Nevladna 2017 september

Letni kino Minoriti

Pravni dokumenti na klik

Razdelilnica hrane

»3

»5

»8

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.17, september 2017 nevladna.zavodpip.si

Nevladne organizacije v službi javnosti Razvoj lokalne skupnosti in blaginja prebivalcev so v veliki meri odvisni od dela nevladnih organizacij.

roki za izvedbo razpisnih postopkov bi nevladnim organizacijam zagotovo pomembno pomagali k lažjemu letnemu načrtovanju in izvajanju dejavnosti. To bi prispevalo tudi h kakšni zaposlitvi več, programi bi bili zaradi sprotnega financiranja izvajani skozi vse leto, oziroma si organizacije, ki to v vsakem primeru zagotavljajo, ne bi bile primorane izposojati sredstev. Tako pa smo v Mariboru že vrsto let priča situaciji, ko se razpisni postopki zavlečejo do jeseni, kar pomeni, da organizacije večji del leta čakajo na sredstva. To pa zanje predstavlja nevzdržno situacijo, še posebej, če pomislimo na to, da je programe potrebno izvajati tudi v času do podpisa pogodbe o sofinanciranju, ne da bi ob tem imeli zagotovilo, da bodo na razpisu uspeli.

Maja Pegan, samozaposlena v kulturi Počasi, pa vendar se Maribor razvija. Tu in tam pridobi nekaj nove infrastrukture, zgodi se kakšna prenova, tudi za ceno kakšnega, še zdravega, drevoreda, menda bo primernejše prostore ugledala tudi knjižnica … Za kaj več pa to mesto nujno potrebuje širšo vizijo, ki bo razvoj narekovala na način, ki ne bo spregledal vsega kar že je in je dobro. Ko omenjam razvoj mesta, mislim tudi na pomembno vlogo mariborskih nevladnih organizacij, ki na različnih področjih pomembno prispevajo k temu, da je mesto živo v smislu ponudbe kulturnih prireditev, da so ljudem na voljo raznoliki in prepotrebni socialno varstveni programi, da je prisotna ponudba raznolikih izobraževalnih programov za mlade in starejše in je nenazadnje prisotna skrb za ohranjanje okolja in zdravja ljudi. Številne nevladne organizacije delujejo v Mariboru, kar nekaj med njimi pa se jih je v dosedanjem delovanju uspelo razviti v (pol)profesionalne organizacije, ki zaposlujejo skupaj okoli 800 ljudi, še mnogo več pa je v njih dejavnih prostovoljcev in prostovoljk.

V projekte in programe, ki jih izvajajo, se vključujejo (tudi mednarodno) priznani strokovnjaki, ki v lokalno okolje prinašajo nova znanja in izkušnje s katerimi naslavljajo probleme in potrebe v skupnosti in s tem prispevajo k razvoju mesta. Nevladne organizacije so tiste, ki jim je mar za oživljanje zapuščenih in degradiranih prostorov v mestu z raznolikimi vsebinami, ki v te predele vračajo življenje, ki si prizadevajo za krepitev participacije prebivalcev pri soodločanju o usodi mesta in ljudi v njem, ki širijo ponudbo sodobnih umetnosti, omogočajo stik z zahtevnejšo filmsko produkcijo, razvijajo medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje in dvignejo glas, ko so kršene človekove pravice posameznika ali družbene skupine ali pa je ogroženo okolje v katerem živimo. Večine programov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, brez njih ne bi bilo, saj jih, zaradi različnih omejitev, javni sektor ni sposoben zagotoviti. So pa za blaginjo prebivalcev nesporno nujno potrebne. Ne želim si predstavljati življenja v mestu v katerem ne bi bilo možnosti vključitve v plesne šole, ne bi bilo dogodkov v mestnih dvoriščih, kina na prostem, raznolikih delavnic v parku, športnih šol, gasilcev, ki so vedno na voljo, ko je za to potreba in lahko

bi porabila vse strani tega časopisa, če bi dalje naštevala vso pestrost in bogastvo dejavnosti, ki jih mestu, njegovim prebivalcem in obiskovalcem zagotavljajo nevladne organizacije.

Prepogosto pa se pozablja ali spregleda, da za temi dejavnostmi vsebinsko in izvedbeno stojijo nevladne organizacije (društva, zavodi in ustanove), ki za obče dobro prispevajo precej več, kot se marsikdo zaveda. In seveda, del finančnih sredstev, ki se pretvorijo v izvedbo vseh teh dejavnosti, so javna sredstva iz občinskega proračuna. Gre za sredstva, ki jih, na podlagi kakovostno pripravljenih projektov in programov, občina nameni nevladnim organizacijam z namenom, da prispevajo k zagotavljanju lokalnega razvoja in doseganju zastavljenih občinskih razvojnih programov.

Nihče ne dobi denarja kar tako ali ga s tem odškrne drugim potrebam v mestu! Vsak evro, ki ga občina (ali država) vloži v nevladne organizacije je naložba v zagotavljanje kakovostnejšega življenja posameznika in v razvoj skupnosti. Slovenija kljub dejstvu, da nevladne organizacije pomembno dopolnjujejo javni servis države, za njihovo delovanje namenja precej manj sredstev kot to storijo primerljive evropske države.

Razvoj nevladnih organizacij, kljub naraščajočim potrebam po njihovih storitvah (še posebej na področju socialnovarstvenih programov) zato ni tak kot bi si želeli in pričakovali. Število zapo-

»Pravica in dolžnost nevladnih organizacij, da varujejo javni interes v okoljskih zadevah, je bila v primeru Magna grobo/neokusno poteptana s strani nosilcev moči, pristojne javne institucije pa svoje vloge niso

slenih v nevladnih organizacijah močno zaostaja za evropskim povprečjem in to je le en od pokazateljev trenutnega položaja nevladnih organizacij pri nas.

V vsakdanjem delovanju se organizacije srečujejo z mnogimi težavami in ovirami, ki zahtevajo veliko napora in iznajdljivosti, da zagotovijo servis kar največjemu obsegu prebivalstva in ponudijo kar največ prireditev in drugih storitev in produktov. V Mariboru je bilo v letu 2016 izvedenih okoli 3000 različnih dogodkov v produkciji nevladnih organizacij. Obseg produkcije na eni in permanentne razvojne težave nevladnih organizacij na drugi strani zastavljajo vprašanje kako jim, vsem težavam navkljub, uspe ne samo preživeti, temveč zagotoviti tako bogato produkcijo. Odgovor, ki je praviloma tabu, je dejstvo, da sodelujoči za opravljeno delo v večini primerov prejmejo minimalna plačila ali pa teh sploh ni, delo preko običajnega osemurnega delovnika, ki je stalnica, ni plačano, materialni stroški se reducirajo na minimum, kar je mogoče ponovno uporabiti se reciklira…

V takšnih pogojih, ki so skriti očem javnosti pa nastajajo odlične stvari, ki so na voljo uporabnikom.

Kaj lahko občina naredi za nevladne organizacije, da jim olajša njihovo javno koristno delovanje in prispeva k njihovemu razvoju je vprašanje, ki se ga poskuša vseskozi položiti na mizo

ljudem, ki upravljajo z mestom. Pravočasno objavljeni razpisi in razumni

Kljub vsem težavam, ki spremljajo delovanje nevladnih organizacij, se je v Mariboru zaradi preudarnosti, ekonomičnega ravnanja z razpoložljivimi dobrinami, s pomočjo meščanov pa tudi nekaterih javnih zavodov ter mnogih prostovoljcev, zgodil razvoj nečesa, na kar smo lahko ponosni. Z mariborsko vztrajnostjo in neumorno energijo se razvijajo in profesionalizirajo organizacije ki, z njim lastno prilagodljivostjo, služijo mestu in prebivalcem in tudi zaradi njih se Maribor vendarle razvija.

Nevladne organizacije s potencialom Organizacijsko in strokovno usposobljene nevladne organizacije učinkoviteje naslavljajo izzive lokalnih skupnosti.

V časopisu Nevladna, ki je pred vami, so se predstavile nevladne organizacije, ki lokalno skupnost bogatijo z najrazličnejšimi javno koristnimi dejavnostmi. S kvalitetnimi storitvami in produkti, ki nastajajo v skladu z obstoječimi potrebami in razvojnimi izzivi, zavzetim in strokovnim delom zaposlenih in prostovoljcev in drugimi lastnimi vrlinami, smo jih v Regionalnem stičišču nevladnih organizacij Podravja prepoznali kot nevladne organizacije s potencialom. V okviru programa »NVO s potencialom« smo

ustrezno opravile... Vsem pritiskom navkljub nevladne organizacije trdno stojimo za tem, da je vsak pravni postopek potrebno izpeljati transparentno in zakonito od začetka do konca ter ne pristajamo na

jih povabili k sodelovanju na področju krepitve njihove organizacijske in strokovne usposobljenosti za učinkovito izvajanje njihovih dejavnosti in razvoj organizacije. Veseli nas, da je k odličnosti, ki jo te organizacije dokazujejo s svojim delovanjem, rezultati in zadovoljstvom uporabnikov, pripomogla tudi pomoč v obliki mentorstva, svetovanj in izobraževanj, ki jim jih z lastnimi kadri in zunanjimi strokovnjaki zagotavljamo v naši organizaciji.

nadaljevanje na strani 2 »

metode, kot so medijski linč, pozivanja k maščevanju in spodbujanja regionalno konfliktnega diskurza.« www.planbzaslovenijo.si

2

september 2017

nadaljevanje s prve strani »

Spremembe v družbi in okolju porajajo nove potrebe, ki terjajo rešitve za njihovo zadovoljevanje. Nove potrebe ustvarjajo priložnosti, ki jih nevladne organizacije s potencialom prepoznajo in izkoristijo za lasten razvoj. Z novimi storitvami in produkti nevladne organizacije pomembno prispevajo k lastnemu in širšemu lokalnemu razvoju.

Organizacijski in strokovni razvoj organizacije zahteva od vodstva, zaposlenih in prostovoljcev nova znanja in veščine, zato je potrebno učenje in usposabljanje. V Regionalnem stičišču NVO Podravja ga zagotavljamo na naslednjih področjih: razvoj novih storitev in po-

»Problemi so priložnost, da nekaj naredimo boljše. Če ne bi bilo problemov, kaj bi nas motiviralo za ustvarjanje sprememb?« slovno načrtovanje, strateško načrtovanje razvoja organizacije, komuniciranje z javnostmi in zaposlenimi, finančno načrtovanje, pridobivanje sredstev, upravljanje človeških virov, zagovorništvo in pravni vidiki delovanja NVO.

»Temeljna vloga nevladnih organizacij v demokratičnih družbah je spremljanje družbenih procesov in odzivanje nanje, zato jih je treba v oblikovanje razvojnih odločitev vključiti že od začetne faze naprej. Svet obsoja

Nevladnim organizacijam s potencialom, vključenim v naš program nudimo pravno svetovanje, projektno svetovanje pri pripravi vlog za javne razpise, poslovno svetovanje pri načrtovanju novih storitev in produktov, pomoč pri pripravi zagovorniških akcij in jih informiramo o aktualnih zadevah, povezanih z nevladnim sektorjem.

Program organizacijskega, strokovnega in zagovorniškega razvoja ter podporne storitve, ki jih izvaja Regionalno stičišče NVO Podravja so financirani s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za javno upravo ter so podravskim nevladnim organizacijam na voljo brezplačno.

nedopustne pritiske na okoljevarstvene organizacije v primeru Magne. Svet je mnenja, da je celotna javna razprava bila preveč ekstremna, saj je bila prežeta s sovražnim govorom in grožnjami. Svet tovrstno komunikacijo

Dejan Bogdan, Zavod PIP

Več ali manj Evrope? To je dejansko izhodiščno vprašanje na katerega bo potrebno v prihodnje poiskati odgovor. Ta odgovor bodo morale skupaj poiskati države članice. Pogosto ob kritiziranju slišim, Evropska unija je kriva za to in ono. Prav je, da smo natančni in izpostavimo, da smo Evropska unija mi. To ni nek abstraktni pojem, temveč platforma, ki v tem trenutku še združuje 28 držav članic.

Združuje in ne razdvaja. Države članice smo zavestno sprejele pogoje za vstop v EU in se pri tem odpovedale delu suverenosti. Izredno pa nas moti, ko EU opozori na svoje pristojnosti.

Takrat se nam to zdi nezaslišano, češ kdo pa ste vi, da vsiljujete svojo voljo suverenim državam članicam. Kdo vam je dal moč? Le kdo.

Danes brez dvoma ozračje okrog Evropske unije ni tako pozitivno kot pred dobrim desetletjem. Kritike se stopnjujejo, države članice vse težje iščemo soglasje okrog ključnih izzivov.

Skrajni čas je bil, da Evropska komisija sproži razpravo o prihodnosti povezave. Bela knjiga o prihodnosti Evrope ponuja 5 možnih scenarijev in prav je, da se državljani EU končno vključimo v sooblikovanje prihodnosti EU. Ker mi smo Evropska unija in prav je, da je njena prihodnost takšna, kot si mi želimo oziroma takšna, da se lahko z njo identificiramo. Ne dolgo nazaj sem na vprašanje, kateri izmed petih scenarijev se mi zdi najboljši, odgovoril: »Glava pravi samo enotni trg, srce, storimo veliko več skupaj, realnost pa je Evropa več hitrosti.« Da pojasnim. Enotni trg je temelj Evropske unije. Gradil se je skozi desetletja in predstavlja vrhunski dosežek. Dvomim, da katera izmed držav članic meni drugače. Če sem bolj konkreten, razpad enotnega trga bi nas vse močno prizadel. Ker enotni trg več kot očitno je prioriteta vseh držav članic, mi logika pravi, da je to nekaj, na čem lahko gradimo prihodnjo pot Unije. Bo kdo rekel, da je

Omenil sem, da srce pravi, da naj storimo veliko več skupaj. Je to realno?

Najbrž ne, vsaj v tem trenutku ne.

