NČ 52/2010

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 1

Nadaljevalo se bo suho zimsko vreme.

četrtek, 30. decembra 2010

S re č n o !

Zmagoviti sanjski niz Razmere v TEŠ kaotične?

1,50 EVR

Pa je spet minilo Ko smo oddali gradivo za današnjo in hkrati zadnjo številko Našega časa v tem letu, smo si dejali: pa je spet minilo eno leto. Neverjetno hitro se je odvrtelo, kot da se je šele pre nedavnim začelo.

Spoštovane bralke in bralci, tudi letos smo 52 četrtkov prijateljevali z vami preko časopisa in upam, da je bilo v njem vselej kaj zanimivega, takšnega, kar vas je vendarle pritegnilo. Morda v kakšni več, v drugi manj, saj tudi življenje ni enolično.

Tudi v iztekajočem se letu smo si prizadevali, da bi na strani tednika prenesli čim več tega, kar se je dogajalo okrog vas. In to z vseh področjih in iz čim več krajev. Vseskozi smo pri svojem delu upoštevali – kot pravimo – ‘kar ni zapisano - se pač ni zgodilo’. Enako nikoli ne pozabljamo, da pišemo o ljudeh in za ljudi. Prizadevali smo si, da bi bil naš izdelek, pisanje, čim bolj kakovostno in tudi uravnoteženo, kot se vselej poudarja v novinarskem delu. Hkrati smo se mnogih vprašanj lotevali tudi kritično. Vem, nekateri ste ugotavljali, da še premalo, nismo pa bili nikoli žaljivi.

Zgodilo se je, da ste imeli včasih občutek, da smo kakšno področje podcenili in smo se premalo razpisali o njem. Če se je to zgodilo, tega nismo storili namenoma, hote, glavni razlog je bilo pač pomakanje strani. Čeprav radi rečemo, da se je zgodilo pač toliko dogodkov, kot jih gre v en časopis.

Tako mislim

številka 52

K raznolikosti našega pisanja, pokrivanju čim več dogodkov in s tem bogatenju časopisa, so veliko prispevali tudi naši redni sodelavci, ki so vešči novinarskega dela, in tudi takšni, ki ste občasno sedli za tipkovnico ali celo na/opisali dogajanje v vašem kraju s kemičnim svinčnikom. Vsem smo hvaležni za prispevke, enako tudi vsem mladim novinarjem z osnovnih in srednjih šol; skratka, vsakemu, ki se je redno ali občasno pojavljal s svojim delom v obliki pisane besede ali fotografije v našem in vašem tedniku. Naša želja je, da tudi v novem letu prijateljujete s tednikom, ki na svoje strani marsikdaj prinese takšno dogajanje, ki je morda za večje medije manj zanimivo. Veseli smo vsakega novega bralca, še bolj novega naročnika, razumemo pa tudi tiste redke posameznike, ki ste se zaradi denarne stiske po dolgoletni zvestobi moralo odpovedali časopisu. Želimo si, da bi bilo takih vse manj. Če še niste naročnik, vas vabimo, da v letu 2011 to postanete.

18

5

Bodite zdravi! Srečno!

Urednik Stane Vovk

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Še danes ogled Vile Biance TEŠ 6 naj ne bi bil vprašljiv, vendar …

Dean Besednjak, vodja odbora Holdinga Slovenske elektrarne naložbe v TEŠ 6, pravi, da razlogov za ustavitev projekta bloka 6 ni.

Prepričan je, da bo potekal po načrtih. Do 10. januarja pričakujejo dogovor za okoljsko dovoljenje z Avstrijci in potem se bo lahko začelo tudi črpanje kredita evropske investicijske banke.

Kljub temu mnenju pa očitno gradnja šestke še vedno ni povsem gotova. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič, direktor direktorata za energetiko Janez Kopač ter predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj so se sredi prejšnjega tedna namreč sešli s francoskim Alstomom. Pogovarjali so se o spremembi pogodbe, ki naj ne bi več vključevala morebitnih podražitev, govorili pa tudi o tem, če bi bilo možno začeto gradnjo ustaviti in namesto tega obnoviti bloka štiri in pet.

Ta teden so pripravili dneve odprtih vrat Vile Biance – V njej tudi razstava Velika forma

mz

Zbirni center (tudi) v Šoštanju Šoštanj – V občini Šoštanj so med gasilskim domom in trgovino Mercator Gradnje poskrbeli za manjši zbirni center. Opremilo ga je podjetje PUP Saubermacher, vanj pa bodo lahko občani brezplačno odlagali odpadke. Odprli ga bodo 8. januarja. Prva dva meseca bo odrt ob sobotah med 10. in 12. uro. Prebivalci občine Šoštanj pa bodo lahko tudi v prihodnje odlagali odpadke v zbirnem centru v Velenju. Z ureditvijo zbirnega centra so v Šoštanju ugodili zakonski zahtevi, da mora vsaka občina z več kot 3.000 prebivalci imeti svoj zbirni center. mkp

Gorenje bo prihodnje leto raslo za 14 odstotkov Velenje - Za večino delavcev Gorenja se že je že v petek, 17. decembra, zaključilo letošnje poslovno leto, ki je bilo uspešno. Ustvarili so dobro milijardo 300 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot lani. Nadzorni svet je na začetku prejšnjega tedna ocenil, da je Skupina Gorenje v letošnjem letu presegla glavne načrtovane poslovne kazalce. V prihodnjem letu bodo skušali še povečati dobičkonosnost, izboljšati pozitivni prosti denarni pretok, povečati rast tržnih deležev ter pokriti tudi najvišje cenovne segmente z lastnimi blagovnimi znamkami. Uprava bo do konca januarja za nadzorni svet pripravila podroben načrt dezinvestiranja, obvladovanja obratnega kapitala ter način prestrukturiranja divizije Notranje opreme.

Med Gorenjevimi divizijami bo po načrtih, ki so si jih že zastavili, v prihodnjem letu najvišjo, 17,4-odstotno rast prihodkov, dosegla osrednja divizija aparatov za dom, sicer pa načrtujejo 14-odstotno rast. mz

Znani člani stalnih delovnih teles Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na nedavni zadnji seji občinskega sveta v letu 2010 potrdili predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede članov stalnih delovnih teles. Izbrali so jih med prispeli predlogi v predhodnem kandidacijskem postopku, v katerem so sodelovale vse politične stranke in lista. Svetniki so predloge soglasno potrdili, hkrati pa predlagatelja opozorili, naj preveri, kako je z določili o združljivosti funkcij.

V 7-članskem Nadzornem odboru so: Marjan Brunšek (DeSUS), Ana Pirečnik (Lista za napredke občine), Martin Golob in Alojz Slemenšek (SLS), Cvetka Žunter in Blaž Šmerc (SDS) in Mihaela Zagajšek (SD); v odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so: Rajko Pirnat (predsednik) in Robert Crnjac (SD), Jože Slemenšek in Matjaž Dvornik (SDS), Klemen Slemenšek (SLS), Miran Irman (Lista za napredek občine) in Mojca Bole (LDS); odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti predseduje Damjan Ločilnik (SLS), poleg njega pa odbor sestavljajo še: Mateja Ažman (SLS), Marjanca Rogel Peršič (Lista za napredek občine), Jožef Stakne in Viktor Parfant (SDS), Vesna Žerjav, Aida Tajnšek in Marija Boruta (SD) ter Marjan Verbič (LDS); 5-člansko komisijo za izvedbo in nadzor premoženja sestavljajo: Janko Kopušar (predsednik), Lista za napredek občine, Robert Crnjac in Stanislav Točaj (SD), Ivan Rakun (SLS) ter Franc Berdnik (SDS); v komisiji za odlikovanja, priznanja in nagrade so: Alojz Gruden – predsednik (DeSUS), Jože Slemenšek (SDS), Mateja Ažman (SLS), Vera Slokan in Valter Golob (SD); statutarno pravna komisija: Mateja Ažman – predsednica (SLS), Janko Avberšek (SD), Jožef Stakne (SDS), Hilda Trop (DeSUS). tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Velike skulpture, ki so jih ustvarili člani skupine Gambatte, si lahko ogledate še danes.

Velenje, 24. decembra – V Vili Bianci, ki so jo uradno odprli prejšnji torek, so ta teden pripravili dneve odprtih vrat. Prenovljeno vilo si je mogoče ogledati le še danes popoldne od 16. do 19. ure.

V tem času je v Vili Bianci na ogled tudi razstava skupine keramikov, imenovane Gambatte, ki deluje v okviru Društva šaleških likovnikov. Devet ljubiteljskih likovnikov je ustvarilo skupino človeških likov v naravni velikosti, iz različnih življenjskih obdobij in prizo-

rov. Razstavo je odprla nad njo povsem navdušena likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je poudarila, da je skupina keramikov doslej že večkrat pozitivno presenetila. »Z raznolikimi snovanji vedno znova dokazujejo, da živijo s svojim medijem izražanja, da senzibilno sledijo njegovi odzivnosti, da ga čutijo in mu zaupajo.« Razstava je že na otvoritvi Vile Biance navdušila številne obiskovalce, velike glinene figure pa krasijo več prostorov vile. Ustvarili so jih: Vla-

do Cencel, Magda Posedel, Marija Štiglic, Viktorija Meh, Biserka Filipan Kraljič, Nada Zager, Marjana Lemež, Vera Benda in Milica Tičič.

Poleg razstave ''Velika forma'' si lahko v Vili Bianci ogledate tudi priložnostno razstavo o zgodovini vile. Pri pravi li so jo sode lavci Muzeja Velenje. Vrata pa je v času dneva odprtih vrat odprla tudi prijetna gostilnica Bianca gurmanka.

Bernarda Grujič: ”Leto 2010 je bilo zame in za družino zmerno leto. V pričakovanju izhoda iz krize. Moram reči, da sem kar zadovoljna, ker je minilo brez pretresov, ker so se mi uresničile želje glede zdravja mojih najbližjih.

V leto 2011 vsto pam z zmernimi pričakovanji. Poleg sreče in zdravja si želim službo za sina in da bi tudi sama dočakala upokojitev na tem delovnem mestu, kjer sem danes. Kajti napovedujejo odpuščanja. Upam, da se v družbi ne bo ponovil kakšen Vegrad, Istra Benz, Pivovarna Laško in da bodo grabežljivost, hlastanje za bogastvom neka te rih zame nja le vrednote, zaradi katerih je naše življenje lahko veliko lepše.”

bš

Letu trgamo še zadnje liste Jaka za pokojnine, Lojze za širitev – Henrika pred pokrajinami ustavili policisti – Marko naj neekološka osebnost leta – Oživljanje enega od četverice velikih Tako, zdaj letu trgamo še zadnje liste! S tem ga sicer ne bomo razgalili, kot pogosto delamo z raznimi politiki ali tudi nekaterimi sumljivimi gospodarstveniki – da o medijskih osebnostih sploh ne govorimo. Pomeni le, da se bomo poslovili od njega. Ob tem ga bodo eni, kot se spodobi, obirali, drugi hvalili. Prvi bodo rekli, da bi bilo naslednje le boljše, drugi, da bi bilo vsaj tako dobro, kot je bilo to. Pri tem seveda ne velja, da ga bodo hvalili le tisti, ki so imeli vsega dovolj.

Včasih gre hvala lažje z jezika tistim, ki so zadovoljni s tanjšo rezino kruha.

Nekateri so v zadnjih dneh leta že kar malo odložili delo (taki, ki ga sploh imajo), drugi migajo še vse zadnje dni leta. Celo poslanci so se izkazali za zelo delovne. Nekaj zadnjega dela so jim naložili tudi državni svetniki, saj so »vetizirali« zakon o pokojninski reformi, pa so morali poslanci državnega zbora tik pred božičem o njem glasovati še enkrat. In ob tem, ko so se skujali upokojenci, je vlado rešila najbolj ljudska stranka. Naš zgornjesavinjski poslanec Jakob Presečnik je dejal, da zato, ker bi radi zagotovili izplačevanje pokojnin še naprej.

In zato je Presečnikova stranka bila celo deležna pohvale vlade. Kako tudi ne, ko pa jo je res rešila pred resno zagato. Seveda je za svoj glas »dobila« zagotovilo, da bodo upravičenci še naprej dobivali državne pokojnine. Brez nič ni nič. Vse do skoraj tik pred koncem leta se še tudi ni ustavila preiskovalna komisija za sporne menedžerske prevzeme, ki jo zares resno vodi poslanec Zaresa Lojze Posedel iz Spodnje Savinjske doline. Tako zares jo vodi, da bo delovanje celo razširil preko državne meje, da bi stvarem prišel do dna. Saj naj bi lovke menedžerskih prevzemov zaradi sodelovanja nekaterih tujih bank segale tudi preko meja. Malo pred koncem leta je tudi velenjski poslanec Bojan Kontič uresničil svojo »župansko« napoved in odstopil kot vodja poslanske skupine svoje SD. Praznični čas s prazničnim slavjem pa je povozil ministra brez listnice Henrika Gjerkeša. Ministra, za katerega smo verjeli, da bo naredil kaj za razkosanje Slovenije. A ne na stotine občin, ampak na

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

pokrajine. Vendar so ga mnogi le hvalili, da je znal Evropi izdreti precej denarja, pri ustanavljanju pokrajin pa je pokleknil kot mnogi pred njim. S tem kot da se zdaj nihče več ne ukvarja. Na pokrajine ponekod pomislijo le, ko želijo ukiniti kakšno policijsko postajo ali kaj podobnega. Sicer pa kot da je to tema, ki ne sodi v sedanji čas. Ki jo hranimo »za boljše čase«. Čas okoli novega leta je tudi čas, ko razglašamo razne osebnosti. Kdo bo naj osebnost našega območja, bomo morali počakati do novega leta, dobili pa smo še naj neekološko osebnost leta 2010. Razglasila ga je AAG – Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za zaščito okolja. Ta je kot tako neekološko osebnost za letošnje prvo četrtletje razglasila našega Mateja Lohovnika, ki je tedaj kot minister močno zagovarjal izgradnjo bloka 6 (AAG mu namreč iz ekoloških razlogov nasprotuje), v zadnjem četrtletju pa so za naj neekološka osebnost proglasili Marka Zidanška, celjskega podžupana in direktorja javnega podjetja Simbio. To »priznanje« si je zaslužil z izjavo, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad »ekoteroristov«, ki ne prepoznavajo prizadevanj MOC. In posebna komisija je odločila, da je Zidanšek tudi neekološka osebnost letošnjega leta.

Nekateri v Celju pa se veselijo, ker so slišali, da se nekdaj znani Toper, eden od četverice velikih - MClub , Elkroj, Mont – vrača v Celje.

Vendar naj bi se zaenkrat sem vrnila le trgovina. Ima pa novi lastnik blagovne znamke Toper Dragoljub Janičijević s Toprom velike načrte.

Med drugim je tudi eden glavnih sponzorjev slovenske olimpijske reprezentance na olimpijadi London 2012. Toprovke so se nekoč res pojavljale na vseh velikih športnih prireditvah.

Tako! Letošnjo klobaso smo zašpilili. Naj vam zaželim le še srečno in zdravo leto, ki prihaja. Bodimo skromni pri željah, da nas ne razočara. Bolje je, da nas z dobrim preseneti.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

fk

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 3

SREČNO 2011

30. decembra 2010

3

“Dejanje, ki nas je povezalo kot nobeno doslej” ... je ob letošnjem prazniku samostojnosti in neodvisnosti v Velenju ob 20-letnici plebiscita rekel slavnostni govornik Miran Potrč – Venček lepih slovenskih pesmi je odpel mešani pevski zbor Gorenje Velenje, 22. decembra – Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila odeta v modre, bele in rdeče barve. Cvetlični aranžmaji v barvah slovenske zastave so dali osrednji občinski prireditvi ob letošnji 20. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo, ki mu je tri dni kasneje, 26. decembra, sledila razglasitev samostojnosti, posebno slavnostno noto. Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Katje Grubar je ubrano odpel Zdravljico, potem pa oder prepustil letošnjemu slavnostnemu govorniku, podpredsedniku državnega zbora RS Miranu Potrču.

Ta je svoj govor začel z besedami: »Jutri, pred dvajsetimi leti, je 88,5 % vseh volilk in volilcev sprejelo zgodovinsko odločitev, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Štejem si v čast, da vam lahko ob obletnici te zgodovinske odločitve spregovorim. Gre za dejanje, ki nas je povezalo kot nobeno doslej, katerega politični in moralni zmagovalec so bili državljanke in državljani Slovenije, ki so se ob plebiscitu in kasneje odločali za samo-

Slavnostni govornik Miran Potrč: »Ni vse slabo, kar je bilo.«

stojno slovensko državo.« Poudaril je, da je bil razpis plebiscita, posebej pa rezultati glasovanja na njem, sad spoznanja, da slovenski narod svojih vitalnih interesov in ciljev ne more in tudi ne želi več uresničevati v socialistični Jugoslaviji. Njeno vodstvo se je namreč upiralo zahtevam za večjo samostojnost narodov, za ukinitev političnega monopola ene partije

Znova potrebujemo upanje, enotnost …

- V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je tamkajšnji mešani pevski zbor pripravil 17. božično-novoletni koncert, s katerim so tudi tokrat v lokalni skupnosti zaznamovali dan enotnosti in samostojnosti. Šmartno ob Paki, 26. decembra - Slavnostni govornik, podžupan obči ne Šmar no ob Paki Jan ko Kopu šar, se je ob tem spo mnil dogodkov v Sloveniji pred natanko 20 leti, ko so se uresničile sanje mnogih generacij prednikov. Vprašal se je, česa nismo imeli in po čem smo hrepeneli, da smo se tako poe noti li pri odlo ča nju o samostojni poti. »Težko bi verjetno naštel vse, kar smo si želeli, pa smo do danes uspeli ustvariti. Še več je tistega, kar nam še ni uspelo. Toda zagotovo smo vsi skupaj imeli eno veliko stvar – upanje, da bomo z zna njem, delav nost jo, odgovor nostjo in iznajdljivostjo gradili boljše življenje zase in za svoje otroke.» Danes mnogi pravijo, da so nad lastno državo razočarani, da ta ni izpolnila njihovih pričakovanj. Težak gospodarski položaj, brezposelnost, težave v zdravstvu, sociali … so davek, ki ga očitno moramo plačati na poti samostojnosti, ki smo jo Slovenci začeli s takim zanosom. Da bi presegli zatečeno stanje - po mnenju Kopušarja, potrebujemo upanje, enotnost in medsebojno razumevanje.

Znova potrebujemo vrednote, ki jih je neusmiljena borba za preživetje potisnila ob stran. Pozval je občane, da izkoristijo priložnosti za okrepitev pozitivne energije. Člani mešanega pevskega zbora so v prvem delu koncerta zapeli božične pesmi, v drugem delu pa

navdušili s pesmimi iz oddaje Spet doma. Bučno pa je občinstvo v skoraj polni dvorani nagradilo nastop gostov – vokalne skupine Cantemus iz Žalca, ki jo - prav tako kot mešani zbor - vodi Matjaž Kač.

Poleg izražanja zadovoljstva ob pri-

Podžupan Janko Kopušar je med drugim menil, da znova potrebujemo vrednote, ki jih je borba za preživetje potisnila ob stran.

jetno preživetem glasbenem večeru so nekateri menili, da prisotnost večine občinskih svetnikov in tudi nepevcev oziroma drugih kulturnih ustvarjalcev v občini na takšni prireditvi ni ravno njihova vrlina.

Tp

Mešani pevski zbor Gorenje je pod vodstvom Katje Gruber odpel izbor lepih slovenskih pesmi.

in uvedbi večstrankarskega parlamentarnega političnega sistema.

A ob tem je poudaril: »Ni vse slabo, kar je bilo. Ne omalovažujmo naše preteklosti. Za mnoge je tisti čas pomenil celo več pravičnosti, več ekonomskih pravic in odločanja o njih. Mnogi se še danes spominjajo tovarištva in solidarnosti, ki smo ga uveljavljali.« V svojem slavnostnem govoru se

je Miran Potrč vprašal, ali smo Slovenci s samostojno državo dobili tisto, kar smo si želeli, kar smo pričakovali? »Mnogi smo ob plebiscitu pričakovali, da bo nova država ohranila in še razvila ekonomske in socialne pravice prejšnje države. Da ne bo dopustila novih krivic, pridobitniškega kapitalizma, prisvajanja dela drugih, pretiranih socialnih razlik. Pa smo, na

žalost, popustili pod pritiski kapitala in neoliberalizma, premalo premišljeno izvedli lastninjenje in posebej denacionalizacijo. To so vprašanja, ki posebej v času krize, s katero smo soočeni, skrbijo ljudi.

Njihove skrbi in nerazpoloženja ne smemo podcenjevati. To ni nostalgija po preseženem. To so upravičene zahteve za bolj odgovorno delovanje politike. Ne le vlade,

čeprav ima največjo odgovornost, temveč tudi opozicije, socialnih partnerjev, civilne družbe, medijev …«.

In potem je zadonela slovenska pesem. Lep, nostalgična, ponosna. Pevci mešanega pevskega zbora Gorenje so pripravili zanimiv glasbeni izbor in s svojim ubranim petjem dali večeru piko na i. bš

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Bodo strugo reke Pake speljali v jezero?

MO Velenje izdeluje študijo o prestavitvi struge reke Pake v Pesju, da bi tako pridobili več prostora za novo poslovno-industrijsko cono – Bo občina odkupila zemljo ob Velenjskem jezeru, ki jo je nekoč poceni kupil BTC? Velenje, 27. decembra – Tudi tokrat smo počakali na odgovore na vprašanja in pobude svetnikov in svetnic MO Velenje. V novem mandatu so jih postavili že veliko, mi pa povzemamo nekaj za vse nas najbolj zanimivih.

Svetnik Anton De Costa (SDS) je na tretji zaporedni seji vprašal, kakšna je usoda Klasirnice in kakšni so načrti zanjo. Kot vemo, so bili ti zelo ambiciozni, a tudi zelo dragi. Na MO Velenje pravijo, da so na evropskih razpisih pridobili sredstva za izdelavo štirih modelov za revitalizacijo opuščenih industrijskih objektov z vsebinami s področja kulture, izobraževanja ter ohranjanja industrijske in tehniške dediščine. Dva je prostorsko preverila še skupina študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Žal pa se je zataknilo pri denarju; od tega, ali in koliko ga bodo pridobili na razpisih za nepovratna sredstva, je odvisna tudi bodoča namembnost objekta. In kaj je v Klasirnici danes? Pritlične prostore objekta uporabljajo za skladiščenje rekvizitov tabornikov Rodu Jezerski zmaj ter muzejskih eksponatov Muzeja Velenje.

Ob tem so v Uradu za okolje in prostor odgovorili tudi na vprašanje, kaj načrtujejo v okolici Klasirnice, kjer naj bi v prihodnosti zrasla industrijska cona. Področje bo namenjeno predvsem proizvodni dejavnosti. Danes je tu še nekaj transportnih objektov Premogovnika Velenje (izvozni jašek, tekoči trakovi …). V prihodnosti Premogovnik Velenje načrtuje odstranitev teh industrijskih objektov, zato bo na tej lokaciji mogoče graditi

objekte za različna proizvodna podjet ja. Prav zato že pri prav lja jo Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bo opredelil urbanistično rešitev tega področja. Prva faza je že končana. Območje ni namenjeno težki industriji, ampak za ekološko čiste tehnologije in storitveno-servisne dejavnosti, saj je v neposredni bližini turističnorekreacijskega območja na južni obali Velenjskega jezera.

Trenutno izdelujejo tudi študijo o možnosti prestavitve struge reke Pake in ob tem tudi študijo o možnosti preusmeritve reke Pake v Velenjsko jezero, da bi se na ta način v Pesju sprostile večje površine za gradnjo zelo potrebnih proizvodnih objektov.

robniki v njih pa se v prometu dobro obnesejo.

Na občini pravijo, da je t. i. horizontalna prometna signalizacija (torej tista na vozišču samem) v tem krožišču urejena v skladu z 48.

dvopasovnem krožnem križišču ne predvidevajo fizično ločenih pasov, zato postavitev montažnih robnikov oziroma stalnih robnikov ni potrebna. Takšno mnenje je podal tudi DARS.

predvideno v sklopu gradnje novega gradbeno-trgovskega centra Poštajner, ki naj bi »zrasel« na tem območju. Kdaj bo to, ne povedo.

Del pločnika pri križišču Obirc naj bi uredili v prvi polovici prihodnjega leta, ko naj bi obnovili in razširili križišče pri Obircu, ki je prav tako zelo nevarno.

Od Obirca do odseka za center Vinske Gore naj bi na občini pridobili idejne zasnove, ki jih bodo, ker gre za državno cesto, uskladili z

»Popravljanje« krožišča ni (vedno) mogoče Mihael Letonje (SNS) je imel kar nekaj »prometnih« predlogov; med drugim je opozoril, da je montažno krožišče v Pesju, pri odcepu za pokopališče, vedno ožje, saj se montažne ovire zaradi trkov avtomobilov »širijo« na vozišče. Na to je občina opozorila koncesionarja, ki je to hitro popravil, žal pa montažnih ovir ni mogoče fiksirati, zato bo to verjetno moral še kdaj ponoviti. Letonje pa je predlagal tudi, da bi vozne pasove v največjem krožišču v Velenju, tistem pod skakalnico, fizično ločili, saj bi se tako izognili pogostim prometnim nesrečam v tem krožišču.

Takšna krožišča imajo v Kopru, najdemo jih tudi v Ljubljani, talni

Talni robniki se v krožišču dobro obnesejo

členom Zakona o varnosti v cestnem prometu in ostalimi veljavnimi predpisi. »Prometne nesreče se dogajajo zaradi tega, ker nekateri vozniki ne upoštevajo prometne signalizacije ter pravil vožnje v krožnih križiščih. Križišče pod skakalnico je dvopasovno krožno križišče in ne krožno križišče s spiral nim pote kom, v kate rem so smerni tokovi medsebojno ločeni in vodeni po fizično ločenih prometnih pasovih,« piše v odgovoru.

In še, da tehnične specifikacije v

Pločnik do Vinske Gore?

Franc Sever (SDS) je med drugim predlagal, da se čim prej začnejo aktivnosti za izgradnjo pločnika od Velejapraka do Obirca, saj gre za zelo nevaren odsek ceste, kjer so pešci res ogroženi. Na občini pravijo, da je pločnik urejen do plinske postaje pri Veleja parku.

Nadaljevanje gradnje pločnika do Obirca pa je v prostorskih aktih

Direkcijo Republike Slovenije za ceste.

Poceni prodano, drago kupljeno?

Takšno vprašanje si je ob pobudi, ki jo je dal dr. Franc Žerdin, zastavil Franc Sever. Žerdin je namreč predlagal, da občina odkupi zemljišče ob jezeru, travnik, ki je bil nekoč prodan BTC-ju za gradnjo vodnega parka. Opozoril je, da

se sicer lahko zgodi, da bo zemljišče odkupil kdo drug in bodo imeli v občini težave z uresničevanjem razvojnega načrta na tem območju. Poleg tega ga je zanimalo, kaj se je pravzaprav zgodilo s projektom vodnega mesta, ki je bil nekoč zelo aktualen. Zemlja je bila prodana po nizki ceni, tega projekta pa ni več.

V odgovoru izvemo, da je Premogovnik Velenje pod vodstvom takratnega direktorja dr. Evgena Dervariča prodal zemljišče BTC-ju. Ta je, namesto da bi zgradil obljubljeno »Vodno mesto«, zemljišče prodal. Sedanji lastnik zemljišča je podjetje V1 Storitve iz Ljubljane. Po veljavnem lokacijskem načrtu za območje turistično-rekreacijskega območja »Jezero« je na tem zemljišču še vedno predvidena izgradnja »Vodnega mesta«. Po prenosu zemljišča na novega lastnika sta bili naročeni še dve spremembi PGD projekta, pri katerih pa se je z vsako naslednjo verzijo objekt, tako po velikosti kot tudi po programu, vedno bolj zmanjševal. Zadnja verzija PGD projekta, ki je bila izdelana v letu 2008, je predvidevala izgradnjo objekta, v katerem bi bila zgrajena dvorana za bowling in welness center brez prvotno načrtovanih notranjih bazenov.

Zakaj se lastnik zemljišča ni lotil gradnje tega objekta, na občini ne vedo. Trenutno pa potekajo dogovori med Mestno občino Velenje, Premogovnikom Velenje in sedanjim lastnikom o odkupu zemljišča. Predlog odkupa bo predvidoma pri hod nje leto posre dovan občinskemu svetu, ki se bo moral z njim (predvsem ceno, ki jo bo »pokril« občinski proračun) tudi strinjati. bš

Premogovnik Velenje izpolnil pričakovanja

Precej denarja za kolesarjenje po regiji

Velenjski rudarji nakopali več kot 4 mio ton premoga

Mag. Branko Kidrič še naprej predsednik sveta Savinjske statistične regije – Med prednostnimi projekti tudi protipoplavna varnost na območju Savinjske regije

Velenje, 23. decembra – V Premogovniku Velenje so letos v primerjavi z lanskim letom presegli vse dosedanje parametre proizvodnje. Z manj delovnimi dnevi in s skoraj 9 % manjšim številom zaposlenih je Premogovnik Velenje nakopal 2 % več premoga kot v letu 2009 in presegel številko 4 milijone 10.000 ton odkopanega premoga. Odkopni učinek je izboljšal za 22 %, jamski učinek za 10 %, celotni učinek Premogovnika za 15 %, storilnost na zaposlenega za 14 %, celotna produktivnost odkopne fronte pa se je povečala za skoraj 3 %.

Dosežena kurilna vrednost je znašala 11,1 GJ/tono, kar je več kot 2 % več kot v letu 2009. Skupno je bila presežena načrtovana proizvodnja premoga tako v tonah kot po skupni energetski vrednosti. Za potrebe proizvodnje električne energije v TEŠ je Premogovnik Velenje zagotovil 44.500 TJ energije. Stanje deponije na

zadnji delovni dan premogovnika znaša 450.000 ton, kar zagotavlja zadost ne koli či ne pre mo ga za potrebe TEŠ tudi v dela prostih dneh med boži čem in novim letom.

Premogovnik Velenje je v četrtek, 23. decembra, izvedel zadnji delovni dan v letu 2010 in pripravil jamo za desetdnevno mirovanje do 3. januarja prihodnje leto.

Večjih vzdrževalnih del za praznične dni ne načrtujejo.

Tudi v poslovnem smislu se je leto 2010 v Premogovniku Velenje odvijalo povsem v skladu z zastavljenim poslovnim načrtom – poslovanje bo pozitivno, izpolnjeni bodo tudi vsi zastavljeni cilji.

