52 2020 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/4 °C), soboto (0/5 °C) in nedeljo (0/4 °C) bo oblačno in deževno.

Četrtek, 31. decembra 2020

številka 52 | leto 67

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Ne dovolimo si, da nas tok le premetava!

NS NAŠČAS NAŠČAS N A Š Č A S N A Š Č A S I

Boris Zakošek

Srečno in zdravo novo leto! Uredništvo

Naslednja številka Našega časa izide 14. januarja

Premogovnik do leta 2035? Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo osnutek okoljskega poročila za Nacionalno strategijo za izstop iz premogovništva, ki bo tudi osnova programa prestrukturiranja premogovnih regij. Slovenija se je namreč skladno s Pariškim sporazumom, podnebnimi in energetskimi cilji EU zavezala, da doseže podnebno nevtralnost do leta 2050 na pravičen in sprejemljiv način. To pa ne bo mogoče brez opustitve rabe premoga. V SAŠA regiji se je pri oceni vplivov na večino okoljskih ciljev izkazalo, da bi imel zaradi hitrejšega izstopa iz premoga najmanjši negativni vpliv ambiciozni scenarij (izstop

iz premoga 2033), sledi finančno vzdržen scenarij (izstop iz premoga 2038), medtem ko bi imel največji negativni vpliv fleksibilen scenarij (izstop iz premoga 2042). Holding Slovenske elektrarne (HSE) je ob objavi osnutka okoljskega poročila za nacionalno strategijo izstopa iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij „pozdravil racionalen pristop stroke“. Ta po njihovem temelji na zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in pozitivnem prispevku k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Kot ocenjujejo, osnutek okoljskega poročila za savinjsko-šaleško regijo ugotavlja, da

tudi t. i. fleksibilni scenarij z letnico izstopa 2042 ob uvedbi ustreznih ukrepov omogoča izpolnjevanje kriterija glede dopustnih mejnih količin emisij in ob uvedbi omilitvenih ukrepov povzroča nebistven vpliv na razogljičenje oziroma doseganje cilja neto ničelnih emisij do leta 2050. V skupini HSE tudi opozarjajo, da se mora država čim prej lotili reševanja problema nadomestitve skoraj 30-odstotnega deleža proizvodnje električne energije, ki jo v tem trenutku zagotavljata Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. 🔲

Ko smo lansko leto stopili v december, smo pričakovali mirno leto, še eno, ki nam bo pomagalo pozabiti stiske minule neprijetne gospodarske krize. Žal se je vse obrnilo precej drugače. Te dni se tako poslavljamo od posebnega leta, leta, kot ga te generacije še niso poznale, leta, polnega izzivov in za večino tudi bolečih, neprijetnih izkušenj. Soočili smo se z nevidnim sovražnikom, ki je naše navade, naš način življenja, naše vrednote postavil na glavo in nam pokazal, kako ranljiva vrsta pravzaprav smo. Zato bo leto 2020, ki je ne le epidemiološko, ampak tudi gospodarsko, politično in čisto vsakdanje človeško premešalo ustaljene tokove, gotovo dolgo ostalo zapisano v zgodovino. Ker bo kljub cepivu globalna ogroženost obstajala vsaj še tudi v prihodnjem letu, bo to pustilo pečat na vsej generaciji, na naših navadah in odnosih. Vendar pa je leto 2020 prineslo tudi marsikaj dobrega. Povezalo nas je v iskanju skupnega odgovora na pandemijo, dvignilo je zavest o solidarnosti, dvignilo pomen javnega zdravstva. Razgalilo pa puhlost mnenj različnih »pomembnežev« in njihovih sledilcev ter pokazalo, da nas iz nastalih razmer uspešno lahko popeljejo le znanstveniki, zdravniki, učitelji …, skratka izobraženci in strokovnjaki, torej ljudje z znanjem in sposobnostmi, katerih delo daleč presega brezplodno in pogosto še nesramno blebetanje na družbenih omrežjih. Leto je prineslo tudi naše bistveno večje ekološko zavedanje, našo večjo predanost trajnostnemu razvoju, na široko je odprlo vrata večji in bolj čisti električni prihodnosti. Virus pa nam je dal še priložnost, da vsaj za nekaj časa na novo osmislimo naša življenja, se družinsko bolj povežemo in namesto podivjanega potrošništva vsaj za nekaj časa najdemo nove vrednote. Virus nas je torej opozoril, da potrebujemo bolj povezano družbo, bolj strpno in bolj tolerantno, ki dopušča razpravo in dialog, ki razume, da so tehtna mnenja vredna več kot všečne poulične floskule, ki razume, da nam lepšo prihodnost ne utirajo všečkarji vseh vrst (tudi politični) in njihovi »slepi« sledilci. Visoke želje in visoke cilje nam lahko pomagajo uresničiti ljudje z znanjem, sposobnostmi in zavezanostjo, da delujejo predvsem v skupno, ne pa v svoje dobro. Takim ljudem dajmo možnost, da nas vodijo v prihodnost. Sami pa si naredimo leto, ki je pred nami, kar najbolj po svojih željah. Ne pustimo, da nas tok premetava kot droben list, ampak se potrudimo, da svojo pot ukrojimo tudi po svojih željah. Za to sta sicer potrebna volja in pogum, a užitek ob dosežkih in uspehih je vreden naših prizadevanj. Naj te misli sklenem z zahvalo vsem, ki ste bili z nami in ste s svojo naklonjenostjo omogočali, da smo prihajali med vas. Ostanite naši tudi v prihodnje. Vaša Naš čas in Radio Velenje 🔲

Za istočasno odprtje severnega dela tretje razvojne osi Velenje – Na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola so župani SAŠA regije, predstavniki Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in Kluba podjetnikov SAŠA regije na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naslovili dopis z enotnim stališčem, da pričakujejo, da se bo postopek za odsek tretje razvojne osi Velenje–Šentrupert pospešil in da se celotna trasa severnega dela tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec zaključi in odpre istočasno. Pričakujejo, da bo to leta 2025. Seveda bi morali v tem primeru začeti graditi odsek Velenje–Šentrupert leta 2021. Dopis so naslovili tudi na vse odgovorne v državi. 🔲

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 2

OD SREDE DO TORKA

Občina Šoštanj med večjimi protokolarnimi dogodki prihodnje leto načrtuje številne dogodke ob 110-letnici mesta Šoštanj

25 tisoč evrov za dodatne pomoči Velenje – Mestna občina Velenje je že načrtovanim sredstvom za dobrodelne namene dodala še sredstva, ki bi jih sicer namenili izvedbi prazničnih dogodkov, ki jih letos žal ne morejo izvesti. Letos so za pomoč ljudem že namenili 35 tisoč evrov. Temu zdaj dodajajo še 25 tisoč evrov, in sicer za pomoč tistim, ki so se znašli v stiski, ki je sami ne morejo rešiti in pomoč nujno potrebujejo. Deset tisoč evrov so nakazali Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, na katero se v zadnjem obdobju obrača vse več družin s hudimi življenjskimi stiskami, 15 tisoč pa Odboru za pomoč občankam in občanom mestne občine Velenje, saj komisija prav tako dobiva vedno več vlog za pomoč. 🔲

Uredili bodo fasade za Glavnim trgom Šoštanj – Po tistem, ko so v Šoštanju odstranili stare objekte za Glavnim trgom (ruševine Tovarne usnja Šoštanj, lesene garaže ...) ter uredili okolico, bodo prihodnje leto nadaljevali urejanje zunanjosti obstoječih objektov. Za te namene bodo porabili 50.000 evrov. 🔲

mkp

Nagrade za urejeno okolje Šoštanj – Stranka LMŠ je podala pobudo, da bi enkrat letno priredili izbor in nagradili tiste, ki se v mestu trudijo ohranjati lepo in cvetlično podobo svojih prostorov. Takšna akcija, so prepričani, bi k temu spodbudila še koga, v lepo urejenem mestu pa bi se vsi počutili prijetno, tako občani kot obiskovalci. Pobuda je na Občini Šoštanj naletela na plodna tla, razširili pa jo bodo na celotno občino, ne le na mesto. Posredovali jo bodo vsem osmim turističnim društvom in turistični zvezi. Prepričani so, da jo bodo z veseljem in zavzeto izpeljali. 🔲

mkp

Mestna blagajna še naprej Velenje – Mestna občina Velenje bo tudi v naslednjih dveh letih omogočala občanom plačevanje položnic brez provizije, ki jo pokrijejo upniki, v prostorih Delavske hranilnice, in sicer v obeh poslovnih enotah v Velenju, na Šaleški cesti 20 in Kidričevi cesti 12. Zaradi poteka pogodbe o izvajanju plačilnih storitev Mestne blagajne so izvedli nov razpis za prihodnji dve leti. Na povpraševanje se je odzvala Delavska hranilnica, s katero so že podpisali pogodbo in bo nadaljevala izvajanje projekta. 🔲

Dom energetsko obnovljen Velenje – Mestna občina Velenje je zaključila energetsko obnovo večnamenskega doma v Vinski Gori. Z novo toplotno izolirano fasado in menjavo vrat v večnamenski dvorani so izboljšali toplotno učinkovitost in zmanjšali porabo energije. Dela je opravilo podjetje Igorja Kotnika iz Žalca, vredna pa so bila malo manj 🔲 mz kot 100 tisoč evrov.

Kadrovske zadeve Šoštanj, 23. decembra – Marka Štrigla bo po odstopu z mesta člana nadzornega odbora Občine Šoštanj za preostanek mandata nadomestil Matic Tajnik. Kandidati za imenovanje sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča Celje za nov petletni mandat iz Občine Šoštanj so: Milojka Bačovnik Komprej, Mateja Kumer, Franc Mokina in Boris Plamberger. 🔲

mkp

Nudijo si medsosedsko pomoč Velenje – Svet Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod je v času korona krize organiziral medsosedsko pomoč starejšim in obolelim občanom soseske, ki so jo prostovoljci uspešno ponudili več občankam in občanom že v spomladanskem valu epidemije. Tudi zdaj spodbujajo stanovalce, naj zbirajo potrebe in stike svojih pomoči potrebnih sosedov. Potrebe zbirajo v skupnih nabiralnikih, predstavniki stanovanjskih skupnosti pa jih posredujejo predstavnikom Sveta MČ – Levi breg vzhod, ki 🔲 tf organizirajo pomoči prostovoljcev.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

31. decembra 2020

Dan državnosti tudi iz občinskega proračuna

LOKALNE novice

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – V proračunu Občine Šoštanj so med protokolarne dogodke, izvedbo teh plačajo iz občinskega proračuna, na novo uvrstili proslavo ob dnevu državnosti 25. juniju. Osrednjo občinsko slovesnost že vrsto let pripravljajo v Turističnem društvu Skorno. Prihodnje leto pa bodo prvič lahko za organizacijo in izpeljavo porabili 4.000 evrov. Med drugimi protokolarnimi dogodki, ki jih bodo v letu 2021 plačali iz proračuna, bo niz dogodkov ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo septembra. Za ta namen so rezervirali 7.000 evrov. V tem času Občina Šoštanj organizira veliko prireditev, otvoritev, delavnic in osrednjo občinsko proslavo.

Enako višino sredstev, 7.000 evrov, bodo namenili sofinanciranju proslave ob obletnici podpisa kapitulacije v Topolšici ob koncu druge svetovne vojne. Občina Šoštanj zadnja leta proslavo ob 9. maju organizira skupaj z Mestno občino Velenje, s katero si stroške delta. Prireditev ima veliko težo, kar dokazuje tudi dejstvo, da so slavnostni govorniki na proslavi vedno osebe, ki opravljajo pomembne državne funkcije. Največ, 60.000 evrov, pa bodo namenili obeleženju 110-letnice mesta Šoštanj oziroma dodelitve mestnih pravic Šoštanju. V počastitev jubileja pripravlja Občina skupaj s Krajevno skupnostjo Šoštanj več dogodkov in promocijskih aktivnosti, ki jih bodo speljali v okviru možnosti in tako, kot bodo dopuščale razmere

Novoletna poslanica župana Mestne občine Velenje Velenje – Letošnje leto je zaznamovala epidemija in zato bomo tudi novo leto pričakali doma, v krogu najožjih družinskih članov. Žal tudi običajnega silvestrovanja na Titovem trgu Mestna občina Velenje ne more pripraviti. Na silvestrovanju je novemu letu skupaj z občankami in občani vsako leto nazdravil tudi župan Mestne občine Velenje. Letos si njegovo voščilo lahko pogledate na: https://youtu. 🔲 be/G702G7YsAi4, ali na spletni strani www.velenje.si

prihodnje leto. Sredstva so namenjena organizaciji dogodkov, predavanj, izdaji letakov, brošur in drugih publikacij na temo 110. obletnice podelitve mestnih pravic. Med drugim bo Občina Šoštanj popularizirala svojo izjemno bogato in raznoliko naravno in kulturno dediščino z izdajo nove

knjižice z naslovom Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku. Gre za dopolnjeno in popravljeno izdajo knjige pred petimi leti. Za knjigo, ki bo prevedena v angleščino, se je Občina Šoštanj odločila zaradi pozitivnega odziva ljudi, saj je prva izdaja že pošla. 🔲

Premagali bomo pandemijo, spet se bomo družili Peter Radoja, poveljnik Civilne zaščite in predsednik Turistično-olepševalnega društva Šoštanj: »Leto, ki smo ga preživljali – tako ali drugače – lahko označimo za covid leto. Tudi meni samemu je naprtilo kup neznank, dodatnega dela pri civilni zaščiti ter mi odvzelo letni dopust. Svetla stran tega pa je spoznanje, koliko pomeni prostovoljstvo in medsebojna pomoč v kritičnih časih. Mislim, da nas je situacija pandemije zbližala v smislu, da znamo še bolj ceniti drobne stvari, ki nas osrečujejo. Tudi sam sem našel zadovoljstvo v krogu svoje domačije, ki sem jo precej preuredil. Seveda pogrešam čase, ko sem ogromno delal za družbo na mnogih področjih. Pogrešam druženja ter potovanja s prijatelji. Zavedam pa se, da tudi umiritev življenja prinese s sabo razmislek o nadgradnji lastne osebnosti. V naslednjem letu bomo pandemijo premagali. To moramo vsi verjeti. In spet bodo posijali lepi, svetli časi, ko bomo lahko znova zaživeli po starem, bogatejši za veliko izkušnjo.« mkp

Savinjsko-šaleška naveza

Veliko neenotnosti do naše enotnosti V senci KV – Slovenski Vatikan – Spomin na plebiscit – Naložbeno leto – Čiščenje voda V stanju, v kakršnem smo, smo preživeli tudi zadnji državni praznik. Dan samostojnosti in enotnosti. Prvo nekako že drži, drugi del »bolj tako«. Enotnosti je vse manj tudi pri različnih ukrepih, ki nam jih zaradi koronavirusa predpisujejo od zgoraj. Močno razdeljeni naj bi bili tudi v zvezi s cepljenjem proti temu virusu. Zaradi nezaupanja. Nezaupanje proti cepljenju, ki naj bi bilo rešilno, pa nikakor ni edino pri nas. To se poraja tudi v tem »prelomnem« tednu – vložena naj bi bila konstruktivna nezaupnica, novi mandatar naj bi bil »nerjaveči« Karel Erjavec. Eni ploskajo, drugi se križajo. No, ko smo že govorili o enotnosti: za trden dokaz, da je vsaj Evropska unija enotna, naj bi dokazovalo to, da naj bi v vseh njenih članicah hkrati začeli cepiti ljudi proti novemu virusu. »V svetovnem merilu« pa naj bi si bili ljudje enotni, da so slovenske smrečice in naše leseno okrasje v Vatikanu res nekaj lepega in posebnega. S televizijskimi posnetki so na sveti večer »popotovali« po vsem svetu. Kot rečeno, je kljub različnostim pri nas vsaj usodni plebiscit pred tremi desetletji še vedno večinsko sprejet za zelo zrelo odločitev. Ne le na državni ravni, s ponosom se ga spominjajo tudi drugje. Ob 30. obletnici so v Celju pri vhodu v Narodni dom odkrili spominsko ploščo z rezultati glasovanja prebivalcev takratne celjske občine. To je prva tovrstna plošča v državi. Prebivalci s tega območja so se s 94,79 odstotka odločili za življenje v samostojni državi. Ob koncu leta v Celju tudi »preštevajo« uspehe, ki so jih dosegli letos. Delno jih je zadnji čas oteževal nesrečni KV, vseeno pa so postorili veliko. Nekaj tudi »na podlagi« zadnjih let. Najbolj so ponosni na tehnološko čudo, kot nekateri imenujejo Tehnopark. Ta je kmalu po odprtju privabil veliko obiskovalcev iz vse države in tudi iz tujine. A kljub različni »tehniki« ni bil kos novemu virusu. V njegovi bližini so »eksperimentalno« uredili tudi dve stari ulici. Pred kratkim so odprli severno vezno cesto, ki je povezala severni in osrednji del mesta, ob njej so seveda uredili tudi kolesarske steze. Sploh se

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

lahko pohvalijo, da so zadnji čas zgradili več kot 30 kilometrov posebnih poti za kolesarje. Še jih bodo, pri tem pa uporabljajo tudi evropska sredstva. Ob Savinji so odprli Park&Ride – parkiraj avto in se odpelji s kolesom. Celje se tudi »vrti« po več novih krožiščih, ki prispevajo k večji pretočnosti in varnosti prometa. Več pomembnih naložb je še v teku: gradnja stanovanjske soseske Dečkovo naselje z dvema večstanovanjskima objektoma je sploh največji celjski projekt. Vreden je skoraj 17 milijonov evrov. Sofinanciran je s sredstvi sklada za regionalni razvoj. V Slovenskih Konjicah pa se bodo kmalu lotili obsežnega projekta za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje. Naložba bo veljala skoraj 5,5 milijona evrov, iz kohezijskega sklada pa naj bi dobili slabo polovico teh sredstev. S tem projektom bodo razširili obstoječi sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zgradili 14 kilometrov sekundarne kanalizacije in črpališče. Po končanju del bo na sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode dodatno priključenih več kot 700 prebivalcev. Izgradnje sekundarne kanalizacije se bodo prihodnje leto lotili tudi v Zrečah; čeprav gre za manjšo zamudo, naj bi še vseeno veljalo, da bo do konca leta 2023 »priključenost« na centralno čistilno napravo 98-odstotna. Tudi tu pričakujejo, da bodo za to naložbo, ki bo veljala okoli 4 milijone evrov, del denarja dobili iz evropskih virov. Z urejanjem infrastrukture se ukvarjajo tudi v braslovški občini. Te dni končujejo prvi del gradnje kanalizacije in javne razsvetljave na Gomilskem, ob tem bodo uredili še cesto in krožišče. V Parižljah so uredili pločnik in s tem zagotovili večjo varnost otrok na poti v vrtec. Ko bo seveda (spet) odprt. V Rogaški Slatini pa so ob 25-letnici samostojne občine dobili novo monografijo. Zadnja je izšla pred enajstimi leti, v času od takrat pa se je v tej občini veliko spremenilo. Veliko je tudi načrtov. Pa še to: v celjskem nogometnem klubu je zadnji čas kar nekaj kadrovskih sprememb. V slovo so pomahali tudi trenerju Dušanu Kosiću, s katerim so letos postali državni prvaki. Nadomestil ga je Čeh Jíři Jarošík. Seveda vsi celjski ljubitelji nogometa upajo, da bodo kadrovskim spremembam sledile tudi spremembe v rezultatih.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

31. decembra 2020

V srcu skupaj in povezani Poslušajte srce in sledite svojim sanjam Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje: »Leto 2020 je bilo leto, ko smo obudili zavedanje, da je zdravje naša največja vrednota. In leto, ko smo spoznali, da se lahko vse spremeni in da nič ni samoumevno. Bilo je leto mnogoterih (ne)pričakovanih in (ne) predvidljivih izzivov. Bilo je leto žalovanja in leto novih volitev. Pa vendar je bilo leto 2020 tudi leto številnih malih zmag, novih pridobitev. Kljub negotovim razmeram smo nadaljevali z našimi investicijami. Pokazali pa smo tudi, da Velenje ima srce. Zahvaljujoč pomoči številnih društev in prostovoljcev je Velenje dokaj uspešno premagalo spomladanski val epidemije. Vsekakor je bilo letošnje leto naložbeno zelo intenzivno, saj smo zanje namenili 43 % proračuna. V letu 2021 bo za naložbe namenjenih 33 % proračuna, ostajajo pa želje in potrebe še po marsikateri investiciji. Ker pa je zdaj obdobje (pred)priprav na prihodnjo finančno perspektivo, smo letos precej časa namenjali pripravi projektne dokumentacije za številne projekte, s katerimi želimo doseči uspešno črpanje nepovratnih sredstev v prihodnjih letih. V Velenju smo to vedno dobro znali in ta cilj želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Učinkovitost je eden glavnih kriterijev uspešnosti našega dela in pred vsako odločitvijo vedno tehtam, kaj konkretno bodo imeli občanke in občani od predvidene naložbe. Vedno primerjamo koristnost na eni strani in vložek sredstev na drugi strani. Dodana vrednost mora biti zaznana na prvi pogled. Temu kriteriju, poleg števila ustvarjenih novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo,

ki bodo nudila primerljiv življenjski standard, sledimo pri prijavi projektov v sklopu prestrukturiranja regije. Na ta proces se pripravljamo že nekaj časa, z vso strokovnostjo, skrbnostjo in odgovornostjo. Zavedamo se, da bo od uspešnosti tega procesa odvisno, kako bo v prihodnje videti naša dolina. Letošnje praznike bomo preživeli z (naj)ožjimi družinskimi člani, v družbi tistih, ki jim zaupamo in jih imamo radi. V udobja doma si pričarajmo nepozabno praznično razpoloženje ob dobri hrani in izbrani glasbi. Kljub drugačnim časom izkoristite čas, ki ga imamo na voljo. Počnite stvari, za katere se običajno v veselem decembru (in spremljajoči noriji) ne bi odločili, ker bi vam zmanjkovalo časa. Poiščimo v tem nekaj dobrega in čas posvetimo sebi, svojim najdražjim. V teh dneh pa nikakor ne smemo pozabiti na osamljene, bolne in ljudi v stiski. Namenite jim toplo besedo, ponudite pomoč. Potrebujejo jo in hvaležni vam bodo. Dodatna sredstva za finančno pomoč za bolne in ljudi v socialni stiski smo zagotovili tudi mi. Življenje so trenutki, ki zbližujejo. V ljubezni, srcu ali vrednotah. Velenjčanke in Velenjčani smo združeni v naših velenjskih vrednotah, na katere smo izjemno ponosni. Radi pomagamo in smo solidarni, smo mladostni in izjemno ponosni na Velenje. Letošnjega leta se spominjajmo po novih znanjih in spoznanjih. V letu 2021 pa nam vsem želim obilo zdravja, srčnosti in pozitivne energije. Srečno!« 🔲

Darko Menih, župan Šoštanja: »Leto, ki se izteka, je res posebno leto. Tako na službeni kot zasebni poti ga je zaznamoval novi koronavirus, s katerim se soočamo na vsakem koraku. Če smo se še nedolgo nazaj čudili drugim, ki so v javnosti nosili maske, je sedaj to za nas postal del vsakdana. Te navade smo ponotranjili. Tudi v naši družini smo zboleli in ta bolezen res ni tako enostavna, kot jo želijo nekateri prikazati. Pa vendarle, čeprav nas misel na ta virus spremlja praktično na vsakem koraku in v vsakih poročilih, vseh medijih, je leto 2020 prineslo tudi kaj drugega. Na službenem področju sem zadovoljen, da nam je na Občini Šoštanj uspelo uresničiti večino večjih projektov, ki smo si jih zastavili, izpostavil bi predvsem Glavni trg, po drugi strani bi si pa želel, da bi lahko izpeljali tudi druge stvari, ki smo si jih zastavili, a nam ni uspelo.

Doma imam to srečo, da živim skupaj s hčerino družino, tako da sem lahko neprestano v stiku z otroki in vnuki. Dolgčas nam ni. Več je bilo v tem letu časa za druženje v krogu družine, kar smo s pridom izkoristili. Z drugimi sorodniki, prijatelji in znanci se slišimo po telefonu in drugih komunikacijskih kanalih. Ohranjanje stikov je še kako pomembno. Nekaj stvari, ki v prejšnjih letih niso prišle na vrsto, smo postorili v hiši in njeni okolici. Ko potegnem črto, sem lahko, glede na razmere, tudi z letom, ki se izteka, zadovoljen. Smo zdravi, živimo v čudovitem koncu Slovenije in imamo drug drugega. V teh decembrskih dneh in v novem letu poslušajte svoje srce, sledite svojim sanjam in uživajte v tistem, kar boste počeli. Vse dobro v prihajajočih praznikih in ostanimo zdravi.« 🔲

Ostanimo optimisti in pričakujmo svetlo prihodnost Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki: »Tudi sam delim mnenje s tistimi, ki so veseli, da se leto 2020 izteka. Razlogi so znani. V spominu nam bo omenjeno leto zagotovo ostalo po epidemiji novega koronavirusa in poletnih neurjih, ki so zelo prizadela našo občino. Ne glede na vse to pa smo v lokalni skupnosti uresničili praktično vse, kar smo načrtovali, zato lahko leto ocenimo za uspešno. Razvoj okolja so zaznamovale nekatere pridobitve, ki bodo pripomogle h kakovostnejšemu življenju občanov in občank. Žal pa je zamrlo družabno in društveno življenje, kar še posebej pogrešamo v teh prazničnih dneh. Toda prepričan sem, da nas bo ta preizkušnja še bolj utrdila in okrepila za izzive, ki so pred nami.

V občini smo si za leto 2021 zastavili visoke cilje, za katere se zavedamo, da jih lahko dosežemo, če bomo vsi skupaj vlekli voz v isto smer. Začeti želimo graditi prizidek k vrtcu, veliko dela imamo pri cestah in kanalizaciji, s podhodom želimo povezati središče kraja s šolo in športnimi površinami. Sodelovali bomo z vaškimi skupnostmi, posebno pozornost pa bomo posvetili oživljanju društvenih in družabnih aktivnosti, da kraju povrnemo pestrost življenja. Vsi skupaj pa si seveda najbolj želimo, da premagamo nadležni virus in ponovno zaživimo po ustaljenih tirnicah. Ostanimo optimisti in pričakujmo svetlo prihodnost! Vse dobro vsem!« 🔲

V Velenju se bo prihodnje leto obračalo 50 milijonov evrov Svetniki Mestne občine Velenje sprejeli proračun za prihodnje leto in se dogovorili o še več drugih zadevah, povezanih z aktivnostmi v prihodnjem letu Mira Zakošek

Velenje, 22. decembra – Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji seji letos z veliko večino potrdili predlog odloka o proračunu za prihodnje leto. Ta dokument, ki je seveda osnova vseh aktivnosti, so skrbno načrtovali in ga tudi temeljito prediskutirali tako v času priprave osnutka in še posebej potem, ko so svetniki nanj na zadnji novembrski seji podali nanj nekaj dodatnih predlogov. Te je uspelo občinskemu vodstvu tudi vnesti v ta dokument, ki so ga z veliko večino tudi potrdili. To seveda pomeni, da bo lahko financiranje normalno steklo takoj z začetkom prihodnjega leta.

Za dobrih 47 milijonov prihodkov in slabih 51 milijonov odhodkov

V proračunu so predvideli za 47.261.570 evrov prihodkov (največji vir je iz povprečnin, skoraj 19 milijonov evrov – iz postavke morajo poravnati vse zakonsko določene izdatke, kar pa kljub malenkostnemu povečanju ne bo zadoščalo, zmanjkalo jim bo kakšne tri milijone evrov); skoraj 9 milijonov naj bi pridobili iz nadomestila za uporabo

regij, za spodbujanje podjetništva (tokrat gre predvsem za oprostitve plačila najemnin) 30 tisoč evrov. Za pripravo projektne dokumentacije za komunalno ureditev območja »Rakove goše« so dodatno namenili 20 tisoč evrov, za prometno signalizacijo in druge aktivnosti povezane s tretjo razvojno osjo 30 tisoč evrov, 100 tisoč evrov za nakup objekta na

Žarovi, ki ga je treba porušini, na njegovem mestu pa nameravajo graditi oskrbovana stanovanja (že prihodnje leto nameravajo pridobiti gradbeno dovoljenje) in 110 tisoč evrov za ustanovitev izobraževalnega centra EON.

Socialna varnost in dostojno življenje

Župan Peter Dermol je seveda zadovoljen, da je proračun sprejet in da je uravnotežen. »Zagotavlja socialno varnost in dostojno življenje vsem proračunskim uporabnikom. Prav tako pa je v njem tudi kar nekaj sredstev za investicije, tako tiste, ki jih bomo financirali s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev, kot tudi tiste, ki si jih želijo po krajevnih skupnostih. Vesel sem, da bomo v Velenje pripeljali izobraževalni center EON (verjamem, da nam bo uspelo), vesel pa sem tudi, da smo skupaj zagotovili okoli 100 tisoč evrov za projekte v gospodarstvu in prav toliko za vrhunski šport,« pravi župan Dermol. stavnih zemljišč, slabih pet milijonov bodo predstavljale najemnine komunalne infrastrukture, za dobre tri milijone se bodo zadolžili (700 tisoč evrov pa bodo odplačali). Zadolževanje bo tudi tokrat izključno za naložbe in je po besedah župana Petra Dermola zelo racionalno. Odhodki so načrtovani v višini 50.880.074 evrov, od tega za investicijske odhodke 16.997.142 evrov oziroma kar 33,4 odstotka proračuna.

Upoštevali pobude svetnikov

V primerjavi z osnutkom proračuna so namenili dodatnih 18 tisoč evrov kulturnim ustvarjalcem (pripravili bodo lahko uradne občinske proslave), 50 tisoč evrov za projekte in začetni vložek za industrijski inkubator (gre za projekt, za katerega računajo, da bodo pridobili nepovratna sredstva), 15 tisoč evrov so dodali za izdelavo dokumentacije v okviru prestrukturiranja premogovnih

Rekli so❱

Veronika Juvan (NSI) je sicer glasovala za proračun, izrazila pa razočaranje nad nameravano gradnjo tretjega krožišča v smeri proti Celju (pri Momaxu), saj je tam promet ob konicah že zdaj povsem neobvladljiv. Sebastian Apat (SDS) je izrazil zadovoljstvo, da je proračun naravnan investicijsko in razvojno, se je pa svetniška skupina glasovanja vzdržala, ker ni bila upoštevana njihova želja po participativnem proračunu. Darinka Mravljak (DeSUS) je pohvalila

investicijsko in razvojno naravnan proračun in dejstvo, da ohranjajo nadstandardne programe ter socialo. Posebej pa je pohvalila, da je župan v proračunu za prihodnje leto zagotovil tudi sredstva za sistemsko delovanje upokojenskih organizacij. Matjaž Pečovnik (Levica) je prav tako pohvalil proračun, še posebej pa odločitev občinskega vodstva, da sredstva, ki so bila rezervirana za novoletne prireditve, nameni za solidarnostne programe. Tudi sam se je odpovedal sejnini in k temu pozval tudi ostale svetnike.

🔲

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 4

AKTUALNO

Mladi niso dvignili rok Proračun Občine Šoštanj za leto 2021 'težak' 15.800.000 evrov – Na odhodkovni strani za 116.000 evrov višji Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 23. decembra – V sredo so se v kulturnem domu na 13. redni seji in obenem zadnji letos sestali svetniki in svetnice Občine Šoštanj. Na dnevnem redu so imeli obravnavo desetih točk. Med njimi obravnavo in potrditev predloga odloka o proračunu za leto 2021. Dokument so v prvem branju sprejeli na novembrski seji, potem pa ga pred sestavljanjem končnega besedila dali v desetdnevno obravnavo. Pobude in predloge so v glavnem upoštevali, nekatere postavke pa dodali, ker so jih ob pripravi osnutka dokumenta spregledali. Gradivo za prvo branje so v upravi Občine Šoštanj namreč sestavljali v posebnih okoliščinah, skoraj v izrednih razmerah, ko je bilo dve tretjini zaposlenih zaradi Covida-19 bodisi bolnih, okuženih, v karanteni ali samoizolaciji. Proračun za leto 2021 bo tako višji za skupaj 116.000 evrov.

