Št. 9 - 13.5.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

str

petek, 13. maj 2011, letnik X / št. 9 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Preselitev Delamarisa se odmika

^astni ob~ an Pivke je Boris Pahor

Prekipeva od idej in na~ rtov 5

FOTO: VALTER LEBAN

Kmetujejo redki Najve~ kmetijskih gospodarstev v naši regiji, kar 561, je po podatkih Kmetijskogozdarske zbornice v cerkniški ob~ ini, najmanj pa na Blokah. Kmetije so majhne, razdrobljenost kmetijskih zemljiš~ pa velika. Samo v pivški in postojnski ob~ ini vlogo za pridobitev subvencij, s katerimi pristojni spodbujajo razvoj dejavnosti, oddaja 890 kmetov. Zelo veliko subvencij prejema tudi kmetija Žgajnar z 200 hektari zemlje, ki se je znašla pod drobnogledom inšpekcije in doma~ inov, ki jih skrbi razlivanje gnjojevke. Obiskali smo tudi Naceta Hladnika iz Petkovca, ki obdeluje 42 hektarov zemlje in skrbi za 80 glav živine.

Bodo res bolj operativni? S 1. junijem postojnska policijska uprava kljub nasprotovanju pod Koper in Ljubljano Postojna, 10. maj – Policijska uprava (PU) Postojna se s 1. junijem po 31 letih ukinja. Cerkniška policijska postaja bo po novem del PU Ljubljana, postojnska in ilirskobistriška pa nove koprske PU. Od 433 zaposlenih na PU Postojna jih bo velika ve~ ina, 360, po novem spadala pod PU Koper, v Koper oziroma Ljubljano pa se jih bo na delo vozilo 61. V Postojni kot enota Kopra zaenkrat ostaja tudi postaja prometne policije in kriminalisti, ki pa, kljub bližini, ne bodo ve~ pokrivali Cerkniškega obmo~ ja. »Tudi ~ e postaja prometne policije zaenkrat ostaja v Postojni, težjih prometnih nesre~ na Cer-

kniškem ne bomo ve~ obravnavali mi, ki smo najbližji, ampak prometniki iz Ljubljane, kamor

bo po novem spadala Cerknica. Odzivnost bo zato zelo dolga,« eno od lukenj združitve razkriva Jure Ocepek, predsednik Obmo~ nega policijskega sindikata Postojna, ki je tovrstni reorganizaciji, enako kot lokalne skupnosti, ves ~ as glasno nasprotoval, ~ eš, da ne bo prinesla boljše varnosti, niti ve~ policistov na terenu, pa~ pa slabšo odzivnost in višje (potne) stroške. Ve~ zmede

 Veronika Rupnik

Ocepek pri~ akuje tudi pri usmerjanju policistov, saj bo to po novem potekalo iz operativno-komunikacijskih centrov v Kopru in Ljubljani. Na Generalni policijski upravi (GPU) nasprotno poudarjajo, da bo z reorganizacijo in oblikovanjem nove, ve~ je PU Koper Policija »dosegla prerazporeditev sil, prilagojeno varnostni problematiki, uravnotežila bo organiziranost enot na regijski ravni, pove~ ala bo svoje operativne zmogljivosti z zmanjševanjem števila delovnih mest menedžmenta in logistike ter s pove~ anjem števila operativnih delovnih mest, racionalizirala bo izrabo delovnih virov in se pripravila na blažitev u~ inkov post-schengenskega obdobja.« Glavni cilj po njihovem tako ali tako ni bilo zmanjševanje stroškov, saj bi bili v tem primeru prisiljeni odpustiti ve~ je število delavcev policije, tudi policistov. Na naše vprašanje, ali bodo privar~ evali z odproda-

jo stavbe sedeža PU Postojna v Gregor~ i~ evem drevoredu, odgovarjajo, da stavba ostaja v uporabi policije. Pred ~ asom so nam sicer dejali, da »objekt funkcionalno ne ustreza potrebam policije, saj je bil zgrajen pred ve~ kot 100 leti za potrebe takratne italijanske vojske.« V novo PU Koper se bo po podatkih GPU vozilo 51 zaposlenih, in sicer policisti iz operativno-komunikacijskega centra, službe direktorja, službe za operativno podporo in sektorja uniformirane policije ter strokovno tehni~ ni delavci. V PU Ljubljana bo premeš~ enih šest javnih uslužbencev s sedeža uprave v Postojni, na GPU pa štirje javni uslužbenci. Ocepek pravi, da nekateri za premestitev predvideni zaposleni zaradi zdravstvenih težav ne bodo mogli opravljati poti v Koper, zato se poraja vprašanje, ali bodo zapustili službo. »To pa pomeni, da se bo vodstvo na ta na~ in znebilo dolo~ enega števila kadrov.«

3 20

Iz vsebine: Stanovanja bodo gradili le v ve~ jih naseljih

Gradnjo individualnih hiš so v cerkniški ob~ ini omejili na ve~ ja naselja, obsežnejšo stanovanjsko gradnjo pa na~ rtujejo predvsem v Begunjah, Bezuljaku, Blo~ icah, Grahovem in na Rakeku. str. 5

Na Blokah odprli agrocenter

Blo~ ani so se razveselili novega agrocentra Kmetijskogozdarske zadruge Krpan, ki so ga uredili v prostorih nekdanje Novolitove trgovine v središ~ u Nove vasi. str. 6

Delavci tri leta brez prispevkov

Tri gradbena podjetja, neuradno dve Hysena Gashija in podjetje Lami gradbeništvo iz Starega trga pri Ložu, delavcem niso pla~ ala za ve~ kot 200 tiso~ evrov socialnih prispevkov. str. 14

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Gozdovi – bogastvo notranjskih kmetij Najve~ kmetijskih gospodarstev na Notranjsko-Kraškem je v cerkniški ob~ ini – Kmetije so majhne, razdrobljenost kmetijskih zemljiš~ pa velika – Pomemben vir dohodkov notranjskih kmetij so gozdovi, kraških vinogradi Notranjska – Glavne zna~ ilnosti notranjskokraškega kmetijstva so, podobno kot v preostalih delih Slovenije, majhne kmetije, velika razdrobljenost kmetijskih zemljiš~ in nizek delež prebivalcev vasi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Investicije v kmetijstvo so minimalne, saj je tudi na tem podro~ ju ob~ utiti pomanjkanje finan~ nih sredstev. Najve~ kmetijskih gospodarstev v notranjsko-kraški regiji je po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v cerkniški ob~ ini, in sicer 561. Po številu kmetijskih gospodarstev sledijo Postojna s 463, Pivka s 432, Logatec s 388, Loška dolina z 243 in Bloke z 229 kmetijskimi gospodarstvi, torej skupaj 2.316 kmetijskih gospodarstev. Na zbornici dodajajo, da razpolagajo s podatki za tiste kmetije, ki uveljavljajo sredstva za ukrepe skupne kmetijske politike, tako imenovane subvencije. »V vsej Sloveniji, denimo, omenjene ukrepe uveljavlja dobrih 60.000 od skupno približno 70.000 kmetij. Kakih 10.000 manjših kmetij, ki ekonomsko niso odvisne od kmetijstva, ukrepov ne uveljavlja, saj so postopki prezapleteni glede na to, koliko sredstev bi dobili,« menijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.

Gozd in vinogradništvo – pomembna vira dohodka Notranjsko-kraške kmetije se ukvarjajo z živinorejo, poudarek je na reji drobnice. Pomemben vir dohodkov notranjskih kmetij je gozd, kraških pa vinogradništvo. Med dopolnilnimi dejavnostmi, brez katerih na številnih notranjsko-kraških kmetijah ne gre, je najpogostejša predelava lesa, ki je zaradi naravnih danosti v tej regiji bolj razširjena kot drugod. Medtem ko se logaški kmetje tako na Planinskem polju kot tudi na Logaški planoti na polju med Dolnjim in Gornjim Logatcem soo~ ajo s poplavami, ki kmetovanje mo~ no otežujejo, nam je Darja Zadnik, svetovalka za razvoj podeželja, pristojna tudi za postojnsko ob~ ino, kot edina med vsemi

vprašanimi svetovalci iz regije sporo~ ila, da nekaj ve~ jih kmetij na postojnskem živi od primarne kmetijske dejavnosti, ve~ ina kmetij pa je glede na naravne danosti in velikost samo dopolnilnih, lastniki pa so zaposleni izven kmetijstva. Po dostopnih podatkih tudi ve~ ina lastnikov preostalih kmetij v regiji dela zunaj le-teh. Med dopolnilnimi dejavnostmi postojnskih kmetij Zadnikova navaja predvsem kme~ ki turizem, storitve, gozdarstvo, mlekarstvo, proizvodnjo slaš~ ic, predelavo sadja …

Kako naprej? »Upoštevaje naravne danosti in kmetijsko politiko, ki se vra~ a k oskrbi z lokalno hrano, pove~ anju prehranske varnosti in samooskrbe, je glavno smer razvoja videti v ekološkem, sonaravnem in naravi prijaznem kmetovanju,« pravi sogovornica. Glede na to, da je velik del obmo~ ja travnat, je to živinoreja – kjer je to mogo~ e mle~ na, predvsem na obsežnih kraških pašnikih pa mesna. Darja Zadnik še dodaja, da so skupaj s hrvaško stranjo za~ eli izvajati projekt IPA Slo – Hr, »^ezmejno pobudo za zaš~ ito in revitalizacijo biolo-



             

Torek, 10.5.2011 ob 20:00 (v živo)

str

ške raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem«, v okviru katere bodo skušali na kraških pašnikih spodbuditi pašno živinorejo.

Socialno podjetništvo tudi v kmetijstvu Prihodnje leto bo v Sloveniji za~ el veljati zakon o socialnem podjetništvu, ki ga kmetijskogozdarska zbornica podpira, saj ob ustrezni organiziranosti kmetij oziroma slovenskega podeželja kmetijam omogo~ a dodatno ponudbo in zaslužek. V zakonu so namre~ navedene tudi nekatere dejavnosti,

Kmetijska gospodarstva na Notranjsko-Kraškem Cerknica

561

Postojna

463

Pivka

432

Logatec

388

Loška dolina

243

Bloke

229

ki sodijo na podro~ je kmetijstva, denimo, ohranjanje narave, ekološka proizvodnja hrane, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije … bmk

Pri nas brez pomorov ~ ebel Že nekaj tednov spremljamo množi~ ne pomore ~ ebel v Pomurju. Ker nas je zanimalo, kako je s pomori v naši regiji, smo se obrnili na predsednika postojnskih ~ ebelarjev Mira Cetino, ki je zatrdil, da naglega umiranja ~ ebel pri nas ni opaziti. Sicer pa je konec minulega meseca predsednik ^ebelarske zveze Slovenije Boštjan No~ pojasnil, da se pomori dogajajo predvsem na obmo~ jih oljne ogrš~ ice, obi~ ajno pa se za~ nejo peti dan cvetenja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pozvala kmete, naj do 15. maja kmetijskim svetovalcem sporo~ ijo koli~ ine neporabljenega spornega tretiranega semena, ki so ga nabavili in niso posejali pred 29. aprilom. Gre za seme, ki ga je kmetijsko ministrstvo prepovedalo po množi~ nih pomorih ~ ebel. b~



  

   

Torek, 17.5.2011 ob 20:00 (v živo)



        

Torek, 24.5.2011 ob 20:00 (v živo)

Nedelja, 15.5.2011 ob 13:00 (ponovitev)

Nedelja, 22.5.2011 ob 13:00 (ponovitev)

Nedelja, 29.5.2011 ob 13:00 (ponovitev)

Torek, 17.5.2011 ob 20:50 (ponovitev)

Torek, 24.5.2011 ob 20:50 (ponovitev)

Torek, 31.5.2011 ob 20:50 (ponovitev)

  Snemanje oddaj v okviru projekta Prostovoljstvo – izraz aktivnega državljanstva sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM)

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

Kje pa je kme~ ka idila? Priznam, da sem v zadnjih letih, ko je stres v vsakodnevnem življenju vse pogostejši, ko tekmujemo s ~ asom, lovimo roke, hitimo na sestanke … ve~ krat razmišljala o tem, kako bi bilo ubežati iz mestne divjine, se preseliti na kmetijo, obdelovati zemljo, krmiti živali. Že premik iz Ljubljane v Logatec je bil velika sprememba: podeželski mir, pti~ je petje, tu in tam celo mukanje krav in predvsem prijazni in odprti sovaš~ ani – povsem nekaj drugega kot v mestih, ko skoraj sosed soseda ne pozna. A to podeželje, žal, izginja, pravih kmetov je vse manj, tudi njim je namre~ gospodarska kriza pokazala zobe. Kmetovanje ni prav ni~ ve~ idili~ no, tako, kot se ga spominjamo iz starih filmov in knjig – je trdo delo, polno negotovosti, ogroženo s podnebnimi spremembami, zlasti v zadnjem ~ asu, ko nam te res ne prizanašajo, ~ e pomislimo samo na poplave, to~ o in škodljivce. Denarja za investicije pa je, seveda, dale~ premalo. V Sloveniji se s kmetijstvom ukvarja nekaj ve~ kot 77.000 kmetijskih gospodarstev, na obmo~ ju notranjsko-kraških ob~ in manj kot 2.500. Intenzivne strukturne spremembe so sicer upo~ asnile zmanjšanje števila kmetij, njihova zna~ ilnost pa je še vedno majhnost in razdrobljenost, na Notranjskem podobno kot drugod po Sloveniji. In redka so kmetijska gospodarstva, ki preživijo izklju~ no s kmetovanjem, obi~ ajno si pomagajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Ali pa obratno, namre~ , da je kmetovanje neke vrste dopolnilna dejavnost. Po podatkih, ki smo jih dobili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, namre~ ve~ ina kmetov na Notranjskem in Kraškem dela zunaj kmetij. Kaj to pomeni? Da zjutraj vstanejo že pred svitom, nakrmijo živali, odhitijo v službe, od tod nazaj na kmetije. In dan je gotovo prekratek, stresa pa tudi ne manjka! Na pomenu pridobiva ekološko kmetovanje. Pri tem ne gre le za na~ in kmetovanja ali obdelovanja doma~ ega vrta ali njive, pa~ pa za filozofijo in prepri~ anje, da zna narava z našo pomo~ jo sama obra~ unati s škodljivci in nam zagotoviti zdravo in polnovredno prehrano. Poleg tega pa tudi zaš~ ito pitne vode, zraka in tal, bivalnega okolja ter naravnega okolja z vso svojo pestrostjo živali in rastlin. Dodatno pa ekološko kmetovanje omogo~ a kmetijam možnost zaslužka v obliki turizma in drugih dopolnilnih aktivnosti na kmetiji. Prav tako takšna kmetija zagotavlja zdravo okolje ter pripomore k zdravemu življenju vseh, ki tam živijo. A že en sam pogled na trgovske police nas postavi na realna tla! Zdravo življenje ob ekološko pridelani hrani postaja neznosno drago. Dejstvo postaja, da zdravo lahko jedo samo tisti s polnimi denarnicami. In ~ e je ekološko pridelana hrana tako draga, koliko šele stane tovrstno kmetovanje? Je kmetijskih subvencij dovolj in kdo je do njih upravi~ en? Si kmetje z njimi v resnici lahko pomagajo? Odgovore, preslikane na notranjsko-kraško regijo, poiš~ ite na naslednjih straneh.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Zamudniki lahko še oddajo vloge

str

 Alenka Bev~ i~

Sredstva za kmetijstvo se delijo iz Bruslja – Namen ukrepov kmetijske politike je spodbujati razvoj dejavnosti – Pogoj, da so zemljiš~ a obdelana Pivka, Postojna – Na obmo~ ju ob~ in Pivka in Postojna vlogo za pridobitev subvencij oddaja 890 kmetov. Kmetije oddajajo vloge za pla~ ila na obdelano površino, pla~ ila za živali in ukrepe Kmetijskih okoljskih programov. Rok za oddajo vlog – najpomembnejšega opravila kmetov v zadnjih letih, od katerega je odvisen obstoj kmetij – je bil letos 6. maj, do konca meseca pa zamudniki še lahko pridobijo sredstva z odbitnimi odstotki. Ukrepe kmetijske politike je Evropska unija uvedla z namenom, da evropsko kmetijstvo ostaja konkuren~ no svetovnemu kljub slabšim pogojem kmetovanja. »Namen teh ukrepov je spodbujati razvoj kmetijske dejavnosti, izboljšati ekonomski položaj kmetij, uravnavati cene

dolo~ enih produktov z izravnalnimi pla~ ili, ohranjati obdelano krajino …,« je pojasnila Ema Zadel iz pivške pisarne Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Ker bi bila pla~ ila na proizvode v nasprotju s politiko Svetovne trgovinske organizacije, so uvedli pla~ ila na površine ozi-

roma živali, seveda pa je pogoj, da so površine obdelane ne glede na to, ali kmetje uveljavljajo subvencije za njive, travnike, pašnike ali sadovnjake. »Kmetijsko gospodarstvo mora biti registrirano in imeti mora urejene GERK-e, torej vrisano elektronsko rabo zemljiš~ ,« pojasnjuje Ema Zadel. Najmanjša velikost površin za uveljavljanje zahtevkov za pla~ ila za obdelane površine je 1 hektar, kmetje pa jih lahko imajo v lasti ali najemu. Pri pridobivanju sredstev iz Kmetijskih okoljskih programov (KOP) pa je najmanjša velikost površin 0,3 hektara.

Subvencije dobiva 890 kmetov

Za~ etek izpla~ evanja novembra

Kmetijski svetovalci so letos na obmo~ ju ob~ ine Pivka oddali vloge za 420 kmetijskih gospodarstev, v ob~ ini Postojna pa za 470 kmetij. Kmetje oddajajo vloge za neposredna pla~ ila, torej pla~ ila na obdelano površino, pla~ ila za živali in za ukrepe KOP, ~ e so vklju~ eni v izvajanje posameznega ukrepa za petletno obdobje. Med podukrepe KOP sodijo tudi izpla~ ila za ekološki na~ in kmetovanja, v katerega je v obeh ob~ inah vklju~ enih 40 kmetov.

Pogoji za uveljavljanje subvencij so vsako leto objavljeni v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike, nosilci kmetijskih gospodarstev pa so vloge za pridobitev razpoložljivih sredstev letos oddajali od 1. marca do 6. maja. Zamudniki lahko vloge oddajo še do konca meseca, vendar jim bodo pri izpla~ ilu nekaj odstotkov odbili. »Sredstva se bodo za~ ela izpla~ evati konec novembra, izpla~ ila pa bodo trajala do junija naslednjega leta. Termin izpla~ ila je odvisen od posameznega

ukrepa,« je še povedala Zadelova. Od vrste subvencije je odvisna tudi njena višina. »V letošnjem letu je bilo, na primer, izpla~ ilo za 1 hektar travnika pri ekološkem kmetovanju pri obtežbi od 0,2 do 0,5 glave velike živine na hektar 213,20 evra. Od tega moramo odšteti stroške dodatne kontrolne organizacije, ki jo mora kmet, ki je vklju~ en v ta na~ in kmetovanja, posebej pla~ ati,« pojasnjuje kmetijska svetovalka iz Pivke. Ta na~ in izvajanja ukrepov kmetijske politike bo v veljavi še dve leti, potem pa bo v veljavo stopil nov program razvoja podeželja, ki bo najbrž prinesel tudi spremembe.

»Na kmetih zelo uživam« Družina Hladnik s sedmimi otroki skrbi za 42 hektarov veliko kmetijo – Pogrešajo višje subvencije in dodatno državno pomo~ Petkovec – »Ko sem se rodil, sem vedel, da bom kmet. Prav ni~ ne pogrešam, da bi z dneva v dan hodil v službo in presedel osem ur v pisarni,« za~ ne svojo zgodbo o življenju na veliki kmetiji in skrbi za sedem otrok Ignacij Hladnik, po doma~ e Nace Ruparjev. S soprogo Marto sta vzgojila štiri sinove in tri h~ erke, v hlevu pa trenutno skrbita za 80 glav živine. Na vrtu pridelajo vse povrtnine, doma pe~ ejo kruh, tako da v trgovini kupijo le najnujnejše. Nace pravi, da živijo dokaj skromno, saj imajo na kmetiji vsega dovolj. rov zemlje. Da bi obdelali vsak kvadratni meter, pripoveduje Nace, je zaradi razgibanega terena nemogo~ e. Veliko pa je že to, da si priskrbijo dovolj drv in

pospravijo seno za 80 glav živine. »Stroškov, ki jih zapravimo za krmno hrano, je na mesec okrog tiso~ evrov. Znesku treba prišteti še položnico za elektriko in stroške za pla~ ilo vseh šolskih dejavnosti in obveznosti za 16letnega Viktorja in tri leta mlajšo Lidijo,« nadaljuje Nace, ki je že od rojstva vedel, da bo kmetoval na svoji zemlji. »Doma res skoraj vse pridelamo, tako da v trgovini najmanj zapravimo. Kupimo res samo tisto, kar rabimo, in ne tistega, kar reklamirajo na televiziji. Preživimo s 400 evri FOTO: VALTER LEBAN

Hladnikova kmetija, ki sodi med ve~ je, se razteza na 42 hektarih, od tega je nekaj manj kot polovico gozda, v najemu pa obdelujejo še okrog 30 hekta-

 Barbara ^epirlo

FOTO: VA LTER LEBAN

Z leve: Jože s sinom Eliasom, o~ e Nace in mama Marta.

