Št. 8 - 22.4.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

str

petek, 22. april 2011, letnik X / št. 8 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Z lesom dela od malih nog

Nad propadajo~ e hiše v Majlontu

»Ni dovolj, da dobro igraš«

FOTO: VALTER LEBAN

Varujmo vodne vire Ob svetovnem dnevu Zemlje v tokratni središ~ ni temi raziskujemo onesnaženje površinskih in ravnanje z odpadnimi vodami. Pišemo, da bodo preobremenjeno staro ~ istilno napravo v Logatcu, ki mo~ no onesnažuje Logaš~ ico in med krajane spuš~ a vonjave, že letos nadgradili oz. zgradili novo. Enake težave z odpadnimi vodami bodo z rekonstrukcijo in obnovo obstoje~ ih ~ istilnih naprav reševali tudi v ostalih ob~ inah. Sicer pa je, navajajo raziskave, kemijsko stanje rek in jezer v regiji dobro, najbolj onesnaženi so le vodotoki v bližini naselij in jame. V Postojnski bodo prav te dni pognali ~ istilno napravo v Koncertni dvorani.

Nov DPN za Po~ ek in Ba~ Iz vsebine:

Širitve izklju~ ne rabe ne bo – Umaknjena vadiš~ e na Vla~ nem in streljanje z Ba~ a na Po~ ek – Civilna iniciativa vztraja pri prenehanju vojaških aktivnosti jo v fazo, ko se mora do tega opredeliti ministrstvo za okolje in prostor kot glavni nosilec prostorskega na~ rta. Jeluši~ eva sicer ocenjuje, da Slovenska vojska potrebuje osrednje vadiš~ e na doma~ ih tleh, manjša vadiš~ a pa ga ne Nov osnutek državnega za obrambo. Kot so pomorejo nadomestiti. prostorskega na~ rta za jasnili na ministrstvu, je Na Morsu pravijo, da obe osrednji vadiš~ i Slo- DPN zdaj v fazi priprave se ne bosta pove~ ali venske vojske na Po~ ku stališ~ do pripomb in pre- obmo~ ji izklju~ ne in Ba~ u je ministrica za dlogov javnosti in ob~ in rabe prostora na obeh obrambo Ljubica Jeluši~ k osnutku in po besedah vadiš~ ih, prav tako pa ne predstavila na seji odbora ministrice zdaj prihajapredvidevajo dodatnega Ljubljana, 13. april – Na ministrstvu za obrambo so pripravili nov predlog za državni prostorski na~ rt OSVAD Postojna. Predlog ne predvideva širitve sedanjega obmo~ ja vadiš~ a, prav tako umikajo nekatere najbolj sporne aktivnosti. Zakon pa ne predvideva nove javne razgrnitve, prav tako na ministrstvu ne razmišljajo o izdelavi celostne presoje vplivov na okolje.

 Alenka Bev~ i~

odkupa zemljiš~ . »Širitev izklju~ ne rabe Po~ ek se izvede le v delu dostopne poti do obmo~ ja rajona ciljev Po~ ek med Matenjo vasjo in Selcami, lastniško urejanje zemljiških parcel pa se predvidi po sprejemu DPN,« so zapisali v službi za strateško komuniciranje ministrstva za obrambo in dodali, da se odkup zemljiš~ predvideva le v primeru, ko so ta že v obmo~ ju izklju~ ne rabe. Prav tako so iz osnutka ~ rtali artilerijsko streljanje iz Ba~ a na Po~ ek in novo vadiš~ e na Vla~ nem, skupaj z varnostno cono za protioklepno orožje, ki so ga prestavili na Po~ ek. »Varnostno obmo~ je se posledi~ no zmanjša tako, da Palško in Petelinjsko jezero

z okolico nista predmet DPN, prav tako pa tudi ne varnostno obmo~ je med vasema Pal~ je in Jurš~ e. V povezavi z varnostnim obmo~ jem, ki posega na cesto na Mašun, se usposabljanje organizira in izvaja tako, da se ceste na Mašun ne zapira,« še pojasnjujejo. Zaenkrat ne bo niti povezovalnih poti z Ba~ a na Po~ ek ter iz vojašnice Pivka na Ba~ , saj nameravajo trase uskladiti z lastniki zemljiš~ in lokalnim prebivalstvom, odrekli so se še obmo~ ju za usposabljanje odmetavanja nebojnega tovora iz zraka, varnostno obmo~ je pa bodo z zapornicami zapirali samo na poteh, ki vodijo v nevarno obmo~ je. Nadaljevanje na str. 6

Bralcem voš~ imo vesele velikono~ ne in prvomajske praznike, ~ estitamo pa tudi ob državnem prazniku – dnevu upora proti okupatorju. Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 13. maja. Uredništvo

Otepajo se avtoceste proti Jelšanam

Postojnska ob~ ina je odlo~ no proti umestitvi avtocestne povezave med Jelšanami in avtocesto Postojna–Diva~ a na obmo~ je Ob~ ine Postojna, zato predlaga rekonstrukcijo magistralne ceste in obvoznico. str. 5

Prednost otrokom iz logaške ob~ ine

Logaški svetniki so med drugim odlo~ ili, da imajo otroci zaposlenih staršev, ki stalno živijo na obmo~ ju logaške ob~ ine, prednost pri sprejemu v vrtec. str. 6

Nekatere postavke zaklju~ nega ra~ una v revizijo

Pod drobnogled bodo v Pivki vzeli prodajo stavbe na Kolodvorski 19, gradnjo nadvoza v Gornji Košani, pla~ e zaposlenih, izdatke za politi~ ne stranke, pla~ ila po podjemnih pogodbah in izdatke za ogrevanje v Krpanovem domu. str. 6

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Nad smrad z novo ~ istilno napravo Ob~ ina Logatec bo do leta 2014 s kohezijskimi sredstvi zgradila novo oziroma nadgradila staro ~ istilno napravo na Ja~ ki

Komentar Veronika Rupnik

Okoljsko nerazsvetljeni

 Blanka Markovi~ Kocen

Logatec – Stara ~ istilna naprava je preobremenjena, okoliške prebivalce pa že desetletje pesti neznosen smrad. Z gradnjo nove oziroma nadgradnjo stare ~ istilne naprave naj bi do leta 2014 težavo odpravili, ~ eprav le redki v to verjamejo. V Komunalnem podjetju Logatec celo pravijo, da smrad ni zgolj posledica odpadnih vod, temve~ tudi prostih individualnih hišnih izpustov.

Nova ~ istilna naprava po mnenju ekologov ne bi smela stati na istem mestu kot stara, temve~ zunaj naselja.

Je obstoje~ a res edina možna lokacija?

Onesnažena Logaš~ ica!

FOTO: VALTER LEB AN

Vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za gradnjo kanalizacije in ~ istilnih naprav je okoljsko ministrstvo po ve~ letnem dopolnjevanju aprila letos potrdilo, ~ rpanje sredstev pa bo omogo~ ila šele potrditev s strani Službe Vlade RS za samoupravo in regionalno politiko, so nam sporo~ ili z ob~ ine. »Projekt izgradnje ~ istilne naprave s sodobno tehnologijo in ve~ jimi zmogljivostmi bo pripeljal do tako težko pri~ akovane rešitve,« poudarjajo na logaški ob~ ini.

poln slapov in prav ti delujejo kot naravna ~ istilna naprava, ^eprav ekologi in pripadniki kar povzro~ a neznosen smrad,« obeh logaških civilnih iniciativ opozarja Klemen Nagode, ki glasno opozarjajo, da bi morala stanuje blizu naprave in si s sonova ~ istilna naprava stati zunaj naselja, tako na ob~ ini kot v mišljeniki že od leta 1999 prizadeva za njeno premestitev. »NoKomunalnem podjetju Logatec ben dober urbanist ne bi ~ istilne poudarjajo, da je obstoje~ a lonaprave umestill v neposredno kacija edina možna, med drugim tudi zato, ker je projekt ^ista bližino vrtca, šole in stadiona.« Izvedeli smo še, da je predviLjubljanica, v katerega je gradnja dena cena nove ~ istilne naprave naprave vklju~ ena, v polnem 3.700.000 evrov, dejanska pa teku. Nasprotniki tega mnenja med bo znana, ko bodo izbrali izvajalca del. Z logaške ob~ ine tudi drugim opozarjajo, da gre za sporo~ ajo, da bo blokada ob~ inpoplavno obmo~ je »V poletnih skega prora~ una do za~ etka del mesecih je struga Logaš~ ice na ~ istilni napravi že odpravljepopolnoma suha, kar pomena, izvedba projekta pa bo poni, da po njej te~ e samo iztok tekala po predvidenem terminiz ~ istilne naprave. Zadnji del Logaš~ ice, tik pred ponorom, je skem na~ rtu.

Da je Logaš~ ica zelo onesnažena reka, dokazuje že samo pogled nanjo. »Iz iztoka iz ~ istilne naprave smo videli te~ i tudi popolnoma ~ rno vodo,« je povedal Klemen Nagode. »Po lanskih poplavah so bili vzeti v analizo vzorci zemlje, kjer so bile dokazane zelo visoke vsebnosti bakterije E.coli, nad ponorom Ja~ ke pa je bila dokazana tudi salmonela,« še dodaja Nagode in opozarja tudi na pove~ ano vsebnost težkih kovin v zemlji. Komunalno podjetja Logatec oziroma pristojne inšpekcijske službe se na opozorila o onesnaženosti niso odzvale. Na komunalnem podjetju so nas podu~ ili, da je za vse posege v vodoto-

Onesnaženi Pivka in Cerkniš~ ica

ke pristojno okoljsko ministrstvo. »Naša skrb je nadzor in izvajanje monitoringa nad izpustom pre~ iš~ ene vode v vodotok, kar tudi redno izvajamo.,« so nam sporo~ ili iz komunalnega podjetja.

Do odlo~ itve morda z referendumom ^e predstavniki Ob~ ine Logatec ne sprevidijo, da v središ~ e Logatca tak objekt ne sodi, bodo morali o tem odlo~ ati Logat~ ani. »Ne glede na to da smo s smradom, onesnaženostjo zraka in zemlje vsakodnevno ogroženi le okoliški prebivalci, menim, da se moramo skupaj zavzemati za enake, ~ loveku dostojne pogoje bivanja,« pravi Nagode.

 Alenka Bev~ i~

ARSO Cerkniš~ ico uvrš~ a v zelo slabo ekološko stanje, Pivko v slabo – Kemijsko stanje rek dobro – Obsežne raziskave stare vsaj desetletje Notranjska – Agencija RS za okolje je monitoring površinskih voda izvajala v letih 2007 in 2008. Najbolj zaskrbljujo~ e je stanje Cerkniš~ ice in reke Pivke od Pivke dalje. Tudi Inštitut za raziskovanje Krasa, ki je raziskoval onesnaženost voda Notranjske pred desetletjem, je ugotovil, da so najbolj obremenjeni vodotoki v bližini naselij. Agencija za okolje je kemijsko stanje vodotokov ugotavljala leta 2007 in leto kasneje, ko so spremljali 89 oziroma 123 vodnih teles rek, med drugim tudi Cerkniškega jezera, saj ugotavljajo, da ima ve~ zna~ ilnosti vodotokov kot stalnih jezer. Poleg Cerkniškega jezera so spremljali še Jezerski Obrh pri Nadlesku, Cerkniš~ ico, Rak pri velikem naravnem mostu in Pivko. V obeh letih je monitoring pokazal, da je kemijsko stanje notranjskih vodotokov dobro. Druga~ na pa je slika ekološkega stanja. Dve reki oz. potoka v Sloveniji, med drugim tudi

Cerkniš~ ica, so uvrstili v zelo slabo ekološko stanje, sedem pa v slabo, tudi reko Pivko, kjer so monitoring izvajali pri Prestranku in na ponoru v Postojnsko jamo. Tam so leta 2007 zaznali tudi vsebnost pesticidov.

Pivka najbolj onesnažena ob nizkem vodostaju Obsežnejšo raziskavo kakovosti vode reke Pivke so na Inštitutu za raziskovanje krasa izvedli leta 1996. Ponikalnica na svoji 15 kilometrov dolgi poti do ponora te~ e ob naseljih, kjer se prebivalci ukvarjajo s kmetijstvom, odpadne vode pa neo~ iš~ ene odtekajo v Pivko, je takrat ugotovila dr. Janja Kogovšek. Ker naselje Pivka še danes nima ~ istilne naprave, je stanje podobno tudi danes. Raziskava ugotavlja, da je kakovost vode reke Pivke najslabša ob nizkem vodostaju pozno poleti in jeseni, pa tudi pozimi, onesnaže-

str

nje pa niha tudi preko dneva. Kakovost reke v Planinski jami je odvisna od kakovosti na ponoru v Postojnsko jamo, od razred~ evalnih ali onesnaževalnih u~ inkov njenih pritokov ter od poteka samo~ istilnih procesov v podzemlju. Kot ugotavlja Kogovškova, se vode – pa ne samo reke Pivke, temve~ celotnega krasa – pre~ istijo oziroma se onesnaženje razred~ i ob obilnih deževjih.

Cerkniš~ ica najbolj onesnažena Kakovost voda na Cerkniškem in Loškem polju so na inštitutu prvi~ ugotavljali konec 80. let, potem pa še leta 1998 in rezultate primerjali. Ugotovili so, da se je leta 98 v primerjavi s prvim merjenjem nekoliko poslabšala kakovost Martinjš~ ice in Grajskega izvira, kjer so dolo~ ili višje vsebnosti nitratov, stanje Velikega Obrha se ni spremenilo, prav tako pa se ni poslab-

šalo niti na že onesnaženem izviru pri Pudobu in Podgorskem studencu. Glede na to, kolikšno onesnaženost prinašajo posamezni dotoki v Cerkniško jezero, pa so ugotovili, da je bila takrat v najboljšem stanju Lipsenjš~ ica zaradi najmanjše poseljenosti, slabšo sliko je kazala Žerovniš~ ica, zaskrbljujo~ o pa Martinjš~ ica in Cerkniš~ ica. Ko je jezero polno, se strupene snovi hitro porabijo in nevtralizirajo v vodni vegetaciji, ki deluje kot naravni filter, ob nizkem vodostaju pa se onesnaženje zbira v Strženu, ki ima zanemarljivo samo~ istilno sposobnost in zato onesnažene vode odtekajo v podzemlje. Na inštitutu so leta 2004 preko vsebnosti raznih kemijskih elementov raziskali tudi podzemne povezave, po katerih vode dotekajo v izvir Malenš~ ice, in ugotovili, da se polni iz obsežnega obmo~ ja iz Javornikov, Cerkniškega polja in tudi iz reke Pivke.

Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje. Letos mineva pod vtisom nedavne naravne in posledi~ no jedrske katastrofe na Japonskem, ki odpira vprašanje energetske oskrbe. Ve~ kot aktualno je tudi pri nas: nove razsežnosti namre~ dobiva poglavje o tveganem projektu TEŠ 6, pred nami je odlo~ itev o nacionalnem energetskem programu. Praksa kaže, da doslej pri usklajevanju ekonomske in okoljske dimenzije nismo bili ravno uspešni. V zadregi pa nismo samo glede obnovljivih virov energije. Zaskrbljujo~ je tudi odnos do varovanja vodnih virov. ^isto vodo še vedno jemljemo kot samoumevno dobrino, zato se zdi, da se nam tudi pri gradnji ustrezne komunalne infrastrukture in ~ istilnih naprav pretirano ne mudi. Tudi ~ e nam Evropa ponuja denar, se gremo birokratske igrice, ~ eprav bi morali denar zagotoviti že zdavnaj – a to pa~ niso bile politi~ ne prioritete. Za primerjavo – na Nizozemskem je na ~ istilne naprave s sekundarnim ~ iš~ enjem priklju~ enih 99 odstotkov prebivalcev. Pri nas niti polovica. Zelo malo ali ni~ se govori o razli~ nih sumljivih teko~ inah (ki niso navadna gnojevka), ki zaradi ozkih interesov posameznikov malomarno, mimo vseh pravil igre, kon~ ajo na naših silno ob~ utljivih kraških tleh. ^rno odlaganje gradbenega materiala je skoraj že postalo pravilo, tudi zato, ker so državni predpisi neživljenjski in ker ni ustreznih lokacij – za te in še kakšne odpadke. Tudi zbiranje kosovnih odpadkov enkrat ali dvakrat na leto ne zadoš~ a. Pohvala vsem, ki se v teh dneh udeležujejo tradicionalnih ~ istilnih akcij. Nobeno leto ne zmanjka dela, ker se kopi~ ijo novi, zato bo potrebno ve~ kot le prostovoljstvo. Veliko lahko prispevamo sami, a potrebujemo tudi razsvetljeno okoljsko politiko, ki ne bo ujetnica razli~ nih lobijev.

OPRAVI^ILO

V komentarju Zakaj niso lovci iz pravljice?, objavljenem v prejšnji številki, je prišlo do neljubega zapleta. Avtorica Barbara ^epirlo sem uporabila nekatere dobesedne navedbe Alenke Bev~ i~ . Ker sem uredniško posegla v komentar, ki se mi je mestoma zdel neprimeren, in tako okrajšala dolo~ ene dele komentarja, sem njeno ime zamenjala s svojim. Avtorici in vsem prizadetim se iskreno opravi~ ujem. Barbara ^epirlo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Kohezijski denar še letos

 Petra Tr~ ek

Letos ali najpozneje prihodnje leto bodo v ob~ inah Cerknica, Logatec, Pivka in Postojna za~ eli z gradnjo kanalizacije in ~ istilnih naprav – Denar bo na voljo le do konca leta 2015 bombo.« Do konca leta naj bi z izvajalcem že podpisali pogodbo; dela naj bi se za~ ela konec prihodnjega ali v za~ etku leta 2013, zaklju~ ila pa leta 2014. Na ~ istilno napravo bodo priklju~ ili prebivalce Cerknice in Dolenje vasi, naselja Dolenje jezero, Begunje in Selš~ ek pa predvidoma do konca leta 2017, ko bodo tam zgradili kaKar štiri leta je trajalo, da so nard, ki pri~ akuje, da bodo julija nalizacijo. Na Cerkniškem komunalno 2014 naprave že v uporabi. ob~ ine Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, PostojKljub nasprotovanju nekaterih urejajo tudi druga naselja. Kanalizacija in ~ istilna naprava v na, Škofljica in Vrhnika sestavile ob~ anov, da novo ~ istilno naBlo~ icah naj bi bili kon~ ani do vlogo, ki je zadovoljila okoljsko pravo za 14.900 populacijskih konca junija, prihodnje leto pa ministrstvo. Kot je povedal loenot postavijo na mestu stare, naj bi ju s pomo~ jo evropskih gaški župan Berto Menard, jim Menard pravi, da je ne bodo bo denar dostopen, takoj ko bo prestavljali. »Gre za nadgradnjo strukturnih sredstev za~ eli urejati v Martinjaku. S projekti za kavlogo potrdila še služba vlade obstoje~ e ~ istilne naprave, ki za lokalno samoupravo in regi- predvideva uporabo membran- nalizacijo in ~ istilno napravo na onalno politiko. Na ob~ inah pa ske tehnologije, saj se bo razši- Rakeku, ki bo tudi za Unec, Slibodo morali z gradnjo pohiteti, ritev izvedla v okviru obstoje~ ih vice in Ivanje selo, naj bi se še saj lahko kohezijska sredstva bazenov z delnim preoblikova- letos prijavili na razpis za sredstva kohezijskega sklada. Poleg ~ rpajo le do konca leta 2015. To njem.« tega bodo postavili še manjše pomeni, da bodo z deli verjeCerknica: Rešujejo ~ istilne naprave v naseljih Totno za~ eli že letos, najpozneje pol, Bloška Polica, Žerovnica, ekološko bombo pa prihodnjo pomlad. Razpisno Lipsenj, Hruškarje. dokumentacijo so že pripravili v »Naredili smo velik napredek Cerknici, Pivki in Logatcu. pri reševanju odpadnih voda in Pivka: Odplake V Logatcu bodo uredili kana- kon~ no bomo lahko rešili telizacijo na Kalcah, Martinj hrižave centralne ~ istilne naprave se zlivajo v reko »Fekalne vode se zdaj nekonbu in med Kalcami in Gorenjim v Dolenji vasi,« je zadovoljen trolirano zlivajo v reko Pivko, s Logatcem ter postavili novo cerkniški župan Marko Rupar. predvideno izgradnjo pa bomo ~ istilno napravo. Z deli naj bi Postavili bodo ~ istilno napravo izboljšali stanje reke,« pravi za~ eli v za~ etku prihodnjega za 12.000 populacijskih enot. Natalija Vilhar Samsa, sodeleta. »Vendar je odvisno od izbi- »Upamo, da krajani ne bodo lavka za investicije na pivški re izvajalca, ali bo na to vložen nasprotovali, ker bomo tako revizijski postopek …,« pravi Me- kon~ no rešili trenutno ekološko ob~ ini. S pomo~ jo evropskih Notranjska – Po številnih popravkih je okoljsko ministrstvo 1. aprila le potrdilo, da je vloga za pridobitev kohezijskih sredstev za gradnjo kanalizacije in ~ istilnih naprav v okviru skupnega projekta osmih ob~ in ^ista Ljubljanica popolna. Župani pa so po štirih letih prizadevanj 24. marca ponovno podpisali dopolnjeno pogodbo o sodelovanju. Kot pravijo na ministrstvu, naj bi ob~ ine še letos lahko za~ ele uporabljati dobrih 34 milijonov evrov kohezijskih sredstev, kar pomeni, da bodo najpozneje prihodnje leto v ob~ inah Cerknica, Logatec, Pivka in Postojna za~ eli z gradnjo kanalizacije in ~ istilnih naprav.

str

Prijavljeni projekti ob~ ina: projekt

skupni stroški z ddv** (v eur)

Kohezijski sklad EU (v eur)

Borovnica: kanalizacija in centralna ^N* 6.680.913

4.075.166

Brezovica: kanalizacija in ^N

10.597.860

6.730.619

Cerknica: centralna ^N

5.133.384

3.212.367

Logatec: kanalizacija in ^N

8.433.033

5.191.964

Pivka: kanalizacija in ^N

8.663.959

5.032.537

Postojna: kanalizacija in ^N

4.196.653

2.731.742

Škofljica: kanalizacija

2.414.331

1.528.909

Vrhnika: kanalizacija in centralna ^N

9.884.935

6.100.428

SKUPAJ

56.005.068

34.603.732

* ^N = ~ istilna naprava. ** Poleg kohezijskega sklada projekte sofinancirata še država in posamezna ob~ ina. sredstev bodo s fekalno kanalizacijo opremili naselja Pivka, Hrastje in Petelinje ter ob cesti v Trnje zgradili ~ istilno napravo, na katero se bodo v prihodnje priklju~ ila še naselja Trnje, Klenik in Selce. Z gradnjo naj bi za~ eli še letos. Poleg tega bodo morali v pivški ob~ ini zagotoviti ~ iš~ enje odpadnih vod v še 11 naseljih.

Postojna: Obnovljena ~ istilna naprava V Postojni bodo s kohezijskimi sredstvi rekonstruirali in obnovili centralno ~ istilno napravo za 16.500 populacijskih enot,

na novo bodo zgradili tehnološke objekte in bazene za pre~ iš~ evanje vode. Pred ~ istilno napravo bodo naredili zadrževalnika, ki bosta prepre~ evala izliv umazane vode v Stržen, kar se ob~ asno dogaja. Do za~ etka del je zaradi dolgotrajnega postopka izbire izvajalca vsaj še leto, zaklju~ ili pa naj bi jih do konca 2013. Na ~ istilno napravo bo priklju~ eno mesto Postojna, po izgradnji kanalizacije pa še Rakitnik, Matenja vas, Prestranek, Ko~ e in Slavina. V ob~ ini morajo postaviti ~ istilne naprave še za vsa

»Onesnaževanje se za~ ne na površju«

naselja z ve~ kot 50 prebivalci. Letos se bo uredilo Hruševje in Veliki Otok, pripravljajo projekte za Hraš~ e, Hrenovice, Gori~ e, Studenec in Dilce. Projekte za Rakitnik, Matenjo vas, Prestranek in Ko~ e morajo novelirati. Še letos naj bi za~ eli z zbiranjem služnostnih pogodb za gradnjo omrežja v Rakitniku. Do konca leta 2018 naj bi postavili 20 ~ istilnih naprav in zgradili kanalizacijo za 25 naselij. Del sredstev bodo dobili iz strukturnega sklada, del iz ekološke takse, ki jo pla~ ujejo ob~ ani, ve~ ino pa iz prora~ una ob~ ine.