Leto 2010 je bilo za Premogovnik Velenje uspešno tudi pri realizaciji ključnih razvojnih programov. Z njihovo uresničitvijo se Premogovnik Velenje pospešeno pripravlja na prihodnjih 40 let zagotavljanja premoga za proizvodnjo električne energije Termo-

elektrarni Šoštanj.

Pri tem pa se Premogovnik skupaj s svojima hčerinskima podjetjema HTZ Velenje in RGP vse bolj prebija tudi na trgih zunaj proizvodnje premoga – in to ne le v Slove niji, ampak tudi v tuji ni. Po uspeš no zaklju če nem projek tu modernizacije rudnika Mramor v Bosni in Hercegovini strokovnjaki Premogovnika Velenje nadaljujejo projektiranje novega podzemnega rudnika v Makedoniji. Hkrati pa na pobudo nekaterih turških rudnikov pripravljajo projekt prenosa tehnologije odkopavanja po t. i. Velenjski odkopni metodi tudi v Turčijo. Znano je, da se tudi tam – tako kot v drugih državah, ki imajo zadostne količine energetskega premoga – pospešeno pripravljajo na modernizacijo pridobivanja premoga v podzemnih rudnikih, v katerih se po pravilu nahaja boljši premog kot na površinskih kopih.

Tatjana Podgoršek

Minulo sredo so se v prostorih hotela Štor man v Celju sešli na prvo sejo po oktobrskih lokalnih volitvah župani 31 občin Savinjske statistične regije in predstavniki Razvojne agencije Savinjske regije (Rars). Osrednjo pozornost so namenili projektom, ki bodo prihodnje leto zaznamovali življenje v občinah na Celjskem, ter za predsednika sveta ponovno imenovali župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča. Podpredsedniki sveta regije pa so župani občin: Celje - Bojan Šrot, Zreče -Boris Podvršnik, Žalec - Janko Kos in Ljubno - Franjo Naraločnik.

Na seji so se dogovorili, da bodo občine poskušale sofinancirati projekt regijske svetovalnice za osebe v duševni stiski Tu smo zate, soglašali so s predlaganimi spremembami izvedbenih načrtov za grad-

njo poslov ne cone Mes ti nje – Bohor, za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Tabor ter za spremembe pri gradnji kanalizacije v občini Ljubno.

Potrdili so še delovni plan omenjene razvojne agencije, ki načrtuje 250 tisoč evrov prihodkov. Od tega bodo občine zagotovile 177 tisoč evrov, ostalo naj bi pridobili iz regijske štipendijske sheme ter mednarodnega projekta. V prihodnjem letu bodo v lokalnih skupnostih skupaj z agencijo namenili kar precej denarja urejanju kolesarskih stez ter protipoplavni varnosti na celotnem območju regije.

V izvedbenem načrtu Savinjske

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

statistične regije je za obdobje 20102012 37 projektov, od tega jih bodo 9 prijavili na zadnji rok petega razpisa službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki se izteče konec januarja prihodnje leto. Kirič je še zagotovil, da se ne ukvarjajo več s prejšnjo regijsko razvojno agencijo, ki jo je vodil Boris Klančnik, ampak z vsebinami, ki sodijo v pristojnost sveta regije.

Prav tako je zavrnil namigovanja nekaterih, da naj bi bila znotraj regije dva centra – velenjski in celjski. »Združujejo nas skupni razvojni projekti, kot je – na primer – večja poplavna varnost.«

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 5

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Razmere v TEŠ Tot očitke zavrača kaotične? Člani projektne skupine Termoelektrarne Šoštanj (Teš) so poslali direktorju mag. Simonu Totu izjavo o nepreklicnem odstopu – Očitajo mu, da niso več strokovno vpeti v izvajanje projekta in zanj tudi ne morejo odgovarjati – Izražajo bojazen, da bloka 6 ne bo Mira Zakošek

Šoštanj, 27. decembra - Člani projektne skupine za Teš 6 so direktorju mag. Simonu Totu poslali izjavo o nepreklicnem odstopu. V njej so zapisali, da niso več neposredno in strokovno vpeti v izvajanje projekta, zato ne morejo prevzeti odgovornosti glede njegove izvedbe. V sporočilu za javnost navajajo, da je novi direktor zatrjeval, da bo projekt pospešeno, transparentno, odgovorno in racionalno tekel dalje, sedanja dejstva pa kažejo prav nasprotno. »Višek ignoriranja našega dela in strokovnega znanja beležimo prav v zadnjih dneh decembra, ko ugotavljamo, da kot odgovorni za projekt blok 6 nismo več neposredno in strokovno vpeti v njegovo izvajanje. Še več, naloge, za katere je pristojna projektna skupina, se mimo njene vednosti prenašajo na nepooblaščene osebe, ki doslej v projektu niso sodelovale in za takšno delo nimajo primernih strokovnih referenc.

To pomeni, da tudi nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti za posledice povezane z nadaljevanjem, ali kot smo vse bolj prepričani - z načrtovano ustavitvijo projekta blok 6,« so zapisali. Še posebej so bili ogorčeni nad samovoljnim nastopom predsedni-

ka aktivnega odbora za nadzor investicije, Deana Besednjaka, ki je po njihovem mnenju na račun projekta ponovno izrekel kopico netočnosti in prispeval k nadaljnjemu zavajanju slovenske javnosti. Menijo, da je projektna skupina odrinjena in ni seznanjena z vsebinami direktorjevih dogovarjanj pri ministrici za gospodarstvo o nadaljnji usodi projekta.

Bojijo se, da se odločajo brez potrebnega strokovnega znanja in brez vedenja vseh potrebnih podatkov. »Pri sklepanju zavarovanja projekta smo priča nestrokovnemu vpletanju direktorja Teš, ki z diktatom in brez argumentov vpliva na pogajanja ter s tem povzroča višjo ceno zavarovanja in tudi njegovo zakasnitev. V prvem tednu januarja so predvidena usklajevanja z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) o razpisni dokumentaciji za gradbena dela, vendar ključni ljudje projektne skupine po nalogu direktorja Teš v teh pogovorih ne smejo sodelovati,« poudarjajo.

Na osnovi vsega tega ocenjujejo, da so razmere v Teš kaotične, nesprejemljivo pa jim je tudi, da je direktor še vedno v delovnem razmerju v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE, vodenje največje investicije v državi pa opravlja »honorarno«.

Na odstop projektne skupine, se je takoj odzval direktor mag.

Simon Tot, ki je očitke zavrnil in dodal, da tečejo vse aktivnosti skladno z zastavljenim načrtom - Revizije podpira, ker meni, da je sume treba razjasniti

Mira Zakošek

Ljubljana, 27. decembra – Direktor Termoelektrarne Šoštanj se je že istega dne popoldne popoldne odzval na odstop projektne skupine in ocenil, da stoji za njo nekdanji direktor dr. Uroš Rotnik. Vse očitke je zanikal kot neresnične, neutemeljene, pavšalne in zavajajočo, namenjene predvsem nadaljnji manipulaciji z javnim mnenjem. Pravi, da so očitani dogodki predvsem interne narave in sodijo v odgovornost poslovodstva Teš, ne pa v delokrog vodje projekta, Bojana Brešarja. »Odstop projektne skupine Teš 6 pomeni nadaljevanje pritiska na poslovodstvo družbe Teš, ki želi že dober mesec dni vzpostaviti pogoje za transparentno, učinkovito in zanesljivo delo na projektu Teš 6 in v celotni družbi,« pravi Tot in dodaja, da je potrebno za takšno izvedbo projekta skupino za vodenje projekta kadrovsko okrepiti in delno spremeniti.

Odstopno izjavo razume kot odmev na dejstvo, da se je reorga-

vornosti v tem času ocenjuje kot dejstvo, da pri projektu ne želi več aktivno sodelovati. Dodaja pa tudi, da je odbor za aktivni nadzor investicije ugotovil v zadnjem obdobju kopico netočnosti, s katerimi se člani projektne skupine ne strinjajo, a žal tudi ne pojasnijo protiargumentov, ki bi vzdržali resno presojo.

Posebej je bil Tot začuden nad izjavo, da se nestrokovno vpleta v zavarovanje projekta. Ob tem pravi, da je iz posla zgolj izključil zava roval ne ga posred ni ka, s čimer je stroške zavarovanj znatno znižal. Sprašuje se, ali je v interesu projektne skupine skleniti čim dražje zavarovanje, ali pa imajo morda od posredniškega Mag. Simon Tot posla nekateri koristi?

Na novinarski konferenci je mi strokovnjaki. Kot takšna bo odgovoril tudi na vprašanje protransparentno, učinkovito in jektne skupine, kdo je v državi zanesljivo vodila enega največjih odgovoren za projekt 6. »Odgoslovenskih energetskih projektov«, vornost za to prevzema prvenstveno družba Teš z direktorjem družpoudarja. Še posebej je bil oster do ravna- be na čelu; prevzema jo njen lastnja vodje projektne skupine Bori- nik, Holding Slovenske elektrarne, sa Brešarja, ki je bil zadnji mesec in z njim celotna skupina HSE. na bolniški, ograjevanje od odgo- Prevzemajo jo tudi poslovni partnizacija vodenja projekta že začela in da bo skupina za vodenje projekta bloka 6 okrepljena z dodatnimi notranjimi in zunanji-

Sindikati zaskrbljeni Ljubljana, 28. decembra - Predstavniki sindikata energetikov so se po ponedeljkovem odstopu projektne skupine sestali z državnim sekretarjem Milošem Pavlico. Izrazili so zaskrbljenost glede nadaljevanja projekta in razmišljali, da bi se sestal stavkovni odbor, ki pa ga po besedah predsednika sindikata Teš Branka Sevčnikarja do konca leta ne bodo sklicali. Zbrali bodo dodatne informacije in šele nato zastavili nadaljnje aktivnosti.

5

Rotnik vpletenost zanika Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot meni, da je v ozadju odstopa projektne skupine šestega bloka nekdanji direktor dr.

Uroš Rotnik. Ta vpletenost zanika. V TEŠ ni več zaposlen od 11. novembra, ko je bil odpoklican in je nato ustanovil lastno podjetje.

nerji, od uglednih bank do zavarovalnic, v katerih pravilnost sprejemanja odločitev dvomijo podpisniki sporočila za javnost, torej člani projektne skupine Teš 6.

Predvsem pa jo prevzemajo strokovnjaki, notranji in zunanji, brez katerih si izvedbe projekta na transparenten, učinkovit in zanesljiv način ne moremo predstavljati. S temi tremi cilji pred očmi bo skupina za vodenje projekta Teš 6 v prihodnje tudi okrepljena. Ne dvomimo, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnega znanja in izkušenj, ki jih takšen projekt potrebuje, predvsem pa ljudi, ki imajo zadostno mero pripadnosti, da takš nih projek tov ne jem ljejo osebno, temveč v obče dobro.«

Študije so potrebne zaradi razjasnitve sumov Simon Tot meni, da je dobro, da se zaradi številnih sumov nepravilnosti pri vodenju projekta opravijo študije, ki sta jih HSE in Teš že naročila. Gre za študijo o zalogah premoga, prenovi četrtega in petega bloka, izgradnjo šestega bloka nižje moči in revizijo obstoječega projekta šestega bloka.

Zaradi bloka 6 proračunska negotovost Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji osrednjo pozornost namenili osnutku proračuna za naslednje leto – Proračun močno vezan na TEŠ - Čaka jih težko leto Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 27. decembra – Po osnutku proračuna, ki so ga svetniki sprejeli v ponedeljek, naj bi se v občinsko blagajno v prihodnjem letu nateklo dobrih 14 milijonov evrov, ker pa ni sprejet letos, bo financiranje Občine Šoštanj v prvih treh mesecih naslednjega leta teklo po dvanajstinah.

Sredstva se v obdobju začasnega financiranja lahko porabijo le za iste namene kot v proračunu preteklega leta, neposredni uporabniki pa ne morejo začeti izvajati novih nalog, programov in investicijskih projektov. »Predloga nismo mogli sprejeti pravočasno, ker je sestava proračuna v marsičem odvisna od bloka 6,« je svetnikom razložil župan Darko Menih. Vsaj v dveh pomembnih delih je ta namreč odvisen od Ter moelektrar ne, v odškodninah in sporazumih, o katerih se TEŠ dogovarja s krajevnimi skupnostmi, so pa sestavni del proračuna. Sedanji direktor TEŠ Simon Tot je vodstvu občine sicer nakazal, kot je razlagal Menih, da bo sledil dosedanjemu načinu, a bo šele 10. januarja, po srečanju z njim in generalnim direktorjem HSE Matjažem Janežičem, znano, kako bo dejansko s tem.

O predlogu proračuna konec januarja? »Čaka pa nas težko leto,« je ocenil župan, ki je tudi podpisal sklep o začasnem financiranju. »In to prav leto, v katerem Šoštanj praznuje 100-letnico.« V razpravi o osnutku proračuna so zato mnogi svetniki menili, da bi se morali še bolj odločno ‘postaviti pokonci’, predvsem pa, da bi dogovori s TEŠ morali temeljiti na dolgoročnejši pogodbi in ne na taki, ki je odvisna od tega, kako bodo prihajali ali odhajali direktorji in nadzorni sveti.

Svetniki so imeli na osnutek kar nekaj konkretnih pripomb. Koliko jih bodo lahko upoštevali pri pripravi proračuna, pa se bo videlo zadnjega januarja, ko naj bi bil na novi seji na mizi že predlog.

Za delovanje svetniških skupin manj Skupine članov sveta bodo imele po novem mesečno na voljo manj denarja, kot so ga imele doslej. Svetniki so odločili, da bo za zagotovitev materialnih pogojev in povračila stroškov, ki nastajajo z delom posamezne skupine članov sveta, iz proračuna občine mesečno zagotovljeno plačilo računov do višine 75 evrov, names-

to dosedanjih 100 evrov na svetnika. Tak sklep bodo uveljavili že s prvim dnem prihodnjega leta, na letni ravni pa bodo z njim prihranili približno 6.000 evrov.

Mag. Vilma Fece je menila, da bo kar prav, če se pri tem držijo poslovnika, torej pobude in vprašanja bodisi pisno bodisi ustno.

Roman Kavšak je predlagal upravi občine,

Taborniki in skavti so svetnikom in županu prinesli luč miru in jim zaželeli srečno leto.

Pobude in vprašanja pisno?

Vojko Krneža, podžupan in svetnik, je podal pobudo, da bi svetnice in svetniki vprašanja in pobude podajali v pisni obliki.

Zaradi lažjega razumevanja, kot je rekel.

da začne razmišljati o lastnem komunalnem podjetju. Darko Lihteneker je spomnil, da živimo v času interneta, in predlagal, da seje snemajo in predvajajo na spletni strani občine, da bodo ljudje videli, kako sprejemajo odločitve in kako seje potekajo. Pa še kakšen mlad bi dobil priložnost za nekaj

zaslužka. Drago Kotnik je ocenil, da so nepremičnine v Šaleški dolini ovrednotene previsoko, in predlagal, da stopijo župani skupaj in rečejo kakšno o tem.

Roman Kavšak (NSi): »Nesprejemljivo je, da se v času krize za delo dveh podžupanov namenja 4.400 evrov več nagrad kot doslej.« Darko Lihetineker: (Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče): »Za mlade je treba narediti več, da Šoštanj ne postane mesto starcev.

Predlagam, da občina proda gostinski lokal, ki ga je kupila v prvem nadstropju Pilon centra, kupnino pa nameni za Mladinski center.« Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika): »Zakaj v Šoštanju ne pripravljamo silvestrovanja na prostem. Ljudem je treba dati tudi kaj veselja. Predlagam, da kupimo šotor. Ni tako velik strošek, da ga občina ne bi zmogla.« Leopold Kušar (DeSUS): »Na stavbo društva upokojencev smo namestili še eno oglasno tablo. Nanjo lahko, če bodo svojci ali prijatelji pokojnih to želeli, objavijo osmrtnice.«

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 6

SREČNO 2011

6

30. decembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 22. december Premier Borut Pahor je na tradicionalnem sprejemu gostil svojce padlih v vojni za Slovenijo in se na srečanju zahvalil vsem, ki so tako ali drugače branili plebiscitno odločitev.

V eni od objavljenih ameriških diplomatskih depeš piše, da je Hrvaška, da bi lahko sklenila arbitražni sporazum s Slovenijo, precej popustila. A nič o tem, za kakšno popuščanje naj bi šlo.

Novinarsko častno razsodišče je predstavilo prenovljen novinarski kodeks, ki je po besedah predsednice Ranke Ivelja jasnejši, sodobnejši in profesionalno ter etično zaostren.

Katja Šoba je odstopila s položaja predsednice Študentske organizacije Slovenije.

Opozicijske stranke SDS, SLS in SNS ter Kandidatka nepo ve zani poslanec DeSUS-a za Maga jna so predlagali, ministrico da bi bili vsi referendumi v enem letu izvedeni na en dan. Koalicija je na to odgovorila s predlogom o spremembi ustave.

Izvršni odbor stranke DeSUS je za naslednico Henrika Gjerkeša predlagal Dušo Trobec Bučan.

Ivo Sanader je na zaslišanju o sumljivih poslih s Hypo banko zatrdil, da ima čisto vest in da ni zahteval ali prejel denarja ali provizije. Kot glavni razlog za svoj odstop je znova navedel Slovenijo.

Četrtek, 23. december Premier Borut Pahor je na proslavi ob praznovanju 20. obletnice plebiscita tega označil kot verjetno najslavnejši del naše zgodovine, predsednik DZ Pavel Gantar pa je v svojem govoru dejal, da je plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj. Podobno je razmišljal tudi predsednik države Danilo Türk, ki se je na sprejemu pripadnikov obrambno-varnostnih sil spomnil tudi plebiscita in ga označil za zgodovinski trenutek v zgodovini našega naroda.

Istega dne je potekala še ena slavnosna akademija v čast dneva samostojnosti in enotnosti.

Prvi govornik tam je bil Boris Pahor, ki je bil ostro kritičen do premierja Pahorja.

Na policiji so pojasnili, da je izbrani kandidat za novega direktorja Uprave kriminalistične poli-

mednarodna letališča.

Okoli 14 tisoč ljudi je po spornih novembrskih predsedniških volitvah v Slonokoščeni obali pobegnilo v sosednjo Liberijo.

Ponedeljek, 27. december

Papež je molil za mir.

Odločni so bili tudi v DeSUS-u, kjer so zatrdili, da bodo izstopili iz koalicije, če strankina kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo ne bo sprejeta.

Božični večer je bil doma deževen, na severu in zahodu Evrope pa še preveč bel. S pariškega letališča, kjer je bila odpovedana polovica poletov, so morali zaradi snega na strehi terminala evakuirati okoli dva tisoč potnikov.

Spodnji dom ruskega parlamenta je v prvem branju potrdil novi rusko-ameriški sporazum Start, ki se zavzema za zmanjšanje strateškega jedrskega orožja.

Večinoma smo praznovali božični dan, premier Borut Pahor in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa sta obiskala kontingent Slovenske vojske v Libanonu, ki deluje v okviru mirovne misije Združenih narodov Unifil.

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob prazniku poudaril,da je v teh težkih časih treba poudarjati potrebo po pozitivnih čustvih in moralnih vrednotah. A teh na svetu očitno ni veliko. Kljub želji po miru je bilo na božični dan prav tega najmanj; v nizu eksplozij v osrednji Nigeriji je bilo ubitih 32 ljudi. Šest ljudi je bilo ubitih v napadih na cerkev na severovzhodu države.

Nizozemske oblasti so v pristaniškem mestu Rotterdam prijele 12 Somalcev, ki naj bi pripravljali skorajšnje teroristične napade v državi.

Voditelji zahodnoaf riških držav so predsedniku Slonokoščene obale Laurentu Gbagboju postavili ultimat, naj odstopi, in mu zagrozili, da ga bodo sicer odstavili s silo.

Božično jutro v Slonokoščena obala postaja vrelišče. Paki sta nu se je začelo krvavo, saj je v samomorilskem napadu na severozahodu Pakistana umrlo več kot 40 ljudi, več deset ljudi pa je bilo ranjenih.

cije Simon Velički, sam pa se bo odločil, ali bo funkcijo sprejel.

Vlada kljub drugačnim napovedim na seji ni sprejela dokončne odločitve o usodi pogodbe za nakup patrij. Premier Borut Pahor ni želel povedati, zakaj.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v državnem zboru podprla absolutna večina poslank in poslancev, četudi je podporo reformi znova odrekel koalicijski DeSUS. Na švicarskem in čilskem veleposlaništvu v Rimu je razneslo paketa bombi. Ranjena sta bila dva človeka, eden huje.

Petek, 24. december Papež Benedikt XVI. je v Vatikanu daroval slovesno božično polnočno mašo, pri kateri je Boga prosil »naj naseli mir v naša srca« in »zlomi palice nasilnežev.« Tradicionalna polnočnica je potekala tudi v Betlehemu.

In medtem ko je tudi v Sloveniji veliko ljudi odhajalo k polnočnicam ter se ukvarjalo z okraševanjem božičnega drevesa ter postavljanjem jaslic, je veliko zanimanja požel nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, Drago Kos. V nekem intervjuju je namreč dejal, da tako dobro organizirane in tako dobro izvedene akcije, kot je bila pomoč Saši Baričeviču pri vračanju psov, že dolgo ni videl.

Praznovali smo dan samostojnosti in enotnosti.

Ko so nas mediji opozarjali, da je dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, a naj bomo kljub temu previdni, so se v Novih Jaršah že zabavali. Nekaj po 20. uri je tam izbruhnil požar, ki je zajel več stanovanj in zaradi katerega so v Klinični center pre-

Cene naftnih derivatov pa še enkrat v nebo.

ga dokaznega bremena, s čimer bi uvedli materialno podlago, ki bi omogočila odvzem premoženja, ki bi lahko bilo pridobljeno nezakonito.

Novi direktor TEŠ Simon Tot je pojasnil, da je šele iz medijev izvedel, da je odstopila projektna skupina za TEŠ 6. Strokovnjaki so v odstopni izjavi zapisali, da zaradi ravnanj vodstva Termoelektrarne Šoštanj odgovornosti za nadaljno usodo TEŠ 6 ne sprejemajo več. Tot je ob tem dejal, da ga je odstop presenetil in da ima občutek, da TEŠ še vedno vodi Rotnik.

Wikileaks je razkril, da nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel ni podlegel pritiskom ZDA, da bi med rusko-gruzijskim spopadom avgusta leta 2008 obsodil dejanja Rusije.

V Rimu so na več veleposlaništvih našli sumljive pošiljke, a so se vse, razen tiste pred grškim veleposlaništvom, izkazale za lažni alarm.

Torek, 28. december Premier Borut Pahor se je odločil: DeSUS-ovo kandidatko bo predlagal za ministrico. LDS je napovedal, da bo imenovanje podprl, Zares se še ni izrekel.

Nekdanji direktor TEŠ-a je zanikal svojo vpletenost v odstop projektne skupine, na kar je namigoval zdajšnji direktor Tot. Rotnik je Totu

Merkur je prejel posojilo v višini 35 milijonov evrov.

Petarde (že) povzročajo nevšečnosti.

peljali 10 stanovalcev. Vzrok: petarda, ki je vnela električne lučke.

Nizozemske oblasti so zaradi pomanjkanja dokazov na prostost izpustile pet od 12 Somalijcev, ki so jih prijeli zaradi suma pripravljanja terorističnih napadov.

Po božičnih eksplozijah so v nigerijskem mestu Jos izbruhnili spopadi med oboroženimi krščanskimi in muslimanskimi skupinami.

V Londonu so stavkali vozniki podzemnih železnic, ki zahtevajo trojno plačilo in prost dan za delo na 26. 12.

Zaradi ledenega dežja je v Moskvi kar 300 tisoč ljudi ostalo brez elektrike. Zaprta so bila tudi tri

Jure Trampuš

Takole konec leta ljudje navadno zberemo svoje misli in sprejemamo sklepe. Saj veste, tiste dobre o tem, kako bo po 1. januarju vse boljše in kako bomo boljši tudi mi. Iz lastni izkušenj vem, da se obljube samemu sebi le redkokdaj izpolnijo, a živeti v iluziji, da bo novo leto prineslo drug čas, je vseeno lepo. Še posebej, kadar je ta iluzija napojena s pokanjem raket, objemi, poljubi, kakšnimi alkoholnimi mehurčki in, da bo podoba kiča popolna, še z rumenimi snežkami, ki počasi padajo na rajajočo množico. A zjutraj te potem navadno zbudi maček in svet je drugačen, kot se je zdel še pred nekaj urami.

V podobnih iluzijah živijo tudi tisti, ki pravijo, da nas vodijo v nove dni.

Morda sami ne živijo v iluzijah, a tako se vsaj delajo. Kaj mislim?

Razširili sta se letos po Sloveniji dve stvari, ki imajo z resničnostjo toliko veze kot novoletno poljubljanje prihodnosti.

Sobota, 25. december

Nedelja, 26. december

Osrednji govornik osrednje proslave je bil premier.

Doma smo nestrpno pričakovali odločitev stranke upokojencev, saj je njen predsednik odločno dejal, da vztrajajo pri svojem, kar se tiče kandidatke za novo ministrico, in poudaril, da na razširjenem kolegiju dan za tem »pričakuje razum, v nasprotnem primeru bo to prehud udarec za stranko DeSUS, da bi še naprej vztrajala v koaliciji.« Ministrstvo za pravosodje je dalo v strokovno razpravo osnutek novele kazenskega zakonika, katere glavna sprememba je uvajanje obrnjene-

Novoletne iluzije

svetoval, naj se raje ukvarja z razlogi za odstop članov projektne skupine.

Civilna iniciativa za ohranitev Porodnišnice Brežice je 20 tisoč zbranih podpisov predala direktorju bolnišnice Draženu Levojeviću.

Slišali smo, da naj bi odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela odpravnine prejeli najpozneje v sredo, v istem dnevu pa je Merkurjeva uprava podpisala težko pričakovano odobritev posojila v višini 35 milijonov evrov.

Na Inšpektoratu Mestne občine Ljubljana so se odločili za poostren nadzor zaradi neizpolnjevanja obveznosti vzdrževanja čistoče na zbirnih mestih za organske kuhinjske in mešane komunalne odpadke.

Kitajske oblasti so se kljub že 39-odstotnemu zmanjšanju izvoza redkih kovin glede na lani odločile, da tega v prihodnjem letu zmanjšajo še za dodatnih 11 odstotkov.

Prva je pridiga o zlomu morale. Saj jo poznate: z vrhov donijo besede o tem, da smo Slovenci pred moralnim zlomom, da se lomi vsa evropska civilizacija. Prihaja velik moralni pok, ki bo stresel temelje sveta.

Takšen velik moralni pok prihaja že desetletja, pa še ni nič počilo. Res je, da smo se v zadnjih dvajsetih letih Slovenci spremenili, malo je zanihal tudi vrednotni sistem, a temeljna prepričanja so ostala enaka.

Hm, tradicionalistična. Vsem je pomembna družina in skupnost. In še vedno smo kot narod nagnjeni k egalitarizmu, socialne razlike nas bolj motijo, kot motijo ljudi iz protestantskih držav. Drugačna pa je družbena spremenljivost vrednot, ki jo poudarja politično-ekonomski sistem. Poudarjen je uspeh, bolj dopustno je izkoriščanje, podjetniška svoboda ima prednost pred sindikalnimi pravicami, materialno bogastvo je nekaj, kar zbuja zavist. Vendar te stvari nimajo nikakršne povezave z domnevnim moralnim zlomom naroda.

Velika večina ljudi je obsojala tiste, ki so izkoriščali delavce, pokupili podjetja in jih poslali v prepad. In ko so ta podjetja propadla, so se ljudje sami organizirali in pomagali. Tudi v Velenju. In tudi v Ljubljani - tam je recimo nekdo na maratonu tekal z majico z napisom ‘Oprostite, vsi Slovenci nismo Hilde’. Velika večina je pred leti zavrnila željo po davkih, ki bi bili enaki tako za bogate kot za revne.

In veliki večini se zdi, kot mi je nedavno dejal profesor Smrke, nemoralno, kadar politiki zaradi domnevnih žalitev na sodišču iščejo pravico, vredno več kot milijon evrov. V odnosu do izkoriščanja ni čutiti nobenega moralnega zloma.

Zrcalo bi morali pravzaprav obrniti. Kdo govori o zlomu morale?

Politiki, tisti, ki imajo v rokah oblast, moč, odgovornost, da upravljajo državo. Če se jim zdijo volivlci zelo blizu moralnega zloma, je po vsej verjetnosti bolje, da se poslovi vladajoča kasta, ne pa tisti, ki so jo postavili na to mesto. Kdo še govori o zlomu morale? Cerkev, institucija, ki je sistematično prekrivala zlorabe otrok, institucije, ki je v zgodovini sistematično kršila pravice do drugačne veroizpovedi, institucija, ki si je, podobno kot druge oblastniške strukture, tudi sama nagrebla ogromno denarja, ki ni bil namenjen samo pastorali, pač pa tudi bolj zemeljskim užitkom. Tako prvi kot drugi bi morali v času novoletnih obljub najprej pobrskati po sebi, preden druge obtožujejo moralnega zloma.

Druga prazna zahteva, ki so jo tisti z vrha tudi letos privlekli na dan, je želja po enotnosti. Češ, v težkih časih, ko je treba več in bolje delati, moramo držati skupaj, tako kot smo skupaj držali v času osamosvajanja. Nič ni bolj nevarnega kot zahteva po eni misli. Po nadpolitičnem konsenzu, ki naj bi nas popeljal v krasni novi svet.

Nasprotno, le soočenje različnih rešitev, dialoški spopad v odprtem avditoriju pripeljejo do pametnih odločitev. Odgovornost oblasti je, da zna organizirati ozračje, v katerem se soočajo in zbližujejo različni in neenotni koncepti. To je temelj demokracije. Ki je pri nas očitno še ne razumemo dovolj dobro.

In kaj nam torej ostane v novem letu? Pravzaprav zelo veliko. Vsak od nas intimno že ve, kaj so prave iluzije in katere od njih bodo postale realnost. Za tiste iz državniških vrhov pa se bojim, da bodo trajale še v letu ena ena ter še kakšno leto kasneje. Razen če …

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 7

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Gorenje prišlo iz krize Letošnji poslovni rezultati Gorenja nad pričakovanji – V novo leto še bolj optimistični – Tržne deleže na ključnih trgih povečali - Za naložbe v letu 2011 kar 40 milijonov evrov Mira Zakošek

Gorenje je sredi decembra presenetilo z objavo ocene letošnjih poslovnih rezultatov, ki so veliko boljši, kot so načrtovali. O tem ter o načrtih za prihodnje leto smo se pogovarjali s predsednikom uprave Franjem Bobincem.

