Št. 7 - 8.4.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

str

petek, 8. april 2011, letnik X / št. 7 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Zrele Polonine ideje

Renata Gutnik o notranjskem turizmu

Promocijsko sporo~ ilo

10

4

11

FOTO: VALTER LEBAN

Gosti na fotolov medveda Pod kolesi tudi na našem obmo~ ju vsako leto kon~ a veliko število divjih živali, pred kratkim je bila pri Cerknici povožena tudi volkulja s telemetri~ no ovratnico.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi zaradi selitvenih poti živali zelene mostove potrebovali predvsem ~ ez avtoceste. S postojnske enote Zavoda za gozdove poro~ ajo, da najve~ škode, zlasti na drobnici, povzro~ a volk. Upravljanje s to zaš~ iteno zverjo pa še vedno ni dokon~ no dore~ eno. O lovnem turizmu in vse bolj privla~ nem fotolovu smo se pogovarjali z Antonom Marin~ i~ em, vodjem loviš~ a s posebnim namenom Jelen (na sliki).

2

3

4

Pla~ e izpla~ ali, Iz vsebine: ra~ un blokiran V Cerknici letos še gradnja vrtca

Logatec – Zaradi izvršbe tožbe družbe Petrol ima Ob~ ina Logatec od 18. marca blokiran ra~ un.

Na ob~ ini 4. aprila še niso vedeli, ali bodo lahko izpla~ ali pla~ e okoli 200 zaposlenim v ob~ inski upravi, vrtcu in knjižnici, a jih je rešilo stališ~ e ministrstva za finance, da prora~ unskih sredstev iz naslova dohodnine ne smejo zase~ i. Ob~ ina Petrolu sicer dolguje 2,2 milijona evrov. Tožil jo je, ker je pred leti zemljiš~ e v industrijski coni najprej prodala tej družbi, nato pa še drugemu kupcu.

O tem, zakaj je takratni sklad stavbnih zemljiš~ Ob~ ine Logatec leta 1997 še drugi~ prodal zemljiš~ e v industrijski coni, za katerega se je vedelo, da ga je kupil Petrol, na logaški ob~ ini ne vedo povedati ni~ esar. Kot pravi župan Berto Menard, podatke še iš~ ejo na sodiš~ u in pri družbi Petrol.

Sumljivo prodajo preiskuje tudi nadzorni odbor ob~ ine. »Ob morebitno ugotovljenih razlogih

za sum, da so bila zaradi aktivnega ali opustitvenega ravnanja odgovornih oseb oškodovana javna sredstva, bo (…) o tem obvestil državne organe, pristojne za nadaljnje ukrepanje in zaš~ ito javnega interesa,« je pojasnil predsednik nadzornega odbora Matjaž Žigon. »^e bo treba, bo o odgovornosti odlo~ alo sodiš~ e, kazensko in civilno,« je odlo~ en tudi Menard. Nadaljevanje na str. 6

Za~ enjamo z akcijo Naj gasilec ali gasilka, h kateri vabimo vsa gasilska društva v regiji, da predlagajo svoje kandidate. Zanje boste lahko glasovali tudi vi, dragi bralci.

Ve~ o akciji na str. 23.

Najve~ ja investicija, ki se je bodo letos lotili v Cerknici, je gradnja novega vrtca, za katerega bodo morali v dveh letih zagotoviti dobrih 6,5 milijona evrov. str. 6

Na Po~ ku in Ba~ u zagorelo Prebivalce, ki živijo v okolici obeh osrednjih vadiš~ Slovenske vojske na Po~ ku in Ba~ u, je vznemiril požar izven vadiš~ , v Postojni pa so se tresla celo tla. str. 7

Popisovali bodo ~ rne lise v naravi

Letos društvo Ekologi brez meja ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, poziva k popisu divjih odlagališ~ v naravi. V Cerknici ~ rne packe že popisujejo. str. 8

Nocoj bodo v logaški galeriji odprli portrete

Ob 19. uri bodo v Stekleni galeriji odprli slikarsko razstavo Mateja Pe~ enika Portreti znanih Logat~ anov. Avtor bo do sredine aprila razstavljal dvajset portretov. str. 12

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Okrog 6 tiso~ nesre~ letno zaradi divjih živali

Komentar

 Alenka Bev~ i~

Barbara ^epirlo

Zakaj niso lovci iz pravljice?

Najbolj nevarna sre~ anja z velikimi sesalci – Lani in letos na obmo~ ju PU Postojna trikrat tr~ enje z medvedom – Primanjkuje zelenih mostov ~ ez avtocesto

FOTO: M AR JETA M AR I N^I ^

Slovenija – Po podatkih Lovske zveze Slovenije divje živali povzro~ ijo kar 6 tiso~ prometnih nesre~ na leto. Najve~ krat pred avtomobile ali vlak sko~ i divjad, pa tudi divji praši~ i. Na Policijski upravi Postojna so nam pojasnili, da so na našem obmo~ ju lani zabeležili dve, letos pa eno sre~ anje z medvedom, ki pa za kosmatinca ni bilo usodno. Žab in ježkov, ki kon~ ajo pod kolesi, ne šteje nih~ e.

Ceste, predvsem avtocesta, so marsikje presekale selitvene poti velikih zveri, divjadi in ostalih živali. Najbolj nevarna so sre~ anja z velikimi sesalci, ki se pogosto zapletejo v avtomobilske nesre~ e, ve~ krat pa kon~ ajo tudi pod kolesi vlakov. Podatke o divjadi in divjih praši~ ih spremljajo na Lovski zvezi Slovenije, kjer pravijo, da je v lanskem cesto ob nepravem trenutku pre~ kalo 5858 živali. Na železnici je divjad lani po vsej Sloveniji kon~ ala 204-krat, vlak pa je povozil tudi 9 divjih praši~ ev.

Pod avtomobile je lani usodno priletelo tudi 9 medvedov in en volk. Slovenske ceste so nevarne tudi za manjše živali, predvsem ježke in dvoživke, ko te iš~ ejo najbližji dostop do vode.

Takih mest je pri nas ve~ kot tiso~ , predvsem v bližini ve~ jih mokriš~ , kot je na primer Cerkniško jezero ali pa jezeri Mola in Klivnik na obmo~ ju Ilirske Bistrice, kjer so leta 2007 celo izkopali 6 podhodov za dvoživke pod regionalno cesto, vendar

Tudi naše ceste pre~ kajo medvedi. brez lovilnih mrež, ki bi žabe usmerjali vanje.

Pomagali bi zeleni mostovi ^eprav je okolica primorske avtoceste znana po obsežnih gozdovih in selitvenih poteh divjadi ter velikih zveri, pa v ~ asu gradnje v 70. letih še niso poznali zelenih mostov, ki naj bi jih zgradili na Lomu. Na vprašanje Darsu kdaj, pa nismo dobili odgovora. »Ravno na tem obmo~ ju medvedi prehajajo iz Nanoško-hruševskih gozdov v obmo~ je Krima in Notranjskih gozdov,« je povedal starešina Lovske družine Logatec Janez

str

Cerknica, 7. marec – Med Cerknico in Begunjami so povozili volkuljo Tvigi, opremljeno s telemetri~ no ovratnico. Skotila se je v tropu Gomance, ki pokriva obmo~ je severozahodnega dela Gorskega kotarja in južnega dela Snežniške planote. Pred dvema letoma je zapustila svoj rodni trop in prišla na Menišijo. »Zadnjo lokacijo je ovratnica v obliki SMS sporo~ ila poslala 12. aprila 2009 iz okolice Lipovca nad Borovnico, nato pa se je o~ itno baterija v ovratnici izpraznila,« je sporo~ il Miha Krofel, ki volkove prou~ uje v okviru projekta Slowolf.

Petek, ki se boji, da bo živali na tem obmo~ ju ogrozil tudi na~ rtovani projekt CERO NIK. »Nastal bo nekakšen žep in živali, ki bodo prišle preko avtoceste ne bodo imele kam, zato se lahko zgodi, da bodo prišle v naselja ali v obrtno cono,«

dodaja Petek. Sicer pa so idealna mesta za prehajanje živali tuneli in viadukti, saj je narava nad oziroma pod takšnimi objekti skoraj nespremenjena.

Na obi~ ajnih cestah pa v zadnjem ~ asu problem nenadnih prehodov rešujejo s posebnimi svetlobnimi in ultrazvo~ nimi napravami, nameš~ enimi na obcestne koli~ ke. Takšne naprave lahko vozniki opazijo na koli~ kih ob stari cesti med Logatcem in Planino.

Na cesti bodimo pozorni Vozniki, ki se zapletejo v prometno nesre~ o z divjo živaljo, morajo o tem obvestiti regijski center za obveš~ anje, ta pa obvesti pristojno lovsko družino. »^e je bila v trku z divjadjo telesno poškodovana najmanj ena oseba ali je kdo umrl, pa mora voznik obvezno obvestiti policijo,« pravi vodja sektorja uniformirane policije na PU Postojna Danimir Rebec. Ker gre ob takšnih nesre~ ah ponavadi za nepri~ akovan dogodek, na katerega voznik nima vpliva, ga policija kaznuje z globo 460 evrov in 6 kazenskimi to~ kami samo, ko ugotovi, da hitrosti in na~ ina vožnje ni prilagodil razmeram. ^e voznik ni odgovoren, škodo poravna upravljavec loviš~ a. Ker zna biti trk z divjimi živalmi usoden tudi za ljudi, predvsem ko gre za motoriste ali ko voznik po trku zapelje na nasprotno voziš~ e oziroma v drevo ali kakšno drugo oviro, previdnost torej ni odve~ . »Predvsem v ve~ ernih in jutranjih urah naj bodo vozniki posebej pozorni na morebitno nenadno pre~ kanje živali, ker je to ~ as, ko najintenzivneje iš~ ejo hrano. Opozoriti je treba, da divjad obi~ ajno pre~ ka cesto v tropih, zato naj vozniki vedno pri~ akujejo ve~ živali na istem kraju,« je še pojasnil Rebec.

Z lovci imam že od nekdaj težave. Namre~ , ne morem se odlo~ iti, ali bi jih bilo treba takoj ukiniti ali pa vseeno opravljajo koristno delo.

Dilema bi bila v kakšni pravljici sicer hitro rešena, v resni~ nem življenju pa lovci niso vselej junaki, ki po vrsti rešujejo simpati~ ne babice pred zlobnimi volkovi, volkovi pa tudi niso kar vsi povprek zlobni in ne hrustajo ljudi že za zajtrk.

Kot ljubiteljica živali lovcem nekoliko zamerim to, da odstreljujejo živali. ^e zraven dodam še spomin na tisto zgodbico o junaškem srnja~ ku Bambiju, ob kateri sem jokala v otroških letih, kjer je lovec najlepšega in najpametnejšega srnja~ ka v gozdu na koncu ustrelil, je slika mož v zelenem popolna. Svoje doda še kakšna pripoved ali pa poznavanje ljudi iz resni~ nega življenja, ki komaj ~ akajo, da bodo domov prinesli še ve~ trofej in mislijo, da bi morale biti vse živali nujno naga~ ene, po možnosti pri njih doma.

Verjemite, tudi takšni ljudje s trdim srcem preverjeno obstajajo. Sama pa se gotovo ne bi mogla navsezgodaj zjutraj s puško na rami odpraviti v gozd. Raje uživam v prebujajo~ em se dnevu in prisluhnem petju ptic, kot da prežim na srnico. V glavo mi ne gre lovni turizem, ko pla~ aš samo zato, da lahko loviš. To enostavno presega meje mojega dojemanja mogo~ ega.

Po drugi strani pa se zelo zavedam, da lovce pravzaprav potrebujemo. Še v šolske ~ ase sega moj spomin na dan, ko nas je lovec odpeljal pokazat krmiš~ a, kjer so vsako zimo krmili divjad, da ne bi zaradi pomanjkanja hrane oslabela. In zavedam se tudi dejstva, da nekdo pa~ mora skrbeti za to, da živali ni preve~ . Predobro namre~ poznam tudi zgodbe o divjih praši~ ih, ki so se tako namnožili, da uni~ ujejo travnike tik za vasjo, pa o divjadi, ki tako rada obira sladko listje pese in vrši~ ke fižola na njivah in mi v~ asih prestreže pot, da o strahu pred medvedi, ki na Blokah prihla~ ajo kar na dvoriš~ a, in o volkovih, ki se spravijo na ovce na pašnikih, niti ne govorim. Brez lovcev torej ne bi šlo in prepri~ ana sem, kljub temu da vsake toliko na sprehodu po gmajni zaslišim strel, da so mnogi iz njihovih vrst veliki ljubitelji živali. Pa vi?

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

V središ~u

Živeti z medvedom

 Petra Tr~ ek

Tatjana Leskovec, pomo~ nica ravnateljice na OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg  V Loški dolini je veliko divjadi, k naseljem prihaja tudi medved, ve~ krat sem ga že videla skozi okno doma~ e hiše. Odkar je medved pogost obiskovalec naših gozdov, se z otroki iz vrtca na sprehod globlje v gozd podamo le v spremstvu lovca. Sicer pa otroke u~ imo o divjih živalih: opozarjamo jih, da so lahko nevarne, pou~ imo pa jih tudi o njihovi koristnosti. Povemo jim tudi, da medved sam po sebi ni zelo nevarna žival, vendar ga moramo pustiti pri miru in se mu ne smemo približati.

Marta Zalar, Dolenje Otave  Rada vidim živali, vendar menim, da sodijo v gozd.

Ni prijetno, ~ e veš, da lahko pred avto vsak trenutek prileti kakšna srna ali da živali delajo škodo na njivi, kar se pri nas pogosto dogaja. Tako se po~ utimo ogrožene, saj na njivi vendar sadimo zase in ne za divjad.

Tudi misel na morebitno sre~ anje z medvedom, ki jih je okoli nas precej, ni prav prijetna. ^eprav imam rada živali, mislim, da bi morali med njimi narediti ve~ jo selekcijo.

Boštjan Otoni~ ar, Ponikve  Divjadi je kar precej okoli nas. Podnevi živali sicer ni videti, zve~ er pa pridejo. Mislim, da je jelenjadi preve~ , saj prihaja na njive in dela škodo. Medveda pa še nisem videl nobenega, ~ eprav grem velikokrat peš na Špi~ ko ali Slivnico. Res je, da je lahko nevarno živeti z medvedi v bližini, a le, ~ e greš v gozd, pa še takrat se žival obi~ ajno umakne.

Milka Pe~ ek, Zala  Na deželi nimamo prav ni~ proti divjadi, a število medvedov je le preveliko. Gledam ga z balkona, kako se sprehaja, na njivi mi je pojedel ves koren~ ek … Ker je divjadi preve~ , moramo ograditi njive, celo vrtove, ~ e želimo kaj zase pridelati. Ni prav, da iz Ljubljane diktirajo našim lovcem, kako morajo delati, saj znajo sami najbolje uravnavati število divjadi. ^e bi bilo medvedov manj, bi mi brez skrbi hodili okrog, ne pa zdaj, ko se ga bojimo sre~ ati. Medveda je lepo videti za ograjo v živalskem vrtu, v naravi pa ne toliko.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Najbolj napada volk Napadi volkov na drobnico na pašnikih na Pivškem, na obmo~ ju Razdrtega in Podgore »Najve~ škode trenutno povzro~ a volk, škode po medvedu so stabilizirane, a so se lani zopet pove~ ale,« pojasnjuje Vladimir Dekleva, vodja Odseka za gozdne živali in lovstvo pri postojnski obmo~ ni enoti (OE) Zavoda za gozdove Slovenije. ^e so leta 2009 na tem obmo~ ju obravnavali 104 škodne primere po zavarovanih vrstah, v katerih je nastalo za 71 tiso~ evrov škode, se je lani število škodnih primerov povzpelo na 238, škode pa je bilo za 85 tiso~ evrov. Ostala divjad je lani povzro~ ila za 19 tiso~ evrov škode, kar je manj kot leto poprej.

Vzroka za naraš~ anje škod po volku sta po besedah Dekleve dva: populacija volkov, ki so zaš~ itena vrsta, naraš~ a, ker je volk prehranski oportunist in razmeroma lahko prihaja do hrane ob dejstvu, da je drobnice vse ve~ , kar je drugi razlog za ve~ anje škod. Volkovi so lani na obmo~ ju OE Postojna pokon~ ali 326 glav drobnice, 17 glav goveda in enega osla.

Šest volkov padlo na Notranjskem Zaradi naravovarstvenih razlogov je odvzemov volka malo.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v sezoni 2010/11 dolo~ ilo odvzem sedmih volkov za lovsko upravljavska obmo~ ja (LUO) Notranjsko, Primorsko in Zahodno visoko kraško ter Gorenjsko, od katerih jih je šest padlo prav na obmo~ ju LUO Notranjske, ki sega od južne ljubljanske obvoznice proti jugozahodu do Jelšan. Na Zavodu za gozdove, kot pravi Dekleva, ocenjujejo, da je odvzem volka nujen, kljub temu da ima vrsta po ugotovitvah nekaterih znanstvenih raziskav možnost sa-

moregulacije števil~ nosti v okolju. »Strinjamo pa se, da zgolj odstrel ne bo rešil problema škod, lahko pa prepre~ uje ve~ je škode, ~ e je pravilno na~ rtovan in pravo~ asno izveden,« pravi Dekleva in opozarja na ustrezno zaš~ ito drobnice, pa tudi na pogosto spregledano dejstvo, da se danes pašniki raztezajo v gozdove. »Država po eni strani š~ iti velike zveri, po drugi strani pa podpira rejo drobnice prav na obmo~ jih, kjer živijo velike zveri,« opozarja na neizogiben konflikt, ki vodi v zelo visoka izpla~ ila odškodnin. Kot ocenjuje, bi morala država kmetom priti nasproti ne le z odškodninami, temve~ tudi ustrezno zaš~ itno opreme, subvencijami, dav~ nimi olajšavami.

Divji praši~ i so se preselili »Kar 70 odstotkov medvedove hrane je rastlinskega izvora, zato povzro~ a škodo predvsem na travni silaži, poljš~ inah in sadnemu drevju, na njegovem jedilniku pa so tudi ~ ebele in drobnica,« o škodi po prav tako zavarovanem medvedu pravi Dekleva.

Leto 2006 2007 2008 2009 2010

 Veronika Rupnik

Ocenjena škoda od volka število napadov glav 72 299 102 414 51 276 47 288 117 380

EUR 41.216 51.500 33.698 45.925 62.660

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Pod drobnogledom

str

do leta zelo variirajo. Divji 62.660 evrov leta praši~ trenutno ve~ težav kot na je na lovsko Notranjskem, kjer je namnožitvi sledilo tudi uravnavanje z upravljavskem odstrelom ter na~ rtovanim krobmo~ ju Notranjske mljenjem, povzro~ a na Krasu in Brkinih. Toda Dekleva opozarja, lani znašala škoda da bi z ustreznejšo zaš~ ito pred od volka, 22.000 divjadjo in ustreznimi regulacijukrepi lahko škode po divevrov od medveda, skimi jadi še zmanjšali.

19.000 pa od divjadi. Izpla~ ila so, Za upravljanje z drugimi vrstami divjadi so predpisani lovsko upravljavski na~ rti, kjer so dolo~ eni cilji in ukrepi upravljanja ter koncesionarji (lovske družine), ki so dolžni te ukrepe izvajati in dosegati zastavljene cilje. Dekleva pojasnjuje, da so pri jelenjadi in srnjadi škode stabilizirane, vendar pa njihovo število ni odvisno zgolj od števil~ nosti divjadi, pa~ pa tudi od ponudbe hrane v naravnem življenjskem okolju, posredno pa tudi od življenjskih razmer v okolju. Glavnino škod po divjadi v Notranjskem LUO povzro~ ajo divji praši~ i, za katere pa je zna~ ilno migriranje glede na življenjske pogoje, zato škode od

a z zamudo

Škode po zavarovanih vrstah na predlog Zavoda za gozdove izpla~ uje MOP, škode po divjadi pa izpla~ ujejo upravljavci loviš~ . »Težave so pri priznavanju škod po krokarju, ki so v primerjavi z volkom in medvedom sicer zelo majhne. Krokar velja za sekundarnega plenilca, kar pomeni, da napada že poškodovane, onemogle živali. Toda dogaja se in to imamo dokumentirano, da napada tudi zdrave živali, predvsem pravkar povržene jagenj~ ke, saj jih privabi kri,« pravi Dekleva. Toda v zadnjem primeru kmetje ostajajo brez odškodnin, zato bo treba to vprašanje še dore~ i.

Vse ve~ gostov vodijo na fotolov Anton Marin~ i~ , vodja loviš~ a s posebnim namenom Jelen: Zaradi neosveš~ enosti ljudi velika težava motenje divjadi na krmiš~ ih

Kako mo~ an negativni predznak ima danes lovstvo?

Lov je družbeno ~ edalje manj sprejemljiv. Del javnosti je do lova zelo kriti~ en. Ljudje so prepri~ ani, da je lov nekaj slabega, vendar temu ni tako. Tisti, ki so najbolj nastrojeni, pravijo, da bo že narava vse sama uredila, vendar narava ne more ve~ sama uravnavati stanja, ker si jo je ~ lovek preve~ podredil. Pravo, strokovno lovstvo je zato v funkciji uravnavanja. Mlade lovce u~ im, da je njihova primarna naloga skrb za okolje in divjad, ne pa odstreljevanje.

Je v praksi res tako, ali je še vedno prisoten trofejizem?

Slovensko lovstvo se je osvobodilo pritiska trofejizma, ki ga je ~ edalje manj. Žal pa nekateri lovstvo še vedno vidijo kot panogo, kjer se bodo lahko izživljali.

To je narobe, toda do odklonov prihaja povsod v družbi.

Kakšna je danes struktura ~ lanov lovskih družin?

Povpre~ na starost je 50 in ve~ let. Lovske vrste se pomlajuje zadnji dve, tri leta. Pozna se, kje ima lov tradicijo. ^im bolj gremo v urbana okolja, bolj negativno je sprejet, ker so ljudje izgubili stik z naravo in imajo izkrivljen pogled.

Težko razumejo odstrel živali?

Eden od znanih lovcev je pred ~ asom dejal, da starejši, kot je, težje usmrti žival.

Tudi sam ob~ utim enako. Odstreliti žival je težko, a ko pomislim, da je potrebno, mi je lažje. Zakaj? V Sloveniji je bilo lani iz okolja odvzeto 41757 glav srnjadi, 5366 glav jelenjadi in 8955 glav divjih praši~ ev. Pomislite, kaj bi za okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in divjad pomenilo, ~ e tega nekaj let ne bi naredili.

Kako korektno po vaši oceni sicer lovske družine izvajajo odvzem?

Napake so, a jih je ~ edalje manj zaradi osveš~ enosti, pa tudi zaradi sistema upravljanja in nadzora.

Pomagajo pa tudi lovski gosti?

V primerjavi z lovskimi družinami nanje odpade približno petina odstrela.

Koliko lovskih gostov imate v vašem loviš~ u?

Imamo bolj ali manj stalne goste, ki k nam prihajajo že leta, saj so zadovoljni. Letno je v loviš~ u okrog 80 gostov.

Od kod prihajajo?

V glavnem so Italijani, Avstrijci, Nemci, ~ edalje ve~ je Slovencev. Razmerje med doma~ imi in tujimi je pol pol.

Napak je zelo zelo malo. Prav zato ne sme noben lovski gost sam na lov, pa~ pa le v spremstvu revirnega lovca.

Kakšne pa so cene?

Gosti pla~ ajo nastanitev, vsak dan izhoda v loviš~ e s spremstvom, odstrel po ceniku za vsako vrsto. Sicer pa se ~ edalje ve~ ukvarjamo z vodenjem na fotolov in na opazovanje živali.

Obiskovalci iz vsega sveta prihajajo gledat predvsem medveda, v zimskem ~ asu pa na ogled jelenjadi in srnjadi.

Je nelovni turizem prisoten tudi v drugih loviš~ ih?

S stališ~ a lovnega turizma je Nikjer toliko kot pri nas. Kot prvi vaše obmo~ je med zanimivej- v Sloveniji smo za~ eli z njim ši v Sloveniji? in bili zelo uspešni prav zato, Z vidika geografske lege je, z ker smo bili prvi, ker smo našli vidika bogatosti pa so še drutržni nišo. Loviš~ e Jelen je bilo ga. Gostje prihajajo k nam tudi prvo loviš~ e v Sloveniji, ki predvsem zaradi naše korekse je za~ elo ukvarjati s strotnosti in strokovnega vodenja. kovnim preu~ evanjem živalskih Pritegne jih tudi neokrnjena, vrst v sodelovanju z doma~ imi neposeljena narava, nastanitev in tujimi fakultetami. Vsako v lovskih ko~ ah. To cenijo in so leto tudi izobražujemo tuje in pripravljeni pla~ ati. Odstreljujejo naše študente. Lovni turizem izklju~ no tisto, kar jim revirni lo- predstavlja le polovico naše vec odobri in kar je predvideno tržne dejavnosti, ostalo poloviv letnem lovskoupravljavskem co izobraževanje, raziskovalna na~ rtu. dejavnost, opazovanje živali, fotolov. Imamo opazovalnice, Torej ne prihaja do kršitev, ker steze, zaš~ itne ograje pred vsako prežo, poznamo, kako pihabi kdo imel prevelike apetite jo vetrovi, vse s ciljem, da ne ali pa denar? bi splašili živali. Po drugi straOdlo~ no lahko zatrdim, da ne!

FOTO: M A RJETA M A R IN ^I^

»Ni res da v državnih loviš~ ih lahko jagajo tisti, ki imajo denar, kolikor in kakor želijo. Sam tega ne dovolim!« je odlo~ en Anton Marin~ i~ s postojnske obmo~ ne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Kot vodja loviš~ a s posebnim namenom Jelen, ki se razteza na ve~ kot 27 tiso~ hektarih gozdov, je že ve~ kot tri desetletja zapisan varovanju narave. In prav v loviš~ u Jelen so kot prvi v Sloveniji odkrili tržno nišo: lovu se pridružuje fotolov. Z Marin~ i~ em smo se pogovarjali o lovnem in nelovnem turizmu, odnosu družbe do lova, današnji podobi zelene bratovš~ ine …

 Veronika Rupnik

ni pa iz leta v leto opažamo ve~ zunanjih mote~ ih dejavnikov. Ljudi želim opozoriti, da je mogo~ e v naravo hoditi tudi ne da bi ji škodil in vznemirjal živali, po ustaljenih, ozna~ enih poteh. Divjanje z motornimi vozili je zelo neprimerno. Zelo velika težava je tudi motenje divjadi na krmiš~ ih. ^ez zimo

skušamo s polaganjem so~ ne krme preventivno varovati gozd in pomagati divjadi, da preživi.

Toda ljudje so ugotovili, kam hodi divjad in zdaj prihajajo cele kolone obiskovalcev gledat živali, kar pa jih splaši. Divjad, ki se ne more normalno prehranjevati, tako obremenjuje gozd in sama sebe.

»Pri nas noben lovski gost ne sme v loviš~ e sam brez spremstva.

Na ta na~ in zagotavljamo red in pravilnost odstrela,« pravi Anton Marin~ i~ .

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  7  8. april 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 8. april 2011

Idejam je treba pustiti, da dozorijo

 Blanka Markovi~ Kocen

Polona Pivk Mihevc se je iz izklju~ no umetnostnih pred nekaj meseci podala v podjetniťke vode. Organizacija porok je njena dejavnost, v kateri zdruŞuje umetniťko ustvarjanje z organizacijskimi sposobnostmi, pri ~ emer ji pomagata sestri, ena s kreativnostjo, druga z jezikovnim znanjem.

Na Notranjskem nima konkurence, z organizatorji porok pa so dobro pokrite Ljubljana, Ajdovť~ ina in Nova Gorica. V zadnjih treh letih, ko sem se posve~ ala predvsem materinstvu, je ideja o podjetju za organizacijo porok dozorela, pove simpati~ na sogovornica, ki se je doslej ukvarjala izklju~ no s slikarstvom. Njene slike smo lahko pred kratkim ob~ udovali tudi na razstavi v Logatcu.