 Damijana Škrlj

Jame so vrednote državnega pomena, pri ~ emer je država z zakonodajo predpisala, da se kakršnihkoli odpadnih, delno pre~ iš~ enih voda v podzemlje ne sme spuš~ ati. Jame so tudi pokazatelj našega odnosa do okolja in do vode, ki je s podzemljem tesno povezana. Danes pitna voda ni ve~ prosta dobrina, kar dokazuje tudi vse slabše stanje naših voda. Jamarji skrbijo tudi za ozaveš~ anje javnosti o pomenu varstva okolja in jam na krasu. Zna~ ilnosti in posebnosti kraškega površja dobro pozna Matej Krži~ , speleolog, jamar in predsednik Društva ljubiteljev Križne jame. Majhni kraški vodovodi ve~ ino koncentracije teko~ ih odpadkov, ki se zlivajo vanje, popolnoma enako prenesejo na naslednje polje. Kras ni sposoben pre~ istiti odpadnih voda, ki se zlivajo v kraške požiralnike, vrta~ e in udornice, pri ~ emer onesnažijo nižje leže~ e predele. Pri »predelavi« odplak se obnaša druga~ e od drugih tipov pokrajin. Od-

tek, da so se potaplja~ i v sifonu Nove Križne jame potopili kar 125 m globoko. Na najnižji to~ ki bi prišli pod nivo Cerkniškega in Rakovškega polja, na nivo Planinskega polja in nižje. »^e onesnažiš potok v Križni jami, boš onesnažil vodo najmanj do Planinskega polja in dlje,« pravi Krži~ . Novi viri pitne vode niso vedno prava rešitev. »Prostor, kjer laganje odpadkov v brezna se je pred 50 leti odlagalo tež(navpi~ ne jame) je sporno, saj ke kovine, odpadke iz galvane, se motorna olja, strupi iz akusalonit in drugo, ne more biti mulatorjev (odrabljena vozila), iz salonitk ipd. splakujejo naprej neopore~ en vir pitne vode,« pojasni Krži~ . ^istilne naprave so v vodoravne jame ter od tu v naše pipe. Draga in naporna od- brez pravih analiz in strokovnih študij pogosto postavljene stranitev mehanskih odpadkov iz brezen ne rešuje vprašanja že na neprimernih kraških terenih. Odpadne vode v ~ asu popravil spranih strupov. Kraški predeli in nedelovanja ~ istilnih naprav so povezani, kar navaja poda-

Prva podzemna ~ istilna naprava Postojna – V prihodnjih dneh bodo v Postojnski jami zaklju~ ili z naložbo v ~ istilno napravo v Koncertni dvorani. Gre za prvo podzemno ~ istilno napravo sploh, z njo pa bodo odpravljali negativne vplive turisti~ ne rabe jame na okolje. Iz predhodnih sanitarij so se komunalne odplake iz Koncertne dvorane iztekale neposredno v podtalnico, ki te~ e v Planinsko jamo. Postojnsko-planinski jamski sistem je znan po najve~ ji jamski biodiverziteti – najve~ jemu številu razli~ nih vrst jamskih živali na svetu, kar je izjemen naravni fenomen. »Zato je naloga in obveza upravljavca, da to pestrost podzemnega sveta tudi ohrani. Vode iz ~ istilne naprave bodo zagotavljale 98-odstotno pre~ iš~ enost, kar pomeni, da se lahko uporabijo tudi za izpiranje kot sanitarna voda,« so pojasnili v Postojnski jami. ^istilno napravo je bilo treba na~ rtovati tako, da so jo pred umestitvijo v jamsko okolje razstavili, prepeljali in ponovno sestavili, inovativne so tudi tehni~ ne rešitve pre~ iš~ evanja, saj je prilagojena na pogoje stalne temperature in omejeno prezra~ enost. Nad ~ istilno napravo je nov razstavno-prodajni objekt. Skupna vrednost projekta je 360 tiso~ evrov. vr

(skupaj tudi do ve~ mesecev letno) mimo njih koncentrirano odtekajo pod površje in se zlivajo v vodo, namenjeno uporabi v gospodinjstvu. Meteorne vode pogosto zalijejo ~ istilne naprave na nižjih predelih in iz ve~ inoma mehanskih ~ istilnih naprav brez kemi~ nih in bioloških filtrov pod površje, ki nima ~ istilnih sposobnosti, odplaknejo ostanke ~ iš~ enja, ~ e naprava ni bila izpraznjena. Na ve~ ini ~ istilnih naprav se monitoring ne izvaja, saj so za to premajhne, s ~ imer je njihovo kakovostno delovanje vprašljivo, stanje voda pa se ob~ utno slabša. Pobude za rastlinske in okoljsko sprejemljivejVisoko povišanje deleža oboše rešitve so, a pri odgovornih lenj v eni generaciji pogosto inštitucijah ve~ inoma naletijo na kaže na posledice onesnažegluha ušesa. vanj. Najboljša preventiva je

FOTO: ARHIV DRUŠTVA LJUBITELJEV KRIŽN E JA M E

»Na krasu velja preprosta zakonitost: kar narediš na površju, se bo slej ko prej poznalo v podzemlju in obratno,« je prepri~ an Matej Krži~

vzgoja in ozaveš~ anje ljudi o pomenu ~ istega okolja ter poudarjanju pomena rabe ekoloških otokov.

Notranjska, 16. april – Drugi vikend v aprilu je že tradicionalno rezerviran za ~ istilne akcije, ki jih organizirajo ob~ ine. Akcija O~ istimo Postojno je potekala že 10. leto zapored, ob~ ina pa jo je organizirala skupaj z Društvom zelenega okolja Postojna. »Letošnje ~ istilne akcije se je udeležilo okoli 1080 udeležencev. Odzvale so se vse šole, nekatere lovske družine in vseh 14 krajevnih skupnosti. V mestu in v okolici so pobrali kar 32,5 tone odpadkov, ob~ ani pa so na zbirno mesto pripeljali še nekaj ve~ kot 1,8 tone odpadkov,« je pojasnil vodja akcije Rifet Kendi~ . Odpadkov je bilo sicer veliko manj kot lansko leto, prav tako pa so jih manj pobrali tudi v ob~ ini Pivka, kjer opažajo, da se jih najve~ nabere ob glavnih cestah. Tam je po vseh vaških skupnostih okolico ~ istilo okrog 700 prostovoljcev. Zbrali so jih 86 kubi~ nih metrov. »V glavnem so bile v naravi odvržene plastenke in plo~ evinke, nekaj pa tudi kosovnih odpadkov. O~ istilo se je celo nekaj že prej lociranih divjih odlagališ~ , so pa ljudje v sklopu akcije uredili tudi nekatere poti, o~ istili potoke, obrezali vejevje in pometli po vaseh,« je povedala Maja Pikec, koordinatorka akcije. S podjetjem Publicus so se tudi dogovorili, da bodo maja po pravilnem postopku odpeljali v naravi odvrženo azbestno kritino. ^istilna akcija je istega dne potekala tudi v ob~ inah Logatec in Loška dolina, kjer so nabrali skoraj tono smeti, v Cerknici jo organizirajo ta konec tedna, na Blokah pa v za~ etku maja. ab

Tudi Križna jama je onesnažena.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Prava pot je razvoj in trdo delo Žibrše – »^e za~ neš iz ni~ , tako kot sem za~ el sam, druga~ e razmišljaš, kot ~ e ti je bilo nekaj dano ali ~ e si se do tega dokopal z raznimi špekulacijami,« razmišlja podjetnik Franci Gantar. Obiskali smo ga na njegovem domu v Žibršah, kjer ima tudi svoje majhno, a uspešno podjetje Ceno, ki se ukvarja s posekom, odkupom in razrezom lesa ter prodajo zlasti lesa za ostrešje in gradbenega lesa. Poleg tega vodi tudi ekološko kmetijo s 30 glavami cikastega goveda, avtohtone slovenske pasme, zaradi ~ esar k njemu ne zahajajo le kupci mesa, temve~ celo študenti iz Biotehni~ ne fakultete. Trdo in vestno delo je njegovo glavno vodilo že od malih nog. Gantarjevo podjetje se je usmerilo predvsem v izdelavo lesa za ostrešja in na ta na~ in že pred leti zapolnilo nišo na tem obmo~ ju. Danes je konkurence ve~ , a Gantarjeve stranke prihajajo od Ljubljane do Kopra in Nove Gorice. Kot pravi, ima v zadnjem obdobju kar 60 odstotkov individualnih strank, ostalo so krovska podjetja. Z ve~ jimi gradbenimi podjetji je, slute~ , kaj prihaja, posle še pravo~ asno zaklju~ il, tako da ga danes ne stiskajo ve~ je terjatve. »Do pet let nazaj pa smo zelo veliko sodelovali z Gradiš~ em Cerknica, KLIjem Logatec in Javorjem.« Vse težje je

postalo tudi sodelovanje s trgovinami tako zaradi cenovnih pritiskov kot zaradi zamud s pla~ ili.

»Za dober les je klju~ en pravi, zimski ~ as se~ nje in prava luna,« stavi na preverjene modrosti.

Po drobnarijah oživljanje novogradenj

Nikoli se niso zadolževali

Na ra~ un krize v gradbeništvu so zabeležili okrog tridesetodstoten padec prometa. »Padec je bil tudi na ra~ un naro~ il manjšega obsega. Delali smo drobnarije, nadstreške in podobno. To nas je reševalo. ^e bi bili ve~ ji, takšna fleksibilnost ne bi bila mogo~ a,« pravi. Letos opaža oživljanje novogradenj individualnih hiš, še vedno pa prevladujejo obnove. Naro~ il ima za ve~ mesecev vnaprej. »Imam ob~ utek, da zdaj gradijo tisti, ki imajo denar in jih zanima predvsem kakovost.« In prav kakovost je tisto, s ~ imer ne želi nikoli razo~ arati svojih strank. »Danes pride nekdo po en kubik. ^e bo zadovoljen, bo ~ ez eno leto prišel po les za celo hišo,« razlaga, zakaj z veseljem sprejme prav vsako stranko. Letno predelajo okrog 5000 kubi~ nih metrov lesa. Gantar že ve~ let dobro sodeluje z okrog 20 ve~ jimi notranjskimi kmeti, od katerih odkupuje hlodovino.

Svojo podjetniško pot je za~ el še kot mlad, komaj polnoleten fant in v zadnjih petnajstih letih postopoma gradil podjetje, ki poleg njega zaposluje še dva delavca, doma~ ina. V zadnjih desetih letih je v infrastrukturo in mehanizacijo investiral okrog 200 tiso~ evrov. »Vlagali smo izklju~ no dobi~ ek, nikoli se nismo zadolževali. Nimamo nobenih kreditov, razen ob~ asno kakšnega manjšega, enoletnega.« Gantar pravi, da, razen izjemoma, ne uporablja niti pla~ ilnih kartic. Njegovo na~ elo je bilo vselej delati previdno in premišljeno, v okvirih možnega. Ne gre za pomanjkanje poguma, prej za veliko (samo)disciplino, ki prepre~ uje, da bi ~ lovek zapadel prevelikim apetitom in pustil, da ga vodi pohlep. »^e za~ neš iz ni~ , tako kot sem za~ el sam, druga~ e razmišljaš, kot ~ e ti je bilo nekaj dano ali ~ e si se do tega dokopal z raznimi špekulacijami,« poudarja.

 Veronika Rupnik

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Na obisku pri Franciju Gantarju, podjetniku iz Žibrš, ki je že celo življenje zapisan lesu

Franci Gantar pravi, da lahko na ra~ un dobre opremljenosti in še dveh pridnih delavcev dnevno pripravijo ostrešje za celo hišo. Edina prava pot je po njegovem postopen razvoj in trdo delo. In k takšnim, zdravim temeljem, ko bo delo spet prav

cenjeno, se bomo morali, kot pravi, slej ali prej vrniti. Prav zato je Gantar prepri~ an, da krize še zdale~ ni konec, naspro-

tno. Trg se bo moral še pre~ istiti. Pa ne samo trg, družba kot taka potrebuje veliko moralnega o~ iš~ enja.

Fenomen pla~ ilne nediscipline Pla~ ilna nedisciplina je že ve~ desetletij ena najbolj vro~ ih podjetniških tem. Z njo se podjetja in posamezniki sre~ ujejo vsak dan, a pogosto zamol~ ijo, da tudi sama aktivno sodelujejo pri njenem ustvarjanju. V ~ asu sedanje gospodarske krize pa je problem postal tako pere~ , da zavira gospodarsko rast.

Dolžniki so tisti, ki v prvi vrsti povzro~ ajo in širijo pla~ ilno nedisciplino. Pla~ ilna nedisciplina se pospešeno razvija le, ~ e ima za to ustrezne pogoje, kot so: - Dolžniki, ki na eni strani sprejemajo ve~ je obveznosti, kot so jih sposobni poravnati in na drugi dolžnike, ki se izogibajo pla~ ilu kljub pla~ ilni Pla~ ilno nedisciplino bi najenosposobnosti. stavneje opredelili kot pojav za- - Upniki, ki odloge pla~ il mujanja pla~ il in neporavnavanekriti~ no uporabljajo za nje obveznosti s strani njihovih pospeševanje prodaje in dolžnikov oziroma povedano ve~ anje tržnega deleža druga~ e, pla~ ilna nedisciplina brez ustrezne uskladitve s predstavlja množi~ ni pojav, ko finan~ no funkcijo podjetja. dolžniki svojim pogodbenim - Država s svojo zakonsko partnerjem ne pla~ ajo denarnih nedore~ enostjo in neu~ inkoobveznosti v dogovorjenih rokih vitimi sodnimi postopki. ali zaradi svojega tržnega poloZaradi nepravo~ asno poravžaja izsilijo pla~ ilne pogoje, ki nanih obveznosti s strani pododatno bremenijo upnika. godbenih partnerjev se veliko

podjetji znajde tudi samih v skupini nepla~ nikov, ki sicer poslujejo uspešno, vendar imajo zaradi zastaranja terjatev težave z denarnim tokom. Potrebno je ustrezno ukrepanje, saj nepla~ evanje dolžnikov lahko privede do hudih finan~ nih težav njegovih upnikov, kar pa je za~ etek verižne reakcije nepla~ evanja. Zato je za podjetje toliko bolj pomembno pravo~ asno prepoznavanje znakov pla~ ilne nediscipline, da se lahko pravo~ asno izogne slabim pla~ nikom oziroma nepla~ nikom nasploh.

drugih kvalitativnih dejavnikov, ki kažejo moralo našega potencialnega partnerja. Prav poznavanje bonitetne ocene je lahko klju~ nega pomena, ki nas zavaruje pred nepla~ ilom potencialnih kupcev. Ko poznamo dolo~ ene poslovne navade našega potencialnega partnerja, je to dobro izhodiš~ e za nadaljnja pogajanja in sklenitev pogodbe o sodelovanju, v kateri se dolo~ i pla~ ilne pogoje ter dolo~ ena varovala za primer nepla~ ila, kot so odškodnine, pogodbene kazni, poroštva, menice, hipoteka itd. Ko je pogodba s partnerjem Nasveti sklenjena in sodelovanje ste~ e, je pomembno, da redno sprePri sklepanju posla je tako pomembno, da najprej preverimo mljamo terjatve in za~ nemo s bonitetno oceno, to je bilan~ nih takojšnim opominjanjem na zamude pri pla~ ilih. Pri ve~ ini podatkov (informacij) ter tudi

ŽAGA CENO D.O.O.

Žibrše 37, Logatec • 041 643 183 www.zaga-ceno.si • ceno@siol.net ODKUP, PREVOZ, RAZREZ IN PRODAJA GRADBENEGA LESA

LES ZA OSTREŠJE NA ZALOGI ALI TAKOJŠNJA IZDELAVA PO NAROČILU Z DOSTAVO

upnikov zaleže že sprotno vljudno pisno opominjanje, s katerim upnik za~ ne takoj po preteku nekega toleran~ nega zamudnega roka. Ostrino vsebine opominov se postopoma stopnjuje. ^e odziva dolžnika kljub temu ni, sledi telefonski klic in poizvedba, zakaj do poravnave še ni prišlo. Osebni stik ponavadi ugodno vpliva, da dolžnik poravna svoje obveznosti. Pri za~ asnih likvidnostnih težavah je lahko prava rešitev uporaba negotovinskih na~ inov zapiranja terjatev in obveznosti, kot so kompenzacije, asignacija, cesija ali faktoring. Da bi bil proces izterjave terjatev uspešen, je potrebno voditi ažurno evidenco dejanj in dokumentov za izterjavo dolga.

V primeru, da s poslovnim partnerjem ne moremo priti do ustreznega medsebojnega dogovora, sledi sodna izterjava, ki pa je za upnika navadno draga in dolgotrajna pot. To je skrajni korak, saj pogosto vodi do pretrganja poslovnih odnosov med upnikom in dolžnikom. Vsako podjetje mora pri svojih poslovnih odlo~ itvah nenehno slediti na~ eloma kratkoro~ ne in dolgoro~ ne pla~ ilne sposobnosti, saj je ob nastopu težav s pla~ ilno sposobnostjo, ko se dolžniki za~ nejo ozirati po možnostih za izboljšanje denarnega toka, lahko že prepozno. Alja Kucler ^imžar, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za management v Kopru

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;8â&#x20AC;&#x192; 22. april 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 22. april 2011

Letos na milijon dobi~ka

ď&#x20AC;¸ Veronika Rupnik

V Postojnski jami in Predjamskem gradu v prvih treh mesecih obisk za tretjino ve~â&#x20AC;&#x160;ji kot v enakem obdobju lani â&#x20AC;&#x201C; Letos poleti 34-milijonti obiskovalec Postojna, 13. april â&#x20AC;&#x201C; Postojnsko jamo je lani obiskalo 492 tiso~â&#x20AC;&#x160; obiskovalcev, za letos pa predsednik uprave Marjan Batagelj napoveduje 540 tiso~â&#x20AC;&#x160;obiskovalcev. V prvih treh mesecih je trend dober, k ~â&#x20AC;&#x160;emur je svoje prispeval Minimundus, pa tudi intenzivna promocija na mednarodnih sejmih in borzah. ÂťLetoĹĄnje prvo trimese~â&#x20AC;&#x160;je je v primerjavi z enakim obdobjem lani resni~â&#x20AC;&#x160;no izjemno, kajti pove~â&#x20AC;&#x160;anje ĹĄtevila obiskovalcev za 29 in prometa od vstopnin za 46 odstotkov se v turizmu ne dogaja ravno vsak dan. Ne sme pa nas to zavesti, prava turisti~â&#x20AC;&#x160;na sezona ĹĄele prihaja,ÂŤ je optimisti~â&#x20AC;&#x160;en Batagelj.

133 tiso~â&#x20AC;&#x160; za dividende

kot ~â&#x20AC;&#x160;etrtino boljĹĄemu obisku Vivarija.

Muzej o razvoju zemlje in ~â&#x20AC;&#x160;loveka Med ve~â&#x20AC;&#x160;jimi letoĹĄnjimi projekti bo obnova nekdanjega bazenskega kompleksa, kjer bodo do konca leta oziroma najkasneje februarja prihodnje leto umestili zbirko, ki bo prikazovala geoloĹĄki razvoj zemlje in ~â&#x20AC;&#x160;loveka, v nekdanji Erazmovi kleti pa naj bi bila razstava o zgodovini Postojnske jame. Zaradi toĹžbe enega od lastnikov lokalov, ki ne da soglasja, pa se zapleta pri urejanju pritli~â&#x20AC;&#x160;nega dela hotela, ki kazi podobo, a naj bi na vrsto priĹĄel po sezoni. So pa statiki zaradi varnosti Ĺže odredili ruĹĄenje stopniĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a.

FOTO: VALTER LEB AN

Med gosti so ĹĄe vedno na prvem mestu Italijani (20 odstotkov), sledijo Nemci (12 odstotkov) in Slovenci (11 odstotkov), na ~â&#x20AC;&#x160;etrtem mestu pa so Japonci, vendar je zaradi potresa letos pri~â&#x20AC;&#x160;akovati njihov upad. ÂťNaĹĄa druĹžba je globalno zelo ob~â&#x20AC;&#x160;utljiva,ÂŤ pravi Batagelj, ki zato ra~â&#x20AC;&#x160;una, da bi razmere v Severni Afriki utegnile vplivati na boljĹĄi turisti~â&#x20AC;&#x160;ni obisk pri nas. Dobremu obisku Postojnske jame sledi tudi obisk Predjamskega gradu. Z marketinĹĄkimi akcijami so tam Ĺže lani ĹĄtevilo obiskovalcev uspeli pove~â&#x20AC;&#x160;ati za pet odstotkov na 108 tiso~â&#x20AC;&#x160;. V letoĹĄnjem prvem trimese~â&#x20AC;&#x160;ju je bil obisk gradu boljĹĄi za kar 35 odstotkov, razstava metuljev pa je pripomogla k za ve~â&#x20AC;&#x160;

Marjan Batagelj je napovedal, da bodo izpred Modrijanove doma~â&#x20AC;&#x160;ije umaknili mote~â&#x20AC;&#x160; kontejner s sanitarijami, ki kazi prostor ob kulturnem spomeniku. Modrijanova doma~â&#x20AC;&#x160;ija bo od maja naprej odprta vsak dan do 22. ure.

Histori~â&#x20AC;&#x160;ni poĹĄtni urad

V prihodnjih dneh bo za~â&#x20AC;&#x160;ela obratovati ~â&#x20AC;&#x160;istilna naprava v Koncertni dvorani, nad katero je nov razstavno-prodajni objekt, v katerem bo tudi histori~â&#x20AC;&#x160;ni poĹĄtni urad, kakrĹĄen je nekdaj Ĺže delo-

No~â&#x20AC;&#x160;ejo je ~â&#x20AC;&#x160;ez svoje Postojna, 12. april â&#x20AC;&#x201C; Postojnski ob~â&#x20AC;&#x160;inski svetniki so izglasovali negativno mnenje k umestitvi avtocestne povezave med JelĹĄanami in avtocesto Postojnaâ&#x20AC;&#x201C;Diva~â&#x20AC;&#x160;a na obmo~â&#x20AC;&#x160;je Ob~â&#x20AC;&#x160;ine Postojna. ÂťTo obmo~â&#x20AC;&#x160;je je Ĺže zdaj preobremenjeno z drĹžavno prometno infrastrukturo, vsako umeĹĄ~â&#x20AC;&#x160;anje nove avtocestne povezave vzdolĹž PivĹĄke doline pa pomeni bistveno poslabĹĄanje Ĺživljenjskih razmer na obmo~â&#x20AC;&#x160;ju treh krajevnih skupnosti,ÂŤ so prepri~â&#x20AC;&#x160;ani v krajevnih skupnostih Orehek, Prestranek in Slavina. Postojnska ob~â&#x20AC;&#x160;ina ministrstvoma za okolje in prostor ter za promet predlaga, da prometno povezavo proti JelĹĄanam reĹĄujeta z rekonstrukcijo magistralne ceste ter z umestitvijo regionalne obvoznice, ki bo prometno razbremenila naselja Rakitnik, Matenja vas in Prestranek.

Blokada za Bistri~â&#x20AC;&#x160;ane Obvoznico okrog Petelinj na~â&#x20AC;&#x160;rtuje tudi ob~â&#x20AC;&#x160;ina Pivka. Njen Ĺžupan Robert Smrdelj je Ĺže pred ~â&#x20AC;&#x160;asom poudaril, da je tudi zanje sprejemljiva le trasa avtoceste, ki se bo dotaknila pivĹĄke industrijske cone, nato pa za-

pustila obmo~â&#x20AC;&#x160;je ob~â&#x20AC;&#x160;ine mimo vasi. Toda tudi divaĹĄka ob~â&#x20AC;&#x160;ina ĹĄe enemu kraku avtoceste na svojem obmo~â&#x20AC;&#x160;ju ni naklonjena, ~â&#x20AC;&#x160;eprav je ta varianta menda ekonomsko najbolj upravi~â&#x20AC;&#x160;ena. ÂťEdina zainteresirana za avtocesto je ob~â&#x20AC;&#x160;ina Ilirska Bistrica, ~â&#x20AC;&#x160;eprav avtocesta ne sme biti edina reĹĄitev za naĹĄe gospodarske teĹžave,ÂŤ pa nasprotovanje sosed komentira Emil Rojc, Ĺžupan ob~â&#x20AC;&#x160;ine Ilirska Bistrica, za katero bi bila po Ĺžupanovih besedah najugodnejĹĄa tista trasa, ki bi se na avtocesto A1 priklju~â&#x20AC;&#x160;ila ~â&#x20AC;&#x160;im bliĹžje Postojni. Rojc dvomi, da je lahko na-

str

sprotovanje dolo~â&#x20AC;&#x160;ene lokalne skupnosti nepremostljiva ovira. ÂťAvtocesta proti JelĹĄanam je drĹžavnega pomena, vsekakor pa je treba upoĹĄtevati tudi interese lokalnih skupnosti.ÂŤ

Avtocesta ĹĄe dale~â&#x20AC;&#x160; Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so nam pojasnili, da se v sklopu priprave drĹžavnega prostorskega na~â&#x20AC;&#x160;rta za avtocesto trenutno izdeluje predlog variant, ki bodo vklju~â&#x20AC;&#x160;ene v nadaljnjo obravnavo v ĹĄtudiji variant. Na podlagi predloga bo MOP pridobil smernice nosilcev urejanja prostora ter usmeritve lokalne skupnosti oziroma javnosti za optimizacijo posameznih variant. Prou~â&#x20AC;&#x160;ujejo se variante, ki se vse za~â&#x20AC;&#x160;nejo na mejnem prehodu JelĹĄane, potekajo proti Pivki, od tam pa proti avtocesti v treh smereh, v smeri Diva~â&#x20AC;&#x160;e, Razdrtega in Postojne. ď&#x20AC;łvr

val v jami. Vse razglednice bodo Ĺžigosane z Ĺžigom Postojnske jame. Ker pa je do Koncertne dvorane speljan opti~â&#x20AC;&#x160;ni kabel, bodo mlajĹĄi obiskovalci lahko poĹĄiljali tudi elektronske razglednice.

