Nevladna - Časopis za razvoj nevladnih organizacij, št. 6/2011

Dovolj Butal?

»2

Manj hrane v koš med prazniki

Kaj je karnizem?

»5

»6

Št.6, december 2011 naklada: 31.000 izvodov www.nevladna.org

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Osmi slovenski kongres prostovoljstva Predstavniki prostovoljskih organizacij, nacionalnih in lokalnih oblasti ter drugi posamezniki, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, so se 5. in 6. decembra zbrali v Mariboru, na osmem Slovenskem kongresu prostovoljstva, z naslovom S prostovoljstvom spreminjamo svet - Izzivi prostovoljstva v sodobni družbi.

Andreja Kaučič V letu 2011, ki ga je Evropski svet razglasil za Evropsko leto prostovoljstva, je bil v Sloveniji sprejet dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu, s katerim je tako prvič sistemsko urejeno področje prostovoljstva.

Kongres je bil tako v veliki meri posvečen prav prednostim in slabostim, ki jih je zakon prinesel. Po besedah Tereze Novak, izvršne direktorice Slovenske filantropije, predstavlja zakon skupni cilj vseh prostovoljskih organizacij, ki so s tem dobile potrditev s strani države in omogoča, da se na njegovi podlagi sprejmejo konkretni ukrepi in delovanja, a zakon sam po sebi še ni popoln. “Porajajo se številna vprašanja; od tega da zakon prinaša preveč administrativnih ovir, odprava teh pa ostaja prioriteta, saj se za birokracijo namenja preveč denarja. Prostovoljskim organizacijam bi zakon moral olajšati delo in omogočiti boljše sodelovanje z vlado,” je izpostavila Vanda Remškar Pirc, vodja Službe za nevladne organizacije pri Ministrstvu za javno upravo. Po njenih besedah je potrebno v prostovoljskih organizacijah doseči višji standard, k temu pa bi pripomogle nove zaposlitve, ki bi omogočile tudi profesionalizacijo. Primerjava z drugimi evropskimi državami namreč kaže, da je v nevladnem sektorju delež novih delovnih mest najmanjši ravno v Sloveniji. Več spodbujevalnih ukrepov in subvencioniranih programov je tako eden izmed temeljev za prihodnost prostovoljskih organizacij, je kot prioriteto izpostavila tudi Tina Divjak iz Centra nevladnih organizacij Slovenije.

O pomenu prostovoljstva v času družbenega razslojevanja je spregovoril dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve. “Prostovoljstvo je v prvi vrsti

investicija v človeški kapital, kar bi morali priznati tudi delodajalci in sindikati. Dobra dela prostovoljcev ostajajo velikokrat neopažena in premalo cenjena, a s pomočjo medijev lahko to spremenimo, saj so kot oblikovalci javnega mnenja zelo vplivni. Ker so prostovoljci gonilna sila nevladnega sektorja, še posebej na področju socialnega varstva, bi bilo potrebno vzpostaviti še ugodnejše okolje za njihovo dejavnost,” je omenil Svetlik.

gradili pot za razvoj in širjenje prostovoljstva med posamezniki, ki so tisti, ki ustvarjajo in povezujejo naše skupnosti.

Presenečenje na koncu kongresa je bila podelitev plakete Maribor - mesto prostovoljcev, ki ga je Slovenska filantropija podelila Mestni občini Maribor. Plaketo je v imenu MOM prevzel podžupan Janez Ujčič. Vsekakor je nenapovedana podelitev med mariborskimi nevladniki poskrbela vsaj za začudenje.

V delavnicah so se udeleženci dotaknili različnih aktualnih tem, med njimi medgeneracijskega sodelovanja, mednarodnega prostovoljstva, ki je v porastu, sodelovanja s podjetji in korporativnega prostovoljstva, poskusili pa odgovoriti tudi na vprašanje, kaj zavira razvoj prostovoljstva v šolah ter predstavili predlog organiziranja prostovoljske mreže in sodelovanja z institucijami.

Na kongresu so obenem prvič podelili državne nagrade in priznanja na področju prostovoljstva, ki jih je nagrajencem izročila Barbara Miklič Tuerk, soproga predsednika države in ambasadorka prostovoljstva. Najvišjo državno nagrado prostovoljstva je prejel zdravnik Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ambulante s posvetovalnico Pro bono, kjer ponujajo brezplačno zdravniško oskrbo ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Pri svojih 81. letih se še vedno bori za izboljšanje socialnega položaja brezdomcev, migrantskih delavcev, izbrisanih, Romov in drugih, ki zaradi različnih razlogov nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Priznanje za prostovoljstvo 2011 so dobili še Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava, Čebelarska zveza Slovenije, ki je organizirala izobraževalno akcijo “Tradicionalni slovenski zajtrk”, Jani Podrepšek, gasilec in pobudnik akcije “Avtomatski defibrilatorji rešujejo življenja,” gorski reševalec Zvonimir Korenčan, ustanoviteljica Društva varnega zavetja Kočevje Jadranka Glavač, ki se bori proti revščini in socialni izključenosti ter Gorazd Bence, ki se ukvarja s projekti ohranjanja in raziskovanja kulturne dediščine.

Kongres se je zaključil s predstavitvijo predloga Mariborskega manifesta prostovoljskih organizacij, s katerim so organizatorji in udeleženci pozvali vlado k upoštevanju deleža sredstev, rezerviranih za prostovoljske organizacije in vzpostavitvi dialoga z lokalnimi skupnostmi. V Manifestu predlagajo tudi poenostavitev administrativnih postopkov, več finančnih spodbud za programe medgeneracijskega sodelovanja in za organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, javnost pa pozivajo k solidarnosti, strpnosti, ustvarjalnosti in iskrenosti. Kot poudarja Lenka Vojnovič, odgovorna za stike z javnostjo pri Slovenski filantropiji, ob izteku letošnjega leta ne štejejo le dosežki, temveč si je potrebno postaviti cilje in orisati korake, kako bomo tudi nadalje

Okoljske NVO zadovoljne z vladno uredbo Saj ni res, pa je.

Anamarija Slabe Vrsta okoljskih organizacij, združenih v Mreži Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj, s pohvalami sprejema informacijo, da je vlada 8. decembra sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Prepričane so, da je to pomemben korak na poti do trajnostne proizvodnje in potrošnje za državo, ki bo spodbudil nujne spremembe tudi v gospodarstvu.

Uredba določa pogoje za 11 skupin predmetov javnega naročanja. Med drugim predpisuje obvezno naročanje vsaj 5 % ekoloških živil (vključno z živili iz preusmerjanja v ekološko kmetijstvo) in s tem jamči za dodaten trg za ekološka živila.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj poudarja: »Za vse kmete, ki razmišljajo o preusmerjanju v ekološko kmetijstvo, je to jasen znak, da je zdaj pravi čas za ta korak. Tisti, ki se bodo v nadzor

prijavili še letos, bodo lahko ponudili že pridelke iz preusmerjanja iz l. 2013, obenem pa bodo upravičeni do kmetijskookoljskih plačil za ekološko pridelavo za l. 2012. Upamo, da se bo čim več pridelovalcev odločilo za preusmeritev, da bomo potrebe trga lahko pokrili s slovenskimi ekološkimi živili. Posebej visoke potrebe so po ekološki zelenjavi, sadju in poljščinah.« Med temeljnimi okoljskimi zahtevami za stavbe, ki so predmet javnega naročanja, Uredba opredeljuje minimalni 30 % delež lesa ali lesnih tvoriv v celotni prostornini materialov, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme).

V Umanoteri in Slovenskem E-forumu pravijo: »Ta zahteva je pomemben korak k prepoznavanju vrednosti lesa kot naše edine gospodarsko pomembne surovine.

Gozd in les sta obnovljiva in zato v središču trajnostnega razvoja nasploh. S tem uredba podpira prehod v nizkoogljično družbo. Ta spodbudni ukrep zelenega javnega naročanja ustvarja trg za izdelke domače lesnopredelovalne dejavnosti, ki je naša slabo izkoriščena priložnost za razvoj podeželja. Potencialno se odpirajo priložnosti za nova delovna mesta v gozdarstvu, lesarstvu in oblikovanju. Upamo, da bo pospešil vlaganja v raziskave in razvoj ter razvojno prestrukturiranje lesnopredelovalne industrije s prehodom na doseganje dodane vrednosti na osnovi znanja in inovativnosti.« Na Cipri so pohvalili določbe uredbe glede okoljskih zahtev za osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza, ki prispevajo k čistejšemu zraku in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Terezija Novak in Barbara Goričan predajata plaketo z nazivom “Maribor, mesto prostovoljcev”

Vsak dan novinar – en dan nevladnik Novinarji po vsej Sloveniji so se za en dan prelevili v nevladnike Bojan Golčar Akcija Vsak dan novinar – en dan nevladnik, ki je v organizaciji regionalnih stičišč NVO ter CNVOS potekala skozi vse leto, je imela namen spodbujati sodelovanje med nevladnimi organizacijami in mediji. Da bi v praksi spoznali delo v nevladnih organizacijah so NVO novinarje povabile, da se za en dan vključijo v njihovo delo. Pozivu se je odzvalo 38 novinarjev in novinark, ki so prispevke objavili v tiskanih in elektronskih medijih ter na spletni strani pobude Moja družba. Novembra je na omenjenem spletnem naslovu potekalo javno glasovanje za najbolj povedni novinarski prispevek, nagrade pa so bile podeljene na zaključni prireditvi 29. novembra v ljubljanskem Centru kulture Španski borci.

V akciji sta sodelovala tudi dva podravska medija in sicer se je novinarka Radia Maribor Irena Kodrič Cizerl preizkusila kot nevladnica v doživljajskem parku Centra za pomoč mladim iz Maribor. Ekipa televizije RTS pa je obiskala Ropotarnico v Mariboru, kjer je nastal prispevek o delovanju skupine, ki se aktivno spopad s problemom lastne brezposelnosti in razvija zametke socialnega podjetništva z zbiranjem, predelavo in prodajo rabljenih oblačil in drugega blaga. Po mnenju strokovne komisije je drugo mesto zasedel radijski prispevek Irene Kodrič Cizerl.

Sicer pa so bile nagrade razdeljene takole: nagrada žirije za najboljši avdio ali avdio-vizualni novinarski prispevek je prejela Špela Mrak, novinarka Radia Alpski val za prispevek »Med slepimi po ulicah Tolmina«. Nagrado žirije za najboljši pisni novinarski prispevek je prejela Nataša Bucik Ozebek, novinarka Dnevnika za prispevek »Svet, ki ga vidiš ti, poglejva z mojimi očmi«. Nagrada občinstva za najboljši avdio ali avdio-vizualni novinarski prispevek je pripadla Alenki Furlan Čadež, novinarki TV studio Proteus, za prispevek »Na obisku v Radioklubu Proteus«. Nagrada občinstva za najboljši pisni prispevek, pa je pripadel Tadeju Buzetiju, novinar spletnega portala Pomurec.com, za prispevek »Ko Neda Ukraden spi, njen glas v Sončku doni«.

Strokovno komisijo so sestavljali Matej Šoba iz Radia City, predstavnica javnosti Živa Vadnov, predstavnik regionalnih stičišč Borut Osonkar ter predstavnik CNVOS Simon Mlakar.

Akcija je po mnenju organizatorjev uspela tako glede na število udeleženih novinarjev in nevladnih organizacij. Vsi novinarski prispevki so dosegljivi na www.mojadruzba.si.

2

KOMENTAR

Dovolj Butal?

Kako lahko presežemo katastrofalno dejansko stanje? Živa Gobbo, društvo Focus Dovolj po SSKJ označuje predvsem dva pomena: - dovolj, ki označuje količino, mero, ki ustreza, zadošča - dovolj, ki izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči Smo sredi obdobja različnih kriz (okoljske, finančne, gospodarske, moralne, socialne itd) in prebujenega družbenega gibanja, ko vse bolj razmišljamo o tem, kje je naš dovolj in se o tem tudi pogovarjamo. Kdaj se bomo odločili, da smo dosegli raven, ki nam zadošča za kvalitetno življenje? Kdaj bomo rekli dovolj izkoriščajočemu sistemu družbene ureditve, ki danes prevladuje?

Slednje je letos - predvsem preko gibanja 15o – zakričalo že veliko ljudi (in skupin).

A od tega dovolj se je potrebno vrniti k pomenu dovolj v smislu zadoščanja. Kako torej nasloviti situacijo, kako preusmeriti družbo v smeri pravičnega, zadostnega, okolju in človeku prijaznega razvoja? Zato smo v Mariboru, Kopru in Ljubljani o možnosti take preusmeritve organizirali razprave. Najprej v manjših skupinah, nato pa še v malo večji zasedbi v Ljubljani, kjer smo združili strokovnjake iz različnih področij (ekonomija, okolje, družba) in skušali najti možne in mogoče poti naprej, možne prehode v bolj trajnostno naravnano družbo. Želimo namreč preseči samo kritiko in razmišljati kako delovati naprej.