Si bo kdo res upal, predvsem v luči BREXIT-a, forsirati večjo vlogo EU in njenih institucij. Vemo, da je Britance med drugim zmotilo ravno, po njihovem mnenju, vedno večje vmešavanje Bruslja v suverenost Otoka. V času, ko se Evropa z največjo težavo bori proti populizmu, bi bilo tesnejše povezovanje tvegano. Kdo pa sploh so populisti? So to tista gibanja oziroma posamezniki, ki so zrasli na napakah etabliranih političnih skupin? Skupin, ki so se oddaljile od svojih državljank in državljanov. Lahko kaj zamerimo posameznici ali posamezniku, ki je ugotovil, da živi slabše kot pred desetimi leti in ki je ugotovil, da se kljub obljubam, zadeve ne obračajo na bolje in posledično svojo podporo namenil nekomu, ki mu obljublja, da bo zadeve spremenil na bolje, le priložnost naj mu da. Dejansko, realno gledano, so obljube tako imenovanih populistov

Zavod PIP Regionalno stičišče NVO Podravja Elektronski naslov: nevladna@zavodpip.si Telefon: 02 234 21 27

Maribor težko uresničljive in nerealne. Zaprimo se za svoje ograje in vse težave nas bodo obšle. Odrivajmo vstran vse tisto, kar ne poznamo in česa se bojimo. Nekoč so bili ljudje, nekateri so jih poimenovali tudi za norce, ki so na konceptu ideje sodelovanja zgradili Evropsko unijo, ki je soodgovorna za dolgo obdobje relativnega miru in gospodarskega vzpona evropske celine.

Tudi danes najbrž rabimo nekaj norcev, ki bi šli z glavo skozi zid in nam dopovedali, da je že v tem trenutku Evropska unija le majhen, vedno šibkejši akter v globalnem svetu. Bomo svetovnim velesilam laže konkurirali enotni in povezani ali v obliki razdeljenih državic, ki poskušajo vsaka posebej uveljaviti svoj interes. Dejansko populizem po Evropi zmaguje. Tudi če tovrstne skupine ne pridejo na oblast, pa vplivajo na vse politične skupine, saj le te v vedno večji meri posvajajo njihovo retoriko. Namesto, da bi se odločali med več različnimi vizijami prihodnosti, v ospredje prihaja ena vizija, ki se prodaja v različnih embalažah.

Kot realnost sem izpostavil Evropo več hitrosti. Dejansko smo že priča Evropi več hitrosti. Nekateri so del Schengna, drugi ne, nekateri imajo Evro, drugi spet ne. Če sem nekoliko negativen, nekateri bi sprejeli kvoto migrantov, ki jim je bila namenjena, drugi spet ne, nekateri bi ohranili fosilna goriva, drugi bi prešli na zelene energije. Določene države imajo več vpliva, druge manj. Evropa več hitrosti je realnost in obstaja velika verjetnost, da je to scenarij za prihodnost EU. To je lahko scenarij po katerem bodo nekateri še močnejši, drugi pa še šibkejši. Bojim pa se, da je to začetek konca, kajti povezava držav, pri kateri imajo nekatere zgolj koristi, drugi pa menijo, da so jim ostala zgolj bremena, razpadejo. Omenjam scenarij, ki bi se ga morala Evropa najbolj bati.

Kaj nam EU sploh pomeni? Imamo izdelano mnenje o EU? Se sploh za-

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 27, 02 234 21 32 • E: nevladna@zavodpip.si • W: nevladna.zavodpip.si • Za izdajatelja: Dejan Bogdan, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Bojan Golčar, Brigita Horvat • Pripis uredništva: “Članki predstavljajo mnenja avtorjev, ne pa nujno tudi mnenja uredništva .” Časopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

nevladnih organizacij. Svet podoben apel naslavlja tudi na medije, nevladne organizacije in ostale deležnike.« Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij

vedamo, kako so porazdeljene pristojnosti med državami članicami in Unijo? Prav je, da na osebni ravni opravimo premislek o tem, kakšno Evropsko unijo si želimo. Ustvarite si mnenje, razpravljajte, kregajte se, če je potrebno mnenje tudi spreminjajte. Nikakor pa ne bodite pasivni.

Vedno manj nas vpliva na odločitve o skupni prihodnosti, medtem ko posledice odločitev, pa naj bodo dobre

Informacijska točka Europe Direct Maribor enotni trg že zgrajen. To drži, vendar ni optimiziran. Še vedno so ovire, ki zavirajo njegovo rast. Naj omenim zgolj enotni digitalni trg, katerega potencial je ogromen. V kolikor nam ga uspe izpopolniti, bodo pozitivni učinki vidni. To bo dobro za Evropsko unijo, to bo pozitivno vplivalo na odnos državljank in državljanov do Unije. Unija krvavo rabi kak uspeh.

Veliko jih že bilo doseženih, žal pa je v naši naravi, da pozitivne dosežke hitro pozabimo ali vzamemo za samoumevne, medtem ko negativne stvari vneto pogrevamo, kar načeloma ni nič narobe, saj se lahko iz konstruktivnih kritik rodijo boljše rešitve. Današnji mladi sprejemajo nekatere dosežke kot so študij, zaposlitev in potovanje po Evropski uniji, kot nekaj samoumevnega, saj v spominu nimajo še pred desetletjem nazaj, prisotne stroge mejne režime. Žal pa se nadzor na mejah vrača in postaja vedno bolj skrb vzbujajoč.

Schengen je praktično zamrznjen in s tem se vedno bolj igramo z enotnim trgom. Države s poudarjanjem nedvomno pomembnega varnostnega aspekta, zanemarjajo pomen čim bolj nemotenega delovanja enotnega trga, ki je motor evropskega gospodarstva.

Mar res nismo sposobni treznega in racionalnega razmisleka na evropski ravni?

Zainteresirane nevladne organizacije s sedežem v podravskih občinah vabimo, da se o možnostih vključitve v brezplačni program NVO s potencialom pogovorite z nami.

obsoja in poziva vlado in pristojne državne organe, naj naredijo vse, da se javni diskurz normalizira in da tudi v prihodnje v podobnih situacijah vnaprej reagirajo preventivno in zaščitijo uresničevanje zakonskih pravic

Evropska unija na razpotju Že pred meseci je Evropska komisija predstavila pet scenarijev za prihodnjo pot Evropske unije. Seveda ti scenariji ne predstavljajo edine možnosti, dobrodošli so tudi šesti, sedmi ali še kateri scenarij. Izjemno pomembno pa je, da EU na podlagi širokega soglasja začrta svojo prihodnjo pot.

Naš cilj so organizacijsko in strokovno okrepljene nevladne organizacije, ki z delovanjem v javnem interesu, kot partner občinam in gospodarstvu, prispevajo k razvoju lokalne skupnosti in blaginji prebivalcev.

ali slabe, nosimo vsi. Vprašajte se, kaj imate skupnega z osebo na Finskem, v Latviji ali na Portugalskem? Ko bomo to spoznali, dojeli, se lahko skupaj podamo na pot. Kakšna bo ta pot?

Upam, da vsaj približno tako ambiciozna, kot tista, ki so jo začrtali očetje Evropske unije, ki so Evropo, uničeno in razdeljeno, popeljali na pot sodelovanja.

Oživljanje starega mestnega jedra

Nevladne organizacije so dejavne tudi na področju turizma Zavod TURA, Foto: Albin Bezjak Zavod za spodbujanje turizma, rekreacije in animacijo TuRA Ptuj je zasebni zavod, ustanovljen z namenom promocije mesta Ptuj in okolice. Naša primarna dejavnost so turistični vodeni ogledi Ptuja in okolice.

Vodenja so personalizirana in tematska in se vseskozi prilagajajo željam turistov ter na inovativen način prikažejo mesto in celotno regijo.

Naša prednost je dobro poznavanje destinacij, kar zagotavlja najboljše produkte za turiste. K temu prispeva tudi vzpostavljeno sodelovanje z lokalnimi ponudniki turističnih storitev (gostilne, prenočišča, muzeji...).

Naše poslanstvo je pomoč pri oživljanju ptujskega starega mestnega

jedra. S tem namenom smo letos pričeli organizirati kulinarično prireditev z naslovom Kuhna na dvorišču, ki na dvorišče stare meščanske hiše v središču mesta vabi ljubitelje dobre kulinarike. Na stojnicah se s svojimi reprezentativnimi jedmi predstavljajo lokalni gostinci. Zanimive jedi dopolnjuje ponudba hišnega vinarja ter raznolik pivski izbor.

Namen prireditve je promocija kulinarične pestrosti Ptuja, sestavljene iz ponudbe kakovostnih, raznolikih in sezonsko obarvanih jedi ter dvig kulture prehranjevanja. Ob vsem naštetem, pa z dogodkom povezujemo lokalne ponudnike, društva in druge turistične subjekte v mestu in s tem razširjamo prepoznavnost Ptuja, kot atraktivne turistične destinacije. Ptuj je lepo mesto, polno zanimivosti in za marsikoga tudi še neodkritih kotičkov narave, arhitekture in preteklosti in v nevladni organizaciji Zavod TuRA vam jih pomagamo poiskati.

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru 11. prednostne osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne naložbe 2.11.4. Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno prek sektorskih in teritorialnih dogovorov za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, Specifični cilj 1: Okrepljena zmogljivost nevladnih organizacij za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev.

3

nevladna.zavodpip.si

Lenart - občina po meri mladih Mojca Kramberger, svetnica Občine Lenart in predstavnica mladih Mladinske organizacije na lokalni ravni v veliki večini izvajajo prostovoljsko delo mladih za mlade. S svojim delovanjem prispevajo k aktivni participaciji in večji organiziranosti mladih, ki v svojih strukturah in programih delovanja velikokrat mejijo na institucionalno organiziranje mladih. V zavedanju pomena mladinskih organizacij v lokalnem okolju, smo se mladinske organizacije oziroma mladinska društva povezala in že v začetku leta začela zgodbo o strukturiranem dialogu z občino.

Pobudnik za sprejetje Odloka o mladini in povezovanje mladinskih društev je bila Občina Lenart, ki je k sodelovanju povabila štiri mladinske organizacije s sedežem v občini in Zavod PIP, kot Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja. Mladinske organizacije so v občini bolj ali manj nepovezane. Občina je v tem videla priložnost, da nas poveže pri pripravi Odloka za mladino, ki bo mladim in mladinskim organizacijam zagotavljal sodelovanje z odločevalci, dal mladim glas in možnost, da soustvarjamo utrip malega podeželskega mesta.

Tako smo ideje, želje in načrte na področju mladinskega dela, z usklajevanjem in pogajanjem, zbrali v Odloku za mladino, ki je bil v juniju 2017 sprejet na seji občinskega sveta. Mladinske organizacije, ki so bile povabljene k sodelovanju pri pripravi Odloka, so v ta namen določile predstavnika, ki je zastopal njihove interese.

Odlok za mladino občine Lenart je postal temeljni dokument na lokalni ravni, ki določa način uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju v Občini Lenart. Odlok celovito ureja položaj mladih, opredeljuje strukturo in podporno okolje mladinskega sektorja, zagotavlja sodelovanje mladih pri odločanju o zadevah, ki vplivajo na njihovo življenje in opredeljuje razvoj lokalne mladinske politike z namenom zagotavljanja pogojev za uspešno doseganje avtonomije mladih v lokalnem okolju.

Sprejetje Odloka za mladino nam mladim, ki smo ga pripravljali in bili del tega že od začetka priprave, pomeni priznanje za naše delo v mladinskem sektorju. Med predstavitvijo Odloka svetnikom, smo se mladi zavedali tudi težav, ki se lahko in se verjetno tudi bodo pojavile med uresničevanjem Odloka, saj pravega organiziranja v obliki Mladinskega sveta lokalne skupnosti ali Mladinskega centra, ki postaja vse bolj zaželena in potrebna infrastruktura, v naši občini še nimamo. Občina Lenart postaja vse bolj priselitveno območje in število mladih precej narašča. Tako se tudi pri nas srečujemo s težavo, ko mladi v srednješolskih letih in med študijem večino časa preživijo v večjih mestnih središčih, tam pa tudi preživljajo svoj prosti čas. Na drugi strani imamo osnovnošolsko mladež, ki med počitnicami nima vedno zagotovljenih aktivnosti, mlajši pa zagotovljenega varstva.

Med pripravo dokumenta smo predstavniki mladih želeli čim širše zaobjeti vso mladino v Občini Lenart, tako organizirano kot neorganizirano in na podlagi Odloka vsem omogočiti aktivno participacijo v mladinskem sektorju.

Odlok za mladino med drugim opredeljuje ustanovitev Mladinskega sveta lokalne skupnosti, ki bo, kot krovna mladinska organizacija v občini, deloval v javnem interesu in imel status mladinskega predstavništva v občini Lenart. Mladinski svet bo ustanovljen kot posvetovalno telo župana občine pri vprašanjih na področju mladih in izvajanju lokalne mladinske politike.

Mladi si z ustanovitvijo mladinskega sveta lokalne skupnosti prizadevamo za dolgoročen in sistematičen dialog z nosilci lokalne oblasti, ne glede na politično opredeljevanje.

V Mariboru je doma kvalitetni film Nevladna organizacija zagotavlja kvalitetni filmski program in razvoj filmske kulture Rene Puhar, Društvo za razvoj filmske kulture; Foto: Marko Golnar Začetki novega poglavja v razvoju letnega kina v Mariboru segajo v leto 2010, ko smo ustanovili nevladno organizacijo Zavod Udarnik ter z lastnimi sredstvi in delom sanirali in oživili poslednjo kinodvorano v mestnem jedru Maribora. Kino Udarnik je pričel skozi vso leto prikazovati filme tako imenovane art produkcije, ki so Maribor poprej zaobšli. Udarnik na prostem je v Vetrinjskem dvoru nasledil letni kino, ki se je pred tem odvijal na dvorišču Mariborskega gradu. Dobra udeležba obiskovalcev, ki so zapolnili vseh 250 sedežev in dodatnih 50 stojišč, je pokazala, da je vrnitev letnega kina v mesto za mariborčane in mariborčanke predstavljala pomemben dogodek.

vala najemnino državnemu podjetju v javnem interesu, niti ji s svojim političnim vplivom ni uspelo pomagati, da bi zagotovila boljše pogoje za razvoj dejavnosti in kinematografije v mestu Maribor.

