vas teh nekaj stavkov prijetno popelje v novo Jupitrovo leto, od koder bomo sebe in svet okoli nas doživljali zelo drugače od tistega, česar smo bili vajeni do sedaj.

Dora Mar, mag. ast., 031 830 751

spremembe v zakonskem stanju, ljubezni ali družinskem okolju. Pomembne odločitve na teh področjih sprejmite do marca. Kasneje sprejete odločitve bodo namreč prinesle več zmede in nesoglasij z okolico, vi pa se lahko izgubite med željami ter dejanskimi potrebami. Če torej želite nekaj spremeniti in narediti na delovnem področju, storite to v omenjenem času. Drugi del leta je nekako bolj umirjen in bolj osredotočen na konkretne stvari, kot so tekoče delovne obveznosti, potovanja, razrešitev sodnega procesa. Pred vami je zanimivo leto, ki vam prinaša velike življenjske spremembe ter dogodke, ob katerih boste pripravljeni zapustiti tudi svojo cono ugodja.

KOZOROG, 22. 10. – 10. 1.

Leto začnete z Venero v vašem znamenju, ki se do konca januarja premika retrogradno, kar lahko vrne nekatere ljudi ali situacije iz preteklosti. Po retrogradnem gibanju gre še naprej neposredno skozi vaše znamenje do začetka meseca marca, tako da vam je na področju ljubezni zelo ugoden cel februar, potem april, druga polovica julija in oktober. Jupiter vam vse do meseca maja prinaša dobro komunikacijo, ugodno za učenje, za potovanja, skratka ugodno obdobje, v katerem bo v vaše življenje prišla nova, sveža energija, ki jo potrebujete. Več zahtevne energije nastopi med poletjem, ko si boste želeli malce oddahniti. Dani vidiki bodo sprožili velike pomisleke pri vašem delu, stikih v prijateljskih krogih ter tudi v družinskih okoljih. Določenim oviram, težavam ter neskladjem z okolico se lahko izognete tako, da spore rešite takoj, z neposrednim soočanjem.

Zračna astrološka znamenja: VODNAR, 20. 1 – 19. 2.

Jupiter je od konca decembra 2022 pa vse do maja 2023 v dobrem aspektu z vašim Soncem ter Marsom, kar bo dobro za delo na področju financ, denarja in posla. Na poslovnem področju lahko dosežete velike uspešne podvige, zato uporabite to dobro energijo za reševanje težav ali uvajanje novosti. Med pomladjo bo Venera v harmoniji z vašim Saturnom, kar bo zopet spodbujalo dobro komunikacijo, širjenje duhovnih in intelektualnih obzorij, pridobivanje znanja in modrosti v stiku z ljudmi. To je čas, ki ga izkoristite za stike s tujino, potovanja, uvajanje sprememb v domu ali v sorodstvu. V času marca vam bo Neptun postregel s čudovitimi priložnostmi za novo ljubezen ali popravljanje napak v obstoječem odnosu, podobnega astro učinka boste deležni še v zadnjih dneh meseca avgusta ter v mesecu oktobru.

DVOJČKA, 21. 5 – 20. 6

Jupiter, ki je bil zadnje dni leta v harmoniji z v vašim Soncem, bo od februarja dalje v kvadratu, ki sodi med izzivalne aspekte. Pričakujte kar nekaj težav, s katerimi se boste morali soočiti vse do pomladi. Marsova dobra energija še vedno ostaja z vami, in od 20. maja ponovno preide v dober aspekt in vam z razdalje 60 stopinj spet pošilja dobro energijo julija. Vse to uvršča dvojč-

Jupiter vam od zime pa vse do meseca maja daje obilo podpore, ko gre za delo. Predvsem začetek leta, januar in februar, sta dobra za vse odločitve, spremembe, podvige, ko gre za poslovni načrt. Marec je zelo dober mesec za ljubezen, sledita julij in oktober.

Med pomladjo vse do junija boste številne tehtnice rešile svoje zakonsko ali čustveno vprašanje. Konec leta bo spet poudarek na delu, tako da so novembra in decembra možna kakšna priznanja ali pozitivni rezultati za vse, kar ste naredili v karieri. Leto, ki je pred vami, bo za vas prineslo veliko prijetnih dogodkov, potovanja, selitve, nove osebe, kar boste tudi vi z veliko mero optimizma dobro sprejeli.

Počitek in navdih poiščite v stvareh, ki vas čustveno ali estetsko zadovoljujejo.

Vodna astrološka znamenja: RAK, 21. 6. – 22. 7.

Raki se imate česa veseliti! Jupiter vam v juniju in juliju nakloni veliko prijetnih aspektov, kar vam prinese popoln življenjski preporod. Novembra in decembra se lahko nadejate velike finančne pozitivne spremembe v vašem domu. Omenjeni vidik izkoristite na najboljši način, poskušate doseči tisto, kar vam je najpomembnejše. Planetarna podpora vam bo pisana na kožo, kar bo spodbudno delovalo na vaše poslovne in zasebne odločitve. Pred vami je leto regeneracije, uspehov in dobrih dogodkov. Za delo je najboljše obdobje meseca maja, septembra, novembra in decembra. V ljubezenskih okoljih boste srečo in potrditev najbolje užili v poletnih mesecih ter tudi v oktobru in decembru. Mogoča so tudi potovanja v eksotične kraje. Navdih v tem letu črpajte v svoji kreativnosti.

ŠKORPIJON, 23. 10. – 21. 11.

Leto 2022 morate res praznovati in pozdraviti čim bolj slovesno, saj vam od decembra Jupiter prinaša velike pozitivne spremembe, izboljšave na vseh področjih življenja, tako rekoč popoln preporod. Jupiter skupaj z Marsom predstavlja množenje, povečevanje, dajanje dobrih poslovnih ter tudi zasebnih priložnosti.

V nadaljevanju bo Venera s harmoničnimi aspekti poskrbela za ljubezen ter tekoče finančne prilive še zlasti v aprilu, maju in septembru. Od maja pa vse do novembra boste deležni niza harmoničnih povezav, kar bo pozitivno vplivalo na vaše odločitve v zvezi z domom, družino, dedovanjem ter tudi s potovanji. V poletnih mesecih, julij– avgust, popazite na zdravje, ker bo to čas velikih nihanj v vašem razpoloženju.

RIBI, 20. 2. – 20. 3.

Glede na to da bo večino leta Jupiter, ki ga v astrologiji povezujemo z znanjem, učenjem, s srečo in pritiklinami v vašem znamenju, računajte na povečanje srečnih okoliščin pri vsem, kar boste počeli.

To leto bo zagotovo boljše od katerega koli od prejšnjih dvanajstih, lahko pa tudi izkoristite ta dober vpliv in rešite vse, kar vam je pomembno. Za poslovne dogovore, oddajo pobud ali novosti izkoristite čas med marcem in oktobrom. Zlati mesec maj bo mnogim odprl pot do pomembnih finančnih priložnosti. V nadaljevanju se lahko nadejate pomembne zasebne sreče in radosti v mesecih maja, julija in tudi septembra, medtem ko vam bo poletje dodobra prevetrilo ljubezensko življenje.

Venera in Mars bosta v juliju v dobri sinastriji, kar lahko mnogim predstavnikom prinese novo romantično doživetje, sklenitev zakonske zveze, povečanje družine ali celo selitev v drugo okolje.

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 14

14 Šmartno ob Paki, 27. decembra – V ponedeljek, 27. decembra, je minilo natanko 130 let, odkar je po Savinjski progi od Celja do Velenja prvič zapeljal vlak. V počastitev jubileja se je v občini Šmartno ob Paki zvrstilo kar nekaj dogodkov, osrednji pa je bil prav na omenjeni dan, ko je po 38 kilometrov dolgi progi zapeljal najsodobnejši Stadlerjev vlak s pisano druščino. Tvorili so jo župani in predstavniki mnogih občin savinjske statistične regije, obiralke hmelja z enim od hmeljskih starešin ter »gospoda«. Potniki so na vlak vstopili na postajah Celje (kjer je poseben vlak začel svojo pot), v Žalcu, na Polzeli, v Šmartnem ob Paki, Šoštanju ter v Velenju. Vsi sedeži na vlaku (171) so bili zasedeni. Po vrnitvi iz Velenja nazaj proti Celju se je praznični vlak za daljši čas ustavil v Šmartnem ob Paki, kjer je v Martinovi vasi potekala slavnostna prireditev z naslovom Že dneve in tedne ... Že 130 let! Popestrili so jo pevec Oto Pestner, učenci šmarške osnovne šole ter praznična tržnica ob Martinovi vasi.

SREČNO

30. decembra 2021

Lep dogodek za lep jubilej Lep odziv županov in občanov ob praznovanju 130-letnice Savinjske železniške proge – Za posodobitev proge v letih 2023–2028 90 milijonov evrov

Prihod posebnega vlaka na železniško postajo v Šmartnem ob Paki je pričakalo precej potnikov, šmarškega župana Janka Kopušarja pa »raport« prometnikov.

Živijo z železnico in bodo tudi v prihodnje

Slavnostni govornik na prireditvi v Martinovi vasi, s katero so v lokalni skupnosti hkrati zaznamovali še Dan samostojnosti in enotnosti ter 30 let samostojne Slovenije, je bil šmarški župan Janko Kopušar. Najprej je pojasnil, za kaj so si »vzeli pravico« za prevzem vodilne vloge pri organizaciji in izvedbi jubileja.

Seveda pri tem niso bili sami, ampak so jih podprli Slovenske železnice, občine, ki ležijo ob progi, TIC-i s tega območja, muzeji, društva in še kdo. Šmartno ob Paki leži na stičišču Spodnje, Zgornje Savinjske in Šaleške doline in izgradnja železniške proge leta 1891 je pomenila velik razvojni korak za celotno področje, saj je pripomogla k izkoriščanju premoga v Velenju, k razvoju usnjarstva v Šoštanju, tovarne Gorenje ... Šmartno ob Paki je postalo z nalaganjem lesa

membna za gospodarski razvoj ter za razvoj na drugih področjih, zato podpirajo vse aktivnosti v zvezi z njeno posodobitvijo. »Današnja vožnja ima poseben simbolni pomen. Na vlaku so župani iz vseh treh dolin, ostalih občin ob progi. So različnih političnih opcij in želim si, da bi bili na istem vlaku ljudje različnih političnih pripadnosti večkrat,« je še dejala Polona Rifelj.

Darja Kocjan, direktorica za potniški promet pri Slovenskih železnicah, pa je med drugim izrazila prepričanje, da ima regionalna Savinjska proga, ki jo nameravajo odgovorni v naslednjih letih posodobiti in ob njej urediti še preostalo infrastrukturo, svetlo prihodnost predvsem na področju potniškega prometa.

V letu 2019 so po progi Celje– Velenje vlaki prepeljali 360 tisoč potnikov. »Lep dogodek za lep jubilej,« bi lahko povzeli mnenja mnogih udeležencev vožnje z vlakom in proslave. Glavni organizator dogodka je bil javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, ki je poskrbel za zvrhano mero gostoljubnosti ter za to, da potniki na vlaku niso bili lačni in žejni.

Omeniti velja še člane PGD Paška vas, ki so vlak na vožnji v svojem kraju pospremili z vodnim slavolokom. 🔲

Organizator je poskrbel, da je bil »štimung« pisana druščina na vlaku jubileju primeren.

iz Zgornje Savinjske doline ter tufa iz kamnoloma v Gorenju pomembno prometno središče, vlak pa pomembno prevozno sredstvo za prevoz na delo ter na šolanje v večje kraje, kar ostaja še danes. Po besedah Kopušarja živijo z železnico in bodo z njo tudi v prihodnje. Železniška proga namreč deli občino na dvoje po celotni dolžni in njen promet povzroča svojevrstne ovire ter nevarnosti pri vsakdanjih opravilih občanov, zato so se pred leti skupaj s Slovenskimi

V polfinalu priljubljenega šova Slovenija ima talent je nastopil tudi 27-letni stand up komik Sebastjan Spital iz Gaberk pri Šoštanju, ki v svojih nastopih odkrito spregovori tudi o svoji bolezni, anevrizmi oziroma možganski kapi, ki je pri rosnih 19-letih spremenila njegovo življenje. Z vztrajnostjo in s trmo je po kapi uspel zaključiti tudi študij elektrotehnike v Mariboru. Večina njegovega vsakdana pa je danes povezana tudi z delom in s službo, ki jo opravlja.

Sprejel se je takšnega, kot je

V uvodu pove, da se pred usodnim dogodkom sploh ni zavedel, kaj je možganska kap. Zdelo se mu je namreč, da gre za bolezen, ki človeka doleti v starosti, zato ji ni posvečal veliko pozornosti. »Kot prostovoljni gasilec sem sodeloval na usposabljanju, kjer se je leta 2013 vse skupaj začelo. Spomnim se samo močnih glavobolov. Naslednje, česar se spomnim, je, da sem se po dveh mesecih zbudil iz kome v UKC Ljubljana.

Najprej sem se spraševal, zakaj ravno jaz (kar je pogosto vprašanje ljudi, ki jih nekaj doleti), nato sem se raje vprašal, zakaj ne jaz? To mi je pomagalo. Enostavno sem se odločil, da pogledam na bolezen in njene posledice s svetlejše plati. Sam nase sem ponosen, da mi je uspelo,« pripoveduje. S svojo zgodbo želi pokazati ljudem, da je vredno vztrajati, za kar si na koncu nagrajen. Nesre-

Vlak na posebni vožnji se je za dobrih 20 minut ustavil tudi na železniški postaji v Velenju.

Robert Crnjac iz Šmartnega ob Paki: »Slovenskim železnicam sem kot prometnik zvest že več kot 33 let. Oče je bil železničar in zase pravim, da sem rojem in izšolan za ta poklic.

Za mano je že blizu milijon voženj z vlakom, v zadnjem času sem žal, redkeje potnik na vlakih. Razvoj železnice je prepočasen, a kaže, da se ji obetajo boljša prihodnost. Ko se bodo skrajšali potovalni časi, verjamem, da se bodo vrnili potniki v večjem številu.« železnicami in z ministrstvom za infrastrukturo odločili za nekatere posodobitve. Poleg uki-

nitve in posodobitve dobršnega dela nezavarovanih železniških prehodov so tik pred podpisom

pogodbe z izbranim izvajalcem del za izgradnjo podhoda, ki bo povezal središče Šmartna ob Paki z osnovno šolo ter s športnimi igrišči. Projekt poleg podhoda predvideva še izgradnjo dostopnih poti, potrebno peronsko infrastrukturo ter signalne naprave.

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Polona Rifelj je v nagovoru zbranim med drugim dejala, da se na ministrstvu zavedajo pomena železnice, saj ostaja po-

Ko nasmeješ publiko, si nagrajen Komik Sebastjan Spital nastopil v šovu Slovenija ima talent – Pri 19 letih je možganska anevrizma spremenila njegovo življenje – Največ šteje to, da na stvari pogledaš s pozitivne plati ča je pustila posledice na njegovem zdravju.

