Št. 5 - 11.3.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

str

petek, 11. marec 2011, letnik X / št. 5 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Pri kruhu smo zahtevni

Množi~ en obisk pustnih Butal

Z Jano Kalin o sodobni ženski, modrosti in družbi

FOTO: VALTER LEBAN

Stiska vse ve~ ja Brezposelnost, zlasti tujih delavcev, se v zadnjem obdobju ob~ utno pove~ uje, razberemo iz podatkov vseh treh zavodov za zaposlovanje v regiji, ~ eprav pristojni za delo pri~ akujejo, da se kljub zapiranju klju~ nih podjetij ne bo ve~ ala. Med brezposelnimi je tudi vse ve~ prosilcev denarnih pomo~ i centrov za delo, socialno šibki pa se za hrano in pla~ ilo položnic obra~ ajo še na Karitas in Rde~ i Križ. Obe organizaciji se soo~ ata s pomanjkanjem sredstev. Ob~ ine socialno ogroženim pomagajo z oddajo neprofitnih stanovanj in subvencijo za najemnino. Slednje pa nekateri ne morejo pla~ ati tudi po ve~ mesecev.

Certificiran Pivški piš~ anec Certifikat Višja kakovost za meso piš~ ancev, obogateno z omega 3 maš~ obami – Krmo z lanenimi semeni razvili sami še vedno edino, ki na slovenskem trgu ponuja tovrstno meso na naraven na~ in – gre za cele piš~ ance, fileje, bedra in izdelke, narejene iz tega mesa. Krmo za živali, ki jih redijo na farmah na Dvakratna podeželju, dale~ pro~ od vrednost omega 3 industrijskih centrov, in Z razvojem piš~ an~ jega kjer je koncentracija živali mesa, bogatega z ome- na enem mestu majhna, Certifikat Višja kakovost, hrambni proizvodi,« je ob ga 3 maš~ obnimi kislina- kar vpliva na njihovo doki so ga v Pivki d. d. pre- prejemu certifikata pove- mi, so v Pivki za~ eli pred bro zdravstveno stanje, jeli za izdelke z imenom dal Janez Rebec, predse- tremi leti in do danes v so v Pivki razvili v sodeloprojekt vložili 330 tiso~ vanju z Emono razvojnim Pivški piš~ anec z omega dnik uprave Pivke d. d. 3, podeljuje organizaciKmetijski minister Dejan evrov. »Pivški piš~ anec centrom za prehrano. Židan je prepri~ an, da je z omega 3 je dokaz, da Vsebuje mešanico žit z ja za certificiranje Bureau Veritas. »V ponos nam tak certifikat pomemben lahko ponudimo naddodanimi posebej priprastandardne izdelke, ki je, da so prizadevanja za vso Slovenijo: »Prevljenimi lanenimi semeni, sledijo sodobnim preekipe strokovnjakov in hajamo na podro~ je, ki ki so bogat vir omega 3 hranskim smernicam,« je nenasi~ enih maš~ obnih zaposlenih nagrajena s si ga želimo, to je na prepri~ an Rebec. Podjecertifikatom, s katerim se podro~ je certificiranja kislin. Vsebnost omega 3 ponašajo le izbrani pre- hrane z najvišjo kakovo- tje je prvo in zaenkrat je v teh izdelkih dvakrat Postojna, 2. marec – Podjetju Pivka d. d. je certifikat Višja kakovost za meso piš~ anca z omega 3 slovesno podelil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je obenem poudaril pomen pridelave visoko kakovostne hrane v Sloveniji. Pivka je prvi in edini proizvajalec tovrstnega piš~ an~ jega mesa, ki je pridelano na popolnoma naraven na~ in, saj živali krmijo z mešanico žit, ki ji je dodano laneno seme – bogat vir omega 3 nenasi~ enih maš~ obnih kislin.

stjo. ^e imamo takšno proizvodnjo, je namre~ prav, da to tudi certificiramo in potrošniku jasno pokažemo, da imamo izdelke s konkuren~ no prednostjo.«

ve~ ja kot v navadnem piš~ an~ jem mesu, hkrati pa se ponaša še z ustreznim razmerjem med omega 3 in omega 6 maš~ obnimi kislinami, kar je skladno s priporo~ ili Svetovne zdravstvene organizacije. »Kljub temu da je v Sloveniji trg za izdelke višje kakovosti razmeroma majhen, opažamo, da v zadnjih letih intenzivno raste. Trenutno prodamo 250 ton Pivškega piš~ anca z omega 3 letno, po kon~ anem projektu, ki je podprt tudi s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije, pa pri~ akujemo, da bomo na leto povpre~ no prodali tiso~ ton,« še dodaja Rebec. Alenka Bev~ i~

Iz vsebine: Najve~ ja naložba v gospodarski krizi

Gospodarska zbornica Slovenije je nagrado za izjemne gospodarske dosežke podelila podjetju TermoplastiPlama iz Podgrada, saj zadnja leta posluje z dobi~ kom in vztrajno raste. str. 5

Na regijskem parlamentu tudi o vplivu medijev

Predstavniki osmih osnovnih šol so na regijskem otroškem parlamentu v Cerknici razpravljali o vplivu medijev in družbe na oblikovanje mladostnikov. str. 6

Za višino rente se bodo pogajali

Logaški ob~ inski svetniki so bili odlo~ ni, da mora Logatec v zameno za Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa, ki naj bi zrasel pri Lomu, dobiti rento v višini 25 evrov za tono odpadkov, kar najverjetneje ne bodo podprle ostale ob~ ine. str. 6

Šport

Predstavljamo Smu~ arsko društvo Postojna, v katerem so prepri~ ani, da bodo vsaj enega od svojih ~ lanov pripeljali v slovensko smu~ arsko reprezentanco. str. 13

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Na delo ~ akajo 13 mesecev

Komentar Barbara ^epirlo

Delavci, dvignite glas!

 Veronika Rupnik

V zadnjem letu se je brezposelnost v naši regiji pove~ ala za skoraj 30 odstotkov Notranjska – »Ve~ jih odpuš~ anj v zadnjem letu na obmo~ ju uradov za delo Cerknica, Logatec in Postojna ni bilo,« so nam pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Kljub temu se je v naši regiji lani brezposelnost pove~ ala skoraj za 30 odstotkov. V prvih dveh mesecih letos se je število brezposelnih na vseh treh uradih za delo skupaj pove~ alo za sedem odstotkov, v prihodnje pa na zavodu pri~ akujejo, da se bo rast brezposelnosti umirila. Najve~ brezposelnih je starih 50 let in ve~ . Brezposelni na delo v povpre~ ju ~ akajo 13 mesecev. »Soo~ enje z izgubo dohodka in spremembo življenjskih navad je zelo stresno. Naenkrat ugotoviš, kolikšna je tvoja odvisnost od denarja v vsakodnevnem življenju,« nam je zaupal bralec, ki ga je nedavno doletela izguba dela. V pol leta je poslal okrog 50 prošenj. Na polovico je dobil odgovor, na razgovore, ki so potekali v ve~ krogih, pa je bil povabljen le v nekaj primerih in nazadnje mu je z nemalo sre~ e tudi uspelo dobiti delovno mesto na njegovem strokovnem podro~ ju. Kot opaža, so ljudje, ki se odlo~ ijo za delo na delovnem mestu z zahtevano nižjo izobrazbo od pridobljene iz za~ asnih razlogov zelo

redki, zaradi ~ esar se sprašuje, ali ni z našim socialnim sistemom nekaj narobe, da se zlasti naši državljani pogosto otepajo slabše pla~ anih delovnih mest.

Registrirane brezposelne osebe Urad za delo februar 2011 december 2010 februar 2010

Tretjina fiktivnih objav Opozarja, da gospodarstvo, na primer, prek strani mojedelo.com ne iš~ e vedno ljudi za zasedbo delovnih mest, pa~ pa velikokrat zgolj preverja, kakšna je struktura ljudi, ki se prijavljajo, kakšna je ponudba delovne sile na trgu. Tudi sicer evidence, ki jih po novem vodi zavod, razkrivajo, da je med objavljenimi razpisi na zavodu dejansko prostih le 70 odstotkov. Razlog je namre~ po zakonu obvezna objava prostih delovnih mest, kar pomeni, da delodajalci prosto delovno mesto objavijo tudi, ~ e že imajo izbranega kandidata. Vendar lahko v tem primeru po novem delodajalec delovno mesto na zavod le prijavi, kje bo prosto delovno mesto objavil, pa je njegova izbira.

Cerknica

772

693

604

Logatec

585

563

469

Postojna

1.103

1.041

836

Skupaj

2.460

2.297

1.909

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Val tujih delavcev na zavod

prijavilo 39 delavcev Kovinoplastike Lož, 30 delavcev podjetja Javor Pohištvo, 16 delavcev podjetja Kolektor Liv in 16 delavcev podjetja Valkarton, ve~ je številke navajajo na zavodu. »Trenutno informacij o ve~ jem številu presežnih delavcev ali ste~ ajih podjetij nimamo, tako da ocenjujemo, da se bo rast brezposelnosti v letošnjem letu umirila,« pravijo. V prvih dveh mesecih letos se je od skupno 2460 brezposelnih zaposlilo 242 brezposelnih oseb, v celotnem lanskem letu pa je bilo zaposlitev 1157, kar je pet odstotkov ve~ kot v letu 2009. Najve~ brezposelnih se je zaposlilo v predelovalnih Najve~ zaposlitev dejavnostih in trgovini. V prvih v predelovalni dveh mesecih letos se je samodejavnosti in trgovini zaposlilo 38 brezposelnih oseb, Na obmo~ ju treh uradov za delo v letu 2010 86, v letu 2009 pa v naši regiji se je lani na zavod 120.

Najve~ ji delež brezposelnih, kar 40-odstotni, predstavljajo osebe brez strokovne izobrazbe, po ~ etrtino je brezposelnih s poklicno izobrazb in s srednjo šolo, 3,7 odstotkov brezposelnih je z višjo izobrazbo, 7,5 odstotka z visoko izobrazbo in 0,3 odstotka z zaklju~ enim bolonjskim študijem. Najve~ ji delež brezposelnih, 38-odstotni, je starih 50 let in ve~ . Iskalcev prve zaposlitve je bilo ob koncu februarja dobrih deset odstotkov, dolgotrajno brezposelnih pa za dobrih 37 odstotkov od vseh brezposelnih. Februarja je bilo med brezposelnimi dobrih deset odstotkov tujih delavcev, v primerjavi z lanskim februarjem pa se je njihovo število pove~ alo za kar 88 odstotkov.

Vse ve~ prosilcev denarnih pomo~ i

 Blanka Markovi~ Kocen

Postojna: z brezposelnostjo naraš~ a število prejemnikov pomo~ i »Gospodarska kriza v letu 2010 na Postojnskem in Pivškem še ni imela za posledico ste~ ajev podjetij z ve~ jim številom zaposlenih, opazne pa so bile zmanjšane možnosti za zaposlitev,« nam je pojasnila Patricija Može, direktorica postojnskega centra za socialno delo. Na omenjenih obmo~ jih se je število vloženih zahtevkov za razli~ ne oblike socialne denarne pomo~ i v primerjavi s preteklim letom pove~ alo za 12,5 odstotka, v primerjavi z letom 2008 pa skoraj podvojilo. Socialna denarna pomo~ je namenjena posameznikom in družinam, ki nimajo dohodkov ali jim ti ne zagotavljajo minimalnega dohodka za preživljanje. V vsem letu je postojnski center prejel in

Lidija Obreza, CSD Logatec

Patricija Može, CSD Postojna

obravnaval skupno 2.319 zahtevkov, od tega 1.111 za, tako imenovano, redno denarno socialno pomo~ in 1.208 za enkratno izredno pomo~ . Zaradi neizpolnjevanja pogojev so zavrnili ali zavrgli 512 vlog.

tra za socialno delo Cerknica, kjer so januarja 2011 evidentirali 226 prejemnikov denarne socialne pomo~ i, povpre~ na vrednost izpla~ ane denarne pomo~ i pa znaša 229 evrov. Izredno denarno socialno pomo~ , ki v povpre~ ju znaša 332 evrov, prejema 36 ljudi. Tako cerkniški kot postojnski in logaški center najbolj ogroženim pla~ ujejo položnice, mese~ ne vozovnice in topel obrok, izdajajo pa tudi naro~ ilnice za trgovine, kjer si lahko uporabniki te pomo~ i kupijo hrano in nujne življenjske potrebš~ ine.

Cerknica: 16-odstotkov ve~ prosilcev 16-odstotno pove~ anje števila vlog za socialne denarne pomo~ i v primerjavi z letom prej opažajo tudi na cerkniškem centru za socialno delo, ki dejavnost socialnega varstva izvaja za ob~ ine Cerknica, Loška dolina in Bloke. »Pove~ uje se število ob~ anov in družin, ki kljub temu, da so redno zaposleni, ne morejo ve~ pokriti stroškov osnovnega preživetja,« ugotavlja Anica Lon~ ar, direktorica Cen-

FOTO: VALTER LEBAN

Centri za socialno delo v regiji skušajo z denarnimi pomo~ mi omiliti stiske ob~ anov – V regiji vse ve~ prosilcev Notranjska – Gospodarska kriza je tudi v notranjsko-kraški regiji mo~ no oklestila prihodke ob~ anov, nekatere družine in posamezniki so zaradi ste~ ajev oziroma izgube služb ostali skoraj brez sredstev za preživljanje. Na centrih za socialno delo jim skušajo pomagati z denarnimi sredstvi, v najbolj kriti~ nih primerih pa jim pla~ ujejo tudi položnice za gospodinjstvo, mese~ ne vozovnice za dijake, dajejo naro~ ilnice za hrano, poravnavajo stroške toplega obroka.

str

Anica Lon~ ar, CSD Cerknica

Da je socialna in finan~ na stiska vse globlja, pišemo, slišimo in beremo povsod. Namesto da bi se z vsemi štirimi borili proti njej, jo samo še bolj poglabljamo in – kar je na nek na~ in absurdno – nanjo privajamo. Zdi se mi, kot da bi nam za to pošle mo~ i, da ni ve~ prave motivacije, da se no~ emo ne ne znamo zoperstaviti proti njej. Na vsakem vogalu piše, da smo v »težkih ~ asih«. Kako klišejsko se sliši. Vcepiti nam ho~ ejo, da padamo, tonemo, izdihujemo … Državnikom je eno figo mar, kaj se bo z brezposelnimi, takimi, ki so tik pred upokojitvijo, in študenti, ki so pred poklicno kariero in iš~ ejo redno zaposlitev, zgodilo. Poznam take, ki se na takšne kaoti~ ne razmere požvižgajo, in takšne – sem sodim tudi sama –, ki si zapojemo Smolarjevo »Je treba delat«. Kako že gre? »Je treba delat, ~ e ho~ eš kaj postat, je treba delat, pošteno, ne pa srat …« To~ no. To je beseda, ki jo zadnji mesec ve~ krat slišim in izre~ em kolegom, ki mi skušajo dopovedati, naj umirim svoje konje, naj ne delam toliko, naj se ne sekiram, ~ e šefu ne bom ustregla, ker itak razume današnjo krizno dobo. Seveda, kako pa druga~ e. Saj bomo res s takim tempom pre- in pogoreli vsi še prej, ko bomo do~ akali misti~ ni konec sveta. Sprašujem se, zakaj ~ akamo križem rok na boljše ~ ase, zakaj ne gremo na ulice, zakaj dobesedno ne pritisnemo ob zid delodajalce, ki že ve~ mesecev ne pla~ ujejo svojim delavcem, in zakaj konec koncev ne poprimemo za vsako delo, pa ~ eprav manj pla~ ano od naših osebnih apetitov? Raje trkamo na vrata centrov za socialno delo, Karitasa in Rde~ ega križa ter moledujemo za hrano in pla~ ilo položnic. Vem, veliko jih živi pod pragom revš~ ine in si, jasno, s podpovpre~ no pla~ o ne morejo privoš~ iti dobesedno ni~ , niti za pla~ ilo osnovnih stroškov ne naberejo. Takim takoj, da se razume, odstopim del svoje pla~ e, ~ e ne bi tudi sama do zadnjega dneva trgala liste marjetice in se spraševala, se bo ali se ne bo izšlo. Ni~ nenavadnega, kajne? Jezi me, da se vse vrti okrog teh »frdamanih« evrskih fi~ nikov. Po drugi strani pa se nasmejem, da se moji znanci ne ukvarjajo s krizo svojih srednjih let in naše družbe. Tudi slednja je v tem pahorjanstvu totalno zabredla. Na tem mestu izpostavljam tudi krizo vrednot, med katerimi je, tako so me vzgajali, to blaženo delo. In kako smo ga razvrednotili!

vedala Lidija Obreza, direktorica logaškega centra za socialno delo. Višina pomo~ i je od 38,91 evra za posameznike, ki imajo še druge prejemke, do 665,61 evra za družine brez prejemkov. »Višino minimalnega dohodka za posameznega družinskega ~ lana, ki predstavlja cenzus za pridobitev pomo~ i, je dolo~ ila država,« je pojasnila Obrezova. »Dodelitev in višina pomo~ i sta odvisni od števila družinskih ~ lanov in premoženjskega stanja posameznikov oziroma družine.« Tudi v ob~ ini Logatec je gospodarska kriza v zadnjih letih predvsem zaradi ukinjanja deLogatec: ste~ aji lovnih mest v KLI Logatec, IUV pognali ljudi v stisko Vrhnika in še nekaterih drugih podjetjih ter zasebnih delodajalDenarno socialno pomo~ v Logatcu prejema 145 ljudi, od tega cih številne družine in posameje 15 do 20 prejemnikov izredne znike pripeljala v hudo stisko. 0 30 30, www.kd-zivljenje.si denarne pomo~ i, nam je po-

Notranjsko kraške novice_Stranka je v središču naše pozornosti_83x47,5.indd 1

4.3.2011 14:43:39

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Najve~ prošenj za pla~ilo položnic

str

 Alenka Bev~ i~

Vse daljše vrste pred Rde~im križem in Karitasom – Kriza se najbolj pozna tam, kjer so ljudje izgubili službe pa znajdejo v trenutni stiski. Ljudem veliko pomeni tudi to, da jim nekdo prisluhne, ko sami ne najdejo ve~ izhoda. »Pogosto se ne znajdejo, ne vedo, kam naj se obrnejo in kdo jim lahko pomaga. V~ asih se moramo s kom tudi usesti in mu svetovati, kaj naj naredi, da bo lažje preživel,« pripoveduje Zinka Vadnjal.

Notranjska – Na Rde~ i križ in Karitas se v zadnjem ~ asu obra~ a vse ve~ ljudi, ~ eprav krize ne ob~ utijo povsod enako – marsikje se stanje sicer slabša, vendar se to pri prošnjah za pomo~ bistveno še ne pozna, v Logatcu, Cerknici in na Rakeku pa je število prosilcev že mo~ no naraslo. Pomagajo s prehrambnimi paketi in obla~ ili, najve~ ljudi pa prosi za pla~ ilo položnic, za katere pa imajo dobrodelne organizacije najmanj sredstev. vilo ljudi, ki se zate~ ejo k njim, kar za 40 odstotkov višje. Najmanj se kriza pozna v Postojni in Pivki. »Bali smo se navala presežnih delavcev iz Javorja, pa se je na sre~ o izkazalo, da ne bo množi~ nega odpuš~ anja,« pravi Erika Dekleva, sekretarka postojnskega Rde~ ega križa. »Prosilcev je ve~ kot v~ asih, vendar se njihovo število za zdaj ni bistveno pove~ alo,« pritrjuje še vodja Dekanijske Karitas Postojna Zinka Vadnjal.

Najve~ prošenj za pla~ ilo položnic Tako Rde~ i križ kot Karitas prosilcem za pomo~ pomagata s paketi hrane, ki vsebujejo osnovna živila, ponekod pa tudi pralni prašek. Samo na Rde~ em križu v Postojni so tako minulo leto razdelili 30 ton hrane. Še ve~ je pa je povpraševanje po pla~ ilu položnic. »Doslej smo pomaga-

Darovalcev vse manj

FOTO: ALENKA BEV^I ^

Ljudi, ki se obra~ ajo na Karitas in Rde~ i križ, je vsak dan ve~ v Cerknici, tako ocenjujejo, da se je njihovo število v zadnjem ~ asu pove~ alo za 20 odstotkov. »Po hrano vsaki~ pride ve~ kot 30 prosilcev in vsaki~ je kdo na novo zraven,« je povedala Tatjana Lužar, vodja cerkniškega Karitasa, ki opozarja tudi, da se je število ljudi, ki potrebujejo pomo~ na Rakeku zelo pove~ alo. »Na Rakek se je priselilo veliko ljudi. Mnogi so bili zaposleni v podjetju Kli ali na Slovenskih železnicah ter pri zasebnikih, zdaj so izgubili službe, stari so ve~ kot 40 let, njihovi otroci pa se še šolajo,« pripoveduje Lužarjeva. »Vsak mesec poskrbimo za 111 gospodinjstev oziroma 340 ljudi,« dodaja še sekretarka Rde~ ega križa Cerknica Nina Jeri~ . Da se kriza še kako pozna, potrjuje tudi vodja Karitasa iz Logatca Marija Klan~ ar, ki ocenjuje, da je šte-

Predsednica OZRK Cerknica–Loška dolina–Bloke Aleksandra Šega in predsednica nadzornega odbora Slavka Teli~ med deljenjem humanitarne pomo~ i. li pri pla~ ilu položnic v vrednosti 2.600 evrov 16 prosilcem ali gospodinjstvom. Ve~ inoma so to matere samohranilke, starejši ljudje s pokojnino in ob~ ani, ki so ostali brez služb,« pravi Nina Jeri~ . Na Rde~ em križu v Postojni

pravijo, da denarja za položnice nimajo, pla~ ajo pa jih na vseh Karitasih, vendar le za osnovne stroške, kot so najemnine, ogrevanje, elektrika in voda, povsod pa pomagajo tudi pri nakupu šolskih potrebš~ in. Najmanj je

povpraševanja po obleki in obutvi, ki jo imajo v vseh skladiš~ ih dovolj. Za to, da prosilci pomo~ dobijo, morajo prinesti potrdila o premoženjskem stanju, ~ eprav pomagajo tudi ljudem, ki sicer nimajo težav s preživetjem, se

Obe organizaciji se tudi sami soo~ ata s pomanjkanjem sredstev. »Ljudje še vedno veliko darujejo, vendar ne ve~ toliko, kot so v~ asih,« je povedala Marija Klan~ ar. Nekaj denarja in izdelkov na Karitasu dobijo iz nabirk, dobrodelnih prireditev, od ob~ in in darovalcev, na Rde~ em križu, ki ga financirajo ob~ ine, pa se marsikje soo~ ajo s pomanjkanjem, ker jim ob~ ine ne namenijo dovolj denarja. »Ena od težav, s katero se sre~ ujemo, je tudi ta, da velikokrat s pomo~ jo prostovoljcev in prostovoljk pomo~ dostavimo tistim, ki prevoza nimajo in ne morejo priti po pomo~ v skladiš~ e, pri tem pa nastajajo stroški kilometrin, ki ga moramo povrniti,« dodaja Nina Jeri~ iz cerkniškega Rde~ ega Križa.