Današnji sistem, ki postavlja kapital pred človeka in okolje in ima za cilj gospodarsko rast, ne pa rasti blagostanja, ni vzdržen in ne pravičen. Trenutna strategija, ki preveva slovensko politično sceno, pa je želja po čim večji in čim hitrejši gospodarski rasti na vsak način, ne glede na stranske učinke in posledice. Kljub temu, da je današnji način življenja in razvoja pripeljal do mnogoterih kriz, le malokdo v odločevalskih sferah dejansko išče iz njih načine izhoda, ki bi bili drugačni od mehanizmov, ki so nas v krizo pripeljali. »BDP-razvoj«, če lahko tako poimenujem idejo in filozofijo čim hitrejše in čim večje gospodarske rasti za vsako ceno, zahteva, da čim več trošimo - tako materialov, kot tudi ljudi. Zaradi prekomerne potrošnje smo ljudje prebili že kar nekaj omejitev, ki nam jih postavljata okolje in družba. A imamo omejen planet in na to dejstvo se bomo morali privaditi. Če ne bomo tega sprejeli in ravnali skladno z njim (v prvi vrsti zmanjšali potrošnjo, kjer to ni mogoče, pa »ozelenili« naše obnašanje), nas bo v to prisilile okoljske razmere. Če ne že nas, pa prav gotovo naše zanamce.

Veliko je posameznikov in skupin, strokovnjakov v tujini, pa tudi v Sloveniji, ki trdijo, da je drugačen razvoj ne le nujen, temveč tudi možen. Možnost drugačnih razvojnih poti namreč mainstream politika zavrača kot idealizem in oddaljenost od družbenih razmer. Ob tem je potrebno razmisliti o pomenu pojmov kot so kvaliteta življenja, razvoj in njegovi kazalci, potrošništvo, delo/prosti čas. BDP je za to skrajno neprimeren.

Na kratko, kot skupne rešitve in prve korake v času prehoda vidimo: prehransko in energetsko samozadostnost (s poudarkom na ekološki hrani, obnovljivih virih energije in zmanjšani porabi energije), spremembo dojemanja in organizacije zaposlovanja (kot delo se šteje tudi neplačano delo, prostovoljno delo; delovni čas bi se naj razporedil in skrajšal na račun pridobivanja novih zaposlitev; razvoj zelenih delovnih mest) in zeleno javnofinančno reformo (obremenitev škodljivih aktivnosti - izrabe naravnih virov, onesnaževanja, obremenitev plač). Namesto subvencioniranja velikih onesnaževalcev in privilegiranja multinacionalk bi tako podpirli srednje in mikro podjetništvo ter socialno podjetništvo. Ob tem se pojavlja vprašaUmanotera nje, kako pravično prerazporediti vire (dohodkovna neenakost raste) in kakšne so možnosti za uveljavitev Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Ob naštetem pa je potrebna tudi prevetritev političnega sodelovanja, možnost direktnega glasovanja z možnostjo odpoklica (po skandinavskem modelu), prilagoditev sistema, da bo služil ljudem in ne (zgolj) kapitalu. Da bi lahko takšen sistem zaživel, moramo vsi postati bolj aktivni državljani. Aktiviramo se lahko na vrsto različnih načinov: komuniciranje z izvoljenimi predstavniki, zahtevanje transparentnosti pri odločanju, vplivanje na omejitev moč kapitalskih lobijev, samoorganizacija...

december 2011

Simulacija prometa prihodnosti Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža Kakšen bo mariborski promet v prihodnosti? Bodo na cestah še vedno glavni avtomobili, ali pa bodo prevladale razne nemotorizirane oblike mobilnosti? To vprašanje so si v soboto 19.11. zastavili sodelavci projekta Teleport, ki so skupaj s predstavniki kolektivov Bikekitchen Vienna, Bikekitchen Linz in Bikekitchen Graz, v okviru festivala Kiblix-MFRU, na ulicah Maribora pripravili prometno simulacijo prihodnosti.

V Mariboru se že nekaj časa govori o nekakšni preurejeni podobi Glavnega trga in Koroške ceste, ki naj bi v prometnem smislu postala svojevrsten skupni prostor (shared space) za motoriziran in nemotoriziran promet. Pri tem se izrisuje jasen namig, da bo motorizran promet postopoma izrinjen iz mestnega središča. Koncept shared space ni samo postavljen znak z omejitvijo hitrosti, ampak pomeni celo vrsto dodatnih ukrepov, s katerimi, kot pravi eden njegovih glavnih promotorjev, danski arhitekt Jan Gehl, »povabiš ljudi na ulice, da vozijo kolesa in se po njih sprehajajo.« Predstavniki kolektivov so v obliki kolesarske tolpe, ki so ji nadeli ime Bangang (Brutal antinational gang), zavzeli dve krožni križišči in na njih sondirali teren ter poskušali ugotoviti razne parametre vzhajajoče kolesarske kulturne eksplozije. Naredili so preprost eksperiment. Postavili so se na novo krožno križišče Ulice Kneza Koclja in krožišče Glavnega trga. Za-

Mešanje prometnih udeležencev (motoriziranih in nemotoriziranih) je namreč ključen dejavnik koncepta shared space. “Tovrsten razvoj prometa v mestih ni samo izmišljotina avantgardnih prometnih in prostorskih načrtovalcev, ampak ga je pred kratkim z resolucijo potrdil tudi Evropski parlament. Do leta 2020 bodo največje dovoljene hitrosti prometa v strnjenih naseljih zapovedane na 30km/h. Zato smo z intervencijo simulirali delovanje vsakodnevnega prometa v bližnji prihodnosti,” je povedal vodja projekta Teleport in predsednik Mariborske kolesarske mreže, Josip Rotar.

In kaj je pokazal eksperiment? Vozniki avtomobilov in avtobusov so se z lahkoto privadili na nenadno spremembo povečanega števila koles v krožišču.

Prav tako so brez težav prevzeli nov položaj na prometni hierarhični lestvici. Po simuliranem prometnem režimu prihodnosti bodo motorizirani udeleženci imeli na cestah vlogo gosta, ne več domačina. S tem bodo različni inovativni koncepti kot je shared space resnično zaživeli tudi na mariborskih ulicah. “Vse kar potrebujemo, so uporabniki, ki se bodo svoje nove vloge morali začeti šele zavedati. In prav k temu je eksperiment še dodatno nagovarjal. Cesto je potrebno uporabljati, jo vzeti za svojo in to pravico držati zase,” je še dodal Rotar.

Veliki zajedavec družinskega proračuna Društvo Focus Ste se že vprašali, koliko dni v letu morate delati, da izplačate stroške, ki jih imate s svojim osebnim vozilom? Ali veste, da gorivo predstavlja le delček stroškov pri posedovanju avtomobila? Letne stroške oziroma delovni čas, ki ga porabite za vaš avtomobil lahko sedaj izračunate s spletnim kalkulatorjem stroškov. Zagotovo boste začudeni.

Za avtomobil cenejšega cenovnega razreda (okoli deset tisoč evrov), ki ga boste vozili povprečno pet let, za najnižja zavarovanja in ostale takse, za minimalno število prevoženih kilometrov in nizko porabo goriva (5 l/100 km), za majhne stroške parkiranja in minimalne stroške servisiranja, s predpostavko, da se nam avtomobil v tem času ne pokvari in nimamo prometnih nesreč, bomo na leto odšteli vsaj 3000 evrov.

Koliko manj bi lahko delali, če ne bi imeli avtomobila?

Zdaj, ko je veliko ljudi in skupin aktivnih v okviru različnih gibanj (npr. 15o) na različnih področjih (npr. Urbane brazde, različne organizacije, društva, posamezniki), še toliko bolj, Zato je ključnega pomena, da se sami naučimo načinov komuniciranja problemov in postopnega spreminjanja naše družbe in stopimo na pot spreminjanja družbe. Vstopimo torej v prehodno obdobje, recimo dovolj in delujmo v skladu z lastnimi načeli.

Minimalna plača v Sloveniji znaša manj kot 600 evrov. To pomeni, da posameznik na leto za svoj avtomobil dela pet mesecev oziroma 12 dni na mesec ali tri dni na teden. Ali nam avto res pomeni toliko, da mu posvečamo tolikšen delež svojega zaslužka in časa? Predpostavimo, da prejemate dvakratno povprečno plačo (in isto kategorijo avtomobila in okoliščine, kot so opisane zgoraj): ali želite delati cel ponedeljek in še pol torka samo za vaš avto? Pomislite, koliko drugih stvari bi si lahko privoščili za ta denar, kam vse bi lahko peljali otroke na izlet s sredstvom javnega prevoza ali pa kje bi si vse lahko privoščili večerjo in morda jezikovni tečaj...

Dovolj Butal! Odločiti se moramo ali želimo še naprej biti Butalci...

Več na www.dovolj.si.

Dejstvo je, da svojo potrebo po mobilnosti moramo nekako zadovoljiti.

Ker je ključnega pomena tudi sodelovanje med različnimi akterji, smo o le-tem razpravljali s širokim krogom ljudi, a moramo se še veliko naučiti. Danes so nas polna usta sodelovanja, vendar v resnici prevladujejo posamezni interesi, ne iščemo dovolj skupnih rešitev. V tem trenutku se zavezništva oblikujejo zaradi nasprotovanja neučinkovitemu in nepravičnemu sistemu, kar je potrebno izkoristiti za razpravo o prihodnjem razvoju. Skozi sodelovanje lahko prispevamo tudi k boljši družbeni povezanosti in ustvarjanju družbenega zaledja, s pomočjo katerega se gradi soodvisnost in zaupanje.

čeli so kolesariti v krogu na voznem pasu kot vozila, povsem enakovredno z ostalim prometom.

V službo moramo priti vsak dan. Občasno moramo opraviti večje nakupe.

Izračunajte si, koliko bi plačali za javni prevoz, za mesečno vozovnico z vlakom ali pa za vozovnico mestnega prometa. Če javni prevoz zadovolji vaše potrebe za pot na delo, pa se vprašajte, ali je smiselno imeti avto za prosti čas. Da gremo enkrat na leto na morje in se še takrat pritožujemo, kako malo prostora imamo v avtu. Avto si lahko sposodimo že za 20 evrov na dan, ga vrnemo, ko ga ne potrebujemo in niti ne rabimo skrbeti za parkirno mesto – garažo in za ostale storitve. Ali pa se dogovorimo s sodelavci in prijatelji za souporabo avtomobila (carsharing), delimo stroške in veliko privarčujemo.

Vsi primerjamo cene vozovnice javnega prometa s ceno goriva, ki ga porabimo, da pridemo iz točke A v točko B, vendar to ni verodostojna in realna primerjava. Če bi v izračun vključili še storitev avtomehanika, tehničnih pregledov, avtopralnic in vsega ostalega,

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

kar potrebuje avtomobil, bi se marsikdo zamisli, ali je avto kot prevozno sredstvo resnično ugodnejši od ostalih načinov prevoza.

Neučinkovit javni prevoz ali kako ga rešiti iz začaranega kroga Res je, da v Sloveniji ne slovimo po učinkovitem in kakovostnem javnem prevozu, vendar pa je zgodba zatona javnega prometa tesno povezava z zgodbo o vzponu rabe avtomobila. Če nas bo več uporabljalo javni prevoz, bo le-ta postopoma postajal bolj učinkovit in cenejši. Upamo, da vas bo kalkulator spodbudil k razmisleku, ali je res smiselno velik del življenja nameniti posedovanju avtomobila, ali pa je morda bolje spodbuditi rabo javnega prevoza.

Kalkulator za obračun stroškov je dosegljiv na http://focus.si/avto.html.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

3

www.nevladna.org

Nevladniški dolgi pohod pot v južnokorejski Busan

Tuaregi: Žrtve vojne v Libiji Dr. Mira Delavec, neodvisna humanitarna delavka, ambasadorka Tuaregov

Slovenske NVO s področja mednarodne razvojne pomoči sodelujejo na OECD Forumu o učinkovitosti razvojne pomoči.

Maja DRČA, CONCORD Rim leta 2003, Paris leta 2005 ter Akra leta 2008 veljajo za izredno pomembne mejnike v procesu odločanja o prihodnosti ter učinkovitosti razvojne pomoči, ki ga vodi Komite za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD - DAC). Manjka še zadnja, odločilna četrta postaja, ki bo zaokrožila celoten proces ter dodala piko seriji Forumov o učinkovitosti razvojne pomoči.