A pomembno je, da se je sprejel takšnega, kot je. Čeprav nekateri pravijo, da imajo ljudje po takšni bolezni največ težav s spominom, pri Sebastjanu Spitalu ni tako.

Težave ima z dvojnim vidom, ravnotežjem in desno roko, s spominom in pomnjenjem pa na srečo ne.

Najraje se nasmejimo komu drugemu

je tisto, kar najbolj nasmeje ljudi? »Vsak komik je specifičen in ima svoj humor. Če ne bi bilo Uroša Kuzmana, ne bi stopil pred ljudi. Dal mi

27-letni Šoštanjčan Sebastjan Spital v svojih stand up nastopih brez dlake na jeziku govori tudi o svoji usodi in bolezni, ki ga je doletela.

Da je bilo postavljanje na noge zahtevna naloga, polna izzivov, se spominja, a je hitro našel nove cilje in življenjske priložnosti. »Od malega sem bil rad med ljudmi. Pred tremi leti sem se prijavil na delavnico k Urošu Kuzmanu in se

naučil veliko novega. Tudi to, da talent ni dovolj. Najpomembneje je nasmejati publiko. Ko jo nasmeješ, si nagrajen, in takrat vidiš, da se splača vztrajati.

Treba se je soočiti s tremo. Ni enoznačnega recepta. Več, kot si med ljudmi, lažje je stopiti na oder,« razlaga. Kaj

je potrditev, da se da. Vidim pa, da so šale na lasten račun najbolj dobrodošle. Želim biti samsvoj in originalen na sebi lasten način. Čeprav nimam dolgoletnih izkušenj, vidim, da se ljudje najraje nasmejimo komu drugemu. Na

Tatjana Podgoršek

Po podatkih vozijo po progi Celje–Velenje vlaki s povprečno starostjo 47 let, zato ne preseneča, da si v občinah ob progi želijo predvsem posodobitve voznega parka. Slovenske železnice nameravajo do konca prihodnjega leta kupiti 52 novih vlakov znamke Stadler, 21 na dizelski pogon.

Ti bodo lahko vozili tudi po Savinjski progi, ki sicer ni elektrificirana. Za posodobitev enotirne proge Celje– Velenje bo država v obdobju 2023–2028 namenila 90 milijonov evrov.

odru povem stvari, ki se mi zgodijo. Na takšen način živim in doživim marsikaj.

Iz najslabšega potegnem najboljše. Ko se nekaj ponesreči, se ne jezim, ampak predstavim tudi drugim, zato, da bodo znali sprejeti tudi slabe stvari in jih obrniti na bolje.«

Ljudje so tisti, ki mu dajejo energijo tudi v času pandemije

Ker je v času pandemije potreboval motivacijo, se je odločil, da se prijavi v šov Slovenija ima talent in pokaže, kaj zna. Ni mu žal, saj rad in kolikor le lahko, nastopa. »Tudi nastop v šovu Slovenija ima talent je bila dobra izkušnja. Vem, da želim čim več nastopati in se predstaviti širši publiki. Zavedam se, da si pred štirimi leti ne bi znal predstavljati česa podobnega, danes pa samozavestno pravim, da bodo ljudje še slišali zame. Tudi v domačem kraju, v Gaberkah, me pocukajo za rokav in pohvalijo. Veseli so, da jih nasmejem, kar tudi meni daje veselje, da vztrajam in jih zabavam,« doda Spital, ki komaj čaka, da situacija s koronavirusom mine in se bo lahko pogosteje družil z ljudmi. Želi si biti edinstven in ostati pozitiven, saj se zaveda, da največ šteje to, da na stvari pogledaš s pozitivne plati. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 15

SREČNO

15

lažje razumel, kako da ga ravno ta kraj v naši domovini tako privlači. Ko smo se potem še bolj spoznali, nam je podaril tudi eno steklenico svojega sauvignona, ki je bil za šankom vreden 28 evrov, seveda pa je potem tudi od nas dobil eno buteljko terana, da bo vedel, kaj je to kvalitetno vino.

Zjutraj najprej spet obilno dežuje in zato se lahko odpravimo naprej šele sredi dopoldneva, ko je vremenska napoved spet malo bolj obetavna in prijazna.

Najprej se moramo spet povzpeti še dobrih petsto višincev do jezera Ledro, šele na koncu tega dolgega jezera pa se teren obrne oziroma prevesi navzdol, da se lahko zapodimo proti Rivi, ki je naš pravi cilj. Iz Rive pa se bomo jutri vrnili domov, bogatejši za res lepo turo, ki me nekako spominja na Haute Route, enotedensko turnosmučarsko prečenje centralnih Alp, od Chamonixa v Franciji do Zermatta v Švici.

In že spet ugotavljam, da se je teh zgodb za spomine nabralo že veliko, upam, da jih ni preveč.

Je pa res tudi, da vedno bolj postajam tudi sam pripovedovalec zgodb ali pa sem že sam zgodba.

Kaj pa sedaj, se sprašujem, ko se tik pod menoj iz megle kaže vedno večje jezero Lago di Garda. Še malo prej smo bili sredi nevihte z dežjem in sodro, da smo se morali skriti v tunel ob opuščeni cesti, zdaj pa že spet divjamo navzdol.

Riva, italijanski turistični biser, je temu primerno nabita s turisti, in kar naenkrat smo tudi mi sredi te množice ljudi. Namesto nevihte nas obsije sonce in vse je tako preprosto. Le naš Bojči ima

s kombijem spet vesoljske probleme, ker ne more nikjer parkirati in ko mi v prvi oštariji ob vodi že nazdravljamo za zmagovalce, on kroži okoli Rive in po mobitelu sprašuje, kje bi se lahko ustavil.

Ja, potem mu pa naš Uroš po nesreči po mobiju pošlje še eno našo fotko, na kateri mi veselo nazdravljamo, medtem ko se on muči, da bi našel parking – no, to je pa že nova zgodba.

Tako nam mine čas do večerje, ko pa spet začnem razmišljati, kam po TransAlpu. Ko popusti covid, grem z Vikijem še na en košček njegove neprehojene poti v Nepalu. To bo zaključek njegovega križa, ki ga je v bistvu začel pred 46 leti, ko sva v začetku oktobra skupaj stala na vrhu 8463 metrov visokega Makaluja, ne vedoč, kaj vse naju še čaka na teh osamljenih poteh. Viki je tako letos naredil križ čez Nepal, in to od Vzhoda do Zahoda. Ker sem bil kar zajeten del te poti njegov spremljevalec, bi to pot zdaj rad poskusil prekolesariti.

Seveda ne sam, pa turo bi naredili v enem kosu. Ko na hitro preverjam možnosti, potem ugotovim, da te poti z gorskim kolesom ni še nihče prevozil, sploh pa ne v enem kosu, kar bi bil naš cilj. So pa peš to pot, v več delih, prehodili najprej v 112 dneh, kar pomeni, da bi mi zanjo potrebovali okrog 60 dni. To bo ali bi bila gotovo naporna, a veličastna tura, na katero bo kar težko pozabiti ali jo spregledati. Najprej se bomo pa z gorskim kolesom spet tolažili na turi od Veleja do Veleja, po mejah Slovenije. (konec)

30. decembra 2021

Šaleški TransAlp 2021 – TransAlp po Šaleško Gavia bo prava preizkušnja, tako za nas kolesarje kot tudi za našega šoferja, ki nas bo s kombijem lahko spremljal na današnji etapi 3. del

Ja, tu nas bo kombi lahko dobesedno spremljal, prej pa je moral z avtomobilom po cesti skozi tunele ali pa po ovinkih, da smo se potem zvečer sestavili, če ne prej, vsaj na prenočiščih.

Seveda sta pa tudi zato naš Bojči in kombi posebna zgodba. No, in če se je kje Bojči s kombijem namučil, se je pa na cesti iz Gavie v dolino, kajti to je cesta, ki je široka ravno za en kombi, in je moral pri vsakem srečevanju v potu svojega obraza narediti zahteven manever. V dolino je zato pripeljal več kot eno uro za nami in mislim, da tudi tokrat ni bil posebno dobre volje. Eden velikih logističnih izzivov na naši poti je gotovo tudi iskanje poti. Če smo bili pred odhodom na TransAlp še prepričani, da nas bo vsak, ki ga bomo srečali in vprašali za pot, pravilno usmeril, da se najdemo ali ne izgubimo, je bilo potem vse čisto drugače. Že v Oberstdorfu smo debelo uro iskali začetek naše trase, da smo lahko naslednje jutro čim hitreje štartali. Nihče od ljudi, ki smo jih spraševali, pa niti ni prav vedel, kaj je to TransAlp in kam bi se bilo treba odpeljati iz te turistične vasice, ki jo obdajajo gore, smučarske skakalnice in

številne žičnice za zimske radosti. To prepoznavanje in iskanje trase TransAlpa nas je potem v bistvu spremljajo ves čas.

Nihče ne ve za TransAlp, in čeprav je kolesarjev veliko, na naši poti srečamo le tri, ki kolesarijo proti Rivi. So pa bolj počasni in tudi etape imajo drugače načrtovane kot mi. Če ne bi imeli kolesarskih ur z ustreznimi zemlje-

vidi in dobro označeno traso, bi se že prvi dan vožnje najbrž bolj klavrno končal. Še posebej zanimivo je bilo naše zadnje prenočišče, nekje visoko nad jezerom Garda. Nočitev smo našli po obilni nevihti, ki nas je spremljala že nekaj časa, in to v majhnem hotelu, vpetem tik nad cesto ob jezeru Gerola.

Zaradi slabega vremena smo se

odločili, da prespimo, čeprav smo bili s šoferjem dogovorjeni, da iščemo prenočišče ob jezeru Idro, ki je bilo še malo naprej ob poti.

Lastnik, starejši gospod, nam je kmalu po prihodu povedal, da dobro pozna našo Slovenijo in da že več kot 30 let redno obiskuje Gorenjo vas. Šele ko je povedal, da je strasten lovec, sem

🔲

Ivč Kotnik

Petošolci OŠ Šalek spreminjajo svet Pri razredni uri so si petošolci (5. a) razredničarke Tinkare Kristan na OŠ Šalek ogledali film Rocca spremeni svet. Deklica, ki je pomagala brezdomcem, je bila stara toliko kot oni. Pogovarjali so se, kako bi tudi sami kaj spremenili, in nekaj svojih idej doslej že uresničili. S pomočjo vseh učencev OŠ Šalek so zbrali ogromno hrane, ki so jo pred prazniki že predali Zvezi prijateljev mladine. Nasmeh na obraz pa so narisali tudi velenjskim brezdomcem, ki so jim izdelali voščilnice in s pomočjo babic naredili

Kristanova, ki je polna novih načrtov. Po akciji so otroci povedali: Liam: »Hoteli smo narediti, da to leto ne bi bilo toliko ljudi žalostnih. Da bi se zabavali za novo leto, da ne bi bili lačni in da jih ne bi zeblo.« Faris: »Hočemo pomagati brezdomcem, da jih ne bo zeblo.« Anaja: »Vesela sem, da smo dobili tako veliko podporo drugih učencev OŠ Šalek in njihovih staršev. Zato se jim zahvaljujem.«

Izzivi prihodnosti temeljijo na modrosti preteklosti in izkušnjah sedanjosti.

Z lastno energijo jih bomo uspešno premagovali – da bodo naše poti pustile le dobre sledi.

Srečno, zdravo in uspešno 2022!

»Učenci 5. a razreda in naša razredničarka Tinkara Kristan smo bili dobrodelni. Najprej smo se odpravili v Vilo Rožle, kjer smo oddali vso hrano, ki smo jo s pomočjo učencev OŠ Šalek zbrali na šoli. V Vili Rožle so nas bili zelo veseli in so nas pogostili s sladkarijami. Potem smo odšli do hiše, v kateri trenutno bivajo brezdomci. Podarili smo jim voščilnice, tople šale, kape in rokavice za mrzlo zimo. Bili so presenečeni, da smo jim prinesli toAnaja Djordjević, 5. A liko stvari. Nato smo odšli nazaj v šolo, kjer smo se pogreli s toplim čajem.«

tople šale. Vsi peti razredi so izdelali tudi voščilnice za Mladinski center za uporabnike ŠENT, pridružili pa so se jim tudi drugi in z OŠ Šalek so poslali tudi voščilnice za upokojence. Zbirajo zamaške za sošolčevega bratca in pripravljajo številne programe krepitve humanosti in solidarnosti. »Učenci so ugotovili, da lahko z majhnimi stvarmi spremeniš svet. Kako bi bil svet lepši, če bi se nam pridružili vsi,« je bila z akcijo zadovoljna

Ajda: »Za to smo se odločili, ker vemo, da si vsi zaslužijo topel dom in ker nam ni vseeno za ljudi.

Dokazali smo, da lahko z majhnimi stvarmi spremenimo svet.« Manca: »Naučila sem se, da lahko z majhnimi stvarmi in s trudom osrečimo veliko ljudi.« Freja: »Želim si, da bi jim bilo toplo in želim jim, da bi novo leto preživeli z ljudmi, ki jih imajo radi.« 🔲

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 16

16 Preplet ljubezni spremlja izletnike, pohodnike in ljubitelje narave in njenih lepot, ki jo tudi v zimskem času, kljub temu da je večinoma odeta v belo barvo, spremlja neizmerna lepota, ki človeka vabi k aktivnim doživetjem. Vendar se moramo zavedati, da jo je v vseh letnih časih treba spoštovati, varovati in ohranjati kot naravno in kulturno dediščino. Ko se odpravite na kakšen pohod, naj se vam ne mudi. Prepustite se naravi, opazujte jo, raziskujte, poslušajte tišino v gozdu. Pogovarjajte se tiho, ne bodite moteči za divje živali.

SREČNO

30. decembra 2021

Narave in hribov ne premagujemo, premagujemo sebe, ko opravimo pot Izleti v naravo ponujajo protiutež hitremu, napornemu in stresnemu vsakdanjemu življenju

Delovati moramo v sožitju z naravo

Predsednica Planinskega društva Velenje Alenka Es pravi, da so lahko planinci nepoučenim obiskovalcem zgled z vztrajnostjo, s strpnostjo, z nesebičnim tovarištvom in ekološkim obnašanjem. »Planinci, pohodniki, izletniki smo tisti, ki v naravi iščemo ravnovesje med delom in počitkom. Izleti v naravo nam ponujajo protiutež hitremu, napornemu in stresnemu vsakdanjemu življenju. Tistim planincem, ki niso več vpeti v službo, so izleti priložnost za spoznavanje novih poti ali obiskovanje že znanih in druženje v naravi. Marsikdo se v naravo umakne in išče mir od vsakdanjih skrbi. Nekateri pa na izlete hodijo zaradi družbe, ker si želijo zabave in razvedrila,« je prepričana Esova, ki poudari pomembnost pozitivnih učinkov narave in telesne aktivnosti na naše zdravje in počutje. »Narave in hribov ne premagujemo, premagujemo sebe, ko opravimo pot, tudi če kdaj ne dosežemo cilja,« razloži in povabi ljubitelje narave, da se jim pridružijo, saj svojim članom ponujajo raznolike vodene izlete in pohode, ki jih preudarno po markiranih in nemarkiranih poteh vodijo srčni planinske vodnice in vodniki, prizadevni markacisti pa čistijo in urejajo poti.