Ko izterjevalci nimajo kaj vzeti Med najemniki neprofitnih stanovanj so tudi taki, ki ne pla~ ajo po ve~ mesecev – Izterjava dolga ni vedno uspešna Ob~ ine ljudem lahko pomagajo na razli~ ne na~ ine; eden od njih je oddaja neprofitnih stanovanj, najemnine zanje pa lahko tudi subvencionirajo. Najemniki položnice ve~ inoma redno poravnajo, a se kljub temu zgodi, da jih nekaj ostane nepla~ anih; nekatere od njih tudi ve~ let. V takem primeru ob~ ini ostaneta sodna pot in izterjava, a kaj, ko se velikokrat zgodi, da izterjevalci najemniku nimajo kaj vzeti.

Prilagodljivost še nikoli ni bila tako vznemirljiva.

vse zakonske možnosti za izterjavo. Sicer pa tudi v Postojni skoraj 20 odstotkov najemnikov ob~ asno zamuja s pla~ ilom, a le nekaj odstotkov je takih, ki ne pla~ ujejo dlje ~ asa. »Ko opominjanje ne zaleže in se dolgovi ve~ ajo, ob~ ina vodi ustrezne postopke, izvršbe in odpovedi najemnih pogodb pri pristojnih sodiš~ ih,« je povedala Karmen Gulje. V Logatcu ve~ inoma redno pla~ ujejo najemnino. Kot je povedala Romana Hribar, je nepla~ nikov trenutno pet, ob~ ini dolgujejo slabih tri tiso~ evrov. »V Pivki v zadnjem ~ asu, predvsem med poletnimi po~ itnicami in v za~ etku šolskega leta, opažamo, da deset odstotkov družin obveznosti ne poravnava redno, ampak z nekajmese~ nim zamikom,« je povedala direktorica ob~ inske uprave Mihaela Smrdel. S tistimi, ki dolga ne poravnajo, poskušajo poiskati primerno rešitev, a jim v~ asih kljub temu preostane le še sodna pot, nekajkrat pa so vložili tožbo za prekinitev najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja.

Nova Opel Astra Sports Tourer je polna inovacij in napredne tehnologije, ki jo postavlja v sam vrh. Udobje in prilagodljivost tako spremenita vsako vožnjo v nepozabno popotovanje.

Najemnine lahko subvencionirajo

Kot pravi direktorica cerkniške ob~ inske uprave Irena Zalar, nekaj najemnikov zamuja s pla~ ilom najemnine. Opomni-

jo jih, ~ e to ni dovolj, gredo v izvršbo prek sodiš~ a. Zalarjeva pravi, da v~ asih izvršitelji dolžniku nimajo kaj vzeti. »Nimajo ne

premoženja ne ve~ jih premi~ nih stvari, njihovi dohodki so ponavadi obremenjeni do zakonske višine odtrgljaja.« Tudi v Loški dolini imajo nekaj zamudnikov. »Pet stanovalcev ne pla~ uje redno že nekaj let, nekaj pa je takih, ki so dolžni za par mesecev,« pravi Nataša Zbašnik. Zara~ unajo jim zamudne obresti, tistim, ki najemnine ne pla~ ajo ve~ kot leto dni, poskušajo dolg izterjati.

Nova Opel Astra Sports Tourer.

Občutite vožnjo.

www.opel-urbas.com Povprečna poraba goriva: od 4,1 do 7,5 l/100 km. Emisije CO2: od 109 do 177 g/km. Slika je simbolna.

Avtotehna Vis in Urbas Postojnska cesta 37, Rakek, tel.: 01 / 705 25 55

Na Blokah se jim je le enkrat zgodilo, da so morali do najemnine priti z izterjavo. Najemniki redno pla~ ujejo tudi položnice za elektriko in komunalo. »Enkrat smo poravnali ra~ une za elektri~ no energijo, ker se je lastnik odselil in ni poravnal vseh ra~ unov,« pravi Jožica Anzeljc. Postojnska ob~ ina pa je nekajkrat poravnala obratovalne stroške upravniku, ki je iz~ rpal

 Petra Tr~ ek

Ob~ ine lahko subvencionirajo neprofitno najemnino, in sicer glede na višino dohodkov najemnika, najve~ pa 80 odstotkov. Ob~ ina Cerknica subvencionira 30 upravi~ encem, na Blokah se ta potreba še ni pokazala. V Loški dolini najemnino subvencionirajo devetim najemnikom,

kar znese 405 evrov na mesec, v Logatcu pa sedmim, zaradi ~ esar gre iz prora~ una 446 evrov na mesec, pivška ob~ ina pa je v prora~ unu v ta namen rezervirala skoraj 11 tiso~ evrov, subvencijo pa prejema deset najemnikov. Ob~ ina Postojna subvencionira najemnino za neprofitna in tržna stanovanja okoli 70 ljudem, za kar na mesec zagotovijo okoli šest tiso~ evrov.

Pomo~ i je ve~ vrst Ob~ ine ljudem pomagajo tudi na druge na~ ine, med drugim prek centrov za socialno delo, Karitas in Rde~ ega križa, tudi z dobrodelnimi koncerti, ter z razli~ nimi denarnimi pomo~ mi. »Ob~ anom, ki so se za pomo~ v izjemni situaciji obrnili na ob~ ino, smo poskušali pomagati oz. smo jih napotili k ustreznim ustanovam,« pravi Hribarjeva. V Loški dolini so po dogovoru z Rde~ im križem kupili sto prehranskih paketov za ob~ ane, na Blokah pa sofinancirajo stroške prevozov na tekmovanja, šolske ekskurzije in šolska športna tekmovanja. Na Pivškem sta komisiji za ugotavljanje upravi~ enosti do denarne pomo~ i ter za stanovanjske in socialne zadeve v zadnjem letu obravnavali ve~ kot 40 vlog za razli~ ne vrste pomo~ i. »Potrebni so je zlasti otroci iz socialno šibkih družin, kjer je zaposlen le en starš in imajo ve~ je število otrok, ter odrasle nezaposljive osebe,« je povedala Mihaela Smrdel.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Slovenski kruh – bogastvo okusov

 Blanka Markovi~ Kocen

Logaško podjetje Bonopan je dobavitelj z najpestrejšo ponudbo kvasa za peko, širši javnosti pa bolj kot po imenu znano po blagovni znamki kvasa za gospodinjstvo FALA – Slovenci smo pri izbiri kruha ob~ utno zahtevnejši kot drugi evropski narodi Da je izdelava kvasa postopek, ki se po zahtevnosti lahko primerja kar s farmacevtsko industrijo, dobro vedo v podjetju Bonopan iz Logatca, h~ erinski družbi francoske multinacionalke Lesaffre, ki že 150 let uspešno razvija in svoje bogato strokovno znanje prenaša v živilsko industrijo. V svoji osnovni dejavnosti, proizvodnji kvasa, zavzema vodilni položaj na svetu. Mirjam Kav~ i~ , izvršna direktorica Bonopana, nam je v pogovoru med drugim razkrila, kako kljub dolgoletni krizi v živilski industriji ohranjati prednost pred konkurenco in predvsem, kako zahtevni smo Slovenci pri izbiri kruha.

kor ne opravi~ uje takšne proizvodnje. Naši poslovni partnerji so v bistvu vsi slovenski peki. Seveda se najdejo tudi taki, ki z nami ne poslujejo, tako da konkurenca vedno deluje in nas ohranja v kondiciji. Tudi slovenske trgovine so naši partnerji, saj prodajamo kvas tudi za kon~ nega potrošnika. Naši kupci so pravzaprav vse trgovske verige raZakaj se je po vašem mnenju zen Hofra in Lidla, ki imata izklju~ no skupina Lesaffre odlo~ ila za ustanovitev h~ erinske družbe samo svojo vrsto kvasa. Naši potrov Sloveniji? šniki dobro poznajo Multinacionalka Lesaffre je še vedno družinsko podjetje, kar je, našo blagovno znamglede na velikost, ki jo predsta- ko Fala. vlja v svetu, presenetljivo. SploKakšne so po vašna javnost tega podjetja ne pozna, v svoji panogi pa je zelo šem mnenju uveljavljeno, saj pokriva tretjino posledice svetovne proizvodnje kvasa, pri- združevanja pekovskih sotno je na vseh celinah in zadružb? posluje okoli 7000 ljudi. Glede na to, da poslujejo po Slovenci smo vsej Evropi, je bila za Lesaffre tudi Slovenija izjemno zanimiv izjetrg. Zelo smo ponosni na to, da upravi~ ujemo njihova pri~ akovanja, ~ eprav je naš trg zelo majhen.

svoj recept, Bonopan pa za vsak prejeti recept oddvoji od svojih sredstev 3 evre za dobrodelni namen. Prav tako nismo dovolj opazno, glasno in pogosto komunicirali to aktivnost, da bi nanjo opozorili dovolj široko javnost.

vrednote izhaja iz izkušnje, ker smo kot mlada družina z otroki ogromno pekli. Otroci, ki so zdaj že odrasli, se tega spominjajo in vedno ponavljajo, da je bil to zanje najlepši ~ as. Najlepše, kar smo doživljali skupaj, je bilo to, Ali kaj podobnega na~ rtujete ko smo skupaj pekli, pravijo. Ne omenjajo tega, kako smo hodili tudi letos? Razmišljamo o tem. Verje- na po~ itnice, izlete in podobno, tno pa bomo akcijo izpe- ampak peko. Iz osebnih izkuljali proti koncu leta, kajti šenj želim torej spomniti, da za otroka ni bistveno, da je v vseh velika no~ , pust, boži~ krožkih, izvenšolskih dejavnoin novo leto so naše glavne sezone, ko de- stih, tam, kjer se z njimi ukvarjajo drugi ljudje, ampak je pa~ javnost podpiramo tudi s takimi aktivnost- gotovo bolj primerno, da preživijo ve~ ~ asa doma, v družini … mi. Da bi govorila o ^e prideš domov in kuhinja diši, podrobnostih, je zdaj še malo prezgodaj, že- je ~ isto druga~ e. Najlepše je, ko limo pa s takimi akcija- otroci delajo, sami pomagajo, mi izpostavljati družino packajo. To je doživetje zanje, zate in na koncu, ko uspe, imaš in dom kot vrednoti in prek tega vzbu- nekaj pokazati. diti socialni ~ ut, ker Bliža se velika no~ – ~ as polžal nih miz, tudi pekovskih dovsi brot. To je za vaše poslovanje lju- verjetno poseben ~ as? Res je, imamo tri poslovne vrhunce. Bolj se odrazijo pri gospodinjskem kvasu kot v samem pekovskem segmentu. Tu so res najve~ ja odstopanja. Na ta ~ as se pripravljamo tako, da zagotovimo dovolj zalog in polne police, pa tudi degustaciKako je vaši materinski družbi je, ki so priložnost, da spregouspelo ohraniti vodilni položaj vorimo kakšno besedo z našiv svetu, Bonopanu pa v Slovemi zvestimi odjemalci. Imamo niji, saj je vendarle znano, da posebno pospeševalno ekipo, je živilska industrija že kako desetletje v hudi krizi? ki skrbi tako za izvedbo deguPo mojem mnenju je pri Lesafstacij kot to, da je kvas stalno fru klju~ nega pomena zavedalepo in pregledno razvrš~ en na nje, da je obstoj odvisen od policah. Posebej ob praznikih je Mirjam Kav~ i~ , izvršna direktorica: »Slovenci smo izjemno zahtevni, kar zadeva kakovost kruha, imamo velika mo~ nega razvoja. V njihovem kriza, ker je za kvas na razporazvojnem centru je prek 120 lago zelo malo prostora. Vemo, pri~ akovanja. Blagovne znamke kruhov so pri Slovencih nekaj povsem obi~ ajnega.« znanstvenikov, ki se ukvarjada je zaposlenih v trgovinah jo izklju~ no z raziskovalnim vedno manj, zato nimajo ~ asa, delom. Njihovi številni patenti da bi sami zlagali kvas na polise še z regionalno razli~ nostjo: sicer veljamo za so~ utne in ra- dje nimajo sre~ e, da bi lahko mno zahtevni, kar zadeva kase v pekarski panogi izjemno kovost kruha imamo velika od severa do juga, od vzhoda dodarne, a morebiti smo se že uživali ob praznikih v krogu ce. Z urejeno podobo police pa uspešno uveljavljajo. Tudi sami pri~ akovanja. Zato so centralido zahoda so velike razlike v svojih najdražjih, obdani z vse- želi naš slon~ ek Fala spomniti malo naveli~ ali tovrstnih akcij. jih predstavljamo svojim pozacije proizvodnje in ukinjanje okusih, tipih kruha, ~ esar druge Seveda krivim za slabši rezultat mi dobrotami. gospodinje, da ~ aka na njihov slovnim partnerjem in uspešno malih lokalnih pekarn vedno države ne poznajo. bolj kot zunanje dejavnike nas nakup. Pa tudi vse oglaševaltržimo. Kot majhen trg smo na- imele poleg pozitivnih stroškovsame. Verjetno nismo dovolj Morda bi kot predstavnik ske kampanje skoncentriramo Kaj pa vam osebno pomeni mre~ prisiljeni, da smo bistveno nih u~ inkov tudi negativne v družbe francoskega porekla le jasno komunicirali, da rabijo na praznike, torej del tudi na družina? bolj inovativni kot igralci na ve- odzivih potrošnikov, ki so bili omenila kot slabost primer fran- naši potrošniki prispevati zgolj velikono~ no obdobje. Morda ob~ utenje družine kot likih trgih, kjer je posle mogo~ e vajeni tradicionalne lokalne ka- coskih baget. Te so pri nas dorealizirati tudi s skromnejšo kovosti kruhov in so obi~ ajno bile zna~ aj poceni izdelka ne ponudbo. Nenehno moramo le s težavo sprejeli poenoteno ravno zavidljive kakovosti. Prva zagotavljati bogastvo izdelkov, nacionalno kakovost in nekoli- tradicionalna francoska bageta da lahko iš~ emo vedno nove ko spremenjene okuse njihovih se od te mo~ no razlikuje. Zapriložnosti. »doma~ ih« kruhov. njo je zna~ ilna bogata aroma, zna~ ilen rustikalen videz, kar je Kdo so vaši konkurentje in Smo bolj zahtevni kot drugi predvsem rezultat dolgotrajnekdo poslovni partnerji v peevropski narodi? ga procesa in ro~ nega dela. A karski industriji? Vsekakor! Mislim, da ob~ utno se trudimo, da bi se tudi to spreV Sloveniji kvasa ne proizvajabolj. S kolegi se veliko sre~ uje- menilo. Takšno tradicionalno je mo, k nam prihaja iz Avstrije, mo, pogovarjamo o tem, kaj se mogo~ e najti na policah Spara Nem~ ije, Italije in Srbije, Bono- kje dogaja. Na Madžarskem, pod Premium blagovno znamko, pan uvaža svežega iz Madžar- denimo, se je šele pred kratpri nekaterih manjših zasebnih ske in Hrvaške, kjer sta naši kim za~ ela uveljavljati blagovna pekarnah, prepri~ ana pa sem, sestrski podjetji, ostale vrste iz znamka kruha, ki so jo predsta- da bodo v zelo kratkem ~ asu Francije, kjer je tudi naša cenvili naši kolegi. Madžari doslej tudi velike pekarne uspele potrala. Pred mnogo leti je v Sloniso poznali blagovnih znamk nuditi takšen izdelek kljub omeveniji Pivovarna Union poleg kruha. Pri nas, nasprotno, ne njenim zahtevam pri izdelavi. pivskega kvasa proizvajala še poznamo kruha, ki ne bi imel pekovskega, vendar je tudi pri blagovne znamke, razen poce- Lani ste pred veliko no~ jo slednjem klju~ na kriti~ na masa. ni kruhov, kjer je le cena klju~ ni pripravili dobrodelno akcijo. Proizvodnja kvasa je namre~ element komuniciranja. Vedno Kakšen je bil odziv, kolikšna si šteje v čast, da izjemno draga in zahtevna. Go- to~ no vemo, kakšna je kakozbrana sredstva? sme skupaj z vami deliti vorimo o živem organizmu, ki vost kruha z dolo~ enim imePripravili smo že ve~ dobroživi tudi v naših hladilnikih. To nom, kakšno skorjo je pri~ ako- delnih akcij, prek Karitasa, za praznično mizo. je skoraj kot farmacevtska pro- vati, kakšno sredico, okus, iz varno hišo ... Žal, z lansko akizvodnja in zahteva zelo veliko kakšne moke je narejen ... cijo prek Karitasa za socialno maso, zaradi ~ esar Slovenija Kakovost kruhov v Sloveniogrožene družine nismo dosekot majhen trg stroškovno nika- ji je zelo dobra, odlikujemo pa gli želenega odziva. Slovenci Bonopan d.o.o., Obrtniška 6f, 1370 Logatec, www.bonopan.si

Tradicija odličnost Tradicijain in odličnost v v vseh vaših receptih vseh vaših receptih

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Najve~ ja naložba v najtežjih ~ asih

 Veronika Rupnik

Gospodarski »oskar« Termoplastom-Plama, ki so v zadnjih petih letih prihodke pove~ ali z 12 na 19 milijonov nekaj novih partnerjev v Srbiji in Bosni.

Postojna, 2. marec – Med letošnjimi dobitniki nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke je tudi podjetje iz naše regije, Termoplasti-Plama Podgrad, saj zadnja leta posluje z dobi~ kom in vztrajno raste. Termoplasti-Plama so med sedmimi letošnjimi nagrajenci, ki jim je po besedah predsednika zbornice Stojana Bindra skupna inovativnost, kreativnost in usmerjenost v razvoj, hkrati pa so družbeno odgovorni in socialno usmerjeni. »Sre~ o imamo z lastniki, ki niso zahtevali izpla~ ila dividend, zato smo zadnjih osem let vsa dobi~ ek vlagali v razvoj,« je izpostavil direktor Jože Ceglar.

Milijon ~ istega dobi~ ka

Termoplasti-Plama so lani ustvarili 19 milijonov evrov prihodkov, predlani 14. ^isti dobi~ ek se je v zadnjih petih letih gibal med 600 tiso~ in milijon evrov. Podjetje ima 73 zaposlenih, vklju~ no z invalidskim podjetjem pa 117. trgi pa so Nizozemska, Danska, Nem~ ija, Avstrija, Švica, pa tudi ^eška, v zadnjem letu pa imajo

Optika do konca naslednjega leta Pivka – Ob~ ina Pivka je že tretji~ kandidirala na razpisu za širokopasovno povezavo in tokrat tudi uspela. Optiko bodo dobili v vseh krajih po ob~ ini, razen na Šilentabru in Jurš~ ah. »Na Jurš~ ah že imajo širokopasovno povezavo, na Šilentabru pa je samo ena bela lisa, zato bomo problem rešili z brezži~ no povezavo,« pojasnjuje župan ob~ ine Pivka Robert Smrdelj. Celotna investicija je vredna kar 4,5 milijona evrov, od tega bo 60 odstotkov vrednosti financirala Evropska unija, preostanek pa zasebni partner, podjetje Kaltna iz Ljubljane, ki je bilo že pred tremi leti izbrano z razpisom. Investicija mora biti kon~ ana v 18 mesecih od podpisa pogodbe, kar pomeni, da bodo imeli prebivalci možnost dostopa do širokopasovne povezave, ki bo omogo~ ala prenos podatkov 100 MB na sekundo že pred koncem leta 2012 oziroma že prej, saj bodo priklope omogo~ ili takoj, ko bodo kon~ ali dela v posameznem kraju. »Optika pomeni za ob~ ino eno najve~ jih pridobitev v zadnjih desetih letih,« je še povedal Smrdelj. ab

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Termoplasti Plama, ki se ukvarjajo s proizvodnjo polietilenske embalaže, so v najbolj kriznem letu 2009 proizvodnjo pove~ ali, dokon~ ali pa tudi tri milijonsko naložbo v nov proizvodni obrat, kar jim je lani prineslo 30-odsotno rast prihodkov in kar 40odsotno pove~ anje izvoza. Tudi letos na~ rtujejo rast. »Toda za to se bomo morali še bolj usmeriti na tuja tržiš~ a, saj naši doma~ i kupci žal umirajo iz dneva v dan,« je povedal Ceglar. Podjetje sicer že sedaj 60 odstotkov izdelkov z visoko dodano vrednostjo izvozi, njihovi glavni

Edinstven primer

Jože Ceglar pravi, da so v krizi prav posebej skrbeli, da ne bi odpuš~ ali, rajši so se maksimalno angažirali pri iskanju novih proizvodov in novih tržiš~ .

»Direktorji, posebno v zadnjem obdobju, veljajo skoraj za kriminalce, toda pozablja se, da je direktorjev na ~ rnih listah morda 20, za ostalih 3000, ki delujejo pošteno in na dolge proge, pa nih~ e nima dobre besede,« je dejal Ceglar. V podjetje se je po nekaj letnem umiku vrnil leta 2002 po uspešno izpeljani prisilni poravnavi. »Mislim, da smo edinstven primer pri nas, saj smo ve~ ino upnikov popla~ ali 100-odstotno,« je poudaril Ceglar, ki se z oceno, da je prisilna poravnava legalna kraja, ne strinja povsem. »Nekatera podjetja resni~ no pridejo v težave in je delni odpis edina možnost za njihovo rešitev. Ko gredo v ste~ aj, obi~ ajno nima nih~ e ni~ od njih,« razmišlja, a dodaja, da je predpostavka poštenost in ne težnja po osebnem okoriš~ anju in malverzacijah.

Skoraj 11 milijonov

 Alenka Bev~ i~

V Pivki prora~ un gladko skozi – Opomin podjetju Odpad d. o. o. Pivka, 2. marec – Na mar~ evski seji so v Pivki sprejeli prora~ un v višini dobrih 10,9 milijonov. Sprejetje prora~ una je omogo~ ilo tudi sprejem letnih programov športa in kulture, odlo~ ili pa so se tudi za sodelovanje pri izvedbi projekta CERO NIK. Podjetju Odpad d. o. o. pa so s sklepom zaukazali, naj takoj po~ isti površine, ki jih onesnažuje s kovinami in motornimi olji.

