Natalija Otoničar

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni magistrsko delo

avtor: Natalija

Otoničar

mentorica: prof. Maruša Zorec somentor: asist. Uroš Rustja leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2011/12 kraj in leto izdelave magistrskega dela: 2017/18, Ljubljana

POVZETEK DELA abstract

Magistrsko delo obravnava dialog med vojaško arhitekturo in naravo.

Raziskujem dejavnike oblikovanja posameznih struktur in geometrij, ki jih človek iz narave projicira na arhitekturo.

In project I am thinking about military architecture and nature.

I am exploring the factors of designing individual structures and geometries from nature that human projects on arctitecture.

Obravnavana lokacija leži v zaledju grajskega griča Soviča ter Postojnskih vrat. Natančneje v zahodnem delu Vojašnic Postojna, kjer se strogi vojaški red izteče v naravo ter zaključi s stadionom, vpetim v teren.

Z repeticijo linijske zidave predvidim širitev skladiščnih prostorov ter pokrito strelišče za potrebe slovenske vojske. Stik terena in grajenega pa definiram z zidom, ki sledi topografski krivulji iz starega vojaškega dela prek nove intervencije in se iztečev naravo. V rob stadiona, kjer se teren naravno dviguje, vpnem tribune ter predvidim spremljevalne prostore za nemoteno delovanje stadiona.

S programsko dopolnitvijo in revitalizacijo območja spodbudim strnjeno gradnjo ter definiram rob grajenega ter vnesem poetiko narave v strog vojaški red.

The site is located in the hinterland of the hill Sovič and door of Postojna.

More specifically, in the western part of the Postojna’s military base, where a strict military order pass through nature and ends with a stadium.

With the repetition of linear construction, I foresee the expansion of storage spaces and a covered shooting range for the needs of the Slovenian military. I am defining the contact between the terrain and the built with a wall that follows the topographic curve from the old military work through a new intervention and disepear in the nature. In the edge of the stadium, where the terrain naturally rises, I cling to the stands and anticipate changing rooms for the smooth operation of the stadium.

By complementing the program and revitalizing the area, I encourage incomplete construction and define the boundaries of the built-up and enter the poetics of nature into a strict military order.

Ključne besede: vojaška arhitektura, narava, strelišče, Postojna

Keywords: military architecture, nature, shootinge range, Postojna

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

03

Architecture is my work, and I’ve spent my whole life at a drawing board, but life is more important than architecture.

What matters is to improve human beings.

Oscar Niemeyer 1907 –2012 1 _ skica cerkve Sao Francisco de Assis, Pampulha, Brazil.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

04

KAZALO

UVOD tema|oris problema|namen naloge|metoda dela

06 08

VOJAŠKA ARHITEKTURA V NARAVNEM KONTEKSTU referenčni primeri in razvoj vojaške arhitekture skozi zgodovino razvoj kasarn elementi vojaške arhitekture v kontekstu do urbane strukture referenčni primeri strateška lega postojnskih vrat zgodovina strateške lege zgornjega Jadrana

09 11 15 17 19 21 23

KVALITETA NARAVE Kras|Natura 2000|Osvad zgodovinski okvir in razvoj mesta morfološka analiza zgodovina in razvoj lokacije programska delitev valorizacija

25 28 29 31 32 33 34

ZASNOVA opis in problematika lokacije idejna zasnova organizacija prostora shema povezav programska delitev referenčni primer zasnova objekov prostorski prikaz materialnost konstrukcijska shema fasadni pas požarna varnost GRAFIČNE PRILOGE

41 42 43 44 45 46 47 48 51 56 57 59 60 62

ZAKLJUČEK literatura zahvala izjava o avtorstvu

76 77 78 79

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

05

UVOD TEMA | ORIS PROBLEMA | NAMEN NALOGE | METODA DELA |

2 _ Vojaški tabor Jugur, 1. stol. n. š. Romunija.

Vse se začne in konča z naravo. Z vsako zimo umre in se znova vrne še lepša, mogočnejša. V svoji spontanosti skriva red. Njen smisel je v prilagodljivosti, ki ga človek skuša posnemati, skrbno opazuje vsako njeno potezo, jo skuša razumenti.

Že kot otrok sem preživela veliko časa v naravi. Občudovala sem barvne palete letnih časov ter harmonijo zvokov in vetra. Gradila sem hiške na drevesih in bolj kot sem se trudila usmerjati čete mravelj, bolj so te ubirale svojo pot. Navdihovala me je nepredvidljivost in samosvojost narave.

Vendar je narava zelo nepredvidljiva. To v človeku vzbuja občutek spoštovanja, ga navdihuje, obenem pa opominja na minljivost. Kljub svoji mogočnosti je narava v osnovi kruta in surova. Zakon močnejšega omogoča da generacije prenašajo znanje in izkušnje naprej. V tej točki si pridemo z naravo morda najbližje in najdlje. Človek ima razvit občutek do sočloveka. Subjektivnost je človekova posebnost, ki priča o njegovi krhkosti.

Za svoj šport sem si v nasprotju izbrala tehnično disciplino, polno reda in pravil – streljanje z zračno puško. Kontrasti, polni izzivov.

Dialog med strogim redom ter spontanostjo narave je bil tudi povod za izbiro teme magistrske naloge.

Kaj in kje je meja? Kako in s čim vzpostaviti dialog med tema dvema svetoma in kakšno vlogo ima tu arhitektura?

Ta misel me spremlja skozi celoten potek naloge.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

07

TEMA

NAMEN NALOGE

Tema naloge je dialog med vojaško arhitekturo in naravo – kaj in kako definira vojaško arhitekturo skozi zgodovino in kako se ta vpenja v naravno okolje.

S programsko dopolnitvijo in revitalizacijo območja spodbudim strnjeno gradnjo ter definiram rob grajenega ter vnesem poetiko narave v strog vojaški red.

ORIS PROBLEMA

METODA DELA

Kljub pomembni vlogi Postojnskih vojašnic v bližini nimamo urejenega pokritega strelišča za potrebe vojske, kar otežuje nadaljnji razvoj. Poleg tega pa nekdaj aktiven vojaški stadion danes zapuščeno sameva v občinski souporabi.

Območje vojašnic je potrebno urediti v smiselno celoto. Analize, ki prikazujejo trenutne pomanjkljivosti območja, se uporabijo za programsko dopolnitev in boljše delovanje prostora. Potrebno je spoštovati morfologijo grajenega do odnosa s terenom in naravo.

S programsko dopolnitvijo in revitalizacijo območja spodbudim strnjeno gradnjo ter definiram rob grajenega. Širša okolica in uporabnik pridobita na funkcionalnosti ter kvaliteti prostora. Omogoči se nemoteno delovanje trenutne dejavnosti ter nadaljnji razvoj.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

08

VOJAŠKA ARHITEKTURA V NARAVNEM KONTEKSTU REFERENČNI PRIMERI IN RAZVOJ VOJAŠKE ARHITEKTURE SKOZI ZGODOVINO | RAZVOJ KASARN | ELEMENTI VOJAŠKE ARHITEKTURE V KONTEKSTU DO URBANE STRUKTURE | REFERENČNI PRIMERI | STRATEŠKA LEGA POSTOJNSKIH VRAT | ZGODOVINA STRATEŠKE LEGE SEVERNEGA JADRANA |

3 _ Rimska obrambna utrdba Whitley castle, 2. stoletje, Anglija

Boj za preživetje je človekova primarna vloga. Zato ne preseneča, da prvi objekti temeljijo na obrambni funkciji. Sprva so bili ti del vsakdanje bivalne strukture, z razvojem civilizacija pa so se ti počasi ločili v samostojno panogo.

Kljub temu pa je med vojsko in naravo vzpostavljeni močen dialog. Za potrebe obrambe je nujno poznavanje okolice in njenega delovanja.

Princip organizacije in grajenja vojašnic se je skozi leta nekoliko spreminjal, a v osnovi ostaja enak.

Vojaški objekti so vrhunec umetne funkcionalnosti. So največji možni kontrast naravi, saj je ta edina stvar, ki je človek ne more nadzorovati.

Vedno se vračamo nazaj k naravi.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

10

NASIP Z JARKOM, PRVA OBLIKA OBRAMBNE STRUKTURE

REFERENČNI PRIMERI IN RAZVOJ VOJAŠKE ARHITEKTURE SKOZI ZGODOVINO

4 _ Utrdba Maiden Castle iz železne dobe, Anglija.

5 _ Utrdba Dun Aengus, Irska.

Velik del zgodovine človeštva je tesno povezan z vojskovanji – pravzaprav je vojna kot način vladanja vgrajena v same temelje človekovega bivanja. Sprva je bil boj posameznika in skupine boj za preživetje. Z razvojem poljedelstva in živinoreje, ko si je človek pridelal hrano sam, se je boj spremenil v vojno, ki je zajela veliko večje območje in število ljudi.

Tedaj so začele nastajati prve grajene utrdbe, ki so igrale pomembno ‘‘organsko’’ vlogo pri vojskovanju. Te so bile zgrajene iz več razlogov.

Vojaška arhitektura grajena na ekstremnih lokacijah, monumentalno, skrito, v najodpornejših materialih ... Vse to spada v del taktike ustrahovanja sovražnika.

PRAZGODOVINA - ORGANSKE STRUKTURE Sprva je bil človek nomad in lovec brez točno določenega ozemlja.

Vodil ga je boj za hrano in preživetje. S tem je povezan tudi način življena ter posledično začasna arhitektura. Prve obrambne strukture so bile zelo preproste. V obliki jarkov in nasipov je človek začrtal mejo med naravo in naseljenim območjem. Uporabljali so kombinacije vertikalnih in horizontalnih sistemov. Ti so bili narejeni iz zbite zemlje in gline, zato so se graditelji spopadali s trajnostjo obrambnih struktur. Zemljo je kmalu nadomestil les ter kasneje še odpornejši kamen in tako zagotavljal varnost tako pred vremenskimi vplivi kot pred sovražnikom.

Za nobeno od prvih civilizacij (v Evropi, na Bližnjem vzhodu, jugovzhodni Aziji in Kitajski) ne moremo reči, da je razvila poseben sistem gradnje obrambnih struktur, saj je vsaka drugače izrabljala naravne danosti sebi v prid. (Brice 1999)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

11

PRVE CIVILIZACIJE- GEOMETRIJA Prve civilizacije - urejene družbene skupnosti so nastale tam, kjer so bile ugodne naravne razmere za življenje ljudi, ki so pustili nomadstvo in se stalno naselili. Vloga obrambe je postajala vse pomembnejša in razvili so se prvi vojaški poklici.

Utrdba Buhen v Egiptu kaže na najbolje ohranjeno arhitekturo Srednjega kraljestva. Egiptovska osvajanja Nubije so narekovala gradnjo sistema utrdb vzdolž Nila. Egipčanska arhitektura daje velik pomen geometriji in monumentalnosti, kar se kaže tudi v obrambni arhitekturi.

Večina mezopotamskih mest je bila zasnovanih geometrijsko pravilno kot kvadrat, krog ali pravokotnik. So nekakšna ‘‘idealna mesta’’, ki so začela nastajati v času vzpona asirske vojaške moči.

UTRJENO PRIBEŽALIŠČE NA GRIČU

KONTINUIRAN OBRAMBNI SISTEM UTRDB IN ZIDOV

6 _ Utrjeno naselje Mikene, Grčija.