Spoznajte Šaleško dolino malo drugače

Franci Maršnjak, član Planinskega društva Velenje, ki ima veliko izkušenj na področju vodenja društva, vodništva in usposablja-

Ko se odpravite na kakšen pohod, naj se vam ne mudi. Prepustite se naravi, opazujte jo, raziskujte, poslušajte tišino v gozdu.

nja, predstavi nekaj idej, kam in kako na čudovite zimske izlete.

Posebej poudari, da moramo biti v zimskem času previdnejši, saj so lahko poti pomrznjene, poledenele ali zasnežene. »V teh primerih uporabljajte dereze (ne tiste s štirimi konicami). Za navedene poti so primerne tudi tiste z gumo okrog čevlja in verigami s konicami na podplatu. Ne improvizirajte, da ne boste doživeli zdrsa, ki je v zimskem času največkrat vzrok za nesrečo. Pri pohodih uporabljajte pohodne palice: zaradi ravnotežja, gibanja rok, predvsem pa ramenskega obroča (boljša prekrvavitev),« opozori in priporoča, da si ljudje v pisarni Planinskega društva Velenje priskrbijo planinsko karto Šaleška dolina z okolico, v katero so vrisane vse označene poti, ceste, tudi steze.

Nekaj idej za izlet pa natrosi tudi v nadaljevanju.

Velunja peč (tudi Vilinja peč) – naravni most

Ob magistralni cesti Velenje– Slovenj Gradec se desno nad Vegradovim kamnolomom v gozdu skriva izredno lep naravni most, visok okoli 10 m. V njegovih stenah je voda izoblikovala 4 kraške

jame, globoke od 11 do 30 m. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7-metrska kaskadna slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa so se nekoč kopale

❱

potočku navzgor, po slabe pol ure hoje pridete ponovno na ŠPP v bližini kmečkega turizma Tuševo.

Desno pridete v Šalek, levo nadaljujete mimo Tuševega na Radojč,

Vodniki pohodnike seznanijo z zahtevnostjo in dolžino poti, svetujejo glede primerne opreme, pomagajo in varujejo na zahtevnih poteh. Organizirajo tudi skupni prevoz, kar je pomembno z ekološkega vidika.

vile. Pri gostilni Kavčič v Šaleku se napotimo po Šaleški planinski poti mimo Šaleškega gradu. Ko pridemo skozi gozd v Zgornji Šalek in pri prvi hiši ŠPP zavije po vlaki ostro desno (markacija na drevesu), gremo po neoznačeni poti naprej v gozd. Po prihodu v gozd se na prvem odcepu napotimo desno in nato na naslednjem odcepu levo. Po kratki vzpetini pridemo na vrh, kjer bomo na skali opazili staro opuščeno markacijo. Po poti nadaljujemo rahlo navzdol po pobočju in nato v isti smeri po 15–20 minutah pridemo do naravnega mostu. Celotno pot boste prehodili v eni uri. Pri mostu se odločite, ali boste nadaljevali pot v smeri prihoda ob

proti Paškemu Kozjaku itd. Če se vrnete na kolovoz, po katerem ste hodili nazadnje in nadaljujete po tem kolovozu navzdol, pridete v Vegradov kamnolom in ob Paki na pešpot v Šalek. Hoje za dobre pol ure. Vse poti pa so tehnično lahke.

Paški Kozjak (1080 m)

Iz Šaleka se napotimo po Šaleški planinski poti mimo Šaleškega gradu. Pot je zelo dobro označena. Po treh urah razgibane in zanimive hoje boste prispeli do opuščene planinske koče na Paškem Kozjaku. Pot lahko podaljšate po ŠPP preko Špika na severno stran v Dolič. Na cesto pridete pri zadnji hiši pred vstopom v

Hudo luknjo (Megalec). To je cesta Velenje–Slovenj Gradec. V Velenje se lahko peljete z rednim avtobusom. Celotne poti bo za slabih šest ur. Od koče na Paškem Kozjaku se lahko vrnete po asfaltni cesti, v križišču nadaljujete naravnost navzdol, do vznožja klanca mimo rezervoarja za vodo. Tu boste opazili planinsko markacijo, ki kaže v levo s ceste.

Po tej markirani poti nadaljujete navzdol delno po gozdu, nekaj po travniku in nato po asfaltni cesti mimo kamnoloma v Paki na pešpot proti Velenju. Do Velenja boste hodili okrog dve uri.

Radojč (937 m)

Je najbolj obiskan vrh v okolici Velenja. Do kmetije Gonžar boste hodili po Šaleški planinski poti, ki se priključi Vinskogorski planinski poti, ki zavija rahlo v levo – makadamska cesta. Kmalu boste prispeli na jaso in po malo strmejšem vzponu tudi na vrh Radojča. Nadaljujete lahko po VPP na Ramšakov vrh. Pot vas bo pripeljala nazaj do kmetije Gonžar, po ŠPP pa se lahko vrnete v Velenje. Celotne poti bo najbrž za okrog 4 do 5 ur. Na vrhu Radojča se lahko vrnete do ja-

Oddolžile so se jim

6 : 3, v 19. minuti pa so gostje zaostajale že za štiri gole (8 : 12). Ob razmeroma visokem vodstvu Savinjčank je trener Milan Ramšak s svojimi dekleti najbrž že verjel, da bodo še drugič to jesen boljše od tokratnih nasprotnic. V 10. krogu so v Velenju slavile z 32 : 29.

Vendar se po razmeroma visokem zaostanku gostje niso predale. Po minuti odmora so zaigrale bolje kot do tedaj. Z agresivno igro v obrambi so uspešno onemogočale nasprotnice, same pa s hitro igro dvignile svojo učinkovitost in po delnem izidu z 9 : 2 na začetku drugega dela dosegle prednost treh golov (17 : 14). Vendar niso nadaljevale v dotedanjem ritmu. Domače so se dvignile in v 45. minuti izenačile (19 : 19).

Koželj (590 m)

Zelo obiskan greben, ki ima več vrhov. Označenih poti na Koželj je več: planinska, glasbena, družinska, vse se prepletajo med sabo. S ceste proti Polzeli zavijete najprej mimo VTV, nato desno v breg po asfaltni cesti. Ko se teren malo zravna, poiščete markacije.

Po slabi uri hoje boste prispeli na vrh, kjer so klopce in mize. Od tu je tudi edini razgled na Šaleško dolino. Nadaljujete naprej po grebenu navzdol. Pri kapelici ali kužnem znamenju zavijete levo, proti trgovskemu centru Velenjka.

Ob potočku Trebuša, zadaj za Velenjko, je narejena lepa pot, ki vas bo pripeljala nazaj na izhodišče.

Celotne poti je za dve uri.

Vodemla (780 m)

Zahodni del pobočja je pred leti pogorel. Z vrha pogorišča je sedaj čudovit razgled na Šaleško dolino. Na Vodemlo se odpravite iz Šenbrica. Do cerkve v Šenbricu lahko pridete peš iz Velenja (dobre pol ure hoje) ali z avtom.

Od cerkve greste naprej po asfaltni cesti. Na vrhu, kjer se cesta za Cirkovce malo poravna, boste našli markacije – sončke. Te oznake vas bodo pripeljale po široki cesti po grebenu do pogorišča. Če boste pustili avto pri cerkvi, se morate vrniti po isti poti, sicer nadaljujete. S pogorišča bo sledil precej strm spust navzdol.

Pot vas bo pripeljala v Hrastovec, kjer se lahko mimo jezera vrnete v Velenje. Za celotno pot boste potrebovali okrog štiri ure.

Lubela (778 m=

Na Lubelo vodi več neoznačenih in tudi označenih poti. Pri vrtcu v Hrastovcu poiščite velikega lesenega gobana – jurčka. Ta vas bo na cilj vodil po zanimivi poti.

Po slabi uri hoje boste prispeli do lovske koče na Lubeli. Vračate se lahko po južni asfaltni cesti mimo večje kmetije Špeh v Hrastovec.

Spust bo trajal dobre pol ure. 🔲

Jasmina Škarja

1. ŽRL, modra skupina, zaostala tekma 1. kroga Zelene Doline Žalec - Velenje 26:28 (14:16)

Na zaostali tekmi 1. kroga Velenjčanke v Žalcu zmagale z 28 : 26 in ta del prvenstva končale na sedmem mestu Po nekoliko nepričakovanem porazu na zadnji domači tekmi v tem letu z Zagorjankami so bile velenjske rokometašice precej razočarane. Vendar so hitro pozabile na nove izgubljene točke, saj je bil pred njimi še zadnji dvoboj v gosteh oziroma preložena tekma prvega kroga z Žalčankami.

Sosedski obračun je vodstvo tekmovanja preložilo zaradi okužb s koronavirusom med velenjskimi dekleti.

Trenerka Snežana Rodić in njene igralke so bili odločene, da se od letošnjega leta poslovijo nasmejane. Željo so uresničile z zmago z 28 : 26. Dvoboj so bolje začele igralke Zelene doline, ki so povedle z 2 : 0. Po slabih desetih minutah so prednost dvignile na

se. Na koncu jase se vlaka odcepi desno navzdol. Če nadaljujete po tej vlaki, boste v 10–15 minutah pri turistični kmetiji Tuševo in se po ŠPP vrnete nazaj v Velenje.

Ta pot je vsaj 1,5 ure krajša od prej opisane.

Žalec: Fideršek (8 obramb), Kotnik, Herodež 2, Turnšek 1, Artelj 2, Robida 5, Žener 6 (5), Cerovak 7 (3), Galič, Kokotec 3, Majcenovič, Kralj; trener: Milan Ramšak.

Velenje: Simič (11 obramb), Priteržnik 4, Tomič 1, Brglez, Jeras, Ferenc 8 (8:7), Žekič 2, Kaltak 6, Černivec 1, Oder 5 (3:3), Tabakovič, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Žalec 9 (8), Velenje 11 (10); izključitve: Žalec 2 minuti, Velenje 4.

Vrstni red: 1. Krim 9 tekem - 18 točk, 2. Mlinotest 10 - 16, 3. Z'dežele 9 - 15, 4. Krka 8 - 11, Zagorje 9 - 7, 6. Litija 8 6, 7. Velenje 10 - 6, 8. Zelene doline 10 6, 9. Izola 10 - 4, 10. Ptuj 9 – 3.

Naslednjih nekaj minut je bila igra izenačena. Velenjčanke so nekajkrat povedle z golom razlike, vendar so jih domače vedno ujele. To je igralkam Zelene doline uspevalo do 54. minute, ko je bil rezultat zadnjič poravnan (23 : 23). Gostje so spet zaigrale nadvse agresivno v obrambi ter zadevale po hitrih nasprotni na-

padih. V ključnih trenutkih se je s tremi obrambami izkazala tudi vratarka Liljana Simić. Skupaj je bila uspešna enajstkrat. Sledilo je vodstvo, dvakrat s prednostjo treh golov, na koncu pa zaslužena zmaga z dvema goloma razlike.

Ob sedmih porazih je bila to sicer šele njihova tretja zmaga.

Z njo so se po točkah izenačile

z zadnjimi tekmicami v tem letu. Koledarsko leto so končale na sedmem mestu, Žalčanke pa na osmem. Oboje imajo po šest točk, vendar imajo igralke Zelene doline, ki so v desetih krogih dvakrat zmagale, prav tolikokrat igrale neodločeno in šestkrat izgubile, slabšo razliko v golih. Na devetem mestu so z dvema točka-

ma manj Izolčanke, na zadnjem pa z zmago in neodločenim rezultatom Ptujčanke. Morajo pa odigrati še preloženo tekmo osmega kroga z Novomeščankami.

Prvenstvo bodo v prvi ženski ligi dekleta nadaljevala predvidoma že 8. januarja (11. krog).

Velenjčanke bodo gostovale v 🔲 vos Zagorju.

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

SREČNO

30. decembra 2021

Župan na plavalnem treningu z Delfinčki Stanovalcem Zimzelena prinesle domače pecivo

Veselje po zaključenem treningu

Župan Peter Dermol in predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik sta se pridružila športnikom plavalcem s posebnimi potrebami, članom Plavalnega kluba Velenje. Skupina Delfinčki izvaja program plavanja po metodi Halliwick pod mentorstvom Katarine Praznik in ob pomoči številnih prostovoljcev. Župan je vrhunskim plavalcem s številni-

mi zavidljivimi dosežki povedal, da je izjemno ponosen na njih in da so športniki najboljši promotorji. Zaželel jim je obilo veselja, zdravja in športne sreče v novem letu. Delfinčke in vse prostovoljce so razveselili z majicami Veleye, drobnimi pozornostmi in s športnimi priboljški. Skupino Delfinčki sestavlja več kot 30 plavalcev, od tega jih ima tretjina status

športnika državnega pomena oz. kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije. Mestna občina Velenje zadnjih nekaj let namenja skupini Delfinčki za izvajanje celoletnega programa sredstva v višini med 6 in 7 tisoč evrov. Finančno pa podpremo tudi posebne projekte, kot so mednarodna tekmovanja v tujini in specialna 🔲 olimpijada.

stno porabili svoj čas. V Centru za brezdomne osebe v Velenju je trenutno nameščenih deset brezdomnih oseb. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Društva Hiša – društvo za pomoč in samopomoč socialno izklju-

Mnenja in odmevi Dan samostojnosti in enotnosti

Namiznoteniška miza za brezdomce Velenje – Brezdomstvo še naprej ostaja sestavni del naše družbe, brezdomci pa so v času epidemije še posebej prizadeti.

Center za brezdomne osebe opravlja socialno-varstveno storitev, ki nudi namestitev, prehrano in osebno pomoč brezdomnim osebam 24 ur dnevno.

Uporabniki programa so osebe brez prostora za bivanje in jih v program napotijo ustrezne strokovne javne službe. Zato so se člani NTK Tempo Velenje, Športne zveze Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje in Mestne občine Velenje odločili, da ob koncu leta podarijo brezdomcem na cesti Simona Blatnika 21 namiznoteniško mizo in ostale namiznoteniške potrebščine.