Sicer pa bo konec meseca zaĹživela nova spletna stran druĹžbe, prek katere se bodo skuĹĄali pribliĹžati predvsem doslej zanemarjeni mlajĹĄi populaciji. Uvedli bodo tudi nov, sodoben na~â&#x20AC;&#x160;in prodaje vstopnic, ki jih bo

DruĹžba Postojnska jama (oziroma takrat ĹĄe Turizem Kras) je lani ustvarila 10 milijonov evrov prihodkov in 645 tiso~â&#x20AC;&#x160; evrov ~â&#x20AC;&#x160;istega dobi~â&#x20AC;&#x160;ka, lastnika, druĹžba Batagel&Co. in ob~â&#x20AC;&#x160;ina Postojna, si bosta v obliki dividend razdelila 133 tiso~â&#x20AC;&#x160;evrov. Prihodkov je bilo lani za ĹĄtiri odstotke manj kot leto poprej, kar Marjan Batagelj pripisuje dejstvu, da druĹžba zaradi zaprtja hotela ni imela ve~â&#x20AC;&#x160;nastanitvenih kapacitet. Ob~â&#x20AC;&#x160;ini Postojna so izpla~â&#x20AC;&#x160;ali nekaj ~â&#x20AC;&#x160;ez milijon evrov koncesijske dajatve, ob~â&#x20AC;&#x160;ini Pivka pa dobrih 400 tiso~â&#x20AC;&#x160;evrov. V letoĹĄnjem na~â&#x20AC;&#x160;rtu je poviĹĄati ~â&#x20AC;&#x160;isti dobi~â&#x20AC;&#x160;ek na milijon evrov. mogo~â&#x20AC;&#x160;e kupiti tudi prek spleta in na bencinskih servisih. Z ostalimi najpomembnejĹĄimi turisti~â&#x20AC;&#x160;nimi ponudniki pri nas pa na~â&#x20AC;&#x160;rtujejo tudi uvedbo skupne vstopnice. Postojnska jama ima tudi novo celostno grafi~â&#x20AC;&#x160;no podobo.

Nad propadajo~â&#x20AC;&#x160;e hiĹĄe v Majlontu

ď&#x20AC;¸ Veronika Rupnik

Ob~â&#x20AC;&#x160;ina bo lastnikom naloĹžila obnovo kar 19 hiĹĄ v starem delu mesta, sicer bo dela izvedla sama Postojna, 12. april â&#x20AC;&#x201C; Ob~â&#x20AC;&#x160;ina Postojna oziroma izbrani izvajalec CPK je v teh dneh za~â&#x20AC;&#x160;el s projektom infrastrukturne ureditve Majlonta (ulic, stopniĹĄ~â&#x20AC;&#x160;, zidov, javne razsvetljave, komunalne in padavinske kanalizacije ter obnovo vodovodnega omreĹžja), k obnovi propadajo~â&#x20AC;&#x160;ih hiĹĄ, ki kazijo podobo starega dela mesta, pa bo ob~â&#x20AC;&#x160;ina lastnike skuĹĄala spodbuditi s posebnim odlokom o dolo~â&#x20AC;&#x160;itvi objektov za izvedbo vzdrĹževalnih del na obmo~â&#x20AC;&#x160;ju Majlonta, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji. Odlok zagotavlja podlago za izdajo odlo~â&#x20AC;&#x160;b, s katerimi bo ob~â&#x20AC;&#x160;ina lastnike objektov zavezala, da v dolo~â&#x20AC;&#x160;enem roku izvedejo vzdrĹževalna dela na objektu. V nasprotnem primeru bo ob~â&#x20AC;&#x160;ina zaradi javnega interesa vzdrĹževalna dela izvedla sama, na objektu pa pridobila zakonito hipoteko v viĹĄini stroĹĄkov izvedbe. Ker celotno obmo~â&#x20AC;&#x160;je Majlonta leĹži v obmo~â&#x20AC;&#x160;ju kulturne dediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ine, je vsa dela treba izvajati v sodelovanju z

Zavodom za varstvo kulturne dediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ine Slovenije. Na osnovi podobnega odloka je ob~â&#x20AC;&#x160;ina lani uredila objekt avtobusne postaje, v sodelovanju z nekaterimi lastniki pa tudi objekt TrĹžaĹĄka cesta 5. Kot je povedal BoĹĄtjan Udovi~â&#x20AC;&#x160;, direktor ob~â&#x20AC;&#x160;inske uprave, so si za izdajo odlo~â&#x20AC;&#x160;b postavili enoletni rok. Elaborat, ki ga je naro~â&#x20AC;&#x160;ila ob~â&#x20AC;&#x160;ina, je namre~â&#x20AC;&#x160; pokazal, da je obnove potrebnih kar 19 hiĹĄ, obnovitvena dela

pa so ocenjena na skupno okrog 750 tiso~â&#x20AC;&#x160;evrov.

Razpis za finan~â&#x20AC;&#x160;no pomo~â&#x20AC;&#x160; Glede na to da ocenjeni stroĹĄki obnovitvenih del niso majhni, je nekatere svetnike zanimalo, ali bo ob~â&#x20AC;&#x160;ina zainteresiranim lastnikom pomagala pri obnovi s sofinanciranjem. Udovi~â&#x20AC;&#x160;je pojasnil, da bo tako kot Ĺže nekaj let doslej ob~â&#x20AC;&#x160;ina v ta namen v kratkem objavila razpis. Na pobudo, da bi podoben odlok sprejeli tudi za nekatere druge objekte v Postojni in po vaseh, je podĹžupan BoĹĄtjan Stegel povedal, da nameravajo prakso prenesti tudi na podeĹželje s ciljem ohranjanja kulturne dediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ine.

/RJDWHF QHGHOMD PDM $YWRPRELOLVWLÄ&#x20AC;QD GLUND v stilu ROC (Race of champion)

359,Ăż QD QRYL hitrejĹĄi progi!

Vstopnina: 6 eur F OTO : VA LT ER L EB A N

YHĂŞ QD www.blagomix-racing.si

Â˛ NYDOLĂ&#x20AC;NDFLMH Â˛ GLUND QD L]SDGDQMH Â˛ SRGHOLWHY SUL]QDQM

Bo nov odlok motiviral lastnike, da bodo sami obnovili propadajo~â&#x20AC;&#x160;e, ponekod tudi prazne objekte, ali bo morala zaradi javnega interesa vmes pose~â&#x20AC;&#x160;i ob~â&#x20AC;&#x160;ina?

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Nadaljevanje s strani 1

Odpirajo se nova vprašanja

Postavke v revizijo

Kljub temu da se vadiš~ e Po~ ek in streliš~ e Ba~ po novem predlogu Morsa ne bosta širili in ostajata v približno istih okvirih kot do sedaj, pa na ministrstvu vseeno niso pojasnili, kakšno nevarnost predstavlja selitev vadiš~ a za protioklepno orožje z Vla~ nega na Po~ ek in s tem v neposredno bližino Postojne ter tudi ali bodo aktivnosti glede na na~ rtovano posodobitev pogostejše, s tem pa tudi pogosteje onemogo~ en dostop lastnikov do zemljiš~ . Poraja se tudi vprašanje, kako bodo na Morsu nov

Ob~ ina ima ob~ asne likvidnostne težave – Lokalni turisti~ ni vodniki bodo vodili po vseh ob~ inah Zelenega krasa – TIC bo zaenkrat deloval v PVZ-ju

osnutek predstavili javnosti. »Ne glede na to da zakonodaja ne predvideva ponovne razgrnitve ter javne razprave, bo ministrstvo poskušalo nov predlog v najve~ ji možni meri uskladiti z lokalnimi skupnostmi in vsemi ostalimi subjekti v prostoru,« se glasi njihov odgovor, dodajajo pa še, da ne nameravajo izvesti celovite presoje vplivov na okolje. »Posebno pozornost bomo namenili na~ rtovanju ukrepov varovanja okolja ter izvajanju monitoringa v ~ asu gradnje in obratovanja prostorskih ureditev.«

V civilni iniciativi »Za Pivško kotlino brez streljanja« s predlogom obrambnega ministrstva niso seznanjeni, zato ga tudi ne morejo komentirati. »Pozdravili bomo pripravo državnega prostorskega na~ rta, ki ne bo ve~ vseboval vojaških aktivnosti na tem obmo~ ju, za kar se že ves ~ as zavzemamo. Sicer pa menimo, da ministrstvo krši vse postopke, saj se je že zdavnaj iztekel rok, ko bi morali podati odgovore na podane pripombe na DPN,« je pojasnil predstavnik civilne iniciative Samo Vesel.ab

 Alenka Bev~ i~

Pivka, 13. april – Na 5. seji ob~ inskega sveta ob~ ine Pivka so potrdili zaklju~ ni ra~ un za lansko leto, nadzorni svet pa bo preveril nekatere postavke iz bilance, sprejeli so tudi odloka o ustanovitvi turisti~ no informacijskega centra in lokalnih turisti~ nih vodnikih ter potrdili pogodbo z ob~ ino Postojna o sofinanciranju obnove in rekonstrukcije skupnega vodovodnega sistema.

Zaklju~ ni ra~ un sprejet Pivški ob~ inski svetniki so se najprej seznanili z zaklju~ nim ra~ unom prora~ una za preteklo leto in ga tudi sprejeli. Ob~ ina je imela lansko leto 8,2 milijona prihodkov ter 8,7 milijona evra odhodkov in je izkazala prora~ unski presežek v višini 439 tiso~ akov. Kot je pojasnila direktorica ob~ inske uprave, Mihaela Smrdelj, imajo ob~ asno težave z likvidnostjo, ker nekateri transferji ne prihajajo redno, vsak mesec pa izkažejo za približno 1,2 milijon odprtih obveznosti, najve~ do šol. »V lanskem letu nismo imeli nobenih izvršb ali blokad ra~ una,« je še povedala Smrdeljeva. Kot je pojasnila predsednica nadzornega odbora Jožica Šuštarši~ , bo nadzorni odbor naknadno pod drobnogled vzel nekatere postavke – prodajo stavbe na Kolodvorski 19, gradnjo nadvoza

Tudi Notranjci odlo~ no proti malemu delu Notranjska, 10. april – Ob nekaj manj kot 37-odstotni volilni udeležbi v cerkniško-logaškem volilnem okraju je za zakon o malem delu glasovalo pi~ lih 17, proti pa skoraj 83 odstotkov volilnih upravi~ encev. V Postojni je na voliš~ a prišlo nekaj manj kot 32 odstotkov volivcev, med katerimi se jih je za zakon izreklo slabih 20, proti pa dobrih 80 odstotkov. Referendumsko razpoloženje volivcev v Logatcu je bilo že pred oddajo referendumskega listi~ a na voliš~ u v Domu starejših Logatec ve~ inoma nenaklonjeno zakonu, ~ eprav so na voliš~ e za~ eli prihajati že v zgodnjih dopoldanskih urah. bmk

v Gornji Košani, pla~ e zaposlenih, izdatke za politi~ ne stranke, pla~ ila po podjemnih pogodbah ter izdatke za ogrevanje v Krpanovem domu.

Turisti~ ni vodniki za Zeleni kras Odlok o lokalnih turisti~ nih vodnikih in turisti~ nem vodenju v ob~ ini bo lokalnim turisti~ nim vodnikom po novem dovoljeval vodenje turistov tudi izven ob~ ine Pivka, in sicer v vseh sedmih ob~ inah, ki sodijo v obmo~ je Zelenega krasa. Na seji so odlok sprejeli v prvem branju, do naslednjega pa bodo upoštevali še dodatne predloge. Poleg tega so svetniki tudi formalno ustanovili turisti~ no informacijski center. Ta je do zdaj neuradno že deloval v Parku vojaške zgodovine, kjer bo zaenkrat tudi ostal, zaradi uradnega statusa

TIC-a pa bodo lažje pripravljali turisti~ ne ponudbe in pakete preko Slovenske turisti~ ne organizacije, je pojasnila Erika Kova~ i~ . Svetniki so sicer menili, da bi morali center postaviti nekje v središ~ u kraja, vendar so sprejeli pojasnilo župana Roberta Smrdelja, da je to povezano z dodatnimi stroški in ga bodo drugje postavili šele takrat, ko bo to ekonomsko upravi~ eno.

Prijava na kohezijo za vodovod Pivški svetniki so, tako kot postojnski, potrdili skupno pogodbo o sofinanciranju investicije v obnovo in rekonstrukcijo skupnega dela javnega vodovodnega omrežja, s katero bodo kandidirali za kohezijska sredstva iz projekta ^iste Ljubljanice. Pivka bo v tem projektu, poleg skupnih vodov, obnavljala ve~ svojih vodov kot Postojna, saj na~ rtujejo obnovo sekundarnega voda do Vol~ in drugega do Zagorja. Skupna vrednost projekta je 17 milijonov, od tega za skupne vode 10 milijonov evrov, samo pivškega dela pa 6 milijonov.

FOTO: VALTER LEBAN

Prednost logaškim Pri sprejemu v vrtec imajo prednost otroci, ki živijo v logaški ob~ ini Logatec, 14. april – Otroci zaposlenih staršev, ki stalno živijo na obmo~ ju logaške ob~ ine, imajo prednost pri sprejemu v vrtec, so se na aprilski seji med drugim odlo~ ili logaški svetniki. Potrdili so tudi zaklju~ ni ra~ un ob~ ine za lansko leto, medtem ko Lokalnega energetskega koncepta ob~ ine (Lek) niso sprejeli. Motilo jih je, da v podjetju Igens, kjer so pripravljali ta dokument, niso odgovorili na pripombe in vprašanja, ki so jih svetniki izpostavili že na decembrski seji.

Združili dobrodelnost in kolesarjenje

Svetniki so podjetju Igens naro~ ili, da se mora v 15 dneh opredeliti do njihovih pripomb na Lek, na osnovi katerega bo ob~ ina usmerjala in razvijala svojo energetsko politiko, nato pa naj bi dokument sprejeli na dopisni seji. Svetniki pa so dolo~ ili tudi kriterije za sprejem v vrtec: ve~ možnosti so dali otrokom, katerih starši stalno živijo na obmo~ ju logaške ob~ ine in so zaposleni. Za stalno prebivališ~ e otroku namre~ pripada 50 to~ k, za zaposlitev obeh staršev oziroma enega v enostarševski družini pa 20, medtem ko zaposlenost le enega od staršev prinese pet to~ k. Otroci, ki so bili na ~ akalni listi, pa jih v vrtec niso sprejeli, za to dobijo

F OTO : VA LT ER L EB A N

Postojna, 16. april – V okolici Postojne se je v soboto odvijalo dobrodelno kolesarjenje, ki ga je njegov pobudnik, ekstremni kolesar Franci Horvat, tokrat namenil nakupu dveh prilagojenih koles za invalide. Kolesarjenje se je pri~ elo v Postojni pred podjetjem Trgo ABC, na krožni trasi v dolžini 18,5 kilometra pa je neprekinjeno potekalo od 9. do 17. ure. Nekaj preglavic je kolesarjem povzro~ ala le mo~ na burja, dežnih kapljic v popoldanskem ~ asu pa se niso ustrašili. Z vsakim krogom je bilo tudi ve~ udeležencev, skupno 47, akcije pa se je udeležil tudi en teka~ . Horvat zato že sedaj vabi vse ljubitelje teka, da se jim drugo leto na akciji pridružijo v še ve~ jem številu. Na cilju so športnike pri~ akali ~ lani društva paraplegikov Istre in Krasa, med njimi tudi Sre~ ko Petkovšek iz okolice Postojne, ki so mu bila tako kot Ivani Podgornik namenjena letošnja sredstva za nakup kolesa na ro~ ni pogon. Za udeležbo so kolesarji odšteli 10 evrov, skupaj pa so zbrali 620 evrov, saj so sredstva prispevali tudi obiskovalci, ki niso kolesarili. sm

Logaški župan Berto Menard je glede tožbe družbe Petrol povedal, da se s Petrolom dogovarjajo o odpla~ ilu dolga. Na ob~ ini upajo, da bodo odpla~ evali po 60 tiso~ evrov na mesec, za popla~ ilo bo šel tudi ves denar, ki ga bodo dobili od prodaje nepremi~ nin. O tem naj bi s Petrolom podpisali notarski zapis.

dodatnih 15 to~ k, to~ ke dobijo tudi, ~ e je iz družine v vrtec že vklju~ en kakšen otrok, prinese pa jih tudi starost dojen~ ka.

Slediti bodo morali volji ob~ ine S precej obširno razpravo so svetniki pospremili sprejem navodila za ob~ inske predstavnike v organih upravljanja javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je ob~ ina. »Na ta na~ in bi radi dolo~ ili oziroma izboljšali sodelovanje med ob~ ino in njenimi predstavniki ter zagotovili, da bo ob~ ina kot ustanoviteljica igrala bolj aktivno vlogo,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice ob~ inske uprave Nevenka Malavaši~ . Dogajalo se je, da nekateri predstavniki ob~ ine na seje sploh niso hodili ali so sprejemali odlo~ itve, ki niso bile v interesu ob~ ine. K sprejemu takega navodila je ob~ ino vodil tudi pripetljaj v lanskem letu, ko so nekateri predstavniki ob~ ine v svetu Zdravstvenega doma Logatec glasovali proti temu, da ta ustanova ob~ ini nakaže presežek iz poslovanja. Po novem bodo morali predstavniki stališ~ a do pomembnih odlo~ itev uskladiti s kontaktno osebo na ob~ ini,

 Petra Tr~ ek Logaški svetniki so se strinjali, da lahko Komunalno podjetje Logatec za premostitev likvidnostnih težav sklene kreditno pogodbo, se pravi, da lahko najame kratkoro~ ni kredit ali poviša limit na pla~ ilnem ra~ unu, vendar za najve~ 430 tiso~ evrov na mesec. Na komunali predvidevajo, da bi se likvidnostne težave lahko pojavile zaradi pla~ ilne nediscipline; v podjetju že ta mesec niso mogli pravo~ asno izpla~ ati pla~ .

zaradi nespoštovanja navodil pa jih lahko razrešijo.

Primanjkuje zdravnikov Direktorica Zdravstvenega doma Jasna ûk Rupnik je svetnikom predstavila poro~ ilo o delu v lanskem letu in na~ rtu poslovanja v letošnjem. Med drugim je opozorila na prostorsko stisko otroškega in šolskega dispanzerja in povedala, da primerne prostore za širitev še iš~ ejo. »Še vedno pa se sre~ ujemo s hudimi kadrovskimi težavami,« je poudarila ûk Rupnikova. A prav zaradi pomanjkanja zdravnikov je zdravstveni dom tudi lansko leto zaklju~ il s pozitivnim poslovanjem; ustvarili so sto tiso~ evrov presežka. »Zaradi pomanjkanja kadra imamo ve~ dela zaposleni zdravniki, pomagajo pa nam tudi specializanti, za katere država povrne osebni dohodek,« je povedala ûk Rupnikova.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Velikono~ ne dobrote

Perpetuum jazzile v Pivki

 Marjanca Kvaš

Njesemo h žjgni v Pivki že peti~ – Pred velikono~ ni vikend v znamenju ro~ nih spretnosti in znanja gospodinj

Pivka – Perpetuum Jazzile, najve~ ja slovenska pop in jazz acapella zasedba, ki deluje že od leta 1983, ima vse ve~ oboževalcev po celem svetu. Svetovno prepoznavnost je zasedbi omogo~ il predvsem posnetek priredbe pesmi Afrika, ki je na Youtubu dosegla že ve~ kot 10 milijonov ogledov. Svetovni fenomen acapella petja pa smo lahko poslušali tudi v športni dvorani Skala v Pivki, kjer so ob~ instvo navdušili z ven~ kom pop uspešnic bratov Bee Gees in s priredbo legendarne pesmi iz 80. let Jump.

in recitali sodelovalo Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa ter vokalna skupina Slavna. Predstavnica turisti~ nega društva Pivka Petra Šajn je povedala, da so bili z obiskom se predstavili s pravimi umetnirazstave zelo zadovoljni, saj so jami, so svoje izdelke razstavili tudi u~ enci s košanske in pivške se prepri~ ali, da ljudje še cenijo osnovne šole, podružni~ ne šole doma~ e delo. »Kljub temu da prireditev ni bila tako množi~ na, Zagorje ter vrtca Pivka. Razstavljeni so bili pirhi v tiso~ oblikah, kot smo pri~ akovali, je za nas potice, žolca, doma~ a kva~ karija, pomembneje, da si ljudje oglebožje podobice, starine, unikatni dajo razstavo, da razstavljalci pokažejo svoje umetnine in da izdelki iz zidakov … obiskovalci z nami delijo svoje Sobotni dopoldan je zaznamovala cvetli~ na tržnica z vrtna- vtise,« je dodala Šajnova. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem rijo ^e~ , kasneje pa so se odudeležencem razstave, organivijale tudi umetniške delavnice zacijskemu odboru razstave in za najmlajše z Jernejo Ksir, kjer ostalim, ki so pripomogli k njeso ustvarjali velikono~ ne motive. Popoldan je minil v zname- ni uresni~ itvi, ter Petru in Eriki, ki v društvo vlagata ogromno nju uradne prireditve, na kateri energije. je s povezovanjem programa

Pivka, 18. april – V Pivki se je minuli konec tedna odvijala že tradicionalna prireditev Njesemo h žjgni, ob kateri se je zvrstilo kar nekaj dejavnosti, le udeležba je bila na uradnem delu prireditve manj številna od pri~ akovane.

Vokalno sprehajanje Dvaintrideset pevcev in en vokalni bobnar oziroma bit boxer, ki bi ga zavidal prenekateri talentnostni šov, so s svojimi glasovi ustvarili sproš~ eno in energi~ no ozra~ je, nabito z bogatimi harmonijami, mo~ nimi ritmi in energi~ nimi zvoki. V svojem sicer bogatem repertoarju, ki zajema zna~ ilnosti bossa nove, swinga, funka, popa in gospela, so se na tokratnem koncertu sprehajali po lahkotnejših – pop žanrih, kar je nakazala že uvodna priredba pop uspešnic Bee Gees. Pevce je pri nekaterih izvedbah spremljal pianist Marko Crn~ ec, medtem ko so vse druge instrumente od trobente, pozavne, kitare, harmonike itd. oblikovali s svojimi glasovi. Tu je še posebej izstopal Sašo Vrabi~ , ki je poleg

mo~ ne in stalne ritmi~ ne podlage ob~ instvo zabaval s krajšimi anekdotami z glasovnim oponašanjem ter iz ob~ instva izvabil zvok ~ inel, basa in bobna.

»Prijateljstvo nas povezuje, za glasbo živimo« Pevci so na odru sproš~ eni in razposajeni, ~ utiti je njihovo povezanost in predanost glasbi, kar daje koncertu dodatno vrednost. Pomemben del njihovega nastopa predstavlja tudi koreografija in spogledovanje z ob~ instvom. Na tokratnem ve~ eru je izstopala pevka Sandra Feketija, ki je v vlogi dirigentke nadomeš~ ala novega umetniškega vodjo Petra Karlssona, blestela pa je tudi v vlogi solistke, povezovalke in nenazadnje rojstnodnevne slavljenke.

Nevihta v Afriki in vriskanje na Golici Pevci so v dvorani Skala, ki je bila v ta namen scensko in svetlobno primerno opremljena, navduševali predvsem s priredbami uspešnic, kot so Rossana, Just the way you are, Night fever, How deep is your love itd. Prevetrili smo nevihto v Afriki, ki tudi v živo zveni zares dobro. Ne predstavljam si, kolikšno bi bilo razo~ aranje med ob~ instvom, ~ e na koncu ne bi izvedli Golice.

