Nevladna 8

Za eksplozijami ponavadi ostane razdejanje

V Mariboru rastejo edinstevni urbani vrtovi

»2

Spadamo med največje gobarske narode

»2

»5

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.8, julij 2012 naklada: 31.000 izvodov www.nevladna.org

»Zaveze in cilji so bili iz dokumenta izbrisani« Tadeja Škerjanc Med 20. in 22. junijem je v Riu De Janeiru v Braziliji potekala konferenca Rio + 20, na kateri se je zbralo več tisoč sodelujočih predstavnikov vlad, zasebnega sektorja in nevladnih organizacij, ki so razpravljali o načrtu zmanjševanja porabe energije, povečevanju socialne enakosti in zagotavljanju okoljske zaščite na vedno bolj naseljenem planetu, z namenom razvijanja prihodnosti, ki si jo vsak želi. Med sodelujočimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so zagovarjali »učinkovitost, uravnoteženost na vse treh dimenzijah trajnostnega razvoja, sprejetje konkretnih in merljivih ciljev, napredek pri prehodu na zeleno gospodarstvo, krepitev institucionalnega okvira za trajnostni razvoj, napredek pri oblikovanju globalne razvojne agende za obdobje po 2015, vse to ob upoštevanju slovenskih dobrih praks, bogatih naravnih virov, na katerih lahko gradimo naprej, in konkurenčnega znanja, ki nam to lahko omogoča,« pojasnjujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Republike Slovenije.

Primarni temi srečanja sta bili zeleno gospodarstvo v kontekstu trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj, sedem prioritetnih področij pa je obsegalo: razvoj delovnih mest, energijo, trajnostna mesta, zagotavljanje hrane in trajnostno kmetijstvo, vodo, oceane in pripravljenost na katastrofo.

In, čeprav je bila konferenca po mnenju številnih zgodovinska priložnost za ustvarjanje sprememb in so jo or-

ganizatorji zaradi števila sodelujočih označili za najbolj demokratično doslej, se je končni rezultat izkazal za manj oprijemljivega od pričakovanega.

Premalo ambicij

»Rio + 20 predstavlja neuspeh epskih razsežnosti,« pravijo predstavniki Greenpeace v Sloveniji. »Sporazum je propadel, še preden se svetovni voditelji sedli v letala. Še tistih nekaj ciljev, ki jih je osnutek sporazuma vseboval so en po en vsi po vrsti izpadli. Zaveze in cilji so bili iz dokumenta izbrisani.

Vlade niso uspele izkoristiti zgodovinske priložnosti, da bi na enem mestu naslovili tri krize hkrati: krizo enakosti, ekologije in ekonomije,« menijo.

Tudi na MZZ pravijo, da so si prizadevali za ambicioznejši dokument, tak, ki bi prinesel konkretne cilje s časovnimi roki na prioritetnih področjih. »Zaradi specifike velikih multilateralnih dogodkov vidimo konferenco v Riu kot proces, v katerem Slovenija kot članica mednarodne skupnosti sodeluje in iz katerega naj bi potegnila prave zaključke zase. Če govorimo konkretno o Rio+20, se za vsako državo delo šele začenja. Zelo pomemben del omenjenega procesa, na čemer temelji tudi njegova uspešnost ali neuspešnost, je vprašanje učinkovitosti implementacije vseh načel na nižjih ravneh - od regionalne in nacionalne do lokalne,« pojasnjujejo in dodajajo, da se Slovenija že lahko pohvali z nekaterimi doseženimi in naprej vodenimi procesi,

med drugim na področju upravljanja z vodami - Donavska strategija, Jadransko-jonska pobuda, Savska komisija ipd.

In koliko lahko pri vsem tem procesu pripomorejo nevladne organizacije?

Na Greenpeace pravijo, da je doseg ciljev zmeraj odvisen od ljudi, ki jih podpirajo: »Bolj, ko so ljudje angažirani, večje ambicije si lahko skupaj zastavljamo. Če želimo spremembo na globalni ravni, moramo vsak pri sebi razmisliti, kako lahko uvedemo spre-

membe za bolj okolju prijazno življenje doma, v službi, šoli in tudi v našem kraju in državi. Za spremembe potrebujemo pogumne globalne voditelje, a hkrati tudi odločne posameznike, ki bodo take voditelje izvolili.«

Kako lahko nevladne organizacije pripomorejo k reševanju krize?

Andreja Kaučič V času naraščajoče globalne krize imajo nevladne organizacije vse večjo vlogo, ne le zaradi svojih znanj, temveč zaradi specifičnih izkušenj in načina dela, s katerim lahko pomagajo pri reševanju družbenih neravnovesij.

Ne le, da izvajajo številne uspešne programe formalnega in neformalnega izobraževanja, spodbujajo medgeneracijsko solidarnost, ampak lahko pripomorejo tudi k trajnostnemu razvoju in večji socialni vključenosti. Kot odgovor na globalno krizo je že leta 2009 nastal memorandum, v katerem so se nevladne organizacije zavzele za boljši dialog z vlado in predlagale nekatere ključne sistemske rešitve njihovega položaja. Medtem ko druge države v reševanje krize aktivno vključujejo nevladne organizacije, pa se v Sloveniji te srečujejo z vedno več administrativnimi in drugimi ovirami, čeprav s prostovoljnim delom opravljajo naloge, ki bi jih morale zagotoviti vladne institucije. Zaradi gospodarske krize je po eni strani prišlo do povpraševanja po socialnih in humanitarnih storitvah, ki jih nudi nevladni sektor, a po drugi strani tudi do upada prihodkov in zmanjšanja donacij za njihovo nemoteno delovanje in izvajanje programov.

Največji problem nevladnega sektorja trenutno vsekakor ostaja pomanjkanje sredstev in stabilno delovanje. Organizacije se soočajo z uhajanjem kadra in znanja ter nezmožnostjo dokončanja programov. A zanje globalna kriza po drugi strani ni nič pretresljivo novega, saj mnoge organizacije že desetletja delujejo z minimalnimi sredstvi in izključno ali večinsko na podlagi prostovoljnega dela.

Dejstvo je, da se Slovenija sooča z reševanjem lastnih težav kot tudi s potrebo in obvezo sodelovanja pri reševanju perečih problemov Evropske unije. Socialni partnerji in vlada Republike Slovenije so ob tem pričeli s pripravo novega socialnega sporazuma za obdobje 2012 – 2017, z namenom doseganja najširšega soglasja o ciljih našega skupnega razvoja, nujnih korakih za izhod iz krize ter rešitvah, ki vodijo k državi blaginje za vse. V oblikovanje socialnega sporazuma so vključene tudi nevladne organizacije, ki jih v Sloveniji na področju dobrodelnosti, sociale, kulture, športa, zagovorništva, ekologije, zdravja in drugih področij deluje že več kot 24 tisoč.

CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je sredi junija vladnemu Ekonomsko-socialnemu svetu posredoval pripombe in predloge nevladnega sektorja glede osnutka socialnega sporazuma. Večina predlogov se nanaša na naloge vlade v zvezi z nevladnim sektorjem in socialnimi podjetji, interes za sodelovanje pa so izrazili zlasti na področju trajnostno naravnanega gospodarskega razvoja, torej vzpodbujanja zelene ekonomije in socialnega podjetništva, spodbujanja rasti delovnih mest, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, ter zavzemanje za učinkovito in ekonomično javno upravo, kar bi dosegli s prenosom dela nalog na nevladne organizacije.

Po mnenju mnogih nevladnikov je zlasti vidik trajnostnega razvoja in socialnega podjetništva velika priložnost za Slovenijo. Za socialna podjetja namreč velja, da s svojimi dejavnostmi krepijo družbeno kohezijo, inovativnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, hkrati pa lahko zaposlujejo tudi najbolj ranljive osebe na trgu dela (dolgotrajno brezposelne, invalide, mlade in iskalce prve zaposlitve).

Po besedah mag. Nine Štros, vodje Greenpeace v Sloveniji, je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih naredila marsikateri korak naprej, a v zadnjih mesecih kar nekaj korakov nazaj. »Držimo se termina trajna gospodarska rast, ki pa ima žal zelo malo skupnega s terminom trajnostni razvoj.

Glavno je, da rastemo, pa četudi na račun povzročanja enormnih družbenih stroškov, ki nazadnje tako ali drugače padajo na pleča vseh prebivalcev. Tako bo to v primeru TEŠ 6, sprostitve zaščite kmetijskih površin ter mnogih drugih projektov, ki v procesu odločanja ne vključujejo civilne družbe in ne iščejo odgovorov na podlagi širšega družbenega konsenza,« izpostavlja Štrosova ob minulem Svetovnem vrhu Rio+20.

Tudi po ugotovitvah Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, je v Sloveniji razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen. Spodbudno pa je, da so se v povprečju zavedanje pomembnosti trajnostnih tem, stopnja razumevanja in vključevanje teh tem v programe povečali. Še vedno pa v večini pri-

merov trajnostni vidik ni vpet v vse cilje, kar lahko označimo za nerazumevanje trajnostnega razvoja kot priložnosti za izhod iz svetovne krize. K izboljšanju stanja in ozaveščanju na tem področju lahko pripomorejo tudi številni primeri dobrih praks.

V okviru projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« so izbrane dobre prakse na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti, trajnostnega razvoja podeželja, ekološkega kmetijstva, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter prilagajanja na podnebne spremembe. Vizija Umanotere je tako tudi, da bi dobre prakse, ki se predstavljajo danes, že leta 2020 postale že povsem ustaljene in tako pripomogle k boljšemu razvoju Slovenije in večji vključenosti nevladnih organizacij v proces reševanja problemov na lokalni in globalni ravni.

Nevladne organizacije lahko precej pripomorejo k reševanju krize, a samo v primeru, da so jim odločevalci pripravljeni prisluhniti brez fige v žepu. Načini doseganja tega pa so lahko zelo različni

2

julij 2012

KOMENTAR

NVO rešitev ali žrtev krize?

»Za eksplozijami ponavadi ostane razdejanje«

Majda Struc, predsednica Komisije za razvoj NVO v Mestni občini Maribor

Andreja Kaučič

Podatki, da borze niso več v rdečih številkah, da se je za nekaj odstotkov znižala brezposelnost, da je nemara porastla proizvodnja in še najmanj dejstvo, da smo toliko in toliko privarčevali, me nikakor ne prepričajo, da smo se obrnili, kaj šele zakorakali iz krize. Že običajnemu državljanu je jasno, da so v vseh odnosih potrebne temeljite in trajnostno naravnane spremembe.

Nedvomno ima v teh procesih nevladni sektor izjemno pomembno vlogo. Če razmišljamo o nevladnem sektorju kot celoti, moramo poudariti njegovo vlogo v demokratizaciji in pluralizaciji odnosov, razširitev individualnih možnosti in svobodne izbire posameznika ter povečanje njegove aktivne participacije v moderni družbi, v kontekstu krize pa je sektor še posebej pomemben v produkciji dobrin in storitev. Razmišljanje o nevladnem sektorju kot zgolj alternativni možnosti produkcije je preživelo in čas je, da mu priznamo enakovredno vlogo kot jo imata javni in profitni sektor, da vse tri obravnavamo kot komplementarne, med seboj povezane sektorje. O tem v razvitih državah razmišljajo že od 70. let prejšnjega stoletja, v Sloveniji pa je oblikovanje nevladnega sektorja kot enakovrednega tretjega sektorja zelo oddaljen cilj.

Po napovedih ameriškega ekonomista Jeremiya Rifkina bo v 21. stoletju 20 odstotkov ljudi proizvedlo vse, kar potrebujemo, 30 odstotkov jih bo to razvijalo, za 50 odstotkov ljudi pa bo treba najti nove možnosti zaposlitve in to vidi prav v tretjem sektorju. Kako smo v Sloveniji pripravljeni na to? V nevladni sektor se sicer vključuje okoli milijon ljudi, združenih v 25.300 nevladnih organizacij; od tega je 22.800 društev. Med njimi pa je le kakšna tretjina tudi aktivnih in še od teh jih velika večina zadovoljuje le osebne interese svojega članstva, mnogo manj pa jih deluje v javnem interesu. S tolikim številom subjektov v nevladnem sektorju se lahko postavimo ob bok razvitim in večjim državam , na primer Nizozemska ima 22.000 NVO, a po mnogih drugih odločujočih kriterijih krepko zaostajamo.

Prihodki, ki jih ustvarijo NVO v Evropski uniji znašajo 8,1 odstotka BDP, v Sloveniji le 1,9 odstotka. Podobno nizke številek se ponovijo je pri zaposlovanju, v EU je v nevladnem sektorju zaposlenih 4,9 odstotka vseh zaposlenih, v Sloveniji le 0,74 odstotka. Pa še ta odstotek se prav zaradi krize še zmanjšuje. Čeprav govorimo, da je v Sloveniji nevladni sektor premočno finančno odvisen od javnih sredstev, je povprečni delež javnih sredstev v proračuinih slovenskih NVO le 27 odstotkov. Primerljive evropske NVO prejmejo v povprečju 53 odstotkov svojih prihodkov iz javnih sredstev.

Kakšne možnosti in priložnosti ima nevladni sektor, da se uveljavi kot eden od akterjev reševanja krize v lokalnem okolju pa priča tudi nedavno razveljavljeni razpis na kulturnem področju v mariborski mestni občini.