Nace Hladnik, po doma~ e Ruparjev, je že kot otrok vedel in sanjal, da bo, ko bo velik, kmetoval na svoji zemlji.

mese~ no,« na hitro sešteje in odkrito prizna Nace. 30-letni sin Jože, doktor agronomije in o~ e 2-letnega Eliasa, je trenutno brezposeln, tako da je o~ etu pri delu na kmetiji v veliko pomo~ in je pravzaprav edini od sedmih otrok, ki je neprestano doma. 32-letna Jasna, 28-letni Štefan, 26-letni Igor in 23-letna Mirjam pomagajo, ko se ob koncu tedna s šolanja in službe vrnejo domov. »Ob nedeljah nas je polna miza. Pridružita se nam še dva vnuka, Elias in dve leti starejši David,«

je presre~ en 55-letni sogovornik, ko se za kosilo skupaj s soprogo Marto usede za mizo. Nace, ki se pogosto spomni blagostanja Titovih ~ asov, ne skriva, da je moral že od malih nog trdno prijeti za delo in se odre~ i marsikateri dobrini, nazadnje tudi nadaljnjemu šolanju. »Kon~ al sem poklicno šolo, študija v Ljubljani pa si nisem mogel privoš~ iti, saj so bile moje roke doma preve~ potrebne,« z nasmehom pove. Ne obžaluje, da je ubral tako pot in takšen na~ in življenja. »Gotovo bom

užival še 100 let, ker se prav ni~ ne sekiram in ne živim stresno,« se pošali veliki kmet iz Petkovca. »Za~ nem ob šestih zjutraj, zaklju~ im pa okrog petih popoldne. Vmes še pokósim in se za dobro uro spo~ ijem. Intenzivnega dela je na dan za 6 ur, poleti kakšno uro ve~ . Na traktorju presedim od 500 do 600 ur, v hlevu pa sem 3-krat ve~ . Na leto se nabere skoraj 2000 ur. To je toliko, kot ~ e bi hodil v službo. Ni~ manj ne delam, ~ eprav sem sam svoj šef,« se še pošali Nace Hladnik.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Stroji odli~ no te~ ejo

 Veronika Rupnik

Pivka, 26. april – »Naši nemški kupci so mož beseda, kar se dogovorimo, drži. Tudi s pla~ ilom nimamo nobenih težav. Skupaj z njimi iš~ emo najboljše rešitve, zato imamo zelo dobre odnose,« poslovne odnose, ki so v današnjem poslovnem svetu bolj redkost, razkriva Rudi Tomši~ , direktor Javorjeve najuspešnejše odvisne družbe Javor Stroji. Kot ~ lanica Slovenskonemške gospodarske zbornice je ta teden gostila sre~ anje podjetnikov, ki poslovno sodelujejo z Nem~ ijo. Nem~ ija je za družbo Javor Stroji glavno tržiš~ e, tja izvozijo 60 do 70 odstotkov proizvodov, del stiskalnic izvozijo v ZDA. Kot je pojasnil Tomši~ , se jih je kriza

prav zaradi zahtevnosti proizvodnje stiskalnic in posledi~ no dolgih dobavnih rokov dotaknila z zamikom, šele v prvih mesecih lanskega leta, ki so jih prebrodili z raznimi manjšimi deli in servisiranjem. »V drugi polovici 2010 pa so že normalno za~ ela prihajati naro~ ila iz panoge umetnih mas, tako da imamo letos zasedeno že celo leto in velik del naslednjega dela,« je povedal Tomši~ . »Sre~ o pa imamo tudi, ker smo dobavitelj stiskalnic za kupce iz panoge umetnih mas, ki je kriza ni tako prizadela.« Družba Javor Stroji je bila

FOTO: VERONI KA R U P N I K

Skupina Javor izgubo lani ve~ kot podvojila – Izjema Javor Stroji, ki ima proizvodnjo zasedeno tudi že velik del prihodnjega leta

Rudi Tomši~ , direktor podjetja Javor Stroji, s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Ranzen.

lani sicer edina od družb v skupini Javor, ki je poslovala z dobi~ kom, sicer minimalnim. Mati~ na družba Javor Pivka je preteklo leto zaklju~ ila z izgubo v višini 1,38 milijona evrov (predlani 280 tiso~ evrov dobi~ ka), skupina pa z negativnim poslovnim izidom v višini 6,09 milijona evrov (predlani 2,8 milijona). Od tega je za 4,13 milijona evrov izgube ustvaril Javor Pohištvo, ki je trenutno v postopku prisilne poravnave. Prestrukturiranje družbe, kot smo že poro~ ali, predvideva zmanjšanje obsega programa masivnega pohištva in osredoto~ enje na laminatni pro-

gram. Ve~ ino presežnih zaposlenih je vodstvo družbe uspelo prezaposliti na druga ustrezna delovna mesta znotraj skupine. Kot so pojasnili v Javorju, je k negativnemu poslovnemu rezultatu najve~ prispeval visok znesek odpisanih terjatev poslovnih partnerjev, predvsem v Sloveniji. Prodaja na tuje trge je bila za slabo petino nižja kot leto poprej, prodaja na doma~ em trgu pa nižja za 15 odstotkov. Celotna skupina Javor je lani sicer dosegla dobrih 37 milijonov evrov ~ istih prihodkov od prodaje oziroma 82,5 odstotka v primerjavi z letom 2009.

Preselitev Delamarisa se odmika Najemno pogodbo v Izoli bodo ponovno podaljšali – Kljub padcu prodaje dobi~ ek

V Delamarisu so zato Hypo Leasing, ki je lastnik zemljiš~ a, na katerem trenutno stoji Delamarisov obrat v Izoli, že zaprosili za podaljšanje najemne pogodbe. Ta se sicer izte~ e konec junija, a v Delamarisu ocenjujejo, da pri podaljševanju ne bo težav, saj trenutni lastnik še nima drugih na~ rtov z zemljiš~ em, prav tako pa ob~ ina Izola še ni sprejela prostorskega na~ rta. Delamaris, ki trenutno zaposluje okrog 100 ljudi, je kljub zaostrenim gospodarskim razmeram lansko leto zaklju~ il s skoraj

430 tiso~ evri ~ istega dobi~ ka. Leto prej je kon~ al z 883 tiso~ evri ~ istega dobi~ ka. Na prodajo je lani negativno vplival dvig cen proizvodov, v katerega so bili prisiljeni zaradi dražjih rib. »Najve~ ji vzrok za padec prodaje v letu 2010 pa so bile finan~ ne težave poslovnih partnerjev na Hrvaškem, ki žal niso mogli slediti našim potrebam,« so pojasnili v

družbi. Letos na~ rtujejo ponovno okrepitev prodaje na hrvaškem trgu. Zadovoljni pa so s prodajo v EU oziroma v Avstriji, kjer so trendi pozitivni. Letos na~ rtujejo ve~ aktivnosti na podro~ ju marketinga in prepoznavnosti blagovne znamke Delamaris, intenzivno pa delajo tudi na posodobitvah dizajna in novih transportno-prodajnih pakiranjih.

Družba Pivka perutninarstvo je lani prihodke v primerjavi z letom poprej pove~ ala za okrog štiri odstotke in ustvarila 220 tiso~ evrov ~ istega dobi~ ka, kar je sicer v okviru na~ rtovanega, a manj kot leto poprej, ko je bilo ~ istega dobi~ ka za 590 tiso~ evrov. Na dobi~ ek so vplivali višji stroški elektri~ ne energije, lahkega kurilnega olja, stroški žitaric in drugi stroški materiala. »V Pivki smo se prek celotnega poslovnega leta 2010 soo~ ali tudi z rastjo cen surovin in hkratnim padanjem kupne mo~ i, posledi~ no pa tudi s pritiski na nižanje prodajnih cen,« so pojasnili rezultat. Pivka je lani svoje predstavništvo odprla v Srbiji, s poslovnimi partnerji pa blagovno znamko razvijajo tudi v Bosni in Hercegovini.

ARHIV PIVKE PERUTNINARSTVA

Nova Delamarisova tovarna na Kalu ne bo zgrajena do avgusta, kot je bilo predvideno, saj se bodo postopki nekoliko zavlekli. V Pivki perutninarstvo, ki je lastnica zaenkrat še izolske družbe, so povedali, da so pridobili vse projektne pogoje, ki so potrebni za izdelavo gradbene dokumentacije. »Ra~ unamo, da bo projekt za gradbeno dovoljenje izdelan v roku dveh mesecev,« napovedujejo.

 Veronika Rupnik

Logatec, 19. april – Logaško podjetje FeBRUS d.o.o. so obiskali dijaki 3. letnika Srednje gradbene šole iz Ljubljane. Obisk je bil del strokovne ekskurzije, dijake pa so razdelili v dve skupini. V podjetju FeBRUS d.o.o. je zaposlenih 19 delavcev, svoje znanje pa zaposleni usmerjajo v železokrivstvo. Lastnik podjetja Sre~ ko Brus ima nekaj ve~ kot 24 let delovnih izkušenj na tem podro~ ju in je strokovno ter z izkušnjami, tako v sami delavnici kot tudi na terenu – gradbiš~ u, pristojen za mentorstvo in prakti~ na vprašanja. Po kratkem pozdravu je Brus skupino dijakov odpeljal na ogled delavnice, pri ~ emer

sta mu pomagala še operativni vodja Darjan Brus in komercialistka Katarina Kova~ . Dijakom je lastnik razkazal ter nazorno razložil celotni proces proizvodnje, od same nabave betonskega jekla, prevzema, skladiš~ enja do izdelave armature po armaturnem na~ rtu in priprave proizvodov za prevzem oz. transport na gradbiš~ e. Podjetje vse skozi daje velik pomen tudi kontroli celotnega procesa proizvodnje armaturnega železa po saržah, kar pomeni, da se železu skozi proizvodni proces sledi od samega proizvajalca do kupca. Struktura betonskega jekla in potem njegov razrez oziroma krivljenje je

klju~ nega pomena za stati~ nost oziroma trdnost gradnje. Ta proces je nujen za vzdrževanje Slovenskega tehni~ nega soglasja (STS), ki ga dodeljuje in strogo nadzira Zavod za gradbeništvo Slovenije, od samega za~ etka pa ga ima tudi podjetje FeBRUS d.o.o. Prihodnjim generacijam gradbincev je pomembno spoznati proces in zmogljivosti enega od vodilnih predelovalcev armaturnega železa, saj brez slednjega tako nizke kot visoke gradnje sploh ni. V podjetju upajo, da so bodo~ im gradbincem uspeli približati celoten proces ter zahtevnost in pomembnost kakovostno izdelanega armaturnega železa. b~

F OTO: A R H IV P OD JETJA FE B R U S

Mladi gradbeniki spoznavali železo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 5

petek, 13. maj 2011

^astni ob~an Pivke Boris Pahor Ob~inska priznanja še v roke Irene Margon, Matjaža Vilharja in ~asopisu Prestop – Odprtje prehoda ~ez železnico v Gornji Košani in poklon padlim ruskim vojakom

Na osrednji prireditvi ob ob~inskem prazniku, ki ga Pivka praznuje 9. maja v spomin na tabor na Kalcu leta 1869, so zapeli baritonist Jure Po~kaj, ob spremljavi harmonikarja Matjaža Predani~a, Košanski oktet pod vodstvom Sidonije Mozeti~, trobenta~a Tevža Gorjanca, u~enca Glasbene šole Postojna, pa je na klavirju spremljala Saša Crnobrni~. Svoje sta povedali tudi vaški klepetulji Nika Samsa in Klavdija Dolgan iz Osnovne Šole Košana, ki sta spregovorili o novem bencinskem servisu v Pivki in se odlo~ili, da bosta župana poprosili za kakšen evro za njuno glasbeno udejstvovanje ter tako nasmejali publiko v dvorani Krpanovega doma. Slavnostni govornik je bil župan Robert Smrdelj, ki se je dotaknil investicij, ki jih tudi v tem

letu ni bilo malo, med drugim sprejema ob~inskega prostorskega na~rta, izgradnje izven nivojskega prehoda ~ez železnico v Gornji Košani, ureditve središ~a Narina in Šmihela ter ceste v Nadanje Selo, obnove v osnovnih šolah, izgradnje vrtca Vetrnica, gradnje kanalizacije v Zagorju, rekonstrukcije ceste skozi Petelinje ter ostalih. »16 let obstoja naše ob~ine je relativno kratko obdobje, a v njem smo uspeli uresni~iti zastavljene cilje in ambicije. Verjamem, da se bomo tudi v prihodnje znali odlo~ati preudarno in v dobro naših ob~anov pri zahtevnih odlo~itvah, ki nas še ~akajo,« je povedal Smrdelj. Omenil je tudi težko gospodarsko situacijo ter izrazil upanje, da bosta najve~ji podjetji v ob~ini krizo preživeli, ter se zahvalil vsem društvom,

vaškim skupnostim, humanitarnim organizacijam, svetnikom ter posameznikom, ki delujejo v dobro ob~ine.

^astni ob~an Boris Pahor Ob prazniku so že tretji~ podelili ob~inska priznanja. Priznanje ob~ine sta dobila Irena Margon, profesorica slovenskega in angleškega jezika, za svoje dolgoletno delo na podro~ju kulture ter Matjaž Vilhar, dolgoletni predsednik Trške skupnosti Pivka. Plaketa ob~ine je šla tokrat v roke ~asopisu Prestop, ki že 17 let brezpla~no prestopa domove ob~anov ob~ine Pivka in Postojna. Naziv ~astnega ob~ana pa so podelili Borisu Pahorju. Pisateljeva mama je bila namre~ doma iz Male Pristave, zato je tam preživel dobršen del svojega otroštva. V svojem govoru se je spomnil tudi otroštva ter izrazil skrb zaradi italijanskih apetitov po Krasu in množi~nega kupovanja nepremi~nin. »^e bo šlo tako naprej, bo ~ez 15 let tudi

Optimisti~no za~eli turisti~no sezono Postojna, 3. maj – Med velikono~nimi prazniki so v Postojnski jami in Predjamskem gradu zabeležili najboljši obisk doslej v zadnjih dvajsetih letih. Od velikega petka do velikono~nega ponedeljka si je Postojnsko jamo ogledalo 10.050 obiskovalcev ali 27 odstotkov ve~ kot v prazni~nih dneh lani, Predjamski grad pa 3.043 obiskovalcev ali ~etrtina ve~ kot leto prej. Najve~ gostov je bilo iz Italije, sledili so doma~i gostje, precej je bilo tudi Nemcev, Špancev in Madžarov. Dober obisk, ki ga pripisujejo aktivnemu marketingu, so imeli tudi med prvomajskimi prazniki. »Rezultati, ki smo jih zabeležili v prvih štirih mesecih, so spodbudni, saj je do konca aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani število obiskovalcev v Po-

Hotel Rakov Škocjan znova odprt

»Odziv in obisk je za za~etek in glede na to, da je bil hotel pred tem tri mesece zaprt, zelo dober. Gostje se vra~ajo, prihajajo pa tudi novi,« o prazni~nem obisku pravi Majda Kova~, nova najemnica hotela v Rakovem Škocjanu, ki je ponovno odprt od 15. marca. Med gosti je tudi veliko tujih, predvsem Italijanov, pa tudi Francozov, Angležev, Japoncev in Korejcev, ki jih v krajinski park pripeljejo agencije ali v iskanju mirnega oddiha v naravi sem zaidejo sami. Družina Kova~ iz Ajdovš~ine, ki se že ve~ let ukvarja tudi s catering pogostitvami, med njenimi strankami so bila tudi znana podjetja in državne institucije, bo v Rakovem Škocjanu po besedah Kova~eve zdaj poskrbela tudi za kulinari~ne užitke. Kova~eva prisega na sveže pripravljeno, doma~o, sezonsko hrano, zato se bodo povezali tudi z lokalnimi ponudniki. Sicer pa priložnost vidi tudi v poslovnem turizmu, tako imenovanih team-buildingih, pa tudi v gostih, ki si bodo Rakov Škocjan izbrali za aktivno preživljanje po~itnic. stojnski jami naraslo za dobrih 25 odstotkov, v Predjamskem gradu pa za skoraj 20 odstotkov. Ve~je število obiskovalcev beležimo

Zaris in Zavod Znanje Postojna (OE Ljudska univerza Postojna) vas vabita na

informativni dan za program Gradbeništvo in Gostinstvo in turizem Informativni dan bo v torek, 17. 5. 2011, ob 16. uri na Zavodu Znanje Postojna (OE Ljudska univerza Postojna), na Ljubljanski cesti 2 v Postojni. Na informativnem dnevu vam bomo predstavili način študija za pridobitev višješolske strokovne izobrazbe Gradbeništvo in Gostinstvo in turizem (m/ž) ter odgovorili na vaša morebitna vprašanja glede programa, načina študija in vpisa v program. Ker verjamemo, da je v znanju moč vas z veseljem pričakujemo in pozdravljamo, Svojo udeležbo na informativnem dnevu potrdite do 16. 5. na e-naslov: lu-postojna@zavod-znanje.si ali po tel.: 05 21 12 0.

tako na doma~em, kot na tujem trgu,« je povedala Sabina Paternost iz družbe Postojnska jama.

Podmornica privablja Zelo zadovoljni so tudi v Parku vojaške zgodovine (PVZ), saj so med prazniki zabeležili najboljši obisk doslej. Med velikim petkom in drugim majem si je PVZ ogledalo 1.966 obiskovalcev, predvsem individualnih, kar je 3,5-krat ve~ kot v istem obdobju lani. Prevladovali so slovenski gosti, sledili pa so jim italijanski in nemški. Samo v prvih dveh dneh maja pa so dosegli kar 67 odstotkov obiska lanskega maja. Zasluga gre tudi slavni podmornici, s katero so svoje zbirke obogatili pred prazniki. V prihodnjih dneh pa imajo že napovedanih tudi veliko organiziranih skupin, med katerimi prevladujejo skupine upokojencev in šolske skupine, nam je še povedala strokovna sodelavka Andreja Požar in dodala, da bodo skušali sezono obogatiti s številnimi prireditvami, med katerimi omenimo Poletno muzejsko no~, prireditev ob 20letnici osamosvojitve Slovenije »Zmagali smo!« in Peti festival vojaške zgodovine.vr

FOTO: VALTER LEB AN

Pivka, 9. maj – Tokratno praznovanje ob~inskega praznika ob~ine Pivka je zaznamoval ~astni ob~an ob~ine Boris Pahor. Zamejski pisatelj ima svoje korenine na Pivškem, v Mali Pristavi, od koder je bila njegova mama. V svojem govoru je poudaril bojazen, da Kras po~asi postaja italijanski.

 Alenka Bev~i~

Na sliki z leve: podžupana ob~ine Pivka Boris Rebec in Andrej Godina, podžupan Andrej Godina, prejemnik priznanja ob~ine Pivka Matjaž Vilhar, ~astni ob~an ob~ine Boris Pahor, dobitnica priznanja ob~ine Irena Margon, župan Robert Smrdelj in urednica ter ustanoviteljica ~asopisa Prestop, prejemnika plakete ob~ine Ester Fidel. v Postojni že italijanski vrtec,« je povedal Pahor. Na ob~inski praznik so v Gornji Košani odprli tudi izven nivojski prehod ~ez železniško progo,

na pokopališ~u v Pivki pa so se na krajši slovesnosti poklonili tudi padlim ruskim vojakom. Ob zaklju~ku izgradnje 4. faze kanalizacije, ene ve~jih investicij v

ob~ini, in obnovi obeležij žrtvam NOB bo to soboto še prireditev v Zagorju, sicer pa se bodo prireditve ob prazniku odvijale ves mesec maj.

Stanovanjska gradnja le v ve~jih naseljih OPN so svetniki potrdili, zdaj ga morajo še ministrstva Cerknica, 21. april – Na aprilski seji so cerkniški svetniki potrdili osnutek ob~inskega prostorskega na~rta (OPN), ki so ga pred tem na javnih razgrnitvah in obravnavah poskušali uskladiti z željami ob~anov. Tik pred glasovanjem so iz tega pomembnega ob~inskega dokumenta za na~rtovanje razvoja ob~ine izvzeli cesto na Loško mimo transformatorske postaje. Predvideni trasi ceste do zazidljivih parcel na Loškem so nasprotovali nekateri ob~ani, ve~ina svetnikov – za tako odlo~itev jih je glasovalo 14, štirje so bili proti – pa je menila, da imajo ~as poiskati boljšo rešitev, saj za~etka gradnje na Loškem ne pri~akujejo kmalu. Župan Marko Rupar je povedal, da naj bi svetniki OPN dokon~no potrdili še pred poletjem, ker je dokument usklajen z zahtevami ministrstev, pa pri~akuje, da bodo njihova soglasja dobili že jeseni. Kot je povedal župan Marko Rupar, so možnosti gradnje individualnih hiš omejili na ve~ja naselja v ob~ini. Obsežnejšo stanovanjsko gradnjo na~rtujejo predvsem v Begunjah, Bezuljaku, Blo~icah, Grahovem in na Rakeku, v Cerknici pa v manjši meri. Poslovno in proizvodno dejavnost usmerjajo v industrijski coni v Podskrajniku. »Dejavnosti na lokacijah v Begunjah, na Uncu in Rakeku ter v Cerknici ohranjamo v obstoje~em obsegu; širijo se lahko le tam in v okviru svoje dejavnosti, dolgoro~no pa bomo mogo~e skupaj našli rešitev, kako jih preseliti v Podskrajnik,« je povedal Rupar. Obmo~je industrijske cone v Martinjaku so predvideli za poslovno in celo stanovanjsko

Nov podžupan

 Petra Tr~ek  Cer-

kniški župan ima novega podžupana, Marka Kranjca iz vrst SDS. Zadolžen bo za podro~je krajevnih skupnosti in komunalnih zadev; med drugim bo potreboval podporo med odbori krajevnih skupnosti in Komunalo Cerknica, skrbel pa bo tudi za pridobivanje služnostnih pogodb, s ~imer imajo na ob~ini nemalokrat težave.

dejavnost, zaradi lege ob Cerkniškem jezeru pa tudi za turizem. Najve~je obmo~je, predvideno za šport in rekreacijo v Cerknici, je trikotno zemljiš~e pred vhodom v osnovno šolo. »Rezervirali smo ga za morebitno širitev bodisi šole bodisi igriš~ in športnih naprav; športne objekte ob šoli bomo sicer v celoti obnovili, a smo želeli imeti na voljo nekaj prostora za širitev športno-rekreacijskih dejavnosti,« pravi Rupar. Povedal je še, da naj bi svetniki OPN dokon~no potrdili še pred poletjem, ker je dokument usklajen z zahtevami ministrstev, pa pri~akuje, da bodo njihova soglasja dobili že jeseni.

Tudi s pomo~jo državnega denarja

V Cerknici so potrdili nekaj investicijskih projektov, za katere so na ob~ini namenili državni denar, ki jim pripada po zakonu o financiranju ob~in. Tako se bodo letos lotili urejanja meteorne kanalizacije med industrijskima co-

nama v Podskrajniku. To so sicer nameravali narediti že lani, a jim ni uspelo dobiti vseh služnostnih pogodb. Investicija je vredna 247 tiso~akov, od ~esar jih bo dobrih 190 prispevala država. 151 tiso~ evrov – od tega dobrih 122 tiso~ državnih – bodo porabili za rekonstrukcijo in širitev 390 metrov ceste v Bezuljaku, ob kateri bodo zamenjali vodovodne cevi ter uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. Podobna investicija jih ~aka na Uncu, kjer bodo uredili slabih 600 metrov poti, skupaj s pripadajo~o komunalno infrastrukturo. Za to bo ob~ina odštela okoli 50 tiso~, država pa 130 tiso~ evrov.