Skoraj 11 milijonov prora~ una Pivški svetniki so, preden so glasovali o prora~ unu, najprej imenovali upravni odbor Lokalnega pospeševalnega centra in odbor za varovanje okolja, edini, ki ga v tem mandatu še

niso imenovali, saj so morali na prejšnji seji najprej spremeniti poslovnik. Zadnja obravnava prora~ una pa je potekala v znamenju vlaganja amandmajev, o katerih so se hitro sporazumeli. 6 tiso~ akov so namenili za nabavo košev v športni dvorani Skala, 2,5 tiso~ evrov bodo po-

rabili za šolski krožek projekta Pomagajmo (sebi in drugim), kotlovnica na lesno biomaso pa bo veljala 72 tiso~ akov, od tega bodo polovico pridobili na razpisu. Po predlogu Liste neodvisnih kandidatov bodo 5 tiso~ evrov namenili izobraževanju podjetnikov, tiso~ aka pa so dodali za mednarodni turnir mladinskih reprezentanc v košarki. Precej vro~ o razpravo je spodbudil njihov predlog naj 4 tiso~ ake, namenjene nakupu ra~ unalnikov za svetnike, raje porabijo za obnovo šole na Kalu. »Saj nas bo kdo vprašal po zdravju, ~ e bomo v teh ~ asih svetnikom kupovali ra~ unalnike. Dobimo sejnino in ra~ unalnik si lahko kupi vsak sam,« je povedal Aleš Cantarutti. Župan Robert Smrdelj je obrazložil, da svetniki prenosnikov ne bodo dobili v trajno last, ampak na reverz do konca mandata, namenjeni pa so prihranku, saj ob~ ina za papir za gradivo za seje porabi bistveno ve~ denarja, kot bi ga za nabavo ra~ unalnika, za obnovo šole na Kalu pa so predvideni drugi viri. Nekaj dvignjenih obrvi je povzro~ ila tudi postavka za vzdrževanje zelenih površin v višini 57 tiso~ evrov. Po besedah župana znesek ni bistveno druga~ en od preteklih let, bo pa prvi~ dela opravljal koncesionar, zato je znesek združen v eno postavko in nujen, ~ e ho~ ejo v ob~ ini ohraniti enako raven urejenosti. Sicer pa se prora~ un v višini 10,9 milijona evrov, ki so ga soglasno sprejeli, ne razlikuje bistveno od predloga sprejetega na prejšnji seji. Poleg prora~ una so sprejeli še letni program športa in kulture, kar bo društvom omogo~ ilo, da se prijavijo na javni poziv ob~ ine k prijavi programov in kandidirajo za

sredstva za svoje delovanje.

Onesnaževanje ni dopustno Na seji so svetniki kot javni športni objekt ob~ inskega pomena dolo~ ili še igriš~ i v Zagorju in Veliki Pristavi, s katerima upravljata obe vaški skupnosti, ter dolo~ ili ceno najema mrliške vežice v Trnju, ki bo odslej 30 evrov. Svetniki so se tudi odlo~ ili, da se bo ob~ ina pridružila ostalim ob~ inam, ki se zavzemajo za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK), obenem pa župan razložil, da odpadkov iz ob~ ine ne vozijo ve~ na deponijo v Stari vasi, saj jo je Postojna za Piv~ ane zaprla. Na seji so na dnevni red uvrstili tudi dodatno to~ ko, in sicer probleme z onesnaževanjem podjetja Odpad d. o. o. v Veliki Pristavi in v industrijski coni Neverke. Podjetje namre~ kovino brez kakršnih koli zaš~ itnih ukrepov nalaga na prostoru, ki za to ni primeren, najve~ ji problem pa je iztekanje odpadnih olj iz odloženih avtomobilov. Po besedah župana so že ve~ krat urgirali pri lastnikih in poklicali pristojne inšpekcijske službe, pa ni ni~ zaleglo, zato so na seji sprejeli sklep, da mora podjetje v roku 30 dni odstraniti vse odpadke z vseh površin, ki za odlaganje niso primerno urejene, v roku 8 dni pa vse odpadke in surovine skladiš~ ene na nepremi~ ninah ob~ ine. ^e podjetje jasnega sporo~ ila svetnikov, da takšnega obnašanja ob~ ina ne bo ve~ tolerirala, ne bo upoštevalo, bodo obvestili pristojne inšpekcijske službe, Agencijo RS za okolje ter okoljsko ministrstvo in od njih zahtevali takojšnje ukrepanje ter seznanitev ob~ inskega sveta z ukrepi.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Višino rente bo treba še izpogajati

 Veronika Rupnik

Logaški ob~ inski svet bi rento 25 evrov za tono odpadkov, pripeljanih v Cero NIK – Malo verjetno, da bi takšno višino potrdilo vseh 16 ob~ in

»Višina 25 evrov na tono se mi zdi vsekakor previsoka, ker v Logatcu ne bo odlagališ~ e, ampak le mehansko-biološka obdelava odpadkov, ki nima negativnih vplivov na okolje,« se je na predlagano višino rente odzval Gašpar Gašpar Miši~ , piranski podžupan in koordinator projekta Cero NIK. Župan Berto Menard se strinja, da mora Logatec na ra~ un centra vsekakor nekaj iztržiti, dejansko višino rente pa bodo morali s

sprejemom aneksa, ki konkretizira krovno pogodbo, potrditi ob~ inski sveti vseh sodelujo~ ih ob~ in. Medob~ insko pogodbo pa je sprejela že približno polovica ob~ in.

dnje ob centru utegnila nastati še tretja obrtna cona. Župan lokacijo pri Lomu zagovarja, ker je oddaljena od mesta in lahko dostopna. Na vprašanje, zakaj tu odpirati novo industrijsko ceno, ~ e ima Logatec že dve, pa pravi, da je bila rana odprta že z velikima bencinskim servisom in motelom. Župan je sicer napovedal, da se bo glede lokacije posvetoval tudi s strokovnjaki, geologi, krasoslovci, jamarji. Dr. Andrej Mihevc, priznan krasoslovec z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, ki sodeluje s CI, nam je povedal, da se mu lokacija pri Lomu zdi neprimerna s krasoslovnega vidika, pa tudi z vidika splošnega urejanja prostora, ker odpira novo, tretjo industrijsko cono. Problemati~ en pa se mu zdi tudi postopek, s katerim se je ob~ inska uprava lotila projekta, in sicer mimo javnosti in brez strokovne osnove. »^e bo CI izigrana, bo o nepravilnostih v postopku poro~ ala evropskim organom,« svari Mihevc. Na o~ itek, da javnosti o projektu ni pravo~ asno obvestil, je

»Kljub sodobni tehnologiji bo popoln nadzor nad iztekanji v kraška tla nemogo~ , prav tako sanacija v primeru nesre~ e.« Andrej Mihevc o problemati~ nosti lokacije pri Lomu Mihevc: »Slepomišili pred javnostjo« Drugo odprto vprašanje pri projektu je njegova lokacija. »Ob dveh obrtnih conah bi bilo nesmiselno objekt umestiti tja, kjer je sedaj gozd, v Naturo 2000,« pravi Primož Tolazzi, vodja ustanovnega odbora CI, ki izraža bojazen, da bi v priho-

klicanega sicer zajela le 448 ob~ anov, polovica anketirancev Cera NIK sploh ne pozna, od tistih, ki ga poznajo, pa se z lokacijo pri Lomu strinja polovica, petina je za lokacijo za Klijem, preostanek pa za drugo lokacijo.

Najprej presoja vplivov na okolje

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Logatec, 3. marec – Logaški ob~ inski svetniki so sprejeli aneks k medob~ inski pogodbi o projektu Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) za 17 ob~ in, ki med drugim predvideva rento 25 evrov za tono odpadkov, kar pri okrog 60 tiso~ tonah mešanih komunalnih odpadkov letno znese 1,5 milijona evrov. Ve~ svetnikov je bilo namre~ odlo~ nih, da mora Logatec za center na svojih tleh dobiti nekaj v zameno. Toda župana Berta Menarda ~ akajo še trda pogajanja z ostalimi ob~ inami, pa tudi z doma~ o javnostjo. Civilna iniciativa (CI) Logatec, pa tudi nekateri opozicijski svetniki namre~ predvideni lokaciji pri Lomu odlo~ no nasprotujejo.

»Vsaka hišna greznica bolj onesnažuje našo podtalno vodo, kot jo bo Cero NIK,« meni Berto Menard. Menard odgovoril, da so najprej po~ akali na zeleno lu~ ministrstva za okolje in prostor, zdaj pa nameravajo obveš~ anje

javnosti še okrepiti. 17. marca bo organizirana tudi okrogla miza. Kot je pokazala telefonska anketa ob~ ine, ki je od 701

Za lokacijo je sicer potrebna tudi izdelava celovite presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. »^e bo stroka ugotovila, da zemljiš~ e pri Lomu ni primerno, Cera tu ne bomo zgradili,« je dejal Menard. Rezervna lokacija je za Klijem. Toda v primeru sprememb bi, kot so opozorili nekateri logaški svetniki, utegnili zamuditi rok za ~ rpanje 35 milijonov kohezijskih sredstev, kar je 85 odstotkov 42-milijonske naložbe. Razliko bi prispevale ob~ ine glede na koli~ ino odpadkov. Vlogo za evropska sredstva je treba oddati do poletja. ^e sredstev ne bi dobili, bi poiskali zasebnega partnerja, pravi Menard. Z nekaterimi se je že pogovarjal.

Mladi parlamentarci o vplivu medijev Izbrali osnovnošolce, ki bodo regijo zastopali na otroškem parlamentu v državnem zboru Otroški parlament je nastal na pobudo u~ encev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraš~ anja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti ~ as. V otroškem parlamentu sodelujejo osnovnošolci, ki so jim v pomo~ šolski delavci ter sodelavci zveze prijateljev mladine.

V ospredju sta internet in facebook Kot je poudarila Tanja Jenko, je tema letošnjega otroškega parlamenta za u~ ence zelo zanimiva. Najbolj sta v ospredju inter-

Ajlaž Kužnik, OŠ Notranjski odred Cerknica.

opozarjajo, da ne smejo slepo verjeti vsaki informaciji, ki jo dobijo na internetu ali v drugih medijih, pri šolskem delu pa jih

spodbujajo k iskanju razli~ nih virov informacij, poleg interneta tudi knjižno gradivo, ustne vire in drugo.

na mlade. »Tudi manipulirajo z nami, delajo, kar se jim zaho~ e, kar ima svoje posledice, zato je veliko žrtev medijev.« Aljaž spremlja televizijo in internet, v avtu tudi radio. »Internet je za nas mlade nadomestilo televizije in radia, saj ima tako zvok kot sliko, poleg tega je na internetu vse bolj dostopno.« Kljub temu Aljaž pravi, da na internetu ne preživi ve~ kot pol ure na dan.

FOTO: PETRA T R^ EK

net in facebook, s katerima se ve~ ina osnovnošolcev sre~ uje vsak dan. »Trenutno je moja odvisnost facebook, televizije ne gledam, ~ asopise berem le redko, zelo rada pa knjige,« pravi mlada parlamentarka Vesna Teja Risti~ . Zaveda se, da je facebook lahko nevaren. »A le, ~ e pustiš, saj se lahko zavaruješ, kar pa je stvar posameznika.« Vesna Teja meni, da se mladi zavedajo nevarnosti medijev, a temu ne dajejo pravega pomena. »Vemo, kaj se lahko zgodi narobe, a se s tem nih~ e ne ukvarja.« Zato pa je zadovoljna, da je lahko na otroškem parlamentu z vrstniki nekoliko ve~ razpravljala prav o tem. Tudi Aljaž Kužnik se zaveda, da imajo mediji precejšen vpliv

Medijem ne gre slepo zaupati Jenkova je zadovoljna, da so u~ enci z velikim zanimanjem sprejeli temo letošnjega otroškega parlamenta. Meni, da se otroci za~ enjajo zavedati nevarnosti interneta pa tudi pasti dru-

U~ enci so na regijskem parlamentu aktivno sodelovali in se vklju~ evali v debato.

Italijanski kupec tik pred zdajci odstopil od posla F OTO: PE TR A T R ^EK

Na regijskem parlamentu v Cerknici so spregovorili predstavniki osnovnih šol Prestranek, heroja Janeza Hribarja Stari trg, Notranjskega odreda Cerknica, 11. maja Grahovo, 8 talcev Logatec, Tabor Logatec ter obeh vrhniških šol. U~ enci so se z vprašanji o medijih obrnili tudi na ravnateljico cerkniške šole Marijo Braniselj, župana Marka Ruparja ter vodjo cerkniškega policijskega okoliša Matjaža Kandži~ a. Po zanimivi razpravi so u~ enci izvolili parlamentarce, ki bodo zastopali interese svojih vrstnikov na državnem otroškem parlamentu; prejšnja leta je regija imela štiri predstavnike, letos pa prvi~ pet. 21. marca bodo v državnem zboru tako spregovorili Benjamin Agi} iz Prestranka, Vesna Taja Risti} iz OŠ 8 talcev Logatec ter Petra Jesenšek, Tinkara Nared in Aljaž Kužnik iz cerkniške šole, ki jo obiskuje tudi Sara Ana Intihar, ki bo parlamentarce spremljala kot novinarka.

gih medijev. »Sprva so mogo~ e zelo naivni, potem pa odkrijejo, da gre za zanke, ki usmerjajo naša razmišljanja.« U~ ence

Otroški parlament

F OTO: PE TR A T R ^EK

Cerknica, 3. marec – Predstavniki osmih osnovnih šol so na regijskem otroškem parlamentu razpravljali o vplivu medijev in družbe na oblikovanje mladostnikov. Ugotavljali so, da so jim bližje elektronski mediji, katerih slabosti pa se ne zavedajo dovolj. »Odziv u~ encev na letošnji otroški parlament je bil velik, saj se s to temo sre~ ujejo vsak dan,« je povedala mentorica šolskega parlamenta na cerkniški osnovni šoli Tanja Jenko.

 Petra Tr~ ek

Vesna Teja Risti~ , OŠ 8 talcev Logatec.

Postojna, 7. marec – Program hidravli~ nih dvigal zaenkrat ostaja v lasti družbe Liv hidravlika in kolesa, saj je italijanski kupec Fassi tik pred zdajci odstopil od posla. V prejšnji številki smo poro~ ali, da bi morala družba Fassi Dvigalo, ki jo je v Sloveniji ustanovila krovna družba Fassi, prav na dan našega izida pla~ ati kupnino, a italijanskega kupca ni bilo k notarju, ~ eprav je pred tem podpisal predpogodbo in pla~ al tudi varš~ ino. Poleg programa dvigal je nameraval prevzeti tudi proizvodno halo, opremo, zaloge in 50 zaposlenih, vendar tudi kasnejši poskus dogovora med vodstvoma obeh družb ni bil uspešen. Kot je povedal Boris Jelen, direktor družbe Liv hidravlika in kolesa, se je zalomilo pri ceni, saj Italijani niso bili pripravljeni pla~ ati toliko, kot so se pred ~ asom pisno obvezali. Sicer pa je Jelen zagotovil, da propad posla ne bo vplival na poslovanje družbe in zaposlene, saj imajo dovolj naro~ il. vr

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Najboljša sta Alenka Jakša in Jan Hribar  Petra Tr~ ek

V Cerknici so podelili priznanja najboljšim športnikom lanskega leta

30 let delovanja društva Sovica Priznanje za izredne dosežke v množi~ no rekreativnem športu je športna zveza podelila Aniti Kos iz Telesnokulturnega društva Sovica, temu društvu pa je šlo tudi posebno priznanje za športne dosežke ob 30-letnici delovanja. V teh letih so med drugim pripravljali ^ebohinov memorial v malem nogometu, tek na Slivnico in dali pobudo za Notranjski tekaški pokal. Za pomo~ in podporo so se ~ lani društva ob~ ini zahvalili s posebnim priznanjem, društvo pa se je ob~ ini – prav tako s priznanjem – zahvalilo za dosedanjo pomo~ pri svojem delovanju. Športna zveza je kot glavni organizator Notranjskega tekaškega pokala podelila še posebni priznanji za najšolo pokala v lanskem letu tako glede števila

Priznanja tudi varovancem VDC Cerkniški enoti varstvenodelovnega centra sta Gornik in Rupar podelila priznanje za odli~ ne rezultate na tekmovanju v namiznem tenisu na specialni olimpijadi Slovenije, enako priznanje so dobili tudi varovanci centra Magda Mlakar, Rok Modic in Marijo Žnidari~ . Franc Kranjc iz TSD Sovica je bil nagrajen za svoj izjemen prispevek športu v ob~ ini, medtem ko so Darijan Vizjak iz Ping pong kluba Rakek, Jože Udovi~ iz Nogometnega kluba Rakek ter Gregor Pokleka, Franc Štemberger in Janez Žnidarši~ iz Kegljaškega kluba Brest prejeli priznanje za uspešnega športnega delavca. Najuspešnejši ženski in moški športni kolektiv v lanskem letu sta ekipi Kegljaškega kluba Brest, iz katerega prihajajo tudi najbolj perspektivni mladi cerkniški športniki: Simon Miši~ , Ajda Ule, Do-

Kon~ an zimski pokal v agilityju Postojnsko društvo organizator pokala – Skupno najboljša uvrstitev 7. mesto Postojna, 12. februar – ^lani Športno kinološkega društva Postojna so kon~ ali s tekmovanji v Zimskem pokalu Mr. Pet 2010/2011. Skupno sta najboljši rezultat med Postojn~ ani zabeležili Irena Murovec in kodrica Ika v kategoriji A3 small, kjer sta osvojili 7. mesto. To zimo je Športno kinološko društvo Postojna že 9 organiziralo zimski pokal v agilitiyu. Treh tekem psov in njihovih vodnikov v premagovanju razli~ nih ovir se je udeležilo kar 164 parov; poleg doma~ ih tekmovalcev tudi športniki iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije. »Vrste postojnskih tekmovalcev so v zadnjem letu zelo razred~ ene zaradi bolezni in starosti kužkov, vendar kljub temu na vsaki tekmi zabeležijo najmanj en odli~ en rezultat,« je povedala Cecilija Majcen, ki je tekmovala z mešanko Bricciolo. Na prvi tekmi sredi decembra sta bili od postojnskih tekmovalcev najboljši Irena Murovec in pudlica Ika s 5. mestom v kategoriji A3 small, v kategoriji A1 large pa sta se s progo v jahalnici na

gradu Prestranek prvi~ spopadla Zlatko Gorjan in psi~ ka pasme border collie Luna ter zasedla 10. mesto. Irena Murovec in Ika sta bili najbolje uvrš~ eni ~ lanici društva s ponovnim 5. mestom tudi na januarski tekmi. Februarsko tekmo je uspelo zaklju~ iti le polovici vseh tekmovalnih parov, tudi Milanu Brezcu in kraškemu ov~ arju Ronu, ki sta bila v kategoriji A1 large 21. ter Ceciliji Majcen, ki se je z mešanko Bricciolo zavihtela na 10. mesto v kategoriji A3 medium. V seštevku treh tekem je Zlatko Gorjan z Luno zasedel 20. mesto, Milan Brezec in Ron sta bila 32., Cecilija Majcen in Bricciola sta se uvrstili na skupno 13. mesto, najboljši rezultat pa sta s skupnim 7. mestom zabeležili Irena Murovec in Ika.

Kužki tudi v pomo~ ^lani društva pa ne tekmujejo samo v agilitiyju, temve~ se udeležujejo tudi razstav pasemskih psov. Najuspešnejši sta Nadija Parunov s psi~ ko Zano, pasme chiperke, ki sta januarja na mednarodni razstavi v Ljubljani osvojili dva naslova mladinskega šampiona Slovenije ter po naslovu mladinskega šampiona Hrvaške in kvalifikaciji za udeležbo na tekmi svetovnega formata CRAFTC 2011 pridobili še kvalifikacijo za prihodnje leto. Na ljubljanski razstavi je sodelovala tudi Alenka Gorjan z border collie Luno. Z oceno odli~ no sta zasedli tretje mesto. Sicer pa poleg tekmovanj ~ lani društva s svojimi pasjimi prijatelji obiskujejo tudi šole, vrtce in domove za ostarele po regiji, dva njihova kužka pa sta tudi ~ lana Ta~ k pomaga~ k, terapevtskih psov, ki pomagajo pri rehabilitaciji starejših in otrok v bolnišnicah oziroma domovih za ostarele. ab

Predavanje in delavnica o žganjekuhi Pivka, 15. februar – Sekcija žganjekuharjev, ki deluje v okviru Turisti~ nega društva Pivka in jo vodi Boris Klemen, je tudi letos organizirala predavanje, na katerem skuša vse pridelovalce žganja ~ im bolj izobraziti, kje in na kaj paziti pri postopku kuhanja in mešanja ter kako pridelati prvovrstno pija~ o. Letošnja tema predavanja in delavnice je bila »Ocenjevanje žganj in spoznavanje napak«. Predavanje je potekalo v prostorih pivške gostilne Ka-ra, udeležilo pa se ga je približno šestdeset privržencev žganjekuhe, ki nestrpno pri~ akujejo letos že 13. razglasitev najboljšega žganja na pivškem. p{

FOTO: FOTO ŽNI DAR ŠI ^

Gornik je zatrdil, da Cerknica ima dobre športnike. »Imamo veliko potenciala in naših športnikov se nam ni treba sramovati, nasprotno, na njih smo zelo ponosni.« Priznanje za najboljšo športnico leta 2010 v ob~ ini Cerknica si je zaslužila keglja~ ica Alenka Jakša z Vrhnike, ki tekmuje za cerkniški Brest. Na lanskem državnem prvenstvu je bila v sprintu tretja, na evropskem pokalu v Splitu je bila najboljša igralka ekipe KK Brest in je kandidatka za državno reprezentantko na letošnjem svetovnem prvenstvu. Športnik leta, Jan Hribar iz Žerovnice, se ukvarja s francoskim boksom. Kot ~ lan Športnega društva Panter je lani blestel na svetovnem prvenstvu, kjer je bil peti, na študentskem svetovnem prvenstvu pa tretji, medtem ko je na državnem prvenstvu stopil na zmagovalno stopni~ ko.

udeležencev kot števila zbranih to~ k glede na število sodelujo~ ih u~ encev. Obe so z veseljem prevzeli u~ enci osnovne šole iz Nove vasi.

men Špeh, Katja Žnidarši~ , Laura Pokleka, Tina Hren, Maruša Forjani~ , Patrik Drobni~ , Franci Veliš~ ek in Tara Ho~ evar. Cerkniška športna zveza deluje le dve leti, a Gornik pravi, da so postavili dobre temelje za razvoj

športa. Tudi Rupar je zadovoljen, a upa, da se bodo društva še bolj aktivno vklju~ ila v delovanje zveze. »Prav je, da si društva izmenjujejo izkušnje, se nau~ ijo kaj novega, z zvezo se ob~ ina lažje dogovarja o potrebnih sred-

stvih za projekte in društva, poleg tega prek nje lažje dobimo tudi državna sredstva,« pravi Rupar, medtem ko Gornik opozarja na strokovno pomo~ , ki jo nudijo društvom.