Med mariborskimi kulturniki je v začetku junija izbruhnilo veliko ogorčenje, Mestna občina Maribor (MOM) je namreč ustavila razpis za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2012 v skupni vrednosti 341.083 evrov.

Razpis je bil ponovljen, a marsikaterega kulturnika to ni pomirilo. O vzrokih in posledicah tega nerazumljivega ukrepa smo se pogovarjali s Srđanom Trifunovićem, v.d. direktorjem Zavoda Udarnik, neodvisnim centrom kulture.

bil dober, želel bi si, da se ta dinamika ne izgubi in da se vsi začnemo zavedati, da se preko javnih razpisov deli naš davkoplačevalski denar in da je očitno potreben stalen nadzor, kako se ta sredstva delijo.

Pogrešam odziv ostalih, saj gre za področje javnih razpisov, kjer ne smemo dovoliti samovolje enega človeka in se je potrebno postaviti v bran strokovnim službam, ki imajo pooblastila in kompetence, da sredstva dodelijo.

Kako si razlagate potezo župana Kanglerja glede zaustavitve in ponovnega razpisa za kulturne programe MOM? Je v ozadju slaba finančna situacija mariborske občine ali gre za druge vzroke?

Razpis je bil ponovljen, denar pa bo na voljo zelo pozno. Kaj takšna negotovost pomeni za kulturnike?

V Mariboru rastejo edinstveni urbani vrtovi Mojca Vtič Konec junija se je Borovi vasi v Mariboru zgodil eden najpomebnejših in najplodnejših obratov Evropske prestolnice kulture. Urbane brazde so v uporabo društvu Urbani eko vrt predale urejeno področje z več kot 80 gredicami, pripadajočimi lopami in igrali, kjer bo društvo poleg rastlin gojilo medčloveške odnose na temeljih spoštovanja, opolnomočenja in samozavesti. Zadruga dobrina je pripravila pokušino kmečkega cateringa, Urban boogaloo pa je zaigral moderno preurejene ljudske pesmi.

V času priprave je za pridobitev vrtičkarske površine vladalo veliko zanimanje, danes pa člani društva Urbani eko vrt skrbijo za 82 vrtičkov, med katerimi so tudi posebej prilagojeni in dostopni za vrtičkarje na vozičkih. Orodje imajo spravljene v enotno oblikovanih vrtnih lopah, postavljena so igrala za najmlajše in urejeni prostori za druženje. »Vrtički bi naj glede na vse dogovore ostali na tej lokaciji še vsaj 20 let. Največji vpliv na prihodnost pa imajo ljudje, ki stopajo organizirano in skupaj na pot k uresničitvi svojih potreb,« je dejal koordinator projekta Urbani vrt Matej Zonta.

Pri snovanju vrtičkov so pomagali številni raziskovalci pri Urbanih brazdah, agronomi, krajinski arhitekti, arhitekti, Mestna občina Maribor (MOM) in seveda vrtičkarji. V osmih mesecih so se vrtičkarji udeležili preko dvajset izobraževalnih srečanj, kjer so se pogovarjali o načinih ekološke pridelave od permakulture do biodinamike, o pomenu kolobarjenja in kompostiranja, o ohranjanju starih sort kulturnih rastlin in o organiziranju ter delovanju skupnostnega urbanega vrta, je povedal Zonta.

Vrtičkarji vrtnarijo v skladu s pravilnikom o delovanju skupnostnega urbanega vrta. V njem so uporabniki vrtičkov določili, da bodo izvajali ekološko pridelavo. »Zato ne uporabljajo tretiranih semen in kupujejo sadike iz ekološke

pridelave. Glede sajenja pa morajo seveda vrtičkarji paziti na to, da s svojo zasaditvijo ne povzročajo težav sosedom npr. s senco,« je še dejal Zonta.

Na gredicah se v poletnem času že bohotijo peteršilj, korenje, solata, fižol, jagode… Kot je povedala Hipolita Canjuga, članica društva, ji na ekološki način pridelana hrana omogoča zdravo prehranjevanje. »Obenem pridelki omogočajo samooskrbo z zelenjavo in sadjem,« je povedal predsednik društva Urbani eko vrt Zoran Zobovič.

Razlagam si jo kot samovoljo enega človeka, ki je prepričan, da lahko počne, kar si zaželi. Takšno ravnanje se mi zdi nedopustno, saj se s tem lahko pojavi dvom tudi v vse naslednje javne razpise, ki jih bo izvajala MOM. Kdo je tisti, ki lahko zagotovi, da se podobna samovolja ne bo pojavila tudi ob rezultatih ponovljenega razpisa. Takšna poteza sredi leta kaže na popolno nerazumevanje dinamike dela in potreb za izvajanje celoletnih kulturnih programov, ki jih je želela MOM preko tega razpisa sofinancirati. Razumeti je treba, da so v juniju programi že dolgo v teku in da so določeni stroški že nastali.

Kaj je v ozadju pa lahko le ugibam. Iz sporočila za javnost, ki ga je posredovala MOM ni razkrit niti en vzrok za razveljavitev razpisa, zapisano je le, da so se postopki ustavili, da bo razpis ponovljen in da bodo odpravljeni »diskriminatorni« pogoji, ki so bili v razveljavljenem razpisu. A naj opomnim, da je te »diskriminatorne« pogoje s svojim podpisom odobril župan MOM. Zanimivo je, da je župan te pogoje opazil šele po tem, ko so strokovne komisije razdelile sredstva. Opozoriti gre, da so isti pogoji bili tudi v programskem razpisu v letu 2011, ki ga je ravno tako podpisal župan. Zakaj potem ne razveljavi še tistega iz leta 2011? Saj je potem takem tudi tisti razpis bil diskriminatoren.

Osebno sem prepričan, da sredstev niso prejeli »pravi« in je bilo potrebno razpis tako ali drugače ponoviti. To, da je MOM v slabem finančnem stanju pa se tako ali tako vidi ob vseh zamujanjih z izplačili, ki jih MOM ima. Strah me je, da se ne bi ponovila situacija iz leta 2011, ko je septembra zmanjkalo denarja in so sredstva za izvajanje programov bila nakazana šele v letu konec februarja 2012.

Kakšen je bil odziv kulturnikov na zaustavitev razpisa?

Prvotni odziv kulturnikov in medijev je

Ker je bilo število razpoložljivih površin omejeno, je bila selekcija med zainteresiranimi nujna. Zonta ob tem pove, da je izbira potekala glede na čas vključitve v projekt in rednega udeleževanja skupnih srečanj. »Izogibali smo se ekonomskim merilom, ker nismo želeli ustvariti geta za ljudi z najnižjimi dohodki. Štela je aktivnost in angažiranost,« je pojasnil Zonta.

Pogodbe so sklenjene za obdobje enega leta in se lahko podaljšajo v primeru interesa. Strošek urbanih vrtnarjev letno znaša med 40 in 50 evri, vanj je vključena uporabnina za 50 ali 100 m2 vrtička, plačuje pa se tudi sorazmerni delež za uporabo skupnih površin, kot so otroško igrišče, travnati deli, potke, skupni nasadi itn. Vrtičkar plača še društveno članarino in letni delež v sklad za vzdrževanje skupnih objektov ter del stroškov odvoza komunalnih odpadkov in letne kontrole o spoštovanju predpisov ekološke pridelave. Hkrati vsak vrtičkar določeno število ur nameni za sestanke in skupne delovne akcije.

Vrtičkarji so za rabo površin sklenili pogodbo, ki jih obvezuje k dogovorom in pravili, ki so jih sprejeli sami vrtičkarji.

Kot je že izpostavila Hipolita Canjuga, vrtički niso zgolj prostori za gojenje rastlin, temveč tudi za druženje

Večji problem, kot to, da bodo sredstva prispela pozno je ta, da bodo odločitve o višini sofinanciranj celoletnih programov zelo pozne. Logika je naslednja, program izvajaš celo leto, stroški nastanejo, potem pa septembra ali oktobra ugotoviš, da si prejel manj sredstev od pričakovanih ali pa jih sploh nisi prejel. Kaj takrat? Programa za nazaj se ne da izbrisati, stroškov tudi ne. Po drugi strani pa, kot rečeno, kdo lahko da zagotovila, da se septembra ali oktobra župan ne odloči spet razveljaviti razpisa, takrat pač zaradi nekega drugega razloga. In še naprej se nadaljuje slaba politika.

Ali je dopustno, da se kaj takega dogaja v času Evropske prestolnice kulture?

Kakšna so bila vaša pričakovanja pred pričetkom EPK? Ste si predstavljali, da utegne to leto prinesti tudi neprijetna presenečenja?

To je nedopustno v vsakem primeru ne glede na to ali je EPK ali ga ni. Takšna dejanja nikakor ne pripomorejo k razvoju mesta in kulturnih panog, niti ne omogočajo odpiranja (vsaj začasnih) delovnih mest, ki jih Maribor ob dejstvu, da ima več kot 18 odstotno brezposelnost še kako potrebuje. Glede na to, da sem bil član začasnega sekretariata za projekt Evropska prestolnica kulture in sem spremljal priprave na projekt od blizu sem negativna presenečenja pričakoval. Apetiti so bili veliki, zelo malo projektov se je prijavilo na evropska razvojna sredstva in sedaj namesto obljubljenih infrastrukturnih rešitev in izboljšanja stanja na kulturnem področju gledamo ravno obratno sliko. Mogoče se pa župan ni zmotil, ko je napovedal kulturno eksplozijo v letu 2012, saj za eksplozijami ponavadi ostane razdejanje.

Kako bi se lahko izognili takšnim situacijam, kot je bila zaustavitev razpisa?

Kaj pa vem, veliko je govora o tem, da se razpisi objavljajo prej, da so odločitve znane veliko v naprej, da se lahko delo načrtuje ob jasnih finančnih postavkah, a mislim, da to ne bo in sprostitev. Slednjemu pritrjuje tudi Erza Kotnik, ki je še dodala, da vrtičkarji delujejo v sožitju, saj si pomagajo med seboj. »Upam, da se bomo lahko z MOM dogovorili še za kakšno neizkoriščeno zemljišče, saj se ljudje za vrtičke zanimajo. Bil bi tudi zadovoljen, da bi bil naš vrtiček dokaz, da ljudje potrebujejo takšne vrtičke in bi se podobni projekti začeli še v ostalih slovenskih mestih,« je povedal Zobovič, predsednik društva Urbani eko vrt.

Informativni dan na vrtu je za zainteresirane organiziran vsak prvi četrtek v mesecu med 18.00 in 19.00 in sicer med aprilom in oktobrom. S predstavniki društva se lahko srečate, če jih pokličete na 041 975 255 ali jim pišete na info@ ekovrt.si

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

spremenilo situacije, saj kolikor sem seznanjen, saj takšna ravnanja in preklice javnih razpisov omogoča statut MOM. Vprašanje je ali je moralno in etično povleči takšno potezo po tem, ko so strokovne komisije opravile svoje delo, podale mnenja, ko smo že na polovici izvajanja programov. Če statut MOM to omogoča, naj se ta del statuta spremeni. Očitno tudi Zakon o upravnih postopkih ne preprečuje takšnih situacij, ki nastajajo skoraj pol leta po objavi razpisa in je mogoče potrebno razmisliti o spremembi zakona. V vsakem primeru je pa tako, da če je na oblasti nekdo, ki ima občutek za someščane, ki zna opravljati svoje delo, ki ve zakaj ima strokovne službe in se zaveda dinamike dela in ima odgovornost do javnih financ, potem ne potrebuješ zakonskih omejitev ali statutarnih sprememb. Do takrat pa... Vsi državljani se moramo počasi zavedati, koga volimo in komu zaupamo in da nismo brez moči, prepuščeni na milost ali nemilost tega ali onega župana ali županje.

Katere so glavne razlike med starim in ponovljenim razpisom?

Največja razlika je v tem, da je razpis, ki je bil objavljen konec januarja vsaj na videz izgledal, kot nekaj, kar bo stvari vsaj malo izboljšalo, da bomo izvajalci programov lahko v začetku leta načrtovali naše aktivnosti v skladu z pridobljenimi sredstvi, da se bodo sredstva lahko črpala prej kot prejšnja leta. Drug razpis pa je dokaz tega, da se je stanje samo poslabšalo. Odločitve bodo znane v drugi polovici leta, črpanje sredstev - če jih bo do takrat sploh kaj ostalo, pa bo mogoče šele v zadnji tretjini leta. Vse ostalo so birokratske razlike, ki jih je zelo jasno opaziti že ob bežnem preletu obeh tekstov.

Kako bi ocenili stanje vrhunske neodvisne nevladne kulture v MOM? Kot slabo, pogoji v kakšnih delujemo nevladniki so pod vsakimi standardi.

Govorim seveda o pogojih za delo, ne o kvaliteti programov.

Kdo je odgovoren za takšno stanje in kako bi se dalo situacijo izboljšati?

Odgovornih je več. Nekaj krivde je sigurno na strani nevladnikov, ki se ne znamo zediniti in skupaj poiskati rešitve za izboljšanje stanja, ker smo pripravljeni izvajati projekte in programe za katere dobiš cca. 1000€ sofinanciranja in potem še pisati o vseh mogočih učinkih, ki smo jih dosegli.

Velik del odgovornosti pa seveda pade na mestno upravo in župana, ki skupaj z mestnim svetom, ki seveda ni brez odgovornosti, sprejema takšne proračune in ukrepe.