Bistvenih vsebinskih sprememb ni

Med drugim so v proračun med protokolarne dogodke, ki jih bodo prihodnje leto sofinancirali s 4.000 evri, vnesli izvedbo proslave ob dnevu državnosti, za 100.000 evrov so zmanjšali stroške za plače v občinski upravi, a jih za prav toliko povečali za plače v skupni občinski upravi Saša regije, v katero bo Občina

Šoštanj 1. januarja prerazporedila tri zaposlene. Upoštevali so pobudo za zagotovitev 5.000 evrov za nakup prikolice za potrebe PGD Lokovica. Med večjimi postavkami je zagotovitev dodatnih 60.000 evrov proračunskih sredstev, namenjenih investicijskemu vzdrževanju in gradnji občinskih cest na območju Gaberk ter 30.000 evrov za pripravo vsega potrebnega za ureditev Kajuhovega parka. V Šoštanju ga želijo prenoviti leta 2022, ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika – Kajuha, 12.000 evrov pa so zagotovili tudi za obnovo stene objekta na Kavčnikovi domačiji, izjemnem muzeju ljudske arhitekture na prostem. Skupaj bodo tako porabili približno 116.000 več, kot so predvideli v osnutku proračuna. A ker se je ob zaključevanju knjiženja izkazalo, da bo tudi prenos sredstev iz letošnjega v prihodnje leto večji, in to za kar 200.000 evrov, to pomeni, da bo za toliko višja tudi skupna vrednost proračuna. Tako bo ta v letu 2021 »težak« 15.800.000 evrov.

Mladi menijo, da Kajuhov dom ni primeren za CVIU

O proračunu za prihodnje leto se je izrekalo šestnajst prisotnih svetnikov, trinajst jih je glasovalo za predlagani proračun, nasprotoval mu ni nihče, Žan Delopst, Matic Mežnar in Deja Božič pa

Predlog proračuna je obrazložila Irena Skornšek, višja svetovalka za finance.

ob glasovanju niso dvignili rok – ne za in ne proti. Kot je razvidno iz dopisa, posredovanega svetnikom dan pred sejo (torej, če bi tudi vložili amandma na proračun, bi zamudili rok), zato, ker ocenjujejo, da je treba za Kajuhov dom, ki ga je kupila Občina Šoštanj in ga bo del obnovila za potrebe CVIU Velenje, skupaj z zainteresirano javnostjo poiskati vsebine, ki bodo primerne za stavbo ter bližino glasbene šole in kulturnega doma. Menijo, da v istem objektu ne moreta potekati izobraževalni proces in gospodarske dejavnosti, zato predlagajo, da se za potrebe CVIU poišče primernejše prostore. Primerna se jim ne zdi tudi lokacija v bližini glavne ceste. Predlagali so spremembo besedila proračunske postavke, tako da se iz nje izpusti besedilo, v katerem je obrazloženo, da bo

večji del od 460.000 evrov »namenjen predelavi prostorov v pritličju za potrebe CVIU Velenje za preureditev v učilnice, sanitarije in skupne prostore, ki jih potrebuje CVIU za izvajanje šole za otroke s posebnimi potrebami«, nadomesti z »večji del sredstev je namenjen predelavi prostorov v pritličju po izdelavi projektne dokumentacije.«

za pridobivanje nepremičnin (nakup) gre večinoma za nepremičnine, povezane z urejanjem lastništva prometne infrastrukture in iz tega izhajajoče menjave nepremičnin glede na dejansko stanje v naravi. Preostali del seznama pa je usklajen z interesom Občine Šoštanj in potekom posameznih projektov oziroma investicij. Pri tem po vrednosti izstopajo nepremičnine na lokaciji poleg Šoštanjskega jezera, ki so v lasti Župnije Šoštanj. 148.000 evrov načrtujejo za uveljavljanje predkupne pravice za namen razširitve športno-rekreacijskega parka pri odkupu vrtičkov v

31. decembra 2020 Cankarjevem naselju v smeri proti jezeru in ribiški koči ter 85.000 evrov za odkup travnatih površin in okolice ribiške koče.

Dediščino bodo prodali, ko bodo rešena vsa vprašanja

V sklopu predvidene odprodaje nepremičnin, za katere ocenjujejo, da jih Občina ne potrebuje, niso v njenem ali javnem interesu Odkup zemljišč za ali pa predstavljajo samo breme športno-rekreacijski in strošek, ki je sicer finančno park ovrednoten, skupna vrednost Sprejeli so tudi načrt ravnapa ni zajeta v sklopu prihodkov nja z nepremičnim premožeproračuna, ampak bo ob prodaji njem v letu 2021. Na seznamu predstavljala dodaten prihodek, izstopa odprodaja lastniškega deleža zemljišča, ki je v skupni lasti Mestne občine Velenje in Občine Šmartno ob Paki poleg zbirališča, smetišča v Škalah, kamor naj bi se selilo podjetje PUP Velenje Tudi zadnja seja sveta (37.500 evrov); Občine Šoštanj je, tako kot na 33.000 evrov je predzadnja letos, potekala v ocenjena odprodakulturnem domu v Šoštanju. ja dela nepremičnine za potrebe širitve poslovnega kompleksa Turne Nekaj je šlo narobe Šoštanj. Ob obravnavi proračuna pa se je razvila živahna razprava Najvišji znesek, skoraj 221.000 (v razmislek, saj ta k obravnavi točke ni sodila neposredno) evrov v načrtu razpolaganja z o tem, zakaj so v Šoštanju že po petnajstih, dvajsetih letih ponepremičnim premoženjem, pa trebne obnove tistega, kar je bilo na novo urejeno in na novo predstavlja predvidena odprodaja zgrajeno. Da je s tem nekaj močno narobe, je opozoril svetnik nepremičnine na območju VeleBoris Goličnik in se vprašal, koliko denarja je bilo zaradi tega nja, ki jo je Občina Šoštanj prejedobesedno vrženega stran. la v lastništvo po sklepu sodišča »Tako je bilo pri Trgu bratov Mravljak, zdaj Glavnem trgu, tako o dedovanju. A ta je namenjena je bilo z glasbeno šolo, tako bo pri Kajuhovem parku, tako bo odprodaji šele, ko se bodo v zvetudi z osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha, ki je praktično zi z njo razrešila vsa vprašanja. 🔲 nova, pa kljub temu potrebna temeljite, in kot se že danes kaže, tudi izjemno izjemno drage energetske sanacije.«

Naj bo

2021 v objemu dobrega.

Gorenje NY oglas 280x200mm-12-11.indd 1

11. 12. 2020 11:12:17

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

31. decembra 2020

Po majskih pretresih dober zaključek leta Delavci Gorenja so na zasluženem božično-novoletnem dopustu – Vse od konca kolektivnih dopustov so trdo delali, tudi veliko sobot, saj je bilo povpraševanja po njihovih izdelkih zelo veliko, dobro pa jim kaže tudi prve mesece prihodnjega leta – Zadovoljni tudi v sindikatu SKEI

Z Žanom Zebo, predsednikom podjetniškega sindikata SKEI Hisense Gorenje, smo se nazadnje obširneje pogovarjali v času prvomajskega praznovanja, ko so bili v skrbeh, saj je bilo napovedano v Hisense Gorenju veliko odpuščanja. Poslovno leto pa zaključujejo v povsem drugačnem razpoloženju. So sicer utrujeni, a v prihodnost zazrti z optimizmom. Maja, ko ste bili vsi v skrbeh, niste pričakovali takšnega razpleta dogodkov? »Res sem zelo vesel, da je prišlo do tako drugačne situacije. Takrat je nad nami viselo odpuščanje več kot 1000 zaposlenih. Storili smo vse, da se to ne bi zgodilo, in mislim, da je bilo to tudi zelo prav. Če ne bi imeli vseh tistih majskih sindikalnih akcij, bi mnogi ostali brez dela, Gorenje pa brez delavcev, ki jih zdaj zelo potrebuje. Skratka, po kolektivnih dopustih se je stanje v našem podjetju povsem spremenilo. Povpraševanje je močno narastlo in namesto napovedanega odpuščanja se je začelo na veliko dodatno zaposlovati in takšen trend je napovedan tudi za prihodnje leto.« Delavci so za čas, ko so več delali, in to v zelo zaostrenih pogojih, dobili bonitete v povprečni višini okoli 100 evrov mesečno, dogovorili pa ste se tudi za božičnico? »Tako je, to nas seveda veseli, še posebej pa tudi to, da smo se uspeli dogovoriti za božičnico v višini 700 evrov bruto (100 evrov več kot lani), in to za vse, torej matično podjetje in njegove hčerinske družbe.«

Zagotovo ste še posebej ponosni na to, da vam vse tole uspeva v času zdravstvene krize. Očitno ste skupaj z vodstvom uspeli delavce ozavestiti, kako zelo pomembno je upoštevanje preventivnih ukrepov, ki so v Hisense Gorenju še posebej strogi? »Seveda vse tole ni enostavno, a nam je uspelo, da so bile okužbe znotraj podjetja pod nadzorom in da je lahko proizvodnja ves čas dokaj normalno potekala. Zahvala za to gre prav vsakemu zaposlenemu, ki si je tako v službi kot doma prizadeval, da se okužbe ne bi širile.« Kako pa v teh razmerah deluje sindikat in svet delavcev? »Zelo težko. Naša dejavnost je močno okrnjena, saj tistih pristnih neposrednih stikov, ki smo jih vedno gojili in se o vsem neposredno pogovorili, ni. Prav tako seveda tudi ni nobenih športnih in družabnih srečanj. Seveda je odpovedano tudi naše tradicionalno novoletno druženje … Vse to močno pogrešamo! Smo se pa tudi mi o vsem pogovarjali virtualno ali pa v zelo majhnih skupinah v proizvodnji. Veliko naših sodelavcev

tako in tako dela od doma, saj je to priporočljivo, si pa osebno želim, da to čim prej mine in da to ne bi postala ustaljena praksa. Pred nami je tudi naloga, da se dogovorimo za krovno podjetniško kolektivno pogodbo, ki bo vsem zaposlenim Hisense Gorenja v Sloveniji zagotavljala enake pravice. Vsekakor pa je treba izboljšati medsebojne odnose med vodstvom in zaposlenimi, saj so močno okrnjeni.« Pomladna kriza je negativno vplivala na vaše rezultate, nekaj časa tudi niste obratovali. Po kolektivnih dopustih pa se je proizvodni trend povsem obrnil. Kako bo to vplivalo na vaše poslovne rezultate? »Teh nam vodstvo še ni predstavilo,

Predsednik podjetniškega sindikata SKEI Gorenja Žan Zeba: »Želim, da bi se uspešna zgodba, ki smo jo doživljali po kolektivnih dopustih, nadaljevala.

ze let v

Hvala za sodelovanje in zaupanje!

napovedano je, da bo to ob oddaji zaključnih računov. Tako tudi ni znano, če nam je uspelo z zadnjimi zelo dobrimi proizvodnimi rezultati nadomestiti izgubo, ki nas je spremljala vse do kolektivnih dopustov.« Dobra novica je tudi, da januarja začenjate proizvajati televizorje Hisense? »Res je. Ogledal sem si pripravo na to proizvodnjo in priznam, da sem zadovoljen, saj smo nekaj časa o njej dvomili. V tej novi tovarni lastniki ponujajo delo najprej trenutno zaposlenim v Gorenjevih tovarnah, ki jim po dogovoru s sindikatom zagotavljajo enake pravice, kot so jih imeli doslej. Moram priznati, da me preseneča, da za to ni več zanimanja. Svetujem sodelavcem, da o tem premislijo, mogoče še posebej tisti, ki so bili v času načrtovanega odpuščanja neupravičeno slabo ocenjeni. Morda je priložnost in izziv začeti v drugem okolju. Proizvodnjo televizorjev so uredili v nekdanji proizvodni hali zamrzovalnih aparatov in je torej v sklopu Gorenjevih tovarn. Sindikat bo seveda deloval tudi tam in potrudili se bomo, da bomo zagotavljali vse delavske pravice.«« Žal je šel bolj ali manj neopazno mimo delavcev tudi letošnji veliki jubilej Gorenja, 70-letnica obratovanja? »Žal. Koronavirus nam je onemogočil tudi praznovanje tega velikega jubileja, na katera smo zelo ponosni, saj je le malo tovarn v Sloveniji s tako dolgo tradicijo. A verjamem, da to ne bo tako ostalo in da kmalu pride čas, ko bomo lahko praznovali.«

»Sindikat SKEI je bil ustanovljen pred 30 leti tukaj, pri nas v Velenju, in tudi vseslovenska proslava naj bi potekala tukaj. Verjamem, da bo – takoj, ko bo mogoče. Smo se pa ob jubileju spomnili vseh svojih članov in jih obdarili z malim gospodinjskih aparatom Gorenja. Ponosen sem na dosežke v teh 30 burnih letih boja za delavske pravice.« Kako pa je z vašimi sindikalnimi volitvami? »Kot sem že omenil, je naše delo preseljeno na splet in na pogovore v zelo majhnih skupinah, saj zborov delavcev ne moremo organizirati. Tudi postopek volitev je zapleten, a je v glavnem zaključen, januarja načrtujemo še volitve najvišjih organov.« Kakšno pa je vaše stališče o minimalni plači? »Kakorkoli poslušam proti argumente delodajalcev, ocenjujem, da se bo dvig minimalne plače moral zgoditi. Vsekakor pa bomo ob tem mi v podjetju začeli tudi pogovore, kaj bo z ostalimi plačami, saj bi nastala brez tega prevelika plačna uravnilovka. Spremeniti pa bo treba tudi nekatere stvari, ki ne sledijo sedanjemu času.« Pa vaše želje ob novem letu? »Na prvem mestu je letos seveda velika želja, da premagamo virus in začnemo spet normalno živeti. Za zaposlene v Gorenju pa si želim, da bi se uspešna pot, na katero smo stopili po kolektivnih dopustih, nadaljevala.«

SREcNO IIIII

Mira Zakošek

To verjetno velja tudi za vaš sindikalni jubilej, tudi vaša 30-letnica je minila bolj ali manj neopazno?

🔲

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 23. decembra Medtem ko je minilo 30 let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno državo, je premier Janša v slavnostnem govoru dejal, je bila odločitev pravilna in pravočasna. Kot je še dodal, je Slovenija pozneje veliko priložnosti tudi zamudila. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je za teden kasneje napovedal vložitev nezaupnice vladi. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je ob tem ocenil, da je nezaupnica tvegano politično dejanje, ter še poudaril, da o tem ni mogoče odločati letos, ampak prvi teden januarja. Spletna stran Evropskega sodi-

30 let po plebiscitu smo se spraševali, ali smo Slovenci še enotni.

šča za človekove pravice je bila tarča obsežnega kibernetskega napada, zaradi katerega ni bila dostopna. Francoske oblasti so na stotine migrantskih delavcev, ki delajo v pandemiji novega koronavirusa na izpostavljenih mestih, nagradile s podelitvijo državljanstva po hitrem postopku.

Četrtek, 24. decembra Poslanca Gregor Perič (SMC) in Branko Simonovič (DeSUS) sta opozorila na pritiske ob poskusih oblikovanja nove vlade. Vlada je za državno sekretarko

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

na ministrstvu za zdravje imenovala Alenko Forte. Združeno kraljestvo in Evropska unija sta dosegla dogovor o prihodnjih odnosih po brexitu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila »pošten dogovor«, britanski premier Boris Johnson pa ga je opisal kot največji trgovinski sporazum. Na polnočnici v baziliki Svetega Petra v Vatikanu je papež Frančišek poudaril, da morajo kristjani tudi v najhujših časih ohraniti vero v Boga. V Rusiji, Latviji in Litvi so potrdili rekordno število okužb s koronavirusom.

Petek, 25. decembra Na božični dan se je pred praznikom dneva samostojnosti in enotnosti oglasil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Dejal je, da smo pred 30 leti za višji cilj zmogli v ključnem trenutku preseči razlike in strniti vrste, takšno enotnost pa potrebujemo tudi danes, v času epidemije. V ZDA in na Kitajskem so sprejeli ukrepe, s katerimi so želeli preprečiti širjenje novega seva koronavirusa. Kitajci so ustavili polete iz Združenega kraljestva, v ZDA pa so sklenili, da lahko k njim iz Združenega kraljestva priletijo le tisti potniki, ki bodo imeli ne več kot 72 ur star negativen izvid testa.

Srečno 2022!

ponedeljka do 4. januarja znova delujejo tržnice s hrano, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter frizerski saloni. O novem sevu koronavirusa so poročali še iz Japonske in Francije, Španije ter Švedske. V zgodovino smo zapisali prva cepljenja proti koronavirusu v Sloveniji.

Izvedeli smo, da bodo v tednu do 4. januarja znova odprti frizerji, tržnice in trafike.

V večino držav Evropske unije je prispela prva pošiljka cepiv podjetij Pfeizer in BioNtech. V ZDA so, potem ko je predsednik Donald Trump zavrnil podpis zakonodaje, ki bi pomenila drug paket pomoči zaradi pandemije Covida-19, 14 milijonom Američanov prenehali izplačevati nadomestilo za brezposelnost.

Nedelja, 27. decembra

Tudi v Sloveniji se je začelo množično cepljenje proti Covidu-19. Med prvimi tremi je bil v domu starejših v Lenartu cepljen upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger. Premier Janša je dejal, da se v vladi zavedajo, da bo delna sprostitev gibanja med prazniki povzročila določeno število okužb s koronavirusom. Kot je dejal, »bo treba iztisniti dodatne Papež Frančišek je ob božiču posvaril pred rezerve« tudi v bol»virusom individualizma«. nišnicah, pri sproščanju ukrepov pa, Papež Frančišek je podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu in v božični poslanici pozval k bratstvu ter posvaril pred »virusom individualizma«.

da je med prioritetami šolstvo. Dodal je še, da bo vlada o tem, ali bo šla prva triada v šole že 4. januarja, odločila sredi tedna. V Veliki Britaniji so zaradi močnih vetrov in deževja, ki jih je prinesla nevihta Bella, razglasili rumeni alarm. Voda je poplavila mesta in vasi, brez elektrike je bilo več tisoč gospodinjstev. Po Evropi so potekala cepljenja. »Cepiti se je gesta ljubezni do bližnjega. Doživeli smo zgodovinski dan,« je ob tem dejala medicinska sestra, ki je tudi sama prejela prvi odmerek cepiva proti Covidu-19.

Ponedeljek, 28. decembra Seizmologi so 50 kilometrov od Zagreba zaznali potres, ki so ga čutili tako v hrvaški prestolnici kot tudi po vsej Sloveniji. Izvedeli smo, da je bilo dan prej opravljenih 1664 testov in potrjenih 493 okužb s koronavirusom, umrlo je še 30 bolnikov. Državo so zajele padavine, ki so največ snega prinesle na Gorenjsko. Odbor Državnega zbora za finance je obravnaval predlog sedmega protikoronskega zakona, ki prinaša dodatnih 550 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije Covida-19. Japonska se je po prvih potrjenih primerih novega seva novega koronavirusa odločila, da tuji državljani do konca januarja ne bodo smeli vstopiti v državo.

Sobota, 26. decembra Dogovor je bil vendarle dosežen.

Predsednik Pahor je ob prazniku pozval k sodelovanju med politiki in sporočil, da prihodnje leto pričakuje z optimizmom. Vlada je odločila, da lahko od

Podkraj – V začetku decembra so se v krajevni skupnosti Podkraj razveselili pomembne pridobitve. Metna občina Velenje je namreč uspešno zaključila 86 tisoč evrov vreden projekt asfaltiranja dela ceste in ureditve meteorne kanalizacije v zaselku Tajna. S tem so stanovalci skoraj desetih hiš, neposredno povezanih z novim asfaltiranim odsekom, obenem pa tudi drugi krajani, dobili lažji dostop, kar je povečalo njihovo kakovost bivanja, predvsem

pa varnost. »Še posebno v zimskem času bo dostop veliko lažji in promet bolj varen, k slednjemu pa posebno prispeva talna ovira za umirjanje prometa,« pove predsednica KS Podkraj Suzi Matavš in se zahvaljuje sokrajanom in sodelavcem MOV, ki so po večletnem trudu našli rešitve za tehnične in druge zagate ter dosegli dogovor, ki je obrodil sadove. »Zelo zadovoljni smo, tako s pristopom odgovornih na MOV kot z izvedbo izvajalca gradbenih

Naslov tega zapisa ni napaka niti cinizem. Je optimistična napoved, da bomo v naslednjem letu uspeli najti pot v lepšo realnost, kot smo jo doživeli v zgodovinskem letu 2020. Kot marsikdo si neizmerno želim, da bi lahko spet normalno hodili v službo, šolo in vrtce. Vendar želim ta hip skrbi pustiti ob strani. Če seštejemo številke 2020, dobimo število Tjaša Zajc štiri. Kaj so štirje pozitivni vidiki pandemije v preteklem letu? 1. Na neki način se pandemija ne bi mogla zgoditi v boljšem času v zgodovini. Svet bi se z globalnim virusom spopadal bistveno težje, če ne bi bila kot danes izvedljiva šola in delo od doma za velik del populacije. Zaradi spletnih platform se lahko povezujemo na številne načine – preko klicev, videoklicev, konferenc in dogodkov. Do konca leta 2020 so se na Zoomu odvijale zabave, poroke in pogrebi. Pojavili so se primeri dobre prakse povezovanja ljudi po spletu, ki presega enosmerno podajanje vsebine. Če je spletnemu dogodku dodana interaktivnost in povezovanje udeležencev, dogodki hitro postanejo priložnost za spoznavanje zanimivih neznancev s celega sveta in omogočijo povsem nov način spoznavanja. 2. Ljudje so začeli več časa preživljati v naravi, četudi zgolj v mestnih parkih. Bo morda boj za okolje po pandemiji malo lažji, ker bo interes za ohranjanje narave večji? 3. Znanstveni napredek je omogočil, da imamo na trgu že več cepiv proti virusu. 4. Medtem ko so poskusi digitalizacije že stari, so telemedicina in z njo povezane inovacije letos dobile pravi zalet. Glede na dolgo obdobje uporabe digitalnih rešitev za dostop do zdravstvenih informacij in storitev, obstaja upanje, da bo tudi po pandemiji uporabniška izkušnja bolnikov boljša, kot je bila leta 2019. Ustavila se bom pri zadnji točki. Pri nas tega še ne vidimo, v ZDA pa marsikdo že uporablja novodobno zdravstvo, ki je po uporabniški izkušnji podobno udobju in preprostosti spletnega bančništva. Novodobno zdravstvo bistveno presega zgolj video konzultacijo z zdravnikom. Vključuje še diagnostiko in dostop do zdravil. Izraelsko podjetje Tytocare je od leta 2012 razvijalo nabor digitalnih medicinskih orodij za domačo rabo. Gre za instrumente, s katerimi je mogoče opraviti osnovno diagnostiko, kot je poslušanje srca, pregled žrela, ušes, temperature, srčnega utripa in še več. To bolniku omogoča, da izvede del medicinskih pregledov in se izogne obisku v živo, ki je včasih vseeno potreben, če zdravnik po pregovoru presodi, da je potreben osebni pregled. Razumljivo je Tytocare danes razširjen v ZDA, uporabljajo pa ga tudi v nekaterih evropskih državah. Amazon je zagnal svojo lekarno, kar pomeni, da lahko bolniki zdravila prejmejo na dom in ne izgubljajo časa z odhodi v lekarno, po tem, ko jim zdravnik napiše recept. Spet druga podjetja snujejo modele, s katerimi bi čim več diagnostičnih testov postalo dostopnih z odvzemom diagnostičnih vzorcev na domu, kurir pa bi vzorce nato odnesel do laboratorija. Za veliko zdravstvenih delavcev je letošnje leto eno najhujših, kar jih bodo kdaj doživeli. Za zdravstvo kot sektor, za industrijo digitalnega zdravja in za kronične bolnike pa je letošnje leto prineslo veliko premikov v smer, ko to, da zbolimo, ne bo več časovno potratno vplivalo na kakovost posameznikovega življenja. Veselim se napredka v izboljšavah bolniške izkušnje z zdravstvom. Vseeno pa vam želim, da vam nič od tega ne bi bilo treba izkusiti. Zdravo 2021! 🔲

Hrvaško je stresel potres z magnitudo 5,1.

V Tajni veseli nove ceste Hvaležni so za lažji dostop in varnejši promet

31. decembra 2020

Z optimizmom v prihodnost

❱

Svet KS Podkraj pobude, predloge, kritike in seveda pohvale krajanov zbira na elektronskem naslovu podkraj.velenje@ gmail.com.

del,« je poudarila predsednica in ob tej priložnosti povedala še, katere so naslednje novosti v krajevni skupnosti. Najpomembnejša med njimi pa je gotovo nov dom krajanov. 🔲

Miran Šumečnik, dirigent in glasbeni pedagog iz Šoštanja: »Leto 2020 se je začelo z veliko aktivnostmi na službenem področju. S svojimi učenci sem sodeloval na regijskem in državnem tekmovanju TEMSIG. Vsi učenci so izkazali veliko poguma in veselja do glasbe, poleg tega pa so dosegli tudi veliko uspehov. Še zadnji delovni dan v marcu sem bil prisoten na tekmovanju v Mariboru. Na poti v domače kraje pa smo izvedeli, da bomo morali začeti delati od doma. Zame je bila to velika sprememba, saj zelo rad delam z mladimi in jim poskušam pomagati na vseh področjih, vendar smo nekako uspeli in se vsi iz tega veliko naučili. Kot dirigent orkestrov sem veliko v stikih z ljudmi, predvsem glasbeniki, in to je v tem letu bistvena razlika od drugih let, saj več kot pol leta nisem videl svojih godbenic in godbenikov. V tem obdobju sem se posvečal predvsem družini in raziskovanju narave ter drugim hobijem, ki so mi lepšali leto. Ker pa sem po naravi zelo vedoželjen, sem pridobil veliko novih znanj in veščin, ki mi bodo lahko tudi v prihodnje uporabne. S pihalno godbo Moravče smo posneli dva videospota, ki jih zagotovo ne bi, če bi imeli lahko koncerte, s pihalnim orkestrom Zarja pa smo posneli kar štiri videospote, 20. decembra pa pripravili celo koncert, ki si ga lahko ogledate na spletni strani koncert.po-zarja.si. Moje leto 2020 je bilo polno preobratov in velikih sprememb, a volja do novega me vedno žene naprej in z veseljem se vsak dan česa naučim, zato z optimizmom zrem tudi v prihodnost.« 🔲

mkp

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

31. decembra 2020

Delloite prejel 93 prijav projektov

V TEŠ zavračajo trditve v recenziji

Na pogovor smo povabili direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika

Še vedno zagotavljajo, da bi bilo ob nameravanem sosežigu SRF okolje manj onesnaženo, za recenzijo pa pravijo, da gre v velikem obsegu za prepis študije Univerze iz Leobna, ki je bila TEŠ-u osnova za načrtovanje projekta

Mira Zakošek

Zadnja seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice v letošnjem letu je bila namenjena predvsem seznanitvi z doslej pripravljenimi aktivnostmi pri pripravi razvojnih programov. O tem in drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih smo se pogovarjali z direktorjem mag. Francijem Kotnikom. Največ pozornosti ste na zadnji seji upravnega odbora namenili informaciji o pripravi razvojnih dokumentov? »Res je. Obojih, tako tistih, ki sodijo v sklop priprave območnega razvojnega programa za prihodnjo finančno perspektivo, kot tistih za pripravo strategije za prestrukturiranje premogovne regije Saša.« Kaj je že narejeno v pripravi razvojnega programa? »Aktivnosti potekajo znotraj Savinjsko-šaleške razvojne agencije, zato jih je tudi predstavila direktorica mag. Biljana Škarja. Poudarila je pomen gospodarstva in gospodarskih projektov za razvoj regije. V te aktivnosti se je intenzivno vključevala tudi naša zbornica, in sicer v tistem delu programa, ki se nanaša na gospodarstvo in seveda tudi delno na izobraževanje oziroma preostale segmente, ki so potrebni za normalno delovanje gospodarstva. Naši člani so v razpravi opozorili na zelo pomembno okoliščino, namreč, da bo za uspešno realizacijo razvojnih programov v podjetjih (teh je zelo veliko in so tudi zelo ambiciozni) treba pravočasno zagotoviti tudi vse ostale pogoje, ki so potrebni za njihovo udejanjanje.« Na kaj konkretno mislite? »Še posebej na prostorsko ureditev. Glede na to, da tovrstno urejanje pri nas traja zelo dolgo, se hitro lahko zgodi, da ima podjetje pripravljen projekt za na primer širitev poslovnih prostorov ali pa gradnjo nove tovarne, pa projekta ne more izpeljati, čeprav je pridobil nepovratna sredstva, ker se mu zatakne pri prostorski ureditvi. In tako poslovna priložnost splava po vodi. V tem smo na splošno v Sloveniji precej okorni, saj praviloma traja zelo dolgo, da se dokumenti pripravijo in uskladijo z lokalnimi skupnostmi. Skratka, gre za to, da bi bile načrtovane naložbe pravočasno umeščene v prostor.« Kako pa je s pripravo strategije prestrukturiranja premogovnih regij? »Tudi o tej temi je bilo izrečenih v podjetjih veliko – ne ravno kritik, a tudi ne pozitivnih mnenj. Ocenjujejo namreč, da je premalo informacij, na osnovi katerih bi bilo mogoče razmišljati o umestitvi razvojnih projektov

v sámo prestrukturiranje regije. Predvsem moti, da še niso znani kriteriji, po katerih se bodo ocenjevali projekti, tisti, ki bodo seveda kompatibilni in jih bo mogoče sofinancirati iz tega sklada za pravični prehod. Veliko lažje bi bilo, če bi jih poznali, da bi tako podjetja lažje sprejemala odločitve v zvezi stem. Ponovno pa je bila izražena tudi zahteva, da mora biti ta posredniški organ, ki bo poskrbel za koordinacijo

rezultate, o ocenah pa najbrž že lahko govorite? »Generalno gledano so razvojne ambicije tega prej omenjenega industrijskega dela gospodarstva dobre. Poslujejo relativno uspešno in nekatera podjetja so ob koncu leta delavcem tudi izplačala božičnice. Zanje so obeti dobri in se tudi za njihovo prihodnost ni bati. So pa težava tista podjetja, ki jih že zdaj preveč bremenijo stroški dela.«

Kaj bo to pomenilo ob napovedanem dvigu minimalne plače? »Mnogi tega ne bodo zmogli. Prav zato so si v GZS skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami prizadevali, da bi v pogajanjih s socialnimi partnerji, zlasti sindikati, prišlo do enoletnega odloga te uveljavitve. Za to žal ni bilo posluha kljub zelo jasnim argumentom, da tega nekatere dejavnosti nikakor ne bodo zmogle. To še zlasti velja za lesarsko in tekstilno industrijo. GZS nadaljuje prizadevanja v smeri, da bi za prehodno obdobje (na primer nega leta) Franci Kotnik te dodatne obveznosti prevzela država in podin bo nekako tudi vezni člen med jetjem refundirala tisti del dodaizvajalci posameznih projektov in tnega stroška, ki bi ga prinesel na drugi strani med financerji v dvig minimalne plače. Seveda pa tukajšnjem okolju.« to ne bo odpravilo tistega problema, na katerega opozarjajo v podJe že znano, koliko je bilo prijav? jetjih: da ta dvig poruši razmerja »Deloitte podatka o prijavah ne med plačnimi razredi.« 🔲 objavlja. Je pa znano, da je bilo iz Savinjsko-šaleške regije prijavljenih 44, iz Zasavske pa 45 projektov. Štirje prijavljeni projekti pa so partnerski za obe regiji.« Kako pa je uspelo regijsko gospodarstvo premagovati vse pasti zdravstvene krize? »Moram reči, da je ta slika zelo črno-bela. Tako smo ugotavljali, da si je industrija po spomladanski travmi, ko so večinoma za nekaj časa zaprli tovarne, dokaj dobro opomogla. V drugem polletju so večinoma doživeli pravo eksplozijo naročil in močno povečali produkcijo. Seveda so se ob tem srečevali z zelo velikimi težavami zaradi odsotnosti zaposlenih (zaradi okužb, varovanja otrok, nezmožnosti prihoda na delo zaradi nedelujočega javnega prevoza …). A je večini uspelo izpolnjevati plane – in kar je še posebej razveseljivo, z naročili kaže dobro tudi v začetku prihodnjega leta. Povsem drugačna je slika v storitvenih dejavnostih, v katerih pa ni niti slučajno tako. Težave so izjemno velike, nekateri so jih prebrodili s pomočjo vladnih ukrepov, drugi bodo težko preživeli. Še posebej so težave hude v gostinstvu in turizmu, v katerih bodo potrebovali veliko časa, da se bodo razmere normalizirale.« V tem trenutku je sicer še težko ocenjevati, kakšni bodo

Mira Zakošek

V družbi TEŠ so skupaj s pripravljalci študije presoje vplivov na okolje (PVO) preučili recenzijo Inštituta za okolje in prostor iz Celja pod vodstvom dr. Cvetke Ribarič Lasnik, ki jo je naročila Občina Šoštanj. Ob tem so bili negativno presenečeni, saj ocenjujejo, da ta dokument ne odraža strokovnega mnenja o ugotovitvah PVO, ki je edini uradni in veljavni dokument in je trenutno v obravnavi na ARSO. »Po našem vedenju je bil namen naročila izvedba recenzije PVO, ki smo ga julija letos vložili na ARSO. Toda avtorica v svoji recenziji ne poda konkretnega in argumentiranega odziva na ugotovitve iz PVO, temveč namesto tega navaja in citira študijo Univerze iz Leobna, ki jo je sicer leta 2019 naročil TEŠ in je bila zgolj osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga,« pravijo v TEŠ in dodajajo, da prepis zaključkov omenjene študije v določenem delu ni več relevanten, saj se je projekt sosežiga v zadnjih dveh letih pomembno spremenil in ne more biti del resne recenzije. V vmesnem času je TEŠ namreč opustil namero, da se sosežig izvaja tudi v bloku 5. Avtorica v recenziji med drugim navaja, da bodo v primeru sosežiga alternativnega goriva SRF vsi vplivi na okolje znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Podobno stališče v TEŠ vseskozi zagovarjajo, pri čemer pa so na osnovi rezultatov različnih študij trdno prepričani, da bi sosežig

goriva iz nenevarnih odpadkov izboljšal obstoječo okoljsko in zdravstveno sliko v Šaleški dolini. Oporekajo tudi vsebnosti težkih kovin, saj recenzija ne poda izračunov ali drugih dokazov, ki bi potrjevali njene trditve. Kot povsem neargumentirane navajajo tudi trditve o trajnem poslabšanju kakovosti zraka in okolja, še posebej, ker ob tem zagotavljajo, da vse njihove študije dokazujejo ravno obratno.