Iz virtualnosti v resni~ nost Zasebo Perpetuum Jazzile je februarja letos zapustil njihov legendarni dirigent in avtor priredb Tomaž Kozlev~ ar ter prepustil dirigentsko palico spretnim rokam Petra Karlssona, ustanovnega ~ lana ene najboljših vokalnih skupin na svetu, The Real Group s Švedske. Skupina se 18. junija odpravlja na severnoameriško turnejo, kjer bodo nastopili pred tiso~ i oboževalcev iz ZDA in Kanade, ki so si jih pridobili predvsem s pomo~ jo posnetkov njihovih vrhunskih izvedb na Youtubu.

FOTO: VALTER LEBAN

Letošnjo razstavo, peto po vrsti, je gostil Krpanov dom v Pivki. Razstava, ki vsako leto poteka v organizaciji Turisti~ nega društva Pivka, je tudi tokrat postregla z izredno veliko zanimivimi izdelki in velikono~ nimi dobrotami. Son~ en vikend, ki so ga v Pivki zaznamovale številne prireditve, je bil za živo pisane barve, ki jih ponuja velika no~ . Na tokratno razstavo se je prijavilo skupaj osemnajst razstavljalcev, ki so zastopali pivško, postojnsko, sežansko, cerkniško in bloško ob~ ino. Poleg izurjenih rok gospodinj, ki so pripravile doma~ e dobrote, ter nekaj moških, ki so

str

FOTO: VALTER LEBAN

Obiskovalci so bili navdušeni nad unikatnimi izdelki.

Priznanja podjetju DAPZ, Gabrijeli Brov~ in SGLŠ

lili najprej bronasta, srebrna in Pivka, 8. april – Na prvi aprilski petek je Osnovna šola Pivka gostila že 13. prireditev, na kateri so podelili priznanja najboljšim zlata priznanja, najboljšim štirim pa so podelili lesene Krpanožganjekuharjem. ve skulpture ter najboljši iz nove Ocenjevanje vzorcev žganja je sekcije žganjekuharjev Boris kategorije posebno plaketo. Da dolgotrajen potek in zahteva iz- Klemen, predsednica ocenjeso žganjekuharji res aktivni, je jemno veliko izkušenj, predvsem valne komisije in strokovnjakipokazala tudi udeležba na letopa dobre okušalne sposobnosti. nja za to podro~ je Milena Štolfa šnji delavnici, ki je potekala pred Še ve~ truda pa terja proizvoter podžupan ob~ ine Pivka, Bo- nekaj meseci, saj jo je obiskalo dnja dobrega oz. vrhunskega ris Rebec. Vsem, ki so dosegli prek 60 ljudi, ki želijo svoje kužganja. Da so Piv~ ani, Brkinci, dolo~ eno število to~ k, so pode- hanje še izboljšati. pš Kraševci in še marsikateri drugi, ki so sodelovali na nate~ aju, izjemni žganjekuharji, so dokazali tudi v letošnjem letu, saj je komisija, ki je ocenjevala prijavljene vzorce poudarila, da slabega žganja ni bilo. Bili so samo odli~ ni, najboljši in vrhunski. Ocenjevali so štiri kategorije – slivovka, sadjevec, hruškovec, brinjevec ter letos novo dodano kategorijo, zeliš~ no žganje. Sponzorji celotnega ocenjevanja in prireditve so bili ob~ ina Pivka, ob~ ina Postojna ter brkinski sadjarji. Na razglasitvi najboljših so spregovorili predsednik TD Pivka Peter Ženko, predsednik

F OTO : P ET R A ŠA JN

Priznanja najboljšim žganjem FOTO : VA LTER L EBAN

Postojna, 19. april – Postojnska ob~ ina je na osrednji prireditvi ob ob~ inskem prazniku podelila priznanja podjetju DAPZ iz Postojne, Gabrijeli Brov~ in Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna (SGLŠ). Podjetje DAPZ je prejelo srebrno priznanje Ob~ ine Postojna za dolgoletno uspešno delovanje na podro~ ju orodjarske dejavnosti. Gabrijela Brov~ je prejela priznanje »23. april« za dolgoletno ustvarjalno delo na podro~ ju športa, pedagoškega dela z mladimi, turizma in novinarstva. Priznanje »23. april« je prejela tudi Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, in sicer za inovativnost, uvajanje novih programov izobraževanja, vklju~ evanja mladih v prostovoljno delo, za izredne uspehe dijakov na tekmovanjih in povezanost šole z Ob~ ino Postojna in širšim okoljem. Ob~ ina se ob ob~ inskem prazniku že tradicionalno zahvali najzaslužnejšim doma~ im ljudem in ustvarjalcem, ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na razli~ nih podro~ jih delovanja v ob~ ini.vr

Mladostna sproš~ enost in predanost glasbi povezuje pevce v skupini Peretuum Jazzile, v kateri prepeva tudi pevka iz Postojne Andreja Frelih (v sredini).

Najboljši žganjekuharji 2011, predsednik TD Pivka Peter Ženko, predsednik sekcije žganjekuharjev pri TD Pivka Boris Klemen.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Kdo sem jaz? U~ enje za življenje Meditacija – kraljevska pot k sebi

ubogim.« »Nisem te vprašal, kaj si delala, ampak kdo si.« Vprašanja in njeni odgovori so se nadaljevali v podobnem slogu, dokler ni ugotovila, da pravzaprav ne ve, kdo je. êz ~ as se je prebudila iz kome. O~ itno nisem opravila izpita, si je mislila, kajti poslali so me nazaj na zemljo. Ko si je opomogla od bolezni, je sklenila, da ugotovi, kdo je. êprav se zdi vprašanje »kdo si?« preprosto, vidimo, da je težko odgovoriti nanj. ê bi vas neznani ~ lovek, s katerim bi se sre~ ali na praznovanju, nagovoril: »Rad bi vas spoznal. Ali mi lahko poveste, kdo ste?« Kaj bi mu rekli? Verjetno bi povedali svoje ime in poklic ali izobrazbo, morda kraj, kjer stanujete in kaj o svoji družini. Morda bi opisali svoj temperament in dejavnosti, s katerimi se ukvarjate v svojem prostem ~ asu … Vse povedano nas opredeljuje in nekaj sporo~ a o nas samih. Sebe najve~ krat opisujemo z vsebinami in lastnostmi svojega telesa, ~ ustev, uma ali vlog, v katere kot osebnost vstopamo v razli~ nih situacijah.

Toda – ali je to vse ali je ~ lovek še kaj ve~ ? Duhovni nauki že od nekdaj u~ ijo, da je v ~ loveku neumrljiva duša, zavest, nekaj, kar preživi fizi~ no smrt telesa in kar lahko spoznamo v meditaciji. Zato pravijo, da je meditacija kraljevska pot do samega sebe. Meditacija v širšem pomenu besede je vse, kar delamo notranje zbrani, z odprto in sproš~ eno pozornostjo (hoja, razmišljanje, poslušanje glasbe ...). V ožjem pomenu besede pa je meditacija obrat k sebi z namenom, da izkusimo globlje razsežnosti svojega bivanja. Namen meditacije je torej vzpostaviti stik s samim seboj – z globinami svojega duhovnega jaza. Izkušnje mnogih ljudi, ki so se nau~ ili meditirati, so pokazale, da redna praksa meditacije prinaša ve~ jo telesno vitalnost, ~ ustveno ravnovesje, miselno zbranost, ~ lovek pa postopoma odkriva še nove odgovore na vprašanje: Kdo si? To prinaša ve~ jo osmišljenost življenja in prebuja notranjo radost. Boštjan Trtnik Center za duhovno kulturo

Prejeli smo V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. (I.Minatti) 25. marec – Lep pomladanski dan in 90. rojstni dan ga. Slavke Marolt. Na ta dan smo jo prostovoljke RK Cerknica, Danica, Majda in Marija, obiskale s skromnim darilom. Sprejela nas je vsa nasmejana, obdana s cvetjem. Gospa Slavka je bila dolgoletna aktivna ~ lanica RK Cerknica in ni dolgo, ko je še vozila avto, še danes prepeva v Upokojenskem pevskem zboru Lipa Cerknica in v njeni družbi je vedno veselo. To so dragocene stvari, ki imajo obliko srca. Svoje dneve preživlja v svoji hiši, obdana z družinama h~ erke in sina, štirimi vnuki in petimi pravnuki.

Draga Slavka, želimo vam še veliko zdravih in lepih pomladi!

Tradicija odličnost Tradicijain in odličnost v v vseh vaših receptih vseh vaših receptih

si šteje v čast, da sme skupaj z vami deliti praznično mizo.

Bonopan d.o.o., Obrtniška 6f, 1370 Logatec, www.bonopan.si

Neka ženska, ki je zaradi zdravstvenih težav ležala v bolnišnici, je padla v komo. Nenadoma se je po~ utila izredno lahko in sproš~ eno. Znašla se je v njej neznanem svetu in imela je ob~ utek, da je prišla v nebesa. »Kdo si?« je zaslišala neznani glas. »Marija sem,« je odgovorila. »Nisem te vprašal, kako ti je ime, ampak kdo si.« »Sem županova žena.« »Nisem te vprašal, ~ igava žena si, ampak kdo si.« »Sem mati štirih otrok.« »Nisem te vprašal, ~ igava mati si, ampak kdo si.« »U~ iteljica sem.« »Nisem te vprašal, kaj si po poklicu, ampak, kdo si.« Karkoli je odgovorila ni bil zadovoljiv odgovor. In vprašanja so se nadaljevala. »Kdo si?« »H~ i Lojzeta in Rezike sem.« »Nisem te vprašal, kdo so tvoji starši, ampak kdo si ti.« »Kristjanka sem.« »Nisem te vprašal, kakšne vere si, ampak kdo si.« »Sem tista, ki je hodila vsak dan v cerkev in vedno pomagala

– TVU 2011

Za~ enja se teden vseživljenjskega u~ enja – Letošnji slogan Slovenija, u~ e~ a se dežela Teden vseživljenjskega u~ enja (TVU) je promocija prijetnega, u~ inkovitega in uporabnega u~ enja. V Sloveniji ga usklajuje Andragoški center Slovenije (ACS), izvaja pa v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi in v zamejstvu. S sloganom Slovenija, u~ e~ a se dežela udejanjamo naše in evropske strategije izobraževanja. Poslanstvo je osnovano na promociji pomena, vlogi ter možnosti u~ enja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih ~ lovek prevzema – kot posameznik, ~ lan družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti.

posljivost ter aktivno državljanstvo.

Obsežnost TVU

V Sloveniji smo s TVU za~ eli leta 1996, takoj tudi v naši regiji. Uradni za~ etek predstavlja vsako leto nacionalna otvoritev, glavnina dogodkov je tretji teden maja. Skokovit porast števila dogodkov je pred 5 leti razširil dogajanje na dva meseca (maj, junij). Zaradi lažjega logisti~ nega obvladovanja številnih izvajalcev je vzpostavljena regionalna koordinacija. V naši regiji je poleg Vitre aktiven tudi Zavod Znanje iz Postojne, sicer pa deluje v Sloveniji 25–30 regionalnih in tematskih koordinatorjev. Vizija in vrednote TVU Statistika zadnjih let beleži okrog Vizija je, da TVU postane in osta- 5.000 dogodkov na leto, ob prvi ne vodilna promocijska kampaizvedbi leta 1996 jih je bilo 500. nja, ki utira pot razumevanju in Lep pogled je tudi na število priuresni~ evanju kulture vseživljenj- rediteljev (izvajalcev). Od 74 prvo skega u~ enja. Vrednote pa izpo- leto jih je danes vsako leto 600 stavljajo znanje in klju~ ne spredo 850. V TVU-ju lahko u~ i in tnosti za ustvarjalno vklju~ evanje se nau~ i dobesedno vsak, prev družbo in svet dela; naklonjen vladujejo pa izobraževalne orodnos do u~ enja in izobraževa- ganizacije (vrtci, OŠ, SŠ, ljudske univerze in izobraževalni centri), nja; osveš~ enost o njunem pomenu in vseprisotnosti u~ enja; ob~ ine, podjetja, uradi, službe, enake možnosti kakovostnega društva in interesne skupine, knjižnice, glasbene in plesne u~ enja in izobraževanja za vse ljudi; socialna vklju~ enost in za- šole, kmetije, turisti~ na društva,

taborniki, skavti … Skratka, vsak lahko nekoga nekaj nau~ i in vsak se lahko od nekoga nekaj nau~ i (Each one, teach one), kar je osnovna ideja TVU. Da to drži, bo v majski številki NKN potrdil Janez Košir iz Selš~ ka, letošnji dobitnik Priznanja ACS.

Spodbujanje šibko zastopanih podro~ ij Prireditve, objavljene v spletnem koledarju http://tvu.acs.si/koledar/, so vezane na vsakokratno temo Evropskega/Mednarodnega leta ali na potrebe in interese, ki izhajajo iz posameznega okolja. Letos se v TVU še posebej spodbuja Evropsko leto prostovoljstva (krovna tema); mednarodno leto gozdov; branje za življenje; tradicija lokalnega okolja; sožitje generacij; medijska podpora u~ enju in varovanje okolja. Prireditelji v veliki meri vlagajo lasten denar in napore, obenem pa si prizadevajo za pridobitev sponzorjev, donatorjev in drugih virov. Da je projekt dober, potreben in vedno aktualen, potrjujejo številni obiskovalci prireditev. Od za~ etnih 10.000 je lani vse prireditve v Sloveniji spoznavalo 134.000 obiskovalcev. Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Pogovor

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

str

»Ni dovolj, da dobro igraš« Muziciranje z najboljšimi glasbeniki iz vsega sveta

 Saša Musec

Kot mi je znano, se kot otrok nisi navduševal nad rogom, ampak bolj nad klavirjem? Res je, to pa zato, ker je klavir igrala moja sestra. Potem pa me je Matjaž Albreht (takratni dirigent logaškega pihalnega orkestra) vprašal, ~ e bi igral rog, ker so ga rabili pri logaški godbi. S hvalospevi o tem, kako ~ udovit inštrument je to, me je hotel pridobiti v godbo. Ker nisem bil navdušen, sem ga vprašal, ~ e lahko vsaj saksofon igram, pa sem dobil odgovor, da jih je v orkestru že dovolj. Celo za flavto sem se zanimal.

v treh etapah. Lahko malo bolj pojasniš, kako je to potekalo? V tem orkestru se vse odvija preko vabil. Prijavi se lahko tudi do 100 kandidatov, tudi ti na povabilo, ki jih sekcija rogov »prekontrolira« in se odlo~ i, koga bo povabila naprej. Potem pa obstajata dve možnosti, ali te povabijo na pred-avdicijo ali pa glavno avdicijo. Pred letom in pol sem moral opraviti pred-avdicijo, nazadnje pa sem bil povabljen direktno na glavno avdicijo, ki je prav tako kot prva sestavljena iz treh delov. Bilo nas je 16. V prvem delu obi~ ajno igraš Mozartov koncert za rog. ê si izbran Edini Slovenec v vsej zgodovini orkestra, ki so ga februarja na zahtevni avdiciji sprejeli v družbo berlinskih Torej vse razen roga? naprej, moraš odigrati bolj virtuoMinilo me je že, ko so mi ga zno skladbo, kjer se pokaže tvo- filharmonikov. Poleg tega je tudi prvi hornist–solist orkestra Slovenske filharmonije. pokazali. Bil je ves zelen, grd, je tehni~ no znanje, tretja etapa pa je sestavljena iz orkestrskih star in potol~ en. O~ etu je vseko, me pa vseeno zanima, kje skladbe. Koncerti pa so vsi po sem zbolel, z vro~ ino sem igral orkester, vsak ~ lan ima en glas, eno uspelo, da me je nekako solov, torej iz simfonij. tudi dirigent Simon Rattle, dobi- so bistvene razlike med njima? vrsti popolnoma razprodani, ne že na dveh koncertih s Slovenprepri~ al, ker ga je tudi on nekaj Velika razlika je v denarju in glede na repertoar, to je prav sko filharmonijo v Cankarjevem ti pa moraš ve~ ino glasov, torej S ~ im si jih po tvojem ~ asa igral pri godbi. Potem pa kakovosti. Vendar pa moramo neverjetno. Pri nas pa je tako, domu. Bil sem že ~ isto pred tem, ve~ kot 60 odstotkov. sem prišel v roke mojemu prve- mnenju prepri~ al? vedeti, da se v Berlin prijavljajo da ~ e igramo Mozarta ali pa da pokli~ em v Berlin in odpomu profesorju, Janezu Polancu, ki Zelo dobro sem igral že v prvem vem udeležbo na avdiciji. Potem Z Berlin~ ani si se spoznal že ljudje iz vsega sveta, dejansko Beethovna, še nekako gre, ~ e delu, tudi v drugem, za oba sem pa me je moj profesor iz berlin- pred dvema letoma, ko si bil me je postavil na noge, ~ eprav gre za mednarodni orkester. Pri pa so v programu avtorji, ki niti dobil maksimalno število to~ k. dolgo ~ asa niti razmišljal nisem ske akademije Stefan De Leval sprejet na študijsko prakso. ne veljajo za moderne, vendar nas pa to ve~ inoma poteka na o tem, da bi šel naprej na sreTudi drugi kandidati so dobili Jeziersky pregovoril, saj je vedel, Je bil v glasbenemu smislu to pa niso tako znani, jih ljudje ne lokalni ravni. Tudi ~ e razpišejo dnjo glasbeno. Šele v osmem dovolj to~ k, nad 60 od 100, ven- da sem se veliko pripravljal, vadelovno mesto, se nanj ne prija- sprejmejo najbolj odprtih rok. zate velik preskok, ~ eprav si razredu me je prepri~ al, da sem dar je bila odlo~ ilna tretja etapa, dil, in da bi bilo res škoda, ~ e ne takrat že zasedal mesto prvevljajo kandidati iz bolj oddaljekjer izberejo samo enega ali pa bi vsaj poskusil. se odlo~ il za nadaljnje šolanje. ga hornista v Slovenski filharKaj pa samo mesto Bernih držav, mogo~ e kdo iz bivše nobenega. Pred tem jih pet let moniji? Jugoslavije, saj ima Slovenija na lin, kako se po~ utiš v njem, ti Popravnega izpita torej Sicer pa izhajaš iz družine, ki nih~ e ni prepri~ al. Na avdiciji ni Seveda, to je vendarle eden naj- tem obmo~ ju še vedno najbolj- ustreza? ne bi bilo? se je zgolj ljubiteljsko ukvarjala dovolj, da samo dobro odigraš, boljših orkestrov na svetu. Že ši položaj. Pa kakšen Avstrijec, Mesto mi je vše~ predvsem Ne. Avdicijo bi lahko naredil kdo dejstvo, da si sprejet na Orkestr- Italijan ali pa êh. Na splošno z glasbo. ampak da jim pokažeš tudi to, zato, ker je izredno pestro na drug, kar pomeni, da bi ~ akal da te ni strah, da si dovolj saO~ e je pel pri logaškem pevsko akademijo, pomeni, da se pa za glasbenike to ni najbolj vseh podro~ ij. Ponuja ogronadaljnjih 8–10 let, da bi šel ka- ti odpre veliko možnosti. Lahko skem zboru in igral pri godbi, mozavesten. V takšni službi si privla~ na služba, gredo raje kam mno možnosti, kako preživeti kšen od hornistov v pokoj. Šel sestra je tudi pela in igrala klavir, ves ~ as na udaru in pod stredelaš z vsemi glasbeniki, ki so ~ as. Seveda tudi na kulturnem drugam, na primer v Nem~ ijo, kaj ve~ od tega pa ne. Po mami- som. Ko nekdo pride na koncert sem torej do zdravnice, ki mi je v orkestru, tudi na individualnih kjer je veliko dobrih orkestrov. podro~ ju. êz zimo ni najbolj dala mo~ ne antibiotike, se odni strani pa še to ne, tako da niti Berlinske filharmonije, pri~ akuje urah. Igraš z orkestrom, ki ima Najboljše dirigente gostimo v luštno, je mraz, megla, tako kot ne vem, kje sem staknil posluh vrhunski koncert, zato moraš biti pravil v Berlin, še malo povadil, tradicijo vrhunskega igranja na Sloveniji kve~ jemu enkrat na v Ljubljani, aprila pa se za~ enja (smeh). tudi psihi~ no mo~ an, da odigraš saj pred tem zaradi bolezni ninajvišjem nivoju. Sem prihajaleto, pa še takrat je v ozadbolj prijeten ~ as. Je pa res, da sem držal inštrumenta v roki ves jo najboljši dirigenti, prav tako solo tako, kot je treba. ju vprašanje denarja. Dirigenti Berlin ni tipi~ no nemško meteden. Moram pa priznati, da Za~ el si v logaški glasbeni šoli, najboljši solisti, veliko je tudi ko- imajo svojo, visoko postavljesto. Verjetno je to najbolj odsem bil pred samo avdicijo kar Kaj pa ve~ er pred avdicijo? pred dobrima dvema mesecemorne glasbe, igranja v manjših no ceno. prto nemško mesto, z njim se precej živ~ en, imel sem tremo. ma pa si bil sprejet v enega Ti je uspelo zaspati? zasedbah. mogo~ e lahko primerja le še najboljših orkestrov na svetu, Dejansko sem neverjetno dobro Po vsaki etapi pa je bilo tud igraDolgoletni dirigent Berlinske Hamburg. Ostala pa so bolj v Berlinsko filharmonijo. Pred spal, to pa zato, ker sem bil zelo nje že bolj sproš~ eno. Rezultat Še vedno si tudi prvi hornist filharmonije in eden svetovstilu »Ordnung und Disziplin«, so sem izvedel takoj. Glasuje ves tem si moral opraviti avdicijo bolan. En teden pred avdicijo Slovenske filharmonije. Kako ti no najbolj znanih je bil Herbert tudi bolj konzervativna, kot na uspeva usklajevati obveznosti von Karajan, ki je imel po ma- primer München, ki je katoliško na obeh koncih? Je to organiza- mini strani slovenske korenine. usmerjeno mesto. cijsko težek zalogaj? Menda o njem še vedno krožiŠe vedno si tudi ~ lan PihalneDo pred nedavnim je to šlo, ker jo zanimive zgodbice? v Berlinu nisem imel službe, am- Tisti, ki so imeli priložnost dega orkestra Logatec, ki mu pri pak sem bil praktikant na akalati z njimi in še vedno igrajo v zahtevnejših projektih, ~ e le orkestru, znajo povedati, da je demiji, ni bilo tako obvezujo~ e. utegneš, vedno prisko~ iš na Na za~ etku sezone sem izvedel, bil zelo strog. Ko je bilo snema- pomo~ . Ni~ kaj vzvišena gesta kdaj moram biti prisoten in kdaj nje za televizijo, so morali biti za glasbenika tvojega kova. sem prost, tako da se je dalo vsi popolnoma urejeni. Nih~ e ni Vendarle sem za~ el v Logatcu, usklajevati. V Ljubljani imam za- smel biti skuštran ali pa imeti pri godbi. To so bili moji prvi koradi položaja prvega hornista neurejene brade, tudi notna sto- raki, tu sem se seznanil z igratakšen urnik, ki ne zahteva od jala so morala biti vsa v isti vrsti. njem v orkestru. S sošolko na mene stalne prisotnosti, ampak Vsi so morali držati v enakem rogu, Petro Ma~ ek, sva imela pri sem v službi 10 ali pa 14 dni, položaju inštrumente, sedeti godbi tudi prvi solisti~ ni nastop ostalo sem prost. Bom pa s kon- enako. Zelo rad je imel red. Ja, o z orkestrom. Z nama je igral tudi njemu kroži kar veliko anekdot, najin profesor Janez Polanc, ki cem te sezone zaklju~ il delo v Slovenski filharmoniji, seveda pa vseh se niti ne spomnim. sva ga ob~ udovala in se sprašeje pred menoj v Berlinu še leto vala, kako lahko nekdo tako dobro igra. To je bila tudi pobuda, preizkusne dobe. V tem ~ asu po- Kakšen pa je letošnji program slušajo tvoje igranje, pomembno Berlinske filharmonije? da sva se oba odlo~ ila, da greva pa je tudi to, kako se vpelješ v Ker je to leto posve~ eno Gusta- naprej na srednjo glasbeno šolo. vu Mahlerju, igrajo veliko njego- Sicer pa mi ni nikoli odve~ igrati orkester, ali si normalen ~ lovek, vih simfonij, sicer pa imajo zelo z doma~ im, logaškim orkestrom, ali pa si, po doma~ e povedano raznolik in uravnotežen program, kljub temu da igraš obi~ ajno na ~ udak. Tudi preve~ sproš~ en ne smeš postati. od baroka do sodobne glasbe, zelo visokem nivoju. Glasbeniki publika pa je bolj izobražena od igrajo za veselje, za svojo dušo, Primerjati berlinsko filharmoni- naše slovenske. Ljudje so bolj po koncertu pa obi~ ajno sledi jo s slovensko, je verjetno tež- odprti, tudi ~ e gre za moderne še super žurka (smeh).

