barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
Notranjsko-kraške novice št23
str 33
Pivški list / letnik IV / št. 4 / 24. december 2010. Pivški list je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic. Odgovorna urednica: Lili Primc Naročnik: Občina Pivka: Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. E-naslov: pivski.list@pivka.si
Delovno v novo leto
Robertu Smrdelju so občanke in občani zaupali že četrti županski mandat, ki se je začel, pravzaprav se nadaljuje, s projekti, ki jih je s svojo ekipo sodelavcev začel uresničevati že v predhodnem mandatnem obdobju. Zato je za prvo številko Pivškega lista po volitvah in zadnjo v letu 2010 primerno, da novemu–staremu županu postavimo nekaj vprašanj, povezanih z delom in prazniki. Pred približno desetimi leti ste v enem izmed člankov v intervjuju med drugim povedali tudi naslednje: »Po svojih močeh se trudim dati največ za kraj, za našo pivško občino.« Kako zdaj, ko ste nastopili četrti mandat, komentirate takratno izjavo? A takšno izjavo sem dal (nasmešek)? Ja, vsebina te izjave še vedno v celoti drži. K temu lahko dodam še več izkušenj, poznanstev in vsega ostalega kar lahko še izboljša delo za občino in občane.
Bodo kakšne spremembe glede na prejšnje mandate? Posebnih večjih sprememb ni predvidenih, bo pa nekaj sprememb znotraj same občinske uprave, tako v funkcioniranju kot v vsebini, kar je bila tudi ena od vsebin mojega in SLS-ovega
predvolilnega programa. Omenil bi naslednje: uvedli smo svetovanje na področju prostorskega načrtovanja za podjetja in posameznike, ki ga za nas opravlja zunanji izvajalec; v obeh osnovnih šolah, torej v Pivki in Košani, bomo izvajali podjetniške tečaje; s strani občine bomo poskrbeli za še boljše pogoje za mala podjetja, konkretno je to kritje tekočih obveznih stroškov v višini do 130 evrov na mesec, kar predstavlja kritje stroškov za računovodske storitve in obvezne članarine; še več pozornosti bomo posvetili pripravi dokumentacije za črpanje evropskih in drugih sredstev.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine? Kako jo uresničiti? Vizijo se lepo bere v predvolilnih programih. Glavni okvir je
Navada je stara, novo leto voščit, in tudi mi zdaj to hočmo storit. Da bi dolgo živeli, vsi zdravi veseli, da bi vsako nesrečo prenesli skoz srečo. (Slovenska koledica)
dan ustvarjanju pogojev za čim bolj sproščeno in kvalitetno bivanje v naši občini. Občina bo delala na tem, da bo ustvarjala takšne pogoje, ki bodo to omogočali: od infrastrukture do razvojnih podlag, da bodo lahko posamezniki in podjetniki uresničevali svoje načrte. Temu je vse podrejeno. Pomembna je urejenost prostora od cvetličnih zasaditev naprej. Tako je bivanje še prijetnejše. Za vse to pa mora poskrbeti Občina. Za posameznike in podjetnike je pomembno, da se dobro počutijo. Če se dobro počutijo, se tudi podjetniške ideje bolje izražajo, so bolj kreativni. Vse to je pomembno tudi za nadaljnji razvoj turizma. Delati želimo konkretne korake. Za enkrat nam uspeva, čeprav je potrebno še veliko narediti.
Želimo vam topel in miren božič ter srečno in veselo novo leto. Naj vam leto, ki prihaja prinese veliko lepega in dobrega … Župan Robert Smrdelj in občinska uprava Občine Pivka
Kako ste zadovoljni s sestavo občinskega sveta? Sestava občinskega sveta je odraz volje občank in občanov po svojih zastopnikih v vrhu občinske politike. Ne sprašujem se o tem, kako sem zadovoljen, pač pa o tem, kaj lahko skupaj naredimo za dobro občine in občanov. Na podlagi dosedanjih pogovorov s svetniki lahko rečem, da bomo odlično sodelovali. To pa zato, ker je v pivški politiki dana prioriteta vsebini in delovanju občinskega sveta, ne pa toliko strankarski pripadnosti.
Pričela se je gradnja vrtca in bencinskega servisa, rekonstruira se državno cesto v Petelinjah, v gradnji je železniški nadvoz v Gornji Košani. To je veliko pomembnih investicij. Kako napredujejo? Na kratko: vse napredujejo odlično. Tudi s tem, ko se vsi ti projekti izvajajo, je jasno, da to niso bile le predvolilne obljube, pač pa dejanski načrti. Vrtec je v začetni fazi gradnje. Zima bo gradnjo sicer malo upočasnila, ampak to smo predvideli. V uporabo naj bi ga predali v začetku šolskega leta 2011/2012. Bencinski servis je na vrhuncu gradnje, od vremena pa je odvisno, kdaj bo dokončan. Cesta skozi Petelinje je izredno zahteven projekt, ker se vse inštalacije vgrajuje v tla in sta zato odprti kar dve gradbišči. En izvajalec dela na izkopu kanalizacije in obnovi vodovoda, drugi izvajalec pa rekonstruira cesto po planu: gradi pločnike, kolesarsko stezo, javno razsvetljavo, obnavlja samo cesto. Žal je to povezano s cestnimi zaporami. Izvajalca obljubljata, da bodo intervali čim krajši, da bodo vozniki v kolonah čakali čim krajši čas. Ampak čez pol leta, ko bo ta investicija izvedena, bomo vsi zadovoljni in tudi čakanja pri se-
maforjih bodo kmalu pozabljena. Nadvoz v Gornji Košani dobro napreduje in bo zaključen v začetku prihodnjega leta.
Smo kaj bliže domu za starejše občane in centralni čistilni napravi? Vsi si zelo želimo doma za starejše občane. Na tem projektu že dolgo intenzivno delamo, iščemo rešitve in proučujemo različne variante. Trenutna situacija ni rožnata. Ministrstvo za delo je tisto, ki določa pogoje za koncesijo. Koncesija pa je pogoj, da ministrstvo za zdravje
financira 40 odstotkov zdravstvenih storitev znotraj doma za starejše. Če bi mi sami želeli imeti dom za starejše brez koncesije, potem bi bila cena oskrbnine bistveno višja, ki pa je večina ne bi zmogla. Kar se tiče centralne čistilne naprave: trenutno teče postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti. Po novem letu bomo objavili razpis za izbiro izvajalca. Upam, da bomo pričeli z gradnjo v drugi polovici prihodnjega leta. V tem času pričakujemo tudi odločbo ministrstva za okolje o sofinanciranju.
Zakaj ne bi storili vsega kar je v naši moči, da drug drugemu naredimo življenje lepo? Naj nas odgovor na to vprašanje, vodi skozi Prihajajoče leto. Želimo vam prijetne praznike in srečno 2011. uredništvo
Uradne ure Pivškega lista so vsako prvo sredo v mesecu od 15. do 17. ure v mali sejni sobi v drugem nadstropju občine Pivka. Lahko nam pišete na naslov Pivški list, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, ali nam pošljete elektronsko pošto na naslov pivski.list@pivka.si. Na navedeni način nam lahko posredujete vprašanja ali nas seznanjate z zanimivostmi v vašem kraju in predlagate teme, o katerih želite, da pišemo. Vabljeni k sodelovanju! Uredništvo
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
Notranjsko-kraške novice št23
zimski Pivški list
ŽUPAN SKOZI ČAS
str 34
24. december 2010
December – najlepši čas za družino Povsod je dišalo po dobri potici Rekonstrukcija ceste skozi Petelinje.
Pogovarjava se v prazničnem decembru. Kako doživljate ta mesec, ki je že od otroških let prežet s prijetnimi pričakovanji? Se znate umiriti, prisluhniti sebi in najbližjim, ali pa je morda “vaš” december prenapolnjen z delom, obveznostmi, hitenjem ...? December je mešanica obojega. Zagotovo je december že sam
beti za, tako imenovani, fizični zaključek leta. Zadnje dni dobimo prilive z ministrstev, priti mora tudi koncesnina od Postojnske jame, ki jo moramo porabiti do konca leta, drugače bi nam ta sredstva propadla. Kljub obilici dela skušam potegniti čim več prijetnega iz praznične-
Vrtec Veternica naj bi prve otroke sprejel v šolskem letu 2011/2012. po sebi nekaj posebnega, veliko je pričakovanj … Ja, vse to da posebno dušo predprazničnim dnem. Je pa to mesec, ki je poln obveznosti: obiskov pri partnerjih, ministrstvih. Obiski so pomemben del poslovnega odnosa. So pa seveda še konkretne stvari, ki se tičejo same občine, potrebno je poskr-
ga decembra. V okviru možnosti si vzamem čas za družino. Božič je že po tradiciji družinski praznik in tako je tudi v naši družini. Tudi novo leto bomo pričakali v domačem kraju. Ah, če bi se dalo upočasniti tempo življenja, bi bilo super … /Lili Primc, foto: Lili Primc in arhiv
December je bil v preteklosti Slovencev najlepši mesec, ko so se vsi ljudje pripravljali na božič, ves mesec je bil v znamenju pobožnosti in zbliževanja družine. Tudi danes se ta tradicija in miselnost ohranjata, vse večja usmerjenost v potrošništvo pa je naredila svoje. Nekoč ni bilo toliko na obdarovanju, to ni bil mesec tekanja od nakupovalnega centra do mogočnih trgovin, založenih z darili do stropa. December je bil in je za številne Slovence mesec pričakovanja prihoda Jezusa na svet. Po krščanskem izročilu se je v tihi betlehemski noči rodil odrešenik sveta, to pa je bil največji dogodek, ki so ga pričakovali naši ljudje. Vsa opravila zunaj in na polju so že opravili, ponavadi je v božičnem času že zapadlo veliko snega, ki je pripomogel k čarobnosti praznika. Zato so imeli v hiši in okoli nje veliko dela. Spodobilo se je, da se je za velike praznike vse počistilo. Pridne gospodinje so poribale lesena tla, pospravile vse police, celo v hlevu pri živini se je pospravilo. To je moralo biti zares temeljito opravljeno. Možje so skrbe-
Piškoti z lešniki Da bodo prazniki zares sladki, pa vam ponujamo še preverjen recept za praznične piškote, ki so zelo dobri, pa še lepi za povrh. Pa naj bodo letos prazniki povezani z lešniki.
