Št. 3 - 11.2.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

str

petek, 11. februar 2011, letnik X / št. 3 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Vodilni igralci v industriji motorjev

Borimo se proti podnebnim spremembam

Nagrajeni logaški glasbeniki

FOTO: VALTER LEBAN

Gradbeništvo na dnu Stanje gradbeništva v naši regiji je, tako kot drugod po državi, slabo. Tudi letošnje leto bo leto boja za preživetje, saj bodo prihodki zaradi znižanja vrednosti gradbenih del še bolj upadli, pla~ ilnih rokov pa se nih~ e ve~ ne drži. Nekatere, ki so jih izigrali veliki ali celo država, zato pestijo velike terjatve. Nekateri so gradili za ob~ ine, a novih razpisov skorajda ni. V središ~ u pišemo tudi o številu neprofitnih stanovanj v regiji in cenah nepremi~ nin, ki so kljub krizi še vedno visoke.

Materinš~ ina je jezik srca

O osnutku prora~ una in proti Po~ ku 3. seja ob~ inskega sveta pivške ob~ ine je bila vro~ a, saj so sprejeli osnutek prora~ una, težak 11 milijonov evrov, in se izrekli proti Po~ ku, osrednjem vadiš~ u slovenske vojske. str. 7

Pivka, 5. Februar – Spomin na velikega poeta in praznik kulture so v Pivki zaznamovale številne kulturne prireditve, ki se bodo raztezale še dale~ v mesec februar in celo marec. Osrednja ob~ inska slovestnost pa je potekala v znamenju knjige z naslovom Okruški, ki pod svojo preprosto podobo skriva bogastvo predvsem za ljudi v Pivki in vse tiste, ki jim je materinš~ ine mar. Avtorja Silva Faturja in njegovo delo je predstavila Irena Margon iz društva Lipa, program pa so sooblikovali še pevci MPZ Pivka, Pevska skupina Studenec, Ženska vokalna skupina Šmihel ter harmonikar Alen Klep~ ar, odlomke iz Okruškov je brala Mojca Šega Novak.

Sejnine bodo v Loški dolini nižje kot doslej

F OTO : VA LTER LEBAN

prav v Pivki leta 1961. Kot avtor del o Lei Fatur, Miroslavu Vilharju, Dragotinu Ketteju in drugih pa pomembno prispeva k obuditvi in ohranitvi literarne in zgodovinske dediš~ ine doma~ ih krajev. V najnovejšem delu z naslovom Okruški je raznovrstno spisje, »ki se je okrušilo iz ve~ jega opusa, ki je nastajalo zadnjih deset in ve~ let. Okruški so se utrnili, kot se utrne zvezda,« je slikovito pojasnil avtor esejev, študij in spominov, kjer se prepletajo teme iz doma~ ih krajev, spomi-

Iz vsebine:

Ob kulturnem prazniku predstavili novo knjigo Silva Faturja Okruški

Silvo Fatur se je rodil v Zagorju pri Pivki leta 1935, svoje življenje pa je posvetil materinš~ ini – slovenskemu jeziku. Poznamo ga kot slavista, u~ itelja, gimnazijskega ravnatelja, pedagoškega svetovalca za slovenski jezik s književnostjo, avtorja in soavtorja številnih u~ benikov za pouk književnosti, pobudnika Primorskih slovenisti~ nih dnevov, prvega urednika revije Slovenš~ ina v šoli in še veliko ve~ . Obiskovalcem kulturne prireditve v Krpanovem domu v Pivki je razkril, da je svojo pedagoško pot pri~ el

Silvo Fatur je za naslovnico svoje najnovejše knjige izbral fotografijo z regratovo lu~ ko, »ker korenini v pustih kraških tleh in ~ aka in vztrajno upa, da bo burja kako seme iz njene košarice zanesla na plodnejša tla« in zato »ker rastlinici re~ emo lu~ ka in ji s tem dodajamo še cel niz pomenov in vzbujajo še cel niz spominov na davno otroštvo in mladost.«

ni na zaslužne rojake in ustvarjalce, pa razprave o materinš~ ini ter literarnozgodovinske študije. V pogovoru z Ireno Margon, predsednico društva Lipa, je spregovoril tudi o svojem velikem poslanstvu –

materinš~ ini. »Ob dejstvu, da je vsak jezik sredstvo za sporazumevanje, je materinš~ ina veliko ve~ . Materinš~ ina je jezik srca.« O vprašanju ohranjanja lastnega jezika je dejal, da smo premalo samozavestni, premalo

pokon~ ni: »Ne prenesem govora o majhnem narodu, Slovenci smo maloštevilen narod, nismo pa majhni. Slovenš~ ina je tako razvit in usposobljen jezik kot vsak drug velik jezik.« Katarina Temkova

Svetniki v Loški dolini so na zadnji seji nekoliko povišali cene pomo~ i na domu, sejnine ob~ inskih svetnikov pa znižali. Sprejeli so letošnji prora~ un, letna programa športa in ljubiteljske kulture, potrdili pa tudi predloga ob~ inskega prostorskega na~ rta. str. 8

Priprli so roparja pošt v Planini in na ^rnem Kalu Postojnski kriminalisti so po sedemmese~ ni preiskavi v za~ etku meseca pred preiskovalnega sodnika pripeljali 37-letnika, osumljenega ropov pošt v Planini in na ^rnem Kalu, in 30-letno sostorilko, ki so jo po zaslišanju izpustili. str. 15

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

»Pla~ ilna nedisciplina sega v sam vrh države«

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

 Veronika Rupnik

Kam plovemo?

Stanje glede pla~ ilne nediscipline se je tako poslabšalo, da že fizi~ ne osebe ne pla~ ujejo ve~ – Ob pomanjkanju naro~ il zaskrbljujo~ tudi padec vrednosti gradbenih del – Proti delu na ~ rno

Velik dolg Gradiš~ a v ste~ aju Pod bremenom zelo visokih terjatev se bori tudi podjetnik Ljubo Milinkovi} z Rakeka, ki je število zaposlenih s 17 zmanjšal na 12. Cerkniško Gradiš~ e, edino ve~ je gradbeno podjetje v regiji, ki je po propadli prisilni poravnavi od tega meseca v ste~ aju, mu dolguje 130 tiso~ evrov, dolg pa se vle~ e že od leta 2009. Milinkovi} upa na ugodno rešitev. Še 60 tiso~ evrov terjatev ima iz drugega posla, a v strahu za denar o njem ne želi javno govoriti. Ve~ sre~ e ima vsaj s svojim do-

FOTO: VALTER LEBAN

Leto 2011 pri manjših gradbenih podjetjih iz regije, s katerimi smo se pogovarjali, ne vzbuja optimizma. Bo leto boja za preživetje, morda dodatnega odpuš~ anja. Prihodki so zlasti zaradi znižanja vrednosti gradbenih del drasti~ no upadli že lani, pla~ ilni roki se vse bolj zamikajo. Za nekatere majhne podjetnike, ki so jih izigrala ve~ ja, propadla, gradbena podjetja ali celo država, bo tudi letošnje leto leto trepetanja za že zdavnaj zapadla pla~ ila. Nekatera ali pa vsaj del so verjetno za vedno izgubljena. Za podjetja, ki v zadnjih letih gradijo predvsem za ob~ ine, bo zaradi okleš~ enih var~ evalno naravnanih (povolilnih) ob~ inskih prora~ unov ~ as trdega prizadevanja za naro~ ila. Na državo nih~ e ne ra~ una. »Najve~ ja kriza je v pla~ ilni nedisciplini, ki sega v sam vrh države,« ocenjuje Oliver Stojanovi}, lastnik postojnskega podjetja Trimoval s štirimi zaposlenimi, ki postavlja strehe. Kakšen je odnos države do podizvajalcev je izkusil na lastni koži, ko se je kot podizvajalec celjskega Gradisa (zdaj že v ste~ aju), ki je gradil za ministrstvo za obrambo, zavaroval s cesijsko pogodbo, a vseeno ostal brez velikega dela denarja. Namesto na njegov ra~ un je šel z ministrstva denar Gradisu, zato je proti državi vložil tožbo. Od ste~ ajnega postopka pa si ne obeta kaj dosti. »Posel z Gradisom oziroma državo je bil zelo velika napaka, lahko bi rekel življenjska,« pravi Stojanovi}. Leto 2011 bo zanj leto pla~ evanja nakopi~ enih obveznosti. »Vendar so moje obveznosti manjše od terjatev, ki znašajo okrog 80 tiso~ evrov, samo do države 70 tiso~ evrov.«

Veliki gradbinci se danes borijo prav za vsak posel, od mrliške vežice naprej, zato oddajajo zelo nizke ponudbe. Ko vidijo, da jim gre za nohte, pa bi posel radi oddali podizvajalcu za nerealno nizko ceno,« opaža Peter Kapelj.

»Država podpira prisilne poravnave, kar je ~ ista kraja. Kratko vedno potegnejo najmanjši.« baviteljem, ki je doslej pokazal razumevanje, zato lahko dela naprej. »Delavci redno dobivajo pla~ e, prispevki so pla~ ani, dolgujem jim le polovico lanskega regresa.« Naro~ ila ima do septembra. Obnavljali bodo predvsem fasade na blokih in zgradili nekaj hiš.

timi zaposlenimi, ki se ukvarja s stojnimi instalacijami. »^e je bil v~ asih rok pla~ il 15 do 30 dni, se je danes podaljšal na 60 do 90 dni. Podizvajalci tako reko~ kreditiramo velike,« pravi Lapanja. Strinja se, da so si veliki gradbeniki prav na ra~ un nepla~ evanja kupili nekaj ~ asa, ker so svojo insolventnost prenašali na podizvajalce. Kar ga še bolj skrbi pa je, da se je sindrom nepla~ evanja razširil tudi med fizi~ ne osebe. »Ko je bilo že vse kon~ ano, mi je stranka rekla, da nima denarja. Tožba se zdaj vle~ e že leto in pol.« ^e je pred krizo izterjavi posvetil pet odstotkov ~ asa, ga gre za preverjanje poslovnih partnerjev in izterjavo zdaj 30 odstotkov.

Tretjina ~ asa gre za izterjavo

Promet padel za polovico

»Danes je treba zelo dobro preveriti, s kom se spustiš v posel. Nekateri glavni izvajalci namre~ nastopajo s tako nizko ponudbo, da že na za~ etku predvidevajo, da podizvajalcev ne bodo pla~ ali. Z ve~ jimi gradbenimi podjetji, razen izjem, si zato ne upam ve~ v posel,« pravi tudi Edvard Lapanja, direktor postojnskega podjetja Isip s pe-

Petra Kaplja, direktorja pivškega podjetja Kopko, ob upadu dela skrbi predvsem velik padec vrednosti gradbenih del zaradi zelo mo~ ne, tudi nelojalne konkurence. Lani mu je v primerjavi z letom 2009 promet upadel kar za polovico. Število zaposlenih je moral zmanjšati s 25 na 15. Sicer pa podjetje Kopko ne deli usode s številnimi podizva-

Edvard Lapanja

str

jalci, saj je zadnja leta ve~ ino poslov, kar 80 do 90 odstotkov opravilo za ob~ ine, zlasti pivško in ilirskobistriško. Toda povolilno leto in skr~ eni ob~ inski prora~ uni se že poznajo. Javnih razpisov tako reko~ ni, pravi Kapelj. Delo imajo trenutno zagotovljeno zgolj do marca. Z nizkih gradenj se zato preusmerjajo na gradnjo manjših stanovanjskih in poslovnih objektov. V mrtvi sezoni, ~ ez zimo, jim prav pride opravljanje zimske službe, ki jo izvajajo za nekatera podjetja in v nekaterih vaških skupnostih. Zaradi sodelovanja z ob~ inami, ki so bile v glavnem dobri pla~ niki, podjetje nima ve~ jih terjatev za nazaj.

Država naj pla~ uje neposredno podizvajalcem Do napovedi države po pomo~ i gradbeništvu so naši sogovorniki zadržani. Lapanja v tem vidi predvsem poskuse reševanja bank. Enako razmišlja tudi Stojanovi}: »Državi je v interesu, da se popla~ ajo krediti, zato pomaga velikim gradbenim podjetjem, ker imajo velike kredite.« Kapelj bi si želel ve~ pripravljenosti države za odložitev pla~ ila davka, dokler podjetnik tudi sam ne prejme pla~ ila. Pozdravlja pa namero države, da s sprejemom zakona naredi red pri delu na ~ rno, ki ga je po njegovih besedah veliko. »Seveda pri tem ne mislim na tiste, ki sami s prijatelji zidajo garažo.« Po mnenju Lapanje pa je prva stvar, ki bi jo morala država narediti, upoštevati zakonodajo na podro~ ju javnega naro~ anja in pri poslih, katerih naro~ nik je, pla~ evati neposredno podizvajalcem in se držati pla~ ilnih rokov.

^e izvoz spodbuja gospodarsko rast, jo gradbeništvo zavira. To sicer ni problemati~ no samo v Sloveniji, temve~ na celotnem obmo~ ju evra, vendar so problemi v tej panogi pri nas precej ve~ ji, z njimi pa je tesno povezana pla~ ilna sposobnost ali, bolje, nesposobnost podjetij. Ta pa je samo vrh ledene gore, pod katero se skrivajo usode številnih odpuš~ enih delavcev, ki so leta svojega življenja pustili na gradbiš~ ih, na koncu pa ostali brez vsega. V zadnjih dveh letih je v gradbeništvu izgubilo delo že prek 15 tiso~ ljudi, v dveh letih pa jih na cesti lahko kon~ a še dvakrat toliko. Na zavodu za zaposlovanje jih v prihodnjih tednih pri~ akujejo vsaj 350 iz SCT-jevih h~ erinskih podjetij. Slednjemu sicer kriza, ki je v zadnjih letih zajela gradbeništvo, ni prizanesla, vendar prvemu zidarju ni prepre~ ila usklajenega dogovarjanja za posle vse do zadnjega. »Na javnih razpisih dobivajo posel še vedno podjetja, ki so znani nepla~ niki in so v preteklosti dokazano kršila zakone,« je pred kratkim opozoril celo generalni direktor GZS Samo Hribar Mili~ . Gradbeništvo postaja vse bolj tvegana panoga. Vegrad se je že potopil, SCT pa davijo vse ve~ ji dolgovi. V prisilni poravnavi je Cestno podjetje Maribor. Na nitki visi usoda še enega gradbenega velikana, ajdovskega Primorja, in vrste manjših podjetij, ki za podizvajalska dela niso dobila pla~ ila. Pomislite, kaj bi za celoten sektor gradbeništva pomenil padec vseh treh velikanov! Po podatkih statisti~ nega urada je bilo namre~ oktobra lani v gradbeništvu zaposlenih kar 77 tiso~ ljudi. Slovenija se spreminja v gospodarsko pogoriš~ e. Propadajo gospodarski stebri, pove~ uje se javni dolg, brezposelnost je presegla 110 tiso~ . Po statisti~ nih podatkih je lani pod pragom revš~ ine živelo 223 tiso~ ljudi. Na drugi strani pa razkošja in z njim povezanih afer v zadnjem ~ asu v Sloveniji res ne manjka. Za afere nih~ e ni odgovarjal, nih~ e ni vrnil, nih~ e ni bil zaprt. Ker so vsi ti posamezniki pa~ preve~ vedeli in bi lahko komu, ki je še više od njih, mo~ no škodili. »Zato jih raje pustijo pri miru,« je v eni od izjav dejal nekdanji prvi policist Pavle ^elik. In to je bila ena redkih odkritih izjav, ki sem jih v zadnjih mesecih slišala. Predsednik vlade pa vse bolj evfori~ no in vse manj prepri~ ljivo ponavlja, da bo Slovenija izšla iz krize kot zmagovalka. No, Slovenija bo zmagovalka šele takrat, ko bo nekaj tajkunov pozaprla, ko bodo morali bogataši izvor svojega bogastva dokazovati in ko bodo nadzorniki za svoje ravnanje odgovorni s premoženjem. Sem se odmaknila od gradbeništva? Niti ne!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Kriza notranjsko–kraške regije ni obšla

 Alenka Bev~ i~

Notranjska – Koliko samostojnih podjetnikov, malih in srednjih podjetij je v naši regiji v težavah zaradi krize v gradbeništvu, je težko opredeliti. Dejstvo pa je, da so težave gradbincev vplivale na številne panoge, ~ eprav na našem obmo~ ju ni gradbenih gigantov. Na Obrtni zbornici Slovenije so prepri~ ani, da je rešitev v ukrepih za zmanjšanje finan~ ne nediscipline, vendar vlada za to nima pravega posluha.

poravnati pa morajo vse svoje obveznosti in kredite. »Investicije v gradbeništvu, na primer, v gradbeno mehanizacijo, so ogromne in mnogi so postrgali prihranke vse družine ter vzeli kredite, da so sploh lahko delali.«

S krizo v gradbeništvu niso bili ob delo samo gradbinci, temve~ tudi številni drugi podjetniki, na primer tisti, ki opravljajo dela z gradbeno mehanizacijo, zaklju~ na dela v gradbeništvu, izdelovalci stavbnega pohištva in drugi. »Kriza je prizadela vse, vendar ne vseh isto~ asno in tudi v naši regiji je ogromno obrtnikov, malih in srednjih podjetij, ki so opravljali dela v gradbeništvu, zdaj pa so v velikih težavah,« je povedal Janez Marin~ i~ , predsednik Obmo~ ne obrtne zbornice Postojna in ~ lan upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Predsednik logaške obrtne zbornice in podpredsednik upravnega odbora OZS Bogdan Oblak, kot primer navaja ste~ aj cerkniškega Gradiš~ a, ki je v propad pahnilo številne podizvajalce, in pojasnjuje, da je imela Slovenija pred krizo najvišjo gospodarsko rast ravno v gradbeništvu. Ta je leta 2007 znašala kar 25 odstotkov letno, medtem ko je bilo povpre~ je v Evropski uniji zgolj 5 odstotkov. »Ta padec je bil izredno bole~ , vendar pa si ni nih~ e mislil, da bo kriza tra-

Prisilna poravnava legalizirana kraja

jala toliko ~ asa in da bo tako huda. Težava je tudi v tem, da država nima prakti~ no nobenih ve~ jih investicij, s katerimi bi se gradbena podjetja lahko pobrala. Še tam, kjer se je delalo, se je s propadom nekaterih ve~ jih podjetij vse skupaj ustavilo, kar spet povzro~ a škodo, saj nedokon~ ani objekti nezaš~ iteni propadajo,« dodaja Oblak.

Samostojni podjetniki ob vse Na obrtni zbornici so v zadnjem ~ asu zaznali znatno zmanjševanje števila manjših podjetij in samostojnih podjetnikov. Natan~ nih številk za našo regijo sicer ni, na ravni države pa jih je lani s poslovanjem prenehalo krepko ve~ kot 6 tiso~ , od tega ve~ kot 2 tiso~ samo v gradbeništvu. »Tudi tisti, ki še delajo, ne vedo, koliko ~ asa bodo še zdržali,« pravi Marin~ i~ . Pojasnjuje tudi, da je položaj samostojnih podjetnikov, ki so morali opustiti dejavnost, še težji od položaja odpuš~ enih delavcev, saj ti niso upravi~ eni do nobenih nadomestil na zavodu za zaposlovanje,

Težave v gradbeništvu, ki ga pri nas kroji nekaj velikih gradbenih podjetij, imajo za posledico tudi skoraj popolno zaustavitev denarnega toka, saj v obtoku skorajda ni denarja. »Podizvajalci, ki so vezani na ve~ je gradbenike, so tako ostali brez pla~ il,« pojasnjuje Oblak. Marin~ i~ pa je obenem prepri~ an, da se problem za~ ne že pri pravosodju, ki je mnogim omogo~ ilo finan~ no nedisciplino in jim dalo ~ as, da so imetje prenesli iz podjetij. »Že ko so se prijavljali na razpise, so vedeli, da ne bodo pla~ ali podizvajalcev, zato so tudi lahko postavljali nižje cene.« Kot legalizirano krajo oba ozna~ ujeta instrument prisilne poravnave. »Na Obrtni zbornici Slovenije predlagamo, da se prisilna poravnava ukine in da bi moralo podjetje, ki zaide v tako hude težave, takoj v ste~ aj, saj bi bilo tako vsaj nekaj možnosti, da bi bili upniki vsaj delno popla~ ani. S prisilno poravnavo se namre~ podjetje dokon~ no iz~ rpa, na svoj ra~ un

FOTO: VALTER LEBAN

Zaradi krize v gradbeništvu ob posel tudi v drugih panogah – Vlada ne ponuja pravih rešitev – Propadli mali podjetniki v slabšem položaju od odpuš~ enih delavcev

Bogdan Oblak, predsednik Obmo~ ne obrtne zbornice Logatec. najprej pridejo banke, ob ste~ aju pa upnikom ne ostane ve~ ni~ ,« je povedal predsednik logaških obrtnikov. Obrtniki zato od vlade zahtevajo, naj takoj uvede obvezno multilateralno kompenzacijo, kjer bi morala podjetja vse dospele fakture prijaviti v medsebojni pobot, drugo orodje, ki bi lahko pripomoglo k izboljšanju stanja, pa vidijo v direkti-

vi Evropske unije, ki je za~ ela veljati letos, in pravi, da morajo vse države ~ lanice uvesti pla~ ilni rok, ki ne sme biti daljši od 30 dni ter le v izjemnih primerih dopuš~ a podaljšanje na 60 dni. Na OZS predlagajo še uvedbo mo~ nejšega zavarovanja pla~ ila, kot je menica, ki bi pomenila kakovostno zavarovanje. Vendar pa sogovornika kljub temu ni-

sta optimisti~ na. »V podjetništvu delujem že 42 let in še nikoli ni bilo tako hudo, kot je danes,« pravi Janez Marin~ i~ . »Polovica slovenskega gospodarstva je že pod vodo, in ~ e bo šlo tako naprej, bo do konca leta potonila še druga polovica, najhuje pa je, da vlada ne zmore razumeti, kako velik je v resnici ta problem, in ni~ ne ukrene.«

Gradbeništvu na pomo~ tudi država

Ob~ inskih stanovanj je vedno premalo

V reševanje težav gradbenega sektorja se je vklju~ ila tudi vlada. Dr. Viljem Pšeni~ ny, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, med najpomembnejšimi ukrepi izpostavlja vprašanje energetske sanacije stavb, poseg države na stanovanjski trg in gradnjo velikih infrastrukturnih objektov države.

Na neprofitna stanovanja ponekod ~ akajo tudi po pet let in dlje

 Petra Tr~ ek

Notranjska – Za ob~ ane, ki rešujejo stanovanjsko stisko, so na voljo tudi neprofitna stanovanja v lasti ob~ in. Višina najemnine je zakonsko predpisana. Tako je, na primer, najemnina za novo stanovanje na Pivškem, veliko 55 kvadratnih metrov, ki »Za energetsko sanacijo stavb je v prora~ unu na razli~ nih podro~ jih je primerno za tri osebe, 210 evrov, za 30 let staro stanovanje, predvidenih precej sredstev, tako na ministrstvu za gospodarstvo, veliko 75 kvadratov, primerno za pet~ lansko družino pa približno kot za zdravstvo in šolstvo, za domove za upokojence …,« poja190 evrov. Pri razreševanju vlog imajo prednost mladi in mlade snjuje Pšeni~ ny. Ta sredstva naj bi letos in v naslednjem letu moral družine, družine z ve~ otroki ali manjšim številom zaposlenih, predstavljala pomemben multiplikator za gradbeni sektor, predvsem invalidi oziroma družine z invalidnim ~ lanom, državljani z daljšo za manjša in srednja podjetja, ki lahko delajo na teh projektih. delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki. »Nekaj sredstev je namenjenih za javni sektor, torej za tiste Prednost imajo tudi žrtve nasilja v družini in osebe s statusom objekte, ki jih je tako ali tako treba obnavljati,« pojasnjuje državni žrtve vojnega nasilja. sekretar, poleg tega pa so na voljo še subvencije za prebivalstvo in Ob~ ina Cerknica ima ve~ ino ne- prosilcem z daljšim stalnim bipodjetja, ki zanje lahko zaprosijo pri Eko skladu. »Z nekaj sredstvi profitnih stanovanj v blokih, in vanjem v naši ob~ ini,« je še poza subvencije razpolaga tudi naše ministrstvo,« dodaja. sicer 131 v Cerknici, Grahovem, vedal Rupar. Drugi ukrep, ki ga na ministrstvu za gospodarstvo še preu~ ujePo besedah Špele Bezgovšek jo, je poseg na stanovanjski trg. Delovna skupina namre~ predlaga, na Rakeku, in pri Svetem Vidu ter deset na obmo~ ju ob~ ine iz ob~ inske uprave je v logaški da bi promet z nepremi~ ninami pospešili z oblikovanjem novega Loška dolina. Kot so povedali ob~ ini zanimanje za ob~ inska stanovanjskega sklada ali znotraj obstoje~ ega zagotovili dolo~ ena dodatna sredstva, predvsem v obliki najetja kreditov. Po drugi strani na ob~ ini, znaša povpre~ na na- stanovanja zelo veliko; trenujemnina 2,74 evra za kvadratni tno nanje ~ aka še 19 prosilcev, bi država posegla na trg z odkupom dolo~ ene koli~ ine stanovanj ~ akalna doba pa je obi~ ajno pet in dajanjem le-teh v najem po neekonomski najemnini za reševa- meter. Zanimanja za stanovalet. Ob~ ina ima 52 stanovanj na nje stanovanjskih problemov mladih družin. »Ta predlog so podprle nja je precej, saj se je v za~ etvse banke, na ministrstvu ga preu~ ujemo, v naslednjih dneh pa bo ku lanskega leta na prednostno Tovarniški, Pavši~ evi, Prešernovi in Tržaški v Logatcu ter v Rovlisto uvrstilo 40 upravi~ encev. predvidoma že jasno, katera med tremi omenjenimi razli~ icami je Kot je povedal župan Marko tah. O nakupu novih stanovanj najbolj sprejemljiva,« pojasnjuje Pšeni~ ny. Rupar, je na listi trenutno še 29 se sicer še ne pogovarjajo, a Tretji zelo pomemben del so veliki infrastrukturni objekti držaBezgovškova pravi, da bodo o upravi~ encev. Pri dodelitvi neve. Vsa ministrstva se bodo morala opredeliti, kateri infrastrukturni tem razmišljali, »v kolikor bodo objekti imajo pripravljeno vso dokumentacijo za za~ etek gradnje. O profitnega stanovanja imajo konkretnih projektih se bo odlo~ ila vlada, ki pri~ akuje, da bo s tem prednost prosilci, ki imajo slabše finan~ ne možnosti«. stanovanjske razmere, ve~ druOb~ ina Bloke ima sedem staukrepom vsaj nekoliko omilila težave gradbeništva. novanj v Novi vasi in tri pri Fari. žinskih ~ lanov oziroma živijo v »Takih objektov, kot je bil avtocestni križ, ta trenutek ni. So pa, slabših socialnih ali zdravstvenih Vsa so zasedena, ~ akalne liste seveda, državne ceste, energetski objekti in še nekaj projektov, razmerah. »S posebnim pravilni- pa nimajo. Najemnine so odvimed njimi pripravljalna dela na drugi tir, katerih izvajanje se lahko kom pa smo prednost dali tudi sne od velikosti in starosti staza~ ne že letos,« pravi Pšeni~ ny. bmk

novanja in so med 79 in 166 evri na mesec. »^e se katero od stanovanj izprazni, imamo razpis, na katerega se najve~ krat javi en prosilec,« je pojasnila Jožica Anzeljc iz ob~ inske uprave. O novih stanovanjih ne razmišljajo. »^e pa bi se pojavil ve~ ji interes, bi se na to ustrezno odzvali,« še dodaja Anzelj~ eva. Ve~ ina od 83 stanovanj ob~ ine Pivka je v Pivki, nekaj pa v Košani. Kot je povedala direktorica ob~ inske uprave Mihaela Smrdel, vsa stanovanja niso zasedena. »Nekatera so se sprostila, zato je ob~ ina 23. julija lani šla v objavo javnega razpisa, ki bo veljal dve leti oziroma do objave novega.« Vlogo za dodelitev stanovanja je dalo 25 prosilcev, od katerih jih 14 izpolnjuje pogoje. O dolžini ~ akalne dobe Smrdelova ni žele-

la govoriti, saj je odvisna od tega, ali so stanovanja prosta. Je pa povedala, da na ob~ ini ne razmišljajo o nakupu ali gradnji novih neprofitnih stanovanj. O novih stanovanjih pa razmišljajo na ob~ ini Postojna, kjer pri~ akujejo, da jim bodo prihodnje leto v uporabo ponudili nekaj od 11 nezasedenih stanovanj, ki jih je ministrstvo za obrambo preneslo na stanovanjski sklad. »Prav tako namerava ob~ ina z nakupom 11 stanovanj zmanjšati ~ akalno dobo na neprofitno stanovanje,« je še povedala Karmen Berra Gulje z ob~ ine. Sicer ima ob~ ina v lasti 300 stanovanj, od katerih jih je 12 profitnih, vsa pa so oddana. Na ~ akalni listi imajo 46 prosilcev, na javni razpis pa se jih je leta 2009 javilo 79.

ob~ ina

št. neprofitnih stanovanj

Bloke

Cerknica

141

Logatec

Loška dolina

ni podatka

Pivka

Postojna

288

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Cene nepremi~ nin še ne bodo padle

 Blanka Markovi~ Kocen

Ponudba nepremi~ nin je tudi v notranjsko-kraški regiji ve~ ja od povpraševanja – Cene kvadratnega metra stanovanj se gibljejo med 1.158 in 1.515 evri.

Tudi v letu 2010 so se cene stanovanj zniževale, izjema so bila enosobna stanovanja, ki so se v drugi polovici leta nekoliko podražila. Konec decembra lani so bile garsonjere v primerjavi s koncem decembra 2009 cenejše za 10,5, enosobna stanovanja dražja za 1,8, dvosobna cenejša za 4,2, trisobna pa za 10,2 odstotka. Povpre~ na oglaševana cena za garsonjere je konec decembra lani znašala 1.515, enosobnega stanovanja 1.326, dvosobnega 1.260, trisobnega pa 1.158 evrov/m2. Nekoliko druga~ na je slika pri cenah hiš, ugotavlja sogovornik. Te so rasle do marca 2009, ko je vrednost povpre~ ne oglaševane cene dosegla 758 evrov/m2. V drugem ~ etrtletju 2009 je sledil manjši padec, temu pa vnovi~ na rast. V letu 2010 so se hiše v povpre~ ju podražile za 3 odstotke in dosegle povpre~ no oglaševano ceno 756 evrov/m2.

