Projekt TEŠ 6 (za zdaj) ustavljen
Kaj bo prinesel Svet za razvoj NVO pri vladi RS
»2
»4
Nasilja ne opravičuje noben izgovor
»5
Št.5, oktober 2011 naklada: 31.000 izvodov www.nevladna.org
časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju
Na svidenje v drugačni prihodnosti
Pretenciozen in morda obetajoč naslov je ime globalne internetne kampanje, ki jo anonimni in po vsem svetu razdrobljeni ljudje izvajajo po vzoru arabskih revolucij in španskih mirnih protestov. Podobna španska stran na facebooku ima 188.000 članov, koliko družbenega nelagodja pa so sposobni artikulirati slovenski organizatorji in kakšni so njihovi načrti, pa boste lahko videli 15. oktobra na mariborskem Trgu Leona Štuklja ter na ljubljanskem Kongresnem trgu. Besedilo poziva objavljamo nespremenjeno in v celoti. »Čas je, da zahtevamo pravo demokracijo! Čas je, da se organiziramo in začnemo govoriti o rešitvah in predlogih na globalni ravni! Sedaj je naš čas! Sedaj je čas, da razbijemo zid skepticizma in vdanosti. Sedaj je čas, da se osvobodimo logike pritoževanj, ogorčenja in propagande. Ne zastopa nas nobena politična stranka, združenje ali sindikati. Prav tako si tega ne želimo, ker vsi in vsak izmed nas lahko govori v lastnem imenu. Skupaj hočemo oblikovati in
ustvariti svet, kjer imajo ljudje, ostala živa bitja in narava prednost pred ekonomskimi interesi. Hočemo oblikovati in zgraditi najboljši možen svet. Skupaj to lahko storimo in tudi bomo. Brez strahu. Prve iskre so začele preskakovati v arabskih državah, kjer je na tisoče ljudi prevzelo ulice in trge in spomnilo njihove vlade, v čigavih rokah dejansko je moč. Sledili so Islandci, ki so si na zavzetih ulicah izmenjevali mnenja in se odločali o skupni prihodnosti. Kmalu zatem so Španci zasedli soseske, kraje in mesta. Sedaj
NVO glede TEŠ6 vložile prijavo na protikorupcijsko komisijo Konec septembra so nevladne organizacije vložile prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. Podlaga za prijavo je sum kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v navezavi na predlog zakona o poroštvu za TEŠ 6, ki ga je v Državni zbor vložilo 31 poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem. Mihael Moniš Prijavo so podpisale Greenpeace v Sloveniji, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ekologi brez meja, Slovenski E-forum in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Podlaga za utemeljen sum koruptivnega dejanja je izjava gospoda Bojana Kontiča, ki je kot gost televizijske oddaje Odmevi 27. septembra 2011 izjavil, da zakona ni napisal sam, temveč so ga pripravili v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE), ki je 100% lastnik Termoelektrarne Šoštanj. HSE je v 100% lasti države in je kot takšen zavezan k spoštovanju Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, enako pa so zavezani tudi poslanci Državnega zbora kot funkcionarji. Nevladne organizacije so bo tem zapisale, da je »dejstvo, da podjetje z jasnim gospodarskim interesom napiše zakon, ki mu bo prinesel konkretne materialne koristi, poslanci pa ta zakon vložijo v obravnavo in se javno zavzemajo za njegovo uresničitev, žalitev za demokra-
cijo in za parlament. Če dopustimo, da si podjetja sama pišejo zakone, parlamenta sploh ne potrebujemo. Prva naloga poslancev je, da zastopajo javni interes, ne pa interesov ozkih interesnih skupin. Čas je, da naredimo takemu ravnanju konec in s tem preprečimo, da tovrstno delovanje, ki nakazuje na elemente korupcije, v Sloveniji postane del ustaljene prakse. Projekt TEŠ 6 je okoljsko sporen, neekonomičen, družbeno nekoristen in nedemokratičen. Kot tak ne more biti del naše skupne prihodnosti. Zadnje, kar potrebujemo, je, da v času, ko vsi zategujemo pasove, ko se soočamo z grožnjo nove recesije in ko vedno več ljudi komaj shaja iz dneva v dan, dovolimo, da država skozi okno vrže 440 milijonov EUR davkoplačevalskega denarja.« Prijavitelji pričakujejo, da bo Komisija za preprečevanje korupcije prijavo obravnavala z vso potrebno odgovornostjo in resnostjo.
se plamen širi preko Francije, Grčije, Portugalske, Italije, vse do Turčije in kriki mirnih demonstrantov odmevajo po vsej Ameriki in Aziji, kjer nastajajo številna nova gibanja. Le globalna revolucija se lahko sooči z globalnimi problemi. Napočil je čas, da si povrnemo dostojanstvo, da spregovorimo, da se osvobodimo in dvignemo pogled v nebo!
z nepravično delitvijo sveta na revne in bogate, s kapitalističnim sistemom, privatizacijo naravnih virov, zdravstva itd., z nehumanostjo do držav 3.sveta, z nehumanim ravnanjem do ostalih živih bitij našega planeta in izkažejo NESTRINJANJE z vsemi današnjimi t.i. »legitimnimi ravnanji«. Legitimnost je v rokah najbolj privilegiranih!
To je poziv k Globalni revoluciji, ki bo 15.oktobra. To je poziv prebivalcem sveta, da mirno zavzamejo trge in odprejo prostor javni razpravi med ljudmi, da izkažejo NESTRINJANJE
To je poziv za ljudi, ki imajo pogumno srce. To je poziv za ljudi, ki si želijo boljšega sveta. To je poziv za ljudi, ki imajo vero v ljubezen, pravičnost in poštenost!
DOGODEK SE BO ODVIJAL PO CELEM SVETU. POSKRBIMO, DA BO TUDI SLOVENIJA NA SEZNAMU DRŽAV ŽELNIH SPREMEMB. PROTEST BO MIREN! KDAJ: SOBOTA, 15. OKTOBER 2011, od 15.00 do 20.00 ure KJE: Planet zemlja, Maribor: Trg Leona Štuklja, Ljubljana: Kongresni trg. NAMEN: pokazati se in oglasiti se. Programa, koncerta ipd. ne bo, razen, če bomo sami kaj ušpičili. Pokaži nestrinjanje s tvojo prisotnostjo. Pridi, ker je čas. Pridi v barvah.«
2
oktober 2011
Skupni cilj je izboljšanje položaja NVO v Mariboru Od julija delujoča Komisija za razvoj nevladnih organizacij (KRNVO) je prvi tovrstni organ v Sloveniji, ki ga je na pobudo Zavoda PIP ustanovil mariborski župan Franc Kangler. Njena glavna naloga je izboljšanje položaja nevladnega sektorja in posledično kakovosti življenja Mariborčanov in Mariborčank. Kako gledajo na svoje članstvo v komisiji in za kaj se zavzemajo, smo vprašali vsakega izmed devetih članov komisije, ki jo sestavljajo nevladniki in predstavniki občine. Jasmina Cehnar Majda Struc, predsednica KRNVO in novinarka: “V nevladnem sektorju delujem že več kot 30 let, od tega sem 20 let predsednica Zveze prijateljev mladine Maribor, štiri leta sem bila podpredsednica Zveze prijateljev mladine Slovenija in sedem let generalna sekretarka ZPMS ter eno leto podpredsednica sveta Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije. Za svoje prostovoljsko delo sem prejela tudi zlati grb mesta Maribor. Za sodelovanje v KRNVO sem se odločila zato, ker imam zaradi večletnega sodelovanja v nevladnem sektorju tako v Mariboru kot na ravni države, kar nekaj izkušenj in znanja o delovanju nevladnih organizacij, o njihovih prednostih, zmožnostih in seveda položaju v naši družbi. Kot povsod v Sloveniji, je tudi v Mariboru nevladni sektor dokaj obsežen in aktiven, vendar le znotraj lastnih interesnih vsebin, medtem ko opaznejšega družbenega vpliva nima, kar je izjemna škoda. Pomen razvoja NVO ne vidim le v njihovi lastni rasti, temveč predvsem v vsestransko korist občanov in mesta kot celote.” Marja Guček, podpredsednica komisije KRNVO, referentka za mladino na Uradu za kulturo in mladino MOM: “Prve izkušnje v nevladnih organizacijah sem pridobila že kot srednješolka, ko sem kot prostovoljka pomagala v nekaterih lokalnih mladinskih organizacijah. Z delom sem nadaljevala ter tako spoznavala miselnost in delovanje lokalnih in nacionalnih nevladnih organizacij, predvsem s področij mladine, kulture ter vzpodbujanja inovativnosti in kreativnosti – področja, na katerih v okviru Urada za kulturo in mladino MOM delujem tudi danes. Pri svojem današnjem delu se zavedam, da so nevladne organizacije nujno potrebne ne samo za uspešen razvoj posameznikov in družbe, ampak vse prepogosto tudi za zagotavljanje osnovnih potreb posameznikov, za katere je v premajhni meri poskrbljeno preko različnih javnih služb. Vendar pa na drugi strani zadnje čase opažam, da želi biti nevladni sektor vedno bolj podoben “drugi strani” s pričakovanjem, da bo zato ali pa na podlagi tega pridobil določene ugodnosti. Želim si, da bo KRNVO uspela vzpostaviti mehanizme in instru-
mente, ki bodo omogočili nevladnemu sektorju v MOM hitrejši in kvalitetnejši razvoj ter da bo tako KRNVO s svojim delom predstavljala primer dobre prakse za ostale občine v Sloveniji.” Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže: “Poznam ozadja delovanja NVO – altruistično miselnost, ki jih poganja in kvazi odrešilno vlogo, ki jim jo namenja država. Prvo pomeni mazohizem delovanja v nikakršnih pogojih, drugo pomeni prenašanje javnih storitev na nevladne organizacije, ki zadeve počnejo veliko ceneje in bolje. Oboje je napaka. NVO so temelj družbe, zato potrebujejo v osnovi dobre pogoje za delovanje, nikakor pa ne morejo nadomeščati strokovnih javnih storitev, ki jih mora opravljati (vpričo neoliberalističnega pohoda pa varovati) država. NVO ne smejo biti odpustek za nedelujočo državo in sami sebe ne smejo razumeti kot žrtev. Omenjeno se lahko dosega na dva načina: s civilnim uporom in civilnim dialogom. Definiranje in zagotavljanje slednjega je po mojem prepričanju osnovna naloga Komisije, za katero se bom zavzemal.” Jadranka Barbarić, vodja Društva Zdrava pot in strokovna vodja programov: “Za članstvo v komisiji sem kandidirala, ker sem skozi izvajanje dejavnosti vedno bolj ugotavljala kako pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo, še posebej na tistih področjih, na katerih javne službe ne zagotavljajo storitev za svoje občane. Ker imam večletne pozitivne izkušnje sodelovanja in povezovanja ob reševanju konkretne problematike, pričakujem tudi v bodoče enakovredno sodelovanje in vključevanje NVO tako pri načrtovanju in kreiranju sprememb na posameznih področjih, kot pri sami izvedbi. Poleg dobrega poznavanja delovanja NVO na področju, kjer delujem (socialno varstvo), sem aktivno vključena v nacionalni projekt “Opolnomočenja NVO” in sem predstavnica NVO v Socialni zbornici Slovenije. Trenutno stanje v nevladnem sektorju je precej “kaotično”, saj nimamo točnega vpogleda koliko NVO-jev “aktivno” deluje na posameznih področjih, samo iz letnih razpisov (kjer se pojavljajo iz leta v leto iste organizacije) pa se tega ne da raz-
brati. Po hitri oceni stanja je trenutno med NVO največ negodovanja zaradi dolgotrajnih razpisnih postopkov ter nedodelanih razpisnih pogojev in meril, zato mislim, da se bo poleg pregleda splošnega stanja med NVO-ji temu potrebno posebej posvetiti in morda prenesti tudi kakšne primere dobre prakse iz lokalnih skupnosti, kjer imajo te zadeve bolj pregledne.” Lilijana Zorko, vodja Sektorja za zdravstveno in socialno varstvo MOM : “V komisijo me je imenoval župan, vključena sem kot predstavnik MOM. Moje delovno mesto me opredeljuje kot obveznega partnerja pri sodelovanju z nevladnim sektorjem na področju zdravstva in socialnega varstva. Delo, ki ga opravljam je v prvi vrsti povezano s pripravo in izvajanjem proračuna. Nadalje v skladu s pristojnostmi lokalne skupnosti vodim ustrezne postopke. Sodelovanje z izvajalci, uporabniki in snovalci programov je prav tako ključnega pomena, nezanemarljivo je še sodelovanje z oblikovalci politike v mestu in državi. V oblikovanje mestnega programa zdravstva in socialnega varstva sem vključena že petnajst let. Ugotavljam, da je program kot celota vsebinsko, finančno in oblikovno rasel in napredoval. Pričakovanja in načrtovanja za prihodnja leta so usmerjena v nadaljnji razvoj predvsem programov civilne družbe s širitvijo pooblastil, kakor tudi zagotavljanje široke palete ponudbe programov in izvajalcev. Izpostavila bi dve pomembni ciljni skupini, ki jim nameravam posvečati večjo pozornost, to sta: stari nad 65 let, ki v Mariboru že danes presegajo slovensko povprečje in otroci do 15 let, ki postajajo populacijska manjšina.” Peter Cokan, direktor Unverzum Minerva: “Za kandidaturo sem se odločil, ker mi ni vseeno, da je nevladni sektor v Podravju in Sloveniji šibak, brez prave strategije razvoja in vzpostavljenega širšega sodelovanja. Že v času študijev sem bil v nevladnem sektorju aktiven na področju športa, sociale, mednarodnega sodelovanja, kulture in še posebej izobraževanja. Problemi, ki jih ima nevladni sektor se ne kažejo kot izrazito področni, ampak so si na področjih podobni, zato menim, da je dobro, da
ima član komisije širok pogled na celotno področje nevladnega sektorja in se ne omejuje le na eno področje. Moje primarno področje je sicer področje izobraževanja, ki sem ga raziskoval tudi v svoji znanstveni magistrski nalogi. S svojo voljo, energijo, vztrajnostjo in znanjem želim prispevati, da bodo nevladne organizacije kot pomemben del civilne družbe v Podravju in Sloveniji uspešneje izvajale svoje dejavnosti in s tem uresničevale in utrjevale svojo vlogo v družbi ter pomagati, da bodo državljani in državljanke svoje zamisli in potrebe uspešno uresničevali in zadovoljevali tudi v okviru nevladnih organizacij. Problemi nevladnih organizacij so v Mariboru predvsem nerazumevanje in nepoznavanje javnosti vloge NVO, slabo razvita podpora, nezadostna finančna sredstva ter slaba povezanost nevladnega sektorja in odsotnost usklajenega delovanja in skupnega nastopanja. Trenutno stanje je zagotovo možno izboljšati v kolikor se bomo vpleteni deležniki ne le poslušali ampak tudi slišali.”