❱

V TEŠ zagotavljajo, da imajo vse pogoje za varno, energetsko učinkovito in brez dodatnih obremenitev za okolje, dodajanje SRF goriva k osnovnemu energentu, lignitu.

Oporekajo tudi avtoričinim navedbam onesnaženosti tukajšnjih jezer in trditvam o uvozu odpadkov, saj zagotavljajo, da tega ne nameravajo. Imajo namreč zagotovila, da so slovenska podjetja sposobna proizvesti dovolj velike količine dovolj kakovostnega goriva SRF za sosežig v TEŠ. »Tudi navedba v recenziji, da TEŠ ni primeren za uporabo goriva SRF, je pavšalna in ni podprta z nobeno dodatno analizo ali izračuni. TEŠ 6 je najsodobnejša termoelektrarna v EU, z najsodobnejšo

čistilno napravo in filtri, zato je brez dvoma primerna za izvajanje sosežiga,« poudarjajo in dodajajo, da je TEŠ sprejel odločitev, da emisijske koncentracije ne bodo enake mejni vrednosti, kot jo za sosežig nadomestnega trdega goriva in lignita dopuščajo predpisi, pač pa bodo nižje. S tem se prostovoljno zavezujejo izpolnjevati strožje kriterije zaradi manjšega vpliva na okolje, ki je bilo v preteklosti zaradi

❱

SRF je trdno alternativno gorivo, pripravljeno po točno določenih pravilih iz nenevarnih odpadkov.

energetske dejavnosti čezmerno obremenjeno. »Recenzija je po našem mnenju neustrezna in terja ustrezno dopolnitev pripravljalcev. Namesto kakovostne strokovne ocene z metodološkim pristopom in nepristranskostjo recenzija podaja zgolj subjektivne trditve. Menimo, da bi morala tudi Občina Šoštanj prepoznati, da ne gre za strokovno recenzijo, zato bi od nje pričakovali, da bi kot skrben proračunski porabnik zahtevala njeno ustrezno dopolnitev, ki bo skladna z veljavnimi strokovnimi pravili,« še dodajajo. 🔲

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 8

ZDRAVSTVO, SOCIALA

31. decembra 2020

Uspešno omejili širjenje virusa

Za domsko oskrbo odraslih namenjajo več kot 200.000 evrov

V velenjskem centru za brezdomne osebe so uspešno prestali karanteno, čeprav je bila velik izziv tako za delavce kot uporabnike

Šoštanj – Občina Šoštanj za domsko oskrbo odraslih letno namenja več kot 200.000 evrov. Gre za plačilo razlike med višino polne cene oskrbnine in deležem plačil oskrbovancev ali zavezancev iz občine Šoštanj, ki bivajo v domovih za starejše ali v centrih za usposabljanje, delo in varstvo. V primerih, kadar oskrbovanec nima svojega vira sredstev ali nima zavezancev, ki bi bili po določbah zakona o socialnem varstvu dolžni zanj (do)plačevati, plačilo v celoti prevzame občina stalnega prebivališča. Če pa je oskrbovanec lastnik nepremičnega premoženja, se v korist občine stalnega prebivališča, ki (do)plačuje storitev, na Zemljiški knjigi vpiše zaznamba na prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine. Na osnovi obvestila o smrti oskrbovanca pa občina prijavi svojo terjatev.

Tina Felicijan

V času trajanja korona krize smo že večkrat poročali, da je zagotavljanje doslednega izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja v nekaterih okoljih in okoliščinah precej težje kot v drugih. V Centru za brezdomne Društva Hiša, denimo, nimajo prostorskih kapacitet, ki bi izpolnjevale pogoje za življenje po predpisih v času epidemije. Poleg tega izvajanje ukrepov otežujejo druge okoliščine, kot so duševno zdravje uporabnikov, kronične bolezni, zasvojenost, pa tudi osebnostna opremljenost za sprejemanje odgovornosti in soočanje s stiskami. Po tem ko so se skozi spomladanski val epidemije prebili brez okužbe, pa so 23. novembra med izvajanjem rednih preventivnih ukrepov zaznali povišano temperaturo uporabnika, o tem obvestili COVID ambulanto, uporabnika izolirali in obvestili druge uporabnike, naslednji dan pa izvedli testiranje s pozitivnim

izidom. Po testiranju vseh v stiku se je pokazalo, da so okuženi trije uporabniki in en delavec. V zgornjem nadstropju, ki ima ločeno kopalnico, so vzpostavili rdečo cono, v spodnjem pa sivo. »Največjo podporo pri izvedbi karantene, kar je bil za nas podvig, na katerega smo se sicer pripravljali, a vseeno ni bilo enostavno, nam je nudila lokalna civilna zaščita. Vodja Bojan Prelovšek nam je takoj, ko smo ga obvestili o okužbi, posredoval dodatno zaščitno opremo in posodo za enkratno uporabo ter priskrbel dodatno pomoč varnostne službe pri nadzoru izvajanja karantene, z gasilci pa organiziral generalno Brigita Šinigoj: »Med karanteno so se pokazali sadovi izvajanja programa. Z deljenjem izkušenj in sodelovanjem nam je uspelo ustvarjati skupnost, ki deluje usklajeno.«

razkuževanje prostorov, ki so ga ponovili po koncu karantene. Ta je potekla 6. decembra. Uporabniki so preboleli lažjo obliko, trije pravzaprav brez simptomov,« pove predsednica društva Hiša Brigita Šinigoj in dodaja, da so bili ves čas v stiku tudi z NIJZ in ministerstvom za socialne zadeve.

Ponosni, da jim je uspelo

Zaradi dodatnih obremenitev med izvajanjem karantene so morali del strokovnega dela odložiti. En delavec je moral izvajati vse redne aktivnosti in obenem večkrat dnevno oskrbovati okužene – ne le z obroki in drugo podporo pri okrevanju, pač pa tudi z osebnimi potrebščinami, izvajanjem redne terapije, nudenja psihične podpore, kar je bil posebne izziv pri bolnikih z zasvojenostmi. »Posebno zaskrbljeni smo bili zaradi možnosti razvoja alkoholnih delirijev, ki lahko imajo smrten izid,« pojasnjuje sogovornica. »Na dan je prišel cel kup stisk, situacij, s katerimi se uporabniki soočajo v

vsakdanjem življenju, v teh okoliščinah pa so prišle še bolj do izraza in smo se morali angažirati v bistveno večji meri. Čeprav je bila situacija izjemno zahtevna, pa smo veseli, da so uporabniki zmogli prenesti pritisk in podprli skupno prizadevanje. Prebudila se je solidarnost.« Z ozirom na neprimerne prostorske razmere za izvajaje ukrepov preprečevanja širjenja virusa (vzpostavitev rdečih in sivih con) v velenjskem centru za brezdomne in z oziroma na to, da se morajo nevladne organizacije pri izvajanju teh programov v različnih situacijah znajti po svoje, so jo dobro odnesli. »Kar je najbolj pripomoglo k temu, da smo se znašli in se je vse mirno izteklo, je to, da smo si centri za brezdomne že pred tem izmenjevali izkušnje in se učili drug od drugega, da je bila Civilna zašita zelo odzivna in so bili uporabniki v veliki večini zelo sodelovalni. Čisto brez zapletov sicer ni šlo, a smo 🔲 situacijo obvladali.«

🔲

mkp

Šoštanjske upokojenke spekle pecivo za stanovalce Zimzelena Šoštanj, Topolšica, 24. decembra – V četrtek dopoldan so članici Društva upokojencev Šoštanj Jelka Kušar in Marija Dermol ter predsednik Janez Zelcer za stanovalce centra starejših Zimzelen v Topolšici predali socialni delavki Tanji Ramšak pecivo, ki ga je z veliko ljubeznijo napeklo enajst prostovoljk društva. Zanje so pripravile toliko domačih piškotov, da so se lahko z njimi v prazničnih dneh posladkali vsi stanovalci in zaposleni. To je bila še ena lepa in topla gesta društva, ki z Zimzelenom zelo dobro sodeluje. 🔲

Praznični čas, Covid-19 in stiske mladostnikov V teku je december – prazničen in živahen mesec, ki pa je lahko za marsikoga zelo naporen. Občutki napetosti, potrtosti, otožnosti, osamljenosti in ostala neprijetna čustva so lahko v tem času še intenzivnejša, tudi zaradi previsokih pričakovanj ali nostalgičnih spominov na pretekle praznike. V letošnjem letu so ta čustva in občutki še posledica vsesplošne negotovosti zaradi širjenja virusa, finančne negotovosti, pa tudi številnih omejitev za njegovo zajezitev. Slednji nam onemogočajo, da bi lahko počeli ali živeli, kot smo bili navajeni prej. Pomembno je zavedanje, da so vsa ta čustva popolnoma normalen odziv na trenutno situacijo in spremembe, občasno pa jih doživljamo vsi. Gre za čustva, ki sama po sebi niso nevarna, so pa neprijetna za doživljanje in posledično vplivajo na naše počutje in razpoloženje. Zelo pogosto se pojavijo in nato izginejo, njihova intenzivnost pa se sčasoma navadno zmanjšuje.

Kaj lahko storiš, če jih občutiš?

Najprej razmisli, katere stvari ali dejavnosti te sprostijo in razbremenijo (npr. šport, branje knjig, glasba itd.), ter določi del dneva zadnje. Oblikuj si »dnevni urnik« ali urnik dnevnih aktivnosti in v njem določi čas za šolo in šolsko delo, malico, učenje,

prijetne aktivnosti, sprostitev, čas na elektronskih napravah, druženje, gibanje, počitek, spanje ipd. Dalje je pomembno, da poskrbiš za ustaljeno rutino spanja (ohranjaj približno isti čas odhoda na spanje in zbujanja) in zadostno količino le-tega (8 do 9 ur). Poleg spanja poskrbi tudi za zdravo in uravnoteženo prehrano in zadostno količino gibanja v dnevu. Z gibanjem namreč spodbudiš izločanje hormonov dobrega počutja, izogibaj pa se pretiranemu vnosu sladkih živil, kofeina in nikotina. Ker je družabnih stikov v živo trenutno manj, se lahko pogosteje počutiš osamljen/a ali brez prave volje. Čeprav težko v živo, je pomembno, da stik s prijatelji, sošolci in vrstniki ohranjaš na socialnih omrežjih, s telefonskimi pogovori ali video klici. Lahko se dogovorite za redna srečanja ali se pokličete kar tako. Vendar pazi! Pri tem se lahko ujameš v past, da na spletu preživiš veliko preveč časa in te to dodatno obremeni. Zato tudi čas za klepet načrtuj skrbno, da ti ga bo v dnevu ostalo dovolj za »off-line« in prijetne sproščujoče aktivnosti sam/a ali z družino. In ne pozabi – tudi to obdobje bo enkrat mimo. Strokovnjaki in zdravstveno osebje si po najboljših močeh prizadevajo za obvladovanje trenutne situacije. Kar lahko narediš sam, je,

da upoštevaš in dosledno izvajaš vse higienske ukrepe. Že s tem pomembno prispevaš k skrbi za svoje zdravje, zdravje svojih bližnjih in drugih oseb.

Na koga se lahko obrneš ali pogovoriš?

O svojih mislih, čustvih ali stiski, ki jo doživljaš, zaupaj svojim staršem. Že pogovor z njimi in njihova podpora sta ti lahko v veliko pomoč, obenem pa ti starši lahko pomagajo tudi pri iskanju drugih oblik pomoči. Če se ti zdi, da starši tvojega doživljanja ne razumejo ali pa ga ne bodo razumeli, lahko pokličeš na nekatere številke (npr. Tom telefon: 116 111) ali pišeš na forume (npr. To sem jaz: https://www.tosemjaz. net/), na katerih svetujejo usposobljeni svetovalci. Za pomoč in podporo se lahko obrneš tudi na svetovalno službo svoje šole. V njej so zaposleni strokovnjaki (psihologi, socialni delavci, pedagogi …), ki so usposobljeni za nudenje razbremenitve, podpore in pomoči pri iskanju in zagotavljanju virov pomoči učencem – še posebej, če je tvoja stiska povezana s šolskim delom ali izvajanjem zahtevanih šolskih obveznosti. Na spletni strani svoje šole poišči stik s šolsko svetovalno službo (telefonska števila ali e-mail naslov) in se poveži z njo. Če ne moreš vzpostaviti stika s šolsko svetovalno službo, se za pomoč lahko obrneš tudi na svojega razrednika.

Kaj če je tvoja stiska prevelika?

Z voščilom poslali še maske Velenje – Ker je tradicionalnega druženja s pogostitvijo starejših krajanov, ki ga v Mestni četrti Velenje – Levi breg vzhod prirejajo v novoletnem času, letos ni bilo, so se v svetu MČ domislili drugačnega načina za izkaz poroznosti vsem, ki so že dopolnili 70 let. Tako so poslali 263 novoletnih voščilnic in zaščitnih mask, ki so jih izdelale prostovoljke Milena Kompari, Štefka Pohorec in Milica Skaza. Maske z logotipom mestne četrti in motivacijskem geslom Varujem sebe in tudi tebe nagovarjajo vse k odgovornemu in solidarnemu ravnanju. 🔲

Če neprijetna čustva (žalost, strah, tesnoba, nemoč, osamljenost ipd.) vztrajajo dlje časa, so intenzivna in te ovirajo v vsakodnevnem funkcioniranju ali vplivajo na tvojo učinkovitost pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, strategije samopomoči in razbremenilni pogovori pa tega ne izboljšajo, je pomembno, da

se po pomoč obrneš na svojega izbranega osebnega zdravnika (pediatra). Ta bo za tvojo najboljšo korist poskrbel za dostop do ustrezne strokovne pomoči. Po potrebi bo izdal napotnico za obravnavo pri kliničnem psihologu ali specialistu otroške in mladostniške psihiatrije.

Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Zdravstveni dom Velenje

V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov smo zaposleni strokovnjaki, ki nudimo pomoč otrokom in mladostnikom v stiski. Z nami dobiš priložnost, da se zaupaš nekomu, ki skuša razumeti, kaj doživljaš, obenem pa ti pomaga, da pridobiš različne strategije oz. orodja za pomoč pri spoprijemanju z izzivi vsakdanjega življenja (npr. naučiš se, kako obvladovati neprijetne in nekoristne misli, kako sprejeti svoja neprijetna čustva in krepiti prijetna, kako se postaviti zase v medvrstniških odnosih, kako se znajti med družinskimi težavami, kako se prenehati samopoškodbeno vestei ipd.). Za pogovor in obravnavo v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov potrebuješ napotnico, ki jo izda osebni zdravnik. Če bi želel/a izvedeti več o tem, katera oblika podpore bi bila zate najprimernejša, ali pridobiti dodatne informacije o našem delu, nas pokliči na telefonsko številko (03/899 55 63) ali pa nam piši na elektronski naslov (cdzom@ zd-velenje.si). Na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje lahko poiščeš tudi piramido (samo)pomoči v duševni stiski. Z njo boš dobil še več informacij za samopomoč ali druge oblike pomoči. 🔲 Urška Mlinar, mag. psih. Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Zdravstveni dom Velenje

Jelka Kušar, Janko Zelcer in Marija Dermol so pred prazničnim večerom stanovalcem centra dostavili pecivo.

Natalija Verboten: »Božič vedno praznujemo v ožjem krogu družine, skupaj pripravimo kaj dobrega za pod zob, pojemo praznično večerjo, pogledamo pod jelko, ali smo bili dovolj pridni in nam je Božiček prinesel kakšno pozornost, igramo družabne igre, skupaj pogledamo posnetek kakega dobrega koncerta in se podružimo. V preteklih letih se mi je zdelo še posebej pomembno, da sem sploh v tem prazničnem času bila v družbi ljudi, ki so potrebovali družbo, pozitivno misel, pesem, stisk roke, objem, pogovor … V tem času je bilo za mano veliko dobrodelnih nastopov. Z mano je že kdaj bil tudi starejši sin Max, kmalu pa bo tudi Oskar dovolj velik, saj sem želela, da pomaga po svojih močeh in spoznava tudi drugačne plati življenja in tako razvija sočutje do soljudi, živali … Tako je Max pred leti z mano obiskal pediatrično kliniko v Mariboru, kjer smo pomagali Božičkom, ki so se spustili s strehe in razveselili mlade paciente. Z njimi smo se malo družili, razdelili darilca in z otrokoma se še zdaj marsikdaj pogovarjamo o teh otrocih ter njihovih življenjskih zgodbah. Letos to zaradi trenutne situacije ni bilo mogoče, a v prihodnosti to zagotovo ponovimo. Pogrešam petje, svojo službo, svoje delo, s katerim zabavam ljudi, skrbim za dobro voljo in prijetno počutje občinstva. No, pa saj glasbe, ki na mnogo načinov bogati naše življenje, ne pogrešam le jaz oziroma je ne pogrešamo le glasbeniki, ampak zelo močno tudi občinstvo. Zato upam, da se nam vsem uresniči želja in se bomo v letu 2021 lahko podružili na dobrih koncertnih in drugih glasbenih dogodkih. Bralcem Našega časa želim mirne in lepe praznike, v novem letu pa mnogo idej, priložnosti in poguma za preseganje ciljev.« 🔲

Foto: Natalija Jelušič Babič

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

31. decembra 2020

Milena Brusnjak je prejemnica nagrade za življenjsko delo v predšolski vzgoji »Teoretične osnove, ki sem jih pridobila na fakulteti v dodiplomskem študiju, sem preizkušala in »živela« v oddelku z otroki, kar je bila odlična kombinacija za kakovostno delo.«

v dodiplomskem študiju, pa sem preizkušala in »živela« v oddelku z otroki, kar je bila odlična kombinacija za kakovostno delo.« Podiplomski študij ji je omogočil mnoge priložnosti za vključevanje v strokovne debate z eminentnimi strokovnjaki, njenimi profesorji. »Lahko sem ref lektirala in kritično razmišljala

Ves čas zvesta Vrtcu Šoštanj, ves čas obkrožena z otroki

Svojo poklicno pot ves čas uresničuje v Vrtcu Šoštanj. »Začela sem na terenu, kjer sem izvajala tako imenovano »pripravo na šolo« v različnih krajevnih skupnostih: Gaberkah, Ravnah, Belih Vodah, Zavodnjah, Plešivcu, Topolšici … To

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Z magistro Mileno Brusnjak, ravnateljico Vrtca Šoštanj, se pogosto srečujem. Zato mi je bilo v poseben ponos, da sem se lahko z njo srečala po podelitvi najvišjih državnih priznanj v šolstvu kot z dobitnico nagrade za življenjsko delo v predšolski vzgoji.

Že majhna je vedela, kaj želi postati, ko bo velika

»Odločitev za poklic vzgojiteljice ni bila naključna. Že od rane mladosti sem vedela, da želim opravljati pedagoški poklic. To se je preprosto videlo iz igre vlog pri otroku in moja otroška igra je bila prav takšna,« pripoveduje. Ko je zaključila srednješolsko izobraževanje za poklic vzgojiteljice, se je zaposlila. »Takrat ni bilo v tej smeri drugega izobraževanja. Šele kasneje je bil ustanovljen višješolski in nekaj let za tem visokošolski program izobraževanja za vzgojitelje. Seveda sem vse programe in stopnje izobrazbe dosegla ob delu na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Teoretične osnove, ki sem jih pridobila na fakulteti

Po devetih letih terenskega dela je vse do leta 2007 delala po vseh takratnih enotah Vrtca Šoštanj, v Brini, Lučki, Barbki, Mojci, Urški. »Na splošno sem bila vedno obkrožena z otroki. Z veliko empatije, opazovanjem, poslušanjem in spoštovanjem individualnih značilnosti vsakega otroka posebej sem ves čas kot vzgojiteljica izjemno uživala.«

❱

bile zaupane mnoge naloge, med njimi je najbolj prepoznavna vloga podpredsednice Balkanskega združenja vzgojiteljev. V strokovnih razpravah rada aktivno sodeluje in tudi odločno prispeva svoja stališča in mnenja.

Pesimizma ne pozna

»Predvsem v času ravnateljevanja pridejo tudi neprijetni trenutki, pa vendar vem, da za »vsakim dežjem posije sonce«, zato sem vedno opti»V našem poklicu je mistična. Težave, konflikte jemljem izjemno pomembno kot izziv in so gonilo napredka. Vsepermanentno izobraževanje, kakor pa ničesar ne pometem pod profesionalnost in preprogo, ampak iščem rešitve.« Vodenje vrtca pomeni vodenje strokovnost, kajti le tako z veliko mero organizacijskega in lahko dosežemo najvišjo strokovnega znanja, s srcem, prekakovost predšolske vzgoje.« danostjo, ljubeznijo ter empatijo do otrok, staršev in zaposlenih. Pri tem so ji vodilo visoki standardi in Odločna v stališčih in mnenjih pričakovanja tako do sebe kot sodelavZaupane so ji bile tudi odgovorne na- cev. »Zato je v našem poklicu izjemno loge iz Zavoda Republike Slovenije za pomembno permanentno izobraževanje, šolstvo kot najvišje vzgojno-izobraževal- profesionalnost in strokovnost, kajti le ne institucije. V času prenove vzgojnega tako lahko dosežemo najvišjo kakovost programa je bila vodja študijskih skupin, predšolske vzgoje.« 🔲 multiplikator za refleksijo in evalvacijo. Tudi v Skupnosti Vrtcev Slovenije so ji

Kaj počne, ko ni v vrtcu? Vrtec vodi z veliko mero organizacijskega in strokovnega znanja, s srcem, predanostjo, ljubeznijo ter empatijo do otrok, staršev in zaposlenih.

o svoji praksi, kar je bil seveda ob pridobivanju novih znanj tudi moj namen študija. Ta študij mi je razširil obzorja in vedenja o vodenju v izobraževanju.«

so bila čudovita leta službovanja, saj so bili otroci s podeželja zelo željni znanja in učenja, starši pa izjemno pozorni in naklonjeni vrtcu.«

»Spomladi in jeseni grem rada z dobro družbo in prijatelji v planine, poleti pa na morje. Moj dom je v Topolšici, na hribu, ki mu rečemo Lom. Tam uživam v panoramskem pogledu na Šaleško dolino, najdem mir za odmik, študij strokovne literature, čitanje dobre knjige … Vesela sem, kadar me obišče 5-letna vnukinja Lana, polna energije, idej za igro, vedoželjnosti, ki tako dedija kot mene »utrudi« do onemoglosti. Ampak ta utrujenost je sila prijetna.«

Šaleška pivska čaša za vsako mizo Ena najbolj zanimivih lokalnih arheoloških najdb je zdaj širše dostopna v obliki avtentičnega spominka z uporabno vrednostjo in prispevkom za obnovo Šaleškega gradu Tina Felicijan

Šaleško pivsko čašo – lončarski izdelek za uživanje pijač – so odkrili leta 1991, ko so pri gradu Šalek izvajali obnovitvena dela, ob tem pa tudi arheološka izkopavanja. Ker ni veliko gradiva, ki bi pričalo o kulturi bivanja v Šaleški dolini v srednjem veku (pivsko posodje, denimo, je ohranjeno le v fragmentih), je šaleška pivska čaša ena najpomembnejših arheoloških najdb na našem območju in pomemben del lokalne kulturne dediščine, obenem pa je posebnost tudi v širšem slovenskem prostoru. »Čaša s Šaleka je zaradi svoje oblike, ohranjenosti, predvsem pa zaradi pestrosti oblik pečatov edinstvena v Sloveniji in predstavlja višek lončarske spretnosti tistega časa,« je ocenila Danijela Brišnik s celjske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je vodila izkopavanja. Šaleška pivska čaša izvira iz 15. stoletja. Izdelana je bila s pomočjo vretena na nožni pogon. Je iz fine žgane gline svetlo oker barve z drobnimi primesmi. Ima visoko, rahlo narebreno nogo. Iz nje se razširi konično oblikovan trup z gladkim, navznoter zalomljenim

ustjem, zato je prijetne oblike za uživanje pijače. Najpomembneje pa je, da celoten trup čaše in del noge krasijo štirje različni pečati, kar jo umešča med posodje, ki bi ga lahko postavili ob bok posodju premožnih in pomembnih rodbin srednjega veka, pove direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. »Tudi na osnovi te najdbe lahko trdimo, da je bila kultura pitja in prehranjevanja nasploh v plemiških družinah Šaleške doline visoko razvita. Srednjeveški pogrinjek v Šaleški dolini se je lahko primerjal s tistimi najbogatejšimi iz slovenskega, pa tudi evropskega prostora.«

❱

Da je novi spominek izdelal domači mojster iz Velenja, še utrdi njegovo pristnost in poveča vrednost.

V celoti lokalna zgodba

Da bi izdelali repliko pivske čaše z gradu Šalek in jo v sodobni interpretaciji ponudili ljudem, so v lokalni skupnosti razmišljali že dolgo. Šaleški lončarski mojster Igor Bahor je prve primerke izdelal že kmalu po njenem odkritju. Naposled so idejo lahko

zgodovinskih tehnoloških postopkov, nekdanjih lončarskih tehnik in pristopov dodobra uveljavil v eksperimentalni arheologiji, rekonstrukciji starih predmetov in prototipni proizvodnji. Med drugim so poustvarili avtohtoni lonec za pripravo jedi na odprtem ognju kokrski klobuk, srednjeveško čašo z gradu Žovnek, uspešni pa so bili tudi pri izdelavi kavne skodelice in krožnička z znamenite slike Kofetarica. Zato je bila Bahorjeva delavnica pravi naslov za izdelavo replike šaleške pivske čaše.

Jana in Igor Bahor sta dva od štirih sodelavcev delavnice, ki so doslej izdelali sto primerkov Šaleške pivske čaše in ročno izdelanih škatel za celostno podobo spominka.

uresničili pod okriljem evropskega projekta Ruins, ki ga je do septembra letos izvajala Mestna občina Velenje. Spominek in

Šaleška pivska čaša je razstavljena na stalni postavitvi za naslovom Med romaniko in barokom, ki predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.

protokolarno darilo obenem je ličen in otipljiv produkt projekta z veliko dodano vrednostjo za turistično ponudbo, ocenjuje Ževartova in dodaja: »Replika, ki so jo izdelali v Lončarstvu Bahor, je res lep približek originalu.« Lončarski center Bahor, ki se je pred nekaj leti preselil iz Topolšice v Velenje, se je s preučevanjem in razvojem

»Pri izdelovanju replik se držimo načela, da poskušamo slediti tehnološkim postopkom, uporabljenim pri izdelavi izvirnika. Od vrste gline, tehnike oblikovanja in krašenja, do režima žganja. Pri raziskovanju se pojavi cela vrsta vprašanj in razpletejo se zanimive zgodbe. Na primer, ko smo izdelovali pečate iz lesenih paličic, smo se spraševali, kakšno rezilo je mojster uporabil. Jaz sem uporabil olfa nož in tudi mojster je potreboval izredno oster nož,

da si je lahko pripravil pečate s takšnimi podrobnostmi. Tudi priprava lončarske gline, ki je v tem primeru specifične sestave in barve, je proces. Naredili smo serijo poskusov, da smo našli barvni ton, ki je enak originalu,« je o postopku, ki zahteva veliko vztrajnosti, natančnosti in občutka, povedal Igor Bahor in za zanimivost dodal, da je na vsaki čaši okrog 200 odtisov. Ker je potrebno pri pečatenju zunanjega ostenja posode z notranje strani ustvariti kontra pritisk, ima notranja stran čaše bradavičasto površino. Replika pa od originala odstopa le po tem, da je notranji del čaše glaziran in tako ustreza kriterijem za stik z živili. 🔲

Z nakupom spominka, ki ima tudi manjšo različico, primerno za uživanje žganih pijač, podpiramo ohranjanje in predstavljanje lokalne kulturne dediščine, saj prispevamo en evro v sklad za obnovo in revitalizacijo Šaleškega gradu ter pripomoremo k prepoznavnosti te pomembne arheološke najdbe in lokalne zgodovine. Naprodaj je v Muzeju Velenje, na Zavodu za turizem Šaleške doline, pri Turističnem društvu Šalek in v Lončarstvu Bahor.

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 10

KULTURA

31. decembra 2020

Obetaven začetek, bolj »klavern« konec Kulturno društvo Gorenje prestavilo Božično zgodbo na splet – Odrska uspešnica iz minule sezone na odru takoj, ko bo to mogoče Tatjana Podgoršek

Kar nekaj zadnjih let je v dneh pred božičem gledališka skupina Kulturnega društva Gorenje pri razvalinah gradu Packenstein v Šmartnem ob Paki uprizorila Božično zgodbo in z njo popestrila praznične dneve. Letos predvidene aktivnosti iz znanih razlogov ne bo uresničila. »Upamo, da bo korona krize kmalu konec in bomo lahko zgodbo, ki so si jo doslej ogledali ljudje od blizu in daleč, prihodnje leto znova prestavili v naravno okolje. Smo pa tokrat izkoristili možnosti spletnih medijev in zgodbo prenesli na svojo spletno stran oziroma na YouTube,« je povedal Drago Tamše, predsednik društva. Po njegovih besedah so leto 2020 začeli zelo obetavno, a ga bodo kaj »klavrno« končali. Konec januarja so na domačem odru premierno zaigrali komedijo Denar z neba. Kar petkrat so z njo napolnili dvorano v Gorenju, do sredine marca so jo odigrali še v Zapisu pri Bledu, Bočni, Šentilju in Šoštanju. Ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili

Re: Fwd: 2020 Bojan Pavšek

Komedijo Denar z neba so na odru domače dvorane zaigrali kar petkrat.

še tradicionalni pohod, ostale načrtovane aktivnosti (tematski večeri, občni zbor, druženja ob petkih zvečer, noč knjige, strokovna ekskurzija, ogled predstave v letnem gledališču Studenec, kolesarjenje, proslave …) pa so bile zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije Covid-19 odpovedane.