Vila blok junija vseljiva Do konca maja bo kon~ an objekt Vila blok v centru Postojne, katerega investitor je družba S-Trade, d. o. o. Stanovalci se bodo lahko vselili junija letos. »Z deli nekoliko zamujamo, vendar smo se za podaljšanje roka izgradnje z izvajalcem dogovorili zato, ker želimo, da se stene ~ imbolj presušijo, da ne bi prihajalo do kasnejših reklamacij,« pojasnjuje direktor podjetja Brane Sedmak. V Vila bloku bo 12 stanovanj v velikosti od 45 do 122 kvadratnih metrov. Po investitorjevih besedah je za nakup veliko zanimanja, na voljo je le še nekaj prostih stanovanj. Cene stanovanj so odvisne od velikosti in lege stanovanja, za kvadratni meter pa znašajo od približno 1.520 evrov, vklju~ no z davkom. Povpraševanje po stanova-

do konca leta. Cena kvadratnega metra teh stanovanj je 1.550 evrov.

»V ~ asu intenzivne rasti cen stanovanj, po letu 2003, so medije, ki smo objavljali podatke o gibanju cen nepremi~ nin, obtoževali, da cene napihujemo, danes pa nas obtožujejo, da v ljudeh vzbujamo prepri~ anje, da se bodo cene mo~ no znižale,« splošno stanje na nepremi~ ninNaselje Brod skem trgu komentira urednik v Logatcu portala SLONEP.net. Po njegovih besedah cene razburja duhove stanovanjskih nepremi~ nin sili Oglaševane cene stanovanj v Logatcu se gibljejo med 1.670 in navzdol razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Ponud1.919 evrov za kvadratni meter, ba je namre~ precej ve~ ja od cenejše so samostojne hiše, saj dejanskega povpraševanja. Da je treba za kvadratni meter odcene ne padejo, pa je po nješteti 1.240 evrov. govem mnenju glavni razlog pri Zgodba zase pa je naselje prodajalcih novogradenj. Ti ne Brod v Logatcu, katerega inveželijo ali pa ne morejo spustiti stitor je Robert Hrobat oziroma cen. »^e bi se znižale cene nodružba Real naložbe. Stanovogradenj, bi se znižale cene vanja so kon~ ana, nimajo pa rabljenih stanovanj,« poudarja uporabnega dovoljenja. KupPuschner. ci stanovanj, tudi ~ e so pla~ ali celotno kupnino, se ne morejo Napovedi za letos vseliti, podjetje ima blokirane Po podatkih Geodetske uprave ra~ une, Hrobat pa se na teleRS se je leta 2010 število sklefonske klice ne oglaša. Za~ etna njenih nepremi~ ninskih poslov cena stanovanj v tem naselju je pove~ alo. Vendar pa še zdale~ okoli 130 tiso~ evrov. ne dosega števila na vrhuncu

nepremi~ ninske rasti. Sogovornik ocenjuje, da bo število sklenjenih nepremi~ ninskih poslov na V Cerknici je bilo v prejšnjih lepodobni ali nekoliko višji ravni tih zgrajenih veliko stanovanj, kot lani. in sicer na obmo~ ju Za mlinom, Glede dolgo napovedovakjer je gradnjo investiralo podnega nepremi~ ninskega davka jetje Nepremi~ nine Orkus, d. o. pa: »Dokler dejansko ni znano, o., iz Cerknice. Od 72 zgrajenih kakšen in kako visok bo ta dastanovanj so jih prodali 36, pre- vek, je težko imeti pri~ akovanja. ostalo polovico stanovanj pa naj Predlog je bil povsem neustrebi prodali do konca prihodnjega zen in zato umaknjen, zdaj pa leta. Zanimanje za stanovanja ministrstvo za finance pripravlja v Cerknici je precej poraslo lani novega. Od tega, kakšen bo dajeseni. Cena kvadratnega mevek v resnici, bo odvisno marsitra teh stanovanj je 1.500 evrov kaj. ^e bo zgolj nadomestilo za brez DDV, sporo~ ajo iz podjetja. uporabo stavbnega zemljiš~ a, Na obmo~ ju Za vrtovi GPG potem je njegova uvedba povLjubljana so zgradil 106 stanosem nesmiselna.« Prav tako je vanj. Po besedah direktorja Jan- klju~ nega pomena, da davek ka Jazbinška so jih prodali nekaj ostane prihodek ob~ in, ne pa da manj kot 50, preostala naj bi se izgubi v državnem prora~ unu.

FOTO: VALTER LEB AN

Ponudba ve~ ja od povpra{evanja

V Postojnskem biseru na kupce ~ aka še 9 stanovanj.

FOTO: VALTER LEBAN

njih je v regiji precejšnje, pravi investitor, vendar priznava, da se stanovanja ne prodajajo z lahkoto. V Ko~ ah pri Prestranku podjetje S-Trade gradi naselje dvanajstih montažnih atrijskih hiš. »Štiri hiše so zgrajene, dve še ~ akata nove stanovalce, dokon~ ujemo infrastrukturo in bomo nadaljevali z gradnjo hiš. Razvijamo še nekaj novih projektov, ki pa so še v pripravi,« razkriva prihodnje na~ rte.

V Vila bloku, ki bo vseljiva junija letos, bo 12 stanovanj, velikih od 45 do 122 m2.

V Cerknici kar dve novi soseski

F OTO : BARBARA ^EPIRLO

Notranjska – V ve~ jih krajih Notranjske Postojnski biser rasejo stanovanjske soseske, prodaja pa skoraj v celoti prodan poteka v upo~ asnjenem tempu. Investitorji se sicer ne pritožujejo, cen pa no~ ejo ali V soseski Postojnski biser je ne morejo spustiti, zato ostajajo drage tudi družba Batagel@Co. zgradila rabljene nepremi~ nine. blizu 200 stanovanj v velikosti od 61,27 do 170,16 kvadratnih metrov. »Neprodanih je samo še »Nepremi~ nine v ve~ jem delu devet stanovanjskih enot,« so notranjsko-kraške regije so zanam sporo~ ili iz družbe. nimive predvsem za doma~ ine, Batageljevi pri prodapo njih pa povprašujejo tudi tisti, ki so na tem obmo~ ju dobili ji nepremi~ nin zaenkrat niso ob~ utili negativnih u~ inkov zaposlitev,« pojasnjuje Marko splošnega slabega stanja goPuschner, urednik nepremi~ ninskega spletnega portala SLONEP. spodarstva. »Za to je gotovo net. Zaradi nižjih cen in nižjih ži- iz ve~ razlogov, prvi je nedvovljenjskih stroškov kot v Ljubljani mno sama lokacija,« pojasnjuje nepremi~ ninska posrednica Anita in okolici so notranjsko-kraške nepremi~ nine zagotovo zanimi- Dolenc. »Drugi razlog je fleksibilnost ponudbe, saj smo potencive za tiste, ki imajo lastno podjetje ali so samostojni podjetniki alnim kupcem olajšali pridobitev in s poslovanjem niso vezani na nepremi~ nine tako s klasi~ nim najemom kot tudi s produktom Ljubljano. Obmo~ ja blizu avtonajema s kasnejšim odkupom,« ceste, predvsem okoli Postojne pravi Dolen~ eva. in Logatca, pa zanimajo tiste, ki Družba Batagel&Co. na~ rtuje v imajo zaposlitev v Ljubljani, živeprihodnosti še nekaj zelo zaniti pa želijo zunaj nje. mivih nepremi~ ninskih projektov Cene rabljenih stanovanj na oziroma dokon~ anja del. Najprej notranjsko-kraškem se gibljebodo kon~ ali gradnjo soseske jo podobno kot v osrednji Slo»Postojnski biser« ter opravili veniji, pravi Puschner. Do junija zaklju~ na dela na objektu Jadran 2008 so mo~ no rasle, nato pa v samem centru Postojne. se je za~ elo po~ asno padanje.

Stanovanja v logaškem naselju Brod nimajo uporabnega dovoljenja, tako da se kupci vanje ne morejo vseliti.

Izobraževali bodo kmetovalce Cerkniška izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana (KGZS) bo v tem in naslednjem mesecu za~ ela z nizom pou~ nih predavanj in drugih oblikizobraževanj za kmetovalce. Tako že 3. marca ob 9. uri na kmetiji Knapovih v Cerknici pripravljajo prikaz obrezovanja sadnega drevja, 11. marca pa bo v cerkniški knjižnici še predavanje in delavnica o dav~ ni zakonodaji na kmetiji s prakti~ nimi primeri (vstop v ddv, dav~ ne novosti, knjigovodstvo …). Pripravili bodo tudi te~ aj o peki peciva in testenin, ki bo 8. in 9. marca ob 9. uri na Turisti~ ni kmetiji Pri Lazarju na Podgrajski cesti 9 c v Ljubljani-Polje. Izobraževanje je namenjeno tistim, ki želijo nadgraditi svoje znanje, ki že imajo registrirano tovrstno dopolnilno dejavnost, ki so v fazi

registracije dopolnilne dejavnosti in tistim, ki kli~ ejo po novih znanjih. Izobraževanje bo trajalo dva dneva in je razdeljeno na teoreti~ en in prakti~ en del, izvajali pa ga bodo strokovnjaki KGZS – Zavoda Ljubljana in ljubljanske Srednje Agroživilske šole. Cena dvodnevnega izobraževanja je 190 evrov. Zainteresirani se obvezno prijavite pri Barbari Lapuh na tel. št. 01 5130 718 ali 041 310 181 ali e-naslovu barbara. lapuh@lj.kgzs.si do 28. februarja (dav~ ni zavezanci naj ob prijavi sporo~ ijo dav~ no številko).

Ocenili najboljše salame in klobase 31. marca bodo na turisti~ ni kmetiji Urbanovc na Ravniku nad Hotedršico ocenjevali suhomesnate izdelke, salame in klobase.

»V zadnjem ~ asu se vedno ve~ kmetij odlo~ a, da svojo osnovno kmetijsko pridelavo nadgradi s predelavo kmetijskih pridelkov, ki s tem pridobijo dodano vrednost. Trenutno je najbolj v porastu predelava mesa na kmetiji,« pravijo na oddelku za kmetijsko svetovanje zavoda Ljubljana. Poleg svetovalne službe bodo pri ocenjevanju sodelovali tudi priznani slovenski strokovnjaki s podro~ ja mesnih izdelkov. Za ocenjevanje je treba do 28. marca na sedež lokalne kmetijske svetovalne službe v Logatec ali Cerknico prinesti vsaj en izdelek. Kotizacija za vsak prijavljen izdelek znaša 10 evrov, pla~ ate pa ob prijavi. Pred vrati je 22. državna razstava »Dobrote slovenskih kmetij«, ki bo od 19. do 22. maja v Minoritskem samostanu na Ptuju.

Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mle~ nimi, krušnimi in mesnimi izdelki, doma~ im oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami, kompoti in konzerviranimi vrtninami. Razstavili bodo tudi nagrajene izdelke. »Vsi, ki želite sodelovati na razstavi, se ~ im prej oglasite pri svoji svetovalki ali svetovalcu za kme~ ko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na Kmetijsko gozdarskem zavodu na vašem obmo~ ju,« opominjajo na cerkniški izpostavi. Zadnji rok za prijavo je 16. februar do 12. ure. Prispevek za ocenjevanje znaša skupaj z ddv 20 evrov po izdelku, pla~ ilo je ob prijavi. Podrobnejše informacije so na spletnem naslovu www.kgz-ptuj.si. Predvidoma aprila bodo pri-

redili te~ aj predelave mesa, še prej, v marcu, pa bodo na Blokah, na turisti~ ni kmetiji Knavsovih na Runarskem izpeljali delavnico in te~ aj z naslovom Vzreja jagnet in kozli~ ev, nadzor nad paraziti in grobi razsek trupa jagneta, kulinari~ na priprava mesa in jedi iz drobnice.

polnilno dejavnost. Skozi vse leto namre~ organizirajo promocijsko-prodajne prireditve »Dobrote slovenskih kmetij«. »Izdelke, ki bodo v okviru razstave nagrajeni, imajo ponudniki tudi letos možnost opremiti z znaki kakovosti v barvi doseženega priznanja. Kmetije, ki svoje izdelke prodajajo v Dobrote ve~ jih koli~ inah, pa imajo moslovenskih kmetij žnost odkupiti film z ustreznim znakom za tisk,« še dodajajo. V sklopu promocije Dobrot sloDa bi kmetijam z dopolnilno venskih kmetij organizatordejavnostjo v tem in širšem delu ji na~ rtujejo razstave, prodajne prireditve in dodano vrednost – še bolj pomagali in jih tako promovirali, jim bodo na kmetijskomožnost oglaševanja kmetij v katalogu, ki ga izdajo vsako leto. gozdarskem zavodu Ptuj v aktualnem katalogu, ki izide vsako Od 19. do 22. maja se bodo leto v dva tiso~ izvodih, za 40 predstavili na Ptuju, kjer bodo evrov ponudili objavo oglasa. Za na stojnicah in pred mestno ve~ informacij so na voljo na št. hišo tudi prodajali izdelke s 01 709 70 40. b~ kmetij, ki imajo registrirano do-

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Ydria Motors – cerkniški pti~ feniks

str

 Blanka Markovi~ Kocen

Vodilni igralci v industriji motorjev, ventilatorjev in njihovih sestavnih delov za belo tehniko v Evropi in po svetu – Klju~ do odli~ nosti je v dobrem programu

Kako podjetje ob konkurenci, kakršni smo pri~ a na vseh podro~ jih, doseže odli~ nost? Za doseganje odli~ nosti je potreben pravi program. Sre~ o imamo, da smo del Skupine ebmpapst, ki se ukvarja predvsem z visokokakovostnimi izdelki v visokem cenovnem razredu. Pridobljene višje cene nam zagotavljajo premo~ nad konkurenco v tem programu. Prav zaradi kakovostnih izdelkov smo sistemski dobavitelji nekaterim najuglednejšim podjetjem, kot so Miele, Bosh-Siemens na vseh lokacijah, od Španije, Tur~ ije, Gr~ ije in nekaj nemških lokacij, AEG, Elektrolux in Gorenje. Bili ste že direktor, ko se je podjetje iz Idrije preselilo v Cerknico, v Podskrajnik. Kako ste to selitev doživljali? Katere so klju~ ne pridobitve? Zgodovina Ydrie Motors sega v leto 1993, ko je bila ustanovljena »joint venture« družba, to je družba s skupnim vlaganjem firme v Landshutu, Nem~ iji, v lasti Alcatel SEL in Rotomatike iz Spodnje Idrije. Z letom 2001, ko se je Rotomatika odlo~ ila prodati delež ebm-papstu iz nemškega Mulfingena, pa sem bil nosilec selitve na novo lokacijo, kar je bila velika preizkušnja

oziroma izziv. Celotno organizacijo je bilo treba postaviti na novo, obnoviti obstoje~ e stavbe, zgraditi novo skladiš~ e in fizi~ no preseliti vso proizvodno opremo in skladiš~ e. V Cerknico ste prišli kot pti~ feniks, kot vas je poimenoval dr. Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, zaprisežen Cerkni~ an, na pogoriš~ e neko~ uspešnega Bresta. Koliko ljudi ste zaposlili, so med njimi tudi nekdanji delavci Bresta? Ne vem, kako je bil naš prihod videti navzven. Ko smo se pogovarjali o selitvi, nas je bilo v Spodnji Idriji zaposlenih 160, približno polovica vseh pa se je odlo~ ila za selitev, skupaj s programom, na novo lokacijo. Tu smo seveda poskušali dobiti tudi nove okrepitve, najprej nadomestne, potem pa za širitev programa, saj smo potrebovali 500 ljudi, kolikor jih je danes v Ydrii Motors tudi zaposlenih. Z novimi zaposlitvami smo približno za polovico zmanjšali stopnjo nezaposlenosti v cerkniški ob~ ini, kar se pozna tudi v Logatcu, Pivki in Postojni. Takoj po selitvi smo imeli približno 30 odstotkov delavcev iz cerkniške in ravno toliko iz idrijske ob~ ine, preostali pa so prihajali na delo

iz okoliških ob~ in. Trenutno zaposlujemo 40 odstotkov delavcev s cerkniškega obmo~ ja, 20 iz idrijske ob~ ine, po 10 odstotkov pa iz Logatca, Postojne in Loške doline. Rast slovenskega gospodarstva temelji na izvozu, Ydria Motors pa izvozi kar 98 odstotkov prodaje. Kako valutna gibanja vplivajo na vaše poslovanje? K sre~ i imamo ve~ ino cen dolo~ enih v evrih. Do najve~ jih razlik prihaja pri bakru, kjer je osnovna borzna cena v dolarjih in jo moramo prera~ unavati v evre, vendar valutna gibanja ne ogrožajo našega poslovanja. Imate valutna tveganja zavarovana ali to ni potrebno? Valutnih tveganj sami kot Ydria Motors nimamo zavarovanih. Za to poskrbi naš lastnik. Kateri so vaši najpomembnejši trgi? V bistvu je edini in najmo~ nejši trg Nem~ ija, od koder se vsi naši izdelki pošiljajo po vsem svetu. Ebm-papst ima zelo mo~ no prodajno mrežo, vse rizike pa krije naša mati iz Landshuta.

FOTO: VALTER LEBAN

Podjetje Ydria Motors se je preselilo v obnovljeno halo ki je bila last družbe Gradiš~ e d. d., Cerknica, v t. i. Stranske obrate. Potreben prostor za širitev so dokupili od istega podjetja in pa od sosednjega TTN. Trenutna najbolj pomembna aktivnost poleg priozvodnje je ustanovitev kompeten~ nega centra, odgovornega za razvoj in aplikacije v in na motorjih ter ventilatorjih za belo tehniko za celotno Skupino ebm-papst, v katere stoodstotni lasti so. Generalni direktor Jošt Rupnik z optimizmom zre v prihodnost in je ponosen na neprekinjeno dobro poslovanje podjetja.

Jošt Rupnik, generalni direktor Ydrie Motors: »Namesto da bi energijo usmerjali v konkuren~ ni boj na tržiš~ ih, se neprestano ukvarjamo s tem, kdo je kaj rekel in kdo bo komu kaj ukradel …«

Ste zagovornik na~ ela, da mora podjetje živeti s krajem, v katerem deluje. Sponzorstva in donacije so zato nepogrešljiv del vašega poslovanja. Katere dejavnosti podpirate? Kako poteka komunikacija Gre za kulturo vrednot, ki so med materjo in h~ erjo? veljavne za vso skupino. UpoVzorno in na vseh ravneh, od števamo tri kriterije: da gre za managementa do delavcev, sko- neprofitne dejavnosti, da so v raj do delavcev v proizvodnji. V skladu z željami in aktivnostmi v Nem~ ijo potujemo po potrebi, prostem ~ asu ~ imve~ jega števila redno, vsak mesec pa poro~ amo zaposlenih ali njihovih partnero rezultatih in na~ rtovanih akjev in so splošnega družbenega tivnostih. Enkrat na mesec se pomena ter povezana s kraji biudeležujem tudi sestanka ožje- vanja naših zaposlenih. Pri nas ga vodstva družbe ebm-papst v najve~ sponzorskih sredstev namenjamo Godbi Cerknica, nekaj Landshutu.

pa tudi drugim dejavnostim na celotnem obmo~ ju, od Cerkljanskega do Loške doline. Kako ocenjujete trenutne gospodarske razmere v Sloveniji, ~ e jih primerjate s tujino, ki jo gotovo dobro poznate? Je poslovanje pri nas težje? Pri nas je gotovo teže poslovati, ker ve~ ina dogovorov ne drži. Vsi ti prepiri in razprave ne vodijo nikamor, so samo izgubljanje energije. Namesto da bi energijo usmerjali v konkuren~ ni boj na tržiš~ ih, se neprestano ukvarjamo s tem, kdo je kaj rekel in kdo bo komu kaj ukradel. Vse to

nas je na zunaj postavilo v slabo lu~ . Poslovneži zunaj meja Slovenije namre~ vedo, kaj se dogaja pri nas. Te stvari nam, milo re~ eno, niso v ~ ast. Kateri so vaši projekti prihodnosti, vaša vizija? Na obstoje~ ih programih bomo organizacijsko postavili t. i. kompeten~ ni center, to je center, odgovoren za razvoj in aplikacije v in na motorjih ter ventilatorjih za belo tehniko za celotno Skupino ebm-papst, ki ima ve~ kot milijardo prometa in h~ erinske družbe po vsem svetu.

Pregled modelov za spodbujanje podjetništva Spodbujanje podjetništva Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in podjetniške konkuren~ nosti 2007–2013 (Ministrstvo za gospodarstvo) temelji na štirih osnovnih stebrih (poglavjih), ki so med seboj povezani v celoto.

1. Promocija podjetništva Ukrepi prvega stebra Programa ukrepov so usmerjeni v promocijo podjetništva in izobraževanja za podjetništvo z namenom izboljšanja podjetniške kulture v Sloveniji in pove~ anja poznavanja ter koriš~ enja podpornih storitev za potencialne podjetnike in že delujo~ a podjetja, s pomo~ jo sistema Vse na enem mestu (VEM), vav~ erskega svetovanja in usposabljanja, in pomo~ i posebnim ciljnim skupinam (ženske, mladi, podjetniki na podeželju, socialno podjetništvo).

2. Znanje Podjetje je uspešnejše, ~ e se njegovi zaposleni hitro u~ ijo in to znanje uporabijo hitreje kot zaposleni pri konkurentih. Ukrepi drugega stebra so usmerjeni v krepitev ustreznih ~ loveških virov za potrebe gospodarstva s spodbujanjem pove~ evanja deleža vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu, s prednostnim razvijanjem naravoslovno-tehni~ nih znanj, s spodbujanjem mednarodne mobilnosti ustreznih kadrov kot tudi spodbujanjem mobilnosti razvojnih kadrov iz institucij znanja v gospodarstvo ter iz velikih podjetij v MSP.

3. Razvoj in inovacije v gospodarstvu Ukrepi za podporo razvoju in inovacijam v gospodarstvu so usmerjeni v vzpostavitev u~ inkovitega podpornega okolja, vzpostavitev ustrezne infrastrukture tako lokalnega kot tudi na-

cionalnega pomena in krepitvi finan~ nih virov za razvoj, raziskave in inovacije v slovenskem gospodarstvu. Ukrepi za na~ rtno ve~ anje kakovosti poslovanja slovenskih podjetij so usmerjeni v promocijo in uvajanje EFQM v slovenska podjetja.

4. Finan~ ne podpore malim in srednjim podjetjem

Ukrepi zadnjega stebra se usmerjajo tudi v jamstveno pomo~ in pomo~ z dolžniškimi viri, kot so garancije, krediti in leasing. Te ukrepe na nacionalni ravni izvaja Slovenski podjetniški sklad. To so predvsem ukrepi kot npr. neposredni krediti, posredni krediti preko bank, garancije in subvencije obrestnih mer. Ena od oblik je tvegani kapital, ki je posebna oblika financiranja podjetja. Lo~ imo neformalni (poslovni angeli) in formalni tvegani kapital (skladi tveganega kapitala). Omenje-

PROMOCIJA PODJETNIŠTVA

ZNANJE

RAZVOJ IN INOVACIJE V GOSPODARSTVO

FINAN^NE PODPORE MSP

VEM – Vse na enem mestu

Pove~ evanje deleža visoko izobraženih kadrov za potrebe gospodarstva

Razvoj in inovacije v gospodarstvu

Lastniški kapital (lastni viri in sovlaganje)

Vav~ ersko svetovanje (subvencije dela stroškov svetovalnih storitev)

Novi naravoslovnotehni~ ni programi v izobraževanju

Oblikovanje ustrezne infrastrukture (podjetniški inkubatorji, tehnološki parki)

Dolžniški kapital – izposojanje (krediti, garancije, leasingi)

Programi ciljnim skupinam

Mobilnost visoko izobraženih kadrov

Promocija in uvajanje EFQM

Spodbude Ministrstva za gospodarstvo RS.

na na~ ina financiranja nista v sklopu državnih spodbud in sta omejena, ker se vse pogosteje uporabljata predvsem pri zagonu podjetij s pri~ akovano višjo stopnjo rasti. Država je ob pomo~ i programov spodbujanja podjetništva v EU našla nekaj poti do drža-

vljanov, ki iš~ ejo priložnosti za uresni~ itev lastne ideje, vendar bo morala še veliko ve~ narediti pri zagotavljanju ustreznih pogojev za preživetje novoustanovljenih podjetij. Poleg državnih spodbud je eden izmed pomembnejših virov, ki ga podjetniki potrebujejo,

gotovo široka mreža znancev, prijateljev, ki nam lahko nudijo informacije o potrebah in željah trga ter o odzivih s trga in so hkrati potencialni kupci novoustanovljenega ali že delujo~ ega podjetja. Op. Povzeto po virih Tomaž Hiti, spec.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Po regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Uredbo o vadiš~ u bodo izpodbijali

 Veronika Rupnik

Odlo~ en in enoten ne vojaškemu vadiš~ u tudi v postojnskem ob~ inskem svetu – Odškodnina povzro~ ene škode ne odtehta stveno slabšem položaju pri vplivu na na~ rtovane prostorske ureditve, saj lahko dajejo zgolj svoja neobvezujo~ a mnenja.

Prijava na Nato

Podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino kljub vsemu ne dvomi, da bo do sprejetja uredbe o DPN Postojnski ob~ inski svet je poprišlo, zato razmišlja o nadaljnjih dal negativno mnenje k osnutku korakih, in sicer o izpodbijanju DPN za vadiš~ e. Pripravljavce je uredbe na osnovi Aarhuške konpozval, naj nemudoma preneha- vencije, ki predvideva udeležbo jo z aktivnostmi glede priprave javnosti pri odlo~ anju o posegih na~ rta ter v sodelovanju z lokal- v okolje, pa tudi na osnovi 40. no skupnostjo najdejo rešitev, ~ lena zakona o varstvu okolja, ki ki bo skladna z referendumsko dolo~ a celovito presojo vplivov voljo volivcev, ki so se že leta na okolje, ki je v tem primeru 2000 izrekli proti vadiš~ u. V vme- ni bilo. »^e bo potrebno, pa bo snem obdobju, dokler bo vadiš~ e ob~ ina spor tudi internacionaliziv uporabi za vojaške aktivnorala pri zvezi Nato zaradi kolizije sti, pa ob~ ina Postojna pri~ akumed vojsko in lokalno skupnoje pravi~ no finan~ no odmeno stjo v skladu z Natovim standarprebivalstvu ter lokalni skupnodom STANAGs 7141.« sti in obenem pri~ akuje, da se Podžupan Zvonko ^erna~ pa to podro~ je uredi na sistemski je opozoril, da Ministrstvo za na~ in. obrambo (Mors) že sedaj krši dogovor, sklenjen z ob~ ino, saj v Za ustavno presojo skladu z aneksom, po katerem bi se odškodnina v višini 260 tiso~ Kot je napovedal podžupan Boevrov letno do vklju~ no leta 2014 štjan Stegel, bo ob~ ina v sodenamenjala za gasilski center, lovanju s sosednjimi ob~ inami tega denarja zaradi birokratskih preverila tudi možnost pri~ etka zapletov ni nakazal. postopka ustavne presoje zakona o umeš~ anju prostorskih Dvojna igra države ureditev državnega pomena v prostor. Po spremembi zakona so Zelo veliko kritik svetnikov je lokalne skupnosti namre~ v bibilo slišati na ra~ un dvojnosti,

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Postojna, 1. februar – Na ob~ ini Postojna v zvezi z osnutkom državnega prostorskega na~ rta (DPN) za osrednje vadiš~ e Slovenske vojske menijo, da je neustrezen in vsebinsko pomanjkljivo pripravljen ter da ne upošteva okoljskih, razvojnih in izhodiš~ varstva kakovosti bivalnega okolja za obmo~ je ob~ ine, zato mu v celoti nasprotujejo in predlagajo, da se postopek sprejema ustavi.

