Stanovanja za mlade družine v mestnem jedru Kopra; Nina Vidic Ivancic by nina vidic

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Diplomantka: Nina Vidič Ivančič Diplomsko delo: I D E J N A Z A S N O VA S TA N O VA N J Z A

MLADE DRUŽINE V MESTNEM JEDRU KOPR A

Mentor: prof. Janez Koželj Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2002 Leto izdelave diplomskega dela: 2011

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Diplomsko delo: Idejna zasnova stanovanj za mlade družine v mestnem jedru Kopra. Diplomantka: Nina Vidić Ivančič. Mentor: prof. Janez Koželj. Leto vpisa na fakulteto: 2002. Leto izdelave diplomskega dela: 2011.

K A Z A LO 2. Oris problema in cilji naloge

3. Obravnavane teme

TEORETIČNI DEL 4. Zgodovina mesta in urbanistični razvoj

5. Koper 2020

6. Živeti v starem mestu ali zaledju Kopra?

7. Problematika mladih družin

8. Sobivanjske skupnosti

PROJEKTNA NALOGA 9. Analize območja

10. Pogovor s prebivalci Kopra

11. Urbanistična zasnova

12. Arhitekturna zasnova

Določitev maksimalnega volumna

Programska zasnova

Izvleček površin

Zasnova pritličja

Delavnica: izdelava načrta pritličja

13. Zanova konstrukcije

14. Gradbena fizika

15. Požarna varnost

16. REFERENČNI PRIMERI

17. NAČRTI

Tloris situacije 1:50 Tloris pritličja 1:100 Tloris 1. nadstropja 1:100 Tloris 2. nadstropja 1:100 Tloris streh 1:100 Prerezi 1:100 Fasade 1:100 18. PROSTORSKI PRIKAZI 19. VIRI

O R I S P R O B L E M A I N C I L J I N A LO G E

O B R AV N AVA N E T E M E : RAZVOJ OD ANALIZ DO REŠIT VE

Za nas, ki smo odraščali v Kopru, ima staro mestno jedro s svojo strukturo

1. ZGODOVINA MESTA KOPER

8. PROSTO PRITLIČJE in MINIMALNA STANOVANJA

uličic in trgov, ki nudijo zavetje in prostor za igro, pomembno mesto v

Skozi zgodovino mesta in njegov urbanistični razvoj lahko bolje razumemo

Ideja o kombinaciji skupnega pritličja in zasebnih stanovanj se je razvila z

spominu na okolje, v katerem smo odraščali. Z žalostjo smo spremljali vedno

mestno strukturo in pomen posameznih ambientov ki jih ta tvori.

analizo zgodovinskega načina bivanja v starem mestnem jedru. Zaradi slabe

bolj pogosto odseljevanje prebivalcev v zaledje, saj mestno jedro, zaradi

izolacije so spodnji prostori bili namenjeni shrambam, prostorom za orodje,

svoje zanemarjenosti, ni nudilo primernih življenjskih razmer za bivanje. V

2. RAZISKAVE O MESTU KOPER

hlevom za živino in letne kuhinje. Ti prostori so bili povezani z notranjimi

prenovo se ni vlagalo. Napredek so predstavljali avtomobi, stolpnice in velike

Pregled raziskav o mestu Koper je pokazal na problem praznjenja starega

vrtovi in atriji.

družinske hiše. Dvajset let kasneje mladi znova prepoznavajo prednosti

mesta. Kljub načrtovanemu širjenju Univerze v Kopru je študentska popu-

življenja v mestnem jedru.

lacija premajhna in predvsem preveč enovrstna, da bi jedru lahko dala dovolj

9. SOBIVANJE V SKUPNOSTI

velik kulturni in gospodarski zagon. Brez mestnega utripa pa predstavlja

Skupni prostori v pritličju ter minimalna stanovanja v nadstropjih narekujejo

Za tukajšnje prebivalce označuje ime Koper izključno mestno jedro. Zaradi

mesto tudi za turiste, ki so sicer rešilna bilka v načrtu mestne politike, le malo

drugačno socialno ureditev, vendar kakšno? Pri iskanju primerov sem

razvoja mesta na otoku, so bila bližnja tla neprimerna za gradnjo. Naselja so

zanimivo destinacijo.

naletela na strujo iz šestdesetih let, ki spodbuja k večji interakciji med

se zato razvila na okoliških hribih, po vmesnem prostoru pa je bila speljana

sosedi. Na Danskem, Švedskem in Norveškem so razvili vsak svoj način

cesta. Spalna naselja niso nikoli presegla svoje funkcije, tako da je staro

3. PRIMERJAVA BIVANJA V MESTNEM JEDRU IN OKOLIŠKIH NASELJIH

skupnostnega sobivanja;: od zasebnih poskusov združevanja prek načrtnega

mestno jedro ohranilo svojo upravno in gospodarsko vlogo vse do danes. V

Primerjava je pokazala, da je največja prednost življenja v mestnem jedru

participatornega razvoja do državne gradnje manjših ali večjih sosesk. Te so

njem najdemo občinske pisarne, trgovine, šole, vrtce, visokošolske ustanove,

dostopnost do različnih dejavnosti brez uporabe avtomobila, kar olajša

si med seboj lahko povsem različne, odvisno od načina združitve prihodnjih

zdravstvene domove, gledališče, kino, muzeje, knjižnice, poleg njih pa še

organizacijo dnevnih aktivnosti predvsem mladim staršem.

prebivalcev in načina financiranja. Skupno je to, da se od vsake zasebne

mnoge prostore za druženje in zabavo. Posledično se je razvila kultura

enote odvzame majhen odstotek zemljišča, ki se ga nameni skupnim

dnevnih migracij v center in nazaj, z lastnim avtomobilom. V zanjih letih ob

4. MLADE DRUŽINE

starem mestnem jedru pospešeno rastejo generični trgovski in zabaviščni

Problem iskanja prvega stanovanja za mlade je vsake štiri leta izpostavljen

centri, kar še dodatno prazni in zmanjšuje pomen mestnega jedra. Na-

v slovenskem parlamentu. Stanovanjski sklad sicer gradi stanovanja in

10. PARTICIPACIJA

mera trenutne mestne politike, da vso mestno upravo preseli na obrobje

razpisuje subvencije za mlade družine, vendar je obojih zaradi (pre)visokih

V zadnjih leti ponovno ugotavljamo pomen participacije uporabnikov pri

historičnega jedra, pa bo ta proces le pospešila.

cen na tržišču premalo, da bi se ta problem rešil še v bližnji priodnosti.

oblikovanju svojega bivališča. A kako to udejanjiti v primeru večstanovanjske

Iskanje alternaitvnih rešitev je zato še kako pomembno.

stavbe, kjer se stanovalci pogosto menjujejo?

V zadnjem času se v mladih prebuja nostalgija po življenju v starem mest-

prostorom. .

V svoji diplomski nalogi predlagam stanovanja za začasno rabo, ki bi

nem jedru. Po množičnem izseljevanju italijanskih in priseljevanju slovanskih

5. ANALIZA LOKACIJE

pomagala mladim k itrejšemu osamosvajanju.

prebivalcev ter velikem gospodarskem razvoju Kopra kot nove primorske

Izbrana lokacija je ena redkih nepozidanih parcel v mestnem jedru, na kateri

Stanovanja, bi bila delno v lasti občine Koper, delno pa v lasti stanovalcev,

prestolnice po 2. svetovni vojni, čutijo nove generacije znova večjo pripad-

je v preteklosti stala stavba, a se je zaradi dotrajanosti sesedla sama vase.

bi bili hkrati lastniki in podnajemniki. Pritličje bi bilo fleksibilno njegova

nost temu kraju in prostoru. Navsezadnje jih za razliko od njihovih staršev

Tako sem se morala spoprijeti tudi s problemom, kako z novo arhitekturo

zasnova pa odvisna od uporabnikov. Za zasnovo pritličja sem organizirala

na stari Koper vežejo spomini na otroštvo. Lahko tudi sklepamo, da so s

posegati v tako specifično okolje, kot je mediteransko mesto s svojimi

delavnico, kjer so se srečali možni prihodnji sostanovalci in se poskusili

spreminjajočimi se vrednotami in izboljšanjem razmer v mestnem jedru,

različnimi ambienti in razgibano strukturo ter načinom življenja.

dogovoriti o uporabi pritličnih prostorov.

6. POGOVOR S SOSEDI IN MLADIMI DRUŽINAMI

11.OBLIKOVANJE ARHITEKTURE IN ELEMENTI

Dejstvo je, da staro mestno jedro nujno potrebuje pritok mladega in

S prebivalci Kopra sem se pogovarjala o načinu življenja v starem mestnem

Značilni elementi istrskega mesta so povezani s podnebjem in materiali, iz

aktivnega prebivalstva, kar bi s seboj prineslo ponovno oživljanje trgovskih

jedru nekoč in danes ter o njihovih željah in predlogih.

katerih so bili grajena. Tako so se izoblikovali atriji, terase in dozidave, ki so

prednosti bivanja v njem postale bolj razumljene in cenjene.

aktivnosti. Na žalost pa so za sedaj večji premiki odvisni le od dobre volje

zaradi iskanja svetlobe zrasle v višino. Oblike elementov, kot so jerta, porton

in predvsem finančne sposobnosti mladih, kar pa vemo, da predstavlja v

7. VOLUMEN ZAZIDAVE

fasadni venec in cokel, so se razvile zaradi načina gradnje s kamnom, ki pa

Sloveniji svojevrsten problem. V svoji diplomski nalogi predlagam eno od

Po PUP-u je bil določen maksimalni volumen, ki je vezan na parcelne meje in

danes ni več primeren predvsem zaradi visoke cene. Ti elementi so ostali

možnosti za nastanitev manjšega števila mladih družin v staro mestno jedro

maksimalno dovoljeno višino. Volumen je porezan tako, da okoliški prebiv-

kot spomin na preteklost vendar v sodobni gradnji ne služijo več svojemu

Kopra.

alci dobijo v stanovanje minimalno zahtevano svetlobo v zimskem solsticiju.

namenu. V diplomski nalogi sem poskusila poudariti predvsem gmoto in

Rezultat je razvejana stavbna struktura z atrijem, ki nadaljuje hierarhično

obliko objekta, arhitekturne elemente pa parafrazirati na sodoben način.

sosledje mestnih ambientov značilnih za urbanizem srednjeveških mediteranskih mest.

TEORETIÄ&#x152;NI DEL

K O P E R – Z G O D O V I N A M E S TA I N NJEGOV URBANISTIČNI RAZVOJ Koper leži na stičišču kultur in narodov. Do današnjih dni se je tu izmenjalo

p r e s e l i t e v n a o t o k , k i j e p o l e g s v o j e u g o d n e g e o g ra f s ke l e g e

Med letoma 1348 in 1797 se je Koper ukvarjal izključno z lokalnimi zadevami

kar nekaj vladavin in držav, kar je razvidno iz njegovih mnogih imen: Capris,

tudi z obzidjem dajal močno zavetje pred nevšečnostmi, ki jih

in z nenehnim vmešavanjem Benetk. Kljub temu je v 15. stoletju doživel

Insula Capraria, Justinopolis, Caput Histriae, Capo d’Istria, Koper. Vendar

j e t a ča s p r i n a š a l s s e b o j.”

največji gospodarski in kulturni razcvet, kar je povzročilo naraščanje prebivalstva in rast samega mesta prek naravnih meja otoka. Z intenzivnim

je urbanistični razvoj Kopra najbolj zaznamovala njegova geografska postavitev na otoku. Stane Bernik ga v svoji knjigi Organizem slovenskih

Istra je po dolgotrajnih bizantinsko-gotskih vojnah sredi 6. stoletja skupaj z

obmorskih mest: Koper, Izola, Piran, opiše takole:

Italijo postala bizantinska provinca. Bizantinci so Capris dobro utrdili in ga

nasipavanjem so bile morju posledično iztrgane nove površine.

preimenovali v Justinopolis, po cesarju Justinu II. Varna otoška lega ob poteh

Podoba in ustroj samega mestnega jedra izhajata iz 15. in 16. stoletja, ko je

“ D o c e l a n a d l a n i j e, d a s o b i l e o ko l i š č i n e, k i j i h j e d a j a l ko p r s k i

proti Gradežu, tedaj pomembnem središču ob severni jadranski obali, je

bila gradbena dejavnost najintenzivnejša. Na mestnem načrtu Giacoma Fina

o t o k s s v o j i m i z r e d n o u g o d n i m g e o g ra f s k i m p o l o ž a j e m , t e m e l j -

mestu omogočila nagel razcvet.

iz leta 1619 se urbana zasnova mesta že razodeva z obema glavnima trgoma (Platea Communis, kasnejši Stolnični trg, in Trg Brolo) in osmimi obodnimi

n a p o b u d a n j e g o v e n a s e l i t v e. Pr o m e t n e i n š e p o s e b e j o b ra m b n e u g o d n o s t i , k i j i h j e o m o g o ča l ra z m e r o m a m a l i o t o k , t e r n j e g o v

Potem ko so saracenski morski razbojniki v 9. stoletju prizadejali občutno

trgi, ki so bili razporejeni znotraj obzidja in so se, razen dveh, iztekali v

n e p o s r e d n i s t i k z a g ra r n o b o g a t i m c e l i n s k i m z a l e d j e m , t o j e

škodo koprskemu ladjevju, so se Koprčani, da bi se bolje ubranili teh

manjša pristanišča oziroma mandrače.

n e p o s r e d n o v p l i va l o n a s p o č e t j e a g l o m e ra c i j s ke g a j e d ra , i z

napadov in krepili pomorsko trgovanje, začeli ozirati po Benetkah, ki so

ka t e r e g a s e j e n a j ka s n e j e v p o z n e m s r e d n j e m v e k u ra z ra s t l o

se razvijale v novo pomorsko silo. Te so poskrbele za varnejšo plovbo, s

“ Pr e t e ž n i d e l ko p r s ke g a p r e b i va l s t va s e j e u k va r j a l s k m e t i -

m e s t n o t k i v o p o c e l o t n i p o v r š i n i o t o ka .”

pogodbami pa so si počasi podrejale mesto. Kljub temu je Koper ostal

j s t v o m (o b d e l o va n j e m p o l j e d e l s k i h p o v r š i n v c e l i n s ke m z a l e d j u )

samostojen do leta 1279, ko je z drugimi istrskimi mesti prešel pod Benečane

i n r i b i š t v o m . Ta i z j e m n a s t a t u s a m e š ča n a k m e t a i n m e š ča n a

in pod njimi ostal do leta 1797.

r i b i ča s t a s v o j e v r s t n o v p l i va l a n a o b l i ko va n j e n e ka t e r i h m e s t -

Skozi knjigo lahko spremljamo urbanistični razvoj mesta Koper, ki je tesno

n i h č e t r t i . R i b i š k i ž i v e l j s e j e s t r n i l p r e d v s e m n a S V i n V s t ra n i

povezan z njegovo geografsko pozicijo na stičišču kultur, trgovskih poti ter “ V 1 3 . s t o l e t j u s o b i l e b r ž ča s z b ra n e v s e o d l o č i l n e ko m p o n e n t e,

o t o ka z z n a č i l n i m i z a p r t i m i p r i s t a n i š č i , k i s o d a j a l e z a v e t j e

k i s o n a ka z o va l e p o t e z e z a u r b a n i z a c i j o K o p ra v n a s l e d n j i h s t o -

r i b i š k i m č o l n o m i n b a r ka m . K m e č k i ž i v e l j p a j e p r e b i va l p r e d -

Nastarejše omembe mesta so grške legende o Aegidi. Nekateri zgodovinarji

l e t j i h . Pr e d v s e m s t a b i l a d a n a ko t d o ko n č n i i z h o d i š č i : s r e d i š č e

v s e m n a J s t ra n i o t o ka , l e v o i n d e s n o o d v ra t M u d a . V t e h m e s t -

jo umeščajo ob vznožje Sermina ob izlivu Rižane v morje, drugi pa na

i n o k v i r m e s t n i ko m p o z i c i j i (o b l i ko va n j e P l a t e j e C o m m u n i s,

n i h d e l i h s o s e d o n e d a v n e g a o h ra n i l i v r t o v i i n n a s a d i , k i s o s e

skalni otok, kjer naj bi se razvila prvotna naselbina. V svojem delu, Naturalis

s e d a n j i T i t o v t r g, i n u s t a l i t e v o b z i d j a n a o b o d u o t o ka ) , p a t u d i

o d p i ra l i z a u l i č n i m i o g ra j a m i i n z i d o v i . E n a ko j e b i l o t u d i z r e j o

historia, jo omenja že Plinij starejši. Po rimski zasedbi je Aegida postala

s o c i a l n a s t r u k t u ra , d a s o n a s t a l e p o t r e b n e ra z m e r e, k i ka ra k t e r -

ž i v i n e i n p e r u t n i n e.”

pomembno trgovsko središče, ki so ga v 2. in 1. stoletju pr. n. št. romanizirani

i z i ra j o o s n o v n e s i l n i c e s r e d n j e v e š ke g a u r b a n i z m a .”

morja s kopnim.

naseljenci začeli pravno oblikovati. Naselbina je dobila status »oppidum civium Romanorum« (naselbina z romanskim prebivalstvom).