Podatki o projektu Koordinator projekta je Matej Zonta (matej.zonta@maribor2012.eu, tel +386 22281242). Idejno zasnovo so pripravili: dr. Marta Gregorčič, Matej Zonta, dr. Milojka Fekonja, Anton Komat, Mateja Koler.

Sodelovali so arhitekt Sani Okretič, krajinski arhitekt mag. Niko Stare. Za izvedbo so poskrbeli Matej Zonta in Simona Trčak Zdolšek (Urbane brazde, www.brazde. org), Društvo Varuhi semen (http://semenska.org/), predsednik Društva Urbani eko vrt (info@ekovrt.si), Zoran Zobovič in številni ter angažirani člani društva.

Pri izvedbi je sodelovala še vrsta drugih strokovnjakov in posameznikov, ki so se na različnih delih vključevali in podpirali projekt.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

3

www.nevladna.org

Zakaj skupnostni urbani vrtovi Matej Zonta, Urbane brazde

V času vsesplošnih negotovosti in recesij bi moral biti sestavni del vsake trajnostne razvojne alternative tudi kakovostna pridelava in poraba hrane. Samooskrba lokalne skupnosti, ki jo lahko omogoči urbano vrtnarjenje, postaja čedalje bolj razvita dejavnost v ubranih središčih. Urbani vrtovi namesto železa ali betona oživljajo in transformirajo prostor v nove razsežnosti javnega, odprtega in živega prostora.

Skupnostni urbani vrtovi predstavljajo ekonomske, ekološke, kulturne in socialne izzive lokalnemu prebivastvu, saj poleg prostora za druženje in učenje predstaljajo socialni in kulturni korektiv, ki življenje ponovno poveže z neposrednim izkustvom zadovoljevanja potreb. Poleg ustvarjalne uporabe in negovanja zelenih površin urbano vrtnarstvo niža transportne in skladiščne stroške ter emisije, odvisnost prebivalstva od cen nafte, farmacevtskih korporacij in trgovskih lobijev. Obnavlja organski material v mestu, omogoča pridelavo lokalne, sezonske, žive hrane za gospodinjstva, posameznike ali ljubitelje kulinarike. Vrtovi omogočajo agronomsko opismenjevanje, vzpostavljajo odnos do zemlje in okolja, novo percepcijo javnih površin, nudijo prostor za otroško igro, rekreacijo in sprostitev, preprečuje tvorbo divjih odlagališč ter izboljšujejo zdravje in počutje ljudi.

Prvi zgleden primer celostnega načrtovanega individualnega vrtnarstva v Mariboru je nedvomno avstro-ogrska ureditev vrtov v železničarski koloniji na Taboru. Kolonija je zrasla leta 1863 in je takrat bila prva naselbina na desnem bregu Drave. V njej so živeli delavci iz remontnih delavnic Južne železnice Dunaj–Trst. Vsaka hiša s štirimi ali osmimi stanovanji je imela za posamezno delavsko družino predvideno svojo zelenico s smiselno razporejeno zeleno zaveso sadnega in okrasnega drevja, z motivom štirih dreves na ploščadi in vrtom z vrtninami, ki je bil ograjen s plotovi predpisanih velikosti in oblik. Družine so si delile estetsko izdelane vrtne lope, skupnostni drevored, mestne vodnjake in celostno izdelano okolico naselja. Ureditev kolonije v Mariboru se je ohranila do danes in predstavlja zgodovinsko, sociološko in urbanistično dediščino širše regije.

Z rastjo industrije in priseljevanjem – sprva iz avstro-ogrskih dežel in nato iz bratskih republik Jugoslavije – so cveteli tudi številni vrtovi. Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v Mariboru sprejeli urbanistični načrt, ki je v Stražunskem gozdu predvideval celostno ureditev večje površine, namenjene vrtičkarstvu. Čeprav se načrt nikdar ni v celoti uresničil, pa še danes velja za okoljsko, krajinsko, arhitekturno in sociološko daleč najbolj izdelan primer urbanega vrtnarstva. V Mariboru in na njegovem obrobju je občina v preteklosti namenila nekaj lokacij za vrtove, kot na primer na Pobrežju in pred leti v Morskem jarku pri Kungoti. A ti primeri delne ureditve ne zadovoljujejo velike potrebe po vrtovih, še posebno če upoštevamo, da se hkrati, zaradi črpališča pitne vode, počasi zapira največja vrtičkarska kolonija pri Vrbanskem platoju, ena redkih,

v prid naravi in nas samih do oblikovanja skupnosti, ki temelji na vzajemni pomoči, solidarnosti, soodločanju o skupnih zadevah, sooblikovanju prostora ustvarjanja in pravil delovanja.

za celostno ureditev Skupnostnega urbanega eko vrta.

ki so organizirane kot društvo. Veliko prebivalcev zato ostaja brez koščka zemlje in so prepuščeni lastni iznajdljivosti.

Večina obstoječih vrtov v mestu zato spada v kategorijo »spontanega« snovanja tako po izbiri lokacije kakor po vrtni opremi, ki velikokrat spominja na inštalacije trash arta. V vrtičkarski domišljiji in iznajdljivosti recikliranje dobi nov pomen in podobo, ki ni po okusu mestnih estetov. V resnici pa ni niti po okusu številnih vrtičkarjev, ki so si pločevinasto plastične iverne ute z zarjavelo ograjo postavili predvsem zaradi nezmožnosti, da bi oblikovali svojo okolico v skladu s svojimi željami in za trajno rabo. Če mesto – in tu mislimo na katerokoli mesto – skupaj s prebivalci ni zmožno predvideti zadostnih površin za vrtove na za to primernih lokacijah v skladu s potrebami prebivalcev, bodo ti svoje potrebe zadovoljevali v tistih predelih mesta, kjer bo to mogoče. Zato »neurejeni« vrtovi niso nujno posledica pomanjkanja estetske tenkočutnosti, ampak predvsem dvojnega: ekonomske izključenosti tistih, ki jih urejajo in permanentne grožnje, da bodo lahko kadarkoli odstranjeni iz lokacije, ki jo zasedajo proti volji lastnika.

k skupnemu organiziranju Skupnostni urbani vrt je postavila skupina strokovnjakov in raziskovalcev v programu Urbane brazde. Dodelali in realizirali so nikdar dokončano in uresničeno idejo o urbanističnem posegu, ki jo je Mestna občina Maribor sprejela že v odloku iz leta 1986. Na podlagi tega odloka so raziskovalci pripravili več vzorčnih primerov skupnostnega urbanega vrtnarstva in za vzpostavitev primera dobre prakse od občine pridobili hektar površine v mestni četrti Radvanje na lokaciji pri Borovi vasi, v neposredni bližini najbolj gosto poseljenega dela mesta. Skupnostni urbani vrt je umeščen ob obvodno sprehajalno pot, ki povezuje rekreacijsko območje pod Pekrsko gorco, območje visoke gostote prebivalstva (Nova vas, Borova vas) in rekreacijski gozd Betnava. S prebivalci sosednjih blokov se je vse od jeseni 2011 snoval vzorčni primer ekološkega urbanega vrtnarstva, ki bi lahko prerasel v primer dobre prakse.

Društvo Urbani eko vrt že danes korak za korakom uresničuje potrebe, ki presegajo pridelavo svežega sadja in zelenjave, čeprav je tudi to izjemnega pomena. Na skupnostnem urbanem vrtu poleg češenj cveti druženje različnih generacij in kultur, biodiverziteta se staplja z multikulturnostjo postindustrijske prestolnice kulture, otroci različnih starosti spletajo nova prijateljstva, medtem ko se igrajo na igralih, ki so jih postavili njihovi starši in stari starši. Skupnostni urbani vrt je prostor pridelave vrtnin, a hkrati prostor negovanja odnosov, ki jih potrošniška družba s konkurenčnostjo, z izkoriščanjem naravnega in družbenega bogastva zabrisuje in preprečuje. Vrt tako postane predvsem prostor srečevanja, prostor druženja, kjer se prek delavnih akcij, sestankov in praznovanj ponovno poveže družbeno tkivo. Od ekološke pridelave

Skupnostni urbani eko vrt pri Borovi vasi je prvi primer celostne ureditve organiziranega vrtičkarstva v Sloveniji, sploh pa prvi primer, ki je v izhodišče postavil certificirano ekološko pridelavo. Območje vrtov je zamejeno z leseno ograjo, ob kateri so na notranji strani vrta zasajeni raznovrstno jagodičevje, leska, šipek, dren in jerebika. Na zunanji strani ograje, ob obvodni sprehajalni poti, raste drevored starih sort sadnega drevja. Sadeže lahko uživajo naključni sprehajalci ali ljudje, ki se vsak dan rekreirajo ob Pekrskem potoku. Želeli smo ustvariti stik med uporabniki vrta in sprehajalci, zato je sadno drevje namenjeno sprehajalcem in naključnim mimoidočim, medtem ko vrtičkarji skrbijo za nego dreves. S tem pristopom smo želeli spomniti na prakso, ki jo je v Sloveniji uvedla že Marija Terezija v 18. stoletju. V notranjosti vrta so ob prodnatih poteh za vrtičkarje urejene skupne lope s pergolami starih sort trt (jurke, izabele) in kivija. Vsaka skupna lopa nudi prostor za počitek pod pergolo in predstavlja tudi zbiralnik za deževnico.

Najmlajši lahko uživajo na igralih ali

na zelenih površinah vrta, namenjenih skupni rabi. Dvignjena lesena korita pa služijo gibalno oviranim.

V skrbi za biotsko pestrost in ohranjanje starih, avtohtonih sort je na Skupnostnem urbanem eko vrtu tudi vrtiček, kjer deluje Semenska knjižnica oziroma Društvo Varuhi semen. Za izboljšanje opraševanja rastlin in promocijo urbane apikulture je za pedagoško popestritev vrta poskrbela Čebelarska zveza društev Maribor. Med vsemi infrastrukturnimi objekti pa je zagotovo najpomembnejši leseni skupnostni objekt, prostor srečevanja in druženja vrtičkarjev prek opravljanja skupnih opravil, ki tvorijo in povezujejo vrtičkarsko skupnost.

Skupnostni urbani eko vrt si zasluži predznak eko ne samo zato, ker je prvi urbani vrt s skupinskim potrdilom o ekološkem vrtnarjenju, kar skrbno nadzoruje Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru, ampak tudi zato, ker v celotni ideji sledi ciljem trajnostne zasnove v dobrobit lokalne skupnosti. S fotovoltaiko domače proizvodnje in suhimi kompostnimi sanitarijami je vrt samozadosten pri preskrbi s potrebno električno energijo in ne obremenjuje okolja z odplakami. Prav tako so vsi objekti, ki jih je postavilo lokalno podjetje Eko hiše – Danilo Gorjup s.p., zgrajeni iz lesa iz gozdov v neposredni bližini Maribora. Skupnostni urbani eko vrt je zato potrebno gledati celostno, tako kot je nastajal in še nastaja s pomočjo vrtičkarjev, združenih v Društvo Urbani eko vrt.

V ta sadež lahko ugriznete brez zadržkov Mojca Vtič Utrgati jabolko, slivo ali breskev z domačega vrta in brez pomisleka ugrizniti v dozorelo sadje je želja Jožeta Santnerja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. S projektom Učni sadovnjak želi najmlajše državljane, njihove starše in prebivalce slovenskih občin spodbuditi k zasaditvi sadnih dreves in s tem povečati samooskrbo s sadjem. Santner je dolgoletni sadjar in aktiven upokojenec, »sprašujem se o prihodnosti naše mladine, zato sem začel s tem.« Pri izvedbi projekta mu je v veliko pomoč Jernej Mazej, absolvent Višje šole za hortikulturo Celje in prostovoljci po vsej Sloveniji.

Kaj je tisto, kar vas je pripeljalo na misel posaditi sadna drevesa v bližine šol, javnih ustanov in na javne površine?

Skrb za ozaveščenost ljudi o pomenu doma pridelanega sadja in o načinu pridelave. Začel sem z najmlajšimi, saj so ti naša prihodnost. Da ne bodi otroci prepričani, da sadje zori v trgovskih centrih in da ne bi pozabili pravega okusa jabolka, slive ali breskve.

Kaj je osrednji namen projekta Učni sadovnjak?

Srž projekta je dvigniti stopnjo samooskrbe v državi in da bodo ljudje ponovno pričeli saditi sadno drevje, vsaj za lastne potrebe. Želim si, da bi se v okolici vsake šole in vrtca na Slovenskem zasadil kakšen učni sadovnjak, v katerem se bodo mladi učili o vzgoji sadnega drevja. V sadovnjakih se bodo otroci namreč naučili, kako zraste drevo, kako se ga vzgaja, cepi ter obrezuje in kako na njem zrastejo sadeži. Namen učnega sadovnjaka pa ni zgolj poučevanje, temveč tudi ohranjanje starih kmečkih sadnih vrst.

drevesa pot do njihovega krožnika najkrajša .

Otroke ozaveščate v šolah, kako pa odrasle?

Na naš projekt se je odzval tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki naju je z Mazejem pisno pohvalil. Ne delam predvolilne reklame, želim zgolj poudariti obseg projekta, njegovo vseslovenskost.

Najprej je treba spremeniti mišljenje ljudi in sicer, da odpadlo listje ne kazi angleške travice. Za vzgojo sadnega drevja pa ni dovolj le ozaveščenost, temveč je potrebno tudi znanje, zato pridemo v katerikoli kraj v Sloveniji, opravljamo pa tudi predavanje o sadnji in skrbi za sadno drevje. Podatke je moč najti tudi na naši spletni strani.