Gradnja vrtca že jeseni Državna sredstva za sofinanciranje investicij v naslednjih dveh letih pa bodo v Cerknici porabili za gradnjo novega vrtca. Kot je pojasnil župan Rupar, naj bi z deli za~eli še letos. Investicija bo za ob~ino precejšen zalogaj, saj bodo za gradnjo nizkoenergijskega vrtca potrebovali slabih sedem milijonov evrov. Ve~ino jih bodo morali zagotoviti sami, dober milijon bo prispevala država, Rupar pa upa, da jim bo kaj sredstev uspelo dobiti tudi na katerem od razpisov. Sicer pa so se svetniki že pri sprejemanju prora~una strinjali, da ob~ina za gradnjo vrtca letos najame do 2,5 milijona kredita.

Za Cero NIK brez razprave 

Cerkniški svetniki so brez razprave potrdili medob~insko pogodbo o sodelovanju 16 ob~in pri projektu centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero Nik) ter dokument identifikacije zanj. Ob~ina Cerknica naj bi v petih letih sofinancirala gradnjo centra, in sicer v višini 5,2 odstotka.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;9â&#x20AC;&#x192; 13. maj 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 13. maj 2011

Na Blokah odprli agrocenter V agrocentru imajo poleg izdelkov za kmetovanje in za vrti~â&#x20AC;&#x160;karje ter sadik in kmetijskih strojev tudi ro~â&#x20AC;&#x160;no orodje, Ĺželeznino in gradbeni material. KrĹži~â&#x20AC;&#x160;obljublja, da bodo cene za ve~â&#x20AC;&#x160;je nakupe ĹĄe bolj ugodne, izdelke, ki jih ne bodo imeli na zalogi, pa bodo na Ĺželjo kupca naro~â&#x20AC;&#x160;ili. Poleg prodajalne so uredili veliko dvoriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e in postavili skladiĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e, poskrbeli so tudi

FOTO: STANE JA KO P I N

Nova vas, 6. maj â&#x20AC;&#x201C; Blo~â&#x20AC;&#x160;ani so se v za~â&#x20AC;&#x160;etku maja razveselili novega agrocentra Kmetijsko-gozdarske zadruge Krpan, ki so ga uredili v prostorih nekdanje Novolitove trgovine v srediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u Nove vasi. ÂťMislim, da bo agrocenter Blo~â&#x20AC;&#x160;anom prihranil marsikatero pot v Cerknico ali ĹĄe dlje,ÂŤ je prepri~â&#x20AC;&#x160;an direktor KGZ Krpan Marjan KrĹži~â&#x20AC;&#x160;.

Direktor KGZ Krpan Marjan KrĹži~â&#x20AC;&#x160;in Ĺžupan ob~â&#x20AC;&#x160;ine Bloke JoĹže Doles ob odprtju novega agrocentra v Novi vasi.

za parkirna mesta. Zadruga je v ureditev agrocentra investirala okoli 200 tiso~â&#x20AC;&#x160;evrov. ÂťVesel sem, da smo ~â&#x20AC;&#x160;ez no~â&#x20AC;&#x160;priĹĄli do lepo urejenega srediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a in ĹĄe nove trgovine,ÂŤ pa je ob odprtju poudaril bloĹĄki Ĺžupan JoĹže Doles. V zadnjih dveh letih se je cerkniĹĄka zadruga precej razĹĄirila, najprej so se zdruĹžili z vrhniĹĄko zadrugo, nato pa prevzeli ĹĄe ilirskobistriĹĄko. Zdaj na trgu nastopajo pod imenom KGZ Krpan, zaposlujejo 170 ljudi in imajo 240 ~â&#x20AC;&#x160;lanov. Lani so ustvarili za 20 milijonov evrov prometa in pri~â&#x20AC;&#x160;akujejo, da bodo letos to ĹĄtevilko ĹĄe presegli. KrĹži~â&#x20AC;&#x160;trdno verjame v idejo zadruĹžniĹĄtva. ÂťKmetje morajo

biti zdruĹženi v neki organizaciji, da lahko njihove potrebe in Ĺželje pridejo do izraza, saj je posameznik premajhen, sploh odkar smo v Evropski uniji.ÂŤ Meni, da je zadruga tista prava oblika zdruĹževanja kmetov, ker Âťstremi sicer k dobremu poslovnemu rezultatu, ne pa zgolj dobi~â&#x20AC;&#x160;ku, in ~â&#x20AC;&#x160;lani imajo od nje koristiÂŤ. Pogovarjali so se tudi o zdruĹžitvi s kmetijsko-gozdarskima zadrugama v Logatcu in Idriji, a so dogovori, vsaj za~â&#x20AC;&#x160;asno, zastali. ÂťA mislim, da bodo tudi drugi za~â&#x20AC;&#x160;utili potrebo po zdruĹžitvi in sprevideli koristi: trgovine nam zagotavljajo denar za pla~â&#x20AC;&#x160;ilo produktov, ki jih odkupujemo od kmetov,ÂŤ je ĹĄe prepri~â&#x20AC;&#x160;an KrĹži~â&#x20AC;&#x160;. ď&#x20AC;łpt

Torta za dvajset let

Rakek, 8. maj â&#x20AC;&#x201C; Na stadionu pri rakovĹĄki osnovni ĹĄoli se je na ĹĄolskem zunanjem regijskem lokostrelskem prvenstvu zbralo nekaj manj kot dvesto lokostrelcev iz osnovnih in srednjih ĹĄol iz zahodne Slovenije. Kljub vetrovnemu vremenu so mladi ĹĄportniki zavzeto usmerjali svoje puĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ice ~â&#x20AC;&#x160;im bliĹžje srediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u tar~â&#x20AC;&#x160;.

Cerknica, 7. maj â&#x20AC;&#x201C; CerkniĹĄki skavti v teh dneh praznujejo 20. obletnico svojega delovanja. V zadnjih mesecih so v ta namen organizirali ve~â&#x20AC;&#x160;dogodkov, vrhunec pa je praznovanje doseglo pretekli vikend. V soboto so organizirali druĹženje, namenjeno sedanjim in nekdanjim skavtom, in sicer ob razli~â&#x20AC;&#x160;nih igrah in delavnicah, postavili pa so tudi pot preĹživetja. Ve~â&#x20AC;&#x160;er je minil ob ognju, Ĺživi glasbi in razli~â&#x20AC;&#x160;nih zabavnih igrah. Dan kasneje se je program nadaljeval z maĹĄo ob 10. uri, med katero je svoje zaobljube povedalo deset skavtov in skavtinj, medgeneracijsko druĹženje pa se je nadaljevalo s piknikom, na katerem ni manjkala niti torta. Nedelja pa ni bila namenjena le skavtskim privrĹžencem, ampak tudi zunanjim obiskovalcem, starĹĄem, drĹžavnim skavtskim voditeljem, prijateljem in lokalnim organizacijam, ki so bile skavtom v pomo~â&#x20AC;&#x160;v zadnjih dvajsetih letih. V dvajsetih letih je skavtsko Ĺživljenje okusilo pribliĹžno dvesto mladih. CerkniĹĄka enota oz. steg sodi med najstarejĹĄe v Sloveniji, trenutno ĹĄteje okoli sto ~â&#x20AC;&#x160;lanov, ki so razporejeni v tri starostne skupine. Ob tej priloĹžnosti so naro~â&#x20AC;&#x160;ili izdelavo spominskih puloverjev, ki so jih prejeli vsi skavti. ď&#x20AC;łaj

FOTO: EDO MEKINA

ÂťĹ tevilo tekmovalcev, ki so se odzvali na prvenstvo, je preseglo vsa naĹĄa pri~â&#x20AC;&#x160;akovanja,ÂŤ je v imenu organizatorjev, Osnovne ĹĄole JoĹžeta Krajca Rakek in lokostrelskega kluba Mins iz Postojne, povedal Edo Mekina. Na tekmovanju so se pomerili tako licencirani tekmovalci kot tisti, ki ne tekmujejo za lokostrelske klube. Med tistimi, ki so se s prvenstva domov vra~â&#x20AC;&#x160;ali z medaljo, je bilo tudi nekaj mladih lokostrelcev iz notranjsko-kraĹĄke regije. V svojih kategorijah so bili najboljĹĄi Erik Vidmar in Maja Ho~â&#x20AC;&#x160;evar (oba OĹ Miroslava Vilharja Postojna), Rok Vesel (OĹ JoĹžeta Krajca Rakek), AiĹĄa Sivec (OĹ heroja Janeza Hribarja Stari trg) in Karin Ĺ kapin (OĹ Prestranek). Druga mesta so osvojili Izabela Delux, Janez Ovsec, Jaka PetkovĹĄek in Samo Murn (vsi OĹ 8 talcev Logatec) ter Ĺ˝an Stergar, Katarina ^erna~â&#x20AC;&#x160;in Peter PoĹžar (vsi OĹ Miroslava Vilharja Postojna). Po tretjem mestu sta posegla AljaĹž KaluĹža (OĹ Miroslava Vilharja Postojna) in Karin Jozelj (OĹ heroja Janeza Hribarja Stari trg). ď&#x20AC;łpt

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Ĺ vigale so puĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ice

Mladi lokostrelci so kljub vetru dobro merili.

Spomin na papeĹža Postojna, 30. april â&#x20AC;&#x201C; ÂťMnogo mladih ne vidi svoje prihodnosti in se zatekajo k neurejeni zabavi, alkoholu, spolnosti, mamilom; drugi preĹživljajo globoke duĹĄevne stiske; drugi se spet zatekajo v brezbriĹžnost ali pa pustijo, da jih potegnejo za seboj nasilne skupine. Vse to so poskusi, kako ubeĹžati pred notranjo praznino. Toda strah in obup ostaneta na preĹži. Samo vera in ljubezen moreta premagati strah in znova priĹžgati upanje.ÂŤ Tudi s temi, vselej aktualnimi besedami je papeĹž Janez Pavel II. ob svojem obisku v Postojni 18. maja 1996 nagovoril ve~â&#x20AC;&#x160;deset tiso~â&#x20AC;&#x160;glavo mnoĹžico zbranih na rakitniĹĄkem letaliĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u, med katerimi je bilo veliko mladih, ki jih je spodbudil z znamenitim ÂťPapeĹž â&#x20AC;&#x2DC;ma vas radÂŤ. Z mladimi je praznoval svoj ĹĄestinsedemdeseti rojstni dan, otroci iz Ĺžupnij Matenja vas in Orehek pa so mu v dar okrog vratu nadeli kito, spleteno iz ĹĄmarnic. V spomin na papeĹžev obisk ob cerkvici v Zalogu, tik ob avtocesti, dobro na o~â&#x20AC;&#x160;eh vsem mimoido~â&#x20AC;&#x160;im, stoji kriĹž, ki je krasil tudi prizoriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e obiska v Postojni. Tja so na predve~â&#x20AC;&#x160;er razglasitve velikega poljskega papeĹža za blaĹženega po slovesni sveti maĹĄi v njegov spomin, ki jo je v postojnski Ĺžupnijski cerkvi daroval koprski pomoĹžni ĹĄkof Jurij Bizjak, z baklami odĹĄli zbrani verniki. Z molitvijo, pesmijo in papeĹževimi besedami so se spomnili s ~â&#x20AC;&#x160;ustvi nabitega zgodovinskega dogodka, ki ĹĄe po 15 letih ostaja v srcih ĹĄtevilnih Slovencev. ď&#x20AC;łvr

@@@ -3=;9/8 <3

.9 :9:><=+ :9:><=+ ? :;37/;> H8+8-3;+84+

:9:><=+ :9:><=+

? :;37/;> H8+8-3;+84+

( ' '$ # ( # $% ( ( ! +&% % ! ( '!( !% $!"!% ! $% ) % ! ) $$! % ! ( ( " %! !"# '$ ( !$% $ * ( ( & ! !$% C

?/ 6/=3 :919.,/8/ 1+;+8-34/ 3=;9E8 ;/.3= /+<381 19.8+ :98>.,+ ?/64+ .9 " 7+4+ A+ 97/4/89 5963I389 ?9A36 9A3;97+ .9 ;+A:;9.+4/ A+691 A+ HA3I8/ 9</,/ :;3 :99,6+FI/832 :;9.+4+6-32 3=;9E89?32 ?9A36 53 <9./6>4/49 ? +5-343 ;37/; 3809;7+=3?8/1+ 3A;+I>8+ H8+8I8/1+ 6/+<381+ A+ ?9A369 3=;9E8 " /6/-=398 3 ($ B 7/</I89 9.:6+I/?+84/* 7+69:;9.+48+ -/8+ A 38 ?564>I/8373 :9:><=3 $ * 4/ 9,;+I>8+8 ? 9,;9532* 7/</I83 9,;95 4/ "% ' :;3 " :9691> 38 ;9I89<=3 &! 7/</-/?* 8+ .+8 !( # ! A8+F+ ' 38 </ <:;/7/83 I/ </ <:;/7/8349 /6/7/8=3 3A;+I>8+* 3A;+I>8 =/7/643 8+ 9<89?3 38./5<+ 9,;/<=3 " 7/</I83 < <5>:89 6/=89 9,;/<=89 7/;9 % $' * H8+8-3;+8+ ?;/.89<= & ' $ * <5>:83 A8/</5 A+ :6+I369 ! '& ! + :9.;9,89<=3 9 :98>.,3 </ 9,;83=/ 8+ ?+F/1+ :;9.+4+6-+ ?9A36 3=;9E8 9;+,+ 19;3?+ :;/.<=+?64/832 79./69?) 597,383;+8+ ?9G84+ 9. # .9 ( # 6 57 73<34+ !) 9. !$ .9 %( 1 57 635/ <9 <37,963I8/ /I 8+ @@@ -3=;9/8 <3

Avto Merlak d.o.o.

Drenov GriÄ? 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

str

U~ enje za življenje Sre~ no, motoristi! Grški pregovor pravi: Najtežje se nau~ imo tisto, kar je dobro vedeti. S 1. majem so se zopet odprla vrata TVU (teden vseživljenjskega u~ enja) po celotni Sloveniji. Koordinatorji projekta smo pridno vpisovali. Vitra je v letošnji koledar TVU vpisala 52 podizvajalcev, skupaj smo oblikovali ~ ez 100 prireditev. Grafi~ na podoba TVU – modri plakati z belimi marjeticami in pisani baloni – nas vedno pripeljejo na pravi cilj. Le na pot vseživljenjskega u~ enja moramo stopiti. Vabljeni, da se nam pridružite na tej poti. Svoj dogodek poiš~ ite na http://tvu.acs. si/koledar/iskanje/ in si privoš~ ite bogastvo narave, tradicije in znanja naših sosedov. Projekt sofinancira Ministrstvo RS za šolstvo in šport.

Mavrica prireditev

jetništvo, nega telesa, u~ inkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, mednarodnega sodelovanja …). Veliko je u~ enja prakti~ nih spretnosti (li~ kanje koruze, »moško« kva~ kanje, izdelovanje izdelkov iz naravnih materialov …), pa tudi gledališke igre, aktivne športne prireditve, kot so pohodi, kolesarjenje, igre brez meja …

Narava je velik u~ itelj

Letos poteka 16. festival TVU, nacionalna otvoritev je bila 12. maja v Žalcu. V teh letih se je iz enega tedna razširil na dva meseca, še vedno pa je to najbolj prijetna in brezpla~ na oblika u~ enja. Na http://tvu.acs.si/koledar/iskanje lahko poiš~ ete sebi primerno prireditev po vsebini, kraju, regiji, organizaciji … V TVU je mogo~ e najti to~ no to, kar iš~ ete. Naslednje leto pa se lahko vklju~ ite kot izvajalec. U~ enje poteka v vseh življenjskih obdobjih, okoliš~ inah in vlogah. Da bi omogo~ ili vsem sodelovanje na prireditvah, so vse brezpla~ ne. Vaši prijatelji, znanci, društva, izobraževalne ustanove, podjetja … so jih pripravili za vas. Vljudno vabljeni. Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica

Dvomese~ no dogajanje omogo~ a izvajalcem da od 1. maja do 30. junija organizirajo prireditve tudi v naravi. Teh bo veliko, vse bodo vodene in prilagojene vsem starostnim skupinam. Izbiramo med igrami, pohodi, ogledi … Tako so poleg u~ enja pomemben del tudi druženja in socialni stiki. Ko primerjamo za~ etke TVU od leta 1996 naprej z današnjimi prireditvami, opazimo velik napredek v pestrosti izvedb in vsebin. ^e so v za~ etku prevladovali dnevi odprtih vrat in odprti telefoni, lahko danes izbiramo med razstavami, predavanji, razli~ nimi delavnicami, veliko je individualnega svetovanja (pod-

Na cvetno nedeljo je znani duhovnik Robert Friškovec v Logatcu blagoslovil motoriste in motorje iz vse Slovenije Logatec, 17. april – Prireditev, na kateri ni manjkalo zloš~ ene plo~ evine, je letos že sedmi~ zapored potekala v Logatcu. Motoristi so prepri~ ani, da za sre~ o potrebujejo blagoslov, predvsem pa trezno glavo in zvrhano mero previdnosti. Kljub temu se je pred Kulturni dom Gorenji Logatec, kamor so se pripeljali motoristi iz vse Slovenije, to~ ilo pivo in borovni~ evo žganje. Res pa je, da marsikdo po alkoholu ni posegel. »^e piješ, nikamor ne prideš,« je povedal eden izmed udeležencev. Ve~ ina je nedeljsko sre~ anje izrabila za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj. Motoristi se tovrstnih sre~ anj, kot so povedali, redno udeležujejo, organizatorji pa že razmišljajo o tem, da bi medse povabili tudi somišljenike iz tujine. In katerih prometnih situacij

Praznik prijetnih oblik u~ enja

se morajo motoristi najbolj bati? »Najbolj se moramo bati avtomobilistov. Na nas morajo biti pozorni, kajti mi vozimo pametno, oni pa ne,« pravi Drago. Med udeleženci so bile tudi ženske, ~ eprav ve~ inoma manj zgovorne kot njihovi spremljevalci. »Sama motorja ne vozim, že kake štiri leta pa sem sopotnica. Užitek v vožnji z motorjem je v tem, da okolico vidiš bolje kot iz avtomobila,« je prepri~ ana Anita. Tudi štirikolesnik je neke vrste motor, je potrdil Andrej, ki ga obi~ ajni motorji niso nikoli mikali. »Malo bo bog pomagal,

malo pa sami,« je dejal o pomenu nedeljskega blagoslova. »Blagoslov je potreben vsakomur. Biti motorist oziroma voznik je samo segment ~ loveškega življenja in pomembno je, da smo nanj pozorni,« je v svojem nagovoru uvodoma dejal duhovnik Robert Friškovec, ki je neko~ služboval v Dolnjem Logatcu kot duhovni pomo~ nik, zdaj pa je že peti~ blagoslavljal motoriste. »Vsaka nesre~ a spodbuja k ve~ ji pozornosti v prometu,« meni Friškovec, ki je s kitaro v roki in pesmijo tudi tokrat poskrbel za ~ isto poseben, ~ eprav po vseh cerkvenih pravilih obredni dogodek, po katerem je v Gorenjem Logatcu zahrumelo. In motoristi so pognali svoje jeklene konji~ ke novim dogodivš~ inam naproti. bmk

Otroci so na delavnici izdelovali podstavke iz koruznih sla~ k.

