Master thesis 2017 by nika koraca

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE VOJAŠKE UTRDBE NA OTOKU OB KOPENHAGNU magistrsko delo

Avtor: Nika Koraca Mentor: izr. prof. dr. Alenka Fikfak Konzultant za konstrukcije: asist. dr. Bojan Čas Leto vpisa: 2010/2011 Leto izdelave: 2017

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE VOJAŠKE UTRDBE NA OTOKU OB KOPENHAGNU magistrsko delo

Avtor: Nika Koraca Mentor: izr. prof. dr. Alenka Fikfak Konzultant za konstrukcije: asist. dr. Bojan Čas Leto vpisa: 2010/2011 Leto izdelave: 2017

POVZETEK

KLJUČNE BESEDE

V magistrski nalogi se ukvarjam s prenovo stare vojaške utrdbe na umetnem otoku ob obali Kopenhagna na Danskem.

prenova, vojaška utrdba, otok, wellness, hotel

Utrdba, ki je bila nekoč pomembna za vojaške namene, danes propada. Otok predstavlja idealen kraj za odklop od stresnega mestnega življenja in uživanje v izjemnih pogledih na prostranstvo morja. Značaj, identiteta ter zgodovinska dediščina utrdbe so značilnosti, ki jih želim ohraniti in v prostoru poudariti.

KEY WORDS

Težnja po ravnovesju med novimi in obstoječimi strukturami je glavno merilo snovanja projekta. Arhitekturna rešitev spoštuje zgodovino objekta, značaj kraja in nordijsko identiteto, poudarja lastnosti obstoječega objekta, a se hkrati ne boji nove intervencije. Z uvedbo novega programa, hotela in wellness centra, bo prenovljen objekt postal spet privlačen za javnost. Razpršenost programa pa omogoča vsakemu, da najde svoj intimni kotiček miru in sprostitve.

ABSTRACT The topic of this Master thesis project is the renovation of an old military fort, built on an artificial island along the coast of Copenhagen in Denmark. A military fort, built on the island was used for various army purposes throughout time and has been slowly decaying in the recent years. The island is an ideal place for taking a break from the stressfull city life and to enjoy the vast and exceptional views of the sea. The character, identity and historical heritage of the fort are characteristics that need to be preserved and emphasized. The main idea of the project is to find the balance between new and existing structures. The architectural solution respects the history of the existing building while not being afraid of a new intervention. With the introduction of a new program, a hotel and a wellness center, the facility will become attractive to the public again. The scattering of the program allows anyone to find their intimate corner of peace and relaxation.

01 Označena lokacija na Danskem

renovation, army fort, island, wellness, hotel

KAZALO POVZETEK ABSTRAKT 01 02

UVOD TEORETSKA IZHODIŠČA

PREDSTAVITEV PROSTORA O LOKACIJI O PROSTORU IN UTRDBENI ARHITEKTURI ZGODOVINA PROSTORA KLIMA ŠIRŠA LOKACIJA OŽJA LOKACIJA SINTEZA ANALIZ IN UGOTOVITVE

OBSTOJEČE STANJE OBSTOJEČE STANJE POSNETKI OBSTOJEČEGA STANJA KATALOG OBSTOJEČIH ELEMENTOV VALORIZACIJA UGOTOVITVE IN IZHODIŠČA

PROGRAMSKA IZHODIŠČA PROGRAMSKA UMESTITEV ZGODOVINSKI RAZVOJ SODOBNE TERME REFERENČNI PRIMERI UGOTOVITVE IN IZHODIŠČA

PROJEKT ARHITEKTURNA ZASNOVA PROGRAMSKA VSEBINA PRIKAZ RAZPOREDITVE PROSTOROV OPIS UPORABNIKOV IN SHEME POTI

NAČRTI

NAČRTI OBSTOJEČEGA STANJA

TEMA, ORIS PROBLEMA IN CILJ NALOGE ODNOS IN VREDNOTENJE OBSTOJEČEGA PRENOVA IN OBNOVA REFERENČNI PRIMERI NORDIJSKA IDENTITETA REFERENČNI PRIMERI UGOTOVITVE IN IZHODIŠČA 03

04 04

TLORIS PRITLIČJA TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA JUŽNA FASADA PREČNI PREREZ

09 11 13 15 16 19 20 23

NAČRTI NOVEGA STANJA SITUACIJA TLORIS PRITLIČJA TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA PREREZI FASADE FASADNI PAS 01 FASADNI PAS 02 FASADNI PAS 03

25 27 29 32 36 38 43 49

92 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500

93 95 97 99 99

M 1:1000 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:20 M 1:20 M 1:20

101 103 105 107 109 111 113 115 117 119

VIZUALIZACIJE KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA UPORABA MATERIALOV SANACIJA POSTOPEK GRADNJE NOVEGA STOPNIŠČA Z DVIGALOM INŠTALACIJE KANALIZACIJA ZAGOTAVLJANJE NEOVIRANEGA DOSTOPA, VSTOPA IN UPORABE OBJEKTA ZA FUNKCIONALNO OVIRANE OSEBE POŽARNA VARNOST

51 53 54 56 58 61

121 134 138 139 139 139 139 139 140

ZAKLJUČEK

143

64 64 65 66 71

VIRI IN LITERATURA

144

ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

146 147

73 74 84 86 88

02 Pogled na pristaniĹĄÄ?e Kopenhagna

01 UVOD Tema magistrske naloge je prenova stare vojaške utrdbe, ki se nahaja na otoku ob obali mesta Kopenhagen na Danskem. Projekt vključuje tematsko problematiko nordijske identitete ter prenove zapuščenega objekta. Rešitev bo skušala najti ravnovesje med ohranitvijo obstoječega objekta ter gradnjo novih struktur. Prenova stare vojaške utrdbe v moderno arhitektuo je večplastna naloga, kjer je potrebno upoštevati zgodovino, funkcijo, konstrukcijo ter značaj kraja. Potrebno je razmišljati, kako oblikovati ustrezno arhitekturno rešitev, ki poudarja lastnosti obstoječega objekta, a se hkrati ne boji radikalne intervencije. Z magistrsko nalogo želim prebuditi lokacijo z novimi funkcijami, ustvariti kvalitetno arhitekturno rešitev, ki spoštuje zgodovino in tradicijo. Končna arhitekturna oblika izhaja iz integriranega procesa, ki vključuje funkcionalne, estetske ter trajnostne vidike gradnje. Težnja po ravnovesju med novimi in obstoječimi strukturami pa postane glavno merilo snovanja projekta.

03 Razgledna ploščad

04 Stranski portal

05 Razgled ponoči

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

06 Južne razgledne ploščadi

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

TEMA, ORIS PROBLEMA IN CILJ NALOGE

V magistrski nalogi skušam reševati kompleksno problematiko prenove vojaške utrdbe. Srečujem se z večplastno nalogo, kako prilagoditi obstoječi objekt današnjim potrebam ter ustvariti kvalitetno arhitekturno harmonijo med obstoječimi in novimi strukturami. Za lokacijo in projekt sem se odločila zaradi študija na fakulteti v Aalborgu na Danskem in dela v arhitekturnem biroju v Kopenhagnu. Z lokacijo sem se srečala pri projektni nalogi na fakulteti, ob obisku otoka pa me je ta popolnoma prevzel. Grajeni objekti vojaške utrdbe so izjemnega značaja in pomembne historične vrednosti, zato jih je vredno dodatno raziskovati. Pričajo o zgodovini prostora, so nosilci spominov in sporočil preteklosti ter ponujajo možnosti za sodoben razvoj, raziskovanje, obnovo ter sobivanje. Nekateri objekti po otoku so zelo dobro ohranjeni ter arhitekturno in konstukcijsko kvalitetni. Vojaška utrdba je trenutno brez stalnega programa in uporabe ter je prepuščena propadanju. Trenutno ni predvidene nove funkcije, ki bi privabila dovolj obiskovalcev. Otok, ki leži okoli 800 metrov od obale Kopenhagna, je edinstvenega značaja ter je zagotovo vreden obiska. Dostop do otoka je dokaj preprost, za prebivalce Kopenhagna je dosegljiv z le 10 minutno vožnjo s čolnom. Je popolno nasprotje stresnemu mestnemu življenju, ki se mu ob prostih dneh skušamo izogniti. Je idealen kraj za počitek ter

relaksacijo, ki je tudi vodilo programske umestitve projekta. Programska naloga sledi značaju in težnji po spokojnosti in umirjenoti, ki se izraža v wellness centru in hotelskem objektu. Na otoku želim ohraniti občutek miru ter spokojnosti, zato je program manjšega obsega ter namenjen le omejenemu številu obiskovalcev. Čeprav se utrdba odpira javnosti in je namenjena več obiskovalcem, je program dovolj zaprt in ekskluziven, da na otoku ne bo gneče in bo s tem ohranjena tudi identiteta prostora. Izziv projektne naloge predstavlja kvalitetna prenova utrdbe v objekt modernih standardov bivanja. Čeprav je utrdba na Danskem zaščitena kot kulturni spomenik pod spomeniškim varstvom, zanjo še ni bilo narejenega strokovnega konzervatorskega načrta. Za kvalitetno prenovo je potreben pregled vsega materiala, ogled lokacije ter kvalitetno vrednotenje kakovosti objekta. Cilj naloge je ustvariti kvalitetno arhitekturno rešitev, ki izhaja iz integriranega procesa, ki vključuje funkcionalne, estetske in trajnostne vidike gradnje. Težnja po ravnovesju med novimi in obstoječimi strukturami pa predstavlja pomembno vodilo projekta, s katerim želim ustvariti kvalitetno, celostno rešitev.

07 Stranski vhod v objekt

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

08 Obstoječe krožno dvorišče

09 Pogled v daljavo

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

10 Pogled iz objekta

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

ODNOS IN VREDNOTENJE OBSTOJEČEGA

Izhodišča in opredelitev

Vrednotenje in metodologija

’’Vsaka stvaritev je last vsega človeštva ne glede na to, kako jo posamezni narodi ali dežele po svoje uvrščajo med bolj ali manj pomembne (povzeto po deklaracijah svetovne skupnosti Združenih narodov)’’ (Fister, 1979, str. 11) . Fister (1979) pravi, da je bila arhitektura in je še vedno najbolj vidna človekova stvaritev, saj v največji meri soustvarja njegovo okolje. Arhitektura je simbol prostora in kulture, v katerem je grajena, ter je likovni, programski, vsebinski prikaz prostora in človeka, ki v tem okolju ustvarja. Z uničevanjem kulturne dediščine prostor izgubi stik z načinom življenja, značilnim za prostor ali narod. To postaja dandanes najnevarnejši način dehumanizacije človekovega okolja. Iz zgodovine nam je znano, kako so arhitekti z rušenjem nacionalnih simbolov pomagali pri načrtnem uničevanju celotnih narodov. Ustrezen odziv in poziv stroke k varstvu, obnovi in ohranjanju lahko pripomore k ponovnemu vrednotenju kvalitet prostora.

Zaščita in ohranjanje spomenikov je kulturna naloga velikega pomena za sedanjost in prihodnost identitete prostora (Fister, 1979, str. 21). Arhitekturni spomeniki so nepogrešljiv del okolja, a le če dajejo določeno kvaliteto. Brez ambientalne vrednosti nimajo enakega pomena. Pri ohranjanju dediščine gre za skrben izbor kvalitet, ki sestavljajo celoto in naredijo nek grajeni element vreden, da se ohrani. Metodologijo prenove sestavlja temeljito poznavanje zgodovine prostora, teoretičnih problemov varovanja in tehnologije obnove. Po Fistru (1979) je prenova obstoječih objektov ena izmed najzahtevnejših nalog, saj mora arhitekt že obstoječemu, kvalitetno oblikovanemu prostoru ustvariti enakovredno dopolnitev, ki prvotne zasnove ne razvrednoti ter se ji hkrati ne podredi popolnoma. To je mogoče le, ko arhitekt pozna obstoječe danosti do potankosti ter jih zna objektivno oceniti. H kvalitetni obnovi prištevamo objekte, ki zagotavljajo kontinuiteto arhitekturnega oblikovanja, ohranitev prostorskih, zgodovinskih in narodnostnih kvalitet in znova osmislijo razvrednoten obstoječi prostor.

Motivi za ohranjanje arhitekturnih stvaritev so bili pogosto pomembni za krepitev religije, države, pa tudi kulture in duha prostora. Človek z uničevanjem kulturne dediščine tvega, da bo izgubil svojo preteklost. Določenim materialnim sledem razvoja je zgodovina vtisnila pečat nadčasovne vrednosti, ki jo je treba spoštovati. Gre za bistvene dele ne le preteklosti in sedanjosti, temveč tudi prihodnosti tega prostora. Kaj bi bili ljudje, če ne bi ohranili prav ničesar starega? Ostali bi brez svoje kulturne identitete, brez duha prostora in povezave s svojimi predniki.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Ko govorimo o prenovi določene arhitekture, potrebujemo pri tem ogromno podatkov o obstoječem objektu. Čim bolje poznamo specifične karakteristike obstoječe arhitekture in lokacije, prostora in vsebine, tem boljša in kvalitetnejša je lahko prenova. Le ko v projekt stopamo s poglobljenim znanjem, je lahko naša intervencija kakovostna. Uspešna obnova je lahko izpeljana le takrat, ko poznamo prostor, program in specifične značilnosti projekta do potankosti. Pri metodologiji vrednotenja razlikujemo med objektivnimi in subjektivnimi ocenami. Med gole objektivne ocene štejemo konstrukcijo, funkcijo in grafično dokumentacijo arhitekture, med subjektivne pa vrednotenje likovnih, zgodovinskih, prostorskih in tehničnih podatkov, še posebej pomembne so vsebinske raziskave arhitekture in ocene odnosov med funkcijami in njihovimi spremembami ter likovno-prostorske značilnosti arhitekture. Metodologija raziskav ima več osnovnih načel, eno izmed osnovnih načel raziskovalnega ali analitičnega dela je vrednotenje arhitekturne dediščine. ’’Vrednotenje ali valorizacija je lahko pravno določljiva, ko gre za arhitekturne spomenike z različnimi varstvenimi režimi, ali pa je ta relativno določljiva v okvirih objektivnih kriterijev vrednotenja. Čim več informacij imamo o obstoječem objektu, tem bolj natančno je lahko naše relativno določanje vrednosti. Obstajajo različne vrste valorizacije objekta, od likovne, zgodovinske, funkcionalne, vsebinske, materialne, konstrukcijske vrednosti objekta. Med njimi se ločujejo kategorije, od visoke do nizke vrednosti objekta ’’ (Fister, 1979). Besedilo povzeto po: Fister, P. (1979). Obnova in varstvo arhitekturne dediščine (str. 11-41)

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

11 PLC Architects, Spitbank Fort

12 BIG, Maritime Museum

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaĹĄke utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

13 BIG, Maritime Museum

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMĹ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

PRENOVA IN OBNOVA

Prenova

Obnova

Konzervacija in restavracija

prenovíti 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega (SSKJ, Ljubljana, 2000)

obnovíti 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo 2. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne (SSKJ, Ljubljana, 2000)

Celovita prenova je zbir različnih dejavnosti, s pomočjo katerih se z ustreznim prostorskim načrtovanjem izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorskooblikovalske, bivalne, gospodarske, družbene, kulturne in ekološke razmere območja ali dela območja, pri čemer se ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora in kulturne vrednote območja (Zakon o prostorskem načrtovanju, 2007).

V dejavnosti varstva kulturne dediščine s pojmom obnova označimo zbir različnih tehničnih in projektantskih kreacij, s katerimi ohranimo ali gradivu povrnemo izgubljeno izvirnost in avtentičnost (Beneška listina, 1964). Popolna obnova (restavracija) objekta (naselja, dela kulturne krajine) je možna samo, če zanjo obstaja zadostna dokumentacija, sicer pa je treba računati tudi z novo ustvarjalno zmožnostjo, s pravico do novega v starem sistemu (dr. Šumi, 1969).

konzervírati 1. Nekaj ohraniti pred propadom. 2. Z določenimi sredstvi preprečevati spreminjanje, propadanje česa. 3. Povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu. (SSKJ, Ljubljana, 1993)

Prenova tako ni niti samo zbir različnih tehničnih posegov, niti ni samo zbir projektantskih (umetniških/avtorskih) kreacij, oziroma dosežkov, temveč vsebinsko širše zasnovanih prizadevanj (dr. Deu, predavanja 2013). Fister (1979) pravi, da prenoviti objekt pomeni, da živi skupaj s človekom in družbo, da ga prilagodimo na moderno vsebino in družbo, v kateri je. S tem se odprejo arhitekturno nove težave in izzivi, ki zahtevajo, da se grajene strukture prilagodijo novemu načinu življenja, človeku in družbi za sedanjost in prihodnost (Fister, 1979).

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Konzervatorska veda na podlagi ocen matičnih ved (zgodovine, umetnostne zgodovine) s ciljem ohranjanja kulturne dediščine na osnovi teoretičnih utemeljitev sodobnega varstva predpisuje in zagotavlja cel sistem ukrepov, potrebnih in dopustnih za zaščito, ohranitev –za podaljšanje življenja kulturne dediščine /nepremične kulturne dediščine, spomenika (dr. Šumi, 1969). restavriranje 1.Narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko (SSKJ, Ljubljana, 1993) ‘’Restavriranje je visoko strokoven postopek z namenom ohranjanja in odkrivanja estetskih in zgodovinskih vrednosti spomenika. Restavracija mora biti vselej zasnovana na tako imenovani znanstveni gotovosti (upoštevanju originalnih materialov, arheološke pričevalnosti, originalnega oblikovanja, avtentičnosti dokumentov) in nikakor ne zgolj na domnevah. Nadomestila manjkajočih delov se morajo skladno zliti s celoto, hkrati pa se morajo ločiti od izvirnih delov, da restavracija ne bi potvarjala umetnostnega in zgodovinskega dokumenta’’ (Beneška listina, 1964).

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

REFERENČNI PRIMERI

PLC Architects, Spitbank Fort, 1860, prenova 2012, Velika Britanija Trdnjava Spitbank je bila zgrajena v letu 1860 za namene obrambe pristanišča Portsmouth. Postavljena je v strateško pomembno ožino Solent, ki ločuje Isle of Wright in celino Velike Britanije. Objekt so arhitekti PLC spremenili v butični hotel leta 2012. Projekt je izjemno zanimiv, saj ohranja prvoten izgled trdnjave in ne uničuje zgodovinske vrednosti objekta, obenem pa zagotavlja popolnoma nov program.

14 Tloris kleti

15 Tloris pritličja

16 Tloris strehe

Arhitekti PLC so se prenove lotili zelo previdno, z namenom ustvariti sobivanje starega in novega. Trdnjava je sestavljena iz treh nadstropij: kleti s sobami za skladiščenja streliva, krovne ploščadi, kjer se nahajajo platforme za orožje, ter najvišjega nivoja - svetilnika, kjer so bila včasih strelišča. Zaradi vojaške namembnosti je tlorisno objekt zelo funkcionalen. Konstrukcija je masivna in ojačana zaradi zaščite pred napadi in lokacije sredi morja. Materialnost je groba in surova; veliko betona, železja, jekla ter rdeče opečnate notranjosti. Veliko elementov je ohranjenih v originalnem stanju, ti govorijo zgodbo zgodovine in skozi njih lahko obiskovalec spoznava skrivne kotičke in izjemnost te historične trdnjave. Najvišja točka trdnjave je nekoč razpadajoči svetilnik, ki je zdaj obnovljen. Omogoča signalizacijo okoliškim ladjam ter vrača utrdbi prvotno funkcijo ter s tem ohranja še dodaten fragment zgodovinske vrednosti. Prenova Spitbank Fort predstavlja primer uspešne prenove neuporabljenega ter zapuščenega objekta v novega, živega ter obiskanega. Gradi na arhitekturni vrednosti objekta ter širšega območja ter ga naredi ljudem privlačnega in odprtega za javnost. Objekt je zelo podoben izbrani utrdbi v Kopenhagnu, s podkletenimi prostori za skladiščenje, zelo funkcionalno zasnovo ter značilnim grobim videzom. Je dober primer ohranjanja zgodovinskega videza stavbe, ki pa je istočasno moderna in privlačna za obisk. 17 Pogled na utrdbo

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

18 Prenovljena notranjost

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

25m 20m

50m 40m

BIG, Maritime Museum, prenova 2013, Danska

Maritime Museum leži v mestu Helsingor na severovzhodu Danske. Muzej se nahaja v kompleksnem zgodovinskem in prostorskem kontekstu, leži med popolnoma novim, modernim kulturnim centrom ter zgodovinsko izjemno pomembnim gradom Kronborg. Grad izhaja iz 15. stoletja, imenovan je tudi Hamletov grad. Pomorski muzej je del kulturne iniciative Helsingorja, da bi prebudili ter modernizirali staro pristanišče. Izjemna je tudi sama umestitev muzeja, ta se namreč nahaja v starem ladijskem doku.