Čeprav so možnosti za razne oblike druženja še naprej negotove, se ne dajo, pravi Tamše. Upravni odbor društva je na sestankih pred dvorano domačega doma že »skoval« načrt dejavnosti za prihodnje leto. Poleg prireditev, proslav, kolesarjenja, druženj ob petkih, pohoda bodo

Uroš Kuzman: »Medtem ko je bilo leto 2019 zame zelo intenzivno leto, ko je nastajalo ogromno novih projektov, zaradi česar sem z družino preživel zelo malo časa in leto sklenil z občutkom, da sem se postaral za tri leta, je bilo leto 2020 kor nek obliž na to. Včasih potrebuješ nekaj, da te ustavi. Seveda si nisem žele zdravstvene krize, a če hočem ob koncu leta izpostaviti nekaj pozitivnega, je to prav zaustavitev tempa, kar sem sam res potreboval, da sem lahko bil več z družino. Je pa res, da bomo veseli čimprejšnjega povratka v stare tirnice, ker po toliko časa spet potrebujemo vsak več svojega prostora. Med prazniki bomo nekatere člane družine na kratko obiskali, z drugimi se bomo videli po spletu, na veliko pa seveda ne bomo praznovali, saj si ne želimo, da bi prijetno druženje pustilo neprijetne posledice. S kolegi gledališčniki smo upali, da se bomo vsaj decembra lahko vrnili na odre in igrali predstave, vendar smo se morali znajti drugače. Prilagodili smo se z izvajanjem spletnih predstav, ki pa ni pravo nadomestilo za pristno izkušnjo. A če še dolgo ne bomo mogli zaživeti kot prej, bomo svoje sile usmerili v razvoj interaktivnih spletnih ustvarjalnih produkcij in te frustracije spremenili v nekaj pozitivnega. Vsekakor bom pa zelo vesel, ko bom končno spet slišal smeh iz dvorane.«

poskušali čim večkrat gostovati z uspešnico lanske sezone Denar z neba. Takoj, ko bodo dopuščale razmere, bodo komedijo najprej postavili na odre kulturnih društev, ki so jih že povabili v goste, a se zaradi epidemije niso mogli odzvati. Znova so v program uvrstili tudi Božično zgodbo »v živo« in nekaj aktivnosti za najmlajše. »Okvirni delovni program je pester. Potrudili se bomo, da bomo z dejavnostmi razveselili čim več ljudi,« je sklenil Drago Tamše. 🔲

radio velenje com

🔲

107,8 MHz

Pot v boljši jutri ni vedno posuta z bleščicami. Razpiha jih lahko obžalovanje, da so del preteklosti postali trenutki, ki bi jih bilo za dobrobit bodočnosti vredno zapeljati drugače. A jih nismo. In četrta dimenzija zaenkrat še nima vgrajene vzvratne prestave. Ima pa na voljo retrovizor, v katerem se minulost zrcali iz kritične distance. Globalna epidemiološka izkušnja, ki je letos na svojstven način zaznamovala vsakega med nami, še ni rekla zadnje. Zato se celoten planet, poln dvomov, pripravlja na nov pohod po svojem osončju. V gravitacijskem objemu zvezde, ki ga prijetno greje, mu pošilja fotone in neizčrpno oživlja, bo skušal krožiti tako, kot to počne že milijarde let. Da bi pot tokrat minila čim manj turbulentno, naj bo naš motiv, navdih, želja in potreba. Srečno vožnjo, ljudje! 🔲

Nataša Tajnik Stupar

Če bi mi nekdo ob lanskem novem letu rekel, kakšno bo leto 2020, bi rekla, da je to dobra tema za njegov novi znanstvenofantastični roman. Ampak sedaj je konec tega leta. Upamo, da bo v letu 2021 konec ali vsaj znosno nadaljevanje dogodkov epidemije, da se bomo kot družba dobro pobrali in nikogar pustili zadaj. Želim si, da bi mi, Slovenci, postali ena ekipa, brez razdvojevanj in delitev – skupaj nas je le za en Dunaj. Drugače pa rdeč karton. Dragi bralci Alternatorja: vse dobro, zdravja in navdiha želim. 🔲

Matjaž Šalej

#Kratekmorambiti: 0 x Covid-19, 365 x Srečno 21 Živite počasi, tako kot ste se (morda) naučili v iztekajočem se letu (Re: 2020), @Cimmanjpolitike, #Skipkarantena Živite tudi hitro, kajti nič se ne povrne (Fwd: 2021). Listek za opomin v 2021: spoznavajte domovino in svet, bodite močni, nasmejani, veseli, malo kasneje pa: objemajte se, poljubljajte se, rokujte se, družite se, potujte, obiščite koncerte, predstave, hodite k frizerju, na masažo, posedajte po lokalih, lahko se tudi cepite ali igrate golf. @kultura, @rekreacija, @dom, @delo; glejte z ušesi, poslušajte z očmi, okušajte z dotikom. @Radisemejmo #Semrekeldabomkratek 🔲

Ona Čepaityte Gams

Leto 2020 kot nenehno trkanje usode v Beethovnovi peti simfoniji. Skladbi znamenitega umetnika, ki – kakšno naključje – praznuje skupaj z letošnjim za nas vse usodnim letom. Čigar življenje je bilo vse prej kot enostavno, dolgočasno, utečeno ali predvidljivo. Ki se je nenehno na novo odkrival, širil meje glasbe in postavljal vprašanja družbi. Uglasbil je tudi Odo radosti in verjamem, da pride čas tudi zanjo! Kljub trenutno zaprtim koncertnim dvoranam. Kljub občutku nemoči, ki nas morda preveva zdaj. Vsem želim predvsem potrpežljivosti in vse dobro v letu, ki prihaja. 🔲

Javni zavod Knjižnica Velenje objavlja

Javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta

DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA KNJIŽNICA VELENJE (ž/m) Pogoji za zasedbo delovnega mesta so objavljeni na Zavodu za zaposlovanje in na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si – javne objave). Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Aleš Ojsteršek

Prepuščanje leta 2020 novemu, 2021, prinaša dolini veliko pomembno spoznanje. Če se cepivo izkaže za učinkovito in verjamem, da bo res tako, bo to najprej zaradi hitrega odziva široke koalicije držav, ki so z javnimi sredstvi spodbudile pospešeno iskanje rešitve v številnih raziskovalnih skupinah. Javnost je lahko spremljala večino celote procesa – od naročanja razvoja, potrjevanja ustreznosti do načrtovanja cepljenja. Teorijam zarote je bilo prepuščeno le še malo prostora. Nekako po tej analogiji bi moral biti voden tudi proces nastajanja alternativ v TEŠ 6 pri tistih, ki imajo v načrtu neškodljiv sosežig odpadkov. Ga načrtujejo v javnem interesu? »Seveda«! Ga načrtujejo pregledno? Ne! 🔲

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

31. decembra 2020

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Bodite zdravi, srečni in veseli! Vse lepo vam ob prehodu v novo leto kličemo iz uredništva tednika Naš čas in Radia Velenje. Predvsem želimo vsem vam in nam, da bi bili zdravi, da bi koronavirus povsem izginil iz našega vsakdana in da bi znova zaživeli bolj normalno življenje, ki bi ga lahko popestrili s pristnim medsebojnim druženjem in objemi, ki jih letos tako pogrešamo. Vsi iz našega uredništva (Boris Zakošek, Milena Krstič Planinc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Mitja Čretnik, Dragan Berkenjačević, Janja Košuta Špegel, Tomaž Geršak, Jure Beričnik, Bernarda Matko,

Suzana Goršek Brglez in Mira Zakošek) vam zato pošiljamo polno širokih objemov (na srečo to smemo, vsaj na daljavo). Te pa vam pošiljajo tudi številni naši sodelavci, ki jih poslušate na Radiu Velenje ali prebirate njihove kolumne in druge prispevke v časopisu. Tudi v njihovem mnenju vam želimo v novem letu vse lepo. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in dejstvo, da skupaj tvorimo veliko družino. Veseli smo, da nam ostajate zvesti, da redno prebirate lokalni časopis Naš čas in poslušate oddaje Radia Velenje. Prav tako nas

veseli, da ste dobro sprejeli tudi naše spletne strani, nakaterih vas prav tako skušamo koliko se le da hitro obveščati o vsem aktualnem iz domačega, pa tudi širšega okolja. Veseli smo, če nam pomagate, da skupaj opozorimo na kakšno pomanjkljivost, izrazimo željo o tem, kaj bi bilo boljše, dobro tudi pohvalite, da lahko tako prispevamo k uspešnejšemu in hitrejšemu razvoju našega okolju. Prav zato si vašega sodelovanja seveda želimo tudi v prihodnje in vam še enkrat kličemo: Srečno 2021! 🔲

1. LUKA BASI – Prokleto zlato 2. NINA PUŠLAR – Ni ona (retro) 3. ANJA RUPEL – Preden gre 2020 Kljub težkemu letu, ki se poslavlja, v tem času Luka Basi ni počival. Za njim je kar nekaj glasbenih projektov: od uspešnice Kad postaneš drugome žena, sodelovanja z Nedo Ukraden, do božične priredbe pesmi Istrijanko ružo moja, ki jo je preimenoval v Stretan božić ljubavi, in božične priredbe pesmi Petra Graša Fritula. Leto Luka zaključuje s pesmijo Prokleto zlato, ki jo spremlja vroč videospot.

GLASBENE novice

Irena Vrčkovnik s polko za poskočen vstop v novo leto

Znani najboljši albumi in singli leta 2020

Irena Vrčkovnik se od prav nič lepega leta 2020 poslavlja s polko Non stop. Pesem je sicer napisal Dare Kaurič, v originalni izvedbi pa jo izvajajo Kingstoni. Do zanimive predelave je prišlo v oddaji Moja pesem, v kateri več znanih slovenskih glasbenikov prepeva skladbe drug drugega v drugačnih priredbah. Med njimi sta bila tudi Reno Čibej (Kingston) in Irena Vrčkovnik, ki je izbrala skladbo Non stop. Po kratkem premisleku se je odločila, da bi sicer zabavno pop skladbo preoblekla v narodnozabavno zvrst – v polko. Priredbo je zaupala vsestranskemu glas-

Britanski BBC je združil 35 glasbenih lestvic najbolj vplivnih svetovnih glasbenih medijev in tako prišel do najboljših albumov in pesmi letošnjega leta. Glasbeni kritiki so za najboljšega ocenili album Fetch The Bolt Cutters ameriške kantavtorice Fione Apple, med singli pa je prvo mesto zasedla pesem WAP raperk Cardi B in Megan Thee Stallion. Albumu Fetch The Bolt Cutters, ki je prvi album Fione Apple po osmih letih, sledi Punisher ameriške glasbenice Phoebe Bridgers, nato pa Folklore kantavtorice Taylor Swift. Zmagovalki med singli sta skladbi WAP

beniku in članu ansambla Igor in Zlati zvoki Miku Orešarju in nastala je prav luštna polka. “Pa še zajodlala sem lahko po dolgem času,“ je navdušena Irena, ki ji je narodnozabavna glasba tudi sicer blizu.

Ed Sheeran podaril oboževalcem novo balado Britanski pevec Ed Sheeran je svojim oboževalcem polepšal december z novo balado Afterglow. 29-letni glasbenik je skladbo napisal že lani, po glasbenem premoru pa se je odločil, da bo svoje oboževalce presenetil z božičnim darilom. Ob tem je poudaril, da ne gre za skladbo z njegovega prihodnjega albuma. Pesem je pospremil tudi video, ki je do zdaj nabral že več milijonov ogledov. Balada je zelo intimna in opisuje nepozabne trenutke, ki jih je Sheeran s svojo ženo preživel med potovanjem na Antarktiko. Takrat naj bi bila spočeta tudi

njuna hči Lyra Antarctica Seaborn Sheeran.

Billie Eilish napoveduje avtobiografski dokumentarni film Glasbenica in tekstopiska Billie Eilish je za februar 2021 napovedala avtobiografski dokumentarni film, ki ga je naslovila Billie Eilish: The World's A Little Blurry (Billie Eilish: Svet je malenkost nejasen). Film bo na ogled 26. februarja, dostopen pa bo na spletu. Čeprav še zelo mlada, komaj 18-letna, se lahko Billie pohvali s številnimi dosežki. Med njimi je kar 141 nominacij za odmevne nagrade, osvojila pa je tudi pet grammyjev, predvsem po zaslugi svojega prvenca When we all fall asleep, where do we go?, s katerim se je zavihtela na vrhove glasbenih lestvic. Poleg tega je izvedla tudi naslovno skladbo za 25. film o slavnem agentu Jamesu Bondu No time to die, ki pa zaradi koronavirusa še ni dočakal predvajanja v kinematografih.

raperk Cardi B in Megan Thee Stallion, na drugem mestu sledi ponovno Megan Thee Stallion, tokrat s singlom Savage. Tretje mesto je zasedla pesem People I've Been Sad francoske kantavtorice Christine and the Queens.

Mrigo & Ghet v novem videospotu Mrigo & Ghet z Mitom, bratom iz njihove skupine Velebor, ki jo tvorijo skupaj z Emkejem, predstavljajo video za single Bratu. Gre za četrti single z albuma Še, ki je izšel februarja letos. Tudi tokrat gre za skladbo z močnim in globokim sporočilom, ki je dobila tudi svojo video podobo. Scenarij za video so spontano izdelali Mrigo, Ghet in režiser Zvezdan Simić – Zeds. Za kamero je stal Bayo, sceno je postavila Sara Brizani, za masko pa je poskrbela Kristina Klemenčič. Video je bil posnet v Ljubljani in Mariboru. Za glasbeno produkcijo je poskrbel Ghet, besedila pa so delo tandema Mrigo & Ghet ter gosta Mita.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Franca Miheliča – Božična noč Ansambel Pogum – Za božič pridemo domov Ansambel Vrli muzikanti – Poljubi me za dobro jutro Ansambel Nemir – Čez praznike spet bom doma Ansambel Saša Avsenika – Prav fletno se imamo Ansambel Vikend – Dolgi so dnevi Ansambel Mladi korenjaki – Čas božiča Ansambel Naveza – Objem Ansambel Roka Žlindre – Srečno novo leto Ansambel Svetlin in Rok Ferendja – Čas ljubezni

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ANA DEŽMAN Ana Dežman, ki je s svojimi fantastičnimi preobrazbami navduševala v priljubljeni oddaji Znan obraz ima svoj glas, te dni predstavlja videospot za svojo novo skladbo Grem naprej. Videospot je nekaj posebnega, saj je bil posnet od zadaj naprej. Za snemanje se je Ana namreč vso skladbo naučila vzvratno.

TRETJI KANU Novomeška skupina Tretji kanu je za praznični čas pripravila povsem nov videospot za skladbo Na tem mestu, ki nekoliko pravljično in bleščeče ponuja vizualizacijo pesmi, ki je hkrati četrti single z njihovega albuma Plovemo.

NASTJA GABOR Pevka Nastja Gabor, srčna izbranka Luke Basija, je svoji uspešnici Mama dala novo,

Robert Goter: »Vsi na svetu si lahko priznamo, da je leto 2020 zelo posebno. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da nas čaka to, kar nas je zadelo. Pa vendar smo ljudje znali premagati tako bolezni kot vojne in druge katastrofe, zato verjamem, da bomo preživeli tudi ta virus, čeprav je to velika preizkušnja.

Glede na to, da se poklicno ukvarjam z zabavanjem ljudi, ni težko uganiti, da mi minulo leto ni bilo najbolj naklonjeno. K sreči se ukvarjam tudi s prodajo harmonik Goter in računalniških programov za učenje harmonike, da nisem odvisen samo od nastopanja. Poučevanje pa sem začel izvajati na daljavo. Kaže, da se bodo razmere z razvojem cepiva vendarle umirile in se bomo lahko vrnili na stare tirnice. Nastope in stik z občinstvom res pogrešam. Na prelomu

praznično preobleko. Ker je bila pesem dobro sprejeta, je dobila tudi nov videospot, v njem pa nastopata tudi njuna otroka Tai in Tia. LUKA ŠULIĆ Če glasbeniki ne morejo imeti koncertov, nastopajo na spletu. Nekateri zelo uspešno. Tako si je nedavni koncert znanega mariborskega violončelista Luke Šulića, polovice dueta 2Cellos, ogledalo več kot 70 tisoč ljudi z vsega sveta. Koncert so prenašali iz mariborskega Narodnega doma.

ZVITA FELTNA Skupina Zvita feltna, ki bo prihodnje leto zaznamovala že 15-letnico delovanja, ob novem letu svojim oboževalcem poklanja skladbo Sto tisoč let v akustični preobleki, kar je bil zanje precejšen izziv. Video za skladbo so posneli na krasu v idiličnem ambientu vile Fabiani.

lanskega leta sem začel uprizarjati novo predstavno – stand-up s harmoniko, vendar po uspešnem začetku sem moral nastope začasno odpovedati. Se pa že veselim ponovnega druženja, saj na odru res zaživim in se v družbi z občinstvom najbolje počutim. Vsem bralcem želim veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter upam, da so ta čas dobro izkoristili za osebno rast. Naj bo novo leto bolj prizanesljivo, lepše in boljše.«

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 12

VRTILJAK

31. decembra 2020

frkanje

⏩

Edi Pavlič iz Hrastovca je navdušen gurman, med prijatelji pa velja tudi za odličnega kuharja. Na srečo ga »koronačas« ni prehudo prizadel, saj si je že pred časom uredil kuhinjo na prostem. Tako lahko v tem božično-novoletnem času svojim najbližjim povsem skladno s predpisi ponudi tudi kakšno rezino sveže narezanega pršuta. Pravi, da je ta še boljši, če ti ga prinese v dar Božiček.

» Levo & desno «

Vsak po svoje Medtem ko so v času okoli božica mnogi govorili o jaslicah, so nekateri drugi še vedno o jaslih in koritih.

Slalom S smučanjem so zadnji čas res težave; nekateri pravijo, da v zvezi s smučanjem oziroma delovanjem vlečnic odgovorni ravnajo, kot da bi vozili slabo postavljen slalom.

Prehitevanje Koronavirus je tako hiter, da ga še s hitrimi testi ne dohitevamo.

Ljubo doma … Ljubo doma, kdor ga ima – a ne za učenje na daljavo ali delo na domu.

⏫

Leto 2020 so najlažje preživeli tisti, ki si znajo še tako težke trenutke popestriti s simpatičnimi norčijami. »Recite, kar hočete, ampak nekateri samo še afne guncajo, pa me je zanimalo, kaj je pri tem tako zabavnega,« se je pod masko smejala direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny, ki se je v zakulisju kulturnega doma med pripravami letošnjih dogodkov na daljavo ujela v obroč.

(Brez)upanje

⏩

Za Andreja Gorška, nekdaj izjemno uspešnega nogometaša, danes pa trenerja in predsednika NK Šoštanj, malokdo ve, da se uspešno spopada tudi s »stand-up« nastopi. V njih se v uvodu predstavi: »Poročen že 24 let in sem srečen, ker imam full cool ženo, ki mi dovoli delati praktično vse. Lahko pomivam, perem, kuham ...« In dejansko mu vse to res dovoli! Dovolila mu je celo, da je za praznike spekel kokosovo potico.

Youtube je tudi v minulem letu oziroma med junijem 2019 in junijem 2020 prinesel milijone evrov zaslužka nekaterim najbolj priljubljenim vplivnežem. Izkazalo pa se je, da je najuspe-

šnejši med njimi star zgolj devet let. Ryan Kaji je prvo mesto na lestvici največjih zaslužkarjev na Youtubu dosegel že tretje leto zapored, njegov kanal Ryan‘s World pa mu je v zadnjih 12 mesecih prinesel 24 milijonov evrov. Dodatnih 200 milijonov evrov je fantu oziroma njegovim staršem prinesla še prodaja izdelkov pod njegov imenom, sklenil pa je tudi pogodbo s televizijo za otroke Nickelodeon. Na njegov Youtube kanal je naročenih 41,7 milijona ljudi, njegovi posnetki pa so imeli v zadnjem letu več kot 12 milijard ogledov.

Negotovost V sedanjem času vlada velika negotovost. Pa bi mnogi vseeno radi še kar naprej vladali.

Pričakovanja

ZANIMIVOSTI

Največji zaslužkar na Youtubu devetletnik

Zadnji čas za rešitev iz koronavirusne krize mnogi vse upe polagajo v cepljenje. A očitno je pri nas mnogi brezupnih. Ne nameravajo se pustiti cepiti.

Božič so nestrpno pričakovali predvsem kristjani; božičnico vsi zaposleni.

Na Dunaju bodo drsali tudi letos Na Dunaju so sklenili, da bodo tudi letos drsali – res pa bodo morali obiskovalci prireditve Dunajske ledene sanje zaradi pandemije Covida-19 nositi posebne naprave za vzdrževanje medosebne razdalje. Vsak obiskovalec se bo moral pri vhodu prijaviti z imenom in telefonsko številko, pri tem pa bo dobil za dlan velik obesek, ki ga bo moral ves čas imeti pri sebi. Če med drsalci ne bo vsaj dveh metrov varnostne razdalje, bo začel obesek utripati, vibrirati in piskati. Naprava bo poleg tega za 28 dni beležila vse tesnejše stike med drsalci, če bodo na prekratki razdalji več kot sedem minut in pol. Nič od tega seveda ne bo veljalo za družine ali skupine, npr. šolske razrede, ki jim medsebojne razdalje ne bo treba vzdrževati.

Covida-19 šesta najbolj prizadeta latinskoameriška država s potrjenimi več kot 585 tisoč primeri okužbe.

Z oživljanjem rešil slončka Koronavirus tudi na Antarktiki Čilska vojska je prejšnji teden sporočila, da so na njihovi raziskovalni postaji Bernardo O‘Higgins potrdili 36 okužb s koronavirusom. Tako je Covid-19 dosegel tudi Antarktiko, ki je bila do zdaj brez okužb, s tem pa so okužbe potrdili na vseh sedmih celinah. Vse okužene, med katerimi je bilo 26 pripadnikov vojske in deset vzdrževalnih delavcev, so evakuirali v Čile. Raziskovalna postaja Bernardo O›Higgins je sicer ena od štirih stalnih postaj Čila na Antarktiki, ki jih vse vodi vojska. Čile je sicer v pandemiji

Na Tajskem je slonji mladič prečkal cesto, na akteri ga je zbil mimoidoči motorist. V bližini je bil reševalec Mana Srivate, ki je skočil k slonjemu mladiču, ga oživljal in mu tako rešil življenje. Po dogodku je povedal, da je v svojem življenju že velikokrat oživljal, še nikoli prej pa ni oživljal slona. Nesrečnemu živalskemu mladiču je nudil prvo pomoč z oživljanjem, pri čemer je na slonova prsa pritiskal z obema rokama. Slon je po

desetih minutah Manove nenehne pomoči vstal, kot da ni bilo nič. »Ko se je slon začel premikati, sem skoraj zajokal od sreče,« je povedal Mana.

Močan Božiček Kanadčan Kevin Fast je pred kratkim postavil novi svetovni rekord za Guinessovo knjigo rekordov. Že dvaintridesetega v svojem življenju. Tokrat je osvojil naziv človeka, ki je potegnil najtežje sani – tehtale so 16.500 kilogramov. Sani s figurami jelenov so bile nameščene na prikolico tovornega vozila, celotno kompozicijo pa je »Božiček« Kevin, ki so ga spodbujali v gospo Božiček oblečena njegova žena Suzanne in v škrate maskirana sinova Jacob in Matthew, potegnil preko ciljne črte. Ko so ga vprašali, zakaj se je odločil za tak podvig, je odgovoril, da enostavno obožuje praznike. »Želim si narediti nekaj zabavnega, v čemer bodo morda lahko uživali tudi drugi ljudje,« je povedal.

Le načrti? Zaradi prestrukturiranja naše doline so začrtani že mnogi novi projekti. In še več naj bi jih bilo. Domačine ob tem zanima, koliko jih bodo tudi uresničili.

Enotnost Zdaj je spet moderno o enotnosti govoriti – a zanjo mnogi niso pripravljeni prav nič popustiti.

Tako pač je! Tudi če govorimo slovenski jezik, pogosto pri raznih stvareh ne najdemo skupnega jezika!

Sledenje Naj vas ne bo strah, če bi vam radi sledili. To bi delali le zato – da se ne bi izgubili.

Letni časi Namesto običajnih štirih letnih časov smo imeli letos le dva: predkoronskega in koronskega. Upamo preveč, če želimo, da bi imeli naslednje leto le enega: pokoronskega? In v njem spet štiri prave letne čase.

Megleno Ne le sedanje vreme, tudi vse naše življenje in dogajanje je že nekaj časa v dokaj gosti megli.

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 13

HOROSKOP

31. decembra 2020

Astrološki horoskop za leto 2021 OVEN 21. 3. – 20. 4.

Napovedi za leto 2021 kažejo ovnom na številne spremembe v prihodnjem letu; te bodo zelo pomembne, predvsem pa bodo strnjene v velike dogodke. Jupiter, Uran, Mars in Pluton imajo leta 2021 velik planetarni vpliv. Ti planeti bodo imeli največji učinek v času, ko pride spomladansko enakonočje, in v času zimskega solsticija. Leto bi moralo biti za mnoge predstavnike obetavno in prinesti nešteto priložnosti za rast in razvoj. Povečal se vam bo občutek za optimizem in v nadaljevanju tudi želja po globokih romantičnih strasteh. Izzive, s katerimi se boste srečali, uporabite za odskočno desko in svoj življenjski uspeh. Kot vidite, se bo leto začelo zelo pozitivno in vam bo prineslo tako tudi veliko sreče. Odnosi s prijatelji in sodelavci bodo dobili nov vzgonski veter.

BIK 21. 4. – 20. 5.

Biki boste svoje življenjske prioritete postavili natanko tako, kot bi morali. To je čas, ko so vaše ambicije zelo visoke in se pripravljate na visoko letenje. Bodite osredotočeni na to, kar počnete, ter okrepite svojo moralo in notranjo moč. Če se tega držite, boste letos zasedli želeno mesto. Vse ovire za vaš finančni napredek bodo odstranjene. Obdarjeni boste z veliko pozitivne energije in moči za raziskovanje in osvajanje doslej neraziskanih področij vašega poslovnega in zasebnega življenja. Spremljajte letna gibanja Marsa in njegov položaj z Venero, kar vam v mnogih okoljih odpira še tako trdno zaprta vrata. Izkoristite ta kakovostni čas. Vi ste namreč poosebljena romantična duša, ki s pomočjo čuta in lepote kažete svetu svojo občutljivo, a tudi tektonsko naravo.

Lunino leto se počasi izteka. Za sabo pušča mnogo težav in odprtih vprašanj. Energija se bo popolnoma spremenila v začetku pomladi 21. marca, ko se bo začelo Saturnovo leto. Saturn je že konec 2020 vstopil v znak vodnarja in za sabo potegnil popolnoma drugačno energijo. V njem v ospredje stopajo močnejše težnje po svobodi in izražanju svojih mnenj ter stališč. Leto, v katero stopamo, bo dinamično, kajti večino leta bo v zračnem vodnarju tudi karierist Jupiter. Že samo ta dva velikana bosta namreč vsem nam pisala nova astrološka zgodovinska poglavja. Vse splošne energije bodo navkljub povečanemu tempu vendarle razbremenjujoče, kar bo vneslo v leto veliko mero novih potencialov. V nadaljevanju leta bomo soočeni tudi z mrki, ki bodo močno vplivali na dinamično menjavo smeri vsesplošnega dogajanja, vsekakor pa se bodo najbolj odrazili v naših medsebojnih odnosih. Deležni bomo štirih mrkov, in sicer dveh Sončevih – 10. junija in 4. decembra, ter dveh Luninih, ki bosta nastopila 26. maja in 19. novembra 2021. To so lahko tudi sicer kritični dnevi leta, ob katerih se bo dogajalo več vznemirljivih globalnih dogodkov, vremenskih neprilik, finančnih preobratov, političnih kriz itd. Jezik ozvezdja v letu 2021 govori tudi o retrogradnih potovanjih posameznih planetov, ki gledano iz zemlje potujejo nazaj. Ob tem je njihovo delovanje okrnjeno (slabo), kar vnaša v prostor in čas določene zastoje in odklone od normale. Čez leto bodo retrogradni poleg Urana, Plutona in Neptuna, ki delujejo bolj na globalni ravni, tudi Saturn, Venera, Jupiter

in Merkur, ki imajo močan vpliv na individualno delovanje posameznikov. Mars je tisti, ki poganja naše življenjsko kolesje, pa čez leto ne bo retrograden. Zato je zelo modro spremljati določene vidike posameznega planeta, da lahko dobro načrtujemo svoje življenje. Kot rečeno, če se planet giblje nazaj, to ni dober čas za uvajanje novosti, podpise poslovnih ali finančnih ter tudi ne ljubezenskih začetkov. Merkur vpliva na posle s trgovino, potovanji, komunikacijo itd. Venera poganja vidik globoko čutnih vibracij in naša finančna prizadevanja. Jupiter je planet, ki spodbuja učenje, promocijo, išče stike s tujino, upravlja turizem, vere, tudi denarne sklade itd. Saturn največkrat povezujemo s karmo in osvojenimi lekcijami, a je veliko več. On namreč vpliva na globalni razvoj političnih struj, pravosodnih sistemov, na široko gospodarstvo in tudi gradnje. Astro globalni vidik leta 2021 je zelo raznolik. Glede na gibanje planetov in njihove medsebojne povezave bomo deležni novega izbruha bolezni (Kitajska). Pojavijo se lahko naravne katastrofe v obliki izbuha vulkana (Libanon), poplav, požarov, potresov (Amerika- Oregon - Kalifornija), eksplozije (Iran) itd. Pred nami je nova doba vodnarja, ki ponuja velike novosti tudi v svetu financ. Spremembe bodo vodile v mnogih okoljih do stečajev posameznih podjetij, finančnih skladov, prodaje delnic, do močnega padca zlata, med tem ko se bo močno okrepila cena nafte. Zlasti Nemčija, gledano na globalni prostor Evrope, bo tista država, ki bo v letu 2021 soočena z veliko finančno-gospodarsko krizo ter povečanimi emigracijskimi tokovi.

RAK 21. 6. – 22. 7.

Leto 2021 bo za predstavnike tega osončja prepojeno z nenehnimi spreminjajočimi se vizijami. Ker se raki po naravi upirate spremembam, boste ob tem čutili velike čustvene obremenitve. Najbolje je, da nagonsko upoštevate vidik svojih želja in potreb ter da ob tem prepoznate, da te niso vedno slabe in negativne. Spremljajte letno gibanje Marsa in Lune, kajti to sta planetarni energiji, ki najbolj direktno in konstruktivno usmerjata vaše življenje. Pripravite se na veliko lepega, vendar le, če se odprete za nove možnosti in če se ne boste upirali spremembam. Videli boste, kako nekatere vaše težave iz preteklosti izginjajo. Razpršili se bodo tudi temni oblaki, Sonce pa vam bo osvetljevalo tudi neznane poti in dogodke. To je leto, v katerem lahko varno izstopite iz lupine, v kateri ste ugnezdeni. Da si ustvarite dobre in učinkovite pogoje za uspeh, je dovolj, da si upate biti drzni, samosvoji in dosledni v svojih namerah.

LEV 23. 7. – 22. 8.

V tem letu predstavnikom ognjenega Sonca postreže s številnimi vzponi in padci. Planeta, ki imata letos največji vpliv na vaše znamenje, sta zagotovo Jupiter in Saturn – zlasti na poslovni vidik delovanja, medtem ko bo imel Mars pomembnejšo vlogo pri vašem vsesplošnem družabnem življenju. S tem boste izboljšali svoje odnose in tudi finance. Seveda boste zaradi obeh stvari, pa tudi mnogih drugih situacij, morali trdo delati, da bo leto uspešno. Večino letnega obdobja bo prepojeno z velikimi priložnostmi in vsesplošnim napredkom. Stvari lahko dokončate tako s svojim šarmom kot tudi s svojo pametjo. Planetarna podpora vam postreže s pravimi finančnimi piškotki. Ti bodo v obliki dedovanja ali iger na srečo. Pomembno je, da na pravem mestu ob pravem času pokažete svoj bogati življenjski talent. Prebudite v sebi tisto nekaj levjega, dinamičnega, opremite to

mag. Dora Mar, 031 830 751

optimističnih vidikov na srečo. To bo nekaj, kar vas popelje v letno kreativno ekstazo.

KOZOROG 21. 12. – 19. 1.

DVOJČKA 21. 5. – 20. 6.