7 _ Hadrijanov zid, Anglija.

Hetiti so razvili idealno mesto s krožnim obzidjem. Zaradi vojne nevarnosti so na gričih postavljali utrjena pribežališča, v katera se je lahko zateklo okoliško prebivalstvo. Dobro ohranjen primer umeščanja v teren so Mikene, obdane z več sto metri dolgim obzidjem, kjer je bil prostor znotraj prvotno nepozidan, vhod skozi obzidje pa skrbno obdelan.

Obramba je imela veliko vlogo, zato so bili objekti, namenjeni usposabljanju, združeni v posebne športno-vojaške centre v bližini pomembnih naselij. Ta so bila vedno ograjena, medtem ko vojaška središča ne. Za arhitekturo antične Grčije je značilno izkoriščanje topografskih lastnosti. Naselja so v prostor umeščena tako, da maksimalno izkoriščajo naravne danosti glede na potrebe in funkcije objektov amfiteatri so vpeti v teren, svetišča so na najvišjih točkah, naselja na izpostavljenih mestih, v zaledju hriba, ob morju ... (Brice 1999)

Zapuščino predhodnih staroselcev Rimljani nadgradijo s svojimi inženirskimi tehnikami ter v simboliki moči in časti gradijo mogočne obrambne sisteme okoli mest in države. Najbolj znan je lok utrdb in zidov Claustra Alpium Iuliarum, ki se razteza med Čedadom prek Ljubljanskih vrat do Reke. Zaradi vpadov sovražnikov so Rimljani začeli sistematično utrjevati mejo z mrežo utrdb in zapornih zidov, kar se je razvilo v samostojno administrativno enoto pod vojaško upravo.

Izhodišča za geometrično pravilno načrtovanje vojaških taborišč Rimljani črpajo iz etruščanskih mest in že obstoječih utrdb. Utrjeni rimski vojaški tabor ali kastra je urejen po ustaljeni shemi in ima tloris pravilnega pravokotnika ter je postavljen na ravnino in v bližino rek. Notranja ureditev je bila prilagojena vojaškim potrebam. Sistem ravnih, pravokotno se sekajoč ulic je omogočal hitrejši prehod vojske iz središča tabora, bodisi k obrambi bodisi k napadu. Na križišču glavnih ulic je bilo zborno mesto vojske, kjer so stale tudi stavbe glavnega poveljstva, orožarna ter bolnica.

Sprva so bila to začasna taborišča, če pa se je območje izkazalo za strateško zanimivo, so kastre začeli utrjevati v grajene vojaške tabore.

(Barton 1996)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

12

INDIVIDUALNE OBRAMBNE TABORSKE STRUKTURE

MASIVNE UTRDBENE STRUKTURE

8 _ Utrdba okoli cerkve v Hrastovljah.

9 _ Trdnjava Suomenlinna, Finska.

SREDNJI VEK- RENESANSA IN TURŠKI VPADI

V slovenskem prostoru so srednjeveški in kasnejši renesančni gradovi skupaj z obzidanimi mesti, utrjenimi samostani in protiturškimi tabori predstavljali obrambno mrežo Evrope proti turški nevarnosti. Protiturški refugiji so bile utrdbe, zgrajene zgolj za obrambne namene pred turškimi roparskimi pohodi. Pogosto so nastali v votlinah, ki so bile občasno poseljene že v prazgodovini. Vhode so v celoti zaprli s kamnitimi zidovi, na izpostavljenem mestu pa postavili samostojni stražni stolp. Prav tako so gradili utrdbe okoli vaških cerkva, katere so varovale predvsem cerkveno dediščino in nudile kratkotrajno zaščito okoliškemu prebivalstvu. Večji utrjeni kompleksi so imeli po vzoru mestnih in grajskih utrdb obzidje okrepljeno s stolpi, kašče in orožarne, kar je omogočalo daljšo in učinkovitejšo obrambo.

Turški tabori so se konstrukcijsko in arhitekturno zgledovali po mestnih in grajskih stavbah in se z njimi stkali v učinkovito obrambno mrežo.

Po koncu rimskega cesarstva je ideja o združenem ozemlju pod eno oblastjo padla in razdrobljena Evropa se je začela povezovati v manjše enote. Okrog obstoječih naselj so se začeli gradili visoki obrambni zidovi in tako se je nekdaj enotno območje razdrobilo na posamezne osamelce. Prvotne visoke zaščitne zidove so zaradi balističnih sprememb kmalu zamenjali nižji in masivnejši baluardi ter posledično spremenili krajino. Širitev naselij izven obzidij je bila, zaradi obrambnih zidov, močno otežena, zato grajska poslopja postopoma postajajo del utrdbene strukture. Lahko govorimo o prehajanju taborske arhitekture v klasično utrdbeno.

Izbruh kuge in drugih bolezni je prinesel spremembe tudi v programskem prestrukturiranju in arhitekturi. Zaradi zaščite vojakov so začeli obrambne strukture graditi izven grajskih poslopij. Pojavila se je prva profesionalna vojaška arhitektura, ki je služila izključno za namene usposabljanja vojakov in obrambe. S tehnološkim razvojem in prakso se je spreminjala tudi arhitektura utrdb. Geometrijske pravokotne in krožne elemente je zamenjala učinkovitejša V oblika, ki se je v Evropi ohranila še naslednja tri stoletja.

Vojaška arhitektura je postajala vedno bolj masivna in geometrijsko pravilna. Vedno bolj se je vpenjala v teren in s tem imela velik vpliv na spreminjanje krajine. (Sapač 2014)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

13

ZAMASKIRANE OBRAMBNE STRUKTURE VPETE V TEREN

PODZEMNI BUNKERJI IN KAVERNE

10 _ Masivni betonski bunker med sipinami atlantske obale.

11 _ Pogled ven iz notranjosti nuklearskega bunkerja, Anglija

INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

20. STOLETJE- VOJNE

Z industrijsko revolucijo je prišlo do nešteto sprememb v vojaški mehanizaciji, ne pa tudi v vojaški arhitekturi. Prej začasne vojaške utrdbe so postale stalna samooskrbna vojaška taborišča. Gradili so se pomožni vojaški objekti, ki so se komajda razlikovali od civilnih objektov z enakim programom.

Najočitnejši efekt industrijske revolucije na vojaško arhitekturo je bil v oblikovanju in prilagajanju obstoječih utrdb novemu tehnološkemu napredku. Zaradi kompleksnoti, teže in velikosti novega orožja so za večjo varnost utrdbe obdali s težkimi železnimi lupinami in jih bili primorani bolj vpeti v naravni kontekst, jih zakamuflirati.

Sistem takih utrdb (krožni ali linijski) je tvoril težko prebojno obrambno verigo okoli mest ali države. S čezoceanskimi konflikti kolonij se je bojna meja preselila na obalo oziroma na morje. T. i. morske utrdbe so omogočale transport na aktualne lokacije in z racionalizacijo povečale učinkovitost.

Z orožjem in infrastrukturo je industrijska revolucija pripravila svet na prihajajoče vojne. Kljub močnim betonskim bunkerjem v podzemlju se je izkazalo, da so ti učinkovili le v obrambni funkciji. Najučinkovitejši so bili hitri in začasni objekti, ki so služili kot zatočišča vojakom, saj je boj večinoma potekal na prostem.

Značilna je gradnja strelskih jarkov in povezovanje le-teh v širšo obrambno mrežo. Njihov namen je bil preprost, zaščititi vojake pred ognjem iz pušk in topov ter prikriti premike enot. Do prve svetovne vojne so se strelski jarki v glavnem uporabljali pri obrambi ali obleganju mest in utrdb. Ti jarki so bili produkt preprostih zemeljskih del, prva svetovna vojna je to spremenila in od tedaj je kopanje jarkov postalo umetnost.

Poleg jarkov pa je bila glavna prioriteta na prvi bojni črti zaščita pred topništvom in letalstvom. V ta namen so gradili podzemne bunkerje in kaverne.

Iz horizontalne linije nevarnosti se ta razširi še na vertikalo. Razvoj letal močno vpliva na vojaško arhitekturo in tako obrambne vojaške sistemebunkerje, jarke ... skrije v podzemlje. Razvijejo se prava podzemna mesta.

Na gradnjo bunkerjev močno vpliva (strateška) lega in geološka sestava tal. Poznamo betonske bunkerje, jeklene, vklesane v skalo ... Vsem pa je skupno, da z močno strukturo varujejo vsebino. Nimajo reprezentativne vloge, ampak se skušajo čim bolj zliti z okolico, pa naj bo to naravna ali urbana krajina. (Brice 1999)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

14

RIMSKA KASTRA

RAZVOJ KASARN

SREDNJEVEŠKA UTRDBA

Kasarne 19. in 20. stoletja, kot jih danes poznamo na evropskem območju, so se začele graditi v času vojn proti Turkom.

Prvotne zasnove kasarn, kot so vojaške kastre rimskih legionarjev, so bile zgrajene za vzdrževanje elitnih sil. Obstajajo številni ostanki utrjenih vojaških taborov ob mejah, iz katerih lahko vidimo, da so osnove življenja v vojaškem taboru tisoče let ostajale nespremenjene. Z industrijsko revolucijo so prej začasna vojaška taborišča postala stalne samooskrbne vojaške enote. Gradili so se pomožni vojaški objekti, ki so se komajda razlikovali od civilnih z enakim programom. Prve sodobne kasarne so v začeli graditi v Franciji ob koncu 16. stoletja. Sestavljali so jih preprosti večnadstropni bloki, ki so bili zbrani okrog dvorišča za paradne slovesnosti, navdihnjeni po starodavnih vojaških kastrah rimskih legionarjev.

SODOBNA KASARNA

Zgodnja kasarna je bila pravokotnik, pogosto združena v štirikotnik okoli dvorišča ali parade. Dober primer je Barwick Berwick (Anglija), zgrajen leta 1717 za uglednega arhitekta Nicholasa Hawksmoorja. V 18. stoletju je naraščajoča prefinjenost vojaškega življenja pripeljala do ločenih stanovanj za ljudi različnih družbenih slojev (uradniki so vedno imeli večje prostore). Začeli so graditi tudi specializirane stavbe, kot so jedilnice in kuhinje, kopalnice, jedilnice, šole, bolnišnice, orožarne, telovadnice, jahalne šole in hlevi. Koncept paviljonskega načrtovanja je močno zaznamoval oblikovanje vojaške arhitekture. (https://en.wikipedia.org/ wiki/Barracks)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

15

12 _ Rimska kastra, Anglija.

13 _ Ameriška vojaška baza, Katar.

Prvi obsežni kampi za usposabljanje so bili zgrajeni v Franciji in Nemčiji v začetku 18. stoletja.

V sodobnih kasarnah lahko vidimo preoblikovanje iz enotnih večnamenskih hiš v več solitarnih stavb, razdeljenih po svojih funkcijah, kjer mora biti razdalja med hišami v kampusu najmanj dvakrat daljša od splošne višine višjega objekta. Vsaka funkcija je tudi projicirana v svoji posebni obliki. To zagotavlja boljše zdravstvene pogoje za vojake. Razvil se je lažji in bolj univerzalni gradbeni sistem, ki ga je mogoče prilagoditi v vseh oblikah in položajih. (https://en.wikipedia.org/wiki/Barracks)

Po prvi svetovni vojni so bile kasarne ločene glede na funkcijo uporabnikov - pehotne, artilerijske in konjeniške. Prve pomorske vojašnice so bile kar na stahih jadrnicah, kmalu pa so jih nadomestili veliki vojaški kompleksi v glavnih pristaniščih Evrope in Združenih državah Amerike.