19 Diagram koncepta

0 0

25m 15m

50m 30m

Namesto zapolnjenja starega, historičnega doka se muzej ovija okoli le-tega, betonske stene pa pušča skoraj nedotaknjene. Osrednji prostor postane prosto dvorišče, namenjeno javnosti, prostor pa prekinjajo le stekleni jekleni mostovi, ki se opirajo na 60 - letne betonske stene. Vsi programi se nahajajo okoli doka, le trije novi mostovi predstavljajo motnjo v prostoru, ko prečkajo dok. Pot pod muzejem je kontinuirana zanka, ki pelje obiskovalca okoli starih pristaniških sten in jih predstavi kot osrednjo muzejsko atrakcijo. Pot se zaključi v notranjosti doka samega, ta postane osrednja točka razstave, obiskovalec pa si ga lahko pogleda iz različnih perspektiv in dimenzij. Novi mostovi služijo kot glavni vhod ter prehodi med deli muzeja. Hkrati so atrakcije, ki privabljajo obiskovalca in mu dajo vedeti,da se pod zemljo dogaja nekaj novega. Mostovi povezujo novo s starim, širijo poglede ter vodijo obiskovalca v podzemeljsko strukturo. Rešitev je izjemno občutljiva in ne tekmuje z gradom Kronborg, temveč ga spoštuje in ne omejuje. Podzemni muzej je viden zaradi edinstvene lege, a hkrati ne preprečuje pogledov na grad. Razmislek o prostoru je edinstven ter nenavaden. Rešitev je precej radikalna, a tudi izjemno senzibilna, saj ne uničuje starih struktur ter jih pušča takšne, kot so se ohranile. Nika Koraca

20 Pogled na Maritime museum

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

21 Pogled iz suhega doka

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

22 Sverre Fehn, Nordijski paviljon

23 Jørgen Bo and Vilhelm Wohlert, Louisiana Museum of Modern Art

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

24 Sverre Fehn, Nordijski paviljon

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

NORDIJSKA IDENTITETA

Nordijska identiteta je teoretičen izraz, ki kategorizira ali predpostavlja posebnost skandinavske arhitekture. Severne države zavzemajo le majhen del svetovne populacije, a so hkrati stalno na vrhu svetovnih lestvic sreče, kakovosti življenja in enakosti prebivalcev. Nordijski način življenja, s tem je mišljen njihov način socialne države, je edinstven politični model, razvit v Skandinaviji, za katerega si prizadevajo številne druge države (Kjeldsen et al, 2013).

odraža v njihovi arhitekturi na edinstven način. Arhitekturni poudarek se je razvil okoli svetlobe kot darila, nečesa edinstvenega, posebnega, kar se nikoli ne jemlje za samoumevno. Nordijska svetloba doda atmosfero in identiteto stavbam. Kot opisuje Norberg-Schultz (1984), svetloba postane primarni faktor v oblikovanju arhitekture. Atmosfera prostora je odvisna od vremena, saj ta hitro spremeni podobo in dojemanje. Prisotnost svetlobe določa prostor in je ključni element za uprizoritev nordijskega konteksta kot del kulturne in arhitekturne dediščine (Norberg-Schultz, 1996).

ARHITEKTURA IN NARAVA

DUH PROSTORA Duh prostora, kot ga opisuje norveški psiholog Christian Norberg-Schultz (1984), je kot reakcija proti mednarodnemu slogu, zastopanemu v modernizmu. Predstavlja arhitekturni poudarek na lokaciji ter mestu, kjer je postavljena. Kraj je objektivno konstanten in razkriva skrivnosti ter bogastvo za nas, če se le odpremo in poslušamo njegov duh (Almaas, 2010). Identiteta prostora, lokacija, tradicija in značilnosti prostora oblikujejo podlago za arhitekturno interpretacijo (Norberg-Schultz, 1984).

ARHITEKTURA KOT ODRAZ DRUŽBE Prebivalci Skandinavije že od nekdaj živijo v močni povezanosti z naravo in okoljem ter čutijo tudi njegovo grobost ter krutost. Močni mrzli vetrovi, nizke temperature, ogromne količine dežja, vsi ti naravni fenomeni so zakoreninjeni globoko v nordijsko identiteto. SVETLOBA Svetloba je posebnost ter redkost. Dolgi zimski meseci brez svetlobe se odražajo v tem, da ljudje praznujejo vsak lepši sončni dan ter obravnavajo svetlobo kot nekaj edinstvenega, posebnega. Zaradi ostrih vremenskih razmer na severu, primanjkljaja svetlobe v zimskih dneh in velikega števila oblačnih dni je direktno sonce zelo redko. To se

Nika Koraca

UGOTOVITVE Nordijska identiteta se v arhitekturi odraža tudi skozi družbo. Pretežno ruralni poselitvi in načinu življenja je sledila hitra urbanizacija, kar je pustilo pečat na današnji družbi. Nordijske države so znane po svojem transparentnem, demokratičnem ter anti hierarhičnem sistemu, ki združuje ljudi in institucije v enovito celoto. Kot tudi pravi eden izmed najpomembnejših skandinavskih arhitektov Kjetil Trædal Thorsen (2016) iz biroja Snøhetta: ‘’Najboljša in najpopularnejša arhitektura vedno nosi element socialne demokratične ideologije; stavbe morajo biti dostopne javnosti, kolikor je to mogoče. Idealen objekt je odprt javnosti, z več vhodi, popolno dostopnostjo, kot park. Tukaj se dotikamo horizontalnosti arhitekture, njene velikodušnosti in odprtosti v razmerju do uporabnika. Javne stavbe bi morale zavzeti še več prostora.’’

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

Nordijska arhitektura ima edinstven način povezave z naravo, okoljem ter svetlobo. Nordijske države so obravnavane kot najboljši primeri sistema enotnosti in demokracije. Vse to se odraža tudi v arhitekturi, ki je odprta, spoštuje svetlobo, vremenske razmere ter je demokratična, preprosta, logična in odprta za javnost (Lund Nils, 2008). Skozi zgodovinske razlage nordijske gradbene tradicije je razvidno, da ji je najbližja narava in njeni viri, ki igrajo pomembno vlogo pri razvoju lokalnih gradbenih materialov. Nordijske oblike so logične, preproste, imajo dobro razumevanje okolja, v katerem se nahajajo, ter spoštujejo socialne vidike družbe.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

REFERENČNI PRIMERI

Sverre Fehn, Nordijski paviljon, 1959, Italija 25 Skica paviljona

Nordijski paviljon norveškega arhitekta Sverre Fehna pooseblja nordijsko identiteto. Zgrajen je za Beneški bienale, poudarja prehajanje difuzne svetlobe v prostor ter je primer konstrukcije velikega razpona. Konstrukcija je sestavljena iz armiranih betonskih nosilcev, ki delujejo kot križno armirana plošča. Mreža nosilcev, ki bi bila sicer monotona, je prekinjena z vrzelmi za drevesa, sedaj so tam še tri, včasih jih je bilo kar sedem. Tako objekt postavlja naravo na prvo mesto, ji pušča prostor ter je z gradnjo ne prekinja. Konstrukcija je zelo visoka, nosilci so visoki kar en meter ter široki le šest centimetrov, vendar tako zagotavljajo, da v prostor ne prehaja direktna, temveč le difuzna svetloba. Material, uporabljeni pri gradnji, je beton, narejen iz belega cementa, peska ter koščkov italjanskega marmorja. Gradnja iz lokalnih materialov prikazuje v sebi delček lokacije, v kateri je objekt grajen, in ne le samosvojo identiteto. Svetloba, ki prehaja v prostor, je zastrta v dveh smereh ter s svojo razpršenostjo pooseblja severno svetlobo. Kvaliteta nordijske svetlobe je prikazana s tem, da v paviljonu nikoli ne opazimo direktne svetlobe, ki je v Skandinaviji zelo redka. Posebna narava nordijske narave je sedaj prikazana v tujem okolju, a na zelo eleganten način. Pri objektu vidimo številne značilnosti nordijske arhitekture: globok razmislek o svetlobi, lokalne materiale ter spoštljiv odnos do narave. 20

Nika Koraca

26 Detajl prekinjenih nosilcev

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

27 Svetloba v paviljonu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

Jørgen Bo and Vilhelm Wohlert, Louisiana Museum of Modern Art, 1958, Denmark Muzej moderne umetnosti v Louisiani velja za eno najpomembnejših del danske modernistične arhitekture. Njen diskretni slog modernizma petdesetih je brezčasen ter še danes velja za enega najlepših muzejev v Skandinaviji. Kompleks je sestavljen iz več volumnov, ki so razporejeni po terenu in se mu prilagajajo po svoji horizontalnosti ter preprostosti. Muzej izhaja iz stare vile, kjer je še danes glavni vhod. Iz njega se širi več objektov, po katerih se obiskovalec sprehaja po različnih sklopih razstav. Muzej je bil od originalnega razširjen kar sedemkrat, a se še danes vsi objekti prilegajo terenu in so med seboj skladni. Še vedno deluje kot integrirana celota ter ohranja medsebojno povezavo med arhitekturo, naravo in umetnostjo. Objekt je mojstrovina nordijskih arhitekturnih principov. Izjemna je uporaba svetlobe, ki daje prostorom različne kvalitete, vsak prostor je nekaj posebnega. Svetloba je uporabljena na različne načine, a skoraj nikoli direktno. Obiskovalec doživlja prostore kot pot čez različne uporabe svetlobe in sence. Nekateri objekti ponujajo obiskovalcu uokvirjene poglede v naravo, drugi so popolnoma zastekljeni in ga povabijo v park skulptur, tretji so zaprti in dajejo občutek svetlobe le skozi svetlobnike na stropu. Objekt je primer izjemne občutljivosti do prostora in narave, saj se volumni kar zlijejo z njo. Ni jasne ločnice med prostorom zunaj in znotraj, meje so zamegljene, prepletata se umetnost in narava. Prostori so narejeni po meri človeka, se ne bahajo, temveč zlijejo s terenom. Občutljivost ter nežnost, ki sta tako značilni v nordijski arhitekturi, dajeta objektu svoj čar. 28 Park skulptur

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

29 Pogledi iz muzeja

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

30 Sverre Fehn, Nordijski paviljon

31 Jørgen Bo and Vilhelm Wohlert, Louisiana Museum of Modern Art

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

32 BIG, Maritime Museum

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

UGOTOVITVE IN IZHODIŠČA

Kratek povzetek teorije bo služil kot izhodišče in pomoč pri nadaljnemu projektiranju. Preplet izbranih tem je jasen pri izbranih referencah, ki prikazujejo kvalitetne projekte iz teorije prenove in nordijske identitete. Izbrane reference so mi le v pomoč, ker predstavljajo različne pristope in koncepte. Vsakemu od teh je skupno to, da se v specifičnem prostoru odzivajo na svojstven način in ga ponovno osmišljajo. Moja želja je, da bi tudi v moji nalogi prostor dobil svojo novo vrednost. S prenovo otoka želim začrtati smiselno ekološko in kulturno osveščeno rabo prostora in objektov ter hkratnega varstva najdragocenejših že zgrajenih delov obstoječe grajene strukture. Pri tem je potrebno obstoječi objekt podrobno preučiti ter ugotoviti, kaj je izjemne in kaj neuporabne vrednosti. Za prenovo objektov je potrebno ljudem ponuditi nove funkcije, ki so privlačne in potrebne prostoru. Pri projektu želim zagotoviti udobje, varnost, inštalacije, energetske standarde in druge tehnološke principe. Vem, da bodo pri tem potrebne številne spremembe, ki se jim ne moremo izogniti. Ohraniti želim identiteto prostora in ustvariti kvalitetno okolje.

Nika Koraca

Objekt bo povezan z naravo, spoštoval jo bo in vključeval v zasnovo. Želim ustvariti objekt iz naravnih materialov, ki so prisotni v prostoru in izhajajo iz gradbene tradicije. Prostor mora ostati odprt za javnost, prav tako pa je ključnega pomena, kako ohraniti duh prostora tako edinstvene lokacije.

Izvlečki referenc PLC Architects, Spitbank Fort: - spoštuje značaj in identiteto prostora - ohrani surov videz z mehkimi materialnimi vložki - z novim programom postane objekt spet obiskan - objekt je prilagojen sodobnemu bivanju

Izvlečki referenc

BIG, Maritime Museum: - preplet starih ter novih struktur doda nove kvalitete v prostoru ter ga naredi edinstvenega - nov program naredi objekt privlačen za javnost - obstoječi objekt ostane nedotaknjen, dodani so novi elementi, ki ne uničijo obstoječega - vzbudi zanimanje obiskovalca, da je pod površjem nekaj vredno obiska - obstoječi objekt si je možno ogledati iz različnih dimenzij Nordijska identiteta je izjemno pomembna za razumevanje prostora, v katerega je postavljen projekt. Želim upoštevati osnovne principe nordijske gradnje. Rešitev mora razumeti pomen svetlobe oziroma primanjkljaja le te, objekt mora biti skromen, preprost, z jasno idejo in iskrenim konceptom.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

Sverre Fehn, Nordijski paviljon: - globok razmislek o severni svetlobi - spoštovanje in umikanje naravi - uporaba lokalnih materialov Jørgen Bo and Vilhelm Wohlert, Louisiana Museum of Modern Art: - občutljivost do narave in prostora - preprost objekt, ki se ne baha, ampak je narejen po meri človeka - različni pogledi po prostorih: uokvirjeni, zastrti, odprti - poti vodijo obiskovalca iz notranjosti v zunanjost Izhodišča predstavljajo oblikovne in vsebinske parametre, s katerimi želim priti do kvalitetne zasnove objekta kot segmenta celostnega oblikovanja otoka.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

33 Betonski ostanki po otoku

PREDSTAVITEV PROSTORA

34 Lokacija v Evropi

00 Nika Koraca

25m 1000km 50m 500km

35 Lokacija na Danskem

Idejna zasnova prenove vojaĹĄke utrdbe na otoku ob Kopenhagnu 0 1km 2km

00 Mentor: dr. Alenka Fikfak

100km 25m UL FA

200km 50m

36 Lokacija na otoku Zelandija

EMĹ Arhitektura 0 1km

0 0 Magistrsko delo 2km

Ljubljana

2017

25m 20km

50m 40km 0

1km

O LOKACIJI

Morska utrdba se nahaja ob obali Kopenhagna na Danskem. Umetni otok, zgrajen za obrambo pristanišča, je od obale Kopenhagna oddaljen približno 800 m. Včasih je otok veljal za največjo morsko utrdbo na svetu, še vedno pa velja za največji umetni otok, ki nima nobene povezave s kopnim. Do leta 1990 je bilo to le vojaško območje, kasneje pa je bila utrdba uporabljena v različne zasebne namene, najprej kot restavracija in sedaj kot del Skavtske organizacije Danske. Morje Øresund, v katerem se nahaja otok, ločuje Dansko in Švedsko ter povezuje Baltik z Atlantskim oceanom. Ena izmed pomembnih značilnosti Danske je njena dolga obala ob različnih morjih, ki obdajajo državo. Morja ter obala dajejo državi poseben značaj ter atmosfero. Kopenhagen je glavno mesto Danske, ki leži na vzhodni obali otoka Zelandija. Je del regije Øresund , ki je sestavljena iz vzhodnega dela Zelandije, velja za največje mesto v Skandinaviji ter pokriva 91,3 km2. Mesto je na vzhodni strani obdano z morjem, skozi mesto pa prav tako potujejo številni kanali ter jezera. Večino morskega prometa po morju Øresund predstavljajo tovorne ladje ter različni trajekti med Dansko, Norveško in Švedsko. Tik ob obali Kopenhagna leži več umetno oblikovanih otokov: Middlegrundsfortet, Trekroner in Flakfortet, ki so bili ustvarjeni za obrambo vhoda v pristanišče. Otok se nahaja med glavnim mestom Kopenhagen, ki ima več kot 760.000 prebivalcev, ter mestom Malmø s približno 300.000 prebivalci. Lokacija je strateškega pomena, vendar je že leta neuporabljena in prepuščena propadanju. 37 Lokacija v Kopenhagnu

0 0

Nika Koraca

25m 50m 1km 2km

38 Obravnavana lokacija

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

25m 25m

50m 50m

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

39 Vikinška ladja

40 Kraljica Margareta II.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

41 Primer obrambne utrdbe

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

O PROSTORU IN UTRDBENI ARHITEKTURI

KRALJEVINA DANSKA

VOJAŠKE UTRDBE

Kraljevina Danska je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja zahodno od Baltskega in vzhodno od Severnega morja. Sestavljena je iz polotoka Jutlandija, glavnih otokov Fyn in Sealandije ter številnih manjših otokov. Vključuje tudi ozemlja Ferskih otokov ter Grenlandije, ki so združena pod dansko krono, čeprav uživajo samoupravo. Danska je izrazito položna dežela z najvišjim vrhom na 173 m nadmorske višine. Skandinavske države imajo številne skupne kulturne ter zgodovinske značilnosti, Danska pa ima med njimi pomembno vlogo. Čeprav je majhna država z malo prebivalci, je bila občasno tudi središče politične tvorbe, ki je segala od Nordkapa pa do Labe ter od Grenlandije do Estonije. Na vrhuncu svoje moči je imela kot kolonialna država trgovska oporišča na Karibskem otočju, v zahodni Afriki in Indiji. Odnosi Danske z njenimi sosedi na severu in jugu so bili vedno napeti in tekmovalni. Pod danskimi Vikingi je trepetala večina severne Evrope, zaradi roparskih pohodov pa so trpeli prebivalci na Britanskem otočju, pa tudi v Franciji, na Portugalskem in celo v Italiji. Prvi znani vikinški kralj Godfred je vladal že v 9. stoletju. Kralj Gorm Stari je v 10. stoletju združil majhna danska kraljestva v prvo skupno državo. Danci so hitro začeli osvajati druge dežele, začasno so osvojili Anglijo in Norveško, v 13. stoletju pa še Estonijo in polovico današnje Nemčije. Kraljica Margareta I. je s Kalmarsko

Nika Koraca

zvezo združila Švedsko, Norveško ter Dansko v skupno državo. Kasneje Švedska izstopi ter s tem začne vrsto vojn ter bojevanja za prevlado na severu. Sčasoma začne moč Danske plahneti, sredi 17. stoletja izgubi južne švedske pokrajine, kasneje oblast na Norveškem in Nemčijo. Ostane ji še ozemlje Islandije, Grenlandija, severna Nemčija ter Ferski otoki. Med drugo svetovno vojno nemške čete Dansko napadejo in jo zasedejo. Po koncu vojne se Islandija osamosvoji, Grenlandija in Ferski otoki pa dosežejo obsežno avtonomijo. Dancem danes ni ostalo veliko od nekdanjega velikanskega kraljestva, vendar to ni zmanjšalo njihove narodne zavesti. Po državi se povsod bleščijo narodne barve, na vsakem koraku pa je mogoče občutiti močno povezanost prebivalcev z njihovo državo. Velika priljubljenost kraljice Margarete II. prispeva k temu, da večina prebivalcev podpira sistem parlamentarne monarhije. Najvišja oblast pripada parlamentu, v katerem si nasprotujeta večinska socialdemokratska ter manjšinska konzervativna ljudska stranka. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so se na Danskem lotili socialnih reform, danes pa ima država eno izmed najbolje urejenih socialnih varstev v Evropski uniji. Visoki davki pokrivajo drago socialno ureditev in hkrati izravnavajo prevelike razlike v prejemkih prebivalcev.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

Gradovi, mesta, trgi in utrjeni objekti so nosilci spominov in sporočil preteklosti in hkrati ponujajo možnosti za sodobni razvoj in sobivanje, raziskovanje ter obnovo (Sapač, 2006). Utrdbena arhitektura je nastajala v vseh zgodovinskih obdobjih razvoja kot sredstvo za obrambo ljudi in njihovega premoženja v različnih spopadih in plenilskih pohodih. Utrdbe so nastajale na točkah, kjer so to zahtevali pogoji; na strateških točkah kot obramba plemen ter na naravno zavarovanih lokacijah, kot so sotočja in vzpetine. Bile so odraz družbe, prostora in časa, v katerem so nastale. Utrdbe so bile vselej arhitekture posebnega pomena, zgrajene za varovanje človeških bivališč, strateških in taktično pomembnih točk, poti, prehodov in drugih pomembnih objektov. Včasih so imele tudi velik simbolni pomen, ki je pogosto presegal dejansko obrambno sposobnost. Razvoj utrdb predstavlja ogledalo razvoja določene civilizacije in njihovega tehničnega znanja ter sposobnosti. Z razvojem načina vojskovanja so se razvili tudi različni načini varovanja območij, pri čemer so se zastareli sistemi opuščali, saj niso več zadovoljevali osnovne funkcije objekta, to je varovanja ljudi in premoženja. Objekti so bili prepuščeni propadanju, nekdanja vojaška nedostopna območja pa so začela prehajati v civilne namene.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

42 Vikinška trdnjava Trelleborg

43 Obseg Kopenhagna v 12. stoletju

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

44 Obrambne linije Kopenhagna

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

ZGODOVINA UTRDB V KOPENHAGNU

Srednji vek je bil čas številnih vojn, prepirov in nasilja v Evropi. Vsako večje mesto je bilo zaradi varnosti močno utrjeno z obzidji, obrambnimi nasipi, jarki, palisadami ter lokostrelci in pehoto.