li, da družine ni zeblo, poiskali so primerno božično drevesce in začeli pripravljati vse potrebno za postavitev jaslic doma, nato pa še glavnih v njihovi župnijski cerkvi. Ob jaslicah se je zbrala družina, peli so in molili. Vsekakor so imele ženske v predprazničnih dneh veliko več dela, saj so poskrbele tudi za okrasje, še največ časa pa jim je vzelo pečenje božičnega kruha, kasneje pa potic in raznovrstnega drobnega peciva in piškotov.
Božična peka je nekaj posebnega – božični kruh tudi
Sestavine:
Gradnja nadvoza v Gornji Košani dobro poteka.
Gradnja bencinskega servisa v Pivki naglo napreduje.
- - - - -
1,10 kg navadne moke 42 dag sladkorja 58 dag margarine 25 dag surovega masla 8 rumenjakov
Praženi lešniki – za to količino piškotov potrebujete približno 30 dag. Iz vse mase oblikujete testo, najprej zmešate maščobo, sladkor in rumenjake, nato dodaste še moko in vmesite gladko testo. Lahko si pomagate tudi z mešalnikom, vendar je dokončna izdelava testa prepuščena usodi vaših rok. Pol ure naj počiva v hladilniku, nato naredite piškote. Oblikujte majhne kroglice, premer cca. 2 cm in jih do polovice pomočite (potunkajte) v beljak, nato v grobo zmlete lešnike. Ko jih imate zložene na pekaču, pa v vsakega potisnite en praženi lešnik. Pecite po svoji praksi, 180 do 190 stopinj Celzija, nekaj minut, da so rahlo rumeni. Sledi samo še ohlajanje. Vendar pozor! To je ogromna količina piškotov (preko 250), zato lahko vzamete polovico sestavin, ko se boste prvič lotili tega opravila.
Posebno mesto med poticami in drugimi dobrotami je nekoč zavzemal božični kruh. To je bil poseben obred. Božični kruh je bil položen na mizo in pokrit z belim prtom. Božičnemu kruhu so po pokrajinah na Slovenskem dali različna imena. Imena kot poprtnik ali poprtnjak so bila pogosta v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Ime je kruh po vsej verjetnosti dobil po tem, da so kruh položili pod prt. Pri nas na Notranjskem pa so ga ljudje imenovali »župnik«, ker je povezan z božičnimi pobožnostmi. To so bili trije hlebčki kruha ali pa en sam velik hlebec, pogrnjeni z belim prtičem, družina pa je vsak hlebček zaužila na enega izmed božičev; tako se je namreč reklo svetemu večeru, silvestrovemu in prazniku prihoda svetih treh kraljev. Kruh je še pred peko dobil znamenje, gospodinja mu je zarezala velik križ, to je pomenilo, da bo kruh namenjen božičnim obredom. Malo ljudi v naših krajih še
ohranja ta običaj, kjer pa ga, je to izraz tradicije in verovanja. Ni pa nobena redkost, da ne bi današnje gospodinje pripravile vsega za peko potic.
Potica pa mora bit(i) … Danes imamo vsega dovolj, potica ni več redkost v naših domovih, če je ni, je to zgolj sprememba načina praznovanja. Potica je poleg svoje posebnosti in simbolnosti Slovencev pomenila še dobroto, ki je praznovanju postavila piko na i. Takega peciva ne najdete nikjer po Evropi, to je slovenska posebnost. Zato je receptov za izdelavo potice med slovenskimi gospodinjami zares veliko. Oglejte si enega, da vam ogreje srce in vas opomni, da so prazniki pred vrati. Izdelava klasične potice je skoraj povsod po Sloveniji enaka, sestavine so podobne, nadevi so večinoma orehovi ali lešnikovi, postopek izdelave je prepuščen gospodinji, kuhinja pa mora biti dobro ogreta, da se potica ne »prehladi«. Pripravili smo vam dva praznična recepta, ki sta povezana z uporabo lešnikov, ki jih v naravi v naših krajih ne manjka. Manjka nam le čas, da bi jih pravočasno nabrali, nekoč so to opravile ženske in otroci. Predpraznični čas je za vse ljudi lahko lep, a tudi naporen, in če družina poprime za delo in skupaj načrtujejo, kaj bodo storili, bodo prazniki resnično lepi. Želim vam lepe, mirne in prijazne dni ob koncu leta in bolj obetavno prihodnje leto, ki naj prinese življenje, kakršnega si želimo.
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
Notranjsko-kraške novice št23
zimski Pivški list Lešnikova potica Za potico potrebujete kar precej sestavin, dobre volje in znanja, predvsem pa izkušenj, ki so najbolj dragocene, in se prenašajo iz roda v rod kot vsa kulturna in duhovna dediščina Slovencev.
SKOZI ČAS VRTEC. ŠOLA
Koledarsko leto se zaključuje, šolsko pa se bo kmalu prevesilo v drugo polovico. Učenci na OŠ Pivka pridno nabirajo znanje pri rednem pouku in dnevih dejavnosti, razvijajo svoja zanimanja pri številnih interesnih dejavnostih, začela so se že prva tekmovanja iz posameznih predmetov, v nastajanju so tudi raziskovalne naloge. Vsekakor pa se v pestro vsakodnevno dogajanje vpletajo še dodatne aktivnosti, ki imajo poudarjen vzgojni pomen. Aktivni so tudi mali vrtičkarji, saj z veseljem sodelujejo v živahnem dogajanju v vrtcu. sočloveku je tudi cilj sodelovanja s PGD Palčje, ki vodi delavnice za učence pod motom Pomagajmo (sebi in drugim).
Eko šola
- - - - - - - - - -
4 žlice mlačnega mleka 30 do 40 g kvasa čajna žlička sladkorja 700 g presejane bele moke 0,25 l mleka 90 g presnega masla 100 g sladkorja 1 vanilijev sladkor 5 rumenjakov majhen ščepec soli.
Nadev: - - - - -
0,5 l sladke domače smetane ali smetane za stepanje 200 g sladkorja 1 vanilijev sladkor 2 jajčna beljaka – sneg 500 g zmletih lešnikov, lahko tudi več
Premaz: - 1 jajce – če to želite
Postopek izdelave: Kvašeno testo: V lončku zmešamo 4 žlice mlačnega mleka, kvas, čajno žličko sladkorja in čajno žličko moke in vse to damo na toplo, da vzhaja. V skledo presejemo vso moko in dodamo vzhajani kvas. Penasto zmešamo maslo, sladkor, vanilijev sladkor in rumenjake. Vse skupaj vlijemo k moki in dodamo malo soli. Testo gnetemo tako dolgo, da je gladko, dela mehurčke in se loči od kuhalnice. Postavimo ga na toplo, da vzhaja. Zmešamo smetano in sladkor ter narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Vzhajano testo razvaljamo za nožev rob debelo in namažemo z nadevom ter potresemo z mletimi lešniki. Tesno zvijemo in od koncev odrežemo 10 cm testa. Režemo jo lahko z robom krožnika, kar nam olajša delo. Potico položimo v namazan, lončen, okrogel model, nato jo pokrijemo in postavimo na toplo, da vzhaja. Ko je še enkrat vzhajana, jo premažemo z jajcem, prebodemo do dna z iglo in pečemo na 180 do 190 stopinjah približno eno uro ali malo več. Uspela vam bo, če ne bo najlepša, pa bo gotovo vaša, to pa bo veliko več vredno kot kupljena v pekarni.