Film nemško-turškega režiserja Fatiha Akina Kuhinja z dušo se je v Vetrinjskem dvoru odvrtel še iz 35mm kopije. Kmalu zatem je na filmsko-prikazovalskem področju prišlo do velikih sprememb - digitalizacije kinematografov. Na evropski ravni je bil sprejet odlok, po katerem je postal digitalni kinematografski standard za projeciranje DCP projektor, katerega cene se pišejo v šestmestnih evrskih zneskih. Zavod Udarnik ni več zdržal vse močnejšega komercialnega pritiska, ki je prihajal iz vseh strani. Zagona in razvoja kinematografske dejavnosti v mestu, ki je slonel na nevladnem sektorju, ni bilo več mogoče nadaljevati na ta način.

program. Razvila ali gostila je različne festivale kot so: Festival Mali Slon, Festival STOPTRIK, Festival DOKUDOC v Mariboru, Festival Student Cuts. S pogovori s filmskimi ustvarjalkami in ustvarjalci, filmskimi delavnicami in drugimi filmskimi dogodki so se premoščale tehnične prepreke za celovito nadaljevanje art kino dejavnosti v Mariboru.

Po zaprtju Kina Udarnik je skupina posameznikov, ki so skrbeli za filmski program in razvoj filmske kulture ostala brez dvorane, tehnične opreme za predvajanje filmov, brez finančnih sredstev in očitno tudi brez politične podpore, ki bi lahko kinematografske razmere spremenila na bolje. Je pa ta skupina posameznikov, predvsem po zaslugi lastnega entuziazma, na različne načine še naprej zagotavljala filmski

Sodelovanje, povezovanje in razumevanje tako raznolikih organizacijskih kontekstov, pa je v tem primeru pripeljalo do oblikovanja skupnega konzorcija, ki mu je uspelo povezati kadrovske, organizacijske in tehnične kapacitete, predvsem pa smo uspeli, z nagovarjanjem svojih publik, na šestnajstih projekcijah zagotoviti blizu 3000 obiskovalcev. Ob tem, da so nekatere projekcije potekale v deževnem vremenu in ob ceni vstopnice 5 eur (za brezposelne brezplačno) je to vsekakor izjemen uspeh.

V Društvu za razvoj filmske kulture, ki deluje v skupnosti GT22 in ki že od leta 2004 organizira filmske večere ter se bori za razvoj filmske kulture v mestu, smo si že v preteklosti, na različne, pogosto improvizirane načine, prizadevali kakovosten film približati publiki. Bili smo med iniciatorji oživitve Kina Udarnik, po

V podporo sistematičnemu delu z mladimi v lokalni skupnosti je že v pripravi Lokalni program za mlade, ki bo temeljni programski dokument za delo z mladimi. Lokalni program za mlade v občini Lenart bo sprejet za obdobje petih let in bo zajemal dolgoročno vizijo razvoja in ukrepov za mlade med 15. in 29. letom starosti.

Lokalni program bo zajemal: - izhodišča in usmeritve razvoja mladinskega sektorja v občini, - vsebino in obseg ukrepov občine za razvoj mladinskega sektorja, - razvojne in strokovne naloge za razvoj mladinskega sektorja v občini, - okvirna merila in cilje za finančno ovrednotenje in uresničevanje programa.

Pri pripravi Lokalnega programa za mlade si želimo čim večjo participacijo mladinskih organizacij, da bo rezultat skupinskega dela mladih v občini. V ta namen bo v začetku oktobra organiziran usmerjevalni sestanek, na katerega bomo povabili vse mladinske organizacije s sedežem v občini Lenart.

Za uresničevanje mladinskega dela v občini, bo do konca leta 2018 ustanovljen Mladinski center, ki bo predstavljal funkcionalno središče za mlade in bo center kulturnega, izobraževalnega, informativnega, socialnega, športnega delovanja in sistematičnega razvijanja mladih v občini Lenart.

Mladi, ki smo bili del pripravljalnega odbora, si želimo tudi v prihodnje široke debate v mladinskem sektorju.

Predvsem za pripravo lokalnega programa za mlade si bomo v fazi priprave prizadevali, da zajamemo čim več mladih, ki bodo povedali svoje želje in interese.

Odlok za mladino dokazuje, da smo mladi v občini Lenart naredili velik korak naprej. S podporo svetnikov, župana in občinske uprave nismo pridobili zgolj potrditve in zaupanja v mladinsko delo, dobili smo odgovornost, da zastavljeno po najboljših močeh tudi uresničimo.

V tem času sta komercialni del filmske ponudbe v mestu zagotavljala dva kinopleksa, vsak na svoji strani Drave, izključno samo še v DCP formatu.

Investicija v opremljanje vseh njihovih dvoran z najsodobnejšo tehnično opremo je bila zanje neobhodna, če so hoteli nadaljevati svoj posel. Po zaprtju Kina Udarnik je filmsko podjetje Kolosej (zdaj Maribox) tudi sam pričel predvajati zahtevnejšo filmsko produkcijo, ki je bila v Mariboru v domeni Kina Udarnik, pred tem pa je dolgo ni zagotavljal nihče. S tem se je pozicioniral kot kinematograf, ki se zaveda pomena prikazovanja kakovostnega umetniškega filma in obstoja publike, ki si takšne filme želi ogledati.

Javni servis, ki bi naj, po zgledu ostalih slovenskih mest, zagotovil ustrezno infrasrukturo za prikazovanje tovrstnih filmskih vsebin, v za to namenjenem ustreznem prostoru, je v Mariboru odpovedal. Mestna občina Maribor ni uspela najti rešitve, ki bi občanom zagotovila tovrsten prostor in ponudila pristno kinematografsko izkušnjo že pred ustanovitvijo Zavoda Udarnik, kasneje pa ji ni uspelo vzpostaviti ustreznega dialoga in razumevanja problematike nevladne organizacije, ki je za zagotavljanje nepridobitne kino dejavnosti, plače-

Čeprav Maribor mestne kinodvorane trenutno nima, ugotavljamo, da premore mesto bogato kulturno infrastrukturo, ki je bodisi delno ali v celoti neizkoriščena. Nevladne organizacije prostore Vetrinjski dvor, Sodni stolp, Salon uporabnih umentosti, preddverje Kina Partizan, Kino Union napolnjujemo z prej omenjenimi dogodki in filmskimi vsebinami. Z letošnjo izvedbo letnega kina se jim je pridružil tudi Letni oder Minoriti, s katerim upravlja javni zavod Lutkovno gledališče Maribor.

V želji, da strokovno znanje, ki ga imamo v društvu, povežemo s tehnično in javno prireditveno infrastrukturo, smo v začetku letošnjega leta za mizo sedli predstavniki javnega zavoda Lutkovno gledališče Maribor, podjetja Projektor d.o.o., ki upravlja z Mariboxom in Društvo za razvoj filmske kulture. Ugotovili smo, da sodelovanje vključenih organizacij in njihovih interesov, omogoča in zagotavlja zanimivo zmes zavedanja o pomenu kulturno-umetniškega izobraževanja, entuziazma, želje po učinkovitem izkoriščanju tehnično-infrastrukturnih kapacitet in posla.

Pri razvoju sodelovanja smo se partnerji od samega začetka usmerjali v prednosti tovrstnega sodelovanja in iskali stične točke med našimi poslanstvi in interesi. Ob pogledu nazaj menim, da je še največjo oviro v začetnih pogovorih o sodelovanju, predstavljal dvom o interesu publike za program, ki ga ne narekujejo podatki o prodanih vstopnicah ampak kuratorska presoja.

stečaju Zavoda Udarnik pa smo poleg lastnih vsebin, nadaljevali tudi z razvojem nekaterih programov, ki so se razvili v okviru Zavoda Udarnik.

Med drugim smo organizirali letni kino na Piramidi, ki se je izkazal za odlično lokacijo, žal pa zaradi neustrezne tehnične opreme tudi tam nismo imeli dostopa do najbolj aktualnih in najkvalitetnejših filmov.

Po uspehu letošnjega letnega kina v Minoritih, smo še bolj prepričani, da Maribor mestni kino potrebuje. V sodelovanju z Mestno občino Maribor delujemo v smeri tvornega iskanja rešitev, da se ta želja in potreba kmalu uresniči. Kot zgledni primer uspešnega sodelovanja mestne občine pri vzpostavljanju kinematografa je ljubljanski Kinodvor, ki trenutno beleži kar 120.000 obiskovalcev letno, kar je primerljivo z letnim prometom mariborskih kinopleksov.

Z organizacijo letnega kina Minoriti smo naredili nov pomemben korak pri prepoznavnosti kakovostnega filma v širši javnosti, predvsem po zaslugi medsektorskega sodelovanja med Mariboxom, Lutkovnim gledališčem Maribor in Društvom za razvoj filmske kulture ter s podporo celotnega nevladnega sektorja, ki v Mariboru deluje na tem področju, ter s podporo socialnega podjetja Kooperativa Peron, ki je v čudovitem ambientu Minoritov skrbela za gostinsko ponudbo. Iniciativa za sodelovanje in izvedbo letnega kina, ki je prišla s strani nevladnega sektorja, je glede na odzive javnosti, ki so spremljali celotni dogodek, prepoznana kot zanimiva in uspešna zgodba o medsektorskem povezovanju, ki so jo, ob zadovoljni publiki, za svojo vzeli tudi novinarji, strokovna javnost in ustvarjalci.

Naš pogled je v tem trenutku že usmerjen v prihodnost, v nadaljevanje tovrstnega sodelovanja pri naslednji ediciji letnega kina, kakor tudi pri drugih projektih, ki jih pripravljamo in jih bomo ponudili tekom leta.

4

september 2017

Česar ne rabimo, ni nujno zavreči!

Občina Hoče-Slivnica: nevladne organizacije so naš partner Sodelovanje med občino in nevladnim sektorjem je pomembno za razvoj lokalne skupnosti

Nevladna organizacija reciklira rabljene predmete v skrbi za čisto okolje Polona Červek, Društvo Aktiviraj se Društvo za razvijanje socialnih projektov in spodbujanje aktivnega življenja AKTIVIRAJ SE je nevladna in neprofitna organizacija s statusom socialnega podjetja, ki se ukvarja z razvojem socialnih projektov in spodbujanjem socialnega podjetništva. Društvu je pristojno ministrstvo podelilo status delovanja v javnem interesu na področju aktivne politike zaposlovanja.

VIZIJA IN POSLANSTVO

Z delovanjem in programi društva prispevamo k aktivaciji “posameznika”, krepitvi in razvijanju idej civilnih iniciativ, razvijanju prostovoljstva ter promociji socialnega podjetništva. Naše poslanstvo je motivirati in aktivirati brezposelne osebe pri reševanju lastne brezposelnosti. Društvo si prizadeva izboljšati razmere na področju vključevanja brezposelnih oseb v aktivno življenje. S programi in projekti, ki jih izvajamo, zagotavljamo ciljnim skupinam nova znanja, sposobnosti in izkušnje, ki jih potrebujejo za uspešno vključevanje na trg dela. Udeleženci tako lažje obvladujejo situacije v vsakdanjem življenju, širijo socialno mrežo, dosegajo večjo samostojnost ter si tako dvigajo samozavest in kakovost življenja.

PROGRAMI DRUŠTVA

Osrednji program društva je Središče ponovne uporabe Ropotarnica, v katerem zbiramo, obnavljamo, recikliramo in prodajamo rabljene predmete. Program izvajamo v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Zavodom za zaposlovanje RS, komunalnim podjetjem Snaga Maribor ter drugimi deležniki. V Ropotarnici rabljene predmete očistimo, popravimo in predamo novim uporabnikom. S tem prispevamo k zmanjševanju obremenjenosti okolja z odpadki, razvoju socialno podjetniške dejavnosti in omogočamo ustvarjanje novih zelenih delovnih mest v lokalnem okolju.

Od leta 2012 izvajamo projekt Užij Maribor-Mestni vrtovi, katerega osnovni namen je aktivacija mestnih odprtih površin za širšo uporabo, po principih permakulture in ekološkega vrtnarjenja. Obdelovanje koščka zemlje postaja pri mnogih ljudeh način življenja. V želji omogočiti izkušnjo vrtnarjenja in stika z zemljo tudi tistim, ki niso lastniki zemlje, a vseeno želijo občasno vrtnariti, smo v živ-

ljenje priklicali projekt Užij Maribor.

Mestni vrtovi so več kot le obdelovalna površina za pridelavo zelenjave v mestu, projekt namreč odpira prostor za raznovrstne aktivnosti vseh generacij v našem mestu in predstavlja zanimiv primer nove oblike mestnega vrtnarjenja, ki prostovoljcem in brezposelnim osebam omogoča aktivno preživljanje prostega časa in socialno vključenost.

V prostorih društva ali v okviru aktivnosti drugih organizacij izvajamo ustvarjalne delavnice Recikliramo z Ropotarnico in medgeneracijska druženja. Namen delavnic je osveščanje in informiranje o ponovni uporabi, možnostih recikliranja ter razvoj različnih ročnih spretnostih. Ljudi želimo navdušiti in opolnomočiti za uporabo odpadnih materialov v nove namene in uporabo. S tem prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov in varovanju okolja ter razvijamo ročne spretnosti in lastno kreativnost. Posredno pa spreminjamo tudi potrošniške navade.

Društvo Aktiviraj se vseskozi vključuje v izvajanje svojih aktivnosti prostovoljce. Od leta 2015 smo s stalno skupino prostovoljcev aktivni na mestnih vrtovih, sodelujejo pri pripravi in šivanju recikliranih predmetov, obnovi starega pohištva, izvajanju medgeneracijskih delavnic. V našo družbo ste kot prostovoljci vabljeni tudi vi.