Oba postojnska podžupana in podžupanja so napovedali prizadevanja za dolgoro~ no zaprtje vadiš~ a. ki jo je država oziroma ministrstvo za okolje pokazalo s tem, ko za vadiš~ e ni zahtevala izdelave celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), kar je pri posegih v prostor sicer obi~ ajna praksa. »Pravila igre o~ itno ne veljajo enako za vse,« je komentiral ^erna~ . Svetnica Karmen Pahor

pa je ocenila, da so se CPVO izognili, ker bi ta sicer pokazal, da vadiš~ e na kraški teren absolutno ne sodi. Pahorjeva je še ocenila, da je bilo delovanje Morsa zavajajo~ e, saj namesto omejitev na~ rt prinaša dodatne, za okolje bolj obremenjujo~ e vojaške dejavnosti, zato Pahorjeva dvomi v

njegove dobre namene in željo po sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Stanje nezakonito »Žalosten sem, da je država pokazala takšno aroganco v razpravah z lokalno skupnostjo, vendar pa so ji tudi iz lokalne skupnosti

nekateri vra~ ali z aroganco,« pa je pripomnil svetnik Iztok Podbregar. Andrej Poljšak, svetnik in predsednik krajevne skupnosti Prestranek, je dejal, da je sedanje stanje na vadiš~ u nezakonito. »Vojska za vadiš~ e nima uporabnega dovoljenja, pa je zaradi tega nih~ e ne preganja.«

S peticijo proti Po~ ku in Ba~ u Civilna iniciativa zahteva zaprtje obeh vadiš~ – Zbrane podpise bodo najprej izro~ ili ministrici za obrambo – Peticija se je razširila po vsej Sloveniji Pivka, Postojna, Ba~ – Ob~ ani ob~ in Pivka, Postojna ter delno Ilirska Bistrica so se združili v civilno iniciativo Naša dolina in s peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« od ministrstva za obrambo zahtevajo takojšnje prenehanje vseh aktivnosti na obeh osrednjih vadiš~ ih Slovenske vojske na Po~ ku in na Ba~ u. Sodu je izbila dno priprava Državnega prostorskega na~ rta OSVAD Postojna, po katerem bi obe vadiš~ i povezali z ogromno varnostno cono. Obmo~ je naj bi obsegalo kar dobrih 152 kvadratnih kilometrov, ~ eprav na ministrstvu za obrambo trdijo,

Do zaklju~ ka redakcije v ~ etrtek popoldne je peticijo podpisalo 14.500 ljudi. da se vadiš~ a ne širijo. ^lani civilne iniciative Naša dolina pa pojasnjujejo, da MORS govori o ozemlju, ki si ga je prisvajala JLA, namesto o sedanjem obsegu obeh vadiš~ , ki je mnogo manjši. Med drugim opozarjajo tudi, da nerazumen na~ rt ogroža pitno vodo za širšo okolico, habitate, divje živali, rastline in ljudi, poleg tega pove~ uje požarno ogroženost naravne-

ga okolja. Obmo~ je, na katerem želi država urediti osrednje vadiš~ e Slovenske vojske, spada tudi pod evropsko omrežje posebnih varstvenih obmo~ ij Natura 2000. »Vojske imamo ljudje v teh krajih dovolj in bojimo se, da bodo s posodobitvijo infrastrukture vadiš~ i uporabljali še bolj pogosto ter da bosta postali mesto za urjenje tujih vojsk,« pravi predstavnik civilne iniciative Naša dolina Jože Smrdelj.

se je tudi ve~ civilnih iniciativ, Peticijo društev in organizacij, ki nam še vedno ponujajo pomo~ in nasvete,« še pravi Jordanova. lahko podpišete Sre~ anje z ministrico na naslovu obrambo www.mcp.si/peticija. za Prvih {tiri tiso~ podpisov so kot

so v preteklih dveh tednih zbira- pripombo tik pred iztekom roka li po vseh krajih na obmo~ ju in za oddajo pripomb na osnuv nekaj dneh so jih na terenu, ko so se ~ lani pogosto odpravili kar od vrat do vrat, zbrali kar 4 tiso~ . »Na za~ etku zbiranja S podpisi nad podpisov smo morali vsakemu razložiti za kaj gre, saj mnogi obe vadiš~ i niso poznali na~ rtov države, ko Civilna iniciativa, v kateri so je stvar prišla v medije, pa se je predstavniki vaških in krajevnih zgodil u~ inek snežne kepe, ki skupnosti ob~ in Pivka in Postoj- se kotali po pobo~ ju. Vedno ve~ na ter iz Ba~ a v ob~ ini Ilirska ljudi je želelo podpisati peticijo,« Bistrica, zato s peticijo zahje povedala predstavnica civilne teva, da Slovenska vojska na iniciative Katja Jordan. Dodaja, obmo~ ju vadiš~ Ba~ in Po~ ek da so prijetno presene~ eni nad takoj in dokon~ no preneha z iz- številom zbranih podpisov, saj vajanjem vojaških aktivnosti, da se je izkazalo, da so se ljudje se ukineta poligona kot vojaški povezali med seboj in dokazali, obmo~ ji, da država takoj prida ne marajo vojske in si želijo stopi k sanaciji prostora na tem miru. Še ve~ ji uspeh pa je imeobmo~ ju ter da se postopek la peticija na spletu. Elektronsprejemanja Državnega prostor- ska pošta s prošnjo za podpis skega na~ rta OSVAD Postojna peticije je namre~ v rekordnem takoj ustavi, v prihodnje pa naj ~ asu zaokrožila po vsej Slose celotno obmo~ je prostorsko veniji in pod njo se je v prvih ureja z ob~ inskimi prostorskimi dneh podpisovalo po 150 ljudi na~ rti. Ob~ ine in ostale pristojne na uro. Svoj podpis za ukinitev institucije pa pozivajo, da jim pri obeh vadiš~ pa so prispevauresni~ evanju zahtev pomagali tudi mnogi vidni intelektualjo. Podpise za uresni~ itev zahtev ci, estradniki in politiki. »Oglasilo

 Alenka Bev~ i~

tek DPN OSVAD Postojna že poslali na ministrstvo za okolje in prostor, vse zbrane podpise pa bodo ~ lani civilne iniciative prihodnji petek popoldne v medijsko podprti akciji izro~ ili ministrici za obrambo, še prej pa se bodo na seji sveta regije za podporo zahvalili vsem županom in jih seznanili s svojimi

aktivnostmi. S tem pa njihov boj za Pivško kotlino brez streljanja še ni kon~ an. Po~ akali bodo na odziv pristojnih ministrstev na pripombe ob~ anov, ki so jih v tem ~ asu vložili pripravljavcem na~ rta, potem pa peticijo izro~ ili tudi ministru za okolje ter predsedniku vlade ter se obrnili na okoljske organizacije v tujini.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Po regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Sprejeli osnutek prora~ una in se izrekli proti Po~ ku

str

 Alenka Bev~ i~

Negativno mnenje ob~ inskega sveta za DPN OSVAD Postojna – V prora~ unu skoraj 11 milijonov Pivka, 26. januar – 3. seja ob~ inskega sveta ob~ ine Pivka je minila v znamenju dveh vro~ ih to~ k – najprej osnutka državnega prostorskega na~ rta za vadiš~ i Slovenske vojske, ki ga svetniki niso podprli, in osnutka prora~ una, ki gre v nadaljnjo obravnavo. Potem ko so se svetniki na zadnji lanski seji seznanili z delovnim gradivom prora~ una, je bil tokrat na vrsti osnutek. Sredstva, ki naj bi se natekla v prora~ un, so zmanjšali za okrog pol milijona, tako da bo prora~ un težak samo 10,9 milijona evrov, kar pa je še vedno ve~ kot lansko leto, ko se je na ob~ inski ra~ un nateklo 9,8 milijona. Svetniki so po skrajšanem postopku spremenili tudi poslovnik ob~ inskega sveta, in sicer zato, da bodo lahko imenovali še edi-

ni odbor, ki ga v tem mandatu še niso, to je odbor za varstvo okolja, v katerem bo po novem sedem ~ lanov. V prejšnjem sklicu jih je namre~ štel le pet. Naslednja to~ ka dnevnega reda je bila potrditev cenika za uporabo ve~ namenske športne dvorane Skala v Pivki. Cene ostajajo enake lanskoletnim, so pa za prireditve, ki nimajo športnega zna~ aja, ceni dobrih 170 evrov na uro dodali še 29 evrov za ~ iš~ enje in tehni~ no pripravo dvorane. Cena najema se si-

cer za~ ne pri dobrih 12 evrih za uro, za treninge mlajših kategorij športnikov pa bo na predlog Športne zveze Pivka ob~ ina subvencionirala uporabnino. Sprejeli so tudi pravilnik o sofinanciranju promocijskih in kulturnih prireditev, ki ne pomeni dodatnih obremenitev prora~ una, ampak zgolj zagotavlja transparentno porabo prora~ unskih sredstev. Preden bodo za~ eli z vpisom v vrtec za prihodnje šolsko leto, ko sicer ra~ unajo, da ne bodo ve~ imeli težav s prezasedenostjo, so sprejeli pravilnik o kriterijih in na~ inu sprejema otrok ter sprejeli nove cene oskrbe, ki so jih znižali za 1,73 odstotka za prvo starostno obdobje ter kar

za 7,71 za drugo. Nova polna cena za celodnevni program za prvo starostno obdobje bo tako znašala 455 evrov na mesec, za

drugo pa 323 evrov mese~ no. Nagrada za delo predsednikov vaških skupnosti pa bo letos dobrih 176 evrov bruto, v vaških

skupnostih, kjer je ve~ kot 300 prebivalcev, se nagrada podvoji, predsedniku trške skupnosti pa pripada trikratni znesek.

Ne državnemu prostorskemu na~ rtu Na seji so pri~ akovano najve~ pozornosti posvetili Državnemu prostorskemu na~ rtu OSVAD Postojna in sprejeli negativno mnenje k osnutku. Pripravljavcem o~ itajo, da ta ni usklajen z veljavnimi predpisi, ugotavljajo, da ne upošteva omilitvenih ukrepov na podro~ ju varovanja okolja, predvsem podzemnih vod, zahtevajo, naj v uredbi oblikujejo smiselne sklope varovanih obmo~ ij, ki bi omogo~ ili minimalna zapiranja prostora, in se obvežejo sporo~ ati podatke o zapiranjih vsaj 60 dni pred izvajanjem aktivnosti, da se ukinejo na~ rtovane povezovalne ceste in na~ rtovani poligon za protioklepno orožje na Vla~ nem, prav tako pa so za nedopustno ozna~ ili tudi na~ rtovano streljanje z Ba~ a na Po~ ek. Podali so tudi predlog, naj pristojna ministrstva dolo~ ijo na~ in in postopek zapiranja obeh vadiš~ , do takrat pa dolo~ ijo tudi, kako bodo varovali okolje v prehodnem obdobju do zaprtja, prednostno ukinejo streljanje s težkim orožjem ter dolo~ ijo nadomestila za omejeno rabo prostora, kmetovanje in razvoj ob~ ine. Na pobudo nekaterih svetnikov pa so od Morsa zahtevali tudi, naj naro~ i meritve stanja tal in voda, saj so prepri~ ani, da je onesnaženje že sedaj preveliko.

Ob ve~ jo varnost pa tudi delovna mesta Ukinitvi PU Postojna nasprotujejo vsi razen svetnika iz stranke notranje ministrice Kresalove Postojna, 1. februar – Postojnski svetniki nasprotujejo ukinitvi Policijske uprave (PU) Postojna, dokler ne bo sprejet celovit model regionalne organiziranosti države in organiziranosti javne uprave ter ostalih državnih institucij za obmo~ je celotne države. »Ministrstvo sicer ukrepe lahko izvede brez soglasja lokalne skupnosti, ne bi pa bilo prav, da lokalna skupnost mol~ e sprejme ukrepe, ki pomenijo slabitev varnosti ob~ anov in s tem povzro~ ajo neposredno škodo lokalnemu okolju,« so prepri~ ani na ob~ ini Postojna.

»Predvidena reorganizacija ne pomeni zmanjševanja stroškov delovanja javne uprave in pove~ anje u~ inkovitosti delovanja policije na tem obmo~ ju. Nasprotno, u~ inkovitost se bo zmanjšala, stroški se bodo pa še pove~ ali,« je ocenil podžupan Zvonko ^erna~ . Pri tem je imel v

mislih tako višje potne kot stroške z nepremi~ ninami, saj v Kopru policija nima svojih prostorov, pa~ pa le najete, medtem ko v Postojni ve~ inoma deluje v svojih prostorih. »Veliko vprašanje je, ali niso v ozadju spet kakšni lizing posli ali kaj podobnega,« je dejal ^erna~ . Prepri~ an je, da potrebujemo celovit model reorganizacije policije, ki bi ga lahko uveljavili za celotno državo, kar pa ta ni. Herman Zakrajšek (TeK za napredek) se je strinjal, da je biro-

kratskega aparata v policiji preve~ , toda takšna reorganizacija ne predvideva njegovega prenosa na teren oziroma v operativo, pa~ pa le preselitev na drugo lokacijo. Branko Milhar~ i~ (SD) je izpostavil, da ukinitvi PU nasprotuje tudi zaradi izgube delovnih mest v ob~ ini. Iztok Podbregar (LDS) je ob~ insko vodstvo okrcal, ~ eš, da je gradivo pripravila nepopolno in enostransko in da bi morala na sejo povabiti ne le predstavnika policijskega sindikata, temve~ tudi predstav-

nika Generalne policijske uprave (GPU), zato da bi svetniki lahko dobili celovito informacijo. S tem se je strinjal tudi Uroš Petohleb (LDS), ki se je sicer postavil na stran projekta reorganizacije Libra, ~ eš, da zaupa strokovnjakom iz GPU. Nikakor pa jim ne zaupajo v obmo~ nem policijskem sindikatu Postojna, kot smo že ve~ krat poro~ ali tudi na naših straneh. O posledicah ukinitve je od svetnikov spregovoril Marko Klan~ ar, podpredsednik sindikata. vr

Za obnovo stare vojašnice V Obmo~ nem policijskem sindikatu Postojna se zavzemajo, da se za potrebe policije v Postojni obnovi stavba stare vojašnice, ki je v lasti notranjega ministrstva, in kar je še nedolgo napovedovalo tudi ministrstvo. Tu bi pod eno streho dobile mesto vse organizacijske enote, vse ostale stavbe, ki že sedaj niso primerne za delo policije, bi lahko odprodali, potni stroški se za državni prora~ un ne bi pove~ ali, za varnost pa bi bilo poskrbljeno. Do takrat pa bi se lahko v primeru odprodaje sedanje stavbe PU Postojna zaposleni na upravi preselili v prenovljene in nezapolnjene prostore v Cerknici in Ilirski Bistrici. V sindikatu najodlo~ neje nasprotujejo ukinitvi postaje prometne policije in preselitvi zaposlenih v Koper in Ljubljano, saj bo nastala bela lisa pri pokrivanju velikega dela avtoceste med Ljubljano in Koprom, pa tudi glavne ceste proti Jelšanam, odzivni ~ as se bo podaljšal, policistov na terenu bo manj. V Postojni bo tako predvidoma ostala le splošna policijska postaja in po zadnjih informacijah tudi sektor kriminalistov, ki sicer sodi pod upravo.

Med najpomembnejšimi naložbami nova šola projekt naj bi potekal v dveh korakih, od letošnje pomladi do jeseni in nato od spomladi do jeseni 2012. Objekte, ki kazijo izgled, bo ob~ ina bodisi prehodno odkupila ali pa jih sanirala na osnovi odloka, ki ob~ ini omogo~ a, da poseže v privatno mernega razpisa, iz katerega bi lastnino v primerih, ko se lastnilahko ~ rpali sredstva. Ra~ unaki ne odzivajo in objektov ne mo, da bomo iz državnih financ uredijo sami. lahko pridobili okrog milijon »Kon~ ni cilj je, da postane evrov. Preostala dva milijona Majlont ponovno ugodno bipa bo morala ob~ ina zagotovi- valno okolje za tiste, ki v njem ti sama.« živijo, in privla~ en za naklju~ ne obiskovalce. Zato nameravamo Obnova Majlonta v njem postopno urediti tudi v dveh korakih dodatne vsebine, denimo, galeDrug pomemben projekt, ki ga rijo doma~ ih likovnih ustvarjalbo ob~ ina za~ ela izvajati lecev,« je povedal ^erna~ . tos, je celovita prenova infraOb~ ina bo letos zgradila kastrukture in postopna sanacija nalizacijsko omrežje v Velikem propadajo~ e stavbne dediš~ ine Otoku, spomladi bo zgrajen v Majlontu, za kar je ob~ ina plo~ nik v Planini, do poletja pa pridobila znatna evropska sred- ve~ namenska dvorana v Hrustva. 1,2 milijona evrov težak ševju. vr

Postojna – »Ena najpomembnejših nalog, ki smo jo umestili v letošnje leto in se bo za~ ela izvajati 27. junija, je novogradnja osnovne šole in štirih oddelkov vrtca na Prestranku,« je izpostavil Zvonko ^erna~ , postojnski podžupan. Na nujnost naložbe v šoli zaradi dotrajanosti objekta in zdravju škodljivih plesnivih sten opozarjajo že dlje ~ asa, zaradi pove~ anega vpisa pa bosta dobrodošla tudi dodatna dva vrt~ evska oddelka. Neustrezno montažno stavbo bodo v celoti porušili, gradnja nove pa bo potekala eno leto, do junija 2012. »Z ravnateljico smo se že dogovorili, kako bo šola delovala v vmesnem obdobju. Vrtec in prva triada bosta gostovala v bivši šoli v Slavini, ki se jo bo dokon~ no uredilo za te namene, en del na OŠ Miroslava Vilharja, en del pa na OŠ Antona Globo~ nika v Postojni, povsod bo pouk v dopoldanskem terminu,« je povedal ^erna~ . Finan~ na konstrukcija naložbe je, kot je poudaril, zelo zahtevna. »Še posebej zato, ker ni bilo nobenega pri-

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Po regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Znižali so si sejnine

 Petra Tr~ ek

Svetniki v Loški dolini so se strinjali z znižanjem sejnine Stari trg pri Ložu, 27. januar – Poleg sprejema letošnjega prora~ una in potrditve predloga ob~ inskega prostorskega na~ rta so svetniki v Loški dolini na zadnji seji med drugim sprejeli tudi letna programa športa in ljubiteljske kulture. Nekoliko so povišali cene pomo~ i na domu, sejnine ob~ inskih svetnikov pa so nekoliko znižali. Ob~ inski svetniki v Loški dolini so do zdaj prejemali sejnino v višini osem odstotkov županove pla~ e,

po novem pa bo nekoliko nižja – 6,5 odstotka županove pla~ e. Poleg tega so potrdili tudi nove, nekoliko višje cene neposredne socialne oskrbe, a bo povišanje vplivalo le na pla~ ilo storitev iz ob~ inskega prora~ una, medtem ko bodo uporabniki še naprej pla~ evali po 3,75 evra na uro, toliko, kot pla~ ujejo že od leta 2003. Pomo~ družini na domu

je lani v Loški dolini potrebovalo vsak mesec od sedem do devet uporabnikov, od tega sta bila dva do pomo~ i upravi~ ena po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Z letošnjim prora~ unom so za kulturo namenili 26.500 evrov, od tega za delovanje cerkniškega sklada za kulturne dejavnosti 4.600 evrov, za javne kulturne

Doma~ ija kot kulturni spomenik

programe 11.700, za kulturne projekte 8.400 evrov, ostalo pa za stroške delovanja društev in drugih organizacij. Za šport so letos namenili 29.400 tiso~ akov, najve~ ji delež, in sicer 7.250 evrov za športne prireditve, 4.300 evrov za interesno športno vzgojo šoloobveznih otrok, ostalo pa za druge vrste in oblike športne vzgoje in športa.

Doma~ ijo pri Antonovih v Iga vasi s hišno številko 28 so svetniki na predlog zavoda za varstvo kulturne dediš~ ine razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Gre za stanovanjsko hišo s peterostranim, tako imenovanim, notranjskim tlorisom

^e ni projektov, ni denarja V Loški dolini bodo letos pripravljali dokumentacijo za projekte, s katerimi nameravajo kandidirati na nepovratna sredstva

V Loški dolini si letos obetajo za 4,7 milijona prihodkov, medtem ko naj bilo odhodkov za dobrih pet milijonov. Razliko, slabega pol milijona, nameravajo pokriti s prenosom sredstev iz lanskega leta. »Poskušali smo zajeti ~ im širši krog idej in uporabnikov,« pravi župan Janez Komidar. Najve~ denarja, skoraj dva milijona bodo porabili za podro~ je varstva okolja, saj sta letošnji najve~ ji investiciji dokon~ anje kanalizacijskega omrežja in ~ istilne naprave v Markovcu ter za~ etek gradnje fekalne in me-

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Loška dolina, 27. januar – V Loški dolini bodo letos prora~ unska sredstva namenili za dve ve~ ji investiciji, in sicer gradnji kanalizacije in ~ istilnih naprav v Markovcu ter Danah. Precej denarja bodo namenili tudi pridobivanju dokumentacij za projekte, s katerimi bodo lahko kandidirali na nepovratna državna in evropska sredstva. Osnutek letošnjega prora~ una so svetniki v Loški dolini potrdili brez ve~ je razprave, zato župan Janez Komidar do drugega branja, ki naj bi bilo marca, ne pri~ akuje veliko novih predlogov.

teorne kanalizacije ter ~ istilne naprave v Danah. Za obe investiciji so upravi~ eni do evropskih strukturnih sredstev za razvoj

regij. »Z deli v Danah bomo najverjetneje za~ eli že letos jeseni, zahtevek za pridobitev strukturnih sredstev prek regionalne

 Petra Tr~ ek

tudi v Podcerkvi in Nadlesku ter postavitev ~ istilne naprave pri Danah, vreden pa je nekaj ve~ kot tri milijone evrov. Investicijo v Danah bodo zaklju~ ili prihodnje leto, v naslednjih pa bodo poskrbeli še za kanalizacijo v ostalih naseljih. V Loški dolini jih letos ~ aka še nekaj manjših investicij. Tako bodo, na primer, na ob~ inski stavbi in zdravstvenem domu zamenjali okna, v šoli v Iga vasi obnovili sanitarije, v šoli v Starem trgu pa zamenjali ventilacijski sistem za potrebe kuhinje, ki so ga vgradili leta 1991 in ne deluje ve~ dobro.

S projekti do evropskih sredstev Še posebej veliko skrb bodo v Loški dolini posvetili pridobivanju dokumentacije za nove projekte. »Predvsem za tiste, za katere lahko pridobimo državna in evropska sredstva, za kar si bomo tudi prizadevali,« pravi Komidar. Prav zato so za izdelavo projektnih dokumentaciji na-

Še letos bodo kanalizacijski vodi prišli do vsake hiše v Markovcu. razvojne agencije pa smo že vložili,« je pojasnil Komidar. Celoten projekt obsega izgradnjo kanalizacije tako v Danah kot

z nadstropno kaš~ o in delno zidan hlev s senikom iz 19. stoletja ter leseno gospodarsko poslopje, ki so ga leta 1914 zgradili za klavnico. Kot pravijo na zavodu, so vsa poslopja ohranila »izjemne arhitekturne zna~ ilnosti notranjske regije in z njimi povezano pri~ evalnost o nekdanjem na~ inu življenja notranjskega kmeta«.

menili zajeten kup~ ek denarja. Nekoliko ve~ so namenili tudi za program otroškega varstva, predvsem na ra~ un novega, osmega oddelka vrtca v Iga vasi. »Rahlo smo povišali tudi sredstva za šport, kulturo in turizem pa tudi za pomo~ na domu in oskrbovance v domovih za starejše.« Odlo~ ili so se tudi za nakup zemljiš~ med Starim trgom in Markovcem. Del jih bodo potrebovali za gradnjo obvozne ceste, del pa jih bodo komunalno uredili in poskušali dobiti primernega investitorja, ki bi bil pripravljen graditi trgovski center. Poleg tega bodo izdelali idejno študijo nove ve~ namenske dvorane, ki bo dala prostor tako športnikom kot tudi kulturnikom, ki zdaj uporabljajo prostore kulturnega doma, ki je v precej slabem stanju. Kot je pojasnil Komidar, so se odlo~ ili, da idejno rešitev najprej predstavijo uporabnikom dvorane. »Smiselno je, da morebitne pripombe športnikov in drugih vklju~ imo v idejni projekt.«

Privar~ evali bodo pri razsvetljavi Pono~ i bodo ugašali dolo~ ene odseke javne razsvetljave – Gerbi~ eva spet odprta za promet

Tabor, in naselje Videm, kjer so ceste slabo prevozne in polne pešcev, predvsem otrok na poti v šolo. »Zaradi tega smo se odlo~ ili, da na Gerbi~ evi vzpostavimo prvotni prometni režim, dokler ne najdemo alternativne rešitve,« pravi Rupar. Ta rešitev naj bi po njegovih besedah bila vsaj semaforizirano križiš~ e Mala gasa spet pri kulturnem domu, kjer je odprta za promet odcep za Dolenjo vas. »DruV sklopu ob~ inskega podrobne- ga, boljša rešitev za povezavo glavne Ceste 4. maja in ceste ga na~ rta ožjega središ~ a Cerknice so pred ~ asom na ob~ ini proti Begunjam pa je izgradnja vzporedne ceste med tovarno spremenili prometni režim mimo starega gasilskega doma Brest in potokom Cerkniš~ ica,« na Gerbi~ evi ulici –prepovedali še dodaja Rupar. Vse možnosti bodo preu~ ili v okviru promeso promet za vsa vozila v obe tne študije, ki jo bomo naredismeri, razen za stanovalce. Ta zapora je povzro~ ila pove~ anje li za celotno obmo~ je ob~ ine prometa ~ ez stari del Cerknice, Cerknica. pokopališ~ a na Rakeku. »Pri obstoje~ i napeljavi javne razsvetljave ve~ ji var~ evalni ukrepi niso mogo~ i, zato bomo v najkrajšem možnem ~ asu pristopili k modernizaciji javne razsvetljave po najnovejših standardih, kar pa je pogojeno z dodatnimi stroški,« še pravi Rupar.

FOTO: A R H IV OB ^I NE CER K N ICA

Cerknica – Bogato razsvetljeno pro~ elje ob~ inske stavbe v Cerknici je zmotilo marsikaterega mimoido~ ega, ~ eš, da bi ob~ ina lahko nekoliko bolj var~ no osvetlila upravno poslopje. O~ itno so tako mislili tudi na ob~ ini, saj so se odlo~ ili, da bodo pri javni razsvetljavi privar~ evali z elektriko in obenem zmanjšali svetlobno onesnaževanje no~ nega neba. Pa ne le na ob~ inski stavbi, pa~ pa tudi pri cestni javni razsvetljavi. Kot je pojasnil župan Marko Rupar, bo ob~ inska stavba polno razsvetljena le ob prazni~ nih dneh, dolo~ eni odseki javne razsvetljave pa bodo predvidoma ugasnjeni med polno~ jo in 5. uro zjutraj. Svetilke na ob~ ini imajo sicer vgrajene var~ ne sijalke, ob obi~ ajnih dneh pa jih je prižganih le nekaj. Tudi svetilke na drogovih javne razsvetljave ob~ ina postopoma zamenjuje z novimi, ki imajo vgrajeno redukcijo mo~ i osvetljevanja. S takimi svetilkami lahko z ustrezno sijalko ob~ ina privar~ uje od deset do 50 odstotkov porabljene energije. A vseh svetilk ni mogo~ e predelati, saj je pogoj kabelska povezava zaradi do-

 Petra Tr~ ek

V obi~ ajnih dnevih ob~ inska stavba ni ve~ tako mo~ no razsvetljena, saj želijo na ob~ ini privar~ evati in tako zmanjšati svetlobno onesnaževanje no~ nega neba. datnega signalnega voda. V Cerknici pa bodo privar~ evali tudi z no~ nim ugašanjem javne razsvetljave. »Povsod, kjer bi si ob~ ani želeli, to sicer zaradi varnosti v cestnem prometu oziroma splo-

šne varnosti imetja v naselju ni mogo~ e,« je pojasnil Rupar. Na Komunali Cerknica so že pripravili seznam odsekov, ki bi bili pono~ i lahko nerazsvetljeni: od zadnje hiše do pokopališ~ a ob glavni cesti Grahovo–Bloška

Polica, pri parkiriš~ u pri cerkvi do pokopališ~ a v Begunjah, na parkiriš~ u pri Cerkniškem jezeru, v še nepozidanem delu industrijske cone v Podskrajniku, na parkiriš~ u pokopališ~ a Cesti na jezero ter na parkiriš~ u

Popravek V prejšnji številki smo poro~ ali o nagrajencih akcije za najlepšo prazni~ no okrasitev v ob~ ini Postojna Ljudje prižgimo lu~ ke. Po nesre~ i je izpadla nagrajenka Marjeta Rajšter iz modne šivalnice in prodajalne Boutique No 1 iz Postojne. Prizadeti se iskreno opravi~ ujemo.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;3â&#x20AC;&#x192; 11. februar 2011

Po regiji

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 11. februar 2011

Vesoljci z Na sever, dobro glasbo na Aljasko

ď&#x20AC;¸ Alenka Bev~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;

Vtise s potovanja po Aljaski je delila Erika Kova~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;â&#x20AC;&#x201C; Aljaska deĹžela preseĹžkov â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝ivali na vsakem koraku

Kdo pravi, da vesoljcev ni? So. Ĺ e danes nas vodijo skozi minule, sedanje in prihodnje galaksije. AlienS, rock skupina iz Postojne, ki si je ime nadela po vesoljcih, je svoje korenine pognala leta 1989, glasbeno pa so aktivni ĹĄe danes.

vmes. Skupina se glasbenih tekmovanj do sedaj ni udeleĹževala, razen nate~â&#x20AC;&#x160;aja za dobro glasbo, ki ga vsako leto organizira drugi program Radia Slovenija, be. Prenovljeno rock zasedbo Val 202. Alen Mitrovi~â&#x20AC;&#x160;odnos do danes sestavljajo: Peter BuĹžanin, lastnih besedil in glasbe preAlen Mitrovi~â&#x20AC;&#x160;, Marko Markov~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;, prosto opisuje, da Âťv skladbo, David ^auĹĄevi~â&#x20AC;&#x160;, GaĹĄper Makaro- ki predstavlja avtorsko delo, vevi~â&#x20AC;&#x160;in Nina BuĹžanin. dno vneseĹĄ del~â&#x20AC;&#x160;ek sebe, svojih izkuĹĄenj, pogledov in ~â&#x20AC;&#x160;ustev, ki Nova glasba jih v za~â&#x20AC;&#x160;etni fazi lahko predaĹĄ tudi v prihodnje ob~â&#x20AC;&#x160;instvu preko energije nastoPri ustvarjanju besedil dajejo panja v Ĺživo, kar pa je tudi naĹĄa prednost predvsem sporo~â&#x20AC;&#x160;ilnosti Ĺželja.ÂŤ V tem letu nameravajo in uporabi slovenskega jezika. Ĺže v februarju pri~â&#x20AC;&#x160;eti s snemaMenijo, da se doma~â&#x20AC;&#x160;i glasbenjem ploĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ka in se predstaviti niki pri ustvarjanju svojih pesmi na katerem od ve~â&#x20AC;&#x160;jih doma~â&#x20AC;&#x160;ih materinĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ine premalo posluĹžufestivalov. Ĺ˝elijo tudi ustvarjajejo. V svojem glasbenem oputi novo in glasbo za duĹĄo. Kot su, ki obsega okrog 30 skladb, se je lepo izrazil Alen Mitrovi~â&#x20AC;&#x160;: so romanti~â&#x20AC;&#x160;ni in ~â&#x20AC;&#x160;ustveni, kot so ÂťVsaka pesem je zgodba zase. skladbe: Trenutek sre~â&#x20AC;&#x160;e, Vzemi Zgodbe so mozaik srca. Upamo, si ~â&#x20AC;&#x160;as, Nih~â&#x20AC;&#x160;e te ne vzame, Son- da bo publika tudi v prihodnje ce, veter, zrak, nebo, Domov â&#x20AC;Ś V koĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ek tega mozaika naĹĄla tudi svojem glasbenem razmiĹĄljanju v druĹženju z nami.ÂŤ AlienS-om ne pozabljajo niti na mesto Po- smo 29. januarja lahko prisluhstojna, ki jo opevajo v skladbah nili na koncertu v Avia Pubu na Na kriĹžiĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u mest, na Krasu in letaliĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u v Postojni tudi mi. ď&#x20AC;łdĹĄ

V zadnjem delu potovanja sta spoznavala, tako imenovano, igriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e Aljaske na jugu ob AljaĹĄkem zalivu. ÂťTam sva ĹĄla na kratko kriĹžarjenje z ladjo in viErika Kova~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;se je na potovanje oblikovanje karakterjev glavnih dela kite. Nasploh je na Aljaski po najmlajĹĄi zvezni drĹžavi ZDA, junakov, v narodni park Denaosupljivo veliko Ĺživali. Kadar koli ki je to postala ĹĄele leta 1979, li pod vznoĹžje najviĹĄjega vrha lahko vidiĹĄ medvede ali lose.ÂŤ odpravila skupaj s svojim moZdruĹženih drĹžav Mount McKinMedvedi so jima z moĹžem sicer Ĺžem Robijem. ÂťO Aljaski lahko leya ali Denalija, kot ga ĹĄe veod dale~â&#x20AC;&#x160;prekriĹžali pot le v narogovorimo v samih preseĹžnikih. dno imenujejo doma~â&#x20AC;&#x160;ini. Park je dnem parku Denali, vsepovsod Ja najve~â&#x20AC;&#x160;ja zvezna drĹžava ZDA, dostopen samo z organiziranipa so ju spremljala obvestila, z nedotaknjeno naravo, bogami avtobusnimi prevozi, tam pa kako ravnati, ~â&#x20AC;&#x160;e kakĹĄen kosmata pa je tudi z rudninami, saj so sta tri dni kampirala. ÂťNajbolj mi tinec le prihla~â&#x20AC;&#x160;a preblizu, zato tam med drugim naĹĄli obseĹžna je ostala v spominu gora Denali. sta morala ob kampiranju skrbnahajaliĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a zlata,ÂŤ je povedala o Poleti se tam skoraj ne zno~â&#x20AC;&#x160;i in no pospraviti vse, kar bi jih lahko deĹželi, ki so jo Ameri~â&#x20AC;&#x160;ani od Ru- ko sva ĹĄla spat, je bila popolno- zaradi vonja privabilo. Eden od sov odkupili za pribliĹžno 5 cenma zakrita z oblaki, sredi no~â&#x20AC;&#x160;i pa vrhuncev potovanja pa je bilo tov na hektar in do za~â&#x20AC;&#x160;etka zlate je bil nanjo veli~â&#x20AC;&#x160;asten pogled,ÂŤ tudi sre~â&#x20AC;&#x160;anje z Lancem Mackemrzlice mislili, da gre za zgreĹĄen pripoveduje Erika. Od tu sta se yem, ĹĄtirikratnim zmagovalcem nakup. odpravila proti mestu Fairbanks. znamenite tekme s pasjimi vpreÂťVeliko krajev na Aljaski sploh ni gami Iditarod iz Anchoraga do NajlepĹĄi pogled dostopnih po cesti, ampak samo Noma na zahodni obali, dolgo na Denali z majhnimi letali, in tudi njihovo kar 5049 milj. ÂťĹ˝e prej sem spreglavno mesto Juneau je edino Ogromen teritorij visoko na semljala ĹĄport s pasjimi vpregami glavno mesto, do katerega se veru sta navduĹĄena popotnika in vĹĄe~â&#x20AC;&#x160;mi je odnos do psov, ki ne da priti z avtomobilom,ÂŤ je za~â&#x20AC;&#x160;ela spoznavati v najve~â&#x20AC;&#x160;jem ga ima ve~â&#x20AC;&#x160;ina ljudi tam, saj jih povedala. Fairbanks je tudi memestu Anchoragu. ÂťKar 70 odoboĹžujejo.ÂŤ V srce pa so se ji sto najdlje na severu, ki sta ga stotkov prebivalcev Aljaske je usedli tudi prebivalci, ki so nekapriseljencev, ki so tja priĹĄli z voj- obiskala, saj sta se potem spet kĹĄni posebneĹži ZDA. Z mnogimi Pivka, 18. januar â&#x20AC;&#x201C; Turisti~â&#x20AC;&#x160;no druĹĄtvo Pivka nadaljuje z nizom potopisnih predavanj, in eno najbolj zanimivih ter tudi najbolj obiskanih je bilo predavanje Erike Kova~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;, ki je lansko poletje tri tedne potovala po Aljaski.

