Št. 2 - 28.1.2010 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

str

el s e n bo m

S mkeatir v L o g a t ec!

petek, 28. januar 2011, letnik X / št. 2 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Za vsak mesec ena gasilka

Ob~ ina prisluhne socialno šibkejšim 9

Postojn~ ani spet na filmskem traku

10

12

FOTO: VALTER LEBAN

Bitka proti Po~ ku?

V središ~ u se sprašujemo, kakšna bo usoda osrednjega vadiš~ a Slovenske vojske, ki se ga je Ministrstvo za obrambo namenilo okoljsko in tehnološko posodobiti, a se mu bo po robu postavila civilna iniciativa, ki se zavzema za ukinitev poligonov Po~ ek in Ba~ . Osnutek državnega prostorskega na~ rta za vadiš~ e je pripravljen precej pomanjkljivo, javnost pa opozarja predvsem na negativen naravovarstveni, ekonomski in socialni vidik. Pišemo tudi o aktualnem regijskem odlagališ~ u odpadkov v Logatcu.

2

Od ~ rt do cveto~ ih polj

3

4

Iz vsebine:

Slikarka Polona Pivk svoja abstraktna platna razstavlja v logaški galeriji do 15. februarja

^ez štiri leta center za ravnanje z odpadki

Logatec, 25. januar – V galeriji Hiša sonca razstavlja slikarka Polona Pivk Mihevc, ki je svojo razstavo poimenovala Od ~ rt do cveto~ ih polj. S platen zrejo v nas barvita polja in detajli posameznih cvetov, predvsem sivka in tulipan, ki avtorico likovno zelo navdušujeta.

17. januarja so se župani 17 ob~ in od Log-Dragomerja do obalnih odlo~ ili za gradnjo skupnega centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa. Do konca leta 2015 naj bi drugi najve~ ji center pri nas Cero Nik zgradili v Logatcu. str. 4

kjer je raziskovala globino belega platna, je razvijala naprej, uporablja jo še danes. Na tokratni razstavi sicer ni ve~ jih platen, pred nekaj leti pa je nastal niz slik na velikih formatih z živimi barvami, ki so se prepletale ena ~ ez drugo in ustvarjale tri dimenzionalnost (3D), poleg živih barv pa je premišljeno vklju~ ila tudi ~ rte, ki so 3D samo še poglobile.

Po kon~ anem študiju je ostala aktivna in s skupi-

Glasbeniki so do~ akali nove prostore

FOTO: SAŠA MUSEC

Kot pravi sama, je bila na za~ etku zagrizen realist, dokler se ni v 3. letniku študija na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je leta 2005 diplomirala pri prof. doc.

Daretu Birsi, sre~ ala z abstrakcijo. Ko je za svoja abstraktna dela prejela pozitivne kritike tudi od profesorjev, je dobila nov zagon in še vedno zelo uživa, ko se prepusti svojim ~ utom in ustvarja samo z barvami, brez stvarnih podob. Tehniko,

Po sedmih letih se je glasbena šola Logatec preselila v nove prostore na Notranjski cesti. Za 360 u~ encev in 34 u~ iteljev so na novo opremljeni prostori odli~ na motivacija za nadaljnje delo. Ob~ ina je v celoten projekt vložila 280 tiso~ akov. str. 13

Katarinine ženske zgodbe no 12. poteza razstavlja na njihovih skupinskih razstavah po Slovenji.

Naravo ima zelo rada, vsako pomlad ob~ uduje mami~ in ali sestrin vrt, še zlasti ko zacvetijo tulipani, maki in malo kasneje sivka, pri kateri jo poleg barvitosti pritegne tudi vonj. Poseže tudi po fotoaparatu in na razli~ ne na~ ine poslika barvit cvetli~ ni svet, fotografije velikokrat uporabi tudi za kakšno od slik, ali pa

vsaj njen detajl. Razstavljena dela, ki so nastala v tehniki olja in akrila, so bližje realisti~ nemu kot abstraktnemu izrazu, saj, kot pravi sama, hrepeni tudi po upodabljanju stvarnega sveta. Prav tako imajo svojo nit, ki jo želi pri vsaki sliki posebej raziskati do konca.

Sicer pa je talent slikarke, ki živi in ustvarja v Logatcu, že zgodaj odkrila njena u~ iteljica likovnega pouka Lu~ ka Selan, ki

jo je pri njenem ustvarjanju ves ~ as vzpodbujala in bila tudi glavni »krivec«, da se je po kon~ ani osnovni šoli na Vrhniki vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Razstava, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmo~ na izpostava Logatec, je na ogled do 15. februarja, vse delavnike od 9. do 16. ure.

Saša Musec

Jutri, 29. januarja, ob 20. uri bosta v Kulturnem domu Cerknica kantavtorski ve~ er pripravila Katarina Juvan~ i~ in Dejan Lapanja, glasbenika, ki sta se lani predstavila na nate~ aju Vala 202 in bila nagrajena na slovenskem festivalu Kantfest. str. 13

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Posodobitev ali degradacija?

Komentar Veronika Rupnik

 Veronika Rupnik

Kje ste, pogajalci?

Odlo~ en ne streljanju z Ba~ a na Po~ ek – Obmo~ je varnostne cone manj dostopno, vadiš~ e pa vsebinsko bolj obremenjeno – Kako odgovarja Mors?

Ho~ ejo odškodnine Nered je zagotovil, da se bodo držali dogovora, ki smo ga z ob~ ino Postojna podpisali leta 2004 in ga dopolnjevali. Na predlog ob~ ine so pripravljeni na dodatne spremembe, tudi glede odškodnine. Doslej je ministrstvo v lokalno infrastrukturo investiralo okrog 1,5 milijona evrov.

Glede neposrednih odškodnin lastnikom zemljiš~ v varnostni coni pa je Nered dejal, da se lahko v skladu z zakonom o dohodnini v dav~ no osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva katastrski dohodek zemljiš~ na tem obmo~ ju, pravne osnove za posebne odškodnine pa da ni.

Te je namre~ zaradi omejenega dostopa do zemljiš~ zahteval Andrej Poljšak, predsednik Krajevne skupnosti Prestranek. Prav tako je

FOTO: VALTER LEBAN

Prestranek – »Državni prostorski na~ rt (DPN) za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske (SV) se pripravlja s ciljem posodobitve vadiš~ a v smislu varovanja okolja in uporabe sodobnejših tehnologij, vzpostavitve ve~ jega reda in boljšega nadzora ter seveda boljših pogojev za urjenje Slovenske vojske,« je pojasnil Igor Nered, direktor direktorata za logistiko na Ministrstvu za obrambo (Mors). DPN bo pravna podlaga za prostorske ureditve. Toda javna obravnava je razkrila, da prebivalci v osnutku DPN vidijo številne luknje in nedore~ enosti, da poraja dvome in bojazni, zaradi ~ esar nekateri predlagajo celo zaprtje vadiš~ a. Kot je na obravnavi dejal Marko Udovi~ iz Zavoda za gozdove Slovenije, bi sprejetje DPN v predvideni obliki pomenilo »degradacijo v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu«.

Najve~ kritik je bilo na ra~ un varnostnega obmo~ ja z zapornicami, ki se na dolo~ enih delih približa naseljem, predvsem Postojni oziroma obsega tudi priljubljena rekreativna obmo~ ja.

Takšno obsežno je tudi zaradi predvidenega streljanja z Ba~ a na Po~ ek, kar pa naj bi na Mors ponovno preu~ ili.

Nered priznava, da se širi, a v manjši meri, obmo~ je izklju~ ne rabe, varnostno obmo~ je pa je manjše kot do sedaj, režim v njem pa tak kot do sedaj, ohranila se bo primarna raba prostora. Ob vajah pa se ne bo zapirala celotna varnostna cona, temve~ zgolj dolo~ eno vplivno obmo~ je.

Toda predstavniki iz gozdarstva in lovstva imajo ob tem številne pomisleke (glej okvir~ ek).

»Vse pripombe bomo obravnavali z najve~ jo resnostjo in jih poskušali tudi vgraditi v kon~ ni predlog državnega prostorskega na~ rta,« je zagotovil Igor Nered.

25 milijonov evrov je ocenjena vrednost celotne investicije, vklju~ no z dokumentacijo, na~ rtovane ureditve pa naj bi se na vadiš~ u izvajale do leta 2025. zahteval pisni govor, da vadiš~ a ne bo uporabljal Nato, dogovor glede števila dni in obsega aktivnosti SV na vadiš~ u, števila dni, ko se bo zapirala varnostna cona, pri ~ emer avtomatske zapornice ve~ inoma niso sprejemljive, prepoved vseh no~ nih preletov in izvajanje meritev hrupa (glej okvir~ ek).

str

Vojaški hrup ni omejen »Dolo~ ila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se ne uporabljajo za vojaško dejavnost. Ta po obstoje~ i zakonodaji torej ni podvržena omejitvam,« je povedal Ferdinand Deželak z Zavoda za varstvo pri delu. Pojasnil je, da so po naro~ ilu Slovenske vojske (SV) maja lani en dan, ko je bilo izstreljenih 144 granat, izvajali meritve v vasi Rakitnik neposredno pod Po~ kom. »Pokazale so visoko raven hrupa. Podatke smo primerjali z normativi, ki veljajo za civilna streliš~ a. ^e bi se takšna streljanja izvajala vsak dan, bi šlo za zelo velike prekora~ itve, ker se ne, pa bi nam celovito sliko dal šele celoletni monitoring,« je povedal Deželak in dodal, da se s SV dogovarjajo, da bi monitoring hrupa za~ eli izvajati dolgoro~ no. »Ogor~ en sem, da zadeva ni zakonsko urejena. Dajem pobudo, da se ~ im prej uredi,« pa je predstavnike ministrstev za obrambo ter okolje in prostor na javni obravnavi pozval udeleženec Milan Gril iz Rakitnika. Kot je povedal, so poleg streljanja zelo mote~ i no~ ni preleti helikopterjev. vr

protipožarne ceste ter sanacije cest na poligonu. Ob~ ina jih je, tako Nered, opozorila tudi na potrebne ukrepe za zaš~ ito vodnih virov. Kot so s sledilnim poskuZ ob~ ino že usklajeni som že pred leti ugotovili raziSicer pa se je Mors z ob~ ino Po- skovalci Inštituta za raziskovanje stojna (katere vodstva na obrav- Krasa ZRS SAZU, s Po~ ka namre~ navi ni bilo) uskladil že v ~ asu dobra polovica voda odteka v priprave ob~ inskega prostorskega Malenš~ ico, ki napaja zajetje pona~ rta. Iz DPN so izlo~ ili obmo~ je stojnskega in pivškega vodovoda odlagališ~ a Stara vas, obmo~ je v Malnih, nekaj pa tudi v Vipavo smu~ iš~ a Kali~ , v celoti so povze- in druge vodne vire. »Dogajanje li režime za kmetijske objekte na z vodami na obmo~ ju Po~ ka je obmo~ ju varnostnih con, upošte- znano, podatke smo še enkrat vali bodo predloge ob~ ine glede poslali ministrici za obrambo,« dodatne protipožarne zaš~ itne in je povedal predstojnik inštituta Tadej Slabe. Kot so v raziskavah ugotovili na Inštitutu za ekološke raziskave Erico, so velika težava Omejitve za gozdarstvo in lovstvo predvsem presežene koncentra»V imenu gozdarske in lovske srenje lahko povem, da smo glecije težkih kovin, svinca, ki prede osnutka DPN za vadiš~ e zelo zaskrbljeni,« je povedal Anton haja v tla.

Smrekar, vodja postojnske obmo~ ne enote Zavod za gozdove Na Morsu so nam v zvezi z Slovenije. Skrbi jih široko varnostno obmo~ je, za katero se ne ve, okoljevarstvenimi ukrepi pojasnili, kdaj, kolikokrat in na kakšen na~ in se bo zapiralo. Zaradi zapirada se bodo številni zaš~ itni ukrenja bodo namre~ omejene številne aktivnosti s podro~ ja gozdarpi izvajali v ~ asu gradnje in nato stva in lovstva. »Aktivnosti na poligonu bodo lahko sovpadle z izobratovanja. Med drugim so vajanjem dejavnosti s podro~ ja gozdarstva in lovstva. To dvoje pa na~ rtovani lovilci olj, ~ istilna nane bo šlo skupaj,« pravi Smrekar. Zato tudi ne vidijo posebnega prava, lo~ eno zbiranje odpadkov, smisla v postavitvi zapornic, saj bo lahko že pred njihovim zaprzlasti nevarnih, odstranjevanje tjem na obmo~ ju prisotnih veliko ljudi. Smrekar je izpostavil, da je ostankov streliv, presajanje zeministrstvo nekatere gozdne ceste, ki so prvenstveno namenjene mljine oziroma njeno odstranjedostopu v gozdove, vklju~ ilo v svojo povezavo med Po~ kom in vanje, ozelenitve ... »Na vadiš~ u Ba~ em. ^e se bodo te ceste uporabljale za prevoze z vojaškimi Mlake pri Vipavi se vse to že izvozili (ni jasno kolikokrat in s kakšnimi vozili), se postavlja vprašavaja,« je dejal Nered. nje, v kakšnem stanju bodo povezave potem, ko se bo vojaška ^im manj streljanja raba zaklju~ ila. Smrekar je opozoril, da bi morala vojska poskrbeti, da bodo ceste vsak trenutek v ustreznem stanju, da jih bodo lahIztok Podbregar, postojnski ko lastniki gozdov in vsi ostali lahko uporabljali. vr ob~ inski svetnik LDS, je predlagal, naj se SV odre~ e streljanju z vse-

mi orožji na celotnem vadiš~ u, tako bi bil ta lahko bolj odprt za prebivalstvo. Na Mors pravijo, da simulacijska sredstva ne morejo v celoti nadomestiti izvajanja vaj in usposabljanja v realnem okolju. Glede jedrske, radiološke, kemi~ ne in biološke obrambe pa pravijo, da bo izvajanje vaj in usposabljanj v realnem okolju tudi v prihodnje potekalo na za to primernih vadiš~ ih v tujini.

V zvezi z nasprotovanjem odmetavanju nebojnega tovora na predvidenemu obmo~ ju nad Staro vasjo je Nered zagotovil, da bodo preu~ ili, ali je to mogo~ e urediti kje drugje. V zvezi s pomisleki glede dveh vzletiš~ za brezpilotno letenje pa je pojasnil, da ne gre za letališ~ e, temve~ za izravnavo travnate površine za potrebe urjenja postopkov z modeli letal.

Vojaškega oporiš~ a ne bo »To vadiš~ e se posodablja za potrebe SV. Trditve, da ga bomo oddajali drugim armadam, so popolna špekulacija,« je še dejal Nered. Navzo~ nost vojske po njegovem ne bo ni~ ve~ ja kot zdaj. »Na tem obmo~ ju nikoli ni bilo in tudi ni predvideno nobeno vojaško oporiš~ e.« Res pa je, da skladno z mednarodnimi pogodbami tu ob~ asno potekajo tudi skupna urjenja s pripadniki tujih vojsk.

Javne obravnave osnutka državnega prostorskega na~ rta za osrednje vadiš~ e slovenske vojske so izzvenele precej populisti~ no. Pripombe v smislu konstruktivnih in argumentiranih predlogov, ki bi tako reko~ že prepri~ ane pripravljavce vsaj nekoliko prisilile k pozitivnim popravkom, so bile v manjšini, a so k sre~ i vendarle bile. Bilo pa ni, vsaj na obravnavi v postojnski ob~ ini, vodstva te iste ob~ ine. Župan Verbi~ je bil – kako priro~ no – zadržan v državnem svetu, podžupan ^erna~ in podžupanja Srebotnjak Borsellinova neznano kje. Škoda, da niso prisluhnili, kako razmišljajo ob~ ani. Dejstvo je namre~ , da je v vro~ i zgodbi s Po~ kom, najbolj pomembno biti dober, ne dober, odli~ en pogajalec, ki se ministrstvu za obrambo ne pusti vle~ i za nos. In takšni pogajalci bi seveda v prvi vrsti morali biti prvi možje in dama ob~ ine. Na mestu je vprašanje, ali je bila odškodnina, ki jo je v zadnjih letih iztržila ob~ ina Postojna, dovolj visoka in kaj so od nje imeli predvsem najbolj izpostavljeni ob~ ani v vaseh neposredno pod vadiš~ em. Na mestu bi bil tudi oster protest, ker odškodnina, ne brez ob~ inske krivde, zamuja oziroma ker se jo bo preusmerilo za namene (gasilski center), za katere bi morala država dati dodatna sredstva.

Vojaško vadiš~ e je dejstvo. Slovenska vojska, ~ e jo že imamo in ~ e smo že izglasovali vstop v Nato (na Po~ ku sile držav Nata, mimogrede, že vadijo in bodo, logi~ no, tudi v bodo~ e), prostor za vaje nekje na doma~ em terenu potrebuje.

Drugo dejstvo (ki pa ga na obravnavi, pomenljivo, ni izrekel nih~ e) je, da je vadiš~ e prav tukaj in ne pred pragom koga drugega tudi zato, ker so zemljiš~ e zanj vojski (JLA) leta nazaj prodali nih~ e drug kot doma~ ini. Takrat so najbrž prevladali kakšni drugi interesi pred tistimi o lepi in neokrnjeni naravi. Nekateri se bodo spomnili, da so za, tako reko~ , neuporabne kamnite parcele prejeli zelo zajetne vsote.

Tretje dejstvo pa je, da prostorski na~ rt, ~ eprav na prvi pogled ne izgleda tako, pomeni korak naprej in prinaša nekatere posodobitve, ki so dobrodošle. ^e bomo nastopili kot pametni pogajalci in bomo argumentirano zahtevali dolo~ ene popravke osnutka, popolno transparentnost in odgovornost delovanja, ukrepe za zaš~ ito okolja, stalne monitoringe hrupa, vse informacije vsak trenutek dostopne na spletu…, ~ e bomo vse nove zahteve dodatno vgradili v medsebojni pravnoobvezujo~ dogovor in na enak na~ in zastavili tudi (višje) odškodnine, bomo nedvomno dosegli ve~ kot z demagoškimi in celo žaljivimi izjavami in nekulturnimi medvzkliki. Vsaj na kratki rok. Sicer pa – ni~ ni nemogo~ e, tudi zaprtje vadiš~ a ne.

Civilna družba, ~ e še obstajaš, zbudi se!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

V središ~u

Pripombe so kar deževale ...

Iztok Podbregar  Odškodnina, ki jo izpla~ uje Mors, je za takšen poseg v prostor resni~ no bistveno premajhna. To bo treba na novo urediti in najti zagotovila, da se odškodnina vrne nazaj v prostor.

Špela Habi~  Osnutek je skop, tako da nanj prakti~ no ni mogo~ e podati celovitih smernic in pogojev. Gradivo bi moralo biti pripravljeno bolj kakovostno.

Marko Udovi~  Ocenjujemo, da bo prišlo do izgube 200 delovnih mest v gozdarstvu, ~ e se zaradi zapiranja varnostne cone del ne bo moglo izvajati.

Drago Gabrijel  Zaradi zapiranja zra~ nega prostora nad vadiš~ em ima Aeroklub Postojna že zdaj veliko težav pri šolanju mladih pilotov.

Miha Uhelj  Prve hiše so od varnostne cone oddaljene 100 metrov. Vanjo je zajeta Jelovica, ki je pomembno rekreativno obmo~ je.

Erika Mrše Logar  Uredba o DPN je napisana poeti~ no. Definicije so ohlapne in puš~ ajo veliko prostora za razli~ ne interpretacije in izvedbe.

Zvone Pavši~  Vojaške vaje se izvajajo 50 metrov od kraške jame. Kakšno varovanje okolja je to? Kako si bo kdo prišel ogledat jamo na rob poligona, kjer streljajo? Greste vi morda na turisti~ ni obisk v Afganistan?

Alojz Penko  Mislim, da se bo režim v varnostnem obmo~ ju zaostroval, saj vidimo, da so omejene novogradnje. Varnostno obmo~ je bo pokrivalo skoraj polovico ob~ ine Pivka. ^e smo bili do zdaj eko regija, bomo zdaj postali vojaška regija.

Marko Penko  Že zdaj me vsako jutro, ko streljate, ustavi stražar in me ne pusti na pašo z ovcami. Naj jih pustim, da crknejo?

Luka Kaluža  To obmo~ je je zelo pomembno za pivško in slovensko ~ ebelarstvo in velja za eno najpomembnejših ~ ebeljih paš. ^ebelarji ocenjujemo, da bo prišlo do neposrednega in trajnega uni~ enja rastlinstva in habitatov živali. ^ebelarji ^ebelarskega društva Pivka zato pozivamo ^ebelarsko zvezo Slovenije, da zaš~ iti ~ ebelja pasiš~ a pred nameravanim posegom v naravo.

Matjaž Smrdelj  Zakaj potrebujemo povezovalno cesto iz Hrastja na Ba~ , ~ e pa je vojašnica že zdaj skoraj prazna?

Florjan Poljšak  Po~ akajte na akt, ki ga tudi zdaj pripravlja država in bo varoval vode, pa boste videli, da vadiš~ a tu sploh ne bo ve~ .

Zinka Vadnjal  V reviji Slovenske vojske je bila leta 2002 objavljena raziskava, ki dokazuje, da bo podtalnica zelo ogrožena, ~ e pride na Po~ ku do razlitja nevarnih snovi.

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Piv~ ani so proti vadiš~ u

 Alenka Bev~ i~

Najve~ ja skrb pitna voda – Jurš~ e otok sredi varnostne cone – Novo vadiš~ e tik pod Sveto Trojico Pivka, 13. januar – Piv~ ani so na javni obravnavi odkrito nasprotovali državnemu prostorskemu na~ rtu za osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna. Najbolj jih skrbi morebitno onesnaženje pitne vode, raba kmetijskih zemljiš~ , predvsem pašnikov in ogrožene živalske vrste, ostro pa nasprotujejo umestitvi novega streliš~ a na Vla~ nem tik pod Sveto Trojico. Otok sredi varnostne cone pa naj bi bile Jurš~ e, vaško pokopališ~ e pa že del vojaškega obmo~ ja.

Ob~ ina Pivka leži ravno na sredi med obema vadiš~ ema Slovenske vojske na Po~ ku in Ba~ u. ^eprav do zdaj na tem obmo~ ju ni bilo vojaških aktivnosti, pa bo zdaj približno tretjino ob~ ine

zavzemala varnostna cona. Na pivškem ozemlju je predvideno tudi novo streliš~ e za protioklepno orožje vrste Spyke, in sicer na Vla~ nem, tik pod Sveto Trojico. Varnostna cona se bo po

Ustanovljena civilna iniciativa »Za Pivško kotlino brez streljanja« Predstavniki krajevnih in vaških skupnosti ter društev iz ob~ in Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica so ustanovili civilno iniciativo z imenom »Za Pivško kotlino brez streljanja« in oblikovali peticijo, ki jo bodo ponudili v podpis somišljenikom, zbrane podpise pa predali ministrici za obrambo. V peticiji zahtevajo, da Slovenska vojska na obmo~ ju vadiš~ Ba~ in Po~ ek takoj in dokon~ no preneha z izvajanjem vojaških aktivnosti, da se ukineta poligona kot vojaški obmo~ ji, da država takoj pristopi k sanaciji prostora na tem obmo~ ju ter da se postopek sprejemanja Državnega prostorskega na~ rta OSVAD Postojna takoj ustavi, v prihodnje pa naj se celotno obmo~ je prostorsko ureja z ob~ inskimi prostorskimi na~ rti. Ob~ ine in ostale pristojne institucije pa pozivajo, da jim pri uresni~ evanju zahtev pomagajo.

razlage ministrstva za obrambo, da nikoli ne bo naenkrat zaprto celotno varnostno obmo~ je, saj pravijo, da imajo že zdaj težave pri paši živine in drobnice. Ostro nasprotujejo tudi nameram, da bi potekala streljanja iz enega poligona na drugi nad njihovimi glavami ter se sprašujejo, zakaj majhna Slovenska vojska sploh potrebuje takšna streliš~ a in ali ne bi bilo ceneje na zahtevnejPiv~ ani vojske no~ ejo ša streljanja odhajati v tujino.

Na razpravi so bili prisotni zaradi Najbolj pa vse skrbi zaradi pisprejemanja državnega prostor- tne vode, ki se s tega obmo~ ja skega na~ rta zelo razburjeni. Iz- steka v izvire na Malnih. Prisorazili so bojazen, da je turisti~ ni tni so navajali tudi raziskave, ki razvoj ob~ ine v primeru sprejetja jih je pred leti objavila Slovenna~ rta obsojen na propad, saj ska vojska in ki dokazujejo, da dvomijo, da bi turisti prišli gledat bo podtalnica mo~ no ogroženeokrnjeno naravo in Pivška je- na, ~ e pride do kakšne nesre~ e zera sredi vojaških vadiš~ , prav na streliš~ ih. Tudi zato, ker se še tako pa so prepri~ ani, da so mi- spomnijo, kakšno je bilo življenili ~ asi, ko so se lahko neovinje tu pred dvema desetletjerano povzpeli na Sveto Trojico. ma in ve~ , ko je imela tu svoje Zaradi živali so se oglasili tako poligone JLA, odlo~ no zavra~ ajo lovci kot tudi ~ ebelarji. Oboji so namero Slovenske vojske, da na prepri~ ani, da bodo na~ rti SloVla~ nem uredi novo streliš~ e. To venske vojske povzro~ ili nepoje bila pravzaprav tudi edina pripravljivo škodo živalskim habipomba, ki so ji prisotni s strani tatom in izgnali lovce iz lovske države vsaj na videz prisluhnili ko~ e, ki so jo ti v osamosvojitve- in obljubili, da bodo preu~ ili moni vojni dali na razpolago naši žnosti za umestitev streliš~ a na vojski. Kmetov niso pomirile niti obe obstoje~ i vadiš~ i.

državnem na~ rtu za~ ela takoj za nekaterimi vasmi, v njej pa bosta obe najve~ ji Pivški jezeri – Petelinjsko in Palško. V najbolj nezavidljivem položaju se bodo znašli prebivalci Jurš~ . Varnostna cona vas sicer izvzame – ta naj bi postala otok sredi nje, zajame pa vaško pokopališ~ e, ki je od vasi sicer oddaljeno le nekaj metrov.

Proti so tudi v Cerknici in Loški dolini

 Petra Tr~ ek

Vplivno obmo~ je sega tudi na vzhodno stran Javornikov, tudi na obmo~ je Notranjskega regijskega parka tih.« Schein predlaga, naj pripravljalci prostorskega na~ rta prej naredijo temeljito presojo vplivov na okolje. »Ne le za obmo~ ja, kjer nameravajo graditi, pa~ pa celotno vadiš~ e; vedeti moramo, kako streljanje in druge dejavnosti vplivajo na naravo,« še pravi Schein.

Manjši del vplivnega obmo~ ja 2000, kjer je ohranjenih še veliko rastlinskih in živalskih vrst; nji- sega tudi v ob~ ino Loška dolina. Župan Janez Komidar priznava, hov obstoj še ni ogrožen, lahko da ne v takem obsegu, da bi to pa to postane v naslednjih le-

Cerknica, Loška dolina – V ob~ ini Cerknica in Loška dolina sicer sega le vplivno obmo~ je vojaškega poligona Po~ ek, a v obeh ob~ inah na t. i. urejanje dejanskega stanja gledajo z dvomom, saj menijo, da gre za širitev tako obmo~ ja kot tudi dejavnosti.

Direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein poleg tega opozarja, da bi morali pripravljalci prostorskega na~ rta narediti tudi natan~ no presojo vpliva na okolje celotnega obmo~ ja.

Javna obravnava državnega prostorskega na~ rta za Po~ ek v Cerknici ni dvignila prahu tako kot na drugi strani Javornikov, saj doma~ ini zanj niso pokazali nobenega zanimanja. To gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da na Cerkniško sega le vplivno obmo~ je Po~ ka, pa še to na severnih, najbolj strmih pobo~ jih gozdnatih Javornikov. Kljub temu se župan Marko Rupar boji, da državni prostorski na~ rt pomeni širitev poligona. »Smo proti temu, saj se bojimo, da se bo vojaški poligon preve~ razširil.« Poligon je na meji Notranjskega regijskega parka (NRP), vplivno obmo~ je pa posega v sam park. Vplivno obmo~ je so dolo~ ili zaradi tega, ker naj bi iz smeri Matenje vasi streljali proti vrhova v Javornikih. Direktor NRP Valentin Schein meni, da se bodo z novo ureditvijo pove~ ale dejavnosti na Po~ ku, da »bodo te dejavnosti mogo~ e celo druga~ ne kot do zdaj«. Skrbi ga, da bodo dejavnosti še bolj obremenjujo~ e za obmo~ je Javornikov. »Celoten teren je na ekološko zelo pomembnem obmo~ ju Nature

bilo kriti~ no, kljub temu pa se s predlagano rešitvijo ne strinja, saj meni, da gre dejansko za širitev vadiš~ a. Poleg tega opozarja na to, da imajo v vplivnem obmo~ ju ob~ ani nekaj zemljiš~ , do katerih pa v ~ asu dejavnosti na vadiš~ u ne bodo mogli. »Že tako za delo lovimo ure po službi, po novem pa bi bili odvisni še od aktivnosti na Po~ ku in to ne da bi dobili kakršno koli odškodnino,« dodaja Komidar.

F OTO : VA LTE R LE BA N

Pod drobnogledom

str

Valentin Schein, direktor NRP.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Država z dvojimi merili?

 Veronika Rupnik

Trajnostni razvoj regije in širitev vojaške dejavnosti ne gresta skupaj – V uredbo naj se vklju~ i postopek zapiranja

S temi besedami se je za za~ etek postopnega zapiranja osrednjega vadiš~ a Slovenske vojske zavzel Boštjan Požar, direktor Regionalne razvojne

agencije notranjsko-kraške regije. Kot eden od gostov je spregovoril na razpravi o državnem prostorskem na~ rtu za vadiš~ e, ki ga je organiziralo društvo Drobnovratnik s ciljem, da bi lahko na osnutek na~ rta podalo strokovno ~ im bolj argumentirane pripombe.

Razvrednotenje gozdov

Marko Udovi~ iz Zavoda za gozdove Slovenije je opozoril, da je s stališ~ a gozdarstva

Center Cero ~ ez štiri leta

Janja Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je povedala, da se vode s Po~ ka stekajo v Malenš~ ico in deloma v Vipavo, skratka proti zajetjem pitne vode, analiz, kam gredo z Ba~ a, pa še niso delali. Potencialni onesnaževalci so težke kovine, naftni derivati ter sulfati in nitrati.

(pa tudi lovstva in ~ ebelarstva) zelo problemati~ no predvideno zapiranje varnostne cone. Kako pogosto bo zapiranje, ni jasno, vsekakor pa bo imelo negativen u~ inek. V varnostni coni je namre~ okrog 11 tiso~ hektarov gozdov, od tega 7600 hektarov v zasebni lasti. Možen letni posek je 61 tiso~ kubi~ nih metrov. »^e ljudje ne bodo mogli do gozda, bo ogroženih 200 delovnih mest,« je ocenil. Kljub škodi ministrstvo za obrambo odškodnin ne predvideva.

Presojo na okolje presko~ ili

Po besedah Anice Cernati~ z Zavoda za varstvo narave vadiš~ e

ob~ ini, so na podlagi uradne cenitve zemljiš~ a za nakup pripravljeni odšteti okoli osem evrov za kvadratni meter. Zemljiš~ e je na obmo~ ju Nature 2000, a Menard zagotavlja, da to ne bi smelo vplivati na izpeljavo projekta, saj »obdelava odpadkov ne bi škodljivo vplivala na okolje«.

Lokacija centra pri Lomu pa je presenetila opozicijo v logaškem ob~ inskem svetu. Svetniki so Ni pa se spremenil le naziv cen- opozarjali, da bo gradnja centra tra iz Cool v Cero Nik, pa~ pa tudi pri Lomu zahtevala ve~ sredstev, predvidena lokacija. Kot primerno saj bo med drugim treba odkupiti lokacijo za gradnjo Coola je bilo v zemljiš~ a in zgraditi povezovalprejšnjem mandatu izpostavljeno no cesto. Motilo jih je tudi, da obmo~ je industrijske cone za Kli- so za novo lokacijo izvedeli šele jem v Logatcu, zdaj pa je logaški iz medijev. Svetniki SLS, na primer, podpirajo, da problematiko župan Berto Menard predlagal novo, in sicer pri po~ ivališ~ u Lom obdelave odpadkov rešujejo na obmo~ ju logaške ob~ ine. »Nikaob avtocesti. Hektar zemljiš~ a je kor pa ne podiramo posega na v lasti Ob~ ine Logatec, dva pa v zasebni lasti. Kot so povedali na kmetijska zemljiš~ a, ter to, da na nek na~ in odpiramo tretjo industrijsko obmo~ je, saj bi center ob dolo~ enih pogojih lahko umestili ^e bo ob~ inam do julija v eni od obstoje~ ih industrijskih uspelo pripraviti projektno in con,« v imenu svetniške skupirazpisno dokumentacijo za ne SLS pravi Bibijana Mihevc. gradnjo Cero Nik, si lahko »Želimo kakšno presojo vplivov obetajo 35 milijonov evrov na okolje in ve~ informacij, a ne kohezijskih sredstev. Skupaj tako, da jih dobivamo prek mez državo bo Evropa pokrila dijev, saj to ni najboljša popotniokoli 70 odstotkov vrednosti ca projektu.« investicije, okoli 30 odstotPo drugi strani je Menard kov sredstev pa bodo moraprepri~ an, da je nova lokacile zbrati ob~ ine: kot pravi loja za Cero ve~ kot primerna. »To gaški župan Berto Menard, je izredno dobra lokacija, tik ob bodo višino sredstev dolo~ ili avtocesti, tako da ne bodo ne na podlagi števila prebivalcev tovornjaki z odpadki ne sama in pripeljanih odpadkov. predelava nikogar motili.« Tudi

Naša dejavnost sicer ni usmerjena v varovanje okolja, se pa trudimo z osveš~ anjem o pomembnosti varne in previdne vožnje. Že 11 let se na razli~ ne odgovorne osebe v ob~ ini obra~ amo z idejo o izgradnji manjšega avto-moto poligona, nekakšnega testnega centra varne vožnje, a nas niso uslišali. Zdaj pa bi nekdo rad širil vojaško vadiš~ e, kar se mi zdi veliko ve~ ja zadeva kot ureditev poligona varne vožnje. ^e že re~ ejo »ne«, naj se tega tudi držijo. Naj torej obmo~ je ob~ in Cerknica in Loška dolina namenijo okolju prijaznim projektom, na primer igriš~ em ali taborom, ne pa širitvi vojaškega poligona.

Cero Notranjske, Istre in Krasa Ob~ ine: Bloke, Borovnica, Cerknica, Diva~ a, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Log-Dragomer, Logatec, Loška dolina, Piran, Pivka, Postojna, Sežana, Vrhnika.

F OTO: R EN ATA G U TN I K

sicer poudarja, da center za ravnanje z odpadki ne bo negativno vplival na okolje. »Poleg tega bo center zagotovil nekaj novih delovnih mest, hkrati pa bomo zadostili dolo~ ilom direktivam Evropske unije o ravnanju z odpadki. Predvsem bomo na ta na~ in skušali na podro~ ju teh ob~ in urediti problematiko, vezano na odlaganje odpadkov, in se tudi tako izognili situaciji, ki se je zgodila v Neaplju,« je še povedal Menard, ki zagotavlja, da bodo logaške ob~ ane pred za~ etkom gradnje centra s sodobno tehnologijo za mehansko obdelavo odpadkov podrobneje seznanili tudi na javni razgrnitvi projekta.

V prihodnjih tednih bodo župani ob~ in, ki podpirajo gradnjo Cera Nik v Logatcu morali podpisati še pogodbo o sodelovanju.

Medtem pa bo moral projektni svet, v katerem sta poleg Menarda še vrhniški župan Stojan Jakin in piranski podžupan Gašpar Gašpar-Miši~ , ~ im prej poskrbeti za dokumentacijo in poiskati odgovor na vprašanje, kam z minimalnim ostankom odpadkov po obdelavi.

»Gradnja centra za ravnanje z odpadki pri Lomu je povsem primerna,« meni logaški župan Berto Menard.

manjše uni~ evanje življenjskih okolij, omejitev osvetljevanja in prepre~ evanje onesnaževanja podzemlja.

Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan je bil zelo kriti~ en do odlo~ itve ministrstva za okolje in prostor, ki je izdalo odlo~ bo, da za vadiš~ e celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.

Sam ocenjuje, da bi bila glede na tako velik poseg nujno potrebna.

Leon Truba~ ev, predsednik Karting kluba Loška dolina

 Petra Tr~ ek

V Logatcu se krešejo mnenja o novi lokaciji centra Cero Notranjska – ^e se je zadnja leta v Notranjskokraški regiji govorilo o gradnji centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem (Cool), so župani januarja stopili odlo~ en korak naprej. 17. januarja so se župani 17 ob~ in od Log-Dragomerja do obalnih odlo~ ili za gradnjo skupnega centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero Nik).

Do konca leta 2015 naj bi ga zgradili v Logatcu in bo drugi najve~ ji v državi. A 35 milijonov evrov kohezijskih sredstev bodo dobili le, ~ e bodo vso potrebno dokumentacijo oddali do julija.

obsega naravovarstveno zelo kakovosten in zato ob~ utljiv prostor. Toda gradivo, ki so jim ga posredovali pripravljavci na~ rta, je bilo po njenih besedah pripravljeno preslabo, da bi lahko podali merodajne smernice, zato bodo sodelovali tudi v naslednjih fazah priprave na~ rta.

Kot je izpostavila Bojana Fajdiga iz istega zavoda, so pri posegih v prostor med drugim priporo~ ili izogibanje naravnim vrednotam, vzdrževanje traviš~ in strnjenih gozdnih sestojev, ~ im

Izbor najboljših inovacij 9. razpis za najboljše inovacije v naši regiji Razpisi za izbor najboljših inovacij, ki jih je v preteklih osmih letih organizirala Obmo~ na gospodarska zbornica Postojna, so pokazali na številne primere dobrih praks v podjetjih. Vodstva in zaposleni v sodelujo~ ih podjetjih in samostojni podjetniki se zavedajo, da brez inovativnosti ni uspehov, saj prav ta prinaša rast in razvoj, poleg finan~ nih u~ inkov pa tudi konkuren~ no prednost. Spoznali so tudi, da s pomo~ jo spodbujanja kreativnosti in ustvarjalnosti med svojimi zaposlenimi lažje, ceneje ter hitreje pridejo do boljših proizvodov in storitev. Ve~ ina teh podjetij in samostojnih obrtnikov je poslovno nadpovpre~ no uspešna.

Danes postaja inovativnost klju~ en vzvod za ustvarjanje dodane vrednosti in osrednji vir diferenciacije ter konkuren~ ne sposobnosti. Zato kli~ e po spremembah v vodenju, organiziranju, delovanju. Mnogi strokovnjaki jemljejo inovativnost kot poslovni proces, ki za razliko od uveljavljenih procesov ne temelji na na~ inu dela, ampak na miselnih vzorcih, ki jih je treba znati upravljati. Zato temu podro~ ju dajejo odgovorna vodstva veliko pozornost in prioriteto. Je pa še veliko sivih lis.

Obmo~ na gospodarska zbornica Postojna že deveto leto izvaja aktivnosti za promoviranje inovatorjev in njihovih dosežkov, predstavitev njihovih inovacij

Inovacijska kultura v regiji se izboljšuje Na 8. razpis za izbor najboljše inovacije v regiji je prispelo najvišje število inovacij doslej. Obmo~ na gospodarska zbornica Postojna je 16 predlagateljem (podjetjem, podjetnikom in fizi~ nim osebam) podelila eno zlato, tri srebrna in sedem bronastih priznanj ter 19 diplom. Priznanja in diplome je prejelo 54 inovatorjev, od katerih se jih je 33 prvi~ vklju~ ilo v izbor. Na državni ravni sta srebrni priznanji prejeli podjetji Javor Pivka d. d. iz Pivke in Postojnska jama d.d. iz Postojne, bronasto priznanje pa Kolektor Liv d. o. o. Postojna in Epic d. o. o. Postojna. Finan~ ni u~ inki, ki jih dosegajo realizirane inovacije na trgu, potrjujejo, da se kriti~ na masa inovacijskega potenciala pove~ uje, kot tudi, da se ugodno spreminja inovacijska kultura v tem okolju.

javnosti in mreženje inovatorjev iz cele regije. Z vsakoletnim razpisom za izbor najboljših inovacij v regiji omogo~ a inovatorjem, da predstavijo dosežke, ki so plod doma~ ega znanja, najboljše inovacije pa nagradi s priznanji. Na ta na~ in želi vzpodbujati inovativno razmišljanje in dvigovati stopnjo razvitosti podjetništva. Inovator, ki prejme priznanje GZS za inovacijo, si s tem pridobi pravico uporabe priznanja v komercialne in promocijske namene. S tako prakso omogo~ a podjetjem primerjavo njihovih dosežkov na regionalni ali državni ravni, služi pa jim tudi kot dokazilo v primerih uporabe orodij poslovne odli~ nosti in kakovosti.

Obmo~ na zbornica Postojna objavlja deveti razpis za izbor

najboljše inovacije v regiji. Tudi letos vabi podjetja, samostojne podjetnike, fizi~ ne osebe kot tudi javne zavode, da predstavijo svoje najboljše inovativne dosežke, ki so jih realizirali v letih 2008 do 2010.

Podrobnejše informacije o razpisu so na voljo na spletni strani GZS Obmo~ ne zbornice Postojna: www.gzs.si/slo/regije/ozpostojna, osebno pri strokovni sodelavki Mariji Horvat, po telefonu: 05/72 00 110, faksu: 05/72 65 344, e-pošti: oz.postojna@gzs.si ali po navadni pošti na naslov Cankarjeva 6, 6230 Postojna.

GZS Obmo~ na zbornica Postojna bo prijave sprejemala najkasneje do 31. 3. 2011.

Direktor GZS OZ Postojna mag. Igor Blažina

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: GZS, OZ Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna

Postojna, 26. januar – »Država je z ob~ inami podpisala pismo o nameri za razvoj notranjsko-kraške regije kot ekoregije. Njena strateška usmeritev naj bi bila trajnostni razvoj. Kar 54 odstotkov obmo~ ja sodi v Naturo 2000. Toda za Ministrstvo za obrambo ta o~ itno ne velja.

Gre za dvojna merila, ki jih ima država. To se mi zdi nedopustno.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Kovinoplastika Lož: formula 3R za uspeh

 Blanka Markovi~ Kocen

S formulo 3R – rast, racionalizacija in reorganizacija – bodo v Kovinoplastiki Lož v letu 2011 zagotavljali pove~ evanje obsega in donosnosti poslovanja Logatec, 24. januar – Kovinoplastika Lož sodi med uspešna in mednarodno ugledna slovenska podjetja, kar potrjujejo tudi poslovni rezultati v letu 2010, ko je podjetje med drugim osvojilo tudi nove trge, kot so Libija, Jordanija, Katar in drugi.

Po besedah Janeza Pojeta, predsednika uprave Kovinoplastike, želijo v letošnjem letu dose~ i rast ~ istih prihodkov v obsegu 10 milijonov evrov, obenem pa nadaljevati proces racionalizacije in reorganizacije.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Kovinoplastika Lož d.d., Cesta 19. oktobra 57, 1386 Stari trg pri Ložu

H~ erinske družbe po na~ rtih Kovinoplastika Lož ima proizvodne h~ erinske družbe v Sloveniji in na Hrvaškem, specializirane h~ erinske družbe za trženje izdelkov, združenih pod blagovno znamko Alveus, na Poljskem, ^eškem, v Romuniji in Nem~ iji ter univerzalne h~ erinske družbe, ki tržijo izdelke ve~ jih profitnih centrov Kovinoplastike Lož, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Po Pojetovih besedah so h~ ere poslovale pozitivno, v skladu s planom rasti obsega poslovanja.

Kriza pobrala 30 odstotkov prihodkov Kovinoplastika Lož je mo~ no ob~ utila primež gospodarskofinan~ ne krize, saj so prihodki v letu 2009 padli za ve~ kot 30

B OR U T KR AŠEVEC

V lanskem letu so v Kovinoplastiki beležili pove~ an obseg poslovanja, skladno z letnim planom, ki je predvideval približno 15-odstotno rast ~ istih prihodkov glede na poslovno leto 2009. »Rezultati so odraz okoliš~ in poslovanja v preteklem letu, a za dolgoro~ no stabilnost in razvoj poslovanja ne zadostujejo,« pojasnjuje predsednik uprave. S tem namenom so, kot pravi, zastavili prebojne strategije za naslednje srednjero~ no obdobje, s pomo~ jo katerih bodo izboljšali obstoje~ e rezultate in ohranili konkuren~ en položaj na trgu. V letu 2010 so poleg prodora na trge Libije, Jordanije in Katarja uvedli tudi številne tehnološke posodobitve, v okviru ukrepa ~ akanja na delu pa izvedli 14.800 ur usposabljanj za zaposlene. »V letu 2010 smo v tehnološki razvoj vložili prek 4 milijone evrov,« pove Poje.

Janez Poje, predsednik uprave Kovinoplastike Lož: »Zaposleni Kovinoplastike Lož nismo popustili pod bremenom krize, ampak smo intenzivno iskali rešitve in rezerve v svojem notranjem delovanju, razvoju, znanju in inovacijah ter vstopu in prodaji na novih trgih.«

Poleg zaposlovanja tudi »mehki« odhodi

odstotkov. Boljši, a še nikakor na ravni iz obdobja najve~ jega razmaha, so bili rezultati v lanskem letu. »Zaposleni Kovinoplastike Lož nismo popustili pod bremenom krize, ampak smo intenzivno iskali rešitve in rezerve v svojem notranjem delovanju, razvoju, znanju in inovacijah ter vstopu in prodaji na novih trgih,« pravi predsednik uprave.

Kovinoplastika Lož trenutno zaposluje nekaj ve~ kot 900 ljudi, posredno pa delo zagotavljajo še ve~ kot 100 zaposlenim v invalidskem podjetju TCR Inpro.

Podjetje ima v strukturi zaposlenih okrog 20 odstotkov sodelavcev z izobrazbo, ki je višja

od srednje šole. »Ocenjujemo, da je naša struktura primerna za izvedbo postavljenih ciljev, a ne zadosten pogoj za njihovo realizacijo,« dodaja sogovornik.

V preteklem letu so v skladu s poslovnimi potrebami zaposlili nekaj sodelavcev za delo v proizvodnji. Dolo~ eno število zaposlenih pa je odšlo iz podjetja tudi s pomo~ jo t. i. mehkih metod za optimizacijo števila zaposlenih.

Kovinoplastika Lož je bila eno prvih velikih slovenskih podjetij, ki je svoje procese prilagodilo skladno z zahtevami okoljske direktive IPPC. Poje pravi: »Podjetje nadaljuje z izvajanjem okoljskih programov kljub zahtevnim gospodarskim pogojem, saj verjamemo, da je to ena najpomembnejših dolgoro~ nih investicij v kakovost bivanja oziroma življenja zaposlenih in okolja.«

Poje – novi predsednik mednarodnega branžnega združenja Predsednik uprave Janez Poje je bil 30. novembra 2010 za obdobje treh let izvoljen za predse-

dnika mednarodnega združenja za orodjarstvo in strojegradnjo ISTMA Europe (International Special Tooling & Machining Association), branžnega združenja, ki povezuje orodjarje na podro~ jih, kjer le-ti želijo deliti svoje interese in probleme ter lobirati za koristi branže. »Imenovanje pomeni osebno priznanje in priznanje podjetju, hkrati pa je tudi pomembna referenca pri pridobivanju in nadgradnji zaupanja pri tistih kupcih, pri katerih želimo postati sistemski dobavitelj,« pove Poje.

Glavne strateške usmeritve Kovinoplastike Lož so zagotavljanje rasti poslovanja, pove~ evanje donosnosti poslovanja in pove~ evanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki jih bodo zagotovili s t. i. 3R: rast, racionalizacija in reorganizacija. Predsednik uprave dodaja: »V letu 2011 želimo dose~ i rast ~ istih prihodkov v obsegu 10 milijonov evrov, obenem nadaljevati proces racionalizacije z zniževanjem vseh stroškov ter prilagoditi reorganizacijo v smislu organizacije po modelu vitke organiziranosti.«

Kaj je denar in kako z njim upravljamo

Kovinoplastika Lož je imela v vseh letih svojega delovanja razvoj zaposlenih kot vodilo za doseganje na~ rtovanih poslovnih rezultatov. V obdobju gospodarske in finan~ ne krize ter vedno mo~ nejše konkurence na trgu se pomena vlaganja v razvoj zaposlenih še toliko bolj zavedamo. Glede na navedeno, nam je razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije v avgustu lanskega leta ponudil priložnost, da še bolj intenzivno in sistemati~ no pristopimo k razvoju zaposlenih, obenem pa pridobimo za obstoje~ o situacijo dragocena nepovratna sredstva za razvoj zaposlenih.

V Kovinoplastiki Lož smo na razpisu za t. i. Kompeten~ ne centre za razvoj kadrov kot nosilni partner prijavili projekt z nazivom »Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja notranjsko-kraške regije«. Projekt smo prijavili skupaj z desetimi podjetji iz regije, ki pretežno delujejo na podro~ ju kovinske industrije in sicer: Kolektor orodjarna d. o. o., ORO 3 CNC d. o. o., LPM d. o. o., IRIO d. o. o., DAPZ d. o. o., ORO d. o. o., CME Orodjarstvo d. o. o., TCR Inpro d. o. o., Dynacast Lož d. o. o. in K in K KOV d. o. o. V partnerstvu bo sodeloval tudi RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o.

Na javni razpis je bilo podanih 68 vlog, izbranih pa le 7.

Med njimi je bil odobren tudi naš projekt, ki je na razpisu dosegel visokih 97 od najve~ 100 to~ k. Za izvajanje projekta, ki bo trajal do konca leta 2012,

Denar je blago, s katerim lahko v vsakem trenutku pla~ amo, ker ga vsi radi sprejemajo za pla~ ilo. V zgodovini so vlogo denarja igrali razli~ ni predmeti: školjke, platno, kovine, plamenite kovine … O nastanku denarja pa govorimo šele takrat, ko blago trajno prevzame funkcijo menjave oziroma pla~ ila.

BORUT K RAŠEVEC

Dosežen uspeh na javnem razpisu

smo pridobili 462.890 evrov nepovratnih sredstev, ki so namenjena vodenju projekta in usposabljanju zaposlenih. Kovinoplastika Lož je od tega kot najve~ ji in nosilni partner pridobila 178.000 evrov nepovratnih sredstev.

Odobritev vloge pomeni veliko priznanje za nosilnega in ostale partnerje, obenem pa pred nas postavlja veliko odgovornost za izvedbo zastavljenih aktivnosti. Znotraj projekta bomo najprej pripravili t. i. kompeten~ ni model za najbolj tipi~ ne poklicne profile pri partnerjih, npr. konstruktorji, tehnologi, operaterji idr., sledila bo priprava na~ rta in izvedba usposabljanj do konca leta 2012. Usposabljanja bomo izvedli s pomo~ jo zunanjih ponudnikov, velik del pa bodo zajemala tudi notranja usposabljanja, pri katerih bo posamezen partner pripravil usposa-

bljanje za druge partnerje. Med za~ etne aktivnosti sodi tudi priprava novinarske konference projekta ter oblikovanje spletne strani partnerstva.

Dodano vrednost projekta vidimo v intenzivnem in sistemati~ nem razvoju zaposlenih, razvoju notranjega mentorstva pri partnerjih, prepoznavanju in preseganju primanjkljajev, optimizaciji posameznih procesov, primerjavi znotraj partnerstva in na~ rtovanju možnosti izboljšav idr. Vse navedeno pa se mora nujno odraziti v poslovnih rezultatih in prepri~ ana sem, da bomo lahko ~ ez približno dve leti poro~ ali o uspehih partnerstva na podlagi zastavljenih aktivnosti. Seveda pa vas bomo o posameznih aktivnostih v ~ asu projekta teko~ e obveš~ ali preko razli~ nih kanalov.

Majda Šraj Mihel~ i~ , kadrovska in pravna služba Kovinoplastika Lož d. d.

Za to, da sta se kot denar uveljavila predvsem blago in zlato, obstajajo povsem prakti~ ni razlogi: ti kovini sta obstojni, nepokvarljivi, zlahka se ohranjata (nista podvrženi rji), sta sorazmerno lahko prenosljivi, obe sta preprosto deljivi (iz njiju lahko izdelamo razli~ no velike kovance razli~ nih vrednosti ipd.).

Denar se je razvijal postopno, glede na to, kako se je uveljavil v poslovanju in koliko so mu gospodarski subjekti zaupali.

Denar je le sredstvo, pravzaprav menjalno sredstvo, menjalna stvar. ^e ne bi bil v papirju in kovini, mu ne bi rekli denar, bi bil malo druga~ e poimenovan in narejen iz drugih materialov.

Denar je sredstvo, ki ne prinaša dobi~ ka. Zato je zelo pomembno, da ima podjetje le toliko denarja, kolikor ga resni~ no potrebuje in da nima presežnih koli~ in tega premoženja. To bi bilo nespametno, ker bi lahko denar, ki ga podjetje ne potrebuje, investirali, podjetju pa bi prinesel dodatno premoženje. Zato je potrebno z denarjem upravljati. Osnovni cilji upravljanja z denarjem so: natan~ na evidenca denarnih prejemkov in izdatkov, predvidevati potrebe po zadolževanju in zmanšati prevelike koli~ ine denarnih sredstev.

Podjetja investirajo denarne viške v vrednostne papirje ali v rast podjetja.

Oblike denarja V današnjih gospodarstvih se pojavlja denar v naslednjih oblikah: - kovani denar: izdaja ga državna (emisijska) banka. Praviloma gre za okrogle kovance, ki imajo na obeh straneh vtisnjen znak, ki ozna~ uje nacionalno pripadnost in kupno mo~ kovanca.