Medtem ko se je prvi Visoki forum bolj osredotočal na harmonizacijo, so na drugem donatorji ter parnerske vlade nacionalnih držav podpisali Pariško deklaracijo o učinkovitosti razvojne pomoči. Tretji Visoki forum je igral pomembno vlogo za civilno družbo, ki je bila ves ta čas odsotna ter postavljena na stranski tir. Akterji civilne družbe so se odločili vstopiti v proces bolj organizirano ter sistematično in v ta namen sta bila tvorjena Organizacijski odbor Better Aid, ter OECD svetovalna skupina o civilni družbi ter učinkovitosti razvojne pomoči kot povezava med civilno družbo ter OECD. V Akri je civilni sektor dosegel priznanje ter razširil svojo vlogo in odgovornosti v omenjenem procesu, prav tako pa je bil s strani drugih akterjev izzvan o svoji lastni učinkovitosti. V ta namen je nastal forum o učinkovitosti razvojne pomoči imenovan Open Forum for CSO Development Effectiveness (Open Forum), ki je sklenil, da Pariška deklaracija ne more služiti kot merilo o učinkovitosti, temveč je potrebno ustvariti nova merila le za namen civilne družbe. Od 29. novembra do 1. decembra 2011 se je tako v Busanu, v Južni Koreji, odvijal 4. Visoki forum o učinkovitosti razvojne pomoči, ki je presojal o implementaciji Pariške deklaracije ter začrtal nadaljne korake in obveze.

Open Forum je iniciativa, ki jo vodijo različne koalicije mednarodnih organizacij civilne družbe z namenom definirati ter na osnovi skupnih načel spodbujati vlogo ter učinkovitost civilnega sektorja. Prav tako predstavlja učni prostor, v katerem lahko vpleteni razpravljajo o izzivih povezanih z njihovim delom ter o odnosih med različnimi razvojnimi akterji. Le enoten glas lahko osnuje standarde ter pogoje, ki omogočajo kvalitetno delo. Proces se je oblikoval leta 2009 z regionalnimi pripravljalnimi delavnicami, ki so pričele proces ter ga popeljale do številnih nacionalnih ter tematskih posvetov. Septembra 2010 se je odvila prva mednarodna skupščina v Istanbulu, ki je povzela vsebino preteklih posvetov po celem svetu. Na konferenci so predstavniki civilne družbe potrdili t.i. Istanbulska načela in osnovali mednarodni okvir za učinkovitost razvojne pomoči organizacij civilne družbe. Is-

Mira Delavec med Tuaregi na jugu Libije Libija − dežela, v kateri je bilo do nedavnega »vse mogoče in hkrati vse nemogoče«. Z njo me povezujejo tesne prijateljske vezi, ki sem jih stkala z mnogimi Libijci v zadnjih šestih letih, ko se vedno znova vračam in živim z njimi.

Glavni govorec srečanja Justin Kilcullen tanbulska načela, ki težijo k spoštovanju človekovih pravic, družbeni pravičnosti, demokratičnemu lastništvu in so s strani razvojnih akterjev že pozitivno sprejeta, so integralni del končnega mednarodnega okvira. Konzultacije, ki so sledile, so svoje razprave osredotočile na osnutek tega okvira ter njegovo implementacijo. Po skoraj dveh pretečenih letih se je tako skupaj po celem svetu odvilo 70 nacionalnih, 9 regionalnih in 8 tematskih konzultacij.

Od 28. do 30. junija 2011 se je 240 predstavnikov organizacij civilne družbe iz več kot sedemdesetih držav zbralo na drugi mednarodni skupščini, ki se je tokrat odvijala v idiličnem mestu Siem Reap v Kambodži, z namenom, da izoblikujejo končno verzijo mednarodnega okvira za učinkovitost razvojne pomoči za organizacije civilne družbe, mobilizirajo organizacije civilne družbe ter določijo strategijo na poti do 4. Visokega foruma o učinkovitosti razvojne pomoči v Busanu in naprej. Tri dnevna konferenca je ponujala široko paleto dogodkov in strokovnjakov z najrazličnejših področij.

Glavni govorec srečanja je bil g. Justin Kilcullen, direktor Trocaire iz Irske ter predsednik CONCORD Europe, medtem ko sta konferenco otvorila predstavnik kamboške vlade ter guverner Siem Reapa. Program je prav tako vseboval razpravljanja v obliki delovnih skupin z najrazličnejšimi tematikami, med drugim o učinkovitosti razvojne pomoči v situacijah konflikta, o spolu in učinkovitosti razvojne pomoči, sodelovanju jug-jug ter prihodnosti Open Foruma in učinkovitosti razvojne pomoči. Udeleženci skupščine so kot glavni problem še posebej izpostavili ugodno okolje, ki omogoča delovanje organizacij civilne družbe in dosego učinkovitosti razvojne pomoči. Rezultat, ki ga je zbranim na konferenci uspelo doseči, se odraža v t.i.

Siem Reap konsenzu, ki je hkrati skupek načel in vodil ter pa pogojev za vlade in

donatorje za uresničevanje učinkovitosti razvojne pomoči. Je tudi končni rezultat dveletnega združevanja idej in pogledov civilne družbe o svoji lastni učinkovitosti ter okolju, ki jim omogoča opravljanje svojega dela. Siem Reap konsenz služi kot končna verzija mednarodnega okvira za učinkovitost razvojne pomoči organizacij civilne družbe in kot svetovna politična zaveza k izpolnjevanju dobrih praks. Spremljata ga še dokumenta o svetovanju ter sami implementaciji konsenza.

Le še dva meseca nas ločita do srečanja v Busanu. V tem času civilna družba ter Open Forum vztrajno ter z vso močjo snujeta nove poti in ideje. Medtem ko je v septembru Evropska komisija že potrdila vlogo in pomembnost Istanbulskih načel, s čimer želi tudi pripomoči k bolj enotnemu mnenju celotne Evropske unije na srečanju v Busanu, pa si Open Forum želi videti večjo podporo nacionalnih vlad ter drugih institucionalnih teles. Prav tako je potrebno v teh preostalih mesecih predstaviti Siem Reap konsenz širši javnosti ter ga zaokrožiti med vsemi akterji razvojne pomoči.

Organizacije civilne družbe so z dosego konsenza opravile svoje delo, zdaj so na potezi vlade ter donatorji, ki omogočajo pogoje za ugodno delovno okolje. V septembru so se organizacije civilne družbe srečale ter dogovarjale o strategijah na svetovni skupščini mednarodne organizacije CIVICUS v kanadskem Montrealu, ta pa je bila tudi zadnji večji dogodek civilne družbe pred Busanom, kjer je Open Forum skupaj z Better Aid in korejsko nacionalno platformo KoFID od 26. do 28. novembra gostil srečanja pred samim začetkom 4. Visokega foruma o učinkovitosti razvojne pomoči. Le-ta je ključni trenutek za nadaljne korake v razvoju in razvojni pomoči do poteka Milenijskih razvojnih ciljev leta 2015 ter kasneje.

Greenpeace o jedrski energiji Greenpeace je poslal sporočilo o razmišljanju Avstrije za prepoved uvoza jedrske energije. Glede na to, da bi nekateri v Sloveniji radi gradili dodatno jedrsko elektrarno v Krškem za izvoz elektrike, je dogajanje v Avstriji pomembno tudi za Slovenijo.

Društvo Focus Pravni izvedenci: “Prepoved uvoza jedrske energije je mogoča. Zvezna vlada lahko prepove uvoz jedrske energije v Avstrijo Dve neodvisni pravni strokovni poročili, pripravljeni na pobudo organizacij Greenpeace in GLOBAL 2000, potrjujeta, da je v skladu z mednarodno zakonodajo prepoved uvoza jedrske energije v Avstriji mogoča in izvedljiva. Zakonodaji Evropske unije in Svetovne trgovinske organizacije namreč dopuščata možnost omejitve svobodnega pretoka dobrin z name-

nom zaščite zdravja in okolja. Prepoved uvoza bi nedvomno povzročila zmanjšanje povpraševanja po jedrski energiji, kar posledično zmanjša tudi potrebo po številu jedrskih elektrarn. Jedrske elektrarne so zaradi ogromnih stroškov gradnje zelo zahtevne za financiranje.

Manjši kot postane trg za jedrsko energijo, manjše bo zanimanje investitorjev za gradnjo in financiranje jedrskih elektrarn. Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji,

dogajanje v Avstriji komentira: »Vedno več je tistih, ki jedrske energije nočejo ne doma, ne v sosednji okolici. Avstrijci lahko prepovejo uvoz jedrske energije in slej ko prej bodo to storili. Trendi v Avstriji dajejo jasen signal vsem tistim, ki bi radi Slovenijo izpostavili dodatni nevarnosti jedrske elektrarne za prodajo jedrske energije v tujino.« Raziskava javnega mnenja iz junija 2011 kaže, da je 80 odstotkov Avstrijcev proti uvozu jedrske energije, kar 74 odstotkov pa bi podprlo prepoved uvoza le-te.

V Libiji nisi mogel ostati ravnodušen in Tripoli je bil nedvomno edini pravi center te države, čeprav so se razvijala tudi druga mesta in področja ter so pred dvema letoma začeli več vlagati v mesta na jugu, kot sta Sebha in Gath.

Investicije so bile zlasti v gradnjo novih stanovanjskih naselij, novih delovnih mest itd. Že dolgo je bilo razvidno, da so bili številni ljudje podporniki sistema Moamerja Gahdafija in na drugi strani so bili tisti, ki so si želeli več svobode, zlasti medijske in politične po zgledu Zahoda. A upor, ki je v mesecu marcu prerastel v razsežnosti državljanske vojne, ni tako preprost, kot se zdi mnogim na prvi pogled in največji problem pri tem so tudi tisti posamezniki in mediji, ki so poskrbeli za širjenje neustreznih, nepreverjenih novic, o tem, kaj se je oz. kaj se še vedno v državi dogaja. Ti mediji so v lasti močnih korporacij, ki nadzirajo in določajo potek pretoka informacij. Na lastne oči sem videla, kako so se v času spopadov številni Libijci dejansko zaprli v svoje domove, poskrili, niso izražali svoje politične pripadnosti, čakali in upali so samo, da bi vse skupaj čimprej minilo.

To je tudi razlog, da je ostali del države ves ta čas ostal miren in se ljudje niso zapletali v nasilje.

V času spopadov v Libiji, ki so prešli v razsežnost državljanske vojne, katero sem doživala tudi sama, saj sem se tam nahajala dvakrat, ko sem odnesla v lastni režiji (brez prisotnosti katerekoli humanitarne organizacije) zdravila in hrano, sem lahko videla, kam sežejo določene medijske manipulacije. Žrtev le-te so bili zadnje mesece tudi Tuaregi, ki jim največ pomagam, ne samo v Libiji, tudi v Alžiriji, Nigru in Maliju. Odkar je meseca septembra med Libijce in svetovno javnost odjeknila vest, da naj bi Tuaregi skrivali Moamerja Gahdafija in pomagali njegovi vojski (manipulacije, da jih je Gahdafi najel celo kot plačance itd.), slednji niso imeli več miru. Že tako niso imeli nikoli političnih pravic in so se jih ljudje na severu države sramovali, sedaj so jih še obdolžili nečesa, za kar ni nobenih dokazov.

Po smrti Gahdafija se Tuaregi, ki jih je v zadnjih treh tednih doletela poleg vojne (zaradi katere so ostali zadnji mesec brez elektrike, vode in hrane; popolnoma odrezani od sveta), še naravna katastrofa s poplavami, ki so za ta izrazito puščavski del tudi Tuaregom povsem neznane. Nekatere njihove domove je odnašalo kot za šalo. A to sveta ne zanima … Lačni otroci, bolne ženske …

Tuarege skrbi sedaj nadaljevanje maščevanja posameznih skupin, ki bodo v boju za oblast iskale različne načine obračunavanj. Čeprav sem optimistka, z žalostjo v srcu lahko zapišem le, da se državljanska vojna v Libiji še zdaleč ni končala … Pokoli se bodo nadaljevali … in Tuaregi so že bili njihove žrtve.

Bo 3muhe vrnil EPK? Poleti se je v Mariboru zaprla edina pravična trgovina, težave ni rešila niti občinska zaveza, da Maribor postane prvo slovensko pravično mesto.

Jasmina Cehnar V začetku meseca julija je po samo 14 mesecih delovanja svoja vrata zaprla edina mariborska pravična trgovina 3muhe. V dobrem letu delovanja se je namreč zaradi majhnega prometa in prevelikih stroškov, zlasti z najemnino, nabrala prevelika izguba. “Glavni razlog za zaprtje je premajhna prodaja, zadeva se ekonomsko ni pokrila. Da ne bi ogrozili še ljubljanske trgovine, smo se odločili, da jo zapremo,” je pojasnil Rene Suša, vodja projektov v društvu Humanitas, ki je skupaj z Umanotero leta 2004 v prestolnici odprla prvo “fairtrade” trgovino pri nas, nato pa sta nevladni organizaciji skupaj s tiskarstvom Medium ustanovili zadrugo Odjuga, ki je leta 2008 odprla še mariborsko podružnico. Tam je bila do nedavnega zaposlena le poslovodkinja, večino dela pa so opravljali prostovoljci.