FOTO: ARHIV ALIENS

Ustanovna ~â&#x20AC;&#x160;lana Alen Mitrovi~â&#x20AC;&#x160;in Peter BuĹžanin sta kaj hitro spoznala, da jima glasba tujih avtorjev ni preve~â&#x20AC;&#x160;po godu, zato sta Ĺže v naslednjem letu skupaj z ostalimi ~â&#x20AC;&#x160;lani skupine pripravila demo album ÂťTo no~â&#x20AC;&#x160;ÂŤ, ki je pravzaprav prelomnica v delovanju takrat ĹĄe zasedbe na za~â&#x20AC;&#x160;etku glasbene kariere, ki je z avtorsko glasbo zastavila nove smernice svoje glasbene poti. Omenjeni album je kar nekaj let zaznamoval njihovo glasbeno udejstvovanje na rock sceni, ki so jo do ponovnega delovanja lani za nekaj ~â&#x20AC;&#x160;asa zapustili. Da je v~â&#x20AC;&#x160;asih premor v delovanju glasbenih skupin lahko tudi poĹživitev za nadaljnje delo, so AlienSi dokazali pred dvema letoma, ko so se v vrtinec doma~â&#x20AC;&#x160;e glasbe vrnili bogati za novo zbirko njihove lastne avtorske glas-

str

FOTO: OSEBNI ARHIV ERIKE KOVA^I^

BBB /5?=;1: >5

= :-)

sko, zaradi ribolova ali nafte, tam Ĺživijo pa tudi Eskimi,ÂŤ je razkrila nabito polni dvorani v Parku vojaĹĄke zgodovine. Najprej ju je pot vodila preko mesta Talkeetna, katerega prebivalce naj bi si izposodili ustvarjalci priljubljene serije Severna obzorja za

obrnila proti jugu in se odpravila do opuĹĄ~â&#x20AC;&#x160;enega rudnika bakra Kennicot, najve~â&#x20AC;&#x160;jega narodnega parka v ZDA Wrangell â&#x20AC;&#x201C; St. Elias ter naprej do Valdeza, bolj poznanega po ekoloĹĄki nesre~â&#x20AC;&#x160;i ob razlitju nafte s tankerja Exxon Valdez leta 1989.

je ohranila prijateljske stike. ÂťLjudje so prijazni, vedno pripravljeni pomagati in v nasprotju s stereotipom, ki velja o Ameri~â&#x20AC;&#x160;anih, zelo razgledani. Skoraj vsi so vedeli, kje je Slovenija,ÂŤ je ĹĄe povedala o deĹželi, ki se ji je usedla v srce.

;>5?5A1 ;B1= 61 =1C@8?-? 5:;A-/56 7;? >?- 957=; 45.=50:- ?14:;8;356- 1 5 5: >5>?19 ?;< ?-=? 75 >8@J5?- ?-7; A;C:57@ 7;? ;7;86@ >1 ?191865 :- :17-6 <=1<=;>?54 1:-L.-4

-:6I- <;=-.- 9-:6 ;:1>:-J1A-:6- , A1L ><;I?;A-:6- 5>?19 C- :-0C;= 9=?A13- 7;?- >?;=5?1A 1 ;@/4, A1L 95=:;>?5 ->-J- <=10:654 >101J54 $ ( 85?=;A <=?86-J:57- , .;86 @0;.:- A;J:6- =1C45.:; 5: :1<=17;>865A; 1A10- <- 5C.5=- -A?;9;.58- :5 A10:; =-/5;:-8:- ;08;L5?1A 7 >=1L5 59- ?- -A?;9;.58 I1 1:; ><;>;.:;>? ><;>;.:;>? 0- =-CA:-91 L@>?A-

A1 81?5 <;3;0.1:1 3-=-:/561 5?=;1: =105? 1->5:3 3;0:- <;:@0.- A186- 0; "( 21.=@-=6- " !! C- ;9161:; 7;85L5:; A;C58 ;C5=;9- 0; =-C<=;0-61 C-8;3 C- KC5L:1 ;>1.1 <=5 <;;.8-IL1:54 <=;0-6-8/54 5?=;1:;A54 A;C58 A 8;A1:565 75 >;018@616; A -7/565 10:5 <;<@>? 5: C9-3;A-8:5 .;:@> 61 A786@L1: A /1:; F 9-3;A-8:5 .;:@>D % M A186- A <=591=@ K:-:/5=-:6- 5?=;H: =105? 1->5:3 ;. :-7@<@ :;A13- ;>1.:13- A;C58- 5?=;H: =-C1: C- A;C58- # =591= 5:2;=9-?5A:13- 5C=-L@:- K:-:L:13- 81->5:3- C- A;C58; :;A5 5?=;1: $ ??=-/?5;: 5 )% E 91>1L:; ;0<8-L1A-:61+ 9-8;<=;0-6:- /1:- C 5: A786@L1:595 <;<@>?5 !! )) + 61 ;.=-L@:-: A ;.=;754+ 91>1L:5 ;.=;7 61 !$$ !% <=5 # <;8;3@ 5: =;L:;>?5 '" 91>1/1A+ :- 0-: "" !" " ! C:-I- ' %& 5: >1 ><=191:5 L1 >1 ><=191:56; 18191:?5 5C=-L@:-+ 5C=-L@: ?191865 :- ;>:;A5 5:017>- ;.=1>?5 # 91>1L:5 > >7@<:; 81?:; ;.=1>?:; 91=; & " + K:-:/5=-:- A=10:;>? ( #)# + >7@<:5 C:1>17 C- <8-L58; !# &'& - <;0=;.:;>?5 ; <;:@0.5 >1 ;.=:5?1 :- A-I13- <=;0-6-8/- A;C58 5?=;1: 38-I1A-:1 A1=C561 9;018- $ ?=1:@?:; :5 :- C-8;35 A1:0-= A186-6; 1:-75 <;3;65 C- :-=;L58- A <=;5CA;0:6; ;=-.- 3;=5A- <=10>?-A861:13- 9;018-* 7;9.5:5=-:- A;J:6- ;0 $ " 0; & $ 8 ! 79 95>56- "* ;0 ! ) 0; !$( 3 79 8571 >; >59.;85L:1

Stari trg, 27. januar â&#x20AC;&#x201C; Profesor Matej KrĹži~â&#x20AC;&#x160;, predsednik DruĹĄtva ljubiteljev KriĹžne jame, navduĹĄen jamar in speleolog, tudi v letoĹĄnjem letu nadaljuje s sklopom predavanj z naslovom Manj znane jame na obmo~â&#x20AC;&#x160;ju med BloĹĄko planoto, CerkniĹĄkim in LoĹĄkim poljem, ki jih je pri~â&#x20AC;&#x160;el v preteklem letu v Novi vasi, nadaljeval v Starem trgu, zamudniki pa ga bodo lahko posluĹĄali tudi v Cerknici. Predavanja niso namenjena zgolj predstavitvi tega, z jamami bogatega podro~â&#x20AC;&#x160;ja, temve~â&#x20AC;&#x160;tudi ozaveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;anju javnosti o njihovem pomenu kot vodnem rezervatu, ki lahko v daljĹĄih suĹĄnih obdobjih reĹĄujejo Ĺživljenja. Hkrati predavatelj opozarja, da se do jam obnaĹĄamo ma~â&#x20AC;&#x160;ehovsko in za njihovo ~â&#x20AC;&#x160;isto~â&#x20AC;&#x160;o kaj slabo skrbimo, saj so jame vse preve~â&#x20AC;&#x160;krat lokacija za odlaganje najrazli~â&#x20AC;&#x160;nejĹĄih (Ĺžal tudi nevarnih) odpadkov. V Sloveniji je registriranih kakih 10.000 jam, ki se jih deli v tri tipe, med katerimi so najbolj znane turisti~â&#x20AC;&#x160;ne jame, kot je na tromeji ob~â&#x20AC;&#x160;in Bloke, LoĹĄka dolina, Cerknica KriĹžna jama. Na teritoriju omenjenih ob~â&#x20AC;&#x160;in je registriranih preko 100 jamskih vhodov, kar nakazuje na veliko koncentracijo jam. Jamarji ugotavljajo, da je ĹĄe veliko jam neodkritih, zato KrĹži~â&#x20AC;&#x160;meni, da bo za nadaljnje raziskovanje in odkrivanje jam Âťpotrebno navduĹĄiti mladino,ÂŤ saj, Âťso jame naĹĄa prihodnostÂŤ. ď&#x20AC;łdĹĄ

F OTO : D A M IJA N A Ĺ K R L J

Jame so prihodnost

Ledenik Northwestern na Kenai Fjords.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Pogovor

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Posameznik se mora zavedati svojega vpliva na podnebje Barbara Kvac: Boj proti podnebnim spremembam je tudi razvojna priložnost potniškim prometom in ekološko pridelavo hrane, vse to pa ustvarja nova delovna mesta ter pozitivno vpliva na okolje in našo kakovost življenja v njem.

Res je. Mitja Bricelj je pripravil prispevek z naslovom Podnebne spremembe so razvojna priložnost Pomurja. Kako bi se naša regija lahko aktivno Ali se podnebje res segreva ali vklju~ ila v boj proti podnebnim pa ohlaja, kot trdi Mišo Alkalaj? spremembam? Kako da ni konsenza na tem Les je velika priložnost in predpodro~ ju? nost te regije – les kot izdelek, 4. poro~ ilo Medvladnega panela les kot gradbeni material, njeza podnebne spremembe ugogovi ostanki kot gorivo. Prav tavlja, da je kar 90 odstotkov gotovo je priložnost tudi v ekoverjetnost, da so emisije toplološkem kmetijstvu. Podjetja bi grednih plinov, ki jih povzro~ a se lahko bolj ukvarjala z novimi ~ lovek, glavni vzrok za globaltehnologijami. no segrevanje od leta 1750 dalje. Segrevanje je neizpodbitno, Prebivalci notranjsko-kraške saj ga dokazujejo pove~ anje regije naj bi po številu osebpovpre~ ne globalne temperanih avtomobilov spadali med ture zraka in oceanov, taljenje najbolj »mobilne« v državi, kar snega in ledu ter dvigovanje v kontekstu podnebnih sprepovpre~ ne ravni morja. Pri svomemb ni najbolje. Težko je jem delu izhajamo iz teh ugotospremeniti navade, ki nudijo vitev, ki so rezultat dela ve~ kot udobje, mar ne? dva tiso~ znanstvenikov. Podatkov ne poznam, zato ne morem z gotovostjo trditi, je pa Posledice že ob~ utimo, a kako res, da je regija zelo razgibana, dale~ še lahko gre? imamo dva ve~ ja centra, kamor Prognoze kažejo na zelo se ljudje vozijo na delo – Ljugroze~ e posledice, ~ e se dvig bljano in Postojno. Vožnja z avglobalne temperature ne omeji. tomobili prav gotovo ni prava Že dvig za 2 °C pomeni bistven izbira, ~ e govorimo o zmanjševpliv na gospodarstvo, kmetijvanju vpliva na podnebje. Bostvo, vremenske vzorce in bo bilje bi bilo uporabljati avtobus stveno spremenil na~ in življenja, ali vlak, ali pa vsaj, da bi se v kot smo ga vajeni. Zato moramo enem avtomobilu peljalo ve~ ~ im prej ukrepati. Je pa dejstvo, ljudi. Spremljam raziskave javda posledic v popolnosti ne nega mnenja, te pa pravijo, da moremo ve~ prepre~ iti, saj se v smo Slovenci eni izmed najbolj atmosferi zadržujejo toplogrezaskrbljenih narodov glede poddni plini, ki bodo še povzro~ ali nebnih sprememb znotraj Evropsegrevanje. ske unije, zavedamo se posledic in poznamo razloge za emisije Zavedati bi se morali nujnosti toplogrednih plinov. Do razkoraprilagajanja podnebnim spreka pa pride, ko se ugotavlja, komembam že v lokalni skupnoliko so posamezniki pripravljeni sti. Kakšne pristojnosti in menarediti za spremembe na bolje hanizme imajo na voljo ob~ ine – ne prav veliko. V~ asih je tudi v Sloveniji, da lahko prispevajo vprašanje stroškov, ne znamo svoj del v boju proti podnebsi namre~ izra~ unati, da bi nam nim spremembam? gradnja energetsko var~ ne hiše Ukrepati je treba na vseh ravna dolgi rok prinesla prihranneh, tudi pri posameznikih. Vsak ke. Preve~ gledamo kratkoro~ no. od nas se mora zavedati svojePromet je tipi~ no podro~ je, kjer ga vpliva na podnebje in za~ eti se ljudje ne odzivamo raciospreminjati svoje navade, saj nalno. ^e bi prera~ unali stroške bomo z nespremenjenim obin jih primerjali z vožnjo v javnašanjem presegli nosilno sponem prometu, bi hitro prišli do sobnost našega planeta. Tudi zaklju~ ka, da se nam osebni ob~ ine imajo možnost ukrepaprevoz in vzdrževanje avtomobinja, in sicer na podro~ ju prola ne izpla~ ata. Slovenci se zarameta (skrbijo za javni promet), di udobja in standarda avtomoprostorske politike, javnih stavb. bilu težko odre~ emo. Ob~ ine imajo v lasti javne stavbe, ki so lahko zgled energetske Imamo veliko priseljencev, u~ inkovitosti. Za enkrat nimajo ki se veselo vozijo na delo v obvezujo~ ih podnebnih ciljev, imajo pa obvezo priprave lokal- ve~ je centre. Pred nekaj leti ste se tudi sami preselili v Logatec nih energetskih konceptov, kjer in se na delo vozite v Ljubljamorajo po veljavni zakonodaji no. Kaj je bil razlog, da ste izupoštevati potenciale energetbrali ta kraj? ske u~ inkovitosti in obnovljivih virov energije. Ob~ ine torej imajo Ko sem živela v Ljubljani, mi je manjkalo zelenja. Prej sem žimožnost ukrepanja in bi za to vela na vasi, tako da sem bila tudi morale poskrbeti. navajena takega okolja. Sama tudi še nimam vozniškega izpiPa poskrbijo? Na splošno v Sloveniji še ni pre- ta, tako da sva z možem iskala boja v zavedanju, da je boj proti lokacijo, ki bi v radiju 30 kilometrov ponujala frekventnost podnebnim spremembam tudi razvojna priložnost. Zmanjševa- javnega prevoza. Logatec je bil nje emisij se med drugim pove- najbolj ugodna rešitev. zuje s pove~ anjem energetske Kako opažate, da se ljudje v u~ inkovitosti in izrabo obnovljinotranjsko-kraški regiji prilagavih virov, s kakovostnim javnim

jamo na podnebne spremembe? Katere tipi~ ne napake delamo? Tukaj lahko povem osebno zgodbo. Ko sva se z možem preselila v Logatec, nisva imela avtomobila, zato sva v trgovino hodila z nakupovalnim vozi~ kom na kolesih. Logat~ ani so naju zelo ~ udno gledali. Nasploh so prebivalci zelo navezani na avtomobile. ^e opazujemo ljudi v trgovinah, zelo radi kupujejo zapakirane stvari, eksoti~ ne izdelke, sploh kar se sadja in zelenjave ti~ e. Zelo radi si naberejo grozdje sredi zime. Lahko re~ emo, da so tipi~ ni slovenski potrošniki, ki so dosegli dolo~ en standard in nivo udobja, kar izkoriš~ ajo, brez da bi pomislili na posledice svojih dejanj. Je pa res, da se promocija ekološkega kmetovanja v tej regiji zelo prebuja. Zaposleni ste na Focusu, ki je nevladna okoljska organizacija. Katera je vaša temeljna vloga? Naš slogan je »za okolju in družbi odgovorno življenje« … Delujemo aktivno v smeri izboljšanja kakovosti okolja in življenja ljudi. Glavna tema, s katero se ukvarjamo, so podnebne spremembe, znotraj tega pa energija, promet, podnebje in razvoj, osveš~ amo, izobražujemo in sledimo nacionalnim, evropskim in globalnim podnebnim politikam. Pred kratkim je potekal 6. podnebni posvet o slovenskem sprejemanju zakona o podnebnih spremembah, ki naj bi dolo~ il dolgoro~ ni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in mehanizme prehoda v nizkooglji~ no družbo. Povejte, koliko je na tem podro~ ju sploh narejenega v Sloveniji? Slovenija je sprejela 8-odstotni cilj zmanjšanja emisij v obdobju 2008–2012 glede na leto 1986 (t. i. Kjotski cilj). Imamo tudi zaveze znotraj Evropske unije v okviru podnebno-energetskega paketa, ki nam nalaga, da do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov v energetsko intenzivnih sektorjih zmanjšamo za 21 odstotkov ter daje možnost pove~ anja emisij v ostalih sektorjih za 4 odstotke glede na leto 2005. Prav tako moramo do leta 2020 dose~ i 25 odstotkov obnovljivih virov energije. Za energetske cilje so sprejeti akcijski na~ rti, kar pa se podnebnih ciljev ti~ e, nimamo po letu 2012 še nobenega na~ rta. Prav tukaj bi bil zakon zelo pomemben. Kako pa nam gre v resnici? Zaenkrat se Slovenija ni ravno izkazala v ukrepanju na podro~ ju podnebnih sprememb. ^e ne bi bilo trenutne gospodarske krize z lastnimi ukrepi ne bi dosegli kjotskega cilja. Ko bo gospodarska rast ponovno posko~ ila, bomo zopet ~ utili posledice neizvajanja ukrepov. Najmanj se naredi na podro~ ju prometa, kjer se ve~ ina sprejetih ukrepov ne izvaja, posledi~ no pa emisije v tem sektorju hitro naraš~ ajo. Ustrezne institucije pogostokrat nimajo dovolj fi-

FOTO: ANŽE VRABL

Pogovarjali smo se z nevladnico in vedno vidnejšo strokovnjakinjo na podro~ ju podnebnih sprememb Barbaro Kvac. Od mesta asistentke koordinatorice mednarodne organizacije Climate Action Network Central and Eastern Europe je kariero nadaljevala na Focus društvu za sonaraven razvoj, kjer je vodja programa Podnebje. Že nekaj let živi v Logatcu, ki ji nudi dostopen javni potniški promet, ~ isto in zeleno okolje.

 Mateja Gr~ a

Povedala je, da so prebivalci notranjsko-kraške regije zelo navezani na avtomobile. Ko opazuje ljudi pri nakupovanju, vidi, da zelo radi nabirajo zapakirane stvari in eksoti~ ne izdelke, kar je v kontekstu podnebnih sprememb zgrešen pristop. nanc, pa tudi ustreznih kadrov, ki bi se s tem spopadli na u~ inkovit na~ in. Je Služba vlade RS za podnebne spremembe do sedaj upravi~ ila svoj obstoj? Pomembno je, da imamo tako službo, saj daje problematiki podnebnih sprememb posebno težo, problematiki daje politi~ no veljavo, kar je pozitivno. Je pa ta služba premajhna in nima ustreznih kadrov. Rezultat tega je tudi, da njihovo delo ni dovolj vidno in prepoznano v javnosti. Podnebne spremembe niso samo okoljsko vprašanje, to je tudi razvojno vprašanje, ki vpliva na vsa podro~ ja našega življenja. Prav zato je pomembno, da imamo koordinacijsko službo, ki je zmožna povezovati in usmerjati posamezne politike. Bi bilo pomembno tudi zavedanje povezanosti ~ lovekovih pravic s podnebnimi spremembami? Ker so podnebne spremembe zelo širok pojem, se dotikajo marsikatere temeljne ~ lovekove pravice. ^lovekove pravice so osnovane na posameznikovi pravici do življenja, lastnine in varnosti, podnebna kriza pa ogroža vse te elemente. Znanstveniki nas npr. svarijo, da lahko neukrepanje povzro~ i izginotje številnih malih otoških držav in s tem ogrozi preživetje celih narodov. Pravica do ~ istega in zdravega okolja je mednarodno priznana ~ lovekova pravica. Torej ne bi ve~ smeli toliko razpravljati o politiki, temve~ tudi o tem, da spremembe eno-

stavno moramo zahtevati, ker je to naša dolžnost? Težava je v tem, da si vsak misli, da do težjih posledic ne bo prišlo v ~ asu njegovega življenja. Sebi~ ni smo, ne razmišljamo o naših zanamcih. Kot slovenska predstavnica nevladnih organizacij ste se udeležili podnebnega vrha v Cancunu. Nekateri so zasedanju o~ itali elitizem. Kakšno je vaše mnenje? Brez globalnega dogovora težav ne bomo odpravili. Smo na tej stopnji, ko moramo vsi nekaj narediti, da omilimo posledice. Pogajanja znotraj Združenih narodov so primeren prostor za kaj takega. Zavedati se moramo, da za kakršen koli dogovor potrebujemo dogovor prav vseh držav – nestrinjanje ene same države lahko prepre~ i napredek in zaradi tega dogovarjanje poteka zelo po~ asi. Sama menim, da je pogajalski proces o novem globalnem podnebnem dogovoru prepo~ asen, ne strinjam pa se z oznako elitizma. Proces ustvarja prostor za sodelovanje vseh držav pri iskanju rešitev, zadnja podnebna konferenca v Cancunu pa je pokazala tudi, da države vanj še vedno zaupajo.

malo tega pa se dejansko izvaja. Ocena temelji na rezultatih dejanskega ukrepanja v posameznih državah ter izpolnjevanju obljub o financiranju podnebnega ukrepanja v državah v razvoju. Ker Slovenija ni uspešna niti pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij niti pri zagotavljanju finan~ ne podpore za države v razvoju, je pristala na nezavidljivem 57. mestu indeksa. Ste izra~ unali svoj oglji~ ni odtis? Sem. Kot Barbara Kvac proizvedem okoli 5 ton CO2 na leto, a ko zraven prištejem službene poti, se na žalost zviša na vrednost, ki bi glede na števil~ nost zemljanov podrla ravnovesje ogljikovega dioksida v atmosferi.

Razloživa bralcem, kaj to pomeni in kako lahko to vsak posameznik izra~ una zase? Izra~ un oglji~ nega odtisa nam pove, koliko ton emisij CO2 posameznik povzro~ i na leto. Glede na število prebivalcev na svetu je vrednost, ob kateri bi naša atmosfera še lahko vzdrževala ravnovesje ogljikovega dioksida, ocenjena na 2 toni CO2 na osebo na leto. Kot primerjavo lahko navedemo, da je povpre~ en oglji~ ni odtis prebivalca Slovenije okoli 10 Poro~ ilo o uspešnosti držav ton na leto. Rezultati izra~ una pri ukrepanju proti podnebnim oglji~ nega odtisa posameznispremembam – Climate Chan- ku pravzaprav nakažejo, kako ge Performance Index 2011 drasti~ no moramo spremeniti (CCPI 2011) uvrš~ a Slovenijo na svoje življenjske sloge, ~ e želi45. mesto od 57 najve~ jih emi- mo prepre~ iti najhujše posledice podnebnih sprememb. Primer tentk toplogrednih plinov. Ni~ kaj spodbudno, mar ne? kalkulatorja oglji~ nega odtisa Mesto, ki ga dosegamo, potrjuje najdete npr. na spletni strani moje prejšnje besede. Imamo Umanotere, slovenske fundacije veliko napisanih dokumentov, za trajnostni razvoj.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Kultura

str 11

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Srebrno priznanje za delo na podro~ ju kulture Poloni Škodi~ Postojna, 4. februar – »^e želimo živeti druga~ e, bomo morali vzeti nase, kar je vzel pesnik Kosovel: Veliko moraš pretrpeti,/ prijatelj, da le-to spoznaš,/ kdor ho~ e ljubiti, živeti,/ ta mora ubiti v srcu laž.« S temi in drugimi besedami pesnikov Sre~ ka Kosovela in Franceta Prešerna je v svojem slavnostnem nagovoru na ob~ inski proslavi ob slovenskem kulturne prazniku postojnskemu ob~ instvu spregovorila dr. Manca Košir, velika ljubiteljica besede in promotorka bralne kulture. Njej najljubša pesem velikega pesnika je Neiztrohnjeno srce. »Gorje, ~ e zagrebemo svoje sanje in upe v pepel, boli še bolj, ~ e strahov ne upamo priznati, in zbežimo pred njimi v navidezni mir,« ji sporo~ a Prešernova pesem modrosti. Poleg vodenja galerije Epica že ve~ kot 20 let sodeluje z razli~ nimi mediji, napisala je vrsto kritiških študij in recenzij za razli~ ne ~ asopise in revije, likovne monografije priznanih umetnikov, veliko kritiških

FOTO: VALTER LEB AN

Dijaki bodo prireditev ponudili osnovnošolcem Postojna, 4. februar – Dijaki Šolskega centra Postojna so se na prireditvi ob kulturnem prazniku v Kulturnem domu Postojna sprehodili skozi Prešernovo dobo. Na pesnikovih ustvarjalnih postajah in razpotjih so se ustavili, kot so rekle mentorice, malo za res in malo za »hec«. V resnem delu so dijaki recitirali odlomke iz Prešernovih pesmi. Njegovi motivi, preoble~ eni v sodobno preobleko, pa so prireditev obarvali šaljivo. V dramskem delu predstave je sodelovalo okoli dvajset dijakov. Program so oblikovali z

mentoricami Alenko Gerželj, Mojco Jen~ ek Ocepek in Katjo Koren Valen~ i~ . Petnajst ~ lanov Big band orkestra šole pa je zaigralo pod vodstvom Tomaža Nedoha. Dijaki bodo 18. februarja prireditev ponovili še za osnovnošolce iz Postojne, Pivke in s Prestranka. V Šolskem centru Postojna vsako leto z ve~ jimi prireditvami obeležijo nekatere po-

Ljudska pesem navdušila v Cerknici

membne državne praznike, med njimi je tudi kulturni dan. Na vidnejše dosežke svojih dijakov pa se spomnijo na prireditvi Mladi upi. Direktorica Šolskega centra Postojna Helena Posega Dolenc je povedala: »Tudi skozi tovrstne prireditve na šoli sledimo svojemu poslanstvu. Na prvem mestu je seveda znanje, a za dijake so pomembni tudi širina duha, fleksibilnost in ustvarjalnost. Nenazadnje je pomembno, da znajo ceniti svoje korenine in svojo kulturo.« mmp

kontrabasu in harmoniki spremljala Jure Žlogar in Dejan Ravšelj. Gostitelji so ljudsko pesem zapeli v priredbi za zbor. Z umeGost na prireditvi je bila skuna Blokah sta živ spomin narotniškim vodjo Jožetom Rajkom pina Marko banda iz Beltinda, ki je svojo identiteto našel in so izbrali pesmi, ki so pokazaohranil prav v jeziku. Ljudska pele, kako je kmet neko~ spremljal cev. Zasedba, ki ve~ kot dvajset let neguje prekmursko ljudsko sem še živi v njunem vsakdanu letne ~ ase, kakšno vlogo so v glasbo, je na Notranjskem nain je predmet mnogih akademnjegovem življenju igrale živali in skih raziskovanj. Prejela sta zlastopila prvi~ . Priredila je koncert kako je slovenski ~ lovek preproprekmurskih pesmi in navdušila. to Maroltovo priznanje, pela sta sto in mo~ no ubesedil ~ ustva. S ^lani skupine so se namre~ u~ ili že v Križankah in ljubljanskem pesmijo Rož, Podjuna, Zila Papri znameniti Kociper-Baranja Cankarjevem domu, njune pesmi vla Kernjaka je ob~ instvo slišalo, bandi. Med igranjem so razložili, so arhivirane tudi na zgoš~ enkako se pesem znanega avtorja ki. Neizmerljivo pa je dejstvo, da do te mere preseli med ljudstvo, da je njihova pesem druga~ na, pesem z velikim srcem delita po da ponarodi. saj so bili od matice lo~ eni geografsko in upravno. Prekmurci Sloveniji. Ohranila sta notranjsko Slavnostni govornik župan so se od Madžarov razlikovali v ljudsko pesem, tako kot je FolOb~ ine Cerknica pa je zbrane jeziku in še bolj trmasto negovali klorna skupina Kulturnega druuvodoma opomnil na pomen štva Rak Rakek še ujela notranj- slovenske besede pri narodovi svoje izro~ ilo. Polno dvorano kulturnesko plesno izro~ ilo. Predstavila identiteti in spomnil na veli~ ino ga doma v Cerknici sta ogrese je v spletu Dolince povišajte Franceta Prešerna in njegovo la že France in Micka Anzeljc. se. Odrsko postavitev je pripravi- še vedno aktualno sporo~ ilnost. la Vida Žlogar, skupino pa sta na mmp Petra~ eva dva iz Hudega Vrha Cerknica, 8. februar – Osrednjo ob~ insko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je priredilo KD Komorni zbor Fran Gerbi~ in jo naslovilo Ljudska pesem, identiteta naroda.