Borut Osonkar, Zavod PIP: “V KRNVO sem bil imenovan s sklepom o ustanovitvi in sicer za zagotavljanje administrativno tehnične pomoči. Komisija je formalno županovo posvetovalno telo, a je hkrati mišljena kot institucionalna točka, kjer so v dialogu predstavniki lokalne samouprave in predstavniki nevladnih organizacij. Gre za to, da se začnejo nevladniki in lokalna samouprava organizirano in strukturirano pogovarjati o skupnih zadevah, predvsem o razvoju nevladnih organizacij. Želimo doseči, da bodo težave, ki obstajajo na tej relaciji, rešene ali vsaj prej rešene. Težave, s katerimi se soočajo nevladne organizacije so povezane zlasti s financiranjem in iskanjem prostora za delo, sredstvi za dvigovanje kvalitete dela in izobraževanje, NVO pa pogrešajo tudi sodelovanje pri pripravi javnih razpisov in oblikovanju strategij razvoja NVO po vsebinskih področjih. Upamo, da bomo s komisijo vzpostavili dolgoročno komunikacijo lokalne samouprave z nevladnimi organizacijami.
Brigita Čanč, direktorica Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave MOM: “V komisijo za razvoj nevladnih organizacij sem bila imenovana s strani župana verjetno iz razloga, ker naša služba že vrsto let v okviru letnega proračuna sofinancira programe društev na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Sofinanciranje programov se izvaja na podlagi pravilnika, ki ga je sprejel Mestni svet MOM. Sofinanciramo predvsem programe, ki so vsebinsko v podporo Občinskemu programu varstva okolja in ohranjanja narave. Osebno menim, da se z delovanjem neprofitnih nevladnih organizacij pomembno oplemenitijo javna sredstva, ki jih namenimo sofinanciranju njihovih programov. Tudi v bodoče bom delovala na tem področju. V prvi fazi bi bilo potrebno, da se področje delovanja NVO dobro predstavi mestnemu svetu. Prav tako bi bilo smiselno, da se za sofinanciranje programov sprejme čim bolj poenoten pravilnik, z jasnimi kriteriji sofinanciranja in poročanja. Seveda pa bo potrebno upoštevati tudi specifiko posameznih področij.”
Gregor Žmak, direktor Urada za šport MOM: “Kot predstvnik MOM se veselim sodelovanja v KRNVO, saj so NVO praviloma neodvisne od države in zaradi tega niso podrejene nekim pravilom, kar jim omogoča bolj fleksibilne in neposredne oblike dela z ljudmi. Deloval bom na področju športa. V Sloveniji je bil v preteklosti poseg oblasti v športno civilno sfero večji, kot bi si ga civilna sfera želela. Civilna in javna sfera sta bili ponekod eno in isto. To je seveda vodilo v neposreden nadzor in hkrati discipliniranje civilne sfere. S tem se je šport kastriral, saj je civilna sfera verjela, da je zanjo najbolje tisto, kar ji športno ideološka oblast narekuje. Športne zveze so izgubile svoj smisel, saj so se ukvarjale s politiko, namesto s športom. Na Uradu za šport se nenehno trudimo konstruktivno in korektno sodelovati s civilno sfero. Tako opravljamo tudi strokovne naloge za športna društva in zveze športnih društev, skrbimo za delovanje javnih zavodov, zagotavljamo mrežo športnih objektov, sofinanciramo športne programe in strokovne kadre, soorganiziramo športne prireditve ter tako skrbimo za razvoj vseh dejavnikov na področju športa.”
Projekt TEŠ 6 (za zdaj) ustavljen Cilji za biogoriva temeljijo na napačnih izračunih Društvo Focus
Umanotera
Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko ni potrdil predloga zakona o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).
za trajnostni razvoj, Ekologi brez meja, Slovenski E-forum in Brez izgovora Slovenija ter Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije takšen razplet pri obravnavi zakona pozdravljajo.
Po predlogu, ki ga je državni zbor 28. septembra na izredni seji ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo, bi TEŠ pri Evropski investicijski banki (EIB) najel 440 milijonov evrov posojila, za katerega bi jamčila država. S predlogom zakona o poroštvu države pa se ni strinjalo sedem članov odbora, medtem ko ga je podprlo pet članov. Poroštvu sta nasprotovala poslanca SD Luka Juri in Matevž Frangež ter Alojzij Potočnik (Zares). Izpostavili so sume o nepravilnostih pri vodenju projekta in vprašanje ekonomičnosti projekta oz. cene elektrike glede na alternative in odločitev države o prehodu na obnovljive vire energije.
»Razplet pri obravnavi zakona o državnem poroštvu za gradnjo TEŠ 6 je prva, a zelo pomembna zmaga javnega interesa pri tem projektu. Upamo, da glasovanje na Odboru za finance ni zgolj posledica bližajočih se volitev, temveč da pomeni resen premik pri odnosu političnih strank do vprašanja državnega poroštva za projekt TEŠ 6. Pričakujemo, da bo v bodoči sestavi Državnega zbora prevlada javnega interesa v primeru TEŠ 6 še močnejša. Verjamemo, da je zavrnitev poroštva znak, da se stranke in njihovi poslanci odpovedujejo nadaljnjemu vlaganju v energijo premoga in da bodo prihodnja prizadevanja usmerili v zelene tehnologije, ki prinašajo nova delovna mesta in razvoj povsod po Sloveniji,« so v odzivu na odločitev poslancev zapisale nevladne organizacije.
Nevladne organizacije Greenpeace v Sloveniji, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija
Obstoječi cilji glede uporabe biogoriv in ostalih vrst bioenergije temeljijo na nepravilnih izračunih izpustov ogljika in bi jih morali popraviti, ugotavlja poročilo 19 vrhunskih evropskih znanstvenikov. »Prepričanje, da so biogoriva v vsakem primeru ogljično nevtralna, je splošno sprejeto, a napačno. Potencialne posledice teh napak v izračunih so ogromne,« trdi znanstveni odbor Evropske agencije za okolje (EEA). Evropska komisija se je strinjala, da bo za sedem let zamrznila pravila, ki uvajajo kazni za posredne vplive posameznih biogoriv, saj se strinja, da je znanstvena negotovost glede tega vprašanja prevelika. Deset organizacij, med njimi Svetovna banka in Program Združenih narodov za hrano, je vlade pozvalo, naj ukinejo politiko subvencioniranja biogoriv, saj dražijo cene hrane. Poročilo znanstvenega odbora EEA pa gre še korak naprej, saj ugotavlja, da so politiki naredili temeljno napako, ko so trdnim in tekočim biogorivom pripisali preveč prihrankov izpustov ogljika.
Osnovna predpostavka glede biogoriv je, da izpustijo le toliko ogljika, kot ga rastlina shrani med rastjo. Presežek so le izpusti, ki ga povzroči kmetijstvo pri neposredni pridelavi biogoriv. Toda znanstveni odbor EEA trdi, da je napaka osnovne teorije to, da ni primerjave z scenarijem »business as usual« pridelovanja rastlin. »Rastline res vežejo nase ogljik, toda to razmišljanje prinaša osnovno napako, ker ne upošteva, da bi ogljik vezale tudi rastline, ki bi na enakih površinah zrasle tudi, če ne bi gojili rastlin za biogorivo,« pravi poročilo. Edini resnični prihranki ogljika so torej tisti, ki nastanejo zaradi razlike v količini gojenih rastlin. Odbor je zato pozval Evropsko unijo, naj znova oceni svojo politiko zakonodaje o biogorivih in kar največ iztrži od pame-
Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”
tne uporabe biogoriv, ki so se izkazala z največjim prihrankom ogljika: »Zakonodaja, ki spodbuja nadomestitev fosilnih goriv z biogorivi, ne glede na vir biomase, lahko povzroči celo povečanje izpustov ogljika in pospešitev globalnega segrevanja.« Evropski okoljski biro (European Environmental Bureau EEB), je sporočil, da novo poročilo le potrjuje ugotovitve raziskave iz leta 2010 »Bioenergy: a carbon Accounting Time Bomb«. »Industrija nam kar naprej prigovarja, da je znanost glede tega toliko negotova, da ni smiselno menjati politike. A obe raziskavi kažeta, da je negotovo edino to, ali biogoriva sploh prinašajo prihranek izpustov ogljika, ali ne,« je povedal direktor politik EEB Pieter Depous.
Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
3
www.nevladna.org
Slovenske NVO pozvale Koroški nevladniki na podlagi analize vlado k priznanju Palestine stanja ustanovili nevladniški Strateški svet Kot so sporočili iz Humanitasa, se slovenske nevladne organizacije vlado pozvale k priznanju Palestine. NVO se zavedajo, da priznanje palestinske države ni enostavna rešitev, vendar verjamejo, da “predstavlja pot iz začaranega kroga dolgoletnih neuspešnih pogajanj in je nujen pogoj za mir na Bližnjem vzhodu”. Menijo tudi, da je priznanje palestinske države “etična in politična odgovornost mednarodne skupnosti, kamor spada tudi Slovenija”. Poziv so nevladne organizacije poslale premieru Borutu Pahorju, predsedniku republike Danilu Türku, zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, predsednici odbora DZ za zunanjo politiko Janji Klasinc ter poslancem DZ in slovenskim poslancem Evropskega parlamenta. Poziv objavljamo v celoti.