Katera zasaditev vam je še posebej ostala v spominu?

Konec pomladi smo sadili v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, kjer sem bil priča nadvse ganljivi saditvi. Pripravili so kulturni del, nato so pomagali pri saditvi, ves čas jih je spremljala tolmačka. Posneli so celo film o tem, ki bo predvajan v eni od oddaj Prisluhnimo tišini.

Kakšen je odziv otrok in učiteljev?

Kdo skrbi za drevesa po zasaditvi?

Pri vseh šolah, kjer smo že izvajali projekt, se učitelji in učenci trudijo na tak ali drugačen način - pripravijo kulturni program, aktivno sodelujejo pri saditvi, obrezovanju... Obenem se vsi zavedajo, da je doma ali pri šoli pridelana hrana najbolj zdrava, saj je od njive oziroma

Za sadna drevesa skrbijo hišniki šol in vrtcev ali usposobljeni ljudje, ki vedo, kakšna oskrba je primerna. Drevesa so škropljena z bio-škropivi, tako da so sadeži resnično zdravi in vsebujejo le tiste snovi, ki jih v sadežu pričakujemo.

Kje boste v prihodnje zasadili lopato?

Sadili bomo jeseni, saj je ta letni čas najbolj primeren za sajenje. Dogovarjamo se za zasaditve pri šolah v občini Koper ter v Podravski regiji, v Zavodu za delovne invalide, nadaljevali bomo z zasaditvijo pri Zavodu za gluhe in naglušne in v osnovnih šolah v Slovenj Gradcu. V tem letu bo torej še pestro, zato potrebujemo ljudi, ki so voljni pomagati.

Več informacij o Učnem sadovnjaku lahko najdete na: http://www.insys-sp.si/ucnaura/index. html.

4

Novice na sceni V strategijo MOM vključen Center neprofitnih organizacij Mestna občina Maribor je sprejela Strategijo razvoja Maribora 2030, ki zarisuje vizijo razvoja mesta v prihodnjem obdobju. Predlog strategije, ki je bil pred obravnavo in sprejemanjem na mestnem svetu, posredovan različnim deležnikom, med njimi tudi Zavodu PIP oziroma Regionalnemu stičišču NVO Podravja, ni vseboval ničesar v zvezi z nevladnimi organizacijami in področjem socialnega podjetništva. Končna sprejeta verzija vsebuje tudi ta, za razvoj in kvaliteto življenja v mestu, pomembna področja in veseli nas, da so bile naše dopolnitve vključene v ta pomembnen strateški razvojni dokument. Med drugim smo predlagali tudi vzpostavitev razvojnega centra za neprofitne organizacije, ki bi bil namenjen podpori in krepitvi nevladnih organizacij in socialnih podjetij. V prihodnje bo potrebno skrbeti in si prizadevati, da se zapisano v kar največji meri uveljavi tudi v praksi. Odločitev MOM, da v strategijo razvoja mesta vključi center iskreno pozdravljamo.

NVO vključene v oblikovanje socialnega sporazuma Socialni partnerji in vlada so pričeli s pripravo novega socialnega sporazuma 20122017. CNVOS je v sodelovanju z NVO predstavnikom v Evropskem ekonomsko socialnem odboru Primožem Šporarjem izrazil interes za sodelovanje nevladnih organizacij pri njegovem oblikovanju.

julij 2012

Zadruge z novimi socialnimi pristopi Temeljno poslanstvo kmetijskih zadrug je razvoj malih kmetij, pravična trgovina in povezovanje podeželja z urbanimi središči Andreja Kaučič Samooskrba s hrano je v Sloveniji na nezavidljivi stopnji, saj se kmetijske površine zaradi velike stopnje urbanizacije vse bolj krčijo. V zadnjem času so se mnogi kmetovalci tega problema pričeli resneje lotevati in vstopati v partnersko kmetovanje ali zadruge, kar je v tujini že močno razširjena praksa.

Poseben poudarek novih oblik kmetovanja je zlasti solidarnost do manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv, ter povezovanje in oseben pristop z odjemalcem, ki se mu zagotovi sveža, doma pridelana hrana.

Razmere v kmetijstvu se stalno spreminjajo, postopoma pa se uveljavljajo novi trendi razvoja podeželja. V globaliziranem trgu bodo preživeli le tisti mali in veliki slovenski proizvajalci, ki se bodo znali povezati in bodo v verigi od proizvodnje do potrošnika sposobni skupnega nastopa na trgu doma in v tujini. Tudi s pomočjo zadrug, ki so pomemben element pospeševanja razvoja kmetijstva.

Interes za sodelovanje smo izrazili zlasti za naslednja področja socialnega sporazuma: 1. Učinkovita in ekonomična državna in javna uprava – prenos dela nalog na nevladne organizacije ter uveljavljanje javno-zasebnega partnerstva, 2. Trajnostno naravnan gospodarski razvoj – zelena ekonomija in socialno podjetništvo, 3. Trg dela in zaposlovanje – spodbujanje delovnih mest, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, ter aktivna politika zaposlovanja na področju zelene ekonomije in socialnega podjetništva.

Na konceptu trajnostne lokalne preskrbe temelji tudi delovanej Zadruga

Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta je bil posledično sprejet sklep, da se predstavniki nevladnih organizacij vključijo v delovne skupine, ki bodo oblikovale besedilo socialnega sporazuma po posameznih področjih. Delovne skupine naj bi z delom pričele v aprilu, ko bodo dokončana izhodišča socialnega sporazuma.

Mineva 40 let neprekinjenega aktivnega in nadvse uspešnega delovanja planinskega društva Fram. Res je, da to še ni ne vem kako častitljiv jubilej, če vemo, da bo organizirano planinstvo na slovenskem prihodnje leto praznovalo 120 let. A kdo ve, morda je prav naša “mladost” v primerjavi z našo krovno organizacijo včasih prednost pri načrtovanju aktivnosti.

Zainteresirane NVO, ki bi želele sodelovati pri oblikovanju socialnega sporazuma, zato vabimo, da svoj interes za sodelovanje sporočijo na naslov zagovornistvo@cnvos.si.

Pomagajmo popolnit prvi digitalni herbarij Semenske knjižnice Digitalni herbarij predstavlja sistematično urejeno zbirko nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort kulturnih rastlin, ki si jih kot član Društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodiš. Digitalni herbarij trenutno vsebuje 22 rastlinskih vrst in 60 različnih sort kulturnih rastlin. Ker se zbiranje starih sort nadaljuje, se bo digitalni herbarij skozi celo leto nadgrajeval in ti v izposojo ponujal vedno več zanimivih in redkih sort, ki bodo bogatile tvoje vrtove in njive. Lepo povabljen, da se sprehodiš skozi pestrost zbirke knjižnice in kot varuh pomagaš ohraniti zaklade naše narave.

Vse rastlinske vrste v digitalnem herbariju so razvrščene glede na rabo in podkrepljene z botanično klasifikacijo. Vsako posamezno sorto pa spremlja kratek opis in fotografija semen. Informacije zbrane v herbariju so pridobljene od dosedanjih varuhov, ali pa temeljijo na literaturi, navedeni na koncu herbarija. Ponekod so informacije pomanjkljive, saj je kljub bogastvu starih sort, ki ga premoremo v Sloveniji, o nekaterih sortah zapisanega malo, ali pa skoraj nič. S skupnimi močmi lahko te vrzeli zapolnimo. Kot izvor sorte se navaja kraj pridelave semen, preden je le to prišlo v knjižnico. Pri starosti sorte pa se navaja čas pridelave te sorte v tem kraju.

Info: 040 304 211, varuhi.semen@gmail.com, http://brazde.org/.

Elektronska vojna Zmaga 1 Na Nizozemskem so sprejeli pomemben zakon, ki je namenjen zaščiti odprtega in varnega interneta v državi. Gre za prvo državo v Evropi, ki je sprejela zakon o spletni nevtralnosti. Poleg tega je sprejela ukrepe, ki bodo uporabnike zaščitili pred izklopom spletne povezave in vohunjenja s strani ponudnikov. Gibanje za zaščito uporabnikov spleta Bits of Freedom pozivajo tudi ostale države, naj sledijo nizozemskemu zgledu.

Zmaga 2 Potem ko je francoska narodna skupščina maja sprejela zakon, ki bi odvzel pravico do internetne povezave tistim, ki si nezakonito z interneta nalagajo vsebine, je ustavno sodišče v Franciji ta zakon v sredo odločno zavrnilo. Ustavno sodišče je razsodilo, da mora biti „dostop do spletnih storitev javnega komuniciranja prost“, saj je to ena izmed osnovnih človekovih pravic. Zato o tem ne more odločati agencija, ampak samo sodnik.

Strel v koleno 1 Novozelandski parlament je šokiral javnost in sprejel zakon, s katerim bodo uporabnikom, ki prek spleta izmenjujejo datoteke s t.i. p2p programi, odklopili dostop do spleta in kaznovali z denarno kaznijo. Strokovnjaki in javnost so zakon že označili za katastrofo in poslance obtožili nepoznavanja spletne ekonomije.

Strel v koleno 2 FBI si želi, da bi jim facebook in druga družbena omrežja omogočila lažje vohunjenje za osumljenimi zločinci, dostop do podatkov pa želijo pri priči. Visoki uradniki FBI-ja in drugi vladni predstavniki so se srečevali z vodilnimi možmi spletne industrije ter jih prosili, naj ne nasprotujejo predlaganemu zakonu.

Dobrina, ki so jo v lanskem septembru na pobudo Urbanih brazd, programskega sklopa Evropske prestolnice kulture, ustanovili pridelovalci manjših tradicionalnih kmetij iz Jurovskega Dola. Poleg oskrbe javnih institucij Dobrina organizira tudi prodajo tedenskih zabojčkov s svežo zelenjavo, sadjem in drugimi domačimi pridelki.

Postopoma pa načrtujejo še odprtje trgovine, ki bo s kakovostno hrano lahko oskrbovali vse meščane. “Temeljni namen zadruge je spet oživiti male kmetije in jim pomagati pri preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Hočemo dati prednost malim kmetovalcem, da bi lahko skupaj vstopali na trg. Vsi ekološki pridelovalci in predelovalci v Sloveniji imajo že dovolj velik odkup in se jih večina sploh ne zanima za takšno vrsto sodelovanja. Nakupovanje ekoloških izdelkov iz vsega sveta pa se nam ne zdi smiselno, ker hočemo obuditi slovensko kmetijstvo in dvigniti stopnjo samooskrbe, ki je zdaj porazna,” izpostavlja Darjan Žižek iz Zadruge Dobrina.

Strokovnjaki iz Urbanih brazd, agronomi in drugi poznavalci ekoloških področij so kmetovalce usposabljali za prehod iz konvencionalne pridelave v ekološko kmetovanje, ter odprli dopolnilno dejavnost trženja pridelkov s slovenskih kmetij. Izobraževali so tudi starejše, učitelje, vzgojitelje in otroke iz vrtcev in šol na Teznem v Mariboru, kjer so se zavestno odločili, da vstopijo v proces izgradnje prehranske varnosti in samozadostnosti. “Po enem letu predavanj in dela na terenu, se je osem kmetij vključilo v preusmeritev v ekološko kmetijstvo, sodelujemo še s štirimi integriranimi pridelovalci, dvanajst kmetij pa ima registrirano dopolnilno dejavnost,” dodaja Žižek. Zadruga želi v dveh letih preiti na izključno ekološko prodajo.

Projekt Urbanih brazd je tako z ustanovitvijo zadruge omogočil malim kmetom, da so kulturno dediščino Slovenskih goric in širše regije prinesli v Maribor oziroma urbana središča in začeli svoje delo uresničevati z novimi socialnimi in ekonomskimi pristopi.

40 let planinskega društva Fram Jože Bobovnik, predsednik Planinskega društva Fram

Glede na lego našega kraja ob vznožju Pohorja je tudi med tukajšnjimi krajani tlela želja po lastnem društvu. Številni krajani so bili že pred ustanovitvijo aktivni planinci, včlanjeni predvsem v planinska društva v Mariboru. Leta 1972 so se na pobudo Maksimiljana Bergleza želje framskih planincev, ki so bili do takrat razpršeni po drugih društvih, stekle v ustanovitev lastnega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 9. 6.

1972. Da je društvo lahko neprekinjeno uspešno delovalo štiri desetletja, so seveda zaslužni vsi tisti posamezniki, ki so v teh desetletjih prispevali svoj delež v skupno malho, ki se ji reče Planinsko društvo Fram. Že ob ustanovitvi so si zadali jasne cilje: delo z otroki na Osnovni šoli Fram, izobraževanje mladinskih planinskih vodnikov in markiranje planinskih poti na Areh in Mariborsko kočo. S tem so bili že na samem začetku delovanja postavljeni trdni temelji, na katerih smo lahko gradili prihodnja leta in desetletja. Seveda temelji sami po sebi še ne prinašajo uspeha. Delovanje društva je bilo potrebno dopolnjevati, iskati nove aktivnosti, se prilagajati spremenjenim družbenim razmeram. V prvi vrsti gre zahvala tistim, ki so v teh letih vodili društvo. To so bili: Jože Berglez, Maksi-

miljan Berglez, Vlasta Bobovnik, Stanka Vobič, Leon Vrhovšek in moja malenkost. Seveda so svoj velik delež k uspešnemu delovanju društva prispevali tudi vsi člani upravnega odbora in strokovni delavci, ki so v teh štirih desetletjih sooblikovali naše delo.