/ Tekst in foto: Irena Margon/
24. december 2010
Aktivno v šoli in vrtcu Šola
Kvašeno testo:
str 35
Ekošola kot način življenja je naš dolgoletni program, s katerim povečujemo odgovorno ravnanje z okoljem in naravo. Učence ozaveščamo o pomenu čistega okolja za zdravje vsakega posameznika danes pa tudi za prihodnje generacije. Trudimo se, da učenci ločujejo odpadke ne samo v času pouka, ampak tudi pri malici. Sodelujemo v različnih zbiralnih akcijah. Tako zbiramo odrabljene kartuše in tonerje, baterije ter plastične zamaške. Dvakrat letno organiziramo zbiralno akcijo starega papirja, namen pa imamo izvesti tudi zbiralno akcijo odrabljenih elektronskih aparatov. Redno čistimo okolico šole in skrbimo za urejen videz šole. Učenci so izdelali table z napisi, ki izražajo željo po skrbi vseh za čisto naravo, in jih s pomočjo Občine razporedili po kraju. Zelo aktivni smo bili v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, kjer so učenci pobirali razpršene odpadke v domačem kraju, popisali divja odlagališča v okolici šole in jih nekaj tudi očistili. Člani eko krožka so pred kratkim izvedli natečaj za izvirni nalepki, ki bosta učence in zaposlene opozarjali na smotrno uporabo vode in elektične energije.
Shema šolskega sadja
Sodelovanje s šolami iz Velike Britanije in Španije.
Nastop na prireditvi Zimska pravljica, 3. 12. 2010.
Zdrav življenjski slog
Zdrava šola Naša šola je od leta 2008 v mednarodnem projektu zdravih šol. Pri načrtovanju aktivnosti dajemo velik pomen preventivnim dejavnostim na področju zdravega razvoja in življenja učencev. Učencem skušamo zagotoviti varno in zdravju naklonjeno šolsko okolje ter omogočiti vsestranski razvoj ter dobre medsebojne odnose z vrstniki in delavci šole. Prav Odnos.si je letošnja rdeča nit, ki teži k oblikovanju pozitivnega odnosa do sošolcev, odraslih, drugačnih, narave, hrane ... ter vzpodbujanju strpnosti in kulturnega reševanja sporov. V ta namen izvajamo različne delavnice in obeležujemo dneve, ki so posvečeni človekovemu zdravju. Razvijanje tovariškega odnosa in pomoči
Ljudje, priznajmo, ~as leti in vse prehitro mine, eno leto nam pusti par gub, a lepe tud’ spomine. Tegobe starega so mimo, vse naj pozaba jih obda, Od tega ki prihaja, iztisnimo lepoto, kar se da.
Vse dobro v novem letu Ob~inski odbor SDS Pivka
Že drugo leto smo vključeni v Shemo šolskega sadja, ki spodbuja porabo svežega sadja in zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šolah. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja uživanja sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih. Tako učenci tedensko dobijo dodaten brezplačni obrok sadja, saj program finančno podpira Evropska unija. Na to opozarjajo tudi domiselno izdelani plakati učencev. Na njihovo željo smo se odločili, da letos poleg jabolk ponudimo še ostale vrste sezonskega sadja predvsem lokalnih pridelovalcev. Ob tem pa izvajamo še druge aktivnosti, ki vzpodbujajo k zdravemu prehranjevanju. Tako so jabolka iz šolskega sadovnjaka postala izvrstni krhlji, ki so jih učenci lahko poskusili ob obisku sadjarja. Le-ta jim je predstavil različne vrste jabolk in njihovo integrirano pridelavo. Zadišalo pa je tudi po jabolčnem zavitku.
Življenje daje platno, slikamo ga sami! Naj bo novo leto čim bolj slikovito, ustvarjalno, zdravo, uspešno in srečno. Učenci in delavci OŠ Pivka
To je triletni osnovnošolski športni program, ki ga je s pomočjo sredstev evropskega denarnega sklada razpisal Zavod za šport RS Planica, z namenom nuditi otrokom dodatno športno aktivnost in jih tako vzpodbuditi k redni gibalni dejavnosti. Raziskave kažejo, da je danes vse več otrok gibalno nedejavnih. Posledice sedečega življenjskega sloga se tako kažejo s prekomerno telesno težo, nepravilnim prehranjevanjem, upadanjem gibalnih zmogljivosti in tudi bolezenskimi stanji. Vse našteto v manjši ali večji meri velja tudi za naše osnovnošolce, kar sta v svoji predstavitvi staršem potrdila prof. dr. Janko Strel in šolska zdravnica Bernarda Krajnik Valentič. Razmislek o tem je gotovo vplival na vključitev več kot tretjine vseh naših učencev v omenjeni program, kjer imajo priložnost, da se v svojem prostem času seznanijo s 17 različnimi športnimi panogami in si z dodatnimi urami športne aktivnosti priučijo zdravega življenjskega sloga.
Vse želje, ki letos se niso izpolnile vse sanje, ki niso sadu obrodile v prihodnjem naj dobijo polet, naj ~imprej izpolni se njihov obet. Sre~ne in vesele boži~ne praznike ter sre~no in zdravo novo leto 2011 vam želi; Ob~inski Odbor LDS Pivka LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana T: 01/2000 310, F: 01/2000 311, E: info@lds.si, www.lds.si
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
zimski Pivški list Predzadnji teden v decembru so svojo prireditev z obiskom dedka Mraza pripravili tudi učenci na obeh podružničnih šolah.
Vrtec Ekologija in strpnost Tudi v vrtcu je čutiti živahen utrip. Vzgojiteljice skrbno načrtujejo dejavnosti, ki so velikokrat povezane z menjavanjem letnih časov tako, da otroci začutijo spremembe v naravi. Skupaj s starši so že pozdravili botro jesen in babico zimo, ob tem pa niso pozabili na skrb za urejeno in čisto okolje. Veliko pozornost namenjajo tudi strpnosti in dobrim medosebnim odnosom. Še posebej so obeležili Teden otroka, ki se je ob številnih dejavnostih, ki so potekale po skupinah, prevesil kar v mesec.
Likovne delavnice.
Poudarek branju
Notranjsko-kraške novice št23
str 36
VRTEC. ŠOLA TI S VAŠKE SKUPNO
24. december 2010
Dogajanje v vaških skupnostih Nadaljujemo s sprehodom skozi vaške skupnosti. Tokrat smo se najprej ustavili v Mali Pristavi, potem nas je pot po obnovljeni cesti vodila skozi Nadanje selo, nazadnje pa smo se ustavili v znani turistični vasi Narin.
Mala Pristava Preplastitev cest Peter Klepčar, ki vodi koordinacijo dogajanja v vasi, z novejšo kronologijo vasi začne v letu 2004, ko je bila vas polepšana z na novo preplasteno ce-
se čistilne akcije udeležijo vsi vaščani.
Obnova kapelice Prav ta majhnost je tudi glavni razlog, da je obnova vaške kapelice trajala dobro desetletje. Pred petnajstimi leti so sami obnovili
Poseben poudarek pa bodo v tem šolskem letu dali branju, saj se zavedajo, da je to prvi korak k uspešnemu opismenjevanju. Dejavnost so poimenovali »bralni nahrbtnik«. Starši skupaj z otrokom doma preberejo izbrano knjigo in na podlagi njene vsebine nastane poljuben izdelek. Staršem je o pomenu branja, ki je še posebej pomembno za predšolske otroke, spregovorila tudi šolska svetovalna delavka.
Živahno družabno življenje
Veseli december Botra jesen.
Comenius Mednarodni program Comenius omogoča učencem spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc za aktivno evropsko državljanstvo. Z letošnjim letom začenjamo dvoletno sodelovanje s šolami iz Španije in Velike Britanije. Sredi meseca novembra smo tako gostili 8 učiteljev in 7 učencev iz obeh omenjenih držav. Srečanje je bilo zelo plodno, saj smo se medsebojno spoznali in pripravili načrt nadaljnjih aktivnosti z delovnim naslovom Time Travellers. Učenci bodo v svoji državi najprej s pomočjo intervjujev s starejšimi primerjali življenje nekoč in danes, nato pa strnili svoja spoznanja v krajše dramske predstavitve. Z le-temi se bodo predstavili na naslednjem projektnem srečanju, ki bo spomladi 2011 v Španiji.
V pričakovanju prazničnih dni V soboto, 27. novembra, smo imeli tehnični dan, s katerim smo nadomestili 7. februar, ko bomo prosti. V delavnicah, ki so jih pripravili in vodili učitelji, so učenci ustvarili najrazličnejše uporab-
ne in okrasne izdelke, namenjene prodaji na Miklavževem sejmu. Dan smo zaključili na prav poseben način. V svojo sredino smo povabili plesno skupino Step`n roll, ki deluje v okviru Društva študentov invalidov Slovenije, in mladinsko plesno skupino Srebrna. Prva nas je prevzela s plesom na invalidskih vozičkih, druga pa je zaplesala v ritmu starih uspešnic. V slednji se plesu predaja tudi slepo dekle Zala, ki je s svojo pozitivno energijo navdušila vse. Kot posebno doživetje so ta dan opisali učenci 5. a razreda, ki so se v veliki večini udeležili plesne delavnice in s študenti na invalidskih vozičkih pripravili skupni nastop. Dogodek je nudil učencem in ostalim obiskovalcem enkratno izkušnjo in spoznanje, kako lahko v življenju dosežemo marsikaj, ne glede na ovire, če si to le dovolj želimo. 3. decembra smo obiskovalce v praznični čas popeljali s prireditvijo Zimska pravljica in Miklavževim sejmom. Na njem so učenci prodajali svoje izdelke, izkupiček od prodaje pa namenili šolskemu skladu, iz katerega je šola letos črpala tudi sredstva za nakup ozvočenja in dveh LCD. Vsem, ki so k temu pripomogli, se toplo zahvaljujemo.