Motoriziranih objestnežev tokrat ni bilo Preventivna akcija policistov dosegla svoj namen – Poleti najve~ kršitev na Cerkniškem jezeru Postojna, 2. marec – Postojnski, cerkniški in ilirskobistriški policisti so v drugi polovici februarja v sodelovanju s pristojnimi inšpektorji izvajali poostrene nadzore nad zakonito uporabo motornih vozil v naravnem okolju. Kršitev tokrat niso zaznali, pa~ pa so s svojo prisotnostjo dosegli preventivne u~ inke. Le na obmo~ ju Kali~ a so na snegu opazili sledi motornih sani, vendar kršitelja na kraju ni bilo. »Ocenjujemo, da so k ugodnemu stanju pripomogle predvsem aktivnosti v medijih, preko katerih smo ob~ ane opozarjali na izvajanje poostrenega nadzora,« nam je povedal Maks Oblak,

tiskovni predstavnik Policijske uprave (PU) Postojna. V lanskem letu so policisti sicer obravnavali 21 kršitev, predlani 19, najve~ v poletnem ~ asu, med kršitelji pa so tako mlajši kot starejši voz-

niki razli~ nih vrst vozil: motornih koles, štirikolesnikov, terenskih vozil, osebnih vozil in motornih sani. Najbolj priljubljeni poligoni kršiteljev so obmo~ je Cerkniškega jezera ter obmo~ je Snežnika, Mašuna in Sviš~ akov. Sicer pa na PU Postojna ocenjujejo, da zgolj povišanje, zdaj nizkih glob (od 40 do 2086 evrov), težav ne bo odpravilo. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi po ve~ zapletih nov zakon vendarle pripravilo letos. vr

Novi apartmaji na Blokah Nova vas na Blokah, 23. februar – Idili~ na Bloška planota je bogatejša za nove nastanitvene kapacitete, saj so pod upraviteljema Ladi in Igorjem Klan~ arjem svoja vrata odprli Apartmaji Lavri~ , katerih lastnika sta Tatjana in Aleksander Lavri~ Pregelj. Odprtje sta pospremila legendarna Petra~ eva s Hudga vrha, ki sta s svojim hudomušnim petjem, v sicer son~ nem a hladnem dnevu, ogrela prisotne. Kot se za Bloško planoto spodobi, niso manjkale niti bloške smu~ i in duhovita pripovedka Poldeta Miši~ a, ~ lana turisti~ nega društva Bloke. Ladi Klan~ ar je zbranim v nagovoru povedala, da bo še naprej delovala v znamenju blagovne znamke »Lepu d’ s’ pršu«, ki združuje turisti~ ne ponudnike vseh treh ob~ in ter zbrane povabila k nadaljnjem sodelovanju. Pozdravnemu nagovoru sta se pridružila tudi predsednik turisti~ nega društva

Stane Korenjak ter predstavnica Ob~ ine Bloke, direktorica ob~ inske uprave Jožica Anzeljc. Sledil je ogled li~ no urejene stavbe, ki ponuja skupaj 14 ležiš~ ter finsko in turško savno, katero lahko ob predhodni rezervaciji izkori-

stijo tudi zunanji gostje. Okolica apartmajev ponuja možnost pohodništva, kolesarstva, konjeništva, jamarstva, organiziranega vodenja, v poletnem ~ asu pa tudi kopanje v bližnjem Vol~ jem jezeru. dš

F OTO : A N D R EJ H U D N IK

Cerknica, 27. februar – Predsednik Športne zveze Cerknica Milan Gornik in župan Marko Rupar sta konec februarja na odru kulturnega doma segla v roke športnikom in športnicam, ki so lani v svojih panogah dosegli najboljše rezultate, in jim podelila priznanja športne zveze najboljšim športnikom leta 2010. Med njimi je bilo najve~ ~ lanov Kegljaškega kluba Brest.

Brez Petra~ evih s Hudga vrha in bloških smu~ k na Blokah ne gre.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Fotoreportaža

V Butale 12 tiso~ obiskovalcev

Slike bogatile Budez

Letošnje pustno dogajanje na Cerkniškem je prijetno popestrila in obogatila tudi 8. samostojna razstava doma~ ega umetnika Iva Kvartu~ a-Ajve, ki je tudi sam zagret »pustar«. Njegova dela, ki so naprodaj, so si z zanimanjem ogledali obiskovalci prireditve TV ^ohovo – kanal 13 in butalskega parlamenta Budez. Kvartu~ je razstavo poimenoval Portreti v ilustraciji, svoj slog pa ozna~ il kot »abstraktno metanje barv v abstraktnem ~ asu«. Kot pravi, najraje slika brez ~ opi~ a, le s »tegelci, špohtli in platnom«. »Domišljija me vodi prek ~ loveka, žensk, dogodkov, ki se me dotaknejo,« pravi o ustvarjalnem vzgibu, ki ga vodi že 15 let. Njegova dela so vsako leto mo~ nejša in bolj izrazita, z osmo samostojno razstavo pa je naredil korak na poti do enega od svojih ciljev: želi jih postaviti vsaj 11, kolikor jih potrebuje, da se lahko poteguje za status samostojnega kulturnega delavca. pt

 Petra Tr~ ek

Tradicionalni cerkniški pustni karneval si je letos ogledalo rekordno število obiskovalcev

FOTO: VALTER LEBAN

Hotedršica – Kulturno-turisti~ no društvo Hotedršica je na pustno soboto gostilo logaške in okoliške maškare, animacijska ekipa društva Dlan na Dlan pa je poskrbela za pester 2-urni program in zabavo na pustovanju. Klovnesi Tina in Špela ter klovna Marko in Matjaž so maškaram pokazali in jih nau~ ili razli~ ne klovnovske veš~ ine in obilo otroških plesov. Klovna Špela in Marko sta se proti maškaram pomerila v vleki vrvi, najmlajši pa so prišli na svoj ra~ un s skakanjem na napihljivem gradu. Maškare so se v dveh delih predstavile vsem udeležencem pustovanja in klovnovska ekipa je najboljšim petnajstim podarila tudi nagrade. Maškare, stare od dveh do dvanajst let, so skupaj s starši in spremljevalci do zadnjega koti~ ka napolnile hotedrško dvorano. bmk

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

Pustni teden so sicer za~ eli na debeli ~ etrtek, ko so »žagali babo« in je župan Rupar oblast za teden dni predal butalskemu županu ter odprli razstavo Marka ^adeža Cerkljanski laufarji. »Prazni~ ni ~ as je tukaj, ~ as, da si nadenete maske, se oddaljite od svojih družin in greste od doma. ^as, da obiš~ ete prijatelje in se izgubite z njimi do jutra,« je butalski župan nagovoril ob~ instvo v petek, na zabavni prireditvi z Butalci in glasbenimi gosti. In so se nekateri držali njegovih besed. Sobota je bila rezervirana za male in velike maškare, ki so uživale v športni dvorani, najbolj vztrajne maske pa so pred nedeljskim karnevalom odtekle še butalski tek v maskah. Vrhunec pustnih nor~ ij, karneval, je v Cerknico spet privabil ljudi od blizu in dale~ . »Velik obisk nas zelo veseli, saj pomeni, da je cerkniški karneval prepoznaven med ljudmi,« pravi Liza Vipotnik iz Pustnega društva Cerknica. V karnevalu je sodelovalo okoli 800 ljudi. Na ulicah Butal, kakor za pustni

Množica obiskovalcev je z navdušenjem pospremila tradicionalne cerkniške pustne like. teden Cerkni~ ani poimenujejo svoje mesto, je bilo videti znane like podvodnega moža Jezerka, Š~ uke velikanke, coprniške pramatere Uršule in mlade coprnice Lize na pujsu, Butalce in Hribce, pa tudi vrsto drugih mask iz vse Slovenije. »S ponosom smo pokazali tudi figure, ki smo jih obnovili, potem ko je lani sneg podrl streho skladiš~ a pustnih likov,« sklene Vipotnikova. Pustni ~ as so v Butalah zaklju~ ili na pepelni~ no sredo, ko so pokopali pusta. »Oblast je spet šla v roke cerkniškega župana, tablo Butale pa smo za eno leto pospravili v klet,« še pravi Vipotnikova.

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

FOTO: SAŠA P LOSKI ]

Cerknica – Tradicionalni pustni karneval Slava dežele Butalske je v Cerknico pritegnil 12 tiso~ obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali okoli 50 našemljenih skupin. A karneval je bil le vrhunec pustnega dogajanja, ki so ga z žaganjem babe za~ eli na debeli ~ etrtek in zaklju~ ili s pokopom pusta na pepelni~ no sredo.

Ivo Kvartu~ -Ajva ob eni od svojih slik v duhu pustnega ~ asa v Butalah.

Postojna, 8. marec – Po postojnskih ulicah je na pustni torek potekala že 40. jubilejna pustna povorka, v kateri se je številnim obiskovalcem predstavilo 12 doma~ ih skupin in gostje iz drugih krajev. Ocenjevalno komisijo je najbolj prepri~ ala skupina iz Kala (na sliki), ki se je preoblekla v piš~ ance in ribe, saj se bo Pivki perutninarstvo na Kalu kmalu pridružil tudi Delamaris. Sicer pa na povorki, ki sta jo priredila Turisti~ na zveza Brkini, Kras, Notranjska in Turisti~ no društvo Postojna, ni manjkalo duhovitih in tudi aktualnih družbenokriti~ nih mask. Drugouvrš~ eno Gasilsko društvo Postojna je prikazalo kralja Matjaža z vitezi prazne recesijske mize, umazani posli ~ iste lopate pa so Športno kulturnemu društvu iz Orehka prinesli tretje mesto. V Postojni so gostovali tudi kurenti, škoromati, vrbovske šjme in drugi, v ~ loveške ribice in jamskega zmaja pa so se preoblekli osnovnošolci iz Bukovja in tako pokazali zadovoljstvo, da je jama ostala v doma~ ih rokah, saj »tujega no~ emo, našega ne damo,« kot so zapisali na svojem transparentu. vr

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Pokop pusta v Butalah vedno pritegne množico obiskovalcev, letos pa so spodbujali tudi dva pogumneža, ki sta se upala namakati v mrzli Cerkniš~ ici.

OKNA KLI LOgAtec ® S čutom do narave

v080 12 44

OKNA KLI LOgAtec ®

str

Ugoden nakup oken iz lesa in PVC Izkoristite subvencije EKO sklada za lesena okna pri zamenjavi

Okna KLI Logatec, d.o.o., Tovarniška 36, 1370 Logatec, info@oknakli.si, www.oknakli.si

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;5â&#x20AC;&#x192; 11. marec 2011

Pogovor

str

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 11. marec 2011

ÂťĹ˝enske so zmagovalke med poraĹženciÂŤ

ď&#x20AC;¸ Blanka Markovi~â&#x20AC;&#x160;Kocen

Kaj je za vas kakovost Ĺživljenja? To je zelo teĹžko vpraĹĄanje. Ĺ˝iveti kakovostno zame pomeni Ĺživeti v notranjem soglasju s seboj in z drugimi ter uresni~â&#x20AC;&#x160;iti svoje darove, talente. Mislim, da je vsak od nas na svetu tudi zato, da bi kaj pametnega naredil. V sluĹžbi, drugim, tistim, s katerimi ĹživiĹĄ, onim, s katerimi delaĹĄ â&#x20AC;Ś Vsi potrebujemo tudi druĹženje, prijatelje. Med njimi in sluĹžbo moramo najti ravnovesje, kajti sluĹžba nas sicer lahko zasvoji. Na~â&#x20AC;&#x160;eloma pa imamo premalo ~â&#x20AC;&#x160;asa in ve~â&#x20AC;&#x160;krat ne izbiramo tega, kar prinaĹĄa kakovost Ĺživljenja. Toda: nih~â&#x20AC;&#x160;e ob koncu Ĺživljenja ne re~â&#x20AC;&#x160;e, Ĺžal mi je, da sem premalo delal. KakĹĄno je vaĹĄe mnenje o danaĹĄnjem poloĹžaju Ĺžensk? Pravo vlogo v druĹžbi Ĺženska vedno znova iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e. DruĹžba kot takĹĄna, institucije druĹžbe, zahtevajo, da na novo definiramo vloge, tako moĹĄke kot Ĺženske. Ĺ˝enska je danes predvsem zelo obremenjena z druĹžinskim in sluĹžbenim Ĺživljenjem, zaradi ~â&#x20AC;&#x160;esar je v stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim ter med vsemi svojimi osebnimi Ĺželjami. Zdi se mi, da se preve~â&#x20AC;&#x160;podrejamo temu, kar pri~â&#x20AC;&#x160;akujejo od nas v sluĹžbi, doma. Verjetno ve~â&#x20AC;&#x160;krat zmanjka ~â&#x20AC;&#x160;asa zase, za res kakovostno Ĺživljenje.

materinstvu in skrbi za druĹžino. Prepri~â&#x20AC;&#x160;ana sem, da je zadovoljna. Tudi ona je sodobna Ĺženska. To so, na drugi strani, tudi uveljavljene Ĺženske v politiki, ekonomiji in ĹĄe kje, ~â&#x20AC;&#x160;eprav so to podro~â&#x20AC;&#x160;ja, kjer Ĺženske teĹžje najdejo svoje mesto, poloĹžaj. ViĹĄje ko greste po hierarhi~â&#x20AC;&#x160;ni lestvici v druĹžbi, manj je tam Ĺžensk. Tudi na univerzi. Vedno gre za vpraĹĄanje prioritet in Ĺživljenjskih situacij. Mislim, da bi si tako sodobna Ĺženska kot sodobni moĹĄki morala odgovoriti na vpraĹĄanje, kaj si zares Ĺželita, kje vidita sama sebe. Zanimivo je, denimo, da na univerzi Ĺže od 80-ih let naraĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a ĹĄtevilo ĹĄtudentk, ~â&#x20AC;&#x160;eprav na razli~â&#x20AC;&#x160;nih fakultetah razli~â&#x20AC;&#x160;no. Ampak ko greste po lestvicah navzgor, od docentov in izrednih profesorjev, ugotovite, da med rednimi profesorji ĹĄe vedno prevladujejo moĹĄki. Nekateri sociologi razlagajo, da se z niĹžanjem ugleda univerze, profesorskega poklica, pove~â&#x20AC;&#x160;uje ĹĄtevilo Ĺžensk v teh sluĹžbah. Torej so Ĺženske zmagovalke med poraĹženci, kot pravi poljska profesorica R. Siemienska.

FOTO: VALTER LEBAN

Logat~â&#x20AC;&#x160;anka Jana Kalin je profesorica na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki sicer Ĺživi v Ljubljani, a se vra~â&#x20AC;&#x160;a domov, k druĹžini, kjer si vzame ~â&#x20AC;&#x160;as zase. Ni ĹĄe, kot pravi, v Âťmodrih letihÂŤ, a nam je v pogovoru v logaĹĄki knjiĹžnici razkrila vrsto modrosti. Po njenem mnenju Ĺženske vedno znova iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;emo svojo vlogo v druĹžbi.

Jana Kalin: ÂťDruĹžba kot takĹĄna, institucije druĹžbe, zahtevajo, da na novo definiramo vloge, tako moĹĄke kot Ĺženske.ÂŤ

KakĹĄna je bila vaĹĄa pedagoĹĄka pot, preden ste priĹĄli na fakulteto? Za~â&#x20AC;&#x160;ela sem kot u~â&#x20AC;&#x160;iteljica podaljĹĄanega bivanja v ^rnu~â&#x20AC;&#x160;ah, ĹĄe preden sem diplomirala na pedagogiki. To je bilo moje prvo sre~â&#x20AC;&#x160;anje s ĹĄolo, ki me je glede pri~â&#x20AC;&#x160;akovanj ÂťprizemljiloÂŤ. Moje Kaj vas je vleklo v pedagoĹĄko idealisti~â&#x20AC;&#x160;ne predstave o tem, delo? Ste kdaj v otroĹĄtvu razkako mirni in simpati~â&#x20AC;&#x160;ni so otromiĹĄljali o ~â&#x20AC;&#x160;em drugem? ci tudi med 12. in 16. uro, so se Nikoli nisem natan~â&#x20AC;&#x160;no vedela, nekoliko izjalovile. Bil pa je to kaj bi po~â&#x20AC;&#x160;ela. Zanimalo me je mnogo razli~â&#x20AC;&#x160;nih stvari, od jezika tudi ~â&#x20AC;&#x160;as, ko sem za~â&#x20AC;&#x160;ela razmiĹĄljati in raziskovati, kako jih zain knjiĹževnosti do dela z otroposliti, s ~â&#x20AC;&#x160;im aktivirati, kako jih ki, glasbe, umetnosti. Vendar je pritegniti. V za~â&#x20AC;&#x160;etku devetdesebilo delo z otroki Ĺže zgodaj na tih se mi je ponudila moĹžnost prvem mestu. Prve tovrstne izkuĹĄnje sem nabirala v gimnaziji, oblikovanja programov, tako ko sem v logaĹĄki knjiĹžnici vodila imenovanih, obveznih izbirnih ure pravljic. Tako sem izbrala pe- vsebin na Institutu JoĹžef Stefan, kjer je bil tudi center za zunajdagoĹĄko akademijo, da bi kar najbolj pokrila te svoje Ĺželje, pa ĹĄolsko izobraĹževanje. Tako smo s ĹĄe nekaj kolegicami oblikovale jih nikoli nisem v celoti.

programe osebnostne rasti, med njimi vzgoje za mir, temeljne ~â&#x20AC;&#x160;loveĹĄke vrednote, spoznavanje samega sebe, u~â&#x20AC;&#x160;enje u~â&#x20AC;&#x160;enja. To je bilo obdobje spoznavanja gimnazijske populacije, ki sem ga preĹživela kot mlada raziskovalka. Delate tako z otroki kot odraslimi. Katero delo vam je ljubĹĄe, bliĹžje? Zdaj delam z odraslimi, ĹĄtudente imam namre~â&#x20AC;&#x160;za odrasle ljudi, ~â&#x20AC;&#x160;eprav se mi zdijo z leti, ko se staram, vse mlajĹĄi, ampak ĹĄe vedno so zame odrasli, moji bodo~â&#x20AC;&#x160;i kolegi. Otroci te na nek drug na~â&#x20AC;&#x160;in prevzamejo, vzamejo zase, tudi posvojijo.

kdaj je ~â&#x20AC;&#x160;lovek moder? Eden prvih seminarjev, ki sem jih imela na podiplomskem ĹĄtudiju, je bil seminar o modrosti, inteligentnosti. Po mnenju enega od avtorjev je modrost za tiste, ki so zelo stari, 80 in ve~â&#x20AC;&#x160;, edino, kar jim ĹĄe ostane, s ~â&#x20AC;&#x160;imer se lahko pohvalijo. Ampak to ni nujno res modrost! To so izkuĹĄnje, refleksija, ki jo delaĹĄ, Ĺživljenje, ki ga ĹživiĹĄ na razli~â&#x20AC;&#x160;nih koncih sveta, razbiranje bistva â&#x20AC;Ś Z leti pridobivaĹĄ ĹĄirino, vsaj zase lahko tako re~â&#x20AC;&#x160;em. Stvari zdaj vidim druga~â&#x20AC;&#x160;e, mogo~â&#x20AC;&#x160;e ĹĄirĹĄe. Zdaj laĹžje kot pri dvajsetih razumem, da kdo naredi kakĹĄno napako in tudi sama ne morem vedno narediti tako, kot bi bilo prav in kot vem, da bi morala. Mogo~â&#x20AC;&#x160;e je v tem nekaj modrosti.

V povpre~â&#x20AC;&#x160;ju smo slabĹĄi od nekaterih Evropejcev, s katerimi bi se radi primerjali. V tem primeru je teĹžko odgovoriti, kako se bo ĹĄola odzvala, kaj je treba narediti. Idealna ĹĄola je po mojem mnenju ĹĄola, ki razvija ~â&#x20AC;&#x160;lovekovo osebnost v celoti. Mislim, da take ĹĄole pri nas imamo, ker imamo u~â&#x20AC;&#x160;itelje, ki si prizadevajo tako za izobraĹževanje kot za vzgojo mladih.

VaĹĄe izkuĹĄnje na podro~â&#x20AC;&#x160;ju razredniĹĄtva so izjemno bogate. Kdo pa je dober razrednik in kdo lahko to pove? RazredniĹĄtvo je ena izmed socialnih vlog, ki jih Ĺživi u~â&#x20AC;&#x160;itelj. To ni njegov poklic, ampak vloga, ki jo Ko sva se dogovarjali za ta inopravlja, delo, ki mu je naloĹžetervju, ste pripomnili, da niste no. Dober razrednik je predvsem v, tako imenovanih, Âťmodrih letisti, ki ima ~â&#x20AC;&#x160;ut za dogajanje v tihÂŤ. Kdaj pa so za vas ta leta, KakĹĄna je po vaĹĄem mnenju skupini, posluh za posameznika, vloga izobraĹževanja â&#x20AC;&#x201C; je to res pa tudi nekaj zmoĹžnosti sodelosamo obvezna pot za dosego vanja z razli~â&#x20AC;&#x160;nimi subjekti, tako s starĹĄi, z okoljem in drugimi dolo~â&#x20AC;&#x160;enega cilja? IzobraĹževanje v najĹĄirĹĄem pou~â&#x20AC;&#x160;itelji, ravnateljem. KakĹĄne laDDD!17A?=3<!@7 menu besede je u~â&#x20AC;&#x160;enje, delo na stnosti in kakĹĄne zna~â&#x20AC;&#x160;ilnosti naj sebi, osebnostna rast na zelo bi imel, pa vsaka od teh skupin razli~â&#x20AC;&#x160;nih podro~â&#x20AC;&#x160;jih. IzobraĹževapo svoje dolo~â&#x20AC;&#x160;a. Zelo pomembnje kot tako zelo veĹžemo na no se mi zdi., da je razrednik

& #

& nek intelektualni razvoj in vse modra oseba (smeh), ki ima >=>B@A 2= L3 F/ kognitivne sposobnosti, ki jih dolo~â&#x20AC;&#x160;ene spretnosti komunikapridobivamo. Pridobivanje znacije, reĹĄevanja konfliktov. In na F B>=KA3C/<7; F;/5=C/:<7; F B>=KA3C/<7; F;/5=C/:<7; nja v najĹĄirĹĄem pomenu besede drugi strani nekdo, ki je sposo0=<B@=; C C?32<=@A7 (## O 0=<B@=; C C?32<=@A7 (## O ( "# ' # $"# pa je po drugi strani predvsem ben oblikovati in izpeljati nek % !$( " $" ) oblikovanje osebnosti, stakakovostni program dela v odliĹĄ~â&#x20AC;&#x160;, vrednot, odnosa do sveta delku. U~â&#x20AC;&#x160;enci lahko to najbolje in drugih. Izobrazba po mojem presojajo. mnenju pomeni oblikovanje Ĺ˝ivite v Ljubljani, ste pa ~â&#x20AC;&#x160;loveka v res vseh njegovih dimenzijah. Logat~â&#x20AC;&#x160;anka in se v Logatec tudi vra~â&#x20AC;&#x160;ate. Kaj vas veĹže nanj? Kaj menite o slovenskem ĹĄolLogatec je odprt prostor med stvu? KakĹĄen vzgojni koncept naravo na eni strani in med Ĺžipotrebuje? vahnim dogajanjem v razli~â&#x20AC;&#x160;nih Na to pravzaprav zelo teĹžko od- okoljih na drugi strani. Predgovorim. Vsi ĹĄolski sistemi, tudi vsem pa me na Logatec veĹže slovenski, so zelo togi, teĹžko moja druĹžina, moja mama, brat " # " ! ! ! " " # ! & " ! " ! & ! & $ " ! ! ! $

! ! spremenljivi. Po eni strani je do- in njegova druĹžina. Opravljam % # " ! ! % ! ! $

! ! bro, da ga vsaka ideja ali muha vlogo tete. Brat ima tri sinove in enodnevnica ne zamaje preve~â&#x20AC;&#x160;. h~â&#x20AC;&#x160;er. Ko sem se neko~â&#x20AC;&#x160;poĹĄalila, I Po drugi strani pa je ta stabilda imava v povpre~â&#x20AC;&#x160;ju dva otronost lahko teĹžava, ko se je treba ka, on ĹĄtiri, jaz pa nobenega, mi je odvrnil: ÂťA tako, dva sta odzvati na dolo~â&#x20AC;&#x160;eno situacijo. Zadnje raziskave pismenosti tvoja? Potem pa bodi malo ve~â&#x20AC;&#x160; doma.ÂŤ. Kadar sem tukaj, se mi in uspeha naĹĄih u~â&#x20AC;&#x160;encev, denimo, kaĹžejo, da so zelo dobri zdi, da je to ~â&#x20AC;&#x160;as za moje najv naravoslovju in matematiki, draĹžje in tudi ~â&#x20AC;&#x160;as zame. slabĹĄi pa v sploĹĄni pismenosti.