Naša najnovejša dejavnost je razvojni podjetniški program Recycling Lab. Zasnovan je z namenom razvijanja tržnih dejavnosti in produktov v okviru društva Aktiviraj se. Oblikovali smo lastno blagovno znamko 100%R, ki obsega reciklirane izdelke za vsakdanjo uporabo, predvsem iz odpadnega tekstila, lotimo pa se tudi predelave drugih materialov, odsluženih panojev, palet, embalaže ipd. Izvajamo tudi storitev opreme prostorov z odpadnimi materiali in recikliranim pohištvom. Izdelke 100%R je mogoče kupiti v Alternativni veleblagovnici Smetka na Gosposki ul. 29 v Mariboru ali po naročilu. Zagonska sredstva za Recycling Lab je zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Več informacij o tem kje nas najdete ali kako se vključiti v naše aktivnosti je objavljenih na naši spletni strani www.ropotarnica.org. Ob obisku v naših prostorih pa se vam bomo člani društva, zaposleni in prostovoljci z veseljem predstavili in vas popeljali v svet recikliranih izdelkov za ponovno rabo.

Vzgoja je stvar srca Nevladna organizacija v službi mladih Sanja O. Brodnjak, Mojca Hojnik, Matjaž Veber, Nives Bratkovič, Gašper Otrin, Selezijanski mladinski center Maribor Društvo deluje za mlade in z mladimi, kar pomeni, da so ti glavni protagonisti in akterji programov, ki jih izvajamo. Vključujejo se kot prostovoljci, animatorji, mentorji in voditelji dejavnosti in skupin. Mladi imajo možnost druženja s svojimi sovrstniki in koristnega preživljanja prostega časa ob športu, igri, didaktičnih aktivnostih, kreativnih delavnicah, izkustve-

nem učenju, animaciji, praznovanju idr. V našem centru se mladi zbirajo v formalne in neformalne skupine ter se kot prostovoljci in animatorji vključujejo v različne projekte društva na lokalni, regionalni, nacionalni in na evropski ravni. Poleg že naštetih skupinskih aktivnosti, mladim nudimo tudi individualna svetovanja, učno pomoč, osebno spremljanje, idr.

V občini Hoče-Slivnica smo v letu 2016 pričeli prirejati Forume za nevladne organizacije. Do sedaj smo izvedli pet tovrstnih srečanj, ki se jih udeležujejo predstavniki nevladnih organizacij, delujočih na območju občine, župan ter direktor in zaposleni v občinski upravi. Forumi so zmeraj zelo dobro obiskani, saj se jih od 64 nevladnih organizacij, udeležuje v povprečju med 40 in 50. To govori o potrebi in pomenu srečanj, ki so namenja pogovorom o problemih s katerimi se organizacije pri svojem delu srečujejo, iskanju rešitev zanje ter kar je najbolj pomembno iskanju skupnih rešitev za razvoj občine. Pri tem vodstvo občine v nevladnih organizacijah vidi pomembnega partnerja in se zaveda njihovega prispevka k doseganju zastavljenih razvojnih ciljev. Nevladne organizacije, ki v občini povezujejo različne generacije iz različnih interesnih skupin: največ na področju športa in kulture, skozi vse leto izvajajo različne programe, ki obogatijo življenje v občini in poskrbijo za dobro počutje prebivalcev.

V mandatu sedanjega župana Marka Soršaka se sredstva za financiranje programov in projektov društev povečujejo in so glede na leto 2013 višja za približno 40 odstotkov. Obseg financiranja nevladnih organizacij se povečuje v prepričanju, da je lokalna skupnost uspešnejša, če ima razvite nevladne organizacije in ker je razvoj nevladnih organizacij pomemben segment slovenske družbe in pomembno vpliva na družbeno povezanost, solidarnost ter ima potencial za nadaljnji razvoj družbe v občini.

Na področju sodelovanja občine in nevladnih organizacij so poleg rednih

srečanj oz. forumov, ki jih pripravljajo skupaj s Regionalnim stičiščem nevladnih organizacij Podravja, še sodelovanje pri pripravi, prijavi in realizaciji projektov v okviru LAS LASTOVICA, v študentskih inovativnih projektih, kjer nevladne organizacije s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo štu-

»V občini se zavedamo, da potrebujemo dobro razvit, učinkovit in inovativen nevladni sektor, ki se učinkovito odziva na potrebe okolja.

Prav zaradi tega spodbujamo vključevanje nevladnih organizacij v procese odločanja, načrtovanja in realizacije projektov.

Redna srečanja z nevladnimi organizacijami prispevajo k medsebojni povezanosti, skupnemu načrtovanju in izvajanju projektov in trajnostnemu delovanju.«

V zadnjem času so bile nevladne organizacije iz Občine Hoče-Slivnica aktivno vpletene tudi v gospodarski projekt Magna Nukleus. Njihov doprinos k projektu, v vodstvu občine ocenjujejo kot pomemben in so ponosni, da so skupaj dosegli, da je projekt umeščen v prostor na podlagi ustreznih rešitev za ohranjanje okolja in varovanje zdravja prebivalcev. Nevladne organizacije pristopajo tudi k novim projektom, kot je vseobčinska čistilna akcija, Prvi tek pod Pohorjem, razvoj medgeneracijskega sodelovanja in pomoči mladim ter zagotavljanje poletnega tabora za otroke. Nevladne organizacije so bile aktivno vpete tudi v pripravo Celostne prometne strategije, v vzpostavitev Pohorske tržnice, v projekt PaleoDiversioStyria in so pripomogle k družbenemu razvoju lokalnega okolja.

dentom pri načrtovanju in vzpostavljanju večgeneracijskega centra ter razvoj modela družbene odgovornosti lokalnih podjetij.

Poleg aktivnosti na področju povezovanja, informiranja in sodelovanja, bodo v občinski upravi v prihodnje namenjali poudarek na ozaveščanju nevladnih organizacij, prebivalcev in drugih deležnikov o pomenu prostovoljskega dela in vključevanju prostovoljcev. Nevladnim organizacijam za njihovo delovanje ponujajo prostore v lasti občine, saj je to pogoj za uspešno delo in vzpostavljanje učinkovitega nevladnega sektorja v občini.

V občini so ponosni na delo in dosežke svojih nevladnih organizacij pri popestritvi kulturnega, športnega, izobraževalnega in drugih področij.

Za ustvarjanje dobrih pogojev za de-

V Občini Hoče-Slivnica stremijo k povezovanju vseh deležnikov iz različnih sektorjev, da družno razvijajo lokalno okolje, ki bo prijazno prebivalcem in nevladnim organizacijam.

dr. Marko Soršak, župan

»Kakovost zraka ima namreč med okoljskimi dejavniki največji vpliv na zdravje in počutje ljudi. Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja in je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU. S prenosom tovora na železnico se tudi prepreči škodljiv

Delo z mladimi zahteva od mladinskih delavcev stalno ažuriranje znanja in vedenja o družbenih spremembah v času in prostoru in kot mladinski center smo v prvi bojni liniji pri iskanju poti in načinov kako nagovarjati mlade. Pohvalimo se lahko z inovativnimi projekti in programi kot so: Vagon veselja, Velikani upanja, Žogoterapija, Moč mladosti, Welcome to EU playground, (Ne)moč odnosa, Skok v poletje, Champions of growing Up, Zaposlitvena kavarna, Cirkuške vragolije ... Velik potencial za delo z mladimi vidimo v prostočasnih aktivnostih, ki se odvijajo na našem igrišču in v igralnici, kamor zahaja veliko število mladih.

lovanje nevladnih organizacij namenjajo dodatna sredstva za izgradnjo večnamenskega objekta Bohova, kjer bodo tudi nevladne organizacije dobile svoj prostor za delovanje, sodelovanje in nadaljnjo rast. Investicija v večnamenski prostor je velika, vendar se zavedajo, da s tem zagotavljajo prostor za odlične nevladne organizacije, ki že sedaj delajo na visokem nivoju in bo tak prostor iztočnica za še boljše pogoje njihovega delovanja.

vpliv dodatnega tovornega prometa na koncentracije PM10 v občini Maribor, ki je glede kakovost zraka uvrščena med območja najvišje stopnje onesnaženosti.« Umanotera, okoljska nevladna organizacija

Kjerkoli je v prvi vrsti človeški kapital so na prvem mestu tudi odnosi med ljudmi. Zaposleni in drugi, ki sodelujejo z nami se trudimo, da bi v centru ustvarili ozračje domačnosti. Pomeni, da sprejemamo vse mlade in jih obravnavamo enako, da jih poznamo in se zanje zanimamo. Pomembno je, da vidimo in opazimo njihove sanje in stiske in se nanje odzivamo ter naredimo prvi korak do mladega, mu prisluhnemo in mu damo priložnost, da se izrazi. Vse to izhaja iz Don Boskovega preventivnega vzgojnega sistema, ki ima dvestoletno tradicijo in katerega glavni moto je „vzgoja je stvar srca“.

5

nevladna.zavodpip.si

Pravni dokumenti na klik Nevladna organizacija razvija sodobne digitalne rešitve za prebivalstvo in podjetja Intervju: Matevž Kmetec, idejni vodja projekta

Je torej takšen način izdelave pravnega dokumenta v celoti varen?

Varnost je na prvem mestu in za vsebinsko pravilnost dokumentov, še preden jih ponudimo javno, poskrbimo z lastnimi pravniki. Nato sledijo številna tehnična in vsebinska testiranja, dokler vse ne poteka tako kot mora. Šele za tem je posamezni dokument ponujen v izdelavo javnosti.

Z ustreznimi tehnologijami skrbimo tudi za varno in zasebno komunikacijo oz. izmenjavo podatkov med stranko in našo spletno stranjo. Gre za izjemno orodje, ki tudi laiku omogoča pripravo pravno veljavnega dokumenta, ki ustreza prav njegovi situaciji. S pomočjo tehnologije dajemo ljudem možnost, da se pravno izrazijo, kot se sicer samostojno ne bi mogli.

Če prav razumemo, je storitev namenjena zgolj fizičnim osebam?

V nevladnih organizacijah raste zavedanje o nujnosti pridobivanja sredstev tudi na trgu. Intenzivna digitalizacija, ki smo ji priča že nekaj časa, ponuja številne priložnosti. Zavod PIP, ki je širše prepoznan po zagotavljanju brezplačne pravne pomoči in podpornega okolja za NVO, je pred časom na trgu ponudil spletno pravno storitev Pogodba24.

Zakaj se je Zavod PIP odločil za vstop v svet digitalnih pravnih storitev?

V Zavodu PIP vse od leta 2004 izvajamo svoje poslanstvo približevanja prava ljudem. Možnosti izvajanja tega poslanstva vidimo kot zelo široke. Ena od oblik je brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, s čimer smo ljudem omogočili finančno neobremenjeno dostopnost do analize in tolmačenja pravne situacije posameznika ter pravno svetovanje o možnostih nadaljnjega postopanja. S storitvijo Pogodba24 smo izvajanju našega poslanstva dodali novo dimenzijo dostopnosti do pravnih storitev, saj vse poteka preko spleta. Eden od razlogov, da smo se odločili za vstop v svet digitalnih pravnih storitev, je torej prepoznava potreb ljudi in trendov ter poslovanje v koraku s časom. Drug

razlog tiči v tem, da smo kot nevladna organizacija hkrati prepoznali lastno potrebo po tem, da si del sredstev za svoje delovanje pridobimo na trgu.

Zagotovitev določenega dela lastnih sredstev, se nam zdi nujen korak za dolgoročni obstoj naše organizacije in tudi za delovanje drugih nevladnih organizacij.

Vaša tržna storitev je torej Pogodba24. Kaj sploh je to?

Pogodba24 je spletna pravna pisarna, kjer si lahko vsakdo preko spleta sam pripravi posamezniku prilagojen pravni dokument; z enostavnim vodenjem po korakih in to le v nekaj minutah. Brez fizičnega obiska pravne pisarne, 24 ur na dan. Potrebujemo le računalnik, pametni mobilni telefon ali tablico povezano z internetom.

Storitev smo razvili v sodelovanju s švedskim podjetjem, ki že leta razvija lastne informacijske rešitve v pravu.

Priprava pogodbe ali drugega pravnega dokumenta poteka zelo sorodno obisku običajne pravne pisarne, kjer pravniku fizično opišemo situacijo in mu zaupamo potrebne informacije. V našem primeru stranka informacije, po katerih jo sprašuje informacijski sistem, vnaša z vpisom podatkov preko spletne strani. Ko zaključi, lahko stranka nemudoma dostopa do prav-

»Okoljske nevladne organizacije niso krive za časovno stisko, za skrajno napete roke in zahteve ter odločitve koncerna Magna. Ne samo, da zaradi njih v zadnjih 20 mesecih ni bil izgubljen še niti en sam dan, tudi časovnice niso same zastavile. Če se časovnica ne bo izšla, bo torej kriv kvečjemu tisti, ki jo je načrtoval toliko nespretno, da ni vštel vseh pred-

nega dokumenta. Z uporabo prihrani čas in denar (cena je vselej znana vnaprej), dokument je pripravljen strokovno in zanesljivo ter ne predstavlja tveganja za laika, kakor se dogaja pri raznih vzorcih.

Ni morebiti pravo vseeno preveč tradicionalno področje za takšno storitev?

Digitalizacija je že nekaj časa realnost našega sveta. Samo vprašanje časa je kdaj in s kakšno intenziteto prodira v neko panogo. Za pravo na splošno lahko rečem, da je panoga, ki se zelo sramežljivo spogleduje z informacijsko tehnologijo, zlasti v Sloveniji. In pri tem niti ne ciljam na pravo kot znanost ali pravo v normativnem (zakonodajnem) smislu, ki ureja življenje ljudi v digitalni dobi, temveč na pravo kot gospodarsko panogo, torej na pravne storitve na trgu. Do vpeljave digitalizacije v določeno panogo pride bodisi zaradi tempa, ki ga diktira sama panoga, bodisi na zahtevo uporabnikov – strank.