Poziv Vladi Republike Slovenije k priznanju palestinske države Spoštovani g. predsednik Vlade RS Borut Pahor, Septembra 2011 bodo palestinske oblasti v Združenih narodih poskušale doseči priznanje neodvisne Palestine. Za ta prizadevanja so se palestinske oblasti odločile po propadlih mirovnih pogajanjih med Izraelom in Palestino septembra 2010. Mirovna pogajanja že vrsto let ovira nasilje na obeh straneh ter po mednarodnem pravu nezakonita gradnja izraelskih naselbin in zidu na zasedenih ozemljih Zahodnega brega ter nezakonita humanitarna blokada Gaze. Zaradi izključujoče izraelske politike so Palestinci podvrženi institucionalizirani rasni diskriminaciji, ki po merilih ZN ustreza apartheidu, izgnani so iz svojih domov in ozemlja ter prepuščeni revščini, nasilju in smrti. Postali so ujetniki na svojem ozemlju in mnogi nimajo dostopa do svoje lastnine, šol, služb in sorodnikov, pogosto pa niti do hrane in osnovnih potrebščin, ki jih potrebujejo za preživetje. Čeprav sta Izrael in ZDA mnenja, da je palestinska iniciativa za priznanje neodvisne Palestine unilateralna in zato tudi nevarna, mednarodna skupnost – tako svetovni voditelji kot civilna družba - meni drugače. Pot k miru lahko vodi preko t.i. rešitve dveh držav, zato je po zadnjih podatkih več kot 100 držav podprlo palestinsko neodvisnost. Tovrstni diplomatski korak bo omogočil Palestincem dostop do mednarodnih institucij, ki lahko pripomorejo k njihovi svobodi in priznal njihovo pravico do samoodločbe. Izraelski vladi pa s tem mednarodna skupnosti sporoča tudi, da je njihova politika izključevanja in etničnega čiščenja nesprejemljiva. Slovenske nevladne organizacije se zavedamo, da priznanje palestinske države ni enostavna rešitev. Vendar verjamemo, da predstavlja pot iz začaranega kroga dolgoletnih neuspešnih pogajanj in je nujen pogoj za mir na Bližnjem vzhodu. Priznanje palestinske države je etična in politična odgovornost mednarodne skupnosti, kamor spada tudi Republika Slovenija. Ob tem želimo poudariti tudi, da za pot k miru in uspešni t.i. rešitvi dveh držav priznanje palestinske države ni dovolj. Gre za diplomatski korak, ki je nujen, a ne zadosten pogoj za končanje apartheida in nezakonite izraelske okupacije. Največja mreža palestinske civilne družbe The Palestinian BDS National Committe opozarja, da morajo simbolno priznanje nujno spremljati gospodarske, politične in vojaške sankcije, saj le te lahko dokončno prisilijo Izrael k spoštovanju mednarodnega prava in s tem končajo nezakonito izraelsko okupacijo. Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas poziva Vlado Republike Slovenije, da: - v skladu z mednarodno skupnostjo prizna neodvisnost palestinske države in pravico Palestincev do samoodločbe, ki je korak k uresničevanju rešitve t.i. dveh držav in upanje k miru na Bližnje vzhodu - omeji politični podporo gospodarskemu sodelovanju z Izraelom in zavzame jasna ter odločna stališča pri nadaljnjem vzpostavljanju gospodarskih in političnih stikov med Izraelom in Slovenijo ter ta stališča javnosti tudi primerno pojasni; - omeji trgovino z orožjem z izraelsko državo - v skladu s humanitarnim pravom obsodi izraelsko pobijanje civilistov v vseh oboroženih konfliktih nad Palestinci; - pozove Izrael k ustavitvi gradnje naselij na okupiranih območjih Gaze in k odprtju meja; - pozove Izrael k takojšnjemu izvajanju 23. člena 4. Ženevske konvencije, ki zahteva popolno odpravo blokade ozemlja za prost prehod pošiljk hrane oz. humanitarne pomoči. David Limon Predsednik Humanitas, društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Izjavo podpore podajajo: - Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice - Društvo Edirisa Slovenije - društvo za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč - CEE Network for Gender Issues, Ljubljana - Matafir, Društvo za medkulturne povezave - Društvo humanosti Lesoit - Maasai Adventure School - Ustanova “SKUPAJ” – Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok - Zavod Voluntariat - SCI Slovenia - Humanitarna organizacija Merhamet - Zavod za globalno učenje in razvoj projektov Poslano: - G. Borut Pahor, Predsednik Vlade RS - G. dr. Danilo Türk, Predsednik RS - G. Samuel Žbogar, Ministrstvo za zunanje zadeve RS - Ga. Janja Klasinc, Predsednica Odbora DZ za zunanjo politiko RS - Poslanci Državnega zbora - Slovenski poslanci Evropskega parlamenta
Projektna ekipa Korociva.si je v poletnih mesecih zadala nalogo izdelati analizo stanja in potreb nevladnih organizacij v Koroški statistični regiji. Analiza je služila kot osnova za izdelavo Strategije nevladnih organizacij na Koroškem z akcijskim načrtom izvajanja, kot izvršno delovno skupino pa so ustanovili nevladniški Strateški svet. Katja Podhovnik, Korociv.si, Koroško regionalno stičišče NVO Namen analize je bil oris stanja nevladnega sektorja v regiji, predvsem pa njihovih potreb in pogojev, izzivov, povezovanja in sodelovanja društev, njihovih zvez, zasebnih zavodov in ustanov v regiji. Hkrati s tem pa opredelitev ključnih problemov na področju zakonodaje, ki ureja nevladni sektor na loklani/regionalni ravni. Analiza kaže, da skupno na Koroškem deluje 815 nevladnih organizacij, od tega je 793 registriranih kot društvo, osemnajst kot zasebni zavod in štiri so ustanove. Največ nevladnih organizacij je v Mestni občini Slovenj Gradec (204), najmanj pa v občini Ribnica na Pohorju (12). Razporeditev nevladnih organizacij po posameznih občinah je različna. Glede na število prebivalcev po posameznih občinah jih ima največ občina Radlje ob Dravi, sledita ji občina Muta in Slovenj Gradec, najmanj pa jih je v občini Mislinja. V celotni Sloveniji so nevladne organizacije najbolj aktivne na področju športa in rekreacije, na drugem mestu je zastopano področje kulture in umetnosti. Koroška pri tem ni izjema. Izstopa dejavnost športa in rekreacije (42,03%), sledi pa kultura in umetnost (37,68%). Zelo malo pa je v regiji nevladnih organizacij, ki so registrirana za delovanje na področju varstva okolja, pravnega svetovanja in zagovorništva, mednarodnega sodelovanja ter poslovnega, poklicnega ter stanovskega združenja. Eden najpomembnejših kazalnikov razvitosti nevladnega sektorja predstavlja
število oz. delež zaposlenih v organizacijah. Podatki na Koroškem pa kažejo, da skoraj 90 % društev, zasebnih zavodov in ustanov nima zaposlenih. Njihovo delovanje sloni izključno na prostovoljnem delu njihovih članov. Le redke nevladne organizacije imajo redno zaposleni ali vključeni v javna dela ali druge oblike plačanega dela (projektno, honorarno ali preko študentske napotnice). Pri ugotavljanju potreb po dodatnih znanjih pa rezultati analize kažejo, da večina članov in/ali njihovih zaposlenih strmi k izboljšanju znanja na področju priprave projektov na različne razpise (EU skladi, nacionalni razpisi, razpisi lokalnih skupnosti …). Izkazujejo pa tudi velike potrebe po dodatnem izobraževanju in usposabljanju na področju projektnega menagementa, vodenja in upravljanja organizacij, usposabljanja na področju prava, financ, davkov ter komuniciranja in odnosov z mediji. Daleč najpogostejša težava pri delovanju nevladnih organizacij v regiji je povezano s financami. Večini organizacij je glavni in najpomembnejši finančni vir članarina, šele nato sledi podpora lokalne skupnosti ali države, sponzorska sredstva in donacije ter denar pridobljen na različnih javnih razpisih in kot zadnje, prihodki pridobljeni iz naslova opravljanja dejavnosti. Kot ključne težave pri svojem delovanju navajajo, pomanjkanje informacij in znanj o možnostih pridobivanja sredstev iz naslova javnih razpisov, pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov, nezadostno število pro-
stovoljcev in premajhno povezanost ter sodelovanje z drugimi organizacijami. Pri ugotavljanju potreb po dodatnih informacijah in pomoči nevladnemu sektorju v regiji se je izkazalo, da jih večina potrebuje konkretno pomoč na področju prava in pravnih aktov ter drugih dokumentov, ki jih organizacije potrebujejo za svoje nemoteno delovanj. V nadaljevanju, konkretno pomoč iščejo na področju financ (izplačevanje nagrad, davki, računovodstvo, spremljanje in vrednotenje prostovoljskih ur …) in na drugih področjih zakonodaje (delo z otroki, cestnem prometu, sklepanju pogodb …). Z namenom povečanja prepoznavnosti in krepitve vloge nevladnih organizacij v regiji, so v regionalnem stičišču NVO »Korociv.si«, skupaj z zunanjim izvajalcem Nov’no razvoj, razvoj lokalnih skupnosti, na osnovi te analize pristopili k celovitejši obravnavi stanja nevladnega sektorja ter opredelitvi možnih smeri razvoja s pripravo strategije nevladnega sektorja. V ta namen je bil oblikovan Strateški svet, ki ga sestavlja 12 predstavnikov, ki so jih predlagale nevladne organizacije iz 12 koroških občin. Člani strateškega sveta predstavljajo osnovno delovno skupino, ki bo na nekaj delovnih sestankih aktivno prispevala k oblikovanju strategije. V procesu priprave pa bodo potekale tudi širše delavnice z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami v regiji.
Ko gre dobiček k nevladnim organizacijam Družbena odgovornost tudi v podjetništvu postaja zmeraj pomembnejši dejavnik. Zaradi vrednot kot so solidarnost, vzajemnost, odprtost in trajnostni razvoj zmeraj več podjetnikov del denarja iz svoje dejavnosti namenja družbeno koristnim projektom nevladnih organizacij (NVO) in organizacij socialne ekonomije (OSE), izboljšuje delovne pogoje zaposlenih in podobno. Družbeno odgovorno ravnanje podjetju prinese dobro javno podobo, kar z zvestobo cenijo tudi kupci. Jasmina Cehnar Na takšen princip delovanja stavi tudi SKUP – Skupnost privatnih zavodov, ki deluje na področju povezovanja interesov nevladnih organizacij. V letošnjem letu namreč pripravlja spletno trgovino, ki bo NVO in OSE omogočala skupen nastop na trgu. Gre za projekt, ki so ga snovalci poimenovali Brez dobička in kjer bodo lahko ponudniki in kupci z družbeno odgovornimi nakupi pomembno prispevali k reševanju perečih družbenih problemov - del plačane kupnine bo namreč namenjen programom NVO, OSE ali posameznikom. “Cilj Brez dobička je spodbujanje socialnega podjetništva, povečanje zaupanja v darovanje za NVO in OSE, promocija teh organizacij, prav tako pa spodbujanje transparentnosti poslovanja naših ponudnikov in prejemnikov donacij, “o programu, ki nastaja po vzgledu tujih spletnih trgovin pravi Živa Avsenak, vodja projekta Brez dobička. Projekt sofinancirata Ministrstvo za javno upravo ter podjetje Brez dobička - inovativne družbene storitve.
Kdo se lahko pridruži
Spletnemu mestu se lahko pridružijo vsi, ki v takšnem načinu prodaje vidijo nek potencial, pravi vodja projekta. “Pričakujemo pester nabor izdelkov in storitev - prehrambenih bio izdelkov, daril, modnih dodatkov, voščilnic, izdelkov iz
recikliranega materiala, na drugi strani pa izobraževalne, svetovalne storitve in kooperantska dela.” Poleg NVO in OSE bodo na svoje prodajno mesto na medmrežju sčasoma skušali povabiti tudi vedno več gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki se bodo morali družbeno odgovorno obnašati. “To pomeni, da bodo del svojih prihodkov od prodanega izdelka namenili za družbeno koristne projekte po lastni želji,” mehanizem razlaga Avsenakova. Možnost izbire, komu nameniti vnaprej določen delež kupnine, bodo imeli tudi kupci.
Dobra borza
“Prejemniki sredstev bodo morali zadostiti določenim pogojem, ki jih bomo formulirali preko Dobre borze. Gre za portal, ki nam omogoča preglednost porabe in učinkovitost poslovanja podjetij. Financirali bomo samo projekte, ki bodo zaupanja vredni, svojo transparentnost poslovanja pa bodo morali tudi dokazati,” še pojasnjuje. Pogovori s prijavitelji še potekajo, tudi Dobra borza je še v procesu vzpostavljanja, tako da vseh potankosti pripravljavci projekta še nimajo opredeljenih. Načelo pa je, da se bodo lahko ponudniki sami odločili, kolikšen delež od prodanih izdelkov bo podarjen, prav tako bo ta odstotek javno objavljen ob vsakem izdelku posebej. Prvenstveno pa bo denar namenjen družbeno koristnim
projektom in mladim podjetnikom, ki potrebujejo zagonska sredstva za socialno podjetništvo. Slednjim bodo sredstva namenjena kot nepovratna ali v obliki mikrokreditov. “Tudi naše stranke bodo lahko ravnale družbeno odgovorno, saj bodo imele možnost zaokroževanja cen izdelka navzgor, razliko pa podariti javno koristnemu projektu,” še eno posebnost izpostavi Avsenakova. Po besedah sogovornice so NVO in OSE za sodelovanje v projektu kar zainteresirane, okoli dvajset organizacij se jim je tudi že formalno pridružilo, med njimi največ dnevnih centrov, organizacij s področja ekologije, zaposlovanja ranljivih skupin, medijev in psihičnega zdravja. “Če se primerjamo z državami v zahodni Evropi je socialno podjetništvo še v povojih, pričakujemo pa, da se bo v prihodnosti razvijalo. Ko se je začela gospodarska kriza, so se tudi v Sloveniji pojavile spremembe v vrednotah, tudi na področju podjetništva, države in nevladnega sektorja se je pokazala potreba po socialnem podjetništvu,” v uspeh projekta verjame Avsenakova. Spletno mesto www.brezdobicka.si bo začelo delovati te dni, predstavljeno bo tudi na Dnevih socialne ekonomije, ki bodo 13. in 14. oktobra, v Ljubljani.
4
oktober 2011
Ocenjevanje na javnih Kamenci – naselje s prvim romskim razpisih mora biti muzejem v Sloveniji pregledno in obrazloženo Agata Sardelič, predsednica Društvo »MISIJA*S«
otvoritev poti je bila v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evrope izvedena osmega oktobra 2009 prav v romskem naselju Kamenci.