Otroci pa se še posebej veselijo prazničnega decembra, ki jim bo prinesel veliko zabave. Miklavževo presenečenje, ko so bili obdarovani tako kot otroci nekoč s suhim sadjem, je bil uvod v praznično dogajanje. Babico Zimo jim je z dramatizacijo približala mama enega od otrok, a tudi strokovne delavke so jih razveselile z igrico Pod medvedovim dežnikom. Obiskale so jih še dijakinje Srednje vzgojiteljske šole iz Ajdovščine in se jim predstavile s Čudežnim sladkorjem. Do prihoda dedka Mraza, ki bo otroke individualno in skupinsko obdaroval, se bodo zvrstile še plesna, glasbena in likovna delavnica ter božičkova tombola. V teh najlepših družinskih dneh pa niso pozabili na tiste otroke, ki jih bodo morali preživeti v bolnišnicah. Odzvali so se povabilu za sodelovanje v dobrodelni akciji Pezovo ObdaRajanje in zanje izdelali posebne voščilnice z lepimi mislimi in željami. Vstop v novo leto bo za vrtčevske otroke in celotni kolektiv gotovo še posebej vznemirljiv, saj bodo, če bo vse po sreči, v letu 2011 dočakali delno selitev v prostore novega vrtca, ki jim bodo omogočali še kvalitetnejše delo. /Alenka Tomšič, foto: arhiv šole/
Kapelica v Mali Pristavi.
sto, od katere je ostal neasfaltiran del v dolžini sto metrov, zaradi problema odvodnjavanja meteornih voda. »Prav na tem delu vaške ulice, ki je ostal neasfaltiran, je leta 2004 občina odkupila zemljišče in pričela z gradnjo vaškega igrišča. Dela so bila že v samem začetku ustavljena in prav s temi sredstvi, ki so bila namenjena za vaško igrišče, smo na hitro preplastili preostali del vasi,« pove.
Neuresničen projekt Otroško igrišče zaenkrat torej ostaja neuresničen projekt, zato so tudi v plan za prihodnje leto še enkrat predložili: izgradnja igrišča, ob njem podporni zid v dolžini 30 metrov in preplastitev še preostalega dela vasi. Kot pravi Klepčar, bi bilo potrebno postaviti vsaj še tri luči javne razsvetljave, saj ima vas čeprav je majhna, samo osem luči.
Za okolico skrbijo sami Za okolico vasi vaščani skrbijo sami. Spomladi organizirajo čistilno akcijo v vasi in okolici. Glede na to, da je vas majhna,
OO SNS Pivka
njeno fasado in streho, leta 2008 pa so zamenjali še okna in obnovili vhodna vrata.
Nadanje selo Aktivna zadnja leta V Nadanjem selu so bili v zadnjih štirih letih precej aktivni, pravi nekdanji predsednik vaške skupnosti Andrej Žnidaršič. Tako občina Pivka kot vaščani sami so skupaj pripomogli, da je vas bolj urejena, predvsem pa, da je v njej veliko družbenega dogajanja.
Razširitev ceste Glede investicij so bili vaščani zelo veseli lažjega dostopa v vas, ki so ga letos septembra dobili z razširitvijo lokalne ceste. »Projekt je znašal slabih 400.000 evrov, od teh pa so 85 odstotkov sredstev pridobili iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, manjkajočih 15 pa iz lokalnih virov,« pojasnjuje Žnidaršič.
Urejanje poti Zanemarjali pa niso niti tistih
Že na samem začetku pa smo poudarili, da je v vasi vedno bolj živo tudi družabno življenje. Nov veter je v vasi zavel leta 2007, ko je bilo ustanovljeno vaško društvo Nad`nska lipa, katerega gonilna sila so mlade mamice in punce, ki jih je treba, kot pravi Žnidaršič »še posebej pohvalit«. V letih delovanja so bila organizirana takšna in drugačna druženja, med drugim prireditev pod vaško lipo ob 8. marcu, kulturni program ob majskem prazniku pri kapelici, kolesarski dan, poletni tabor za otroke, decembrske otroške delavnice, izleti, pohodi, balinanje, bowling, razstave izdelkov, silvestrsko koledovanje, pevski večer pod lipo in še kaj bi se našlo. Najbolj so veseli, da se družijo tudi v mrzlih zimskih dneh. Preteklo zimo je tako iz Nadanjega sela večkrat odpeljal avtobus poln smučarjev v Italijo. Smuke se je udeležilo veliko vaščanov, prijateljev in smučarjev iz sosednjih krajev. Uspešno smuko nameravajo ponoviti tudi v naslednjih zimah. V prihodnje si želijo predvsem prostor za delovanje društva in vaške skupnosti, da bi lahko nanizali še več idej povezovanja vaščanov.
Otroško igrišče V društvu ne počivajo niti kar se investicij tiče. Društvo Nad`nska lipa je bilo nosilec projekta izgradnje otroškega igrišča na mestu, kjer je bilo balinišče. »Postavilo se je dve atestirani igrali in peskovnik z ustrezno mivko, zaradi varnosti pa se je po tleh razgrnilo prodni kamen iz reke Soče in vse skupaj ogradilo z nevpadljivo ograjo. V celoti pa smo igrišče zgradili člani društva,« se pohva-
Božični zvonovi lepo naj zvonijo, v imenu naj našem Vam srečo želijo, da leto bi novo zdravo bilo, da v srcih sijalo bi sonce toplo.
Poln sreče naj bo božiča dan, samostojnosti, bolj spoštovan, ljubezen, srečo, zdravje in veselje, novo leto naj k Vam pripelje!
Srečno 2011 !
bolj obstranskih poti. Tako se je obnovilo dve poljski poti, za kar so prišla sredstva iz občinskega proračuna, v celoti pa so uredili tudi gozdno pot. »Pot se je obsekalo, nasulo tampon ter vgradilo nekaj kanalet za odvodnjavanje. Uredilo se je tudi del gozdne vlake do sadovnjakov, kjer so pomagali njihovi lastniki,« pove nekdanji predsednik.
Občinska odbora Nove Slovenije – krščanske ljudske stranke in Mlade Slovenije Pivka
Voščimo vam vesele praznike in vse dobro v novem letu. Čestitke tudi ob dnevu samostojnosti.
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
zimski Pivški list
Otroško igrišče v Nadanjem selu.
li nekdanji predsednik VS Nadanje selo. Seveda brez denarja ni šlo. Tega pa so dobili od občine, članov društva, vaške skupnosti, Banke Koper in podjetja Euromix d.o.o, ki je darovalo del sredstev za igrala.
Kamniti križ V vasi je bilo poskrbljeno tudi za obnovo kulturne dediščine. Lepšo podobo je letos dobil kamniti križ (pil) v vasi. Za obnovo je poskrbel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica, ob financah občine Pivka, blagoslovljen pa je bil ob letošnjem devetnajstem majskem prazniku kapelice.
Želje … »Lotili smo se tudi obnove kamnitega obokanega Jakličevega studenca. Žal se je ob začetku obnove izkazalo, da je obok preveč poseden in utrditev ni več smiselna, zato se ga je začasno le podprlo. Letos smo se zato prijavili na razpis za razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo. Pričakuje se 85-odstotno sofinanciranje projekta, ki bo vreden okrog 22.000 evrov,« še eno od želja izrazi Žnidaršič. Seveda pa se seznam le teh stežka konča. Prve na spisku pa so seveda spet ceste. Želijo, da se asfaltira kategorizirano javno pot do hiš, ki se na novo gradijo oziroma se bodo kmalu začele graditi, in da se temu primerno razširi javno razsvetljavo na to območje. Obnove pa je potrebna tudi ulica v smeri proti Šmihelu in vaški ribnik. »Predvsem pa želim, da se še več vaščanov aktivno vključi v soustvarjanje družabnega okolja v vasi, kajti star pregovor pravi, »sreča je nekaj notranjega in ne zunanjega, zato ni odvisna od tega kar imamo, temveč od tega kar smo«,« zaključi nekdanji predsednik VS Nadanje selo Andrej Žnidaršič.
V sklopu urejanja je bil postavljen nov most čez potok ter brv, ki služi tudi kot avtobusna postaja, potok pa so dodatno zaščitili z zaščitno ograjo. Tlakovana je bila ploščad sredine vasi, urejena javna razsvetljava, na novo je bila postavljena fekalna kanalizacija in obnovljena meteorna kanalizacija. »Z ureditvijo trga nismo pridobili le nove infrastrukture, lepega videza, prostora za posedanje in druženje, temveč predvsem večjo varnost vaščanov in obiskovalcev vasi,« se še pohvali Rebec.
Manjše pridobitve Če je bila to največja pridobitev v zadnjih letih pa je bilo vmes še precej manjših, ki so vasi dale lepši videz, in omogočile boljše življenje v njej. Že pred leti se je začela urejati struga Stržen, ki teče skozi vas, postavljena je bila nova razsvetljava do cerkve svetega Jakoba, ki je dobila tudi bolj urejeno okolico. Urejenih je bilo kar nekaj gozdnih in poljskih poti, po prenovi pa kliče precej poti, ki še niso bile urejene in pa tiste, ki so bile uničene zaradi neurij.