Pri pravnih storitvah se zdi, da se bodo v digitalni obliki razmahnile šele sedaj, ko jih stranke vse bolj zahtevajo zaradi spremenjenega načina življenja.

Ljudje si želimo hitrega, varnega in zanesljivega načina poslovanja in tudi pravo mora temu slediti.

Nikakor ne. Med našimi uporabniki so tudi pravne osebe, prav zanje pa bomo v prihodnosti dopolnili našo ponudbo. Na začetku smo sprejeli odločitev, da najprej ponudimo dokumente (pogodbe, tožbe, odpovedi…), ki so na podlagi naših dolgoletnih izkušenj najbolj zaželeni s strani posameznikov, zato trenutno res prevladuje ponudba za posameznike, vendar pridno širimo našo ponudbeno paleto.

Torej ste konkurenca odvetnikom?

Do neke mere je vsaka pravna storitev konkurenčna drugi. Ko si različne vrste, kot so odvetništvo, notarji in storitve ostalih pravnih pisarn, pogledamo pobliže, vendarle vidimo da imajo posamezne med njimi čisto določen poseben namen. Naša storitev presega klasično ponujanje pravnih storitev, zato jo težko primerjam z ostalimi, hkrati pa predstavlja orodje, ki je lahko tudi neprecenljiv pomočnik klasične pravne pisarne, odvetnika ali notarja.

Se po vašem mnenju pravna stroka pri svojem delu zaveda pomena rabe digitalnih podpornih orodij?

Vse bolj. Res da je pot do zavedanja nekoliko daljša, a vendarle. Nekatera orodja so že precej globoko v zavesti pravnikov (npr. orodja za čistopise zakonov, za pregled sodne prakse, e-sodstvo z zemljiško knjigo in izvršbo),

pisanih in vnaprej znanih procesnih faz s pritožbo vred, ali pa tisti, ki je Magni v slovenskem imenu popolnoma po nepotrebnem obljubljal roke, ki glede na slovenske predpise niso realni... Če so okoljske nevladne organizacije v danem primeru prepričane, da pogoji za okoljevarstveno soglasje niso izpolnjeni in da je ARSO-va odločitev napačna, pritožbo ne

Vse več pozornosti pri svojem delu posvečamo tudi družini, starševstvu in odraščanju. Zavedamo se namreč, da “dober sad zraste na dobrem drevesu”, zato je ena od prioritet našega dela tudi skrb za družino. Prizadevamo si za pristne stike s starši mladih uporabnikov naših programov, zanje organiziramo kreativne delavnice, predavanja o odnosih, vzgoji in družinskem življenju, vikend za zakonce in družine, družinsko silvestrovanje, izlete in piknike. Prav s tem namenom smo vzpostavili svetovalnico za otroke in starše, ter razna predavanja in delavnice.

Pri svojem delu želimo biti strokovni. V vzgoji namreč ni improvizacije

in pavšalnosti. Zato skrbimo, da je naš kader kvalitetno izbran, da se sodelavci permanentno izobražujejo in večajo svoje kompetence. Prav tako enako zahtevamo od prostovoljcev in animatorjev, ki opravljajo usposabljanja za področje dela, ki ga opravljajo. Zaradi svojega dela in strokovnosti smo organizacija, ki je prepoznana, da deluje v javnem interesu.

V lokalnem okolju sodelujemo in se udeležujemo raznih pobud za mlade.

Zaznali smo, da v Mariboru deluje veliko organizacij (v vseh sektorjih), da pa nam manjka medsebojnega poznavanja in povezovanja. Prav s tem namenom smo v letu 2016 vzpostavi-

gotovo pa je ob današnji razpoložljivi informacijski tehnologiji še zelo veliko prostora za napredek pri vpeljavi različnih orodij v vsakodnevno delo pravnika. Vsaka nova informacijska tehnologija, ki jo pravnik vpelje v svoje delo mu predstavlja pomembne prednosti: zanesljivost, prihranek časa, nižanje stroškov, učinkovitost in osredotočenost na tisto, kar je res pomembno – na stranko in njene potrebe. Pravnik se mora ukvarjati z vsebino, z materijo, da pride do polnega izraza njegov intelekt, standardizirane naloge pa lahko zaupa digitalnim orodjem. Verjamem, da bo v prihodnje prišlo do intenzivnejšega multidisciplinarnega povezovanja prava z ostalimi strokami in do razumevanja pravnih storitev v duhu podjetništva, kjer je ključnega pomena osredotočenost na uporabnike. Takrat se bo pravi razmah informacijskih orodij v pravu šele začel. Morda bi prav katera od pravnih fakultet lahko pohitrila ta proces in omogočila pravnikom nove širše zaposlitvene možnosti.

Kaj pa nevladne organizacije na splošno?

Glede uporabe informacijskih tehnologij in orodij ter znanja, imam občutek, da so nevladne organizacije, vsaj tiste razvojne, na dokaj visokem nivoju – k temu jih silijo tudi razmere, saj morajo biti stroškovno zelo učinkovite ob svojih proračunih, ki niso prav visoki. V kolikor bi nevladne organizacije razpolagale z višjimi sredstvi, bi v informacijska orodja gotovo vlagala še več, saj jih potrebujejo in bi si tudi s tem svoj položaj izboljševale.

Se vam, glede na razvoj umetne inteligence, zdi v prihodnosti realno, da bi npr. sodne odločbe izdelovali računalniki?

Mislim, da bi glede na razvoj umetne inteligence to bilo celo možno, vendar da bi prepustili »sojenje« ali prevelik del tega računalniku, se mi ne zdi dobro. Informacijska orodja so človekov pripomoček in so naša orodja le do trenutka, ko jih obvladujemo.

S pomočjo teh orodij se bodo najbrž v prihodnje pripravljali deli sodnih odločb, zbirali in primerjali potrebni podatki zanje, pripravljali izluščeni izpisi relevantne sodne prakse in podobno. Določeno standardizirano delo se bo gotovo v večji meri samodejno opravljalo tudi s pomočjo tehnologije in tako bomo prihranili čas in denar v sodnem sistemu. Hkrati bi tako zagotovili tudi nov nivo pravne varnosti, saj bo intelekt sodnega osebja v večji meri skoncentriran na materijo, manj bo možnosti za napake, piko na i pa bo vendarle moral dati človek.

samo smejo vložiti, ampak moramo to od njih celo pričakovati in zahtevati. Ker ravno zato, da državi pri okoljskih zadevah gledajo pod prste, smo jim v tej državi pravico pritožbe in javni denar sploh dali.« CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

li prvo srečanje Mladi LAS – lokalna akcijska skupina na področju mladih, ki se ga je udeležilo 20 ustanov s področja sociale, šolstva, zdravstva, sodstva in policije, kakor tudi nevladnih organizacij. Razvoj tega mreženja vidimo v bolj kakovostnem in celovitejšem pristopu k problematiki otrok in mladih v našem mestu.

Odkar smo se leta 2014 preselili v nove prostore, kjer imamo veliko možnosti in pogojev za delo, se je občutno povečalo število uporabnikov. Tako se je na primer v letošnjem letu, v dvotedenskem počitniškem programu „Skok v poletje“, tega udeležilo 230 osnovnošolcev in 25 mladih prostovoljcev. Na letošnji

Mednarodni izmenjavi „Champions of growing Up 2“ je bilo vključenih 50 mladih iz 6 držav. Velik odziv ima tudi „Izkustven kamp“ na Pohorju, ki ga vsako leto obišče okrog 40 otrok in mladih. Sicer pa večino svojega delovanja namenimo našim uporabnikom, pri čemer je v ospredju neformalno druženje. Prav s tem namenom imamo vsak dan v tednu (tudi ob sobotah in nedeljah, ter v počitnicah) odprta igrišča oz. klubski prostor z igralnico, kamor lahko mladi pridejo in so protagonisti svojega časa.

6

september 2017

Izšle so smernice za vključevanje občanov v odločanje v občinah CNVOS, regionalna stičišča, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za javno upravo so pripravili Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini, orodje za lažje vključevanje javnosti v sprejemanje pomembnih odločitev v občinah Monika Kostanjevec, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Pravzaprav ni pomembno kakšno odločitev občina sprejema – ali o tem, kako urediti svoje ceste, pločnike in kolesarske poti tako, da bodo vozniki, kolesarji in pešci varni; ali o tem, kako bi bilo najbolje obnoviti sosesko ali zapuščen objekt, katerega izvirna raba več ni smiselna; ali o tem, kako bi poskrbeli za varstvo oziroma »zaposlitev« otrok in mladih, za katere varstvo po šoli ni predvideno; ali pa morda o tem, kako razviti potencial za turistične, športne ali kulturne storitve in s tem izboljšanje lokalnega gospodarstva. Nekaj drži vedno: težko si je predstavljati, da bo občina prišla do pravega odgovora za svojo politiko sama, ne da bi vsaj na neki točki vprašala, kaj o tem menijo njeni občani – predvsem tisti, na katere odločitev vpliva, in tisti, ki se z nekim področjem poklicno ukvarjajo.

Je neka stvar sploh problem? Če je, kakšne so variante njegovih rešitev?

Ali naj to sploh rešuje občina z novim predpisom oz. politiko ali je možna in boljša kakšna druga rešitev? Kdo podpira ali nasprotuje neki rešitvi in zakaj? Kakšen bo strošek in druge posledice politike? Kdo vse bo imel pomembno vlogo pri uspešnem izvajanju politik? Vse to so vprašanja, na katera vemo, da morajo odločevalci v občini vsakič znova odgovoriti. Hkrati gre za takšna vprašanja, za katera si je težko predstavljati, da zmore nanje pametno odgovoriti ena sama oseba ali pa (na vsako od teh vprašanj) ved-

no znova ista skupina uradnikov ali svetnikov. Zdi se zdravorazumsko, da bo tako ali drugače potrebno sodelovanje mnogih, tudi končnih uporabnikov politik, ki se jih sprejema, če želimo, da bo odgovor dober.

VEČ GLAV VEČ VE, NIHČE NE VE VSEGA …

Ko župane ali druge uslužbence občine vprašamo, zakaj menijo, da se je pomembno z občani posvetovati o odločitvah občine, se pogosto kot prvi izkristalizira odgovor: zato, da ljudje vedo, da jih njihov župan oziroma občina posluša, da vedo, da so njihove težave za občino pomembne in da se jih trudimo rešiti. Manjkrat pa, vsaj po izkušnjah nevladnikov, ki se ukvarjamo z vključevanjem javnosti, občine na občane gledajo z drugega vidika, ki je sicer za sprejemanje dobrih politik in uspeh občine še pomembnejši: kot na dragocen vir raznolikega znanja, izkušenj in drugih informacij, ki je občinam na voljo. Kot na vir, ki ga občina vedno znova potrebuje, da pride do dna vprašanju: katera rešitev oziroma politika je najboljša?

Vsaka dobra politika je dobro informirana – temelji na dobrih podatkih.

In ko govorimo o podatkih glede tega, kakšne so težave, izzivi, potrebe na terenu in kaj bi bila najboljša rešitev za nek problem, si je pravzaprav težko predstavljati boljši vir informacij, kot

»Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavno varovana kategorija. Izvajanje omenjene pravice je ključnega pomena za zdravje vsakega posameznika danes in v prihodnosti. Zato je toliko bolj pomembno

je raznoliko prebivalstvo celotne občine. Ne le zaradi njihovih neposrednih izkušenj na terenu, ki so, to je treba reči, za presojanje potreb prebivalstva na nekem področju izjemno pomembni.

Pomemben razlog je tudi nabor znanja in strokovnih izkušenj, ki jih imajo različni občani in druge skupine oziroma združenja na področjih, s katerimi se ukvarjajo. Nihče ne ve vsega, ne pozna vseh strokovnih in praktičnih vidikov vsake konkretne politike – zato je po dobre podatke pogosto treba seči izven običajnega kroga (odločevalcev in tudi strokovnih svetovalcev) in angažirati vse vire (beri občane, lokalne strokovnjake, podjetnike, združenja), ki jih ima občina na voljo. Ti pri nas ostajajo najbolj neizkoriščen potencial občin.

Občine se pomembnosti vključevanja javnosti z leti vedno bolj zavedajo in to celo ne več samo v predvolilnem času, čeprav, tudi to je treba reči, takrat še vedno zaznavamo bistveno povišanje interesa občine za odprtost in vključevanje. Počasi še širijo nekatere dobre prakse, s katerimi želijo občine svojim občanom dati občutek, da so lahko slišani – npr. dnevi odprtih vrat, možnost enostavnega dajanja predlogov prek spleta, posveti krajevnih skupnosti, obiski županov, stalna posvetovalna telesa na področju neke politike (na primer kulture, mladih, urejanja prostora ipd.) ... V zelo majhnih občinah pa te metode, malo za šalo, malo za res, občasno nadomeščajo tudi posveti, na hitro sklicani kar v vrtu vaške gostilne. Tudi s tem ni nič narobe, dokler so povabljeni vsi in dokler je takšno obveščanje učinkovito.

Skratka, pojavljajo se koristne prakse, ki gotovo bistveno izboljšujejo dotok informacij s terena. Vendar ali to pomeni, da večina občin svoje »vire« pri nas zares dobro izkoristi? Tukaj tisti, ki se ukvarjamo z vključevanjem javnosti v občinah, praviloma ugotavljamo, da je odgovor še vedno odločen

KO POSVETOVANJE Z JAVNOSTJO VEČ NI BREME, AMPAK PRIMERJALNA PREDNOST OBČINE Ko se z občinami pogovarjamo o posvetovanjih z javnostjo, na primer pri odločanju o naslednji strategiji za razvoj ali o naslednji investiciji oziroma participaciji občanov pri proračunu – v odgovor kot zadržek najpogosteje dobimo povečan obseg administrativnega dela, ki ga odpiranje vprašanj za razpravo v širši javnosti prinese. Mnoge povedo, da nimajo kadra za to oziroma niti časa, da bi jih usposobili za takšno delo.