KakĹĄna je po vaĹĄem mnenju sodobna Ĺženska? Sodobna Ĺženska je Ĺženska ĹĄtevilnih vlog: druĹžinske, sluĹžbene, druĹžbene ... TeĹžko bi rekli, kakĹĄna je sodobna Ĺženska v povpre~â&#x20AC;&#x160;ju. Pred kratkim sem brala prispevek o materi devetih otrok, ki Ĺživi doma polno Ĺživljenje, izpolnjena v svojem

)

7?- E</;71@ ?3FB:A/A7 <=C3;03? %#$#! ;/5=C/:<7 0=<B@ (## O C3:8/ C >?7;3?B N</<17?/<8/ 7A?=J< ?327A 3/@7<5 =0 </9B>B <=C35/ =@30<35/ C=F7:/ 7A?=J< ?/F3< F/ C=F7:/ &! =L<=@A 2=2/A<35/ >=>B@A/ C =0:797 2?BL7<@935/ 0=<B@/ >?7>/2/ C@/97 2?BL7<7 97 7;/ =2 3<35/ 2= >3A =A?=9! 7K7</ 0=<B@/ </?/KM/ 5:323 </ KA3C7:= =A?=9 9/? F/ 2?BL7<= F 3<7;7 =A?=9=; >=;3<7 %## G F 2C3;/ '## @ A?3;7 (## @ KA7?7;7 )## 7< >3A7;7 =A?=97 *## >=>B@A/! C3 :3A7 >=5=203<3 5/?/<1783 7A?=J< ?327A 3/@7<5! 5=2</ >=<B20/ C3:8/ 2= &$! ;/?1/ F/ =;383<= 9=:7M7<= C=F7: =F7?=;/ 2= ?/F>?=2/83 F/:=5 F/ NF7M<3 =@303 >?7 >==0:/KM3<76 >?=2/8/:176 7A?=J<=C76 C=F7: 97 @=23:B838= C /91787! ?7;3? 7<4=?;/A7C<35/ 7F?/MB</ N</<M<35/ :3/@7<5/ F/ C=F7:= 7A?=3< 3?:7<5= A7 ,( H ;3@3M<= =2>:/M3C/<83. ;/:=>?=2/8</ 13</ F 7< C9:8BM3<7;7 >=>B@A7 $$!,,# . 83 =0?/MB</< C =0?=976. ;3@3M<7 =0?=9 83 $'' '' >?7 &# >=:=5B 7< ?=M<=@A7 *% ;3@313C. </ 2/< %+!#%!%#$$ F</K/ * (* 7< @3 @>?3;3<7 M3 @3 @>?3;3<78= 3:3;3<A7 7F?/MB</. 7F?/MB< A3;3:87 </ =@<=C7 7<239@/ =0?3@A7 & ;3@3M<7 @ @9B><= :3A<= =0?3@A<= ;3?= ) #, . N</<17?/</ C?32<=@A +!&,& . @9B><7 F<3@39 F/ >:/M7:= $&!),* ! / >=2?=0<=@A7 = >=<B207 @3 =0?<7A3 </ C/K35/ >?=2/8/:1/ C=F7: 7A?=J<! =?/0/ 5=?7C/ >?32@A/C:83<76 ;=23:=C- 9=;07<7?/</ C=L<8/ =2 ' # 2= , ' :"$## 9;! ;7@78/ %- =2 $%( 2= $), 5"9;! :793 @= @7;0=:7M<3! 3M </ DDD!17A?=3<!@7

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Pesem doni po Primorski Dvainštirideset let vsakoletnega množi~ nega nastopanja vseprimorskih zborov

 Katarina Temkova

lo Mešanemu pevskemu zboru Triglav iz Splita, iz Pirana so prišli pevci Mešanega pevskega zbora sv. Lucija, iz Idrije pa Ženski pevski zbor DU Idrija. Na zadnje sta se predstavili še dve ženski sestavi, in sicer zamejski Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel ter Vokalna skupina Vinika iz Dobrova. Zveste poslušalce pa je v pivški dvorani nagovoril pod predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, Danjel Boži~ , ki je FOTO: KATAR I NA TEMKOVA

Pivka, 6. marec – Na najve~ ji in najstarejši pevski manifestaciji v slovenskem kulturnem prostoru zbori vsako leto predstavijo ob~ instvu širok izbor slovenskih umetniških in ljudskih pesmi kot tudi repertoarje iz svetovne zakladnice zborovske literature vseh zvrsti. V soorganizaciji OI JSKD Postojna in KD Studenec so del pevske manifestacije okusili tudi poslušalci v Pivki. Letošnja pevska karavana je pognala svoje kolesje v istrski vasici Sv. Peter, 27. februarja, zaustavila pa ga bo 17. aprila v Trenti. V tem ~ asu se je oz. bo zvrstilo kar triintrideset koncertov na malih in velikih, mestnih in vaških odrih po vsem mati~ nem in zamejskem primorskem prostoru, letos prvi~ tudi na Hrvaškem, in sicer na Reki. Na letošnji reviji bo skupaj zapelo kar 206 razli~ nih pevskih sestavov iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Koroške. Pivško ob~ instvo je imelo privilegij, da je lahko prisluhni-

str 10

Ženska vokalna skupina Vinika iz Dobrova je pod vodstvom Franke Žgavec ob~ instvu postregla z ubranimi in ~ istimi glasovi ter vrhunskim petjem.

Pevska karavana se bo 26. marca ob 20. uri zaustavila tudi v Postojni. V Kulturnem domu bodo nastopili MePZ Pod lipo iz Špetra, MPZ Sv. Jernej iz Op~ in, ŽPZ Okarina Podbrdo, Tolmin, MePZ Bazovica iz Reke, MePZ Primorje iz Ajdovš~ ine ter MePZ Adrijatic iz Hrvatinov.

med ob~ instvom posebej pozdravil Ivana Tav~ arja, ki je na Primorski poje prisoten že od vsega za~ etka v vlogi zborovodje.

Petje za samostojnost Slovenije Revija Primorska poje že dvainštirideset let dokazuje, da je zborovsko petje dale~ najbolj množi~ na kulturna dejavnost med Slovenci. Njena priljubljenost pa je pripomogla tudi k dvigu kakovosti petja, saj smo na pevskem zborovskem podro~ ju v razredu svetovne velesile pevstva. Revija Primorska poje, ki so jo pred davnimi leti zasnovali primorski glasbeniki, se iz leta v leto krepi in bogati. Zadnjih nekaj let je revija posve~ ena pomembnim dogodkom ali ljudem, tako letošnja zaznamuje dve desetletji samostojne države.

Preplet poezije in glasbe

Uršula Andreja je povabila Bene~ anke

Literarno-glasbeni ve~ er pesnice Vanje Strle in glasbenika Lada Jakše

V cerkniški knjižnici in Centru starejših fotografije beneških mask razstavlja priznana umetniška fotografinja

Loška dolina, 25. februar – V organizaciji Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije je bil v poro~ ni dvorani gradu Snežnik ve~ er s pesnico Vanjo Strle. Njeno poezijo je z avtorsko glasbo spremljal glasbenik Lado Jakša.

je nastala v dveh tednih, njena posebnost so ve~ inoma daljše pesmi, ki, kot je dejala Martina Ko~ evar, »kljub svoji dolžini ne izgubljajo na intenzivnosti in mo~ i.« Pesmi o Marjah je zbirka, ki je izšla v za~ etku lanskega decembra, nastajala je pet let. Vsebuje pesmi, ki prikazujejo žensko in njen položaj skozi ~ as v osebnostnih in intimnih odnosih. Zbirko je z risbami ženskih figur ilustrirala Kristina Mati~ i~ Strle, ki je tako zbirki dodala še dodatno žensko energijo. Posebno energijo je ob pesni~ ini interpretaciji pesmi dodal tudi Lado Jakša s svojo avtorsko glasbo, ki jo je izvajal z razli~ nimi inštrumenti. Lado Jakša je izjemno subtilen, mednarodno uveljavljen umetnik, avtor obsežnega opusa glasbe za film, televizijo, gledališ~ e in umetniški ples ter avtor številnih razstav umetniške fotografije in multimedijskih projektov. bok

Cerknica, marec – Ko je Andreja Peklaj pred leti v pustnem ~ asu obiskala beneški karneval, je posnela serijo ~ udovitih fotografij beneških mask. Zaradi opusa, posve~ enega Cerkniškemu jezeru, so Kamni~ anko Cerkni~ ani vzeli za svojo in tudi fotografinja se pod Slivnico po~ uti doma~ e. Zato se je identificirala z Uršulo in razstavo naslovila Uršula povabi beneške maske. Uršula Cerkni~ ane na ogled fotografij elegantnih beneških likov vabi v cerkniško knjižnico in center starejših. V knjižnici še do konca marca razstavlja na odjemnih mestih. Tihe Bene~ anke tako nevsiljivo spremljajo uporabnike knjižnice. »V tem posebnem ~ asu je priložnost, da odvržemo svoje maske,« pravi Peklajeva in se smeje: »V knjižnico in dom hodi veliko ljudi in se ni za bati, da fotografij ne bi videli.« V centru starejših pa bo razstava še ve~ jega števila fotografij na ogled kar nekaj mesecev. Tam ~ as te~ e druga~ e in podobe so deležne ve~ kratne pozornosti stanovalcev. »Da bodo beneške maske videle, kam bodo neko~ , ~ e bodo imele denar, prišle,« je hudomušna fotografinja. Sicer pa v domovih za

FOTO: B OR U T K R A ŠEV EC

Vanja Strle ~ lanica društva slovenskih pisateljev in ~ lanica društva književnikov primorske, ki živi in ustvarja v Ložu, je v obdobju od leta 1993 izdala devet pesniških zbirk v slovenskem jeziku. V prevodu Jolke Mili~ je v Italiji izšla tudi njena dvojezi~ na slovensko-italijanska antologijska zbirka Kateri ogenj (Quale fuoco), za katero je v novembru 2009 prejela nagrado kritikov na mednarodnem nate~ aju poezije v Neaplju. Za svojo poezijo je prejela ve~ nagrad tudi na nekaterih drugih mednarodnih nate~ ajih v Italiji. Njene pesmi so objavljene še v razli~ nih literarnih revijah in zbornikih v Sloveniji in Italiji.

Pred kratkim je izšla tudi njena dvojezi~ na slovensko-hrvaška antologijska zbirka Vprašaj magnolijo (Pitaj magnoliju), ki jo je prevedla Silvana Lavtar, ilustrirala pa pesni~ ina h~ i Kristina Mati~ i~ Strle. Martina Ko~ evar, ki je v uvodu ve~ era predstavila oba avtorja, je zapisala, »da so jo pesmi Vanje Strle pritegnile s svojo navidezno enostavnostjo, z besedami, ki ne ovinkarijo, pa~ pa zadevajo naravnost v sredico. Njeno poezijo literarna kritika uvrš~ a v razred zase v sodobni slovenski poeziji, tuja pa jo ozna~ uje kot nekakšen most sredi Evrope med tradicijo in vznemirljivo inovacijo.« Na ve~ eru poezije in glasbe je pesnica Vanja Strle predstavila svoje zadnje tri pesniške zbirke. Pesmi iz zbirke Obrnjena k tebi so predvsem ljubezenske. Nastajale so sedem let. Tematsko podobne, vendar izrazno druga~ ne, so pesmi iz zbirke Skozi množico glasov. Ta zbirka

Pesnica Vanja Strle je svoje pesmi interpretirala ob glasbeni spremljavi Lada Jakše.

starejše rada razstavlja. »Tamkajšnji stanovalci nimajo možnosti, da bi šli naokrog in morali bi jim tisto, kar imamo, ve~ krat ponuditi,« je prepri~ ana Andreja Peklaj, ki se velikokrat mudi v Centru starejših Cerknica in se dobro po~ uti tako med tamkajšnjimi stanovalci kot osebjem.

Slišimo maske ali sebe? Mojstrica fotografije Andreja Peklaj doma in v tujini razstavlja od leta 1974. Za svoje delo je prejela ve~ kot 90 priznanj in nagrad. S fotomonografijami Cerkniškega jezera je o enkratnosti doma~ ega prostora odprla o~ i marsikateremu doma~ inu in postala ambasadorka lepot Notranjske. Ob~ ina Cerknica se je

deloma oddolžila leta 2008 z ob~ inskim priznanjem 12. junij. Zakaj se je fotografinja, ki beleži naravo, posvetila tudi dekadentnim beneškim maskam? »Spomnim se, kakšni ob~ utki so bili znotraj nas, ko smo se kot otroci našemili,« odgovarja in razlaga, da imajo beneške maske dolgo zgodovino, nekatere se niso spremenile stoletja. So elegantne in nikoli ne govorijo. Prav zapoved tišine in izražanje skozi gibe jim dajeta posebno magi~ nost, ki je nagovorila Andrejo Peklaj. Zdi se kot da njene podobe niso nastale sredi karnevalskega vrveža, pa~ pa v zlatih ~ asih Beneške republike. Fotografinja je našla tudi skupno lastnost mask z obeh karnevalskih mest. Oboje, ugotavlja Peklajeva, tudi cerkniške, ne govorijo dosti. »Ko pa Uršula in njene ~ arovnice vreš~ ijo, se lahko vprašamo, ali slišimo njih ali slišimo vreš~ anje znotraj nas,« nam drži ogledalo Andreja-Uršula. mmp

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Regijske kulturne diagonale

Andrej Žust je postal ~ lan Berlinskih filharmonikov. Logat~ an bo v enemu najboljših orkestrov na svetu za~ el igrati naslednjo sezono, saj je trenutno še prvi hornist Orkestra Slovenske filharmonije. Uspelo mu je po trietapni avdiciji, ki jo je pred žirijo, sestavljeno ve~ inoma iz orkestrskih glasbenikov, opravljalo trinajst izbranih kandidatov. Berlinski filharmoniki so prvega hornista iskali kar pet let, z izbrancem pa so za za~ etek sklenili enoletno pogodbo. »Izjemna ~ ast je, da sem opravil to avdicijo, po petih letih prvi. Da sem lahko ~ lan tega orkestra, eden izmed njih,« je zadovoljen mladi hornist, rojen leta 1984.

»Zdaj bom verjetno eno leto na preizkušnji, preden me bodo redno sprejeli v svoje vrste,« kljub uspehu, o katerem sanjajo glasbeniki z vsega sveta, ostaja na

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Berlinski filharmoniki po Andreja Žusta Izstopal že v nižji glasbeni šoli

trdnih tleh. Priznava pa, da si želi ostati v orkestru, ki deluje z najboljšimi še žive~ imi svetovnimi dirigenti, z najboljšimi solisti in v zanimivem mestu, kjer se veliko dogaja. Berlin namre~ pozna že od januarja 2009, ko je z Berlinsko filharmonijo za~ el sodelovati kot štipendist njene Akademije Herbert von Karajan. Prihodnosti v nemškem glavnem mestu se veseli prav zaradi najve~ jih mojstrov, s katerimi bo delal.

 Maruša Mele Pavlin

šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana. Žust je nato študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in se Andrej Žust je nižjo glasbeno izpopolnjeval pri profesorjih Heršolo obiskoval v doma~ em Lomannu Baumannu, Frojdisu Regatcu pri profesorju Janezu Polancu. »Seveda se ga spominjam, eju Wekreju in Viktorju Malischu. Na državnih in mednarodnih teksaj je bil moj najboljši u~ enec,« je ganjen Polanc. »Njegov uspeh movanjih je prejel ve~ nagrad kot solist in ~ lan komornih zasedb. je izjemno veliko priznanje tudi Za izjemne dosežke v glasbi je zame,« pravi priznani slovenski hornist, ki je prepoznal u~ en~ evo prejel že Škerjan~ evo nagrado, izjemno nadarjenost. Osebno se univerzitetno Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, in Bettetoje zelo zavzel, da je Andrej Žust

Preplet baleta in poezije

str 11

vo nagrado. V Berlinu bo igral pod taktirko angleškega dirigenta Simona Rattlea. »Njegov novi orkester« pa so v preteklosti vodila sama slove~ a imena, tudi Hans von Bülow in Herbert von Karajan. Andrej Žust pa kljub temu ostaja zvest svojemu prvemu orkestru. Še vedno je ~ lan Pihalnega orkestra Logatec. »Sicer že dolgo nisem igral z njim, ker mi ~ as tega ne dopuš~ a, ~ e se bo kdaj pokazala priložnost, pa bom z veseljem,« obljublja.

Literarnokulinari~ ni ve~ er

 Katarina Temkova

Postojna, 12. februar – ^lani baletnega društva Postojna so skupaj z gosti pripravili zanimivo baletno-kulturno prireditev z naslovom Ples balerine s poetom v po~ astitev osrednjega slovenskega kulturnega praznika. Baletno društvo Postojna je nastalo leta 2006 na pobudo staršev baletnikov in baletk, ki so do tedaj plesali pod okriljem Društva ljubiteljev baleta Krasa in Brkinov. V prvem letu je v društvu plesalo 35 otrok z baletno pedagoginjo ter plesalko Manco Krnel. Število ~ lanov se je iz leta v leto ve~ alo,

vrstili so se javni nastopi, tekmovanja ter baletni izpiti, baletne skupine so se oblikovale tudi v Pivki, Cerknici in Logatcu. V po~ astitev slovenskega kulturnega praznika so v Kulturnem domu Postojna pripravili prireditev, na kateri sta se prepletala balet in poezija. Nastopilo je šti-

rinajst baletnih skupin iz Postojne, Pivke, Cerknice in Logatca, za katere so skrbele in jih pripravljale vaditeljice Manca Krnel, Lane Strani~ , Jerneja Omahen, Liza Volk, Jelena Milovanovi} in Svetlana Marinkovi}. Poleg plesalcev Baletnega društva Postojna so se številnim obiskovalcem postojnskega kulturnega doma predstavili tudi baletna plesalka Petra Pibernik, mladi glasbeniki Glasbene šole Postojna in pripovedovalec Luka Perpar.

Cepljenje psov proti steklini! TEL: 01/ 75 64 167 GSM: 040 235 206

Tudi letos vas vabimo na cepljenje psov proti steklini v našo ambulanto v VETERINARSKI CENTER PLEVNIK V LOGATEC. • Pse, starejše od 3h mesecev je potrebno CEPITI 1x NA LETO • Od zadnjega cepljenja NE SME PRETEČI VEČ KOT 1 LETO – to pomeni, če je pes cepljen 15. avgusta, ga cepimo naslednje leto spet 15. avgusta. • S seboj prinesite Evropski potni list in EMŠO lastnika • CENA JE ENOTNA PO VSEJ SLOVENIJI in znaša 34,89 evra • V Veterinarskem Centru v Logatcu pa vam od 01.03. do 31.05. 2010 PODARIMO tudi sredstvo proti bolham in klopom CEPIMO VSAK DAN: PON – PET : od 8h – 12h in 15h – 19h, SOB: od 8h – 12h

FOTO: ANŽE VRABL

FOTO: VALTER LEBAN

Baletno-kulturna prireditev Baletnega društva Postojna

Logatec, 12. februar – V gostinskem obratu Marché na Lomu, ob avtocesti Logatec–Postojna, sta literarno društvo Zeleni oblaki in omenjeni lokal poskrbela za bogat kulturni in gurmanski ve~ er. Ponudba Literarnega društva Zeleni oblaki, ki je vabila na skodelico ~ aja s »koš~ ki jabolka, mandljev in cimeta« in pa s »pomaran~ no lupino in cvetnimi listi vrtnic«, je privabila ljubitelje lepe besede in prijetnih okusov. Na ve~ eru, ki ga je povezovala Anja Sedej, so s svojimi literarnimi prvenci in branjem besedil drugih avtorjev sodelovali Vanda Lavri~ , Tim Urši~ , Ana Balanti~ , Lara Hvala, Marcel Štefan~ i~ , Gregor Jakopi~ , Tilka Jeri~ , Vladimir Kržišnik, Helena Frece, Borut Petkovšek, Jože Omerzu in Branka Novak. Z glasbo sta ve~ er obogatila flavtist Vid Sark in kitarist Bojan Šen. Kulturni del ve~ era je zaklju~ il Gvido Komar, ki je prebral pred štiridesetimi leti napisan, vendar še danes aktualni in v Logaških novicah objavljen ~ lanek avtorja Andreja Žigona. Obiskovalci literarnega ve~ era, na katerem se je gostitelj odli~ no izkazal, so pokušali vse vrste ~ ajev, peciva, krofov in slastnih, diše~ ih kruhkov, eko hrane in napitkov, takih, kot jih v restavracijo dnevno ponujajo. Celostna ponudba, ki jo je vseboval literarni ve~ er, je na~ in podajanja kulture v najširšem pomenu besede. Obiskovalci so si izmenjali kar nekaj idej, kje vse bi jo lahko še uresni~ ili. i{

Postojnske u~ iteljice prejemnice visokega priznanja Ljubljana, 2. februar – Med prejemniki priznanj Blaža Kumerdeja, ki jih je Zavod za šolstvo že dvanajsti~ podelil za odli~ no partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v sodelovanju z njimi, so tudi Brigita Torni~ Milhar~ i~ , Karmen Širca Costantini in Mojca Širca Pav~ i~ iz Glasbene šole Postojna. U~ iteljice predmeta nauk o glasbi so se namre~ že na za~ etku svojega službovanja za~ ele zbirati in oblikovati gradivo za pouk tega predmeta, saj je literature namenjene u~ encem primanjkovalo. Prvi u~ benik z elementi delovnega zvezka za pripravnico nauka o glasbi je tako nastal že leta 1995. Brigita Torni~ Milhar~ i~ je istega leta izdala tudi glasbeno pravljico Lunino kraljestvo, ki je postala prava uspešnica v vrtcih, osnovnih in glasbenih šolah, prav ta pravljica pa je pomenila tudi prvo sodelovanje z Zavodom RS za šolstvo. Do danes so vse tri avtorice skupaj oblikovale 8 u~ benikov, 6 priro~ nikov za u~ itelje, dve zbirki didakti~ nih iger in dve zgoš~ enki, septembra letos pa bo izšel še zadnji u~ benik z naslovom Mali glasbeniki 6 in zaokrožil zbirko didakti~ nih kompletov teoretskega izobraževanja na osnovnih glasbenih šolah. »Skozi vsa leta ustvarjanja je avtoricam predstavljal izziv ponuditi u~ iteljem dober didakti~ ni pripomo~ ek za pouk nauka o glasbi, otrokom pa na njim razumljiv in prisr~ en na~ in podati široko paleto glasbenih znanj, ki jih predmet zajema,« so na Zavodu RS za šolstvo še zapisali ob podelitvi visokega priznanja. ab

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Pripovedke o družini na odru

Idejna zasnova pripada Katji Mlinar, ki je hkrati tudi vodja celotnega projekta. Po izobrazbi in poklicu flavtistka s ~ udovitim glasom in zmožnostjo interpretacije se zadnje ~ ase ukvarja z iskanjem zvokov, ki sovpadajo z dolo~ enimi ob~ utki, kar je sicer ravno nasprotno kot pri inštrumentalni glasbi, ko najprej slišimo in nato ~ utimo. Rde~ a nit celotne predstave so bili ob~ utki. Zato so bila avtorska besedila islandske pevke, komponistke, producentke in igralke Björk, ki jih je izvajala Katja, ravno pravšnja. »Besedila v Björkinem glasbenem opusu so naravnost ~ udovita. Kot slikanica notranjosti. Pri tem si delijo veliko podobnosti z Alojzevo poezijo. Oba sicer natan~ no podata notranjo sliko, hkrati pa ostaneta še vedno dovolj zra~ na; slika lahko prikazuje tvoj odnos do sebe, do drugih ali celo do predmetov,«

pravi Katja. Zvo~ ne podlage so bile v rokah Mihe Klemen~ i~ a, ki dela kot avtor glasbe za gledališke in lutkovne predstave, in je tako imel vse izvršilne kot tudi spretnostne pogoje, da se je ve~ er zlepil skupaj.