Brezdomci so bili izjemno veseli, saj bodo tako še kako kori-

Topolšica – Že drugo leto zapored so prostovoljke in članice Društva upokojencev Šoštanj za božično-novoletne praznike stanovalce Centra starejših Zimzelen Topolšica obdarile z domačim pecivom in se na ta način spomnile nanje. Kot so povedale, se zelo zavedajo, da je osamljenost starejših v teh prazničnih dneh še prav posebej izražena, saj so obiski in druženja zaradi širjenja korona virusa omejeni.

Predsednik Društva upokojencev Šoštanj Janko Zelcer je ob tej priložnosti stanovalcem in osebju doma zaželel lepe praznike ter obilo zdravja in osebnega zadovoljstva v prihodnjem letu z obljubo, da bodo s to gesto obdarovanja starejših nadaljevali tudi v prihodnje. Prostovoljkam in članicam DUŠ pa se zahvalil za peko peciva, ki ga bo zagotovo dovolj za vse stanovalce in tudi za osebje, ki skrbi 🔲 zanje.

čenih skupin Brigita Šinigoj, ki v Velenju izvaja ta socialno 🔲 Dak varstveni program.

Poleg praznika svetega Štefana od osamosvojitve Slovenije, 26. decembra, Slovenci praznujemo državni praznik dan samostojnosti.

23. decembra leta 1990 smo se Slovenci na plebiscitu odločali za samostojno državo Slovenijo.

Tri dni kasneje, 26. decembra, pa je slovenska vlada razglasila njegov izid. Sporočili so nam, da smo se Slovenci skoraj soglasno odločili za samostojno lastno državo.

S tem dejanjem je bila izpolnjena večstoletna želja naših prednikov. Osamosvojitev Slovenije je v nadaljnjih dogodkih potekala s številnimi zapleti, vendar brez hujših žrtev. Morda našo državo,

današnje dni, tudi zaradi tega, premalo cenimo in spoštujemo.

Po osamosvojitvi Slovenije se je praznik imenoval dan samostojnosti. Na pobudo stranke

Socialnih demokratov pa se je septembra 2005 s spremembo zakona o praznikih preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti.

V novi državi Sloveniji se je standard v povprečju dvignil

in bogato založene trgovine so rasle kot gobe. Po osamosvojitvi pa Slovenci nismo povsem zadovoljni. Nekateri si režejo prevelik kos kruha in ga trosijo po vseh kontinentih, nekatere pa pesti revščina.

Naša podjetja in tovarne, ki smo si jih v socializmu z odrekanjem zgradili, pa postajajo vedno bolj last tujih gospodarjev.

Slovenci se v današnjem času vse premalo zavedamo sporočila tega praznika. Le inovativnost, skrbno gospodarjenje, samostojnost in enotnost nam lahko omogočijo, da našo Slovenijo popeljemo v svetlo prihodnost.

Pozdrav slovenske zastave z vrha Triglava! 🔲

Jože Lekše

ODPRIMO VRATA MODRIM ODLOČITVAM IN ZELENIM DEJANJEM! Center za zdravljenje živali www.toplica-vet.net Topolšica 15, Topolšica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 | Gsm: 041 736 058

2022

www.vsvo.si

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

SREČNO

30. decembra 2021

POLICIJSKA kronika Odgovorni starši posredovali pri zasegu pirotehnike Velenje – Odgovorni starši so v preteklih dneh pri svojem mladoletniku našli 100 petard. O posedovanju pirotehnike so obvestili policiste, ki so pirotehniko zasegli. Z odgovornim ravnanjem so preprečili neljube posledice, saj so poškodbe s pirotehničnimi sredstvi žal še vedno prepogoste.

Vozil je alkoholiziran Velenje, 21. decembra – Policisti so v križišču Koroške in Tomšičeve ceste obravnavali prometno nezgodo s telesnimi poškodbami. Do nezgode je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti, eden izmed udeležencev je namreč vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal 0,88 mg/l.

Bil je nasilen do svoje mame Paka pri Velenju, 24. decembra – V četrtek so policisti posredovali v Paki pri Velenju. Obveščeni so bili o sumu storitve kaznivega dejanja nasilja v družini.

Kršitelju, ki je bil nasilen do svoje mame, so izrekli ukrep prepovedi približevanja, zagovarjati se bo torej moral na sodišču.

Zahteval vpogled v osebne dokumente Velenje, 27. decembra – V ponedeljek so bili policisti obveščeni, da se

po Velenju ponovno sprehaja občan, ki od naključnih občanov zahteva na vpogled osebne dokumente, ki jih nato fotografira. V danem primeru so v več primerih podali predlog informacijski pooblaščenki po Zakonu o osebni izkaznici. Vse občane, ki so ali bodo imeli opravka z neznancem, policisti prosijo, da dejanje prijavijo.

S hodnika ukradel nov pralni stroj Velenje, 27. decembra – V ponedeljek je stanovalec Šercerjeve ceste policiste obvestil, da je neznani storilec med vikendom s hodnika bloka v 8. nadstropju ukradel nov pralni stroj znamke Gorenje. S tem dejanjem je prijavitelj oškodovan za najmanj 300 evrov.

Tatvina lesa Gaberke, 27. decembra – Na območju Gaberk so policisti obravnavali sum storitve kaznivega dejanja tatvine lesa.

Udeleženci bodo zadevo reševali na sodišču.

Nasilen do družinskih članov Gaberke, 27. decembra – V večernem času je velenjska policijska enota posredovala v Gaberkah, kjer so zaznali sum kaznivega dejanja nasilja v družini.

Kršitelju, ki je bil nasilen do družinskih članov, so izrekli ukrep prepovedi približevanja, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati tudi na sodišču.

Previdno s pirotehniko!

Vsem, ki se ne morejo upreti uporabi dovoljenih pirotehničnih sredstev, policisti svetujejo, naj kupujejo le originalne izdelke in še te zgolj pri pooblaščenih trgovcih. Pri uporabi naj bodo odgovorni in naj imajo v mislih vse tiste, ki jih pokanje vznemirja. Nikar naj ne pozabijo, da se pokov ne bojijo le ljudje, temveč tudi živali, ki jim december prav zaradi uporabe pirotehnike predstavlja izjemno stresen čas.

Znova opozarjajo, da je pri nas pirotehnične izdelke, katerih glavni učinek je pok, dovoljeno prodajati le med 19. in 31. decembrom, uporabljamo pa jih lahko od 26. decembra do vključno 1. januarja. Pri tem velja poudariti, da posest in uporaba petard vseh oblik in moči v Sloveniji ni dovoljena.

Zaradi kršitev določil se lahko posamezniku izreče globa v razponu od 400 do 1.200 evrov ter se mu zaseže pirotehnične izdelke, četudi 🔲 niso njegova last.

Iz POLICISTOVE beležke Pretep med dijakoma na ŠCV Velenje, 21. decembra – V dopoldanskih urah so policisti intervenirali na Šolskem centru Velenje, kjer je prišlo do pretepa med dijakoma.

Svoje obnašanje bosta zagovarjala na sodišču.

Mladoletnik z veliko petardami Velenje, 22. decembra – V sredo so velenjski policisti na podlagi zbranih obvestil o uporabi prepovedane pirotehnike na območju Velenja prišli do podatka o mladoletniku, ki naj bi imel večjo količino petard. Zasegli so mu 1045 petard različnih velikosti in kategorij. Mladoletnik je pirotehniko naročil po spletu iz tujine in jo po pošti prejel na domač naslov. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. Zasežena pirotehnika je bila poslana v uničenje.

Ponovno spletni blagoslov konj

Šentilj, 26. decembra – V Turističnem društvu Šentilj so odločeni, da bodo kljub razmeram ohranjali tradicijo. Tako so tudi letošnji, že 26. blagoslov konj, prilagodili omejitvam javnega življenja in ga izvedli na daljavo. Zveste in nove udeležence so ponovno povabili, da pošljejo fotografije svojih konj, ki jih je predsednica TD Šentilj Poldka Čas predstavila v videu, objavljenem na spletu. Zbrali so fotografije 55 konj.

Kot vsako leto doslej se je vabilu na blagoslov konj odzval Božidar Delčnjak s konjem Windom,

Janez Janže, s.p.

Letošnje leto se počasi izteka. Ne glede na to, kaj smo doživeli in preživeli, ne moremo mimo dejstva, da je bilo zaznamovano s pandemijo koronavirusa. Ali bomo tudi v letu 2022 izpostavljeni takšnim okoliščinam ali bo kaj drugače? Z gotovostjo lahko zatrdim, da se zaradi tega bolj zavedamo pomena zdravja, ki je tudi v novoletnih voščilih prevzel primat pred veseljem, srečo in uspehom. Nič presenetljivega, saj brez zdravja vsak dosežek izgubi nekaj vrednosti in pomena. Kakšno povezavo ima zdravje z ravnovesjem v naslovu in z varnostjo, rdečo nitjo te kolumne, bom predstavil v nadaljevanju.

Letos smo bili priča številnim varnostnim dogodkom, ki so marsikje zamajali in stresli temelje varnosti ne zgolj v posamičnih mestih in državah, ampak tudi širše.

Nekateri med njimi pa so imeli vpliv na celoten svet. Če zdaj zmajujete z glavo, češ, kaj takega pa se že ni zgodilo, bi vas opomnil le na en takšen primer. Se spomnite odhoda ameriških vojakov iz Afganistana? Čeprav je od tega minilo šele štiri mesece, ali se spominjate kaotičnih razmer v Kabulu in množice Afganistancev na letališču in v njegovi okolici? Po vrnitvi Talibanov in prevzemu oblasti se je porušilo (krhko) ravnovesje, ki je zagotavljalo red, stabilnost, varnost in delovanje države. Tudi če v medijih ne vidimo (veliko) prispevkov o trenutnem dogajanju, to še ne pomeni, da je tam vse v najlepšem redu.

To lahko rečemo tudi za napeto in destabilizirajoče se razmerje med ZDA in Kitajsko, ne zgolj zaradi različnih (trgovskih) interesov in spreminjajočega se razmerja med tema velesilama. Eno izmed potencialno destabilizirajočih razmerij v svetu sloni na dogajanju v Južnokitajskem morju, kjer Kitajska na čereh in skalah gradi vojaške utrdbe in tako postopoma prevzema nadzor nad tem območjem. ZDA pa daje podporo manjšim državam na tem območju in vse bolj utrjuje vojaška zavezništva, kar v njun odnos vnaša dodatno napetost. Z drugimi besedami – dejanja ene in druge velesile ustvarjajo dejavnike, ki ogrožajo ravnovesje ne zgolj v omenjeni regiji, ampak v celotnem svetu.

Ob pogledu na krizna in vojna žarišča v svetu ter eksistenčne in druge težave ljudi, ki tam živijo, se nam lahko naše vsakdanje težave zdijo povsem minorne. Kljub temu pa čutimo stres, tesnobo in strah, tako kot ljudje na tistih območjih, ki so izpostavljeni veliko težjim in hujšim preizkušnjam. Naši občutki so pravzaprav dokaz, da nismo v ravnovesju. Izguba ravnovesja v življenju najprej vpliva na naše počutje, storilnost, odnose … kar se prej ko slej začne kazati na zdravju, ki je za nas ključnega pomena, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne.

Sicer pa to velja tudi za varnost.

letos pa se mu je na fotografiji pridružil Nik s konjem Farikom.

Vlado Jezernik se je blagoslova s kobilama Luno in Kresno ter ponijema Fanči in Fonzi udeležil že 22-ič, manjkal pa ni niti Vlado Usar, ki s kočijo, vpreženo s konjema Black in White, že 21 let obiskuje blagoslov konj v

Šentilju. Kar nekaj konjenikov pa je svoje konje za blagoslov priporočilo prvič, med njimi Urška Potnik iz Radelj ob Dravi, ki je poslala fotografije treh kobil, Aneja Janič, Martin Plantev ter Sara, Klara in Hana Klančnik. 🔲

tf, tp

Tako za varnost kot za zdravje velja pravilo, da se ju najbolj zavedamo takrat, ko sta ogroženi ali ju nimamo več. Če se bomo zavedali njune vrednosti, ko je še vse v najlepšem redu, bomo za njuno ohranitev ali izboljšanje pripravljeni tudi nekaj narediti. Ravnovesje omogoča usklajenost, sodelovanje, stanje umirjenosti in duševne skladnosti.

S tem pa tudi zdravje in varnost, ki imata v našem življenju največjo vrednost.

Zato naj bo leto 2022 izpolnjeno z ravnovesjem, tako v individualnem kot globalnem pomenu. Z njim bomo namreč ohranili tako zdravje kot varnost ter dosegli vse želje in vse cilje. Naj nas pri tem spremlja sreča. 🔲

Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki

T: 03 891 50 61 • F: 03 891 50 60 • M: 041 707 287

Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostišèem Pirnat.

POPOLN SERVIS ZA VAŠ AVTO! Srečno in doživeto 2022!

Zaupajte v svojo moč, ki je skrita v vas.

Hvala vsem za izkazano zaupanje.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Če se vam Afganistan in Južnokitajsko morje zdita zelo oddaljena, pa to ne velja za poljsko in belorusko mejo, kjer smo priča žalostnim zgodbam migrantov, ki jih beloruski režim nečloveško izrablja za svoje interese. Oči mednarodne skupnosti so uprte tudi v dogajanje na ukrajinsko-ruski meji, kjer je ravnovesje zaradi kopičenja ruskih vojaških sil v bližini meje porušeno. Na omenjenih območjih pozornost ni usmerjena le v covid-19 in zdravje ljudi, bolj ali manj je usmerjena v zagotovitev kolektivne varnosti, ki je ključnega pomena za varnost ljudi in za njihov individualni občutek varnosti.

Epidemija zagodla tudi prazniku konjev Šmartno ob Paki, 26. decembra – Ob prazniku zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, sv. Štefana, se je po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo sicer prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov, a letos je bil dogodek zaradi epidemije nekoliko okrnjen. Tako je bilo tudi v Šmartnem ob Paki, kjer tradicijo neguje tamkajšnje konjerejsko društvo. V Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki se je v minulih letih zbralo tudi po 30 konj in njihovih gospodarjev, letos pa je šmarški župnik Ivan Napret blagoslovil le sedem konj.

Vzpostavitev in ohranitev ravnovesja

Naj bo leto, ki prihaja, vaše leto.

Srečno 2022!

041 592 360 Roman Vasle, s.p., Podkraj 9 a, 3310 Žalec E: avtoservis.vasle@gmail.com

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. decembra 2021

19

Pestro leto dogodkov Rotary kluba Velenje V letu, ki se izteka, so na obraze ljudi narisali kar nekaj nasmehov – Ob 10. obletnici Rotary kluba Kumanovo so podpisali dogovor o pobratenju – Podelili so tudi štipendijo za mlado lokalno glasbenico, ki potrebuje sredstva za študij na konservatoriju na Škotskem Jasmina Škarja

Vsak december je poseben, tudi zato, ker si marsikdo prizadeva, da bi sodeloval in pomagal drugim premagovati vsakodnevne težave. Med tistimi, ki vidijo in sočutno priskočijo na pomoč tudi čez leto, pa so člani Rotary kluba Velenje, ki so se tudi letos odzvali na mnoge stiske in težave ljudi. Predsednik dr.