Ta pomislek je legitimen – nove prakse posvetovanja z občani, tako kot vsaka sprememba postopkov, nedvomno pobere nekaj kadra in časa.

Vsak predlog javnosti je treba pregledati in premisliti, sicer nima smisla, da jih zbiramo. Vendar pa smo tukaj nevladniki, ki se ukvarjamo z vključevanjem javnosti v občinah, prepričani, da je občinam mogoče ponuditi odgovor, da je potrebno delo izvedljivo, da za to obstajajo dobra orodja in da z vsakim naslednjim posvetovanjem praksa postane bistveno lažja in hitrejša – skratka, da ima strah v tem primeru predvsem velike oči.

Predvsem pa, da je cena vključevanja občanov, sploh v najzgodnejši fazi odločanja, ko še identificiramo potrebe in iščemo rešitve, majhna v primerjavi s prispevkom, ki ga ima dobro vključevanje k boljšim politikam, razvoju občine in k zadovoljstvu občanov.

SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OBČANOV V ODLOČANJE V OBČINAH Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje vseh sodelujočih v procesih odločanja o posegih v okolje in prostor. Kakršnokoli omejevanje sodelovanja v teh aktivnosti je nedopustno in nesprejemljivo, zato pričaku-

»Razumeti in biti razumljen« Nevladna organizacija v skrbi za kakovost življenja ljudi z okvaro sluha Milan Kotnik, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Foto: arhiv društva

V Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, uresničujemo potrebe svojih gluhih, naglušnih in gluhoslepih članov. Izvajamo posebne socialne programe in nudimo strokovno pomoč invalidom sluha, ki imajo posreden ali neposreden stik z gluhoto, naglušnostjo ali gluhoslepoto v vseh življenjskih situacijah. Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor deluje na področju 41 občin v Podravju.

ne. Seveda je vprašanje, ki sledi v naslednji sapi: »Zakaj?«.

S posebnimi socialnimi programi zagotavljamo svetovanje, informiranje in pomoč odraslim gluhim, naglušnim in gluhoslepim osebam, na njim razumljiv način, z uporabo specialnih tehnik in oblik neposredne komunikacije. Pomagamo pri prepoznavanju, preprečevanju ter odpravljanju negativnih posledic njihovih življenjskih in delovnih situacij in pri sprejemanju odločitev ter pri preprečevanju posledic socialne izoliranosti, ki je vsekakor ena izmed najbolj težkih posledic

izgube sluha. V društvu izvajamo naslednje programe: – pomoč odraslim gluhim, naglušnim in gluhoslepim osebam za samostojno in enakovredno vključevanje v življenjsko in delovno okolje; – pomoč ostarelim in bolnim gluhim, naglušnim in gluhoslepim na domu. Posameznim uporabnikom programa nudimo pomoč pri oskrbi na domu, ki vključuje družabništvo med ljudmi z enakimi komunikacijskimi ovirami; – ohranjevanje zdravja v lastni počitniški prikolici v Termah Banovci in zagotavljanje regresirane in cenovno ugodne možnosti za krepitev zdravja in rekreativnih dejavnosti odraslih invalidov sluha; – družabništvo in medgeneracijsko povezovanje. V okviru tega programa organiziramo srečanja vsako sredo, petek in občasno ob sobotah; organiziramo in izvajamo prireditve kot so: dan žena, izleti, srečanja s tečajniki znakovnega jezika, valentinovo, mednarodni dan gluhih, novoletno srečanje članov, družabna srečanja in novoletno obdaritev otrok; – za zagotavljanje informiranosti izdajamo lastni časopis, izvajamo fotografsko in video dejavnost, urejamo spletno stran društva, prirejamo okrogle mize in predavanja. Časopis Naš glas je dostopen tudi na spletni strani www.dgnp-mb.si; – pomoč odraslim gluhim in naglušnim osebam pri pridobivanju

(CNVOS) je zato sestavil delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavnik CNVOS, dve predstavnici Skupnosti občin Slovenije, predstavniki regionalnih stičišč ter predstavnika Ministrstva za javno upravo, in sicer Službe za lokalno samoupravo in Službe za transparentnost integriteto in politični sistem. Glavna naloga skupine je bila odgovoriti na vprašanje, kako občinam ponuditi orodje, s katerim se bodo vključevanja javnosti lažje lotile.

Priročnikov, priporočil in drugih dokumentov na temo vključevanja javnosti je bilo sicer v zadnjih letih objavljenih veliko, nekateri od njih so zelo kakovostni in detaljni. A do sedaj so se vsi nanašali na vključevanje javnosti na splošno, oziroma so bili usmerjeni predvsem na odločanje zakonodajalcev na nacionalni ravni in so temu primerno bolj kompleksni.

To je dobro, če ima občina potrebne kapacitete, da priročnik preuči in prilagodi svojim potrebam, ni pa dobro za manjšo občino, ki v takšnem kompleksnem vključevanjem javnosti upravičeno vidi predvsem kapacitete, ki jih nima.

Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini so dokument, ki je napisan v preprostem jeziku in ki na pregleden način prikazuje vse ključne korake, nasvete in navodila za vključevanje javnosti v občinah. Mišljene so kot temeljno, prvo orodje, na katere se občine lahko oprejo in ki jim lahko pomaga pri učinkovitejšem vključevanju občanov pri sprejemanju vseh pomembnih odločitev v občini. Gre za prvi takšen dokument pri nas, ki je namenjen izključno občinam, tudi tistim najmanjšim. Želja pripravljavcev je, da Smernice občinam ponudijo svež pogled na postopke vključevanja občanov, pa tudi na občane same, in sicer kot na koristne vire informacij in na soustvarjalce prihodnjega razvoja in uspeha občine.

jem, da se bodo pristojni organi odzvali na grožnje in napade nevladnih organizacij in njenih članov.« Varuh človekovih pravic Republike Slovenije

informacij za nakup ustreznih tehničnih pripomočkov za lajšanje ali odpravo posledic delne ali popolne izgube sluha; – uporaba računalnika za vsakdanjo rabo. Društvo svojim članom nudi možnost računalniškega izobraževanja, ne glede na njihovo funkcionalno okvaro sluha in/ali govora, saj programe izvajamo v specialnih tehnikah in oblikah komunikacije, razumljive vsem udeležencem v programu izobraževanja; – v društvu gojimo različne programe športa in rekreacije: pikado, bowling, balinanje, šah, rekreativna telovadba, odbojka na mivki, mali nogomet, odbojka, orientacijski tek, tenis, smučanje, športna ribičija, rekreativno plavanje; – tečaji slovenskega znakovnega jezika gluhih. V društvu izvajamo začetni in nadaljevalni 40-urni tečaj znakovnega jezika gluhih za slišeče udeležence. Leta 2002 je Republika Slovenija sprejela Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in tako določila pravico gluhim osebam do uporabe znakovnega jezika ter pravico do informiranja v njim prilagojenih tehnikah.

– kultura gluhih in naglušnih ustvarjalcev. Tradicionalno organiziramo različne kulturne prireditve, kjer nastopajo gluhi in naglušnih ustvarjalci.

“Gluhi in naglušni so skupina najtežje zaposljivih oseb ravno zaradi svoje komunikacijske oviranosti. Gluhota in naglušnost je v naši družbi še vedno tabu, ki izhaja iz številnih predsodkov

o gluhoti. V društvu pomagamo pri uresničevanju njihovih potreb in enakopravnejšem vključevanju v družbo ter osveščamo širšo javnost o sami gluhoti. Kljub svoji gluhoti, so to ljudje z enakimi željami, pričakovanji in potrebami kot polnočutni, ki si želijo pokazati svoje sposobnosti in dobiti priložnost, da se izkažejo v delovnem okolju.”

V društvu smo, v želji ustvariti pogoje za delovno aktivacijo svojih članov, pričeli z ustanavljanjem socialnega podjetja, v okviru katerega želimo vzpostaviti gostinski lokal v katerem strežejo gluhe in naglušne osebe. Predsodki in stereotipi o gluhih še vedno obstajajo in so močno vpeti v našo družbo, kar vpliva na njihov neenakovreden položaj v družbi, ki se kaže tudi v težavah pri iskanju zaposlitve. Te ovire in predsodke želimo odpravljati s projektom »Na OFF«, katerega glavni cilj je realizacija ideje o ustanovitvi socialnega podjetja v Mariboru, ki bi omogočilo delovna mesta. Širšo javnost želimo ozavestiti o položaju gluhih v družbi ter spodbuditi dobro počutje pri neslišečih skozi uresničevanje njihovih sposobnosti, opravljanje produktivnega dela in njihovega prispevka k razvoju širše skupnosti.

Lep pozdrav (v slovenskem znakovnem jeziku gluhih oseb)

7

nevladna.zavodpip.si

Mladi z manj priložnostmi s pomočjo mladinskega dela do zaposlitve

Urbano vrtnarjenje za samooskrbo in socialno vključenost

Nevladna organizacija spodbuja družbenoodgovorno zaposlovanje

Nevladna organizacija spodbuja okolju prijazno vrtnarjenje Simona Trčak Zdolšek, Društvo Urbani eko vrt

Štefan Simončič, EPEKA Združenje EPEKA, socialno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2008, ko je bilo gospodarstvo tik pred krizo. Bili smo novorojenček. Na mariborska vrata je trkal prestižni naslov – Evropska prestolnica kulture 2012, vladala je vzhičenost in kulturno dogajanje v mestu je bilo na vrhuncu. Že takrat smo občutili, da so v mestu, regiji, državi in v celotni evropski skupnosti velike družbene in socialne razpoke, ki se nenehno širijo. Upali smo, da jih bo mednarodni kulturni naslov doma vsaj deloma zakrpal, če jih že ne more odpraviti. Vzporedne družbene skupine, kot so npr. Romi, begunci, migranti, ipd. živijo popolnoma drugačno življenje, se spopadajo z drugačnimi vsakdanjimi težavami kot večina ter so prepogosto izolirani v svojih sredinah. Že v tistem obdobju smo ugotovili, da je vključenost močno povezana z zaposlitvijo in ekonomsko močjo vsakega posameznika ter posledično tudi z ekonomsko močjo celotne skupnosti in navsezadnje tudi države.

»Vsaka doba ima svoje neprijetnosti.«

Henry Bataille

Po naslovu EPK (Evropska prestolnica kulture) smo v organizaciji zagnali delovanje romske restavracije Romani kafenava, ki je prva romska restavracija, ki deluje po načelih socialnega podjetništva v mestu ob Dravi, na desnem bregu, ki je še dodatno zapostavljen pa tudi nekoliko degradiran; tako socialno kot ekonomsko.

Vzpostavitev tovrstnega socialnega podjetja, ki opolnomoča že stoletja izključeno skupnost, se je zgodila veliko pred časom. Preveč moderna, preveč napredna, preveč radikalna, bi rekel, ko se zdaj oziram nazaj, po soočanju s številnimi problemi in težavami, ki jih je odprtje restavracije prineslo.

Ljudje niso bili pripravljeni na sodelovanje različnih skupnosti, niso bili pripravljeni na delovanje v splošno korist družbe oz. v korist tistih, ki živijo slabše, imajo nižji življenjski standard in navsezadnje niso enaki kot mi - niso kleni Slovenke in Slovenci.

Prav to se je potrdilo tudi v času begunske krize, kjer je do izraza prišla nesolidarnost vseh nas; kot da smo na hitro pozabili kako in kaj se je zgodilo ljudem ob razpadu Jugoslavije. Naš razlog za takšno ravnanje pa tudi tokrat ni bil strah za lastno preživetje, kar bi bilo do neke mere celo razumljivo. Bali smo se za padec našega življenjskega standarda, ki tako in tako ni trajnosten, ekološki, in ki ne teži k skromnosti, ki so jo v nekem drugem času posedovali naše prababice in pradedki. Družba v ospredje še kar naprej postavlja težnjo po potrošništvu in nikoli zadovoljnem ali zadovoljenem življenju.

V Združenju EPEKA so.p. se zavedamo svoje majhnosti in vemo, da tega nikakor ne moremo spremeniti, lahko pa v okviru svojih zmožnosti in znanj vplivamo na lokalni, nacional-

ni, evropski in svetovni ravni. Imamo možnost, da nagovarjamo ljudi, delodajalce, odločevalce in splošno javnost ter konstantno opozarjamo na pomembnost vključevanja; predvsem mladih v družbo. Opolnomočiti mlade v realnem sektorju, v praksi, je predvsem manjko izobraževalnega sistema, ki je ostal zagozden na neki točki, in se s težavo prilagaja času.

Predvsem pa je nujno tem, ki so ostali zadaj in se ne uspejo vključiti v sodobni gladiatorski boj, kjer je potrebno biti uspešen in najboljši, zagotoviti možnost običajnega življenja, ki je povezano z zaposlitvijo.

Socialno podjetništvo je eden izmed načinov, kako spraviti “pomoč” do tistih “spodaj”, do izključenih, tistih, porinjenih na rob družbe, ki jih raznovrste oblike pomoči in njim namenjeni projekti le redko dosežejo. Sami nikdar ne pridejo po pomoč, deloma po krivdi lastnega manjka iniciativnosti, deloma pa zaradi neznanja ali nesposobnosti tistih, ki tovrstne ‘ukrepe pomoči’ izvajajo.

Projekt usposabljanja in izobraževanja Mladi z manj priložnostmi s pomočjo mladinskega dela do zaposlitve ali Družbeno-odgovorno zaposlovanje je osredotočeno na cilj, da bi nam to uspelo, zato se usmerjamo v delo z mladimi. Želimo preprečiti napake, ki smo jih opazili znotraj prejšnjih projektov in se posvetiti reševanju težav pri generaciji, v kateri še je upanje napram starejšim, ki so ostali trajno brezposelni in jim dana situacija žal pogosto predstavlja že način življenja.

Mlade s številnimi delavnicami, usposabljanji na način neformalnega izobraževanja vključujemo v širšo družbo, jih motiviramo ter opolnomočimo z dodatnimi znanji ter skrbimo za njihovo osebnostno rast.

