NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1 Prvi javno dostopni 6 defibrilatorji
Notranjska v novem vodiču 7 za planince
Z borilnimi udarci do 10 priznanja
Slovenke, s a v i iv ž Bog ice ... ž o r e n t h a l prelepe ž
Raz
a lok
iskujemo
ln o
10let
četrtek, 7. februar 2013, letnik XII / št. 3 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna
Drobiž za kulturo
FOTO: VALTER LEBAN
Ob največjem slovenskem kulturnem prazniku smo preverili utrip po hramih kulture v regiji. Pod drobnogled smo vzeli tiste ustanove oziroma društva, ki imajo v svojih prostorih redni raznolik kulturni program. Očitno je, da je javnih sredstev za kulturo vse manj, vendar slednje ustvarjalcev ne odvrne od dela. Največ bodo zanje prispevali na občini Postojna in Cerknica, najmanj pa na Blokah, saj bo občina letos nadaljevala izgradnjo večnamenske dvorane tudi za kulturne dogodke. Vidna umetniška imena smo vprašali, kdo sploh potrebuje kulturo, z ustvarjalcem filmov Jadranom Sterletom pa govorili o narodni identiteti in obstoju.
Iz vsebine:
2 3 4 16
Sašo Ožbolt je glasbenik, pesnik, družbeni kritik in umetnik, ki ves čas govori o ljubezni in razumevanju med vsemi. Pravi, da je ljubezen najvišja in vseobsegajoča.
V Podjetniškem vrtiljaku, kjer podjetja, samostojne podjetnike, zasebnike, društva in nosilce kmetijske dejavnosti seznanjamo z novostmi s področja vodenja, upravljanja, trženja in oglaševanja, zaposlovanja, pridobivanja sredstev …, tokrat pišemo o potrebi oglaševanja v medijih.
5 Vadišča ne bodo ukinili 9 Govori o ljubezni in razumevanju Na ministrstvu za obrambo so jasni, da vojaškega poligona Poček ne bodo ukinili. Temu sta se zoperstavila civilna iniciativa in postojnski aeroklub, ki je pritožbe zaradi nezakonite razširitve zapor letenja poslal pristojnim organom v Bruselj.
13 Podjetniški vrtiljak
Prestranek, 3. februar − Veterinarska inšpekcija preiskuje odgovornost lastnikov pobeglih konj, v katere je v noči na nedeljo pri Prestranku trčil vlak. Vseh pet konj je poginilo, štirje takoj, petega pa je zaradi hudih poškodb uspaval veterinar. Kot so sporočili s koprske policijske uprave, naj bi bili namreč konji na ranču v bližini Slavine zavarovani le z varovalnimi traki, ki so se pod težo mokrega snega posedli, tako da so konji zbežali. Možno pa je, da jih je prestrašila divjad. Inšpekcija zdaj torej preiskuje, ali je bila razlog za nesrečo malomarnost lastnikov. Eden od dveh je znani slovenski tekmovalni jahač Luka Založnik, ki v Slavini vzgaja tekmovalne konje. Na račun pogina petih konj je utrpel 50.000 evrov škode. Konji sicer niso bili niti ustrezno registrirani. Poginule živali so s tirov odstranili delavci Slovenskih železnic, nato jih je prevzel higienik. Lokomotiva tovornega vlaka se je pri nesreči tako poškodovala, da so jo morali zamenjati, da je vlak lahko odpeljal dalje. Proga je bila medtem nekaj časa zaprta. Strojevodja jo je odnesel brez poškodb. Na Slovenskih železnicah so še povedali, da se takšne nesreče na železniških progah ne zgodijo pogosto. Večinoma pred vlak skočijo divje živali, srnjad, medvedi … ∙vrž
Vsem bralkam in bralcem voščimo ob kulturnem prazniku, hkrati pa želimo prijetno pustno rajanje v prihodnjih dneh. Uredništvo
FOTO: SPLET
Vlak trčil v pobegle konje znanega jahača
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2 2
V središču
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Kulturni hrami od A do Ž
Mesec februar si lahko popestrite z obiskom kulturnih prireditev v regiji – Na abonmajskih predstavah pretežno gostujoči, na galerijskih stenah pa domači ustvarjalci Notranjska – V februarju, mesecu kulture, se zaradi večjega števila prireditev pogosteje odpravimo v kulturne hrame, kar nekaj ponudbe pa lahko najdemo tudi v bližnji okolici. Skoraj vse notranjske občine imajo kulturne domove, vendar je le peščica sodobno opremljenih in primernih za izvedbe kulturnih prireditev, tudi nekatere likovne galerije so usahnile v zadnjih letih. Pod drobnogled smo vzeli tiste ustanove oziroma društva, ki imajo svoje lastne prostore in v katerih se redno odvija raznolik kulturni program. Loški dolini daje poseben pečat grad Snežnik, ki je tudi prizorišče nekaterih kulturnih dogodkov. V sodelovanju z lokalnimi društvi in posamezniki jih oblikuje Javni zavod za kulturo in turizem Snežnik, v dogovoru z upravljavcem gradu, Narodnim muzejem Slovenije, pa letno pripravijo okoli 10 prireditev. Literarni in glasbeni večeri se odvijajo v poročni dvorani, galerijski dejavnosti pa so namenjeni kletni prostori. Sicer pa je njihov najbolj odmeven dogodek kulturno-etnološka prireditev V deželi ostrnic, ki se odvija vsako leto junija v okolici gradu.
Galerija v stari kmečki hiši V Kulturnem domu Cerknica se redno odvijajo prireditve različnih umetniških zvrsti. V februarju bodo s predstavo Rdeča kapica na svoj račun najprej prišli otroci, zvrstila pa se bosta še koncert Janeza Bončine Benča in stand-up komedija v izvedbi Matjaža Javšnika. Cerkniška občina ima tudi simpatično galerijo Krpan, ki je hkrati tudi sedež Društva notranjskih kulturnikov Krpan. Staro kmečko hišo so njegovi člani preuredili v galerijske prostore v dveh nadstropjih, v katerih prednostno razstavljajo domači ustvarjalci. Ravno danes se bo v sodelovanju s Pustnim društvom in Varstveno delovnim centrom Cerknica odprla razstava na temo pusta, ki bo odprta do 13. februarja. Društvo letno pripravi približno 10 razstav, v letošnjem poletju pa bodo na vrtu za
otroškim likovnim razstavam iz občine Logatec. Poleg likovne dejavnosti je prostor primeren tudi za izvedbo različnih ustvarjalnih delavnic, seminarjev, literarnih večerov in akustičnih koncertov. Trenutno si lahko še do 22. februarja v galeriji ogledamo razstavo Andreje Potočar- Način bivanja. Galerija je odprta med delovniki od 9. do 12. ure, po predhodni najavi pa tudi v drugih terminih.
galerijo zagnali Krpanove večere. Organizirati želijo vsaj 3 do 4 večere, ki jih bodo obogatili Edini pravi kino na Notranjskem glasbeniki in igralci. Galerija je ob ponedeljkih, torkih in petkih odprta od 10. do 16. ure, v Za kulturni utrip Pivke že od leta 2010 skrbi sredo in četrtek pa od 14. do 20 ure. na novo oživljen Kino Pivka, ki je edini kino v notranjsko-kraški regiji, ki redno predvaja V Logatcu Steklena galerija in Hiša filmsko produkcijo. Čeprav so bili njegovi sonca pobudniki na začetku skeptični, se je kino med Pivčani zelo dobro prijel, posamezno V Logatcu imajo dve galeriji, vendar že dalj predstavo obišče približno 70 gledalcev, časa čakajo na prave galerijske prostore, kjer kar je glede na trende drugod po Sloveniji bi se likovniki lahko dostojno predstavili veliko. Z raznovrstnim filmskim programom obiskovalcem. Le-ta naj bi bila umeščena želijo doseči čim širši krog gledalcev, poleg v prostorih novega kulturnega doma, na zabave pa želijo obiskovalce tudi vzgajati in katerega Logatčani čakajo že 25 let. Začasno izobraževati. V sklopu celovite prenove Krrešitev predstavljata dva prostora, prva je panovega doma namerava občina v letošnjem Steklena galerija v večnamenski športni letu posodobiti tudi Kino Pivka. dvorani. Z njo upravlja občina, njen program pa večinoma oblikuje Društvo likovnikov V kulturnem domu Postojna z Logatec, določene razstave prispeva tudi obiskom zadovoljni OŠ 8 talcev Logatec. Vsakoletno se v njej zvrsti okoli 10 razstav, galerija pa je v prvi Kulturni dom Postojna svojim gledalcem vrsti namenjena preglednim skupinskim in ponuja predvsem abonmajske predstave, ki samostojnim razstavam domačih ustvarjalcev, so po besedah Mirana Štulca, predstavnika čeprav nekajkrat letno v njej razstavljajo tudi za stike z javnostjo iz Občine Postojna, dobro priznani slovenski slikarji. V drugi polovici obiskane. Tudi postojnska društva svoje februarja bodo na ogled dela akademskega prireditve najpogosteje izvedejo v domačem slikarja Jurija Kravcova. Galerija Hiša sonca, domu, k sodelovanju pa pogosto povabijo tudi ki se nahaja v prostorih Javnega sklada RS kulturna društva iz sosednjih občin. Vrza kulturne dejavnosti izpostave Logatec, hunec leta 2013 bo zagotovo nastop ameriške omogoča razstavljanje še neuveljavljenim zasedbe Shocka Zooloo, v mesecu februarju in ljubiteljskim kot tudi priznanim slovenpa bo na vrsti gledališka predstava Sljehernik. skim likovnikom, prav tako pa je namenjena Kulturni dom je prav tako gostitelj oziroma
organizator nekaterih drugih prireditev, med drugim festivala Kulturni utrip poletja in festivala Zlata ribica – Postojna 2013. V sklopu kulturnega doma deluje tudi galerija Na vogalu, ki omogoča razstavljanje predvsem domačim umetnikom, pa tudi študentom, ki si šele utirajo svojo pot k prepoznavnosti, poleg tega vsako leto gostijo vsaj enega akademskega slikarja. Letno postavijo 5–6 razstav, ki si jih je moč ogledati po predhodnem dogovoru, saj trenutno nimajo nobenega zaposlenega v galeriji, prav tako je pred njimi selitev na drugo lokacijo, v prostor poleg vhoda v knjižnici, ki je po besedah Mirana Žitka, višjega svetovalca za družbene dejavnosti na postojnski občini, tudi zaradi svoje središčne lege bolj primeren od sedanjega. V Primorki se nahaja še druga postojnska galerija, Galerija 2, ki deluje od leta 1988. V njej razstavljajo večinoma akademski in diplomirani slikarji ter člani društva Zveze slovenskih likovnikov. Izjemoma v galeriji razstavljajo tudi tako imenovani »avtodidakti«, kot ljubiteljskim slikarjem pravi Bojan Novak, ki vodi galerijsko dejavnost. Letno v galeriji izpeljejo od 3 do 4 razstave, pred kratkim je s predstavitvijo svojih del zaključila Catherina Zavodnik. Galerija, ki je med delovniki odprta od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ima tudi svojo spletno stran – www.galerija2.si.
Po alternativo v MC Postojna Za dogajanje na alternativni kulturni sceni skrbijo v Mladinskem centru Postojna, kjer se ob koncu tedna redno odvijajo glasbeni pa tudi gledališki dogodki. Pripravili so tudi šiviljski tečaj, mlade glasbene skupine pa lahko v njihovih na novo opremljenih prostorih brezplačno pilijo nove skladbe. Več o njihovi ponudbi si lahko ogledate na strani www.mcp.si. ∙Saša Musec Čuk
Ustvarjalci ob drobižu vztrajajo iz ljubezni
Največ občinskega denarja ne dobijo nujno najuspešnejša kulturna društva, pač pa tista, ki znajo na občini najbolje lobirati občina sredstva za kulturo v 2013 (ohranjanje kulturne dediščine »Sredstev za kulturna društva je vse manj, vendar pa pravih ljubiteljskih ustvarjalcev to ne sme odvrniti od tega, da še naprej vztrajajo pri svojih dejavnostih. Če so iz pravega testa, bodo igrali, peli, slikali in plesali tudi brez drobiža, ki jim ga naklonijo lokalne in državne oblasti,« pravi Saša Musec Čuk, članica nekaterih logaških kulturnih društev in poznavalka ljubiteljske kulture. Koliko bodo letos iz občinske malhe namenili kulturnim ustvarjalcem v društvih in za kulturo nasploh ter kako vidijo svojo vlogo na področju kulture, smo preverili tudi po naših občinah. »Občine v Sloveniji imajo na področju kulture tolikšno vlogo, kot ji jo predpisuje država z zakonodajo s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo in nacionalni program kulture,« so nam na logaški občini zelo formalno odgovorili na vprašanje, kakšno kulturno politiko ima njihova občina. Nekoliko konkretnejši so bili na cerkniški občini, kjer so izpostavili, da so v preteklih letih namenili velik del sredstev za obnovo objektov, namenjenih kulturni dejavnosti. »Prav tako so se v preteklih letih, ko je bila gospodarska rast na vrhuncu, povečala tudi sredstva za ljubiteljsko kulturo, ki pa sedaj že tretje leto ostajajo na približno enaki ravni. Tudi na področju kulture so pričakovanja in želje večje od dejanskih možnosti, vendar smo kljub temu lahko s trenutnim stanjem na področju kulture zadovoljni,« so nam sporočili.
Kulturno ponudbo želijo še razširiti Na postojnski občini pa so v odgovoru izpostavili predvsem pester program kulturnih dogodkov, ki ga občina bodisi
Postojna Cerknica Logatec Pivka Loška dolina Bloke
prireja sama ali sofinancira. »Ponudbo kulturnih prireditev bi želeli razširiti še na mesečne predstave za otroke, glasbeni abonma, abonma narodno zabavne glasbe, gledališki abonma z zahtevnejšimi vsebinami, dodatne predstave in koncerte različnih zvrsti. Strategija produkcije prireditev Občine Postojna je naravnana v smeri, da ponudi občanom raznovrstne prireditve od najmlajše do starejše generacije.«
Treba je biti tudi na »trgu« Vse tri največje občine bodo do ljubiteljske kulture podobno radodarne. Saša Musec Čuk glede pridobivanja občinskega denarja s strani društev sicer pravi, da se je pogosto »treba ukvarjati z goro papirjev in včasih skorajda ponižujočim »dokazovanjem«, da si nek projekt oziroma program dejansko izvedel«. Največ sredstev pa ne dobi nujno tisti, ki je najuspešnejši doma, pa tudi širše in v tujini, pač pa žal tisti, ki zna na občini dobro lobirati. »Dostikrat pa je neracionalna delitev sredstev društvom zgolj pokazatelj tega, da se ljudje, ki odločajo o tem,
in programi v kulturi) / ljubiteljska kultura (v eur) 730.000/93.000 700.000/85.000 590.000/82.000 *Občina Bloke bo letos nadaljevala izgradnjo večnamenske dvorane, ki se 480.000/25.000 bo uporabljala tudi v kulturne namene 200.000/26.000 in za kulturne prireditve. V ta namen 32.000/6.500* so v proračunu za leto 2013 rezervirali
Vir: občinski proračuni
sredstva v višini 680.000 evrov.
kdo bo dobil koliko denarja, preprosto ne spoznajo na kulturo, niti ne poznajo delovanja določenih društev. Delijo jih iz svojih pisarn, kulturne prireditve pa le redko obiščejo,« opozarja Musec Čukova. Poleg občinskih razpisov se društva prijavljajo še na razpise Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, razpise ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in na razpise za evropska sredstva, za kar pa je treba biti dovolj izkušen in dobro poučen. Sicer pa Musec Čukova še dodaja, da je v boju za obstanek, ko je iskanje sponzorjev zelo težko, pomembno, da se društva dobro »tržijo«, promovirajo, imajo tudi komercialne projekte (kar še ne pomeni, da niso kvalitetni), s katerim si lahko omogočijo preživetje. »To pa je seveda možno predvsem z neštetimi prostovoljnimi urami članov, ki v društvih vztrajajo iz čistega navdušenja in ljubezni do dejavnosti,« sklene naša sogovornica. ∙vrž
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3 V središču
www.nkr-novice.si
Kdo še potrebuje kulturo? V minulem letu je vlada ukinila Ministrstvo za kulturo, položaj kulturnih ustvarjalcev pa že dolgo, če sploh kdaj, ni bil tako negotov. Tokrat nas je zanimalo, kakšno usodo kulturi v Sloveniji napovedujejo vidni slovenski umetniki in poznavalci kulturnega dogajanja, ki so povezani z notranjsko-kraško regijo. Kakšna je po njihovem mnenju vloga umetnika in kako pomembna je kultura za človeka v najširšem pomenu besede. Ljoba Jenče, svobodna umetnica, pevka, pripovedovalka, zbirateljica ljudskega izročila
Marcel Štefančič ml., filmski kritik, televizijski voditelj in publicist
Življenje umetnika nikoli ni udobno pasivno opazovanje življenja po tv in prehranjevanje s cenenostmi opravljanj, kritiziranj. On-a ustvarja/-m. Umetnik vedno, če je kriza ali ne, vidi tiste dele družbe, ki jih želi presnoviti z lepoto in resnico višjih razsežnosti, ki vnašajo človeške vrednote v sedanji trenutek. Umetnik je velikokrat lačen, ko se večini ljudi nič hudega ne godi. Ne živi človek samo od kruha, ampak mnogo bolj od medsebojnih odnosov medsebojnega spoštovanja in hvaležnosti, poštenega dela, skrbi za otroke in okolje! Če bi vsi imeli ta ideal v svojem srcu, se nam ni bati prihodnosti. Umetnik, ki sledi poklicanosti, bo v krizi vrednot zapustil atelje/ studio in na javnem odru/galeriji, gledališču, časopisu, v knjigi izrekel, kar mu je dolžnost. Zato bo tudi v sedanjem času še bolj deloval, morda le bolj angažirano navzven, s prečiščenostjo skrbnosti za bistvo človeškega življenja, ki je odgovorna rast in poštenje v duhovnega človeka in ne zgolj potrošnika, v kar nas želijo spremeniti »v čez noč spremenjeni kapitalistični možje«. Žal tudi iz notranjskega področja.