Prva utrdba je bil grad, zgrajen na hribu Slotsholmen, katerega razvaline so vidne še danes v palači Christiansborg. Bastionirane utrdbe iz 17. stoletja

V času Vikingov je skupnost ustvarila krožno zaščito z nasipom – utrdbo, ki so jo pozneje imenovali Trelleborg. “Vikingi so bili bojevniki, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem. Danes beseda Vikingi označuje vse Skandinavce iz tega obdobja, čeprav je bolj ustrezen izraz Nordijci ali Normani” (Harkel, 2014). Trelleborg je naziv za utrdbe v obliki kroga, značilne za območja današnje Danske in južne Švedske. Znanih je šest tovrstnih utrdb, ki so bile zgrajene v obdobju vladavine kralja Harolda Modrozobega Danskega, ki je vladal okoli leta 1000. Danska prestolnica Kopenhagen je bila ustanovljena v 12. stoletju kot majhna trgovska in ribiška skupnost. Prestolnica Danske je bilo takrat mesto Roskilde, ki leži na zahodu Danske. Kopenhagen je bil zaradi svoje lege vzrok za razširjeno trgovino in številne vojne. Za obrambo so bile zgrajene različne utrdbe, ki jih delimo po obdobjih na srednjeveške utrdbe 12. stoletja, bastionirane utrdbe iz 17. stoletja, bastionirane fortifikacije iz 19. stoletja ter obalne obrambe iz 20. stoletja (http://www.vestvolden.info/Eng/index. htm). Srednjeveške utrdbe iz 12. stoletja Prva zaščita Kopenhagna so bile lesene palisade, ki so jih v 15. stoletju zamenjali z obzidjem in širokim obrambnim jarkom okoli mesta. V mesto so vodila štiri vrata, imenovana vzhodna, zahodna, severna ter vrata Amager.

Nika Koraca

Lynetten in Strickers Batteri) in treh novejših utrdb (Kalkbrænderi Batteri, Mellemfortet in Prøvestenen). Druga linija pa je sestavljena iz dveh obalnih utrdb (Charlottenlund, Kastrup) in morske utrdbe Middelgrundsfortet. Tretja obrambna linija je dodana petnajst let kasneje.

Mesto je bilo v 17. stoletju pod oblastjo kralja Christiana IV., ki je dodatno zaščitil mesto z nizom obzidij in bastionov na severni strani. Obzidje se je na severni strani zaključilo z utrdbo Kastellet. Vzhodno je bilo največje dansko pristanišče, ki je bilo prav tako omejeno z obzidjem, jarkom ter vrsto bastionov. Ta del danes tvori okrožje Christianshavn. Kasneje se je v severnem predelu začela graditi citadela Frederikshavn, ki je bila predvidena predvsem za potrebe zaščite mesta z morja. Danes sta obzidje in jarek vidna v skoraj izvirni obliki, služita pa za športno rekreacijske namene kot poti v parku.

Obalna obramba v 20. stoletju

Leta 1852 se stare jarke opustili, mesto pa se je širilo čez takratno obzidje. Prebivalstvo je naraščalo preko meja, prišlo je do primanjkovanja prostora ter slabih življenjskih razmer. Zaradi zgoščenosti, odprte kanalizacije in slabih higienskih razmer sta posledično izbruhnili epidemiji kolere ter škrlatne mrzlice.

Sistem morske zaščite je bil razdeljen v tri obrambne črte. Med vsemi obmorskimi obrambami je zanimivo omeniti izstopajoče utrdbe Trekroner, Middelgrundsfortet in Flakfotnet, tri umetno ustvarjene otoke, ustvarjene za potrebe obrambe pristanišča Kopenhagna. Trekroner je sestavljala prvo obrambno linijo, danes pa je utrdba odprta javnosti kot otok za različne prireditve, dogodke ter srečanja. Middelgrundesfortet je otok, na katerem leži utrdba, ki jo obravnavam v tej magistrski nalogi. Zgrajena je bila v drugi obrambni liniji kot zaščita vhoda v pristanišče. Utrdba je bila zgrajena pod vladavino kralja Christiana IX., v vojaški uporabi je ostala do leta 1984. V zunanji obrambni morski liniji je utrdba Flakfortet, ki je prav tako zgrajena iz armiranega betona velikih dimenzij. Otok je bil v uporabi do leta 1957, kasneje pa prepuščen propadu.

Sistem bastioniranih fortifikacij iz 19. stoletja Za potrebe obrambe je Kopenhagen načrtoval sistem utrdb, lociranih na severu in zahodu ter v obalnem pasu. Posebno pozornost so posvetili obrambi z morja, saj so bili tam najbolj ranljivi. Najnovejša serija utrdb sega v pozno 19. stoletje, s petimi ločenimi utrdbami na severu ter sedmimi manjšimi na jugu mesta. Ob obali so vzpostavljene tri linije pomorskih utrdb. Prva linija ali notranji obroč je sestavljen iz treh starejših utrdb (Trekroner,

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

Skupina novih obalnih utrdb je bila zgrajena na začetku 1. svetovne vojne. To so bile Taarbaekova trdnjava, Flakfortet, Dragør, Kongelundsfortet in utrdba Mosede. OBRAMBNE LINIJE KOPENHAGNA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

45 Gradnja armirano betonskih hodnikov

46 Gradnja kamnite fasade glavnega objekta

47 Vojaki, 1918

ZGODOVINA PROSTORA

1890 Začetek gradnje ene izmed največjih vojaških pomorskih utrdb. Pod vodstvom kralja Christiana IX. je zgrajena kot ena izmed treh obrambnih otokov pred pristaniščem Kopenhagna. Gradilo jo je približno 2000 mož. Globina morja na tem delu je okoli 5 m.

1890

1894 Konec gradnje in začetek uporabe utrdbe.

1895 -1918 Uporabljala jo je danska mornarica. Zgrajena za obrambo pred bombandiranjem mesta, preprečuje pot v pristanišče in napada Kopenhagna. Oborožena s petimi topovi, velikimi količinami orožja in streliva in 800 možmi, vendar nikoli uprabljena v direktnem napadu.

1900

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

1914 -1918 Med prvo svetovno vojno je na utrdbi stacioniranih 733 mož. Utrdba je dodatno utrjena in zaščitena.

1910

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

1918 -1932 Po prvi svetovni vojni so jo uporabljali kot postojanko za pobiranje min v minskem polju Hollænderdybet med obalama Danske in Švedske.

1920

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

48 Betonska dvorišča kot ploščadi za topove

49 Obrambni topovi

50 Otok leta 1940

1932 -1968 Danska vojska jo je uporabljala kot vojaško obrambno točko in skladišče. Utrdba se modernizira, na njej služi le 260 mož.

1930

1952 Odstranitev svetilnika.

1943 V noči usodnega napada nemških vojakov med drugo svetovno vojno ni zmožna preprečiti nemške okupacije Kopenhagna. Za tem na njej ostanejo danski vojaki, pod nadzorom nemških oficirjev.

1940

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

1950

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

51 Utrdba pod oblastjo mornarice

52 Utrdba pod oblastjo danskih zračnih sil

1962 Mornarica ustavi vse operacije iz utrdbe ter odstrani vso strelivo in orožje.

1960

1968 -1983 Utrdbo prevzamejo danske zračne sile, ki na njej postavijo bazo za rakete HAWK-B . Na sosednji utrdbi Flakfortet so prav tako skladiščene rakete.

53 Kot baza za HAWK-B rakete

1978 Zaposleni plujejo vsak dan na delo, zato je ustvarjena vodna linija iz pristanišča Langelinie.

1970

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

1983-1984 Utrdba je spet pod nadzorom danske mornarice, ki jo spet vzpostavi kot obrambno utrdbo pred napadi v pristanišče.

1980

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

1984 Utrdba je registrirana kot kulturni spomenik

54 Utrdba leta 1890

55 Utrdba danes

1988 Utrdba postane odprta za javnost. Sobe v notranjosti so še vedno zaprte in javnosti nedostopne. Namenjena večinoma za turiste, za manjše dogodke, prireditve, piknike.

1990

2002 Last družbe Freja, ki vhodni objekt prenovi v restavracijo. Sledi zaprtje, utrdba pa je prepuščena propadu.

2000

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

2015 Organizacija danskih skavtov kupi utrdbo. Sedaj je v uporabi za dnevne izlete skavtov, ki večinoma uporabljajo povšje otoka za igro ter raziskovanje. Notranjost počasi propada.

2010

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

S 8m/s

6m/s

4m/s

30°C 7m/s

2m/s

20°C

6m/s 0

10°C

5m/s

4m/s

0°C

-10°C Jan

2m/s 1m/s

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

0m/s

56 Temperaturni diagram

57 Smer vetra

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

58 Hitrost vetra čez leto

KLIMA

TEMPERATURA

SMER VETRA

HITROST VETRA

Zaradi geografskega položaja se vremenske razmere v mnogih pogledih razlikujejo od naših. Analiza različnih vremenskih razmer je pokazala temeljne značilnosti, ki jih je pomembno upoštevati ob načrtovanju. Morje ima velik vpliv na klimatske razmere na lokaciji.

Veter ima velik pomen na Danskem, zaradi morja je močan in konstanten. Smer vetra na Danskem najpogosteje prihaja z zahoda, kar je razvidno na diagramu. V Kopenhagnu prihaja največ vetra iz zahodne ter južne smeri. Veter ima velik vpliv pri arhitekturnem načrtovanju vseh objektov in zunanjih površin. Otok je zaradi svoje obdanosti z morjem in pomanjkanja ovir močno izpostavljen vetru.

Zaradi lokacije je otok zelo izpostavljen vetru, ki prihaja večinoma iz zahodne smeri. Lokacija je precej vetrovna, čeprav konfiguracija terena ni popolnoma ravna. Čeprav se povprečna hitrost vetra giblje med 6 m/s in 4m/s, so dnevi, ko hitrost vetra doseže tudi do 15m/s.

Na temperaturo ima velik vpliv bližina morja. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 17°C, najhladnejši pa januar z 0°C. Temperature se gibljejo nekje med -1°C ter največ 22°C. Nihanje med najnižjo ter najvišjo temperaturo je majhno, vendar so vsi letni časi izraziti.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

S 10° 1 Junij

20° 30°

1 Julij

40°

80mm

100%

60mm

80%

50° 60° 70°

60%

80°

40mm

40% 20mm

20% 0mm Jan

1 Januar

59 Sončni diagram

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

1 December

60 Padavine čez leto

61 Procent vlage

SONCE

PADAVINE

VLAGA

Sonce ima več različnih vpadnih kotov. Junija in julija se dviga na severovzhodu in zahaja na severozahodu, decembra in januarja pa se dviga na jugovzhodu ter zahaja na jugozahodu. Višina sonca se spreminja od skoraj 60° v poletnih mesecih, do le okoli 10° v zimskem času.

Tudi na padavine ima velik vpliv bližina morja, ki prinaša večje količine padavin s sabo v zimskih in poletnih mesecih. V zimskih mesecih so občasne tudi snežne padavine, vendar niso prav pogoste. Ker temperatura redko pade pod 0°, so možnosti za sneg manjše. Na splošno je padavine težko predvideti zaradi vpliva morja in hitre spremenljivosti vremena. Vreme je precej vlažno z velikimi količinami dežja. Decembra so predvidene padavine kar 75% dni v mesecu, z večjo možnostjo dežja kot snega.

Vlažnost je količina vodnih hlapov v zraku. Na obravnavanem območju se ravni vlažnosti gibljejo med 75-90% čez vse leto. Vlažnost zraka ponavadi ne pade pod 35% in včasih doseže tudi 100%, kar pomeni, da se iz zraka začnejo izločati kapljice vode. Zrak je najbolj suh meseca maja ter najbolj vlažen decembra. Raven vlažnosti nakazuje možnosti padavin, rose in megle. Visoka relativna vlažnost lahko spremeni človekovo percepcijo temperature, z večjo vlažnostjo imamo občutek, da je tudi temperatura višja.

Zaradi precej severne lokacije je nihanje dolžine dneva med poletnimi in zimskimi meseci veliko. Dolžina dneva je najdaljša v mesecu juliju, in sicer kar 13 ur, svetlobe pa je najmanj januarja, s povprečno dolžino dneva samo 5 ur. Otok je popolnoma osamljen, v bližini ni nobenih ovir, objektov, elementov, ki bi ustvarjali senco. Izpostavljenost soncu je popolna iz vseh smeri. Poleg tega morje, ki obkroža otok, žarke odseva ter še povečuje sončno obsijanost.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Pridobljeno 8. 3. 2017 s spletne strani: https://weather-and-climate.com/averagemonthly-Rainfall-Temperature-Sunshine,copenhagen,Denmark

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

ha ge Ko pe n

Kopenhag en

Za razumevanje prostora je potrebno razumeti tudi širši prostor. Širša lokacija nam pove, kaj se dogaja tudi v bližini in kakšen vpliv imajo zunanji parametri na izbrano lokacijo. Zagotovo ima največji vpliv mesto Kopenhagen, ki je bolj podrobno analizirano. Njegov razvoj, velikost, poseljenost, gostota, vse to so parametri, ki vplivajo tudi na razvoj projekta. Nadaljne analize so narejene z namenom, da izvemo več o okolici otoka in dejavnikih, ki vplivajo na lokacijo.

- Oslo

He lsin g

bo rg

ŠIRŠA LOKACIJA

INFRASTRUKTURA

Eden najpomembnejših parametrov pri tem projektu je dostop do otoka. Pri analiziranju širše lokacije je potrebno poudariti, da je izbrana lokacija oddaljena le 800 metrov od obale Kopenhagna, kar pomeni, da bi pot z vodnim avtobusom trajala samo približno 15 minut. Trenutni problem obstaja, saj direktne povezave med pristaniščem in otokom ni. Včasih je povezava obstajala, vendar so jo z zaprtjem hotela in restavracije leta 2014 ukinili. Povezava je potekala iz severnega pristanišča Langelinie do otoka. Trenuten dostop je možen le v lastni režiji, s čolnom. Na otoku je trenutno tudi helioport, ki leži na najvišjem delu terena, kar pomeni, da je trenutno možen dostop tudi s helikopterjem. Po pristanišču Kopenhagna vozijo številni vodni avtobusi, povezave vijugajo med obalami, zadnja najbolj severna postaja pa je Langelinie. S te točke plujejo trajekti na Norveško in Švedsko. Čeprav trenutno povezave na otok ni, bi bil predlog ponovne vzpostavitve linije Langelinie - utrdba. To bi pomenilo lažjo pot do otoka ter stalno povezavo z njim, kar je pomembno za razvoj prostora.

1km

62 Infrastruktura

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

2km

TIPOLOGIJA

Pri analizi tipologije je razvidna gosta in nasičena gradnja v mestu. Otok ima edinstveno lokacijo, je blizu mesta in hkrati osamljen sredi morja. Čeprav morda gostota poselitve nima direktnega vpliva na gradnjo na otoku, je lahko primer kontrastne gradnje. Na lokaciji želim ustvariti popolnoma nasprotno počutje kot v mestu; namesto hrupnega, gostega, zaposlenega ter stresnega značaja, želim ustvariti miren, samoten kotiček, kjer se lahko posameznik skrije in je sam s svojimi mislimi.

1km

2km

63 Tipologija

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

0 Magistrsko delo

1km Ljubljana

2km 2017

HRUP IN SONČNA ONESNAŽENOST

Razdalja do Kopenhagna je le 800 metrov, a hrup kljub temu ne doseže obale. Prometa na otoku ni, prav tako letala ne letijo direktno nad otokom, ladje pa ne vozijo v bližini. Odsotnost teh hrupnih elementov ustvarja mirno in samotno okolje. Na otoku ima obiskovalec občutek, da je popolnoma sam, prepuščen sam sebi, obkrožen le z valovi in vetrom. Znotraj prestolnice je izjemno veliko svetlobnega onesnaževanja. Prebivalci, trgovine, izložbe, avtomobili, svetilke, vse to prispeva k onesnaževanju svetlobe ponoči in podnevi ter povzroča negativne vplive na človeka in okolje. Središče Kopenhagna je najbolj onesnaženo, bolj ko se oddaljujemo od centra, se onesnaženost manjša. Ko se premikamo proti morju, vidimo, da je nebo nad utrdbo čisto in nočno nebo jasno.

večji hrup

manjši hrup

0 64 Hrup

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

1km

2km

Nordhaven

OBMOČJE RAZVOJA

Mesto Kopenhagen se konstantno razvija. Število prebivalcev se veča, mesto se širi, industrijska omočja se prenavljajo, vedno več je kulturnih dejavnosti in večje so potrebe po stanovanjih. Nørrebro

Zemljevid predstavlja območja najhitrejšega in najobsežnejšega razvoja v zadnjih letih. Pristaniško obrežje je trenutno najbolj zaželjeno in popularno. Včasih so bila tam območja industrije, sedaj se ta spreminjajo s številnimi stanovanjskimi objekti. Eno izmed pomembnih območij je Sydhaven, t.j. Južno pristanišče, kjer so v zadnjih letih zgradili obsežno novogradnjo stanovanjih blokov in pisarniških objektov. Pred nekaj leti je bilo območje največjega razvoja Orestadt, kjer ležijo številna nakupovalna središča, novi stanovanjski bloki ter nove šole. Območje je sicer malce odročno in izven centra, a z dobrimi javnimi prometnimi povezavami. Danes je največ koncentracije osredotočeno v pristanišča na severu Kopenhagna. Dve območji sta še posebej popularni, Nordhaven, t.j. Severno pristanišče ter Christianshavn. Nordhaven je postal moderna stanovanjska oaza s številnimi stolpnicami, prenovljenimi industrijskimi halami in novimi šolami ter zelenimi površinami. Christianshavn, ki je prepreden s kanali, je prav tako območje silovitega razvoja, s številnimi novimi stanovanjskimi bloki, pisarnami, univerzami in kulturnimi stavbami.

Opera Paper Island Krøyers Plads

Kødbyen

Orestadt

Sydhaven Orestadt

1km

65 Območja razvoja

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

2km

Največ razvoja se posveča pristanišču in starim industrijskim območjem, ki so sedaj pridobili nove funkcije. Za specifično lokacijo otoka, ki je oddaljen 800 m od Severnega pristanišča, je pomembno omeniti, da je eno izmed največjih območih razvoja trenutno prav Nordhaven. Nova vodna povezava otoka s pristaniščem ni nemogoča, mogoče pa je tudi trditi, da nove funkcije na otoku ne bi ostale brez obiskovalcev.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

Helsingør

Ven Humlebæk

30km 22km

Landskrona Vedbæk

Taarbæk

17km

Skovshoved

Barsebäckshamn

15km Nordhavn Trekroner København

22km Kastrup Saltholm

Malmö

35km

Skanör

66 Pogledi po širšem območju

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

5km 25m

10km 50m

Ljubljana

2017

Obala Švedske

Obala severa Danske

67 Pogled proti vzhodu

360° pogled

Horizont morja

OŽJA LOKACIJA 68 Pogled proti severu

Nadaljne analize se navezujejo na otok ter njegove značilnosti in so v veliko pomoč pri načrtovanju projekta.

POGLEDI Kopenhagen Poti po otoku nam ponujajo poglede na vse strani neba. Na najvišji točki otoka, v popolni sredini, ima obiskovalec 360° pogled, na nobeno stran pogled ni oviran. Prav to je čar lokacije, brezmejen pogled na vse strani, brez ovir in preprek.

69 Pogled proti jugu

Stare platforme (nekdanja strelišča), ki so raztresene po otoku, so zdaj razgledne ploščadi, opazovalnice različnih elementov v daljavi. Pogledi nam segajo od severne obale Danske proti zahodu, do Švedske na vzhodu ter obale Kopenhagna na jugu. Platforme usmerjajo poglede v specifične strani neba. Poleg usmerjenih pogledov na obalo Danske in Švedske se nam odpira pogled tudi na odprto morje. V meglenih dnevih se meja horizonta zabriše, obiskovalec vidi le sive obrise v daljavi. Ob odkrivanju poti po otoku se na neki točki odpre pogled v linijo vetrnic, ki so del vetrne farme Danske. Ta prikazuje silo narave, ki obkroža otok. Za njimi lahko opazujemo most Øresund, ki povezuje Dansko in Švedsko.

