Št. 6 - 25.3.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

str

petek, 25. marec 2011, letnik X / št. 6 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Adut so inovativna okna

Aktivni postojnski ~ ebelarji

Košanci na b´rja~ i

FOTO: VALTER LEBAN

Skrbimo za starejše Domovi za starejše se tudi v naši regiji soo~ ajo s pomanjkanjem denarnih sredstev za izvajanje zdravstvene dejavnosti, zato se vsake spremembe lotijo premišljeno. Ni~ hitreje pa se kljub velikemu zanimanju za bivanje in domsko oskrbo zaradi nizkih pokojnin ne odlo~ ijo starejši, bolni in invalidi, ki jim bi dnevna oskrba še kako prav prišla. Za bivanje v cerkniškem centru starejših je treba odšteti ve~ kot v logaškem in postojnskem, prav za slednjega pa je trenutno najve~ zanimanja. Oskrbovanci domov, tako pišemo, niso prikrajšani za družabno življenje, starejšim od 69 let, invalidom in ljudem s posebnimi potrebami pa na domu pomagajo prostovoljci in socialni delavci.

Odpadki da ali ne?

Logatec, 17. marec – Okrogla miza o Centru za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) je privabila predvsem tiste doma~ ine, ki menijo, da tak obrat ne sodi na kraško ozemlje logaške ob~ ine, še posebej ne ob po~ ivališ~ u Lom ob avtocesti, saj je na obmo~ ju Nature 2000. Zagotovila župana Berta Menarda in drugih, da sodobna tehnologija ne bo škodljivo vplivala na okolje, ob~ instva niso prepri~ ala, vendar je Menard odlo~ en, da postopke vodi naprej. Logat~ ani so že opozorili, da center za ravnanje z odpadki ne sodi na kraška tla, še posebej ne na obmo~ je Nature 2000. Skrbi jih tudi, da bi z gradnjo centra pri Lomu za~ ela nastajati nova, tretja industrijska cona. »Lokacija je neprimerna, industrijski objekt je umeš~ en na kras, nad podzemne tokove Ljubljanice in stroka to odsvetuje,« je menil krasoslovec dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Poudaril je še, da na~ rtovalci govorijo o sodobnem objektu, zanemarjajo pa morebitno ve~ desetletno slabo vzdrževanje. »Vsak industrijski objekt mora biti umeš~ en tako, da do neprijetnih stvari ne bi prišlo, a kras

je izredno ob~ utljiv in se ne da ustaviti morebitne nesre~ e.« Proti Ceru NIK so tudi lovci, ki so v bližini nameravali zgraditi, t. i. zeleni most za varen prehod divjadi prek avtoceste. »^e bo tam stal center, to ne bo izvedljivo, tako da bodo živali, tudi medvedje, lahko zašli v obrtno cono ali celo v naselje,« je povedal Janez Petek iz Lovske družine Logatec. Proti postavitvi centra za ravnanje z odpadki se je opredelila civilna iniciativa Logatec Logat~ anom. Njen pobudnik in vodja Primož Tollazzi že zbira podpise, saj meni, da bi sortirnico in odlagališ~ e lahko postavili v Ljubljani ali Novi Gorici. Ve~ na strani 6.

Iz vsebine: Kompeten~ ni center za vrhunske orodjarje

12 partnerjev, razen enega, ki delujejo na podro~ ju orodjarstva, je v Kovinoplastiki Lož podpisalo partnerski sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi kompeten~ nega centra Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja notranjsko-kraške regije. str. 8

Bo bloški smu~ ar kmalu v muzeju?

Bloški ob~ inski svetniki in snovalci postavitve muzeja so se strinjali, da bi muzej bloške smu~ arske kulture lahko uredili v Modicovi hiši v Novi vasi, z njim pa najverjetneje ne bo upravljala ob~ ina. str. 8

Za~ enja se Notranjski pokal

Prvo soboto v aprilu se bo za~ elo najve~ je tekmovalno-rekreativno gibanje na Notranjskem, Notranjski tekaški pokal. Spremljajte ga tudi na naših športnih straneh. str. 14

Poletel s planiške velikanke 20-letni skakalec Jan Družina iz Logatca, ki je pred kratkim prejel tudi ob~insko priznanje za svoje športne dosežke, je v svoj niz poletov letos dodal še planiškega. str. 14

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Domovi potrebujejo ve~ denarja

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

V jeseni življenja

 Blanka Markovi~ Kocen

Najbolj jih pesti pomanjkanje sredstev za izvajanje zdravstvene dejavnosti

Helena Primc, direktorica Doma za starejše Logatec.

Marca višje cene

S 1. marcem so v Postojni cene oskrbe zvišali za 2,85 odstotka. Razlog za tako, sicer nepriljubljeno odlo~ itev vidijo med drugim v nižanju cen storitev zdravstvene nege. »Kljub temu da smo z ZZZS podpisali Dogovor o ceni storitve, nam za storitve zdravstvene nege zaV Cerknici stoletnica vod pla~ uje ravno toliko, da ljudem zagotavljamo pla~ e, Povpre~ na starost oskrbovanmedtem ko moramo obdobne cev v notranjskih domovih je zdravstvene preglede, izobraod 82 do 90 let in ve~ , v cerževanja in delovne uniforme kniškem centru starejših pa se lahko pohvalijo z oskrbovanko, pla~ evati iz oskrbe. Posledi~ no se kaže problem v tem, da ki bo letos napolnila sto let. V povpre~ ju so moški za približno zmanjšujemo stroške izobraževanja in investicijskega vzdrpet let mlajši od ženskih oskrževanja,« pojasnjuje direktorica bovank. postojnskega doma upokojenDomovi svojim oskrbovancev Alenka Curk, ki se boji, da cem ponujajo ve~ , celo do pet se bo pomanjkanje sredstev vrst oskrb, ki so tudi merilo za odražalo na kakovosti dela, in cene. Te so nekaj višje v Cerdodaja: »Kadrovski normatiknici, kjer so od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vi so nespremenjeni že vrsto let, glede na vse težjo struktupridobili koncesijo. »Za nekoliko višjo ceno so naši stanovalci ro oskrbovancev (nepokretni in deležni znatno višjega bivalnega dementni) pa nam primanjkustandarda,« poudarja direktorica je osebja na zdravstveno-negovalni enoti, primanjkuje nam Zvonka Ješelnik.

Alenka Curk, direktorica Doma upokojencev Postojna. varovani oddelek …« Za 0,54 odstotka oziroma za 0,13 evra na dan, kar pomeni okoli 4 evre na mesec, so s 1. februarjem cene dvignili tudi v Cerknici, medtem ko se v Logatcu o morebitni podražitvi oskrbnine do oddaje tega prispevka še niso odlo~ ili. ^e se bodo, pa bo višja cena veljala s 1. aprilom, nam je zaupala direktorica Helena Primc.

Z denarjem skrajno racionalno »S sredstvi, ki jih prejemamo, se moramo obnašati zelo skrbno, saj vsa vlaganja v izboljšave temeljito pretehtamo,« pove direktorica logaškega doma za starejše, kjer so v zadnjem letu poslovali s presežkom prihodkov nad odhodki, letos pa izvajajo prenovo dela stavbe, ki bo izboljšala pogoje bivanja na varovanem oddelku. Helena Primc poudarja: »Sredstva za to naložbo zagotavljamo sami, ustanovitelj ni želel sodelovati, ~ eprav je soglašal, da je prenova nujna in je to njego-

FOTO: VALTER LEB AN

Notranjska, 22. marec – Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije vztrajno zmanjšuje sredstva za domove za starejše, zato morajo le-ti vsako investicijo skrbno pretehtati. Zaradi v povpre~ ju nizkih pokojnin pa si starostniki vse težje privoš~ ijo domsko oskrbo. Ta v notranjskih domovih – pod drobnogled smo vzeli logaškega, postojnskega in cerkniškega, ki je edini med njimi v zasebni lasti – znaša od 16,91 do 30,52 evra na dan. Na prosto posteljo v Centru starejših v Cerknici ni potrebno ~ akati, medtem ko je ~ akalna doba v Postojni približno tri tedne, v Logatcu pa mesec dni. »V zadnjem letu se sre~ ujemo s situacijo, da kandidati, ki jim ponudimo primerno sobo, sprejem odložijo na poznejši ~ as,« ugotavlja Helena Primc, direktorica Doma za starejše Logatec, medtem ko v Deosovem Centru starejših Cerknica po besedah direktorice Zvonke Ješelnik dnevno prejmejo celo do pet vlog. O velikem zanimanju za dom upokojencev poro~ ajo iz Postojne, kjer je lani za namestitev zaprosilo 265 starostnikov, kar je 3,2 odstotka ve~ kot v letu 2009.

Zvonka Ješelnik, direktorica Centra starejših Cerknica. va zakonska obveza.« Skrajno var~ evalno poslujejo tudi v Cerknici, kjer nimajo ve~ jih težav v poslovanju, ~ eprav še vedno odpla~ ujejo posojilo za gradnjo stavbe, v kateri so.

Z družabnim življenjem do bolj kakovostne starosti V vseh treh domovih za starejše bedijo tudi nad družabnim življenjem svojih oskrbovancev in jim tako ~ im bolj popestrijo bivanje. Mese~ no ali 14-dnevno pripravljajo prireditve, na katere povabijo pevske zbore, šole, razli~ na društva, organizirajo telesno vadbo, debatne skupine … V Logatcu, denimo, ponujajo tudi terapijo s psi – Ta~ ke pomaga~ ke, v Cerknici se oskrbovanci najbolj razveselijo pevskega zbora zaposlenih delavcev s svojim harmonikarjem, v Postojni pa imajo najraje vsakodnevno skupno kavo v fizioterapiji, prigrizke ob rojstnih dnevih, ki jih sami organizirajo, zelo zadovoljni pa so tudi s potopisnimi predavanji.

n i z a g a m o t Av l a k o p IRWRJUDð MD %RŕWMDQ 9LGUDM]

drift

www.blagomix-racing.si 7$;, '5,)7 92n1-( OD 12:00 -13:00

str

c Logateja

nedelril 3. ap 1 201

TRENING: 9:00 – 12:00 TEKMOVANJE: 13:00 – 15:30 PODELITEV NAGRAD: 16:00

»Kdor bi bil rad dolgo star, mora zgodaj za~ eti,« pravi španski pregovor in v Evropi, tudi v Sloveniji, smo na tej poti. Problem staranja družbe postaja vse ve~ ji, projekcija prebivalstva, ki jo je pripravil Eurostat, pa kaže, da se bo tudi v Sloveniji v prihodnosti strmo pove~ evalo število starostnikov. Trenutno je 16 odstotkov ljudi starih nad 65 let. A to še niso starci, pore~ ete! Res je, poznam jih mnogo, ki so v šestdesetih še zelo aktivni, marljivi, družabni in jasnih misli, še ve~ pa je takih, ki so zgarani, skoraj obubožani, zaprti v svoj svet … Slovenija je namre~ po delovni intenzivnosti v samem evropskem vrhu, po ekstenzivnosti pa na petem mestu. Ve~ ina upokojencev prejema pokojnino, manjšo od 527 evrov, 40 odstotkov delavcev prejema izjemno nizke pla~ e. In ti stežka poskrbijo zase, kaj šele, da bi morali prispevati še za domsko oskrbo svojih staršev! S staranjem prebivalstva in naraš~ anjem deleža ljudi, ki so vse bolj odvisni od delne ali trajne pomo~ i okolice, naraš~ ajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi. Trenutno potrebe pri nas presegajo možnosti, ki jih ta hip zagotavljata javni mreži na podro~ ju zdravstvenega in socialnega varstva. V 89 domovih za starejše v Sloveniji, med katerimi je 34 koncesijskih, je približno 17 tiso~ oskrbovancev. Z izjemo nekaterih zasebnih se jih ve~ ina sre~ uje s precejšnjimi finan~ nimi težavami. Sredstva za financiranje domov za starejše se namre~ zmanjšujejo, starostnikov, ki trkajo na njihova vrata, pa je vse ve~ . ^akalna doba sicer z izjemo ve~ jih mest znaša od nekaj dni do nekaj mesecev, kar niti ni veliko, in je dale~ od stanja pred desetletjem, ko so se bodo~ i oskrbovanci v domove prijavljali že kake tri leta pred želenim prihodom. Vse ve~ ji problem pa je pla~ ilo oskrbnine. Kako naj si namre~ nekdo, ki prejema 500 evrov pokojnine, pla~ a dom, kjer dnevna oskrba znaša 20 evrov?! Ne zanikam, osebje v domovih, od medicinskih sester, delovnih terapevtov in psihologov do strežnic, opravlja nadvse težavno delo, pogosto za prav tako mizerne pla~ e, zato vodstev domov niti ne obsojam, da skušajo cene povišati. V prihodnosti pa bo zagotovo treba najti dodatne finan~ ne vire za vse potrebe skrbi za ostarele. Razmišljati bo treba tudi o novih virih zavarovanja. Trenutne sheme zdravstvenega, pokojninskega in prostovoljnega zavarovanja bodo namre~ stežka pokrile naraš~ ajo~ e potrebe. Poleg tega ni nobenega dvoma, da bo šel trend v smer, ko si bomo lahko privoš~ ili manj, manj bo socialnih pravic in ve~ bo temeljilo na zasebnih sredstvih. Že veste, na kaj namigujem? Tudi domovi za starejše bodo – ~ e to že niso – postali privilegij bogatih. In ne verjamem, da bo sicer nujno potrebna pokojninska reforma, o kateri bomo kmalu glasovali, ta problem rešila.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Pod drobnogledom Dom starejših v Logatcu je nov dom 164 starejšim ljudem. V njem si delijo sre~ o, veselje, pa tudi žalost in bole~ ino. Nekaj varovancev nam je zaupalo, kakšen je njihov vsakdan v domu. Ivan Šemrl  V domu sem že sedem let.

Najprej sem dve leti preležal, a so dobro poskrbeli zame. Zdaj si ~ as krajšam s ~ itanjem, rad grem na svež zrak, malo dopoldne, malo popoldne, toliko, da se razgibam in utrdim noge. So pa dnevi dolgi in velikokrat mi je dolg~ as. Družbe nimam prav veliko, pogrešam kakšne ljudi, s katerimi bi se zapeljali na izlet, saj imam avto in bi lahko vozil.

Žarko Šuc  Dnevi mi v glavnem minevajo ob reševanju križank in prebiranju ~ asopisov. Rad berem in tudi v sobi imam veliko knjig. Poleg tega se ukvarjam s hobijem, rešujem namre~ nek problem, a stvar še ni zrela za javnost. Rad grem tudi ven, a ker me v zadnjem ~ asu bolijo noge, ne morem prav dale~ . Logatec sem si že ogledal in mi je zelo vše~ . V domu sem se hitro vživel, žena pa nekoliko po~ asneje. Žena je že tri tedne na Golniku in komaj ~ akam, da se vrne. Nada Božnar  V domu sem že osmo

leto. Zelo mi je vše~ , še boljše pa bi bilo, ~ e bi bila bolj zdrava. Moram pa re~ i, da so z nami zelo prijazni. Vsak dan malo po~ ivam, še posebej rada pa pogledam televizijo. Rada kaj preberem in vsak dan pogledam dnevne ~ asopise. Na delovni terapiji žal ne morem sodelovati, ker mi roka ne služi, ker sem imela operacijo, zato mi je v~ asih dolg~ as. A je lažje, ko se dobimo s sostanovalkami in malo poklepetamo.

Bernarda Arhar  Prav lepo nam je v

domu. Jemo dobro, še predobro. Moram pa povedati po resnici: ene sestre so zelo prijazne z nami, druge prav ni~ . Žal prav veliko ne morem delati, ker mi noga ne služi dobro, ker ni~ ne vidim, tudi brati ne morem ali gledati televizije. Dolg~ as pa mi kljub temu ni, ~ eprav celo popoldne samo sedim. Takrat malo razmišljam, tudi o tem, koliko sem že stara, pa nimam ni~ od tega. ^e bo ves ~ as tako, bo dobro. Da nam le penziona ne bi preve~ trgali.

str

S pomo~ jo na domu dalj ~ asa doma

 Alenka Bev~ i~

Pomo~ izvajajo na vseh CSD – Namenjena starejšim, kroni~ no bolnim in ljudem s posebnimi potrebami – Cena v vsaki ob~ ini druga~ na Notranjska – Socialne oskrbovalke s Centrov za socialno delo dnevno nudijo pomo~ starejšim od 65, invalidom in kroni~ no bolnim ljudem ter ljudem s posebnimi potrebami. Ljudje pomo~ potrebujejo razli~ no dolgo, pa tudi vrste pomo~ i se od primera do primera razlikujejo. V glavnem pomagajo pri temeljnih dnevnih opravilih in gospodinjskih opravilih, cena za uro pomo~ i pa je najnižja na Blokah, najvišja pa v Logatcu. Pomo~ na domu, ki jo izvajajo centri za socialno delo, je namenjena tistim, ki ne morejo ve~ samostojno živeti in potrebujejo pomo~ pri vsakdanjih opravilih. »Socialna oskrba na domu je namenjena upravi~ encem, ki imajo zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kroni~ ne bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti,« pojasnjuje direktorica logaškega Centra za socialno delo Lidija Obreza. Ta lahko traja nekaj dni ali tednov, na primer po vrnitvi iz bolnišnice in rehabilitaciji, ali pa ve~ let. Tako imenovane socialne oskrbovanke na dom prihajajo po vnaprej dogovorjenih terminih, kar pomeni, da lahko nekoga obiš~ ejo

tudi trikrat na dan, drugemu pa zadostuje že en obisk na teden. »V ob~ ini Postojna ugotavljamo, da prevladuje pomo~ pri temeljnih dnevnih opravilih, kot so pomo~ pri hranjenju in pitju, osebni negi in higieni, obla~ enju in sla~ enju, gibanju, nadzorom nad jemanjem zdravil, sledi pa pomo~ pri gospodinjskih opravilih,« je povedala koordinatorka pomo~ i na domu na Centru za socialno delo Postojna Zvonka Mejak Premrl, ki dodaja, da ve~ ini najve~ pomeni, ~ e jim dostavijo topel obrok, ki si ga ne morejo pripraviti sami, sicer pa so potrebe v vseh ob~ inah podobne. Pomo~ i pa zaenkrat ne nudijo med vikendi, ~ eprav opažajo, da je po njej vse ve~ je povpraševanje. »Med vikendi za oskrbovance poskrbijo svojci ali sosedje, imamo pa tudi organizirana dežurstva,

vendar je to bolj izjema kot pravilo,« pojasnjuje cerkniška direktorica, bodo pa s pomo~ jo med vikendi predvidoma maja za~ eli na postojnskem CSD.

Na pomo~ ni treba ~ akati Pomo~ na domu v Logatcu izvajata dva delavca, lansko leto pa so jo nudili 32 upravi~ encem, ve~ inoma starejšim ob~ anom, ki živijo sami in so potrebovali ob~ asno pomo~ . »Oskrbovalca sta dnevno razvozila od 20 do 25 kosil, storitve v ve~ jem obsegu pa je mese~ no potrebovalo od 10 do 14 ob~ anov,« pravi Obreza. Na CSD Cerknica, ki pokriva ob~ ine Cerknica, Bloke in Loška dolina so v lanskem letu pomagali okrog 70 ljudem, zaposlenih pa imajo 6 socialnih oskrbovalk. »Glede na potrebe nas je dovolj, zato na pomo~ ni treba ~ akati in jo vsak, ki jo potrebuje, dobi takoj,« je povedala direktorica CSD Anica Lon~ ar. Na centru v Postojni pa pomagajo ljudem iz doma~ e ob~ ine in iz ob~ ine Pivka, skupaj imajo zaposlenih 10 delavk, ki nudijo pomo~ . Februarja so pomagali

68 posameznikom iz postojnske in 41 iz pivške ob~ ine. »V letu 2010 smo storitve pomo~ i družini na domu nudili 111 družinam ali posameznikom v ob~ ini Postojna, v ob~ ini Pivka pa 70 posameznikom ali družinam,« dodaja Mejak Premrlova.

Cene od aprila najnižje v Postojni Cene pomo~ i na domu se od ob~ ine do ob~ ine razlikujejo. V Logatcu, kjer lahko upravi~ enci dobijo najve~ 20 ur pomo~ i tedensko, ta znaša 6 evrov na uro in je najvišja med notranjskimi ob~ inami. V Cerknici nova, nekoliko višja cena, ki znaša 5,14 evrov, velja od 1. marca, malo nižja je na Blokah, kjer je ura pomo~ i 5 evrov, v Loški dolini pa so najcenejši, saj je storitev 3,75 evra na uro. V Pivki je cena 4,71 evra, v Postojni pa se bo aprila znižala iz 4,68 na 3,68 evra in bo tako med vsemi najcenejša. Pomo~ pa potrebujejo tudi tisti, ki si je finan~ no ne morejo ali si jo težje privoš~ ijo, zato lahko zaprosijo za delno ali celotno oprostitev pla~ ila.

Iš~ ejo osamljene in pozabljene S projektom Starejši za starejše do ob~ anov, starejših od 69 let, ki potrebujejo pomo~ – Na podeželju sosedska pomo~ bolj razširjena tranjskem pa so prostovoljci, kot pravi Špitalar, obiskali prakti~ no že vse starejše ob~ ane, le v pivški in logaški ob~ ini je še kakšna lisa. Ponovno obiš~ ejo tiste starejše osebe, ki to želijo ali o~ itno potrebujejo. »Nekateri ob prvih obiskih tudi odkrito povedo, da pomo~ i še ne potrebujejo, ali pa jo dobijo od svojcev, sosedov in drugih,« razlaga Špitalar.

Obvestijo CSD, patronažno službo …

mo, da je oseb, ki potrebujejo pomo~ Rde~ ega križa ali Karitasa, še ve~ , a je mnogim težko priznati, da potrebujejo pomo~ ,« opaža Špitalar. Prav tako pomo~ prek prostovoljcev nudijo društva upokojencev sama, vendar takšno, ki ne zahteva posebnih znanj. Pomagajo jim, denimo, pri dolo~ enih doma~ ih opravilih, urejanju vrta, nakupijo stvari v trgovini, pla~ ajo položnice, gredo skupaj na sprehod, se pogovarjajo in podobno.

Ko prostovoljci obiš~ ejo starejPozabljeni šega, izpolnijo posebno ankeod najbližjih to, s katero preverijo, kakšna »Kar veliko je starejših, ki živijo je njegova kakovost bivanja, Zveza društev upokojencev Slo- potreba po pomo~ i, po~ utje in sami in so osamljeni. Zlasti to venije vodi projekt že osmo leto, zdravstveno stanje, ali je osavelja za ljudi, ki živijo v stanonotranjska društva upokojencev mljen … Razdrih pojasni, da na pa v njem sodelujejo kakšno tej osnovi – ~ e je potrebno in ~ e leto manj. Zahvala gre prostoLudvik starejša oseba privoli – obvestijo voljcem, ki pa so v nekaterih pristojne ustanove, kot so center Špitalar: krajih že preobremenjeni. Špiza socialno delo, ~ e je potrebna talar zato vse starejše, ki bi radi pomo~ na domu, patronažna »^e vnuk po~ aka, pomagali drugim starejšim, vabi, služba v primerih, ko je potrebda stari o~ e dobi da se odzovejo. na posebna zdravstvene skrb, pokojnino in mu jo pa tudi humanitarne organizaObiskali skoraj vse cije, saj ob obiskih ugotavljajo, vso pobere, je to da ~ edalje ve~ starejših živi pod V Sloveniji je v projekt zajetih oblika nasilja.« 66,5 odstotkov starejših, na No- pragom revš~ ine. »Predvideva-

Projekt Starejši za starejše po društvih upokojencev, 2010 Cerknica

Rakek

Loška dolina

Bloška planota

Logatec

Pivka

Skupaj

Število vklju~ enih v projekt

1239

332

521

240

1239

798

4369

Opravljeni prvi obiski

211

515

Opravljeni ponovni obiski

296

149

318

198

296

834

2091

Vir: društva upokojencev

FOTO: V ERO NI K A R UPNIK

»Vsak starejši ~ lovek si želi, ~ e je le mogo~ e, ~ im dlje ostati doma in cilj projekta je starejšim omogo~ iti prav to, s tem da jim pri tem nudimo ustrezno pomo~ , v kolikor jo potrebujejo,« pravi Ludvik Špitalar, pokrajinski koordinator projekta Starejši za starejše za Notranjsko, ki pokriva tudi vse ob~ ine v Notranjsko-kraški regiji razen Postojne, kjer pa projekt še ni v takem razmahu kot v drugih ob~ inah. Namen projekta je na terenu ugotoviti, ali in kakšno pomo~ potrebujejo ob~ ani, starejši od 69 let, ki živijo doma.