Peter Peer, prof. Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, poudari, da je prioriteta humanitarnega kluba ne samo poiskati in izpolnjevati poslanstvo v socialnem smislu, temveč tudi poiskati in izpostaviti ljudi, ki imajo talent, ter jim ponuditi pomoč, ker jim socialne razmere ne omogočajo uresničevanja ciljev. Zavedajo se, da je znanje tisto, ki plemeniti družbo in minimalizira socialne težave.

Tudi letošnje leto so izpeljali kar nekaj projektov

Veseli jih, da so v letu, ki se izteka, na obraze ljudi narisali kar nekaj nasmehov, pa vendar jim še več pomeni to, da niso aktivni samo konec leta, saj pripravljajo tradicionalne projekte, ki živijo iz leta v leto. »Če izpostavim zadnjo tretjino leta, je tukaj projekt v dobrobit Varni hiši Velenje, ki jo mesečno podpiramo z različnimi, predvsem materialnimi donacijami. V predprazničnem času smo organizirali tudi obdarovanja za varovanke in njihove otroke. Veseli nas, da smo ob 10. obletnici Rotary kluba Kumanovo (Severna Makedonija) podpisali dogovor o pobratenju in donirali projektu

pogozdovanja zaradi požara, ki je v njihovi okolici povzročil veliko škode. Že vrsto let s Knjižnico Velenje sodelujemo pri projektu Klic iz omare, kamor doniramo tudi sredstva za nove igrače v Igroteki. S projektom pozivamo ljudi, da pobrskajo

tniki za umetnike, na kateri bo sodelovalo kar nekaj predvsem lokalnih akademskih slikarjev in kiparjev. »Osnovni koncept te spletne dražbe temelji na doniranih delih umetnikov. Trenutno je k projektu že pristopilo 12 umetnikov. S pridobljenimi

ki potrebujejo finančna sredstva ali štipendijo za svoje ustvarjanje, a jim razmere to otežujejo (eno bomo podelili v sodelovanju z Rotaract klubom Velenje),« dodaja dr. Peer, ki doživeto in poln energije stopa tudi v novo leto. Vpet je tako v lokalno

... imeti pogum biti sama sebi prijateljica, kot znam biti svojim prijateljicam ... ... imeti sočutje, potrpežljivost in razumevanje do sebe ... ... imeti samozavest obuti visoke pete, četudi v njih ne znam hoditi ... ... znati razlikovati med tem, nad čimer imam vpliv, in tistim, nad čimer nimam nadzora ... ... v polnosti sprejeti svoje telo in biti hvaležna zanj že zdaj, ne šele čez 5 kilogramov manj ... ... si v ogledalu povedati resnico, četudi še tako zelo skeli ... ... varovati svoj mir in ga okrepiti ... ... odkrivati svoje srčne želje in jih uresničevati ... ... biti kreativna, ustvarjalna,

Trenutno se vam v življenju dogaja toliko zanimivih stvari, da so vam zimski dnevi postali čisto prekratki. Nezadostna količina počitka in spanca ter ponočevanje do zgodnjih jutranjih ur pa bodo zahtevali svoj davek. Že sedaj čutite, da ste na robu moči. Če boste s takšnim tempom nadaljevali še nekaj dni, boste kmalu obležali, saj vam bo imunski sistem čisto odpovedal. Če boste silvestrski večer preživeli bolj burno, si naslednjih nekaj dni zares vzemite za počitek, ukvarjanje s športnimi dejavnostmi in poskrbite za zdravo prehrano. Telo vam bo neizmerno hvaležno. Novoletnih želja tokrat ne boste zaupali nikomur.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Vaš urnik je bil cel december izjemno natrpan, kar vas je precej izželo ter vas psihično in fizično utrudilo. Preveč ste se razdajali za ostale družinske člane, prijatelje in tudi sodelavce, zase pa ste pozabili poskrbeti. Prišli boste do točke, ko ne boste več vedeli, kaj si pravzaprav sploh želite. Najbolj vam bosta prijala mir in tišina, zato se boste nekoliko oddaljili tudi od družinskih članov. Morali se boste umiriti in krepko razmisliti o načrtih za prihodnost, saj se boste znašli na življenjskem razpotju. Odločili se boste za drastično spremembo na nekem pomembnem področju vašega življenja. Ne bo lahko, bo pa vredno poskusiti.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

V pričakovanju novega leta se boste počutili odlično. S svojo pozitivno energijo boste silvestrski večer popestrili vsem okoli sebe. Tudi bolj pogumni boste, kot ste sicer. Višek energije in samozavestni nastop vam bosta pomagala, da se boste končno upali približati osebi, ki vam je že dolgo na skrivaj všeč. Veliko oporo boste našli tudi v prijatelju, ki vam je še vedno priskočil na pomoč. Tudi tokrat vas bo spodbujal in srečni boste, da ga imate, kar mu boste ob koncu tedna tudi povedali. Tudi zato, ker veste, da je zares vreden zaupanja in vam želi samo najboljše. Zdravje bo trdno. Poskrbite, da bo tako ostalo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Nekdo, ki vam je zelo blizu, vas bo močno razjezil in prizadel vaša čustva. Ne spuščajte se z njim takoj v prepire, saj boste s tem položaj le še poslabšali.

Brzdajte se do trenutka, ko boste začutili, da je največja zamera že izhlapela. Če boste h konfliktu pristopili mirno in tej osebi razložili, da vas je s svojimi dejanji prizadela, se vam bo tudi opravičila. Vajin odnos se bo tudi zato v prihodnosti izboljšal in poglobil.

Konec tedna boste posvetili družini. V tem boste zelo uživali, poleg tega pa se boste v njihovi družbi počutili varno in ljubljeno. Začetek leta boste preživeli srečni v zavetju doma.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Podpis dogovora o pobratenju z Rotary klubom Kumanovo (Severna Makedonija) z začetka decembra.

po omarah in prinesejo v knjižnico igrače, ki jih ne potrebujejo več in si jih lahko nato otroci čez leto izposojajo. Ta akcija še poteka, zaključila pa se bo s koncem decembra. Ravno pa smo podelili štipendijo mladi lokalni glasbenici, ki potrebuje sredstva za študij na konservatoriju na Škotskem. Veseli smo tudi, da smo lahko sodelovali pri dobrodelni dražbi Varstveno delovnega centra SAŠA. Projekt Donirana hrana pa je tako naša stalnica iz meseca v mesec,« našteva predsednik kluba dr. Peer.

Umetniki za umetnike

Dr. Peer izpostavi tudi prihajajoči projekt, e-dražbo Ume-

Ponosni so tudi na to, da je njihov klub ena od sodelujočih entitet pri projektu Donirana hrana, saj že od same vzpostavitve redno sodelujejo in organizirajo prevzem hrane za socialno ogrožene posameznike.

V novembru so za kontinuirano izvajanje projekta prejeli spominski znak Vlade Republike Slovenije, ki ga je podelil župan Mestne občine Velenje. sredstvi iz naslova dražbe bomo lahko zbrali sredstva za poletni tabor socialno ogroženih otrok v Gozdni šoli v Mozirju, ki ga tradicionalno organiziramo skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine, s Športno zvezo Velenje in Športno unijo Slovenije. Nekaj pridobljenih sredstev želimo nameniti tudi za nadarjene mlade umetnike,

inovativna in gledati preko okvirjev ... ... se ceniti in pika ... ... znati počivati ... ... si odpuščati sproti, redno in z vsem srcem ... ... izraziti svoje mnenje, četudi se mi trese glas ... ... biti odločna, a srčna ... ... dajati ljudem podporo, oporo ter jim nameniti nasmeh ... ... negovati odnose s tistimi, ki so mi dragi v srcu ... ... privoščiti si dobre knjige, tople klepete, sončne zahode in gledanje v zvezdno nebo ... ... znati reči »ne« stvarem, okoliščinam in ljudem, ki niso po meri moje duše ... ... večkrat reči »da« stvarem, okoliščinam in ljudem, ki polnijo mojo dušo ... ... biti zvesta sama sebi ...

Imaš tudi ti kakšno obljubo sama sebi? Napiši jo. Daj ji glas in prostor. Uresniči jo.

Iskreno navijamo zate!

Pogumen skok v leto 2022 želimo Renata, Nives in Ines (Društvo SŽM)

🔲

Tako od domačih kot od prijateljev ste v preteklih prazničnih dneh dobili veliko lepih daril, med njimi tudi nekaj zelo osebnih, za vašo dušo. Najbolj pa vas greje občutek, da jim veliko pomenite. Žal pa še ni čas, da za letos odložite delo in skrbi. Čakata vas namreč še zadnja dva dneva trdega dela. Vašim nadrejenim ne bo mar, da prazničnega časa še ni čisto konec. Vse naloge boste vestno opravili, na pragu novega leta pa boste zelo zadovoljni s svojim življenjem. V krogu družine boste mirno in uspešno zaključili leto in se veselili novega, ki šele prihaja. Nimate velikih želja, saj ste letos postali zelo realni.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

kot širše poslovno in delovno okolje, saj kot profesor nekaj časa preživi tudi v Ljubljani. Želje za leto 2022? Želi si, da bi nam čim hitreje uspelo obvladati koronavirus ter da bi bilo pomoči potrebnih čim manj oziroma tovrstnih potreb sploh ne bi bilo.

Skozi tančice ženskega pogleda

Obljuba sebi za leto 2022

Oven, 21. 3. – 20. 4.

🔲

V preteklih nekaj tednih ste čisto pozabili na skrb za svoje zdravje. Res je, da je lepo praznovati in tudi dobro jesti, niste pa opazili, da se vam je v kratkem času nabralo kar nekaj odvečnih kilogramov. Tudi splošno zdravje bo občutljivo, saj bo vaše telo vsak dan bolj utrujeno, duša pa vse bolj nemirna. Še dobro, da bo prazničnega časa kmalu konec. V naslednjem mesecu poskrbite za bolj zdrav način življenja, sploh pa prehranjevanja. V nasprotnem primeru se bodo kilogrami le še bolj kopičili. Če nimate dovolj volje, da bi sami telovadili, se vključite v kakšno skupinsko vadbo.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Cel mesec december je bil za vas zelo miren, zadnji dnevi pa bodo naravnost divji.

Gnečo, ki vas čaka, boste nekako morali znati izkoristiti tudi za to, da si bolje organizirate čas. Vsaj ob večerih se posvetite samo partnerju. To, da sta skupaj, ko so zraven še drugi, mu trenutno ne pomeni kaj dosti. Ukrepajte, saj se bo vajin odnos v nasprotnem primeru skrhal in ohladil. Spoznali boste, da ima partner prav, ko vam očita, da se niste kaj preveč pripravljeni prilagoditi tudi njegovim željam. Če bo vedno obveljala vaša, boste kmalu sami. Če želite ohraniti vajino zvezo, bodo kompromisi nujni. Tokrat boste morali popustiti vi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zdelo se vam bo, da še ni pravi čas za inventuro dogodkov leta 2021, a jo boste morali narediti. Začeli se boste namreč zavedati, da ste v tem obdobju od življenja pričakovali veliko preveč. Vsega žal ni mogoče imeti in dobiti, sploh pa ne takoj in brez kakšnega pravega truda. Morda boste precej žalostni, saj se boste začeli zavedati, da ste z nekaterimi svojimi dejanji porušili številne mostove. Razočarani boste tudi zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se doslej ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Rezultati vašega dela se bodo pokazali z zamikom, vendar le, če boste v projekte vložili vse svoje znanje in energijo.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Veseli ste, da je večina decembrskih praznikov mimo, saj vam bosta mir in samota precej prijala. Vendar pa se ne tolažite, da ste najbolj srečni, če ste doma. Ker to ni čisto res. Radi ste v družbi, vendar le z ljudmi, ki jih dobro poznate in jim zaupate.

V prvih januarskih dneh ne boste imeli prave volje za nič produktivnega, najbolj od vsega vam bo prijalo poležavanje. Imeli pa boste kup idej, ki jih boste izpeljali, ko bo volja spet prišla. Ne bo treba dolgo čakati, saj se vam bo v teh dneh zgodilo nekaj zelo lepega. Preden novico poveste na glas, še malo počakajte. Vsaj toliko, da boste zares vedeli, da se ne more nič več zalomiti.

Spoštovani občani in občanke PGD Velenje je osrednja gasilska enota v občini Velenje z več kot 120 letno tradicijo humanega dela in zagotavljanja pomoči potrebnim. Skozi ves ta čas pa ste nam stali ob strani in nam pomagali tudi vi, spoštovani Velenjčani in Velenjčanke. Vsako leto smo vam prišli osebno zaželeti lepe praznike in uspešno leto, ter prinesli koledar. Tudi letos nismo želeli prekiniti te tradicije, vendar smo vam zaradi epidemioloških razmer letos koledar pustili v poštnem nabiralniku. Če želite tudi letos donirati sredstva za naše društvo, pa to lahko storite preko SMS donacije na številki 1919 – PGDVELENJE5 med 15.12.2021 in 15.1.2022 ali nakažete sredstva na naš TRR SI56 0242 6001 8922 712.

Lepo se vam zahvaljujemo za vaše donacije, ki jih bomo kot vsako leto porabili za nakup opreme in razvoj gasilstva.

Želimo vam prijetne praznične dni in vse lepo v letu 2022, predvsem pa veliko zdravja in osebne sreče.

Kozorog, 23. 11. – 22. 12.

Letošnji december za vas ni bil preveč vesel, zdel se vam je precej prisiljen in nezanimiv. Po dolgih letih vas ni izčrpala praznična norija, ampak odnosi z ljudmi. Zato sedaj komaj čakate na januar, ki bo, upate, bolj miren. Danes se boste začeli pripravljati na silvestrski večer, ko vas čaka nepozabno praznovanje novega leta. Praznovali ga boste v krogu sorodnikov in prijateljev, ki ne bo prav velik. To vam bo všeč, saj vas bo čisto zares zajelo praznično vzdušje. Zdravje bo super in nobena zdravstvena tegoba vam ne bo mogla priti do živega. Le duša bo utrujena, pogosto boste čutili žalost in nostalgijo za obdobjem, ki se poslavlja.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Do konca leta vam je uspelo dokončati velik projekt in z izdelkom ste več kot zadovoljni. Tudi vaši nadrejeni so vas pohvalili, še najbolj od vsega pa vam je všeč denarna nagrada, ki ste si jo prislužili s trdim delom in z vztrajnostjo. Denarja vam ne bo težko deliti z bližnjimi, zato boste silvestrski večer praznovali zelo razkošno. Zadovoljstvo vas bo naredilo prijetnega do vseh domačih, prijatelji pa bodo hvaležni, da vas imajo. Še zamere ne bo prav nobene, čeprav nekaterih ne boste vključili v svoje načrte. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi več zaslužite. Do partnerja bodite nežni in pozorni, tudi on vam bo vsak dan pokazal, da vas ima izjemno rad.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Na čustvenem področju samskih rib vse ostaja na mrtvi točki. Krive pa so žal same. Do sedaj niste pokazali, kaj resnično čutite, pa čeprav že nekaj časa veste, da so simpatije obojestranske. Tudi oseba na drugi strani je zelo sramežljiva in čaka na kakšen vaš signal. Zagrabite priložnost in ji pokažite, da vam je všeč.