To bi moralo biti leto, ko boste dvojčki nekaj pomembnih stvari povsem zaključili in začeli znova. V zdravju bo nekaj napredka, in če ste v preteklosti imeli težave z nekaterimi boleznimi, bodo te v tem letu redkejše. Velik premik bo zaslediti na večini področij vašega življenja, predvsem družbeno ter finančno. Spremljajte letni astro vidik gibanja Merkurja in Venere, ki bosta usodno, a zelo konstruktivno vplivala na razvoj dogodkov v vašem življenju. Ko gre za posojila, se tega lotevajte le, če je to nujno potrebno. Zahvaljujoč vplivu Venere se boste v letu 2021 počutili veliko bolj karizmatični in ustvarjalni. To bo preprosto rečeno čas, ko združite moči smisla in presenetljivosti. Letošnje leto vam bo pomagalo na najboljši način izraziti svoj notranji potencial in se duhovno dvigniti. Nekatere stvari se včasih pokažejo za težke, toda vaša modrost in znanje vam pomagata, da jih premagate najbolje, kot znate.

Če gledamo mondane tokove za Slovenijo, je astro vidik jasen. V progresirani karti Slovenje imamo Luno vse od septembra 2019 v kozorogu, kje ostaja do marca 2022. Omenjena vloga Lune zelo turobno (hladno) vpliva na naše vse splošno razpoloženje, odzivnost in stanje duha Slovencev. Prva tretjina leta bo za Slovenijo težka, prepojena z nezaupanjem, vremenskimi neprilikami, težavami v gospodarstvu, politiki, šolstvu in navsezadnje tudi v zdravstvu. Zlasti obdobje marca in aprila bomo soočeni tudi z veliko politično krizo, kar lahko privede tudi do zamenjave vlade. Glede na dani položaj Neptuna se bomo še vse leto veliko ukvarjali z različnimi respiratornimi boleznimi, kritičen vidik bo povečan marca in septembra. Kasnejše obdobje vse tja do jeseni ponudi paleto stabilnejših astro energij, ki bodo v večini med ljudmi dobro sprejete. Zadnji štirje meseci bodo bolj plodni, sproščeni in tudi vremensko topli. Za uresničitev velikih pomembnih ciljev je dobro postavljen Mars med 5. marcem in 8. majem, kar vnese v naše življenje povečano delovanje, stabilnost in osebno moč. Močan potencial astro vidika Slovenije je v športu in turistični dejavnosti. Naj vas teh nekaj stavkov varno popelje v novo vodnarjevo dobo, od koder bomo sebe in svet okoli nas doživljali zelo drugače od tistega, česar smo bili vajeni do sedaj. SREČNO!

še z drznostjo in trmo, da bodo vaša dela, pobude in vizije nadvse uspešne.

DEVICA 23. 8. – 22. 9.

Pred vami je še eno leto, v katerem boste v svojem življenju opazili napredek. Uspeh se nadaljuje, zahvaljujoč vsemu vašemu prizadevanju, da izpopolnite svoje znanje in veščine. Med letom vam bo šlo dobro tako v osebnem kot v poklicnem življenju. Navdušeni boste nad nekaterimi posebno presenetljivimi, a pozitivnimi dogodki. Kreativnost in navdušenje se bosta videla v vsem, kar boste delali. Možnosti za kariero bo v izobilju. Torej, zbrati boste morali vse svoje energije in jih oblikovati tako, da jih boste lahko kar najbolje izkoristili. Spremljajte letno gibanje Merkurja in Venere, da boste lahko napredovali in svojo usodo gradili tako, kot želite. Vse zahteva vztrajnost in močan trud. Dobili boste večjo globino razumevanja svojega življenja, predvsem pa nešteto modrih življenjskih izkušenj. Edina težava, ki bi vas lahko spremljala čez leto, je ta, da se na pomembne dogodke odzovete prepočasi ali pa sploh ne.

TEHTNICA 23. 9. – 22.10. Vaša Sončeva postavitev kaže na ekspanzijo prijetnih in optimističnih letnih energij. Ne glede na to, ali računate na darila v družabnem življenju, delu ali ljubezni, srečne okoliščine so za vas tu. Ples zračne letošnje postavitve Jupitra na nebu ob dobrih aspektih z Venero in Marsom bo za vas kot ples z nadnaravnimi silami. To je novo življenjsko področje, ki ga morate še osvojiti. Preizkusite svojo ustvarjalnost, spretnosti in talente ter si uresničite svoje dolgoročne želje. Mir in spokojnost bosta vladala tako doma kot na vašem delovnem mestu. Vaše delavne vibracije bodo spretno manevrirale s financami, zato boste lažje kot običajno sledili globoko čutnim energijam. V mnogih okoljih boste orali ledino, kar pa vam prinese velike kreativne in spektakularno romantične potrditve.

ŠKORPIJON 23. 10. – 21. 11. Dame in gospodje, pripravite se na nove uspehe v svojem osebnem in poklicnem življenju, vse zahvaljujoč vaši veliki intuitivni moči, ki jo imate. Mir in harmonija bosta prevladovala na vseh življenjskih področjih, ki so za vas pomembna, ob tem se vam odpirajo neštete poslovne poti in osebni globoko iniciativni podvigi. Vse leto bo pravi čas za krepitev svojega položaja v družbi, pa tudi za razvoj varne prihodnosti vas in vaših najdražjih. Čas in prostor vibracij Saturna in Jupitra bosta imela ob vašem osebnem planetu Marsu posebno magično moč. Sledite letnemu potovanju Marsa ter z njegovo pomočjo uresničite svoje že dolgo načrtovane želje. Pozornost usmerite predvsem v različne finančne transaktivnosti, ki bi se lahko bogato obrestovalo že v izteku tekočega leta. Astro vidik vam svetuje, da živite tiho, lojalno, odmaknjeno od burnega sveta, in si tako okrepite svoj tektonski premik v srečno življenje.

STRELEC 22. 11. – 20. 12. Za vas, spoštovani strelke in strelci, bo leto 2021 srečno in uspešno. Običajno imajo ljudje, rojeni v znamenju strelca, težko življenje, letos pa bodo stvari veliko bolj umirjene. Vendar se ne bojte, to ne pomeni, da bo leto dolgočasno. Največ razburjenja čez leto prihaja iz vašega družabnega življenja, in če imate dovolj sreče in seveda denarja, lahko pride tudi z različnih potovanj, ki si jih boste privoščili. Jupiter, vaš vladajoči planet, bo namreč vse leto potoval skozi vodnarja, kar bo močno vplivalo na moč razvoja vaših misli in dejanj. To bo preprosto čas, ki ponuja nekaj najboljših priložnosti, ki si jih lahko zamislite. Med letom vaša samozavest in samopodoba dosežeta visoko raven. Zadovoljni boste s svojim osebnim in poklicnim življenjem, imeli boste priložnost navdihniti in spodbuditi druge, da bodo našli pravo pot zase. Astro vidik vam bo skozi čas in prostor namenil veliko podporo pri učenju, iskanju pravih prijateljev, povečanih možnostih za zaslužek ter obilo

Pred vami je nov spektakularen čas z vašim vladarjem Saturnom, ki bo vse leto prehajal zračnega vodnarja. Z njegovo pomočjo boste lahko v svojem osebnem življenju naredili tako velike kot majhne spremembe. Zdaj boste dobili več svobode za samostojno delo v svojem poklicnem sektorju. Zdi se, da vse pretekle težave in ovire, ki so vas doletele, počasi minevajo. Vendar se zdi, da nekatera področja vašega življenja še vedno ostajajo pod tančico skrivnosti. Astro vidik vam svetuje, da glasneje spregovorite o ljubezni. To bo tema, ki bo mnoge predstavnike tega znamenja močno grela. Mnogo bo takšnih kozorogov, ki bodo razsvetlili svoja obzorja, postanete lahko tudi modreci, ki bodo odprli pot miru v svojo notranjost. Preživite čim več časa z družino, prijatelji in naravo, ki vam bodo izboljšali kondicijo in vaš vsesplošen pogled na življenje, ter poskušajte ohranjati harmonijo v okoljih, ki so za vas duhovnega pomena.

VODNAR 20. 1. – 19. 2.

V letu 2021 boste imeli vodnarji v svojem življenju veliko možnosti za napredovanje. To je vsekakor čas, ko bi se morali neposredno spoprijeti z izzivi, ki jih čakate. Zastavite si nove ambicije in si prizadevajte to doseči. Vaš vladajoči planet Uran ostaja v biku, a dejstvo je, da planet kariere, uma in sreče Jupiter v tem letu potuje skozi vaše osončje, torej – vodnarja. Razširite svojo perspektivo, dvignite svoje družbeno življenje na višjo raven. Vse to vam bo vneslo v življenje nov vzgonski veter. Astro vidik priporoča, da odmislite svoje sebične namene ter si prizadevajte za vzgojo bolj humane človečnosti. To bi vam utrlo pot do življenjskega projekta. Ker vaš um in ambicije v mnogočem presegajo povprečje človeške logike, boste hitro zaznali tiste energije, ki jih ne želite živeti v življenju. Naj bodo vaše misli in dejanja izrazitejši zlasti tam, kjer je doma vaše srce.

RIBA 20. 2. – 20. 3.

Vaše ustvarjalne dejavnosti bodo v tem letu dobro nagrajene in pohvaljene. Ribe bi morale bolje razumeti svoj trenutni položaj in pot, po kateri morate iti, da dosežete duhovno in osebno dviganje. Podpora z neba bo prisotna ob gibanju vašega vladarja Neptuna skozi vaše osončje – ribe. Svojo energijo boste lahko usmerjali v zelo tankočutne, na trenutek celo v povsem čarobne dosežke. Med letom bo vaš občutek samozavesti in odločnosti naraščal. Prihaja vam naproti nešteto priložnosti, izkoristite jih in se poskusite povzpeti na višjo stopnjo bivanja. Vendar to ne pomeni, da morate uporabiti vse, kar vam pride pod roko. Bolje je reči nekaterim ‘ne’, še posebej, ko gre za odnose. Letos so lahko Ribe v primerjavi z zadnjimi leti blagoslovljene z akademskim uspehom in poklicnim razvojem. S pomočjo planetov Venere in Jupitra pa bo veliko možnosti za razvijanje tudi globoko čutnih in romantičnih vizij.

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Oče ima eno službo, mama opravlja štiri

Požar

Srečanje s sedemčlansko družino Pečnik – Štirje otroci obiskujejo osnovno šolo, najmlajša je še v vrtcu Milena Krstič – Planinc

Topolšica – Pečnikovi so sedemčlanska družina. Toplo gnezdo so si pred petimi leti ustvarili v manjši najemniški hiški na jasi v Topolšici. Štirje otroci so v osnovni šoli. Obiskujejo 3., 6., 8. in 9. razred, najmlajša pa je še v vrtcu. Si predstavljate njihovo spopadanje z epidemijo?

45 minut, ampak več. Otroci nimajo časa za skupno malico, saj ima enkrat eden, drugič drugi obveznost v živo preko Teamsov. Nikakor ne uspemo ujeti prostega časa, takšnega, kot je glavni odmor. Tudi količina snovi, ki jo je treba predelati, ni prilagojena delu na daljavo. To je možno samo tam, kjer imajo idealne po-

Umaknem se lahko samo v kopalnico, z glavo v pralni stroj,« se pošali Darja. Ob preveliki količini snovi si sama kot učiteljica postavi prioritete in izlušči bistveno. »Enostavno ne gre, da bi lahko vse obdelali. Nepomembne stvari odstranim ali pa si pot do njih olajšamo. Višja stopnja je tudi zelo obremenjena, to se z

jih, če česa niso oddali. Na situacijo se trudim gledati z zdravo kmečko pametjo. Učitelji so zelo razumevajoči, prijazni, a to se na količini snovi ne pozna. Najmlajša mora iti za nekaj ur k babici, sicer bi bilo naše šolanje od doma nemogoče.« Eden od otrok ima tudi diskalkulijo, kar pomeni dodatne prilagoditve, ki

Ata je za tehnično podporo

»Bistvena razlika od prvega vala je v tem, da sem se septembra zaposlil, prej sem bil samozaposlen in tudi nekaj časa brezposeln. To pomeni, da ne morem biti v pomoč ženi Darji. Vse je prevzela ona,« najprej pove Franci. Tudi šolo na daljavo. Kolikor lahko, seveda pomaga. Dokler niso usposobili domačega tiskalnika, je bilo to pri tiskanju gradiv, zdaj je za tehnično podporo, da internet deluje, da je računalniška oprema ustrezna ...

❱

Pečnikova družina ob praznovanju Darjinega rojstnega dne

jih ne uspejo zagotoviti v celoti. »Čas doživljanja letošnjega leta je resnično poseben,« pravi Franci. Ne samo, da se je bilo ob zaprtju šol in pozneje vrtca treba spoprijeti z delom za šolo. Tudi kuhanje je predstavljalo težavo. Veliko denarja je šlo za hrano. »Podala sva pobudo, da bi se to spremenilo. Ob drugem valu je omogočen topel obrok za najine otroke in to zelo olajša delo za šolo.«

»Za pot v službo v Celje, ko je možno, uporabljam vlak. Domov se vračam okoli 17. ure. Priznati moram, da v tem drugem valu, če ne bi bilo obraznih mask, še opazil ne bi, da je epidemija. Vse poteka preko ZOOM-a. Zaposleni imamo možnost, da nekatera dela opravljamo tudi od doma. Ker pa je to v naši mali hiški nemogoče, za to izkoristim pisarno, ki jo imam v coworkingu Pristop Šoštanj.«

Darja opravlja štiri vloge: je mama, gospodinja, učiteljica in direktorica Zavoda Živim. Slednje ji uspeva vmes in ob večerih, ko otroci zaspijo. Kar pa je, kot pravi, zaradi utrujenosti po dnevu težje. »Stresno in naporno je usklajevanje vlog. Tisočkrat na dan slišim: »Mama, a prideš! Mama, kje si? Maaaaamiiiiiii ...«« Pri šolanju na daljavo opaža, da ni nekega sistema. »Ure ne trajajo

Zgodilo se je prvega maja leta 1944, ko so nemški armadi na vzhodni fronti že povsem opešale moči, pri nas pa je partizansko gibanje vse bolj razprostiralo krila. V Velenju se je okupator ugnezdil na rudniku, na postaji in na trgu. Podnevi so partizani mirovali, ponoči pa okupatorju pogosto niso pustili spati. Tako je prišlo omenjenega dne do spopada v Stari vasi. Pri Kvartičevi domačiji, blizu današnjega rondoja, je bila partizanska enota, okupator pa je prežal pri Glažarjevi hiši blizu železniških zapornic. Pokalo je vedno močneje, krogle so švigale v obe smeri, nobena stran ni popuščala. Nemci so izstrelili več svetlobnih raket in ena je padla na Lemplovo s slamo pokrito gospodarsko poslopje. Marof je v hipu zagorel, živina se je vse bolj oglašala, a domači niso mogli pomagati, saj bi jih lahko zadelo. Tako je zgradba pogorela do tal, notri pa štiri krave, konj in tri ovce. Vnelo se je tudi pri Novinškovih, a so tvegali in ogenj pogasili. Čeprav je bilo izstreljenih veliko nabojev, ni bilo mrtvih niti ranjenih. Otroci smo zarana pohiteli na kraj dogodka in že na poti zavohali vonj po pogorišču in ožganem mesu. Požar je Lemplovim vzel marof in živali, a bila je še sreča, da jim ni vzel hiše. Velenjski konjederec Koželj je imel veliko dela. V bližini zdajšnjega vrtca Tinkara je na robu Rakove goše, ki so jo nedavno posekali, da bi zgradili stanovanja, a je tam še vedno neugledna goličava, zakopal poginule živali. Tja jih je spravil z odsluženo kobilo, ki ji je prizanesel in si je pri njem začuda opomogla. Kadavrom je nadel zanko okoli vratu in jih posamič privlekel na kraj pokopa. Dandanašnji v tem delu Stare vasi, kjer je pred 76 leti prišlo do spopada med partizansko in nemško enoto, ni več starovaških domov, so stanovanjski bloki, v katerih prebivajo ljudje iz vseh vetrov. 🔲

Darja: »Zasedena je najina spalnica, jedilnica, otroške sobe. Umaknem se lahko samo v kopalnico 'z glavo v pralni stroj', se pošali.«

Mama je mama, gospodinja, učiteljica in direktorica

31. decembra 2020

Bojan Glavač

Naj bo leto, ki prihaja, vaše leto. Srečno 2021! 041 592 360 Roman Vasle, s.p., Podkraj 9 a, 3310 Žalec E: avtoservis.vasle@gmail.com

Prosti čas preživljajo skupaj Franci z otroki na Smrekovcu

goje delovnega prostora. Ko pa zataji tehnika ali se začne delo že ob pol osmih zjutraj, torej pred običajnim časom za začetek pouka, zamujamo na kakšna srečanja v živo, komaj uspemo pozajtrkovati, včasih pa v množici vsega enostavno pozabimo na kakšen priklop na Teams.«

Vsega se ne da obdelati

Pouk poteka v vseh možnih prostorih. »Zasedena je najina spalnica, jedilnica, otroške sobe.

Sreča je z veseljem hoditi v službo Suzana Koželjnik, tajnica župana Občine Šoštanj: »Okroglo leto okroglih jubilejev. 50 let kave Barcaffe, z Abrahamom so se letos srečali slovenski igralec Jernej Kuntner, slavna pevka Mariah Carey, slovenski radijski voditelj Andrej Karoli, jordanska

vsakim višjim razredom še poveča. Način je prilagojen dekletom, ki so po navadi pridne, vztrajne in zmorejo več sedenja. Potrdilo se je tisto, kar vemo že od prej, da šola ni narejena za fante. Ti potrebujejo več gibanja in tudi svet doživljajo drugače.«

V pomoč je zdrava kmečka pamet

Ko se obremenitve povečujejo, pravi Darja, je treba kakšni stvari reči NE. »Tudi opravičim

kraljica Rania, prva dama ZDA Melanija Trump, maneken Alen Kobilica … Okroglo obletnico sem v krogu družine in prijateljev, ki jih imam rada, praznovala tudi sama. Dopust smo z družino, z omejitvami seveda, preživeli na Rabu, še bolj povezani. Srečna sem, ker z veseljem hodim v službo, saj delam v kolektivu, v katerem se zelo dobro razumemo. Letos smo mogoče spoznali, kaj nam je res pomembno v življenju in kaj ne, česa si želimo in česa ne in tudi tega, da ni nič samoumevno.

Kaj pa prosti čas, konci tedna? »Takrat veliko časa preživimo skupaj. Pečemo, kuhamo, igramo družabne igre ... Odmaknjeni od zaslonov. Zelo smo povezani. Nikoli nam ni dolgčas. Gremo na sprehode, ob nedeljah k prejemanju evharistije in spovedi. To nas krepča in opogumlja. Včasih skupaj tudi zapojemo in zaigramo,« je povedal Franci in dodal, da so preprosto srečni. Srečni tudi zato, ker imajo tako čudovite sosede z dveh večjih kmetij. 🔲

Leto si bom zapomnila tudi po fantastični sezoni našega kolesarskega šampiona Primoža Rogliča, saj sem njegova velika navijačica. V dneh pred prihajajočimi prazniki smo z družino tako kot vsako leto ustvarjali praznične voščilnice. Teh se naši sorodniki in prijatelji vedno razveselijo. Moje želje za novo leto? Želim si, da bi imela okrog sebe še naprej veliko iskrenih in dobrih ljudi, da bili veseli in srečni, predvsem pa, da bi bili vsi zdravi.« 🔲

mkp

Srecno novo leto

2021

Center za zdravljenje živali www.toplica-vet.net Topolšica 15, Topolšica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100 | Gsm: 041 736 058 pon–čet: 8.00–12.00 in 15.00–18.00 pet: 8.00–12.00 in 15.00–17.00 | sob: 8.00–12.00 ned: 8.30–10.00 (samo za nujne primere)

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

31. decembra 2020

Moje življenje je moj prosti čas Srečanje z Žigom Derškom, fantom z mnogimi talenti iz Gavc v občini Šmartno ob Paki – Sem ‘svoje barke krmar’, zagotavlja Tatjana Podgoršek

»Ja, super, kdaj in kje se lahko dobiva,« se je odzval na naš klic za srečanje Žiga Deršek, 25-letni fant z mnogimi talenti (ga opisujejo mnogi) iz Gavc v občini Šmartno ob Paki, ki tenutno živi s svojo zaročenko Evo v Petrovčah. Znani obraz z letošnje TV kuharske dogodivščine MasterChef, je z nekaterih TV ekranov in radijskih valov pristopil uglajeno, kot se za takšna srečanja »šika«. Z nasmehom na ustih je povedal, da se nima za medijsko zvezdo, je pa res, da ga je medijski svet nekako pogoltnil, zato se mu je enostavno prepustil.

Leto 2020 nad pričakovanji

Naj bo v odgovorih kratek in jedrnat ali …?, ga je zanimalo. Glede na dogovor o »kratkih in jedrnatih« je izbiral besede tako, da bi z njimi kar se da na kratko povedale čim več. Tako smo izvedeli, da je korona leto 2020 zanj zelo uspešno, saj gredo stvari, ki jih počne, navzgor. Začelo se je z omenjeno TV oddajo, za katero so aktivnosti začeli že konec lanskega leta. Med snemanjem je opravljal dve službi, njegovi sotekmovalci pa so ta čas v Ljubljani pilili kuharske sposobnosti. Vmes se mu je »zgodila« še skladba Svoje barke krmar. »Vse je bilo zastavljeno tako, da jo pošljem na slovensko zabavno sceno takrat, ko izpadem. To naj bi se po scenariju zgodilo nekje v sredini junija. Zaradi razmer pa so oddajo razdelili na dva dela. Kljub temu sem v začetku poletja skladbo izdal, postala je jesenski hit in veseli me, da velja to

tudi za skladbo Božič bo. »Kdo kuha doma?,« nas zanima. »Eva, odgovori kot iz topa, ker sam nima časa.« In zakaj so mnogi moški boljši kuharji od večine žensk? »Morda zato, ker jedi neprestano okušamo, morda zaradi tega, ker se moramo pri kuhi nenehno dokazovati, kar pomeni tudi spremljanje novosti. Naši obroki so več kot le hrana, so dodana vrednost,« še doda.

Osrečuje ga, kar počne Žiga je glasbenik, radijski in TV voditelj, diplomirani dizajner notranje opreme, avtor, scenarist, večni romantik in še bi se kaj našlo. Na glasbeni sceni je prisoten že nekaj časa, širna Slovenija pa ga je spoznala še po kuharski plati. Ga ljudje cenijo bolj kot sposobnega ljubiteljskega mladega kuharja, ki se je v že MasterCefu povzpel do polfinala, ali kot pevca, ki zna ogreti srca? Ne

obremenjuje se preveč s tem, kako ga ljudje sprejemajo, zagotavlja. Zanj je pomembneje, da se ljudje dobro počutijo tam, kjer ga začutijo. »Hočem pa biti na vseh področjih ustvarjanja iskren, odkrit in ne računam vedno na 100-odstotno podporo vseh.« Je njegov navdih zaročenka Eva, starši, okolje …? Ogromno bi jih lahko naštel, odvr-

ne. Predvsem, meni, je navdih sam sebi v smislu tega, da želi v svojem življenju puščati za sabo sledi. Osrečuje ga, kar počne, seveda ob podpori tistih, ki so mu blizu. V prvi vrsti je to Eva, pa starši, stari starši, številni mentorji pri zanj nekdanjem narodnozabavnem ansamblu Lun›ca, pri šmarškem Gledališču pod kozolcem, Hiši kulture Celje, pri petju v zboru, prepevanju francoskih šansonov … Mimogrede, dvakrat je zelo uspešno zastopal Slovenijo na mednarodnem festivalu slednjih v Splitu. Po horoskopu je rak in je zelo čustven. Ne boji se priznati, da se mu je že zgodilo, da je jokal v TV oddaji ali v radijskem etru. Sicer pa je do sebe zelo zahteven. Življenje z njim je včasih naporno, priznava, si pa želi, da bi bil vsaj tu in tam manj perfekcionist in bi se bolj prepustil toku ustvarjanja, času. Prosti čas – ga sploh ima? »Moje življenje je moj prosti čas, vse, kar počnem, je neke vrste

konjiček. Delo radijskega in TV voditelja potegne za sabo še vrsto drugih aktivnosti: od urejanja družbenih, družabnih omrežij, spletne strani in podobno.« Na svoj rojstni kraj, v katerem pozna veliko krasnih ljudi, gleda kot na zelo simpatičen kraj s srcem. Ima zelo razvito kulturno dejavnost, ki pa jo kljub številnim dogodkom včasih malo zanemarja. »Prizadevam si, da bi dobila šmarška občina denar za obnovo kulturnega doma. To ni samo stavba, je srce, zanos, so dosežki, energija, predanost … Seveda se veselim z vsemi športniki, vinogradniki, motoristi … Menim, da okolje še ni izkoristilo vseh danih možnosti za razvoj.« Ne boji se sprejeti izzivov. Teh se mu v prihodnjem letu obeta nekaj. Vse kaže, da ostaja v medijskih vodah, predvsem pa si želi več notranjega miru in da bi nehvaležen obisk virusa pustil za sabo tudi kaj pozitivnega. 🔲

»Upamo, da bo precej boljše«

Žiga Deršek: »Prazniki mi veliko pomenijo. Rad imam zimo, šale, kape, rokavice in bližino ljudi, ki so mi pri srcu.«

Breda Tamše iz Paške vasi: »Nima prav lepih besed o letu, ki so mu šteti dnevi. Zame je bilo naporno in vse prej kot takšno, kot sem si ga želela. Zaposlena sem v zdravstvu, ki je zaradi korona krize še posebej na udaru. Delo samo poteka drugače, klici bolnikov s tisoč in enim vprašanjem … Stiske ljudi so zaradi njihovih zdravstvenih težav še večje. Težko jih pustim za vrati ordinacije, povsem odmislim. Zato komaj čakam, da se to leto poslovi. Novega pričakujem z veliko mero upanja. Želim si, da bi bilo za vse precej boljše od njegovega predhodnika. Posebnih načrtov in želja zanj sicer nimam, le to, da bi se stvari čim prej uredile, da bi lahko zaživeli tako kot pred virusom, se družili in gledali na življenje s precej več optimizma in pozitivnimi mislimi. Tako bomo lažje kos težavam, ki nas morebiti na nadaljnji življenjski poti čakajo.«

Božična zvezda oziroma zvezda Betlehema na nebu Prvič po letu 1623 je hitrejši planet Jupiter ulovil počasnejšega soseda Saturna – Gre za tako imenovalo konjunkcijo, ki je bila ponekod vidna s prostim očesom – Pri nas, žal, zaradi oblačnega vremena ne Jasmina Škarja

21.decembra smo lahko na nebu opazovali nenavaden astronomski pojav, ki mu v astronomskem žargonu, ko se dve nebesni telesi na videz združita v eno, imenujemo konjunkcija. Ime božična zvezda oziroma zvezda Betlehema se verjetno uporablja zato, ker se ujema s prazničnim časom in vsem znano legendo. Aljoša Gajšek iz Centra Noordung o pojavu na nebu v zadnjih decembrskih dneh pove: »Vsi planeti krožijo v skoraj popolnoma isti ravnini na malo popačenih (eliptičnih) krožnicah okoli Sonca. Planeti bližje soncu krožijo nekoliko hitreje, tisti dlje stran pa počasneje, saj jih Sonce ne vleče tako močno k sebi. Vsake toliko se zgodi, da en planet na videz ulovi drugega in za kratek čas ga lahko celo prekrije, temu pojavu pa pravimo konjunkcija.«

Osončja. Zato temu rečemo tudi Velika konjunkcija. »Kdor se je zadnjega pol leta kaj zazrl v nebo, je morda videl dve izjemno svetli piki relativno blizu skupaj (ne dlje kot dlan na iztegnjeni roki). To je bil astronomski ples Jupitra in Saturna. Jupiter (svetlejši) je na videz lovil svojega počasnejšega soseda (videli smo ga lahko na Saturnovi desni), 21. decembra ga je ujel, v naslednjih mesecih pa bomo lahko spremljali, kako mu beži naprej (bo vedno bolj levo). Pojav je viden približno vsakih

20 let, ker pa sta orbiti nekoliko zamaknjeni iz ravnine, se bližina planetov med konjunkcijo spreminja. Letošnja bo najbližja od leta 1623 in druga najbližja od 1226,« pripoveduje vodja ogledov v Centru Noordung Aljoša Gajšek, ki mu je vreme žal onemogočalo večerno opazovanje. Je bil pa pojav viden povsod po svetu, tudi sam je našel nekaj prekrasnih slik in eno si lahko ogledate spodaj.

VESELJA POLNO, SREČE BREZMEJNO, ENERGIJE NESKONČNO. DOBROTE NA PRETEK, OBJEMOV BREZ KONCA, BLAGINJE RAVNO PRAV, RADOSTI PREK VSEH MEJA, ODNOSOV ISKRENIH VELIKO!

🔲

Vaš kolektiv Term Topolšica

03 896 31 00

Astronomski ples Jupitra in Saturna

Te dni lahko na nebi opazujemo konjunkcijo Jupitra in Saturna; oba sta izjemno svetla plinska orjaka, največja planeta našega

V letu ki prihaja, vam iz srca želimo

Tukaj se čudovito vidi, kako blizu sta si planeta zares bila. Naslednjič bosta tako blizu šele leta 2080.

info@terme-topolsica.si

www.terme-topolsica.si

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 16

RAZVEDRILO

Nagradna križanka Krevzel instalacije

Podjetje za izvajanje strojnih instalacij | Metleče 14 a, Šoštanj | tel: 03 898 18 50 | www.krevzel-instalacije.si

Naj v prazničnem obdobju čarobni trenutki ustvarijo iskrice v vaših očeh in naj čas z najbližjimi v vas vzplameni močan plamen bližine, ki bo poskrbel, da vam bo vsak dan prihajajočega leta toplo pri srcu.

31. decembra 2020

Rešitev križanke pošljite na naslov Naš čas, d o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom “Krevzel”, najkasneje do ponedeljka, 18. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti.