Pod Benečani je Koper doživel velik gospodarski in kulturni razcvet, saj je za

V času pozne antike je začel pomen otoške naselbine naraščati, ker je

daljši čas postal njihova najpomembnejša postojanka za trgovino s širšim

postajala ena številnih oskrbovalnih postojank rimskega obrambnega

zaledjem. Ta je nadomestila izgubljeno pomorsko trgovino.

sistema na Krasu (claustra Alpium Iuliarum). Negotove razmere 5. stoletja ob preseljevanju ljudstev so povzročile strnitev romanskih prebivalcev na

“ Š e t i s t o l e t o, ko j e p r i š e l K o p e r p o d B e n e t ke, s o p r i č e l i z i d a t i

otoku, medtem ko so se Slovani naselili v zaledju. Sčasoma so se naselili v

Le v j i g ra d ( C a s t e Le o n e ) s r e d i l e s e n e g a m o s t u m e d Le v j i m g ra -

samo mesto, vendar nikoli v takšnem številu, da bi ogrožali romansko večino

d o m i n v ra t i M u d a ( k i j e b i l v ka s n e j š e m ča s u p o z i d a n v ka m n u ) ,

in značaj.

k i j e p o v e z o va l K o p e r s c e l i n o. D e l o s t a v o d i l a To m m a s o G r i t t i i n Pi e t r o G ra d e n i g o. Ta p o m e m b n i f o r t i f i ka c i j s k i o b j e k t , i m e n o -

“ N e p r i ča ko va n i d o t o k p r e b i va l s t va n a o t o š ko n a s e l b i n o j e

va n » n e l e k l j u č K o p ra , m a r v e č c e l e p r o v i n c e « , j e i m e l d v o j n o

v s e ka ko r t e r j a l o d l o č n o s p r e m e m b o t a m n a j d e n e n a s e l b i n s ke

v l o g o. Z e n e s t a n i j e va r o va l m e s t o p r e d n e n a d n i m i z u n a n j i m i

s t r u k t u r e. M e d p r v i m i j e m o ra l o p ra v g o t o v o p a s t i o b z i d j e,

p r e s e n e č e n j i , z d r u g e p a j e d r ž a l m e s t o s a m o v p o z i c i j e. / . . . / N e -

k i j e b i l o o v i ra z a o r g a n s ko ra z ra š ča n j e a g l o m e ra c i j e p r e k

z a u p a n j e d o u p o r n e g a d u h a K o p r ča n o v j e p o v z r o č i l o t o, d a j e

o b s t o j e č e g a j e d ra . / . . . / Z g o t o v o s t j o p a l a h ko d o m n e va m o,

f a l a b e n e š ka o b l a s t l e t a 1 2 8 3 p o d r e t i d e l o b z i d j a , k i j e va r o va l

d a j e b i l o m e s t o v t e m ča s u n a v s e h s t o p n j a h s v o j e g a ra z v o j a

mesto proti odpr temu morju; še bolj pa so uničili obzidje po

z a va r o va n o z o b z i d j e m , s a j j e b i l o l e - t o p o v o d z a m n o ž i č n o

u p o r u K o p r ča n o v l e t a 1 3 4 8 .”

Koper je bil že pod oglejskimi patriarhi upravno in politično središče Istrske province – Caput Histriae, Capo d’Istria. Njegova oblast se je razširila na kar 42 istrskih krajev, vendar mu je položaj pokrajinske prestolnice dajal le navidezno moč, saj je bil sam v resnici najbolj nadzorovano središče, hkrati pa je moral pasivno trpeti posledice stoletnih sporov med beneško republiko in avstrijskim cesarstvom. Kmalu je bil obsojen na zastoj in životarjenje, čeprav so mu Benečani v 16. stoletju skušali povrniti nekdanjo slavo in vodilno vlogo med istrskimi mestiz ustanovitvijo apelacijskega sodišča za beneško Istro. Kuga, ki je razsajala leta 1630, je število prebivalcev skrčila s pet tisoč na tisoč osemsto. Trst je bil leta 1719 razglašen za svobodno pristanišče. V naslednjem stoletju je doživel nesluten razcvet, Koper pa svoj dokončni zaton. Z e mljevi d mesta Kop er i z l e t a 1 6 1 9 , G i a c o m o Fi n i

“ R a z r e š i t e v v e č s t o l e t n e g a s p o ra m e d B e n e ča n i i n Av s t r i j c i z a v l a d o n a J a d ra n u n i p r i z a d e l o l e B e n e t k . Š e b o l j j e t o o b č u t i l K o p e r, k i j e s f a v o r i z i ra n j e m Tr s t a ko n c e m 1 7 . s t o l e t j a i n z n j e g o v i m n e s l u t e n i m ra z c v e t o m v n a s l e d n j e m s t o l e t j u i z g u b i l v e l i ko p o m e n a , k i g a j e d o t l e j i m e l ko t p r v o i s t r s ko m e s t o. Tu d i ko j e s ca m p o f o r m i j s k i m m i r o m ( 1 7 9 7 ) p r i š e l v r o ke Av s t r j c e m , s e n j e g o va u s o d a n i d o s t i s p r e m e n i l a . M e d t e m ko j e a v s t r i j s ka o b l a s t o d l o č n e j e p o s e g l a v p o d o b o i n ž i v l j e n j e Pi ra n a i n I z o l e, j e b i l n j e n p r i s p e v e k K o p r u n e z n a t e n .” Po 1. svetovni vojni je Koper pripadel Kraljevini Italiji in ostal sedež občine, vendar ni niti to spremenilo stanja, Koper je (enako kot Izola in Piran) ostal “pozabljeno” in, razen z nacionalističnega vidika, za Italijo bolj ali manj nepomembno in nezanimivo mesto. “ Te z g o d o v i n s ke o ko l i š č i n e s o p o m a g a l e o h ra n i t i i n p e t r i f i c i ra t i h i s t o r i č n o u r b a n s ko a g l o m e ra c i j o, k i j e k l j u b n e ka t e r i m p o s e g o m n o v e g a v e ka , v s e d o n a j n o v e j š e g a ča s a , o h ra n i l a

prebivalstva v neposredno bližino mesta, kar potrjujejo nova primestna

s t i k s s o d o b n o i n d u s t r i j o i n z z a h t e va m i , k i j i h l e – t a p o ra j a , j e

s v o j o s r e d n j e v e š ko s t r u k t u r o i n p r o s t o r s ke z n a č i l n o s t i . Za t o

naselja: Žusterna, Semedela, Olmo, Prisoje in Šalara. Severovzhodno od

m o ra l o v k ra t ke m o b d o b j u n a d o m s t i t i z a m u j e n o i n t e g a n i b i l o

s e k l j u b s p r e m e m b a m , o ka t e r i h b o m o g o v o r i l i , u v r š ča m e d

starega mestnega jedra se je razširil kompleks Luke Koper, na delu ankaran-

m a l o. M e s t o n i u s t r e z a l o o s n o v n i m s a n i t a r n o h i g i e n s k i m z a h t -

n a j p o m e m b n e j š e u r b a n i s t i č n e s p o m e n i ke o b n a š e m m o r j u .”

ske bonifike pa tovorni, potniški in železniški promet. Na semedelski in

e va m ( ka n a l i z a c i j a , v o d o v o d ) , š t e v i l n e h i š e s o b i l e m a l o d a n e

škocjanski bonifiki so se razvili industrijski obrati, poslovni objekti, skladišča,

p r e d t e m , d a s e s e s e d e j o, t r e b a j e b i l o z g ra d i t i n o va s t a n o va n -

upravne stavbe pa tudi športni objekti in rekreacijske površine.

j a , ko m u n a l n e s e r v i s e. . . Pr e b i va l s t v o j e n a g l o n a ra š ča l o, m e s -

Po 2. svetovni vojni se je velika večina koprskega prebivalstva izselila v Italijo in svet, njihovo mesto pa so zasedli ljudje iz notranjosti Slovenije, Istre in z Balkanskega polotoka.

t o, k i j e n e ka j s t o l e t i j z a d o š ča l o s k r o m n i r o m a n s k i v e g e t a c i j i , “ R a z u m l j i v o j e, d a h i s t o r i č n o a g l o m e ra c i j s ko j e d r o n i m o g l o

u s t r e z n i t a k ra t n i m m a l e n ko s t n i m z a h t e va m , j e p o s t a l o s e d a j

z a d o š ča t i p o t r e b a m i n z a h t e va m , k i j i h j e p r i n a š a l s o d o b n i

p r e t e s n o i n n e u s t r e z n o / . . . / V K o p e r s o s e n a s e l i l i p r e b i va l c i

Leta 1975 je Osimski sporazum dokončno uredil vprašanje meje med

ra z v o j. M e s t o, k i s e j e ko m a j p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i p r e b u d i l o

i z o ž j e o ko l i c e i n c e l e r e p u b l i ke i n t a ko s e j e m e s t o o r g a n s ko

Italijo in tedanjo Jugoslavijo. Hitra rast industrije je privabila veliko novega

i z g o s p o d a r s ke g a i n k u l t u r n e g a m r t v i l a , k i j e p r v i č p r i š l o v

s t r n i l o s s l o v e n s k i m z a l e d j e m .”

V Kopru sta se razmahnila pristanišče in industrija. Zanju je moralo mesto žrtvovati enkratnost svoje krajine, saj je bilo treba na kopnem zgraditi industrijsko cono in nova stanovanjska za delavce. Z novimi arhitekturami so posegli tudi v historično jedro in njegovo neposredno okolico. “ S o d o b n i u r b a n i s t i č n i p o s e g i ( l. 1 9 6 7 ) v s a m e m K o p r u s o o d p r l i s s p o m e n i š ko va r s t v e n e g a v i d i ka š t e v i l n a k r i t i č n a v p ra š a n j a . Pr i t e m j e t r e b a i z h a j a t i i z r e s n i c e, d a j e b i l o ž e s a m o m e s t o, k i j e o h ra n i l o i z v i r n o i n n e p o n a r e j e n o s r e d n j e v e š ko s t r u k t u r o i n z n a č i l e n o r g a n i z e m , k i s o g a o b l i ko va l e p r v i n e ra z l i č n i h s l o g o v d o b, s k l e n j e n i n d ra g o c e n s p o m e n i k . To j e t e r j a l o t a ke p o s e g e, k i b i p o v s e m u p o š t e va l i o b s t o j e č e s p o m e n i š ke v r e d n o t e, n a m e s t o t e g a p a s m o i m e l i d o s t i k ra t o p ra v i t i s p o s e g i , k i n e l e d a n i s o i z h a j a l i i z p o z n a va n j a i n ra z u m e va n j a ko n k r e t n e g a u r b a n s ke g a p r o s t o ra , t o r e j u s t va r j a l n e g a n a s l a j a n j a , t e m v e č s o l e – t e g a v e č k ra t c e l o n e g i ra l i i n v s i l i l i m e s t u t a ke p r v i n e, k i s e d a j p o s t a v l j a j o p r o b l e m p r i s p e v ka s o d o b n e g a ča s a n a g l a v o.” Po razpadu Jugoslavije je Koper dokončno pripadel Sloveniji. V zadnjih dvajsetih letih se je z veliko gospodarsko rastjo in razbohotenjem kapitalskih naložb v koprski občini pospešeno gradilo. Okoli historičnega jedra so se prenavljale in na novo tlakovale promenade in ceste, zgradil se je nov pomol, pospešeno se gradijo generični trgovinski in športni centri. Na žalost se zdi, da so ti posegi prenagljeni in ponovno (tako kot se je to zgodilo v 60. letih) brez razumevanja pomena mestnega historičnega jedra. Stališče Staneta Bernika po 50 letih ostaja še vedno aktualno: “ Š e j e ča s , d a s e v p ra š a m o, a l i n i s m o t r n e j š e i n s s p o m e n i š ko va r s t v e n e g a s t a l i š ča e d i n o ra z u m n o, d a s e l o t i m o o d l o č n e r e g e n e ra c i j e h i s t o r i č n e g a m e s t n e g a t k i va s t e m e l j i t o s a n a c i j o, z a d a p t a c i j a m i , p o n e ko d s e v e d a v d o l o č e n i h o k v i r j i h , z n o v i m i g ra d n j a m i . . . t e r t a ko d o s e ž e m o p o l n o k r v n o i n o r g a n s ko o h ra n i t e v s t a r e g a K o p ra . Ta ko p o t t e r j a p o s t a v i t e v “ n o v e g a” K o p ra v n e p o s r e d n o b l i ž i n o h i s t o r i č n e g a j e d ra , v e n d a r t a ko, d a s e v c e l o t i o h ra n i t a c e l o v i t o s t o t o š ke u r b a n s ke s t r u k t u r e i n n j e n f u n kc i o n a l n i p o m e n m e s t n e g a s r e d i š ča . S t e g a v i d i ka b i b i l i o d l o č i l n e g a p o m e n a s t i k i s t a r e g a z n o v i m , k i b i m o ra l i b i t i » z ra č n i « ( n i z ka z a z i d a va l e č e ) t e r v i z u r e i z n o v e g a K o p ra k s t a r e m u i n n a r o b e, k i n a j b i o m o g o ča l e o r g a n s ko d o ž i v e t j e u r b a n i s t i č n i h d e j a n j s o d o b n e g a ča s a v d i a l o g u z b o g a t i m i n i z o b l i ko va n i m z g o d o v i n s k i m u r b a n s k i m j e d r o m ko t n a ra v n i m o s r e d ko m n o v e u r b a n i s t i č n e s i t u a c i j e.”

Vedute mesta Kop er let a 1 900 - 2 00 0, asanaci j sk i načr t me sta Kop e r iz le ta 1964

K O P E R – R A Z I S K AVA K O P E R 2 0 2 0 Po 2. svetovni vojni je Koper pripadel državi Jugoslaviji, kar je povzročilo velik

“ S t r o ka , k i v e č i n o m a n i ž i v e l a n a O b a l i , j e b i l a n a d p o s e g i

Degradacija in zamiranje starega mestnega jedra je posledica močnega

preobrat v družbeni in socialni strukturi prebivalstva. Avtohtono meščansko

z g r o ž e n a . T i s t i l j u d j e, k i p a s o p r i š l i g ra d i t i n o v o s l o v e n s ko

in hitrega razrasta mesta proti zaledju, od konca petdesetih let. V študiji

prebivalstvo, ki je bilo večinoma italijanskega rodu, se je izselilo v Italijo.

o b m o r s ko p r e s t o l n i c o, p a n i s o b i l i v s i t a ke g a m n e n j a . V p i s m i h

izpostavljajo dva glavna vzroka; demografska gibanja in funkcijsko prob-

Namesto njega so se v mesto naselili delavci iz drugih predelov Slovenije in

b ra l c e v b e r e m o o v t i s i h n o v i h p r i s e l j e n c e v : p r i š l i s o s p r o s -

lematiko.

Balkana, ki so predstavljalo novo delovno silo za potrebe Luke Koper. Mesto

t ra n e g a v i p a v s ke g a i n k ra š ke g a p o d e ž e l j a , s p l o d n i h š t a j e r s k i h

je moralo prevzeti vlogo izgubljenega Trsta in se preobraziti v metropolo,

k m e t i j, z a t o s o s e t e ž ko s p r i j a z n i l i z m a j h n i m i s t a n o va n j i v

okno v svet, to je edino slovensko pristanišče.

o z k i h u l i ca h , b r e z ka n a l i z a c i j e, s p o d g a n a m i . Ve č i n a n o v i h K o p r ča n o v n i p o z n a l a z g o d b s t a r e g a K o p ra , n i i m e l a s t i ka z

Politična želja, da bi se Koper preoblikoval v sodobno velemesto, je sprožila

n j e g o v i m i z r o č i l o m , k i s o g a p o z n a l i s t a r i K o p r ča n i , ca v r e s a n i .

urbanistične posege, ki so še danes stvar razprave, predvsem postavitev

Za m n o g e p r i š l e ke s o b i l e s t a v b e l e b i va l n i o b j e k t i , z a n j e n i s o

stolpnic v staro mestno jedro.

i m e l e p o m e n a ko t n j i h o va d e d i š č i n a , d e l n j i h o v e i d e n t i t e t e. I n č e s e j i h n i d a l o i z b o l j š a t i . … s o j i h p o r u š i l i . Za n j e s o b i l e t o

“ Ve č i n a i s t r s k i h I t a l i j a n o v s e j e d o l e t a 1 9 5 6 i z s e l i l a i z o b a l n i h

s t a r e s t a v b e. Pa d e n a r j a z a s a n a c i j o n i b i l o d o v o l j, m e s t o p a j e

m e s t , o s t a l a j e s a m o p e š č i ca , v e č i n o m a o s t a r e l i h . N e kd a n j e

g o s p o d a r s ko ra s l o i n m o ra l o z a g o t o v i t i s t a n o va n j e z a n o v e i n

p r e b i va l c e K o p ra , I z o l e i n Pi ra n a s o p o s t o p o m a n a d o m e s t i l i

n o v e d e l a v c e i z c e l e J u g o s l a v i j e.” ( N e ž a Č e b r o n L i p o v e c, 2 0 1 1 )

p r i s e l j e n c i i z z a l e d j a , n o t ra n j o s t i S l o v e n i j e i n i z d r u g i h j u g o s l o va n s k i h r e p u b l i k . Pr i š l e k i s o p o t r e b o va l i n o va s t a n o va n j a ,

Če so stolpnice simbolizirale napredek in modernost, je staro mestno jedro

s t a r e h i š e s o b i l e v e č i n o m a v s l a b e m s t a n j u, n e p r i m e r n e z a

predstavljalo revščino in primitivnost starih časov. V obdobju gospodarskega

zahteve modernega življenja, v glavnem že vnaprej namen-

razmaha in množičnega priseljevanja, so okoli njega zrasli sublokalni centri

j e n e d e l a v c e m i n s o c i a l n i m i z r i n j e n c e m . Pr i s e l j e n c i s o z a t o

kot so Semedela, Markovec, Šalara in Olmo. Kljub temu, da so sublokalni cen-

v e č i n o m a z n a k l o n j e n o s t j o g l e d a l i n a g ra d n j o n o v i h s t a n o -

tri vsebovali predvsem stanovanja, se je z njihovim razvojem manjšal pomen

va n j s k i h s t o l p i č e v n a r o b o v i h i s t r s k i h m e s t . N o v o g ra d n j e, k i s o

starega mestnega jedra. Dodatno ga je osiromašil razvoj območja vmesnega

p o n e ko d s e g a l e t u d i v s t a ra m e s t n a j e d ra ( ko p r s k i B e l v e d e r e ) i n

pasu med starim mestom in novimi naselji. Najprej so zgradili Bonifiko, nato

i z p o d r i va l e s t a r o, s o v o č e h p r i š l e ko v p r e d s t a v l j a l e n o v i ča s i n

poslovni kompleks Ogrlico, Vojkovo Nabrežje, Belveder, Zeleni Park idn. V

n o v o d r u ž b o, p o l n o u p o v.” ( B e r n i k , 1 9 6 8 )

zadnjih letih se pospešeno razvija rudi trgovsko območje med železniško postajo in Luko Koper, ki je prevzelo poslovne veliko trgovskih funkcij mesta. “ Po e n i s t ra n i j e h i s t o r i č n o m e s t n o j e d r o t a ko i z g u b l j a l o p o m e n p r o s t o r s ke c e n t ra l n o s t i , s t e m p a s e j e p o v e ča l a i z p ra z n j e n o s t j a v n i h v s e b i n s t a r o m e s t n e g a c e n t ra ( n p r. f u n kc i j e d r u ž a b n o s t i ) , p o d r u g i s t ra n i p a s o ž e o d s r e d i n e p e t d e s e t i h l e t o s r e d n j i s t a r o m e s t n i p r e d e l i v v e č i n i z a č e l i p o s t a j a t i b i va n j s ko z a t o č i š č e n a j š i b ke j š i h s o c i a l n i h s t r u k t u r p r e b i va l s t va . Š e v e č, p r i š l o j e s ko ra j d o p o p o l n e » z a m e n j a v e s o c i a l n o – d e m o g ra f s ke g a p r o f i l a « p r e b i va l s t va .” ( H o č e va r, 1 9 9 8 ) Leta 1998 je izšla študija mestne občine Koper z imenom Razvojni projekt Koper 2020. Del študije je bila raziskava Sociološki vidiki razvoja občine Koper. V njej so avtorji podrobno analizirali prostorke probleme starega mestnega jedra in vzroke za tako stanje. V desetih let se stanje v starem mestnem jedru, razen nekaj estetskih popravkov, skoraj ni spremenilo.