S samozavestnim nastopom in prikupnim flirtanjem boste takoj osvojili njeno srce. Ne odlašajte in se spustite v čudovito ljubezensko avanturo! Vezani se boste v zadnjih dneh leta 2021 in prvih v letu 2022 odlično počutili v družbi partnerja. Ustvarila bosta nekaj lepih spominov. Zdravje? Naj vam hrana ne bo tolažba.

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

SREČNO Četrtek,

Petek,

30. decembra

07.00 08.00 09.00 09.05 09.10 09.15 09.45 10.05 10.30 10.55 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.15 16.00 16.25 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.30 00.55 01.20 01.50 02.05 02.10 02.15

Dobro jutro Poročila Poročila Kepice, Zapojmo Čebelice, Kaj se skriva očku v bradi Nejko se pomanjša Klovn Žogomet II., Zvezda si! Žogomet II., Maorsko novo leto Kraljestvo severnega jelenčka, koprodukcijski film Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Želite, milord? (II.), Denar je sveta vladar, britanska humoristična nanizanka Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Reaktivčki: Severni tečaj, risani film Mulčki, Ostra zima, risanka Izzivalci, EBU dokumentarni film, Deskar Jonas Poročila ob petih Šport Vreme Tipično slovensko, Harmonika Na kratko, Hipster Reaktivčki, Chichen Itza, Mehika, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Svet v letu 2021 Slovenija predseduje Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Kdo je bila princesa Diana zgodba o rodbini Spencer, britanska dokumentarna oddaja Tipično slovensko, Harmonika, izobraževalno-dokumentarni film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 08.55 Slovenski likovni simboli, izobraževalno-dokumentarni film 09.30 Dobro jutro 11.25 Alpsko smučanje - SP, superveleslalom (M) 12.50 Moje mnenje, Novi začetki 13.45 Človek, kam greš?, dokumentarni feljton 14.15 Slovenija v letu 2021 15.10 Pogovor s predsednikom države 16.15 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja (Ž), kvalifikacije 17.55 Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film 20.05 Egipt reševanje starodavnih templjev, francoska dokumentarna oddaja 21.00 Umori na podeželju (XXII.), Začarani krog smrti, britanska nadaljevanka, 22. sezona 22.40 Ambienti 23.25 Slovenska jazz scena: Big band RTV, Slovenija, Bojan Z, Eric Vloeimans in Izidor Leitinger 01.15 Info kanal

00.05 01.00 01.55 02.35

08:30 08:40 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:30 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:35 22:30 22:35 23:25 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Vsevedi, 1. sez., 5. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 112. del Zlata kletka, 1. sez., 14. del Zlata kletka, 1. sez., 15. del Shrek tretji TV prodaja Gorski zdravnik, 13. sez., 13. del Gorski zdravnik, 13. sez., 14. del Zlata kletka, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 7. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 4. del Črni seznam, 7. sez., 5. del Črni seznam, 7. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Popotniške razglednice: Bolivija, ponovitev Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka: Pravljična joga Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih …

Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Alfi, decembrske želje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota,

31. decembra

00.30 00.55 01.20 01.50 02.05 02.10 02.15 06.20 06.25 07.00 08.00 08.05 09.00 09.05 09.10 09.25 09.50 10.15 10.35 11.05 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.50 15.15 16.00 16.10 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 00.50 02.30 04.10

01.15 04.00 08.40 09.05 10.20 11.15 12.10 12.45 13.45 15.20 16.00 18.30 19.00 20.35 22.30 00.05 01.40 03.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.25 08.50 08.55 09.10 10.15 11.15 12.25 14.05 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50

30. decembra 2021

Tipično slovensko, Harmonika Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kepice, Parada, risanka Čebelice, Črvive pesmi Zog in leteča zdravnika Mimi in gorski zmaj Žogomet II., Priznanja Žogomet II., Državno prvenstvo Neverjetna zgodba o velikanski hruški, danski animirani film Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Želite, milord? (II.), Meldrumske vaze Prisluhnimo tišini, Grincheva ljubezenska zgodba Mostovi - Hidak Mulčki, Na tankem ledu Osvežilna fronta, Prazniki Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Kdo se boji slovenščine? Urbana slovenščina, dokumentarnoizobraževalna oddaja Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Pozdrav dedka Mraza Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Kaj dogaja za silvestrovo V petek zvečer na silvestrovo Magnifico - Stožice 2018, koncert Cirque du Soleil: Volta Tanja Žagar, koncert ob 10. obletnici v Hali Tivoli

Info kanal Info kanal Tipično slovensko, Harmonika Dobro jutro Svet v letu 2021 Slovenija predseduje Migaj z nami Nordijsko smučanje - SP, novoletna tekaška turneja, 15 km (M), skupinski start Nordijsko smučanje - SP, novoletna skakalna turneja (M), kvalifikacije Nordijsko smučanje - SP, novoletna tekaška turneja, 10 km (Ž), skupinski start Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja (Ž), Sveta gora Fudži, kraj čaščenja in vir navdiha, japonska dokumentarna oddaja Žandar iz Saint-Tropeza, francosko-italijanski film Ljubezen na prvo bolezen, ameriški film Srečno novo leto, češki film Najine prve počitnice, francoski film Vdove, ameriško-angleški film Eric Clapton življenje v 12 taktih

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.25 08.50 09.05 09.30 09.45 10.45 11.55 12.55 13.10 14.45 15.50 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 21.30 23.45 23.50 00.55 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 113. del Zlata kletka, 1. sez., 16. del Zlata kletka, 1. sez., 17. del TV prodaja Shrek za vedno, ameriški film Gorski zdravnik, 13. sez., 15. del Gorski zdravnik, 13. sez., 16. del Zlata kletka, 1. sez., 18. del Zlata kletka, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Predstava za vsako priložnost Pa ne že spet ti!, ameriški film Eurojackpot Silvestrska Pavza!

Večer z Adele, dokumentarni film Prepovedana ljubezen, ameriški film 04.05 Pavza!

08:30 08:40 08:55 09:00 09:05 10:15 10:25 11:20 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:30 17:55 18:00 19:15 19:20 19:45 19:35 19:55 20:00 21:00 22:10 00:00 00:30 02:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja ROBO TV 26 Alfi, decembrske želje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2021, posnetek finala, 1. del Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Silvestrski POP CORN Silvestrski program Z glasbo v novo leto Pri belem konjičku, veseloigra, KD Miran Jarc Škocjan pri Domžalah Nočni program

Nedelja,

1. januarja

07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Gusarji in papiga 07.10 Žanov svet, Lovljenje 07.20 Pujsa Pepa, Drsanje 07.25 Čebelice, Lisičke 07.40 Čebelice, Skrivališče 08.00 Zverjašček 08.25 Sneženi mož in snežni kuža 08.50 Firbcologi, O nevidnem psu, hrani in živalskih trikih, mozaična oddaja za otroke 09.15 Infodrom 09.25 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka 09.40 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka 09.55 Pat in Mat: zimske radosti, češki animirani film 11.15 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Daniel Barenboim 13.50 Prvi dnevnik 14.05 Šport 14.10 Vreme 14.15 Ples za boga Lugha, koprodukcijski film 15.55 Merjenje časa, francoska dokumentarna oddaja 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Košarkar naj bo 2, slovenski film 18.40 Ozare 18.45 Bacek Jon, Romantična večerja 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kot noč in dan, ameriški film 22.45 Poročila 22.55 Šport 23.05 Vreme 23.10 Alice, koprodukcijski film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik 01.50 Sobotni Dnevnikov izbor 02.00 Utrip 02.15 Šport 02.20 Vreme 02.25 Napovedujemo

01.40 Vdove, ameriško-angleški film 03.40 Eric Clapton življenje v 12 taktih, britanski dokumentarni film 05.50 Žandar v New Yorku, francoskoitalijanski film 07.30 Kraljestvo severnega jelenčka, koprodukcijski film 08.55 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2021, 1. del 10.30 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja (Ž), kvalifikacije 11.55 Nordijsko smučanje - SP, novoletna tekaška turneja, sprint 13.45 Nordijsko smučanje - SP, novoletna skakalna turneja (M) 15.50 Nordijsko smučanje SP:novoletna skakalna turneja (Ž) 17.45 Športnih 365, pregled športnega leta 2021 20.05 Avtomobili, ki smo jih vozili v socializmu, koprodukcijska dokumentarna oddaja 21.05 Joker Out, koncert 22.30 Pota svetega, francoski dokumentarni film 00.05 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert, ponovitev

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.50 08.05 08.25 08.45 09.00 10.35 12.20 14.10 14.25 16.00 16.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.55 23.50 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Robocar Poli, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Kung fu panda 2, animirani film Srca iz druge roke, ameriški film Snežna avantura, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Štorklje, animirani film Vaše zdravje, naša skrb Hotel Transilvanija 2, animirani film Preverjeno 24UR vreme 24UR Čudeži z nebes, ameriški film Jutranje veselje, ameriški film Deževen dan v New Yorku, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:40 TV prodajno okno 08:55 Napovedujemo 09:00 Robo TV 22 09:10 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje 12:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13:05 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 13:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 TV prodajno okno 17:45 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2021, posnetek finala, 2. del 19:05 Spoznajmo jih …

19:10 Dotiki gora: Medvedja jama 19:30 Vrtnarski kotiček 19:40 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Muzikal Vesna, v produkciji Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje 21:20 Spoznajmo jih …

21:25 Silvestrski POP CORN, ponovitev 22:25 Spletni koncert Irene Vrčkovnik ob 30-letnici samostojnega glasbenega ustvarjanja 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:40 Nočni program

2. januarja

07.00 07.02 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.20 08.35 08.40 08.45 08.55 09.05 09.20 09.30 09.40 09.50 10.00 10.20 10.25 10.40 11.25 11.30 11.55 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.05 21.30 22.35 22.50 22.55 23.00 00.25 00.30 00.55 01.15 01.25 01.40 01.50

Slastni prigrizki, Jazbečar Mandi, Koledniki Trala trali, Čarobni vrtiljak A veš, koliko te imam rad, Drsanje Zajček Belko, Prvič, ko sem bil ujet na podstrešju Ezopovo gledališče, Odloči se že! Kmet, njegov sin in osel Piknik s torto, Gospodična Mačka Sara in Raček, Sestri s trakovi Pujsa Pepa, Božičkov obisk A veš, koliko te imam rad, Zimski plašč Simon, Trema V Goščavi, Ohladitev, lutkovna nanizanka Kalimero, Veliko presenečenje Kepice, Kolcanje Kepice, Igrače napadajo Družina Jazbečjak, Družinski opravki Reaktivčki, Severni sij, Finska Tib in Tamtam, Poveljnik Vrtne prigode, Konvoj Mimi in Liza, Vesolje iz mehurčkov Bela in Sebastijan, Strašna Bela Vila Mila, Jezna sem Obdarovanje izpod neba Bacek Jon, Zimsko veselje Mulčki, Lepota je očem nevidna Špasni učitelj II., Izgubljeni Ozare 40 let Stične mladih Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme 5. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2021 Levje kosilo, britanski film Poročila ob petih, šport, vreme Sreča na vrvici, slovenski film Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Ljubezen ali led, ameriški film Intervju, dr. Slavoj Žižek Poročila Šport Vreme Jaz sem Johnny Cash, kanadski dokumentarni film Za lahko noč: Navdih klasike, Harfistka Anja Gaberc (Claude Debussy, Mesečina) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

07.00 Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan 07.15 Tipično slovensko, Harmonika 07.40 Glasbena matineja: 40. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 08.00 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2021, 2. del 09.30 V petek zvečer na silvestrovo 13.05 Najboljši Sune, švedski film 14.30 Kaj dogaja za silvestrovo 15.35 Športnih 365, pregled športnega leta 2021 16.50 Košarka - liga ABA Krka - Cedevita Olimpija, prenos iz Novega mesta 19.00 Odpotovanja, Čile: konci sveta, potopis 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Cirque du Soleil: Volta 21.40 Ko bojo krave letele, češki film 23.15 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 08.05 08.20 08.30 08.40 09.05 10.40 12.35 12.50 14.25 14.40 16.10 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 22.15 00.15 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Robocar Poli, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Mini mojstri, ris.

Peter Pan, ris.

Pošasti proti nezemljanom, animirani film Jutranje veselje, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Večer z Adele, dokumentarni film Vaše zdravje, naša skrb Madagaskar, animirani film Hotel Transilvanija 3, animirani film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

COVID-19: zgodbe prebolevnikov 24UR vreme 24UR Pravičnik, ameriški film Zadnje počitnice, ameriški film Mrha, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Mojca in medvedek Jaka: V knjigah je zlato 09:40 2903. VTV magazin 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 Silvestrski program, ponovitev 12:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:50 Jutranji pogovori 1 14:20 Muzikal Vesna, v produkciji Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje 15:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17:55 Napovedujemo 18:00 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir 18:35 Spoznajmo jih …

18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:00 Spoznajmo jih …

21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Jutranji pogovori 2 23:35 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

3. januarja

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.45 11.15 11.45 13.00 13.35 14.45 15.20 16.20 16.25 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.15 18.20 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 23.40 00.20 00.45 01.15 01.30 01.40

06.00 09.00 10.00 12.30 13.15 14.40 15.45 17.00 17.45 18.55 19.30 20.00 20.50 21.55 22.25 22.55 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.45 09.00 10.00 11.00 11.55 12.50 13.45 14.00 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.30 23.55 00.40 01.30 02.10

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 20:45 20:55 22:10 22:15 22:20 23:10 23:40

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila 40 let Stične mladih, dokumentarni feljton Kuharija na kubik, Dunajski zrezek in Sacher torta, kuharska oddaja Vem!, kviz Intervju, dr. Slavoj Žižek Prvi dnevnik, šport, vreme Želite, milord? (II.), Vojne rane S-prehodi, dr. Egon Pelikan, predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper Dober dan, Koroška Frfra in Cufek, Taborjenje v shrambi Mimi in Liza, Božič Frfra in Cufek, Iskanje krtka Tib in Tamtam, Veliki brat Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Maja Kosi, izdelava opreme za pse Kepice, Čarodej Tomaž Kepice, Snežna bitka Pujsa Pepa, Bencinski servis dedija psa Frfra in Cufek, Ples na gramofonu Športniki, Vroča kopel Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetnost igre Ansambel Vedun, Balkan – meditativni in urejajoči zvoki sveta Flavtistka Eva-Nina Kozmus: Orkester, Slovenske filharmonije in dirigent Simon Krečič (C. Ph. E. Bach: Koncert za flavto v d-molu) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport, vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, 10 km (Ž), skupinski start Nordijsko smučanje - SP, novoletna skakalna turneja (M), kvalifikacije Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, 15 km (M), skupinski start Ljudje in zemlja Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, 10 km (Ž), skupinski start, pon.

Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja (M), kvalifikacije, pon.

New neighbours - Novi sosedje, Daniellina izbira Jurak, kipar, dokumentarni feljton Odpotovanja, Antartika, potopis Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, francoska nadaljevanka Podjetno naprej, Maja Kosi, izdelava opreme za pse Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi, kratki igrani film AGRFT Kekec, tri dni pred poroko, kratka TV-igra AGRFT Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Maša in medved, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Podaj mi roko, 1. sez., 114. del Zlata kletka, 1. sez., 18. del Zlata kletka, 1. sez., 19. del Usodno vino, 3. sez., 29. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez.

Gorski zdravnik, 1. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 8. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 5. del Črni seznam, 7. sez., 7. del Črni seznam, 7. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2903. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Božična skrivnost, koncert citrarskega dueta Neli in Karmen Zidar Kos Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Feri Lainšček v Knjižnici Velenje Regionalne novice, dnevno informativni program Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2021, posnetek finala, 1. del Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

4. januarja

07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.15 15.45 15.50 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.05 01.05 01.30 02.00 02.15 02.20 02.25

06.00 08.45 10.00 11.20 12.20 13.15 15.20 15.55 17.05 17.55 18.50 20.00 21.00 22.30 22.50

Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Umetnost igre Kuharija na kubik, Svinjska pečenka in jabolčni zavitek, kuharska oddaja Naravni parki Slovenije, Kočevski pragozd, dokumentarna oddaja Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Želite, milord? (II.), Tujec v noči, britanska humoristična nanizanka Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Potepanja - Barangolasok Trala trali, Skoči!

Mulčki, Barve Špasni učitelj II., Izgubljeni Firbcologi, O nevidnem psu, hrani in živalskih trikih Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Kdo se boji hudobnega tigra?, risanka Bacek Jon, Zimsko veselje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Jezero, slovenska nadaljevanka Kult teorij zarot QAnon, britanska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Meri Bric Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP, novoletna tekaška turneja, zaključni vzpon (Ž), Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - SP, novoletna skakalna turneja (M) Nordijsko smučanje - SP, novoletna tekaška turneja, zaključni vzpon (M) Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja Nordijsko smučanje - SP, novoletna tekaška turneja, zaključni vzpon (Ž) Joker, kviz Kdo je Angela Merkel, francoska dokumentarna oddaja Goljufije s hrano in organizirani kriminal, francoska dokumentarna oddaja Levje kosilo, britanski film NaGlas!, Maša Salopek Cena napredka, španska dokumentarna oddaja

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.50 21.40 22.40 23.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Maša in medved, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 1. del Podaj mi roko, 1. sez., 115. del Zlata kletka, 1. sez., 20. del Zlata kletka, 1. sez., 21. del Usodno vino, 3. sez., 30. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez.

Gorski zdravnik, 1. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 9. del Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 6. del 00.25 Črni seznam, 7. sez., 9. del 01.20 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Feri Lainšček v Knjižnici Velenje 11:00 Videospot dneva 11:05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:00 Iz oddaje Dobro jutro 12:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:25 Spoznajmo jih …

18:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2904. VTV magazin 20:30 Dotiki gora: Ute 20:50 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2021, posnetek finala, 2. del 21:55 Spoznajmo jih …

22:00 Videospot dneva 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

5. januarja

07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.30 16.00 16.05 16.20 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.35 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

06.00 09.30 10.20 13.15 14.20 15.20 17.00 18.30 19.50 20.05 20.10 21.10 22.00 23.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.50 00.45 01.40 02.20

Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Kuharija na kubik, Ričet, kuharska oddaja Naravni parki Slovenije, Radensko polje, dokumentarna oddaja Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Želite, milord? (II.), Kraljevski obisk, britanska humoristična nanizanka Osmi dan Mostovi - Hidak Šola za pošasti, Pošastna šala Vrtne prigode, Kaos Tib in Tamtam, Rečna pošast Izzivalci, EBU dokumentarni film: Lachlan: Prav do vrha Poročila ob petih Šport Vreme Družbeni fenomeni, Digitalna preobrazba 50 knjig, ki so nas napisale, Kajetan Kovič: Maček Muri Bela in Sebastijan, Premirje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Junakova vrnitev, francoski film Nevidna roka Adama Smitha, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum Družbeni fenomeni, Digitalna preobrazba Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci Za njimi stojimo pogled v zakulisje Alpsko smučanje - SP, slalom (M), 1. vožnja Nordijsko smučanje - SP, novoletna skakalna turneja (M), kvalifikacije Alpsko smučanje - SP, slalom (M), 2. vožnja Žrebanje Lota Moj klasični hit, Borut Pahor Vivaldijevi Štirje letni časi v izvedbi Luke Šulića, Operno gledališče Giuseppe Verdi v Trstu Moje mnenje Telesni stražar, britanska nadaljevanka Križ in kladivo, dokumentarni film

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Maša in medved, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 2. del Podaj mi roko, 1. sez., 116. del Zlata kletka, 1. sez., 22. del Zlata kletka, 1. sez., 23. del Usodno vino, 3. sez., 31. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez.

Gorski zdravnik, 1. sez., 3. del Zlata kletka, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 10. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 7. del Črni seznam, 7. sez., 10. del Črni seznam, 7. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2904. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 23 18:20 Zvezdica Zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:45 Spoznajmo jih …

18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Maji Štamol Droljc 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 21

kdaj • kje • kaj

GOODALL, JANE: GODINA, VESNA Knjiga upanja: VUK: Zablode priročnik za feminizma Odrasli preživetje v časih od1 ––Filozofija preizkušnje Vir: https://beletrina.si od - Odrasli 502/504 - Ekologija Vir: http://felix.si Jane Goodall, svetovna glasnica upanja, etnologinja in naravovarstvenica, ki jo je že od otroštva navduševalo obnašanje živali, je postala najbolj priznana še živeča naravoslovka na svetu. Poznamo jo predvsem po večletni študiji socialnih in družinskih interakcij med šimpanzi v divjini.

Praznične prostorske postavitve na prostem: Čarobna Vista in Čarobna Vila Bianca – Zavod za turizem Šaleške doline Bela dežela, Praznični gozdiček in nabiralnik želja, Palčki iskalčki (vse v središču mesta) – Festival Velenje , Sreča(l)išče – voščila na poti na izbranih okoliških vrhovih – Festival Velenje

Ponedeljek, 3. 1.

VELENJE Petek, 31. 12.

Vesna V. Godina zaradi svoje pronicljivosti velja za eno najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas. Predava socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z zgodovino socialne in kulturne antropologije, antropološko analizo socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter z antropologijo postsocializma.

16.00-19.00 Različne lokacije po Velenju Silvestrske podoknice 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Butalci, silvestrska predstava Gledališča Velenje

Kakšen feminizem v sodobnem globalnem kapitalizmu lahko pomeni kritično in emancipatorno teorijo in prakso? In zakaj sodobni beli feminizem ne skrbi za potrebe in težave večine žensk? Tiste večine, ki nočejo dizajnerskih oblek, mest predsednic evropske komisije, mest vodilnih v Evropski centralni banki itd.?

Zakaj ne? 🔲

CITY CENTER Celje razstava portretov kulturnih delavnice Jerneja Čamplja

Sreda, 5. 1.

17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi A human experience Jane Zornik

ŠOŠTANJ

10.00 Območno društvo Hospic Velenje, Šaleška 2d Skupina za podporo žalujočim ob izgubi bližnje osebe

Četrtek, 30. 12.

Torek, 4. 1.

Ponedeljek, 3. 1.

8.00

Avla MOV in avla Doma kulture Velenje MI SMO KULTURA, fotografska

Pozdrav novemu letu Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki so v zadnjih letih namesto silvestrovanja na prostem pripravili 1. januarja ob 12. uri prireditev z naslovom Pozdrav novemu letu. Ta je potekala na ploščadi za Hišo mladih, na njej pa so poleg zdravice župana prebirali še kroniko preteklega leta in razglasili naj osebnost leta. Lani zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 prireditve »v živo« ni bilo, je pa župan voščil občanom ter čestital naj osebnosti leta 2021 s pomočjo sodobne tehnologije. Letos pa »v tem trenutku znova zaradi omejitev še ne vemo, kaj in kako,« nam je pred zaključkom redakcije povedala Mirjam Povh, direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, organizatorja dogodka, in nadaljevala: »Kolebamo med takšno možnostjo, kot smo jo izvedli lani, in med prestavitvijo prireditve na nedeljo, 2. januarja 2022, na istem kraju 🔲 tp ob istem času, torej ob 12. uri za Hišo mladih.«

Novoletnice

V Knjigi upanja se Jane osredotoča na 'štiri razloge za upanje': neverjeten človeški um, trdoživost narave, moč mladih in neuklonljiv človeški duh. Skozi pripovedi o izjemni poklicni poti, prepleteni z vznemirljivimi raziskavami, se Knjiga upanja dotika ključnih vprašanj, kakršna so: Kako ohraniti upanje, ko se vse zdi brezupno? Kako privzgojiti upanje našim otrokom? Kako se spopasti s prihodnostjo?

21

SREČNO

30. decembra 2021

8.30

Pokopališče Podkraj Sočutna info točka za žalujoče

10.00 Cesta Lole Ribarja 6 Knjižni sejem

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

KINO spored DESET V POL

Deset u pola, komedija, 90 min (BIH) Režija: Danis Tanović Igrajo: Goran Navojec, Mediha Musliović, Branko Đurić, Anja Matković, Izudin Bajrović Sobota, 1. 1., ob 18. uri

PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI

Pat a Mat: Zimní radovánky/Pat&Mat: Winter fun, animirana družinska komedija brez teksta, 73 min (ČEŠ)

»Leto, ki se počasi poslavlja, je bilo še vedno drugačno od tistih, ki smo jih bili vajeni, pa vendarle v nas pušča lepe spomine. Veliko zanimivih doživetij in lepih izkušenj smo nanizali. Na mnoge situacije smo se naučili gledati bolj pozitivno in se nismo predali občutkom nemoči, ki bi nas ustavili na začrtani poti,« razmišlja sodelavka Ljudske univerze Velenje Lidija Praprotnik, vodja projekta Večgeneracijski center Planet generacij, ki je letos praznoval peto obletnico uspešnega delovanja. »Pravzaprav smo na Ljudski univerzi Velenje poleg redne izobraževalne in svetovalne dejavnosti izpeljali tudi paleto aktivnosti, ki so se nam v dani situaciji zdele skoraj neizvedljive, pa so s povezovalnim delovanjem sodelavcev, udeležencev, prostovoljcev in drugih organizacij v okolju odlično uspele. Posadili smo več kot 1000 dreves, povezovali ljudi in izmenjevali znanje na različnih koncih Evrope, skrbeli za vključenost in socialno aktivacijo najranljivejših, v Večgeneracijskem centru Planet generacij pa smo celo leto omogočali brezplačno neformalno izobraževanje, druženje in medgeneracijsko ter medkulturno povezovanje več kot 1000 posameznikom. Tudi v prihodnost zremo z optimizmom, saj delujemo v skupno dobro različnih generacij, ponujamo vsebine, ki so dostopne vsem in bodo pomagale ustvarjati lepši jutri in boljšo 🔲 kakovost življenja vseh ljudi tudi v prihodnje.«

Režija: Marek Beneš Nedelja, 2. 1., ob 16. uri

HIŠA GUCCI

House of Gucci, biografska kriminalna drama, 160 min (ZDA) Režija: Ridley Scott Igrajo: Lady Gaga, Adam Driver, Jared Leto, Jeremy Irons, Jack Huston, Salma Hayek, Al Pacino Nedelja, 2. 1., ob 19. uri

JEZDECI PRAVICE

Riders of Justice, črna komedija, 116 min (Danska, Švedska, Finska) Režiser: Anders Thomas Jensen Igrajo: Mads Mikkelsen, Nikolaj Lie Kaas, Andrea Heick Gadeberg Ponedeljek, 3. 1., ob 19. uri

Lunine mene

2.

Naj bo leto 2022, leto uresničenj vseh želja.

SREČNO!

januarja ob 19:34, prazna luna (mlaj)

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

SREČNO

Nagradna križanka Krevzel instalacije

Podjetje za izvajanje strojnih instalacij | Metleče 14 a, Šoštanj | tel: 03 898 18 50 | www.krevzel-instalacije.si

30. decembra 2021 Rešitev križanke pošljite na naslov Naš čas, d o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom “Krevzel”, najkasneje do ponedeljka, 17. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti.

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 23

SREČNO

30. decembra 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

KMETIJO – HIŠA - HLEV in 3,2 ha zemljišča v kraju Zavrh nad Dobrno, lepa sončna lega ,takoj vseljivo, prodam.

GSM: 051 476 078 ali 041 689 748

PRIDELKI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

KRMNO PESO za prašiče, prodam.

Gsm: 041 261 676. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

NEPREMIČNINE

ŽIVALI

HIŠO DVOSTANOVANJSKO v kraju Podgora Šmartno ob Paki, lepa sončna lega , delno opremljena,takoj vseljiva, prodam. GSM: 051 476 078 ali 041 689 748

PRAŠIČA, težkega nad 200 kg, krmljen z kuhano hrano, prodam.

Gsm: 041 261 676

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 1. 1. 2022 in nedeljo, 2. 1.

2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 614 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. do 26. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

od 1. 1. do 6. 1.

- 1. januarja 1873 se je v Št.

Petru pod Svetimi gorami (danes Bistrici ob Sotli) rodil dr. Josip Hohnjec. V Mariboru je končal gimnazijo in bogoslovje in bil leta 1896 posvečen v duhovnika. Naslednje leto je odšel na Dunaj, kjer je leta 1901 doktoriral. Leta 1918 je kot poslanec odšel v Beograd in v politiki ostal do leta 1929.