FOTO: VALTER LEBAN

Andrej Žust je mlad hornist, ki mu je pri 26. letih uspelo priti v enega najboljših orkestrov na svetu, Berlinsko filharmonijo. Po za~ etnih oklevajo~ ih korakih v rodnem Logatcu, ko niti sam ni vedel, da bo glasba postala na~ in njegovega življenja, je trenutno edini Slovenec v vsej zgodovini orkestra, ki so ga februarja na zahtevni avdiciji sprejeli v družbo berlinskih filharmonikov. Poleg tega je tudi prvi hornist–solist orkestra Slovenske filharmonije, jeseni pa ga ~ aka delo v Berlinu, kjer ga bodo, kot ~ lana hornisti~ ne sekcije, eno leto najprej preizkušali. Z nemško prestolnico se je spoznal že pred dvema letoma, ko je bil kot štipendist ~ lan berlinske Orkestrske akademije. V tem ~ asu je ostal prizemljen in preprost, ambicije pa kljub izjemnemu dosežku ostajajo. Posebej blizu mu je igranje v komornih zasedbah, kjer vidi še veliko priložnosti za ustvarjanje v prihodnje.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Prvi koraki novega simfoni~ nega orkestra

 Saša Musec

Nov orkester – nove zamisli

Prvi koncert je bil 3. aprila v cerkvi Matere Božje v Logu pri Vipavi. S tistega konca prihaja MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa, ki je skupaj s prej omenjenim zborom Adoramus in Mešanim mladinskim cerkvenim pevskim zborom Rovte tvoril glasovno telo osrednjega dela koncerta. Ponovitev je bila teden dni kasneje v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu. Ve~ er je bil razdeljen na tri dele. Najprej so se glasbeniki poklonili trem skladateljem; poljaku Henryku Mikołaju Góreckemu z izvedbo dveh del, solistka je bila sopranistka Nina Kompare Volasko; nesmrtnemu Gustavu Mahlerju z izvedbo popularnega 4. stavka 5. simfonije ter samospeva z isto solistko; doma~ inu Alojzu Srebotnjaku, najprej s solistom tenoristom Edvardom Strahom v pesmi »Richepinov motiv«, nato pa z ekspresionisti~ nima »Bori« in »Kraška jesen« v izvedbi zborov brez orkestra. Pred drugim delom je bilo treba zajeti sapo, saj je sledil

vzneseni rekvijem za simfoni~ ni orkester in zbor »Lux aeterna« dansko-ameriškega skladatelja Mortena Lauridsena, ki je bil v Sloveniji prvi~ izveden. Tretji del – zaklju~ ek – je tvorila dirigentova kompozicija »Laudate dominum«, prav tako za orkester in zbor.

Ljubiteljstvo in pri~ akovanja Pri~ ujo~ i dogodek lahko kljub zahtevnosti programa in profesionalnosti izvedbe uvrstimo v ljubiteljsko kulturo, saj s tem povemo nekaj bistvenega: opredeljenost ve~ ine sodelujo~ ih. Skozi tak pogled dosežek, ki ga je predstavil pravkar porojeni orkester, nikakor ni majhen. Kdor prisiljeno za~ rtano lo~ nico med ljubiteljsko in poklicno kulturo dobro pozna, bo najbrž pritrdil ugotovitvi, da je v ~ asu, ko se informacije in dogodki vrstijo s svetlobno naglico, težko vzdrževati ljubitelje na poklicnem kakovostnem nivoju. Predvsem zato, ker pozabljamo, da ~ lovek ne napreduje nujno le od amaterja k profesionalcu. Dirigent je pokazal veliko mero ljubiteljske zanesenosti, ko je glasbenike z

FOTO: SAŠA MUSEC

Simfoni~ ni orkester Cantabile je bil ustanovljen letos na pobudo dirigenta Marjana Grdadolnika iz Logatca. Grdadolnik, sicer dolgoletni vodja logaškega MePZ Adoramus, zadnje desetletje pa tudi Pihalnega orkestra Logatec, je želel dosedanje delo s šolskim simfoni~ nim orkestrom popeljati k novim izzivom in ustanovil nov orkester. Sestav združuje mlade glasbenike iz Logatca in širše okolice, Grdadolnik pa zatrjuje, da bo vsaj v prvem obdobju pripravljal dogodke in aktivnosti, ki bodo med sodelujo~ imi in poslušalci zajemale kar najširšo populacijo. Morda je bil prvi projekt bolj v opomin temu, kar sledi kasneje, saj smo bili pri~ a zrelemu, zahtevnemu in ni~ kaj lahkotnemu programu.

Uspešna premiera in dovršena ponovitev

Simfoni~ ni orkester Cantabile in združeni zbori v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. vseh vetrov prignal do skupnega zadovoljivega cilja. In glasbeniki so prispevali nemalo poklicne discipline, ko so dirigentu sledili na njim manj znana pota in mu zaupali. Korektno izpeljan

Na Notranjskem kar nekaj otroških folklornih skupin – Tudi brez interneta se da odli~ no zabavati

S pesmijo privabili pomlad – Dvorana Narodnega doma premajhna za vse poslušalce

Logatec, 5. april – V dvorani Narodnega doma se je odvijalo sre~ anje otroških folklornih skupin Zaplešimo kolce iz ob~ in Logatec, Cerknica, Nova vas, Vrhnika in Ribnica. Otroci, ki se odlo~ ijo za folklorno skupino, spoznavajo druga~ en svet od današnjega in obujajo nekatere, že davno pozabljene otroške igre in obi~ aje. Pri tem pa se sila zabavajo.

alne pogovore z zborovodji. Vsakoletne obmo~ ne revije v mesecu marcu so priložnost za zbore, da pokažejo vse svoje znanje in se poskušajo uvrstiti na regijski nivo. To je letos uspelo Otroškemu in Mladinskemu pevskemu zboru OŠ Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom, Kasesnikovo pa so prepri~ ali tudi mladi pevci iz Otroškega pevskega zbora OŠ Rovte, ki jih že vrsto za prepevanje navdušuje Mari Loštrek Žižek. V letu 2011 bo imela regijska pevska revija tudi tekmovalni zna~ aj, odvijala pa se bo 19. maja v Zagorju mr

F OTO : S A ŠA M U SEC

Oder so najprej zavzeli otroški zbori iz osnovnih šol 8 talcev, Rovte in Tabor, predstavila pa sta se tudi zbor~ ka iz logaške Glasbene šole in OPZ sv. Nikolaja. Za njimi so svoje dosedanje delo v tem šolskem letu z nekoliko zahtevnejšim programom odpeli še mladinski zbori, kar tri od njih vodi Estera Stojko. Pevce in njihove zborovodje je ves ~ as

pozorno spremljala strokovna spremljevalka revije, Sonja Kasesnik: »Da so otroci, ki komaj stopajo v svet glasbe, tisti, ki dandanes privabijo najve~ poslušalcev, je dokaz prenapolnjena dvorana Narodnega doma. Prireditev je prav tako obogatila povezovalka (Anja Sedej, op. avtorja) s kreativnim pristopom, pravo vzdušje pa so pomagali ustvariti tudi mladi poslušalci, ki so prisluhnili svojim ‘tekmecem’,« svojega navdušenja nad teko~ o prireditvijo s številnim poslušalstvom ni skrivala strokovna spremljevalka, ki je imela po kon~ ani prireditvi še individu-

Na pevski reviji so pogumno odpeli svoj program u~ enci Otroškega pevskega zbora OŠ Rovte z zborovodkinjo Mari Loštrek Žižek, uvrstili pa so se tudi na regijski nivo.

težko vzdrževati in ker tudi poslušalcu briše prisiljene lo~ nice med elitno in ljudsko kulturo, ljubiteljskim in poklicnim udejstvovanjem in ne nazadnje tudi med resno in neresno glasbo.

Zaplesali kolce

Poj z menoj iz srca, pesem v tebi je doma Logatec, 29. marec – Pevska revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zapojmo pomladi se je tokrat odvijala že 43., na njej pa je pomladi zapelo 10 zborov iz ob~ ine Logatec. Prireditev, ki se je odvijala v Narodnem domu, je pripravila logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

tovrsten koncert je ne glede na kakovost izvedbe pomemben zapis na sivem podro~ ju, ki združuje poklicne in ljubiteljske glasbenike. Poklon mu gre zato, ker je takšno razmerje izredno

Prireditev, ki jo vsako leto organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmo~ na izpostava Logatec, si je ogledala tudi strokovna spremljevalka Nina Luša. Pri ocenjevanju posamezne odrske postavitve, bilo jih je osem, je bila spremljevalka pozorna na plesni, pevski in inštrumentalno glasbeni program, na odrsko igro, kostumsko prepri~ ljivost in rekvizite. Ker so nekatere skupine šele na za~ etku svojega delovanja, kostumske podobe še nimajo izdelane, kljub temu pa niso bili njihovi spleti ni~ manj prepri~ ljivi. Regijskega sre~ anja, ki bo 5. maja v Ribnici, se bo udeležila skupina iz OŠ Jožeta Krajca Rakek in podružni~ ne šole Unec z vodjo Vido Žlogar, njihov nastop je strokovna spremljevalka ocenila najbolje. Tako kot v Logatcu bodo tudi v Ribnici predstavili odrsko postavitev Špetir, v kateri se med seboj zbadajo in prepirajo Un~ ani in Rakov~ ani. Vsaj na tem podro~ ju ni verjetno danes ni~ druga~ e.

Je folklora preživela? Glede na število skupin, ki prihajajo iz Notranjskega konca, predvsem Unca, Cerknice in Nove vasi, se ni bati, da bi folklora tako hitro zdrsnila v pozabo. Za to so najbolj zaslužne

prizadevne mentorice skupin, ki pri ohranjanju tega dela kulturne dediš~ ine vztrajajo kljub nekaterim o~ itkom o preživelosti te dejavnosti. Naj jim še dolgo uspeva. mr

FOTO: SAŠA MUSEC

Ljubljana, 10. april – Pred kratkim ustanovljeni simfoni~ ni orkester Cantabile je v mesecu aprilu izvedel prva koncerta, zahteven projekt, ki vklju~ uje tudi števil~ en zbor in soliste. Dvakrat izvedeni koncert nosi naslov »In memoriam – Lux aeterna«, v prevodu »Naj po~ ivajo v miru in ve~ na lu~ naj jim sveti«. Naslov ozna~ uje posvetitev spomina treh skladateljev, katerih dela so bila na koncertu izvedena.

Na odru so se v vlogah Un~ anov in Rakov~ anov prepirali otroci folklorne skupine OŠ Jožeta Krajca Rakek in POŠ Unec. Z odrsko postavitvijo Špetir se jim je z mentorico Vido Žlogar uspelo uvrstiti na regijsko sre~ anje v Ribnici.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Regijske kulturne diagonale

str 11

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Tišina, šumenje in šelestenje gozda

Res je nekaj v zraku nocoj, trdnega in varnega Cerknica, 16. april – S temi besedami je obrambna ministrica Ljubica Jeluši~ pozdravila zbrane na proslavi Zdaj zaori pesem o svobodi in tako nadaljevala recitacijo cerkniških šolarjev. U~ enci Osnovne šole Notranjski odred Cerknica so združeni v pevski zbor aktivno sodelovali na slovesnosti. Ministrica je prve besede namenila prav njim: »Lepo je, da so še šole in otroci, ki ohranjajo spomin na velike ~ ase 2. svetovne vojne.« V slavnostnem govoru se je dotaknila datumov, na katere se konec aprila spomnijo v Cerknici: dneva ustanovitve Notranjskega odreda in upora proti okupatorju, praznika dela, osvoboditve Cerknice in dneva zmage nad fašizmom. Spomnila je na davek, ki so ga Slovenci in tudi Notranjci pla~ ali v ~ asu 2. svetovne morije, a so ostali pokon~ ni do zmage. V tej zgodovini je po ministri~ inih besedah zgled, ki bo Slovencem pomagal tudi iz zdajšnje krize. »Solidarnost ni dovolj, ljudje potrebujejo dostojanstvo, ki jim ga da delo. Imeti morajo delo in ne socialne podpore,« je sporo~ ilo Ljubice Jeluši~ jasno ob prazniku dela. Polna športna dvorana je njene besede glasno pozdravila. Ob~ instvo ni ni~ manj toplo nagradilo kulturnega programa. Nastopajo~ i so pripravili tudi dve pesmi Mirka Rebolja, dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Frana Gerbi~ a Cerknica: Balon prijateljstva in Rakovški fantje. Slovesnost so oblikovali u~ enci Osnovne šole Notranjski odred Cerknica, Godba Cerknica, skupina Fletno, združeni pevski zbori, ki jih je tudi letos uglasil dirigent Jože Rajk, in pevki Andreja Lekše ter Marija Širaj ob spremljavi harmonikarja Saša Dolesa. Zaradi izbora besedil in spoštljivosti v veznem tekstu je zbrane prepri~ ala tudi povezovalka Cveta Levec. Vinko ^uk iz Grahovega, ki je prejel srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, si je zaželel, da bi izro~ ilo NOB nadaljeval tudi mladi rod. Glede na številne nastopajo~ e šolarje, se za to ni bati. mmp

UNESCO podelil Znak desetletja za varovanje naravne in kulturne dediš~ ine. Leta 2007 je o Cerkniškem jezeru izdala drugo dopolnjeno monografijo in v Jakopi~ evem sprehajališ~ u ljubljanskega parka Tivoli pripravila svojo najodmevnejšo razstavo o Cerkniškem jezeru Odstiranja. Leta 2008 je za promocijo Andreja Peklaj, mojstrica fotogra- in drevesa njeni prijatelji, ki jo fije pri fotografski zvezi Slovenispremljajo že vse od otroštva in ob~ ine Cerknica v svojih monografijah in razstavah o Cerknije, ki jo poznamo po njenih dveh kamor se je v~ asih zatekla tudi škem jezeru prejela najvišje ob težkih trenutkih, saj se ji je monografijah in ve~ razstavah fotografij Cerkniškega jezera, je zdelo, da jo drevesa kar vabijo k ob~ insko priznanje. Polona Škodi~ je o razstavi, ki svojo 61. samostojno razstasebi. Ob odprtju razstave je dejavo posvetila gozdu in ji dala la: »Zdi se mi, da sem v tistih le- bo v gradu Snežnik ob mednarodnem letu gozdov na ogled preprost, a hkrati globok naslov tih, ko mi pozornost ni ve~ tako do 15. maja, zapisala: »Na foto»Gozd šumi«. »Gozd šumi – potrebna, ampak moram s tem, skozi štiri letne ~ ase, skozi kar naredim, pokazati, kaj je po- grafijah bomo gozd spoznavali v neskon~ no svetlobnih trenutkov, membno v življenju. In pomemb- njegovih mnogih podobah. Med ki so avtorici odstirali poglede na no je, da smo vsi skupaj pozorni svojim nenehnim spreminjanjem ~ arobnost, na skrivnostnost te do narave. Edino tako bomo pre- od jutra do no~ i je Andreji Peklaj razkril spe~ e mite in davno enkratne pokrajine, ki ji je vtisnila živeli in edino tako bomo razupozabljene skrivnostne koti~ ke. skozi fotografijo enkraten pe~ at,« meli sebe in ~ loveka ob sebi.« Razstava prinaša slikovno razje o naslovu, razstavljenih deAndreja Peklaj ima za seboj košno povabilo v podoživetje lih in avtorici razmišljala Polona 37-letno ustvarjalno pot, ki jo posve~ enih trenutkov, ujetih v Škodi~ spremlja ve~ kot sto priznanj in pripoved tišine, šumenja dreves Iz pripovedi in fotografij avtonagrad doma in v tujini. Za moin šelestenje listov.« bok nografijo Cerkniško jezero ji je rice same je ~ utiti, da so gozd

FOTO: VALTER LEBAN

Loška dolina, 15. april – V galerijskih prostorih gradu Snežnik je bila v sodelovanju Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik, Narodnega muzeja Slovenije in Društva ljubiteljev gradu Snežnik odprta razstava Andreje Peklaj, fotografske mojstrice. Razstavljena dela in njen ustvarjalni opus je predstavila Polona Škodi~ , umetnostna zgodovinarka. Glasbeni del otvoritve so prispevali Mirjam Mah z violino, s flavto Nina Reš~ i~ , z Violon~ elom pa Jan Pavlica.

Na razstavi je obiskovalce nagovorila tudi ustvarjalka Andreja Peklaj.

Cerknica, 13. april – Doktor veterinarskih znanosti Janez Mulec iz Postojne se je ob predstavitvi knjige Segljaj spomina spet prelevil v nabritega Štentovega Ivan~ ka s Peš~ enka v Cerknici in debelo uro ob~ instvo v Knjižnici Jožeta Udovi~ a zabaval s prigodami iz sredine prejšnjega stoletja. Upokojitev leta 2000 je Janezu Mulcu prinesla veliko ~ asa za pogled nazaj. Doma~ i so ga vzpodbujali: »Piši, piši, da dogodivš~ ine ne bodo šle v pozabo.« Tako je nastala knjiga Segljaj spomina. Avtor jo je leta 2009 le v sto izvodih izdal v samozaložbi. Na dolgo prigovarjanje tistih, ki so jo prebrali, se je le odlo~ il za javno predstavitev v doma~ i Cerknici. Mulec, rojen leta 1938, je opisal Cerknico iz sredine prejšnjega stoletja in svoja bosopeta pastirska leta. Predstavil je svojo družino, Štentovo po doma~ e, pastirske in šolske prijatelje ter življenje na srednje veliki kmetiji. Življenje Cerkni~ anov se je še pred nekaj desetletji ravnalo po letnih ~ asih in urniku kme~ kih opravil. Pri njih so sodelovali tudi otroci. Otroška leta v med- in povojnem ~ asu so bila skromna in delovna, po drugi strani pa so jih izpopolnile povezane širše družine, medsosedska pomo~ , globoka prijateljstva in trezna povezanost z zakonitostmi življenja. Ob branju ne zaživijo le avtorjevi pastirski prijatelji z obronkov Slivnice, pa~ pa tudi že pokojni sosedje, sorodniki in nekateri nepozabni Cerkni~ ani, kot so Šene Mici, doktor Pušenjak ali

u~ itelj Kristen. Avtor veliko prostora nameni svoji teti Štetntovi Mici, odli~ ni pripovedovalki zgodb iz preteklih ~ asov. Mesto v delu je našla tudi materina družina iz Slivic. Knjigi je na koncu priložil še pesniški dodatek. Poseben ~ ar daje spominom tudi jezik. Kratki stavki se berejo kot govorjena beseda. Posebno vrednost delu daje tudi besediš~ e. Saša Bergo~ , ki je knjigo jezikovno pregledala, je v njej pustila nare~ ne izraze, arhaizme, nemške in celo angleške popa~ enke. Slednje so v Cerknico presadili rojaki, ki so pred in po prvi svetovni vojni zaslužka iskali v Ameriki. Bralec se sre~ a tudi z izrazi, ki so z zatonom obrti in ro~ nega kme~ kega dela izginili iz današnjega jezika. Avtor jih razloži na koncu knjige. Kot je Janez Mulec med drugim zapisal v posvetilu, je le nosilec v štafeti spomina ob predaji zanamcem. V jeziku stare Cerknice pa lahko po odzivih na predstavitvi Segljaja spomina re~ emo, da pod Slivnico tovrstne spomine lajkajo. Avtor je napravil dober bizmus, ko je zapisal šihte o tajslih in žerotih ter vsem vmes. Tudi njegova hudomušnost je anštentlih. mmp

OKNA KLI LOgAtec ® S čutom do narave

OKNA KLI LOgAtec ®

Knjigi spominov na otroška in šolska leta iz prve polovice 20. stoletja poseben ~ ar daje tudi besediš~ e

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Segljaj spomina Janeza Mulca

Izkoristite 25% subvencije EKO sklada za lesena okna pri zamenjavi Energijsko varčna okna iz lesa, les/alu in PVC Okna KLI Logatec, d.o.o., Tovarniška 36, 1370 Logatec, info@oknakli.si, www.oknakli.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Zgodbe na štirih ta~ k ah piše Alenka Bev~ i~

ko so nas zagledale. Kakorkoli že, prava zmaga je bila, ko smo uspeli goš~ avo iztrebiti in ob hiši našli brajdo, pod katero je zdaj tako lepo sedeti, ter slive, ki so obilno obrodile, sadeži pa kon~ ali v marmeladi. Brat je nekega lepega dne na vrt pritovoril še kole in mrežo ter dva dni marljivo delal, da psi zdaj ne morejo na cesto in da se mimoido~ i ne po~ utijo ogrožene, tu pa se je urejanje, tako reko~ , kon~ alo. Vrt je postal raj za naše pse, ki so ga osvojili, si ga podredili in tudi kakcev se je med zimo na njem nabralo za pošten kup. Enkrat pozno jeseni sem sicer pogruntala, da bo treba narcise, tulipane in ostale pomladne cvetlice posaditi še pred pomladjo in sem optimisti~ no za~ rtala meje bodo~ e rožne gredice ter posadila ~ ebulice, ampak ker psu pa~ ne moreš kar tako dopovedati, da zdaj naenkrat ne sme hoditi tam, kjer je prej lahko veselo tacal, tista gredica kmalu ni ve~ niti od dale~ spominjala na gredico. Na vrt sem se zato zadnji mar~ evski vikend odpravila trdno odlo~ ena, da bodo tiste poklapane narcise, ki so se mukoma prebijale skozi steptano zemljo, kmalu samo še preteklost, vrt, tako reko~ , biser vasi, psi in ma~ ke pa bodo vseeno zadovoljno sobivali s solato. Odve~ je poudarjati, da so skoraj za~ ele padati stave, da mi ne bo uspelo, vendar so se vsi še pravi ~ as spomnili preteklih izkušenj z mano in tega, da znam iti z glavo skozi zid, ko se za kaj

odlo~ im. Šla sem sicer bolj z lopato skozi zemljo, ~ e sem ~ isto natan~ na in tako smo tri vikende zapovrstjo garali, kopali in ravnali – potomstvo je bilo seveda vklju~ eno v polni meri. Najprej smo poskrbeli za glavni zelenjavni vrt z rožicami ob robu in ~ eprav so psi samo od dale~ previdno ovohavali prekopano zemljo, mi je bilo jasno, da takšen odnos ne bo trajal prav dolgo. Ograja, li~ no narejena iz koli~ kov in kakovostnega štrika za perilo, ki bo služila še kot opora grahu, je zato morala stati še pred ve~ erom, Dominik pa je bil tisti, ki se je lotil logisti~ nega izziva in ga seveda tudi premagal. Kmalu je takšna ograja stala tudi ob skalnjaku in zeliš~ nem vrti~ ku, ki ga je uredila Kaja, pa še ob gredi s perunikami in psi omejitev gibanja v tistem delu vrta brez težav spoštujejo. Razen Nikkija. Mulc nam jih je skuhal že kar nekaj, ob tem, da za povrh še laja na vsakega, ki se na dvesto metrov približa našemu ozemlju. Ker je majhen in ker zna na svobodo zlesti tudi pod vrtnimi vrati, je taka ograja zanj seveda mala malica, a se po~ asi že navaja na to, da so gredice prepovedano obmo~ je. Najve~ jo zabavo pa mu pomeni grizenje vrvi. Samo obrneš se stran in že je nekje luknja, zato je vžigalnik stalno v pripravljenosti, da zgrizena konca zalepimo ali zavozlamo skupaj. Upanje nam sicer daje

dejstvo, da zadnji vikend, kljub temu da smo cele dneve preživeli na vrtu ob ~ iš~ enju škarpe in je bilo priložnosti ni~ koliko, ni zgrizel niti ene. Ne vem, ali zadeva ni ve~ zabavna ali pa smo mu le uspeli dopovedati, da nima smisla po~ eti ne~ esa, za kar ga potem okregamo. Uspešno smo se spopadli tudi s kakanjem. Psi so se o~ itno telepatsko povezali z mojimi mislimi ter nenadoma za to delo za~ eli uporabljati samo en del in ne celega vrta, mi pa gremo za njimi z lopatko in sproti po~ istimo, kar sicer pomeni nekaj samodiscipline, ni pa težko, sploh ~ e pomislim, kako bi nam sicer poleti smrdelo in kako fajn bi bilo šele sosedom. Zdaj lahko poro~ am, da je solata že zunaj, narcise so si pomagale in cvetijo, pa tudi grmi~ ki borovnic, ribeza in malin so se prijeli, težava je samo še v travi, ki sem jo sicer sejala, ker pa še nimamo sistema za zalivanje in ker aprilski dež no~ e in no~ e pasti, ne zraste. ^e sploh bo. Tam, kamor stopi Kiarina taca, namre~ niti trava ne raste ve~ , zato že, gruntam kakšni so tisti indijanski plesi za dež in kako travo kljub Kiari, Kasperju in Nikkiju, ki imajo na bodo~ em zelenem delu vrta dirkališ~ e, prepri~ ati, da bi vseeno rastla.