Na vprašanje, ali bo slovenska kultura preživela, je mogoče odgovoriti le z vprašanjem: si predstavljate Slovenijo brez kulture? Si predstavljate Slovenijo brez filma, literature, glasbe, televizije – in slovenščine? Nepredstavljivo. Pomeni: slovenska kultura bo preživela. Rekli boste: toda ministrstvo za kulturo so ukinili, kulturi režejo sredstva! Vsekakor, kulturi so napovedali vojno. Še toliko bolje: slovenska kultura se najbolje znajde prav v izrednih, stresnih, vojnih razmerah – takrat je najbolj udarna, najbolj borbena, najbolj domiselna, najlepša. Pozabite na Apokalipso: nebo je jasno – pričakujete lahko velike umetnine!
Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture Kino Šiška V normativnem smislu kulturi in z njo umetnosti in kulturni industriji kaže skrajno slabo. A to je seveda splošen vtis, posledica ukrepov sedanje slovenske vlade. Slednja namreč vsepovprek, brez premisleka in strategij, načenja vitalno institucionalno in neinstitucionalno substanco slovenske kulturne scene. Toda, po drugi strani je čas zaostrovanja tudi čas izostrovanja naših stališč. Tega se zavedajo predvsem mladi kreativci. Brez skrbi, preživeli bomo. Tudi brez države.
let 10
3
∙Saša Musec Čuk
Renato Jenček, dramski igralec Kulturniki nikoli nismo bili vajeni posebnega razkošja, vendar pa menim, da odkar ustvarjam, položaj delavcev v kulturi še nikoli ni bil tako negotov. Kriza se je globoko zarezala v vsako poro družbe in se seveda tudi zrcali v našem delu in medsebojnih odnosih. Nerazumne vladne poteze znatno vplivajo na ustvarjalni proces, ustvarjalci pa se bojimo, da so varčevalni ukrepi v tej obliki le krinka za postopno ukinjanje zavodov. Četudi verjamem, da bi bilo mogoče morda še kje kaj prihraniti pri materialnih stroških, bi bilo treba pazljiveje ravnati s človeškimi viri, ki so pravi kapital vsake družbe. Kljub malodane brezupnem položaju pa verjamem tudi, da bo umetniški izraz našel pot do ljudi tudi v teh novih pogojih, nenazadnje tudi ta mračnjaška klima ne more večno trajati.
Rudi Skočir, akademski slikar V preteklosti ni bilo stanje na področju kulture nikoli rožnato in tako je tudi danes. Nikoli pa se situacija ni izboljšala, ne glede na to da so kulturniki opozarjali na to, da so glasno protestirali, da so pisali odprta pisma, protestirali na javnih shodih in podobno. Zato je tudi nesmiselno napovedovati prihodnost kulturi. Če sámo Ministrstvo za kulturo ne zmore ustvariti boljših pogojev za naše delovanje, je utopično pričakovati, da bomo mi, ustvarjalci, to dosegli iz pozicije na kateri smo, saj nimamo možnosti, da bi lahko karkoli konkretno izboljšali. Kultura ustvarjanja bo, tako kot vselej, ostala in ustvarjalci bomo svoje poslanstvo peljali dalje. Bolj pa sem zaskrbljen za kulturo našega vsakdana: kulturo naših medsebojnih odnosov, kulturo dialoga, etiko, za kulturo okolja, v katerem bivamo in živimo. Umetnost, kreativnost in nuja po izražanju so zadosten tehten razlog, da kljub vsem zagatam še vedno ustvarjamo, ne glede na to, kdo in kako nam kroji pogoje ustvarjanja.
Notranjska zavoda s pogumnimi načrti V Babnem Polju in Podcerkvi rasteta kulturna centra Zavoda Rihtarjeva domačija in Ars Viva sta pomembna nosilca kulturne dejavnosti v regiji, njuna ustanovitelja Alenka Veber in Benjamin Žnidaršič imata v prihodnosti ambiciozne načrte. Na Babnem polju naj bi zrasel podeželski center za kulturo, turizem in vseživljenjsko učenje, v Podcerkvi pa kulturni center. Rihtarjeva domačija, zavod za izobraževanje, kulturo, razvedrilno in rekreacijsko dejavnost ter turizem, ki ga je oktobra 2011 ustanovila Alenka Veber, se ukvarja z delom na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, turizma, ohranjanja kulturne in naravne dediščine, trajnostnega razvoja podeželja in sožitja z naravo. Namen zavoda je pomagati ljudem in drugim organizacijam pri izboljšanju
kvalitete življenja na telesni, duševni in duhovni človeški razsežnosti. Zavod si med drugim prizadeva za promocijo znanja o slovenski zgodovini ter dediščini in s tem tudi zdravega domoljubja med Slovenci ter za spodbujanje tesnejših vezi med matično Slovenijo, zamejstvom in tujino in sodeluje pri razvoju svetovno prepoznavne turistične destinacije Zeleni kras. Po besedah Alenke Veber se večinoma financira iz sredstev
Slikanje za Karitas na Sinjem Vrhu.
ustanoviteljice, z opravljanjem lastne dejavnosti ter prostovoljnimi prispevki. Za razliko od Zavoda Ars Viva, ki poskuša pridobiti sredstva tudi na razpisih, se Rihtarjeva domačija na nobenega od teh še ni prijavila. »Za prijave na evropske razpise je najprej potrebno znanje in čas ter tudi lastna sredstva. Če poenostavim: najprej je treba nekaj narediti oziroma financirati, nato pa dobiš sredstva nazaj: v višini 60 odstotkov ali 80 odstotkov brez DDV. V dobrem letu dni delovanja še ni bilo razpisa, ki bi bil primeren za naš projekt,« pojasnjuje Vebrova, Žnidaršič pa pravi: »Tu se morem še posebno zahvaliti veliki podpori, ki jo imamo pri Mednarodnem združenju slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami.« Po njegovih besedah je poslanstvo Zavoda Ars Viva poiskati odgovore na vprašanja, povezana z enakimi možnostmi ter neodvisnostjo družbenih skupin, še posebno tistih, ki pri svojem vključevanju potrebujejo pomoč. Medtem ko v zavodu v Babnem Polju za zdaj ni nikogar, ki bi bil redno zaposlen, vključenih pa je več kot 60 članov, bodo v Starem trgu z naslednjimi projekti letos zaposlili dve do tri osebe, ki so že del zavodovega tima in delujejo kot prostovoljci. »Naš cilj je, da bi ob polnem zagonu centra imeli zaposlenih šest oseb in prostovoljce, ki bi prihajali iz vse Evrope,« pojasnjuje Žnidaršič. Tudi Vebrova pravi, da bodo za izvedbo načrtovanih projektov morali tudi zaposlovati.
FOTO: ARHIV ZAVODA ARS VIVA
Rihtarjeva domačija nagovarja starejše, Ars Viva predvsem mlade »Največje naše veselje predstavlja delo z mladimi, izobraževanje mladine o invalidnosti po šolah in delavnice, naravoslovni in tehnični dnevi, poletni mladinski tabori na prostem. Mnogo energije vlagamo tudi v povezovanje v mreže sorodnih organizacij doma in v tujini ter dvosmeren prenos informacij in znanj, saj to predstavlja našo prihodnost,« pojasnjuje direktor zavoda Ars Viva, Alenka Veber pa pravi, da zgodba Rihtarjeve domačije, po kateri je zavod tudi dobil ime, in vse dejavnosti, ki jih iz nje izpeljuje, za zdaj nagovarjajo predvsem starejše.
V Babnem Polju podeželski center za kulturo, turizem in vseživljenjsko učenje Na vprašanje, kakšne načrte imajo za prihodnost, Vebrova odgovarja: »Zahtevne in pogumne, a ne neuresničljive.« Letos bodo začeli prenovo gospodarskega poslopja na Rihtarjevi domačiji in ga čim prej spremenili v podeželski center za kulturo, turizem in vseživljenjsko učenje, za kar so že pridobili vsa potrebna dovoljenja. »Tu so še številne tedenske ali pa mesečne aktivnosti, ki jih že izvajamo. Pred nami je izid prve knjige Franka Trohe Rihtarjevega Božični in velikonočni spomini, velikonočni pohod Iz Babnega Polja na Babno Polico ter že V. pohod Iz Babnega Polja do Goričic, Po poteh izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega, ki z letošnjim letom prehaja, če smem tako reči, pod domačo streho,« Vebrova razkriva načrte.
Na loškem kulturni center v Podsmreki Zavod Ars Viva se pripravlja na gradnjo kulturnega centra v Podcerkvi, ki bo zajemal muzej, galerijo z večnamenskim prostorom, odprto gledališče, prostor za nastanitev s kapaciteto do 40 ležišč in objekt obnovljene stare hiše, ki deluje kot zavodov poslovni prostor. »S programskimi projekti pa skušamo obogatiti lokalni kulturni prostor,« pojasnjuje Žnidaršič, ki napoveduje tudi vseslovensko razstavo abstraktne umetnosti in izbor za Zlato paleto v sodelovanju z Zvezo likovnih društev Slovenije na izviru Veliki Obrh, kjer tudi sicer prirejajo dobro obiskane likovne tabore. »V bodoče želimo uspeti na vsaj polovici prijavljenih projektov,« pravi sogovornik, ki poudarja pomen razvijanja pozitivnih vrednot invalidnih in neinvalidnih oseb, kar naj bi pomenilo dolgoročno integracijo invalidov v družbo na podlagi etičnih načel in univerzalne odgovornosti. »To univerzalno odgovornost pričakujemo tudi od državnih funkcionarjev, ki krojijo našo politiko,« dodaja. ∙Blanka Markovič Kocen
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4 4
V središču
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Knjiga je hram misli, ki so določilo človeka Jadran Sterle: »Imamo svojo zgodovino, svojo kulturo, svoj jezik: imamo pravico biti to, kar smo
Poznamo te kot dolgoletnega ustvarjalca na področju kulture, kamor zagotovo sodita tudi filmska umetnost in dokumentarni film. Kdaj so ti dokumentarci zlezli pod kožo? Pojem dokumentarca sploh, ki mi je zlezel pod kožo in mi pustil žive spomine, je bila serija krajših filmov o rastlinah in živalih Deliblatske peščare srbskega režiserja, tam sredi 70. let takratne Jugoslavije. Bil je predhodnik, ali pa vsaj sopotnik National Geographica. Delal je krasne filme! Toda, ker sem študiral filozofijo in književnost, sem v središče dokumentarcev postavil človeka, kulturo v njegovem zgodovinskem času, seveda. Pa vendarle je tvoje življenje, si nedavno povedal v enem pogovoru, zaznamovalo leto 1968, ko si prestopil prag Filozofske fakultete v Ljubljani. Kakšno sled je pustilo to leto? Za generacije, ki so rojene po drugi vojni, je bilo najpomembneje, da so se otresle krča, ki ga je za seboj pustilo naci-fašistično pustošenje. Vseh razsežnosti tega zločina si nismo znali predstavljati, leto 68 pa je pomenilo – vsaj v mojem življenju – zahtevo po pravičnem in poštenem življenju tako doma, v Jugoslaviji, kot v Evropi in na svetu. Upor, ki je zajel vso Evropo in del razvitega sveta, je bil upor zoper ustvarjanje novih političnobančnih elit, ki so ohranjale avtoritarni način vladanja. Leta 68 smo takšne oblasti – od občinskih do svetovnih – videli in prepoznali. In potem se upreš že zaradi dostojanstva. Je v študentskih letih zrastla ta neomejena vrednota – narodna zavednost? Odkar te poznam namreč braniš vse, kar je naravno, kar so ustvarile človeške roke, braniš Kras in zgodovino. Narodna zavednost se mi je vsadila prav na Krasu, pa ne toliko v šoli kot »na ulici«. Pripovedi o fašističnem divjanju nad Slovenci in vedno novimi poskusi, da bi nas poniževali, so tudi meni vzbudili močan občutek resistence, pokončnosti in ponosa na to, kar sem, kar smo kot narod. Imamo svojo zgodovino, svojo kulturo, svoj jezik: imamo pravico biti to, kar smo. Govorim več svetovnih jezikov, a le v svojem lahko stojim na svojem temelju, »na svoji zemlji«. Ni zaman nemški fiilozof Heidegger zapisal svojo temeljno misel, da je »jezik hiša človekove biti«. S svojo miselnostjo in dejanji se upiraš globalizaciji, poseben odnos gojiš do kapitalizma, slovenstva, poznam te kot upornika. Kakšna je tvoja »ideologija«, ki, sem prepričana, da ni skregana z logiko? Moja »ideologija« je pravzaprav zelo enostavna: izvira iz temeljne človekove vrednote, dostojanstva, od koder prihajajo pravičnost, poštenost, sodelovanje. Globalizacija je samo »šik« beseda za moderno izkoriščanje fizičnih in umskih delavcev, ki so vedno bolj stisnjeni v past odvisnosti. Pri nas divja divji kapitalizem, ki podira vse dogovore, zakone in pravni red neke skupnosti, države. Vendar to ne škodi samo vedno večjemu številu revežev, pohlepni bogataši bodo slej ko prej ostali brez teh, ki jim ustvarjajo bogastvo. V divjem kapitalizmu dela revež bogataše in bogataši rojevajo reveže. Kot novinar in raziskovalec zgodovine naših pradedov meniš, da bi morali našo preteklost bolj ceniti in biti ponosni nanjo, saj vendarle gre za našo identiteto. Se ti zdi, da temu namenjajo v izobraževalnih institucijah premalo pozornosti, da mladi tega ne razumejo dovolj dobro? Vsekakor: kdor ne ceni svojega, ga tudi tujec ne bo cenil. Svoje cenimo, če to poznamo in spoštujemo; eden od načinov vladanja pa je zaničevanje zgodovine – fašisti so rjoveli, da smo »barbari, sužnji, brez svoje kulture in z nekim čudnim žlobudranjem«, jezikom, ki so ga leta 1927 celo prepovedali v javnosti. Seveda, preden uničiš človeka, ga zasramuješ, ponižaš, da imaš lažje opravičilo, ko ga ubiješ. V zgodovini človeštva je le malo vladavin človeških. Ko izobraževalne institucije postanejo orodje avtoritarne ideološke (strankarske) vladavine, se sprevržejo v karikaturo. Potem je človeku, ki ne ve, kdo pravzaprav je, lažje vladati. Kaj pa muzeji, nacionalni parki? Je v teh kulturnih hramih zgodovina dovolj dosledno predstavljena? Ribištva, denimo, s katerim so se bavile vasi na tržaškem Krasu, v osrednjem muzeju ni. V Sloveniji je veliko muzejev, galerij, nacionalnih parkov. Če bi tujec obiskal vse, bi kaj zlahka ugledal naš zgodovinski portret. Vendar pa je ta segment naše identitete zelo ranljiv: ker je pripet
na državni – torej javni! – denar, je vsakokratna politična elita tista, ki radira in riše nove poteze našega obraza. Mnogokrat se zdi, da je politična vladavina vsemogočna: še nobena pa ni bila večna. Včasih se mi zdi, da celo ni slovenska. Neandertalčeva piščal, Najstarejše kolo na Krasu, Pastirske hiške na Krasu, Šola pod fašizmom ... je le nekaj naslovov tvojega bogatega opusa dokumentarnih filmov, katerim si kot novinar in režiser namenil vso svojo pozornost. Posnel si jih na tvojem Krasu. Tvojem zato, ker si po duši in srcu Kraševec. Kaj kraškega še nisi začutil in zabeležil na trak? Verjamem, da ima Kras še mnogo zgodb, ki bi jih rad delil s Kraševci. Prav ta košček naše domovine – navkljub svetovljanstvu in razgledanosti – je bil skozi zgodovinske viharje mnogokrat na preizkušnji in na njem vse diši po zgodbah, od borovcev do kamnov. A včasih te zgodbe zakrije meja, ki zariše ozemlje svojega vladanja: tako so mnoge zgodbe, skoraj vsa zgodovina našega pomorskega ribištva, »ostale« izven Slovenije, čeprav na slovenskem ozemlju tržaškega Krasa. Poslanstvo nacionalne televizije je seveda pripovedovati o celotnem slovenskem etničnem prostoru in o Krasu mi še ne bo zmanjkalo zgodb, prej časa … Vse te zgodbe zabeležiš, da ne gredo v pozabo in da v nas nekaj premaknejo. Kaj se zgodi s spomini, zgodbami tvojih pripovedovalcev? Te zgodbe so del nežne preje, ki so stkane okrog naših življenj in ki prekrivajo naše duhovne pokrajine.... Skušam jih spraviti najprej med druge ljudi, s predstavitvami filmov po številnih krajih, potem pa seveda jih spravim v nacionalno zakladnico, v arhiv TV Slovenija. Tam so na razpolago komurkoli, ki ga to zanima. In naj povem, da je v filmu zelo majhen odstotek teh pripovedi, teh delčkov zgodovine, večina je spravljena kot delovni material. Dokumentarni filmi sodijo v izobraževalni program Radia in televizije Slovenija. Nameni naša javna hiša dovolj denarja temu programu? Kriza ni obšla niti javnega zavoda RTV Slovenija, saj delujemo iz javnega denarja. Ampak, kaj je kriza? Kriza je oblika vladavine, ko kot vladajoča elita stisneš grlo ljudem, da komaj dihajo, in potem se razpase samovolja. V politološkem jeziku se to imenuje diktatura. Včasih je bila diktatura proletariata, sedaj kapitala. Ko je vladajoča politična elita (»koalicija«) zmanjšala RTV naročnino za 1,20 evra (ena skodelica kave) na gospodinjstvo, to za nacionalko pomeni zmanjšanje temeljnih programov za 30 odstotkov. Taki so izračuni. To je seveda oblika brutalnega pritiska, ne gre za varčevanje, marveč ugašanje pomemnbih programov, ki tvorijo jedro nacionalne identitete. Podobno se dogaja s filmom, knjigo, gledališčem, izobraževanjem. Gre za ustvarjanje »ubogih na duhu«, kajti sedanja oblast verjame, da bo »njih nebeško kraljestvo«. Zelo aktiven si tudi v civilni družbi, ko se je treba upreti političnemu pritisku na kulturo in opozarjati na njeno nujnost. Kakšen odnos gojiš do kulture v teh okoliščinah in kaj ji napoveduješ? Tudi pri nas je ostalo še nekaj tistega Himmlerjevega vzklika, da zgrabi za pištolo vedno, ko sliši besedo kultura … Podobno so tulili fašisti, kot sem že povedal. Na svetu pa je do sedaj izginilo že veliko število kultur, to je njihovih nosilcev, skupnosti, narodov. Tendenca, da izginejo narodi s površja zemeljske oble, je nenehno prisotna. Podobna je kukavičjemu gnezdu. In ni zastonj Trubar dejal: »Stati inu obstati«. Položaj sicer ni alarmanten, je pa prepoznaven. Toda če ni uspelo protireformaciji požgati vseh knjig, komunističnemu Agitpropu preobraziti vseh povojnih generacij, verjetno tudi današnji politični garnituri ne bo uspelo paralizirati kulture. Smo pa po njeni zaslugi na zemljevidu Evrope le še bleda senca na zadnjem dvorišču. Še Vilenica bledi. Kultura je vendarle postala neke vrste nadstandard. Ljudje nimajo za položnice, kaj šele, da bi si privoščili vstopnico za gledališče. Kultura ima seveda nešteto obrazov, velikih in majhnih, miniaturnih in skritih. Tista spektakularna, za katero se moraš obleči, da greš lahko po rdeči preprogi, je v tem kontekstu neokusna in izdaja le frivolnost vladajočega razreda. Je nekakšna izložba
FOTO: OSEBNI ARHIV
Rodoljub, filozof, novinar, režiser in prevajalec … v takem zaporedju bi lahko opisala svojega novinarskega kolega Jadrana Sterleta, ki sem ga osebno spoznala pred desetimi leti. Po rodu Kraševec, ki je, tako kot vsi ostali intelektualci, na začasnem delu v Ljubljani, je prepričan, da pozabljamo na preteklost naših pradedov, spomine, modrosti in knjige, ki so darila prednikov. Pravi, da brez njih nas ne bi bilo in brez nas ne bo naših potomcev. Kritičen je do kulture, ki ima v tem času najranljivejši obraz. Jadranova »ideologija« je pravzaprav zelo enostavna: izvira iz temeljne človekove vrednote, dostojanstva, od koder prihajajo pravičnost, poštenost, sodelovanje. Smo jih zatrli in postajamo mrtvilo, sem ga med ostalim vprašala ob jutrišnjem kulturnem prazniku.