DEMOGRAFSKA GIBANJA IN I Z S E L J E VA N J E » N e u g o d n a « d e m o g ra f s ka s t r u k t u ra j e s ko ra j b r e z i z j e m e e n a glavnih in najbolj očitnih problemov evropskih starih mestn i h j e d e r, h k ra t i p a j e t a p r o b l e m z a ra d i ko m p l e k s n o s t i t e r z a ra d i ko n f l i k t n i h s i t u a c i j, k i o b t e m n a s t a j a j o s o ra z m e r n o t e ž ko r e š e va t i . K o p r s k i p r i m e r j e k l a s i č e n , i m a p a t u d i p o v s e m s p e c i f i č n e d e m o g ra f s ke l a s t n o s t i v e z a n e p r e d v s e m n a š i r š i s p l e t o ko l i š č i n d o g a j a n j a p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i . / . . . / K o p e r j e t i p i č e n p r i m e r e v r o p s ke g a m e s t a , ko s e v z p o r e d n o s s p l o š n o g o s p o d a r s ko i n u r b a n o ra s t j o z a č e n j a j o n e g a t i v n i d e m o g ra f s k i i n s p r e m l j a j o č i t r e n d i d e g e n e ra c i j e s t a r o m e s t n i h p r e d e l o v, v e n d a r p a p o ra d i ka l n o s t i z o p e t i z s t o p a , s a j j e p o v r e č n i d e p o p u lacijski delež za desetletno obdobje nad 10%. V raziskavi je bila opravljenja primerjalna analiza demografskih podatkov za desetletna obdobja od leta 1961 do 1991, vključno z letom 1996. Dodala sem podatke za statistično leto 2009 (statistični urad RS, 2009). Prvo izhodiščno obdobje (1969–1971) je bilo vzeto zato, ker se je takrat začela znatna depopulacija starega mestnega jedra, obenem pa tudi proces močne pozitivne populacijske rasti v občini. V letu 1961 je v starem mestnem jedru živelo 38,46% ali 3313 več ljudi kot leta 2009. Dva temeljna depopulacijska razoga sta odselitve (negativni selitveni prirast) in smrt (negativni naravni prirast). “ Za n e s l j i v i h p o d a t kov ( i z ra č u n ov ) o ra z m e r j u o b e h z a s t a ro m e s t n o j e d ro Ko p ra n e m o re m o p o d a t i , ve n d a r o ce n j u j e m o, d a j e (o d ) s e l i t ve n i ra z l o g u d e l e že n s 4 0 – 4 5 % , u m r l j i vo s t p a s 5 5 – 6 0 % ( i z ra č u n a n n a p o d l a g i s t a t i s t i č n i h p o d a t kov i z re g i st ra p re b i va l ce v o s e l i t ve n e m s a l d u p o n a s e l j i h ) . G re z a o b r n j e n p ro ce s ko t j e z n a č i l e n z a ce l o t n o m e s t o Ko p e r, k j e r j e 1 ) n a ra v n i p r i ra s t i n s e l i t ve n i p r i ra s t p oz i t i ve n , ka r p o m e n i v i s o ko s t o p n j o ro d n o s t i i n n i z ko s t o p n j o u m r l j i vo s t i i n 2 ) k j e r j e p r i s e l j e va n j e m o č n e j š i d e j a v n i k ( 5 7 % ) , ko t p a n a ra v n a re p ro d u kc i j a – p ri ra s t e k ( 4 3 % ) ”

DEMOGR AFSK A STRUK TUR A KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA

1961; 76,85% vseh prebivalcev živi v mestnem jedr u Kopra

Izselitev avtohtonega italijanskega prebivalstva po 2. svetovni vojni in hiter razvoj Luke Koper, ki je bila ustanovljena l.1957, sta glavna dejavnika za tako radikalno spremembo prebivalstva mesta Koper. Shema 1: Rast priseljevanja v občino Koper in izseljevanje iz starega mestnega jedra

občina Koper

mesto Koper

mestno jedro

1961

29.228

11.545

8.803

1971

35.445

18.298

8.132 (-671)

1981

41.843

23.227

6.358 (-2445)

1991

45.218

25.408

5.654 (-3149)

1996

45.490

25.973

5.417 (-3386)

2009

49.303

23.961

5.490 (-3313)

p o 2. sv. vojni: izseljevanje avtohtonega prebivalst va iz mestnega jedra Kopra na obrobje...

...in priseljevanje prebivalst va iz bivše Jugoslavije v staro mestno jedro Kopra

S h e m a 2 : Pr i m e r j a va i zo b ra z b e n e s t r u k t u re m e d m e s to m Ko p e r i n s t a r i m m e st n i m j ed ro m

46,9

40 30

28,6 25,3

21,3 16,9

20 10

neznano

36,8

1,3

5,8

visoka š. višja š.

7,8

srednja š.

3 2,5 3,8

mestno jedro: p ovprečna starost prebivalst va: 45,3 let

končana o.š.

0 mesto Koper

2009; le 20,86% vseh prebivalcev živi v mestnem jedr u Kopra

staro mestno jedro

0-7 razred o.š.

Sh e m a 3: Pr i m er j a l n a s tr uktura d el ežev p reb i va l s t va p o n a ro d n o s tn i p r ip a d n o st i z a o b č i n o Ko p er i n s ta ro m es tn o j ed ro z a l to 1 9 9 6

% v občini Koper

%v mestnem jedru

avtohtone narodnosti (Slovenci, Italijani)

75,61

65,85

ostali

24,39

34,14

obrobje Kopra: p ov prečna staro s t pre b ivalst va: 33,1 let

Z A M E N J AVA N A R O D N O S T N E S L I K E

F U N K C I J S K A P R O B L E M AT I K A

KOPER 2020, PREDLAGANE REŠIVE

“Etnična heterogenost je v večini novejših revitalizacijskih

“ Ž e n a k l j u č n e m u p a s a n t u j e o p a z e n s p l o š e n t r e n d p ra z n e n j a

Študija ponuja tudi predloge za reševanje problema praznjenja starega

š t u d i j n a č e l o, s s t a l i š ča p r i s p e v ka k s p l o š n e m u u v e l j a v l j a n j u

i n s i r o m a š e n j a f u n kc i o n a l n i h (e ko n o m s k i h , n e p r o f i t n i h ,

mestnega jedra, ki jih povzame takole:

ra z n o v r s t n o s t i v s t a r i h m e s t n i h j e d r i h p o z i t i v n a , s e v e d a č e j o

p r o s t o ča s o v n i h ) d e j a v n o s t i , š e p o s e b e j d o ko n ca o s e m d e s e t i h

s p r e m l j a j o š e d r u g i v i d i k i d e m o g ra f s ke h e t e r o g e n o s t i ( n p r. s t a r -

l e t . Za d n j i h d e s e t l e t j e s i c e r z a z n a v e n p o ra s t s t o r i t v e n i h d e -

“Č e p ra v n i m a m o z a n e s l j i v i h p o d a t ko v, p o p o g o v o r i h z n e ka t -

o s t n a ) .” ( H o č e va r, 1 9 9 8 )

j a v n o s t , v e n d a r n i n a č r t o va n i n d o v o l j d i v e r z i f i c i ra n , z a t o p r i -

e r i m i s t r o ko v n j a k i s o d i m o, d a b i d o v e č j e g a z a n i m a n j a p r i š l o

h a j a d o p r e t i ra n e f u n kc i o n a l n e » f l u k t u a c i j e « , u n i f o r m i ra n o s t i

l e p o d p o g o j e m , d a c e n a s t a n o va n j a v s t a r e m m e s t n e m j e d r u s

i n s t o r i t v e n e c e n e n o s t i .“ ( B e r n i k )

s t r o š k i r e n o va c i j e n e b i p r e s e g l a c ca . t r i č e t r t i n e d o 9 0 % c e n e

Za staro mestno jedro Kopra so v obravnavani katergoriji problematične posledice t.i. zamenjave etnične slike. Ta daje zgolj vtis navidezne pestrosti.

p r i m e r l j i v e g a s t a n o va n j a ( p o v e l i ko s t i i n s t a n d a r d u ) n p r. n a

Nauravnotežena etnična sestava je del strukturnega problema občine,

Funkcijska osiromašenost starih mestnih jeder ima nekatere med seboj

M a r ko v c u, Ž u s t e r n i a l i n e k j e v b l i ž j e m z a l e d j u. O b č i n s ka n a l o g a

vendar pa je prav v mestnem jedru najbolj izrazita. V zvezi s to problematiko

povezane skupne zakonitosti: skrajna posledica je, da se nekdanja funkcijska

bi v tem smislu bila, da vzpostavi mehanizme pritegnitve

so določene značilnosti, ki so posebej zanimive in jih je v revitalizacijskem

centralnosti za celotno mesto in širše zaledje sprevrže v svoje nasprotje in

i n t e r e s e n t o v z d a v č n i m i o l a j š a va m i a l i p a v p o v e z a v i s s t a n o -

procesu potrebno upoštevati. V splošnem gre za problematiko specifičnih

spremeni mestno jedro v eno od območnih perifernih prostorskih enot.

va n j s k i m s k l a d o m p o s r e d u j e p r i b a n ka h z a u g o d n e j š e k r e d i t e

migracijskih vzorcev na ravni bivše jugoslovanske države kot tudi v koprski

v s m i s l u » s o f i n a n c i ra n j a o b r e s t i . Po m e m b n o j e t u d i t o, d a b i

občini in s tem povečevanje socialnih ter prostorskih kontrastnosti starih in

Staro mestno jedro Kopra se še oklepa svoje primarne pozicije, predvsem

i n t e r e s e n t i l a h ko n e o v i ra n o s a m i d o l o ča l i ča s o v n o d i n a m i ko

novozgrajenih stanovanjskih področjih mesta Koper.

zato, ker so naselja, ki so se razvila okoli njega pretežno spalna in napajajo

p r e n o v e s t a n o va n j g l e d e n a n j i h o v e f i n a l n e i n d r u g e z m o ž n o s t i .

center. Ta pa še vedno vsebuje večino kulturnih, izobraževalnih in upravnih

To n a č e l o a v t o n o m i z a c i j e, b i l a h ko i m e n o va l i » p o m o č z a

“ K o p r s ka » p r o b l e m a t i č n a « p o s e b n o s t j e p o l e g a b s o l u t n e g a

institucij. Vendar pa se zadnje čase težišče poslovne centralnosti skoraj v

s a m o p o m o č« .

z m a n j š e va n j a š t e v i l a p r e b i va l c e v v m e s t n e m j e d r u ( z a ra d i z g o -

celoti prenaša na vmesni pas na južnem in jugovzhodnem robu starega

d o v i n s ko – p o l i t i č n i h o ko l i š č i n ) t o r e j t u d i i z j e m n o m o č n a s p r e -

mestnega jedra, ki je lažje dostopen z avtomobilom in nudi možnost zastonj

“ N a t o v r s t e n n a č i n s i l a h ko p r e d s t a v l j a m o, d a m e s t o d o b i

m e m b a v e t n i č n i s t r u k t u r i s t a r e g a m e s t n e g a j e d ra . O d d r u g e

parkiranja. V starem mestnem jedru tako ostajajo predvsem kulturne in

l a s t n i š t v o, k i j o l a h ko p o i m e n u j e m o i n o va t i v n o u r b a n o o ko l j e.

s v e t o v n e v o j n e d o d a n e s j e t a ko o b s e ž n a , d a l a h ko g o v o r i m o

izobraževalne aktivnosti.

Z n j o l a h ko n a j d e s v o j o l a s t n o z l a t o d o b o i n v n a j v e č j i m e r i

c e l o o e t n i č n i » z a m e n j a v i « p r e b i va l s t va , p r e d v s e m n a ra č u n

i z ko r i s t i g l o b a l n e ra z m e r e s e b i v p r i d. E s t e t i z a c i j a m e s t a , d a

o d s e l i t v e ( d e p o p u l a c i j e ) p r e j v e č i n s ke, a v t o h t o n e i t a l i j a n s ke

“ K e r t r i č e t r t i n e p r e b i va l s t va m e s t a s t a n u j e v t . i . s p a l n i h

p o s t a n e “s p e k t a ke l ”, u r b a n a p r i z o r i š ča , t u r i s t i f i ka c i j a s o n a č i n i

e t n i č n e ka t e g o r i j e”. ( H o č e va r, 1 9 9 8 )

n a s e l j i h i z v e n t ra d i c i o n a l n i h p o l i f u n kc i o n a l n i h p r e d e l o v m e s t a ,

p o v e ča n j a d o d a t n e v r e d n o s t i m e s t a . R e v i t a l i z a c i j a m e s t n e g a

j e s t a r o ko p r s ko m e s t n o j e d r o e d i n o, k i š e n e ka ko ( v s a j d e l o m a )

j e d ra o b s e g a t a ko p o l e g f i z i č n e p r e n o v e o b j e k t o v i n z a g o t a v l -

Značilne so tudi zgostitve posameznih neavtohtonih etničnih skupin na

z d r u ž u j e v s e o s n o v n e u r b a n e f u n kc i j e ko t s o : b i va n j s ka , p r o d u k -

j a n j a n o v i h s t a n o va n j t u d i o ž i v l j a n j e m e s t a s p o m o č j o ko n c e p -

določenih staromestnih, kot tudi drugih mestnih lokacijah, sicer pa je temeljna

t i v n a , p o t r o š n i š ka , r e p r e z e n t a t i v n a , u p ra v n a . . . M e s t n o i n z a l -

t o v g e n t r i f i ka c i j e, ko n z e r va c i j e, t u r i s t i f i ka c i j e i n c i t i z a c i j e.”

značilnost visok delež skupne neavtohtone (neslovenske in neitalijanske)

e d n o p r e b i va l s t v o l a ko l e š e t u, d o ž i v l j a o b č u t ke n e ka k š n e v s a j

(Bugarič 2003).

populacije, ki znaša več kot tretjino skupnega prebivalstva mestnega jedra

s i m b o l n e i n s p o n t a n e d r u ž b e n o s t i v p r o s t o r u i n ča s u.“ ( H o č e va r,

(34.13%). Ta delež je precej večji kot je povprečje v občini (24.39%) in v mestu.

1998)

Slovencev je v mestnem jedru 62.11%. Ta t.i. problematična posebnosti, če ne bi bila kar zadeva zmanjšanje prebivalcev italijanske narodnosti obremenjena s hipotekami preteklosti, če ne bi bila etničnia raznovrstnost omejena večinoma (99.65%) na pripadnike narodov bivše države, hkrati pa če ne bi šlo še za kombinacijo z neugodno socialno strukturo (nizka povprečna izobrazba, visoka povprečna starost, urbana eksogenost prebivalcev), sploh ne bi bila problem, saj heterogena etnična oz. nacionalna sestava, kot smo že navajali, vzpodbuja elemente lokacijske raznovrstnosti in kozmopolitizma.