CNVOS, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO, Ljubljana CNVOS je uspel s tožbo proti Ministrstvu za javno upravo, s katero je izpodbijal sklep ministrstva o dodelitvi sredstev na javnem razpisu. V sklepu namreč ni bilo obrazloženo, zakaj je bilo prijavitelju dodeljeno določeno število točk. Sporočilo sodišča je jasno: državni in občinski organi morajo v svojih odločbah o dodelitvi javnih sredstev obrazložiti, zakaj so posamezni vlogi dodelili določeno število točk – zgolj navedba števila točk, prejetih pri posameznem kriteriju, in njihov seštevek ne zadoščata. Upravno sodišče je v tožbi CNVOS zoper Ministrstvo za javno upravo razsodilo, da se razveljavi sklep ministrstva in mu hkrati naložilo, da mora svojo odločitev ponovno obrazložiti na takšen način, da bodo prijavitelji jasno vedeli in lahko tudi preverili, zakaj njihovi projekti niso bili izbrani za financiranje. Sodišče je prav tako zavrnilo navedbe ministrstva, da takšna obrazložitev pri delitvi sredstev na javnem razpisu ni potrebna in da zadošča, da se v sklepu navede zgolj število dobljenih točk pri posameznem kriteriju. Upravno sodišče je v sodni glede obrazložitve sklepa o dodelitvi javnih sredstev pojasnilo, da »mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem da navede konkretne razloge in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka (beri: financer) ocenila, v kakšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih
kriterijev posebej«. Prav tako je sodišče pritrdilo CNVOS, da »zgolj številčne ocene izpolnjevanja kriterijev še ne predstavljajo ustrezne obrazložitve«. V praksi to pomeni, da mora financer v svoji odločbi navesti, zakaj je določen predlog projekta ali programa, ki ga je NVO prijavila, ocenil npr. samo s 5 točkami od 8, in torej argumentirano pojasniti, v čem točno je bila pomanjkljivost oddanega predloga, da je izgubil 3 točke. Pojasnilo mora biti takšno, da ga je mogoče preveriti, sicer izdaja takšne odločbe ni skladna niti z Zakonom o splošnem upravnem postopku niti z Ustavo Republike Slovenije.
Izobraževanje v romskem centru Rokic- Drom
Nevladne organizacije naj bodo zato odslej pozorne na sklepe o dodelitvi javnih sredstev, ki jih dobijo s strani državnih ali občinskih organov. V kolikor iz sklepa ni razvidno, zakaj pri ocenjevanju niso dobile vseh točk, in ni eksplicitno navedeno, v čem je bila njihova vloga pomanjkljiva, je takšna odločba zelo verjetno nezakonita in je zoper njo smiselna pritožba (iz razloga pomanjkljive obrazložitve).
Društvo »MISIJA *S«, nosilec dislocirane enote Regionalnega stičišča NVO za Pomurje za območje upravne enote Lendava, pri svojem delu posveča posebno pozornost opolnomočenju pripadnikov ranljivih družbenih skupin, zlasti Romov in njihovemu društvenemu organiziranju in delovanju za enakopravnejšo participacijo v izobraževalnih, delovnih in družbenih procesih nasploh.
CNVOS hkrati poziva vse svoje člane in ostale nevladne organizacije, da mu v analizo in morebitno nadaljnje skupno reakcijo posredujejo tiste sklepe o financiranju, za katere menijo, da niso zadovoljivo obrazloženi (npr. ne vsebujejo pojasnila o dodelitvi števila točk).
V dislocirani enoti Regionalnega stičišča NVO za Pomurje v Lendavi gradimo razvojna partnerstva za izboljšanje socialno ekonomskega položaja romske skupnosti. Poleg vsestranske strokovne podpore pri vodenju administracije romskih društev, skupaj z njimi in tudi z drugimi NVO razvijamo in v romskem naselju Kamenci udejanjamo model dobre prakse za izboljšanje socialno ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti.
Kaj bo nevladnikom prinesel Svet za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij? Vlada Republike Slovenije naj bi v kratkem ustanovila Svet za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij kot posvetovalno telo vlade. Svet bo sestavljen iz predstavnikov različnih ministrstev, predstavnikov nevladnih organizacij in predstavnika akademske skupnosti. Tina Divjak, NVO predstavnica Podobni sveti so pogosti v mnogih evropskih državah, pomembni pa so zaradi zagotavljajanja stalne prisotnosti vprašanja razvoja nevladnih organizacij na agendi državne politike. Svet vlade RS bo obravnaval strateška vprašanja razvoja nevladnega sektorja, tako da bo spremljal položaj nevladnih in prostovoljskih organizacij, predlagal ukrepe in spremljal javne politike, ki se nanašajo na razvoj nevladnega sektorja kot celote v Republiki Sloveniji, dajal pobude za sprejetje predpisov in ukrepov, potrebnih za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij itd. To v praksi pomeni, da bo Svet tisti, ki bo razmišljal, kaj nevladni sektor za svoj razvoj še potrebuje, katero zakonodajo je potrebno spremeniti, da bi to dosegli, katera zakonodajo se trenutno sprejema in bi lahko namenila več prostora nevladnim organizacijam, oblikoval bo strategijo razvoja prostovoljstva, ki bi naj za prostovoljske organizacije in prostovoljce opredelila še dodatne ugodnosti, ipd. Za samo delovanje sveta je zelo pomembna njegova sestava. Svet mora na eni strani biti dovolj operativen, sestavljati ga torej morajo takšni predstavniki, ki se dnevno srečujejo s problematiko nevladnega sektorja, na drugi strani pa mora biti tudi politično močan, da lahko svoje odločitve izvrši (npr. predlaga spremembo zakonodaje). Zato ne preseneča, da so nevladni predstavniki, ki so jih nevladne organizacije izbrale čez poletje, prvo skrb namenili prav imenovanju valdnih predstavnikov.
S strani Sveta Evrope je bil razvojni model iz Kamencev prepoznan kot model odlične prakse, katerega želi Svet Evrope, ob sodelovanju ekspertov našega lokalnega romskega razvojnega partnerstva, prenesti tudi v druga romska naselja po Evropi.
Tako so pred kratkim na vlado naslovili pobudo, da naj jo v Svetu zastopajo ministrstva in službe pristojna za ključno zakonodajo glede NVO in temeljne razvojne politike, ter tista, ki najbolj aktivno sodelujejo z nevladnimi organizacijami in hkrati prednjačijo pri njihovem vključevanju v mrežo izvajalcev javnih storitev. Hkrati so vlado pozvali tudi, naj kot svoje predstavnike v Svetu imenuje državne sekretarje in predstojnike vladnih služb oziroma vsaj generalne direktorje direktoratov. Šele v tem primeru bo namreč Svet resnično lahko predstavljal ustrezno mesto za političen dialog med vlado in nevladnimi organizacijami oziroma forum, primeren za razpravo o državnih razvojnih prioritetah in strateških usmeritvah. Pričakovanja nevladnih organizacij do Sveta so v tem trenutek mešana. Seveda smo nevladniki zadovoljni, da se končno tudi v Sloveniji delajo koraki proti vzpostavljanju struktur za sodelovanje med vlado in nevladnimi organizacijami. Hkrati pa se vendarle bojimo, da to ne bi bil le še eden izmed mnogih svetov, ki bi obstajal le na papirju, v praksi pa učinkov ne bi bilo. Glede na to, da pa je ta Svet prvi, ki mu predseduje predstavnik nevladnih organizacij, je žogica tudi na nevladnikih. Morali se bomo torej dogovoriti, katere so naše prioritete, oblikovati ustrezna gradiva in biti aktivni, da bo posledično aktiven celoten Svet.
Konec leta 2010 je bil v Kamencih izgrajen še Romski kulturno-informacijski center z razstavno galerijo in sicer v okviru projekta z akronimom ROKIC: »DROM«.
Razvoj modela dobre prakse v romskem naselju Kamenci ima dva namena. Prvi je ustvarjanje pogojev za razvoj socialno podjetniških dejavnosti Romov, drugi pa je načrtno razvijanje socialnih veščin, ustvarjalnih potencialov in prirojenih talentov mlade romske populacije.
Muzej, zeliščni gaj, ustvarjalni tabori in priznanje s strani Sveta Evrope
V Kamencih je tudi prvi romski muzej v Sloveniji, ki je del prizadevanj za ohranjanje romskega zgodovinskega spomina. Kot rezultat enega izmed projektov je nastal tudi zeliščni gaj, ki prav tako predstavlja del romske kulturne dediščine in sicer tradicije romskega zdravilstva. V preteklosti so bile romske ženske znane predvsem kot ljudske zdravilke. V gaju stojijo tudi kiparske skulpture izdelane iz starega železa, ki so jih koncipirali in realizirali akademski kiparji ob sodelovanju romskih otrok in mladostnikov. V Kamencih vsako leto potekajo (zdaj že tradicionalni) poletni romski ustvarjalni tabori, multinacionalni literarni večeri, mednarodne kiparske kolonije, filmski večeri, predstavitve knjig itd. Naselje Kamenci je vključeno tudi v Evropsko pot romske kulture in dediščine, ki je projekt Sveta Evrope. Svečana
V okviru projekta bodo vzpostavljeni tudi neobhodni predpogoji za udejanjanje romskega socialnega podjetništva na področju kulturnega turizma. V romskem kulturno-informacijskem centru je tudi izobraževalni inkubator, v okviru katerega člani Romskega akademskega kluba nudijo učno pomoč učencem in dijakom iz Kamencev. V letošnjem letu pa zaključujemo projekt, namenjen romskim ženskam, z naslovom: »Phuri dej«, romske ženske – ambasadorke romske kulture in dediščine, pri izvedbi katerega sodelujejo tudi lokalne partnerske NVO (Društvo za razvoj podeželja »Stüdenec«, Društvo mladih »Most« ter romski društvi »Romano pejtaušago« Kamenci in »Gitano-M« Gomilica). Začenjamo pa z novim tri letnim projektom, poimenovanim »Roma caravan«, v okviru katerega bo v Kamencih naslednje leto izgrajen še »konjski ranč« ter nabavljeni konji in okolju prijazna prevozna sredstva (»čerga« in kočija) za panoramske vožnje turistov po zaščitenem območju Natura 2000. Romsko naselje Kamenci vse bolj postaja specifično »sorotijme« (romsko) ali »stičišče« (v prevodu) – to je mesto srečevanja preteklosti in prihodnosti po eni strani, po drugi strani pa mesto srečevanja ljudi različnih narodnosti, poklicev in kultur. V letu 2010 je naselje obiskalo preko 5000 obiskovalcev (turisti, udeleženci prireditev).
Predramiš se, ko so v bližini tvojega vrta Pravno - informacijski center nevladnih organizacij – PIC v okviru Mreže za prostor od letošnjega leta izvaja brezplačna pravna svetovanja na področju urejanja prostora. Svetovanja so namenjena posameznikov in nevladnim organizacijam. Jasmina Cehnar Senka Vrbica, pravna svetovalka v PIC, tako preučuje najrazličnejše pobude, ki s tega področja prihajajo iz nevladnega sektorja, združenj na lokalnem nivoju in posameznikov. In takih pobud ni malo, saj so ljudje na fizične posege v prostor v njihovi neposredni bližini najbolj občutljivi. “Ko ti gre nekaj blizu lastnega vrta se predramiš, zato je na tem področju tudi največ civilnih iniciativ. Mislimo, da je brezplačno pravno svetovanje na področju varstva okolja in urejanja prostora nujno, saj si civilne iniciative ne morejo privoščiti odvetnikov, sploh pa ne specialistov za to področje,” je še prepričana. “Gre za pomoč pri širših zadevah, ne pri sosedskih sporih,” takoj na začetku poudari sogovornica. Svetovanje je tako namenjeno tistim, ki imajo pomisleke denimo pri gradnji nove soseske, postavitvi daljnovoda ali bazne telekomunikacijske postaje, stolpnice, sečnje zaščitenega gozdnega območja sredi naselja, ipd. V Pravno informacijskem centru obravnavajo vsako predstavljeno problematiko, ki jo objektivno ovrednotijo, v primeru možnosti pravnega ukrepanja pa tudi napišejo pravno mnenje in priporočilo. A kot ugotavlja Senka Vrbica, ljudje v zvezi s problemi pri
urejanju prostora praviloma prepozno reagirajo, ker zanje negativne spremembe v okolju zaznajo šele, ko se objekti že začnejo graditi in je za pravno ukrepanje običajno prepozno. “Zato skušamo poleg svetovanja voditi tudi izobraževalno-osveščevalno dejavnost. Želimo doseči, da so ljudje pozorni in vključeni že v prostorsko načrtovanje, da spremljajo dogajanje v lokalnem okolju,” še enega od namenov projekta izpostavi pravna svetovalka. Opozori tudi na to, da imajo Slovenci pri vplivanju na prostorsko načrtovanje, zlasti na občinski ravni, izjemno malo manevrskega prostora, saj so prostorski plani javnosti predstavljeni šele, ko je končni osnutek že na mizi, vsebinske pripombe pa praktično niso več možne.