 Veronika Rupnik

Ludvik Špitalar, pokrajinski koordinator projekta Starejši za starejše (desno), in Leon Razdrih, koordinator projekta v cerkniškem društvu upokojencev. vanjskih blokih. Taki najve~ krat potrebujejo pomo~ , predvsem druženje,« pravi Špitalar. Na podeželju je, dodaja Razdrih, sosedska pomo~ bolj razširjena, saj so tudi odnosi med ljudmi bolj živi in pristni. Žal pa se dogaja, da na starejše, starše ali stare starše, pogosto pozabijo najbližji družinski ~ lani, pa ~ eprav živijo pod isto streho. Po drugi strani pa svojci starejših, ki potrebujejo pomo~ , tudi ne namestijo v domu za starejše

zaradi pokojnine. V tem primeru bi jo morali namre~ v celoti nameniti za oskrbo v domu, tako pa z njo popravljajo družinski prora~ un, zlasti v primerih, ko so družinski ~ lani brezposelni ali imajo nizke prihodke, ugotavlja Razdrih.

Primeri (psihi~ nega) nasilja Špitalar opaža, da je precej tudi primerov, ko bi starejši potrebovali prevoz do, na primer, zdrav-

nika ali do mesta zaradi raznih opravkov. »Tu se lahko znajdemo v zadregi, ker to podro~ je ni urejeno. Marsikatero težavo bi lahko rešili tudi s tako imenovanim malim delom,« je prepri~ an Špitalar. Kot še pravi, da ob obiskih žal ugotavljajo tudi primere nasilja nad starejšimi ob~ ani, zlasti psihi~ nega. Najve~ krat gre za nasilje svojcev v doma~ em okolju. Toda mnogi starejši raje le potrpijo kot doma~ e nasilneže prijavijo, na primer, policiji.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

»Ta dom je res dom z dušo« Cerkniški center starejših je postal nov dom ljudem v jeseni življenja

 Petra Tr~ ek

Gospa Milka rada zavije v frizerski salon, kjer jo vedno lepo uredijo. FOTO: P ETR A TR ^EK

^as si krajšajo z branjem, reševanjem križank pa tudi s pogovorom: (z leve) Emil, Leon in Milan. zerja, hrano pa še družbo,« je takoj povedal gospod Emil. »In skupine za samopomo~ imamo, saj ljudje potrebujejo pogovor, stvari morajo dati iz sebe,« se je spomnila gospa Sonja. Spodbude za pogovor pa zagotovo ne potrebuje Gorenjec Milan Pipan, ki se je v letu in pol odli~ no vklopil v dogajanje v centru. »Naš hišni muc,« mu je z nasmeškom rekla gospa Sonja. Zgovorni Milan center opisuje s

presežniki. »^udovito je, hrana je še predobra, saj sem se poredil, odkar sem tukaj, osebje je enkratno; ta dom je res dom z dušo.« Milan rad kaj prebere in reši kakšno križanko, še raje pa poklepeta ob kavici. Sicer pa se v domu vedno kaj dogaja. Med ustaljene aktivnosti, kot so na primer telovadba, fizioterapija in delovna terapija, na kateri se lotevajo razli~ nih ro~ nih spretnosti, ob vsaki priložnosti vrinejo

še kakšno zabavo ali prireditev, najsi bosta to vsakomese~ ni rojstnodnevna zabava in tombola ali pa sr~ kov in pustni ples. V toplejših mesecih jih »Kdor je komunikativen, mu v domu zagotovo ne more biti dolgo~ asno, vsaj meni ni,« razmišlja gospa Sonja. Njena strast so knjige, zato je vesela, da so v centru za to razvedrilo dobro poskrbeli. Imajo lastno knjižnico, z novostmi pa jih oskrbujejo iz cerkniške

FOTO: PETRA TR^EK

»Pri nas je res lepo, tako naši prostori kot tudi narava okoli doma,« pravi Emil Žlebnik, še eden od petih sogovornikov, s katerim smo prijetnega dopoldneva poklepetali o življenju v centru. V Cerknici je po ženini smrti in ob svoji bolezni našel nov dom in zato~ iš~ e. Z njim se je takoj strinjala Milka Leban, ki je v cerkniškem centru najprej nekaj ~ asa preživela s svojim možem, nato se je vanj vrnila sama. Tudi Leon Frantar, ki v centru še ni leto dni, se je v vsakdan že dobro vklju~ il. Z Notranjsko je sicer povezan od rojstva, saj je v otroštvu nekaj ~ asa živel pri starih starših in tetah v Cajnarjah, od koder je bila njegova mama. »Režim je zelo prijeten, uslužbenci pa ena a s ~ rtico; kaj bi želeli penzionisti ve~ , kot imamo tukaj: zdravnika, pošto, fri-

FOTO: P E T R A T R ^ E K

»Najprej moraš pri sebi raz~ istiti stvari in skleniti, kje boš kon~ al svoje življenje,« o odlo~ itvi za življenje v centru starejših v Cerknici razmišlja Sonja Verbec. Kakšen doma~ in se je verjetno še spominja kot u~ iteljico slovenš~ ine, ki jo je od leta 1948 na tamkajšnji šoli pou~ evala 12 let. Center sprejme 150 varovancev, ki pa jih je v Cerknici le redko videti. Zaradi starosti ali zdravstvenih težav je njihov svet ve~ inoma omejen na dom in okolico.

Branje je za marsikaterega starejšega prijetno razvedrilo, ki se mu rada predaja tudi gospa Sonja. knjižnice. Vsakdan varovancev cerkniškega centra je zelo pester, so me prepri~ evali tako z

besedami kot tudi s svojimi nasmeški in zaupanjem v dober jutri. In rade volje jim verjamem.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

»Adut so okna za energetsko var~ ne hiše«  Veronika Rupnik

Franci Šemrl: Samo inovativna proizvodnja ustvarja pravo dodano vrednost – V krizi pove~ ali proizvodnjo Podjetnik Franci Šemrl iz Planine kot že ~ etrta generacija nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva, ki ima svoje za~ etke v letu 1895. Danes ima Mizarstvo Šemrl kljub relativni majhnosti podjetja s 17 zaposlenimi eno najsodobnejših proizvodenj pri nas, njegovo energetsko var~ no zunanje stavbno pohištvo pa je visoko konkuren~ no. V ~ asu najhujše krize gradbeništva za podjetje dodatne možnosti odpirajo obnove, k ~ emur je pripomogla tudi država z uvedbo subvencij Eko sklada, po novem le za lesena okna. Pogovarjala sva se nekaj dni po letošnjem sejmu Dom, ki je navrgel nekaj novih naro~ il.

Prihranek pri energiji je verjetno vidik, ki pri nakupu oken

(in vrat) zelo zanima stranke? Ja, ljudje so vse bolj osveš~ eni, iš~ ejo samo najboljše rešitve. Smo v obdobju, ko je gradbeništvo v najhujši krizi, vi pa ste s stavbnim pohištvom vezani prav na ta segment. Kaj vas rešuje? Novogradnje so res v upadu, sploh glede na veliko število neodprodanih novih stanovanj na slovenskem tržiš~ u. Dodatne možnosti pa se odpirajo pri obnovah, k ~ emur je pripomogla

FOTO: VERONIKA RUPNI K

Številni razstavljavci na letošnjem sejmu Dom so izpostavili, da je energetsko var~ na gradnja odgovor na krizo v gradbeništvu. Tudi vaša okna gredo v to smer. Prav gotovo je energetsko var~ na gradnja gradnja današnjih dni in prihodnosti. Smernice gredo k var~ evanju z energijo, k ~ im manjši porabi energentov tudi za samo proizvodnjo izdelkov.

Franci Šemrl sam sprejema stranke in opravlja meritve, majhnost podjetja pa mu omogo~ a, da ima ves ~ as pod nadzorom proizvodnjo in montažo. tudi država z uvedbo subvencij Eko sklada. Pozitivna poteza je bila odlo~ itev, da se subvencionira le lesena okna, saj je država tako pokazala, da gleda na materiale, ki so naravni, na ekologijo, ~ im manjšo porabo energije. Plasti~ na okna so se v zadnjem obdobju zelo razširila, tudi na objektih, na katera ne sodijo. V zahodnih državah je to podro~ je druga~ e urejeno. Tudi pri nas bi vsaka hiša morala imeti svojo izkaznico, ki bi dolo~ ala, kaj je dovoljeno. Izgled, funkcionalnost, prezra~ evanje, kakovost bivanja so žal zanemarjeni vidiki. V številnih državah EU ne boste videli plasti~ nega okna v mestnem jedru, v šolah, vrtcih, bolnišnicah, ker ima negativne vplive na ljudi in na okolje. Plastika je moderna, ker ne zahteva vzdrževanja. Toda danes s tega vidika tudi lesena okna niso ve~ problemati~ na, saj je bil pri površinski obdelavi lesa narejen velik korak naprej, uvedli so se novi zaš~ itni sistemi na vodni osnovi, ekološko neopore~ ni. Življenjska doba

Pivški piščanec z omega 3 višja kakovost

Pripravljeno za peko začinjeni piščančji kosi,

lesenega okna se je s tem izredno podaljšala (15 let naj ne bi prijeli za ~ opi~ ) in je najmanj enkrat daljša od plasti~ nega. Za katera vaša okna lahko kupci dobijo subvencijo Eko sklada? Za okna s trislojnim steklom bodisi v celoti lesena bodisi z aluminijasto oblogo na zunanji strani. Vsa so certificirana, zanje imamo izdelane toplotne izra~ une, ateste. Še ve~ ja toplotna izolativnost se doseže pri oknih z zra~ nimi kanali ali sredico iz purena. Ste vezani pretežno na individualne stranke ali tudi na ve~ je investitorje? Delali smo tudi za ve~ je investitorje, bili smo, denimo, kooperanti Gradiš~ a Cerknica, Primorja in drugih, vendar smo dovolj zgodaj terjatve zaprli s kompenzacijami. Ves ~ as pa širimo tržiš~ e individualnih kupcev v Sloveniji in delno v zamejstvu. V bodo~ e, ko se bo meja odprla, verjamem, da bo bolj perspektivna tudi Istra. Kaj pa ostali zunanji trgi? Imamo zastopstvo v Gradcu

1000 g

1,40 Pivka piščančja posebna salama,

eur/kg

1,20 eur/kos

Vabljeni v Pivkini trgovini na Kal in na Marof pri Cerknici

s široko in ugodno ponudbo mesa in izdelkov iz piščančjega, puranjega in kunčjega mesa. V trgovini lahko izbirate tudi med različnimi okusi turistične in tunine paštete, ribe z zelenjavo ter ostalimi ribjimi izdelki Delamaris.

www.pivkap.si

3,10

350 g

Diskont Kal: pon - pet: 7.00 - 18.30, sobota: 7.00 - 12.00, tel.: 05 70 31 020 Trgovina Marof: pon - pet: 7.30 - 19.00, sobota: 7.30 - 13.00, tel.: 01 70 71 945 Pivka NKR-novice 16a-3-11 PRESS.1 1

3/17/11 1:45:06 PM

F OTO: VA LT ER L EB A N

eur/kos

Dejali ste, da ste še pravo~ asno prekinili posle s podjetji, ki so danes slabi pla~ niki ali pa so celo že v ste~ aju. Je pla~ ilna nedisciplina težava tudi pri individualnih strankah? V zadnjem ~ asu je to res problem. Danes je postalo moderno, da ne pla~ uješ. Po navadi gre sicer za nižje zneske, ki pa so težje izterljivi. Upam, da bomo tudi preko obrtne zbornice dosegli, da se bodo zadeve uredile. Ste se identificirali z državljansko nepokorš~ ino obrtno-podjetniške zbornice? Od leta 1989, ko sem od o~ eta prevzel obrt, sem aktiven ~ lan postojnske obrtno-podjetniške zbornice. Trenutno sem predsednik skupš~ ine. Podpiram stanovske kolege. To je bila naša zadnja možnost, na rezultate pa bomo morali še po~ aka-

Kako ste v vašem podjetju ob~ utili krizo? Že pred krizo, leta 2008, smo posodobili proizvodnjo s ciljem razvoja novih sistemov oken, ki so danes naša konkuren~ na prednost. Ne morem sicer re~ i, da nismo ob~ utili krize, morali smo se prilagoditi predvsem cenovno, ni pa nam zmanjkovalo dela, nasprotno, pove~ ali smo proizvodnjo po koli~ ini, kar je v panogi stavbnega pohištva v zdajšnjem ~ asu redkost. Tudi prihodke smo nekoliko pove~ ali, s tem, da nismo zmanjševali zaposlenih. Med zaposlenimi so tudi fantje, ki smo jim skozi celotno obdobje šolanja zagotavljali prakso in po~ itniško delo, tako da so nekateri prišli do diplome v lesarstvu. Kakšno bo leto 2011? Modeli oken, ki smo jih razvili za pasivne objekte in energetsko var~ ne hiše, so naš adut za naslednje obdobje. Prevladovale bodo prenove, za novogradnje pa moramo strankam ponuditi nova okna s še boljšim koeficientom toplotne izolativnosti. Poleg tega želimo utrditi položaj kakovostnejšega proizvajalca stavbnega pohištva tako v Sloveniji kot na zunanjem trgu. Sicer je naše vodilo ponujati strankam ~ im boljša okna za ugodno ceno.

Janez Rebec, Gospodarstvenik Primorske 2010

Slani fileti inčunov, 50 g

4,20

in 20 odstotkov proizvodnje usmerjamo na zahtevno avstrijsko tržiš~ e. Razširiti se nameravamo tudi v Italijo in Švico, vendar naš namen ni, da bi izvoz presegal 40 odstotkov proizvodnje.

ti. Le od obljub podjetniki ne moremo živeti. Glede na trenutne razmere na trgu, mislim, da samo proizvodnja ustvarja pravo dodano vrednost. Za proizvodnjo bi morala biti povsem druga~ na merila glede obdav~ itve, olajšav, stimulacij in subvencij s strani države in lokalnih skupnosti. Inovativna in tehnološko sodobna proizvodnja z jasno vizijo ima zagotovljen uspeh na svetovnem tržiš~ u. Tega se država premalo zaveda, zato smo v istem košu kot trgovci, ki na Kitajskem poceni kupijo in tu drago prodajo. Naša inovativna proizvodnja se ne spodbuja pravilno. Kdor ima dobro idejo in je pripravljen nekaj ustvariti, bi moral dobiti vso podporo.

Nova Gorica, 15. marec – Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva in direktor podjetja Delamaris, je prejel ugledni naziv – Gospodarstvenik Primorske 2010. V skupni akciji Radia Koper in Primorskih novic je bilo izbranih pet managerjev Primorske, ki so se pri svojem delu v lanskem letu najbolje izkazali. Poleg prihodka in dobi~ ka so bila klju~ na merila pri izboru nagrajencev tudi prodornost podjetij, ki jih vodijo, na nova tržiš~ a, ustvarjanje dodane vrednosti, inovativnost pri trženju, na znanje oprt razvoj in skrb za trajnostni razvoj. Tako Pivka kot Delamaris pod vodstvom Janeza Rebca tudi v ~ asu svetovne gospodarske krize dosegata pozitivne poslovne rezultate, širita svoje poslovanje, ve~ ata prihodke in dobi~ ek ter s tem tudi tržni delež, obenem pa nudita tudi spodbudno delovno okolje. »Skupaj z zaposlenimi sledimo ideji, da bomo kot podjetje še bolj inovativni, kar bo pomenilo ve~ novih izdelkov za naše kupce, ki nam lahko prinesejo dodaten uspeh na trgu. Da uspešno stopamo po poti inovativnosti, dokazuje tudi vlaganje v razvoj in vsakoletna priznanja za inovacije, pa tudi naši izdelki kot, je Pivški piš~ anec z omega 3, za katerega smo nedavno prejeti certifikat Višja kakovost,« je ob prejemu priznanja povedal Rebec. Poleg visoke kakovosti izdelkov so v Pivki in Delamarisu zavezani tudi stalnemu izboljševanju okoljskih vidikov poslovanja, racionalizaciji porabe energentov in vode, zmanjševanju nastajanja odpadkov in njihovemu lo~ enemu zbiranju. vr

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Vodo cenimo, ko se vodnjak posuši

Nadaljevanje s prve strani.

^eprav bi center za ravnanje z odpadki na Logaškem doma~ inom pocenil ravnanje z odpadki, se bojijo, da bi previsoko ceno pla~ ala narava – Rente ne bo Župan Berto Menard je po zaklju~ ku okrogle mize povedal, da bodo na ob~ ini kljub nasprotovanju (tudi strokovne) javnosti nadaljevali s projektom Cera NIK. Upa, da bo pogodbe o sodelovanju podpisalo vseh 16 ob~ in (ob~ ina Bloke je namre~ svoje odpadke že zaupala Ljubljani). Kot je še povedal, si bodo prizadevali, da za gradnjo dobijo kohezijska sredstva, za kar pa morajo popolno vlogo oddati že v za~ etku poletja.

 Saša Musec

Predstavili na~ rt za u~ inkovitejše upravljanje z vodami – Obuditi bo treba staro znanje Logatec, 9. marec – Ob~ ina Logatec je v okviru prireditev ob Gregorjevem v Narodni dom povabila Ireno Rejec Brancelj z Ministrstva za okolje in prostor RS. Na predavanju je predstavila nacionalni na~ rt upravljanja z vodami za obdobje 2009–2015, ki je klju~ ni dokument za doseganje boljšega stanja tako površinskih kot podzemnih voda v Sloveniji. Predavateljica, ki je tudi vodja projekta Skrbimo za pore~ je Save, je poleg splošnih zna~ ilnosti osvetlila tudi posebnosti kraških voda, med njimi Logaš~ ice, ki je zadnjih letih ve~ krat poplavljala.

Ekološko stanje Logaš~ ice je slabo Za žal malo števil~ no ob~ instvo na predavanju je bil predvsem

Rente ne bo

FOTO: ANŽE VR AB L

Na~ rt »Skrbimo za vode – država in lokalne skupnosti« je Slovenija z zamudo sprejela pod pritiski evropskega vrha, saj doslej ni imela izdelanega natan~ nejšega programa ukrepov in mehanizmov, ki bi izboljšali stanje naših voda. Med prvimi in najpomembnejšimi ukrepi je vsekakor izboljšanje u~ inkovitosti pri varovanju pitnih virov vode in pa ~ iš~ enju in odvajanju le-te. Na slabo stanje v pore~ ju Save, kamor se uvrš~ ajo tudi notranjski vodotoki, najbolj vplivajo kmetijstvo, poselitev, neustrezne ~ istilne naprave, industrija in pa hidromorfološke ter biološke obremenitve. Po besedah Rejec Brancljeve reševanje konkretne situacije vsekakor ne bo lahko, saj bodo potrebna številna usklajevanja, v na~ rt pa se bodo morale aktivno vklju~ iti tudi ob~ ine.

str

V Logaš~ ico, ki ponika v ponor Ja~ ka, naj bi se iz bližnje komunalne ~ istilne naprave iztekale tudi fekalne vode. zanimiv del, ki je govoril o zna~ ilnostih Logaškega polja, ki je bilo v preteklosti pogosto poplavljeno in zato meliorirano, njen sestavni del pa je Logaš~ ica. Ta je kot površinski tok del pore~ ja srednje Save, njen podzemni tok je del Kraške Ljubljanice, zunanjim vplivom pa sta podvržena oba. »Ker podzemnih voda ne vidimo, nam zbeži iz misli dejstvo, da je pod nami cel sistem, ki je pod mo~ nim vplivom dogajanja na površju. Zato se niti ne zavedamo, kako onesnaženje na površju vpliva na podzemni svet. Gre

za ob~ utljiv kraški svet,« je poudarila Rejec Brancljeva in dodala, da je na obmo~ ju Logatca okoli 500 jam, kar je najve~ ja koncentracija jam v vsej Sloveniji. Ker prihaja tudi v primeru Logaš~ ice do prekomernega vpliva na njen površinski in podzemni tok, bodisi zaradi industrijskih ali drugih zunanjih posegov, v najve~ ji meri pa na izpustih pri komunalni ~ istilni napravi, je njeno ekološko stanje slabo. Rejec Brancljeva je opozorila, da na kraškem svetu neposrednih izpustov iz ~ istilnih naprav naj sploh ne bi bilo ozi-

roma je treba poskrbeti za u~ inkovito ~ iš~ enje voda. Na koncu se je dotaknila še ukrepov po poplavah v letu 2010, ki jih bo pokrival poseben vladni program. Ta je še v pripravi.

Že deset let jim obljubljajo novo ~ istilno napravo

Predavanju je sledila burna debata, v kateri so svoje poglede na stanje Logaš~ ice predstavili ob~ ani, ki živijo v njeni neposredni bližini in so jih poplave v zadnjih letih že ve~ krat

Okrogla miza je vzpodbudila še eno zanimivo razpravo. Na zadnji seji so namre~ ob~ inski svetniki v aneksu k pogodbi zahtevali, da Logatec za vsako tono pripeljanih odpadkov dobi 25 evrov rente. A ta mu ne pripada. »Govorimo o tovarni odpadkov, iz katere ne bi smelo biti nobenih posebnih emisij. Lahko se sicer pogovarjamo o renti, vendar v zakonsko dolo~ enem okvirju, 10 odstotkih cene ravnanja z odpadki, a ne le za predelavo, v to je všteta tudi odškodnina za odlaganje, ki pa ne bo v Logatcu,« je dejal vrhniški župan Stojan Jakin. Ker se je z njim strinjal tudi piranski podžupan Gašpar Gašpar Miši~ , je videti, da Logat~ ani na ra~ un odpadkov le ne bodo toliko zaslužili. ^e bi s 25 evri za tono odpadkov dobili krepko ~ ez milijon evrov na leto, pa naj bi glede na podatke Jakina, in kot je na hitro prera~ unal ob~ inski svetnik Miran Obreza, v prora~ un prišlo manj kot 200 tiso~ evrov.pt

prizadele. Nedopustno se jim zdi, da ob~ ina še vedno ni rešila problema ~ istilne naprave, ki je zaradi preobremenjenosti že ve~ let nefunkcionalna in iz katere se neposredno v ponor Ja~ ka, kjer ponika Logaš~ ica, stekajo fekalne vode. »Po strugi Logaš~ ice te~ e ~ rna voda, smrad pa je tako neznosen, da si ne moremo privoš~ iti, da bi odprli okna v hiši,« je povedal Klemen Nagode, ki z družino živi v neposredni bližini Ja~ ke in ki je poleg stalnega smradu v zadnjih letih deležen tudi rednih poplav, vode, ki poplavljajo, pa so po njegovih besedah v katastrofalnem stanju. V debati je sodeloval tudi župan Berto Menard, ki je poudaril, da situacija ne bo rešena ~ ez no~ , vendar se prisotni v debati s takim odgovorom niso zadovoljili. V slabo voljo

in nasprotovanja jih je spravila tudi županova informacija, da namerava Ob~ ina Logatec ravno na poplavnem obmo~ ju, med dolnjelogaškim pokopališ~ em in naseljem Son~ ni Log, dovoliti gradnjo nakupovalnega centra Hofer. Po mnenju nekaterih bi takšna gradnja intenzivnost poplav samo še pove~ ala, saj se vode ne bi mogle nikamor odtekati. Predavanje in debato je zaklju~ ila gostujo~ a strokovnjakinja, ki je poudarila, da je velika škoda, ker se je izgubilo staro znanje iz pred ve~ desetletij, rešitev pa vidi tudi pri doma~ ih strokovnjakih: »V Logatcu imate veliko jamarskih poznavalcev in dobro jamarsko društvo, ki bi lahko pomagalo pri reševanju takšnih problemov. Nekemu biroju tega ne bo uspelo rešiti.«

V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v ob~ ini Logatec obveš~ amo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poro~ ila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Logatec za leto 2010. Vodovodni sistem Logatec se napaja iz ve~ vodnih virov, znotraj katerih so vrednosti preskušenih parametrov v pitni vodi približno enake. V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na vodovodnem sistemu ni nobenih postopkov priprave pitne vode razen dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipokloritom in filtracijo (hitri peš~ eni filter). Oba postopka priprave se opravljata samo na manjšem delu vodovodnega sistema, ki oskrbuje obrtno cono Zapolje ter naselje Log–Zaplana. Vodovodni sistem Logatec s pitno vodo oskrbuje 9518 prebivalcev. Notranji nadzor in spremljanje stanja v oskrbi s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec d. o. o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec, je opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana. Komunalno podjetje Logatec d. o.

o. upravlja z vodovodnimi sistemi: Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze–Jakovica in vodovodnim sistemom Gr~ arevec. V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnem sistemu Logatec skupaj odvzetih 30 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 17 vzorcev skladnih, 13 vzorcev pitne vode pa ni bilo skladnih z zahtevami Pravilnika. Poglavitni vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. V dveh primerih je bila ugotovljena tudi prisotnost bakterij E. coli, in sicer enkrat v omrežju sistema in enkrat v vodohranu. V obeh primerih je bilo število bakterij E. coli nizko, 1MPN/100ml.