Poslovno leto ste v Gorenju sklenili že 17. decembra. Bilo je uspešnejše, kot ste si na začetku leta upali pričakovati? »Res je. Lahko rečem, da bomo večino poslovnih ciljev za letos zaključili nad načrtom, tako z vidika prihodkov kot dobička. Morda smo bili nekoliko slabši pri obvladovanju obratnega kapitala, pa vendar - zdi se nam, da se je leto, ki je bilo še vedno recesivno in ki ga zaznamujejo visoke stopnje brezposelnosti, dobro končalo za Gorenje.« Skupina Gorenje naj bi v naslednjem letu dosegla kar 1,5 milijarde evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu. Brez upoštevanja učinkov letos prevzete švedske družbe Asko bodo prihodki Skupine zrasli za skoraj 6 odstotkov. Torej pričakujete, da se za Gorenje znova začenja trend rasti? »Pravzaprav lahko rečem, da je Gorenje raslo vseh zadnjih 25 let z izjemo leta 2009, ko so se prihodki od prodaje strmo znižali zaradi svetovne gospodarske krize, ki je močno prizadela Evropo. V letošnjem letu pa smo ponovno zabeležili rast (če izvzamemo Asko) v višini 6 odstotkov.

To je precej več, kot je rasel povprečno trg, ki je dosegel dober odstotek rasti. V tem letu smo znova tudi povečali tržne deleže, rast pa načrtujemo seveda tudi v prihodnje.« Kakšni bodo torej vaši glavni cilji v prihodnjem letu? »Predvsem moramo obvladovati stroške, ki so v naši panogi, ki je zrela, ključnega pomena. To še posebej velja za stroške materiala in surovin, ki se znova povečujejo, kar velja še posebej za nafto in jekleno pločevino, ki sta naši ključni surovini. Izbrati je treba pravo produktno paleto in pravo strukturo trgov. Pomembno pa bo seveda tudi nadaljnje pozicioniranje naših izdelkov v cenovnih razredih. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo samo letos uspeli povprečno dvigniti ceno naših proizvodov za 4 odstotke, prihodnje leto pa naj bi jih še za prav toliko.« Paleti znamk dodajate znamko Gorenje+.

Kaj bo to? »Za pokrivanje različnih segmentov trgov imamo različne blagovne znamke različnih cenovnih razredov. Manjkali pa so nam aparati, namenjeni kuhinjskim studijem; to bodo aparati višjega cenovnega razreda pod blagovno znamko Gorenje+. Te aparate bomo prodajali izključno v teh studijih.« Še vedno stavite na divizijo aparatov za dom, ki naj bi v prihodnjem letu dosegla več kot 17-odstotno rast. Kje vidite možnosti za tolikšno prodajo, še posebej, ker na drugi strani ugotavljate, da so kupci po vsem svetu do nakupov trajnih dobrin še vedno precej zadržani? »Gorenje raste pravzaprav na vseh svojih tradicionalnih trgih, obenem pa odpira in odkriva nova tržišča tudi zunaj Evrope. Tako smo letos beležili izredno lepo rast (višjo kot rast trga) v Nemčiji, Avstriji, skandinavskih državah, pa tudi na Bližnjem in Daljnem vzhodu. To so tržišča, ki bodo ključna tudi v naslednjem letu.

Seveda k temu dodajamo tudi ostala tržišča vzhodne in osrednje Evrope, pa tudi v zahodnih evropskih državah računa-

mo, da bo naša rast hitrejša od povprečne rasti trga. Še vedno pa bo ostal poleg nemškega najpomembnejši nizozemski trg, kjer z nakupom Ataga prevzemamo večinski tržni delež, nadaljnje velike rasti pa načrtujemo tudi v Rusiji in Ukrajini.« V zadnjih tednih se je veliko slišalo, da precej »škriplje« v vaši diviziji Notranja oprema, pojavljala so se tudi vprašanja o njenem morebitnem stečaju. Kašna je resnica? »Že kar nekaj let je divizija Notranja oprema, predvsem kuhinjsko pohištvo, na velikem konkurenčnem udaru. Še posebej se je to zaostrilo lani, ko se je začela velika kriza, saj so prav do nakupov pohištva ljudje v takšnih časih najbolj zadržani. Vse skupaj je seveda tudi močno povezano s padcem gradbeništva. V zadnjem letu in pol smo že nare di li neka te re pomembne korake pri prestrukturiranju te dejavnosti, predvsem v tehničnem in proizvodnem smislu, pri trženju pa nas čaka še veliko dela. Upamo, da bo povpraševanje v prihodnjem letu boljše, vsekakor pa smo se z nadzornim svetom že dogovorili, da pripravimo program prestrukturiranja te divizije.« Kaj pravzaprav prinaša načrt dezinvestiranja ter prestrukturiranje divizije Notranje opreme? »Temeljito bomo analizirali proizvodni program in stroške in skušali ugotoviti, kaj je treba storiti, da bi divizija postala dobičkonosna. V tem trenutku nam prinaša izgubo in nam tudi zmanjšuje poslovni izid Skupine Gorenje.« Čeprav so vaša osnova divizija aparati za dom, vendar iščete svoje priložnosti tudi na številnih drugih področjih. Kakšna je torej še vizija razvojne poti Gorenja? »Naša temeljna dejavnost ostajajo tudi v prihodnje izdelki za dom, kamor sodijo tako gospodinjski aparati, zabavna elektronika, mali aparati, grelniki vode in tudi kuhinjsko pohištvo. Tu je še ekologija, ki smo jo v zadnjih letih močno razvili in jo bomo raz vija li tudi v nasled njem obdobju. Verjamemo, da lahko postanemo v ravnanju z odpadki ne le največji v Sloveniji, ampak na celotnem Zahodnem Balkanu. Ostale dejavnosti bomo seveda skrbno spremljali in se o njih sproti odločali, ali jih bomo zadržali ali pa morda odprodali.« Vsa leta, tudi v času krize, je Gorenje veliko vlagalo v razvoj in krepitev lastne blagovne znamke. Se poznajo učinki te usmeritve? »Ja, izrazito se poznajo. Vesel sem, da lahko povem, da proda Gorenje v tem trenutku že 90 odstotkov izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami. Ta delež je bil še pred petimi leti 15 odstotkov nižji, ob razpadu nekdanje Jugoslavije pa še veliko bolj. Portfelj blagovnih znamk smo v zadnjih letih razširili še na druge blagovne znamke in te so namenjene različnim cenovnim segmentom. Naši izdelki so izrazito inovativni, usmerjeni v dizajn in nove linije - potrošniki pa jih seveda zaznate predvsem po dizajnu. Te znamke v tem trenutku predstavljajo sicer le 10 odstotkov prodaje, v strukturi dobička pa kar 25 odstotkov.« Lani in letos ste postavljali v ospredje povečanje prostega denarnega toka. Ste bili uspešni, ste zmanjšali dolg Gorenja? »Ne povsem, saj je dolg ostal na enaki ravni. Res pa je, da smo si cilje postavili zelo visoko in da smo imeli dobro prodajo. Ravno zaradi nje je bilo tudi več terjatev, ki se niso povečevale, pa vendar je bilo treba del rasti financirati tudi z viš-

jo rastjo obratnega kapitala. Nas pa zato v letu 2011 čaka kar pomembna naloga na tem področju; torej ne samo ustvarjati dobiček, ki ga načrtujemo v obsegu 21 milijonov evrov, ampak tudi zelo dobro obvladovati obratni kapital, predvsem zaloge in terjatve, in s tem ustvariti prosti denarni tok in se dodatno razdolžiti.

V prihodnjem letu načrtujemo za okoli 29 milijonov evrov prostega denarnega toka in za prav toliko se nameravamo

res šlo za poskus sovražnega prevzema Gorenja? »Ponudba, ki jo je dal, je bila absolutno nespodobna, neprimerna, bila je prepozna in ni bila v skladu s prospektom. Uprava ni imela druge možnosti, kot da jo odkloni. Naše ravnanje je potrdil tudi nadzorni svet. Ocenjujem, da so bili poskusi Sluiterja zlonamerni in v ozadju je bila nevarnost sovražnega prevzema. Predvsem pa je šlo zgolj za interese posameznega del-

tudi razdolžiti.« Naložbeni tok ste zadnji dve leti upočasnili, z novim letom pa bo znova bogat, več kot 40 milijonov mu namenjate. Kaj načrtujete? »Že zadnja tri leta »držimo« naložbe na ravni od dva in pol do tri odstotke prihodkov. In ker ti rastejo, raste tudi raven naložb, ki bo prihodnje leto presegla 40 milijonov evrov, s čimer pa še vedno ne bomo dosegli treh odstotkov prihodkov.

Naložbe smo lahko zadnja leta upočasnili, ker smo po letu 2000 ogromno investirali in prenovili dobesedno vse tovarne.

To je bilo nujno, saj po letu 1990, ko je razpadla Jugoslavija in smo naenkrat izgubilo večino tržišča, tega nismo bili sposobni.« Seveda pa so letošnje leto zaznamovali tudi dogodki, ki jemljejo energijo. Eden takšnih je bila zagotovo neuspela dokapitalizacija, za katero sicer pravite, da na poslovanje Gorenja ne vpliva, pa vendar? »Ne morem reči, da ni uspela. Uspela je v 50 odstotkih. Ne smemo namreč prezreti, da je Gorenje v tem letu pridobilo zelo uglednega lastnika, mednarodno finančno korporacijo IFC, ki je del Svetovne banke in je v Gorenje vložila 25 milijonov evrov ter tako postala naš 12-odstotni lastnik. Uspelo nam je torej nekaj, kar ni uspelo nobenemu slovenskemu podjetju v tem letu. Drugo fazo dokapitalizacije smo načrtovali ravno zato, da ne bi prikrajšali obstoječih lastnikov in smo jim delnice ponudili pod enakimi pogoji. Zanimanja za to pa ni bilo dovolj. Na to je vsekakor vplivala tudi likvidnost ljubljanske borze, na kateri je promet tako majhen, da tuji vlagatelji zanjo ne kažejo interesa. Iskali smo še druge možnosti v povezavi s pomembnimi partnerji, kot je mehiška multinacionalka Mabe, a je zmanjkalo časa. Vendar pa izid jesenske dokapitalizacije na poslovanje Gorenja nima nobenega vpliva.« Precej ostrih besed je bilo ob tej dokapitalizaciji izrečenih med vami in nekdanjim lastnikom Ataga ter bivšim članom uprave Gorenja Philipom Sluiterjem. Je

ničarja, ki ima v lasti manj kot 6 odstotkov Gorenja, mi pa imamo za sabo več kot 20.000 drugih delničarjev in delati želimo in moramo v korist vseh. Naj dodam, da smo se s Philipom Sluiterjem pri pomembnih strateških zadevah razhajali tudi v času, ko je bil član uprave, še posebej, ker ni upošteval poslovnega modela lastne proizvodnje na različnih lokacijah, ampak je zagovarjal nakupe izdelkov drugje. Predvsem pa se vodstvo Gorenja in seveda tudi jaz osebno nismo strinjali, da bi najpomembnejše odločitvene procese prenesli na Nizozemsko.« Na zadnji seji je nadzorni svet sprejel sporazumno prenehanje mandata članici uprave za ekonomiko in finance Mirjani Dimc Perko. V sporočilu za javnost ste omenili njeno dobro delo. Pa vendar so bila očitno razhajanja v pogledih prevelika, da bi še ostala na tem mestu. »Ne želim in ne morem razlagati, kaj se je dogajalo na sejah uprave in nadzornega sveta. Lahko samo rečem, da smo s kolegico Mirjano po eni strani zelo dobro sodelovali in je nedvomno prispevala k razvoju Gorenja v zadnjih letih, predvsem v smislu nekaterih prevzemov oziroma projektov, ki smo jih skupaj izvajali, med drugim Asko, IFC, delno tudi Atag. Po drugi strani pa obstajajo nekateri drugi razlogi, zaradi katerih smo se odločili, da se sporazumno razidemo.« Od nekaterih programov se je Gorenje v tem letu moralo posloviti vsaj v Sloveniji in jih preseliti na druga območja. Zapiranje tovarn seveda povzroča v okolju veliko bolečin. Bo sledilo Gorenju Tiki in nekaterim nizkocenovnim aparatom Gorenja še kaj? »Gorenje proizvede tretjino svojih izdelkov zunaj meja Slovenije, pred petimi leti pa je bila vsa proizvodnja skoncentrirana v Sloveniji. Moram reči, da je velika sreča, da imamo tovarne v Valjevu in Stari Pazovi ter Moro Moravijo na Češkem.

Tako imamo tri lokacije, na katerih lahko nadaljujemo proces delnega prenosa tistih izdelkov, ki imajo nizko dodano vrednost in so nižje cenovno umeščeni,

7

Slovenija pa je postala zanje preprosto predraga. Pa ne zato, ker bi bile plače zaposlenih previsoke, ampak zato, ker so previsoki davki na plače, so pa tudi številne administrativne prepreke in ni nobenih olajšav, ki nam jih nudijo drugi. Tako ni bilo druge poti, kot da smo likvidirali tovarno grelnikov vode sredi Ljubljane.

Tovarna je bila v velikih izgubah, prenesena v Staro Pazovo pa bo kmalu dajala celotnemu Gorenju lep dobiček. V tej smeri bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje. A naj poudarim, da se bo vse dogajalo zelo postopno in v prihajajočem letu ne načrtujemo nobenih odpuščanj.

Seveda pa bomo nadaljevali postopno zniževanje števila zaposlenih in povečanje produktivnosti. Večji del proizvodnje bo ostal v Sloveniji, je pa res, da bo ta hitreje naraščala zunaj naših meja.« Med ukrepi, ki ste si jih zastavili v času krize, je bilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. To ste z različnimi mehkimi metodami tudi uresničili. Kot ugotavljate, boste morali te ukrepe še nadaljevati. »To je stalna naloga vodstva. Zavedamo se, da moramo delati dobro in profitabilno, in to je tudi osnova, da bodo naši zaposleni dobro plačani. Lansko jesen smo povečali plače in te so za 10 odstotkov nad panožnim sporazumom. To je dobro in s tem bomo tudi nadaljevali. Ob tem pa moramo biti seveda vrhunsko racionalni, obvladovati vse vrste stroškov, tako materiala, storitev kot tudi dela. Ob tem pa moramo zagotavljati takšne izdelke in storitve, ki nam to omogočajo, s katerimi torej lahko posegamo v višje cenovne razrede.« Na generalni skupščini Evropskega združenja proizvajalcev gospodinjskih aparatov CECED v Bruslju ste bili letos julija izvoljeni v najvišji organ združenja. Vam osebno je to seveda pomembno priznanje, gotovo pa prinaša določene koristi tudi Gorenju. »Predvsem je to priznanje Gorenju, ki je z mojo funkcijo v upravnem odboru tega najvišjega organa združenja evropskih proizvajalcev zastopano v družbi najuglednejših proizvajalcev, kot so Bosch, Siemens, Electrolux, Miele in mnogi drugi. Seveda se mi tudi osebno zdi pomembno, da se nekajkrat na leto srečujem s predsedniki uprav teh koncernov, da se pogovarjamo o vprašanjih, pomembnih za našo panogo, in to seveda Gorenju koristi. Koristijo pa tudi poslovne povezave.« Nekateri ne vedo, ampak precej energije namenjate tudi športu. „V zadnjem času, kakšno leto, dve, je tega bistveno manj, predvsem zato, ker smo v Gorenju dobesedno 24 ur na dan na preži, računalniki in telefoni so vedno „odprti“. Prostega časa resnično ni. Želim si, da bi bilo leto 2011 eno takšnih, ki bi omogočalo normalno življenje in delo, kajti ti zadnji dve letih glede obremenitev nista bili normalni. Šport pa je sicer moja velika ljubezen. Če kaj, potem včasih uspem čez vikend opraviti kakšen pohod v naravo, za tenis in košarko, ki sem ju pred časom igral bistveno več, pa ni bilo časa.“ V novo leto stopamo seveda ponavadi s kopico upanj in želja. Ene so povezane s podjetji, druge z vsakdanjim življenjem, pogosto pa se nam kar prepletajo. Kakšne pa so vaše? »Vsem sodelavkam in sodelavcem iz Gorenja bi zaželel, da držimo skupaj, kajti če bomo držali skupaj, bomo zmagovali še naprej. Zaželel bi veliko zdravja, sreče njim in njihovim družinam. Kar pa se tiče uspehov, jih bomo gradili skupaj, tako kot smo jih vedno. Naj si lepo oddahnejo med prazniki, naj z novo energijo in pravim leskom v očeh pridejo ponosno na delo v letu 2011 in verjamem, da bo to takšno, da si ga bomo zapomnili, da bo dobro in uspešno - ne samo za Gorenje, ampak tudi za njih osebno.

Vse lepo želim v novem letu tudi bralcem Našega časa.“

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 8

8

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Leto je bilo »turbulentno« Namesto Eržena Ruplova Splošna bolnišnica ima novega predsednika sveta zavoda – Možna izguba do največ 200 tisoč evrov – Za nakup magnetne resonance kredit

Splošna bolnišnica Celje bo leto končala s skoraj milijonon evrov izgube – Po skoraj 20 letih začetek vstavljanja stalnih srčnih spodbujevalnikov – Center za bolezni ožilja edinstven v Sloveniji

Tatjana Podgoršek Tatjana Podgoršek

Celje, 21. decembra –»Letošnje leto je bilo za celjsko bolnišnico izjemno »turbulentno,« je na novinarski konferenci povedal njen direktor Marjan Ferjanc. Poleg finančnih zagat so leto zaznamovalo številna nesoglasja med vlado in sindikatom Fides, umik soglasij zdravnikov za nadurno delo ter stavke.

Nekateri programi ja, denar ne Po oceni vodstva bo bolnišnica leto 2010 sklenila z blizu milijonom evrov izgube. Zaradi varčevalnih ukrepov pristojnega ministrstva in Vlade RS jim je zdravstvena zavarovalnica znižala vrednost pogodbe za 7 odstotkov oziroma 6 milijonov evrov, hkrati pa so morali povečati obseg programa. Vodstvo bolnišnice je v pogajanjih z omenjeno zavarovalnico doseglo prestrukturiranje nekaterih programov, med drugim je pridobilo program vstavljanja srčnih spodbujevalnikov. Ni pa moglo uveljaviti presežkov pri operacijah endoproteze kolena ter dodatnih plačil za storitve, ki so ovrednotene prenizko (metode zdravljenja z dragimi biološ ki mi zdravi li). Jesen ske mu zmanjšanju denarja so se sicer izognili, vendar so zato morali povečati program magnetne resonance in CT preiskav ob enakih finančnih sredstvih. Odobrili so jim še začetek izvajanja standardnih sistemskih onkoloških zdravljenj, vendar tudi tega brez dodatnega denarja. »Še naprej se dogovarjamo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o dodatnem prestrukturiranju programov.« Kljub finančnim težavam so letos namenili za nakup opreme več kot 4 milijone evrov. Pri investicijah je Ferjanc izpostavil nadaljevanje gradnje 44 milijonov evrov vredne izgradnje nadomestne bolnišnice, za katero trenutno čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja

in vzpostavitev regijskega urgentnega centra. Pripravljajo se tudi na energetsko sanacijo objektov, pri čemer naj bi pridobili nepovratna sredstva.

Po besedah v. d. strokovne direktorice bolnišnice Frančiške Škrabl Močnik se bolnišnica strokovno razvija in pri tem med največje dosežke v letu 2010 postavlja robotsko kirurgijo z več kot 50 uspešnimi operacijami doslej. Prve spodbudne rezultate kaže tudi delovanje Centra za bolezni ožilja, ki je – je povedal vodja oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo Ivan Žuran - po svoji organizaciji edinstven v Sloveniji. Ure-

Opravljajo jih dvakrat do trikrat na mesec. Po besedah Rafaela Skaleta, namest ni ka pred stoj ni ka oddel ka za inten ziv no inter no medicino bolnišnice, bolnike po predhodni ambulantni obdelavi sprejmejo na dan posega in jih, če ne pride do zapletov, odpustijo naslednji dan.

Ivan Žuran: »Bolniki z boleznimi ožilja po novem pridejo le na eno mesto v bolnišnici – v Center za bolezni ožilja.«

Rafael Skale: “Vstavljanje stalnih srčnih spodbujevalnikov je pomembna pridobitev za bolnike in bolnišnico.”

dili so ga v obnovljenih prostorih starega dela bolnice, v njem pa multidisciplinarni tim zdravstvenih delavcev na enem mestu opravlja tako presejalne teste za žilna obolenja kot tudi najzahtevnejše diagnostične preiskave za opredelitev žilnih obolenj.

Po skoraj 20 letih prizadevanj so v drugi polovici letošnjega oktobra začeli v bolnišnici izvajati novo dejav nost – vstav lja nje stal nih srčnih spodbujevalnikov. Do prejšnjega ponedeljka so jih vstavili 22, za sedaj jim je ministrstvo odobrilo 60 tovrstnih posegov, potrebe pa kažejo na blizu 120 posegov.

Kmalu regijski urgentni center?

Frančiška Škrabl Močnik je še povedala, da imajo že sprejet načrt za regijski urgentni center, ki je tudi prostorsko že določen. Sočasno je bolnišnica izdelala kratkoročni načrt zanj. Pred tednom dni so se prvič sestali z direktorji zdravstvenih domov Velenje, Šentjur, Vojnik in Laško, na katerem so jim predstavili koncept in preverili pripravljenost za združevanje zdravstvenih domov pri tem projektu.

Urgentni center bi v nočnem času združeval ekipe zdravstvenega osebja zdravstvenih domov in bolnišnice, ki bodo nudili vrhunsko strokovno pomoč različnih medicinskih strok vsem, ki jo bodo nujno potrebovali.

ERICO ponovno uspešen na trgih držav bivše Jugoslavije Inštitut ERICo je konec decembra podpisal pogodbo z Ministrstvom za urejanje prostora in varstvo okolja Črne gore Velenje - Pripravili bodo »Študijo o oceni potrebe po reviziji strateškega načrta za gospodarjenje z odpadki v Črni gori in priporočila za organiziranje sistema gospodarjenja z odpadki do leta 2030«.

Predstavniki ministrstva so njihovo ponudbo ocenili kot najugodnejšo na podlagi objavljenega mednarodnega razpisa. Široko zastavljena študija mora med drugim predstaviti tehnologije ravnanja z odpadki v EU, oceniti aktualnost, primernost in izvedljivost obstoječega državnega načrta, predvsem pa analizirati usklajenost zakonodaje v Črni gori z evropskimi zakoni ter okolj ski mi smer ni ca mi.

Končni cilj študije je posodobljen akcijski načrt, ki bo predvidel načine, tehnologije, financiranje in upravne postopke pri gospodarje-

nju z odpadki za naslednjih dvajset let. Gre za zelo kompleksen projekt, ki ob okoljskih strokovnjakih zahteva še sodelovanje ekonomistov in pravnikov. Interdisciplinarna projektna skupina mora študijo zaključiti v treh mesecih.

To je že drugi pomembnejši projekt inštituta ERICo v Črni gori v letu 2010. Naloga »Izdelava programa monitoringa Skadarskega jezera«, del širšega programa »Integralno upravljanje z ekosistemom Skadarsko jezero«, je od novembra letos že v izvedbeni fazi.

Svet zavoda Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima od minulega tedna dalje novo predsednico. To je Valentina Prevolnik Rupel iz kabineta ministra za zdravstvo. Na tem mestu je nasledila državnega sekretarja na ministrstvu Ivana Eržena.

Ta je zapustil predsedniško dolžnost zaradi nezdružljivosti funkcij po stališču protikorupcijske komisije. Člani sveta zavoda so Ruplovo potrdili na javnem glasovanju, njena namestnica pa še naprej ostala Cirila Slemenik Pušnik.

V nadaljevanju seje so člani sveta obravnavali rebalans letošnjega finančnega načrta bolnišnice. Njen direktor Janez Lavre je napovedal, da je možna izguba do 200 tisoč evrov. Če pa bo zdravstvena zavarovalnica dovolila prenos denarja iz programov, v katerih niso dosegli načr tovanega, v programe, v katerih beležijo preseganje predvidene realizacije, izgube ne bo. Glede kratkoročnih terjatev v višini več kot 2,6 milijona evrov iz leta 2007 v arbitražnem postopku z zdravstveno zavarovalnico Lavre ne misli popuščati, ker je bilo delo

opravljeno in ker meni, da ima prav. Člani sveta so sprejeli finančni

evrov. Člane sveta je zanimalo, kaj je z 2555 nadurami. Lavre je povedal, da jih izplačati ne morejo, ker še niso prejeli izpolnjenih zakonsko predpisanih obrazcev. Dostavila sta jih le oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo ter centralna intenzivna terapija.

Priključitev k univerzi iz Celovca

Janez Lavre: »V arbitražnem postopku z zdravstveno zavarovalnico ne mislim popuščati, ker je bilo delo opravljeno in ker verjamem, da imam prav.«

načrt, potrdili pa so tudi predlog o najetju kratkoročnega kredita za nakup magnetne resonanc, saj so potrebe po tovrstnih preiskavah velike in nujne. Vrednost projekta je nekaj manj kot 1,3 milijo na

Kot je dejal Lavre, je eden od ciljev bolnišnice postati najboljša regijska bolnišnica, ki bo zagotavljala bolnikom vse zdravstvene storit ve. » Zato smo še toli ko bolj ponosni, da se nam je kot partnerju uspelo priključiti Univerzi iz Celovca in da smo v decembru prijavili projekt My age na razpis: Cilj 3 evropsko teritorialno sodelovanje – operativni program Slovenija – Avstrija 2007–2013. Ob odobritvi bom imenoval operativno skupino, ki bo sodelovala z vodilnim partnerjem, vključil pa bom še posamezne strokovne sodelavce iz UKC Ljubljana,» je na seji sveta zavoda dejal Lavre.

Bolje je biti menedžer kot priden delavec Marica Strozak iz Velenja je obrtnica že 40 let – ’Ni toliko vreden denar kot to, da odločaš o vsem sam’ Tatjana Podgoršek

Marica Strozak iz Velenja se je po 7 letih dela v družbenem podjetju odločila za samostojno pot. Na njej vztraja že 40 let. »Če bi bila še enkrat pred isto odločitvijo, bi se odločila enako.

Meni to, da se o vsem odločam sama, pome ni več kot vso te denarja. Pa tega ne trdim zato, ker bi mi bilo na poti samostojne obrtnice – plastičarke - vedno lepo. Še zdaleč ne. Delala sem za domače in tuje konfekci o nar je – gum be, spon ke in podobno. Kakšne čase je doživljala in jih še doživlja tekstilna industrija, pa dobro veste. Takrat, ko je doživljala vzpone, sem se razvijala in vzpenjala tudi sama, ko je padala, sem padala tudi jaz.

Danes sem na dnu. Izdel ke delam le še za potrebe šivilj. Imela sem 7 zaposlenih, danes imam samo še eno delavko, ki - tako

Vojko Silovšek, Šoštanj: »Po čem dob rem si bom zapol nil letošnje leto? To pa je težko vprašanje, o katerem bi moral kar malo razmisliti ... Že vem. Kupil sem parcelo, na kateri bomo gradili hišo. S tem se mi je izpolnila dolgoletna želja. Tega je vesela tudi moja družina. Silvestrovali pa bomo malo doma, malo pri prijateljih.«

Marica Strozak: »Ukvarjam se z dejavnostjo, ki je doživela takšne in drugačne čase. Ne krivim za vse krize, nekatere napačne odločitve sem sprejela sama.«

kot preostalih šest - čaka na upokojitev.« Marica Strozak meni, da je v

teh časih bolje biti menedžer kot priden delavec, ker s pridnim delom veliko težje uresničuješ zastavljene cilje, plačuješ državi, kar zahteva od tebe. O naklonjenosti do obrti v naši družbi bi težko govorila. Včasih je bilo veliko manj administracije, davkov ni bilo toliko in niso bili vsako leto večji, večja je bila plačilna disciplina. »Nikoli nisem bila sestavni del večjega sistema, kar pa je danes skorajda nuja. Majhen obrtnik na globalnem trgu težko uspe, večji sistemi lažje, zato bi bilo spodbudno, če bi ti v svoj delovni proces vključevali več malih obrtnikov in podjetnikov.« In kako, da v dejav nos ti še vztraja? Ker jo to veseli, ker jo zanimajo novosti, ker sicer ne ve, kaj bi počela. Koliko časa bo še obrtnica: »Morda še kakšno leto, več pa ne,« je še povedala Marica Strozak.

Hvaležni so jim Varna hiša Velenje se za vse podaritve, obdaritve in različne vrste pomoči v letu 2011 zahvaljuje: Rotary Clubu Velenje, Mestni občina Velenje, Kulturnici Velenje in Stanovanjskemu podjetje Velenje.

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 9

SREČNO 2011

30. decembra 2010

9

Če bom zdrava, bom lahko še naredila kaj dobrega Čeprav je Martina Hrastnik ostala sama s 4 mladoletnimi otroki, je polna optimizma, vedno pripravljena pomagati drugim Tatjana Podgoršek

»Zagotovo ste se zmotili. Ali veste, koga ste poklicali?

To bo najbrž pomota,« je rekla Martina Hrastnik iz Slatine v občini Šmartno ob Paki, ko smo jo poklicali v minulih predprazničnih dneh in jo povprašali, kdaj bi imela čas za klepet.

Martina je povedala, da si bo leto 2010 zapomnila po dveh dogodkih: po poroki najstarejšega sina, ki si je ustvaril družino in odšel od doma, ter po priznanju župana za delo na humanitarnem področju. Prejela ga je ob letošnjem občinskem prazniku. »Bila sem presenečena in tudi vesela. Očitno so me opazili in me z njim nagradili za dosedanje delo. Hkrati pa je obveza za delo v prihodnje, priznanje, ki hoče še več,« je komentirala. Od kod ji čut za pomoč sočloveku v stiski? Morda od takrat, ko je v prometni nesreči izgubila moža in ostala sama s 4 otroki? Tinka, kot ji pravijo domači, je ob tem nekoliko povesila glavo, za trenutek pomolčala, nato pa odgovorila.« Morda tudi, vendar mislim, da ima izvor v moji izvir ni družini. Vedno sem rada pomagala. Včasih je potrebnega zelo malo, da nekomu pomagaš. Majhnih stvari pa ljudje pogosto ne opazimo.«Tinka zavzeto dela pri šmarški Karitas. Lani in letos je bilo zaradi posledic gospodarske krize dela veliko. Ljudje so iskali pomoč iz stiske, ker so ostali brez služb, ker nimajo denarja za osnovno preživetje. Pomagajo jim po svojih najboljših močeh. Radosti jo, ker so ljudje v lokalni skupnosti še pripravljeni pri tem sodelovati. Ko so letos v okviru župnije zbirali ozimnico, je bil odziv dober. Sama pa je bila najbolj vesela darovalca, ki je prinesel kilogram moke, kilogram sladkorja in liter olja, kar dokazuje, da ima sam malo, a je kljub temu pomagal še revnejšim od sebe.