Po njenem mnenju je zgolj z umetnostjo pri nas zelo teŞko preŞiveti, saj so galerije za razstavljalce zaprte, ťe zlasti za mlade umetnike. ^e se Şeliť preŞivljati zgolj z umetnostjo, morať biti zelo aktiven, na eni razstavi pa prodam povpre~ no pet slik, pojasnjuje sogovornica.

Organizacija porok kot taka nima dosti skupnega s slikarstvom, gre bolj za organizacij-

sko delo, bolj pa umetniťka nadarjenost mlade slikarke pride do veljave pri izdelavi nakita, naprsnih priponk, konfetov in podobno, kar v okviru dejavnosti ponuja svojim strankam – mladoporo~ encem. Pred kratkim se mi je ponudila izjemna priloŞnost. V aprilu se namre~  odpravim v Italijo, k organizatorju porok, na priprave, pove, navduťena nad naklju~ jem.

Unikatni izdelki kot pika na i V podjetju, ki ga je poimenovala Kaluna, po kamnitem portalu, praviloma z lesenimi vrati, ki krasi vhod doma~ e kraťke hiťe, je kaj videti! Ob mojem obisku pri Mihev~ evih so bile po mizi v sprejemni sobi razstavljene ro~ no izdelane ogrlice in drug nakit ter izdelki, ki poroki dajo piko na i. Izdelki so ve~ inoma unikatni, veliko poudarka dajem na idrijsko ~ ipko, ki jo bom po~ asi vkomponirala v vse svoje stvaritve, ki so ve~ inoma ro~ no delo, pove.

Podjetje Kaluna pripravi poroko, takoreko~ , od a do Ş. Za~ ne se, ko pride par k meni na pogovor o njunih Şeljah, idejah ‌ Skupaj oblikujemo rde~ o nit

poroke. Njuna ideja potem skupaj z mojo raste in zori, pojasnjuje Pivk Mihev~ eva. Skupen ~ as za pripravo poroke je odvisen od Şelja mladoporo~ encev, pomembno pa je, da so vabila na poroko razposlana vsaj mesec dni pred samim dogodkom, v ~ asu poletnih dopustov in daljťih praznikov pa je ta ~ as najmanj dva meseca. Najprimerneje je, ~ e za~ nemo Şe kakih pol leta pred dogodkom, opozarja sogovornica in dodaja, da je najzahtevnejťi del organizacije administracija. Mladoporo~ enca se lahko oglasita pri meni, ťe preden imata na mati~ nem uradu dogovorjen datum poroke.

Tako naťa ideja Şe tedaj za~ ne rasti ‌ Datum pa je pravzaprav pomemben samo zaradi pravo~ asnega razpoťiljanja vabil.

Porok vse manj Polona Pivk Mihevc se strinja, da institut poroke tudi pri nas vse bolj izginja, ťtevilni, zlasti mladi ljudje se pogosto odlo~ ajo za, tako imenovano, koruzniťtvo. Morda kaŞe to pripisati sodobnemu na~ inu Şivljenja, pravi sogovornica, ki

FOTO: VALTER LEB AN

Da bi bila poroka zares edinstven dogodek, poskrbi Polona Pivk Mihevc, akademska slikarka iz Logatca

Polona Pivk Mihevc poskrbi za poro~ ne sladkosti od a do Ş. se sicer s kakimi nenavadnimi Şeljami mladoporo~ encev ťe ni sre~ ala. V aprilu pa bo zaŞivela tudi spletna stran podjetja Kaluna, kar ji bo, je prepri~ ana, precej olajťalo delo in pridobivanje novih strank.

Za mlado podjetnico je idealna poroka tista, na kateri sta

mladoporo~ enca sproť~ ena in ju tudi kaka napaka ali spodrsljaj ne vrŞe iz tira. Dodatki, na primer, dekoracija prostora, nakit, konfeti, pa so pika na i, ki naredi poroko druga~ no od drugih, ťe dodaja, predvsem pa poudarja, da je treba idejam pustiti, da dozorijo in si za ta

edinstveni dogodek vzeti ~ as ter uporabiti domiťljijo.

Polona Pivk Mihevc si v prihodnosti Şeli velikega salona s poro~ nimi oblekami. Kon~ ala je namre~ srednjo oblikovno ťolo, smer modni oblikovalec, zna ťivati, oblikovati in je na dobri poti uresni~ enja svojih sanj.

- 12 % 1,19 eur/ kos 1,59 eur/ kos

! % $! #% % !

% "

" #% % " ! "

" " !$ " ! " !

! " " ! # #% %

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Razno

str

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Uporaba pristopa portfeljske analize v podjetju Za uspešen razvoj podjetje potrebuje uravnotežen portfelj poslovnih dejavnosti oziroma skupin izdelkov. Vzpostavimo jo z vzpostavitvijo ravnovesja med tistimi dejavnostmi ali izdelki, ki ustvarjajo finan~ ne presežke, in tistimi, ki trenutno zahtevajo ve~ finan~ nih sredstev, kot jih same generirajo. Vsekakor pa so perspektivne. Nesmiselno je namre~ pri~ akovati, da se bodo vsa poslovna podro~ ja enako razvijala. Njihov razvoj je odvisen predvsem od njihove sedanje uspešnosti kot tudi od možnosti in nevarnosti okolja. Sredstva so v podjetju omejena, zato je potrebno denarna sredstva, ki jih ustvarjajo sedanja najmo~ nejša poslovna podro~ ja, pravilno uporabiti. Dolo~ iti moramo pravilno strategijo, ki bo omogo~ ala pod-

jetju stabilno poslovanje v daljšem ~ asovnem obdobju.

Vsako podjetje si prizadeva biti v svojem poslovanju ~ im bolj uspešno, zato se mora podjetje prilagajati mnogim spremembam, ki jih narekuje okolje, hkrati se mora ozirati v prihodnost.

Podjetja morajo razvijati predvsem posle, ki bodo lahko prenesli udarce sprememb v okolju.

Naloga strateškega planiranja je tako prilagoditi podjetje, da bo lahko zajelo dovolj ugodnih poslov, tako da bi se obdržalo in preživelo tudi, ~ e bi opravljalo kakšen negativen oziroma manj donosen posel.

svetovalnih družb (Boston Consulting Grup in McKinsey Consulting Grup). S portfeljsko analizo opazujemo položaj razli~ nih poslovnih podro~ ij v podjetju in ocenjujemo celovito strateško uravnoteženost portfelja poslovnih podro~ ij. Analiza nas usmeri v iskanje optimalne kombinacije strateških poslovnih podro~ ij v okviru celotne usmeritve podjetja. Poudarek portfeljskega pristopa je na primerjavi strateških poslovnih podro~ ij med seboj, v prikazu njihovih odnosov glede na uspešnost in glede na trg.

Portfeljska analiza

Izhodiš~ e portfeljske analize je krivulja izkušenj. Ta temelji na predpostavki, da ~ e podjetje pove~ uje koli~ ino proizvodov, stroški na enoto padajo, kar je

Portfeljska analiza se je za~ ela razvijati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po zaslugi dveh

Krivulja izkušenj

posledica nabiranja izkušenj. Praviloma ve~ ja podjetja akumulirajo izkušnje hitreje kot njihovi manjši konkurenti in s tem pridobivajo znatne stroškovne prednosti. Bistvo krivulje izkušenj je, da se z vsako podvojitvijo izkušnje pri delu s skupino proizvodov stroški te skupine zmanjšajo za dolo~ en stalen odstotek. Po navedbah nekaterih raziskovalcev se giblje med 20 in 30 odstotki.

Do u~ inka krivulje izkušenj pride zaradi u~ enja, tehnoloških izboljšav ter zmanjšanja stalnih stroškov na enoto zaradi ve~ anja obsega proizvodnje.

U~ inki krivulje izkušenj so bolj izraziti v kapitalsko intenzivnih panogah, kjer je prisotna visoka stopnja rasti, visoka dodana vrednost ter obstaja kontinuiran proces proizvodnje.

Vsak proizvod ima neko življenjsko dobo, ki jo lahko ponazorimo s krivuljo življenjskega cikla proizvoda. Koncept krivulje je zasnovan na hipotezi, da gre vsak uspešen proizvod skozi štiri faze: 1. uvajanje, 2. rast povpraševanja (rast trga), 3. tržna zrelost in 4. zastarelost proizvoda.

Vrste portfeljskih modelov: - matrika »rast – tržni delež« oziroma matrika Boston Consulting Grup, - Portfeljska matrika General Electric-a, - Matrika usmerjanje politike oziroma DPM matrika, - Hoferjeva portfeljska matrika ter

- Portfeljska analiza v trgovskih podjetjih.

Dober nasvet Tako kot vsaka metoda ima portfeljska analiza svoje prednosti in slabosti. Kljub kritikam je lahko metoda koristen pripomo~ ek pri ocenjevanju prednosti in slabosti ter možnosti in nevarnosti podjetja oziroma pri dolo~ anju strategij diverzificiranih podjetji, kar je tudi njen osnovni namen.

Vendar pa mora poslovodstvo podjetja nujno upoštevati znane kritike portfeljske analize pri razlagi ugotovitev analize same.

Portfeljska analiza lahko služi kot dober pripomo~ ek v okviru strateškega planiranja podjetja.

Alja Kucler ^imžar, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za management v Kopru

Vloga finan~ nika v podjetju V današnjih kriznih ~ asih je vloga finan~ nika v podjetju zelo pomembna. V organizacijskih shemah podjetij se finan~ na funkcija obi~ ajno nahaja v finan~ ni službi oz., kot bomo videli v nadaljevanju, se tukaj centralizira. Finan~ nik pa je vodja te službe.

Za opredelitev vloge finan~ nika v podjetju se je treba najprej zavedati, da finance in ra~ unovodstvo niso ena in ista stvar.

Ra~ unovodska poro~ ila – bilance so ve~ inoma narejena za pretekla obdobja, ra~ unovodja se osredoto~ i na poslovni rezultat, ki naj bo predvsem dobi~ ek.

Za finan~ nika ni toliko pomemben poslovni rezultat, ~ etudi je to dobi~ ek. Bolj ga zanima denarni tok, ki ga nosi dobi~ ek. V primeru izgube je situacija na

pa imajo finan~ ne posledice.

Prakti~ no povedano to pomeni, da ima vsaka izdana naro~ ilnica, dobavnica, pogodba, izdan ali pa prejet ra~ un finan~ ne posledice. Te posledice se v kon~ ni fazi denarnem podro~ ju še toliko bolj vidijo kot stanje na transakcijkriti~ na. Lahko re~ emo, da tako, skem ra~ unu. Operativna naloga kot je pot od dobi~ ka do denarja finan~ nika v tem procesu je, da na transakcijskem ra~ unu lahko optimizira finan~ ne odlo~ itve v zelo dolga, se razlikujeta tudi po- vseh fazah poslovanja tako, da gleda finan~ nika in ra~ unovodse doseže najboljši možni izid. je na poslovanje. V finan~ nem V teoriji so poznani naslednji žargonu re~ emo: »Prihodek je cilji finan~ ne funkcije: dober, dobi~ ek še boljši, denar je - Zagotavljanje kratkoro~ ne in pa car!« In za finan~ nika le denar dolgoro~ ne pla~ ilne sposobnonekaj šteje. sti Finance so vezni element med - Prispevanje k dolgoro~ ni donovsemi podro~ ji v podjetju. Poslovsnosti lastniškega kapitala ne odlo~ itve na vseh podro~ jih - Zmanjševanje tveganj v poslo-

vanju - Prispevanje k poslovni neodvisnosti Za konec se vprašajmo še, kaj o pomembnosti finan~ ne funkcije menijo finan~ niki in lastniki podjetja.

Po mnenju lastnikov je prvih šest najpomembnejših aktivnosti, ki jih opravlja finan~ nik slede~ ih: obvladovanje finan~ nih tveganj, obvladovanje denarnih tokov, obvladovanje obratnega kapitala, kapitalska ustreznost, dolgoro~ no zadolževanje in podpora upravi.

Finan~ niki pa menijo, da so najpomembnejša podro~ ja njihovega delovanja po padajo~ em vrstnem redu: odnosi z banko, dolgoro~ no zadolževanje, obvla-

dovanje finan~ nih tveganj, obvladovanje denarnih tokov, kapitalska ustreznost in podpora upravi.

Zanimivo je, da je iz rang liste izpadlo obvladovanje obratnega kapitala, ki v teoriji sodi med eno najpomembnejših nalog finan~ nika. S poznavanjem zadev pa postanejo stvari bolj jasne. Do opravljanja funkcije kapitalsko ustreznost dela finan~ nik prakti~ no sam, ni v veliki meri odvisen od drugih. Posve~ a se lahko svoji stroki.

Obvladovanje obratnega kapitala pomeni obvladovanje obveznosti, terjatev in zalog. V ozadju so interni odnosi v podjetju, kjer se je potrebno dogovarjati z nabavo in prodajo. Gre za zamu-

dna usklajevanja, pregovarjanja in iskanje kompromisov. Takšno delovanje pa obi~ ajno introvertiranemu zna~ aju finan~ nika ni blizu.

Kako s poslovnimi financami jutri?

Najve~ ja težava pri priznavanju pomena financ je pomanjkanje znanja o financah. Tako so finan~ ne službe marsikod še organizirane kot stroškovno mesto in obravnavane temu primerno.

Moderen poslovni finan~ nik mora s svojo osebnostjo in strokovnostjo delovati v podporo poslovanju, ne sme biti cokla v razvoju podjetniških idej. Biti mora proaktiven in fleksibilen.

Olga Rakovec, univ. dipl. oec.

Sodni postopek ali mediacija Spori med ljudmi so nekaj vsakdanjega, na~ ini njihovega reševanja sporov se skozi ~ as spreminjajo. V nekaterih sporih sprti premorejo dovolj modrosti in razuma in jih rešijo sami med seboj, brez posrednikov. Za druge spore je posrednik med sprtima strankama nujno potreben.

Akcija

Posrednik – torej nekdo, ki bo odlo~ il, katera stran ima prav, katera pa ravna v zmoti, je obi~ ajno sodnik na sodiš~ u. Postopek pred sodiš~ em je strogo formalisti~ en.

Merilni lonèek Elipsa

Trgovina Pepelka, Center Mode Uršula, Tekstilni oddelek Nova vas

Moška srajca, dolg rokav 100 % BOMBAŽ Moška srajca, kratek rokav

5,30 €

6,20 €

1L

3,50 €

Živilske 0,5 L trgovine in cvetlièar na Sonèe k Nizka kozica Elipsa

s steklenim pokrovom

3L

11,30 €

9,90 €

Lonèek Elipsa

8,70 €

1,6 L

Visoka kozica Elipsa s steklenim pokrovom

8,50 € 1,5 L

11,60 €

Razliène barve in velikosti!

Ugodna ponudba velja od 28.03. do 28.04.2011 oz. do razprodaje zalog.

Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

3L

Akcijske cene TERRACOTTA PEKAÈEV!!!

Ugodna ponudba velja od 05.04. do 05.05.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV.

Sodiš~ e odlo~ a v pravdnem postopku le v okviru postavljenega tožbenega zahtevka sprtih strank.

Sprti strani obi~ ajno ob za~ etku sodnega postopka prenehata komunicirati med seboj in šele po daljšem ~ asu pravdanja razumeta, kaj je dejanski predmet spora.

Ob zaklju~ ku postopka velikokrat celo stranka, ki »zmaga«, ob~ uti nezadovoljstvo ob misli na porabljen ~ as, denar, predvsem pa na ta na~ in skrhane odnose z nasprotno stranjo. Stranka, ki je v sporu izgubila, se ~ uti prikrajšano.

Sodni postopek obi~ ajno pove~ a stopnjo sovražnosti med strankama v bodo~ nosti.

V Sloveniji se v zadnjih letih daje vedno ve~ ji poudarek in prednost t. i., alternativnim oblikam reševanja sporov, v katerih se spor med sprtima stranema reši in zaklju~ i brez sodbe, kot je to v sodnem postopku. Pri tem se zgledujemo po Združenih državah Amerike in po nekaterih kontinentalnih državah, kjer poudarjajo prednosti alternativnih oblik reševanja sporov. Ena izmed alternativnih oblik reševanja sporov je tudi mediacija. Mediacijo ureja Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, Zakon o mediaciji v civilnih in gospo-

darskih zadevah in Zakon o pacientovih pravicah. Mediacijski postopek je v prvi vrsti prostovoljen, neformalen, neobvezujo~ in zaupen postopek. Vseeno pa zanj veljajo dolo~ ene zakonitosti. V tem postopku ni zasliševanja pri~ , dokaznih predlogov in izvajanja dokazov. Stranki morata imeti enake možnosti sodelovanja v postopku. Postopek ne predstavlja konkurence sodnemu postopku. Mediacije tudi ne smemo zamenjavati s pravnim svetovanjem. Stranke ob sodelovanju mediatorja same dolo~ ajo in obvladujejo hitrost in morebitni zaklju~ ek postopka. Vse informacije so zaupne narave. Odlo~ itev strank za udeležbo v mediaciji oz. izdaja soglasja za medacijo strank v ni~ emer ne zavezuje.

Stranke lahko kadarkoli umaknejo soglasje. Stranki v mediaciji aktivno sooblikujeta dogovor, kateri lahko poleg razrešitve nastalega spora ureja še druga nerešena vprašanja, ki jih stranki rešujeta v drugih sodnih postopkih, pa tudi v drugih mediacijskih postopkih.

Na prvem sre~ anju mediator poskuša sprtima stranema razumeti in dolo~ iti vprašanja in odgovore, kateri so sporni in kateri ne. Že ob uvedbi postopka se

mediator zavzema za izboljšanje komunikacije med sprtima strankama. Strankam poskuša razjasniti njihove skupne in nasprotujo~ e si interese in pomagati pri oblikovanju možnosti obojestranske soglasnosti rešitve spora. ^e se mediacija zaklju~ i s sporazumom, s katerim se spor v celoti reši, mediator pripravi osnutek sodne poravnave, ki se sklene in podpiše pred sodnikom.

Po primerjavi letnih statisti~ nih podatkov sodiš~ ugotavljamo, da se stranke odlo~ ajo v ve~ jem številu za poravnavanje sporov z mediacijo po sprejetju Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Prednosti uporabe mediacijskega reševanja sporov naj bi bile zaznane tudi v samem zavedanju ljudi in v upo~ asnjenem trendu novih sodnih sporov.

Vsekakor pa mediacijski postopek omogo~ a hitrejšo in cenejšo rešitev spora, prijaznejšo za obe sprti strani, predvsem pa in nikakor ne nazadnje, omogo~ a sprtima strankama sodelovanje v prihodnje, kolikor toliko normalne odnose in medsebojno komuniciranje, saj daje obema strankama ob~ utek zadovoljstva, da sta obe z rešitvijo spora pridobili.

Elizabeta Orešnik

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Nadaljevanje s strani 1

Pla~ e izpla~ ali, ra~ un še naprej blokiran

 Petra Tr~ ek

Zaradi tožbe Petrola ima Ob~ ina Logatec blokiran ra~ un – Nadzorni odbor dvakratno prodajo istega zemljiš~ a še prou~ uje Ob~ ina po sodbi Petrolu dolguje nekaj manj kot 2,2 milijona evrov, a upajo, da bo znesek precej nižji. »Zaradi prakse Vrhovnega sodiš~ a in teka zamudnih obresti smo mnenja, da dolg znaša nekaj ve~ kot milijon evrov, saj naj bi obresti prenehale te~ i s 31. decembrom 2001,« pravi Menard, ~ eprav je za to le malo

upanja. Na ob~ ini upajo tudi, da bodo znesek lahko poravnali v ve~ obrokih. »V najslabšem primeru pa ga bo treba pla~ evati tako, kot dolo~ a zakon o izvršbi in zavarovanju, kar pomeni, da se bodo na predlog Petrola zasegala denarna sredstva na dolžnikovem ra~ unu in z rubežem nepremi~ nin,« pravi Menard.

Sklad stavbnih zemljiš~ Ob~ ine Logatec je leta 1993 družbi Petrol prodal 7.000 kvadratnih metrov zemljiš~ a v industrijski coni za 129.000 evrov. ^ez štiri leta je v imenu sklada takratni predsednik upravnega odbora sklada Janez Smole isto zemljiš~ e prodal še družbi Silan. Leta 2005 je Petrol zaradi tega vložil tožbo, sodba, po kateri mu mora ob~ ina za kupnino in zamudne obresti dolžna slabih 2,2 milijona evrov, pa je postala pravnomo~ na leta 2008.

Ob~ ina za pla~ ilo zaposlenih, materialne stroške in socialne transfere po interpretaciji ministrstva za finance zdaj lahko porabi sredstva z naslova dohodnine, ostala sredstva, ki prihajajo na ra~ un, pa so preusmerjena na ra~ un Petrola. »Do zdaj smo na ta na~ in popla~ ali že slabih 100 tiso~ evrov dolga,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice ob~ inske uprave Nevenka Malavaši~ .

Po pogodbi o odpla~ nem prenosu pravice na nepremi~ ninah med Petrolom in Ob~ ino Logatec iz leta 1993 bi morala ob~ ina do 30. avgusta 1994 zgraditi komunalno opremo do roba zemljiš~ a in urediti zemljiškoknjižno stanje zemljiš~ a, ker še ni bila lastnik celotnega zemljiš~ a, Petrol pa pla~ ati zemljiš~ e in do konca leta 1994 zgraditi bencinski servis. Poravnana je bila le kupnina.

»Neresen pristop Petrola«

Dolg so že za~ eli odpla~ evati, saj je sodiš~ e 18. marca blokiralo transakcijski ra~ un ob~ ine.

Še en kredit

Kot je pojasnil nekdanji logaški župan Janez Nagode, so tudi pred vložitvijo tožbe s predstavniki Petrola ve~ krat poskušali poiskati rešitev za nastalo

 Petra Tr~ ek

Do vrtca s kreditom, za športno dvorano pa ob~ ina iš~ e zasebnega partnerja – Prihodnje leto bodo najmlajši Cerkni~ ani že uživali v prostorih novega vrtca Cerknica, 24. marec – Cerkniški svetniki so pod streho spravili letošnji prora~ un s 13,5 milijona evri prihodkov in 16,5 milijona odhodkov. ^eprav odpla~ ujejo dva kredita iz prejšnjih let, so se svetniki odlo~ ili, da letos najamejo novega, saj ga bodo potrebovali za gradnjo vrtca v Cerknici.

Ob~ ina pa ima nekaj dolga še iz prejšnjih let. 970 milijonov kratkoro~ nega kredita, ki smo ga najeli za gradnjo rakovške šole, so prisiljeni spremeniti v dolgoro~ nega, podedovali pa so tudi slabih 1,3 milijona evrov kredita, najetega za gradnjo kulturnega doma v Cerknici, ki ga bodo vra~ ali naslednjih deset let.

Najve~ ja investicija, ki se je bodo v Cerknici lotili letos, je gradnja novega vrtca, za katerega bodo morali v dveh letih zagotoviti dobrih 6,5 milijona evrov. Zaradi tega bo ob~ ina letos najela dva in pol milijona kredita. »Ta znesek je še okviren, saj je to projektantska ocena –

situacijo in družbi ponudili ve~ razli~ nih zemljiš~ za postavitev bencinskega servisa, tudi preden so vložili tožbo. »Zanimanje za ureditev zadeve s strani Petrola je vedno bolj plahnelo, ni bilo ne želje, ne sogovornika,« pravi Nagode.

Dodaja, da se je šele jeseni 2008 dogovoril za predlog predpogodbe o kupoprodaji nepremi~ nine, ki bi »Petrolu zagotovila zemljiš~ a v IOC Logatec, prodana s prvo pogodbo iz leta 1993, in dodatek na podlagi izdane in pravnomo~ ne tožbe«.

A do podpisa pogodbe nikoli ni prišlo. Nagode pravi, da po eni strani ob~ ina ni izpolnila vseh pogojev, ker ni uredila parcelacije ene parcele in zemljiškoknji-

žnega stanja na parcelah, po njegovem mnenju pa je šlo tudi za neresen pristop Petrola. Ko so bili izpolnjeni pogoji, je ob~ ina z dopisom 24. februarja 2010 Petrol pozvala k podpisu pogodbe. »Petrol pogodbe ni podpisal, podpisana predpogodba je tako ni~ elna, kar pa postavlja ob~ ino Logatec v boljši pogajalski položaj,« je še prepri~ an Nagode.

Menard pa je pojasnil, da so se tudi zdaj s Petrolom pripravljeni sporazumeti o druga~ ni poravnavi, saj imajo še vedno na voljo dva hektara primernega zemljiš~ a. »^e niso zainteresirani, ga še vedno lahko prodamo komu drugemu, s tem pa dobimo sredstva za poravnavo dolga.«

Vrtec cenejši za doma~ ine

Cerknica, 24. marec – Cerkniški svetniki so na mar~ evski seji med drugim sprejeli nov odlok o sprejemu predšolskih otrok v tamkajšnji vrtec Martin Krpan. Bistvena novost je, da so kriterije strani Rupar pravi, da še vedno za vpis dolo~ ili tako, da imajo prednost pri sprejemu otroci, ki z Cerkniški svetniki so na pobudo vaš~ anov Dolenje vasi tamkajniso obupali nad možnostjo gra- vsaj enim od staršev oziroma skrbnikov stalno živijo na obmo~ ju šnjo cerkev svetega Lovrenca razglasili za kulturni spomenik dnje širokopasovnega omrežja cerkniške ob~ ine. lokalnega pomena. Strokovne podlage so pripravili na zavodu elektronskih komunikacij, ~ eprav za varstvo kulturne dediš~ ine, kjer menijo, da ima cerkev »pona razpisu za nepovratna sred»Želimo stimulirati naše ob~ ane k razli~ nimi ukrepi za zagotavljanje sebne lastnosti izjemne dediš~ ine«. stva niso bili uspešni. »Pritožili vklju~ evanju otrok v vrtec, poleg dodatnih prostorov in s politismo se ter upamo in pri~ akuje- tega pa jim želimo zagotoviti, da ko subvencioniranja cene v vrtmo, da bodo razpis razveljavili.« bodo otroke vanj tudi sprejeli,« cu smo v ob~ ini v zadnjih šestih Predlog prora~ una so svetniki pravi župan Marko Rupar. Otroci, letih pove~ ali vklju~ enost otrok,« glede na izkušnje z razpisom za zijskega sklada. To pomeni, da ki živijo na Cerkniškem, dobijo za pravi Bogdana Bizjak iz ob~ inske izvajalca za gradnjo ve~ namen- naj bi novo ~ istilno napravo, na potrdili s 15 glasovi za in dvema proti, še prej pa so zavrnili to 70 to~ k, prednost pri sprejemu uprave. Tako je bilo v šolskem ske dvorane in gasilskega doma katero Cerkni~ ani že nestrpno pa imajo tudi tisti, ki so bili leto letu 2005/2006 v 14 oddelkih v Begunjah, pa lahko pri~ akuje- ~ akajo, gradili že prihodnje leto. amandmaje svetniške skupine Zares, ki so med drugim preprej na ~ akalnem seznamu, a jih 263 otrok, trenutno pa vrtec Marmo, da se bomo morali zakreV prora~ unu pa svetniki niso zaradi pomanjkanja prostora med tin Krpan obiskuje 396 otrok v 23 ditirati za manjšo vsoto,« pravi predvideli gradnje nove športne dlagali ve~ prora~ unskih sredstev za ureditev otroških igriš~ v šolskim letom niso sprejeli. Za to oddelkih. Z novim vrtcem, ki naj župan Marko Rupar. dvorane na Rakeku, o kateri je dobijo 50 to~ k, dodatnih 40 to~ k bi ga za~ eli graditi še letos, bodo Vrtec ne bo edina letošnja bilo še lani veliko govora. »Prej- ve~ jih krajih v ob~ ini, za podjetniške krožke za mladino, festiprinese, ~ e so otroka zaradi ravsaj za nekaj ~ asa, rešili težave novogradnja na Cerkniškem. S šnji župan je že izdal razpis za val Heksnfest in za nogometaše. zvojnih težav že obravnavali v ra- s prostorom. V njem bo 18 odizvajalca, a ga je po volitvah pomo~ jo evropskih in državnih sredstev bodo dokon~ ali gasilski preklical, na vprašanja o finan~ ni Rupar meni, da sredstev za šport zvojni ambulanti, po 10 to~ k otrok delkov, tako da bi v ob~ ini lahko ne morejo še povišati, saj jih je brez težav z iskanjem dodatnih dobi, ~ e v vrtec hodi še kateri dom z ve~ namensko dvorano v konstrukciji pa mi ni odgovoril; že zdaj za 11 odstotkov ve~ kot od njegovih sorojencev oziroma prostorov lahko uredili 24 oddelBegunjah, nekaj sredstev pa so s projektom želim nadaljevati, lani. »Heksnfestu pa je ob~ ina otrok, katerega starši ali skrbniki v kov za predšolske otroke. namenili tudi za pripravo projek- a letos v prora~ unu enostavno vedno pomagala, a najprej mo- vrtec vpisujejo dva ali ve~ otrok.