Pomagajo NVO pri pisanju amandmajev
Pristojnost PIC je tudi pravno svetovanje nevladnim organizacijam, ki potrebujejo pomoč pri predlogih za spremembo zakonodaje. “Velikokrat imajo organizacije na dokumente, zakone in zakonske predpise v javni razpravi, kaj pripomniti, vendar tega ne znajo formulirati. Ali pa želijo or-
ganizacije pri svojem delovanju kaj doseči, za kar bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo, zato zanje pripravimo pobudo, kako bi se lahko določen predpis spremenil,” še eno od svojih nalog razlaga Vrbica. Sicer pa v PIC po pravni nasvet najpogosteje pridejo okoljske organizacije in turistična društva, ki so zelo aktivni nadzorniki dogajanja v lokalnem okolju, pa tudi športna društva, ki delujejo v naravi. NVO, civilne iniciative ali posamezniki, ki potrebujejo pravni nasvet s tega področja, lahko pristopijo tako, da PIC kontaktirajo na telefonski številki 01 521 18 88 ali po elektronski pošti pic@pic.si. Projekt je financiran do julija naslednjega leta. Kot še opaža Vrbica zavedanje možnosti za tovrstno svetovanje še ni tako razširjeno. “Ne morem reči, kakšni so bili efekti, zaenkrat še ni povratnih informacij o učinkih,” še o uspešnosti projekta pravi pravna strokovnjakinja s področja varstva okolja in urejanja prostora ter znova poudari, da nestrinjanje ljudi z določenim posegom v prostor do izraza pride zelo pozno v postopku, ko je možnosti za pravno ukrepanje zelo malo.
5
www.nevladna.org
Nasilja ne opravičuje noben izgovor
Zagovorniki pravic migrantskih delavcev
Jelka Šparavec se že nekaj let organizirano bori s posledicami nasilja v domačem okolju. Je koordinatorica in svetovalna delavka že od leta 1999, ko je začela delovati v mariborski enoti Društva za nenasilno komunikacijo. Slovenska filantropija in Zveza svobodnih Jasmina Cehnar sindikatov Slovenije (ZSSS) sta vzpostavili sistem Od leta 2007 Šparavčeva deluje v Dru- Pa nasilne ženske? četudi le kot opazovalci. Takrat nas vse, štvu za razvijanje nenasilnih odnosov brez izjeme, k ukrepanju zavezuje tudi pomoči migrantskim delavcem. Projekt se imenuje (ZRNO), ki ga je ustanovila skupaj z »Redkokdaj srečamo zvezo, kjer je zakonodaja.« »Integracijski paket za brezposelne migrante, devetimi soborkami - prostovoljkami. ženska fizično toliko močnejša, da se je partner lahko boji. Obratno pa je Njihov zadnji uspeh je, da so septembra begunce in prosilce za azil«, glavni vzrok težav s pomočjo Belega obroča, pristojnih pri nasilju moškega nad žensko, kjer Kako vidite socialno in psihično sliko se velikokrat zgodi, da partner žensko v Mariboru, v obdobju, ko se pred RK ministrstev in Simobilove akcije Žur z migrantskih delavcev pa, po besedah Marka razlogom, v njihovih prostorih na Po- enkrat udari, a takrat tako, da zaleže daljšajo vrste za pomoč in kot domine Tanasića, predstavljajo brezobzirni delodajalci, ki jih breški cesti odprli prenovljeno prijazno za vedno. Prihodnjič že s pogledom padajo podjetja? sobo. Namenjena je obravnavi otrok, doseže, da ravna, kot on hoče. Obratni »Težko podam oceno, vem pa, da se žrtev kriminalnih dejanj, v manj ura- primeri so redki, sama sem se srečala le veliko ljudi, ki prihajajo k nam, sreču- zanima zgolj dobiček. dnem in za otroke bolj prijaznem okolju, kjer jim je prihranjeno travmatično podoživljanje bolečih izkušenj ob večkratnem zasliševanju. Gre za že enajsto tovrstno sobo v Sloveniji, ki v Mariboru obstaja že pet let. Kako deluje vaša prijazna soba? »Varna soba je namenjena preprečitvi sekundarne viktimizacije. Da ne le otrokom, ampak tudi ženskam, žrtvam nasilja pred pristojnimi organi ni potrebno vedno znova ponavljati svoje nesrečne zgodbe. Soba služi tudi za stike pod nadzorom, ko se srečujejo otroci in starši, ki zaradi različnih razlogov ne živijo skupaj, starši pa niso izgubili starševske pravice. Zaslišanj otrok in žensk s strani policije je manj, redno pa je rabljena za stike. Trenutno se dogovarjamo za stike, kjer je eden od staršev v zaporu, saj je otroku tja neprijetno zahajati. Ta prostor je dovolj nevtralen, prijeten, zagotavlja intimnost, možnost igre.« Kaj pa sicer počne vaše društvo? »Osnovno jedro sta dva programa, individualno svetovalno delo za pomoč žrtvam nasilja in skupinsko delo, kjer se uporabnice srečujejo enkrat tedensko. Pomembno področje našega delovanja je preventivno delo z mladimi, vključenimi v izobraževalni sistem. Mladi prostovoljci imajo po šolah delavnice, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za starše in učitelje. V Podravski regiji pa smo tudi edina NVO, ki ima program za povzročitelje nasilja. Kadar povzročitelj dobi ukrep prepovedi približevanja, policija in center za socialno delo te moške pogosto usmeri v naše društvo.« Je prevzgoja nasilnih moških uspešna? »Najhuje je tam, kjer partner nasilje izvaja načrtno, dolgotrajno, kjer žrtev postane izolirana, z nizko samopodobo, pogosto ekonomsko odvisna. Tukaj nasilnež zadovoljuje vse svoje potrebe z zlorabo drugega. Velikokrat pa gre tudi za enkratno nasilno dejanje, takih primerov smo imeli lani kar nekaj. To sta dve različni življenjski situaciji, pri obeh gre za zlorabo moči. Namen dela z obema vrstama povzročiteljev nasilja pa je isti - kdorkoli že povzroča nasilje, mora prepoznati, da je njegova uporaba zavestna odločitev, da ne gre za ‘joj mi je ušlo, saj nisem hotel’, torej kup priročnih izgovorov. Naš namen je ozaveščanje in učenje komunikacijskih veščin - kako izražati svoje potrebe, želje, čustva. S tem imamo vsi probleme.«
z enim, ko je partnerica obvladala borilne veščine in je partner poiskal pomoč. So pa ženske lahko do partnerja verbalno zelo nasilne, kadar je odnos slab, sta običajno verbalno nasilna oba. Pomembno je, da partnerje ozavestimo, kakšna je razlika med enakopravnim partnerskim odnosom in kaj je izkoriščevalski, nasilni odnos.« In kakšna je ta razlika? »O nasilju govorimo, ko je eden zakrčen, ko se boji, ga je strah. Marsikateri partner, ki je partnerico kdaj že udaril, ne ve, da ta ne izraža svojega mnenja, ker se ga boji. In kako je lahko zanjo tak odnos osrečujoč, kako se lahko imata oba fajn, če je enega strah...« Žrtve in nasilneži težko poiščejo pomoč?
»Prvi stik je težak. Obstaja zavora. Človek ne ve, koga bo srečal, kaj lahko pričakuje, česa bo deležen. Je pa naše osnovno vodilo, da kdorkoli pride, je vreden spoštovanja kot vsak drug človek, če ne drugega, zmore pogum, da želi nekaj narediti. Včasih kdo pravi, da je prišel, ker je ‘moral’, ampak konec koncev je imel izbiro ne priti.«
Žrtve nasilja najbrž še prav posebej. »Proces okrevanja je dolgotrajen, seveda. Tako pri žrtvah kot tudi spreminjanje neželenih vedenj pri povzročiteljih. Naši programi so namenjeni zaščiti žrtve, in v ta sklop spada tudi preventivno delo z moškimi - ko povzročitelj neha uporabljati nasilje, s tem hkrati ščitimo partnerico in otroke, ki živijo z njim. Najboljše je, ko se v svetovanje vključita oba, seveda ločeno in z drugo svetovalko.«
Vse naše storitve so zastonj Imate kaj povečano povprašanje po vaših storitvah?
»Še en stereotip. Alkohol na vsakogar vpliva drugače. Če je nekdo tlačil jezo, alkohol zagotovo lahko spusti zavoro in nasilje izbruhne. Večina uporabnikov, ki uživa alkohol in pride v program, ugotovi, da je temu tako.«
»Nimamo neomejenih zmožnosti. Najpogosteje k nam uporabnike napoti policija in centri za socialno delo. In že to pomeni veliko dela. Pri nas ni čakalnih dob - ko je človek v največji stiski, mu skušamo v najkrajšem možnem času pomagati. Ko gori, ne moreš 14 dni čakati z gašenjem. Pogosto se ljudje bojijo stopiti na pot reševanja neugodnih situacij, razmišljajo o stroških. Zato je pomembna informacija, da so vsi naši programi za uporabnice in uporabnike brezplačni.«
Niso vsi nasilni moški, niso vsi nasilni alkoholiki, niso vsi reveži in niso vsi neizobraženi... Še kakšen stereotip?
Bi bilo v takšnih razmerah potrebnih več NVO, ki bi delale na področju nasilja?
»To, da so partnerji nasilni, ker si je ženska udarcev sama prosila, kaj pa toliko govori. Veste, ni problem zdrav prepir, konstruktivno izražanje jeze, problem je tam, kjer je moč neenakomerno porazdeljena.«
»Zagotovo. Na to opozarjamo že kar nekaj let, a ni tako preprosto zagnati NVO. Potreben je dober program, načela na katerih utemeljiš svoje delovanje, da o primernih prostorih in finančnih sredstvih niti ne govorim. Potreben je tudi usposobljen kader, na področju sociale je stroka prva in tu je manko.«
Koliko je nasilje povezano z alkoholizmom?
Poleg žrtve in povzročitelja imamo tudi tretjo stran, opazovalca. Se je senzibilnost za prepoznavanje in reakcijo ob nasilju kaj povečala? »Se je. Velikokrat nas ljudje pokličejo, kaj naj naredijo, ko se srečajo z nasiljem v svojem okolju.«
Kaj narediti, ko se srečamo z nasiljem Kakšen je vaš nasvet?
Najbolje je, da se v svetovanje vključita oba
je tudi s socialno stisko. To je situacija, ki dodatno otežuje pot iz kroga nasilja. Že tako je težko, ljudi je običajno strah nove situacije. Če odhaja iz nasilnega partnerskega odnosa, pa je strah, kako bo žrtev nasilja živela in skrbela za otroka toliko večja, pa čeprav je že prej prevzemala večino skrbi za družino, saj je bil partner nezaposlen, ji jemal denar in bil nasilen. Materialne težave stisko le poglabljajo. Mnogim moškim je težko, ker so izgubili službo in že z vidika arhetipske vloge lovca ne morejo poskrbeti za svojo družino, hkrati pa medtem, ko je partnerica v službi, ne poskrbijo za otroke ali gospodinjstvo. Vedno pogosteje iščejo pomoč tudi ljudje zaradi nasilja otrok nad njimi. Čuti se stiska, ki pritiska na vzdušje v mnogih družinah v mestu.«
»Odločitev za reakcijo je zmeraj v rokah posameznika, ki se sooča z dilemo ali je pripravljen nekaj narediti in prevzeti odgovornost. Včasih je dovolj pozvoniti na vratih, drugič je treba poklicati policijo, včasih deluje, če v bloku, kjer se dogaja nasilje, v nabiralnike damo zloženko z informacijo, kam se lahko žrtve, ki jih je pogosto strah, sram, obrnejo. Tudi če sama, kot opazovalec, prijavim nasilje, to nima smisla, če partnerica pred policijo to zanika. Kaj prijaviti je zato velikokrat stvar zdrave pameti. Tudi sama žrtev, ki pri nas išče pomoč, je velikokrat v dilemi ali nasilje prijaviti. Najpomembneje pa je, da ji nudimo oporo in jo vzpodbujamo, da ukrepa v svojo varnost. Povsem drugače pa je, kadar so žrtve nasilja otroci,
Verjetno se ljudje težje odločijo za delo ali prostovoljstvo na tem področju, saj tovrstna pomoč izvajalcem prinaša določena psihična bremena? »Potreben je jasen odnos do tega dela, hkrati pa se je treba znati razbremeniti bremen, ki jih prinaša. Pomagamo si z intervizijo, to so skupinska srečanja, ki so namenjena razbremenitvenim tehnikam in hkrati reševanju problemov, ki nastajajo pri delu. Občasno potrebujemo tudi supervizijo z usposobljeno supervizorko.« Si svetovalke, prostovoljci kdaj te težke življenjske zgodbe vendarle preveč ženejo k srcu? »Takšni ne morejo delati. Ko uporabnica joče, moja naloga ni, da jočem z njo. Ko greste, recimo žalostni k prijateljici, želite, da vas sliši, razume, njena naloga je tudi, da vas poskuša razvedriti, dvigniti, da ne bo padala z vami v brezno. Nasploh pa delo v individualnih programih z žrtvami, povzročitelji nasilja, terja kar nekaj znanj in usposabljanj. O ja, s programom je veliko dela, a tudi zadovoljstva.«
Mojca Vtič Delavci največkrat izpostavijo težave kot so neplačevanje socialnih prispevkov, nadur, plač, omenjajo pa tudi grožnje s strani delodajalcev, uničevanje dokumentacije in ponarejanje podpisov. Cilji projekta se navezujejo na Resolucijo o migracijski politiki Republike Slovenije in na njena temeljna načela - načelo solidarnosti, načelo spoštovanja prava in človekovih pravic ter načelo enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja, ki se nanaša predvsem na integracijsko politiko. Na ZSSS so prepričani, da bo projekt prispeval k enakim možnostim na trgu dela skozi celotno obdobje izvajanja, da se bo okrepila socialna vključenost ciljnih skupin in da bo projekt prispeval k povečanju dostopa do zaposlitve in usposabljanja za osebe iz ranljive ciljne skupine. Vrednost projekta je skoraj tristo tioč evrov, sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS ter Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja od decembra 2010, zaključil pa se bo decembra 2013, izvaja pa se na področju osrednje Slovenije, Podravja in savinjske regije. Izvajalci načrtujejo vsaj 4500 svetovanj in informiranj ter minimalno 600 poglobljenih svetovanj in spremljanj. S projektom pa so se odprla tudi nova delovna mesta, in sicer za koordinatorja zagovornikov pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter za dva svetovalca zagovornikov.