Skrb za turizem Da so prišli v turistično vas, ljudje izvedo iz table na začetku vasi, na kateri so napisane tudi kmetije, ki se ukvarjajo s kakršnokoli turistično dejavnostjo. »Narin
se ponaša z največjim številom prenočišč v občini Pivka, kmečkim turizmom, etnološko zbirko od zrna do kruha, premoremo pa tudi tri ansamble,« vaško vzdušje predstavi Boris Rebec in nadaljuje: »Vsako leto ob dnevu zemlje organiziramo čistilno akcijo, ki se je krajani udeležijo v velikem številu. Zaradi dobre ozaveščenosti krajanov tako v okolici vasi nimamo več divjih komunalnih odlagališč, vaščani pa vsako leto očistimo pesek in drugo nesnago, ki se čez zimo nabere po sami vasi in v potoku.« Za vsakoletno zasaditev cvetja po vasi pa poskrbi vaški svet skupaj z društvom podeželskih žena Narin. Vaški svet Narina lepo sodeluje tako z omenjenim društvom kot tudi z narinsko mladino. Vseh delovnih akcij si brez obojih skoraj ne bi mogli predstavljati in kot doda: »se lahko pohvalimo tudi s tem, da vaška mladina vsako leto za shod priredi ples, ki traja 4 dni.«
Načrti za prihodnje Seveda je tudi želja za prihodnje investicije kar nekaj. Tako kot v večini vasi pivške občine bi si tudi v Narinu želeli dokončati fekalno kanalizacijo s čistilno napravo, da bi izboljšali komunikacijo, pa si želijo pridobiti širokopasovno omrežje. Za večje veselje in varnost otrok bi si želeli zgraditi manjše športno oz. otroško igrišče, dokončati pa bi bilo treba še prepotrebno rekonstrukcijo dovozne lokalne ceste s pločnikom, s čimer bi se izboljšala tudi varnost voznikov in peščev. Kot že omenjeno, po prenovi kliče še nekaj poljskih in gozdnih poti ter potok Stržen, kjer je potrebna nadaljnja sanacija. »Velikokrat se krivično govori, da gre precej denarja iz občinskega proračuna občine Pivka v Narin, vendar to ni tako, kar se vidi tudi iz naštetih investicij,« še zaključi Boris Rebec. /Sidonija Mozetič, foto: Lili Primc/
Notranjsko-kraške novice št23
STI VAŠKE SKUPNOODOVINE G Z E K Š A J O V K R PA
24. december 2010
Vedno pestrejša ponudba Park vojaške zgodovine Pivka (PVZ) postaja s svojo pestro ponudbo vedno bolj cenjeno in obiskano muzejsko doživljajsko središče doma in v tujini. Radi ga obiskujejo tako najmlajši kot tudi najstarejši ljubitelji vojaško zgodovinske dediščine, obiskovalce pa vedno znova pritegnejo tudi aktivnosti, ki jih PVZ ponuja kot doživljajsko središče. Od letos se lahko pohvalijo s certifikatom »invalidom prijazno«, kar je velik dosežek za tovrstne Parke. Več o PVZ-ju pa sta nam povedala vodja projekta PVZ, mag. Janko Boštjančič, in strokovna sodelavka Andreja Požar, univ. dipl. geografinja. Vreme slabo – obisk dober Kako ste zadovoljni z letošnjim letom v PVZ-ju? Kaj je bilo dobrega? S čim niste najbolj zadovoljni? A. Požar: V Parku vojaške zgodovine Pivka smo z obiskom v letošnjem letu zadovoljni, saj bomo kljub temu da je zaradi slabega vremena odpadel Festival vojaške zgodovine, ki je v prejšnjih letih v Park vojaške zgodovine Pivka pritegnil več tisoč obiskovalcev, presegli lanskih 16.000 obiskovalcev, povečali pa smo tudi prihodke na postavki Park vojaške zgodovine Pivka in sicer za okoli 20 odstotkov. Povečal se je tudi obisk utrdbe Alpskega zidu in število pohodnikov, ki se odpravijo po Krožni poti vojaške zgodovine. Letos nas je nasploh pri izvedbi prireditev nekoliko oviralo vreme. Kot že omenjeno, smo v Parku vojaške zgodovine zaradi slabega vremena izpeljali samo del IV. Festivala vojaške zgodovine. Prireditev »Turki pod Šilentabrom«, s katero naj bi se letos vrnili v čas turških vpadov na slovensko ozemlje in ki naj bi hkrati predstavljala osrednji dogodek festivala, je bila zara-
mag. Janko Boštjančič, vodja projekta PVZ.
di izjemno slabih vremenskih razmer žal odpovedana, smo pa zato v Parku kljub temu izpeljali strokovni del festivalskega programa. V sredo, 15. septembra, je tako v Parku vojaške zgodovine predavala profesorica Dušica Kunaver na temo »Slovenski ljudski vojak – brambovec in puntar«. Prof. Kunaverjeva, ki že vrsto let zbira in ureja ter objavlja slovensko ljudsko izročilo, nam je na slikovit način predstavila pripovedke, bajke in šege, ki so skozi zgodovino nastajale med slovenskim ljudstvom
Več o obeh natečajih si lahko preberete na www.parkvojaskezgodovine.si, z vprašanji pa se lahko obrnete na andreja.pozar@pivka.si ali na 031 775 002. in se ohranile vse do današnjih dni. V četrtek, 16. septembra, smo slavnostno odprli razstavo »Po sledovih Andreja Turjaškega« avtorice Barbare Žnidaršič, sodelavke zavoda Parnas. Razstava, razdeljena na pet sklopov, prikazuje turške vpade in obrambo pred Turki, turško in krščansko vojsko in življenjsko pot Andreja Turjaškega, ki se je odlikoval v bitki pri Sisku leta 1593. V petek, 17. septembra, pa je bila odprta razstava »Renesančni vladar, Matija Korvin – državnik, vojskovodja in mecen«, ki sta jo pripravila Inštitut in muzej za vojaško zgodovino Madžarske vojske in Galerija – muzej Lendava.
Prireditev „Turki pod Šilentabrom” bomo najverjetneje zaradi izjemnega zanimanja izvedli septembra prihodnje leto.
Narin Uredili center vasi V občinski turistični vasi, Narin, so največ pridobili prav letos. Kot pravi svetnik občine Pivka, vaščan Narina in koordinator večjih investicij v vasi, Boris Rebec, je bila letošnja ureditev središča vasi največja pridobitev po letu 1992. »Pred pričetkom urejanja smo naredili novo urbanistično zasnovo centra vasi. Večji del sredstev za obnovo je občina Pivka zagotovila iz evropskih skladov – 85 odstotkov – ostalo pa je pridobila iz lastnih virov,« pove Rebec.
str 37
Turistična vas Narin.
Strokovna sodelavka Andreja Požar, univ. dipl. geografinja.
J. Boštjančič: Slabo vreme je res zaznamovalo letošnje leto. Že 8. maja, ko je Turistično društvo Pivka organiziralo Krpanov pohod in ko je v Vojašnici Pivka potekal Dan odprtih vrat in ko smo v Parku pričakovali več kot 1000 obiskovalcev, je močan dež vse pokvaril. Vreme nam je ponagajalo tudi na dan Poletne muzejske noči, ko smo imeli za obiskovalce organiziran voden ogled ključnih točk po delu Krožne poti do Šilentabra, od 17. ure dalje pa smo jim nudili tudi brezplačen ogled razstav in zbirk Parka. Zaradi slabega vremena je bil program nekoliko prilagojen. Tako smo se na Primož odpeljali s kombiji, nato pa se peš od-
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
zimski Pivški list S 1. januarjem 2011 se kot strateški partner iz projekta Park vojaške zgodovine Pivka umika Turizem kras d.d., zato smo v oktobru sami prevzeli rezervacijski sistem, v začetku leta pa prevzemamo še vodenje, muzejsko trgovino in trženje. Rezervacije sedaj sprejemamo na telefonski številki 031 775 002 (Andreja).
pravili na Šilentabor, kjer je bil ob koncu 15. stoletja postavljen največji utrdbeni kompleks na Slovenskem, ki naj bi varoval Kranjsko pred vpadi Turkov z južne strani. Na Šilentabru smo si ogledali tudi cerkev sv. Martina, katere največja dragocenost so freske, ki pokrivajo prezbiterij in slavoločno steno. Prireditev je bila v celoti krita iz Evropskega kmetijskega sklada za regionalni razvoj.
pna vozila in topovi, naj bi zgradili še en paviljon, prav tako pa naj bi v okviru projekta zgradili potrebno infrastrukturo za funkcioniranje kompleksa. Vrednost projekta je okvirno ocenjena na 10 milijonov evrov, uvrstilo pa naj bi se ga v programsko financiranje iz skladov EU. Projekt pomeni viden prispevek k nadaljevanju obnove in oživitve kompleksa starih pivških vojašnic.
»Invalidom prijazno«
Spletna trgovina, nedeljski izleti
A. Požar: Med t.i. dosežke pa lahko v letošnjem letu štejemo pridobitev certifikata „Invalidom prijazno”, ki so nam ga po ocenjevanju dostopnosti podelili na Slovenskem združenju za duševno zdravje ŠENT, kjer želijo s podeljevanjem certifikata ozaveščati ljudi o težavah invalidov in vseh funkcionalno oviranih oseb in posledično delovati v prid spreminjanja odnosa do invalidov. V okviru projekta je bila ustanovljena tudi Turistična agencija za potovanja invalidov, s katerimi smo prejšnji mesec pripravili skupno ponudbo za naslednje leto.