Sh e m a 4: Ra z l o gi z a z a d r že va n j e l j ud i v m es tn em j ed r u

spreho d

t a m ž i vi m

cer kev

sp l o h n e h o d i m

u prav na enota k njižnica gledališče srednje šole u niver zitetno središče osrednji zdrav st veni dom

nujni opravk i

sko ra j n i ko l i

naku pi n e ka j k ra t n a l e to pr iredit ve na prostem e n k ra t m e se čn o vsa j e n k ra t te d e nsko vsa k d a n

železniška p ostaja gosp o dar sk i centr i lu ka Kop er banke tr žnica velik i trgovsk i centri k ino gostinsk i lokali zap or i *načr tovani univer zitetni center

k ino gostinsk i lokali obisk i

20%

40%

60%

80%

100%

spalna naselja

S hema 5: A naliza zazid anosti starega dela Kopra z ožjo okolico grajeno

Shema 6 : A na liza de javnosti v starem delu Ko pra z ož jo o ko lico t rgovs ka p o s lovn a o b čins ka izo ba ževa lna k ult urna

ŽIVETI V MESTU ALI V ZALEDJU? Pomembna značilnost stanovanjske gradnje v Sloveniji je individualna

Posebnost Kopra je relativna izoliranost mestnega centra, ne le zaradi geo-

V Sloveniji prihaja do začaranega kroga ko zaradi visokih cen nepremičnin

stanovanjska gradnja. Ta je imela v bivšem sistemu poseben pomen, ki je

grafskih značilnosti, ampak predvsem nezanimivega prehodnega območja

v mestih raje kupujemo poceni parcele v predmestju ter na njih zidamo

v marsičem presegal zgolj zadovoljevanje stanovanjskih potreb. Gre za

med centrom in okoliškimi naselji. Zaradi manj primernih tal za gradnjo se je

relativno velike hiše, za katere potem 20 let odplačujemo bančne kredite.

presežne vrednosti, zaradi katerih je med drugim (eno)družinska hiša z

na tem delu zgradila industrijska cona, večina območja pa ostaja le prehodni

Leta in leta si potem dan organiziramo okoli prevoza v mesto: v službo, šolo,

vrtom postala dominantna družbena norma, ki je in še vedno močno us-

del med “prostorom za bivanje” in “prostorom za delo”. Kljub relativno majhni

po nakupih ali drugih opravkih.

merja stanovanjske, bivanjske in s tem povezane lokacijske želje in ravnanja

razdalji se ljudje že iz bližnjih naselij, kot so Semedela in Markovec, v stari

velikega števila ljudi.

del vozijo z avti. To pa otežuje razvoj kvalitetnega avtobusnega sistema, saj

Pri tem se nenehno srečujemo s problemom parkiranja, ker je parkirišč

je uporabnikov premalo in investicija nerentabilna. Še slabše pa je s poveza-

v mestu vedno premalo. Ko se nazadnje otroci preselijo na svoje, hiša

Hiša z vrtom, po možnosti v naravi, velja za slovenski ideal in cilj za vsakogar,

vami z bolj oddaljenimi vasicami, kot so Dekani, Hrvatini, Marezige... Zaradi

ostane prevelika in daleč od mestnega utripa. Ideja, da bodo otroci živeli

ki želi ustvariti družino. Grajena je za več generacij in je dolgoročna naložba

velike raztresenosti naselij in majhnega števila uporabnikov je avtobusni

z nami, je v praksi sicer potrjena, saj statistika kaže, da mladi vedno dlje

za vso družino. Zaradi pomanjkanja stanovanj v mestu, visokih cen zemljišč

prevoz omejen le na nekajkrat dnevno (in še tega uporabljajo predvsem

ostajajo doma (Mandič), vendar to odraža predvsem razmere na slovenskih

v mestih in na drugi strani relativno nizke cene zemljišč ter komunalnih

srednješolci). Te nekoč ruralne vasice se razraščajo v suburbana naselja, ki

nepremičninskih trgih in visoke cene nepremičnin, ki si jih mladi ne morejo

priključkov na obrobju mest ter razmaha osebnega avtomobilskega prometa

temeljijo na avtomobilu.

privoščiti.

je prišlo v Sloveniji do razcveta suburbane gradnje. K temu je svoje dodalo tudi neučinkovito urbanistično načrtovanje (Rebernik 2004b).

Dnevna mobilnost med urbanim centrom in stanovanjskim okoljem je prvi kriterij determiniranja pocesa suburbanizacije. Posebnost slovenske oblike

Statistika kaže, da je kar 44,19% stanovanj v Sloveniji v enostanovanjskih

dnevne delovne mobilnosti je visoka stopnja uporabe osebnga avtomobila.

hišah. 33,35% jih je v tri ali več-stanovanjski stavbah ter 19% v dvostanovan-

Z vidika trajnostnega razvoja prostora je tako zaskrbljujoče hitro upadanje

jskih hišah. Po osamosvojitvi Slovenije se je delež lastniških stanovanj

vloge javnega potniškega prometa in hitra motorizacija, ki je visoka tudi za

povečal s 33% na 88% in je leta 2002 dosegel kar 92%. To pa pomeni

evropske razmere (Verlič Dekleva, 1994).

relativno majhno število prostih stanovanj na trgu, kar zvišuje ceno tako stanovanjem za prodajo kot najemninam.

Velika šibka točka urbanih regij so dolge koncentrirane dnevne migracije, prometni zastoji, pomanjkanje parkirišč, nezadosten in tog javni prevoz

Najbolj problematičen vidik razpršene gradnje je neracionalna raba prostora,

(Pogačnik 2000). Uporaba avta, ki je tako posamezniku omogočila večjo

ki zahteva širitev infrastrukture, kar pa je v končni fazi dodaten strošek. V

stopnjo svobode gibanja v njegovem vsakdanjem življenju, iz dneva v dan

podporo te teze Evropska komisija za okoljsko urbano politiko meni, da so

raste. Povečano dostopnost posameznika so najbolje izkoristili trgovci na

strnjena mesta energetsko najbolj primerna oblika bivanja, ker je poraba

mestnem obrobju, ki so s spretnim združevanjem avtomobilije in potrošnje

energije za promet najmanjša, obenem pa je največ možnosti za učinkovito

del prostorov množične potrošnje preselili iz mestnega središča na mestne

organiziranje javnega prometa. Po njihovem mnenju nudijo strnjena mesta

robove (Uršič 2003a, 428), kar se v Kopru kaže z razbohotenjem vmesne

višjo kakovost življenja kot suburbana območja, obenem pa naj bi tudi v

trgovske cone v zadnjih petih letih.

prihodnje mesta rasla znotraj obstoječih urbanih območij, kar je z vidika ohranjanja nepozidanih površin dobrodošlo. (Pogačnik, 2000)

Staranje in odseljevanje prebivalcev iz mestnih središč povzroča, da je vedno več stavb v centru mesta praznih, medtem ko se gradnja na obrobju širi. Stanovanjska funkcija mesta se zmanjšuje, mesto pa ostaja zaposlitveni, izobraževalni, kulturni in storitveni center (Ravbar,1997), kar pa je točno tisto, kar prebivalci mesta potrebujejo.

Slika iz mestne tr žnice proti S emedeli. Med starim mestnim jedrom in spalnimi naselj je obmo čje park irišč in montažnih trgovsk ih hal.

S h e m a 7 : Pre d n o s t i i n s l a b o s t i ž i v l j e n j a v h i s to r i č n e m j e d r u Ko p ra i n n a p o d e že l j u S k ra t ko a n a l i zo s e m p r i m e r j a l a p re d n o s t i i n s l a b o s t i ž i v l j e n j a v h i š i v s t a re m m e s t n e m j e d r u Ko p ra te r h i š i , k i s toj i v h i t ro ra s to č i h n a s e l j i h , k i s o s e ra z v i l a o b n e kd a n j i h va s i ca h n a v z p e t i n a h v o ko l i c i m e s t a Ko p e r

HIŠA V STAREM MESTNEM JEDRU

HIŠA V OKOLIŠKIH NASELJIH

cena (povprečna cena za staro hišo z majhnim vrtom je EUR 2200/m2)

cena (povprečna cena novo zgrajene hiše s parcelo je EUR 2000/m2)

prostor za avto (ozke ulice, omejitev prometa z dovolilnicami)

prostor za avto

dnevne migracije:

vrt (v mestnem jedru Kopra so notranji vrtovi skriti za zidovi)

vrt

- šola

infrastruktura (kanalizacija, ceste) (ureja občina)

infrastruktura (kanalizacija, ceste) (skrbi vsak sam)

- služba

otroci (bližina varstev, šol, popoldanskih dejavnosti) (peš)

otroci (bližina varstev, šol, popoldanskih dejavnosti) (slab javni prevoz)

- nakupi

bližina službe in trgovin (slab javni prevoz, problem s pakiranjem)

- pravne zadeve

bližina službe in trgovin

trženje (po odhodu otrok od doma veliko takih hiš ostane praznih tudi zato, ker

- banka

trženje (hiše v centru mesta so zanimive tudi zaradi tržnih možnosti, ki jih

jih je zaradi velike oddaljenosti od mestnega jedra, kjer so na voljo storitve, težje

- kulturne prireditve

bo prinesla Univerza na Primorskem)

oddati v najem)

- zdravstvo - zabava...

S TA N O VA N J S K I P R O B L E M M L A D I H I N MLADE DRUŽINE Pravica do zadovoljevanja osnovnih potreb, kakršna je tudi pravica do

nostjo, stanovanjskim problemom in podaljšanim obdobjem študija. Od

Zaradi relativno majhnega števila neprofitnih najemniških stanovanj je

stanovanja, je temeljna pravica vsakega človeka in je vpeta v nekatere

leta 1991 do danes pa se je odstotek mladih, med 25 in 29 leti, ki še živijo v

večina mladih, ki najemajo stanovanja, v stanovanjih zasebnikov in plačuje

sporazume, ki obvezujejo državo in različne organizacije k sodelovanju pri

skupnem gospodinjstvu s svojo materjo, povečal s 44,4 na 66,2 odstotka, kar

tržno najemnino. Za višino tržne najemnine pa velja podobno kot za nakup

iskanju stanovanja.

kaže na slabšanje možnosti za pridobitev lastnega stanovanja.

oz. odplačevanje kredita - da mladi težko dosegajo tak stanovanjski stan-

Tra n z i c i j a o d m l a d o s t i d o f o r m i ra n j a l a s t n e d r u ž i n e s e i m e n u j e

dard, kot bi ga imeli pri starših. Trajna najemniška stanovanja so v Sloveniji

“ Le t a 1 9 9 3 j e b i l a s p r e j e t a t u d i R e s o l u c i j a O Z N z n a s l o v o m

L AT f a z a ( l i v i n g t o g e t h e r a p a r t ) , ko m l a d i s s t a r š i ž i v i j o s k u p a j

redkost, zato lahko večinoma izbirajo med nakupom nepremičnine ali

“ Č l o v e ko va p ra v i ca d o p r i m e r n e g a s t a n o va n j a”, k i s e n a n a š a n a

a n a ra z e n . V t e m o b d o b j u s o m l a d i e ko n o m s ko š e o d v i s n i o d

neurejenim kratkoročnim najemniškim razmerjem. Tako ponavadi stanovan-

v s a ke g a p o s a m e z n i ka , n e g l e d e n a ra s o, p r e m o ž e n j e, z d ra v s t v e -

s t a r š e v, a h k ra t i s o c i a l n o n e o d v i s n i . ( R e n e r, Šva b, 1 9 9 8 ) .

jski problem mladih pade na pleča staršev in sorodnikov.

h t e v : p ra v n a va r n o s t u ž i va n j a s t a n o va n j a , d o s t o p n o s t s t o r i t e v,

Z daljšanjem LAT faze je povezan t.i. fenomen podaljšanja mladosti. Ker

Stanovanjsk i p oložaj osamosvojene mladine med 25. in 29.

m a t e r i a l o v i n i n f ra s t r u k t u r e, c e n o v n a d o s e g l j i v o s t , p r i m e r -

mladi vse kasneje ustvarjajo svojo lastno družino, se to posledično kaže v

letom je prikazan v preglednici 6. Slaba p olovica je lastnikov,

n o s t z a b i va n j e, d o s t o p n o s t , l o ka c i j a t e r k u l t u r n a p r i m e r n o s t .

nižji stopnji rodnosti, prelaganju odločitve za starševstvo in vedno daljši dobi

četr tina najemnikov v zasebnem sektorju, osmina najemnikov

(Mandič 1999)

študija. V Sloveniji gre verjetno za to, da so starši in otroci preprosto ujeti v

v so cialnem/neprofitnem stanovanju, osmina pa up orabnikov,

takšen način življenja, ki pa je bolj sprejemljiv za mlade kot pa za njihove

k i ne plačujejo najemnine pri čemer gre najp o gosteje za stano -

Zgotavljanje prvega stanovanja za mlade je pereč problem slovenske

starše. Na to domnevo napeljujejo tudi rezultati raziskave Mladi v Sloveniji

vanje, k i je v lasti soro dnika, k i dovoli brezplačno samostojno

politike, saj je tesno povezan s stopnjo rodnosti in produktivnosti populacije.

iz leta 1995. Ve č i n a m l a d i h n e ž e l i ž i v e t i s s v o j i m i s t a r š i , a m p a k

up orab o stanovanja, nad katerim pa ohrani lastninsko pravico. V

Komaj po osamosvojitvi pred starši lahko mladi preidejo na naslednjo

s s v o j i m p a r t n e r j e m v s v o j e m s t a n o va n j u ( 8 6 , 2 % ) , a s o h k ra t i

primerjavi z drugimi evropsk imi dr žavami se slovensk i mladi p o

stopnjo: razmišljanju o družini. Za razvoj družbe je treba mladim omogočiti,

3 8 , 9 % p r e p r i ča n i , d a b o d o p o v s e j v e r j e t n o s t i ž i v e l i s s v o j i m i

o dstotku lastnikov uvrščajo v sredino (13. mesto), p o o dstotku

da čimprej rešijo svoj stanovanjski problem, da lahko posvetijo svoj čas

a l i p a r t n e r j e v i m i s t a r š i ( R e n e r, Šva b 1 9 9 8 ) . Negativna posledica

najemnikov v zasebnem sektorju v sp o dnjo četr tino (21. mesto),

drugim ambicijam. Na žalost pa raziskave kažejo ravno nasprotno.

visokega števila razširjenih družin (otrok z družino, ki živi v gospodinjstvu

p o o dstotku najemnikov v so cialnem/neprofitnem stanovanju

n i p o l o ž a j. Vs e b i n s ko j e t a p ra v i ca ko n k r e t i z i ra n a v s e d e m z a -

staršev) pomeni verjetno tudi nizek stanovanjski standard. Raziskava

v sredino (11. mesto), p o o dstotku up orabnikov brez najemnine

Po statističnih podatkih EUROSTAT-a med državami EU27 je Slovenija s

Kvaliteta življenja iz leta 1994 je pokazala, da 60,5% mladih v starosti od 25

pa v sam vrh (3. mesto). Zadnja oblika stanovanjske osk rb e sicer

67,9%, visoko na drugem mestu po odstotku mladih, starih od 18 do 34 let, ki

do 34 let živi v prenaseljenih stanovanjih (Mandič 1995). Med mladimi pa

prevladuje zlasti v južni Evropi, čeprav je razmeroma dobro

še vedno živijo pri starših. Po stistikah za mlade moške pa je s 74,8% celo na

se vedno pogosteje pojavljajo tudi vmesna, deljena in začasna stanja, ko

zastopana tudi v Sloveniji, saj p o p o datk ih Popisa prebivalst va

prvem mestu. Ženske, ki sicer prej zapuščajo dom, so ob odhodu v povprečju

izmenično prebivajo v eni in drugi obliki ureditve.

in stanovanj v Sloveniji 2002 zajema kar 8 % celotnega sk lada stanovanj v dr žavi. (Mandič, 2009)

stare čez 29, moški pa nekaj čez 31 let. Razlogi za tako pozno osamosvajanje so povezani s težavami pri doseganju ekonomske neodvisnosti, z brezposel-

Razlogi za pozno osamosvajanje mladih so med seboj povezani. Z upadom rednih zaposlitev so mladim stanovanja finančno težko dostopna, tako za

Poslabšanje stanovanjskega standarda po preselitvi na svoje kažejo statistike

nakup kot za najem. Delež mladih, redno zaposlenih, za polni delovni čas,

primerjav stanovanjske prikrajšanosti med tremi skupinami mladih; do 18,

v starostni skupini od 15 do 29 let, je po podatkih svetovne raziskave World

od 18 do 25 in od 25 do 35 let. Z naraščanjem starosti vse več mladih zapusti

Values Survey 2009, v obdobju 1992-2005 v Sloveniji upadel z 58,4 odstotka

dom staršev z relativno ugodnimi stanovanjskimi razmerami in odide v

na 44,4 odstotka. Hkrati se je v obdobju 2000-2009 delež začasno zaposlenih

samostojno stanovanje. Tam živijo v manj ugodnih razmerah, kar še zlasti

mladih med 15 in 24 letom povečal z 43,2 odstotka na 65,5 odstotka (EURO-

velja, če imajo svoje otroke.

STAT). S tem je po uporabi začasnih zaposlitev med mladimi je Slovenija na prvem mestu v EU.

O k ro g 2 0 % m l a d i h d o 1 8 . l e t a j e i z p o s t a v l j e n i h n e p r i m e r n i m s t a n ova n j s k i m ra z m e ra m , ka r j e b o l j e ko t v d r u g i h s t a ro s t -

Z nizkimi prihodki in nezanesljivimi zaposlitvami je povezana (ne)zmožnost

n i h s k u p i n a h . Ta re z u l t a t j i h u v r š ča v s a m v r h v Ev ro p i , s a j t a

najemanja kreditov in posojil, saj mladi težko jamčijo za zavarovanje kredita.

s t a ro s t n a s k u p i n a v n o b e n i d r u g i d r ž a v i n i m a u g o d n e j š e g a

Po drugi strani pa so cene stanovanj v Sloveniji, glede na življenjski standard,

p o l ož a j a . Po d o b n o ve l j a t u d i z a s t a ro s t n o s k u p i n o o d 1 9 d o 2 4

zelo visoke. To velja predvsem za večja urbana središča in njihovo okolico,

l e t . Pr i n a s l e d n j i s t a ro s t n i s k u p i n i p a j e že t re t j i n a i z p o s t a v l j e n a

kjer je tudi največ delovnih mest. Cene poleg drugega odražajo velik procent

n e p r i m e r n i m ra z m e ra m , ka r j o v Ev ro p i v p r i m e r j a v i z v r s t n i k i

lastniških stanovanj in to, da se v naši družbi stanovanje vrednoti kot naložba

u v r š ča n a 1 0 . m e s t o. To p a j e š e ve d n o b o l j š a u v r s t i t e v, ko t j o

za prihodnost.

i m a ce l o t n o p re b i va l s t vo, k i s e p o p o g o s t n o s t i n e p r i m e r n i h

S h e m a 8 : O d s to te k p re b i va l s t va z n e p r i m e r n i m i s t a n ova n j s k i m i ra z m e ra m i p o starostnih skupinah in v celotnem p re b i va l s t v u, v 2 7 č l a n i ca h E U

Avstrija

( %, ki občuti pomanjkanje prostora )

(% v stanovanju, ki je vlažno’)

15–18

19–24

25–29

vsi

15–18

19–24

25–29

vsi

Shema 9: O dstotek prebivalst va z neprimernimi stanovanjsk imi razmerami p o starostnih skupinah in v celotnem prebivalst vu, v 27 članicah EU 2003

15–18

19–24

25–29

vsi

Avstrija

Belgija

Bolgarija

Ciper

Češka

Danska

Estonija

Finska

Francija

Nemčija

Zdr. kraljestvo

Nemčija

Zdr. kraljestvo

Grčija

Madžarska

Irska

Italija

Latvija

Litva

Luksemburg

Malta

Nizozemska

Poljska

70 47

Romunija

Slovaška

22 (1.)