Zaradi povečanega števila vojakov so po letu 1914 začeli graditi večja taborišča iz lesa ali železnih konstrukcij. Kmalu po prvi svetovni vojni so se napetosti umirile in večjih potreb po kasarnah ni bilo.

Danes je večina obstoječih vojaških objektov, ki so vpeti v urbano strukturo mest, prešla v javno uporabo. V prostore so umeščeni muzeji in galerijski prostori, imajo danes zgodovinsko in izobraževalno vlogo.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

16

ELEMENTI VOJAŠKE ARHITEKTURE V KONTEKSTU DO URBANE STRUKTURE

14 _ Utrjena rimska kastra v kontekstu do rimskega naselja.

15 _ Vojni kompleks – kasarna “Carina” v kontekstu do urbane strukture mesta Smederev, Srbija.

Vojaška arhitektura je vedno imela velik vpliv na človeško zgodovino. Tudi v mirnih časih je bila vojska prisotna v vsakdanjem življenju, kar je vplivalo tudi na razvoj urbane strukture.

možnosti za vojsko. Njihova arhitektura ima specifične posebnosti, ki so kombinacija univerzalnega oblikovanja in jasnega sistema vojaške discipline. Različne oblike so definirale različne funkcije objektov.

(Brice 1999)

V 18. stoletju je v procesu rušenja mestnih utrdbenih struktur, ki so prej delovale kot vojaške namestitvene baze, vojska usmerila svojo gradbeno dejavnost na izgradnjo vojaških šol, vojaških bolnišnic in kasarn. Te so najprej gradili samostojno, kasneje pa so se začele povezovati v kampuse.

Ti se nahajajo v različnih položajih mestne strukture, ki večkrat zasedajo najpomembnejše dele mesta.

Objekti vojaške narave so navadno zbrani okrog paradnega dvorišča in imajo velikokrat reprezentativno vlogo, saj obramba predstavlja pomembno državno funkcijo.

Skozi zgodovino se je vojska za potrebe po hrani, oblačilih in orožju vedno obrnila na lokalne obrtnike in industrijo, kar je večkrat vodilo k nadaljnji urbani rasti in ustvarilo veliko novih delovnih mest. Poleg tega so večja mesta lahko kasneje ponudila več razvojnih, ponudbenih in kulturnih

Danes se gradi vse manj vojaških objektov, še posebej kasarn. Objekti namenjeni za stalno vojaško nastanitev, so postali le gomila zapostavljenih zatočišč v industrijskih območij, ki so v zadnjem času postale pomemben integrator sodobne zaščite dediščine.

Nekdaj zaprta in varovana območja se danes počasi odpirajo za javnost.

V nekdanje vojaške prostore se umešča muzeje, kulturne ustanove, odpira se vrata umetnikom.

Z novim programom ljudje doživljajo prostore povsem drugače in jih z uporabo ‘‘sprejmejo’’ v vsakdanje življenje in s tem v kontekst urbane strukture mest.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

17

EMO

NA FABI ANIJ

EV R

ING

16 _ Fabianijeva regulacija Ljubljane.

LJUBLJANA Vojne so močno zaznamovale tudi razvoj Ljubljane. Znano je, da so že rimski vojaški inženirji trasirali in utrdili ceste skozi strateško ožino ljubljanskih vrat, po katerih hodimo in se vozimo še danes in na katerih sloni urbanistični koncept Ljubljane kot ‘‘krakastega mesta’’. Razvoj poznejše slovanske naselbine pod Grajskim gričem, ki je prerasla v današnjo Ljubljano, se da razložiti z vidika t. i. ‘‘strateške urbane preventive’’( grajenje obrambnih zidov, utrdb, nasipov in jarkov ter izbor naravno zavarovane lege naselja).

Z vojaško logiko se da dobro razložiti tudi Fabianijevo zamisel o krožni ulici okoli ljubljanskega središča. To naj ne bi bil le reprezentativni bulvar po vzoru dunajskega Ringa, temveč strateška povezava med tedanjimi mestnimi vojašnicami in železniško postajo.

17 _ Glavna stavba vojašnice v Ljubljani.

Moderne vojašnice, ki jih poznamo še danes, je Avstro-Ogrska v Ljubljani zgradila šele ob prelomu stoletja. Kljub temu da objekti niso skoncentrirani na enem prostoru, jih je mesto kmalu obraslo in so se znašle v samem središču urbane strukture. Tedaj so vojaški objekti končno prešli v roke mestne oblasti, ki je začela s prenavljanjem in vstavljanjem novih programskih vsebin. Tako je dobilo nove prostore Ministrstvo za obrambo, Očesna klinika UKC-ja, zrasle so nove stanovanjske četrti, kompleksno prenovo pa so doživele tudi vojašnice na Metelkovi.

Na Roški cesti so dobili nove prostore Srednja ekonomska šola ter Restavratorski center in depoji Arhiva RS, prav tako tudi prostori Cukrarne dobivajo novo vsebino.

Umikanje vojaške rabe iz mestnih središč je torej v Ljubljani sledilo podobnemu vzorcu kot v tujini: postopno opuščanje vojaške dejavnosti so prve izkoristile alternativne družbene skupine, z večletnim zamikom pa so sledile bolj institucionalizirane dejavnosti in uporabe. Izpraznjene ljubljanske vojašnice so mestu dale možnost za razvoj pomembnih manjkajočih programov, od kulturnih in šolskih do upravnih in poslovnih, in to na eminentnih lokacijah v centru. Zrasle so tudi lepe nove stanovanjske četrti. Nekaterih lokacij pa predvsem država oziroma njena ministrstva (še) niso znala izkoristiti. Ob opisovanju usod teh slednjih se nehote ponudi primerjava s stihijskim pristopom nekdanje ‘‘ljudske’’ armade, katere poveljniki niso imeli večinoma nobenega odnosa do prostora in zato tudi nobene prostorske strategije. Tako danes kot včasih zavržemo že izdelane projekte, med tem ko so razni oddelki, uradi in agencije raztreseni v najemniških ali neprimernih prostorih po vsem mestu, nove upravne stavbe pa, če že, gradimo v predmestjih in industrijskih conah, s pretvezo, da je to najceneje. (https://www.mladina.si/173824/usode-ljubljanskih-vojasnic/)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

18

18 _ Hostel Celica in dela lokalnih umetnikov.

REFERENČNI PRIMERI

19 _ Pogled na Slovenski etnografski muzej iz Narodnega muzeja na Metelkovi.

BELGIJSKE KASARNE NA METELKOVI, Ljubljana, 2004, GROLEGER ARHITEKTI Metelkova, kot na kratko pravimo objektom nekdanje Avstro–Ogrske vojašnice, ki je stala sredi Ljubljane in je v šestdesetih letih prešla v roke mestne oblasti.

Belgijske kasarne na Metelkovi so se ob začetku 1. svetovne vojne nahajale na SV robu mesta med Ljubljanico in železniško postajo, poleg takrat najbolj prometne ceste. Sestavljene so iz dveh delov: južni je simetrično, odprto dvorišče z delno oblikovano zeleno površino; formira ga obroč večnadstropnih kasarniških blokov, ki skupaj z dvoriščem nastopa kot zaprta enota. Severni del je območje naključno postavljenih preprosto grajenih blokov s spremljajočimi funkcijami (klub, galerija, garaže ...), izstopajoči je le komandni blok v vogalu.

Arhitekturi biro Groleger je v južni del umestil muzeje in druge kulturne institucije, medtem ko se je v severnem delu pod vodstvom alternativnih umetnikov in družbenih aktivistov razvila Avtonomna kulturna cona Metelkova Mesto. Skupaj z bližnjo stavbo Ministrstva za kulturo in Staro elektrarno tvori živahno »kulturniško« četrt Tabor.

Umetniški ateljeji in klubi tvorijo alternativno mesto v mestu, medtem ko je južni del namenjen občasni rabi in obisku. (https://sl.wikipedia.org/wiki/ Belgijska_voja%C5%A1nica,_Ljubljana) Prenova Belgijskih kasarn na Metelkovi je lep primer umetniške in zgodovinske simbioze v urbani strukturi centra Ljubljane.

Dvojna identiteta prostora je bila rdeča nit revitalizacije območja.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

19

20 _ Pogled iz zraka.

21 _ Pogled skozi zarezo.

BUNKER 599, Diefdijk, Nizozemska, 2010, STUDIO RAAAM Bunker 599 je bil zgrajen na obrambni liniji New Holland, ki je delovala med letoma 1815 in 1940. Varoval naj bi okoliška mesta pred močnimi poplavami.

V navidezno neuničljiv bunker z monumentalnim statusom je zarezana pot, ki nam razkriva skrivnostno notranjost betonskega oklepa. Tako obiskovalec lažje razume delovanje objekta, utesnjenost in temačnost pa ga spomnita na težke čase vojne. Ta je le eden izmed 700 bunkerjev na tej liniji. Iz ožine se nam odpre pogled na poplavljeni zaliv, kamor se pot nadaljuje ter zalebdi nad vodo.

Pomol nas opozarja, da je kljub navidezni krhkosti narava močnejša od vsekakršnega človekovega poseganja v prostor.

22 _ Shematski prikaz ideje

Ta minimalen a radikalen poseg razkriva novo politiko Nizozemske in Unescove politike kulturne dediščine. Hkrati ljudji nagovori spoštujejo naravo ter gledajo na okolico z drugačnimi očmi.

Projekt je del splošne strategije RAAAF | Atelier de Lyon, da bi ta edinstveni del zgodovine Nizozemske spomnil na krvave zgodovinske dogodke ter opomnim na pomembnost spoštovanja narave in okolice.

Paradoksalno pa je Bunker 599 kasneje postal tudi nizozemski nacionalni spomenik. (https://www.dezeen.com/2013/12/11/movie-concrete-bunkercut-in-half-raaaf-atelier-de-lyon/)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

20

23 _ Pogled na Postojno iz Koče Mladike.

STRATEŠKA LEGA POSTOJNSKIH VRAT

Postojno v mnogih pogledih zaznamuje edinstvena lega, ki je pomembno vplivala na razvoj mesta že v davni preteklosti.

Skozi stoletja se je širila in postajala vse pomembnejša v upravnem in gospodarskem smislu. Ugodna lega ter naravne danosti so ji ponujale tudi izvrstne možnosti za razvoj turizma.

Postojnska vrata so najugodnejši naravni prehod med Sredozemljem in srednjo Evropo v vzhodnem obrobju Alp, zato ne čudi, da so bila že od prazgodovine pomemben del trgovske poti med Padsko in Panonsko nižino. Največji pretok je dosegel v času furmanstva, kasneje pod italijansko okupacijo pa so Postojnska vrata prevzela strateško nalogo kontrole območja, ta položaj je vojska tudi utrdila s takrat eno največjih vojašnic na tem območju. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Postojna)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

21

Emona

Ljubljana Dunaj Oglej

HR

Planinsko polje

UŠ

IC

A

Postojnska jama

POSTOJNA

Pivka

Cerkniško jezero

JA

VO

RN

IK

Tržaški zaliv

I

TRST

Reka

Občina se razprostira ob porečju spodnje Pivke, kjer flišne kamnine postopoma prehajajo v apnenec. Na severu občine je gozdnata kraška planota Hrušica in del Planinskega polja. V osrednjem delu leži Postojnska kotlina, ki se na zahodu konča pod kraško planoto Nanos. V jugozahodnem delu občine se vzpenjajo razčlenjeni Javorniki.