Planina, 7. februar – Kulturno umetniško društvo Planina je ve~ er pred državnim kulturnim praznikom, ki ga obeležujemo 8. februarja, pripravila pester program. Prireditev se je odvijala v prenovljenem kulturnem domu Miroslava Vilharja v Planini, dan, ko se spominjamo smrti našega najve~ jega pesnika Franceta Prešerna pa so popestrili vokalna skupina Unica, gledališka skupina Š~ uka, kot posebni gost pa je nastopila folklorna skupina Torbarji. Svoj del k praznovanju kulture pa so prispevali tudi najmlajši. Otroška gledališka skupina Š~ ukice so predstavili basen o tem, kako je ježek dobil bodice. aj

F OTO : AND REJA JERNEJ^I^

Veselo na Prešerna

FOTO : VALTER L EBAN

Župan ob~ ine Postojna je na proslavi s srebrnim priznanjem ob~ ine Postojna za ustvarjalno delo na podro~ ju kulture po~ astil umetnostno zgodovinarko in likovno kriti~ arko Polono Škodi~ (na sliki).

ocen ter tekstov je prispevala za razstavne kataloge likovnih umetnikov, mo~ no prisotna pa je tudi v kulturnem dogajanju na ob~ inski ravni in širše. Škodi~ eva je sodelovala pri razli~ nih kulturnih projektih, organizirala in postavila preko 150 najrazli~ nejših razstav in drugih kulturnih dogodkov. Ker se je z izbranimi besedami kot voditeljica podpisala tudi pod tokratno Prešernovo proslavo, je bilo priznanje še toliko bolj pomenljivo. Prireditev so sooblikovali še Mešani pevski zbor Postojna, godalni orkester Glasbene šole Postojna in recitatorka Helena ^ehovin. vr

Po~ astili so kulturni praznik

Loška dolina, 8. februar – V dvorani Osnovne šole v Starem trgu pri Ložu je pod okriljem Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik potekala prireditev v po~ astitev kulturnega praznika. Na prireditvi je prisotne pozdravil župan Janez Komidar, jim ob kulturnem prazniku ~ estital in se zahvalil vsem, ki soustvarjajo kulturo v Loški dolini. U~ enci Osnovne šole Heroja Janeza Hribarja so s svojim nastopom spomnili, da bo letos minilo 20 let, odkar imamo Slovenci svojo samostojno in neodvisno državo. Za to priložnost so pripravili u~ no uro zgodovine, na kateri so predstavili, kako je osamosvojitev Slovenije potekala. Tistega obdobja so se spomnili tudi z recitacijami pesmi Nika Grafenauerja, ki je eden izmed pesnikov, ki so s podpisom majniške deklaracije, ki jo je na protestnem shodu maja 1989 prebral pesnik Tone Pav~ ek, sodelovali pri postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Slovenska kultura živi tudi v slovenskem pevskem izro~ ilu. Ljudske pesmi so prepevali ~ lanice in ~ lani Društva Mešani pevski zbor Sveti Jurij pod vodstvom zborovodkinje Valerije Žabkar. O pesniku Francetu Prešernu je misli nizala Andreja Buh, ki je prireditev povezovala. bok

Ljudsko pesem danes ohranjajo predvsem pevski zbori. KZ Fran Gerbi~ ji je podelil osrednjo vlogo na kulturni praznik.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Kultura

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Dobitniki priznanj logaški glasbeniki

 Saša Musec

Kultura kot nosilec narodove identitete – Predstavljena knjiga o logaških kulturnih društvih

Letošnji dobitniki priznanj za življenjsko delo in izjemne dosežke na podro~ ju kulture so (z leve) Franc Pupis, Marija Milena Rupnik in Irena Lukan (Duo mir), Antonija Rudolf in Martin Logar. skih zborov. Vse od leta 1989 predseduje Pevskemu društvu invalidov in upokojencev Logatec. »Priznanja za življenjsko delo nisem pri~ akovala, spreje-

mam pa ga z vsem spoštovanjem. Vendar pa moram poudariti, da so zanj zaslužni tudi ostali kolegi in kolegice, saj je to skupinsko delo,« je pove-

dala Rudolfova. Iz rok župana Berta Menarda je prav tako prijel priznanje mlad in perspektiven glasbenik iz Rovt, Martin Logar, ki je z glasbo prav tako

Dobrota med ljudmi še živi

Jurijeve Gledališke igre

jo najve~ prav oni, ki skozi vsakodnevne preizkušnje v pomanjkanju prejemajo to milost. V naravi je vsega dovolj, le delitev ni prava, ker ~ lovek s svojim egoizmom ruši pravi~ nost. Zato lahko podarjene materialne dobrine vra~ amo z iskrenim pogovorom, dobro beNa odru in v dvorani Narodnega sedo, željo, morda molitvijo.« S svojo ustvarjalnostjo doma se je zbrala zanimiva pisaso poslušalce navdušili tudi na druš~ ina z namenom pomagati socialno šibkejšim. Prireditve nastopajo~ i: klarinetisti Glasbene šole Logatec, Mešani pevski zbor so se udeležili tudi logaška žudruštva invalidov in upokojencev pan Berto Menard in podžupaoziroma, kot jih je šaljivo predstanja Ladislava Furlan, monsignor vila povezovalka programa Janja in ~ astni ob~ an ob~ ine Logatec Nagode, »tisti, ki sem jim najbolj Tone Kompare in logaški župnik mudi in imajo najve~ ~ asa,« otroJanez Kompare. ci iz podružni~ ne šole Žibrše, Duo Zbrane je najprej nagovoril Berto Menard. Povedal je, da naj Mir, recitator Boštjan Verdinek, posameznik, ki potrebuje pomo~ , harmonikarica Karmen Razbornik, osem-letni recitator Nik, pedar vzame z zadovoljstvom, vec in borec za mir Gianni Rijapokon~ no in brez sramu. »Ne vec, harmonikarja Matej in Žan iz živimo namre~ samo od vode, zraka in denarja, s katerim si ku- Medvod, skupina Nazaret z igrico pimo materialne dobrine, ampak Veroukarji, Folklorna skupina iz tudi od duhovne hrane, ki jo ima- Vipave, tercet Ami, logaški skavti,

Logatec, 27. januar – Mladinsko športno-kulturno društvo Dlan na Dlan iz Logatca je uresni~ ilo domiselno idejo. Izdali so namre~ knjigo z naslovom Gledališke igre. V marcu nameravajo premierno uprizoriti še igro Študent, pa konec.

 Irena Štirn

na koncu pa sta vse skupaj zabelila še Urban in Boštjan, ki igrata pod imenom Ober’s band. Marija Klan~ ar, tajnica župnijske Karitas, je ob tej priložnosti poudarila, da kdor od srca da, dvakrat da, in se za brezpla~ en najem dvorane zahvalila logaški ob~ ini. Msgr. Tone Kompare, tudi direktor Škofijske Karitas Ljubljana, je spomnil na radodarnost in sr~ nost soljudi, ki svoj prispevek podarjajo tudi mimo takšnih organizacij, in na glas povedal: »Med nami je ogromno skritih dobrotnikov.« Župnik Janez Kompare je bil s koncertom in odzivom zadovoljen: »Današnji koncert je pokazal, da med nami živi dobrota.«

Slovesnost ob predstavitvi knjige Gledališke igre je društvo Dlan na Dlan umestilo v Klub Grajski park. Tu je prisoten malce bohemski navdih, ki je dajal dobro podlago za dogodek, ki so ga kreirali mladi. Matjaž Švajncer je nagovoril (so)ustvarjalce in ostale prisotne z besedami: »Izgovorjeno izpuhti, zapisano ostane! Knjigo bomo podarili v zahvalo vsem, ki so ustvarjali v knjigi natisnjene igre!« V izjemno prijetnem vzdušju, ki je bilo polno smeha ustvarjalcev, katerih posnetke je Matjaž Švajncer predvajal na platnu, smo si ogledali izseke iz iger Noro nori norci, Ponedeljek v ~ rnem in Na vrvi. Vse tri igre je napisal mladi avtor Jurij Švajncer, ki jih je tudi režiral. Premierno so bile upri-

^e želite pomagati bližnjim preko Župnijske Karitas Dolnji Logatec, lahko denarna sredstva nakažete na ra~ un št: SI56 1914 6500 3635 809.

F OTO : A N Ž E V R A B L

Logatec, 6. februar – Povabilu za sodelovanje na dobrodelnem koncertu, ki ga je organizirala župnijska Karitas Dolnji Logatec, se je odzvalo mnogo glasbenikov, plesalcev, recitatorjev in mladih igralcev. S sredstvi od prodaje vstopnic bodo pomagali socialno prizadetim družinam in posameznikom.

^lani Folklorne skupine iz Vipave niso pomišljali, ko se je bilo treba odlo~ iti za dobrodelnost.

povezan že od najbolj rosnih let. Kot ~ lan razli~ nih mednarodnih pevskih zborov je prepeval širom po svetu, prejel je tudi kar nekaj laskavih priznanj za solo petje, je tudi zborovodja Mešanega mladinskega zbora Rovte. Poleg mnogih projektov ima vodilno vlogo v oktetu Pushluschtae, mladi zasedbi, ki zajema iz repertoarja pop-rock-jazz zvrsti in ki se je predstavila tudi številnemu ob~ instvu na prireditvi ob kulturnem prazniku. Priznanje sta prejeli tudi pevki Marija Milena Rupnik in Irena Lukan iz Medvedjega Brda, ki sestavljata Duo mir. Ljubezen do slovenske ljudske pesmi ju povezuje vse od leta 2002, v minulem letu pa sta izdali tudi svojo prvo zgoš~ enko z ljudskimi pesmimi in deli znanih a redko izbranih avtorjev. Kot sta povedali sami, s posebno pozornostjo in ob~ utkom podarjata pesmi otrokom, ostarelim in bolnim, vsem ostalim pa velikokrat tudi preko radijskih oddaj. Priznanje je šlo v roke še enemu vsestranskemu umetniku, Francu Pupisu,

zorjene na odrih v Logatcu, v Narodnem domu in v Kulturnem domu Tabor v letih 2007, 2009 in lani. Namen igre Noro nori norci je predvsem zabavati, saj je polna zelo izvirnih domislic. Za igralce je bila uprizoritev velik zalogaj, saj poleg klasi~ ne igre vsebuje tudi elemente petja in plesa. Tragikomedija Ponedeljek v ~ rnem sloni na preprosti zgodbi o življenju mladih, o njihovih iskanjih, odnosih in razhajanjih. Gledalca na mnogih mestih nasmeje, vendar mu slej kot prej vzbudi tudi grenke ob~ utke. Igra je bila na festivalu najboljših mladinskih gledaliških predstav Vizije 2009 v Novi Gorici uvrš~ ena med deset najboljših. Igro Na vrvi so mladi logaški gledališ~ niki odigrali kar petkrat; trikrat v Kulturnem domu

ki je avtor in izvajalec mnogih, že skoraj ponarodelih pesmi, ansambla Fantje z vseh vetrov. Logaškemu ob~ instvu se je v zadnjem ~ asu najbolj vtisnil v spomin predvsem po aktivnostih v Logaškem oktetu in prepevanju ter vodenju u~ iteljskega okteta Pa kol’k’r tol’k’, s katerim so pripravili zelo odmevno prireditev Med furmani. O kulturnem dogajanju v logaški ob~ ini je kot slavnostni govornik spregovoril tudi Jurij Švajncer, predsednik Zveze kulturnih društev (ZKD) Logatec, ki je poudaril, da je doma~ a kultura bistvo vsake skupnosti, saj družba brez nje izgubi svojo identiteto, tradicijo in zgodovino. Njegove besede pa so bile namenjene tudi premierni predstavitvi knjige Kulturna društva ob~ ine Logatec, ki jo je izdala ZKD ob idejni pomo~ i logaške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V njej se predstavlja 17 društev, ki so v logaškem, pa tudi širšem prostoru, že dalj ~ asa aktivni in prepoznavni.

 Irena Štirn

Društvo Dlan na Dlan bo v Logatcu, 4. marca, premierno uprizorilo novo igro Študent, pa konec! Prijavo udeležbe lahko sporo~ ite na www.dlannadlan.com. Tabor v Logatcu, nato pa še v Postojni in na Vrhniki. Tudi v tej igri, ki predstavlja skupino mladih lutkarjev med pripravljanjem predstave, prevladujeta, kot je zapisal v spremni besedi h knjigi Janez J. Švajncer, »obe najbolj zna~ ilni prvini pisanja Jurija Švajncerja – komi~ nost in lirika intimnih doživljanj ter iskanj posameznikov. Pri mladih ljudeh se to iskanje kaže kot ljubezen.« Bralce in ustvarjalce ~ asopisa Notranjsko-kraške novice je Jurij Švajncer opozoril na fotografijo v knjigi na peti strani, ki dokazuje, da so bile kot pomemben rekvizit v igri uporabljene tudi slednje.

F OTO : D AV ID K U N C

V dvorani Narodnega doma je zbrane na za~ etku nagovoril logaški župan Berto Menard, ki se je v govoru spraševal, ali bomo ob poplavi vsega tujega, tudi v umetnosti, ~ ez nekaj let sploh še praznovali kulturni praznik. »Kulturo ne smemo živeti samo ob kulturnem prazniku, ampak se mora v naših življenjih odražati vsak dan sproti, tudi v našem odnosu do sebe, bližnjih, prav tako do zemlje in živali,« je še poudaril, priložnost pa je izkoristil tudi za ~ estitke, ki so bile namenjene predvsem dobitnikom kulturnih priznanj. Med njimi je tudi Antonija Rudolf, ki ima na logaškem odru zborovskega petja posebno mesto. Prepevati je za~ ela že kot otrok, do sedaj pa je bila ~ lanica razli~ nih pev-

FOTO: ANŽ E VR AB L

Logatec, 4. februar – Kot že vrsto let doslej je kulturni praznik priložnost, ko se v logaški ob~ ini spomnijo na vse tiste, ki s svojim delom bogatijo kulturni prostor. Tokrat je Ob~ ina Logatec podelila štiri priznanja, Antoniji Rudolf za življenjsko delo, Francu Pupisu, Duu mir in Martinu Logarju pa so izro~ ili priznanje za izjemne dosežke na podro~ ju kulture.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Kultura

str 13

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Zaklju~ ili pevsko revijo Renesan~ ni živalski portreti Pivka, 27. november, 29. januar – V dvorani pivške osnovne šole se je po dveh mesecih zaklju~ ila 9. revija pevskih zborov in vokalnih skupin ob~ in Postojna in Pivka, ki jo pripravlja postojnska izpostava JSKD. Medtem, ko je bil prvi del revije, ki že tradicionalno gosti v Pivki oz. v Postojni konec novembra, uspešno izpeljan, je izvedbi drugega dela zagodlo vreme. pevski zbor Pivka z zborovodjo Marcelom Štefan~ i~ em, lovski oktet Javorniki je nastopil brez zborovodje Florjane Žnidarši~ . Kot zadnje so po petih moških sestavih nastopila dekleta dekliškega pevskega zbora Mavrica, ki so pod vodstvom Jelke Bajc navdu-

šile ob~ instvo. Na drugem delu 9. obmo~ ne revije pa so nastopili Mešani pevski zbor Košana pod vodstvom Barbare Dolgan, Oktet Bori z Janezom Gostišo, MePZ župnije Košana z zborovodjo Damjano Morel, Pevska skupina Studenec pod vodstvom Irene Rep ter Mešani pevski zbor Postojna, ki ga vodi Mirko Ferlan. Obema koncertoma je prisluhnil tudi skladatelj in dirigent Ambrož ^opi, ki je po nastopu pevcem in njihovim vodjem podal strokovno oceno in smernice za nadaljnje delo.

Rakek, 3. februar – V knjižnici Jožeta Udovi~ a, enota Rakek, je na ogled razstava mlade umetnice Nane Homovec z Rakeka. Razstava nosi naslov Portreti in predstavlja prvo razstavo v karieri mlade umetnice. Gre za serijo slik oz. citatov slavnih renesan~ nih portretov, na katerih je Nana skušala ohraniti in celo potencirati karakter portretiranca, in sicer skozi hudomušne živalske portrete. Živalski motivi so že od otroštva njena priljubljena tematika. Tako je nastal prvi cikel slik, s katerim se je Nana prvi~ predstavila javnosti. Kot se je izkazalo, je šlo za odli~ no potezo, saj so portreti navdušili številne obiskovalce, Nana pa je prejela prve ~ estitke. Kot je povedala mlada umetnica, želi po študiju delati kot ilustratorka. Sicer je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. aj

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Konec novembra se je pivški publiki predstavilo šest pevskih zasedb, in sicer moška vokalna skupina Zgun z zborovodjo Ksenijo Belcer Žnidarši~ , Košanski oktet pod vodstvom Sidonje Mozeti~ , vokalna skupina Slavina s Katjo Smrdel Zafred, Moški

 Katarina Temkova

Oktet Bori, pod vodstvom Janeza Gostiše, se približuje že 40. obletnici svojega delovanja.

Desa Muck :

FOTO: ANDR EJA JER NEJ^I ^

9. revija pevskih zborov in vokalnih skupin ob~ in Postojna in Pivka

Nova razstava Davida Kova~ i~ a Cerknica, 4. februar – V galeriji Krpan v Cerknici so odprli razstavo umetnika in profesorja likovne umetnosti Davida Kova~ i~ a, ki živi in ustvarja na Rakeku. Razstava predstavlja presek njegovega dela zadnjih nekaj let. David ostaja zvest klasi~ nim slikarskim

motivom, kot so portreti, akti in narava – navdušuje ga tako doma~ a okolica Notranjske kot tudi ostale pokrajine v Sloveniji. David je kot profesor likovne umetnosti leta 2000 z odliko diplomiral na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete.

Njegova umetniška dela so bila razstavljena širom Slovenije, s svojim delom pa se je predstavil tudi v Avstriji in Nem~ iji. Razstava bo na ogled do 25. februarja, in sicer v ponedeljek, sredo in petek med 9. in 12. uro, ter v torek in ~ etrtek med 14. in 18. uro. aj

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

monokomedija,

Gledališče Dese Muck in Go partner Vas vabita!

POSTOJNA

KULTURNI DOM

sobota, 5.3.2011 ob 19.30 Ja, ni šala, smejati se samim sebi, zato se raje smejmo Desi Muck!

Prodaja vstopnic v Postojni: Papirnici Scripta, 05 720 25 00, in Kocka, 05 720 14 00. V Pivki: Papirnica Sponkca, 05 757 03 00, in uro pred predstavo pri Obisk skupin s popusti: blagajni Kulturnega doma. 040 357 318, info@go-partner.si www.desamuck.si Tudi pri Notranjsko kraških novicah se radi nasmejemo!

Blazno resno o marsi~ em … zdaj za odrasle v monokomediji Kon~ no sre~ na! »Breda, Breda, Breda, Breda … Jaz Brede ne smem izgubiti, ker …, kako bi pa potem vedela, da ji gre slabo? Ne bi mogla biti pri~ a njenemu propadu, ki je pa tu, danes, jutri … Ker Breda blefira 24 ur na dan … pred mano, pred drugimi, pred moškimi. Pa ne samo orgazma. To itak vse po~ nemo. Vsaka ženska se že zelo zgodaj nau~ i zblefirati orgazem. Ja! Ker je prakti~ no, ker nikoli ne veš, kdaj ti prav pride, na primer, da naletiš na maratonca, ali da si, bog ne daj, poro~ ena z njim …« »Kar na jok mi gre, da vam lahko predstavim tole knjigo. Napisala jo je dr. Franca Košir … Kon~ no sre~ na! Samo verjeti je treba, si živo predstavljati, si želeti. Poglejte mene, ja, saj vse imam, ni da ni. Jaz sem kon~ no samostojna, samska, sre~ na ženska! Toda, želeti si je treba le to, kar res potrebujete. Nikar ne bodite požrešni, ker se lahko poruši vesoljni red in se vam vrne v slabem … Poglejte samo tele tajkune, Zidarja, Bav~ arja, pa Hildo Tovšak, ja, pa mariborsko nadškofijo. Oni so jo zavozili samo zato, ker so si preve~ dobrega želeli za druge. Eden je moral celo za ves dan v zapor!« Ja, težko se je smejati samim sebi, zato se raje smejmo Desi Muck!

Nagradna igra Desa Muck je avtorica številnih knjig za otroke in mladino. Piše pa tudi za odrasle. Do zdaj je napisala dva romana in dve zbirki kolumn. Sprašujemo vas po naslovu obeh romanov Dese Muck za odrasle in po naslovu Desinih izbranih kolumn? Prve tri naše bralce, ki bodo na e-naslova urednistvo@nkr-novice.si in info@go-partner.si poslali pravilen odgovor na vprašanji, bomo nagradili z dvema brezpla~ nima vstopnicama za ogled predstave Kon~ no sre~ na, ki bo v Kulturnem domu v Postojni v soboto, 5. marca, ob 19.30.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Kultura

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Druži se s ka~ ami in kuš~ arji Otroška ljubezen prerasla v na~ in življenja – Starši niso nasprotovali, le za prvo ka~ o je bilo nekaj pogajanj – Ugrizi so prisotni, niso pa nevarni Cerknica – Kot otroci smo radi zbirali prti~ ke in znamke, nabirali školjke in kamen~ ke, drugi pa so zbirali star denar in zna~ ke. Nejc Premrov iz Cerknice ima v svoji »zbirki« trenutno 27 ka~ (ve~ ina so to pitoni in udavi), 16 kuš~ arjev, 6 želv in enega pajka. Pisano druš~ ino smo si pobliže ogledali tudi mi in poklepetali z lastnikom, ki nam je svoje ljubljen~ ke z veseljem pokazal.

Ljubezen, ki izvira iz otroštva Nej~ evo zanimanje za plazilce izvira že iz otroštva, vendar je prvega kuš~ arja kupil šele pred sedmimi leti – to sta bila leopardja gekona. »^ez kakšno leto sem na sejmu eksoti~ nih živali v Avstriji kupil še enega kuš~ arja – bradato agamo in pa prvega pti~ jega pajka. Tako se je za~ elo,« pripoveduje Nejc, ki je na svojo zbirko izredno ponosen. »Izpostavil bi dve vrsti, ki sta mi izredno vše~ , prva je argentinski ~ rno beli tegu – kuš~ ar, ki živi v tropskem deževnem gozdu v vzhodni in osrednji Južni Ameriki. Druga zanimiva vrsta je Woma python, gre za manjšo vrsto pitona, ki živi v zahodni Avstraliji in zraste okoli 1,5 m.« Najve~ ja žival, ki jo ima Nejc je Rde~ erepi udav, ki v

dolžino meri približno dva metra in pol, težka pa je 7 kg. V njegovi zbirki so le nestrupene vrste, saj, kot pravi sam, so prav tako lepe in zanimive. Ka~ e so ga sicer že ugriznile, vendar ni bilo ve~ jih posledic – kakšna kaplja krvi in malo adrenalina.

Nezahtevni ljubljen~ ki Nej~ eva strast pa ne dopuš~ a, da bi se dalj ~ asa zadržal od doma, saj je treba nekatere vrste hraniti dnevno. Tako se Nejc odpravi od doma za dlje ~ asa v dogovoru s sestro, ki je prav tako ljubiteljica plazilcev, pomagajo pa tudi starši. Prostor, v katerem bivajo te živali, je ogre-

van na elektriko. V primeru, da pride do izpada elektri~ ne energije ali da se pokvari termostat, se lahko ob odsotnosti vse skupaj nesre~ no kon~ a. Poleg temperature je treba skrbeti za higieno, na voljo mora biti ~ ista voda in ustrezna prehrana. Zelo pomembne za plazilce so ustrezne temperature in UV/B osvetlitev. »Potrebno se je zavedati, da so lahko plazilci okuženi s salmonelo, ki se tako lahko prenaša iz živali na ~ loveka, zato je pomembno, da si temeljito umivamo roke in posodice s hrano, vodo, ustrezno razkužimo,« opozarja Nejc. Najve~ ji strošek je elektri~ na energija, se pravi ogrevanje in osvetljava te-

 Andreja Jernej~ i~

rarijev, ki znese okoli sto evrov mese~ no, hrano (miši, podgane in ~ rve) pa Nejc goji sam. Za plazilce ima Nejc namenjeni dve sobi. Vsaka ka~ a ima svoj terarij, pri kuš~ arjih svoj terarij dobi vsaka vrsta. »Kljub pogosto napa~ nem mišljenju pa plazilci niso zahtevni, ~ e jim znaš nuditi pravilne pogoje bivanja,« še doda. »Imeti moraš dolo~ eno znanje o vrsti ter ji zagotoviti vse potrebne pogoje. Vedno se poizkušamo ~ im bolj približati naravnemu okolju, v katerem živijo. Zavedati se je potrebno, da se ka~ in kuš~ arjev nikoli ne da popolnoma udoma~ iti, so zelo dovzetne za stres, zato je treba z njimi ravnati premišljeno. To niso živali, ki bi jih neprestano jemali iz terarija in »vla~ ili« po rokah.«

Nevednost in neznanje

»Veliko ljudi meni, da so plazilci napadalna bitja, vendar ka~ a v naravi ugrizne le, kadar se po~ uti mo~ no ogroženo, druga~ e se raje umakne. Velikokrat slišim, da so ka~ e in kuš~ arji grdi, mrzli, celo nagnusni, vendar je to posledica nevednosti in nerazumevanja njihove narave. Ljudje si predstavljajo, da je ka~ a mrzla in sluzasta, kar seveda sploh ni res. Ob~ utek je mehek, podoben dotiku usnja,

Vodni piton (liasis albertisi).

Notranjska od A do Ž

Nejc Premrov in argentinski ~ rno-beli tegu (Tupinambis merianae), eden izmed njegovih najljubših. in ~ e je ka~ a v terariju, ki je ogrevan na 30 °C, je le ta tudi topla. Obiskalo nas je že veliko ljudi, ki so imeli strah pred pla-

zilci. Ko pa žival pobliže spoznajo, se njihovo mnenje postopoma spremeni,« zaklju~ i ljubitelj živali Nejc.