23 (2.)

33 (10.) 32 (14.)

Slovenija

15 (1.)

16 (4.)

21 (8.)

15 (8.)

6 (3.)

9 (3.)

12 (7.)

12 (8.)

Slovenija

Španija

Švedska

Portugalska

Povprečje

Shema 10: Starostne skupine mladih in vsa gosp o dinjst va p o sestavi gosp o dinjst va (Stanovanjska anketa 2005)

Mladi po starostnih

Eno

Par brez

Par z

Enostarševska

Živi s starši

skupinah

člansko

otrok

otroki

družina

/sorodniki

15–18 let

100%

19–24 let

5.8%

11.5%

5.8%

0.7%

76.3%

25–29 let

13.7%

16.8%

22.6%

2.2%

44.7%

Vsa gospodinjstva

19.6%

17.0%

39.0%

7.3%

17.2%

ra z m e r u v r š ča n a s re d i n o, n a t a n č n e j e n a 1 4 . m e s t o. V S l ove n i j i j e t o re j d o ka j o p a z e n t re n d, d a m e d m l a d i m i s s t a ro s t j o n a ra š ča o d s t o t e k t i s t i h , k i b i va j o v n e p r i m e r n i h ra z m e ra h . To j e v ve l i k i m e r i p ove z a n o z z a p u š ča n j e m s t a r š e v s ke g a d o m a i n u s t a n a v l j a n j e m s a m o s t o j n e g a g o s p o d i n j s t va v d r u g e m s t a n ova n j u. ( M a n d i č, 2 0 0 9 ) Podatki so pokazali na občutno in vse večjo vlogo, ki jo ima družina pri stanovanjski oskrbi mladih v primerih, ko mladi odrasli živijo s starši ali ko živijo v samostojnem stanovanju v lasti sorodnika (staršev) in ne plačujejo najemnine. Ta ključna vloga sorodstvene pomoči pri stanovanjski oskrbi mlajših generacij nas hkrati opozarja tudi na težavnost razmer tistih, ki takšnega sorodstvenega zaledja nimajo. Stanovanjski problem tako postaja osrednja težava (pri osamosvajanju) predvsem mladih zaposlenih, ki njegovo rešitev vidijo večinoma v nakupu stanovanja. Pri tržnih najemnih razmerjih se poleg visokih najemnin najemniki srečujejo še z drugimi težavami, ki so predvsem posledica neurejenosti tega področja in črnega trga. Težave se za nekatere iskalce stanovanj pričnejo že pri samem iskanju stanovanja, saj imajo stanodajalci specifične zahteve glede tega, komu bodo svoje stanovanje dali v najem. Pogosto zavračajo mlade družine, mlade pare ali mlade nasploh. Lastniki pogosto ne prijavljajo prihodka od najemnine, nočejo dati soglasja k prijavi stalnega ali začasnega bivališča in omejujejo možnosti uporabe stanovanja. Najemne pogodbe se običajno sklepajo za eno leto z 2-3 mesečnim odpovednim rokom. Ker se je v tako negotovih razmerah težko ustaliti, se mladi težje odločajo za ustvarjanje družine. Soočajo se s posledicami neprijavljenega bivališča v kraju bivanja, izbirajo si manjša in cenejša stanovanja, kvaliteta njihovega bivanja pa se niža.

MLADE DRUŽINE Mlade družine predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj so zaradi otrok v povprečju v slabšem ekonomskem položaju kot druge skupine. Stanovanjski sklad Slovenije vsako leto dodeljuje subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, vendar to predstavlja le majhno število družin. Leta 2001 je bila narejena raziskava Ekonomsko-socialni položaj mladih družin. V njej avtorji ugotavljajo, da je zaradi sprememb v življenjskih potekih, v prehodih iz enega življenjskega obdobja v drugo, zaradi sprememb v odnosih med javno in zasebno sfero in zaradi procesov individualizacije in izbirnosti življenjskih poti, veliko sprememb doživel tudi pojem mlade družine. Iz sociološko, metodološko in statistično ulovljivega in določljivega pojma, ki je zajel določeno starostno in generacijsko skupino, je prešel v skoraj neulovljiv pojem, ki ga je še komaj mogoče definirati. Z anketami so sprva ugotavljali precej stereotipno podobo, saj so mladi trdili, da predstavlja družina v Sloveniji pomembno vrednoto, da želijo imeti družino, da si želijo otrok. Ker so bili ti rezultati v velikem nasprotju z dejanskimi demografskimi kazalci in nizko stopnjo rodnosti v Sloveniji, so se raziskovalci kasneje lotili dela s posameznimi ciljnimi skupinami s pomočjo poglobljenih intervjujev. Izkazalo se je, da je nizka stopnja rodnost po mnenju intervjuvanih mladih odvisna predvsem od ekonomskih razlogov, kvalitete življenja, novih tveganj in negotovosti, velike odgovornosti in velike zahtevnosti, ki ju prinaša starševstvo. Intervjuji z mladimi družinami so pokazali, da so mlade družine z otroki v povprečju v slabšem ekonomskem položaju kot druge skupine. Raziskava je izrazito potrdila normo odgovornega starševstva. Tako je bil eden od ključnih rezultatov raziskave ugotovitev, da mladi potrebujejo lažjo pot do prvega stanovanja, kar bi omogočilo tudi zgodnejše odhajanje od doma in osamosvajanje od staršev.

S TA N O VA N J S K A P O L I T I K A V S LO V E N I J I Slovenija ohranja minimalistično stanovanjsko politiko. Angažiranje države je na stanovanjskem področju minimalno tako z vidika socialnih ciljev kot tudi z vidika odpravljanja tržnih motenj in optimalnejšega delovanja stanovanjskega trga. Z ukrepi bi bilo treba izboljšati delovanje stanovanjskega trga ter ponudnikom in potrošnikom, še posebej mladim, olajšati vstop na stanovanjski trg. To, da je na stanovanjskem trgu premalo različnih ponudnikov raznovrstnih tipov stanovanj se kaže prav v nezadostni ponudbi najemnih

stanovanj. Država bi namreč potrebovala vsaj 30 % najemnih stanovanj, da bi lahko mladi nemoteno vstopali na stanovanjski trg in da bi bila lahko na sploh delovna sila dovolj prostorsko fleksibilna (Mulder, 2006). M a j h n o š t e v i l o ra z l i č n i h p o n u d n i ko v p r i p e l j e d o s l a b e p o n u d b e i n o d s o t n o s t i s p e c i f i č n i h o r g a n i z a c i j s k i h o b l i k s t a n o va n j s k i h s t o r i t e v, ko t s o s t a n o va n j s ke z a d r u g e i n n e p r o f i t n i z a s e b n i s t a n o d a j a l c i . O v i ra n j e t u d i v s t o p p o t r o š n i ko v n a s t a n o va n j s k i t r g, s a j o b s t o j e č i i n s t r u m e n t i s t a n o va n j s ke p o l i t i ke n e o d p ra v l j a j o d o v o l j u s p e š n o v s e h o v i r z a v s t o p. D o s t o p d o p o s o j i l a , k i j e k l j u č n a v s t o p n i ca n a s t a n o va n j s k i t r g, j e z a m l a d e p o g o s t o o n e m o g o č e n z a ra d i z a h t e va n e v i s o ke l a s t n e u d e l e ž b e o z i r o m a g a ra n c i j e v o b l i k i z a p o s l i t v e z a n e d o l o č e n ča s. Po t r e b n i s o t u d i d r u g i u k r e p i , k i b i m l a d i m o l a j š e va l i v s t o p n a t r g n a j e m n i h i n l a s t n i š k i h s t a n o va n j. ( M a n d i č, 2 0 0 9 ) Posledica demografskih značilnosti in značilnosti ranljive skupine je povečana potreba po fleksibilnih oblikah bivanja. Glede na značilnosti manjših kratkočasnejših oblik gospodinjstev in finančno šibke mlade populacije lahko sklepamo, da bi bila zanje primerna oblika bivanja najemno, cenovno dosegljivo stanovanje. Zaradi zmanjšanja razpoložljivosti javnih najemnih stanovanj je povečana potreba po državni podpori pri stanovanjski oskrbi ranljivih skupin. Stanovanjska oskrba mora slediti tem spremembam z obsegom, strukturo in razpoložljivostjo stanovanjskega sklada. V Sloveniji postaja vprašanje ustanavljanja samostojnega gospodinjstav po odhodu iz starševske družine zalo kritično. Domnevamo lahko, da se v pomanjkanju dostopnih stanovanj za mlade skriva tudi del razlogov za relativno nizko stopnjo nastajanja novih gospodinjstev (Švab, 2004).

Sh e m a 11: St a ro st n a sk u p i n a m ed 1 8 . i n 3 4 . l eto m p o d el ež u ti s ti h , k i ž i v i j o p r i s ta r š i h , g l ed e n a sp ol, 27 dr žav EU , 2008

S hema 12: Mladi med 25. in 29. letom v samostojnem gosp o dinjst v u p o sta nova njs kem p oložaju, v 27 dr žavah EU in Tu rčiji, leto 2003

Malta Ciper Slovenija (2.mesto) Slovaška

61,0

Lastnik

povprečje: 67,9%

74,8

Najemnik v

Uporabnik,

privatnem

neprofitnem

ki ne plačuje

stanovanju

najemnine

2.mesto v EU

Madžarska

Avstrija

Belgija

Poljska

Bolgarija

Estonija

Ciper

Češka

Danska

Estonija

Finska

Francija

Nemčija

Zdr. kraljestvo

Grčija

Madžarska

Irska

Češka

Litva Latvija Španija Portugalska Grčija Italija Nizozemska

Italija

Luksemburg

Latvija

Nemčija

Litva

Luksemburg

Malta

Nizozemska

Poljska

Romunija

Slovaška

Slovenija

48 (13.)

23 (21.)

Francija Belgija Avstrija Švedska Finska

6 23

8 26 (11.)

2 13 (3.)

Španija

Danska

Švedska

Zdr. kraljestvo

Turčija

Irska

Portugalska

Vsi

Romunija Bolgarija 0

moški

ž e s ke

100%

7 20

2 13

S K U P N O S T N O S O B I VA N J E Beseda cohousing je tujka, ki bi se v slovenski jezik lahko prevedla kot

Morda ni presenetljivo, da so se sobivanjske skupnosti razvile najprej v skan-

bodoči prebivalci med seboj povežejo, začrtajo cilj in določijo pot delovanja.

skupnostno sobivanje. Na Danskem uporabljajo besedo Bofaellesskaber, na

dinavskih državah, saj statistike kažejo, da mladi v teh državah bolj zgodaj

Včasih je to le nekaj posameznikov, ki gradi na isti lokaciji, včasih pa so to ve-

Švedskem Kollectivhus, na Nizozemskem pa Centraal Wohne. Vse označujejo

zapuščajo domove staršev in se bolj pogosto selijo. Sobivanje v skupnosti

like kooperative, ki gradijo celotna naselja. Iz množice primerov financiranja

tip organizacije skupnostnega bivanja, ki se je v 60. leti 20. stoletja razvila v

tako prevzema vlogo razširjene družine.

sem izbrala nekaj najbolj uporabljenih.

Skandinaviji, od tam pa se je razširila po svetu.

Na Danskem je leta 1967 Bodil Graae napisala članek z naslovom: “Otroci bi morali imeti sto staršev”. Članek je zagovarjal idejo o drugačnem načinu

ZASEBNO LASTNIŠTVO

bivanja, ki so jo oblikovale razne skupine. Kot odgovor na nanj se je zbrala

To je tradicionalni način posedovanja nepremičnine. Vsako gospodinjstvo

skupina 50 družin z željo, da bi ustvarili “stanovanjsko združenje s skupnim

je lastnik svojega objekta in zemljišča, na katerem ta stoji. Posestvo lahko

ciljem”. Ta civilna pobuda se je nato udejanjila v različnih projektih ter se

lastnik proda na prostem trgu.

sčasoma razširila po vsem svetu. KOOPERATIVA V Evropi bi lahko države, kjer se pojavlja skupnostno sobivanje, razdelili v

Gospodinjstvo poseduje nepremičnino in nedeljeni delež skupnih površin.

dve skupini: nordijske države z Dansko, Švedsko in Nizozemsko, ki so ta način

Prebivalci se organizirajo v združenje lastnikov, da lažje pridobijo samostojne

bivanja prve razvile, in sredozemske države s Francijo, Španijo in Italijo, ki se

kredite.

šele zdaj začenjajo zavedati prednosti sobivanja. DELNIŠKO ZDRUŽENJE

SKUPNI PROSTORI KOT CENTER S O B I VA N J A

Gospodinjstva sklenejo delniško združenje, ki ima v lasti nepremičnine in skupne površine. Posamezna gospodinjstva nato odkupijo del delnic in s pogodbo pridobijo pravico za bivanje v eni enoti. Delež se v primeru odselitve lahko proda novemu stanovalcu.

Pri skupnostnem sobivanju posameznik ohrani lastništvo svojega bivališča,

Skupni prostori so namenjeni druženju in sodelovanju. Stanovalci jih lahko

hkrati pa pridobi pravico do souporabe funkcijskih prostorov v skupni lasti.

uporabljajo samostojno ali v skupinah. Prostori so namenjeni srečevanju,

NEPROFITNA KORPORACIJA IN POGODBA O UPRAVLJANJU

Ti ponavadi vključujejo skupno kuhinjo in jedilnico, pralnico, delavnico ter

razstavam, delavnicam, popravljanju ali souporabi, kot so pralnice, likalnice

Sobivanjska skupnost se zgradi s pomočjo neprofitne korporacije. Stanovalci

rekreacijske površine, kot so parki, vrtovi, otrokom namenjene površine itd.

ali telovadnice. Zelene površine, kot so notranja dvorišča, strešni vrtovi,

potem ustanovijo združenje, ki z neprofitno korporacijo podpiše pogodbo

Prebivalci opravljajo vnaprej določene zadolžitve, kot so čiščenje skupnih

skupne ali zasebne terase in balkoni so varni prostori za nadzor otrok.

o upravljanju, omogoča stanovalcem nadzor nad določenimi upraviteljskimi obveznostmi, kot so izbira novega sostanovalca ali vzdrževanje.

prostorov, urejanje vrta, nabava skupne hrane. Pogosto jedo skupaj in v turnusih kuhajo za skupnost.

Delitev skupnih prostorov omogoča zmanjševanje kvadrature zasebnih nastanitev, kar racionalizacija notranje prostore in relativne stroške gradnje.