- bankovci: je tiskan denar, ki ga izdaja emisijska banka.

Bankovce so za~ eli tiskati zaradi pomanjkanja kovin in zaradi lažje prenosljivosti iz kraja v kraj. Zanje velja, da je vrednost papirja, iz katerega so narejeni, zalo majhna v primerjavi s kupno mo~ jo, ki je natisnjena na bankovcu.

- knjižni denar: z razvojem ban~ ništva in z ve~ anjem blagovne produkcije, s katero se je razvil pla~ ilni promet, se je uveljavil knjižni denar, ki pa ni ve~ v materialni obliki, temve~ gre za zapisane zneske na ban~ nih ra~ unih. Knjižni denar je najvišja oblika denarnih nadomestkov, pri kateri posamezniki, ki imajo ra~ un pri banki, pri vsakdanjih nakupih vse bolj uporabljajo brezgotovinske oblike pla~ evanja s pla~ ilnimi karticami (Eurocard, Visa ipd), tako da jim za ve~ je nakupe s seboj ni potrebno nositi gotovine.

Denar, res sveta vladar Z denarjem imamo opraviti vsak dan in vendar imamo do njega ljudje tako silno razli~ na, celo diametralno nasprotna stališ~ a. Medtem ko so nekateri prepri~ ani, da je denar umazan in da duhovnost in materialna blaginja ne sodita skupaj, imamo tudi veliko ljudi, ki menijo, da je denar vse, in so zanj pripravljeni ne samo goljufati in krasti, temve~ celo ubijati.

Denar je vrsta energije Denar je v prvi vrsti seveda oblika energije. Je sredstvo menjave, ki so ga izbrali ljudje, neke vrste družbeni dogovor. To poteka nekako takole: pek vloži svojo energijo in spe~ e kruh in tega, potem ko ga pla~ amo, pojemo.

Kruh nam da življenjsko energijo, ki jo potrebujemo, da normalno živimo in delujemo. O~ itno je denar zelo pomembna energija v fizi~ nem svetu. ^e ga nimamo, smo skoraj onemogo~ eni - ne moremo si kupiti hrane, obla~ il, stanovanja, avtomobila in drugih priboljškov. Ti pa so za blaginjo fizi~ nega telesa in njegovo udobje nujno potrebni. O~ itno se past skriva drugod: ni problemati~ en obstoj denarja kot takega, temve~ na~ in, kako kroži med ljudmi. Podcenjevanje, omalovaževanje denarja ali celo odpor, strah pred njim so o~ itno znamenja temeljnega nerazumevanja, kaj sploh denar je.

Milojka Šmalc, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za managment v Kopru

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Po regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Januarske položnice za vrtec z novimi zneski  Blanka Markovi~ Kocen

Zamuda pri izdaji odlo~ b o znižanem pla~ ilu vrtca ne bo vplivala na pla~ ilo oskrbe za januar Logatec, 24. januar – Logaški starši predšolskih otrok smo že decembra pri~ akovali odlo~ be o znižanem pla~ ilu vrtcev, a smo jih prejeli šele januarja. Zataknilo se je pri uporabi podatkov Dursa, pojasnjuje Nevenka Malavaši~ , podsekretarka za družbene dejavnosti, in dodaja, da bodo januarske položnice kljub temu obra~ unane v skladu z odlo~ bo.

Starši, ki so podatke iz oddanih dohodninskih napovedi navedli sami, za razliko od tistih, ki so soglašali z njihovo pridobitvijo s strani Dursa, odlo~ b niso prejeli prej kot slednji, tako da bodo novi zneski na januarskih položnicah za oskrbo v

vrtcih obra~ unani za vse hkrati. »Po zadnjih informacijah vrtcem manjkajo samo še tiste odlo~ be, za katere starši niso oddali vlog,« pravi Malavaši~ eva, »položnice za mesec januar pa so se obra~ unale v za~ etku februarja, tako da je bilo za novi obra~ un, kjer je bilo to potrebno, še dovolj ~ asa.« Med vsemi logaškimi otroki jih 705 obiskuje vrtce, vendar se številka iz meseca v mesec nekoliko spreminja. Velika ve~ ina jih obiskuje logaške vrtce, v drugih ob~ inah jih je le 56.

Brez odlo~ be akontacija pla~ ila »^e so starši oddali vlogo za znižano pla~ ilo vrtca, a zanjo niso prejeli odlo~ be, jim vrtec na položnici obra~ una isti pla~ ilni razred kot v preteklem letu, in sicer kot tako imenovano akontacijo. Po prejemu odlo~ be in izdaji nove položnice za naslednji mesec pa se le-ta pora~ una,« sogovornica odgovarja na vprašanje, kakšne zneske bodo za prvi letošnji mesec pla~ ali starši, ki niso prejeli odlo~ be. Do konca

leta 2010 je na naslov ob~ ine prispelo 553 vlog za znižano pla~ ilo vrtca.

Neskladje e-aplikacij – vzrok za zamudo V decembru je bila med ob~ ino Logatec in Dursom podpisana pogodba o izmenjavi podatkov.

Ob~ ina za izra~ un razredov, za pla~ ilo programa vrtca, uporablja ra~ unalniški program e-vrtci, ob uporabi nove Dursove aplikacije e-davki pa je bilo ugotovljeno, da podatki Dursa ne ustrezajo aplikaciji e-vrtci.

Od 21. decembra 2010 do 3. januarja letos so potekale aktivnosti za nadgradnjo sistema tako e-davkov kot tudi aplikacije e-vrtci, po posodobitvi sistemov je Ob~ inska uprava za~ ela z izdajanjem odlo~ b. »Ob~ inska uprava s tem ni kršila predpisov, saj mora pristojni ob~ inski organ po Pravilniku o pla~ ilih staršev za programe v vrtcih odlo~ bo izdati najpozneje do 31. januarja teko~ ega leta.« K vznemirjenju pa je o~ itno prispevala le napoved, da bodo odlo~ be nared že decembra.

Oni 2010 so Ana Pupedan Ob tej priložnosti so v Jamskem dvorcu podelili še priznanji za gospodarski in podjetniški uspeh leta ter izro~ ili plakete zmagovalcem akcije Naj poletje.

Prejemnik priznanja gospodarski uspeh leta je drugi~ zapored postal Marjan Batagelj, direktor podjetja BATAGEL & co.

Priznanje Oni 2010 je duhoviiz Postojne, ki je pozornost tim Piv~ anom, Boštjanu Požarju, zbudil z nakupom podjetja TuMarku Dolesu, Petru Žnidarši~ u, rizem kras d. d. Postojna in PoSimonu Avscu in tonskemu moj- stojnski jami vrnil ime. stru Bojanu Babi~ u – Babotu Stojan Kova~ i~ iz Kosez pri izro~ ila ministrica za kulturo Maj- Ilirski Bistrici, ki v svojem podjeda Širca. Ana Pupedan je natju zaposluje enajst delavcev, je mre~ lani med oboževalce poza svojo zagnanost, pred dveslala že ~ etrti album Na doma~ i ma letoma je namre~ za~ el grabrja~ i. »Ana je še vedno razigra- diti prostore, ki bodo pokrivali na, duhovita in kriti~ na kot se za potrebe poslovne, proizvodne, 18-letnico spodobi. Adolescenskladiš~ ne in trgovske dejavca pa je v njena razmišljanja že nosti, prejel priznanje podjetnivnesla nekaj resnih, eksistenciški uspeh leta. Je tudi pokrovialnih tonov,« so zapisali v obra- telj številnih kulturnih, športnih zložitvi. in drugih društev, ki delujejo na Akcija Ona ali on 2010 je bila Ilirskobistriškem. izjemno odmevna, pravijo na Poleti so s pomo~ jo poslušalRadiu 94, saj se je med tremi cev iskali tudi najboljše mojstre imeni vnel hud boj za vrh. Med kulinarike, turizma in urejenodvajsetimi kandidati so se zasti okolja v regiji. Najbolj so jih dnje dneve poslušalci odlo~ ali prepri~ ali bar Cukr~ ek iz Postojmed Ano Pupedan, popotnico ne z najboljšo kavo, najboljša Alenko Veber, ki je z ustanoviko~ a je na Snežniku, za najbolj tvijo Športnega društva Planjava urejeno naselje se je izkazala Babno Polje prebudila doma~ i Postojna, postojnska slaš~ i~ arkraj, in hokejistom Janom Urba- na Majlont ima najboljši sladosom iz Dolenje vasi pri Cerknici. led, naj terasa je v gostilni Pod

Razpon subvencij Polna cena vrtca za predšolske otroke v ob~ ini Logatec znaša 328,15 evra, starši pa glede na višino dohodkov, ki so jih prejeli v preteklem letu pla~ ujejo od deset do 80 odstotkov polne cene.

Preostali znesek do polne cene krije ob~ ina, kjer otrok skupaj s starši prebiva. »Za mlajšega otroka ceno programa namesto starša pla~ a ministrstvo za šolstvo in šport, razliko med 8. razredom in polno ceno pa prav tako ob~ ina,« dodaja Nevenka Malavaši~ .

 Barbara ^epirlo

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, 15. januar – Organizator vsakoletne prireditve Ona in on, Radio 94, je najbolj zaslužnim in prepri~ ljivim podelil priznanje ona ali on 2010.

Po izboru poslušalcev je minulo leto najbolj zaznamovala glasbena skupina Ana Pupedan iz Pivke, ki je svojo polnoletnost dopolnila z novim albumom Na doma~ i brja~ i.

Ana Pupedan, pivška skupina, je najbolj prepri~ ala poslušalce radijske programske mre`e Radio 94. gradom v Dolnji Bitnji, postrvi TD Bubec so specialiteta, naj spominek je ~ loveška ribica iz

Turizma Kras, najboljši dogodek zagorske pekarne Brioš. Poleg Krompirjeva no~ na Ubeljskem, ministrice za kulturo so se prinaj slaš~ ica pa kremna rezina iz reditve udeležili še trije ministri;

dr. Ljubica Jeluši~ , Duša Trobec Bu~ an in slavnostni govornik Dorijan Maruši~ .

Se bodo ob~ ine le dogovorile?

Družba Petrol d.d., Ljubljana oddaja v najem neopremljen gostinski lokal na naslovu: Reška cesta 5, 6230 Postojna, v sklopu bencinskega servisa Postojna.

Letos naj bi bila umeš~ ena trasa avtoceste proti Jelšanam – Najverjetnejši priklju~ ek med Razdrtim in Postojno

Lokal ima 40,4 m2 neto koristne površine, od tega 30,0 m2 barske površine, 4,4 m2 shrambe ter 6,0 m2 pripadajočega zunanjega prostora. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba parkirnih mest in sanitarij.

Pivka, Ilirska Bistrica – V ve~ kot desetletni sagi z avtocesto proti Jelšanam se obeta korak naprej, ~ e bodo le ob~ ine uspele uskladiti interese. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je aktivnosti z izdelavo študije variant za~ elo jeseni, bo prou~ ilo variante trase avtoceste, ki se vse za~ nejo na mejnem prehodu Jelšane in potekajo proti Pivki, od tam pa proti avtocesti v smeri Diva~ e oziroma Razdrtega in Postojne. »Analize in opredelitev realno izvedljivih variant bodo zaklju~ ene v marcu,« napovedujejo na MOP. Vse realno izvedlji-

ve variante bodo nato ocenjene in medsebojno primerjane v študiji variant, izdelano bo tudi okoljsko poro~ ilo, oba dokumenta pa bosta javno razgrnjena.

Ilirskobistriški župan Emil Rojc pri~ akuje, da se bo koridor tako dolo~ ilo še letos. »Iz Jelšan bo avtocesta gotovo šla skozi Ilirsko Bistrico, vprašanje pa je, ali nato proti Diva~ i ali pa se bo priklopila na avtocesto A1 med Razdrtim in Postojno, kar je po moje najverjetnejša rešitev,« pravi Rojc. Za Bistri~ ane je zadnja razli~ ica tudi najbolj zaželena. »Za Bistri~ ane je bistveno, da se

Iščemo najemnika gostinskega lokala

avtocesta priklju~ i ~ im bližje Postojni, varianta ~ ez Diva~ o bi namre~ pomenila nepotreben ovinek,« pravi Rojc.

Druga~ e pa je v Pivki, saj je pivški župan Robert Smrdelj naklonjen trasi proti Diva~ i. »Šla naj bi po obronkih Vremš~ ice in se priklju~ ila na avtocesto pri ^ebulovici.« Za Rojca pa je ta varianta manj perspektivna in bi imela manjši gospodarski u~ inek. »Razumem pa, da je v interesu pivške ob~ ine, da se avtocesta le dotakne njene industrijske cone in nato ~ im hitreje zapusti ob~ ino.« vr

Od bodočega najemnika se pričakuje investiranje v opremo lokala (možen odkup opreme od dosedanje najemnice) in ponudba, ki mora vključevati predlog neto mesečne najemnine (brez DDV) z enomesečnim predplačilom.

Oglas Petrol

Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska 50, 1527 Ljubljana, Služba franšiza in ekonomika, s pripisom »PONUDBA – NE ODPIRAJ!« prispele do vključno 07.02.2011.

Za več informacij lahko med 10. in 12. uro pokličete na telefonsko številko 01 47 14 528.

Družba Petrol d.d., Ljubljana si pridružuje pravico, da izmed prispelih ponudb ne izbere najugodnejšega ponudnika ali pa sploh kateregakoli ponudnika.

Oglas Najem.indd 1

1/27/2011 7:28:11 AM

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Po regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

str

Novi Paradoks zaživel v Topolu Topol, 4. januar – Na ekološko kmetijo društva Novi Paradoks v Topolu nad Begunjami so se vselili prvi štirje stanovalci s spremljevalcema. uporabnikov živi v stanovanjskih skupinah in varovanih stanovanjih društva v Ljubljani ter okolici. Na ekološki kmetiji v Topolu bodo pridelovali sadje in gojili

v skupnosti, ki ga je sprejela.

Doma~ ini so društvu pomagali pri obnovi kmetije in sovaš~ ani se radi ustavijo na obisku. Ker predsednik društva živi v Cerknici, je uporabnikom programa in njihovim svojcem Notranjska že nekaj let doma~ a. Društvo pa Notranjsko plemeniti tudi z

zapisano besedo. Kot že nekajkrat je del knjig, ki mu ga je podarila Mohorjeva družba Celovec, podarilo cerkniški knjižnici, letos enoti na Rakeku. Založba in Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo sta v letošnji deseti akciji Podarimo knjige štirim organi-

zacijam podarila okoli 30 tiso~ izvodov knjig. Kot je v za~ etku januarja povedal direktor založbe Martin Lisec, so se za Novi Paradoks odlo~ ili, ker društvo opravlja plemenito poslanstvo in ker Mohorjevo in Novi Paradoks povezuje koroški rojak Borut Sommeregger. mmp

Postojna, 21. januar – Postojnska ob~ ina, Turisti~ no društvo Postojna in Krajevna skupnost Postojna so tudi ob letošnjih praznikih organizirali nagradno akcijo za najlepšo prazni~ no okrasitev »Ljudje, prižgimo lu~ ke«. Ob njenem zaklju~ ku so podelili priznanja in nagrade za najlepše okrašen objekt z okolico, najlepše prazni~ no urejeno izložbo ter najlepše prazni~ no urejeno naselje v ob~ ini.

V prazni~ nem ~ asu so svoj dom z okolico najlepše okrasili družina Gorup, družina Tiselj in Vasil Dimitrov iz Postojne. Priznanje in nagrado za najlepše prazni~ no urejeno izložbo je prejela trgovina z galanterijo in obutvijo Kosi~ iz Postojne, naziv najlepše prazni~ no urejenega naselja pa si je prislužilo naselje Loha~ a v krajevni skupnosti Studeno. Za nagrado bodo prejeli ureditev cvetli~ ne gredice ob vstopu v naselje. vr

FOTO: VERONIKA RUPNI K

FOTO: FOTO ATELJE POSTOJNA

Društvo Novi paradoks oskrbuje ve~ kot 700 uporabnikov. Gre za osebe s posebnimi potrebami in osebe s težavami v duševnem zdravju. Ve~ kot šestdeset

zeliš~ a za ~ aje. »Gre za prvi tovrsten poskus v Sloveniji,« je povedal predsednik društva Borut Sommeregger. Kmalu bodo na kmetiji, kjer bodo zaživeli še štirje uporabniki, zaposlili še dva spremljevalca iz ob~ ine Cerknica.

Društvo želi tako prispevati svoj delež k blaženju socialne krize

V vrtincu medijev Postojna, 18. januar – U~ enci Osnovne šole Antona Globo~ nika so na šolskem parlamentu spregovorili o medijskem vrtincu, v katerega so vsakodnevno potisnjeni, njegovem vplivu, ki je lahko tudi škodljiv, zlasti, ~ e medijev ne znamo kriti~ no sprejemati. Kot so opozorili, smo informacijam izpostavljeni na vsakem koraku, po nekaterih ocenah jih je dnevno kar 3000, ~ eprav se tega lahko niti ne zavedamo. Smo prezasi~ eni z njimi, kako jih kriti~ no ovrednotiti, ~ emu verjeti, so se spraševali u~ enci. Opozorili so, da nam oglasi vsiljujejo navodila, kakšni moramo biti, da bomo sre~ ni in uspešni, našo sre~ o pogojujejo s potrošništvom in posedovanjem dolo~ enih izdelkov in uporabo dolo~ enih storitev. Pri tako imenovanih prikritih oglasih se njihovega skritega namena lahko sploh ne zavedamo. Toda sre~ a ni v imeti, so spomnili na v sodobni družbi spregledano dejstvo. Stereotipi se, kot so ugotovili, ohranjajo celo skozi pravljice in risanke. Glasba lahko posreduje tudi škodljiva sporo~ ila, internet zasvoji. Mediji so vir informacij, znanja, a nas lahko tudi zavajajo. Slika sveta, ki jo oblikujejo, ni odsev realnosti, ampak to dejansko ustvarja. Mediji izbirajo dogodke, da postanejo novice. Mediji v veliki meri dolo~ ajo, o ~ em se pogovarjamo. Prav tako pa naši pogovori zaradi njih postajajo virtualni, virtualnost v veliki meri nadomeš~ a pristne osebne odnose, se zavedajo že osnovnošolci. vr

Edirisa – okno do znanja gradnja projekta »Sposobnost branja – okno do znanja« iz leta 2009, s katerim želijo otrokom na ugandskem podeželju omogo~ iti kakovostnejše osnovnošolsko izobraževanje. Poudarek je na razvijanju bralne kulture. Poglavitni problem je, da v Ugandi (in tudi v drugih afriških državah) knjig sploh ni, ampak prihajajo iz tujine, torej so samo v angleškem jeziku. Edirisa Slovenija je tako leta 2009 izdala knjigo z naslovom Hišica z dve-

ma oknoma, napisana pa je v slovenskem in angleškem jeziku ter v jeziku rukiga – lokalnem jeziku prebivalcev na jugozahodu Ugande, ki ga govori 1,6 milijona ljudi. Knjiga je bila med otroki in doma~ ini dobro sprejeta, Edirisa pa je lani v okviru drugega dela projekta postavila še štiri knjižnice in organizirala delavnice za osnovnošolske u~ itelje. Ve~ o projektu si lahko preberete na www.drustvoedirisa.wordpress.com. aj

FOTO: A ND R EJA JER NEJ^I ^

Cerknica, 19. januar – Edirisa (v prevodu »okno«) je neprofitna nevladna organizacija, ki podpira razvojne projekte v Afriki, natan~ neje v Ugandi. Minulo sredo je predstavitev društva potekala v Knjižnici Jožeta Udovi~ a v Cerknici, kjer so predstavili projekt, ki ga v sodelovanju z Ediriso Smiles CBO iz Ugande in ob finan~ ni podpori Ministrstva za zunanje zadeve RS izvajajo v jugozahodni Ugandi.

Projekt je nadaljevanje in nad-

p o l n i c e r t i f i k at

Popravek V prejšnji številki novic smo v ~ lanku Zabava s Pikami na str. 7 objavili, da Pike svoje plesne korake pilijo tudi pod mentorstvom Nadje ^erneti~ , kar ne drži. Nadja ^erneti~ namre~ že nekaj let s plesno skupino ne sodeluje ve~ . Vsem prizadetim se za napako iskreno opravi~ ujemo. Uredništvo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Po regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Deseti~ ob polni luni

Prejeli smo

 Damijana Škrlj

Res se je zbralo kar 174 no~ nih pohodnikov, katerim so se na vrhu pridružili še tisti, ki so si Špi~ ko prilastili z druge pohodniške smeri. Pohodniki, ve~ inoma opremljeni s pohodniškimi palicami, naglavnimi svetilkami ter ustrezno obuti, so se v hladnem ve~ eru, pri nekaj stopinjah pod ni~ lo, spraševali: »Kaj je žje za jt?« Odšli so ob 19 uri.

Zajetna karavana se je v soju naglavnih lu~ k premikala prvih nekaj metrov po glavni cesti, jo v središ~ u vasi pri vaški lipi zapustila in jo ubrala mimo cerkve Sv. Križa, ki je v hladnem in teLetošnji, že deseti tradicionalmnem ve~ eru sijala proti nebu. ni pohod na 955 m visoko Oblaki, ki so delali nebo še bolj Špi~ asto Stražiš~ e, se je za las temno, se nikakor niso hoteli izognil polni luni, ki je z vsem razpršiti in pustiti zvezdam, da svojim sijajem svetila v sredo, zasijejo. Za luno je bilo, kljub 19. januarja, potem pa po~ asi pojenjala. Rahlo sneženje prete- temi, še vedno prezgodaj. Pohoklih dnevov je poskrbelo za belo dniško skupino so spremljali štirje vodniki: na ~ elu kolone dva, preprogo, ki no~ nim pohodnikom olajša pot, saj naredi nara- na repu eden, ki je bil založen tudi s priborom prve pomo~ i, vo svetlo in navidezno budno. ~ etrti pa je kolono koordiniral s Zbor, vseh pohoda željnih, je strani. Organizatorji TD Menišija bil ob 18.45 na parkiriš~ u v »ta so imeli v rezervi še peto osebo hudem ovinku« v Selš~ ku pod na terenskem vozilu. UdeleženStrgulcem. Z baklami osvetljen parkirni prostor, ki temu namenu ci pohoda so nekaj pred 20. uro prispeli do vznožja Špi~ ke in služi zgolj ob no~ nem pohodu, je dal slutiti veliko udeležbo. se s pomo~ jo vrvi, zaradi kate-

Mraza ne moreš videti, marve~ ob~ utiti Babno Polje, 22. januar – Športno društvo Planjava Babno Polje je pripravilo že ~ etrto predavanje iz niza predavanj jesen/zima 2010/2011. Tokrat so medse povabili priljubljenega meteorologa Andreja Pe~ enka iz Agencije za okolje RS.

re po brežini ni drselo, povzpeli proti vrhu. Na vrhu Špi~ astega Stražiš~ a je ve~ ino od pohodnikov ~ akalo presene~ enje – spominek.

Ker se na ozkem vrhu ne more zadrževati veliko ljudi, so jo prvi pohodniki v dolino ubrali še pred 20. uro.

Kraj, ki je že leta 1924 dobil meteorološko postajo, slovi kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji. 13. januarja 1968 so namre~ izmerili prvo uradno priznano temperaturo –34,5 °C. Neuradno izmerjena temperatura pa sega v leto 1929, ko naj bi izmerili kar – 39,6 °C. Udeleženci predavanja so si lahko najprej ogledali dva krajša prispevka o mrazu v Babnem Polju iz arhiva TV Slovenija. Po ogledu prispevkov se je Društvo zahvalilo Dušanu Uletu, upravljavcu meteo-

Na »kuhanca« Pozoren pohodnik je kljub temi le stežka spregledal tablo, ki je vabila na kuhano vino, ~ aj in flancate. V Selš~ ku se je druženje po »opravljenem delu« nadaljevalo pri Koširjevih, kjer je že klasi~ na pohodniška »postojanka« ob prvi polni luni novega leta. Najmanj polovica pohodnikov se je posladkala s sveže ocvrtimi flancati in drugim pecivom ter se ogrela ob kozarcu tople pija~ e. Za glasbeno vzdušje je poskrbel harmonikar Marko. Zadnji pohodniki so jo proti domu ubrali okrog 22. ure.

Organizator je bil z odzivom na pohod ve~ kot zadovoljen, saj se ga je poleg odraslih udeležilo tudi lepo število otrok. Namen je bil s tem dosežen, kajti za zdrav duh v zdravem telesu je potrebno poskrbeti od malih nog.

rološke postaje, za njegovo skrbno opazovanje vremena in prispevek k prepoznavnosti kraja. Nakar je ~ lanica Društva Alenka Veber z meteorologom vodila sproš~ en pogovor. V njem sta se dotaknila zgodovine meteorologije, vremenskih pregovorov in rekov ter sodobnih vremenskih napovedi.

Zadnji del ve~ era pa je Andrej Pe~ enko podal nekoliko bolj strokovni pogled na meteorologijo.

Ve~ er sta s kulturnim programom obogatila Ema Erna Weber in Domen Šraj.

Predavanja se je udeležil tudi župan ob~ ine Loška dolina, ki se je predavatelju zahvalil za iskrivo in pou~ no predavanje, Društvu pa izrekel priznanje za požrtvovalno organizacijo tovrstnih ve~ erov.

Predavanje Andreja Pe~ enka v Babnem Polju je preseglo vsa organizatorjeva pri~ akovanja, zato so se odlo~ ili, da meteorologa še enkrat povabijo medse, in sicer v soboto, 26. marca, ob 18. uri.

V soboto, 5. februarja, ob 18. uri, bo njihova gostja avtorica družinskih izletniških vodnikov – Irena Cerar. Odkrivala bo pravlji~ ne poti do kulturne in naravne dediš~ ine pri nas.

Alenka Veber

FOTO: JANEZ ULE

Deset let je že minilo od prvega no~ nega pohoda ob polni luni, ki se ga je sedem pohodnikov udeležilo leta 2001. Da se je v~ asih lepo in dobro pognati z udobnega fotelja tudi zato, da doživiš nekaj dražestnega, prijaznega in druga~ nega. Da se zaveš, da živiš in da so poleg tebe tudi somišljeniki, s katerimi je ta no~ ni pohod nekaj posebnega: saj se nahodiš in naklepetaš s starimi znanci in prijatelji.

Pohod je bil že od za~ etka nekaj novega in svežega. Ta novost se je obdržala in se poimenovala Gasparijev (po doma~ inu, slikarju Maksimu Gaspariju) no~ ni pohod ob polni luni na Špi~ asto Stražiš~ e. Odtlej se ga udeležuje med 90 in 120 ljudi, odvisno od vremena.

str

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Meteorolog Andrej Pe~ enko in Alenka Veber ob vremenskem klepetu.

OKNA KLI že od leta 1953

^eprav je svetila polna luna, so pohodniki stopicali po ni~ kaj razsvetljeni poti.