Migrantom pomagajo prostovoljci Zagovorniki pravic migrantskih delavcev so prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta. »So tiste osebe, ki posameznika ne pošiljajo od urada do urada z namenom, da se znebijo odgovornosti, temveč jim prisluhnejo in so sami tisti, ki se z njimi podajo v preprijemanje kljuk in odločno iskanje pravice,« so zapisali na Slovenski filantropiji. Tanasić je prepričan, da delodajalcem, ki izkoriščajo migrantske delavce »sploh ni mar, ne le za pravice delavcev, ampak za človeško dostojanstvo in integriteto nasploh ter ne nazadnje za življenja teh ljudi in njihovih družin«. Preseneča ga, da delodajalci brezobzirno izkoriščajo delavce in pri tem gredo do skrajnih točk. »Kot je videti, velja za take delodajalce edino moralno načelo »cilj opravičuje sredstva«, a njihov edini cilj je denar, čim več denarja in popolna skorajda suženjska ubogljivost zaposlenih,« je povedal Tanasić. Prepričan je, da morajo pristojni državni organi vpeljati sistemske spremembe, ki bi omogočile visoko kaznovanje delodajalcev, poplačilo dolgov delavcu in zaščito delavca pred morebitnimi povračilnimi ukrepi delodajalca. Kot primer dobre prakse za doseganje večje discipline delodajalcev v nekaterih država Evropske unije navaja predpis, ki določa verižno odgovornost delodajalcev. »Za plačilo plač in drugih obveznostih ni odgovoren le delodajalec (podizvajalec), pri katerem je delavec zaposlen, ampak tudi podjetje, ki je tega podizvajalca najelo in tako naprej do glavnega izvajalca del. To je odličen način notranje kontrole v verigi različnih izvajalcev« pojasnjuje Tanasić. Kot primer neučinkovitosti sedanje slovenske zakonodaje navaja primere: DARS (avtocestni odsek pri Trebnjem), MOL
- GREP (ŠC Stožice), Luka Koper in dodaja, da je primerov kršitev delavcev nešteto.
Med bolniško ostal brez službe Slovenska filantropija je objavila primer delavca, katerega podjetje je v času njegovega bolniškega staleža šlo v stečaj in je ostal brez službe. Odvisen je od zdravniške pomoči in od zdravil, ki jih mora redno jemati. Prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje, vendar je njegova pravica do denarnega nadomestila in pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja v mirovanju, dokler ne bo ratificiran sporazum o socialnih pravicah med Slovenijo in BIH. Ker je zaradi izgube službe izgubil osnovno zdravstveno zavarovanje, je prekinjeno tudi njegov zdravljenje v rehabilitacijskem centru. Nima nobenih prejemkov, sicer mu pripada odpravnina zaradi izgube službe iz poslovnih razlogov, ki pa je še ni prejel. Velika verjetnost je da je tudi ne bo, saj je podjetje v stečajnem postopku. Zanj je nujno, da podaljša dovoljenje za začasno prebivanje v RS. Delavcu najprej pomaga zagovornik pravic migrantskih delavcev, ki preveri, kako je treba oddati prošnjo za podaljšanje začasnega prebivanja iz drugih upravičenih razlogov.Napoti ga na Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, organizira spremstvo za delavca na Upravno enoto in ga spremi na INFO točko Zavoda za zaposlovanje, da pridobi točne informacije glede pravic iz naslova dela. Delavcu nudi pomoč pri pisanju prošnje na Oddelku za tujce za urgentno reševanje vloge za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. V pomoč se vključi tudi Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik napiše prošnjo Uradu za tujce za podaljšanje in urgentno reševanje vloge za podaljšanje dovoljenja ter prošnjo na Zavod za zdravstveno zavarovanje, da se delavcu vrne bolniški stalež. Ambulanta podpre delavca v postopku ocenjevanja stopnje invalidnosti, ki ga izvaja invalidska komisija. Zagovornik se nato dogovori z Restavracijo dela, da delavec po zelo ugodni ceni prejme hrano. Delavcu še pomaga, da dopolni dokazila, ki so potrebna za podaljšanje dovoljenja za bivanje in ga pospremi na matično banko, da dobi bančni izpis o razpoložljivih sredstvih. Na koncu postopka skupaj z delavcem obišče zdravnika, ki ga je operiral, da napiše še eno potrdilo o zdravstvenem stanju pacienta in razlogih, zakaj pacient mora nadaljevati zdravljenje v Sloveniji.
6
oktober 2011
Novinarji bi morali biti vsak dan malo nevladniki
Kam naj se za pomoč obrnejo tisti, ki nimajo denarja za klasične inštrukcije, za katero vemo, da je potrebno odšteti kar nekaj denarja. Rešitev je prostovoljna pomoč pri učenju.
Matejka Horvat, Regionalno stičišče NVO Pomurja, Murska Sobota S Tadejem Buzetijem, novinarjem in urednikom, sva se v sklopu vseslovenske akcije »Vsak dan novinar – en dan nevladnik« odpravila v Center Sonček Murska Sobota. Tam sva med čisto zares pravimi sončki preživela čudovit dan na terenu in imela priložnost doživeti čar poslanstva, ki ga Zveza društev za cerebralno paralizo v VDC izvaja po vsej Sloveniji. Namen akcije »vsak dan novinar – en dan nevladnik« je bil, da se novinarji za en dan prelevite v nevladnika, na lastni koži doživite izkušnjo nevladništva in na podlagi le-te pomen ter poslanstvo nevladnih organizacij. Kako ste se počutili v tej vlogi? »Ko govorimo o nevladnih organizacijah ne smemo preveč zapasti v miselni kalup v smislu, da smo prestopili v drugo vlogo. Novinarji bi morali biti vsakodnevno nevladniki. In tako, kot s(m)o se počutili ob tej priložnosti, bi se morali na delu pogosteje. Zato moramo
pljuniti v lastno skledo in si priznati, da mediji pogosto plavamo nekje v oblakih, daleč vstran od zanimivih, pristnih in nezaigranih zgodb, ki jih piše realno življenje. Ob akciji »Vsak dan novinar – en dan nevladnik« sem poskušal dojeti to bistvo. Bistvo nezaigranih zgodb, razmišljanja in doživljanja uporabnikov v Sončku. Še enkrat več so me navdušili s svojo bistroumnostjo, humorjem in skromnostjo. So zanimivi, veliko bolj kot večina ljudi, ki jih poznam.« Bistvo akcije je približati novinarjem svet nevladnih organizacij in jim preko akcije zagotoviti večjo vidnost v medijih. Se vam zdijo takšne akcije dobra zamisel za povezovanje medijev in NVO? »Absolutno. Mediji in nevladne organizacije bi morali često hoditi z roko v roki. Na margini se dogajajo zanimive in slikovite zgodbe, ki lahko skozi medije spreminjajo določene stvari v sistemu. To je najpomebnejše. Da se skozi
Zato moramo pljuniti v lastno skledo in si priznati, da mediji pogosto plavamo nekje v oblakih, daleč vstran od zanimivih, pristnih in nezaigranih zgodb, ki jih piše realno življenje. oči javnosti odslika realnost in da se v tej odslikavi potem zgodi dejanska sprememba. Tudi če samo v glavah ljudi. To je že lahko osnova za nekaj velikega.« Kakšen nasvet bi kot urednik dali nevladnim organizacijam, da bi postale bolj vidne v medijih? Kaj je pomembno, da se neka novica uvrsti v objavo? »Javnost in novinarji imajo radi zgodbe, ki jih človek »požre«. Verjamem, da jih imajo NVO veliko na zalogi. Pomembno je, da si vzamejo čas za to, da ohranjajo stik z novinarji in uredniki ter da jih zalagajo z informacijami, iz katerih lahko nastanejo zanimive zgodbe. Vsak normalen urednik ali novinar bo tako zgodbo z veseljem pograbil in jo delil s širšo javnostjo.«
Številni uspehi evropskega in slovenskega humanitarnega projekta VODILO: Junija 2011 se je zaključil enoletni projekt, namenjen krepitvi dela humanitarnih nevladnih organizacij, ki so ga izvajale Ustanova »SKUPAJ«, Platforma SLOGA ter slovaška nevladna organizacija People in Peril. Prav tako je prišlo do ustanovitve Humanitarnega odzivnega centra – HOC, prvega koordinacijskega telesa nevladnih organizacij v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem področju Iva Antončič, Ustanova »SKUPAJ«, Janja Mikulan, Platforma SLOGA Dosežki projekta so bili predstavljeni na zaključni mednarodni konferenci, ki je potekala konec maja v Ljubljani. Dogodek je bil posvečen izpostavljanju ključnih izzivov, s katerimi se pri izvajanju svojih dejavnosti soočajo nevladne organizacije z območja srednje Evrope, ter iskanju rešitev in razvojnih možnosti zanje. Na konferenci so humanitarni delavci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Avstrije, kot bistveno težavo pri izvajanju njihove dejavnosti, izpostavili predvsem pomanjkljivo medsebojno povezovanje ter pomanjkanje zadostnih izkušenj in znanj za izvedbo terenskih akcij večjega obsega. Prav tako se organizacije iz naštetih držav, zaradi svoje majhnosti in manjše prepoznavnosti, soočajo s problemom neenakopravnega obravnavanja v razmerjih do večjih sorodnih organizacij iz zahodnoevropskih držav ter pomembnih donatorjev, s tem pa s težjim sklepanjem partnerstev in pridobivanjem nujno potrebnih sredstev za svoje delo. Potrebo po okrepitvi manjših humanitarnih organizacij je zaznala tudi Evropska komisija, ki je v sklopu svojega Oddelka za humanitarno pomoč finančno podprla omenjeni projekt. Projektne partnerke so se med projektom prepoznanih težav lotile z izvedbo usposabljanj za humanitarne delavce ter številnih osveščevalnih aktivnosti. Dve humanitarni delavki sta se imeli priložnost udeležiti pripravništva v Gruziji in na Haitiju, slovenski osnovnošolci pa so prek delavnic in ustvarjalnega natečaja spoznavali pomen mednarodne solidarnosti. V okviru projekta je bil v slovenski jezik prvič preveden humanitarni priročnik projekta Sphere, ki bo pomembno prispeval k dvigu kakovosti dela naših organizacij z vidika spoštovanja mednarodno sprejetih standardov na področju
humanitarne dejavnosti.
HOC - Humanitarni odzivni center Med rezultati projekta velja posebej izpostaviti ustanovitev Humanitarnega odzivnega centra – HOC, prvega koordinacijskega telesa nevladnih organizacij v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem področju. HOC, ki deluje pod okriljem Platforme SLOGA, je vzpostavljen z namenom informiranja, povezovanja, krepitve in koordiniranja nevladnih organizacij pri odzivih na humanitarne krize. Pomembno dimenzijo delovanja predstavljajo tudi zagovorniške aktivnosti, sodelovanje s političnimi odločevalci ter povezovanje s slovenskimi in tujimi akterji, ki delujejo na področju mednarodne humanitarne pomoči. V okviru enoletnega projekta je centru uspelo izvesti številne aktivnosti, ki so prispevale predvsem k ozaveščenosti javnosti o mednarodnem humanitarnem dogajanju in h krepitvi slovenskih NVO. HOC k širjenju ozaveščenosti prispeva predvsem z redno nadgradnjo spletne strani HOC (www.humanitarni-center.si) ter izdajo mesečnih in aktualnih e-novic o mednarodni humanitarni pomoči, relevantnih dogodkih, aktualnih usposabljanjih ter razpisih za humanitarne projekte in delovna mesta. V okviru projekta je prišlo tudi do izdaje prvih slovenskih informativnih brošur o mednarodni humanitarni pomoči in delovanju HOC. Ob relevantnih dogodkih in razpisih s humanitarnega področja, center poskrbi tudi za srečanja in razprave članic HOC ter ostalih zainteresiranih organizacij in posameznikov.