Kako dobro dene, če ti je v stiski nekdo pripravljen prisluhniti, ti pomagati, je občutila ob izgubi moža. Veliko je bilo takih, ki so pristopili: sorodniki, sosedje, znan-

Martina Hrastnik: »Če je zdravje, je sreča in veselje.«

ci, prijatelji. »To je bil hud šok. Najmlajša hči je bila stara 7 let, najstarejši sin jih je štel 18. Ko se sedaj oziram nazaj, ugotavljam, da sem zmogla zaradi otrok. Ostale so mi skrbi, vse, kar sva prej delala s Tinetom skupaj.

Vendar so otroci poskrbeli, da sem na stvari gledala s

pozitivnimi očmi. Zrla sem najprej, zavedajoč se, da moram poskrbeti zanje in zase.« Ob naši trditvi, da je dobro poskrbela za vse, se je nasmehnila, na obrazu se ji je pojavila rdečica. »Ne vem, če sem. Je pa dejstvo, da so otroci, sploh najstarejša sinova, v hipu odrasli in da smo skrbeli eden za drugega. Postaviti so se morali na svoje noge prej kot mnogi njihovi vrstniki in začeti razmišljati o življenju.« Tinkin najstarejši sin Gregor je danes inženir računalništva in uči na Šolskem centru Velenje, ostali se že izobražujejo: drugi najstarejši Klemen je uspešno končal študij predšolske vzgoje, se nato vpisal na filozofijo in psihologijo, v tem trenutku je v okviru programa Erazmus na mednarodni izmenjavi na Tenerifih. Urban je absolvent medijskih komunikacij, najmlajša - hči Martina - pa je maturantka likovne smeri velenjske gimnazije. Življenje Martini ni prizanašalo. Tudi zdravje ji ni najbolj naklonjeno. Je invalidka druge kategorije in je ena od vse daljšega seznama čakajočih na službo na zavodu za zaposlovanje. Kljub temu je polna optimizma, volje, … Dan ji velikokrat mine, kot bi mignil. Doma postori, kar mora, rada priskoči na pomoč svoji nečakinji, tudi dobrodelnost jo kar zaposluje. Radost ji prinašajo drobne stvari. Lepa beseda, prazniki, ki še bolj kot sicer povezujejo družinske člane, saj jih navadno praznujejo skupaj. Za novo leto pa gredo otroci bolj po svoje, sama pa se na silvestrovo odpravi h kateri od svojih sester ali pa k svakinji v bližini in skupaj dočakajo novo leto.

Kaj si želi od prihajajočega leta? »Da pridejo otroci do svojega kruha, da bi jim bilo dano dobiti službo in da bi si sami služili kruh. Da bi ljudje uporabljali razum pri svojem delu, bili dobri, pošteni, zase pa čim več zdravja. Če bo to, bom lahko še kaj dobrega naredila zase in za druge,« je dejala Martina.

Sara Mumelj: »Leto, ki se izteka, je bilo zame uspešno. Učnih težav v sred nji šoli nimam, pogled na ocene je super. Leto mi je polepšala tudi zmaga, ki sva jo dosegli s sestro na tekmovanju konjskih dvovpreg v Velenju. Res sem je bila vesela in mi je dala dodaten polet za delo s konji. S čim drugim se za zdaj še ne obremenjujem, zato sem z letom 2010 zadovoljna.

Kaj si želim v prihajajočem?

Dobrih ocen v šoli, uspehov pri delu s konji, zdravje in sreče, ki sta najpogosteje izrečeni besedi v teh dneh, pa sta logični tudi zame. Če mi bo prineslo še kaj dobrega, toliko bolje.«

Za varne sprehode malčkov Življenjska zavarovalnica NLB Vita 120 slovenskim vrtcem podelila 4700 odsevnih brezrokavnikov – V petek so jih podarili malčkom iz velenjskega vrtca Vrtiljak

Predstavniki velenjske NLB Vite med malčki v vrtcu Vrtiljak, ki so bili odsevnih brezrokavnikov zelo veseli.

Velenje, 24. decembra - V življenjski zavarovalnici NLB Vita so v decembru izvedli donatorsko akcijo, v okviru katere so 120 vrtcem po celi Sloveniji podarili 4700 odsevnih brezrokavnikov za njihove malčke. Danes so predstavniki velenjske izpostave NLB Vita te podarili otrokom iz velenjskega vrtca Vrtiljak, ki so jih pričakali s pesmijo in veseljem. Predstavnik NLB Vita Tone Lovrec jim je zaželel

veliko varnih poti, namestnica ravnateljice Vrtca Velenje Lea Šmid pa se je zahvalila za donacijo, ki jim veliko pomeni, saj bodo malčki sedaj na sprehodih vidni in bolj varni. »Z donatorsko akcijo v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, izražamo skrb za večjo varnost malčkov na sprehodih. Z odsevnimi brezrokavniki zagotavljamo večjo opaznost najmlajših ter voznike v priha-

jajočih zimskih dneh, ko so dnevi krajši in zato vidljivost dodatno zmanjšana, opozarjamo na večjo previdnost,« nam je povedal Tone Lovrec, ki je skupaj s sodelavkama poma gal mal čkom oble či odsevne brezrokavnike, z njimi pa so tudi zapeli. bš

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Um naredi človeka nezaupljivega Jani Napotnik ima v decembru najraje obhod okoli jezera s sopotnico Lilo in postanek pod drevesom na poti v meditacijo Milena Krstič – Planinc

Skrbno je izbiral in izbral kraj, kjer sva lahko v miru klepetala.

Da bo brez »buke«, je rekel Jani (Janez) Napotnik. V Mestni galeriji je mizico in dva stola postavil ob jaslice. Ob tiste, ki jih je prejšnji večer postavil šoštanjski zbiratelj Zvone Čebul. Bundo je slekel, kapo – najbrž ročno delo - je pustil na glavi. Neopazno je na mizo postavil dve škatlici Raffaella. Enega za »kulturno« Milojko, ki je ugodila njegovi želji po sreča nju v gale riji, ene ga zame.

Pozornost pač, je rekel. Ne več ne manj.

Sem mislila, da bo po moje. Da bova govorila o tistem, kar sem želela jaz. Pa ni bilo. Bilo je po njegovem. Govoril je tisto, kar je želel on. Nevsiljivo. Sploh pa ne na silo. Prav simpatično. Zanimivo. Drugače. Šoštanjčnom je blizu zaradi njegovih lastnosti v stilu »vsak za sebe boga moli«. On pa ga po malem še za Šoštanj. Tega ima rad in tega ne more skriti. Je eden tistih, ki je zakrivil, da ima mesto Pesem Šoštanju. Svoboda jo z občutkom zapoje. Tudi v radijskem programu jo je kdaj slišati. Šoštanj ima – po njegovi zaslugi – tudi film Štirje letni časi, pri katerem je bil (so)scenarist, snemalec, režiser in montažer. Ure-

dil je knjigo 90 let nogometa v Šoštanju. V njej se je izkazal tudi kot fotograf ...

Zakaj je bil pogovor z njim drugačen? Že zato, ker je začel: »Ko sem bil otrok, sem globoko verjel v Božič ka. Kot vsi otro ci.

Neverjetna sreča. Otroci so zaupljivi in nedolžni. Verjamejo, kar slišijo. Ko zrastejo, se onesnažijo z umom. Um človeka naredi nezaupljivega, razmišljujočega, postavi ga v logiko. Ker kot odrasel pristaja na logiko, marsikaj

ji se je v njem zgodil preobrat. »Nisem ostal v osnovnem poklicu, ker sem bil poklican še za kaj drugega.« Vase se je poglobil z meditacijo, ugo tovil, da je mate rija zelo pomembna, a da poleg materije obstajajo še bolj pomembne zadeve. Meditaciji, stanju, v katerem naj ne bi bile prisotne misli, se še danes posveča precej časa. »Drugače pa se, seveda, ukvarjam tudi z drugimi stvarmi, da preživim.

Med drugim skuham kosilo, vege-

Jani Napotnik: »Človek ima vedno možnost, da gleda navzven ali navznoter.«

zamudi. Zamudi prijeten občutek, ki ga je doživljal kot otrok.

Ko odras te, se mu Boži ček odmakne, ni ga več, spozna, da je bila to laž.« Vse življenje je v Šoštanju. Celih štiriinpetdeset let. Rojen pa je bil v Slovenj Gradcu. »Šoštanj mi je pri srcu. Je topel, čeprav morda zadnje čase malo manj. Tako kot vse okoli njega. Ampak tako ga vidim jaz, ki se tudi spreminjam.

V prvem delu svojega življenja sem bil v normalni službi, karkoli naj bi normalna služba že bila.« Še prej je hodil v šolo, se učil, dobil poklic in delal tisto, za kar je bil poklican. Po težki operaci-

tarijansko, in to vsak dan. Zdaj je to že malo lažje, ker so otroci odrasli in so že zapustili gnezdo.

Skoraj petindvajset let se z ženo ukvarjava z bio vrtnarjenjem. Živimo v naravi, pridelamo zelenjavo zase in še za druge ostane,« klepetava.

Daleč od ponorelega sveta torej, navržem. »Hja, svet je le navidezno ponorel. Tak pogled nanj je dejstvo, ampak človek si lahko skozi rast, predvsem pa skozi bolečino, ustvari boljši pogled. Ne bom rekel boljši svet in tudi tega ne, da lahko človek svet spremeni, tako kot so ga poskušali razsvetljenci, Jezus, Buda ... Gledano s

tega sveta se to ne da. Svet se lahko spremeni, ko se spremeni človek. Človek je pomemben v tem svetu, temu svetu pa človek ni pomemben.« S svojimi razmišljanji in pogledi odstopa od poprečja. Kako funkcionira v Šoštanju? »Prav vseeno je, kje se človek nahaja, na vrhu Himalaje, v Šoštanju, Velenju ... Povsod je vse odvisno od njega. Vedno ima možnost, da gleda navzven ali navznoter. Karkoli ga moti v svetu, je zrcaljenje njegove notranjosti. S pogledom vase pa lahko spreminja tako Šoštanj kot svet.« Ljudje ga imajo radi, čeprav ga morda kdaj tudi ne razumejo.

Sploh, ko govori o bolečini. »Samo človek, ki je sam v bolečini, se lahko na osnovi te izkušnje zaveda bolečine drugih. Če prepozna to bolečino in se ji priključi, zraste. V nasprotnem, v dobrem počutju, v sreči, ki je minljiva, začuti nasprotni pol. Obstane. Ne zraste.« Pa on sam, je veliko v bolečini? »Sem, a ne čutim trpljenja. Med bolečino in trpljenjem je razlika.

Bolečina je to, kar doživlja človek, odmik od nje pa je trpljenje.« Kaj ima decembra v Šoštanju najraje? »Težko vprašanje. Mogoče obhod okoli Šoštanjskega jezera s sopotnico Lilo in postanek pod drevesom na poti v meditacijo.« Želje? »Jih nimam. Želje izhajajo iz upanja v prihodnost. Če jih imaš, si vedno razočaran. Če jih ne gojiš in živiš v sedanjem trenutku, pa ne boš.« To je Jani Napotnik. Nekaj stvari me je naučil. Čeprav, priznam, sem se namučila, preden sem razumela. Bolečina?

Na pragu 60-letnice delovanja Leto 2011 jubilejno leto za velenjsko glasbeno šolo – Prireditve celo leto, trije osrednji dogodki in sladko presenečenje: torta v ponudbi kavarne hotela Paka

TEHTNO RDEČA /// Aleš Ojsteršek Potreben je kratek ozir v preteklost, da bi ugotovili, da je za rešitev antagonizma iz naslovne besedne zveze potrebno storiti naslednje, rdeče mora biti v pravi meri, praviloma pa je mora biti manj. Tako je, kadar ima z njo opraviti narava človeka. Menim, da bomo v 2011 morali vsi skupaj nekoliko izpreči. Ne vidim ravno pravičnosti v obnašanju vedno večje skupine teh, ki si jemljejo pravico treh: biti tožnik, sodnik in rabelj. Zakaj le, ko vendarle lahko računamo le še drug na drugega, kot sosed na soseda in brat na brata. Leto 2011 zatorej ponuja novih 365 priložnosti za vsakodnevni premislek, ali res vsi delajo predvsem slabo in ne morda dobro, ter ali tistega, ki pripoveduje, resnično tudi slišimo. Naj vam pri tem pomagata rdeč robček ali pa rdeč nagelj, toliko rdeče bo delovalo balzamično; kar je bo več, ne bo tehtno.

URBANO ZELENA /// Bojan Pavšek Zelena pomirja. Psihološko dejstvo, ki ga je vzela za svojega že mati narava in ga dobrohotno poklonila v rabo celotnemu človeštvu. Zelena zavest bo še naprej omogočala kvaliteto bivanja, še posebej v mestu, kjer se svet narave vidno krči. Naj nam pljuča namesto derivatov ogljika rajši polnijo rezultati fotosinteze. Po principih ekološke streznitve ločujmo. Pa ne ljudi, odpadke! Postanimo zavezniki intenzivne zelene, ki globalno bledi, in se ne pustimo uloviti v prepričanje, da smo vsemogočni in nedotakljivi. Dvignimo se nad urbano sivino in poglejmo še enkrat. Biti zelen ali ne biti zelen? To žal ni več vprašanje!

SVEŽE TURKIZNA /// Nataša Tajnik Stupar Moj prvi stik s to žlahtno, vladarsko barvo je bil ob sevajočem Plevelovem jezeru, kjer smo se kot otroci pogosto, seveda brez vednosti staršev, igrali. Svežina turkizne je takšna pepermintova svežina duha, ki bo v kratkem zavel po našem mestu. Vsi bomo zadihali v novih, osvežujočih odnosih sprave, kreativnosti in inovativnosti. Kaže, da prihaja neverjetna svežina napredka, nov eterični, alkimistični veter, ki bo prevetril vsako špranjo brezposelnosti, bede, tajkunov, socialnih stisk, razprtij. V Novem letu si resnično želim, da sveže turkizna vsaj malo obarva naše mesto in da bomo končno lahko spet prešerno stopili novim izzivom naproti.

MEHKO RUMENA /// Matjaž Šalej Začetek novega dneva. Mehko rumeni zimski sončni žarki se prebijajo iznad Radojča in razlivajo po vsej dolini, vse tja do zasneženega Smrekovca. Dolina spi v januarskem mrtvilu. Prvi jutranji rekreativci se odpravljajo v čudovito, snežno gozdnato okolje in zamenjujejo hitenje v službe. Podoben je čisto vsak sončen dan, vse leto. Med vikendi delavce zamenjajo ljubitelji narave, gospodinje in mladina po prekrokanih nočeh ... Vrednote dela, zdravega življenja prevladajo nad (kulturnimi) obveznostmi. Podobno je zvečer. Ob sončnih zatonih se ljudje odpravljajo s služb, preddverja nakupovalnih centrov vse bolj postajo kulturni domovi, rekreativci sopihajo domov. Ob naraščanju števila prireditev in podvajanju terminov kulturnih dogodkov je na »predvečer leta« mesto-partner kulturne prestolnice Evrope bledo rumeno, večina stvari je zelo podobnih kot leto poprej …

MODRO MODRA /// Urban Novak lovanju z Galerijo Velenje pripravili razstavo, v sodelovanju z RTVjem načrtujejo izid zgoščenke z Ozimovimi glasbenimi stvaritvami, s Festivalom Maribor pa se dogovarjajo za izvedbo koncerta v štajerski prestolnici. V ognju imajo še eno presenečenje, o katerem - upajo – bo znanega kaj več v naslednjih dneh.

Poleg omenjenega je Štih izposta-

Tatjana Podgoršek

Glasbena šola Frana Koru na Koželjskega Velenje sodi med 56 javnimi in 10 glasbenimi šolami v Sloveniji med najpomembnejše glasbene ustanove v Sloveniji. Njen ravnatelj Boris Štih meni, da so močan steber kulturnega dogajanja v glasbi v širšem prostoru, ne le v Sloveniji. Izobražujejo za vse instrumente, ki so v paleti nabora v učnem predmetniku za glasbene šole, razen tamburic. Leto 2011 bo za šolo jubilejno, saj praznuje 60-letnico delovanja.

Kot je dejal Boris Štih, se bodo prireditve v počastitev jubileja vrstile celo leto, med njimi pa velja posebej izpostaviti tri, in sicer dobrodelni koncert v šoštanjski športni dvorani - ta bo 2. aprila, na njem pa bodo v sodelovanju z oddelkom v Šoštanju zbirali denar za nakup novega klavirja za omenjeni oddelek. Slovesno akademijo načrtujejo 9. septembra. Osrednji gostje bodo člani Slovenske filharmonije.

V prvem delu koncer ta se bodo predstavila s filharmoničnimi deli, v drugem delu koncer ta pa bo

Boris Štih: “Jubilej bi radi zaznamovali tako, kot se za šolo, ki je eden pomembnih glasbenih stebrov v slovenskem prostoru, spodobi.”

»jagodni izbor naših učencev in dijakov. Izbrali jih bomo na avdiciji in se bodo predstavili kot solisti z omenjenim orkestrom.« Hkrati s 60-letnico bodo zaznamovali tudi 20-letnico mednarodnega mojstrskega tečaja prof. Igorja Ozima, ki prihodnje leto praznuje tudi 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti bodo v sode-

vil projekt, o katerem se dogovarjajo s pobratenim mestom na Poljskem in s pobrateno šolo v Novem Sadu. Na skupnem koncertu naj bi se predstavili učenci, dijaki in profesorji. Načrtujejo še koncert na Titovem trgu v Velenju, v celoletni ponudbi kavarne v hotelu Paka v Velenju pa bo sladko presenečenje – posebna »glasbena« torta.

Modra naj prodre v temne in neuke kotičke naše družbe. Naj prinese luč svetlosti in modrosti ter razsvetli vse nas, da se bomo lažje pametno spopadali z izzivi, ki bodo v prihodnjem letu pred nami. Modra v znamenju modrosti naj nas spremlja pri vsakodnevnih opravkih, v medsebojnem razumevanju, pri sklepanju novih znanstev in v temeljnih življenskih odločitvah. Modra naj nam nudi zavetje, toplino in optimističen pogled navzgor in naprej. Vseobdajajoča modrina nam naj odpre vrata veselja, kreativnosti in prežene mrakobne vsakdanje misli. Modra naj ne bo le policijska strogost, ampak predvsem toplina in modrost bližnjega. Upam, da bomo vsak dan povsod znova in znova odkrivali modro modro.

Razstavlja 12 slikarjev Velenje – V galeriji ArsIn so odprli razstavo, ki so jo poimenovali "Godina za nama", torej leto za nami. Razstavljajo Uroš Potočnik, Jože Šubic, Boris Zaplatil, Mira Narobe, Metka Erzar, Jelka Flis, Denis Senegačnik, Etko Tutta, Klavdij Tutta, Klavdij Palčič, Rudi Skočir in Jože Marinč. Razstava je pod pokroviteljstvom galerije ArsIn leto dni potovala po Hrvaškem: ogledali so si jo lahko v mestih Split, Opatija, Umag in Sv. Lovreć, ob zaključku leta pa so jo na ogled postavili v ArsInu. Na ogled bo do marca 2011. bš

Raznolika, barvita razstava je leto dni potovala po hrvaških galerijah, sedaj pa je na ogled v velenjskem ArsInu.

NaĹĄ Ä?as, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 11

SREÄŒNO 2011

30. decembra 2010

11

2011

Glasbene noviÄ?ke Naj vam dedek Mraz prinese vsaj kanÄ?ek bele, lepe zime, pa debele nogavice, koĹĄ prijaznosti in sreÄ?e, za nameÄ?ek, jasno, ĹĄe uspehe, predvsem pa zdravja naj prinese In obilo dobrih, sreÄ?nih misli, ki jih tudi z nami preĹživite.

NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje

Christina & Cher Pevski in filmski zvezdi Cher in Christina Aguilera sta izdali album z glasbo iz filma Burlesque. Prvi single z albuma, na katerem je sicer deset skladb, sta zvezdnici predstavili Ĺže 19. novembra, njegov naslov pa je Express. Christina je za album prispevala osem skladb, Cher pa dve. Cher se je na veliko veselje oboĹževalcev s filmom in albumom vrnila na glasbeno sceno, saj sta skladbi, ki ju je zapela za album, njena prva studijska posnetka v sedmih letih. Legendarna pevka je bila tudi tokrat deleĹžna pozitivnih kritik, ĹĄe posebej za izvedbo pesmi You Haven't Seen The Last Of Me. 64-letna pevka se na sceno vraÄ?a tudi z novim samostojnim albumom, ki naj bi izĹĄel prihodnje leto.

VraÄ?ajo se Boney M

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

VILI RESNIK Jutri, v petek, na silvestrski veÄ?er, bo Vili Resnik s spremljevalno skupino skrbel za dobro poÄ?utje vseh tistih, ki boste v novo leto vstopili na tradicionalnem velikem silvestrovanju na prostem na Titovem trgu v Velenju.

REGINA V preteklih tednih se je posveÄ?ala snemanju skladbe z naslovom Izgubljeni Ä?as, ki jo zdaj, tik pred koncem leta, podarja vsem svojim privrĹžencem. Glasbo za pesem sta napisala Damjan PanÄ?ur in Aleksander Kogoj, besedilo pa Feri LainĹĄÄ?ek.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 18.30.

1. MIRAN RUDAN & COLONIA - Stari prijatelji 2. WESTLIFE - Safe 3. BONEY M - Marylin Monroe Vs. Barbra Streisand

LESTVICA DOMAÄŒE GLASBE

Maja Keuc je v letu, v katerem so jo mnogi spoznali v oddaji Slovenija ima talent, navduĹĄevala na odrih po celotni Sloveniji. Veliko Ä?asa je namenila ustvarjanju in snemanju lastnih pesmi, aktivna pa je bila tudi pri glasbenem projektu Papir, s katerim so izdali svoj prvenec, kmalu pa prihaja na TV ekrane tudi njihov videospot.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as.

JADRANKA JURAS

‌ veÄ? na: www.radiovelenje.com

ÄŒeprav je do podelitve grammyjev ostal ĹĄe skoraj mesec in pol, so Ĺže znani prvi dobitniki Ĺžlahtnih kipcev. Laskavo nagrado za Ĺživljenjsko delo bosta februarja prejela country pevka Dolly Parton in legendar-

9VDN SRQHGHOMHN RE K

.,' 52&. %251 )5((

9/$'2 .5(6/,1 32- 0, 3(6(0

XEQUTIFZ

5,+$11$ 21/< *,5/

Zasedba se predstavlja z videospotom za skladbo And We Danced, ki so jo jeseni predstavili Ĺže v slovenski razliÄ?ici Bil je ples.

Besedilo je prispevala glavna vokalistka Hannah Mancini, avtorja glasbe pa sta Igor MatkoviÄ? in Hannah Mancini. Snemanje spota je potekalo v studiu v industrijski coni v Izoli. ReĹžiral ga je Den Baruca.

%5812 0$56 -867 7+( :$< <28 $5(

'8))< :(// :(// :(// 7$%8 32/-8%/-(1$ 021,.$ 38ý(/- '$ %,/ %, 7, (526 5$0$==277, $33817, ( 127( %,/%, +9$/$ =$ 9,-2/,&( 272 3(671(5 %2ä,ý =$ '9$ 20$5 1$%(5 35('(1 *5(â 0$5,$+ &$5(< $// , :$17 )25 &+5,670$6 ,6 <28 .$7< 3(55< ),5(:25.

ZZZ UDGLR DOID VL

YHĂž QD

3UYRXYUĂŁĂžHQR SHVHP ODKNR VOLĂŁLWH YVDN GDQ RE K LQ K QD

ti tudi najavni single albuma. Boney M je disco senzacija, ki jo je v 70. lansiral nemĹĄki producent Frank Farian. V zlati dobi disca so nanizali uspeĹĄnice Daddy Cool, Rivers Of Babylon, Children Of Paradise, Brown Girl in the Ring in druge. Rivers Of Babylon iz 1978 je takrat postala drugi najbolje prodajan single vseh Ä?asov v Veliki Britaniji, na vrhovih glasbenih lestvic pa se je obdrĹžala pet tednov.

Znani dobitniki Ä?astnih grammyjev

1. Toplar - Bela sneĹžinka 2. Veseli Svatje - PolnoÄ? zvoni 3. Modrijani - Novo leto bo priĹĄlo 4. Rosa - Lani za boĹžiÄ?

5. Igor in Zlati zvoki - Ko bo boĹžiÄ? spet 6. Golte - Prihajamo za praznike 7. Zupan - Po praznikih diĹĄi 8. Slovenski zvoki - Dragi MiklavĹžek moj 9. Tone Rus - BoĹžiÄ?ni veÄ?er 10. ZreĹĄka pomlad - Za boĹžiÄ?

Ä&#x152;rne gore ne bo na Evrosongu Ä&#x152;rna gora tudi prihodnje leto ne bo sodelovala na evrovizijskem tekmovanju, ki bo v DĂźsseldorfu potekalo od 10. do 14. maja. Ä&#x152;rna gora je prviÄ? nastopila na Evrosongu leta 2007, ko jo je zastopal Stevan Faddy, nato sodelovala ĹĄe na izborih leta 2008 in 2009, potem pa se je tekmovanju odpovedala. Novembra leta 2009 so z RTV Ä&#x152;rna gora sporoÄ?ili, da se zaradi stroĹĄkov umikajo z evrovizijskega izbora. Enako odloÄ?itev so sprejeli tudi za prihodnje leto, ko bo v DĂźsseldorfu potekal prvi Evrosong v zdruĹženi NemÄ?iji. Tudi tokrat bo tekmovanje razdeljeno na dva polfinalna in finalni veÄ?er, ki je Ĺže razprodan. Po pravilih bo v finalnem veÄ?eru nastopilo 24 najbolje uvrĹĄÄ?enih drĹžav iz polfinalnih veÄ?erov ter tako imenovana velika Ä?etverica, ki jo sestavljajo NemÄ?ija, Velika Britanija, Ĺ panija in Francija. Na Evrosong se letos vraÄ?ajo Italija, Avstrija in San Marino.

Vaya Con Dios vendarle v Ljubljani

V zadnjem letoĹĄnjem izboru pesmi tedna v programu Radia Velenje ste za zmagovalko izbrali skladbo Stari prijatelji. Popularna hrvaĹĄka skupina Colonia je prviÄ? v svoji petnajstletni karieri posnela duet s kakĹĄnim slovenskim izvajalcem. OdloÄ?ili so se za priredbo pesmi Kad se sretnu prijatelj, ki so jo posneli skupaj z Miranom Rudanom. Pesem v priredbi nosi naslov Stara prijatelja in je takoj osvojila vaĹĄa srca.

MAJA KEUC

Leto 2010 je preĹživela delovno.

UspeĹĄno je predstavila album Sakura, s katerega so bili posluĹĄalci veseli singlov Lalalalala, Ä&#x152;e ne bomo sami, Podej naprej. Zadnji single nosi naslov Ko se spet sreÄ?ava. Jadranka je nastopala tudi v gledaliĹĄki predstavi Marija Antoinetta in v plesno-glasbeni predstavi Infiniti v Plesnem Forumu Celje.

Legendarna disco skupina Boney M, ki je kraljevala na lestvicah popular ne glasbe v drugi polovici sedemdesetih let, pripravlja album, na katerem bodo povsem novi miksi njihovih najveÄ?jih uspeĹĄnic. Izid albuma, ki nosi nenavaden naslov Barbra Streisand: Boney M Goes Club, je napovedan za konec januarja 2011. Na albumu bo dvanajst novih-starih uspeĹĄnic ter videospot za pesem Barbra Streisand, ki je hkra-

na skupina The Ramones. Poleg prsate country zvezdnice, ki je posnela 41 albumov, in ene prvih punk-rock skupin v ZDA bosta prestiĹžni kipec za posebne doseĹžke v glasbi prejela ĹĄe dĹžezovski bobnar Roy Haynes in pevka in igralka Julie Andrews, ki je svoj pevski talent pokazala v ĹĄtevilnih muzikalih. AmeriĹĄke glasbene nagrade bodo prejeli ĹĄe godalni kvartet Juilliard, folk skupina Kingston Trio in legenda gospela George Beverly Shea.

Vsi bodo nagrade prejeli 12. februarja, dan pred 53. podelitvijo grammyjev.

Po junijski odpovedi koncerta se v Slovenijo vraÄ?a skupina Vaya Con Dios. Belgijska zasedba, ki je na naĹĄih tleh nazadnje nastopila pred tremi leti, bo gostovala v dvorani Tivoli 12. marca prihodnje leto. Skupina, katere zaĹĄÄ?itni znak je pevka Dani Klein, je v karieri prodala veÄ? kot 7 milijonov albumov in 3 milijone singlov.

Bendu je kljub ĹĄtevilnim spremembam uspelo ohraniti priljubljenost vse do leta 1996, ko je Kleinova zaÄ?asno prenehala peti. Po krajĹĄem premoru je danes 57-letna pevka zaÄ?ela ponovno ustvarjati in leta 2004 so prenovljeni Vaya con Dios izdali album The Promise, 20-letnico ustanovitve zasedbe pa so leta 2006 zaznamovali z albumom The Ultimate Collection.

Leta 2009 so izdali novi album Comme On Est Venu, na katerem so skladbe v francoskem jeziku.

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 12

12

SREČNO 2011

30. decembra 2010 Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, do nedavnega vodja poslanske skupine SD v državnem zboru, ki je odhod z mesta vodje napovedal pred lokalnimi volitvami, če bo izvoljen za župana, in Karel Erjavec, predsednik DeSUSa, ki je prišel njegovo kandidaturo podpreti prav v Velenje. »To pa ni korektno, Karel. Nič mi nisi rekel o tem, da razmišljaš o odhodu iz koalicije, ko sem ti jaz povedal, da bom odšel, če bom izvoljen.«

Naj posebnost Letošnji izbor za naj osebnost leta je res postregel z zanimivo končnico. Bralci in poslušali se odločajo med takim, ki vihti palico, in brezposelnežem. A oba si zaslužita najvišji naziv.

Blizu in narazen Čudno je pri nas s prazniki. Božič in dan samostojnosti in enotnosti sta si čisto blizu, pa vendar tako narazen. Prvi še vedno združuje, drugi še kar razdvaja.

Opozorilo Letos še posebno ne pozabite: bolj kot je december razkošen in nepremišljen, bolj je januar reven in človek zamišljen.