Podpis dogovora A. Požar: Drugi večji uspeh pa je vsekakor podpis dogovora o skupni izvedbi projekta »Muzejsko depojski kompleks Pivka«, ki so ga 16. marca letos v Pivki podpisali ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ministrica za kulturo Majda Širca in župan Občine Pivka Robert Smrdelj. Projekt »Muzejsko depojski kompleks Pivka« je usmerjen v oživljanje kulturne dediščine in dopolnjevanje javne kulturne infrastrukture z namenom ustvarjanja novih možnosti za trajnostni razvoj. V okviru projekta je glede na razpoložljiva sredstva predvidena obnova in oživitev vseh še neobnovljenih objektov v kompleksu starih pivških vojašnic za potrebe oglednih muzejskih depojev različnih slovenskih muzejev in institucij ter prezentacije še nekaterih vojaško-zgodovinskih zbirk Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Za ohranitev in prezentacijo preostalih primerkov težkega orožja, kot so tanki, druga okle-
Katere novosti ste vpeljali? J. Boštjančič: Z Ministrstvom za obrambo smo uspeli skleniti dogovor o prodaji odpisanih vojaških sredstev, ki jih je Občina Pivka kupila od MORS-a. V kratkem nameravamo vzpostaviti tudi spletno trgovino, kjer bo ponudba še bogatejša. Ob zavedanju, da je turizem izjemnega pomena za razvoj same občine in da je PVZ tudi gonilo drugega turističnega razvoja v občini Pivka, smo v letošnjem letu pričeli z objavljanjem predlogov za nedeljske izlete, v prihodnosti pa pripravljamo tudi tečaj za lokalne turistične vodnike.
Bogata zbirka tankov Pridobili ste nekaj novih eksponatov. Jih lahko na kratko predstavite? J. Boštjančič: PVZ je bogatejši za nekaj novih zanimivih eksponatov. Slovenska vojska je po končani obnovi v Park pripeljala dva eksponata, in sicer tank T55 in tank PT76, s parkirišča pred Postojnsko jamo pa je bil prepeljan tank T34. Tank T34 upravičeno štejemo za eno najbolj uspešnih tankovskih konstrukcij svojega časa. Tank s 85 mm topom je postal pravi sinonim za zmago Sovjetov na vzhodni fronti. Zaradi enostavne konstrukcije, dobre mobilnosti, nezahtevnega vzdrževanja ter dobre oborožitve se je lahko kosal z večino nasprotnikov. Pomembno vlogo je odigral tudi v oborožitvi JLA, kjer je bil veliko let glavni bojni tank. Tank T55 je svojevrsten rekorder – noben drug tank v zgodo-
vini ni bil proizveden v tolikšnem številu kot tank T55. V več različicah in več državah socialističnega bloka je bilo proizvedenih približno 100.000 takšnih vozil. T55 je predstavljal tudi osnovni bojni tank jugoslovanske armade, ki je imela leta 1991 v oborožitvi 1900 tovrstnih tankov. Eksponat bo v Parku postavljen zunaj, pred objektom Komanda nasproti spomenika, ki označuje, da se je ravno iz te vojašnice 26. junija 1991 začela agresija jugoslovanske vojske. Lega eksponata ni naključna, saj so tistega dne na pivške ceste zapeljali ravno tanki T55. Tank PT 76 – lahki plavajoči tank PT 76 tudi izvira iz Sovjetske zveze in je začel nastajati kmalu po drugi svetovni vojni kot vozilo namenjeno opravljanju izvidniških nalog. Tank PT 76 je imel odlično gibljivost in plovnost, slabša pa sta bila oklepna zaščita in oborožitev. Med plovbo sta tank poganjala dva vodno-reakcijska pogonska sistema na levi in desni zadnji strani tanka, ki sta srkala vodo pod tankom in jo potiskala skozi šobi na zadnjem delu tanka, s katerima ja tank tudi krmilil med plovbo. JLA je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kupila 100 tankov tega tipa in z njim oborožila oklepne izvidniške enote. Nekaj teh tankov je uporabila tudi med osamosvojitveno vojno v Sloveniji junija 1991.
Podmornica Kakšni so načrti PVZ-ja za prihodnje leto? J. Boštjančič: Pospešeno se pripravljamo na naslednje leto in prihajajočo turistično sezono. Že naslednjo pomlad naj bi po zagotovilih MORS-a iz Črne Gore končno prispela podmornica, katere prevoz je bil letos odložen, Slovenska vojska pa naj bi v Pivko prepeljala še nekaj obnovljenih tankov, namenjenih za predstavitev v muzejskih zbirkah.
Pomembni obletnici A. Požar: V letu 2011 bomo obeležili dve pomembni obletnici: s sklopom razstav, predavanj in drugih prireditev se namerava-
Notranjsko-kraške novice št23
24. december 2010
PARK INE V O D O G Z E K Š A J VO mo spomniti 20-letnice slovenske osamosvojitvene vojne, ki se je začela z izhodom tankov iz vojašnice v Pivki, na t. i. Dan prej, 26. junija 1991. Tudi Poletna muzejska noč bo posvečena osamosvojitvi Slovenije. Park pa bo poleg tega praznoval tudi svojo 5-letnico delovanja – septembra 2006 je bil namreč odprt I. paviljon s tankovsko-artilerijsko zbirko. Na investicijskem področju se bodo v letu 2011 nadaljevale aktivnosti koordiniranja in usmerjanja že v začetku omenjenega projekta Muzejsko-depojski kompleks Pivka. Programski del bodo tudi drugo leto bogatili redni muzejski dogodki, kot so predavanja, predstavitve knjig, projekcije filmov ipd., in bodo, v skladu z že uveljavljeno tradicijo, predvidoma potekali vsako drugo sredo v mesecu.
otroke, v sodelovanju z Osnovno šolo Pivka smo se aktivno vključili v akcijo »Očistimo Slovenijo« in očistili kompleks in pot do utrdbe Alpskega zidu na Primožu, med večjimi prireditvami pa lahko omenim Poletno muzejsko noč in Festival vojaške zgodovine. Vse zgoraj omenjeno in še več bomo skušali nadaljevati tudi v prihodnje.
Top K5
Novi programi
J. Boštjančič: V prihodnjem letu bi zelo radi postavili tudi razstavo o topu K5, saj je strokovno javnost pred časom osupnila novica, da je nemška armada pred koncem druge svetovne vojne, november 1944–maj 1945, imela v Pivki enega svojih največjih topov – legendarni top K5, ki je predstavljal največje orožje, ki je kdaj bilo na slovenskem ozemlju. Top je bil v Pivki, tedanjem Št. Petru na Krasu, nameščen zaradi pomembne strateške lege, saj predstavlja stično točko prometnih povezav iz obeh velikih jadranskih zalivov, Tržaškega in Reškega.
J. Boštjančič: Sprejetje prostorskega plana omogoča nadaljnje aktivnosti v zvezi z razvojem doživljajskega dela PVZ. V sodelovanju z zunanjim izvajalcem, ki bo skrbel za ta del, aktivno pripravljamo nove programe, katere bi začeli izvajati spomladi 2011. Programi obsegajo tako zabavni kot strokovni teambuilding … Z dopolnjeno ponudbo načrtujemo prodor med turistične agencije, pripravljamo pa tudi programe, s katerimi bi v Pivko privabili turiste s križark, ki predstavljajo vse večji delež med obiskovalci Slovenije.
Vstopnina: brezplačno za Pivčane J. Boštjančič: Na decembrskem občinskem svetu so svetniki potrdili sklep, da se občanom Občine Pivka od 1. januarja 2011 za ogled muzejskih zbirk Parka vojaške zgodovine ne zaračunava vstopnine, ampak le pavšal stroškov zavarovanja v višini 0,50 evra na osebo.
str 38
rodne zavesti. Prav zato smo se v PVZ odločili, da na pragu leta, ko bomo obeležili 20-letnico osamosvojitve Slovenije, razpišemo natečaj za osnovnošolce in dijake z naslovom “SLOŽNOST NAM DAJE MOŽNOST”, za strokovno javnost pa javni oblikovalski natečaj za oblikovanje majice in plakata Parka vojaške zgodovine Pivka v tem jubilejnem letu 2011.
Druženje za zaključene skupine Za januar velja omeniti akcijo druženja za zaključene skupine, ki jo organizira specializirana agencija za adrenalinsko doživljajski turizem Vinetou d.o.o.. Ekipa Vinetou bo udeležence na izbrani lokaciji pričakala z dobrodošlico, od koder jih bodo njihovi animatorji popeljali na ogled Parka vojaške zgodovine in podzemne utrdbe Alpskega zidu na Primožu. Po ogledu bodo udeležence pripeljali nazaj na izbrano lokacijo in na večerjo z izbranim animacijskim programom.