Slab promet Suša pripisuje zlasti neposrečeni, nekoliko skriti, lokaciji v podhodu med Glavnim trgom in Vetrinjsko ulico, spregledati pa najbrž ne gre tudi nekoliko dražjih izdelkov, ki so posledica glavnih načel pravične trgovine - poštenega plačila proizvajalcev in čim krajše prodajne verige. V Humanitasu so si sicer prizadevali, da bi jim boljše in cenejše prostore zagotovila Mestna občina Maribor, zlasti, ker se je slednja že lani zavezala, da postane prvo sloven-

sko pravično mesto (pogoj za pridobitev naziva je med drugim delovanje vsaj ene pravične trgovine). A so občinarji 3muham ponudili le možnost prodaje na stojnici. “Občina vztraja, da nima nobenega ustreznega prostora, a do nas so prišle neuradne informacije, da temu ni tako,” ni zadovoljen Suša, ki razloži, da bi bila prodaja na stojnici zaradi logistike nepraktična in nerentabilna. “Iz medijev smo izvedeli, da se je na občini že oblikovala delovna skupina, ki naj bi se ukvarjala s projektom pravičnega mesta, a mi vanjo nismo bili povabljeni,” je še povedal.

Na občini sicer pojasnjujejo, da trenutno v centru mesta ne razpolagajo s prostimi poslovnimi prostori, ki bi jih lahko uporabili za novo lokacijo trgovine 3muhe.

Poslovni prostori v lasti občine, ki so na voljo, pa ne ustrezajo potrebam trgovine, saj so izven cone za pešce in izven centra mesta. Se torej 3muhe za stalno poslavljajo iz Maribora? “Če se bo v okviru evropske prestolnice kulture odprla alternativna veleblagovnica v nekdanjem galenskem laboratoriju v Tkalskem prehodu, obstaja možnost, da se vrnemo.

Sicer pa se naši izdelki še zmeraj dajo dobiti v nekaterih drugih mariborskih trgovinah,” še razloži Suša.

4

december 2011

Kdaj bo Slovenija dobila Nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti?

Novice na sceni

Če Že plaČujete dohodnino, namenite

tistim, ki so vam pri srcu.

Vsi davčni zavezanci imate možnost odločanja delo o svojinevladniih dohodnini. do 0,5 odstotka Tudi kot posameznik ali posameznica lahko podprete organizacij! lahko po zakonu namenite ali več Do 0,5 odstotkov dohodnine, odmerjene z dokončno odločbo od eni dohodkov, ki organizacijam, katerih delovanje se vam se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko namenite enemu ali več upravičencem. zdi koristno. Seznam organizacij najdete Komu lahko namenite del dohodnine je razvidno s seznama v Uredbi o namenitvi na www.dobrodelen.si.

Je izjemno dela dohodnine za donacije. Posameznemu upravičencu lahkonanamenite od 0,1 pester, zato boste njem zagotovo našlido organizacijo, ki jo boste ponosom podprli.

0,5 odstotka dohodnine. Skupaj pa največ petim upravičencem.

Toslahko storite ka-

dar koli na spletni strani preko sistema eDavki ali pisno oziroma ustno na zapisnik pri davčnem organu. 0,5 % dohodnine lahko namenite nevladnim organizacijam, političnim strankam, sindikatom in verskim organizacijam. Prvič smo v Sloveniji lahko to storili za dohodninsko napoved v letu 2007.

Za leto 2008 so fizične osebe skupaj zbrale 3,1 milijona evrov z namenitvijo 0,5 % dohodnine, za leto 2007 je donacijo 0,5 % od svoje dohodnine namenilo 20,8 % davčnih zavezancev.

Več informacij na www.dobrodelen.si.

Akcijo spodbujanja doniranja dela dohodnine nevladnim organizacijam vodi CNVOS.

Akcijo je podprlo Ministrstvo za javno upravo RS.

Izsledki najnovejše javnomnenjske raziskave Evropejcev o odnosu do razvojne pomoči – sramota za državljane Slovenije Po podatkih najnovejše javnomnenjske raziskave Eurobarometra o odnosu Evropejcev do razvojne pomoči je za Evropejce pomoč revnemu prebivalstvu sveta zelo pomembna. Kar 84 odstotkov vprašanih namreč podpira razvojno pomoč, prav toliko pa jih tudi meni, da je potrebno pri zagotavljanju pomoči za drţave v razvoju večji poudarek nameniti dobremu upravljanju in človekovim pravicam, kar je v skladu s predlogom evropskega komisarja za razvoj Andrisa Piebalgsa, zapisanem v »Agendi za spremembe«. Evropski državljani bi bili pripravljeni tudi aktivno pomagati revnim, polovica pa bi plačevala več za vsakodnevne nakupe (npr. z izbiro izdelkov pravične trgovine), če bi bili prepričani, da bo to prineslo koristi državam v razvoju. Razvojno pomoč najbolj podpirajo državljani Švedske (97 %), Cipra (95 %), Poljske (92 %), Luksemburga (92 %), Nemčije (92 %) in Finske (91 %), najmanj pa državljani Madžarske (75 %), Bolgarije (75 %), Estonije (74 %) in Slovenije (71 %). Po mnenju vprašanih razvojno pomoč najbolj potrebujejo Podsaharska Afrika (70 %), sledijo Severna Afrika in Bliţnji Vzhod (33 %), Indijska podcelina (25 %), Karibi (17 %), Jugovzhodna Azija (16 %), Vzhodna Evropa zunaj EU, Kavkaz in Osrednja Azija (15 %) ter Latinska Amerika (15 %).

Prva predstavnica slovenskih nevladnih organizacij v Afganistanu V okviru projekta Konzorcij slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan (SLOGA, Povod, Zavod Krog in Help), ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zunanje zadeve, je v Herat (Afganistan) v začetku novembra odpotovala prva predstavnica slovenskih NVO, Katja Kumar. Sledili ji bodo še štirje, vsi pa bodo nastanjeni v provinci Herat, ki je zaradi svoje lege prvo pribežališče za afganistanske begunce iz Irana. Organizirali bodo izobraževalne delavnice in usposabljanja, ki bodo v prvi vrsti namenjena afganistanskim mentorjem, ki za povratnike iz Irana izvajajo poklicna izobraževanja in usposabljanja ter tako prispevajo k ponovni socialni in gospodarski integraciji nekdanjih beguncev.

Katja Kumar bo tamkajšnjim mentorjem na delavnicah predstavila osnove moderne pedagogike in izkustvenega učenja. Na delavnicah, ki bodo vključevale skupinsko delo, igre vlog, predstavitve, razprave, itd., se bodo slušatelji seznanili s pomembnostjo posedovanja ključnih kompetenc, kot so skupinsko delo, komunikacijske spretnosti, kreativno razmišljanje, učinkovito reševanje problemov, multikulturni dialog, itd. S pomočjo praktičnih vaj, ki se bodo izvajale na delavnicah, bodo slušatelji te spretnosti tudi razvijali in kasneje novo znanje uporabljati pri svojemu delu.

Kmalu bo v okviru projekta vzpostavljena spletna stran, na kateri si boste lahko prebrali podrobnejše informacije o projektu in Afganistanu na splošno.

Pred volitvami so v Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti med političnimi strankami in gibanji izvedli anketo o vključevanju družbene odgovornosti.

Brezplačna objava

N I Č VAS N E S t ANE , dA S t E d o bro dE l NI.

IRDO, Inštitut za razvijanje družbene odgovornosti, Maribor Na anketo se je do začetka novembra odzvalo 13 strank oziroma gibanj. Namen raziskave je bil spodbuditi interes politike za oblikovanje Nacionalne strategije razvoja družbene odgovornosti. Na anketo se je odzvala samo dobra četrtina, na vprašanje o soodvisnosti samo tri, na vprašanje o celovitosti samo ena stranka.

Rezultati ankete so pokazali, da vse politične stranke ne razumejo dobro koncepta družbene odgovornosti, k njegovemu razvoju večinoma ne pristopajo strukturirano, zato bi bilo smiselno dodatno izobraževanje vodstva in njenih članov. Raziskovalci ddr. Matjaž Mulej, dr. Andrej Fištravec in Anita Hrast predlagajo slovenskim politikom, da podprejo izdelavo nacionalne strategije družbene odgovornosti in k temu pristopijo strateško, tudi tako, da ponovno obudijo delovanje nacionalne medresorske delovne skupine za področje družbene odgovornosti. Ta je bila ustanovljena že leta 2005, njeno delo pa je kmalu po njenem nastanku zamrlo. Razmislijo naj tudi o vlogi politika in njegovi odgovornosti ter morebitnem etičnem kodeksu politika. »Obe zadnji vladi sta zanemarjali delovanje nacionalne medresorske delovne skupine za področje družbene odgovornosti. Obe sta tudi pustili ob stran izdelavo nacionalne strategije družbene odgovornosti in njeno uveljavljanje znotraj in preko zakonodajnih okvirov. Predlog smo objavili in predložili brez odziva večkrat. Objavili smo tudi predloge, kako naj bi reševali sedanje krize, v katerih se prepletajo zastarele vrednote in neoliberalni mehanizmi ekonomije. Predlagamo ponoven razmislek o vsem tem, ki bi se naj iztekel v novo strategijo, ki ne bi bila le strategija uveljavljanja družbene odgovornosti, ampak strategija njene uporabe, da bi Slovenija končno postala druž-

ddr. Matjaž Mulej

politične stranke ne razumejo koncepta družbene odgovornosti beno odgovorna inovativna družba, kot se je odločila, a samo na papirju, že pred skorajda desetletjem,« še zaključuje ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta in Raziskovalnega sveta Znanstveno-raziskovalnega centra inštituta IRDO.

Na vprašanja so odgovorile naslednje stranke, gibanja oz. njihovi predstavniki (razvrščeno po vrstnem redu prejema odgovorov): Gibanje TRS in Stranka TRS, ZARES - socialno liberalni, SMS - ZELENI, Stranka mladih - zeleni Evrope, Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija, DeSUS, SDS, NPS-Naprej Slovenija, NSi, LDS. Samo povratno informacijo na anketo pa so posredovali: Lista za pravičnost in razvoj, Socialni demokrati, Sem-Si, Stranka enakih možnosti Slovenije.

Naknadno je svoje odgovore posredovala tudi Slovenska ljudska stranka.

Vprašanja in odgovori strank v celoti so dosegljivi na spletnem mestu inštituta IRDO (www.irdo.si).

Vizija in cilji razvoja nevladnega sektorja na Koroškem Katja Podhovnik, Koroško regionalno stičišče NVO, Korociv.si Vizija nevladnega sektorja na Koroškem je, da nevladne organizacije v regiji postanejo aktiven, prepoznaven in enakovreden partner v družbi. S krepitvijo lastnih zmogljivosti in povezovanjem nevladnih organizacij pa bodo povečevale kakovost življenja prebivalcev v regiji.

NVO na Koroškem, najštevilčnejše med njimi so društva in zveze društev, imajo pestro in dolgo tradicijo delovanja.

Upravičeno lahko trdimo, da pozitivno prispevajo h kakovosti življenja Korošcev na številnih področjih, od športa, kulture, zdravja, socialnega varstva in drugih. Prostovoljstvo je osrednja vrednota in osnovni način delovanja NVO v regiji. V sodobnih družbah nevladni sektor vse bolj zapolnjuje vrzeli, ki jih javni sektor ali gospodarstvo ne uspeta zadovoljivo pokrivati in tako postaja pomemben ustvarjalec delovnih mest in inovativnih pristopov k reševanju prepoznanih potreb in problemov.

V regionalnem stičišču NVO Koroške smo skupaj z zunanjim izvajalcem Nov’no razvoj, razvoj lokalnih skupnosti, v zadnjih mesecih tega leta pripravili osnutek Strategije razvoja nevladnega sektorja v Koroški regiji. Namen izdelave Strategije NVO je ugotoviti stanje nevladnega sektorja v regiji, prepoznati potenciale nevladnih organizacij za nadaljnji razvoj ter doseči soglasje o

prioritetnih področjih delovanja.

Za pripravo dokumenta so zainteresirane NVO v regiji oblikovale Strateški svet, ki združuje po enega predstavnika NVO iz vseh 12 regisjkih občin. Strateški svet predstavlja osrednjo delovno skupino za pripravo strategije. Da bi v proces vključili čim večje število NVO in drugih deležnikov, so v Mežiški, Dravski in Mislinjski doline potekale delavnice, na katerih so predstavniki NVO in drugi udeleženci aktivno prispevali s svojimi ugotovitvami in predlogi. Osnutek strategije je Strateški svet pred javno objavo in pozivom k dopolnitvam že obravnaval in dopolnil. Dokument je trenutno dan v javno objavo za komentarje, predloge in izboljšave. Sodelovanje NVO in drugih pomembnih akterjev v regiji je zelo dobrodošlo.