Pri primerih neskladnosti zaradi prisotnosti koliformnih bakterij je zna~ ilno, da je bilo njihovo število prav tako nizko. Povišano število aerobnih bakterij pri 36 ºC je bilo ugotovljeno samo v enem primeru vzorca pitne vode, ki smo ga odvzeli iz omrežja sistema. Iz vodooskrbnih objektov so bili odvzeti 4 vzorci, iz vodnih virov – zajetij pa 7 vzorcev pitne vode. Neskladnost pitne vode iz vodnih virov oziroma zajetij je bila ugotovljena samo v primeru zajetja Turkova grapa, kjer smo vzorce za mikrobiološka preskušanja odvzeli pred postopkom priprave pitne vode. Najpogostejši vzroki za pojav mikrobiološke onesnaženosti je prekomerna prisotnost organskih snovi (nutrientov, fekalije) v okolju, neustrezna interna inštalacija ter dolgi zadrževalni ~ asi. V vseh primerih neskladnosti pitne vode so bili takoj izvedeni preventivni ukrepi, in sicer izpiranje ter dezinfekcija glavnih vodov s pripadajo~ im omrežjem vodovodnega sistema. Izvedena so bila tudi izpiranja

in dezinfekcije internih vodovodnih omrežij z dezinfekcijo izlivk neposredno na odvzemnem mestu. Po opravljenih ukrepih in ponovnem odvzemu vzorcev pitne vode so bili rezultati mikrobioloških preskušanj skladni. Za fizikalno-kemijska preskušanja je bilo skupaj odvzetih 8 vzorcev

pitne vode. Rezultati laboratorijskih preskušanj so pokazali, da je bilo vseh 8 vzorcev glede na obseg opravljenih preskušanj skladnih z zahtevami pravilnika. V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Logatec v letu 2010, glede na navedene

ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj, skladna z zahtevami za pitno vodo po pravilniku. Glede na navedeno ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo zadovoljiva. Komunalno podjetje Logatec d. o. o.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Komunalno podjetje Logatec d. o. o., Tržaška 27, 1370 Logatec

Oskrba s pitno vodo v vodovodnem sistemu Logatec v letu 2010

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

60 let ~ ebelarjenja na Postojnskem

str

 Barbara ^epirlo

^ebelarsko društvo Postojna združuje skoraj 90 ~ lanov, tudi podmladek – Aprilsko prireditev bosta pospremila zbornik in pregledna razstava

Postojn~ ani so že pred 60 leti vedeli, da se je za lažje ohranjanje ~ ebelarskih spretnosti in pomena medu potrebno združiti v društvo. Prvi, ki je ~ ebelarjanju na tem delu Notranjske pustil velik pe~ at, je bil Anton Žniderši~ , ~ ebelar iz Ilirske Bistrice. S svojim panjem je želel kolegom ~ ebelarjem pokazati prednosti ~ ebelarjenja s premi~ nim satjem. Na razvoj sodobnejšega ~ ebelarjenja na tem delu pa je vplivala njegova zadruga, ki je delovala od Kvarnerja do Postojne. Že Janez Vajkard Valvazor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske ocenil, da je kranjska ~ ebela – sivka koristna in simbol slovenstva. Prav slednjega so se zavedali tudi prvi ~ lani postojnskega društva; Janez Sajevic in Franc Likon iz Stare vasi, Matevž Dekleva iz

spodarilo pa s 1872 panji, 17 eksportovci – nižjimi panji in 63 kranji~ i.

Skrbijo za ve~ kot tiso~ panjev

Danes, ko društvo vodi Miro Cetina, jih je v~ lanjenih 85, med njimi so tudi Kopr~ ani Petelinj, Vinko Volk iz Suhorja in in Sežanci ter ostali družinski Anton Debevec iz Zagona. »Sa- ~ lani. »Skrbimo za 1100 panjev, povpre~ en donos je 20 kg na jevic je pred 100 leti v lesenih leto na panj. Smo torej srednje sodih izvažal med v Avstralijo. veliki ~ ebelarji. ^eprav so pogoji Svojo medico – staro slovansko pija~ o je pošiljal celo cesar- pri nas nekoliko slabši, ne vplivajo na kakovost medu,« našteju na dunajski dvor, z medom pa je zalagal tudi veleposestni- va predsednik Cetina. »Imamo dobre rezultate, med ni onesnaka Windischgraetza. Skrbno je žen, kar pomeni, da je okolje vodil družinsko bilanco, kamor ~ isto,« doda. Najve~ je gozdneje beležil izdatke in prihodke. ga, lipovega in hojevega medu. Tedaj je kilogram medu pomeDanes je slednji pomembno nil veliko,« pripoveduje Livijo zdravilo, ki se ga uporablja pri Knafelc, ki izpostavi omenjene razli~ nih obolenjih, zadnje razi~ ebelarje na za~ etku zbornika. skave so potrdile, da je koristen Zlata ~ ebelarska leta, pojasni, tudi za celjenje ve~ jih ran. Boso na Postojnskem nastopila Drago Posega, predsednik društva Miro Cetina in Livijo Knafelc pri pašnem katastru, ki lezni ~ ebel tu niso posebnost, leta 1953, ko je predsedovadodajata sogovornika: »Evropnje prevzel dr. Radovan Braso ga v društvu izdelali prvi. ska ~ ebela brez ~ ebelarja ne tina. »Naslednjih 25 let se tu preživi zaradi azijskega zajedavpostavijo trdni temelji ~ ebelarpostojnski ~ ebelarji boleznim pohvali predsednik, ki se navpriložnosti bodo odprli tudi prestva, na katerih zgodbo gradimo ca – varoe destructor, na katero uspešno kljubujejo in ohranjajo kljub skromnim donacijam drugledno razstavo, na kateri bodo ni odporna, tako da je ~ ebele še danes,« je poudaril Knafelc. zdrave ~ e belje družine. štvu ne boji, da bi ~ e belarjenje spomnili na razvoj ~ ebelarstva Društvo je štelo 188 ~ lanov, go- potrebno zdraviti.« Vendar pa v njihovih vrstah zamrlo. Priho(na za~ etku so ~ ebele gojili v Aktivni mladi ~ ebelarji dnjim generacijam bo nedvodeblih votlih dreves in lesenih Da bi se ~ ebelarstvo na tem mno ostala tudi zgodovina, ki so zabojnikih – kranji~ ih), opremo delu ohranilo vsaj v takem objo ubesedili na skoraj 80 straneh za to~ enje in skladiš~ enje, izsegu kot sedaj, skrbijo mladi delavo satnic, poudarili pa tudi zbornika Šestdesetletna ~ ebe~ ebelarji iz postojnske OŠ Milarska zgodba ^ebelarskega dru- koristne u~ inke medu. Predstaviroslava Vilharja. »Zelo so aktivštva Postojna, posebej ga bodo li bodo še svoj pašni kataster, iz ni in pridni. Skrbijo za majhen predstavili na slovesni prireditvi, katerega se da razbrati, kakšne ~ ebelnja~ ek, na tekmovanjih pa 8. aprila ob 19. uri v postojnpaše imajo, s ~ im razpolagajo in dosegajo najvišja mesta,« jih skem kulturnem domu. Ob tej kje vse ~ ebelarijo.

Državna pomo~ za podjetja in kmete

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: ANA plus, Agica Kolar s.p., Ljubljanska 11, 2000 Celje

Nepovratna sredstva so na voljo Veliko je primerov, ko podjetje kupi nov stroj, razširi poslovne prostore, pošlje zaposlene na izobraževanje, pa ne ve, da bi lahko pri tem dobilo investicijo, povrnjeno v višini med 40 in 60 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo ve~ . Tudi vsi kmetje ne vedo, da je mogo~ e pridobiti nepovratna sredstva, kadar predajajo kmetijo na mlajše rodove, kadar se odlo~ ajo za gradnjo ali obnovo hleva, nakup kmetijskih strojev ali odprtje kakšne dejavnosti na kmetiji. In še in še je primerov, ko je mogo~ e dobiti pomo~ države, pred investicijo se je le potrebno pozanimati o možnostih za posamezen primer. Nepovratna sredstva so na voljo preko javnih razpisov, ki jih objavljajo Ministrstva, skladi, zavodi.

Kdo lahko prejme sredstva preko trenutno aktualnih razpisov? 1. Mikro, mala in srednje velika podjetja ne glede na lokacijo, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov in izdelkov – pekarne, mesarije, predelava sadja in zelenjave, sirarne, žage ... 2. Mikro podjetja izven ve~ jih mest v proizvodnih dejavnostih, dejavnosti turizma, izobraževanja, nege živali ... 3. Podjetja ali fizi~ ne osebe, ki imajo v lasti ali najemu

objekte kulturne dediš~ ine in jih želijo obnoviti, preurediti ... 4. Podjetja ne glede na velikost, ki so v fazi raziskav, razvoja ali uvajanja novega izdelka na trg. 5. Kmetje do 40 let, ki so pred kratkim prevzeli kmetijo oziroma so v prevzemanju kmetije od starejšega rodu. 6. Kmetje, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in želijo postaviti nove steklenjake, urediti namakalne sisteme, ogrevanja steklenjakov, kupiti kmetijske stroje za namen rastlinske pridelave ... 7. Kmetje, ki širijo oziroma vzpostavljajo razne dejavnosti na kmetiji v okviru dopolnilne dejavnosti ali podjetja. po kon~ anem delu investicije oddate zahtevek za refundaciPotek pridobivanja jo, na podlagi katerega se vam nepovratnih sredstev nakažejo nepovratna sredstva. Prijavljeno investicijo lahko Najprej je najbolje, da predkon~ ate tudi na primer šele v stavite svoje na~ rte, idejo, treh letih po oddani vlogi. S osebam, ki se profesionalno pomo~ jo sklepa o odobreni ukvarjajo s pridobivanjem nesubvenciji imate tudi pri banpovratnih sredstev. Nato skukah ve~ je možnosti za pridobipaj poiš~ ete najboljšo rešitev tev kratkoro~ nega kredita, vezain pri~ nete s pripravo ustrezne nega na to investicijo. vloge. Dolo~ en del dokumentacije, kot je poslovni plan, finan~ na konstrukcija, obrazPokli~ ite ANA plus ci pripravijo na podlagi vaših na tel. št.: podatkov strokovnjaki. Vi pri040 642 239 ali pišite skrbite zahtevane priloge ter pisarna@anaplus.eu. vlogo potrdite. Po oddaji vloge Delovni ~ as: pon.–pet.: od po~ akate na sklep oziroma od8. do 16. ure. govor, v ve~ ini primerov pa poKliknite na tem lahko za~ nete z investicijo. www.anaplus.eu. Po kon~ ani investiciji oziroma

Iskali bodo novega vodjo

 Veronika Rupnik

V Notranjskem muzeju dodatna zaposlitev pritožil. Kidri~ eva je dejala, da je njegovo pritožbo obravnaval svet zavoda in ji deloma ugodil, deloma pa ne, bolj konkretnih pojasnil pa nismo dobili. Glede informacije, da naj bi Von~ ina delal tudi na projektu muzejske oživitve Kravanjeve hiše, prav tako potrebne obnove, pa je Kidri~ eva dejala, da so od Marka Ruparja, župana ob~ ine Cerknica, ki je lastnica objekta, dobili ustno zagotovilo, da bo ob~ ina »Nih~ e od trenutno zaposlenih z zbiranjem podpisov pod petizagotovila sredstva za prenovo, se ni prijavil za vodjo enote. Z cijo, v kratkem bodo v ta namen kasneje pa naj bi hišo v uprarazpisom se bo zato poiskalo vzpostavili tudi spletno stran. vljanje prevzel Notranjski muzej. nekoga zunanjega,« nam je gle- Podpisi bodo osnova za zahtevo Kdaj se bo to zgodilo, ni jade vodje enote Notranjski muzej za razveljavitev sporne pripojitve sno, saj bo prenova odvisna od dejala direktorica zavoda Znanje oziroma ob~ inski referendum. uspešnosti ob~ ine pri pridobitvi Brigita Kidri~ in potrdila, da to tosofinancerskih sredstev. Opomin rej pomeni dodatno zaposlitev. Kidri~ eva je še poudarila, da z bivšemu direktorju zaposlenimi v muzeju komuni»Racionalizacija – Bivši direktor muzeja Dejan kacija poteka normalno. »Ni noprevara« Von~ ina, ki je zaradi komunicira- benih težav, vsaj z moje strani »To dokazuje, da je bila raciona- nja z javnostjo o muzeju dobil ne.« Zaposlene muzealce sicer lizacija kot razlog pripojitve mu- opomin o možnosti odpovedi, zaposluje priprava razstave, s zeja ~ ista ob~ inska prevara. Ne ~ e bo s »kršitvami« nadaljeval, katero bodo 12. maja odprvem pa, kdo bo pla~ al to zapo- je po besedah Kidri~ eve po no- li nove prostore muzeja v bivši slitev, mislim, da ni možnosti, da vem zadolžen za projekt oživitve garniziji in zbirke po dolgih letih bi ministrstvo za kulturo prispe- enote Fužina v Grahovem. Mah- spet postavili na ogled javnosti. valo še ve~ sredstev, kve~ jemu netova meni, da je to delovno To pa je tudi pogoj, da ob~ ina upravi~ i pridobitev evropskega manj,« odgovarja Mahnetova s mesto neuresni~ ljivo, fiktivno, financiranja za obnovo objekta, CI, kjer menijo, da je bil dejanski saj potrebnih sredstev za prev katerega naj bi se muzej sicer razlog pripojitve prevzem oblasti novo, kaj šele za delovanje ni, preselil do jeseni. tudi nad muzejem. Nadaljujejo zaradi ~ esar se je Von~ ina tudi

Postojna, 21. marec – »Z ljudsko iniciativo vsekakor nadaljujemo. Napoved ob~ inskega referenduma je še vedno aktualna, sploh ~ e ne bo vodstvo ob~ ine še enkrat razmislilo in razveljavilo odloka,« nam je povedala Marjetica Mahne iz Civilne iniciative (CI) za ohranitev Notranjskega muzeja, ki se je oblikovala potem, ko je ob~ ina muzej kot organizacijsko enoto pripojila zavodu Znanje ne da bi upoštevala mnenje zaposlenih, muzejske stroke, sveta zavoda in ministrstva za kulturo. Medtem pa je direktorica Znanja že napovedala razpis za vodjo muzeja, z dodatno zaposlitvijo pa bo padel klju~ ni argument ob~ ine za pripojitev muzeja – racionalizacija.

FOTO: BARBARA ^EPIRLO

Postojna – êbelarska tradicija na Postojnskem sega v konec 19. stoletja, ko je peš~ ica tukajšnjih posestnikov ~ ebelarila z nekaj ve~ kot sto panji. êbelarsko društvo Postojna je v prvih letih obsegalo 9 družin, tudi vasi v pivški ob~ ini, danes pa vklju~ uje samo postojnsko. Te dni so ob okroglem jubileju izdali zbornik z naslovom Šestdesetletna ~ ebelarska zgodba êbelarskega društva Postojna, s katerim želijo bogato zgodovino predstaviti zlasti mlajši generaciji.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Prek kompeten~ nega centra do vrhunskih orodjarjev

 Petra Tr~ ek

V Loški dolini podpisali sporazum za kompeten~ ni center, v okviru katerega želijo usposabljati orodjarje in k temu poklicu pritegniti ve~ mladih

Poje pravi, da ima povezovanje ve~ prednosti. Pravi, da manjša podjetja s povezovanjem mo~ no pove~ ajo klju~ ne potenciale, vzpostavijo platformo za izmenjavo izkušenj in kompetenc ter tako mo~ no izboljšajo svoje možnosti na trgu. Izpostavil je tudi promocijo branže. Poje poudarja, da je orodjarstvo »izjemno pomembno kot substan~ na vrednost v razvojni verigi vsakega novega izdelka«, kar pomeni, da potrebujejo dobre orodjarje. »Mladim želimo povedati o atraktivnosti in perspektivnosti tega poklica in jih usmeriti v sodelovanje z nami oziroma jim dopovedati, da je u~ enje tega poklica odli~ na dolgoro~ na priložnost.«

FOTO: B OR U T KR AŠEVEC

Lož, 10. marec – V prostorih družbe Kovinoplastike Lož je 12 partnerjev, razen enega, ki delujejo na podro~ ju orodjarstva, podpisalo partnerski sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi kompeten~ nega centra Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja notranjsko-kraške regije. »Želimo nadgraditi specifi~ ne kompetence in znanja, ki jih ni mogo~ e pridobiti ne v šolskem sistemu ne prek tržnih pobud,« je o vzrokih za partnerstvo povedal predsednik uprave vodilnega partnerja, Kovinoplastike Lož, Janez Poje.

Sporazum za kompeten~ ni center je podpisalo 12 partnerjev, med drugim tudi (z desne) predsednik uprave Kovinoplastike Lož Janez Poje, direktor Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije Boštjan Požar, Peter ^igon iz družbe LMP in Tadej Križaj iz podjetja ORO.

Poleg usposabljanja tudi promocija V okviru kompeten~ nega centra želijo nadgraditi specifi~ ne kompetence in znanja, ki jih ni mogo~ e pridobiti ne v šolskem sistemu ne prek tržnih

pobud. Kot je pojasnila Majda Šraj Mihel~ i~ iz Kovinoplastike Lož, bodo najprej izdelali kompeten~ ni model, ocenili usposobljenost zaposlenih in do maja oblikovali na~ rt kadrovskega razvoja, nato pa bodo do koca prihodnjega leta usposa-

bljali zaposlene. »V prvem delu želimo odgovoriti tudi na vprašanje, s katerimi usposabljanji in aktivnostmi bomo prišli do vrhunsko usposobljenih zaposlenih.« Vklju~ ili bodo vsaj 30 odstotkov, to je 390 zaposlenih; vsak naj bi se usposabljal naj-

manj 32 ur, od tega vsaj polovico znotraj partnerstva. V projekt so zajeli poklice, ki so povezani z orodjarstvom in tiste, ki mu zagotavljajo u~ inkovito podporo: konstruktor, tehnolog, programer, CNC operater, operater, ro~ ni orodjar, planer oziroma logistik, vzdrževalec in sestavljalec, merilec oziroma kontrolor, tehni~ ni komercialist ter vodstvene in kadrovske delavce. »S promocijo aktivnosti centra pa bi radi na dolgi rok vzpostavili mrežo partnerstev na podro~ ju orodjarstva, s pomo~ jo katere bomo z izmenjavo izkušenj in dobrih praks prispevali k razvoju te stroke,« še pravi Šraj Mihel~ i~ eva. Poleg tega želijo pove~ ati tudi prepoznavnost panoge in zanimanje za orodjarske in sorodne poklice v regiji ter vzpostaviti bolj intenzivno sodelovanje tako s šolami kot tudi z lokalno skupnostjo.

Evropska sredstva za kompeten~ ni center Za projekt so partnerji prek razpisa za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompeten~ nih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2010 do 2013, ki ga je

Poleg Kovinoplastike Lož so pogodbo podpisali še Regijska razvojna agencija Notranjskokraške regije, ki bo skrbela za komuniciranje in svetovanje, ter deset družb, ki se ve~ inoma ukvarjajo z orodjarstvom. To so postojnska podružnica družbe Kolektor Orodjarna, ORO 3 CNC in ORO iz Studenega, LMP iz Postojne, IRIO, DAPZ in CME Orodjarstvo iz Velikega Otoka, TCR Inpro iz Loža, Dynacast Lož z Unca ter K in K KOV iz Podskrajnika.

vodil javni sklad za razvoj kadrov in štipendije, prejeli slabih 463 tiso~ evrov iz Evropskega socialnega sklada. Na razpis se je sicer prijavilo 68 konzorcijev s tiso~ partnerji, ki so se potegovali za 2,7 milijona evrov, izmed katerih so jih na skladu izbrali sedem. »Velik odziv nas je presenetil, zato smo že pristopili k pripravi novega razpisa,« je v Ložu povedal predstavnik sklada Aleš Vidmar, ki je spomnil še na to, da je ponekod v Evropi, tudi v sosednji Avstriji, tako sodelovanje partnerjev iz iste stroke in šolstva že dolgo ~ asa uspešno.

Bloški smu~ ar korak bližje k muzeju Svetniki in snovalci projekta Bloski se strinjajo, da bi muzej bloške smu~ arske kulture lahko uredili v Modicovi hiši, ki pa je ob~ ina (še) ne more kupiti Nova vas – Bloški ob~ inski svetniki in snovalci postavitve muzeja so v prizadevanjih za ureditev muzeja bloške smu~ arske kulture na Blokah naredili pomemben korak naprej. Ob~ inski svetniki in snovalci projekta so se strinjali, da bi ga lahko uredili v Modicovi hiši v Novi vasi, bili pa so tudi enotnega mnenja, da z njim ne bi mogla upravljati ob~ ina. A na poti do lastnega muzeja jih ~ aka še nekaj ovir. Februarja sta Jana Kus Veenvliet in Stane Korenjak iz Turisti~ nega društva Bloke ob~ inske svetnike seznanili s projektom muzeja bloške smu~ arske kulture, nato pa so se skupaj pogovorili

o možnostih razvoja turizma na Bloški planoti. Strinjali so se, da bi muzej lahko uredili v Modicovi hiši, v kateri je Novolitova trgovina, ~ eprav je ta s 700 kvadratnimi metri površin nekoliko manjša, kot bi si želeli. Kot pravi župan Jože Doles, je ob~ ina pripravljena zagotoviti tudi dodatna sredstva za gradnjo muzeja. »Vendar le pod pogojem, da društvo pridobi tudi evropska sredstva, saj ob~ ina ne more zagotoviti vsega denarja za okoli dva milijona evrov vreden projekt.« A ~ eprav je ob~ ina

pripravljena hišo odkupiti, je zaradi nerešenega spora med Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Cerknica in Kmetijsko zadrugo Bloke ne more. »Upamo, da se bo spor ~ im prej rešil, mogo~ e bodo pri tem pomagali tudi ~ lani turisti~ nega društva,« pravi Doles.

sten le, ~ e ga bodo vodili profesionalci. »Tako lahko sredstva za delovanje dobiš, da zara~ unaš majhno vstopnino, v muzej povabiš šole …« Svetniki in župan se nagibajo k temu, da bi muzej dali v brezpla~ en najem zasebnemu zavodu ali da bi za vodenje ustanovili javno-zasebno »Ob~ ina muzeja partnerstvo. »Moramo najti tako ne more upravljati« rešitev, da bo zasebnik lahko igral aktivno vlogo, sicer ne bo Doles je poudaril še, da ob~ ina videl svojega interesa,« še prane more prevzeti upravljavi Doles. nje muzeja, s ~ imer se striDoles je poudaril še, da nja tudi Kus Veenvlietova, ki je prepri~ ana, da bo muzej kakovo- ob~ ina podpira razvoj turizma,

Za Markovcem Dane Stari trg, 10. marec – Marca so svetniki v Loški dolini po drugem branju potrdili letošnji, okrog pet milijonov evrov težak prora~ un. Ker amandmajev ni bilo, so sprejeli prora~ un, kot so ga predlagali na ob~ inski upravi. Sredstva so med drugim namenili dvema ve~ jima investicijama, gradnji kanalizacije in ~ istilnih naprav v Markovcu ter Danah, za kar bodo porabili tudi evropski denar iz strukturnih skladov. V prora~ un naj bi se letos nateklo 4,7 milijona evrov, odhodkov bodo imeli za slabega pol milijona ve~ , razliko pa bodo pokrili s prenosom sredstev iz lanskega leta. Med investicijami izstopata dve: zaklju~ ili naj bi z gradnjo okoljske infrastrukture v Markovcu ter – verjetno že jeseni – za~ eli z gradnjo kanalizacije in ~ istilne naprave v

Danah. Projekt je vreden okoli tri milijone evrov, zaklju~ ili pa naj bi ga prihodnje leto, medtem ko bodo v naslednjih letih kanalizacijsko omrežje napeljali še v Podcerkvi in Nadlesku. Lotili se bodo tudi nekaterih manjših projektov, nekaj sredstev pa so namenili tudi pridobivanju dokumentacij za nove projekte, s katerimi bodo lahko kandidirali na nepovratna državna in evropska sredstva. Kljub krizi so nekaj ve~ denarja kot lansko leto namenili tudi športu, kulturi in turizmu. Loški svetniki so se morali odlo~ iti tudi o tem, ali naj doma~ ijo pri Antonovih v Iga vasi s hišno številko 28 razglasijo za kulturni spomenik lokalnega pomena, kakor so jim predlagali na zavodu za varstvo

kulturne dediš~ ine. Z devetimi glasovi proti in le dvema za odloka niso sprejeli. V imenu svetniške skupine SD je Slavica ^uk opozorila, da bi morali stvari na podro~ ju varstva naravne in kulturne dediš~ ine urejati sistemati~ no, predvsem pa ob~ anom v javni razpravi omogo~ iti, da s svojimi predlogi in pripombami sodelujejo pri sprejemanju takih in podobnih odlokov. Tudi Jakob Levec, NSi, je povedal, da bo glasoval proti. Kot je povedal, je tehtnico prevagalo dejstvo, da je bilo mnenje vaš~ anov v Iga vasi o razglasitvi doma~ ije za kulturni spomenik negativno, poleg tega pa ga je zmotilo še, da ob~ inski svetniki te razglasitve ne bi mogli nikdar ve~ razveljaviti. pt

 Petra Tr~ ek

a je opozoril, da ne more graditi turisti~ nih kapacitet. »Ob~ ina mora vzpostaviti prave pogoje, za kar smo ogromno že naredili,« je povedal Doles in pri tem spomnil na ureditev Bloškega jezera z okolico, cest, javne razsvetljave in drugega ter na spodbujanje turizma in drugih gospodarskih panog.