Projekt b2n »business to nature« J. Boštjančič: Zaposleni v Parku vojaške zgodovine Pivka pa delamo tudi na EU projektu B2N »BUSINESS TO NATURE«, ki ima za cilj hitrejši razvoj regij s pospeševanjem razvoja podjetništva na manj razvitih območjih, pri čemer je dan poudarek trajnostnemu razvoju na območjih z bogato naravno dediščino. Projekt teče že vse leto 2010 in se bo nadaljeval vse
Pred utrdbo.
Predavanja, razstave, ogledi
Dva natečaja
Kaj vse ste pripravili in še pripravljate za obiskovalce?
S čim boste pričeli novo leto?
A. Požar: V letu 2010 smo pričeli z rednimi mesečnimi predavanji, ki potekajo bolj ali manj redno vsako drugo sredo v mesecu, gostili smo štiri razstave, pripravili dva dneva odprtih vrat, v času šolskih počitnic organizirali brezplačne vodene oglede za
A. Požar: Dejstvo je, da večina otrok in mladostnikov vse premalo ve o zgodovini svojega naroda, še posebej o novejši. Ali pa vedo precej manj, kot bi si želeli vsi tisti, ki so na tak ali drugačen način prispevali k rojstvu Slovenije in kot je, seveda, nujno potrebno za razvoj dostojne mere na-
do konca leta 2012. Lokalni pospeševalni center Pivka sodeluje v okviru projekta pri vzpostavljanju platforme za sodelovanje in prenos dobrih praks na tem področju, pri čemer prihajajo partnerji projekta tako iz starih držav članic, kot so Španija, Francija, Italija, Portugalska, V. Britanija, Švedska, kot tudi iz novih članic, Bolgarija, Poljska in Slovenija. /Lili Primc, foto: Lili Primc in arhiv PVZ/
V teh dneh, ko vsem se kam mudi, ko prazniki nas že podijo, izberite takšne si poti, ki prave se smeri držijo! Naj vodijo vas med ljudi, ki vas z dobroto bogatijo, prijazne njihove oči pa od ljubezni se iskrijo! Vesele božične praznike, v prihajajočem letu pa veliko sreče, zdravja in osebnega notranjega miru. kolektiv Parka vojaške zgodovine Pivka
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
Notranjsko-kraške novice št23
zimski Pivški list
NAŠ GOST
str 39
24. december 2010
Prešernovo priznanje Pivčanki 25-letna Ana Žužek iz Pivke, ki je letos aprila diplomirala na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani iz smeri zdravstvena nega z najvišjo oceno deset, je za svoje diplomsko delo z naslovom Osveščenost mladostnikov o zdravem načinu življenja v osnovni šoli Pivka in na šolskem centru Postojna, 1. decembra prejela prestižno Prešernovo priznanje. Ana, zakaj si se odločila raziskati temo o osveščenosti mladostnikov o zdravem načinu življenja?
PREŠERNOVO PRIZNANJE Pot do Prešernovega priznanja ni lahka, saj mora kandidat dosegati visoka merila strokovne komisije. To pomeni, da kandidirajo le diplomska dela, ki imajo visoko število točk, torej so napisana na podlagi vsaj osemdesetih strokovnih virov, med njimi mora biti najmanj deset angleških virov, iz katerih študent črpa informacije, poleg tega mora biti diplomsko delo raziskovalno, raziskovalna naloga mora biti obdelana na zahtevni statistični ravni, v vsebinskem delu pa morajo biti vse trditve iz raziskave znanstveno podprte.
Pojdiva še h konkretnim izsledkom tvoje raziskave. Kakšen je življenjski slog povprečnega mladostnika?
ostalih področjih delovanja. Ljudje že z neverbalno komunikacijo dobijo prvi vtis. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da izžarevamo življenjski elan, ki potrjuje, da mi sami osebno živimo zdrav življenjski slog. Zavedati se moramo, da je le vseživljenjsko učenje tisto, ki nam širi obzorja. Zdrav življenjski slog meni osebno pomeni način življenja, za katerega se moramo vsakodnevno truditi, in ne le neko vmesno postajo. Preživljanje prostega časa, ki ga namenimo dejavnostim, ki
Zakaj meniš, da so zajtrkovalne navade osnovnošolcev boljše kot zajtrkovalne navade srednješolcev?
Za to temo sem se odločila zato, ker me zanima življenjski stil mladih, ki so potencial naše družbe. Poleg tega sem hotela iz diplome napraviti nekaj več, pomenila mi je izziv. Mlade sem med drugim spraševala tudi o mnenju glede uvedbe predmeta zdravstvena vzgoja v predmetnik osnovnih in srednjih šol in raziskava je pokazala, da bi mladi radi vedeli več o temah, kot so: zdrava prehrana, spolnost in spolne bolezni ter prva pomoč in ravnanje v primeru naravnih nesreč. Lotila sem se raziskovanja življenjskega sloga mladih, saj menim, da so sedeč življenjski slog in z njim povezana zasvojenost z računalnikom in televizijo, premalo gibanja, prekomerna telesna teža, depresija med mladimi …, le nekateri dejavniki tveganja za razvoj bolezni in asocialnost mladih. Za zdrav življenjski slog je zelo pomembna tudi sposobnost obvladovanja stresa ter sprostitev ob interesnih dejavnostih, kot so šport, kultura ...
Odločila si se za pisanje diplomskega dela na področju preventive. Zakaj? Ja, res je. To pa zato, ker menim, da na področju preventive lahko zdravstveni delavci na vseh področjih svojega delovanja, tudi neformalno, naredimo zelo veliko. Poleg strokovnega znanja je namreč zelo pomembno, da to kar govorimo, tudi predstavljamo. S svojim videzom, kot sta uniforma in urejenost, dajemo zgled. Pa naj bo to v prosveti, zdravstvenih ustanovah ali na
nas razveseljujejo, je bistven element takega sloga.
Ugotovila sem, da povprečen anketiran mladostnik med vikendom preživi štiri ure pred računalnikom in dve uri pred televizijo. V povprečju se mladi med tednom le eno uro intenzivno rekreirajo. V zvezi s prehranjevanjem so izsledki sledeči: večina osnovnošolcev uživa sadje vsak dan, večina srednješolcev pa le 2–4 dni na teden. Spodbuden podatek je, da je indeks telesne mase pri anketiranih osnovnošolcih kot pri srednješolcih znašal med 21 in 22 enot, kar jih uvršča med mlade s primerno telesno prehranjenostjo. Moram pa poudariti, da sem s primerjavo rezultatov pri enaki populaciji na državnem nivoju ugotovila, da so anketirani mladi za približno 22 odstotkov bolj telesno aktivni kot mladi iz drugih regij v državi. Kar je na regijskem nivoju zelo dober podatek.
Raziskava je bila izvedena na OŠ Pivka in na osnovi tega lahko komentiram takole: menim, da imajo osnovnošolci boljše zajtrkovalne navade kot srednješolci v prvi vrsti zato, ker v tej dobi živijo še vsi v domačem okolju, kjer jih tudi starši spodbujajo in skrbijo za prehrano. Lahko rečem, da na to vpliva tudi čas, ki ga imajo osnovnošolci zjutraj na razpoLetošnje Prešernovo priznanje tudi Ani Žužek iz Pivke.
lago, saj običajno niso zelo oddaljeni od šole in pouk se začne kasneje kot v srednjih šolah. Srednješolci so v burnem obdobju adolescence občutljivi, svojeglavi in nad njimi starši nimajo in ne morejo imeti enake kontrole kot nad mlajšimi. Poleg tega pa je kar velik odstotek dijakov in dijakinj med tednom stran od doma, v dijaških domovih, pa si seveda sami krojijo svoj ritem glede prehranjevanja. Zgodnja ura pričetka pouka in morebitna večja oddaljenost do srednje šole pa vsekakor ni zanemarljiv dejavnik.
Kako bi ti mladostnikom razložila pomen zdrave prehrane? Za mlade je pomembno spoznanje, da je zdrava in uravnotežena prehrana nasploh, eden glavnih varovalnih dejavnikov zdravja, saj v fazi rasti in razvoja hranilna vrednost živil ni le energija za vsakdanje napore, ampak v glavnem nujno potrebna energija in gradivo za rast in razvoj telesa ter psihosocialni razvoj.
Svečana podelitev Prešernovih priznanj.
Kako lahko starši pripomorejo k temu?
Starši so otrokom zgled, ki se mu skušajo čim bolj približati. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in prehranjevanje tudi v poznejšem obdobju ter s tem na zdravje v odrasli dobi. Staršem bi priporočila, da so že v zgodnjem otroštvu svojega otroka pozorni na to in da skušajo postopoma in predvsem na nevsiljiv način otrokom približati zdravje kot neprecenljivo vrednoto, za katero se je potrebno truditi. S tem jih bodo seveda usmerjali tudi k zdravi in uravnoteženi prehrani.