Linija vetrnic in most Oresund

0 70 Pogled proti jugovzhodu

25m

50m

83 Pogledi iz otoka

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

71 Materiali, ki so najdeni na otoku

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaĹĄke utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMĹ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

razgledne ploščadi kovina beton les shojena travnata pot peščena pot travnata površina peščena plaža

MATERIALI

obstoječi elementi grob beton kamnita fasada

Materiali na otoku odražajo zgodovino in funkcijo vojaške utrdbe. Prevladujejo grobi materiali, kot so kamen, kovina ter vidni beton. Konstrukcija obstoječega objekta je iz armiranega betona. Okvirji oken so leseni, vrata v objekt so prav tako originalna, lesena s steklenimi polnili. Nekatere notranje stene so ometane z belim ometom, nekatere obložene s ploščicami. Tlak pred objektom je kombinacija različnih ploščic, granitnih kock, betonskega tlaka. Stene so masivne, zgrajene, da kljubujejo vojaškim napadom. Elementi so težki, grobi in strogo funkcionalni ter dajejo utrdbi svoj značilen videz in značaj, ki ga je potrebno spoštovati.

tlakovanje granitne kocke betonski tlakovci keramične ploščice obstoječi elementi grob beton

Kot kontrast grajenim elementom so po otoku raztreseni travnati griči, grmovje in drevesa, ki so se z leti razrasla po otoku. Odražajo drugo plat otoka, naravo, ki s svojo silo spreminja otok in mu počasi dodaja mehkejši značaj.

25m

50m

72 Diagram materialov

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

TEREN

Otok je precej gričevnat, razteza se od nivoja morja pa do višine 18 metrov. Najvišja točka je na sredini otoka, kjer je bil včasih postavljen svetilnik. Danes je na tem mestu malo večja planota s helioportom na sredini. Višje ležeča je le razgledna ploščad proti Kopenhagnu, ki je dvignjena za približno pol metra od nivoja terena. Globina morja je na tem predelu okoli 5 metrov, znotraj lomilcev valov pa okoli 3,5 metra. Vhod v objekt je na nadmorski višina 2 metra, okoli otoka poteka obrambni zid, visok približno meter. Razgledne ploščadi so raztresene po različnih nivojih otoka, vedno pa zagotavljajo pogled na morje.

73 Teren

-1,5m Nivo morja -3,5m Globina morja

-1m Obrambni zid okoli otoka

0m Nivo pritličja Vhod v objekt

18,5m Razgledna ploščad

25m

50m

18m Najvišja točka terena

12m Poglobljenost starih dvorišč, struktur

10,2m Razgledna ploščad

0m Nivo pritličja

-1m Plaža okoli celotnega otoka

-2m Nivo morja -3,5m Globina morja

74 Prečni prerez

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

10m 25m

20m 50m

75 Začetek poti

76 Vzpenjanje po poti

77 Zaključek poti na razgledni ploščadi

POTI PO PROSTORU

Zaradi vojaške funkcije so poti po otoku funkcionalne in preproste. Po otoku so speljane tri poti, nekatere so peščene, druge pa le shojene poti v travi. Prva pot vodi do vseh razglednih ploščadi, ki so bile včasih uporabljene kot strelišča. Druga pot pa vodi do točke, kjer je včasih stal svetilnik, danes pa je tam helioport. Tretja pot vodi po peščeni plaži okoli otoka. Pot do najvišje točke otoka je utrjena in nasuta s peskom, medtem ko so ostale shojene poti v travi. 78 Plaža okoli otoka

79 Poti po prostoru

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

80 Samotnost

81 Grobost betonskih struktur

82 Razgledi v daljavo

SAMOTNO

GROBO IN TEMAČNO

ODPRTO NA VSE STRANI

Utrdba leži na izjemno strateško pomembnem otoku ob obali Kopenhagna. Hkrati leži blizu stresnega glavnega mesta, a vendar dovolj daleč,da zagotavlja mirno vzdušje. Morje, ki obdaja otok, mu daje poseben značaj, obiskovalcu pa ponuja občutek mirnosti, spokojnosti ter samotnosti. Sam pri sebi se počutiš majhnega, medtem ko te obdaja moč narave. Veter, voda in sonce te obdajajo brez ovir, kot neskončni elementi narave. Vtisi mesta so na distanci, zvok valov in vetra pa te ponese v osamo, kjer se lahko sprostiš in umiriš. Ta idila je pravi kontrast živahnemu mestu, ki ga je mogoče še vedno videti v daljavi. Tišina, umirjenost ter samotnost pa so vtisi, ki prevladajo na otoku.

Otok ima zaradi svoje primarno vojaške funkcije edinstven značaj, ki odraža njegovo zgodovino. Po otoku so raztreseni številni ostanki vojaških struktur, na primer strelne platforme, razgledne in topovske ploščadi, dvigala, raketne platforme ter drugi manjši elementi. Zgrajene strukture odražajo svojo funkcijo v materialnosti, umestitvi, načinu gradnje, tehniki ter surovi preprostosti. Grajene večinoma iz betona, so v popolnem kontrastu z mehkim naravnim rastjem na površju. Igra vojaške grobosti in mehkobe narave prevladuje ob sprehajanju po otoku.

Z najvišje točke otoka je možen pogled na vse strani neba. Poleg občutka prostranstva pa so zanimivi tudi bolj skriti pogledi, ki se odpirajo po poteh otoka. Po površju so razporejeni številni ostanki stare vojaške utrdbe. Med njimi so tudi stare platforme, ki so bile včasih uporabljene kot strelišča, zdaj pa predstavljajo idealne razgledne ploščadi, ki usmerjajo pogled v različne točke na obzorju. Na zahodu se odpre pogled na severno obalo Danske, na vzhodu na obalo Švedske, južno vidimo obalo Kopenhagna ter v jasni noči luči, ki sijejo iz prestolnice. Zanimiv pogled je prav tako v južni smeri, kjer opazimo most Øresund, enega izmed najdaljših in najveličastnejših mostov v Evropi. Prav tako se odpira pogled na linijo vetrnic iz bližje vetrne farme, kjer začutiš polno silo narave ter majhnost človeka. Poleg določenih elementov v daljavi je zanimivo gledati tudi v prost horizont morja, ki se odpira proti severu.

ATMOSFERA PROSTORA

Izjemna funkcionalnost je še posebej izražena v podzemnih hodnikih ter sobah, ki so popolnoma skrite v terenu ter namenjene za obrambo pred napadi. Večina grajenih struktur je skritih pod zemljo, kar prispeva k posebnemu karakterju ter vzpodbuja radovednost po odkrivanju objekta. Edini vir svetlobe so umetne žarnice, ki razsvetljuejo dolge podzemne hodnike, ter vzbujajo obiskovalcu občutek ujetosti, tesnobe ter hkrati tudi zanimanja. Kontrast odprtosti na površju ter temačnega podzemlja je zanimiva kvaliteta utrdbe.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

SINTEZA ANALIZ IN UGOTOVITVE Povzetki analiz predstavljajo izhodišča za oblikovanje kvalitetne arhitekturne rešitve. Analize nam kažejo trenutne probleme, ovire, prednosti ter izzive, s katerimi se srečujemo na lokaciji. S podrobnim poznavanjem le-teh bo arhitekturno rešitev lažje najti, ta bo kvalitetnejša in bolj prilagojena izbrani lokaciji. Pri oblikovanju rešitve je potrebno upoštevati, da je na otoku izjemno vetrovno, hitrost vetra je visoka, ta pa prihaja iz pretežno zahodne smeri. Na otoku ni nobenih ovir, preprek, zato je veter močnejši, a hkrati to predstavlja prednost za sonce, saj ni objektov, ki bi ustvarjali sence. Teren je razgiban, najnižja točka je nivo morja, najvišja pa 18 metrov. Na najvišjem delu otoka je možen pogled na vse strani neba. Pomembne točke pogledov so iz vojaških platform, z vsake strani otoka je možen pogled v daljavo. Pogledi na vse strani neba nam dajejo občutek prostranstva, samotnosti, mirnosti.

povezuje med seboj strelne platforme v krožno pot okoli otoka. Otok je privlačen za obisk ter ponuja številne edinstvene značaje in atmosfere, nekatere kontrastne, druge pa komplementarne. Pri pogledu na širšo lokacijo je potrebno omeniti zelo gosto poseljenost Kopenhagna v bližini ter mirnost, samotnost in tišino otoka. Za dostop do otoka bi bilo možno uveljaviti že včasih obstoječo morsko pot iz severnega pristanišča Nordhavn, ki je dandanes tudi eno izmed hitro rastočih območij.

Na otoku se pojavi kontrast grobega in mehkobe, s kombinacijo naravnega rastja ter vojaških betonskih struktur. Obstoječe poti po otoku so funkcionalne, preproste. Primarna pot poteka do najvišje točke otoka, sekundarna pa

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

83 Notranjost obstojeÄ?ega objekta

84 Razgledna ploščad

85 Notranjost objekta

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

86 Ohranjena glavna fasada

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

OBSTOJEČE STANJE

Objekt je vojaška utrdba, sestavljena iz več podzemnih in nadzemnih nivojev. Več elementov je razpršenih po površju otoka, drugi so skriti globoko pod zemljo. Utrdba je bila zgrajena leta 1890, uporabljali pa so jo za različne vojaške potrebe. Glavne značilnosti objekta so njegova izjemna funkcionalnost, masivnost ter surovost. Večina objekta leži pod zemljo, kar pomeni, da je ogromen del objekta brez naravne svetlobe. Včasih je bilo to pomembno zaradi obrambne funkcije, danes pa primanjkljaj svetlobe močno omejuje umestitev novih funkcij. Nad zemljo so razpršeni elementi, ki so včasih služili kot dvorišča za hranjenje orožja, ploščadi za različna streliva in razgledne platforme. Ti dajajo otoku prav poseben značaj, ki priča o bogati zgodovini in dediščini otoka. Različne ploščadi in dvorišča dajajo otoku pridih grobosti, surovosti ter masivnosti. Na žalost je kar nekaj teh struktur že razpadlo in ostale so le še ruševine. Okolica ruševin je porasla z visoko travo, različnim grmovjem ter nekaj drevesi. Rastje in surov beton dajata otoku poseben videz prepleta nežnosti in grobosti. Glavna fasada vhodnega objekta je lepo ohranjena ter priča o zgodovini kraja. Objekti predstavljajo izziv pri umestitvi novih programov ter iskanju rešitev, kako novo povezati s starim. Za razumevanje prostora je pomembna podrobna analiza, ki bo služila kot izhodišče za oblikovanje projekta.

87 Pogledi po okolici

88 Temačni hodniki v notranjosti

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

2. NADSTROPJE Razgledne ploščadi Najvišja točka otoka Razgledne ploščadi

1. NADSTROPJE Odprta dvorišča Variacija manjših elementov Krožna pot

Objekt je sestavljen iz treh nivojev, prikazanih na razstavljeni aksonometriji.

Odprta dvorišča Vertikalne komunikacije Glavni objekt

PRITLIČJE

Podzemna skladišča Podzemni hodniki

Glavni objekt

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

25m 25m

Površje otoka je dokaj razgibano ter večinoma poraslo z visoko travo in grmovjem. Med rastjem se odkrivajo nepokrita dvorišča in ostanki nezasutih struktur. Po površju najdemo osem razglednih ploščadi, ki so usmerjene na vse strani ter odpirajo lepe poglede po okolici. Šest razglednih ploščadi je prvotne zasnove, dve sta novejši in na lokacijo dodani naknadno.

50m 50m

Mentor: dr. Alenka Fikfak

Pritličje sestavlja glavni vhodni objekt, s fasado, ki je obrnjena proti Kopenhagnu, ter številnimi sobami, ki so včasih služile kot bivalni prostori za višje rangirane častnike. Objekt je neposredno dostopen iz pristanišča ter ima dovolj naravne svetlobe za ugodne bivanjske razmere. Večina pritličja leži pod zemljo, brez naravne svetlobe in neposrednega dostopa do zunanjosti. Podzemlje vsebuje številne sobe in hodnike, ki so jih včasih uporabljali kot strojnice, sobe za vojake, skladišča, sobe za hranjenje streliva ipd. Pod zemljo leži ogromno hodnikov, ki so prenizki ter preozki za današnjo uporabo. Sobe v notranjosti otoka so slabo ohranjene, vlažne, popolnoma brez naravne svetlobe in prezračevanja. Pritličje je zasnovano zelo geometrijsko in funkcionalno. Stene so masivne, saj nad sabo prenašajo okoli 15 metrov nasute zemlje ter so morale biti izjemno vzdržljive v primeru napada. Prvo nadstropje sestavlja del glavnega objekta, s fasado, odprto proti jugu. Ločeno od glavnega objekta leži v notranjosti otoka krožni hodnik, ki med seboj povezuje različne strukture. Nekatere so skrite pod zemljo, druge pogledajo izpod površja ter so nepokrite. Krožni hodnik je popolnoma skrit pod zemljo ter zaradi nizke višine ter neprimerne širine danes ni več prehoden. Manjša dvorišča, ki so odprta ter lahko do njih dostopamo iz nivoja terena, so bila včasih uporabljena kot ploščadi za streliva. Nekatere strukture po površju so še dostopne le še kot ruševine v terenu, vendar so v slabem stanju.

Podzemne sobe

POSNETKI OBSTOJEČEGA STANJA

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

90 Tloris pritličja

0 0

91 Tloris nadstropja

25m 50m 10m 20m

92 Prečni prerez

0 0

25m 50m 10m 20m

93 Južna fasada

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

25m 20m

50m 40m

94 Situacija

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

KATALOG OBSTOJEČIH ELEMENTOV

Katalog predstavlja posamezne elemente v obstoječem objektu. Elementi so opisani po funkcijah, estetski vrednosti ter nivoju ohranjenosti.

GLAVNI OBJEKT Glavni objekt je sestavljen iz dveh nivojev, pritličja in nadstropja. Ima lepo ohranjeno kamnito fasado ter velika okna, skozi katera gledamo proti obali Kopenhagna. Objekt je z obstoječimi stenami razdeljen na posamezne sobe, ki se nizajo po celotni dolžini objekta. Zunanje in notranje stene sobe so armiranobetonske, nekatere pregradne stene so mavčno kartonske, dodane naknadno. Objekt ima tri vhode, ki so simetrično razporejeni na fasadi. Nivo ohranjenosti je visok, tako zunanjost kot notranjost.

PODZEMNE SOBE Iz glavnega objekta vodita do osrednjega prostora dva simetrična hodnika. Ta del je popolnoma pod zemljo in je brez naravne svetlobe. Osrednji del podzemnega objekta je zasnovan geometrijsko in striktno funkcionalno. V sobah so bili bivalni prostori vojakov, različne strojnice in skladišča. Prostori že vrsto let niso v uporabi, zato so slabše ohranjeni. Prav tako so zidovi vlažni in bi potrebovali ogromno sprememb za ponovno uporabo. Na obeh straneh osrednjega prostora so stopnišča in prostor za dvigalo, ki vodi v višje nadstropje. Stopnišče je danes popolnoma neprehodno, višje nadstropje pa nedostopno.

PODZEMNA SKLADIŠČA Sobe, ki so v polkrogu razporejene okoli otoka, so večinoma uporabljali za skladišča streliva in drugih nevarnih snovi. Tudi ta del objekta je popolnoma prekrit z zemljo in nima dnevne svetlobe. Do volumnov vodijo štiri hodniki, ki so simetrični na osrednji podzemni objekt. Hodniki so ozki ter nizki, prehod proti sobam pa je močno otežen. Volumni so geometrijskih oblik, pregrajeni s stenami, ki jih delijo v posamezne sobe. Sobe so skrite globoko v notranjost otoka, po zidovih so vidni sledovi vlage, dostop po ozkih hodnikih pa je nefunkcionalen za sodobno uporabo.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

0 00

25m 25m

50m 50m

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

25m 25m

50m 50m

95 Katalog elementov pritličja

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

ODPRTA DVORIŠČA V višjem nadstropju najdemo nepokrita dvorišča, ki so bila včasih uporabljena kot ploščadi za topove in kasneje za druga streliva. Ploščadi so od krožnega hodnika ločene s strmim stopniščem. Večina dvorišč je tudi danes dobro ohranjenih, vendar potrebnih sanacije. Ti masivni, surovi volumni, grajeni iz armiranega betona, se dvigajo iz zemlje ter dajejo otoku prav posebne kvalitete. Njihova masivnost priča o zgodovini utrdbe, geometrija pa o funkcionalni zasnovi. Dostop do dvorišč je mogoč s površja, krožni hodnik pa je večinoma pregrajen ter nedostopen. Elementi so izjemno zanimivi, s svojimi kvalitetami pa ustvarjajo in ohranjajo identiteto prostora. V zasnovi projekta jih je potrebno v največji možni meri ohraniti in v prostoru poudariti. Z novimi funkcijami pa lahko njihovo uporabo spet obudimo in k ogledu privabimo javnost.

VARIACIJA ELEMENTOV Ostali elementi, ki so povezani s krožnim hodnikom, se razlikujejo po velikosti, funkcijah ter oblikah. Nekateri se nahajajo pod zemljo in so prekriti z zemljino, drugi so odkriti ter jih vidimo s površja. Na žalost je večina elementov v slabem stanju in danes niso več prepoznavni ali pa so težko dostopni. Od elementov so ostale le še ruševine, ki so na pogled zanimive, vendar jih je v projekt težko vključiti, saj je v njih nemogoče umestiti konkretne funkcije.

AMFITEATER

0 0m

25m 50m 50m 25m

25m 25m

50m 50m

Izjemno lepo ohranjen element, ki je povezan z nadstropjem, je krožni volumen brez strehe. Element je bil prav tako uporabljen kot ploščad za topove in strelivo. Kot dvorišča daje tudi amfiteater otoku posebne kvalitete in je del identitete prostora. Dostop do njega je prav tako možen le s površja. Element je potrebno ohraniti v čim večji meri ter ga narediti privlačnega za javnost.

96 Katalog elementov nadstropja

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

97 Dober primer ohranjenosti - kamnita fasada

98 Slabši primer ohranjenosti - ostanki v travi

99 Dober primer arhitekturne kvalitete - betonska dvorišča

100 Slabši primer arhitekturne kvalitete - zapuščeni ostanki

101 Dober primer funkcionalnosti - obstoječi amfiteater

102 Slabši primer funkcionalnosti - temačen, vlažen hodnik

VALORIZACIJA

Za objekt ni narejenega strokovnega konzervatorskega načrta, zato sem po pregledu vseh podatkov ter ogledu trenutnega stanja naredila valorizacijo po lastni presoji. Do vrednotenja sem prišla po temeljitem pregledu tlorisov, prerezov, analiziranju 3D modela, po obisku otoka ter videnemu dejanskemu stanju. Objekt je izjemno kompleksen, zato sem ga vrednotila iz treh različnih vidikov; ohranjenosti, arhitekturne kvalitete ter funkcionalnosti. Prostor je potrebno razumeti podrobno, da bi prišli do ustreznih izhodišč za projektiranje. Vrednotenje vseh vidikov bo izhodišče za snovanje novega projekta.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

VALORIZACIJA OHRANJENOSTI VELIK POMEN Prostori so popolnoma ohranjeni ali so doživeli manjše spremembe, ki niso moteče, oz. se jih lahko odstrani. SREDNJI POMEN Prostor je ohranil bistveno zasnovo, a doživel spremembe in izgubil svoj videz, oz. pomen, zato so možne spremembe. BREZ POMENA/MOTEČE Prostori so degradirani, nevarni za uporabo in bi jih bilo nemogoče vrniti v prvotno stanje.

103 Valorizacija ohranjenosti

VALORIZACIJA ARHITEKTURNE KVALITETE VELIK POMEN Prostori kažejo izjemne arhitekturne, estetske, prostorske kvalitete, ki jih je potrebno ohraniti v največji možni meri. SREDNJI POMEN Prostori nimajo izjemnjega pomena, a vendar kažejo duh prostora, zato jih je potrebno spoštovati. BREZ POMENA Prostori so degradirani, nevarni za uporabo in bi jih bilo nemogoče vrniti v prvotno stanje. 104 Valorizacija arhitekturne kvalitete

VALORIZACIJA FUNKCIONALNOSTI VELIK POMEN Prostori imajo veliko možnosti za umestitev novih programov, brez večjih posegov, oz. z manjšimi spremembami v prostoru. SREDNJI POMEN Prostori imajo možnosti za umestitve novih programov, vendar bodo potrebne večje spremembe. m

0 0 0m

105 Valorizacija funkcionalnosti

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

25m 25m

BREZ POMENA Prostori 1kmso degradirani, brez svetlobe, nevarni za uporabo in jih je nemogoče uporabiti.

50m 50m

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

106 Obstoječe okno s kamnito polico

107 Ohranjena notranjost

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

108 Obstoječe betonsko dvorišče

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

UGOTOVITVE IN IZHODIŠČA

Glavni vhodni objekt se v celoti ohrani, možne so le manjše spremembe. Fasada objekta je izrednega pomena, saj je ohranjena v svojem originalnem stanju in je pomembne zgodovinske vrednosti. Objekt je funkcionalen, za umestitev novih funkcij bodo verjetno potrebne samo manjše spremembe. Obstoječe podzemne sobe, hodniki in skladišča so s konstrukcijskega vidika stabilni, ker so grajeni iz armiranega betona velikih dimenzij, vendar so nefunkcionalni, vlažni, preozki, prenizki, predolgi, brez svetlobe in prezračevanja. Niso v skladu s predpisi o varni uporabi v današnjem času in v skladu s predpisi o požarni varnosti. Prehod do njih se zapre, omogočena pa bo možnost dostopa pooblaščenim osebam zaradi vzdrževanja.

ohranjeno opuščeno/zasuto/podrto

0 0 0m

109 Prikaz ugotovitev

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

25m 25m

V nadstropju se ohranijo odprta dvorišča, ki so velike arhitekturne vrednosti in prav tako dobro ohranjena. Ohranijo se tudi napol porušeni elementi, ki so razdrobljeni po terenu ter ne predstavljajo nevarnosti za obiskovalce. Čeprav so od nekaterih 2km ostale le še ruševine, jih ohranimo nedotaknjene, da lahko pričajo o zgodovini tega kraja. Zaprejo se prehodi do krožne poti v prvemknadstropju, ki je nefunkcionalna ter nevarna za uporabo. Zasujejo m 1 se elementi nad površjem, ki so arhitekturno nekvalitetni ter predstavljajo nevarnost v prostoru.

