Št. 10 - 27.5.2011 - Notranjsko kraške novice

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  10  27. maj 2011

str

petek, 27. maj 2011, letnik X / ťt. 10 / Tiskovina / Poťtnina pla~ ana pri poťti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loťka dolina, Pivka, Postojna

Obremenitve pla~ so previsoke

Notranjski muzej na svojem

Naselje Grintovec ~ aka na dovoljenje 6

4

7

FOTO: VALTER LEBAN

Imamo tudi dobre prakse Notranjsko-kraťka regija s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi ponuja velik turisti~ ni potencial, ki pa ga premalo izkoriť~ amo in ponujamo doma~ im in tujim gostom. ZadolŞeni za turizem pravijo, tako piťemo, da je treba izdelati konkreten koncept oz. na~ rt, kako gosta obdrŞati ve~ dni. Ve~ dni po~ itnic si v Postojni privoť~ i kar nekaj evropskih gostov kampa Pivka jama, ki za zmerno ceno po~ itnikujejo z avtodomi ali ťotori. Vse ve~ jo vlogo pri privabljanju turistov in izletnikov pa s svojimi dejavnostmi, jeŞo, voŞnjo z lojtrnikom, spanjem na seniku ‌ dobivajo tudi kme~ ki turizmi in turisti~ ne kmetije.

2

Medvedka v Loťki dolini Mesec maj je mesec, ko medvedke na plan pripeljejo svoj zarod. Tako je tudi v Loťki dolini, kjer prisotnost medvedov opaŞajo v bliŞini vseh naselij. V Ogradah v bliŞini Starega trga in LoŞa so ob~ ani Şe ve~ krat opazili medvedko z dvema mladi~ ema, pravi Şupan Janez Komidar in dodaja, da previdnost ne bo odve~ in da je prav, da ljudje Şivali opozorijo na svojo prisotnost v naravi ter jih ne izzivajo. Poleg tega naj hodijo tudi po urejenih poteh. Konfliktov zaenkrat letos ťe nismo zaznali, prav pa bi bilo, da bi se ljudje nau~ ili, da odpadkov ne bi odlagali blizu naselij. Medvedi v tem ~ asu iť~ ejo hrano in ravno to jih pripelje v bliŞino naselij. sam

3

Iz vsebine:

FOTO: M ARJETA M ARIN ^I^

Pri nas se turisti~ ni delavci bojijo druga~ nosti

V pivťkem Parku vojaťke zgodovine so podpisali pismo o sodelovanju za promocijo in razvoj dostopne turisti~ ne ponudbe na obmo~ ju parka in tako potrdili dosedanje dobro sodelovanje z Zavodom Premiki, prvo turisti~ no agencijo pri nas, specializirano za turisti~ no ponudbo, dostopno invalidom in osebam s posebnimi potrebami. str. 4

Prve multifunkcionalne enote pohiťtva Şe jeseni Cerkniťka druŞba Brest Pohiťtvo je s partnerskimi druŞbami Kolpa, Svea in Silvaprodukt razvila enote multifunkcionalnega pohiťtva. Od prodaje slednjih pri~ akujejo v treh letih tri milijone evrov prihodkov. str. 5

Proteus Ĺže sprejema goste

Sredi mesta so odprli novo restavracijo Proteus. Z imenom Şelijo poudariti identiteto mesta, ki ~ loveťko ribico nosi tudi v svojem grbu, skladna pa je tudi s kipom ribice na pro~ elju stavbe Inťtituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. str. 6

ŠRQTVPK RCTM 2QUVQLPC VGN YYY RK\\C EWM UK

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

»Ohranimo, kar je Evropa izgubila«

Komentar Barbara ^epirlo

Raje se son~ im na senu

 Blanka Markovi~ Kocen

Naravne in kulturne zanimivosti ter turisti~ na infrastruktura so na Notranjskem premalo izkoriš~ ene – Prihodnost je v razvoju zelenega, trajnostnega turizma Notranjske ob~ ine s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi nedvomno ponujajo velik turisti~ ni potencial, ki pa je premalo izkoriš~ en. Rezerv je še veliko, v poplavi turisti~ nih ponudb pa je treba najti take, ki izstopajo, so nekaj posebnega in, kot kaže trend, so vedno bolj zelenotrajnostno usmerjene.

Postojnska jama in Predjamski grad s 30 odstotki turisti~ ne poga~ e Na Postojnskem je razen Postojnske jame in Predjamskega gradu ostala turisti~ na ponudba premalo izkoriš~ ena. Povpre~ na doba bivanja turistov na tem obmo~ ju je že vrsto let 1,3 dneva ter je bil dvig te dobe vedno prisoten cilj, nam je povedala Marica Gomba~ iz Turisti~ nega društva Postojna. Postojna ima izjemno ugodno prometno lego na sti~ iš~ u poti, ki vodijo proti ali iz velikih turisti~ nih središ~ , in tu je tudi neizkoriš~ eni potencial. Vedno bolj pa se odpirajo tudi druge možnosti, ki podaljšujejo bivanje gostov, kot so razli~ ne športne dejavnosti, od kolesarjenja, pohodništva,

planinstva in podobno, dodaja Sabina Paternost, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Turizem Kras. Po njenih besedah obiskovalci Postojnske jame in Predjamskega gradu predstavljajo 30-odstotni tržni delež vseh obiskovalcev turisti~ nih znamenitosti v slovenskem prostoru.

Skupaj ju namre~ obiš~ e prek 600 tiso~ obiskovalcev letno. »Rezerve je še veliko, vendar je treba dodelati programe in jih tržiti oziroma vložiti ve~ dela na tem podro~ ju kot doslej,« je prepri~ ana Gomba~ eva.

Cerknica vabi z neokrnjeno naravo Ob~ ina Cerknica obiskovalcu ponuja predvsem edinstveno doživetje neokrnjene narave, pravi Jasna Zalar, ki je na cerkniški ob~ ini pristojna tudi za turizem. »Tu seveda poudarjamo Cerkniško jezero v vseh svojih podobah, v svetovnem merilu eno najve~ jih kraških zanimivosti in najve~ je presihajo~ e jezero v Evropi.« Obmo~ je je izjemen pti~ ji rezervat, bogat pa je tudi ribji živelj. Goste cerkniške ob~ ine vabijo tudi v Krajin-

ski park Rakov Škocjan, Križno in Zelške jame, na Slivnico, s cvetjem pokrito Menišijo … »Povabimo jih tudi k aktivnemu preživljanju prostega ~ asa, pri ~ emer spodbujamo aktivnosti, kot so kolesarstvo, ribolov, pohodništvo, ježo konj, opazovanje ptic …,« pojasnjuje Zalarjeva in spomni tudi na številne za turiste privla~ ne prireditve, za~ enši s pustnim karnevalom. »Rezerve turizma v ob~ ini Cerknica so v druga~ nem doživljanju narave skozi, tako imenovan, fotolov in opazovanju živali v naravnem habitatu, predvsem opazovanju ptic in metuljev.«

kot na oglede dediš~ ine in palete prireditev,« pravi Gutnikova. Po njenih besedah je treba potencialnemu turistu ponuditi doživetja, doma~ nost, lokalne proizvode ter ustvariti tako ponudbo, ki mu bo pisana na kožo.

Pivka se prebuja

Pivka se v zadnjih letih na podro~ ju turizma prebuja. Glavni turisti~ ni produkt ob~ ine je Park vojaške zgodovine, kjer se obisk skokovito pove~ uje. Vse ve~ obiskovalcev imajo tudi presihajo~ a jezera – posebno priljubljena sta kolesarjenje in nordijska hoja, nekateri pa se odlo~ ijo tudi za ježo konj. »Sodobni turist Logatec potrebuje vse bolj ceni mir in ohranjeno strateški na~ rt turizma naravno okolje in prav tega imamo v Pivki še vedno v izobilju,« V tipi~ no turisti~ nem smislu Logatec ni izkoriš~ en, je prepri~ ana pravi Mihaela Smrdel, direktorica ob~ inske uprave, ki ocenjuje Renata Gutnik, logaška svetoda so razvojne možnosti našega valka za podro~ je turizma in dediš~ ine, ki meni, da je morda obmo~ ja velike, vendar morajo celo bolje, da razvoj miruje, do- k razvoju pristopiti preudarno, saj krhko naravno okolje prevekler ne bo zastavljen strateški likega števila obiskovalcev ne na~ rt turizma, ki bo temeljil na bi preneslo. »Vse sile moramo trajnostnem razvoju. »Logatec usmeriti v to, da ohranimo, kar ima veliko naravnega in kulturnega bogastva, zato turiste vabi- je Evropa izgubila,« poudarja Smrdelova. mo tako na sprostitev v naravo

»Najboljši so Nizozemci« V pomladnih mesecih obisk v kampu Pivka jama za ~ etrtino boljši kot lani odprtja po Kranj~ evi oceni vliva optimizem, saj se gospodarsko okrevanje na zahodu postopoma že odraža tudi v naraš~ anju turisti~ nega obiska pri nas Kranjec pravi, da sta bili v zadnjih desetih letih za kamp najboljši leti 2004 in 2005, ko je bilo no~ itev okrog 35 tiso~ . Od takrat naprej je obisk vsako leto padel za okrog deset odstotkov, ^e ima Šobec pet zvezdic, so v letu 2009 za okrog štiri odstotse v Pivki jami deklarirali s tremi. ke, lani, ko so našteli okrog 25 »Na ta na~ in smo se izognili biro- tiso~ obiskovalcev, pa za tri odkraciji in mastnim pla~ ilom, gosti stotke. Toda kljub temu so zabepa so prijetno presene~ eni, ker ležili nekoliko ve~ prihodkov kot dobijo ve~ , kot so pri~ akovali,« prejšnje leto, predvsem na ra~ un pravi Kranjec. In gosti se bodo, restavracije. ~ e se bo pomladni trend, ko je Bogataši z avtodomi bil obisk za ~ etrtino boljši kot v in študenti s šotori enakem lanskem obdobju, nadaljeval tudi v glavni sezoni, spet Glavni razlog za upad obiska v zadnjih letih je bila gospodarza~ eli vra~ ati v ve~ jem številu.

Statistika prvih dveh mesecev od ska kriza, Udovi~ pa ocenjuje, da se je po širitvi Evropske unije ve~ zahodnih gostov z avtodomi za~ elo usmerjati naprej od Slo600 oseb venije, na druge, manj poznasprejme ne destinacije, recimo, v države bivše Jugoslavije, Bolgarijo in Kamp Pivka jama.

Romunijo, ki so poleg tega tudi Med gosti je 98 cenejše.

Sicer pa odlo~ itev za kampiodstotkov tujcev, ranje že dolgo ni ve~ zgolj stvar najve~ , 26 odstotkov, cene, pa~ pa predvsem na~ in preživljanja prostega ~ asa. »K je Nizozemcev, 24 nam prihajajo tako bogataši z odstotkov Nemcev, avtodomi, vrednimi 200 tiso~ evrov, kot študenti na kolesu s 18 odstotkov šotorom za 15 evrov,« je nazoItalijanov, devet ren Kranjec. V slovenskem merilu kamp Pivka jama cenovno v odstotkov Francozov, jepovpre~ ju, v evropskem merilu sledijo pa Belgijci, pa so kampi dražji na Hrvaškem, Avstriji, Nem~ iji in Italiji, MaŠpanci, Poljaki, ^ehi vdžarska in ^eška imata primerljive cene, cenejši pa so kampi in ostali.

str

FOTO: V ERON IK A RUPN IK

Pivka jama - »Gostje prihajajo v naš kamp in se radi vra~ ajo zato, ker kadarkoli pridejo, dobijo, kar pri~ akujejo oziroma še ve~ ,« Peter Kranjec, direktor turisti~ nega naselja Pivka jama odgovarja na vprašanje, zakaj gosti, med katerimi je kar 98 odstotkov tujcev, radi zahajajo k njim. Frenk Udovi~ , lastnik in direktor družbe Venus Trade iz Rakeka, ki je kamp prevzela pred desetimi leti, pa se pohvali, da so glede na ocene in urejenost v samem vrhu med slovenskimi kampi, takoj za Kampom Šobec.