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 17

31. decembra 2020

»Priti želimo čim višje!« … poudarja Gorenjev trener Zoran Jovičić, ki je zadovoljen z jesenskim tretjim mestom, a upa, da bo po koncu sezone še bolj Stane Vovk

V prvem delu so le Trebanjci odigrali vse predvidene kroge, najmanjkrat – samo devetkrat – so bili na parketu v bojih za točke Mariborčani, velenjskim osam pa so ostali še neodigrani dvoboji s Koprom, Mariborom in večni šaleško-savinjski derbi z aktualnimi prvaki. Celjani so v trinajstih krogih zbrali vseh možnih šestindvajset točk, Trebanjci ob dveh porazih triindvajset, Velenjčani pa v enajstih in ob edinem porazu s Trimom dvajset. S trenerjem Zoranom Jovičićem smo se ozrli na prvi del. Jesenskega dela niste končali po željah. Ne mislimo na uvrstitev, ampak poškodbe, ki so vas pestile vso jesen? »Spodrsnilo nam je samo v Trebnjem, drugače pa smo lahko zelo zadovoljni s trenutnim mestom, z voljo, željo in igro te mlade ekipe. Resnično, fantje so igrali zelo požrtvovalno. Na vsaki tekmi so dajali vse od sebe. Ob tem smo imeli žal že omenjene

Tretje mesto: več ali manj od pričakovanega? »Teoretično bi bili lahko dobili vse tri dvoboje ali pa tudi nobenega. V slednje pa vsekakor ne verjamem. Zaradi tega bo drugi del še zahtevnejši in tudi nanj se bo treba zelo dobro pripraviti. Izboljšati želimo uvrstitev iz prejšnje sezone, ko smo bili samo četrti.«

Zoran Jovičić

težave. Vseskozi nas spremljajo. Rokomet je pač takšen šport, v katerem je razmeroma veliko poškodb. Že po drugem krogu se je nesrečno poškodoval odlični Matic Verdinek in potem v nadaljevanju ni več igral. Uspešno okreva in komaj čakamo, da se nam v drugem delu priključi. Dolgo je po posegu na kolenu okreval tudi Ibrahim Haseljić, ki se nam je priključil šele nekaj krogov pred koncem. Tu pa so še druge manjše poškodbe.«

Tudi koronavirus je posegel v vaše življenje. Ni se vam izognil oziroma se vi niste njemu? »Kar dvakrat, zaradi česa smo morali tri tekme prestaviti na naslednje leto. Enkrat smo bili v skupni izolaciji štirinajst dni, drugič pa posamezno. Tudi sam sem bil dva tedna, ampak ekipa

je delovala naprej. Vzeli smo ga pač kot sestavni našega življenja. Tako ga bomo jemali še naprej, se spoprijemati z njim in se mu poskušali čim bolj izogniti. V prvem delu te sreče nismo imeli. Upam, da bo v nadaljevanju tega manj oziroma si želimo, da tega ne bo več, da bi bili zdravi. Kaže, da se to ne bo uresničilo, zato bomo seveda upoštevali vsa navodila za zajezitev njegovega širjenja. Hkrati si želim, da bi bilo tudi poškodb čim manj. Sicer pa tekmi s Koprom in Mariborom nista bili odpovedani zaradi nas, ampak zaradi obolenja pri njih. Zelo smo si želeli, da bi jih odigrali po predvidenem koledarju, kajti res smo v prvem delu, če pozabim na Trimo, igrali zelo dobro. S Celjani pa nismo mogli najti primernega termina. Zaradi njihovega igranja v ligi prvakov in našega v evropskem pokalu smo bili oboji zelo zasedeni.« Odlični ste bili v dosedanjih dveh nastopih v evropskem pokalu in se uvrstili v četrti krog. Od

Februarja v BiH

Del denarja, ki ga bodo zbrali s prodajo koledarja, bodo namenili izvajanju brezplačnih treningov za dekleta iz socialno šibkejšega okolja in nakup osnovne opreme. Treninge rokometa namreč želijo omogočiti tudi tistim, ki ne zmorejo plačevati članarine. Vabijo vse, ki želijo pod okrilje ŽRK Velenje, naj pišejo na elektronski naslov info@zrkvelenje.si.

vsako tekmo gredo odločeni, da na njej pokažejo, kar znajo. To je zame najbolj pomembno, rezultat pa potem pride sam od sebe. Vselej ponavljam, ne bojimo se nobenega. Tudi v nadaljevanju domačega prvenstva kot v evropski ligi bomo skušali na vsaki tekmi pokazati čim več.«

»Tudi v Evropi gremo tekmo za tekmo; to je pač naše vodilo. Od italijanske ekipe smo bili res precej boljši, Finci pa so kakovostnejše in izkušenejše moštvo, ki je tudi že igralo v ligi prvakov. Z dobro in disciplinirano igro smo preskočili tudi njih in prišli v osmino finala.« Nekateri igralci so prav proti Italijanom in Fincem doživeli krstni nastop? »Imamo plejado mladih igralcev, ki so prvič igrali v Evropi. Mislim, da smo ena najmlajših ekip v ligi, ki ji poprečje ‚kvari‘ le kapetan David Miklavčič (37), ki je zaradi svoje izkušenosti zelo pomemben člen ekipe. Dejal sem že, da smo prvi del prvenstva in evropska nastopa opravili z odliko. Fantje dokazujejo, da so iz pravega testa. V

Ljubljana - Urbanscape Loka 28:28 (17:18), Krka - Koper 27:26 (13:12) Vrstni red po 14. krogu: 1. Celje Pivovarna Laško 13 tekem – 26 točk, 2. Trimo Trebnje 14 – 23, 3. Gorenje Velenje 11

Sedaj odmor? »Po vrnitvi s povratne tekme s Cocksi so fantje dobili odmor. Po prvih dveh praznikih pa bodo začeli delati po programu za individualno vadbo, tako da bo odmor zelo kratek. Že 4. januarja se bomo zbrali na uvodnem treningu, tako da pravega počitka niti ne bo.« Ob tej priložnosti želim vsem ljubiteljem rokometa in vsem drugim čim več zdravja in uspeha v novem letu. »Enako želimo vam in vašim igralcem ter vodstvu kluba tudi mi iz uredništva.« 🔲

– 20, 4. Slovenj Gradec 2011 12 – 16, 5. Jeruzalem Ormož 11 – 14, 6. Riko Ribnica, 13 - 14, 7. Koper 11 - 11, 8. Maribor Branik 9 - 8, 9. Dobova 12 – 8, 10. Ljubljana 13 – 6, 11. Urbanscape Loka 10 – 5, 12. Krka 12 – 5, 13. Grosist Slovan 13 – 5, 14. Butan plin Izola 12 – 5.

Janez Janže, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki

T: 03 891 50 61 • F: 03 891 50 60 • M: 041 707 287

Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostišèem Pirnat.

POPOLN SERVIS ZA VAŠ AVTO!

Ženski rokometni klub Velenje je v sodelovanju z drugimi lokalnimi športnimi klubi in ob podpori Mestne občine Velenje izdal »najbolj srčen koledar«

Velenjski športniki in nekatere prepoznavne osebnosti so na pobudo ŽRK Velenje združili moči in pripravili športno obarvan koledar za leto 2021. Rokometašice so se fotografirale v družbi članov Plavalnega kluba Velenje, Atletskega kluba Velenje, Nogometnega kluba Rudar Velenje in Rokometnega kluba Velenje ter z nekaterimi prepoznavnimi Velenjčankami in Velenjčani, med katerimi so televizijski voditelj Peter Poles, glasbenika Jure Pukl in Robert Goter, matematik in komik Uroš Kuzman, ilustratorka Mala Pala Art in Pika Nogavička. Izbrali so 13 športno in turistično zanimivih lokacij, med njimi Smučarsko skakalni center, Muzej premogovništva Slovenije, velenjska promenada, park Velenjskega gradu in Velenjsko jezero. Tako se niso želele le približati navijačem, ki jih zagotovo pogrešajo, pač pa tudi zbližati z drugimi lokalnimi športniki, stkati nove vezi, zastopati domače mesto in izpostaviti njegove zanimivosti, krepiti športnega duha lokalne skupnosti, nagovoriti dekleta k vpisu v klub in nenazadnje zbrati denar za delovanje in podporo razvoja rokometašic z manj priložnostmi. »Za letos načrtovane aktivnosti, s katerimi smo nameravali še bolj približati ženski rokomet tako potencialnim igralkam kot občinstvu, smo morali opustiti, saj igramo tekme brez navzočnosti navijačev. Zato smo se posvetili pripravi koledarja, ki ne predstavlja le ŽRK Velenje, ampak celotno

italijanske Siene ste bili brez pretiravanja rečeno za razred boljši, podobno lahko ugotavljamo tudi za tekmi s finskimi Cocksi?

Liga NLB, zaostali tekmi 7. kroga

V 4. krogu evropskega pokala bo nasprotnik Velenjčanov Borac (BiH). Banjalučani so po štirinajstih odigranih krogih s 24 točkami in 14 odigranimi tekmami na drugem mestu tamkajšnje 16-članske prve lige. Z enakim številom točk in tekmo več je v vodstvu Sloga iz Doboja. Prva tekma bo predvidoma 13. februarja v Velenju, domače ligaško tekmovanje pa naj bi klubi nadaljevali 6. februarja.

lokalno skupnost; tako je idejo podprla tudi velenjska občina in omogočila izid,« je pojasnil predsednik kluba Bojan Brcar in dodal, da je nastal »najbolj srčen koledar,« ki združuje tako slogan Velenja Mesto s srcem kot tudi geslo ŽRK Velenje S srcem za Velenje.

TAKO so igrali

Združili so šport in lokalne znamenitosti Tina Felicijan

ŠPORT

borili za najvišja mesta. Ekipa mladink se je uvrstila iz druge v prvo ligo, v kateri je letos do prekinitve začela uspešno nastopati, ekipa članic pa je zasedla 7. mesto. »Članice tem razmeram, ki ovirajo športno udejstvovanje, nekako kljubujejo. Redno

Srečno in doživeto 2021! Zaupajte v svojo moč, ki je skrita v vas.

Hvala vsem za izkazano zaupanje.

Koledar ŽRK Velenje združuje rokometašice, druge velenjske športnike, prepoznavne domačine in lokalne znamenitosti. Naročila zbirajo na spletni strani zrkvelenje.si.

Vtisi minulega leta in načrti za novo?

Tudi v ŽRK Velenje čutijo posledice korona krize, ki je močno posegla v športno dogajanje. Lanska sezona igranja prvenstva se je končala predčasno tako za mlajše selekcije kot za člansko vrsto. V letošnji sezoni pa trenutno igra samo ekipa članic, ki nastopa v prvi A ženski ligi. Vse ostale selekcije žal niti ne igrajo niti ne trenirajo. »To z vidika razvoja naših športnic zagotovo ni dobro, ampak ohranjanje zdravja je trenutno na prvem mestu,« pravi predsednik. V minuli sezoni sta se dve mlajši selekciji uvrstili v končnico prvenstva in bi se

trenirajo in tekmujejo, čeprav so odpovedi tekem pogoste. Kljub temu je ozračje v ekipi dobro. Dekleta se med sabo razumejo in spodbujajo. Bolj zaskrbljeni smo za mlajše ekipe. Sicer imamo stik z njimi na daljavo, se pogrešamo, a žal treningov ne moremo izvajati. Upamo, da se vsaka pripravlja individualno, kondicijsko, da bodo lahko potem, ko se bodo razmere umirile, dalje nastopale na najvišji ravni,« sklene sogovornik. 🔲

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 18

MODROBELA KRONIKA

Na poštah gre počasi, ker … Šmartno ob Paki – Že pred časom, sploh pa v minulih dneh, se je na nas obrnilo mnogo občanov občine Šmartno ob Paki in izrazilo veliko nejevoljo nad delovanjem pošte v njihovem kraju. Razumejo ukrepe, pravijo, vendar so prepričani, da obstajajo kakšne rešitve v zvezi z dolgim čakanjem na storitve v zadovoljstvo vseh, če bi bilo malo več truda in volje tudi pri zaposlenih na pošti. Med drugim menijo, da bi lahko za stranke, ki pridejo le po pakete, mesto za to uredili na zunanji strani objekta. Za pojasnilo smo zaprosili Pošto Slovenije, od koder smo prejeli naslednji odgovor: »V Pošti Slovenije si prizadevamo delo in zasedenost delovnih mest na poštah organizirati

čim bolj optimalno. Največ pozornosti namenjamo prav organizaciji dela in kakovosti opravljenih storitev, tako na poštnih okencih kot na dostavi. Na poštah je občasno treba na opravljanje storitve čakati dlje časa, vendar se v določenih trenutkih kljub našim prizadevanjem nekoliko daljši čakalni vrsti pred poštnim okencem žal ne moremo izogniti. Pošta Šmartno ob Paki je umeščena znotraj trgovskega centra, velikost poštnih prostorov pa zaradi sprejetih omejitvenih ukrepov dovoljuje prisotnost zgolj ene stranke v prostoru zanje. Sami tehnološki postopki na poštah so zelo poenostavljeni in hitri, vendar pa se v praksi dogaja, da želijo naslovniki svoje pošiljke prevzeti, ne da bi predložili prejeto

obvestilo o prispeli pošiljki. Ker jim želijo naši sodelavci kljub temu ugoditi, se običajno maksimalno potrudijo in kljub temu iščejo njihove pošiljke; to pa zagotovo je proces, ki se brez potrebnih podatkov o pošiljki pričakovano znatno podaljša.« V nadaljevanju odgovora še navajajo, da uvajajo v skladu s priporočili NIJZ in drugih pristojnih institucij vse ukrepe za zaščito in skrb za zdravje njihovih zaposlenih in tudi njihovih strank. »Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za zagotavljanje čim bolj nemotenega delovanja poštnega sistema, uvedene ukrepe pa bomo izvajali le tako dolgo, dokler bodo za to veljala priporočila,« še dodajajo. 🔲

Ženski s prevaro do denarja Velenjčanka in Radeljčanka oškodovali dva moška za najmanj 164.000 evrov Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah v teh dneh obravnavajo sume kaznivih dejanj goljufije, ki sta jih osumljeni ženski, stari 18 in 32 let. Mlajša storilka je doma z območja Policijske postaje Velenje, starejša pa z območja Policijske postaje Radlje ob Dravi. 32-letnico so leta 2017 že obravnavali zaradi suma storitve kaznivih dejanj goljufije, mlajše do sedaj še nismo obravnavali. Storilki, ki sta pri goljufijah sodelovali, sta stike z oškodovancema vzpostavili s pomočjo

različnih spletnih portalov in oglasnih rubrik, kot so ona-on, ona išče njega, on išče njo in najverjetneje tudi drugih. Predstavljali sta se z lažnimi imeni. Mlajša je uporabljala imeni Rebeka Ponikvar in Rebeka Podjavoršek, starejša pa imeni Tina Zore in Jasmina Kotnik. Najverjetneje sta pri prevarah uporabljali še druga različna imena. Goljufinji sta s prikazovanjem lažnih življenjskih zgodb, da na primer potrebujeta denar za nujno zdravljenje v tujini zaradi

hudih zdravstvenih težav ali da potrebujeta denar za študij in podobno, v zadnjih treh letih dva oškodovanca z območja v pristojnosti Policijske uprave Celje prepričali, da sta jima bodisi podarila bodisi posodila najmanj 164.000 evrov. Moška sta jima denar izročala na različnih mestih, kjer sta se z njima dobivala. Prav tako zbiramo obvestila še za primer oškodovanja moškega z območja v pristojnosti Policijske uprave Maribor. Tudi njega sta najverjetneje oškodovali za več deset tisoč EUR.

Ker sumijo, da je moških, ki so nasedli njunim prevaram, še več, pozivajo morebitne ostale oškodovance, naj dejanja prijavijo na policijskih postajah, kjer prebivajo. Obema smo odvzeli prostost in ju bomo s kazensko ovadbo suma storitve kaznivega dejanja goljufije privedli k preiskovalnemu sodniku. Za storjena kazniva dejanja jima grozi zaporna kazen od enega do osmih let. 🔲

POLICIJSKA kronika Pirotehnični izdelki so še vedno nevarni

razponu od 400 do 1.200 evrov ter mu zasežejo pirotehnične izdelke, četudi niso njegova last.

Celjsko, 28. decembra – Poškodbe s pirotehničnim izdelki so še vedno pogoste in hude, vendar niti najhujše poškodbe mnogih ne prepričajo, da ne bi uporabljali pirotehnike. Spomnimo se prvega dne leta, ki se zaključuje. Policisti so poškodbi s pirotehniko obravnavali v Šoštanju in Celju. V Šoštanju se je pri uporabi petarde poškodoval mladoletnik. Petarda je med prižiganjem eksplodirala in mu lažje poškodovala prste rok. V Celju je raketa priletela v rokav mlajšemu dekletu in jo poškodovala. Izjemno hudo poškodbo s pirotehniko so obravnavali pred tremi lei v tem času na šentjurskem območju. Mladoletnega fanta je eksplozija med prižiganjem skrajšane vrvice petarde, imenovane čebula, kupljene pri preprodajalcu, zaznamovala za vse življenje. Ostal je brez rok. Letos so policisti na Celjskem zasegli več pirotehničnih sredstev. Samo v zadnjih dneh so na območju Šentjurja mladoletnikom zasegli več kot 800 piratk in okoli 30 kober. Na območju Mozirja so mladoletnikoma zasegli 25 petard, na območju Velenja pa občanu zasegli plinsko pištolo z nabojnikom in nastavkom za rakete ter več nabojev in raket. Zoper vse kršitelje so ukrepali. Nedovoljeno uporabo pirotehnike bodo skrbno spremljali tudi v prihajajočih prazničnih dneh in zoper kršitelje dosledno ukrepali. Zaradi kršitev določil lahko posamezniku izrečejo globo v

S kovinskim predmetom nad dva Velenje, 23. decembra – Policisti so na območju Velenja v sredo okoli 21.30 obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, pri katerem je prišlo do prepira in pretepa med moškimi, starimi med 19 in 24 let. Med prepirom je 24-letni moški s kovinskim predmetom udaril po hrbtu 19-letnega moškega in po roki 24-letnega moškega. Policisti so na kraju zbrali obvestila in zasegli predmete, zoper osumljenca pa bodo podali kazensko ovadbo.

V Nizki se je smrtno ponesrečil voznik Mozirje, 24. decembra – V četrtek ob 11.13 so bili na OKC PU Celje obveščeni o hujši prometni nesreči, ki se je zgodila na relaciji Šentjanž–Mozirje v kraju Nizka. Na kraj so bili poslani policisti, reševalci in gasilci. V prometni nesreči je bil udeležen voznik osebnega vozila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti v levem ovinku zapeljal ven z vozišča in trčil v drevo. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče.

poškropil s solzivcem. Policisti so ugotovili, kdo je bil, ugotovili pa tudi, da je prijavitelja pred tem udaril. Dogodek bodo obravnavali kot kaznivo dejanje. Vsem, ki so v tem dogajanju kršili prepoved gibanja med 21. in 6. uro, pa so napisali plačilne naloge. Tudi oškodovancu. Ta jih je naslednji dan, petnajst minut pred osmo uro zvečer, spet poklical, ker je bil spet poškropljen s solzivcem. Napadle in preteple naj bi ga štiri zamaskirane osebe, šlo pa naj bi za iste osebe kot dan prej. Dva napadalca naj bi imela, kot so ugotovili policisti, pri sebi orodje, s katerim sta razbila stekla na prijaviteljevem avtomobilu in ga napadla. Pri tem je bil lažje poškodovan.

Snežni plaz v Turskem žlebu zasul dve osebi Mozirje, 27. decembra – V nedeljo nekaj pred poldnevom se je v Turskem žlebu na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje sprožil snežni plaz in zasul dve osebi, 54-letno žensko in 50-letnega moškega. V času sprožitve je bilo na območju plazišča 11 ljudi. Pri reševanju ponesrečencev in sondiranju plazu je sodelovala Gorska reševalna služba iz Celja in policist pripadnik Gorske policijske enote. 50-letni moški ni iskal zdravniške pomoči, 54-letno žensko pa so oskrbeli v celjski bolnišnici.

Iz POLICISTOVE beležke Na praznik malo glasneje Velenje, 25. decembra – Na božični dan so morali policisti zaradi preglasne glasbe posredovati na treh krajih, in sicer dvakrat na Gorici, enkrat pa na Kardeljevem trgu.

Ukradel registrske tablice

Uporabil je solzivec

Velenje, 26. decembra – V soboto so policisti obravnavali krajo registrskih tablic z avtomobila, ki je bil parkiran pred trgovino na Cesti Simona Blatnika.

Velenje, 24. decembra – V četrtek, petnajst minut pred polnočjo, je Velenjčan naznanil policistom, da ga je neznanec

Vinska Gora, 26. decembra – Na operativno-komunikacijski center PU

Prijavil prepir in pretep

Celje je v soboto okoli 13. ure poklical moški in povedal, da se v Vinski Gori prerivajo in pretepajo trije domačini, slišal pa naj bi tudi kričanje. Policisti so se takoj odpeljali na kraj, med zbiranjem obvestil pa se je pokazalo, da prekrška oziroma kaznivega dejanja ni bilo.

Partnerko lažno prijavil, da z njim grdo ravna Velenje, 26. decembra – V soboto proti večeru je občan s Kersnikove v Velenju policistom lažno prijavil, da njegova zunajzakonska partnerka z njim grdo ravna. Izkazalo pa se je, da gre za lažno prijavo.

31. decembra 2020

Odgovornost, človečnost in varnost V tem prazničnem, a kaotičnem in negotovem času tako pri nas kot v večini držav sveta se vse bolj postavlja v ospredje potreba po zavedanju pomembnosti človečnosti v človeštvu, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja ter zavedanja, da je naše življenje možno le na tem planetu. Kot da epidemija koronavirusa Covid-19 ni dovolj prizadela ljudi, mest, regij in držav, saj se marsikje v svetu ustvarjajo napetosti v družbi, poglabljajo oboroženi konflikti in vojne, da se lahko upravičeno vprašamo, ali se bomo ustavili in prenehali drveti v prepad? Sodobni čas in način življenja prinaša številne spremembe in izpostavljenost okoliščinam, na katere nimamo vpliva. Svetovna skupnost oziroma celoten planet je tesno povezan z vidnimi in nevidnimi povezavami, zato je soodvisen. Dejstvo je, da brez povezanosti in sodelovanja človek ne preživi. Letošnje leto nam je pokazalo, kako potrebujemo drug drugega in kako pomembni so osebni stiki, dotik in pogovor. Poleg tega pa tudi naše zavedanje o povezanosti z drugimi ljudmi in vsemi živimi bitji na planetu. Od tega je namreč odvisna naša prihodnost, dobesedno. Ne glede na aktualno dogajanje bi moral biti naš pogled v prihodnost pozitiven, optimističen in prežet z upanjem. Če tega ne zmoremo, poskušajmo pogledati na trenutne okoliščine vsaj iz drugega zornega kota in zagotovo bomo videli in zaznali stvari drugače. Če bi bilo mogoče pogledati na naš planet iz vesolja. Kaj bi videli? Videli bi modro-zeleno kroglo, ki lebdi v popolni temi in praznini in deluje fascinantno. Pri tem ne bi videli državnih meja, ograj, državnih, regionalnih in osebnih konfliktov in vojn, ničesar od tega. Bolj ko bi se oddaljevali od Zemlje, bolj bi se zavedali, kako je pravzaprav majhna in krhka ter da jo moramo čuvati, da bomo mi in naši potomci lahko še naprej živeli. Globalne varnosti ne moremo zagotoviti le z varnostjo na varnostnem področju. Upoštevati moramo tudi varnost v naravnem okolju in zavarovati biotske skupnosti in raznovrstnosti. Brez zagotovljenega zdravstvenega varstva se ravno tako ne bomo počutili dovolj varno in zadovoljno. Na slehernem področju človekovega življenja ima varnost ključno vlogo. Tako za družbo kot slehernega človeka. Varnost je v domeni pristojnih institucij, toda obenem tudi slehernega posameznika. Preden izrazimo pričakovanja in zahtevamo od drugih, da poskrbijo za varnost v družbi, bodimo sami odgovorni, dostojni in spoštljivi do sebe in drugih. Tako bi korenito vplivali na sedanjo in prihodnjo podobo sveta. Bil bi veliko bolj varen, prijazen in lepši. Mahatma Gandi je zapisal: Bodi sprememba, kakršno bi rad videl v svetu.« Tako enostavne besede, a težko uresničljive, ker večina ljudi misli, da nima vpliva na dogajanje v svojem življenju, kaj šele v svetu. Toda vsi smo pomembni in vsako dejanje šteje. To lepo predstavlja misel Svamija Sivananda: »Gora je sestavljena iz drobnih zrn zemlje. Ocean sestavljajo drobne kapljice vode. In tudi življenje ni drugega kot neskončen niz malih dogodkov, dejanj, pogovorov in misli. Če gre za tako neznatne stvari, so posledice, tako dobre kot slabe, daljnosežne.« Pomislimo, kako resnična je ta misel in koliko priložnosti imamo vsak dan, da delamo dobre ali slabe stvari. Odločitev o življenju v miru in harmoniji je v naših rokah, ne glede, ali se tega zavedamo ali ne. In če se morda ne, je sedaj ravno pravi čas, da prevzamemo to odgovornost. Poznavalci in mojstri astrologije pravijo, da bo leto 2021 leto izzivov in odločitev. S tem ne želim preložiti odgovornosti na zvezde in planete, ampak da sami prevzamemo odgovornost in določimo svoje izzive in odločitve. Le tako bo naše življenje varno, izpolnjujoče, bogato in srečno. Obilo zdravja in vse dobro v letu 2021!

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Vandali »zaklenili« edine javne sanitarije v Šoštanju Šoštanj – Šoštanj je prvo javno stranišče v mestu dobilo z izgradnjo objekta Tržnica. Na žalost pa ni bilo dolgo odprto. Upravljalec objeta – Krajevna skupnost Šoštanj – ga je bila zaradi vandalov prisiljena zapreti. V njem so se vrstili namerno uničevanje sanitarne opreme, mašenje odtokov, mazanje prostorov s človeškimi iztrebki ... Zaradi njih tisti, ki jih »pritisne« na potrebo, nimajo druge možnosti, kot da 'se olajšajo' v stranišču katerega od javnih objektov v mestu – občinski stavbi, knjižnici, zdravstvenem domu, galeriji, muzeju … ali na bencinski črpalki. 🔲

mkp

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 19

UTRIP

31. decembra 2020

Gledati s prsti Šoštanj, december – Kljub situaciji, v kateri so kulturne ustanove pretežno zaprte in je program zaradi narave same precej okrnjen, je potrebno, da kulturniki vzdržujejo »kondicijo« in poskrbijo za tiste dogodke, ki jih nekako lahko izvedejo. V upanju seveda, da bodo kulturne dobrine kmalu spet dostopne vsem. Na Zavodu za kulturo Šoštanj so v tem duhu skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije odprli razstavo Pogled dotika, ki je sestavljena iz dveh ciklov. Prvi cikel sestavljajo Egipčanske replike Slepi harfist, slike iz življenja Egipčanov, ki jim je dodan opis tudi v brajici (Braillova pisava). Drug cikel je cikel tipnih igrač. Na ogled je samo del zbirke, nekaj igrač je že bilo podarjenih,

nekaj pa jih je na ogled drugje. Odprtje je 18. decembra potekalo preko Zooma. V galeriji sta dogodek predstavila Milojka B. Komprej in Dušan Brešar, strokovni sodelavec zveze, ki sta bila pobudnika projekta. Brešar je vodja številnih projektov in neumoren organizator v Knjižnici za slepe in slabovidne v Ljubljani. Predstavil je oba cikla razstave. Egipčanske replike so bile zahteven, dlje časa trajajoč projekt, ki so ga izvedli skupaj z Novo akropolo. Replikam je, kot že povedano, dodan opis, na slikah pa so izjemno pomembne različne strukture, ki slepim pomagajo videti sliko. Drugi del razstave tipnih igrač je predstavila njihova avtorica Ina Suljič, pedagoginja, ki je za svojo magistrsko

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Tudi vi se pripravljate na slovo od starega in vstop v novo leto. Veselite se sicer načrtovano skromnega praznovanja in ste ob tem polni pričakovanja. Letos vam bo silvestrovo všeč, saj si želite čim prej pozabiti na vse slabo, kar vam je prineslo leto 2020. Počutili se boste odlično, tudi energije vam ne bo manjkalo. Dobra novica je, da si boste zato končno upali več kot sicer. Višek energije vam bo pomagal, da se boste stvari lotili tako, kot je treba. Pri tem boste našli tudi veliko oporo v prijatelju, ki vam je še vedno priskočil na pomoč. Srečni boste, da ga imate. Zdravje bo trdno, še virusi vam ne bodo prišli do živega.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

nalogo s pomočjo sodelavcev in pedagogov, pa tudi pripornikov iz Kopra, izdelala okoli 150 igrač. Teoretske osnove je prispevala dr. Aksinija Kermauner. Obe tvorno in dobro sodelujeta za zvezo in veliko prispevata k prepoznavnosti delovanja slepih in slabovidnih. V dogodek sta se vključila tudi šoštanjski župan Darko Menih z

zahvalo za realiziran projekt, ki je za Šoštanj izjemnega pomena, in direktor zavoda Kajetan Čop s povabilom k ogledu, ko bo to mogoče. Zavod za kulturo Šoštanj decembra v galeriji vedno ponudi vsebine, ki so v razmislek o materialnih dobrinah in s tem vrednotah, ki si jih človek postavi za naslednje leto. 🔲

MBK

Defibrilator tudi na Gori Oljki Polzela, Šmartno ob Paki – »Za dober namen se vedno najde dobra volja pri organizatorjih in donatorjih,« meni župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Delil ga je skupaj z županom Občine Polzela Jožetom Kužnikom na nedavni predaji defibrilatorja najemnikoma doma na priljubljeni Gori Oljki. Kopušar je povedal, da so v Občini Šmartno ob Paki že spomladi izvedli akcijo nabave treh defibrilatorjev, ki so jih kupili s pomočjo donatorjev. Namestili so jih v vaških skupnostih (VS) Gorenje, Rečica ob Paki ter v poslovni coni v Šmartnem ob Paki. »Ker so bile med letom odpovedane številne prireditve in dogodki, med njimi tudi tradicionalno

srečanje starejših občanov, nas je Območno združenje RK Velenje pozvalo, da denar, namenjen zanj, uporabimo za drug dobrodelni namen. Tako smo se skupaj s Krajevnima organizacijama RK Šmartno ob Paki in Gorenje odločili, da akcijo zbiranja še manjkajočega denarja ponovimo, pri tem pa smo pritegnili tudi Občino Polzela. Kupili smo še tri defibrilatorje. Enega smo namestili na priljubljeni pohodniški točki na Gori Oljki, dva pa v VS Podgora in Veliki Vrh. S tem širimo mrežo teh aparatov v lokalni skupnosti. Takoj, ko bodo razmere dopuščale, bomo organizirali tudi ustrezna usposabljanja za zainteresirane občane.« Ob tem je še dejal, da razveseljuje

Čeprav so zimski dnevi kratki, so v teh dneh vaše tudi noči. Zato se vam trenutno v življenju dogaja toliko drugačnih in zanimivih stvari, da se sploh ne pritožujete več. Ponočevanje, ki bo v prvih dneh leta 2021 še bolj pogosto kot sicer, bo zahtevalo svoj davek. Telo bo potrebovalo čas, da se očisti, pa tudi, da se odpočije. Ob tem vam bo jasno, da vam je padel tudi imunski sistem, zato se boste bali, da zbolite. Ker boste še pravočasno ukrepali, vam bo uspelo prve dni v novem letu preživeti brez večjih zdravstvenih težav. Za tiste, ki partnerja še nimate, bodo dnevi ob koncu tega tedna imeli svojevrsten čar. Priložnost bo krasna, oseba tudi. Bo to dovolj, da si upate še več?

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Praznina, ki se je naselila v vašo dušo že pred tedni, bo začela popuščati. Spet boste čutili, da je življenje lepo, kar se vam zadnje tedne sploh ni zdelo. Energijo boste dobili predvsem z delom, pa tudi ob pogledu na lepo okrašena mesta vam bo bolj toplo pri srcu. Ob tem boste sicer začutili, da tudi letos prazniki pri vas doma ne bodo takšni, kot si želite. Vsega ni mogoče imeti, kar pa še predobro veste. Začetek novega leta bo intenziven. Pogrešali boste čas, ki ste ga v preteklih tednih imeli le zase. Za druge si ga boste še vedno znali vzeti. Pri odločitvah o prihodnosti izkoristite ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

dobro sodelovanje z društvi, podjetniki, VS, krajani in sosednjimi občinami. »Za uspeh akcije so

zaslužni vsi, za kar se jim iskreno zahvaljujemo,« je še poudaril 🔲 Tp Janko Kopušar.

Čutili boste, da ste na robu moči. Nekdo vas bo močno prizadel. Njegovo dejanje boste še težje prenesli, ker je praznični čas, ki ga že tako doživljate bolj intenzivno kot prejšnja leta, letos za vas zelo čustven. Še bolj se boste zavedali, da ste sami. Ljudje, ki jih imate radi, se bodo v teh dneh na srečo v odnosu do vas začeli spreminjati. Končno vas bodo spet videli kot odraslo osebo. Zamere, ki ste jih gojili drug do drugega, bodo začele hlapeti. Vseeno pa ne boste mirni. Predvsem zato, ker vas bo na prelomu leta spet strah, kaj bo prinesla prihodnost. Zavedate se, da ste na življenjskem razpotju. Katera pot je prava, pa bo pokazal čas.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Letos niste imeli občutka, da je december vesel. Zdel se vam je prisiljen in nezanimiv, saj je koronavirus naredil svoje. Zelo ste pogrešali druženje na prostem, kulturo, koncerte … Na pragu slovesa leta boste zato srečni, da se poslavlja. Brez velikih pričakovanj se boste pripravljali na najdaljšo noč v letu, ki verjetno letos sploh ne bo dolga. Če boste začutili utrujenost, pojdite brez slabe vesti spat. In upajte, da se boste zbudili v novo leto, ki bo v vseh pogledih boljše, kot je bilo staro. V soboto vas čaka nepozabno doživetje. Čeprav boste prve delovne dni v letu 2021 malce raztreseni, bo vse teklo tako, kot si želite.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Župana Občin Šmartno ob Paki Janko Kopušar (prvi z desne) in Polzela Jože Kužnik ob predaji defibrilatorja na Gori Oljki.