Pevski del, podoben rock koncertu, intimna poezija, zanimivi odrski in zvo~ ni detajli, vsak s svojimi posebnostmi, so skupaj ustvarili vzdušje polno razli~ nih ob~ utenj, kar je bil tudi cilj ustvarjalcev. kc

F OTO : AN D R E J A J E R N E J ^ I ^

Cerknica, 19. februar – Po dobrih dveh mesecih so ponovili glasbeno-poeti~ ni ve~ er z naslovom Družinske pripovedke. Na gradu Snežnik, kjer je bila decembra lani premiera, so se nam na ve~ eru ob »topli grajski pe~ i«, kot so ga imenovali, predstavili Katja Mlinar (na sliki), Alojz Ihan in Miha Klemen~ i~ . V odrski izvedbi v cerkniškem kulturnem domu pa so se pridružili še Robert Pavli} z lu~ mi in Dejan Škaljac, ki je s telesom uprizarjal like, kipe in na ta na~ in predstavljal nekakšno ilustrirano podzavest.

Sonic Motion Group v Cerknici

Cerknica, 11. februar – Potem ko se je Igor Matkovi~ konec prejšnjega leta kot dirigent poslovil od Big Banda Cerknica, se je prejšnji teden predstavil doma~ emu ob~ instvu z zasedbo Sonic Motion Group. Skupino sestavljajo izkušeni glasbeniki, poleg Igorja na trobenti, še Marko ^rn~ ec na klaviaturah, Vladimir Kostadinovi} na bobnih in Robert Juki~ na basu. Gre za ekipo, ki je skupino idej razvijala v zadnjem letu, v njihovi glasbi pa smo zaznali mešanico razli~ nih glasbenih vplivov, od jazza, hip hopa, elektronske in ambientalne glasbe, seznam pa se seveda tukaj ne kon~ a. Koncert v Kulturnem domu Cerknica je potekal v sklopu serije manjših koncertov, ki so se odvijali po vsej Sloveniji. Kljub temu da skupini ni uspelo napolniti dvorane, so bili obiskovalci s slišanim izjemno zadovoljni. aj

Štirje na državno tekmovanje

Cerknica, 14. in 15. februar – Glasbena šola Frana Gerbi~ a Cerknica je v okviru 14. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja gostila tekmovanje za trobila. Z najve~ to~ kami, triindevetdesetimi, je žirija v 1. a kategoriji ocenila igranje Petra Tomši~ a, ki na cerkniški glasbeni šoli pri Milivoju Matkovi~ u obiskuje 4. razred trobente. Zlato priznanje v 1. b kategoriji je prejel tudi u~ enec Martin Nagode, ki se evfonija u~ i v glasbeni šoli Logatec pri profesorici Taji Tuljak. 19. februarja so cerkniški klavirski dui in tolkalci odšli še na regijsko tekmovanje, ki so ga zanje pripravili v Trbovljah. Zlato plaketo je pod vodstvom Tatjane Škerlj osvojil klavirski duo Simona Lekšan in Ana Semi~ ter v 1. a kategoriji tolkal še u~ enec Nastje Jerman Matic Cindri~ . Vsi so se tako uvrstili na 40. državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki bo od 14. do 24. marca v Mariboru, Novem mestu in Brežicah. mmp

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Cilji so visoki, vendar uresni~ ljivi

 Marko Premrl

Smu~ arsko društvo Postojna se lahko kljub kratki zgodovini že pohvali z nekaterimi odli~ nimi rezultati. Z odcepitvijo od SK Kali~ so pred štirimi leti storili korak v drugo smer, tisto nekoliko bolj tekmovalno. Pot je obrodila sadove, tihe želje za prihodnost pa so, da bi enega izmed svojih (mladih) tekmovalcev neko~ pripeljali do ~ lanske reprezentance. bovali, tako da je društvo hitro za~ elo s primarno aktivnostjo – smu~ anjem.

Minus so spremenili v plus ^eprav smu~ anje na Notranjskem še zdale~ ni najmanj priljubljen šport, prakti~ no ni smu~ iš~ a, ki bi bilo vredno tega imena. S težavo so se morali soo~ iti tudi pri SD Postojna. »Svojega smu~ iš~ a nimamo. Najbliže je Cerkno. A to ni slabost. Vezani smo na razli~ na smu~ iš~ a, lahko se odlo~ amo, kje bomo trenirali, kar je dobro za razvoj tekmovalcev. Najslabši so smu~ arji, ki trenirajo vedno na enem in istem terenu. Mi tega problema nimamo. Hodimo v Italijo in Avstrijo, tako da je naš trening pester,« pravi Lukeži~ in ob tem dodaja: »So

FOTO: SD P OSTOJNA

»Težko bo. Še naprej se bomo trudili ohranjati mentaliteto ustvarjanja mladih smu~ arjev. Radi bi imeli dobro mladinsko ekipo, neko~ pa kakšnega smu~ arja v B reprezentanci. Cilj je visok, a menim da realen,« je v zaklju~ ku pogovora dejal sedaj trener pri SD Postojna Andrej Lukeži~ . Slednji je bil zraven že pri prvih korakih društva. »Lo~ ili smo se od kluba Kali~ , saj je prišlo do razli~ nih interesov. Mi smo hoteli ustvariti konkuren~ no ekipo, ki bi tekmovala, drugi del pa je hotel ostati le rekreativen,« je zgodbo za~ el Lukeži~ . Sprva je bilo ~ lanov malo, po~ asi so novince dobivali s poletno »suho« telovadbo, ki je pritegnila precej pozornosti, hkrati pa postala odli~ na baza za ~ rpanje smu~ arskih navdušencev. Pravijo, da ve~ je reklame sploh niso potre-

V postojnskem smu~ arskem društvu trenutno stavijo predvsem na mlade. pa stroški zaradi prevoza veliki. Razmerje preživetega ~ asa na snegu in v kombiju je ena proti ena.« To pomeni, da skoraj osemdeset odstotkov finan~ nega zalogaja pokrivajo starši in

nekaj malega sponzorji. »Ob~ ina je ma~ ehovska. Skrivajo se za izgovori, da Postojna nima smu~ arske tradicije. Tako dobimo s te strani relativno malo denarja.«

6. pokal Nestla Žganka Velenje Velenje, 19. februar – V organizaciji Karate kluba Tiger Velenje je potekal 6. pokal Nestla Žganka v karateju, ki je združil okoli 250 tekmovalcev iz 4.držav. Dobro so se na turnirju odrezali tudi ~ lani Karate kluba Postojna, ki so iztržili pet odli~ ij, od tega eno zlato in po dve srebrni in bronasti. Zlato medaljo si je v borbah med kadetinjami do 54 kg priborila udeleženka Evropskega prvenstva za kadete in mladince, Tina Stegel. Srebrni sta osvojili Zala Kuštrin v borbah med deklicami do 45 kg in -Dulija Popovi} med ~ lanicami v katah. Bronasto odli~ je pa si je priboril Alen Nuhanovi} v borbah med kadeti do 70 kg in Zala Kuštrin v katah med deklicami 12–13 let.

K a r a t e k l u b P o s t o j n a

Žalec, 5. marec – Karate klub Žalec je zgledno organiziral 9. mednarodni pokal Žalec 2011, ki je v žalsko športno dvorano privabil okoli 400 tekmovalcev iz 32 karate klubov petih evropskih držav. Izjemno dobre rezultate so tudi tokrat osvojili ~ lani Karate kluba Postojna, ki so skupno odnesli domov štirinajst odli~ ij, od tega šest zlatih, eno srebrno in sedem bronastih. Prva mesta so osvojili naslednji mladi tekmovalci: Marko Panteli} v katah med de~ ki v starosti 10 let, Zala Kuštrin v katah deklice 12 let in v borbah deklice 12–13 let do 45 kg, Alen Nuhanovi} v borbah kadeti 14-15 let nad 70 kg, Tina Stegel med kadetinjami 14–15 let do 54 kg ter ekipa deklic 8–10 let v katah v sestavi: Kristina Bajc, Lara Likar Knavs in Nala Jurca. Srebrno odli~ je si je v katah ekipno prisvojila ekipa de~ kov 11–13 let, ki so jo sestavljali: Vine Pirih, Timon Jurca in Marko Panteli}. Bronaste medalje pa so z dobrim prikazom kat in borb osvojili: v katah med de~ ki do 7 let Ajan Prelc, med deklicami v starosti 8 let Sara Lišinovi} in Nuša Habjan in Timon Jurca med de~ ki 13 let. V borbah so s tretjim mestom razveselili med deklicami 12 do 13 let do 45 kg Nala Jurca, Svit Pavši~ med de~ ki iste starosti v kategoriji nad 45 kg in Urban Kobal med de~ ki 8–9 let do 35 kg. Sabina Ilerši~ Kovšca

Homogena ekipa prinaša rezultate Eno glavnih vodil kluba je dobra družba. Ustvarili so jedro, ki mu po besedah Lukeži~ a ni

podobnega v Sloveniji. Rezultati prihajajo predvsem v moški konkurenci, saj dekleta nekoliko zaostajajo. Lani je, denimo, Matevž Rupnik postal skupni zmagovalec državnega pokala poleg naslovov najboljšega v kombinaciji in slalomu v kategoriji letnikov 1997 in 1998. Letos sta nekoliko bolj v ospredju Job Rupnik in Jani Kav~ i~ , trenutno tudi ~ lana reprezentance. ^eprav se trudijo, da bi svoje smu~ arje razvili v vseh disciplinah, so najmo~ nejši v slalomu. »Ho~ emo jim dati širino. To bodo potrebovali, ko pridejo v mladinske in ~ lanske vrste. Šele takrat se za~ ne specializacija za posamezno disciplino,« je povedal Lukeži~ . Žal pa izvrstni rezultati v mladinskih kategorijah še niso pogoj za uspeh pri ~ lanih. Veliko so že imeli takšnih, ki so se na prehodu izgubili. »Možno je vse, verjetnost pa je malce manjša. Kdor pozna smu~ arijo in konkurenco v ~ lanski kategoriji, ve, da je to težko uresni~ ljivo,« je o možnosti, da bi iz postojnskega kluba dobili naslednika Jureta Koširja zaklju~ il trener Lukeži~ .

Prejeli smo

Logaška košarka v vzponu

Košarka v Logatcu ima mo~ no tradicijo. Preživela je veliko vzponov in padcev, dejstvo pa 23. tradicionalni mednarodni pokal mladosti 2010 je, da se sedaj mo~ no vzpenja in je ena bolj popularnih iger z Ivani} grad (Hrvaška), 19. februar – ^lani Karate kluba Postojna so se udeležili tudi žogo med mladimi v Logatcu. mednarodnega turnirja v karateju – pokal Mladosti, ki je združil preko 530 tekmovalcev Slovaške, Italije, Slovenije in Hrvaške. Postojn~ ani tudi tokrat niso ostali brez odli~ ij, Uprava kluba in seveda trenerji saj so se domov vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo. Sara Lišinovi} je se trudijo, da košarko v Logatcu dvignejo na višjo raven in s tem srebro osvojila v katah med deklicami 7–9 let, Timon Jurca pa v katah med mlajšimi pridobijo mlade in zagrizene kadeti. Bronasta je bila v katah med deklicami 7–9 let Nuša Habjan. košarkarje, ki so osnova za delovanje kluba. Državno prvenstvo za veterane »V Košarkarskem klubu LogaVelenje, 20. februar – Pod okriljem Karate kluba Tiger Velenje je potekalo Državno pr- tec smo dejavni v vseh selekcivenstvo za veterane, ki se ga je udeležilo 70 tekmovalcev iz slovenskih karate klubov. jah, od šole košarke do veteraMed veterani do 50 let se je izjemno dobro odrezal Bratislav Raki}, saj je v katah v nov. Dobro sodelujemo z vsemi konkurenci 12 tekmovalcev osvojil 2. mesto in srebrno medaljo. osnovnimi šolami v Logatcu, kjer izvajamo tako interesne kot tudi klubske dejavnosti. Vseh 1. pokal Balkana za veterane Beograd, 20. februar – V glavnem mestu Srbije je v nedeljo potekal 1. pokal Balkana aktivnih igralcev je preko 150. Še posebej smo ponosni na za veterane. Dobro se je v konkurenci veteranov odrezal ~ lan Karate kluba Postojna, tiste najmlajše, ki uživajo v koKonrad Jurca, saj je v katah osvojil odli~ no prvo mesto. šarki in teh ima KK Logatec zelo veliko. Seveda pa si želimo, da 3. mednarodni karate turnir MB Mawashi kup naše dobro delo opazi še ve~ Beograd, 20. februar – Že tretje leto zapored je mednarodni karate turnir MB mawa- otrok in se nam pridružijo pri shi pokal zbral preko 300 tekmovalcev iz 35 karate klubov štirih držav. Na turnirju sta urah košarke, najlepše igre z zelo dobre rezultate dosegla tudi Nala in Timon Jurca, saj sta skupno osvojila 5 odli~ ij, in sicer v katah posamezno je Timon Jurca osvojil zlato in bronasto odli~ je v kategoriji de~ kov rjavi in ~ rni pas ter absolutno, Nala Jurca pa je v kategoriji deklice zeleni pas osvojila bron. Uspešna sta bila tudi v borbah, saj je Nala Jurca osvojila med deklicami do 42 kg srebrno medaljo, Timon Jurca pa med mlajšimi kadeti do 35 kg zlato medaljo.

9. mednarodni karate pokal Žalec 2011

str 13

žogo na vsem svetu,« pravi Tadej de Gleria. V kriznih ~ asih se je vodstvo kluba odlo~ ilo, da vsem igralcem ukini mese~ no vadnino, saj menijo, da je najbolj pomembna velika baza igralcev v mladinskih selekcijah, ki se lahko kasneje vklju~ ijo v ~ lansko ekipo. Prav ~ lanska ekipa KK Logatec je v tej sezoni še posebej uspešna, saj si je že tri kroge pred koncem tekmovanja zaslužila prvo mesto in se s tem prebila iz 3. SKL v 2. SKL. Trenutno je ~ lanska ekipa še neporažena v hudi konkurenci tega tekmovanja in želimo si, da tako ostane tudi do konca. Dobro delo z mladimi se vedno obrestuje in tudi v tem primeru se je, saj je ~ lanska ekipa skoraj v celoti sestavljena iz mladih doma~ ih igralcev. Tvorcev vzpona logaške košarke je ve~ . En del je uprava

kluba, ki se trudi priskrbeti sredstva za delovanje kluba, drugi del pa so mladi, predvsem pa aktivni trenerji: Lovro Gantar skrbi za delo z najmlajšimi, do 10. leta starosti, Uroš Trdan, ki je obenem tudi zelo pomemben igralec ~ lanske ekipe, vodi pionirje, do 14. leta, Tadej de Gleria pa je trener mladincev in ~ lanov. Ne smemo pozabiti na starše in ostale, ki pomagajo klubu za delovanje, in na igralce, ki imajo košarko preprosto radi. Danes ob 21. uri ~ aka ~ lansko ekipo zadnja doma~ a tekma v Športni dvorani Logatec. Za poseben spektakel pa bo klub poskrbel z organizacijo SUPER FINALA 3. SKL, ki bo 26. marca 2011 ob 18. uri. To bo tekma dveh ekip, ki sta osvojili prvo mesto v svoji skupini in se že uvrstili v 2. SKL. Že sedaj vljudno vabljeni vsi ljubitelji košarke na Notranjskem. KK Logatec

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;5â&#x20AC;&#x192; 11. marec 2011

Zeleni razgledi

str 14

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 11. marec 2011

ÂťRazmiĹĄljam, dokler ne pridem do reĹĄitveÂŤ

ď&#x20AC;¸ Veronika Rupnik

Robert Mramor: Ljudje gledajo predvsem skozi ĹĄtevilke, okoljska osveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;enost je na drugem mestu CerkniĹĄki samostojni podjetnik Robert Mramor bo tudi na letoĹĄnji razpis postojnske obmo~â&#x20AC;&#x160;ne gospodarske zbornice za podelitev priznanj in diplom inovacijam v notranjskokraĹĄki regiji prijavil svoj najnovejĹĄi izdelek, posodobljen gorilnik na pelete z retortnim izgorevanjem, ki ima ve~â&#x20AC;&#x160;ji izkoristek. Z njegovimi predhodniki je Ĺže osvojil priznanja, predvsem pa z njim Ĺže ve~â&#x20AC;&#x160;let osvaja kupce po vsej Sloveniji, na~â&#x20AC;&#x160;rtuje pa tudi ĹĄiritev na balkanske trge.

Koliko naro~â&#x20AC;&#x160;il imate? Kar precej. Trenutno prodajamo po vsej Sloveniji, prav zdaj pa potekajo pogovori o ĹĄiritvi prodaje tudi na HrvaĹĄko in v Bosno. Ve~â&#x20AC;&#x160;ina gorilnikov pri nas pa se proda na Ĺ tajersko, ~â&#x20AC;&#x160;eprav je konkurenca tam kar mo~â&#x20AC;&#x160;na. Sicer pa gre za zahtevne izdelke, vsak gorilnik je, tako reko~â&#x20AC;&#x160;, unikaten, prilagojen zahtevam stranke. Montiramo jih lahko na obstoje~â&#x20AC;&#x160;sistem, kar je ceneje kot menjava celotnega sistema. Danes ljudje gledajo predvsem skozi matematiko. ^e se ra~â&#x20AC;&#x160;unica ne izide, se za naloĹžbo ne odlo~â&#x20AC;&#x160;ijo. Bistveno je, da se naloĹžba hitro povrne.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Kako se je za~â&#x20AC;&#x160;ela vaĹĄa podjetniĹĄka zgodba? Za~â&#x20AC;&#x160;elo se je z gorilniki. S kolegom sva za podjetje GAJ mizarstvo izdelala gorilnik mo~â&#x20AC;&#x160;i 650kW, ki zdaj deluje Ĺže deset let brez teĹžav. Hkrati sva za~â&#x20AC;&#x160;ela razmiĹĄljati tudi o manjĹĄi razli~â&#x20AC;&#x160;ici za gospodinjstva. Prototip je ĹĄel prav k mojemu kolegu Mitji Modic, tudi prek njega pa se je za~â&#x20AC;&#x160;el ĹĄiriti dober glas. Prve gorilnike smo tako izdelali za partnerje in prijatelje, ĹĄirĹĄe pa sva jih za~â&#x20AC;&#x160;ela trĹžiti pred tremi leti, ko so bili Ĺže zelo dodelani. Danes veliko strank dobim preko interneta. Pred dvema letoma sva dve razli~â&#x20AC;&#x160;ici gorilnika na sekance in na pelete prijavila tudi na nate~â&#x20AC;&#x160;aj obmo~â&#x20AC;&#x160;ne gospodarske zbornice za inovacije. Za enega sva dobila bronasto priznanje, za drugega diplomo.

laĹž ..., redno pa sodelujem tudi s podjetjem, ki izdeluje in montira wellness opremo za ve~â&#x20AC;&#x160;je hotele in zdraviliĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a, za katerega razvijam razno elektroniko za svetlobne terapije, savne, varnostne sisteme ...

ÂťDanes je posel ve~â&#x20AC;&#x160;no u~â&#x20AC;&#x160;enje, vseĹživljenjska ĹĄola. Razvoj je silovit, slediti je treba vsem novostim. Hvala Bogu za internet,ÂŤ pravi Robert Mramor. Biomasa torej postaja vse bolj priljubljena, ker je cenejĹĄa in ne zaradi okoljske osveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;enosti? Imam ob~â&#x20AC;&#x160;utek, da v Sloveniji okoljska ozaveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;enost ljudi ĹĄe ni tako visoka. Ljudje gledajo predvsem skozi ĹĄtevilke. K sre~â&#x20AC;&#x160;i je biomasa relativno poceni. ^e bi bila draga, se bi zanjo zagotovo odlo~â&#x20AC;&#x160;ili zelo redki. So vaĹĄe stranke v glavnem podjetja ali tudi gospodinjstva? Zadnje ~â&#x20AC;&#x160;ase je vse ve~â&#x20AC;&#x160;tudi gospodinjstev. Veliko je manjĹĄih kmetij, ki imajo mehanizacijo in lahko sami pripravijo sekance. Pred tem so kurili na drva, zdaj pa je sistem avtomatiziran, ves dan imajo toplo hiĹĄo, nimajo skrbi in dodatnega dela. Zadnji~â&#x20AC;&#x160;mi je neka moja stranka dejala, da so pred vgradnjo naĹĄega gorilnika drva pokurili, ostanek pa pustili v gozdu. Zdaj je situacija ravno obratna. Tisto, kar je bilo prej odpad pokurijo, drva pa prodajo, tako da so na ra~â&#x20AC;&#x160;un vgradnje naĹĄega gorilnika za~â&#x20AC;&#x160;eli sluĹžiti.

so tako, na primer, proizvajalec Kaj dviguje konkuren~â&#x20AC;&#x160;nost vaĹĄemu gorilniku? pakiranih strojev, tiskarna, razne Pomembna je kakovost in njestrojegradnje, proizvajalec embagova dovrĹĄenost v smislu ~â&#x20AC;&#x160;im ve~â&#x20AC;&#x160;je funkcionalnosti ter seveda cenovna dostopnost. Poleg tega se na dolo~â&#x20AC;&#x160;enem tipu lahko kurijo ne samo peleti, temve~â&#x20AC;&#x160;tudi sekanci, Ĺžagovina. ^e pride do okvare, se ga lahko odstrani in zakuri na stari energent. Pomemben vidik je regulacija ve~â&#x20AC;&#x160;ih dejavnikov s ciljem, da se doseĹže optimalno izgorevanje in ~â&#x20AC;&#x160;im ve~â&#x20AC;&#x160;ji izkoristek.