»Gosti prihajajo v naš kamp, ker si želijo miru in pristnega stika z naravo,« pravi Peter Kranjec, direktor kampa Pivka jama, ki ima sedem redno zaposlenih, v visoki sezoni pa se število sezonskih delavcev povzpne tudi na 20. v Franciji, Španiji in Skandinaviji, kjer je kampiranje zelo poceni.

zivnejše, bi vsi imeli ve~ od tega, goste bi lahko zadržali vsaj malo dlje. Toda, žal, nekateri delajo s Tretjina ostane figo v žepu, niti naših prospekza ve~ dni tov ne postavijo na vidno meNa vprašanje, kako dolgo se za- sto,« pravi. Po zamenjavi vodstva ra~ una tudi na okrepitev sodelodržijo gosti, Kranjec odgovarja, vanja s Postojnsko jamo. da je 70 odstotkov gostov preSicer pa bodo po Udovi~ evih hodnih, ki ostanejo dan ali dva, preostali pa tu preživijo tudi ve~ besedah tudi investicije, ki jih na~ rtujejo v prihodnjih nekaj ledni. Že tradicionalno so najboljtih, usmerjene predvsem v poši gosti Nizozemci, ki obi~ ajno ostanejo najmanj dva dni. Gosti, daljševanje sezone, ki zdaj traja ki v Pivki jami preživljajo po~ itni- okrog sedem mesecev. V bungalovih tako na~ rtujejo uredice, odhajajo na kolesarjenje, v jame, si ogledujejo znamenitosti tev ustreznega ogrevanja, kar v regiji, odhajajo pa tudi na izlete bi omogo~ ilo, da bi goste lahko sprejeli tudi v hladnejših mesecih. po Sloveniji in do Benetk.

Na~ rtujejo tudi pove~ anje bazeUdovi~ ob tem opozarja na na, na temeljitejšo obnovo ~ aka pomanjkanje sodelovanja med turisti~ nimi ponudniki in izmenje- še drugi sanitarni blok, obnoviti pa želijo še restavracijo.vr vanja gostov. »^e bi bilo inten-

Naj slogan »Turizem smo ljudje« zveni še tako klišejsko, drži kot pribito.

To ni le definicija iz šolskih klopi, ampak praksa, ki jo, po mojem mnenju, zelo dobro uporabljajo na podeželju, na turisti~ nih kmetijah. In turizem res najbolje predstavljajo ljudje. Statistika na Slovenski turisti~ ni organizaciji kaže, da se je lani v deželo pod Alpami pripeljalo dobre tri milijone obiskovalcev, od tega skoraj dva milijona tujcev, najve~ prav naših sosedov, kar pol milijona tudi v Postojno. No~ itev so lani zabeležili skoraj trikrat ve~ kot obiskovalcev, kar je nekaj manj kot leto poprej. Kako pa bo letos?

Pravzaprav ne vem to~ no zakaj, vendar sem od nekdaj bolj naklonjena naravi in podeželju kot mestu. Svoj prosti ~ as preživim med bori, na travniku, skoraj vsak dan sko~ im na Sedovnik nad hišo, še raje pa v avto naložim kolo in se odpeljem na izlet. Ponavadi v kraje, ki jih še ne poznam, na zanimiva mesta, o katerih mi pripovedujejo prijatelji, ne zanemarim pa niti pristnih kmetij in kme~ kih turizmov, kjer se ne vonja samo doma~ ih jedi, pa~ pa tudi sre~ a »taprave« krave, konje, ovce, koze … Še najraje obiš~ em tiste kmetije, ki organizirajo razli~ ne aktivnosti. Za spremembo se okrog Cerkniškega jezera zapeljem z lojtrnikom, od Cunarjevih se z Jurš~ podam na Krš~ i~ evec, vše~ mi je, da mi gospodinja Mojca pri Andrejevih zraven kosila zapoje eno po doma~ e in da si Bloke ogledam na konju. Tega, ~ e verjamete ali ne, velikokrat ne zamenjam za letalsko karto v mondena letoviš~ a.

Mimogrede, sodim med take, ki se od jutra do ve~ era raje nastavljamo soncu na senenih balah ali pod brajdo ob dobri doma~ i kapljici listamo knjigo Dober dan, Krpanova dežela ali 100 družinskih izletov po Sloveniji. Vsake toliko pa spakiram par najnujnejših kosov obla~ il, spalno vre~ o, šotor in se za nekaj dni odpravim v kamp, po možnosti s seboj vzamem še kolo, da se lahko odpeljem do težje dostopnih krajev. V moj na~ in življenja gotovo sodijo aktivne po~ itnice, tako ali druga~ e. Naš Zeleni kras bi gotovo bil odli~ na destinacija za meni podobne.

Pogrešam kraje, kjer bi tudi za invalide in ljudi s posebnimi potrebami bolje poskrbeli, da ne bi bili prikrajšani za vse te krajinske lepote. Kot vem, ne delamo veliko na tem, saj se, tako pišemo, bojimo druga~ nosti. Zakaj? Kdaj bomo zlezli iz svojih okvirov (beri omejenosti), stopili skupaj in se pridružili, denimo, Nemcem ali Špancem, kjer za invalide res dobro poskrbijo. Prav pivški Park vojaške zgodovine je s pomo~ jo Zavoda Premiki na tem podro~ ju naredil še en korak naprej. Kaj pa ostali?

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  10  27. maj 2011

V srediť~u  

str

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 27. maj 2011

Kakovostna ponudba za dober obisk

 Blanka Markovi~ Kocen

Poleg doma pridelane hrane na notranjskih turisti~ nih kmetijah ponujajo ťe razli~ ne dejavnosti, od konferen~ nega turizma do jeŞe s konji, voŞnje z lojtrniki in izobraŞevanja

Pri Andrejevih iz Narina ugotavljajo, da se sezone med seboj mo~ no razlikujejo, zato morajo biti prilagodljivi. V tem ~ asu gostijo predvsem skupine, ki se morajo za obisk naro~ iti, goste

pa skuĹĄajo zadrĹžati vsaj tri dni.

OpaŞajo trend, da se sodobni turisti na enem mestu zadrŞijo tri, najve~ ťtiri dni, nato odrinejo naprej.

Za goste organizirajo izlete po pivťkem z ogledi turisti~ nih zanimivosti in sosednjih kmetij, sodelujejo s Parkom vojaťke

Pri Levarjevih boste spali na seniku Z lojtrnikom vas bodo po okolici

Zanimivo je tudi pod zemljo Postojnsko jamo, najve~ jo turisti~ no zanimivost v regiji, je lani obiskalo skoraj pol milijona ljudi, ve~ ina tujcev. Njeni obiskovalci so predvsem prehodni gostje in enodnevni obiskovalci. PribliŞno polovica jih pride individualno, druga polovica pa z organiziranimi skupinami. Postojnska jama sodi med najve~ je slovenske znamenitosti in je najbolj obiskana turisti~ na to~ ka v regiji, a mnogi menijo, da se po lepoti, predvsem neokrnjenosti, ne more kosati s KriŞno jamo pri Bloťki Polici s podzemnimi jezeri, s sigastimi pregradami in najdiť~ em kosti jamskih medvedov. Lani si je jamo ogledalo 6.500 ljudi. Matej KrŞi~ iz Druťtva ljubiteljev KriŞne jame pravi, da je obiskovalcev vsako leto za dva do pet odstotkov ve~ . Ta biser notranjskega podzemlja si je pozimi mogo~ e ogledati le, ~ e se prej najavite. Aprila, maja in junija so ogledi ob sobotah in nedeljah ob 15. uri, julija in avgusta vodijo v jamo vsak dan ob 11.,13., 15. in 17. uri, septembra pa ob 11., 13. in 15. uri. pt

9RGLOR QDM ER HNRQRPLND 3UL SRVWDYLWYL VRQĀQH HOHNWUDUQH NRW JODYQR PHULOR MHPOMLPR HNRQRPLNR QDORçEH SUHGYVHP SD GDMPR QD VWUDQ YVD ĀXVWYD *ODYQL DUJXPHQW ]D SRVWDYLWHY VRQĀQH HOHNWUDUQH MH WUHQXWQR HNRQRPLND VLVWHPD UD]ODJD %RüWMDQ 8OH ]DNRQLWL ]DVWRSQLN SRGMHWMD (OJR 1RYD G R R L] 3RGVNUDMQLND 6 OHWQLP ]DJRWRYOMHQLP RGNXSRP SURL]YHGHQH HOHNWULĀQH HQHUJLMH QDPUHĀ LQYHVWLWRUMX ]DJRWDYOMD YDUQR LQ GRQRVQR QDORçER

%RU]D VWUHK ]D YHĀMR GRQRVQRVW 3RGMHWMH (OJR 1RYD G R R MH VNXSDM V SDUWQHUMHP UD]YLOR EODJRYQR ]QDPNR ª6RQĀQL 6LVWHPLŠ LQ V WHP tudi reťitev za investitorje, ki nimajo primernih lastnih streh. Oblikovali so borzo streh, kjer investitorju SRQXGLMR VWUHKR SULPHUQR QMHJRYHPX ]QHVNX QDORçEH ,QYHVWLWRU GHO SULKRGNRY RG SURGDMH HOHNWULĀQH HQHUJLMH QDPHQMD ]D QDMHP VWUHKH 1D QDüR ERU]R VWUHK VR XYUüĀHQL REMHNWL UD]OLĀQLK YHOLNRVWL L] YVH Slovenije.

0DQMüL VLVWHPL üH QLVR GRQRVQL .DNüQR VRQĀQR HOHNWUDUQR MH QDMEROMH ]JUDGLWL NDNüQH VRODUQH PRGXOH L]EUDWL ]D NDNüQR SRVWDYLWHY PRGXORY VH RGORĀLWL" 1D WD YSUDüDQMD VRJRYRUQLN RGJRYDUMD GD MH YVH RGYLVQR RG VUHGVWHY QDPHQMHQLK ]D WR QDORçER 1DĀHORPD YHOMD GD VR VLVWHPL SRG NLORYDWL QD]LYQH PRĀL ]D ]GDM HNRQRPVNR QH]DQLPLYL 3ULYODĀQHMüL ERGR SRVWDOL Y SULKRGQRVWL NR ER HNRQRPVNR XSUDYLĀHQD SURL]YRGQMD HQHUJLMH ]D ODVWQH SRWUHEH 7UHQXWQR MH QDMYHĀMH ]DQLPDQMH ]D VLVWHPH PRĀL RG NLORYDWRY GR HQHJD PHJDYDWD 3UL L]ELUL NRPSRQHQW MH WUHED ELWL SUHYLGHQ RSR]DUMD VRJRYRUQLN 'UXçED (OJR 1RYD G R R YJUDMXMH VNUEQR L]EUDQH NRPSRQHQWH YHOLNLK VYHWRYQR SUL]QDQLK SURL]YDMDOFHY WDNR GD ODKNR LQYHVWLWRU NXSL VLVWHP QD NOMXĀ ] YVR SRWUHEQR GRNXPHQWDFLMR LQ FHUWLÀNDWL 9 6ORYHQLML VR LQYHVWLWRUML ]HOR QDNORQMHQL NODVLĀQLP PRGXORP ĀHSUDY WL svoj optimum dosegajo zgolj ob dobrih pogojih (ustrezna orientacija, naklon ‌) Ob tem sogovornik SULSRURĀD NRUHNWHQ L]UDĀXQ SURL]YRGQMH HOHNWULĀQH HQHUJLMH JOHGH QD WLS SUHGYLGHQLK NRPSRQHQW SUHGHQ VH LQYHVWLWRU ORWL QDORçEH =DGQMH ĀDVH MH RSD]LWL UDVW SRYSUDüHYDQMD SR WDQNRVORMQLK PRGXOLK 7L VR EROM prilagodljivi in lahko v slabťih razmerah dosegajo dobre rezultate, zato pridejo v poťtev za postavitev VRQĀQH HOHNWUDUQH WXGL REMHNWL NL QLVR QDMEROMH RULHQWLUDQL

Cerkniťkega jezera popeljali tudi pri Levarjevih, kjer se s turizmom ukvarjajo Şe 11 let. Preno~ iť~  na~ eloma ne ponujajo, ~ e pa se kaka zabava zavle~ e pozno v no~ , gostje lahko prespijo kar na seniku, da je vtis kme~ ke doma~ nosti ťe bolj izrazit. Levarjevi se lahko pohvalijo z dobro kuhinjo, ki vklju~ uje samo pristno doma~ o hrano. V glavnem pripravljajo sezonske jedi, goste povabijo tudi na koline. Za kosilo boste na tej turisti~ ni kmetiji odťteli deset evrov in ve~ ,

za otroke pa od ĹĄest do sedem evrov.