Logatec – »Regionalni problemi preraš~ ajo v globalne, tudi kar zadeva varnost,« je na okrogli mizi v prostorih logaške ob~ ine med drugim poudaril ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli (na sliki drugi z leve). Namen okrogle mize, prve v okviru Regionalnih dialogov, je bil med drugim odgovoriti na vprašanja o morebitni ogroženosti varnosti Slovenije v mednarodnem okolju in predstaviti ameriški pogled na varnost v naši regiji. Obisk ameriškega veleposlanika je bil po otvoritvi

F OTO : A N DR EJ A JER N EJ^ I^

Enajsti~ po Krpanovi poti Bloke, 27. april – Na prazni~ no sredo se je pri Bloškem jezeru na Vol~ jem za~ el že enajsti tradicionalni Krpanov pohod. Pohod je dolg 18 kilometrov (za tiste z ve~ kondicije obstaja tudi podaljšana verzija z 22 kilometri) in poteka po nezahtevnem terenu, tako da je primeren za vse starostne skupine in za vsakogar. Med pohodom so se obiskovalci sprehodili skozi razli~ ne vasice bloške planote, kot so Sv. Duh, Ravnik, Gradiško, Zavrh, pre~ kali so Bloš~ ico, ki je najve~ ja površinska voda na Blokah, ob njej pa se nahaja poseben tip mokriš~ , imenovano nizko barje. Pot pa jih je zanesla tudi mimo domnevnega domovanja Martina Krpana, ki se nahaja v neposredni bližini cerkvice Svetega Urha. Pohodnike so na razli~ nih to~ kah pri~ akala razli~ na društva, ki so poskrbela za prigrizke in napitke, na ogled pa je bilo tudi nekaj izdelkov doma~ e obrti in slikarska razstava Boža Strmana – Miša. Tisti pohodniki, ki so se odlo~ ili za daljšo pot, so se sprehodili tudi ob potoku Iška, ki izvira na severni strani bloške planote, na njej pa so zgrajeni tudi mlini in žage, pohodniki pa lahko vidijo ostanke Rutarjevega mlina. Po pohodu so se obiskovalci na idili~ ni lokaciji ob Bloškem jezeru okrep~ ali s toplim obrokom, prav tako pa je bilo poskrbljeno za zabavo ob glasbi. Povedali so nam, da so prodali 900 kart, organizatorji pa ocenjujejo, da se je pohoda udeležilo okoli 1300 ljudi. aj

Ameriški veleposlanik o varnosti v regiji nove ob~ inske stavbe, ki se je je udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Türk, prvi na tako visoki ravni v Logatcu. Slovenija je posebna in edinstvena, je dejal Musomeli in dodal: »Pogosto to ni ni~ dobrega, ko pa gre za regionalno varnost, je to prednost.« Slednjo vidi v tem, da, kot pravi, Slovenija razume tako svoje vzhodne kot zahodne sosede, morda celo bolje kot sebe. Po njegovem mnenju smo Slovenci preve~ samokriti~ ni in od sebe preve~ zahtevamo. »V dvajsetih letih samostojno-

sti ste dosegli izjemno veliko, v naslednjih dvajsetih pa so pred vami še številni novi izzivi.« Ameriški veleposlanik je med drugim odkrito povedal, da je »onstran luže« slišati nekatere kritike slovenske mla~ nosti do vprašanj, povezanih z Afganistanom, kriti~ en pa je bil tudi do ZDA, ~ eš, da bi bile gospodarsko veliko uspešnejše, ~ e ne bi toliko denarja porabile v vojaške namene. »Kadar družba in gospodarstvo uspevata, so ljudje manj nagnjeni k nasilništvu in terorizmu,« je še poudaril visoki gost. bmk

F OTO : VA LT ER L EB A N

FOTO: ARHIV VITRE CERKNICA

FOTO: ANŽE VRABL

Letošnja paleta je zelo bogata v vseh ob~ inah notranjsko-kraške regije. Pripravljenost izvajalcev za sodelovanje in izjemno velika številka prireditev potrjuje, da postajamo »U~ e~ a se regija«. Na povabilo k sodelovanju so se odzvale osnovne šole, vrtci, knjižnice, kulturna, športna in turisti~ na društva, okoljske organizacije, zdravstveni domovi, turisti~ ne kmetije, zavodi za

ohranjaje kulturne in naravne dediš~ ine, taborniki, glasbene šole in pihalni orkestri, podjetja, obmo~ ne obrtne zbornice, uradi za delo … Prav tako, kot je pisana »druš~ ina« izvajalcev, je bogat tudi mozaik prireditev. Glavnina teh je vezana na evropsko leto prostovoljstva in mednarodno leto gozdov. Ker smo tudi eko regija, je veliko prireditev, namenjenih varovanju okolja, tradiciji ter medgeneracijskemu sodelovanju.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Regijske kulturne diagonale

str

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

120 let prvih zapisov o športu v Pivki

 Petra Šajn

U~ itelj športne vzgoje našel zanimive zapise o pivškem športu – Ohranjeni zapisi dokaz o bogati športni zgodovini Pivke duhu, kjer vladajo poštenost, borbenost, delavnost in pogum, ima tudi žilico zgodovinskega raziskovalca. »Vedel sem, da morajo nekje obstajati zapisi o Pivških sokolih, vendar nisem vedel, kje za~ eti.« V želji poiskaZa~ etki združevanja mladih ti dokaze o delovanju Sokolov navdušencev nad gibanjem in se je podal v prostore Arhiva rekreacijo segajo v drugo porepublike Slovenije, kjer je po lovico 19. stoletja. Leta 1863 ve~ urnem vztrajnem brskanju je bilo v Ljubljani ustanovljeno in nasvetih prijatelja Vojka êligimnasti~ no društvo Južni Sogoja našel rokopis z naslovom kol, ki so mu sledili še številni »Pravila telovadnega društva oddelki širom slovenskega pro- Pivškega Sokola«, ki so bila spistora. Na primorskem obmo~ ju sana 18. marca 1891. Prvi »staje bilo najprej ustanovljeno dru- rosta« telovadnega društva je bil štvo Ilirski sokol iz Ilirske BistriFranc Križaj, ki naj bi bil doma ce, nato Tržaški sokol, leta 1891 iz Petelinj. Društvo se je zavepa so bila že spisana pravila za zalo k spodbujanju opravljanja Telovadno društvo Pivški sokol. telesnih vaj, izgradnji telovadne Mlade telovadce je združevala u~ ilnice ter organizaciji telovadželja po gibanju, kulturna in na- be, iger, gledališ~ a itd. V~ lanil se rodna zavest. je lahko vsak, sprejeti in spoštovati je moral samo društveV iskanju na pravila. Pivškega sokola êligoj pravi: »Odkrita pravila Miran êligoj, športni pedagog, se mi zdijo zelo pomembna, saj ki že vrsto let pou~ uje športno glede na naveden datum ravno vzgojo na Osnovni šoli Pivka, letos obeležujemo 120-letnico ve~ ino svojega prostega ~ asa Sokolov v Pivki, kar je izredno.« posveti temu, da bi nadebudne- Društvo Pivški sokol je kasneje že vzgojil v pravem športnem propadlo, nasledili so jih Pivški

FOTO: OSEBNI AR HI V MI R ANA ^ELI GOJA

Pivka – Da bi našel dokaze o zgodovini športa v Pivki, se je športni pedagog Miran ^eligoj podal v Arhiv republike Slovenije. Odkril je izjemne zapise, ki dokazujejo športno tradicijo Piv~ anov.

Pravila Telovadnega društva Pivški sokol. planinska skupina in nogometni klub.

orli, ki so bili krš~ ansko telovadno društvo, za temi pa Športno društvo Partizan Pivka, kjer je bilo združenih ve~ društev. V povojnem ~ asu pa sta bila na pivškem izredno aktivna tudi

Šport je v Pivki zakon Danes so društva v pivški ob~ ini združena pod okriljem Športne

zveze Pivka. V njenem okvirju delujejo atleti, balinarji, keglja~ i, društvo Pike, košarkarji, nogometaši, smu~ arji in drugi. »Pohvalno je, da so naša mlada dekleta zadnjih nekaj let v sa-

mem vrhu slovenske košarke. Vendar to malokdo ve. Pivka je v zadnjih 15 letih v smislu športa izjemno napredovala in se razvila. Vendar menim, da še vedno primanjkuje ljudi, ki bi se bili pripravljeni prostovoljno ukvarjati z otroki in jih vzgajati v športu. Analize, ki jih delamo zadnjih nekaj let na šoli, kažejo, da je danes že vsaj petdeset odstotkov otrok, ki se vsaj dvakrat tedensko ukvarjajo s športom.« Na vprašanje, kaj meni o najnovejši športno-kulturni pridobitvi v Pivki, dvorani Skala, ^eligoj odgovarja: »Ta športna dvorana je tako za šport kot za kulturo izjemno pozitivna pridobitev. Pohvala gre tudi ob~ ini, ki podpira mlade športnike in tiste, ki se v popoldanskem ~ asu trudijo delati z mladimi.« Na vprašanje, kaj si želi in pri~ akuje v prihodnosti, pa z nasmehom na obrazu dodaja: »Želim si, da bi se še ve~ otrok vklju~ evalo v šport, da bi lahko še ve~ delal z njimi ter jih videl tekati in uživati na igriš~ u, ne pa posedati okrog, in da bi bilo stanje v pivškem športu vsaj takšno kot zadnja leta ali še boljše.«

Slovenske meje skozi zgodovino Pisalo se je leto 1920, ko je 12. novembra Slovensko primorje pripadlo Italiji. Rapalska meja, posledica v Rapallu doseženega mirovnega sporazuma med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, s katero je Italija v zameno za omenjeni teritorij priznala Kraljevino SHS, je tako lo~ ila slovensko prebivalstvo nekdanje Avstro-Ogrske. Slovenci, ki so živeli na Goriškem, delu Notranjske, v Trstu, Istri in na Primorskem, so bili tako deležni mo~ nega potuj~ evanja, ki je bil posledica vse mo~ nejšega fašizma. Pri italijanizaciji so novi »lastniki ozemlja« uporabljali vsa razpoložljiva sredstva: od gospodarskih, politi~ nih, zakonskih, upravnih, sodnih in drugih, vklju~ no z mo~ nim fizi~ nim nasiljem, ki ga je izvajalo takratno fašisti~ no gibanje. Nasilje se je izvajalo še pred podpisom mirovnega sporazuma leta 1920 in se nadaljevalo vse do druge svetovne vojne. Vse to z namenom, da se Slovenski narod raz~ love~ i in raznarodi. V veliki meri jim je to tudi uspelo, saj se je v ~ asu teh genocidnih na~ rtov iz tega, Sloveniji odtujenega ozemlja, na razli~ ne konce sveta odselilo približno 70.000 Slovencev.

Meja je potekala tudi po naših krajih Meja je po Rapalski pogodbi v grobem potekala od tromeje na Pe~ i ~ ez Ponce na Jalovec, po razvodju med So~ o in Savo

F OTO: ARHIV GEN ERALNEGA C ARINSK EG A URADA

Kakor pravijo zgodovinarji, je poznavanje preteklosti naša zgodovinska dota, saj nas usmerja v sedanjost in prihodnost. Meje med državami, ozemlji, ob~ inami so vedno bile in bodo. Težko je govoriti o poštenih mejah, je pa bila ena tistih, spornejših, meja, ki je od slovenskega ozemlja odtrgala kar tretjino površine in s tem ve~ kot 300 tiso~ Slovencev dodelila takratni Kraljevini Italiji.

Mejni kamen. mimo Vrši~ a in Razorja na Luknjo in Triglav (vrh je izjemoma ostal Kraljevini SHS). Od tu se je meja nadaljevala v velikem loku Komne in bohinjskega gorovja po grebenih Špi~ ja na Lanževico in naprej na (Tolminski) Kuk preko Vogla, Rodice, ^rne prsti proti Možicu, kjer se je obrnila na jug k Poreznu. Od tu dalje je šla meja mimo ^rnega vrha proti Blegošu, pa mimo Bevkovega vrha po hribovju levega brega Sore do Breznice. Skozi Osojnico naprej mimo Zavratca in Hotedršice na Planinsko polje, na vzhodna pobo~ ja Javornikov in Snežnika naprej proti Reki. O tedanji meji pri~ ajo ostanki Alp-

skega zidu (sistema vojaških utrdb, ki so jih zgradili Italijani, da bi zavarovali ozemlje, ki so ga dobili po koncu 1. svetovne vojne), Rupnikove linije, vojaških objektov, podzemnih prostorov in drugih ostankov tistega ~ asa, ki jih še zasledimo na Javornikih, v Planinski koliševki, na Planinski gori in Zagori, na Treh kraljih, Žirovskem vrhu, Breznici, pa tja do bohinjskih gora in naprej. Meja je danes marsikje zaraš~ ena, drugod pa zaradi strmega in nedostopnega terena neprehodna. Najo~ itnejši dokaz takratne meje so nedvomno mejni kamni, kolikor jih ljudje že niso odnesli domov za spominke ali

kot gradbeni material. Kako prepoznamo mejne kamne? Meja je bila razdeljena na sektorje, ki jih ozna~ ujejo kvadratni, meter ali ve~ visoki kamni z zaporedno arabsko številko sektorja, letnico 1920, s ~ rki »I« in »J«. Na vrhu kamna je vrisana linija predhodnega in naslednjega mejnika in smer sever. Te, glavne mejne kamne, dopolnjujejo vmesni, manjši mejniki, ki so visoki 40 do 60 cm in si ve~ inoma, podobno ozna~ eni, sledijo na 50 do 100 m. V tistem ~ asu je igrala pomembno vlogo Carinarnica na Rakeku, katere za~ etki segajo v leto 1921. O njeni vlogi pri~ ajo tudi dokumenti iz tistega ~ asa. Carinarnica je bila po drugi svetovni vojni s premikom meje prestavljena v Novo Gorico.

 Damijana Škrlj

dobje Jugoslavije, osamosvojitev, 1991–2004, vstop v EU, carina danes. Razstava bo na ogled do konca leta, potem bo prerastla v muzej Slovenske carine. Slavnostnemu odprtju razstave bodo prisostvovali tudi visoki predstavniki WCO – ja - svetovne carinske organizacije, Evropske komisije in Ministrstva za finance. Da V spomin na ~ as, bi razstava in kasneje muzej kar ki je minil najbolje predstavljal zgodovi8. oktobra praznuje slovenska no naših meja, Carinska uprava carina okroglo 20. obletnico svo- RS naproša vse, ki posedujejo jega delovanja. Ob tej priložnoeksponate iz vseh, predhodno sti bodo na sedežu Generalnega omenjenih obdobij slovenske carinskega urada v Ljubljani 7. ok- zgodovine, da jih bodisi posotobra odprli razstavo, ki bo zaje- dijo ali podarijo za predstavljen mala nekaj zanimivejših obdobij namen. Za dodatne informacije v zgodovini carine na slovenskih se lahko obrnete na Matejo Lotleh. Razstava bo sistemati~ no gar, e-naslov teja.logar@gov.si ali razdeljena na: ~ as do 1945, ob031 647 175.

Ve~ o meji in o pomembnih posameznikih tistega ~ asa, kamor nedvomno sodi tudi Rudolf Maister, si lahko preberete v knjigah: Ob stari meji Tomaža Pavši~ a, Rupnikova linija in Alpski zid Aleksandra Jankovi~ a - Poto~ nika in Dediš~ ina rapalske meje Mihe Nagli~ a.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Pogovor

str

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Prekipeva od idej in velikih na~ rtov

 Damijana Škrlj

U~ ence bo še naprej vzgajala v odprtem duhu – Veliko stavi tudi na medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje

Za OŠ Rakek ste organizirali dobrodelni koncert. Nam lahko kaj ve~ zaupate o ozadju te prireditve? V 11-letnem delovanju v Vzgojnem zavodu Planina, po poklicu sem namre~ magistrica socialne pedagogike, sem se ve~ krat sre~ ala z otroki v stiski, kar je zaznamovalo mojo kasnejšo poklicno pot. Priznam, da vedno dajem prednost socialno šibkejšim u~ encem. Z za~ etkom tega šolskega leta sem nastopila mesto ravnateljice v OŠ Jožeta Krajca Rakek ter si zastavila cilj, da moram ustanoviti šolski sklad (ŠS), s ~ imer smo zelo pohiteli. Že konec septembra lani ga je Svet šole potrdil. OŠ Rakek sredstva iz ŠS namenja tako socialno šibkejšim u~ encem kot tudi nadarjenim, ki jih je na tej šoli res veliko. O razporejanju sredstev iz ŠS odlo~ a njegov upravni odbor, ki presoja o dejanski upravi~ enosti vedno ve~ jega števila vlog, kar še prej skozi dolo~ ene kriterije presodi svetovalna delavka, Tjaša Prudi~ . Po malih korakih, ki so jih sestavljali: kulturni dan z gostjo, Marto Zore (poklonila je del svojega honorarja), papirna akcija, dogodek ob dnevu revš~ ine (smo Unesco šola), na katerega smo povabili starše, predstavnike Ob~ ine, tombola ob dnevu šole 24. decembra (na široko smo odprli vrata šole), v sklad so darovali zaposleni, nekateri starši … smo z izkupi~ ki vseh dogodkov ŠS do novega leta napolnili s 1500 evri. V jeseni sem se odlo~ ila, da za OŠ Rakek pripravim odmeven in ugleden dobrodelni koncert, ki bo dodatno napolnil ŠS. Sama prireditev je bila gotovo velik organizacijski zalogaj. Predvsem mora celotna ekipa delovati usklajeno. Že pred no-

vim letom smo imeli postavljen okvir prireditve ter jasno za~ rtane naloge. Sama sem poskrbela za udeležbo nekaterih nastopajo~ ih in se ukvarjala z iskanjem donatorjev, pokroviteljev, pri ~ emer nas je podprlo veliko ljudi dobrega srca. Vesela sem, da smo obiskovalcem za 15 evrov, kar danes ni majhen znesek, na koncertnem pop-operno obarvanem ve~ eru, res veliko ponudili in ponosna na to, da so naši u~ itelji, naši u~ enci prepevali z medijskimi zvezdami. Pokrovitelji so prejeli izdelke naših u~ encev, plod naše nove grafi~ ne stiskalnice. Donatorjem smo v zahvalo pripravili ~ udovite zgibanke ter obiskovalce presenetili s šolskim glasilom Utrinki. Nastopajo~ e, med katerimi sta se predstavila dva šolska ansambla in pevski zbori OŠ Rakek, je povezovala tudi naša razgibana projekcija. V ta projekt je bilo vloženega res veliko truda. Moj cilj je, da bi aprilski koncert postal tradicionalna prireditev, z njegovim izkupi~ kom pa bi enkrat letno napolnili ŠS. Kako so se povabljeni odzvali na koncert? Kaj vas je prijetno presenetilo in kaj morda razo~ aralo? Menim, da se moramo povezovati, sodelovati in družiti, zato sem poleg župana Ob~ ine Cerknica, Marka Ruparja, ki se mu zahvaljujem za vso dosedanjo podporo, povabila na dogodek tudi župane sosednjih ob~ in, ravnatelje sosednjih šol, direktorje javnih zavodov, vse do Logatca in Ljubljane. Žal se mojemu vabilu niso odzvali vsi, zato si želim, da bi v prihodnje bolj stopili skupaj, kajti le v slogi, povezovanju in podpori je mo~ . Ob tem naj omenim ravnatelja glasbene šole Frana Gerbi~ a,

FOTO: VALTER LEBAN

Samozavestna, ambiciozna in uspešna ravnateljica osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistrica Anita Ivan~ i~ , ki prekipeva od energije in idej, je lahko marsikomu za vzgled. Sre~ ali sva se v njenem šolskem okolju, kjer sva si s težavo utrgali ~ as za najin pogovor. Ponosno mi je predstavila dela njenih u~ encev, v klepetu pa povedala še marsikaj zanimivega, tudi pohvalila organizacijo in izkupi~ ek minulega dobrodelnega koncerta, ki je, tako pravi, u~ ence in zaposlene na OŠ Rakek še bolj povezal.

Ravnateljica Anita Ivan~ i~ se z dobrodelnimi prireditvami trudi napolniti šolski sklad. Ena takih je bil nedavno množi~ no obiskan dobrodelni koncert Željam naproti. Milivoja Matkovi~ a, ki je po koncertu ponudil pomo~ za prihodnje projekte, ki jih pripravljamo. Vabljeni vsi, da se njegovemu zgledu pridružite. Koncerta se je udeležila ve~ ina donatorjev, v polni dvorani pa sem pogrešala ve~ predstavnikov Ob~ ine Cerknica. Na prireditev sem ponosna, saj mislim, da nam je glede na odziv izvrstno uspela. Poleg tega je povezala veliko zvene~ ih imen: Barbaro Tanze, Alexa Browna, Aleša Štefan~ i~ a, Barbaro Kogoj itd., ki prebivajo v naših krajih in so dali prireditvi poseben pe~ at, za kar se jim iskreno zahvaljujem.

dimo vsak dan. V naših u~ encih je ogromno potenciala, ki ga je treba, tako kot pri u~ iteljih, prepoznati, spodbujati in razvijati. Šola mora otrokom predstavljati varno zato~ iš~ e, biti mora stabilna, kar poskušamo dosegati skozi številne, skupne aktivnosti. Lahko re~ em, da u~ enci in u~ itelji po~ asi sprejemajo tako moj na~ in dela kot mene osebno. Slednje mi daje mo~ in voljo za naprej.

Ustanovili ste kar nekaj šolskih delovnih teles. Projektnega dela brez timskega dela ni. Šolo namre~ vidim kot u~ e~ o se skupnost z možnostjo Vem, da ima vaša šola na širo- razvijanja medsebojne pomo~ i, ko odprta vrata za razli~ na dru- izmenjave stališ~ in dobronaštva in najrazli~ nejše dogodke. mernosti med u~ enci in zapoKaj vam to pomeni? slenimi. Ob svojem prihodu sem ustanovila tudi kolegij, posvetoPri nas se pouk nikoli ne kon~ a ob 13.10, saj se nadaljuje s povalno telo, s katerim se posvetuukom glasbene šole, gostimo jem ob morebitnih težkih vzgojpa razli~ na društva, skupine, jenih primerih in dilemah. S ~ lani zikovno šolo … vse do 21.30 ure kolegija smo pre~ esali vzgojni zve~ er. Konec tedna v~ asih gosti- na~ rt, hišna pravila, pregledali mo društvo Rak, druge gledališke pripombe, se pogovorili o strategiji za prihodnje leto ipd. Mislim, skupine, ~ arovnika, pripravimo dogodke ob krajevnem prazniku, da je naša šola s 17 oddelki ravpe~ emo, kuhamo. Težko je vse no pravšnja, da lahko u~ inkovito našteti. Eden zadnjih velikih kul- dihamo skupaj. turnih dogodkov za našo šolo in okolico je bila aprilska fotografKakšna pa je danes po vašem ska razstava »Daritev knjige« Jo- mnenju vloga u~ iteljev? žice Zafred, ki je v svoj objektiv U~ itelj mora imeti svojo osebujela naše u~ ence v družbi knjig. nost, svoj obraz, biti avtoriteta Vrata naše šole so prakti~ no od- in vzgajati za življenje in lastno prta sedem dni v tednu. Šola živi odgovornost. Pri u~ iteljih poskus krajem in prav je tako. šam prepoznati mo~ ne to~ ke in jih nadgraditi skozi pogovor in Zlata kuhalnica je poseben do- izobraževanje, ki ga je bilo letos sežek, kajne? za vse zaposlene veliko, za kar Mojstrovine našega kuharskega mi ni žal. Nekaj u~ iteljev sem krožka vedno znova navdušuje- poslala na seminar o ~ ustvih, jo povabljence, starše, krajane in suverenosti, o samozavesti in remedije. Letos smo na tekmozultati so tukaj. Vsi so za~ utili, da vanju Zlata kuhalnica zasedli se moramo povezati in osvojeno 1. mesto. Poleg njih sem zelo znanje prenašati na sodelavce in ponosna na našo udarno glenaprej na u~ ence. dališko skupino, na dva šolska Kako pa vidite današnje starše? ansambla, na u~ iteljski PZ, pevski zbor u~ encev, izdano glasilo, Opažam, da otrokom v prvi triamajski nogometni turnir in na di manjka igre, stika … Pogosto veliko majhnih korakov, ki jih se kakšen otrok stisne k meni, skupaj z u~ itelji in u~ enci preho- me objame, kar mi veliko pove.