Na~ rti znani že dve leti Pred dvema letoma so ~ lani turisti~ nega društva v okviru projekta Bloski s finan~ no pomo~ jo

finan~ nih mehanizmov Evropske unije postavili temelje za ureditev muzeja bloške smu~ arske kulture. Za uresni~ itev svoje vizije bi potrebovali okoli tiso~ kvadratnih metrov površin, muzej pa bi želeli urediti v kateri od starejših stavb na Blokah. Od devetih stavb, ki so si jih podrobno ogledali, niti ena ni bila primerna. »Pri nekaterih sta bila problem že samo lastništvo ali visoka cena, pri drugih pa premajhna površina oziroma neustrezna razporeditev prostorov,« pravi Kus Veenvlietova.

Prvomajska tržnica na Cerkniškem jezeru Ko govorimo o turizmu, povezovanju turisti~ nih ponudnikov ter lokalnih pridelovalcev, ne moremo mimo prireditve, ki bo letos že 4. leto združila ponudnike ob~ in Cerknica, Bloke in Loška dolina. Cerknica, Bloke, Loška dolina – Priprave na prvomajsko tržnico z naslovom »Lepu d’ s’pršu«, ki pomeni dobrodošlico vsem sodelujo~ im, gostom in postaja prepoznavna blagovna znamka, so že v teku. Na Blokah se je na za~ etku meseca sestala delovna skupina udeležencev, ki so sodelovali na preteklih tržnicah, k sodelovanju pa vabijo tudi druge Notranjce, ki ponujajo nastanitve, kulinari~ ne posebnosti, se ukvarjajo s kmetijstvom, tržijo svoje produkte in ostalo, kar podpira turisti~ no dejavnost. Ladi Klan~ ar pravi, da je namen prvomajske tržnice ve~ plasten. »V turisti~ no zanimivost, ki bo privabila turiste in hkrati zavarovala naravno in kulturno dediš~ ino, želimo povezati lepoto narave, krajinske in etnološke danosti ter znanje ljudi, ki še poznajo navade in obi~ aje preteklosti, kos pa so tudi sodobnim izzivom.« K sodelovanju in finan~ ni podpori vabijo vse sponzorje, saj bo prireditev združila in povezala vse tri ob~ ine. Program letošnje prvomajske tržnice bodo obogatili z odlomki iz naše kulturne dediš~ ine, s prikazom starih obrti … Prireditev bo letos prvi~ na Cerkniškem jezeru. Dodatne informacije: ob~ ina Cerknica, Ladi Klan~ ar, 051 310 477 ali kancijan@siol.net , ob~ ina Bloke, Matej Pakiž, 031 326 158 ali tic@bloke.si ter ob~ ina Loška dolina, Matjaž Žnidarši~ , 041 634 224 ali zavod.sneznik@gmail.com. dš

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Fotoreportaža

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

V Košani so »ta ja~ i«

 Katarina Temkova

Smeh skozi kritiko aktualnega družbenega stanja na prireditvi Ta ja~ i na b’rja~ i Ta ja~ i na b’rja~ i, zastavljeno kot dramsko igro z glasbenimi to~ kami. Po scenariju, ki sta ga napisala Janez Cucek in Domen Urši~ ,

so zaigrali ~ lani dramske skupine Strila s jasnga (KUD Cerkno), nastopili so še vokalna skupina Slavna, Ansambel Osminka, Sku-

pina Pivo in ~ evapi ter Erik Gregori~ in Darko Glažar. Vrhunec ve~ era je bil nastop Tamburaške skupine Vremš~ ica, ob 2. obletni-

ci obnove tamburaške sekcije. Tamburašem so se za nekaj ~ asa na odru pridružili tudi pevci klape Škvadra.

Na prireditvenem odru oz. delovnem gradbiš~ u so trije delavci v pogovoru izrazili prenekatero kritiko na aktualno stanje v slovenski družbi, predvsem na ra~ un gradbenih firm, težkega življenja delavcev, pa javnih ob~ il, ki nas bombandirajo s tra~ novicami ter raznimi resni~ nostnimi in talentiranimi šovi. Na koncu prireditve so tako simbolno postavili spomenik pokvarjenim menedžerjem, na katerega so postavili piš~ anca.

FOTO: KATAR I NA TEMKOVA

Košani. S pomo~ jo KD Košana in številnih sekcij, ki delujejo pod njegovim okriljem, so že drugo leto zapored pripravili prireditev

FOTO: KATAR I NA TEMKOVA

Košana, 19. marec – Društvo, ki v Košani skrbi Za hec, je skoraj tri ure zabavalo nabito polno dvorano v Dolnji

Tamburaši so gotovo ta ja~ i na b’rja~ i. Scenarij za prireditev je skupaj z Domnom Urši~ em napisal prvi z desne, na kontrabasu – Janez Cucek.

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Tamburaši v zna~ ilni ~ rno-rde~ i opravi so se na koncertu predstavili v razli~ nih stilih. Zaigrali in zapeli so tako dalmatinske, slovenske popevke in ljudske skladbe, predstavili so tudi prvo lastno skladbo Pejmo u oštarijo.

Mladi pihalci in tolkalci iz skupine Pivo in ~ evapi, so z balkanskimi, disko in rock ritmi razgreli ob~ instvo že v dvorani, po kon~ ani prireditvi pa so preganjali burjo tudi pred dvorano.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Pogovor

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Kulturo v vsak dom

 Damijana Škrlj

Kako pa OI Cerknica sploh deluje? Izpostava Cerknica skrbi za razvoj ljubiteljske kulture v ob~ inah Cerknica, Bloke in Loška dolina ter se povezuje s tukajšnjimi društvi, skupinami in posamezniki. Na tem podro~ ju organizira obmo~ ne revije, delavnice iz razli~ nih podro~ ij kulture, sre~ anja, izobraževanje kadrov, kamor se lahko prijavijo vsi zainteresirani, nate~ aje, informira širšo javnost o novostih in kulturnih priložnostih. Vsaka od dejavnosti ima možnost dobiti strokovni nasvet svetovalca za dejavnost. Z obmo~ nimi revijami, ki jih OI organizira za vse dejavnosti, ~ e je le dovolj skupin posamezne kulturne dejavnosti, se društva spodbuja k napredku. Vsako revijo spremlja strokovnjak, ki je obenem svetovalec za dejavnost, s katerim se lahko mentorji in zborovodje posvetujejo o reševanju težav, ki spremljajo njihovo delo, ali pa dobijo napotke, kako izboljšati njihovo delo. Na obmo~ nih revijah poteka selekcija za izbor najboljših društev, skupin ali posameznikov, ki se uvrstijo na regijska sre~ anja. Naša regija je velika in obsega kar 11 izpostav. V taki konkurenci je že velik uspeh, da se društvom v posameznih kategorijah uspe prebiti do regijskega izbora. Omenili ste obmo~ ne revije. Katere so in zakaj so tako pomembne?

FOTO: DA MI JANA ŠKR LJ

Kultura je v kriznih ~ asih še kako pomembna, saj predstavlja tako umetniško kot socialno mrežo. Kulturne sredine so odli~ na priložnost za druženje, ustvarjanje, gojenje lepih in kakovostnih medsebojnih odnosov. Ena izmed organizacij, ki skrbi za duševno hrano, je tudi slovenski Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ga v Cerknici sr~ no zastopa Jožica Mlinar, vodja izpostave. Kaj sploh je JSKD in kakšne so njegove naloge? JSKD je mreža 60 obmo~ nih izpostav (OI) po celi Sloveniji, ki se med seboj povezujejo z namenom izobraževanja na vseh podro~ jih ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in spremljanja vseh dejavnosti, vklju~ no z vsakoletnim izborom društev, skupin in posameznikov za regijski in kasneje državni nivo. Sre~ anja so namenjena kulturnim društvom ter vsem kulturnim vsebinam, ki se odvijajo po šolah. Delo OI je osredoto~ eno na pripravo in izvedbo projektov s podro~ ja kulture na obmo~ ju izpostav, regijskem nivoju ter tudi v okviru države, sama mreža pa omogo~ a priložnost za lažje pridobivanje dodatnih sredstev za izvedbo zastavljenih programov. Strokovna služba JSKD v Ljubljani med drugim nudi strokovno podporo dejavnostim, o katerih lahko ve~ preberete na www.jskd. si, pridružite pa se nam lahko tudi na Facebook-u. Trenutno je odprt razpis za društvene programe, za sofinanciranje opreme, inštrumentov, obla~ il za folklorne skupine in sofinanciranje opreme mladinskih kulturnih centrov. OI poskuša reagirati na aktualne zadeve, kar pa ni vedno preprosto, saj mora pri tem upoštevati regijo. Društva prostorskih problemov za delovanje na~ eloma nimajo ve~ , žal pa ostaja odprta problematika prostora za skladiš~ enje opreme.

Vodja cerkniške izpostave JSKD, Jožica Mlinar. Pri nas imamo obmo~ ne revije plesnih skupin, otroških in mladinskih pevskih zborov, Linhartovo sre~ anje odraslih gledaliških skupin, sre~ anje otroških lutkovnih in gledaliških skupin, otroških folklornih skupin in seveda revijo odraslih folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev. V kolikor je doma~ ih skupin premalo se združujemo z drugimi ob~ inami regije ter v okviru ene izmed združenih ob~ in pripravimo obmo~ no revijo. Želja je, da se revije pri~ nejo že na samem za~ etku leta, v februarju, vendar društva takrat ve~ inoma še niso pripravljena. Tako se tovrstni dogodki pretežno zgostijo v marcu, kar pa vsem izpostavam predstavlja velik organizacijski in finan~ ni zalogaj. Organizacija obmo~ nih revij je povezana tudi s prisotnostjo strokovnih svetovalcev, ~ e pa se ob tem zavedamo, da je samo v naši regiji 11 izpostav in le en strokovni sodelavec v regiji, potem je slika kmalu jasna. Za organizacijo obmo~ nih revij se uporabljajo v glavnem ob~ inska sredstva, ki jih za delovanje izpostave prispevajo ob~ ine, saj se z državnimi sredstvi delno sofinancira regijski, predvsem pa državni nivo. Pri izvedbi revij je potrebno poskrbeti za tehni~ no podporo prireditvam: ozvo~ enje, sceno, vabila, gledališke ali koncertne liste, poskrbeti za priznanja skupinam in mentorjem, pripraviti strokovni posvet z vsemi mentorji, zborovodji, režiserji (odvisno od tipa prireditve), stroški SAZAS-a, za moderatorja, v~ asih tudi snemanje prireditev in tehni~ no ekipo, ki skrbi za prevoze in postavitev opreme, potrebne za izvedbo prireditev. Ker je na OI zaposlen le eden, je potrebno uporabljati zunanje servise. Društvom sodelovanje na obmo~ nih in regijskih revijah prinaša dodatna sredstva ter obenem možnost uvrstitve na državno sre~ anje. Skupine tudi na regijskih sre~ anjih pridobivajo mnenje strokovnega svetovalca, obenem pa so na sre~ anjih nastopajo~ e skupine lahko med seboj poslušajo, gledajo in si izmenjujejo izkušnje. Izbor je, kot radi pravimo, samo stranski proizvod sre~ anj, glavni pa so izkušnje, nova znanja, ki jih potem skupine uporabijo pri svojem nadaljnjem delu.

str 10

Kako pa se cerkniški JSKD financira? Cerkniška izpostava pokriva tri ob~ ine; Cerknico, Bloke in Loško dolino, ki na podlagi prijavljenega programa OI, pri ~ emer je en del le-tega obvezni nacionalni program, lahko pa izvaja tudi dodatni program, ~ e zanj pridobi dodatna sredstva, sofinancirajo delovanje obmo~ nih izpostav. V zadnjih letih se je kulturna dejavnost uspešno razvijala in razširila, zato upamo na ve~ ja sredstva, kot smo jih bili deležni doslej. Z ve~ jim številom društev, skupin in posameznikov so tudi stroški delovanja in organizacije dogodkov, prireditev, izobraževanj in revij ve~ ji, denarja pa je vedno manj.

Poto~ nik Krajnik. Na regijskem nivoju smo organizirali zborovodsko šolo za za~ etnike in nadaljevalno zborovodsko šolo, ki so jo zelo uspešno zaklju~ ile 4 zborovodkinje iz naših osnovnih šol.

Društvom notranjskih kulturnikov Krpan in s KD Rak. Delavnice za otroke potekajo v Galeriji Krpan. Lani smo za ~ lane likovnih društev organizirali delavnico izdelovanja mozaika v Galeriji Ložanka, v sodelovanju s KD Rak pa delavnico polstenja (filcanja). Ker je bilo leto 2010 evropsko leto, namenjeno boju proti revš~ ini in socialni izklju~ enosti, smo v okviru slednje delavnice akciji pridružili in k brezpla~ nemu sodelovanju povabili tudi brezposelne osebe. JSKD v okviru letošnje likovne dejavnosti organizira tematske razstave s predhodnimi seminarji. Letošnji naslov razpisa za likovne ustvarjalce je »Tekst v podobi«, za katerega bomo skupaj z izpostavo Logatec pripravili izobraževanje. Razstava bo v za~ etku septembra v Galeriji Krpan v Cerknici. Kaj pa literarna dejavnost? Sklad že nekaj let podeljuje nagrado za najboljšo knjigo v samozaložbi v Sloveniji, katero je dobila tudi naša pesnica Vanda Šega. Na razpisih za mlade literate, za seniorje, tudi za literate druge narodnosti, naši literati uspešno sodelujejo.

leti smo z dr. Marijo Makarovi~ pristopili k raziskavi notranjske obla~ ilne kulture ter pri ZKO Slovenija izdali knjižico, ki obravnava obla~ ilno kulturo kme~ kega prebivalstva predvsem za 20. stoletje v delu Notranjske in predstavlja kakovostno vodilo skupinam, ki želijo svojemu delu dodati pridih preteklosti, kamor folklorna dejavnost nedvomno sodi. Podatki so bili zbrani iz pri~ evanj ljudi, ki so se obla~ il tistega ~ asa še spominjali ter razpolagali z ustreznimi pisnimi viri. Raziskavo s podro~ ja plesa smo zbirali pod vodstvom dr. Bruna Ravnikarja, katere zapis je izšel v reviji Folklornik. Letos se bodo odrasle folklorne skupine iz Borovnice, Ligojne in Grosuplja sre~ ale v Novi vasi, otroške folklorne skupine pa v Logatcu. Ostaja nama še plesna dejavnost. Kako pa je na tem podro~ ju? Ta dejavnost je po malem razširjena vsepovsod: baletno društvo, Mace, KD Rak Rakek, plesne skupine po osnovnih šolah. Pri skladu se usmerjamo bolj v sodobni ples, saj imajo druge zvrsti plesa svoja sre~ anja in tekmovanja. K uresni~ itvi cilja smo pristopili z usposabljanjem mentorjev: z regijskimi izobraževanji v Ljubljani, ki so jih vodili priznani mentorji, ki pou~ ujejo na srednjih in visokih šolah, ob ~ emer so imela dekleta že bogato predznanje iz mažoretnih vrst kot tudi ustrezno srednješolsko plesno izobrazbo. Že na prvi obmo~ ni reviji se je pet skupin uvrstilo na regijsko sre~ anje, kar tri skupinice, plesalke iz KD Rak, Mace in Eremite iz Nove vasi, pa na državno sre~ anje.

Tudi folklorna dejavnost se je v zadnjem ~ asu mo~ no razvila, kajne? Kako je z gledališko dejavno- Da. Pri nas je vzklila pred desetimi leti, v okviru KD Rak Rakek. stjo, ki se v zadnjih letih razLo~ i se v dejavnosti odraslih in vija? otroških folklornih skupin. OtroGledališka dejavnost – odraška folklorna skupina je dolgo sle gledališke skupine – se je v zadnjem desetletju zavidljivo delovala le na rakovški šoli, serazvila, za kar so zaslužni ambi- daj pa so se jim pridružile tudi cioznejši igralci, režiserji, pa tudi skupina na Uncu, v Novi vasi boljši materialni pogoji delova- in dve v Cerknici. Na sre~ anju v nja gledaliških skupin in stalno Novi vasi smo imeli 4 doma~ e otroške folklorne skupine (OŠ izobraževanje. Imamo tri odraUnec, Rakek, Cerknica in Nova sle gledališke skupine; KD Rak Rakek, DPD Svoboda in KD Me- vas). Folklorna dejavnost je Kakšna je vizija JSKD IO Cerkompleksna, saj je povezana nišija, ki skoraj vsako leto priknica? Katera je najmnoži~ nejša kul- pravijo novo predstavo, se ude- z obla~ ilno kulturo, godenjem, plesom, petjem, navsezadnje s Naš moto je »Kultura za vsak turna dejavnost pod okriljem ležujejo regijskega sre~ anja ter koreografijo na odru ... Na vseh ~ as«, dostopnost do kreativnevaše izpostave? posegajo po nagradah za najga ustvarjanja na vseh zvrsteh teh podro~ jih je bilo potrebno Gotovo zborovska dejavnost, saj boljše vloge. Po šolah delujejo in na vseh koncih Notranjske ter zainteresirane izobraziti in jim imamo 12–13 otroških in mlagledališke in lutkovne skupidinskih pevskih zborov, 8–10 ne, pri ~ emer imamo vsakoletni podati prave smernice. Pred 20 prepletanje med generacijami. odraslih ter 5 predšolskih. Letno pregled otroške gledališke deorganiziramo tri revije: za odjavnosti obi~ ajno v Starem trgu, rasle, za otroške in mladinske kjer je gledališki oder najstarejši pevske zbore. Revije otroških in stabilno deluje vsa leta. in mladinskih pevskih zboKaj pa ostali programi, recimo rov so najbolj množi~ ne ter jih je najtežje organizirati, saj ne likovna dejavnost? razpolagamo z dovolj velikim Likovna dejavnost poteka po in kakovostnim prostorom, ki društvih. Svoj program izvajam mora poleg odra in dovolj veliv sodelovanju s KD Pa-leta, z ke dvorane za obiskovalce, kjer je mogo~ e poskrbeti za ustrezno varnost, zagotavljati tudi spremljevalne prostore, kjer se nastopajo~ i upevajo in pripravijo Agrocenter Mlin Cerknica na nastop. Revije so skoraj vsa Agrocenter Iga vas leta v OŠ Nova vas, ki ima športno dvorano povezano z u~ ilAgrocenter Vrhnika nicami in tako omogo~ a izvedAgrocenter Žabovca, Il.Bistrica bo te najštevil~ nejše prireditve. 3,99 € Otroci in zborovodje se na revijo 10 L pripravljajo celo leto, zato je poPodstavek za lonec membno, da jim omogo~ imo prosper CILINDER pogoje za dober nastop in zbrano poslušanje. V sodelovanju s šolo ali vrtcem pripravljamo tudi sre~ anja predšolskih PZ, ki pa zaenkrat ostajajo zgolj na nivoju obmo~ ne revije, saj regijskih premer: 30 cm revij za najmlajše ni. Vrt~ evskim kadrom nudimo strokovno teracota, zelena, bela pomo~ na tej reviji, ki v obvezni program ne sodi, obstaja pa vePodstavek liko zanimanje za dodatno znakorita NAXOS nje, saj s pravimi pristopi že v rosnih letih lahko otrokom petje 1,30 € priljubimo ali ne. Pri nas revijo predšolskih zbor~ kov strokovno širina: 60 cm spremlja zborovodja z bogatimi Akcija traja od 1.3. do 31.5.2011 oz. do razprodaje zalog. Cene so v € in vsebujejo DDV. Slike so simbolne. izkušnjami, profesorica Branka

Lonec Cilinder

2,20 €

0,93 €

Korito NAXOS

2,55 €

Zalivalka

5,90 €

Kvalitetna zemlja za rože!

80 L

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Regijske kulturne diagonale

str 11

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Okrogli gledališko-lutkovni maraton Logatec ima vzpodbuden gledališki podmladek – Nekatere predstave prestopile tradicionalne okvirje

Lutkovnima skupinama iz Logatca sta se pridružili še skupini iz Osrednje regije, in sicer iz Ribnice in Ko~ evja, prireditev pa je spremljala izkušena lutkarica, režiserka in mentorica Irena Rajh Kunaver. Dom KS Tabor je bil na vseh štirih predstavah poln, otroci pa so z zanimanjem spremljali razli~ ne prigode iz živalskega sveta, v katerih se glavni liki spopadajo s prav takšnimi težavami kot ljudje. Po koncu predstav so se mentorice udeležile pogovora s strokovno spremljevalko, ki je pohvalila skupine, saj

je pri vseh opazila napredek v primerjavi s prejšnjimi leti, mentorice pa so dobile veliko uporabnih in konkretnih nasvetov za svoje nadaljnje ustvarjanje. Lutkovnih predstav je po besedah Tanje-Pina Škufca vsako leto manj, zato je še toliko bolj pomembno, da se vzpodbuja tiste, ki še vedno vztrajajo pri njih. V logaški ob~ ini tako aktivno delujeta le še lutkovna skupina Nazaret z mentorico Kati Dolenc, vsako leto pa se z novo igrico na obmo~ nem sre~ anju predstavijo tudi lutkarji iz OŠ Rovte, ki

FOTO: SAŠA M U S E C

Logatec, 11., 15. in 16. marec – Že vrsto let se v marcu odvija obmo~ ni gledališko lutkovni maraton, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Logatec. V nekaj dneh se gledalcem, pretežno vrt~ evski in osnovnošolski publiki, predstavijo otroške skupine, ki delujejo v ob~ ini Logatec, produkcije pa si ogleda tudi strokovni spremljevalec. Prireditev V deželi lutk se je 11. marca odvijala v dvorani KS Tabor, gledališke predstave pa so nadebudni igralci z mentoricami uprizorili nekaj dni kasneje na odru Narodnega doma.