Med vojno je bil pregnan na Hrvaško. Po vojni se je umaknil k bratu Francu, ki je bil župnik v Šmartnem pri Velenju. Po njegovi smrti je prevzel župnijo in jo upravljal do svoje smrti, 14. februarja 1964; - ob novem letu 1931 je Šoštanj dobil vodovod; - 1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje, ki pa žal ne obstaja več; - v začetku leta 1961 so v centru Velenja (v tako imenovanem H ali Hartmanovem bloku na današnji Cankar-

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE •

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Lorger Simon, Velenje, Stantetova ulica 18 in Lorger Tina, Velenje, Stantetova ulica 18

SMRTI • • • • •

Kreuh Alojz, roj. 1938, Velenje, Cesta v Bevče 20 Jovanović Dragica, roj. 1958, Velenje, Jenkova cesta 9 Tašler Rupert Jaroslav, 1920, Velenje, Gubčeva cesta 20 Glavnik Ciril, roj. 1927, Velenje, Gubčeva cesta 10 Klemenčič Ludovik, roj.1929, Šmartno ob Paki, Podgora 23

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. decembra 2021, so:

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 20. do 26. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 20. do 26. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

•

Ivan Tajnik, Ravne 180, 3325 Šoštanj; • Bojan Uršnik, Glavni trg 13, 3325 Šoštanj; • Marjan Usar, Jenkova 39, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PO DARILA V MOBTEL

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. decembra 2021, so: •

Peter Rožič, Letuš 125, 3327 Šmartno ob Paki; • Janko Tavčar, Šercerjeva 12, 3320 Velenje; • Janja Grubelnik, Aškerčeva 5 / G, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: FRANČEK OSMICA

jevi ulici) odprli mesnico in prvo ribarnico v Šaleški dolini; - v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli okoli vratu nositi značilno rumeno rutico; - 4. januarja 1834 se je v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr.

Josip Vošnjak. Umrl je na Visolah nad Slovensko Bistrico, 21. oktobra 1911; - 4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesničar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen. Umrl je 17. oktobra 1992 v Arnačah; - 5. januarja 1871 se je v Šenbricu pri Velenju rodil redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip). Ukvarjal se je še z rezbarstvom, s slikanjem in fotografiranjem, poznal pa je tudi filmsko tehniko in snemanje. Umrl je 31. marca 1934 na Trsatu na Hrvaškem; - 5. januarja 1875 se je rodil Ivan Keller, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herbersteinov. Med 2. svetovno vojno je bil edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse mašniške obre-

23

treh kraljev", imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglašenje Gospodovo".

Večer pred praznikom svetih treh kraljev je "tretji sveti večer" in vse Josip Skaza p.p. Špenk (Arhiv Muzeja se dogaja kakor na Velenje) večer pred božičem, samo polnočde. Sudetski Nemec Ivan nice ni. Stara navada je bila Keller je bil med prebivaltudi blagoslavljanje sob po stvom izredno priljubljen, hišah, in kjer je duhovščina kar kaže tudi številčna udeta blagoslov začela opuščaležba na njegovem pogrebu ti, ga je prevzel hišni gospodar in med tem domačim 11. februarja 1955; obredom na vrata s kredo s - 5. januarja 1919 je nova obtremi križi zaznamoval začinska uprava v Šoštanju začetnice svetih treh kraljev in prosila Narodno vlado SHS letnico novega leta. Napis v Ljubljani, naj potrdi dr. ostane na vratih do prihoFrana Mayerja kot gerenta dnjega leta; mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitima- - v začetku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev; cijo. Ob prevzemu občinske - 6. januarja 1947 je umrl doluprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan goletni župan Velenja, posestnik in gostilničar Josip Matko Zalar, ki je bil hkrati Skaza, (p. d. Špenk). Konec odgovoren za občinsko bla19. stoletja in prvih dvajset gajno. Vodja občinske pisarlet 20. stoletja je bil župan ne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski Velenja in je kot zaveden tajnik pa učitelj Miloš TajSlovenec pomembno zaznanik. Dr. Fran Mayer se v domoval politično življenje kumentih omenja tudi kot takratnega trškega kraja. »predsednik okrajne organiRojen je bil v Velenju, 12. zacije narodnega sveta«; januarja 1866. 🔲 Damijan Kljajič - 6. januarja je praznik "svetih

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naš čas, 30. 12. 2021, barve: CMYK, stran 24

Še en poklon znamenitemu Velenjčanu O življenju in delu večstranskega glasbenega ustvarjalca in narodno zavednega Slovenca Frana Koruna Koželjskega zdaj priča stalna razstava na Velenjskem gradu, ki na ogled postavlja tudi njegove inštrumente Tina Felicijan

Velenje, 22. decembra – Prav na dan, ko se je leta 1868 v Gornjem Šaleku pri Velenju rodil »neprecenljivi poznavalec in soustvarjalec domače kulturne dediščine« Fran Korun Koželjski, je Muzej Velenje na Velenjskem gradu odprl novo stalno razstavo, posvečeno temu plodovitemu glasbenemu delavcu ter narodno zavednemu Velenjčanu, ki je umrl leta 1935 v Celju, zapustil pa močan pečat. Po njem je poimenovana velenjska glasbena šola, pred katero je tudi spomenik, ki mu ga je postavila Mestna občina Velenje leta 2018 ob 150. obletnici njegovega rojstva. Po njegovem vzdevku, ki si ga je sam nadel, saj je v mladosti hodil peš preko hriba Koželj v Šentilju h kmetu in vinogradniku Maku, pri katerem se je učil

igranja citer, je poimenovana ulica v naselju Gorica. Z odprtjem spominske sobe pa se je uresničila pobuda njegovih vnukov Vladimirja in Boruta Koruna, da bi na dedov prispevek za lokalni in slovenski kulturni prostor opozorili še s stalno razstavo.

Dar je v pravih rokah

Muzej Velenje že vrsto let zelo dobro sodeluje s Korunovima vnukoma, ki sta podprla pripravo več občasnih razstav, pravi direktorica Tanja Verboten. »Sodelovanje je preraslo v to, da sta se odločila muzeju podariti pohištvo, ki je vse doslej bilo v hiši, v kateri je živel. Ustvarili smo neke

Vladimir Korun: »Lepo je, da se je po toliko letih ideja o stalni razstavi uresničila. Namen – ohranitev spomina na Frana Koruna Koželjskega, ki je bil dolga leta zanemarjen – je dosežen.

Vesel, počaščen in ponosen sem.« Borut Korun: »Stari oče je za dediščino, ki jo je ustvaril, žrtvoval velik del življenja. Odrekel se je dopustu, da je lahko v Velenju vodil godbo in pevski zbor. Literaturo za poučevanje violine in citer je napisal, da so se lahko slovenski učenci učili inštrumentov po slovenskih napevih.«

Muzej Velenje na Velenjskem gradu je bogatejši za še eno stalno razstavo o še eni znameniti šaleški osebnosti. Po lanski otvoritvi razstave o slikarki Majdi Kurnik, na kateri so trajno na ogled njena najbolj znamenita dela, je Korunova spominska soba druga stalna razstava, odprta v času epidemije, kar je posebno spodbudno, saj zaradi prostorskih in drugih omejitev postavljanje stalnih razstav še zdaleč ni vsakdanje. Kot pomemben lokalni avtor je na stalni razstavi že več kot desetletje predstavljen tudi kipar Ciril Cesar. Prihodnje leto pa bodo naboru poklonov imenitnim domačinom dodali še v stalno postavitev predelano letošnjo razstavo o življenju in delu fotografa Volbenka Pajka.

V spominski sobi, ki s panojsko razstavo povzema Korunovo življenje in delo, je razstavljeno njegovo pohištvo, ki ga je vse doslej v hiši svojega deda še uporabljal vnuk Vladimir Korun.

Največja dragocenost doslej oblikovane zbirke, ki jo nameravajo dopolnjevati, pa so instrumenti.

vrste ambientalno postavitev in tako obiskovalec dobi občutek, da je stopil več kot sto let nazaj,« predstavi zamisel razstave, katere kustosinja je.

Na ogled so umetelno izdelana garderobna omara, salonska miza s štirimi stoli s sedali in z naslonjali iz napetega usnja z unikatnimi reliefi, predalnik, knjižni regal, šivalni stroj, postelja in inštrumenti – krona zbirke. »Violončelo, dve violini in citre, ki jih je Korun sam uporabljal, so zagotovo najbolj pomemben del zapuščine.« V muzeju so ponosni na zaupanje, ki ga uživajo pri ohranjanju dediščine izjemnih domačinov. »Pomembno je, da znamo primerno predstaviti posameznike, ki so s svojim delom izstopali in zaznamovali lokalno in tudi širše okolje, a jih mogoče slabo poznamo. Vsak Velenjčan ve, da se naša glasbena šola imenuje po Franu Koruni Koželjskemu.

Ne ve pa vsak, kdo je to bil in zakaj je pomemben za svoj čas in kako je s svojim prispevkom

Cepili kar 1500 občanov V tednu od 19. do 23. decembra so tako kot po vsej Sloveniji tudi v Zdravstvenem domu Velenje potekali Dnevi cepljenja »Na primarni lokaciji Zdravstvenega doma Velenje smo imeli cepilni center odprt že v nedeljo, vse do 20. ure. Od ponedeljka do četrtka pa smo cepljenje izvajali vsak dan na vseh treh lokacijah Zdravstvenega doma. V torek, sredo in četrtek smo cepili tudi otroke, stare od 5 do 11 let. Kot zanimivost – v naš cepilni center so na cepljenje pripeljali tudi otroka s Koroške,« pravi koordinatorica cepljenja Amadeja Lemež Jeseničnik, ki je seveda zelo vesela, da so v teh dneh cepili kar 1500 občanov. Med njimi jih je bilo največ tistih, ki so prišli po tretji odmerek. »V Zdravstvenem domu Velenje si seveda želimo, da bi se cepilo še več ljudi. V pripravljenosti smo imeli kader, ki bi ob mo-

Ekipa cepilnega centra v prvi vrsti(z leve): Dijana Sprečaković, Sandra Glavaš, Dea Hudarin Kovačič. Druga vrsta: Marija Preložnik, Irena Šumer, Suzana Širovnik, Barbara Slamek in Tatjana Bačovnik.

v glasbi vplival tudi na kasnejše obdobje. Upamo, da bomo s to razstavo ljudem uspeli predstaviti prav to,« se nadeja kustosinja in upa, da bodo zbirko sčasoma še obogatili.

Deloval je lokalno, mislil globalno

Fran Korun se je rodil v hiši, ki jo je zgradil njegov oče in v kateri danes živi njegov vnuk. Že v otroštvu se je zanimal za glasbo. Pri hiši je namreč bilo

furmansko postajališče z gostilno, zato so jo obiskovali tudi potujoči pevci in drugi glasbeniki. Kmalu je začel igrati citre in se nasploh glasbeno izobraževati. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja za šolanje, se je najprej začel učiti za čevljarja, a se mu je uspelo dokopati do študija na Dunaju, kjer se je lahko posvetil glasbi. Dobil je ponudbo za vodjo godbe v Bolgariji, a se je vrnil v Velenje in se zaposlil v Celju, kjer je vrsto let vodil tamkajšnjo

»Ob koncu šolanja je Korun obvladal igranje violine, klavirja, čela in citer. Kot avtor učbenikov za različne instrumente je oral ledino in pomembno prispeval k razvoju slovenskega glasbenega šolstva,« so med drugim povedali gimnazijci, ki so pripravili Korunov večer.

rebitni gneči na cepilnem mestu priskočil na pomoč. Iz izkušenj skoraj celotnega leta izvajanja cepljenja proti covidu-19 vemo, koliko ljudi smo v enem dnevu sposobni cepiti. Naša najvišja dnevna številka cepljenih oseb je 2300. To je visoka številka, vendar je z dobro organiziranostjo, predvsem pa z dobro voljo zaposlenih, ki jo cepilni center v ZD Velenje zagotovo ima, to možno. In na to smo ponosni,« dodaja Lemež Jeseničnikova.

V tem tednu, tako pa bo tudi po novem letu, bodo cepili po ustaljenem urniku. Priporočljivo je, da občani in občanke urnik cepljenja preverijo na spletni strani zdravstvenega doma.

Pred kratkim se je spremenil Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19. Odlok določa, da veljavnost dokazila o cepljenju osebe poteče po 270 dneh od prejema drugega odmerka cepiva. Veljavnost dokazila se podaljša, če se oseba v obdobju 270 dni od osnovne sheme

cepljenja cepi s poživitvenim odmerkom cepiva. Navedena ureditev velja le za osebe, ki so starejše od 18 let. Odlok se začne uporabljati s 1. februarjem prihodnje leto. Vsi tisti, ki po 1. februarju ne bodo imeli veljavnega covid potrdila o cepljenju/zaščiti, se bodo morali za dokazovanje pogoja PCT (prebolel-cepljen-testiran) ponovno testirati.

V Zdravstvenem domu Velenje si želijo, da bi bili odstotki zaščitenih občanov in občank še višji – seveda na račun precepljenosti prebivalcev. Ker sreča v tej epidemiološki situaciji več ni dovolj. Zato vas vse spodbujajo k odgovornemu ravnanju in doslednemu upoštevanju ukrepov. »Predvsem pa – cepimo se. In podarimo sebi, svojim bližnjim in nenazadnje tudi družbi najlepše darilo – zdravo in varno leto, ki prihaja,« še dodaja Amadeja Lemež Jeseničnik. 🔲

godbo, v Velenju pa je bil med soustanovitelji rudarske godbe, današnjega Pihalnega orkestra premogovnika Velenje in pevskega društva, katerega naslednik je Moški pevski zbor Kajuh.

Kot pobudnik ustanovitve Kmetijskega bralnega društva za gornjo Šaleško dolino s sedežem v hiši svojih staršev je organiziral knjižnico, prirejal igre, bralne večere in veselice s pestrim glasbenim programom. V narodnozavednem duhu je izšla tudi njegova šola za citre. Slednja je izjemno pomembna, poudarja Tanja Verboten. »Gre za prvi učbenik za poučevanje citer na Slovenskem. Leta 1910 je napisal še prvo violinsko šolo. Brskanje po časopisnih arhivih je pokazalo, da so bila ta njegova dela zelo dobro sprejeta in visoko cenjena. Pri podajanju znanja je bil natančen, sistematičen in je podal zelo kakovostne predloge za poučevanje teh dveh instrumentov.« Posebna dodana vrednost njegove glasbene literature je, da je z zavedanjem o pomenu jezika za kulturni razvoj naroda pisal v slovenščini. Snov za skladanje pa je ves čas črpal iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe in spodbujal izvajanje skladb z narodnozavedno noto. 🔲

Franu Korunu Koželjskemu so se ob odprtju njegovi zapuščini posvečene stalne razstave poklonili tudi dijaki prvega letnika velenjske umetniške gimnazije, ki so pripravili Korunov večer. V različnih zasedbah so izvedli pet njegovih skladb, med njimi prvič tudi priredbo skladbe Potrkali na okno, ki jo je pripravil sodelavec velenjske glasbene šole Tilen Slakan. Zazvenele so predvsem violine, citre in klavir, pa tudi druga godala in trobila. Skladbe pa so povezali s pripovedmi o njegovem življenju in delu ter z izvirnimi zapisi o njegovih priljubljenih instrumentih.

Novoletnice

Nace Serdinšek: »V letu 2022 vsem želim, da postanemo boljši ljudje, kot smo 🔲 bili v letu 2021.«

mz

www.nascas.si