»Govorim več svetovnih jezikov, a le v svojem lahko stojim na svojem temelju, »na svoji zemlji«,« je v pogovoru poudaril novinar, režiser in velik rodoljub, Jadran Sterle.
trenutka. Kultura kot korpus pa je seveda »neobčutljiva« na glamour, blišč in bedo pojavnih parad. Javne in šolske knjižnice so še vedno generatorji znanja, domišljije, duhovne rasti. V njih je še vedno dovolj knjig znanstvenikov, pesnikov, pisateljev, dramatikov, prevajalcev, da še zlepa ne bo zmanjkalo prostora duhovne svobode. In tu so še računalniki ... Praviš, da so knjige tvoja hidroelektrarna. Zakaj? Knjige so darila prednikov, njihove modrosti, sporočila. Brez prednikov nas ne bi bilo in brez nas ne bo naših potomcev. Knjiga je hram misli in misel je določilo človeka. Veliko staviš na glasbo, ki je naša identiteta, tako kot jezik. Kako jo doživljaš? Glasba je božanska govorica duha, in če pomislim, da so na teh naših prostorih naši predniki igrali na koščeno piščal že pred 60 tisoč leti, potem verjamem, da ima glaba božanski izvor, kot je to za Grki pravil Nietzsche. A globalizacija se je spravila tudi na glasbo: radijske postaje v Sloveniji imajo določene odstotke naše in določene odstotke tuje, »mednarodne« glasbe. Bili so časi, ko smo se etno glasbe sramovali, jo zatrli, ker je izražala glasbeno identiteto pokrajine, predvsem kmečkega stanu. Meščani niso imeli etno glasbe! Imeli so importirano plesno glasbo in »srebrne čeveljčke«. Harmonika ni naše glasbilo, prišlo je z Nemci v 19. stoletju, pa naj bo skladba Na Golici še tako lepa. Španščina je jezik, ki ga sanjaš. Si jo vzljubil, ko si prevajal mehiške in kubanske avtorje? Verjetno. V tem jeziku sem prodrl v temne globine suženjstva na Karibih, kjer so evropske monarhije, danes napredne demokratične države razvitega sveta, grabile naravna in človeška bogastva, da so postale »Bogati svet št. 1«. Mi, v tej Sloveniji, nimamo pojma, kaj je pomenil sužnjelastniški sistem in trgovina s sužnji, ki so jo izvajale evropske države skoraj pol tisočletja! Tudi Evropa skuša to obdobje svoje zgodovine zakriti, a dveh stvari v življenju ne moreš skriti: revščine in svojih otrok. In Afrika je obubožan otrok Evrope. Si zagovornik samooskrbe, zato na svojem vrtu pridelaš vse, kar potrebuješ. Poljedelstvo je v Evropi prisotno vsaj že sedem tisoč let. Bilo je temelj vsakdanjega življenja, ob živinoreji. Trgovina se je kot prevladujoča dejavnost v Evropi razbohotila šele v času renesane. Danes je poljedelstvo monopol multinacionalk, mi ne vemo niti, kaj jemo, kar kupimo v trgovinah. Pri nas je dovolj plodne zemlje, da bi lahko pridelali veliko več okusne in zdrave hrane, a to niti ni moderno niti se ne izplača, so dolga leta trobili propagandni stroji. In smo nasedli. Sedaj kupujemo slabo, drago, strupeno in nimamo več znanja, da bi to pridelali sami. Na srečo imam okrog hiške nekaj zemlje za krompir, fižol, zelje, solato, sadno drevje za kis, krhlje, kompote. Tu na kmetih utemeljeno pravijo: »Če imaš krompir in drva, se nimaš kaj bati!« Razen položnic, seveda. Koliko divjaškosti in svobodomiselnosti je v tebi? Vse tisto, kar me ne more spraviti na kolena, je svobodomiselno. In k temu sodi tudi divja narava naših gozdov. ∙Barbara Čepirlo
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5 Aktualno v regiji
www.nkr-novice.si
let 10
5
Hojs: ukinitev vadišča nerealna želja
Civilna iniciativa za Pivško dolino brez streljanja: vojaške dejavnosti se širijo Postojna − »Ukinitev vadišča Poček je
nerealna želja, ki je ne moremo upoštevati. Ta poligon je iz časov Avstro-Ogrske, bivše Italije in Jugoslavije. Zdaj s postopkom priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče nadaljujemo,« je bil jasen Aleš Hojs, minister za obrambo, ko smo ga z vprašanji prestregli med vladnim obiskom v Postojni. Sprejem dokumenta je optimistično napovedal že v prvi polovici letošnjega leta. Trenutno potekajo zaključna usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo in okolje glede gozdarstva in voda. Agencija RS za okolje je ministrstvu za obrambo (Mors) sicer že dvakrat izdala negativno mnenje k DPN, saj Mors s strokovnimi podlagami ni dokazal, da ni tveganja za onesnaženje podzemnih vod. Ministra smo tudi vprašali, ali bo ministrstvo na račun obremenjujočega delovanja vojske
izpolnilo vsaj svoje obveznosti ter občinama Postojna in Pivka izplačalo vso odškodnino. Dejal je, da »v kolikor sredstev ni, obveznosti ni mogoče realizirati«. Gre sicer za neplačane obveznosti za leta 2009, 2010 in 2011, za leto 2012 je bila odškodnina, v sicer nekoliko manjšem znesku, izplačana. »Pričakujem, da se bo Postojna aktivno vključila v postopek sprejemanja DPN, in to ne s sklepi, ki nasprotujejo temu vadišču. Nekorektno je, da od države pričakuješ nadomestila, po drugi strani pa tega vadišča nočeš,« je bil provokativen minister.
Aerodrom Postojna pisal v Bruselj Za dodatno vznemirjenje na širšem Postojnskem pa je prejšnji teden poskrbelo tudi vojaško usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja na Počku, ki se je začelo
47 ur je bil zračni prostor nad vojaškim vadiščem zaprt v osmih dneh v januarju, v februarju bo zaprt 27 ur v devetih dneh, 1. marca pa 5 ur.
prav, ko je odjeknila vest o strmoglavljenju letala F-16 iz Natove baze v Avianu v Jadransko morje. Pilatusi slovenske vojske so s pomočjo usmerjevalcev njihovega letenja na cilje na tleh delovali z mitraljezi, raketami in vadbenimi bombami, ameriška letala, prav tako iz Natove baze iz Aviana, le da menda iz druge eskadrilije, pa so simulirala letalsko podporo. Vojaške aktivnosti pa se bodo v prihodnje le še stopnjevale. Kot smo že poročali, so zaradi »sprenevedanja in ignorantskega odnosa« ter kršitev dogovorov glede zapiranja zračnega prostora do ravnanja vojske in ministrstev zelo kritični v postojnskem aeroklubu s predsednikom Miho Matevžičem na čelu. Zaradi po njihovem prepričanju nezakonite razširitve zapor letenja nad širšim območjem vadišča za civilne
prelete so pritožbo poslali tudi pristojnim organom v Bruselj. Matevžič nam je dejal, da je delovanje aerodroma zato močno prizadeto. Utišati pa se ne bo pustila niti Civilna iniciativa za Pivško dolino brez streljanja, ki je, tudi zaradi zadnjih aktivnosti, prepričana, da ministrstvo oziroma Slovenska vojska ne drži obljube, da širitve dejavnosti na Počku in s tem dodatnega slabšanja kakovosti življenja prebivalcev in ogrožanja narave ne bo. O svojih stališčih in nadaljnjih načrtih so spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci. Ker je potekala po zaključku naše redakcije, bomo več o tem poročali v naslednji številki. ∙kv
JUB kupuje Novolit v stečaju
Sodišče je ta teden razglasilo stečaj Novolita – Potencialni kupec, podjetje JUB, bo proizvodnjo takoj nadaljeval in ohranil večino delovnih mest Do velikega preobrata je prišlo v petek, ko je direktor Novolita Iztok Škrlj na zboru delavcev, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikata Pergam, sporočil, da je dan prej na sodišču vložil umik prisilne poravnave. »Podjetje
gre torej v stečaj, sodišče pa ima tri delovne dni časa, da ga po uradni dolžnosti razglasi,« nam je neposredno po zboru delavcev povedal tedaj prisilni upravitelj Valter Stepan. Po njegovih besedah se je v času od julija 2012, ko je bila
uvedena prisilna poravnava, nabralo za skoraj 720 tisoč evrov neplačanih davkov in prispevkov, zato druge rešitve, kot je stečaj, ni bilo videti. Po njegovih besedah so bili zaposleni v Novolitu od uvedbe prisilne poravnave
brez plačanih prispevkov oziroma so bili le-ti plačani samo deloma, podjetje pa ni plačevalo niti davka na dodano vrednost. Dolg iz tega naslova se je povečal zlasti v zadnjem mesecu in se ga je nabralo za več kot 300 tisoč evrov. Medtem pa se je pojavil resen interesent za nakup Novolita,
podjetje JUB, ki bo proizvodnjo takoj nadaljevalo in od 87 Novolitovih delavcev sprva zaposlilo 55, preostale pa ob napovedani širitvi. Po Stepanovem mnenju gre za izjemno dober razplet zgodbe, saj so, kot pravi, v teh časih redki prisilne poravnave in stečaji, ki se končajo tako pozitivno. Odločitev so
z razumevanjem sprejeli tudi delavci, še zlasti, ker kaže, da bo podjetje v Novi vasi še močnejše, kot je bilo. Ker je šel postopek prisilne poravnave v tem primeru samodejno v stečajni postopek, bo stečajni upravitelj postal Valter Stepan, dosedanji prisilni upravitelj. ∙bmk
Naj učeča se organizacija v letu 2012 Loška dolina, 16. januar – Družba za usposabljanje in svetovanje IZZA iz Slovenske Bistrice je Kovinoplastiki Lož d.d. podelila priznanje za »Naj učečo se organizacijo v letu 2012«. Priznanje so podelili na tradicionalnem poslovno-strokovnem srečanju, ki ga družba IZZA organizira na začetku vsakega koledarskega leta. Letošnjega srečanja partnerjev v Ljubljani, ki je bilo podprto s strokovnimi vsebinami ter izmenjavo informacij med udeleženci, se je udeležilo okrog 80 vodilnih in kadrovskih delavcev iz različnih slovenskih podjetij in organizacij. V Kovinoplastiki Lož d. d. so v letu 2012 v okviru projekta »Kompetenčni center Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja notranjsko-kraške regije«, ki je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, v sodelovanju s podjetjem IZZA izvedli več delavnic s področja vodenja, prodaje in vitkih procesov. Za strokoven in odgovoren pristop k razvoju znanja v podjetju je Petru Nelcu, predsedniku uprave Kovinoplastike Lož d.d., priznanje podelil Drago Bukvič, direktor podjetja IZZA. Peter Nelec se je zahvalil za izkazano pozornost in dejal, da je priznanje potrditev, da se v Kovinoplastiki Lož zavedajo pomena razvoja zaposlenih ne glede na zahtevno poslovno situacijo, zaradi katere so sredstva omejena tudi
na področju usposabljanj. Pohvalil je izvajalce družbe IZZA za njihov strokoven pristop in prilagoditev vsebin potrebam podjetja. Poleg omenjenih delavnic so v Kovinoplastiki Lož d.d. v letu 2012 izvedli tudi druga usposabljanja. Največ s področja uporabe programske opreme za konstruiranje in programiranje, izpopolnjevali so se v znanju tujih jezikov, udeleževali so se tudi programov posameznih stanovskih združenj ter programov o zakonskih novostih na strokovnih področjih. V večjem obsegu so izvajali tudi notranja usposabljanja, ki v podjetju pridobivajo na pomenu. Tudi v letu 2013 v Kovinoplastiki Lož d.d. načrtujejo izvedbo več programov usposabljanja na vseh poslovnih področjih, s pomočjo katerih želijo narediti premike v uporabi znanj in veščin v podporo poslovnim ciljem. Tudi te naj bi realizirali s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev. Posebno pozornost bodo namenili predvsem notranjemu prenosu znanj in veščin.∙Borut Kraševec
Je komandant izhajal od tod? Notranjsko-kraške novice velikokrat presežejo mejne okvire notranjsko-kraške regije. Informacije očitno sežejo tudi do primorskih bralcev, zlasti na Kras. Zveza borcev za vrednote NOB organizira v mesecu maju pohod v spomin komandantu kraškega bataljona, Ivu Rozmanu, ki je 6. februarja 1943. leta življenje izgubil v Orleku pri Sežani. 70. obletnico njegove smrti bo vaška skupnost Orlek obeležila z omenjenim pohodom po krajih, kjer je komandant pustil vidnejše sledi. Ker so se te in njegovo delo v vseh teh letih zabrisale, bi organizatorji radi našli kakšno pisno ali ustno sled. Vse bralce, ki bi karkoli vedeli o življenju in delu komandanta Iva Rozmana, ki naj bi – po predvidevanjih – izhajal iz robnega dela Loške doline, s tem sporočilom nagovarjajo, naj informacije posredujejo Ludviku Husuju, na tel. št. 041 350 713. ∙ bč
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6 6
Aktualno v regiji
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
»Vsako oklevanje je lahko usodno«
Na postojnskem prvi javno dostopni defibrilatorji, ki so najnujnejši pripomoček za hitro posredovanje pri oživljanju
Na Postojnskem je poleg Predjamskega gradu še nekaj defibrilatorjev v določenih ustanovah oziroma podjetjih. Lista Krajevnih skupnosti Poper pa je zdaj poskrbela za nakup treh dodatnih defibrilatorjev, ki so kot prvi postavljeni na javnih lokacijah, in sicer na gasilskem domu v Planini ter na trgovinah v Bukovju in na Razdrtem in so torej vsakemu javno dostopni 24 ur. Za te tri lokacije so se odločili po posvetovanju z reševalcem v službi nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma Postojna Stojanom Boličem. »Za vse tri defibrilatorje je lista odštela 8000 evrov, za občino Postojna pa pomeni nabava in postavitev javno dostopnih defibrilatorjev prvi korak k izvedbi širše mreže javno dostopnih defibrilatorjev na lokacijah, ki so od centra oddaljene več kot 10 minut. Splošno znano je namreč, da so za rešitev človeškega življenja ob zastoju srca pomembne prve minute,« je povedal Boštjan Stegel, predstavnik liste in postojnski podžupan .
Z vzpostavitvijo mreže večja možnost preživetja Stojan Bolič pa je ob tem opozoril, da bi z vzpostavitvijo mreže defibrilatorjev možnost preživetja ob srčnem zastoju lahko pomembno povišali, tudi do 35 odstotkov. Po dosedanjih podatkih zastoj srca preživi le sedem odstotkov ljudi. »Aparat in zunanja masaža srca sta edini dve stvari, ki dokazano lahko pomagata pri srčnem zastoju,« je izpostavil Bolič. Defibrilatorji so sicer enostavni za uporabo, slediti je treba zgolj napotkom, ki jih defibrilator daje zvokovno v slovenskem jeziku, za vsak korak posebej pa se tudi izpišejo. Če pa si občan, ki bi želel nuditi pomoč, defibrilatorja vendarle ne bo upal uporabiti, bo poklical na številko 112 in center bo preko pozivnikov nemudoma sprožil akcijo usposobljenih gasilcev za upravljanje z defibrilatorjem, ki so svoje znanje osvežili ali pridobili na usposabljanjih. Teh je po devet na vsak defibrilator, skupaj bo torej kar 27 gasilcev v stalni pripravljenosti na morebitno intervencijo.