Vsi zainteresirani so bili v okviru centra deležni usposabljanja o trenutni praksi v mednarodnem humanitarnem prostoru in obstoječih mednarodnih standardih, med večje dosežke v okviru krepitvenih dejavnosti HOC pa se zagotovo šteje tudi organizacija že omenjenega pripravništva na Haitiju, kjer je predstavnica Platforme SLOGA opravljala usposabljanje pri nemški nevladni organizaciji HELP.
MEDNAS: Sporazum o sodelovanju med MZZ in Platformo SLOGA/HOC Relevanten korak je HOC naredil tudi v procesu sodelovanja s političnimi odločevalci, zlasti s pripravo in predstavitvijo osnutka Sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Platformo SLOGA/HOC na področju mednarodne humanitarne pomoči. Pomemben del projekta pa predstavlja tudi sklenitev Dogovora o osnovanju regionalne mreže sorodnih humanitarnih organizacij iz centralnoevropskih držav. Namen mreže je sklepanje partnerstev med sorodnimi organizacijami, kar bo omogočilo organiziranje humanitarnih akcij večjega obsega, prav tako pa služila tudi skupnim usposabljanjem, izmenjavi dobrih praks in drugim aktivnostim, namenjenim izboljšanju učinkovitosti delovanja organizacij. Projektni partnerji bodo tudi v prihodnosti tesno sodelovali pri nadaljnjih aktivnostih na področju mednarodne humanitarne pomoči, predvsem s ciljem zagotavljanja trajnosti že doseženih rezultatov in nadaljnje krepitve nevladnega humanitarnega sektorja.
Ostajajo pozitivni
Mariborska roza scena je v mestu ob Dravi zadnja leta zaspala, da skupnost istospolno usmerjenih vendarle imamo, nas enkrat letno z Akcijo strpnosti spomni skupina Lingsium Jasmina Cehnar Nastanek neformalne skupine Lingsium, ki združuje istospolno usmerjene v Mariboru, ima svoje zametke v letu 2004, ko je nastala pod okriljem Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. »V Ljubljani se je formirala skupina Legebitra in spraševali smo se, zakaj ne bi podobne zadeve imeli še v Mariboru,» o prvih korakih organiziranja mariborske lezbične gejevske biseksualne in transeksualne (LGTB) skupnosti pripoveduje Andrej Brdnik, predstavnik Lingsiuma, ki v mestu ob Dravi organizira različne roza prireditve, najbolj znani pa so lingsiumovci po svoji vsakoletni Akciji strpnosti, ko javnosti na nevsiljiv način sporočajo, da si istospolno usmerjeni želijo prijetnega sobivanja brez medsebojnih napetosti in predsodkov. Teh je namreč še zmeraj preveč, pravi Brdnik, aktivist, sicer študent teologije, s katerim smo se pogovarjali o mariborski (LGTB) sceni. Junija ste na Mariborčane Grajskem trgu že osmo leto zapored pozivali k strpnosti. Kakšen je bil odziv? »Ljudje so sami prihajali k stojnici in dajali izjave podpore ali podali podpis za družinski zakonik. Drugi so se nam, ko so uzrli napis geji in lezbijke želimo lep dan, na široko izognili. Bilo je tudi nekaj negativnih reakcij, zlasti tistih posameznikov, ki nimajo dovolj poguma, da bi nam svoje pomisleke povedali v obraz, ampak so iz distance kričali neke negativne stvari. Ampak na to smo že navajeni, v splošnem pa se istospolno usmerjenost zmeraj bolj sprejema.« Kljub temu je LGBT scena v Mariboru praktično mrtva, zakaj se v tem okolju le malo gejev in lezbijk upa javno izpostavljati? »Seveda zaradi homofobije. Na Akciji strpnosti leta 2007 so huligani prišli s kombijem do naše stojnice, jo razdejali in nas napadli. Preden se greš v javnost izpostavljati in skušati osveščati druge se zato vsako leto znova vprašaš, kaj, če se bo vse skupaj ponovilo. Prisoten je nek strah, a ne v taki meri, da bi nas pregnali.« Tudi v Ljubljani je bilo kar nekaj primerov nasilja nad geji, pa je kljub temu LGTB scena močna. Tam je zelo dejavna Legebitra, skupnost ima svoj lokal, roza nedelje, predstavnike v akademskih krogih. Prestolnica je resda večja in morda bolj odprta, a kljub temu se zdi, da bi lahko bili mariborski aktivisti bolj dejavni. »Saj se trudimo. Je pa premalo ljudi, ki bili pripravljeni aktivno delati - pet ljudi je premalo za delovanje na desetih področjih, zato smo se v Mariboru prisiljeni razvijati postopoma. Absolutno pa si želimo, da bi bil večji roza power, zato bomo z novim šolskim letom po srednjih šolah in fakultetah izobesili plakate in upali na odziv, da se zadeva popravi. Pri nas je glavni problem beg možganov. Ljudje, ki so še pripravljeni nekaj narediti v aktivistični smeri in se javno izpostavljati, po študiju ostanejo v Ljubljani. Nas recimo veliko mariborskih gejev in lezbijk podpira, sami pa se ne upajo izpostavljati, ker svoje usmerjenosti niso razkrili svoji družini, na faksu ali pa preprosto nimajo dovolj poguma.« Je zato kaj več dogajanja na medmrežju? »Tudi ne. Preko mavričnega foruma smo skušali oživiti sceno, se pogovarjali o ustanovitvi društva, ampak ljudje tudi tam niso aktivni.« Težava torej ni samo v zaprtem okolju ampak tudi v skupnosti sami? »Seveda. Tudi sami smo se že spraševali, kaj delamo narobe in kaj naj naredimo, da bi se ljudje na naše akcije bolj odzivali, da bi prišli na dogodke, a žal še nismo prišli do odgovora.« Kakšne mariborske parade ponosa potemtakem v kratkem ne moremo pričakovati? »Akcija strpnosti je naša mala parada ponosa. Čez dve leti, ko se bo odvila že
desetič, upamo, da bomo lahko naredili en pravi mali pride, prinesli mavrične zastave, dobili dovoljenja in naredili ‘giro’ po mariborskih ulicah.« Kot sva ugotovila štajerski geji in lezbijke še težje stopajo iz omar. Lingsium skuša to premostiti. S kakšnimi dejavnostmi to počnete? »Mladim, ki imajo težave s ‘coming outom’, z nesprejemanjem, nudimo svoje izkušnje, možnost pogovora, razložimo jim možne poti za razkritje istospolne usmerjenosti. Organiziramo tudi različna srečanja, filmske in športne večere, izobraževanja, pa tudi neformalna druženja. Pred leti smo recimo Maribor polepili s plakati z LGBT vsebino, ki pa so bili v roku dveh dni potrgani s sten. Ampak nič hudega, mi bomo ostali pozitivni, homofobi pa se bodo enkrat naveličali uničevanja.« Se pa ukvarjate zlasti z mladimi. Kako potekajo svetovanja? »Preko spletne pošte se dogovorimo bodisi za osebni stik bodisi si samo dopisujemo, saj se nekateri ne upajo izpostavljati.« Pred leti je skupina deklet v Lingsiumu izdajala lezbično revijo L magazin. Zakaj je ta mesečnik ugasnil? »Tega pa ne vem, revija je delovala pod prejšnjim vodstvom.« Danes imate kaj ženskih predstavnic v Lingsiumu? »Lezbijk nam kar primanjkuje, ne vem zakaj ne pridejo. Morda jim zadostujejo družabna omrežja na spletu.« Izdajate še kakšno drugo publikacijo? »Zaenkrat ne, jo pa načrtujemo. Načrtov imamo na splošno ogromno in želimo si, da jih bo možno kdaj uresničiti.« Kaj so bližnji plani, ki se ta hip zdijo uresničljivi? »Naslednje leto bomo skušali organizirati internacionalni tabor z izobraževalnimi LGTB vsebinami. Gre za delavnice, predavanja, druženje 120 mladih v katerem od centrov šolskih in obšolskih dejavnosti.« Kje pa se skupina Lingsium srečuje? »Najpogosteje v Galeriji Media Nox in v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti, sicer pa po različnih mestnih lokalih, v mestnem parku.« O kakšnih rožnatih prostorih v Mariboru lahko govorimo? »Nekaj prostorov, kamor se LGBT populacija zateka in kjer čuti eno varnost, obstaja. Da bi se pa kak lokal opredelil kot ‘gay friendly’, kot se je v Ljubljani Cafe Open, pa še ne. Imamo pa v prihodnjih mesecih v načrtu, da bomo lastnike mariborskih lokalov vprašali ali so se pripravljeni opredeliti nam v prid.« Ampak nekateri lokali so v neformalnem smislu gejem že prijazni? »Da, to so Astoria, Čajek, Cantante, Barista. V teh lokalih dva fanta ali dve punci, ki si javno izkazujeta ljubezen, obravnavajo enako kot druge goste.» O svojih prostorih pa ne razmišljate? »Sedaj, ko se je MKC preselil v nove prostore v Pekarni, obstaja upanje za malo pisarno v enem kotu, z mizo in stolom, kjer bi imeli udobje zasebnosti in bi lahko morda tja koga povabili. Zavedamo se, da je s prostori v Mariboru težko, veliko društev čaka, a imamo srečo, da smo pod MKC, ki je naša velika mama in nam pomaga.« Od kod pridobivate denar za svoje aktivnosti? »Prijavljamo se na občinske in državne razpise. Na evropske zaenkrat še ne. Sicer pa imamo finance zelo omejene, tako da lahko z njimi komaj pokrijemo stroške varnostnika na Akciji strpnosti.« Kako se vam lahko mladi pridružijo? »Tako, da nam pišejo na elektronski naslov lingsium@yahoo.com.«
7
www.nevladna.org
Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon vabi 18. in 19. oktobra 2011 v Maribor, v Pekarno (dvorana Gustaf) na srečanje »Konferenca kontra demenca«. Pred sedmimi leti se je vlada Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami nehala igrati »Osnutek sporazuma o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in Vlado Republike Slovenije« ( www.dodogovor.org ). Nevladnice in nevladniki, ki delujemo na mladinskem polju, smo od takrat do danes neprekinjeno potiskani na rob in preko njega, zmaguje pa »doktrina« mladinskega centra kot javnega zavoda, mladinski sveti so večinoma le pomanjšana odslikava strankarskih bojišč, zakon o študentskem delu pa omogoča vedno bolj zatohel okop mlademu podjetništvu in karieristom v panogi menedžmenta, imenovani parlamentarna demokracija. Naraščajoči (brezobzirni in k materijalnemu stremeči) individualizem, poglabljajoča se odtujenost in brezvoljnost mladih, brisanje njihovega zgodovinskega spomina, spreminjanje osveščene javnosti v občinstvo medijskega spektakla, podrejanje univerze potrebam netrajnostne logike »gospodarjenja« in »razvoja«, piramidizacija nevladja imenovana »mreženje«, za ustvarjalnost in dejavnost uničujoče naraščanje tehničnega administriranja na vseh ravneh, neustavljiv pohod podjetniške logike (na primer »socialno podjetništvo«), kopičenje moči in denarja v rokah starejših, nadaljnje poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi, šolanje kot privilegij premožnih, deprivilegiranost brezposelne mladine (ta je itak odrinjena in zanimiva predvsem kot potrošniška masa), rešitev stanovanjskega problema mladih parov samo skozi redno uslužbenost in podpis kreditne pogodbe z banko, zasvojenost mladih v sistemu, ki povzroča zasvojenosti, ker ga zasvojenosti poganjajo... Našteti so nekateri izzivi za neizogibna razmišljanja, ki nas v Pohorskem bataljonu sprožajo k dejavnostim. V gorišču naše osredotočenosti so majhne nevladne organizacije in dejavna prihodnost tiste manjšine kritičnih in ustvarjalnih mladih ljudi, ki se ne vdajajo brezbrižju zabave in trošenja, samonikla mladinska in medgeneracijska, kulturna in socialna prizorišča, njihov nastanek, obstoj in razvoj, položaj ljudi, ki v njih izgorevajo, neformalne skupine mladih, mlade posameznice in posamezniki, ki se ogibajo »popularnim receptom« na poti k samouresničenju. Mladinska politika, ki jo baje modro in skozi demokratično razpravo z dejavnimi v mladinskem polju usmerja Ministrstvo za šolstvo, sloni na treh stebrih. Prvi so Mladinski sveti (vključno s strankarskimi podmladki), drugi so mladinski centri pretežno piramidalno zmreženi v Mami, tretji steber pa je nevladniški; v njem smo tudi mi, Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. Vladna stran (Urad za mladino) bo imela možnost predstaviti svojo vizijo. Poudarjamo: konferenca, ki jo organiziramo je srečanje vseh dejavnih v mladinskem polju. Novinarke in novinarji prevladujočih in robnih medijev bodo dobili stole z blazinicami, odločno pa bo onemogočeno razglašanje veroizpovedi, predvolilna propaganda in reklamiranje kolonjske vode za po britju.