Ob koncu tega tedna, ki bo obarvan praznično in počitniško, boste veliko časa posvečali družini. V tem boste uživali, saj se boste v družbi svojih najbližjih počutili varno in ljubljeno. Je lahko še kaj lepšega na pragu novega leta, ki se ga letos res veselite, saj verjamete, da bo boljše, kot je bilo leto, ki se poslavlja. Ne tolažite pa se, da ste najbolj srečni, če ste doma. To ni čisto res, sploh po tem, ko ste bili letos doma več kot nekaj let prej. V prvih dneh novega leta pazite, da ne spregledate datuma pomembne uradne zadeve. Če ga boste, vas bo napaka stala več, kot si trenutno lahko privoščite. Zdravje? Brez pripomb ne bo, a boste lahko kar zadovoljni.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Prvi v Sloveniji z elektronsko temperaturno listo Jurij Šorli, direktor Bolnišnice Topolšica: »Leto 2020 je Bolnišnici Topolšica prineslo nov pomemben mejnik v povečanju varnosti in učinkovitosti zdravljenja hospitaliziranih bolnikov. Prvi v Sloveniji smo uvedli elektronsko temperaturno listo za vse bolnike, na kateri so zbrani vsi zapisi, ki so povezani z obravnavo bolnikov. Ta pridobitev je svojo vrednost pokazala tudi pri obravnavi bolnikov s Covidom-19. Ker papirna dokumentacija pri bolniku ni več prisotna, je močno zmanjšana možnost prenosa

okužbe med bolniki in med zaposlenimi. V vsakem trenutku je moč preveriti zapise na temperaturnem listu, kar omogoča istočasno delo več profilom in posledično hitrejši pretok pomembnih informacij. Pomembno se zmanjšuje možnost nehotenih napak in varnostnih odklonov. Tako je bolnišnica v iztekajočem se letu potrdila svoje vodilno mesto pri modernizaciji sistemov v zdravstvu. Želim si, da bi tehnološki razvoj nadaljevali tudi v prihodnje in tako uspešno pomagali še večjemu številu bolnikov.« 🔲

mkp

Čeprav so časi čudni, si boste znali narediti lepe novoletne praznike. Pozabili boste na obveznosti in skrbi, ker se boste sami tako odločili. Že v ponedeljek se boste morali spet soočiti z realnostjo. Začetek novega leta bo delaven. Čeprav se je že zdelo, da ste z delom v zaostanku, boste opravili vse, kar bo treba. In to v predpisanem roku. Potem boste lažje zadihali in začetek novega leta bo naenkrat lep, pa ne glede na to, da vam gredo kratki dnevi in zimsko vreme na živce. Imeli boste kup idej, ki jih boste izpeljali, ko boste začutili, da je čas za to pravi. Ne bo vam treba dolgo čakati.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Izkoristite praznični konec tedna, zvezde vam bodo v njih zelo naklonjene. Sploh, ker se vam bo v naslednjih dneh zgodilo nekaj osebno zelo lepega. Preden novico poveste na glas, še malo počakajte, saj stvari še ne bodo tako daleč, da bi lahko slavili novo življenjsko zmago. Ob tem se boste začeli zavedati, da ste v letu, ki se izteka, od življenja pričakovali preveč. Šele v zadnjih tednih leta ste se sprijaznili s tem, da je šlo leto mimo, ne da bi v njem dosegli minimum tistega, kar ste načrtovali. Tolažila vas bo misel, da niste edini. Zmanjšali ste pričakovanja, zato vas bo v dobro voljo spravil vsak majhen uspeh in vsak lep dogodek.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Skozi tančice ženskega pogleda

Izpolnjena želja Kozji pastirček Manolu je vsako jutro gnal koze na pašo. Nekega dne je v bližnjem grmu zagledal nenavadno svetlobo. Bila je čarobna krogla, ki vsakemu izpolni eno željo. Deček je več dni zapored razmišljal, kaj naj si zaželi, a se ni in ni mogel odločiti. Vaščani so se mu čudili, zakaj je tako dobre volje, in skušali razkriti njegovo skrivnost. Za njim so poslali dečka, ki je Manolu čarobno kroglo ukradel. Nato si je vsak od vaščanov nekaj zaželel in čarobna krogla jim je želje izpolnila. Kmalu so ugotovili, da jih bogastvo ne osrečuje. Želeli so si, da bi bilo vse tako kot nekoč. Manolu pa krogla še ni izpolnila želje, zato si je sam zaželel, da bi bilo vse kot nekdaj. In tako so še naprej živeli srečno, čeprav niso bili premožni (Povzeto iz zgodbe Čarobna krogla, avtorja Arcadia Lobata). Neizbežno odštevamo dneve tega leta in nestrpno pričakujemo novega. Leto, ki se poslavlja od nas, je bilo za vsakega od nas

zelo drugačno. Prineslo je mnogo izzivov in vsak se jih je loteval po svojih najboljših močeh. Verjetno je vsak doživel veliko trenutkov, ko si je želel, da bi bilo drugače. A verjetno, ko danes gledamo nazaj, lahko rečemo, da nas je vsak izziv, vsaka preizkušnja, vsak trenutek nekaj učil, nas okrepil ter spreminjal naš odnos do sebe in drugih. Spremenil je, kar je bilo potrebno spremeniti, in nadgradil, kar je imelo še možnost za rast. Čas, od katerega se poslavljamo, je v mnogih pogledih radikalno in brez naše privolitve uvedel spremembe. Takšne vrste, ki nas lahko navdajo s ponosom, da smo to zmogli preživeti. Kaj bi si zaželela, če bi imela moč čarobne krogle? Nas želje polnijo na instant način? Zaželimo, prejmemo in kaj kmalu izgubimo občutek izpolnjenosti. Kje potem iskati? Kaj si naj zaželimo, da bo trajalo? Pomisli, kaj te trajno polni in ti daje »tisto nekaj«. Babica bi najverjetneje ta občutek povezala s toplim občutkom, ko je preživela dan z vnuki in jo objem vnukinje ali vnuka greje še dolgo po tem, ko se je končal … Otrok je ponosen nase, ko nekaj doseže in

zmore sam. Mama ne zmore, da se ne bi stopila ob besedah svojega otroka, ko ji ta pove, da je lepa, najboljša mami na svetu. Nekako vse poti vodijo k odnosom. Do sebe in drugih. Če so naše želje tesno povezane z medosebnimi odnosi, potem čarobne krogle ne potrebujemo. Mi smo ta moč. Z novim letom želimo, da tvoja vera vase zraste do te mere, da boš pripravljena verjeti, da je v tvojem življenju prostora za več, kot si ta trenutek upaš priznati. Da je tudi v tebi prisotna moč povezovanja z ženskami in da to povezovanje v iskanju skupnega dobrega zaceli tvoje stare rane, ki so jih ustvarili odnosi v preteklosti. V novem letu ne pozabi, da si nosilka luči in življenja. Dana nam je izjemna moč, da svetimo, da se tema ne razraste preveč in da ima življenje, ki ga nosimo v sebi, prostor, da se razraste navzven. Iz srca v vaša srca vam ustvarjalke kolumn Društva SŽM želimo srčno leto 2021! 🔲

Renata Podlinšek Knez, Nives Hudej, Ines Vugrinec

Ker ste realist, ste že nekaj dni vedeli, kaj se vam bo dogajalo v zadnjih dneh leta 2020. Ja, utrujenost je prišla za vami. Ta je trenutno bolj psihična kot fizična, kaže pa se tudi v tem, da se spet umikate v svoj svet. To vam bo najbolj zameril partner, saj si tudi on po napornem decembru želi, da zadnji dan in noč v letu preživita skupaj, brez kuhanja mule in zamer, ki se vlečejo že nekaj časa. Prve dni novega leta boste posvetili pospravljanju. Tako v svoji glavi kot v svojih omarah. Oboje vas bo sprostilo. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto. To bo odvisno tudi od vašega zdravja, ki bo občutljivo.

Kozorog, 23. 11. – 22. 12.

S tem, kar ste pred kratkim storili svojim najbližjim, ste porušili številne mostove, ki ste jih prej dolga leta skrbno gradili. Najbolj vam bo zameril partner, a bo pri tem videl le svojo plat zgodbe. Potrudili se boste, da mu ne boste povedali vsega, kar si mislite o njegovem obnašanju, ki vas zadnje čase vse bolj moti. Razočarani boste tudi zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se zadnje čase ne odvija po vaših pričakovanjih. Kot kaže, lahko tudi januarja 2021 pričakujete težave, celo metanje polen pod noge. Rezultati vašega trdega dela se bodo tokrat pokazali z zamikom, a tokrat ne boste nestrpni.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Ko se boste v teh prazničnih dneh znašli v čustveni krizi, vam bo moral pomagati nekdo od starejših in bolj izkušenih. Drugi tega, kar se vam bo dogajalo, ne bi razumeli. Za pomoč ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal, pa čeprav bo jasno videl, kaj se dogaja z vami. Pomagal bo že dolg, iskren pogovor. Po njem vam bo jasno, da je pred vami spet srečno obdobje. Ob prelomu leta prvič ne boste delali velikih načrtov. Imeli pa boste številne želje, a jih boste zadržali zase. Tiste, ki je trenutno največja, ne boste zaupali niti partnerju. Rekli si boste, da je previdnost mati modrosti. Pokazalo se bo, da ste imeli prav.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zavedati se boste začeli, da sreča ni več odvisna le od vas, ampak je skupek številnih dejavnikov. Na večino žal ne boste imeli vpliva, kar vas bo še bolj jezilo. Postali boste prestrašeni, kar ni dobro. Molk bo zelo zgovoren, tudi ljudem, ki vam poskušajo greniti življenje. Utišal bo tudi njih. A prav to vam bo odprlo oči, da boste spoznali, da si zato, kar delate, zaslužite več spoštovanja. Zato bo dobro za vas, da se vsaj za nekaj dni umaknete od dela in skrbi in se posvetite domu, predvsem partnerju. Vajini skupni trenutku bodo nežni in pozorni. Oba bosta čutila, da sta si trdna opora v vsem, kar počneta. To boste znali ceniti.

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 20

TV SPORED

Četrtek, 31. decembra

06.20 07.00 09.05 09.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Sneženi mož in snežni kuža, ris. Polž na potepu na kitovem repu, risani film 10.00 Holly Hobbie (II.), kan. nad., 7-8/10 10.45 Žandar v New Yorku, fr.-it. film 12.25 Vem!, kviz 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Peš po ameriš. celinah, potopis, 4/4 14.40 TV-izložba 14.55 Slovenski utrinki 15.20 Leto se izteka: 1. del, TV Lendava 15.55 Z kot Zofka, odd. za otroke 16.15 Katy, ang. miniser., 1/3 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Odštevanje 18.05 Vila Mila, risanka 18.10 Tako zraste žaba, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Kaj dogaja?, novoletna odd. 20.45 Srečno noro leto! 22.15 Adijo! 01.00 Ritem mladosti 2019, koncert 03.35 Sting v pariški Olympii, koncert 04.35 Predstava se nadaljuje – Queen in Adam Lambert, gl. dok. film

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.30 Videotrak 09.30 Mestne promenade: Trst, dok., 3/4 10.00 Moje mnenje: Na svidenje, Evropa! 11.05 Dobro jutro 12.55 Profil: Marjan Ogorevc 13.45 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, prenos iz Garmish-Partenkirchna 16.10 Joker, kviz 17.15 Novoletna romanca, posn. koncerta 18.15 Oscar je kriv za vse, fran. film 19.40 Led, ruski film 21.20 Na hladno, nemški film 22.55 Rumene oči krokodilov, fran. f. 00.55 Divje potovanje, novozel. film 02.35 Lahko dekle, fran. erotični film 04.05 Abba za vedno, brit.-šved. dok. odd. 04.55 Odrešitev, izraelski film

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.00 Mašine pripovedke, risanka 07.25 Tri mucke, risanka 07.30 Zebra Zigbi, risanka 07.40 Rev & Roll štirikolesniki, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.10 Vaše zdravje, naša skrb 08.25 Komisar Rex, 4/8, avst. nan. 09.35 Betty v New Yorku, 1/88, am. nan. 10.30 Lepotica in zver, 1/37, tur. nan. 11.30 Solze v raju, 1/75-76, tur. nan. 13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 4/9, avst. nan. 14.30 Šverc komerc, 1/154, hrv. nan. 15.35 Betty v New Yorku, 1/89, am. nan. 16.30 Lepo je biti sosed, 1/12, slov. nan. 17.00 Solze v raju, 1/77-78, tur. nan. 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/155, hrv. nan. 21.00 Takle mamo, 1/25, slov. nan. 21.45 Severina: Čarobna turneja, koncert 23.35 Silvestrska Pavza! 00.15 Petelinji zajtrk, slovenski film 2.35 Pavza! 5.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog. 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Klepet pod arkadami: prof. dr. Milan Ževart 11.35 Videospot dneva 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.35 Iz oddaje Dobro jutro 13.25 Pevci KUD Cambi, posn. koncerta 14.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, inf. prog. 16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Naj viža stoletja, 1. del 17.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog. 18.05 Silvestrska zabava z Mojco 18.30 Spoznajmo jih ... Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Dobro jutro, ponovitev oddaje 21.15 Regionalne novice, inf. prog. 21.20 Praznična voščila 21.30 Silvestrski program VTV Vaše televizije 23.58 Odštevamo skupaj 00.00 Z glasbo v novo leto 00.30 Film 01.30 Nočni program

31. decembra 2020

Petek, 1. januarja

Sobota, 2. januarja

Nedelja, 3. januarja

Ponedeljek, 4. januarja

Torek, 5. januarja

Sreda, 6. januarja

Otroški praznični program Milan in skrivnostna jelka, ris. Lili in Čarni zaliv, risani film Ozi bu, risani film Uka in Čiv gresta v širni svet, ris. Ernest in Celestinca, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 4/26 Holly Hobbie (II.), kan. nad., 9-10/10 Moderni časi, ameriški film Vem!, kviz Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Riccardo Muti, prenos iz Zlate dvorane Musikvereina 13.50 Prvi dnevnik 14.05 Šport 14.10 Vreme 14.15 Mali kaos, angleški film 16.10 Leto se izteka - Évbúcsúztató: 2. del, odd. TV Lendava 16.40 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Mimi in gorski zmaj, risani film 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Dnevnikov izbor: Pričakovanja v letu 2021 za gospodarstvo in ljudi, Šport, Vreme 20.00 Avsenik s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija 21.40 Poročila, Šport, Vreme 22.05 Kinoteka: Strogo nadzorovani vlaki, češkoslovaški film 23.35 Moč igre, kan. dok. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Dnevnikov izbor: Pričakovanja v letu 2021 za gospodarstvo in ljudi, Šport, Vreme 01.50 Napovedujemo

06.45 Dnevnikov izbor: Pričakovanja v letu 2021 za gospodarstvo in ljudi 07.00 Čudogozd: Čakalnica 07.10 Lojzek, risanka 07.20 Lili in Čarni zaliv, risanka 07.25 Ava, Riko, Teo, risanka 07.30 Kalimero, risanka 07.45 Hej, hej, Šapice!, risanka 07.50 Knjiga o džungli, risanka 08.00 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.25 Firbcologi, odd. za otroke 08.50 Katy, ang. miniser., 2-3/3 09.50 Male sive celice: OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka in OŠ Solkan, kviz 10.25 Infodrom 10.40 Varuška nindža, niz. nad., 5/10 11.05 Izganjalca zla, mak.-srbski film 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 TV-izložba 14.05 Kulturni vrhovi: Blejski otok, dok. odd. 14.35 Prisluhnimo tišini: Ko se zgodi invalidnost, zgodba o moči človeške volje, izob. odd. 14.50 TV-izložba 15.05 Sedem svetov - en planet: Na kraju samem, kopr. dok. ser., 8/8 16.00 Praznična večerja s Primožem 16.30 Na vrtu, izob. odd. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Čolite, kopr. dok. odd., 2019 18.20 Ozare 18.25 Športniki: Na klopi, risanka 18.30 Vrtne prigode, risanka 18.40 Maček Muri, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Košarkar naj bo 2, slov. film 21.20 Neustrašna, brit. nad., 1/6 22.10 Poročila, Šport, Vreme 22.30 Sedmi pečat: Prijazna dežela, avstralski film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

07.00 Mandi, risanka 07.05 Jurij in Pavel, risanka 07.10 Živživalice, risanka 07.15 Niko, risanka 07.20 Čarli in Lola, risanka 07.30 Trobka in Skok, risanka 07.35 Pujsa Pepa, risanka 07.40 Mali Timotej, risanka 07.45 Kalimero, risanka 07.55 Šola za pošasti 08.05 Dinotačke, risanka 08.15 Nejko se pomanjša, risani film 08.40 Ernest in Celestinca, risanka 08.55 Bacek Jon, risanka 09.00 Sneženi mož in snežni kuža, ris. 09.30 Danin dinosvet, kan. nan., 5/26 10.00 Sveta maša, prenos iz marib. stolnice 10.55 Ozare 11.00 Franc Ksaver Meško - Tihi večeri, igrano-dok. film 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. 12.40 Zelena generacija: Izidor in Manca 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Avsenik s Simfoničnim orkestrom 15.10 23 sprehodov, britanski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Bojišča, potopis, 1/5 18.20 Zverjašček, risani film 18.45 Šola za pošasti, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Z druge strani Atlantika, kopr., 8/8 21.00 Intervju: prof. dr. Dragan Petrovec 21.50 Poročila, Šport, Vreme 22.15 Jadralke, brit. dok. film 23.50 Za lahko noč: Bravo orkester! 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Franc Ksaver Meško - Tihi večeri, igrano-dok. film 11.00 Začnimo znova, slov. nan., 29/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju: prof. dr. Dragan Petrovec 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Kitajska iz zraka (II.), kopr. dok. ser., 1/2 14.35 TV-izložba 14.50 S-prehodi: Čezmejno poslanstvo 15.20 Rojaki, odd. o zamejcih 15.35 Dober dan, Koroška 16.05 Milan, risanka 16.10 Živživalice, risanka 16.15 Šola za pošasti, risanka 16.20 Bacek Jon, risanka 16.30 Ribič Pepe, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Znanost o virusu, pog. odd. 17.45 Na kratko: Starizem 17.55 Nejko, risanka 18.05 Simon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer 23.25 Stanko Arnold, trobenta in Ljerka Očić, orgle 00.05 Imago Sloveniae - Moški komorni zbor iz Bolgarije 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Umetnost igre 10.40 TV-izložba 10.55 Začnimo znova, slov. nan., 30/35 11.30 Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dok. odd. 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Kitajska iz zraka (II.): Dežela gora in rek, kopr. dok. ser., 2/2 14.35 TV-izložba 14.55 Pogled na ... Pilonov portret skladatelja Marija Kogoja 15.10 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 15.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.50 Oblakov kruhek, risanka 16.00 Manja, risanka 16.10 Knjiga o džungli, risanka, 16.20 Jurij in Pavel, risanka 16.25 Firbcologi: O kulskosti, filmskem studiu in statističnih podatkih, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Kalimero, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Koristolovec, britanska nad., 1/6 20.50 Camp Century – hladna vojna pod ledom, nemška dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Pričevalci: Antonija Marija Kofol 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Premagajmo covid 19 10.35 TV-izložba 10.50 Začnimo znova, slov. nan., 31/35 11.20 Naravni parki Slovenije: Radensko polje, dok. odd. 11.55 Studio City 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry: Števila kot bog, brit. dok., 1/3 14.50 Rojaki, odd. o zamejcih 15.05 Uhojene poti v Prekmurju: 1. del 15.35 Zamrzni!, kratki igrani film 15.50 Mulčki, risanka 16.00 Yeal rešuje gozd, kratki dok. film 16.15 Male sive celice: OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka in OŠ Solkan, kviz 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Mestne promenade: Tržič, dok., 4/4 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Film tedna: Sveti Vincent, am. f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Panoptikum 23.45 Mestne promenade: Tržič, dok., 4/4 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 08.30 Spomini: Milan Kreslin, 4. del 10.55 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2020 12.25 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, skupinski start (Ž) klasični slog, prenos iz Val Müstaira 13.15 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, prenos iz Innsbrucka 14.55 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, skupinski start (M) - klasični slog, prenos iz Val Müstaira 15.45 Kraljestvo vzhajajoče lune, am. f. 17.30 J. Strauss: Netopir, opereta v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana 20.00 Čarobni štirje - naši letni časi, nemški dok. film 21.30 Zvezdana: Lukova mama 22.20 Magnifico - Stožice 2018, koncert 00.35 Nordijsko smučanje - SP: novoletna turneja, posnetek 02.05 Videotrak 03.05 Info kanal

04.00 Info kanal, Napovedujemo 06.40 Videotrak 07.35 16. managerski koncert: Simfoniki RTV Slovenija, Irena Preda, Julian Rachlin in Evan Christ 09.15 Odpotovanja: Nova Zelandija: Adrenalin, potopis, 10/13 10.00 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2020 11.30 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, zasledovalna tekma (M) - prosti slog, prenos iz Val Müstaira 12.20 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Zagreba 13.15 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Innsbrucka 15.35 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, zasledovalna tekma (Ž) - prosti slog, vključitev v prenos iz Val Müstaira 15.50 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Zagreba 16.55 Maribor Vijolč'ni, film ob 60-letnici NK Maribor 17.45 Športel 18.20 100 kilogramov do zvezd, fr. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Egipt – reševanje starodavnih templjev, francoska dok. odd. 20.55 Predstava se nadaljuje – Queen in Adam Lambert, glasb. dok. f. 22.20 Športnih 366, pregled leta 2020 23.35 Šport 01.10 Videotrak, Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 10.10 Videotrak 11.25 Dobro jutro 13.45 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 14.15 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 15.10 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 16.15 Ljudje in zemlja, izob. odd. 17.00 Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Izidor in Manca 17.25 Brezno, preiskovalni dosje 18.55 Videotrak 20.00 Odpotovanja: Tajska, potopis, 11/13 20.45 Dediščina Evrope: Doktor Thorne, britanska nad., 1/3 21.40 Z Graysonom Perryjem po ZDA: Vzhodna obala, brit. dok., 1/3 22.30 V zadnjem vagonu je v tretjem kupeju sedela ob oknu gospa, kratka TV-igra AGRFT 22.40 K.A.O.S., kratki igrani film AGRFT 22.50 1319. dan, kratki igr. film AGRFT 23.10 Šum, kratki igrani film AGRFT 23.30 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, zasledovalna tekma (M in Ž), prosti slog, posnetek iz Val Müstaira 01.05 Videotrak 02.05 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Telebajski, risanka 07.15 Heidi, risanka 07.35 Maša in medved, risanka 07.45 Luna Petunija, risanka 08.10 Male opice Mončiči, risanka 08.20 Robovlaki, risanka 08.35 Miraculous - Čarobni dragulj, ris. 08.55 Divja brata Kratt, risanka 09.15 Zak nevihta, risanka 09.40 Pirati iz soseščine, risanka 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.30 Mali šef Slovenije 11.10 Petelinji zajtrk, slov. film 13.25 Vaše zdravje, naša skrb 13.40 Izbira, ameriški film 15.35 Vaše zdravje, naša skrb 15.50 Ljubezen po domače 17.05 Posel mojega življenja, am. ser. 17.55 Preverjeno 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Magične živali, angleški film 22.15 Pižama žur, ameriški film 23.50 Šelestenje, slovenski film 01.30 Pavza! 05.25 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Telebajski, risanka 07.15 Heidi, risanka 07.35 Maša in medved, risanka 07.45 Luna Petunija, risanka 08.10 Male opice Mončiči, risanka 08.20 Robovlaki, risanka 08.35 Miraculous - Čarobni dragulj, ris. 08.55 Divja brata Kratt, risanka 09.20 Zak nevihta, risanka 09.45 Pirati iz soseščine, risanka 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.20 Mali šef Slovenije 11.00 Ljubezen po domače 11.55 Pavza! 12.50 Vaše zdravje, naša skrb 13.05 Pižama žur, ameriški film 14.35 Vaše zdravje, naša skrb 14.50 Magične živali, angleški film 17.05 Posel mojega življenja, am. ser. 18.00 Popolna preobrazba doma, am. ser. 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Top Gun, ameriški film 21.55 Mestece zaljubljenih, am. film 23.40 Resnica in laži, kanadski film 01.20 Pavza! 05.25 Zvoki noči

06.20 06.20 06.45 07.00 07.25 07.50 08.00 08.20 09.10 10.35 11.15

06.40 08.15 08.40 09.05 09.50 11.40

Žandar iz Saint-Tropeza, fr.-it. film O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Kaj dogaja?, novoletna odd. Srečno noro leto! Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, sprint - prosti slog, prenos iz Val Müstaira 13.45 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 16.05 Športnih 366, pregled športnega leta 2020 17.20 Adijo! 20.00 Srečno novo leto, češki film 21.40 Vivaldijevi Štirje letni časi v izvedbi Luke Šulića, Operno gledališče Giuseppe Verdi v Trstu 22.35 Skrivnost poželenja, kan. dok. odd. 23.25 Sting v pariški Olympii, koncert 00.25 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, posnetek iz Garmisch-Partenkirchna 02.10 Videotrak 03.10 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.50 Ruby Mavrica, ris. 07.55 Pirati iz soseščine, ris. 08.00 Rev & Roll štirikolesniki, ris. 08.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.25 Vaše zdravje, naša skrb 08.40 Komisar Rex, 4/9, avst. nan. 09.40 Betty v New Yorku, 1/89, am. nan. 10.30 Lepotica in zver, 1/38, tur. nan. 11.30 Solze v raju, 1/77-78, tur. nan. 13.15 TV prodaja 13.30 Komisar Rex, 4/10, avst. nan. 14.25 Spoznajmo VOYO 14.40 Šverc komerc, 1/155, hrv. nan. 15.35 Betty v New Yorku, 1/90, am. nan. 16.30 Lepo je biti sosed, 1/13, slov. nan. 17.00 Solze v raju, 1/79-80, tur. nan. 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Izbira, ameriški film 22.00 Količinski popust, ameriški film 23.45 Eurojackpot 23.50 Skrivnostna negovalka, am. film 01.30 Pavza! 04.00 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Mladi upi, marec 1997 09.25 30 let VTV: Izbrano iz arhiva 1. državno prvenstvo v standardnih plesih, Rdeča dvorana Velenje 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Zlata ribica: Rad bi zapel z Otom Pestnerjem 12.50 Silvestrski program VTV Vaše televizije 15.20 Videostrani, obvestila 16.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Naj viža stoletja, 2. del 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš: Kako deluje filmska industrija 18.40 Spoznajmo jih ... Fran Vejko Parač, Klara Kovač, klavir, GŠ Velenje 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost, Alberto Gregorič 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje 21.00 5. veliki novoletni koncert Božičnega Vojnika, 2. del 22.30 Spoznajmo jih ... Fran Vejko Parač, Klara Kovač, klavir, GŠ Velenje 22.35 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Koncert Davorja Radolfija v Velenju, 1997 23.35 San Diego, posnetek kocerta v Velenju 00.10 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Miš Maš: Čevljar, 2009 10.35 Jutranji pogovori 1 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.55 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 13.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.25 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Madagaskar v očeh slovenske misijonarke 15.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Silvestrska zabava z Mojco 18.25 Spoznajmo jih ... Maj Mirst, Manca Ernst, klavir, GŠ Velenje 18.30 Dotiki gora: Himalaja - Langtanga 18.50 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Pogovor z Josipom Ipavcem, 1996 20.30 Spoznajmo jih ... Brina Sinur, harfa, GŠ Velenje 20.35 Moč glasbe nas združuje, novoletna oddaja 00.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 01.05 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Hiša mineralov 10.45 2811. VTV magazin, reg. inf. odd. 11.15 Vrtnarski kotiček 11.25 Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Jutranji pogovori 1 14.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost, Alberto Gregorič 15.15 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Srečna hiška, gled. pred. Vrtca Velenje 18.35 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Lahko noč, otroci! Matevž noče zaspati! 18.45 Spoznajmo jih ... Maruška in Branko Dobrovoljski, violina, harmonika 18.50 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Koncert Pihalnega orkestra GŠ Velenje in Premog. Velenje, 2002 21.15 Spoznajmo jih ... Fran Vejko Parač, Klara Kovač, klavir, GŠ Velenje 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Karaoke in Mišo Zaletel 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Nočni program

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.20 Zebra Zigbi, risanka 07.30 Ruby Mavrica, risanka 07.45 Rev & Roll štirikolesniki, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.15 Robovlaki, risanka 08.30 Vaše zdravje, naša skrb 08.45 Komisar Rex, 4/10, avst. nan. 09.45 Solze v raju, 1/79-80, tur. nan. 11.40 Lepotica in zver, 1/39, tur. nan. 12.30 Betty v New Yorku, 1/91, am. nan. 13.20 TV prodaja 13.35 Popolna preobrazba doma, am. ser. 14.35 Šverc komerc, 1/155, hrv. nan. 15.35 Komisar Rex, 4/11, avst. nan. 16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/81-82, tur. nan. 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/156, hrv. nan. 20.55 Ugodno oddam sina, hrv. ser. 21.55 24UR zvečer 22.35 Policijska družina, 8/22, am. nan. 23.25 Vohun v nemilosti, 3/1, am. nan. 00.15 Slab policist, 1/1, nemška nan. 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.35 Pavza! 05.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog. 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 2811. VTV magazin, reg. inf. odd. 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, inf. prog. 16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Videomeh, 2000 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog. 18.05 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 1. del 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Karin Kopušar, harfa 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik DZ 21.00 Regionalne novice, inf. prog. 21.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 21.50 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Karin Kopušar, harfa 21.55 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Slovenci v Avstraliji: Franc Vodušek 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.10 Videotrak 10.05 Dobro jutro 12.55 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja - 10 km prosti slog (Ž), prenos iz Toblacha 14.40 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja - 15 km prosti slog (M), prenos iz Toblacha 16.15 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, prenos iz Bischoschofna 17.55 Naš Triglav, dok. film 18.50 Videotrak 20.00 Zdravstveno varstvo: ameriške sanje, francoska dok. odd. 20.55 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 21.50 Oscar je kriv za vse, fran. film 23.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 23.30 Šport 01.00 Videotrak 02.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.20 Zebra Zigbi, risanka 07.30 Ruby Mavrica, risanka 07.45 Rev & Roll štirikolesniki, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.05 Robovlaki, risanka 08.20 Vaše zdravje, naša skrb 08.35 Komisar Rex, 4/11, avst. nan. 09.35 Solze v raju, 1/81-82, tur. nan. 11.20 Lepotica in zver, 1/40, tur. nan. 12.10 Betty v New Yorku, 1/92, am. nan. 13.00 TV prodaja 13.15 Ugodno oddam sina, hrv. ser. 14.20 Spoznajmo VOYO 14.35 Šverc komerc, 1/156, hrv. nan. 15.35 Komisar Rex, 4/12, avst. nan. 16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/83-84, tur. nan. 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/157, hrv. nan. 20.55 Ugodno oddam sina, hrv. ser. 21.50 Preverjeno 22.50 24UR zvečer 23.30 Vohun v nemilosti, 3/2, am. nan. 00.20 Slab policist, 1/2, nemška nan. 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Pavza! 05.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog. 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik DZ 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, inf. prog. 16.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Graška Gora poje in igra, 2000, 1. del 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Zlata paleta 2020, predstavitev izbranih likovnih del 18.40 Spoznajmo jih ... Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2812. VTV magazin, reg. inf. odd. 20.30 Dotiki gora: Himalaja - Gosajkund 20.50 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Novoletni koncert Godbe Liboje, 1999 22.30 Spoznajmo jih ... Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Nočni program

04.00 Info kanal, Napovedujemo 08.00 Videotrak 09.00 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Bojišča, potopis, 1/5 10.00 Sveta maša, posn. iz marib. stolnice 10.55 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 11.30 Alpski magazin 12.05 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Zagreba 13.25 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja), zasledovalna tekma - 10 km (Ž), klasični slog, prenos iz Toblacha 14.35 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, zasledovalna tekma - 15 km (M), klasični slog, prenos iz Toblacha 15.20 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Zagreba 16.30 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Bischoschofna 19.15 Videotrak 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Rokomet (M): kval. za EP 2022, Nizozemska : Slovenija, prenos 21.30 Moje mnenje 22.20 Iz pozabe (III.), britanska nad., 6/6 23.15 Alejandra, dok. portret 00.15 Šport 01.45 Videotrak, Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.20 Zebra Zigbi, risanka 07.30 Ruby Mavrica, risanka 07.45 Rev & Roll štirikolesniki, risanka 07.55 Pirati iz soseščine, risanka 08.05 Robovlaki, risanka 08.20 Vaše zdravje, naša skrb 08.35 Komisar Rex, 4/12, avst. nan. 09.35 Solze v raju, 1/83, tur. nan. 10.25 Solze v raju, 1/84, tur. nan. 11.20 Lepotica in zver, 1/41, tur. nan. 12.10 Betty v New Yorku, 1/93, am. nan. 13.00 TV prodaja 13.15 Ugodno oddam sina, hrv. serija 14.20 Spoznajmo VOYO 14.35 Šverc komerc, 1/157, hrv. nan. 15.35 Komisar Rex, 4/13, avst. nan. 16.30 24UR popoldne 17.00 Solze v raju, 1/85-86, tur. nan. 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1/158, hrv. nan. 20.55 Ugodno oddam sina, hrv. ser. 21.55 24UR zvečer 22.35 Hudson in Rex, 1/1, kan. nan. 23.25 Vohun v nemilosti, 3/3, am. nan. 00.15 Slab policist, 1/3, nemška nan. 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.35 Pavza! 05.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog. 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 10.15 2812. VTV magazin, reg. inf. odd. 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Zlata paleta 2020, pred. likovnih del 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.25 Iz oddaje Dobro jutro 13.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, inf. prog. 16.05 Graška Gora poje in igra, 2000, 2. del 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog. 18.05 Palček Mihec kašopihec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Lahko noč, otroci! Palačinkova torta 18.45 Spoznajmo jih ... Manca Stropnik, Veronika Olenšek, klavir, GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Otrok potrebuje tudi očeta 21.00 Regionalne novice, inf. prog. 21.05 30 let VTV: Izbrano iz arhiva Glasbeni gost: Faraoni, 1997 21.40 Spoznajmo jih ... Manca Stropnik, Veronika Olenšek, klavir, GŠ Velenje 21.45 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Kad bi bio Bjelo Dugme, posnetek koncerta, 1. del 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Nočni program

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 21

OBVEŠČEVALEC

31. decembra 2020

Kdaj | Kje | Kaj CLAUDIA CROOSMÜLLER: Vse v redu od - Odrasli 159.9 - Psihologija https://www.mohorjeva.org/ Tudi ko je vsega preveč, je lahko vse v redu. Naj stojimo še tako trdno na tleh, na rušilni vpliv malih in velikih strahov, tesnobe in obupa nihče od nas ni imun. Slej ko prej nas življenje postavi pred preizkušnje, ki izzovejo našo čustveno trdnost, duševni mir in celo telesno zdravje. Avtorica predstavlja 9 x 3 preproste telesne vaje po metodi »Body2Brain®ccm«, ki nam učinkovito pomagajo, da obnovimo svoj živčni sistem in se spet dobro počutimo v svoji koži.