ZEMLJA V NAJEM

Taka stanovanjska skupnost je pogosto organizirana tako, da bodoči

Stanovalci si delijo skupno opremo, tehnologijo in storitve, kar omogoča

Stanovalci zemljo najamejo od občine ali zasebnika za dolgo obdobje.

sostanovalci zberejo denar za odkup določene parcele, na kateri si potem

uporabo kakovostnih aparatov katerih cena nabave in vzdrževanja se razdeli

Stanovalci so lastniki svojih stanovanj oziroma hiš ter vseh nadgradenj, ki jih

ali zgradijo ali preuredijo zasebna in skupna bivališča. Na sestankih razvijejo

med vse prebivalce. Kupovanje hrane v večjih količinah pa prav tako zmanjša

naredijo na zemljišču.

skupno vizijo in strategijo, nato najamejo arhitekta ali se prenove lotijo

ceno nabave.

sami. Vsak projekt je specifičen, saj se v razvije različno, odvisno od ljudi in problemov na katere naleti. S časom se je izoblikovala mreža organizacij in

Skupni prostori se lahko občasno odprejo soseski za gostitev razstav, kina,

skupnosti, ki si pomagajo z nasveti in delijo svoje izkušnje.

seminarjev ali drugih dejavnosti, kar je dodatna možnost za socializacijo in kulturno oživitev celotnega urbanega ali ruralnega območja, kjer so bivališča

Prednost sobivanja je, da je skupno grajena površina manjša, kot bi bila za

locirana.

posamezno hišo, kar prispeva k zmanjšanju uporabe energije in posledično manjšim stroškom vzdrževanja. Prebivalci vidijo prednost tudi v boljših odnosih s sosedi, s katerimi ustvarjajo razširjeno družino, kar pozitivno vpliva

M O Ž N E O R G A N I Z A C I J E L A S T N I Š T VA

predvsem na otroke in starejše. Sobivanje temelji na participaciji prebivalcev, zato je izredno fleksibilno in se lahko prilagaja različnim skupinam in se

Ker so se različni tipi sobivanjskih skupnosti razvijali ločeno, obstaja nešteto

razvija glede na potrebe.

načinov organizacije zemljišča in financ. Glavna skupna lastnost je, da se

s o s es ka Ti n g a a rd en

soseska S toplyckan

soseska H ilver su mse Meent

D A N S K I P R I M E R - B o f a e l l e s s ka b e r

ŠVEDSKA - Kollectivhus

N I ZO Z E M S K A - C e n t ra a l Wo n e n

Soseska Tingaarden je bila zgrajena med leti 1977 in 1979 južno od Ko-

Ideja o hišah, v katerih bi več družin živelo skupaj, se je pojavila že leta 1930,

Prva sobivanjska skupnost na Nizozemskem je bila zasnovana sredi

penhagna in je bila prvi javno financirani, sobivanjski projekt na Danskem.

vendar je odločilen vpliv za promocijo skupnega in pravičnejšega deljenja

sedemdesetih let. Danes obstaja več kot sto takih projektov. Arhitekturno so

Stanovalci so razdeljeni v šest okrožij, kjer je v vsakem okoli 15 gospodin-

nalog med spoloma imelo švedsko feministično gibanje v 60-ih letih. Danes

to ponavadi nekakšne vaške skupnosti, ki bolj spominjajo na danski tip vrst-

jstev, organiziranih okoli trga s skupno hišo.

je združenje Kollektivhus Nu uspešno pri širjenju ideje sobivanja po vsej

nih hiš kot pa na švedske vertikalne zgradbe. Glede na strukturo lastništva pa

Gibanje skupnostnega sobivanja se je od leta 1977 še razširilo in danes

državi.

so pogosto bližje švedskim primerom.

obsega 1% danskega prebivalstva - okoli 50.000 ljudi. Naselje Stoplyckan je dober primer švedske sobivanjske skupnosti. V njem

Gibanje je sprožila Lies van Dooremaal, mati samohranilka, ki je v časopisu

V 60. letih so ljudje zahtevali več sodelovanja pri oblikovanju stanovanj, kar

živi več kot 400 ljudi. Razdeljen je na 184 stanovanj v 13 stavbah. Za razliko

prosila za obliko skupnostnega bivanja, ki bi jo razbremenila prevelike

je bila reakcija na množično gradnjo visokih stanovanjskih stavb na Dan-

od Danske, kjer sobivanjske skupnosti izgledajo kot majhne vasi, so švedske

količine obveznosti, vezanih na službo, otroke in dom, ki jih je zateval njen

skem. Izoblikoval se je nov model goste nizke gradnje z zunanjimi prostori,

grajena vertikalno. Prednost je v tem, da so naselja prav v središču velikih

način življenja. Posebnost nizozemskega modela je v tem, da želijo z novo

ki so poudarjali odnose med sostanovalci. Danski model se je razvijal po

mest.

organizacijo bivanja zamajti tudi temeljno organizacijo družbene ureditve in

principu “učenja na napakah”. Današnja stanovanja so mnogo manjša, kot so bila pred 30 leti, medtem ko so skupni prostori postali večji.

družine kot take. Švedske sobivanjske skupnosti so večinoma v državni lasti. Glavna motivacija za njihovo izgradnjo v 70. letih je bila politične narave, saj je bil to del

Nizozemski model temelji na organizaciji večjih skupnosti v manjše grozde

Na začetku so bile enote v lasti posameznikov, sčasoma pa sta se izoblikovala

velikega družbenega projekta aktivne socialne države, v katerega je država

od 5 do 10 enot. Polovica vseh projektov sobivanjskih skupnosti na Nizozem-

še dva dodatna principa financiranja, najemniška stanovanja in kooperative.

vlagala veliko denarja. Danes se je politika spremenila. Sobivanjske skup-

skem je grozdnega tipa. Vsak od teh grozdov ima svoje skupne prostore in

Leta 1982 je začel veljati zakon, ki omogoča lažje financiranje socialnih

nosti, grajene v zadnjem času, so večinoma v zasebni lasti.

pravico do izbire svojih novih članov. Vsi grozdi skupaj si delijo en osrednji

stanovanj v obliki kooperativ. Državne subvencije omogočajo, da lahko

skupen prostor.

širša populacija pride do stanovanj organiziranih v sobivanjskih skupnostih.

Skupnost Stoplyckan se je povezala tudi navzven, tako da si nekatere skupne

Trenutno je razmerje med temi načini financiranja porazdeljeno tako: 60%

prostore deli z javnimi podjetji zdravstvenega varstva. Skupne prostore,

Hilversumse Meent je sestavljen iz desetih grozdov s skupno kuhinjo in jedil-

kooperativno, 32% lastniško, 8% podnajemniško.

kot so jedilnica, športna soba in drugi objekti, do 6. ure najemajo podjetja,

nico. Vsak ima pet bivalnih enot, vsaka enota pa vsebuje kuhinjo, spalnice in

po tem času pa so na razpolago stanovalcem, ki jih lahko najamejo po

kopalnice. Skupno obstaja šestnajst različnih tipov enot.

Nova generacija sobivanjskih skupnosti je veliko bolj ekološka. Skupne hiše

nizki ceni. To zmanjšuje stroške vzdrževanja velikih skupnih prostorov, in

so v mnogih primerih slamnate gradnje, ne le zaradi dobrih izolativnih in

zagotavlja, da jih uporabljajo različne skupine in posamezniki. Druga ključna

Nizozemske socialne sobivanjske skupnosti so bile grajene v sodelovanju

zvočnih lastnosti materiala, ampak predvsem zaradi cenovne ugodnosti ter

prednost Stoplyckana je, da se tudi starejše in invalide spodbuja k uporabi

z lokalnimi, državno financiranimi neprofitnimi organizacijami. Preko njih

možnosti samogradnje.

skupnih prostorov in so tako manj izolirani.

je država omogočala subvencije za gradnjo, zato so stanovanja večinoma najemniška.

P R O J E K T N A N A LO G A

ANALIZA OBMOČJA LEGA V MESTU Bo žič ev

Območje obdelave leži na jugovzhodnem delu starega mestnega jedra, ki

je zgrajen večinoma iz anonimnih hiš, v katerih so v preteklosti živeli ribiči in

kmetje. Ta predel mesta se na južni strani konča z Vojkovim nabrežjem, delom cestnega obroča, ki poteka po liniji bivšega mestnega obzidja. Nekoč je bil ta del mesta neposredno povezan z morjem, na kar spominja ostanek mandrača. Po 2.sv vojni se je tukaj izoblikovala industrijska cona vezana na Luko Koper, nato pa poslovno območje, s sodiščem. Arhitekt Edo Mihevc je v ta del mesta posegel z izgradnjo niza manjših blokov izven obzidja, ter večjo stolpnico na notranji strani. Kasneje so zraven nje dodali še tri nižje bloke. Zadnji spomin na to, da je Koper nekoč bil obdan z morjem je Škocjanski zatok, zaščiteni naravni rezervat, ki se postopoma prenavlja v mestni park.

O B M O Č J E O B D E L AV E Obstoječe parkirišče, ki je skupaj z obdajajočimi objekti severno in južno od njega nekoč tvorilo stavbni blok, ki je značilen za stara mediteranska mesta, leži med Kamnito ulico na zahodu, Zadružno ulico na severu, Božičevo ulico na vzhodu in že omenjenim Vojkovim nabrežjem na jugu. ož j e obmo čje ob delave

Širše vplivno območje obsega tudi tri obstoječe objekte; južno stoji prenov-

š i r š e obmo čje ob delave

ljen stanovanjsk objekt, ki je obrnjen na Vojkovo nabrežje in ima vhod v

p a rcele

garažo iz Kamnite ulice. Severno sta dva, slabše ohranjena stanovanjska objekta ter pripadajoči vrt, ograjen s kamnitim zidom.

OSNOVNI PODATKI O PARCELAH

Ožje območje obdelave obsega šest parcel s skupno površino 741 m2

naslov:

Kamnita ul., Božičeva ul.

Vsaka parcela je razdeljena na stavbišče in funkcionalno dvorišče. Ta delitev

št. parcele:

1336, 1337, 1338/1, 1338/2, 1341

izhaja iz preteklosti, ko je tukaj stalo več hiš s pripadajočimi vrtovi. Proti

lastnik:

Mestna občina Koper

severnemu delu območja se teren dvigne za 1,4 metre. Tukaj je nekoč stal

velikost:

741m2

pomožni objekt garaže, po ureditvi leta 2010 so naredili oporni zid, ob njem

PARCELA

STAVBIŠČE

DVORIŠČE

1341

151 m2

8 m2

Ob zidu, ki obdaja vrt na severu so si okoliški prebivalci uredili manjši park z

1337

159 m2

111 m2

drevesi, ki so ga ohranjli tudi pri sedanji ureditvi začasnega parkirišča.

1339

57 m2

6 m2

1338/1

109 m2

0 m2

1338/2

0 m2

43 m2

1336

90 m2

17 m2

Skupaj

566 m2 (74%)

185 m2 (26%)

pa klančino.

FOTOGR AFIJE OBMOČ JA 15.08.2011

7 4 1 2

5 7 3

P O G O V O R S P R E B I VA LC I K O P R A SOSEDI 10.07.2010 Toplega sobotnega dne sem se sprehodila do izbrane lokacije, med Kamnito in Božičevo ulico. Takrat še neurejeno parkirišče je bilo polno stanovalcev, ki so vsak zase nekaj počeli. Eni so pomivali avte, drugi so posedali na klopi na manjši zelenici ob kamnitem zidu in pili kavo. Spet tretji so hiteli po opravkih. V takem vzdušju sem se s stanovalci zapletla v pogovor in

dovolilnico za parkiranje ob okolišloh cestah in da je kakorkoli v kratkem obljubljena nova garaža na Levjem Gradu (območje v Kopru med sodiščem in Ogrlico, kjer je trenutno veliko peščeno parkirišče). POZITIVNO IN NEGATIVNO Stanovalci so s pozicijo v mestu zadovoljni. Območje je pretežno spalno, vendar je to zanje pozitivno. Pravijo, da ob nedeljah, ko je Vojkovo nabrežje manj prometno, lahko slišijo ptičje petje. Hkrati imajo enostaven dostop do

izvedela veliko o lokaciji ter načinu življenja v starem mestnem jedru.

vseh storitev. Edini problem pa predvsem za starejše stanovalce, predstavlja

SPREMINJANJE ŠTEVILA STANOVANJ V STARIH HIŠAH

dostavo na dom.

Med vsemi stanovanji, ki gledajo na parkirišče sta le dva prebivalca, ki živita tukaj od rojstva. Ostali so večinoma podnajemniki, veliko je študentov. V ta namen je veliko enostanovanjskih hiš bilo razdeljenih na več manjših stanovanj. PRITLIČJE Pritličja hiš so nekoč bila namenjena skladiščem, shrambam, živini in zanimivo, poletni kuhinji. Uporabo nadstropij je določala hiša sama, saj je v poletnem času v zgornjem nadstropju bilo prevroče, medtem ko so pritličja hladila tla in senca. Nekateri prebivalci so celo zasledili podatek, da naj bi veljala odredba, ki dovoljuje da se pritličja preurejajo le kot pisarne ali javni lokali. Ko sem ta podatek preverila, se je izkazalo, da je odredba omejena le na glavne ulice Kopra. Vseeno pa to kaže na poseben pomen, ki ga ima pritličje v načinu življenja v starem mestnem jedru. Ker se vrata hiš odpirajo neposredno na ulico, postane prostor za njimi tista vmesna servisna cona, ki nas potem popelje v zasebne prostore v nadstropjih. PORUŠENA STAVBA Na sredini parkirišča je nekoč stala stanovanjska stavba, ki se je zaradi dotrajanosti pred 20 leti dokončno porušila. Celotno območje je sedaj v lasti občine Koper, ki je tukaj v kratkem načrtovala ureditev parka., kar se je leto kasneje tudi zgodilo. Ureditev je bila minimalna: asvaltiranje parkirnih mest in obzidanje zelenega pasu, ki je obstajal že prej. Postavljena je bila tudi razsvetljava. Hkrati sta bila porušena tudi dotrajan objekt ter garaža na severnem delu. Predstavljam si, da stanovalci niso imeli v mislih takega parka. Na lokaciji že speljane instalacije za vodo in elektriko, kar nakazuje na načrte občine Koper, da bi se tu zgradila nova stavba. PARKIRANJE IN MOBILNOST Misel, da bi z novim parkom, izgubili parkirna mesta, okolipke stanovalce ni vznemirjala. Starejši gospod, ki se je sem preselil iz Maribora je menil, da so mesta kot je Koper namenjena pešcem, da ima vsak, ki tu stanuje

slaba povezanost z večjimi trgovinskimi središči, a tudi to se da rešiti z

MLADI KOPRČ ANI 08.12.2010 Nina Krivec je mlada mama dveh otrok, poročena in živi v Kopru. Kje živite? V starem delu Kopra, ob bivši bolnišnici. Kaj je prednost življenja v starem mestnem jedru? Predvsem dostopnost vsega: tržnice, kopališča, šole, popoldanski krožki. Dandanes so otroci vdeleženi v vsemogočih dodatnih aktivnosti. Ne predstavljam si, da bi jih morala cel dan voziti naokoli. Kako zgleda sodelovanje med sosedi v Kopru? Ali delujete kot skupnost? Tukaj je tako, da skupaj živijo različne generacije in ljudje z različnim ozadjem. Težko je, da bi se ljudje med seboj družili. Kljub vsemu pa opažam, da se v zadnjih letih mesto oživlja; vedno več je študentov in mladih družin. S svojimi sosedi pa sodelujemo tako kot vsi; treba se je zmeniti za najem čistilke recimo ali druge ptaktične stvari. Vedno več je tudi znancev in prijateljev, ki so se preselili v bližino. Ali si med seboj pomagate? Lahko rečem, da imam že kar izoblikovano omrežje s sosedi in prijatelji iz okolice. Včasih kuhamo drug za drugega, gremo na pijače, si pomagamo z otroki... Ali mislite, da mlade družine rabijo drugačno stanovanje kot drugi? To težko rečem, predvsem rabijo več zunanjega prostora. Katere prostore oz stvari mislite, da bi lahko delili z vašimi sosedi; kot skupne prostore? Avto vsekakor. Že sedaj ga uporabljamo samo čez vikend. Roštilj na vrtu, pa kuhalnik, da ne smrdi cela hiša. Pralnica. V Kopru so pred leti odprli pralnico ki čudovito funkcionira. Rekreacijski oz skupni prostori, kjer bi praznovali rojstne dneve!! Pa kolesarnica seveda, moj se vsak dan vozi v službo s kolesom. Pa bazen:) Ali mislite, da so današnji mladi pripravljeni živeti tako, da si v zameno za več prostora ta prostor delijo tudi s sosedi? Jaz bi. Je pa utopično.

M 1:200

U R B A N I S T I Č N A Z A S N O VA PA R C E L N E L I N I J E

kot ključnega ambienta za druženje bodočih stanovalcev. Tako nastane

Zasnova objekta povzema vzorec strnjene medulične zazidave, ki je

duh skupnosti. Ta prostor nudi zavetje in intimo, hkrati pa omogoča dostop

značilen za gradnjo v mediteranskih srednjeveških mestih. Ta so sestavljena iz gostega stavbnega tkiva in mreže ozkih ulic. Tkivo se je razvilo postopno

osrednji skupni prostor, ki spodbuja k interakciji med stanovalci in ustvarja do stanovanj iz obeh obodnih ulic. Ker so vhodi v stanovanja speljani skozi atrij, se poveča pogostost srečevanja med sosedi.

skozi stoletja in predstavlja optimalno urbanistično rešitev za potrebe stanovalcev Kopra do 20. stoletja. Z gosto zazidavo je tloris mesta maksimalno izkoriščen. Ozke ulice, ki poleti nudijo zavetje pred soncem, pozimi pa branijo pred burjo, povezujejo osrednji trg z manjšimi, namembnostnimi trgi. Hierarhija ambientov, ki je temeljni načina bivanja v mestu, se po ulicah prenaša od trgov vse do

Pr o s t o r s k i u r e d i t v e n i p o g o j i z a M e s t n o o b č i n o K o p e r 6. člen H i s t o r i č n o m e s t n o j e d r o z d r u ž u j e u r b a n e f u n kc i j e : s t a n o -

zasebnih atrijev, iz katerih vstopamo v hiše.

va n j a , k u l t u ra , r e k r e a c i j a , u p ra va i n a d m i n i s t ra c i j a , š o l s t v o,

Če želimo ohraniti avtohtoni način pozidave, je smiselno dosledno

s o p o g o j z a d e l o va n j e u p ra v n e g a s r e d i š ča š i r š e g a o b m o č j a .

upoštevati parcelne linije in namenske rabe zemljišč. Podrobne podatke o kvadraturi, dejanski in namenski rabi ter pozidanosti zemljišča, smo povzeli iz informacijskega sistema GIS za Mestno občino Koper in iz prostorskega portala Geodetske uprave RS.

z d ra v s t v o, p r i s t a n i š č e, o b r t , t r g o v i n a , g o s t i n s t v o i n t u r i z e m , k i

V območju strnjene mestne pozidave so možni vsi prenov i t v e n i p o s e g i , k i s o v s k l a d u z va r s t v e n i m r e ž i m o m , k i v e l j a z a historično mestno jedro z vplivnim območjem in sicer so možne a d a p t a c i j e, r e ko n s t r u kc i j e i n n o v o g ra d n j e p o d p o g o j e m , d a s e v k l a p l j a j o v z n a č i l n o č l e n j e n o s t r u k t u r o, d a o h ra n j a j o z n a č i l n o s i l h u e t o m e s t n e g a j e d ra , d a u p o š t e va j o z a s n o v o p o s a m e z n i h

Shema 13: Delitev parcel na stavbišče in dvorišče

stav bišče dvor išče parcelna meja

zaokroženih ambientov in značilnosti mestnega arhitekturnega o b l i ko va n j a ( u p o š t e va t i t i p o l o š ke i n m a t e r i a l n e e l e m e n t e a v t o htone arhitekture). S p o s e g i , k i s e i z va j a j o v h i s t o r i č n e m m e s t n e m j e d r u, j e p o t r e b n o o h ra n j a t i u l i č n e č r t e, u l i č n e ra z š i r i t v e, t r g e i n z n a č i l n o t l o r i s n o m r e ž o, v e r t i ka l n i g a b a r i t i m o ra j o s o v p a d a t i z z n a č i l n o VRTOVI

č l e n j e n o s t r u k t u r o, o h ra n j a t i m o ra j o z n a č i l n o s i l h u e t o m e s t -

Pomemben element mesta Koper so tudi notranji vrtovi. Če nanj po-

n e g a j e d ra , ka ra k t e r i s t i č n e v e d u t e.

gledamo iz zraka lahko vidimo, da je središče polno vrtov. Ker so skriti za kamnitimi zidovi, jih iz ulice ne vidimo, vendar je gojenje pridelka in stik z

7. člen

naravo pomembna pridobitev za kvaliteto življenja v mestu. Vrtovi in parki prispevajo k pestrosti abmientov mestnega jedra.