Nobeno društvo ni in ne more biti stvar le nekaj posameznikov. Potrebna je širša baza članov, od tistih najmlajših, ki stopajo po stezicah ob pomoči svojih staršev, pa vse do “veteranov”, katerih korak je zaradi bremena let enakomerno umirjen. Prepričan sem, da nam je skozi vsa ta leta tudi to, včasih bolj, drugič manj, uspevalo. Število članov je sicer nihalo, v zadnjih letih pa se giblje okoli številke 350.

Mladinski in markacijski odsek sta bila ustanovljena že leta 1972, leta 2001 se jima je pridružil vodniški odsek, leta 2005 odsek za varstvo narave, prvi zametki delovanja turno kolesarskega odseka segajo v letu 2007. V vseh desetletjih smo bolj ali manj uspešno skrbeli za delo planinskih skupin na OŠ Fram, kasneje še v Slivnici in Hočah ter seveda v Račah. Dodali smo še delo z najmlajšimi planinci v vrtcih v Framu in Račah.

Da bi lahko kvalitetno in varno izvajali aktivnosti z mladimi, pa tudi ostalimi člani, je društvo nujno potrebovalo vodniški kader. Tega se je takratno vodstvo še kako zavedalo, tako da je že v prvih dveh letih delovanja tečaj za mladinske planinske vodnike končalo šest članov.

Tudi v vseh naslednjih letih je društvo skrbelo za izobraževanje novih vodnikov, trenutno imamo 23 registriranih vodnikov PZS, ki v društvu aktivno de-

lujejo. Sicer pa skrbimo za usposabljanje strokovnih kadrov tudi na ostalih področjih. Tako imamo 5 markacistov, 5 gorskih stražarjev, 5 varuhov gorske narave, 3 mentorice in dva vodnika turnega kolesarstva. V letu 2011 so ti člani društva opravili več kot 6200 ur prostovoljnega dela na področju planinstva.

Ob 20-letnici društva, leta 1992, je nastalo društveno glasilo Planinski odmevi. Leta 1995 smo pričeli s planinskimi predavanji, ki so z leti postala prepoznavna tudi v širši okolici.

Leta 1997 je bil organiziran prvi planinski tabor na Jezerskem. Po nabiranju začetnih izkušenj smo s tabori nadaljevali, tako bo letos organiziran že 15. poletni planinski tabor. Leta 2007 smo mladinskemu taboru dodali še družinskega.

Poleg poletnih taborov smo leta 2000 začeli z organizacijo zimovanj.

Leta 1993 smo z mladimi planinci prvič sodelovali na tekmovanju Mladina in gore, kjer je naša ekipa iz OŠ Hoče osvojila prvo mesto. V naslednjih letih smo še naprej dosegali vidne uvrstitve: več drugih mest, tretje, peto, leta 2004 pa je skupina otrok iz OŠ Fram dosegla drugo zmago.

Nanizal sem nekaj prelomnih trenutkov v 40-letni zgodovini delovanja našega društva. Ob neizmerni naglici in tempu življenja, katerega odvisniki smo postali, je prav, da se zazremo v preteklost na uspešno prehojene poti, četudi z mislimi in pogledi v prihodnost.

Več o delovanju društva si lahko preberete na www.planinskodrustvofram.si.

5

www.nevladna.org

»Spadamo med največje gobarske narode v Evropi« Tadeja Škerjanc Slavko Šerod je dolgoletni predsednikom Gobarskega društva ‘’Lisička’’ iz Maribora in predsednikom mikološke komisije pri Mikološki zvezi Slovenije.

Od kod potreba ustanoviti gobarsko društvo?

Gobarsko društvo Lisička Maribor (GDLM) je bilo ustanovljeno leta 1966, kot gobarska sekcija Prirodoslovnega društva Slovenije. V tistih časih se je o gobah v naših krajih vedelo bolj malo in redki posamezniki so učili gobarsko abecedo. Prav pomanjkanje znanja o gobah in seveda tudi želja po prijetnem druženju sta razloga za ustanovitev društva. Sčasoma so v Sloveniji vzniknila številna gobarska društva, ki jih povezuje krovna organizacija, Mikološka zveza Slovenije.

Kakšen je njegov namen, kaj vse v njem počnete?

GDLM še zmeraj uči gobarsko abecedo, vendar novodobno, kar ne predstavlja le izobraževanja o gobjih vrstah, posebej strupenih, ampak tudi o ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnotežja, o kodeksu nabiranja gliv (pojem gliva označuje celotni organizem, gobo s podgobjem), o vsebini uredbe o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv in podobno. Učimo na razstavah svežih gob, na začetnih in nadaljevalnih tečajih, z občasnimi objavami člankov, s strokovnimi projekti, koristimo tudi spletno stran. Želimo prebuditi zavest ljubiteljskih gobarjev, saj gozdovi žal niso več v tako dobrem stanju kot nekoč.

Kako dolgo se že s tem ukvarjate?

Bližamo se polovici stoletja.

In kako so se cilji in vizija v tem času spreminjali?

Ne bistveno - cilj GDLM je poleg rekreativnega okolja postati ponudnik strokovno podprte ponudbe z aktivnim druženjem in skupnim preživljanjem

prostega časa. Naša vizija je ostati društvo, ki bo uspešno sooblikovalo prostor druženja, zabave in pridobivanja novih znanj, s samoizobraževanjem in izobraževanjem drugih.

Kaj pa financiranje vaše dejavnosti, kdo vam pomaga?

Za stabilno delovanje društva je financiranje ključnega pomena. Odkar je Slovenija v EU, se nevladnim organizacijam posveča večja skrb. Prijavljamo se na lokalne, nacionalne in mednarodne projekte. Iz teh izhaja glavnina prihodkov.

Dodatne vire pa pridobimo s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi, članarino in donacijo dohodnine.

Kaj opažate na področju gobarjenja v zadnjih letih?

Slovenci nedvomno spadamo med največje gobarske narode v Evropi. Število tistih, ki iščejo gobe, hipoma poraste, takoj ko je vreme za to primerno in je na tržnici ali v medijih moč zaslediti, da se je sezona gobarjenja začela. Opaziti je določen uspeh pri vzgoji, saj so gobe manj razbrcane kot nekoč. Tudi po najdbi so običajno lepo nameščene v zračnih posodah. Nabiralce pa bo treba še naučiti, da naj v gozdovih ne odmetavajo odpadkov.

Se narava spreminja?

Narava se spremembam prilagaja, vendar ima svoje meje. Vse večjemu onesnaženju ni kos, kar med drugim vpliva tudi na diverziteto gob. To smo dokazali z Rdečim seznamom gliv Slovenije, ki smo ga soustvarjala vsa slovenska gobarska društva in na katerem je 110 vrst gob, tudi takšnih, ki so ogrožene.

je predpisana v Pravilniku o varstvu gozdov, ima namen omejiti pritisk na gozdni ekosistem. Prav tako ta omejitev predstavlja zaščito za lastnike gozdov pred nabiranjem gob v komercialne namene. So pa lastniki gozdov dolžni dovoliti drugim nabiralcem rekreativno nabiranje za njihove potrebe. Ob količinski omejitvi je v veljavi tudi seznami zavarovanih gob, ki jih je prepovedano nabirati. Pravni normativi obstajajo, problem je v kontroli. Pristojne inšpekcijske službe sicer izvajajo redne nadzore, ampak je očitno kršiteljev preveč.

Kaj pa mladi, kako ste se uspeli povezati z njimi?

Mladim posvečamo posebno pozornost.

Opazili smo, da se število mladih članov povečuje, odkar smo prisotni na spletu.

Mladi člani so zagotovo najboljša naložba za prihodnost društva.

In kakšne so vaše želje za prihodnost?

Masovno gobarjenje za zaslužek je mnogim postalo postranski dobiček, kako v društvu gledate na to?

Z vključitvijo Slovenije v EU se je področje našega delovanja razširilo. Želimo si čezmejnih projektov in sodelovanja s strokovnjaki iz našega novega skupnega prostora.

Gobar lahko iz gozda odnese do dva kilograma gob na dan, ob tem pa še eno gobo, ki presega to maso. Omejitev, ki

Spletna stran »lisičkarjev« je www.gobe. si, kjer je dostopen tudi Rdeči seznam gliv Slovenije.

Pasja enota terapevtov Janja Murko, Zavod PET (Pasja Enota Terapevtov) Naše poslanstvo je izboljšanje psihičnega počutja ljudi in kdor nas spusti blizu, v zameno dobi zalogaj smeha, pozitivnega počutja in nove energije. Če na življenje gledamo pozitivno, nas to spremlja na vsakem koraku in naše življenje je kakovostnejše. In kako vas naj prepričamo, da je pes tisti, s katerim v Zavodu PET izboljšujemo kakovost življenja posameznikov?

Za razliko od sodobne družbe, ki se umika naravi, vam mi ob druženju s psi v vaša srca pripeljemo del narave, ne glede na vaš kraj bivanja. Vseeno je ali bivate v domu za ostarele, v vrtcu, šoli, bolnišnici ali pa v zavodu za ljudi s posebnimi potrebami, ljubezen psa je brezmejna. Če ga zavoljo slepote ne vidite, vas ne pomiluje - zadostuje mu, da ga pobožate in namenite toplo besedo.

Pes se ne čudi, da ste na invalidskem vozičku – sede vam v objem in proseče pogleda, da ga skrtačite. Je kdo od bližnjih zbolel za demenco? Pes ne bo zavijal z očmi, če mu boste desetkrat v eni uri povedali, da ste nekoč imel psa z imenom Fifi - le čakal bo, da ponovi preprost ukaz kot je »sedi« in dobi nagrado s priboljškom. Še najbolj vesel pa bo, če bo zavoljo pozabljivosti ponovno nagrajen in bo za enkrat izvršen ukaz dobil kar dve ali več nagradi. In če ste depresivni in si ne želite pogovora, psa to ne bo motilo, saj tudi on ne govori z vami. Lahko pa mu mečete igračo, ki vam jo bo zvesto prinašal nazaj in ob tem zadovoljno mahal z repom. Pes vas bo preprosto navdušil. Najlepše pa je dejstvo, da ste lahko ob psu to kar ste in ne to, kar od nas pričakuje sodobna družba.

Naše poslanstvo je torej izboljšanje človekovega psihičnega počutja, kar se pozitivno održa tudi na fizičnem področju. Za to sta potrebna stabilna vodnikova osebnost ter primeren pes.

Z izrazom primeren pes ne mislimo pasme, temveč osebnost psa, ki mora biti miren, vodljiv, ter ljubezniv do ljudi in drugih živali. Osebnostna stabilnost vodnika pa pomeni predvsem osebnostno zrelost. Terapevtskega psa je potrebno voditi in varovati in na vsaki terapiji je potrebno paziti, da ne pride do preobremenjenosti, pa čeprav je zato včasih potrebno prej zaključiti aktivnost. Psi prenašajo dobro energijo na uporabnike in zaposlene v instituci-

jah, ki jih obiskujemo, zato je skrb za zdravje psov izrednega pomena. Poleg rednih zdravstvenih pregledov ter skrbi za higieno, skrbimo tudi za dobro energijo naših psov.

V ta namen smo v Zavodu PET v začetku letošnjega maja za člane zavoda, zunanje sodelavce ter druga društva, ki se ukvarjajo s terapijo s pomočjo psov, pripravili delavnico z naslovom energijska osteopatija. Delavnico je vodila veterinarka dr. Špela Suhač. Osteopatija je celostna terapevtska metoda, ki temelji na odpravljanju vzrokov in uravnavanju harmonije telesa. V praksi to pomeni, da se vzrok težave lahko nahaja na popolnoma drugem mestu kot se kaže simptom. Načelo osteopatije je, da vse se giblje in vse se mora gibati. Pri tem je poleg fizičnega gibanja mišljeno tudi pretakanje krvi po telesu, dihanje, bitje srca, črevesna peristaltika, itn. Na delavnici smo se tako pregledati gibljivost tkiv v posameznih delih telesa (sklepi, hrbtenica, prepone, glave, …), ugotavljanju blokad in sproščanju blokad, ki motijo fiziološko gibljivost. Z energijsko osteopatijo psu pomagamo zagotoviti ravnovesje na vseh ravneh in tako omogočiti optimalno gibljivost.

Zadovoljstvo naših psov je primaren cilj, ki si ga vsaka vodnica psa prizadeva doseči. Vesele smo, da so se delavnici pridružile tudi vodnice drugih društev.

Več o zavodu PET pa na naši Facebook strani, v kratkem pa bomo končali tudi spletno strani www.zavod-pet.si.

Nevladniki o prihodnosti Hendikepirani mladi so aktivni državljani reke Mure Matejka Horvat, LRF Pomurje

Rok Kralj, CIRIUS Kamnikdržavljani O aktivnem državljanstvu mladih je veliko govora. Kaj pa hendikepirani oziroma mladi z manj priložnostmi?

Imajo resnično priložnost spregovoriti? Ali še več, jim kdo od odgovornih zares prisluhne, se njihove pobude tudi zares uresničijo?