Hkrati opažamo velik problem s strani delodajalcev. Če citiram krajši izsek govora nemškega direktorja Lufthanse g. Carstena Spohra (tuje podjetje smo vključili zaradi evropske dimenzije in financiranja projekta s strani Evropskega socialnega sklada): “Letno dobimo približno 120.000 prijav na razpisana delovna mesta. Kot eden izmed nemških najbolj priljubljenih delodajalcev smo v položaju, da lahko izbiramo najboljše od najboljših, saj ponujamo dobre karierne možnosti in varnost. Trenutno zaposlujemo 130.000 ljudi 150 nacionalnosti.”

Današnji svet je seveda naravnan tako, da najboljši zmagajo. Mladi iz obrobja, osipniki in pdb. seveda odpadejo.

Zmeraj, vedno, povsod. Upravičeno, razumljivo, logično.

Od formalnega izobraževanja naprej.

Ameriške sanje odpadejo. Mogoče jih sicer nikoli v resnici ni bilo, so pa nam všeč, ker mogoče tudi nam kdaj prav pridejo in si jih ne želimo niti izbrisati iz spomina.

Naš projekt skuša v največji meri vplivati na tiste, ki bi lahko začeli spremembe izvajati v sodelovanju. Zaposlovali bi lahko tudi takšne, ki niso najboljši, ki po mnenju kadrovskih strokovnjakov ne izpolnjujejo kriterijev. Tistih, ki bi napredovali veliko počasneje od večine. A vendar bi se to s kvalitetnim mentorstvo skozi leta lahko nadoknadilo. Ostal bi nam vsem tudi občutek človečnosti.

Delodajalci sicer velikokrat izjavijo, da to ni njihovo delo, da je njihovo delo ustvariti dobiček, plačati davek, in da se tu njihovo poslanstvo zaključi. Ne bodo opravljali socialnega dela, se posluževali spremenjenih pedagoških pristopov, ne bodo gledali skozi prste itd. V takšnih primerih je potrebno še dodatno izpostaviti pomen in nujnost medsektorskega povezovanja. Družba se bo izboljšala, bo napredovala samo in le, če bomo prevzemali zadolžitve, ki niso lahke, ki otežujejo naš delovni proces, ampak imajo višje poslanstvo. Nevladni sektor, čeprav na tem področju veliko postori, teh odklonov sodobne družbe brez dodatne podpore sam ne bo mogel regulirati. Tudi, če bo naenkrat na voljo več sredstev, brez povezovanja ne bomo zmogli, zato projekt Družbeno-odgovorno zaposlovanje v veliki meri temelji tudi na tem, da to zavedanje polagoma spremenimo in tako ne vidimo in rešujemo problemov samo na strani mladih, temveč tudi drugje, mogoče celo v sami njihovi srži.

Da zaključimo, kjer smo pričeli. Obdobje mladosti je tisto, ki si ga vsi zapomnimo in ga najraje obujamo. Vsako ima svoje težave. Grenkoba posameznika, ki se kasneje pojavi zaradi brezposelnosti, nakupičenih neuspehov, vsakdanjih problemov s katerimi se srečujemo ipd. lahko vodi tudi k različnim pojavom, kot je npr. ekstremna radikalizacija, ki je sedaj bolj opažena v Evropski skupnosti in se ji marsikdo čudi, saj je ne razume, lahko vodi k padcu v omamo ali v kakšne druge odvisnosti, psihičnim boleznim in ostalemu.

Varnost je ključna in je tista dobrina, ki si je v dandanašnjem času želimo vsi. Ne razumemo pa, da smo vsi državljani Evropske skupnosti odgovorni, da jo vzdržujemo.

Družbeno-odgovorno zaposlovanje je tisto, ki se zaveda teh povezav, čas je, da se pričnemo tega zavedati vsi.

»Takšnih pritiskov na nevladne organizacije se ne spomnim od časov poznega socializma in so popolnoma nesprejemljivi. Okoljske organizacije so pripomogle, da je projekt Magne bistveno izboljšan - od preprečitve poseka gozda v Miklavžu do izgradnje železniškega tira. Izvirni greh tega konflikta je obljuba Magni, da bo v dveh letih lahko na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih zgradila tovarno. To ni mogoče nikjer v Evropi, ni čudno, da so se nevladne organizacije odzvale. » Pavle Gantar, nekdanji okoljski minister

Projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga je v letu 2012 izvajala Mestna občina Maribor, je postavil temelje urbanega vrtnarstva v Mariboru.

Dobri praksi so sledile tudi nekatere druge slovenske občine. Začetki urbanega vrtnarjenja v Mariboru segajo sicer že v 80. leta prejšnja stoletja, ko je bil izrisan arhitekturni in krajinski načrt za postavitev vrtičkarskega naselja v Stražunskem gozdu. Projekt ni bil nikoli realiziran, zato je tam nastalo vrtičkarsko naselje po meri posameznega uporabnika. V začetku leta 2011 se je ponovno obudila ideja urbanega vrtnarjenja na javni površini, povezanega z zagotavljanjem socialne vključenosti prebivalcev.

Ideja urbanih vrtov je bila podprta s strani komisije za evropske projekte in zanjo so bila rezervirana finančna sredstva.

Sledilo je iskanje primerne večje lokacije na kmetijskem zemljišču blizu gosto naseljenega naselja, v katerem nekateri prebivalci živijo v stanovanjih brez balkona. Med različnimi lokacijami je bila najustreznejša parcela v Zgornjem Radvanju, mimo katere vodi glavna sprehajalna pot do Pekrske gorce. Stekla je delovna akcija realizacije projekta eko vrta v Borovi vasi. Prebivalci so bili povabljeni k vključitvi v vrtičkarstvo, z namenom večanja osebne samooskrbe. Urbani vrt v Borovi vasi je v jeseni 2011 dobil načrtovano obliko. Bodoči vrtičkarji so očistili parcelo nepotrebnega grmovja in visoke trave ter pričeli zasajati sadna drevesa in sadno grmičevje. Okoli celotnega vrta je bila postavljena lesena ograja. Zimski čas je bil v znamenju izobraževanja bodočih vrtičkarjev, saj marsikateri ni imel potrebnih agronomskih znanj in veščin. V letu 2012 se je pričela organizirati skupnost bodočih vrtnarjev - uporabnikov vrtov. Ustanovljeno je bilo Društvo Urbani eko vrt, katerega naloge so skrb za vrt, redna košnja trave, obrezovanje dreves, pobiranje plodov, spodbujanje članov k izobraževanju ter iskanje sponzorjev za ohranjanje in razvoj vrta in izvajanje izobraževanj. Razdelitev razpoložljive zemlje zainteresiranim uporabnikom ni bila lahko naloga, saj je bilo težko ustreči vsem željam. V skladu s pravili uporabe vrta ga posameznik prejme v uporabo za obdobje enega leta. Nekateri uporabniki za svoj vrt lepo skrbijo in ga obdelujejo v skladu s sprejetimi pravili, med tem ko nekateri ugotovijo, da takšen način sodelovanja in uporabe ni primeren zanje in se umaknejo.

Kljub osrednjemu poslanstvu krepitve socialnih vezi med prebivalci, pa včasih pride tudi do medsosedskega neujemanja, ki koga tudi odvrne od nadaljnjega vrtičkarstva. Čakalna doba na vrt je običajno eno leto. V januarju

so zainteresirani uporabniki povabljeni na informativno srečanje, kjer prejmejo informacije o stroških najema ter načinu vrtnarjenja, ki mora biti kar v največji meri ekološko.

V vrtu je postavljenih 8 skupnostnih hišic, 1 skupnostna velika lopa, otroško igrišče, 3 visoke grede, čebeljnjak, kompostno stranišče ter posajenih 300 sadik sadnega grmičevja za lastno porabo, 25 visokodebelnih avtohtonih sort sadnih dreves ter 100 vinskih trt z jurko in izabelo ter 50 sadik kivija.

V zadnjih petih letih je na primeru našega urbanega vrta nastalo pet diplomskih nalog in en doktorat. Vrt namreč na površini 1ha dokazuje, kako je lahko 80 družin samooskrbnih skozi vse leto. Skozi prakso vrtnarjenja se vrtičakrji naučijo, da na vrtu ni mrtve sezone, ampak je v vsakem letnem času mogoče gojiti določeno vrsto zelenjave.

Pri načrtovanju pridelkov upoštevamo vedenje o sezoni sajenja posameznih vrtnih in sledenje po kolobarju. Po začetnih težavah so sedaj uporabniki vrtov zadovoljni s svojim koščkom zemlje, pa tudi s svojimi sosedi.

Usmeritve društva so nagovarjanje uporabnikov urbanih vrtov k večji osebni vključenosti v vrt in skupnim aktivnostim za njegov razvoj, širitev dobre prakse urbanih vrtov v druge mestne četrti ter spodbujanje uporabnikov urbanih vrtov k medgeneracijskemu učenju in prenosu znanj na mlajše vrtičkarje. Uporabnike vrta se ekološko osvešča, da ob uporabi vrta ne proizvajajo odpadkov in smeti in vse kar na vrtu nastane ob pridelku, reciklirajo v obliki komposta.

V društvu se zavedamo, da je po vzpostavitvi vrta, čas narediti še kakšen korak dalje. Predvsem želimo svojim vrtičkarjem ponuditi več izobraževalnih vsebin, praktičnih prikazov drugačnih praks vrtnarjenja, kot sta permakultura in biodinamika. Za delovanje društva in ohranitev eko vrta je potrebno zagotavljati finančna sredstva. Mestna občina Maribor dela teh sredstev ne prispeva in smo prepuščenih lastni iznajdljivosti. V prihodnosti si želimo zagotoviti trajnejši vir financiranja še posebej, ker je vrt v prvi vrsti namenjen socialno šibkejšim prebivalcem. Z vključitvijo v program NVO s potencialom, si zagotavljamo nova znanja, ki jih potrebujemo za razvoj novih storitev in produktov, ki nam bodo tudi na trgu prinašali del potrebnih finančnih sredstev za razvoj skupnostnega eko vrta v Mariboru. Vabimo vas, da nas obiščete in si ogledate, kako koristno je lahko v urbanih okoljih izkoriščena obdelovalna zemlja, ki zaradi širitve mesta počasi izginja.

8

september 2017

Kaj storiti, ko se prejme plačilni nalog od FURS-a?

Nevladna organizacija skrbi za pravno varnost občanov in nevladnih organizacij Miran Vrbanić, pravni svetovalec, Zavod PIP Nemalokrat se zgodi da društvo prejme plačilni nalog, ker ni predložilo obračuna davka od dohodka pravnih oseb (DDPO), ki ga je sicer vsako leto potrebno predložiti krajevno pristojnemu finančnemu uradu ali prek sistema eDavki, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Za davčne zavezance to večinoma urejajo računovodske službe, ko pripravljajo tudi letna poročila za oddajo na AJPES. Ko pa zavezanci te stvari urejajo sami, pa se na to zna pozabiti iz različnih razlogov, pri čemer je pri društvih ta razlog večinoma prenehanje z dejanskim poslovanjem in se posledično ne predloži ne obračun DDPO, ne letno poročilo na AJPES. V skladu z Zakonom o društvih se z globo 420 evrov kaznuje društvo, ki letnega poročila ne predloži v roku AJPES-u, z globo 125 evrov se za ta prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba društva. Za ta prekršek je prekrškovni organ sam AJPES. Ven-

dar društva, ker niso oddala letnega poročila, ne dobijo globe od AJPES-a, temveč od FURS-a, ker niso predložila obračuna DDPO. Ta globa je osnovana na 1. točki prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku zaradi kršitve 358. člena istega zakona. Določen je sicer razpon kazni med 1.200 evri in 15.000 evri za pravne osebe in v višini med 600 in 4.000 evri za odgovorno osebo pravne osebe.

Ker pa se o prekršku odloča v hitrem postopku, se izreče najnižja kazen, to je 1.200 evrov kazni za društvo in dodatnih 600 evrov za odgovorno osebo društva.

In kaj sedaj? Ena možnost je plačati ponujeno polovico kazni kot to pojasnjuje pouk o pravnem sredstvu plačilnega naloga ali pa vložitev zahteve za sodno varstvo v danem roku in po zahtevanem postopku. Zahteva za sodno varstvo potem tudi zadrži izvršitev naloga. Zraven pouka o pravnem sredstvu vsebuje plačilni nalog tudi opozorilo o pravici do plačila globe in morebitnih stroškov postopka na obroke (največ 12 obrokov) in tudi opozorilo o možnosti nadomestitve globe z delom v splošno korist. Če globa ne bo plačana, pa še opozorilo, da bo prisilno izterjana in se tudi izvršila z nadomestnim zaporom.

Zahtevo za sodno varstvu ureja Zakon o prekrških (ZP-1). Zahtevo lahko vložite ločeno za odgovorno osebo in društvo, lahko pa skupaj za oba. Razlogi iz katerih je mogoče izpodbijati odločbo so zakonsko navedeni; stalna možnost zaradi hitrega postopka pa je razlog kršitve določb postopka, saj storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku. V zahtevo je potem potrebno navesti, da prekršek ni bil storjen naklepno, da predhodno ne društvo in ne odgovorna oseba tovrstnega prekrška še nista storila, da društvo trenutno ne posluje, da nima zaposlenih in ne premoženja, da s prekrškom ni bila povzročena škoda proračunu RS, da globa predstavlja nepremostljivo oviro za nadaljnji obstoj društva, ki bi ob neuspešnosti zahteve za sodno varstvo bilo primorano podati predlog za začetek stečajnega postopka, ipd. Seveda pa se naj nemudoma izpolnijo obveznosti in predloži DDPO obračun, da se prekrškovnemu organu dokaže pripravljenost sodelovanja v postopku. Namen predstavitve ni predstaviti točne vsebine zahteve za sodno varstvo, saj je le-ta odvisna od vsakokratnega konkretnega primera in bi tako lahko delovala zavajajoče.