/ . . . / O b s t o j e č e z e l e n e p o v r š i n e - v r t o v i , d v o r i š ča , p a r k i i n d r e v o r e d i j e t r e b a v m e s t u o h ra n i t i i n j i h z a va r o va t i p r e d

ATRIJI

u n i č e n j e m . Po s e g i v t e p o v r š i n e n i s o d o v o l j e n i . D v o r i š č e m i n

Tradicionalno je atrij služil kot predprostor oziroma pol-javni prostor

vr tovom, ki so pozidani s provizoriji, je treba povrniti njihovo

stanovanja. Namenjen je bil druženju, saj je bil iz vseh strani varovan pred

prvotno vsebino in namembnost.

vetrom in soncem. ( K o p e r – P U P ; o d l o k o p r o s t o r s ko - u r e d i t v e n i h p o g o j i h z a Načrtovana atrija, ki sta nastala z analizo parcelne delitve in namembnosti

p o s e g e v p r o s t o r n a o b m o č j u m e s t n e g a j e d ra m e s t a ko p e r z

zemljišča smo v pritličju med seboj povezali. To ima več prednosti: stanovan-

v p l i v n i m o b m o č j e m – K o p e r, 3 0 . j u l i j a 1 9 9 1 u ra d n e o b j a v e š t .

jska stavba se poveže v celoto, hkrati pa se povdari pomen notranjega atrija,

29)

S h e m a 1 4 : V h o d i v a t r i j a i n p o v e z a va

v stop v atr ij

med njima

p ovezava a t rij e v

A R H I T E K T U R N A Z A S N O VA D O LO Č I T E V M A K S I M A L N E G A V O LU M N A

Prostorski ureditveni pogoji za Mestno občino Koper

Sonce je eden od dejavnikov, ki je najbolj vplival na obliko mediteranskega

Pri nadomestni gradnji je treba upoštevati:

srednjeveškega mest. Prebivalcem so v poletnih dneh hlad nudile ozke ulice,

7.člen - da se izvaja ob nizu ob ulični liniji

pritličja hiš pa so se spremenila v letne kuhinje.

- višina objektov je max. P + 2, če so namenjeni stanovanjem, ali pa je

Drugi pomemben dejavnik je bila prostorska stiska, ki je s časom pripeljala

- če je objekt v celoti namenjen poslovni dejavnosti je lahko visok

do nenačrtovane in razgibane oblike hiš. Vsaka soba, ki so jo prizidali, je morala segati višje od sosednje hiše, da je lahko dobila dovolj svetlobe. Z večanjem števila prebivalstva na otoku se je večalo tudi število prizidkov, ki so jih gredili nenačrtno. Nastala je prosta neorganizirana struktura, ki jo

poslovni prostor samo v pritličjih P+1+M, v primeru, da so etaže v poslovni stavbi visoke 2,5m je tak objekt lahko visok P+2 - na ulico ali trg ne sme biti balkonov ali teras - vrtovi ali dvorišča so nepozidljivi

poznamo danes.

- vrtni ali dvoriščni zidovi so lahko visoki 2,3 m.

Da bi pri novogradnji dosegli razdrobljenost značilno za stare objekte, smo

Obstoječe zelene površine - vrtovi, dvorišča, parki in drevoredi je

princip dograjevanja obrnili na glavo. Maksimalen volumen novogadnje smo določili po smernicah Prostorskih ureditvenih pogojev za mestno občino Koper, ki smo ga najprej presekali s koti sončnih žarkov, ki določajo minimalni potrebni čas osončenja za sosednje stavbe (1 ura ob zimskem solsticiju). S tem smo dobili volumen nepravilne oblike. Ko smo ga razdelila v tri nadstropja smo odstranili tudi dele, ki so zaradi kotov vpadnih žarkov bili nižji od 1,8 m in zato neprimerji za stanovanje.

M a k s i m a l e n vo l u m e n , k i g a j e m o g o če z g ra d i t i n a l o ka c i j i p o d o l o č i l i h PU Pa z a h i sto ri čn o m e st n o j e d ro Ko p ra

treba v mestu ohraniti in jih zavarovati pred uničenjem. Posegi v te površine niso dovoljeni. Dvoriščem in vrtovom, ki so pozidani s provizoriji, je treba povrniti njihovo prvotno vsebino in namembnost. (Koper – PUP ; odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta koper z vplivnim območjem – Koper, 30. julija 1991 uradne objave št. 29)

Č l e n i te v o s n ov n ega volumna je dolo čena s presekom vpadnega kota s o n č n i h ž a r kov, k i ob zimskem solsticiju dolo čajo minimalno p otrebno s o n č n o s vetl o b o, k i p osije v okoliška stanovanja.

pr ilagojeni volu men zazidave

PROGRAM Novi objekt se po vsebini deli na PRITLIČJE s skupnimi prostori in STANOVANJI v nadstropjih. Pritličje se deli na dva vzporedna dela med katerimi je notranji atrij. Skupaj

S h e m a 1 5 : R a z p o r e d i t e v p r o g ra m a

tvorijo prostor kjer pride do srečevanja in druženja stanovalcev. Zgornji nadstropji se delita v tri med seboj ločene sklope, ki vsebujejo od dva do tri stanovanja. Skupno je sedem stanovanj s povprečno kvadraturo 50 m2. Majhno velikost stanovanja uravnotežimo z možnostjo souporabe prostorov v pritličju, saj je tako vporaba prostorov kot je pralnica ali soba za goste bolj racionalna. Ker imajo stanovanja manjšo kvadraturo so tudi finančno bolj dostopna mladim družinam. Prostori v pritličju se, če stanovalci to želijo,

S t a n o va n j a s o m i n i m a l e v e l i ko s t i , s a j s i s t a n o va l c i p r o s t o r e, ko t s o p ra l n i ca , d e l a v n i ca , o t r o š ka i g ra l n i ca i n s o b a z a g o s t e d e l i j o m e d s e b o j.

lahko oddajo v najem zunanjemu vporabniku, kar lahko zniža krije stroške vzdrževanja skupnih prostorov. Pomemben element so tudi terase, ki predstavljajo vmesno stopnjo zasebnosti med javnim pritličjem in zasebnimi stanovanji. Po zgledu sobivalnih skupnosti je prostor v lasti vseh stanovalcev in prilagodljivi glede na njihove želje. V diplomski nalogi smo želeli praktično

Skupni prostori se nahajajo v pritličju, ki s e l a h ko s p r e m i n j a g l e d e n a ž e l j e s t a n o va l c e v.

ponazoriti primer, kjer bi bodoči stanovalci soodločali o organizaciji skupnih prostorov. To smo naredili s pomočjo delavnice, katere cilj je bil določiti načrt pritličja. Sodelujoči v delavnici so predstavljali vzorčno skupino in eno od možnih kombinacij bodočih stanovalcev.

S h e m a 1 6 : S k u p n a u p o ra b a p r o s t o r o v ra c i o n a l i z i ra v e l i ko s t p o s a m e z n e g a s t a n o va n j a

IZVLEČEK POVRŠIN PRITLIČNI PROSTORI Prostori v pritličju so bili določeni s pomočjo delavnice z možnimi bodočimi stanovalci. STANOVANJE P - skupno stanovanje za goste - 42,4 m2 PRITLIČNI PROSTOR 2 - skupni prostori / kuhinja / pralnica / igralnica - 69 m2 PRITLIČNI PROSTOR 3 - tehnični prostor in shrambe - 48 m2 PRITLIČNI PROSTOR 4 - kolesarnica / delavnica - 22,2 m2 PRITLIČNI PROSTOR 5 - lokal za v najem - 74 m2 PRITLIČNI PROSTOR 6 - lokal za v najem - 66,9 m2 SKUPAJ - 322,5

STANOVANJA Kompleks obsega sedem stanovanj.Vsako stanovanje je razdeljeno na dnevni in nočni del, med njima pa poteka sanitarni servisni del. STANOVANJE 1 - stanovanje za 2 - 42,2 m2

STANOVANJE 2 - stanovanje za 4 / v dveh nadstropjih - 66 m2 STANOVANJE 3 - stanovanje za 3 - 49,2 m2 STANOVANJE 4 - stanovanje za 3 - 59,5 m2

STANOVANJE 5 - stanovanje za 3 - 51,3 m2 STANOVANJE 6 - stanovanje za 3 - 55,6 m2 STANOVANJE 7 - stanovanje za 3 / v dveh nadstropjih - 65,5 m2 SKUPAJ - 389,3 m2

STOPNIŠČA Na stopnišča, ki vodijo do stanovanj se vstopa iz notranjega atrija. Komunikacije so razdeljena na tri stopnišča: severno, srednje in južno. Vsako stopnišče vodi do dveh stanovanj v prvem nadstropju, srednje pa še do

P6 P3

stanovanja v drugem nadstropju. SEVERNO STOPNIŠČE - dve nadstropji - 31 m2 SREDNJE STOPNIŠČE - tri nadstropja - 43,5 m2 JUŽNO STOPNIŠČE - dve nadstropji - 25,4 m2

S h e m a 1 7 : s t o p n i š ča i n ra z p o r e d i t e v u p o ra b n i h p o v r š i n

Z A S N O VA P R I T L I Č J A Kljub razdrobljeni obliki objekta se z njegovo postavitvijo jasno določita Kamnita in Božičeva ulico. Stavbni blok je introvertiran in je z ulico povezan le z dvema ozkima prehodoma. Vsa stanovanja se nahajajo v višjih nadstropjih. Pritličje je v celoti namenjeno prostorom skupne uporabe, ki so orientirani na notranji atrij in spodbujajo stanovalce k druženju. Taka organizacija se zgleduje po načinu bivanja v mestnem jedru v preteklosti, kjer je zaradi vlage stanovanje bilo prestavljeno v nadstropje. Posledično so se v pritličju razvile drugačne akrivnosti kot so hlevi in shrambe, ki so bile vezane na praktičnost v vsakodanjem življenju in so hkrati postali prostori za druženje in delo. Danes se je način bivanja, zaradi napredka v tehnologi spremenil, vendar se je s tem izgubila tudi pomembna kvaliteta, ki se je izražala predvsem v večji povezanosti med prebivalci mesta. S h e m a 1 8 : Pre b oj s t a v b n e g a vo l umn a

Z določitvijo maksimalnega volumna sta nastala dva atrija. S podhodom smo ta dva atrija združili v enega in hkrati povezali tudi obe obodni ulici. S tem smo objekt, ki je sestavljen iz različno velikih in usmerjenih delov, povezali v celoto, kar omogoča lažjo orientacijo v prostoru. Odnos med novim objektom in prostorom, ki ga določa, oblikuje tri različne ambiente. Na severnem delu lokacije, kjer že prostorski ureditveni plan določa zazelenitev, se ustvari živahen, odprt prostor, ki je odmaknjen iz glavne poti prehoda a vendar v središču dogajanja. Ta del daje občutek, da je bolj odprt, saj meji na nižji že obstoječi zid. Sredinski del se oblikuje na območju poti, ki povezuje obodni ulici. Ker je stisnjen med zidove novega objekta, je bolj zaseben. Južni del je odmaknjen od dogajanja v atriju. Tako kot severni del je po prostorskem ureditvenem planu tukaj bila določena

južni vrt

Sh e m a 19: D e l i te v a tr i j a

n o t ra n j i a t r i j

zazelenitev.

severni vr t

D E L AV N I C A : I Z D E L AVA N A Č R TA P R I T L I Č J A Z M O Ž N I M I B O D O Č I M I S TA N O VA LC I KRAJ: Pina, Koper, 14.03.2011, 19.30 – 22.00 Delavnica je bila organizirana z namenom, da se preveri zanimanje mladih v Kopru, starih med 25 do 30 let, za življenje v skupnosti s prostori v souporabi. Zanimalo nas je, kakšen bi bil primeren način ureditve lastništva, katere prostore bi si bili pripravljeni deliti in kako bi razdelili pritličje. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: DEJAVNOSTI V PRITLIČJU IN SKUPNI PROSTORI - del prostorov bi dali v najem in iz njih financirali vzdrževanje skupnih prostorov - dejavnosti naj bojo take, da ne motijo stanovalcev in dodajajo bivalno ugodje stanovalcem: savna/fitnes/prostor za vadbo... SKUPNI PROSTORI V PRITLIČJU - servisni prostori: pralnica, shrambame in kleti, delavnica, kolesarnica SO D E LU J O Č I : A n a Ko c j a n č i č, J a n Pi n t a r, Vi d a S o t l a r, M a j a J u r i n č i č, D a v i d, Ti l e n B ož i č, Ž i va , Š p ela Legac, Julija Hmeljak , Po lo nca K reva tin, Čr t Rud ma n.

- družbeni prostori: kuhinja z mizo, prostor za igrače - igrala za otroke v notranjem atriju UREDITEV LASTNIŠTVA - striktno ali za mlade družine ali študente, morda za prehodno obdobje - so najemniška ali subvencionirana; vsekakor mora obstajati nek skupen lastnik, v tem primeru bi bila najbolj smiselna mestna občina Koper UGOTOVITVE POSKUSA

s t a n o va n j e z a g o s t e p r o s t o r z a d r u ž e n j e - o d ra s l i

Osnovna težava se je pojavila pri določanj obsega skupnih prostorov, ki bi ostala v lasti stanovalcev in ne bi bila namenjena oddajanju. Ker so stanovanja namenjena mladim družinam predstavljajo finance velik dejavnik pri odločanju o velikosti

prostor za druženje - otroci

skupnih prostorov. Res pa je, da taka organizacija ne izhaja iz tržne logike »kaj se

p ra l n i ca

splača« in ji zaradi tega ne moremo slepo slediti.

i g ra l a z a o t r o ke

Večkrat se je pojavilo vprašanje, če je tak način sobivanja v Sloveniji sploh mogoč,

s h ra m b e / ko l e s a r n i ca

kdo in kako ga regulira, kakšna so pravila in kje je meja med javnim in zasebnim.

d e l a v n i ca

Kako je, če se lastnik odloči, da bo prodal svoj delež? Kako se določi nov stanovalec? Ali imajo drugi lastniki moznega stanovalca zavrniti? Ali obstaja predkupna pravica?

za oddajo - fitnes za oddajo - savna za oddajo - športne aktivnosti

Osebno me je presenetil skeptičen odnos do take ureditve bivanja, kljub temu, da so bili udeleženci mladi z univerzitetno izobrazbo. Kljub neskončno možnostim uporabe pritličnega prostora (prostoru za lastne dejavnosti, prostor za varstvo otrok, skupni vzgoji in medsebojno pomočjo, vrt) so delitev pritličja zastavili klasično. Poleg nujno potrebnih funkcijskih prostorov kot so kleti in kolesanica, je v njem le skupna večnamenska soba, ostalo je namenjeno

Na čr t p ri t l i č j a , k i so ga i zd e l a l i s o d el uj o č i

oddajanju.

M N E N J A S O D E LU J O Č I H

ŽIVA - ANALITIK V LABORATORIJSKI MEDICINI - 26 LET

JULIJA - UNIV.DIPL.MIKROBIOLOG, DELA NA VISOKI

LARIS - SAMOZAPOSLENI - 27 LET

TILEN - DAVČNI SVETOVALEC - 28 LET

ŠOLI ZA ZDRAVSTVO - 28 LET

VIDA - PRIPRAVNICA V ODVETNIŠKI PISARNI - 27 LET

Idejo podpirava, še raje pa bi tako skupnost mladih

Tilen: Tak način stanovanjske ureditve se mi

naložbo, ki bi se „vzdrževala sama“, saj bi večja dela

Mislim, da bi tako lahko živela, torej v taki na pol

zdi zanimiv, predvsem kot srednjeročna rešitev

bila financirana iz mesečnih prihodkov iz oddajanja

skupnosti...pod pogojem, da bi se vsako tolko imela

stanovanjskega problema za mlade. Tovrstne rešitve

skupnih prostorov v najem, za ostalo pa bi poskrbeli

možnost zapret v svojo zasebnost (po potrebi).

že poznajo ponekod v tujini.

stanovalci sami.

Verjetno bi se mi, če bi mi bila taka skupinska

družin ustvarli v kaki vasi, ki jo je treba oživet tako kot mestno jedro.

ureditev “vsiljena” 24 ur na dan, kmalu začelo mešat. Če stanovanjski sklad dandanes na eni strani gradi

Projekt bi deloval v skladu s trenutno veljavnimi

Ampak tvoja ideja o tem, da so ločena stanovanja

stanovanja „za trg“, po drugi strani pa nudi možnost

usmeritvami na ravni Evropske unije, strateških

in nekateri skupni “družabni” in “utility” prostori je

neprofitnega najema, bi lahko to bila tretja možnost.

usmeritev Republike Slovenije (pod okriljem

ravno tapravi kompromis.