(vir podloge : www.geopedia.si)

|

| 0 km

|

|

| 4

Lega Postojne na pomembnem prometnem križišču in vedno večji turistični obisk sta narekovala svojevrsten razvoj mesta. Postojna je vse bolj pridobivala na pomenu tudi kot izobraževalno in upravno središče s sodiščem ter kot trgovsko, zdravstveno in kulturno središče širšega območja.

Občina Postojna si prizadeva, da bi svojo vlogo in pomen v regiji ohranjala še naprej, predvsem pa da bi se še bolj mednarodno uveljavila kot krasoslovno in turistično središče. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Postojna)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

22

CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM Ljubljana Dunaj

HR

UŠ

IC

A

POSTOJNA

Pivka

JA

VO

RN

IK

Tržaški zaliv

I

TRST

Reka

Zgoraj: 24 _ Claustra Alpium Iiliarum na Hruševici.

Spodaj: 25 _ Predjamski grad.

ZGODOVINA STRATEŠKE LEGE SEVERNEGA JADRANA

Na območju severnega Jadrana je skozi zgodovino prišlo do t. i. pojava talilnega lonca ljudstev. V njem se odraža realnost dežele na prehodu, prizorišče številnih bitk, kraj srečanj, političnih organizacij...

To območje je v majhnem prostoru geografsko združilo najbolj raznovrstne in izredne morfološke oblike narave, ki so imele velik vpliv na umetnost obrambe.

V zgornjem Jadranu je vojaška arhitektura prisotna od antike dalje. To je nadgradil rimski cestni in obrambni gradbeni sistem, ki se je raztezal od Kvarnerja do predalpskega in alpskega pasu (Claustra Alpium Iuliarum).

Poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov in trdnjav je zgradila rimska vojska v drugi polovici 3. stoletja, ko je bil rimski imperij pa pragu propada in so ga pestile državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je bil del vojne krajine vse do začetka 5. stoletja. Claustra je verjetno največji gradbeno-inženirski podvig iz rimske dobe na ozemlju današnje Slovenije.

Padec zahodnega rimskega cesarstva je privedel do negotovosto in vnesel spremembe tudi v vojaški arhitekturi in sicer na področju organizacije in umeščanja v prostor. To lahko vidimo v spremembi gradnje obrambnih struktur - iz enovitega obrambnega sistema v razdrobljeno gradnjo mestnih obzidij. Ekstremni primeri obrambne strukture kljubujejo celo morfološko-geografskim pogojem narave in tako tvorijo posamezne izolirane celice v prostoru (primer: Predjamski grad).

Obrambno neučinkovita fragmentacija privede do ponovne združitve obrambnega sistema med Beneško republiko in Habsburžani. Z novimi utrdbami opremijo strateške točke blizu alpskih dolin in prelazov in tako je, prvič po padcu zahodnorimskega cesarstva, območje severnega Jadrana ponovno združeno v enovit politični in obrambni sistem.

(Bizjak 2015)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

23

Ljubljana Dunaj

HR

UŠ

IC

A

POSTOJNA

Postojna

Pivka

JA

VO

RN

IK

Tržaški zaliv

I

TRST ALPSKI ZID druga linija

ALPSKI ZID

RUPNIKOVA LINIJA

Reka

Zgoraj levo: 26 _ Ravbarjev stolp nad Planino. Zgoraj desno: 27 _ pogled iz podzemnega bunkerja. Spodaj: 28 _ utrdba Rupnikove linije.

Sledi obdobje balističnih sprememb, od metanja orožja v strelno orožje.

Višino (zidov) zamenja debelina in stolpe nadomestijo baluardi, kar posledično spremeni krajino, predvsem v mestih, ki od tod dalje ostajajo praktično nespremenjena do 19. stoletja. Pojavijo se pasovi mestnih obzidij, ki vrhunec dosežejo v izgradnji idealnega geometrijsko pravilnega mesta. Najbližji in tudi najlepši primer arhitekturnega in urbanističnega spomenika umetnosti obleganja je mestno obzidje v Palmanovi.

Polovico 19. stoletja lahko označimo kot mejnik v zgodovini vojaške arhitekture. Nove tehnologije in večji domet topov kljubujejo kamnitim bastjonom kar privede do vedno bolj masivne uporabe cementa in betona.

Nova umetnost obleganja potopi vojaško arhitekturo v podzemlje. Še danes so vidne strukture organskega oblikovanja tal, ki temeljijo na študiji balistike in morebitnih poteh bega.

Konec prve svetovne vojne s seboj prinese novo problematiko ureditve meja. Zaradi stalne napetosti med SHS in Italijo, ta začne utrjevati mejo s sistemom večjih podzemnimi in nadzemnih utrdb in kasarn iz železobetona ter jeklenih elementov.

Razlika med italijanskim in jugoslovanskim pristopom k utrjevanju je bila velika. Jugoslavija je rapalsko mejo utrjevala z manjšimi, sistemsko nepovezanimi bunkerji, medtem ko je Italija gradila prave podzemne hotele. Njihova značilnost je bila terenu prilagojena gradnja. Izkoristili so obstoječo, nekoč že učinkovito obrambno linijo zahodnorimskega cesarstva ter dograjevali in utrjevali trdnjave na težko prehodnih naravnih ločnicah. Vse objekte, pa naj so bili vsekani v skalo ali zgrajeni iz betona, so izredno skrbno zakamuflirali. (Bizjak 2015) Zaradi imenitne gradnje nam kasarne in bunkerji služijo še danes kot upravne stavbe, bolnišnice, planinski domovi ... V Pivki pa so kasarne prenovili v muzej – Park vojaške zgodovine.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

24

KVALITETA NARAVE KRAS | NATURA 2000 | OSVAD | ZGODOVINSKI OKVIR IN RAZVOJ MESTA | MORFOLOÅ KA ANALIZA | ZGODOVINA IN RAZVOJ LOKACIJE | PROGRAMSKA DELITEV | VALORIZACIJA |

29 _ Meandriranje Unice na Planinskem polju.

Stik dveh reliefnih struktur lahko razumemo kot reliefno delto, ki ima velik vpliv predvsem na promet. Skozi Postojnska vrata se prepletajo poti regionalne ceste, avtoceste ter železnice, ki še naprej sledi terenu. Prav tako topografski krivulji sledi tudi linija gozdov in tako poudari odprtost Pivške nižine.

Kontrast med Pivško nižino in dvignjenim okoliškim hribovjem lepo poudarjajo presihajoča jezera ter nežno meandriranje reke Pivke, ki ponikne v Postojnsko jamo in se vijugasto nadaljuje na Planinskem polju.

Zanimivo je tudi, da gozdna meja sledi terenu in ustvarja učinek polnega roba okoli izčiščene Pivške kotline.

Sovič s svojo izpostavljeno lego deluje kot točka orientacije, skupaj s kočo Mladiko na Pečni rebri predstavljata dominanti v prostoru. Nasprotno pa lega vojaškega stadiona ter objektov Postojnske jame izkorišča naravne danosti ter se tako lepo vpenja v zaledje dvigajočega se terena.

Najpomembnejši dejavnik razvoja Postojne je njena prehodna lega.

Prek Postojnskih vrat je od nekdaj potekala glavna komunikacija med notranjim ter priobalnim delom. Od glavne furmanske poti, zgraditve železnice ter do prihoda italijanske vojske je Postojna rasla po ločenih delih, ki jih je po 2. svetovni vojni na hitro zapolnila gradnja stanovanjskih blokov. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Postojna)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

26

Postojnska jama

Stadion

SOVIČ

KOČA MLADIKA

reka PIVKA

VPETOST URBANE STRUKTURE POSTOJNE V NARAVNI KONTEKST |

0 km

|

|

|

| 4

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

27

Ljubljana Dunaj

Ljubljana Dunaj

območje NATURA 2000

Planinsko polje

HR

UŠ

Planinsko polje

HR

UŠ

IC

A

Postojnska jama

IC

A

Postojnska jama

POSTOJNA

POSTOJNA

Cerkniško jezero

Cerkniško jezero

vadbišče Poček

Pivka

območje OSVAD

JA

Pivka

VO

RN

VO

RN

IK

Tržaški zaliv

TRST

JA

IK

I Tržaški zaliv

I

TRST strelišče Bač

Reka

Reka

KRAS

NATURA 2000

OSVAD

Geološka zgradba na območju občin Postojne in Pivke je pestra in raznolika. Na severu omejuje Pivško kotlino postojnski kras.

Vode skoraj celotne Pivške kotline odtekajo skozi postojnski jamski sistem, ki je oblikovan v Postojnskem krasu, proti Planinskemu polju. Le-ta je tudi drugi najdaljši jamski sistem v Sloveniji, Postojnska jama pa največja turistična jama na dinarskem krasu.

Območje je nadvse bogato z najrazličnejšimi kraškimi pojavi, zato je v postojnskem dvorcu že dolga leta urejen Inštitut za raziskovanje Krasa. (https://izrk.zrc-sazu.si)

Natura 2000 je program varovanja območij na ozemljih držav članic Evropske unije z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti.

V Sloveniji ta območja pokrivajo 35 % ozemlja, na postojnskem gozdnogospodarskem območju pa 64 % (Notranjski trikotnik, Snežnik Pivka, Javorniki - Snežnik, Nanoščica).

Vključuje del pobočja Soviča in severnega roba Postojne, celotno območje Postojnskih vrat pa vse do roba Cerkniškega in Planinskega polja.

V neposredni bližini Postojne se nahaja Osrednje vadišče Slovenske vojske - OSVAD. Širše območje med Postojno, Pivko, Cerkniškim jezerom in Snežnikom na katerem potekajo usposabljanja Slovenske vojske ter tujih članic zveze NATO, obsega vojaški poligon Poček ter strelišče Bač.

Območja Natura 2000 niso zavarovana območja, kot npr. parki ali naravni rezervati, temveč varovana območja, kar dovoljuje posege na dano območje z določeno pazljivostjo in spoštovanjem biotske raznovstnosti. (http://www.natura2000.si/)

OSVAD nima direktnega stika z urbano strukturo Postojne, ima pa velik vpliv na okoliško prebivalstvo in naravo. Dejavnosti, kot so strelske vaje, bombni napadi ipd. močno onesnažujejo zemljo, podtalnico in imajo velik vpliv na postopno spreminjanje podnebja in vremenskih pojavov na širšem okolju. (http://www.pocek.si)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

28

ZGODOVINSKI OKVIR IN RAZVOJ MESTA

DO 17. stol

FURMANI

Težko je govoriti o nekakšni predhodnici Postojne, saj so v njeni širši okolici arheologi odkrili več prazgodovinskih naselij oziroma naselbin. V rimskih časih je stala na Soviču manjša utrdba, na današnji trasi avtoceste pa je bila rimska štabna postojanka, vključena v največji utrdbeni sistem v tem delu rimskega cesarstva.

Utrdba na Soviču se je razvila v srednjeveški grad, pod katerim je nastalo staro mestno jedro, Majlont. Tega so v 16. stoletju večkrat opustošili Turki, grad pa je zdržal vse napade do 17. stoletja, ko je skoraj v celoti pogorel.