Glede na stanje nevladnega sektorja na Koroškem in ugotovljene ključne probleme ter priložnosti, želimo s strategijo doseči dve ključni spremembi - povečati usposobljenost in izboljšati ekonomski položaj NVO. S tem ciljem želimo povečati znanja in sposobnosti NVO ter jih bolje organizirati, da bi uspešneje zagotavljale finančna sredstva za svoje delovanje in razvoj novih storitev ter tako omogočale rast in tudi zaposlovanje v sektorju in okrepiti vlogo in prepoznavnost nevladnega sektorja na

lokalni in regionalni ravni. S tem ciljem pa želimo doseči aktivno sodelovanje NVO pri sprejemanju odločitev na lokalni oz. regionalni ravni in vzpostaviti civilni dialog na vseh ravneh, kjer so NVO aktivne in kjer lahko vplivajo na kakovost življenja prebivalcev v Koroški regiji. Krepitev vloge NVO želimo doseči tudi s povečanjem ozaveščenosti širšega prebivalstva, medijev, gospodarstva in javnega sektorja o pomenu NVO v družbi in z odkrivanjem potencialov za partnersko sodelovanje.

Zastavljena cilja bo mogoče doseči z usmerjanjem virov in dejavnosti na štiri glavna področja delovanja oz. prioritetne naloge; razvoj zmogljivosti in razvoj podpornega okolja za NVO, ki sta pretežno namenjeni krepitvi nevladnih organizacij ter razvojem civilnega dialoga in krepitvijo prepoznavnosti pa so področja namenjena uveljavljanju poslanstva in vloge nevladnega sektorja v lokalnem okolju in širši družbi.

Dokument bo potrebno obravnavati odprto in prilagodljivo spremenjenim okoliščinam in ga ustrezno dopolnjevati. Strategija naj služi nevladnemu sektorju kot izhodišče za uveljavljanje stališč in potreb v drugih strateških dokumentih, še posebej pri pripravi in izvedbi regionalnega razvojnega programa 2014-2020.

5

www.nevladna.org

»Razmisliti moramo, koliko stvari Manj hrane v koš med dejansko sploh potrebujemo« prazniki!

Preprosti napotki za vsakogar, da bodo letošnji prazniki manj potratni

Tadeja Škerjanc V Mariboru že od leta 2004 deluje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Njegov namen je raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji in svetu, kako to počnejo in v kakšni meri jim uspeva, pa nam je pojasnila direktorica IRDO, Anita Hrast.

Inštitut za trajnostni razvoj Od Miklavža do božiča in novega leta je čas za darila, okraševanje in veliko, veliko hrane. To je tudi čas za gromozanske količine odpadkov. Prazniki so pred vrati, zato smo na Inštitutu za trajnostni razvoj po zgledu Worldwatch Institute pripravili nekaj preprostih napotkov za manj potratne, a več vredne praznike. Prijateljstvo, ljubezen in hvaležnost so na voljo v neomejenih količinah, žal pa ni tako tudi z vodo, energijo in zemljo, ki so potrebne za pridelavo hrane. Po FAO vsako leto izgubimo ali zavržemo približno tretjino oziroma 1,3 milijarde ton hrane, pridelane za človeško prehrano. Največ hrane zavržemo v razvitih državah.

Ob milijardi lačnih po svetu in tisočih lačnih v Sloveniji je zelo pomembno, da s hrano začnemo ravnati bolj odgovorno.

Katera je osnovna dejavnost Inštituta za razvoj družbene odgovornosti?

Osnovne dejavnosti inštituta IRDO so raziskovanje, izobraževanje, informiranje in povezovanje, svetovanje in razvoj novih družbeno odgovornih projektov, tudi izdelkov in storitev za naročnike, založništvo, dobrodelnost.

Pri tem sodelujemo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ustanovami, organizacijami, vladami in podjetji ter tako prispevamo k izmenjavi znanja in izkušenj o družbeni odgovornosti.

Kaj sploh je družbena odgovornost?

Koncept družbene odgovornosti podjetij, kot ga je že leta 2001 definirala EU (Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij), pravi, da naj bi podjetja na prostovoljni osnovi integrirala družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Aktivnosti, ki jih izvajamo v inštitutu IRDO izhajajo iz te opredelitve, le da smo v našem Strokovnem svetu dorekli, da družbeno odgovornost pojmujemo širše, in sicer kot individualno družbeno odgovornost, družbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij), družbeno odgovornost poklicnih skupin, in navsezadnje družbeno odgovornost naroda, države, zveze.

Tudi EU je letos sprejela nove usmeritve na področju družbene odgovornosti, ki opredeljuje družbeno odgovornost širše, ne le kot družbeno odgovornost podjetij. Veliko je k temu pripomogel tudi novembra lani sprejet standard ISO26000 za družbeno odgovornost, ki govori o sedmih ključnih področjih delovanja: upravljanje organizacij, človekove pravice, delovna razmerja, naravno okolje, poslovne prakse, odjemalci, vključevanje v skupnost in vsebuje tudi dva skupna imenovalca - celovitost in soodvisnost.

S kom sodelujete pri svojem delu?

Ključen akter na področju družbene odgovornosti je lahko vsakdo, ki se odloči, da bo resnično pomagal spremeniti dosedanje sisteme na bolje.

Zato sodelujemo tako z nevladnimi organizacijami, kot skupinami posameznikov, ki se s tem namenom združujejo, vlado, gospodarstvom, mediji.

Veliko organizacij je, ki na tem področju v Sloveniji že precej delajo, čeprav smo bili ob nastanku našega inštituta edini, vsaj kolikor je nam znano, ki smo svojo dejavnost v celoti posvetili temu področju.

Direktorica IRDO, Anita Hrast Na kak način delate skupaj s podjetji?

V inštitutu IRDO trenutno združujemo več kot sto članov, od tega polovico kolektivnih, med njimi so tako velika, kot majhna podjetja, npr. Telekom Slovenije, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Premogovnik Velenje, Mimovrste in še bi lahko naštevali. Zanje organiziramo izobraževanja, svetovanja in podeljujemo nagrado Horus. Pogrešamo aktivnejšo vlogo slovenskih ministrstev na tem področju, a upamo, da se bo tudi to kmalu spremenilo na bolje.

Zakaj povezovanje neprofitnega sektorja s profitnim?

Nevladne organizacije so tiste, ki zapolnjujejo nek družbeni manjko – torej prepoznavajo doslej še neprepoznane probleme v družbi in jih s svojim delovanjem poskušajo reševati, ali pa vsaj opozarjati nanje. So pomemben gradnik sodobne družbe, in če so dobro organizirane, lahko močno vplivajo na spremembe v družbi. Manjko, ki ga imajo te organizacije, pa je predvsem finančne narave, kar jim onemogoča hiter in učinkovit razvoj, zato so mnoge med njimi manj močne na trgu, kot si želijo biti in svojega poslanstva v celoti ne zmorejo izpolnjevati. Nekatere tudi kmalu usahnejo, zlasti, če so ambicije večje, od danih možnosti. Zato je nujno povezovanje neprofitnega s profitnim, pa tudi z državo.

Bi rekli, da ste uspešni v doseganju ciljev, ki ste si jih zadali ob ustanovitvi inštituta?

Strokovno in organizacijsko smo zelo uspešni, finančno pa manj. Finančno stanje vedno zaostaja za našim delom, kar nas precej zavira, a vse je za nekaj dobro. Se tako naučimo, kako intenzivno varčevati in početi tisto, kar je nujno in primerno za realizacijo. Naš princip dela je takšen, da precej pomagajo člani in prostovoljci – vsak da,

kar lahko da, pa če je to samo dobra misel, prosti čas ali njegovo strokovno znanje, ideje, predlogi, povezovanje.

Kakšne so želje za prihodnost?

Razmisliti moramo, koliko stvari dejansko sploh potrebujemo, in poskusiti živeti z manj, zato, da bo več časa za družino, zase in za tisto, kar radi počnemo, ne le za delo. Tudi, če ostanemo brez dela, si je potrebno najti kakšno obliko zaposlitve, da čas, ki nam je na voljo, koristno preživimo. Morda lahko ravno takrat spoznamo, da lahko preživimo tudi z znanjem, ki nam ga omogoča ukvarjanje s hobijem. Tudi to je lahko vaš prispevek k ohranjanju družbene odgovornosti, s tem pa seveda krepite tudi svojo lastno.

Nam lahko poveste kaj več o nagradi Horus? Katero je njeno sporočilo javnosti?

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta leta 2009 v sodelovanju z drugimi partnerji objavila razpis za pilotno podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost - Horus. Z razpisom želimo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij k družbeni odgovornosti. Nagrada vsebuje večino področij, ki jih priporoča ISO 26000. Zato je mnogim dovolj dobra osnova za analizo stanja in ugotavljanje lastnih pomanjkljivosti znotraj podjetja že to, da izpolni vprašalnik za nagrado Horus, četudi potem na samem razpisu podjetje ne sodeluje.

Letos je bila podeljena že tretjič, s čim so si nagrajenci prislužili to nagrado oziroma priznanje? Zakaj ravno oni?

Letos so v kategoriji podjetja nagrado prejeli Lotrič laboratorij za meroslovje, Mariborski vodovod in BTC. V kategoriji zavodi je nagrado prejel Zavod Naprej – zavod za varstvo, rehabilitacijo in kvaliteto življenja po poškodbi glave. V okviru nagrade Horus so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Prejeli so jih podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, Marko Dolžan (Polfa Lodz SA, Poljska) in novinarki Jana Petkovšek Štakul in Barbara Pavlin, splošno posebno priznanje pa Društvo Ekologi brez meja in Tomo Križnar. Ocenjevalo jih je 29 neodvisnih strokovnjakov, ki so iskali predvsem uravnoteženo delovanje kandidatov na vseh področjih po standardu ISO26000, ne le enem in omenjeni so dosegli največje število točk.

Nekaj nasvetov, ki nam pomagajo zmanjšati količine zavržene hrane:

1.

Bodite realni. V strahu, da ne bodo pripravili dovolj hrane, je gostitelji pogosto pripravijo preveč.

Namesto tega raje pripravite načrt, koliko hrane dejansko potrebujete zase in za svoje goste, ter v skladu s tem ustrezno nakupite sestavine.

2.

Načrtujte vnaprej. Sestavite nakupovalni seznam (svetujemo ekološko tržnico, ekoživila ali vsaj lokalno pridelano hrano). Če se boste držali le vnaprej pripravljenega spiska živil, boste zmanjšali tveganje za nakup nepotrebne hrane. To je še posebej pomembno v času praznikov, torej v času trgovskih popustov in drugih ugodnosti, ki nam jih ponujajo trgovci.

3.

Bodite skromni. Novoletni prazniki so čas razvajanja, pogosto tudi s prepolnimi krožniki, obloženimi z večjimi količinami hrane, kot jo lahko zaužijemo. V izogib temu lahko uporabimo enostaven trik, kot je na primer uporaba manjših servirnih pripomočkov in krožnikov. Ti so namenjeni manjšim porcijam, s tem pa se zmanjša tudi količina hrane, ki jo pustimo na krožnikih. Če so gostje še vedno lačni, si lahko privoščijo še en obrok. Ta način je veliko enostavnejši, pa tudi bolj higieničen - hrano, ki bo nedotaknjena ostala na mizi, bomo brez težav uporabili še za prihodnje obroke.

4.

Spodbujajte samopostrežbo. Dovolite gostom, da si postrežejo sami in izberejo, kaj in koliko želijo pojesti.

S tem jedi približate gostom in hkrati preprečite nepotrebne količine neželene hrane, ki bi jo sicer pustili na krožnikih.

5.

Ostanke hrane varno shranite. Če ostanke hrane pravilno shranimo, je hrana varna za zaužitje kasneje. Velja priporočilo, da kuhanih jedi ne pustimo pri sobni temperaturi več kot dve uri, temveč jih prej postavimo v hladilnik ali zamrznemo. Shranite ostanke v manjših, priročnih posodah, da so vam pri roki za hiter obrok, namesto da se jim izogibate in jih nazadnje dokončno zavržete.

6.

Kompostirajte. Olupke zelenjave, sadja, jajčnih lupin in drugih ostankov, ki nastanejo pri pripravi jedi, ne mečite stran, ampak jih raje kompostirajte. Nekateri kompostniki so razmeroma enostavni in poceni, ter nam priskrbijo kakovostne sestavine za obogatitev vrtne prsti.

7.

Ustvarite nov obrok. Če nimate možnosti kompostiranja, lahko ostanke hrane uporabite za pripravo novega obroka. Npr. iz zelenjavnih odrezkov in olupkov ter delov trupa perutnine lahko enostavno skuhate juho, iz kruhove skorje in krajcev pa naredite okusne pražene kocke za juho.