PVC

LES

LES - ALU

ENERGIJSKO UČINKOVITA OKNA

FOTO: ER IK LO GA R

www.oknakli.si

Na Javornik ve~ kot 300 pohodnikov Hotedršica, 22. januar – ^lani plezalnega kluba Ekstrem iz Hotedršice so trinajsto leto zapored organizirali no~ ni zimski pohod iz Hotedršice na Javornik, ki je privabil nekaj preko 300 pohodnikov. Krajše sneženje nekaj dni pred pohodom je poskrbelo, da je tudi letos vladalo zimsko vzdušje, kar je veljalo tudi za temperature, ki so bile pod lediš~ em. Zato je postanek ob stojnici s ~ ajem (na sliki) pred za~ etkom strmega vzpona preko smu~ iš~ a do Pirnatove ko~ e na Javorniku prišel še kako prav. el

ZIMSKA AKCIJA - za naročila v februarju nudimo do 10% popusta na avans (minimalni avans 70%) EKO sklad 2011 - nepovratna sredstva za lesena okna KLI Elegance E 78mm

OKNA KLI Logatec, d.o.o., Tovarniška 36, Logatec, www.oknakli.si, okna.kli@kli.si

KLI 88plus

v080 12 44

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Po regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Rojstni dan praznujejo vsako leto v drugi državi

 Irena Štirn

Logaške mažorete delujejo neprekinjeno že devetintrideset let – Udeležujejo se državnih, mednarodnih, evropskih in svetovnih tekmovanj – Že petintrideset let jih vodi neumorna Vera Tratnik ob oceanu. Pihal je tako mo~ an veter, da je palice odnašalo in smo jih lovile po zraku!«

Logatec – Logaške mažorete delujejo v Twirling klubu logaških mažoret. Skupaj z Novogori~ ankami so vodilne v Sloveniji. V klubu deluje šestdeset aktivnih deklet in mladih žensk.

Od vesla preko zastav do palice

Sara Pe~ kaj je že petnajst let mažoreta. Rojstni dan ima v za~ etku avgusta, v ~ asu, ko se udeležujejo svetovnih tekmovanj. Barbara ^uk pravi: »Vse se veselimo tega dogodka, ker praznujemo Sarin rojstni dan vsako leto v drugi državi!«

Smele želje in na~ rti

Evropsko prvenstvo leta 2009 v mestu Fouras v Franciji.

Medalj skoraj toliko kot deklet

FOTO: TOM AŽ PLUT

Twirling je angleški izraz, ki pomeni (hitro) vrtenje, rotacijo, sukanje. Osnovni rekvizit za mažoretke kot tudi za twirling je palica, v klubu pa za popestritev dejavnosti uporabljajo tudi druge rekvizite. Pred desetletji (~ isto na za~ etku) so vrtele vesla, ka-

Svetovno prvenstvo je povezano s torto

sneje zastavice, danes pa vrtijo palico (baton). Uporabljajo tudi trakove, obro~ e, žoge, kolebnice in cofe. Veš~ ine, ki jih izvajajo s palico, se v odnosu do telesa imenujejo meti, role in kontakt.

Program sestavljajo gimnastika, ples in uporaba rekvizita, v prostem programu pa je potrebna še zahtevnejša koreografska dodelava. Sistem dela v klubu ima osem stopenj in zahteva dvakrat letno opravljanje preizkusa znanja. Izpit vklju~ uje preverjanje obvladanja zahtevanih telesnih gibov, tehnike s palico, gimnasti~ nih vaj in pisni del. Trening izvajajo od enkrat do petkrat tedensko, odvisno od stopnje zahtevnosti, v katero so uvrš~ ene. Ker so prakti~ no vodilne v Sloveniji, so drugim klubom za vzgled, kar zahteva neprestani razvoj. »Mnogo lažje je priti na vrh, kot pa to mesto ohranjati,« meni predsednica logaškega Twirling kluba Vera Tratnik.

FOTO: TOM AŽ PLUT

Leta 1972 je prišel v Logatec podjeten glasbenik Ilija Markovi}. V okviru Glasbene šole je zbral skupino deklet, ki jih je uvajal v umetnost izvajanja mažoretnih predstav. Pod njegovim okriljem so dekleta nastopala na raznih prireditvah v Sloveniji, obiskala pa so tudi Beograd in Šibenik. Leta 1976 je njegovo delo prevzela Vera Tratnik, isto~ asno se je pri~ el tudi silovit razcvet Društva mladih glasbenikov, ki se je v letu 2004 preimenovalo v Twirling klub logaških mažoretk.

Skupaj z navija~ i so obiskale Mostar po kon~ anem evropskem prvenstvu leta 2010 v Bosni.

Logaške mažorete dosegajo zavidljive rezultate na vseh tekmovanjih. Že leta 1978 so v Arti~ ah, na republiški reviji godb in spremljajo~ ih skupin, prejele zlato plaketo. Od leta 1997 redno tekmujejo na državnih, mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, kjer praviloma zasedajo najboljša mesta. Na svetovnem pokalu v Rimu leta 2006 je skupina odnesla bronasto medaljo. V Sydneyu 2009 pa je Sara Pe~ kaj v kratkem programu za posameznice dobila zlato.

Z evropskih tekmovanj ima v solo programu Kristina Ili~ dve

zlati medalji, Sara Pe~ kaj pa srebrno. Seveda pa nimajo veljave le medalje, tudi sicer se logaške mažorete namre~ vedno uvrstijo v ospredje med ostalimi tekmovalkami.

Nezgoda je lahko tudi prigoda Dekleta veliko potujejo, zato doživijo marsikaj. Barbara ^uk, ki je trenerka in ima izpit za sodnico na svetovnih prvenstvih, obožuje tudi ~ as, ki ga po kon~ anem tekmovanju namenijo za ogled mest: »Videle smo že ve~ kontinentov in ogromno velikih mest.

Ve~ krat smo bile v Ameriki, v Kanadi, v Avstraliji ter v skoraj vseh evropskih državah. Spoznale

smo mnogo razli~ nih kultur, jedi in znamenitosti. In ogromno zanimivih ljudi.« Sara Pe~ kaj se spominja zapleta, ki se je zgodil na potovanju v Ameriko: »Na letališ~ u v New Yorku je Barbara pozabila torbico z dokumenti. Ostala dekleta so odletela v Minnesoto, z Vero, ki naju je z Barbaro po~ akala, pa smo zamudile let.

S tem smo pridobile možnost, da smo si v ~ asu do poleta naslednjega letala ogledale New York. Vsaka stvar je lahko za nekaj dobra!« Tudi desetletna Katja Verbi~ se spominja nastopa, ki se mu danes smejijo, takrat pa jih je spravljal v obup: »V Franciji je bilo tekmovanje neposredno

Vera Tratnik v imenu kluba pove: «Želimo si, da bi se januarja ~ imve~ tekmovalk uvrstilo v polfinale in nato v finale državnega prvenstva, ki bo aprila v Logatcu. Za starejše tekmovalke pa si želimo, da bi se uvrstile na svetovno tekmovanje, ki bo letos na Floridi.« Je pa tudi polna hvaležnosti: »Brez ob~ inske denarne pomo~ i in požrtvovalnih staršev bi bilo nemogo~ e dosegati tako kakovost. Prav tako ne brez naših stalnih navija~ ev, ki nas spremljajo na vseh tekmovanjih, tudi po Evropi!« Twirling klub logaških mažoretk vabi na ogled predtekmovanja za odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki bo 29. januarja ob 9. uri v Športni dvorani v Logatcu.

Ogledali si boste lahko nastope preko sto tekmovalk.

Za vsak mesec ena gasilka ^lanice PGD Iga vas so uresni~ ile šalo z lanskega ob~ nega zbora in izdale svoj koledar V Loški dolini marsikateri dom in pisarno krasi fotografija lepe in urejene gasilke s koledarja, ki so ga izdale gasilke PGD Iga vas. Za vsak mesec v letu se je pred fotografski objektiv Krištofa Istini~ a postavila ena izmed dvanajstih ~ lanic društva. Predsednica komisije za ~ lanice pri Gasilki zvezi Loška dolina Tadeja Anton~ i~ je povedala, da so »njena dekleta« tudi strokovno zelo usposobljena.

Pred izdajo koledarja so morale gasilke pokazati tudi precejšnjo mero podjetnosti. Poiskale so toliko pokroviteljev, da kritje

 Maruša Mele Pavlin

stroškov ni bilo težko. Frizerke in mojstrice li~ enja so jih brezpla~ no uredile, koledar je oblikovala Petra Ožbolt.

Projekt pomeni nadgradnjo tovarištva, ki jih povezuje že nekaj let. Vse gasilke so ~ lanice PGD Iga vas, ~ eprav prihajajo iz razli~ nih krajev Loške doline. Nekatere imajo dvojno ~ lanstvo in so prvotno ~ lanice Industrijskega gasilskega društva Kovinoplastika Lož. »Videle so, da se v igavaškem društvu veliko dogaja. Ker so želele biti še bolj aktivne, so se nam pridružile,« razlaga Tadeja Anton~ i~ . Poleg nje so se pred objektiv postavile še: Romana Zakrajšek, Anemarija Štefan~ i~ , Radojka Ko~ evar, Tina -Dukes, Ljubica Bavec, Jožica Truden, Marlina Plos, Sonja Debeljak, Magda Ko~ evar, Valentina Lipovac in Danica Štefan~ i~ (na sliki).

V gasilstvu uživajo »V prvi vrsti to pomeni, da se imamo dobro,« Tadeja Anton~ i~ odgovarja na vprašanje, kaj

druži ~ lanice razli~ nih poklicev, zanimanj in starosti. Ko je leta 2003 ob ustanovitvi Gasilke zveze Loška dolina prevzela skrb za gasilke, aktivnih ~ lanic ni bilo. »Tudi na vrata sem trkala,« se spominja. Poudarja, da za razliko od ve~ ine moških kolegov z gasilstvom niso rasle od malega. Organizaciji so se pridružile po lastni presoji. Iz leta v leto jih je ve~ . »Kar pomeni da se imamo lepo in v gasilstvu uživamo.«

Poslanstvo jemljejo resno ^lanice PGD Iga vas so tudi strokovno usposobljene. Ve~ ina je opravila nadaljevalni te~ aj za gasilca, pa tudi te~ aj za vodjo skupine. Na mladinske kvize spremljajo gasilske nadebudneže. Enega izmed vrhuncev v letu pa jim predstavlja sre~ anje ~ lanic – gasilk v Lazah pri Logatcu.

Sodelujejo tudi v intervencijah, nenazadnje so lani pomagale odpravljati posledice septembrskih poplav.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

10

Pogovor

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

»Logaška ob~ ina ima posluh za socialno šibkejše«

 Blanka Markovi~ Kocen

Socialni položaj notranjsko-kraških ob~ in je boljši kot v ve~ jih mestih, tudi tukajšnji centri za socialno delo pa se spri~ o gospodarske krize sre~ ujejo s pove~ anim obsegom dela Denarno socialno pomo~ v Logatcu prejema mese~ no 145 upravi~ encev, državno štipendijo pa je lani imelo 287 dijakov in študentov. Logaški center za socialno delo v zadnjem ~ asu veliko pozornosti namenja nasilju v družinah, med številnimi pravicami iz javnih sredstev pa se najve~ ukvarjajo z vlogami, ki se nanašajo na pravice s podro~ ja starševskega varstva in družinskih prejemkov, v pogovoru pojasnjuje Lidija Obreza, direktorica Centra za socialno delo Logatec. Po njenem mnenju center s pomo~ jo logaške ob~ ine, ki ima posluh za socialno problematiko, ob~ anom lahko zagotavlja nekoliko višjo raven socialne varnosti kot jo država.

FOTO: VALTER LEBAN

Kako se gospodarska kriza zrcali na delo Centrov za socialno delo, konkretno v Logatcu?

Gospodarska kriza je zadnja leta prizadela tudi ob~ ino Logatec. Ukinjanje delovnih mest v KLI Logatec, IUV Vrhnika ter nekaterih drugih podjetjih in zasebnih delodajalcih je privedlo v stisko številne naše družine in posameznike. Pridružili so se še iskalci prve zaposlitve, težje zaposljivi in starejši nezaposleni, ki zadnja leta težko dobijo ustrezno zaposlitev.

njanju socialnih stikov. Tistim, ki želijo, dostavljata tudi kosilo na dom. Storitev se pla~ uje, ceno dolo~ a Ob~ ina Logatec in znaša šest evrov na uro. Ob~ ani, ki imajo zelo nizke prejemke, lahko zaprosijo za delno oprostitev pla~ ila storitve. Višina preživnin se praviloma dolo~ i že v lo~ itvenem postopku, vendar so to pogosto le številke na papirju. Mnoge matere samohranilke preživnine v resnici sploh ne prejemajo.

Lidija Obreza, direktorica CSD Logatec: »Ukinjanje delovnih mest v KLI Logatec, IUV Vrhnika ter nekaterih drugih podjetjih in zasebnih delodajalcih je privedlo v stisko številne naše družine in posameznike.«

sek štipendije za dijaka znaša 38,79, za študenta 58,19 evra, prištejejo se še dodatki glede na uspeh, kraj šolanja, vrsto in podro~ je izobraževanja ter na dohodek družine. Na centru Ali vaše pristojnosti zajemajo zgolj logaško ob~ ino ali delu- obravnavamo tudi probleme, ki jete tudi širše in ~ e, na katerih niso materialnega zna~ aja. Nudimo osebno pomo~ posameobmo~ jih? znikom v stiski in pomo~ družiPristojnosti našega centra so nam pri urejanju odnosov med omejene na logaško ob~ ino, družinskimi ~ lani in pri skrbi za razen storitev prve socialne otroke. Izvajamo svetovalne pomo~ i, ki jo nudimo vsakemu razgovore v razveznih postopupravi~ encu. To je pomo~ pri kih. Zadnje ~ ase namenjamo prepoznavanju socialne stiske ali težave, ocena možnih rešitev, veliko pozornosti nasilju v družinah. Obravnavamo mladoleseznanjanje s socialnovarstvetne storilce kaznivih dejanj in nimi storitvami in dajatvami ter mrežo izvajalcev, ki upravi~ encu izvajamo naloge, ki so vezane na nadomestno kazen. Poseblahko nudijo pomo~ . na skrb je namenjena starejšim S kakšnimi problemi se ljudje in invalidnim ob~ anom. oglašajo pri vas? Katere proKako CSD lahko pomaga blematike prevladujejo?

Pri nas se oglašajo ob~ ani z ra- ob~ anki ali ob~ anu, ki, denimo, ostane brez službe? znovrstnimi problemi, ki so veNa centru se zavedamo, da je zani na njihove materialne ali izguba zaposlitve ena najbolj nematerialne potrebe. Na censtresnih situacij za vsakega, ki tru uveljavljajo številne pravito doživi. Veliko se jih oglasi še ce iz javnih sredstev. Najve~ je preden pride do prekinitve zavlog, ki se nanašajo na pravice s podro~ ja starševskega varstva poslitve. Poleg psihosocialne pomo~ i jih seznanimo z vsemi in družinskih prejemkov. Lani pravicami, ki jih imajo v primeje otroški dodatek prejemaru, da ostanejo brez sredstev lo 1.942 družin oziroma 4.311 otrok. Najnižji dodatek je znašal za preživljanje. Pozorni smo predvsem na tiste, ki prebiva19,78, najvišji 114,95 evra na otroka, odvisno od števila otrok jo sami in nimajo nikogar, ki bi jim pomagal. Na centru lahko in dohodka na družinskega zaprosijo za redno ali izredno ~ lana. Dodatek za veliko družino, ki ima tri ali ve~ otrok, je pre- denarno socialno pomo~ . Z dojelo 391 družin. Izpla~ uje se en- datnimi sredstvi, ki jih odobrakrat letno, za tri otroke je znašal va ob~ ina Logatec, rešujemo najbolj kriti~ ne primere. Porav391,60, za štiri 471,90 evra. navamo položnice za gospoPomo~ ob rojstvu otroka je dinjstvo, dajemo naro~ ilnice za prejelo 185 upravi~ encev, ki hrano, mese~ ne vozovnice za so bili deležni še vseh drudijake in študente ali poravnagih pravic, do katerih so starši upravi~ eni (porodniški in o~ eto- vamo stroške enega toplega vski dopust, dopust za nego in obroka dnevno. V povezavi z OZ RK Logatec posameznikom varstvo otroka …). Za denarno socialno pomo~ zaprosiin družinam nudimo še dodajo ob~ ani, ki nimajo sredstev tne pomo~ i v obliki prehrambeza preživljanje, za državne štinih paketov, enkratnih denarnih pendije dijaki in študentje, ki pomo~ i in obla~ il, ki jih lahko jim starši ne morejo zagotodobijo v skladiš~ u OZ RK. viti sredstev za stroške šolaOd ~ esa je odvisna višina nja. Lani je prejemalo štipensocialne podpore, kako jo dijo 287 dijakov in študentov dolo~ ate, kdo so upravi~ enci? iz naše ob~ ine. Osnovni zne-

Do denarne socialne pomo~ i je upravi~ en posameznik ali družina, ki brez lastne krivde nima sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Država je dolo~ ila višino minimalnega dohodka za posameznega družinskega ~ lana, ki predstavlja cenzus za pridobitev pravice do pomo~ i. Za prvo odraslo osebo v družini je cenzus 229,52, za vsako naslednjo odraslo osebo 160,66, za otroke pa 68,85 evra. Dodelitev in višina pomo~ i sta odvisni od števila družinskih ~ lanov in od premoženjskega stanja posameznika oziroma družine.

Center lahko dodeli tudi izredno denarno socialno pomo~ za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Pomo~ je odvisna od materialnega stanja upravi~ enca in od potreb, ki so ga privedle v stisko.

Koliko ljudi v Logatcu prejema socialno pomo~ in kakšen je njen razpon?

Denarno socialno pomo~ prejema mese~ no okoli 145 upravi~ encev, od tega je 15 do 20 prejemnikov izredne denarne pomo~ i. Višina pomo~ i je od 38,91 (posameznik, ki ima še druge prejemke) do 665,61 evra (družina brez prejemkov).

S koliko primeri se dnevno sre~ ujete?

Glede na celoletne podatke nas dnevno obiš~ e okoli 30 ob~ anov.

Koliko socialnih delavk je zaposlenih na CSD Logatec?

Vseh zaposlenih na CSD Logatec je devet, strokovne delavke so štiri.

Ali vaše delo poteka tudi na terenu?

Pomo~ na domu opravljata dva delavca našega centra. Izvajata socialno oskrbo na domu za tiste starejše ob~ ane, ki živijo sami in potrebujejo pomo~ . Gre za razli~ ne oblike organizirane prakti~ ne pomo~ i in opravil, s katerimi se upravi~ encem za

dolo~ en ~ as nadomesti potrebo po domski oskrbi. Socialna oskrbovalca nudita pomo~ pri gospodinjskih opravilih, vzdrževanju osebne higiene in ohra-

Kaj jim svetujete, ko (~ e) preživnino skušajo izterjati. Najbrž se najprej obrnejo na vas …

Upravi~ encem do preživnine svetujemo, da le-to poskušajo izterjati. Damo jim informacije v zvezi z izterjavo, pomagamo pri izpolnitvi dokumentov za sodiš~ e in jih seznanimo o jamstvenem in preživninskem skladu, kamor naj se obrnejo, ~ e izterjava ne bo uspešna.

Strinjam se, da so postopki za izterjavo preživnine zapleteni in preve~ obremenilni za upravi~ ence oziroma zakonite zastopnike.

Na sodiš~ u dolo~ ena preživnina, tudi ~ e se ne izpla~ uje, pa se upošteva pri dolo~ anju višine otroškega dodatka, torej so matere dvakrat oškodovane.

Kako to komentirate?

Preživnine, ki niso izterljive in se jih ne da uveljavljati pri Jamstvenem in preživninskem Skladu RS, se ne upoštevajo pri odmeri otroškega dodatka.

Kako ocenjujete socialni položaj notranjsko-kraških ob~ in? Je ta po vaši oceni boljši, slabši ali podoben kot v ve~ jih mestih, na primer v Ljubljani?

Položaj notranjsko-kraških ob~ in je verjetno podoben ali nekoliko boljši kot v ve~ jih mestih. Med našimi ob~ ani je prisotna velika solidarnost, kar se nam vedno potrjuje ob humanitarnih akcijah ali ob elementarnih nesre~ ah. Veliko je odvisno od posluha ob~ in, za logaško lahko trdim, da ga ima, saj z njeno pomo~ jo ob~ anom lahko zagotavljamo nekoliko višjo raven socialne varnosti, kot jo država.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Kultura

11

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

»Na Zemlji je vse, kar potrebujemo«

str 11

 Barbara ^epirlo

Desa Muck je prepri~ ana, da iz raja nikoli nismo šli – Za vse je dovolj, da bi lahko zares lepo in brezskrbno živeli

Najbolj smo se vas zapomnili kot priljubljeno in hudomušno sovoditeljico nedeljske oddaje z Mariom Galuni~ em, mlajše generacije pa vas poznajo tudi kot pisateljico. V obeh vlogah se dobro držite. Ste raje igralka ali pisateljica?

Oboje je zahtevno in te hitro iz~ rpa. Vseeno sem raje igralka, ker se lahko vživim kot takrat, ko sem bila še otrok. Gledališ~ e je zame še vedno pravljica in ~ e mi uspe ljudi spraviti v smeh, ali jim predati kakšno sporo~ ilo, je to izjemno lep ob~ utek. Rada imam pohvalo, ~ eprav sem štorasta, ko jo je treba sprejeti, in obožujem aplavz, ~ eprav me spravlja v zadrego. Še vedno mi namre~ ni ~ isto jasno, zakaj sem nekaterim ljudem vše~ . Pisanje je samotno in tesnobno delo, kjer se ves ~ as

soo~ aš z lastnimi travmami. Tudi, ~ e gre za humorne tekste.

Delujete in ustvarjate kot svobodna umetnica. Kako to, da ste se odlo~ ili za ustvarjalno samostojno pot?

Da bi se izognila temu, da se nad mano izživljajo samovše~ ni in zafrustrirani šefi, ki mislijo, da me morajo nujno spraviti v red, zato, ker se jim zdi moj talent sumljiv, ali pa mi ga zavidajo.

V~ asih še vedno pri svojem delu naletim na takšne primerke, a vsaj gledati mi jih ni treba vsak dan.

Odnos do umetnosti in literature ste nedvomno podedovali. Kaj oz. katerih vlog ste se priu~ ili?

Geni še zdale~ niso vse. Treba se

je veliko u~ iti in delati, ~ e ho~ eš, da dajo geni kakšen rezultat. In to moraš po~ eti do smrti.

Primorsko ste nedavno osvojili s svojo monokomedijo Kon~ no sre~ na. V prihodnjem mesecu boste igrali tudi na odrih notranjskih kulturnih domov. Nam lahko na kratko predstavite zgodbo?

V bistvu je to lahko zgodba o vsakem izmed nas. Govori o ženski, katere življenje je zavilo s poti, kakršno je želela. Ker nima dovolj poguma, da bi kaj spremenila, se je zaprla med štiri stene in s svetom, celo z lastnim sinom, komunicira samo še prek interneta. Pri tem si izmišljuje razne identitete in zato prihaja do komi~ nih zapletov. Med predstavo se lahko samo zabavaš in sprostiš, lahko pa se tudi zamisliš, kakor te je pa~ volja.

Predstava absolutna ni primerna za mladoletne in tiste, ki se radi zgražajo, ker je v njej kar nekaj šal na ra~ un seksualnih navad Slovencev.

Notranjska ima za vas poseben pomen, so mi povedali vaši prijatelji. Pravijo, da ste zaljubljeni v Cerkniško jezero. Drži?

Desa Muck : monokomedija,

Ja. To je ena najlepših pokrajin na svetu. Pogosto se mi pojavlja v sanjah, in kadar ga vidim v živo, mi gre vedno na jok zaradi njegove fantazijske lepote.

Nedale~ od tu pa imate tudi družinske korenine. Namigujem na najhladnejši kraj pri nas, Babno Polje, kjer ima mraz mlade. Mimogrede, kako prenašate mraz in zimo?

Kar dobro. Bolje kot poletje. Iz Babnega Polja izvira moja babica po mamini strani in kot otrok sem hodila tja na po~ itnice. Nanje imam najlepše spomine, ki sem jih tudi uporabila v knjigi Anica in po~ itnice. Še vedno hodim tja obiskovat svojega sorodnika, Dušana Uleta, ki ima tam azil za divje živali. Krasen ~ lovek.

Duhovit in moder. Zdaj, ko ste me spomnili, bom morala spet malo na obisk.

Vem, da imate zelo radi konje, ~ eprav ste se jih, preden ste za~ eli pisati knjigo Nebo v o~ esu lipicanca, zelo bali. Je konj vaša najljubša žival?

Vse živali ljubim neskon~ no.

Edino s komarji sem na bojni nogi, kadar pretiravajo. Doma imam poleg konja še dva psa in štiri ma~ ke. Trenutno pa je pri meni na po~ itnicah še h~ erkina udoma~ ena podgana Astrid. Živali me osre~ ujejo in so moje zveste spremljevalke in prijateljice. V zahvalo skušam skrbeti zanje, ne da bi jih pri tem poniževala.

Slišala sem, da svojih knjig, ko jih enkrat napišete, ne preberete ve~ . Zakaj ne?

Bojim se jih, ker vem, da bom v njih našla polno pomanjkljivosti, za katere je potem, ko so natisnjene, že prepozno, da bi jih popravila.

Gledališče Dese Muck in Go partner Vas vabita!

PIVKA

KRPANOV DOM

FOTO: M ARKO VRABL

Humoristko, televizijsko voditeljico in pisateljico Deso Muck poznajo mladinci, ki so kadarkoli prebrali kakšnega od njenih prepri~ ljivih romanov, mame, stare mame in dedki, ki so nedeljski ve~ er preživeli pred televizijo, in tisti, ki so si nazadnje ogledali njeno monokomedijo Kon~ no sre~ na. Po rodu Ljubljan~ anka se vsakega slehernega dneva zelo veseli in na prostrani podeželski oazi zelo uživa. V pogovoru, ki smo ga pripravili zaradi napovedanih predstav na notranjskokraških odrih, pove, da smo zaradi svoje slepote, požrešnosti in strahopetnosti sami sebe izgnali iz raja, verjame pa, da nas bo mladi rod rešil takrat, ko bo nastopil skupaj.

Utrinek z monokomedije Kon~ no sre~ na. po pristni naravi.

Sem rojena Ljubljan~ anka. Otroštvo in mladost sem preživljala na mestnih ulicah. Ko pa so prihajali otroci, sem za~ utila potrebo, da spletem gnezdo nekje, kjer je mirneje in varneje zanje.

Zdaj se v mestu ne znajdem ve~ . Bega me in utesnjuje, zato jo hitro pobrišem domov. Šele ko pridem z ljubljanske obvoznice na avtocesto, spet lahko normalno diham.

Kaj vas v življenju najbolj napolnjuje ali ~ e vprašam druga~ e, kje si polnite baterije?

Branje, filmi, sprehodi, prijatelji …

Ni~ posebnega. Tako kot ve~ ina.

Najbolj mi napolni baterije potovanje, ampak zaradi splošnih okoliš~ in že par let nisem pokukala iz Slovenije. Pa se sama sebi ne smilim preve~ . Vem, da je mnoge recesija še huje zadela.