Izobraževanje laikov dobrodošlo »Ko si postavljen v situacijo življenja ali smrti, vsak trenutek šteje. Vsako oklevanje je lahko usodno. Zato ni časa, da bi človek razmišljal, kako in s čim bo nekaj opravil. Tudi jaz nisem,« se svoje reakcije spominja Šajnova, sicer prostovoljka, članica ekipe prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Postojna in občine Pivka, pa tudi prostovoljna gasilka. Kot dodaja, je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je dolge ure »previsela na Ančki« in ji poskusila vpihniti življenje ter »Kenu«, na katerem so simulirali srčne zastoje in uporabo defibrilatorja. »Izobraževanja laikov so potrebna in dobrodošla. Kajti vsakomur se lahko zgodi, da bo moral enkrat nekomu
FOTO: VALTER LEBAN
Postojna − »Najti besede, ki bi opisale čustva in misli, ki se porajajo v človeku, ko je imel priložnost nekomu pomagati, je težko. Danes na življenje gledam z drugačnimi očmi. Mogoče se bolj zavedam, da je mnogo nevarnosti, ki prežijo na nas v vsakdanjiku. Nikoli ne veš, kakšen trenutek ti bo spremenil življenje,« razmišlja Petra Šajn, ki je lani poleti nesebično priskočila na pomoč in s hitro uporabo defibrilatorja rešila življenje domačinu v Predjami, medtem ko je kot vodnica delala v Predjamskem gradu. Primer je doživel velik odmev.
V Postojni so defibrilatorji: na Telekomu, v Postojnski jami, Meditransu, Zavarovalnici Triglav, Banki Koper, Predjamskem gradu, trgovinah Bukovju in Razdrtem ter gasilskem domu Planina.
V Pivki na Zdravstveni postaji, v dvorani Skala in PGD Zagorje, v Cerknici v Jeri Mix, PGD Begunje, PGD Cerknica, v Logatcu v GRC Zapolju, Zdravstvenem domu, PGD Dolnji Logatec, v Loški dolini pa v Kovinoplastiki Lož. pomagati. Znanje je pomembno. Zato je prav, da organizacije izobražujejo svoje zaposlene in šole učence. Moj vzor sta Erika in Stojan (Erika Dekleva in Stojan Bolič, op. p.), ki se z ekipo Rdečega križa že leta trudita izobraževati laike, ter fantje in punce iz nujne medicinske pomoči Postojna, ki nad našimi življenji bdijo vsak dan.« Irena Vatovec Progar, direktorica postojnskega zdravstvenega doma, pa ob tem spodbuja k pogumu vsakega laika, tudi tistega, ki nima opravljenega posebnega tečaja. »Naredite kar lahko, saj ne morete nič škoditi, le koristite lahko. Če je človek nezavesten, ga takoj postavite v pravilen položaj in mu začnite masirati srce. Če je v bližini defibrilator, mu ga namestite. Če bo udaril, bo udaril upravičeno.« ∙vrž
Krajani žrtve malomarnega postopka? Krajani Tabora združeno proti plačilu komunalnega prispevka Po Jački in Mandrgah so se plačilu komunalnega prispevka v Logatcu uprli tudi prebivalci Gorenje vasi, ki so na zboru krajanov Krajevne skupnosti Tabor svoje nasprotovanje izrazili pred logaškim županom Bertom Menardom. Krajani se ne strinjajo z odločbo upravnega sodišča, s katero le-to pritrjuje občini, da se lahko denar izterja po devetih letih. »Stanovalci nekaterih ulic v Gornjem Logatcu smo stopili skupaj, ker se počutimo prizadete in zavedene. Župan občine Logatec namreč trdi, da uradno nismo priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje, čeprav že veliko
let ne praznimo greznic in mesečno plačujemo za odvajanje odpadnih voda Komunalnemu podjetju Logatec. Občani smo spoštovali odloke občine in se priključili na javno kanalizacijsko omrežje, ko se je le ta-gradila v naselju.
krajani komunalnega prispevka, ki ga plačujejo že od 70-ih let prejšnjega stoletja, ne bodo več plačevali, češ, da je bilo vse urejeno že v letih 2002, 2003 in 2004, ko so bile Gorenjska cesta, Grajska pot, Strmica, Lipce, Povrhu vsega pa želi vodstvo Pokopališka in Režiška cesta logaške občine v letu 2013 na kanalizacijo, za katero naj na krajane Gornjega Logatca bi bila sredstva zagotovljena, prevaliti del stroškov izgradže priključene. Po Murnovih nje kanalizacije,« so sporočili besedah gre za okoli sto pobudniki zbora. gospodinjstev, ki se bodo po Kot je pojasnil predsedujoči odločitvi na zboru krajanov zboru, Dominik Muren, združila v enoten postopek.
Spominski kovanec ob 800-letnici obiskovanja Postojnske jame turističnemu obisku. Kovancu pa bo sledila še poštna znamka v bloku in na ovitku prvega dne o najstarejšem podzemnem poštnem uradu na svetu. Pošta Slovenije jo bo izdala 22. marca, Pošta Avstrije pa 6. aprila. ∙vrž
lematiko obravnaval Nadzorni odbor občine. Župan Menard po prejemu zapisnika napoveduje nadaljevanje pogovorov, obenem pa opozarja na pomanjkljivo dokumentacijo prejšnjega vodstva občine. »Postopek obračuna komunalnega prispevka je bil voden malomarno, a sodišče je toženi stranki, torej občini, ugodilo,« pa je krajanom na zboru sporočil direktor logaške komunale Marjan Gregorič. ∙Blanka Markovič Kocen
Objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO NEPREMIČNINE V NAJEM Predmet najema je opremljena kuhinja z jedilnico in pomožnimi prostori, v izmeri 370 m2, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje - enota Logatec (ID stavbe 1213), stoječi na zemljišču, parcelna št. 726/119, k.o. 2016 Blekova vas.
FOTO: VALTER LEBAN
POSTOJNA − Banka Slovenije je 4. februarja izdala en milijon spominskih kovancev za dva evra ob 800-letnici obiskovanja Postojnske jame. Najstarejši doslej odkrit podpis v Rovu starih podpisov v bližini ponora reke Pivke v Postojnsko jamo namreč nosi letnico 1213. Ta podpis velja tudi za začetek jamarstva, saj gre za podpis prvega jamarja na svetu, ki ga je v jamske globine gnala raziskovalna radovednost. Pobudo za izdajo kovanca je dal numizmatik Vladimir Stojič, avtor dizajna kovanca, na katerem je prikazana stilizirana spirala, ki se končuje z dvema »ikoničnima« kapnikoma, in ki ponazarja dolžino in starost jame ter dolgo dobo obiskovanja, pa je Matevž Zalar. Dr. Brane Bertoncelj iz Banke Slovenije je pojasnil, da se spominski kovanci, ki so enaki tečajnim kovancem za dva evra, izdajajo ob enem dogodku na leto. Na osnovi prispelih predlogov je Vlada RS za izdajo priložnostnega spominskega kovanca v letu 2013 določila 800. obletnico obiskovanja Postojnske jame. Gre za prvi kovanec o Postojnski jami v zgodovini, ki naj bi prispeval k še večji prepoznavnosti jame in s tem tudi
Krajevna skupnost zahteva sredstva za pravno pomoč iz občinskega proračuna, ki pa je župan Berto Menard, kot pravi, ne more zagotoviti. Nekaj sredstev za pravno pomoč, ki jo bo nudila odvetnica Sara Ahlin Dovjak, so krajani pripravljeni prispevati tudi sami, če, seveda, ne bo šlo drugače. Krajani so na zboru predlagali moratorij na dosedanje stroške do 30. septembra, do takrat, predvidoma v drugem kvartalu, pa naj bi prob-
Odpiranje ponudb bo potekalo v prostorih Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, dne 6. 3. 2013 z začetkom ob 13. uri Več informacij na www.mo.gov.si , Uradni list RS, z dne 1. 2. 2013, Razglasni del.
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7 Aktualno v regiji
www.nkr-novice.si
7
let 10
Notranjski vrhovi vabijo na potep
Pretežen del Notranjske sedaj tudi v novem planinskem vodiču – Narava v teh krajih je lepa in presenetljiva Notranjska – Pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) je v minulem septembru izšel nov planinski vodič – Dolenjska, Bela krajina, Notranjska, ki pokriva tudi nekatere najbolj priljubljene notranjske hribe. Njegov avtor, Roman Mihalič, alpinist, gorski reševalec in gorski kolesar, prihaja iz Novega mesta, z bližnjih dolenjskih vrhov pa se je kmalu podal tudi malo dlje in bil presenečen nad številnimi lepimi potmi, ki jih sploh ni poznal. Kralj z belo krono – Snežnik Večina vrhov je zaradi gozdnatosti poraščenih, kljub vsemu pa se najde lepo število takšnih, ki ponujajo čudovite razglede. Prvak je zagotovo Snežnik, ki je z 1796 m najvišji vrh v knjigi, daleč naokoli pa se vidi tudi s Slivnice, z Velike Špičke nad Begunjami in s sv. Trojice. Zaradi odročnosti in verjetno nič manj zaradi medvedov bomo našli tudi opise redko obiskanih vrhov v bližini Loškega potoka in Loške doline, kot sta Kamni grič in Racna gora, oba z nadmorsko višino nad 1000 m, svoje mesto pa je v vodniku prav tako našla Križna gora, priljubljen cilj domačih pohodnikov. Avtor se je prav tako podal na Javornike – najobsežnejši del dinarskega krasa v Sloveniji. Zaradi svoje
Medijski dogodek na OŠ 8 talcev Logatec Logatec, 22. januar – Na OŠ 8 talcev že vrsto
let poteka kulturni dan za šestošolce, ki je namenjen spoznavanju medijev, pa tudi njihovi premišljeni in kritični uporabi. Ker imajo v svoji sredi prave medijske poznavalce, so radio, televizijo in internet učencem predstavili kar učitelji sami – Bojana Pivk jim je približala delovanje radia, Miran Nagode je predstavil svoje izkušnje s filmom in televizijo, spletne medije in varno rabo računalnika pa je osvetlil Aleš Požarnik Vavken. Učenci so se spoznali tudi z delovanjem tiskanih medijev, ki jih je predstavila dopisnica Notranjsko-kraških novic, Saša Musec Čuk. Ob zaključku učenci strnejo svoje vtise s pogovorom v manjših skupinah, o tem poročajo razredu, v obliki učnih listov pa tudi individualno povzamejo glavne poudarke tega dne. »Ta kulturni dan za ozaveščanje mladih o pomenu medijev in o kritičnem odnosu do njih potrebujemo. Na kožo je pisan šestošolcem, mladim najstnikom, da bodo premišljeni uporabniki vsakovrstnih medijev, ki se pojavljajo na tržišču,« je povedala vodja medijskega dogodka na šoli, Milena Herblan Gostiša in dodala, da imajo učenci kulturni dan radi, saj je v učilnicah takrat pestro, pisano, živo in živahno, pa tudi zabavno. ∙smč FOTO: MIRAN NAGODE
FOTO: SAŠA MUSEC ČUK
»To je še zadnje enciklopedično delo Planinske založbe, saj pokriva zadnjo belo liso na področju teh vodnikov. Glede na obsežnost terena vodnik pokriva vse območje južno od Save, sega do Kolpe in na zahodu do Snežnika in Nanosa,« so povedali pri PZS. Vodič je nastajal sedem let, obsega pa 200 strani, ki so pospremljene s fotografijami, opisi poti in zanimivostmi ob njih. Območje Notranjske »zastopajo« Loški potok, Loška dolina, Cerknica, Javorniki in Snežniki, vendar pa so tudi ostali vrhovi zaradi svoje bližine zanimivi za pohodnike, ki jih privlačijo mogočni dinarski gozdovi. Na območjih Kočevskega roga, Borovške gore nad dolino Kolpe in Gorjancev bomo našli tudi nekaj zavarovanih pragozdov, med njimi ekosistem Krokar, ki se ga človek ni dotaknil že od leta 1893, ko je bil izločen iz gozdarske dejavnosti .
S Slivnice, coprniške gore, ki jo opisuje tudi nov planinski vodnik, se ponujajo čudoviti razgledi na vse strani. Pod njo počiva Cerkniško jezero, v daljavi pa se oko spočije na najvišjem vrhu slovenskega dinarskega gorovja, Snežniku.
mogočnosti si jih delijo kar štiri občine – Cerknica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Najbolj obljuden je 1268 m visoki Veliki Javornik, le-ta je opisan tudi v vodiču, prek 1200 m pa dosegajo še štirje vrhovi v njegovem grebenu. Vsi vrhovi v knjigi so opremljeni s kar nekaj različnimi pristopi, vendar pa vseh opisov ne boste našli vrisanih na karti Notranjski kras, čeprav so vse navedene poti
markirane. Avtor je notranjskim vzpetinam resda namenil manjši del vodiča, vendar pa njihovo raziskovanje ponuja obilo doživetij in pristnega stika z naravo tistim pohodnikom, ki so naveličani trume obiskovalcev na poteh – navsezadnje je to področje, kjer se je z medvedom, volkom in risom ohranila največja populacija zveri v Evropi. ∙Saša Musec Čuk
Nočni pohodi na Slivnico in Špičko Špička, 26. januar – Za nami je že 12. nočni
FOTO: VASILIJ ŠKRLJ
Gasparijev pohod ob polni luni na Špičko, ki ga je organiziralo TD Menišija in se ga je v lepi zimski idili udeležilo okrog 160 pohodnikov, najmlajša pohodnica je imela osem let. Vsi, ki vam je nočno pohodništvo poseben izziv, pa lahko izkoristite tudi vsakomesečne pohode na Slivnico, ki potekajo ob petkih, najbližje polni luni in ob vsakem vremenu. Na pobudo Mira Kunstka jih organizira TKD Sovica. Posebnost teh pohodov je, da so združeni s predavanji, ki jim lahko prisluhnete v domu na Slivnici. Letos so izpeljali že pet pohodov, do sedaj pa se jih je udeležilo okrog 80 pohodnikov. Pohodu se lahko pridružite tudi, če niste član društva. Zbirni mesti sta v lokalu v Grahovem ali Cerknici za kegljiščem, od koder se proti vrhu starta ob 19. uri. Naslednji pohod bo v petek, 22. februarja. ∙dš
www.vspo.si
www.scpo.si
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Ljubljanska cesta 2, Postojna tel.: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31
SREDNJA ŠOLA
Cesta v Staro vas 2, Postojna
vabi na informativni dan za programe: 0 gimnazija Poslovni sekretar (VI. st. izobrazbe) 0 ekonomski tehnik v petek, 15. 2. 2013, ob 9.00 in 15.00 in 0 strojni tehnik v soboto,16. 2. 2013, ob 9.00 0 oblikovalec kovin – orodjar 0 Strojništvo (VI. st. izobrazbe) 0 avtoserviser v petek, 15. 2. 2013, ob 10.00 in 16.00 in 0 pomočnik v tehnološkem procesu v soboto, 16. 2. 2013, ob 10.00 Postojna: 0 Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 15. 2. 2013, ob 9.00 in 15.00 v petek, 15. 2. 2012, ob 11.00 in 17.00 in v soboto, 16. 2. 2013, ob 9.00 v soboto, 16. 2. 2012, ob 11.00 Ilirska Bistrica: redni in izredni študij 0 gimnazija 0 tehnik računalništva S Prvo prijavo za vpis v višje šole v petek, 15. 2. 2013, ob 11.00 in 15.00 se lahko prijavite do 8. 3. 2013 v soboto, 16. 2. 2013, ob 9.00 0
»Ne učimo se za šolo, temveč za življenje.« »Non sholae, sed vitae discimus.« latinski pregovor
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8 8
Aktualno v regiji
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Obeležili 17 planinskih let Anton Lipovec, po domače Psnakov ata z Zgornje Radovne, in nekdanji župnik Brane Zadnik, sicer član društva, ki zdaj službuje v Gorjah. Lipovec je pri svojih 85-ih letih zagotovo starosta planinskih nosačev, ki so nekdaj oskrbovali planinske koče s hrano in pijačo. Danes to počnejo s helikopterji, včasih pa so osnovna živila in pijačo tovorili s konji. Anton Lipovec se je nosačem pridružil leta 1950, da je lahko svoji družini omogočil preživetje. Sodeloval je tudi pri gradnji in oskrbi Kredarice, vzponov nanjo je zato naštel več kot dva tisoč. Kasneje je očeta Antona zamenjal sin Martin, ki je bil poslednji nosač na poti do Triglava. Člani Planinskega društva so si ob spominih zavrteli tudi dokumentarni film režiserja Matjaža Fistravca z naslovom »Zadnji tovor – zgodbe s čebelnjaka«, v katerem je glavno
Zimski vzpon na Gornje Poljane
Loška dolina, 27. januar – Tradicionalni zimski vzpon na Gornje Poljane, najvišji ležeči zaselek na Notranjskem, je že štirinajstič zapored privabil množico pohodnikov. Izhodišče vodenega pohoda, kjer je bilo potrebno premagati 470 metrov nadmorske višine, je bilo v Viševku. Del pohodnikov je na pot krenilo po manj zahtevni poti iz Jermendola in iz najhladnejšega naseljenega slovenskega kraja Babnega Polja. pecivom, toplimi napitki in tradicionalno z domačim kislim zeljem, ješprenjem in klobaso. Pohodniki so uživali v prekrasni zimski pokrajini in v dolino
FOTO: BORUT KRAŠEVEC
Na izletniški domačiji pri Hostovih, ki pohod organizirajo vsako leto zadnjo januarsko nedeljo, so pohodnike prijazno sprejeli in jih postregli z domačim
odhajali z besedami: »Se vidimo prihodnje leto.« Gornje Poljane so najvišje ležeči kraj v Loški dolini in celo najvišji kraj v Sloveniji, južno od Ljubljane. Cerkev Sv. Andreja z znamenitim lesenim kasetiranim stropom stoji na vzpetini nad vasjo na 1065 metrih nadmorske višine. Vas s štirimi hišami, od katerih je naseljena le Hostova domačija, pa je kakšnih 30 metrov nižje. Na nekaterih mestih se odpira pogled na dolino in ob lepem vremenu vse tja do Alp. Kraj je bil prvič omenjen leta 1438 kot Polan. Po starem ustnem izročilu je vas nastala v času turških vpadov. Na Gornjih Poljanah so imeli Rimljani že v antiki svojo vojaško postojanko, o čemer pričajo tudi ostanki rimskega zidu. Jure Kordiš Hostov je danes edini stalni prebivalec Gornjih Poljan. Pred leti se je odločil, da se bo s svojo dejavnostjo aktivno vključil v turistično ponudbo Loške doline. Del te ponudbe je tudi vsakoletni zimski vzpon. V svoji obnovljeni hiši je opremil sobe za obiskovalce, ki želijo le prenočiti ali pa se za nekaj dni predati naravi in miru, ki ga je tam gori v izobilju. Jure Kordiš zna obiskovalcem povedati veliko zanimivosti o znamenitostih kraja in naravi, ki ga obdaja. Mnogi prihajajo tudi zaradi njegove kulinarične ponudbe. Kdor želi, ga popelje na 2,5 km dolgo tematsko pot, kjer obiskovalci lahko opazujejo igro narave in del zgodovine kmečkega gorskega zaselka, ki je s svojim razgledom, zgodbami in legendo o Andrejevi stopinji zanimiva izletniška točka v vseh letnih časih. ∙ bok
Člani društva na Velem Polju.