8.

Podarite presežek hrane. Nekatere organizacije in zavetišča z veseljem sprejemajo donacije v obliki konzervirane in suhe hrane, še posebej med prazniki in v hladnejših mesecih. Obrnete se lahko na primer na Karitas in lokalni Rdeči križ - v zbirnih centrih, akcije ob določenih praznikih prireja tudi Lions Club, na voljo so košare za oddajo hrane v trgovskih središčih. Ustanavljajo tudi slovensko banko hrane.

9.

Darila izberite s premislekom. Ko podarjate hrano, se izogibajte hitro pokvarljivim izdelkom; če se odločite podariti živila, naj bodo taka, da jih bo obdarovanec z veseljem zaužil in ne zavrgel. Izberite trajnejša ekoživila in pijače s slovenskih kmetij in polnovredno, okusno ekološko pecivo slovenskih izdelovalcev ali ekoživila iz pravične trgovine (kava, čaji, čokolade...), To so trajnejši izdelki, obenem pa boste z nakupom prispevali k lokalni ekonomiji doma ali v deželah v razvoju.

Pa lepe in mirne praznike!

6

Obvestila Brezplačno telefonsko svetovanje potrošnikom O akciji.

Decembrska akcija “Potrošniku v pomoč” je nastala kot posledica potreb potrošnikov po pravnih nasvetih v njihovih potrošniških zadevah. Ker je decembra potrošnja na vrhuncu in to s pridom izkoriščajo tudi ponudniki blaga in storitev, je pet organizacij združilo moči, da je vsaj ta mesec potrošnikom na voljo dodatna opora v obliki brezplačnega pravnega svetovanja.

Kje?

Na 080 1 7686 (080 1 SOUM) vsak delavnik v decembru med 10. in 12. uro.

Kako?

Pravni svetovalci bodo potrošnikom na brezplačni telefonski številki na voljo vsak decembrski delavnik med 10. in 12. uro in bodo na voljo za vprašanja potrošnikov, pojasnjevali bodo predpise in postopke za uveljavljanje njihovih pravic, pomagali pri reševanju konkretnih primerov in svetovali potrošnikom kako najbolj učinkovito uveljaviti svoje pravice v konkretnih primerih težav s ponudniki blaga in storitev.

Kdo?

Zavod PIP Društvo za varstvo potrošnikov Ptuj Društvo za varstvo potrošnikov Pomurja Društvo za varstvo potrošnikov Podravja Študentska organizacija Univerze v Mariboru Izkušeni pravniki so v preteklih nekaj letih na področju svetovanja potrošnikom zagotovili več kot 38.000 pravnih nasvetov, večino prav po telefonu.

Komu?

Nasveti so na voljo vsem potrošnikom brezplačno, četudi niso člani katere od potrošniških organizacij.

Brezplačen medijski prostor za NVO

december 2011

Kaj je karnizem?

Večina ljudi dojema to, da jedo živali, kot nekaj samoumevnega in ne kot izbiro Melanie Joy Karnizem je nevidni sistem prepričanj ali ideologija, ki ljudem omogoča, da jedo nekatere živali. Karnizem je v bistvu nasprotje vegetarijanstva oziroma veganstva; “karn-” pomeni “meso” ali “iz mesa”, “-izem” pa označuje sistem prepričanj. Večina ljudi dojema to, da jedo živali, kot nekaj samoumevnega in ne kot izbiro; v meso-jedih kulturah po svetu ljudje tipično ne razmišljajo o tem, zakaj se jim meso nekaterih živali gnusi, meso drugih pa se jim zdi okusno, ali zakaj sploh jedo katere koli živali. Toda kadar živali za preživetje ni nujno jesti, in to danes velja skoraj za ves svet, potem to je izbira – in izbire vedno izhajajo iz prepričanj.

Priznavamo, da odločitev ne jesti živali izhaja iz sistema prepričanj; vegetarijanstvo je bilo poimenovano pred stoletji. Skladno s tem vegetarijancev ne imenujemo “rastlino-jedci”, saj razumemo, da za tem stoji temeljna ideologija, po kateri je prehranjevanje z živalmi neetično in neprimerno. Kljub temu pa “ne-vegetarijancem” še vedno rečemo “meso-jedci”, kakor da bi bilo dejanje konzumiranja mesa ločeno od sistema prepričanj, kakor da svoja prepričanja prinesejo k mizi le vegetarijanci. Vendar pa je razlog, da mnogo ljudi jé pujse, ne pa na primer psov, ta, da imajo sistem prepričanj o prehranjevanju z živalmi.

Vendar pa se “karnist” razlikuje od prej omenjenih “-istov” po tem, da večina karnistov ne dojema, da so dejansko karnisti, kajti karnizem je neviden. Veliko ljudi je v bistvu nenamernih karnistov; takšen je paradoks karnizma.

In čeprav je bil izraz “karnist” skovan zgolj zaradi natančnosti, se lahko pojem dojema kot žaljiv – verjetno zato, ker ljudje na nekem nivoju menijo, da je nepotrebno klanje in zauživanje živali odvratno.

Za več informacij se obrnite na Tino Čeligoj (tina.celigoj@greenpeace.si, 040 430 088). Oglejte si tudi našo spletno stran www.greenpeace.si in facebook profil (Greenpeace Slovenija).

Čemu torej karnizem do sedaj še ni bil poimenovan? En razlog je ta, da je preprosto lažje prepoznati tiste ideologije, ki niso del večinskega mnenja.

Veliko pomembnejši razlog pa je to, da je karnizem dominantna ideologija – tako razširjena in zakoreninjena, da so njene predpostavke sprejete kot zdravorazumske, kot “stvari takšne so”, ne pa kot nabor široko sprejetih mnenj.

In karnizem je tudi nasilna, izkoriščevalska ideologija; organizirana je okoli intenzivnega, obsežnega in nepotrebnega nasilja nad živalmi in njihovega izkoriščanja. Tudi proizvodnja tako imenovanega humanega mesa (in drugih živalskih proizvodov), neznaten odstotek mesa, ki se danes proizvede v svetu, pomeni izkoriščanje živali in pogosto vključuje brutalnost. Načela karnizma so v nasprotju s temeljnimi vrednotami večine ljudi, ki ne bi prostovoljno podpirali izkoriščanja drugih ali zagovarjali takšnega nasilja nad drugimi čutečimi bitji. Zato se mora karnizem, podobno kot druge nasilne, izkoriščevalske ideologije, skrivati, da bi si zagotovil soudeležbo množic; brez široke podpore bi se sistem porušil.

Netržna blagovna izmenjava oblačil

MEDNAS: Omnivori, karnivori in karnisti

Dogodki izmenjave oblačil se v Mariboru uspešno nadaljujejo. Tudi tokrat ste lepo vabljeni v prodajalno MIR v Poštni ulici 1. Decembra bomo zbirali rabljen tekstil in izmenjavali rabljena oblačila v terminih: od srede 14.12. do sobote 17.12. med 15.00 in 18.00 uro, do sobote 17.12. pa med 09.00 in 12.00 uro.

Podobno kot “meso-jedec” sta tudi splošno uporabljana pojma “omnivor” (vsejedec) in “karnivor” (mesojedec) netočna in zavajajoča izraza za opisovanje tistih, ki niso vegetarijanci. Ti pojmi utrjujejo domnevo, da je jesti živali naravno, kar je eden od najbolj utrjenih in nedotakljivih mitov, ki se uporabljajo za upravičevanje karnizma. “Omnivor” in “karnivor” opisujeta posameznikove fiziološke dispozicije in ne posameznikove ideološke izbire: omnivor je žival, človeška ali nečloveška, ki lahko zaužije hkrati rastlinske in živalske snovi, in karnivor je žival, ki mora zaužiti meso, da bi preživela.

Primarna obramba sistema je nevidnost in primarni način, s katerim ideologija ostane nevidna, je ta, da ostane neimenovana: če je ne imenujemo, je ne bomo videli, in če je ne vidimo, o njej ne moremo govoriti ali vanjo dvomiti. Vendar pa ni nevidna samo ideologija, nevidne so tudi žrtve sistema: milijarde rejenih živali, ki ostajajo skrite in s tem prikladno izven zavedanja javnosti; vedno bolj uničeno okolje; izkoriščani in pogosto ustrahovani delavci, ki meso pakirajo in delajo v klavnicah; ljudje, ki z zauživanjem mesa močno povečajo tveganje za nekatere najbolj resne bolezni industrializiranega sveta, in ki so se, ko pride do prehranjevanja z živalmi, navajeni odklopiti, psihološko in čustveno, od resnice njihove izkušnje.

Dragi NVO-jevci, Studio 12 vam nudi brezplačen promocijski prostor na spletnem portalu Studio12.si. Želimo si, da bi preko našega portala nevladne in neprofitne organizacije imele možnost obveščanja javnosti o svojem delu, projektih in dogodkih. Namen promocije je podpreti vaše delovanje in vam omogočiti možnost brezplačne promocije. (Promocija je na voljo NVO, ki izvajajo neprofitne in nekomercialne aktivnosti). Gre za sistem selektivne promocije - promocija bo omogočena organizacijam, katerih aktivnosti so uglašene z vrednotami Studia 12. Selekcijo izvaja uredniški odbor Studia 12.

Info: http://s12.si/studio-12/1120-promocija-nvo.html.

Greenpeace išče prostovoljce Ukrepanje za zaščito okolja je v današnjem času nujno potrebno in tega ne zmoremo sami – potrebujemo aktivne in ozaveščene državljane, ki jim ni vseeno za našo prihodnost.

POSTANI PROSTOVOLJEC,

pridruži se posameznikom, ki del svojega prostega časa namenjajo aktivni zaščiti okolja in prizadevanju za spremembe. Prijavite se na prostovoljci@greenpeace.si ali na spletni strani Greenpeacea izpolnite vprašalnik za prostovoljce.

Izmenjava oblačil bo tudi tokrat potekala po načelu blagovne menjave: koliko kosov prineseš, toliko kosov odneseš (torej 3 za 3). Če za menjavo niste zainteresirani, pa bi vseeno radi počistili skrite kotičke vašega stanovanja, vas vabimo, da nam prinesete in podarite odvečna oblačila, torbice, modne dodatke, čevlje…Podarite nam lahko neomejene količine teh predmetov. Z donacijo boste podprli projekt posredovalnice rabljenih predmetov, ki ga izvaja v Mariboru Društvo Aktiviraj se.

Zbiramo: – manjše okrasne predmete: nakit, šatulje, svečnike, različne obeske, denarnice ...

– slike, knjige, brošure, albume, razglednice, značke, družabne igre ...

– manjše tehnične izdelke: ure, fotoaparate, glasbila ...

– manjše športne rekvizite – male gospodinjske aparate in potrebščine: posodo, pribor, kozarce, vaze ...

– manjše gospodinjske potrebščine, izdelke iz: lesa, keramike, stekla, plastike, kovine – izdelke iz tekstila: blago, posteljnino, zavese, brisače, prte, okrasne prtičke, rute ...

– moška, ženska in otroška oblačila in obutev – otroške igrače in opremo.

Tokratno izmenjavo oblačil v sodelovanju s trgovino MIR in Majo Pipan organizira društvo Aktiviraj se, v okviru projekta Posredovalnica rabljenih predmetov.

Več informacij lahko dobite pri Jasni Beršnjak, 030 278 577 ali drustvo.aktivirajse@gmail.com.

Zaradi omenjenih razlogov je “karnist” najustreznejši pojem za opisovanje tistih, ki jedo živali. Sam pojem “karnist” pa ni mišljen slabšalno, temveč opisno; opisuje tistega, ki deluje v skladu z načeli karnizma – podobno kot na primer pojmi “kapitalist”, “budist”, “socialist”, ali “presnojedec” opisujejo tistega, ki deluje v skladu z določeno ideologijo. Če imamo poimenovanje za vegetarijance, je smiselno imeti poimenovanje tudi za tiste, katerih ravnanja odražajo nasprotni sistem prepričanj.

MEDNAS: Karnistični obrambni mehanizmi Ideologije, kot je karnizem, se ohranjajo pri življenju z učenjem, naj ne mislimo ali čutimo, ko sledimo njihovim navodilom, in eden od primarnih načinov, na katerega to počnejo, je uporaba nabora obrambnih mehanizmov, ki delujejo hkrati na družbenih in psiholoških ravneh. “Karnistični obrambni mehanizmi” skrivajo nasprotja med našimi vrednotami in načini obnašanja ter nam s tem dopuščajo, da delamo izjeme, ki so v nasprotju s tem, kar bi normalno imeli za etično.