Kaj imata skupnega Tomaž Ročnik, med drugim direktor Toming Consultinga, in Ivo Planinc, ravnatelj Osnovne šole Gorica? To, da sta prijatelja, je znano, da skupaj sedita na rokometnih tekmah, tudi, a da sta si celo podobna? To pa razkriva čvekova fotografija. Ni dolgo tega, ko je Planinca nekdo vprašal: »Ste vi Ročnik?« »Ne,« je odgovoril Planinc. »Bi pa včasih bil.«

V pričakovanju novega leta in pred začetkom priprav na drugi del nogometnega prvenstva v prvi ligi sta se v pogovor zapletla sedanji Rudarjev trener Bojan Prašnikar in že nekaj časa (mesecev) veseli upokojenec ter rekreator Drago Napotnik, nekdaj tudi soigralca v NK Šmartno. Ko sta obesila kopačke na klin, sta bila v svojem klubu nekaj časa tudi trenerja.

Kot igralec je bil Bojan strah in trepet vratarjev Drago pa kot steber obrambe napadalcev.

“Bojan, da boš Rudarje popeljal v Evropo, večina ljubiteljev nogometa v dolini ne le želi, ampak tudi verjame. Spomni se, kako smo včasih garali in morda bi se dalo še kaj več,” ga je menda prepričeval Drago.

Eni si vzdržni Tudi v velenjskem občinskem svetu se kaže, da so nekateri »vzdržni«. Ob glasovanju za proračun se je skoraj tretjina svetnikov vzdržala. Franc Sever se je vzdržal zaradi neenakomernega razvoja mesta in vasi ter gore. Vinske Gore.

Je modro res modro Čokoladno božično Nič več droge za drevo turiste

Nemški reševalci na pomoč snežaku

Tekma med kuharjema, ki želita ustvariti najvišje božično drevo iz čokolade, se je začela pred tremi leti, ko je kuhar Alain Roby izdelal

Nemški reševalci so se v okolici Kölna odzvali na klic na pomoč.

Nemka, ki je na božični večer opazi la pre vr nje ne ga sneža ka, je namreč mislila, da gre za truplo, ki leži v snegu. Odhitela je do bližnje pekarne, tamkajšnja prodajal-

prvo ogromno čokoladno jelko.

Njegovo skoraj sedem metrov visoko drevo je krasilo nakupovalni center v Hongkongu, in čeprav ni bilo nikoli vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov, je napis poleg čokoladne skulpture ponosno oznanjal, da gre za svetovni rekord. Nato je prišel več kot deset let mlajši kuhar Patrick Roger, ki je novembra letos izdelal čokoladno božično drevesce, visoko skoraj desetih metrov, in očitno prekosil Robyjevo delo. Še več; Roger je del drevesca prodal na dražbi, denar pa namenil organizaciji, ki preučuje živčnomišična obolenja. Skulptura, za katero je Roger porabil mesec dni in čokolado v vrednosti 45 tisoč ameriških dolarjev, pa je očitno razjezila Robyja. »Kadar koli lahko izdelam čokoladno drevesce, visoko več kot 12 metrov,« je zatrdil, a ni izdal, kdaj naj bi to bilo.

Znameniti nizozemski cof fee shopi se bojujejo z nizozemsko vlado, ki bi rada tujcem prepovedala kupovati zakonsko dovoljene cigarete s kanabisom. Če bi namreč vladi uspelo uresničiti svoj predlog, bodo lastniki izgubili donosen posel. A vlada vztraja: vseh 670 coffee shopov v državi hočejo spremeniti v klube, ki bi jih lahko obiskovali samo člani. Nihče, ki ni »odrasel prebivalec Nizozemske«, pa ne bi smel kupi ti kana bi sa.

Oblast načtuje postavitev računal-

telji menijo, da je malo čez les, je za časopis The Sun povedal, da ima svojo smreko z okraski bolj rad kot kar koli drugega in zato bi

Kmalu po novem letu naj bi se v praksi pokazalo, če je bila razširjena uvedba modrih con res modra odločitev.

Konec težav Velenje je končno le dobilo urejeno Vilo Bianco. Glede na težave, ki so spremljale njeno obnovo, je bilo gotovo vmešanih veliko zlobnih vil. Nekatere menda poznamo.

Nenaravna selitev ka pa je naglo poklicala reševalce in jih obvestila, da v snegu leži domnevno zmrznjen človek. »Izkazalo se je, da gre zgolj za prevrnjenega snežaka,« je incident opisal tiskovni predstavnik policije in vsem zaželel vesele praznike.

niškega omrežja v coffee shope, s katerim bo mogoče preverjati elektronske identifikacijske izkaznice.

Tujci tako ne bi mogli prevarati sistema in nihče ne bi mogel kupiti več od zakonsko dovoljene dnevne količine pet gramov marihuane na osebo. Pravosodni minister Opstelten je odločen uveljaviti prepoved brez izjem, a trenutno še ne more slaviti, ker je mestno združenje coffee shopov poslalo primer na Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Člani združenja trdijo, da bi prepoved vstopa tujcem kršila njihove pravice, ki jih imajo kot državljani EU.

tosti, ki v Barcelono privablja množice turistov. Vsako leto jo obišče več kot dva milijona radovednih popotnikov. Ljudje imajo ob tej neskončni gradnji mešane občutke; nekateri si želijo, da bi se gradnja vendarle končala, drugim se zdi, da je bistvo Gaudíjevega poklona sve ti dru ži ni in krščan stvu nasploh, da se proces gradnje nikoli ne neha. Kakor koli, ko bo končana, bo imela tri velika pročelja,

Gaudijeva cerkev bo končana l. 2026 Gradnja znamenite Gaudíjeve cerkve Sagrade Familie, ki velja za eno najbolj zanimivih in neobičajnih sakralnih stavb našega časa, traja s prekinitvami že 125 let in bo, kot je zapisano na njeni uradni spletni strani, dokončana leta 2026. Sagrada Familia velja za enega najbolj univerzalnih znamenj mesta in njegove identitete, ne samo v religioznem, temveč tudi v družbenem pomenu. Cerkev svete družine je že danes ena največjih španskih turističnih znameni-

ki prikazujejo rojstvo, smrt in vstajenje Jezusa, ter kar 18 stolpov – 12 jih bo posvečenih apostolom, štirje evangelistom, eden Jezusu in eden Mariji. Na osrednjem stolpu, ki je posvečen Jezusu, se bo 170 metrov visoko v nebo dvigoval križ in bo meril meter manj kot Montjuic, barcelonski hrib, saj je Gaudí menil, da njegovo delo ne sme prekositi božjega.

G. Božič bi se rad poročil z drevesom Gospod Božič, Britanec, ki je znan po tem, da božič praznuje prav vsak dan, ne ostaja brez idej: tokrat se je odločil, da bi se rad poročil s svojim božičnim drevesom. Čeprav ve, da njegovi prija-

se rad z njo poročil. Edino težavo mu predstavlja, da ne najde župnika, ki bi bil to pripravljen storiti. »Prstan že imam, vendar se še nisem odločil, na katero vejo bi ga obesil,« je povedal gospod Park, bolj znan kot Božič, in dodal, da ima plastično božično drevo le dve leti, vendar ga ima rad kot najboljšega prijatelja in se ga sploh ne naveliča. »Ne razumem, zakaj se ne moreva poročiti. Slišal sem že za ljudi, ki so se s svojim drevesom?« je obupan Britanec, ki je božič vsak dan slavi že od leta 1993. Tistega leta se je nekega julijskega dne, ko je bil naveličan in je imel vsega vrh glave, odločil, da bo začel okraševati stanovanje, in to ga je tako razveselilo, da od takrat to počne vsak dan.

Tudi med letošnjimi prazniki je prišlo do precejšnje nenaravne selitve. Selitve smrečic iz gozdov v domove. Iz tujih gozdov v naše domove.

Gašenje in gorenje V Gorenju so menda pogasili nesoglasja in napovedujejo še močnejše »gorenje«. Računajo na ugodno smer vetra.

Res podobnost?

Nekateri pravijo, da je tudi v našem parlamentu kot v jaslicah: veliko različne »živine«, manjka le modrecev.

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 13

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Zaleščanski portreti2

Slavko Brglez Brigiti Lahovnik iz Pake pri Velenju je prva vojna vzela moža in kmalu se je poročila s Skazovim furmanom Balta zarjem Brglezom iz Lopatnika pri Velenju. 10. oktobra 1920 je Slovenija na plebiscitu izgubila del Koroške, za tolažbo pa dobila novega državljana - Slavka Brgleza, ki se je pridružil polbratu Janezu in polsestricama Pepci in Angeli iz maminega prvega zakona, ter sestri Anki, rojeni leta 1918.

Družina se je naselila pod Šaleškim gradom, pod sedanjim »smučiščem«, kjer so imeli žago in mlin, po domače pa se pri njih še vedno reče pri Kolavtarju, saj tam še živi sestra Anka.

Otroštvo v Šaleku je bilo lepo. Pri Verdeljih, Stropnikih, Špitalih, Oštirjih in drugih vaščanih je morda manjkalo denarja, otrok pa nikoli. Žoge še niso poznali, pa so se cele dneve podili okoli cerkve in ob reki Paki, kjer je marsikatera riba končala v raubšicovi košari. Žandar Muršič je Slavca nekoč zalotil pri krivolovu, ampak Slavc tudi njega, ko je med službo spal na Brglezovem skednju.

Pa sta si bila bot! Ker je bil najmlajši, mu je bilo marsikatero delo prihranjeno, na pašo pa je vendar moral. Tudi v hudem jesenskem mrazu, ko je komaj čakal, da se je krava podelala in je boso nogo porinil v toplo govno …

V osnovno šolo je vseh sedem let hodil v velenjsko konjušnico, kjer ga je učil tudi zelo strogi Franjo Mlinšek, pa Plaš in Furlani. V matematiki ni zmagoval, zgodovino je pa imel rad. Verouk je imel dvojko, ker v mra zu v coklah ni rinil v Šmartno k pouku. So pa s prijatelji kdaj na skrivaj vstopili v cerkev v Šaleku in pojedli vse hostije. Grofici na Herbersteinu je Slavko redno nosil mleko, grofu z Velenjskega gradu Coronniniju pa brento na njegovem ribolovu v Paki. Po desetem letu se je navdušil nad iskanjem zakladov pod ruševinami Šaleškega gradu in res našel helebardo, stare vaze, denar in si na svinjaku uredil pravi mali muzej. Zato so zvedeli gospodje s Turna, katerih last naj bi bil tedaj Šaleški grad, pa so poslali žandarja Muršiča, ki mu je zbirko zaplenil …

Kaj kmalu je Slavko že pomagal očetu v mlinu in na žagi in po končani osnovni šoli je to postal njegov poklic. Dnevi so minevali v glavnem v delu, v prostem času pa so se fantje in dekleta dobivali v prosvetnem domu pod cerkvijo sv. Martina. Slavko je igral v Miklovi Zali Turka, bil je tudi vnet tamburaš. Mladi so se radi zavrteli na kakšni veselici, ampak za prave ljubezni so bili še presramežljivi. So bili pa fantje za lumparije: nekoč so ob vračanju iz prosvetnega doma sosedu razstavili težak kmečki voz in ga preselili na streho kozolca ali pa se jih je osem poleglo in prevaljalo čez celo polje zrelega žita …

Ker je bil za Slavka doma kos kruha pretanek, se je leta 1940 zaposlil na železnici, kjer je najprej krampal, potem pristal v skladišču. Kmalu po nemški okupaciji je v skladišče prispela pošiljka dinamita za razstreljevanje skal, kjer je manjkalo dvajset kilogramov, in za krajo so bili obdolženi sodelavci Rehar, Bizjak in Brglez, čeprav niso bili krivi.

Kazensko so jih poslali na delo v Knittelfeld, kakih sto kilometrov v

notranjosti Avstrije. Delali so na železnici, stanovali v barakah, jedli pa sila borno. Na obisk v domovino niso smeli, Slavka je le enkrat obiskal polbrat Ivan, ki se je nekaj dni po vojni kot vojaški obveznik s kolesom ponesrečil in po letu dni tudi zaradi tega umrl. Ko sta Slavko in njegov tovariš Bizjak, ki je pozneje dobil partizansko ime Škorc, poleti leta 1944 dobila poziv za v nemško vojsko, sta jo raje pobrisala. Na Graški gori sta se oglasila pri Metulju in od tam šla v Tomšičevo brigado. Ognjeni krst je Slavko, po par-

tizansko kar Slavc, doživel 30. julija v napadu na Šmartno ob Paki, potem je kmalu postal minerec v tretjem bataljonu in s tovariši po Štajerski nastavil nič koliko eksploziva pod železniške tire, mostove, bunkerje in žične ograje. V Velenju so že napolnili vilo Herberstein s slamo, da bi jo zažgali, ker so dobili infor macijo, da se bodo vanjo naselili gestapovci, pa jih je pater Keller zadnji trenutek prepričal, da tega niso storili. Nekoč je njegova enota pri Poljčanah s prevaro zajela štirinajst Nemcev, ki so jih večino v gatah napodili nazaj v bunker, štiri policiste pa po natančnem zaslišanju na Pohorju potem tudi izpustili … 11. novembra 1944 je Slavc v borbi pri Blagovici v ramo dobil kos granate, pa obvezan še vedno vztrajal. Življenje v partizanih še malo ni bilo lahko. Uši se je nalezel že kar tretji dan par tizanščine, skorbut zaradi pomanjkanja vitaminov malo kasneje, spali so tam, kjer je trenutno bilo varno, največ seveda na prostem. Jedli so močnik, fižol in meso.

No ja, štab je imel svojo kuhinjo …

Tudi partizanke so bile čedne, posebno mesto v spominu imata partizanki Zora in Rumlova Micka ampak zaradi stroge discipline še pomisliti niso smeli na kaj pregrešnega …

Dan svobode je Slavko dočakal v svoji enoti na Poljani, kjer so se spopadali z Nemci, ki so se hoteli prebiti do Angležev. Kri je tekla v potokih … Nemci so ležali vsepovsod …

Nekateri partizani so to izkoristili in si nabrali ur, orožja, daljnogledov – toda poveljujoči so jim vse to takoj vzeli. Temu boju je sledila še nič manj krvava borba z ustaši pri Pliberku, potem so enoto poslali v Zrenjanin, kjer so stražili silose.

Iz vojske je bil Slavc izpuščen s činom poročnika in po naključju postal tajnik KLO – krajevnega ljudskega odbora Šalek. Pisarno je imel v Skazovi hiši na Selu, spodaj pa je bila trgovina. V njej pa sedem let mlajša Korošica trgovka Pavla Voršnik. In ker prilika dela tatu, sta se Pavla in Slavko 30. oktobra leta 1947 tudi poročila ter vsake toliko časa dobila otroka: Janeza že kar

20

leta 1947, Slavka leta 1949 in tri leta kasneje še Zdenko.

Od leta 1950 do 1953 se je Slavko iz Sela vsak dan s kolesom vozil v službo v Mozirje – tam je namreč na okraju dobil službo poverjenika za delo. 1953. leta so ga potrebovali za tajnika na KLO v Škalah, potem pa na LOMO – ljudskem odboru tedanjega Velenja za matičarja. Ko je nastala občina Velenje, je leta 1955 postal načelnik oddelka za notranje zadeve. Na občini so očitno potrebovali drugačnega načelnika, pa je od leta 1966, po opravljenem tečaju požarne varnosti, do upokojitve leta 1979 opravljal delo referenta za požarno varnost na velenjski občini.

Brglezi so najprej stanovali na Selu, potem v današnji Pajkovi hiši ob pošti v starem Velenju, pa nekaj časa v osemnajstorčku pri Tržnici, na Korotansko cesto v Šoštanju so se preselili leta 1962, potem leta 1967 še na Prešernovo cesto 7 v Velenju in končno v - v potu in kreditih zgrajeno - hišo na Graškogorski cesti 31. Tam sta Slavko in Pavla z Zdenkino družino še danes. Za prvega fičaka sta si z ženo še v Šoštanju sposodila manjkajočih dvesto dinarjev, sicer pa so morali ob treh otrocih vedno zategovati pas. Na morju sta bila vsega štirikrat ali petkrat, v toplicah nikoli, dopuste so navadno preživljali kar doma.

Pravzaprav Slavko ni bil vedno doma, saj ga je potrebovala njegova KPS in ZKS, bil je aktiven v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.

Predsednik osnovne organizacije Zveze borcev Šmartno je bil kar trideset let, pa potem še pet let tajnik.

Tudi v Zvezi rezervnih starešin je delal in dosegel čin kapetana I. klase, od leta 1946 pa je seveda tudi lovec, najprej v Velenju, potem v Ravnah in nazadnje spet v Velenju.

Bil je deset let tajnik lovskega društva, ima znak za zasluge Lovske zveze Slovenije in je njen častni član. V zbirki je tudi medalja za hrabrost, Orden zaslug za narod tretje stopnje in Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, pa priznanja Osvobodilne fronte.

Pavla je šla v pokoj tri leta za njim in njuno življenje se je v glavnem omejilo na hišo in njeno okolico.

Dela je vedno dovolj, hiša tudi dostikrat polna otrok – trenutno stanje v Brglezovi družini je takšno: ata Slavko, mama Pavla, otroci Janez z Marijo, Slavko z Metko, Zdenka s Cvetom, pet vnukov: Janez, Sebastjan, Boštjan, Marko in Cveto; osem pravnukov: Žiga, Nela, Eva, Ana, Ema, Tina, Nino in Pia. Bogata bera ni kaj! Čeprav sta prababica in pradedek biserno poroko praznovala že pred tremi leti, še zdaleč nista betežna. Slavko redno spremlja politiko, prebere en kup časopisov in reši vse križanke, TV teče ves dan.

Rad zapiše spomine na svoje partizanske čase, na katere je še vedno zelo ponosen. Silno rad vsak teden speče pecivo, kekse ali kaj podobnega, za ostale jedi je bolj zadolžena Pavla. Pri hrani ni izbirčen, je pa zanimivo, da mu divjačina ne diši.

Za zdravje ne sme manjkati kakšen šilček žganega.

Slavka malce jezi le to, da mora vsako leto na upravni enoti podaljšati vozniško dovoljenje. No, pa tudi na to se bo v nekaj letih navadil, če bo hotel Pavlo še naprej prevažati po Velenju …

Vlado Vrbič

13

15. blagoslov konj v Šentilju pri Velenju

Šentilju pri Velenju, 26. decembra - V t em kraju so v nedeljo priredili že petnajsti blagoslov konj.

Prireditev se po tradiciji začne s sveto mašo v farni cerkvi, do enajste ure pa se konjeniki od blizu in daleč zberejo na prireditvenem prostoru, kjer turistični delavci in drugi krajani Šentilja pripravijo priveze za konje in krmo. »Danes je za nas dvojni praznik, petnajsti blagoslov konj in državni praznik samostojnosti in enotnosti …« je v kratkem uvodnem nago-

voru poudaril Mirko Vranjek, ki ima v rokah vse organizacijske niti.

Nato je sprejemal organizirane prihode konjenic in posameznih lastnikov konj od blizu in daleč, da, celo iz Mari bo ra so pri pe lja li konjička. Konjenica Pirešica, Malteška konjenica, Šaleška konjenica in še nekaj manjših skupin je prijezdilo na iskrivih konjih na blagoslov, vedno več pa je tudi skupin na vozovih.

Ker je na dan zavetnika konj svetega Štefana tudi državni praznik,

organizatorji poskrbijo za kulturni program, ki ga pripravijo domačini. Konjenike in številne obiskovalce od blizu in daleč je nagovoril velenjski podžupan Srečko Meh, blagoslov pa je opravil tramkajšnji župnik Andrej Mazej. Po skupnem blagoslovu je sledil še sprevod, ob koncu katerega so konji dobili kruh in sol, konjeniki pa priznanja za sodelovanje.

Hinko Jerčič

Z letošnjega blagoslova konj

14. blagoslov konj Šmartno ob Paki, 26. decembra – Na Štefanovo, 26. decembra, že 14 let zapored člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki v Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji organizirajo blagoslov konj. Ta lepa šega je letos privabila blizu 30 konj in njihovih lastnikov, pa tudi lepo število obiskovalcev.

Blagoslovitveni obred je opravil domači župnik in dekan braslovške dekanije Ivan Napret, priložnostni kulturni program so pripravili člani šmarškega moškega zbora Franca Klančnika, zbrane pa je nagovoril podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Ta je med drugim dejal, da so konji praktično izginili iz kmetij. Pred časom so se te plemenite živali znova »pojavile«, a jih uporabljajo za druge namene, predvsem za kulturne, zabavno–turistične prireditve. V lokalni skupnosti skoraj ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali šmarški konjerejci. Zbranim je zaželel veliko uspeha pri nadaljnji skrbi za konje in jih pozval, da tudi v prihodnje popestrijo prireditve v občini Šmartno ob Paki.

Tp

Samir Hairlahović iz Šoštanja: »Veliko lepega sem doživel v letošnjem letu, najlepše pa je bilo, da je moja družina po štirih letih čakanja v Šoštanju dobila stanovanje, lepo, prostorno.

Poleg tega sem v zadnjih dneh letošnjega leta izvedel, da je na poti zaposlitev zame. Komaj čakam, da bom lahko spet začel delati. Rekel bi lahko, da je bilo zame, za ženo in za otroka lepo leto. Takšnega bi si še želel.«

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 14

SREČNO 2011

14

30. decembra 2010

Uspešno sodelovanje s KS

Zasijali kot prave zvezde

V zadnjih decembrskih dneh je dedek Mraz pokukal tudi v KS Gorica. V avli OŠ Gorica je našel nasmejane obraze vseh generacij – od malčkov pa vse do babic in dedkov. Učenci OŠ Gorica so namreč

prireditve z veseljem pričakal otroke pred šolo in jih nagradil z drobno pozor nostjo. Osnovna Šola Gorica in KS Gorica že vrsto let gradita na uspešnem medgeneracijskem sodelovanju. Gospa Sonja

znanja in spretnosti na otroke ter omogočajo sodelovanje in povezanost vseh krajanov. Tudi otroci se počutijo pomembne, ko s svojim nastopom in drugimi drobnimi pozornostmi lahko prispevajo k sre-

v sredo, 22. 12., pripravili novoletno prireditev za vse krajane KS Gorica. Skozi novoletno zgodbo se je na odru zvrstilo več kot 100 otrok vseh starosti. Z igro, plesom, petjem in igranjem na glasbila so krajanom pričarali nasmehe na obrazih in toplino v srcih. Ogreli so tudi srce dobrega moža, ki je ob koncu

Ramšak je v uvodu te prireditve poudarila, da smo na OŠ Gorica zelo ponosni na tako uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo. Ob zaključku je zadovoljno strnil besede o sodelovanju tudi predsednik KS Gorica, gospod Jožef Kandolf.

S takšnim medgeneracijskim sodelovanjem odrasli prenašajo svoja

či sočloveka, zato si želimo sodelovanja tudi v novem letu. Želimo si, da bi nas naše skupno delo tudi v prihodnje bogatilo, njegovi sadovi pa nam vedno znova dajejo potrditev in nov zagon.

Mojca Vrčkovnik

Dedek Mraz prinašal veselje

December že od nekdaj velja za čas pričakovanj in želja. S prazniki, ki jih prinaša, je zavit v tančico skrivnosti, čudežev, sreče … Zato mu mnogi pravijo tudi pravljični december. Takšnega so v torek, 21.

12., pri ča ra li učen ci in uči te lji osnovne šole Gustava Šiliha Velenje s svojim tradicionalnim božično-novoletnim koncertom. Praznič ni decem ber, poln otroških

la Klavdija Bizjak, tokrat so presenetile tudi z izvirno božično-nogometno opravo.

Ob koncu nas je presenetil otroški pevski zbor z glasbeno pravljico Prepiri v govorečem gozdu. Z igro in petjem, kostumi ter zanimivo scensko postavitvijo so mladi igralci in pevci pod vodstvom Andreje Ostruh priredili pravi pravljični spektakel. Vlogo pravljičnih

nostjo.

Voditelji Maruša Berlot, Valentina Jevšnik, Tim Gros ter ravnateljica, gospa Lilijana Lihteneker, so obiskovalcem, med katerimi so bili tudi ponosni starši nastopajočih otrok, zaželeli lepe praznike in srečno 2011.

Polna dvorana je nastopajoče nagra di la z buč nim aplav zom, učenci šole, ki se ponaša z zastavo

iskric, veselja in ustvarjalnosti, je oživel na odru doma kulture Velenje, kjer je nastopilo kar 170 otrok, ki so v tem pravljičnem večeru dobili priložnost in zasijali kot prave zvezde.

Najprej so se z igro Popravljalnica igrač predstavili učenci izbirnega predmeta Gledališki klub pod vodstvom Ade Zorman in Mateje Kunc. Dvorano so ogreli pevski zbori podružnične in matične šole, pevkam mladinskega pevskega zbora so se na odru pridružile tudi učiteljice. Rebeka Plaznik in Nina Šmon sta zaigrali Bachovo Ave Marijo, Urška Sušec pa se je izkazala z igranjem harmonike. Občinstvo so očarale vroče Latino zvezde s plesno točko, ki jo je sestavi-

bitij so odlično odigrali in odpeli učenci od 2. do 5. razreda. Na odru so presenetili z izvrstno predstavo, kot pravi profesionalci so nadomestili štiri sošolce, ki so zboleli, ter odlično odigrali in odpeli tudi njihove vloge. V glasbeni pravljici je nastopilo kar 67 učencev, ki so pokazali veliko mero discipline, saj so kljub velikemu številu na vajah zavzeto sledili napotkom mentorice ter zavzeto vsak po svojih močeh prispevali k uprizoritvi (nekateri so si sami izdelali tudi kostume). Pri glasbeni izvedbi pravljice se je odlično izkazala tudi korepetitorka Nina Verboten, ki je izvajala glasbeno spremljavo ne le po notni predlogi temveč tudi z lastno ustvarjalnostjo in muzikal-

kulturna šola, pa so še enkrat dokazali, da živijo s kulturo. Čas potrošništva, ki mu veseli december predstavlja piko na i, kulturi ni naklonjen. Številni otroci so pogosto izpostavljeni cenenim komercialnim dogodkom, zato je prav, da opozorimo na pomen kakovostnih kulturnih prireditev, ki jih otroci in mladi doživijo v živo, še večji pa je ta pomen, če v njih tudi sami aktivno sodelujejo. Zato pohvala mentorjem, ki so 170 otrokom omogočili nepozabno izkušnjo, ter iskrene čestitke vsem učencem, ki so na božičnem odru doma kulture Velenje zasijali kot prave zvezde.

Renata Škodnik

Prijateljstvo za prijatelje …

Novoletni Kalejdoskop seksteta Anima Vita V VDC-ju so dedku Mrazu pripravili lep program, saj so se ga močno razveselili.

Velenje – Prejšnji teden je dedek Mraz nadaljeval svoje obiske po dolini. Po tem, ko je na kar 25 prireditvah razveselil kar 1722 predšolskih otrok, ki jim je poleg igrice prinesel tudi darilo, za kar so poskrbe-

li na MZPM Velenje, je prejšnji teden nadaljeval obiske po šolah in vrtcih. Skupaj z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem je obiskal tudi Varstveno-delovni center (VDC) SAŠA. Varovan-

Božiček na drsališču Šoš tanj - Prejš nje četrt kovo popoldne je na šoštanjskem drsališ ču pope stril nas top doma či ansambel Tapravi faloti. Šoštanj-

čani so se predstavili s številnimi znanimi uspešnicami in ogreli obiskovalce. Največ je bilo otrok, ki jih je ob koncu nastopa Tapravih falo-

ci centra so se obiska zelo razveselili in obiskovalcem pripravili program, s katerim so predstavili nekatere svoje dejavnosti. Toplega sprejema so bili deležni tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje.

»Prijateljstvo je iz srca pognano, je veselo, lepo in razigrano.

Prijateljstvo je toplo.

Prijateljstvo je svetlo.

Prijateljstvo je radost in sreča za mladost in starost …« S temi besedami je Majda

Darinka Razdevšek, Irena Knez, Alenka Avberšek, Irena Vodopivec in Nanika Penšek.

Pred iztekom leta povabijo na koncert svoje prijatelje, sorodnike, znance, sodelavce in jim podelijo pester program pesmi. Tokrat so

Pevskega društva Mislinja. Zven deluje od leta 2008 z željo, da ohranijo in gojijo slovensko narodno in umetno pesem, poleg tega pa radi zapojejo tudi nabožne in dalmatinske narodne pesmi. V njem nastopajo Uroš Razdevšek,

tov presenetil še prihod Božička.

Božiček se je v Šoštanj pripeljal s sanmi, otrokom je povedal zgodbico, nato pa se z njimi slikal in jim razdelil sladke dobrote. Otroci so se ga zelo razveselili.

Natop seksteta Anima Vita in skupine Zven v velenjski Galeriji je navdušil številne obiskovalce.

Zaveršnik Puc začela tradicionalni koncert seksteta Anima Vita, ki deluje ljubiteljsko v Šaleški dolini že nekaj let. V njem sodelujejo poleg nje kot umetniške vodje še

večer poimenovale Kalejdoskop glasbenih želja. Letos so kot goste povabile k sodelovanju in na skupni nastop vokalno skupino Zven, ki deluje pod okriljem

umetniški vodja, Bojan Zakonjšek, Marko Kodrun, Jože Sušec in Milan Sušec.

Hinko Jerčič

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 15

SREČNO 2011

30. decembra 2010

15

Letni horoskop za leto 2011 Za nami je razburljivo, toplo in sentimentalno leto Sonca. Zato ni odveč reči, da nam bo novo, tokrat Venerino leto, življenja obar valo in napolnilo s pozitivno močjo, optimističnim razmišljanjem in ljubeznijo. Zaljubljeni se bomo že v prvih dneh novega leta podali na avanturistična potovanja, ki se bodo vrstila drug za drugim vse leto na vseh ravneh našega življenja. Še tako blaga sapica, ki bo vsaj dišala po ljubezni, nas bo vsrkala vase in nas obogatene z različnimi izkušnjami potiskala skozi tok, ki mu pravimo življenje. VENERA simbolizira čutnost, umetnost, erotiko, lepoto, ljubezen …

Močan vpliv bodo v letu Venere imeli še Jupiter, ki se bo zavzemal za duhovno rast ljudi, Uran, ki bo vplival na skupnosti in bo pomagal uveljavljati drugačne oblike razmerij in družbenih celic, med drugim tudi sprejetje novih zakonov, Saturn pa bo v tem gospodarsko težavnem obdobju vračal zaupanje, zvestobo in odgovornost.

Kar nekaj slovenskih podjetij se bo regeneriralo, obnovilo oziroma se na novo postavilo na noge. Malo podjetništvo bo še korak bližje uspehom v mednarodnih vodah. Mars nas bo vodil k žolčnim razpravam, ki jim ne bo videti konca, kaj lahko pa se zgodi, da med prehajanjem zračnega znamenja sproži predčasen odstop ministrov oz. kar cele vlade.