Rupar ocenjuje, da bodo lahtne dokumentacije za gradnjo ni dovolj denarja,« pravi Rupar.

Poleg tega pri to~ kovanju za spre- ko – tudi zaradi novega na~ ina nove ~ istilne naprave v Dolenji Dodaja, da na ob~ ini iš~ ejo par- ramo videti program: ~ e bo res jem v vrtec dodajo še po pet to~ k to~ kovanja – prostor v vrtcu zagotnerja za javno-zasebno partner- namenjen mladini, ga lahko vasi, saj so ob~ ine z ministrtovili za vse otroke, ki imajo stalstvom za okolje in prostor podstvo, hkrati pa opozoril, da ga bo podpremo tudi na druge na~ ine, za vsakega otroka v družini. ne z neposredno prora~ unsko Vpis v vrtec se v zadnjih letih no prebivališ~ e v ob~ ini in želijo v pisale pogodbo, po kateri lahko zaradi situacije v gradbeništvu postavko.« vrtec, pa tudi za druge. pt ve~ a tudi v ob~ ini Cerknica. »Z za~ nejo ~ rpati sredstva iz kohe- verjetno težko najti. Po drugi

TEL: 01/ 75 64 167 GSM: 040 235 206

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Gorelo na Po~ ku in Ba~ u Marca trije ve~ ji požari na obeh vadiš~ ih – Zagorela tudi zasebna zemljiš~ a – Civilna iniciativa opozarja, da gorijo tudi nevarne snovi

 Alenka Bev~ i~ iniciative Jože Smrdel. Dodaja, da ob tem ne zagori samo trava in grmi~ evje, ampak tudi precej bolj nevarne snovi. »Gorijo tudi vsi ostanki, ki ostanejo po streljanju, torej prazni naboji oziroma tulci. Veliko je plastike in ostalih nevarnih snovi, ki pronicajo v tla in s tem v podtalnico.« Spomnil je tudi na neeksplodirana sredstva zaradi katerih so pri gašenju v nevarnosti tudi gasilci, ki morajo biti pri gašenju požarov na streliš~ ih še posebno previdni.

Po~ ek, Ba~ , 14.–23. marec – Prebivalce, ki živijo v okolici obeh osrednjih vadiš~ Slovenske vojske na Po~ ku in Ba~ u, je poleg požarov, ki so se razširili izven obmo~ ja vadiš~ , vznemirilo tudi streljanje s težkim orožjem. V Postojni in bližjih vaseh so se namre~ tresla stekla na oknih, ponekod pa tudi hiše. ^eprav vojska zatrjuje, da so vse aktivnosti v mejah normale in da so požari nekaj obi~ ajnega, pa je civilna iniciativa prepri~ ana, da pri požarih zgori še veliko neeksplodiranih sredstev ter nevarnih snovi in da gašenje predstavlja nevarnost tudi za gasilce.

2. aprila se je iztekel 60dnevni rok, do katerega so morali na Ministrstvu za okolje in prostor prou~ iti vse pripombe, podane na osnutek DPN OSVAD Postojna, vendar na spletni strani ministrstva še niso objavili novosti. V tem ~ asu pa predstavniki civilne iniciative niso mirovali. Zadnji mar~ evski dan so se sestali s predstavniki podobnih združenj in iniciativ, si izmenjali izkušnje ter se dogovorili za sodelovanje in pomo~ .

FOTO: VALTER LEB AN

so požar uspešno pogasili, vojska pa je s streljanjem nadaljevala ter zanetila nov požar pod Javornikom, zelo visoko nad helikopter, ki je nad obmo~ jem vadiš~ em. Tudi ta požar so gasipožara nekajkrat odvrgel vodo. li s helikopterjem, zgorelo pa je Isto~ asno je zagorelo tudi na okrog 100 hektarov. V vseh treh Po~ ku. »Okrog 12. ure se je na požarih je gorela suha travnave~ ji površini pojavil ogenj, ki ga požarna straža ni mogla ve~ ta ruša, podrast in posamezni borovci, so se pa požari razširili obvladati,« je pojasnil Darko tudi izven obmo~ ja vadiš~ ter Muhi~ , poveljnik gasilcev obalzajeli zasebna zemljiš~ a. »Ko no–kraške regije. Dodal je, da

»Stolp mora iz vasi«

Stolp sredi arheološkega najdiš~ a degradira kulturno in naravne dediš~ ine ter ogroža varnost – Vodstvo RTVSLO zagotavlja, da bo novega postavilo na novi lokaciji

RTVSLO je za poseg novembra lani že pridobila gradbeno dovoljenje, ki pa ni veljavno, saj so se vaš~ ani pritožili. O pritožbi bo odlo~ ilo ministrstvo za okolje in prostor. Vaš~ ani posegu nasprotujejo in zahtevajo, da se stolp zaradi negativnih vplivov na ljudi in okolje iz vasi umakne. Ker pa se zavedajo, da je vseeno potreben, so RTVSLO samoiniciativno že ponudili nadomestno lokacijo, a se ve~ mesecev ni ni~ premaknilo. Po dopisu ob~ ine Pivka in nato še naših vprašanjih pa so z RTVSLO odgovorili, da bodo želji krajanov prisluhnili. »Bili smo zgroženi, ker nas ni predhodno o posegu nih~ e ni~ vprašal niti obvestil. Na upravni enoti so nas tako reko~ zgolj seznanili z nameravano gradnjo.

Odnos predstavnikov RTVSLO je bil ponižujo~ , ~ eš, kaj se vtikate, ko pa je zadeva v javnem interesu,« pravi Andrej Štavar, predstavnik vasi. Toda v javnem interesu je po njegovih besedah tudi ohranjanje kulturne in naravne dediš~ ine, kar bi morala RTVSLO kot javni zavod upoštevati že sama od sebe.

Opozarja, da je v primeru udara strele in širjenja elektrike

ogrožena tudi varnost in imetje ljudi. »Ve~ krat je prišlo tudi do požara.« Skrbi jih tudi elektromagnetnosevanje, mote~ e pa je tudi glasno šumenje, zlasti ob vetru.

leto, izvajajo pa tudi preventivne požige.

Kaj vse zgori?

Zaradi požarov je zaskrbljena tudi civilna iniciativa »Za Pivško kotlino brez streljanja«. »Že vrsto let doma~ ini opozarjamo na požare na vadiš~ ih, ki so v sušnem obdobju pogosti in se razširijo tudi izven vadiš~ ,« je povedal predstavnik civilne

Le nekaj dni pred zadnjima požaroma so na Po~ ku dva dneva zapored streljali s težkim orožjem in povzro~ ili precej vznemirjenja med prebivalci Postojne in vasi v bližini vadiš~ a. »Prebivalci v Pivški kotlini so pri~ e vsakodnevnemu vznemirjanju, motenju in ogrožanju ljudi, živali in pokrajine. Konstantni nizki preleti povzro~ ajo oglušujo~ hrup v naseljih, od topniškega orožja pa se tresejo stanovanjski in ostali gradbeni objekti. Streljanje poteka kar ob sprehajalnih poteh in neposredni bližini naselij,« so še zapisali v civilni iniciativi »Za Pivško kotlino brez streljanja«.

Kradli mladeni~ i

 Veronika Rupnik

Šilentabor, 5. april – Vaš~ ani Šilentabra, pri pohodnikih in turistih vse bolj priljubljene vasice nad Zagorjem, so bili presene~ eni, ko so izvedeli, da namerava RTVSLO zanje že vrsto let mote~ in nesprejemljiv stolp s številnimi antenami tik ob vasi, sredi ostankov nekdanjega gradu, nadomestiti z novim telekomunikacijskim stolpom.

pride do škode zaradi delovanja Slovenske vojske, le ta krije priznane stroške,« je povedal predstavnik za odnose z javnostmi Slovenske vojske Simon Korez, ki je dodal, da razumejo zaskrbljenost vseh, ki so jim požari povzro~ ili nevše~ nosti in se jim opravi~ ujejo. Pri Slovenski vojski še pojasnjujejo, da je v zadnjih treh letih na obmo~ ju obeh vadiš~ zagorelo trikrat na

Tresle so se šipe

ven iz vasi, a ker je bilo vodstvo RTVSLO doslej gluho za njihove pobude, so se obrnili tudi na medije.

Posredovala tudi Ob~ ina

Pri tem jih podpira tudi Ob~ ina Pivka, ki je tudi v dopisu RTVSLO sporo~ ila, da bo storila vse potrebno, da zaš~ iti njihove interese. Na ob~ ini so povedali, da so sicer res odpisali služnostno pogodbo, ki pa se je nanašala Nekriti~ ni tudi na ureditev trenutnih razmespomeni~ arji rij. »Nikoli pa se na sestankih s Fabjan pa opozarja, da jih moti predstavniki RTV nismo pogovartudi nekriti~ nost Zavoda za var- jali o širitvi oziroma pove~ evastvo kulturne dediš~ ine Slovenju pretvornika, oziroma da se nije, ki je podalo soglasje. »Bi služnostna pogodba sklepa v ta takšen stolp dopustili ob Ljunamen. V tem primeru ob~ ina bljanskem ali Blejskem gradu? prav gotovo na pogodbo ne bi Je poslanstvo na Notranjskem pristala,« so poudarili in dodadruga~ no? Tudi RTV Slovenija kot li, da so pripravljeni spremenijavni zavod se v tem primeru ni ti prostorski akt, ki bi omogo~ il obnašal z ob~ utkom za okolje postavitev stolpa na nadomesti in družbo, ki mu je namenjen,« lokaciji. RTVSLO so zato pozvali meni Fabjan. naj sporo~ i, ali je predlagana loNasprotno pa so vaš~ ani zakacija ustrezna. radi statusa ožjega arheološkeAli bodo prisluhnili pobudi ga najdiš~ a, ki ga ima vas, ome- smo RTVSLO vprašali tudi sami. jeni pri vseh posegih v prostor, Po ve~ dneh so nam odgovorili: za katere potrebujejo soglasje »RTV Slovenija je, kljub že pridozavoda. Poleg tega vas leži tudi bljenemu gradbenemu dovov zaš~ itenem obmo~ ju Natuljenju na stari lokaciji, prisluhnira 2000. Stolp je bil postavljen la želji krajanov in Ob~ ini Pivka leta 1975 v povsem druga~ nih odgovorila, da smo pripravljeni okoliš~ inah brez obravnavanja postaviti nov stolp na novi lokavplivov na okolje in ljudi. Zato si ciji ob izpolnitvi nekaterih pogoželijo, da bi predstavniki RTVSLO jev, ki so za tako prestavitev poprisluhnili njihovi konstruktivtrebni. Odgovor Ob~ ine Pivka še ni pobudi in stolp premaknili pri~ akujemo.«

Postojnski policisti uspešno preiskali ve~ vlomov v po~ itniške hiše, trgovine in gostilno Postojna – Postojnski policisti in kriminalisti so v minulem mesecu uspešno preiskali ve~ je število velikih tatvin na obmo~ ju Postojne in okolice.

Postojnska operativno komunikacijski center (OKC) in Policijska postaja sta marca dobila ve~ prijav o vlomih v trgovine in po~ itniške hišice na Postojnskem in v okolici. S tamkajšnjega OKC so sporo~ ili, da so storilci ukradli tri agregate, glasbeni stolp, zra~ no puško, blagajno, denar, pija~ o, cigarete, druge tehni~ ne predmete in manjše prodajne artikle.

Iz sledov, ki so jih storilci pustili na kraju kaznivih dejanj, in z zbiranjem obvestil policisti sumijo, da je vlome zakrivila skupina petih iz Postojne. Tako so konec marca štiri osebe, pri katerih so policisti po odredbi preiskovalnega sodnika opravili pet hišnih preiskav, pridržali. Policisti so jim

zasegli razli~ ne pogrešane predmete, po zaslišanju na policijski postaji pa so osumljene izpustili.

Policisti bodo za dva 19-letnika in tri mladoletnike na pristoj-

no tožilstvo zaradi suma storitve najmanj desetih kaznivih dejanj podali kazenske ovadbe. Ker so mladeni~ i vlomili v tri po~ itniške objekte, štiri trgovine, trikrat v en gostinski lokal in ve~ namenski objekt, pri ~ emer so lastnike oškodovali za približno 10 tiso~ evrov, jih ~ aka zapor do petih let. b~

Vlada za združitev policijskih uprav

Vlada je konec marca sprejela odlo~ itev o uvedbi reorganizacije policijskih uprav, ki predvideva združevanje treh manjših uprav z ve~ jimi, pri ~ emer bodo število in lokacije policijskih postaj ostali nespremenjeni. Del Policijske uprave (PU) Postojna se bo združil s PU Koper in del s PU Ljubljana, PU Krško s PU Novo mesto, PU Slovenj Gradec pa s PU Celje. »S predvidenimi spremembami želimo pove~ ati število policistov na terenu in tako dolgoro~ no zagotoviti ve~ jo varnost v lokalnem okolju,« so sporo~ ili z vlade in dodali, da bi ohranitev vseh enajstih policijskih uprav pomenila nadaljevanje neenakomerne obremenjenosti posameznih regionalnih enot.

Po grobih izra~ unih vodstva policije bo za neposredno operativno delo na terenu po novem na voljo za dve manjši policijski postaji ve~ kadra. Dolgoro~ no pa naj bi združevanje PU prineslo tudi prihranek pri porabi finan~ nih sredstev in racionalnejšo uporabo materialno-tehni~ nih sredstev, zmanjšali pa naj bi se tudi stroški za teko~ e vzdrževanje objektov.

Kot smo na naših straneh že poro~ ali, se s predvideno reorganizacijo ne strinja policijski sindikat, pa tudi lokalne skupnosti, katerih argumenti so ravno nasprotni argumentom vodstva policije.

V Obmo~ nem policijskem sindikatu (OPS) Postojna so odlo~ itev vlade in vodstva Policije ozna~ ili kot uveljavljanje premo~ i in »popolno ignoranco« tako varnosti državljanov kot tudi finan~ nih posledic za državni prora~ un (stroškov bo približno milijon evrov na leto ve~ in najemnine). »Da želijo projekt Libra na vsak na~ in izpeljati, kaže že dejstvo, da dolo~ ene delavce za~ asno in za stalno premeš~ ajo na delovna mesta, ki jih bodo zasedli po združitvi policijskih uprav,« je povedal Jure Ocepek, predsednik OPS Postojna. vr

FOTO: ARH IV PP POSTOJNA

Prvi letošnji požar se je zaradi streljanja vnel 14. marca na Ba~ u. Po besedah poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Knežak so bile razlog spremenljive vremenske razmere in veter, ki se je nenadoma okrepil. »V enem predelu vadiš~ a piha severovzhodnik, na sredini vzhodnik, pod vznožjem hriba Tuš~ ak pa severni veter. Tu se križajo trije vetrovi, kar je težko obvladljivo. To doma~ ini vemo in to ve tudi Slovenska vojska,« je pojasnil. V prvem požaru je zgorelo dobrih sto hektarov zemljiš~ , v drugem, ki se je zaradi aktivnosti vojske vnel 23. marca, pa je zagorela še enkrat ve~ ja površina. Gasilo je 50 gasilcev iz vseh društev Gasilske zveze Ilirska Bistrica, pridružili pa so se jim tudi gasilci iz postojnske zveze ter iz Komna in Sežane, ki so opremljeni z dovolj velikimi cisternami za vodo, ter

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Popisujejo ~ rne packe v naravi Ob svetovnem dnevu Zemlje aprila lani je po državi potekala akcija O~ istimo Slovenijo v enem dnevu.

Pobudnik in koordinator akcije je bilo društvo Ekologi brez meja, ki letos poziva k popisu divjih odlagališ~ v državi. Prostovoljci bodo dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališ~ , ki je nastal pred lansko ~ istilno akcijo.

Društvo predvideva, da 13 tiso~ do zdaj registriranih divjih odlagališ~ pomeni le od 30 do 40 odstotkov vseh. Prostovoljci se lahko popisu pridružijo na dva na~ ina – kot ob~ inski popisovalci ali kot prijavitelji. Ob~ ine notranjsko-kraške regije popisovalce, ki koordinirajo akcijo, že imajo. Leon Kebe, popisovalec za ob~ ino Cerknica, poten-

cialne prijavitelje divjih odlagališ~ , usmerja na spletno stran www.ocistimo.si, kjer so objavljena navodila za popis. Na Cerkniškem so nekaj odlagališ~ popisali že lani, nekaj so jih že letos. »Vsak, ki bo našel odlagališ~ e, naj ga prijavi preko spletne strani. ^e bo ugotovil, da je odlagališ~ e že popisano, naj doda še svoj opis in svoje fotografije.« Popisovalci bodo ~ rne packe v naravi preverili na terenu in jih, ~ e bo potrebno, še dodatno opisali. »Rezultati popisa bodo temelj, na podlagi katerega bodo lokalne skupnosti in država lahko ukrepale,« razlaga Leon Kebe.

str

Na akcijo ve~ kot 200 krvodajalcev

»Dobile bodo podatke o lokacijah odlagališ~ , njihovi velikosti in vrstah odloženih materialov.« Popisovalci bodo na delu do konca meseca, ko bo rastje onemogo~ ilo pregled odlagališ~ .

Ekologi brez meja ra~ unajo, da bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališ~ državo stala ve~ kot 10 milijonov evrov.

Poleg tega ga je potrebno obnavljati vsako leto. Prepri~ ani so, da se je problematike potrebno lotiti sistemsko in celovito, zato lanske ~ istilne akcije ne bodo ponovili.

Menijo, da je potrebno zagotoviti, da do nepravilnega odlaganje ne bi ve~ prihajalo. mmp

zagotavlja, da je v Sloveniji zaenkrat krvi dovolj, ~ eprav se ob~ asno pojavijo sezonska nihanja, ko je krvi manj. »Do nihanj prihaja tako zaradi slabše udeležbe krvodajalcev na krvodajalskih akcijah kot tudi zaradi ve~ je porabe krvi,« pojasni »Z odzivom smo res zelo zakniškemu OZRK, zelo obiskane. dovoljni in lahko se pohvalimo, Med darovalci imajo tudi take, zdravnica.

V registru beležijo 65 tiso~ krda smo po številu udeležencev ki so krvi darovali 65-krat in ve~ . krvodajalcev na drugem meEden izmed njih je Zdravko Mo- vodajalcev, med njimi je tretjina žensk. Podatki z Zavoda RS za stu med slovenskimi OZRK,« izdic iz Velikih Blok, ki se krvodatransfuzijsko medicino navajapostavi predsednica združenja jalskih akcij udeležuje 30 let.

Aleksandra Šega. Za krvodajal»Za~ el sem že pri vojakih. Vesel jo, da ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, O dva sem, da lahko pomagam in po stvo se odlo~ a tudi vedno ve~ odstotka manj, B 15 odstotkov mladih, so povedali na društvu. vsakem odvzemu se po~ utim in AB 7 odstotkov. Približno 18 »K temu z razli~ nimi akcijami in zelo dobro,« je navdušeno poprojekti, ki jih izvajamo na šolah, vedal in med krvodajalce pripe- odstotkov ljudi je Rh D-negativspodbujamo tudi mi,« pojasni ljal še svoja sinova. Tudi Matjaža nih, kar pomeni, da lahko preKvaternika iz Begunj pri Cerknici jemajo kri le od Rh D-negativsekretarka Nina Jeri~ . Pred kratnih krvodajalcev. Krvodajalec je kim so se njihovemu vabilu na je želja pomagati so~ loveku že darovanje krvi odzvali tudi mladi ~ etrti~ pripeljala v šolske prosto- lahko vsak polnoleten in zdrav ~ lovek, ki tehta najmanj 50 kiloin njihovi starši s cerkniškega. re, kjer ekipa ute~ enih zdravnigramov. Moški lahko kri darujeKrvodajalske akcije so sicer na kov in medicinskih sester skrbi cerkniški osnovni šoli, ki svoin zbira decilitre rde~ e teko~ ine, jo vsake tri mesece, ženske pa je prostore, kuhinjo in sanitarije ki jo v posebnih hladilnih torbah vsake štiri.

OZRK Cerknica–Loška dolina– med rednim izvajanjem pouka sproti transportirajo v ljubljanski Bloke naslednjo krvodajalsko akve~ krat letno brez težav in na ši- transfuzijski center. cijo na~ rtuje konec junija. b~ roko odstopi organizatorju – cerZdravnica dr. Polonca Mali

Cerknica, 29. marec – Obmo~ no združenje Rde~ ega križa (OZRK), ki vklju~ uje Cerknico, Loško dolino in Bloke, je v razredih cerkniške osnovne šole organiziralo prvo krvodajalsko akcijo letos. Organizatorji so nad odzivom zadovoljni, saj je to dragoceno življenjsko teko~ ino darovalo ve~ kot 200 polnoletnih prostovoljcev.

»Vsak dan vsaj eno dobro delo« Zveza bratovš~ in odraslih katoliških skavtinj in skavtov v Postojni, kraju ustanovitve, obeležila 10-letnico bolje tako, kot nam naro~ a naš ustanovitelj Robert Baden Powell,« nam je povedala skavtinja Dunja Kova~ i~ . »Skavt pomaga bližnjemu in vsak dan naredi vsaj eno dobro delo,« pravi eden od skavtskih zakonov.

Skavti zato skušajo odgovarjati na potrebe današnjega ~ asa s prostovoljnim delom, zbiranjem potrebnega materiala, s pogovorom in razumevanjem ljudi v stiski. Poznani so tudi po tradicionalni decembrski akciji Lu~ miru iz Betlehema, ki v sebi nosi sporo~ ilo miru in medsebojne povezanosti. Lu~ miru prinesejo tudi v Slovenijo in sodelujejo pri njenem širjenju v domove. »Radi

se družimo, zato se sre~ ujemo na sestankih po bratovš~ inah, na državnih in mednarodnih sre~ anjih. Ve~ ina naših aktivnosti se odvija v naravi. Svojo duhovnost ~ rpamo iz krš~ anske vere.

Duhovno rastemo na vsakoletnih duhovnih vajah v Kan~ evcih in na romanjih v Assisi,« nam je še povedala Kova~ i~ eva.

ZBOKSS je polnopravna ~ lanica mednarodne organizacije odraslih skavtinj in skavtov International Scout and Guide Fellowship (ISGF) in ima svojega predstavnika v vodstvu te organizacije. Je tudi ~ lanica regijske mednarodne povezave Alpe–Jadran (Alpe–Adria). vr

FOTO: BARBARA ^EPIRLO

Postojna, 19. marec – Pred desetimi leti je bila v Postojni ustanovljena Zveza bratovš~ in odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), ki združuje 20 bratovš~ in iz vse Slovenije, v katerih je aktivnih 290 skavtinj in skavtov. Skavti so svoj jubilej s sejo in slavnostnim programom obeležili v Postojni, zahvalno mašo v župnijski cerkvi pa je daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. »Odrasli skavti smo ljudje, ki nas združuje preprost, skavtski na~ in življenja. Zavezani smo vrednotam, ki izhajajo iz skavtskih obljub in skavtskih zakonov. Pripravljeni smo in trudimo spreminjati sebe in svet na

Matjaž Kvaternik iz Begunj pri Cerknici je kri daroval že ~ etrti~ .

FOTO: D UNJA KOVA^I^

Pomagajmo žabicam tudi na Cerkniškem

Mlekomat tudi v Cerknici manjše od evra, kar omogo~ a nakup manjše koli~ ine mleka.

Sveže mleko, s pašnikov s Kalc pri Logatcu, je na voljo 24 ur dnevno, 365 dni v letu.

Surovo mleko, primerno tudi za pripravo kefirja, jogurta ali kiZa liter mleka s kmetije Pr' Jernej' slega mleka, menjavajo na 24 ur. Preostanek popijejo teleta. je potrebno odšteti evro. MleDružina Leskovec ima namre~ komat sprejema tudi kovance,

Cerknica, 29. marec – Mestom, ki se lahko pohvalijo z mlekomatom, se je pridružila tudi Cerknica.

Mlekomat je last družine Leskovec iz Logatca, ki ima že mlekomata na Vrhniki in Borovnici.

kar 70 glav živine. Po dobrem tednu dni ugotavljajo, da se Cerkni~ ani na mlekomat, ki stoji med »Areo« in pošto, dobro navajajo. Temu botruje tudi dejstvo, da je na Cerkniškem doma~ e mleko postalo redka dobrina.

Kot še pravijo Leskov~ evi, bodo v prihodnje omogo~ ili tudi nakup mleka na klju~ ek. mmp

Martinjak, 17. in 28. marec – Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živali v Evropi. Izgubljajo življenjski prostor, njihove selitvene poti pa je ~ lovek prekinil z naselji in cestami. Na poti iz gozdnih prezimovališ~ v mrestiš~ a se sre~ ujejo z veliki ovirami, ki jim zmanjšujejo možnosti preživetja. Ena izmed najbolj ~ rnih to~ k v Sloveniji je gotovo cesta med Martinjakom in Cerknico, natan~ neje Marofom v ob~ ini Cerknica.

Pod avtomobilskimi kolesi v mokrih spomladanskih no~ eh na omenjeni cesti kon~ a nešteto dvoživk, zlasti krasta~ . Vseslovenski akciji Pomagajmo žabicam se je letos pridružilo tudi nekaj prostovoljcev na Cerkniškem. Prve akcije so se udeležili trije doma~ ini in trije Postojn~ ani. Opremljeni s svetilkami, odbojnimi brezrokavniki in rokavicami, so krasta~ e pobrali na »slivniški« strani ceste in regljajo~ o vsebino svojih veder osvobodili nekaj metrov pod glavno cesto. Hladnokrvne dvoživke se namre~ rade segrejejo na toplejšem asfaltu in bi se, ~ e bi jih prenesli le na drugo stran ceste, vrnile na cesto. To je tudi razlog, da dvoživke asfaltne ceste pre~ kajo po~ asi in povozi jih še ve~ , kot bi jih sicer. Drugi~ je žabam ~ ez cesto pomagala le koordinatorica akcije na Cerkniškem Larisa Tomši~ . Udeleženci akcije so si bili enotni, da bi morali v prihodnje k omenjeni problematiki odgovorni pristopiti resneje in tako kot na nekaterih drugih mestih v Sloveniji urediti podhode za žabe in postaviti mreže. mmp

Postojna, 26. marec – Društvo Vezi, ki aktivno deluje že dve desetletji in v notranjsko-kraški regiji vklju~ uje pet stanovanjskih skupin in dva delovna centra, je svoje aktivnosti in delovanje predstavilo na Dnevu za spremembe v postojnskem Mercator centru. Ester Ržen, strokovna sodelavka, je povedala, da so razstavili izdelke iz kreativnih delavnic, ki jih izvajajo predvsem v dnevnih centrih Društva Vezi, in promocijski material, zgibanke, glasilo Metulj~ ek, koledar, tako da so lahko radovedni obiskovalci spoznali del njihovega vsakdana. Na Dnevu za spremembe je prostovoljka Alenka pripravila tudi delavnico izdelovanja pomladnih rožic iz barvnega papirja. Ve~ bomo o društvu Vezi in veselih stanovalcih oz. uporabnikih postojnske stanovanjske skupnosti, ki so se našega obiska izjemno razveselili, poro~ ali v prihodnji številki novic. b~

Popravek V 3. številki ~ asopisa (11. 2. 2011) smo napa~ no zapisali, da so svetniki na seji doma~ ijo pri Antonovih v Iga vasi s hišno številko 28 razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Takrat so potrdili le osnutek odloka o razglasitvi.