Postojna, 7. april – V knjižnici Bena Župan~ i~ a v Postojni je kulturno in športno društvo Mušketirji pripravilo literarni ve~ er poezije in glasbe. Zbrane je najprej pozdravila predsednica društva Helena Primc, besedo pa prepustila povezovalcu Silvu ^elharju, ki je v doma~ em in sproš~ enem vzdušju kramljal s pesnico iz Obrova Patricjo Dodi~ (na sliki). Patricja Dodi~ je med pomenkom odkrivala del~ ke o svojem življenju, ustvarjanju, prijateljih in družini ter prebirala pesmi iz dveh objavljenih zbirk ^rno obrobljene o~ i ter pet minut blaznosti ter še neobjavljene pesmi. Ve~ er je z glasbenimi vložki popestrila skupina Jst sm forti. kt

FOTO: ANDR EJA JER NEJ^I ^

V enem od prejšnjih življenj sem zagotovo pripadala kakšnemu ciganskemu plemenu. Le tako si namre~ lahko razložim dejstvo, da takoj, ko posijejo prvi son~ ni žarki in se temperatura dvigne stopinjo nad ni~ lo, na stežaj odprem vsa okna in vhodna vrata in z eno nogo, tako reko~ , živim zunaj. Vrt je zato za nas – kajti sindrom milega neba nad glavo sem uspešno prenesla seveda tudi na vse ostale ~ loveške in živalske ~ lane družine – tako reko~ življenjskega pomena. No, tu pa se pokažejo geni moje mame, ki je name prenesla tisti sindrom, da mora biti vedno vse, kar je videti, vsaj približno urejeno. Pri stvareh, ki se ne vidijo, kot so na primer kosmi prahu pod kav~ em, se me je zadeva sicer uspešno izognila, ampak ker je vrt viden, tako reko~ , iz vesolja in ker ho~ em, da tudi vesoljci uživajo v cvetju in zelenju, me je prva spomladanska toplota naredila izredno živ~ no. Vrt je bil lani sredi poletja, ko smo se priselili v naš dom in najprej hiteli zidati in urejati hišo, prava džungla, bršljan je že rasel v kopalnico, da si se prebil za hišo, pa si potreboval vsaj ma~ eto. Priznam, da sem se sredi goš~ ave najmanj enkrat previdno ozrla naokoli in pogledala, ali s kakšne ovijalke mogo~ e visi kakšna opica ali papiga. Na sre~ o ni bilo niti ka~ , ali pa so se pani~ no razbežale,

F OTO : K ATA R I N A T E M KO VA

Med narcisami in solato

Rakek, 16. april – Minulo soboto je na Rakeku pred pošto potekal Cvetli~ ni sejem, ki ga je organiziralo Turisti~ no društvo Rakek. Poleg prodajnega programa cvetlic in sadik ter razstave, ki je vklju~ evala razli~ ne ro~ no izdelane unikatne izdelke, so v kulturnem programu nastopili Godba Cerknica, pevski zbor Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek in plesalci plesne skupine Go-breakers. Po kulturnem delu prireditve pa je Turisti~ no društvo Rakek podelilo tudi priznanja za najlepše okrašene hiše in vrtove v ~ asu boži~ nih in novoletnih praznikov. V Kulturnem društvu Rakek pa že potekajo priprave na 4. pohod po Kunaverjevi poti, ki bo 4. junija potekal od železniške postaje na Rakeku do Rakovega Škocjana. Ve~ o dogodku si lahko preberete na www.tdrakek.si. aj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Šport

120 teka~ ev na Križno goro

 Marko Premrl

Košarkarski klub Logatec je letos zapisal uspešno sezono. ^lanska ekipa se je brez prave konkurence prebila iz tretje v drugo ligo, a še bolj kot na rezultate so v Logatcu ponosni na idejo, s katero dajejo mladim popotnico za življenje.

Kdo je dober košarkar?

30 do 39 let: Boštjan Hrovat (THB); Moški 40 do 49 let: Marjan Zupan~ i~ (KGT Papež); Moški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Stari trg); Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Ajda Pristavec; Ženske 30 do 39 let: Jerneja Mihevc (SK Kovinoplastika Lož); Ženske 40 do 49 let: Mateja Sterle (ŠRD Kozariš~ e); Ženske nad 50 let: Helena Žnidarši~ Tretji tek ElgoNOVA NTP 2011 bo 1. maja, in sicer 9,5 kilometra dolg tek na Slivnico. ^etrti~ bo trasa izpeljana izpred novega gasilnega doma v Grahovem, kjer bo vsa prireditev vklju~ no z otroškimi teki (štart in cilj) s pogostitvijo in podelitvijo priznanj. PRIJAVE: Prijave bodo zbirali od 8. do 9.30 v gasilskem domu Grahovo. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Tek poteka po pravilih ElgoNOVA NTP 2011. Startnina za ~ lane je 10 evrov, za osnovnošolce pa prijavnine ni.

ŠTART teka na 9,5 km za ~ lane je ob 10.30 izpred gasilskega doma. Cilj je na parkiriš~ u, tik pod vrhom Slivnice. Za vra~ ilo v dolino predlagamo uhojeno in markirano pešpot oz. za starejše prevoz z vozili organizatorjev (omejeno št.). ŠTART teka za osnovnošolske kategorije je izpred gasilskega doma, kjer je tudi cilj, saj so proge krožne. Starti tekov si sledijo: - P3/F3: 10:00 - P2/F2: 10:05 - P1/F1: 10:15 Na progi sta dve okrep~ evalnici, in sicer prva na cca 4,5 km in druga na 7 km. Okrep~ ilo bo tudi na vrhu. Vse informacije o prireditvi: Gornik Milan – 041 553 499, Elvis Požek – 040 599 859, ntp@drustvo-sovica.si

FOTO: M ARKO PREMRL

»Dober košarkar je dober prijatelj, je mož beseda, na katerega se lahko zanesemo, je enostavno oseba z integriteto – dober ~ lovek,« bi z nekaj besedami lahko povzeli poglavitno idejo vodstva, ki se je odlo~ ilo, da za~ rta natan~ ne cilje. Najprej so sklenili, da ponudijo vsem enake možnosti. »Kriza je tu, tega ni mogo~ e zanikati. Odpravili smo

požrtvovalno vrže za žogo, ti fan- Križna gora, 17. april – ŠD Kritje v njem vidijo pravi vzor.« žna gora je poskrbelo za brezhibno organizacijo drugega v Pogumno v drugo ligo nizu tekov Notranjskega tekaškega pokala 2011. Med 120 Naslednjo sezono jih ~ aka zahnastopajo~ imi, od tega 68 v mese~ ne prispevke za vadbo. tevna naloga, saj bodo mo~ i ~ lanski kategoriji, je progo najhiVe~ ina staršev bi sicer bila spomerili v drugoligaški konkutreje pretekel Boštjan Hrovat in sobna pla~ evati tistih dvajset renci. »Gradimo na doma~ inih. s ~ asom 16 minut in 29 sekund evrov, a hkrati vemo, da vsak Ho~ emo imeti celotno piramido evro nekaj pomeni,« je uvodoselekcij. Kaj pomaga, ~ e imaš izpostavil nov mejnik tega teka, hitrejša od prejšnjega rekorda ma o novem pristopu povedal vrstno ekipo ~ lanov, ~ e ni podpa sta bila tudi drugouvrš~ eni predsednik kluba Dare Klavžar. mladka,« pravi Klavžar. Igralci za Toni Habjan in Marjan Zupan~ i~ , Že najmlajše skušajo vzgajati v predstave ne dobivajo pla~ ila, duhu pozitivne osebnosti. »Na prav tako si lahko gledalci, ki so ki je bil tretji v absolutni konkurenci. Med ženskami je bila najteleviziji otroci vidijo, kako živ~ ni jih v lanski sezoni v dvorani v športniki brcajo, me~ ejo stole na- povpre~ ju imeli okoli 150, tekme hitrejša Jerneja Mihevc, dosegla okoli. Mi tega ne u~ imo in rezul- ogledajo brezpla~ no. Kljub temu je ~ as 22:55, pred Ajdo Pristavec tati se vidijo. Dobil sem že nekaj je druga liga dobro izhodiš~ e za in Tjašo Štritof. Zmagovalci po kategorijah: povratnih informaciji, ko so otroci nove sponzorje, ki jih je vselej Punce 1: Klara Jernej~ i~ (OŠ Rav šoli razlagali, kaj jih vse poleg težko dobivati, vendar morajo kek); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grakošarke u~ imo v klubu,« je o pri- biti apetiti vsaj v izhodiš~ u realstopu do najmlajših povedal prvi ni. Pogoji za rezultat so. Nekaj je hovo); Punce 2: Sara Zidar (OŠ Nova vas); Fantje 2: Nejc Šraj mož KK Logatec in nadaljeval: »Iz dobrih fantov. Lahko se pohva(OŠ Nova vas); Punce 3: Tjaša športa sem se nau~ il, kaj pomeni lijo, da so vzgojili Nejca Kobala, Lavri~ (OŠ Loški Potok); Fantje 3: ekipa in ne skupina ljudi. Lahki nastopa v prvi ligi za Parklje, Jaka Marolt (OŠ Nova vas); Moko je na kupu še toliko odli~ nih doma pa imajo še vedno Daški do 29 let: Simon Ko~ evar igralcev, a ~ e posamezniki ne vida Mili~ a, ki bi se lahko razvil (SK Kovinoplastika Lož); Moški za~ utijo, kaj pomeni biti ekipa, v odli~ nega košarkarja. »Košarpotem jim tega z besedami ni ko imamo radi. Naša zgodba je mogo~ e razložiti. Pri nas je v tem širša kot dva koša, mrežica in trenutku denimo najboljši igralec žoga,« je povsem svojevrstno tudi trener mlajših ekip. Ko se on pripoved zaklju~ il Dare Klavžar.

FOTO: ARHIV TKD SOVICA

Košarka in Logatec se poznata že dolgo ~ asa. Med vzponi in padci so se pod koši doma~ ini podili že od šestdesetih let, prav konec letošnje sezone pa so navdušenci, ker govorimo o amaterjih, ki si z igranjem ne služijo kruha, zabeležili vidnejši uspeh. Pometli so s tretjeligaško konkurenco. Kot vsak klub imajo tudi v prihodnji sezoni ambicije, vendar je prvi in poglavitni poudarek na posredovanju vrednot.

Peter Vesel tretji pod južnoafriškim soncem 46-letnega Petra Vesela tekJužna Afrika, 27. marec–3. april – Cerkni~ an Peter Vesel in Nemka Ivonne Kraft sta v kategoriji mešanih dvojic etapno movanje za slovenski pokal gorsko kolesarsko dirko Cape Epic v Južni Afriki zaklju~ ila na ne zanima ve~ . Ve, kako je, ~ e ga pospraviš v žep. Z mislimi tretjem mestu. in treningi je osredoto~ en na Dvojica Vesel-Kraft je v osmih ti. Cerkni~ an je 40-letni nemški državno in evropsko prvendneh prekolesarila 707 kilo- olimpijki iz leta 2004 pisal in je- stvo. Za en trening odkolesari metrov in premagala 15.500 seni sta se domenila za sodelo- na Slivnico, s Slivnice na bemetrov višinske razlike. Vsak vanje. ^eprav se ne poznata dol- gunjsko Špi~ ko, spet na Slivnidan sta opravila eno etapo go, sta si razdelila naloge in jih co in domov. »Brez družine, ki kamenja in skal po zasebnih opravila tako profesionalno, da me podpira in marsikaj postoposestvih, ki so dostopna le se tudi v najtežjih trenutkih nista ri namesto mene, tega ne bi za ~ asa dirke. So~ asno z eta- nikoli sprla. V cilj sta, kot to zah- mogel,« je hvaležen doma~ im. pami so prireditelji po deželi tevajo pravila, vedno prikolesarila Sam je kolesaril že v osnovni selili 1.200 šotorov, v katerih skupaj oziroma z najve~ 2-minu- šoli, resneje pa v prvem letniso udeleženci spali. Sloven- tno razliko. ^e ni šlo v klanec, pa ku srednje. Po njegovih sledeh sko-nemška dvojica je imela s se je Kraftova Vesela oprijela kar kolesari sin Urban, ki pa ima seboj tudi snemalca in o nju- za majico in jo je vlekel. pri Savi Kranj svojega trenerja. nem podvigu si bo mo~ ogleKljub odli~ ni uvrstitvi sta se Peter Vesel se zaveda težavdati film. Peter Vesel in Ivonne odlo~ ila, da bosta pustila ~ asu nosti v odnosu trener-o~ e-sin. Kraft sta se spoznala na lan- ~ as in ne želita napovedovati Sinu zato pomaga, le kadar ta skem tekmovanju, ko je bil Ve- morebitnega vnovi~ nega sode- želi, v njegov trening pa se ne sel v paru s Tanjo Žakelj ~ etr- lovanja. spuš~ a. mmp

S kolesi na Žerible XC 2011 Postojna, 17. april – Kolesarski klub Postojna je na vetrovno nedeljo že drugo leto organiziral tekmovanje v krosu (XCO) za gorska kolesa Žerible XC 2011. Udeležilo se ga je 142 tekmovalcev v skupno 19 kategorijah, tekmovanje pa je štelo tudi za to~ ke Slovenskega pokala v MTB XCO in SLO pokal MTB XCO MLADI. Dirka se je odvijala na poligonu Slovenske vojske, trasa pa je bila zaradi ve~ jega dogajanja na tekmovališ~ u letos nekoliko spremenjena. Organizatorji so na najvišjem delu proge zgradili nov odsek, podaljšali so vzpon, ki se je prevesil v zanimiv zavit spust. V najžlahtnejši kategoriji Elite so si stopni~ ke prikolesarile Tanja Žakelj, Nina Homovec, obe iz kluba Orbea-Geax, in Ana Zupan iz Energijateam.com. Pri moških sta šli prvi mesti Matjažu Budini in Robertu Kordežu, prav tako ~ lanoma kluba Orbea-Geax , ki sta skoraj do konca bíla zelo enakovreden boj, na tretje mesto pa se je povzpel Nejc ^ernilogar iz kluba KK Završnica. Najve~ tekmovalcev je bilo v kategorijah Amaterji in Veterani, kjer se je najbolje odrezal Denis Onuk iz

kluba Ganesha team. Organizatorji pa so pogrešali mednarodno udeležbo, vsaj najboljše tekmovalce iz Hrvaške, ti so imeli na isti dan svojo tekmo. Kljub tekmovanju, ki je bilo izpeljano na visokem nivoju, pa

v KK Postojna z obiskom niso bili najbolj zadovoljni: »Postojn~ ani verjetno niso bili tako dobro seznanjeni, da v bližini poteka tudi tekmovanje. Morda smo namenili premalo publicitete samemu dogodku,« je povedal Mitja Miklav~ i~ in dodal, da bodo tekmovanje pripravili tudi drugo leto, saj želijo da bi postalo tradicionalno, do takrat pa so na poletno spanje poslali njihovo maskoto, medvedko Angelco. sm

F OTO : VA LT ER L EB A N

Košarka z vrednotami

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

str 13

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Zeleni razgledi

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

»Ne les, izvažati moramo kompleksne izdelke«

 Veronika Rupnik

V razvojnem centru Intech-les naj bi do leta 2015 razvili ve~ kot 20 zaš~ itenih rešitev in ustvarili 39 milijonov evrov dodane vrednosti

Finan~ no zajeten projekt, ki ga bo ministrstvo sofinanciralo, ima za glavni cilj razvoj tehnologij in izdelkov iz lesa z ve~ jo dodano vrednostjo. Pred kratkim tudi formalno ustanovljen razvojni center 14 partnerjev vodita Zoran Trošt, izvršni direktor Kolektor Liva v pokoju, in vodja projekta Robert Ivan~ i~ , s katerim smo se pogovarjali o njihovih na~ rtih. Bili ste uspešni na razpisu ministrstva za gospodarstvo, ki je za 42 milijonov evrov vreden projekt odobrilo dobrih 17 milijon evrov. Kdo bo prispeval preostanek? Za kakšne namene boste uporabili sredstva? Kaj so glavni cilji razvojnega centra? Ve~ kot 90 odstotkov financiranja so prevzela podjetja iz notranjsko-kraške regije. V obdobju do leta 2015 nameravamo razviti ve~ kot 20 zaš~ itenih rešitev in ustvariti 39 milijonov evrov dodane vrednosti, kar temelji predvsem na razvoju zahtevnih izdelkov in naprednih tehnologij. Uporabo novih izdelkov iz kompozitov na bazi lesa, ki so predmet dela razvojnega centra, vidimo tudi v avtomobilih. V kakšni fazi je trenutno razvojni center? Razvojni center je ustanovljen in je v fazi pridobivanja ban~ nih garancij od ministrstva za gospodarstvo v višini 8.6 milijona evrov. Sledijo prve zaposlitve in razvojna konferenca. Med najpomembnejša vsebinska podro~ ja razvojnega centra šte-

jemo nove izdelke in storitve, nove tehnologije ter podporne rešitve, ki jih poleg ciljev opredeljuje poslovni na~ rt centra. Kako bo povezan z industrijo? Govorimo o neposredni povezavi. Razvojni center namre~ temelji na razvoju kompleksnih produktov z visoko dodano vrednostjo, ki jih je možno realizirati s sinergijami ter z znanji in bogatimi izkušnjami, ki so v gospodarskih družbah, lastnikih centra. Razvojni center bo skratka povezoval podjetja in zavode z namenom združevanja razvoja in raziskav ter investicij v razvojno ter proizvodno dejavnost.

tako sposobna hitrih reakcij na zahteve trgov. Ve~ ina izdelkov iz lesa je namre~ pod mo~ nimi »modnimi« pritiski, ki imajo kratke tržne življenjske dobe.

Izpostavili ste posebno bivalno enoto? Za kaj gre? Kdo bi bili kupci, na katere trge z njo ciljate? Napredna bivalna enota je uporabna tako ob naravnih nesre~ ah kot za po~ itniške namene, vojsko ... Bistvena prednost predstavljene rešitve pred klasi~ nimi je v sestavljivosti, ki se kaže v prihrankih na ra~ un Razvojni center, v katerem med drugim sodelujejo transporta in skladiš~ enja. Je podjetja Brest Pohištvo, Elgoline, Fragmat Izolirka, Javor Pivka, Kolektor Liv, Kovinoplastika Lož, Svea, vodi Robert energetsko samozadostna v fazi uporabe, medtem ko v fazi Ivan~ i~ . Koliko zaposlitev je predvideskladiš~ enja predstavlja son~ no nih v centru in kakšne? elektrarno. Grajena bo iz naravRazvojni del podjetja bo že v nih materialov in kompozitov samo tedaj, ~ e bo njihovo vljiv vir, skladiš~ i ogljikov dioletošnjem letu zaposloval 37 vr- ksid, imamo ga dovolj, v lesu je na~ rtovanje mo~ no podprto s na bazi lesa, ki že v osnovi odhunskih strokovnjakov predvsem zdravo živeti, našega naravnesodobnimi IT sredstvi, ~ e bo pro- sevajo ob~ utke prijetne topline. iz podro~ ja lesarstva, strojništva ga bogastva ne bi smeli izvažati izvodnja fleksibilna, visoko avModularna zasnova omogo~ a in elektronike. Poseben poudaspajanje ve~ posameznih enot po sramotno nizkih cenah in ga tomatizirana in robotizirana ter rek pa dajemo mladim raziskonato predelanega, tržno obogavalcem, kar bo naložba za nekaj tenega uvažati!! Izvažati bi molet naprej. rali kompleksne izdelke, polne slovenskega znanja in inovacij, Notranjsko-kraška regija je ustvariti prepoznavno in cenjezelo bogata z lesom, ki pa, kot no blagovno znamko izdelkov iz vemo, ni ustrezno izkoriš~ en. slovenskega lesa. Kaj je razlog za takšno stanje? Kako konkretno bo k izboljšaPrav takšne izdelke naj bi raznju stanja prispeval vaš razvoj- vijal vaš center. ni center? V zadnjih mesecih nam je uspeVe~ lesa bi predelali doma, ~ e bi lo sestaviti paleto kompleksnih, imeli ve~ ji nabor kompleksnejših inovativnih ter na novih znanjih in inovativnih ter na novih zna- temelje~ ih idej, z visokim tržnim njih temelje~ ih rešitev, ki jih zah- potencialom. Med te spadajo teva sedanji, še bolj pa globalni brizgani izdelki iz biopolimertrg prihodnosti. nih materialov na bazi lesne moke, kompaktne izolacijske Odgovor na izziv, kako bi lahko ploš~ e, odporne na vlago in z lesnopredelovalna industrija iz- visoko stopnjo izolativnosti. Ko šla iz krize, je torej predvsem v vsem naštetim komponentam predelavi doma? dodamo multifunkcionalno poSplošna državna kampanja hištvo, rekuperacijo zraka, daljin(šole, gospodarstveniki, politiki, sko upravljanje, komuniciranje raziskovalci, arhitekti, ...), kjer bi in drugo, ugotovimo, da lahko moral les dobiti prvo prioriteto, sestavimo napredno bivalno bi pomenila velik korak. Osnovni enoto. razlogi za to so: les je obnoIzdelki bodo konkuren~ ni FOTO: VALTER LEB AN

Jeseni smo poro~ ali, da se je skupina notranjskih podjetij, predvsem lesne pa tudi drugih panog, povezala s partnerji iz drugih delov Slovenije. Skupaj so zasnovali razvojni center interdisciplinarnih tehnologij in izdelkov na podro~ ju lesarstva Intech-les, s katerim so se prijavili na razpis ministrstva za gospodarstvo, saj so v njem zaznali priložnost za razvoj tako lesne panoge kot regije.

v bivalne komplekse. Predhodne tržne evalvacije so izkazale visok tržni potencial tako v Evropi kakor tudi na drugih kontinentih. V Sloveniji se v primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami porabi precej manj lesa za izdelavo opreme, hiš … Les je nekako podcenjena surovina. ^emu to pripisujete? Bi bilo potrebno ustrezno spremeniti zakonodajo? Slovenija je ~ lanica EU od 2004, ko se je resneje za~ ela sre~ evati z okoljskimi zahtevami, kot je problematika izpustov ogljikovega dioksida, zahteva po rabi obnovljivih virov energije. Za izdelavo lesnih izdelkov porabimo najmanj energije, les se ne odlaga na smetiš~ a … Slovenija zaostaja za sosednjimi razvitimi državami, ki imajo celo z zakonom predpisan minimalni delež lesa v novogradnjah, financiranih iz javnih sredstev.