Kako narediti dober govor Retorika, danes za ene umetnost za druge spretnost, za nekatere pa oboje, je ob koncu drugega tiso~ letja spet cenjena kot nauk o dobrem govorjenju. Njen pomen je dose~ i ~ im ve~ jo prepri~ ljivost govora. Po anti~ nem prepri~ anju se je retorike mogo~ e nau~ iti, zato je retorika že v antiki zaobsegala preu~ evanje temeljnih na~ el govorništva, pisanje retorskih sestavkov in javne nastope. Retorika, kot ena od žlahtnosti starogrškega duha, je bila v toku stoletij nemalokrat tudi zlorabljena; pretiravanje, neiskrenost in zavajanje so ji odpirali vrata k najrazli~ nejšim demagogijam.

v službi objektivne resnice. Šolani retorik ni prepri~ an, da bodo njegove besede veljale celo ve~ nost. Njegov govor je prilagojen trenutnemu položaju in se ob kakšni drugi priložnosti lahko Prelistali smo priro~ nik Notranjska A–Ž, s podnaslovom spremeni. Govori so velikokrat stvaritve trenutka. To je še zlasti Priro~ nik za popotnika in poslovnega ~ loveka o~ itno pri zasebnih, priložnostnih Avtorji priro~ nika, ki je izšel leta 1999, so za in slavnostnih govorih, ~ eravno besedilni del Andrej Mihevc, Bibijana Mihevc, Marko ta resnica velja malone za vse Frelih, Nataša Polajnar Frelih, Slavko Polak in Marko govore. Kljub temu pa lahko te Simi}, fotografije pa so prispevali Marjan Garbajs, stvaritve kratkega diha zahteAndrej Mihevc, Marko Simi} in tudi drugi fotografi. vajo dolgo pripravo. Vzor~ ni govori sicer lahko skrajšajo ~ as za predpriprave, nakazujejo smer in Priro~ nik je pregledno oblikooporne to~ ke, vendar moramo van in nudi marsikatero koristno govor, ki ga bomo imeli, sami informacijo o podro~ ju, ki ga premisliti, pregnesti in izoblikoopisuje. vati. Govori, ki jih govorci niso Na za~ etku je zemljevid, na napisali sami in niso usmerjeUmetnosti govorništva se je katerem so ozna~ eni kraji s kulni dolo~ enemu krogu poslušalmogo~ e nau~ iti. Pesnik se rodi, turnozgodovinskimi in naravcev, delujejo abstraktno in ne govornik naredi, so rekli stari Ri- posebno prepri~ ljivo. Govornik nimi znamenitostmi. Sledijo mljani. Vsakdo se lahko nau~ i, strani s slikovitimi fotografijami vedno sledi smotru, pred o~ mi 1999, bo za današnjo uporabo jama, ki je odprta tudi za obi- kako naj obvlada besedo in jo znamenitosti, ki so oštevil~ ene, ima dolo~ en cilj. Njegov goskovalce? ob primernih priložnostih tudi njihova vsebina pa je popisana bržkone potrebno poiskati svevor bo temi namenjal najve~ jo žo informacijo. Za vsako ve~ je - Da je na Laniš~ u nad Kalcami uporabi. Govorništvo je dostopno mero plasti~ nosti. Zato dober po vrstnem redu v posebnem mesto in za manjše kraje so na (ob~ ina Logatec) ohranjena li- vsakomur, ki se mu želi posvetiti. govor ni besedno slikovit, pa~ seznamu. Kratek uvodnik, ki ga voljo geografski podatki, podana nija 350 m dolgega obramb- Seveda pa tako kot vse v življe- pa primerno zastopa mnenje o je pripravila Bela Sever, v gronega zidu iz 4. st.? nju, mojstrstvo ne pade z nebes. dolo~ enem dejanskem stanju bih orisih predstavi Notranjsko z so dejstva o obsegu razprostr- Da je v Gorenjem Jezeru Kdor ho~ e postati dober govorzgodovinskimi dejstvi in kulturo, tosti, številu prebivalcev, geoloin je obenem pravi~ en glede na (ob~ ina Cerknica) cerkev sv. nik, mora nenehno delati in biti njenimi naravnimi znamenitost- ški strukturi, strukturi poseljenopoložaj, iz katerega izhaja. sti, osnovnih dejavnostih in še Kancijana? Z zvonjenjem iz te pripravljen, da se še kaj nau~ i. mi, živalstvom in rastlinstvom, cerkve so doma~ ini vsako leto Ker tudi v tem primeru vaja dela Oblike govorov pa tudi kmetijskimi dejavnostmi mnogo drugih. Knjiga se zaklju~ i s seznanaznanili za~ etek znamenite- mojstra, moramo izkoristiti vsako Poznamo štiri oblike govorov, in in urbanizacijo. mom uporabljene literature in s ga ribolova v Cerkniškem jepriložnost in imeti kakšen govor. sicer spontani govor brez pripraPriro~ nik se dotakne vseh preglednima stvarnim in krajevzeru, o katerem je poro~ al že Nikakor ne smemo kar naprej ve (improvizirani), govor z oporpodro~ ij, ki bi zanimala J. V. Valvasor. nim kazalom. S pomo~ jo njunih govoriti v veri, da moramo veno- nimi to~ kami, pripravljeni (temenaklju~ nega obiskovalca ali pa ljito izdelan) govor in prebrani doma~ ina, ki bi želel podrobne- gesel z lahkoto poiš~ emo vsako - Da so nad Ložem (ob~ ina Lo- mer in za vsako malenkost neška dolina) ruševine neko~ podro~ je, ki bi ga želeli spoznati. govor, ki temelji na dobesedni kaj pripominjati. je spoznati svojo okolico. Poleg najve~ jega gradu na NotranjKdor prepri~ ljivo govori in do- izpeljavi. opisov znamenitosti so na voAli ste vedeli: skem? Od t. i. Pustega gradu Prvi dve obliki govorov se pobro argumentira, izžareva samoljo tudi podatki o preno~ itvah, je najbolje ohranjen romanski zaupanje. In ne samo to, tudi - Da se nahajajo v ob~ ini Pivka nujata ob priložnostih, ko igrajo gostinskih objektih, turisti~ nih, Pivška jezera, ki so podoben stolp. odlo~ ilno vlogo trenutek, razdrugi mu priznavajo dobršno gasilskih in drugih društvih, pokraški pojav kot presihajo~ e - Da je bila prva najdba nenava- mero voditeljskih sposobnosti in položenje, vsakokratni položaj, pisane so razne storitvene deCerkniško jezero? dnega hroš~ a, z imenom Drob- mu upravi~ eno zaupajo ali ne terjata pa veliko mero spontajavnosti z imeni podjetij, ki jih novratnik, v Postojnski jami? - Da se pod Križno goro na nosti in prožnosti. Kjer pa so v zaupajo. opravljajo, njihovimi naslovi in Hroš~ je slep in živi v številnih Bloški Polici (ob~ ina Bloke) ospredju temeljitost, preciznost Kdor retori~ no spretno vodi ostalimi kontaktnimi podatki. Ker nahaja 8230 m dolga Križna jamah na Notranjskem. in izostrena argumentiranost, pogovor, ni nujno, da to po~ ne je bil priro~ nik napisan že leta FOTO: ANŽE VRABL

 Irena Štirn

razvijeta vse svoje zmožnosti zadnji dve obliki govorov. Številni prepri~ evalni in informacijski govori pa tudi mnogi slavnostni in od danega položaja odvisni govori so po svoji obliki prebrani in pripravljeni govori. Glede na položaj so možni tudi spontani govori ali govori po opornih to~ kah, posebej ~ e gre za krajše informacijske ali prepri~ evalne govore v okviru razprav za nagovore, ki so mo~ no odvisni od trenutnega vzdušja, za vodenje sestankov in diskusij in pri moderaciji.

Tehnika in položaj, v katerem govorimo Govor mora miniti brez trenja. To utrdi govornikovo suverenost, u~ inkovitost njegovega govora, užitek poslušalca in njegovo notranjo zavzetost. Nujno je, da govornik pozna tehni~ ne možnosti in okoliš~ ine, v katerih bo govoril, in že v naprej razjasni nekatere predpostavke. Govor mora biti kratek.

Dober nasvet Za govornike ni receptov ne patentov, ampak samo preverjena pomo~ za orientacijo in dobršno jamstvo za u~ inkovito nastopanje pred ob~ instvom. Samokritika je zaželjena! Kdor ho~ e biti dober govornik, naj se ne razburja ob kritikah, ki niso vedno dobronamerne. Individualnost naj bo blagovna znamka vsakega govornika. Pri govorništvu je najboljši u~ itelj praksa, najve~ ja ovira pa strah. Milojka Šmalc, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za management v Kopru

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Kronika

str 15

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Ropar pošte v Planini v priporu 37-letnik iz Bosne in Hercegovine v priporu – Prvi postojnski kriminalist: »Gre za nevarne oborožene serijske roparje« iskavi ropa v Planini z zbiranjem obvestil ugotovili, da je eden od osumljenih 37-letni državljan BiH, ki je bil v Sloveniji že obravnavan zaradi suma razli~ nih premoženjskih kaznivih dejanj, zaradi preprodaje prepovedanih drog pa so ga obravnaz osebnim avtomobilom, ki ga vali tudi varnostni organi BiH, s je po izjavah pri~ vozila mlajša katerimi je steklo mednarodno ženska, policisti pa ju takrat niso policijsko sodelovanje. Kriminaprijeli. V za~ etku oktobra sta dva listi so ugotovili, da osumljeni moška na enak na~ in oroparedno menja svoja bivališ~ a, tela pošto na ^rnem Kalu. Bila sta lefonske številke in osebne avizredno agresivna, saj sta zoper tomobile ter da po vsakem ropu tamkajšnjo uslužbenko uporabi- pobegne v mati~ no državo, kjer la grobo silo in jo pri tem hudo se skrije. telesno poškodovala. Po begu ju Postojnski kriminalisti so v sopolicisti niso izsledili. delovanju s koprskimi kolegi 37Roparja podobnega opisa sta letnika aretirali konec januarja, že marca oropala tudi pošto v prav tako 30-letno sostorilko, za Dolnji Košani, septembra pri od- 22-letnikom pa razpisali iskanje. daji denarja v centru Postojne Na podlagi forenzi~ nih preiskav varnostnika, decembra pa je še zaseženih predmetov je bil poen podoben rop sledil tudi na trjen sum, da je prav 37-letnik pošti Grahovo. eden storilcev ropov pošt Planina in ^rni Kal, zato so ga kriDobro se je izogibal minalisti, kot re~ eno, kazensko Kriminalisti so v obsežni preovadili.

 Veronika Rupnik

»Preverjamo možnost, da gre za organizirano hudodelsko združbo, specializirano za izvrševanje oboroženih ropov,« je povedal Iztok Pereni~ , vodja postojnskih kriminalistov. Kriminalisti tako še naprej intenzivno preverjajo vpletenost osumljenega 37-letnika tudi v druge rope, iskanje pa so razpisali tudi za 22-letnim sostorilcem.

Agresivni do uslužbencev Spomnimo, da se je rop pošte v Planini zgodil julija lani. Dva oborožena moška sta tamkajšnji uslužbenki zagrozila z uporabo sile ter ukradla ve~ kot 5000 evrov gotovine in njeno ro~ no torbico. S kraja sta se odpeljala

Ovaden in razrešen

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Postojna, 4. februar – Postojnski kriminalisti so po sedemmese~ ni preiskavi v za~ etku februarja s kazensko ovadbo pred preiskovalnega sodnika pripeljali 37-letnika, osumljenega ropov pošt v Planini in na ^rnem Kalu, in 30-letno sostorilko. Zoper 37-letnega državljana Bosne in Hercegovine je sodnik odredil pripor, 30-letnico pa izpustil. A 37-letnik je le eden od ~ lanov nevarne bosanske združbe roparjev.

»Le sre~ no naklju~ je je bilo, da se noben od ropov ni kon~ al tragi~ no,« je dejal Iztok Pereni~ .

Postojna ostala brez uli~ nih svetilk

 Veronika Rupnik

 Blanka Markovi~ Kocen

Postojnski policisti se že dva meseca ukvarjajo s krajo bronastih uli~ nih svetilk. V vsej ob~ ini jih pogrešajo približno 35, vsaka pa je vredna od 500 do 2000 evrov. Postojnske ulice so zve~ er in pono~ i zavite v temo.

Ob~ ina kazensko ovadila bivšega direktorja Notranjskega muzeja – Von~ ina: Poskus diskreditacije

Notranjski muzej ima v lasti nekdanjo Windischgraetzovo pristavo v javorniških gozdovih. Leta 2007 jo je ob~ ina v dogovoru s takratnim direktorjem skušala prodati, najvišja ponudba je znašla 250 tiso~ evrov, a je takratni svet zavoda muzeja prodaji nasprotoval. Dve leti kasneje je bil dvorec spet naprodaj. »Ponudnika ni bilo, nakar je direktor obvestil ob~ ino, da ima kupca za 160 tiso~ evrov. Ta cena je bila prenizka, zato je ob~ ina prodajo zavrnila,« je povedal postojnski podžupan Zvonko ^erna~ . Po njegovih besedah je ob~ ina sicer že v vmesnem ~ asu skušala prodajo speljati mimo odlo~ itev muzeja, vendar se je zoper to odlo~ itev direktor pritožil. »V kon~ ni fazi je odgovornost za neprodajo torej prvenstveno njegova. V kolikor se bo v postopku izkazalo, da nosi soodgovornost še kdo drug, pa se bo postopek razširil,« je dejal ^erna~ . Kot dodaja, bi ta sredstva danes še kako potrebovali za postavitev zbirk v muzeju.

O vseh tatvinah, ki so se vrstile od 10. decembra do 27. Januarja lani, so policiste obvestili oškodovanci, nam je povedal Marko Kastelic s Policijske uprave Postojna. Zlikovci so se lotili svetilk na Novem trgu (parkiriš~ e PTC Primorka), kjer so jih pokradli F OTO : VERO NIKA RUPNIK

Postojna, 31. januar – Ob~ ina Postojna je zaradi suma zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi kazensko ovadila zdaj že bivšega direktorja Notranjskega muzeja Dejana Von~ ino, ker naj bi zaradi nepravo~ asne prodaje Windischgraetzove lovske pristave v javorniških gozdovih ustanovo oškodoval za 90 tiso~ evrov. Von~ ina odgovarja, da je le spoštoval sklepe sveta zavoda. Da je ovadba prišla prav v dneh, ko je muzej izgubil samostojnost, pa se mu ne zdi naklju~ je.

Zdaj že bivši direktor Notranjskega muzeja Dejan Von~ ina na ministrstvu za kulturo, kjer je predstavil razloge proti pripojitvi muzeja. Von~ ina zanika, da bi leta 2009 dobili kakršnokoli ponudbo, saj ima dvorec, ki zdaj prenovljen do tretje faze stoji, zelo malo pripadajo~ ega zemljiš~ a, da pa so se pred krizo za pristavo zanimali razni kupci. Sicer pa Von~ ina odgovarja, da je le spoštoval sklepe sveta zavo-

da. »Kot direktor moram delati skladno s sklepi sveta zavoda, ali je bila njegova odlo~ itev dobra ali slaba, pa težko re~ em,« pravi. Prepri~ an je, da gre pri ovadbi za poskus njegove diskreditacije, saj sovpada s sporno priklju~ itvijo muzeja zavodu Znanje.

Muzej izbrisan Koprsko okrožno sodiš~ e je zaradi pripojitve k zavodu Znanje Notranjski muzej izbrisalo iz sodnega registra, a sklep še ni pravnomo~ en, saj se je Von~ ina nanj pritožil. Von~ ini je tako prenehal mandat direktorja muzeja, kot nam je povedal, pa je prejel tudi sklep župana, da mu je prenehalo delovno razmerje, na katerega se je prav tako pritožil. O priklju~ itvi muzeja, ki je zaradi odvzema samostojnosti in avtonomnosti naletela na ostro nasprotovanje strokovne javnosti, smo že obširno poro~ ali. Dodajmo, da so postojnski svetniki potrdili popravljen odlok o zavodu Znanje, ki je jasnejši glede lo~ enega izkazovanja prihodkov in ne omogo~ a prelivanja sredstev med organizacijskimi enotami zavoda, kar je bila tudi zahteva ministrstva za kulturo. Notranjski muzej je namre~ po novem le še organizacijska enota zavoda Znanje.

22, skupaj z drogovi, z Jamske ceste v kompleksu Postojnske jame pa je izginilo 13 drogov z svetilkami. »Vrednost ene svetilke pred PTC Primorko naj bi bila 2000, svetilke pri Postojnski jami pa 500 evrov,« pojasnjuje Kastelic, ki na vprašanje, ali izginjajo še kaki drugi predmeti iz brona, odgovarja, da tovrstnih prijav nimajo. Po mnenju postojnskih policistov gre za krajo iz koristoljubja, sicer pa omenjena kazniva dejanja še vedno intenzivno preisku-

jejo, zbirajo obvestila in izvajajo druge ukrepe s ciljem izsleditve storilca. »Zagotavljanje splošne varnosti kot dobrine, predvsem pa varovanje ljudi in premoženja je kompleksen pojav, ki se ne nanaša samo na policijo. Prepre~ evanje kaznivih dejanj je problem, s katerim se mora soo~ iti celotna skupnost,« poudarja Kastelic. Policija bo zato poskušala poleg represivnih aktivnosti opraviti tudi dodatne preventivne kot, na primer, ozaveš~ anje in samozaš~ ita.

Iz policijskih zapisnikov Odšel za ra~ unalnikom in telefonom

Postojna, 7. februar – Neznanec je vlomil v stanovanjsko hišo v Postojni in ukradel prenosni telefon in ra~ unalnik. Državno ustanovo je oškodoval za okoli 1.300 evrov.

Napadel ga je s harpuno

Cerknica, 7. februar – V ve~ ernih urah sta se v Cerknici sprla vinjena 29- in 50-letni doma~ in. Mlajši je starejšega napadel s harpuno, ki pa mu jo je napadeni zbil iz rok in ga podrl na tla ter ga ve~ krat s pestjo udaril po glavi. Zoper oba sledi obdolžilni predlog na okrajnemu sodiš~ u.

Vlomil v frizerski salon

Cerknica, 5. februar – V okolici Cerknice je neznani vlomilec iz frizerskega salona ukradel tri elektri~ ne aparate za striženje ter dva gela. 39-letno lastnico je oškodoval za 510 evrov.

Dobili državljane Afganistana

letnega voznika iz okolice Cerknice, ki je napihal 0,77 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Istega dne so policisti trikrat posredovali zaradi kršitve javnega reda in mira, in sicer dvakrat na javnem kraju in enkrat v zasebnem prostoru.

Tatvina ni uspela

Cerknica, 4. februar – V popoldanskih urah so policisti v okolici Cerknice po obvestilu ob~ ana prijeli 20- in 21-letna moškega iz okolice Novega mesta ter 45-letnika iz okolice Krškega, ki so poskušali ukrasti baker. Vse tri bodo kazensko ovadili.

Vlomilci na delu

Postojna, 3. februar – V postojnskem trgovskem centru je neznanec ukradel smu~ arske jakne in gospodarsko družbo iz okolice Kranja oškodoval za 500 evrov. Istega dne je neznani vlomilec iz stanovanja v Postojni ukradel ve~ kosov zlatega nakita, vrednega 800 evrov. V eni od prodajaln z mešanim blagom, prav tako v Postojni, pa je neznani moški izkoristil odsotnost blagajni~ arke in iz blagajne vzel manjšo vsoto denarja.

Postojna, 5. februar – V okolici Postojne so policisti prijeli 13 državljanov Afganistana, ki so brez Nasilen do partnerke ustreznih dokumentov v Slovenijo vstopili iz Italije. Cerknica, 3. februar – Cerkniški policisti bodo kaPo kon~ anem postopku jih bodo predali italijanzensko ovadili 30-letnika iz okolice Ljubljane, ki skim varnostnim organom. že dalj ~ asa izvaja psihi~ no in fizi~ no nasilje nad 26-letno partnerko.

Policisti so imeli veliko dela

Notranjska, 5. februar – Policisti so obravnavali prometne nesre~ e z materialno škodo pri Uncu, Grahovem in Postojni. V Cerknici so pridržali 20letnega voznika iz Logatca, ki je napihal 0,97 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, in 25-

Ukradel je pištoli

Postojna, 2. februar – V Postojni je neznanec vlomil v prostore gospodarske družbe in ukradel pištoli za omamljanje živine. Gospodarsko družbo je oškodoval za približno 2.200 evrov.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

[port

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Podelili so sedem priznanj Med nosilci je pet lokostrelcev, smu~ arski skakalec in namiznoteniška igralka

Tina in Matej najboljša v Pivki

FOTO: VALTER LEB AN

stoma pa se lahko pohvali tudi z nastopi na državnih tekmovanjih. Za uspešne dosežke omenjene ~ etverice je nedvomno zaslužen peti dobitnik priznanja iz vrst lokostrelcev, Jadran Lukan~ i~ . Poleg tega, da je sam aktiven športnik, lani je osvojil prvo mesto med ~ lani v slovenskem pokalu z ukrivljenim lokom, trenira tudi ekipo mladih lokostrelcev, ki nastopajo z ukrivljenim lokom. Edini predstavnik zimskih športnikov je bil smu~ arski skakalec Jan Družina, ki si je z lanskimi mednarodnimi dosežki prislužil uvrstitev v mladinsko reprezentanco Slovenije. Na tekmah slovenskega pokala je bil trikrat tretji v kategoriji mladincev do 20 let, na državnem prvenstvu pa v tej kategoriji sedmi, s ~ lansko ekipo pa se je uvrstil tik pod zmagovalne stopni~ ke na ~ etrto mesto. Na mednarodnih tekmovanjih FIS je bil dvakrat med petnajsterico, na Alpskem pokalu pa je bila njegova najboljša uvrstitev ~ etrto mesto v Oberstdorfu. ^lanica reprezentance je tudi

Prejemniki priznanj z županom Bertom Menardom skrajno desno. Nina Zupan~ i~ , igralka namiznega tenisa, šestkratna državna prvakinja v pretekli namiznoteniški sezoni. Naslov najboljše je osvojila v kategorijah ekip, dvo-

jic in posamezno, in sicer tako med kadetinjami kot tudi med mladinkami. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Tur~ iji je osvojila z ekipo 14. mesto, med

Odli~ ni in števil~ ni najmlajši cerkniški keglja~ i

 Marko Premrl

Sezona v kegljanju 2010 za de~ ke in deklice se je kon~ ala. ^e bi to~ kovali, bi mladi tekmovalci Kegljaškega kluba Brest Cerknica v skupni uvrstitvi osvojili prvo mesto v Sloveniji.

Košarkarica in kegljaš sta lani dosegla vrhunske rezultate Kegljaš Matej Lepej in košarkarica Tina Jakovina sta postala najboljša športnika ob~ ine Pivka v letu 2010. Naziv sta si priborila z vrhunskimi rezultati, nastopi na evropskih prvenstvih, a to še ni konec, saj ju kmalu ~ akajo novi izzivi. Mladeni~ a sta osvojila Pivko. Na podelitvi nagrad za najboljša športnika leta 2010 sta konkurenco pokorila Matej Lepej in Tina Jakovina, na slovesnosti pa so razdelili tudi ostala priznanja najdejavnejšim lokalnim športnikom. FOTO: VALT ER LEBAN

Pritekla na podelitev Tina Jakovina zadnja leta razveseljuje košarkarske navdušence pivškega podro~ ja. Poleg dobrih iger v dresu doma~ e Pivke se je ustalila tudi v slovenski reprezentanci, s katero je na nedavnem evropskem prvenstvu osvojila 4. mesto, poleti pa, ~ e bo šlo vse po na~ rtih, potuje na svetovno prvenstvo v ^ilu. »Šele dan pred podelitvijo sem domov prejela vabilo, na katerem je pisalo, da sem med prejemniki plakete. Prav takšno obvestilo sem dobila že lani in sem mislila, da prejmem enako nagrado kot pred letom. Razmišljala sem, da je športnik leta obveš~ en v naprej, da bo prejel odlikovanje, a o~ itno ni tako,« je povedala Tina, ki si zato ni prirejala urnika. »Verjetno bi si obveznosti organizirala druga~ e, tako pa sem na prireditev dobesedno pritekla s treninga, tako da je mogo~ e izpadlo malo ~ udno,« je še dodala košarkarica. Zadnja sezona je bila uspešna. Posebej velja poudariti zgodbo mlade reprezentance, s katero je Tina nastopila na Slovaškem. »Prve tekme smo igrale s tremo, najbolj pa se spominjam sre~ anja z doma~ inkami, ki smo jih premagale po podaljških. Druga taka tekma je bila proti Litvi, ki smo

Priznanja za športne dosežke so se veselili tudi mladi nadebudneži. jo dobile kljub poškodbi naše klju~ ne igralke Tjaše Gortnar. Uvrstile smo se med štiri najboljše v Evropi in si prislužile nastop v ^ilu,« se tekmovanja Stare celine spominja naj športnica Pivke. V doma~ em mestu bo nastopala še letos, saj bo potem presko~ ila v ~ lansko konkurenco. »Ne vem, kje bom igrala. Odvisno je od študija in drugih okoliš~ in, ampak mislim, da se bom prav odlo~ ila,« o svoji prihodnosti razmišlja Jakovina.

Nagrada za nov zagon V moški konkurenci je najžlahtnejše odlikovanje v roke prejel Matej Lepej. Kegljaš letos brani barve cerkniškega prvoligaša Novolita, najve~ uspehov pa je podobno kot Jakovina požel v reprezentanci. Sodeloval je na svetovnem prvenstvu v Reki. »Prvenstvo si bom zapomnil predvsem po odli~ ni igri na ekipni tekmi, kjer sem dosegel najboljši rezultat v svoji ekipi,

ki je kon~ ala blizu medalje na petem mestu in s ~ imer sem si tudi zagotovil nastop v finalu najboljših posameznikov,« pravi Matej. V spominu mu sicer še zelo živi ostajajo tudi dogodki izpred sedmih let, ko je v kategoriji kadetov pokoril celotno svetovno konkurenco. Nagrada za naj športnika je tako prišla skoraj samoumevno. »Vedno je lepo, ~ e te tudi doma nagradijo za pretekle uspehe, saj s tem dobiš dodaten zagon za nove treninge. Plaketo bom zato z veseljem postavil na vidno mesto na moji »nagradni« polici.« V Cerknico je Matej prestopil letos. Po dobrem za~ etku je moštvo v prvoligaški konkurenci nekoliko padlo, še vedno držijo za~ rtane cilje. Na osebnem podro~ ju je tiha želja tudi tujina, vendar ne gre prehitevati dogodkov. Najprej se je treba dokazati doma. Ker bi, kot sam pravi, zgolj od kegljanja težko živel, se je usmeril tudi v oblikovalske vode. Znanje

posameznicami pa je bila šesta. Kot najmlajša udeleženka je nastopila tudi na ~ lanskem svetovnem in kasneje še evropskem prvenstvu.

pili na Inštitutu in akademiji za multimedijo v Ljubljani. »^eprav je na za~ etku delovalo bolj kot hobi, se sedaj resno ukvarjam s spletnim oblikovanjem, tako da sem prišel v stik s kar nekaj priznanimi agencijami, s katerimi uspešno sodelujem, razmišljal sem tudi že o lastnem podjetju. Lahko re~ em, da me delo zelo veseli in vsekakor bi si želel tudi v prihodnje delati na tem podro~ ju.« Kakšni pa so cilji v prihodnosti? »S klubom bi se do konca letošnje sezone rad boril za eno od prvih treh mest v ligi ter jeseni nastopal v enem od evropskih pokalov, z reprezentanco pa me sedaj ~ aka nastop na posameznem svetovnem pokalu v Estoniji, kasneje pa še vrhunec sezone, ~ lansko ekipno svetovno prvenstvo. Na fakulteti bi sedaj rad opravil ~ im ve~ izpitov, saj imam namen naslednje leto, ko bo v kegljanju nekoliko manj velikih tekmovanj, kon~ no tudi diplomirati.«

Rezultati so plod triletnega dela, ko je strokovni vodja Gregor Pokleka zastavil šolo kegljanja. Otroci pa so v pravkar kon~ ani sezoni pod vodstvom novega trenerja Janeza Žnidarši~ a izjemno napredovali. V prvi kategoriji pri de~ kih je Simonu Miši~ u pomagala Ajda Ule in osvojila sta prvo mesto. V tretji kategoriji med deklicami sta si prvo mesto priborili Tina Hren in Maruša Forjani~ . Drugo mesto sta pri deklicah v drugi kategoriji osvojili Laura Pokleka in Katja Žnidarši~ , tretja pa sta bila v ~ etrti kategoriji pri de~ kih Patrik Drobni~ in Dušan Pavlovi~ . Cerkniški kegljaški upi so se odli~ no odrezali tudi med posamezniki, kjer so prva mesta osvojili Simon Miši~ , Patrik Drobni~ in Tina Hren. Keglje podirajo v prvi in ~ etrti kategoriji med de~ ki in tretji pri deklicah. V prvi kategoriji pri deklicah si je drugo mesto prikegljala Ajda Ule, do tretjega pa sta se prebila Domen Špeh in Katja Žnidarši~ , ki tekmujeta v drugi kategoriji pri de~ kih in deklicah. Kegljanje je šport, ki ima v Cerknici dolgo in uspešno tradicijo. Gregor Pokleka pravi, da kegljanje obiskuje toliko otrok, da s treningi za~ enjajo že ob drugi uri popoldan, saj druga~ e ne bi prišli vsi na vrsto. Prepri~ an je, da se morajo otroci preizkusiti v ve~ športih, zato jih usmerja tudi v igre z žogo, atletiko in plavanje.mmp

Nogometaši OŠ Rakek do ~ etrtfinala Bilje, 29. januar – Osnovnošolci iz Rakeka so zabeležili zavidljiv rezultat na tekmovanju Zimske lige Rad igram nogomet. V starostni kategoriji do osmega leta so se v malem nogometu tri na tri uvrstili v ~ etrtfinale, ki je potekal v Biljah, in ~ eprav so v skupini s Tolminom, Jadranom in Primorjem ostali brez to~ k, se lahko pohvalijo, da so bili v ~ etrtfinalu edina osnovnošolska ekipa s podro~ ja Goriške, Obale in Krasa. Tekmovanje namre~ predvideva tako nastopanje šol kot klubov, skoraj vedno pa se dogaja, da boljši nogometaši zaigrajo za svoje klube in ne šole, tako da le-te ne prilezejo prav dale~ . Tovrstni turnirji vsako leto od oktobra do aprila potekajo po celi Sloveniji, na njih pa nastopi ve~ kot 5000 mladih nogometašev. Za ekipo OŠ Rakek so nastopili: Maks Bajec, Redžap Medžitoski, Vitan Logar, Leo Isteni~ in Urban Zorman.mp

FOTO: M A R KO P RE MR L

društva Logatec, saj iz njihovih vrst prihaja kar pet prejemnikov priznanj. 16-letni Jan Rijavec si je priznanje prislužil z osvojenim tretjim mestom v slovenskem pokalu med kadeti v kategoriji ukrivljen lok. Na evropskem prvenstvu je osvojil 17. mesto, Zbrane je uvodoma nagovona mladinskem evropskem prril logaški župan Berto Menard venstvu pa je bil 9., osvojil pa je in poudaril, da se je potrebno še štiri uvrstitve med najboljšo ozreti tudi nazaj in se spomniti ljudi, ki so veliko dali logaškemu trojico na državnih tekmovanjih. športu in s svojim entuzijazmom 15-letni Luka Stoševki je osvojil omogo~ ili dobre pogoje tudi da- prvo mesto v slovenskem pokalu z ukrivljenim lokom med kanašnjim generacijam. Logaška deti in še pet uvrstitev na zmaob~ ina je sicer letos za šport govalne stopni~ ke na državnih namenila nekaj manj sredstev, tekmovanjih, od tega dve prvi in a po županovih besedah bo tri druga mesta. V isti starostni mo~ preko rebalansa zagotoviti isto vsoto kot lani. Obenem je kategoriji, le med kadetinjami, je bila Cita Lukan~ i~ prva v slopoudaril, da je prioriteta namevenskem pokalu z ukrivljenim njena množi~ nosti, za vrhunski lokom in je osvojila dve prvi in šport pa bo treba sredstva podve drugi mesti na državnih tekiskati drugod. Tudi Darja Sever, predsednica komisije za izbor, je movanjih. Najmlajši med prejeizpostavila številne prostovoljce, mniki letošnjim priznanj je 11-leki delajo z dušo in srcem za do- tni Jaka Petkovšek, nepremagljiv v slovenskem pokalu v kategoriji brobit in zdravje mladine. Med prejemniki priznanj so le- mlajših de~ kov, ki streljajo z gotos izstopali ~ lani lokostrelskega lim lokom, z dvema prvima me-

Logatec, 31. januar – Zadnji dan januarja je bila v Narodnem domu v Logatcu ~ etrto leto zapored podelitev priznanj na podro~ ju športa v ob~ ini. Med ve~ kot sto prispelimi predlogi je komisija izbrala sedem prejemnikov priznanj za izjemne dosežke.