Le-tega so nadomestili z novim ob vznožju Soviča, kjer ima danes svoj sedež Inštitut za raziskovanje Krasa.

S statusom svobodnih pristanišč v Reki in Trstu se je deželna cestna povezava skozi postojnsko mitnico okrepila. Naselje se je razširilo ob sedanji Tržaški in Ljubljanski cesti ter tako dobilo tipično obcestno obliko.

Povečevalo se je tudi število prebivalstva, kraj pa je začel izgubljati kmečki značaj. Vse bolj se je spreminjal v veliko furmansko postajo z gostišči, prenočišči ter oskrbovalnimi hlevi za konje. Prevozništvo in vse, kar se je nanj navezovalo, je prinašalo dobiček, gradile so se boljše hiše, kakršne še najdemo v mestnem središču.

topografska krivulja grajena struktura Postojne

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

29

ŽELEZNICA

POSTOJNSKA JAMA in ITALIJANSKA VOJSKA

PO 2. SVETOVNI VOJNI

Sredi 19. stoletja je imela Postojna podobo tipičnega obcestnega naselja s tržnim prostorom na sredi, po zgraditvi železnice, ki je pregnala furmanstvo, pa se je začela širiti med cesto ob gornjem delu trga in železnico. Danes so tu večinoma stanovanjski bloki ter enodružinske hiše. Med gradnjo železniške proge, ki je povezovala Dunaj in Trst, so se številni delavci iz okolice Milana naselili v starem delu ob vznožju Soviča ter ga krstili za Majlont ali Mailand. Železniška postaja Postojna, ki so jo kasneje Italjani povečali, še vedno velja za najvišje ležečo postajo med Ljubljano in Trstom.

Železnica je pripeljala v Postojno tudi turizem. Postojnsko jamo so uradno odprli leta 1819 ter kasneje postavili še hotel saj je zanimanje za podzemni svet vedno bolj naraščalo. Medtem je Postojna postala mesto, ki se je počasi širilo iz središča proti Postojnski jami.

Mestni videz pa je dobila šele v italijanski časih, po prvi svetovni vojni, ko je v kraju deloval tudi vrhovni štab Soške fronte.

Kljub hitremu razvoju Postojne je bila italjanska nadvlada premočno vsiljena, kar je peljalo k narodnemu prebujenju, ki se je končalo s kapitulacijo Italije.

Po osvoboditvi je Postojna doživela eksploziven razvoj in se močno razširila.

Nekdanja obrtna dejavnost je prešla v strojno in živilsko industrijo. Okoliške vasi so postale predmestja. Mesto pa se je z velikimi stanovanjski bloki razširilo predvsem proti vzhodu v Kidričevo naselje. Širjenje se je tu ustavilo ob avtocesti Ljubljana–Razdrto.

Danes se zaradi popolne izhodiščne lege v Postojno priseljuje vse več ljudi.

Na obrobjih se gradijo nove stanovanjske soseske in industrijske cone.

Med obema vojnama je mesto doživelo vsiljeno in močno italijansko kolonizacijo. Zgradili so tudi tri vojašnice - eno v bližnji vasi Veliki otok, dve pred Postojnskimi vrati, letališče ter veliko stanovanjskih blokov.

Besedilo povzeto po Kladnik D. (2003). Vsa slovenska mesta, Ljubljana

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

30

1

2

3

4

MORFOLOŠKA ANALIZA

Raznolika struktura je posledica rasti mesta v različnih časovnih in stilskih obdobjih. Veliko vlogo igra tudi topografija prostora z ožino v Postojnskih vratih ter izpostavljeno lego Soviča, kjer je ob vznožju zraslo strnjeno mestno jedro (3) v zaledju pa je v teren vpeti objekti Postojnske jame (2).

Linijska zidava vojaških objektov (1) predstavlja nekakšna severna vrata v mesto, ki se je s hitro urbanizacijo socialističnih stanovanj (5) razširila do vzhodne cestne vpadnice. Iz drobnejše mestne strukture močno izstopajo industrijski objekti večjega merila (4), ki so zaradi lažjega dostopa ter možnosti širitve postavljeni na rob mestnega tkiva.

5

Pri analizi grajenega tkiva vidimo velik vpliv terena na različne tipe pozidave: 1 2 3 4 5

linijska zazidava zaležna strnjeno mestno jedro industrijska cona blokovska naselja

|

0m

|

|

|

|

200

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

31

ITALIJANSKA OKUPACIJA 1920–1945

JLA 1945–1991

SLOVENSKA VOJSKA 1991–danes

Z leve: 30 _ Italijanski vojaki; 31 _ Italijanske vojašnice v Postojni pred in med bombandiranjem v 2. SV; 32 _ Bivalni vojaški objekt Postojnskih pojašnic v času Jugoslavije.

ZGODOVINA IN RAZVOJ LOKACIJE

Vojašnice Postojna so bile zgrajene ob podpisu Rapalske pogodbe leta 1920 za potrebe italijanske vojske. Ta je objekte linijsko postavila tik ob glavno cesto ter jih z obeh strani obdala z obzidjem. Tako je močno zastražila prehod med Italijo in Kraljevino SHS. Na območju postojnske občine je Italija zgradila še veliko vojaških objektov (razpršene skladiščne objekte, kasarne in konjušnico v Velikem Otoku, kasarne v Pivki, kjer je danes urejen Park vojaške zgodovine itd.).

Ob začetku druge svetovne vojne je objekte zasegel nemški štab, vendar so brez večjih sprememb leta 1945 prešli v roke JLA. V sedemdesetih letih so Vojašnice Postojna doživele pravi razcvet. Zaradi pomanjkanja prostora je prišlo do rušitve dela obzidja v zahodnem predelu levega brega ter izgradnja osmih podolgovatih servisnih objektov z delavnicami in skladišči. Mimo teh je potekala pomembna povezava z raketno bazo na Čukovici, ta je bila del močne zračne obrambne linije usmerjene proti Udinam.

Zaradi pomembnega vojaškega tekmovanja je prišlo tudi do gradnje novega vojaškega stadiona, ki pa je danes v občinski souporabi.

Po osamosvojitvi Slovenije je seveda celotno območje prešlo v roke Slovenske vojske, ki danes po fazah prenavlja obstoječe objekte. Vzhodni oziroma desni ograjeni krak vojašnic je prešel v roke občine Postojna ter Civilne zaščite, ki si je v bivših kasarnah uredila skladiščne in parkirne prostore.

Leta 2014 je Vlada Republike Slovenije sprejela državni prostorski načrt DPN OSVAD, s katerim je Postojna postala Center za združeno usposabljanje (CZU). Na širšem območju Počka se danes odvijajo usposabljanja slovenske vojske in drugih članic zveze NATO. Tako Vojašnice Postojna dobivajo vse pomembnejšo vlogo.

(Po pričevanju praporščaka Miheliča.)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

32

|

| | | |

0m

PROGRAMSKA DELITEV

PROGRAMSKA DELITEV: vojaško varovano območje za uporabo vojske območje v občinski souporabi s slovensko vojsko upravni in administrativni objekti bivalni in servisni objekti (menza, mehanična delavnica) skladiščni objekti, delavnice in garaže

|

50

Območje postojnskih vojašnic je razdeljeno na več sklopov, ki se delijo glede na uporabnike in funkcijo.

Zanimivo je, da je delitev tesno povezana z zgodovino gradnje objektov.

Upravni in administrativni objekti se v veliki večini nahajajo v prostorih nekdanje italijanske vojske, ki je gradila zelo reprezentativno. Nenadne potrebe po večjih skladiščnih prostorih so se pojavile v Jugoslavije, zgradili so bivalne prostore in servisne objekte za nemoteno delovanje vojašnic. Hangar za večja vozila pa je kot najnovejša pridobitev zgrajen v samostojni Republiki Sloveniji.

Po osamosvojitvi je zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja, vojska predala celotni desni krak vojašnic občini Postojni ter Civilne zaščite. Tudi stadion prešel v občinsko souporabo.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

33

7 8 12 11

2

10 13

9

14

5 6

1

4 3

|

| | | |

0m

VALORIZACIJA

POMEN IN VLOGA OBJEKTOV ZA NADALJNI RAZVOJ LOKACIJE: popolnoma ohranjeni objekti, ki so v vsakdanji rabi in se jih v projektu nespreminja objekti, ki so v slabšem stanju in se jih prenovi objekti z občasno rabo in majhnim pomenom za prostor.

Predvidena je rušitev in premestitev obstoječega programa v nove prostore

|

50

Različna časovna obdobja so narekovala različen način gradnje ter pozicijo objektov. Večji del zahodnega območja je služil kot napajalni del bližnje raketne baze. Ob ukinitvi le-te so skladiščni prostori sicer ohranili funkcijo, vendar se je zaradi oddaljene pozicije zadnjih treh objektov močno poslabša funkcionalnost prostora.

Objekte sem glede na stopnjo ohranjenosti in rabe, razdelila v štiri kategorije za nadaljnji potek projekta.

Celotno območje znotraj obzidja (1, 2, 3, 4, 5), pet podolgovatih objektov s skladišči in delavnicami (10) ter mehanična delavnica (7) so dobro vkomponirani v prostor ter dobro služijo namenu. Hangar (8), heliodrom (12) in poligon za premagovanje prostora ter ovir (14) premaknem v območje vojaške rabe ter vpnem v novo strukturo intervencije. Stadion (13) je načel zob časa, zato ga prenovim. Trije skladiščni objekti (11) v skrajnem SZ delu so v slabšem stanju in z oddaljeno lego slabo služijo namenu, zato predvidim njihovo rušitev, programsko pa jih seveda nadomestim v novih prostorih.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

34

4

3

2

1

Zgoraj: 33 _ pogled na upravni del; spodaj: 34 _ pogled na glavno dvorišče.

Velika večina objektov znotraj obzidja je dobro ohranjenih in v stalni uporabi. Sredinski in levi objekt sta bila pred kratkim celo deležna celovite prenove, zato tega območja v projektu ne spreminjam, saj menim, da ni problematičen in dobro deluje v prostoru.

2 1

4 3

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

35

5

6

6

5

Zgoraj: 35 _ spodaj levo: 36 _ spodaj desno: 37 .

Objekt na zgornji sliki je bil prvotno postavljen tik ob obrambni zid in je s sosednjimi stavbami obkrožal glavni trg. Ob porušitvi zahodnega dela obzidja je omenjeni objekt prevzel mejno vlogo med upravnim delom znotraj obzidja ter zahodnim servisnim delom vojašnic.

Kljub temu da se objekt mogoče ne znajde najbolje v novi vlogi, menim, da je potrebna prenova, in ne rušitev celotne stavbe.

Kvaliteten element v prostoru se mi zdijo v teren vpete tribune ob obzidju.

Zgrajene so bile še v času italijanske vojske za potrebe vojaške šole na prostem.

V projektu predvidim prenovo le-teh ter jih prek pešpoti povežem z novimi tribunami ob obstoječem stadionu.

5 6

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

36

7

7

8 8

Zgoraj: 38 _ spodaj levo: 39 _ spodaj desno: 40 .