Po vsem tem, kar po~ nete in toliko aktivnostih, ki jih imate, bi vas ~ lovek jemal kot dinami~ no osebo, ki ne more brez interneta, telefona, ki živi sredi mestnega vrveža itd. Pa ni tako, kajne? S svojimi h~ eraŽelite našim bralcem še kaj mi in živalskimi prijatelji živite na podeželju, kjer je mir in vonj sporo~ iti? O ~ em razmišljate, ko

ne pišete in ko niste na odru?

Nisem ravno prava oseba, da bi drugim delila nasvete. Moje življenje namre~ ni ravna in veseljaška pot k uspehu … Vseeno pa zadnje ~ ase razmišljam o katoliškem mitu: izgonu iz raja.

Vedno bolj sem prepri~ ana, da iz raja sploh nikoli nismo šli. ^e pogledate, je na Zemlji vse, kar potrebujemo, da bi lahko vsi zares lepo in brezskrbno živeli. Toda ljudje smo pohlepni in bi vedno radi ve~ kot imamo, smo strahopetni in se bojimo, da nam bodo kaj vzeli, tudi ~ e imamo dovolj. Tako smo se zaradi požrešnosti, slepote in strahopetnosti obsodili na trpljenje in se sami izgnali iz raja. Tudi Slovenija je pre~ udovit del zemeljskega paradiža, ki smo ga s tem, da se ves ~ as prepiramo, si me~ emo polena pod noge in se krotovi~ imo od zavisti in starih zamer, že skoraj uni~ ili. Mo~ no upam, da se bo mladina zbudila in stopila skupaj, ter rešila kar se še rešiti da.

petek, 4.2. 2011 ob 19.00 CESTA 4. MAJA 50 1380 CERKNICA

Ja, ni šala, smejati se samim sebi, zato se raje smejmo Desi Muck!

Prodaja vstopnic v Pivki: Papirnica Sponkca.

V Postojni: Papirnici Scripta in Kocka, in uro pred predstavo pri Obisk skupin s popusti: blagajni Krpanovega doma.

040 357 318, info@go-partner.si www.desamuck.si Tudi pri Notranjsko kraških novicah se radi nasmejemo!

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 01 707 16 27

Agrocenter Iga vas tel.. 01 707 16 40

UGODNE CENE IN PESTRA IZBIRA: - lopat za sneg, - start kablov, - zimskih vitrexov in - snežnih frez, - akumulatorjev, - antifrizov.

Agrocenter Vrhnika tel. 01 750 68 40

CESTA 4. MAJA 50 1380 CERKNICA

ZIMSKI DELOVNI ÈAS:

Agrocenter mlin Cerknica: pon. - pet.: 8.00-17.00, sobota: 8.00-12.00 Agrocenter Iga vas pon. - pet.: 8.00-16.30, sobota: 8.00-12.00 Agrocenter Vrhnika pon. - pet.: 8.00-17.00, sobota: 8.00-12.00

_______________________________________________________________________

SUPER POPUSTI na izbrana zimska oblaèila in obutev!

do

-50%

Center mode Uršula, Cesta 4. maja 64, Cerknica; Tel.št.: 01/ 70 71 672 Tekstilni oddelek Nova vas, Nova vas 5, Nova vas; Tel.št.: 01/ 70 71 633 Trgovina Pepelka, Cesta Notranjskega odrega 9, Stari trg; Tel.št.: 01/ 70 71 662

Ugodna ponudba velja od 03.01. do 05.02.2011 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Popust se obraèuna pri blagajni.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

12

Kultura

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Postojnske legende na filmskem traku

 Katarina Temkova

Prvi film o starih Postojn~ anih v produkciji Studija Proteus Postojna

Idejo, da bi arhivirala stare zgodbe znanih Postojn~ anov, je Nevena Burger gojila že vrsto let. V sodelovanju s Studijem Proteus in njegovim vodjem Ernestom Zakarijo je ta prerasla v odlo~ itev, da na filmski trak posnamejo zgodbe in izjave znanih doma~ inov, ki so zaznamovali tok zgodovine v mestu, ali pa bili le zunanji opazovalci. Kot je poudaril Zakarija na slavnostni premieri, želijo »mestu Postojna ponovno vdahniti dušo. Mesta namre~ ne predstavljajo kilometri

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna, 22. januar – Dvorana kulturnega doma v Postojni je bila v soboto zve~ er do zadnjega koti~ ka napolnjena, veliko obiskovalcev pa je ostalo pred vrati. Premierno predvajanje prvega filma iz cikla o starih Postojn~ anih je navdušilo tako ob~ instvo kot organizatorje, ki imajo na filmskem traku še šest dokumentarnih filmov in veliko idej za prihodnje.

Po predvajanju filma so stopili pred objektiv vsi, ki so sodelovali pri nastajanju filma in nastopajo~ i, kar nekaj med njimi pa je žal že pokojnih.

cest, krožiš~ a in zgradbe, temve~ ljudje s svojimi zgodbami in medsebojnimi odnosi.« Prvo dokumentarno kramljanje so posneli leta 2006, v pogovoru s Karlom Borjan~ i~ em – Dinotom je pokojni olimpijec Emil Kranjc, s svojim živim in hudomušnim pripovedovanjem v stari postojnš~ ini, dvorano do solz nasmejal, prenekatero dogodivš~ ino t. i. fokslmajstrov je obudil tudi Janko Burger. V filmu so spregovorili še nedavno preminuli skladatelj Alojz Srebotnjak, Marija Burger, Janko Ozbi~ , Mara Filip~ i~ in drugi.

Kot snemalka, režiserka in montažerka se je pod vseh sedem filmov podpisala doma~ inka Karmen Tomši~ , ki že ve~ let živi in dela v Ljubljani. Tomši~ eva se premiere ni mogla udeležiti, je pa obiskovalce pozdravila na posnetku, v katerem se je tudi

zahvalila vsem svojim sodelavcem ter Alenki ^uk iz Notranjskega muzeja Postojna, ki je prispevala arhivsko slikovno gradivo za filme. Avtorica je pojasnila, da so prve štiri filme snemali v nekdanji mestni kavarni Jadran, naslednjega v kuhinji nekdanje Štefinove gostilne, šesti film predstavlja še vedno delujo~ i salon legendarnega postojnskega brivca Janka Ozbi~ a, znana furmanska doma~ ija Sojerjevih pa je predstavljena v sedmem filmu.

Filmsko premiero je pospremila tudi glasba, in sicer petje MePZ Postojna, ki je v krajšem porogramu zapel tudi Srebotnjakovo Šürka je Tisa ter star napev o Postojn~ anih, ki so ga kot uvodno pesem v vseh filmih zapeli ~ lani Folklorne skupine Torbarji: »Pa mi Postojn~ ani smo fantje pudrani, trebuh in pamet pa sta ondolirana«.

FOTO: VALTER LEBAN

Novo znanje za ohranjanje kakovosti kraških izvirov

Orkestralna igra v Postojni

FOTO: FOTO ATE LJE P O STOJN A

F OTO: A N D REJA JERN EJ^I^

Postojna, 22. januar – Zveza primorskih glasbenih šol vsako leto priredi sre~ anje godalnih orkestrov.

Na povabilo postojnskih organizatorjev so se odzvale glasbene šole iz Kopra, Postojne, Idrije, Sežane, Ajdovš~ ine, Nove Gorice in Cerknice. Zaradi tako velikega števila udeležencev smo poslušali kar dva koncerta. Prvi se je za~ el ob 15. uri, drugi pa ob 18. Muziciranje v skupini je sestavni del glasbenega izobraževanja in videti je bilo, da se temu zadnje ~ ase posve~ a ve~ pozornosti, saj je skoraj vsaka šola imela kar dva orkestra. Ti so se med seboj razlikovali predvsem po starosti glasbenikov in po zasedbah, ki so bile samo godalne, godalne s tolkali in ostalimi solisti ter simfoni~ ne. Posebnost letošnjega sre~ anja je bil orkester violon~ el iz glasbene šole Koper–Izola in Piran. Izvajan repertoar je bil zelo pester, saj so poleg klasi~ nih orkestrskih del na spored prišle tudi bolj popularne in filmske skladbe. Sode~ po velikem številu obiskovalcev, je ljubiteljev te vrste glasbenega ustvarjanja mladih ~ edalje ve~ . kc

Postojna, 19. januar – Na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU so bogatejši še za dve krasoslovni knjigi, v katerih sta svoja strokovna spoznanja o pretakanju vod na krasu strnila sodelavca inštituta Janja Kogovšek in Janez Turk. Kogovškova v knjigi Zna~ ilnosti pretakanja skozi vadozno cono krasa na podlagi 35-letnih raziskav pretakanja vode in prenosa snovi ugotavlja, da je spiranje snovi iz površja globlje v kras lahko dolgotrajen proces, saj se v tako imenovani vadozni coni (obmo~ je med površjem in gladino kraške podtalnice) snovi v sušnih obdobjih lahko tudi zadržujejo. Pretakanje se spreminja s hidrološkimi razmerami, od teh pa je odvisen tudi prenos kontaminantov (onesnaževalcev). »Ob izlitju snovi lahko ni nobenih takojšnjih u~ inkov, onesnaženje lahko pride z velikimi ~ asovnimi zamiki,« ugotavlja Kogovškova. Kontaminanti, kot so mo~ ne kisline, povzro~ ajo tudi pove~ ano raztapljanje apnenca, kar s ~ asom pomeni pove~ ano prepustnost in zato hitrejše širjenje kontaminantov. V primeru odlagališ~ na krasu, ki obratujejo že ve~ kot 30 let, lahko tako pri~ akujemo vse hitrejše prodiranje kontaminantov skozo vadozno cono in naprej skozi vodonosnik vse do kraških izvirov.

Tudi nova spoznanja, predstavljena v Turkovem delu Dinamika podzemne vode v kraškem zaledju izvirov Ljubljanice, so zelo pomembna za na~ rtovanje vodooskrbe na krasu, saj je podzemna kraška voda tudi pomemben vir pitne vode. Na podlagi ugotovljenih hitrosti in smeri pretakanja pa lahko zelo zanesljivo sklepamo, kako in koliko ~ asa bi se v vodonosniku širilo morebitno onesnaženje, povzro~ eno zaradi nepredvidljivega dogodka. vr

Postojna – V galeriji Na vogalu je do 28. februarja na ogled razstava kerami~ nih izdelkov ~ lanov študijskega krožka Doma upokojencev Postojna z naslovom »Keramika na naših mizah«. Udeleženci študijskega krožka pod mentorstvom Flore Otoni~ ar v glino gnetejo spomine in dolge življenjske niti ter jo z upanjem pospremijo v ognjeni objem, kajti šele ogenj vdahne izdelkom iz gline pravo življenje. Kot je povedala Otoni~ arjeva, so ~ lani študijskega krožka, ki vsi po vrsti presegajo 80 let, pokazali izjemno voljo do u~ enja in veliko mero ustvarjalnosti, kar dokazujejo tudi razstavljeni izdelki. Razstava je odprta vsako sredo in petek od 17. do 20. ure in v soboto od 10. do 13. ure. vr

BUMfest tudi v Postojni Postojna, 15. januar – Med 13. in 16. januarjem je potekal BUMfest, najve~ ji tolkalni festival v Sloveniji z mednarodno zasedbo, ki sicer vsako leto poteka v Žalcu, letos pa se je del festivala odvijal tudi v Postojni. Festival sta že peti~ skupaj organizirala ZKŠT, Zavod za kulturo šport in turizem Žalec in SToP, Slovenski tolkalni projekt, BUMfest pa se je zaradi dobrih izkušenj, odli~ nega obiska, razprodanega 4. BUMfesta in pozitivnih kritik iz preteklih let nadaljeval tudi letos. V soboto so tako v okviru festivala v Kulturnem domu Postojna nastopili Mass Percussion iz Španije, ki so se dan prej predstavili tudi publiki v Žalcu, dan kasneje pa so nastopili v oddaji TLP in tako zaokrožili svoj obisk v Sloveniji. Štirje fantje iz skupine Mass Percussion so svoje spretnosti pokazali na ve~ deset tolkalih in navdušili s svojo predstavo. Po odzivih publike, obiskih koncertov in delavnic organizatorji predvidevajo, da bo festival potekal tudi drugo leto. V Kulturnem domu Postojna pa upajo, da se bo projekt v prihodnjih letih še bolj razširil na postojnsko regijo, in da bodo tako lahko gostili še ve~ glasbenikov in morebitnih delavnic. aj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Kultura

str 13

13

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Novi glasbeni prostori

 Irena [tirn

Glasbena šola Logatec je dobila nove prostore – Ob~ ina Logatec do sedaj vložila v projekt skoraj 300.000 evrov lo prebivalstva je iz leta v leto naraš~ alo, vzporedno s tem pa seveda tudi potreba in želja po glasbenem opismenjevanju vse ve~ jega števila mladih. Ministrstvo za šolstvo in šport je zaradi pove~ anega povpraševanja dalo soglasje za dodatne programe, vendar so takrat morali za njihovo izvajanje poiskati prostore v drugih objektih v Logatcu.

Ob odprtju je ravnatelj šole Primož Malavaši~ dejal: »Današnji sve~ ani program izvajajo u~ itelji in u~ enci, s ~ imer želimo simboli~ no izraziti hvaležnost, ki jo ~ utimo vsi, ki smo najožje povezani z GŠ!« Teh pa ni malo, saj so v letošnjem šolskem letu sprejeli 360 u~ encev, zaposlenih pa je 34 u~ iteljev.

Minister Igor Lukši~ je v svojem slavnostnem govoru poudaril pomembnost glasbe, ki je vezana na vse pomembne trenutke naše civilizacije. »Kar 14 odstotkov slovenskih osnovnošolcev je vklju~ enih v glasbeno šolo, kar nas uvrš~ a med pozitivne posebneže med evropskimi sobrati,« je pohvalil. Tudi župan Berto Menard je izrazil zadovoljstvo ob tako pomembni pridobitvi, ki omogo~ a razvoj mladih: »Glasba in šport sta podro~ ji, ki imata mo~ an vpliv na kakovosten, celovit razvoj potencialov naših otrok. S krepitvijo teh vrednot se bo celoten ustroj naše družbe razvijal na zdravih osnovah.«

FOTO: M AR KO VR AB L

Logatec, 21. januar – Glasbena šola Logatec (GŠ) je po sedmih letih pri~ akovanj pridobila nove prostore za opravljanje svoje dejavnosti. V objektu na Notranjski cesti, kjer ima glasbeni zavod svoj sedež, je Ob~ ina Logatec od Ministrstva za finance odkupila 205 m2 površine v prvem nadstropju, ki jo je do sedaj zasedala Dav~ na uprava, za 123 m2 prostorov v pritli~ ju pa je sklenila najemno pogodbo z Obmo~ no obrtno-podjetniško zbornico Logatec. Prostore je bilo potrebno tudi ustrezno opremiti. V celoten projekt je ob~ ina vložila 280 tiso~ akov, mese~ na najemnina za pritli~ je pa znaša 836 evrov.

Prostorska stiska GŠ se je pri~ ela že leta 2002. Števi-

Katarinine ženske zgodbe

 Maruša Mele Pavlin

V soboto, 29. januarja, ob 20. uri bosta v Kulturnem domu Cerknica kantavtorski ve~ er pripravila Katarina Juvan~ i~ in Dejan Lapanja

V Cerknici se bosta predstavila predvsem z avtorskim programom. S pesmimi Katarine Juvan~ i~ , ki so svojevrstne zgodbe o ženskah. Nekatere so nastale na osnovi lastnih iz-

kušenj, druge iz pripovedovanj, spet tretje ~ rpajo iz mitološkega izro~ ila. Z gostom Boštjanom Naratom iz skupine Katalena bosta zagodla še kakšno ljudsko, prav gotovo pa tudi katero

Spodbuda škotskih kantavtorjev

pa je bila dolga leta z glasbo povezana na teoreti~ nem nivoju.

O ljudski glasbi, ne le slovenAkademsko izobraženi jazzovski ski, je veliko publicirala, se z njo kitarist, sicer vsestranski glasbeukvarjala ob magistrskem študiju, nik in producent, Dejan Lapanja spremlja jo tudi na doktorskem. je v širšem slovenskem glasbeMed prou~ evanjem glasbe je nem prostoru znan tudi po sode- antropologinja iz Begunj pri Cerlovanju s priznanimi izvajalci (Oli- knici pred nekaj leti ugotovila, da vija, Terrafolk, Vlatko Stefanovski, ob tem veliko poje. Opazovanja Vasko Atanasovski trio, Salaman- kantavtorjev na Škotskem, petje dra Salamandra) in po uspešni in igranje z njimi pa so pomenila solisti~ ni karieri. Katarina Juvan~ i~ tisti impulz, ki jo je iz teoreti~ ne

izmed skladb Katarini Juvan~ i~ ljubih kantavtorjev: Boba Dylana, Johnnyja Casha in Johna Prinea. »Težko je biti prerok v doma~ em kraju,« pred prvim koncertom v neposredni bližini doma razmišlja pevka. »Za ta koncert se bo treba še bolj potruditi. Trema je pred doma~ im ob~ instvom malo ve~ ja kot ponavadi. Gre za ljudi, ki me najbolj poznajo.«

Igrivi zvoki glasbil o~ arali pa je zaokrožil simfoni~ ni orkester z dirigentom Aljošo Škorja (na sliki).

Izvajalci so s ~ arnimi zvoki svojih glasbil o~ arali poslušalce, ki so do zadnjega koti~ ka napolnili dvorano. Glasbeni ve~ er je s šarmantnim glasom povezoval Matjaž Merljak. Ravnatelj GŠ Primož Malavaši~ je bil navdušen nad izvajanjem vseh nastopajo~ ih. »Veseli smo, da smo uspešen koncert predsta-

S plakatom tretji na svetu

vili velikemu številu ljubiteljev glasbe. To je za mlade gojence mo~ na vzpodbuda za nadaljevanje dela.« Poudaril je tudi, da je še s posebnim zadovoljstvom spremljal nastop mladih glasbenih sestavov, pihalnega in simfoni~ nega orkestra, ki sta pri~ ela s skupinskimi vajami šele v letošnjem šolskem letu in sta odli~ no zaigrala pod taktirko dirigentov, ki sta nedolgo tega stopila na dirigentski oder. iš

Logatec, 10. januar – Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, obmo~ na izpostava Logatec, je tokrat v Galerijo Hiša sonca povabil Alešo ^uk Anti~ evi~ iz Logatca in Petro Blejc iz Mengša (na sliki). Mladi umetnici sta na razstavi predstavili svoj plakat, s katerim sta dosegli tretje mesto na mednarodnem nate~ aju mladih v tisku iz celega sveta (FESPA 2010), ki je potekal v Nem~ iji.

Na nate~ aju sta sodelovali

F OTO : A N Ž E V R A B L

Logatec, 16. januar – Glasbena šola Logatec (GŠ) je v novo leto stopila s koncertom, ki ga je priredila v Narodnem domu v Logatcu. Predstavili so se s štirimi zasedbami, ki so odigrale vedre, lahkotne zvoke, da je bilo skoraj ~ utiti vonj prihajajo~ e pomladi.

Zaigrali so godalni orkester z dirigentom Petrom Avši~ em, kitarski orkester, ki ga je vodil Miha Megli~ , Matjaž Meden je dirigiral pihalnemu orkestru GŠ, ve~ er

popeljal še k prakti~ ni ravni glasbe. Za~ ela je skladati in peti lastne glasbe.

Ko napiše besedilo in osnovno melodijo, z glasbenim in življenjskim partnerjem Dejanom Lapanjo naredita še aranžma pesmi. »Veliko subtilnosti moraš imeti, ob pisanju glasbe za besedila, ki ne govorijo o lahkih re~ eh,« pravi Katarina Juvan~ i~ , »in Dejan jo ima.«

v 4-barvnem sitotisku, vsebina plakata pa je imela ekološko sporo~ ilo, ki naj bi ljudi vzpodbudilo, da vsak sam prevzame skrb in odgovornost za okolje.

Poudarek sta dali tako oblikovni plati kot tudi tehni~ ni dovršenosti izdelka. V oporo sta jima bila mentorja doc. dr. Helena Gabrijel~ i~ in mag. Gorazd Golob z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, kjer obe tudi študirata. S skupnim zavzemanjem za odli~ nost sta s svojim plaka-

tom dosegli zavidljiv rezultat, saj je bilo v konkurenci osemdeset sodelujo~ ih.

Razstavljavki sta na odprtju razstave izrazili hvaležnost sponzorjema, Grafi~ no ekološkemu centru in Mednarodno grafi~ nemu likovnemu centru, kjer sta v ateljeju Slavka Pavlina plakat tudi tiskali, da sta jima dala možnost projekt kakovostno izpeljati. Kulturni program je z glasbenimi vložki popestrila ~ elistka Eva Razložnik. iš

F OTO : A N Ž E V R A B L

Cerknica – Katarina Juvan~ i~ in Dejan Lapanja sta na glasbeno prizoriš~ e stopila leta 2009, ko sta se s skladbo Uej uej oziroma njuno razli~ ico ljudske pesmi Magdalenca predstavila na nate~ aju Vala 202 in nastopila na zaklju~ ni prireditvi nate~ aja v Kinu Šiška. Lani poleti sta bila nagrajena na slovenskem kantavtorskem festivalu Kantfest.

Logaški župan Berto Menard (levo) in minister Igor Lukši~ (desno) ob odprtju novih prostorov GŠ.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Kultura

14

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Pti~ ki brez gnezda

Zgodbe na štirih ta~ k ah piše Alenka Bev~ i~

Prišel je ~ istokrvni mešan~ ek Nikki F OTO : AN Ž E V R AB L

Avtor povesti Pti~ ki brez gnezda je Fran Mil~ inski. Zgodba je še dandanes aktualna, uporabljajo jo tudi kot obvezno ~ tivo v terapevtske prevzgojne namene. Slika zgodbe treh parov patoloških staršev, ki s svojim na~ inom življenja in vzgojo iz svojih otrok oblikujejo mlade prestopnike, begav~ ke in duševno zlomljene osebnosti.

Fran Mil~ inski je bil otrok o~ eta Josipa, ki je bil po rodu ^eh in matere Lucije. Rojen je bil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, kjer je družina bivala štiri leta, nato so se preselili v Ljubljano.

Z ženo Marijo Krej~ i sta vzgojila štiri otroke, ki so se vsi zapisali v slovenski prostor kot izjemne intelektualne osebnosti: h~ i Breda, poro~ ena Slodnjak, je bila slavistka, Janez Mil~ inski se je izšolal za zdravnika, specialista za sodno medicino, vsi poznamo Frana Mil~ inskega-Ježka, ki je bil humorist, igralec in režiser, Lev Mil~ inski pa je dosegel pomembno mesto na podro~ ju psihiatri~ nih ved.

Fran Mil~ inski je bil pravnik, pripovednik in dramatik. Nekaj svojih del je objavil pod psevdonimom Friderik Žolna. Najbrž ga ni Slovenca, ki ne bi poznal njegove zbirke burlesk o bistrih in umnih Butalcih. Kot sodnik za mladinsko prestopništvo je dobro poznal težave in bedo otrok. Njihove življenjske zgodbe je tudi uporabil za motiv povesti Pti~ ki brez gnezda, ki je izšla leta 1912, sredi prve svetovne vojne.

Osrednje osebe zgodbe so družina bivšega arestanta Kocmurja, lenuha, pijanca, grobijana in parazita, ki izžema svojo izmu~ eno, v usodo vdano ženo, ter njuna dva otroka, Mici in Stanko, ki vsak po svoje hodita po poteh, ki vodijo stran od dostojanstvenega življenja. Drugo družino sestavljajo ~ evljar Pirc in njegova žena, ki usmerjata vso svojo energijo v pridobitništvo, pri doseganju tega cilja jima je tudi sin Ton~ ek le nepotrebno breme. Zakonca Jeraj hlepita po uveljavitvi na družbeni lestvici in imata sina Milana, vendar zanj nimata ~ asa in ga zato vzgaja stara hišna pomo~ nica Jera.

Stanko, Ton~ ek in Milan hrepenijo po druga~ nem, prijaznejšem okolju, kot je ta, v katerega so jih vklenili starši, so pa premladi in preve~ naivni, da bi prepoznali pasti, ki na vsakem koraku prežijo nanje. Zgodba se po mnogih dramati~ nih zapletih odvije tako, da glavnina udele-

str 14

ženih prepozna svoje zmote in napa~ ne življenjske vzorce in stopijo na trdo, vendar zanesljivo pot gradnje stabilne, samostojne in samozavestne osebnosti.

Povest Pti~ ki brez gnezda je nadvse pou~ no ~ tivo za vse starostne skupine. Mladim je povest v svarilo, predvsem pa jim lahko poda sporo~ ilo, da naj takrat, kadar ne vidijo rešitve, svojih težav ne rešujejo sami, ampak naj poiš~ ejo pomo~ pri najbližjih, ki jim zaupajo ali pa naj se obrnejo na strokovne institucije. Staršem in drugim vzgojiteljem mladih pa nastavlja ogledalo, v katerega bi se morali vsak dan znova pogledati in ozavestiti svoje morebitne pomanjkljivosti, ki jih imamo v odnosu do otrok, ki so nam zaupani po naravni poti ali službeni dolžnosti.

Priporo~ amo: ne spreglejte tega izjemnega literarnega dela s podro~ ja socialne problematike mladih! iš

Lansko leto mi je na pladnju prineslo kar nekaj življenjskih prelomnic. Bilo je presneto težko, ampak v tistem pozitivnem smislu, ko se je življenje, potem ko smo se vsi trije pripadniki ~ loveške vrste v naši družini pošteno namu~ ili, zasukalo v prave tirnice in postalo še lepše. Konec koncev mi je lani uspelo izdati knjigo in priti do samo našega, sicer skromnega, ampak za nas najlepšega doma.

Tole življenje imam sicer na sumu, da mi letos eno ali dve presene~ enji še pripravlja, ampak upam, da ne takšnih, kot so bila tista, ko smo se morali lani posloviti od kar lepega števila naših živalic. Odšla sta zajec Picko in ~ in~ ila ^en~ a, za dobro mero pa smo izgubili še dve ma~ ki. Petardo nam je najbrž zbil kakšen prehiter avto, Sivko pa je umrl tik pred novim letom zaradi vnetja mehurja. Rev~ ek se je namre~ z zoprnim vnetjem spopadal celo življenje in že sredi poletja smo se bali, da ga bomo izgubili, pa so potem antibiotiki vseeno prijeli.

Tokrat žal niso ve~ .

Prvo pozitivno presene~ enje

tega leta pa je naš Nikki. Nikki je mali ~ istokrvni mešan~ ek, ~ lan najbolj izbrane pouli~ ne aristokracije, ki laja, torej je pes, ampak lahko bi bil pa tudi veverica.