Izobraževanje turisti~ nih vodnikov in drugih delavcev v turizmu Pivka, 19. april – V~ eraj se je v Krpanovem domu v Pivki za~ elo izobraževanje turisti~ nih delavcev in turisti~ nih vodnikov regije, ki ga v sklopu projekta park Zelenega krasa v sodelovanju z ob~ inami Bloke, Cerknica, Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna organizira RRA Notranjsko-kraške regije. Namenjeno je pove~ anju poznavanja turisti~ ne destinacije Zeleni kras in s tem bolj celovitemu in privla~ nejšemu predstavljanju tega obmo~ ja obiskovalcem, ki je znano predvsem po izjemnih naravnih lepotah in bogati biotski pestrosti. Izobraževanje bo trajalo do za~ etka junija in obsega skoraj 60 ur teoreti~ nega in prakti~ nega usposabljanja. Razdeljeno je na štiri dele oz. module; uvodni je bil namenjen predvsem uporabnikom znamke Zeleni kras, drugi in tretji del bo namenjen turisti~ nim delavcem, informatorjem v TIC-ih, turisti~ nim kmetijam, gostincem in drugim ponudnikom v regiji. Celotni program pa je namenjen potencialnim vodnikom oziroma tistim, ki želijo ob koncu izobraževanja pridobiti potrdilo, na podlagi katerega bodo v svojih ob~ inah pridobili licenco za lokalnega turisti~ nega vodnika, ki bo usposobljen za vodenje po celotni regiji. Pogoj za to pa je uspešno opravljen preizkus na terenu in zadostna udeležba na predavanjih. Program izobraževanja so pripravili v turisti~ no-razvojni agenciji Autentica iz Kopra, ki je bil izbran za izvajalca izobraževanja. K predavanjem so povabili razli~ ne strokovnjake in poznavalce turisti~ nih vsebin iz regije in širše. Organizatorji so nad odzivom izredno zadovoljni, saj se je prijavilo ve~ kot 80 udeležencev, od tega dobrih petdeset za vodnike. Udeležba bi bila verjetno še ve~ ja, ~ e bi izobraževanje potekalo v zimskih mesecih, a se je celoten projekt za~ el kasneje, kot je bilo na~ rtovano. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa zanj prispevajo ob~ ine notranjsko-kraške regije. Mateja Sim~ i~ , RRA Notranjsko-kraške regije

VARNO ZALEDJE ZA VAŠE DEPOZITE. Svoje prihranke nam lahko povsem zaupate. UniCredit Bank je članica skupine UniCredit, ene največjih in najtrdnejših finančnih skupin v Evropi. Preverite našo pestro ponudbo depozitov in izberite najvarnejši način varčevanja. www.unicreditbank.si/depoziti

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

IKzr oonbi ~ki an s k e h i { e

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec22. 2010 april 2011

str 15

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Ob~ inski praznik 12. junij

Vabilo za sodelovanje Ob~ ina Cerknica bo ob ob~ inskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu ob~ inskega praznika v mesecu juniju 2011. Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajo~ ih prireditev ob ob~ inskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 29. aprila 2011 posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju 2011, na Ob~ ino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01-70-90-610, fax: 01-70-90-633, elektronski naslov: irena.zalar@cerknica.si. Ob~ ina Cerknica župan Marko Rupar

Sre~ anje mladih raziskovalcev Notranjske regije 2010/2011

program prireditev

RNI TU

KUL

Z raziskovanjem se mladi v Notranjski regiji ukvarjajo že vrsto let. Z leti na šolah nastaja veliko kakovostnih raziskovalnih nalog. Projekt se izvaja pod okriljem Zveze za tehni~ no kulturo Slovenije.

R K NIC

maj 2011

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

sobota, 7. maj, ob 20.00

OSTANI NA ZAJTRKU DPD Svoboda Loška dolina

VSTOPNINA: 8 - 10 € komedija

Nedeljsko jutro, pa obveznosti nobenih – res nebeško! Pri vas – upamo – je tako, ampak pri Goergu in Midred sta se po petnajstih letih skupnih nedelj v odnos naselila naveličanost in dolgčas… Ker pa se imata na »nek čuden, svoj način« še vedno rada, bi Mildred rada rešila, kar se rešiti da in se zato odloči za ponovitev medenih tednov v Franciji. Ampak … ne samo, da se Georg močno otepa potovanja, vmes poseže še Mildredina sestra Ethel, ki (začasno ?) zapusti moža, pa Ethelin mož, ki je pravzaprav komaj čakal, da se vsaj za teden ali dva znebi svoje žene. Predvideni medeni tedni se spremenijo v počitnice dveh sester, moža pa – kaj drugega, kot hitro izkoristita možnost, da zajtrkujeta z novimi obrazi. Ali jima to tudi uspe, pa lahko vidite v več kot uro in pol trajajoči komediji, kjer smeha zagotovo ne bo manjkalo. Verjamete?

petek 13. maj, ob 19.00

VSTOP PROST! koncert LETNI KONCERT PIHALNEGA IN GODALNIH ORKESTROV

Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

sobota 14. marec, ob 11.00 KLOBUK GOSPODA KONSTANTINA Lutkovna predstava

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

Lutkovna zgodba Klobuk gospoda Konstantina je nastala na podlagi istoimenske slikanice Petra Svetine, ki je bila v letu 2008 izbrana za najboljšo slovensko izvirno slikanico. Opisuje, kako je gospod Konstantin pred nedeljskim sprehodom doma pozabil kobuk, ki pa se vendarle odloči, da poišče svojega gospodarja. Tako se sprehodimo skozi Ljubljano 30. let prejšnjega stoletja, opazujemo mešetarje, čarovnike in glasbenike, seveda pa srečamo tudi gospodično Olgo, v katero je zaljubljen gospod Konstantin. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.

nedelja, 22. maj, ob 19.00

- Uporaba didakti~ nih pripomo~ kov pri reševanju geometrijskih nalog pri osebah s slabšo fino motoriko; (podro~ je razvojno aplikativnih projektov), iz OŠ Notranjski odred Cerknica, Avtorji: Vid Homovec, Ažbe Drobne in Tine Mikuž: mentorica: Majda Škrabec, prof. fiz. in teh., - Spodbudno u~ no okolje, kot ga razumejo vrstniki na moji šoli; (podro~ je inovacijskih projektov) iz OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. Avtorica: Tea Kova~ , mentorica; Vanja Kav~ nik Kolar, prof. nem, in slo. Omenjene naloge so uvrš~ ene na državni nivo izven konkurence, saj ta raziskovalna podro~ ja še posebaj spodbuja Zveza za tehni~ o kulturo Slovenije. Na državno raven v konkurenci se je uvrstilo 8 raziskovalnih nalog, in sicer: - Primerjava kakovosti vode Logaš~ ice v letih 2001 in 2010; (podro~ je ekolologija z vasrtvom okolja) iz OŠ 8 talcev Logatec, avtor: Žiga Lipovec; mentorica: Urška Peršin Mazi, prof. bio., - Opazovanje rasti mikroorganizmov na razli~ nih površinah; (podro~ je biologije) iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, avtorica: Ida Brancelj; mentor: Simon Lukan, prof. bio. in gos., - Nekatere lastnosti izbranih naravnih barvil; ( podro~ je kemije) iz OŠ ^rni Vrh, Avtorica: Leja Tominec; mentorica: Ljiljana Homovec, u~ iteljica bio. in kem., - Življenjsjka pot nagrajenke Florence Nightingale; (podro~ je zgodovine), iz OŠ Idrija, avtorici: Maruša Govekar in Eva Bon~ a; mentorica: Danica Von~ ina, prof. mat. in fiz., - V Logatcu ne živimo le mladi; (podro~ je sociologije) iz OŠ 8 talcev Logatec, avtorica: Marta Cigale; mentorica: Bojana Breznikar, univ. dipl. psih., - Maksimalna aerobna kapaciteta v posameznih fazah menstruacijeskega ciklusa; (druga

VSTOP PROST prireditev

SVEČANA OBELEŽITEV 60 - LETNICE DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV CERKNICA IN 15 - LETNICO DELOVANJA ŽPZ LIPA

sreda 25. maj ob 20.00

VSTOPNINA: 8 - 10 € literarni večer

petek, 27.maj, ob 20.00

VSTOP PROST predavanje

VEČER Z EMILOM FILIPČIČEM Literarni večer z letošnjiim dobitnikom nagrade Prešernovga sklada Potovanje po ustvarjanju Emila Filipčiča bo vodil Miha Razdrih

Mladi raziskovalci so svoje delo predstavili na sre~ anju mladih raziskovalcev Notranjske regije 7. 4. 2011 na OŠ Notranjski odred Cerknica. Na sre~ anju je sodelovalo 8 šol, in sicer OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ ^rni Vrh, OŠ Log Dragomer, OŠ Jožeta Krajca Rakek, OŠ Idrija, OŠ Notranjski odred Cerknica, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, OŠ 8 talcev Logatec in OŠ Rovte. Predstavljeno je bilo 19 raziskovalnih nalog z 11 razli~ nih raziskovalnih podro~ ij. Raziskovalne naloge so ocenjevali ~ lani strokovne komisije iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Tabor Logatec, OŠ Rovte in OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. V raziskovanje se je podalo 33 mladih raziskovalcev pod vodstvom 16 mentorjev in 2 somentorjev. Menimo, da u~ encem izkušnja raziskovalnega dela zelo koristi, saj se nau~ ijo razvijati lastno idejo in preko metod raziskovalnega dela priti do konkretnih zaklju~ kov. Nau~ ijo se zbirati in analizirati podatke in pri tem uporabljati strokovno literaturo. Razvijajo kriti~ no mišljenje, osmišljajo svoje raziskovalno delo in o svojih dognanjih informirajo širšo javnost. Pri tem delu pa ne smemo pozabiti mentorjev in somentorjev, ki z napotki, spodbudami in usmeritvami svojim u~ encem stojijo ob strani. Na državno raven so se uvrstile štiri naloge, in sicer: - Osvetljenost naše šole; (podro~ je tehnike in tehnologije), iz OŠ Idrija, Avtorji: Jure Primoži~ , Nejc Velikajne, Nejc Pririh; Mentorica: Danica Von~ ina, prof. mat. in fiz. in somentor: Tine Pirih, dipl. ing., - Delovanje reverzibilne PEM gorivne celice; (podro~ je elektrotehnike) iz OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, Avtorja: Žiga Pata~ ko in Anej Ribi~ ; Mentorica Karmen Slana, prof. bio. in kem.,

podro~ ja: športno, biologija, kemija), iz OŠ Log–Dragomer, avtorica: Špela Urban~ i~ ; mentorja: mag. Barbara Šket, prof. kem. in bio. in Jaka Grosar, prof. švz. - Son~ ev obrat; (podro~ je astronomije ali fizike) iz OŠ Rovte, avtorica: Veronika Kav~ i~ ; mentor: Gregor Udov~ , prof. fiz., - Merjenje hrupa na šoli in njegov vpliv na u~ ence; (interdisciplinarno podro~ je – psihologija in fizika,) iz OŠ Idrija, avtorici: Deja ^uk in Jasna Rupnik; mentor: Matjaž Ker~ ek, prof. bio. in geo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujo~ im mladim raziskovalcem, mentorjem in somentorjem ter ~ lanom strokovnih komisij, ker so s svojim delom pripomogli k razvoju raziskovalnega dela v naših osnovnih šolah. Posebna zahvala pa gre vsem našim donatorjem: Atlas oprema, d.o.o., Ljubljana; Avtoservis Vidrih, d.o.o., Cerknica; Center sprostitve in lepote Svarog, Tina Potokar s.p., Cerknica; Cvetli~ arna Urša, Boštjan Lon~ ar s.p., Cerknica; DON DON, d.o.o. Metlika; Gostilna in pizzeria Portus, Unec; Grifon, d.o.o., Cerknica; Group 4 securicor, d.o.o., Ljubljana; Kandare, proizvodnja in trgovina oblazinjenega pohištva d. o.o., Markovec; KGZ Cerknica, z.o.o.; Konsens, Tušar Breda s.p., Cerknica; Kopija nova, d.o.o., Maribor; Kovinoplastika Lož, d.d., Stari trg pri Ložu; Matex, d.o.o., Logatec; Mercator, d.d., Ljubljana; Okrep~ evalnica Glažk, Cerknica; Pan Goslar, d.o.o., Ig; Parketstil, d.o.o. Cerknica; Pekarna Blatnik, d.o.o.; Radio 94, Postojna; RTV Slovenija, Ljubljana; Servis svežina, d.o.o., Logatec; Steles, d.o.o., Stari trg pri Ložu; Tom-Met, d.o.o, Cerknica; Trgovina Martin Krpan, Podskrajnik; Tur –servis, d.o.o., Cerknica; Vafra comerce, d.o.o, Griže; Varsis, d.o.o., Kamnik; Zavarovalnica Triglav, d.d., ki so omogo~ ili organizacijo sre~ anja mladih raziskovalcev Notranjske regije Ines Ožbolt, koordinatorica sre~ anja mladih raziskovalcev Notranjske regije

ALI SO VSE PODZEMNE JAME PRIMERNE ZA TURISTIČNO RABO? VARSTVO JAM ALI IZRABA JAM? Predava Matej Kržič, Društvo ljubiteljev Križne jame

MIRO KUNSTEK NA POTEH OB JEZERU otvoritev fotografske razstave sreda, 4. maj 2011, ob 19.00 Razstava bo v cerkniški knjižnici na ogled do 31. maja 2011.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA - www.kjuc.si - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 1900 - sobota: 800 - 1300

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

I z o b ~ i n s k i h h i š

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Glasbena šola Frana Gerbi~ a Cerknica objavlja razpis za vpis v šolsko leto 2011/2012

Program Priporo~ ljiva starost Opombe Vabljeni na ogled zadnje ponovitve monokomedije Mathiasa Štefan~ i~ a

OH, TA SEMINARSKA NALOGA

~ etrtek, 12. maj 2011, ob 19.00 v knjižnici na Rakeku ogled predstave je brezpla~ en Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

Vabljeni na predstavitev knjige

MIŠO ALKALAJ PODNEBNA PREVARA

Predstavitvi bo sledil pogovor z avtorjem, magistrom matematike in publicistom, ki v svoji novi knjigi zagovornikom teorije antropogenega globalnega segrevanja ponuja utemeljeni dvom. sreda, 11. maj 2011, ob 19.00 v Knjižnici Jožeta Udovi~ a Cerknica KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA - www.kjuc. si - Partizanska cesta 22 - Cerknica - ponedeljek - petek: 10:00 - 19:00 - sobota: 8:00 - 13:00

Predšolska glasbena vzgoja

brez predhodnega preizkusa

Glasbena pripravnica

brez predhodnega preizkusa

Klavir

7–8

sprejemni preizkus

Harmonika

7–9

-//-

Diatoni~ na harmonika

9–11

-//-

Violina

6–8

-//-

Viola

9–13

-//-

Kontrabas

9–18

-//-

Violon~ elo

7–9

-//-

Kitara

7–9

-//-

Flavta

9–11

-//-

Klarinet, Saksofon

9–11

-//-

Rog, Trobenta

9–11

-//-

Tuba, Pozavna

11–18

-//-

Tolkala

8–11

-//-

Petje

15–24

-//-

Izobraževanje za program glasba traja 4, 6 oziroma 8 let.

Sprejemni preizkusi za vpis v glasbeno šolo šolsko leto 2011/2012 CERKNICA

RAKEK

4. 5. 2011 11. 5. 2011 18. 5. 2011 25. 5. 2011 1. 6. 2011 24. 8. 2011

6. 5. 2011 9. 5. 2011 3. 5. 2011 13. 5. 2011 23. 5. 2011 10. 5. 2011 za vse oddelke v Cerknici za vse oddelke v Cerknici za vse oddelke v Cerknici naknadni rok za vse oddelke v Cerknici

STARI TRG NOVA VAS

Sprejemni preizkusi (preverjanje glasbene nadarjenosti) bodo za vse razpisane roke od 17.–18. ure. Za informacije pokli~ ite na tel. 01/70-50-733. PREDNOST PRI VPISU v glasbeno šolo bodo imeli u~ enci, sprejeti na instrumente: trobenta, pozavna, rog, klarinet, saksofon, violina, kontrabas, violon~ elo.

Tudi letos bo Krpanov pohod po Blokah Na Blokah se pripravljamo na enajsti pohod po Krpanovi poti, ki bo 27. aprila. Letos bo zaradi velikono~ nih praznikov potekal na praznik Dan upora proti okupatorju in ne nedeljo, kot je bil to obi~ aj prejšnja leta. Turisti~ no društvo Bloke, ki je organizator pohoda, je za~ elo s ~ iš~ enjem poti, saj je dolga zima polomila veliko vej in dreves. V naslednjih tednih bo potrebno vse to pospraviti, obnoviti oznake in urediti parkiriš~ a na Vol~ jem. Kot že nekaj let zapovrstjo bosta start in cilj pri Bloškem jezeru na Vol~ jem. Pohod se bo za~ el ob 8. uri do 10. ure, prijavili pa se boste lahko že od sedme ure naprej. Vsi pohodniki, ki bodo pla~ ali startnino, bodo za darilo prejeli pohodniško majico z emblemom pohoda. Kot vsako

leto imajo pohodniki med potjo na razpolago brezpla~ ne tople in hladne napitke. ^ebelarsko društvo Bloke bo na Gradiškem organiziralo pokušnjo medenjakov in drugih ~ ebeljih proizvodov. Seveda bo tudi ~ aj oslajen s pravim bloškim medom. Pri Bo~ ku bo letos društvo rejcev drobnice pripravilo pokušino mesa in mle~ nih proizvodov drobnice, ki se je pasla po bloških pašnikih. Organizator pohoda pri~ akuje tudi letos osebno udeležbo Martina Krpana. Najavljen pa je tudi cesar z Dunaja. Na koncu bo pohodnike ~ akal topel obrok s pravo klobaso pod znamko »Narejeno na Blokah!«. Pot poteka skozi številne vasi, kot obi~ ajno, mimo dvajset posebej ozna~ enih znamenitosti naravne in kulturne dediš~ ine.

Pri nekaterih pomembnejših znamenitostih bodo na voljo lokalni vodniki, ki bodo pohodnikom podajali podrobnejše informacije o teh znamenitostih. Pohodnikom priporo~ amo, da se primerno obujejo in oble~ ejo, da ne bodo na koncu slabe volje, kajti na Blokah so konec aprila jutra še vedno hladna in po poti je na nekaterih mestih razmo~ ena zemlja. Turisti~ no društvo Bloke pri~ akuje veliko pohodnikov, zato naprošajo vse, naj bodo pri parkiranju strpni, saj je veliko število osebnih vozil, ki parkirajo na Vol~ jem, potrebno smiselno in u~ inkovito razporediti okoli jezera. Seveda so vsi bralci vabljeni na Lepe Bloke s pozdravom, kot se je poslovil cesar: »Pa sre~ no hodi!« Matej Pakiž

v sredo, 27. 4. 2011, s prICetkom od 8. – 10. ure.

ZaCetek In ZakljuCek pohoda bo

prI bloškem jeZeru. v prImeru slabega vremena bo pohod prestavljen. vse dodatne InformaCIje alI morebItne spremembe na

www.bloke.sI. pokrovItelja:

2%ÿ,1$ %/2.(

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

IKzr oonbi ~ki an s k e h i { e

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec22. 2010 april 2011

str 17

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

OB 9. MAJU, OBÎNSKEM PRAZNIKU OBÎNE PIVKA, ÊSTITAMO VSEM OBÂNKAM IN OBÂNOM. Župan, ob~inski svet in ob~inska uprava Ob~ine Pivka Na podlagi 100. ~ lena Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 UPB-1, 56/08, 4/10), 7. ~ lena Statuta Ob~ ine Pivka (Uradni list RS št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10) in Odloka o prora~ unu Ob~ ine Pivka za leto 2011 (Uradni list RS, št. 16/11) objavlja Ob~ ine Pivka

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove in vzdrževanja spomenikov in objektov kulturne dediš~ ine v Ob~ ini Pivka v letu 2011 1. Predmet javnega razpisa: Predmet razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje obnove in vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij na obmo~ ju ob~ ine Pivka v letu 2011. Višina sredstev, ki so za predmet javnega razpisa v prora~ unu Ob~ ine Pivka za leto 2011, znaša 20.000 evrov, prora~ unska postavka kulturna dediš~ ina in obnova spomenikov.

2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predlagatelji: Na razpis se lahko prijavijo lastniki ali upravljalci spomenikov, drugih infrastrukturnih objektov s podro~ ja kulturne dediš~ ine in spominskih obeležij, lociranih na obmo~ ju Ob~ ine Pivka. Objekti v lasti fizi~ nih oseb (t. i. zasebni stanovanjski objekti) do sredstev razpisa niso upravi~ eni.

3. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev in obravnava vlog: Pri vrednotenju vlog se bodo upoštevala merila opredeljena v razpisni dokumentaciji. Maksimalna višina sofinanciranja je 50 odstotkov. Prispele vloge bo odprla, pregledala in ocenila tri (3) ~ lanska komisija, ki jo imenuje župan. Imenovana komisija bo o postopku zbiranja ponudb sestavila poro~ ilo na podlagi pogojev in meril, ocenila popolne vloge ter pripravila predlog sofinanciranja. Ob~ inska uprava bo na podlagi poro~ ila komisije, pogojev tega razpisa ter predpisanih kriterijev za porabo prora~ unskih sredstev s sklepom odlo~ ila o višini sofinanciranja posameznega projekta. Na podlagi sklepa bo podpisana pogodba. V primeru prejema velikega števila vlog bo komisija naredila prioritetni seznam, upošteva-

jo~ višino stroškov projekta, to~ k, pridobljenih v skladu z merili, in nujnost izvedbe projekta.

4. Vsebina prijave na razpis Vsebina prijave na razpis je opredeljena v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija je na razpolago na spletni strani ob~ ine: www.pivka.si in v sprejemni pisarni ob~ ine.

5.Oddaja prijave Prijava se odda na obrazcu, ki je v razpisni dokumentaciji. Obrazci so obvezni. Prijavo, na kateri bo poleg naziva in naslova predlagatelja ter naziva in naslova Ob~ ine Pivka posebej ozna~ eno “Ne odpiraj – KD 2011”, je treba oddati Ob~ ini Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka, najkasneje do 15. 05. 2011. Upoštevane bodo vloge, ki bodo do zadnjega dne predpisanega roka do vklju~ no 15. ure oddane v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka ter vloge, ki bodo do zadnjega dne predpisanega roka oddane na Pošti Slovenije, z oznako “PRIPORO^ENO”. Nepopolne vloge bodo zavrnjene. Dodatne informacije lahko predlagatelji dobijo v ob~ inski upravi (Jana Knafelc Strle), tel. 72 10 100, oz. preko e-pošte: obcina@pivka.si.

6. Koriš~ enje sredstev Sredstva bo izbrani prijavitelj koristil na na~ in, ki bo predpisan s pogodbo o financiranju.

7. Obvestilo o izidu javnega razpisa Predlagatelji bodo o izboru obveš~ eni v roku 30 dni od odpiranja vlog.

8. Datum objave Datum objave razpisa na spletni strani Ob~ ine Pivka je 14. 4. 2011 Župan Robert Smrdelj

Spored filmov v Kinu Pivka petek, 22. april, ob 20. uri

romanti~ na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just Go With It) Jennifer Aniston in Adam Sandler

petek, 29. april, ob 20. uri

animirana sinhronizirana družinska pustolovš~ ina RANGO

petek, 6. maj, ob 20. uri

zgodovinska drama KRALJEV GOVOR (King's Speech) Veliki zmagovalec letošnjih oskarjev – med drugimi za najboljši film in najboljšo moško glavno vlogo (Colin Firth)

petek, 13. maj, ob 20. uri

romanti~ na komedija GOLA ZABAVA (No Strings Attached) Igrata Natalie Portman in Ashton Kutcher

petek, 20. maj, ob 20. uri

družinska komedija HOP

petek, 27. maj, ob 20. uri

znanstveno-fantasti~ na komedija PAUL

Vsem ob~ ankam in ob~ anom želimo blagoslovljene velikono~ ne praznike, polne vere, upanja in ljubezni.