Tik ob servisnem vhodu v vojaško območje je avtomehanična delavnica, nekoliko nižje pa novejši hangar za bojna vozila. Oba objekta sta dobro ohranjena ter v stalni rabi, menim pa, da območje ni najbolje izkoriščeno, zato predvidim rušitev hangarja ter postavitev novega nekoliko nižje. Na zelenici predvidim tudi večje število parkirnih mest ter krožni promet.

7 8

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

37

10 9

10

10

Zgoraj: 41 _ spodaj levo: 42 _ spodaj desno: 43 .

Niz petih, nekoč šestih, podolgovatih objektov na zahodnem delu služi kot servisni ter skladiščni sklop ter dobro deluje v prostoru. Njihovo longitudinalnost in repeticijo prepoznam kot kvaliteto v prostoru in le-to v projektu tudi nadgradim.

10 9

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

38

12

11

11 Zgoraj: 44 _ spodaj levo: 45 _ spodaj desno: 46 .

Na skrajno severno-zahodnem delu vojašnic je bil nekoč servisni vhod, danes pa območje ni več v uporabi. Slabo ohranjeni objekti služijo kot skladišča. Postavljenih je bilo tudi nekaj novih skladiščnih zabojnikov, ki pa z izgledom kazijo mogoče celo najlepši del vojaškega območja. Na jasi je danes določen prostor za heliodrom.

Zaradi slebega stanja objektov ter njihove neuporabe predvidim rušitev ter programsko premestitev v osrednji del vojaškega območja.

12 11

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

39

13

13

14

Zgoraj: 47 _ spodaj levo: 48 _ spodaj desno: 49 .

Stadion je lepo vkomponiran v teren, vendar pa od izgradnje ni bil deležen celovite prenove ali adaptacije. Dobro ohranjen je le novejši poligon za premagovanje prostora in ovir, ki pa ga v projektu zaradi boljše funkcionalnosti premaknem v osrednji del vojašnic.

Predvidim celovito prenovo stadiona ter ureditev novih in večjih tribun.

13 14

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

40

ZASNOVA OPIS IN PROBLEMATIKA LOKACIJE | IDEJNA ZASNOVA | ORGANIZACIJA PROSTORA | SHEMA POVEZAV | PROGRAMSKA DELITEV | ZASNOVA OBJEKTOV | MATERIALNOST | PROSTORSKI PRIKAZ | KONSTRUKCIJSKA SHEMA | FASADNI PAS IN POŽARNA VARNOST | GRAFIČNE PRILOGE |

50 _ Pogled iz Soviča na postojnska vrata in vojašnice.

OPIS IN PROBLEMATIKA LOKACIJE

Obravnavana lokacija leži v zaledju grajskega griča Soviča ter Postojnskih vrat. Natančneje v zahodnem delu Vojašnic Postojna, kjer se strogi vojaški red izteče v naravo ter zaključi s stadionom,vpetim v teren.

V projektu se ukvarjam z zahodnim delom vojašnice, ki vključuje skladiščne objekte, mehanično delavnico, hangar za bojna vozila, parkirne prostore ter športni stadion.

Poleg omenjenih objektov v nalogo vključim še vojaško strelišče, dodatne skladiščne prostore ter spremljevalne prostore za nemoteno delovanje športnega stadiona, kot so garderobe, toalete in kavarna.

Celotno obravnavano območje se nahaja znotraj vojaško varovanega območja in meri približno 10 ha.

Danes je v Vojašnicah Postojna urejen Center za združeno usposabljanje (CZU). Kljub vse večjemu mednarodnemu sodelovanju, v Sloveniji nimamo urejenega pokritega strelišča za potrebe vojske. Nepredvidljive vremenske razmere ter oddaljenost strelskih vadišč močno otežujeta delovanje in razvoj CZU-ja.

Z ukinitvijo raketne baze je prišlo do rušitve treh podolgovatih skladščnih objektov. Danes ta prostor služi kot eno izmed mnogih parkirišč na dani lokaciji, hkrati pa vojska trpi zaradi pomanjkanja bivalnih in skladiščnih prostorov.

Do leta 1991 je bilo ograjeno vojaško območje le znotraj obzidja, torej je bil velik del, vključno s stadionom, v prosti rabi. Z omejitvijo gibanja je stadion začel samevati ter propadati in je, kljub temu da je danes zopet v občinski souporabi, padel v pozabo.

Poleg tega ni urejene potrebne infrastrukture za nemoteno delovanje le-tega.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

42

|

| | | |

0m

|

50

IDEJNA ZASNOVA

Rdeča nit projekta je kontrast med strogim vojaškim redom ter spontanostjo narave.

Z repeticijo linijske zidave se navežem na obstoječe nastavke vojaške arhitekture in tako definiram rob grajenega.

Ob stiku starega vojaškega obzidja in terena se ustvari nekakšna urbana topografska linija katero nadaljujem v obliki podpornega zidu skozi celotno vojaško območje vse do športnega stadiona. Ob stiku vojaškega dela z javnim se ta zalomi, odpre pogled ter izteče v naravo.

Zunanji rob območja definiram z mehko linijo poti, ki jo pripnem na staro obzidje. Ta steče mimo grajenega, objame stadion ter deluje kot urbani podaljšek vojaškega jedra.

VOJSKA funkcija definira obliko red strogost repeticija pravila

NARAVA oblika definira funkcijo spontanost mehkoba unikatnost svoboda

obstoječi objekti nova intervencija v prostor povezovalna pot med obstoječim vojaškim delom ter stadionom Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

43

|

| | | |

0m

|

50

51 _ Podloga orto foto s prikazom intervencije v prostor.

ORGANIZACIJA PROSTORA

Vojašnice ležijo tik ob glavni cesti Ljubljana - Koper in predstavljajo prvi stik obiskovalca z urbano strukturo mesta. Ozek in dolg prehod ob obeh krakih vojašnic obiskovalca povabi naprej proti mestnemu središču Postojne.

Prav tako center mesta povezuje stranska cesta, ki ob vojaškem območju sledi topografski krivulji ter se preko Soviča spusti v mesto.

Obravnavano območje leži zraven številnih rekreacijskih poti, ki povezujejo stari mestni del z gozdnimi potmi in trim stezo na Soviču.

Območje vojašnic je varovano območje z omejenim gibanjem.

Obiskovalci lahko v prostor vstopijo skozi glavni vhod z magistralne ceste, medtem ko je vojaški servisni vhod lociran na stranski cesti.

Celotno zahodno vojaško območje izven obzidja je namenjeno predvsem transportu in servisnim dejavnostim, medtem ko je vzhodni del predvsem v administrativni in reprezentativni vlogi. Seveda sta oba dela prometno povezana, kar moti obojestransko delovanje.

Primerjava orto foto posnetka in predlagane intervencije nam nazorno pokaže obseg ter jakost posega v prostor, izhodišča organizacije prostora ter zasnovo objektov.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

44

Glavna cesta v mesto iz Ljubljane Servisni vhod v vojašnice

iš

a išča z Parkir alce v o obisk

Parkir

zila

ška vo

voja ča za

Peš dostop iz vojašnic

Glavni vhod v vojašnice

Peš dostop iz mestnega jedra

Stranska cesta do mestnega jedra

|

| | | |

0m

SHEMA POVEZAV

Najpomembnejša intervencija v prostor je bila ločitev pešpoti od voznih površin.

Na dvignjenem severnem delu sem skoncentrirala parkirne površine za vojaška vozila ter parkirišča za obiskovalce z ločenim dostopom. Višinska razlika preprečuje direkten dostop avtomobilov na lokacijo, medtem ko klančina omogoča vojaškim vozilom nemoten dostop do skladišč.

|

50

Pohodne površine sem z glavne prometne žile premaknila ob spodnji rob skladišč ter tako uredila varno povezavo med vojašnicami in športnim parkom. Športni stadion sem z mestnim središčem povezala preko rekreacijskih poti čez Sovič. Pot sledi terenu, objame stadion ter obiskovalca pripelje iz mestnega jedra v novo športno središče.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

45

1

5

6

43

2

2 7

|

| | | |

0m

PROGRAMSKA DELITEV

Programska delitev objektov: obstoječi objekti za uporabo vojske novi objekti za uporabo vojske novi objekti za mešano rabo- širša javnost in vojska

|

50

V projektu se ukvarjam z delom vojašnic ki je v občinski souporabi, torej javno dostopen obiskovalcem. Kljub temu pa mora biti programska delitev jasno začrtana da ne bi prišlo do motenj pri uporabi z ene ali druge strani.

V projektu predvidim tri nove skladiščne objekte (2), pokrito vojaško strelišče na 25 m (3) ter hangar za večja vojaška vozila (1). V sklop intervencij za vojaško uporabo spada tudi t. i. poligon za premagovanje prostora in ovir (7), ki ga prestavim.

Obstoječi prenovljeni stadion opremim s tribunami na prostem (6).

Rekreativnim obiskovalcem zagotovim garderobne prostore s toaletami, tuši ter prostori za opremo (4). Prav tako pa predvidim tudi manjšo kavarno s toaletami za obiskovalce (5).

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

46

REFERENČNI PRIMER

52 _ Lebdenje strehe nad ostanki zgodovine.

53 _ Pogled na polje.

STREHA NAD ARHEOLOŠKEM NAJDIŠČEM, Otok pri Dobravi, 1974, Oton Jugovec

Konstrukcija je modernistično drzna, avtorska interpretacija strukture kozolca. Prostorsko konstrukcijo kozolca toplarja izvede pod seboj.

Dva stebra, ki predstavljata kontakt strehe s tlemi, nosita leseno paličje z jeklenimi diagonalami, na katerega je položeno vitko ogrodje slamnate strehe. Uporaba arhetipa strehe in interpretacija strukture kozolca izpričujeta na simbolnem nivoju pomen tistega, kar varujeta pod seboj.

Streha na Otoku ščiti razvaline - tlorisno zasnovo preproste kapelice sv. Mihaela iz kraja Gutenwerth ob spodnji Krki.

Konstrukcijo strehe na Otoku lahko primerjamo s tradicionalno strukturo kozolca, ki temelji v funkcionalni zasnovi in je prečiščen, elementaren izraz slovenskega ljudskega stavbarstva. Čist in jasen koncept objekta je redukcija zavetja na sam minimum, ki ga simbolizira streha. Polje in razvaline stare cerkvice ostajajo nedotaknjeni. Stari zidovi so potopljeni pod nivo terena.

Streha je kot del fasade mejni in povezovalni člen med okolico ter notranjostjo. Nudi nam zavetje, hkrati pa nimamo z njo neposrednega stika, kot ga imamo običajno s fasado objekta. Jugovec je objekt izčistil do te mere, da je ohranil le najosnovnejše elemente zagotavljanja zavetja ter tako omogočil, da streha varno lebdi nad ostanki zgodovine, narava pa teče mimo. (http://pogledi.delo.si/ljudje/konstrukcija-oblika-detajl)

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

47

|

| | | |

0m

|

50

54 _ Podloga orto foto z volumenskim prikazom intervencije v prostor.

ZASNOVA OBJEKTOV

Zaradi razgibanosti območja se pojavita dve logiki umeščanja objektov v prostor. Kavarna in hangar sta pozicionirana tik ob utrjen teren, kar se odraža tudi v logiki ravne strehe, medtem ko so objekti na ravnini pokriti z dvokapnico.

Repeticijo obstoječe linearne zidave nadaljujem tudi na novih objektih.

Ustvari se zanimiv ritem gubanja streh, ki se s konca odpre proti stadionu ter lahkotno zalebdi nad javnim programom.