vlogo igral Lipovec. »Zgodbe nosačev s konji je upodobil na panjskih končnicah, ob katerih pripoveduje svojo zgodbo. Pretresljive so bile zlasti zgodbe in nezgode s konji, ki so se zgodile zaradi snega, ki se v visokogorju obdrži dolgo v poletje,« sta ob filmu povedala člana, Janez Borštnik in Marta Zalar, ki v svoje vrste vabita vse ljubitelje narave in planin. ∙bč
Reciklirajmo se in uživajmo Cerknica, 30. januar – V cerkniški knjižnici Jožeta Udoviča je modna poznavalka, oblikovalka in publicistka, Vlasta Cah Žerovnik (na sliki levo), predstavila svojo, že drugo, knjigo z naslovom Reciklirajmo se in uživajmo s pomenljivim podnaslovom »Ko kriza zadrgne pasove, naj jih kreativnost odpre«. V prvi knjigi je zajela »Ni mi žal« trenutke, ki jih je združila pod naslov Zapeti ali od mode zadeti?, to, drugo knjigo, pa je namenila predvsem predelavi starih stvari ali stvari, ki nam niso več všeč, v novo, dopadljivejšo in priljudnejšo podobo. Za spodbudo je v knjižnem delu predstavljenih kar nekaj reciklonov, ki so začinjeni s hudomušnim, berljivim in uporabnim tekstom. Avtorica knjige je v predstavitveni besedi med drugim opozorila na oporečnost današnjih materialov, kar je še toliko večja vzpodbuda k predelavi starih stvari, ki so mnogokrat neprimerno boljše kakovosti kot sodobni izdelki, hkrati pa v sebi ohranjajo marsikateri spomin, ki bi ga sicer zavrgli. Poudarila je, da sodobni človek preveč podlega vplivu medijev in marketinških kampanij ter si s tem omejuje kreativnost in ustvarjalnost. Ustvarjalka vidi velik izziv v spodbujanju kreativnosti, ohranjanju starih stvari, ki jih preoblečene v novo podobo naredimo zanimive, unikatne in ponovno uporabne. In prav zato namerava v prihodnosti pripraviti družabno kreativno delavnico, neke vrste nadgradnjo njene, tokrat predstavljene knjige, ki kar kliče po ustvarjanju. ∙dš
FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ
Nedavno so planinci dosedanje delo in načrte razgrnili na občnem zboru v prostorih gasilskega doma v Otavah. »Veseli smo, da so se nam kljub napovedanemu sneženju pridružili gostje, Marko Goršič, predsednik meddruštvenih odborov in predsednik Planinskega društva Podpeč–Preserje, Bogdan Seliger, predsednik PD Horjul, Roman Novak, predsednik PD Vrhnika ter Katja Maček, predstavnica mladinske sekcije iz PD Šentjošt,« so povedali člani društva. Načrti za naprej so smeli, pravijo na društvu skupaj s predsednikom, Boštjanom Otoničarjem, ki je najprej povzel minule aktivnosti, nato pa za letos napovedal še bolj razgiban program. Poleg pohodov in izletov bodo uredili in markirali nove planinske poti ter začeli s potopisnimi predavanji. Po uradnem delu je sledilo druženje, letos sta ga popestrila
FOTO: ARHIV PD
Sv. Vid na Cerknico – Letos je 17. rojstni dan praznovalo Planinsko društvo Sv. Vid nad Cerknico. Člani pravijo, da se ne ponaša le z bogato tradicijo, vendar je za te kraje, odmaknjene od mestnega vrveža, še bolj dragoceno. Vse leto jih družijo organizirani pohodi in izleti, še največ pa jim pomeni čas, ki si ga vzamejo za medsebojno druženje.
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9 Regijske kulturne diagonale
www.nkr-novice.si
let 10
9
Babno Polje – Sašo Ožbolt je glasbenik, pesnik, ustvarjalec, družbeni kritik in umetnik. Nekateri se ga spomnimo kot člana in ustanovitelja skupine Contra Dekorum, kjer je začel kot bobnar in kasneje kot pevec, kar ostaja še danes. V zadnjem času pa se javnosti predstavlja tudi z manjšimi projekti, kot je Glossart, in samostojnim ustvarjanjem. Akrobatska plešoča kitara
govoriti o ljubezni in razumevanju med vsemi. To se trudim tudi živeti. Zelo je žalostno, da Sašo Ožbolt se kot umetniki ni nikoli ustavil smo se ljudje pripravljeni tepsti in pobijati že le pri eni zvrsti ali instrumentu, najljubša sta zaradi navadne nogometne žoge, katero oni v mu glasba in poezija, kjer tudi trenutno ostaja. najhujši krizi brcajo za milijarde norih valut Sašo pa je vedno bil in tudi ostaja predvsem … O vsem tem želim pisati.« Pred nekaj leti pa družbeno kritičen, saj se mu sicer pisanje in se je v njem rodila tudi umetnost oblikovanja ustvarjanje zdita nesmiselna: »Nekaj časa sem pohištva: »To za enkrat počnem še virtualno. pisal proti politiki, pa sem prišel do spoznanja, Bom pa počasi prešel tudi na fizični nivo. da je proti politiki oziroma politikom popolImam kar nekaj, za sedaj, še skritih idej, ki so noma nesmiselno pisati, ker se jih ta kritika povezane z vsemi žanri mojega ustvarjanja. toliko prime, kot se prime sneg vrele lave. Pišem Mogoče bo to akrobatsko plešoča omara, ki bo pela in igrala kitaro.« o prebujenju zavesti. To je edina rešitev, da se izkopljemo iz tega. Če hočete ali pa ne, mi smo v strašni luknji, ki ji ni videti izhoda. Kdo nas Brez ljubezni ne gre je pahnil v to, ne bi govoril. Je pa res, da smo mi tisti, ki dajemo priložnost belim, rdečim, Seveda pa se kot veliko umetnikov tudi Sašo rjavim, modrim, zelenim, levim, desnim, srečuje z ljubezensko tematiko: »Trenutno zgornjim, spodnjim. Mi smo tiste marionete, s se ukvarjam tudi z zelo globoko ljubezensko katerimi igrajo igre. Pa te igre niso smešne – te poezijo, ki bazira na smislu ljubezni, ki je igre so zle in smrtonosne. Govorim in želim izven same erotike. Ljubezen je najvišja in
vseobsegajoča. Mi jo poznamo skorajda nič, ker ona je brezkončno razdajanje in čista svetloba.« Sašo trenutno dela na avtorskem projektu skupaj z Bernijem Godešo. Gre za akustični band Glossart, kjer igrajo avtorsko glasbo, pri projektu pa sodeluje tudi Marija Šraj. Glossart pa ni edini, ki ga zaposluje te dni: »Trenutno in kar kontinuirano pišem cikel čisto svoje glasbe in lirike. To sem poimenoval Sašo Ožbolt in Kolaboranti ljubezni. Zadevo ste imeli priložnost videti in slišati v začetku prejšnjega leta na koncertu v Cerknici. Projekt, če se lahko tako izrazim, je bil narejen zelo hitro. V dobrih dveh mesecih sem napisal in zaranžiral celoten koncert in ga z veliko pomočjo Kolaborantov ljubezni uspel tudi postaviti na oder. To bom seveda nadaljeval. Kar se tiče poezije, pripravljam manjšo internet knjižico ljubezenske poezije, ki sem jo
Sašo Ožbolt (spredaj) in Kolaboranti ljubezni v Kulturnem domu Cerknica.
FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ
Umetnik v službi človeštva
poimenoval »Neka čudna romantika«. To si želim ob glasbi tudi kmalu postaviti na oder.«
Z glasbo do boljšega sveta Sašo verjame, da lahko s svojo glasbo in sporočili prispevka k lepšemu in boljšemu svetu: »Velikokrat je težko, ker vidiš, da ti ne uspe, oziroma vidiš, da govoriš gluhim. Ampak ker sem umetnik in ker je umetnost misija – ustvarjalna misija iskanja – educiranja dobrega in višjega, sem to dolžan. Dolžan sem, nimam pa popolnoma nobene pravice vsiljevati svojih pogledov, idej, svojih resnic drugim. Umetnost je estetika lepega, močnega, neotipljivega. Umetnost je moč in orodje iskanja resnice in ljubezni. Umetnost je nasprotje diktature in je čista voda, ki nosi svobodo. Zato si želim biti umetnik, da sem v službi človeštva.« ∙aj
130 let Maksima Gasparija Slikar Maksim Gaspari, rojen 26. januarja 1883 v vasi Selšček, je svojo življenjsko pot sklenil 14. novembra 1980 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral pri profesorju Rudolfu Bacherju na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Za svoje delo je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado, med drugim ilustriral knjigo Slovenske narodne pravljice, večkrat naslikal Franceta Prešerna, pa Ivana Cankarja, prispeval številne ilustracije za brošure, knjige, plakate, razglednice …, sicer pa želel visoko umetnost približati tudi navadnemu človeku. Skozi risane in slikane pripovedi je ljudstvo bodril k domoljubju, mu vlival upanje ter na svojevrsten način ohranjal narodovo izročilo, med drugim tudi kot restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer je do svoje upokojitve služboval kar 20 let. Umetnik, ki bi imel veliko povedati tudi v današnjem času. 130. obletnico Gasparijevega rojstva so v OŠ Notranjski odred Cerknica skupaj s podružnicama 11. maj Grahovo in Maksim Gaspari Begunje na dan njegovega rojstva obeležili s slovesnimi prireditvami, na katerih je bilo skozi dopadljiv kulturni program predstavljeno Gasparijevo življenje, z vključenimi elementi ljudskega izročila (ples, igre, petje …). Priložnostno so v Begunjah postavili razstavo nekaterih Gasparijevih del iz zbirke največjega zbiratelja in njegovega poznavalca, Jožeta Medena, kateri je predstavil le kako četrtino svoje zbirke, ki nastaja že od njegovega drugega razreda osnovne šole. Gasparija je osebno spoznal v petem razredu ter bil z njim v rednih stikih vse do njegove smrti, kasneje pa ohranil kontakt z Gasparijevo ženo Olgo ter hčerko Vido. Povezal se je tudi z
smo si jih pred tem lahko ogledali v rakovški izpostavi knjižnice Jožeta Udoviča, zdaj pa bodo svoje stalno mesto našli na stenah OŠ Maksim Gaspari. Vodja projekta, Meta Rupar, se je ob koncu prireditve vsem sodelujočim zahvalila. Projekt obeležja 130-letnice umetnikovega rojstva se bo zaključil predvidoma v poletnih mesecih, ko bo v Selščku izpeljana otvoritev doprsnega kipa Maksima Gasparija, ki ga izdeluje kiparka Milena Braniselj, s kulturnim programom pa jo bodo pospremili učenci podružnične šole Maksim Gaspari. ∙Damijana Škrlj
TO FO
Josipom Nikolajem Sadnikarjem iz Kamnika, ki je bil Gasparijev mecen, hkrati pa pomemben vir verodostojnih informacij, ki jih je Meden skrbno zbral. Meden je v kratkem kupil Gasparijevo rojstno hišo, v kateri je bil rojen tudi sam. Hiša je v dotrajanem stanju, potrebna je temeljite prenove in kot morebitni muzej bo očitno še nekaj časa neuporabna. Meden si želi, da bi Gasparijeva dediščina kot tudi številni predmeti iz Menišije, ki jih prav tako hrani v svoji zbirki, enkrat našli pravi prostor ter se ohranili tudi za prihodnje rodove. Razstavo so dopolnili likovni izdelki učencev, ki so nastali ob mentorski pomoči ilustratorja Marjana Mančka ter KUD Pa-lete, ki jo vodi Ivana Kranjc. KUD Pa-leta je razstavilo tudi svoje likovne izdelke, navdahnjene z Gasparijevo dediščino, ki
IJ AM :D
RL J A ŠK AN
Prejeli smo
Odziv na članek 40 let Zveze kulturnih društev Logatec, objavljen 25. januarja
40 let zveze kulturnih društev Logatec ali prireditev ob obletnici, ki je ni V Notranjsko kraških novicah z dne 25. januarja smo na strani 11 prebrali, da se je 16. decembra lani v Logatcu »na nedeljsko popoldne odvila prireditev ob 40-letnici Zveze kulturnih društev Logatec, ki je s svojim delovanjem pričela v poletnih mesecih leta 1972«. Navedba o 40-letnici Zveze kulturnih organizacij Logatec je preprosto zmotna. In zakaj? 1. Zveza kulturnih organizacij Logatec ni pričela s svojim delovanjem v poletnih mesecih leta 1972 zato, ker je takrat enostavno še ni bilo. Zveza kulturnih organizacij je nastala šele v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja (1996?), torej od tega kakih 15 ali 16 let in nič več. 2. Je pa v poletnih mesecih leta 1972 delovala Zveza kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO), ki pa ni pričela delovati v poletnih mesecih tega leta, pač pa sredi šestdesetih let.
Seveda, ni mogoče odrekati pravice sedanji Zvezi kulturnih društev Logatec (ZKD), da bi počastila jubilej začetka organizacije, iz katere je prek različnih sprememb, skladno z zakonskimi določbami, tudi nekako izšla. Vendar, v letu 1972 se v ZKPO (in ne v ZKD), ki sega s svojimi začetki v leto 1964, ni zgodilo nič takega, kar bi dišalo po kakem »pričetku delovanja«. Je pa tega leta zaradi odhoda iz Logatca odstopil tedanji predsednik ZKPO, ki ga je začasno do novega občnega zbora marca 1973 nadomeščal podpredsednik. Občni zbor pa je nato izvolil novega predsednika. In stvari so tekle prek novih preoblikovanj (tudi zadreg) do sedanje ZKD. Podatkov o teh rečeh je kar nekaj. Zakaj se je bilo udarilo mimo, pa ni v vednosti pisca teh pojasnil. Da so se pa logaška kulturna društva sredi decembra zbrala na prireditvi, je lepo in pohvalno; nerodno je le, da niso slavila napovedanega jubileja, ker ga pač ni bilo. Marcel Štefančič, Logatec
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10 10
Pogovor
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Borilne veščine krepijo celo telo Ivan Karačić: »Ne zanima me nasilje, ampak tehnika, taktika, predvsem pa pošten dvoboj dveh enakovrednih borcev«
FOTO: VALTER LEBAN
Ivan Karačić zadnja leta niza uspehe v MMA (mešane borilne veščine) borbah. Večletno delo in naporne treninge pa je lani kronal s prepričljivim prvim mestom v kategoriji do 93 kg (B skupina), v Slovenski MMA ligi je konkurenco pustil daleč za seboj. Ivan se poleg tekmovanj v borbah vedno pogosteje in vedno bolj uspešno podaja tudi v trenerske vode s treniranjem rekreativcev ter tudi skozi priprave drugih borcev na profesionalne borbe. K pogovoru smo ga kot dobitnika priznanja pivške Športne zveze povabili, da z nami deli svoje mnenje o prednosti borilnih veščin kot športne panoge, o svojih treningih, načinih in tehnikah borb, usklajevanju vsakdanjega življenja z življenjem aktivnega športnika ter ciljih za naprej.
Ivan Karačić razmišlja tudi o profesionalnih borbah. Te so zaradi najmanjšega števila varoval in opreme najbolj tvegane.