 Erik Logar

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Logaški Robin Hoodi

str 17

 Marko Premrl

Žal, lokostrelstvo ni šport, s katerim bi se lahko v Sloveniji preživljalI. »Pri nas je okoli 30 klubov. Tekmovanja potekajo skoraj vsak Zgodba Lokostrelskega društva znam lokalne ljudi, ki streljavikend, vendar je ve~ ina lokojo že ve~ kot dvajset let. Poleg Logatec se je za~ ela 30. avgusta 2006, ko se je šest ~ lanov, ki tega osnovnošolska tekmovanja strelcev amaterskih športnikov. V Sloveniji je morda deset takšnih, so do takrat nastopali pod okripotekajo tudi tam nekje 15 let. ljem postojnskega kluba Mins, Vpeljal jih je športni pedagog Ja- ki se lahko kosajo s svetovno nez Podjed,« je razložil Lukan~ i~ . elito, od tega pa se morda z loodlo~ ilo, da v doma~ em mestu kostrelstvom preživljata dva,« ustanovi svoje društvo. »Iskali Baza ~ rpanja novih talentov je smo rešitve. Hoteli smo imeti tre- tako postala tudi osnovna šola. je dejal predsednik logaškega društva. Zato so nezanimivi tudi ninge bliže. Sprva smo nameKlub sodeluje s šolo 8 talcev, za sponzorje. Denar dobivajo ravali na noge postaviti sekcijo kjer imajo organiziran krožek. postojnskega kluba, vendar smo Pravijo, da na generacijo prideta od ob~ ine, z njim pa ve~ inoma pokrivajo stroške tekmovanj in se potem odlo~ ili za samostojno dva ali trije, ki potem vztrajajo, treningov. »V kratkoro~ ni prihopot – tudi zato, ker je bila prilotrenutno pa društvo šteje okodnosti bi radi izboljšali pogoje žnost, da ~ rpamo denar iz ob~ in- li 30 ~ lanov, ki redno hodijo na skih skladov,« je o prvih korakih tekmovanja. Nabrali so že nekaj treningov, dolgoro~ no pa na~ rtuspregovoril sedanji predsednik zavidljivih rezultatov. V lanski se- jemo, da bi kdo od naših, ki so sedaj stari okoli 15 let, neko~ nazoni so imeli 7 predstavnikov v Jadran Lukan~ i~ . selekcijah reprezentanc, od tega stopil na olimpijskih igrah,« je o Dolgoletna tradicija ciljih povedal Lukan~ i~ . Lukan~ i~ , ki je v zaklju~ ku še raso štirje dejansko šli na nastoin zavidljivi uspehi zložil, kakšne discipline ponupe izbrane vrste. Izpostaviti velja Kaj sploh je ja lokostrelstvo. »Poznamo štiri Jana Rijavca in Kristjana Bauerja. Lokostrelstvo je na Notranjvrste lokov. Najbolj preprost je skem precej popularno. Logaški Rijavec je zmagal evropski mla- lokostrelstvo? tradicionalni, tak, kot ga je imel klub je sicer resda mlad, vendar dinski pokal leta 2009, ob tem »Mladi lokostrelec na za~ etku Robin Hood, naslednja stopnja pa beležijo tudi uspehe z evrop- potrebuje nekaj talenta, a posvojega moštva niso imeli, ker je goli lok – iz aluminija in ima skih prvenstev. so nastopali za Postojno. »Potem šteje le trdo delo,« pravi

Doma~ i skakalci do številnih odli~ ij je bila prva Ema Klinec iz kluba SSK Alpina. Za ekipna odli~ ja se je potegovalo 14 ekip de~ kov do 15 let, zmago pa so si priskakali fantje prve ekipe SSK Costelle Na 50-metrski skakalnici je med bilo sedem skakalcev SSK LogaIlirija. Na odli~ no tretje mesto se tec med deseterico, prav na 10. de~ ki do 14 let s skokoma, dolje uvrstila ekipa SSK Logatec 1, gima 50,5 in 54 metrov, zmago mesto se je uvrstil Jaka Matko, za katero so nastopili Žan Sovan, osvojil Tilen Bartol (SSK Costella z dolžinama 47,5 in 50 metrov. Jaka Matko, Gregor Šen in Andraž Ilirija), na odli~ no drugo mesto pa V konkurenci de~ kov do 15 let Modic. Ekipa SSK Logatec 2 se je se je uvrstil najboljši predstavje prvo mesto zanesljivo osvojil Cene Prevc (SK Triglav), z dolžina- uvrstila na 12. mesto. nik doma~ ega smu~ arsko-skaDan kasneje je bila skakalnica kalnega kluba Logatec, Gregor ma 53,5 in 53 m, edini logaški predstavnik Andraž Modic, pa se pod Sekirico še prizoriš~ e regijŠen. Sko~ il je 49 in 53 metrov. skega tekmovanja za pokal CocEnaki daljavi je dosegel tudi tretje je v konkurenci 26 tekmovalcev uvrš~ eni Domen Prevc (SK Triglav), uvrstil na 5. mesto. V konkurenci ta. Najtesnejši boj za stopni~ ke ki je za Šenom zaostal za 1,5 deklic do 15 let, kjer ni bilo nobe- je bil v kategoriji de~ kov do 13 to~ ke. Med 49 nastopajo~ imi je ne predstavnice doma~ ega kluba, let. Zanesljivo je sicer zmagal Tine Bogataj (SSK Costella Ilirija), med drugo uvrš~ enim Gregorjem Šenom in ~ etrtim Jako Matkom pa je bila razlika le štiri desetinke to~ k. Matej Juri~ (SSK Logatec) je zmagal med de~ ki do 12 let. Kot edina deklica v kategoriji do 11 let je nastopila Viktorija Šen (SSK Logatec), med de~ ki je bilo v tej kategoriji 7 nastopajo~ ih. Drugo mesto je osvojil David Isteni~ , uspeh logaških tekmovalcev pa s tretjim dopolnil Nik Knavs. Za dvojno zmago pa sta med cicibani do 9 let v konkurenci 20 tekmovalcev na 15-metrski skakalnici poskrbela Tim Trpin in Janže Zebec. el

dolo~ ene izboljšave. Sledi mu olimpijski, ki ima že napravo za merjenje in stabilizatorje, najbolj natan~ en pa je compound lok, ki ima že škrip~ evje in tako dalje.« Primerno temu so raznolika tudi tekmovanja. Pozimi se nasto-

pa ve~ inoma v dvoranah. Zunaj poznamo tar~ no lokostrelstvo, to pomeni, da so tekmovalci na ravni površini in streljajo v tar~ e, ter poljsko lokostrelstvo, kjer se lahko strelja bodisi v tar~ e bodisi v lesene makete živali.

Ulaka v znamenju veleslaloma  Borut Kraševec

Zlata Dolores Wolf in Gašper Grgin~ i~ zmagovalec mlajši ~ lan Gašper Grgin~ i~ , drugo mesto je osvojil prav tako mlajši ~ lan Tadej Penko, tretji pa je bil najhitrejši med starejšimi de~ ki Žan Rot. Smu~ iš~ e na Ulaki po zaslugi umetnega snega obratuje vsak Tekmovanja se je udeležilo dan po rednem urniku, v ~ asu preko štirideset tekmovalcev v razli~ nih kategorijah, od najmlaj- pred in na dan kulturnega praših cicibanov do starejših vetera- znika pa so obratovanju namenov. Prvim trem v vsaki kategoriji nili še dodaten termin. V klubu se že pripravljajo na so podelili medalje, absolutni tekmo v veleslalomu za pokal zmagovalci pa so prejeli tudi Loža, ki bo v nedeljo, 13. februdenarne nagrade. Med ženskami je bila na pro- arja, na Ulaki in kamor vabijo gi najhitrejša mlajša ~ lanica Do- doma~ e in tuje smu~ arje vseh starostnih kategorij (ve~ inforlores Wolf, druga je bila mlajša macij o prijavi na veleslalom deklica Urša Korošec, tretja pa in obratovanju smu~ iš~ a na: mlajša ~ lanica Eva Mlakar. Med moškimi je bil absolutni www.loskadolina.si).

Loška dolina, 29. januar – Na smu~ iš~ u Ulaka v Starem trgu pri Ložu so v po~ astitev 40-letnice Smu~ arskega kluba Kovinoplastika Lož organizirali tekmovanje v veleslalomu. Tekmo v smu~ arskih tekih pa so morali zaradi premalo snega odpovedati. Na smu~ iš~ u Ulaka v Starem trgu pri Ložu je aktivno že vse od za~ etka leta. Odjuga in neustrezno vreme sta za kratek ~ as sicer prekinila delovanje smu~ iš~ a vendar pa so kasnejše nizke temperature pripomogle, da je ekipi, ki skrbi za smu~ iš~ e, uspelo z umetnim zasneževanjem usposobiti dovolj proge, da so v po~ astitev 40-letnice kluba na smu~ iš~ u Ulaka lahko izpeljali tekmovanje v veleslalomu.

FOTO: ERIK LO GAR

Logatec, 5. februar – 80 mladih smu~ arskih skakalcev se je prvo februarsko soboto potegovalo za državni naslov v kategorijah de~ kov in deklic do 15 let, de~ kov do 14 let in ekip do 15 let.

FOTO: M AR KO P R EMR L

Za sponzorje niso dovolj zanimivi

Logatec – Lokostrelsko društvo Logatec bo letos praznovalo svojih pet let delovanja, a ~ eprav so še mladi, imajo v svoji statistiki vpisanih precej visokih uvrstitev, ne samo v Sloveniji, temve~ tudi na evropski in svetovni ravni. V prihodnosti bi radi imeli predstavnika na olimpijskih igrah.

Otepää (Estonija), 30. januar – Na mladinskem svetovnem prvenstvu v smu~ arskih tekih, ki je potekalo v Estoniji, je za najboljši slovenski dosežek poskrbel 18-letni Rok Tršan, ~ lan Tekaško-smu~ arskega kluba Valkarton iz Logatca. Tršan, doma iz Vodic, je na dvojnem zasledovanju, sestavljenem iz 10 kilometrov klasi~ nega in 10 kilometrov prostega sloga, osvojil 4. mesto, za stopni~ kami pa je zaostal vsega tri sekunde. »Pred odho-

dom na prvenstvo sem vedel, da sem dobro pripravljen, nisem pa vedel, kako visoko lahko posežem. Zadovoljen bi bil z uvrstitvami med najboljših 30 na posameznih tekmah. 4.mesto je res neverjeten rezultat, katerega sem zelo vesel, in zdi se mi, da sem dokazal, da tudi moški lahko dosežemo dobre rezultate in ne samo dekleta, kot je v Sloveniji v navadi,« je bil po odli~ nem nastopu zadovoljen Tršan in dodal, da mu je pro-

ga ustrezala, motilo ga je le to, da tekme niso potekale na istih progah kot v svetovnem pokalu. Dobro je nastopil tudi na tekmi v klasi~ ni tehniki, kjer je tekmo kon~ al na visokem 13. mestu, nastop v šprintu pa se mu ni izšel po pri~ akovanjih, osvojil je 41. mesto. O nadaljevanju letošnje sezone Tršan pravi: »Letošnji cilji za naprej so ~ imboljši nastopi na celinskem pokalu do U20, kjer želim priti skupno med najboljših deset.« el

F OTO : B O R U T K R A ŠEV EC

Do medalje zmanjkale le tri sekunde

Na najvišji stopni~ ki je Gašper Grgin~ i~ , srebro je osvojil Tadej Penko, bronast pa je postal Žan Rot.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

»^e ne greš naprej, greš nazaj«

str

petek, 11. februar 2011

 Veronika Rupnik

V Plami-pur stalno razmišljanje o inovacijah del kulture podjetja – Vsak predlog zaposlenega nagrajen – V krizi na razvoju delali še bolj kot sicer, da bodo po izhodu iz nje korak pred konkurenco izboljšave. Vsak predlog je tudi simboli~no nagrajen. Na koncu leta izbiramo še najboljše in naju~inkovitejše predloge, ki so še dodatno nagrajeni.

podro~jih. Ve~inoma naš material, mehko poliuretansko peno, v razli~nih oblikah dobavljamo kupcem v avtomobilski, pohištveni, gradbeni in ostalih panogah za nadaljnjo vgradnjo. In kakšen je odziv zaposlenih? Tu je predvsem pomembno, da Dober. Letno zberemo od 20 do razvijemo pravo peno ter da 30 koristnih predlogov. smo dovolj stroškovno u~inkoviti. Trg je dovolj izobražen, Koliko sicer vlagate v razvoj? da zelo hitro ugotovi, ~e kaj ni V razvoj vlagamo kolikor lahko tako, kot mora biti. S kupci veoziroma kakršne so potrebe. likokrat sodelujemo od zamisli Lani smo zaklju~ili ve~jo invedalje. sticijo na podro~ju izdelave ~isV drugem, manjšem delu, tilnih gobic, letos pa zaklju~uje- smo usmerjeni direktno k pomo prvi del ve~je investicije na trošniku. Tu gre predvsem za podro~ju izdelave rol. Na tem ležiš~a iz programa Nocturno, ki Kakšna je inovacijska kultura v podro~ju na~rtujemo še v letojih razvijamo. Tudi tu je mo~na vašem podjetju? Kako ustvaršnjem letu ureditev logistike, kar konkurenca, v kateri je treba jate inovacijsko ozra~je? bo tudi ve~ji projekt. Veliko je poiskati novo pot. Mi jo letos Inovacijski kulturi odpiramo pro- še manjših izboljšav po posaza~enjamo z novo kolekcijo lestor s tem, da nenehno iš~emo meznih procesih. žiš~, v katera so vgrajeni novi odgovor na vprašanje, kaj in kje materiali, na novo so tudi konbi se še dalo izboljšati. Sistem Kako je na razvoj vplivala kristruirana, prevleke so druga~ne, kakovosti, ki ga imamo, temelji za? bolj tehnološko dovršene. Trg je na, tako imenovanem, DeminV krizi je treba na razvoju dela- novosti, ki smo jih predstavili na govem ali PDCA krogu (plan, do, ti še bolj kot sicer. Velja pravilo, ljubljanskem pohištvenem sejcheck, act ali planiraj, deluj, preda je treba najve~ investirati, ko mu, takoj prepoznal. veri, vzpostavi), ki takšno razmi- je najtežje. Po izhodu iz recesije šljanje vgrajuje v kulturo podje- si tako v prednosti pred konZa številne inovacije ste bili tja. Izboljšave iš~emo predvsem kurenco. tudi nagrajeni. Kakšni so u~inna podro~jih, kjer ugotavljamo ki inovacij na poslovanje? odstopanja od pri~akovanj. Ino- Kakšen je pri tem posluh Skupaj s sodelavci v podjetju in viranja in inovacij ne pri~akubank? zunanjimi sodelavci smo dobili jemo le na podro~ju izdelkov, Z bankami imamo kljub kriznim že nekaj priznanj na obmo~ni strojev, tehnologij, ampak tudi ~asom dobre izkušnje. Imamo GZS v Postojni za naprave, stropri organizaciji podro~ij, kot so pa~ tudi ustrezne bonitete. je, linije, manjše ali ve~je izboljprodaja, nabava, proizvodnja, ali šave v procesu. V ve~ini primepa spremembi na~inov dela in Kaj je za vas dobra inovacija? rov gre za investicije v nekaj, delovanja, skratka povsod. Ni~ Dobra inovacija je tista, katere kar na trgu ni bilo možno kupiti ni »svetega«. Vse se mora verezultatov so veseli lastniki in ali pa smo skupaj z zunanjimi nomer spreminjati v smeri bolj- zaposleni. Se pravi tista, ki nasodelavci ali sami uspeli izboljšega in bolj u~inkovitega. Na redi delo in po~utje sodelavcev šati ali narediti še boljše. Rezulvseh podro~jih se poskušamo še bolj prijazno, kot je bilo do tat tega je obi~ajno izboljšanje ne le prilagajati spremembam v vpeljave ne~esa novega. Vedno produktivnosti, pove~anje strookolju, temve~ se na pri~akova- gre za nekaj novega. škovne u~inkovitosti, olajšanje ne spremembe že vnaprej pridela, izboljšanje delovnih pogopraviti. Že malo oguljeno, toda Kako hitro je dobra inovacija jev in podobno. edina stalnica danes so sprekot taka prepoznana na trgu? Novih izdelkov do sedaj nimembe. Ali trg dovolj prepoznava tasmo prijavljali na te razpise, V podjetju imamo uveden tudi kšne inovacije? ~eprav jih seveda tudi razvijasistem za zbiranje predlogov za V Plami-pur delujemo na dveh mo. Mogo~e naslednji~.

FOTO: OSEBNI ARHIV

»Dobra inovacija je tista, katere rezultatov so veseli lastniki in zaposleni,« pravi Bojan Gorjanc, direktor Profitnega centra Oblikovani izdelki v podjetju Plama-pur Podgrad, proizvajalcu poliuretanske pene, ki se med podjetji v naši regiji ponaša z velikim številom inovacij. Tudi po njihovi zaslugi pa je eden najuspešnejših lomilcev krize. Pod številne inovacije se je podpisal prav Gorjanc. »Vse se mora venomer spreminjati v smeri boljšega in bolj u~inkovitega,« je njegovo vodilo. S prenovo razsvetljave in njenim upravljanjem z ra~unalniško podporo so, denimo, dosegli ogromne prihranke pri elektri~ni energiji.

Bojan Gorjanc, direktor Profitnega centra Oblikovani izdelki v podjetju Plama-pur Podgrad.

So med vašimi inovacijami tudi, tako imenovane eko inovacije? Mislim, da med nagrajenimi inovacijami ni neposredno eko inovacij, kar pa ne pomeni, da ni posrednih u~inkov tudi na tem podro~ju z manjšo porabo energentov v proizvodnem procesu, manjšimi emisijami, okolju še bolj prijaznimi surovinami in podobno. Prenovili ste, denimo, razsvetljavo v eni od proizvodnih enot? Ja, ta inovacija neposredno vpliva na manjšo porabo energije. Stare svetilke smo zamenjali z energetsko var~nimi in dogradili krmilni sistem, ki uravnava delovanje razsvetljave tako, da je poraba energije ~im manjša.

Med odmorom se lu~i ugasnejo oziroma preklopijo na minimalno osvetljenost. Tudi ko za~ne sijati sonce, se osvetljenost postopoma za~ne zmanjševati. Skratka, prižiganje in ugašanje svetilk je urejeno tako, da svetijo le tam in takrat, ko je potrebno. Izena~uje se tudi obremenjenost svetilk. In kakšen je prihranek? Ogromen. S 65 kilovatov smo prišli na 25 kilovatov. To inovacijo boste prenesli tudi v druge hale? Seveda. Že delamo na tem. Plama-pur je bilo eno redkih podjetij v regiji, ki se je znalo dovolj hitro prilagoditi kriznim razmeram in doseglo tak rezul-

tat, da je posledi~no celotna regija ostala v pozitivnih številkah. Imajo zasluge za to tudi inovacije? Zagotovo. In to inovacije na vseh podro~jih, celovito. ^e ne greš naprej, greš nazaj. To je staro pravilo. Seveda pa smo v krizi uvedli precej notranjih ukrepov, s katerimi smo skompenzirali izpad dohodka. Ukinili smo kakšno stvar, ki ni bila donosna, tako da je bil na koncu leta 2009 dobi~ek celo ve~ji kot leto pred tem. Kakšni pa so bili rezultati v 2010? Kot kaže, je bilo tudi v letu 2010 poslovanje zadovoljivo in v skladu s planom. Konkretno pa še ra~unamo.

Odziv RRA na osnutek DPN za osrednje vadiš~e Slovenske vojske Postojna Problematiko v zvezi z državnim prostorskim na~rtom (DPN) za Osrednje vadiš~e Slovenske vojske Postojna je konec januarja obravnaval tudi Svet notranjsko-kraške regije, ki je pri tem poudaril, da je DPN z vidika razvojnih možnosti, potencialov in usmeritev regije problemati~en. »Glede na ranljivost kraškega terena, okoljsko problemati~ne dejavnosti obrambe, premalo natan~no dore~ene in vsebinsko opredeljene rešitve ter razvojne prioritete in na~rte notranjsko-kraške regije, pripravljavca in izdelovalca DPN zato pozivamo k pripravi dopolnjenega predlo-

ga uredbe, v katerem bodo upoštevane pripombe in predlogi ter bodo dolo~eni tudi na~in in postopki za postopno zaprtje vadiš~a Po~ek in streliš~a Ba~,« so v skupen sklep zapisali župani. Skupaj s sklepom sveta regije je RRA notranjsko-kraške regije, d. o. o. na Ministrstvo za okolje in prostor posredovala mnenje, ki ga povzemamo v nadaljevanju. Celotno mnenje je objavljeno na spletni strani RRA. Pripombe in predlogi regije na osnutek DPN izhajajo iz dveh temeljnih dokumentov notranjskokraške regije, sprejetih na Svetu

notranjsko-kraške regije, in sicer Regionalnega razvojnega programa (RRP) notranjsko-kraške regije za obdobje 2007–2013 in Strateškega na~rta razvoja Zelenega krasa. V RRP je eko razvoj regije opredeljen kot ena izmed treh horizontalnih prioritet in kot ena klju~nih razvojnih prioritet regije. Regija si je za~rtala pot, ki jo usmerja k okolju prijaznemu razvoju na vseh podro~jih delovanja, na podro~ju gospodarstva, ~loveških virov, podeželja itd. V okviru te prioritete se spodbuja predvsem investicije, ki bodo

generirale razvoj, isto~asno pa so v sožitju z naravo in okoljem ter zagotavljajo visoko kakovost življenja. V tem dokumentu je turizem prepoznan kot eno klju~nih razvojnih podro~ij regije ter kot ena razvojno najbolj perspektivnih in neizkoriš~enih gospodarskih panog v regiji. Izhajajo~ iz horizontalne prioritete RRP je notranjsko-kraška razvojna regija pristopila k pripravi strateškega in izvedbenih dokumentov razvoja ekoregije (Zeleni kras), v katerih je opredelila razvojna izhodiš~a, smernice, cilje in

ukrepe ter konkretne predloge izvedbenih aktivnosti in projektov. Tako je Svet notranjskokraške regije dne 13. 4. 2010 potrdil Strateški na~rt razvoja Zelenega krasa, ki je temeljni dokument razvoja regije po na~elih trajnosti. Vse navedeno govori o resnih prizadevanjih regije za trajnostni razvoj, ki bodo v primeru uveljavitve predloga DPN otežena, razvojne možnosti na tem podro~ju pa bistveno zmanjšane. Predlog uredbe je še vedno v precejšnjih segmentih preve~ splošen in premalo dore~en

ter vsebinsko pomanjkljivo pripravljen, kar v prihodnosti omogo~a razli~ne interpretacije dolo~il posameznih ~lenov in posledi~no možnost enostranskega odlo~anja. Poleg tega pri~akujemo, da se pri pripravi uredbe upošteva jasno izraženo voljo lokalnega prebivalstva, ki ima argumente in ustavno pravico živeti v zdravem, varnem in razvojno spodbudnem okolju. Cel dokument je objavljen na www.rra-nkr.si/, v rubriki Aktualno. Dragica Bratani~, RRA notranjsko-kraške regije, d. o. o.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec11. 2010 februar 2011

str

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi 14. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Pivka (Ur. l. RS št. 116/2008, 95/2009) Komisija za podelitev priznanj Ob~ine Pivka objavlja

Na podlagi petega odstavka 24. ~lena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09), Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanja v najem, objavljenega dne 23. 7. 2010 na oglasni deski Ob~ine Pivka in Prednostne liste upravi~encev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - s popravkom, z dne 10. 12. 2010, objavljene na isti na~in kot javni razpis, ter po rešitvi pritožb župan Ob~ine Pivka objavlja

RAZPIS za podelitev priznanj Ob~ine Pivka Ob~ina Pivka praznuje ob~inski praznik 9. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Ob~ine Pivka. Podeljena bodo naslednja priznanja: ~astni ob~an Ob~ine Pivka, plaketa Ob~ine Pivka in priznanje Ob~ine Pivka.

1. ^astni ob~an Ob~ine Pivka Naziv ~astnega ob~ana Ob~ine Pivka se podeli posamezniku, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih podro~jih ~lovekove ustvarjalnosti, oziroma k ugledu in razvoju ob~ine. Naziv ~astnega ob~ana Ob~ine Pivka se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku, razvoju ter ugledu ob~ine Pivka. Priznanje se podeljuje izjemoma.

2. Plaketa Ob~ine Pivka za leto 2011 Plaketa se bo podelila podjetju, zavodu, organizaciji, skupnosti ali društvu za izredne uspehe in dosežene rezultate, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti ob~ine Pivka.

3. Priznanje Ob~ine Pivka Priznanje Ob~ine Pivka se lahko podeli posameznikom, združenjem ob~anov, skupinam, organizacijam, skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. V posameznem letu se podeli najve~ dve priznanji. Priznanja Ob~ine Pivka se lahko podeljuje tudi posameznikom, ki niso ob~ani ob~ine Pivka, so bili rojeni na obmo~ju ob~ine Pivka ali so

dolo~en ~as živeli na obmo~ju ob~ine Pivka in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu ob~ine Pivka. Pobude za podelitev priznanj Ob~ine Pivka lahko komisiji predložijo ob~ani, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti, politi~ne stranke ter društva iz obmo~ja ob~ine Pivka. Pobuda mora biti pisno utemeljena na obrazcu »Predlog za podelitev priznanj Ob~ine Pivka za leto 2011« in mora vsebovati: - ime in priimek oz. naziv in to~en naslov predlagatelja, - ime in priimek oz. naziv in to~en naslov kandidata za priznanje, - navedbo vrste priznanja, - podrobno utemeljitev pobude ter morebitna mnenja organov in organizacij, ki pobudo podpirajo. Obrazec je na voljo na spletni strani Ob~ine Pivka in v sprejemni pisarni Ob~ine Pivka. Predloge za podelitev priznanj Ob~ine Pivka posredujte do 15. marca 2011 na naslov Ob~ina Pivka, Komisija za podelitev priznanj Ob~ine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka z oznako: »ZA RAZPIS – PRIZNANJA OB^INE PIVKA – NE ODPIRAJ«. Sklep o podelitvi priznanj bo sprejel Ob~inski svet Ob~ine Pivka. Dodatne informacije lahko v ~asu uradnih ur dobite na telefonski številki 05 72 10 100. Komisija za podelitev priznanj Ob~ine Pivka

Priznanja, ~astni ob~an, plaketa ob~ine in ob~insko priznanje, bodo nagrajencem podeljena na osrednji prireditvi ob ob~inskem prazniku ob~ine Pivka, ki bo v ponedeljek, 9. maja 2011.

SEZNAM UPRAVI^ENCEV, KI JIM BODO ZAGOTOVLJENA STANOVANJA Upravi~enci iz LISTE »B«, ki jim bodo zagotovljena stanovanja Mesto na listi IME IN PRIIMEK

NASLOV

1. Na listo »B« se ni uvrstil noben upravi~enec.

Upravi~enci iz LISTE »A«, ki jim bodo zagotovljena stanovanja Mesto na listi IME IN PRIIMEK

NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠ^A

Doseženo število to~k

BRANISLAV NOVAKOVI]

DOLNJA KOŠANA 7, KOŠANA

470

IRIS GOJI]

DOLNJA KOŠANA 13, KOŠANA

410

DANIJELA JOVI]

VILHARJEVA ULICA 21, PIVKA

390

SINTIJA PO^KAJ

POSTOJNSKA CESTA 16B, PIVKA

380

ŽELJKA DŽAJI]

POSTOJNSKA CESTA 7, PIVKA

370

GREGOR SMRDEL

GRADEC 5, 6257 PIVKA

340

ANKICA DAKI]

KOLODVORSKA CESTA 7A, PIVKA

330

Upravi~encem bodo izdane odlo~be o dodelitvi neprofitnega stanovanja ob upoštevanju števila družinskih ~lanov in površine stanovanj, ki so na razpo-

lago. Upravi~enci bodo pozvani k sklenitvi najemne pogodbe za nedolo~en ~as. Upravi~enec, ki neupravi~eno zavrne dodeljeno primerno sta-

novanje ali se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se ~rta s seznama upravi~encev. Župan Robert Smrdelj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Iz ob~inskih hiš

Notranjsko-kraške novice

str 0

petek, 11. februar 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Skupni vpis v vrtec Pivka in Košana za šolsko leto 011/ 01

SPREJETI OTROCI BODO VKLJU^ENI V VRTEC 1. . 011.

Spored filmov v pivškem kinu

Starši lahko na enem mestu vpišete otroka v oba vrtca. Vpisni list najdete tudi na spletnih straneh vrtca.

petek, 11. ., ob 1 . uri

sinhronizirana animirana družinska komedija SVET IGRA^ (Toy Story 3)

KDAJ? OD 28. 2. 2011 DO 4. 3. 2011, PONEDELJEK, 28. 2. 2010, OD 8.00 DO 17.00, OSTALE DNI OD 10.00 DO 14.00 KJE? V PISARNI VRTCA PIVKA ALI VRTCA KOŠANA.

sobota, 1 . ., ob 1 . uri

grozljivka PARANORMALNO (Paranormal Activity 2)

nedelja, 1 . ., ob 1 . uri

romanti~na komi~na drama ROMANCE MED PRIJATELJI (The Romantics)

STARŠE PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESEJO EMŠO STARŠEV IN OTROKA.

sobota, 1 . ., ob 1 . uri

komedija NJUNA DRUŽINA (Little Fockers)

VRTEC PIVKA, Pot na Orlek 2, 6257 Pivka, Telefon: 05 757 13 03 VRTEC KOŠANA, Dolnja Košana 61, 6256 Košana, Telefon: 05 72 18 390 Vpisujemo otroke v prvo (od 11 mesecev do 3 let) in drugo starostno obdobje (od 3 do 6 let) v celodnevni 9-urni ali v poldnevni 5-urni program.

ponedeljek, 1. ., ob 1 . uri mladinska komedija POLETJE V ŠKOLJKI torek, . ., ob 1 . uri

sinhronizirana animirana družinska pustolovš~ina JAZ, BARABA (Despicable me)

sreda, . ., ob 1 . uri

mladinska komedija POLETJE V ŠKOLJKI

~etrtek, . ., ob 1 . uri

sinhronizirana animirana družinska pustolovš~ina MEGAUM (Megamind)

petek, 5. ., ob 1 . uri

znanstveno fantasti~na družinska pustolovš~ina E.T. (E.T. the ExtraTerrestrial)

sobota, . ., ob 1 . uri

akcijski pustolovski znanstveno-fantasti~ni triler TRON: ZAPUŠ^INA (Tron: Legacy)

nedelja, . ., ob 1 . uri

sinhronizirana animirana domišljijska pustolovš~ina ^UDEŽNO POTOVANJE (Spirited away)

sobota, 5. ., ob 1 . uri

romanti~na drama/musical BURLESKA (Burlesque)

petek, 11. ., ob 1 . uri

romanti~na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just go with it)

sobota, 1 . ., ob 1 . uri

romanti~ni triler TURIST (The Tourist)

Program kulturnih prireditev v februarju, mesecu kulture

Kulturna prireditev nedelja, 13. februar, ob 16. uri v Osnovni šoli Šmihel Sodelujejo: u~enci POŠ Šmihel, Oktet Bori, MePZ Studeno, ŽeVS Šmihel, otroci KD Nad'nska lipa Koncert: Glasba – naša ljubezen Petek, 18. februar, ob 18. uri v avli Osnovne šole Pivka Sodelujejo: Otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Pivka in u~enci Glasbene šole Postojna Kulturna prireditev sobota, 19. februar, ob 17. uri v Kulturnem domu Jurš~e Sodelujejo: KD Jurš~e, Košanski oktet in FS Torbarji Koncert legende slovenske rock glasbe: Janez Bon~ina Ben~ petek, 25. februar, ob 20. uri v Krpanovem domu Predprodaja vstopnic v Papirnici Sponkca v Pivka

Vabljeni k ogledu slikarske razstave Nane Homovec

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si

NA SICILIJO S SRCEM IN DUŠO Turisti~no društvo Pivka vas vabi na

potopisno predavanje o Siciliji. Na Sicilijo nas bo popeljal Jože Lavri~ Cascio, avtor knjige Korenine sicilijanskega labirinta ter scenarist in režiser dokumentarnega filma Levje srce proti mafiji. Sicilija je Jožetov drugi dom, tako bomo iz prve roke izvedeli o tamkajšnjem na~inu življenja. Ogledali si bomo tudi kratek dokumentarec Levje srce proti mafiji, ki med drugim prikazuje zgodovino »zloglasnega« mesta Corleone in ozadje snemanja filma Boter III. Spoznali in okusili boste tudi dobrote dežele, ki je osvojila že mnoge. O Siciliji v torek, 15. februarja ob 1 . uri, tokrat izjemoma v Krpanovem domu v Pivki. Prijazno vabljeni!