50m 50m

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

110 Pot po prostoru

wellness hotel z restavracijo glavni vhod

0 0m

25m 50m 25m 50m

111 Umestitev programa

112 Rimske terme

PROGRAMSKA UMESTITEV

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Iz teorije, analiz ter ugotovitev sem prišla do zaključka, da bo na otok umeščen hotelski objekt z restavracijo ter wellness centrom. Z izbranim programom skušam odgovoriti na problematiko prostora.

Grške in Rimske kopeli

V obstoječem objektu, vojaški utrdbi, bo umeščen hotelski kompleks z restavracijo. Ta umestitev je najbolj ugodna zaradi funkcionalne prostorske zasnove obstoječega objekta, enostavnega dostopa, zadostne količine svetlobe ter kvalitetne ohranjenosti notranjosti. Konstrukcijska zasnova objekta z jasno določenimi prostori zagotavlja umestitev dovolj velikih hotelskih sob, za katere ni potrebnih veliko sprememb v obstoječi konstrukciji. Wellness center bo umeščen v nov objekt, ki je zasnovan na planoti, na najvišji točki otoka. Ta rešitev je smiselna, saj ima s tem objekt zagotovljene izjemne poglede, dovolj svetlobe ter se lahko povezuje z obstoječim objektom s potjo in stopniščem. Eden izmed glavnih razlogov za umestitev wellnessa s hotelskim programom je neizmeren občutek miru in spokojnosti, obenem pa bližina glavnega mesta, ki omogoča hiter in preprost dostop. Lokacija je edinstvena, njene prednosti pa želim čimbolje izkoristiti.

Nika Koraca

113 Japonski Onsen

Zdravilišča obstajajo že od klasičnih časov, ko so šteli tople in hladne kopeli kot sredstvo zdravljenja bolezni. Številni bolniki so potovali do vročih vrelcev v upanju, da jih bo zdravilna voda ozdravila ali omilila težave. Številne kulture po svetu imajo bogato zgodovino kopanja ter zdravilišč. Kopeli so bile zelo popularne v antični Grčiji, njihovi kopalni režimi pa so postali temelj sodobnih zdraviliških postopkov. Javne kopeli so bile namenjene za sprostitev in higieno, nekateri blagoslovljeni naravni vrelci pa so po mitologiji uporabnika ozdravili vseh bolezni. Verovanje v zdravilno vrednost termalne vode je bilo vselej močno prisotno. Čeprav so Rimljani posnemali grško tradicijo kopanja, so jo v razkošju, številu ter velikosti močno presegli. Rimska kopel je postala osrednji center družbene in rekreacijske dejavnosti. Z izgradnjo vodovodov in akvaduktov so imeli dovolj vode, ne le za kmetijsko in industrijsko, temveč tudi za prosto uporabo. V kolonijah so izkoristili naravne vrelce ter razširili kulturo kopeli na vse dele Sredozemlja, večino Evrope in dele Severne Afrike. Vroče termalne vode so prav tako uporabljali za lajšanje bolečin in različnih zdravstvenih težav.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

Rimska kopel je bila sestavljena iz zapletenih obredov, ki je zahteval številne ločene sobe. Arhitektura in tehnologija antičnih term je mnogo kasneje služila kot osnova evropskih in ameriških term. Z razpadom rimskega cesarstva so postale javne kopeli kraj nečastnega vedenja, njihova uporaba pa je po takratnem prepričanju širila in ne zdravila bolezni. Cerkev je verjela, da javno kopanje ustvarja nemoralno in nehigiensko okolje in začela javna kopališča zapirati. V 19. stoletju se spet pojavijo kopališča, ki so večinoma namenjena zdravilnim funkcijam. Bolniki se začnejo kopati v vroči in hladni vodi, ki spodbuja zdravljenje, bogati Evropejci pa začnejo potovati v kraje z vročimi vrelci, iščoč zdravje telesa in duha.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

114 Finska savna

115 Sodobna savna

116 Sodobne terme

SODOBNE KOPELI Japonske kopeli Na drugem koncu sveta, na Japonskem, najdemo prav tako bogato tradicijo kopeli. Poznajo dve vrsti kopeli: javno japonsko kopalno hišo, imenovano Sento, ter kopel, ki uporablja vodo iz vrelcev, imenovano Onsen. Čeprav se število javnih kopalnih hiš v zadnjih letih zmanjšuje, so to še vedno prostori druženja ter sproščanja. Japonska kultura sloni na teoriji, da fizična bližina in intimnost prinašata tudi čustveno intimnost, ki jo je drugače skoraj nemogoče doseči.

Finska savna Čeprav so savne obstajale tudi v drugih kulturah, so postale del finske nacionalne kulture. Včasih je bil to vsestranski prostor, v hladnih zimah so se tam greli, kuhali, se kopali, jedli, ker je bil to sterilen proctor, so ženske tam tudi rojevale. Zaradi obilice lesa v obsežnih finskih gozdovih je bilo savno lahko zgraditi. Obstaja več vrst savn, tradicionalna je finska dimna savna, ki je ogrevana z lesom. Savna je pomemben prostor za druženje, je del njihove kulture in tedenski, če ne celo dnevni ritual.

Nika Koraca

Dandanes postajajo zdravilišča spet privlačna za javnost in vedno bolj priljubljena, tako v Evropi, Ameriki kot tudi na Japonskem. Zdravilišča so mesta z zdravilno, slano ali termalno vodo, kjer poleg kopanja najdemo tudi številne stranske dejavnosti. Običajno ponujajo različne zdravstvene tretmaje, lepotne nege, relaksacijske ter masažne terapije. Terapije so ponavadi povezane z lepoto, razvajanjem in zdravjem. Prav tako ogromno zdravilišč ponuja tudi rekreativne ter vadbene programe, dejavnosti tradicionalnih kopeli pa so postavljene na stran.

Wellness centri so območja razvajanja ter sproščanja, osredotočajo se na človekovo dobro počutje, zdravje in lepoto. So prostori različnih funkcij, tako zdravilne kot tudi družabne, lepotne, relaksacijske, meditacijske itd.

Tudi z arhitekturnega vidika se je v zadnjih letih zgodil velik premik v načrtovanju zdravilišč. Nastajajo moderne stavbe, ki same po sebi vabijo obiskovalce. Prav tako se je zgodil velik razvoj savn, ki s svojo popularnostjo po severnih državah vabijo vedno več obiskovalcev. Včasih imajo zdravilišča poleg zdravilnih namenov tudi element družabnosti ter druženja. Obiskovalci se imajo priložnost družiti v drugačni atmosferi kot običajno, kar omogoča drugo globino in zaupanje. Namesto srečevanja v kavarnah so zdravilišča objekti, kjer lahko poleg razvajanja uživamo tudi v dobri družbi.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

REFERENČNI PRIMERI 117 Tloris objekta

25m 5m

50m 10m

Kengo Kuma, Horai Onsen Bath House, 2003, Japonska

Japonska ima bogato tradicijo kopališč in tradicije kopanja, ki je ostala skoraj nedotaknjena in spoštovana skozi stoletja. Kombinacija tradicije s tehnološkimi izboljšanji zagotavlja obiskovalcu izjemno kopalno izkušnjo. Arhitekt Kengo Kuma je ustvaril preprosto pokrito zunanjo kopel, kjer ima obiskovalec občutek, da streha lebdi nad naravo in je njegov pogled skozi krošnje dreves neomejen. Zunanja kopel je del večjega kompleksa termalnih kopeli, ki se nahajajo na pobočju Atami s pogledom na Tihi ocean. Objekt je postavljen ob bok klifa, je izjemno preprost in logičen. Gost se pomika od čakalnice, prostora za preoblačenje, tušev in pot zaključi v bazenu. Objekt se zlije z naravo v okolici, gost pa se navidezno potopi v krošnje dreves. Tla so lesena, narejena iz japonske ciprese, svetla, rahlo valovita streha pa je podprta s kvadratnimi jeklenimi stebri. Modernost se skriva v sodobni interpretaciji tradicije. Značaj prostora daje preprosta streha, ki skoraj ledbi nad objektom in ga naredi popolnoma odprtega, narava pa steče skozenj. Izjemnega pomena pri objektu je sožitje narave in arhitekture, kar bi rada vključila tudi v svoj objekt. Prav tako bi rada ustvari objekt, ki je jasen in logičen ter funkcionalen za uporabo. 118 Potopljen v naravo

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

119 Lebdeča streha nad bazenom

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

Peter Zumthor, Therme Vals, 1996, Švica

Terme Vals se nahajajo med gorami v enem izmed najbolj slikovitih mest v Švici. Kompleks je sestavljen iz zdravilišča ter hotela, znan pa je po svoji edinstveni atmosferi. Gibanje po različnih prostorih ustvarja edinstveno senzorično izkušnjo, ki jo občutimo prek materialnosti, svetlobe in stimulacije čutil. “Ne gre za arhitekturo oblike, ampak za arhitekturo čutil” (Zumthor, 2006).

120 Tloris pritličja

Grajena forma ustvarja dialog z gorovjem, ki uokvirja dolino ter deluje kot podaljšek pokrajine. Objekt pogleda s terena le na izbranih mestih in le v iskanju svetlobe. Objekt je zgrajen iz lokalnih kamnitih plošč gnajsa, ti pravokotni kamni se zlijejo z okolico in ne ustvarjajo jasnega kontrasta z barvami in oblikami. Vhod v objekt je skrit, ni jasno določen, viden iz daljave, gostje dostopajo do objekta skozi tunel pod zemljo. Kot pravi arhitekt sam: “Gora, kamen, voda, objekt v gori, objekt iz kamna, v gori, objekt iz gore – naši poskusi dati besedam arhitekturno interpretacijo, nas vodijo pri snovanju korak za korakom in ji dajajo svojo obliko”(Zumthor et al. 2007). Konceptualno je objekt sestavljen iz petnajstih pravokotnih kamnitih volumnov, ki temeljijo na točno določenem rastru. Med volumni je prazen prostor, prostor za svobodno gibanje posameznika. Negativen prostor med volumni ustvarja ritem, tok, usmerja kopalca ter mu hkrati daje svodobo, da raziskuje prostor po svojih željah. Arhitekt Zumthor ustvarja različna občutja s svetlobo, različnimi materiali, temperaturo vode, vlago, barvami in zvokom. S svetlobo ustvarja kontraste med svetlimi in temnimi prostori, med pogledi in zaprtostjo in s tem obiskovalcu prikaže različne izkušnje. Po prostorih se kopalec giblje s pomočjo svetlobe ter z radovednostjo. Vsak prostor ima svojo temo, drugačno atmosfero in stimulira različna čustva. Sobe so ustvarjene tako, da ne tekmujejo s človeškim telesom, temveč ga dopolnjujejo in mu laskajo. Človeški formi dajejo prostor, ki ga ta potrebuje (Zumthor, 2006). 121 Atmosferska izkušnja

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

122 Usmerjeni pogledi na okoliške vrhove

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

123 Situacija kompleksa

Pia Studio, Thalasso spa Lepa Vida, 2013, Slovenija

Zdraviliški kompleks se nahaja v Sečoveljskih solinah na Slovenskem primorju. Spa je sestavljen iz več volumnov enostavnih oblik, ki so med seboj povezani z lesenimi potmi. Preprosti volumni spominjajo na solinarske lope, ki jih še danes solinarji uporabljajo za hrambo orodja. Materiali so tradicionalni, izhajajo iz lokalnega okolja ter uporabnosti. Glavni element je les, ki je uporabljen kot konstrukcijski in estetski material. Osrednji del kompleksa je plavalni bazen z morsko vodo, okoli njega pa so postavljeni volumni z recepcijo, garderobo, prostori za osebje, sanitarije, bar, tehnični prostori ter shrambe. Kompleks je izjemno preprost ter skladen z okoljem. Zgrajen je v skladu s tradicijo in predstavlja minimalno intervencijo v okolje, ki je izjemno občutljivo z vidika naravovarstva ter varstva kulturne dediščine. Funkcionalnost objekta je preprosta ter jasna obiskovalcu, kompleks je skromen in nudi obiskovalcu točno to, kar rabi in nič več. Les je izbran kot glavni material zaradi ekološke vrednosti, estetike ter tradicije. Tudi pri različnih zdraviliških terapijah se uporabljajo naravni materiali, ki jih najdemo v okolici, npr. blato in sol. Objekt ponuja izjemne poglede na Sečoveljske soline, obiskovalec pa se lahko v mirnem okolju sprosti ter naužije svežine ter spokojnosti. 124 Funkcionalno zaprte lesene hiške

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

125 Masažni prostor

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

25m 50m 20m 40m

Partisans, Grotto Sauna, 2014, Kanada

Sauna Grotto se nahaja severno od Toronta, ob jezeru Huron. Lokacija predstavlja sanjski prostor za umik in sproščanje, saj jo obdaja prostrano jezero s sinje modro gladino ter veličastna pokrajina gozdov in hribovja povsod okoli. To veličastno okolje in mirna pokrajina spominjata obiskovalce na harmonijo, ki obstaja preko našega razumevanja. Pogled iz savne predstavlja neoviran pogled na obzorje, kjer se gladina vode ter modro nebo združita v tanko linijo horizonta. Prvi korak k arhitekturi objekta je razumevanje kamnine, na katerem je le-ta zgrajen. Objekt se prilagaja točno določenemu terenu, ki je bil prej skeniran in zmodeliran. Zunanjost je preprosta, notranjost pa sledi dinamičnosti gibanja zraka, ki se preslikava na ukrivljene oblike notranjih elementov. Les je primaren material, izbrana je cedar zaradi vonja, barve, lokalnosti, odpornosti in kakovosti. Notranjost je prav posebne oblike, ta ustvarja tokove, udobje in nenavadnost. Rezultat je edinstveno oblikovan objekt, ki omogoča senzualno izkušnjo, je idealen prostor za sproščanje in prikazuje primer prefinjenosti ter soustvarjanja prostora z znanjem tehnologije, znanosti in arhitekture. Notranjost je edinstvena, a pogled iz objekta v naravo je izjemen. Osamljenost, sožitje človeka z naravo in doživljanje savne se zlije v celoto. Razvidno je, da je bila narava pomenbna pri ustvarjanju objekta in da je senzualno občutenje še ojačano z pogledom na mirnost in skladnost gladine morja. 126 Pogled na prostranost morja

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

127 Lesena notranjost

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

128 Peter Zumthor, Therme Vals

129 Partisans, Grotto Sauna

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaĹĄke utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

130 Pia Studio, Thalasso spa Lepa Vida

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMĹ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

UGOTOVITVE IN IZHODIŠČA

Lokacija utrdbe ob obali Kopenhagna ponuja ogromno kvalitet, ki jih lahko s sodobnim programom izkoristim ter otok spet oživim. Program wellness centra s hotelom bo na otok privabil nove obiskovalce, inovativna arhitekturna zasnova pa bo starim strukturam dodala kvaliteto in ustvarila novo izletniško točko v Kopenhganu. Reference služijo kot inspiracija ter so mi v pomoč pri razumevanju različnih vrst kopališč. Predstavljajo različne tipe zdravilišč, iz katerih želim v svoj projekt vpeljati podobne teme na abstraktnem nivoju. Izvlečki referenc Kengo Kuma, Horai Onsen Bath House: - sožitje narave in arhitekture - odprti pogledi v naravo - jasna, preprosta zasnova - povezanost obiskovalca z naravo

Nika Koraca

Peter Zumthor, Therme Vals: - zaprti prostori in vmesni negativni prostor, ki vodi obiskovalca do raziskovanja - funkcionalna zasnova objekta - usmerjanje pogledov na zunanjost - kontrastni prostori glede na svetlobo in senco - ustvarjanje različnih občutkov z materiali, svetlobo, pogledi ter barvami

Otok bo predstavljal umik od vsakdanjega stresnega življenja, prav tako pa tudi zanimivo izletniško točko. Obiskovalci bodo lahko uživali v brezmejnih pogledih, se sprehajali po poteh otoka, relaksirali v wellnessu ter preživljali noči v historični stavbi hotela in restavracije.

Pia Studio, Thalasso spa Lepa Vida: - zaprti volumni ter odprt vmesni prostor - funkcionalna razporejenost volumnov - preprosta lesena gradnja, ki gradi na tradiciji Partisans, Grotto Sauna: - pogledi na horizont morja obiskovalca pomirjajo in sproščajo - preprosta konstrukcija, ki se prilagaja terenu

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

Wellness bo uporabljeno predvsem za različne masaže, terapije, kozmetično nego, lepotne tretmaje ter relaksacijo. Zagotovljene bodo tudi kopališka funkcija ter savne. Z različnimi terapijami z uporabo morske vode bo poudarek na lepoti, duhu in zdravju. Z zaprtimi in odprtimi prostori bodo ustvarjeni prostori za relaksacijo in druženje. Po otoku bodo speljane poti, ki bodo obiskovalca vodile da različnih obstoječih struktur ter mu tako omogočile raziskovanje zgodovinske dediščine.

UL FA

Iz zbranih analiz, teoretičnega razmišljanja ter programskih izhodišč sem določila parametre, ki jih lahko uporabim v arhitekturni ter konstukcijski zasnovi ter ustvarim kvaliteten projekt.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

06 PROJEKT 131 Pogled proti Kopenhagnu

ARHITEKTURNA ZASNOVA

OBSTOJEČI OBJEKT

Pri zasnovi prenove otoka kot celote sem želela nadgraditi in oplemenititi kvalitetne dele obstoječih objektov z vsebinskimi in funkcionalnimi izboljšavami. Na podlagi raznih analiz, vrednotenj in programske umestitve sem pri materialno tehnični prenovi ohranila, dopolnila, izboljšala ter opustila ali odstranila neustrezne dele objektov.

Obstoječa obrambna postojanka je bila zasnovana tako, da je bilo možno iz osrednjega objekta na južni strani preko različnih prehodov dostopati do izpostavljenih točk na površju, kjer so se nahajale ploščadi za topništvo. Objekt ima vidno dvonadstropno fasado na južni strani, povezave pa so skrite v notranjosti in zakrite z zemljino. Na površju so vidne različne obrambne ploščadi, povezava do njih pa je možna tudi po površju. Kljub temu da je obstoječi objekt prepreden s podzemnimi hodniki, so ti za današnje potrebe neuporabni iz več razlogov: so predolgi, preozki, prenizki, delno neprehodni, vlažni in brez svetlobe. S konstrukcijskega vidika so stabilni, ker so grajeni iz armiranega betona velikih dimenzij. Njihova ponovna aktivacija bi terjala temeljito prenovo, zahtevne gradbene posege, ki pa bi bili brez funkcionalne in vsebinske vrednosti. Zaradi teh razlogov je predvidena opustitev podzemnih hodnikov in zasutje nekaterih porušenih struktur na površju.

Moja glavna naloga je bila, da se obstoječa vidna stavbna substanca osrednjega objekta ohrani v svoji velikosti, obdržijo se obstoječa razmerja, členitve, ohrani se celotna fasada in s tem tudi prostorska razmerja in identiteta. V dialogu z obstoječim objektom se na primerni razdalji umešča nov objekt z novo vsebino, ustvarja se vez med novim in starim. Otok nas s svojo novo vsebino nagovarja in vabi na odkrivanje novih pogledov, tako na Kopenhagen kot tudi na neokrnjeno naravo.

predvidene manjše spremembe zaradi funkcionalnih in vsebinskih potreb. Uredijo se predelne stene in novo stopnišče z dvigalom, ki vodi na površje otoka. Obstoječe ploščadi za topove ohranim kot zunanja dvorišča, saj so dovolj arhitekturno zanimiva in omogočajo vključitev novih vsebin. Prav tako ohranim obstoječi amfiteater, ki je dostopen s površja. Elementi bodo povezani z novimi potmi, ki vodijo obiskovalca do ogleda ter raziskovanja zgodovinskega prostora. Zavedam se, da je za oživitev otoka z utrdbo in vzpostavitev kvalitetnega prostora potrebno, da se obstoječe kvalitetne grajene strukture vključijo v nov koncept in prenovijo, nekvalitetne in nefunkcionalni elementi pa se opustijo, zasujejo ali porušijo. Za ustvarjanje kvalitetnega prostora ter za umestitev novega programa se mi zdi ta rešitev smiselna.