Objekte z ene strani zaobjame pot, ki povezuje upravni del vojašnic preko servisnega predela vse do javnega športnega stadiona.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

48

komunikacije lesena transparentna fasada; lamele

skladiščni prostor zazelenitev

klimat

jeklena skeletna konstrukcija

Celotno nosilno konstrukcijo objektov pomankem v notranjost ter tako sprostim stik zunanjih zidov ter strehe. S tem premaknem komunikacije na zunanji rob in omogočim dostop do skladiščnih prostorov z vseh smeri.

Z zig zag vzorcem podporne konstrukcije pripomorem k razgibanosti dolgega prostora hkrati pa ustvarim lahkotni učinek strehe.

Strešna konstrukcija strelišča je naložena na močne AB stene ojačane z betonskimi rebri. Vse skupaj deluje kot močna sredica na katero je obešena lahka streha nad garderobami.

strelišče

garderobe betonska nosilne stena

obešena konstrukcija

Vsem objektom je skupna fasada iz lesenih lamel , katere raster se glede na ustrezen program spreminja. Skladiščem omogočim veliko naravne svetlobe tako da na obe zastekljeni stranici predvidim redkejši raster ki omogoča transparentnost fasade, medtem ko to pri hangarju ni potrebno in ga v celoti zaprem. Objekti za javno uporabo so najbolj izpostavljeni vremenskim razmeram. Te opremim z vrtljivimi lamelami , ki služijo kot senčila, lahko pa z njimi nakažemo uporabo/neuporabo določenih garderobnih prostorov.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

49

kavarna jeklena skeletna konstrukcija

hangar za vojaška vozila betonski podporni zid

stadion tribune

zazelenitev

Kavarna in hangar sta pozicionirana tik ob utrjenem terenu, kar se odraža tudi v logiki ravne strehe.

skladišče lesena transparentna fasada; lamele

Rob terena definiram z lahko streho, ki zalebdi in omogoča dihanje narave skozi prostor.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

50

Vpetos intervencije v naravni kontekst.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

51

Vojaška skladišča ter iztek promenade v športni park.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

52

Dialog človek-narava. Pogled iz vojaškega skladišča proti naravi.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

53

Vrtljive lamele omogočajo prilagajanje fasade glede na uporabo prostorov.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

54

Trg kot stičišče vojaškega programa ter športnega parka za širšo javnost.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

55

Zgoraj: 55 _ jeklo; 56 _ les; 57 _ zelenje; spodaj: 58 _ asfalt; 59 _ terrazzo; 60 _ les.

MATERIALNOST

Naloga se ukvarja z ureditvijo roba vojaškega območja, kjer se stroga urejenost izteče v mehke linije narave.

Talne površine sem razdelila v tri hierarhične razrede glede na rabo: vozne površine, pohodne površine, intimnejše prostore zadrževanja.

Velik del naloge se ukvarja z organizacijo območja ki se vizualno odraža tudi v materialnosti talnih površin ter objektov.

Obstoječe vozne površine razširim z asfaltom.

Za pohodne površine sem se odločila za terrazzo, saj se tako z barvo kot materialnostjo navežem na obstoječe, s peskom posute pešpoti, jim dam trdnost in obstojnost, hkrati pa držim distanco do asfaltnih voznih površin.

Prostori, kjer ima uporabnik direkten stik z materialnostjo tal, so obdani s toplejšim materialom, kot je les. Sem spadajo predvsem garderobe, tuši, prostori za druženje ter kavarniški separeji.

Materialni predstavniki vojaškega območja so predvsem ometan kamen ali zidaki in makadamska ter asfaltna vozišča, medtem ko se na robnem območju pri stadionu pojavi beton ter prostrane travnate površine, obdane z mešanim gozdom.

Transparentna fasada iz lesenih lamel predstavlja prehod med zeleno okolico ter surovo jekleno konstrukcijo v notranjosti.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

56

strešna sekundarna konstrukcija HEB 100 jeklena povezovalna vrv 8 mm

jeklena vrv 8 mm _ togost konstrukcije prečno strešno paličje HEB 260

betonska rebra 30 cm AB nosilna stena 30 cm lesene predelne stene okvirji IPE 360 _ togost konstrukcije

vzdolžno podporno paličje HEB 260

AB temeljna plošča 35 cm s točkovnimi temelji 60/60 cm

KONSTRUKCIJSKA SHEMA

Vse intervencije so novogradnja.

Zaradi padca terena predvidim utrditev le-tega z AB steno, ki jo je potrebno izolirati zaradi zmrzali.

Poleg tega izkoristim brežino za sedišča in jo terasasto urtdim z AB utrjenim zidom.

V vseh objektih je predvidena AB talna plošča debeline 35 cm v kombinaciji s točkovnimi temelji pod vertikalnimi podporami.

Togost in zavetrovanje celotne konstrukcije zagotovim s križno pritrditvijo jeklene vrvi (8 mm) na stikih strešnega paličja.

Prav tako se na vseh objektih ponovi logika sekundarne strešne konstrukcije z HEB 100 profili ter pločevinasto streho.

Na strelišču (levo), objekt zaprtega tipa, vertikalno konstrukcijo predstavljajo AB nosilne stene 35 cm, ki jih utrdim z betonskimi rebri ter tako zagotovim togost objekta.

Na betonsko konstrukcijo privijačim jekleno paličje v prečni smeri, ki je z ene strani podprto z vertikalnim jeklenim profilom HEB 260, konzolna stranica pa z jekleno vrvjo (8 mm) sestavlja celoto.

Pri skladiščnih objektih (desno) vertikalno konstrukcijo predstavlja vzporedno podporno paličje HEB 260, ki je pritrjeno na jeklene okvirje IPE 360 in tako zagotavljajo togost konstrukcije.

Strešno konstrukcijo tudi tukaj sestavljajo jekleni palični elementi.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

57

strešna sekundarna konstrukcija HEB 100

jeklena vrv 8 mm _ togost konstrukcije

strešni spreminjajoči profili 240 - 100 mm

strešni profili HEB 320 vertikalni podporni profili HEB 240 vzdolžno podporno paličje HEB 320

lesene predelne stene

AB temeljna plošča 35 cm s točkovnimi temelji 60/60 cm AB nosilna stena 35 cm _ togost konstrukcije AB stena proti terenu 35cm

Kavarna in hangar sta pozicionirana tik ob utrjenem terenu, kar se odraža tudi v logiki ravne strehe, medtem ko imajo objekti na ravnini le-to poševno.

Ob utrjeni steni proti terenu je urejena kavarna (levo). Na vertikalne HEB 240 profile so pritrjeni jekleni profili spreminjajočega se profila 100 - 240 mm, ki na obeh straneh konzolno zalebdijo nad terenom.

Hangar (desno) je edini objekt, lociran 3,5 m višje od ostale novogradnje.

Vertikalno konstrukcijo predstavlja vzporedno jekleno paličje HEB 320, na katero so položeni horizontalni jekleni profili HEB 320. Le-ti so na lavi strani pritrjeni na nosilno AB steno 35 cm in tako zagotavljajo togost konstrukcije v vse smeri.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

58

FASADNI PAS M 1 : 25

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

59

a po

vitven

posta

vršina

na delov a in rš v po

smer

ap

vitven

posta

a ovršin

pa

dosto

na delov a in rš v po

|

0m

POŽARNA VARNOST

|

|

10

Na obravnavanem območju je skupek nestanovanjskih objektov mešane rabe. Po CC-SI klasifikaciji jih lahko razdelimo med gostinske stavbe 121 (kavarna), stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 124 (garažni objekt), industrijske in skladiščne stavbe 125 (skladišča) ter stavbe splošnega družbenega pomena - stavbe za šport 126 (športno strelišče z garderobami).

Nosilna konstrukcija objektov je izvedena v jeklu, z izjemo strelišča kjer je jeklena strešna konstrukcija položena na betonske stene. Jeklo je sicer klasificirano za negorljiv material, ob povišani temperaturi pa izgubi del svojih lastnosti zato v primeru požara zelo hitro pride do deformacije in porušitve konstrukcije. Požarno zaščito jeklenih nosilcev zagotovim s premazom z intumescentnimi barvami.

Garažni objekt ter skladišča so požarno zahtevnejši objekti, saj bruto tlorisna površina le-teh presega 500 oz. 1000 m2. Ostali objekti so požarno nezahtevni, saj se v njih ne zadržuje več kot 100 oz. 50 ljudi.

Vsi objekti so pritlični in z izjemo športnega objekta s streliščem vsak objekt predstavlja tudi samostojen požarni sektor. Zaradi velikih bruto tlorisnih površin (m2), objekte opremim s sistemom avtomatskega javljanja požara ter sprinklerskim sistemom. S tem upočasnim širjenje požara.

Priključitev springlerskega sistema predvidim na obstoječe vodovodno omrežje. Zaradi nizkih zimskih temperatur in možnosti zmrzali, so vsi objekti toplotno izolirani. Tako preprečim vdor zmrzali in omogočim nemoteno delovanje avtomatskega sistema gašenja.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

60

zbirno mesto

|

0m

Kljub temu da so vsi objekti pritlični, pa obstaja možnost prenosa požara preko zunanjega ovoja stavbe, saj se na fasadi pojavijo leseni elementi. To preprečim z ustreznimi zaščitnimi premazi.

Dim se v primeru požara avtomatsko odvaja skozi okenske odprtine, vsi objekti pa so opremljeni tudi s sistemom avtomatskega javljanja požara (AJP).

|

|

10

Evakuacijske poti so iz vseh prostorov speljane po najkrajši možni poti na prosto ter ne presegajo dolžine 35 m. Upoštevana je tudi najmanjša dovoljena širina hodnikov ter izhodov, ki ne sme biti manjša od 1,2 m oziroma 0,9 m.

Seveda so zunaj na varnih mestih organizirana tudi zbirna mesta.

Dovozna pot je do vseh objektov predvidena preko vojaškega območja.