Letošnji pust mi bo ostal dolgo v spominu. Sama sem bila Pika Nogavi~ ka in s tem postala del njih. Skupaj smo plesali in se zabavali. Ko sem jih vprašala, ~ e se bodo našemili tudi popoldne, so bili nekateri zelo žalostni. Starši premalo ~ asa posve~ ajo svojim otrokom, jih premalo poslušajo in se z njimi premalo pogovarjajo in igrajo. Žal, ugotavljam, da nekateri starši (svojo) vzgojno nalogo pripisujejo predvsem šoli, vendar tukaj je na prvem mestu u~ enje. Želim si, da bi starši spoznali, da jim z dolo~ enimi ukrepi želimo predvsem pomagati, saj se s š~ itenjem u~ encev v neumnostih dela škoda predvsem u~ encem, katerim je potrebno trdno postaviti meje, ~ esar starši pogosto ne znajo ali ne zmorejo. Skupaj, starši in u~ itelji, lahko ogromno dosežemo, saj je partnerstvo tisto, ki premika meje. Na kakšen na~ in pa poteka sodelovanje med vami, starši in u~ itelji? Na za~ etku je v šolo prihajalo malo staršev, zdaj pa jih je vse ve~ . Zanje smo pripravili razli~ na izobraževanja, prepoznali ciljno skupino staršev, katerih otroci imajo naprimer, težave pri matematiki ali jezikih. Z internimi strokovnjaki u~ itelji, specialnimi pedagogi, svetovalno službo jim skušamo pomagati in jih izobraževati. Sicer pa sem staršem na razpolago tako v ~ asu govorilnih ur kot vsakodnevno (tudi popoldne do 18. ure) ter jih vabim, da se s svojimi vprašanji, pobudami in težavami obrnejo tudi name. Kakšna je vaša vizija za naprej? Idej imam ogromno in prepri~ ana sem, da bo vedno ve~ u~ iteljev dovzetnih zanje ter pripravljenih povedati svoje. Menim, da sem na pravi poti, saj si mora ravnatelj najprej postaviti na~ rt za naprej, imeti to~ no dolo~ eno smer, organizirati timsko delo, ki pa ga je potrebno razvijati skozi ves mandat. Vsak

tim ima namre~ svojo zgodbo, znotraj katere hodijo z roko v roki zaupanje, ustrezna komunikacija in zavedanje soodvisnosti. Želim si, da razvijemo vztrajen, strokoven in kreativen tim, ki ne bo zamudil nobene priložnosti za šolo. V prvi vrsti moramo biti najboljši zase. Naslednje šolsko leto se želimo vklju~ evati v mednarodne projekte, kar pri nas še ni praksa. Med drugim razmišljamo tudi o vklju~ itvi v projekt Oblikovanje osebnosti, ki ga vodi dr. Viljem Š~ uka, in k strokovnim zadevam pristopati profesionalno, z zmožnostjo sprejemanja kritik, ter se povezovati in ostajati povezan. Sicer pa se odzivamo na razli~ na vabila, saj sodelujemo s svojim programom na cvetli~ nem sejmu, letos prvi~ na Kunaverjevem pohodu. 26. maja pripravljamo odmevno športno prireditev, nogometni medob~ inski turnir, kjer se bodo naši u~ enci lahko družili z otroki s posebnimi potrebami, saj smo med številnimi ekipami iz sosednjih šol povabili tudi ekipo otrok iz VZ Planina. Pred tem prirejamo regijsko tekmovanje v konstruktorstvu. Za naslednje leto pa razmišljamo o tem, da bi organizirali poseben likovni dogodek. Z aktivnostmi, kot je bila letošnja prireditev ob 60. letnici društva upokojencev, podpiramo tudi medgeneracijsko sodelovanje. Vrata šole je treba odpirati in spodbujati mreženje med ljudmi, saj se vendarle u~ imo od drugih, gradimo na temeljih starejših, njihovih vrednotah in znanju. V tem odprtem duhu želim vzgajati naše u~ ence, jih spodbujati k druga~ nosti in k temu, da se druga~ nost nau~ ijo sprejemati. Sicer pa pridite, spoznajte naše strokovno delo, pridružite se nam, ko vas povabimo. Sprejmite povabilo kot darilo in bodite darilo drugim, tudi socialno šibkejšim u~ encem naše šole. Letos je leto prostovoljstva in slednje je v meni že od nekdaj. Zato, si ga želim deliti z vami!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Med zelenimi Wonderbrass in modrimi odtenki zapolnil dvorano

 Saša Musec

»Stik z naravo se danes ohranja tudi s pomo~ jo umetnosti. V slikanju se vedno znova vra~ am v stanja duha, ki se porajajo ob spremljanju pojavov narave, ujetih v kroženje letnih ~ asov,« pravi Mivšek. Na njegovih platnih prevladujejo zeleni in modri odtenki, bolj kot zunanjo stvarnost pa se v njih odsevajo notranja razpoloženja, ki se vzbudijo ob zrenju na gozdove, tolmune, gore in druge predmete ter pojave iz narave. Iz njegovih del, med katerimi nekatera nastajajo tudi po ve~ let, lahko prav tako zaslutimo naklonjenost do poeti~ nega izraza, bolj kot sam rezultat pa je Mivšku pomemben sam ustvarjalni proces: »Ko slikam ali pišem, se ponotranjene podobe neprestano spreminjajo, izginjajo ter znova vznikajo. In jim sledim. Slikovno polje tako vidim kot prostor, v katerega se stekajo podobe, ki jih

Big band Wonderbrass Logatec uspešno izvedel svoj drugi letni koncert – Nad njim navdušen tudi gost ve~ era, Janez Bon~ ina - Ben~

imam pred o~ mi ali pa prihajajo iz daljav spomina.« Na razstavi so na ogled dela, ki so nastajala v zadnjih petih letih, pretežno v mešani tehniki in z akrilnimi barvami.

ku Huzjanu. Vseskozi aktivno razstavlja, »Zunaj sem« je njegova že 10. samostojna razstava, kar je za mladega ustvarjalca vzpodbuden dosežek, s svojimi deli pa redno razstavlja tudi na skupinskih razstavah in se udeAktivna slikarska pot ležuje razli~ nih likovnih kolonij. Andrej Mivšek je po kon~ ani V Kulturnem društvu Zavratec Srednji šoli za oblikovanje in fo- vodi likovni program, poleg tega tografijo študiral na oddelku za vodi tudi likovne delavnice za likovno pedagogiko na Pedaotroke in odrasle. Na njegovo goški fakulteti v Ljubljani, kjer je povezanost z naravo pa kaže leta 2001 diplomiral na temo sli- tudi plezanje v skali, ki se mu karstva Informela pri prof. Zden- rad posve~ a v prostem ~ asu.

vitvi so se udeležili najve~ jega festivala big bandov v Sloveniji, Marezijazz, istega leta pa so se v okviru gostovanja s Pihalnim orkestrom Logatec predstavili tudi francoskemu poslušalstvu. V letu 2010 so poleg logaškega jazz maratona in še nekaV prvem delu smo prisluhnipolno dvorano ogrele skladbe terih drugih prireditev nastopikot Maja z biseri, Spomin, Ta li klasi~ nemu repertoarju za big li na ob~ inski prireditvi, kjer so band, ki pa za tako mlado zano~ je moja, ~ e naštejemo le se jim kot gostje pridružili Lado nekaj najbolj znanih. Po odzisedbo še zdale~ ni bil enostaven, kljub temu so bile skladbe vih ob~ instva v dvorani, ki si je z Bizovi~ ar, Tanja Veseli~ in Matjaž Šalehar – Hamo, v decembru pa zelo dobro odigrane. V drugem mo~ nim aplavzom izborila tudi delu je bil poudarek na gostih, dodatek, je bilo ~ utiti, da so dali so pripravili tudi dobro obiskani novoletni koncert. med katerimi je imel posebno glasbeniki vse od sebe in da v ^eprav je za njimi letni konmesto legendarni Janez Bon~ ina muziciranju resni~ no uživajo. cert, ki je zajeten glasbeni in - Ben~ . Ta del koncerta so tako zaznamovale zimzelene melodi- Mladostna zagnanost organizacijski zalogaj, dolgo Zasedba je bila na pobudo diri- ne bodo po~ ivali, saj jih v juliju je iz njegovega bogatega glasgenta Branka Mraka ustanovlje- ~ aka Marezijazz, festival, ki se benega opusa, ki so zazvenele ga vsako leto z veseljem udev priredbah za big band. Ben~ u na leta 2009. V kratkem ~ asu ležijo. Sicer pa si v prihodnje sta se na odru pridružila še zna- so naredil velike glasbene koželijo veliko dobrih koncertov, ni slovenski kitarist, Igor Bezget, rake in se pod vodstvom Mraglasbo, ki jo izvajajo, pa bi želeli ka uvrstili med boljše glasbene ki je z Logatcem povezan tudi približati ~ im širšemu krogu ljudi. zasedbe v Logatcu pa tudi širši preko logaške glasbene šole, kjer pou~ uje, in Logat~ an Gašper okolici. Kar niti ne presene~ a, saj Gre namre~ za zvrsti, ki so zarav njej igrajo mladi, ki jim glasba di poplave instant glasbenikov Peršl, prav tako prepoznaven s (pod)povpre~ nim glasbenim glasbenik–tolkalec v slovenskem pomeni na~ in življenja, ve~ ina med njimi je srednješolcev in dometom, pogosto in po krivici prostoru. Ob odli~ ni spremljaštudentov. Že kmalu po ustano- prezrte. vi vseh glasbenikov na odru so Logatec, 7. maj – Logaški big band je na letnem koncertu z gosti dobro ogrel številne poslušalce. Mladi glasbeniki z dirigentom Brankom Mrakom so predstavili program, ki se je v pretežni meri naslanjal na izro~ ilo swinga, bluesa in funka, prisluhnili pa smo tudi zanimivi priredbi slovenske narodne Rasla je jelka, ki jo je napisal Jaka Jerina, sicer pianist logaškega big banda.

FOTO: SAŠA MUSEC

Logatec, 6. maj – Iz Zavratca pri Rovtah prihaja tokratni avtor, ki razstavlja v galeriji Hiša sonca. Andrej Mivšek je razstavo poimenoval »Zunaj sem«, saj se velik del njegovega ustvarjanja navezuje na opazovanje narave. Razstava, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Logatec, je na ogled do 20. maja.

Andrej Mivšek, mlad slikar iz Zavratca, se v galeriji Hiša sonca predstavlja že z 10. samostojno razstavo.

Improvizacijski podmladek

 Saša Musec

ge in jih nadaljevali po svojem navdihu.

Svežina in novi pristopi FOTO: VALTER LEBEN

Sodoben zabavljaški pristop improviziranega gledališ~ a ob~ instvu pomeni predvsem možnost aktivnega sodelovanja v predstavi in sproš~ eno uživanje v igralskih domislicah, ki jih klasi~ no gledališ~ e na spontan na~ in ne ponuja. Pri iskanju mladih igralskih talentov je to nadvse dobrodošla novost, ki kmalu lo~ i igralsko pleve od semena in resnemu igralcu pomeni prav tako resen pristop k oblikovanju odrske osebnosti. Tisti med igralci, ki so prav v teh prvinah gledališ~ a za~ utili svojo pripadnost umetnosti, bodo lahko na morebitni poklicni igralski poti trdneje verjeli v svoje delo, kadar bo treba premleti težje ovire bogate gledališke zapuš~ ine, ki ~ aka, da vanjo vstopijo.

Logaški Wonderbras si je za tokratni letni koncert izbral klasi~ ni bigbandovski repertoar, kot posebnega gosta pa so medse povabili Janeza Bon~ ina - Ben~ a.

Razstava ob mesecu knjige

Po navodilih ob~ instva so pretirano ~ ustvovali (z leve): Nika Mulec, Teja Vesna Risti~ in Luka Jereb.

ga obeležili 23. aprila. Fotografinja Jožica Zafred, ki se ukvarja predvsem z dokumentarno, portretno in pokrajinsko fotografijo, je mesec dni pred razstavo spremljala otroke in v fotografski

F OTO : JO Ž ICA ZA F R ED

Rakek – V jedilnici Osnovne šole Rakek poteka fotografska razstava Jožice Zafred z naslovom Daritev knjige, ki so jo u~ enci in zaposleni pripravili ob svetovnem dnevu knjige, ki smo

FOTO: S A ŠA M U SEC

Logatec, 7. april – V logaškem Narodnem domu Sprehod skozi je nastopila doma~ a osnovnošolska dramska tematike in žanre skupina in odli~ no predstavila elemente igralske improvizacije na praznem odru, gledališke panoge, Osem deklet in dva fanta so se ki je zahtevnejša, kot je videti na prvi pogled. na odru izmenjavali v dvojicah ali trojicah, povezovalec pa je Predstavo, ali bolje re~ eno dogo- komuniciral z ob~ instvom, ki dek, je povezoval in vodil Miha je igralcem ves ~ as nakazovaBrajnik, komik in znan obraz z lo, v katero smer naj se odvija gledaliških in televizijskih odigra. Prva »vaja« so bili »shizorov. Na pobudo Simone Nagofreni zmenki«, kjer je ob~ instvo de, mentorice dramske skupine dolo~ ilo lastnosti treh deklet, ki Sezuti ~ evelj na dolnjelogaški so predstavljale eno shizofreOsnovni šoli 8 talcev je skupino no osebo na zmenku. Za tem desetih navdušenih šolarjev po- so skupinice ve~ krat odigramagal popeljati skozi prve kora- le isti prizor, vendar vsakokrat ke improvizacijskega gledališ~ a. s pridihom drugega filmskega Na delavnicah kot tudi na žanra ali narodne pripadnosti pri~ ujo~ i predstavi so predelalikov v njem. Sledila je improli nekaj osnovnih prijemov tovizacija, kjer so se med igro vrstnega nastopanja. Mladi imna ukaz spreminjala ~ ustvovaprovizatorji so morali odvre~ i nja oseb. In nazadnje so igralci breme sramu in treme ter se sami, brez pomo~ i ob~ instva preizkusiti v zahtevnem nastoali povezovalca, v najkreativpu, ki je resda videti sproš~ en in nejšem trenutku ve~ era napletli spontan, vendar kljub temu od dolgo to~ ko, kjer so, vedno po nastopajo~ ega zahteva obvlado- dva hkrati na odru, izmeni~ no vanje prostora in ob~ instva. prevzemali drug drugemu vlo-

objektiv skušala ujeti trenutke u~ encev ob knjigi. Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna zloženka, cilj razstave pa je bil kulturni dogodek, s katerim bi širši javnosti predstavili, kako u~ enci vrednotijo knjigo in kako se z njo rokujejo. Razstava se bo v prihodnjih dneh iz prostorov osnovne šole preselila v rakovško knjižnico. Svetovni dan knjige pa na šoli ni imel le kulturne note, ampak tudi dobrodelno. U~ enci, zaposleni, starši in ostali krajani so zbirali rabljene knjige vseh vrst, ki so jih s pomo~ jo knjižni~ arke Lee Udovi~ uredili v dobrodelno prodajno razstavo. Cena vsake knjige je simboli~ ni evro, izkupi~ ek pa gre v šolski sklad. aj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Dvajset let Mavrice

str

petek, 13. maj 2011

 Barbara ^epirlo

Okrogli rojstni dan je dekliški pevski zbor praznoval s prijatelji cu številne obiskovalce nasitile še z Jelkino hudomušno priredbo vsem znane ^uk se je oženil. Na praznovanje so dekleta dateljev, spopadamo pa se tudi povabila še Mešani pevski zbor s sodobnejšim repertoarjem,« Dotik iz Hrpelj, Folklorno skupino naniza pester nabor Katja Bajec. Torbarji, Vokalno skupino SlavNekaj skladb je v zborovski rena in Mešani pevski zbor Tabor pertoar prispevala tudi njena se- Kalc 1869 iz Knežaka. Slavje stra in zborovodkinja Jelka Bajec. so izkoristile tudi za podelitev Dekliški sestav v svoje pebronastih Gallusovih zna~k za tje vklju~uje še gib in plesne ve~ kot 5-letno udejstvovanje elemente. Tako je bilo tudi na v ljubiteljski glasbeni dejavnodoma~em odru, ko so med sti, zborovodkinji pa so za njeno glasbo šaljivo vpletale tudi be15-letno vztrajanje podelile sresede. Ob svojem rojstnem dne- brno Gallusovo zna~ko. vu so prvi~ izvedle skladbo Po Tudi v prihodnje želijo dekleta lougi lei~e, ki jim jo je posvesvoje prijatelje in ljubitelje glastila mlada pianistka Ana Celin, be razvajati z ubranim petjem, med mlade še bolj razširiti leponekdanja u~enka postojnske to in veli~ino slovenske pesmi in glasbene šole, med petjem pa se udeleževati tekmovanj izven so vrteli prav za to priložnost posnet film. Dekleta so na kon- naših meja.

Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1991 z namenom ohranjati pevsko tradicijo na tem delu Notranjske in jo ponesti širom Primorske, združuje 25 pevk. Družita jih predvsem veselje do petja in prijateljstvo, na vaje in nastope pa se pripeljejo iz Kozine, Postojne, Pivke, Prestranka in drugod. Dekleta so se kar nekajkrat uvrstila na zaklju~ne revije najboljših mladinskih zborov Primorske, redno se udeležujejo kakovostne glasbene manifestacije Primorska poje, pred kratkim pa so prepevale slovenskim rojakom v Trstu. »Rade prepevamo slovenske ljudske pesmi, skladbe slovenskih in tujih skla-

Na ogled fotografije postojnskih fotografov

Prvi ^emažev dan štva so dali proste roke in vsako je prispevalo svojo ~emaževo dobroto. »V naši gostilni je ~emaž prisoten zadnja štiri leta. Za~eli smo s ~emaževo pico, ki je bila pri gostih dobro sprejeta. Letos ga ponujamo tudi na druga~ne

na~ine in kar nekaj ljudi se ga odlo~i poskusiti,« pravi ^ebokelj, prepri~an, da bi gostinci morali še bolj izkoristiti lokalne danosti. Tudi zato upa, da bodo podobno druženje doma~e kulinarike in vina ponovili že jeseni.vr

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Mala Pristava, 9. maj – Njoke, štruklje, belo polento s ~emažem, ~emažev kruh, pesto iz ~emaža … – vse v povezavi z izbrano malvazijo je obiskovalcem ponudil prvi ^emažev dan, ki ga je v gostilni Morski konji~ek priredilo Društvo za gostinstvo in turizem Postojna, ki deluje deveto leto in povezuje petnajst gostinskih lokalov na Postojnskem in Pivškem. Njegov predsednik Robert ^ebokelj (na sliki) nam je povedal, da so za rde~o nit prve tovrstne kulinari~ne prireditve, za katero si želijo, da bi prerasla v tradicionalen dogodek po zgledu nekaterih iz drugih regij, izbrali divji ~esen - ker je zdrav, okusen in vse bolj priljubljen dodatek k jedem, pa tudi zato, ker ga je v naših gozdovih v tem ~asu vse polno. Posameznim ~lanom dru-

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna, 9. april – Dekliški pevski zbor Mavrica pod vodstvom dirigentke Jelke Bajec je svojih uspešnih in pevskih dvajset let praznoval s koncertom v kulturnem domu.

Postojna – V pritli~nih prostorih Višje šole so svoje fotografije na ogled razstavili ~lani postojnskega fotografskega kluba. Vsak avtor, k razstavi jih je pristopilo devet, se predstavlja s po dvema fotografijama. Izbor so naredili po kriti~ni oceni in pogovori med ~lani društva. »Fotografi smo iskali motive tako v ožjem, družinskem okolju in urbanizmu kot v slikoviti naravi. Avtorji se predsta-

vljamo z makro posnetki, portreti, HDR in pokrajinskimi fotografijami,« je povedala Teja Tegelj. Fotografi Andraž Žnidarši~, Erika ^elan, Iztok Slejko, Janez Mandeljc, Marko Ko~evar, Milan Sim~i~, Teja Tegelj, Tomaž Penko in Zarja Blažina (na sliki), razstavljenih posnetkov niso naslovili, kajti prepri~ani so, »da le tako obiskovalcu puš~ajo prosto pot misli, vabijo k razmisleku in pogovoru

«. Fotografije, ki bodo v prostorih višje šole na ogled do naslednjega odprtja razstave, bodo zbudile ve~ ob~utkov in besed. Prav slednja Fotografskemu društvu Postojna po nekaj letnem zatišju dajeta zagon in nove zamisli, kar so pokazali tudi s to razstavo. V svoje vrste vabijo nove ~lane, ki v fotografskem beleženju podob sveta najdejo strast in izziv, še sporo~ajo.b~

Rakek, 1 . maj – Turisti~no društvo Rakek vas jutri vabi na Bolšji sejem pred knjižnico Rakek s pri~etkom ob 9. uri. V društvu na sejem vabijo vse; tiste, ki bi se radi znebili odve~nih predmetov, obiskovalce in tiste, ki po bolšjih sejmih radi brskate za rabljenimi predmeti. V soboto, 4. junija, pa bo potekal že 4. tradicionalni Kunaverjev pohod. Zbor in prijave (prijavnina znaša 5 evrov) na pohod bodo na železniški postaji na Rakeku ob 9. uri, kjer bo tudi krajši kulturni program. Ob pri~etku dobite majico, na koncu pohoda pa topel obrok. Markirana Kunaverjeva pohodniška pot vas bo vodila od železniške postaje na Rakeku, preko Rakovškega polja do Malega naravnega mosta, kjer se poveže z obstoje~o u~no potjo, ki vodi po celotni dolini Rakovega Škocjana. Za pohodnike bo omogo~en tudi brezpla~en dodaten voden ogled Rakovega Škocjana. ^e vam bo ostalo dovolj energije, lahko pohod podaljšate do Velike Karlovice Cerkniškega jezera. Ve~ informacij na www.tdrakek.si.aj 2011_05_27_VW_rabbit_bunny.pdf

CMY

21.4.11

12:05

FOTO: VALTER LEBAN

Na bolšji sejem in pohod

Dekliški pevski zbor Mavrica svojim zvestim poslušalcem ubrano prepeva že dve desetletji.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 13. maj 2011

S kolesom po Kubi Domovina je ena sama

Idili~na zelena na Kubi, kjer pridelujejo tobak za svetovno znane kubanske cigare.

vse eksoti~no sadje …« Ker sta potovala s kolesom in nista vedela, koliko kilometrov bosta zmogla prekolesariti v enem dnevu, sta preno~iš~e iskala sproti. Tu sta bila prijetno presene~ena nad prebivalci Kube, saj so bili do njiju izjemno prijazni in ustrežljivi. S telefonskim klicem so jima sproti urejali preno~iš~a za naslednji postanek. »No~itev z obrokom naju je stala približno 13 dolarjev. Kar sva pla~ala za en ve~er, je zanje mese~na pla~a. Za teh 13 dolarjev so nama ponudili vse, kar so imeli. Izjemni so.« Kubance kljub izjemni revš~ini in pomanjkanju zaznamuje veselost, sproš~enost, ustrežljivost in nasmeh na obrazu. »Meni je Kuba pomenila osvoboditev, saj je bilo zame to prvo daljše kolesarsko potovanje in me je bilo malo strah. Sicer pa se mi je dobesedno usedla v dušo. Po~utila sem se izredno sproš~eno in veselo, kot da bi se tega nalezla od tamkajšnjih ljudi,« pove Mateja. V treh tednih sta prekolesarila ve~ kot 760 kilometrov kubanskih cest. Za potovanje je vsak od njiju odštel približno 1400 evrov, samo letalska karta ju je oklestila za 800 evrov. »V maju se odpravljam na smu~anje z vrha Ararata, 5165 metrov visokega vrha v vzhodni Tur~iji, tokrat brez Mateje. Mogo~e še letos jeseni tudi treking v Nepal ali Kilimanjaro, kar pa seveda ne pomeni, da naju ne more zapeljati v drugo smer,« sklene Matej. pš