Dijaki in dijakinje Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) so soočeni s številnimi težavami, ki danes pestijo mlade. Poleg tega morajo premagati še številne druge ovire povezane z njihovo gibalno oviranostjo, ob fizične še tiste v glavah ljudi. In te so včasih težje premagljive.

Da bi jih premagali so leta 2010 pristopili k projektu Aktiven državljan, ki je usmerjen v krepitev vloge mladih, ter njihovo izobraževanje in usposabljanje za učinkovitejše udejstvovanje v javnem, političnem in splošnem družbenem dogajanju. Še zlasti je pomembno, da je projekt, ki ga koordinira nevladna organizacija Zavod PIP iz Maribora, posebno pozornost namenja mladim z manj priložnostmi, saj si kot cilj postavlja njihovo enakovredno vključevanje v družbo ter dostop do virov znanja in moči.

V prvi fazi projekta so dijaki centra

CIRIUS Kamnik na delavnicah oblikovali različne pobude za izboljšanje njihovega položaja v ustanovi. Pobude so posredovali vodstvu centra. Decembra 2010 je sledil odmeven obisk pri kamniškem županu Marjanu Šarcu.

Dijaki so županu posredovali pobude za spremembe na lokalni ravni, med drugim so predlagali financiranje prevozov na različne prireditve, vključitev v delovno prakso in možnost kasnejše zaposlitve v okviru občinske uprave ter pomoč pri odprtju stanovanjske skupnosti.

V letošnjem letu, v katerem se projekt tudi zaključuje, so dijaki najprej v aprilu organizirali okroglo mizo, na katero so povabili varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek-Travnik. Na okrogli mizi so dijaki izpostavili problematiko neodvisnega življenja hendikepiranih, ki je predstavljala rdečo nit celotnega projekta. Dijaki so zato podprli prizadevanja YHD, društva za teorijo in kulturo hendikepa, ki zagovarja koncept neodvisnega življenja hendikepiranih in je oblikovalo pobudo volivcem za vložitev zahteve za začetek postopka za sprejem Zakona o osebni asistenci. Dijaki so organizirali zbiranje podpisov za vložitev pobude v

Državni zbor, pri čemer jih je podprla tudi varuhinja človekovih pravic.

Na obisku Državnega zbora v mesecu maju so dijaki svoje aktivnosti v smeri uveljavitve koncepta neodvisnega življenja hendikepiranih predstavili tudi poslancu Matevžu Frangežu, ki jim je obljubil podporo v skladu s svojimi pristojnostmi. Glavnina projekta se je kasneje končala na Ključni konferenci mladih 17. maja v Cankarjevem domu, ki sta se ga udeležila dijaka Matej Zagorc in Domen Zagoršek ter koordinatorja projekta v CIRIUS Kamnik Rok Kralj in Jasna Janić. Na okrogli mizi sta dijaka aktivno predstavila svojo vlogo in pridobljene izkušnje v okviru projekta Aktiven državljan.

Udeležba dijakov CIRIUS Kamnik v projektu Aktiven državljan ni samo »še ena aktivnost«, temveč delo, ki pušča sledi v družbi in pri udeležencih, ki ugotavljajo, da niso samo pasivni mladostniki z manj priložnosti, temveč aktivni državljani, ki lahko spreminjajo družbo in sebe.

Več informacij: www.aktivendrzavljan.si.

Konec junija je v Moravskih Toplicah Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja (LRF za Pomurje) organiziralo javni posvet nevladnih organizacij o prihodnosti reke Mure v povezavi s hidroelektrarnami. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje Mota na Muri, s čemer je pričel teči trideset dnevni rok za oddajo predlogov, priporočil, usmeritev in pobud s strani javnosti.

Ker so nevladne organizacije pomemben del civilne družbe in ker številne od njih prihodnost reke Mure in potencialno največji energetsko-okoljski projekt v Pomurju še kako tangira, predvsem nevladne organizacije s področja kmetijstva, turizma, varstva okolja in energetike, smo se na stičišče odločili za organizacijo posveta. Prav tako smo pripravili pobudo s strani nevladnih organizacij Pomurja glede osnutka državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota, ki smo je posredovalo Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter investitorju.

Na javnem posvetu so kot uvodni sogovorniki sodelovali Jože Milič iz Dravskih elektrarn Maribor, Anton Kustec

iz Agencije RS za okolje in Stojan Habjanič iz Zveze društev Moja Mura. Po uvodnem delu so svoja stališča, pobude in predloge predstavili predstavniki nevladnih organizacij. Opozorili so, da je potrebno na tovrsten poseg v okolje gledati iz več vidikov, saj energetska izraba in finančni vidik ne zadostujeta. Pri tem je pomembno, da se v študije, ki jih pripravlja investitor ali koordinator, vključi tudi strokovno organizirana civilna javnost oziroma nevladne organizacije, ki združujejo strokovnjake z najrazličnejših področij in katerih predlogi, stališča in pobude bodo upoštevane v študijah in strokovnih podlagah.

LRF za Pomurje smo prav tako podali predlog, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor uvede obvezo komuniciranja investitorja z Regionalnim stičiščem NVO Pomurja, ki bo nevladne organizacije animiralo za sodelovanje pri strokovnih podlagah investitorja.

Regionalno stičišče nevladnih organizacij se namreč skupaj z izvoljenimi predstavniki nevladnih organizacij v razvojnem svetu regije, ki so v sodelovanju pripravili ta posvet, zavzema za aktivno vključevanje nevladnih organizacij Pomurja v razvoj Pomurske regije.

6

julij 2012

Zagovornik pravic migrantskih delavcev

Irfan Beširević prejel priznanje Živka Pregla

Mojca Vtič

Mirovni inštitut

Brezobzirni delodajalci, katere zanima zgolj dobiček, predstavljajo po mnenju Marka Tanasića, koordinatorja projekta »Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil«, glavni vzrok težav migrantskih delavcev. Slednjim poskušajo pomagati zagovorniki pravic migrantskih delavcev.

Projekt s skupnimi močmi izvajata Slovenska filantropija in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Cilji projekta se navezujejo na Resolucijo o migracijski politiki Republike Slovenije in na njena temeljna načela načelo solidarnosti, načelo spoštovanja prava in človekovih pravic ter načelo enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja, ki se nanaša predvsem na integracijsko politiko. Na ZSSS so prepričani, da bo projekt prispeval k enakim možnostim na trgu dela skozi celotno obdobje izvajanja, da se bo okrepila socialna vključenost ciljnih skupin in da bo projekt prispeval k povečanju dostopa do zaposlitve in usposabljanja za osebe iz ranljive ciljne skupine. Vrednost projekta je 297.983,59 evrov, sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS ter Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt se že izvaja od decembra 2010, zaključil pa se bo decembra 2013. Zaobjema Osrednjeslovensko, Podravsko, Savinjsko regijo. Merljivi načrtovani rezultati projekta, po podatkih ZSSS, so vsaj 4500 svetovanj in informiranj ter minimalno 600 poglobljenih svetovanj in spremljanj. S projektom pa so se odprla tudi nova delovna mesta, in sicer za koordinatorja zagovornikov pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter za dva svetovalca zagovornikov.

Delavci največkrat izpostavijo težave, kot so neplačevanje socialnih prispevkov, nadur, plač, omenjajo pa tudi grožnje s strani delodajalcev, uničevanje dokumentacije, ponarejanje podpisov, so zapisali na strani ZSSS. Zagovorniki pravic migrantskih delavcev so prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta. »So tiste osebe, ki posameznika ne pošiljajo od urada do urada z namenom, da se znebijo odgovornosti, temveč jim prisluhnejo in so sami tisti, ki se z njimi podajo v preprijemanje kljuk in odločno iskanje pravice,« so zapisali na Slovenski filantropiji.

Tanasić je prepričan, da delodajalcem, ki izkoriščajo migrantske delavce »sploh ni mar, ne le za pravice delavcev, ampak za človeško dostojanstvo in integriteto nasploh ter ne nazadnje za življenja teh ljudi in njihovih družin«.

Preseneča ga, da delodajalci brezobzirno izkoriščajo delavce in pri tem gredo do skrajnih točk. »Kot je videti, velja za take delodajalce edino moralno načelo »cilj opravičuje sredstva«, a njihov edini cilj je denar, čim več denarja in popolna skorajda suženjska ubogljivost zaposlenih,« je povedal Tanasić. Prepričan je, da morajo pristojni državni organi vpeljati sistemske spremembe, ki bi omogočile visoko kaznovanje delodajalcev, poplačilo dolgov delavcu in zaščito delavca pred morebitnimi povračilnimi ukrepi delodajalca. Kot primer dobre prakse za doseganje večje discipline delodajalcev v nekaterih država Evropske unije navaja predpis, ki določa verižno odgovornost delodajalcev. »Za plačilo plač in drugih obveznostih ni odgovoren le delodajalec (podizvajalec), pri katerem je delavec zaposlen, ampak tudi podjetje, ki je tega podizvajalca najelo in tako naprej do glavnega izvajalca del.

To je odličen način notranje kontrole v verigi različnih izvajalcev,« pojasnjuje Tanasić. Kot primer neučinkovitosti sedanje slovenske zakonodaje navaja primere: DARS (avtocestni odsek pri Trebnjem), MOL - GREP (ŠC Stožice), Luka Koper in dodaja, da je primerov kršitev delavcev nešteto.

Na spletni strani Slovenske filantropije so ilustrirali primer delavca, katerega podjetje je med staležem bolniške šlo v stečaj in je ostal brez službe in primer pomoči temu delavcu. Odvisen je od zdravniške pomoči in od zdravil, ki jih mora redno jemati. Prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje, vendar je njegova pravica do denarnega nadomestila in pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja v mirovanju, dokler ne bo ratificiran sporazum o socialnih pravicah med Slovenijo in BIH. Ker je zaradi izgube službe izgubil osnovno zdravstveno zavarovanje, je prekinjeno tudi njegov zdravljenje v rehabilitacijskem centru. Nima prejemkov.

Pripada mu odpravnina zaradi izgube službe iz poslovnih razlogov, ki pa je še

ni prejel. Pravzaprav je morda ne bo, saj je podjetje v stečajnem postopku.

Zanj je nujno, da podaljša dovoljenje za začasno prebivanje v RS. Delavcu najprej pomaga zagovornik pravic migrantskih delavcev, ki preveri, kako je treba oddati prošnjo za podaljšanje začasnega prebivanja iz drugih upravičenih razlogov.Napoti ga na Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, organizira spremstvo za delavca na Upravno enoto in ga spremi na INFO točko Zavoda za zaposlovanje, da pridobi točne informacije glede pravic iz naslova dela.

Delavcu nudi pomoč pri pisanju prošnje na Oddelku za tujce za urgentno reševanje vloge za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje.

V pomoč se vključi tudi Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik napiše prošnjo Uradu za tujce za podaljšanje in urgentno reševanje vloge za podaljšanje dovoljenja ter prošnjo na Zavod za zdravstveno zavarovanje, da se delavcu vrne bolniški stalež. Ambulanta podpre delavca v postopku ocenjevanja stopnje invalidnosti, ki ga izvaja invalidska komisija. Zagovornik se nato dogovori z Restavracijo dela, da delavec po zelo ugodni ceni prejme hrano. Delavcu še pomaga, da dopolni dokazila, ki so potrebna za podaljšanje dovoljenja za bivanje in ga pospremi na matično banko, da dobi bančni izpis o razpoložljivih sredstvih. Na koncu postopka skupaj z delavcem obišče zdravnika, ki ga je operiral, da napiše še eno potrdilo o zdravstvenem stanju pacienta in razlogih, zakaj pacient mora nadaljevati zdravljenje v Sloveniji.

Džankiji ali elite - komunikacijski izzivi NVO na področju drog Maja Zorman, Združenje Drogart Nevladne organizacije, ki delujemo na področju socialnega varstva smo v večini vezane na javne vire financiranja, ki se vedno bolj krčijo in so nestabilni.

To posledično ogroža avtonomnost, obstoj in delovanje organizacij ter kvaliteto storitev. Sočasno se zmanjšujejo socialne pravice državljanov in posledično povečujejo stiske. Ljudje v stiski vzbujajo strah in negotovost.

V javnosti nekateri vzbujajo sočutje, zato je ta bolj naklonjena, da nameni nekaj sredstev za izvajanje programov pomoči zanje.

Ko pa spregovorimo o uporabnikih drog, alkoholikih in brezdomcih so to v glavah mnogih ljudje, ki so se sami odločili za tak način življenja. Zakaj bi jim torej pomagali? Naj si pomagajo sami. Spravijo naj se delat, trdijo nekateri. Toda večina jih dela. Med uporabniki kokaina v nočnem življenju je bilo v vzorcu raziskave o uporabi kokaina in drugih drog v nočnem življenju iz leta 2010 več kot polovica zaposlenih (56,6 %). Največ anketirancev je imelo v času raziskave neto mesečni dohodek med 500 in 1000 evrov (29,8 %). Mesečni dohodek manj kot 500 evrov je imelo slabih 26 odstotkov an-

ketirancev, med 1000 in 1500 evri pa 17 odstotkov. Več kot 1500 evrov je prejemalo 10 odstotkov, brez rednih prihodkov pa je bilo 17,0 odstotkov anketirancev.