Uredništvo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Poleg druženja še skrb za starejše

 Petra Tr~ ek

Rakovško društvo upokojencev uspešno deluje že 60 let – Na slovesnosti je prejelo veliko plaketo ZDUS in podelilo priznanja zaslužnim ~ lanom

in 97-letna Ivanka Mršek. Priznanje so prejeli še praporš~ aki Franc Jernej~ i~ , Marjan Grbec, Peter Mramor in Jože Mlja~ , blagajni~ arke Ljudmila Špehar, Miroslava Rebernik in Antonija Grbec ter poverjenice Majda Šušterši~ , Jana Zupan~ i~ -Juvan~ i~ in Magdalena Banfi, ki vzdržujejo neposreden stik s ~ lani društva. S priznanjem se je društvo zahvalilo tudi Osnovni šoli Jožeta Krajca Rakek, s katero dobro sodelujejo, ZDUS pa se je s priznanjem za vestno delo zahvalila Doroteji Nared in Mariji Urši~ , Jožefu Trudnu in Ljudmili Nabergoj, ki v zadnjih letih uspešno vodi projekt Starejši za starejše in je prejela tudi malo plaketo ZDUS. V kulturnem programu so obiskovalcem med drugim predstavili pesmi doma~ ega pesnika Janeza Rebca, ki je bil svoj ~ as

Prireditev ob visoki obletnici društva je v rakovško šolo pritegnila številno ob~ instvo. zelo aktiven v društvu upokojencev, zbrane je s svojim tenorjem razveselil tudi ~ lan zbora ljubljanske Opere Jože Oblak, slovesnost so popestrili še pevci mešanega zbora in folklorne skupine Kulturnega društva Rak. Rakovško društvo danes zdru-

žuje ve~ kot 560 upokojencev. Žnidari~ poudarja, da so društva upokojencev pomembna tako zaradi druženja kot tudi zaradi pomo~ i, ki jo lahko ponudijo. »Mlajši upokojenci v številnih aktivnostih, ki jih organizira društvo, najdejo zabavo, se družijo

in imajo lepo, poleg tega pa v društvu skrbimo in pomagamo tudi tistim starejšim, ki pomo~ potrebujejo.« S številnimi aktivnostmi tudi na Rakeku skrbijo, da upokojencem ni dolg~ as. Hodijo na izlete, plavanje in pohode, šahi-

rajo, enkrat na mesec se zavrtijo ob zvokih dobre glasbe, pozimi vadijo pod budnim o~ esom fizioterapevtke, organizirajo predavanja pa tudi kakšno razstavo del, ki nastanejo pod pridnimi rokami njihovih ~ lanov: ~ ipk, kva~ kanih izdelkov ali slik. Posebej mo~ ni sta moška in ženska balinarska ekipa, že tretje leto pa imajo moški pevski zbor. V zadnjih letih so upokojenci še posebej dobro sprejeli piknik na Dovcah, ki ga bodo letos še obogatili z zanimivim programom. »Še marsikaj bi radi naredili; ~ e ljudi nekaj zanima, poskušamo to uresni~ iti, nekaj denarja prispeva društvo, nekaj pa upokojenci sami,« pravi Žnidari~ . ^lanska izkaznica društva prinaša tudi ugodnosti, kot so popusti pri lokalnih obrtnikih, gostincih in trgovcih. Še posebno skrb posve~ ajo najstarejšim.

Obiskujejo jih na domu in v domovih za starejše. Pri projektu Starejši za starejše sodeluje 12 prostovoljk, ki na leto opravijo 500 obiskov. ^lanov se ob njihovem okroglem jubileju spomnijo s ~ estitko, tiste, ki slavijo 90-letnico pa tudi obiš~ ejo.

Zagorci ustanovili svoje društvo

 Petra Šajn

Zagorci in okolišani zopet stopili skupaj – Ustanovljeno društvo bo povezalo ljubitelje kulture Zagorje, 19. marec – V Zagorju je v sobotnem popoldnevu potekala prva delavnica, na kateri so udeleženci pod vodstvom Jerice Strle izdelovali rože iz krep papirja. Novoustanovljeno kulturno-prosvetno društvo ima v jadrih svež veter in zagon.

V prebivalcih Zagorja, Drskov~ , Parij in Šilentabra je že leta tlela želja, da bi se povezali ter poleg vaškega dela opravili nekaj tudi na podro~ ju kulture ter izobraževanja. Druženje prebivalcev omenjenih vasi je do sedaj potekalo le na nivoju vaške skupnosti ter prostovoljnega gasilskega društva. Ob dejstvu, da v teh vaseh prebiva veliko zelo izobraženih, poleg tega pa

vedoželjnih ljudi, je bila pot do ustanovitve društva samoumevna. Dogajanje na podro~ ju prosvete in kulture je bilo v ~ asu življenja Miroslava Vilharja, ki je prebival na gradu Kalc, in kasneje Filipa Ketteja, ki je bil prvi zagorski u~ itelj in o~ e Dragotina Ketteja, vedno izredno pestro, a je po drugi polovici 20. stoletja popolnoma zamrlo. Zagorska dvorana kulture tako že leta

F OTO : A L EN K A B EV ^I ^

Rakovško društvo so ustanovili 25. junija 1950. Kot je v govoru poudaril Žnidari~ , ne bi tako uspešno delovalo že 60 let, ~ e ne bi imelo dejavnih ~ lanov, pripravljenih pomagati. »Tudi v zadnjih letih ne bi naredili tako veliko, kot smo, ~ e ne bi z roko v roki delal s ~ lani upravnega odbora, tajnico, blagajni~ arko, poverjenicami in ostalimi, ki svoj prosti ~ as brezpla~ no namenijo društvu.« V 60. letih se je zamenjalo 11 predsednikov in številni aktivni ~ lani; na slovesnosti so nekaterim podelili priznanja.

Naziv ~ astni ~ lan DU Rakek so podelili nekdanjima predsednikoma društva Stanislavu Kovšci in Cirilu Vidrihu, namenili so ga tudi dolgoletnemu ~ lanu Alojzu Debevcu, ki pa ni do~ akal slovesne podelitve. ^astni ~ lanici sta postali tudi najstarejši ~ lanici društva, 98-letna Marija Godeša

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

Rakek, 18. marec – Rakovški upokojenci so 60 let delovanja svojega društva obeležili s slavnostno prireditvijo, na kateri so kulturni program oblikovali doma~ i ustvarjalci. Zaslužnim ~ lanom so podelili priznanja, iz rok predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateje Kožuh Novak pa je veliko plaketo zveze ob njihovem jubileju prevzel predsednik Društva upokojencev Rakek, Mihael Žnidari~ .

Za njimi je že prva delavnica izdelovanja rož iz krep papirja.

ve~ inoma ostaja prazna in neobljudena. Ob hkratni spodbudi vaš~ anov ter vaške skupnosti Zagorje je Alenka Bev~ i~ , ki se je v minulem letu vrnila v rodno Zagorje, zbrala pogum in skupaj z najbolj zainteresiranimi sklicala prvi informativni sestanek. Ta je vodil do ustanovnega ob~ nega zbora, ki je bil v za~ etku marca in na katerem je društvo pri~ elo z delovanjem in prvimi dvajsetimi ~ lani.

19. marca je društvo izvedlo svojo prvo aktivnost – delavnico izdelovanja rož iz krep papirja pod mentorstvom mojstrice Jerce Strle. Udeležba na delavnici je bila izjemno pestra in generacijsko raznovrstna, rože, ki so jih udeleženci odnesli domov, pa prave umetnine.

Društvo na~ rtuje še potopisno predavanje po Avstraliji, prireditev, s katero bi po~ astili oživitev društva v Zagorju, pomagali bodo pri vaških praznikih, ustanovili dramsko skupino za otroke in odrasle ter obnovili staro, propadajo~ o osnovno šolo.

Ustanovitev društva je dobro znamenje, da znajo vaš~ ani še stopiti skupaj in se družiti tudi v prostem ~ asu, pove predsednica Alenka Bev~ i~ : »Izjemno sem bila presene~ ena in hkrati vesela, da se je že na ustanovnem ob~ nem zboru v društvo vpisalo dvajset ~ lanov. To je znak, da ljudje res potrebujejo dogajanje in želijo sodelovati.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

10

Pogovor

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Notranjski turizem kot spe~ a kralji~ na

 Blanka Markovi~ Kocen

Na Notranjskem ni razvitih produktov, ki bi jih lahko promovirali in tržili ter ohranjali za naslednje rodove, kar je bistvo turizma

Zakaj notranjski turizem ni deležen širše in bolj u~ inkovite promocije?

S podobnimi težavami se ne sre~ ujemo samo na Notranjskem, ampak tudi širše po Sloveniji.

Cokla turizma po nekaterih krajih na Notranjskem ni v premalo širokem in u~ inkovitem na~ inu promocije, pa~ pa v tem, da ni razvitih produktov, ki bi jih sploh lahko promovirali in tržili ter ohranjali za naslednje rodove, kar je bistvo turizma. Torej da se finan~ na sredstva obra~ ajo in vra~ ajo nazaj v ohranjanje danosti in razvoj.

Na splošno je najve~ ja težava v tem, da ustvarjalci lokalnega turizma ~ akajo ob~ ine in državo, da bodo pripravile primerne turisti~ ne produkte, razvile informacijsko-trženjski sistem, privabljale turiste ter tržile dejavnost, ob~ ine in država pa pri~ akujejo programe in projekte s strani tistih, ki jih lahko ustvarjajo, torej s strani ponudnikov turisti~ nih storitev. Druga težava je nezavedanje bogastva naravnih danosti in kulturne dediš~ ine naših krajev, kar je temelj za gradnjo turizma. Velika ve~ ina ljudi ne ve, s ~ im vse so obdani, kaj vse bi lahko vtkali v ponudbo. Ve~ ino danosti okoli sebe jemljemo namre~ kot samoumevno in brezvredno, kar se kaže tudi v njihovem ma~ ehovskem odnosu tako do narave kot dediš~ ine.

Poleg splošnega nezavedanja vrednot in vrednosti naravnih danosti med kreatorji turizma primanjkuje tudi primernega znanja, premalo je strokovnega kadra in ponekod tudi lokalne politi~ ne podpore, ki kroji ob~ insko finan~ no podlago in predpisane usmeritve za razvoj turizma. Zanimivo pa je, da se ravno na tem segmentu v zadnjem ~ asu krepi politi~ ni in gospodarski posluh za turizem, tako na državni kakor ob~ inski ravni, a se župani in strokovni kader v ob~ inskih upravah sre~ ujemo s tem, da ponudnikom turisti~ nih storitev ponujamo rešitve, znanje, pomo~ , jih nagovarjamo k sodelovanju, vklju~ evanju v skupne promocijske sisteme, a želja in sodelovanja ni. Zato bo s strani ponudnikov zelo kmalu treba dobiti odgovore, zakaj jih medsebojno sodelovanje ne zanima in zakaj se ne odzivajo na razli~ ne ponudbe državnih in ob~ inskih sistemov. Je odgovor v tem, da imajo zase dovolj dobi~ ka in jih nadgradnja ter razvoj ne zanimata?

Ob~ ine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka in Postojna ponujajo pravo bogastvo gozdov in voda. Koliko pa je ta naravni zaklad izkoriš~ en v turisti~ ne namene?

Tudi Logatec se ponaša z veliko

najprej peljala k spomeniku padlim ruskim vojnim ujetnikom na Hrušico prižgat sve~ o. Potem pa dalje. ^e bi imela povsem proste roke, bi ga nedvomno popeljala raziskovat površje in podzemlje Planinskega polja, v rimsko dobo bi sko~ ila z obiskom Laniš~ a, v Hotedršici bi si ogledala znamenitosti na krožni poti, potep pa bi kon~ ala nekje na obrobju Planinskega polja, na Uncu, kjer imajo okusno hrano, prijazno postrežbo in velike porcije, saj si vsak želi za svoj denar, ~ e ga že pusti gostilni~ arju, domov oditi s polnim želodcem.

Pa ne glede na kraj, vrsto znamenitosti, dogodkov …. obiskovalcu je vedno treba ponudbo pisati na kožo in ga pozitivno presene~ ati.

pokritostjo ob~ ine z gozdnimi površinami in vodami. Ve~ inoma se doma~ ini in obiskovalci sami organizirajo in na sprehodih, kolesarskih turah in pohodih na lastno pest odkrivajo danosti gozdov in nekaterih vodnih posebnosti. Prav vode so na Logaškem ustvarile videz površja in podzemlja, kakršnega vidimo še danes. Jamarsko društvo Logatec lahko popelje organizirane skupine po jamah na obmo~ ju Logatca, v zadnjih letih pa lepote Planinskega polja lahko marsikdo spozna tudi prek vsakoletnih pohodov Turisti~ nega društva Lanski vrh z Laz. Narave se lahko naužijejo tudi vsi tisti, ki se želijo priklju~ iti pohodom planinskih društev. Veliko informacij pa je na voljo tudi na ob~ inski spletni strani www.logatec.si in v publikacijah, ki jih pripravlja in izdaja Ob~ ina Logatec. Ponudnikov lovskega turizma ali fotolova pa na tem koncu ni zaslediti.

Katere turisti~ ne destinacije (poleg Postojnske jame in Predjamskega gradu) so tiste, s katerimi bi se morala Notranjska ponašati in jih tržiti?

Ti kraji imajo ogromno naravnega in dediš~ inskega bogastva, ki pa jih je najprej treba primerno pripraviti, da bi jih lahko kategorizirali kot turisti~ ne destinacije. Na logaškem koncu bi nedvomno morali izpostaviti Planinsko polje, ki je razprostrto na obmo~ ju treh ob~ in, poleg Logatca še Postojne in Cerknice. Ogromno zgodovinsko težo nosi Hrušica, ki je do izgradnje sodobnega cestnega sistema služila kot prehod med vzhodno in zahodno Evropo in so na njej ohranjene cestno-vojaške strukture, najbolj poznani so ostanki rimskega zapornega zidu. In tudi hrib Sekirica bi bilo treba športno-rekreacijsko oplemenititi s primerno infrastrukturo. Gre namre~ za zelo redko prednost, da ima kraj sredi mesta naravno danost, na kateri je, glede na sezono, mogo~ e smu~ ati, se sankati, tudi drsati na ledu, se sprehajati, kolesariti, z razglediš~ a opazovati okolico ali se na enem izmed najboljših šolskih terenov u~ iti jadralnega padalstva in njegovih sodobnih razli~ ic.

Kaj turisti poleg omenjenih destinacij sploh še obiš~ ejo na Notranjskem in kje se lahko o možnostih pozanimajo?

Kjer ni organiziranega vodništva in lastniki nepremi~ nin dovoljujejo ogled, si lahko turisti in obiskovalci ogledajo marsikatero naravno danost ali kulturno dediš~ ino. Informacije so na voljo v obliki brošur, kart, promoblokov in spletiš~ a. Ob~ ina Logatec je v zadnjih treh letih v sedmih jezikih (slovenski, angleški, italijanski, nemški, francoski, nizozemski in ruski) pripravila in izdala brošuro »Dobrodošli v Logatcu, Logatec – sti~ iš~ e naravnega in kulturnega bogastva«, ki predstavlja tako splošne zna~ ilnosti Logatca kot njegove naravne in kulturne vrednote, zgodovino, zbirke, posebnosti, tradicionalne prireditve, ponu-

FOTO: VALTER LEBAN

Ob~ ina Logatec s svojimi naravnimi danostmi ne sodi samo v osrednjeslovensko regijo, temve~ tudi na kraška tla in kot svoj~ as imenovan »vrata Notranjske« na svojem obmo~ ju skriva najve~ je število registriranih kraških jam. O stanju in razvojnih možnostih notranjskega turizma smo se pogovarjali z Renato Gutnik, svetovalko za podro~ je turizma in kulturne dediš~ ine v ob~ ini Logatec.

Renata Gutnik, svetovalka za podro~ je turizma in kulturno dediš~ ino ob~ ine Logatec: »Vsak turist bi moral od nas oditi dobre volje, z izpolnjenimi pri~ akovanji, z željo vrniti se in zapraviti še ve~ denarja.« dnike nastanitvenih, gostinskih in kongresnih zmogljivosti ter kontakte. V letu 2010 je izdala karto Logatca in promoblok v slovenskem in angleškem jeziku, ki nosita poudarek na kulturni dediš~ ini in naravnih posebnostih, vseskozi obnavlja bogat zbir informacij o doma~ ih znamenitostih na spletiš~ ih www.logatec. si in www.slovenia.info. V pomladnih dneh 2011 bo na dveh lokacijah postavila dve informacijski tabli s podobno vsebino, kot je na kartah Logatca, v letošnjem letu pa z informacijskimi tablami opremila tudi dolo~ ene spomenike, ki jih je v letu 2009 obnovila z lastnimi in evropskimi ter Heliosovimi sredstvi. Logatec ponuja mnogo možnosti za izlet, obiskovalci si morajo lokacijo samo izbrati in se podati na pot.

Za pomo~ so jim lahko tudi GPS koordinate posameznih znamenitosti Logatca, ki so objavljene na www.slovenia.info.

Kaj bi vi osebno na Notranjskem pokazali tujemu turistu?

Odvisno od njegovih želja, pri~ akovanj in po~ utja. Turista moramo najprej dobro spoznati, da lahko ponudbo prilagodimo njegovemu okusu. Vsak turist bi moral namre~ od nas oditi dobre volje, z izpolnjenimi pri~ akovanji, z željo vrniti se in zapraviti še ve~ denarja. Z malce domišljije in znanja ter iznajdljivostjo lahko ve~ ini obiskovalcem skozi primerno podano zgodbo, ki seveda temelji na resni~ nih dejstvih, pri~ aramo ~ udovito izkušnjo in doma~ nost, ki jo tako radi tudi sami iš~ emo. Notranjska pa poleg znanih lokacij ponuja tudi ogromno bolj skritih koti~ kov, ki znajo biti pisani na dušo tudi ljudem, za katere ne

pri~ akujemo, da bodo pri nas našli kaj zase ali del sebe. ^e bi na primer nek gost k nam prišel iz Rusije, in bi se ~ util povezanega s svojimi rojaki, bi ga

Regija ponuja številne možnosti zanimivih enodnevnih izletov. Kateri so najbolj zanimivi?

To so nedvomno tisti, ki obiskovalcu nudijo posebno doživetje.

Vsakdo si bo povsem druga~ e zapomnil izlet, na katerem bo imel možnost okusiti, ob~ utiti nek dogodek, kot pa ~ e si ga ogleda samo prek sprehoda. Predstavljajte si, da se lahko skupaj s svojo druš~ ino ob ostankih rimskega zidu in utrdbe na Laniš~ u preoble~ ete v rimske vojš~ ake, se pomerite v bitki, v kateri nasprotniki ogrožajo vašo utrdbo, po s trudom dobljeni zmagi preizkusite dobrote rimljanske kuhinje in domov poleg vtisov odnesete še li~ no medaljo za hrabrost ter

fotografijo vašega triumfa iz 1. stoletja našega štetja. Tak dogodek bi si marsikdo zapomnil. Žal pa se doživljajskega turizma tako po Sloveniji kot po Notranjski ne loteva veliko ponudnikov turisti~ nih storitev in tudi v Logatcu bo najverjetneje še nekaj vode preteklo, preden se boste lahko s svojo druš~ ino prek kostumov in igre prežar~ ili v rimsko dobo.

Kje pa se turisti na Notranjskem lahko zadržijo dlje ~ asa?

Tam, kjer jih znajo in uspejo zadržati dlje ~ asa oziroma se gost tako odlo~ i iz drugih razlogov, kot je na primer obisk sorodnikov. V Logatcu ostajajo dlje ~ asa pove~ ini iz omenjenega razloga in zaradi muharjenja na Unici v poletnem obdobju. Turisti, ki jih po zakonu kategoriziramo kot take, pa niso samo tipi~ ni turisti, ki se v Logatcu ustavijo tudi zaradi potrebe po po~ itku na poti na obalo ali nazaj, ampak vsi, ki so najmanj eno no~ nastanjeni v nastanitvenih zmogljivostih, zato imamo v Logatcu dobo bivanja povezano tudi s plavalnim opismenjevanjem otrok, šolskimi in obšolskimi dejavnostmi ter sezonskim delom gradbenih delavcev in poslovnih gostov.

Kaj je tisto, kar bi razvoju notranjskega turizma dalo zagon?

Dobro pripravljeni kakovostni, specializirani, inovativni, avtenti~ ni produkti in storitve, ki so utemeljeni na znanju in informacijah.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

str 11

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpomembneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov.

Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco.

Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo.

Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju.

Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporablja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis.

Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali.

Damiana, rastlina iz Južnega dela ZDA in Mehike ter delov tropske Amerike in Afrike. Je odličen dodatek za krepitev živčnega sistema. Ima tudi sloves odličnega afrodizijaka.

Uporablja se predvsem za krepitev moškega spolnega sistema.

Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo. Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška.

Način pošiljanja ? 1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov) 2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem) MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo… vsaj tako sem mislil… Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi… mislil sem, mogoče bo to nekaj novega… Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage… Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem se je dotaknil in povem vam… lepo… nisva šla nikamor… lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči…kar sijale so, to me je še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico… tam pa še enkrat vse! Od začetka… Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa se je kadila kavica… točno taka kot jo imam najraje… V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček… bil je lep dan…

Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj me je morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usta mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam.

4 tablete: (5) 30,60 EUR +2,85 EUR PTT + brezplačno ena tableta

8 tablet: (10) 58,14 EUR Prihranek: - 5% ( 7,49 EUR) Brezplačna poštnina +brezplačno 2 tableti

12 tablet: (16) 82,62 EUR Prihranek: - 10% ( 16,09 EUR) Brezplačna poštnina +brezplačno 4 tablete

24 tablet: (32) 140,45 EUR Prihranek: - 15% ( 38,60 EUR) Brezplačna poštnina +brezplačno 8 tablet

34 tablete: (50) 198,28 EUR Prihranek: - 20% ( 71,30 EUR) Brezplačna poštnina +brezplačno 16 tablet

S »priročnikom Raging Bull« boste lahko: S preprostimi vajami in tehnikami naravno in varno povečali svoj penis za 2-7 centimetrov ali celo več.

Penis ne bo samo daljši, ampak tudi debelejši. Spremembe boste opazili v prvih 2-3 tednih.

Študije kažejo, da je 93% žensk nezadovoljnih s partnerjevim seksualnim učinkom, preprosto zato, ker povprečni moški ne zdrži dovolj dolgo da bi zadovoljil svojo partnerko.

Potrebno je le nekaj 10 minut dnevno, rezultati pa so stalni. Mogoče se vam to zdi neverjetno, vendar ta program dejansko deluje! Te metode so 100% naravne. Brez uteži, tablet, čudežnih naprav in nedvomno brez kirurškega posega.

S tehnikami, ki vam jih ponujamo, je dokazano, da povečajo penis 2-7 centimetrov ali več. Obstajajo tudi primeri, ki so presegli rast 9 centimetrov! Najbolje pri našem programu je, da bo večina moških z izvajanjem programa prve razlike opazila že po 2-3 tednih. Program je 100% varen, naraven in učinkovit.

Res je... Povečanje penisa od je možno, brez nevarnih in dragih vakumskih črpalk, uteži in drugih prevar.

To ni čudežno zdravilo, ki bi povzročil rast penisa, to so priznane metode in tehnike, ki so bili preučene in izboljšane. Te metode, ki so na voljo pri nas, je opravljalo že nešteto moških po vsem svetu, ki so poročali o izjemnih rezultatih. Pravzaprav smo v naše metode tako prepričani, da vam ponujamo 30-dnevno jamstvo za povračilo denarja.

Poglejte si nekatera dejstva: Povprečna velikost penisa je le 15,6 cm. Preko 90% vseh moških ima povprečno velikost.

85% moških, zaradi slabo razvite PC mišice, ne more imeti spolnega odnosa daljšega od 3 minut.

Približno 11% moških ima težave z erektilno disfunkcijo. - Večina moških ima v penisu zelo slabo cirkulacijo krvi.

Pri 29 letih ima 96% moških lahko le petino vseh erekcij, ki so jih imeli pri 20 letih. Preko 98% vseh moških bi radi povečali svoj penis, če bi le vedeli kako.

93% žensk ni nikoli prišlo do vrhunca med spolnim odnosom in 76% jih je priznalo, da niso zadovoljne s kvaliteto partnerjevega spolnega odnosa. 99% moških ima šibkejši in manjši penis kot bi ga lahko imeli.

Način pošiljanja ?

1.) Navadno pošiljanje

(poštar pošiljko prinese domov)

2.) Poštno ležeče

(100 % Anonimno, osebni prevzem)

Priročnik za povečanje penisa »RAGING BULL« 21,48 EUR

- 15 % POPUSTA 18,25 EUR+ 2,75 EUR PTT

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Naravna zdravila d.o.o., Vrtnarija 6 a, 1360 Vrhnika

Spoznali boste tudi kako: - Pozdraviti impotenco (z izboljšanjem krvnega obtoka).

- Utrditi erekcije.

- Nadzirati predhodnji izliv.

- Povečati moč ejakulacije, podaljšati in okrepiti moč orgazma.

- Zravnati krivino penisa.

- Povečati glavico penisa.

- Povečati cirkulacijo za bolj zdrav penis.

Naročilo lahko naredite po: - Skrajšati čas za okrevanje med orgazmi.  SMS sporočilu - Spoznali skrivnosti PC mišice.  E-mailu: -Obdržati trdnejše in dolgotrajnejše erekcije. zdravnik@naravnalekarna.si -Povečati zadovoljstvo vašega partnerja.  po telefonu Obdržati zdravo spolno življenje

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

12

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Portretu je treba vdahniti dušo Logatec, 8. april – V Stekleni galeriji bo danes ob 19. uri odprtje slikarske razstave Mateja Pe~ enika Portreti znanih Logat~ anov. Avtor, tudi sam Logat~ an, je izbor naredil sam, poleg prepoznavnosti portretirancev pa sta mu bila pomembna predvsem izraznost obraza in zna~ aja.

Od konca letošnjega januarja je tako nastalo kar 20 portretov, ki bodo na ogled do 16. aprila. ^eprav je portret zagotovo ena težjih likovnih tehnik, se mu Pe~ enik posve~ a že vrsto let, v~ asih bolj, v~ asih manj kontinuirano, priznava pa, da je zanj potrebna stalna kondicija. Ker je to žanr, ki mu po ocenah likovnih strokovnjakov pa tudi lai~ nih opazovalcev, leži, se je odlo~ il, da iz svojega potenciala ustvari nekaj konkretnega.

Tako je konec januarja na sestanku Društva likovnikov Logatec padla zamisel, da postavi razstavo, na kateri bodo samo portreti. Kot pravi sam, je pri portretu bistveno, da mu vdahneš dušo, slikanje pa ste~ e lažje, ~ e

~ loveka poznaš, hkrati pa ti je pripravljen pozirati. Ker pa je bilo to prakti~ no neizvedljivo, je vse svoje portretirance fotografiral iz razli~ nih zornih kotov: »Imel sem veliko pomislekov o portretiranju zgolj po fotografiji, saj te lahko le-ta dostikrat prevara in zakrije ~ lovek pravi jaz. Ko se ti že zazdi, da si popolnoma zadel ~ lovekov zna~ aj, to osebo sre~ aš v živo in se skoraj zgroziš. Ampak to ne pomeni, da s svojimi razstavljenimi portreti nisem zadovoljen, nasprotno. Priznam pa, da sem pogosto zelo samokriti~ en.«

Med znanimi Logat~ ani tudi kakšen »neznan« Osebe na Pe~ enikovih platnih so razli~ nih profilov in usmeritev, od politikov, umetnikov, znanstvenikov pa do povsem obi~ ajnih Logat~ anov, nekateri med njimi so že pokojni. Med njimi se najde tudi kakšen »neznan«, imajo pa veliko karizmo

 Saša Musec

in zanimiv obraz, ki je pritegnil Pe~ enika: »Enega od portretirancev redno sre~ ujem na sprehodih. Ker mi je zanimiv kot ~ lovek, poleg tega pa ima še zelo izrazit obraz, sem komaj ~ akal, da sem ga vprašal, ~ e ga lahko naslikam. Sicer pa sem dobival veliko razli~ nih predlogov, koga naj naslikam, vendar prepoznavnost v logaškem prostoru dostikrat ni bila dovolj, ~ e me ~ lovek ni privla~ il tudi po zna~ ajski in likovni plati.« Pe~ enik pa je med portrete Logat~ anov uvrstil tudi avtoportret: »Sam s seboj se lahko ukvarjaš kadarkoli.