Ali pa~ dve, se najbrž sprašuje 25-letni Tomaž Jelšenik, potomec slovenskih staršev, Notranjcev, sicer rojen v Ludwigsburgu Tomaž je bil eden izmed številnih mladih udeležencev 16. posveta slovenskih društev, katoliških misij in u~ iteljev iz Severnega Porenja – Vestfalije, ki je na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu marca potekalo v nemškem Baasmu. Tomaž dokaj dobro pozna Slovenijo, saj po~ itnice ve~ inoma preživlja tu, bodisi v Loškem potoku, rojstnem kraju njegovih staršev, še raje pa na Obali. Ve~ krat je razmišljal o tem, da bi se za stalno preselil v Slovenijo, vendar se mu to zaradi službe, ki jo ima v Nem~ iji, denarja in socialnega varstva ni zdelo sprejemljivo. Prav tako se ne bi odlo~ il za študij v Sloveniji, saj, kot pravi, njegova slovenš~ ina ni tako dobra, da bi v tem jeziku lahko študiral. »Doma govorimo slovensko, hodil sem tudi v slovensko šolo,« pojasnjuje, vendar raven znanja po njegovem mnenju zadoš~ a samo za sporazumevanje. Medtem ko Tomaževa mama, Alojzija Mikli~ , še hodi v službo in se zato, pa tudi zaradi prijateljev, ki jih ima v Nem~ iji, ne namerava vrniti v

Slovenijo, o~ e, Jože Jelšenik, ki je že v pokoju, kar pol leta preživi na rodni grudi. V Sloveniji imajo Jelšenikovi sicer veliko sorodnikov. Sre~ anja Slovencev, žive~ ih v Severnem Porenju – Vestfaliji, Tomažu veliko pomenijo in se jih redno udeležuje,

pravi. Pred Baasmom je bilo to sre~ anje v Stuttgartu, kjer živi, še prej pa v Essnu. V prihodnosti si 25-letnik želi študirati v Nem~ iji, tako kot sestra Mojca, ki študira v Augsburgu, na Notranjsko, kjer za~ uti slovensko dušo, saj so Slovenci, kot poudarja, bolj odprti kot Nemci, in na slovensko morje pa se bo vra~ al med po~ itnicami. bmk

FOTO: BLANKA M ARKOVI^ KOCEN

Iztok Bernard in Mateja Geržina sta se na Kubo odpravila, da bi spoznalo deželo, ki je za kolesarje, ko je pri nas mrzlo, raj, saj je sama ravnina. Kubo sta si želela tudi za~utiti s srcem in jo doživeti v pravem pomenu. Potovala sta tri tedne. »Kupila sva karto, spakirala kolesa v škatle in ju dala na letalo. Ob prihodu na Kubo pa se je za~ela pustolovš~ina,« za~neta svojo zgodbo. Pravita, da se na otok nista odpravila s to~no dolo~enim ciljem. Želela sta le, da bi naredila nekaj kilometrov, bila s kolesom mobilna in neodvisna od javne-

ga prevoza, ki je na Kubi silno neurejen, in da bi se ~im bolj zbližala z doma~ini. Prav zato sta s seboj vzela le zemljevid ter priro~nik Lonely planet, ki je na nek na~in popotniška »biblija«. Špankega jezika pred odhodom nista znala: »Izposodila sva si zgoš~enke, da bi se nau~ila osnov in se lažje sporazumevala, saj Kubanci skorajda ne govorijo angleško, drugih jezikov pa tudi ne. Pa vendar smo se vse dogovorili. ^e ne z jezikom, pa z rokami.« Po letu iz Slovenije v Madrid in do Havane sta se Iztok in Mateja s kolesom odpravila proti zahodu, v osrednji del Kube – Trinidad. Tam sta ostala nekaj dni, nato pa nadaljevala pot proti Santiagu de Cuba in gorovju Sierra Maestra. Obiskala sta tudi »sadni vrt« Kube – Vinalles. »Na Kubi dobiš vse. To je sanjska država. Tam imaš kubanke, salso,

FOTO: OSEBNI ARHIV IZTOKA BERNARDA IN M ATEJE GERŽINA

Pivka – Iztok Bernard in Mateja Geržina sta zbranim razkrila lepote, s katerimi ju je o~arala dežela, ki leži med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom. »Kuba je otok mnogih skrivnosti, obenem pa je preprosta in nezapletena,« pripovedujeta sopotnika.

Tomaž Jelšenik: »Slovenci so bolj sr~ni kot Nemci. Ti so bolj zaprti, distancirani …«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Nov rekord na Slivnico

Športne vesti

Zmagovalci po kategorijah: Punce 1: Klara Jernej~ i~ (OŠ Rakek); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 2: Sara Zidar (OŠ Nova vas); Fantje 2: Marko Rupnik (OŠ Tabor Logatec); Punce 3: Urška Poje (OŠ Grahovo); Fantje 3: David Janež (OŠ Stari trg); Moški do 29 let: Gašper Bregar (KGT Papež); Moški 30 do 39 let: Toni Habjan; Moški 40 do 49 let: Metod Bregar (KGT Papež); Moški 50 do 59 let: Stanko ^ufer; Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Valentina Rebec (ŠD Polž); Ženske 30 do 39 let: Kristina Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza); Ženske nad 50 let: Helena Žnidarši~

FOTO: TKD SOVICA

Domen Zupan (KGT Papež), tretje pa Toni Habjan, ki sicer vodi v skupnem to~ kovanju pokala, od zmagovalca je bil po~ asnejši za minuto in sekundo. Med ženskami je s progo najhitreje opravila Valentina Rebec (ŠD Polž), 37 sekund za njo je bila v cilju Kristina

Bele (AK Pivka), Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza) pa je bila z zaostankom dobrih štirih minut tretja. Za uspešno organizacijo so poskrbeli ~ lani TKD Sovice ob pomo~ i grahovskih gasilcev. ^etrti tek ElgoNOVA NTP 2011 bo 5. junija v Ribiškem kotu pri Cerknici, in sicer 15. Cerkniški tek. Ve~ podrobnosti o prireditvi pa v naslednji številki. el

Karate klub Postojna pod pokroviteljstvom Ob~ ine Postojna organizira v soboto, 14. maja, ob 9. uri v športni dvorani Šolskega centra v Postojni 10. Postojna open, mednarodni turnir v karateju. Vabljeni!

GP Bratislava Slovaška Bratislava, 10. april – Slovenska karate reprezentanca se je udeležila mednarodnega turnirja v glavnem mestu Slovaške. Kot ~ lanica kadetske reprezentance se je turnirja udeležila Tina Stegel v kategoriji borbe do 54 kg in dosegla izvrsten rezultat. V konkurenci petindvajsetih kadetinj je dosegla drugo mesto.

Nova Gorica, 2. maj – S turnirjem dvojic in sve~ ano podelitvijo priznanj se je zaklju~ ila Severno primorska rekreativna liga v namiznem tenisu. V ligi, ki deluje šele tretjo sezono, sodeluje tudi ekipa rekreativnih igralcev namiznega tenisa iz postojnske ob~ ine. Ekipa nastopa pod imenom Torbarji in šteje šest ~ lanov. Iztok Nadoh, Darjo Bergo~ , Ivan Keni~ , Stane Glažar, Gorazd Nastran in Jasna Šebjani~ Pupis (na sliki), ki sestavljajo ekipo, so se v zimskem delu lige uspešno postavljali ob bok najboljšim in so se uvrstili v zlato sredino osmih sodelujo~ ih ekip. V spomladanskem delu pa postojnski veterani niso uspeli obdržati prvotnega mesta ter so zdrknili na šesto mesto, kar je tudi realen domet ekipe, katerih ~ lani v povpre~ ju štejejo skoraj 60 let. jšp Semi~ , 1. maj – Državno prvenstvo Slovenije v motokrosu se je nadaljevalo z dirko v Stranski vasi pri Semi~ u, dirko pa je zaznamovalo slabo vreme, saj so bile zaradi mo~ nega naliva odpeljane le prve vožnje v vseh kategorijah. V razredu MX 85 je zelo dobro nastopil Anej Braniselj (MSK Notranjska), saj je ugnal vse tekmece, zmago pa tudi prevzel v skupnem seštevku. Staša Braniselj (MSK Notranjska) je v razredu MX 65 osvojila 4. mesto, prav tako pa tudi Theo Urbas v razredu Open. Theo je po dveh dirkah na skupnem tretjem mestu. Njegov brat Miha (oba AMD Slovenske Konjice) je bil med vozniki razreda 125 osmi. el

FOTO: ER I K LOGAR

Grahovo, 1. maj – ElgoNOVA Notranjski tekaški pokal je na tretjo tekmo privabil 138 tekmovalcev, ki so se zbrali na startu najtežje preizkušnje, teku na Slivnico. V idealnih razmerah je 12. tek na Slivnico zaznamoval tudi nov rekord 9,5 kilometrov dolge proge, nastopajo~ i pa so morali premagati tudi približno 600 metrov višinske razlike. Nov rekorder je Gašper Bregar (KGT Papež), ki je za pot potreboval 39 minut in 20 sekund. Bregarju je bila to druga zmaga na Slivnici, prve se je veselil pred dvema letoma. Najprej je v šestih otroških kategorijah nastopilo 24 deklic in 32 de~ kov, katerih trasa je bila po Grahovem, sledil pa je tek za odrasle, katere so ob trasi spodbujali tudi vztrajni harmonikarji. Med moškimi je skupno drugo mesto z zaostankom 44 sekund osvojil

str 13

Logatec, 1. maj – Na prvem letošnjem paralelnem relikrosu je nastopilo 42 dirka~ ev, med katerimi se je na koncu zmage veselil Dejan Petri~ (ASC Mustang) z buggyjem, ki je v finalu ugnal Rajka Žaklja (Autosport Jazon, mitsubishi lancer). Petri~ je glavni del naloge opravil v polfinalu, ko je bil hitrejši od Boštjana Petrov~ i~ a (AMD Zvezda, ki je prav tako nastopil z buggyjem. Naliv pred za~ etkom dirke za generalno razvrstitev je sicer mo~ no pomešal štrene pri vrhu, saj je bil do dežja najhitrejši Avstrijec Philipp Mattersdorfer, a ker ni imel s seboj pnevmatik za dež, se ni mogel potegovati za skupno zmago. V uteho mu tako ostaja zmaga v diviziji III, kjer je v finalu ugnal prav Petri~ a, v boju za tretje mesto pa je moral Žakelj priznati premo~ Darju Peljhanu (MPI racing). Andraž Hribar (AK Hribar) je zaradi tehni~ nih težav na novem dirkalniku osvojil zanj skromno 9. mesto v tej diviziji. V diviziji I se je zmage veselil aktualni prvak te divizije, Postojn~ an Marjan Nagode (MG 105, MGM Postojna). Manj zadovoljen je bil njegov klubski sotekmovalec Manuel Dessardo, kateremu se je takoj po štartu odprl pokrov motorja in je ostal brez uvrstitve v polfinale, na koncu je osvojil sedmo mesto. Na 11. mesto se je uvrstil Zmago Logar (suzuki swift, DAS Koleselj), na dvanajsto pa Grega Premrl (MGM Postojna), ki je imel precej tehni~ nih težav s svojim zastava yugom. el Napoved  V Domu krajanov v Rovtah bo potekalo ob~ insko in medob~ insko tekmovanje v športnem plezanju. 25. maja se bodo za ob~ inski naslov pomerili predšolski in šoloobvezni otroci, dan kasneje pa na medob~ inskem tekmovanju le šoloobvezni otroci. Oba dneva se bo tekmovanje pri~ elo ob 16 uri. Organizator sprejema prijave do 20. maja na elektronski naslov joze. tusar@gmail.com. el

Karate turnir mladih Kimon 2011

k l u b P o s t o j n a

Postojnski tek odprl atletsko sezono

19. Pokal Reke

pri moških najhitreje ciljno ~ rto pre~ kal Jernej Šemrov (AD Kladivar), medtem ko je med ženskami s progo prva opravila Katja Rakuš~ ek (ŠD Tabor Žiri). Izkazali so se tudi ~ lani AK Postojna. V mlajših kategorijah so zmago v prestolnico Notranjske prinesli Lara Gaši~ , Tjaša Sim~ i~ , Gaja Merhar, Sara Renduli~ ter Domen Udovi~ in Klemen Vilhar. Najboljšim je medalje in priznanja podeljeval župan Ob~ ine Postoj-

na Jernej Verbi~ . To je bila letošnja prva zunanja prireditev pod okriljem AK Postojna. 5. maja je bilo na sporedu tekmovanje notranjsko-kraške lige v atletiki, 18. junija prvenstvo Slovenije v posami~ nem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke (U14), vrhunec pa bo mednarodni miting v nedeljo, 5. junija, ko bodo v Postojni nastopili najboljši slovenski ter številni tuji atleti. mp

Reka, 23. april – Na 19. pokalu Reke v karateju so se pomerili mladi karateisti iz štiridesetih klubov, med njimi tudi mladi ~ lani postojnskega karate kluba. Skupno so osvojili osem odli~ ij. V katah so bili uspešni trikrat, Marko Panteli} med starejšimi de~ ki do 12 let je osvojil zlato odli~ je, Timon Jurca med mlajšimi kadeti srebrno in Ajan Prelc bronasto medaljo med mlajšimi de~ ki. Uspešni so bili tekmovalci tudi v borbah, najuspešnejša med njimi Nala Jurca, ki si je priborila dve medalji, zlato med deklicami 12 let nad 40 kg in bronasto v isti starostni kategoriji do 40 kg. Tina Stegel je bila med kadetinjami do 54 kg najboljša, prva. S tretjim mestom sta uspehe Postojn~ anov zaokrožila tudi Svit Pavši~ med mlajšimi kadeti do 41 kg in Timon Jurca med kadeti do 36 kg.

13. Pokal Bohinja Bohinj, 7. maj – Na 13. Pokalu Bohinja so mladi karateisti postojnskega karate kluba prikazali izjemne rezultate. Število odli~ ij, ki so jih osvojili v konkurenci 320 tekmovalcev je dvanajst. Z izkupi~ kom so zadovoljni. V katah posamezno so medalje osvojili Hana Tršar, zlato medaljo med deklicami 10 do 12 let, Zala Kuštrin, Timon Jurca, Marko Panteli} in Tina Stegel, vsi srebrne medalje. V borbah so se najbolje odrezale dekleta: Nala Jurca s prvim mestom med deklicami 10–12 let do 40 kg, Zala Kuštrin v kategoriji 12–14 let do 45 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. Svit Pavši~ je bil tretji med de~ ki 12–14 let do 40 kg. Dobro so se odrezale tri ekipe v katah, in sicer s tretjimi mesti. Ekipe so sestavljali de~ ki 8–11 let v sestavi Arnes \akuli}, Ajan Prelc in Endi Pašagi}, ekipi deklice 8–11 let pa so sestavljale Adrijana Bajc, Sara Lišinovi}, Nuša Habjan in Nala Jurca, Hana Tršar, Mojca Turk. Sabina Ilerši~ Kovšca

F OTO : VA LT ER L EB A N

K a r a t e

Ljubljana, 16. april – V dvorani MORS-a je potekal karate turnir mladih Kimon 2011, ki so se ga udeležili predvsem mladi tekmovalci, ki so se prvi~ sre~ ali s tekmovanjem v karateju. Postojn~ ani so se dobro odrezali, saj so skupno osvojili devet medalj, eno zlato, štiri srebrne in štiri bronaste. Najboljše se je v katah odrezal Ajan Prelc s prvim mestom med letniki 2001/2003, z drugim mestom se v katah lahko pohvalijo v kategoriji deklice letnik 2001/2003 Adrijana Bajc, med de~ ki v isti starostni kategoriji Arnes \akuli}, v kategoriji de~ ki letnik 1998/2000 Marko Panteli}. V katah se s tretjim mestom lahko pohvalijo med deklicami letnik 1998/2000 Kristina Bajc in med de~ ki Vine Pirih, Andraž Stefanovski pa je osvojil bron v katah med de~ ki letnik 1998/2000. Postojna, 18. april – Postojna An|a Radujko je bila tretja med mladinkami letnik 1994/1995. V borbah je bila med je v minulih dneh praznovala deklicami letnik 1999/2000 do 40 kg Lara Likar Knavs druga. ob~ inski jubilej, v sklopu katerega potekajo številne prireditve, 12. Karate pokal Udine ena izmed njih pa je bil tudi traVidem/(I), 17. april – Karate zveza Julijske krajine Fijlkam je organizirala dvanajsti kara- dicionalni tek po ulicah Postojne. te turnir, ki je bil množi~ no obiskan s številnimi tekmovalci, med njimi so bili tudi ~ lani Organizator športnega dogodka postojnskega karate kluba, ki so se dobro odrezali. Skupno so dosegli dve zlati meda- je bil Atletski klub Postojna, ki je lji, eno srebrno in dve bronasti. Najboljši sta bili v borbah med kadetinjami do 54 kg 17. aprila na štart privabil ve~ kot Tina Stegel in Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 42 kg. Drugo mesto si je v 100 tekmovalcev in tekmovalk. borbah med kadeti do 47 kg priboril Alen Nuhanovi}. V katah sta tretje mesto osvojili Ti so se pomerili v 34 starostnih med starejšimi deklicami letnik 98/99 Zala Kuštrin in med ~ lanicami \ulija Popovi}. kategorijah. V absolutni konkurenci na 10-kilometrski progi je

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Kronika

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Tri leta brez prispevkov Tri podjetja delavcem niso pla~ ala za ve~ kot 200 tiso~ evrov socialnih prispevkov Postojna, 25. april – Cerkniški policisti so dopolnili kazensko ovadbo z julija lani, s katero so na podlagi prijav delavcev takrat ovadili šest fizi~ nih in dve pravni osebi. Zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev so zdaj kazensko ovadili sedem fizi~ nih in eno pravno osebo. Neuradno gre za vpletene v dveh gradbenih podjetjih Hysena Gashija – eno je bilo januarja letos že izbrisano iz registra, drugo iz Nove vasi pa ima trenutno blokirana oba ra~ una - in podjetje Lami gradbeništvo iz Starega trga pri Ložu.

Dopolnitev ovadbe se nanaša na sum kar 56 kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in 22 kaznivih dejanj ponarejanja listin, s katerimi so osumljeni prikazovali lažne podatke o pla~ ah in drugih obveznostih delodajalca. Policisti so ugotovili, da odgovorne osebe dveh pravnih oseb in samostojnega podjetnika v

razli~ nih ~ asovnih obdobjih v letih 2008, 2009 in 2010 za 22 delavcev zavestno niso pla~ evali prispevkov za socialno varnost in si na ta na~ in protipravno pridobili najmanj 212 tiso~ evrov. Ugotovili so tudi kršitve pogodbe o zaposlitvi, kršitve glede izpla~ ila pla~ in drugih prejemkov, delovnega ~ asa, odmora, po~ itka, letnega dopusta.

Kazniva dejanja ponarejanja listin pa se nanašajo na razli~ na ~ asovna obdobja od leta 2007 do 2010, ko sta odgovorni osebi gospodarskega subjekta Dav~ ni upravi Republike Slovenije na REK obrazcih prikazovali lažne podatke o izpla~ anih pla~ ah in drugih obveznostih delodajalca z naslova delovnega razmerja. Zgodbo o stiski in izkoriš~ anju

Iz policijskih zapisnikov

Rakek, 9. maj – V prometni nesre~ i sta bila udeležena 31letni motorist z Unca in 32-letni voznik osebnega avtomobila iz Cerkelj, ki je motoristu zaprl pot, tako da je slednji tr~ il vanj in padel na voziš~ e. Zaradi hudih poškodb so motorista z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klini~ ni center, škode na vozilih pa je za 5000 evrov. Voznika osebnega avtomobila so preskusili z alkotestom, ki mu je pokazal 0,71 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi ve~ kratnih kršitev cestno prometnih predpisov so

povzro~ itelju zasegli osebni avtomobil, zoper njega pa bodo napisali kazensko ovadbo.

Zmerjal in udaril ženo Postojna, 9. maj – V okolici Postojne je 31-letnik v vinjenem stanju zmerjal leto starejšo ženo, jo ve~ krat udaril in potisnil, tako da je padla. Zatem je iz predalnika vzel še ve~ ji kuhinjski nož in ga vrgel proti ženi, tako da jo je nož poškodoval po roki. Zanj bodo policisti napisali kazensko ovadbo, izrekli pa so mu še prepoved približevanja.

stanovanjske hiše. Na kraju so policisti ugotovili, da je 80-letna lastnica ob prižganem štedilniku pozabila plasti~ no posodo, ki je zagorela in povzro~ ila za približno 500 evrov škode.

V ovinku se je prevrnil

Cerknica, 9. maj – Na regionalni cesti med Grahovim in Martinjakom se je zgodila prometna nesre~ a, v kateri se je lažje telesno poškodoval 32-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom iz okolice Postojne, ki je vozil Grahovega proti Martinjaku. Posoda na štedilniku od V levem ovinku je voznik izguzanetila požar bil kontrolo nad vozilom in se Postojna, 9. maj – V Postojni z njim prevrnil. Na plo~ evini je je prišlo do požara v kuhinji ve~ škode za okoli 5000 evrov.

lavcev nekaj ~ asa protestno ni delalo. »Zaposleni, ki so lani protestirali, so že odšli od Gashija k drugim delodajalcem, tudi zaradi šikaniranja,« nam je povedal Bojan Kramar, obmo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zaradi kršitev je zoper Gashijevi podjetji v preteklosti že ukrepal tudi inšpektorat za delo, a kot kaže, neu~ inkovito.