Ko ~ lovek drugi~ vrže oko nanj, bodo tisti s sokolskim vidom opazili, da je moral mimo njegove mame – ki mimogrede svojemu potomcu ni prav ni~ podobna, tako kot tudi ostali pripadniki tega modrokrvnega legla, kar smo jih uspeli videti – enkrat te~ i mimo in se ravno dovolj na dolgo tudi ustaviti kakšen pripadnik terierjev, zna biti da celo kakšen iz vrste bulterierjev. Sicer pa je tale živalca veveri~ je rjave barve, s kratko dlako, belimi dokolenkami na prednjih ta~ kah in belim slin~ kom ter belo pikico na repu. In potem so tu njegova ušesa. Kakšen velik ov~ arski pes bi jih, predvidevam, z vso pravico smel zahtevati nazaj. Z njimi bi namre~ lahko letel kot slon~ ek Dumbo, in ~ e bi mu jih lahko snela in oprala na najvišji temperaturi v pralnem stroju, da bi se sorazmerno skr~ ila, bi bila ravno pravšnja. Dobili smo ga v zavetiš~ u v Kopru, ko sem se soo~ ila z davno obljubo, da bomo imeli tri pse, ko bomo na svojem in ker vztrajam pri tem,

da živali v kletkah pri nas ne bo ve~ , nove ma~ ke pa tudi ne bi rada imela za pod kolesa mimo voze~ ih avtomobilov, mi je ostal samo še pes.

In sem popustila, kajpada.

Izbral ga je Dominik, kajti njemu sva babi vsaj enkrat prepustili glavno besedo. Tudi ime mu je dal on in da ne bo pomote, ~ eprav sva s Kajo znani pristašici rock skupine Mötley Crüe, Nikki ni dobil imena po njihovem basistu Nikkiju Sixxu.

Priznam, sprva sem bila kot mati koklja, ki skrbi za svoja piš~ eta. Najprej me je bilo strah, kako ga bosta sprejela Kiara in Kasper, in ali ga ne bo Kiara kar pohrustala, potem me je skbelo, da ne bi Nikki s svojimi ostrimi zobki in terierskim pogumom poškodoval Kiare, kajti Kasper je reagiral kot pameten moški in se sploh ne pusti motiti.

Pa se je izkazalo, da je vse v najlepšem redu, da nam je bil Nikki o~ itno namenjen in ~ eprav bodo vsi tisti, ki mislijo, da vse vedo, zdaj rekli, da se mi je dokon~ no zmešalo, je to pravzaprav njihov problem, kajti nam je prav lepo skupaj.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Kronika

str 15

15

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Korak k ve~ ji varnosti ših bremenskih pogojih – na primer pono~ i, v dežju, snegu ali megli – posredujejo prvi,« je prepri~ an poveljnik PGD Postojna Boštjan Triler. »Naredili smo velik korak naprej k še ve~ ji varnosti, tako gasilcev oz. posredovalcev pri nesre~ ah kot prenesejo obtežitev vseh cestnih tovornih vozil. Posamezna tudi ostalih udeležencev v prolinija je navita na kolutu, zato je metu.« Napravi, s katerimi ozna~ ujezelo enostavna za uporabo. jo kraj nesre~ e, sta stali dobrih Dveh svetlobnih linij so se tiso~ evrov, denar zanje pa je razveselili tudi postojnski gagasilcem donirala zdravnica Sosilci; namestili so ju v hitro nje Garmuš Bezek. Njena hutehni~ no in tunelsko vozilo, s manitarna gesta je v zadnjih katerima najve~ krat posredupetih letih postala že tradiciojejo ob prometnih nesre~ ah.

Postojnski gasilci so napravi že nalna, saj so gasilci po njeni zaslugi med drugim dobili že preskusili. »Svetlobna naprava kov~ ek s kisikom in drugo opreprispeva k ve~ ji varnosti tistih, mo za reševanje. ki tudi pri nesre~ ah v najslab-

 Petra Tr~ ek

Za zavarovanje kraja intervencije so v Sloveniji še vedno v uporabi tristrane piramide z znaki za nevarnost, znaki za izrecne odredbe in obvestila ter stožci, medtem kot so prometni policisti v Italiji in Nem~ iji lani za~ eli uporabljati posebne svetlobne modularne naprave za opozarjanje, signalizacijo in ozna~ itev operativnega obmo~ ja. Gre za 50 metrov dolgo svetlobno linijo, na kateri so vodoodporni LED-moduli, ki

FOTO: AR HI V P GD P OSTO J N A

Postojna – Postojnski gasilci so se po zaslugi donatorke, zdravnice Sonje Garmuš Bezek iz Splošne ambulante v Pivki, v za~ etku letošnjega leta kot prvi v Sloveniji opremili s posebnima svetlobnima napravama, s katerima bodo v temi, dežju ali snegu bolj vidno ozna~ ili mesto posredovanja. Napravo so že preizkusili in so z njo zelo zadovoljni.

Svetlobna linija varuje gasilce, udeležence v prometu pa opozarja na nesre~ o.

Iz policijskih zapisnikov Izsilila je prednost

Hraš~ e, 25. januar – V jutranjih urah se je pri naselju Hraš~ e pripetila prometna nesre~ a, ki jo je povzro~ ila 21-letna voznica osebnega vozila iz Ilirske Bistrice. Ko je s stranske ceste zavijala na levo, na prednostno cesto, je izsilila prednost 41-letniku iz okolice Postojne. V tr~ enju se je voznica lažje poškodovala, na vozilih pa je nastalo za okrog 4.000 evrov škode. Povzro~ iteljici so policisti izdali pla~ ilni nalog.

Napihal je 1,29

Cerknica, 25. januar – Cerkniški policisti so do streznitve pridržali 59-letnega voznika iz okolice Cerknice. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v litru izdihanega zraka 1,29 miligrama alko-

hola. Policisti so ugotovili še, da je vozil brez veovadili 17-letnika iz okolice Postojne, ker je vrstniljavnega vozniškega dovoljenja. Zoper njega bodo ku iz Postojne grozil s fizi~ nim pretepom. okrajnemu sodiš~ u podali obdolžilni predlog, izdali pa mu bodo tudi pla~ ilni nalog Trije na enega Cerknica, 22. januar – V Cerknici so 19- in dva Vozil je prehitro 17-letna doma~ ina pretepli 29-letnika, s katerim Pivka, 23. januar – V zgodnjih jutranjih urah so so se pred tem sporekli v gostinskem lokalu. V se v prometni nesre~ i v okolici Pivke poškodovale pretepu je bil 29-letnih lažje poškodovan. 19-letri osebe. 28-letni doma~ in je zaradi neprilagojetniku so policisti izdali pla~ ilni nalog, za oba mlane hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil na streho. doletnika pa bodo podali obdolžilni predlog.

V nesre~ i se je hudo poškodoval, medtem ko sta 24- in 27-letni potnik utrpela lažje poškodbe.

Zapeljala je s ceste Cerknica, 22. januar – V ve~ ernih urah je 33-letna doma~ inka na lokalni cesti pri naselju Dobec Grozil je s pretepom nad Cerknico z osebnim avtomobilom zapeljala Postojna, 22. januar – Policisti bodo kazensko izven voziš~ a, tr~ ila v kamen ter se z vozilom prevrnila. V nesre~ i se je lažje poškodovala.

Razgrajal je

Postojna, 20. januar – Zve~ er je v Postojni 28letni doma~ in razgrajal v trgovini, nato pa odšel v bližnji gostinski lokal, kjer je prišel v spor z 57-letnim natakarjem, ki ga je tudi udaril.

Porezal ga je po obrazu

nasilja so mu policisti izrekli prepoved približevanja, poleg tega ga bodo kazensko ovadili zaradi nasilja v družini.

Ni dobro videla

Postojna, 17. januar – Na glavni cesti med Postojno in Rakitnikom je 28-letna voznica iz okolice Postojne zaradi neo~ iš~ enih stekel vozila izgubila orientacijo in zapeljala na nasprotni pas, kjer je tr~ ila v 41-letnega voznika z obmo~ ja Pivke. Ta je bil v nesre~ i lažje poškodovan, v postopku pa je napihal 1,03 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

^ez mejo s ponarejenim vozniškim

Babno Polje, 14. januar – Na mejnem prehodu Babno Polje so policisti 43-letnemu državljanu Albanije zasegli ponarejeno vozniško dovoljenje, s katerim se je izkazal ob vstopu v Slovenijo. Tujca so pridržali in ga bodo s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje v Ljubljano.

Vozil je preblizu

Cerknica, 19. januar – Zve~ er sta se v gostinskem lokalu v Cerknici sprla in stepla 36- in 22letni doma~ in. Starejši je nato drugega 22-letnika z razbito steklenico porezal po obrazu. Policisti so kršiteljema izdali pla~ ilni nalog, starejšega pa še pridržali do streznitve.

Postojna, 14. januar – V Postojni se je v popoldanskih urah zgodila prometna nesre~ a, ki jo je povzro~ il 41-letni doma~ in. Zaradi neustrezne varnostne razdalje je tr~ il v vozilo 22-letnega doma~ ina. V vozilu povzro~ itelja je bila lažje poškodovana 39-letna sopotnica.

Vdrl je v hišo

Hlodi na voziš~ u

Pivka, 18. januar – V okolici Pivke je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo. Ukradel je 6.000 evrov gotovine, ve~ kosov zlatnine in DVD-predvajalnik. 34-letno lastnico je oškodoval za približno 7.000 evrov.

Znaša se nad partnerko

Pivka, 17. januar – 24-letni doma~ in je v dopoldanskih urah izvajal psihi~ no in fizi~ no nasilje nad svojo partnerko. Zaradi stalnih in ponavljajo~ ih se groženj psihi~ nega in fizi~ nega

Razdrto, 13. januar – V popoldanskih urah se je na avtocesti med Postojno in Razdrtim zgodila prometna nesre~ a s premoženjsko škodo, ki jo je povzro~ il 40-letni voznik iz Hrpelj. Vozil tovorno vozilo s priklopnikom, na katerem je bilo 26 kubi~ nih metrov hlodovine. Zaradi prehitre vožnje je izgubil nadzor nad vozilom, zato se je priklopnik prevrnil, hlodovina pa se je razsula po voziš~ u. Promet na avtocesti pri Razdrtem je bil oviran skoraj štiri ure. V nesre~ i je nastalo približno 8.000 evrov škode.

40 KM

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

16

[port

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

^aka nas zanimivo leto Ste pri~ akovali to nagrado?

Moram povedati, da res nisem pri~ akovala. Lani sem imela kar smolo s poškodbami, tako da me je nagrada kar presenetila.

V letu 2010 ste dosegli kar nekaj dobrih rezultatov, omenili pa ste, da ste bili precej poškodovani. Mislite, da bi lahko dosegli še boljše izide, ~ e bi bili zdravi?

Realno mislim, da bi bilo mogo~ e brez poškodbe priti na svetovno prvenstvo in narediti nekaj dobrih rezultatov. Glede na to, da sem bila poškodovana in da sem odtekla drugi najboljši ~ as v Sloveniji, bi se verjetno dalo še kaj izboljšati.

Imate mogo~ e kakšno posebno mesto, kamor shranjujete nagrade, pokale, medalje?

Zaenkrat še ne, mi pa veliko pomeni doseženo priznanje za najboljšo športnico v Postojni. Mislim, da si bom ~ ez nekaj ~ asa tudi uredila kakšen prostor za nagrade.

Za~ eli ste priprave na novo sezono. Kakšni so cilji?

Sezono za~ enjam 22. 1. v Ljubljani. Priznam, da imam cilje zelo visoke – evropsko prvenstvo v Parizu, letos je tudi uni-

verzijada na Kitajskem, evropski pokal v Tur~ iji, trenirali smo tudi štafeto, tako da bo letošnje leto zelo naporno.

Sedaj ste v najboljših atletskih letih. Kje imate še rezerve?

Rezerv imam zelo veliko v tehniki teka, v prehrani. Živim še kot študentka in pri prehrani se da veliko izboljšati. Potem imam rezerve na mo~ i, kar pomeni, da lahko še precej napredujem.

Kako vam kot študentki uspeva usklajevati šolo in trening?

Imate na prvenstvu v Parizu že Precej težko. Zimsko in poletno izpitno obdobje se ujekakšne konkretne cilje? mata s tekmovalnim obdobDecembra sem zamenjala trenerja, kar pomeni, da sem zgu- jem in priznam, da se je težko osredoto~ iti na tekmovanje in izbila del pripravljalnega obdopite, a z disciplino ti tudi to lahbja. Z njim treniram šele nekaj ko uspe. V atletiki je tako, da ~ e tednov, vendar so se rezultati ho~ eš živeti od nje, moraš imeti zelo hitro pokazali, zato lahko res vrhunski rezultat, vendar treupravi~ eno pri~ akujem dober nastop. Preve~ pa ne bi rada na- nutno lahko re~ em, da si s tem športom le kratkoro~ no lahko povedovala. pokriješ stroške, na dolgi rok pa Trenirate tudi z velikimi imeni vsem priporo~ am študij. slovenske atletike, med njimi tudi Marlene Ottey. Jo vprašate Sicer ste še dale~ od tega, da bi zaklju~ ili kariero, ampak do za kakšen nasvet? kdaj na~ rtujete, da bi vztrajali?

Med drugim sva naredili ogreVse dokler bi lahko dosegala dovanje štafete skupaj. Priznam, da je še vedno zelo hitra. Veliko bre rezultate in imela ob~ utek, dela in je povsem osredoto~ ena da lahko dodatno napredujem. na atletiko. Verjamem, da bi Vaša paradna disciplina je tek mi rade volje pomagala, ~ e bi na 60. metrov. Se strinjate, da jo karkoli vprašala, vendar je je nekoliko podcenjena? no~ em obremenjevati.

Mogo~ e res, ker ni olimpijska disciplina, vendar imamo prav Lahko pri~ akujemo, da boste tako evropska in svetovna prkmalu podrli kakšen njen rekord? venstva. Tekmujejo tudi najboljGlede na to, da je svetovši atleti. Ne glede na mnenja no znana atletinja in da ima drugih, ki se ne strinjajo s tem, odli~ ne rezultate, je ta cilj precej je tek na 60 metrov zame prva nerealen. disciplina.

V Loški dolini nagradili najboljša lokostrelca

Je realno pri~ akovati, da bi vas v letu ali dveh videli v vrhu evropske atletike tudi na 100 metrov?

Pripravljam se tudi na tek na 100 metrov, ki pride na vrsto v poletnem obdobju, vendar so rezultati na 60 metrov toliko boljši, da je ve~ ina mo~ i usmerjena v ta tek. Absolutno pa ne zanemarjam 100 metrsko razdaljo. Šele z novim trenerjem se bo pokazalo, koliko ~ asa

bom porabila, da sem lahko bolj konkuren~ na tudi na daljši razdalji.

Kje vas bomo v prihodnjih dveh ali treh mesecih lahko spremljali?

Kot sem omenila, za~ enjam v Ljubljani, nato bom verjetno nastopila v Zagrebu, Budimpešti, Dunaju, skratka na ve~ jih dvoranskih mitingih in seveda ~ e bo sre~ a, v Parizu na evrop-

Z leve proti desni: Božidar Modec, župan Janez Komidar, predsednik kluba Marjan Žnidarši~ in Timon Izgoršek (spredaj).

mi na družabnih sre~ anjih. Igrane so bile tudi meddržavne tekme, med drugim z angleškim klubom FK R.I.C.S. Za krepitev fizi~ ne sposobnosti so organizirani tudi planinski pohodi z družinami. Lani so bili na Triglavu, Ankoglu, Javorniku in Snežniku. Vengust, Raj~ evi~ , Turk in Udovi~ so lani osvojili Mont Blanc in še druge štiri tiso~ ake.

Tudi skupne priprave na Malem Lošinju so bile uspešne.

Vsa dejavnost je poleg športa usmerjena negovanju prijateljstva in druženja, zato imajo po-

skem prvenstvu. Norma je 7.40, moj najboljši ~ as je 7.36. Na treningu sicer ne merimo celotne razdalje, saj gledamo ~ as le po odsekih, vendar se je do sedaj pokazalo, da sem na vseh predelih proge izboljšala osebne rezultate, pridobila sem tudi precej na mo~ i.

Torej se obeta, ~ e ne bo poškodb, uspešna sezona?

Drži, vsaj cilji so takšni.

nju so se istega dne pomerili mladinci in ~ lani. Luka Juri~ in Jure Matko, oba mladinca do 16. leta, sta zasedla 11. mesto.

Matko je nato v nordijski kombinaciji na Pokljuki zasedel 7. mesto.

Na pokalnih tekmah v V Logatcu že pripravljajo na razli~ nih kategorijah nastodržavno prvenstvo de~ ke, stare pa okoli 30 Logat~ anov. Zarado 14 in 15 let posami~ no, ekidi deževne zime so že morali pno in v nordijski kombinaciji, odpovedati nekaj tekem, zimki ga bodo pod Sekirico organisko tekmovalno sezono pa so zirali 5. februarja. Pod Sekirico Logat~ ani za~ eli 9. januarja. V so 18. januarja za~ eli šolsko prŽireh, kjer so se pomerili de~ ki venstvo v smu~ arskih skokih z do 15. leta, je Andraž Modic osvojil odli~ no drugo mesto. Pri alpskimi smu~ mi. Tekmovali so leto mlajših je prijetno presene- u~ enci od prvega do ~ etrtega til Žan Sovan, ki je kon~ al na 7. razreda iz osnovnih šol ljubljanske regije.pt mestu, medtem ko se Domnu Krašni nastop ni posre~ il. V Kra-

Logatec, 9. januar – Zimsko sezono so za~ eli tudi ~ lani logaškega smu~ arskega skakalnega kluba, a jim je deževna zima do zdaj namenila le nekaj tekem slovenskega pokala Cockta.

Kljub temu napovedujejo, da bodo letos podrli klubski rekord, 186 metrov, kolikor je na velikanki v Planici sko~ il Samo Gostiša.

Nogometni veterani iz Rakeka so odli~ ni Lani so imeli Rakovški veterani (na sliki), ki so organizirani v nogometnem klubu, 5. obletnico obstoja. Po za~ etnih prijateljskih tekmah in turnirjih zadnji dve leti igrajo v hrvaško-slovenski ligi. Ta liga obsega klube hrvaške Istre, slovenskega Primorja pa vse do Rakeka. V letošnji tekmovalni sezoni so zasedli odli~ no 5. mesto med 12. klubi. Najboljši strelec sezone je bil Boris Prevec z 11 goli v prvenstvu. Med ekipami vlada prijateljski duh, ki se utrjuje tudi po vsaki tek-

Njena paradna disciplina je tek na 60 metrov, vendar bo ve~ pozornosti namenila tudi 100-metrski razdalji.

Lovci na daljave za~ eli novo sezono

Prejeli smo

8. januarja je lokostrelski klub DLLL Snežniška DIANA organiziral zaklju~ no prireditev. Povabilu nanjo se je odzval tudi župan Janez Komidar. Minulo leto so lokostrelci uspešno zastopali svoj klub in ob~ ino Loška dolina ter promovirali lokostrelstvo tudi s predstavitveno tekmo na stadionu v Starem trgu. Na prireditvi so podelili tudi prakti~ ni nagradi za najboljšega lokostrelca kluba za leto 2010.

Med ~ lani je dobitnik Božidar Modec, med mlajšimi pa Timon Izgoršek.

Dobrih rezultatov in ~ im ve~ mladih lokostrelcev, saj se veselijo dela z njimi, si želijo tudi v letošnjem letu.

 Marko Premrl

FOTO: OSEB NI AR HI V NI NE KOVA^I ^

^lanica AK Postojna Nina Kova~ i~ je pb zaklju~ ku koledarskega leta 2010 postala naj športnica ob~ ine Postojna. ^eprav so jo pestile poškodbe, si je z dobrimi rezultati zagotovila ugledno nagrado, v letošnji sezoni, ki se je pravkar za~ ela, pa na~ rtuje svoje dosežke še izboljšati.

str 16

letne piknike, novoletno zabavo za ~ lane kluba, družinske ~ lane in sponzorje.

Finan~ na sredstva pridobijo s ~ lanarino vseh ~ lanov in posameznimi sponzorji. Posebej gre poudariti generalnega sponzorja Mazi inženiring d. o. o. in Venus trade d. o. o., ki že ve~ let podpirata Rakovške veterane.

V bodo~ e se bodo trudili povezovati tudi druga športna društva, z njimi usklajeno delovati in morda organizirati dneve športa in kulture na Rakeku.

Danimir Mazi

Dlje od Gostiše bosta poskušala poleteti najboljša logaška lovca na daljave, Jaka Rus in Matej Likar. Trener Uroš Vrhovec upa tudi, da se bosta mlada in perspektivna tekmovalca uvrstila na tekme celinskega pokala in v B reprezentanco. »Sicer pa želimo tudi letos v slovenskem pokalu v vseh kategorijah posegati po mestih na stopni~ kah in ostati med šestimi najboljšimi klubi v Sloveniji,« še pravi Vrhovec.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Šport

str 17

17

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Prihodnja pedagoginja na kegljiš~ u  Marko Premrl

Kegljaški klub Pivka je zakorakal proti svojim tridesetim letom, nekaj manj pa jih ima njihova ~ lanica Petra Bašek, ve~ kratna državna prvakinja ter nosilka srebrnega odli~ ja na svetovnem pokalu za kadetinje v Zadru leta 2008. »Za kegljanje me je v najve~ ji meri navdušil o~ e, ki že kar nekaj let keglja. Ko sem bila majhna, sem ga velikokrat gledala na njegovih tekmah, in bilo mi je zanimivo. Tako sem se odlo~ ila, da tudi jaz za~ nem trenirati kegljanje,« o svojih za~ etkih pravi študentka Petra. Kegljanje je na Notranjskem šport s posebno tradicijo. Klubov je kar precej, vendar je Pivka imela sre~ o, da je prav pri njih pristala obetavna Petra. »Prvega meta se sicer ne spomnim, vendar sklepam, da je bilo ve~ krogel v kanalu, kot pa da bi z njimi podrla keglje,« je še v šali dodala, ko je beseda tekla o prvih korakih na kegljiš~ u.

V dveh letih do kopice naslovov Do tega trenutka bosta v najlepšem spominu Baškove ostali letnici 2007 in 2008. Najprej je zablestela na državnem prvenstvu kadetinj, kjer je leta

2007 odnesla naslov prvakinje v posami~ nem tekmovanju.

Naslednje leto se je vitrina z nagradami razširila z naslovom ekipnih državnih prvakinj, ~ lanske prvakinje v mešanih parih ter nagrade za najboljšo kadetinjo v Sloveniji. A najslajše smo pustili za konec. »Še vedno se rada spominjam finalnega nastopa in podelitve medalj. Izjemno veliko truda sem vložila za to tekmovanje. Verjela sem, da lahko veliko dosežem,« je zgodbo o nepozabni kolajni iz Zadra za~ ela keglja~ ica in nadaljevala: »V predtekmovanju sem bila tretja, najboljših osem se nas je uvrstilo v finale. Tam sem ponovila identi~ en rezultat (572) kot v predtekmovanju, kar je zadostovalo za drugo mesto. Ko mi je selektor povedal, da sem druga, sem se od veselja razjokala, a hkrati sem bila tudi malce razo~ arana, saj sta mi za naslov svetovne prvakinje zmanjkala le 2 keglja.« Nato je sledil krajši post, letos pa je zopet posegla po odli~ ni uvrstitvi. Skupaj z mlajšo sestro Anjo sta v ~ lanski konkurenci postali državni podprvakinji, kar je eden najve~ jih uspehov pivškega kluba.

Kegljanje v genih Tudi Petrina mlajša sestra je, kot omenjeno, izvrstna keglja~ ica. Ima štiri leta manj, vendar se od o~ eta Marjana, dolgoletnega ~ lana kluba, in sestre Petre hitro u~ i. »S sestro se razumeva zelo dobro. Sva navezani ena na drugo. Na kegljiš~ u navijava ena za drugo in se spodbujava,« trdi Petra. Skupaj z o~ etom nimajo posebnih »družinskih« tekem, vendar Petra v šali pravi, da ju vsaj glede osvojenih medalj bržkone ne bo prekašal. »S sestro sva v veliki prednosti,« z nasmeškom zatrjuje naša gostja.

Šola vzame precej ~ asa Po opravljeni srednji šoli se je Petra odlo~ ila, da bo nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Veselita jo biologija in kemija. »Rada bi se zaposlila v šoli in svoje znanje delila naprej u~ encem.« Vendar pa študij zahteva dolo~ ena odrekanja. ^eprav še vedno pridno trenira, je krivulja rezultatov nekoliko padla. »Treniram dvakrat tedensko v Ljubljani. Enkrat na teden me obiš~ e tudi trener.

Rezultati so nekoliko slabši kot prej, saj mi fakulteta vzame kar veliko ~ asa, vendar se trudim, da bi se zopet priklju~ ila najboljšim,« o kratkoro~ nih ciljih razmišlja Baškova. Na dolgi rok so njene želje, da bi zaigrala v

FOTO: ARHIV PETRE BAŠEK

Petra Bašek je povsem obi~ ajna, 21-letna dijakinja Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer biologija in kemija. Kegljaški navdušenci v Pivki in tudi po preostali Sloveniji pa jo poznajo kot izvrstno keglja~ ico, ki se lahko pohvali s kolajnami z doma~ ih in evropskih prizoriš~ .

Stopni~ ke iz Zadra, ko je Petra v Slovenijo prinesla srebro. elitni slovenski druš~ ini. Zakaj pa ne tudi v tujini, ~ e bi prišlo do mamljive ponudbe. Vendar po korakih. Najprej bi si rada izborila mesto v mladinski reprezentanci, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Nem~ iji, svoj klub pa popeljala do 1.B lige.

Povsem obi~ ajno dekle

kaj prida ne ukvarja. »Za vstop v ob~ inski svet sem kandidirala na neodvisni listi, ki jo sePetra je druga~ e ~ isto navadna stavljajo ve~ inoma športniki in športni delavci v ob~ ini Pivka. študentka. S prijateljicami gre kdaj pa kdaj na kavo, v prostem Sama si želim, da bi se v Pivki šport še bolj razvijal in bi imeli ~ asu rada obiskuje aerobiko, zaneslo pa jo je tudi v politi~ ne športniki ~ im boljše pogoje za treniranje.« vode, ~ eprav se s to tematiko

Zeleni razgledi

Energija nam je usojena V Notranjsko-kraških novicah za~ enjamo s serijo ~ lankov, s katerimi želimo lastnikom nepremi~ nin približati u~ inkovite energetske rešitve. Te so po eni strani zahteve zakonodaje, po drugi – še pomembnejši – pa dobi~ ek za našo denarnico, zdravje in okolje.

Zaradi izjemno razvejanega in kompleksnega podro~ ja energije so lastniki velikokrat v zadregi, kako se odlo~ iti. Zato se je smiselno pred novogradnjo ali posegom v stavbo posvetovati z energetskim svetovalcem.

Brezpla~ na pomo~ je na voljo v 37 energetsko svetovalnih pisarnah, veliko koristnih informacij daje NEP Slovenija (http://nep. vitra.si), kjer je mo~ poiskati in obiskati 350 stavb širom Slovenije. Vse imajo dobre rešitve, uporabniki vam bodo izkušnje posredovali iz prve roke. Teme, ki jih bomo opisovali, lahko – kljub medsebojnemu prepletanju – združimo v štiri skupine: Obnovljivi viri energije (OVE) so na pohodu kot neodvisen vir energije, brezpla~ en ali cenejši od nafte ali plina. Za ve~ ino ukrepov so na voljo subvencije. Med OVE uvrš~ amo lesno in rastlinsko biomaso ter sprejemnike son~ ne energije (SSE) in toplotne ~ rpalke za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode.