Na gledališkem maratonu vsako leto sodeluje tudi skupina iz POŠ Vrh, ki jo vodi Alenka Buh. Tokrat so se predstavili z igro O Skopuhu, ki se je skril v blagajno. jo vodi Petra Jenko Lukan. »Vsekakor bi si želeli, da se lutkovno ustvarjanje v Logatcu ponovno obudi. V ta namen smo na izpo-

stavi ponudili razli~ na izobraževanja za mentorice, v okviru logaškega festivala Veris, ki bo v maju, pa nameravamo izpeljati

 Mira Rozanov

lutkovno delavnico za otroke,« je vezovalec dvodnevnega maratona, Miha Brajnik, ki je mlado še povedala Škuf~ eva. ob~ instvo v dvorani ves ~ as neOtroci so se zabavali umorno zabaval. Tudi tokrat so Na 10. gledališkem maratonu se imele mentorice priložnost za pogovor s strokovnim spremljeje v dveh dneh zvrstilo kar 11 valcem Klemnom Markov~ i~ em, predstav, na njem pa so poleg ki bo po vseh obmo~ nih ogledih logaških osnovnih šol in njihov Osrednji regiji izbral predstavih podružnic sodelovali tudi ve za na regijsko sre~ anje. » Z vrt~ evski skupini, ki sta povsem zapolnili Narodni dom. Program maratonom sem zadovoljna. je bil pester, saj smo lahko spre- Publika, v kateri so bili tudi zelo majhni otroci, je bila zelo vzgomljali klasi~ ne priredbe dramjena in je pozorno spremljala skih del, dve avtorski uprizorivse predstave. Za v prihodnje tvi – »Vseletje v nas« starejše bi želela edino to, da bi si šole dramske skupine iz OŠ Tabor z v ve~ jem številu ogledale predmentoricama Darjo Merlak in stave, ne samo svojih skupin, Špelo Zupan, in »Ko boži~ priampak predvsem tiste, ki jih ne de k nam« gledališke skupine morejo videti na doma~ i šoli. To iz OŠ Rovte, njihova mentorije tudi eden od osnovnih naca je Mojca Klemen, s kratkimi menov prireditve, hkrati pa si improvizacijami pa so blesteli želimo s takšno prireditvijo še tudi gledališ~ niki iz OŠ 8 talcev naprej vzpodbujati gledališko z mentorico Simono Nagode. ustvarjanje v vrtcih in šolah,« je Kot veliki mojster improvizacije zaklju~ ila Škuf~ eva. pa se je izkazal predvsem po-

Študent, pa konec! Logaška gledališka skupina uprizorila novo celove~ erno predstavo – Poudarek na odnosih

»Naši trije junaki so lahko prav v vsakem mestu in na prav vsaki fakulteti. Ravno zato so lahko tudi blizu gledalcem. Niso stereotipno opredeljeni, dolo~ a jih le njihovo skupno doživljanje študentskega sveta,« je o osrednjih likih Maši, Tinetu in Ani, ki jih igrajo Tina Lukan, Gal Oblak in Danijela Georgijev, povedal Švajncer. Minimalisti~ na scena in neprekinjen tok prizorov je koncept, ki postavlja v ospredje odnose med njimi, saj so po mnenju ~ lanov skupine ravno odnosi »tisto, kar dela življenje takšno kot je - veselo in žalo-

stno«, tudi zato odlo~ itev, da se v svojih celove~ ernih predstavah vedno znova osredoto~ ajo na njih. Ti se tudi v najnovejši predstavi nikoli ne kon~ ajo, saj so igralci na odru vedno v dialogu z nekom, bodisi s soigralcem ali pa s samim seboj. To situacijo ponazarja njihoV predstavi gledališke skupine Dlan na Dlan Študent, va neprekinjena prisotnost na pa konec! so se odli~ no odrezali (od leve): Žiga ^ibej, odru. Kljub asketski postavitvi Tina Lukan, Gal Oblak, Danijela Georgijev in Ana Kristina vsebuje predstava dovolj poDodi~ . datkov, poleg odli~ no odigranih dialogov tudi domiselni scenski dališki igri, ki za igralce pomeni razumljiva, po drugi strani pa je pripomo~ ek – »živo uro«, ki so na ta na~ in poudarek res lahza gledalca ~ asovni in prostorski dolo~ eno tveganje – abstrakko samo na ljudeh in njihovih kompas. »Gre za inovacijo v gle- tnost je v~ asih gledalcem težje

Razstavili akvarele

Logatec, 17. marec – V Stekleni galeriji športne dvorane si lahko še danes do 20. ure ogledate skupinsko razstavo akvarelistov iz Logatca in Vrhnike. Razstavlja kar 17 avtorjev, ki že ve~ let ustvarjajo pod mentorstvom Petra Lazarevi}a. V štirih letih se je oblikovala skupina predanih likovnikov, ki jim je tehnika akvarela zlezla globoko pod kožo, pridružujejo pa se jim tudi vedno novi ~ lani. Na sre~ anjih, ki jih imajo ob petkih na Vrhniki, z mentorjem izberejo motiv, nato pa se svobodno, a še vedno pod skrbnim vodstvom mentorja, podajo vsak na svojo pot umetniškega izražanja: »Vsako kreativno druženje rezultira zanimive rešitve in prinese heterogen dnevniški zapis, eno malo razstavo, porojeno ob skrbnem vodenju in analiziranju, pri ~ emer zori in raste ustvarjalnost celotne skupine,« je v brošuri zapisala Anamarija Stibilj Šajn, likovna kriti~ arka, ki je ob odprtju razstave podala nekaj svojih opažanj. Razstavljena dela so izjemno raznolika, od strogo realisti~ nih upodobitev stvarnosti do »pobega« v svet abstrakcije, razstava pa kljub vsemu deluje kot celota, sestavljena iz razli~ nih spontanih zamahov ~ opi~ a. K enotnosti prispeva svoj delež tudi strast do ustvarjanja z akvarelom, ki je ena od težjih tehnik, saj avtorju ne dopuš~ a popravnih izpitov. Razstavo je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, v katerem se dobro po~ utijo tudi Vrhni~ ani, med logaškimi razstavljalci pa so Janez Ovsec, Jože Matjašec, Tea Širca in Ljubica Krivec. Svoj akvarel je prispeval tudi mentor Petar Lazarevi}. sm

FOTO: ANŽE VRABL

Logatec, 4. marec – Gledališka skupina Dlan na Dlan je na oder doma KS Tabor premierno postavila svojo novo avtorsko predstavo, Študent, pa konec!. Scenarij zanjo je napisal ~ lan skupine, Jurij Švajncer, ki je igro tudi režiral, v njej pa se spoznamo s tremi študenti, med katerimi se spletejo posebni odnosi. Prvo gostovanje s predstavo jih ~ aka že 15. aprila v Kulturnem centru Španski borci v Mostah v okviru gledališkega festivala Vizije 2011.

zgodbah, kjerkoli in kadarkoli se že dogajajo,« je povedal Švajncer, ki je tudi sam študent tako kot tudi ve~ ina igralske ekipe skupine Dlan na Dlan. ^eprav je predstava na prvi (p)ogled primerna predvsem za študentsko publiko, pa se v njej zlahka najdejo tudi starejši, ki se z nostalgijo obra~ ajo nazaj v svoja mladostniška »nora« leta, na odli~ en odziv pa je naletela pri vseh generacijah. Posebna odlika logaške skupine mladih gledališ~ nikov pa je v tem, da so njihove predstave povsem avtorska dela, prvi~ predstavljena in zaigrana: »Skupin, ki bi uprizarjala lastna avtorska dela svojega ~ lana, ni prav veliko. Zato se navadno po amaterskih odrih ponavljajo že velikokrat videne igre istih avtorjev, ki so po navadi še tujci in ki so že bile nekje uprizorjene. Mi pa delamo izvirna besedila. Taka bese-

dila, ki bodo tudi drugim gledališkim skupinam omogo~ ala, da jih bodo igrala,« je še povedal Švajncer in dodal, da so ravno s tem namenom pred nekaj meseci izdali knjigo Gledališke igre, v katerih so zbrali besedila svojih celove~ ernih gledaliških iger.

Vabijo nove ~ lane S predstavo Študent, pa konec! nameravajo jeseni gostovati še v sosednjih krajih, na Vrhniki in Postojni, zaklju~ ili pa bodo v Logatcu, zaradi študentsko obarvane vsebine pa jo bodo ponudili tudi študentskim klubom po Sloveniji. Pred njimi pa je aprila še pomembno gostovanje na festivalu mladinskih gledaliških skupin Vizije 2011, kjer se bodo skušali uvrstiti med najboljše v Sloveniji. V svoje vrste pa že sedaj vabijo vse tiste, ki jim je gledališko ustvarjanje blizu in v veselje.

Komedija To imamo v družini nasmejala

 Saša Musec

V letu 2011 praznuje ŠKD Vrh 35. obletnico delovanja – V skupino prihajajo vedno novi igralci Logatec, 25. februar – Številni obiskovalci so se na prijeten petkov ve~ er v dvorani KS Tabor zabavali v družbi gledališ~ nikov iz ŠKD Vrh, ki letos praznuje že 35 let ustvarjanja. Predstavo To imamo v družini, avtorja Raya Cooneya so odigrali že peti~ , premierno pa so se z njo predstavili doma~ emu ob~ instvu na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Pred njimi pa je še kar nekaj ponovitev. Zgodba se odvija v sodobnem ~ asu, v eni od angleških bolnic, kjer se navidez povsem obi~ ajno in mirno jutro spremeni v neobvladljivo zmešnjavo. Glavni lik, dr. Mortimor, izve, da je sad ljubimkanja z eno od medicinskih sester pred skoraj 20 leti, nezakonski sin, ki sedaj iš~ e svojega o~ eta. To šokantno novico mu pove mati otroka, ki je vsa leta prej ni bilo na spregled. Gre za

komedijo z vrsto zapleti, klasi~ no situacijsko komedijo, ki gledalca ves ~ as drži v napetosti. To je gledališ~ nikom z režiserjem Francijem Jerebom vsekakor uspelo, saj oder niti za trenutek ni bil sam sebi namen, ampak so ga gledalci z dinami~ nim gibanjem v prostoru povsem obvladovali. Odli~ no se je odrezal Marjan Kogovšek v glavni vlogi, saj mu njegova vloga ni dopuš~ ala no-

benega predaha, kar zahteva od igralca izjemno zbranost in spretne igralske veš~ ine. Suvereno sta svoji vlogi odigrala tudi Blaž Jelov~ an kot dr. Hubert Bonney in Tjaša Traven v vlogi žene dr. Mortimora, prav vsa igralska ekipa pa je po besedah strokovnega spremljevalca Klemna Markov~ i~ a v dobri kondiciji, »saj gre v uprizoritvi za ne lahke igralske spopade vseh nastopajo~ ih, kjer je temeljna skupna koncentracija in disciplina.« Markov~ i~ si je predstavo ogledal za izbor na regijsko Linhartovo sre~ anje Osrednje Slovenije, ki bo 12. maja v Cerknici in 13. maja v Medvodah. Z odzivi ljudi in izvedbami predstav je zadovoljen tudi Jereb, saj kar štirje

igralci na odru nastopajo prvi~ , v ekipo pa so se dobro vklju~ ili.

Letos praznujejo Leto 2011 je za ŠKD Vrh posebno, saj praznujejo 35 let udejstvovanja. V vseh teh letih so se brez prekinitev držali tradicije in vsako leto ustvarili novo predstavo, nekajkrat tudi po dve. Letos bodo obletnico praznovali s predstavo na prostem, ki bo že peta po vrsti. Ravno tradicija v povezavi z vzgajanjem za gledališko kulturo na podružni~ ni šoli Vrh je po besedah Jereba tisto, kar v društvo vsako leto privablja nove, mlade mo~ i iz njih pa poženejo igralci, ki dobivajo priznanja tudi na Linhartovih sre~ anjih.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Kreativna Sonja Plešnar

Izbrani turisti~ ni spominki 2011

 Andreja Jernej~ i~

Loška dolina, 16. marec – Komisija Turisti~ ne zveze Slovenije v sestavi Vilina Hauser, prof. dr. Janez Bogataj in Marjan Starc je ocenila spominke, ki so prispeli na Javni nate~ aj za izbor najboljših turisti~ nih spominkov ob~ ine Loška dolina v letu 2011. Na nate~ aj je prispelo 60 izdelkov 13 razli~ nih avtorjev.

Postojna, 10. februar – Sonja Plešnar je modna oblikovalka, ki je slovenski javnosti poznana le kratek ~ as. Nase je opozorila potem, ko je njene kreacije za~ ela nositi Urška ^epin, v za~ etku februarja pa je v hotelu Kras v Postojni prvi~ pri nas predstavila svojo linijo obla~ il blagovne znamke Beautiful Urška by Sonja Beauty. Gre za žensko kolekcijo, namenjeno sodobnim barbikam, ki so privla~ ne, posebne in druga~ ne. Z omenjeno kolekcijo pa se je kot prva Slovenka predstavila na tednu mode v Amsterdamu konec januarja.

Modna oblikovalka Sonja Plešnar, ki je do nedavnega živela na Nizozemskem v okolici Amsterdama, se je pred kratkim vrnila v Slovenijo, da se predstavi tudi slovenski publiki. Za~ ela je sodelovati z Urško ^epin, kar je Sonjo izstrelilo v slovensko medijsko orbito. Sonja je sicer po poklicu medicinska sestra, veš~ in modnega oblikovanja in šivanja pa se je priu~ ila kar sama, njen edini mentor pa je bila njena babica. »Kot majhna pun~ ka sem šivala obleke, vendar ne za lutke in pun~ ke, saj so se mi zdele preve~ stati~ ne, zato so moje prve kreacije morale nositi ma~ ke, ki smo jih imeli doma,« pravi Sonja. Vendar pa ni ostalo le pri otroški igri, Sonja namre~ že pripravlja prvo kolekcij obla~ il za hišne ljubljen~ ke, kjer ji bodo izkušnje iz otroštva še kako prav prišle.

Inspiracija iz psihiatri~ ne bolnišnice Sonja je na Nizozemskem delala v zaprtem oddelku psihiatri~ ne bolnišnice kot medicinska sestra. In prav to okolje ji je dalo najve~ inspiracije

FOTO: ANDREJA JER NEJ^I ^

Obleke za ma~ ke

za delo v modnem svetu. »Ko delaš na takem oddelku, tvoji možgani neprestano delajo, neprestano razmišljaš, kaj se lahko zgodi, saj so reakcije pacientov nepredvidljive,« razloži Sonja in dodaja, da te izkušnje ne bi zamenjala za ni~ na svetu. V Amsterdamu pa je delala tudi v modni agenciji, tako da ji je svet mode poznan. Kolekcija, ki je bila predstavljena na Nizozemskem, se imenuje Rainbow before sun (Mavrica pred soncem) in predstavlja prelomnico v njenem življenju, saj kot pravi

sama, je po dežju zdaj v njeno življenje posijalo sonce. Sonja pa se je po predstavitvi na Fashion weeku v Amsterdamu podala tudi v dobrodelne vode. 10. je v hotelu Kras hkrati z modno revijo potekala tudi licitacija otroških risbic, denar pa se bo stekal na posebej odprt ra~ un, izkupi~ ek bo namre~ namenjen otrokom s posebnimi potrebami iz Ljubljane. Svojo sliko pa je daroval tudi poslanec Bogdan Barovi~ . Vse slike pa so še vedno na ogled in na prodaj v Hotelu Kras v Postojni.

Nova vas, 16. marec – V dvorani OŠ Toneta Šraja Aljoše je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Obmo~ na izpostava Cerknica potekala tradicionalna obmo~ na revija otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Mavri~ na pesem 2011. Letošnja revija je bila glede na pretekla leta manj števil~ na, saj se je niso udeležili zbori iz OŠ Cerknica in njenih podružnic. Na reviji so prepevali otroški in mladinski

zbori iz OŠ Toneta Šraja Aljoša Nova vas, ki ju je vodila Irena Cundri~ Iskra. Zbora iz OŠ Jožeta Krajca Rakek je vodila Katje Smrdel Zafred. Pod vodstvom Vide Truden so zapeli Muren~ ki in Mladinski pevski zbor iz OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu. Svoj glasbeni vložek je prispeval še ansambel KSILOBEND, ki deluje na OŠ v Novi vasi. Skupaj je nastopilo ve~ kot 150 mladih pevcev, ki so bili sami

hkrati tudi poslušalci. Prisluhnili so svojim vrstnikom iz drugih šol in se tako med seboj pevsko bogatili in se spoznavali, kar je po besedah Jožice Mlinar, vodje Obmo~ ne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Cerknica, osnovni namen revije. Mlade pevce je z besedami, »da upa in želi, da bi otroci nadaljevali s petjem tudi ko odrastejo«, nagovoril Jože Doles župan ob~ ine Bloke, ki je tudi sam aktiven pevec. bok

F OTO: B O R UT K R A ŠEVEC

niko spremlja pevke pevskega zbora Jasna. Poleg ostalih pesmi, ki so jih zapele ~ lanice zbora pod vodstvom Jasne Lekan, je bila posebnost koncerta stara, dolga pripovedna pesem Mutec Osojski, ki so jo v Loški dolini prepevali pred mnogimi desetletji, a se je za njo izgubila vsaka sled. Ponovno jo je po nekaj letih iskanja našla in obudila Fani Truden, ~ lanica zbora Jasna, in jo s še nekaj pevkami na koncertu tudi zapela. bok

Izro~ ilo, spretnost in ustvarjalnost F OTO : B O R U T K R A ŠEV EC

stoval pred tremi leti in že takrat so jih povabile, da pridejo v Loško dolino. ^lani pevskega zbora iz Reke so pod vodstvom Maje Dobrila peli hrvaške, dalmatinske, predvsem pa slovenske pesmi, s katerimi so se spomnili svojih korenin. Gostom je dobrodošlico izrekel Janez Komidar, župan ob~ ine Loška dolina. V programu je samostojno nastopil še Matija Turk, kantavtor, ki tudi sicer s svojo harmo-

nim živalsko-rastlinskim motivom, pri ~ emer pa so predlagali, da bi bilo ta motiv bolje uporabiti za razne druge aplikacije. Matjaž Žnidarši~ , direktor zavoda, ki je bil tudi sam z odzi-

Mavri~ na pesem

Peli ženam in materam Loška dolina, 12. marec – V športni dvorani OŠ Heroja Janeza Hribarja v Starem trgu pri Ložu je v po~ astitev dneva žena in materinskega dneva Ženski pevski zbor Jasna, ki deluje pri Društvu upokojencev Loška dolina, pripravil koncert, na katerega so v goste povabili Mešani pevski zbor Slovenskega doma Kulturno prosvetnega društva Bazovica iz Reke, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Pevski zbor Jasna je pri njih go-

^lani komisije so bili nad odzivom in ravnijo poslanih izdelkov zadovoljni. V nate~ aju so bile razpisane tri nagrade. Po pregledu del so sklenili, da tretje nagrade ne podelijo, zato pa so se odlo~ ili, da podelijo dve enakovredni prvi nagradi. Nagrado so tako namenili seriji, po mnenju komisije izjemno kakovostno tehnološko dovršenim izdelkom lesne galanterije, ki jih izdeluje Sandi Ravšelj iz Markovca. Enakovredno prvo nagrado je dobila tudi serija uporabnih kerami~ nih izdelkov Flamma Art studia iz Kozariš~ , katerih izdelki sodijo v okvire umetnostne obrti in so po mnenju komisije lahko odli~ na sestavina spominkarske ponudbe Loške doline s podro~ ja sodobne umetnosti. Studio je poskrbel za zaklju~ ene komplete izdelkov, ki vklju~ ujejo tudi primerno embalažo. Med ostalimi prispelimi izdelki je komisija izrekla pohvalo še Janu Petri~ u za leseno uro s stilizira-

vom zadovoljen, za konec letošnjega leta že napoveduje drugi nate~ aj z namenom, da bi se tovrstna ponudba na podro~ ju turizma v Loški dolini še naprej razvijala in pridobivala na kakovosti. Vsi izdelki, ki so prispeli na nate~ aj, bodo do konca maja letos razstavljeni v prostorih Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik v Ložu. bok

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

str 12

Loška dolina, 18. marec – V klubskih prostorih kulturnega doma v Starem trgu pri Ložu je Romana Nared v okviru Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik organizirala razstavo vezenih in kva~ kanih prti~ kov, prtov in zaves. K sodelovanju je povabila prebivalke Loške doline naj sodelujejo s svojimi izdelki. Svoja dela je predstavilo kar 39 žensk med njimi 11 ~ lanic Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice iz Loške doline. S svojimi deli je sodelovalo tudi nekaj u~ enk in u~ enec Osnovne šole heroja Janeza Hribarja iz Starega trga, ki se umetnosti tovrstnih ro~ nih del u~ ijo pri krožku vezenja, pod mentorstvom Baraga Hejdi. Razstavljena dela predstavljajo bogato izro~ ilo, spretnost, domiselnost in ustvarjalnost vseh sodelujo~ ih. Na dobro obiskani otvoritvi so program pripravili Milena Ožbolt s svojo izbrano besedo, s pesmijo pa je ve~ er obogatila skupina pevk pevskega zbora Jasna. Razstava bo na ogled do nedelje, 27. marca. bok

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Regijske kulturne diagonale

str 13

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Uživa v glasbi in plesu

 Barbara ^epirlo

Priljubljena pevka Tanja Žagar bo v nedeljo skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji nastopila v pivški dvorani – Za njen nalezljiv smeh so krivi prijatelji, ki jo obkrožajo Tanjo Žagar se spomnimo kot ~ lanico uspešne najstniške skupine Foxy teens. Rde~ elasa profesorica glasbe, ki je vselej nasmejana, je pred šestimi leti za~ ela svojo samostojno glasbeno pot in lani izdala že svoj drugi album, tretjega pa napoveduje za letošnjo jesen. Pred nedeljskim koncertom v pivški dvorani smo jo povabili na pomenek, da bi z njo poklepetali o glasbenih uspehih in nadaljnjih na~ rtih. Vaša glasbena pot se je za~ ela zgodaj. Že po osnovni šoli, ~ e se ne motim, ste za~ eli v skupini Foxy teens. Na kaj vas spomnijo tisti ~ asi? V skupini Foxy teens sem za~ ela prepevati pri 14. letih. Danes se v to obdobje vra~ am z najlepšimi spomini na devet ~ udovitih, nepozabnih, zelo uspešnih let, ki sem jih preživela kot Foxyca. Sre~ na sem, da sem dobila to veliko priložnost, ki je tako lepo zapolnila moje najstniško obdobje in mi dala toliko izkušenj, zrelosti in znanja. In prav ta naša Foxy zgodba mi je ob koncu dala voljo in pogum, da sem se leta 2005 podala na svojo samostojno glasbeno pot.

Vsaki~ , ko vas vidim ali slišim, ste nasmejani in dobre volje. Nam zaupate recept? Je kriva glasba? Tudi. »Krivo« je moje dojemanje življenja, ki je zame najve~ je darilo, ki sem ga dobila in ga imam možnost preživeti in izživeti. Za to mojo filozofijo pa so »krivi« ljudje, ki me obkrožajo. Moja družina in prijatelji, ki me imajo radi, ki mi to povedo in pokažejo, ki so vedno z menoj in mi vlivajo voljo in optimizem. In s takšnimi ljudmi je veliko lažje ostati nasmejan, dobre volje in poln upanja tudi takrat, ko je v življenju hudo in težko.