K nam zaidejo redki afriški begunci

FOTO: BLAŽ KOREN^

Logatec, 20. april – ^lani PGD Dolnji Logatec so z velikim navdušenjem prevzeli novo sodobno opremljeno gasilsko vozilo Renault midlum GVC 16/25, ki je nadomestilo 26 let staro in iztrošeno vozilo TAM 130. Vozilo je poleg tipizirane opreme opremljeno še z orodjem za tehni~ no reševanje, opremo za gozdne požare, lovilci ter pivniki za nevarne snovi. Poleg obi~ ajne ima vgrajeno tudi visokotla~ no ~ rpalko. Vozilo so gasilci opremili predvsem na podlagi potreb in izkušenj, ki so jih v zadnjih letih dobili na številnih intervencijah, na katerih so sodelovali. Število intervencij namre~ z leta v leto raste, še zlasti tehni~ ne intervencije, zato je novo sodobno opremljeno vozilo še toliko pomembnejša pridobitev za dolnjelogaške gasilce, ki poleg svojega osnovnega poslanstva, dajejo poseben poudarek tudi na rednem izobraževanju v svojih vrstah. Uradni prevzem in blagoslov vozila na~ rtujejo za nedeljo 10. julija, ko bodo pripravili tudi tradicionalni gasilski reli za memorial Jožeta Albrehta. sm

 Veronika Rupnik

delavcev, zaposlenih v dveh podjetjih Hysena Gashija in podjetju Lami gradbeništvo Ramadana Shale, ki so takrat dejansko delali v Marof Trade, enoti Gozdnega gospodarstva Postojna v Starem trgu, smo razkrili že lani poleti. Ko so delavci želeli izvedeti, ali jim je delodajalec pla~ eval prispevke, jih je delovodja odgnal z delovnega mesta, zato 23 de-

Novo vozilo dolnjelogaških gasilcev

Zaradi alkohola in kršitve predpisov ob avtomobil

str 14

Postojna, 4. maj – Policisti so prejšnji teden pri Ilirski Bistrici prijeli dva državljana Libije, ki sta zaprosila za mednarodno zaš~ ito. Zato nas je zanimalo, koliko (severno)afriških migrantov so v zadnjem obdobju obravnavali na policijski upravi (PU) Postojna. Maks Oblak, tiskovni predstavnik, nam je pojasnil, da marca nobenega, aprila državljana Somalije in Eritreje, ki sta ilegalno vstopila iz Hrvaške, maja pa (za zdaj) omenjena Libijca. Na obmo~ ju PU Postojna (in PU Koper) skratka ne beležijo pove~ anega števila afriških migrantov, ki sem zaidejo bolj po naklju~ ju kot namenoma, saj se po prihodku v Italijo, ki jim izdaja za~ asna dovoljenja za bivanje, usmerjajo proti zahodu, zlasti v Francijo. Zaradi tega v Sloveniji zaenkrat ne nameravajo uvesti ponovnega mejnega nadzora na meji z Italijo, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah. Skupno so na PU Postojna v zadnjih dveh mesecih na meji s Hrvaško obravnavali okrog 30 ilegalnih migrantov, predvsem iz azijskih in balkanskih držav. Oblak pojasnjuje, da prošnjo za mednarodno zaš~ ito podajo predvsem državljani Afganistana in Irana. V nasprotnem primeru tujca izro~ ijo državi, iz katere je prišel. V kolikor to ni mogo~ e takoj, ga namestijo v Center za tujce na Velikem Otoku. vr

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

str 15

Informativni dan za svetovalne delavce osnovnih šol Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (SGLŠ), Šolski center Postojna in RRA Notranjskokraške regije, d.o.o. so v za~ etku maja organizirale informativni dan za svetovalne delavce osnovnih šol notranjsko-kraške regije. Informativni dan je bil organiziran na pobudo svetovalnih delavcev. Le-ti so namre~ pri pridobivanju informacij o srednješolskih programih, ki jih potrebujejo pri poklicnem svetovanju osnovnošolcem, prepuš~ eni lastni angažiranosti in iznajdljivosti. Trenutni šolski programi oziroma programi dela svetovalnih delavcev namre~ temu podro~ ju ne namenjajo posebne pozornosti. Informativni dan se je za~ el na Srednji gozdarski in lesarski šoli s predstavitvijo republiške štipendijske sheme. V nadaljevanju so se udeleženci seznanili s srednješolskim progra-

Dijaki SGLŠ, ki se pripravljajo na mednarodno tekmovanje na Poljskem, so demonstrirali dela v gozdu mom lesarstva, gozdarstva in zdravstva. Ogledali so si tudi laboratorij in delavnice, kjer poteka prakti~ ni pouk, dijaki pa so zanimivo ponazorili te pro-

grame oziroma izvedli prakti~ ni pouk. Drugi del informativnega dneva je potekal na Šolskem centru in je bil namenjen predstavitvi

gimnazijskega, ekonomskega, strojniškega ter ra~ unalniškega srednješolskega programa. Sledil je ogled u~ nega podjetja, u~ ilnice, ki se med šolskim

letom spremeni v podjetje z vsemi oddelki, potrebnimi za delovanje podjetja, ter nato še ogled delavnic, v katerih dijaki strojnih programov opravljajo prakti~ ni pouk. Za zaklju~ ek sta svetovalni delavki Šolskega centra pripravili pregled uspešnosti devetošolcev na prehodu iz osnovne v srednjo šolo po programih in osnovnih šolah. Informativni dan je del aktivnosti v sklopu promocije poklicev in štipendijske sheme notranjsko-kraške regije, ki od decembra lani potekajo v sodelovanju z delodajalci, šolami in Uradom za delo Postojna. Povod za promocijo so bile nepo-

deljene štipendije s podro~ ja lesarstva, saj je bila podeljena le ena od triindvajsetih razpisanih. Ravno zato so bile za~ etne aktivnosti usmerjene predvsem na lesarske poklice, v nadaljevanju pa je promocija vklju~ evala tudi ostale deficitarne oziroma perspektivne poklice v regiji. Ve~ ji dogodek na temo promocije deficitarnih in perspektivnih poklicev na~ rtujemo oktobra letos, kjer bodo poleg RRA, delodajalcev, šol in Urada za delo sodelovale še obmo~ ne obrtne zbornice in obmo~ na gospodarska zbornica. Namenjen bo u~ encem osmih in devetih razredov v regiji. Dragica Bratani~

Cveto~ e posode so okras vrtov Trenutno so najbolj priljubljene visoke, koni~ asto oblikovane sklede iz gline, betona ali plastike. Obi~ ajno se odlo~ imo

za skupino – izberemo ve~ jo, srednjo in manjšo velikost. Osnovno pravilo pri izbiri posod je skladnost materialov in barve fasade, tlakov in vrtne opreme.

va krompirjevka, drobnocvetna kasija, abutilon.

Za sajenje izberemo najboljši substrat

Ne glede na to, za kakšno zasaditev se odlo~ imo, pa moramo biti nadvse pozorni pri izbiri Najbolj priljubljene so rastline, substrata. Izogibamo se doma cepljene na deblo. Pod krošnjo pripravljene zemlje, saj lahko miniaturnih drevesc se tako vsebuje škodljive primesi, ki vedno najde dovolj prostora za uni~ ijo naše na novo posajene sezonsko menjavanje cvetja. rastline. Izbiramo med kakovoVrtnici namenimo son~ no lego stnimi in preverjenimi substrain prostorno skledo, odlo~ imo ti, ki vsebujejo bio culta vlakna. pa se za sorto, ki ne bo imeZa sezonske rastline je najboljla težav z boleznimi. Družbo ša visokokakovostna zemlja za ji lahko delajo trpežne trajnibalkonske rastline Plantella Balce, ki so dekorativne ve~ ji del konia, ki vsebuje pet klju~ nih leta: sivka, hermelika, plaze~ i komponent za zdravo rast: kaskre~ nik, homulice, netreski kovostno huminsko šoto, hra… Vse bolj priljubljene so tudi nila v mineralni obliki, organsko okrasne trave in raznovrstne gnojilo guano, bio culta vlakna hoste, ki lepo uspevajo tudi v za zadrževanja vode in hranil sen~ nih koti~ kih. Tudi pri sajeter aktivatorje cvetenja za ve~ je nju sezonskega cvetja prihaja število cvetnih nastavkov. v ospredje minimalizem. Veliko je rastlin, ki ne potrebujejo Cveto~ e rezultate družbe, med najbolj eleganzagotavlja redno tne pa sodijo gavra, kleoma, grmasta bazilika, okrasne trave dognojevanje ter posodovke – dipladenija, Visokokakovostni petkompostebelna lantana, rantonetijenentni substrat Plantella Bal-

Primerne rastline

konia ima dovolj hranil za prvi mesec rasti mladih sadik. Po tem obdobju pa je cveto~ e lepotice potrebno dognojevati. Za ta namen uporabimo teko~ e gnojilo za cveto~ e rastline Plantella Cvet, ki je obogateno z vitamini in izvle~ ki morskih alg, poleg glavnih hranil pa vsebuje še mikrohranila, zlasti železo, bor in baker. Visokokakovostno gnojilo omogo~ a, da rastlina v vsaki fazi razvoja dobi zadostne koli~ ine hranil. Za zelene strukturne rastline uporabimo gnojilo Plantella List, ki ima hranila prilagojena zelenim rastlinam. Izberemo lahko tudi revolucionarno novost na podro~ ju gnojenja okrasnih lepotic, gnojilo v obliki šume~ e tablete Plantella Tabs. Najve~ ja prednost tega gnojila je njegova enostavna uporaba – ga namre~ ne polivamo, ne prašimo, posledi~ no ni ~ iš~ enja in predoziranja. Z u~ inkovitim doziranjem so rastline tudi konstantno enakomerno prehranjene in s tem bolj odporne proti suši, boleznim in dolo~ enim škodljivcem. Strokovnjaki Kluba Gaia

S POTROŠNIŠKIMI KREDITI ZMAGUJEMO Z VAMI. VI IZBERITE LE PRAVO TAKTIKO. Sezona ugodnih potrošniških kreditov UniCredit Bank se je pričela. Izbirate lahko med kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih zneskih. Na voljo pa vam je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Preverite ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do zmage. Žoga je na vaši strani. www.unicreditbank.si/potrosniski-krediti

F OTO : A R H IV K L U B A G A IA

Potrošniški krediti so produkti UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-te, njihovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produktov, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produktov ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njimi.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika

Zasajevanje cveto~ ih posod postaja modni hit. Cveto~ a kompozicija ne sme manjkati na nobenem balkonu, terasi, atriju ali bivanjskem vrtu. Ko rastline posadimo, pa je za njihovo uspešno cvetenje klju~ nega pomena pravilna oskrba.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

I z o b ~ i n s k e h i { e

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Spored filmov v Kinu Pivka Petek, 13. maj, ob 20. uri

Romanti~ na komedija GOLA ZABAVA (No Strings Attached)

Petek, 20. maj, ob 20. uri

Družinska komedija HOP

Petek, 27. maj, ob 20. uri

Znanstveno-fantasti~ na komedija PAUL

Ob~ ina Pivka, Vaška skupnost Zagorje in združenje borcev za vrednote NOB Pivka– Postojna vabijo na prireditev ob praznovanju Ob~ inskega praznika Ob~ ine Pivka, ob zaklju~ ku IV. Faze izgradnje kanalizacije v Zagorju in prenove obeležij žrtvam NOB, ki bo v soboto, 14. maja, ob 16. uri na igriš~ u v Zagorju. Po prireditvi bo zabava z ansamblom Modri val. Vljudno vabljeni!

Trška skupnost Pivka vabi na 11. sre~ anje Šempetrov Tokratno sre~ anje bo v Dravogradu v soboto, 4. junija. Tja bomo potovali z avtobusom s predvidenim odhodom z avtobusnega postajališ~ a Pivka ob 6.30. V dopoldanskem delu si bomo spotoma ogledali kakšno naravno ali kulturno znamenitost. Za malico na avtobusu bomo poskrbeli v TS Pivka. Prihod v Šentjanž (kraj pred Dravogradom) je predviden ob 11. uri, nato ogled cerkve sv. Petra na Kronski gori in nadaljevanje družabnega in športnega dela sre~ anja na športnem stadionu v Dravogradu. V športnem delu bomo sodelovali v panogah mali nogomet, odbojka na mivki, kegljanje, namizni tenis in lokostrelstvo. Poleg športnih bodo tudi družabne igre. Povratek domov bo predvidoma po polno~ i. Prijavnico za sre~ anje lahko dvignete v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka, kjer jo lahko do 23. maja tudi oddate. Predvideni prispevek posameznika bo 10 evrov. Vsak udeleženec prejme spominsko majico sre~ anja. Predsednik TS Pivka, Ernest Margon

Ob~ ina Pivka objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PREVOZA MLEKA v ob~ ini Pivka za leto 2011 Po Javnem razpisu za sofinanciranje prevoza mleka v ob~ ini Pivka za leto 2011 se bodo sofinancirali stroški prevoza mleka, kjer je prireja mleka razpršena in je oddaljenost od zbiralnice ve~ ja od 5 kilometrov. Upravi~ enci: pravne in fizi~ ne osebe, ki opravljajo dejavnost transporta v cestnoprometnem sektorju in izvajajo storitev

prevoza mleka. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Ob~ ine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Vlagatelji lahko vloge oddajo do vklju~ no 25. maja 2011.

^udovite melodije švicarskega orkestra V okviru prireditev, ki jih Ob~ ina Pivka pripravlja ob praznovanju svojega ob~ inskega praznika, je bil v torek, 3. maja, v Krpanovem domu koncert orkestra »Studenten music Einsiedeln« iz Švice. Dijaki, pod vodstvom dirigenta Marcela Schulerja, so vsem prisotnim pri~ arali ~ udovit ve~ er. Dvorano so napolnili z melodijo filmske in popularne glasbe.

OBVESTILO Ob~ ina Pivka obveš~ a, da je bil 11. 5. 2011 na podlagi Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 96/02, 123/2006-ZFO-1, 7/2007 Odl.US: U-I-35/04-11, 53/2007, 65/2007 Odl.US: U-I-276/05-11, 77/2007-UPB1, 56/2008, 94/2009 Odl.US: U-I-278/07-17, 4/2011), Statuta Ob~ ine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10), in Pravilnika o sofinanciranju programov na podro~ ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v ob~ ini Pivka (Uradni list RS, št. 21/08 in 42/09) objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov na podro~ ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v ob~ ini Pivka za leto 2011.

Društvo prijateljstva MOST Pivka v sodelovanju s Komisijo ob~ inskega sveta za stike s pobrateno ob~ ino Durach na Bavarskem VABI zainteresirane ob~ anke in ob~ ane na letošnji OBISK PRIJATELJSKE OB^INE DURACH NA BAVARSKEM V BLIŽINI MESTA KEMPTEN, kjer je osem let služboval tudi Primož Trubar. Tja se bomo letos odpravili 8. julija (petek) in se vrnili 12. julija (torek). Potujemo z avtobusom in si vsi udeleženci delimo potne stroške. Kot obi~ ajno bomo v Durachu gostje pri družinah. Vsako potovanje v pobrateno ob~ ino seveda prinaša naslednje leto vrnitev obiska, takrat moramo seveda mi poskrbeti za goste iz Duracha pri naših družinah. Za obisk naših v pobrateni ob~ ini Durach se lahko prijavite tako, da v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka vzamete prijavnico in jo izpolnjeno pošljete na naslov: Društvo prijateljstva MOST Pivka, Kolodvorska 5 ali vrnete v sprejemno pisarno do 31. maja. Za podrobnejše informacije lahko pokli~ ete na telefonsko številko 031 689 058 (Margon Ernest). Predsednik Društva prijateljstva MOST, Pivka: Ernest Margon, Predsednik Komisije OS za stike s pobrateno ob~ ino Durach: Drago Štunf

Odprtje ceste v Gornji Košani V ponedeljek, 9. maja, so dolgoletna prizadevanja in pobude za novo vzpostavitev cestne povezave ~ ez železniško progo v Gornji Košani vendarle dobile svoj epilog. Glede na nevarnost cestnega odseka, ki je mimoido~ im povzro~ al vsakodnevne skrbi, je bila tamkajšnja izboljšava cestne infrastrukture nujna. Pivški župan Robert Smrdelj je v svojem pozdravnem govoru izrazil veliko zadovoljstvo, da se je otvoritev nove ceste vendarle uresni~ ila, kljub temu da je šlo za zahteven in težaven projekt. Vrednost investicije je znašala visokih 56 tiso~ evrov. Brez finan~ ne pomo~ i Slovenskih železnic, ki so k projektu prispevale 80-odstotni delež, bi bil pro-

jekt za Ob~ ino težko uresni~ ljiv. Dela na cestnem odseku, ki je vsa leta veljal za zelo nevarnega, so se pri~ ela v avgustu preteklega leta in trajala do letošnjega januarja. Izvajalec del je bilo podjetje Godina d.o.o. iz Kozine, projektant je bil PS Prostor d.o.o. iz Kopra, nadzor je vršil Tringrad nova d.o.o. iz Kopra. Prej nevarna cesta, ki je potekala ~ ez železniško progo, po novem poteka nad tunelom železniške proge in povezuje naselji Gornja Košana in ^epno z regionalno cesto Gori~ e–Kal. Skupna dolžina novozgrajene ceste znaša 1.100 m in je izvedena v dveh krakih. Prvi krak ceste se za~ ne tik pred obstoje~ im prehodom ~ ez železniško progo gledano iz sme-

ri Gornja Košana, od tu pa se novozgrajena cesta odcepi od obstoje~ e ter se vzpne do vrha tunela. Nad tunelom je križiš~ e, od koder en krak ceste poteka do državne ceste Gori~ e–Kal, ter se priklju~ i na državno cesto, drugi krak pa se spusti do obstoje~ e lokalne ceste proti naselju ^epno. Širina novozgrajene ceste znaša 5 m asfaltiranega dela, na vsaki strani so grajene bankine v širini 0,5 m. Urejeno je ustrezno odvodnjavanje ceste in prometna signalizacija. Z izgradnjo nove povezave se je ukinil dosedanji, nevaren prehod lokalne ceste ~ ez železniško progo. Do novembra se bo uredilo tudi železniški podhod in perone na železniški postaji Košana.

Prvomajski obi~ aji na Pivškem Prvomajsko dogajanje so na pivškem zaznamovali tradicionalni pohodi in obi~ aji Na predve~ er prvega maja so na pivškem zagoreli številni kresovi, Postojnska godba 1808 pa je v sodelovanju z Ob~ ino Pivka v nedeljskem jutru ob~ anom pripravila tudi tradicionalne prvomajske budnice, in sicer v krajih Petelinje, Pivka, Zagorje, Jurš~ e, Pal~ je, Klenik in Trnje. Planinska sekcija Jurš~ e je organizirala vsakoleten prvomajski pohod na Krši~ evec. Po vtisih udeležencev sode~ , je bilo druženje prijetno in ponovitve se obetajo tudi v prihodnjih letih. Vzpon so planinci namre~ obogatili z zasluženo malico, za dobro vzdušje pa je poskrbel doma~ narodnozabavni ansambel. Odbor za obnovo Svete Trojice je v ponedeljek, 2. maja, organiziral Mašo na Sveti Trojici. Dogodka se je tudi letos udeležilo precej vernikov, katerim je maševal škof msgr. Dr. Jurij Bizjak.

Poklon padlim ruskim vojakom V ponedeljek, 9. maja, na dan, ko Ob~ ina Pivka praznuje svoj ob~ inski praznik, je bil na pokopališ~ u v Pivki poklon padlim ruskim vojakom. Spominskega slavja se je udeležil pivški župan Robert Smrdelj in predstavniki ruske delegacije. Svoj poklon so padlim borcem namenili še admiral Marjan Poga~ nik, gospod Matjaž Vilhar, podžupan Andrej Godina ter ostali prisotni, ki se zavedajo pomena tovrstnega junaštva.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

I z o b ~ i n s kKer ohni i{kea

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novicenovice petek, petek, 13. maj 12.2011 marec 2010

str 1

1717

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

MIRO KUNSTEK

Knjižnica Jožeta Udovi~a Cerknica

Majska pravlji~na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

NA POTEH OB JEZERU fotografska razstava

Razstava bo v cerkniški knjižnici na ogled od 4. do 31. maja 2011. KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA www.kjuc.si - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00 - sobota: 800 - 13.00

prijave na 01 7091 078 ali 01 7051 481 (Rakek) Z vami bo knjižni~arka Anita.

R K NIC

maj 2011

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

sobota, 7. maj, ob 20.00

OSTANI NA ZAJTRKU DPD Svoboda Loška dolina

VSTOPNINA: 8 - 10 € komedija

Nedeljsko jutro, pa obveznosti nobenih – res nebeško! Pri vas – upamo – je tako, ampak pri Goergu in Midred sta se po petnajstih letih skupnih nedelj v odnos naselila naveličanost in dolgčas… Ker pa se imata na »nek čuden, svoj način« še vedno rada, bi Mildred rada rešila, kar se rešiti da in se zato odloči za ponovitev medenih tednov v Franciji. Ampak … ne samo, da se Georg močno otepa potovanja, vmes poseže še Mildredina sestra Ethel, ki (začasno ?) zapusti moža, pa Ethelin mož, ki je pravzaprav komaj čakal, da se vsaj za teden ali dva znebi svoje žene. Predvideni medeni tedni se spremenijo v počitnice dveh sester, moža pa – kaj drugega, kot hitro izkoristita možnost, da zajtrkujeta z novimi obrazi. Ali jima to tudi uspe, pa lahko vidite v več kot uro in pol trajajoči komediji, kjer smeha zagotovo ne bo manjkalo. Verjamete?

petek 13. maj, ob 19.00

VSTOP PROST! koncert

LETNI KONCERT PIHALNEGA IN GODALNIH ORKESTROV Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

sobota 14. maj, ob 11.00 KLOBUK GOSPODA KONSTANTINA Lutkovna predstava

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

Lutkovna zgodba Klobuk gospoda Konstantina je nastala na podlagi istoimenske slikanice Petra Svetine, ki je bila v letu 2008 izbrana za najboljšo slovensko izvirno slikanico. Opisuje, kako je gospod Konstantin pred nedeljskim sprehodom doma pozabil kobuk, ki pa se vendarle odloči, da poišče svojega gospodarja. Tako se sprehodimo skozi Ljubljano 30. let prejšnjega stoletja, opazujemo mešetarje, čarovnike in glasbenike, seveda pa srečamo tudi gospodično Olgo, v katero je zaljubljen gospod Konstantin. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.

nedelja, 22. maj, ob 19.00

VSTOP PROST prireditev

SVEČANA OBELEŽITEV 60 - LETNICE DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV CERKNICA IN 15 - LETNICO DELOVANJA ŽPZ LIPA

sreda 25. maj ob 20.00

VSTOPNINA: 8 - 10 € literarni večer

petek, 27.maj, ob 20.00

VSTOP PROST predavanje

VEČER Z EMILOM FILIPČIČEM Literarni večer z letošnjiim dobitnikom nagrade Prešernovga sklada Potovanje po ustvarjanju Emila Filipčiča bo vodil Miha Razdrih

sreda, 18. maj 2011, ob 19.00 POVABLJENA, POVABLJEN, DA PRISLUHNEŠ PESMI NIBIRU GONGA V miru in igrivo ga bomo ustvarili vsi, ki bomo tam prisotni. Gong tuš - zvo~na kopel traja približno uro in pol. Najbolje jo je doživeti leže, zato potrebujete ležalno podlogo in odejo. Sr~na kultura vam dovoljuje in prosi, da energijo gonga doživite in delite s tistimi ljudmi, ob katerih se dobro po~utite. To je ena redkih tehnik, kjer ni potrebno storiti ni~esar aktivnega. Enostavno prepustimo se valovanju in doživljamo dragoceno izkušnjo. Kadarkoli se spet po~utite pripravljeni zanjo, lahko gong kopel ponovno obiš~ete. Dovolimo si doživeti nas same, edinstvene in neponovljive, tukaj in zdaj, v vsej preprostosti in neskon~nih možnostih Življenja.