Doma~ ija Kandare iz Starega trga pri LoŞu, kjer se s turizmom ukvarjajo od leta 2001, je ekoloťka kmetija. Poleg terenske jeŞe za odrasle in jahanja v maneŞi za otroke ter voŞnje z lojtrnikom za do 15 ljudi ponujajo tudi izobraŞevanje na kmetiji. Med njihovimi gosti je najve~ ťolskih skupin in vrtcev, saj otrokom predstavijo pravo kme~ ko Şivljenje, delo na kmetiji in pristen stik z Şivalmi. Od teh imajo ko-

nje, krave s teli~ ki, ovce, zajce, kokoťi, ma~ ke in pse. Otrokom pribliŞajo Şivali prek dotika in jih nau~ ijo pravilnega pristopa k njim.

Nad hlevom v novogradnji imajo skupna leŞiť~ a, kjer lahko nezahtevni gostje udobno prespijo. Ponujajo tudi najem prostora za predavanja, predstavitve in sestanke. Med gosti na doma~ iji Kandare je okoli 60 odstotkov tujcev, najve~ iz Belgije, Italije in z Nizozemske, in 40 odstotkov Slovencev.

S turizmom do polovice prihodka Turizem kot dopolnilna dejavnost, v kateri je zaposlena vsa druĹžina, kmetiji Ĺ inkovc prinaĹĄa 50 odstotkov vseh prihodkov.

Poleg gostinske ponudbe, ki jo odlikuje izklju~ no doma pridelana hrana, gostom radi pokaŞejo doma~ e Şivali, ki jih na kmetiji ne manjka.

Turisti~ na kmetija Šinkovc, ena izmed petih v logaťki ob~ ini, se s turizmom ukvarja Şe 18 let. Goste sprejemajo ob koncih tedna, vse ve~ je, kot pravi gospodinja Vilma Bren~ i~ , zanimanja za tako imenovani konferen~ ni turizem. Gosti se po prvem obisku pogosto vra~ ajo, pravi Bren~ i~ eva, ki vidi prednost turisti~ ne kmetije Šinkovc v izklju~ no doma pridelani hrani, mirnem okolju in bliŞnjih turisti~ nih to~ kah, kot so Bistra, idrijski rudnik, tako imenovana dinozavrova stopinja v bliŞini in cerkev svete Katarine.

Kmetija obratuje vse leto, najpogostejťi obiskovalci so druŞine z otroki, ki lahko na kmetiji doŞivijo pravo kme~ ko okolje. Pri Šinkov~ evih namre~ redijo od 35 do 40 glav govedi, veliko kokoťi, zajce, koze, ovce, praťi~ e ‌ In vse Şivali bolj ali manj prosto Şivijo po kmetiji, seveda, v primernih ogradah. bmk

FOTO: VALTER LEBAN

Andrejevi stavijo na nenehno prilagajanje

zgodovine, po Şelji pa pripravljajo tudi zabave za goste. V ponudbi turisti~ ne kmetije Pri Andrejevih je tudi jahanje in ogled paťnikov, otrokom pa so na voljo igrala. ^e se gostje odlo~ ijo za tridnevno bivanje, pla~ ajo za polpenzion 35 evrov na dan, samo no~ itev z zajtrkom pa stane 25 evrov.

Pri Šinkov~ evih je v turizmu zaposlena vsa druŞina: starejťa h~ i Marjetka, Vilma, mlajťa Špela in JoŞe.

Manjka le sin Janez, ki ga ob naĹĄem nedeljskem obisku ni bilo na kmetiji.

FOTO: VALTER L EBAN

Ve~ ina turisti~ nih kmetij na Notranjskem je za goste odprtih vse leto, povsod pa je treba obisk napovedati. Kmetije med seboj plodno sodelujejo, tudi kar zadeva izmenjavo gostov v smislu turisti~ nih obiskov. Ve~ inoma so na takih kmetijah zaposleni vsi druŞinski ~ lani.

Prelepi pavi s svojim oglaĹĄanjem vabijo k ogledu.

3RYUQLWHY QDORçEH SUHM NRW Y OHWLK

1DORĂĽED Y NDNRYRVWQR VRQĂžQR HOHNWUDUQR MH VRUD]PHUQR YDUQD LQ GRQRVQD 6SHFLDOLVWL QD SRGURÄ€MX IRWRYROWDLNH Podskrajnik 83 6RQÄ€QH HOHNWUDUQH SR FHORWQL 6ORYHQLML 1380 Cerknica 7UDGLFLMD VYHWRYQR SUL]QDQLK NRPSRQHQW Tel: 01 7091 046 ,]YHGED QD NOMXÄ€ 3OXV Fax: 01 7097 143 Gsm: 051 398 969 (BoĹĄtjan Ule) - Borza streh www.elgo-nova.si

FOTO: VA LT ER L EB A N

,QYHVWLWRU Y HOHNWUDUQR EODJRYQH ]QDPNH 6RQĀQL 6LVWHPL GREL L]UDĀXQ JRVSRGDUQRVWL HOHNWUDUQH ]D SULKRGQMLK GR OHW 2E XSRüWHYDQMX SDUDPHWURY NRW VR YHOLNRVW VLVWHPD OHWQL L]SOHQ Y]GUçHYDQMH SDGHF PRĀL PRGXORY ]DYDURYDQMH LQà DFLMD  MH PRJRĀH SULĀDNRYDWL YUDĀLOR QDORçEH Y RVPLK GR GHVHWLK OHWLK

Elgo – Nova d.o.o.

Neposredno za staro hiťo, ki je namenjena gostinski dejavnosti, odrasli lahko posedijo na lesenih klopeh, otroci pa imajo na voljo igrala. Dokler jih ne premamijo pavi, ovce, ra~ ke ‌

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

»Obremenitve pla~ so previsoke«

 Veronika Rupnik

Zaradi nujnosti prestrukturiranja bo nadomeš~ anje nizko in nekvalificiranih kadrov z izobraženimi neizogibno

»Recept je v prestrukturiranju.

Prepri~ an sem, da klasi~ na industrijska proizvodnja v Sloveniji nima nobene perspektive v

»Notranjsko-kraška regija je bila po uspešnosti poslovanja podjetij v letih 2010 in 2009 na šestem mestu med 12 regijami v državi, prej pa je bila predzadnja,« je pozitiven trend izpostavil Igor Blažina, direktor obmo~ ne gospodarske zbornice Postojna.

Ocenil je, da je regija krizo prestala bolje kot marsikatera druga, tudi velikih ste~ ajev ni bilo, kljub temu pa so lansko leto podjetja zaklju~ ila s slabšimi poslovnimi rezultati kot leto 2009. Kot je poudarila Marta Turk, predsednica obmo~ ne gospodarske zbornice Slovenije za podjetništvo in inovativnost, je povpre~ na dodana vrednost podjetij v regiji prenizka, podjetja se premalo povezujejo, zaposlitev za mlade in izobražene ni. Na Notranjsko-kraškem gospodarskem forumu so o dosedanjem razvoju in prihodnji viziji spregovorili tudi direktorji cerkniških Alpoda Matjaž Štefan in Euroboxa Damjan Krajc ter Postojnske jame Marjan Batagelj. Za ta tri podjetja so v Financah ocenili, da predstavljajo primere dobre prakse. Ve~ o tem v naslednji številki.

Janez Poje: »Smo v primežu cen s strani dobaviteljev materialov in energentov.« spremenila v smeri bolj strokovno izobraženega kadra, ki bo nadomestil zdajšnje veliko število nekvalificirane delovne sile,« neizogiben ukrep nakazuje Potužák. »Vse bolj se bomo morali osredoto~ ati na graditev blagovnih znamk, prodajo in razvoj, proizvodnja pa se bo selila tja, kjer je to stroškovno najoptimalneje.

V okviru skupine Kolektor smo dolo~ ene programe že preselili v Bosno in ta proces, naj ho~ emo ali ne, bomo v prihodnje morali nadaljevati,« je realen Potužák.

Milan Potužák: »Nekvalificirano delovno silo bomo morali nadomestiti z izobraženimi

Nekonkuren~ na država Da je delovna sila pri nas absolutno predraga, se je strinjal tudi Jošt Rupnik, direktor Ydrie Motors, ki je v nemški lasti. Prav zato je zadovoljen, da so uspeli postati kompeten~ ni center za skupino. »Na ta na~ in se na lokaciji v Sloveniji skoncentrira veliko znanja. ^e je znanje, pa je težje seliti proizvodnjo drugam,« je prepri~ an. V Ydrii Motors, ki je kriza sicer ni mo~ no udarila,

FOTO: VALTER LEB AN

Tudi Milan Potužák, direktor Kolektor Liva, opozarja, da s sedanjimi 30 tiso~ evri dodane vrednosti na zaposlenega na dolgi rok ne bodo mogli preživeti. »Struktura zaposlenih se bo

FOTO: VALTER LEB AN

Selitev proizvodnje, doma razvoj

FOTO: VALTER LEB AN

bližnji prihodnosti. Treba bo delati visokotehnološke produkte, imeti interdisciplinaren pristop in sodelovati med panogami,« kakšni so bodo~ i izzivi, odgovarja Mitja Strohsack, prokurist Bresta pohištvo.

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna, 24. maj – Vodilni v štirih najve~ jih regijskih podjetjih, Kovinoplastiki Lož, Kolektorju Liv, Brestu pohištvo in Ydrii Motors, ki že izhajajo iz krize, svojim podjetjem napovedujejo svetlo prihodnost, a le pod pogojem, da bodo ob ustreznem prestrukturiranju ustvarjala višjo dodano vrednost. O tem, ali je krize že konec, kje so najve~ je težave in kakšen bo njihov bodo~ i razvoj, so spregovorili na Notranjskokraškem gospodarskem forumu, ki ga je priredil poslovni ~ asnik Finance.

Mitja Strohsack: »Klasi~ na industrijska proizvodnja v Sloveniji nima nobene perspektive.« so pove~ evali tako prodajo kot dobi~ ek. Nasprotno pa v Kolektor Livu raste le prodaja, ne pa tudi dobi~ ek. Potužák pravi, da najve~ težav povzro~ a rast cen vhodnih materialov, na trgu pa je višje cene zelo težko dosegati. Tudi Poje opozarja, da so v primežu cen s strani dobaviteljev materialov in energentov. Kovinoplastika Lož po letu 2009, ko so doživeli »prosti pad« in prvi~ v zgodovini poslovali z izgubo, izhaja iz krize. Lani jim je prodaja zrasla za 14 odstotkov, letos

Jošt Rupnik: »Delovna sila je pri nas absolutno predraga.«

naj bi za 18, napoveduje Poje in dodaja, da jim je pri tem pomagal intenziven izvoz, novi trgi, nove niše.