FOTO: VALTER LEB AN

in truda. Poleg vsega lepega smo skupaj doživele tudi težke, žalostne, neprijetne trenutke, ki pa smo jih zaradi velike želje po uspešnem delu znale uspešno prebroditi. Imele pa smo tudi veliko sre~ o, da nas je pod svoje okrilje vzel Miki Šarac, ki nam je kot producent in manager pomagal in nam stal ob strani vseh devet let. On je tisti, ki nas je kot V nedeljo, 27. marca, boste s mlade, vihrave, živahne, radožisvojimi prijatelji nastopili v pivve najstnice znal pravilno voditi ški dvorani Skala. Kaj si obetaskozi razburljivi svet šovbiznisa, te od ve~ era? nas usmerjal, nam svetoval in Prvi~ sem v Pivki nastopila pred nam znal prisluhniti. Tako z njim letom dni. Še danes me prevzasodelujem tudi zdaj, ko sem somejo lepi ob~ utki, ko se spolistka. Neskon~ no pa sem hvamnim, kako sr~ no so me ljudje ležna svojima staršema, ki sta me pri razvijanju mojega talenta »Ker vem, kako lepo si je nekaj želeti, si želim, da se mi nikoli ne bi izpolnile vse želje, sprejeli. Takrat se je v meni zbudila želja, da bi se tu predstavedno podpirala in me na pravi zato, da bi mi vedno ostalo hrepenenje.« vila tudi s svojim samostojnim na~ in spodbujala, da sem uspeLisi~ ke, tako smo vas imenokoncertom. Tako vam bom v šno kon~ ala šolanje in prišla do vali, ste dvakrat zmagale na zame najlepšega poklica – proSlovenski popevki, izdale ste saj sem ravno takrat zaklju~ eva- dim svoji želji in cilju, da moje poti, ki jo bo ples še naprej lepo nedeljo zapela skoraj vse svoje pesmi tako iz moje prve ploš~ e fesorice glasbe! šest albumov, posnele nekaj dopolnjeval. la študij na Akademiji za glasbo, lepe pesmi postanejo ve~ ne. Tiho, tiho ~ as beži kot tudi iz videospotov in dokumentarnih ~ utila pa sem tudi, da imam doPreizkusili ste se tudi v narodruge, Hvala, ker si ob meni ti. Poleg tega da veliko nastopafilmov. Najbolj se nam je v srce Leta 2005 ste ubrali samostoj- volj znanja in samozavesti, da dnozabavnih vodah. Še sodelu- te oz. koncertirate po Sloveniji, Z menoj bodo Boris Kopitar, Ivo zapisala vaša Naj pada zdaj no glasbeno pot. Zakaj? Je salahko na oder stopim tudi kot jete z ansamblom Spev? Mojzer in Ansambel Spev. Ker tudi pou~ ujete mlade glasbedež ... Kako ste lisi~ ke doživlja- mostojna pot plodnejša? samostojna izvajalka. Tako sem pa sem tudi sama za~ ela prene talente. Kako jim prenašale ves ta uspeh? Istega leta smo se kot skupibila zopet pred novim za~ etkom, Z Ansamblom Spev sem se podala na zanimiv izlet v narodno- te svoje izkušnje in na kakšen pevati zelo mlada in vem, kako Z dekleti smo se veselile vsake- na Foxy teens odlo~ ile zaklju~ iti pred novim izzivom. Zavedala zabavne vode. Vendar le na izna~ in jim privzgajate odnos do pomembno je, da mlad ~ loga novega nastopa, intervjuja, našo skupno pevsko pot, saj sem se, da ne bo lahko. In res let (smeh). Kot sem že omenila, vek dobi priložnost za nastop, glasbe? snemanja, slikanja, vsake nove je minilo devet let, s tem pa je ni bilo! A ker sem imela svojo ostajam zvesta svoji zabavnoŽe sedmo leto pou~ ujem klavir, sem na svoj koncert povabila posnete pesmi, videospota, fetudi vsaka od nas dodala poleg vizijo, svoje cilje, svoj jaz, sem plesni zvrsti. Vsekakor pa toplo otroški pevski zbor, pouk glastudi dekleta iz skupine Foxy testivala, zmage … Odprl se nam ostalih, še devet sve~ k na torti v svojo glasbeno pot verjela in pozdravljam tovrstna sodelobene pripravnice in korepetiram ens, saj zelo uspešno nadaljuje povsem novi svet, ki se je raz- (smeh). In tako smo se iz mlase ji predala. Nikoli se mi ni nivanja in združevanja, saj je nav glasbeni šoli Logatec. To delo jejo pot, in mladega, obetavlikoval od tistega, ki so ga živeli dih deklic razvile v mlade dame, kamor mudilo in še danes se men glasbe prav ta, da zbližuje, me zelo osre~ uje in izpolnjunaši vrstniki. A smo kljub veliki ki niso bile ve~ teens. V eni od nega pevca Davida Groma. Na mi ne! Vem, da sem še mlada združuje in podira meje. Pesem je. Rada sem s svojimi u~ enci in svojem koncertu torej združim priljubljenosti in prepoznavnosti tv-oddaj smo se poslovile od in da je mojih prvih šest let sasvoje u~ iteljsko delo dojemam svojih oboževalk in oboževalcev, mostojne pevske poti šele dober Minili sta že leti dve je doživeves ~ as ostajale na realnih tleh, izvajalce vseh generacij in prav la odli~ en odziv, naša zanimiva kot posebno poslanstvo. Delo z saj so bili vsi uspehi, ki so sledili, nato pa je vsaka odšla svojo za~ etek. V svojem glasbenem takšna je tudi publika, ki rada kombinacija pa je dala vzpodotroki je velika odgovornost, saj posledica vztrajnega, trdega dela pot. Sama sem ostala v glasbi, slogu neizmerno uživam in sleprihaja k meni. Kot obljubljeno, budo še ostalim izvajalcem za jih kot u~ itelji ne le u~ imo, ampa se bova tudi v Pivki zavrtela podobne izzive. Tako bomo s pak na nek na~ in tudi vzgajamo. z Matevžem Ogorelcem in vam Spevovci zagotovo še kdaj zape- Svoje u~ ence bi rada nau~ ila pri~ arala turnir Zvezde plešejo li skupaj, sicer pa jih ve~ krat lah- predvsem uživati v glasbi, ji znati (smeh). Z menoj bo spremljeko vidite in slišite tudi kot goste prisluhniti in imeti do nje lep in valna skupina Avantura, saj je na mojih koncertih. In tako bo spoštljiv odnos. Želim si, da bi koncert v celoti izveden v živo. tudi v Pivki. si radi zaigrali na klavir tudi po Verjamem, da bomo skupaj prekon~ anem šolanju pri meni, in živeli nepozaben glasbeni ve~ er. V videospotih tudi zaplešete, ravno to, da me ve~ krat pridejo zato predvidevam, da vas poobiskat moje bivše u~ enke, ki mi Nam lahko za konec zaupaleg petja navdušuje tudi ples. z velikim navdušenjem še vete kakšno vašo skrito željo ali Drži? ^e bi morali izbrati med dno kaj zaigrajo, me neskon~ no modrost, v katero popolnoma glasbo in plesom, kaj bi izbrali? osre~ uje in mi daje veselje in verjamete? Plešem že od nekdaj zelo rada. spodbudo za moje nadaljnje Ker vem, kako lepo si je nekaj Ko pa sem imela pred tremi u~ iteljsko delo. ^e bi se odlo~ ala želeti, si želim, da se mi nikoli leti možnost zaplesati v turnirše enkrat , bi se odlo~ ila za enak ne bi izpolnile vse želje, zato, da ju Zvezde plešejo, kjer sem si poklic. bi mi vedno ostalo hrepenenje. priplesala zmago, je ples postal moja strast. Tako ga vklju~ ujem tudi v svoje pevsko delo kot zanimiv element v videospotih, na nekaterih odrskih nastopih, še nikoli pa ples ni manjkal na noDve mladi zdravnici in dve absolventki medicine konec meseca v okviru humanitarno-medicinske odprave, pod okriljem Sekcije za tropsko benem od mojih samostojnih medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti, odpotujejo na jugozahod koncertov. To je postala stalnica in ljudje so navdušeni, ko naju z Ugande, v vasico Bufuko, pomagati in zdravstveno oskrbeti 350 tamkajšnjih prebivalcev. »Tri mesece bomo nudile osnovno medicinsko Matevžem Ogorelcem lahko tudi oskrbo,« za~ ne zgodbo Postojn~ anka Petra Grbec, ena od udeleženk. od blizu vidijo zaplesati. Seve»V Ugandi so namre~ vse zdravstvene dejavnosti pla~ ljive in ve~ ina ljuda pa ostajam na svoji glasbeni di si zdravstvene oskrbe, zdravil ali bolnišni~ nega zdravljenja ne more privoš~ iti,« nadaljuje. Konec meseca bodo poleg Petre v Kabale odpotovale še Monika Turk, Helena Biasizzo in Nina Rink. V tamkajšnji bolnišnici se bodo teden ali dva spoznavale z boleznimi, zna~ ilnimi za Ugando, nato pa nadaljevale pot v Bufuko, kjer bodo v ambulanti, hiški iz blata, prostovoljno delale in živele. Preventiva in ozaveš~ anje prebivalstva, predvsem pri spolnih okužbah in prenosljivih boleznih, se dekletom zdita zelo pomembni, takšna izkušnja pa jim veliko pomeni. »Daje nam ob~ utek koristnega in dobrega dela. Izkušnje in znanje nam bodo prišle prav tudi v Sloveniji. To je izjemna priložnost pomagati ljudem, se približati njihovim navadam in kulturi ter jim omogo~ iti zdravstveno oskrbo, kakršne sicer ne bi bili deležni,« razlaga Petra. Ker organizacija in potovanje samo zahteva veliko stroškov, se mlade zdravnice nadejajo na pomo~ ljudi, tudi podjetij v regiji in širše. Nekaj denarja so s prodajo posebno oblikovanih majic že nabrale, sredstva pa še zbirajo. Denar lahko nakažete na ra~ un št. 01100-6030708380, s sklicno št. 250515-10. Ob tej priložnosti se mlade zdravnice zahvaljujejo dozdajšnjim donatorjem: postojnskim trgovini Jura, Frizerskemu salonu Tamara, Knjigarni in papirnici Pelikan ter Superegu, d.o.o.b~

Na pomo~ v Ugando

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

[port

Mladi as

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Piv~ an zabija za Dekane

 Marko Premrl

Tokratni mladi as je nogometaš. Aleks Petrov~ i~ treningu, ki ga imam 4 do 5-krat morda res še ni posegel po kolajnah svetovnih in evropskih na teden. ^ez vikend imam veprvenstev kot športniki, ki smo jih predstavili v prejšnjih številkah, dno najmanj eno tekmo.« a morda mu je uspelo celo ve~ . Uveljavil se je v nogometu, športu, S šolsko ekipo ki na Notranjskem in posebno v Pivki nima mo~ ne tradicije.

Cilj je prva liga Uspešne igre Piv~ ana v dresu Sežane so opazili pri Dekanih. »Ponudb je bilo še nekaj, ampak na koncu sem se odlo~ il, da bo najbolje v Dekanih, kjer odli~ no delajo z mladimi in imam res dobre pogoje,« je o selitvi na

Obalo povedal Petrov~ i~ , ki ima z novim moštvom visoke cilje. Zaenkrat je še stalni ~ lan zasedbe do štirinajstega leta starosti, kjer je trenutno tretji strelec prvenstva z 21 goli. »Dosegam jih na razli~ ne na~ ine, najraje po samostojnih akcijah. Sem hiter in to poskusim ~ im bolj izkoristiti, mislim pa, da je od doseganja zadetkov pomembneje to, da napredujem,« zatrjuje Aleks. ^eprav je leto mlajši, je že zaigral tudi za kadetsko moštvo, ki se bori za preboj v prvo ligo. Trenutno jim gre dobro, saj za prvouvrš~ eno Krko zaostajajo tri to~ ke, naš gost pa se je tudi med starejšimi že izkazal, saj je dobil priložnost, ki jo je dobro izkoristil. Njegov trenutni seštevek zadetkov se je ustavil pri številki 4. Vsakodnevni treningi in vožnja v Dekane niso majhen zalogaj. »Za šolo poskrbim pred ali po

Ko smo pri podro~ ju šole, velja omeniti zgodovinski uspeh, ki ga je skupaj s soigralci letos napisal tudi Aleks. Postali so prvaki podro~ nega prvenstva ter se s tem uvrstili na državno ~ etrtfinalno tekmovanje. Takšnega rezultata v nogometu na OŠ Pivka ne pomnijo. »To je velik uspeh, ker ve~ ina ~ lanov sploh ne trenira, ampak so aktivni v drugih športih. Le trije smo bili taki, ki treniramo nogomet. Zmanjkalo nam je pa tudi malo sre~ e,« je dogodke s ~ etrtfinala v Ajdovš~ ini, ko se je Pivka enakovredno kosala s Koprom, doma~ ini in ljubljansko Livado, opisal Petrov~ i~ . Pred nedavnim je sklenil tudi sodelovanje z znanim slovenskim menedžerjem Amirjem Ružni~ em. »Prestopa v tujino si zelo želim, upam, da mi bo neko~ uspelo. Moje sanje so, da bi neko~

Želja je presko~ iti 200 metrov Logatec, 4. marec – Študent drugega letnika fakultete za šport, ~ lan mladinske reprezentance Slovenije, ki se lahko pohvali, da je sko~ il na velikanki v Planici. To je 20-letni Jan Družina, smu~ arski skakalec, dobitnik priznanja ob~ ine Logatec za izjemne dosežke na podro~ ju športa. Fant, ki je v tem športu pristal povsem naklju~ no. Ko smo šli pred 14 leti z družino na sprehod, nas je pot vodila mimo skakalnice na Sekirici. Do nas je pristopil trener in rekel: »Ta fant bo pa smu~ arski skakalec.« In tako se je za~ ela moja športna pot. Vse do zadnjih dveh sezon moji dosežki niso izstopali, zadnji dve leti pa sem naredil precejšen vzpon.

študija sem prav zaradi tega tudi prestopil iz SSK Logatec v SSK Ilirija, saj imam tako skakalnico zelo blizu in lahko pogosteje treniram. Kaj vas najbolj pritegne pri samih skokih? Gre za poseben užitek, katerega pa je težko opisati. Prav ta užitek, ki nas spremlja ob skokih je tisto, ki ti da dodatno motivacijo v obdobju, ko rezultati niso takšni, kot bi si jih želel, ko ti gre slabo. Kot sem dejal, nemogo~ e je z besedami opisati ta ob~ utek.

Prav ob koncu tekmovalne sezone se vam je ponudila možnost za poseben nastop. Posledica tega je bil tudi vpoRes sem vesel, da sem dobil klic v mladinsko reprezentanco? priložnost nastopiti na poletih Vsekakor. Kot ~ lan te reprezenv Planici, kjer sem opravljal vlotance sem nastopil na številnih go predskakalca. Ker pred tem tekmovanjih, predvsem po sreše nisem skakal na nobeni vednji Evropi, bili pa smo tudi na likanki, smo se z ekipo prej odJaponskem. Bil sem tudi predpravili na trening v Zakopane na skakalec na Univerzijadi v Tur~ iji. Poljsko, potem pa smo se vrnili Najboljša dosežka sta mi sicer v Planico. Prvi skok na velikanuspela na tekmi v Oberstdorki pod Poncami sem tako oprafu, kjer sem osvojil 4. mesto, ter vil 16. marca, ko smo trenirali le na tekmi v Kranju, kjer sem bil šesti. Na obeh tekmovanjih so nastopili najboljši evropski skakalci do 20 let. Je pa to moja zadnja sezona, v kateri še lahko nastopam za mladinsko izbrano vrsto, saj bom potem prestar za mladince. Kako naprej? Še naprej bom zagnano treniral in se, z dobrimi dosežki na tekmah celinskega pokala, skušal uvrstiti najprej v B reprezentanco. ^e bom tu uspešen, je naslednja stopni~ ka A reprezentanca. Kako usklajujete športno udejstvovanje s študijem? Zaenkrat kar gre, veliko mi pomaga pridobljen status športnika, tako da lahko posamezne obveznosti prilagajam treningom in tekmovanjem. Pred za~ etkom

FOTO: M AR KO P R EMR L

Aleks Petrov~ i~ je 15-letni osnovnošolec iz Pivke. V nogomet se je zaljubil pri devetih letih, ko je prve prave žogobrcarske korake naredil pri nogometnem klubu Košana, a je bila tamkajšnja sredina zanj kmalu preskromna. Odpravil se je v Sežano k Taboru, kjer je leto mlajši od konkurence v prvi ligi U-14 zahod postal prvi strelec ekipe z osemnajstimi zadetki. Dovolj zgovoren podatek o njegovih strelskih sposobnostih je, da je tistega leta dosegel ve~ kot polovico golov celotnega moštva.

do zgodovinskega uspeha

Aleks Petrov~ i~ v akciji na ~ etrtfinalnem osnovnošolskem turnirju v Ajdovš~ ini. zaigral za svetovno znani klub, najraje za Barcelono. A trenutno sem zadovoljen tukaj,« o ambicijah razmišlja Aleks, ki se zgledu-

je po Leu Messiju, od Slovencev pa ga najbolj navdušujeta Zlatko Dedi~ in Valter Birsa. Šolanje bo Aleks nadaljeval na koprski Gim-

naziji, kmalu pa ga morebiti že ~ aka tudi vpoklic v reprezentanco do 15. leta starosti.

Za~ enja se Notranjski tekaški pokal

Logatec, 25. marec – Prvo soPrvi tek ElgoNOVA NTP 2011 v soboto, 2. aprila boto v aprilu se bo za~ el peti Zbor je pred gasilskim domom na Uncu. predskakalci in dosegel sem dol- Notranjski tekaški pokal (NTP), ki letos nosi ime ElgoNOVA NTP žino 185 metrov. Urnik prireditve 2011. Gre za najve~ jo tekmoval8.30–10.15 prijava otroci no-rekreativno gibanje na NoKasneje vam je uspelo sko~ iti 8.30–10.45 prijava odrasli tranjskem, sestavljeno iz osmih še dlje. Kakšni so ob~ utki po 9.45 zbor pohodnikov in nagovor prireditev, na katerih nastopi med skoku pred tako številnim 10.00 za~ etek pohoda 100 in 200 teka~ i, ki so razdeljeob~ instvom? 10.30 start teka za osnovnošolce, rojene v letih 2002 - 2006 Verjetno se ni~ ne more primer- ni v 5 ~ lanskih moških kategorij, 10.35 start teka za osnovnošolce, rojene v letih 1999 - 2001 4 ~ lanske ženske kategorije, ter jati s skoki v Planici. Sama ska10.45 start teka za osnovnošolce, rojene v letih 1996 - 1998 po tri osnovnošolske kategorikalnica, vzdušje ob njej, lepo 11.00 start glavnega teka je, lo~ ene za fante in dekleta. vreme, izjema je bila nedelja, 12.15 razglasitev rezultatov ko je veter ponagajal, vendar pa Za slednje bo dolžina tekov od 12.30 podelitev medalj in pokalov vse to pri~ ara posebno vzdušje, 800 do 1200 metrov, medtem ko Ob 10. uri bo tudi za~ etek 8 km pohoda, za katerega ni prijavnikaterega ne ob~ utiš nikjer. Težko bodo morale ~ lanske kategorije ne. Ob prihodu v cilj pa bo poskrbljeno za brezpla~ no malico. prete~ i od 4, kolikor je dolg tek je to opisati. Kot tudi same polete. To je res pravi užitek. Žal se na Križno goro, pa vse do skoraj 15 kilometrov, kolikor je dolžina poro~ ali tudi v Notranjsko-kraških za otroške kategorije pa prijavmi ni izpolnila želja preleti dvenovicah. nine ni. stometrske znamke, najdlje sem teka po polhovih stopinjah na relaciji Kozariš~ e–Grad Snežnik. Prijavnina za nastop na poKlikni na spletno stran poletel na dan sobotne ekipne tekme, ko sem dosegel 187 me- Pokal bomo spremljali in o njem sameznem teku znaša 10 evrov, www.drustvo-sovica.si. trov, a tudi tako dolg polet je bil ~ isti užitek. Koledar prireditev ElgoNOVA NTP 2011 Le želimo mu lahko, da bi Kdaj Kaj Ura Dolžina Kraj imel takih užitkov še ve~ . In mogo~ e mu neko~ uspe kot pr2. 4. 3. Maistrov tek 10.30 8 km Unec vemu Logat~ anu poleteti preko 200 metrov. Sedaj je z doseže17. 4. 9. Tek na Križno goro 10.00 4 km Lož nimi 187 metri na lestvici do1. 5. 12. Tek na Slivnico 10.00 9,5 km Grahovo sežkov logaških skakalcev za en meter presko~ il nekdanjega 5. 6. 15. Tek okoli Cerkniškega jezera 9.30 9,3 km Ribiški kot pri Cerknici uspešnega skakalca Sama Gostišo. Manjka mu jih še 13.el 12. 6. Olimpijski tek 9.00 9,8 km Logatec 11. 9.

3. Tek po Blokah

10.00

6,4 km

Nova vas, Bloke

24. 9.

8. Tek po polhovih stopinjah

16.00

14,6 km

Kozariš~ e

9. 10.

8. Tek po Rakovem Škocjanu

10.00

9,8 km

Hotel Rakov Škocjan

Športne vesti Laško, 12. marec – V Laškem je potekalo mednarodno tekmovanje v karateju 11. Thermana SLO open. Tekmovanja se je udeležilo 650 tekmovalcev iz 80 klubov, bili so kar iz 12 držav. Med njimi so tekmovali tudi ~ lani Karate kluba Mawashi Postojna ter domov prinesli tri medalje. Marko Magajna je v kategoriji borbe 10-11 let do 35kg osvojil 3. mesto, Žana Magajna je na v konkurenci deklice 12-13 borbe nad 50kg osvojila prvo mesto, Tjaša Bertoncelj pa je v borbah med mladinkami do 53 kg prav tako osvojila prvo mesto. Luka Cestnik in Nejc Bertoncelj sta nastopila v kategoriji kadeti do 57kg in sta se kljub odli~ nim borbam domov vrnila brez odli~ ij. mb Preserje, 13. marec – V Preserju je bil v drugi TOP RS za mladinke in mladince. NTK Logatec je na tekmovanju nastopil s petimi igralci, ki so dosegli odli~ ne rezultate. V prvi skupini mladink je Nina Zupan~ i~ zmagala brez izgubljene tekme, Katja Gutnik pa je bila 3. V drugi skupini je bila prva Tjaša Mihevc. Med mladinci je v tretji skupini nekoliko presenetljivo prvo mesto priigral Deni Kožul, sicer še kadet, le nekoliko slabše se je odrezal Nejc Gutnik s sedmim mestom. ml

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Zeleni razgledi

str 15

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Bioplin v kotel namesto v zrak Inovatorja Janko Poklar in Franko Kaluža iz Pivke perutninarstvo poskrbela za prihranek

 Veronika Rupnik

Janko Poklar in Franko Kaluža iz družbe Pivka perutninarstvo sta z inovacijo izkoriš~ anje bioplina za ogrevanje poskrbela za finan~ ni prihranek na ra~ un manjše porabe kurilnega olja. Inovacija pa pomeni tudi manjše obremenjevanje okolja, ker bioplin ne izgoreva ve~ oziroma le v manjši meri na bakli, manjša pa je tudi poraba kurilnega olja. Za inovacijo, ki so jo za~ eli uporabljati pred poldrugim letom, sta lani prejela bronasto priznanje postojnske obmo~ ne gospodarske zbornice. Toda njuna tehni~ na izboljšava na podro~ ju podpornih procesov je le ena v nizu inovacij, ki stremijo k izboljševanju okoljskih vidikov poslovanja in racionalizaciji virov.

Lahko izpostavite še kakšno vašo tehni~ no izboljšavo, ki je prispevala k prihranku? Poklar: Posodobili smo pripravo vode, saj smo imeli nemalo težav zaradi korozije. Z reverzno osmozo smo omeh~ ali vodo, ki je sicer pri nas zelo trda, tako nimamo ve~ stroškov s popravilom cevi, ki je bilo prej mese~ na stalnica.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Porodila se vam je ideja, da bi izkoriš~ ali bioplin za ogrevanje. Kako sistem deluje, kakšne u~ inke ima? Poklar: Pri ~ iš~ enju odpadnih voda v naši ~ istilni napravi nastajajo usedline v obliki blata. ^e blato pregnijemo v gniliš~ u, oddaja bioplin, ki ima dolo~ eno kurilno vrednost in ga je mogo~ e izkoriš~ ati. Prvotno

bil Nikolaj Kerši~ z ljubljanskega podjetja Novir, sicer strokovni sodelavec z Inštituta Jožef Stefan, strokovni sodelavec pa podjetnik Vladimir Jeršinovi~ iz Ilirske Bistrice.

Janko Poklar, vodja vzdrževanja (levo), in Franko Kaluža, vodja enote krmila v Pivki perutninarstvo, v kotlovnici, kjer sta z nadgradnjo kotla omogo~ ila izkoriš~ anje bioplina.