Gre za mlade in uspešne pripadnike srednjega sloja, običajne obiskovalce lokalov, delavce in bolj marginalizirane skupine uporabnikov kot tudi pripadnike »elitnega družbenega sloja« (Sande, 2012). Gre za ljudi, ki so vsakodnevno med nami. Gre za ljudi, ki so naši prijatelji. Gre za naše svojce. Gre za »džankija«, ki ga srečamo na ulici. Gre za ljudi, ki si zaslužijo pomoč, da prenehajo z uporabo drog.

Ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vzdrževanju ravnovesja med opravljanjem obveznosti v službi in doma z rekreativno uporabo drog. Ljudi, ki bodo zaradi osveščenosti in z možnostjo uporabe sterilnega pribora preprečili širjenje nevarnih okužb.

Da se lahko ljudje zdravijo in da lahko zmanjšujejo škodo zaradi uporabe drog sebi in ostalim, omogočajo nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju. NVO preprečujemo širjenje različnih virusnih bolezni kot

sta hepatitis C in HIV. NVO jim ponudimo informacije, da se seznanijo z nevarnostmi uporabe in učinkih drog ter načinih zmanjševanja škode. NVO jim omogočamo vključitev v terapevtske programe. NVO jim omogočimo prostor za spanje, hrano in osebno higieno. NVO jih spravljamo iz ulic.

Da lahko delo opravljamo nemoteno, potrebujemo sredstva. Teh je vedno manj. Država zateguje pas, donatorji pa zapirajo vrata ob omembi drog.

Pred NVO, ki delujemo na tem področju so zato tabuizirani in kompleksni komunikacijski izzivi.

Kako detabuizirati? Kako motivirati? Kako pridobiti sponzorje? Preko ideje skupne blagovne znamke delujočih NVO bomo v okviru projekta Opolnomočenje NVO, s sodelovanjem agencije Pristop, v prihodnjih mesecih oblikovali strategijo kampanje osveščanja in pridobivanja sredstev. Želite, da pomagamo ljudem, ki so se znašli v stiski? Ali boste zaprli vrata, ker je stiska teh ljudi povezana z drogami?

Več informacij o kampanji in projektu na www.zmanjsevanje-skode.si.

Priznanje Živka Pregla za leto 2012 za dosežke na področju civilnodružbenih dejavnosti nevladnih organizacij, skupin in posameznikov v Sloveniji je prejel Irfan Beširević, aktivist, ki deluje v okviru Socialnega centra Rog in je predstavnik Nevidnih delavcev sveta ter predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov.

Priznanje Živko Pregl je podeljeno prvič, nastalo pa je na pobudo nekaterih sodelavcev in sodelavk Mirovnega inštituta, Slovenske filantropije in nekdanjega Zavoda za odprto družbo. Živko Pregl je bil soustanovitelj in podpredsednik Slovenske filantropije ter predsednik sveta Zavoda za odprto družbo.

Ob dvajseti obletnici ustanovitve obeh organizacij, v spomin na Živka Pregla in z željo, da bi spodbujali civilnodružbene dejavnosti nevladnih organizacij, skupin in posameznikov, so pobudniki in pobudnice ustanovili priznanje, ki nosi njegovo ime.

Kot je na podelitvi priznanja povedala dr. Tanja Rener, je Irfan Beširević z or-

ganizacijo številnih akcij in protestov v zadnjem letu opozarjal na pravice ljudi, ki se nahajajo v ustanovah za duševno bolne, na pravice prosilk in prosilcev za azil, na položaj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, protestiral je pred bankami, ki s preplačanimi dologovi potiskajo v revščino številne ljudi, soorganiziral je proteste proti »zategovanju pasov«, bil med tistim, ki so s šotori zasedli ploščad pred borzo, soorganiziral shode v podporo družinskem zakoniku, pripovedoval svojo in druge zgodbe izbrisanih na Sodišču za človekove pravice v Strabourgu, v okviru gibanja Nevidni delavci sveta je protestiral pred slovensko ambasado v Sarajevu in spodbudil, da so se nevidni delavci sveta organizirali tudi v Bosni in Hercegovini.

Podelitev priznanja 5. junija 2012 v Ljubljani je bila del prireditve ob 20. obletnici ustanovitve Zavoda za odprto družbo – Slovenija (Open Society Institute – Slovenia), nepridobitne fundacije, ki je med letoma 1992 in 2000 delovala v Sloveniji kot del mreže fundacij Georga Sorosa

Drugi AYE festival ustvarjalnosti Nina Koštomaj, društvo Čar Griča Od srede, 4. julija do nedelje, 8. julija 2012 bo na Ptuju potekal drugi festival otroške ustvarjalnosti, ki bo združeval kar 13 ustvarjalnih delavnic za otroke in sklop predavanj o vrednotah in skrivnostih človekovega življenja.

AYE festival, festival otroške ustvarjalnosti, ki postaja na ptujskem vedno bolj prepoznaven kot festival medgeneracijskega povezovanja v kreativnosti, bo letos drugo leto zapored del ptujske poletne festivalske ponudbe.

V letu 2012, ko je Ptuj eno izmed partnerskih mest Evropske prestolnice kulture, je AYE festival znova združil moči s številnimi posamezniki in organizacijami iz Ptuja in iz celotne Slovenije. Otvoritev AYE festivala bo 14. junija 2012 ob 19. uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, s premiero angleškega muzikala Rainbow spectacular (Veličastna mavrica), glasbeno gledališko scensko delo, ki ga pripravljata KD Allegro in KUD Čar Griča v izvedbi pevcev in pevk mladinskega zbora Allegro. Sam festival se bo odvijal 3 tedne kasneje, od srede, 4. julija in do nedelje, 8. julija, od 16. ure naprej, v Ljudskem parku na Ptuju. Namen festivala je privabiti čim več udeležencev k aktivnemu preživljanju dela poletnih počitnic v zelenih in sončnih kotičkih našega mesta. Lansko leto je delavnice obiskalo povprečno 150 otrok dnevno,

zato se letos lokacija seli v večji in še bolj zelen kotiček čudovitega mesta, v Ljudski park na Ptuju. Pet dnevni program bo zajemal delavnice za najmlajše, namenjene predšolskim in osnovnošolskim otrokom, rokodelske in glasbeno razvedrilne delavnice, namenjene osnovnošolcem, srednješolcem, njihovim staršem in odraslim ustvarjalnim posameznikom ter predavanja o vrednotah in skrivnostih človekovega življenja, namenjena in dobrodošla prav vsem. Večina delavnic bo potekalo vsak dan, tako da se bodo lahko obiskovalci ustavili pri vsaki.

Natalija Resnik Gavez, predsednica Kulturno umetniškega društva Čar griča in vodja AYE festivala vidi sedanji čas kot točko preobrata, kjer imamo možnost soustvariti svoj svet in prihodnost začrtati v novem duhu in s čisto energijo. V društvu se posvečajo predvsem spodbujanju ustvarjalnosti skozi rokodelske veščine in spodbujanju ustvarjalnega razmišljanja. Pozornost posvečajo tudi prepoznavanju notranjega bistva, pri čemer črpajo znanje iz Matere narave – izvora vsega, kar obstaja. To sporočilo prikazuje prav kratica AYE, ki stoji za Akcija Je Energija, Activate Your Energy. V nigerijskem jeziku yoruba z AYE poimenujejo naš vidni svet, naš planet.

7

www.nevladna.org

Vlada 84 odstotno krši lastne predpise Nevladniki prispevajo k regionalnemu razvoju

Simon Mlakar, CNVOS Rezultati števca kršitev Resolucije o normativni dejavnosti in Poslovnika o delu Vlade RS kažejo na približevanje popolnemu dnu. Ministrstva niso upoštevala pravil posvetovanja z javnostjo v kar 84 odstotkih primerov oziroma pri pripravi 81 od 96 predpisov. V vseh primerih sprejemanja in priprave predpisov so resolucijo kršila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za obrambo. Po skupnem številu kršitev (14) je na prvem mestu Ministrstvo za notranje zadeve. Niti eno ministrstvo ni resolucijo spoštovalo vsaj 50-odstotno.

Državni zbor je Resolucijo o normativni dejavnosti sprejel 25. novembra 2009. Z njo naj bi končno uveljavili standarde kakovostne priprave zakonov in drugih predpisov. Predvsem pa poskrbeli za to, da imajo strokovna javnost, ciljna javnost in tisti, ki bodo predpise izvajali, možnost sodelovati pri njihovi pripravi.

Resolucija določa, da rok za javno posvetovanje s tistimi, ki jih predpis zadeva, ne sme biti krajši od 30 dni. Aprila 2010 je vlada ta določila zapisala še v svoj poslovnik. Vendar pa niti resolucija niti poslovnik vlade ne nalagata, da se ustavi sprejemanje predpisov, pri katerih javnost zaradi »prehitevanja« postopka ni mogla sodelovati. Zato je CNVOS že ob sprejetju opozarjal, da bi resolucija lahko bila neučinkovita. Da bi preverili, v kolikšni meri to drži in ali vlada z ministrstvi spoštuje resolucijo in poslovnik, smo začeli šteti kršitve. Rezultati prvega štetja pred dvema letoma niso bili spodbudni. Kršitev je bilo 62 odstotkov. Po štirih mesecih od imenovanja nove vlade je slika še bistveno slabša.

Ministrstva so od 1. marca do 8. junija 2012 skupaj objavila 96 različnih predlo-

Bojan Golčar, Zavod PIP – regionalno stičišče NVO Podravja

gov predpisov, pri tem pa so Resolucijo kršila kar v 81 primerih. 84 odstotkov vseh objavljenih predlogov predpisov je imelo prekratek rok za javno razpravo ali pa roka sploh ni imelo. Štiri ministrstva – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za obrambo – pri nobenem predlogu predpisov niso upoštevala določil resolucije in poslovnika vlade. Delež kršitev je najmanjši pri Ministrstvu za finance (57 %), vendar pretežno zaradi obravnave predlogov po nujnem ali skrajšanem postopku. Tako je bil tudi v primeru teh predpisov čas za javno razpravo krajši od 30 dni. Vsaj nekaj predpisov je v skladu z resolucijo predlagalo še Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (67 % kršitev), Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (75 %) in Ministrstvo za notranje zadeve (74 %).

majhen delež (15 %) predlogov predpisov, pri katerih je javnost lahko sodelovala skladni z določili Resolucije o normativni dejavnosti. Nobeno izmed ministrstev ni niti pri polovici svojih predlogov spoštovalo resolucije. Raven vključenosti javnosti v pripravo predpisov zato še naprej pada, skupaj s tem pa tudi kakovost sprejetih zakonskih rešitev.

Se je pa Ministrstvo za notranje zadeve znašlo na prvem mestu po skupnem številu kršitev. Ob 19 predlaganih predpisih je resolucijo kršilo 14-krat. Sledi Ministrstvo za gospodarstvo z 12 kršitvami, prav tolikokrat je resolucijo kršilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

»Če smo pred dobrima dvema letoma, ko je bilo kršitev 62 odstotkov, ugotavljali, da so rezultati porazni, se zdaj očitno približujemo popolnemu dnu. Kljub temu, da je vlada z resolucijo aprila leta 2010 uskladila tudi svoj poslovnik, ki se ga je dolžna držati, se je delež kršitev povzpel nad 84 odstotkov. Zato pozivamo vlado, naj resno razmisli o ukrepih, ki bodo ustavili sprejemanje predpisov, pri katerih določila resolucije in poslovnika vlade niso bila spoštovana. Predpisov, do katerih se javnost ni mogla opredeliti, preprosto ne bi smeli sprejeti,« je ob tem povedal Goran Forbici, direktor CNVOS. »Da so ministrstva ocenila, da se je samo pri 15 % predlogov vredno posvetovati s tistimi, ki naj bi jim predpisi služili, je alarmantno. Kaže na – blago rečeno – zelo svojevrstno dojemanje demokracije in pravne države«, je zaključil Forbici.

Izsledki števca kažejo na zaskrbljujoče

www.civilni-dialog.net/stevec2012

Nezadovoljne mladinske mreže o prihodnosti sektorja Alenka Blazinšek Osem vsebinskih mladinskih mrež, ki od leta 2009 strokovno in praktično delujejo na področju mladine, je konec junija odgovornim v Republiki Sloveniji, predvsem pa resornemu ministru dr.

Turku, podalo izhodišča za prihodnost mladinskega sektorja v Sloveniji. Mladinske mreže so pismo poslale zaradi nezadovoljstva s trenutno situacijo.

Mreže delujejo na področju mladinskega dela, aktivnega državljanstva, senzibilizacije javnosti za teme mladih, lokalnih mladinskih politik ter struktur, medgeneracijskega sodelovanja, socialnega kapitala mladih, raziskovalne kulture pri mladih in medkulturnega dialoga. V pismu so kot ključno težavo navedle prehod mladih iz sistema izobraževanja na trg dela. Slovenija ima zelo velik odstotek šolajoče se mladine, ki se z vključenostjo v sistem terciarnega izobraževanja v zelo velikem številu pripravljajo na vstop na trg dela. Čeprav naj bi se posamezniku po zaključku šolanja zaradi zaposlitve življenjski standard zvišal, se v Sloveniji soočamo s situacijo, ko je za posameznika ugodneje ohranjati študentski status kot tvegati povprečno deset odstotno mesečno brezposelnost.

Zaradi slabe povezave izobraževalnega sistema in trga dela so mladi prepogosto nevešči dela v poklicu, ki so si ga izbrali, kar prav tako otežuje zaposlovanje.