Postavitvena površina za gašenje v primeru požara je locirana na dovozni poti in je široka 7 m, na njej so predvidene 4 delovne površine dimenzij 12/7 m, prav tako je istih dimenzij predvidena še ena delovna površina namenjena garažnemu objektu. Projektirana je po zahtevah Smernice SZPV 206 in je od objektov oddaljena med 3 in 8 metrov.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

61

GRAFIČNE PRILOGE

pregledna situacija | 1:2000

prerez A | prečni | strelišče in skladišče | 1:250

situacija | 1:500

prerez B | kavarna | 1:250

tloris | strelišče, skladišča, kavarna | 1:250

prerez C | garderobe | 1:250

tloris | hangar |1:250

prerez D | skladišče in hangar | 1:250

tloris | izsek strelišča | 1:100

prerez E | strelišče in hangar | 1:250

tloris | kavarna | 1:100

prerez | strelišče | 1:100 prerez | kavarna | 1:100

stranska cesta do mestnega jedra

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

62

servisni vhod v vojašnice

javni vhod v športni park vojašnice servisni del

peš pot iz vojašnic

vojašnice upravni del

glavni vhod v vojašnice

javni športni stadion s streliščem

peš pot iz mestnega jedra PREGLEDNA SITUACIJA merilo 1:2000 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

63

B

C D

E

HANGAR KAVARNA

SKLADIŠČE

OBSTOJEČI OBJEKT

SKLADIŠČE GARDEROBE

A

B

SKLADIŠČE STRELIŠČE

STADION

A D

SITUACIJA merilo 1:500

E C Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

64

KAVARNA K_1 K_2 K_3 K_4

kavarna toalete shramba šank

terrazzo terrazzo terrazzo terrazzo

129.1 m2 14.8 m2 7.0 m2 7.0 m2

terrazzo leseni pod leseni pod leseni pod terrazzo terrazzo terrazzo terrazzo

43.6 m2 55.6 m2 55.6 m2 35.0 m2 30.0 m2 30.0 m2 36.7 m2 113.3 m2

gumi granulat terrazzo terrazzo gumi granulat terrazzo terrazzo terrazzo brušen beton brušen beton

361.3 m2 33.7 m2 78.7 m2 21.9 m2 12.6 m2 3.8 m2 41.3 m2 80.4 m2 72.1 m2

brušen beton brušen beton

676.8 m2 863.4 m2

GARDEROBE G_1 G_2 G_3 G_4 G_5 G_6 G_7 G_8

prostor za druženje moške garderobe ženske garderobe tuši moške toalete ženske toalete fitnes hodnik

STRELIŠČE S_1 S_2 S_3 S_4 S_5 S_6 S_7 S_8 S_9

strelišče nadzorna soba prostor za pripravo soba za praznjenje orožja sanitarije prostor za čistilko hodnik klimat skladišče

SKLADIŠČE SK_1 SK_2

hodnik shramba

TLORIS STRELIŠČE, SKLADIŠČA, KAVARNA merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

65

HANGAR H_1

hangar

betonski tlak

1518.3 m2

TLORIS HANGAR merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

66

GARDEROBE G_1 G_3 G_6 G_8

prostor za druženje ženske garderobe ženske toalete hodnik

terrazzo leseni pod terrazzo terrazzo

43.6 m2 55.6 m2 30.0 m2 113.3 m2

terrazzo terrazzo

78.7 m2 48.5 m2

STRELIŠČE S_3 S_7

prostor za pripravo hodnik

TLORIS IZSEK STRELIŠČA merilo 1:100 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

67

KAVARNA K_1 K_2 K_3 K_4

kavarna toalete shramba šank

terrazzo terrazzo terrazzo terrazzo

129.1 m2 14.8 m2 7.0 m2 7.0 m2

TLORIS KAVARNA merilo 1:100 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

68

PREREZ IZSEK STRELIŠČA in SKLADIŠČA merilo 1:100 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

69

PREREZ KAVARNA merilo 1:100 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

70

PREREZ A STRELIŠČE in SKLADIŠČE merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

71

PREREZ B KAVARNA merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

72

PREREZ C GARDEROBE merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

73

PREREZ D SKLADIŠČE in HANGAR merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

74

PREREZ E STRELIŠČE in HANGAR merilo 1:250 Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

75

ZAKLJUÄŒEK LITERATURA | ZAHVALA | IZJAVA O AVTORSTVU |

61 _ Prostorski prikaz urbane intervencije v naravni kontekst.

V projektu sem se ukvarjala z dialogom med strogim vojaškim redom ter spontanostjo narave.

V projektu sem sodelovala tudi s Slovensko vojsko. Iskala sem ravnotežje med realnim in abstraktnim. Izkušnja je bila zelo unikatna in pozitivna.

Veliko težo pri umeščanju novih objektov v prostor so imeli nastavki obstoječe vojaške arhitekture, topografija terena pa je definirala arhitekturno zasnovo.

Menim, da meje med strogim vojaškim redom in spontanostjo narave le niso tako ostre, kot se zdijo na prvi pogled. Med človekom in naravo je in vedno bo vzpostavljen močan dialog, saj je nenazadnje narava tista, od katere se učimo.

V urejenem, organiziranem okolju se človek počuti bolj umirjeno, saj mu prostor nakaže funkcijo in način uporabe, hkrati pa ustrezna izbira materialov prostoru vlije dušo in toplino.

Po mojem mnenju vojaška arhitektura, ki temelji na funkcionalnosti, predstavlja odličen temelj za organizacijo prostora. Gledano v manjšem merilu pa se zatekam k uporabi elementov iz narave. Te nam s svojo spremenljivostjo in skrivnostnostjo prinašajo občutek svobode in topline.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

77

KNJIŽNI VIRI Barton Ian M. (1996). Roman domestic buildings. University of Exeter Press Bizjak J. (2015). Center za severnojadransko vojaško arhitekturo, Ljubljana: Marco Polo system E.I.G.Z Brice M. (1999). Forts and fortresses : from the hillforts of prehistory to modern times - the definitive visual account of the science of fortification, London: Chancellor Press.

Jankovič Potočnik A. (2008). Utrdbe na Slovenskem : pregled utrdbenih sistemov Postojnsko-ljubljanskih vrat, Logatec: Ad Pirum.

LITERATURA

Jankovič Potočnik A. (2009).Rupnikova linija : odkrivanje utrdb ob rapalski meji, Logatec: Ad Pirum.

Kladnik D. (2003). Vsa slovenska mesta, Ljubljana. Zavod za intelektualno produkcijo Sepač I. (2014). Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v slovenskem primorju in bližnji soseščini. Viharnik D.O.O. Smrdel V.Vojaškozgodovinska dediščina utrdbenega sistema Alpskega zidu na območju Pivške kotline (2015). Diplomsko delo, Ljubljana SPLETNI VIRI Belgijske kasarne na Metelkovi. Pridobljeno 14. 5. 2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Belgijska_voja%C5%A1nica,_Ljubljana Bunker 599. Pridobljeno 3. 7. 2018 s spletne strani: https://www.dezeen.com

Citat Oscarja Niemeyerja. Pridobljeno 5. 1. 2018 s spletne strani: https://www.brainyquote.com/quotes/oscar_niemeyer_479742 Kompleks Metelkova. Pridobljeno 13. 5. 2018 s spletne strani: http://www.dedi.si/dediscina Kras. Pridobljeno 5. 3. 2018 s spletne strani: https://izrk.zrc-sazu.si Natura. Pridobljeno 5. 3. 2018 s spletne strani: http://www.natura2000.si/ Poček. Pridobljeno 5. 3. 2018 s spletne strani: https://www.pocek.si Razvoj kasarn. Pridobljeno 13. 5. 2018 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Barracks Strateška lega Postojne; podloga. Pridobljeno 7. 2. 2018 s spletne strani: https://www.geopedia.si Strateška lega postojnskih vrat. Pridobljeno 8. 3 .2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Postojna Streha nad arheološkem najdiščem. Pridobljeno 8. 9. 2018 s spletne strani: http://pogledi.delo.si/ljudje/konstrukcija-oblika-detajl Usode Ljubljanjskih vojašnic. Pridobljeno 14. 5. 2018 s spletne strani: https://www.mladina.si USTNI VIRI Po pričevanju praporščaka Tomaža Miheliča.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

78

SLIKOVNO GRADIVO 1

https://abduzeedo.com/node/75226 (8. 9. 2018)

18

2

Stefan A. S. (2005). Les guerres daciques de Domitien et de Trajan.

Ecole francaise

https://schlepper.car-equipment.ru/metelkova-ljubljana/ (20. 3. 2018)

19

3

http://archaeologydataservice.ac.uk/archives/view/whitleycastle_eh_2012/ (8. 3. 2018)

https://lj-times.com/ta-teden-v-ljubljani-21-27-avgust-2017/tateden-v-ljubljani-avgust-3/ (20. 3. 2018)

20 - 22

4

http://www.trainingarunner.com/2015/07/13/race-review-maidencastle-loop-10k-or-6-3-miles/ (8. 3. 2018)

https://www.archdaily.com/256984/bunker-599-rietveld-landscape/500de4ab28ba0d60a200002c-bunker-599-rietveld-landscape-atelier-de-lyon-photo (20. 3. 2018)

5

http://www.cliffsofmohercruises.ie/aran-island-ferry-3/inis-mor/ (10. 3. 2018)

23

Osebni arhiv

24

6

http://dimisathenstours.gr/wp-content/uploads/2016/09/mykaine2. jpg (10. 3. 2018)

https://www.mladina.si/179205/barbari-v-babnem-polju/ (20. 3. 2018)

25

7

https://www.livescience.com/24460-hadrians-wall.html (10. 3. 2018)

http://kraji.eu/PICTURES/obalno_notranjska/postojna_z_okolico/ predjamski_grad/zunanjost/IMG_3838_predjamski_grad_big.jpg (20. 3. 2018)

8

http://www.dronestagr.am/hrastovlje-slo/ (10. 3. 2018)

26

9

https://whc.unesco.org/fr/list/583/gallery/ (10. 3. 2018)

http://www.visit-postojna.si/si/kaj-videti/cudovito-planinsko-polje/ravbarjev-stolp (20. 3. 2018)

10

https://www.wired.com/2013/02/world-war-ii-bunkers-jonathan-andrew/ (10. 3. 2018)

27

http://visitcerkno.si/italijanske-vojaske-utrdbine-v-zakrizu/ (20. 3. 2018)

11

https://www.pinterest.com/pin/231935449533120490/?lp=true (10. 3. 2018)

28

http://www.wikiwand.com/sl/Alpski_zid (20. 3. 2018)

29 - 30

Osebni arhiv

12

https://www.quora.com/How-did-the-Romans-plan-their-cities-Didthey-just-build-wherever-or-did-they-map-it-out-first-And-did-theyseparate-into-cities-and-districts-What-came-first-the-city-then-thepalace-or-the-palace-and-then-the-city (11. 3. 2018)

31 - 32

https://saafww2pilots3.yolasite.com/postonja-attacks-by-saaf16-sqdn-1945.php (21. 3. 2018)

33 - 50

Osebni arhiv

13

https://taskandpurpose.com/wp-content/uploads/2017/06/Al_ Udeid_Air_Base-840x420.jpg (11. 3. 2018)

51, 54

https://www.google.com/maps (18. 5. 2018)

14

https://www.7reasons.net/?page_id=37051&lang=en (11. 3. 2018)

52

https://twitter.com/apers/status/855784078641070081 (18. 5. 2018)

15

http://smederevskenovine.rs/2016/05/27/oglasena-prodajasmederevske-kasarne/ (20. 3. 2018)

53

https://www.flickr.com/photos/146095643@N07/34466027012 (10. 8. 2018)

16

https://www.ljubljana.si/sl/ali-ste-vedeli/ali-ste-vedeli-avtor-prvega-urbanisticnega-nacrta/ (20. 3. 2018)

55 - 60

https://www.textures.com/ (11. 8. 2018)

17

https://www.mladina.si/173824/usode-ljubljanskih-vojasnic/ https://www.skyscanner.net/trip/ljubljana-slovenia/things-to-do/ metelkova-mesto (20. 3. 2018)

61

Osebni arhiv

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

79

ZAHVALA

Maruša – za poetiko.

Uroš – za moč.

Tina in Polona – za pomoč.

Patricija – za razumevanje. ata in mama – za svobodo.

Slovenska vojska – za zaupanje.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

80

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Natalija Otoničar izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom prof. Maruše Zorec in somentorstvom asist. Uroša Rustje.

Idejni projekt revitalizacije vojaškega stadiona v Postojni_avtor: Natalija Otoničar_mentor: prof. Maruša Zorec_somentor: asist. Uroš Rustja_UL FA_EMŠ Arhitektura_magistrsko delo_Ljubljana 2018

81