DEVICA 23. 8. - 22. 9.

Vladajoči planet: MERKUR (razum, komunikacija, transport) Dan: sreda Dragi kamen: živo srebro Zaradi vašega vladajočega planeta Merkurja se vztrajno vzpenjate po stopnicah.

Zato bo vaše družabno in poslovno življenje tudi v letošnjem letu plodno in ustvarjalno. Združili boste interes, napor in se zavihteli cilju naproti. Vsako vlaganje v premične ali nepremične stvari se bo hitro obrestovalo. Vaš vladajoči planeta Merkur vas bo že spomladi objel s svojim šarmom in vas tako obsijane z romantičnostjo in lepoto popeljal skozi vse leto. Poleti boste namreč v resnici okusili njegovo pra-

da se uvrščate med nepotrpežljive osebe, a v letu Venere bo drugače. Z delom in potr pežljivostjo boste deležnih velikih poslovnih uspehov, velikih zaslužkov in pozitivnih usodnih srečanj. Ambicioznost vas bo osrečevala na vsakem koraku, zato boste pridobivali nove posle ali menjali službo kot za šalo. Vaš planet Jupiter vas bo navdajal s priljubljenostjo in notranjo lepoto, zato se boste z lahkotnostjo zaljubljali, hodili na zmenke in si ustvarjali idealne, skoraj že čudežne ljubezenske vezi.

Mnogi se boste spoprijeli s čustvenim čiščenjem, odnose, ki jim je pošel blišč, boste nadomestili z novo srečo. Polni boste novih idej in zamisli, ki jih boste dodobra izkoristili. Po prstkih stopajte skozi mesec maj in avgust. Okusili boste čarobnost!

KOZOROG, 22. 12.- 20. 1.

Planet Saturn se bo vse tja do meseca novembra še vedno zadrževal v vašem znamenju, zato boste delovali tudi v tem letu mir no in preudar no. Bolj se boste zbližali s planetom Merkurjem, ki bo vašim ambicioznim idejam in željam dal novih poletov in adrenalina. Interesi in potrebe se bodo izoblikovale iz meseca v mesec v nove celote, ki bodo botrovale uspehom in zmagam. Denarci in poslovni vzgibi vas bodo napolnili z veliko mero optimizma in zmagami nad nemogočim.

Veliko pozornosti pa boste posvetili zdravju, lepoti in ljubezni. Dogajale se vam bodo stvari, ki ste jih radi opazovali v filmih. Nasmeh na obrazu vam bo pričarala oseba, ki jo že dlje časa poznate, pa ste imeli občutek, da sta si že vse povedala. V letu, ki mu vlada Venera, se vama lahko življenjski tokovi zbližajo.

BIK, 21. 4. - 21. 5.

Vladajoči planet: VENERA (ljubeznivost, čutnost, umetnost, lepota) Dan: petek Dragi kamen: safir V prvi polovici leta bo na vas predvsem vplival planet Pluton. Dvignil vam bo prirojeno ambicioznost na poslovnem in finančnem področju, zato se boste lažje bojevali za napredovanje v službi in za boljši položaj v družbi. Planet Merkur vas bo spremljal pri komunikaciji in retoriki, kadar sami čemu ne boste kos. Pri prodaji in nakupu boste imeli v sredini leta največ uspeha. Uran velja za ekstravaganten planet, le ta vas bo delal šarmantne, izvirne, precej samozavestne, uglajene in ‘fensi’. Venera pa vas od poletja dalje skoraj ne bo izpustila iz svojega objema, z njo se bo dobro spoprijateljiti že v mesecu marcu in se v soju prvih pomladnih žarkov popeljati v romantično razmerje, ki vam lahko povsem spremeni dosedanji tok življenja.

DVOJČEK, 22. 5. - 21. 6.

Vladajoči planet: MERKUR (razum, komunikacija, transport) Dan: sreda Dragi kamen: smaragd Večni optimisti! Leto Venere vam prinese veliko spodbud tako v poslu kot pri denarnih zadevah. Radi ste v družbi ljudi, a bodite pozorni, kaj lahko se vam zgodi, da se boste še pred poletjem znašli v družbi, ki vas bo znala izkoristiti. Posvečajte več časa vsemu tistemu, kar vas dela ustvarjalne in vas bogati tako fizično kot duhovno. Če ste med osebami, ki jim je Sončevo leto pustilo velike posledice pri nesoglasjih v skupnostih, poskrbite, da se to že v pomladnih mesecih konča. Semena, ki bodo rodila zdrave ljubezenske vezi, boste lažje prepoznali tja do poletja. Prepustite se ezoteriki in domišljiji, da boste hitreje ustvarili zase primerno ognjišče.

Od avgusta dalje boste polni elana, izkoristite ga za nakup novega doma ali kakšne premičnine, ki bi obogatila vaše življenje.

Lahkotnost uporabite pri vsem, kar počnete.

Zemeljska znamenja Vladajoči planet: SATURN (krčenje, omejevanje, disciplina) Dan: sobota Dragi kamen: modri safir

vanje v tujino in z novimi osebami sklenite pomembne poslovne vezi. Vaš vladar Saturn vam bo kar trikrat v letu prečkal vaše osončje, v prisotnosti Jupitra in Merkurja boste postali mit za ustvarjanje sreče in finančnih uspehov. Moč je v modrosti, z nasmehom na obrazu in kapljico parfuma na ezoteričnih mestih. Življenje je vaše, zato se poigrajte z njim. Notranji jaz bo iskal možnosti osebnostnega razvoja in mentalne moči.

vo moč in veličino. Februar in maj bosta meseca poslovnih uspehov. Na novo podpisana pogodba vam prinese povečan priliv v vaš hišni proračun. Obstoječa naveza v partnerstvu pa dobi v avgustu novo podobo. Obiščite eksotične kraje, če pa to ni možno, si pomagajte z domišljijo in si pričarajte eksotiko doma.

Ognjena znamenja OVEN, 21. 3. - 20. 4.

Vladajoči planet: MARS (pogum, energija, borbenost) Dan: torek Dragi kamen: rdeča korala V vašem življenju je vse povezano z Venero in v letu, ki je pred nami, boste naravnost blesteli. Dogajale se vam bodo novosti in spremembe tako v povezavi z denarnimi zadevami kot pri poslovnih odločitvah. Vaše interesne dejavnosti bodo postale povsem drugačne, izpopolnjevali se boste in si dovolili, da v vaše življenje stopijo nove osebe, ki niso v povezavi z družino in vašimi znanci ali prijatelji. Večina predstavnikov tega znamenja se bo v tem letu odločila, da okrona obstoječa ljubezenska razmerja ali pa si le ta na novo vzpostavi. Vitalne moči se vam bodo potrojile in z besedo SREČA boste najlažje opisali svoje počutje, namene in cilje. Venera vas bo popeljala dejstvom naproti, z Jupitrom se bosta dobro znašla, ko bo šlo za zaslužek in kariero, medtem ko boste z Merkurjem in Saturnom ves čas obkroženi kot v dobri družbi dobrih prijateljev.

LEV, 23. 7. - 22. 8.

Vladajoči planet: SONCE (sijaj, moč, uspeh, očetovstvo) Dan: nedelja Dragi kamen: rubin Vaše zodiakalno znamenje je dobilo ime po kentavrih. To so bila namreč nemirna in neučakana, nepredvidljiva bitja s prešernimi obrazi, iskriva, kot ste vi. Res je,

STRELEC, 22. 11.-21. 12.

TEHTNICA, 23. 9. - 22. 10.

Vladajoči planet JUPITER (razširjenje, razvoj, filozofija, morala) Dan: četrtek Dragi kamen: ametist

Vladajoči planet: VENERA (erotika, umetnost, ljubezen) Dan: petek Dragi kamen: beli safir

Od junija do začetka septembra se bo v vašem znamenju zadrževal planet kariere in dinamike. Zato boste v tem obdobju delovali inovativno, malce eksotično in prodorno. Če ne bo šlo v prvi polovici leta vse po načrtu, se bo to zgodilo v jeseni, ko se vašemu vladajočemu planetu Jupitru pridruži še Saturn in vas bosta skupaj v spremstvu Venerine diplomacije popeljala v novo delo ali ljubezen vašega življenja. Zaradi Urana in Jupitra boste bolj zdravi in dovzetni za način zdravega prehranjevanja. Pozornost boste usmerili v tokove inovacij in umetniške stvaritve. Skozi poletno in jesensko obdobje boste novim naložbam pomagali ugledati luč sveta in poželi pri tem priznanje v mednarodnih vodah. Spomladi boste malce čustveno podhranjeni, da pa se to ne bo vleklo predaleč v leto, se pogovorite z dobrim prijateljem in se z nasmehom na obrazu podajte na ulico.

Zajemite sapo, pripravlja se vam velika sprememba tako v poslu, na delavnem mestu kot tudi v domačem ubranem okolju. Položaj vašega vladajočega planeta Venere je z astrološkega stališča v eksaltaciji. Pa to še ni vse, od junija dalje bosta Uran in Jupiter potovala skozi vaše znamenje in v tem obdobju boste zaključili vse, kar vas dela strte in ponižane, ter se odločili za velik korak k novim dogodivščinam.

Prijatelje in družinske člane ne pozabite povabiti zraven, ker vam bo sicer kmalu postalo brez njih življenje nezanimivo.

Saturn v tehtnici vam bo dal maksimalno podporo v vašem fizičnema počutju, če boste malo telovadili in se osvežili na sprehodu, boste sijali kot pravi Amor. V februarju boste že čutili pridih Venerine energije, ki vas bo tja do poletja dodobra ogrela in vas postavila v središče ljubezenskega dogajanja. Jeseni zakopljite svoje dlani v jesensko listje ali v cekine, kar vam je pač ljubše.

Zračna znamenja VODNAR. 21. 1. - 18. 2.

Vladajoči planet: SATURN URAN (disciplina, omejevanje, krčenje) Dan: sobota Dragi kamen: modri safir Leto prelomnih dogajanj. Venerin vpliv bo čutiti na vsakem koraku. Dve leti in pol boste z malimi presledki gostili v sončnem znamenju planet Saturn. Nova ljubezenska romanca vam je neizbežna, bodisi z novim člove kom ali pa bo znova vzplamtela strast v obstoječi vezi. Bodite odprti za sprejemanje in dajanje ljubezni. Če se spogledujete z umetnostjo in je le ta vaš vir preživljanja, boste že od meseca marca imeli srečno roko. Več boste ustvarili, več boste zaslužili. Podajte se na poto-

Vodna znamenja RIBI, 19. 2. - 20. 3.

Vladajoči planet: JUPITER (razvoj, etika, morala) Dan: četrtek Dragi kamen: rumeni safir Ekonomski in socialni položaj v tem letu bo dober. Vse dokler boste v družbi Jupitra v vašem znamenju, bodo vaša ambiciozna nagnjenja uspešna na vseh področjih.

Po poletju pa se bo ta planet umaknil in boste v družbi Venere postali bolj odločni in romantično obarvani. Ljudje so radi v vaši družbi in vi jim boste od poznega poletja to znali tudi vrniti. Večje naložbe bodo vezane na ureditev vašega novega bivališča ali celo poslovne poti. Pomladni

meseci bodo prinesli nekaj finančne in poslovne zmede, takrat je prav, da uporabite diplomatske poteze in jezik. Od meseca maja dalje pa vse tja do julija se boste ustvarjalno počutili ob ljubljeni osebi in vaše življenje bo dobilo povsem nov smisel. Venerino leto se bo začelo zelo razgibano, tja v mesec marec boste nosili sabo skrito orožje – nasmeh, od poletja dalje pa boste delali vse na povsem svoj način.

Notranjost bo zelo umirjena in odločna, navzven pa boste s spremembo videza povzročili težave predvsem sebi.

RAK, 22. 6. - 22. 7.

Vladajoči planet: LUNA ali MESEC (duša, instinkt, čustva, materinstvo) Dan: ponedeljek Dragi kamen: žad Vi ste rojeni sz pretanjeno intuicijo, zato ste sami sebi lahko zelo dobri svetovalci.

Pomembno je, da se znate umiriti in poslušati svoj notranji glas. V takem stanju nato vizualizirajte, kaj si želite doseči. Cilji se vam bodo uresničevali, kot bi podirali domine. Večino leta boste preživeli v svojem svetu s svojimi podobami o tem, kdo ste in kam greste. Odsev vaše oddane energije bo takšen, da kar boste oddajali od sebe, boste tudi prejemali. Ekonomski položaj se vam bo s pomočjo Plutona, ki se bo pomikal v znamenju kozoroga, že v pomladnem času izboljšal. Jupitrovo potovanje v zrcalnih ribah pa vas bo nagradilo z ustvarjalnostjo, napredovanjem ali celo pristankom v podjetniških vodah. V leto Venere boste stopili z malho ljubezenskih čarov, ki jih boste spretno skrivali. Nasmejan obraz in nagajiv pogled bosta do poletja edina pokazatelja, kaj se v resnici dogaja v vaši duši. Sapice zaljubljenosti se bodo sprevrgle v vetrovna stanja.

ŠKORPIJON, 23. 10. - 21. 11.

Vladajoči planet: PLUTON (globalne preobrazbe) Dan: ponedeljek Dragi kamen: ametist Sreča , sreča, sreča na vsakem koraku.

Svobodno se boste sprehajali po poteh življenja, vse do poletja več ugodnosti s financami in čustvenimi vibracijami. Po poletju pa se boste dobro znašli, če boste iskali novo zaposlitev ali se potegovali za napredovanje v obstoječem poslu. Od februarja do maja se boste počutili še posebej ustvarjalno in naravnost genialno. Selitve, potovanja, poroke, zaroke, to vam bo šlo še posebej dobro od rok. Svoji razigranosti dodajte še nasmešek in z njim osvojite, kar je ostalo neosvojenega. Začetek leta je za vas lahko malce težaven in melanholično obarvan, vsekakor pa se boste skozi leto naučili sprejemati življenjske darove tako, da boste jesen in zimo v sončnem letu doživljali kot zmagovalec. Retrogardno potovanje planeta Satur na v vašem osončju vas bo namreč nagradila z usodnimi spremembami. Ljubezen vam teče po žilah, v letu Venere se bo to še kako potrdilo. Razprite roki, sprejmite svetlobo v svojo dušo in si nadenite prešeren nasmeh.

Za popotnico v novo leto vam pošiljam prš zlatih astralnih želja.

Naj se vam uresničijo in s tem obogatijo vaše življenje!

Letni horoskop je pripravila Astrologinja Dora. Za astrološki posvet jo lahko pokličete:

031 830 751.

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Sanjski zmagoviti niz Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, odšli na odmor z veliko prednostjo – Bo to dovolj za drugi naslov v zgodovini kluba?

S tekmami 16. prvenstvenega kroga so sredi prejšnjega tedna rokometaši v prvi ligi končali letošnji del tekmovanja. Nadaljevali ga bodo februarja. Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, so ga končali sanjsko. V jesenskem delu so ob odličnem vodenju trenerja Branka Tamšeta nanizali rekordnih 15 zmag. So

ko bosta na sporedu zaostali tekmi 10. kroga med Jeru za le mom Ormožem in Gore njem ter med Celjem Pivovarna Laško ter Krko. Tri dni za tem pa se bodo v uvodni tekmi drugega dela in v derbiju kroga 'udarili' v celjskem Zlatorog aktualni prvaki in podpr vaki.

Še bolj bodo garali Branko Tamše, trener: Veliko stvari je vplivalo na naš sijajen niz. Prvo - trdno in zagnano ter pametno delo od vsega začetka. Drugo disciplina in red na treningih in tekmah. Igralci so na vsaki tekmi dajali vse od sebe, čeprav se je bilo težko popolnoma zbrati vsake tri dni v tem zgoščenem ritmu tekmovanja. Zavedamo se, da se bo enkrat ustavilo, čeprav si želimo, da se ne bi. A če se že mora, se naj. V nadaljevanju nas prav čaka še težje delo, še večje garanje na tekmah, saj se Celjani in Koprčani gotovo niso odrekli boju za naslov kljub zaostanku.

Kegljačice Šoštanja najboljše v državi Na kegljišču Golovec v Celju je bilo žensko in moško ekipno državno prvenstvo v borbenih igrah. V ženski konkurenci so se zelo izkazale šoštanjske kegljačice, članice 1. B slovenske lige, saj so s 528 podrtimi keglji osvojile državni naslov pred ekipo Komcel iz Celja (513) in ekipo Slovenj Gradca (495). Šoštanjčanke so med drugim premagale tudi ekipo Miklavža iz Maribora, lanske državne prvakinje.

Med moškimi je slavila ekipa Kegljaškega kluba Triglav iz Kranja s 644 podrtimi keglji pred ekipo Pivovarne iz Laškega (603) in z KK-Gašper Prevalje (580) Šoštanjska ekipa RILE servis je bila deveta.

Na dobri so poti …

Zasluženo rajanje ob zgodovinskem nizu

edino moštvo brez izgubljene točke, kar se v dolgoletni in bogati klubski zgodovini še ni zgodilo. Drugi Koper s tekmo več za njimi zaostaja kar za pet točk, aktualni prvaki, moštvo Celja Pivovarne Laško, pa že za neverjetnih osem.

Po odlični jesenski igri gotovo njihovi navdušenci z veseljem pogledujejo na lestvico in verjamejo, da bodo njihovi igralci v klubske vitrine prinesli drugi državni naslov v zgodovini kluba. Trener in igralci pa se s tem (še) ne obremenjujejo. Nenehno poudarjajo, da razmišljajo samo o naslednji tekmi, čeprav si enako kot drugi močno želijo, da bi bili tudi na koncu prvenstva tam, kjer sedaj prezimujejo. Vedo, da je do konca prvenstva še dolgo, da se tudi Celjani kljub razmeroma visokemu zaostanku ne bodo odrekli boju za ponovitev naslova, dokler bodo imeli teoretične možnosti.

Prvenstvo bodo v prvi ligi nadaljevali v soboto, 5. februarja. Za štiri moštva pa že prej, 2. februarja,

Trimo jih je 'mučil' le prvih dvajset minut V zadnji letošnji tekmi je v Velenju gostoval Trimo, ki so ga premagali s 37 : 33. Rokometaši iz Trebnjega so po pričakovanju tekmo začeli zelo motivirano in v uvodnih minutah nezbrane gostitelje presenetili z vodstvom s 3 : 0, toda ob polčasu so že zaostajali prav za toliko.

Na začetku drugega polčasa so domači rokometaši zaigrali nadvse zavzeto v obrambi in hitro v napadu. Goste je tudi zaradi krajše klopi začela premagovati utrujenost. Po dobrih petnajstih minutah igre so Velenjčani povedli z desetimi goli razlike in s tem razblinili morebitno upanje gostov, da bi se vpisali v letošnjo tekmovalno kroniko kot ekipa, ki je prva zaustavili njihov niz.

S. Vovk

Anji Drev laskavi naslov Ob izteku leta je na nedavni prireditvi razglasila nagrada za vložen trud.« Ker je vztrajno in delovno svojega športnico in športnika leta 2010 glasila tudi dekle, verjame, da bo dosegla zastavljene športne in Športna zveza gluhih Slovenije. Med športnicami je življenjske cilje. Želi se udeležiti olimpijskih iger gluta laskavi naslov osvojila smučarka 13-letna Anja Drev iz Florjana pri Šoštanju, članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, sicer pa učenka osnovne šole Šoštanj. Naslov je osvojila na osnovi dobrih uvrstitev na tekmah evropskega pokala za gluhe. Barve Slovenije zastopa že 3 leta.

Na teh tekmovanjih je v konkurenci vseh tekmovalk osvojila tretje, četrto in peto mesto, pri mladinkah do 18 leta starosti pa je v pretekli sezoni zmagala na slalomski tekmi v avstrijskem Hebalmu, v veleslalomu je zasedla tretje mesto. V isti konkurenci je bila v obeh disciplinah na tekmovanju v italijanskem Valmelencu druga.

Anja obiskuje osnovno šolo skupaj s slišečimi vrstniki in se kljub težki naglušnosti sporazumeva z govorom. Hvaležna je sošolcem in učiteljem, ki ji pomagajo z zapiski, kadar je 13-letna Anja Drev je športnica Športne zveze odsotna zaradi treningov. Pri komuniciranju ji gluhih Slovenije za leto 2010. pomaga slušni aparat, njena velika želja pa je, da bi se naučila znakovnega jezika, saj bi se tako laž- hih v kanadskem Vancouvru, ki bodo čez pet let. je sporazumevala z gluhimi sotekmovalkami in tekKer imam zelo rada živali in naravo, bi rada v življemovalci. Kajti večina med njimi, ki prihajajo iz drunju počela kaj v zvezi s tem. Skrbi jo za naravo in ni gih evropskih držav, uporablja znakovni jezik.

In kaj je Anja povedala ob osvojitvi naslova šport- ji prav nič všeč, da izginjajo živalske vrste. V leto 2011 vstopa z običajnimi željami: obinica leta 2010 Športne zveze gluhih Slovenije? »Presenečena sem bila nad izbiro, saj je v Sloveniji veliko lo sreče in zdravja. dobrih gluhih športnikov. Vesela sem priznanja, ki je Tp

Nikola Manojlović, je potem ko je povsem okreval, potrdil, da je velika okrepitev Velenjčanov in enako kot soi gralci si želi, da bi tudi po drugem delu ostali najboljši klub v državi: » Za nami je vsekakor odlična sezona, ki je nihče od igralcev gotovo ni pri ča koval. Vemo, da bomo igrali tudi v drugem delu.

Do jesenskega uspeha smo prišli po trdem in odgovor nem delo in to je gotovo ključ za dobre igre za prihodnje. Vem, da vsi pričakujejo naslov prvaka. Tudi igralci si ga na tiho želimo, a do konca prvenstva je še dolga pot. Zato se s tem ne obremenjujemo. Gremo iz tekme v tekmo, igramo, kot da je vsaka naslednja zadnja. Pričakovanja so kljub naši dokaj veliki prednosti še prehranjena, a smo na dobri poti.«

Podpis: Tudi v novem letu si želijo čim več zmag.

Kdor zna, zna, in mi znamo V četi Vzhajajočega sonca, ki deluje na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, se je pred dnevi zgodila že tradicionalna taborniška čajanka. Naj pojasnim, da so taborniške čajanke malce drugačne, dogajanje se namreč sploh ne vrti okoli čaja, v ospredju je predstavitev vodov in pristno druženje celotne čete.

Najprej smo v svoje vrste sprejeli 1. razrede, ki so po svečani prisegi prejeli diplome in rdeče rutke. Opravili smo tudi prehod med vejami, saj so naši 5. razredi prestopili iz družine medvedkov in čebelic v družino gozdovnikov in gozdovnic in se sedaj lahko pohvalijo s čisto novimi zelenimi rutkami.

Sledile so predstavitve vodov, od tistih najmlajših pa do najstarejših.

Tako so igrali

1. SRL, 16. krog Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 37:33 (21:18) Gorenje: Gajić, Skok 17 obramb (3x 7 m), Bezjak 6 , Manojlovič 6, Borovnik,Stanojevič, Zaponšek 1 obramba, Cehte 2, Miklavčič 6, Musa 4, Štefanič, Golčar 4, Gams 2, Bajram 1, Nosan, Šimič 6 (2).

Trener: Branko Tamše.

Izključitve: Gorenje 4 minute, Trimo 8.

Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Trimo 7 (4) Drugi izidi: Loka - Krka 32:29 (18:12), Jeruzalem Ormož : Slovan 28:24 (14:15), Gorenje - Trimo Trebnje 37:33 (21:18), Slovenj Gradec - Maribor Branik 21:32 (6:17), Cimos Koper - Ribnica Riko hiše 34:29 (15:15), Šmartno Vrstni red po 16. krogu: 1. Gorenje 15 tekem - 30 točk, 2. Cimos Koper 16 – 25, 3. Celje Pivovarna Laško 15 – 22, 4. Loka 16 – 19, 5. Trimo Trebnje 16 – 19, 6. Maribor Branik 16 – 15, 7. Krka 15 – 14, 8. Ribnica Riko hiše 16 – 13, 9. Jeruzalem Ormož 15 – 12, 10. Slovan 16 – 10, 11.

Slovenj Gradec 16 – 6, 12. Šmartno Herz Factor banka 16 – 3.

Prvenstvo b odo nadaljevali 5. februarja.

Med večinoma plesno in pevsko obarvanimi točkami smo zasledili tudi interpretacijo pesmi Vsak po svoje, ki je že nekaj časa zelo popularna med taborniki. Med točkami smo razgibavali glasilke s taborniškimi pesmimi ob zvokih kitare, prava paša za oči pa so bili vodniki, ki so zaplesali »kamate«, ples novozelandskih domorodcev Maorov. Čisto na koncu je sledil gotovo najslajši del čajanke – otroci in vodniki smo se posladkali s slaščicami, ki smo jih prinesli s seboj, in teh ni bilo malo. Potem smo se za letos poslovili, vendar se po novem letu zopet vidimo vsak petek ob petih, kot smo že vajeni. Še enkrat smo dokazali, da znamo. Znamo se zabavati, družiti in predvsem uživati v tem, da smo taborniki.

Katra Jezeršek

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 17

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Velika nagradna križanka Opel AC Celeia Avto center Celeia Celje Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611 PE Avtohiša Jakopec Velenje Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460

PROGRAM OPEL -

NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ! Najvišja kakovost za najnižjo ceno!

SUBARU ZA ZAHTEVNE KUPCE Subaru prednjači na področju terenskih vozil, poudarek daje štirikolesnemu pogonu. B9 Tribeca, Legacy, Outback, Impreza, Fores-

ter, Justy in REVOLUCIONARNI BOXER DIESEL! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “Opel” najkasneje do 10. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade:

1.vikend z novo Opel Astra Sports Tourer, 2. menjava gum in 3. majica in kapa.

Zavito v tančico prihaja, prijazno in veselo kot zmeraj – novo leto 2011. Naj se vam uresničijo vsa hrepenenja!

17

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

Bi šlo brez pokanja?

Uporaba pirotehničnih izdelkov je prepovedana v strnjenih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v javnih prevoznih sredstvih, na javnih prireditvah Celje, Velenje – Letos je bilo v Sloveniji, pa tudi na območju Policijske uprave Celje, poškodovanih več oseb, ki so bile neprevidne ali lahkomiselne pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki.

Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so tudi poškodbe obraza ali oči. Še posebej grozljivi so prizori, kadar so poškodovani otroci. Čeprav imajo pirotehnični izdelki tudi negativne učinke, se v decembru mnogi ne morejo upreti pokanju s petardami in uporabi drugih pirotehničnih sredstev. Uporaba pirotehničnih sredstev je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.

Za kršitve, ki jih storijo otroci, se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki do 15. leta starosti uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Takih primerov ni malo. V sredo, 22. decembra, je v okolici osnovne šole Gorica mladoletnik metal petarde. Policisti so mu jih, ko so prišli na kraj, zasegli še preko 100. O dogodku so obvestili mamo, predlagali pa so ga tudi v postopek pri prekrškovnem organu. V petek, 24. decembra, so policisti na Celjski cesti v Velenju zalotili otroka, ki je metal petarde. Nekaj kosov so mu jih zasegli in ga predali staršem.

SREČNO 2011 Pobegi se ne izidejo Velenje - Pobegi s krajev prometnih nesreč niso redki, je pa vprašanje, koliko se pobeglim izidejo. V torek, 21. decembra, je neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake znane) zaradi nepravilnega premika na Tomšičevi trčil v voznico osebnega avtomobila. Povzročitelja nesreče so po pobegu polici izsledili doma v Slovenj Gradcu. Popoldan je počilo na parkirišču pri Bolnišnici Topolšica. Neznani voznik je trčil v tam parkiran avto in odpeljal s kraja.

Povzročitelja so izsledili.

V nedeljo, 26. decembra, popoldan je prišlo do nesreče na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Neznani voznik je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v parkiran avto, se odpeljal in potem vrnil. Policisti so mu izdali plačilni nalog zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, zaradi povzročitve prometne nesreče in vožnje pod vplivom alkohola. Čaka ga tudi obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.

S pršutom ne bo nič Velenje, 21. decembra – V torek popoldan so v supermarketu TUŠ na Celjski cesti zalotili moškega, ki je skušal odnesti - ne da bi plačal pršut vreden 76 evrov.

Voznica zadela pešca Velenje, 23. decembra – V četrtek popoldan je voznica osebnega avtomobila na Gorici, pri trgovini Eurospin, zaradi nepravilnega premika z vozilom zadela pešca. Ta je sam iskal zdravniško pomoč, najprej v dežurni ambulanti, potem pa v Bolnišnici Slovenj Gradec, kjer so ugotovili,

30. decembra 2010 da je utrpel lažje telesne poškodbe.

Rop sredi mesta Velenje, 23. decembra – V četrtek okoli pol sedme ure zjutraj je mlajši fant v trafiki na Cankarjevi ulici prodajalki zagrozil z nožem in zahteval denar. Ker se je najbrž obotavljala, jo je odrinil in iz blagajne sam vzel okoli 150 evrov. Gre za fanta, starega med 16 do 18 let, visokega okoli 175 centimetrov, vitke postave, temnih las. Oblečen je bil v jeans hlače, temno zeleno bundo s kapuco, na glavi pa je nosil črno kapo.

Odnesli šest prenosnikov Velenje, 25. decembra – V soboto ponoči so policisti – poklical jih je občan – posredovali v trgovini Mercator Center tehnika in gradnje na Kidričevi cesti. Neznanci so vlomili v skladiščni del in odnesli več prenosnih računalnikov v originalni embalaži.

Ostali brez novoletne razsvetljave Rečica ob Paki, 26. decembra – V nedeljo dopoldne so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari na stanovanjski hiši v Rečici ob Paki. Storilec je s hiše odtrgal več metrov novoletne razsvetljave.

Vlomilci niso imeli praznikov Velenje, Žalec, 26. decembra – V času nočnih praznikov je bilo vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka v Velenju. Nepridipravi so odtuji stroj za beljenje in ročno električno orodje.

Tudi v Žalcu so policisti opravili ogled dveh vlomov in sicer v poslovni prostor, kjer so vlomilci odtujili večjo količino pijač, vrednih okoli 300 evrov, ter v klet stanovanjske hiše. Tu so našli in odtujili pijačo in ozimnico v vrednosti 200 evrov.

Skušali odpeljati dva avta Mozirje, 26. decembra – Avtomobilski tatovi so skušali v Mozirju, na Savinjski cesti, odpeljati dva osebna avtomobila, in sicer Peugot 106 ter Renault megane. Z armaturne plošče so iztrgali električne žice, vendar jim vozil na srečo ni uspelo spraviti v pogon.

Zapeljal s ceste Velenje, 27. decembra – V ponedeljek ponoči je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s Preloške ceste. Voznik je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje.