Nova podjetniška projekta V letošnjem letu je RRA Notranjsko-kraške regije na 2. javnem razpisu programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007–2013 pridobila dva projekta s podro~ ja podjetništva, ki vklju~ ujeta predvsem bodo~ e podjetnike in podjetnike za~ etnike v notranjsko-kraški regiji. Oba projekta sta s strani EU sofinancirana v višini 85 odstotkov.

srednješolce in študente. Pri mladih se obi~ ajno poraja veliko idej, nimajo pa priložnosti, da bi jih uresni~ ili. Projekt jim ponuja prav to, saj se bodo u~ ili izdelovati poslovne na~ rte za svoje ideje o eko-inovativnih produktih. Glede na to, da mladi veliko ga prostora in širše na tržiš~ ih Promocija globalne ~ asa preživijo za ra~ unalnikom, EU, vzpostavili obmejni izvozni konkuren~ nosti bo projekt ve~ inoma potekal inkonzorcij in promovirali njihove teraktivno preko spletnega forupodjetnikov proizvode ter storitve. Na~ rtovane aktivnosti bodo v sodelovanju ma in klepetalnic pod vodstvom za~ etnikov s šestimi regionalnimi razvojnimi usposobljenih mentorjev. (GLOBALNET) Obenem bomo v vsaki agencijami iz Slovenije in Hrvaške S projektom GLOBALNET želimo sodelujo~ i regiji oblikovali konpotekale od aprila 2011 do sepzvišati do zdaj prenizko globalzorcij inovativnih podjetnikov, ki tembra 2012. Vrednost projekta no konkuren~ nost podjetništva bo s svojimi lastnimi izkušnjaznaša 429 tiso~ evrov. na Hrvaškem in v Sloveniji, ki se mi in znanjem svetoval mladim med drugim izraža v nezadostni podjetnikom in na podlagi prej E-mladi skupaj v pokritosti uvoza z izvozom. Nadolo~ enih meril objektivno oceeko-inovativnost menjen je prvenstveno mladim njeval njihove na~ rte. Na sloven(MLADIEKOIN) podjetnikom in podjetnicam do ski strani se bo projekt odvijal v 35 let. V njem se bodo podjetniki Da bi podjetniki na eko-inovanotranjsko-kraški, obalno-kraški za~ etniki seznanjali z možnostmi tivnost gledali s širšega zornega in jugovzhodni regiji. Potekal bo pove~ anja konkuren~ nosti, izdela- kota in celoviteje, smo v projektu dve leti, njegova vrednost je 572 li bodo skupno strategijo plasira- MLADIEKOIN zastavili aktivnosti, s tiso~ evrov. nja izdelkov in storitev na tržiš~ u katerimi bomo ozaveš~ ali poten- Martina Erjavec, Jože Lavri~ cialne bodo~ e podjetnike, sedaj slovensko-hrvaškega obmejneCascio

Povezovalna delavnica za skupne ideje V sklopu pilotnega projekta Inovacijsko prebujenje v notranjsko-kraški regiji je v ponedeljek v Postojni potekala zaklju~ na povezovalna delavnica, namenjena iskanju skupnih projektnih idej in vzpostavljanju povezav med podjetji in institucijami v regiji za njihovo uresni~ evanje. Na njej je nekaj ~ ez dvajset udeležencev s pomo~ jo moderatorke Violete Bulc oblikovalo zametke štirih projektnih idej, povezanih z lokalno samooskrbo, lesom, terapijo s konji in ekoturizmom. Z delom v lo~ enih skupinah naj bi te ideje v prihodnjih mesecih dobivale jasnejše podobe in znane nosilce, ki bi na~ rte zastavili kot tržno zanimive in inovativne projekte. Organizator delavnice je bila RRA Notranjsko-kraške regije. ms

je bil plin speljan na baklo, tako da je izgoreval v zrak, nato pa smo se odlo~ ili, da ga izkoristimo. U~ inek je torej dvojen? Poklar: Ja, prvi~ plin ne gre v zrak, drugi~ je uporabljen kot energent. Da ga lahko izkoristimo, smo predelali kotlovnico oziroma en kotel na kombinirano izgorevanje, ki ima dva gorilnika. Še pred tem smo zgradili gniliš~ e in plinohram, od koder gre po plinskih ceveh plin do kotla. Da bi plin koristno uporabili, smo morali ugotoviti tudi kurilno vrednost plina, njegovo sestavo. Kašna je kurilna vrednost? Poklar: Kalori~ na vrednost plina znaša tretjino do polovico vrednosti kurilnega olja. En kubi~ ni meter plina zadoš~ a za 50 litrov kurilnega olja. Problemati~ na je lahko sestava, ~ e vsebuje preve~ žvepla, a te težave pri nas ni. Vsebuje v glavnem metan. Koliko plina dnevno nastaja? Poklar: Povpre~ no 300 kubi~ nih metrov na dan, odvisno od sestave blata, temperature v gniliš~ u. Za dobro pregnitje mora biti vsaj 37 stopinj Celzija. Dehidriranega blata, iz katerega se izlo~ i voda, ostne sedem kubi~ nih metrov na teden. Odvažamo ga v bioplinarno v Ilirski Bistrici. In koliko je na ra~ un uporabe plina prihranka? Poklar: Na mesec porabimo 40 do 45 tiso~ litrov kurilnega olja. ^e prera~ unamo, na leto na ra~ un uporabe plina prihranimo okrog 90 tiso~ evrov. Skupno porabimo za 500 tiso~ evrov energenta. Toda za boljši izkoristek bi morali zamenjati parni kotel, ki bi moral biti posebej prilagojen.

Medtem se nama pridruži Kaluža. Kaluža: Na obstoje~ i kotel smo vgradili tudi gorilnik na plin, ~ eprav je kotel v osnovi na kurilno olje. To je bila najcenejša rešitev, ne pa tudi optimalna. Poklar: Na dan kotel na plin deluje okrog tri ure, v popoldanskem ~ asu. V ~ asu proizvodnje plina ne moremo uporabljati, ker preve~ pade pritisk. Potrebujemo namre~ paro s tlakom pet barov. Ko kurimo plin, tlak pade na 2,5 do tri bare. V tem ~ asu se plin akumulira v plinohramu. Kaluža: Tudi toplovodno ogrevanje gre preko pare preko izmenjevalcev toplote, zato izgubljamo del energije. Sistem je namre~ ostal še iz prejšnjih ~ asov, ko smo imeli kafilerijo, kar pa ni optimalno. Lo~ iti bi morali toplovodno ogrevanje od porabe pare. To je najve~ ja pomanjkljivost. Poklar: Potem bi lahko bolje izkoristili tudi plin. Koliko plina torej dejansko porabite? Poklar: 200 do 250 kubi~ nih metrov. Dejali ste, da ga lahko za~ nete uporabljati šele popoldan? Poklar: Da, po 15. uri. ^e energetiki vidijo, da je dovolj pare, lahko sistem preklopijo na plin. Najve~ ji porabnik pare je namre~ parilnik za potrebe klavnice, ki obratuje dopoldan. Paro potrebujemo tudi za pranje. Pakirnica, ki dela tudi popoldan, pa ne potrebuje pare. Popoldan pride para v poštev le za dimne komore. Kolikšna je bila vrednost investicije? Poklar: 53 tiso~ evrov, tako da se je že povrnila. Pri njej smo sodelovali z dvema zunanjima sodelavcema. Projektant je

Kako okolju prijazen je vaš kompleks? Poklar: Vedno bolj. Kaluža: Neko~ ni bil, ker je imel kafilerijo, kjer smo kuhali klavniške odpadke in jih predelovali v mesno moko in maš~ obe. Danes gredo v surovi obliki neposredno v cisterno, ki jo odpelje naš italijanski partner. Poklar: Zelo posodobljena je ~ istilna naprava. Deluje tako dobro, da imamo okoljsko dovoljenje, da pre~ iš~ eno vodo spuš~ amo v okolje. Tehnoloških vod je nad 400 kubi~ nih metrov na dan. Redno se izvaja monitoring, stalno izvajamo analize. Gospod Kaluža, vi ste vodja enote krmila. Pomembna inovacija, piš~ anec z omega 3, za katerega ste pred dnevi prejeli certifikat Višja kakovost, je tako reko~ produkt ustrezne krme? Kaluža: Da, ti piš~ anci so krmljeni s krmili, ki jim je dodan lan kot vir omega 3 nenasi~ enih maš~ obnih kislin. Piš~ anci to krmilo jedo od 15 do 40 dneva, ko gredo v zakol. Vsekakor gre za novost na tržiš~ u, vendar pa trg še vedno cenovno tega proizvoda ne prizna, potrošniki so še premalo osveš~ eni. Kako bi ocenila inovacijsko kulturo v podjetju? Poklar: Inovacij je veliko. Vodstvo ta pristop podpira. Seveda pa je najve~ odvisno od prizadevanja posameznika. Kaluža: ^e bi inovatorji dobili kakšno manjšo nagrado, bi se mogo~ e naredilo še ve~ . Sta bila vidva nagrajena? Kaluža: Tokrat ne, sem pa bil nagrajen za mešalo za usedline, a to je bilo že pred desetimi leti. Maš~ obe iz kafilerije so imele veliko usedlin. Vsako leto smo morali ~ istiti cisterne. V cisterne smo zato namestili mešala. Poklar: Mogo~ e bi zaposleni res ve~ dali od sebe, ~ e bi bile inovacije tudi materialno podprte. Zanimivejše inovacije Pivke perutninarstvo: - nadevan piš~ anec - razkuževanje z ozonom - piš~ an~ je meso in izdelki, obogateni z omega 3 maš~ obnimi kislinami - potapljanje plavajo~ ega blata

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

I z o b ~ i n s k e h i š e

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi 10. ~ lena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 7. ~ lena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v ob~ ini Pivka (Uradni list RS, št. 51/10) in letnega programa športa za leto 2011, sprejetega dne 2. 3. 2011, objavljamo

JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Ob~ ini Pivka v letu 2011 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje slede~ ih programov: - interesna športna dejavnost otrok in mladine; - športna vzgoja otrok in mladine usmerjena v kakovostni in vrhunski šport; - vrhunski in kakovostni šport; - športno-rekreativna dejavnost; - šport invalidov; - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov; - športne prireditve. 2. Na razpis za sofinanciranje programov lahko kandidirajo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti, ustanovljeni na podlagi zakona o zavodih in zakona o gospodarskih družbah, ~ e imajo registrirano izvajanje športne dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se pravo~ asno prijavijo na javni razpis; - da imajo sedež v ob~ ini Pivka; - da so najmanj eno leto registrirani za opravljanje dejavnosti na podro~ ju športa; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~ evanje na~ rtovanih športnih programov; - da imajo zagotovljeno redno vadbo najmanj 35 tednov v letu, razen v primeru, ko izvajalci kandidirajo za sredstva za enkratne akcije; - da imajo urejeno evidenco o ~ lanstvu in urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih. 3. Obrazci za prijavo so na razpolago v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka in na spletni strani

ob~ ine: www.pivka.si. Obrazci so obvezni, v prijavi pa je potrebno navesti vse osnovne podatke vlagatelja (zastopnik društva, to~ en naslov, TRR, dav~ na številka) ter obvezno vsebino in obseg programa. 4. Okvirna vrednost sredstev v prora~ unu Ob~ ine Pivka je 76.039 evrov. 5. Rok za prijavo na razpis je do 26. 4. 2011 do 15. ure. Upoštevane bodo priporo~ ene pošiljke s poštnim žigom 26. 4. 2011. 6. Pravo~ asne in popolne prijave bodo ovrednotene v skladu Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v ob~ ini Pivka (Uradni list RS, št. 51/10). Izbor bo opravila komisija, ki jo bo imenoval župan Ob~ ine Pivka. 7. Za dodatne informacije se lahko obrnete na telefonsko številko 05 72 10 100, Jana Knafelc Strle, v ~ asu uradnih ur ob~ inski uprave. 8. Prijave je potrebno poslati v zaprtih kuvertah, s pripisom »Razpis šport 2011 – ne odpiraj«, na naslov: Ob~ ina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, ali jih oddati v tajništvu na Ob~ ini Pivka. 9. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. 10. Datum objave razpisa na spletni strani Ob~ ine Pivka je 25. 3. 2011. Številka: 671-0003/2011 Datum: 25. 3. 2011 župan Robert Smrdelj

Ugasnimo lu~ i – poskrbimo za Zemljo!

Javni razpis za dodelitev sredstev finan~ ne pomo~ i za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Ob~ ini Pivka v letu 2011 Po Javnem razpisu za dodelitev sredstev finan~ ne pomo~ i za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v ob~ ini Pivka v letu 2011 se bodo prora~ unska sredstva namenila za naslednje ukrepe: - SOFINANCIRANJE NALOŽB V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO, - SOFINANCIRANJE STROŠKOV NASTALIH PRI ARONDACIJI, - SOFINANCIRANJE TEHNI^NE PODPORE V KMETIJSTVU, - SOFINANCIRANJE TEHNI^NE PODPORE V GOZDARSTVU, - SOFINANCIRANJE NALOŽB V DOPOLNILNO DEJAVNOST. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Ob~ ine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Kandidati lahko vloge oddajo do vklju~ no 11. aprila.

Javni razpis za sofinanciranje programov društev na podro~ ju turizma in promocije v Ob~ ini Pivka za leto 2011 Po Javnem razpisu za sofinanciranje programov društev so upravi~ eni stroški po tem razpisu stroški izvedbe programov društev na podro~ ju turizma in promocije v ob~ ini Pivka v letu 2011. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Ob~ ine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Kandidati lahko vloge oddajo do vklju~ no 11. aprila.

Okrasni vrt in trata Turisti~ no društvo Pivka in Ob~ ina Pivka vas vabita na brezpla~ no predavanje Kluba Gaia. O tem kako negovati trato in okrasni vrt, da nam bo v ponos, bo predavala Barbara Podlogar. Predavanje bo v torek, 29. marca, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki. Lepo vabljeni!

OBVESTILO Ob~ ina Pivka obveš~ a, da je bil dne 16. 3. 2011 na podlagi 6. ~ lena Pravilnika o sofinanciranju promocijskih in kulturnih prireditev iz prora~ una Ob~ ine Pivka (Uradni list RS št. 7/11) in 2. ~ lena Odloka o prora~ unu Ob~ ine Pivka za leto 2011 (Uradni list RS št. 16/11) objavljen JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE PROMOCIJSKIH IN KULTURNIH PRIREDITEV V LETU 2011.

Earth Hour ali Ura za Zemljo je globalna pobuda proti podnebnim spremembam, ki jo je leta 2007 pri~ ela organizacija WWF (World Wildlife Fundation). V aktivnosti je takrat sodelovalo mesto Sydney, kjer je za eno uro lu~ i ugasnilo 2,2 milijona ljudi. Leto kasneje je v akciji sodelovalo ve~ kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu, med njimi prvi~ tudi ob~ ani ob~ ine Pivka. V letu 2009 se je v aktivnost vklju~ ilo preko 4000 mest iz 88 razli~ nih držav in okoli milijarda ljudi, v 2010 pa ve~ kot 4500 mest v 128 državah. V letošnjem letu bo Ura za Zemljo v soboto, 26. marca. Ob~ ina Pivka bo pri projektu sodelovala tudi letos in tako bomo v soboto za eno uro ugasnili lu~ i – med 20.30 in 21.30 bo ob~ ina Pivka v temi. Ugasnili bomo lu~ i ob cerkvah, športnih objektih, na parkiriš~ ih, povsod, razen ob regionalni cesti skozi naselje, kjer mora biti razsvetljeno zaradi varnosti. Ugasnite lu~ i tudi v svojih domovih in raje prižgite sve~ ko. Ura za Zemljo pomeni globalni klic vsakemu posamezniku, podjetju in mestom po svetu ter vse poziva k izklopu lu~ i. S to simbolno gesto želimo sporo~ iti svetu, da je ~ as, da prevzamemo odgovornost in poskušamo s konkretnimi dejanji prepre~ iti globalno segrevanje ozra~ ja. Ura za Zemljo je trenutek za vse nas, da pokažemo da nam ni vseeno, da želimo spremembe in življenje v harmoniji z naravo. Skupaj z organizatorji si prizadevamo, da var~ evanje z elektri~ no energijo ne bi trajalo samo 60 minut, ampak vsak dan. Pridružite se nam v soboto, 26. 3., od 20.30 do 21.30, in skupaj z ve~ tiso~ mesti po svetu ugasnite lu~ i tudi v vašem domu. Zemlja nam bo hvaležna!

Spored filmov v Kinu Pivka sobota, 26. 3. 2011, ob 19. uri

drama/triler ^RNI LABOD (Black Swan); Natalie Portman, ki je dobila Oskarja za glavno žensko vlogo v tem filmu

petek, 1. 4. 2011, ob 20. uri

akcijski triler SALT (Salt) Angelina Jolie

sobota, 2. 4. 2011, ob 20. uri

komedija DEBELA MAMA: KAKRŠEN O^E, TAKŠEN SIN (Big Mommas House: Like Father, Like Son) Martin Lawrence

nedelja, 3. 4. 2011, ob 18. uri

dokumentarni film ZEITGEIST ADDENDUM Obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

nedelja, 8. 4. 2011, ob 18. uri

dokumentarni film ZEITGEIST MOVING FORWARD Obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

sobota, 9. 4. 2011, ob 20. uri

animirani film Technotise - EdIT in jaz (Technotise – Edit i ja)

petek, 15. 4. 2011, ob 20. uri

dokumentarni film HOME – Zemlja, naš dom

petek, 22. 4., ob 20. uri

romanti~ na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just Go With It) Jennifer Aniston in Adam Sandler

petek, 29. 4., ob 20. uri

animirana sinhronizirana družinska pustolovš~ ina RANGO

petek, 6. 5., ob 20. uri

zgodovinska drama KRALJEV GOVOR (King's Speech) Veliki zmagovalec letošnjih oskarjev – med drugimi za najboljši film in najboljšo moško glavno vlogo (Colin Firth)

5 % popust za naročila v aprilu!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

IKzr oonbi ~ki an s k e h i { e

str 17

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec25. 2010 marec 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), in Pravilnika o postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007), Ob~ ina Cerknica objavlja

1. Naziv in sedež naro~ nika: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, telefon 709-0610, faks: 709-06-33.

7. Vrednost razpisanih sredstev V skladu s sprejetim letnim na~ rtom kulture za leto 2011 je planirano 5.000 evrov.

2. Predmet poziva: A) sofinanciranje prireditve ob »ob~ inskem prazniku 12. junij«.

8. Prevzem razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacije je na voljo takoj po objavi tega razpisa na spletni strani Ob~ ine Cerknica. Prevzame se jo lahko osebno – na oddelku za družbene dejavnosti, kontaktna oseba Polona Godejša – tel. 70 90 615 in Bogdana Bizjak - tel. 70 90 625 ali na spletni strani Ob~ ine Cerknica: www.cerknica.si, do roka za oddajo vlog.

3. Datum in kraj izvedbe projekta: 10. 6. 2011 – Kulturni dom Cerknica – sve~ ana seja Ob~ inskega sveta Ob~ ine Cerknica s podelitvijo priznanj in 11. 6. 2011 – Tabor »na placu pri Lipi«; uro in ~ as dolo~ i izvajalec prireditve, 4. Na javni poziv lahko oddajo vloge: - društva, zveze, ustanove, skladi, zavodi, klubi in druge organizacije, registrirane oz. ustanovljene za izvajanje kulturne dejavnosti; - posamezniki, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo; - javni zavodi s podro~ ja vzgoje in izobraževanja za obseg dejavnosti na podro~ ju kulture, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda,

Številka: 41010-6/2010 Marko RUPAR, župan

Enota Rakek Vabljeni na strokovno predavanje mag. Tadej Brate -

Industrijska dediš~ ina in njena uporabnost v sodobni družbi ~ etrtek, 7. april 2011, ob 1900 v knjižnici na Rakeku Mag. Tadej Brate se je po kon~ ani srednji tehniški šoli vpisal na Fakulteto za strojništvo, kjer je diplomiral l. 1971. Leta 1995 je odšel na študij industrijske arheologije na univerzo v Birminghamu v Angliji, kjer je tri leta kasneje pridobil naziv magister industrijske arheologije. Zaposlen je na Zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediš~ ine v Ljubljani. Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

Glasbena šola Frana Gerbi~ a Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu 2011:  Podelitev Nagrad in priznanj Frana Gerbi~ a, 6. aprila ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica  Glasbena matineja za predšolske otroke, 14. aprila ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica in  Koncert u~ encev glasbene šole, dne 14. aprila ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Frana Gerbi~ a Cerknica Vljudno vabljeni!

RNI

11. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Bogdana Bizjak, telefon: 01/70-90-625, fax: 01/7090-633, enaslov: bogdana.bizjak@cerknica.si Polona Godejša, telefon: 01/70-90-615, fax: 01/7090-633, enaslov: polona.godejsa@cerknica.si

Vabilo za sodelovanje

Ob~ ina Cerknica bo ob ob~ inskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu ob~ inskega praznika v mesecu juniju 2011. Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajo~ ih prireditev ob ob~ inskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 29. aprila 2011 posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju 2011, na Ob~ ino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01-70-90-610, fax: 01-70-90-633, elektronski naslov: irena.zalar@cerknica.si. Ob~ ina Cerknica, župan Marko Rupar

6. Merila in kriteriji za izbor izvajalca: Za ocenjevanje predlogov prireditev bodo upoštevani naslednji elementi to~ kovanja iz 16. ~ lena Pravilnika (Uradni list RS, št. 44/2007): - vzpostavitev sodelovanja z ostalimi subjekti (do 70 to~ k), inovativnost prireditve (do 90 to~ k), vklju~ evanje in udeležba mladih (do 80 to~ k) , tradicionalnost (do 50 to~ k), pomen prireditve za širši kulturni prostor (do 60 to~ k);

10. Postopek dodelitve in rok, v katerem bodo prijavitelji obveš~ eni o izidu razpisa: Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa. Na podlagi predloga komisije bodo izdan sklep o izbiri izvajalca prireditve. V 8 dneh od prejema sklepa izvajalci lahko vložijo pritožbo pri županu Ob~ ine Cerknica. Po pravnomo~ nosti sklepov se z izbranim izvajalcem sklene pogodbo o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe projekta oziroma prireditve.