Nevidnost pa je le prva obrambna vrsta v trdnjavi karnizma; resnico je nemogoče popolnoma skriti. Ko torej nevidnost neizogibno odpove, sistem potrebuje podporo. Zato nas karnizem uči upravičevati hranjenje z živalmi s prikazovanjem mitov o mesu (in drugih živalskih proizvodih), kot da so dejstva o mesu, tako da promovira tri n-je upravičevanja: to, da jemo živali, naj bi bilo normalno, naravno in nujno. Trije n-ji so institucionali-

zirani – privzemajo in vzdržujejo jih vse pomembne družbene institucije, od družine do države – in morda ni presenetljivo, da so se v zgodovini nanje vseskozi sklicevali, da bi upravičili druge nasilne in izkoriščevalske ideologije (npr. suženjstvo, moška nadvlada itd.).

Karnizem se brani tudi z izkrivljanjem našega dojemanja mesa in živali, ki jih jemo, da bi se lahko počutili dovolj udobno, da jih zauživamo. Učimo se, na primer, rejene živali pojmovati kot objekte (npr. piščanca omenjamo kot nekaj namesto nekoga) in abstrakcije, ki nimajo individualnosti ali osebnosti (npr. pujs je pujs, in vsi pujsi so enaki), ter v našem mišljenju ustvarjati stroge kategorije, da lahko umestimo zelo različne občutke in načine obnašanja do različnih vrst (npr. meso goveda je odlično, meso psov pa ogabno; krave so za prehrano, psi pa so naši prijatelji).

Obstaja še mnogo drugih obrambnih mehanizmov, ki se prekrivajo in podpirajo te, ki smo jih omenili, vsi pa služijo enemu namenu: blokirati naše zavedanje in empatijo do rejenih živali in proizvodov, pridobljenih iz njihovih teles. Z zavedanjem karnističnih obrambnih mehanizmov pa smo manj občutljivi za njihov vpliv; izstopimo lahko iz sistema in pogledamo na prehranjevanje z živalmi skozi lastne oči in ne skozi objektiv karnizma. http://carnism.com/, prevod Veganska Iniciativa, z dovoljenjem avtorice.

7

www.nevladna.org

Veganstvo v orlovem gnezdu Dr. Branislava Vičar, Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic Slikanje veganstva v zadnjem mesecu kot nesprejemljivega in problematičnega, sočasno pa – v navidezno odprtem liberalnem diskurzu – kot obrobnega in s tem odklonskega, podprto s senzancionalističnim medijskim poročanjem, je slovenske veganke in vegane prisililo v pozicijo pro & contra in dokazovanje lastnega zdravja ter zdravja njihovih otrok. Kljub vsej kredibilnosti poročanja o vse večjem številu zdravih veganskih otrok, kljub smernicam vseh uglednih organizacij za človeško zdravje in nutricionistiko in kljub vse večjemu številu epidemioloških raziskav, ki potrjujejo normalen razvoj otrok, ki sledijo uravnoteženi veganski prehrani, pa defenzivna drža ne zadostuje, saj ne pokaže na osnovno hegemonijo, ki veganstvo stabilizira kot predsodek. Retorika slovenske medicinske stroke je izgrajena na družbeno nepluralni in človeško izključujoči logiki. S pomočjo medijev vzdržuje predstavo o vsejedstvu kot univerzalni normi, veganke in vegane pa selektivno označuje kot odklonske druge. Na ta način vpeljuje in legitimira posebno hierarhično razmerje, v katerem so veganke in vegani avtomatično označeni za podrejene in nezaželene glede na predstavnike večinske prehranjevalne skupine. Diskriminacija postane še posebej očitna v izključevanju in marginalizaciji mater vegank in prevpraševanju njihove kompetence za odgovorno starševstvo, ki načenja vprašanje temeljnega človekovega dostojanstva.

Normativizem v kontekstu vsejedega prehranjevanja pa ne utemeljuje zgolj strukturne diskriminacije po načinu prehranjevanja, ampak podpira in legitimira človeško dominanco in sistem

izkoriščanja živali v zahodni družbi, tj. pojmovanje živali kot objektov prevlade in njihovo blagovno vrednost. Eden od načinov spodjedanja samoumevnosti vsejede norme v zahodni družbi je etično veganstvo. Etično veganstvo ni zgolj prehransko vprašanje, ampak je kompleksen družbeno-politični pojav, v ozadju katerega je močna etična namera posameznika. Etično veganstvo pomeni zavrnitev zamisli o popolni človeški superiornosti nad živalmi in pripoznanje temeljnih moralnih dolžnosti ljudi do živali – pripoznanje splošne moralne pravičnosti. Po načelu splošne pravičnosti etične veganke in vegani zavračajo vse vrste uporabe živali – za prehrano, obutev, oblačila, biomedicinska raziskovanja, šport, zabavo. Globji kot so v nas vpisi antropocentričnih vrednot, bolj nerazumen, težaven in nepraktičen se nam bo zdel ta predlog. Bolje kot razumemo naravo živalske izkušnje in prepoznavamo, kako je podobna naši lastni, bolj se bomo zavedali, kako ožimo pojem pravičnosti, s tem da ga omejujemo na človeško sfero.

Vsekakor je pomenljivo, da se družbena marginalizacija in diskriminatorna obravnava vegank in veganov krepita prav tam, kjer medicinska stroka ne izpolni svojega dela naloge, ki se nanaša na enakovredno obravnavo ter na z njo povezano enako dostopnostjo do nutricionističnih informacij. Slovenska medicinska stroka podaja smernice zgolj za vsejedo prehranjevanje, od veganstva pa se ogradi, s tem da ga ožigosa za ekstremno težko dosegljivo, če ne kar škodljivo; javnosti ne zagotavlja empirično preverjenih informacij o razvoju veganskih otrok, ampak jo zavaja z rezultati raziskav, opravljenih

V Regionalnem stičišču nevladnih organizacij Podravja od leta 2008 izvajamo programe usposabljanj, s katerimi želimo prispevati k dvigu usposobljenosti članov in članic za delo na različnih področjih. Gre predvsem za računovodske in pravne vidike delovanja, projektno vodenje ter pripravo razpisne dokumentacije, zbiranje sredstev, veščine javnega nastopanja in komuniciranja z javnostmi, uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij ter pridobivanje kompetenc za vključevanje v civilni dialog s predstavniki oblasti. na neveganskih otrocih; nosečnicam vegankam ne nudi strokovne podpore in nutricionističnih nasvetov, ampak skuša spreminjati njihova etična načela. Upravičeno se nam zastavlja vprašanje, ali je to za strokovnjake, ki prihajajo iz kliničnega okolja, etično sprejemljivo. Vsa dvoličnost slovenske medicinske stroke se pokaže v primeru določenih pomanjkanj ali bolezni – ta so pri vsejedih predstavljena individualno, pri veganih pa konsistentno izenačena z vrsto prehranjevanja.

Na ta način se promovira tudi povsem zavajajoče pojmovanje, da je veganski način prehranjevanja potencialno škodljiv, medtem ko naj bi bila po logiki take obravnave vsejeda prehrana a priori zdravju koristna.

V kontekstu različnih praks, povezanih z ustvarjanjem marginalizacije in neenakosti, bi si bilo zanimivo zamisliti družbeni odziv na, denimo, homoseksualne veganske starše. Le kako bi potekal diskurz, ko bi prišel otrok, ki ga vzgajata dve lezbijki veganki, v šolo z raztrganimi platnenimi copatki? Vprašanje, ali je luknja v platnenem copatku posledica veganstva ali homoseksualnosti staršev, bi najverjetneje sprožilo nerešljivo dilemo. www.zazivali.org, info@zazivali.org

Pridružite se nastajanju kreativnih zadrug Kreativne zadruge bodo mladim ustvarjalcem omogočala uporabo nezasedenih zasebnih in javnih objektov za delo in bivanje.

Svobodni ustvarjalci so pomembna družbena skupina, ki pozitivno vpliva na razvoj kulture in družbe, vse več ekonomskih teorij pa poudarja tudi širšo gospodarsko pomembnost poklicev in dejavnosti, povezanih z inovativnostjo in kulturo, imenovanih tudi kreativne industrije. Veljajo za hitro rastoči sektor, ki lahko zadržuje, ustvarja in privablja inovativno in izobraženo delovno silo.

Mladi svobodni ustvarjalci na področju kreativnih industrij pri nas po koncu šolanja vstopajo v okolje, v katerem so izpostavljeni priložnostnemu delu, omejenim socialnim pravicam, neurejenemu urniku ... V takih okoliščinah je njihov prispevek k družbenemu in gospodarskemu življenju na vseh ravneh omejen. Bistven dejavnik socialne varnosti je prostor za bivanje, ključen pogoj za delo pa je delovni prostor. Z dostopom do ugodnih prostorov za bivanje in delo bi imeli mladi svobodni ustvarjalci širšo izbiro poklicnih poti, s tem pa bi se bistveno povečal ustvarjalni potencial te pomembne družbene skupine, ki ima za družbo tudi pomemben gospodarski potencial.

Pomembne prednosti za kakovost življenja in delo prinaša povezovanje različnih svobodnih ustvarjalcev v prostorsko strnjene stanovanjske in delovne enote – kreativne zadruge – ki omogočajo delitev skupnega prostora, interakcijo, medgeneracijsko komu-

nikacijo, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja in aktivno delovanje v lokalni skupnosti.

DUKZ – društvo kot mrežna organizacija Na teh izhodiščih je ustanovljeno Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug (DUKZ), ki za začetek združuje posameznike s področij oblikovanja, arhitekture, urbanizma, likovnih umetnosti, ekonomije, sociologije in prava. Njihovo sodelovanje se je začelo pri projektu Ustvarjalnih skupnosti na pobudo skupine Maja Farol, Inštituta za politike prostora, AVA - Akademije za vizualne umetnosti in ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ter se nadgrajevalo pri projektih Boks in Krater Bežigrad. Društvo je odprto za sodelovanje s posamezniki in organizacijami z vseh področij. Eden izmed ciljev kreativnih zadrug je tako vzpostavitev mreže posameznikov in organizacij različnih profilov svobodnih poklicev.

Z vzpostavitvijo kreativnih zadrug želi društvo prispevati tudi k urbani regeneraciji degradiranih območij v mestih. Fizično infrastrukturo zadrug želi namreč vzpostaviti predvsem s pomočjo začasne uporabe obstoječih praznih objektov, opuščenih gradbišč ali uporabe in obnove dotrajanih ali manj vrednih objektov, kot so delavnice, skladišča ipd. Posamezna kreativna

Znanje – pot k uspešnemu delovanju NVO

zadruga bo vezana na manjše območje ali sosedstvo, v okviru katerega bo mogoče urediti večje število delovnih ali delovno-bivalnih enot in skupnih, npr. galerijskih ali vadbenih prostorov.

Kaj bo društvo nudilo članom Zadruga bo nudila članom tako organizacijsko kot informacijsko podporo.

Ena prvih aktivnosti društva je vzpostavitev baze iskalcev prostorov za delo in bivanje. V ta namen so v društvu pripravili kratek spletni vprašalnik, k izpolnitvi katerega ste vabljeni vsi svodobni ustvarjalci v kreativnih industrijah, ki iščete ugodne prostore za delo in bivanje.

Odgovore bo društvo analiziralo in predstavilo organizacijam, podjetjem in drugim institucijam, s katerimi bo sodelovalo pri vzpostavljanju kreativnih zadrug, nastala baza povpraševanja po prostorih pa bo nudila tudi osnovo za pogovore z lastniki nepremičnin. Vabljeni torej k nastajanju kreativnih zadrug! h t t p : / / w w w. m y s u r v s . c o m / s u r vey/236859472/ Več informacij: Blaž Murn, predsednik Društva za ustanavljanje kreativnih zadrug, kreativnezadruge@gmail.com

Za živali! vas vabimo, da nas ob petkih med 17. in 19. uro obiščete na stičišču Slovenske ulice in Grajskega trga v Mariboru in si z nami ogledate filmske projekcije s področja pravic živali in veganstva ter poskusite nekaj veganskih jedi. Pripeljite prijatelje/-ice!

Za živali!

P.S.: V primeru dežja ali sneženja projekcije odpadejo. Srečamo pa se lahko na Veganskih večerjicah vsak tretji četrtek v mesecu ob 19.30, dvorana Gustaf, Kulturni center Pekarna, Maribor.

O zavedanju pomena znanja za uspešno vodenje in delovanje v nevladnih organizacijah in upravičenosti izvajanja omenjenih programov govori število udeležencev, preko 400 se jih je do danes že udeležilo različnih delavnic. Samo v letošnjem letu je trinajst izobraževalnih delavnic obiskalo preko 130 nevladnikov. Do konca prihodnjega leta bo izvedenih še sedemnajst delavnic in seminarjev, med katerimi želimo izpostaviti usposabljanje za dvostavno knjigovodstvo, pripravo poslovnih poročil ter nadaljevalne delavnice javnega nastopanja. Ker želimo program delavnic kar najbolj prilagoditi potrebam in željam nevladnikov smo veseli pobud in povpraševanj, saj lahko, v dogovoru z zainteresiranimi NVO, delavnice izvedemo kjerkoli po podravski regiji.