Za kakovost zraka poskrbi prisilno prezra~ evanje z rekuperacijo, ki s segrevanjem hladne-

Ekonomika mora biti osnovno vodilo vsakega posega (investicije). Ker pokaže ~ as, ko se naložba povrne s prihranki pri stroških, vklju~ imo v izra~ un tudi subvencije ali kredit Eko sklada.

Subvencije 2011 so na voljo za ga vstopnega zraka vrne do 85 obnovo blokov in zasebnih hiš, odstotkov odpadne toplote. Z nekatere tudi za novogradnje OVE lahko »delamo« tudi elektriko in z njeno prodajo služimo. (podrobno na portalu NEP Slovenija). Pri ekonomiki upoštevamo Fotovoltaika je že uveljavljena, ~ as kogeneracije (soproizvodnja cene energentov, prodajne cene elektrike in tople vode) prihaja z »zelene« elektrike, ekonomi~ nost priprave tople vode s sistemi velikimi koraki.

OVE in vgradnjo sodobnih kurilZ u~ inkovito rabo energinih naprav. Prihajajo~ a Energetje (URE) iš~ emo optimalne reska izkaznica objekta nam bo zultate. Podro~ je je široko, saj obravnava vzroke in odpravljanje grafi~ no in števil~ no predo~ ila leplesni, sisteme ogrevanja (talno, tno rabo energije in kateri ukrepi lahko stanje izboljšajo. radiatorsko, toplozra~ no), avtoV splošni skupini bomo obravmatizacijo (termostatski ventili, navali ugodje bivanja, energetregulacija, pametna hiša), vse sko knjigovodstvo in izkaznico, toplotne izolacije (fasada, zaekološke gradbene materiale, dnja ploš~ a, tlaki ter poševne in klasi~ no in montažno gradnjo. ravne strehe), ukrepe v kurilnici pred zimo, hranilnike tople vode, Posvetili se bomo težavam, ki izhajajo iz »energetskih kiksov« pri okna, sen~ ila ... Pomembno novogradnjah in adaptacijah hiš podro~ je je celovito izboljšanje ter opisali osnovne kriterije za toplotne zaš~ ite oboda stavbe pri posodobitvah. Cela »znanost« na~ rtovanje nizko energetske ali pasivne hiše. je izbira optimalnega kotla za Vse navedeno boste lahko ogrevanje (energent, mo~ , izkoristek, dimnik, razvod, ogrevala), ki prebirali v vsaki drugi številki je lahko klasi~ en, nizkotempera- Notranjsko-kraških novic, vsak turni ali kondenzacijski. Najve~ je dan pa na portalu NEP Slovenitežave (plesen) povzro~ ajo toplo- ja (http://nep.vitra.si. Najboljša tni mostovi, zato jim posve~ amo investicija pa je obisk ESP Cerknica ali ene od dveh podruposebno pozornost.

žnic. Na Blokah vsak torek od 13. do 19. ure v knjižnici Ivana ^ampa, v Loški dolino pa vsak ~ etrtek od 12. do 18. ure v knjižnici Mari~ ke Žnidarši~ . Za svetovanje je obvezna pred-

hodna prijava na 041 830 867 ali info@vitra.si. Podružnica bo obratovala, ko se bodo prijavili vsaj trije interesenti. Za vse, ki boste želeli svetovanje takoj, bodo vrata ESP Cerknica še ve-

dno odprta v »petek in svetek«.

Vsakega ~ aka tudi brezpla~ na sijalka.

Energetski svetovalec Bojan Žnidarši~

Polena so pri nas še vedno prevladujo~ a oblika biomase, na Finskem pa sveže ostanke se~ nje strojno povežejo v butare in skurijo v toplarni. V eni butari je energije za 100 litrov nafte.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

18

Zeleni razgledi

str 18

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Stanje na podro~ ju ravnanja z odpadki v regiji V okviru mednarodnega projekta Wasman – Ravnanje z odpadki kot politi~ no orodje za skupno upravljanje, v katerem sodeluje tudi RRA notranjsko-kraške regije, je bila v prejšnjem letu narejena Analiza stanja na podro~ ju ravnanja z odpadki za ob~ ine notranjsko-kraške regije, ki se jim pridružujejo ob~ ine Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer.

Vse omenjene ob~ ine so tudi podpisnice Pisma o nameri glede skupnega pristopa k ravnanju z odpadki v regiji, ki je bilo podpisano leta 2008.

Obmo~ je zajeto v analizo ima skupaj 87.773 prebivalcev, gostota poseljenosti pa je 49 prebivalcev/km2. Ob izdelavi analize je bilo ugotovljeno, da ravnanja z odpadki na tem obmo~ ju ne ureja enoten na~ rt v smislu strategije ravnanja z odpadki.

Obstaja namre~ kar pet razli~ nih sistemov ravnanja z odpadki, kar pomeni, da ima vsaka od komunalnih služb, ki delujejo na tem obmo~ ju, svojega.

Koli~ ina odpadkov in njihovo lo~ eno zbiranje Na leto zberejo skoraj 34 tiso~ ton odpadkov. Letna koli~ ina komunalnih odpadkov na osebo znaša 384 kg/osebo, medtem ko je nacionalno povpre~ je 447kg/osebo. Odstotek lo~ eno zbranih odpadkov pa dosega 20,3 odstotka.

Z odpadki na obravnavanem obmo~ ju upravljajo štiri komunalna podjetja (KP), in sicer KP Cerknica (ob~ ine Bloke, Cerknica in Loška dolina), KP Logatec (ob~ ina Logatec), KP Ilirska Bistrica (ob~ ina Ilirska Bistrica), KP Vrhnika (ob~ ine Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer). Na obmo~ ju ob~ in Postojna in Pivka deluje zasebni koncesionar Publicus.

Zbiranje mešanih in biološko razgradljivih odpadkov v zabojnikih razli~ nih barv poteka povsod po istem sistemu. Odpadna embalaža, papir in steklo so ponekod (Logatec, Postojna, Cerknica) že zbrani po sistemu od vrat do vrat, v ve~ ji meri pa poteka zbiranje stekla, odpadne embalaže in papirja na ekoloških otokih. Zbrane mešane komunalne odpadke odpeljejo na odlagališ~ a. Lo~ eni odpadki pa so odpeljani v zbirne centre, kjer

Zbiranje odpadkov

Lo~ eno zbiranje odpadkov po posameznih ob~ inah

vrsta odpadkov

na~ in zbiranja

frekvenca

mešani odpadki

zbiranje od vrat do vrat

1-krat na teden do 1-krat na 3 tedne

organski odpadki (Vrhnika, Logatec, Postojna)

zbiranje od vrat do vrat

1-krat na teden do 1-krat na 2 tedna

odpadna embalaža, papir/ lepenka, steklo (Logatec, Postojna)

zbiranje od vrat do vrat

1-krat na 2 tedna

odpadna embalaža, papir/ lepenka, steklo

ekološki otok

1-krat na teden

nevarni odpadki (barve, baterije, zdravila itd.)

zbirne to~ ke in zbirni center

1 ali 2-krat na leto

Zbiranje odpadkov poteka na na~ ine, opisane v tabeli (za leto 2010) poteka nadaljnje lo~ evanje in predaja lo~ enih frakcij uporabnikom oziroma predelovalcem. Le KP Vrhnika se ponaša z lastno sortirnico, vsa ostala komunalna podjetja pa odpeljejo lo~ eno zbrane frakcije za nadaljnje sortiranje izven regije.

Pomembno je zmanjšati koli~ ino odloženih odpadkov Glavni problem ravnanja z odpadki je koli~ ina odloženih odpadkov. Na nacionalnem nivoju se odloži 76,5 odstotka vseh odpadkov, v notranjsko-kraški statisti~ ni regiji le malo manj (72,6 odstotka).

V povpre~ ju je stopnja lo~ evanja odpadkov v notranjsko-kraški regiji nizka. Ravnanje z odpadki še vedno temelji na odlaganju odpadkov na odlagališ~ a, ne pa na lo~ evanju in recikliranju. Najve~ ji problem predstavljajo biološki odpadki, ki se po vseh ob~ inah še ne zbirajo lo~ eno. Nesporno je to eden izmed klju~ nih dejavnikov, da celoten sistem ravnanja z odpadki ne sledi glavnim nacionalnim in evropskim ciljem na tem podro~ ju.

Zanimiva je primerjava koli~ in odlo~ enih odpadkov s slovenskim povpre~ jem in nekaterimi drugimi evropskimi regijami. Kot je razvidno iz grafa, je delež odloženih odpadkov v t. i. Wasman regiji in Sloveniji neprimerno višji kot tisti v francoski regiji Nimes, ki je tudi vklju~ ena v projekt Wasman, in nemški regiji Kempten. Razlog je tudi v tem, da so

vsi odloženi odpadki neobdelani, saj v celotni regiji nimamo objekta za mehansko-biološko obdelavo mešano zbrane frakcije komunalnih odpadkov.

Odlagališ~ a, center za lo~ eno zbiranje odpadkov ter kompostarna – kje in kako kon~ ajo odpadki?

V notranjsko-kraški regiji trenutno obratujejo štiri odlagališ~ a odpadkov: Logatec–Ostri vrh, Cerknica–Rakek–Pretržje, Postojna–Stara vas in Ilirska Bistrica– Jelšane, kamor deponirajo mešane odpadke iz gospodinjstev, mešane komercialne odpadke (trgovine, storitve …), kosovne odpadke in nekatere lo~ ene odpadke. Vsa štiri odlagališ~ a obratujejo le do zapolnitve odlagalnega prostora. Na odlagališ~ ih je poskrbljeno za osnovno beleženje koli~ in odpadkov (tehtanje), medtem ko je tehnologija omejena na stiskanje, prekrivanje, pridobivanje plina in zbiranje odpadnih voda (izcedne vode). ^iš~ enje izcednih voda ne poteka na kraju odlaganja, ampak je omejeno na prevoz v centralno ~ istilno napravo in na delno recikliranje v telo odlagališ~ a. Na odlagališ~ u Stara vas imajo urejen zajem in sežig odlagališ~ nega plina z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in zmanjšanja tveganja eksplozije, nimajo pa možnosti izrabe plina v energetske namene. Tudi na odlagališ~ ih Ostri vrh in Rakek–

Pretržje so urejene kapacitete za ekstrakcijo in sežiganje plina, le odlagališ~ e Jelšane zajema nima urejenega. Na Vrhniki pa sta center za ravnanje z recikliranimi ter biološko razgradljivimi odpadki in sortirni center za nevarne odpadke.

Ob~ ine

Odloženi odpadki v %

Lo~ eno zbrani odpadki v %

Logatec

60

40

Borovnica, Log–Dragomer, Vrhnika

48

52

Ilirska Bistrica

96

4

Postojna, Pivka

82

18

Bloke, Cerknica, Loška dolina

82

18

Kot je razvidno iz zgornje tabele, po koli~ ini lo~ eno zbranih odpadkov zelo izstopajo ob~ ine iz KP Vrhnika, najmanjši delež lo~ eno zbranih odpadkov pa ima ob~ ina Ilirska Bistrica.

podjetij. Tako investicije izvajajo skoraj izklju~ no ob~ ine, ve~ inoma iz sredstev okoljskega davka.

Okoljski davek za odpadke, ki se odlagajo na odlagališ~ ih, uporabniki pla~ ujejo upravljavcem odlagališ~ (javnim družbam ali koncesionarju). Okoljski davek se nato prenese na ob~ inski ra~ un Ravnanje z odpadki z namenom porabe za okoljdolo~ a EU zakonodaja ske investicije ali opremo, sicer ga je potrebno vrniti Ministrstvu Predpisani na~ in ravnanja z za okolje in prostor. Financiraodpadki temelji na evropski nje javnih komunalnih podjetij in zakonodaji, ki dolo~ a cilje in koncesionarja temelji na na~ elu predpisuje doseganje le-teh na višine stroška, ki nastane ob zbipodro~ ju prepre~ evanja nastajanja odpadkov. Zakonodaja te- ranju in odvozu odpadkov, in ga potrdi ob~ inski svet. Obstoje~ i melji na petstopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki, ki je name- finan~ ni sistem ima dolo~ ene njena prepre~ evanju in zmanjše- negativne u~ inke na lo~ eno zbivanju koli~ ine nastajanja odpad- ranje odpadkov. V primeru, ko je postopek lo~ evanja odpadkov kov. Hierarhija dolo~ a prioriteto pristopov: prepre~ evanje oziroma nadgrajen s sistemom od vrat do vrat, so stroški storitev ve~ ji, zmanjševanje koli~ ine nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, posledi~ no se zvišajo cene storitev, kar uporabnikov ne spodrecikliranje, ostali postopki prebuja k lo~ evanju odpadkov. V delave in kot zadnja možnost, varno in okolju prijazno deponi- takšnih okoliš~ inah so ob~ ine v glavnem ohranile nespremenjeranje na odlagališ~ ih. ni sistem ravnanja z odpadki in Financiranje razvile le osnovno infrastrukturo lo~ enega zbiranja odpadkov, le ravnanja z odpadki redke pa so izvedle pomembne Zbiranje odpadkov se financira naložbe. Na~ rtovanje ravnanja s s pla~ evanjem komunalnih storitev, višino prispevka pa potrju- komunalnimi odpadki je bilo zatorej oteženo tudi zaradi precejjejo ob~ inski sveti s soglasjem šnje nedore~ enosti in negotovovlade. Investicije v novo opresti sistema na nacionalni ravni. mo in nove tehnologije vodijo v višje cene, vendar pa obstajaJP Komunalno jo politi~ ne ovire pri postavljanju realnih cen. Zatorej je ravnanje z podjetje Vrhnika kot odpadki v ve~ ini ob~ in subvenci- primer dobre prakse onirano iz ob~ inskega prora~ una KP Vrhnika že dve desetletji veali pa finan~ no pokrito iz drugih lja za najnaprednejšo organizacijo na podro~ ju ravnanja z dejavnosti javnih komunalnih

odpadki v Sloveniji. V preteklosti so tako opravili pionirsko delo glede lo~ enega zbiranja odpadkov. V devetdesetih letih so zgradili mehanizirano sortirnico in kompostarno za biološko razgradljive odpadke in jo kasneje prodali zasebnemu izvajalcu, ki zdaj upravlja z objektom. Razvili so najrazli~ nejše metode za ozaveš~ anje javnosti, ki omogo~ ajo kakovostno lo~ evanje odpadkov ter njihovo zmanjševanje na izvoru. Za redno izvajanje številnih dejavnosti imajo širok nabor komunikacijskih orodij, med drugim: - »Ceneje s Kokojem«: znižana cena storitve zbiranja odpadkov za uporabnike, ki ob~ asno dostavijo lo~ ene odpadke v zbirni center - Redna ~ etrtletna revija »Ogrizek« z informacijami o ravnanju z odpadki, ki jo brezpla~ no dostavijo v vsako gospodinjstvo - Brošure, letaki, TV oglasi - Redno sodelovanje s predšolskimi otroki in šolarji - Nameš~ anje nalepk na posode za odpadke z obvestilom o nepravilno sortiranih odpadkih - Dejavnosti za dan Zemlje in ob drugih priložnostih.

Njihovo temeljito reševanje prakti~ nih vprašanj glede ravnanja z odpadki predstavlja dragocen prispevek za vse partnerje v regiji.

Dunja Mahne, Martina Erjavec, RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o.

Ponudniki Zelenega krasa na sejmu Turizem in prosti ~ as 2011

Odlaganje odpadkov na odlagališ~ a v regiji v primerjavi z nacionalnim povpre~ jem in regijami v drugih državah (leto 2008).

Glavni problem ravnanja z odpadki v notranjsko-kraški regiji je koli~ ina odloženih odpadkov (podatki za leto 2008).

V sodelovanju z LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ter RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o. bomo na sejmu Turizem in prosti ~ as, ki poteka od 27. do 30. januarja v Ljubljani, predstavili celotno turisti~ no ponudbo Zelenega krasa. Posebno pozornost bomo namenili izletniški ponudbi.

Na sejmu sodelujejo turisti~ ne kmetije v okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Park Vojaške zgodovine Pivka, Posestvo grad Prestranek, Mladinski hotel Proteus iz Postojne, Turisti~ na agencija Autentica ter turisti~ no-informacijski centri ob~ in Bloke, Cerknica, Loška dolina in Ilirska Bistrica.

Ve~ : www.zelenikras.si .

Vabimo vas, da nas obiš~ ete na stojnici Zeleni kras, v Marmorni dvorani Gospodarskega razstaviš~ a v Ljubljani, od ~ etrtka do sobote med 10. in 19. uro ter v nedeljo med 10. in 18. uro.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

IKzr oonbi ~ki an s k e h i { e

str 19

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec28.

2010 januar 2011

19

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

OŠ Notranjski odred Cerknica, Podružnica »11. maj« Grahovo

Var~ evanje z energijo

Enota Rakek

V okviru Eko dejavnosti smo zaklju~ ili z likovnim nate~ ajem Var~ evanje z energijo. U~ enci so bili pri svojem delu zelo ustvarjalni in domiselni, zato je imela komisija za izbor najboljših izdelkov zelo težko delo. Izdelki u~ encev, ki smo jih izdelali kot nalepke, nas bodo nad stikali opominjali, da bomo ugasnili lu~ , ko je ne bomo potrebovali. S tem bomo prihranili pri elektri~ ni energiji, torej bomo prihranili pri denarju, in nenazadnje bomo tudi z ugašanjem lu~ i pripomogli, da bo naša Zemlja manj onesnažena.

Vabljeni na otvoritev slikarske razstave Nane Homovec

Zapomni si: ŽARNICA - šibko sveti, - se hitro pokvari, - treba je pla~ ati zanjo, - je neprijazna do okolja.

Z var~ evanjem za lepši jutri!

četrtek, 3. februar 2011, ob 1900 Rojena sem januarja, leta 1990. Že kot otrok sem rada risala, ustvarjala in čečkala. Pri tem pa predvsem veliko popackala. Starši so me vedno podpirali, sploh oče, ki je z menoj delil svoje ljubiteljsko slikarsko znanje.

Najbolj so me privlačile živali in narava. Da bi risala rože? Kje pa, dolgčas. Tako sem ustvarjala celo osnovnošolsko obdobje, potem pa sem se vpisala na likovno gimnazijo v Ljubljani. Pridobila sem nekaj klasičnega risarskega znanja, razvijala domišljijo pri ostalih likovnih predmetih in že ‘trenirala’ za sprejemne izpite na akademiji. Sprejeli so me in leta 2008 sem pričela študirati na ALUO (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana). Prva dva letnika imata jasno začrtan program, v tretjem pa lahko študentje prosto slikamo, kar nas zanima. Tako sem se odločila za serijo slik, ki jo predstavljam na svoji prvi razstavi.

Hudomušni živalski portreti izražajo moje veselje nad najrazličnejšimi žvercami. Kosmatimi in pernatimi, resnimi in šaljivimi. Dela so citati slavnih renesančnih portretov, na katerih sem skušala ohraniti in celo potencirati karakter portretiranca. Ob delu sem neizmerno uživala. Po končanem študiju bi rada nadaljevala kot ilustratorka in tako ostala v stiku s svojimi najljubšimi žvercami in pravljičnim svetom.

A

M

C

E

OSNOVNA ŠOLA NOTRANJSKI ODRED CERKNICA STRELSKI KROŽEK

Regijsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju s serijsko zra~ no puško, Postojna 12. januar 2011 U~ enci OŠ Notranjski odred Cerknica, so se udeležili regijskega medšolskega tekmovanja v Postojni. To je bilo njihovo prvo tekmovanje v tem šolskem letu. Na tekmovanju sta sodelovali dve ekipi: mlajši de~ ki in starejši de~ ki. Obe ekipi sta dosegli odli~ no uvrstitev: 3. mesto ekipno.

program prireditev

DO

KUL

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

RNI TU

SONCE - mo~ no sveti, - se ne pokvari, - je brezpla~ no, - je prijazno do okolja.

R K NIC

februar

Organizator: Občina Cerknica Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

petek, 4. februar, ob 20.00

VSTOPNINA: 6 - 7 € komedija

JEKLENE MAGNOLIJE Komična melodrama Odrasla gledališka skupina Pod odrom.

VSTOP PROST! prireditev

LJUDSKA PESEM, IDENTITETA NARODA

Nastopajoči: Marko banda iz Beltincev, Folklorna skupina društva Rak, Komorni zbor Fran Gerbič ter ljudski pevci Organizacija: KD Fran Gerbič

petek, 11. februar, ob 20.00 Koncert Mešanica jazz in elektronske glasbe

VSTOPNINA: 9 -11 € koncert

sobota, 12. februar, ob 11.00 DARILO

Lukovna predstava Nastopa: Ajda Rooss, besedilo: Meta Brulec, Silvan Omerzu, režija in likovna zasnova: Silvan Omerzu, produkcija: Umetniško društvo Konj

petek, 18. Februar, ob 20.00 TRI ZDRAVE MARIJE IN EN OČE NAŠ

Nastopajo: Ana Duša - vokal, Polona Janežič - klaviature in vokal Boštjan Narat - kitara in vokal, Vesna Zornik - vokal; režija: Mare Bulc, glasba: Polona Janežič, dramaturgija: Špela Frlic, scenografija: Damir Leventić.

sobota, 19. februar, ob 20.00 DRUŽINSKE PRIPOVEDKE

Glasbeno-poetični večer Alojz Ihan poezija, Katja Mlinar vocal in zvočne podlage, Miha Klemenčič računalnik in zvočne podlage in gostje

nedelja, 27. februar, ob 19.30 ŠPORTNICA, ŠPORTNIK LETA 2010 OBČINE CERKNICA

Miha Petrov~ i~ 142 krogov Rok Vi~ i~ 74 krogov

torek, 8. februar, ob 17.00

IGOR MATKOVIČ KVINTET

MLAJŠI DE^KI, 3.MESTO EKIPNO Blaž Stražišar 159 krogov

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

VSTOPNINA: 8 - 10 € koncertna pripoved

STAREJŠI DE^KI, 3.MESTO EKIPNO Miha Krži~ 150 krogov Martin Debevc 162 krogov

VSTOPNINA: 6 - 7 € glasbeno poetični večer

VSTOP PROST! prireditev

Jure Meden 165 krogov

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

20

I z o b ~ i n s k e h i š e

str 20

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Dela pri izgradnji Vrtca Vetrnica – I. faza so v polnem teku 7. oktobra lani sta župan Ob~ ine Pivka in predsednik upravnega odbora Primorje d. d. mag. Dušan ^rnigoj podpisala pogodbo o izgradnji 1. faze Eko vrtca Vetrnica v Pivki. Takoj po podpisu pogodbe so delavci podjetja Primorje d. d. iz Ajdovš~ ine pri~ eli z izvedbo del. Zaradi zelo slabih vremenskih razmer so bila dela prekinjena, v teh dneh pa so ponovno pri~ eli z izvedbo.

Trenutno potekajo dela pri betoniranju temeljev in temeljne ploš~ e ter izgradnji notranje kanalizacije. Izkopi so izvedeni, prav tako je zaklju~ ena regulacija potoka Ciganskih luž. Dela bodo v primeru ugodnih vremenskih pogojev potekala neprekinjeno, saj je predvideno, da sprejme vrtec prve otroke v mesecu septembru letošnjega leta.

Investicijo v skupni vrednosti 1.645.109.30 evra delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013.

Vpis v 1. razred Osnovna šola Pivka obveš~ a starše otrok, ki so rojeni v letu 2005, da bo vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2011/2012 v torek, 15. februarja 2011, in v sredo, 16. februarja 2011, od 7. do 16. ure v prostorih šolske svetovalne službe.

Od pingvina do eskima Turisti~ no društvo Pivka vas vabi na motoristi~ ni potopis.

Rok Borštnik nam bo predstavil svoje potovanje z motorjem od najbolj južne to~ ke Južne Amerike do najbolj severne to~ ke Severne Amerike. Za potovanje je porabil eno leto, prevozil 20 držav in 67.000 kilometrov.

Svoje dogodivš~ ine bo z nami delil v torek, 1. februarja, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Prijazno vabljeni!

Spored filmov v pivškem kinu

O BVESTILO

Ob~ ina Pivka obveš~ a vse kmetovalce, da je pri~ ela z zbiranjem vlog za oprostitev pla~ evanja posebnih dajatev pri oskrbi s pitno vodo za leto 2011, kot to dolo~ a Pravilnik o dolo~ anju upravi~ encev za nepla~ evanje posebnih dajatev pri oskrbi s pitno vodo v kmetijski dejavnosti na obmo~ ju Ob~ ine Pivka (Ur. list RS, št. 90/02 in 32/10).

Vloge za leto 2011 je potrebno oddati do 10. 2. 2011 na naslov: Ob~ ina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonu: 05 72 10 100 (Emanuela Lenar~ i~ ali Maja Pikec). Vloge so na voljo v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka ali na spletni strani: www.pivka.si.

OB^INA PIVKA

petek, 28. 1., ob 19. uri

mladinska komedija GREMO MI PO SVOJE

sobota, 29. 1., ob 19. uri

družinska domišljijska pustolovš~ ina ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE (The Cronicles of Narnia: The Voyage of the Down Treader)

sobota, 5. 2., ob 19. uri

grozljivka/triler LEDENA PAST (Frozen)

petek, 11. 2., ob 19. uri­­­

sinhronizirana animirana družinska komedija SVET IGRA^ 3 (Toy Story 3)

sobota, 12. 2., ob 19. uri

grozljivka PARANORMALNO 2 (Paranormal Activity 2)

nedelja, 13. 2., ob 19. uri

romanti~ na komi~ na drama ROMANCE MED PRIJATELJI (The Romantics)

sobota, 19. 2., ob 19. uri

komedija NJUNA DRUŽINA (Little Fockers)

ponedeljek, 21. 2., ob 17. uri mladinska komedija POLETJE V ŠKOLJKI torek, 22. 2., ob 17. uri

sinhronizirana animirana družinska pustolovš~ ina JAZ, BARABA (Despicable me)

sreda, 23. 2., ob 17. uri

mladinska komedija POLETJE V ŠKOLJKI 2

~ etrtek, 24. 2., ob 17. uri

sinhronizirana animirana družinska pustolovš~ ina MEGAUM (Megamind)

petek, 25. 2., ob 17. uri

znanstveno fantasti~ na družinska pustolovš~ ina E.T. (E.T. the Extra-Terrestrial)

sobota, 26. 2., ob 19. uri

akcijski pustolovski znanstveno-fantasti~ ni triler TRON: ZAPUŠ^INA (Tron: Legacy)

nedelja, 27. 2., ob 17. uri

sinhronizirana animirana domišljijska pustolovš~ ina ^UDEŽNO POTOVANJE (Spirited away)

Program kulturnih prireditev v februarju, mesecu kulture

2. del 9. obmo~ ne revije PZ in VS iz ob~ in Postojna in Pivka sobota, 29. januar 2011, ob 19. uri v avli OŠ Pivka Sodelujejo: MePZ Košana, Oktet Bori, MePZ župnije Košana, PS Studenec in MePZ Postojna Monokomedija Dese Muck: Kon~ no sre~ na! petek, 4. februar 2011, ob 19. uri v Krpanovem domu Predprodaja vstopnic v Papirnici Sponkca v Pivka

Osrednja ob~ inska proslava ob kulturnem prazniku

sobota, 5. februar 2011, ob 17. uri v Krpanovem domu Pogovor s Silvom Faturjem in predstavitev njegove nove knjige z naslovom OKRUŠKI. V kulturnem programu sodelujejo: KD Lipa Pivka, Mpz Pivka, PS Studenec, ŽeVS Šmihel in harmonikar Alen Klep~ ar.