Da težava ni toliko v podjetjih, ki so v dobri tehni~ ni in kadrovski kondiciji, pa~ pa v obremenitvah stroškov dela ter cenah energentov (denimo elektri~ ne energije), je pokazala tudi primerjalna analiza, ki so jo s tujimi partnerji izdelali v Brestu. Krize zato po Strohsackovi oceni še zdale~ ni konec. »To pa zato, ker kot država nismo konkuren~ ni.«

»Pri nas se turisti~ ni delavci bojijo druga~ nosti«  Veronika Rupnik

Prva turisti~ na agencija za dostopni turizem v Sloveniji bo sodelovala tudi s pivškim Parkom vojaške zgodovine – Dolores Kores: »Slovenija dostopnega turizma še ni prepoznala kot tržno nišo« dostopne turisti~ ne destinacije, pri ~ emer je pomembno ne le, da imajo osebe s posebnimi potrebami kje prespati, pa~ pa tudi kaj za si ogledati, kaj za po~ eti, skratka obi~ ajno preživljati po~ itnice.

Kaj odlikuje destinacijo, ki je prijazna osebam s posebnimi potrebami, kaj so pogoji, ki jih mora izpolnjevati?

Od kdaj deluje agencija?

Certifikat Invalidom prijazno se Slovensko združenje za duševnanaša na objekte. Na~ rtujemo no zdravje Šent je Zavod Prepa tudi certifikat za dostopno miki ustanovilo lani oktobra, s destinacijo. Poleg fizi~ ne dosto1. aprilom smo pridobili licenco pnosti so pomembni vidiki tudi za poslovanje. Prve goste, pred- dostopnost informacij, dostovsem individualne, smo že imeli, pnost storitve, predvsem v smitudi iz tujine. Sicer pa smo delali slu cenovne dostopnosti, da zlasti na promociji med društvi. gostu, ki pride v hotel, ni treba najeti najdražje sobe, ker ostaPismo o sodelovanju ste podle niso primerne. Pomembna je pisali s Parkom vojaške zgodo- tudi gostoljubnost osebja v tuvine. Kdo so še vaši partnerji v rizmu, saj je mogo~ e marsikateturisti~ nem gospodarstvu? ro fizi~ no oviro rešiti s prijazno Sodelujemo predvsem s tistimi, besedo, uslužnostjo, pomo~ jo. ki so že pridobili certifikat Invali- Toda turisti~ ni delavci pri nas dom prijazno, kar je ena izmed se še vedno bojijo druga~ nosti, spodbud za izboljšanje dostozato naš zavod zanje izvaja tudi pnosti turisti~ ne ponudbe, ki jih izobraževanja. izvaja naš zavod oziroma Šent.

Med partnerji so Zdraviliš~ e In kakšen je odziv?

Laško, Terme Dobrna, PostojnSlab. Predvsem zato, ker gre za ska jama, Hiša posebne sorte nekaj novega. Slovenija dostoiz Kodretov, gostinski ponudnik pnega turizma še ni prepoznala na avtocestah Marche, Terme kot tržno nišo. Turisti~ ni delavMaribor, Hit, Terme Krka, Terci pogosto odgovorijo, zakaj bi me Olimia … Naš cilj je zgraditi delali prilagoditve, ~ e pa nima-

jo takšnih gostov. Ja, seveda jih nimajo, ~ e niso prilagojeni. Naš namen je, da turisti~ ne ponudnike prepri~ amo in jim dokažemo, da takšne investicije niso slabe in da jim pomagamo pri razvijanju destinacij.

Glede na to, da gredo trendi v Evropi v to smer in da tudi vse tržne raziskave kažejo na ogromen potencial teh gostov, mislim, da bomo po~ asi tudi v Sloveniji morali prebiti meje.

Kako prijazna je sicer Slovenija kot turisti~ na destinacija do invalidov?

Na tem podro~ ju je v Sloveniji zelo malo narejenega. V drugih zahodnih državah se turisti~ ni delavci ne bojijo druga~ nosti, tako kot se je pri nas. Pri nas ni v noben hotel mogo~ e pripeljati skupine turistov na invalidskih vozi~ kih, saj so prilagojene le posamezne sobe. Veliko društev ima zato svoje lastne kapacitete, toda turizem pomeni, da greš tja, kamor si želiš iz osebnih interesov.

Katere države so lahko dober zgled? Španija, Bavarska v Nem~ iji, Švedska, med mesti pa London, tudi zaradi bližajo~ ih se olimpijskih iger, ki jim sledijo paraolimpijske igre. Zelo veliko so že naredili na dostopnosti, ne samo

FOTO : VERON IK A R U PN IK

Klan~ ina pred vhodom v hotel, klopca ob peš poti, uporabnik invalidskega vozi~ ka, ki uživa v pitju kave ob Ljubljanici, so podobe, ki izražajo dostopni turizem. O tej obliki pri nas še slabo razvitega turizma smo se pogovarjali z Dolores Kores, direktorico Zavoda Premiki, v okviru katerega deluje prva turisti~ na agencija v Sloveniji, specializirana za dostopni turizem oziroma turizem za osebe s posebnimi potrebami.

Dolores Kores je pismo o sodelovanju za promocijo in razvoj dostopne turisti~ ne ponudbe na obmo~ ju Parka vojaške zgodovine podpisala s pivškim županom Robertom Smrdeljem in vodjo parka Jankom Boštjan~ i~ em. športnih objektov, ampak celotnega spektra turizma.

Za projekt razvoja dostopnega turizma v Sloveniji Premiki ste prejeli tudi prestižno nagrado Združenih narodov za inovativnost v turizmu Ulysses. V ~ em je inovativnost projekta?

Podobne turisti~ ne agencije delujejo tudi drugod po Evropi, a nikjer ne delajo uporabniki z uporabniki. V tem je naš projekt bistveno druga~ en. Ustanovili smo socialno podjetje, v katerem so zaposlene težje zaposljive osebe. Te se sicer pogosto zaposlujejo v neperspektivnih pa-

nogah, kjer opravljajo lažja dela, turizem pa je zahtevna panoga.

Po drugi strani pa s tem ko turisti – naša agencija namre~ deluje na trgu, tako da prodajamo tudi obi~ ajne turisti~ ne aranžmaje – kupijo neko storitev od osebe s posebnimi potrebami, pomagamo razbijati predsodke.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Prve multifunkcionalne enote pohištva že jeseni  Petra Tr~ ek

V Brestu od prodaje enot multifunkcionalnega pohištva v treh letih pri~ akujejo tri milijone evrov prihodkov partnerji so kot prvi v Sloveniji izra~ unali oglji~ ni odtis vsakega izdelka. Poleg tega se voda v Kolpini kopalnici uporabi dvakrat, ko jo pre~ isti ~ istilna naprava, je na voljo za izpiranje straniš~ a.

Cerknica, 11. maj – Cerkniška družba Brest Pohištvo je s partnerskimi družbami Kolpa, Svea in Silvaprodukt razvila enote multifunkcionalnega pohištva. Tako je, na primer, Brestova dnevna soba hkrati tudi spalnica, garderoba in pisarna, spremeni pa se lahko tudi v jedilnico, Sveina Kuhinja pa kljub svoji majhnosti zaradi domiselnih rešitev ponuja veliko delovnega prostora. Direktor Bresta Jurij ^rni~ je povedal, da so rezultati njihovega projekta dolgoro~ no pomembni za razvoj pohištvene in lesarske panoge. »Linija izdelkov je bistveno bolj atraktivna in konkuren~ na od klasi~ nega pohištva in nas pozicionira v tržno nišo, kjer lažje dosegamo višjo dodano vrednost.«

Uporabno in ekološko Na trgu je že nekaj kosov multifunkcionalnega pohištva, ^rni~ pa je ponosen, da so s partner-

Nove možnosti za pohištveno industrijo »To je najve~ ji projekt lesne industrije na podro~ ju razvoja in sodelovanja na razvojnem podro~ ju v samostojni Sloveniji, za pohištveno industrijo pa predstavlja velik korak v razvoju in odpira nove možnosti za trženje,« poudarja ^rni~ . Partnerji so ustvarili 17 novih delovnih mest, predvsem za visoko izobražene strokovnjake. ji naredili korak naprej in razvili multifunkcionalne enote bivalnih prostorov, ki jih lahko stanovalci prilagajajo trenutnim potrebam. »Kon~ ni izdelek je multifunkcionalen prostor, ki rešuje problematiko nefleksibilnosti in

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Podjetja so izdelke razvila v okviru razvojno-investicijskega projekta Multifunkcionalno pohištvo – inovativne produktne enote bivalnih prostorov prihodnosti, ki sta ga sofinancirala javna agencija za tehnološki razvoj in Evropski sklad za regionalni razvoj. Partnerji so sodelovali tudi z raziskovalno-razvojnimi institucijami, oddelkom lesarstva Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Inštitutom za lesarstvo in trajnostni razvoj ter Kemijskim inštitutom.

Izboljšali lastnosti lesa

V Brestu (na sliki prokurist Mitja Strohsack) pravijo da pohištvo omogo~ a hitro in enostavno spremembo bivalnega prostora in je prava rešitev za premajhna stanovanja. stati~ nosti notranje opreme.« Tak prostor naj bi omogo~ il kakovostno bivanje in boljše izkoriš~ en prostor, dal ve~ uporabnih površin v stanovanju, pohištvo pa se bo prilagajalo razli~ nim potrebam: spanju, gibanju, delu, zabavi … »To pomeni rešitev prostorske stiske v premajhnem

stanovanju oziroma prihranek pri nakupu novega pohištva,« še pravi ^rni~ . Zdajšnje prototipe bodo partnerji še izboljšali in jih predstavili jeseni na pohištvenem sejmu v Ljubljani in na mednarodnem pohištvenem sejmu v Nem~ iji. ^rni~ pravi, da nameravajo v Brestu linijo multi-

funkcionalnih bivalnih prostorov razvijati tudi v prihodnje.

Pohištvo bo narejeno po ekoloških standardih; sestavljajo ga energetsko u~ inkoviti izdelki, saj pri izdelavi uporabljajo ~ loveku in okolju prijazne tehnologije in materiale. Narejeno je tako, da se lažje razgradi in reciklira, in

Valkarton s son~ no elektrarno

Uporabili so tudi nekaj novih tehnologij in materialov, ki so jih uporabili pri oblikovanju pohištva. Lesu so izboljšali lastnosti s toplotno modifikacijo pri visoki temperaturi in odsotnosti kisika. Kot je pojasnil Marko Petri~ z oddelka za lesarstvo na Biotehni~ ni fakulteti Univerze v Ljubljani, so s tem spremenili nekatere lastnosti lesa. Les v vlažnih pogojih manj nabreka oziroma se kr~ i, je bolj vodoodbojen in trd, odpornejši je proti biološkim škodljivcem, gljivam in insektom. »Nekatere od teh lastnosti so še posebej zaželene v kuhinjah in kopalnicah,« meni Petri~ . Na oddelku za lesarstvo so poleg tega pripravili dve vrsti premazov za les. V lak za les so dodali nanodelce in mu izboljšali odpornost proti razenju in udarcem, ustvarili pa so tudi luministcenten premaz, ki se v temi sveti.

 Blanka Markovi~ Kocen

V logaškem Valkartonu kljub krizi pove~ ali prihodek – Letos na strehi podjetja ena najve~ jih son~ nih elektrarn v Sloveniji tok industrijske vode, saj vso vodo po pranju tiskarskih barv pre~ istimo v lastni ~ istilni napravi in o~ iš~ eno ponovno uporabimo v procesu. Z nadzirano porabo zemeljskega plina in montažo var~ nih žarnic ter ~ asovnih senzorjev pa smo preda so se za naložbo v son~ ne cej zmanjšali porabo tako plina celice odlo~ ili predvsem zaradi kot elektrike,« pravi prvi mož usmeritve v izkoriš~ anje naravValkartona. nih virov energije, medtem ko V Sloveniji na leto porabimo v podjetju tudi sicer nenehno 80 tiso~ ton valovitega kartona skrbijo za porabo vseh energen- in 70 tiso~ ton embalaže. Trantov, od vode, plina do elektri~ ne sportna je namenjena varovanju energije. »Na podro~ ju porabe izdelkov, komercialna embalaža vode smo uspeli zapreti krogo- pa ima poleg varovalne še pro-

Logatec – Logaško podjetje Valkarton, proizvajalec valovitega kartona, ki je v ve~ inski lasti hrvaškega Beliš}a, je lani ustvarilo skoraj 37 milijonov ~ istih prihodkov od prodaje proizvodov, blaga in storitev, kar je za dobrih devet odstotkov ve~ kot leto prej. Maja so za~ eli na strehi podjetja graditi dve son~ ni elektrarni z mo~ jo 750 MW vsaka, kar bo eden najve~ jih tovrstnih objektov v Sloveniji.