Preu~ evanje lastnega obraza je dobra vaja za piljenje portreta na splošno.« Hkrati z zastavljeno tematsko razstavo se je logaški slikar podal tudi v portretiranje otrok. Omenjeni portreti so na Logaški slikar Matej Pe~ enik je v Stekleni galeriji postavil na ogled portrete znanih ogled v slaš~ i~ arni Kljukec v LoLogat~ anov. Razstava bo na ogled do 16. aprila, med 19. in 21. uro. gatcu. Sicer pa je Matej Pe~ enik redni udeleženec ex-temporov po vsej Sloveniji, tudi najbolj na sinjevrški koloniji in dobrogaškega društva likovnikov, prav svoja dela pa je dobil v ve~ kot tako je ~ lan Društva Notranjskih 30. letnem ustvarjanju že veliko znanega piranskega, vsako leto delni razstavi Umetniki za Karitas. Redno razstavlja v okviru lo- kulturnikov Krpan Cerknica, za priznanj in nagrad. pa s svojimi deli sodeluje tudi

FOTO: SAŠA MU SEC

Znani Logat~ ani, kot jih vidi Matej Pe~ enik – Portretiranec mora biti tudi likovno zanimiv

Na zajtrku polna Otroci so naša prihodnost dvorana ljudi  Sabrina Mulec

 Saša Musec

Delavsko prosvetno društvo Svoboda Loška dolina premierno uprizorilo komedijo Ostani na zajtrku in dvorano napolnilo do zadnjega koti~ ka bu~ en aplavz. Komedijo je režiral Zakovšek, ki je tekst tudi priredil, njegova desna roka je bila Katarina Ravšelj. Kulise je ob pomo~ i Emila Kandareta postavil Ivan Zabukovec, za ton je poskrbel Tadej Krajc, šepetalka pa je bila Marinka Oblak.

stvo ljudi, njihov aplavz in smeh še 14 dni po predstavi, ko se sre~ amo na ulici, odtehtajo vse ure vaj,« pravi Andreja Buh, ki, tako kot Zakovšek, v društvu igra že skoraj 30 let. »Sami pravimo, da smo rock’n’roll ekipa, saj se med seboj enkratno ujemamo in razumemo. Na vajah se spro30 let zvestobe stimo in zabavamo, zelo radi pa se družimo tudi druga~ e.« 25. marca, po skoraj štirih meJeseni se bodo igralci predstasecih vaj, so se igralci najprej predstavili doma~ emu ob~ instvu. vili še na drugih odrih – najve~ v krajih, kjer jih ob~ instvo že poDopoldne so imeli javno genezna in napolni dvorane. Poleti ralko, ki so si jo ogledali u~ enci bodo kakšno igro odigrali tudi višjih razredov osnovne šole, na prostem – predvidoma v Kapremiera pred polno dvorano nalu in Kopru, kjer so lani dosepa je bila v ve~ ernih urah. Dvogli rekord. V primorski prestolnici rano so potem napolnili še štiri si je namre~ njihovo predstavo krat – po dvakrat v soboto in po dvakrat v nedeljo. »Zadovolj- ogledalo ve~ kot 500 ljudi.

»Otroci potrebujejo vzpodbudno okolje, v katerem se bodo razvijali, saj so naš neprecenljivi dar. Pogoji morajo biti enaki za vse, tudi za otroke in starše iz socialno šibkejših družin, ki so v stiski,« je povedala Rupnikova in dodala, da bo šel denar od predhodnih donacij in prodanih vstopnic – zbrali so 1.200 evrov – za najbolj osnovne namene, letovanja in izlete otrok. ^e se bo v prihodnje v sklad steklo ve~ sredstev, jih bodo namenili tudi nadstandardnemu progra-

mu, ki bo tako lahko dostopen vsem otrokom. S skladom bo upravljal upravni odbor vrtca, ki je že izdelal na~ rt, kako v prihodnje pridobiti dodatna sredstva, prav tako pa bo njegova naloga obveš~ anje staršev, kam in kako se lahko obrnejo za pomo~ .

Leto prostovoljstva kli~ e k dobrodelnosti Sicer pa so s koncertom v vrtcu zelo zadovoljni, saj je bil obisk nad pri~ akovanim. Svojo dobro-

F OTO : L EO N K EB E

Vestno delo in veliko veselje do igranja sta obrodila sadove.

Igralska zasedba v postavi Rosane Truba~ ev, Nika Ožbolta, Boruta Zakovška in Andreje Buh ter debitantk Ajde Plos in Kristine Ravšelj, je po koncu zabavnih zapletov in razpletov, požela

Logatec, 18. marec – Vrtec Kurir~ ek Logatec je v Ve~ namenski športni dvorani priredil Veliki dobrodelni koncert, ki so ga namenili novoustanovljenemu vrt~ evskemu skladu. Kot je povedala ravnateljica Frida Rupnik, se finan~ na kriza pozna tudi v njihovem vrtcu, kjer je denarja kljub enakim ali pa še ve~ jim potrebam, manj.

Uigrana ekipa DPDN Svoboda Loška dolina je kot vedno navdušila.

delno noto so k njemu dodali tudi vsi nastopajo~ i, Pihalna godba Alpina Žiri, Damjana Golavšek, Vzgojiteljski pevski zbor, ansambel Roka Žlindre, program pa je povezovala Janja Nagode. Zahvala gre po besedah Rupnikove prav vsem, ki so prispevali k uspešni organizaciji koncerta in donatorjem, ki so predhodno prispevali sredstva.

S svojo prisotnostjo je koncert po~ astil tudi logaški župan Berto Menard, ki je poudaril, da je v letu prostovoljstva še toliko bolj pomembno, da nosimo bremena drug drugemu.

Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad logaškega vrtca, lahko nakažete svoj prispevek na TRR: 01264-6030638167, sklic: 2999100, za sklad Vrtca Kurir~ ek Logatec.

FOTO: VA LT ER L EB A N

Stari trg, 25. marec – Ravno na materinski dan je šest igralcev DPD Svoboda Loška dolina dodobra nasmejalo ob~ instvo. Uigranemu orkestru sta se pri izvedbi komedije v dveh dejanjih Ostani na zajtrku, avtorjev Johnija Mortimera in Briana Cooka, pridružili tudi dve debitantki. Od novega leta do premiere so se igralci dobili 43 krat in vadili tudi po dve uri in pol.

Doma~ o dvorano jim je uspelo napolnilti tudi v soboto in nedeljo.

Na dobrodelnem koncertu zbrali dovolj sredstev za novoustanovljeni sklad

Otroci so zaplesali in zapeli z Damijano Golavšek.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Notranjsko-kraške novice

Z g o d b e na štirih ta~ kah piše Alenka Bev~i~

Brez veterinarja ne gre Vedno pravim, da si mora biti ~lovek, tako reko~, na ti z dobrim zobozdravnikom, pa frizerjem, mehanikom, dimnikarjem – vsemi interventnimi službami torej, ki so ti v primeru katastrof megalomanskih razsežnosti takoj in poceni pripravljene prisko~iti na pomo~. ^e imaš doma milijon živalskih prijateljev, tako kot mi, v ta paket obvezno spada tudi veterinar, ki je na telefonu ob vsaki uri dneva, tako reko~ 24/7, kot bi rekli Ameri~ani. Ne vem sicer, ali se nas drži kakšno prekletstvo, da se psi vsaj enkrat resneje poškodujejo tja do šestega meseca starosti, potem je pa bolj ali manj mir, in ~eprav mene živo ne bo nih~e spravil k zdravniku niti, ~e bi mi pol glave manjkalo, smo pri veterinarju zato precej pogosto.

Ko se je za~elo s Kasperjem, smo bili na tem podro~ju še ~isto zeleni. Nekega popoldneva pred štirimi leti me je namre~ v službo poklical Dominik in jokal, da se je Kasper malo potepel, nazaj pa prišel z bingljajo~o sprednjo taco ter da ne ve, ali bo preživel ali ne.

Na poti iz Ljubljane sem podrla vse hitrostne rekorde, poklicala pa najbližjo veterinarsko postajo v Postojni, kajti niti sanjalo se mi ni, kako je s tem in ali v nujnih primerih pomagajo tudi psom, tako kot kravam, ki imajo teli~ke. Izkazalo se je, da ne.

Šele naslednji dan sem ga lahko pripeljala, ga vmes po naro~ilu veterinarja pitala s tabletami proti bole~inam, potem pa se izkazalo, da bo potrebna operacija, ki je pri njih ne morejo opraviti in da ga moram peljati na kliniko v Ljubljano ali pa ga za vedno uspavati. ^eprav je šlo takrat vse narobe in v tistem trenutku nisem vedela, ali bom naslednji dan sploh še imela službo in kaj bom dala v lonec, pa mi je bilo jasno, da psa, ki mi je kazal bole~o ta~ko in mi poskušal dopovedati, da ga boli, pa~ ne morem kar ubiti. Na sre~o so bili na kliniki tako razumevajo~i, da sem gromozanski ra~un lahko pla~ala na obroke, Kasper pa ima zdaj v taci tak kup železa, da bi ga morali izklju~iti ob vsakem grmenju in da bi ga na kakšnem letališ~u zagotovo ozna~ili za terorista.

Potem pa smo po~asi osvojili labirint veterinarskih storitev. Vmes so namre~ prišla cepljenja, pa kastracije in sterilizacije ter en izpahnjen ma~ji kolk, mi pa smo našli najboljšega veterinarja na svetu v Vipavi, ki ga imam na sumu, da se zna klonirati, kajti ne vem, kako bi lahko bil druga~e vedno v ordinaciji, pripravljen na vse mogo~e posege in za povrh še prijazen do vseh. Bil je zraven tudi, ko je zbolela naša psi~ka Taja in takrat sem k njemu prišla tudi opolno~i, pa ni bilo ni~ narobe. Žal ji ni mogel pomagati.

Na naslednjo katastrofo nismo dolgo ~akali. Dva meseca staro Ki-

aro je pred hišo zbil avto, ko jo je Kaja peljala lulat. Ker smo se bali, da vožnje do Vipave ne bi preživela, smo jo odpeljali na kliniko v Postojno, ki so jo ravno dobro odprli. Diagnoza – zlom hrbtenice. Sre~a v nesre~i je bila ta, da jo je Kaja prijela v naro~je tako, da se ji ni ni~ premaknilo in da je takoj dobila zdravila proti otekanju hrbtenja~e. V bolnišnici je preživela štiri dni, moj ra~un pa je doživel hud udarec. Ker sem naslednje dni zaradi pomanjkanja spanja, ko sem pono~i pazila nanjo, po svetu hodila kot mese~nik, o tem sploh nisem utegnila razmišljati in smo nekako preživeli.

Ravno smo si dobro oddahnili, kajti tudi ona jo je – neverjetno – odnesla brez posledic, ko je nekaj mesecev kasneje sko~ila s postelje, pri tem pa se ji je odkrušil hrustanec na sklepu sprednje tace. Operacija, nekaj dni rehabilitacije in spet je bila kot nova.

Mislila sem, da nas bo tale urok polomnjenih kosti pri Nikkiju obšel, pa sem se zmotila. Pred natanko tremi tedni je Dominik našo hordo peljal na sprehod. Kiara, ki sicer sploh ne more ve~ brez Nikkija, ker jo mulc, kot mu ljubkovalno re~emo, kar naprej draži, grize in lovi, ona pa v tem uživa in vedno pazi, da mu ne bi kaj naredila – tako zelo, da niti na kav~ ne sede, ~e se ji zazdi, da bi ga lahko pohodila – se mu je

namre~ hotela umakniti, pa mu je namesto tega vseh njenih 70 kil in plus priletelo na zadnjo taco. Posledice – strgana križna vez in nalomnjena kost, mi pa spet v Vipavi. Nikki zdaj še malo šepa, pa dlaka mu še ni ~isto zrasla nazaj, druga~e pa je spet takšen kot prej.

Zdaj upam, da bo spet nekaj ~asa mir, kajti najtežje je gledati žival, ki trpi, nekako tako kot bolnega otroka. Kasperja sicer naslednji teden ~aka še izdiranje zoba, ker si ga je že pred leti zlomil in mu zdaj malo nagaja, kmalu pa bomo morali tudi na cepljenje. Ker Kasperja ni~ ne vrže iz tira, pa tudi tablete je vedno mirno pojedel, le v kakšen kos salame smo mu jih morali zaviti, Nikki pa je pravi tabletoman in je vsak dan neu~akano pritekel takoj, ko sem mu za~ela pripravljati njegovo dozo protibole~inskih tablet in antibiotikov, bo najve~jo komedijo spet pripravila Kiara. Tableto, ki jo dobijo psi ob cepljenju bo namre~ v loku izpljunila, pa ~e jo bom zavila v kilogram pršuta, potem se bova šli igrico kdo bo mo~nejši in bolj vztrajen in šele v kakšnem dvajsetem poskusu ji jo bom stla~ila dovolj globoko v grlo, da jo bo požrla, h veterinarju pa jo vedno pripeljemo v paru – zato, da jo eden vle~e spredaj za povodec, drugi pa poriva zadaj – ob splošni zabavi vseh ostalih v ordinaciji, seveda.

str

1

petek, 8. april 2011

Dan za ples v Cerknici Cerknica, 10. marec – Za nami je še en Dan za ples – Obmo~na revija plesnih skupin in posameznikov, ki jo je organizirala cerkniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). Kar 17 skupin in posameznikov je na odru cerkniškega kulturnega doma pokazalo svoje plesno znanje. Na reviji so tako sodelovale po 4 plesne to~ke KD Rak Rakek, mentorice Teje Novak, in Mažoretnega in twirling kluba Mace Cerknica, mentorice Marine Udovi~, dve Eremite Nova vas, mentorice Vesne Turši~, ena OŠ Notranjski odred Cerknica, mentorice Tanje Jenko, ter 6 plesnih to~k baletne skupine Cerknica, mentorice Jelene Milovanovi} iz Baletnega društva Postojna. Revijo je strokovno spremljal plesalec, pedagog in koreograf Igor Sviderski, ki je v razgovoru po reviji podal

svoje mnenje in napotke vsem sodelujo~im mentoricam. Na pisno mnenje o vsaki to~ki ter izbor skupin za regijsko sre~anje bodo mentorice morale po~akati. Sviderski je komentiral: »Skozi vsakodnevne in tedenske treninge se plesalke in plesalci trudijo ozavestiti plesno telo, bogatiti lastno kreativnost, raziskovati prostor, v katerem se gibljejo, in se nau~iti združevanja tehni~noplesnih zahtev plesne umetnosti.« Dodal je, »videli smo kar nekaj nadarjenih plesalcev, plesalk in skupin, ki lahko postanejo svetel žarek pri ohranjanju plesne umetnosti kot samostojne umetniške zvrsti,« ter pohvalil prireditev tako po organizacijski kot po vsebinski plati. Organizator je ve~er zaklju~il s podelitvijo priznanj in knjižnih pozornosti nastopajo~im in njihovim mentorjem. dš

FOTO: M AK SIMILJAN TURŠI^

Regijske kulturne diagonale

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

14

Regijske kulturne diagonale

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Slovenski Sicilijanec

 Petra Šajn

FOTO : VALT E R L E B AN

Svoje izkušnje s Sicilije je predstavil Jože Lavri~ – Na Siciliji je našel korenine

Jožeta Lavri~ a je pot na Sicilijo, kjer se je rodil njegov o~ e, zanesla v želji po iskanju njegovih prednikov. Odkar je tam spoznal svoje sorodnike, se na Sicilijo vra~ a ve~ krat letno. Na vpraša-

FOTO: OSEBNI ARHIV JOŽ ETA LAVR I ^A

Pivka, 7.–16. marec – V Parku vojaške zgodovine v Pivki, kjer letos praznujejo 5. obletnico delovanja, se lahko pohvalijo z dvema novima eksponatoma. Že do sedaj bogato zbirko oklepnih vozil so obogatili še s presekom znamenitega sovjetskega tanka T-55 in trenažerjem za urjenje tankovskih posadk. Tanki T-55 so bili tudi tisti, ko so junija leta 91 prvi zapeljali iz pivške vojašnice. Jugoslovanska vojska jih je imela 1900 v svoji oborožitvi, v ve~ razli~ icah pa so jih izdelali kar okrog sto tiso~ . »Obiskovalci bodo z novima eksponatoma dobili, kar so do sedaj najbolj pogrešali – vpogled v notranjš~ ino tanka, pregled razporeditve klju~ nih tankovskih sistemov, njihovo delovanje in spoznali utesnjeno delovno okolje tankistov,« so prepri~ ani v PVZ. Do konca avgusta pa bo v parku na ogled tudi gostujo~ a razstava, ki prihaja z Loškega gradu v Škofji loki z naslovom Kaj jemlješ ti orožje, sin? (na sliki). Razstavljeni so številni dragoceni primerki strelnega orožja, obiskovalci pa se lahko pri ogledu pou~ ijo tudi o bliskovitem tehnološkem razvoju ognjenega orožja od za~ etkov v 14. stoletju do danes. Dogajanje v mesecu marcu so zaokrožili še s predavanjem z naslovom Odlikovanja na Slovenskem do za~ etka 2. svetovne vojne, na katerem je ljubiteljski faleristik Pavle Car predstavil odlikovanja od antike dalje, poseben poudarek pa namenil odlikovanjem iz Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije. ab

Lavri~ evim peresom nastal roman Korenine Sicilijanskega labirinta, ki predstavlja njegovo osebno zgodbo in doživljanja iz tega ~ asa. Pravi, da namen knjimentarni film z naslovom Levje srce proti mafiji, katerega režiser ge ni bil tržni, saj je z njo želel in scenarist je prav Lavri~ in go- pokazati le, da ljubezen in pripadnost, ki ju nosimo v sebi, ne vori o zakulisju snemanja filma Boter III, o siciljanskih sorodnikih pozna meja, danes pa je skoAl-a Pacina ter o Corleonski mafi- rajda razprodana. Da bi Sicilijo še bolj približal vsem populacijskim skupinam, je vzpostavil tudi spletno stran Sicilija.com, kjer so tudi številne fotografije in koristni napotki za popotovanje po otoku. »Govoriti ali pisati o Siciliji je zelo težko, ob~ utljivo, pa vendar mi je vedno prijetno.

Vsi jo gledajo z velikimi o~ mi, mislijo, da jo poznajo, je kot lepotica v množici, toda njena lepota je njena notranjost, v katero je pokukal le malokdo,« zapiše Lavri~ . Na~ rtov za prihodnost je še veliko, pove: »S Sicilijo so kar veliki na~ rti tudi v zvezi s turisti in predvsem s kulturno izmenjavo, naslednje leto pa pripravljam ji. Po ve~ kot dve uri trajajo~ em tudi nastop znanega italijanskepopotovanju po nekdaj Kartažanski provinci, ki je nato prešla ga pevca v Sloveniji.« Ponudbo bo tudi razširil. »Poleg turisti~ nepod oblast Rima in še danes ga programa, ki ga bomo tržili ostaja italijanski otok, se nikomur od približno dvesto slušate- preko turisti~ ne agencije, bodo v ljev ni mudilo domov. Z veseljem ponudbi tudi jezikovni programi, gastronomija, likovne delavnice so se ustavili tudi pri pokušini in ostali programi, ki zanimajo pecorino sira in olj~ nega olja. naše ljudi,« je še povedal Jože, ki Spletna stran, poleg vsega naštetega v nasleknjiga in na~ rti dnjem letu na~ rtuje tudi izdajo turisti~ nega vodi~ a po Siciliji.

V ~ asu iskanja izvora je pod

Pivka – V sklopu predavanj Turisti~ nega društva Pivka se je odvilo tudi predavanje o Siciliji z gostom Jožetom Lavri~ em, ki je na tem otoku odkril mnogo ve~ kot le kraj, kamor se rad vra~ a.

Igrali so se gledališ~ e

nje, ali se po vseh doživetjih in izkušnjah s to deželo po~ uti bolj Sicilijanec kot Slovenec, pravi: »Po~ utim se kot Siciljanec, ki živi v Sloveniji.« Vez s koreninami je Obmo~ no sre~ anje otroških gledaliških skupin zares globoka. Na predavanju je skorajda polni kinodvorani Krpanju in jim približajo gledališko Loška dolina, 30. marec – V starotrškem co Do tiste stezice. Namišljeni novega doma v Pivki predstakulturnem domu je v organizaciji Javnega sklada bolnik v režiji Sabine Jeraj je bila igro ter dvignejo raven nastovil Sicilijo skozi zgodovino, njepanja na odru. Sre~ anja so tudi RS za kulturne dejavnosti obmo~ na izpostava predstava gledališke skupine ne glavne zna~ ilnosti, najlepše Podružni~ n e osnovne šole 11. odli~ n a priložnost za druženje in Cerknica potekalo jubilejno obmo~ no sre~ anje to~ ke za turiste ter informacije, ki izmenjavo izkušenj. otroških gledaliških skupin. maj iz Grahovega. Sre~ anje pa zanimajo ljudi, ki bi jo radi obiPredstave na sre~ anju si je je zaklju~ ila Ernica gosenica, ki skali. Predavanju je sledil dokuNa odru se je sovrstnikom pred- sta jo režirali Nevenka Drazeti} ogledala tudi strokovna sprestavila gledališka skupina OŠ in Marjeta Nelc zaigrali pa ~ lani mljevalka Simona Zorc Ramovš.

Notranjski odred Cerknica s pra- gledališke skupine OŠ heroja Ja- S svojim nastopom jo je najbolj vljico Pepelka, ki sta jo režirali neza Hribarja iz Starega trga. prepri~ ala gledališka skupina Daša Joželj Kranjc in Mirka BraJožica Mlinar, vodja JSKD iz OŠ Jožeta Krajca Rakek, ki se bo niselj. Gledališka skupina OŠ Cerknice, je dejala, da so z orga- udeležila Regijskega sre~ anja Jožeta Krajca Rakek je v režiji otroških gledaliških skupin osrenizacijo tovrstnih sre~ anj pri~ eli Suzane Rebec in Gabrijele Prepred desetimi leti z namenom, dnje Slovenije, ki bo 20. aprila v lesnik zaigrala ekološko pravljida otroke vzpodbudijo k igraMedvodah. bok

^efurji raus iz prve roke

FOTO: BORUT KRAŠEV EC

Loška dolina, 1. april – V prostorih turisti~ no-informacijskega centra v Ložu je Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik pripravil literarni ve~ er.

Gost ve~ era je bil Goran Vojnovi} filmski in televizijski režiser, scenarist, pesnik, pisatelj in kolumnist. Režiral je tri kratke filme.

Z Markom Šanti}em je napisal scenarij za film Sretan put Nedine, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije.

Kot filmski publicist sodeluje s številnimi filmskimi revijami in ~ asopisom Dnevnik, kolumne pa objavlja na literarnem spletnem portalu beletrina.si in v študent-

ski reviji Element. Njegov najbolj znan izbor kolumn, ki jih je zbral v eni knjigi, je poimenoval Ko Jimmy Choo sre~ a Fidela Castra.

Leta 1998 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Lep je ta svet.

Pogovor, ki ga je vodila doma~ inka Eva Kraševec, dramaturginja, se je sukal predvsem okrog tematike njegovega, s Kresnikom leta 2009 nagrajenega, romana ^efurji Raus, po katerem je Sititeater naredil tudi monokomedijo. V njej igra Ale-

ksandar Rajkovi} – Sale. Goran Vojnovi} je v pogovoru na lahkoten na~ in, tudi skozi osebne izkušnje, razkril bistvo in vsebino romana, ki je hkrati tudi resni~ na podoba in življenjska zgodba priseljencev z juga in njihovih potomcev, ki odraš~ ajo v ljubljanskih Fužinah in so tako opredeljeni z razli~ nimi stereotipi.

Ustvarjalna pot Gorana Vojnovi}a je raznolika in aktualna. Vse to njegovo literarno in filmsko ustvarjanje pa, kot je dejal, »vodi in povezuje velika in neusahljiva želja po izražanju.« bok

Skupina doma~ e osnovne šole se je na odru dobro odrezala.

Obrež, 26. marec – Folklorna skupina Kulturnega društva Rak Rakek postaja pomemben ~ len v verigi ohranjanja ljudske dediš~ ine na Slovenskem, kar dokazuje tudi zadnje vabilo na gostovanje. Na folklorni ve~ er jo je kot enega izmed gostov povabilo Kulturno društvo Obrež iz ob~ ine Središ~ e ob Dravi. Rakov~ ani so Prlekom predstavili dve nekdaj zna~ ilni notranjski zgodbi o iznajdljivih Blo~ anih in njihovih znamenitih volih ter zgodbo o ~ evljarju in njegovemu vajencu. Pod odrsko postavitev se je tudi tokrat podpisala Vida Žlogar, plesalce pa sta na kontrabasu in harmoniki spremljala Jure Žlogar in Dejan Ravšelj.

Sre~ anja so se udeležili tudi folklorniki iz ormoške osnovne šole, na tamburice so zaigrali Tamburaši iz Vinice, doma~ ini iz Obreža so se predstavili z odraslo in mladinsko folklorno skupino ter pevci ljudskih pesmi. Mednarodni zna~ aj pa so folklornemu ve~ eru vtisnili plesi in pesmi z obmo~ ja Siska na Hrvaškem, ki so jih predstavile ~ lanice IFD Posavke iz Hrastelnice–Siska. Na folklornem ve~ eru je sicer svoje mojstrstvo pokazala tudi klekljarska sekcija rakovškega kulturnega društva. mmp

F OTO : B O R U T K R A ŠEV EC

Rakov~ ani gostovali pri Prlekih

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Dvajset plesnih let cerkniških Mac

 Karmen Cvetko

FOTO: B OŠTJAN Z R I MŠEK

dili skozi 20-letno prehojeno pot društva, nato pa so starejše ~lanice s koreografijo dolgoletne trenerke in koreografinje Maje Stankovi} odprle slavnostno prireditev. V paru sta zaplesala še Tim Udovi~ in Zala Dolni~ar, ki ju vodi mentorica Marina Suboti}. Poleg plesa so vzdušje popestrili tudi mladi glasbeniki, u~enci Glasbene šole Frana Gerbi~a Cerknica ter vokalistka Urša Šmalc z bratom Nejcem in o~etom Boštjanom.

Ob tej priložnosti so podelili tudi nagrade in zahvale. Priznanja za pet let aktivnega dela v

Skupinska fotografija nagrajenk za petletno sodelovanje v klubu MACE.

Odlo~itev za ljubezen Dostikrat kdo ob pogledu na zaljubljence re~e: »Tudi midva sva bila neko~ tako zaljubljena, zdaj pa je med nama vse druga~e, ljubezen je zbledela.« Vendar zaljubljenost še ni ljubezen. Je zgolj faza, ki fanta in dekle na osnovi nezavedne ~ustvenokemi~ne privla~nosti pripelje skupaj. Pristen odnos pa bosta morala šele zgraditi. Ob~udovanje in miselno ter ~ustveno zlitost utegnejo kmalu zamenjati razo~aranje, strah, jeza, ko partnerja ugotovita, da se vedno znova podobno ranita, kot sta bila neko~ ranjena ob starših.

Tako se bo, na primer, mož, ko bo prizadet, umaknil in se ne bo pogovarjal. Žena bo morda veliko govorila in v svoji bole~ini kritizirala moža. Ta se bo ob tem po~util odve~, nespodobnega in nemo~nega. Ob moževem umiku se bo žena ~utila še bolj neslišano in zavrženo, mož pa še bolj ranjeno. Dostikrat se

vedemo, kot da bi se razumeli samo, ~e drug drugega ranimo. Tako partnerja ponavljata za~arani krog starih zapletov in ne zmoreta prepoznati ~ustev in resni~nih potreb drug drugega, saj je to svet, ki ga dostikrat niti pri sebi ne poznata.