Ivan, za tabo je zelo uspešna sezona v Slovenski MMA Ligi. Si pričakoval takšen uspeh in koliko dela si že vložil? Sezona je bila, hvala bogu, res uspešna in z rezultatom sem zelo zadovoljen. Uspeh sem pričakoval, ker sem res veliko in kakovostno treniral. Zato sem bil zelo dobro pripravljen za vsako borbo. Za uspehe, dosežene v preteklem letu, si prejel tudi priznanje Športne zveze Pivka za športne dosežke v letu 2012. Te veseli, da je tudi v lokalnem okolju, v katerem si odraščal, tvoj trud prepoznan? Res sem prejel zelo lepo priznanje s strani pivške Športne zveze. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki mi stojijo ob strani in me podpirajo. Veseli pa me predvsem to, da se tudi v Pivki glede borilnih veščin stvari premikajo v pravo smer. Če se zdaj dotaknem tvojih začetkov v borilnih veščinah. Bi lahko na kratko pred-
stavil svojo pot v borilnih veščinah? Kateri je bil tvoj prvi stik z borilnimi veščinami in kaj si treniral? Že od malih nog me je privlačilo vse, kar je bilo povezano z borilnimi veščinami. Ne nasilje, ampak tehnika, taktika ... Predvsem pa pošten dvoboj dveh enakovrednih borcev. Zato sem seveda izkoristil vsako priliko za spoznavanje sveta borilnih veščin. Rad sem gledal borilne filme, igral borilne igrice, bral knjige, gledal dokumentarne filme in spraševal vsakogar, ki je kaj vedel ali znal, naj mi pove ali pokaže. Z resnim treningom sem začel po končani osnovni šoli. Prej sem le tu in tam sam malo preizkušal in ponavljal, kar so mi drugi pokazali. Prvi klub, v katerem sem treniral, je bil Karate klub Postojna. Tam so me poleg ostalega naučili izvajanja osnovnih blokad in udarcev. Nekatere izmed njih s pridom uporabljam še danes. Po štirih letih sem se odločil za spremembo in
Ivan Karačić je član Društva borilnih veščin Pivka. Če želite več informacij o društvu, možnosti včlanitve vanj, pokličite na tel. št. 031 426 613 (Boban Djuričić) ali obiščite facebook profil društva: https://en-gb.facebook.com/dbv.pivka.
začel hoditi na treninge v Kickboxing klub Postojna. Tam so mi med drugim pokazali osnove Light contacta in me naučili trenirati z boksarsko vrečo. Kasneje sem se preselil v Ljubljano in treniral v Kickboxing klubu Center. Pod strokovnim vodstvom Igorja Paceka in Tomaža Kumerja sem zelo hitro napredoval, kar se je kazalo na treningu in tudi v borbah. Vendar me je vedno bolj vleklo v MMA vode. Zato sem opravil nekaj poskusnih treningov v klubih, kot so Vale tudo Ljubljana, MMA Academy in MMA Ljubljana. Pod okriljem slednjega sem nekaj časa treniral in tudi tekmoval. Sedaj treniram individualno s trening partnerjem Markom Drmonjićem. Obiskujem tudi druge klube, predvsem zaradi sparingov. Ko sem v Pivki, pa vedno rad opravim trening v DBV Pivka s svojim prijateljem Bobanom Djuričićem. Zakaj si se odločil, da karate in nato kickboxing zamenjaš za mešane borilne veščine (MMA)? Karate mi je bil vedno pri srcu in tudi sedaj mi je, saj je izjemno lepa borilna veščina. Kickboxing pa sem začel trenirati po naključju. Ko sem opravljal vozniški izpit za avto, sem imel ure vožnje v času karate treningov. Zato sem se odločil, da bom šel na kakšen trening kikboksa, kar tako za rekreacijo, da ne padem iz forme. Že na prvem treningu se mi je tehnika zdela bolj efektivna in vzdušje »ta pravo«. Jasno je bilo, da bom tudi z vozniškim dovoljenjem v žepu hodil na treninge kikboksa (smeh). Po malem sem preizkusil tudi nekatere bolj ali manj znane borilne veščine, kot sta Capoeira in Aikido. MMA pa me je vedno privlačil zaradi svoje vsestranskosti. Katere prednosti imajo mešane borilne veščine pred ostalimi športi? Pravilen trening MMA-ja enakomerno razvija celo telo. Okrepijo se vse mišice, ojačajo kosti. Zelo zanimivo je tudi, da ni tipičnih poškodb kot pri nekaterih drugih športih. Na primer, teniški komolec, atletsko stopalo, v smučanju so izpostavljena kolena, v košarki gležnji in podobno. Ena od najpomembnejših prednosti borilnih veščin po mojem mnenju je večja krepitev samozavesti. Ker si redno zaposlen, predvidevam, da je težko uskladiti vse delovne in zasebne obveznosti s treningi in drugimi pripravami v borilnem športu. Kako usklajuješ obveznosti in kako potekajo tvoji treningi? Nekomu bi bilo težko vstati ob šestih in trenirati že uro kasneje. V službi moram biti včasih tudi do 19. ure. Naslednji dan pa vse ponoviti. Meni ni, ker sem motiviran in zagnan. Ni pretiranega usklajevanja, ker večino treningov opravim zjutraj. Popoldne pa lahko treniram še enkrat, če je potrebno. Za obveznosti se vedno najde čas. Treningi potekajo po določenem planu, ki se spreminja glede na zastavljene cilje. Če v naslednjih dveh ali treh mesecih ni nobene borbe na sporedu, se učim novih tehnik, izboljšujem stare in podobno. Če pa se bliža borba, vključim več sparinga, specifičnih drilov in podobno. V povprečju treniram 6-krat na teden, večinoma enkrat na dan. Tedensko je to od 8 do 12 ur, odvisno od priprav.
Vemo, da v MMA poteka borba stoje in v parterju. Kaj tebi bolj ustreza in ali kateri izmed tehnik daješ prednost? Vsaka borba se začne na nogah, večina pa se jih zaključi na tleh. Zato treniram oba načina borbe in sem pripravljen tako na »standup« kot tudi na borbo v parterju. Sodeč po dosedanjih borbah, mi bolj leži parter. Vendar ga ne preferiram. Posebej sem naklonjen tehnikam kontrole. Kajti ko kontroliraš nasprotnika, ga lahko učinkovito vržeš na tla, zasučeš, udariš ... Borbe v MMA potekajo v ringu ali kletki. Kakšen je njihov namen in ali je izbira prizorišča odvisna od pravil? Ring je z vrvmi ograjeno športno borišče, ki omogoča varno borbo na omejenem prostoru. Vidljivost za gledalce je zelo dobra. V sodobnem času pa je vedno bolj v uporabi, tako imenovana, kletka. To je z žično ograjo omejeno športno borišče, ki ravno tako omogoča varno borbo. Vidljivost za gledalce je malo manjša zaradi same konstrukcije borišča. Kletka je ljubša predvsem rokoborcem, ker lahko lažje kontrolirajo nasprotnika ob ograji. Izbira prizorišča pa je odvisna od pravil, ki jih postavi organizator. Ali MMA izpolnjuje tvoja pričakovanja na področju borilnih veščin? Borilne veščine so preširok pojem, da bi lahko ena sama izpolnila vsa pričakovanja. MMA izpolnjuje večino mojih pričakovanj, vendar ne vseh. Kakšni so tvoji načrti za športno prihodnost? Vidimo namreč, da se vedno bolj podajaš tudi v trenerske vode, saj je eden izmed tvojih varovancev uspešen v profesionalnih borbah. V tem letu nameravam pridobiti uradno trenersko licenco in trenirati treninga željne ljudi (smeh). Prav tako nameravam pripeljati omenjenega varovanca in sebe v najboljšo formo doslej. V bistvu nisem čisto prepričan, da nisva že sedaj to dosegla … Glavni cilj je stalni napredek. Kaj pa profesionalne borbe? Ali razmišljaš o tem, da bi tekmoval v profesionalnih borbah in ali si že dobil kakšno ponudbo za tovrstno borbo? Profesionalne borbe so razred zase. Zaščitna oprema je minimalna, tveganje pa je veliko. Pripravljen moraš biti na najmanj tri runde izčrpljujoče borbe. Vendar ima vse skupaj skoraj neustavljivo privlačnost. Seveda razmišljam o tem! O ponudbah težko govorim, ker se nisem z nikomer še dogovarjal za profesionalno borbo. Večkrat pa so mi omenjali možnost nastopa na določenih prireditvah. Kaj bi sporočil posameznikom, ki jih ta šport zanima? Če koga ta šport zanima, si lahko o njem veliko prebere na spletu. Verjetno bi se tudi v knjižnici našla kakšna knjiga na to temo. Vsekakor priporočam tudi spoznavanje zanimive zgodovine MMA-ja, saj ta šport svoje korenine vleče tudi iz stare Grčije, kjer so poznali podoben način borbe z imenom »Pankration«. Veliko uspeha v športni karieri in sicer. Hvala, enako tudi tebi. ∙Marija Paladin
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11 Šport
www.nkr-novice.si
let 10
Štiri prva mesta
Trije državni prvaki
Muta, 26. januar – V Muti na Koroškem je bila druga lokostrelska tekma Slovenskega pokala. Tekmovalci lokostrelskega kluba MINS Postojna so osvojili štiri prva mesta, sedem drugih in tri tretja. Zmagali so Vanda Natlačen (članice, dolgi lok), Katarina Černač (kadetinje, ukrivljeni lok), Martin Bajc (dečki, goli lok), Miha Godeša (ml. dečki, goli lok). LK MINS
Logatec, 3. februar – Prvo februarsko nedeljo so člani TSK Logatec izvedli tekmo
Dve drugi mesti v svetovnem pokalu Nimes (Francija), 20. januar – Na tekmi za svetovni pokal v lokostrelstvu v Nimesu je nastopilo tudi pet mladih tekmovalk in tekmovalcev LK Mins, ki tekmujejo z olimpijskim lokom. FOTO: LK MINS POSTOJNA V kategoriji kadetinj, kjer je nastopilo 43 tekmovalk, je Nina Hočevar osvojila 9. mesto, Katarina Černač je bila 23. V kategoriji kadetov je bil med 78 tekmovalci Jure Marc deveti, Rok Bizjak 20. in Peter Požar 35. Skupaj se je tekmovanja udeležilo več kot 1100 tekmovalcev iz 31 držav iz Evrope, Azije, Amerike in Afrike. LK MINS
11
državnega prvenstva v smučarskih tekih za otroške kategorije v prostem slogu in tekmo za pokal Geoplin. Sara Zidar je osvojila naslov državne prvakinje med mlajšimi deklicami, Nejc Šraj (oba TSD Olimpija Bloke) pa med mlajšimi dečki. Naslov državnega prvaka je osvojil tudi Žiga igličar (TSK Logatec) med starejšimi dečki. Peti je bil v tej kategoriji njegov klubski sotekmovalec Luka Hladnik. Tudi v tekmovanju pokala Geoplin so se tekmovalci notranjskih klubov dobro odrezali. Med cicibankami je zmagala Jana Beguš, Ana Sever Rus je bila četrta med članicami, za dvojno zmagoslavje sta med člani poskrbela Boštjan Klavžar in Matjaž Gorjanc, uspeh je s petim mestom dopolnil Matej Šimenc. V kategoriji juniorjev je Rožle Jereb skozi cilj pritekel na petem mestu, enak dosežek je uspel med mlajšimi mladinkami Klari Leške (vsi TSK Logatec). Peto mesto sta dosegla tudi Jaka Marolt (TSD Olimpija Bloke) v kategoriji mlajših mladincev in Miha Šimenc med starejšimi mladinci. Zmagovalec v tej kategoriji je bil sicer Lovro Malnar (oba TSK Logatec). ∙el
Uspešni na večerni tekmi
FOTO: ARHIV SSK LOGATEC
Mladi smučarji uspešni v Italiji Forni di Sopra (Italija), 27. januar – Na tekmi mladih smučarjev za pokal Biberon so nastopili tudi člani smučarskega kluba Kalič Postojna. Med 416 tekmovalci, ki so se pomerili v različnih starostnih kategorijah od letnika 2001 do letnika 2006, so smučarji kluba Kalič Postojna osvojili dve mesti na stopničkah. V kategoriji superbaby 1 (letnik 2006) je Alina Leskovec zmagala, v kategoriji superbaby 2 (letnik 2005) pa je bila Žana Abram druga. Med najboljših pet sta se uvrstila še Raisa Leskovec, ki je bila 4. v kategoriji cuccioli 2 (2001) in Žan Morel, bil je peti v kategoriji superbaby 2. SK Kalič Postojna FOTO: SK KALIČ POSTOJNA
Logatec, 30. januar – V večernem času je bila v Logatcu regijska tekma za pokal Cock-
ta. Na tekmo je prišlo 54 tekmovalcev iz ljubljanske regije, ki so se razvrstili v osmih kategorijah. Med cicibani do 9 let sta bila najboljša predstavnika SSK Logatec Andraž Krašna in Nik Gostiša Lah, ki sta si priskakala 2. in 3. mesto. Med dečki do 11 let je Tim Trpin dosegel 5. mesto, v kategoriji dečkov do 13 let pa je bil Nik Knaus drugi, sledili so mu David Krisper na tretjem, David Istenič na četrtem in Žan Trpin na šestem mestu. Naslednja tekma na skakalnici pod Sekirico bo že 10. februarja, ko se bodo za naslov državnih prvakov potegovali dečki v kategoriji do 14 in do 15 let, dekleta do 15 let, ekipno do 15 let in nordijska kombinacija do 15 let. Ob 10. uri bo poskusna serija, kateri bo sledila posamična tekma, ekipna tekma se bo pričela 30 minut po končani posamični tekmi. ∙el
Trije državni prvaki Kranj, 27. januar – Na ekipnem državnem prvenstvu v smučarskih skokih do 16 let je ekipa SSK Logatec, za katero so nastopili Gregor Šen, Domen Krašna, Jaka Matko in Žan Sovan, osvojili odlično 3. mesto. V posamični razvrstitvi je bil najboljši Sovan, dosegel je 16. mesto, dve mesti je za njim zaostal Matko. V konkurenci mladincev do 18 let je bil Andraž Modic sedmi. Matko pa je presenetil tudi v nordijski kombinaciji, kjer je osvojil peto mesto. ∙el
Mladi balinarji uspešno končali sezono
Na Blokah za pokal Slovenije
Cerknica, 31. januar – Državno prvenstvo v kegljanju za dečke in deklice za leto 2012
Bloke, 27. januar – Člani TSD Olimpija Bloke so zadnjo januarsko nedeljo
se je že zaključilo. Mladi kegljači so se lahko pomerili v štirih starostnih kategorijah na sedmih kegljiščih, in sicer v Pivki, Črnomlju, Postojni, Kamniku, Gorici, Cerknici in Celju, pri čemer je o končnem mestu posameznika odločal seštevek pet najboljših rezultatov. Vseh tekmovalcev je bilo skupaj 191, od tega 87 deklic ter 104 dečkov. Z izkupičkom so še posebej zadovoljni v Cerknici, sicer pa so tekmovalci in tekmovalke iz notranjsko-kraške regije dosegli sledeča najboljša mesta: DEČKI, 1.kategorija: 1. Gašper Urbas (Brest, 1679 kegljev), 2. Jordan Lekše (Brest, 1496), 3. Anže Cej (Proteus, 1445) 2.kategorija: 2. Tine Vidmar (Proteus, 3273) 3.kategorija: 2. Domen Špeh (Brest, 2537), 3. Žiga Požar (Proteus, 2536) DEKLICE, 1.kategorija: 1. Gaja Kolarič (Brest, 1464), 2. Naja Pavčič (Brest, 1360), 3. Vita Širaj (Brest, 1263) 3.kategorija: 1. Laura Pokleka (Brest, 2630) 4.kategorija: 1. Tina Hren (Brest, 2580), 2. Manca Gorup (Pivka, 2569) ∙dš
pripravili tekmo za Pokal Geoplin v smučarskih tekih v klasičnem koraku. Vremenske razmere so bile organizatorjem zelo naklonjene in s pripravo proge ni bilo posebnih težav, saj je bilo snega dovolj. Sama tekma pa je potekala v mrzlem, vendar sončnem vremenu, kar je privabilo 199 tekmovalcev iz 12 klubov. Med članicami je zmagala Eva Sever Rus (TSK Logatec), uspeh tekačev logaškega kluba so dopolnili še Lovro Malnar z zmago med starejšimi mladinci, Žiga Igličar je zmagal v konkurenci starejših dečkov, Jana Beguš pa med cicibankami. Trud organizatorjev so z zmago poplačali njihovi sledeči tekmovalci: Nejc Šraj z zmago med mlajšimi dečki, Sara Zidar je bila najhitrejša med mlajšimi deklicami, Luka Milavec pa med cicibani. Jaka Marolt je bil drugi med mlajšimi mladinci, v isti kategoriji je bil Tim Slabe (TSK Logatec) peti. Tik pod stopničke, na 4. mesto, se je med starejšimi mladinkami uvrstila Ela Praznik (TSK Logatec). ∙el
FOTO: ARHIV KK CERKNICA
Po drugi dirki osma Liepāja (Latvija), 3. februar – Druga dirka evropskega prvenstva v reliju je bila v
Latviji in tudi tokrat sta nastopila Turk in Enej Ložnar za volanom citroëna C2 R2. Tudi tokratna dirka je potekala v snežnih pogojih, po odpeljanih 15 hitrostnih preizkušnjah, dolgih skupaj 240 kilometrov, pa sta v konkurenci evropskega prvenstva osvojila skupno 27. mesto in bila osma med dvokolesno gnanimi dirkalniki. Po dveh odpeljanih dirkah sta v tem točkovanju na osmem mestu. ∙el
PD Logatec vabi Planinsko društvo Logatec vabi na pohod ob kulturnem prazniku na 1242 metrov visoki Čaven. Pohodnike čaka približno pet ur hoje. Zbor bo jutri, 8. februarja, ob 7.30, na parkirišču pri Krpanu. Prijavite se lahko še danes, med 18. in 20. uro, v društveni pisarni Planinskega društva Logatec.
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12 12
Iz občinske hiše www. cerknica.si
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.
OBVESTILO Občina Cerknica obvešča vse zainteresirane, da je na spletni strani občine objavljen JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV PRAVICE UPORABE LOKACIJ ZA OGLAŠEVANJE NA NEPREMIČNINAH IN OBJEKTIH V LASTI OBČINE CERKNICA in sicer za namestitev oglasnih panojev - obešank na drogove javne razsvetljave ob državni cesti R 212 v naselju Rakek in Cerknica in uporabo objektov za oglaševanje (zastekljeni panoji brez osvetlitve - city light na avtobusnih postajališčih - zunanja stran. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Občine Cerknica: http://www.cerknica.si/ ŽUPAN OBČINE CERKNICA, Marko Rupar
Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za šolsko leto 2013/2014 Vrtec »Martin Krpan« Cerknica objavlja javni poziv za vpis predšolskih otrok v dnevni program vrtca za šolsko leto 2013/2014. Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca. Izpolnjene obrazce Vloga za sprejem otroka v vrtec »Martin Krpan« Cerknica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca http://www.vrtec-cerknica.si, v vrtec vrnite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 15. marca 2013. Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do 10. junija 2013.
Osnovna šola »Jožeta Krajca« Rakek Partizanska 28, 1381 Rakek Tel: 01 705 25 10, Faks: 01 705 12 08 e-naslov: os.rakek@guest.arnes.si
Osnovna šola »Jožeta Krajca« Rakek obvešča, da bo vpisovala otroke v 1. razred matične in podružnične šole v torek, 19. 2. 2013, od 9. do 12. in v sredo, 20. 2. 2013, od 15. do 18. Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2007. Vpis bo potekal v pisarni šolske svetovalne službe v šoli na Rakeku. Če vam navedeni termini vpisa ne ustrezajo, pokličite šolsko svetovalno delavko Tjašo Prudič na telefonsko številko 01 7052 670 ali 040 206 931.