Študij si več kot uspešno zaključila. Kakšne so zdaj tvoje poklicne želje? Delo z ljudmi mi pomeni izziv in odločila sem se nadaljevati družinsko tradicijo, zato je moja poklicna pot sedaj usmerjena v kozmetiko in delo v našem salonu. V tej branži je vedno bolj iskana strokovnost in profesionalnost, ki absolutno zajema celostno obravnavo stranke in prav tu se medicinsko znanje odlično dopolnjuje s kozmetičnimi ve-
dami. Delo v kozmetičnem salonu že zdavnaj ni več omejeno le na nego obraza, ampak z aparaturnimi napravami rešujemo estetske probleme praktično na vseh predelih telesa. Strokovno izpopolnjevanje je torej nujno, če hočeš strankam nuditi varne in učinkovite tretmaje. Moja študijska pot pa vsekakor še ni zaključena, saj razmišljam o nadaljevanju na magistrskem nivoju. /Lili Primc, foto: osebni arhiv/
barva: cmyk
PRILOGA PIVŠKI LIST
Notranjsko-kraške novice št23
zimski Pivški list
NAŠ GOST
Najmlajši pivški občinski svetnik Andrej Sedmak, 26-letni Jurščan, po poklicu strojni tehnik, ki mu do konca študija ladijskega strojništva na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu manjka le še nekaj izpitov, je najmlajši član občinskega sveta Občine Pivka in predsednik podmladka SLS Nove generacije. Kot samostojni podjetnik z lastno glasbeno agencijo je zelo zaposlen, kljub temu pa si je vzel čas za kratek pogovor za naš časopis. vzemali, da bodo imele vse vasi igrišča in igrala za otroke, v Pivki bomo skušali najti rešitve za ureditev skate parka in igrišča za odbojko na mivki, formirali bomo Mladinski svet Občine Pivka ter skušali zagotoviti skupen družabni prostor za mlade. Predvsem pa bomo dali veliko pozornosti na to, da se bodo mladi aktivno vključevali v različne dejavnosti, kot so šport, kultura, humanitarne akcije, gasilstvo …
S čim se kot samostojni podjetnik pravzaprav ukvarjate? Ukvarjam se z organizacijo in koordinacijo različnih prireditev, kot so koncerti, festivali, dobrodelne prireditve … ter managementom glasbenih skupin, med drugim sem tudi manager glasbene skupine Requiem, ki je ena izmed največjih slovenskih skupin metal scene.
Lahko rečeva, da je vaš delovni čas glasba, kaj pa potem počnete v prostem času?
Kako vidite prihodnost občine Pivka?
Veliko pomagam na družinski kmetiji, sem pa tudi član Lovske družine Tabor Zagorje, tako da svoj prosti čas večinoma preživim v naravi in dobri lovski družbi.
V pivškem političnem življenju predstavljate novo ime, zato je prav, da vas najprej vprašam, zakaj ste se odločili za politiko? Vedno sem se zavzemal za mlade in skušal reševati problematiko, povezano z njimi. Razmišljal sem, na kakšen način bi lahko na lokalni ravni še bolj pripomogel k reševanju te problematike in tako nekako vstopil v »svet politike«. K sodelovanju so me povabili pri OO SLS Pivka, ugajal mi je njihov program in z njihovo vključitvijo v problematiko mladih smo skupaj oživeli podmladek SLS Pivka – Nova generacija, katere prioriteta je dvig kvalitete življenja mladih v občini Pivka. Tako sem od marca letos predsednik OO Nove Generacije SLS Pivka, od letošnjih lokalnih volitev pa tudi občinski svetnik.
Andrej Sedmak.
Prvi dve seji občinskega sveta sta za vami. Kakšni so prvi občutki v zvezi z delom občinskega sveta? Obe seji sta bili bolj konstitutivne narave, kar pomeni, da smo večinoma razpravljali o sami sestavi občinskega sveta. Z vsebinskimi zadevami se bomo pričeli ukvarjati po konstituiranju odborov, komisij in pri pripravi letnega proračuna, torej že naslednjo sejo.
Za kaj se boste zavzemali v občinskem svetu? Kot sem že dejal, so mi glavna prioriteta mladi, njihova problematika in s tem razumevanje mladih v naši občini. Mlade moramo skozi izvajanje različnih aktivnosti spodbuditi k sodelovanju. OO Nova generacija in OO SLS Pivka smo skupaj pripravili program za mlade, ki ga bomo izvedli v tem mandatu. Še naprej se bomo za-
Naša občina v primerjavi z ostalimi malimi in tudi večjimi občinami, zelo napreduje. Sicer pa je potrebno precej poudarka posvetiti rasti gospodarstva, s tem mislim predvsem na male podjetnike, kajti, kot vidimo, velika podjetja prihajajo v veliko krizo. Potrebno je razširiti industrijsko cono, vzpostaviti cestne povezave in rešiti problem umestitve avtoceste v prostor. Občina se zavzema za to, da avtocesta ne bi potekala na poseljenih območjih in da bi se uredilo primerno obvoznica za Pivko. Menim, da občina Pivka postaja zelo prijazna tudi za mlade družine: ravno zdaj je v gradnji nov vrtec, šola ima prenovljene prostore, imamo skoraj novo športno dvorano; zagotovo pa so vsi občani zadovoljni, da bomo v kratkem dobili novo bencinsko črpalko. Če bomo šli s takimi koraki naprej, bo čez nekaj let v Pivki še lepše in življenje občanov še bolj kvalitetno.
Kakšne načrte pa imate v okviru podmladka slovenske ljudske stranke – Nove generacije?
Ob zaključku akcije »rezervirano za rumeno«, A. Sedmak drugi z desne.
Nova Generacija je zaposlena tudi v veselem decembru. Obiskujemo starejše in osamljene ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Nekaterim pomagamo tako, da jim nudimo fizično pomoč in jim pomagamo npr. pripraviti drva, gremo namesto njih po nakupih, spet drugi so veseli, če z njimi malo posedimo in poklepetamo. To se mi zdi ena izmed pomembnejših usmeritev Nove generacije, saj s tem ne le da pomagamo pomoči potrebnim ampak ustvarjamo most med generacijami. Delovali bomo tudi na področju kulture, izobraževanja in športa pri mladih. Zavzemali se bomo za varstvo okolja in aktivno sodelovali pri čistilnih akcijah, podobno kot smo že letos pri izjemno odmevni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. /Lili Primc, foto: osebni arhiv/
str 40
24. december 2010
Malim in večjim podjetjem ponudili znanje za inoviranje Pivka – RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je v okviru evropskega projekta za spodbujanje inovativnosti Medossic pravkar zaključila niz treh izobraževalnih predavanj v velikih in srednjih podjetjih Notranjsko-kraške regije. Izobraževanja z naslovom »eko-Inovacije so dober posel« so za vodilni in razvojni kader ter ostale zaposlene in njihove poslovne partnerje potekala v podjetjih Brest pohištvo, Kovinoplastiki Lož in Pivki perutninarstvo. Izbrana podjetja z razvojnega vidika predstavljajo pomembnejše proizvodne panoge, hkrati pa gre tudi za podjetja, ki so sodelovala že pri pripravi analize stanja eko-inoviranja v regiji. V začetku prihodnjega leta bodo k udeležbi na interaktivne delavnice povabljeni manjši podjetniki v regiji. Predstavljeni jim bodo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter razvoju ljudi in projektov. Delavnice z naslovom »eko-Podjetnik« bodo namenjene dvigovanju zavesti in znanja s področja inoviranja, s poudarkom na potrebah strank in trendih trga. Petim delavnicam v januarju in februarju bo sledilo še povezovalno srečanje za vse udeležence izobraževanj, na katerem bodo skušali poiskati skupne priložnosti za razvoj eko-podjetništva v regiji. Celoten program, namenjen spodbujanju inovacijskega prebujenja v regiji, razvojna agencija izvaja v sodelovanju s priznano strokovnjakinjo in letošnjo nagrajenko GZS-jeve nagrade Feniks za inovativno podjetništvo, Violeto Bulc iz podjetja Vibacom. Na ta način razvojna agencija stremi k spodbujanju zavedanja in povečevanja znanja v podjetjih za oblikovanje idej in poslovnega obnašanja, ki bo pripomoglo k razvoju poslovanja v smeri ekoinoviranja in večje dodane vrednosti gospodarstva v regiji.
Fotografije s predavanj (ogled slik je možen na spodnjih povezavah): - prvo predavanje je potekalo 29. novembra v Brest pohištvo Cerknica d.o.o. - drugo predavanje je potekalo 10. decembra v Kovinoplastiki Lož, d.d - tretje predavanje je potekalo 13. decembra v Pivka perutninarstvo d.d. - http://picasaweb.google.com/jnbslo/IzobrazevanjeVBrestPo histvu?authkey=Gv1sRgCK6g6_SmhreK-AE&feat=directlink - http://picasaweb.google.com/jnbslo/IzobrazevanjeVKovinopl astiki?authkey=Gv1sRgCMu2gd2M9aKe6gE&feat=directlink - http://picasaweb.google.com/jnbslo/Izobrazevanje VPivkiPerutninarstvo?authkey=Gv1sRgCMnZ2J7VrKdUg&feat=directlink Dodatne informacije: Mateja Simčič, Jana Nadoh Bergoč, info@rra-nkr.si, T: 05 72 12 243.
Pivški list je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic. Naročnik: Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. E-naslov: pivski.list@pivka.si. Odgovorna urednica: Lili Primc. Uredniški odbor: Irena Margon, Sidonija Mozetič, Alenka Tomšič, Katarina Zafran. Zasnova in izvedba preloma: Studio Ajd (www.Studio-Ajd.si). Naklada: 17.620 izvodov.