Informacije o terminih in vsebinah posameznih delavnic so dostopne na spletni strani stičišča (www.nevladna.org) in v e-novicah, dosegljivih s prijavo preko info@nevladna.org.

»Za-nič kišta« - akcija doniranja delujočih prenosnih računalnikov Urbane brazde, eden programskih sklopov projekta Evropska prestolnica kulture, v koprodukciji s KUD Anarhiv, vabi k doniranju prenosnih računalnikov. Akcija je del posebnega izobraževalnega projekta, ki temelji na filozofiji ponovne uporabe, spodbuja rabo odprtokodnih sistemov in ustvarja avtonomne prakse digitalnega udejstvovanja.

Kratkoročni cilji projekta Za-nič kišta so izobraževalne delavnice za digitalno opismenjevanje na odprtokodnih sistemih, spodbujanje kreativnosti na medmrežju in splošno izboljšanje računalniških znanj ter digitalnih kompetenc; dolgoročni pa aktivno reševanje problema tako imenovane digitalne ločnice.

Posebnost projekta je, da vsak udeleženec delavnic v projektu Za-nič kišta po končanem neformalnem izobraževanju prenosnik obdrži!

Projekt Za-nič kišta je prenos dobre prakse Zero Dollar Laptop, z njim pa želijo v Mariboru spodbuditi alternativne oblike izobraževanja in digitalnega opismenjevanja. S projektom prav tako želimo vzpostaviti pogoje za opolnomočenje skrajno marginaliziranih družbenih skupin (brezdomnih, prebežnikov in delavcev migrantov).

Za uresničitev projekta bi potrebovali prenosne računalnike z naslednjo minimalno konfiguracijo: - 512 MB RAM - 8 GB trdega diska - 1,5 GHz procesor - Monitor resolucije 1024×768 - Wi-Fi - CD ROM pogon (po možnosti).

Prenosnike zbiramo vsak delavnik med 10. in 15. uro na sedežu Urbanih brazd, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor.

Za dodatne informacije o tehničnem vidiku in konfiguraciji računalnikov se obrnite na urbane.brazde@maribor2012.eu ali 040 750 175 (Andrej Arh).

Za dodatne informacije o Urbanih brazdah in projektu Za-nič kišta se obrnite na tomaz.gregorc@maribor2012.eu, (0)2 2281 242/3 (Tomaž Gregorc).

Mreža za družbeno odgovornost vabi nove člane Mreža za družbeno odgovornost Slovenije (MDOS) objavlja razpis za drugi krog sprejemanja novih članov. MDOS, ki jo je maja letos ustanovilo 19 slovenskih podjetij, bo z naslednjim letom postala polnopravna članica organizacije CSR Europe, ki bdi nad projektom Enterprise 2020, katerega ključni podpornik je Evropska komisija.

Delovanje MDOS temelji na informiranju in osveščanju podjetij, organizacij in širše javnosti o pomenu vključevanja družbeno odgovornih strategij v delovanje podjetij. »V časih, ko se dogodki na trgih odvijajo s svetlobno hitrostjo, ko postajajo preference in želje kupcev čedalje bolj nepredvidljive in kompleksne, je sprejetje odločitve za strategijo družbeno odgovornega poslovanja lahko močno orodje za preživetje.

Družbena odgovornost je poslovna strategija, katere cilj je zagotoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja in bi morala postati cilj vsakega podjetja. Tista podjetja, ki bodo ob svojem poslovanju imela tudi aktivno vlogo pri razvoju lokalnih skupnosti, domačega gospodarstva in ohranjanju okolja, bodo ta cilj dosegla bolj zagotovo, bolj zanesljivo in hitreje. In prav taka podjetja vabimo, da se nam pridružijo v MDOS,« je povedal Alen Najdenovski, predsednik upravnega odbora MDOS. Mreža za družbeno odgovornost Slovenije je stičišče podjetij in drugih organizacij, katerih skupni namen je promocija družbene odgovornosti, tako znotraj svojih podjetij in organizacij, kot v širšem družbenem prostoru. Ključne dejavnosti mreže so izmenjava znanja, uvajanje novosti in dobrih praks s področja družbene odgovornosti.

Več informacij najdete na www.mdos.si, julija@ekvilib.org ali 01/430 37 52.

8

december 2011

Grad Borl pastorek nemočnih gospodarjev Šest let prostovoljskih prizadevanj za oživitev gradu Borl

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).

Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Mag. Martin Prašnički, Društvo za oživitev gradu Borl Grad Borl je v zavesti mnogih domačinov in turistov ena najlepših izletniških točk in hkrati vstopna točka v vzhodne Haloze. Grajen na trdno skalo nad Dravo je stoletja kljuboval sovražnim vojskam in zobu časa. Bil je v rokah mnogih lastnikov, večkrat porušen, oropan, uničevali so ga zublji požarov, nenehno ga je najedal zob časa. Toda vedno se je našel kdo, ki se je zavzel zanj, ga obnovil, mu dal novo podobo in mu vdihnil duha za nadaljnja stoletja življenja.

Nazadnje je bil grad v funkciji še v začetku osemdestih let prejšnjega stoletja, potem pa se je zanj pričelo žalostno obdobje: najprej je bil zapuščen, potem podružbljen, pa razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, po osamosvojitvi Slovenije in po neuspeli denacionalizaciji je bil dokončno podržavljen. Z njim danes upravlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Haložani in bližnji Polanci so grad Borl vedno imeli za svojega. Njihov je bil, ko so bili podložni Borlski zemljiški gospodi, njihov je bil tudi, ko ga je socialistična oblast podružbila. In njihov je tudi danes, ko je v lasti države. Kdo pa je država, če ne mi vsi? Zato so domačini na »svojem« gradu tako radi prirejali kulturne, glasbene in družabne dogodke. Grajski milje je tako izvajalcem kot obiskovalcem vedno nudil nek poseben čar in vzdušje. Toda velikansko zgradbo je postopoma načenjal zob časa in bilo bi jo treba redno vzdrževati. Država za to ni imela posluha. Tudi ni vedela, kaj naj počne s tem zaščitenim kulturnim spomenikom in razmere se iz leta v leto samo slabšajo.

Leta 2005 smo v Cirkulanah ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl. Namen in program delovanja društva je bil, da javno opozarjamo na propadanje zgodovinskega objekta in da od države terjamo racionalno rešitev, ki bo zagotavljala obnovo stavbe, s tem pa bo dan zagon različnim društvom in posameznikom, ki bi v grajskih prostorih izvajali svoje kulturne in druge dejavnosti.

Društvo je ministrstvu za kulturo RS posredovalo številne predloge, kako naj reši grad Borl, med drugim je pomagalo iskati in vzpodbujati potencialne najemnike za daljše obdobje. Iz vsega tega

Plačujete za računalniške programe?

Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izognete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških programov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org. ni bilo nič, ker državni organ ni imel niti idej niti sredstev, še manj pa volje za dokončno rešitev gradu. Pa tudi najemnika niso znali izbrati.

Društvo je videlo grad tudi v vlogi gospodarskega subjekta, predvsem s turizmom in gostinstvom. V gradu je zamišljena vinoteka izbornih haloških vin, kar bi oživilo domača vinogradniška gospodarstva … Poleg naše vizije o obnovi gradu in izvajanju določenih programov v njem smo si v društvu zadali nalogo, da bomo s proučevanjem zgodovinskih dogajanj v tem delu Haloz razširilo obzorja domačemu prebivalstvu in tistim, ki so za grad soodgovorni. Grad je zelo primeren za najrazličnejše umetniške in druge razstave in v njem bi lahko bila postavljena stalna etnografska zbirka.

Iz vsega tega do nadaljnjega ne bo nič.

Država je letos vstop v grad dokončno zaklenila in v njem ne dovoljuje nobene društvene prireditve pod pretvezo, da objekt za uporabo ni varen. Če ni varen, ga je torej treba zapreti in pustiti, da postaja še manj varen, dokler se ne bo sesul sam vas …

Društvo za oživitev gradu Borl se s tem načinom obravnavanja kulturnega spomenika in objekta, ki kraju lahko prinese kulturno, družabno in tudi gospodarsko oživljanje, ne more strinjati.

Zato bo vztrajalo na svojih aktivnostih.

Nekatere so bolj praktične, druge bolj

duhovne. Tako na primer vsako leta enkrat čistimo notranjost gradu in okolico, pri čemer sodeluje veliko ljudi, ki niso člani našega društva in pridejo tudi od drugod. To dokazuje pripadnost ljudi Borlu v širšem prostoru. V društvu pa tudi pridno publiciramo, predvsem dela, ki se dotikajo zgodovinskih tem in pomembnih rojakov našega kraja.

Tako smo pripravili razstavo o življenju in delu rojaka prof. dr. Vladimirja Bračiča, o njem smo posneli kratek dokumentarni film, leta 2010 pa smo izdali bogato ilustrirano monografijo o gradbeni zgodovini Borla in o rodbini Sauer. Že dvakrat smo izvajali program ob dnevih evropske kulturne dediščine, prvič s strokovnim simpozijem o Borlu in razstavo razglednic o gradu Borl, letos pa na primer o rodoslovju cirkulanskih rodbin. Društvo je organizator vsakoletnega dogodka z imenom Barbarno v začetku decembra, ko se v Cirkulane pripelje grofovski par Friderik Sauer in njegova soproga Marija Barbara v posebej izdelanih opravah po modi 18. stoletja. Grofovski par je postal »maskota« našega društva in je na vseh pomembnejših prireditvah v občini kakor tudi izven nje zelo zaželen gost.

Stvaritev likov grajske gospe in gospoda ter publiciranje zgodovinskih del in organiziranje srečanje občanov na Barbarnem je doživelo izjemne odmeve v domači in širši javnosti. To je dokaz, da je društvo v šestih letih delovanja svoj obstoj izkoristilo in opravičilo. To so pa tudi dobri obeti za naprej.

Mladina ni družbenopolitično apatična!

Brigita Horvat, Zavod PIP V četrtek, 10. novembra, je v dvorani prireditvenega centra ŠTUK potekala konferenca z naslovom Aktivno državljanstvo: Slovenija po meri mladih, kjer so mladi in mladinski delavci razpravljali o različnih vidikih aktivnega državljanstva.

V frontalno aktivnem delu so svoje poglede na tematiko predstavili dr. Andrej Kirbiš iz Filozofske fakultete v Mariboru, Tadej Beočanin iz Mladinskega sveta Ajdovščina, dr. Andrej Fištravec iz Zavod RS za šolstvo in dr. Žiga Vodovnik iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani. »Participacija je osrčje demokracije.«, je poudaril dr. Kirbiš in predstavil izsledke raziskave Mladina 2010, ki kažejo na to, da slovenska mladina ni družbenopolitično apatična. V zadnjem obdobju je celo nadpovprečno protestno in civilno družbeno angažirana, medtem ko je konvencionalni politični angažma med mladimi v upadanju. Da je neaktivno državljanstvo velika želja kapitala oz. centrov moči, ki za svoje delovanje

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

ne potrebujejo aktivnih državljanov je bilo sporočilo dr. Fištravca. Kako aktivni so mladi je na konkretnem primeru iz prakse predstavil Tadej Beočanin. »Pravo državljanstvo mora biti glagol in ne samostalnik, to ne sem biti status, ki je vezan na neko etnično skupino«, poudarja dr. Vodovnik.

Udeleženka Živa Beguš, študentka sociologije na FDV, je na konferenco prišla iz Ljubljane. Pritegnili so jo odlični predavatelji: »Konferenca je bila izjemno zanimiva. Za udeležbo sem se odločila, ker me zanima tematika, predvsem pa me zanima, kaj lahko poleg volitev storim, da bom aktivna državljanka.« Vodja projekta Aktivendržavljan.si, Brigita Horvat (Zavod PIP), je spregovorila o namenih konference: »Namen konference je bil predstaviti različne vidike aktivnega državljanstva, predvsem pa poudariti, da aktivno državljanstvo ne pomeni le politični angažma temveč obsega različne načine participiranja v družbi in družbenih procesih.

»kaj lahko poleg volitev storim, da bom aktivna državljanka« Mladi udeleženci konference, niso bili le pasivni opazovalci ampak so aktivno sodeloval in soustvarjali vsebino konference, s tem pa pridobili znanja, ki jih lahko neposredno prenesejo in uporabijo v praksi.« Konferenca je potekala v okviru projekta aktivendržavljan.si, ki ga delno financira Evropska unija s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport.

KAJ POČNETE?

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdete

Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alternativnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti.

Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva.

Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si) • alternativno reševanje sporov.

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org