Med vaĹĄimi nagrajenimi inovacijami je tudi ra~â&#x20AC;&#x160;unalniĹĄki sistem krmiljenja za batno hidravli~â&#x20AC;&#x160;no ~â&#x20AC;&#x160;rpalko. Da, to sem izdelal za podjetje Mineralka. Ĺ˝eleli so obnoviti zastarel sistem, ki se je pogosto kvaril. PriĹĄel sem do dobre ideje in poceni reĹĄitve, hkrati pa izdelal ĹĄe diagnostiko za ~â&#x20AC;&#x160;imprejĹĄnje odkrivanje in odpravo napak, saj se danes ~â&#x20AC;&#x160;asa ne sme izgubljati. Zastojev prakti~â&#x20AC;&#x160;no skoraj nimajo ve~â&#x20AC;&#x160;. Proizvodnja se jim je pove~â&#x20AC;&#x160;ala. Danes je za samostojnega podjetnika verjetno precejĹĄnja prednost, ~â&#x20AC;&#x160;e je vezan na ve~â&#x20AC;&#x160;in razli~â&#x20AC;&#x160;ne naro~â&#x20AC;&#x160;nike? Vsekakor. Predvsem je prednost

zaradi velike pla~â&#x20AC;&#x160;ilne nediscipline, ki nas danes zelo tepe. Bistveno je, da imam ĹĄirok spekter strank iz razli~â&#x20AC;&#x160;nih panog. Koliko so se podaljĹĄali roki pla~â&#x20AC;&#x160;il? Imam tudi primere, ko podjetje pla~â&#x20AC;&#x160;a po ĹĄestih mesecih. Pogost problem je, da se za velika podjetja, ki so neredni pla~â&#x20AC;&#x160;niki, izvaja najve~â&#x20AC;&#x160;je projekte. To je dvorezni me~â&#x20AC;&#x160;. TvegaĹĄ, greĹĄ v posel in upaĹĄ, da bo ĹĄlo skozi. Delam pa tudi za podizvajalce ve~â&#x20AC;&#x160;jih podjetij. ^e Ĺže oni ne dobijo pla~â&#x20AC;&#x160;ila, kako naj ga potem jaz, ki sem ĹĄe niĹžje v verigi. Zatika se tudi pri fizi~â&#x20AC;&#x160;nih osebah. Ko delo opravim, mi re~â&#x20AC;&#x160;ejo, da trenutno nimajo denarja. Podpirate groĹžnje Obrtno-podjetniĹĄke zbornice z drĹžavljansko nepokorĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ino? Tiho ne moremo biti. Nekaj je treba ukreniti, saj tako ne bo ĹĄlo dolgo naprej. Mehanizmi so bili postavljeni preve~â&#x20AC;&#x160;enostransko.

(1(5*(76.2 9$5k1$ 2.1$

Razvoj gorilnikov pa ni vaĹĄa edina dejavnost. Res je. Ukvarjam se tudi z vzdrĹževanjem strojev in naprav, kar je moja osnovna dejavnost in razlog, da sem ĹĄel na samostojno pot, saj sem Ĺželel narediti ve~â&#x20AC;&#x160;, kot mi je omogo~â&#x20AC;&#x160;alo podjetje, kjer sem bil zaposlen. Za razli~â&#x20AC;&#x160;ne stranke, od manjĹĄih do ve~â&#x20AC;&#x160;jih podjetij, razli~â&#x20AC;&#x160;nih panog vzdrĹžujem in montiram elektro del opreme ter razvijam elektroniko in avtomatiko. Moji naro~â&#x20AC;&#x160;niki

VarÄ?ujte z energijo in prihranite www.oknasemrl.eu

Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad

Eco Fund

Slovenian Environmental Public Fund

Agrocenter Mlin, Cerknica Agrocenter Iga vas Agrocenter Vrhnika Agrocenter Ĺ˝abovca, Il.Bistrica Pestra izbira po UGODNIH CENAH!

n TE i SOR E J DN RTE ZGO ZNE SO PO

Energetski razred A ++

Kvalitetna zemlja za roĹže!

80 L

BrezplaÄ?ne informacije:

Akcija traja od 07.03. do 07.05.2011 oz. do razprodaje zalog. Cene so v â&#x201A;Ź in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

V sodelovanju s podjetjem Ĺ˝ITO d.d. smo Vam pripravili vroĂ¨e cene

DVOJĂ&#x2C6;KA

JERNEJEVGA HLEBCA

1 kg

2,46 â&#x201A;Ź

in 500 g

1,45â&#x201A;Ź

V Ĺživilskih trgovinah KGZ KRPAN!

Akcija traja od 01.03.2011 do 01.04.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v â&#x201A;Ź in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

051/628-505

â&#x20AC;˘SMREKA â&#x20AC;˘MACESEN â&#x20AC;˘LES/ALUMINIJ

Razstavni salon: Planina 189 â&#x20AC;˘ 6232 Planina

Franci Ĺ emrl s.p.

PLANINA

SEMENSKEGA KROMPIRJA

5,90 â&#x201A;Ź

7UDGLFLMD L]GHODYH RNHQ RG OHWD

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

IKzr oonbi ~ki an s k i h h i {

str 15

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec11. 2010 marec 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

CERKNICA

ROŽNATA PRAVLJIČNA URICA z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Enota Rakek Partizanska cesta 8a, Rakek

Partizanska cesta 22, Cerknica

sreda, 16. marec 2011 ali petek, 18. marec 2011 od 1700 do 1800 Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091078 (Cerknica) ali 01 7051481 (Rakek).

četrtek 17. marec 2011 od 1700 do 1800

Vabljeni! Z vami bo knjižničarka Anita.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica

program prireditev

RKN

februar marec

RNI TU

KUL

ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300 www.kjuc.si www.kjuc.si

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

nedelja, 27. februar, ob 19.30 ŠPORTNICA, ŠPORTNIK LETA 2010 OBČINE CERKNICA

Petek, 4. marec, ob 20.00 TV ČOHOVO – KANAL 13

Butalski parlament - skoraj zabavna prireditev Organizator: Pustno društvo Cerknica

Sobota 12. marec, ob 19.00 Vinko Möderndorfer: NA KMETIH Premijerna uprizoritev komedije Režija: Anja Bajda ; nastopa KD RAK RAKEK

Sobota, 19. marec, ob 19.00 PRAZNUJTE Z NAMI

Slavnostna seja Kluba MACE ob 20.letnici delovanja mažoret v Cerknici Organizator: KLUB MACE

Petek, 25. marec, ob 20.00 ČAS ZA SPREMEMBO

Tekst: Branko Đurić – Đuro in Marko Pokorn; režija: Branko Đurić Igrajo: Branko Đurić - Đuro, Alenka Tetitkovič, Jernej Kuntner Kostumografija: Alan Hranitelj; Scenografija: Anastasia Koršič

VSTOP PROST! prireditev VSTOP PROST! satirično kulturna prireditev VSTOPNINA: 5 - 7 € komedija

DEČEK IZ DŽUNGLE

EMA ILERŠI^ razstava bo na ogled v knjižnici na Rakeku od 7. do 30. marca 2011 Avtorica razstave o sebi:

Sem dijakinja ~ etrtega letnika Waldorfske šole Ljubljana. Fotoaparat je moje pero, blizu mi je, z njim se lahko izrazim. Prav tako kot nek slikar se lahko poigravam z barvami, motivi … in to mi je pri fotografiranju nadvse zabavno. Ujeti ~ as v trenutku, ohraniti spomin na videno - to je moj cilj. Moje fotografije so nastajale precej spontano, ob primernem trenutku, motivu, svetlobi … Vedno moraš biti v polni pripravljenosti za fotografski napad. Polna baterija, dovolj prostora na spominski kartici, o~ iš~ en objektiv. ^eprav je ponavadi ravno tako, da v nekem popolnem, izjemnem trenutku, fotoaparata slu~ ajno nimaš pri sebi, potem pa se še cel dan jeziš sam nase. Vsem želim ~ im manj takih trenutkov, vedite, da niso ni~ kaj prijetni. Za razstavo sem se odlo~ ila, ker sem mnenja, da so fotografije za ljudi. Kaj nam bodo fotografije, ki jih vidimo samo mi? Ob dobrih posnetkih se lahko sprašujemo, morda zamislimo. Mnogokrat sploh ne prepoznamo motivov iz naše lastne okolice. Kako to? Morda zato, ker preve~ hitimo. Zato se ustavite za trenutek, poglejte v nebo, poglejte okoli sebe, kaj vidite? Rekli boste: »Ni~ posebnega«. Pa ste prepri~ ani? Poglejte še enkrat, tokrat skozi tretje, fotografsko oko, in pomislite, kaj bi lahko pokazali nekomu, ki ne pozna takšnega sveta kot ga poznate vi. Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00, sreda: 15:00 - 19:00, petek: 13:00 - 19:00

VSTOP PROST! prireditev

VSTOPNINA: 15 - 18 € komedija

Branko Đurić v vlogi frizerja Mirka, ki ima svoj salon “Ja se zovem Mirko” in seksi asistentko Emo (Alenka Tetičkovič), v katero je zaljubljen zobozdravnik Damjan (Branko Šturbej / alternacija Jernej Kuntner). Damjan rad zahaja v Mirkov salon, kjer se tudi nasmeje Mirkovemu “južnjaškemu humorju” in zaljubljeno občuduje njegovo asistentko, Mirko pa prav tako rad vidi Damjana, zato je pogosto v njegovi ordinaciji na pregledu in vrtanju zob,... Komedija, ki nasmeje do solz...

Sobota, 26. marec, ob 11.00

fotografska razstava

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

Lutkovna predstava. Režija: Gregor Hrovatin, Brigita Leban; igra: Brigita Leban; lutke: Aurelie Chopin scenografija: Jože Urbas, Brigita Leban ; Glasba: tradicionalna - Indijancev Pipil in Lenca

Kot pripoveduje salvadorska legenda, je Cipitio že stoletja star pet let. Je kuštrav, veder in navihan fantič, nikoli siten ali žalosten. Živi v gozdu ob reki. Ob večerih rad zleze v katero od hiš in pojé nekaj sadja, tortiljo, njegov posladek pa je pepel z ognjišča. Druži se z džungelskimi živalmi, ki mu nikoli ne storijo nič žalega. Cipitio žvižga kot ptiček in če ga otroci zaslišijo, ga poiščejo, da bi se z njim igrali. Ponoči jih vabi vsvojo družbo z metanjem kamenčkov v njihova okna, nabira jim rožice in obdaruje s sadjem. Cipitio zna videti notranjo lepoto otrok. Včasih se jim prikaže nenadoma, da se ga prestrašijo. Zato jim starši ne pustijo, da bi se sami igrali ob reki. Cipitio se odraslih izogiba, ker ga ne razumejo; vidijo ga lahko le otroci. Tenancin je Cipitijeva najboljša prijateljica in skupaj raziskujeta džunglo.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;5â&#x20AC;&#x192; 11. marec 2011

str 16

(6!,! 30/.:/2*%- .AJLEPtE SE ZAHVALJUJEMO TUDI VSEM DONATORJEM KI SO PODPRLI PUSTNE PRIREDITVE V #ERKNICI

Na vsako pustno nedeljo, toÄ?no okoli 12.32

0UST JE ZA NAMI 0USTNO DRUtTVO #ERKNICA SE ZAHVALJUJE VSEM KI STE KAKORKOLI SODELOVALI PRI ORGANIZACIJI PRIREDITEV OD DEBELEGA Â¸ETRTKA DO PEPELNIÂ¸NE SREDE (VALA VSEM KI STE NAS PODPRLI Ä&#x17D;NANÂ¸NO SAJ SMO LE TAKO LAHKO IZPELJALI TA ZAHTEVEN PROJEKT KI JE ISTOÂ¸ASNO TUDI VELIKA PROMOCIJA NAtE #ERKNICE IN .OTRANJSKE +52%.4! -,).!2 3,/6%.# $ / / 0),#/- $ / / 0,!-! 052 $ $

$.%6.)+ $ $

0/3,/6.) 3)34%- -%2#!4/2 $ $

34/2)46% $ / /

02%6/:) ). '/:$!23+% 34/2)46% "2!.+/ /'2).# 3 0

0)6/6!2.! 5.)/. $ $

).&/.%4 -%$)! $ $

*0 +/-5.!,! #%2+.)#! $ / /

2!$)/

9$2)! -/4/23 $ / /

!+534)+! 0)2-!.

!#%.4! $ / /

!64/34), $ / /

!,0/$ $ / /

'/34),.! ',!j +

"2%34 0/()g46/ $ / /

'/34)gÂ&#x2122;% ). 0)::%2)*! &52-!.

!"!+/3

!64/()g! 2!.$%,* $!-)*!. 3 0

!$2)!4)# 3,/6%.)#! $ $

%,%+42/ j.)$!2g)Â&#x2122; $ / /

%#,)03% 02).4

'/34),.! 0!6

%,'/ ,).% $ / /

*!$2!.+! -%$%. 3 0 +)6) "!2

+/6)./0,!34)+! ,/j $ $

+': +20!. : / /

-).%2!,+! $ / / 3!.-)8 $ / /

/RGANIZACIJSKI ODBOR 0UST

44. !64/ $ / / 345$)/ 4)./

MARKO RUPAR

:!6/$ *%:%23+) (2!- +%"%

Predsednik organizacijskega odbora

&2):%23+) 3!,/. .%6!

KSENIJA PREĹ˝ELJ

Vodja projekta, gostujoÄ?e skupine

&2):%23+) 3!,/. 3)-)Â&#x2122;!+

BRANE Ĺ TRUKELJ

&2):%23+) 345$)/ 3)-/.!

Operativne naloge

&2):%2346/ 4).! $ / /

ANDREJ Ĺ PAREMBLEK

:!6/$ *%:%2+!

Svetovalec

:!6/$ /2/.

JASNA ZALAR

:)$!2346/ ). &!3!$%2346/ -)(!*,/63+) Â&#x2122;%$/ 3 0

Vodja marketinga in VIP

LIZA VIPOTNIK

j)4/ 02%(2!-"%.! ).$5342)*! $ $

Vodja stikov z javnostmi, reklama

DAVOR INTIHAR

Vodja varnosti

DARE KRIĹ˝ANÄ&#x152;IÄ&#x152;

Operativne naloge

ALEĹ BRLAN

Vodja komentatorjev

MARTIN PETRIÄ&#x152; Oblikovanje

www.pust.si

.!*$) ).&/2-!#)*3+%

MARKO VERBIÄ&#x152; Vodja velikih figur

ZORAN VIDMAR Operativne naloge

IVO KVARTUÄ&#x152; Pogreb

DULE PETRIÄ&#x152; Vodja Karnevala

MIHA RAZDRIH Program

JERA RAZDRIH Tek v maskah

VESNA TURĹ IÄ&#x152;

OtroĹĄka maĹĄkerada in delavnice

PUSTNO DRUĹ TVO CERKNICA, Tabor 1, 1380 Cerknica FOTO -ATEJ /BREZA

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

IKzr oonbi ~ki an s k i h h i {

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec11. 2010 marec 2011

str 17

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Lepa in urejena ob~ ina Pivka 2011

Spored filmov v Kinu Pivka

Razpis tekmovanja za naziv najlepše urejenega kraja v ob~ ini Pivka Ob~ ina Pivka v sodelovanju s Turisti~ nim društvom Pivka razpisuje tekmovanje za najlepše urejeno naselje v ob~ ini Pivka v letu 2011.

dober vtis pri obiskovalcih naše ob~ ine, temve~ (predvsem) spodbuditi ob~ ane, da skupaj pripomoremo k ve~ ji urejenosti krajev Cilj tekmovanja in izbire najbolj selja se bo ocenjevala po nasle- in boljšemu po~ utju v doma~ em urejenega naselja v ob~ ini je pri- dnjih kriterijih: okolju. Še vedno se najdejo ilespevati h kakovosti življenja ljudi, - urejen videz kmetij in stanogalno odloženi odpadki v naravi, trajnostnemu razvoju in urejenovanjskih hiš; ~ eprav ne sodijo tja. Skupaj jih sti okolja, kakovosti turisti~ ne po- - urejenost dvoriš~ , zelenih povr- lahko odstranimo. nudbe, gostoljubnosti, promocišin ter ocvetli~ enje; ji turizma in razvoju turisti~ ne in - urejenost njiv, vrtov, sadovnja- Kaj je naselje? Kot naselje se razume vsak kraj, ekološke zavesti prebivalstva. kov ; ki se nahaja na obmo~ ju ob~ ine S tekmovanjem želimo ohra- urejenost ceste, ki vodi skozi Pivka (npr. Selce, Gradec, Pivka, niti in izboljšati naše okolje. naselje; Gornja Košana itd.). Predlagamo, Prizadevamo si, da bi urejanje - urejenost objektov kulturne da vsako naselje imenuje svojein varovanje okolja postalo del dediš~ ine; ga predstavnika, ki bo zastopal zavesti in kulture vsakega pre- urejenost otroških igriš~ ; bivalca naše ob~ ine. Urejeno in - splošen vtis o urejenosti nase- kraj pri ugotavljanju rezultatov nate~ aja. Predstavnik kraja naj zdravo okolje je prvi pogoj vsake lja. vodi tudi vse ~ istilne in druge turisti~ ne dejavnosti. Ocenjevalo se bo s to~ kaskupne akcije v posameznem Namen tekmovanja ni kritizira- mi od 1 do 5 po posameznih kraju. nje ali razkazovanje. Tekmujemo kriterijih. Naselje, ki bo imelo v urejenosti kraja, kar pomeni najve~ je število to~ k, bo prejelo Kako bomo izvedli urejena okolica svojega doma, nagrado. ocenjevanje? urejena pot skozi naselje, urejeZa dober vtis ljudi, ki hodijo ne (pospravljene) deponije drv in mimo naših domov, je pomemb- Ob~ ina Pivka in Turisti~ no društvo na splošna urejenost, ne le drugega materiala, ~ ista okolica Pivka bosta imenovala komisijo, naselja, ki obiskovalcu vzbuja urejenost posameznih stanoki bo trikrat letno (predvidoma v prijeten vtis. vanjskih hiš in kmetij. Namen prvi polovici maja, julija in sepUrejenost posameznega natekmovanja pa ni zgolj dose~ i tembra) pregledala naša naselja

Gradnja odprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja Ob~ ina Pivka je v mesecu februarju, z razpisa s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, uspešno pridobila 2,8 milijona evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo opti~ nega TK omrežja. Omrežje mora biti skladno s pogoji razpisa zgrajeno v roku 18 mesecev od podpisa pogodbe z Ministrstvom, priklju~ itev nanj pa bo omogo~ ena cca. 2.200 gospodinjstvom in gospodarskim ter javnim subjektom. O poteku aktivnosti bodo ob~ ani ažurno obveš~ eni, tako neposredno preko predstavnikov vaških skupnosti kot tudi preko spletne strani Ob~ ine Pivka. Boštjan Glažar, Lokalni pospeševalni center Pivka

in tako izbrala najlepše. Razglasitev rezultatov bo na prireditvi, ki bo predvidoma konec septembra 2011, kjer bodo najbolje uvrš~ eni dobili tudi lepe nagrade. Urejanje okolja naj nam ne bo v breme, ampak v veselje. Pripravili smo tudi tri brezpla~ na predavanja, ki nam bodo pomagala pri urejanju okolice naših domov: - ~ etrtek, 24. marec, ob 18. uri, predavanje Kako do urejene zunanjosti doma, - torek, 29. marec, ob 18. uri, predavanje Okrasni vrt in trata ter - torek, 12. april, ob 18. uri, predavanje o cvetli~ nih zasaditvah. Vsa predavanja bodo v Krpanovem domu v Pivki. Lepo vabljeni! Prosimo vas, da dolo~ ite predstavnika naselja in nam pošljete njegove podatke na naslov: Ob~ ina Pivka, Kolodvorska ulica 5, 6257 Pivka ali na elektronski naslov erika.kovacic@pivka.si do 15. aprila.

Ob~ ina Pivka in Turisti~ no društvo Pivka vas vabita na brezpla~ no predavanje v sklopu projekta

Lepa in urejena ob~ ina Pivka 2011

petek, 11. 3., ob 19. uri

akcijski kriminalni triler ZELENI SRŠEN (The Green Hornet) Cameron Diaz

sobota, 12. 3., ob 19. uri

romanti~ ni triler TURIST (The Tourist) Angelina Jolie in Johnny Depp

sobota, 19. 3., ob 19. uri

dokumentarni film ZEITGEIST THE MOVIE Obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

nedelja, 20. 3., ob 17. uri

animirana družinska pustolovš~ ina ZLATOLASKA (Tangled) Walt Disney

sobota, 26. 3., ob 19. uri

drama/triler ^RNI LABOD (Black Swan) Natalie Portman, dobitnica Oskarja za glavno žensko vlogo v tem filmu

nedelja, 27. 3., ob 17. uri

dokumentarni film ZEITGEIST ADDENDUM Obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

petek, 1. 4., ob 20. uri

akcijski triler SALT (Salt) Angelina Jolie

sobota, 2. 4., ob 20. uri

komedija DEBELA MAMA: KAKRŠEN O^E, TAKŠEN SIN (Big Mommas House: Like Father, Like Son) Martin Lawrence

nedelja, 3. 4., ob 18. uri

dokumentarni film ZEITGEIST MOVING FORWARD Obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

sobota, 9. 4., ob 20. uri

animirani film Technotise - EdIT in jaz (Technotise – Edit i ja)

petek, 15. 4., ob 20. uri

dokumentarni film HOME – Zemlja, naš dom Pred Dnevom Zemlje in ~ istilno akcijo O~ istimo Pivko

petek, 22. 4., ob 20. uri

romanti~ na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just Go With It) Jennifer Aniston in Adam Sandler

petek, 29. 4., ob 20. uri

animirana sinhronizirana družinska pustolovš~ ina RANGO

petek, 6. 5., ob 20. uri

zgodovinska drama KRALJEV GOVOR (King`s Speech) Veliki zmagovalec letošnjih oskarjev – med drugimi tudi za najboljši film in najboljšo moško glavno vlogo (Colin Firth)

V ~ etrtek, 24. marca, ob 18. uri

Kako do urejene zunanjosti doma – O tem, kako enostavno uredimo okolico hiše, vrta, sadovnjaka, nam bo svetoval strokovnjak s podro~ ja urejanja okolja, Borut Benedej~ i~ , direktor podjetja Hortikultura Sežana d.o.o. Izjemno odmeven uspeh podjetja Hortikultura je Pepin kraški vrt. Borut Benedej~ i~ in Tanja Godni~ sta na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show, drugem najpomembnejšem hortikulturnem dogodku na svetu, prejela najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov. Kratek film o Pepinem vrtu si bomo tudi ogledali.

Društvo upokojencev Pivka vabi svoje ~ lane na ob~ ni zbor društva, ki bo v soboto, 12. marca, ob 17. uri v gostilni KA-RA v Pivki. Za zabavo, hrano in pija~ o je poskrbljeno. Prijave na 05 75 72 290 in 040 324 303.