Dvonadstropni obstoječi glavni objekt s kamnito fasado bo ohranjen v celoti, saj predstavlja najkvalitetnejšo grajeno strukturo. V notranjosti objekta so

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

Legenda: opuščeno ohranjeno novo 00

25m 50m 50m 25m

132 Pritličje: Iz obstoječega v novo stanje; sobe in hodniki v notranjosti se opustijo, dodane so nove pregradne stene in stopnišče

133 Nadstropje: Iz obstoječega v novo stanje; krožni hodnik se opusti, nekatere strukture se zasujejo, ohranjena ostanejo dvorišča in razgledne platforme

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

134 Glavni objekt predstavlja dominanto na otoku, je naš prvi stik z utrdbo

NOVO STANJE

Novo stanje nam predstavljajo glavni objekt z lepo ohranjeno fasado, obstoječa dvorišča na površju ter razgledne ploščadi na obodu otoka. Na prostor dostopamo z različnih nivojev, na katerih se srečujemo z različnimi obstoječimi strukturami, naravnimi značilnostmi in pogledi navznoter ter v daljavo. Prostor si ogledamo iz različnih dimenzij, ki nam prikažejo različne značaje otoka.

135 Poti po otoku nas peljejo do razglednih ploščadi in odprtih dvorišč

Pri prihodu na otok se najprej srečamo z glavnim objektom. Ta nam predstavlja edini vidni element in začetek naše poti po otoku. Objekt je masiven, izjemno horizontalen ter v prostoru dominanten. Viden je tudi iz razdalje kot prepoznaven element otoka. Pot po terenu nas vodi do razglednih ploščadi ter obstoječih dvorišč, ki jih najdemo po površju otoka. Dvorišča se obračajo navznoter, so skrita v terenu ter iz njega ne dovolijo veliko pogledov. Dvorišča predstavljajo ostanke v prostoru, ki pričajo o bogati zgodovini kraja. Pri ogledu občutimo značaj kraja ter so edinstvenega pomena. Razgledne ploščadi nam usmerjajo poglede v daljavo. Usmerjene so v različne strani neba in nam ponujajo poglede na različne obale okoli otoka. Na njih občutimo brezmejno moč narave, ki nas obdaja.

136 Neizkoriščena planota na vrhu otoka ponuja izjemne poglede na vse strani neba

Najvišji nivo otoka predstavlja neizkoriščen potencial otoka ter možnost umestitve novega objekta. Na najvišji točki so nam ponujeni neomejeni pogledi na vse strani neba.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

25m 50m 50m 25m

137 Odpiranje pogledov proti severu in jugu

NOV OBJEKT

138 Horizontalen prehod čez objekt z razširitvami vmesnega prostora

Velikost volumna določa velikost planote na vrhu, geometrija pa posnema preprostost obstoječega objekta. Ni točk v prostoru, ki bi nam določale geometrijo prostora, kot odgovor na to problematiko je postavljen jasen pravokoten volumen. Ta se odpira proti severu in jugu, kjer se pogledi najlepši. Objekt je človeških dimenzij ter jasno definiran, z izjemno horizontalnostjo pa vzpostavlja dialog z obstoječim objektom. Predstavlja novo fokusno točko obiska otoka, ki je sedaj odprt za javnost. Zaradi lege na vrhu je viden iz daljave ter vzbuja zanimanje, saj nas nagovarja, da se na otoku dogaja nekaj novega, vrednega obiska. Objekt odpira poglede proti severu in jugu, kjer so ti najlepši. Sestavljen je iz odprtih in zaprtih volumnov, ki sledijo funkcionalni zasnovi. Objekt je horizontalen in zagotavlja prehod čez objekt, ki ni urejen le kot hodnik, temveč serija razširjenih prostorov z različnimi odprtimi funkcijami. Do objekta je zagotovljen dostop iz obstoječega objekta preko novoumeščenega stopnišča z dvigalom. Obstoječ glavni objekt utrdbe še vedno predstavlja dominanto otoka ter točko vhoda.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

139 Dostop je urejen iz obstoječega objekta prek novega stopnišča z dvigalom 00

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

25m 50m 50m 25m

140 Enovit volumen

141 Volumen prekinejo pogledi proti severu in jugu

142 Volumne horizontalno prekine pot čez objekt

143 Zaokroženi robovi vnesejo mehkobo v prostor

144 Okvirji zagotavljajo stabilnost in omogočajo poglede navzven

145 Okvirji ostanejo neprekinjeni s obešeno streho

25m 10m

50m 20m

NOV VOLUMEN

Preprost volumen je postavljen na vrh otoka ter odgovarja dimenzijam terena in usmerjenosti za doseganje najlepših pogledov. Volumen prekinejo pogledi proti severu in jugu. Ostanejo nam manjši volumni, v katerih so umeščene funkcije, ki jih objekt potrebuje. Volumne prekinemo še v horizontalni smeri, da ustvarimo prehod skozi objekt. Ostanejo nam manjši volumni, v katere so umeščene zaprte, intimne funkcije wellnessa. Vmesni prostor nam zdaj ne predstavlja le hodnikov, temveč funkcionalen in odprt prostor, po katerem se lahko gibamo. Kjer se prostor razširi, se nam odprejo pogledi proti horizontu morja na severu ter obali Kopenhagna na jugu.

Nika Koraca

Zaprti volumni predstavljajo intimne prostore wellnessa in predstavljajo toplino, udobje in nežnost. S spremembo ostrih vogalov v zaobljene dodam mehkobo ter toploto v prostor, s tem volumni tudi navzven odražajo svojo funkcijo. Prav tako s spremembo materialnosti nakažem spremembo v funkciji prostorov. Medtem ko je vmesni prostor namenjen odprtim prehodnim funkcijam in komunikaciji po objektu, so zaprti volumni uporabljeni kot intimni prostori s poudarkom na lepoti, zdravju ter sprostitvi. Vmesni prostor je potisnjen navznoter, volumni pa pogledajo čez rob objekta. Zaokroženi vogali dosežejo mehkobo, hkrati pa ustvarjajo prostor brez določenega konca ali jasne meje.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

Vmesni prostor je omejen z lesenimi okvirji, ki zagotavljajo konstrukcijsko nosilnost ter dodatno estetsko vrednost. Lepljeni leseni stebri in nosilci so dovolj tanki, da omogočajo odprte poglede v daljavo, hkrati pa nudijo zaščito pred soncem in vetrom. Veter, ki prihaja večinoma iz zahodne smeri, je oviran zaradi globokih nosilcev, prav tako pa ti ščitijo notranjost pred poletnimi sončnimi žarki. Pod lesenimi okvirji se nahaja streha, ki je na njih obešena ter enotna skozi celoten objekt. Leseni okvirji, ki predstavljajo konstrukcijski in estetski element vmesnih prostorov, so potisnjeni na zunanjo stran objekta ter so popolnoma neprekinjeni.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

ZAPRTO IN ODPRTO Objekt sestavljata dve obliki: zaprti volumni ter odprt vmesni prostor. Vmesni prostori so popolnoma zastekleni in odpirajo poglede na severno in južno stran neba. Steklo je potisnjeno v notranjost, na notranjo stran lesenih okvirjev. Tako ustvarjen prostor med steklom in stebri predstavlja manjšo teraso, prostor, kjer lahko obiskovalec uživa v svežem zraku in pogledih. Zaprti volumni omogočajo le usmerjene poglede proti zunanjosti. Pogledi so točno določeni, prilagojeni po funkciji in lokaciji volumna. Značaj volumnov je popolnoma drugačen od odprtega vmesnega prostora. 0

25m 5m

50m 10m

146 Odprti prostori in neomejeni pogledi

147 Zaprti volumni z usmerjenimi pogledi

Kombinacija obeh elementov sestavlja objekt, ki je dinamičen, enostaven in prilagodljiv. Objekt upošteva principe nordijske gradnje, zgrajen je iz materialov, ki se nahajajo v okolici, je preprost in jasen. Iz okolja ne izstopa po svoji dominanci, temveč je zgrajen v človeškem merilu. Je v stiku z naravo, zgrajen iz naravnih materialov, vključuje poglobljen razmislek o svetlobi njeni uporabi.

DOSTOP DO OBJEKTA 0 0

25m 10m

50m 20m

Dostop do objekta poteka po leseni potki, ki vodi obiskovalca od stopnišča do novega vhoda. Pot je pravokotna na objekt, poteka v stiku z naravo ter ni pokrita s streho ali omejena z ograjo. Tudi objekt savne je ločen ob wellnessa z leseno potko.

148 Dostop do objekta ter savne

OBSTOJEČE IN NOVO 149 Masivnost ter teža obstoječega proti lahkotnosti novega objekta

150 Obdanost z zemljino obstoječega objekta proti legi na najvišji točki otoka

Nov in star objekt sta si med seboj kontrastna. Nov objekt je lahek, lesene konstrukcije, obstoječ pa težak iz armiranega betona, s težko kamnito fasado. Nasprotna sta si funkcija gradnje in čas gradnje, prvi je sodoben wellness za dobro počutje, drugi pa stoletna vojaška utrdba, ki mora zdržati napade vojske.Obstoječ objekt je zaradi svoje obrambne funkcije postavljen globoko v teren ter se odpira navzven s samo eno fasado. Nov objekt je postavljen na teren ter se odpira navzven. Postavljen je na najvišjo točko otoka, zagotavlja poglede na vse strani neba ter izkorišča celoten potencial lokacije. Obstoječa utrdba je temu nasprotna, saj se pogledi obračajo navznoter. Obiskovalec lahko pri obisku raziskuje notranjost objekta, ki mu nudi vpogled v čas in zgodovino. Objekta sta si nasprotna in predstavljata ravnovesje med novim in starim, kar je za oživitev otoka nujno potrebno.

0 0

151 Usmerjenost navznoter in navzven

25m 50m 10m 20m

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

152 Vizualizacija vhoda v obstojeÄ? objekt - hotel z restavracijo

153 Vizualizacija vhoda v wellness

stopnišče z dvigalom

wellness

hotel

savna

Vsebina programa je razdeljena na objekt hotela in objekt wellness centra. Hotelski del je umeščen v obstoječi objekt vojaške utrdbe, medtem ko je wellness v popolnoma novem objektu, postavljenem na vrhu otoka. Konstrukcijska zasnova obstoječega objekta ponuja možnost umestitve hotelskih sob brez večjih posegov in sprememb. Simetrično na vhod sta umeščeni recepcija ter restavracija, zahodno sledi manjši razstavni prostor ter hotelske sobe, vzhodno pa kuhinja, shramba ter prostori za zaposlene. V notranjost otoka so potisnjene servisne funkcije, kot so pralnica, skladišča, sanitarije, garderobe, tehnični prostor ter strojnica. Skozi recepcijo dostopamo tudi do nadstropja, kjer so prav tako umeščene hotelske sobe. Obstoječi objekt ima jasno razdeljene vhode za goste, kuhinjo ter zaposlene, prav tako se te funkcije ne mešajo v prostoru.

+18.00

Do wellness centra dostopamo skozi novo stopnišče z dvigalom ter potko po terenu, ki povezuje nov objekt s starim. Wellness center je sestavljen iz zaprtih volumnov, v katere so umeščeni različni intimni programi in povezovalnega prostora med njimi. Zaprti program sestavljajo prostori za masaže, kozmetično nego, relaksacijo, masažni bazen, savne, prostor za jogo in meditacijo, garderobe, sanitarije, prostori za zaposlene in servisni prostori. V odprt prostor so umeščeni recepcija, bar, čitalnica ter bazen s prostorom za relaksacijo. Objekt ima zagotovljen dovolj servisnih prostorov, kot so skladišča ter strojnica, ter prostorov za zaposlene, kot so pisarne, sanitarije in garderobe.

0.00

0 0

25m 25m

50m 50m

154 Programska umestitev

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

HOTELSKE SOBE

MASAŽNI PROSTORI

RESTAVRACIJA

KOZMETIČNA NEGA

INTIMNI PROSTOR

RECEPCIJA STOPNIŠČE

RAZSTAVNI PROSTOR

SANITARIJE GOSTI

KUHINJA STANOVANJE ZA VZDRŽEVALCA

OBSTOJEČA DVORIŠČA

SAVNA

BAZEN

RAZGLEDNE PLOŠČADI

JOGA IN MEDITACIJA

gostje

WELNESS CENTER PRALNICA

SANITARIJE ZAPOSLENI

GARDEROBE

PISARNE SHRAMBE SKLADIŠČA

ZUNANJOST

zaposleni STROJNICA

GARDEROBE SANITARIJE ZAPOSLENI

STROJNICA

ČAJNA KUHINJA

BAR

RECEPCIJA GARDEROBE SANITARIJE GOSTI

HOTELSKI OBJEKT

PISARNE

MASAŽNI BAZEN

RELAKSACJA

SHRAMBE SKLADIŠČA

DELAVNICA

155 Razdelitev programa po sklopih

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

PRIKAZ RAZPOREDITVE PROSTOROV

Legenda: hotelske sobe

V razstavljenih aksonometrijah sledi prikaz programa po nadstropjih.

recepcija prostori za zaposlene/servisi restavracija

hotelske sobe

komunikacije

skladišče in prostor za čistila sanitarije za restavracijo stopnišče z dvigalom stopnišče z dvigalom

recepcija in razstavni prostor

shramba za perilo

stopnišče z dvigalom

strojnica, tehnični prostor in pralnica

hotelske sobe

restavracija

stopnišče z dvigalom

kuhinja

prostor za čistila

servisni prostori za kuhinjo skladišče in prostor za čistila garderobe in sanitarije za zaposlene pisarne

+5.00

stanovanje za vzdrževalca delavnica prostor za odpadke

0.00

25m 25m

50m 50m

156 Aksonometrija pritličja

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

25m 25m

50m 50m

157 Aksonometrija 1. nadstropja

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

Legenda:

Legenda: obstoječe razgledne ploščadi

intimni prostori vmestni odprti prostori

obstoječa dvorišča

sanitarije in garderobe za zaposlene pisarna

prostori za zaposlene/servisi

prostor za nego

komunikacije

sanitarije in garderobe

savna

shramba obstoječa dvorišča

intimni prostor

obstoječa dvorišča

masažni bazen masažni prostor

razgledne ploščadi

strojnica prostor za jogo in meditacijo relaksacijski prostor savna

+10.20

+12.00

+18.00

bar recepcija

čitalnica stopnišče z dvigalom

bazen relaksacijski prostor 00

25m 25m

50m 50m

158 Aksonometrija 2. nadstropja

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

25m 25m

50m 50m

159 Aksonometrija situacije

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

spanje

sproščanje

branje

hrana

masaže

lepota

sprehodi

pogledi

terapije

kopanje

OPIS UPORABNIKOV IN SHEME POTI RECEPCIJA

Za goste hotela je v pritličju namenjenih 7 dvoposteljnih, 3 enoposteljne sobe ter soba, primerna za funkcionalno ovirano osebo. V nadstropju je 9 dvoposteljnih sob. Skupaj bo v hotelu prenočevalo 36 gostov. Restavracija je predvidena za 70 oseb. V hotelu bo zaposlenih 15 oseb. Predvideno je tudi stanovanje za vzdrževalca otoka. Največje število obiskovalcev wellnesa je 20, zaposlenih pa 10.

RECEPCIJA

RAZSTAVNI PROSTOR

HOTELSKE SOBE

RESTAVRACIJA

HOTELSKI OBJEKT

GOSTJE

KUHINJA

RESTAVRACIJA

WELLNESS

WELNESS CENTER

SHRAMBA SAVNA

STANOVANJE ZA VZDRŽEVALCA

PISARNE

OBSTOJEČA DVORIŠČA

RAZGLEDNE PLOŠČADI

SKLADIŠČA

Legenda:

ZUNANJOST

tedenski gostje HOTELSKI OBJEKT

WELNESS CENTER

Uporabniki so razdeljeni na tri kategorije: tedenski, dnevni in sprehajalci.

dnevni gostje sprehajalci

160 Shema uporabnikov gostje

Tedenski uporabnik je tisti, ki izkoristi vse, kar mu otok ponuja: hotel, wellness in sprehajanje po zunanjih poteh. Uporabnik spi v hotelskih sobah, zajtrkuje in večerja v restavraciji ter dneve preživlja v spokojni naravi ali na različnih terapijah v wellnessu. Otok doživlja iz različnih dimenzij ter spozna vse njegove prednosti. Ta tip uporabnika je tisti, ki si želi daljšega počitka ter izkusi vse, kar mu nov program nudi. Dnevni uporabnik obišče otok za en dan, večinoma pa izkoristi wellness center. Pot začne v repeciji hotela, kjer nadaljuje pot skozi novo stopnišče po potki do novega objekta wellnessa. Tam se prijavi na recepciji, se preobleče v garderobah in nato odide na različne lepotne terapije, jogo ali na kopanje v bazenu. Dan preživi na relaksacijski masaži in uživa na zunanji razgledni ploščadi ob pogledu na obalo Kopenhagna v daljavi. Dan zaključi z večerjo v restavraciji hotela, nato pa se vrne domov.

2 1km

Sprehajalec je obiskovalec, ki ne izkoristi novega programa, umeščenega na otok, temveč obišče lokacijo zaradi sprehodov v naravi in užitkov v izjemnih pogledih, ki mu jih ta nudi. Po poteh kroži med starimi elementi ter naravnim zelenjem, hkrati se mu odpirajo pogledi na različne obale okoli. V restavraciji hotela si privošči pijačo, kosilo ali večerjo in s tem je njegov dan končan

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

25m 50m 10m 20m

161 Shema poti uporabnikov gostje

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

RECEPCIJA

RAZSTAVNI PROSTOR

RECEPCIJA

RAZSTAVNI PROSTOR

RESTAVRACIJA

KUHINJA

RESTAVRACIJA

SHRAMBA

KUHINJA

SHRAMBA

PISARNE

STANOVANJE ZA VZDRŽEVALCA

HOTELSKI OBJEKT

STANOVANJE ZA VZDRŽEVALCA

SKLADIŠČA

PRALNICA

WELLNESS

SAVNA

WELNESS CENTER

Legenda: zaposleni v hotelu

HOTELSKI OBJEKT

zaposleni v restavraciji

WELNESS CENTER

zaposleni v wellnessu 162 Shema uporabnikov zaposleni

ZAPOSLENI Poleg gostov otoka so pomembni tudi zaposleni. Z uvedbo novega programa se zaposli večje število ljudi. Zaposleni so razdeljeni na tri kategorije: zaposleni v hotelu, restavraciji ter wellnessu. Hotelski delavci imajo svoje prostore v vzhodnem delu obstoječega objekta. Tam so zagotovljene garderobe, sanitarije, pisarne ter čajna kuhinja. V objekt vstopajo skozi zasebni vhod. Prav tako je zagotovljeno stanovanje za vzdrževalca otoka, ki ima prav tako svoj vhod. V restavraciji so zaposleni kuharji ter natakarji, ki imajo prav tako svoj vhod v objekt skozi vhod na vzhodni fasadi objekta. Tam imajo zagotovljeno garderobo, sanitarije, pisarno in prostore kuhinje. Zaposleni v wellness centru imajo v objektu zagotovljene garderobe, sanitarije in pisarno, prav tako pa tudi skladišča in shrambe za potrebne dejavnosti.