Ob~ inski praznik 12. junij

5. Pogoji za sodelovanje na javnem pozivu:: Na javni poziv lahko oddajo vloge prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se prijavijo na javni poziv na predpisanih obrazcih in v dolo~ enih rokih, - da izkažejo na predpisanih obrazcih zaprto finan~ no konstrukcijo, - da imajo sedež oz. stalno prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknica, - delujejo na podro~ ju kulture najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, - da so v preteklih letih redno izpolnjevali pogodbene obveznosti, ~ e so prejeli sredstva iz prora~ una Ob~ ine Cerknice, - za posameznike, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo, je pogoj, da imajo stalno prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknici,

9. Rok in na~ in predložitve vlog: Vloge na javni poziv morajo biti predložene najkasneje, do 15. 4. 2011, ali tega dne oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke. Za pravo~ asne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naro~ nika: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Vloge, izpolnjene na razpisnih obrazcih, morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami dostavljene v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI POZIV – »Prireditev ob ob~ inskem prazniku 12. junij«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku, se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa

Vrtec »Martin Krpan« Cerknica objavlja javni poziv za vpis predšolskih otrok v dnevni program vrtca za šolsko leto 2011/2012. Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca. Izpolnjene obrazce Vloga za sprejem otroka v vrtec »Martin Krpan« Cerknica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtec-cerknica.si, v vrtec vrnite osebno ali priporo~ eno po pošti najkasneje do 15. aprila 2011. Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveš~ eni najpozneje do 10. junija 2011. V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca z dnem 1. septembra 2011 ve~ , kot je prostih mest, bo o sprejemu odlo~ ala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 705 00 75 vsak delovni dan od 7. do 15. ure.

program prireditev

marec/APRIL

za zbiranje predlogov za sofinanciranje prireditve ob ob~ inskem prazniku Ob~ ine Cerknica za leto 2011

KUL

JAVNI POZIV

Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za šolsko leto 2011/2012

R K NIC

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Sobota, 26. marec, ob 11.00 DEČEK IZ DŽUNGLE

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

Lutkovna predstava Režija: Gregor Hrovatin, Brigita Leban; igra: Brigita Leban; lutke: Aurelie Chopin scenografija: Jože Urbas, Brigita Leban Glasba: tradicionalna glasba Indijancev Pipil in Lenca

Sobota, 2. april, ob 20.00

VSTOPNINA: 4 - 5 € javna radijska Javna radijska oddaja; Voditelj: Milan Krapež; Glasbeni gostje: Ansambel stari mački oddaja Gostje: Andreja Peklaj, Marijana Brecelj, Brane Grubar in Jure Mastnak Prizma optimizma kot studijska in terenska oddaja razveseljuje poslušalce 1. programa Radia Slovenija že od leta 1978. Čeprav je v osnovi namenjena starejšemu občinstvu, se z optimizmom nastopajočih dotakne tudi mlajših in naključnih poslušalcev. V marcu se oddaja iz studia spet seli na teren in tako aprila prihaja v Cerknico. PRIZMA OPTIMIZMA

Sreda, 6. april, ob 16.00

VSTOP PROST! prireditev

PODELITEV GERBIČEVIH NAGRAD IN PRIZNANJ

Organizator: Glasbena šola Fran Gerbič

Sobota, 9. april, ob 20.00 NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI

Avtor: Dario Fo Nastopa: Kulturno društvo Menišija; Režija: Dunja Podlesnik

VSTOPNINA: 5 - 7 € komedija

cetrtek, 14. april, ob 10.00

VSTOP PROST! glasbena prireditev Glasbena matineja za predšolske otroke; Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča V DEŽELI TUMBA TUMBA

Sobota, 16. april, ob 11.00 MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

Lutkovna predstava Zgodba: ELA PEROCI; Priredba besedila in režija: FRU-FRU Oblikovanje lutk in scene:MARINA HROVATIN; Izdelava marionet: IVICA BILEK; Glasba, izdelava lutk in scene: MARJAN KUNAVER; Nastopata: IRENA RAJH, MARJAN KUNAVER

cetrtek, 21. april, ob 19.00

ŽELJAM NAPROTI - dobrodelni koncert za šolski sklad Rakec

DONACIJA: 15 € koncert

Nastopajo: Učiteljski pevski zbor OŠ Rakek, Mešani pevski zbor OŠ Rakek (učitelji + učenci), Šolski ansambel (fantovski in dekliški), Gal Gjurin, Marta Zore, Eva Hren ter Barbara Tanze in Aleks Brown v spremljavi Edota Milavca; Prireditev bodo povezovali: Mateja Jordan in učenca Ina Stražišar in Aleksander Bajt

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Živeli boste s pospešenim ritmom, pogosto se boste znašli v središ~ u zanimivih dogodkov. Veliko dela vas ~ aka, pa tudi nekaj omejitev pri poslu. ê ste nezadovoljni s svojim odnosom, bi se lahko zapletli z mlajšo, športno osebo. Pazite na zdravje. BIK  V aprilu boste puš~ avniško razpoloženi ali pa se bo tok dogodkov obrnil tako, da boste ve~ ji del ~ asa sami. Izolacija ne bo izostala, do druženja vam ne bo veliko. ê ste v zvezi s poro~ eno osebo, je zdaj napo~ il ~ as, da trezno premislite o smislu takšne zveze. Prijateljski odnosi bodo na preizkušnji. DVOJ^KA  Napori iz preteklega meseca se bodo malce umirili in vi boste zadovoljno uživali v majhnih uspehih. Obstaja pa v tem mesecu velika verjetnost, da se sprete s prijateljem, saj vam bo nekaj mo~ no zameril. ê boste v situaciji, ali prevarati partnerja ali ne, dobro premislite! RAK  Ves april boste na udaru izzivalnih planetov, zato se oborožite s primerno dozo optimizma. Od vas bodo pri~ akovali preve~ , sumili bodo v vaše delo, kritika bo neosnovana. Neke osebe, za katere ste mislili, da so prijatelji, vam bodo obrnile hrbet. A ob strani vam bo stal partner, lahko pa se v tem kaosu rodi tudi nova ljubezen. LEV  April bo za vas mesec prepoln dogodkov. Ponujali vam bodo posle s tujino ali pa vas bo kak podjetnik povabil k sodelovanju. Ker boste precej ambiciozni, dobro preu~ ite drobni tisk. âka vas obisk sodiš~ a, ki bi vas lahko stal nekaj ve~ denarja. Proti koncu meseca bo bolje. DEVICA  Vaši napori, da bi dodatno zaslužili, se bodo obrestovali. ê ste s prijatelji za~ eli neko delo, se bo vse odvijalo presenetljivo dobro. Boste pa precej utrujeni in iz~ rpani. Šele na koncu meseca boste ugotovili, da so z ve~ jim zaslužkom zrastli tudi stroški. To vas bo malce prizemljilo. TEHTNICA  Pred vami je mesec, ko boste spremenili svoj odnos do bližnjih, saj vas bodo prisilili, da boste delali radikalne poteze. Na za~ etku vam ne bo šlo najbolje. Komunikacija s partnerjem bo otežena, drug drugega bosta obtoževala in se prepirala. Še služba vam ne bo vlivala zanesljivosti, bodo pa zato plodni službeni odnosi. ŠKORPIJON  âka vas ugoden in produktiven mesec, a le ~ e se ne boste prenaglili. Zelo prepri~ ani boste v svojih podvigih, preciznost in koncentracija bosta vaši vrlini. Pri zdravju se najbolj pazite poškodb, ki bodo v tem obdobju velike. STRELEC  V aprilu se lahko zaljubite, a ve~ možnosti je, da bo to napa~ na oseba. Malce boste lahkomiselni, se boste pa zato odli~ no po~ utili. Tudi odnosi s stalnim partnerjem bodo odli~ ni. Kakorkoli že, prepustite se ~ ustvom in uživajte. KOZOROG  Planeti bodo vplivali tako, da se bo niz dogodkov odvijal en za drugim in tako povzro~ al domino efekt. Potrebovali boste ogromno potrpljenja in samokontrole. Ukvarjati se boste morali s težavami iz preteklosti, za katere ste mislili, da so že mimo. Zelo pazite na finance in se izognite vsem rizikom. In ne prehitevajte dogodkov, marve~ po~ akajte, da se stanje stabilizira. VODNAR  Veliko aktivnosti, dela in komunikacije je pred vami. Težave iz marca se bodo nadaljevale. Bodite previdni v prometu, še posebno od 16. aprila naprej. Preglejte tudi avtomobil, a ga ne popravljajte pri novem avtomehaniku, obiš~ ite raje starega. Spoznate lahko nekoga, ki ga boste še nekaj ~ asa skrivali pred javnostjo. RIBI  Spretno boste izkoristili možnosti za pove~ anje dohodkov, a vas kljub temu ~ aka kup obveznosti in izdatkov. Samozavestni boste in uspešni. ê ste zaljubljeni v nekoga, ki vas ne opazi, boste morali ali narediti korak naprej ali pa vse skupaj pozabiti.

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža. Info.: 041 227 624.

Prodam Kip pravice Justicija za odvetniške pisarne, železni hišni zvonec in trkalo za na vrata konj. Tel.: 031 878 351. Starine in umetnine. Tel.: 040 426 736. Lupinico 0+, previjalno mizo. Zraven podarim otroške obleke. Cena: 70 eur. Tel.: 031 200 672.

Kupim Star mizarski ponk, skrinje, omare, mizo mentrgo, manjši vozi~ ek lojtrnik in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine Prodam 3-sobno stanovanje na Rakeku, l. 2002, 1. nad., možnost predelave v 4-sobno, takoj vseljivo. Tel.: 051 693 644. Ve~ je in vzdrževano stanovanje v manjšem urejenem stanovanjskem bloku v Postojni, na mirni lokaciji in v bližini centra. Cena: 1.050 eur/m2. Tel.: 041 657 311. Staro kamnito hišo v obnovi v okolici Postojne, z gradbeno dokumentacijo, 1264 m2. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Oddam

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala

Poziv športnim društvom

za vedno smo se poslovili od dragega moža, ata, starega ata in pradedka

ALOJZIJA DEBEVCA

V uredništvu Notranjskokraških novic želimo zajeti ~ im širši spekter športov, zato pozivamo vsa športna društva, da nam na elektronski naslov sport@nkrnovice.si pošiljate novice o dosežkih vaših športnikov, prav tako pa novice o športnih prireditvah, katere organizirate športna društva na Notranjskem. Novice je potrebno poslati najkasneje pet dni pred izidom številke, in sicer do 12. ure. Dobrodošle so tudi fotografije.

iz Rakeka

Zahvaljujemo se vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje, sve~ e in maše, vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, predvsem pa: gospodu župniku Božidarju Ogrincu, gasilcem iz Bezuljaka, Rakeka, Unca in Ivanjega sela, društvu upokojencev Rakek, pevcem iz Sodražice in Anamariji Švigelj za orgelsko spremljavo. Žena Ema, h~ i Ana s Silvom, vnuk Samo s Heleno in pravnukinja Lara, vnukinja Nina s Tomažem in pravnuki Zarja, Svit in Ruj

Oddam ležiš~ a v urejenih novejših opremljenih stanovanjih. Cena: 130 eur mese~ no, (zajema vse stroške, tudi ~ iš~ enje in pranje posteljnine) Tel.: 041 765 877. 1-sobno stanovanje v Logatcu, Zeleni gri~ , 49 m2 z balkonom, novo in opremljeno. Tel.: 040 125 102.

Zahvala Odhajajo tisti, ki jih imamo najraje!

JOŽE DEREN^IN

Drugo Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne ~ akajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133. Imate težave z depresijo, anksioznostjo, odvisnostjo? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav. losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Želite ohraniti ali izboljšati partnerski odnos? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav.losdorfer@amis. net ali 041 673 316, Društvo za Radost.

23. 8. 1929–11. 3. 2011

HVALA vsem, ki ste z njim soustvarjali njegov vsakdan, ga opogumljali in z njim verjeli v prihodnost; HVALA vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti; njegovi najdražji Joža, Silva, Romana, Lucjan, Bojan, Borut, Peter, Nika, Dominik, Larisa Slavinje, marec 2011

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Enota Rakek pon. od 8.00 do 15.00, sre. od 15.00 do 19.00, pet. od 13.00 do 19.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00

str 18

Zahvala »Kogar spoštuješ in imaš rad, nikoli ne umre, le neskon~ no, neskon~ no dale~ je.« Ob bole~ i izgubi dragega moža in o~ eta

JOŽETA ŽNIDARŠI^A Se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ste ga z nami pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala številnim prijateljem, vaš~ anom in sorodnikom, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste kakorkoli prispevali k pogrebni slovesnosti. Iskrena hvala tudi dr. Sonji Garmuš za njeno požrtvovalnost in trud ter zaposlenim v podjetju Pivka Perutninarstvo d. d za njihovo velikodušnost. Žalujo~ i: žena Irena, h~ erka Klara z Jožetom in sin Iztok s Polono. St. Sušica, 3. marec 2011

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.703 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 6 25. marec 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 25. marec 2011

str 19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 8. do 21. aprila. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 1. aprila, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Fotografska razstava Eme Ilerši~ , v knjižnici na Rakeku. Razstava bo na ogled do 30. marca. Še danes je v Stekleni galeriji v Logatcu na ogled skupinska razstava akvarelistov pod mentorstvom Petra Lazarevi~ a. Razstava Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 8. aprila. Razstava vezenih in kva~ kanih prti~ kov, prtov in zaves v klubskih prostorih Kulturnega doma v Starem trgu pri Ložu. Razstava bo na ogled do 27. marca, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.

Prireditve, predavanja 26. 3. Športno društvo Planjava Babno Polje vabi na predavanje meteorologa Andreja Pe~ enka Vse o vremenu, ob 18. uri na Turisti~ ni kmetiji Pri kova~ iji v Babnem Polju. Zaželene predhodne prijave na tel. št. 041 260 985 (Alenka) ali na e-naslov: sd.planjava.bp@gmail.com. 26. 3. Tehni~ na delavnica Izdelava laboratorijskega usmernika, ob 9. Uri v Knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni. Prijave sprejemamo na e-naslov: stojan.kuret@gmail.com. 27. 3. Kulturno društvo Menišija bo uprizorilo komedijo z naslovom Niti tat ne more pošteno krasti, ob 19. uri v Osnovni šoli v Begunjah. 29. 3. V sklopu te~ aja predporodne priprave v okviru Šole za starše predavanje Nega novorojen~ ka (prakti~ ni prikaz) – prva skupina, ob 16. uri v sejni sobi ZD Postojna. Predava diplomirana medicinska sestra. 29. 3. BOREO delavnica za nevladne organizacije: Priprava udarnega opisa projekta. Na delavnici se bodo udeleženci nau~ ili, kako pripraviti taksen opis projekta, da bo prepri~ al ocenjevalca in vam zaupali, katere elemente je nujno vklju~ iti, da projekt uspe. Spoznali bomo metodo 4MAT za pisanje projektov, ob 16.30 v Mladinskem centru v Postojni. Prijave sprejemamo na e-naslov: tatjana@boreo.si www.boreo.si. 30. 3. Predavanje o tem, kako pomembno je z otrokom vzpostaviti vez, ki bo držala celo življenje in nas povezovala tudi z odraslimi h~ erami in sinovi na nov, osre~ ujo~ na~ in, ter predstavitev knjige Globine, ki so nas rodile, avtorice Alenke Rebula, ob 19. uri v Knjižnici Jožeta Udovi~ a v Cerknici.

31. 3. V sklopu te~ aja predporodne priprave v okviru Šole za starše predavanje Nega novorojen~ ka (prakti~ ni prikaz) – druga skupina, ob 16. uri v sejni sobi ZD Postojna. Predava diplomirana medicinska sestra. 31. 3. Nastop klavirskega oddelka Konservatorija za glasbo iz Ljubljane, ob 17. uri v glasbeni šoli v Postojni. 31. 3. Zarajajmo v pomlad, ob 17. uri v kulturnem domu v Bukovju. 1. 4. Maistrov ve~ er v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Unec, ob 18. uri v dvorani Rudolfa Maistra v gasilskem domu na Uncu. Gost bo poveljnik Gasilske zveze Matjaž Klari~ , s katerim se bodo pogovarjali o aktualnih vprašanjih zaš~ ite, reševanja in pomo~ i. 2. 4. Hip hop koncert: Valterap (Solkan), Izic (Cerknica), Zlajo (Postojna), ob 22. uri v Mladinskem centru v Postojni. www.mcp.si 7. 4. Strokovno predavanje Industrijska dediš~ ina in njena uporabnost v sodobni družbi, predava mag. Tadej Brate, ob 19. uri v knjižnici na Rakeku.

Kultura 25. 3. Komedija v dveh dejanjih Ostani na zajtrku v organizaciji amaterskega gledališ~ a Delavsko prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Starem trgu pri Ložu. 25. 3. Koncert Marte Zore, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni. 26. 3. Revija pevskih zborov Primorska Poje 2011, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni. 25. 3. Komedija ^as za spremembe, igrajo: Branko -Duri}, Alenka Teti~ kovi~ in Jernej Kuntner, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

Za otroke in mladino 26. 3. Lutkovna predstava De~ ek iz džungle, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.

Šport 2. 4. 6. tradicionalni pohod Po poteh generala Maistra in 3. Maistrov tek za Notranjski pokal. Start pohoda bo ob 10. uri pred gasilskim domom na Uncu. Udeležili se ga bodo ~ lani veteranskih organizacij, krajani, šolarji in vsi, ki jim druženje in hoja v naravi pomenita sprostitev. Od 22. 3. naprej je ob torkih in ~ etrtkih ob 18. uri na Skirci tekaška vadba za za~ etnike.

Pomagajmo družini iz Postojne Postojna, 15. marec – V stanovanju družine Hrs – Košnjek na Vojkovi ulici je zjutraj prišlo do požara v dnevni sobi. Ognjeni zublji so uni~ ili pohištvo, stavbno pohištvo in opremo, vklju~ no z vsemi aparati, tako da je nastala velika materialna škoda. Škoda je nastala tudi na ometih in instalacijah. »Na pomo~ smo pristopili postojnski gasilci, saj sta otroka ~ lana postojnskega Prostovoljnega gasilskega društva,« je povedal poveljnik Boštjan Triler, ki se na bralce obra~ a s prošnjo za pomo~ . Na transakcijski ra~ un številka SI56 9067 2000 0695 163, opremljen s sklicno številko 00-112, lahko nakažete svoj prispevek. Zraven pripišite za pomo~ družini, prizadeti v požaru. »Vaša sredstva bodo namenjena izklju~ no prizadeti družini,« doda Triler. Za dodatne informacije pišite na e-naslov bostjan.triler@gmail.com ali pokli~ ite na 041 730 613. b~

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Z Deso kon~ no sre~ ni. 1.–3. nagrada: 2 vstopnici za ogled predstave v SiTi teatru v Ljubljani: Cvetko Remec, Cesta notranjskega odreda 38, Stari trg pri Ložu; Dušan Gogala, Gerbi~ eva 28, Cerknica; Anton Perko, Gub~ eva 8 b, Logatec. 4.–6. nagrada: mladinski roman Nebo v o~ esu lipicanca: Breda Mavreti~ , Dobrova 2, Dobrova; Zvonko Škorjanc, Erazmova ulica 22, Postojna, Ivana Orel, Bra~ i~ eva 12, Cerknica. Obvestila o nagradah, ki jih podarja

6 Nagradna Ime:

Regijska izjava: »Predvidevamo, da je oseb, ki potrebujejo pomo~ Rde~ ega križa ali Karitasa, še ve~ , a je mnogim težko priznati, da potrebujejo pomo~ .« Ludvik Špitalar, pokrajinski koordinator projekta Starejši za starejše

Priimek: Naslov: Geslo:

Go partner d. o. o., Tovarniška 3, 1370 Logatec, bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: Capo Grande bar, Obrtniška ulica 6 g, 1370 Logatec. 1.–10. nagrada: jutranja ponudba (kava po izbiri, sok in toast); 11.–13. nagrada: brezalkoholna pija~ a ali pivo in pizza rezina; 14.–18. nagrada: topli napitki. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 1. aprila.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;6â&#x20AC;&#x192; 25. marec 2011

str 20

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navduĹĄili vsakega moĹĄkega. Sestavljena je iz kombinacije najboljĹĄih naravnih in uÄ?inkovitih zeliĹĄÄ? in kar je najpomembneje, kombinacija zeliĹĄÄ? omogoÄ?a izredno aktivno formulo brez stranskih uÄ?inkov. Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odliÄ?na sestavina, ki poveÄ?a pretok krvi v genitalne predele in s tem poveÄ?a spolno funkcijo in zdravi impotenco. Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljĹĄa Yang energijo, izboljĹĄa krvni obtok, poveÄ?a dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo. KoromaÄ?, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlaÄ?na in vonj je sveĹž, nekoliko podobna janeĹžu. Grki so uporabljali koromaÄ? pri izboljĹĄanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromaÄ?eve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveĹži sok iz koromaÄ?a zmeĹĄanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromaÄ? v tradicionalnem receptu za poĹživitev spolnih funkcij, koromaÄ?eva juha pa je priljubljena kot spolno poĹživilo v sredozemskem obmoÄ?ju. Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se Ĺže stoletja uporablja za varen naÄ?in zdravljenja ĹĄtevilnih tegob. Astragalus se ĹĄteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima moÄ?an vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaĹže tudi kot uÄ?inkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven uÄ?inek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo oÄ?iĹĄÄ?uje toksinov. Nekatere ĹĄtudije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali. Damiana, rastlina iz JuĹžnega dela ZDA in Mehike ter delov tropske Amerike in Afrike. Je odliÄ?en dodatek za krepitev ĹživÄ?nega sistema. Ima tudi sloves odliÄ?nega afrodizijaka. Uporablja se predvsem za krepitev moĹĄkega spolnega sistema. Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliĹĄÄ?ni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat moÄ?nejĹĄi od kofeina, ki ga najdemo v kavi , Ä?aju ali energijskih pijaÄ?ah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo poÄ?asi sproĹĄÄ?a. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo poÄ?asneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoÄ?e energijsko poĹživilo. Cayenne je zelo moÄ?an stimulans brez omamnih uÄ?inkov, uporablja pa se predvsem kot zaÄ?imba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi oĹžilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroniÄ?nega alkoholizma, sej skrÄ?i razĹĄirjene Ĺžile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreÄ? neprimerljive lastnosti pri zaĹĄÄ?iti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praĹĄka.

NaÄ?in poĹĄiljanja ?

1.) Navadno poĹĄiljanje (poĹĄtar poĹĄiljko prinese domov) 2.) PoĹĄtno leĹžeÄ?e (100 % Anonimno, osebni prevzem)

MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma sluÄ?ajno sem naletel na vaĹĄ oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih teĹžav z erekcijoâ&#x20AC;Ś vsaj tako sem mislilâ&#x20AC;Ś NaroÄ?il sem jo, kar tako, za hec. PoroÄ?en sem Ĺže dolgo, in v tem Ä?asu se Ä?lovek drug drugega, nekako navadiâ&#x20AC;Ś mislil sem, mogoÄ?e bo to nekaj novegaâ&#x20AC;Ś Zato pa sem naroÄ?il nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drageâ&#x20AC;Ś Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl ĹĄkatlico, preseneÄ?en, kako liÄ?no so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoÄ?e kako urico, ko sem zaÄ?util, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za raÄ?unalnikom, Ĺžena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, neĹžno sem se je dotaknil in povem vamâ&#x20AC;Ś lepoâ&#x20AC;Ś nisva ĹĄla nikamorâ&#x20AC;Ś lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oÄ?iâ&#x20AC;Śkar sijale so, to me je ĹĄe bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnicoâ&#x20AC;Ś tam pa ĹĄe enkrat vse! Od zaÄ?etkaâ&#x20AC;Ś Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveĹže zlikano srajco in hlaÄ?e, na mizi pa se je kadila kavicaâ&#x20AC;Ś toÄ?no taka kot jo imam najrajeâ&#x20AC;Ś V slovo, ko sva ĹĄla v sluĹžbo sem dobil spet poljubÄ?ekâ&#x20AC;Ś bil je lep danâ&#x20AC;Ś Hvala za vaĹĄo tabletko, niÄ? mi ni ĹĄkodovala, ni predraga in naroÄ?il bi jih ĹĄe ĹĄtiri ! (za vsak sluÄ?aj ) Zoro- Sem v najboljĹĄih letih, ĹĄtejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih teĹžav, nekako, bi lahko rekel Ä?ez noÄ? so se zaÄ?ele teĹžave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro poĹĄla, sicer sem se naroÄ?il pri urologu, pa vendar preko zdravstva Ä?akaĹĄ in Ä?akaĹĄ (saj Ä?e odpreĹĄ denarnico si takoj na vrsti, tako je naĹĄe zdravstvo) in za ta Ä?as sem moral nekaj narediti, saj me je morala Ĺže moÄ?no naÄ?ela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreĹĄ nabaviti maÄ?ka v Ĺžaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naroÄ?il. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroÄ? obÄ?utek, nos se mi je zamaĹĄil, tudi usta mi je osuĹĄilo (niÄ? ne de pa malce spijeĹĄ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navduĹĄem sem kot ne vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni veÄ? umikanje ampak popoln uĹžitek. MoĹžakarji toplo priporoÄ?am.

8 tablet: (10) 58,14 EUR Prihranek: - 5% ( 7,49 EUR) BrezplaÄ?na poĹĄtnina +brezplaÄ?no 2 tableti

12 tablet: (16) 82,62 EUR Prihranek: - 10% ( 16,09 EUR) BrezplaÄ?na poĹĄtnina +brezplaÄ?no 4 tablete

24 tablet: (32) 140,45 EUR Prihranek: - 15% ( 38,60 EUR) BrezplaÄ?na poĹĄtnina +brezplaÄ?no 8 tablet

34 tablete: (50) 198,28 EUR Prihranek: - 20% ( 71,30 EUR) BrezplaÄ?na poĹĄtnina +brezplaÄ?no 16 tablet

PrikliÄ?ite pomlad...

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ? LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛F WBOKV [ FOFSHJKP

Samsung Corby 3G

Nokia X3

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Touch&Type

1â&#x201A;Ź*

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung Shark 1â&#x201A;Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

4 tablete: (5) 30,60 EUR +2,85 EUR PTT + brezplaÄ?no ena tableta

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

-30% POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000