Na podlagi Odloka o priznanjih Ob~ ine Postojna (Uradni list RS št. 30/09) ter 14., 15. in 16. ~ lena Odloka o priznanjih Ob~ ine Postojna o podeljevanju priznanj Ob~ ine Postojna (Uradni list RS št. 30/09), komisija za podelitev priznanj Ob~ ine Postojna objavlja

RAZPIS za podelitev priznanj in nazivov Ob~ ine Postojna v letu 2011 1. VRSTE PRIZNANJ V Ob~ ini Postojna se podeljuje naslednja priznanja in nazive (v nadaljevanju: priznanja): 1 naziv ~ astni ob~ an oziroma ~ astna ob~ anka (v nadaljevanju: ~ astni ob~ an) Ob~ ine Postojna, 2. naziv ~ astni meš~ an oziroma ~ astna meš~ anka (v nadaljevanju: ~ astni meš~ an) Postojne, 3. zlato priznanje Ob~ ine Postojna 4. priznanje »23. april«, 5. srebrno priznanje Ob~ ine Postojna, 6. priznanje Miroslava Vilharja. 2. POGOJI ZA DODELITEV PRIZNANJ Odlo~ itev o dodelitvi priznanj iz 1. do 4. to~ ke prejšnjega ~ lena sprejme Ob~ inski svet Ob~ ine Postojna na predlog komisije, ki jo s sklepom imenuje župan. Priznanja podeljuje župan ob~ ine Postojna. Dobitnik lahko prejme posamezno priznanje samo enkrat, v teko~ em letu pa lahko prejme najve~ eno priznanje. 3. POGOJI ZA POBUDE IN PREDLOGE Pobude za podelitev priznanj lahko posredujejo svetniške skupine Ob~ inskega sveta Ob~ ine Postojna, društva in druge organizacije civilne družbe ter posamezni ob~ ani. Pobude morajo biti pisne in obrazložene ter podane v skla-

du z dolo~ ili javnega poziva. Pobuda iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: - podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizi~ ne osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, kolikor je to mogo~ e; - pisno soglasje kandidata za kandidaturo in v primeru, da je kandidat fizi~ na oseba, soglasje za uporabo osebnih podatkov, kolikor je to mogo~ e; - podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo, - vrsto priznanja, - utemeljitev pobude, - druge priloge, ki jih zahteva javni poziv. K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi druga mnenja, ki pobudo podpirajo. Kolikor pobudnik ne pridobi soglasja kandidata, komisija pozove kandidata, da poda soglasje h kandidaturi, ter v primeru, da je kandidat fizi~ na oseba, tudi soglasje za uporabo osebnih podatkov. Kolikor kandidat ne poda soglasja, je pobuda izlo~ ena iz nadaljnje obravnave. ^lani komisije za podelitev

priznanj Ob~ ine Postojna pri predlaganju kandidatov niso vezani izklju~ no na pobude iz prejšnjega odstavka, temve~ lahko v skladu z javnim pozivom tudi sami predlagajo druge kandidate po svoji presoji. 4. OBRAZLOŽITEV IN KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAZIVOV OBÎNE POSTOJNA I. ÂSTNI OBÂN OBÎNE POSTOJNA Naziv »âstni ob~ an Ob~ ine Postojna« je najvišje priznanje Ob~ ine Postojna in se lahko podeli posameznim ob~ anom, ki so izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj ob~ ine ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov. Kriteriji za podelitev naziva ~ astni ob~ an so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, odli~ nost, dobrobit, sodelovanje ali skrb za blaginjo v ob~ ini Postojna ali promociji ob~ ine. Letno se lahko podeli najve~ en naziv ~ astni ob~ an. II. ÂSTNI MEŠÂN POSTOJNE Naziv »âstni meš~ an Postojne« se lahko podeli posameznim prebivalcem mesta Postojna, ki so s svojim življenjem in delom pustili poseben pe~ at pri razvoju mesta. Kriteriji za podelitev naziva so pomembni dosežki življenjskega

dela z vseh podro~ ij, prispevek k razvoju, ugledu in dobrobiti Postojne ter k prepoznavnosti mesta doma in v tujini. Vsako leto se lahko podeli najve~ en naziv ~ astni meš~ an, ob posebnih priložnostih pa najve~ dva. III. ZLATO PRIZNANJE OB^INE POSTOJNA Zlato priznanje Ob~ ine Postojna se podeljuje za izredne zasluge in dosežke, ki so vidno prispevali k razvoju in napredku gospodarskega, kulturnega, športnega in drugega napredka ob~ ine in širše skupnosti. Zlato priznanje ob~ ine Postojna se lahko podeli podjetjem, družbam, podjetnikom, zavodom, društvom, krajevnim skupnostim in posameznim ob~ anom ob~ ine Postojna. Vsako leto se lahko podelita najve~ dve zlati priznanji Ob~ ine Postojna. IV. PRIZNANJE »23. APRIL« Priznanje »23. april« se lahko podeli posameznim ob~ anom, društvom in neprofitnim organizacijam za njihove zasluge pri ohranjanju vrednot TIGR-a, NOB in osamosvojitvene vojne ali za njihove zasluge na humanitarnem, solidarnostnem in drugih splošno koristnih podro~ jih. Priznanje »23. april« je enkra-

tno in se podeljuje enkrat letno na prireditvi ob ljudskem prazniku Ob~ ine Postojna. V posameznem letu se lahko podelita najve~ dve priznanji. V. SREBRNO PRIZNANJE OB^INE POSTOJNA Srebrno priznanje Ob~ ine Postojna se lahko podeli ob posebnih dogodkih in jubilejih podjetjem, družbam, podjetnikom, združenjem, zavodom, društvom, krajevnim skupnostim in posameznikom. Srebrno priznanje Ob~ ine Postojna je enkratno, podeljuje pa se skozi vse leto. VI. PRIZNANJE MIROSLAVA VILHARJA Priznanje Miroslava Vilharja se podeljuje za izjemne stvaritve s podro~ ja kulture, ki pomembno oblikujejo kulturno življenje prebivalcev ob~ ine Postojna ali za stvaritve, za katere so ustvarjalci prejeli mednarodna priznanja oziroma so s svojim delom po-

membno prispevali k upodobitvi in predstavitvi ob~ ine Postojna doma in v svetu. Priznanje se praviloma podeli ob~ anom Postojne, lahko pa se podeli tudi drugim, ~ e se ti s kulturo ukvarjajo v Ob~ ini Postojna.

Priznanje Miroslava Vilharja se lahko podeli kot: - plaketa Miroslava Vilharja ali - kipec Miroslava Vilharja. Vsako leto se lahko podeli le eno priznanje. Posamezniku ali skupini se lahko plaketo podeli ve~ krat, toda le v primeru, da gre za ustvarjalen dosežek, ki se po vsebini razlikuje od dosežka, za katerega je bila plaketa že podeljena. Podelitev kipca Miroslava Vilharja pa je enkratna, kar pomeni, da ga tisti, ki ga je že prejel, ne more prejeti še enkrat. Priznanje Miroslava Vilharja se podeljuje enkrat letno. Predloge za podelitev priznanj je potrebno v zape~ ateni ovojnici predložiti na naslov:

OB^INA POSTOJNA KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAZIVOV OB^INE POSTOJNA Ljubljanska cesta 4, 6230 POSTOJNA s pripisom: RAZPIS – PRIZNANJE (naziv): _______________ -2011 do petka 1. aprila 2011 do 13. ure. Dodatne informacije: tel. št.: 05 728 07 00 Komisija za podelitev priznanj Ob~ ine Postojna

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

RIBI Planet vladar: Neptun Najbolj vodeno, senzibilno in ob~ utljivo znamenje zodiaka. Razvija se v nejasnem obmo~ ju, kjer so meje zabrisane. So plašni, obotavljivi in z mo~ nim nihanjem razpoloženja. Pri njih je pogosta zasvojenost zaradi bega od realnosti in odgovornosti. Živijo v sanjskem svetu, podarjen jim je svet ezoterike in mistike. Telesna raven: noge (stopala), limfni in hormonski sistem Planeti v znamenju Rib so pogosto negotovi, zasedeni s strahom, preob~ utljivi. Pogosto tu obstaja nevarnost prevare ali razo~ aranja. Pogosto se izživijo tudi skrivaj in prikrito. Barva: nežno morsko zelena Dežele: Portugalska, Severna Afrika Kamni: mese~ ev kamen hematit Kovina: platina Hrana: ribe, solata, figa, kumarice, bu~ a, melona Živali: ribe in morski sesalci Kako prijeti spolzko ribo? Pod mo~ nim vtisom impresionisti~ nega, vizij in barv so Ribe tukaj, že naslednji trenutek pa se razvodene v svojem svetu. Za ribe je zna~ ilno, da se lahko stope s situacijo, v kateri se nahajajo, so prilagodljive, plašne, nevsiljive, ~ eprav mnogo govorijo. Težko se namre~ sprijaznijo z resni~ nostjo življenja in se ne morejo z njo soo~ iti. Najraje uberejo linijo najmanjšega odpora in pustijo, da se stvari dogajajo same od sebe. Zelo slabo cenijo svoje talente, podcenjujejo svoje sposobnosti. Do okolice so tolerantni in v~ asih celo naivni. Najbolje je, ~ e jim uspe svojo bujno domišljijo uporabiti na ustvarjalen na~ in, nau~ iti se morajo misliti z lastno glavo, le to jim bo dalo potrebno smer in s tem lahko premagajo svojo neodlo~ nost. Ribe so ponavadi nižje rasti, imajo zelo mehke gibe (balet, ples), bledo polt, izrazite o~ i in miren pogled. Ponavadi imajo podo~ njake. Koža je ob~ utljiva, ker imajo slabo cirkulacijo krvi. V ve~ ini primerov imajo slabo držo. Idealen poklic za Ribe je tak, kjer se izraža njihova pripravljenost pomagati. Naj bo to nega bolnikov, pomo~ i potrebnih ali pa dobrodelne organizacije. Organizatorji niso najboljši, bolje delajo pod vodstvom drugih. Vloge v ozadju jim odgovarjajo, kadar pa morajo javno nastopiti, uporabijo svoj igralski talent. So odli~ ni svetovalci, mnogokrat duhovniki, vedeževalci, psihoanalitiki, tajni agenti. Kadar je njihov vladar Neptun slabo postavljen v rojstnem horoskopu, takrat pri Ribah prevladajo alkoholizem, droga, nevroti~ na stanja in bolezni, ali pa se podajo v prodajo alkohola in droge. Ponavadi imajo Ribe tudi po dve službi hkrati, ali pa neko dodatno delo. Potrebujejo razgibanost in prožnost, rutina ni zanje. Niso pa ambiciozni in pri financah potrebujejo strokovni nasvet ali vodenje. Zapravijo ve~ , kot si lahko privoš~ ijo. Ponavadi jih najdemo v boemskih poklicih kot slikarje, poete, fotografe, pri filmu. Na ljubezenskem podro~ ju so romantiki, ki svoja ~ ustva pretvarjajo v ljubezenski odnos in ljubljene osebe. Zasipajo jih s pozornostjo in njihova domišljija prispeva k odnosu ~ isto posebna ob~ utja. Pod površjem so v~ asih zelo malenkostni in takoj se zaprejo v svoj sanjski svet z zamero. Sicer pa partnerja gledajo z rožnatimi o~ ali. O~ i in spogledovanje so njihovo orožje in specialiteta. Spolnost jemljejo kot nekaj skrivnostnega in padajo vanj z vso svojo dušo. Ljubezenski akt jemljejo kot spiritualno sre~ anje dveh duš, in ~ e bi radi naredili vtis, uporabite najve~ jo možno intimnost in bo~ ni položaj, da se lahko gledata v o~ i in da se lahko dotikata po celem telesu. Erogene cone pri Ribah so predvsem podplati in nart. So pa zelo senzibilna bitja. Znane Ribe: Harry Belafonte, Nikolaj Kopernik, Einstein, Galileo, Victor Hugo, Michelangelo, Montaigne, Rudolf Nuerjev, Maurice Ravel, Auguste Renoir, Antonio Vivaldi, Georges Washington, Gagarin, Ursula Andress, Elisabeth Taylor, Jožef Petkovšek Josip Jur~ i~ , Josip Stritar, Josip Murn, Sre~ ko Kosovel,

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.703 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Prodam 1 m3 ~ ešnjevih drv. Tel.: 05 757 71 00. Starejši plinski štedilnik z dvema gorilcema, 40 x 60 cm. Cena: 60 eur. Tel.: 041 809 782. Starejši manjši hladilnik, 50 x 50 cm. Cena: 50 eur. Tel.: 041 809 782. Nova lesena polkna z gibljivimi lamelami, 690 x 740 mm 5 kosov, 465 x 1170 mm 6 kosov, 590 x 1170 mm 2 kosa. Tel.: 031 686 313 (po 16. uri). Jeep 1942 s certifikatom. Tel.: 031 598 600.

Nepremi~ nine Prodam Samostojno hišo v Planini pri Logatcu, parcela 345 m2, biv. pov. 103 m2, neizdelana mansarda, vse obnovljeno, nova streha, okna, instalacije, CK na olje, opti~ ni kabel. Cena: 115.000 eur. Tel.: 041 321 335.

Oddam Polovico hiše v Cerknici, z dvema sobama, kuhinjo, kopalnico in garažo. Tel.: 01 709 34 79. 2-sobno stanovanje v Begunjah pri Cerknici, opremljeno. Tel.: 041 828 972.

Drugo Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne ~ akajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133. Tiler d. o. o., Cesta pod Srnjakom 23, 1381 Rakek. V Postojni iš~ em varstvo za 8-mese~ nega fantka, za 3 mesece (od konca maja dalje). Info.: vesna. kuhar@gmail.com ali 031 430 231. Imate težave z depresijo, anksioznostjo, odvisnostjo? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav. losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Želite ohraniti ali izboljšati partnerski odnos? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav.losdorfer@amis. net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Potrebujem manjšo koli~ ino ope~ natih neglaziranih ploš~ ic (klinker). Tel.: 041 841 935.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža. Info.: 041 227 624.

Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Enota Rakek pon. od 8.00 do 15.00, sre. od 15.00 do 19.00, pet. od 13.00 do 19.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

str 18

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala Ni ve~ je bole~ ine, kot v dneh žalosti nositi v srcu sre~ nih dni spomine. (Dante)

OLGA KERN Za vedno smo se poslovili od naše drage žene, mami in stare mame Olge Kern iz Cerknice. Slovo je bilo težko, a radi bi se zahvalili vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse sve~ e, cvetje in tolažilne besede in hvala vsem, ki so sodelovali na pogrebnem obredu. Mož Viktor, sin Viktor in h~ i Arnela z družinama

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 5 11. marec 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 11. marec 2011

str 19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 25. marca do 7. aprila. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 18. marca, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Slikarska razstava Smrt kvadratu, svoboda zlatu!, do 13. 3. v Mladinskem centru Postojna. 11. 3. Park vojaške zgodovine vas v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske ter Loškim muzejem iz Škofje Loke vabi na odprtje razstave »Kaj jemlješ ti orožje sin«, ob 18. uri v Parku vojaške zgodovine Pivka. Razstavo bo slovesno odprla Damjana Pe~ nik, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediš~ ino Republike Slovenije. Fotografska razstava Eme Ilerši~ , v knjižnici na Rakeku. Razstava bo na ogled do 30. 3. Vabljeni k ogledu razstave Andreje Peklaj Uršula povabi beneške maske, v knjižnici v Cerknici. Strokovna razstava, Pomen razvoja didaktike in metodike u~ nih predmetov v sodobni šoli, Valentin Kubale. Razstava je do 20. 3. na ogled v knjižnici Bena Zupan~ i~ a Postojna. 15. 3. Odprtje slikarske razstave Nejke Selišnik, Ujeti trenutki, ob 18. uri v Galeriji na vogalu v Postojni. 17. 3. Skupinska razstava akvarelistov pod mentorstvom Petra Lazarevi~ a, ob 19. uri v Stekleni galeriji športne dvorane v Logatcu. Razstava bo na ogled do 25. 3, vsak dan od 18. do 20. ure. 18. 3. Razstava Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 8. 4. 18. 3. Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik vabi na odprtje razstave vezenih in kva~ kanih prti~ kov, prtov in zaves, ob 19. uri v klubskih prostorih Kulturnega doma v Starem trgu pri Ložu. Razstava bo na ogled do 27. 3, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Razstava metuljev z vsega sveta, do 22. 3. v vivariju Proteus pri Postojnski jami.

Prireditve, predavanja 11. 3. Koncert Žoambo Žoet Workestrao, ob 22. uri v Mladinskem centru v Postojni. 11. 3. Predavanje z naslovom Odprava plesni in kako preko subvencij Eko sklada za gospodinjstva zmanjšati letni strošek ogrevanja v zasebnih in ve~ stanovanjskih stavbah v okviru Gregorjevega, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma Logatec. 12. 3. Gregorjev semenj v Logatcu, od 7. ure dalje. 12. 3. ŠD Planjava Babno Polje vabi na predavanje popotnika in publicista Daria Cortesa Pojdi ne vem kam in prinesi ne vem kaj – Pohajanja po Sloveniji s pomo~ jo trajne lakote, podprte z užitnimi divjimi rastlinami, ob 18. uri na turisti~ ni kmetiji Pri kova~ iji v Babnem Polju. 15. 3. Predavanje v sklopu Šole za starše oz. te~ aja predporodne priprave z naslovom Poporodno obdobje, ob 17. uri v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Predava diplomirana babica. 17. 3. Predavanje v sklopu Šole za starše oz. te~ aja predporodne priprave z naslovom Porod v epiduralni analgeziji, ob 17. uri v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Predava specialist anesteziologije. 18. in 19. 3. Flamma Art Studio v sodelovanju z Javnim zavodom za kulturo in turizem Grad Snežnik vabi na prvo dvodnevno delavnico ustvarjanja uporabnih glinenih izdelkov z Davidom Almajerjem, od 16. do 19. ure v prostorih zavoda za kulturo in turizem Grad Snežnik v Ložu. 19. 3. Praznujte z nami, ob 20-letnici mažoret v Cerknici, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici. 20.3 Komedija Na kmetih v izvedbi gledališke skupine KD Rak Rakek, ob 19. uri v OŠ Rakek. 22. 3. Predavanje v sklopu Šole za

starše oz. te~ aja predporodne priprave z naslovom Dojenje, ob 17. uri v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Predava diplomirana babica. 24. 3. Predavanji v sklopu Šole za starše oz. te~ aja predporodne priprave z naslovom Zna~ ilnosti novorojen~ ka in Skrb za zdrave zobe matere in otroka, ob 17. uri v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Predavata diplomirani babica in medicinska sestra.

Kultura 15. 3. 10. gledališko lutkovni maraton, obmo~ no sre~ anje lutkovnih in gledaliških skupin iz ob~ ine Logatec, ob 8.30 v Narodnem domu v Logatcu, 16. 3. ob 9. uri v Narodnem domu v Logatcu. 17. 3. Blues festival Postojnska jama, Mississippi Heat (ZDA), ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni. Mississippi Heat s svojimi energi~ nimi nastopi veljajo za koncertno atrakcijo. Skupina je homogena, uigrana in udarna, sestavljajo jo Pierre Lacocque – orglice, Inetta Visor – vokal, Giles Corey – guitar, Spurling Banks – bas, Kenny Smith – bobni. 24. 3. Predstavitev knjige Simona Mandlja, ^lovek za nove ~ ase, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.

Ljubljana, SiTi teater BTC, sobota, 19.3. ob 20.00.

Delavnica izletniške fotografije (15 ur) Namenjena je udeležencem od 14. leta starosti dalje, ki se želijo spoznati z zakonitostmi fotografiranja v naravi. Pri~ etek: 2. april (3 sobotna sre~ anja), galerija Hiša sonca Logatec (teoreti~ ni del - 3 ure), okolica Logatca (prakti~ ni del 12 ur). Vsi udeleženci delavnic bodo prejeli darilni paket podjetja Nikon. Mentor: Andrej Koren~ , samostojni fotograf Kotizacija: 95 evrov Prijave zbiramo do 23. marca Info in org.: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si

Za otroke in mladino 11. 3. V deželi lutk 2011, Obmo~ no sre~ anje lutkovnih skupin iz ob~ in Logatec, Ribnica in Ko~ evje. Organizator in založnik: JSKD RS – obmo~ na izpostava Logatec, Notranjska 14, 1370 Logatec, T: 01/7591 740. 16. 3. Ure pravljic, ob 16. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni. 16. in 18. 3. Rožnata pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici Jožeta Udovi~ a v Cerknici. Prija-

ve na tel.: 01 709 10 78. 17. 3. Rožnata pravlji~ na ura z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici na Rakeku. Prijave na tel.: 01 705 14 81.

Poziv športnim društvom V uredništvu Notranjsko-kraških novic želimo zajeti ~ im širši spekter športov, zato pozivamo vsa športna društva, da nam na elektronski naslov sport@nkr-novice.si pošiljate novice o dosežkih vaših športnikov, prav tako pa novice o športnih prireditvah, ki jih organizirate športna društva na Notranjskem. Novice je potrebno poslati najpozneje pet dni pred izidom številke, in sicer do 12. ure. Dobrodošle so tudi fotografije.

Regijska izjava: »Pivški piš~ anec z omega 3 je dokaz, da lahko ponudimo nadstandardne izdelke, ki sledijo sodobnim prehranskim smernicam.« Janez Rebec, predsednik uprave Pivka d. d.

VRTEC KURIR^EK LOGATEC vas vabi na VELIKI DOBRODELNI KONCERT v petek, 18. marca, ob 19. uri v športno dvorano Logatec. Na prireditvi sodelujejo Pihalna godba Alpina Žiri, Damjana Golavšek, ansambel Roka Žlindre in pevski zbor vzgojiteljic. Vstopnice dobite v DZS Logatec (Tržaška c. 19 c), po enotah vrtca, v Žireh pa v prodajalni Kocka ter v Papirnici Skripta v Postojni. Možno jih bo kupiti tudi v avli dvorane na dan koncerta. Vljudno vabljeni!

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Že deset let se gremo z vami. 1. nagrada: žensko striženje in fen frizura; Ljuba Rebolj, Planina 115, Planina; 2. nagrada: masaža lasiš~ a in fen frizura; Ema Šain, Unec 192, Rakek; 3. nagrada: moško striženje z umivanjem las; Janez Pezdir, Gr~ arevec 42, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Frizerski salon Jana, Tržaška 87 b, 1370 Logatec, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

5 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Tokratne nagrade podarja: Go partner d. o. o., Tovarniška 3, 1370 Logatec. 1.–3. nagrada (za prve tri prejete križanke): 2 vstopnici za ogled predstave Kon~ no sre~ na v SiTi Teatru v Ljubljani; 4.–6. nagrada: mladinski roman Nebo v o~ esu lipicanca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, prispeli do petka, 18. marca.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;5â&#x20AC;&#x192; 11. marec 2011

str 20

Promocijsko sporo~â&#x20AC;&#x160;ilo, naro~â&#x20AC;&#x160;nik: Ĺ pela Lah PlaninĹĄek s.p., Vipotnikova 1, 1211 Ljubljana Ĺ martno

NajboljĹĄi ĹĄtirje! Sony Ericsson Cedar

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Nokia X3 Touch&Type

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

Samsung Shark 1â&#x201A;Ź*

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnoloĹĄkega materiala Rau-Fipro omogoÄ?ajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najuÄ?inkovitejĹĄe profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki ustrezajo najstroĹžjim standardom za pasivne hiĹĄe. Poleg odliÄ?ne toplotne izolativnosti, uÄ?inkovite protihrupne ter protivlomne zaĹĄÄ?ite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varÄ?evanju z energijo. ObiĹĄÄ?ite nas na sejmu DOM, od 8. do 13. marca, v hali A2 Gospodarskega razstaviĹĄÄ?a v Ljubljani.

Toplina doma naj ostane doma.

Samsung C3060

35â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja Penzion paket Plus ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Postojna TrĹžaĹĄka c. 87a 05 720 35 55

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

Ljubljana JurÄ?kova c. 233 01 600 37 10

www.pvcnagode.si

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000 pvcnagode_notranjske novice_126x1 1

2/20/11 8:31:53 AM