Program konference v dvorani Gustaf Ponedeljek, 17. oktober 2011 Ob 19h
»Iz arhiva DPZN«, otvoritev dvodnevne multimedijske instalacije s projekcijo performansa Marka Breclja in glasbenim nastopom (Tovariš Strmoglavljeni in Dani Kavaš) ter druženjem z zainteresiranim novinarstvom.
Torek, 18. oktober 2011 9.00 – 10.00
Zbiranje, zajtrk, kava, čik in druge duhovne vaje
10.00 – 14.00 »NE-SNAŽNA MREŽENJA«. Ob 10h performans »M3c z omako« (Marko Brecelj in Marko Kovačič). Ob 10.15 zgodovina povezovanja, nedavni in sveži primeri, motivi za mreženja, vloga vladnega sektorja, igra za ljubi kruhek in napuhek (vmes kavačik zdravduhvzdravem telesu pavza). Zaenkrat povabljena govorca: Peter Tomaž Dobrila, Robert Levičar. 14.00 – 16.00 Odmor za kosilo in druženje. 16.00 – 18.00 »PREDRAZPADNI POLOŽAJ NA METELKOVI IN V PEKARNI?« Kaj se dogaja z dvema največjima samoniklima prizoriščema , kako je z ustvarjanjem, vključevanjem, civilnim dialogom, preplavljanjem omejenosti? Upravljalski model v KC Pekarna: prihodnost nevladovanja? (vmes kavačik pavze, dajanje prve pomoči poškodovanim in pobiranje-dajanje avtogramov ter prstnih odtisov). Zaenkrat povabljeni govoriti: Nataša Serec (KUD Mreža), Miha Zadnikar (Metelkova), Borut Osonkar (Zavod PIP – regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, skupina za upravljanje KC Pekarna), Borut Wenzel (Odbor za Pekarno). 18.00 – 21.00 Odmor, odnos težje ranjenih, večerja, post, namestitev v hostlu 21.00 - ...
koncert v Gustafu: NEUROLEPTIC TRIO (Subotica)
Sreda, 19. oktober 2011 8.00 – 10.00
Zajtrk, kava, čik (Hostel Pekarna, dvorana Gustaf)
10.00 – 13.00 »URSM: KJE SMO IN KAM GREMO?« Ter kako se je vse skupaj začelo? Zapiranje? Odpiranje? Prioritete? NVO? .... GOST in zaslišanec: mag. Peter Debeljak (direktor, Urad RS za mladino) 13.00 – 14.30 Odmor za kosilo z druženjem (Hostel Pekarna) 14.30 – 17.30 »PRIHODNOST NEVLADNIŠKEGA POVEZOVANJA« predstavitev raziskave UPB in vpetosti konference vanjo (vodil jo bo dr. Rajko Muršič). Poskus povzemanja konference oziroma priprava Osnutka priporočil (teden dni kasneje se bomo sestali predvidoma na Metelkovi in osnutek oblikovali v Priporočila). 17.30 – ...
Prigrizek, razhodna nemoderirana razprava, objemi, usekovanje, mahanje (pod vedrim nebom).
Izvršni moderator vseh razprav bo Marko Brecelj. Usmerjal ga bo Moderatorski kolegij. V njem bodo vsaj: Želko Pelicon (Kud F. P.), Arijana Markučič Brecelj (DPZN), Samo Vesel (MC Postojna), Rajko Muršič (UPB), Gregor Kosi (Pekarna). Dodatne informacije: Gregor Kosi, Pekarna – magdalenske mreže, 02 300 6851, 041 560 308
NAS: Pomagajmo zbirati plastenke za rastlinjak Iris Schroeder-Lavrič, posest V Pravljici, se je skupaj s somišljeniki odločila za postavitev velikega rastlinjaka iz plastenk. Za ta namen rabijo veliko literskih ali poldrugi liter velikih praznih plastenk, ki naj bodo nestisnjene in s pokrovom. Ker zbiranje še urejajo, pridejo pobudniki zbiranja plastenke zaenkrat iskati kamorkoli v Ljubljano, kjer je zbranih vsaj 30 plastenk, drugje pa po dogovoru. Kontakt je 040 223 693 (Iris) ali vpravljici@gmail.com.
Društvo Zdrava Pot V prihodnjem letu želimo izdati Glasilo Društva Zdrava pot, zato vas naprošamo vse, ki bi želeli sodelovati v tem glasilu (proza, poezija, likovni prispevki, itd...), da nam vaše izdelke posredujete na meil: terenci.dzp@gmail.com oz. jih prinesete v dnevni center na Krekovi ulici 12 a. S skupnimi močmi bomo prišli do cilja :) Vabljeni k sodelovanju!
Prva konferenca o elektronski demokraciji Ekipa E-demokracija.si in javni zavod Arnes prirejata konferenco o elektronski demokraciji E-dem 11, na kateri bodo ugledni slovenski strokovnjaki z različnih področij predavali o polju elektronske demokracije in participacije. Konferenca bo potekala 19. oktobra 2011 v Tehnološkem parku Ljubljana. Konferenca bo poskusila vzpostaviti točko združevanja dveh doslej nepovezanih polov, tehnoloških navdušencev, ki se ukvarjajo s sodobnim tehnološkim delom elektronske demokracije in družboslovnih teoretikov. Organizatorji konference upajo, da bodo skozi združevanje zainteresirani posamezniki na enem mestu pridobili informacije o funkcionalnih družboslovnih konceptih in uspešnih tehničnih izvedbah, se srečali s sodelavci na tem področju in tako pripomogli k razvoju celotnega področja. Na prvi konferenci bo tako moč prisluhniti Gorazdu Božiču, vodji Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), direktorju urada Vlade za komuniciranje Darijanu Koširju, Vuku Cosiću in drugim. Program je razdeljen v več sklopov, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki elektronske demokracije. V prvem sklopu bo govora o nadzoru spletnih komunikacij (Gorazd Božič), razvoju nove spletne pokrajine, svetu odprtih podatkov ter prednostih takega pristopa do podatkovnih zbirk (Gašper Žejn) in naboru aplikacij za organizacijo političnih spletnih kampanj (Andraž Tori).
Drugi sklop je namenjen predstavitvi dobrih praks iz Slovenije. Ekipa Urada Vlade za komuniciranje bo predstavila projekt Predlagam Vladi, Vuk Cosić se bo sprehodil čez ustvarjanje spletnih projektov in vrednot, ekipa E-demokracija.si pa bo predstavila projekt Vprašaj s klicajem. V tretjem sklopu boste lahko prisluhnili gostom dveh okroglih miz. Na prvi se bodo komunikacijski strokovnjaki iz različnih sfer (Anela Bešo iz društva Asociacija, Eldina Knez iz ministrstva za promet in Aljaž Pengov Bitenc iz Radia Kaos) pogovarjali o uporabi družabnega spleta, na drugi pa se bodo z gosti (dr. Matej Kovačič iz urada protikorupcijske komisije, mag. Andrej Tomšič iz urada informacijskega pooblaščenca in Lenart J. Kućič, medijski analitik), ozrli na prihodnost pravno-ekonomskega razvoja spletne pokrajine. Organizatorji trdijo, da je konferenca idealno stičišče in informacijsko središče za zaposlene v javni upravi na področju oblikovanja politik in strokovnjake za odnose z javnostmi kot tudi za študente družboslovja in naravoslovja. Več informacij na spletnem mestu konference www.e-demokracija.si/kamp.
24 ur podnebne realnosti 14. in 15. septembra se je po svetu odvil dogodek »24 Hours of Reality«. V 24 časovnih pasovih so sodelujoči prek svetovnega spleta poslali eno sporočilo: čas za ukrepanje proti podnebnim spremembam je zdaj. Dogodek je bil del »The Climate Reality Project« Nobelovega nagrajenca Ala Gora. V okviru »24 Hours of Reality« so v enem dnevu prikazali aktualno realnost podnebne krize vsepovsod po svetu. Novo multimedijsko predavanje Ala Gora so vsako uro objavili v drugem časovnem pasu, predstavitve so snemali, ljudje pa so pripovedovali zgodbe o
življenju z realnostjo podnebnih sprememb. Ob koncu dogodka so na spletni strani http://climaterealityproject. org/ našteli 8.6 milijonov ogledov. Na omenjeni spletni strani si lahko ogledate predstavitve iz vsega sveta. etc. 469, 20.9.2011
Konferenca “2. dnevi socialne ekonomije - Financiranje in konkurenčnost socialne ekonomije” - 13-14. oktober 2011, Hotel Mons, Ljubljana Dne 13-14. oktobra 2011 bo v prostorih Hotela Mons, Pod za Brdom 4, Ljubljana potekala konferenca “2. Dnevi socialne ekonomije 2011 - Financiranje in konkurenčnost socialne ekonomije”. Dneve organiziramo SKUP - Skupnost privatnih zavodov, ŠENT - Slovensko združenja za duševno zdravje, Dobra borza ter Premiki - zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma in so nadaljevanje 1. dnevov socialne ekonomije iz leta 2010. Vsebine konference v letu 2011 so osredotočene na financiranje socialne ekonomije, inovativne primere dobrih praks financiranja ter pomen konkurenčnosti za socialno ekonomijo. Prisotni bodo tudi strokovnjaki iz tujine. Več informacij: Program ter prijavnica, prijavite se lahko preko e-prijavnice. Udeležba je brezplačna. Število prijavljenih (udeleženci/predavatelji) do 10. oktobra 2011 je 51. Lepo povabljeni,
8
oktober 2011
Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?
R\eZg_`2UcĚRg][R_deg`K2d]`gV_Z[R2a`2^VcZ2^]RUZY ^RcZS`c2>2Ğef\=2BA?2_`gV^SVc2CABB2 u2J?DA2u 2BF?FA ac`]`X 9.30 – 10.00
Nagovor častnega pokrovitelja
Franc Kangler, župan MOM
Pozdravna nagovora
mag. Peter Debeljak, direktor URSM Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP
Wc`_eR]_`2R\eZgZcR_Z 10.00 – 11.20
11.20 – 11.40
25 let participacije slovenske mladine
Andrej Kirbiš, FF UM
Potencial aktivnega državljanstva
Dr. Andrej Fištravec, Zavod RS za šolstvo
Mladi v prednosti: »Orodja aktivnega državljanstva«
Tadej Beočanin, MSA
Performativna dimenzija državljanstva ali državljanstvo kot glagol
Dr. Žiga Vodovnik, FDV
13.00 – 14.00
Kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje?
Igor Ranc, Zveza ŠKIS
Kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih?
Nina Milenković Kikelj, MSS
Kako pridobiti in ohraniti mlade v mladinskih organizacijah?
Jože Gornik, CNVOS; Katarina Bervar Sternad, PIC
ODMOR ZA PRIGRIZEK
Iščete stike ali ponujate partnerstvo?
Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.
Kdo smo in kje nas najdete
Kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje?
Igor Ranc, Zveza ŠKIS
Kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih?
Nina Milenković Kikelj, MSS
Kako pridobiti in ohraniti mlade v mladinskih organizacijah?
Jože Gornik, CNVOS; Katarina Bervar Sternad, PIC
VaZ]`X 15.20 – 15.50
Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izognete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških programov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.
Če izdajate lastne publikacije in bi jih želeli razširiti naokrog nam o tem pošljite obvestilo. Objavili ga bomo v naslednji številki tega časopis, v našem rednem elektronske informatorju in naši v spletni knjižnici.
ac`S]V^d\`2cVR\eZg_Z2ZZ? 14.00 – 15.20
Plačujete za računalniške programe?
Izdajate lastne publikacije?
ODMOR ZA KAVO IN ČAJ
ac`S]V^d\`2cVR\eZg_Z2Z? 11.40 – 13.00
Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi). Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.
Refleksija
»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2 007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.
KONFERENCA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PODRAVJA 26. oktober 2011, Dvorec Betnava Viteška dvorana, Streliška ulica 150, Maribor
Vljudno vabljeni na konferenco nevladnih organizacij, ki jo organizira Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja (Zavod PIP Maribor).
PROGRAM KONFERENCE Pričetek ob 9. uri • Podpora nevladnim organizacijam na lokalni ravni • Predstavitev nevladniških pobud in projektov • Vključevanje nevladni organizacij v pripravo regionalnih razvojnih programov • Predstavitev Sveta vlade RS za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva • Socialno podjetništvo – V pričakovanju januarja 2012 • Predstavitev komisije za razvoj NVO v Mariboru • Posvet ob pripravi lokalnega programa kulture za NVO na področju kulture v Mariboru Prijave za udeležbo na konferenci lahko oddate najkasneje do 21.10.2011 na elektronskem naslovu: info@nevladna.org, po faxu: 02 234 21 47 ali po pošti: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor Udeležba na konferenci je brezplačna.
Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alternativnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo. • pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si) • alternativno reševanje sporov. PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.
Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org