Steberni vdor v premogovniku Velenje, 13. decembra - V jami Premogovnika Velenje je prišlo dopoldan do stebrnega udara. V nesreči so bili lažje poškodovani štirje rudarji. Poškodovane rudarje so takoj oskrbeli, pri zdravljenju pa ne pričakujejo zapletov. Stebrni udar je hipna sprostitev napetosti v hribini, ki se občasno zgodi v rudnikih, so pojasnili v premogovniku. Kmalu po dogodku je delovišče obiskal glavni rudarski inšpektor in o dogodku naredil zapisnik. mz

Iz policistove beležke Brata sta se sprla V sredo, 22. decembra, sta se v stanovanju na Jenkovi v Velenju sprla brata. Med prepirom si je starejši pomagal z udarcem, za kar si je zaslužil plačilni nalog.

Pesti pele pred Hudo lukno V sredo, 22. decembra ponoči, je pred lokalom Huda lukna v Starem Velenju 35-letnik udaril 26-letnika, potem pa odšel. Mlajši je utrpel lažje poškodbe, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti.

Naslednji večer, v četrtek, 23. decembra, so pred Hudo lukno spet pele pesti .31letnega Velenjčana se je lotil neznanec.

v Velenju pijan moški nadlegoval goste, enega je tudi udaril. Ko so prišli na kraj policisti, je možak na terasi lokala dremal.

Ker bi lahko prišlo do podhladitve, so obvestili svojce, da so prišli ponj.

Udaril naj bi ga lastnik lokala V ponedeljek, 27. decembra ponoči, je pred lokalom na Kidričevi cesti v Velenju oškodovanec povedal policistom, da ga je pred lokalom udaril lastnik lokala in da bo zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč. Policisti okoliščine še preiskujejo.

Trije pijani pridržani V zadnjem tednu so se pri policistih treznili trije vozniki, eden v torek, eden v petek, eden v ponedeljek.

Znanec ga je V četrtek, 23. decembra, so šli policisti v dežurno ambulanto, tam je iskal zdravniško pomoč 22-letni moški, ki ga je v Starem trgu pretepel 29-letni znanec.

Razmetaval prometno signalizacijo V četrtek, 23. decembra, je na Celjski cesti v Velenju, v bližini Policijske postaje, pijan mažakar razmetaval prometno signalizacijo in bil nasilen do žene, ki je bila v avtomobilu. Kršitelj se po prihodu policistov ni pomiril, zato so zoper njega uporabili prisilna sredstva ter ga pridržali do iztreznitve. Po odhodu s Policijske postaje so mu izročili tudi plačilni nalog za pet prekrškov. Znesek najbrž ni bil prav majhen.

Najprej razgrajal, potem zaspal V ponedeljek, 27. decembra zvečer, je na terasi lokala TV1 na Rudarski cesti

Vredno pohvale V sredo, 22. decembra, je policistom občan izročil osebno izkaznico, ki jo nje našel na parkirišču pred Policijsko postajo. Lastniku, ki je bil večer pred tem pri njih na razgovoru, jo bodo vrnili. Policisti hranijo štiri ključe na rdečem traku ter svetlečim obeskom. Lastnik lahko ključe prevzame pri njih. V petek, 24. decembra, je občan v Ravnah pri Šoštanju našel denarnico z dokumenti. Policisti so jo lastnici že vrnili. Vrnili pa so tudi že denarnico z denarjem in vsebino, ki jo je občan v petek našel v Veleja parku in denarnico z dokumenti in denarjem, ki jo je občan našel v Šoštanju. V soboto, 25. decembra, jim je občan prinesel žensko torbico, ki jo je našel pri Rdeči dvorani.

Torbico – bila je ukradena – bodo lastnici vrnili.

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 19

SREČNO 2011

Bolečina v petah Neprijetna bolečina v petah nam lahko pogosto ovira vsakodnevne telesne aktivnosti, vzroki zanjo pa so različni. Akutno se pojavi pri slabo ublaženem doskoku na peto ali po udarcu nanjo. Kronično je lahko posledica neustrezne tehnike hoje. Pogosto je pridružena vnetnim procesom; bodisi petnice, narastišč kit na peti ali narastišču vezivne ovojnice mišic in kit na sto-

palu. Redko je zanjo vzrok Ewingov sarkom. Vzrok za bolečine je lahko tudi artroza oziroma obraba.

Pri otrocih v dobi rasti se lahko bolečine pojavijo zaradi aseptičnega vnetja v rastoči petnici.

Najpogostejši vzrok za bolečino v petah je kostni oziroma petnični trn. Nastane zaradi neustrezne tehnike hoje, ob kateri energijo preko pet nice usmerjamo v podlago, namesto da bi jo uporabili za kotalenje po stopalu. Stalna napetost in vlek vezivnih struktur povzročita rast trnaste kostne tvorbe, ki draži mehko tkivo in živce v predelu pete.

Stopalo ima pomembno nalogo, saj preko njega prenašamo težo vsega telesa na podlago, po kateri hodimo, tečemo ali poskakujemo. Ob

tem mora varovati sklepe spodnjih okončin pred nenadnimi obremenitvami. Vzdolžni stopalni lok ima pri tem pomembno blažilno vlogo.

Ob vsakem naporu se nekoliko spusti in tako omili nenadno povečanje teže bremena na sklepe. Obliko loka zagotavlja plantarna fascija – trokraka, debela, čvrsta vezivna plošča, ki se nahaja na spodnji strani stopala med sprednjim in zadnjim

delom, zadaj pa se prirašča na petnico. Zaradi velikih obremenitev je to mesto pogosteje izpostavljeno poškodbam. Preobremenitve povzročajo mikroskopske poškodbe v predelu vezivne ovojnice stopala.

Bolečina se pojavi vedno zadaj v peti, kjer se vezivna ovojnica narašča na petnico. Najhujša je zjutraj, ko je vezivna ovojnica slabo prožna. Preko dneva se raztegne in postane prožnejša. Pomaga, če se razhodimo. Če dalj časa stojimo, tečemo ali hodimo, se bolečina pojavi znova. Vzrok bolečine je v preobremenjenosti vezivne ovojnice stopala. Najpogosteje se pojavlja ob nepravilni tehniki hoje, pri tekačih na dolge proge, pri ljudeh z zveča-

no telesno težo, lahko pa je razlog zanjo tudi neustrezna obutev.

Poleg anamneze in kliničnega pregleda za postavitev diagnoze potrebujemo še rentgensko slikanje petnice. Začetno vnetno dogajanje lahko včasih pojasnimo z ultrazvočno preiskavo ter laboratorijskimi izvidi.

Tako ločimo med revmatskim ali bakterijskim vnetjem. Bakterijsko vnetje moramo zdraviti z antibiotiki. Pri drugih vnetjih zadostujejo

počitek, lokalno hlajenje in jemanje nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) – zdravil proti bolečinam in vnetju.

Pri težavah z vezivno ovojnico stopala in petničnim trnom si lahko najprej pomagamo sami. Ob pojavu bolečine počivamo in stopala po nepotrebnem ne obremenjujemo. Pomagal nam bo podpetni preluknjan vložek v obliki črke U. Med športnimi aktivnostmi bomo izbrali plavanje ali kolesarjenje, izogibali pa se bomo hoje in teka. Boleč predel bomo hladili z ledom ledom od 10 do 15 minut vsaj dvakrat na dan. Večkrat na dan bomo izvajali nežne raztezne vaje za mišice meč in Ahilovo kito. S prsti nog bomo

Zdravnik svetuje

30. decembra 2010

pobirali brisače s tal, stopala pa masirali z okroglim predmetom.

Ob trdovratnejših bolečinah bomo uporabili kreme in tablete, ki vsebujejo nesteroidne antirevmatike.

Pogosto bomo potrebovali še pomoč fizi ote ra pev ta. Naj bolj pomagajo ultrazvok, elektrostimulacija, masaža in vaje za stopala. Le izjemoma nam bo moral pomagati ortoped z blokado ali operativnim posegom.

Prav je, da pazimo, kako hodimo.

Stopalo naj bo ob kontaktu s podlago z golenico tvori kot 90 stopinj.

Kontakt s podlago naj bo vedno nežen. Nato se po stopalu kot po polmesecu pokotalimo od pete do prstov in na koncu s palcem odrinemo od podlage. Vso vloženo energijo bomo prelili v gibanje naprej.

Obremenitev stopal bo tako optimalna. Ploska stopala bomo najprej poskusili korigirati z vložki.

Pazili bomo na morebitne skoke in jih amortizirali tudi s koleni in kolki. Izbrali bomo prožno obutev z elastičim podplatom. Pri športnih aktivnostih ne bomo pretiravali. Ob pojavu bolečin si bomo privoščili počitek in ustrezno samozdravljenje. Sicer pa bomo poskrbeli za ustrezno telesno težo ter ohranjali redno telesno aktivnost, primerno svoji starosti.

Psiholog odgovarja (34) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje, ali na e-mail naslov: petra.tekavec@deseosvetovanje.com

Pozdravljeni, Pred dvema letoma so me diagnosticirali z rakom na dojki. Zame je bil to popoln šok, ker sem vedno skušala živeti zdravo, skrbeti zase, se sproščati. Do takrat si nisem predstavljala, da me lahko doleti kaj takega. Šoku je sledila žalost in zaskrbljenost, kaj bo z menoj. Moje srečno življenje se je prelevilo v razmišljanje o smrti, na katero nisem bila pripravljena, sploh pa ne pri svojih 45 letih. Padla sem v depresijo, iz katere se še sedaj nisem izkopala. Dojko so mi odstranili in zdravniki pravijo, da sem zdrava. Razmišljam, kaj če se mi ponovi, kaj če me bo spet doletelo kaj tako groznega. Nisem pripravljena, nočem biti. Vem, da sem vpeta v krog negativnih misli. Morda bi si morala poiskati strokovno pomoč, kaj menite vi?

Okrevanje po raku Spoštovani, želim si, da bi lahko imeli kontrolo nad svojim življenjem in s tem nad težkimi boleznimi in smrtjo. Žal nihče od nas tega ne more doseči; to je lahko tolažilna misel. Ne vemo, kdaj in kako nas bo zadelo. Kako vzdržati to nesigurnost in ranljivost? Kako živeti pozitivno, ne da bi nas misli na to bremenile ali spravile v depresijo? O tem tudi sami razmišljate. Vaša bolezen je pripeljala depresijo, kar je normalen odziv na tak šok in občutek izgube. Po ozdravitvi se psihično ne počutite bolje, ker vas skrbi, če se bo ponovilo. Lahko se, lahko pa da boste živeli zdravi do 90. leta. Na katero stran razmišljanja boste stopili? Kaj se bo zgodilo, ne morete kontrolirati, lahko pa svoje misli in razpoloženje. Če boste razmišljali drugače, se boste tudi bolje počutili. Še ste živi, zato vas vzpodbujam, da tudi živite tako: pozitivno ter v užitju in spoštovanju vsakega dne. Ta korak ni lahko storiti, sploh če ste že nekaj časa potopljeni v krog negativnih misli. Zakaj si ne bi poiskali strokovno pomoč, da dobite dodatno motivacijo? Zdravilišče in Terme Dobrna pripravlja celosten in interdisciplinaren rehabilitacijski program CROB za vse, ki so zboleli za rakom. Morda bi to bilo za vas.

Dovolj je virov, poiščite tistega, ki vam ustreza. Iz srca vam želim, da spet najdete življenjsko energijo in moč, da živite svoje življenje polno in izpolnjujoče.

Janez Poles

Še zadnji ŠŠK-jev pozdrav v letu 2010

Zgodilo se je ... od 31. decembra do 6. januarja - 31. grudna je god sv. Silvestra, papeža, za čigar vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil h krščanstvu; upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in z bikovo glavo ob strani, na nekaterih podobah pa drži v roki tudi ključ, ki ga razlagajo tako, da z njim pač odklene novo leto; - 1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje; - v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi značilno rumeno rutico okoli vratu; - v začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohodku na prebivalca,

po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, leta 1980 pa na četrtem mestu v Sloveniji; - 4. januarja 1834 se je v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak; - 4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesničar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen; - 5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Mayerja kot regenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimaci-

jo; ob prevzemu občinske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr.

Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«; - 6. januarja je praznik "svetih Treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglašenje Gospodovo"; ta praznik je rimska Cerkev sprejela zelo pozno in danes z njim končuje "božično dobo", s katero je dala poganskim "volčjim" nočem novo, blago krščansko vsebino; večer pred praznikom svetih treh kraljev je "tretji sveti večer" in vse se dogaja kakor na večer pred božičem, samo

Dr. Josip Vošnjak (arhiv Muzeja Velenje)

polnočnice ni; stara navada je bila tudi blagoslavljanje sob po hišah, in kjer je duhovščina ta blagoslov začela opuščati, ga je prevzel hišni gospodar in med tem domačim obredom na vrata s kredo s tremi križi zaznamoval začetnice svetih Treh kraljev in letnico novega leta.

Pripravlja: Damijan Kljajič

19

Rudi Kerševan je nekoč napisal: "Govorili smo o sreči. Jaz sem govoril o soncu, nebu in zvezdah, ki pripadajo vsem, tudi meni, in mi jih ne more nihče vzeti. Smejali so se mi, čeprav so nekateri od njih potem dolgo razmišljali."

Vsem članicam in članov ŠŠKja ter bralcem Našega časa želimo, da bi v letu 2011 imeli zvezdo na nebu, ki bi jih vodila v pravo smer, in sonce, ki bi jim osvetljevalo srce.

Naše člane vabimo, da nas v teh mrzlih dneh obiščejo v naši kavarni, kjer nismo pozabili na zimske dni, zato smo vam pripravili posebno ponudbo vročih napitkov, ki vas bodo ogreli v teh dnevih. Pogrejete se lahko ob kozarčku zakuhančka, vroče čokolade, povečali pa smo tudi ponudbo navadnih, zelenih in črnih čajev. Vse napitke lah-

ko poleg normalnih odmerkov zelo ugodno dobite tudi v XL skodelicah. Za tiste, ki se kljub mrazu ne predate in še vedno želite sedeti zunaj, pa smo nabavili tudi odeje, da vas ne bi preveč zeblo. Da vam med pitjem toplih ali mrzlih napitkov ne bo dolgčas, vam nudimo tudi možnost igranja družabnih iger (activitiy, risk, naseljenci otoka catan, tarok, ročni nogomet ...).

Dob ra smu ka, veli ko žura, malo spanja. To so prve besede, s katerimi lahko opišemo smučanje v Nassfeldu, ki ga organiziramo. Na najbolj nore tri dni v letu gremo od 3. do 5. marca 2011. V ceno je vključeno: 2 x noči tev v hote lu CUBE (4 osteljne sobe, skupni WC) ob smučišču (100 m do postaje), 2 x polpenzion (samopostrežni zajtrk + večerja), brezplačna uporaba fitnessa in savne, brezplačno testiranje športnih artiklov kot so Snowbike, Skifox, Airboard ..., brezplačen vstop v klub CUBE, avtobusni prevoz tja in nazaj in 2 smučarski karti za 119 km snežnih strmin Nassfelda. Ob prijavi je potrebno plačati prvi obrok 75 evrov, celotna cena pa je 150 . Število mest je omejeno, zate se vsi, ki se želite podati z nami na smučanje, prijavite do 31. januarja v eMCe placu v času naših uradnih ur.

Najlepše leto 2011 vam želi ŠŠK! Nastja Stropnik Naveršnik

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 20

20 ČETRTEK, 30. decembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.10 11.40 12.05 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.10 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 01.45 02.20 02.45

06.30 07.15 08.25 08.25 09.15 09.45 10.10 10.30 11.50 12.45 13.40 14.30 15.00 15.30 15.55 17.05 18.00 18.30 19.25 20.00 21.20 22.10 23.40 01.50

07.50 07.30 08.25 09.15 09.30 10.20 10.50 12.00 12.30 13.00 14.00 14.25 15.20 16.25 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.30 23.20 00.10 00.40 01.40

09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 12.40 13.05 13.10 17.55 18.00 18.15 18.30 18.40 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.45 22.15 22.20 23.50 23.55 00.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Trnuljčica, lutkovna predstava Deželica Pimpan, risani film Mala lokomotiva, risani film Izgubljen in najden, ris. Čisto pravi gusar, nad. 4/5 Poročila, šport, vreme Moji, tvoji, najini, 12/35 Hotel Palace, dok. film Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Japonska Fifi in cvetličniki, risanka Kaj nam je bilo tega treba, igrani film Enajsta šola, odd. za radov.

Novice, šport, vreme Gledamo naprej Pravljica o zlati uri Odpeti pesniki Minute za jezik, ponov. Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, šport, vreme Sisi, mini serija, ˝ Na lepše Poročila, šport, vreme Umetni raj Globus Na zdravje!, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Strrasti, tv nad.

Telebajski Male sive celice, kviz Pikijev čarobni božič, risanka Želejčki, risanka Sprehodi v naravo, odd. za otroke Anne: Prvič na domačiji pri zelenih polknih, kan. film Globus Drugo življenje mamutovega mladiča, dok. odd.

Slovenska jazz scena Evropski magazin Kraji in običaji, tv Koper To bo moj poklic: Urar, 2. del Gori, deklica moja, češki film Mariborska dvorišča, dok. odd.

Prava ideja Nauči me žvižgati, dedek, švedski film Mala kraljična: Vesel božič, risanka Koncert Uroša Periča z gosti Ljubice, angl. nad.

Afrika, ljubezen moja, 2/3 Hannibal, angl.-am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad.

Gospodarica srca, nad.

Tv prodaja Meč in vrtnica, nad.

Tv prodaja Ples na ledu, ang. ples. odd.

Tv prodaja Ples na ledu - dvoboji, ang. ples. odd.

24ur ob enih Čarovnije Crissa Angela Prepovedana ljubezen, nad.

Ples na letu, ang. ples. odd.

Ples na ledu - dvoboji Meč in vrtnica, nad.

24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Z roko v roki 24ur zvečer Na kraju zločina Chuck, nan.

Butasti moški, nan.

24ur, pon.

Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Sankt Petersburg Pop corn, glasbena oddaja Vabimo k ogledu Hrana in vino, svetovalna odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Modri Jan, izobraževalna oddaja - VODA Pravljica za otroke: Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo Naj živi otroški glas: Vrtec Šentjur Regionalne novice 1 Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo.Gostje: Iskrice, ans. Povratniki Regionalne novice 2 Vabimo k ogledu Po svetu s svetniškim maršem : Mešani pevski zbor Gorenje Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 10. oddaja Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, pon.

Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

SREČNO 2011

30. decembra 2010

PETEK, 31. decembra

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Kroki in prijatelji, lutkovna odd.

10.40 Nodi reši Božič, risanka 11.10 Toni in Boni, risanka 11.35 Mala kraljična – Vesel božič, ris.

12.00 Čisto pravi gusar, nad.

13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nauči me žvižgati, dedek 14.10 Knjiga mene briga 14.30 Slovenski utrinki, odd. madžarske tv 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Prihaja Nodi, risanka 16.10 Lučke in darila, iz popotne torbe 16.20 Zgodba o Jakciu Mrazu, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba 17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.10 Pri Slonovih, ris.

18.20 Biba Malčka in babičina zmešnjava, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.40 Ekoutrinki 20.00 Silvestrski videomeh 21.30 Hri-bar 22.45 Na zdravje!

00.45 V dobri družbi, tv Maribor 02.15 Tam, kjer sem doma, koncert ansambla Avsenik 03.25 35 let ansambla Lojzeta Slaka 04.25 Koncert 05.15 Silvestrski videomeh, pon.

06.30 07.20 08.00 08.15 08.25 08.50 09.15 09.30 10.00 10.30 11.00 11.25 11.50 12.05 12.10 12.40 13.40 14.55 15.50 16.45 17.15 18.00 18.40 20.00 20.30 21.55 23.35 01.45 03.00 05.00 06.45

Zabavni infokanal Strasti, tv nad.

Bisergora, Kdaj pride jutri?, ris.

Martina in ptičje strašilo Izgubljen in najden, risanka Mulčki Kaj nam je bilo tega treba Enajsta šola: Pregled leta 2010 Evropski magazin Osmi dan Glasnik, tv Maribor Umetni raj Črno beli časi Minute za jezik Na lepše Oberhof: SP v nordijeskem smučanju, teki SP v smučarskih skokih, kvalifikacije Oberhof: SP v nordijskem smučanju, teki Circom regional, tv Maribor Mostovi Starši v manjšini praznujejo božič, nad.

Pravljica o zlati uri Tabaluga in Leo, Božična dogodivščina, ris. film Moji tvoji najini Učna leta izumitelja polža, slov. film Načrtovalka porok, am. film Pravzaprav ljubezen, am. film Umazani ples na odru, koncertna turneja Šesti dan, am. film Napoleon in jaz, film Noč s kraljem, am. film

07.05 07.35 08.30 09.20 09.35 10.25 10.55 12.00 12.30 13.00 14.45 15.40 16.35 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 23.35 01.40 03.20

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad.

Gospodarica srca, nad.

Tv prodaja Meč in vrtnica, nad.

Tv prodaja Ples na ledu, ang. ples. odd.

Ples na ledu – dvoboji, ang. ples. odd.

Tv prodaja Hudičevka, am. film Prepovedana ljubezen, nad.

Ples na ledu, ang. ples. odd.

Ples na ledu – dvoboji, ang. ples. odd.

Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Rop stoletja, am. film Ples na ledu, ang. ples. odd.

Vojna svetov, am. film Pokvarjeni Božiček, am. film Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo.Gostje: Iskrice, ans. Povratniki 11.50 Po svetu s svetniškim maršem : Mešani pevski zbor Gorenje 12.10 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 10. oddaja 12.40 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.45 Videospot dneva: V soju luči silvestrske noči 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz arhiva VTV: Miš maš (29.12.2000) 19.00 Videospot dneva: V soju luči silvestrske noči 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.30 Vabimo k ogledu 19.35 Otroški glasbeni videospoti 19.45 Silvestrski MIŠ MAŠ 20.25 Voščila 20.30 Iz silvestrske oddaje Dobro jutro 22.00 Veselo v novo leto – praznični večer avsenikove glasbe 00.00 SREČNO 2010 – novoletna čestitka 00.05 VESELO V NOVO LETO , 2. del 01.00 Tarzan- koncert Phila Collinsa 01.40 Vodič za tipe, komedija 03.10 Videospot dneva

NEDELJA, 2. januarja

SOBOTA, 1. januarja

07.00 07.25 sledi sledi sledi sledi 09.20 09.50 11.15 13.35 14.00 15.55 17.00 17.15 17.25 18.40 19.00 20.10 22.00 22.25 23.30 00.15 01.55 02.15 02.40

Zgodbe iz praznične školjke Križ kraž: Zajček Bine Bukvožerček Ribič Pepe Kulturni brlog, Črtkova galerija Biba Malčka in božična zmešnjava, ris.

Jelenček Niko, film Novoletni koncert dunajskih filharmonikov Poročila, šport, vreme Srebrna strela, am. film En godec nam gode, an.

Lojzeta Slaka Poročila, vreme, šport Ozare Koncert Franka Sinatre Prihaja nodi, risanka Dnevnik, vreme, šport Coco Chanel, mini serija, 1/2 Poročila, vreme, šport Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2010 Kraj pogube, angl. nad.

Bitka s časom, am. film Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.45 Noč s kraljem, am. film 08.40 Zgodbe iz školjke, igrana pravljica 09.20 Pravljica o zobku in stričku Božičku, ris.

09.50 Čarobni cirkus 11.30 Skozi čas 11.45 Oberhof: SP v smučarskih tekoh, 10 km prosto 12.40 Oberhof: SP v smučarskih tekoh, 15 km prosti 13.40 SP v smučarskih 15.55 Sobotno popoldne sledi Uvertura 16.15 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Alternativa 17.00 Na vrtu, tv Maribor 17.25 Sobotna izmena, 1. del 17.35 Z Damijanom 18.00 Sobotna izmena, 2. del 18.10 The Marc Pease Experience, am. film 19.30 Katice: Oj, Fijole, novo leto je, pesmi 20.00 Slovenska duša, slovensko srce, koncert Mance Izmajlove 21.45 Dobrodošel, Woodstock!, am. film 22.40 Sting, koncert 00.45 Zabavni infokanal

07.30 08.00 08.25 08.45 09.00 09.10 09.30 09.40 11.05 12.25 13.10 14.05 15.40 17.15 18.55 19.00 20.00 22.55 00.40 02.35 03.35

09.00 10.00 10.05 11.15

Tv prodaja Jagodka, ris. ser.

Winx klub, ris. ser.

YooHoo in prijatelji, ris. ser.

Radovedni Jaka, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris.

Tom in Jerry, risanka Princeska in revna deklica, ris.

Sarah Brightman – Dunajska sinfonija Mojstri iluzije Neverjetni porodi, dok. odd. Švicarska družina Robinson, am. film, 1/2 Kooza, cirkuški šov Nepričakovani zločin, am. film 24ur vreme 24ur Vročina, am. film Fargo, am. film Kaj se je zgodilo?, am. film 24 ur, ponov.

Nočna panorama

20 let otroške oddaje Miš maš Vabimo k ogledu Heidi, risani film Pravljica za otroke: Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo 11.25 Naj živi otroški glas: Vrtec Šentjur 11.35 Videospot dneva 11.40 Tarzan- koncert Phila Collinsa 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz arhiva VTV: Miš maš (29.12.2000) 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 To bo moj poklic: Mesar - 2. del, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Veselo v novo leto – praznični večer avsenikove glasbe, ponovitev silvestrske oddaje 22.30 Videospot dneva 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Slikati ali ljubiti, francoski film 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

07.00 sledi sledi sledi sledi 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 15.05 17.00 17.15 18.10 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 21.30 22.30 22.55 00.25 00.45 01.15

06.10 07.50 08.00 08.50 10.20 10.50 12.05 13.10 13.40 14.40 16.00 17.15 18.30 20.00 20.50 21.45 21.55 22.15 23.45 23.30 01.45

Živ žav Nodi reši božič, ris.

Tabaluga in Leo, ris. film Toni in Boni, ris. nan.

Božičkov vajenček, ris. nan.

Izvir(n)i, oddaja o kulturi Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!

Bosonoga, nem. film Poročila, šport, vreme Na kožo napisane zgodbe, šansoni Lare Jankovič Prvi in drugi Toni in Boni, risanka Zakaj? Zato!, risanka Čarli in Lola, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Coco Chanel, mini serija, 2/2 Intervju Poročila, vreme, šport George Gently, 4/4 Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanl Skozi čas Male sive celice Silvestrski videomeh Zapiskaj in zapoj, 3/4 Elias in kraljeva jahta, norveški film Šport v letu 2010 Magazin v alpskem smučanju SP v nordijskem smučanju, skoki SP v smučarskih tekih, sprint (M + Ž) Športnik leta v Sloveniji za leto 2010 Hri-bar Paralelna tekma v alpskem smučanju (M + Ž) Zakladi civilizacije, dok. ser.

Tess iz rodovine D’urbervillov, 2/4 Na utrip srca: Hrestač Operne arije: Milena Morača Bleščica Zdravničin dnevnik, 4/8 Twin peaks – Ogenj, hodi z menoj, am. film Zabavni infokanal

07.30 08.00 08.25 08.45 09.00 09.10 09.20 09.30 09.40 10.05 10.25 10.40 11.05 12.05

Tv prodaja Jagodka, ris. ser.

Winx klub, ris. ser.

YooHoo in prijatelji, ris. ser.

Radovedni Jaka, ris. ser.

Rori dirkalnik, ris.

Kopalčki Brata Koalček Bakuganski bojevniki, ris. ser.

Gnusologija, ris. ser.

Hevreka, izob. ser.

Mišek Stuart, ris. serija ŠKL Čarovnije Crissa Angela, am. dok. ser.

12.35 Švicarska družina Robinson, am. film, 2/2 14.15 Življenje ni šala, am. nan.

15.05 Saltimbanco, cirkuški šov 16.30 Sam z očetom, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Rožnati panter, am. film 21.40 Eli Stone, am. nan.

22.30 Pozabi Pariz, am. film 00.20 Razkrito, dok. odd.

01.15 24ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama

09.00 09.40 10.05 10.10 10.20 10.25 11.25 12.25 13.40 14.35 17.55 18.00 18.50 19.50 21.20 23.50 23.55

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja 1891. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Vabimo k ogledu 20 let plebiscita, gost v studiu: Lojze Peterle Miklavžev koncert Anite Kralj, posnetek 2. dela Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo.

Gostje: Iskrice, ans. Povratniki Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Čas za nas- taborniki, ponovitev Pop corn, glasbena oddaja.

Gostje: All 4 play Vodič za tipe, komedija Veselo v novo leto – praznični večer avsenikove glasbe, ponovitev silvestrske oddaje Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila

06.30 06.45 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 10.40 11.00 11.25 11.50 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.15 16.25 17.00 17.30 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 01.10 01.45 02.15

06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 12.25 13.40 15.40 16.50 17.15 17.35 18.05 18.35 19.00 20.00 21.00 22.00 23.35 01.45

06.25 06.55 07.50 08.40 08.55 09.45 10.15 11.55 12.25 13.00 14.00 14.30 15.20 16.10 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.50 22.25 22.45 23.35 00.00 00.55 01.55

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pustolovščine letečega psa: Japonska, ris.

Fifi in cvetličniki Risanka Iz popotne torbe: Lučke in darila Šola Einstein, nanizanka Izganjalci vesoljcev: Bitka bendob, ris.

Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Tedenski izbor Poročila Dober dan Koroška Sneženi mož, ris. film Nočko, 6/20 Ribič Pepe Novice, šport, vreme Ko spregovorijo živali, am. dok. serija Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Sloveija v letu 2010 Studio city Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro, pon.

SP v nordijskem smučanju, teki SP v nordijskem smučanju, skoki SP v nordijskem smučanju, teki Slovenski utrinki, oddaja Madžarske tv Posebna ponudba To bo moj poklic: Pek, 1. del Alpe-Donava-Jadran Prvi in drugi Z glavo na zabavo Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja Polnočna jasnina, am. film Park Gorkega, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad.

Gospodarica srca, nad.

Tv prodaja Meč in vrtnica, nad.

Tv prodaja Ples na ledu, ang. ples. odd.

Tv prodaja Čarovnije Crissa Angela, dok. odd.

24ur ob enih Naj reklame, dokumentarna odd.

Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen, nad.

Sebična ljubezen, nad.

24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan.

Očkov vrtec, am. film 24ur zvečer Chuck, nan.