2011_05_13_Skoda_Octavia.pdf

1

21.4.11

11:32

FOTO: VALT ER LEBAN

Kot je povedal Rade Mijatovi}, predsednik uprave Valkartona, bodo s to naložbo salonitno kritino na strehah podjetja zamenjali z okolju prijaznejšo. »Tovarna stoji to~ no v smeri sever – jug, kar omogo~ a zelo velik izkoristek son~ ne energije,« dodaja Mijatovi} in poudarja,

Rade Mijatovi}, predsednik uprave Valkartona: »Komercialna embalaža dodatno oplemeniti vrednost izdelkov naših kupcev.« C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

dajno funkcijo. In vsem znano dejstvo je, da embalaža prodaja izdelek na trgovski polici. »Komercialna embalaža dodatno oplemeniti vrednost izdelkov naših kupcev,« je prepri~ an Mijatovi}.

U~ inki gospodarske krize Gospodarska kriza je po sogovornikovih besedah prizadela tudi Valkarton, saj so se zaradi finan~ nih težav kupcev in manjšega obsega proizvodnje v preostalih predelovalnih dejavnostih zmanjšala naro~ ila. »Morali smo se stroškovno prilagoditi in tudi zmanjšati število zaposle-

nih,« pojasnjuje prvi finan~ nik v podjetju, Franci Mivšek, in dodaja, da so morali obseg proizvodnje leta 2008 v primerjavi z 2007. zmanjšati celo za ~ etrtino.

Kljub temu je Valkarton lani ustvaril za dobrih devet odstotkov ve~ ~ istih prihodkov od prodaje in opravil ve~ je investicije v svojem obratu v Rakeku.

Tuji trgi Valkartonov prodajno dosegljiv trg vklju~ uje obmo~ ja, ki so od slovenske meje oddaljena do 350 kilometrov. Kot sporo~ ajo iz vodstva podjetja, na izvozne trge prodajo približno 20 odstotkov svojih proizvodov. Tran-

sportno embalažo prodajajo na italijanski, madžarski, avstrijski in hrvaški trg ter v države Beneluxa, komercialno embalažo pa poleg omenjenih tudi na ameriški in švicarski trg. »Poslovanje našega podjetja se je po izbruhu krize hitro stabiliziralo,« ugotavlja predsednik Valkartonove uprave, ki v letošnjem letu poleg gradnje son~ ne elektrarne napoveduje tudi ve~ jo naložbo v proizvodnjo v Logatcu, in sicer v linijo za proizvodnjo transportne embalaže. »Z linijo bomo pove~ ali produktivnost in kakovost proizvodov, izboljšali pa bomo tudi pogoje dela,« pravi Mijatovi}.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Muzej na svojem

 Veronika Rupnik

Notranjski muzej s prvo razstavo odprl prostore javnosti, prava selitev pa se šele za~ enja pri~ akovati« in da od zdaj leži odgovornost za popularizacijo in nadaljnjo rast muzeja na muzealcih, ki pa se jim ^erna~ za njihovo strokovno delo ni zahvalil poimensko, tako kot ostalim, predvsem ob~ inskim veljakom.

Prav tako na odprtju ni spregovoril noben predstavnik muzeja, ki, mimogrede, sploh nima strokovnega vodje.

Postojna, 20. maj – Notranjski muzej je kon~ no na svojem. Z otvoritveno razstavo Spomin je doma v muzeju, ki so jo skrbno pripravili muzealci, so se odprla vrata stavbe nekdanje garnizije, kjer je pridobil svoje prostore. Muzelaci in muzealije se bodo tja zdaj preselili postopno. Dragocene zbirke, ki so dolga leta ~ akale v depojih, pa bodo na ogled javnosti šele, ko bodo zagotovljeni (finan~ ni) pogoji za njihovo postavitev. Toda zadovoljstvo je le delno tudi zato, ker muzej ni ve~ samostojna ustanova, pa~ pa le organizacijska enota ob~ inskega zavoda Znanje. di pojava sive hišne gobe – od leta 1988 dalje pa ne ve~ . Zdaj bo zaživel v prenovljeni stavbi nekdanje garnizije, ki jo je na ob~ ino prenesla vlada leta 2005, kasneje pa je ob~ ina za njeno obnovo prispevala dober milijon, prav toliko je dobila evropskih sredstev, 280 tiso~ pa je dodala država.

^astna ob~ ana brata Maks in Leo Vilhar Ob~ ina Postojna je ob letošnjem praznovanju 102. obletnice pridobitve mestnih pravic podelila ob~ inska bpriznanja in nazive. ^astna ob~ ana sta za ustvarjalno delo na podro~ ju muzealstva posthumno postala brata Maks in Leo Vilhar. Naziv ~ astni meš~ an je za delo na podro~ ju gospodarstva prejel Milan Lutman, nekdanji uspešni direktor Javorja, zlati priznanji sta prejela Mizarstvo Šemrl iz Planine za dosežke na podro~ ju gospodarstva ter podporo društvom in organizacijam v krajevni skupnosti Planina ter Stanislav Zirenstein za dosežke na podro~ ju športa, med drugim osvojeno bronasto medaljo na olimpijskih igrah za osebe s posebnimi potrebami v Šangahju. Srebrno priznanje je posthumno prejel Renato Vidrih za znanstvene dosežke na podro~ ju seizmologije in prirodoslovja, priznanje Miroslava Vilharja pa za izjemne dosežke na podro~ ju kulture Marinka Kukec Juri~ , ki na Glasbeni šoli Postojna med drugim vodi Godalni orkester.

Vrniti izgubljeno digniteto FOTO: VERONI KA R U P NI K

Notranjski muzej, eden najstarejših muzejev v širši primorski regiji, ki ga je pred 64 leti ustanovil slikar Leo Vilhar, je od svoje ustanovite dalje deloval v prostorski stiski in brez svojih prostorov. Do leta 1988 je sicer imel razstavne prostore – nazadnje v stavbi SAZU, od koder pa so morali zbirke izseliti zara-

V novih prostorih Notranjskega muzeja bodo svoje poslanstvo opravljali (z leve): restavrator-konservator Peter Križman, kustosinja Alenka ^uk, Danica Pangos, ki bo (poleg Tine Sluga) vodila po razstavah, kustosinja Magda Perši~ , kustos Slavko Polak in kustosinja Alma Bavdek. Na fotografiji manjkajo še štirje zaposleni v muzeju: muzejska dokumentalistka Nadja Adam, kustos Dejan Von~ ina, tajnica Tatjana Jurca in hišnik Zvonko Petrov~ i~ .

Odprtje z grenkim priokusom

Temu se v svojih govorih ob odprtju nista izognila niti župan Jernej Verbi~ niti podžupan Zvonko ^erna~ . »Odlo~ itve, ki smo jih sprejeli, niso bile vedno lahke in priljubljene, a bile so potrebne in, verjemite mi, za njimi trdno stojimo,« je poudaril Verbi~ . »Ve~ ina medijev – z redkimi izjemami – je prenašala glas tistih politi~ nih

Vendar pa je senco na za muzej zgodovinski dan vrglo zadnje dogajanje, ko je ob~ ina Postojna kljub nasprotovanju stroke muzej pripojila zavodu Znanje ter mu s tem odvzela samostojnost in avtonomijo.

Proteus že sprejema goste

Restavracijo so sve~ ano odprli direktor Postojnske jame Marjan Batagelj, arhitekt Marko Lavren~ i~ , ki je vodil prenovo, eden najstarejših postojnskih gostincev Ivan Ribnikar in vodja gostinstva pri Postojnski jami Bojana Arko. Med prvimi pa je vanjo vstopil slikar Mario Leo

Vilhar, ki je Postojnski jami posvetil veliko svojih del in z njimi ponesel slavo kraške lepotice po vsem svetu, zato stene nove restavracije krasi zbirka njegovih del.

Na asociacije ob misli na Postojnsko jamo, podzemlje, vodo, kapnike pa se je pri snovanju oprl tudi arhitekt in pri oblikovanju notranjosti restavracije skušal transformirati te asociacije. Vodo, denimo, kot pojasnjuje Lavren~ i~ , »ponazarjajo svetlobni elementi – med seboj prepletajo~ i se obro~ i razli~ nih velikosti, ki predstavljajo koncentri~ ne kroge kot posledica dotika vodne gladine. Vsako omizje je svoj krog,

ki svojo pojavnost koncentri~ no širi v prostor.« Stavba, v kateri domuje restavracija, je ena starejših stavb v Postojni, ponaša pa se tudi s svojevrstno znamenitostjo – kamnitim portalom, ki je bil del nekdanje cerkve na Sovi~ u. Gostinstvo ima v hiši, ki je doma~ inom poznana tudi po imenu družine nekdanjih lastnikov Garzarolli, ve~ kot stoletje dolgo tradicijo. Tu so se sre~ evale številne generacije doma~ inov, v ~ asu, ko še ni bila zgrajena avtocesta in je glavna prometnica potekala skozi mesto, pa je bila kavarna in restavracija tudi priljubljeno po~ ivališ~ e mnogih na poti proti morju ali Ljubljani. vr

F OTO : VA LT ER L EB A N

Postojna, 20. maj – Postojna je bogatejša za novo restavracijo v središ~ u mesta, naslednico nekdanjega Jadrana, ki nosi novo ime Proteus. Kot je dejal lastnik Marjan Batagelj, želi ime poudariti identiteto mesta, ki ~ loveško ribico nosi tudi v svojem grbu, lepo pa se povezuje tudi s kipom ~ loveške ribice na pro~ elju stavbe Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in fontano – silhuteto ~ loveške ribice na trgu.

hujska~ ev, ki so se skrili za kuliso civilne iniciative, z glasnim ponavljanjem laži, ustvarjanjem vtisa o tem, da se muzej ukinja, da se izgublja …« pa je tako z novinarji kot z nasprotniki pripojitve muzeja zavodu Znanje obra~ unal ^erna~ in poudaril, da je »ob~ ina svojo dolžnost izpolnila v ve~ jem obsegu, kot je bilo mo~ od nje

Civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej, ki prek spletne strani zbira tudi podpise pod peticijo, je ponovno opozorila, da je šlo ob »degradaciji« muzeja v organizacijsko enoto lokalnega zavoda »za škodljiv prevzem oblasti nad muzejem«, za »poniževalno in protirazvojno ravnanje«, za kar ob~ ina po njihovem ni predstavila niti enega prepri~ ljivega argumenta. Razlog, da muzej še ni bil preseljen v celoti, pa je po njihovem ta, »da je muzej podrejen nestrokovnemu vodstvu Brigite Kidri~ in da ob~ ina ni zagotovila denarja niti za selitev niti za pove~ ane stroške delovanja v novih, petkrat ve~ jih prostorih.« Prav tako v CI zavra~ ajo o~ itke, da so nekakšna krinka. »CI je spontano, odkrito in za vse odprto združenje ob~ anov, ki nas povezuje skupni interes: s samostojnostjo vrniti ime, prepoznavnost, blagovno znamko in digniteto Notranjskemu muzeju.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Grintovec ~ aka na dovoljenje Investitor, družba Trigranit, d.o.o., je prepri~ an, da postopek izdaje gradbenega dovoljenja s strani Upravne enote Logatec ni voden korektno

 Blanka Markovi~ Kocen

»Da gre za na~ rtno oviranje gradnje na vseh ravneh, je razvidno iz nedavne obrazložitve prostorskih pogojev. Sprejete so to~ no tiste obrazložitve in na na~ in, ki naj bi onemogo~ il izdajo gradbenega dovoljenja!« je v odgovoru na novinarska vprašanja med drugim zapisal direktor Trigranita Sandi Kogovšek, ki opozarja, da v vsem ~ asu ni bilo nobene javne obravnave, kjer bi projekt predstavili vsem zainteresiranim in tako zbrali morebitne pritožbe. Investitor po Kogovškovih besedah tudi ni bil povabljen na noben sestanek ali bil pozvan k posredovanju podatkov. Na upravni enoti pa medtem poudarjajo, da »… je na obmo~ ju, kjer je dana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, na podlagi veljavnega prostorskega akta, dovoljena gostejša stanovanjska zazidava, ne pa gostejša višja

stanovanjska zazidava – stanovanjski bloki s stolpi~ i oziroma blokovsko naselje.« Kogovšek ob tem sporo~ a, da so upravni enoti in ministrstvu za okolje in prostor poslali fotografije, ki dokazujejo, da so objekti v soseš~ ini celo višji od predvidenih.