BLIŽA SE VSAKOLETNA SPOML ADANSKA AKCIJA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI MOŽNOST CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI NA DOMU Vsakoletna spomladanska akcija cepljenja proti steklini je priložnost, da opozorimo lastnike psov na obveznost 1x letno cepiti svoje ljubljenčke proti steklini. V ambulanti na Cesti v Mestni log 51a, v Ljubljani poteka cepljenje vse leto. Naša ambulanta se nahaja v Ljubljani, na Viču, na križišču Ceste v Mestni log in Vipavske ulice, blizu PC Murgle (oranžna stavba). Če Vam je težko pripeljati psa, Vam ponujamo tudi možnost cepljenja na domu po predhodnem naročilu in dogovoru - IN TO ZA ISTO CENO! Postopek je enostaven, pokličite nas na tel. številko 01/420-56-30. Dogovorili se bomo za čas cepljenja pri Vas doma. Možnost je na voljo skozi vse leto od 7.00 – 20.00 ure. OB CEPLJENJU PSA PRI NAS VAS ČAKA DARILO!
V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca več kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 705 00 75 vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
Tel.: 01/420-56-30, 01/420-56-40 www.veterinarska-postaja.si e-mail: veterinarska.postaja.ljubljana@siol.net
Novi Svet 10 1372 Hotedršica
IZKORISTITE NEPOVRATNA FINANČNA SREDSTVA TUDI V 2013. POHITITE!!!
info@nagode-nagode.com www.nagode-nagode.com
EKO SUBVENCIJE TUDI LETOS
PRIHRANEK PRI OGREVANJU
Pridi PO znanje, uresniči svoje sanje. SGLŠ Postojna vpisuje v šolskem letu 2013 / 14 v izobraževalne programe s področja gozdarstva, lesarstva in zdravstva: GOZDARSKI TEHNIK ZDRAVSTVENA NEGA B O L N I ČA R - N EG O VA L EC GOZDAR MIZAR SGLŠ Postojna nudi raznoliko izbiro mednarodnih izmenjav, učbeniški sklad, pestro izbiro prostovoljnega dela in bogato izbiro obšolskih dejavnosti. Dijaki se udeležujejo številnih tekmovanj v Sloveniji in v Evropi. Ob šoli je tudi dijaški dom z odlično kuhinjo.
www.pust.si
Vabljeni, da se nam pridružite na informativnih dneh v petek, 15. 2. 2013 (ob 9.00 in ob 15.00) in v soboto, 16. 2. 2013 (ob 9.00). Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Tržaška cesta 36, 6230 Postojna tel.: 05/850 10 20, sola.sgls.si
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13 Podjetnik
www.nkr-novice.si
Podjetniški vrtiljak:
let 10
13
Treba je oglaševati
Pet nasvetov za male podjetnike pri oglaševanju v medijih Mala, lokalno usmerjena podjetja se promovirajo v medijih, ki pokrivajo področje, kjer želijo podjetja ali obrtniki delovati. Za primer vzemimo pleskarje, zidarje, frizerke, kozmetičarke. Kako lahko izboljšajo svoje predstavljanje v, na primer, tiskanih medijih? Glede na to da se ukvarjamo z direktnim marketingom, vedno iščemo načine, kako bi lahko dobili oziroma izmerili odziv. Po navadi uporabimo izbrane baze prejemnikov, katerim pošljemo njim primerno ponudbo in pričakujemo točno določen odziv (obisk salona, nakup, pošiljanje brošur ...). Pri oglaševanju je to težje, vseeno pa lahko tudi vgradimo nekaj orodij direktnega komuniciranja, ki bodo naredila vašo predstavitev boljšo. Podajam nekaj smernic, ki se jih splača upoštevati pri vaši naslednji akciji oglaševanja 1. »Kaj je tukaj zame?« Ljudje smo sebični. Če ne najdemo koristi zase, potem nas ne zanima, kajne? Kaj torej razlikuje dober oglas od povprečnega (že videnega)? Ko gledam oglase, vsi sporočajo določene popuste. Pa so to popusti, ki smo jih že vajeni povsod ali je to res izredna ponudba? Je oglas narejen tako, da vzbuja interes? Vsak oglas mora TAKOJ odgovoriti na kupčevo vprašanje: »Kaj je tukaj zame?« Primer: »Predani projektu, zavezani stranki« - Kaj to pove vam, bralcu tega članka? Ali morate preveč razmišljati, da povežete korist zase? Mogoče bi bilo bolje: »Želite privarčevati za kurjavo? Zamenjajte okna! – Pridemo že v enem tednu! Pokličite ...«
2. Odziv Opažam, da oglasi po večini vsebujejo neke vrste vizitko, ki jo pa morate dobro pregledati, da prepoznate kontaktno številko. Kaj lahko naredimo za večji odziv? V kolikor želite, da vas pokličejo (npr. za naročila k kozmetičarki), napišite na veliko »POKLIČITE 041 xxx xxx ŽE DANES in rezervirajte...« (V kolikor pač ne želite odziva, potem skrijte številko in še recite, da oglas ne deluje.) Mogoče pa lahko naredite oglas tako, da ima integriran kupon, ki ga morajo stranke izrezati, da z njim lahko prejmejo popust. To se je dobro prijelo v ZDA (Couponing) in tudi pri nas. S kuponi »zaposlite« stranko, saj se mora ukvarjati z rezanjem, lepljen-
jem, pošiljanjem ali obiskom pri vas. Grafično torej naredite črtkan okvir, ki naj ga izreže, pa magari vašo telefonsko številko!
3. Sodelovanje in kopromocija Razmišljajte, s kom se lahko povežete, da bi imeli boljši odziv. Saj poznate »Roka roko umije, obe obraz«. To je podobno pri kopromocijah in skupnih akcijah. Pri kopromocijah resnično pomnožimo odziv in zmanjšamo stroške, kupec pa prejme dvojno korist. S kom pa naj se združi obrtnik, ki izvaja notranja dela, da bi dodal kakšno vrednost? Uporabimo torej malce domišljije – po zidarstvu se potrebuje dobro čiščenje stanovanja, prostora, kar bodo stranke cenile. Pa pojdimo še naprej: frizerka se dobro poda s kozmetičarko, avtotrgovina s servisom, avto servis pa tudi s kafičem v bližini. Glavno je, da vsak nekaj da, da kupec torej dvojno ali celo trojno profitira.
4. Oblikovanje in vsebina Sem pristaš »operativnega oblikovanja«, kjer je oblikovanje podvrženo vsebini, ideji, poteku gledalca in namenu odziva. To smo tudi že večkrat dokazali, saj je lahko nekomu nekaj lepo, kar je drugemu grdo. Verjamem, da lahko fotokopiran oglas za varstvo na domu, ki je prilepljen ob bankomatu, daje ravno tako dober odziv, kot majhen barvni oglas za iste storitve v lokalnem mediju. Fotokopiran oglas ima namreč spodaj kupončke, ki se jih odtrga, in tako dajejo možnost
odziva, kar je težje narediti ob tiskanem oglasu, ki pa pokriva več ljudi. Vse je relativno, kajne? Kje lahko torej vplivate? Potek očesa po vašem tekstu in namen oglasa naj bo jasen! Bralci morajo videti naslednje zaporedje: »DOPOLDANSKO VARSTVO OTROK (kaj) ▶ PROSTI ZA KAKŠNO URO VEČ (dodatna korist, ki je nima konkurenca) ▶ POKLIČITE 041 xxx xxx (akcija, odziv). Če tega poteka ni, se pogled ustavi... kjerkoli drugje. Obstajajo orodja, ki izvajajo merjenje poteka očesa (Eyetracking), ki se ga poslužujejo večji oglaševalci, ki točno vedo, zakaj so postavili izbrano fotografijo ob tekstu.
5. Testirajte, testirajte, testirajte Sedaj približno veste, koliko vam določeno oglaševanje daje odziva. Pa ste prepričani? Poskusite testirati dva oglasa, ki sta objavljena v istem mediju, hkrati. Oblikovno podobna, odziv pa gre na drugačni telefonski številki. Zakaj? Z razliko števila klicev na eno in drugo številko boste vedeli, kateri oglas deluje, in kateri deluje slabše (pozicija, oblikovanje). Še nekaj primerov testiranja: različno oblikovani oglasi, različni mediji, različne akcije ... Pri testiranju pa imejte v mislih, da testirate samo en faktor: torej ob istem času na isto skupino podobno sporočilo. Marčevski časopis in avgustovski imata namreč različno število bralcev, kar popači rezultate. Bodite torej inovativni! Ko gledam oglase, vidim določene vzorce, ki se ponavljajo. In vedno razmišljam, kaj bi lahko naredili drugače? Kako bomo povečali odziv? Kako bomo to (pošteno in strokovno) merili? Resda so majhna podjetja omejena s sredstvi, vendar se gotovo da doreči kakšno obliko sodelovanja, ki bo koristna za vas. Vedno tudi vprašajte medij, kaj jim je prineslo dober odziv, kateri stranki? Z veseljem bodo to delili z vami, saj boste na koncu zadovoljni tudi sami. Boštjan Zrimšek, direktor podjetja Dima center, vodilnega v Sloveniji na področju direktnega komuniciranja
Novoletne razprodaje in zaobljube – kaj traja dlje? Za nami je čas, ko smo vsak zase delali obračun za preteklo leto, ko si večina ljudi postavlja cilje, ki jih želi doseči v naslednjem letu. Nekaj novoletnih zaobljub je precej univerzalnih, saj se veliko ljudi sooča s podobnimi težavami oziroma izzivi. Prepričana sem, da vsakdo pozna koga, ki je med svoje novoletne cilje uvrstil vsaj eno izmed naslednjih (univerzalnih) zaobljub: Shujšal/a bom ali prenehal/a bom kaditi ali našel/našla bom (boljšo) službo. Ali diplomiral/a bom. Novoletne razprodaje pogosto trajajo dlje kot se novoletnih zaobljub (ciljev), ki smo si jih zadali, sploh spomnimo. Marsikdaj si cilj zastavimo, zatakne pa se pri uresničevanju tistega, kar bi želeli doseči, zato morajo biti cilji dobro zastavljeni in dovolj konkretni, da si lahko jasno predstavljamo, kaj želimo doseči in kako bomo to storili. Če si veliko prizadevamo, pa ne vemo točno, kaj bi radi dosegli, je enako slabo, kot če poznamo cilj, ne vemo pa točno, kako bi prišli do njega.
Načrtovanje ciljev Eno glavnih vprašanj, ki se zastavlja ob oblikovanju dobrih novoletnih zaobljub je: koliko ciljev si postaviti? Ko se že lotimo planiranja in oblikovanja novoletnih zaobljub, smo pogosto nagnjeni k pretiravanju. Kar naenkrat bi radi postorili vse v enem samem letu. Zastavimo si preveč različnih ciljev, kar pa je zelo težko uresničiti. Različni strokovnjaki odgovarjajo na vprašanje o tem, koliko ciljev si zastaviti, različno. Razpon priporočljivega števila gre od enega samega, preko vmesnih različic (2–5), tja do pretiranih deset in več.
Ne glede na različna priporočila je najpomembneje, da si zastavimo toliko ciljev, kolikor jih bomo sposobni obvladovati in uresničiti! Raje enega, pa tega v celoti dosežemo (na primer prenehanje kajenja ali dokončanje študija) kot veliko ciljev pa niti enega v celoti ne dosežemo.
Ena izmed najpogostejših navoletnih zaobljub.
uresničitev cilja je torej potrebno vedeti tudi, kako si bomo prizadevali priti do njega. Bolje zastavljen cilj bi torej bil, na primer: Ker Kakšni so konkretni cilji? si želim povečati možnosti za čimprejšnjo zaposlitev, bom v naslednjih treh mesecih Omenila sem že, da mora biti cilj kar se da dnevno (dopoldan po zajtrku) spremljal/a natančno določen, ravno tako tudi način, objave prostih delovnih mest na spletu in kako nameravamo priti do njega. Obstaposlal/a prošnjo za vsa delovna mesta, ki mi jajo različne tehnike planiranja ciljev. Ena bodo po stopnji in smeri izobrazbe ustrezala. izmed teh se imenuje SMART TEHNIKA, V tem času pričakujem povabilo na vsaj dva torej pametna tehnika, ki po mojem mnenju razgovora in do konca 3-mesečnega obdobja zajema bistvo dobrega zastavljanja ciljev. tudi zaposlitev. Tehnika predvideva, da morajo biti cilji Tako zastavljen cilj kot pot do njega sta v točno določeni, merljivi, dosegljivi, realni in tem primeru konkretno določena, skozi časovno omejeni. želen končni rezultat (zaposlitev) in skozi Cilj je lahko, na primer, najti (boljšo) službo, uresničevanje delnih ciljev, ki sestavljajo pot do končnega cilja (spremljanje oglasov, pisana tako zastavljen cilj je premalo konkreten, pot do njega pa nedoločena. Poleg tega omen- je prošenj …), merljiv (ali smo objave dejansko spremljali dnevno, pisali res vse prošnje jeni cilj ni odvisen izključno od nas, zato je za vsa ustrezna delovna mesta, ali smo dosegli še toliko bolj pomembno, da tisti del, ki je v končni rezultat …), dosegljiv in realen (še naši domeni kar se da dobro opravimo. Za
posebej v delu, ki je odvisen predvsem od nas) ter časovno omejen, kar nas spodbuja k dejavnosti in prizadevanju opraviti delne naloge, ki bi nas hitreje pripeljale k cilju. Če si želimo, da bi naše novoletne zaobljube trajale (in se na koncu uresničile) dlje kot novoletne razprodaje, je koristno, če se njihovega oblikovanja in načrtovanja z njimi povezanih ciljev lotimo premišljeno. Obstajajo številne tehnike in še bolj številni nasveti. Naj za konec izpostavim še tole: zelo pomembno (predvsem za vizualne tipe) je, da si cilje zapišemo, si jih mogoče vnesemo v opomnike na telefonu, oblikujemo plakat ali tablo, kjer bodo zapisani na vidnem mestu. Dobro je, da imamo svoje cilje vedno pred očmi. Če si želimo cilje, ki smo si jih zastavili, resnično doseči, je investicija časa in truda v kakovostno načrtovanje in izvedbo, nekaj kar se zelo obrestuje. ∙mag. Marija Paladin
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14 14
Obvestila in horoskop Anine zvezde
OVEN Poslovno še ne bo šlo najbolje, sploh konec februarja prinaša precej negotovosti. Takrat vam bo tudi primanjkovalo energije. Če ste romantični, bo ta čas izredno zanimiv. Sploh, če ljubite komplicirane ali skrite zveze. Če boste šli v neko zvezo preko posla, bo še zelo komplicirano. Všeč vam bodo osebe, ki imajo v poslu neko vrsto uniforme. Mnogi Ovni boste zelo zadržani, a nekaj bo takih, ki bodo padli na čar nekoga, ki se ukvarja z umetnostjo ali pa živi in dela v tujini. Pri vas bodo aktualne tudi ljubezni na daljavo. Zdravstveno zelo pazite v prometu! BIK Že dalj časa imate povečane ambicije v zvezi s širitvijo poslov, vaša samozavest je tudi ogromna, a biti morate zelo previdni. V ljubezni se ne bi smeli preveč obremenjevati z vsem, kar slišite na svoj račun. Bogato družabno življenje je pred vami. Želja, da nadvladate partnerja in da mu vsilite svojo voljo, bo razlog za spore. Pričakujete klic nekega vodnega znamenja. Februar bo čas, ko boste srečevali mnoge, vam drage osebe, in lahko boste izbirali s kom boste. Po 10. februarju vas čaka povsem drugačno obdobje, v ljubezni bo precej naporno. Zdravstveno so možne vrtoglavice! DVOJČKA Poslovno si nikar ne delajte načrtov brez realne osnove. Težava z avtoritetami bo vsak dan večja. V ljubezni boste morali malce popustiti, sicer boste precej osamljeni. Družina bo zdaj na prvem mestu, nekaj bo potrebno žrtvovati, da bi se odnosi lahko popravili. Mesec bo naporen za tiste, ki nimate potrpljenja. V želji, da bi svojo zvezo naredili boljšo, boste dosegli ravno nasprotno, saj boste nerealni in impulzivni. Če ste nezadovoljni v svoji zvezi, se boste zdaj prepustili paralelni zvezi, kar se ne bo izkazalo kot modra poteza. Pretijo poškodbe, pazite na sklepe! RAK Mnogi boste imeli težke poslovne okoliščine. Pazite, kaj podpisujete. Nagovarjali vas bodo v zvezi z nekim novim poslom. Vaše zaupanje v ljubezen je povsem porušeno, sploh če ste v preteklosti doživeli ljubezensko razočaranje. Trudite se, da bi nihče ne videl, kako se počutite. Mnogi ste preveč vezani na preteklost in se zato nikakor ne morete otresti občutka, da so vas izneverili. Če vas privlačijo vplivne osebe, mogoče športniki ali taki, ki veliko potujejo, vas čaka razburljivo obdobje. Sredi februarja je možna paralelna zveza z nekom, ki dela v banki, medicinski ustanovi ali v medijih. Možen je manjši prehlad! LEV Zdaj ni čas, ko bi sprejemali večje odločitve povezane z delom. Z denarjem morate delati zelo previdno. Verjetno ste imeli v januarju precej stresno ljubezensko življenje in ste se soočili s svojimi napakami v ljubezni. V tem mesecu boste precej neodločni in nepripravljeni se spremeniti. Od 8. februarja dalje bodo zvezde odrejale tok vaših odnosov. Pripravljeni boste na izzive, možno je, da obnovite neko »nemogočo« zvezo. A ne pretiravajte z osvajanjem, da se ne bi preveč govorilo o vas. Zdravstveno so možne bolečine v grlu! DEVICA To bi lahko bil izjemno romantičen čas. Vašo pozornost bi lahko osvojil nekdo, ki ga do sedaj niste opazili ali pa vam ni bil simpatičen. Vabilo od neke poznane ali popularne osebe boste veselo sprejeli. Pazite se paralelnih, skritih zvez. Ženske pripadnice bodo precej lahkomiselne, želele si boste uresničiti skrite sanje. Predmet vaših sanj ni tisto, kar je bilo pred par leti, zato boste razočarane. Prve tri tedne bo vaša samokontrola precej nizka. Vaš partner bo samo navidezno dominaten, igrica mačka – miš se bo začela. Burna pomlad je pred vami. Zdravstveno se pazite poškodb!