Prepir je normalen del partnerskega življenja, saj se v partnerskem odnosu prebudijo najgloblja ~utenja, ki imajo korenine v družini, kjer smo odraš~ali. Na to ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na to, kako konflikt rešujemo in kaj iz njega naredimo. Iluzorno je misliti, da lahko odnos živi iz za~etne zaljubljenosti. Ljubezen je odlo~itev, da bom vztrajal takrat, ko bo hudo, da se bom želel odkrito pogovarjati s partnerjem o svojih ~utenjih in strahovih in se vživeti v njegov ~ustveni in miselni svet. Sem sodi tudi spoznanje, da me partner no~e hote prizadeti, ampak

da je tudi sam ranjen in se zato brani s tem, da rani drugega. ^e se zakonca umirita in zares razumeta v svoji ranjenosti, postaneta bolj rahlo~utna drug do drugega in do sebe. Tako bosta drug drugemu pomagala pri celjenju ran iz mladosti, ki si jih nehote prebujata, da bi lahko te stare ~ustvene zaplete preoblikovala v nekaj novega, bolj osre~ujo~ega. V~asih partnerja teh korakov ne zmoreta sama. Takrat je lahko v veliko pomo~ terapija. Potreben bo pogovor in soo~enje z lastno in partnerjevo ranjenostjo, da se bosta lahko spet sre~ala, si odpustila in ustvarila nekaj novega. Šele v tem ozra~ju sprejetosti in so~utja se bosta lahko drug drugemu zares predala in se osre~ila.

Petra Volovšek, specialistka zakonske in družinske terapije Terapevtski inštitut – odnos, PE Postojna

str

1

petek, 8. april 2011

Cerknica, 19. marec – V cerkniškem kulturnem domu je Mažoretno, twirling in plesno društvo MACE iz Cerknice praznovalo dvajseto obletnico. Na slavju so aktivnim ~lanicam podelili tudi zahvale in zna~ke Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD).

Cerkniške mažorete so doma ob spremljavi godbe prvi~ zakorakale pred dvajsetimi leti, na pustnem karnevalu. Odtlej so odplesale ogromno to~k in dosegle številne uspehe na doma~ih kot tudi mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto pospremijo butalski pust, nastopajo pa tudi drugod po Sloveniji. Na za~etku je klub Mace družil 17 deklet, vodila jih je Petra Mikše, danes pa jih šteje trikrat toliko.

Na za~etku so se dekleta in obiskovalci z diaprojekcijo fotografij, ki jo je oblikovala Tjaša Skuk, in videoposnetki spreho-

klubu in bronasto zna~ko JSKD so dobile Isabella Godejša, Tinkara Kranjec, Larisa Šega, Tim Udovi~ in Maja Žnidarši~. Dobitnice priznanj za deset let aktivnega dela, srebrne zna~ke JSKD in srebrnega prstana pa so: Larisa Lara Tomši~, Neža Turk in Polona Turk. Zlat prstan in priznanje za dvajset let aktivnega dela pa je šel v roke Petri Mikše ter Tjaši Skuk. Slednja je za dolgoletno strokovno in požrtvovalno delo na plesnem podro~ju dobila še zlato zna~ko JSKD. Cerkniška ob~ina in slovenska Mažoretna in twirling zveza sta se zahvalili še Nadi Skuk, dolgoletni vodji in predsednici kluba Mace.

Konec leta klub na~rtuje pravi plesni spektakel – muzikal z naslovom Najlepše je doma.

Prejeli smo

Nagrajene knjige na košanski šoli Javni sklad Republike Slovenije za literarno dejavnost in revija Mentor sta v februarju 2011 razpisala nate~aj za najboljša literarna glasila, zbornike in knjige s prispevki osnovnošolskih avtorjev.

izvirnimi ilustracijami.

Na 9. mednarodnem nate~aju v Avstriji sta dobila za domišljijsko zgodbo nagrado žirije dva u~enca iz OŠ Košana. Nejc

Štemberger je prejel nagrado za domišljijsko zgodbo z naslovom Žirafin polet, Nika Zadnik pa za zgodbo Muca Pika gre na luno.

Cecilija Pavlovi~

Na nate~aj je prispelo 89 publikacij s prispevki osnovnošolskih avtorjev, med njimi tudi 12 knjig u~encev prvega in drugega razreda naše šole, ki so nastale v lanskem šolskem letu. Žirija je med poslanimi glasili, zbirkami in samostojnimi knjigami izbrala šest publikacij za nagrado. Poudarila je, da so vse poslane publikacije kakovostne in da odražajo sodobno delo pri pouku.

Nagrajenih je bilo naših dvanajst slikanic, skrbno urejenih, z

Obisk »muzikantov« v vrtcu Rakek Rakek, . marec – Iz varstveno delovnega centra Postojna, enota Cerknica, so nas v vrtcu obiskali Simon z elektronskim klavirjem, Magda s harmoniko, Rok s trobento, Vesna z orglicami in delovna inštruktorica Marica.

Vsi otroci in delavke vrtca Rakek na Gorenjsko, Mi se imamo radi smo se zbrali v eni igralnici. Na … in šlo nam je kar dobro. za~etku nam je Marica poveNa koncu sre~anja pa smo dala, kaj vse delajo, ustvarjajo se ob pesmi Naša ~etica nain kako preživljajo dopoldneve v tem centru. Zvedeli smo, da jim ni dolg~as in da se imajo prav lepo.

Nato je sledil vesel program.

Vsi štirje muzikantje so igrali na svoje inštrumente oz. glasbila, otroci pa so ugibali, katero pesem igrajo. Vse naslove pesmi so pravilno uganili. Za tem smo vsako pesem skupaj zapeli, seveda ob spremljavi naših muzikantov. To je bilo skupno veselje vseh prisotnih. Prepevali smo ljudske pesmi: Lisi~ka, Na planincah, Bar~ica, Jaz pa pojdem

smejani razšli in odhiteli v igralnico. Tako smo eden drugemu podarili bogato dopoldne veselja, radosti, spoštovanja, spoznavanja, prijaznosti in druga~nosti ter se imeli zelo lepo.

Marta Zalar, Vrtec Cerknica, enota Rakek

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

[port

Notranjsko-kraške novice

Med vsemi je najhitreje 8-kilometrsko progo pretekel Marjan Zupan~i~, na cilj je pritekel v 27 minutah in 25 sekundah. 19 sekund je za njim zaostal Toni Habjan, minuto in sedem sekund pa Denis Guzelj. Med ženskami je bila najhitrejša Kristina Bele (35:15), druga Polona Kopa~ (36:32) in tretja Mateja Sterle (38:31).

Organizator, PGD Unec, je organiziral tudi šesti Maistrov pohod, ki je bil še bolje obiskan kot tek.

Drugi tek ElgoNOVA NTP 2011 bo 17. aprila ob 10. uri, tekli pa bodo na Križno goro. Dolžina proge je dobre 4 kilometre.

Tek za ~lane se za~ne v Ložu na asfaltu in poteka po cesti do naselja Sveta Ana, kjer zavije desno na kolovoz, ki se pne do vrha Križne gore. Cilj je med cerkvijo in zvonikom na samem vrhu gore. Prireditelji sprejemajo tudi prijave pohodnikov, ki se želijo udeležiti te množi~ne prireditve.

PRIJAVE: Prijave bodo zbira-

li od 8. ure do 9.30 pred stavbo Kovinoplastike Lož. Startnina je 10 evrov za teka~e in pohodnike, ki se želijo prijaviti in prejeti simboli~no darilo ter klobaso na vrhu. Za otroke je tek brezpla~en.

START teka na 4,1 km za ~lane je ob 10. uri v Ložu. Teka~i v 4,1 km prete~ejo 300 m višinske razlike.

Teki za osnovnošolce: START vseh treh osnovnošolskih tekov je ob 10.45 hkrati. Organizator bo poskrbel za prevoz otrok do Svete Ane. Zadnji~ bo kombi iz Loža odpeljal ob 9.40.

Od tam se boste s svojim štarterjem odpravili na štart. Kategorija P3/F3 ima štart pri Sveti Ani, kategorija P2/F2 pri kapelici, ki je tik ob progi pri vhodu v gozd, kategorija F1/P1 pa štarta na rav-

 Petra Tr~ek

nici po prvem ostrem ovinku pod vrhom.

Dolžine osnovnošolskih tekov: - 00 m za kat. P1/F1 - 1000 m za kat. P2/F2 - 1 00 m za kat. P3/F3 Tek je v vsakem vremenu, teka~i te~ejo na lastno odgovornost.

Po prihodu zadnjega teka~a bo na vrhu Križne gore pogostitev ter podelitev medalj in pokalov za najhitrejše.

Vse informacije o prireditvi dobite na spodnjih kontaktih: Nejc Kordiš, 040 324 266 in Matej Zakrajšek, 041 985 291 ali na ntp@drustvo-sovica.si el

Zmagovalci po kategorijah: Punce 1: Ema Bebar (OŠ Stari trg); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 2: Sara Zidar (OŠ Nova vas); Fantje 2: Nejc Šraj (OŠ Nova vas); Punce 1: Ema Bebar (OŠ Stari trg); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 3: Teja Jenko (OŠ Ilirska Bistrica); Fantje 3: David Janež (OŠ Stari trg); Moški do 29 let: Sašo Knap (Plesno društvo Kolesar); Moški 30 do 39 let: Toni Habjan; Moški 40 do 49 let: Marjan Zupan~i~ (KGT Papež); Moški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Stari trg); Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Polona Kopa~; Ženske 30 do 39 let: Kristina Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Mateja Strle (ŠD Loška dolina); Ženske nad 50 let: Mojca Lunka (RD Cerknica)

Rok Vesel je namre~ z golim lokom v konkurenci u~encev od 4. do 6. razreda meril natan~neje od vseh sovrstnikov. Državnega prvaka med nelicenciranimi lokostrelci so dobili tudi na pivški šoli, kjer je bil med u~enci od 1. do 3. razreda z golim lokom najboljši Nikola Temkov.

Na prvenstvu so sodelovali tudi u~enci iz nekateri drugih osnovnih šol v regiji, OŠ 8 talcev, OŠ Antona Globo~nika Postojna, OŠ Miroslava Vilharja Postojna, z licenciranimi tekmovalci pa tudi OŠ Tabor Logatec in OŠ Prestranek.

Kot je povedal Edo Mekina, so na rakovški šoli zadovoljni tako z uspehom Vesela kot tudi z uvrstitvami ostalih u~encev. »Letošnja generacija lokostrelcev je res dobra, Rok pa je izjemno talentiran športnik, ~eprav moram priznati, da me je naslov državnega prvaka nekoliko presenetil.« Za lokostrelstvo je med rakovškimi u~enci vedno

Rakovški lokostrelci (z leve spredaj): Dejan Savi~, Primož Mekina, Blaž Vuzem, Nik Isteni~, Žiga Škufca, (zadaj): Tadej Gašparovi~, Nejc Perko, Rok Vesel, Luka Avsec, Matej in Miha Godeša.

Karate klub Postojna drugi najboljši karate klub v Sloveniji leta 2010 Karate zveza je konec marca razglasila in podelila priznanja za Najboljši karate klub v letu 2010. Drugi najboljši slovenski karate klub je Karate klub Postojna, ki si je to odli~je prislužil s tekmovalnimi rezultati svojih ~lanov in zaradi organizacije mednarodnega karate turnirja Postojna Open.

Notranjski gozdarji tekli na Švedskem

11. mednarodni karate turnir Thermana odprto prvenstvo Slovenije

Od 6. do 11. marca so notranjski gozdarji s spremljevalci tekmovali v teku na smu~eh na Švedskem km. Tekmovalci, mlajši od 19 let, so tekmovali samo v smu~arskem teku ravno tako v obeh tehnikah. Notranjske gozdarje so predstavljali: Jure Gornik, Milan Gornik, Gvido Svet, Božidar Vengust, Stanko Turk, Janez Žnidarši~, Hani Ivan~i~ in Franc Leskovec. Tekmovanja se je udeležil tudi Mark Klinar, dijak 3. letnika gozdarstva iz SGLŠ Postojna, in njegov spremljevalec in tekmovalec Franc Ivan~i~.

Mark Klinar je v klasi~ni tehniki osvojil 2. mesto, v prosti tehniki pa 3.

Omeniti velja tudi 6. mesto Jureta Gornika v prosti tehniki in Hani Ivan~i~, ki je v klasi~ni tehniki ravno tako osvojila 6. mesto.

V teku štafet je slovenska ekipa zasedla 9.mesto, za ka-

na regijskem prvenstvu v Postojni. Z Rakeka jih je tam tekmovalo osem in razen enega so vsi dosegli normo za uvrstitev na državno prvenstvo. Naslednjo regijsko tekmo bodo organizirali na Rakeku, 8. maja, ko se bodo u~enci pomerili na zunanjem ve~ zanimanja, letos jih kroigriš~u. Zaradi precejšnjega zažek obiskuje ve~ kot 15. Vadijo nimanja za lokostrelstvo pa na dvakrat na teden, Mekina pa je Rakeku razmišljajo tudi o ustazadovoljen, da imajo na šoli po- novitvi svojega kluba, saj tamsluh za ta šport. Letos so u~enci kajšnji lokostrelci zdaj trenirajo svojo natan~nost preizkusili že pod okriljem postojnskega.

Rakek – Mladi rakovški lokostrelci, ki na tamkajšnji osnovni šoli pridno vadijo pod budnim o~esom Vlade Šivca in Eda Mekine, so s svojim napredkom in rezultati zelo zadovoljni. Po komaj nekajmese~nih treningih v okviru šolske interesne dejavnosti so 6. marca na šolskem dvoranskem državnem prvenstvu v Kamniku med nelicenciranimi tekmovalci dobili državnega prvaka.

Prejeli smo

6. marca so najprej nastopili na legendarnem, najstarejšem, najdaljšem in najbolj množi~nem teku na smu~eh, imenovanem Vasaloppet. Proga tega teka je dolga 90 km in se jo mora prete~i v klasi~ni tehniki. Skandinavci so veliki pristaši klasi~ne tehnike teka na smu~eh. Start teka je bil v kraju Sälen, cilj pa v 90 km oddaljenem kraju Mora.

Startali so ob osmi uri zjutraj pri temperaturi –17 stopinj Celzija, pozneje po šestih in ve~ urah teka pa se je temperatura gibala okrog ni~le.

Od notranjskih gozdarjev so se teka Vasaloppert udeležili: Jure Gornik, Milan Gornik, Gvido Svet, Božidar Vengust, Stanko Turk, Janez Žnidarši~ in Franc Leskovec. Letos se je teka Vasaloppet udeležilo skoraj 15 tiso~ teka~ev na smu~eh iz vsega sveta.

Poleg tekmovanja Vasaloppet so se notranjski gozdarji udeležili tudi 43. evropskega prvenstva gozdarjev v nordijskem smu~anju (EFNS) v Östersundu.

Vsa tekmovanja so potekala v biatlonskem centru Södergren v Östersundu, ki je znan tudi po tekmovanjih za svetovni pokal v biatlonu. V starejših kategorijah (nad 19 let) so tekmovali v teku na smu~eh in streljanju z malokalibrsko puško. V sredo dopoldan so tekmovali v klasi~ni tehniki, popoldan pa v prosti tehniki. Dolžina proge je bila za moške 10 km, za ženske pa 5

petek, 8. april 2011

Dobro merijo v tar~o

Na Uncu 115 teka~ev Unec, . april – Unec je bil prizoriš~e prvega teka letošnjega Notranjskega tekaškega pokala (NTP) ElgoNOVA NTP 2011. Tretjega Maistrovega teka se je udeležilo skupaj 115 teka~ev razli~nih starosti, od 7 do 70 let.

str

FOTO: EDO MEKINA

1

tero je tekmovala tudi Hani Ivan~i~.

Slovenska moška štafeta je zasedla 12. mesto. V ekipi je tekmoval tudi Mark Klinar.

Poleg tekmovanja v teku na smu~eh je bil na EFNS prisoten tudi spremljevalni program.

Izvajale so se strokovne gozdarske ekskurzije in strokovna predavanja iz gozdarske stroke.

Predstavljeni so bili raziskovalni projekti na temo gozd in klima, regijski projekt o losih in medvedu. Gozdarske strokovne ekskurzije so imele poudarek na gospodarjenju z gozdovi in varstvu narave v pokrajini Jämtland. Tako Vasaloppet kot EFNS na Švedskem sta bila za notranjske gozdarje posebno doživetje. Danimir Mazi

K a r a t e k l u b P o s t o j n a

Laško, 1 ., 1 . marec – V organizaciji Karate zveze Slovenije je potekalo dvodnevno odprto prvenstvo Slovenije 2011. Z nekaj dobrimi rezultati so se dokazali tudi ~lani Karate kluba Postojna. Prvi dan prvenstva so osvojili dve medalji, zlato in bronasto. V borbah med deklicami 10, 11 let nad 35 kg si je Nala Jurca priborila prvo mesto, Zala Kuštrin pa med deklicami 12, 13 let do 45 kg tretje mesto. Drugi dan je v katah med ~lanicami -Dulija Popovi} osvojila srebrno odli~je.

5. mednarodni karate turnir CRO CUP

Nedeliš}e, 19. marec – V tem hrvaškem mestecu je potekal šesti turnir v karateju. Slovenijo je zastopalo sedem ~lanov Karate kluba Postojna in trije med njimi so se domov vrnili z odli~ji. Najboljše sta se odrezali Sara Lišinovi}, ki je v kategoriji kat med mlajšimi deklicami osvojila zlato medaljo, in Zala Kuštrin, ki je bila v borbah med mlajšimi kadetinjami do 40 kg najboljša, prva. Kuštrinova se je dobro odrezala tudi v katah med mlajšimi kadetinjami, saj je bila tretja. S srebrno medaljo v katah mlajše deklice se je v Postojno vrnila tudi Nuša Habjan. S petim mestom sta rezultate Postojn~anov zaokrožila Marko Panteli}, in Vine Pirih oba v katah med de~ki.

1. pokalna tekma Karate zveze Slovenije v karateju in razglasitev najboljših slovenskih karate klubov v letu 2010

Sežana, . marec – Karate zveza Slovenije je v sodelovanju s tehni~nim organizatorjem Karate klubom Samurai Sežana organizirala 1. pokalno tekmo v karateju v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Najboljši tekmovalni rezultat so prikazali ~lani Karate kluba Postojna, ki so po osvojenih medaljah osvojili prvo mesto med vsemi, in sicer so si z odli~nimi prikazi znanja karateja priborili devet prvih mest ter dve drugi in dve tretji mesti. Zlata odli~ja so v katah posamezno osvojili: Sara Lišinovi} med mal~icami, Timon Jurca med starejšimi de~ki, Zala Kuštrin med starejšimi deklicami, Tina Stegel med kadetinjami. V katah ekipno si je prvo mesto priborila ekipa starejših de~kov (Timon Jurca, Svit Pavši~, Marko Panteli}).

Izjemno dobro so se odrezali tudi v borbah, saj so v tej disciplini osvojili kar štiri zlata odli~ja in sicer: Nala Jurca med mlajšimi deklicami do 40 kg, Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 45 kg, Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg in Alen Nuhanovi} med kadeti nad 70 kg. V katah se je tik pod vrhom ustavilo Marku Panteli}u, ki je v konkurenci enaintridesetih mlajših de~kov osvojil drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Drugo mesto si je v kategoriji borbe mlajši de~ki nad 45 kg priboril Svit Pavši~.

Tretje mesto in bronasto odli~je si je v katah ekipno med mlajšimi deklicami priborila ekipa, ki so jo sestavljale Nala Jurca, Kristina Bajc in Lara Likar Knavs. S tretjim mestom v borbah med mlajšimi de~ki do 40 kg se je dobro odrezal tudi Urban Kobal.

8. mednarodni turnir v karateju pokal TAD

Del slovenske gozdarske ekipe na EFNS 201.

Reka, . april – V nedeljo je potekal 8. mednarodni turnir v karateju. Turnirja so se udeležili tudi ~lani Karate kluba Postojna in skupno osvojili štiri medalje. Najbolje se je v kategoriji borbe deklice nad 40 kg odrezala Nala Jurca, saj si je z odli~no finalno borbo priborila prvo mesto. Dve tretji mesti in s tem bronasti odli~ji je z dobrim prikazom kat v kategoriji kadeti 14, 15 let in v borbah mlajši kadeti do 36 kg osvojil Timon Jurca. Prav tako tretji je bil v kategoriji kate de~ki 10, 11 let Marko Panteli}.

Sabina Ilerši~ Kovšca

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

str 17

17

Športne vesti Postojna, 12. marec – V 24. krogu 1B slovenske košarkarske lige so postojnski košarkarji gostili ekipo Šen~ urja CP Kranj, drugouvrš~ eno ekipo lige. Gostje so bili prepri~ ljivo boljši in zmagali z rezultatom 69 : 50. Najve~ to~ k za doma~ o ekipo je dal Klemen Pani~ , 16. V 25 krogu pa so v Postojno prišli igralci Sežanskega Kraškega zidarja. ^eprav je kar pet igralcev Postojne doseglo deset ali ve~ to~ k, pa to ni bilo dovolj za zmago, le te so se namre~ veselili gostje, razlika pa je bila minimalna, eno to~ ko. Pred zadnjim krogom so Postojn~ ani na devetem mestu. el

FOTO: VALT E R L E B AN

Logatec, 22. marec – V regijski kadetski namiznoteniški ligi je bilo odigranih pet krogov, logaški kadeti (Deni Kožul, Miha Petrovec, Žan Dobrovoljc) in kadetinje (Tjaša Mihevc, Julija Kele~ evi~ , Kaja Okorn) pa so trenutno na vrhu razpredelnice. Do konca tekmovanja, ki je mladim igralcem namenjeno predvsem za utrjevanje pridobljenega znanja in pridobivanje prepotrebnih tekmovalnih izkušenj, so še štirje krogi. el

Pivške mladinke ~ etrte v Sloveniji Pivka, 28. marec – Košarkarski klub Pivka je organiziral finale državnega košarkarskega prvenstva za mladinke, na katerega so se uvrstile ekipe ŽŽK Grosuplje, ŽKK Celje, KD Ježica iz Ljubljane in doma~ ega kluba KK Pivka (na sliki). V petek, 25. marca, sta se na prvi tekmi pomerili ekipi Celja in Grosuplja. Celjanke, za katere igra ve~ ina najboljših slovenskih reprezentantk, so prepri~ ljivo premagale nasprotnice z rezultatom 96 : 47. Na drugi tekmi sta se za uvrstitev v finale potegovali Ježica in doma~ a Pivka. Kljub bu~ ni podpori gledalcev in borbenosti Piv~ ank je zmaga pripadla izkušeni ekipi Ježice z rezultatom 73 : 54. V nedeljo sta nato sledili še tekmi za 3. in 1. mesto. Pivka je doživela poraz proti Grosuplju, v velikem finalu pa so Celjanke ve~ kot prepri~ ljivo s 83 : 60 ukanile Ježico in vknjižile ~ etrti zaporedni naslov državnih prvakinj. Najkoristnejša igralka turnirja je postala Ana Tur~ inovi} (Celje), ki je pobrala tudi lovoriko naj strelke. Doma~ inka Tina Jakovina, ki jo z reprezentanco kmalu ~ aka nastop na SP v ^ilu, je bila uvrš~ ena v najboljšo postavo turnirja. mp

Lonato (Italija), 27. marec – Druga dirka italijanskega tekmovanja championkart v kartingu je bila v Lonatu. ^eprav je Matevž ^uden na tej progi nastopil prvi~ , pa je že v kvalifikacijah dosegel osmi ~ as. Dobro štartno pozicijo je v prvi vožnji dobro izkoristil, hitro pridobil dve mesti, kasneje pa popustil in po tesnem boju za sedmim mestom zaostal za eno stotinko. V drugi vožnji je bil ve~ ji del dirke osmi, nekaj krogov pred ciljem pa napredoval na sedmo mesto, na katerem je dirko tudi zaklju~ il. el

FOTO: FANI ZRIMŠEK

Turisti~ no društvo Menišija, ki vklju~ uje Cerknico in okoliške vasi, skrbi tudi za rekreacijo. Organizirano poteka že ~ etrto leto vsak torek in ~ etrtek, od 19. do 20. ure, v telovadnici osnovne šole v Begunjah. Rekreacijo vodi nekdanja ustanoviteljica in predsednica Rekreacijskega društva Cerknica Fani Zrimšek.

Rekreacija je namenjena vsem starostnim skupinam, tako moškim kot ženskam.

Udeleženci, ve~ inoma krajani, vadijo ob glasbi, da je gibanje prijetnejše. Telovadijo za hrbtenico, razgibavajo sklepe, se raztegujejo, delajo vaje za trebuh, noge, zadnjico ter za vsestransko dobro po~ utje. »Spodbudne rezultate za naše telo in dušo dosežemo tudi z u~ inkovito po~ asno vadbo. Skupina nas vabi, da lažje premagujemo morebitni odpor do vadbe, in vsakemu pomaga, da veliko naredi predvsem zase in za svoje zdravje,« so navdušene udeleženke. b~

Sežana, 26. marec – V Sežani je potekala prve pokalna tekma za pokal Slovenije, na tekmovanju pa je tekmovalo 350 tekmovalcev iz 40 klubov, med njimi tudi tekmovalci Karate kluba Mawashi iz Postojne. Z zlato medaljo se je s tekmovanja vrnil Marko Magajna, ki je zmagal v kategoriji mlajši de~ ki borbe do 35 kg. V kategoriji borbe kadetinje nad 54 kg je Žana Magajna osvojila tretje mesto. Tjaša Bertoncelj je osvojila prvi mesti v kategorijah kate mladinke in borbe mladinke do 53 kg, Nejc Bertoncelj pa je zmagal v kategoriji borbe kadeti do 57 kg. Na tekmovanju je potekala tudi podelitev za karateista leta 2010, kjer je Tjaša Bertoncelj prejela priznanje za osvojeno prvo mesto v skupnem seštevku v kategoriji mladinke. el

Cerkno, 27. marec – Na smu~ arskem centru Cerkno je bilo državno prvenstvo v karvingu, na katerem so se dobro odrezali Notranjski karverji.

Predvsem Toni Lipovac in Špela Turk se iz Cerkna v Stari trg pri Ložu vra~ ata zelo vesela, oba sta namre~ osvojila tretje mesto.

Tekmovanja so se udeležili tudi ~ lani SK Pivka in SK Kovinoplastike iz Loža in v konkurenci ekip, kjer so že od prvega državnega prvenstva dalje nepremagljivi ~ lani SK Idrija, osvojili drugo in tretje mesto. el

Vrtojba, 27. marec – Zadnjo mar~ evsko nedeljo so se motokrosisti zbrali na prvi dirki pokala Slovenije. Na dirki v Vrtojbi so se med 150 nastopajo~ imi dobro odrezali tudi motokrosisti iz Notranjske. Staša Braniselj (MSK Notranjska) je bila v kategoriji do 65 kubikov šesta, njen brat Anej pa v razredu MX 85 tretji. V razredu 125 R1 je Miha Urbas osvojil šesto mesto, v razredu MX Open R1 pa Theo Urbas (oba AMD Slovenske Konjice) peto. Po prvi vožnji mu je kazalo še bolje, bil je namre~ tretji. Med veterani razreda 1 (40 do 50 let) je bil Zlatko Vaupoti~ (MK Notranjska) ~ etrti. el

Prilipe, 3. april – Prva dirka državnega prvenstva v motokrosu je bila že tradicionalno na Prilipah pri Brežicah. Sezono je zelo dobro za~ el Anej Braniselj (MSK Notranjska), obe vožnji razreda do 85 kubikov je kon~ al na drugem mestu in tako osvojil skupno drugo mesto. Na stopni~ ke za zmagovalce se je uspel uvrstiti tudi Theo Urbas (AMD Slovenske Konjice), ki je bil tretji v najmo~ nejšem razredu MX Open. Obe vožnji je sicer kon~ al kot ~ etrti. Njegov brat Miha je bil v razredu do 125 kubikov osmi, Zlatko Vaupoti~ (MK Notranjska) pa med veterani prav tako osmi. el

Usodna nesre~ a pri Hotedršici Hotedršica, 25. marec – Malo po dvanajsti uri je na polje pri Hotedršici strmoglavil motorni zmaj, pri tem pa se je pilot tako hudo poškodoval, da je kljub zdravstveni pomo~ i umrl na kraju nesre~ e. Po poro~ anju o~ ividcev dogodka, naj bi imel zmajar v zraku težave z delom krila, svoje pa je dodal še veter, zaradi ~ esar je zmajarja v zraku nekajkrat zavrtelo, nakar je strmoglavil. el

Javorniška planina, 27. marec – Rok Tršan (TSK Valkarton Logatec) je osvojil naslov državnega prvaka v smu~ arskih tekih, in sicer v maratonu na 30 km.