Po informacijah, ki jih imajo krajani, gre za gradnjo treh stolpi~ ev in dveh drugih ve~ stanovanjskih hiš, na upravni enoti pravijo, da gre za 14 ve~ stanovanjskih hiš, po besedah investitorja pa naj bi zgradili ve~ manjših objektov s po šestimi stanovanji. Objekti bodo podobni tistim, ki so že zgrajeni za Mavrico v Logatcu, zagotavlja Kogovšek, dostop do objekta pa bo po ob~ inski cesti, torej po javnem dobrem, za katerega so dobili soglasje.

Krajani so pred ~ asom k ogledu za gradnjo predvidene-

FOTO: VALTER LEB AN

Okoliški krajani na~ eloma ne nasprotujejo gradnji na Grintovcu, imajo pa pomisleke, da bi pomenila preveliko funkcionalno in estetsko obremenitev obmo~ ja ter drasti~ no poslabšanje prometne varnosti v celotni Blekovi vasi. Investitorju o~ itajo številne neustrezne projektne rešitve, medtem ko slednji poudarja, da so se ravnali natan~ no po že sprejetem prostorskoureditvenem planu, nasprotniki gradnje pa na~ rtno zavirajo izdajo gradbenega dovoljenja in šikanirajo podjetje Trigranit d.o.o.

Hriba za gradnjo po zagotovilih direktorja Trigranita d.o.o., Sandija Kogovška, ne bo potrebno minirati. ga obmo~ ja povabili tudi logaškega župana Berta Menarda in mu posredovali zahteve po izdelavi prometne študije za Blekovo vas, geološke študi-

je terena, hidrološke študije in tudi zahtevo po umiku soglasja ob~ ine za dostopno cesto, vendar odziva niso bili deležni.

Kljub temu ocenjujejo, da je žu-

pan s svojo ekipo in ob~ inskim svetom ravnal preudarno.

Potem ko je upravna enota izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila, se je investitor prito-

V Zagorju kanalizacija

žil na ministrstvo za okolje in prostor, ki je, tako Kogovšek, odlo~ ilo, da so zaklju~ ki upravne enote Logatec napa~ ni, dala prav pritožbam investitorja in vrnila postopek upravni enoti v ponovno obravnavo.

Razpletu zgodbe še ni videti konca. Medtem ko nekateri prizadeti krajani vztrajajo v prepri~ anju, da gradnja ni primerna, postopek za izdajo gradbenega dovoljenja je v teku in na upravni enoti ne morejo predvideti, kako se bo kon~ al, investitor napoveduje, da bodo, ~ e ne bodo dobil gradbenega dovoljenja, sprožili ustrezne postopke proti vsem vpletenim in ugotovili, kdo je kriv: država kot upravna enota, posamezniki na UE, ob~ ina, soglasodajalci, posamezniki, ki se pritožujejo, ali projektant. Starše otrok v Blekovi vasi pa direktor Trigranita opozarja, da bodo za brezskrbno igro otrok pred hišami, kjer doslej skoraj ni bilo prometa, morali poskrbeti sami, ne pa investitor, ki se bo vozil po cesti. V isti sapi pa zagotavlja, da so vsi strahovi odve~ , saj bo naselje tudi v prihodnje mirno, le »v ~ asu gradnje bo potrebno nekaj strpnosti.«

 Alenka Bev~ i~

Kanalizacijo dobil jugovzhodni del vasi – Investicija vredna 400 tiso~ akov – Hkrati obnova treh spominskih obeležij

Na prireditvi, ki jo je vaška skupnost pripravila skupaj z doma~ im kulturnim društvom, so nastopili Moški pevski zbor Pivka, recitatorka Dragica Lipovšek, otroški pevski zbor iz Zagorja, harmonikar Nik Passuto, slavnostni govorniki pa so bili župan ob~ ine Pivka Robert Smrdelj, predsednik vaške skupnosti Tomaž ^esnik in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Postojna Jerko ^ehovin.

Del vasi še brez kanalizacije Kanalizacijo so v Zagorju za~ eli graditi že pred osmimi leti, ko so zgradili tudi ~ istilno napravo in v omrežje priklju~ ili prve hiše. Tokratna 4. faza izgradnje je zajela jugovzhodni del vasi, z deli so za~ eli septembra lani.

Sistem fekalne kanalizacije so zgradili skupaj s tla~ nim vodom, ~ rpališ~ em in elektro priklju~ kom za ~ rpališ~ e, navezuje pa se na

že obstoje~ i sistem in ~ istilno napravo, prav tako pa so v tem delu vasi za vse objekte zgradili priklju~ ke na fekalno kanalizacijo. Obenem so poskrbeli tudi za meteorno kanalizacijo, ki so jo prav tako navezali na že obstoje~ o. Na novo so asfaltirali in uredili tudi vse vaške ceste in del regionalne ceste, kjer so potekala dela, ter poskrbeli za odvodnjavanje. Gradnja je ob~ inski prora~ un olajšala za skoraj 400 tiso~ akov, ob~ ina pa je denar delno zagotovila tudi iz koncesijske dajatve Postojnske jame. V vasi na možnost priklju~ itve na kanalizacijsko omrežje ostaja še kakšnih 30 hiš. »Omrežje bomo

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Akcijske cene

GRADBENEGA MATERIALA (cement, maltit, modularna opeka,...)

natikaèi za vse

V trgovini Pepelka v Starem trgu (v 1. nadstropju) GENERACIJE .00 Med 80 uro. akcija in 15.0 6,90 od št. 36 do št. 46

razliène barve

5,90

do številke 35

Polepšali spomenike V vasi so isto~ asno obnovili tudi tri spominska obeležja padlim v 2. svetovni vojni. Pobudniki obnove so bili doma~ in Janez Fatur, Matjaž Vilhar iz Pivke in postojnsko Združenje borcev za vrednote NOB. Osrednji spomenik padlim iz Zagorja, Drskov~ in Parij v centru vasi so temeljito o~ istili, prelakirali ~ rke in ga impregnirali, vaška skupnost je poskrbela, da so odstranili smreke za spomenikom in posadili okrasne grmi~ ke, doma~ i gasilci pa so na novo prebarvali drogove. Hkrati so obnovili tudi partizansko grobiš~ e, grob družine Blažicovih iz Zagorja na pokopališ~ u pri Svetem poskrbeli tudi za okolico Mrzle Pavlu, kjer so pokopani trije parti- jame, kamor so ~ etniki tik pred zani. Skupaj s krajani Ba~ a pa so koncem vojne vrgli dve ženski,

doma iz Zagorja in Ba~ a. Pred osrednjo prireditvijo so na vsa tri obeležja položili vence.

Priznanja najboljšim inovatorjem

Pri nakupu kmetijskega in gradbenega repromateriala v naših agrocentrih, vam nudimo

BREZPLAÈEN PREVOZ S HIAPOM!

AKCIJA v vseh TEKSTILNIH trgovinah!

dokon~ ali takoj, ko bomo našli ustrezen finan~ ni vir,« je v govoru na prireditvi obljubil župan Robert Smrdelj.

FOTO: ALENK A BEV^ I^

Zagorje, 14. maj – V Zagorju so s slovesnostjo obeležili izgradnjo 4. faze kanalizacije v vasi ter prenovo treh spominskih obeležij padlim v 2. svetovni vojni, za kar je zaslužno postojnsko združenje borcev za vrednote NOB.

“VSAK

PETEK VSE PO 5 €!”

Akcija velja od 17.05. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

Ljubljana, 23. maj - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) Obmo~ na zbornica Postojna je letos že deveti~ izbrala najboljše inovacije v Notranjsko-kraški regiji. Na razpis je 17 predlagateljev, od tega štirje prvi~ , prijavilo 20 inovacij. Komisija je ovrednotila prijave in se odlo~ ila, da podeli tri zlata priznanja, pet srebrnih, osem bronastih in štiri diplome. Zlata priznanja so prejeli Kovinoplastika Lož za razvoj tehnologij za obvladovanje preoblikovanja visoko trdnostnih jekel, cerkniško podjetje Inovateh za gorilnik na pelete z neposrednim vžigom s kontaktnim uplinjevalnikom peletov in z zra~ no hlajeno zgorevalno komoro ter postojnska enota Agencije Brigada za FalconPilot zložljivo Yagi anteno (zložljiva telemetrijska sledilna antena). Med nagrajenimi podjetji oziroma podjetniki so še Brest Pohištvo, Ferbit, Pivka Perutninarstvo, Postojnska jama, Vitra, Epic, Izoterm Plama, Javor Pivka, Kolektor Liv, Robert Mramor s.p., Tehnovent, Vilko Škrab in Vinko Martin~ i~ s.p.

Podelitev priznanj je potekala v okviru mednarodnega dogodka »Inovativnost - izzivi gospodarskega razvoja« 2011, predstavitve na znanju temelje~ ega slovenskega gospodarstva in sti~ iš~ a mednarodnega trgovanja med podjetji, ki sta ga organizirali GZS Obmo~ na zbornica Ljubljana v sodelovanju z GZS Obmo~ no zbornico Postojna, ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za gospodarstvo. vr

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Marjetice znanja se bohotijo Maj in junij sta tradicionalna meseca, ko se izvaja TVU. To je najvidnejša promocijska kampanja na podro~ ju izobraževanja in u~ enja v Sloveniji. Projekt vodi Andragoški center Slovenije, izvaja pa stotine ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjamo slovensko javnost na vseprisotnost

in pomembnost u~ enja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi koordinatorjev, izvajalcev prireditev ali udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana »Slovenija, u~ e~ a se dežela«.

TVU je ~ lan mednarodnega gibanja festivalov u~ enja.

Vse prireditve so predstavljene v spletnem koledarju http://tvu. acs.si/koledar/iskanje. Letošnja bera je rekordna, saj 1058 izvajalcev pripravlja 6282 dogodkov.

Nekaj je že zaklju~ enih, veliko pa se jih bo še odvilo do 30. junija, ko se zaklju~ i TVU 2011. V Notranjsko-kraški regiji sodelujeta v letošnjem TVU dva koor-

dinatorja (Ljudska univerza Postojna in Vitra Cerknica). Skupaj z 52 izvajalci smo pripravili 393 dogodkov. Najve~ jih je vezanih na Evropsko leto prostovoljstva ter varovanje okolja, sledijo pa še tematike, vezane na mednarodno leto gozdov, branje za življenje, sožitje generacij, mediji v podporo u~ enja ter tradicija lokalnega okolja.

Izvajalci predstavljajo pestro organizacijsko strukturo – vrtci, osnovne šole, podjetja, turisti~ na in športna društva, javni zavodi, glasbene šole, obmo~ ne obrtne zbornice, urad za delo, posamezniki kot prostovoljci ve~ jega projekta, knjižnice, razvojne agencije, lokalne TV postaje, turisti~ ne in izletniške kmeti-

Prejeli smo

FOTO: SAR A MR A MOR

Pomladna toplota prebudi naravo, iz zimskega dremeža ji sledimo tudi ljudje, prebudi se želja in potreba po u~ enju.