Knjižica Vse v redu je šesta v nizu Malih učbenikov preživetja. Tudi tokrat nam bodo preproste in učinkovite telesne vaje proti uničujočemu vplivu obremenitev, travm in podobnih težav predstavile štiri dobrodušne ovčke: Oskar, Ema, Vili in Manca. Vse se je začelo v knjižici Glavo gor!, ob kateri smo vaje zoper stres in slabo voljo delali v družbi

dobrovoljnega ovna Oskarja. Sledil je priročnik Le pogum! ,v katerem se je Oskarju pri vajah za pomoč zoper strah, paniko in razbijanje srca pridružila ovca Ema. V tretjem malem učbeniku preživetja Vso srečo! se je črnogledosti, negotovosti, smoli in raznim spodrsljajem postavila v bran tričlanska postava: Emi in Oskarju je priskočil na pomoč Vili, črna ovca. Ekipo pa je z naslovom Z ljubeznijo … dopolnila še Manca. Z nasveti za krepčilni dremež in trdno nočno spanje so nas oskrbeli v knjižici Dobro spi! Naše telo in možgani so sicer zelo zapleteni, a presenetljivo predvidljivi. Spremembo duševnega stanja, čustvovanja in doživljanja lahko dosežemo z drobnimi gibi in preprostimi telesnimi vajami po metodi »Body2Brain®ccm«. Nikdar ni prepozno. Z zaupanjem vase, vadbo in nekaj potrpljenja lahko stvari vedno izboljšamo. Priročna knjižica malega formata je primerna za vse starosti, uporabna tako za posameznike kot za skupine – od šol do domov za ostarele. Povsod, kjer se znajdemo v situacijah, ko je pametno reči »Vse v redu«.

ZVEZDANA MAJHEN: Zvezdančice ml - Mladina C - Leposlovne knjige do 9. leta https://zalozba-pivec.com/ Zbirka najlepših otroških ugank in pesmi sodobne slovenske pesnice Zvezdane Majhen

je poklon njej ob njeni 70-letnici. V prečudoviti knjigi je doma poezija, ki združuje pesničino in bralčevo željo, da bi se približala lučki resnice in lepote, ki kot kresnička sveti v mrak neznanja in velikokrat preveč vsakdanjega vsakdanjika. Zvezdančice združujejo radost razvozlavanja ugank, odkrivanje in sprejemanje sveta otroka in njegovega odraščanja ter čudenje stvarnosti, ki ni v lasti človeka, a vanjo vsi skupaj vse prevečkrat

Špegla, Glasbene šole Velenje in Festivala Velenje

VELENJE Petek, 1. januar

Sobota, 9. januar

17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Mitja Škorjanc, evfonij, Sašo Vollmaier, klavir 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje in Glasbene šole FKK Velenje Palčica, baletna predstava učencev Glasbene šole FKK Velenje

Četrtek, 14. januar

Sobota, 2. januar 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Praznična glasbena voščilnica z gradu, v sodelovanju z Glasbeno šolo FKK Velenje: Gordana Hleb, sopran, Miha Koren, kontrabas

Četrtek, 7. januar 17.00 Spletni dogodek ŠŠK Samozavestna komunikacija in krepitev samozavesti, predavanje 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske četrtinke: Chopin po velenjsko, multimedijska predstava Plesnega teatra Velenje, Staneta

posegamo: si jo prilaščamo, jo spreminjamo, namesto da bi jo najprej in predvsem občudovali. Preplet besed in podob skicira poteze sveta sodobnega otroka in drugih bitij, ki so nam, otrokom in odraslim, sosedje – živijo le na drugem travniku, v bližnjem gozdu ali na nebu. Ta preplet je nekaj posebnega, saj so za ilustracije poskrbele kar tri izvrstne umetnice in tako so Zvezdančice pravzaprav tri knjige v eni. Ob prebiranju besed je nujno, da se bralci potopijo tudi v podobe, ki odpirajo povsem nove dimenzije domišljije.

Kriza, ki jo povzroča novi koronavirus, je precej škode pustila tudi v kozmetičnih, frizerskih in maserskih dejavnostih. Zadnji ukrepi za zajezitev okužbe sicer omogočajo obratovanje z omejeno zmogljivostjo, odvisno od velikost prostorov. Kaj ti ukrepi pomenijo, smo povprašali podjetnico Jožica Zorko, ki je že štiriintrideset let obrtnica, enajst let pa ima tudi svoj kozmetični salon.

Negotovost ostaja del vsakdana

V salonu skrbijo za varnost strank ves čas – ukrepi, kot so umivanje rok, razkuževanje prostorov, površin in kljuk, so nekaj vsakdanjega in njihova stalna praksa, saj čisto okolje vpliva tudi na počutje ljudi, ki prihajajo v salon. »Največja težava je zaprtje in negotovost v vmesnem obdobju. Kaj podobnega smo doživeli samo v vojni za Slovenijo. Takrat smo bili zaprti deset dni, seveda je bil tudi takrat promet zaradi negotovosti, ki se je dogajala pri nas in okoli nas, nekoliko slabši. Tega, kar se dogaja danes, pa ne poznam,« razmišlja lastnica kozmetičnega salona Zoja iz Velenja, ki si tega,

da bodo kdaj zaprti štirinajst tednov, nikoli ni mislila. »Toliko premora si običajno privoščimo v šestih letih. V salonih, kjer imajo več zaposlenih, pa salon tudi v času dopustov ni zaprt. S hčerko imava to srečo, da imava salon v lasti in nekako preživiva. Vsako leto imamo sredstva za naložbe, ki jih letos nismo mogli izčrpati, smo pa iz teh virov

zdravje in zdravje bližnjih. »Seveda jih razumem, sem pa hvaležna tistim, ki so vseeno prihajale, da so nam bile v oporo – vse od 4. maja do 23. oktobra. Te bomo pri vsaki storitvi v letu 2021 še posebej nagradili za svojo zvestobo.«

Tudi nošenje mask pušča posledice na naši koži

črpali manjkajoči prihodek za uporabna sredstva.«

Stranke so željne obiska

Jožica Zorko je opazila, da so se pri nekaterih strankah spremenile navade. »Nekaj jih je z veseljem prišlo, nekaj jih je zaradi tega, ker same ali njihovi bližnji sodijo v rizične skupine, odpovedalo storitev, saj so se ustrašile za svoje

18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske četrtinke: Čarovnik iz Oza, muzikal Projektnega gledališča Velenje

6. januarja, ob 10.37, zadnji krajec

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 1. januar 12.00 družbena omrežja in spletni strani Občine Šmartno ob Paki in MC Šmartno ob Paki Spletni Pozdrav novemu letu; k(o) ronika leta 2020, razglasitev naj osebnosti, čestitka in zdravljica župana

13. januarja, ob 6.00,

prazna luna, mlaj

Nina Podgoršek, Šmartno ob Paki: »Leto 2020 je bilo zame resnično leto sprememb. Po nenadni in nepričakovani izgubi službe sem si ob podpori družine ter prijateljev nabrala dovolj novih moči, kompetenc in samozavesti, da sem dvignila svoja jadra ter se s svežim vetrom podala novim izzivom naproti. In jih tudi našla. Zaprtje vrtcev in šolanje na daljavo me je postavilo v povsem novo vlogo, ki pa je velikokrat tudi zelo zabavna, saj me vrne v otroštvo in mi obenem nudi možnost za še več ustvarjalnih trenutkov s svojimi tremi deklicami. Hkrati pa je bilo leto 2020 leto idej, kovanja načrtov in iskanja novih priložnosti. Ko se ozrem nazaj, lahko rečem, da je bilo velikokrat naporno, a menim, da smo si v danem položaju nabrali dovolj izkušenj, da bomo v prihodnost stopili še močnejši. Epidemija nas je prisilila, da smo upočasnili tempo, se posvetili drug drugemu, svojim družinam, in nas opomnila, kaj je v življenju resnično pomembno. Zato si želim, da bo leto 2021 srečno, zdravo in uspešno, predvsem pa, da bomo še bolj cenili trenutke, ki jih preživimo s tistimi, ki jih imamo najraje.«

Tega, da bodo zaprti štirinajst tednov, si lastnica kozmetičnega salona Jožica Zorko nikoli ni mislila – Pri nekaterih strankah so se spremenile navade, kljub temu so željne obiska – Nošenje mask žal pušča posledice tudi na naši koži Jožica Zorko: »Hidracija je eden najpomembnejših korakov pri negi kože. Kožo resda negujemo z različnimi kremami, oblogami, maskami in ostalimi pripravki, vendar potrebuje tudi vodo. Brez nje izgubi prožnost in lep videz. Potrebuje pa tudi dovolj spanja. Aknasto kožo je dobro umivati z žajbljem ali kamilico, vendar se je dobro prej posvetovati. Jaz sem strankam vedno na voljo. Po potrebi jim pripravim pripravke, ki jih pridejo iskat. Dogovorimo se tudi, kako kožo negovati do takrat, ko bomo lahko znova delali v običajnih razmerah.«

10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske sobotnice: Bikec Ferdinand, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje

Leto idej, načrtovanja in novih priložnosti

Korona čas je težek preizkus za vse

Jasmina Škarja

Lunine mene

Precej opazno je, da je koronavirus pustil posledice tudi na naši koži. Pozna se na obrazu, na nogah. »Več težav nastaja pri aknasti koži, pri suhi nastajajo drugačne težave, saj dihanje pod masko pušča posledice. Kar se pa tiče pedikure stopal, se posebej pozna pri ljudeh, ki imajo težave z nohti, kurja očesa, otiščance, popokane pete, glivična obolenja, diabetična stopala. Tisti, ki morajo redno prihajati, so komaj preživeli. Še sreča, da so jim tole vmesno obdobje pomagali prebroditi bližnji, ki so opravili nujno nego na nogah,« je kljub težkim časom po svoje vesela Zorkova, ki poudari, da so takoj, ko se je razvedelo, da lahko za nekaj časa znova odprejo vrata, bili vsi termini med osmo uro zjutraj in osmo uro zvečer zasedeni v dveh urah.

Stanje bo nepredvidljivo tudi v prihodnje

Tudi v svojem salonu Jožica Zorko v času koronavirusa opaža posledice upada prihodka. »Še nas čaka burno obdobje, teden dni nas ne bo rešil finančnih izpadov. Mislim pa, da dokler ne bo populacija precepljena, se bomo morali naučiti s tem virusom živeti. Pri nas doma smo se odločili, da se bomo cepili. Nimamo zadržkov, prav zaradi skrbi zase in zaradi strank, saj jih mnogo sodi v rizično skupino. Ker je čistoča pri nas zelo pomembna, razkuževanje pri nas ostaja ne glede na virus, saj se človek v čistem okolju počuti varneje in bolje. Bo pa zagotovo veliko lažje komunicirati brez maske, saj ta otežuje razumevanje, povzroča nelagodne občutke. Pokrivanje obraza spremeni naš videz. Premalo je, da se ljudje gledamo samo v oči. Prvi vtis dobimo, ko

človeka vidimo kot celoto, saj ljudje veliko preberemo z obraza sogovornika.«

Posledice epidemije bodo dolgoročne

Kar je izgubljenega, se ne da popraviti. Ekonomska realnost je takšna, da bo najbolje pozabiti na ta čas. »Moje mnenje je: ne glejmo nazaj, glejmo naprej z optimizmom. Nikar se ne vračajmo nazaj. Včeraj je že bilo, danes je treba živeti. Vsak dan si rečem, vse je minilo in tudi tole bo, so bili tudi že težji časi. Res pa je, da smo določene stvari jemali preveč samoumevno. Zdaj vidimo, da se vsega tudi z denarjem ne da kupiti. Vsi smo na istem vlaku – mogoče je to dobra lekcija, da se zamislimo, zavedamo vrednot, ki so bile razvrednotene, in jih znova začnemo ceniti ter se posvetimo sebi in svojim najbližjim.« 🔲

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 22

OBVEŠČEVALEC

31. decembra 2020

RADIO VELENJE

od 1. do 14. januarja - ob novem letu 1931 je Šoštanj dobil vodovod; - 1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje, ki pa žal ne obstaja več; - v začetku leta 1961 so v centru Velenja (v tako imenovanem H ali Hartmanovem bloku na današnji Cankarjevi ulici) odprli mesnico in prvo ribarnico v Šaleški dolini; - v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi značilno rumeno rutico okoli vratu; - 4. januarja 1834 se je v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vošnjak; - 4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesničar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen; - 5. januarja 1871 se je v Šenbricu pri Velenju rodil redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip); ukvarjal se je še z rezbarstvom, slikanjem in fotografiranjem, poznal pa je tudi filmsko tehniko in snemanje; umrl je 31. marca 1934 na Trsatu na Hrvaškem; - 5. januarja 1875 se je rodil Ivan Keller, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herbersteinov; med 2. svetovno vojno je bil edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse mašniške obred; sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu 13. februarja 1955; - 5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju

zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Mayerja za gerenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo; ob prevzemu občinske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«; - v začetku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev; - 6. januarja 1947 je umrl dolgoletni župan Velenja, posestnik in gostilničar Josip Skaza, (p. d. Špenk); konec 19. stoletja in prvih dvajset let 20. stoletja je bil župan Velenja in je kot zavedni Slovenec pomembno zaznamoval politič-

Dušan Mravljak – Mrož iz Šoštanja; - 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili štirje rudarji; - 9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju; - 9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj; izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci; - 9. januarja leta 1974, ko so v Šoštanju začeli graditi blagovnico celjskega Merxa,

Jože Robida (Arhiv Muzeja Velenje)

no življenje takratnega trškega kraja; - 7. januarja 2005 je umrl znan velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in ljudi; - 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr.

so v Gorenju dobili devet TOZD-ov (temeljnih organizacij združenega dela), mesto Velenje pa so razdelili na 7 krajevnih skupnosti: Center desni breg, Center levi breg, Šmartno, Konovo, Stara vas z naseljem Jezero, Staro Velenje z Zagradom in Šalek – Gorica; - 9. januarja 1978 se je v Novem mestu rodil velenjski in slovenski glasbenik Robert Jukič; - 10. januarja 2001 je Muzej

premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; - 11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci obvestili javnost o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem; - 12. januarja 1915 je umrl Ivan Samonigg, ki je bil rojen 20. decembra leta 1839 v Šoštanju; končal je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inšpektorja vseh vojnih šol; - 13. januarja 1958 je bil rojen dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspešni zdravnik, gledališki igralec in humorist Jože Robida; - 13. januarja 1980 se je rodil dr. Oki Blatnik, ki je obiskoval osnovno šolo v Topolšici in v Šoštanju ter gimnazijo v Velenju; na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je diplomiral leta 2004; na isti fakulteti je leta 2009 dosegel doktorski naziv; ukvarjal se je predvsem z elektroerozijo in obdelavo biopolimerov; umrl je 17. aprila 2012; - 14. januarja 1979 se je zvečer pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje Vlado Vrbič v Stockholmu izročil švedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije. 🔲

ČETRTEK, 31. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 5. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Pripravlja: Damijan Kljajič

SREDA, 6. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. decembra 2020, so:

1. Alenka Felicijan, Silova 23, 3320 Velenje; 2. Sandi Sekljič, Kidričeva 2, 3320 Velenje; 3. Anja Menih, Pokopališka 9, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PRAZNIČNA OSMICA

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Obdarili vse otroke iz rejniških Za ljudi v stiski na voljo družin na Celjskem V prazničnem decembru so v Citycentru Celje že dvanajsto leto več vrst pomoči zapored v sodelovanju z osmimi enotami Centrov za socialno delo Napadi zaradi nedostojnega vedenja, kršitve javnega reda in miru ter nasilja se tudi v našem okolju med epidemijo pojavljajo pogosteje. Spomnimo samo na dva napada novembra na policistki (eden se je zgodil v Velenju, drugi v Šoštanju), ki ob prijavi izstopata. Da vsakdo v stresni situaciji na določena dogajanja v družbi reagira drugače, razloži direktorica CSD Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak in dodaja, da v situaciji, povezani z epidemijo in vsemi posledicami, ki se že kažejo, ljudje različno reagiramo. »Nekateri se o njih pogovarjamo, iščemo rešitve, kako najti pot iz težav, drugi se žal obrnejo v najrazličnejše oblike nasilja. Odločitve so povezane tudi z okoljem, v katerem živijo. Kdo je povzročitelj nasilnega dejanja, je težko reči, saj gre za širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na razvoj posameznika in njegovo življenje,« še sklene direktorica CSD Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak, ki vsakomur, ki se v tem času znajde v stiski, svetuje, da se raje obrne po pomoč, kot da izbere nasilno vedenje. 🔲

pripravili dobrodelno akcijo obdarovanja otrok iz rejniških družin iz širše celjske regije. Vanj so zajete vse starostne skupine otrok iz rejniških družin, in sicer je bilo letos obdarjenih skoraj 160 otrok. »Gre za edinstven projekt v Sloveniji, ko z roko v roki z našimi ambasadorji sodelujemo pri obdarovanju otrok iz rejniških družin iz celjske regije,« o edinstveni akciji pravi menedžerka centra Darja Lesjak in dodaja: »Hvala vsem z velikim srcem, ki so se pridružili dobrodelni akciji, ki je nepogrešljiv del prazničnega decembra v Citycentru Celje.« Vsem otrokom, ki niso med »slikarji«, pa je Citycenter Celje tudi letos podaril darilne bone Desetak. Vsako leto s tem polepšajo praznike skupaj okoli 160 otrokom. Od začetka akcije je bilo tako doslej obdarjenih že več kot 1700 otrok. V to edinstveno humanitarno akcijo v Sloveniji so vključeni vsi Centri za socialno delo na Celjskem, letos pa smo pri tem sodelovale tudi radijske postaje, torej tudi poslušalci Radia Velenje. 🔲

Naš čas, 31. 12. 2020 barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

OBVEŠČEVALEC

31. decembra 2020

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA CESTA, 219,6 m2, zgrajena bo. l. 2021, 514 m2 zemljišča, v osrčju naselja Gorica. Gradnja na ključ. Cena: 290.000 €.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 21. do 27. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 21. do 27. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 21. decembra do 27. decembra (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874. JEČMEN, večjo količino v bigbeg vrečah in fižol sivček, prodam. Gsm: 041 317 434. MOLZNI STROJ Virovitica, prodam. Gsm: 040 865 816

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, začetek gradnje l. 2020, 377 m2 zemljišča, možnost nakupa nepremičnine v 3. podaljšani gradbeni fazi. Cena: 229.950 €.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVSTVO V petek, 1.1 soboto, 2. 1. in nedeljo, 3. 1. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 588 11 14, Zdravstvena postaja Šoštanj, Zobna ambulanta, Lampretov trg 1, Šoštanj V soboto, 9. 1. in nedeljo, 10. 1. 2021 je organizirana dežurna

zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 485, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE: Porok ni bilo.

SMRTI: Rek Dragotina, roj. 1932, Velenje, Kidričeva cesta 13; Žagar Vladimir, roj. 1950, Velenje, Linhartova ulica 14

www.nascas.si Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

V SLOVO

Komunalno podjetje Velenje s 1. 1. 2021 uvaja 24-urno dežurno pogrebno službo na območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur. l. RS, št. 62/2016) določa, da pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Skladno z navedenim sta Sveta Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj sprejela nov Odlok o pokopališkem redu, kjer je med drugim določen tudi način opravljanja obvezne občinske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v navedenim občinah, in z njim določila Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., za izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe 24urne dežurne pogrebne službe v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je od 1. 1. 2021 edini izvajalec 24-urne dežurne službe

za prevzem in prevoz pokojnikov na območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Dežurna služba obsega vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., ali do zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika ali drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, Komunalnega podjetja Velenje, vključno z uporabo le-teh. Na osnovi navedenega svojec umrlega oziroma druga pristojna oseba pokliče dežurno pogrebno službo Komunalnega podjetja Velenje na telefonsko številko 03/896-44-90 ali 896-44-91 in naroči izvedbo dežurne pogrebne službe, ki bo prevzela pokojnika ter ga prepeljala do hladilnih prostorov pokopališča Podkraj, kjer ga bo prevzel izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

Zapustila nas je draga mama, žena in babi

NADA KATIČ Draga moja mati, žal tvoje dobro srce ni zmoglo več. Hvala, ker si mi dala življenje.

rojena Polutnik 1. 1. 1949 – 15. 12. 2020 Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Prevorju. Hvala vsem za razumevanje. Spominjali se te bomo z vsem spoštovanjem in ljubeznijo. Tvoji: Gregor, Vili, Nika, Neja in ostali sorodniki

OSMRTNICA

LUKA MARIĆ 31. 3. 1947 – 17. 12. 2020 Od njega se bomo poslovili v četrtek, 31. decembra ob 11. uri na pokopališču v Škalah pri Velenju. Žara bo od 10. ure dalje v mrliški vežici. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi

Naš čas, 31. 12. 2020, barve: CMYK, s tran 24

Zanimanje za testiranje s hitrimi testi precejšnje

Cepili starejše tudi v obeh domovih v Šaleški dolini

Točka za hitre teste je bila dobro obiskana tudi na Titovem trgu – Za varnost ljudi je bilo na odvzemnem mestu dobro poskrbljeno – Rezultate brisa so ljudje dobili dobre pol ure po odvzemu brisa v sms sporočilu

Prve odmerke cepiva prejeli stanovalci domov in zaposleni, ki v domovih delajo neposredno z oskrbovanci – Cepljeni so bili vsi stanovalci, ki so podali soglasje, nekaj zaposlenih bo cepljenih v prihodnjih dneh Slovenija je 26. decembra prejela devet tisoč sedemsto petdeset odmerkov cepiva proti covidu-19 – ameriškega podjetja Pfizer in nemškega BioNTecha. Prevzeli so ga v UKC Ljubljana in ga nato predali Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, od tam pa je v nedeljo, 27. decembra, nadaljevalo pot do zdravstvenih domov, ki so poskrbeli za cepljenje v domovih za starejše.

V Velenju cepili štirinajst stanovalcev, v Topolšici sto enega

Točka za brezplačen hitri test je bila polna čakajočih ljudi, ki so čakali v vrsti na primerni varnostni razdalji. Jasmina Škarja

Množično testiranje pred prazniki je potekalo v več kot 20 krajih po Sloveniji. Tudi na Titovem trgu v Velenju, kjer so 23. in 24. decembra potekala testiranja s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. Zanimanje ljudi je bilo veliko, saj se je precejšnja vrsta čakajočih nabrala že pred 9. uro. Mobilna enota v Velenju je zato odvzem brisov pričela že pred deveto uro. Tajda Benedik Bevc, študentka medicine 6. letnika, je povedala, da je za varnost ljudi na mestu odvzema brisa dobro poskrbljeno. »Testiranje poteka v šotoru, občani pa upoštevajo vsa priporočila in držijo varnostno razdaljo. Testiranje traja le nekaj sekund, rezultate pa ljudje dobijo približno pol ure po opravljenem testu in so posredovani po SMS sporočilu.« Z Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so nam posredovali podatke, da se je prvi dan, 23.

decembra, na območju celotne Slovenije testiralo 7713 oseb, od tega je bilo pozitivnih 378, 24. decembra pa 7236, pozitivnih je bilo 420. V nekaterih mestih bo testiranje potekalo tudi v teh dneh in v času po novem letu, odvisno od epidemiološke slike. »Če ste na testu pozitivni, pojdite domov in se izolirajte. Sicer pa poskrbite za preventivo pred okužbo s Covidom-19, skrbite za svoje zdravje in zdravje drugih in si na svoje telefone namestite aplikacijo – pripomoček, ki vas lahko opozori, ali ste bili v stiku z okuženo osebo,« pojasni tudi predstojnica Območne enote Celje, prim. dr. Alenka Trop Skaza.

Zaradi varnejših praznikov se je na testiranje odpravilo kar nekaj Velenjčanov

Kar nekaj čakajočih se je na testiranje odpravilo iz preventivnih razlogov in pozdravilo tovrstno možnost testiranja. V vrsti na Titovem trgu smo opazili ljudi

različnih starosti, eni so prišli zaradi znakov, podobnih koronavirusu, spet drugi zaradi bližnjega prazničnega srečanja z domačimi. Mlajše dekle je povedalo, da se je prišlo testirat zaradi obiska pri sorodnikih. »Zdi se mi smiselno opraviti test pred obiskom domačih, da ne bi slučajno koga okužila.« Gospod srednjih let je pojasnil, da ga zanima, ali je pozitiven, ker ga malo »žgečka« v grlu. »Malo tudi pokašljujem in smrkam, zato želim preveriti, ali sem pozitiven, saj se ne počutim najbolje.« Starejša gospa, ki je stala za njim v primerni varnostni razdalji, pa je povedala, da jo zanima, ali je pozitivna, saj gre čez praznike na obisk k hčerki in ne želi morebitne okužbe prenesti na družinske člane. »Dobro je, da vemo, kakšno je naše stanje. Rezultata se ne bojim, kar bo bom sprejela. Bolje, da tukaj izvem za rezultat. Če bo pozitiven, bomo pač ostali doma.«

V nedeljo so ekipe Zdravstvenega doma Velenje cepile prve stanovalce Doma za varstvo odraslih in Centra starejših Zimzelen Topolšica, ki še niso preboleli okužbe in so podali soglasje, ter nekaj zdravstvenih delavcev, ki v domovih delajo neposredno z oskrbovanci. Tako so v velenjskem domu cepili štirinajst stanovalcev in dvanajst zaposlenih, v Topolšici pa sto enega stanovalca. »Razlog za nizko število cepljenj v

🔲

Domu za varstvo odraslih Velenje je, da je večina naših stanovalcev koronavirus že prebolela. Samo trije, ki ga še niso, se za cepljenje niso odločili,« je povedala direktorica velenjskega doma Violeta Potočnik Krajnc. »Cepljeni so bili vsi, ki so izrazili interes, tako da je bilo cepiva dovolj za vse naše stanovalce. Cepili smo tudi nekaj zaposlenih, ostali pridejo na vrsto v kratkem,« je bila zadovoljna direktorica centra starejših Andreja Štefan Bukovič. Direktorica Doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc je dodala tudi, da v tem trenutku v domu ne beležijo nobene okužbe med stanovalci, med zaposlenimi pa imajo tri aktivno okužene zaposlene. Že ta teden v Sloveniji pričakujejo šest tisoč osemsto petindvajset odmerkov cepiva, ki bodo prihajali tedensko tudi v začetku leta 2021, z njimi pa bodo najprej cepili tudi v domovih zaposlene in zdravstvene delavce. 🔲

jš

Zelo dobro je za izvedbo cepljenja v obeh domovih poskrbela ekipa Zdravstvenega doma Velenje.

Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane! Biološko gledano, zimsko krmljenje ptic nima zelo velikega pomena, razen na območjih, ki jih je človek tako spremenil, da si ptice tam zelo težko poiščejo hrano – Lahko pa v obdobju zelo nizkih temperatur in pri debeli snežni odeji s krmljenjem zmanjšamo smrtnost ptic zaradi pomanjkanja hrane Jasmina Škarja

V zimskem času, še posebej takrat, ko pritisne mraz, imamo ljudje občutek, da nas ptice potrebujejo. Mnoge vrste se v tem času tudi bolj približajo naseljem, in če jih znamo videti in opazovati, jim v okolici svojega doma ponudimo tudi primerno hrano. Kakšno je strokovno stališče o hranjenju ptic, nam pove Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologija iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, še posebej zato, ker zimsko hranjenje ptic postaja za mnoge ljudi zanimivo zimsko opravilo.

Ali znamo pravilno hraniti ptice?

Tjaša Zagoršek: »V pozni jeseni in pozimi se ptice zaradi pomanjkanja hrane približajo naseljem in

tako tudi ljudem. Če imamo na svojem vrtu krmilnico, lahko ta čas izkoristimo tudi za opazovanje ptic. Biološko gledano, zimsko krmljenje ptic nima zelo velikega pomena, razen na območjih, ki jih je človek tako spremenil, da si ptice tam zelo težko poiščejo hrano. Prav tako lahko v obdobju zelo nizkih temperatur in pri debeli snežni odeji s krmljenjem zmanjšamo smrtnost osebkov zaradi pomanjkanja hrane. Krmljenje ptic pozimi ima z izobraževalnega in ozaveščevalnega vidika zelo velik pomen, saj vodi k boljšemu razumevanju narave in razvijanju pozitivnega odnosa do ptic in pomena njihovega ohranjanja.«

Zrnojede in mehkojede ptice

Najpogostejša hrana, s katero krmimo ptice pozimi, so

semena. Trgovine ponujajo širok spekter semenskih mešanic, ki jih lahko ponudimo našim pernatim prijateljem. Prav tako lahko mešanico za ptice naredimo sami iz pšenice, ječmena, ovsa, koruze, prosa, ajde in sončničnih semen. Kakšno hrano pripraviti za zrnojede in kakšno za mehkojede ptice? »Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in druge) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Mešanica za talno krmišče naj vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso. Kosu, brinovki in taščici nastavimo jabolka (večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine.

Te vrste imajo zelo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo,« razloži varstvena ornitologinja. V obdobju zelo nizkih temperatur in pri debeli snežni odeji pa s krmljenjem tudi zmanjšamo smrtnost osebkov zaradi pomanjkanja hrane.

Krmilnice je potrebno redno čistiti

Hranjenje ptic ima žal lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. Priporočajo, da krmilnice pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane skrbno čistimo, hrane pa naj bo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic. Za konec

Ljudje pozimi in še posebej takrat, ko v naravi primanjkuje hrane, radi krmimo ptice in jih ob tem opazujemo.

Tjaša Zagoršek še pove, da je najbolj splošno pravilo to, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Zato jih ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana, pečena in začinjena. Prav tako tudi ne s kruhom, saj ta ne vsebuje maščob in mineralov, ki jih potrebujejo ptice. »To je

tako, kot če bi mi vsak dan jedli kruh. Poleg tega se suh kruh tudi hitro navlaži, napadejo ga plesni in postane gojišče bakterij. Tak kruh je za ptice nevaren, saj pride do okužb in tudi do smrti ptic.« 🔲