Ob~ankam in ob~anom Ob~ine Cerknica sporo~amo, da so posnetki sej Ob~inskega sveta Ob~ine Cerknica odslej dostopni tudi preko svetovnega spleta. Ogled je možen preko povezave na spletni strani Ob~ine Cerknica http://www.cerknica.si/. Ve~ino aktualnih posnetkov o družabnem in politi~nem dogajanju na lokalnem nivoju si lahko ogledate na programu ORON TV Notranjska, preko kabelskega sistema Inatel in omrežja T-2 ter na programu Sponka TV, ki je ob~anom dostopen preko vseh ve~jih tv omrežij: SiOL TV, Amis TV, TUŠ telekom, T-2, Telemach.

program prireditev

RNI TU

KUL

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 1300 www.kjuc.si

Mojster Nibiru Gonga

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00 - sobota: 8.00 - 13.00 www.kjuc.si

Knjižnica Jožeta Udovi~a Cerknica torek, 24. maj 2011, od 17h do 18h ALI sreda, 25. maj 2011, od 17h do 18h prijave na 01 7091 078 Enota Rakek ~etrtek, 26. maj 2011, od 17h do 18h

PESMI GONGA ZVO^NA KOPEL

ALI SO VSE PODZEMNE JAME PRIMERNE ZA TURISTIČNO RABO? VARSTVO JAM ALI IZRABA JAM? Predava Matej Kržič, Društvo ljubiteljev Križne jame

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

Prodam Klana bukova drva, manjšo koli~ ino, možen razrez, dostava po dogovoru. Cena: 55 eur/m3. Tel.: 041 712 026. Starine in umetnine. Tel.: 040 426 736.

Nepremi~ nine

str 18

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam

BIK Planet vladar: Venera Telesna raven: vrat (grlo) Planeti v zemeljskem znaku Bika dobijo nekoliko lenoben, umirjen zna~ aj. ^uti se materialni poudarek, toda tudi ~ utnost in uživaštvo. Barva: rjava, zelena, modra Najbolj stabilen, najbolj nepremakljiv od vseh znamenj. Osnovna tema je obdržati, saj vse ho~ e za stalno. Je rojen graditelj in gurman. Težko se prilagaja in spreminja. Je prakti~ en, razumen in konzervativen. Ima velik smisel za glasbo in oblikovanje. Dežele: Irska, Švica, Capri, Španija Kamni: smaragd Kovina: baker Drevo in rastline: sadno drevje, marjetica, vrtnica Hrana: sadje, grozdje, arti~ oke, pecivo, bomboni, sladki napitki Živali: govedo Najbolj izraziti Bikovi lastnosti sta po~ asnost in zanesljivost. Lahko bi rekli, da Biki trmasto vztrajajo pri zastavljenih ciljih, pri tem pa dobro delujejo v varnih in urejenih okoljih, ki so zanj bistvenega pomena. Bikove okupacije so vzeti in shraniti, zato se ta njihova »napaka« lahko izrazi skozi posesivnost v odnosih. Bikov razum deluje metodi~ no, skrbno in odlo~ no, potrebujejo navade in zelo težko se prilagajajo spremembam. So pa v svoji ustvarjalnosti temeljiti, skrbno na~ rtujejo in v urah po~ itka in zabave znajo neizmerno uživati in se prepustiti radostim. So potrpežljivi ljudje, ki svojo samozavest istovetijo z materialnim nivojem svojega življenja. Njihov temperament je melanholi~ en, radi dobro jedo in poslušajo glasbo. V osnovi so konzervativni, vendar pa taktni do drugih mišljenj. Zelo težko bomo sre~ ali jeznega Bika, ~ e pa, se bo jeza težko pomirila. Biki nikoli ne ravnajo v afektu, imajo pa seveda tudi oni gornji prag tolerance, ki je ni dobro prestopiti. Zna~ ilni izgled za ljudi znamenja Bik je mo~ na postava širokih ramen in izrazitih mo~ nejših nog, ki dajejo težak po~ asnejši korak. Postava je ponavadi nižja. Na obrazu bomo videli široko ~ elo, poudarjena li~ ka, senzualne ustnice in ve~ je zobe. Na poslovnem podro~ ju so Biki zelo ambiciozni. Potrebujejo predvsem skrbno na~ rtovanje in trdne poklicne poti, da jih lahko uspešno izpeljejo. Niso pripravljeni na tveganja, pa~ pa mora posel zagotavljati reden in stabilen dohodek. Biki so namre~ dolgoprogaši. Njim se ne mudi nikamor, vendar pa ob tem to~ no vedo, kam in kdaj bodo prišli na cilj. Imajo prirojen smisel za poslovnost in so cenjeni povsod tudi kot pošteni, stalni in zanesljivi delavci. Vsaka novost, sprememba predpisov, metode dela ali kaj podobnega, pa ga bo spravila iz tira. Najboljši poklici za pripadnike znamenja Bika so nepremi~ ninske dejavnosti, finance, zavarovalniški posli ali posli, povezani z vlaganjem denarja. Lahko se izkažejo kot ekonomi, kuharji, blagajniki. Biki bodo dobri tudi v gradbenih dejavnostih, od arhitekta do zidarja, in v vseh poklicih, kjer se bodo lahko umetniško izrazili: vrtnar, frizer, lon~ ar, rezbar. Bike krasi tudi zelo lep glas, zato jih bomo veliko našli med glasbeniki ali v svetu zabave in modnega oblikovanja. Partnerstvo je za Bike klju~ nega pomena. Potrebujejo mir in harmoni~ ne odnose, ~ ustvena varnost in stabilnost pa pri njih pomenita, da imajo udobno življenje s svojo družino v okviru svoje posesti. So izjemno ljube~ i partnerji, svojo ljubezen velikodušno izražajo, v~ asih pretiravajo z ljubosumjem in posesivnostjo. Zaradi potrebe po uživanju bodo biki gurmani na vseh podro~ jih svojega življenja, ne samo pri hrani, tudi v ljubezni bodo poskrbeli za dolgo, vztrajno vez. Biki si vzamejo ~ as za užitke. Pri njih je vse po~ asno in zahteva veliko potrpljenja, v nekem smislu jim lahko re~ emo »ubijalci«. Seks z njimi se za~ ne že v restavraciji, pri njem gre ljubezen dobesedno skozi želodec, nadaljuje se v kopalnici, potem na vrsto pride masaža in mazanje z razli~ nimi kremicami in diše~ imi olji, ko se vam zdi, da že gorite, se Bik ali Bikica šele za~ neta ogrevati. Biki ljubijo francosko ljubezen, njegove erogene cone pa so: celo telo, usta, vrat, tilnik, zatilje, nos. Ko vas bo pripadnik tega znamenja povabil na ve~ erjo, ko bo naro~ il poseben meni, takrat preverite, ali imate s seboj zobno š~ etko. Znani Biki: Janez Pavel II., Gary Cooper, Sigmund Freud, Henry Fonda, Adolf Hitler, Karl Marx, Jack Nicholson, Shakespeare, Salvador Dali, Katarina Medi~ ejska, Barbara Streisand, Elizabeta II., Ella Fitzgerald, Honore de Balsac, Johannes Brahms, Emanuel Kant, avstrijska cesarica Marija Terezija Znani Slovenci: Ivan Cankar, Zofka Kveder, Anton Janša, Sre~ ko Brodar, Maks Fabiani

Staro hišo v okolici Postojne, v obnovi, 1264 m2, lepa lokacija, z gradbeno dokumentacijo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215. 1-sobno stanovanje v centru Postojne v velikosti 43 m2, 1. nadstropje, mirna lokacija, kuhinja, soba, spalnica, kopalnica balkon. Priklju~ ki: voda, elektrika, telefon, domofon, internet, KTV, CK. Cena: 61.900 oz. po dogovoru. Tel: 031 630 575. 3-sobno stanovanje na Rakeku, l. 2002, 1. nad., možnost predelave v 4-sobno, takoj vseljivo. Cena: 125.000 eur. Tel.: 051 693 644. Motorno kolo Kawasaki EN 500, letnik 1997, 27500 km, lepo ohranjeno z dodatno opremo. Cena: 2000 eur. Tel.: 041 589 433.

Oddam 1-sobno stanovanje v hiši, ogrevanje na trda goriva, oddamo paru brez otrok ali samskim osebam. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 832 224. Sobo na Blokah, oddam sezonskim delavcem, najve~ 4 osebe, 50 m2, kopalnica in kuhinja. Tel.: 040 620 247.

Poslovni prostor v Cerknici, Cesta 4. maja 50 pisarno v izmeri 32 m2 in skupne prostore (wc, ~ ajna kuhinja, hodnik), (TUR SERVIS) vhod zadaj, pritli~ je. Tel.: 041 605 124. Tur servis d.o.o., Cesta 4. maja 50, Cerknica.

Drugo Ugodna, hitra in kakovostna se~ nja in spravilo lesa. Tel: 031 245 589. Se~ nja in spravilo lesa, Rok Kolar s.p., Planina 90 b, 6232 Planina.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjskokraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali epošti: urednistvo @nkr-novice.si.

^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Zahvala Ni ve~ smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja … Spo~ ij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti! Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena …

RAFAEL MARJAN DOBRIN

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72

z Rakeka (23. 10. 1940–19. 4. 2011)

Ob bole~ i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo njegovo življenje izpopolnjeno.

Pivka T: 05 721 17 30

Hvala vsem za izre~ eno sožalje, darovane sve~ e, cvetje ter vso pomo~ in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku Božidarju Ogrincu ter prijatelju Frelihu za govor.

Postojna T: 05 721 17 00

Njegovi najdražji

Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Hvala vam Ob izgubi naše drage mame

FRAN^IŠKE RIGLER z Bloške Police

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili osebno in pisno iskrene sožalje ter darovali cvetje in sve~ e. Posebna zahvala tudi sorodnikom, sosedom, vaš~ anom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo dr. Vesni Pal~ i~ za ves trud, namenjen lajšanju zadnjih trenutkov, patronažnima sestrama Anki in Anici, Obrtni zbornici Cerknica, Zvezi borcev, Domu starejših ob~ anov Cerknica ter pevskemu zboru Tabor. Zahvaljujemo se župniku g. Kebetu za lep pogrebni obred ter pogrebnemu zavodu PIETAS. Žalujo~ i vsi njeni

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 9 13. maj 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011

str 19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 27. maja do 9. junija. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 3. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Še danes v galeriji Krpan v Cerknici na ogled razstava del Vida Sarka. Fotografska razstava Mira Kunstka Na poteh ob jezeru, v knjižnici v Cerknici na ogled do 31. 5. Razstava akademskega slikarja Bogdana ^obala z naslovom Retrospektiva, v Stekleni galeriji ob športni dvorani v Logatcu na ogled do 15. 5. 13. 5. Odprtje razstave likovno literarnega nate~ aja za mlade Postojna v osr~ ju zelenega krasa, v Galeriji na vogalu, ure organizatorji niso sporo~ ili. 14. 5. Odprtje likovne razstave 6. extempora Rak Rakek. Tema sre~ anja: Lepote Notranjske. V kulturnem programu sodelujejo ~ lani KD Rak in u~ enci Glasbene šole Cerknica, ob 17. uri v prostorih KD Rak na Rakeku (pri železniški postaji). Ogled razstave še 15. 5., med 9. in 18. uro. 20. 5. Odprtje slikarske razstave Napad na bunker, ob 16. uri na Primožu v Pivki.

Prireditve, predavanja 13. 5. Potopisno predavanje Kalifornija – država presežkov, predavata dr. Blaž Repe in dr. Robert Brus, ob 19.30 v dvorani Stare šole v Hotedršici. 18. 5. Pesmi gonga – zvo~ na kopel, pesmi mojstra Nibiru Gonga. Zvo~ na kopel traja približno uro in pol, potrebujete ležalno podlogo in odejo, ob 19. uri v knjižnici v Cerknici. 19. 5. Predavanje Marjane Žmavc Zeleni kašasti sokovi, tudi pokušina kašastih sokov, ob 18. uri v ~ italnici knjižnice v Postojni. 19. 5. Predavanje Rosvite Pesek Osamosvojitev Slovenije, ob 20. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Kultura 13. 5. Letni koncert pihalnega in godalnih orkestrov, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici. 13. 5. Prireditev Ko zapojejo pomladi, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu. 14. 5. Letni koncert Vokalne skupine Slavna, ob 19. uri v kulturnem domu v Slavini. 15. 5. Koncert skupine Adam, ob 22.30 v MC Podlaga Sežana. 17. 5. Šolski nastop glasbenikov, ob 18.30 v Glasbeni šoli Postojna. 20. 5. Slavnostna prireditev ob odprtju novih prostorov Notranjskega muzeja Postojna in sve~ ana akademija ob obletnici pridobitve mestnih pravic mesta Postojna, ob 19. uri v atriju Notranjskega muzeja Postojna. Petek, 20. maj Kulturni ve~ er z Gojmirjem Lešnjakom – Gojcem, ob 19. uri v poro~ ni dvorani gradu Snežnik v Loški dolini. Pogovor bo vodila Martina Ko~ evar, ve~ er bo glasbeno obogatila skupina Kvartet. Vstopnine ni. 21. 5. Koncert Abba & Maestro, ob 21. uri v športni dvorani Skala.

22. 5. 60-letnica Društva upokojencev Cerknica in 15-letnica delovanja ŽePZ Lipa društva upokojencev Cerknica, nastopajo: ŽePZ Lipa, Oktet Kres, gojenci Glasbene šole Cerknica, Ansambel Jelen, podeli bodo tudi Gallusova priznanja in priznanja društva, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici. Vstop je prost.

22. 5. Predstavitev dokumentarnega filma o fenomenu Brunu Gröningu Po sledeh »~ udodelnega izcelitelja«, »Neizceljivo ne obstaja«, »Bog je najve~ ji zdravnik«, od 14. do 20. ure (vklju~ ena dva odmora) v konferen~ ni dvorani hotela Epicenter v Postojni. Vstop je prost, zaželjeni so prostovoljni prispevki. Info.: 041 777 128 ali www. bruno-groening-film.org. 25. 5. Literarni ve~ er z Emilom Filip~ i~ em, dobitnikom nagrade Prešernovega sklada, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 24. 5. Mladi upi, podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim dijakom šole, v dopoldanskem ~ asu v kulturnem domu v Postojni.

Za otroke in mladino 14. 5. Lutkovna predstava Klobuk gospoda Konstantina, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici. 14. 5. Prireditev v Zagorju, ob 16. uri v Zagorju. 18. 5. TVU, Pravljica o gozdu za najmlajše, ob 16. uri v knjižnici v Postojni. 24. in 25. 5. Majska pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici na Rakeku. Prijave na tel.: 01 709 10 78. 25. 5. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Prijave na tel.: 01 709 80 29.

Rekreacija 15. 5. Pohod – pomlad ob Cerkniškem jezeru, kmetija T‘Dolenj, ob 10. uri v Lazah pri Gorenjem jezeru. 21. 5. Pohod po poteh izseljenca franka Trohe Rihtarjevega, Babno Polje, Gori~ ica. 25. 5. No~ ni pohod ob polni luni na Nanos, ob 20. uri izpred bara Nanos v Razdrtem. 26. 5. Odprtje razstave del u~ encev Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg, ob 18. uri v galerijskih prostorih gradu Snežnik v Loški dolini.

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Petrol AGROTRAKT, olje TRATOL za univerzalno olje za traktorje

motorne kosilnice

39,40

10 l OLMA LIS EP-S2, univerzalna mast

7,40

23,90

Letni vitrex

Vonj smreke

1,40

5,40 1 kg

Motorno olje Valvoline DURABLEND 10W-40

Akcija traja od 04.05.2011 do 04.06.2011 oz. do razprodaje zalog. Slike so simbolne.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Z Gaio do lepega vrta. 1. in 2. nagrada: majica kluba Gaia in letna naro~ nina na revijo Gaia: Rudi Boži~ , Zgornje Škofije 5b, Škofije; Andreja Tratnik, Ljubljanska cesta 25, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, bosta nagrajenca prejela po pošti.

9 Nagradna

1L GRATIS

Ime:

Akcijske cene

GRADBENEGA MATERIALA (cement, maltit, modularec,...)

Priimek: Naslov: Geslo:

Tokratne nagrade podarja: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. 1. in 2. nagrada: pol-letna naro~ nina na revijo Gaia, majica kluba Gaia in dve šume~ i tableti. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjskokraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 20. maja 2011.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KEâ&#x20AC;&#x192;NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;9â&#x20AC;&#x192; 13.â&#x20AC;&#x192;majâ&#x20AC;&#x192;2011â&#x20AC;&#x192;

Zadnja

Notranjsko-kraĹĄke novice

â&#x20AC;&#x192;

str 20

petek, 13. maj 2011

Na njivah res kon~a le blato iz bioplinarne?

ď&#x20AC;¸ Veronika Rupnik

Doma~ine skrbi, kaj se razliva po poljih in steka v pore~je NanoĹĄ~ice â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝gajnar: Ni~ spornega Ĺ˝gajnar pojasnjuje, da od letoĹĄnje spomladi gnojevko z njegove kmetije odvaĹžajo v bioplinarno v Ilirski Bistrici in nato po anaerobni obdelavi pregnito blato pripeljejo nazaj na kmetijo, kjer ga uporabljajo za gnojenje. ÂťNe krĹĄimo nobenih standardov. Za vse obstajajo papirji,ÂŤ zatrjuje in odlo~no zavra~a, da bi na njegova zemljiĹĄ~a â&#x20AC;&#x201C; v zameno za pla~ilo â&#x20AC;&#x201C; vozili ĹĄe kaj spornejĹĄega.

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Doma~ini so nas opozorili tudi, da v zadnjih letih postopoma poginjajo raki v NanoĹĄ~ici, kar bi lahko povzro~ilo tudi odtekanje gnojevke, vendar gre zgolj za ugibanja, saj dogajanje ni bilo natan~no raziskano. Nadzor nad odvozom navadne gnojevke in s tem prepre~evanjem onesnaĹženja voda z nitrati s kmetijskih povrĹĄin je v pristojnosti kmetijskega inĹĄpektorata, ki se je na podlagi prijave pri Ĺ˝gajnarju oglasil februarja, ko je ta Ĺže razvaĹžal Kaj se dogaja z raki? pregnito blato iz bioplinare, pri ~emer ni ugotovil nepravilnosti. Doma~ini so nas sicer opozoDoma~ini na Ĺ˝gajnarjevih Dogajanje je pred dnevi vzela rili, da polivanje poteka tudi pod drobnogled okoljska inizven predpisanih datumov, po- posestvih opaĹžajo cisterne podjetja Kanal, ki sicer ~isti greĹĄpekcija, pri Ĺ˝gajnarju pa je bila gosto na istih povrĹĄinah, ki so na podlagi prijave februarja zato Ĺže vidno uni~ene. Ĺ˝gajnar znice. V Kanalu so nam potrdili, tudi kmetijska inĹĄpekcija. Toda to zavra~a in pravi, da so obre- da res vozijo na Kmetijo Ĺ˝gajnar, vendar le odpadni gnoj iz doma~ini pravijo, da se inĹĄpek- menitve glede na ĹĄtevilo odbioplinarne v Ilirski Bistrici, za torji odzovejo preredko. raslih Ĺživali na hektar majhne. kar imajo pogodbo z upravljavcem bioplinarne, druĹžbo Biofutura. Kot pravijo, obi~ajno vozijo pet dni na teden, dodajajo pa, da niso edini prevoznik, ki Regijska izjava: Âť^e bo ĹĄlo tako vozi na Kmetijo Ĺ˝gajnar, kar naprej, bo ~ez 15 let tudi v Postojni potrjujejo tudi doma~ini. V Kanalu sicer zavra~ajo, da bi na Ĺže italijanski vrtec.ÂŤ Boris Pahor, pisatelj, tudi kmetijske povrĹĄine vozili ĹĄe kaj ~astni ob~an Pivke drugega od drugod, denimo, grezni~ni mulj.

Kmetija Ĺ˝gajnar, katere gospodar je Anton Ĺ˝gajnar, mese~no Mlekarni Vipavi proda 60 tiso~ litrov mleka, na Primorskem pa ima tudi ĹĄest mlekomatov.

Na~rtuje kme~ko bioplinarno Na InĹĄpektoratu RS za okolje so v skladu s svojimi pristojnostmi preverjali le ravnanje v bioplinarni. InĹĄtitut za ekoloĹĄke raziskave Enrico iz Velenja je kot

izvajalec obratovalnega monitoringa izvedel vzor~enja pregnitega blata, katerega vrednosti parametrov kakovosti so takĹĄne, da je dovoljen njegov vnos na vseh zemljiĹĄ~ih. Poudarjajo pa, da inĹĄpekcijski nadzor v zadevi ĹĄe ni zaklju~en.

Sicer pa Ĺ˝gajnar pravi, da je odvaĹžanje gnojevke v bioplinarno le za~asna reĹĄitev, saj na svoji kmetiji prihodnje leto na~rtuje energetsko nadgradnjo kmetije, tako da bo Ĺživalske odpadke uporabljal za proizvodnjo energije.

PrikliÄ?ite pomlad...

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ? LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛F WBOKV [ FOFSHJKP

Samsung Corby 3G

Nokia X3

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Touch&Type

1â&#x201A;Ź*

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

Samsung Wave 723

Nokia E5

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

1â&#x201A;Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

Postojna - ÂťAli mislite, da bi zastrupljal svoje krave, od katerih sem ekonomsko odvisen?ÂŤ se brani Anton Ĺ˝gajnar, lastnik Kmetije Ĺ˝gajnar, ki je eden najve~jih pridelovalcev mleka v Sloveniji. Na nas so se namre~ obrnili okoliĹĄki doma~ini, ki z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje na obseĹžnih zemljiĹĄ~ih, s katerimi upravlja Ĺ˝gajnar. Ĺ˝e dlje ~asa namre~ opaĹžajo ĹĄtevilne tovornjake s cisternami, ki na njive v okolici HraĹĄ~ vozijo velike koli~ine teko~in in jih raztrosijo po poljih. Uradno gre le za pregnito gnojevko oziroma odpadno blato iz bioplinarne v Ilirski Bistrici, ki okoljsko ni sporno.

29â&#x201A;Ź*

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata. Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000