Sistem stanovanj (manjše soseske) oblikovan v

Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve -

smislu javno – zasebne udeležbe, bi mladim odpravil

spodbujanje rodnosti, pomoč mladim kot ogroženi

enega izmed ključnih temeljev za vzpostavitev

skupini ipd.; Stanovanjski sklad - uresničevanje

družine.

poslanstva) in na lokalni ravni (občine). Iz navedenih virov bi tudi skušali zagotoviti zadostna sredstva za

Stanovalci bi delno prispevali z udeležbo v ceni (npr.

sofinanciranje prej omenjene polovice naložbe v

50% predvidene cene posamičnega stanovanja

sosesko.

in proporcionalnega deleža skupnih prostorov), država pa bi sofinancirala drugi del. V skupnih

Pri tem se mi zdi pomembno, da je bivanje v

DAVID - ANALITIK - 28 LET

prostorih bi lahko potekala poslovna ali družbena

takšnem stanovanju časovno omejeno na npr. največ

MAJA - SODELOVKA ZA ZAVAROVALST VO - 28 LET

dejavnost, ki bi ustvarjala sredstva za kritje stroškov

šest ali sedem let in istočasno jasno opredeljeno z

povezanih z ohranjanjem vrednosti nepremičnine

vidika starostne strukture oz. generacij, ki bodo tvo-

(t.j. vzdrževalna dela ipd.).

rile tovrstno skupnost. Podobna starost (25-35 let) bi najbrž v osnovi pripomogla pri lažjem usklajevanju

Z udeležbo stanovalcev (50%) bi ti začeli dojemati

interesov posameznikov preko kompromisov do

nepremičnino kot „svojo“ in zanjo tudi tako skrbeti,

povezovanja v skupnost.

saj bi ob odhodu (5-6 let) želeli iztržiti kar najvišjo ceno, da bi lahko sofinancirali nakup naslednje,

S spodbujanjem k osamosvojitvi in olajšanju pre-

razširjenim potrebam primernejšo nepremičnino.

hoda lahko ta populacija v svojih najbolj kreativnih,

Država bi na drugi strani imela relativno varno

prodornih in produktivnih letih prej začne s svojim doprinosom k družbi v kateri živi.

Po predstavitvi projekta in skupnem razmisljanju, smo ugotovili, da bi se za bivanje v kondominiju odločili predvsem mlajši ljudje, ki bi plačevali najemnine. Strinjali smo se tudi o uporabi skupnih prostorov. Del prostorov bi bil namenjan oddajanju, del pa souporabi med stanovalci. V tako organizirani skupnosti bi živela le za določen čas in bi plačevala najemnino.

ČRT - ŠTUDENT GEODEZIJE - 28 LET

ŠPELA - ŠTUDENTKA MEDICINE - 26 LET

POLONCA - RECEPTORKA V HOTELSKI RECEPCIJI

JAN - VEČNI ŠTUDENT, KI TRENUTNO DELA V

PETRA - GEOINFORMATIČARKA

VALENTINA - ŠTUDENTKA, DELA V STREŽBI - 25 LET

- 27 LET

ŠPORTNI TRGOVINI - 26 LET

V takem ali podobnem stanovanju bi za primerno

Načeloma bi živele na tak način za par let, če bi

Od rojsta stanujoča v starem mestnem jedru Kopra,

ceno z veseljem živela kot najemnika (lastniško bi

bilo to potrebno, da bi lahko prihranile denar za

sicer v družinski hiši, tako da o kakršnem koli

si želela imeti samostojno hišico nekje v naravi),

“dokončno” nastanitev. Si pa ne predstavljam živet

deljenju skupnih prostorov nisem nikoli razmišljala.

Jan: Ta hip se ne bi odločil za tak način življenja. Še

pri čemer bi skupne prostore z veseljem koristila.

tam dlje časa, razen če bi se cela generacija ena-

Nina je prišla na dan s svojo zanimivo idejo in me

sam ne vem zakaj, verjetno zato, ker bi mel občutek

Vsec nama je ideja ločene skupne pralnice za vse

komerno starala in odraščala. Tak način dojemam kot

čisto prevzela. Vlagam veliko upanja v njen projekt.

da je zelo malo mojega in veliko našega. In se mi zdi

stanovalce, prav tako tudi ideja o skupnem prostoru

nekakšen prehod med najemniškim in lastniškim,

Prepričana sem, da so zamisli mladih nadebudnežev

da bi lahko prišlo hitro do kakšnih trenj med sosedi,

za druženje. O uspešnosti tako zasnovane stanovan-

primeren bolj za mlade družine oz. mlade ljudi bolj

tiste, ki lahko oživijo mestno jedro in ponovno

ali pa slabe volje znotraj samega sebe... čeprav je

jske skupnosti bi po najinem mnenju odločala

odprte narave, ki niso preveč občutljivi na sobivanje

vzbudijo v ljudeh želljo po prebivališču v kraju,

veliko razlogov za in prav tako proti.

predvsem prilagodljivost in pozitivna usmerjenost

z drugimi.

katerega se že vsi po malem otepamo. Želim si

sostanovalcev. Delovali bi lahko, dokler je zadeva dovolj majhna,

ANA - PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE, DELAVKA V ŠPORTU - 27 LET

sprememb, želim si večjo možnost odločanja, želim

Ana: Iz študenskih let imam dobre izkušnje z

si nekaj svojega, želim si Kopra in žvljenja v njem.

življenjem v skupnosti. Pri temu se mi pomembno

da se da nesporazume hitro rešit in dokler so ljudje

skupno druženje in prilagajanje ter upoštevanje

pripravljeni na kompromise.

pravil, ki veljajo za skupne prostore. Z veseljem bi živela v taki skupnosti, še posebej, če bi res šlo za

Je pa velik plus družba majhnih otrok (nekakšna

meni podobno populacijo.

varna variacija “otroci iz ulice”, ki danes izginja) ter

Vzajemnost in skupno upravljanje z dodatnimi

seveda bonitete z dejavnostmi v spodnjih prostorih

prostori se mi zdi samo plus in mislim, da bi celo

(prihodki iz najemnin, zastonj fitnes, savna...).

slovenske mlade generacije bile sposobne medsebojnega sodelovanja (glede na to, da se že vsi

Najbolj bi me pa odbilo pomanjkanje parkirnih mest.

prepoznamo kot nevoščljive individualce in bi lahko

Na žalost živimo v času, ko je avto glavni spremljev-

stopili korak naprej).

alec pri vsakodnevnih opravkih.

Pri upravljanju skupnih prostorov, kar se tiče dajanja v najem, pa bi v naprej določila namembnost prostorov in dejavnosti, ki bi se izvajala (predvsem nenaključne stranke, zaradi prisotnosti otrok). S skupnostjo pa bi določili pravila za upravljanje ter nadzornika.

1 3 Z A S N O VA K O N S T R U K C I J E

14 GRADBENA FIZIKA

1 5 P O Ž A R N A VA R N O S T

Objekt je grajen s klasičnimi konstrukcijskimi elementi iz široko uporabljanih

Objekt ustreza zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah

ŠIRJENJE POŽARA NA SOSEDNJE OBJEKTE

gradiv kot so opeka, armirani beton in les.

Stanovanja in lokali so razdeljeni v 10 samostojnih toplotnih con.

Stavba spada med požarno manj zahtevne objekte.

Temelji so pasovni armiranobetonski, širine 58cm in višine 50cm. Pasovni

Vrednosti toplotne prehodnosti zunanjih in notranjih sten, streh, stropov, tal

Stanovanjski objekt je odmaknjen minimalno 2.5m od sosednjih objektov

temelji potekajo pod vsemi nosilnimi stenami in so med seboj povezani.

ter stavbnega pohištva so nižje od predpisanih.

na zahodni strani in minimalno 3.5m od objektov na vzhodni strani obravna-

Objekt je temeljen na globini -110cm.

Zunanje stene so obložene s mineralno volno debeline 15cm, streha pa z

vanega območja. Južna fasada stanovanjskega objekta se stika s fasado

Na severni strani je objekt vkopan za 150cm.

mineralno volno debeline 22cm. Izračunan koeficient specifičnih transmisi-

sosednjega objekta. Zahtevana požarna lastnost zunanje stene in strehe je

jskih toplotnih izgub stavbe je 0,31 W/m²K.

(REI60).

cca. 4 m so ojačene z armiranobetonskimi vertikalnimi vezmi, na stikih s

Prekomerno poletno pregrevanje notranjih prostorov je preprečeno z

NOSILNOST KONSTRUKCIJE IN ŠIRJENJE POŽARA PO OBJEKTU

stropnimi ploščami in na vrhu zatrepnih sten pa s horizontalnimi vezmi.

izbiro primerne velikosti in orientacije fasadnih odprtin. Senčenje oken v

Objekt je razdeljen v 6 požarnih sektorjev. Stanovanja so razdeljena v tri

Zidne preklade in nosilci nad odprtinami v nosilnih stenah so armiranobe-

stanovanjih je s škurami. Strešne terase so pred soncem zaščitene s per-

požarne sektorje. Vsak sektor ima lastno evakuacijsko stopnišče.

tonski. Nosilna armiranobetonska stena v osi J je debeline 20cm.

golami. Oba stavbna elementa sta endemična v obalni arhitekturni regiji.

V pritličju so trije požarni sektorji (lokali, skupni prostori stanovalcev,

Medetažne konstrukcije so monolitne armiranobetonske plošče debeline

Predvideno je naravno prezračevanje stanovanj z odpiranjem oken.

odpornost notranjih ločilnih konstrukcij med sektorji je EI 60.

20cm. Plošče prevzemajo tudi pretežni del horizontalne obtežbe stavbe.

Prezračevanje z odsesavanjem je predvideno v kuhinjah, sanitarijah,

Ukrepi proti prenosu požara po zunanjih stenah na stiku požarnih sektorjev

kopalnici in skupni pralnici. Prisilno izpodrivno prezračevanje je predvideno

so zadosti široki pasovi fasade iz negorljivih materialov ter zadostna požarna

Strešna konstrukcija enokapnih in dvokapnih streh je montažna lesena.

v lokalih.

odpornost streh (RE60) pri širjenju požara s streh na fasade nad njimi. Širjenje

V vzdolžni smeri potekajo lege dimenzije 14/14cm, na katere se bodo

Nočno hlajenje stanovanj je predvideno z naravnim prezračevanjem.

požara z zunanjih sten na streho objekta je oteženo z izvedbo napušča iz

Nosilne stene so zidane iz opečnih votlakov v debelini 19cm. Na razdalji

in servisni del). Sektorji so ločeni s požarnimi stenami, stropi in vrati. Požarna

pritrjevali špirovci dimenzij 10/15cm. Strešni naklon je od 18 - 22°, streha je prekrita s korci.

negorljivih materialov. Strešni napušč je arhetipski stavbni člen v strnjeni Centralno ogrevanje objekta in priprava tople sanitarne vode s toplotno

zidavi sredozemskega tipa, čigar pomembna funkcija je od nekdaj bila

črpalko zrak - voda. Predvideno je ploskovno talno gretje z nizkotemper-

preprečevanje hitrega širjenja požara na streho.

aturnim režimom. EVAKUACIJSKE POTI IN JAVLJANJE POŽARA Iz vsake od požarnih con je evakuacija iz zgornjih nadstropij mogoča po delno odprtem stopnišču. Odvod dima in toplote s stopnišč sta omogočena naravno skozi okno nad zgornjim nadstropjem. V objektu ni potrebe po sistemu avtomatskega javljanja požara. NAPRAVE ZA GAŠENJE IN DOSTOP GASILCEV V vsakem požarnem sektorju so predvideni ročni gasilniki za gašenje začetnih požarov. Na javnih površinah bo predvidoma zadostno število hidrantov priključenih na javno vodovodno omrežje. Intervencijski dostop za vozila je mogoč z juga na obe strani objekta. Površine za postavitev gasilskih vozil so na javnih površinah vzhodno in zahodno od objekta. Peš dostop gasilcev je omogočen v vse dele objekta.

REFERENČNI PRIMERI

H I Š A & AT E L I E B O W W O W

s ta n ova n j e

streha

spalnica Uporabna površina se maksimizira s prostori povezovalnega programa, ki se zvrstijo ob stopnišču in nimajo določene funkcije. Ti prostori so dovolj veliki, da nudijo različne možnosti uporabe, hkrati pa povezujejo glavne prostore med seboj, ki se nam tako zdijo večji, kot so v resnici.

palnica kopalnica HIŠA

p o dest 2

streha

dnev na soba p o dest 1

Drugi način za največjo izrabo površin prekrivanje delov stanovanja in pisarne, ki so si skupni; kot so kuhinja, jedilnica, podest 1, vhod ter delno dnevna soba stanovanja, ki je lahko prostor za počitek pisarne in pisarna, ki je lahko delovna soba stanovanja.

pisar na 2 v ho d pisar na 1

ANALIZA TLORISOV

dnevna

soba za

soba

p o čitek

ku hinja

delovna

pisar na 2

soba

dnev ni W C

v ho d

pisar na 1

ATELIE

arhitekti: Atelier Bow Wow lokacija: Toki o zazidanost: 59,76 m2 buto etažne površine: 211.27 m2 površina sopnišča: 15.42 m2

pisarne

p ovezoval no

ar hiv

ANALIZA PREREZA

povezovalni program pisarniški program stanovanjski program

M 1: 200

tl o r i s k l eti

tl o r i s p r i tl i č j a

tlor is N1

tlor is N2

tlo ris s t rehe

HOUSE BEFORE HOUSE arhitekti: Sou Fujimoto Architects lokacija: Tokyo velikost parcele: 163 m2 buto etažne površine: 61,13 m2

n o tra n j i p ro g ra m-pr itličje z un a n j i p ro g ra m- pr itličje

Hiša je sestavljena iz množice navidezno poljubno postavljenih kubusov. Odnosi le-teh ustvarjajo različne vmesne prostore, katerih uporaba ni določena ampak je prepuščena uporabniku.

n o tra n j i p ro g ra m-1. nadstropje

Kljub navideznemu neredu pa lahko razberemo, da so sobe in zunanji prostori razporejeni okoli treh osrednjih prostorov. - bivalni pristor - zasebni: potek vsakodnevnega življenja - terasa 1 - poljavni: zunanji prostor za druženje in delo - zunanja jedilnica - prostori za goste, in park

z un a n j i p ro g ra m- 2. nadstropje

z un a n j i p ro g ra m- 1. nadstropje n o tra n j i p ro g ra m-2. nadstropje

SOCIAL HOUSING, MULHOUSE arhitekti: Lacaton & Vassal lokacija: Mulhouse površina: 2262 m2- 14 stanovanj kvadratura glede na tip stanovanja: T5 (175 m2), T4 (175 m2), T3 (128 m2), T2 (102 m2) Niz vrstnih hiš je sestavljen iz dupleksov različnih tipov, katere lahko delimo v dve skupine glede na pozicijo osrednjega bivalnega prostora. Ta je lahko v pritličju ali nadstropju. Ta izmenjava omogoča večjo kvadraturo tega prostora ki je razen inštalacij za kuhinjske elemente nedoločen in prilagodljiv željam uporabnika. Tloris stanovanja je deljen na tri enake dele. Stopnišče je potisnjeno na rob osrednjega dela, nanj se potem veže stranišče. Servisni del stanovanje deli na javni in zasebni del. Bistven element stanovanja je zimski vrt. To je dodatna kvadratura, ki pa ne doprinaša ceni stanovanja. Kvaliteta Zimskega vrta ni samo v ceni ampak tudi v možnosti vporabe zunanjega prostora različno, glede na letni čas in vreme. Če vemo, da je ena pomembnejših funkcij, ki si jih ljudje želijo v svojem bivalnem okolju vrt iz. zelenje, lahko tak prostor tej želji delno ali popolnoma ustreže.

NAÄ&#x152;RTI Tloris situacije 1:500 Tloris temeljev 1:100 Tloris pritliÄ?ja 1:100 Tloris 1. nadstropja 1:100 Tloris 2. nadstropja 1:100 Tloris streh 1:100 Prerezi 1:100

PROSTORSKI PRIK A Z:

1. Pogled na objekt iz bloka na Vojkovem nabrežju 2. Pogled na atrij iz severnega vrta 3. Pogled iz vstopa iz Božičeve ulice 1

PROSTORSKI PRIK A Z:

4. Pogled skozi podhod na severni vrt 5. Pogled na skupno teraso 2 4

VIRI - Bernik, S. 1968. Organizem slovenskih obmorskih mest: Koper, Izola, Piran.

- Fromm, D.,1991. Collaboative communities: cohousing, central living and

Ljubljana: Mladinska knjiga

other new forms of housing with shared facilities. London: Chapman and Hall

- Mlinar, Z. 1998. Sociološki vidiki razvoja občine Koper: Bivalno okolje na pragu informacijske dobe - družbene spremembe in fizične strukture. Lju-

- Mestna občina Koper. 1991. Odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za

bljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Center za prostorsko

posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim

sociologijo.

območjem. Koper: Uradne objave št. 29. (30. 7. 1991)

- Mandič, S. 2009. Stanovanjske razmere mladih. Med otroštvom in odraslost-

- Hren, M. 2009. Selitev v hišo na obrobje - med željo in realizacijo. Diplomsko

jo, ur. Urban Boljka in Tatjana Rakar. Ljubljana: MŠŠ – URSM in IVZ

delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

- Mandič, S. 1999. Stanovanjska tveganja, ranljive skupine in novi pogledi.

- Čebron Lipovec, N. 2011, Ob stoletnici rojstva Eda Mihevca: Koper je moral

Pravica do stanovanja. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

prevzeti vlogo izgubljenega Trsta. Primorske novice. 3. 7. 2011.

-Mandič, S in Cimerman, A. 2006. Stanovanje v Sloveniji 2005. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

- Samoupravna skupnost Italijanske narodnosti Koper. Kratka zgodovina Kopra. [online]. Dostopno na: www.cancapodistria.org/sl/kratka-zgodovina-

- Gašperin, A. 2005. Stanovanjska problematika mladih. Diplomska naloga.

kopra.html [05.03.2010]

Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. - Mestna občina Koper. Pregledovanje prostorskih podatkov MOK - GIS. - Miles, M., 2008. Urban utopias: The built and social architectures of altena-

[online]. Dostopno na: www.koper.si

tive settlements. New York: Routledge. - Arhitektov bilten: Participacija, številka 188-189. 2011. Ljubljana. - Project APTM. Six minimal apartments. 2006. Barcelona: Construmat - Fira de Baecelona

- Till, J. in Schneider, T., 2007. Flexible Houses. Oxford: Elsevier Inc.