V šolah je to predvsem nuja, saj se pospešeno zaklju~ ujejo ocene, v aktivnostih Tedna vseživljenjskega u~ enja (TVU) pa ni ocen, saj je vseživljenjsko u~ enje eno samo prijetno dajanje ali sprejemanje znanja in spretnosti.

Na prvomajski tržnici so bili moški izzvani za fino kva~ kanje.

10. maja so se dijaki – gimnazijci s Šolskega centra Postojna udeležili zaklju~ ne prireditve 12. nate~ aja Evropa v šoli, ki je letos potekal na temo »Prostovoljstvo – voljan pomagati«. Leto 2011 je namre~ Evropsko leto prostovoljstva, katerega namen je vzpodbuditi predvsem mlade k prostovoljnemu delu. Državna ocenjevalna komisija je izbrala nagrajence s kar šestih podro~ ij, in sicer z literarnega, likovnega, s fotografskega, z internetnega, video in z nate~ aja projektnih nalog. Dijaki Nina Bužanin, Andreja Cole, Barbara Lah, Tilen Makoter, Urša Šepec, Ana Simši~ , Meta ^ehovin, Urban Gorjanc, Ana ^i~ in Alen Kahteran so pod mentorstvom Lidije

Mlakar, prof. in Tanje Maruši~ , prof. posneli video z naslovom Prostovoljstvo – veselje ali dolžnost in na nate~ aju v kategoriji srednjih šol osvojili odli~ no 2. mesto. Nagrade – diplomo

in knjižno delo so prejeli na zelo zanimivi, preprosti, a hkrati pou~ ni prireditvi v SNG Maribor, ki so jo s svojimi nastopi popestrili naši mariborski vrstniki.

Ana Simši~ , 2. c

V vasi Šmihel, ob magistralni cesti Ribnica–Pivka, pri križiš~ u za v vasi Nadanje selo in Mala Pristava (po doma~ e pri Cerotu) že ve~ kot 150 let stoji križ.

Posebnost tega križa je poleg njegove starosti tudi ta, da na njem stoji Jezus, izrezljan iz lesa. Precej mimoido~ ih, predvsem turistov, se zaustavi s svojimi vozili in ga fotografira.

Križ se je januarja letos zaradi dotrajanosti prelomil. Za križ in cvetje ob njem vsa leta skrbijo doma~ ini, tako da so se tudi tokrat z veliko zagnanostjo in dobro voljo sami lotili temeljite obnove. Urška Kaluža je s pomo~ jo svoje družine obnovila prvoten les, iz katerega je križ narejen, saj se je izkazalo, da je kljub starosti še vedno kakovosten. Obnovila je tudi kipec

Jezusa. Ob~ ina Pivka je financirala izdelavo bakrene strehe, ki bo varovala križ pred vremenskimi pojavi. Lastnik zemljiš~ a, na katerem stoji križ, Ivan Rozman je dovolil, da se le-ta za-

radi bližine ceste postavi bolj v notranjost. Obnovljen križ je bil ponovno postavljen prve dni aprila in tako zopet obdan s cvetjem pozdravlja in varuje vse mimoido~ e. Meri Kaluža

OŠ Košana je ena izmed 131 šol v Sloveniji, ki sodelujejo v projektu Šolski ekovrtovi. Tako smo udeleženci kmetijskega krožka letos posadili tri sadna drevesa (višnjo, jablano in slivo) ter zasadili zeliš~ no-zelenjavni vrt, in sicer kar med prvomajskimi po~ itnicami. 28. aprila so Ana, Blaž, Mitja, Neja in Pika najprej poravnali zemljo v gredicah, nato pa posejali vsakega po malo: špina~ o, grah, blitvo, rde~ o peso, koren~ ek, ~ ebulo, peteršilj, ajdo, lan, nekaj rož ter posadili krompir in koruzo. Namen projekta Šolski ekovrtovi je ustvarjanje možnosti stika u~ encev z naravo ter pozitivnega odnosa do zdrave, lokalno pridelane hrane. Poudarek je tudi na samooskrbi ter varova-

nju okolja in biotske pestrosti ter spodbujanje sodelovanja in solidarnosti med u~ enci.

Kmetijski krožek poteka pod okriljem Društva za razvoj po-

deželja med Snežnikom in Nanosom in je financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada ter ob~ ine Pivka.

Tamara Urban~ i~

je ... Vsak je na svoj zanimiv in edinstven na~ in pripravil bogat program za obiskovalce. Naš notranjski festival se je pri~ el 1. maja s prvomajsko tržnico na Cerkniškem jezeru. Osnovna šola Notranjski odred Cerknica je s svojima podružnicama delovno soboto izkoristila za medgeneracijsko sodelovanje in v dogajanja povabila lokalna društva in starše, ki so popestrile dopoldansko sre~ anje. Prav tako je vrtec Martin Krpan Cerknica z vsemi svojimi enotami pripravil

skupaj s starši praznovanje 50. rojstnega dne vrtca. Turisti~ ne kmetije so obiskovalcem predstavile skrivnosti žganjekuhe, izdelave in priprave ~ ajnih mešanic. Knjižnice so z razli~ nimi zunanjimi gosti oblikovale odli~ en kulturno-literaren utrinek za razli~ ne generacije. Pripravili so predavanja, pravlji~ ne urice, razstave ... Turisti~ na in kulturna društva, javni zavodi so vse obiskovalce v glavnini kar vklju~ ila v svoje delovanje društva, za katere so pripravile pohode,

delavnice, razstave, predavanja, tekmovanje v košenju trave, kolesarjenje ... Za vse ljubitelje glasbe pa so poskrbele glasbene šole s svojimi u~ itelji in u~ enci.

Majska polovica programa TVU je za nami, pred nami je druga polovica, ki bo julija prav tako bogata in raznolika. Vsi predstavljeni programi so seveda dostopni tudi ostalih deset mesecev.

Za pridobitev znanja ni ~ asovnih meja. Pridite in doživite prijetno plat u~ enja.

Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Aktualno v regiji

Na ko~ o Mladiko ponovno na ~ aj Postojna – Ve~ kot 1.500 ur prostovoljnega dela ~ lanov Planinskega društva Postojna in ve~ kot 60.000 evrov vloženih sredstev je bilo potrebnih, da bo lahko ko~ a Mladika na Pe~ ni rebri 3. junija ponovno odprla vrata obiskovalcem. Ko~ a, ki je že od leta 1957 priljubljena to~ ka za sprehajalce, saj se dviguje neposredno nad Postojno in nudi ~ udovit razgled na okoliške vrhove in pokrajino, je bila zadnjih nekaj let zaprta. Obnova je bila zelo zahtevna, saj je bilo v letih gospodarske krize zelo težko najti donatorje, znižali pa so se tudi prihodki društva. Svoje je terjala tudi zahtevnejša zakonodaja s podro~ ja gradnje objektov, ki je narekovala tudi prenovo napeljav in druge opreme. Sodobno opremljena kuhinja in skrbni oskrbniki sedaj kon~ no ~ akajo na obiskovalce. Ko~ a lahko sprejme 30 ljudi, veliko mest pa je seveda tudi na klopcah okrog nje. Na Pe~ no reber vodijo razli~ no dolge, vendar nezahtevne poti, ki vabijo pohodnike, teka~ e in kolesarje.sam

Dvajset kulinari~ nih let pri ^ukovih  Barbara ^epirlo

Prva gostilna in picerija v Postojni že dve desetletji razvaja športnike in ostale goste – V ospredju gratinirane jedi iz krušne pe~i in pice Postojna – Pred dvajsetimi leti je v športnem parku zrasla Gostilna in picerija ^uk, za katero skrbita David in Jana Nikoli~ . David se je sicer z gostilniško dejavnostjo za~ el ukvarjati že tri leta prej, ko je upravljal z okrep~ evalnico za ob~ ino. Tedanji ~ asi, se spominja David, niso bili tako rožnati, saj jih je nekaj dni po odprtju prve picerije v mestu presenetila vojna, v dveh desetletjih pa je Nikoli~ evim uspelo obdržati sloves in pico Javornik ponesti tudi širše.

Nikoli~ evi že dve desetletji ohranjajo dobro ime in skušajo svoje goste zadovoljiti v vseh kulinari~ nih zahtevah, ki z leti naraš~ ajo. »Gostje niso neumni.

Postali so tudi zelo zahtevni, zato se je tudi v kulinariki potrebno izobraževati, da lahko ponudiš najboljše,« za~ ne svojo zgodbo David Nikoli~ . V nekdaj prvo picerijo na postojnskem prihajajo razli~ ni gostje. Najve~ je Slovencev, takoj za njimi se ustavijo sosedi, veliko je pa tudi turistov iz drugih držav po svetu. Tudi zato, ker je v bližini Postojnska jama, je prepri~ an sogovornik. Ostaja pa Davidu še vedno odprto vprašanje, kako gosta v teh krajih obdržati ve~ dni in kaj mu poleg dobre hrane še ponuditi. »Pogosto poslušam to frazo, da je treba gosta v naših krajih obdržati ve~ dni.

Drži, vendar treba mu je ponuditi zgodbo. Menim, da smo se za~ eli prebujati in delamo tudi v tej smeri,« pripoveduje David, ki je prepri~ an, da sta jim pri tem v veliko pomo~ prav postojnska bisera – Postojnska jama in Predjamski grad. »Zelo smo ponosni, da se jima je vrnil doma~ i sloves in da je pri tem pomagala tudi ob~ ina. Verjamem, da je to nov za~ etek turizma v naših krajih,« dodaja.

Ker so se potrebe gostov pove~ ale, so ^ukovi pred tri-

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna – Ljudski rek »Kar se Janezek nau~ i, to Janez zna,« se je že velikokrat izkazal za resni~ nega, zato je dobro, da se z osnovami prometne varnosti seznanijo že najmlajši. Skupina Škratkov iz postojnskega vrtca je tako 18. maja z vzgojiteljico Tanjo Geržina in njeno pomo~ nico Jolando Šabec obiskala Avto šolo AMD Postojna.

Mal~ ki so spoznavali prometno signalizacijo, se nau~ ili, kako pravilno pre~ kati cesto, in potrdili, da morajo biti v avtu vedno pripeti z varnostnim pasom. Da se bodo svojih prometnih za~ etkov še dolgo spominjali in da bodo še bolj vidni na cestah, so jim gostitelji podarili kresni~ ke.sam

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Za dobro po~ utje gostov in odli~ ne kulinari~ ne presežke v gostilni in piceriji ^uk skrbi številno osebje, vklju~ no z lastnikoma Davidom in Jano Nikoli~ . najstimi leti svojo ponudbo jedi razširili, prenovili prostore in zgradili letni vrt, na katerem gosti radi posedijo. »Imeli smo prvi sladoledni vrt z odli~ nimi sladicami in sadnimi kupami, saj smo našim gostom želeli ponuditi nekaj novega,« nadaljuje David. Zatem so dogradili še eno obedovalnico, sodobno opremili kuhinjo in izboljšali krušno pe~ , v kateri poleg pic pe~ ejo tudi hobotnico z zelenjavo in krompirjem ter ostale gratinirane jedi. »Delali smo s skupnim ciljem – postati dobra gostilna in gostu za zmerno ceno ponuditi ve~ kot drugod,« pravi. To jim zelo uspeva zaradi dostopne lokacije z dovolj velikim parkiriš~ em in otroškim igriš~ em zraven gostilne, pa tudi zato, ker je gostilna ob cesti od samega za~ etka zelo tesno povezana s športom. »Tu so se od vedno zbirali športniki. Organizirali smo košarkarske kampe, prišlo je veliko ekip, tudi naša košarkarska reprezentanca,« pripoveduje David, zagrizen košarkar in nekdanji pomo~ nik trenerja slovenske reprezentance.