30 Rock, nan.

Tudorji, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Božični koncert skupine Tangel 12.15 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 13.10 Vabimo k ogledu 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Romeo in Julija, risani film 19.10 Regionalne novice 1 19.15 Vabimo k ogledu 19.20 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pod svobodnim soncem, domača gledališke predstava 23.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila

SREDA, 5. januarja

TOREK, 4. januarja

PONEDELJEK, 3. januarja

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 10.40 10.55 11.15 11.40 12.00 13.00 13.25 14.00 14.15 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.25 21.00 22.00 23.05 23.30 00.20 00.50 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 12.45 13.40 14.10 14.50 16.05 16.30 17.20 17.50 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.25 23.55 01.30

07.05 07.35 08.25 09.15 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 14.00 14.30 15.20 16.10 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 21.55 22.45 23.05 23.55 00.20 01.15 02.15

09.00 10.30 10.35 11.35 13.35 13.40 14.05 14.10 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 20.45 20.50 21.15 22.15 23.45 23.50 23.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Na potep po spominu Zlati prah: Zakaj je morje slano Medvedkov godrnjavček, nan.

Soržkovo popoldne, serija Ribič Pepe Nočko, otroška odd.

Intervju Poročila, šport, vreme Globus Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev Zlatko zakladko Šola na Sončavi, 11/13 Novice, šport, vreme Drevesa pripovedujejo: Lipa Ugriznimo znanost Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Pri Pearsonovih, am. nan.

Osmi dan Svet v letu 2010 Odmevi, šport, vreme Prava ideja!, posl. odd.

Dokumentarna oddaja, pon.

Drevesa pripovedujejo: Lipa Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro, pon.

Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Bleščica Dober dan, Koroška Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) Glasnik, tv Maribor Zakladi civilizacije, dok. ser.

Mostovi Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 2. vožnja Impro tv: Boštjan Gorenc in Severa Gjurin Tranzistor Knjiga mene briga Babilon.si George Sand in Fanchette, 2/2 Izza odra, kanad. film Mrtva stava Zabavni infokanal

Tv prodaja Najlepša leta Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Naj-reklame Najlepša leta Prepovedana ljubezen, nad.

Sebična ljubezen 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Zdravnikova vest, nan.

Mentalist, nan.

24ur zvečer Chuck, nan.

30 Rock, nan.

Tudorji, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Pod svobodnim soncem, domača gledališke predstava Vabimo k ogledu Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Video novice za gluhe in naglušne Vabimo k ogledu Hrana in vino, svetovalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1892. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Nove tehnologije pri zdravljenju obolelih z rakom Videospot dneva Vabimo k ogledu To bo moj poklic: Klepar krovec1. del, izobraževalna oddaja Miklavžev koncert Anite Kralj, posnetek 3. dela Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.50 11.15 11.50 13.00 13.25 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.10 17.00 17.30 18.30 18.35 18.40 19.00 20.00 22.00 23.05 23.20 00.35 01.25 02.05 02.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pika sreča belo damo, ris.

Zlatko zakladko Šola na sončavi, nan.

Drevesa pripovedujejo: Lipa Svet v letu 2010 Poročila, šport, vreme Slovenija v letu 2010 Izvir(n)i Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Turbolenca Bojan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, ris.

Dnevnik, vreme, šport Chicago, am. film Odmevi, šport, vreme Ars 360 Omizje Turbolenca Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 09.30 10.00 12.30 12.55

22.05 23.35 00.25

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Dobro jutro Zapiskaj in zapoj: 3/4 Impro tv: Boštjan Gorenc in Severa Gjurin Tranzistor Osmi dan SP v nordijskem smučanju, teki – sprint SP v nordijskem smučanju, skoki Črno beli časi Ko spregovorijo živali Glasbena oddaja Odbojka: Budvanska rivijera – ACH volley Bled Film Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

07.05 07.35 08.25 09.15 09.30 10.20 10.50 11.40 12.10 13.00 14.00 14.30 15.20 16.10 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.45 23.05 23.55 00.20 01.15 02.15

Tv prodaja Najlepša leta Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Naj-reklame Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen Sebična ljubezen 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Pravi zločin, am. film Na kraju zločina, nan.

24ur zvečer Chuck, nan.

30 Rock, nan.

Tudorji, nan.

24ur, pon.

Nočna panorama

13.20 13.45 14.10 15.55 17.40 18.00 19.00 19.55

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1892. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Nove tehnologije pri zdravljenju obolelih z rakom 11.15 Vabimo k ogledu 11.20 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.45 Miklavžev koncert Anite Kralj, posnetek 3. dela 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Alica v čudežni deželi, risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Etiopija 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja.Gostje: Foxy Teens 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 21

SREČNO 2011

30. decembra 2010

Mama, rad te imam (recenzija)

Knjižne novosti Jon Krakauer: V divjini S.O.S. Potrebujem pomoč. Sem ranjen, blizu smrti in prešibak, da bi se odpravil od tu. Sem popolnoma sam, ne šalim se. V imenu Boga vas prosim, rešite me. V bližini nabiram jagodičevje in se bom zvečer vrnil. Hvala.

Aprila leta 1992 je mlad, idealistični fant, Christopher Johnson McCandless, z avtoštopom odpotoval na Aljasko in se sam podal v divjino. Štiri mesece kasneje je skupina lovcev na lose našla njegovo razpadajoče telo.

no in osamljeno ženo, zato se jima zdi neustavljivo privlačna zamisel, da bi se za vedno odselila v Pariz, kjer bo življenje lepše in boljše. A ko se kolesje začne vrteti in bi bilo treba sprejeti življenjsko pomembne odločitve, se šele izkaže, kaj je vsak od njiju v resnici pripravljen storiti za svoje sanje in koliko je pripravljen žrtvovati. Čeprav je zgodba postavljena v pretekli čas, je njena tema aktualna še danes - ali se lahko človek iztrga iz spon uveljavljenih norm, ne da bi si škodil, ali se lahko par reši iz povprečja in vsiljenih pričakovanj, ne da bi se razšel?

Richard Yates (1926–1992) je klasik sodobne ameriške književnosti. Njegov prvenec Krožna cesta (Revolutionary Road, 1961) je

V izboru črtic, nastajajočih v zadnjih desetih letih, je pisec Vincenc Šmajs v omenjenem Časovnem loku razporedil zgodbe od nežnega otroštva do danes, ko mu je otroštvo Še romantična zgodba.

Danes mu je v ostarelosti Še preteklost hrepenenje. Čutimo, kako so predvsem zadnje tri zgodbe ekspresivno dvignjene, zato je življenje v njih smiselno in čustveno povezano v večnost bivanja ali - kot pravi sam - “v presežnem fiziološkem minevanju se kot ptica dviguje v astralno nebo.” To posebno občutimo v zadnji zgodbi V globokem snegu, v kateri se v zadnjem zemeljskem domu, v Preserju, sreča z materjo, ko pravi "Zato sem tam daleč, v tvoji srebrni solzi ..."

Ob čisti, nenehno bivajoči lju-

bezni do mame posebno toplo, otroško izrazi čustvo, zapisano v 2. zvezku za osnovno olo, ko pravi "Jaz ljubim svojo mamo tako, da jo nadvse ljubim."

Ljubezenski tematiki zgodb pritakne tudi socialno komponento, ki govo ri o vaškem poseb nežu Matevžu. Zgodba je značajevka.

Pretresljiva izpoved sirote, ki ji je od vse ga osta la le kokoš ka. V samotnih urah življenja se sreča z Mihom. Hoče vedeti, kje je mama.

V večnosti, v nebesih ...

Lok vseh zgodb je sklenjen: od prve do zadnje pisec daruje ljubezen svoji materi. Vrh zgodb je zadnja, polna astralnih podob, povezana z neskončnim belim snegom mrzle narave in večnostno bivajoče srebrne solze mame, ki otroka

nikoli ne pozabi.

Jezik zgodb je lep, dovolj lapidaren, ki se še danes brusi ob velikih klasikih evropske in svetovne literature.

Pisec sedmih knjig kratke proze se zaveda vloge deskripcije, ki lahko razširi drobno intuitivno Čutenje in misel v privlačno zgodbo.

Rokopis knjige ’Mama, rad Te imam’ ni le poklon piščevi materi, je poklon vsem slovenskim materam, saj z moralno-etičnimi in estetskimi elementi priznava veliko vlogo, ki jo v odnosu do otrok mora imeti tudi današnja mama v slovenski družini.

Josip Bačić, pesnik in pisatelj

Četrtek, 30. decembra

McCandless je leta 1990 z odliko diplomiral na Univerzi Emory, spremenil ime, 24.000 dolarjev prihran kov poda ril v dob ro del ne namene, se odpovedal avtu in lastnini in sežgal vso gotovino, ki jo je nosil v denar ni ci in se podal v povsem nove bivanjske okoliščine, ki so mu pomenile glavni življenjski izziv. Na Aljasko se je tako odpravil le z nahrbtnikom in najnujnejšimi stvarmi. Nastanil se je v razpadajočem avtobusu, kjer je nekaj mesecev preživel samo s hrano, ki jo je našel v naravi. Njegova družina ni vedela, kje je in kaj se z njim dogaja, vse dokler niso na Aljaski odkrili njegove posmrtne ostanke. Umrl je od lakote oz. se je zaradi podhranjenosti najverjetneje zastrupil z jagodami divjega krompirja.

Pretresljiva resnična zgodba, pri kateri se bralec sprašuje kaj je gnalo mladeniča v tako avanturo? Najbrž je temu botrovalo več dejavnikov, bil je neizmerno čustven mlad mož, s kančkom upornega idealizma, ki se ni najbolje vklapljal v sodobno življenje. Očaran je bil nad pisanjem Leva Tolstoja in Jacka Londona. Bil je avanturistične narave, preizkušal je samega sebe in v tem preizkusu omagal.

Richard Yates: Krožna cesta Roman je prodoren portret povprečnega ameriškega zakona v 50. letih, prikazan skozi oči Franka in April Wheeler. Frank in April sta bila vedno prepričana, da sta drugačna, posebna, pripravljena živeti po svojih pravilih in višjih idealih. Prisežeta si, da se ne bosta nikoli prepustila toku družbenih norm in uveljavljenega prepričanja, kaj se "spodobi". Frank postane pisarniški uslužbenec, April pa je amaterska igralka, gospodinja in mati.

A naj se še tako prepričujeta, da sta drugačna od drugih, iz dneva v dan, iz leta v leto vse bolj postajata podobna sosedom, ki živijo v identičnih belih hiškah v naselju ob Krožni cesti.

Frank, nekoč poln mladostnega zanosa, se spreminja v povprečneža in prešuštnika, April pa v užalje-

10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 20.00 Titov trg Velenje Koncert za vse generacije - Šukar Vabljeni na županov čaj in vino 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Petek, 31. december

tenkočutna analiza ameriškega sna.

Zgodbo Krožne ceste je z oskarjem nagrajeni režiser Sam Mendes prelil na filmski trak s Kate Winslet in Leonardom DiCapriem v glavni vlogi.

Markiz de Sade: Incest Incest je provokativna zgodba o seksualnem in filozofskem raziskovanju, ki ju de Sade pripelje do nju ne pogub ne skraj nos ti. De Sadov protagonist Franval je ateist, svobodomislec in amoralnež. Ko se poroči s pobožno žensko, se jima hitro rodi hčerka. Odloči se, da jo bo vzgojil v "svo bod nem duhu". In skrajni dokaz, da je njegova potomka osvobojena vseh predsodkov je ta, da postane njegova ljubimka.

Incest je izzivalna in sapo jemajoča umetnina literarnega svobodomisleca. Prevod Alenke Moder Saje ne nudi sočnih opisov spolnih sprevrženosti (za to je treba v roke vzeti Juliette-Justine), te so le nakazane. Vendar Franval zato ni nič manj priskuten.

Pojem sadizma se je udejanjil po plemiškem priimku de Sade, katerega zgodovinsko najznamenitejši predstavnik je 1733 rojeni Donatien-Alphonse-Francis, znan kot markiz de Sade, razvratnež in obsojenec na smrt (kljub temu 1814 umre naravne smr ti), razdirant družbe in oster intelektualec ter spreten pisec. Njegova spuščanja v temačne kote človeške duše, kjer se skrivajo najbolj prezirane fantazije, povezane s spolnostjo, so mu prislužila neumrljivost.

Pripravila MB

KAM NA IZLET? Sobota, 2. 1.: 12. Pohod z baklami čez Lom (PDV, sekcija Topolšica).

VABLJENI!

8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Titov trg Velenje Novoletna zabava za otroke Slovo od dedka Mraza 20.00 Dom kulture Velenje Silvestrska predstava: Aldo Nicolaj: Hamlet v pikantni omaki 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem Zabava z Vilijem Resnikom

Sobota, 1. januarja 9.00 – 9.45

Zbor – Ribiška koča ob Škalskem jezeru Tek – moj najhitrejši krog po kolesarsko-sprehajalni poti 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Nedelja, 2. januarja 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Ponedeljek, 3. januarja 14.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mladi v popoldanskem času Druženje

Torek, 4. januarja 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mladi v popoldanskem času 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku

Sreda, 5. januarja 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mladi v popoldanskem centru 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI

SVET IGRAČ 3

(Due Date). Komedija, 91 minut Režija: Tod Phillips. Igrajo Robert Downey Jr., Zach Galifianakis, Juliette Lewis, Michelle Monaghan, Danny McBride, Jamie Foxx, Alan Arkin idr.

Sobota, 1.1. ob 18.00 in ob 20.00 Nedelja, 2.1. ob 18.00

(Toy Story 3)- sinhroniziran Animirana družinska komedija, 103 minute. Režija: Lee Unkric. Slovenski glasovi: Nina Ivanič, Aljaž Jovanović, Uroš Potočnik, Pia Zemljič, Iztok Jereb, Tanja Potočnik idr. Četrtek, 30.12. ob 17.30 – mala dvorana

LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES (It's Complicated). Romantična komedija, 114 minut. Režija: Nancy Meyers. Igrajo: Meryl Streep, Alec Baldwin, Steve Martin, idr. Četrtek, 30.12. ob 20.00 – mala dvorana

30. četrtek - Evgen,

Felikj, Sabin, Savina

31. petek - Silvester Januar (prosinec)

1. sobota - Marija Novo leto

2. nedelja - Makarij 3. ponedeljek - Genovefa 4. torek - Elizabeta 5. sreda - Simeon,

ŠOŠTANJ Sreda, 5. januarja X

Kulturni dom Šoštanj Planinski večer: Mongolija Dežela Nomadov

ŠMARTNO OB PAKI

4. januarja, ob 9:49, mlaj (prazna luna)

Četrtek, 30. decembra 10.30 Hiša mladih Počitniška ustvarjalna delavnica 17.00 Hiša mladih Božično novoletni film na velikem platnu

Petek, 31. decembra 22.30 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Silvestrovanje na prostem z ansamblom Vikend (kronika iztekajočega se leta, čestitka župana, tombola – glavna nagrada TV sprejemnik,…)

Nedelja, 2. januarja X

Pohod članov Planinskega društva Šmartno ob Paki na Smrekovec

Torek, 4. januarja 18.00 Hiša mladih Joga

GREMO MI PO SVOJE Mladinski komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, Ajda Toman, Uroš Kaurin, Luka Cimprič, idr.

Nedelja, 2.1. ob 16.00 – otroška matineja

PISATELJ V SENCI (The Ghost Writer) triler, 123 minut Režija: Roman Polanski. Igrajo: Ewan McGregor, Jon Bernthal, Kim Cattrall, Pierce Brosnan, Tim Preece, James Belushi, Olivia Williams, Timothy Hutton Sobota, 1.1. ob 18.15- m. dvorana Nedelja, 2.1. ob 20.00

December (gruden)

Lunine mene

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA :

Koledar imen

Emilijana

Kdaj - kje - kaj VELENJE

21

Naslednji vikend, od 7.1. do 9.1. 2011 napovedujemo: romantično komedijo LAHKA PUNCA, animirano družinsko pustolovščino MEGAUM, grozljivko PARANORMALNO 2

Praznični koncert za vse generacije Velenje - Danes ( 30. decembra), ob 20. uri Mestna občina Velenje ter Festival Velenje vabita na Titov trg na nastop slovenska glasbena skupina Šukar. Skupina igra pretežno romsko glasbo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Nastala je v letu 1990, sestavlja pa jo pet članov, ki velikokrat povabijo različne glasbenike iz Slovenije in tujine, da se jim pridružijo na glasbenih odrih. Je prva slovenska zasedba, ki je z romsko glasbo seznanjala domačo javnost in melodije, s svojim nastopi, sočasno širila tudi zunaj meja Slovenije.

Njihove melodije se dotaknejo vsakogar.

Vstopnine ne bo!

Nov odpiralni čas Mayerjeve vile Šoštanj – Občina Šoštanj bo z novim letom spremenila odpiralni čas Mayerjeve vile. Od 3. januarja naprej bo od torka do petka odpr ta med 10. in 16. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih bo vila zapr ta. S takim odpiralnim časom se v Šoštanju prilagajajo drugim muzejskim ustanovam. V Mayerjevi vili so obiskovalcem na ogled stalne muzejske zbirke kiparskih del Ivana Napotnika, del zasebne domoznanske zbirke Zvoneta A. Čebula ter hor tikulturna zbirka vrtnarja Alojza Kojca. mkp

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

SREČNO 2011

30. decembra 2010

mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA 40-LETNA, simpatična, urejena ženska iz Velenja, s srednje šolsko izobrazbo, si želi spoznati prijatelja do 55 let. Lahko si tudi močnejše postave. Resna veza.

Ag. Alan, gsm: 041 248 647 40-LETNI, zaposlen moški, s hišo, iz okolice Velenja, si želi spoznati žensko ali mamico, zaposleno ali nezaposleno, za resni vezo.

Ag. Alan, gsm: 041 248 647 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje.

Gsm: 031 836 378 DELAVEN očka išče zvesto punco.

Gsm: 031 860 668 SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal.

Gsm: 041 959 192 PUNCE in gospe si želijo ljubezni.

Gsm: 031 505 495, Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) BREZPLAČNO spoznavanje za ženske do 48 let, 14 evrov za ostale, za dve leti, ugodno za moške.

Gsm: 031 836 378 FANT išče žensko, leta niso ovira.

Gsm: 041 859 096 DEKLE si želi ljubezni.

Gsm: 031 505 495, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) 55 LETNI moški, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo ali kaj več.

Gsm: 070 647 035

NEPREMIČNINE V NASELJU Studence – Žalec prodam dvostanovanjsko hišo po ugodni ceni.

Gsm: 041 463 048

RAZNO OPREMO za dnevno sobo (omara,

trosed, dvosed, fotelj in miza), ugodno prodam. Ogled možen po 18. uri.

Gsm: 031 731 871 VARSTVO v angleškem jeziku za 3-letno angleško govorečo deklico, 2-krat tedensko po tri ure, iščemo.

Gsm: 041 430 990

PRIDELKI JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ŽIVALI TELIČKO, simentalko, težko 160 kg, prodam.

Gsm: 031 852 334 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam.

Tel.: 03 57 28 475 PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljen je s šrotom, deteljo in kuhanim krompirjem, prodam. Možnost zakola, tudi polovice.

Gsm: 031 523 748, tel.: 03 58 62 804

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 30. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 31. decembra:

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Edina Džihanovič, Velenje, Tomšičeva cesta 43 in Adan Nuhanović, BIH, Dobošnica Donja

Smrti: Marija Jerica Zajc, roj. 1943, Cesta l/25, Velenje; Jožef Špital, roj. 1927, Šlandrova c. 5, Velenje; Jožica Klavž, roj. 1950, Podkraj pri Velenju 68, Velenje; Mileta Dedič, roj.

1921, Čeplje 43, Domžale; Antonija Marija Weiss, roj. 1943, Šorlijeva ul. 23, Kranj; Milena Novak, roj. 1930, Rudarska c. 2 a, Velenje; Štefan Vidmajer, roj. 1931, Ljubljanska c. 53, Velenje; Viljem Lebar, roj. 1932, Jenkova c. 19, Velenje; Milan Sedovnik, roj. 1964, Lipje 25, Velenje; Stanislav Hrastnik, roj. 1952, Razdelj 8, Vojnik; Jelica Lebar, roj. 1932, Jenkova c.

19, Velenje; Vincencij Paradiž, roj. 1939, Sv. Danijel 39, Dravograd.

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 1. in 2. 1. 2011 – DAŠA BURŠIČ, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Nagrajenci praznične nagradne križanke Habit, objavljene v tedniku Naš čas 16.decembra so: 1. nagrada: tri karte za ogled Muzeja premogovništva Velenje: MARIJA BOLE, Šmartno ob Paki 116 a, Šmartno ob Paki 2. nagrada: dve karti za ogled Muzeja premogovništva Velenje: JOŽE VAJNGERL, Gavce 48 c, Šmartno ob Paki 3. nagrada: ena karta za ogled Muzeja premogovništva Velenje: DAVID ŠTRUC, Lokovica 85 a, Šoštanj Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo!

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Praznično silvestrsko popoldne na Radiu Velenje; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. januarja:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov novo leto; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. januarja:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. januarja:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. januarja:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. januarja:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 20. dec. 2010 do 26. dec. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. dec. 2010 do 26. dec. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

40 35 30 25 20 15 10 5 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

VELIKI VRH

MOBILNA ŠOŠTANJ Aškerþeva

20.dec

21.dec

22.dec

23.dec

24.dec

25.dec

26.dec

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 23

SREČNO 2011

30. decembra 2010

23 KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN, S. P. Šalek 20, Velenje, GSM 070 849 569

ZAHVALA

Želimo vam srečno novo leto.

Mnogo prezgodaj se je od nas tiho poslovila naša

MARIJA – MAJDA ŠTANCAR 7. 9. 1948 – 22. 12. 2010 Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, topel stisk roke in besede ob slovesu.

Hčerki Lea in Tatjana z družinama

Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo.

V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča.

ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati, brat in sin

DEJAN VERBIČ Toledova 13, Velenje

19. 11. 1977 – 14. 12. 2010 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, predstavnikom Premogovnika Velenje in Slovenske vojske, gasilcem PGD Pesje, g. župniku, podjetju Tišina, ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in denarno podporo. Najlepše se zahvaljujemo sodelavcem praktičnega pouka Premogovnika Velenje za udeležbo na žalni slovesnosti z rudarskimi simboli, s častno stražo, rudarsko godbo, rudarskim oktetom in praporščakom, s katerimi smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. Kolarju, g. Marušiču in g. Borovniku za lepe in ganljive besede slovesa.

MARIJA – CICA ZAJC 1943 – 2010 Hvala, ker ste bili del njenega življenja, jo imeli radi in se je spominjate.

Žalujoči: njegova Urška, hčerki Ana in Ema, mama Tilka ter brata Matjaž in Simon z družino

ZAHVALA Simona, Oci, Jaka, Jona V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari ata

IVAN VASLE

ZAHVALA

iz Ponikve pri Žalcu 33 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

13. 9. 1946 – 20. 12. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, dežurni službi ZD Žalec, patronažni sestri gospe Poloni Polavder, Pogrebni službi Usar, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje, sodelavcem kolektiva HTZ, sodelavcem kolektiva Gorenje, govornikoma g. Dragu Kolarju in gospe Roziki Jelen, pevcem, praporščakom, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in Komunalnemu podjetju Žalec.

Žalujoči: žena Magda, sin Janko, hčerki Jožica z možem Vilijem, Andreja z možem Jankom, vnuki Tadej, Nejc in Gašper

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in tast

RATKO RODIĆ Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, živeti brez njega.

Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga s cvetjem in svečami pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Stanka, sin Sašo, hčerki Suzana in Snežana, zet Branko, vnukinji Klara in Neža

ZAHVALA Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric

Poslavljalo se je leto, poslovila se je

MILAN SEDOVNIK 1964 – 2010 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo družinam Aubreht, Viher, Vodošek in Petre. Hvala vsem sodelavcem Gorenje INDOP, krojaštvu Veler, članom ŠDL-ja, članom orkestra Goličnik, vsem sošolcem, trobentačem, pevcem, PGD Vinska Gora, govorniku g. Vladu Videmšku, g. župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Cilka, sinova Jernej in Dejan z Marjetko, oče, mama in sestra Dragica z družino

IRENA ŠKET 17. 8. 1957 - 21. 12. 2010 Bila si naša zvezda, zdaj si zvezda na nebu.

Ob njenem zahajanju ste bili z njo in z nami mnogi. Hvala vsem.

Njo, njen smeh, veselje do življenja bomo neizmerno pogrešali.

Vsi njeni

Naš čas, 30. 12. 2010, barve: CMYK, stran 24

Naj osebnost bo znana jutri

Kupon za predlog naj osebnosti

8

Glasujem za ______________________________________ Obrazložitev _____________________________________

Med Miranom Šumečnikom in dr. Urošem Rotnikom je pred zadnjim, jutrišnjim štetjem, samo 39 glasov razlike

_____________________________________________ _________________________________________________ _________________________________________________

Da bo tesno, smo pričakovali, da bo tako tesno, pa ne. Očitno sta letošnja finalista ljudem sedla.

Dobesedno. Boj med njima ter njunimi simpatizerji se bo očitno odvijal do zadnjega štetja, zato tokrat takoj na začetku pravila.

Kupon številka 8, izrezan iz Našega časa, mora biti pri nas jutri, v petek, 31. decembra, do 10. ure. Če ga boste poslali po pošti, mislite na to. Naš naslov je Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Pred vhodom v prostore uredništva imamo tudi poštni nabiralnik, kamor prav tako lahko oddate svoje glasove. Še enkrat poudarjamo, do 10.

ure in ne »starih« (kuponi 7,6,5 ...ne veljajo).

Glasovanje v programu Radia Velenje zaključimo danes, v četrtek, 30. decembra popoldne, ko boste imeli ob 16.50 še natanko tri minute časa, da glasujete bodisi v živo po telefonu 897 50 03 in 897 50 04 ali preko SMS sporočil na številko 031 26 26 26. Upoštevamo samo glasove, ki preko SMS številke prispejo v času glasovanja po telefonu. Ne pošiljajte jih prej in ne kasneje, ker gredo taki v prazno.

Glasovanje poteka ta četrtek, 30. decembra, seveda tri minute tudi

dopoldne, začne se ob 9.50.

Naj osebnost Kateri glasovi razglasimo jutri ob komu?

23.40 Če Miranu Šumečniku 1.257 »staKdo bo naj osebnost leta 2010 po izboru bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje, bomo povedali na velikem silvestrovanju na Titovem trgu dvajset minut pred polnočjo, ob 23.40. Odprto je očitno še vse, razlika med obema favoritoma po zadnjem štetju v torek, 28. decembra, ob 10. uri, je bila le

rim« glasovom prištejemo 444 novih radijskih (vključno z SMS) in 372 časopisnih, pridemo do skupaj 2.073 glasov. Če dr. Urošu Rotniku 1.106 glasovom iz zadnjega štetja prištejemo 397 novih radijskih (vključno z SMS) in 531 časopisnih glasov, dobimo skupaj 2.034 glasov.

Nekaj vaših (za)misli

Izžrebanci zadnjega tedna Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom številka 7, smo izžrebali tri nagrade. Na enodnevni izlet na Dunaj s Turistično agencijo Palma bo odšla Ana Dobnik, Veliki Vrh 44, 3327 Šmartno ob Paki; 2 uri bowlinga v Osmici bo lahko koristila Franja Vačovnik, Ravne 199, 3325 Šoštanj, v Managerju pa si bo lahko privoščil dve pici Ivan Napotnik, Topolšica 23, 3326 Topolšica.

Nagrajencem čestitamo, potrdila bodo prejeli po pošti.

39 glasov.

Prav posrečene, zanimive, včasih odrezave so obrazložitve, ki jih

Moj naslov _____________________________________ _______________________________________________

pri pi še te na kupon in z nji mi poveste, zakaj ste glasovali prav zanj, zato tokrat znova nekaj vaših misli.

Za Mirana Šumečnika pišete, da je dober dirigent, odličen človek, vedno dobre volje, tudi inovativen, se drži načela ’Kjer je volja, je tudi pot’, mojster na svojem področju, obvlada zadeve, da je pri godbi oboževan, da je predan orkestru ...

Za dr. Uroša Rotnika pa, da je pošten, deloven, dostopen, izobraženec s pokončno držo, da bi si ga marsikdo lahko vzel za zgled, spoštovan, si zasluži naziv za vse, kar je storil, je sinonim za upor gospo-

darstva proti nadvladi politike, ima vizijo, je načelen, si upa ...

LCD televizor Gorenje čaka Med vsem, ki ste že in še boste glasovali s kuponi iz Našega časa , bomo na silvestrovanju na Titovem trgu, ko bomo razglasili naj osebnost, izžrebali glavno nagrado - LCD televizor Gorenje.

Zadnja tedenska nagrada mlečni izdelki Med tistimi, ki boste glasovali s kuponom 8, bomo že jutri, 31. decembra, izžrebali še zadnjo tedensko nagrado. Kmetija Potočnik iz Zavodenj bo izžrebanki oziroma izžrebancu podarila paket mlečnih izdelkov.

Miran Šumečnik, 2073 glasov

Dr. Uroš Rotnik, 2034 glasov

Dragi otroci,

Tudi letos b o v ro č e Pretekli teden smo na Radiu Velenje gostili Vilija Resnika, ki nas bo letos popeljal iz starega v novo leto na velikem silvestrovanju, ki ga tudi letos organizira naša hiša skupaj z Mestno občino Velenje. Kot pa se verjetno še spomnite, Vili ne bo prvič najdaljšo noč preživel z nami in vami na Titovem trgu. Tudi sam se dobro spominja novoletne zabave pred nekaj leti, ko nas je resnično razgrel, pa tudi mi njega. Pravi, da nikoli ne bo pozabil vročine na odru in energije pred njim, saj je pristal v spodnji majici, za katero prisega, da ni bila le del programa, temveč mu je bilo resnično vroče.

In kaj obljublja za letos?

S svojim bendom obljublja nepozabno silvestrsko zabavo, veliko dobre plesne glasbe in žur do jutra.

Vsem Vam želi čim manj stresno leto 2011, izpolnitev Vaših želja in obilo dobre glasbe.

Se vidimo na Titovem trgu na silvestrovo.

Dedek Mraz Vas vabi na še zadnje srečanje v tem letu, v petek, 31. decembra, ob 18. uri na Titov trg.

Zapeli in zaplesali boste z Dedkom Mrazom in Manco Dremel.

Vabimo in Vam želimo vse lepo v novem letu

Radio Velenje, Naš čas in Mestna občina Velenje.

Pohodniki so se dobro ogreli. (foto: T.Ž.)

Z baklami okoli velenjskih jezer Velenje, 27. decembra – V ponedeljek se je enaintrideset pohodni-

kov pod vodstvom Slavice Živko odpravilo na tretji prednovoletni

pohod z baklami okoli obeh velenjskih jezer. V prečudoviti zvezdna-

ti noči so se pohodniki prešerne volje dobro ogreli, poskrbeli pa tudi za enkraten prizor.