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

2 1km 0

25m 50m 10m 20m

163 Shema poti uporabnikov zaposleni

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

164 Pogled na vetrnice

NAČRTI OBSTOJEČEGA STANJA TLORIS PRITLIČJA TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA JUŽNA FASADA PREČNI PREREZ

92 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500

NAČRTI NOVEGA STANJA SITUACIJA TLORIS PRITLIČJA TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA PREREZI FASADE FASADNI PAS 01 FASADNI PAS 02 FASADNI PAS 03

93 95 97 99 99 101

M 1:1000 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:250 M 1:20 M 1:20 M 1:20

103 105 107 109 111 113 115 117 119

NAČRTI OBSTOJEČEGA STANJA

LEGENDA ohranjeno

tlakovanje

opuščeno

zelene površine

porušeno

pesek

zasuto

OBSTOJEČE STANJE TLORIS PRITLIČJA MERILO 1:500

LEGENDA ohranjeno

tlakovanje

opuščeno

zelene površine

porušeno

pesek

zasuto

OBSTOJEČE STANJE TLORIS 1. NADSTROPJA MERILO 1:500

LEGENDA ohranjeno

helioport

opuščeno

tlakovanje

porušeno

zelene površine

zasuto

pesek poti

OBSTOJEČE STANJE TLORIS 2. NADSTROPJA MERILO 1:500

DVORIŠČE

OBSTOJEČE STANJE JUŽNA FASADA MERILO 1:500

RAZGLEDNA PLOŠČAD

OHRANITEV

ZASUTJE

OHRANITEV

GLAVNI OBJEKT

PODZEMNI HODNIK

OPUSTITEV

PODZEMNE SOBE

PODZEMNA SKLADIŠČA

LEGENDA: ohranjeno opuščeno

OBSTOJEČE STANJE PREREZ A - A MERILO 1:500

porušeno zasuto

NAÄ&#x152;RTI NOVEGA STANJA

101

2km 1km 0 SITUACIJA MERILO 1:1000

LEGENDA:

102

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

vhodi

zelene površine

morje

pesek

tlakovanje - obstoječe

obstoječi objekti

tlakovanje - novo

novi objekti

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

pristanišče

SITUACIJA MERILO 1:1000 103

TLORIS PRITLIÄ&#x152;JA MERILO 1:250

105

TLORIS 1. NADSTROPJA MERILO 1:250

107

TLORIS 2. NADSTROPJA MERILO 1:250

109

SAVNA

WELLNESS

PREREZ A - A MERILO 1:250

OBSTOJEČI OBJEKT HOTEL

STOPNIŠČE

WELLNESS

OBSTOJEČA RAZGLEDNA PLOŠČAD

PREREZ B- B MERILO 1:250 OBSTOJEČI OBJEKT HOTEL

WELLNESS

OBSTOJEČE DVORIŠČE

PREREZ C - C MERILO 1:250

111

ZAHODNA FASADA MERILO 1:250

VZHODNA FASADA MERILO 1:250

JUÅ½NA FASADA MERILO 1:250

SEVERNA FASADA MERILO 1:250

113

PRITRDILNI VIJAK PRITRDITEV S KOVINSKIM KOTNIKOM OBROBA IZ ALU PLOČEVINE

PRITRDITEV S KOVINSKIM KOTNIKOM

MREŽICA ZA PREZRAČEVANJE

ŽALUZIJA OKNO IZ ALUMINIJSKIH PROFILOV IN TROSLOJNO ZASTEKLITVIJO

ZUNANJA POLICA IZ ALU PLOČEVINE Z ODKAPOM

F1 ZUNANJA STENA

TRAVNATA PODLAGA

NASUTJE PRODNIKOV

MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA 1,25 cm MAVČNO VLAKNENA PLOŠČA 1,50 cm PARNA ZAPORA 0,10 cm TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA 14,00 cm kamena volna (med nosilno konstrukcijo) NOSILNA KONSTRUKCIJA 14/14cm 14,00 cm MAVČNO VLAKNENA PLOŠČA 1,50 cm TOPLOTNA IZOLACIJA-kamena volna 6+6=12,00 cm (med podkonstrukcijo) LESENA PODKONSTRUKCIJA 6+6=12,00 cm (prečna in vzdolžna) PAROPROPUSTNA UV FOLIJA 0,10 cm PREZRAČEVALNI SLOJ 4,00 cm (med podkonstrukcijo) PODKONSTRUKCIJA ZA FASADO 3/8cm 3 cm VERTIKALNA LESENA OBLOGA 2,50 cm

MREŽICA ZA PREZRAČEVANJE

S1 RAVNA STREHA PRODNIKI DIFUZIJSKO ODPRT LOČILNI FILC HIDROIZOLACIJA-dvoslojna TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren (enostransko kaširan) TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren (v naklonu) OSB PLOŠČE STROPNIKI 14/24 cm TOPLOTNA IZOLACIJA kamena volna (med in pod stropniki) INŠTALACIJSKI PROSTOR PARNA ZAPORA LESENE STROPNE OBLOGE (s podkonstrukcijo)

5,00 cm 0,20 cm 1,00 cm 5,00 cm 2,00-12,00 cm 2,20 cm 24,00 cm 20,00 cm 36,00 cm 2,00 cm

N1 NOTRANJA STENA MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA MAVČNO VLAKNENA PLOŠČA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA (med nosilno konstrukcijo) NOSILNA KONSTRUKCIJA 14/14cm MAVČNO VLAKNENA PLOŠČA LESENA PODKONSTRUKCIJA (vzdolžna) - instalacijski kanal LESENA PODKONSTRUKCIJA (prečna) VERTIKALNA LESENA OBLOGA

1,25 cm 1,50 cm 14,00 cm 14,00 cm 1,50 cm 14,00 cm 5,00 cm 2,5 cm

LESENA POLICA

P1 TLA NA TERENU KERAMIKA MIKROARMIRAN CEMENTNI ESTRIH SIST.PLOŠČE S ČEPKI ZA TALNO GRETJE TOPLOTNA IZOLACIJA-ekspandirani polistiren AB TEMELJNA PLOŠČA TOPLOTNA IZOLACIJA-estrudirani polistiren HIDROIZOLACIJA-dvoslojna (med slojema toplotne izolacije) TOPLOTNA IZOLACIJA-estrudirani polistiren PODLOŽNI BETON NASUTJE

1,50 cm 5,00 cm 6,50 cm 6,00 cm 25,00 cm 8,00 cm 1,00 cm 8,00 cm 10,00 cm 80,00 cm

PRITRDITEV S KOVINSKIM KOTNIKOM

FASADNI PAS 01 MERILO 1:20

115

LESEN LEPLJEN NOSILEC 20/80cm

PRITRJEVANJE STROPNIKA S KOVINSKIM ČEVLJEM

STROPNIKI 14/14cm

VGRADNJA NAVOJNE PALICE V IZVRTINO Ø22mm Z DVOKOMPONENTNO EPOKSIDNO MALTO, PRIVIJAČENJE SE IZVEDE PO VEZAVI MALTE TOPLOTNA IZOLACIJA Z ZAKLJUČNIM FASADNIM SLOJEM

ŽALUZIJA

KONTINUIRANI FASADNI SISTEM IZ ALUMINIJA S TROSLOJNO ZASTEKLITVIJO

LESEN STEBER 20/80 cm

P2 TLA NA TERENU

SREDINSKA ZVARJENA PLOČEVINA DEBELINE 10mm

TRAVNATA PODLAGA

NASUTJE PRODNIKOV

S2 RAVNA STREHA LESEN LEPLJEN NOSILEC 20/80 STROPNIKI 14/14 cm TOPLOTNA IZOLACIJA kamena volna (med in pod stropniki) INŠTALACIJSKI PROSTOR PARNA ZAPORA LESENE STROPNE OBLOGE (s podkonstrukcijo)

80,00 cm 14,00 cm 20,00 cm 47,00 cm 2,00 cm

P1 TLA NA TERENU

DESKE IZ MACESNA PODLOŽNE LETVE ARMIRAN CEMENTNI ESTRIH (v naklonu) TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren AB TEMELJNA PLOŠČA TOPLOTNA IZOLACIJA estrudirani polistiren HIDROIZOLACIJA-dvoslojna (med slojema toplotne izolacije) TOPLOTNA IZOLACIJA estrudirani polistiren PODLOŽNI BETON NASUTJE

2,00 cm 3,00 cm 5,00 - 7,00 cm 6,00 cm 25,00 cm 8,00 cm 1,00 cm 8,00 cm 10,00 cm 80,00 cm

KERAMIKA MIKROARMIRAN CEMENTNI ESTRIH SIST.PLOŠČE S ČEPKI ZA TALNO GRETJE TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren AB TEMELJNA PLOŠČA TOPLOTNA IZOLACIJA estrudirani polistiren HIDROIZOLACIJA-dvoslojna (med slojema toplotne izolacije) TOPLOTNA IZOLACIJA estrudirani polistiren PODLOŽNI BETON NASUTJE

1,50 cm 5,00 cm 6,50 cm 6,00 cm 25,00 cm 8,00 cm 1,00 cm 8,00 cm 10,00 cm 80,00 cm

KOVINSKI VIJAKI M14 PODLOŽNA PLOČEVINA DEBELINE 10mm SIDRNI VIJAKI M20

KOVINSKI ČEVELJ IZ MEDSEBOJNO ZVARJENIH PLOČEVIN DEBELINE 10mm 1%

FASADNI PAS 02 MERILO 1:20

117

LESEN LEPLJEN NOSILEC 20/80cm

STROPNIKI 14/14cm

PRITRDILNI VIJAK

OBROBA IZ ALU PLOČEVINE

TOPLOTNA IZOLACIJA Z ZAKLJUČNIM FASADNIM SLOJEM

ŽALUZIJA S2 RAVNA STREHA LESEN LEPLJEN STEBER 20/80cm

KONTINUIRANI FASADNI SISTEM IZ ALUMINIJA S TROSLOJNO ZASTEKLITVIJO

PRODNIKI DIFUZIJSKO ODPRT LOČILNI FILC HIDROIZOLACIJA-dvoslojna TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren (enostransko kaširan) TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren (v naklonu) OSB PLOŠČE STROPNIKI 14/14 cm TOPLOTNA IZOLACIJA kamena volna (med in pod stropniki) INŠTALACIJSKI PROSTOR PARNA ZAPORA LESENE STROPNE OBLOGE (s podkonstrukcijo)

5,00 cm 0,20 cm 1,00 cm 5,00 cm 2,00-12,00 cm 2,20 cm 14,00 cm 20,00 cm 47,00 cm 2,00 cm

P2 TLA NA TERENU

TRAVNATA PODLAGA

NASUTJE PRODNIKOV

KOVINSKI ČEVELJ

2,00 cm 3,00 cm 5,00 - 7,00 cm 6,00 cm 25,00 cm 8,00 cm 1,00 cm 8,00 cm 10,00 cm 80,00 cm

P1 TLA NA TERENU KERAMIKA MIKROARMIRAN CEMENTNI ESTRIH SIST.PLOŠČE S ČEPKI ZA TALNO GRETJE TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren AB TEMELJNA PLOŠČA TOPLOTNA IZOLACIJA estrudirani polistiren HIDROIZOLACIJA-dvoslojna (med slojema toplotne izolacije) TOPLOTNA IZOLACIJA estrudirani polistiren PODLOŽNI BETON NASUTJE

FASADNI PAS 03 MERILO 1:20

119

1,50 cm 5,00 cm 6,50 cm 6,00 cm 25,00 cm 8,00 cm 1,00 cm 8,00 cm 10,00 cm 80,00 cm

VIZUALIZACIJE

121

122

165 Vizualizacija prihoda na otok

123

124

166 Vizualizacija fasade obstojeÄ?ega objekta

125

126

167 Vizualizacija notranjosti restavracije obstojeÄ?ega objekta

127

128

168 Vizualizacija fasade wellnessa

129

130

169 Vizualizacija notranjosti wellnessa

131

132

170 Vizualizacija terase wellnessa

133

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

OBSTOJEČI OBJEKT

S prenovo bo osnovna stavba ohranila obstoječi tlorisni in višinski gabarit, obliko strehe, osno členitev fasade, obstoječo fasadno profilacijo, osrednji kamnit zaokrožen rizalit. V objektu bodo ohranjene osnovne tlorisne značilnosti in primarne komunikacije.

Nove predelne stene bodo iz mavčno kartonskih plošč, v kopalnicah pa bodo pregradne stene ob tušu iz kaljenega in lepljenega varnostnega stekla. Stene v sanitarnih prostorih in kuhinji bodo obložene s keramičnimi ploščicami.

Obstoječi objekt je delno vkopan in je grajen iz betonske konstrukcije. Sredinski del objekta je grajen v dveh etažah (pritličje in 1. nadstropje), ostala dva dela objekta pa sta pritlične etažnosti. Temelji so izvedeni kot armiranobetonska talna plošča. Zidovi so armiranobetonski, prav tako je armiranobetonska plošča nad pritličjem in plošča nad 1. nadstropjem. Streho predstavlja ravna armiranobetonska plošča, zasuta z zemljino in zatravljena.

Obstoječi tlaki in cementni estrih bodo odstranjeni, predvideni novi tlaki pa bodo položeni na toplotno izolacijo in nov armiran cementni estrih. Strop je predviden kot obešen strop iz mavčno kartonskih plošč s podkonstrukcijo. V vmesnem prostoru med mavčno kartonskimi ploščami in armirano betonsko ploščo bodo položene instalacije.

Vsi zidovi in plošče so zaradi funkcije objekta zelo velikih dimenzij, so dobro ohranjeni, na njih ni opaziti nikakršnih konstrukcijskih poškodb, razpok.

V obstoječem objektu se nahaja osrednje armiranobetonsko stopnišče, ki se ohrani. Ob stopnišču sta predvideni nova ograja in novogradnja dvigala v armiranobetonskem jašku, za dostop v nadstropne prostore.

V objektu bodo ohranjene osnovne tlorisne značilnosti in primarne komunikacije.

Zunanja odprta dvorišča so iz armirano betonske plošče in sten. Predvidena je sanacija poškodovanih površin, ohrani se izgled vidnega betona.

Zaradi funkcionalne zasnove novih prostorov so predvidene manjše rušitve v obstoječih zidovih, predvsem za vratne odprtine in povečave določenih prostorov (recepcija z restavracijo, kuhinja). Izvedene bodo armiranobetonske preklade in nosilci.

Razgledne ploščadi se prav tako sanirajo, zaradi dotrajanosti obstoječe kovinske ograje se ta odstrani, doda pa se nova steklena ograja.

134

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

STEKLENA OGRAJA Z ALU PROFILI AB PLOŠČA AB ZIDOVI AB TEMELJNA PLOŠČA

AB ZIDOVI AB TEMELJNA PLOŠČA AB PLOŠČA ZASUTA Z ZEMLJINO AB PLOŠČA ZASUTA Z ZEMLJINO OBEŠEN STROP Z INŠTALACIJAMI STEKLENA OGRAJA Z ALU PROFILI AB PLOŠČA

AB PLOŠČA OBEŠEN STROP Z INŠTALACIJAMI

AB ZIDOVI AB TEMELJNA PLOŠČA AB ZIDOVI IN KAMNITA OBLOGA DVIGALO IN AB JAŠEK OBSTOJEČE AB STOPNIŠČE

AB ZIDOVI

MAVČNO KARTONSKE STENE NOVI TLAKI AB TALNA PLOŠČA

12,5m 25m

25m 50m

171 Razstavljena aksonometrija konstrukcijske zasnove obstoječega objekta

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

135

NOV OBJEKT

Predvidena gradnja objekta iz lesene konstrukcije je precej lahka in kot takšna z dodano lastno težo novozgrajenih konstrukcij in stalne obtežbe ne bo vplivala na povečano obtežbo vkopanih hodnikov, ki se ponekod nahajajo v veliki globini (vsaj 13 m) pod njo . Temeljenje bo izvedeno s talno armiranobetonsko ploščo. Objekt je sestavljen iz zaprtih volumnov lesene konstrukcije in vmesnih steklenih transparentnih delov, obešenih na vidne lesene lepljene nosilce. Predvidene stene zaprtih volumnov bodo iz lesene konstrukcije. Stebrički 14/14 cm z vmesno toplotno in zvočno izolacijo iz kamene volne so obdani z mavčno vlaknenimi ploščami. Na notranji strani se nahaja parna zapora, zaključno oblogo znotraj pa predstavljajo mavčno kartonske plošče. Na zunanji strani je med prečno in vzdolžno leseno podkonstrukcijo položena toplotna izolacija iz kamene volne, nato sta predvideni paropropustna UV folija in podkonstrukcija z leseno vertikalno fasado. Vogali so zaokroženi, vertikalne letve so pritrjene na zaokroženo leseno podkonstrukcijo. Streha je ravna, z minimalnim naklonom. Stropno konstrukcijo predstavljajo leseni stropniki 14/24 cm, z vmesno toplotno in zvočno izolacijo iz kamene volne. Nad stropniki so OSB plošče, toplotna izolacija v naklonu iz ekspandiranega polistirena in hidroizolacija, zaščitena s prodniki.

136

Nika Koraca

Nosilno konstrukcijo vmesnih steklenih delov objekta predstavljajo vidni leseni lepljeni okvirni stebri in nosilci velikosti 20/80 cm. S spodnje strani bodo na njih pritrjeni leseni stropniki 14/14 cm, z vmesno toplotno in zvočno izolacijo, OSB ploščami, toplotno izolacijo v naklonu iz ekspandiranega polistirena, hidroizolacijo in prodniki. Fasadne stene so steklene, iz aluminijskega fasadnega sistema, zasteklenega s troslojnim izolacijskim steklom, ki bo kaljeno in lepljeno. Strop je predviden kot obešen strop iz mavčno kartonskih plošč s podkonstrukcijo, z vmesnim prostorom za instalacije. Tlaki bodo položeni na armiran cementni estrih in toplotno izolacijo. Predvidena notranja vrata so lesena in steklena. Predelne stene so iz mavčno karonskih plošč, predelne stene sanitarnih kabin so iz kompaktnih laminatnih plošč.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

LESENI NOSILCI 20/80 cm LESENI STEBRI 20/80 cm

STREŠNA KONSTRUKCIJA

LESENI STROPNIKI 14/14 cm

STREŠNA KONSTRUKCIJA

LESENI STROPNIKI 14/24 cm OBEŠEN STROP

MAVČNO KARTONSKE STENE LESENA SKELETNA KONSTRUKCIJA LESENA OBLOGA

STREŠNA AB KONSTRUKCIJA

AB STENA Z LESENO OBLOGO LESENA OBLOGA ALU FASADNI SISTEM TROSLOJNA ZASTEKLITEV

JAŠEK ZA DVIGALO

TROSLOJNA ZASTEKLITEV AB STENA

AB TALNA PLOŠČA

AB TALNA PLOŠČA AB TALNA PLOŠČA

25m

12,5m

50m

25m

172 Razstavljena aksonometrija konstrukcijske zasnove novega objekta

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

137

173 Kamnita fasada obstoječega objekta

174 Žgan les, ki obdaja volumne wellness centra

175 Obstoječi tlak pred glavnim objektom

OBSTOJEČI OBJEKT

NOV OBJEKT

ZUNANJE POVRŠINE

Fasada je obložena s kamnito oblogo, okna in vrata so poudarjena s kamnitim okvirjem, ki je v zgornjem delu odebeljen in zaokrožen. Prav tako je kamnita tudi okenska polica.

Objekt je grajen iz lesene konstrukcije. Stene zaprtih volumnov so obložene z lesenimi vertikalami iz žganega lesa macesna, zaradi njegovega edinstvenega ter rustikalnega videza. Žgan les predstavlja toplino ter domačnost, ima pa tudi vrsto prednosti pri uporabi v ostrem okolju. Postopek termične obdelave spremeni lesu kemijsko strukturo zgornjega sloja ter mu s tem poveča odpornost na vremenske vplive ter proti zajedalcem. Prav tako žganje podaljšuje življenjsko dobo lesa, videz pa se s časom ne spreminja. Les je po termični obdelavi premazan še z zaščitnim brezbarvnim oljem. Nosilno konstrukcijo vmesnega prostora pa predstavljajo vidni leseni lepljeni okvirni stebri in nosilci. Les je iz macesna, ki ga je lahko najti na Danskem. Lepljen les zagotavlja stabilnost ter dolgo življenjsko dobo. Tlak je iz keramičnih ploščic.

Tlakovanje pred obstoječim objektom je sestavljeno iz več različnih tipov tlakovanja: betonskih tlakovcev, granitnih kock, keramike. Tlaki se očistijo, zamenjajo kjer je potrebno ter v čimvečji meri ohranijo v izvirni obliki.

UPORABA MATERIALOV

Predvidena je zamenjava stavbnega pohištva, oken in vrat. Nova okna bodo izdelana po vzoru obstoječih, tako v barvi kot materialu in oblikovanju. Okenski okvirji bodo leseni, sestavljeni iz treh kril. Vsako krilo je s profiliranimi prečkami predeljeno na 10 polj. Okna bodo zasteklena s troslojno izolacijsko zasteklitvijo. Zunanja vrata se zamenjajo z novimi, ki so narejena po vzoru obstoječih, vendar na abstrakten, sodoben način. Namesto lesenih so vrata steklena z aluminijastimi okvirji ter prečkami. Vrata ohranijo dimenzije, razmerja ter enak vzorec kot obstoječa. Predeljena so na več polj, ki bodo zastekljena z izolacijskim steklom. Notranja vrata bodo lesena in steklena. Tla v obstoječem objektu se odstranijo, položi se nov tlak po celotnem obstoječem objektu. V hotelskih sobah se položi parket ter keramične ploščice v kopalnicah. V ostalih prostorih se položijo keramične ploščice. Strop je iz mavčno kartonskih plošč (obešen strop).

138

Nika Koraca

Poti po otoku se utrdijo ter posujejo s peskom. Trenutno je večina poti že peščenih, dodajo se nove poti ter utrdijo obstoječe.

Okvirji oken ter vrat so iz aluminijastih profilov. Okenska polica bo prav tako aluminijasta temno sive barve. Notranja vrata so iz lesa macesna z lesenimi okvirji. Novo stopnišče je iz armirano betonske konstrukcije, stene so obložene z žganim lesom, da se poenoti izgled z ostalimi novimi volumni.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

SANACIJA

INŠTALACIJE

KANALIZACIJA

SANACIJA NOTRANJIH ZIDOV

Predvidene so standardne inštalacije elektrike, vodovoda, ogrevanje, prezračevanje in hlajenje.