Koncert: Zlatko Dobri~ z gosti (Saša Lendero, Vlado Kalember, Modrijani, Akordi …) nedelja, 6. februar 2011, ob 17. uri v Športni dvorani Skala Predprodaja vstopnic v Papirnici Sponkca v Pivka Kulturna prireditev nedelja, 13. februar 2011, ob 16. uri v Osnovni šoli Šmihel Sodelujejo: u~ enci POŠ Šmihel, Oktet Bori, MePZ Studeno, ŽeVS Šmihel, otroci KD Nad'nska lipa Kulturna prireditev sobota, 19. februar 2011, ob 17. uri v Kulturnem domu Jurš~ e Sodelujejo: KD Jurš~ e, Košanski oktet in FS Torbarji Koncert legende slovenske rock glasbe: Janez Bon~ ina Ben~ petek, 25. februar 2011, ob 20. uri v Krpanovem domu Predprodaja vstopnic v Papirnici Sponkca v Pivka

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

IKzr oonbi ~ki an s k i h h i {

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec28.

2010 januar 2011

str 21

21

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Obèina Logatec

Obèina Logatec

Vabilo

Spoštovani,

na èetrto podelitev priznanj na podroèju športa v obèini Logatec,

vljudno Vas vabim na osrednjo obèinsko prireditev ob kulturnem prazniku, s podelitvijo Februarskih priznanj, ki bo v petek, 4. februarja 2011, ob 19. uri, v Narodnem domu.

ki bo v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec, v ponedeljek, 31. januarja 2011, ob 19. uri.

Februarsko priznanje za življenjsko delo na podroèju kulture prejme: Antonija Rudolf

Priznanja za izjemne dosežke na podroèju športa prejmejo Nina Zupanèiè, Jan Rijavec, Jadran Lukanèiè, Jaka Petkovšek, Luka Stoševski, Cita Lukanèiè in Jan Družina

Februarsko priznanje za izjemne dosežke na podroèju kulture prejmejo: Duo Mir, Franc Pupis, Martin Logar

Uvodni pozdrav: Berto Menard, župan Obèine Logatec Slavnostna govornica: Darja Sever Prireditev povezuje: Gregor Murn V programu nastopajo: Pushluschtae

Uvodni pozdrav: Berto Menard, župan Obèine Logatec Slavnostni govornik: Jurij Švajncer Prireditev povezuje: Maja Filipiè V programu nastopajo: Pushluschtae

Vljudno vabljeni.

Berto Menard župan Obèine Logatec

Berto Menard župan Obèine Logatec

Sprejem OPN na ob~ inskem svetu se odmika S pomo~ jo Ministrstva za okolje in prostor do hitrejšega sprejema – Tudi druge ob~ ine s podobnimi težavami Kje smo?

Kdaj bo?

Napovedovali smo, da bo pri~ akovan sprejem ob~ inskega prostorskega na~ rta (v nadaljnjem besedilu: ONP) možen v prvih mesecih letošnjega leta, vendar se je ponovno zataknilo pri pridobivanju mnenj nosilcev urejanja prostora. V za~ etku meseca januarja se je iztekel rok za pridobitev mnenj trinajstih nosilcev urejanja prostora, s katerimi so potekala usklajevanja od maja 2010.

V predpisanem roku smo prejeli pet pozitivnih mnenj, kasneje pa še tri pozitivna mnenja. S strani Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP) je mnenje prispelo, vendar pri~ akujejo dopolnitve zaradi tehni~ nih popravkov, medtem ko klju~ nega mnenja s strani Ministrstva za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: MKGP) nismo prejeli.

V tem trenutku je najbolj nehvaležno vprašanje, kdaj bo OPN sprejet. Ker so roki neodvisni od delovanja ob~ inske uprave, tudi župan poziva ob~ ane k strpnosti. Res, da nekateri že predolgo ~ akate na spremembo namenske rabe zemljiš~ in se ob tem odpirajo novi problemi, vendar ~ e želimo zadevo le pripeljati do konca, ne ostane drugega, kot da se zadeve še uskladi in nato brez zapletov sprejme. Ob vsem tem je potrebno vedeti tudi, da so nosilci urejanja prostora dolžni preveriti upoštevanje svojih mnenj, ki so jih dali k predlogu prostorskega akta. ^e ugotovijo, da ob~ ina mnenj ni upoštevala, morajo pristojna ministrstva izvesti nadzor nad zakonitostjo prostorskega akta. ^e to storijo v šestih mesecih po uveljavitvi OPN, jim ni treba predlagati rešitev in dolo~ iti roka za uskladitev, temve~ lahko vladi takoj predlagajo, da pred ustavnim sodiš~ em zahteva za~ etek postopka za oceno njegove skladnosti z ustavo oziroma zakonom.

Mimo pridobitve pozitivnih mnenj in upoštevanja usmeritev nosilcev urejanja prostora torej ne gre.

Kako naprej?

Zakonodaja ob~ inam sicer omogo~ a, da nadaljujejo s postopkom priprave in sprejemom OPN, vendar smo se na skupnem sestanku ob~ inske uprave, župana in zunanjega izvajalca odlo~ ili, da se poskuša ~ im prej pridobiti manjkajo~ a mnenja. Posredovali smo tudi poziv na MKGP, da nam mnenje ~ im prej posredujejo, neformalno pa smo od predstavnikov ministrstva izvedeli, da imajo nove zahteve o ukinitvi stavbnih zemljiš~ , tako da lahko njihovo mnenje prinese še nekatere manjše spremembe. Tudi s strani MOP je bil podan nasvet, naj se skuša mnenja pridobiti ne glede na prete~ en rok, saj iz prakse izhaja, da v nasprotnem primeru vlada odlo~ i, da predlog ni usklajen in vrne pripravljavca nazaj na usklajevanje mnenj.

Kako gre pa drugim ob~ inam?

Tudi druge ob~ ine se sre~ ujejo s sorodnimi problemi, predvsem zaradi neupoštevanja rokov nosilcev urejanja prostora. Nekaj ob~ in vodi postopke sprejema že deset let. Kot informacijo navajamo še podatek, da je od ve~ kot dvesto ob~ in v Sloveniji le šestnajst takih, ki že imajo uveljavljen OPN. mag. Katja Žagar, ob~ inska uprava

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

22

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Vsi, ki ste rojeni v marcu, imate ta mesec ogromno možnosti za uspeh na ve~ podro~ jih.

Planet sre~ e, ki se nahaja v vašem znamenju, bo vsem ovnom polepšal življenje. Poslovnih obveznosti bo zares veliko, a boste sre~ ni in zadovoljni. Romanti~ no boste najbolj razpoloženi okoli 8. februarja.

BIK  Poslovni vsakdanjik bo intenziven, saj vam nadrejeni ne bodo naklonjeni. Od 20. februarja dalje vas ~ aka bolj mirno obdobje, takrat boste lahko utrdili stara prijateljstva in spoznali nove osebe. Boste pa zelo razo~ arani nad obnašanjem neke neko~ vam zelo drage osebe.

DVOJ^KA  Vedri in razpoloženi boste, vrnile se vam bodo mo~ i in spet boste pripravljeni na akcijo. Vzrok za vaše sijajno razpoloženje bo ljubezen, odnosi bodo spet skladni. Tudi zaslužki bodo dobri. Ne bodite preve~ ne~ imrni, saj boste proti koncu meseca naleteli na ve~ poslovnih težav.

RAK  V tem mesecu boste morali paziti na svoje skrivnosti, saj jih boste težko zadržali zase.

Nakopi~ ilo se vam bo ogromno dela, stalno boste zaposleni in na trenutke raztreseni. Stroški bodo veliki, denarja pa malo. Za ljubezen ne bo najboljše, razen na valentinovo, ko boste presre~ ni.

LEV  Februar bo mesec, ko se boste intenzivno posvetili delu. Dnevni ritem bo naporen, vi pa se boste vseeno zelo trudili. Vse tja do 24. februarja se boste ve~ krat znašli v konfliktnih situacijah, spori s šefom ne bodo nobena redkost. Dobro za vas bo, ~ e boste govorili bolj potihem, namesto da bi kri~ ali.

DEVICA  Pove~ an obseg dela in obveznosti bo prinesel izboljšave pri denarju, a prostega ~ asa ne bo ostajalo kaj dosti. Treba bo zavihati rokave, se posvetiti delu, zabave skorajda ne bo. Bodite borbeni, a vseeno premišljeni. Stvari si dobro organizirajte, saj ne bo ~ asa za popravljanje napak. V ljubezni bo najlepši tretji teden februarja.

TEHTNICA  Pred vami so velike preizkušnje in situacije, v katerih boste morali ohraniti trezno glavo! Ugodni in neugodni poslovni vplivi se bodo izmenjavali preko celega meseca, razpeti boste na ve~ podro~ jih. V ~ ustvenem smislu boste zelo ob~ utljivi, sploh vezani bi se lahko zapletli v trikotniško razmerje, ki vam bo precej otežilo že tako naporne situacije. Bo pa ~ as ugoden za kakšno potovanje. ŠKORPIJON  Februar bo napet in isto~ asno tudi uspešen mesec. Veliko novega se bo dogajalo predvsem v službi, na zdravje pa bo potrebno malo bolj popaziti. Doma vas ~ aka nekaj napetosti, najverjetneje se ne boste mogli izogniti žol~ nemu prepiru z nekim družinskim ~ lanom.

STRELEC  ^aka vas zanimivo družabno življenje. V prvi polovici meseca vas ~ aka kar nekaj poslovnih poti, spoznavali boste nove in zanimive ljudi. Ljubezensko življenje boste malce zapostavili, a boste še nadoknadili zamujeno. Okoli valentinovega ne bo za vas ni~ vznesenega, zato se sami ~ esa domislite!

KOZOROG  Postali boste pravi hedonist, sploh ~ e je vaše materialno stanje zadovoljivo. V ljubezni vas ~ aka veliko prijetnih trenutkov, ljubljena oseba vas bo zasipavala s pozornostmi in z nežnostjo. Po 18. lahko sre~ ate novo ljubezen, dobite povišico ali ponudbo za novo službo. Okoli 15. vas bo vznemiril vaš družinski ~ lan, saj vam bo o~ ital egoizem.

VODNAR  Za~ etek februarja vam prinaša veliko ve~ dela in obveznosti, a bo življenje kljub temu lepo. Kar naprej boste nekam hiteli, zato pazite, da se mimogrede ne poškodujete. Razpoloženje bo ob~ asno precej nestabilno, obstaja možnost, da se znajdete v ljubezenskem trikotniku. Nikar ne mislite, da bo ve~ no in da bo ostalo skrito. Vse se bo izvedelo.

RIBI  Nepri~ akovane, a pozitivne spremembe v poslovnem življenju, bodo zasen~ ile vse ostale na~ rte. Primanjkovalo vam bo ~ asa za ostale stvari. V sredini meseca bo nekaj dni depresivnih, lahko boste tudi slabo razpoloženi. Partner bo zaradi vaše nezainteresiranosti ve~ krat nergal.

Prodam Jeklenko za argon, CO2, kisik, acetilen, dušik ... in avtogeno garnituro. Tel.: 041 792 729.

Vise~ o WC-školjko z vzidnim izplakovalnikom, novo. Cena: 10 eur.

Tel.: 031 329 482.

Termoakumulacijsko pe~ ali šamotne vložke in dvojno pomivalno korito brez omarice.

Tel.: 070 710 690.

Kupim Betonski mešalec po ugodni ceni.

Tel.: 05 753 03 87.

Star mizarski ponk, skrinje, omare, marajne, mize menterge,manjši vozi~ ek lojtrnik in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine Prodam 3-sobno stanovanje na Rakeku, 80 m2. Tel.: 051 255 670.

3-sobno stanovanje v Postojni, Cena: 79.900 eur. Tel.: 031 766 800.

Staro hišo v okolici Postojne, v fazi obnove z dokumentacijo na parceli, 1264 m2. Cena: 60.000 eur.

Tel.: 070 898 215.

3-sobno stanovanje v Postojni, obnovljeno, svetlo, 77,5 m2, dva balkona. Cena: ugodno.

Tel.: 031 286 525.

Oddam 2-sobno opremljeno stanovanje v Dolnji Košani. Tel.: 040 837 240.

Opremljeno garsonjero v bloku na Pavši~ evi ulici v Logatcu.

Tel.: 040 239 675.

Drugo Potrebujem avtokleparja za popravilo golfa 2. Tel.: 05 753 03 87.

Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, grmovnic, svetovanje, sajenje in urejanje vrtov... Sedaj

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje.

Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno.

Prevoz in montaža.

Info.: 041 227 624.

Notranjskokraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjskokraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e.

Naklada: 17.620 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice. si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en.

Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

str 22

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

je že pravi ~ as, ne ~ akajte, da vas pomlad ne prehiti. Tel.: 031 652 133.

Imate težave z depresijo, anksioznostjo, odvisnostjo? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav. losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Želite ohraniti ali izboljšati partnerski odnos? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami.

E-naslov: stanislav.losdorfer@amis. net ali 041 673 316, Društvo za Radost.

Se ti mudi z oddajo diplome, magistrske ali doktorske naloge, besedilo pa mora biti lektorirano?

Profesor slovenš~ ine, kakovostno lektoriram. Pokli~ i: 031 542 575.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00

Zahvala Mar prav zares odšel je tja, v neznano?

Kako je mogel, ko smo mi še tu…?

Nositi moramo vsak svojo rano.

Mol~ e, da mu ne zmotimo miru.

(S. Makarovi~ ) Ob nenadni izgubi dragega moža, ata, dedka in brata

JANEZA FACIJA (13. 5. 1939–22. 12. 2010) iz Jakovice

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sve~ e in svete maše. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, Komunalnem podjetju Logatec in pogrebni službi MENART ter sovaš~ anu za poslovilni govor.

HVALA vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste bili z nami. Žena Marija s sinom Stanetom, h~ erka Marija z družino in sestra Ton~ ka z družino.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 28. januar 2011

Uf ZM UT W^MVQb

N a p o v e d n i k i =QZ " n r! a z v e d r i l o

Notranjsko-kraške novice petek, 28. januar 2011

\^Q_`[\

Razstave Razstava Keramika na naših mizah, Kulturni dom Postojna – Galerija na vogalu. Razstava bo na ogled do 28. februarja.

Šport in rekreacija 29. in 30. 1. Za~ etni in nadaljevalni te~ aj klasi~ ne tehnike smu~ arskega teka, ob 10. uri v Klubu v grajskem parku.

30. 1. Tekmovanje v teku na smu~ eh za Pokal Geoplin in Pokal Valkarton Logatec, ob 10. uri v Ti~ nici v Logatcu. Org in info: TSK Valkarton Logatec, info@tsklub-valkarton.si.

5. 2. ŠD Planjava Babno Polje vabi na predavanje Irene Cerar Pravlji~ ne poti do kulturne in naravne dediš~ ine, ob 18. uri, na kme~ kem turizmu Pri kova~ iji v Babnem Polju

Prireditve, predavanja 29. 1. Kantavtorski ve~ er uglasbenih zgodb in baladrij, Katarina Juvan~ i~ in Dejan Lapanja, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

29. 1. Predtekmovanje za državno

23

:Wh_be0 c[Zl[Z[a pl[ijeX[ pW eXije`[Ú[ _d del[ dWheÚd_a[

Napovednik dogodkov in prireditev

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 11. do 24. februarja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 4. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

str 23

ZWh_be fh[`c[j[ fh_ feZWb` Wd`k Wb_ iab[d_jl_ del[]W dWheÚd_ a[]W hWpc[h`W $

Tržaška 38, 6230 Postojna tel.: 05 7201-400, 7201-405

8Vc`Vg_ZkV +! EDHID?C6! tel.: %* ,'%' *%% fax: %* ,'%' *%&

?F5:>@ G2>+ u AZdRc_Z \Z ^ReVcZR] Z_ `acV^` u @ScRkTV

prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ob 9. uri v športni dvorani Logatec.

30. 1. 17. Revija kraških godb, Postojnska godba 1808, GD Nabrežina, Kraška pihalna godba Sežana, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni.

30. 1. Predstava v po~ astitev kulturnega praznika Pod vaško lipo, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

31. 1. Podelitev priznanj na podro~ ju športa v ob~ ini Logatec, ob 19. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

1.2. Delavnica oblikovanje gline, keramike, ob 17. uri v galeriji Hiša sonca v Logatcu.

4. 2. Podelitev februarskih priznanj ob~ ine Logatec, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu.

u <Rcef V Z_ e`_Vc[V

Jh W aW *" ,()& Feije`dW" C0 &*& *''#,)'

u 7`e`\`aZcR_[V SRcg_` Z_ Îc_`SV]`

in

u A]RdeZWZ\RTZ[` daZcR]_` gVkRg` u 5RcZ]_Z ac`XcR^ NIČ VEČ NEPOTREBNIH ZALOG,

saj vam nudimo terminsko dobavo z odlogom plačila!

Vse naročeno blago dostavimo v vašo pisarno!!!

Naročila sprejemamo osebno, telefonsko in po faxu ali e-mailu.

NAGRAJUJETA ZVESTOBO Pri nakupu LG telefona prejmete darilo zvestobe: POTOVALNO TORBO in KALKULATOR!

AKCIJA VELJA DO 15. 6. 2010!

@=D<6 A@EC63 ¯:?6

Dodatne informacije dobite v Si.mobil postojna, Tržaška 4, tel: 05 7202 300, 040 411-631

Za otroke in mladino 4. 2. Matineja za osnovnošolce, ob 10. uri v ve~ namenski športni dvorani v Logatcu..

Kino 29. 1. Zgodbe iz Narnije; Potovanje potepuške zarje, ob 19. uri v kinu Pivka.

Prejeli smo

Zbrali so pol tone hrane

Postojna – Z izidom akcije sem bila kot vodja projekta zelo zadovoljna, ocenjujem jo kot zelo uspešno. Veseli smo, da se je odzvalo tolikšno število ljudi, kar nam pove, da še obstajajo ljudje, ki jim je mar. Akcija je potekala ves december. Zbiralo se je na razli~ nih lokacijah (Bolnica za živali Postojna, uredništvo Žurnala, Radio Hit, Klub Goriških študentov), veliko prispevkov smo dobili tudi po pošti. Skupno smo zbrali slabe pol tone pasje in ma~ je hrane, ogromno število dek, rjuh, brisa~ , blazin, povodcev, ovratnic, oblekic, igra~ k, posodic ipd. Prispevke smo nato razdelili glede na potrebe zavetiš~ , ki so nam jih zaupale vodje zavetiš~ . Tako smo poskrbeli, da je vsako zavetiš~ e dobilo res tisto, kar potrebuje. Razdeljevanje prispevkov je potekalo dva dneva. Radi bi se zahvalili Summit motorsu iz Ljubljane, ker so nam posodili kombi in s tem omogo~ ili, da smo sploh lahko prepeljali tako veliko koli~ ino prispevkov. Bolnica za živali Postojna se iskreno zahvaljuje vsem dobrim ljudem, ki so v akciji sodelovali in pomagali zapuš~ enim živalim ter vsem, ki so druga~ e pomagali, da je

bila akcija izpeljana. Potrudili se bomo, da akcijo izpeljemo tudi drugo leto, seveda v ve~ jem obsegu in še bolj uspešno. Maruša Vasle

Kakovost s tradicijo , mob.: 041 338 718, ,

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Najboljši žar na Notranjskem. 1. nagrada: Nevenka Šelj, Gornja Košana 3, 6256 Košana; 2. nagrada: Aleš Hrovatin, Matenja vas 18, 6258 Prestranek; 3. nagrada: Jožica Lukan~ i~ , Kalce 19 A, 1370 Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Gostiš~ e in pizzerija Furman, Partizanska cesta 1, 1381 Rakek, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podar-

2 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

ja: Papirnica Kocka, Tržaška 38, 6230 Postojna. 1. nagrada: nahrbtnik prosti ~ as; 2. nagrada: potovalna torba; 3. nagrada: Simpl paket CD Si.mobil; 4. nagrada: podlaga za miško s kalkulatorjem.

Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 4. februarja.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;2â&#x20AC;&#x192; 28. januar 2011

Zadnja

24

str 24

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 28. januar 2011

Izkoristiti potenciale nevladnikov

ď&#x20AC;¸ Veronika Rupnik

Tudi v naĹĄi regiji zaĹživelo sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e nevladnih organizacij Boreo â&#x20AC;&#x201C; Povezovanje, usposabljanje in ve~â&#x20AC;&#x160;anje vloge nevladnih organizacij

Snovalci Borea ugotavljajo, da se prebivalci naĹĄe regije v veliki meri udejstvujejo v nevladnih organizacijah (NVO), vseh je okrog 650, tako v okviru druĹĄtev kot tudi drugih interesnih zdruĹženj, pri katerih je najbolj o~â&#x20AC;&#x160;itna sti~â&#x20AC;&#x160;na to~â&#x20AC;&#x160;ka prostovoljno delovanje. Obenem pa so NVO kadrovsko in finan~â&#x20AC;&#x160;no podhranjene, soo~â&#x20AC;&#x160;ajo se z razli~â&#x20AC;&#x160;nimi teĹžavami, drĹžavne in lokalne institucije jih ne prepoznavajo kot relevantnega partnerja, zato njihovi potenciali ostajajo neizkoriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;eni, povrh vsega

je javnost praviloma premalo obveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ena o njihovem delovanju. ÂťNi~â&#x20AC;&#x160;nenavadnega torej, da je v regiji opaziti apati~â&#x20AC;&#x160;nost civilne druĹžbe â&#x20AC;&#x201C; kljub sploĹĄnemu nezadovoljstvu in nezaupanju javnim ustanovam, javnost mol~â&#x20AC;&#x160;i, saj nih~â&#x20AC;&#x160;e no~â&#x20AC;&#x160;e izstopati iz povpre~â&#x20AC;&#x160;ja,ÂŤ ocenjuje Vesel.

Prav zaradi takĹĄnega nevzpodbudnega stanja je vzpostavitev regijskega sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a, namenjenega nevladnemu sektorju, toliko bolj dobrodoĹĄla.

Uredili bi DruĹžbeni center Cilji projekta Boreo so vzpostavitev boljĹĄih pogojev za delovanje nevladnega sektorja v regiji z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov financiranja in pridobivanja sredstev; izboljĹĄanje komunikacije in sodelovanja med organizacijami; ozaveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;anje javnosti o pomenu in delovanju NVO; zagotovitev enakopravnega sodelovanja v sistemih odlo~â&#x20AC;&#x160;anja, pri pripravah in sprejemanju razvojnih programov; usposabljanje ~â&#x20AC;&#x160;lanov NVO, vzpodbujanje k aktivnejĹĄemu odzivanju na druĹžbene razmere in skupnemu nastopanju,

s ~â&#x20AC;&#x160;imer bodo za~â&#x20AC;&#x160;eli Ĺže takoj, in sicer pri drĹžavnem prostorskem na~â&#x20AC;&#x160;rtu za vadiĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e Po~â&#x20AC;&#x160;ek.

V na~â&#x20AC;&#x160;rtu imajo tudi ĹĄest ve~â&#x20AC;&#x160;jih projektov. Eden od njih bo, kot pojasnjuje Ho~â&#x20AC;&#x160;evarjeva, druĹžbeni center, ki ga Ĺželijo s pomo~â&#x20AC;&#x160;jo finan~â&#x20AC;&#x160;nih sredstev NorveĹĄkega sklada urediti v stavbi nekdanje postojnske porodniĹĄnice.

Brezpla~â&#x20AC;&#x160;ne storitve Z namenom boljĹĄega povezovanja nevladnega sektorja v regiji bodo vzpostavili programski svet, v katerem bodo NVO zastopane s po dvema ~â&#x20AC;&#x160;lanoma iz vsake ob~â&#x20AC;&#x160;ine. Povezovanje bo potekalo tudi prek skupnih prijav na razpise. Nevladnim organizacijam, ki se bodo v~â&#x20AC;&#x160;lanile v sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e, bodo brezpla~â&#x20AC;&#x160;no na voljo ra~â&#x20AC;&#x160;unovodska svetovanja, svetovanja s podro~â&#x20AC;&#x160;ja informacijskih tehnologij, svetovanja in delavnice za prijave na razpise in druge delavnice. Vzpostavili bodo tudi regijski informacijski portal www.boreo.si.

Za projekt so pridobili 178 tiso~â&#x20AC;&#x160;evrov nepovratnih sredstev, od tega kar 85 odstotkov evropskih, ostalo drĹžavnih. Ve~â&#x20AC;&#x160;ina denarja bo ĹĄla za zaposlitve, dva

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Postojna, 20. januar â&#x20AC;&#x201C; Po zaslugi Mladinskega centra Postojna, ki je uspeĹĄno kandidiral na razpisu ministrstva za javno upravo, se bo desetim regijskim sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;em za nevladne organizacije po Sloveniji pridruĹžilo ĹĄe enajsto, ki bo povezalo nevladni sektor v Notranjsko-kraĹĄki regiji, mu nudilo podporo, mu dalo novo znanje in nov zagon. ÂťDa bi laĹžje poenotili mnenja, smo naĹĄemu projektu dali ime Boreo.

Boreo je bog burje, ki lahko burjo ukroti in ima mo~â&#x20AC;&#x160;usmerjati energijo,ÂŤ je povedala Nina Ho~â&#x20AC;&#x160;evar, vodja projekta.

Kot koordinatorka pri njem sodeluje Tatjana Hvala, kot vodja programskega sveta pa Samo Vesel.

Ekipa Borea vabi vse nevladne organizacije v regiji k v~â&#x20AC;&#x160;lanitvi v sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e, saj bo le s sodelovanjem mogo~â&#x20AC;&#x160;e dose~â&#x20AC;&#x160;i zastavljene cilje. zaposlena s polovi~â&#x20AC;&#x160;nim delovnim ~â&#x20AC;&#x160;asom, koordinatorka projekta pa bo zaposlena za polni delovni ~â&#x20AC;&#x160;as. Projekt formalno

traja dve leti. Kot poudarja Hva- bodo Ĺže uspeĹĄni projekti, s katerimi bodo pridobili dodatna la, pa je njihov cilj najti na~â&#x20AC;&#x160;ine, ki bodo zagotovili preĹživetje pro- sredstva. jekta na dolgi rok. Eden takĹĄnih

Nokia 2220

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung B2100

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja Povezani 35/45/77 ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Hudo zamrznjene cene!

Samsung C3060

/PWJ QSPEBKOP SB[TUBWOJ TBMPO W -KVCMKBOJ

35â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja Penzion paket Plus ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

-KVCMKBOB +VSIJLPWB DFTUB

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ

1PTUPKOB 5SäB�LB DFTUB B