Po pravočasni in utemeljeni zahtevi oz. vloženi zahtevi, je na vrsti prekrškovni organ (ne sodišče!). Glede na zapisano vsebino lahko prekrškovni organ (torej FURS) nadomesti odločbo o prekršku (plačilni nalog) z novo odločbo, ali izreče opomin namesto sankcije.

V primeru, na katerem je osnovana predstavitev, je prišlo ravno do tega, FURS je izdal skupno odločbo o prekršku za društvo in odgovorno

V dveh mesecih dve toni hrane našle pot na krožnik, namesto v koš Nevladna organizacija pomaga najšibkejšim v skupnosti Polona Toplak, Ars Vitae, društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči V društvu Ars Vitae že od leta 1998 zagotavljamo pomoč posameznikom in družinam, ki jih težke življenjske okoliščine potiskajo na družbeno obrobje. Društvo se je sprva usmerjalo v preventivne programe in programe pomoči uživalcem drog in njihovim svojcem, vendar smo sčasoma prepoznali tudi druge socialne problematike, ki se je pojavljajo na območju Ptuja in okolice. Do danes se je društvo kadrovsko in programsko okrepilo do te mere, da v okviru 4 programov, 7 zaposlenih izvajalcev in 51 prostovoljcev zagotavlja pomoč že več kot 400 posameznikom in družinam letno. Trenutno lahko, v okviru našega društva, pomoč poiščejo, ob uživalcih drog in njihovih svojcih, tudi otroci in mladostniki, ki si v svojem prostem času želijo dodatno podporo in druženje, žrtve nasilja ter posamezniki, ki si zaradi brezdomstva in drugih vzrokov težko zagotavljajo pogoje za dostojno življenje.

Projekt Donirana hrana je projekt Zveze Lions klubov Slovenije. V Sloveniji poteka že od leta 2013 v sodelovanju z donatorji-trgovci. Na našem lokalnem okolju projekt koordinira Lions klub Ptuj in ga izvaja v sodelovanju z donatorji, Mestno občino Ptuj, kot sofinancerjem projekta in našo organizacijo.

Hrana iz toploteke, kruh in pekovsko pecivo, sendviči, solate, mlečni izdelki, pecivo in druga hrana, ki bi sicer končala kako drugače, se s pomočjo vseh vključenih v projekt odpelje po zapiralnem času trgovin v razdelilnico hrane, ki jo je s pomočjo donatorjev opremil Lions klub Ptuj. Prav tako se je s pomočjo donatorja zagotovila uporaba vozila za prevoz hrane od trgovin do razdelilnice. Mestna občina Ptuj je omogočila obnovo prostora v kateri deluje razdelilnica, sofinanciranje zaposlenih v programu preko

javnih del ter ostala potrebna sredstva za delovanje.

Dve zaposleni osebi v programu javnih del in vključeni prostovoljci, katerih delo koordinira strokovna delavka društva Ars Vitae, hrano naslednje jutro razdelijo upravičenim prejemnikom, ki ob humanitarni pomoči Rdečega križa in Karitasa, na ta način pridobijo dodatna živila, s katerimi lažje zagotovijo dnevni obrok sebi in svojim družinam. V prvih dveh mesecih delovanja razdelilnice sta bili 52 upravičencem iz MO Ptuj razdeljeni 2 toni hrane. Med upravičenimi prejemniki, ki jih določi Center za socialno delo Ptuj, je 18 družin, ogroženih zaradi brezposelnosti staršev in 32 samskih oseb, med katerimi so brezdomni, starejši posamezniki, ki zaradi svoje starosti ne dobijo več zaposlitve, invalidi, mlajše osebe brez svojcev in drugi, ki si ne zmorejo zagotoviti preživetja na drug način. Razdelilnica hrane deluje vse dni v tednu, tudi v nedeljo, ko se hrana razdeli dvakrat, zjutraj in takoj po zaprtju trgovin. Trenutno s projektom Donirana hrana pomagamo 85 ljudem.

Presežki hrane so tako ekološki, kot etični problem. V 21. stoletju smo na žalost še vedno priča absurdni in nesprejemljivi situaciji, ko veliko število ljudi po trgovskih centrih potiska prenatrpane vozičke hrane, ki kasneje konča tudi v smeteh, na drugi strani pa smo priča pomanjkanju in lakoti. Trenutno sta v projekt na Ptuju vključena kot donatorja dva trgovska centra, a priložnosti za širjenje sodelovanja je še veliko. Projekt Donirana hrana smo prepoznali tudi kot vstopno točno za ostale oblike pomoči. V želji po celovitem pristopu do pomoči potrebnih, smo že pred začetkom projekta vzpostavili program Kamra – celovita podpora brezdomnim osebam. Prejemnikom donirane hrane in

ostalim posameznikom v stiski nudimo svetovanje in pomoč pri urejanju vseh pravic, ki jih v sistemu lahko dobijo za ureditev svojega socialnega položaja. Po začetni zadržanosti, ki ponavadi spremlja prvi obisk razdelilnice, se uporabniki kmalu odprejo in izvajalcem zaupajo tudi druge stiske, kar je priložnost, da se njihov socialni položaj, tudi z našo pomočjo, prične ustrezno urejati. Pri ljudeh, vključenih v naše programe, namreč vse pogosteje zaznavamo, da so njihove stiske posledica kompleksnih težav, ki se jih ne da reševati s parcialnimi ukrepi. Veliko jih ne zmore dostopati do pomoči v sistemu, do katere so sicer upravičeni, vendar zaradi nepoučenosti, težav v duševnem zdravju, bolezni ali odsotnosti bližnjih, ki bi jim pomagali pri uveljavljanju pravic, do njih ne pridejo. V društvu se trudimo ljudem v stiski na enem mestu ponuditi čim več različnih oblik pomoči in jim s tem prihraniti večkratno ponavljanje bolečih zgodb od vrat do vrat različnih inštitucij in pristojnih služb.

Dobre prakse, kot je projekt Donirana hrana, se v Sloveniji vse bolj širijo.

Tudi na Ptuju se je projekt izkazal kot priložnost za sodelovanje vseh akterjev, nevladnih organizacij, Centra za socialno delo Ptuj in Mestne občine Ptuj, ki želimo skupaj blažiti posledice revščine, ki tudi našemu okolju ne prizanaša.

Izkušnja sodelovanja in pripravljenost delati v dobrobit najšibkejših v okviru projekta Donirana hrana, nam daje energijo in upanje, da smo v lokalnih skupnostih skupaj zmožni ustvarjati pozitivne družbene premike, ki se skozi projekt Donirana hrana že kažejo tudi v uvajanju sistemskih rešitev s strani države, ki bodo zagotavljale dostojno življenje vsem. Nevladne humanitarne organizacije pa s svojim delovanjem, kot partner državi, skrbimo za premagovanje in lajšanje stisk v katerih se znajdejo posamezniki in družine.

osebo v kateri je navedel, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in nadomesti plačilni nalog, z novo odločbo pa je bil izrečen opomin društvu in ločeno odgovorni osebi. Opomin se namreč sme izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega ali gre za prekršek, kjer ni bila izpolnjena predpisana obveznost, oziroma kjer je sicer bila povzročena škoda, stori-

lec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost, izpolnil oziroma popravil ali povrnil škodo. Oba storilca sta pa hkrati prejela naloženo plačilo stroškov postopka, vsak po 30 evrov.

Tako je bil primer za to društvo uspešno rešen. Nadalje pa bodo morali večjo pozornost nameniti rokom in davčne obračune pravočasno predložiti.

Brez oranja in gnojil do kakovostne hrane Nevladna organizacija v skrbi za zdravo hrano in zdravo okolje Matej Kline, Permakulturni inštitut Maribor Sedanji čas, ki ga zaznamujejo globalizacija, velike ekonomske razlike med državami in posamezniki, pogosto neustrezno ravnanje z naravnim okoljem ter poplava zavajujočih informacij je narekovala ustanovitev neprofitne organizacije Permakulturni inštitut Maribor (PIM). Ozaveščeni posamezniki in organizacije se za izboljšanje stanja našega planeta borijo na poslovnih in političnih ter družbeno-odgovornih frontah. Tej borbi se je priključil tudi PIM, ki se upira dokazljivo destruktivnim ravnanjem agronomije ter necelostnemu in netrajnostnemu načrtovanju živečih sistemov, kar predstavlja ključne dejavnike za trenutno stanje naše družbe.

Poslanstvo PIM je skrb za ozaveščanje javnosti o trajnostnih sistemih, ki se nanašajo na gradnjo bivališč, kmetijstvo, vodne in energetske vire ter ekonomske sisteme, njihovem načrtovanju in ekonomski upravičenosti ter njihovem čimprejšnjem udejanjanju v praksi. Na PIM si prizadevamo spremeniti konvencionalno destruktivno upravljanje z naravnimi viri v trajnostno upravljanje narave, ki zajema širok spekter dejavnikov, potrebnih za kakovostno življenje vsakega posameznika. Svoje poslanstvo uresničujemo z vzpostavljanjem demonstracijskih centrov, namenjenih prikazu koristi trajnostnega načrtovanja. Predstavitev in predavanj se poleg domačega prebivalstva, v vse večji meri, udeležujejo tudi tujci.

Začetki našega delovanja so bili usmerjeni v kmetijstvo, saj to na način, kot je najpogosteje prisotno v praksi, predstavlja največjo grožnjo naravi, okolju in človeku. Obstoječe prakse na področju kmetijstva bo potrebno spremeniti, če bomo želeli tudi v prihodnje uživati v kakovostni hrani in normalnem življenjskem okolju brez ekstremnih vremenskih pojavov in sprememb. V ta namen smo ustanovili učno demonstracijski center Zabojček zdravja, ki služi kot prikaz pravilnih trajnostnih praks v kmetijstvu ter dokazovanju ekonomske in finančne upravičenosti kmetovanja na tovrsten način. V našem učno demonstracijskem centru prikazujemo trajnostne prakse ter organiziramo delavnice trajnostne agronomije. Strankam, ki si želijo preiti na trajnostno kmetovanje omogočamo izobraževanje, načrtovanje in celotni »know how« za optimalno delovanje njihovega posla.

Kot neprofitna, okoljevarstvena organizacija se zavedamo, da bo zgolj dolgoročni finančni in poslovnih uspeh tovrstne vzorčne farme prepričal skeptične izvajalce konvencionalnega kmetijstva. Nov poslovni model bodo namreč pripravljeni sprejeti le, če bodo prepričani, da jim bo prinašal večje dobičke, ne pa zgolj zaradi dejstva, da ekosistemska pridelava obnavlja okolje in nudi kakovostnejše produkte.

Kot ekosistemsko razumemo takšno pridelavo, pri kateri se na obdelo-

valno površino ne gleda zgolj kot vir, ki se ga izkorišča za ustvarjanje prihodka in dobička, temveč se skrb namenja vzpostavljanju in ohranjanju ravnovesja v okolju. Takšno ravnanje, ob skrbi za okolje, zagotavlja tudi izobilje pridelka. Pri ekosistemski pridelavi se ne orje, prekopava ali kako drugače obrača zemlje. Umetna gnojila in pesticidi se ne uporabaljajo. Prav tako nedopustno je pretirano zalivanje. V ekosistemski pridelavi se vzgaja dobra, kakovostna prst z debelo vrhnjo humosno plastjo, ki lahko podpre tako rastline, mikroorganizme, kot tudi druge živali v tleh, ki skupaj z rastlinami simbiotsko ustvarjajo prave pogoje za pravilno rast in krepitev lastne odpornosti rastlin na škodljivce in bolezni. Prav tako se pri ekosistemski pridelavi ne uporablja sistem pridelave monokultur. Te so veliko bolj dovzetne za škodljivce in bolezni in predstavljajo veliko poslovno tveganje za pridelovalca.

Naš cilj ni ozavestiti zgolj kmetovalce, temveč celotno prebivalstvo. V ta namen jim ponujamo prehrambene produkte, ki so plod ekosistemske pridelave. Na naši farmi pridelano zelenjavo, pakiramo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih. Vsa zelenjava, ki je kupcem na voljo v zabojčku, je bila pobrana pred največ 24 urami. To nam omogoča zagotavljanje edinstvene kakovosti, saj zelenjavni produkti v trenutku ko se jih pobere, pričnejo zgubljati svojo hranilno vrednost.

Tako ima svežina naših izdelkov višji standard, ki ga lahko ponudijo zgolj redki ponudniki zelenjave. Naši odjemalci z uporabo naših produktov ne podpirajo zgolj delovanja Permakulturnega inštituta Maribor in naših prizadevanj za obnovo ekosistema, pač pa dobijo kos ekosistemske pridelave na svoje mize in se lahko sami prepričajo, kaj lahko trajnostna pridelava ponudi.

Naši načrti v skrbi za okolje in zdravo prehrano so usmerjeni v širitev ekosistemske pridelave med slovenske kmetijske pridelovalce. V ta namen načrtujemo vzpostavitev mednarodno priznanega certifikata, ki bo predstavljal nadstandard ekološki pridelavi hrane in bo upošteval trajnostna načela permakulturnega načrtovanja. Trenutno je najvišji certificiran standard kakovosti t.i. ekološka pridelava, ki pa še zmeraj uničuje okolje z načinom globoke obdelave zemlje (oranjem), prav tako so pri njej še dovoljene določene substance za uničevanje škodljivcev.

Ekosistemska pridelava predstavlja regeneracijo okolja s stranskimi produkti (zelenjava, sadje, meso), brez izpustov ogljika v ozračje, onesnaževanja podtalnice in uničevanja celotnega ekosistema, ki ga je narava sama vzpostavila.

Vsi, ki bi želeli preiti na nov način kmetovanja ali vrtičkarstva in se z njim seznaniti, vas zanima teorija ekosistemske pridelave ali pa želite jesti kakovostne produkte, ste vabljeni na farmo Zabojček Zdravja in obisk spletnih strani www.zabojcekzdravja. si in www.permakulturni-institut.si.

Edina etična odločitev je, da sprejmemo odgovornost za svoj obstoj in obstoj naših otrok. Naredimo to zdaj!