Na delih, kjer je prisotna vlaga, je zasute zidove mogoče sistematično sanirati. Odstrani se omet, po pregledu se opravi injektiranje z nabrekajočo injektirno maso. Ker je bil objekt grajen pred pričetkom uporabe hidroizolacijskih sredstev, je objekt izpostavljen vplivom kapilarne vlage. Poleg vlage, ki se v objektu pojavlja zaradi kapilarnega dviga preko stika temeljev in terena, se objekt vlaži tudi direktno preko zunanjih površin obodnih zasutih zidov. Zidove je potrebno sistematično injektirati in silikonizirati, odstraniti omete in jih nadomestiti s sušilno - blokirnimi ometi. Prav tako je potrebno v zidovih, ki niso zasuti, lokalno odstraniti omet do višine 0.50 m nad vidnimi sledovi delovanja vlage, zidove silikonizirati, naknadno pa izvesti tudi sušilni omet.

ELEKTROINŠTALACIJE

Fekalna kanalizacija bo speljana v komunalno čistilno napravo, od tod pa prečiščene vode v morje. Kanalizacija iz kuhinje bo speljana preko lovilca maščob. Meteorna kanalizacija strešnih vod bo speljana v zbiralnik deževnice, višek vod pa v morje. Meteorne vode iz utrjenih površin bodo speljane v morje.

Na zidovih, kjer ni opaziti sledov vlage, se odstranijo obstoječi ometi in nadomestijo z novimi, v osrednjem delu z recepcijo in restavracijo pa se obstoječi betonski zidovi očistijo, tako da bo vidna betonska struktura. Novi betonski elementi bodo prav tako obdelani v vidnem betonu, za kar bodo uporabljeni takšna betonska mešanica in opaži, ki omogočajo vidno strukturo betona.

Sistem ogrevanja bo preko toplotne črpalke zemeljski kolektor/voda. Zemeljski kolektor se vgradi v zelene površine. Toplotna črpalka služi za ogrevanje in v poletnem času za hlajenje preko sistema talnega gretja. Toplotna črpalka ogreva tudi sanitarno toplo vodo. Razdelilec zemeljskega kolektorja se vgradi zunaj objekta v podzemni jašek z dostopno odprtino. Toplotna črpalka bo v kotlovnici s hranilnikom tople vode, bojlerjem za sanitarno toplo vodo in z notranjimi črpalkami ter regulacijskimi elementi.

SANACIJA ZUNANJIH BETONSKIH POVRŠIN Predvidena je tudi sanacija obstoječih zunanjih opazovalnih ploščadi, ki so zgrajene iz armiranega betona. Predvideno je čiščenje površin iz betona z vodnim curkom pod pritiskom, odstopajoče in krušljive plasti betona pa se z odbijanjem z udarnimi kladivi mehansko obdelajo do čvrste površine, ki se nato očisti in odpraši z odsesavanjem. Zunanje površine bodo imele izgled vidnega betona.

OBSTOJEČI PODZEMNI HODNIKI Obstoječi podzemni hodniki so s konstrukcijskega vidika stabilni, ker so grajeni iz armiranega betona velikih dimenzij, vendar so nefunkcionalni, vlažni, preozki, prenizki, predolgi in brez svetlobe. Zato niso v skladu s predpisi o varni uporabi v današnjem času in v skladu s predpisi o požarni varnosti. Vhodi v podzemne hodnike se zaprejo, omogočena pa bo možnost dostopa pooblaščenim osebam zaradi vzdrževanja.

Nika Koraca

Zunanji nizkonapetostni in telekomunikacijski dovod sta obstoječa. Predvidene so elektroinštalacije jakega toka, telekomunikacij in strelovoda. Predvidi se glavna razvodna omara, od tod pa razvod do posameznih razdelilnih omar funkcionalnih enot. Na objektih se predvidi strelovodna napeljava, ki je sestavljena z lovilci na strehi, odvodi po fasadi in zemljnikom v obliki zank okrog objekta.

OGREVANJE

POSTOPEK GRADNJE DVIGALOM

NOVEGA

STOPNIŠČA

Iz osrednjega prostora z recepcijo in restavracijo je predviden dostop do zunanjega novega objekta, namenjenega wellnesu. Zaradi višinske razlike je predvidena gradnja novega stopnišča z dvigalom. Konstrukcija je armiranobetonska: talna plošča, zidovi, stopnišče in stropna plošča. Zunanje stene bodo obložene s toplotno izolacijo, na leseni podkonstrukciji pa bo vertikalna lesena fasada. Zaradi velike globine bo potekal izkop po vertikalnih kampadah z bočno stabilizacijo izkopa. Tudi izvedba betonaže vertikalnih sten armiranobetonskega jaška bo izvedena po kampadah od spodaj navzgor.

VODOVOD Priklop vodovoda bo izveden na obstoječi sistem javnega vodovoda. Hladna voda se dovede v kotlovnico, izvede se priklop na bojler, topla in mrzla voda se vodita na porabnike v objektu.

PREZRAČEVANJE Prezračevanje se izvede v odvisnosti od tehnologije. Za sanitarne prostore se vgradijo lokalni ventilatorji s skupnimi odvodi na prosto. Prezračevanje sob bo izvedeno iz centralne prezračevalne naprave, v kateri se zrak v zimskem času dogreva, v poletnem času pa ohlaja. S svojo napravo se prezračuje kuhinja z jedilnico. Razvod kanalov bo nad spuščenim stropom.

BAZEN Za bazen je priprava vode v strojnici, ki je postavljena ob bazenu. V strojnici je tudi vsa oprema, ki omogoča kontrolo bazenske vode z dodajanjem potrebnih dodatkov.

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

ZAGOTAVLJANJE NEOVIRANEGA DOSTOPA, VSTOPA IN UPORABE OBJEKTA ZA FUNKCIONALNO OVIRANE OSEBE Zagotovljeni so neoviran dostop, vstop in uporaba objekta. Dostop in vstop sta brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam je omogočen samostojen in varen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi, ter uporaba teh prostorov. V objektu so vgrajena dvigala za dostop v višje prostore. Funkcionalno ovirane osebe imajo dostop do novega objekta, namenjenega wellnessu, po zunanji dostopni poti, katere naklon ni večji od 1:15. Hotelska soba, namenjena funkcionalno ovirani osebi je dovolj velika, da omogoča prosto gibanje invalidskemu vozičku, prav tako kopalnica. Soba bo opremljena s klicno napravo, če bi bila potrebna pomoč. V objektih je dovolj sanitarij brez ovir in ustrezno opremljenih (sanitarna školjka opremljena s konzolnim ali zidnim držalom za roke, konzolni umivalnik, nagibno ogledalo, obešalnik, klicna naprava). V objektu welnessa sta zagotovljena garderoba in tuš, ki sta primerna za funkcionalno ovirano osebo.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

139

Legenda:

176 Tloris pritličja Merilo 1:500

POŽARNA VARNOST

POŽARNA ODPORNOST ZUNANJIH IN NOTRANJIH DELOV OBJEKTOV

Zasnova požarne zaščite v objektih obsega naslednje ukrepe: -preprečeno mora biti širjenje požara na sosednji objekt, -zagotovljena mora biti ustrezna nosilnost konstrukcije ter preprečeno mora biti širjenje požara po stavbah, -zagotovljene morajo biti ustrezne evakuacijske poti, -zagotovljeno mora biti zadostno število naprav za gašenje in zagotovljen dostop za gasilce.

Požarna odpornost nosilnih delov objektov je najmanj 60 minut – (R)EI60. Predvidene stene na mejah požarnega sektorja bodo (R) EI60. Predvidena vrata na mejah požarnega sektorja bodo EI30–C. V objektih bo vgrajeno avtomatsko javljanja požara.

EVAKUACIJSKE POTI Evakuacijske poti so ustrezne. Zbirno mesto je predvideno pred objektom .

POŽARNI SEKTORJI

GASILNE NAPRAVE Predvideno je zunanje aparatov.

Obravnavani objekti bodo razdeljeni v 12 požarnih sektorjev. Posamezne hotelske sobe bodo samostojni požarni podsektorji.

140

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

ODVOD DIMA IN TOPLOTE Je predviden preko oken in vrat.

25m 5m

ZASNOVA POŽARNE ZAŠČITE V OBJEKTU

hidrantno omrežje in zadostno število gasilnih

DOSTOPI ZA GASILCE Zaradi lege objektov na otoku je predvideno gašenje iz morja in iz zraka.

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

50m 10m

Ljubljana

2017

177 Tloris 1. nadstropja Merilo 1:500

25m 5m

50m 10m

178 Tloris 2. nadstropja Merilo 1:500 0

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaĹĄke utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMĹ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

25m 5m

50m 10m

141

179 Pogled na horizont morja

142

08 Stoletna utrdba, katere funkcija je bila primarno le obramba pred vojaškimi napadi, predstavlja številne izzive pri prenovi v sodoben objekt, prilagojen današnjim zahtevam. Na začetku je bila moja vizija prenove izjemno idealizirana in nerealna. Kar hitro se je pokazalo, da predstavlja veliko večji izziv, kot sem pričakovala. Želela sem ohraniti čimveč grajenega, kar pa je z analizami, raziskovanjem ter razmislekom postalo manj verjetno in precej nerealno. Objekt je bil preprosto preveč zapleten, funkcionalno neprimeren, sodobnim standardom pa popolnoma neprilagojen. Nemogoče bi bilo neverjetno dolge, izjemno ozke hodnike, ki ležijo globoko pod zemljo(ponekod 18 m) ter so popolnoma brez naravne svetlobe, uporabiti v sodobne namene. Prav tako je nemogoče dostopati do sob, ki ležijo na koncu teh hodnikov. Za obnovo celotne utrdbe bi bilo potrebnih preveč sprememb, značaj originalnega pa bi popolnoma izginil. Z radikalno intervencijo, opustitvijo dela utrdbe so se mi ponudile nove možnosti, več fleksibilnosti ter funkcionalnosti. Pri snovanju projekta je bil velik poudarek na ravnovesju med novim in starim. Nov objekt sem želela ustvariti popolnoma neodvisno od obstoječega, ta se ga tako ne dotika in ustvarja svoj pečat na lokaciji. Pot do njega je odprta in speljana po naravi, ki je del doživljanja prostora. Nov objekt, namenjen wellnessu, ustvarja močan kontrast z obstoječim: je odprt, lahek, lesen, dinamičen in prilagodljiv, medtem ko obstoječi objekt definirajo zaprtost, teža, masivnost, homogenost ter rigidnost. Nov objekt, čeprav je na najvišji točki otoka, ne ustvarja dominante, je preprost ter se vklaplja v naravo. Želela sem ustvariti celostno rešitev, ki sem jo dosegla s komplementarnim objektom, ki izkorišča vse neizkoriščene potenciale otoka.

143

09 KNJIŽNI VIRI

PRAVILNIKI

Almaas, I. H. (2010). Made in Norway - Norwegian architecture today. Oslo: ArkitekturN.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Uradni list RS št. 97/03 in 77/09

Deu, Ž. (2013). Prenova arhitekture in konzervatorstvo (predavanja). Ljubljana: Fakulteta za ahitekturo.

Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list RS, št. 52/2010

Fister, P .(1979). Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana : Partizanska knjiga, Znanstveni tisk.

Zakon o prostorskem načrtovanju 2007. Uradni list RS, št.33/2007

Kjeldsen, K., Schelde, J., Asgaard Andersen, M., Juul Holm, M. (2013). New Nordic Architecture & Identity. Louisiana Museum of Modern Art.

Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Uradni list RS, št. 21/14 in 35/17

Lund Nils, O. (2008). Nordisk Akitektur. Arkitektens Forlag. Norberg-Schulz, C. (1984). Genius loci : towards a phenomenology of architecture. New York: Rizzoli. Norberg-Schulz, C. (1996). Nightlands - Nordic building. MIT Press. Šumi, N. (1966). Arhitektura šestnajstega stoletja na slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica Zumthor, P.(2006). Atmospheres: Architectural Environments, sorrounding Objects. Basel: Birkhauser. Zumthor, P., Hauser, S., Binet, H. (2007). Therme Vals. Zurich : Scheidegger & Spiess.

ČLANKI

SPLETNI VIRI

Climate: Average monthly weather in Copenhagen, Denmark (2016). Pridobljeno 8.3. 2017 s spletne strani: https://weather-and-climate.com/ average-monthly-Rainfall-Temperature-Sunshine,copenhagen,Denmark Harkel, L. (2014). Medival histories, Viking Age Base-Camps along the Dutch Coast. Pridobljeno 14.6.2017 s spletne strani: http://www.medievalhistories. com/viking-age-base-camps-along-dutch-coast/ Kobenhavns Befaestning 1880 - 1920 Middelgrundsfortet (2017). Pridobljeno 13.6. 2017 s spletne strani: http://www.vestvolden.info/NY_ Middelgrundsfortet_images.htm Middelgrundsfortets historie (2016). Pridobljeno 25.8. 2017 s spletne strani: http://middelgrundsfonden.dk/historie-fakta/

Trædal Thorsen, K. (2016). Opinion: The next great public spaces will be indoors. Metropolis Magazine. Pridobljeno 15.2. 2017 s spletne strani http://www.metropolismag.com/interiors/opinion-the-next-great-publicspaces-will-be-indoors/

Svetlobna onesnaženost, hrup (2016). Pridobljeno 9.6. 2017 s spletne strani: www.mst.dk The Fortifications of Copenhagen (2017). Pridobljeno 13.6.2017 s spletne strani: http://www.vestvolden.info/Eng/index.htm

Sapač, I. (2006). Srednjeveška utrdbena arhitektura na Slovenskem. Gradovi, utrdbe in mestna obzidja : vodnik po spomenikih (Ljubljana), 2016, str. 9-31

144

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

Mentor: dr. Alenka Fikfak

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA

01 - 10 11 12 13 14 - 16 17 18 19 20 21 22 23 24 35 26 27 28 29 30 31 32 33 - 38 39 40 41 42 43 44 45, 46 47 48 49 50 51 - 54 55

Osebni arhiv https://www.e-architect.co.uk/wp-content/uploads/2010/02/spitbank-fort-project-solent-building-5.jpg https://www.archdaily.com/440541/danish-national-maritime-museum-big http://www.archdaily.com/440541/danish-national-maritime-museum-big/526332dbe8e44ef4c200018adanish-national-maritime-museum-big-photo https://solentforts.com/luxury-hotel/galleries/ https://www.e-architect.co.uk/wp-content/uploads/2010/02/spitbank-fort-project-solent-building-3.jpg https://www.e-architect.co.uk/wp-content/uploads/2010/02/spitbank-fort-project-solent-building-4.jpg http://www.archdaily.com/440541/danish-national-maritime-museum-big/526334cce8e44ee8e1000178danish-national-maritime-museum-big-diagram http://www.archdaily.com/440541/danish-national-maritime-museum-big/52633267e8e44ef4c2000188danish-national-maritime-museum-big-photo http://2.bp.blogspot.com/-PwWW37eEFOM/VPns-5DztNI/AAAAAAAAA6A/H_pFgpPto-M/s1600/ Danish%2BMaritime%2BMuseum_%2303_BIG%2BArchi_©Henrik%2BKam%2B2015.jpg http://www.archdaily.com/784536/ad-classics-nordic-pavilion-in-venice-sverrefehn/56fa6568e58ece8fe400004d-ad-classics-nordic-pavilion-in-venice-sverre-fehn-photo http://www.visitcopenhagen.com/copenhagen/louisiana-museum-modern-art-gdk414157 https://www.archdaily.com/784536/ad-classics-nordic-pavilion-in-venice-sverrefehn/56fa66bfe58ece8fe4000050-ad-classics-nordic-pavilion-in-venice-sverre-fehn-photo https://www.pinterest.com/pin/350928995936108156/?lp=true https://theredlist.com/wiki-2-19-879-606-619-view-fehn-sverre-2-profile-fehn-sverrenordic-pavilion-venice-italy. html http://images.adsttc.com/media/images/5390/bb9b/c07a/805c/ea00/0367/large_jpg/BIE_NORD_9. jpg?1401994116 https://assets.louisiana.dk/s3fs-public/styles/colette-full-width-top-image-small-desktop-1x/public/ kim_8966_cesft.jpg?itok=p2-ttNPY&timestamp=1477662918 http://www.travelagewest.com/uploadedImages/All_Gateways/Europe/Features/ ArtMuseumCopenhagenCredit%20Louisiana%20Museum%20of%20Modern%20Art%20%20Kim%20 Hansen_HERO.jpg https://www.archdaily.com/784536/ad-classics-nordic-pavilion-in-venice-sverrefehn/56fa6608e58ece7e1e000053-ad-classics-nordic-pavilion-in-venice-sverre-fehn-photo https://www.architecturaldigest.com/story/best-modern-museums-europe https://www.domusweb.it/en/architecture/2013/10/18/big_danish_national_maritime_museum.html Osebni arhiv https://i.pinimg.com/736x/a3/23/a4/a323a46a2ac0116760874da8ea1fb8f4.jpg https://i.pinimg.com/originals/19/86/87/19868779b3978aa35e9100ec9844bf58.jpg https://blog.travelguru.com/wp-content/uploads/Trankebar_Fort-Dansborg.jpg http://www.ancient-origins.net/sites/default/files/field/image/ancient-fortress-vikings.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9c/Map_of_Copenhagen_by_J.F._Arnoldt%2C_ January_1728.jpg http://www.vestvolden.info/wp-content/uploads/2016/09/kort.jpg https://worldairphotography.wordpress.com/2015/02/03/my-time-on-middelgrundsfortet-the-largest-manmade-artificial-island-in-the-world/ http://www.hugohein.eu/ships/fort/details/german.troops.htm http://www.vestvolden.info/NY_Middelgrundsfortet_images.htm http://www.hugohein.eu/ships/fort/details/german.troops.htm http://www.fortunfortet.dk/FFSider/ffleksikon/middelgrundf/middelgf.htm https://worldairphotography.wordpress.com/2015/02/03/my-time-on-middelgrundsfortet-the-largest-manmade-artificial-island-in-the-world/ http://drupal-images.tv2.dk/sites/images.tv2.dk/files/t2img/2015/02/12/960x540/31471746Ungdomsøen.jpg

Nika Koraca

Idejna zasnova prenove vojaške utrdbe na otoku ob Kopenhagnu

56 - 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 - 173 174 175 - 179

Mentor: dr. Alenka Fikfak

Osebni arhiv https://visitbath.co.uk/imageresizer/?image=%2Fdmsimgs%2FDSC_8138-HDRresize_966380756. jpg&action=ProductDetail http://www.taiwan-travel-experience.com/images/beitou-japanese-hot-springs.jpg https://d31eqxppr3nlos.cloudfront.net/wp-content/uploads/2014/04/shutterstock_167001401.jpg https://i.pinimg.com/originals/6a/dd/12/6add12e392f72d6c9d52b02a7efa9518.jpg https://www.sfw-cdn.com/asts/spas/42154/large/03.jpg http://kkaa.co.jp/works/architecture/horai-onsen-bath-house/ http://kkaa.co.jp/works/architecture/horai-onsen-bath-house-2/ http://kkaa.co.jp/img/2016/05/hori_002.jpg https://images.adsttc.com/media/images/55e8/8f33/46fe/9f69/3200/0015/large_jpg/therme-valsplan-01.jpg?1441304343 http://www.archdaily.com/13358/the-therme-vals/500f246028ba0d0cc7001d40-the-therme-vals-image http://www.archdaily.com/13358/the-therme-vals/500f244528ba0d0cc7001d3a-the-therme-vals-image http://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/thalasso-spa-lepa-vida-v-solinah/ http://lajf.com/web/wp-content/uploads/2015/10/thalasso-spa-lepa-vida-2.jpg http://thegoldenbun.com/wp-content/uploads/2016/06/Portoroz-Salines-Secovlje-Open-Air-Spa-Lepa-VidaIstra-Terra-Fonda-Fish-Farm12.jpg http://www.archdaily.com/574851/grotto-sauna-partisans/547fb9dce58ece4f800000dd-grotto_ sauna_03-jpg http://www.archdaily.com/574851/grotto-sauna-partisans/547fbaf0e58ece8a0e0000b6-grotto_ sauna_17-jpg http://adff.ca/wp-content/uploads/Therme-Vals-Switzerland-by-Peter-Zumthor-007.jpg https://hulluarkkitehti.files.wordpress.com/2017/03/grotto_sauna_06.jpg http://www.soline.si/en/image/original/531 Osebni arhiv https://i.pinimg.com/736x/32/f2/e5/32f2e5a0af8060233922a700f0a35c7d--ipad-air-wallpaperwallpapers-ipad.jpg Osebni arhiv

UL FA

EMŠ Arhitektura

Magistrsko delo

Ljubljana

2017

145

ZAHVALA

Hvala! Alenki za mentorstvo, čas, usmeritve in deljeno znanje. Bojanu za konstukcijsko pomoč in številne nasvete. Družini za neizmerno podporo in razumevanje. Prijateljem za vse spodbudne besede in lepe trenutke. Hvala vsem, ki ste pomagali pri nastajanju te magistrske naloge.

146

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Nika Koraca izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom dela Idejna zasnova prenove vojaĹĄke utrdbe na otoku ob Kopenhagnu v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Fikfak.

147