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.
Prodam Bio konjski gnoj iz senene stelje, brez kemičnih substanc, primeren za gnojenje vrtov in polja, hitro razgradljiv. Cena: 150 eur. Tel.: 040 413 474. Avtomobil Fiat punto fusion, 1.6, l. 2007, reg. do 11/2013, črne barve, 96.000 km, odlično ohranjen. Tel.: 031 232 665.
Nepremičnine Prodam Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2, lepi lega in dostop, z dokumentacijo za obnovo. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215. 3-sobno stanovanje na Rakeku, vredno ogleda. Tel.: 051 693 644. Dvojčka na Uncu, 166 m2, novogradnja, parcela 443 m2, tri nadstropja, dva balkona, vsi priključki, možen kamin. Cena: 165.000 eur. Tel.: 031 705 449. Naročnik: Neptun nepremičnine, Borut Vodopivec s.p., Bazoviške brigade 4, Ajdovščina.
Oddam 1,5-sobno stanovanje v Cerknici, opremljeno, v stanovanjskem bloku. Cena: 290 eur brez stroškov. Tel.: 041 707 213. 2-sobno stanovanje v Cerknici, 53 m2, ohranjeno, z balkonom, CK, vsi priključki. Tel.: 041 923 105.
Drugo Za dobro počutje malih živali (psi, mačke …). Nega, striženje, masaža, akupresura, psihologija, etologija. Naročanje na tel. št.: 041 626 175. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje. Zanesljiva oseba nudi vsestransko pomoč starejšim in kvalitetno varstvo otrokom. Tel.: 031 879 755. Dobrim ljudem oddam tri pridne muce, sterilizirane, vajene bivanja v stanovanju. Tel.: 031 836 510. Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Čas je za zimsko rez. Tel.: 031 652 133. Naročnik: Tiler d.o.o., Cesta pod Srnjakom 23, Rakek. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodno-zabavnih ansamblov in ostalih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj pokliče. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. Tel.: 041 321 320.
090 44 28
POKLIČITE!
CENA: 1,99 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.
MALI OGLASI
Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.
TEHTNICA Vaša profesionalnost bo na preizkušnji. Urgentno bo treba reševati finančno situacijo! Čim manj boste pričakovali od partnerja, toliko bolje za vas. Ob Mlaju boste imeli priložnost flirtati, sklepati nova poznanstva, imeli boste bogato družabno življenje. Tisti, ki ste vezani – vaš partner ima resne težave, vi pa jih ne vidite. Niti zavedate se ne, kako vas partner čuva pred neprijetnostmi. Mlajše Tehtnice bodo flirtale s starejšimi partnerji ali s tistmi, ki ste jih spoznale preko dela. Ne vlecite na plano nekih oseb iz preteklosti, ki so vam jasno dale vedeti, da pri njih ni mesta za vas. Zdravstveno pretijo manjše želodčne (trebušne) težave! ŠKORPIJON Nekdo vam bo ponudil, da delate zanj in če boste sprejeli, boste hitro napredovali. Želeli si boste urediti svoje čustveno življenje tako, da bi bili partnerju vsak čas pri roki, a pazite, da zaradi tega ne bo trpela vaša kariera. Vse do 27. januarja boste imeli pojačana čustva do Bika, Raka ali Kozoroga. Obnovitev poslovnih odnosov lahko prinese neko novo ljubezen ali prebujanje čustev, za katere ste mislili, da več ne obstajajo. Začetek februarja prinaša nova poznanstva, romantične trenutke v dvoje, nekje izven mesta ali pa bi prišlo do srečanja z osebami, ki v vas lahko prebudijo spomine na preteklo ljubezen. Zdravje: Pazite v prometu! STRELEC Možnost številnih srečanj v februarju je pred vami. Kontakti s tujci ali športniki, z osebami v politiki, diplomaciji ali z glasbeniki. Prijatelje imate v vseh družbenih slojih, saj ste odprti za prijateljstva. Če ste samski, bi lahko osvojili nekoga, ki se vam že dalj časa dopade in dela v nekem zasebnem podjetju in pogosto potuje. Kontakti s prevajalci ali z novinarji tudi prinašajo simpatije. Bo pa partner zahteval od vas, da mu polagate račune, kje ste in s kom ste. Možni so prepiri doma. Poskusite se izogniti pastem, ki jih s seboj prinaša paralelna zveza. Zdravstveno se pazite poškodb doma! KOZOROG Finančna situacija bo dokaj solidna. Konec meseca lahko pričakujete nekaj zapletov v službi. Možnost zveze z Bikom ali s Tehtnico, čeprav boste precej zahtevni, sploh če ne bo imel dovolj časa za vas. Lahko bi spoznali neko osebo, ki je zelo drugačna od vas, svobodnejša, predrzna in bolj družabna. Prav to se vam bo dopadlo, saj ste postali mrki in pesimistično razpoloženi. Težko boste kontrolirali svoja čustva, nihali boste v razpoloženju in občutkih. Možna je strastna zveza, okoli 15. februarja pa bodite zelo zadržani. Zdravstveno so možne otekline nog. VODNAR Šele v tem mesecu boste doumeli, da morate delati na drugačen način, da bi se lahko razumeli s sodelavci. Verjetno imate občutek lažne samoprepričljivosti, partner pa ne bo razumel vseh vaših reakcij in izletov. Več posluha bi morali imeti za partnerja, saj ste vzrok njegove slabe volje prav vi. Verjetno zdaj ne boste osvajali, obnašali se boste prijateljsko. Osebe, ki jih srečujete preko posla, vam bodo zelo zanimive. Okoli Mlaja se boste želeli srečati z nekom, ki vas je že v januarju osvajal. Ves mesec bo vaša glavna preokupacija vaša osebna svoboda in kako priti do nje tako, da bi partner vedel čim manj. Zdravstveno se pazite ostrih predmetov! RIBI Februar prinaša romantična čustva, potrebo po bližini, željo po romanci, a vi imate vseeno občutek, da vas malokdo razume. Trudili se boste dajati pozitiven vtis na tiste, s katerimi ste vsak dan v kontaktih. Če ste vezani, poiščite oslombo pri partnerju, saj bo v vsakem pogledu najboljša podpora. Če ste samski, ne bo šlo tako zlahka. Preko posla lahko spoznate nekoga, ki živi v tujini in ga površno poznate ter redko vidite. Nek Lev ali Vodnar bi se lahko preveč mešal v vaše življenje, morda tudi z dobrimi nameni, a vi morate svoje težave zdaj reševati sami! Mlaj 10. februarja lahko prinese nepričakovano srečanje z Rakom ali s Škorpijonom ali željo, da bi obnovili odnos, četudi ste imeli komplicirano zvezo. Kar se zdravja tiče, morate več počivati!
Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005
Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven. Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo. Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15 Napovednik in razvedrilo
www.nkr-novice.si
let 10
15
Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 22. februarja do 7. marca. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 18. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice. si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.
Razstave 6. 2. Odprtje fotografske razstave Fotoatelje Jakoba Zirmanna, ob 19. uri v Notranjskem muzeju v Postojni. V programu bodo nastopili učenci glasbene šole Postojna. 7. 2. Razstava Pustnega društva Cerknica, v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 13. 2. 21. 2. Odprtje razstave Tomaža Čučka pirografija, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 14. 3.
∆ CANKARJEVA 2, LOGATEC (01) 756 40 33 ∆ TRŽAŠKA 18, POSTOJNA (05) 726 51 64
Prireditve, predavanja 7. 2. Pust v Cerknici, Žaganje babe, ob 16. uri pred kulturnim domom v Cerknici. 7. 2. Prireditev ob kulturnem prazniku, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 7. 2. Podelitev februarskih priznanj Občine Logatec, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu. 9. 2. Prvo FLAR srečanje, srečanje ljubiteljev znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo, zbor ob 9. uri v Postojni. 9. 2. Pustna povorka ter obisk čarodeja, ob 15. uri pred kulturnim domom v Dolnji Košani. 9. 2. Osrednja kulturna prireditev z gostom Borisom Pahorjem, ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki. 10. 2. Tradicionalni pustni karneval v Cerknici, ob 12.32 v Cerknici. 12. 2. 42. Pustovanje Postojna 2013, otroško pustno rajanje z Melito Osojnik, ob 15. in 16.30 pred PTC Primorka. 13. 2. Pokop pusta v Cerknici, ob 16. uri. 14. 2. Potopisno predavanje Damijane Pipan z naslovom Camino de Santiago skozi žensko dušo in oko, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Postojni. 14. 2. Blues festival Postojnska jama, Carvin Jones, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni. 15. 2. Predavanje Kuhajmo varno z Emilijo Pavlič, ob 18. uri v baru Nanos v Razdrtem. 15. 2. Prireditev »Rakek ima talent« učencev OŠ Jožeta Krajca Rakek, ob 17. uri v večnamenskem prostoru šole. Cena vstopnice je 5 evrov. 15. 2. Strokovno predavanje z naslovom Kmetovanje na VVO območjih odpadne vode – komunalne vode na kmetijah, predavateljica Damjana Iljaš, specialistka za poljedelstvo pri KGZS, Zavodu Ljubljana, ob 10. uri v knjižnici v Cerknici. 17. 2. Dobrodelni koncert Karitas Logatec z naslovom Vsaj malo sonca, ob 18. uri v večnamenski športni dvorani v Logatcu. Cena vstopnice v predprodaji je 8 evrov. 20. 2. Potopisno predavanje V osrčju Indokine, Vietnam, Laos, Kambodža, predava Jana Puhar, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Kultura 7. 2. Prešeren Prešernov večer, prireditev ob kulturnem prazniku, prešerno praznovanje s petjem in igranjem igric ter ogledom razstave knjig učencev OŠ Rovte, ob 17. uri v Domu krajanov Rovte. 8. 2. Stand up večer z Matjažem Javšnikom, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici. 8. 2. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nastopajo: učenci OŠ heroja Janeza Hribarja, ŽPZ Jasna, ŽPZ Kr`snice in Pihalni kvartet Društva pihalni orkester Kovinoplastika Lož, ob 18. uri v kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu. 10. 2. Od kod si dekle ti doma, srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž iz Logatca in Vrhnike, ob 17. uri v Jožefovi dvorani Marije in Marte v Logatcu. 15. 2. Udar po moško z Vidom Valičem in Denisom Avdičem, 3. predstava gledališkega abonmaja komedije, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu. 16. 2. Kulturni večer z MPZ Pivka, Mladinskim PZ Lux Postojna, Lovskim oktetom Javorniki in Žensko vokalno skupino Šmihel, ob 18. uri v kulturnem domu v Zagorju. Vstop je prost. 17. 2. Kulturni večer z Oktetom Košana, FS Torbarji, GS Društva Za hec in učenci OŠ Košana, ob 18. uri v kulturnem domu v Košani.
Za najmlajše 9. 2. Otroška maškarada; maškarada z ansamblom Victory, ob 15. in 20. uri v športni dvorani v Cerknici. 16. 2. Lutkovna predstava Rdeča kapica, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici. 19. 2. Povodni mož, predstava za otroke, igrajo člani družinskega gledališča Kolenc iz Vač, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni. Vstopnina je 3 evre.
Rekreacija 8. 2. Planinsko društvo Logatec vabi na tradicionalni pohod ob dnevu kulture na Čaven. Odhod ob 7.30, info.: 040 468 648. 10. 2. Tek po ulicah pustne Cerknice, ob 10. uri. 16. 2. Zimski pohod po Kunaverjevi poti v organizaciji TD Rak, zbor ob 9. uri na železniški postaji Rakek, prijavnine ni, več info. Na spletni strani društva www.tdrakek.si.
Poziv športnim društvom Piši na elektronski naslov: sport@nkr-novice.si
Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Vse za šolo in dom v Mladinski knjigi. 1.–3. nagrada: darilni kemični svinčnik: Helena Morandini, Ulica 25. maja 20a, Prestranek; Ana Centa, Runarsko 9a, Nova vas; Ludvika Tominc, Ulica 27. aprila 1, Pivka; 4. nagrada: ženska denarnica in ruta: Cilka Pirman Gradišar, Sveti Vid 21a, Cerknica. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Mladinska knjiga – Knjigarna in papirnica Vrhnika, Lošca 5, 1360 Vrhnika, bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: Trgovina Sanpavlija, Barbara Gantar s.p., Naklo 14, 1370 Logatec. 1.–3. nagrada: vrednostni bon za nakup. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 15. februarja 2013.
3 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:
/ kupon
NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16 16
Zadnja
Notranjsko-kraške novice
četrtek, 7. februar 2013
Knjižnica tudi socialno središče Tudi knjižnice kot neke vrste izobraževalni zavodi močno prispevajo k dvigu in promociji kulture. Preverili smo, kakšne dejavnosti še, poleg knjižnične, ponujajo obiskovalcem in bralcem. V vseh se vrstijo še kulturno-izobraževalne dejavnosti, knjižnici v Postojni in Logatcu pa postajata tudi pomembni družabni stičišči občanov.
FOTO: VALTER LEBAN
s pesniki in pisatelji, ki predstavljajo svoja dela na literarnih večerih, do strokovnih predavanj različnih vsebin. »Poseben poudarek namenjamo delu na področju pridobivanja in Prav pri vseh dejavnostih so zaposleni v pospredstavljanja del s področja domoznanstva,« tojnski knjižnici dobro uigran tim, v okviru katerega imajo tudi lutkovno sekcijo, ki samos- poudarja Bibijana Mihevc, direktorica logaške knjižnice. Po njenih besedah knjižnica predtojno ustvarja lutkovne predstave za otroke. V postojnski čitalnici je občanom na voljo stavlja kulturno, izobraževalno in socialno »Med nami so tako režiser kot scenarist, igralci, kar 132 naslovov časopisov in revij. scenski delavci, lučkarji – torej vsi, ki morajo pri središče. taki predstavi sodelovati. Na tem področju smo Tudi v tej knjižnici je vsak član kolektiva uspešni že vrsto let. Lutkovne predstave imamo vključen v eno ali več dejavnosti, katerih rev sami knjižnici, smo pa že tudi gostovali po os- zultat je izvedba prireditve, literarnega večera, novnih šolah, v Postojnski jami, v drugih enotah strokovnega predavanja, obiska vrtca, šole ipd. knjižnice,« pojasnjuje direktorica in poudarja, da so njihovi knjižničarke in knjižničarji poleg Spodbujanje bralne kulture osnovnega poklica tudi na splošno aktivni glasniki kulture na postojnskem območju in »Trudimo se, da bi bile vse omenjene dejavnosti širše. enakomerno zastopane, ker pa smo ustanova, Tatjana Gornik-Baraga je prepričana, da je za ki skrbi za gradnjo in izposojo knjižnične širitev kulture pomembna močna pripadnost zbirke, se nam zdi izjemno pomembna vsaka k le-tej in tim zaposlenih, ki se mora predvsoblika spodbujanja bralne kulture. Če strokoV cerkniški knjižnici Jožeta Udoviča zaradi v Pivki in Prestranku ter z bibliobusom ena em dobro razumeti med seboj, se spoštovati in vno predavanje obiskovalca nagovori k temu, odsotnosti direktorice odgovorov žal niredkih v Sloveniji, ki nima članarine, ampak skupaj omogočati dostopnost kulture ljudem. da po prireditvi poseže še po knjigi, potem smo smo dobili, prepričani pa smo, da tudi tu ne le vpisnino, ki se plačuje ob vpisu, čitalnico v dosegli cilj,« pojasnjuje direktorica logaške manjka različnih kulturnih in izobraževalnih Postojni pa lahko obiskujejo tudi nečlani in V Logatcu poudarek na knjižnice, ki je z odzivom bralcev oziroma dejavnosti, tako za odrasle kot za otroke. brezplačno prebirajo časopise, revije – na voljo domoznanstvu obiskovalcev zelo zadovoljna, saj se obisk, V postojnski knjižnici skušajo kulturo je kar 132 naslovov tega gradiva. »V čitalnici in zlasti prireditev za otroke in strokovnih prepribližati kar naj širšemu krogu ljudi. seveda tudi v mnogih drugih prostorih se skozi V Knjižnici Logatec ponujajo dejavnosti na davanj, povečuje. »Zavedamo se velikega pomena, ki ga celo leto odvijajo različne prireditve, za odrasle, številnih področjih kulture. Poleg klasične V februarju v Knjižnici Logatec pripravljajo imata za naše uporabnike tako kultura kot denimo, literarni večeri, predavanja, potopisi, izposoje gradiva izvajajo bibliopedagoško sklop prireditev, ki so jih začeli s srečanjem izobraževanje, usposabljanje za nova ingledališke predstave, razstave, seminarji, vodeni dejavnost za predšolske (pravljične urice, bralnega krožka Žarek, nadaljevali bodo s formacijska znanja, učenje sprejemanja ogledi,« pojasnjuje sogovornica. Prav slednji predšolska bralna značka) in osnovnošolske strokovnim predavanjem Snježane Ristić Zadrugačnosti, učenje skozi celotno življenjsko ob- so poleg predstavitev knjig in potopisnih pre- otroke (vodeni obiski šolskih skupin), skrkon privlačnosti, predavanjem Vilija Rakovca dobje in kulturno udejstvovanje,« pravi Tatja- davanj najbolje obiskani, čeprav v tej postobijo za spodbujanje bralne kulture v bralnih o čudovitem svetu mineralov in kristalov na Gornik-Baraga, direktorica Knjižnice Bena jnski knjižnici nobeni od dejavnosti ne dajejo krožkih, ki so namenjeni različnim ciljnim ter potopisnim predavanjem Petre in Janeza Zupančiča Postojna, in poudarja, da je osred- prednosti, saj menijo, da morajo širiti kulturo skupinam, organizirajo najrazličnejše priMatosa Ekvador in Galapagos. nja postojnska knjižnica skupaj z enotama na različne načine. reditve – od predstav za najmlajše do srečanj ∙Blanka Markovič Kocen
Knjižničarji kot glasniki kulture