Izbor najboljših žganj 2011 Turisti~no društvo Pivka, Sekcija za žganjekuho, obveš~a, da bodo letos zbirali vzorce žganj za Izbor najboljših žganj v petek, 25. 2. 2011 od 18. do 20. ure v Gostilni Ka – Ra v Pivki. Pripravili bodo pet tekmovalnih kategorij: - žganje iz sliv – slivovec, - brinjevec, - žganje iz hrušk, - sadjevec (v to kategorijo spada: ~isto žganje iz jabolk ali žganje iz mešanega sadja). Letos bodo prvi~ oce-

njevali tudi zeliš~na žganja (borovni~evec, žajbelj, jagermaister …) Za ocenjevanje je potrebno dostaviti najmanj 0,75 l žganja iz sliv, hrušk ali sadjevca,

ter 0,5 l brinjevca in zeliš~nega žganja. Za dodatne informacije lahko pišete na td.pivka@gmail.com ali pokli~ete na 041 349 026. Lepo vabljeni k sodelovanju!

Da bodo žganjekuharji dosegali ve~jo kakovost žganj, Turisti~no društvo Pivka prireja delavnico na temo »ocenjevanje žganj in spoznavanje napak«. Delavnica bo potekala v torek, 15. 2. 2011 ob 18. uri, v Gostilni Ka-Ra v Pivki. Predavala bo Milena Štolfa iz KGZ Nova Gorica. Predavanje je brezpla~no, udeleženci pa naj s seboj prinesejo vzorec žganja. Vljudno vabljeni

ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

str

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec11. 2010 februar 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Osnovna šola »Jožeta Krajca« Rakek Partizanska 28, 1381 Rakek tel.-faks: 705 25 10, 705 12 08 e-naslov: os.rakek@guest.arnes.si

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300 www.kjuc.si

Neko~ je bila … pravlji~na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Jožeta Udovi~a Cerknica ~etrtek, 17. februar 2011 od 1700 do 1800 Vabljeni! Z vami bo knjižni~arka Anita. Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091078 (Cerknica).

V Notranjsko-kraških novicah št. 2/11, z dne 28. 1. 11, je bil objavljen ~lanek z naslovom Stanje na podro~ju ravnanja z odpadki v regiji. V ~lanku je podanih precej neto~nih podatkov, zato v nadaljevanju posredujemo naslednja pojasnila. V notranjsko-kraški regiji trenutno NE obratujejo štiri odlagališ~a. V ~lanku omenjena deponija Rakek–Pretržje namre~ od 30. 9. 2010 ne obratuje ve~. Mešane komunalne odpadke iz podro~ja ob~in Cerknica, Loška dolina in Bloke se od 1. 10. 2010 dalje odlaga na deponijo Ostri vrh v Logatcu. Ob~ine Cerknica, Loška dolina in Bloke so v letu 2010 izvedle ve~jo investicijo v infrastrukturo na podro~ju ravnanja z odpadki. Na lokaciji zbirnega centra v Cerknici se je zgradilo pretovorno postajo za odpadke. Namen te investicije je optimizacija ter znižanje stroškov prevoza odpadkov do nove deponije oziroma do centrov za ravnanje z odpadki. Investicijo so ob~ine financirale iz sredstev okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališ~ih (kot se pravilno imenuje v ~lanku omenjeni »okoljski davek«). Glede na veljavno zakonodajo so tovrstna oprema in naprave infrastruktura gospodarske javne službe v lasti ob~in, zato je edino pravilno in legalno, da te investicije financirajo ob~ine. JP Komunala Cerknica d. o. o. je v preteklem letu še bolj ak-

u~imo lo~enega zbiranja odpadkov (vsak otrok proizvede nekaj odpadkov, ki jih potem pravilno lo~i), poleg tega pa si ogledajo naš zbirni center. V lanskem letu smo prav tako izvedli nagradno igro na osnovnih šolah: poimenovanje naše maskote, ki je dobila ime Polhek Repko. V letu 2009 smo izvedli tudi akcijo zbiranja odpadne elektronske in elektri~ne opreme, izžrebanec pa je prejel hladilnik. Opisane aktivnosti že kažejo prve pozitivne rezultate. V letu 2010 smo lo~eno zbrali ter oddali v predelavo 26 odstotkov vseh zbranih odpadkov (podatek v ~lanku za neznano leto je 18 odstotkov), v tem letu pa pri~akujemo še boljše rezultate, saj je odziv naših ob~anov na uvedene spremembe spodbuden. V prihodnjih dneh bomo za~eli z nadzorom vsebine zabojnikov pri ob~anih, kjer bomo ljudi opozarjali na nepravilnosti pri lo~evanju odpadkov, tako jim bomo osebno in telefonsko še bolj na voljo v zvezi z njihovimi vprašanji glede lo~evanja odpadkov. Na osnovi navedenih investicij in sprememb se torej ne strinjamo z avtoricama ~lanka, da so ob~ine Cerknica, Loška dolina in Bloke ter JP Komunala Cerknica d. o. o. kot izvajalec javne službe ohranile nespremenjen sistem ravnanja z odpadki ter da niso izvedle nikakršnih pomembnih naložb v gospodarno ravnanje z odpadki. JP Komunala Cerknica d. o. o.

program prireditev

RNI

tivno pristopila k motiviranju ob~anov k ve~jemu lo~evanju odpadkov. Ob~anom smo razdelili brezpla~ne kompostnike, saj skladno z državnimi priporo~ili in veljavno zakonodajo spodbujamo lastno kompostiranje na vrtu. V ve~jih naseljih je organiziran odvoz bioloških razgradljivih odpadkov, katerega smo pri~eli izvajati 1. 6. 2010, in sicer v poletnem ~asu tedensko ter v zimskem 14-dnevno. Rjave zabojnike za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov smo dostavili predvsem ve~stanovanjskim objektom in individualnim hišam, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja. Izdali smo tudi zgibanko o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki. V poletnih mesecih smo vsa gospodinjstva opremili z zabojniki z rumenimi pokrovi ali rumenimi vre~ami, z odvozom pa za~eli septembra 2010. Zabojnike in vre~ke smo spremili z informativnim gradivom, kako lo~evati embalažo. Hkrati z uvedbo zbiranja odpadne embalaže od vrat do vrat vsakih 14 dni se je posledi~no spremenil tudi odvoz mešanih komunalnih odpadkov na 14dnevni odvoz. V letu 2011 nadaljujemo z opremo gospodinjstev z zabojniki z rumenim pokrovom, saj je cilj zamenjati rumene vre~e z zabojniki. Zavedamo se pomena izobraževanja mladih, zato smo šolski in predšolski mladini vedno na voljo: otroci obiš~ejo naše podjetje, kjer jih na konkretnih primerih

Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2005. Vpis bo potekal v pisarni šolske svetovalne službe v šoli na Rakeku (ob desnem stopniš~u). ^e vam navedeni termini vpisa ne ustrezajo, pokli~ite šolsko svetovalno delavko na telefonsko številko 01 7052 670 ali 040 206 931.

Odgovor na ~lanek: Stanje na podro~ju ravnanja z odpadki v regiji

KUL

Osnovna šola »Jožeta Krajca« Rakek obveš~a, da bo v vpisovala otroke v 1. razred mati~ne in podružni~ne šole v ponedeljek, 21. 2. 2011, od 14. do 17. ure in v torek, 21. 2. 2011, od 9. do 12. ure.

R K NIC

februar

Organizator: Občina Cerknica Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

petek, 4. februar, ob 20.00

VSTOPNINA: 6 - 7 € komedija

JEKLENE MAGNOLIJE Komična melodrama Odrasla gledališka skupina Pod odrom.

torek, 8. februar, ob 17.00

VSTOP PROST! prireditev

LJUDSKA PESEM, IDENTITETA NARODA

Nastopajoči: Marko banda iz Beltincev, Folklorna skupina društva Rak, Komorni zbor Fran Gerbič ter ljudski pevci Organizacija: KD Fran Gerbič

petek, 11. februar, ob 20.00 IGOR MATKOVIČ KVINTET

Koncert Mešanica jazz in elektronske glasbe

VSTOPNINA: 9 -11 € koncert

sobota, 12. februar, ob 11.00 DARILO

Lukovna predstava Nastopa: Ajda Rooss, besedilo: Meta Brulec, Silvan Omerzu, režija in likovna zasnova: Silvan Omerzu, produkcija: Umetniško društvo Konj

petek, 18. Februar, ob 20.00 TRI ZDRAVE MARIJE IN EN OČE NAŠ

Nastopajo: Ana Duša - vokal, Polona Janežič - klaviature in vokal Boštjan Narat - kitara in vokal, Vesna Zornik - vokal; režija: Mare Bulc, glasba: Polona Janežič, dramaturgija: Špela Frlic, scenografija: Damir Leventić.

sobota, 19. februar, ob 20.00 DRUŽINSKE PRIPOVEDKE

Glasbeno-poetični večer Alojz Ihan poezija, Katja Mlinar vocal in zvočne podlage, Miha Klemenčič računalnik in zvočne podlage in gostje

nedelja, 27. februar, ob 19.30 ŠPORTNICA, ŠPORTNIK LETA 2010 OBČINE CERKNICA

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

VSTOPNINA: 8 - 10 € koncertna pripoved

VSTOPNINA: 6 - 7 € glasbeno poetični večer

VSTOP PROST! prireditev

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

VODNAR Fiksno zra~ no znamenje Planet vladar: Uran Telesna raven: goleni, gležnji, osrednji živ~ ni sistem Barva: nebesno modra, turkizna Kamni: akvamarin Kovina: aluminij Drevo in rastline: bezeg, orhideja, sadna drevesa Živali: albatros, ptice, ki preletijo dolge razdalje Vodnar in neodvisnost gresta z roko v roki. Bistveno za pripadnike tega znamenja je, da si izberejo takšen življenjski na~ in, da so lahko flesibilni, da lahko spreminjajo stvari, da je življenje nenavadno in pestro. êprav jih imamo za ekscentrike, ker delujejo tako nepri~ akovano in izven ustaljenih pravil, pa so ti ljudje veseli in optimisti~ ni tudi takrat, ko jih življenje »tepe«. Res je, da so zaradi neodvisnega duha malce odmaknjeni od drugih, vendar pa pravi ~ lovekoljubi, prijatelji, vedno pripravljeni pomagati, tujih problemov se lotijo, kot bi bili njihovi. Vodnarjev zna~ aj se izraža v težnji po ureditvi duhovne vsebine. Izrazito samovoljen in nepredvidljiv je in teži za neomejeno svobodo, to pa ga dela nervoznega. Je komunikativen, prijazen, družaben, ima pa poseben odnos do prijateljev, skupin in organizacij. Vedno znova iš~ e nove izkušnje in je usmerjen v prihodnost. Njihov intelekt je malce nad navadnim, vedno za korak pred obi~ ajnim, poseben, ve~ krat skepti~ en nad prikazanim, vedno na meji med »norcem in genijem«. Je hladni sangvinik z dozo melanholije, ravnodušen na vse vrste groženj, trmast ali bolje re~ eno kljubovalen, ~ e se jih želi spraviti v kalupe. Posebnost pa je, da lahko od Vodnarjev pri~ akujemo samo nepri~ akovano. Na poslovnem podro~ ju potrebujejo svobodo in delo, ki ga lahko opravljajo po svobodni izbiri in volji, prav tako tudi delovni ritem in ~ as. Uporabiti morajo svojo domiselnost in jo izživeti skozi delo. So komunikativni in radi delajo v skupinah in z ljudmi, ponavadi jih kolektiv izbere za sindikalne predstavnike, delegate, politi~ ne govornike. So dobri organizatorji dela, reformatorji in celo revolucionarji. Ker so tako nenavadni, jih najdemo med astronomi, astronavti, piloti, fiziki, sociologi, njihova domena je tudi podro~ je astrologije. Odli~ no bodo delovali tudi v dobrodelnih organizacijah. Za denar jim ni mar, lahko pa ga hitro zapravijo za kakšne njihove trenutne muhe. Najtežje izmed vseh znakov zodiaka prav Vodnarji navežejo stike z drugimi. Ve~ ji del ohranjajo prijateljske odnose, poroka in ljubezen pa jih na nek na~ in straši, kajti s tem bi se morali odre~ i svoji neodvisnosti. Dostikrat odlašajo toliko ~ asa, da ostanejo celo samski. Ne glede na to, pa so tudi romanti~ ni, ko se zaljubijo, postanejo in ostanejo zvesti zakonski partnerji. Izvirnost in želja po druga~ nosti pa bosta zaznamovali tudi to podro~ je njihovega življenja. Ni znaka, ki bi bil bolj zategel kot Vodnar, ko se odlo~ i za no~ z vami. Da se sprosti, je najbolje, da prvi seks vzame kot igro iz radovednosti. ê izgledate eksoti~ no ali izvirno, se zna Vodnar v vas tudi zaljubiti, sicer bo ljubezensko no~ kaj kmalu pozabil, saj ima veliko drugih pomembnih opravil – prijatelje, za katere mora še postoriti to ali ono. Erogene cone pri vodnarju so noge, ki si jih z veseljem pusti masirati. Najbolj ob~ utljivi pa sta li~ nici, zasujte ju s poljubi. Znani Vodnarji: James Dean, Clark gable, Paul Newman, Mozart, Ronald Reagan, Franklin Foosevelt, Roger Vadim, Jules Verne, John Travolta, Mia Farrow, Nastasja Kinski, Carolin de Monaco, Vanessa Redgrave, Sharon Tate, Alfred Adler, Oton Župan~ i~ , Valentin Vodnik, Franc Saleški Finžgar, Matija ôp, Gojmir Anton Kos, Jože Ple~ nik, Jonas Ž.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.703 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Prodam Suha bukova drva, cca. 20 m3. Tel.: 031 842 910. Otroško odejo Škofja loka. Cena: 15 eur. Avtosedež Maxi Cosi Priori. Cena: 110 eur. Otroški ~ evlji št. 23–25. Cena: 10 eur/kos. Tel. 041 795 920. Letne pnevmatike, 4, rabljene (nakup april 2009), Fulda Progresso 185/60 R15. Cena: 60 eur. Tel.: 031 787 345.

Nepremi~ nine Oddam 3-sobno stanovanje v centru Cerknice, 70 m2, vseljivo takoj. Tel.: 041 316 877 ali 041 811 515. Ležiš~ a v urejenih novejših opremljenih stanovanjih. Cena: 130 eur mese~ no. Zajema tudi ~ iš~ enje in pranje posteljnine ter vse stroške. Tel.: 041 765 877. 1-sobno stanovanje v Logatcu–Zeleni gri~ , 49 m2, z balkonom, novo in opremljeno. Tel. 040 125 102.

Kupim Gozd na Notranjskem. Tel 041 653 405.

Drugo Pleskanje sten in stropov, izravnava in priprava sten. Barvanje oken, vrat in ograj, polaganje ploš~ ic. Z vašimi željami in z našim znanjem bo vaš dom še lepši. Peter Poto~ nik s.p. Tel.: 031 881 879. Mala popravila na domu: gospodinjski aparati, pohištvo, elektronika, vrtno orodje in podobno. Mislite na okolje in podaljšajte življenjsko dobo izdelkom. Tel.: 051 654 366. Inštrukcije slovenskega jezika in klavirja (pripravnica). Tel.: 040 335 373. Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, grmovnic, svetovanje, sajenje in urejanje vrtov ... Sedaj je že pravi ~ as, ne ~ akajte, da vas pomlad ne prehiti. Tel.: 031 652 133. Imate težave z depresijo, anksioznostjo, odvisnostjo? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav. losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Želite ohraniti ali izboljšati partnerski odnos? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav.losdorfer@amis. net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Se ti mudi z oddajo diplome, magistrske ali doktorske naloge, besedilo pa mora biti lektorirano? Profesor slovenš~ ine, kakovostno lektoriram. Pokli~ i: 031 542 575.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80

str 22

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Zahvala

Lekarne

IVAN HLADNIK

Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

starejši 1944–12. 1. 2011

Po težki bolezni nas je nenadoma v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, o~ e, ded, praded Ivan Hladnik, upokojeni voznik avtobusa iz Cerknice.

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru. Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža. Info.: 041 227 624.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, pogrebnemu društvu Pietas, kaplanu in župniku Milanu in Jožetu Vidicu za darovane pogrebne in popogrebne maše, pevskemu zboru Tabor, gospodu Matkovi~ u za odigrane skladbe ob slovesu, gospe Cvetki Levec za poslovilni govor, dr. Pogorili~ u in dr. Tomaži~ evi za zdravstveno oskrbo, podjetju Integral za ikebano, družinama Filip~ i~ , Vereš in gospe Miler za vso pomo~ , vsem sosedom za ikebano, prijateljem znancem in sorodnikom za darovane sve~ e, cvetje in denar ter izre~ ene sožalja. Hvala družinam Pajser, Mihevc in Skvar~ a za vso pomo~ in denar namesto venca. Hvala še enkrat vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Zorka z družino, bratje in sestre ter ostali sorodniki

a as ika rknic e rh n 0 C Iga v 0 V n r i l e r t M e 4 n er 68 4 ent 16 27 Agroce 707 16 cent roc 1 750 g 1 Agro el. 01 707 A 0 0 t tel.. tel.

Pestra izbira

SEMENSKEGA KROMPIRJA

po UGODNIH CENAH! ZGODNJE SORTE, POZNE SORTE IN SORTE ZA BIO PRIDELAVO!

PLA O T r o ulat Akum - 15 % popusta

ob nakupu NOVEGA, èe nam prinesete STAREGA.

Slike so simbolne. Akcija traja od 9.2. do 9.3.2011 oz. do razprodaje zalog.

Obvešèamo Vas, da smo se s 1. februarjem 2011 preimenovali v Kmetijsko gozdarsko zadrugo KRPAN.

whrpyupêz{yvqp lwzêz z{ltz

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 3 11. februar 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 11. februar 2011

str 23

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 25. februarja do 10. marca. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 18. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Razstava Keramika na naših mizah, Kulturni dom Postojna – Galerija na vogalu. Razstava bo na ogled do 28. februarja. Razstava Davida Kova~ i~ a, prof. likovne umetnosti, v galeriji na ^abranski ulici 2 v Cerknici. Galerija bo odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, vsak torek in ~ etrtek pa od 14. do 18. ure. Razstava bo na ogled do 25. februarja. 17. 2. Odprtje razstave Društva likovnih ustvarjalcev Postojna, Likovni zapisi, G2, ob 19. uri v PC Primorka v Postojni.

Prireditve, predavanja 11. 2. Koncert jazza in elektronske glasbe, Igor Matkovi~ kvintet, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 12. 2. Baletni ve~ er s poezijo, po~ astitev kulturnega praznika, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni. 13. 2. Kulturna prireditev, nastopajo Oktet Bori, MePZ Studeno, ŽeVS Šmihel, otroci OŠ Šmihel, ob 16. uri v OŠ Šmihel. 14. 2. Regijsko tekmovanje klavirskih duov, ob 9. uri v Glasbeni šoli Postojna. 15. 2. Regijsko tekmovanje komornih skupin z godali, ob 9. uri v Glasbeni šoli Postojna. 16. 2. Dan plesa, sre~ anje plesnih skupin, ki delujejo v ob~ inah Logatec in Cerknica, ob 17. uri v Veliki dvorani Narodnega doma. 17. 2. Gledališka predstava Lo~ eni

odpadki, za abonma in izven, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni. 17. 2. Blues festival Postojnska jama, L.A. Jones & The blues messengers, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni. 17. 2. »TV Prestranek« – u~ enci in otroci iz vrtca nastopajo za starše in krajane, ob 18. uri v telovadnici OŠ Prestranek. 18. 2. Koncertni nastop, VS Slavna, VS Zgun in DPZ Mavrica, ob 19. uri v Kulturnem domu v Studenem. 18. 2. Koncertna pripoved, Tri zdrave Marije in en o~ e naš, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 19. 2. Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov iz regije, okolica Ljubljane in Zasavje – disciplina harmonika, ob 10. uri v dvorani glasbene šole Logatec. 19. 2. Kulturna prireditev, nastopajo KD Jurš~ e, FS Torbarji, Košanski oktet, ob 17. uri v kulturnem domu na Jurš~ ah. 19. 2. Glasbeno poeti~ en ve~ er, Družinske pripovedke, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 20. 2. Koncertni nastop, DPZ Ubeljsko, MPZ Pivka, KUD Š~ uka Planina, ob 17. uri v kulturnem domu v Orehku. 24. 2. Potopisno predavanje Štefana Reharja, Bolgarija, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.

Za otroke in mladino 12. 2. Lutkovna predstava Darilo, gledališ~ e Konj, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.

Mehke barve mehke duše V Knjižnici Jožeta Udovi~ a Cerknica je na ogled pregledna razstava platen Janeza Milkovi~ a Jana Cerknica, 2. februar – Janez Milkovi~ Jano je v Cerknici že razstavljal, a na precej interni razstavi v centru starejših. Na odprtju druge razstave v cerkniški knjižnici pa mu je prišlo roko stisnit veliko prijateljev in znancev z Notranjske. Janez Milkovi~ Jano Cerknico in še posebej Cerkniško jezero dobro pozna, saj spremlja svojo življenjsko sopotnico Andrejo Peklaj na njenih fotografskih potepanjih. Kot je na odprtju razstave dejala likovna kriti~ arka Polona Škodi~ , je slikarja oblikoval tudi poklic. Delo likovnega terapevta v Psihiatri~ ni bolnišnici Polje mu je odprlo tudi druga~ ne poglede na svet in druga~ ne ljudi. V delih Janeza Milkovi~ a Jana je prisotnih veliko spominov in

~ ustev. »Ko potuje v svetove tehniške in kulturne dediš~ ine, ki mineva, potuje tudi vase,« razlaga Polona Škodi~ . Avtor ustvarja v olju, akvarelu in trgankah. Trganke so njegov zadnji likovni izraz. »To je poglobljeno prijateljstvo s papirjem. Papir ni ve~ le ponujena podla-

ga, ampak sem z njim in barvo poskušal ustvariti nek globlji pogovor,« je dejal Milkovi~ . Motiv njegovega ustvarjanja je najprej narava, kost mu je vrglo tudi minevanje, upodobljeno v kaš~ ah, hišah, predmetih, poznanih iz etnologije. Kot sami pravi, je v Cerknici razstavil dela iz razli~ nih obdobij likovnega snovanja, ki kažejo tudi, kako je iz poeti~ nega realizma prešel v precejšnje abstrahiranje.

da je vsaka razstava tudi obveza za ustvarjanje in s cerkniško ni ni~ druga~ e. Janez Milkovi~ Jano, po rodu Trža~ an, ki prebiva v Kamniku, je umetnosti zavezan že ve~ kot štiri desetletja. Po šoli za oblikovanje in Višji pedagoški šoli se je zaposlil kot likovni terapevt na Psihiatri~ ni kliniki Ljubljana-Polje. Zdaj že upokojenec je v Polju z dodatnimi študiji s podro~ ja psihoterapije razvijal terapevtske na~ ine s pomo~ jo ~ lovekovih izraznih Vsaka razstava dejavnosti: likovnosti, plesa in je obveza gibanja. Je ustanovni ~ lan in bil Na razstavi je na ogled tudi je prvi predsednik KUD Lojz Kramotiv iz Cerkniškega jezera, ki igher, rad se udeležuje likovnih ga ne upodablja pogosto. Kot kolonij in tudi pomaga pri njipravi, jezero ob~ uduje, a mu hovi pripravi. motivno ~ isto zadoš~ a jezero, ki Mehke, nežne barve, ki jih ga s fotografskim aparatom po- uporablja, pravi kriti~ arka Posname Andreja Peklaj. Peklajeva lona Škodi~ , so odsev njegoje tudi pripravila izbor del, ki jih ve dobrohotnosti in notranjega Milkovi~ predstavlja v Cerknimiru. V razstavni prostor cerci. Presene~ en nad odzivom in kniške knjižnice vabijo še do številom obiskovalcev, je dejal, 2. marca. mmp

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Vse za vašo pisarno. 1. nagrada: Marija Leskovec, Ograde 4, 1370 Logatec; 2. nagrada: Zoran Jerebic, Ulica za mlinom 1, 1380 Cerknica; 3. nagrada: Štefka Hrovatin, Matenja vas 18, 6258 Prestranek; 4. nagrada: Aleksandra Urbas, Rakovške ~ ete 20, 1381 Rakek. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Papirnica Kocka, Tržaška cesta 38, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

3 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Tokratne nagrade podarja: Terapevtsko-masažni center Fabijan~ i}, d. n. o., Maistrova 20, 6250 Ilirska Bistrica. 1. in 2. nagrada: vrednostni bon 35 evrov – kotizacija za 4-dnevno bioterapijo v Hotelu Epicenter Postojna. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 18. februarja.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;3â&#x20AC;&#x192; 11. februar 2011

Zadnja

str 24

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 11. februar 2011

Minimundus prvi~â&#x20AC;&#x160;v podzemlju Ob dnevu kulture in atrakcij si je svet v malem v Postojnski jami ogledalo 3600 obiskovalcev â&#x20AC;&#x201C; ^ez dve leti vÂ Minimundusu tudi maketa briljanta Postojna, 8. Februar â&#x20AC;&#x201C; Na letoĹĄnjem petem dnevu kulture in atrakcij, ki ga v sodelovanju s Postojnsko jamo prireja zavarovalnica KD Ĺ˝ivljenje, so si obiskovalci ogledali 23 gostujo~â&#x20AC;&#x160;ih maket svetovnih znamenitosti iz celovĹĄkega Minimundusa, ve~â&#x20AC;&#x160;ina je razstavljenih v Koncertni dvorani, najve~â&#x20AC;&#x160;je, ki jih skozi oĹžine niso mogli prepeljati v jamo, pa na ploĹĄ~â&#x20AC;&#x160;adi pred vhodom. Po balonu, cirkusu, dinozavru in akvariju za ~â&#x20AC;&#x160;loveĹĄke ribice je to Ĺže peta atrakcija v jami, v kateri sta se po besedah direktorja Marjana Batagelja na zelo zanimiv na~â&#x20AC;&#x160;in prepleta delo ~â&#x20AC;&#x160;lo-

veĹĄkih rok in naravna stvaritev. ÂťNajviĹĄja maketa je Eifflov stolp, najteĹžja pa grĹĄki partenon, ki ima okrog tri tone. Makete so v merilu 1:25, narejene pa iz enakih materialov kot izvirniki,ÂŤ je pojasnil Manfred Maierhofer, tehni~â&#x20AC;&#x160;ni vodja Minimundusa. Z Batageljem sta podpisala pismo o nameri o postavitvi makete znamenitega kapnika briljanta v Minimundusu v Celovcu v pribliĹžno dveh letih. ÂťTo bo prva maketa, s katero bo predstavljena stvaritev narave. Ĺ˝e to kaĹže na

njeno veli~â&#x20AC;&#x160;ino in pomen,ÂŤ je bil ponosen Batagelj. DruĹžinski dogodek z bogatim programom za otroke je na ~â&#x20AC;&#x160;udovit son~â&#x20AC;&#x160;en dan pritegnil 3600 obiskovalcev. Da pa ne bi ostalo samo pri atrakciji, so organizatorji, kot kulturnemu prazniku priti~â&#x20AC;&#x160;e, dogodek tudi kulturno obarvali. Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je slovensko himno zapel v slovenskem, angleĹĄkem, italijanskem, nemĹĄkem in ĹĄpanskem jeziku. ÂťZ razstavo smo Ĺželeli pokazati naĹĄo multikulturnost. 34 milijon-

Med razstavljenimi maketami je tudi blejski otok. V celovĹĄkem Minimundusu se mu bo ~â&#x20AC;&#x160;ez dve leti pridruĹžil tudi znameniti briljant, simbol Postojnske jame. ti obiskovalec bo ĹĄel letos skozi jamo. Tu se prepletajo razli~â&#x20AC;&#x160;ne kulture, sprejemamo vsakega, toda hkrati moramo poglabljati, ceniti in negovati svojo kultu-

Dunajsko kolo se vrti na ploĹĄ~â&#x20AC;&#x160;adi, saj je preveliko, da bi ga skozi oĹžine prepeljali v jamo, tako kot stolp v Pisi, Eifflov stolp, Sofijino katedralo in grĹĄki partenon.

;BOFTMKJWB FOFSHJKTLP VÄ˛JOLPWJUB PLOB *OPWBUJWOJ QSPmM 3FIBV (FOFP KF J[EFMBO J[ IJHI UFDI NBUFSJBMB 3BV mQSP LBS PNP HPÄ˛B OBKWJĂ?KP SBWFO WBSÄ˛FWBOKB [ FOFSHJKP 1PTMFEJÄ˛OP KF PDFOKFO LPU FOFSHJKTLP OBK CPMK VÄ˛JOLPWJU QSPmM W SB[SFEV QWD PLFO [B QBTJWOF JO OJ[LPFOFSHJKTLF IJĂ?F 3FIBV (FOFP [BUP QPTUBWMKB QSJ WBSÄ˛FWBOKV [ FOFSHJKP OPWF NFKOJLF JOGP!QWDOBHPEF TJ XXX QWDOBHPEF TJ

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB

ro,ÂŤ je obiskovalce, doma~â&#x20AC;&#x160;e in tuje, med njimi tudi predstavnike veleposlaniĹĄtev, ob kulturnem dnevu nagovoril Batagelj. Minimundus bo v jami na ogled ĹĄe

do 11. aprila, razstavo maket pa spremlja tudi zanimiva razstava o znanih osebnostih, ki so skozi zgodovino obiskale Postojnsko jamo. ď&#x20AC;łvr

Regijska izjava: ÂťNe prenesem govora o majhnem narodu, Slovenci smo maloĹĄtevilen narod, nismo pa majhni. SlovenĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ina je tako razvit in usposobljen jezik kot vsak drug velik jezik.ÂŤ Silvo Fatur, lit. zgodovinar in slovenist