Najhitrejši je bil tako v absolutni kot tudi mladinski konkurenci.

Na zmagovalnih stopni~ kah mu je družbo delal klubski sotekmovalec Boštjan Klavžar, osvojil je drugo mesto, na ~ etrtem mestu pa je tekmovanje zaklju~ il Matjaž Gorjanc, slednji je bil med mladinci drugi. Med mladinkami je naslov prvakinje osvojila Eva sever Rus. Mesta med deseterico so v mlajših kategorijah, kjer so tekli na 20 km, osvojili še: mlajši mladinci – Miha Šimenc 1., Lovro Malnar 4., Matic Slabe 5., Matej Košir 7. Starejše mladinke: Špela Molk 5., Lara Bogataj 10. V tekmovanju za pokal Geoplin je bila med starejšimi deklicami Klara Lekše prva, med starejšimi de~ ki pa Tim Slabe 5. Med mlajšimi de~ ki je bil Žiga Igli~ ar 1., Marko Rupnik pa 4. Dan prej je potekalo še državno prvenstvo štafet. Mlajši mladinci v postavi Lovro Malnar, Matic Slabe in Miha Šimenc so osvojili prvo mesto. V ženski absolutni kategoriji so bile Špela Molk, Eva Sever Rus in Klara Lekše tretje, med mlajšimi mladinkami Lara Bogataj, Maša Doles in Katarina Igli~ ar pete, na stopni~ ke pa sta se uvrstili še dve moški štafeti. V moški absolutni kategoriji so bili Matjaž Gorjanc, Boštjan Klavžar in Rok Tršan drugi, prav tako drugo mesto pa so med starejšimi mladinci osvojili tudi Patrick Rupnik, Matej Košir in Rožle Jereb.

el Logatec, 4. april – Tekmovalci TSK Valkarton Logatec so uspešno zaklju~ ili nastope v Geoplin pokalu Slovenije in osvojili kar nekaj odli~ ij. Eva Sever Rus je bila tako prva v ženski konkurenci, povsem pa so logaški teka~ i zaznamovali kategorijo mlajših mladincev, osvojili so prva tri mesta. Zmagovalec je Miha Šimenc pred Lovrom Malnarjem, na tretjem mestu pa je sezono zaklju~ il Matic Slabe. Med mlajšimi de~ ki je prvo mesto osvojil Žiga Igli~ ar, Matjaž Gorjanc pa je bil med juniorji drugi. V konkurenci klubov je TSK Valkarton Logatec osvojil tretje mesto. el

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

1

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

Pika na i za u~itelje

str

petek, 8. april 2011

 Veronika Rupnik

Laura Novak, vzgojiteljica, ki je z inovacijo podaljšano bivanje spremenila v kakovostno, zabavno, pou~no in vzgojno druženje, za u~itelje pa napisala priro~nik Pika na i Lauri Novak, vzgojiteljici v programu podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, je že od malih nog pri srcu Pika Nogavi~ka. S pomo~jo knjižne junakinje je našla tudi odgovor na izziv, kako ~im bolje oblikovati svoje delo, svoja spoznanja pa strnila tudi v priro~niku za u~itelje v oddelkih podaljšanega bivanja prvega triletja, ki naj bi izšel prihodnje leto. Poglavje iz Pike je izto~nica za pogovor in razli~ne igre istovetenja, ki jih soustvarjajo otroci, in so lahko gibalne, miselne, glasbene, likovne, ustvarjalne, pou~ne, vzgojne.

Za inovacijo je kot edina predstavnica javnega sektorja lani prejela tudi priznanje postojnske obmo~ne gospodarske zbornice.

dela. Upam, da bo priro~nik, ki omogo~a na~rtovano uporabo leposlovnega besedila ob izvajanju razli~nih dejavnosti skozi celo šolsko leto, dobro sprejet.

Morda bo koristil zgolj za idejo kreativnim u~iteljem v oddelkih podaljšanega bivanja pri iskanju lastnih rešitev.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Otroci se v podaljšanem bivanju z vami in Piko Nogavi~ ko družijo že ~ etrto leto. Kakšni so vtisi, odzivi?

Pravzaprav beremo Piko že deveto leto, ~ etrto leto pa te~ e, odkar sem se Pike lotila bolj na~ rtovano in danes je z nami ves ~ as. Vesela sem, ker k meni že prihajajo generacije otrok, ki so od svojih bratcev, sestric slišali, da je v prvem razredu podaljšanega bivanja lepo in zabavno, ker beremo o Piki, se pogovarjamo o njenih dogodivš~ inah, si izmišljujemo igre po njenem vzoru in na veliko ustvarjamo.

Kako inovativni so po vaši oceni u~itelji? Ste vi bolj izjema kot pravilo?

Kolikor poznam u~itelje, vem, da dajo vse od sebe, da bi njihovo delo potekalo gladko in jim ni vseeno, ko se kaj zalomi. Jim pa svetujem, da ~eravno nismo vsi enako zagnani in kreativni, naj se s problemom soo~ijo, ga sprejmejo kot izziv, ki jih bo skozi iskanje rešitve popeljal do prave inovacije. Malce za hec bom rekla: Šele ko se nekaj ~asa dobro sekiraš in nerviraš, lahko dobro inoviraš. Enako kot v življenju, kajne?

Vaša šola inovativnosti vsekakor ne zavira. Kakšna je podpora ravnateljice in kolektiva pri vašem delu?

V kolektivu vlada pozitivna klima. Poslušamo se, si pomaga»Pustila sem se prepri~ati, da me prijavijo na razpis za inovatorje, ~eš, da je prav, da se pokaže, da tudi šolstvo mo, svetujemo, se spodbujainovira, da bi tako spodbudili tudi druge šole, zdravstvo …,« pravi Laura Novak. mo, nikoli pa ne spodbijamo Kako se vam je porodila ideja volje posameznikov, ki bi hoteli za projekt?

Klju~ no je bilo reševanje projih ponuja Pikino poglavje, so in se poskušali ravnati po njih.

Vaš projekt je strokovno ocenil kaj izboljšati na svoj na~in, potivacija otrok. Ob vseh ostalih sebno, ~e je ideja res dobra in blema, pred katerim sem se se ob upoštevanju tudi mojih Pika vsakemu otroku omogo~ a, tudi Zavod RS za šolstvo. dejavnostih sem želela otrouresni~ljiva. Takšne podpremo znašla, ko sem kot vzgojiteljica kom brati tudi leposlovno bepredlogov spremenile v naše da najde nekaj zase.

Inovacijski projekt z naslovom in pogosto tudi sami sodelujeiz vrtca prišla v oddelek podalj- sedilo. Da ne bi brala besediPikine igre.

Kaj naj izmislim si? Kaj bomo mo pri dosegu cilja. Ravnateljišanega bivanja na osnovni šoli. la, kakršna berejo pri rednem Je otroke sicer težko delali? je bil prijavljen preca nam vedno stoji ob strani in Izkazalo se je namre~ , da se Kaj otroci skoznje pridobijo? motivirati? ko šole. Komisija pri Zavodu pouku, sem se odlo~ ila za prav zaradi takšnih odnosov na bom zaradi slabe koncentracije knjigo, primerno starosti otrok, U~ ijo se tudi vrednot, ali ne?

Po zaklju~ ku rednega šolskeRS za šolstvo je ugotovila, da utrujenih otrok morala zelo po- ki omogo~ a branje v nadaljePridobivajo številna znanja in ga pouka so že utrujeni. Ker je projekt dosega ~etrto raven ra- šoli sem tudi sama uspela. truditi. Zaradi majhnega izbora spretnosti ter razvijajo dobre njihova motivacija nizka, na~ in zvoja novosti (najvišja je peta vanju. Otrokom sem ponudipriro~ nikov za delo v podaljmedsebojne odnose. Ob Piki dela v oddelku podaljšanega raven), kar pomeni odkritje no- Je javni sektor po vašem mnela Heidi, Ostržka, a nobeno nju sicer dovolj odprt za inošanem bivanju sem se znašla razvijajo tudi domišljijo, izvirbivanja pa prepuš~ en presovega vzgojno-izobraževalnega leto ni minilo brez pisateljice vacije? pred novim izzivom. Tako se je Astrid Lindgren in njene Pike nost, odkrivajo lastne talente, ji pedagoga, je v~ asih že prava elementa ali oblikovanje nove za~ elo iskanje rde~ e niti, katere Nogavi~ ke, ki je tudi edina nav- krepijo si samozavest, pridobiumetnost motivirati otroke za celote s kombinacijo že znanih Mislim, da je še vedno razširjeno (sedaj vem, da zmotno) razprodukt je moja avtorska knjiga, duševala tako de~ ke kot dekli- vajo na samopodobi in prijatelj- ustvarjalno in kakovostno preži- didakti~nih elementov. mišljanje, da so inovacije bolj priro~ nik za u~ itelje v oddelkih ce. Z besedilom sem pri otrocih stvih. Pika nas z zgledom u~ i o vljanje prostega ~ asa. S ponustvar tehnike in s tem gospopodaljšanega bivanja prvega vzbudila visoko motiviranost za prijateljstvu, ljubezni, druga~ no- jeno možnostjo soustvarjanja Napisali ste tudi priro~nik. Je darstva. No ja, morda pa sem triletja, kakršnega sem sama na poslušanje brane vsebine ob sti, zaupanju, o razumevanju, programa dela pa otroci preže izšel v knjižni obliki? za~ etku zelo pogrešala. barvanju ali risanju, kmalu pa o velikih in malih še kako povzemajo del odgovornosti za Priro~nik je uvrš~en v založniški kot bronasta inovatorka, edina sem opazila, da Pika vpliva tudi membnih stvareh za življenje. naloge oziroma igre. Od tu tudi program založbe Zavoda RS za iz javnega sektorja med gospodarstveniki, le spodbudila šolZakaj ste za rde~ o nit izbrali na spontano igro otrok. OtroV njenih dogodivš~ inah vedno moja ugotovitev, da soustvaršolstvo za leto 2011. Prvi poravno Piko Nogavi~ ko? kom sem ponudila soustvarjanajdemo tudi moralne nauke, ki janje otrokom spodbuja lastno govori že te~ejo, vendar pa me nike in zdravstvene delavce k Moj osnovni namen je bila mo- nje programa. Ideje za igro, kot si jih bomo vtisnili v svoja srca motivacijo. do izdaje knjige ~aka še veliko razmišljanju …

Evropska sredstva za štipendije RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je na svoji spletni strani objavila Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto 2011/2012 in vklju~itev v enotno regijsko štipendijsko shemo notranjsko-kraške regije. Štipendijska shema notranjskokraške regije se izvaja od leta 2004. Od prvotnih 7 delodajalcev, ki so podelili 16 štipendij, je v tem šolskem oziroma študijskem letu v štipendijsko shemo vklju~enih 32 delodajalcev, štipendirajo pa 171 dijakov in študentov. Med štipendisti prevladujejo strojni in lesarski profili.

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. kot nosilka regijske štipendijske sheme, bo preko poziva za delodajalce zbrala potrebe

delodajalcev po štipendiranju za naslednje šolsko oziroma študijsko leto. Na javni poziv se lahko prijavijo razli~ni delodajalci, zasebne pravne in fizi~ne osebe ter neposredni uporabniki državnega ali lokalnega prora~una s sedežem v ob~inah Bloke, Cerknica, Loška dolina, Logatec, Pivka in Postojna. Roka za prijavo sta dva – 20. maj in 19. avgust 2011. Na podlagi zbranih potreb bo v septembru objavljen razpis za štipendiste.

Delodajalci pla~ajo le polovico odobrene štipendije, saj je druga polovica sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada. Poleg tega pa si zagotovijo kadre, ki jih bodo potrebovali pri svojem na-

daljnjem poslovanju. Predvsem je to pomembno za deficitarne poklice oziroma kadre, ki jih na trgu primanjkuje. Uskladiti razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je namre~ eden od ciljev štipendijske sheme. Vklju~itev v štipendijsko shemo je ugodna tudi za štipendiste. Povpre~na mese~na štipendija v tem letu je 232 evrov za dijake in 345 evrov za študente. Obveznost zaposlitve pri delodajalcu po zaklju~ku prejemanja štipendije pa jim omogo~a zaposlitev v doma~em kraju oziroma regiji, kar je tudi eden pomembnejših ciljev štipendijske sheme.

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Zdenka Žakel

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  7  8. april 2011 

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

Notranjsko-kraĹĄke Notranjsko-kraĹĄke novice novice petek, 12.petek, marec8.2010 april 2011

 

str

19

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiĹĄe ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraĹĄkih novic.

Na podlagi 20. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Cerknica (Ur. l. RS, ĹĄt. 33/2005) in 8. ~lena Poslovnika o delu komisije za priznanja ob~ine Cerknica objavljamo

JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Ob~ine Cerknica 1. PODELJUJEJO SE NASLEDNJE VRSTE PRIZNANJ OB^INE CERKNICA - Priznanja naziv ~astni ob~an/ob~anka - Priznanja 12. junij ob~ine Cerknica - Priznanja zlati taborski znak - Priznanja srebrni taborski znak - Priznanja bronasti taborski znak . KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ NAZIV ^ASTNI OB^AN/OB^ANKA Naziv ~astni ob~an/ob~anka se podeli ob~anom/ ob~ankam in drugim drĹžavljanom/drĹžavljankam Republike Slovenije, kakor tudi drĹžavljanom/drĹžavljankam tujih drĹžav, ki imajo posebne zasluge za napredek in razvoj ob~ine Cerknica ter so dosegli druge izjemne doseĹžke pomembne za ob~ino Cerknica.

PRIZNAJE 12. JUNIJ OB^INE CERKNICA Priznanje ob~ine Cerknica se podeli posameznikom/posameznicam, skupinam posameznikov/ posameznic, druĹĄtvom ter druĹžbenim organizacijam, javnim zavodom in gospodarskim druĹžbam za Ĺživljenjsko delo oziroma za izjemne uspehe in dolgoletno delo in aktivnostih na posameznih podro~jih Ĺživljenja in delovanja pomembnih za razvoj ob~ine Cerknica.

ZLATO TABORSKO PRIZNANJE Zlato taborsko priznanje se podeljuje posameznikom/posameznicam, skupinam posameznikov/posameznic, druĹĄtvom in druĹžbenim organizacijam, javnim zavodom in gospodarskim druĹžbam za dolgoletno uspeĹĄno delo in pomemben prispevek k razvoju ob~ine Cerknica.

SREBRNO TABORSKO PRIZNANJE Srebrno taborsko priznanje se podeljuje za izjemne uspehe in doseĹžke, pomembne za razvoj ob~ine, doseĹžene v zadnjem oziroma krajĹĄem obdobju pred podelitvijo priznanja, posameznikom/posameznicam, druĹĄtvom in druĹžbenim organizacijam, skupinam posameznikov/posameznic, javnim zavodom in gospodarskim druĹžbam.

BRONASTO TABORSKO PRIZNANJE

Bronasto taborsko priznanje se podeljuje posameznikom/posameznicam, druĹĄtvom in druĹžbenim organizacijam, skupinam posameznikov/ posameznic, javnim zavodom in gospodarskim druĹžbam za uspehe in doseĹžke, pomembne za ob~ino Cerknica, doseĹžene v zadnjem oziroma krajĹĄem obdobju pred podelitvijo priznanja ali za izjemne enkratne doseĹžke.

Komisija za priznanja Ob~ine Cerknica lahko letno podeli najve~: - 1 priznanje naziv ~astni ob~an/ob~anka - 1 priznanje 12. junij ob~ine Cerknica - 1 priznanje zlati taborski znak - 2 priznanji srebrni taborski znak - 3 priznanja bronasti taborski znak Izjemoma lahko podeli ve~ priznanj v primeru jubilejnih obletnic posameznih pravnih oseb ali v primeru doseĹžkov, ki so vezani neposredno na projekte, ki jih je vodila ob~ina sama. Poleg predlaganih kandidatov na podlagi javnega razpisa na sami seji komisije lahko poda dodatne predloge Ĺžupan. . PREDLAGATELJI PRIZNANJ Pobudo za podelitev priznanj lahko podajo ob~ina, podjetja in gospodarske druĹžbe, druĹĄtva in druĹžbene organizacije, politi~ne stranke ter druge osebe javnega in zasebnega prava.

V imenu ob~ine lahko oblikuje posamezne predloge tudi komisija. . VSEBINA IN ROK ZA PREDLOŽITEV POBUDE Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati poleg natan~nih podatkov o kandidatu/kandidatki tudi ustrezno obrazloŞitev ter navedbo, za katero priznanje kandidira. (Pobuda je lahko podana na obrazcu Predlog za priznanje Ob~ine Cerknica.)

Vabimo vas, da predloge oblikujete in jih do ponedeljka, 9. maja 011, poĹĄljete na naslov: OB^INA CERKNICA, Komisija za priznanja Ob~ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom ÂťJavni razpis za podelitev priznanj ob~ine Cerknica 2011ÂŤ. Komisija za priznanja Ob~ine Cerknica, predsednik Marko KRANC

" & " # # "# & #$ & # "# ! # " & " ! & # &$ ! ' % ! ' % " ! &% &

% ! " "# $ %!% $ # %" "# % ! $"# # % $ % # % ! ! ! ' # " "

!" !" & ! " ! ) #

)

# ! !! * %&!( % $ ## !& ! ! % #

% ''' ## #

5 % popust za naroÄ?ila v aprilu!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Ravnanje s komunalnimi odpadki Javno komunalno podjetje Cerknica d.o.o. je naberejo, nemalokdaj sežgejo izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi kar na vrtu. Ob~ane bi radi opoodpadki v ob~inah Cerknica, Loška dolina in Bloke. zorili, da je kurjenje odpadkov prepovedano in kaznivo, saj se Akcija zbiranja kosovnih odpad- pri tem v zrak sproš~ajo nevarni kov se bo tudi v letu 2011 izva- plini, prav tako je dim mote~ za jala na osnovi prijav ob~anov. okolico.

Bon za enkratni brezpla~ni Ob~ani imajo možnost odvoz kosovnih odpadkov so brezpla~ne oddaje lo~eno zbraob~ani prejeli skupaj z razpore- nih frakcij v zbirnih centrih v dom odvozov odpadkov v letu Cerknici in Loški dolini. V zbirni 2011 ter novoletno voš~ilnico. center lahko pripeljejo: papir in V mesecu januarju in februpapirno embalažo, plasti~no in arju smo nadaljevali z oprekovinsko embalažo, steklo in mo gospodinjstev z zabojniki z stekleno embalažo, tekstil, stirorumenim pokrovom za lo~eno por, belo tehniko (pralni, pomizbiranje embalaže od vrat do valni stroji, štedilniki …), hladilno vrat velikosti 240 l. Uporabnitehniko (hladilniki, zamrzovalke, ki niso zadovoljni z velikoniki, klima naprave …), odpadni stjo zabojnika z rumenim poles, oblazinjeno pohištvo, male krovom velikosti 120 l ali 240 gospodinjske aparate (sesall, prosimo, da nas obvestite o ci, radio sprejemniki, mikserji želeni menjavi na telefonsko št. …), ekrane, monitorje, ra~unalni01/709 79 29. ke, zeleni odrez, gume, nevarne Nekateri ob~ani želijo imeodpadke (baterije, akumulatorji, ti lasten zabojnik za embalažo, zdravila, kozmetika, spreji, kmevendar žal ta opcija ni možna, tijska apoteka, barve, laki, presaj morajo biti zabojniki skladno mazi …). Prevzem azbestne kritiz veljavno ob~insko zakonodane se pla~a po ceniku. jo last izvajalca javne službe.

JP Komunala Cerknica d.o.o.

Ob~ane obveš~amo, da bomo je dolžna vodili evidenco dovomešano embalažo pobirali zov v zbirni center, zato ob~ane izklju~no v rumenih vre~ah in prosimo, da zaposlenemu dezabojnikih z rumenim pokrolavcu pred vstopom v ZC povom, ki smo vam jih dostavisredujejo naslednje podatli ter imajo znak JP Komunala ke: ime in priimek ter naslov.

Cerknica d.o.o.

Zaposleni delavec na zbirnem Na terenu opažamo, da zacentru bo v evidenco zavedel bojniki pogosto niso ustrezno še datum ter vizualno ocenil pripravljeni na odvoz. Ob~ane vrsto ter koli~ino pripeljanih odbi radi opomnili, da je potrebpadkov. V evidenco individualno zabojnike pripraviti v oddanih dovozov se bo vpisal daljenosti maksimalno m od tum, ime in priimek, naslov, mesta ustavljanja smetarskega naziv odpadkov ter ocenjena vozila brez vmesnih robnikov in stopnic.

V prihajajo~ih mesecih se ob~ani lotijo spomladnega ~iš~enja hiše, stanovanja ter okolice. Odpadke, ki jih pri tem

Urnik zbirnega centra v Cerknici: Zbirni center Cerknica: ponedeljek: zaprto od torka do petka: v poletnem ~asu od 12. do 18. ure v zimskem ~asu od 11. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure Zbirni center Stari trg pri Ložu: torek: od 8. do 14. ure ~etrtek: v poletnem ~asu od 12. do 18. ure v zimskem ~asu od 11. do 17. ure koli~ina pripeljanih odpadkov.

Po pregledu odpadkov bo stranka, ki bo pripeljala odpadke, usmerjena k ustreznemu kontejnerju za odložitev odpadkov.

V prihodnjih dneh bomo za~eli z nadzorom vsebine zabojnikov pri ob~anih, kjer bomo ljudi opozarjali na nepravilnosti pri lo~evanju odpadkov, tako jim bomo osebno in telefonsko še bolj na voljo v zvezi z njihovimi vprašanji glede lo~evanja odpadkov.

JP Komunala Cerknica d.o.o.

Notranjsko-kraške novice

str 0

petek, 8. april 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Ob~inski praznik 12. junij Vabilo za sodelovanje Ob~ina Cerknica bo ob ob~inskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu ob~inskega praznika v mesecu juniju 2011.

Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajo~ih prireditev ob ob~inskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 29. aprila 2011 posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju 2011, na Ob~ino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01-70-90-610, fax: 01-70-90-633, elektronski naslov: irena.zalar@cerknica.si. Ob~ina Cerknica, župan Marko Rupar

Glasbena šola Frana Gerbi~a Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu 011: Glasbena matineja za predšolske otroke 14. aprila ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica in koncert u~encev glasbene šole ob dnevu šole 14. aprila ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Frana Gerbi~a Cerknica Vljudno vabljeni!

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

BRALNICA BRATOV GRIMM petek, 15. april 2011, od 17 00 do 18 00 Pravljice Jacoba in Wilhelma Grimma bosta prebirali knjižničarki Anita in Vesna.

Vabljeni vsi, otroci in starši!

Na bralnico se vam ni potrebno prijaviti, saj lahko v pravljično sobico vstopite kadarkoli in prisluhnete.

Bralnica je primerna za otroke nad 4 leta.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si

RNI

DO

M

C

E

TU

A

Iz ob~inske hiše

KUL

0

R K NIC

program prireditev

APRIL 2011

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Sobota, 9. april, ob 20.00

VSTOPNINA: 5 - 7 €

komedija NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI Avtor: Dario Fo Nastopa: Kulturno društvo Menišija; Režija: Dunja Podlesnik Igralci: LUKA PETRIČ - tat ,HELENA OBREZA - tatova žena, MARJAN OBREZA - moški , ANA PRIMOŽIČ - ženska , KLARA KLANČAR - Anna , RADO KATERN - Antonio , MATEJ OBREZA drugi tat; Šepetalka: METKA PRIMOŽIČ; Scena: KD Menišija; Pomoč pri sceni: FRANC OBREZA, MOJCA PETRIČ , TINA KNAP Moški si je svoje zakonsko življenje zaželel malo popestriti z ljubico. Nekega večera, ko žene ni bilo doma, pripelje ljubico domov, kjer naj bi se malo pozabavala. Vendar ju v stanovanju pričaka tat, kateri s svojo temperamentno ženo nehote pripelje v stanovanje še več nepovabljenih gostov.

cetrtek, 14. april, ob 10.00

V DEŽELI TUMBA TUMBA Glasbena matineja za predšolske otroke; Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

VSTOP PROST! glasbena prireditev

»pridite in pokukajte v skrivnostno deželo še vi«…

Sobota, 16. april, ob 11.00

VSTOPNINA: 5 - 6 €

za otroke MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Lutkovna predstava Zgodba: ELA PEROCI; Priredba besedila in režija: FRU-FRU Oblikovanje lutk in scene:MARINA HROVATIN; Izdelava marionet: IVICA BILEK; Glasba, izdelava lutk in scene: MARJAN KUNAVER; Nastopata: IRENA RAJH, MARJAN KUNAVER Predstava temelji na šarmu otroške risbe, njeni lahkotnosti in sproščujoči igrivosti. Poetična zgodba o deklici, ki išče svojo izgubljeno žogo, tako dobi ustrezen okvir. Za predstavo pa je odločilen domišljijski zagon, ki iz tega izhaja. Da je otroška risba izbran temelj, se izkaže že ob preprostem prehajanju iz dvodimenzionalnega v tridimenzionalno, še bolj pa v njunem medsebojnem dopolnjevanju.Moj dežnik je lahko balon je predstava, ki spodbuja in najmlajšo publiko tudi vabi k ustvarjalni igri.

Marionetna predstava je namenjena otrokom od 3. leta do 10. leta.Poleg nagrade za animacijo na festivalu Klemenčičevi dnevi l.1997, je prejela tudi 5 zvezdic kot najboljša predstava za otroke na FRINGE festivalu v Edinburgu l.1999, gostovala je na številnih festivalih v Italiji, Franciji in Veliki Britaniji.

cetrtek, 21. april, ob 19.00

DONACIJA: 15 €

koncert ŽELJAM NAPROTI - dobrodelni koncert za šolski sklad Rakec Nastopajo: Učiteljski pevski zbor OŠ Rakek, Mešani pevski zbor OŠ Rakek (učitelji + učenci), Šolski ansambel (fantovski in dekliški), Gal Gjurin, Marta Zore, Eva Hren ter Barbara Tanze in Aleks Brown v spremljavi Edota Milavca; Prireditev bodo povezovali: Mateja Jordan in učenca Ina Stražišar in Aleksander Bajt

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

IKzr oonbi ~kian s k i h h i {

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec8.2010 april 2011

str

1

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke od 5. leta dalje Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica ponedeljek, 11. april 2011, ob 1700

Enota Rakek torek, 12. april 2011, ob 1700 Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091078 (Cerknica) ali 01 7051481 (Rakek).

Vabljeni!

Z vami bo knjižničarka Anita.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300

www.kjuc.si

Spored filmov v Kinu Pivka petek, 8. april, ob 18. uri

dokumentarni film ZEITGEIST MOVING FORWARD Obiskali nas bodo ~lani gibanja Zeitgeist Slovenija

sobota, 9. april, ob 20. uri

animirani film Technotise – EdIT in jaz (Technotise – Edit i ja)

petek, 15. april, ob 20. uri

dokumentarni film HOME – Zemlja, naš dom Brezpla~ni vstop ob ~istilni akciji O~istimo Pivko!

petek, 22. april, ob 20. uri

romanti~na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just Go With It) Jennifer Aniston in Adam Sandler

petek, 29. april, ob 20. uri

animirana sinhronizirana družinska pustolovš~ina RANGO

petek, 6. maj, ob 20. uri

zgodovinska drama KRALJEV GOVOR (King's Speech) Veliki zmagovalec letošnjih oskarjev – med drugimi za najboljši film in najboljšo moško glavno vlogo (Colin Firth)

16. aprila bomo ~istili Pivko

Po lanskoletni odmevni vseslovenski ~istilni akciji O~istimo Slovenijo v enem dnevu, kjer je ob~ina Pivka zasedla prvo mesto po udeležbi prostovoljcev na akciji v državi, s ~iš~enjem naše okolice nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Spomladanska ~istilna akcija, ki smo ji nadeli ime O~istimo Pivko, bo letos potekala v soboto, 16. aprila, v organizaciji posameznih vaških skupnosti. Vse ob~anke in ob~ane vljudno naprošamo, da se tudi letos ~istilne akcije udeležijo in spet pomagajo naravi.