Župan Robert Smrdelj z ob~ insko upravo Ob~ ine Pivka

Voš~ imo vam blagoslovljene in vesele velikono~ ne praznike! V ponedeljek, 2. maja, ob 12. uri pa vas lepo vabimo k maši na Sveto Trojico. Maševal bo škof msgr. dr. Jurij Bizjak. ^lani odbora za obnovo Svete Trojice

Naj se Ljubezen velikega petka uresni~ i v velikono~ nem jutru, ki prinaša upanje za vse nas … Veselimo se in radujmo se, Aleluja! Blagoslovljene in vesele velikono~ ne praznike vam voš~ ijo sodelavci Župnijske Karitas Pivka! VABILO NA JAVNO PREDSTAVITEV

ekoSpodbude, ekoKrediti ter druge možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za ukrepe u~ inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije Javni razpisi za nepovratne finan~ ne spodbude ob~ anom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in ve~ je energijske u~ inkovitosti KDAJ? 5. 5. 2011 ob 17. uri. KJE? Krpanov dom v Pivki Organizator delavnice zavod GOLEA v sodelovanju z ob~ ino Pivka

IV. KRPANOV FESTIVAL in druge prireditve ob 9. maju – ob~ inskem prazniku Ob~ ine Pivka sobota, 23. april Športno kulturna prireditev Jurš~ e od 13. ure dalje. Tekmovanje v košarkarskih trojkah, igre za otroke. Ob 21. uri zabava z ansamblom Plima. Organizira Vaška skupnost Jurš~ e. nedelja, 24. april Kulturna prireditev ob shodu sv. Jurija Jurš~ e ob 16. uri. Po zaklju~ ku kulturnega programa sledi še zabava in druženje za vse obiskovalce. Organizira Kulturno društvo Jurš~ e. sreda, 27. april S kolesom po Krpanovih poteh Start ob 9. uri pred Gostilno Sušelj v Pivki. Trasa: Iz Pivke bo pot vodila do Petelinjskega jezera, ~ ez gozd do Palškega jezera in naprej do Jurš~ , kjer si bomo v prijetnem ambientu pri lovski ko~ i odpo~ ili. Potem se bomo spustili proti Zagorju ter se povzpeli na Šilentabor. S Šilentabra se bomo spustili v Narin, od koder nas bo pot peljala naprej, mimo posestva Ravne v Košansko dolino. V Dolnji Košani si bomo zopet nabrali mo~ i v piceriji Pri Mileni. V Pivko se bomo vra~ ali ~ ez Košanski hrib. Pri gostilni Sušelj bomo predvidoma ob 15. uri, kjer nas bo ~ akalo kosilo. Trasa je srednje zahtevna, dolžine približno 50 km in 870 m višinske razlike, zato kolesarjenje svetujemo rekreativnim kolesarjem. Kolesarjenje bo turisti~ no naravnano, namenjeno druženju in zabavi. Med potjo bo poskrbljeno za osvežilne napitke. Prijave na številki 031 363 745 (Peter) ali v Papirnici Sponkca v Pivki. Organizira Turisti~ no društvo Pivka. nedelja, 1. maj Prvomajska budnica Petelinje ob 7.50, Pivka ob 8.00, Zagorje ob 8.30, Jurš~ e ob 9.00, Pal~ je ob 9.20, Klenik ob 9.40 in Trnje ob 9.50. Organizira Ob~ ina Pivka in Postojnska godba 1808. Pohod na Krši~ evec Odhod z Jurš~ ob 8. uri. Organizira Planinska sekcija Jurš~ e. ponedeljek, 2. maj Maša na Sveti Trojici Vrh Svete Trojice ob 12. uri. Maševal bo škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Organizira Odbor za obnovo Svete Trojice. torek, 3. maj Koncert orkestra iz Švice STUDENTENMUSIK EINSIEDELN. Krpanov dom ob 20. uri. Organizira Ob~ ina Pivka. sobota, 7. maj 5. Krpanov pohod Odhod iz Parka vojaške zgodovine med 8. in 10. uro. Cilj pohoda na Jurš~ ah. Pot Krpanovega pohoda najprej pelje mimo nekdanjega vojaškega pavilijona do italijanske podzemne utrdbe na Primožu, skozi katero se je možno tudi sprehoditi. S Primoža se pot lahno vzpenja proti Šilentabru. Tam se odpre ~ udovit razgled, zanimiva pa je tudi cerkvica sv. Martina z bogatimi freskami iz 15. stoletja. Nato se pot spuš~ a proti Zagorju ter se v zadnjem delu spet dviga proti Jurš~ am. Na cilju na Jurš~ ah bo kulturno-zabavni program, poskrbljeno pa bo tudi za hrano in pija~ o. Pohodniki se bodo na izhodiš~ e vrnili z avtobusom ali peš preko presihajo~ ih pivških jezer. Organizira Ob~ ina Pivka, LPC Pivka, Turisti~ no društvo Pivka in Kulturno društvo Jurš~ e. nedelja, 8. maj Krpanova nedelja Pred Krpanovim domom v Pivki, od 16. ure dalje. Tekmovanje za najmo~ nejšega pivškega Martina Krpana 2011 z Gregorjem Stegnarjem in drugimi tekmovalci, otroške delavnice. Za zabavo bo poskrbela skupina Down 2 Music. ^e bi kdo na tekmovanju želel preizkusiti svojo mo~ , naj piše na bele.uros@ gmail.com. Organizira Ob~ ina Pivka, LPC Pivka in Turisti~ no društvo Pivka. ponedeljek, 9. maj Otvoritev lokalne ceste v Gornji Košani Gornja Košana ob 14.30. Organizira Ob~ ina Pivka. Poklon padlim ruskim vojakom Pokopališ~ e v Pivki ob 16. uri. Ruska delegacija in Ob~ ina Pivka Osrednja prireditev ob ob~ inskem prazniku s podelitvijo priznanj Ob~ ine Pivka Krpanov dom ob 17. uri. Organizira Ob~ ina Pivka.

Na podlagi 4. in 8. ~ lena Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podro~ ju humanitarnih in neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/03 in 29/07) objavljamo

JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in društev na podro~ ju humanitarnih dejavnosti ter drugih neprofitnih in socialnih dejavnosti za leto 2011 1. Naro~ nik: Ob~ ina Pivka. 2. Naslov naro~ nika: Ob~ ina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. 3. Pogoji: Na razpis za sofinanciranje programov lahko kandidirajo organizacije, ki imajo sedež v ob~ ini Pivka oz. delujejo na njenem obmo~ ju, imajo urejeno evidenco o ~ lanstvu, so registrirani in delujejo najmanj eno leto, imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresni~ itev na~ rtovanih aktivnosti ter vsako leto ob~ inski upravi redno dostavljajo poro~ ila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. 4. Okvirna vrednost sredstev v prora~ unu Ob~ ine Pivka je 20.500,00 evrov. 5. Kriteriji za dodelitev sredstev bodo: redna dejavnost organizacije ali društva, organizacija pre-

davanj za svoje ~ lane, organizacija predavanj za širše okolje, organizacija strokovnih izletov in ekskurzij, organiziranje prireditev oz. projektov v ob~ ini Pivka, izdaja glasila ali biltena ter sedež organizacije. 6. Predlagatelji programov morajo posredovati natan~ en opis programa. Obrazci za prijavo so na razpolago v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka in na spletni strani www.pivka.si. Obrazci SO OBVEZNI. 7. Naslov službe, od katere se lahko zahteva obrazce in dodatne informacije: Ob~ ina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka. Obrazci se lahko dvignejo v ~ asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8. do 11. ure in od 13.do 15. ure, v sredo od 8.do 11. ure in od 13.do 16. ure ter v petek od 8.do 11. ure v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka. Dodatne informaci-

je: ob~ inska uprava Ob~ ine Pivka (Jana Knafelc Strle). 8. Sredstva morajo biti porabljena v letu 2011. Rok za prijavo na razpis je 23. maj 2011 do 15.00. Upoštevane bodo priporo~ ene pošiljke s poštnim žigom 23. maj 2011. 9. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za vrednotenje programov organizacij in društev na podro~ ju humanitarnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/03 in 29/07). 10. Prijave je potrebno poslati v zaprtih kuvertah na naslov: Ob~ ina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, s pripisom “Razpis - neprofitne 2011 – ne odpiraj” ali jih oddati v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka. 11. Izbrani izvajalci bodo obveš~ eni v roku enega meseca od zaklju~ ka razpisa. Župan Robert Smrdelj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Pred vami je mesec korenitih sprememb, ki bodo zahtevale hitre in spretne reakcije. To bo mesec, ki bo pustil sledi v vašem življenju. Pogosto boste v središ~ u pozornosti, kar vam bo dajalo mo~ i za naprej. Mnogi vas bodo doživljali kot voditelja. Poslovni odnosi bodo uspešni, tudi zdravje se bo izboljšalo. Zagoreli pa bodo tudi ljubezenski kresovi. BIK  Mesec maj bo vaš mesec. Z dneva v dan boste imeli ve~ energije, strasti in optimizma, tudi ljubezenska sre~ a vas bo spremljala. Pripravljeni boste za uresni~ itev ve~ jih poslovnih na~ rtov, a bo potrebno po~ akati še nekaj ~ asa. Po~ utili se boste seksipilno, marsikateri pogled se bo zdaj ustavil na vas. DVOJ^KA  Sre~ en splet okoliš~ in vam bo pomagal, da si uresni~ ite željo, o kateri že dalj ~ asa sanjarite, brez obzira ali gre za poslovno, ljubezensko ali finan~ no željo. Po za~ etnem zanosu se bo potrebno vrniti v delovne tire in postoriti marsikaj. ê ste za~ eli z novo zvezo, partnerja kmalu predstavite prijateljem. RAK  Pred vami je mesec velikih sprememb v družinskem življenju in v karieri. Od samega za~ etka meseca boste reševali tuje probleme, do dela pa se boste vedli neodgovorno. âkajo vas prepiri zaradi financ. Potrebovali boste veliko samokontrole, veliko miru in veliko ljubezni. Potrpežljivost se bo konec meseca obrestovala in vse se bo obrnilo v vašo korist. LEV  Prvi del meseca bo potekal v znamenju intenzivne komunikacije, potovanj, sre~ anj in raznih dogodkov. Planeti bodo pozitivno vplivali na skoraj vsa vaša življenjska podro~ ja. Zadovoljni boste, saj bodo dnevi izpolnjeni z veliko pozitivnimi dogodki. DEVICA  Za~ utili boste, kako se vam vra~ a energija, zato boste postali bolj optimisti~ ni, vaše želje pa vse ve~ je. Pred seboj boste videli veliko dobrih priložnosti za delo, za usposabljanje in za potovanja. Vseeno pazite, da ne precenite svojih sposobnosti. Ne pozabite na rekreacijo, ki ste jo zanemarili. TEHTNICA  V prvi polovici maja se bodo razplamtele težave, ki vas mu~ ijo že dalj ~ asa. Doumeli boste, da z odlo~ itvami ne morete ve~ odlašati, vsaj ne tistimi, ki se ti~ ejo vašega zakona in posla. Motilo vas bo edino to, da bo vsa vaša okolica vedela vse o vas in o vaših odnosih. Naporen mesec bo, a na koncu boste videli, da se je izpla~ alo. ŠKORPIJON  V prvi polovici maja ne bo ve~ jih sprememb, še vedno boste hiteli v peti prestavi. ê ste uspeli ostati nepoškodovani, vseeno pazite na svoje zdravje in obiš~ ite zdravnika. Po 12. maju se boste morali soo~ iti z nekimi težavami, na katere ne boste niti pomislili, saj je bilo videti, da se nikoli ne bo izvedelo. Lahko se zgodi, da ostanete strtega srca. STRELEC  Zadovoljstvo in sre~ a v ljubezni vas bosta še naprej spremljali, boste pa morali zdaj ve~ ~ asa posvetiti delu in svojim obveznostim, ki ste jih v zadnjem ~ asu precej zanemarili. V službi se boste morali soo~ iti z nekimi ljudmi, ki bodo precej neugodni do vas. Kljub vsemu vas spremlja sre~ a. KOZOROG  Prva polovica meseca bo še vedno zelo naporna, zato pazite, da se ne zapletete, saj boste težko izplavali. Neke odlo~ itve, sprejete v navalu jeze, bi vam lahko precej otežile življenje. Odnos s partnerjem bo spremenljiv, v~ asih tudi precej stresen. Vzdržite, saj bo druga polovica maja veliko lepša. VODNAR  Prihaja ~ as sprememb. Nezaposleni bi lahko dobili službo. Ni~ ne de, ~ e bo samo za~ asna. Morda se boste morali zaradi dela ve~ voziti ali pa bi se lahko za~ asno preselili v drug kraj. Najve~ možnosti imate pri informativnih poslih ali v telekomunikaciji. Eventualne zdravstvene težave rešujte takoj, ne ~ akajte preve~ . RIBI  Potrebovali boste veliko mo~ i, da bi kontrolirali vse dogodke, ki se bodo pojavljali v vsakdanjem življenju. Nekatere stvari vas bodo izjemno motile, a morali se boste spoprijeti z vsem. V ljubezni boste sicer zadovoljni, a se boste ob~ asno vseeno po~ utili osamljeno.

Prodam Športni kolesi v kompletu ali posamezno, cestni specialki Pinarello Angliru (aluminajst okvir, oprema Mirage campagnolo, velikost 52) in Battaglin stealth (aluminajst okvir, vilice iz ogljikovih vlaken, oprema Triple campagnolo, velikost 56), stari tri leta, vzdrževani in servisirani. Cena posameznega kolesa: 500 eur. Tel.: 031 814 028. Starine in umetnine. Tel.: 040 426 736. Konjski gnoj. Cena: 50 eur/prikolico. V ceno vštet prevoz do 10 km. Tel.: 041 396 562. Kia pride, prvi lastnik, 86 000 km, kovinsko zelene temne barve, 3-vratna, 2000 letnik, reg. do 2012/2. Tel.: 041 955 306. Elektri~ ne škarje za živo mejo Black&Decker (GT520,500W), nož 43cm. Cena: 60 eur. Tel.: 041 257 954. Moško cestno kolo,18 prestav. Cena: 80 eur. Tel: 041 257 954. Kovaški ponk (s primežem), ro~ no delo. Cena: 80 eur. Tel: 041 257 954.

Kupim Star mizarski ponk, skrinje, omare, mizo mentrgo, majhen ro~ ni vozi~ ek lojtrnik in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

1-sobno stanovanje v Logatcu, Zeleni gri~ , 49 m2, z balkonom, novo in opremljeno. Tel.: 040 125 102. Garažo v centru Postojne. Tel.: 051 354 889.

Kupim Gozd v okolici Logatca. Tel.: 031 831 796.

Drugo Se~ nja težko dostopnih dreves, strokovno obrezovanje drevja, svetovanje, sajenje. Tel.: 031 652 133. Tiler d.o.o., Cesta pod Srnjakom 23, 1381 Rakek Pleskanje, izravnava in priprava sten. Barvanje oken, vrat, ograj, polaganje ploš~ ic. Tel. 031 881 879. Peter Poto~ nik s.p., Va~ e 72, 1252 Va~ e. Na voljo sta dva prijazna konja za terenska jahanja v okolici Cerknice. Zelo lepe ture na Slivnico, po Bloški planoti in notranjskih gozdovih. Tel.: 01 705 43 01 ali 041 396 562.

Prodam Garsonjero v Postojni, 1. nadstropje, cca 28 m2, obnovljeno leta 2008, kopalnica, kuhinja, CK, domofon, kabelska TV. Cena: 46.000 eur. Tel.: 040 899 785. Staro hišo v okolici Postojne, v obnovi, 1264 m2, lepa lokacija, z vso dokumenatcijo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215. 3-sobno stanovanje v Postojni, 77,5 m2, dva balkona, svetlo in prenovljeno. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 286 525. 4-sobno stanovanje v Logatcu, 150 m2, izdelano 2008, vseljivo, vrt in parkiriš~ e, možnost menjave. Cena: 170.000 eur, možen najem za 750 eur/mesec. Tel.: 041 634 151. Zemljiš~ e v Logatcu, 1442 m2, son~ na parcela, ~ udovit razgled, s projekti za luksuzno vilo z bazenom ali šest-stanovanjski objekt. Cena: 220.000 eur. Tel.: 041 634 151. 2- sobno stanovanje v Planini, 44, 14 m2, v pritli~ ju ve~ stanovanjske stavbe, stanovanje kompletno obnovljeno 2008, z zelo lepo razporeditvijo prostorov, vpisano v ZK in z vsemi priklju~ ki. Tel.: 041 315 245.

Oddam Dve opremljeni stanovanji v Logatcu, 43 m2 in 78 m2, tudi posamezna ležiš~ a. Cena: 130 eur/mesec s stroški. Tel.: 041 765 877.

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža. Info.: 041 227 624.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjskokraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali epošti: urednistvo @nkr-novice.si.

str 18

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Zahvala Ob tragi~ ni smrti dragega Pavla Mati~ i~ a z Rakeka, Partizanska 51, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, posebej g. župniku Ogrincu in cerkvenim pevcem z Rakeka. Brat Janez, sestra Marjanca in vsi njegovi

Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Dežurni zdravnik

Grad Snežnik, 01 705 78 14 Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00

Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru. Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Pestra ponudba: zemelj za rože, korit, gnojil, drobnih semen,...

Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37 Ogledi po dogovoru.

Akcijske cene

GRADBENEGA MATERIALA (cement, maltit, modularec,...) že od

0,63 al€/je kom

KGZ KRPAN z.o.o. ŽELI VSEM SVOJIM ZVESTIM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM, ÈLANOM IN ZAPOSLENIM VESELE VELIKONOÈNE PRAZNIKE.

B R Š L J A N K E Slike so simbolne.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 8 22. april 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 22. april 2011

str 19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 13. do 26. maja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 6. maja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 22. 4. Odprtje razstave umetelnih izdelkov Mojce Mlakar, ki polepšajo velikono~ ne praznike, z naslovom Mavri~ na velika no~ , ob 18. uri v vaškem muzeju in galeriji Laze. 22. 4. Razstava del Vida Sarka, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 13. 5. 4. 5. Odprtje fotografske razstave Mira Kunstka Na poteh ob jezeru, ob 19. uri knjižnici v Cerknici. Razstava bo na ogled do 31. 5. 6. 5. Odprtje razstave akademskega slikarja Bogdana ^obala z naslovom Retrospektiva, ob 19. uri v Stekleni galeriji ob športni dvorani v Logatcu. Razstava bo na ogled do 15. 5. V Galeriji na vogalu v Postojni je do 7. 5. na ogled razstava ljudske slikarke Nejke Selišnik z naslovom »NJEJ…«. Ogled je možen vsako sredo in petek od 17. do 20. ure in v soboto od 10. do 13. ure.

Prireditve, predavanja 26. 4. Koncert ob 70-letnici OF in osvoboditvi Postojne in Pivke, ob 19. uri v kulturnem domu v Pivki.

nalno igranje kora~ nic ob prazniku dela), ob 6. uri po logaških ulicah in zaselkih, dopoldan v Pivki in Postojni. 11. 5. Predstavitev knjige Podnebna prevara avtorja Miša Alkalaja, ob 19. uri v knjižnici Jožeta Udovi~ a v Cerknici.

MEDITACIJA V POSTOJNI Vabljeni na delavnico meditacije v Postojni! Potekala bo 4 zaporedne ponedeljke s pri~ etkom 9. 5. 2011. Informacije in prijave: Boštjan Trtnik, 031 481 537 www.custvena-inteligenca.org

Kultura 25. 4. Velikono~ ni koncert, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni. 12. 5. Monokomedija Oh, ta seminarska naloga Mathiasa Štefan~ i~ a, ob 19. uri v knjižnici na Rakeku.

Za otroke in mladino

27. 4. Delavnica Soodvisnost površinske in podzemne dediš~ ine krasa, ob 18. uri pri pokopališ~ u cerkve Sv. Urbana v vasi Dane (zaselek Škrilje) v Loški dolini.

27. 4. Ure pravljic, ob 16. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

30. 4 in 1. 5. 4. prvomajska tržnica Lepu d's pršu, od 10. do 19. ure na parkiriš~ u ob Cerkniškem jezeru.

11. pohod po Krpanovi poti, od 8. do 10. ure, za~ etek in zaklju~ ek pohoda bo pri Bloškem jezeru na Vol~ jem.

1. 5. Prvomajska budnica (tradicio-

Rekreacija

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: V papirnici Karun kupujte in privar~ ujte. 1. nagrada: nahrbtnik: Nataša Šemrov, Grajska pot 12, 1370 Logatec; 2. nagrada: pisarniški material v vrednosti 30 evrov: Nevenka Šelj, Gornja Košana 3, 6256 Košana; 3. nagrada: šolske potrebš~ ine v vrednosti 20 evrov: Marija Klavžar, Ul. 25. maja 20 a, 6258 Prestranek. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Karun trgovsko in storitve-

8 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

no podjetje Kranj, d.o.o., Koroška cesta 35, 4000 Kranj, bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. 1. in 2. nagrada: majica kluba Gaia in letna naro~ nina na revijo Gaia. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 6. maja 2011.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;8â&#x20AC;&#x192; 22. april 2011

Zadnja

str 20

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 22. april 2011

Podmornica je ~â&#x20AC;&#x160;akala, da jo reĹĄijo

ď&#x20AC;¸ Veronika Rupnik

Najve~â&#x20AC;&#x160;ji in najzanimivejĹĄi eksponat v Parku vojaĹĄke zgodovine â&#x20AC;&#x201C; Spomenik bogati slovenski podmorniĹĄki tradiciji

ÂťS pridobitvijo podmornice dobiva spomenik bogata slovenska podmorniĹĄka tradicija. Slovenci so v nenavadno velikem ĹĄtevilu sluĹžili na podmornicah Ĺže v avstroogrski armadi, v stari jugoslovanski in italijanski kraljevi mornarici in v podmorniĹĄki floti druge Jugoslavije,ÂŤ je povedal BoĹĄtjan~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;. Velika zasluga, da je podmornica prispela v Slovenijo, gre upokojenemu ~â&#x20AC;&#x160;astniku kontraadmiralu Marjanu Poga~â&#x20AC;&#x160;niku in nekdanjemu ka-

petanu bojne ladje Vojku Gorupu. Poga~â&#x20AC;&#x160;nik je dejal, da je podmornico Ĺže najedalo morje in je ~â&#x20AC;&#x160;akala, da so jo dejansko reĹĄili. Vdrtina na nosu je po njegovih besedah posledica tega, da so jo skupaj s sestrsko podmornico P-916 odvezali in porinili v morje, kjer sta se Âťcelo no~â&#x20AC;&#x160;butali med sebojÂŤ. Poga~â&#x20AC;&#x160;nik je izpostavil, da podmornica pri~â&#x20AC;&#x160;a o naĹĄi sposobnosti, da smo kot ena redkih drĹžav na svetu vklju~â&#x20AC;&#x160;ili v gradnjo podmornic. Tehnologija

Regijska izjava: ÂťNa krasu velja preprosta zakonitost: kar narediĹĄ na povrĹĄju, se bo slej ko prej poznalo v podzemlju in obratno.ÂŤ Matej KrĹži~â&#x20AC;&#x160;, speleolog in predsednik DruĹĄtva ljubiteljev KriĹžne jame

v podmornicah je bila namensko razvita in ĹĄe danes ni zastarela, za velik del podmornice pa je zasluĹžno slovensko znanje, predvsem za jeklo, baterije, elektroniko, zaĹĄ~â&#x20AC;&#x160;itne barve in sredstva za komunikacijo. Gorup je povedal, da so bile tovrstne podmornice namenjene predvsem polaganju minskih polj in prevozu diverzantov v primeru vojne. Primerne so bila za relativno plitva in zaprta morja, kakrĹĄno je Jadransko. Njihova prednost je bil velik doseg brez polnjenja baterij. Podmornica Zeta je bila zadnja, ki je ĹĄe plula, do leta 2005, zato je tudi ĹĄe popolnoma opremljena. V Parku vojaĹĄke zgodovine bo dragoceno znanje Poga~â&#x20AC;&#x160;nika in Gorupa priĹĄlo ĹĄe kako prav tudi pri njeni popolni obnovi.

Na pomo~â&#x20AC;&#x160; prisko~â&#x20AC;&#x160;il zasebnik Pri pridobivanju podmornice so sodelovali DruĹĄtvo podmorni~â&#x20AC;&#x160;arjev pri Zvezi slovenskih ~â&#x20AC;&#x160;astnikov, VojaĹĄki muzej Slovenske vojske, Pomorski muzej Sergeja MaĹĄere iz Pirana in Park vojaĹĄke zgodovine Pivka. Zasluge, da je po skoraj letu dni od donacije podmorni-

PrikliÄ?ite pomlad... Nokia X3

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

1â&#x201A;Ź*

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Touch&Type

1â&#x201A;Ź*

Sony Ericsson Spiro 1â&#x201A;Ź*

19 metrov dolga in 76 ton teĹžka podmornica, ki je bila izdelana sredi 80. let, je plod slovenskega znanja in slovenske proizvodnje. ca dejansko prispela v Pivko, pa gredo slovenskemu podjetniku Silvanu Cornioliju iz Gorice, ki je lastnik prevozniĹĄke druĹžbe Cem-Tir. Slovenska drĹžava je sicer nameravala prevoz pla~â&#x20AC;&#x160;ati,

a se je zapletalo v dogovorih z Intererupo in pri denarju. Ko je Cornioli iz medijev izvedel, da Sloveniji ne uspe urediti prevoza, je zanj brezpla~â&#x20AC;&#x160;no poskrbel sam.

Da je podmornica atraktivna pridobitev za park, je dokazal Ĺže mnoĹži~â&#x20AC;&#x160;en obisk ob slavnostnem sprejemu podmornice, ki se ga je udeleĹžila tudi obrambna ministrica Ljubica JeluĹĄi~â&#x20AC;&#x160;.

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ? LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛F WBOKV [ FOFSHJKP 72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

Samsung Corby 3G

FOTO: VALTER LEBAN

Pivka, 17. aprila â&#x20AC;&#x201C; Podmornica P-913, ki jo je lani Sloveniji podarila ^rna Gora, je varno ÂťpriplulaÂŤ v pivĹĄki Park vojaĹĄke zgodovine, kjer bo na ogled obiskovalcem. Janko BoĹĄtjan~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;, vodja parka, je povedal, da je skoraj deset let stara Ĺželja, da bi ena od podmornic nekdanje jugoslovanske podmorniĹĄke flote priĹĄla v Slovenijo, slonela na dejstvu, da so ta in druge podmornice v veliki meri plod slovenskega tehni~â&#x20AC;&#x160;nega znanja in slovenske proizvodnje.

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30% POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