Zgolj vzgoja mladih v družini na eni strani in formalni šolski sistem na drugi strani pri zagotavljanju pogojev za razvoj mladih v celostne osebnosti nista zadostna. V prizadevanja za kar najbolj polno življenje in razvoj mladih je potrebno vključiti še tretjega partnerja – organizacije v mladinskem sektorju.

Gre za organizacije treh vrst: mladinske organizacije, organizacije za mlade in

mladinske svete, katerih delovanje je v veliki večini usmerjeno v sfero civilne družbe. Organizacije v mladinskem sektorju mladim na učinkovit način pomagajo pri njihovem polnem vključevanju v družbo ter razvoju nujno potrebnih dodatnih kompetenc. To funkcijo vršijo s tem, da jim omogočajo družbeno participacijo, utemeljeno na njihovih lastnih pobudah. Mladi tako med ostalimi generacijami niso le tisti, ki sprejemajo, ampak tudi tisti, ki lahko družbi nekaj dajo. Prav to stališče je tudi ključno za zdrav razvoj njihove samopodobe. Mladinski sektor pa je že danes tisti, ki dopolnjuje formalni izobraževalni sistem pri vzgoji mladostnikov v odgovorne in samostojne državljane, ki posledično hitreje stopijo na pot samostojnosti in odraslosti.

Dejavnosti mladinskega dela so učinkovite tudi s finančnega vidika. Strošek pedagoške ure v mladinskem delu je nekajkrat nižji kot strošek pedagoške ure v formalnem izobraževanju. Morda prav zato delovanje mladinskega sektorja v veliki meri temelji na prostovoljnemu delu. Kljub skromni finančni podpori pa je sektor dosegel zavidljive rezultate, saj je razvil je strukture primerljive z evropsko ravnijo in ohranil pluralnost, visoko mero neodvisnosti in vključevanja. Prav tako so mnogi mladi prav s pomočjo organizacij v mladinskem sektorju prepoznali svojo poklicno pot ali življenjski stil, delovanje mrež je krepilo je socialni kapital mladih in njihovo sodelovanje z drugimi generacijami, ter spodbudilo nastanek mnogih družbenih pobud, ki še vedno delujejo in predstavljajo visoko dodano vrednost h kakovosti življenja v Sloveniji.

Ker so odgovorni in samostojni državlja-

ni v zrelih letih javni interes države, je za njegovo zagotavljanje nujno izboljšanje položaja in pogojev za delovanje organizacij v mladinskem sektorju. Finančna sredstva, ki jih država zagotavlja sektorju, je potrebno povišati in strukturirati tako, da bodo omogočala dvostebrno financiranje sektorja – za delovanje in za programe. Krepiti pa je nujno potrebno tudi zaposlovanje v sektorju skozi vse razpoložljive mehanizme, vključujoč ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Glede na dejstvo, da se vzgojna komponenta področja vzgoje in izobraževanja premika v območje delovanja organizacij v mladinskem sektorju, je potrebno vzpostaviti ustrezno povezavo med mladinskim sektorjem in formalnim izobraževalnim sistemom. Mladinske strukture bodo vzgojno izobraževalni proces dopolnile z vsebinami kot so razvijanje kritičnega mišljenja, timsko delo, aktivno državljanstvo, družbena odgovornost, udeležba v javnem življenju in pridobivanje kompetenc podjetnosti, ter preko omogočanja pridobivanja praktičnih izkušenj v mladinskih organizacijah na posameznem področju, za katerega se mladi izobražujejo.

Sicer pa se priporočila odločevalcem dotikajo tudi dostopa mladih do soodločanja zadev, ki se jih tičejo, vzpostavljanju kvalitetnih partnerstev med mladinskimi strukturami in državo oziroma lokalnimi skupnostmi in upoštevanja vzpostavljenih mehanizmov vplivanja mladih. Potrebno pa je redno vlagati v raziskave mladine ter vzpostaviti ustrezno medsektorsko mladinsko politiko, ki bo učinkoviteje reševala alarmantno situacijo mladih v Sloveniji.

Sprememba Zakona o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja je v skladu z evropskimi politikami v pripravo regionalnih razvojnih programov vključila tudi nevladnike. Sveti regij bodo po novem stičišče različnih razvojnih partnerjev, kar pomeni, da razvoj regij ne bo več zgolj v domeni predstavnikov lokalnih samouprav.

V Svete regij sedaj poleg nevladnikov vključeni še gospodarstveniki. V stari sestavi svetov so župani razvojne smernice regij ponavadi usmerjali predvsem v infrastrukturne projekte v lastnih občinah.

viti, predvsem pa povezati različne interese v skupne projekte. V podravski statističnih regiji v okviru Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja pripravljamo strategijo razvoja NVO v Podravju in vodimo procese za pripravo usklajenih naborov projektov NVO. Pri tem si prizadevamo za sodelovanje in povezovanje vseh razvojnih partnerjev, torej ob NVO še gospodarstva in lokalnih samouprav. Prepričani smo, da bodo pri črpanju evropskih sredstev uspešne organizacije, ki bodo znale sodelovati in deliti ideje na medsektorski in regionalnih ravni.

Kohezijska politika Unije 2014-2020 je usmerjena v »pametno, trajnostno in vključujočo rast ter delovna mesta«, za doseganje zastavljenih ciljev pa so namenja tudi precejšnja sredstva. V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ter Kohezijskega sklada bodo za sredstva lahko kandidirale tudi nevladne organizacije. Da bi bilo sodelovanje nevladnikov v svetih regij kar najbolj učinkovito, se je potrebno ustrezno pripra-

Na Regionalnem stičišči NVO Podravja pozorno spremljamo ustanavljanja sveta podravske regije, nevladnike pa vabimo, da se vključijo v pripravo razvojnih regionalnih projektov. Prepričani smo, da je samo ob sodelovanju vseh razvojnih parterjev mogoče pričakovati skladen regionalni razvoj, ki se ne bo kazal zgolj v kilometrih asfaltiranih odsekov lokalnih cest, katerim na koncu poti manjka regionalna razvojna zgodba.

Pravno svetovanje s področja urejanja prostora Pravno-informacijski center nevladnih organizacij PIC v okviru Mreže za prostor izvaja pravno svetovanja na področju urejanja prostora za člane mreže ter druge nevladne organizacije in lokalne pobude s področja urejanja prostora. Kontakt: (01) 521 18 88 ali pic@pic.si.

Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu imajo na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči tudi pravico do brezplačne pravne pomoči (brezplačnega odvetnika)

in sicer v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Za brezplačno pravno pomoč se zaprosi pri pristojnem Okrožnem sodišču ali pri tiste vrste sodišču, v katerega pristojnost sodi določena zadeva (na področju urejanja prostora najpogosteje Upravno sodišče). Brezplačna pravna pomoč lahko pokriva tudi stroške postopka, ne pa stroškov nasprotne stranke, ki jih je treba poravnati v primeru izgube tožbe.

8

julij 2012

Prvi sharrow v Mariboru

Spremljajte nas na Facebooku

Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža Mariborski kolesarji v teh dneh sumljivo pogledujejo proti novi prometni ureditvi na Trgu revolucije. Ne vedo točno ali gre za kakšno novo umetniško intervencijo v sklopu Evropske prestolnice kulture ali za resničen prometni ukrep. Bolj pogumni so se kmalu navadili na vožnjo po sredi voznega pasu, tisti bolj previdne sorte, pa se še vedno ne morejo odlepiti od domnevno bolj varnega pločnika. Dejstvo je, da gre za revolucionarni ukrep, ki je prvi te vrste v Sloveniji in še toliko bolj sovpada z imenom samega trga. Kaj torej pomeni oznaka kolesa s puščicami v obliki logotipa od Citroena na sredi voznega pasu? »Sharrow (Shared Lane Marking) ali po slovensko skupna prometna površina je povsem nov ukrep, ki kolesarjem omogoča enakovredno vključitev v promet s souporabo voznega pasu z motornimi vozili«, je novo pridobitev za kolesarje predstavil predsednik Mariborske kolesarske mreže Josip Rotar, ki je hkrati idejni vodja tega projekta. Rotar pravi, da so s pozicioniranjem kolesarjev na sredo voznega pasu »kolesarji bolj opazni in predvidljivi, hkrati pa jih imajo

Nevladna

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).

Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Plačujete za računalniške programe?

vozniki motornih vozil ves čas v svojem vidnem polju.« Kljub temu je Rotar do novega projekta tudi malce zadržan, saj je »glede na to, da smo v Sloveniji dolga desetletja vzgajali kolesarje za vožnjo po pločniku, sedaj težko pričakovati, da se bodo ljudje čez noč obnašali drugače«.

Individualno svetovanje mladim z učnimi težavami, težavami v komunikaciji in medsebojnih odnosih Te pestijo učne težave, težave v komunikaciji in medsebojnih odnosih? Želiš izvedeti več o sebi in življenju nasploh, se s kom posvetovati, ko si v težavah?

Vabljen/a v popoldanskem času v MISC INFOPEKA na prijateljski, zaupen in hkrati strokoven pogovor. Individualno svetovanje izvajata zunanji strokovni sodelavki, mag. Alenka Barbirič, prof.def., ped. spec. in Vesna Likovnih Gorjup, prof.def., ped. spec. Pokliči ali piši, da se dogovorimo za termin. Pomoč je brezplačna, anonimnost zagotovljena.

Info: MISC INFOPEKA, Ob železnici 8, Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

After TAXI – nova akcija V sodelovanju z Združenjem DrogArt nadaljujemo z akcijo After TAXI, s ciljem zmanjšati število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola in tako zavarovati vse udeležence v cestnem prometu – tudi tebe in tvoje prijatelje. Začetek akcije oziroma prevzem kuponov poteka že od letošnjega marca in trajajo neprekinjeno vse do 30. 9. 2012. Kupone lahko prevzameš enkrat letno. After taxi domov pripelje mlade med 16. in 30. letom, ki vnaprej načrtujete zabavo in ste si priskrbeli člansko izkaznico s pripadajočimi kuponi. Če so tvoji prijatelji mlajši, starejši ali še nimajo After taxi izkaznice, se prav tako lahko peljejo s teboj.

Novost tokratne akcije je, da lahko kupone unovčiš od srede do nedelje, torej že takoj po torkovem žuru, med polnočjo in 7. uro zjutraj pri Mikro taxiju v Mariboru.

Načrtuj svojo zabavo in si priskrbi After taxi kupone za subvencioniran taxi prevoz.

Več informacij MISC Infopeka, Trg revolucije 9, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org, www.infopeka.org.

Predlog nove ureditve je pripravila Mariborska kolesarska mreža v sodelovanju s Sektorjem za komunalo in promet na Mestni občini Maribor. Pozitivno strokovno mnenje je k predlogu podal tudi dr. Marko Renčelj s Fakultete za gradbeništvo na Univerzi v Mariboru.

Brezplačni telefon za pomoč migrantom Projektna skupina Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Slovenske filantropije v sklopu projekta »integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil« pripravlja brezplačno svetovanje glede delovnih, socialnih in drugih pravic ter obveznosti migrantov.

Z januarjem 2012 so vzpostavili brezplačno telefonsko številko 080 14 34, na kateri so dosegljivi med ponedeljkom in četrtkom od 8.00 do 19.00 ter v petek od 8.00 do 17.00, kjer odgovarjajo na vprašanja okoli migrantskih delovnih, socialnih in drugih pravic ter obveznostih.

Pomoč in informacije lahko poiščete na naslovih ali po telefonih naslednjih organizacij oz. ustanov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Dalmatinova 4, Ljubljana Marko, 01/ 43 41 290 Goran, 01/43 41 293 Slovenska filantropija Poljanska cesta 12, Ljubljana Sonja, 01/ 43 01 288 INFO točka za tujce Slovenska cesta 55 Maida in Nina, 01 47 26 463 Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Mislejeva 3, Savsko naselje, Ljubljana Alenka, 01/ 437 20 10 in 437 91 82

Si v stiski? Ti kdo teži?

Poišči ta znak. Poišči pomoč.

V varni točki ti bomo vedno prisluhnili in pomagali.

MARIBOR 1. Zveza prijateljev mladine Maribor Razlagova 16, Tel: 02 229 69 10

5. Zavod PIP Gosposvetska cesta 83, Tel: 02 234 21 46

10. Akvarij-terarij Ulica heroja Staneta 19, Tel: 02 234 26 80

2. Mladinski center Osmica Glavni trg 24 , Tel: 02 25 26 650

6. KIT KIBLA Glavni trg 14, Tel: 059 076 371

11. Krizni center za mlade Trubarjeva ulica 27, Tel: 02 250 26 60

3. Mladinski kulturni center Maribor Kulturni inkubator Koroška cesta 18, Tel: 02 300 29 95

7. Pionirska knjižnica Rotovž Rotovški trg 6, Tel: 02 23 52 100

12. Nova Kreditna Banka Maribor Ulica Vita Kreighera 4, Tel: 02 229 2290

8. Lekarna Tabor Ljubljanska ulica 9, Tel: 02 320 79 11

13. Adriatic Slovenica Jadranska cesta 30, Tel: 02 320 10 35

4. Zavod Pekarna-magdalenske mreže MISC INFOPEKA Ob železnici 16, Tel: 02 300 68 50

9. Čajnica Čajek Slovenska ulica 4, Tel: 02 250 29 86

Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izognete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških programov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kaj počnete?

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdete

Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alternativnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti.

Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva.

Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si) • alternativno reševanje sporov.

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org