V marcu je v naši ob~ini potekal popis divjih odlagališ~ in z zadovoljstvom smo ugotovili, da se stanje ve~inoma ni poslabšalo in novo nastalih oz. ponovno nastalih divjih odlagališ~ skorajda ni. Žal pa ni povsod tako. Na o~iš~enem odlagališ~u ob robu Pivke so se spet pojavile vre~e polne odpadkov, o ~emer je bil obveš~en medob~inski inšpektorat. Inšpektorji so na terenu pregledali vsebino nelegalno odloženih odpadkov in hitro odkrili kršitelja. Ta je moral smeti nemudoma odstraniti, poleg tega pa so mu naložili tudi pla~ilo globe. Spomnimo, da lahko takšne kršitelje prijavite tudi vi, popolnoma anonimno, na telefonsko številko 05 726 55 19.

Dan pred ~istilno akcijo, v petek, 1 . aprila, bo v Kinu Pivka ob 0. uri BREZPLA^NO na ogled dokumentarni film Zemlja, naš dom (Home), režiserja Yanna Arthus-Bertranda. Lepo vabljeni!

v okviru službe »POMO^ NA DOMU«

izvaja storitve, ki so namenjene starejšim in bolnim osebam, ki pri dnevnih opravilih v svojem bivalnem okolju potrebujejo pomo~ druge osebe. Omenjena pomo~ vklju~uje: - pomo~ pri temeljnih dnevnih opravilih (pomo~ pri umivanju, kopanju, preobla~enju, nega v postelji, pomo~ pri razgibavanju, pomo~ pri jemanju zdravil), - gospodinjsko pomo~ (priprava obroka na domu ali prinos toplega obroka na dom, likanje, ~iš~enje …), - pomo~ pri ohranjanju socialnih stikov (pomo~ pri nakupovanju in spremljanje pri nakupovanju), - prevoz k zdravniku (prinašanje receptov, zdravil, pogovor, družabništvo).

Vse informacije o izvajanju storitve pomo~ družini na domu dobite na naslovu: Center za socialno delo Postojna, Novi trg , 0 Postojna tel. 0 700 1 00, 0 700 1 0

Obvestilo Ob~ina Pivka obveš~a, da je bil 1. 4. 2011 na podlagi 18. ~lena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 110/02, 15/03) in 8. ~lena Sklepa o dolo~itvi javnih športnih objektov ob~inskega pomena v Ob~ini Pivka (Uradni list RS, št.

06/05, 19/09, 32/10 in 18/11) objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje upravljanja in vzdrževanja javnih športnih objektov ob~inskega pomena v Ob~ini Pivka v letu 011.

Turisti~no društvo Pivka vabi na

velikono~no razstavo »Njesemo h žjgni«.

Razstava bo v avli Krpanovega doma v soboto, 1 ., in nedeljo, 17. aprila, med 10. in 17. uro.

V soboto bodo med 14. in 16. uro potekale ustvarjalne delavnice izdelave pirhov in drugih velikono~nih okraskov, v nedeljo pa bo ob 17. uri zaklju~na kulturna prireditev s podelitvijo priznanj za najboljšo žolco.

Lepo vabljeni!

Cvetli~ne zasaditve

Cvetli~na tržnica

Turisti~no društvo Pivka in Ob~ina Pivka vas vabita na brezpla~no pomladno predavanje o smernicah okenskih in balkonskih zasaditev ter negi in vzgoji sezonskih in tradicionalnih rastlin. Predavali bodo u.d.i.k.a. Tamara Grgi~, vrtnarka Melita Pirjevec in Robert Rogi~ iz podjetja Hortikultura Sežana.

Predavanje bo v torek, 1 . aprila, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.

Lepo vabljeni!

Turisti~no društvo Pivka in Ob~ina Pivka sta pripravila tekmovanje za naziv najlepše urejenega kraja v ob~ini Pivka. V tem okviru so za ob~ane pripravili tri brezpla~na predavanja in cvetli~no tržnico.

Cvetli~na tržnica se bo odvijala v soboto, 1 . aprila, med . in 1 . uro, na ploš~adi pred Krpanovim domom, kjer boste lahko kupili cvetje in druge rastline, razstavljavci pa vam bodo glede razli~nih zasaditev tudi svetovali.

Lepo vabljeni!

Prodaja odpisanih vojaških sredstev v Parku vojaške zgodovine V okviru Parka vojaške zgodovine vse od za~etka leta deluje prenovljena muzejska trgovina, kjer lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase. V sami trgovini je tako mo~ kupiti razli~ne primerne spominke, tematske igra~e za najmlajše in tiste malo starejše ter širok izbor zanimivih knjig s podro~ja vojaške tehnike in vojaške zgodovine nasploh.

Od številnih podobnih trgovin se ta v Parku vojaške zgodovine Pivka razlikuje po organizirani prodaji odpisanih vojaških sredstev, ki so bila kupljena od Ministrstva za obrambo. Obiskovalcem je tako po ugodnih cenah omogo~en nakup kakovostnih vojaških hla~, puloverjev, srajc, jaken in drugih artiklov, ki jih je, oziroma jih še za Slovensko vojsko proizvaja slovenska tekstilna industrija.

Nakup odpisanih vojaških sredstev je možen tudi prek spletne strani www.vojaskaoprema.com, izkupi~ek od prodaje pa bo porabljen za vzdrževanje oz. obnovo muzejske zbirke.

Celotno zbirko Parka si je od marca do maja mo~ ogledati med vikendi, in sicer v ~asu od 10. do 15. ure. Za napovedane skupine je ogled možen vsak dan, po predhodnem dogovoru na telefonski številki 031 775 002.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Obvestila in horoskop

22

Anine zvezde

Prodam Starine in umetnine.

Tel.: 040 426 736.

Dvojno korito brez omarice iz nerjave~ ega jekla. Tel.: 070 710 690.

Konjski gnoj. Cena: 50 eur/prikolico.

V ceno vštet prevoz do 10 km.

Tel.: 041 396 562.

str 22

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Podarim

OVEN

od 21. marca–20. aprila Planet vladar: Mars Najmo~ nejša dinamika in aktivnost od vseh zodiakalnih znamenj.

Impulzivnost in silovitost. Prekipeva od zanosa in energije. Ljubi pustolovš~ ine in ima pionirski duh. Ho~ e biti prvi. Ljubi svobodo in neodvisnost. Športen tip. Nagiba se k vsiljevanju svojega mnenja. Je predvsem bojevnik, napadalec, ni pa strateg.

Telesna raven: glava, zlasti zobje, nos in brada Barva: rde~ a Smer neba: vzhod Dežele: Nem~ ija, Anglija, Danska, Francija Kamni: diamant Kovina: železo Drevo in rastline: trnasto grmovje, osat, meta Hrana: ~ ebula, por, hmelj, ostri okusi, ostre za~ imbe: gor~ ica, poper, kapre, feferoni Živali: ovca Uspeh je pomemben del Ovnovega življenja. V svoji osnovi so zelo preprosti, stvari so se sposobni lotevati sproti in neposredno.

V pomo~ jim je njihova neomajna odlo~ nost, prepri~ ljivost, vendar pa se radi v kakšno stvar zaženejo tudi na vrat na nos. Spomnimo se reka »Z glavo skozi zid«. Prav ta lastnost pa je tipi~ na za Ovne. Radi so na prvem mestu, kljub temu da si pri tem pogosto polomijo glavo. Krepka telesna konstitucija jim vedno omogo~ i, da se poberejo in gredo naprej.

Njihov pustolovski duh, dinamika in bistrost se kaže skozi samozavest, ki jo izražajo, pri tem pa so tudi nepotrpežljivi do drugih, vzkipljivi in sebi~ ni, ~ e ne kontrolirajo svojih ognjenih strasti. Diplomacija jim ni blizu. Ovni so bojevniki, vedno v prvih vrstah, na najbolj izpostavljenem mestu.

Njihov izgled bo srednje visoka postava s širokimi rameni, vitko telo, imajo mo~ ne kosti in ude. Njihov obraz je podolgovat ali trikotne oblike, imajo energi~ ne ~ eljusti in mo~ no ~ elo, nos je ponavadi izrazit, ustnice stisnjene, krasijo pa jih sijajne o~ i, vse skupaj daje drzen pogled. Hoja je hitra, korak pa ~ vrst. Ponavadi so svetlolasi.

Na poslovnem podro~ ju, pri delu in med šolanjem potrebujejo predvsem proste roke, veliko svobode, da lahko izrazijo svojo pustolovsko naravo. Dolgo~ asnih del niso pripravljeni sprejemati, njim na kožo so pisana dela, ki zahtevajo kratkoro~ no koncentracijo, odgovornost in težavnost. Pri delu so zelo podjetni, fizi~ no delo jim ni odve~ . Najbolj sovražijo, ~ e se jim nekdo vtika v posel, kompromise in mol~ e~ nost. Dobili pa boste najboljšega delavca ali sodelavca, ~ e ga boste pohvalili in mu dali priznanje ali odlikovanje.

Pri izbiri poklica bo Ovnom najbolj ustrezalo podro~ je športa, tehnika, industrija, elektronika, mehanika, kirurgija, zobozdravstvo.

Uspevajo v poklicih, kjer se lahko izkažejo pred drugimi ali tam, kjer jim poklic odpira nove poti. Zelo so ambiciozni.

Partnersko življenje je podvrženo strastem. So zahtevni partnerji, radoživi, radi se igrajo z ognjenimi iskrami, ki jih povzro~ ajo, so pa pripravljeni tudi z veseljem odgovoriti nanje. Ovnovo velikodušnost bodo deležni njihovi partnerji, ki pa morajo ra~ unati, da bodo vsiljevali svoje okus, mnenje in pomanjkanje distance. Ovni so strastni in ognjeviti v ~ ustvih, ne prenašajo pa rutine. Vendar pa ne glede na število ljubimkanj, obstaja v njih potreba po stalnem ~ ustvenem odnosu. Za meditativne in tenko~ utne zna~ aje Ovna niso primerni.

Ovni so zelo spontani, zapeljivi in tudi zahtevni ljubimci. Sami morajo za~ eti in tudi voditi igro. Posebno jih vznemirja, ~ e se jim partnerji upirajo oz. jim nasprotujejo. To jim požene adrenalin osvajalca po telesu in jih zelo seksualno vznemirja. Ovni so športni tipi, lahko re~ emo, da seks jemljejo kot olimpijsko tekmovanje: kdo bo prvi. Ko vas Oven ali Ovnica povabi na ve~ erjo, se vam lahko zgodi, da pri aperitivu pravzaprav še ne boste vedeli, da ste vi njegov desert. Prva ljubezenska no~ pa hitreje mine, kot bi pri~ akovali. Njegove erogene cone so glava in ušesa.

Znani Ovni: Marlon Brando, Warren Beatty, Jean-Paul Belmondo, Richard Chamberlain, Charli Chaplin, Alec Guiness, Elton John, Christopher Lambert, Omar Sharif, Emile Zola, Marguerite Duras, Claudia Cardinale, Simone Signoret Casanova, najve~ ji ženskar in pustolovec vseh ~ asov; Nemški kancler Otto von Bismarck Pionir vesoljskih poletov Werner von Braun, Predsednik Nikita Hruš~ ov in Vladimir I.Lenin Španski slikar Francisco Goya in flamski slikar Vincent Van Gogh Znani Slovenci: slikarja Jurij Šubic in Rihard Jakopi~ , pesnici Vida Jeraj in Anica ^ernejeva, pesnik Pavel Golia, Janko Glazer, Tone Seliškar, Jan Plestenjak, Nuša Derenda

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža.

Info.: 041 227 624.

45 m2 steklene volne, debeline 5 cm, skoraj nerabljena.

Tel.: 01 709 72 23.

Nepremi~ nine Prodam Staro hišo v okolici Postojne, v obnovi, parcela 1264 m2, lepa lokacija z vso dokumentacijo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.

1-sobno stanovanje na mirni lokaciji, 1. nadstropje, kuhinja, soba, spalnica, kopalnica in balkon, priklju~ ki: voda, elektrika, telefon, domofon, internet, KTV, CK. Tel.: 031 630 575.

Oddam 2-sobno stanovanje v Begunjah pri Cerknici. Tel.: 041 828 972.

Drugo Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne ~ akajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

Tiler d.o.o., Cesta pod Srnjakom 23, 1381 Rakek Za prevoz iz Unca v LJ-Center iš~ emo sopotnika. Odhod ob 6. uri, odhod iz LJ cca 14.45.

Tel.: 031 619 984.

Na voljo sta dva prijazna konja za terenska jahanja v okolici Cerknice.

Zelo lepe ture na Slivnico, po Bloški planoti in notranjskih gozdovih.

Tel.: 01 705 43 01 ali 041 396 562.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00

Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina Grad Snežnik, 01 705 78 14 Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37 Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

Zahvala Ostalo grenko je spoznanje - to je resnica, niso sanje, da te nazaj ve~ ne bo, ker si za vedno vzel slovo.

Spo~ ij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.

JANEZ KNAP iz Škuf~ ega (24. 3. 1941–27. 2. 2011)

Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste njegovo življenje zapolnjevali ter ga imeli radi. Hvala tudi tistim, ki ste darovali sve~ e in cvetje ali na kakršen koli na~ in pomagali ter ga pospremili na njegovem zadnjem potovanju k ve~ nem po~ itku.

Hvala tudi župnikoma Maksu Ipavcu ter Branetu Zadniku, ki sta darovala sveto mašo.

Zahvaljujemo se tudi dr. Doles in sestri Tanji za vso pomo~ .

Njegovi najdražji: žena Majda, sin Sre~ o z družino in h~ i Karmen z družino.

Begunje, 1. 4. 2011

Zahvala Solza, žalost, bole~ ina te zbudila ni, a ostaja le tišina, ki mo~ no boli.

(T. Pav~ ek)

LJUBICA ŠIVEC iz Cerknice

Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e.

Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Ob bole~ i izgubi drage Ljubice Šivec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izre~ ena sožalja, darovano cvetje in sve~ e.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujo~ i: vsi njeni

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 7 8. april 2011

Napovednik in razvedrilo

str 23

23

Notranjsko-kraške novice petek, 8. april 2011

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 22. aprila do 12. maja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 15. aprila, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Še danes je v galeriji Krpan v Cerknici na ogled razstava Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica.

18. 4. Velikono~ na razstava Njesemo h žjgni, od 10. do 17. ure v avli osnovne šole v Pivki.

Prireditve, predavanja 8. 4. Obeležitev 60-letnice ^ebelarskega društva Postojna, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

8. 4. Podelitev priznanj žganjekuharjev, ob 19. uri v avli osnovne šole v Pivki.

9. 4. Spominska prireditev na So~ anov bataljon, ob 11. uri v Sajev~ ah.

12. 4. Pomladno predavanje o cvetli~ nih zasaditvah, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.

14. 4. Predavanje Helene A. Bizjak Zdravje je v naših rokah in nogah, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

14. 4. Prireditev O kakšni ~ asi!, ob 18. uri v dvorani OŠ Antona Globo~ nika v Postojni.

16. in 17. 4. Finale državnega prvenstva Mažoretne in Twirling zveze Slovenije, ob 9. uri v športni dvorani v Logatcu.

18. 4. Prireditev žogarija, od 10. do 13. ure na mestnem trgu v Postojni.

18. 4. Klavirski nastop u~ encev GŠ Postojna, Kopra in Ajdovš~ ine, ob 19. uri v glasbeni šoli v Postojni.

18. 4. Potopisno predavanje o Siciliji, predava Jože Lavri~ Cascio, ob 19. uri v knjižnici v Starem trgu pri Ložu.

19. 4. Osrednja prireditev ob ob~ inskem prazniku Ob~ ine Postojna, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

20. 4. Razredni nastop pevcev, ob 18.30 v glasbeni šoli v Postojni.

21. 4. Spomladanska oskrba cvetja in vrta, predavanje Slavka Zgonca, ob 10. uri v Vrtnem centru Primož v Postojni.

21. 4. Šolski nastop u~ encev, ob 18.30 v glasbeni šoli v Postojni.

9. 4. Komedija Niti tat ne more pošteno krasti v organizaciji Kulturnega društva Menišija, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

9. 4. Komedija Na kmetih v izvedbi gledališke skupine KD Rak Rakek, ob 20. uri v Kulturnem domu Stari trg.

10. 4. Koncert Perpetuum Jazzile, ob 19. uri v dvorani Skala v Pivki.

10. 4. Komedija Na kmetih v izvedbi gledališke skupine KD Rak Rakek, ob 20. uri v Kulturnem domu Studeno.

13. 4. Predstavitev knjige Janeza Mulca Segljaj spomina, ob 19. uri v cerkniški knjižnici.

14. 4. Gledališka predstava Gospa ministrica, za abonma in izven, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.

16. 4. Obmo~ no sre~ anje odraslih folklornih skupin, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

16. 4. Komedija Na kmetih v izvedbi gledališke skupine KD Rak Rakek, ob 20. uri v Kulturnem domu v Planini.

21. 4. Dobrodelni koncert za šolski sklad Rakec, Željam naproti, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

21. 4. Blues festival Postojnska jama, Bob Margolin (ZDA), ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.

Za otroke in mladino 8. 4. Lutkovna predstava Rokavi~ ka, ob 17. uri v dvorani stare šole v Hotedršici.

11. 4. Velikono~ na ustvarjalna delavnica, ob 17. uri v cerkniški knjižnici.

12. 4. Velikono~ na ustvarjalna delavnica, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku.

13. 4. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi.

14. 4. Glasbena matineja za otroke V deželi Tumba Tumba, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici.

15. 4. Bralnica bratov Grimm, ob 17. uri v cerkniški knjižnici.

Kultura

16. 4. Lutkovna predstava Moj dežnik je lahko balon, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.

9. 4. Slavnostni koncert ob 20-letnici DPZ Mavrica Postojna, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

21. 4. Pravlji~ na urica in ustvarjalna delavnica O putkah, ob 18. uri v knjižnici v Starem trgu pri Ložu.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Capuccino espresso CG Logatec. 1.–10. nagrada: jutranja ponudba (kava V poplavi razli~ nih akcij, kjer se ob poplavah, prometnih in drugih ski kupon ali pa z izpolnjenim po izbiri, sok in toast): Larissa izbira najboljše na dolo~ enem nesre~ ah. Tako ugotavljamo, da kuponom, ki bo objavljen v vsaGodejša, Brestova 32, Cerknipodro~ ju v glavnem pozabljaso gasilci nekakšna splošna reše- ki številki našega ~ asopisa. Med ca; Kristina Žagar, Pot na Ulamo na tiste, ki nam v kriti~ nih valna služba, brez katere Slovetistimi, ki boste glasovali, bomo ko 18, Stari trg; Darinka Perko, na zaklju~ ni prireditvi, predvidosituacijah prostovoljno in nija ne more. Zato smo se letos Slivice 18, Rakek; Valerija Turk, nesebi~ no prisko~ ijo na pomo~ . odlo~ ili, da bomo izvedli akcijo ma sredi januarja, izžrebali tri, ki Veliki Otok 6, Postojna; -Demal Obi~ ajno jih niti ne opazimo, bodo prejeli prakti~ ne nagrade.

Naj gasilec ali naj gasilka.

Kendi~ , Volari~ eva ulica 36, Poko pa jih potrebujemo zaradi Drage bralke in bralci, od zaNaj gasilko oziroma naj gastojna; Marija Miheli~ , Stara cesilca bomo razglasili na sve~ ani požarov, poplav, prometnih ne- dnje predstavitve kandidatov pa sre~ in drugih reševanj, ugotovse do decembra ste vabljeni, da zaklju~ ni prireditvi, ki jo bomo po- sta 70, Logatec; Bojan Majer, vimo, kako nepogrešljivi so v glasujete za gasilko ali gasilca, ki pestrili z dobrodelnim koncertom. Tovarniška 12i, Logatec; Darja Izkupi~ ek pa bomo podarili gasil- Kržišnik, Medvedje Brdo 33, našem vsakdanjem življenju. jih bodo za ta naziv predlagala Gasilcem prostovoljnih gasilskih gasilska društva. skemu društvu, iz katerega bo iz- 5275 Godovi~ ; Neva Krašna, Ul. Franca Smrduja 7, Postojna; Aldruštev je zaupanih vedno ve~ Glasovali boste lahko preko bran Naj gasilec ali gasilka. bina Prevec, Viševek 39, Stari nalog. ^asi, ko so se ukvarjali naše spletne strani www.nkr-noNaj bo ta akcija poklon slotrg pri Ložu. 11.–13. nagrada: le s požari, so že davno minili. vice.si, kjer bo od 22. julija do venskim gasilcem za njihovo brezalkoholna pija~ a ali pivo Gasilci tako v povpre~ ju opranesebi~ no in požrtvovalno delo.

21. oktobra objavljen elektronin pizza rezina: Pavle Leskovec, vijo približno tretjino požarnih intervencij, vse ostalo pa so Gr~ arevec 40, Logatec; Ton~ ka Gasilska društva vabimo, da do vklju~ no 31. maja 2011 druga posredovanja. Ob ujmah, Petkovšek, Tržaška 29, Logatec; sporo~ ijo svoje predloge za naj gasilko oziroma naj gasilca, saj ki že nekaj let redno pustošiSilvo Bol~ ina, Prešernova 8, Losmo prepri~ ani, da sama gasilska društva najbolje vedo, kdo jo po Sloveniji, gasilci vedno gatec. 14.–18. nagrada: topli so tisti, ki si zaslužijo prestižni naziv. Kandidate in utemeljitve prisko~ ijo na pomo~ . Ravno tak napitki: Mirka Ben~ i~ , Pot na Kal predlogov bomo objavljali do konca julija. pomagajo in rešujejo življenja 1, Pivka; Urška Slavec, Knežak 127a, Knežak; Vladka Bombek,

Akcija: Naj gasilka, naj gasilec

Tovarniška 12i, Logatec; Karolina Mlinar, Medvedje Brdo 36, Godovi~ . Obvestila o nagradah, ki jih podarja Capo Grande bar, Obrtniška ulica 6 g, 1370 Logatec, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Karun trgovsko in storitveno podjetje Kranj, d.o.o., Koroška cesta 35, 4000 Kranj. 1.

7 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

nagrada: nahrbtnik; 2. nagrada: pisarniški material v vrednosti 30 evrov; 3. nagrada: šolske potrebš~ ine v vrednosti 20 evrov. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 15. aprila 2011.

križanka / Kupon

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  7  8. april 2011 

Zadnja

Notranjsko-kraĹĄke novice

BabiĹĄka hiĹĄa za ve~jo doma~nost

str

 

petek, 8. april 2011

 Veronika Rupnik

Postojna, . april - ÂťNekatere porodnice so za~ele hoditi rojevat v Avstrijo, nekatere babice pa prihajati k nam, kjer so dobesedno na ~rno pomagale rojevati Ĺženskam. Bilo je Ĺže nekaj zapletov. Ministrstvo za zdravje je zato moralo odreagirati na pritiske civilne iniciative in zaprosilo naĹĄo porodniĹĄnico, ki je zelo prilagodljiva, da bi s pilotnim projektom ponudili tudi moĹžnost porodov, ki bodo podobni porodom na domu, a hkrati varni,ÂŤ je ob odprtju prve babiĹĄke hiĹĄe pri nas dejal Aleksander Merlo, direktor postojnske porodniĹĄnice, ki tako kot Ĺže ve~krat doslej s svojo odprtostjo za inovacije prebija led. ÂťPritiski civilne javnosti, da bi Ĺženske rojevale doma, so precejĹĄnji. Toda v Sloveniji ni niti tradicije niti primerno usposobljenega in opremljenega kadra, ki bi lahko izvajal porode na domu. Poleg tega smo geografsko zelo razgibana deĹžela, zato bi bilo nemogo~e zagotoviti, da bi porodnice varno rojevale doma na odmaknjenih predelih, ker bi bil morebitni transport v porodni-

ĹĄnico predlog,ÂŤ je povedal Robert Medved z ministrstva za zdravje. Hkrati je ocenil, da je Ĺželja Ĺžensk, da postane porod bolj doma~en, kot je v porodnih sobah, legitimna in prav iz nje je izhajala odlo~itev za odprtje babiĹĄke hiĹĄe. ÂťPorodnici lahko na ta na~in ponujamo doma~nost, hkrati pa zagotovimo enako stopnjo varnosti in kakovosti, ker je babiĹĄka hiĹĄa v stavbi porodniĹĄnice in se lahko

Regijska izjava: ÂťNi res da v drĹžavnih loviĹĄ~ih lahko jagajo tisti, ki imajo denar, kolikor in kakor Ĺželijo. Sam tega ne dovolim!ÂŤ Anton Marin~i~, vodja loviĹĄ~a s posebnim namenom Jelen

ob zapletu, ki se lahko pojavi zelo na hitro, takoj prepelje v porodni blok.ÂŤ V postojnski porodniĹĄnici so v babiĹĄko hiĹĄo preuredili nekaj prostorov, v katerih so poskrbeli za doma~no in intimno vzduĹĄje, ves potreben medicinski inĹĄtrumentarij so diskretno prekrili, tako da porodnica ne bo imela ob~utka, da je v porodni sobi.

Poleg sobe za porod so ĹĄe pomoĹžni prostori, majna kuhinja, kopalnica in spalnica, kjer bodo lahko preno~ili porodni~in moĹž in druĹžina.

Vasilij Cerar, starosta slovenske ginekologije in porodniĹĄtva, meni, da se bo pilotni projekt dobro prijel in razĹĄiril tudi v druge porodniĹĄnice. Zavzel se je tudi za spremembo zakonodaje, ki bi babicam omogo~ila samostojno opravljanje dela. Zaradi Prostore babiĹĄke hiĹĄe so odprli direktor postojnske porodniĹĄnice Aleksander Merlo, obstoje~ega pravnega okvirja ginekolog in porodni~ar Vasilij Cerar in Robert Medved z ministrstva za zdravje. bodo morali tudi v babiĹĄki hiĹĄi kljub ve~ji samostojnosti babic nad porodi ĹĄe vedno bdeti tudi Tako pri porodu kot tudi Ĺže prej rodniĹĄnici je naravnih porodov sednje HrvaĹĄke, vendar ne zdravniki. pri pripravah,ÂŤ je bila zadovoljle okrog tri do ĹĄtiri odstotke, pri~akujejo, da bi se za tak na Jana ^elhar, glavna sestra. V nekaj je porodov v vodi, 16 od- na~in poroda odlo~ale v ve~jem Izziv za babice babiĹĄki hiĹĄi bodo potekali nastotkov je carskih rezov, 40 od- ĹĄtevilu. Porod v babiĹĄki hiĹĄi bo ÂťVeselimo se, da bomo kon~no ravni porodi, v kolikor bo priĹĄlo stotkov z epiduralno analgezijo, sicer mogo~ samo pri zdravih Ĺženskah oziroma pri nerizi~nih imele priloĹžnost skrbeti za eno do zapletov ali si bo porodnica ve~ina pa klasi~nih porodov.

Porodnice pri~akujejo iz vse nose~nostih. ÂťNa prvem mestu Ĺžensko naenkrat, da se ji bomo premislila, pa jo bodo premestili v porodni blok. V postojnski po- Slovenije in tujine, zlasti sobo varnost,ÂŤ je poudaril Merlo. lahko popolnoma posvetile.

PrikliÄ?ite pomlad...

Nokia X3

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Touch&Type

1â‚Ź*

1â‚Ź*

Sony Ericsson Cedar

5â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung Shark 1â‚Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Samsung Corby 3G

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

-30% POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ

FOTO: VALTER LEB AN

Odprli prvo babiťko hiťo pri nas – Kompromis med porodom na domu in obi~ajnim porodniťni~nim