V Gostilni in piceriji ^uk prisegajo na doma pridelano hrano. »Vse jedi delamo izklju~ no

z doma~ imi sestavinami, pridelke pa kupujemo pri lokalnih kmetih.« Pri njih so še vedno v ospredju pice, vse ve~ zanimanja pa je za gratinirane jedi iz krušne pe~i.

David pravi, da nikoli ni imel pretirane želje, da bi se ukvarjal z gostilniško dejavnostjo, vendar ga je slednja kaj kmalu prepri~ ala, saj je v njej videl po-

slovno priložnost. Na vprašanje, od kod ime ^uk, saj nobeno ime ne spominja nanj, sogovornik odgovarja: »Moja mama se je pisala ^uk in pri nas doma se je reklo pri ^ukovih.« Pri slednjih dobrega vzdušja in po~ utja ne boste pogrešali, za piko na i pa namigujemo, da doma poskusite pripraviti njoke s piš~ ancem v žafranovi omaki.

Recept Priprava doma~ ih njokov  Kilogram neolupljenega krompirja skuhamo, nato olupimo in še vro~ ega stisnemo. Ko se krompir ohlaDoma~ i njoki s piš~ ancem di, dodamo dve jajci, 25 dag ostre moke, maslo in sol. in žafranom so prava Vse skupaj z rokami pregne^ukova posebnost. temo v kompaktno zmes.

Testo razdelimo na ve~ je kose in oblikujemo okrogle podolgovate svaljke, ki jih narežemo na dva centimetra velike njoke. Kuhamo jih v slanem kropu, ko priplavajo na vrh, so njoki kuhani.

Priprava žafranove omake s piš~ ancem  Na olju ali maslu prepražimo koš~ ke piš~ an~ jega fileja, ki smo jih prej za~ inili, posolili in poprali. Ko so koški zlato rumeno zape~ eni, dodamo jušno osnovo in primešamo sladko smetano. Ko se omaka primerno zgosti, dodamo žafran (zelo malo in po ob~ utku), na koncu pa še kuhane njoke. Krožnik lahko okrasimo s cvetom žafranike, pope~ enim kruhkom in listi~ i parmezana (na sliki).

Razpravljali o prostovoljstvu Stari trg pri Ložu, 19. maja – V Kulturnem domu so na prvi konferenci, ki jo je v okviru evropskega projekta organiziral Zavod ORON, povabljeni gostje razpravljali o prostovoljstvu na podro~ ju športa, rekreacije in ljubiteljskih dejavnosti. Zbrane je na za~ etku nagovoril župan ob~ ine Loška dolina, Janez Komidar, ki je poudaril pomen prostovoljstva za razvoj ob~ ine in pozdravil idejo, da tudi s pomo~ jo takih prireditev presežemo delitve in si medsebojno pomagamo ter sodelujemo na poti za boljšo prihodnost. Predavanje je za~ el strokovnjak na podro~ ju športa, dr. Primož Pori, profesor na Fakulteti za šport in aktiven športni delavec, ki je na zabaven, a hkrati strokoven na~ in predstavil pomen športa in rekreacije za zdrav na~ in življenja. Pri svojem delu se sre~ uje tako s profesionalnimi športniki kot s popolnimi rekreativci. Obe skupini druži veselje do špor-

FOTO: A R H IV Z AVO DA O RON

Škratki in prometna varnost

str

tnega udejstvovanja, športne aktivnosti pa jih krepijo na vseh podro~ jih življenja – od telesnega do duševnega zdravja. Pori je bil razo~ aran, ker se konference niso udeležili tisti, ki bi jih s svojim predavanjem lahko usmeril na športno pot. Primož Jamšek iz Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, je nato predstavil vrsto dogodkov v sklopu Evropskega leta prostovoljstva, ki letos poteka pod geslom »Bodi prostovoljec, spre-

minjaj svet«. Izpostavil je tudi pomembne poudarke Zakona o prostovoljstvu, ki ga je Državni zbor sprejel februarja letos. Poslušalce konference je še povabil na Karavano prostovoljstva, ki dobra dela promovira po ve~ jih krajih Slovenije. Po konferenci so nadaljevali z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavnik Športne unije Slovenije Rado Cvetko, Zdenko Truden iz Športne zveze Loška dolina, Dušan Jerina iz Športne zveze Logatec,

Tomo Tiringer iz Športne zveze Postojna, Aljaž Gornik in Elvis Požek iz Telesno kulturnega društva Sovica ter Samo Vesel in Tatjana Hvala iz regijskega sti~ iš~ a nevladnih organizacij notranjskokraške regije BOREO (na sliki). Povabljenci so natan~ no predstavili delovanje svojih zvez, društev in organizacij ter se strinjali, da je narejenega že veliko, a da je mogo~ e z medsebojnim sodelovanjem in pomo~ jo drug drugemu postoriti še ve~ .b~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

10

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Tretji spominski pohod iz Babnega Polja do Gori~ ic

 Borut Kraševec

Po poteh izseljenca Franka Troha Rihtarjevega se je sprehodilo ve~ kot 260 pohodnikov.

Sre~ anje se je pri~ elo s sv. mašo, ki jo je v župnijski cerkvi sv. Nikolaja za vse notranjske izseljence v Severni Ameriki daroval kaplan Aleš Tomaševi}. Zatem so pred rojstno hišo babnopoljskega izseljenca in pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega organizatorji pripravili kulturni program, na katerem je pohodnike nagovoril Janez Komidar, župan Ob~ ine Loška dolina. Glasbeni del programa so oblikovali doma~ i harmonikarji: Domen Šraj iz Kozariš~ , Magda Mlakar iz Babne Police ter Luka Žnidarši~ iz Podcerkve. Na citre je zaigrala gostja Damjana Praprotnik.

Osrednja nit letošnjega pohoda je bila obuditev Trohovega daljšega dokumentarno-pripovednega besedila Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika (Slovensko-Amerikanski

koledar, 1932). Letošnji poudarek pešpoti Iz Babnega Polja do Gori~ ic je predstavljal pomemben prispevek krajev pod Snežnikom ob mednarodnem letu gozdov. Zato so organizatorji medse povabili tudi prof. dr. Roberta Brusa, z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je v svojem nagovoru spomnil na pomen gozdov za ljudi. Opozoril je na dejstvo, »da prelepi gozdovi, ki jih ob~ udujemo in izkoriš~ amo danes, izhajajo iz obdobja, ko se je negi posve~ alo ve~ pozornosti kot danes, ko je v hitrem tempu in ob na videz boljših možnostih, ki se ponujajo, na žalost marsikaterega lastnika gozda težko prepri~ ati, da bi svoj denar, trud in ~ as vlagal v nekaj, kar bodo želi šele njegovi vnuki«.

Dejal je še, »da so gozdovi s širšega obmo~ ja Snežnika, ka-

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Babno Polje, 21. maj – ^lani športnega društva Planjava iz Babnega Polja so po zamisli doma~ inke Alenke Veber, raziskovalke publicisti~ ne dejavnosti Babnopoljca Franka Trohe – Rihtarjevega, v njegov spomin že tretji~ organizirali pohod z izhodiš~ em v najhladnejšem naseljenem kraju v Sloveniji. 18 kilometrov dolge poti skozi osem krajev Loške doline do Gori~ ic ob Cerkniškem jezeru se je udeležilo ve~ kot 260 pohodnikov iz razli~ nih krajev Slovenije. Glavni pokrovitelj pohoda je bil Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Pohodniki so se iz Babnega Polja odpravili po poti Franka Troha Rihtarjevega. terih se spominja Troha in skozi katere poteka lep del poti med najmogo~ nejšimi in najlepšimi v Sloveniji«.

Zbrane je nagovoril tudi Marko Smole, vodja etnološke zbir-

ke Pal~ ava šiša iz Plešc iz sosednje republike Hrvaške.

Po kon~ anem kulturnem programu so se pohodniki odpravili na 18 km dolgo pot do Gori~ ic ob Cerkniškem jezeru, ki

jo v svojem delu opisuje Frank Troha Rihtarjev. Med potjo so si ogledali podružni~ ne cerkve in ob zvokih harmonik okusili dobrote, s katerimi so jih po vaseh pri~ akali doma~ ini.

Organizatorji vabijo že na ~ etrti spominski pohod po poti Franka Troha, ki bo prihodnje leto, tretjo soboto v mesecu maju.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Regijske kulturne diagonale

11

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Darilo za dolgoletno delo

njeno varovanje v prihodnje rodove. Kot pišejo Kebetovi na svoji spletni strani, je »Cerkniško polje z jezerom s svojo edinstveno lastnostjo nastajanja in presihanja ljudi, ki so tu živeli, posebej zaznamovalo«. Zaradi te posebnosti so se prebivalci tega podro~ ja skozi zgodovino jezeru prilagodili z obi~ aji, navadami, orodjem in razli~ nimi predme-

 Damijana Škrlj

FOTO: AR HI V JEZ ERSKEGA HR A M A

Ljubljana, 17. maj – 18. maja je mednarodni dan muzejev, ki ga vsako leto praznujejo muzeji po svetu. Ob tej priložnosti se v Sloveniji že od leta 1971 podeljuje Valvasorjevo nagrado, priznanja in ~ astna priznanja za izjemne prispevke posameznika in ~ lanov najširše skupnosti, ki s svojimi dejanji in udejstvovanjem bistveno prispevajo k razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem. Ob letošnji že 41. sve~ ani podelitvi v Narodni galeriji v Ljubljani smo upravi~ eno ponosni tudi Notranjci, saj je ^astno Valvasorjevo priznanje za leto 2010 za posebne zasluge pri varstvu in popularizaciji cerkniške kulturne dediš~ ine prejel tudi Vekoslav Kebe, ustanovitelj Etnološkega parka Cerkniško polje v Jezerskem hramu.

Komisija je v svoji obrazložitvi pojasnila, da Kebe z informacijsko doživljajskim središ~ em, ki ga je ustvaril v vasi Dolenje jezero, doma~ ine in obiskovalce Cerkniškega jezera seznanja z dediš~ ino tega dela Notranjske in s tem odlo~ ilno prispeva k ohranjanju in varovanju cerkniške dediš~ ine kot vrednote notranjskega izro~ ila, kar omogo~ a

ti, kar jim je olajšalo življenje ob presihajo~ em jezeru. Njihovo poslanstvo je kar najbolj ohra-

str 11

okvir katerega sodi že omenjen Etnološki park, si lahko ogledate tudi živo maketo Cerkniškega

niti bogato kulturno dediš~ ino obmo~ ja Cerkniškega jezera. V Muzeju Cerkniškega jezera, v

jezera, prisluhnete multimedijski predstavitvi, si ogledate spominsko razstavo prof. Pavla Kunaverja in še marsikaj drugega.

Sicer pa je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejel dr. Timotej Knific. Sve~ ani govorniki so v svojih besedah poudarjali pomen muzejev za ohranjanje narodove kulturne in etnološke dediš~ ine ter opozarjali na ogroženost muzejev in tudi slovenskega naroda, saj: »naju~ inkovitejša uni~ enja ~ loveštva ne predstavljajo vojne, temve~ genocidna brisanja kolektivnega spomina«, kot je v govoru povedala dr. Verena Vidrih Perko, predsednica Komisije za Valvasorjevo nagrado in priznanja, ter poudarila, da »sodobnim muzealcem pripadajo plemenite naloge ohranjanja starodavnega ~ loveškega spomina«.

Nekdaj vojaški, sedaj umetnostni Umetniško-glasbeni performans Napad na Bunker izvedli v utrdbah na Primožu bruarju leta 2010 je pri~ el svojo slovensko umetniško epizodo v Piranu, kjer je postavil samostojno razstavo v 550 m dolgem Tunelu Valeta v Portorožu.

Repy Repija svoje, kot jim sam rad re~ e, »špageti« slike ustvarja predvsem v tehniki akrila na platno.

Med obiskovalci umetniškoskovalce performansa postavila glasbenega performansa je bilo hkrati v preteklost, sedanjost in poleg doma~ inov iz Pivke zanibrez~ asje podzemnega prostora. mivo videti kar nekaj umetnikov, Slikar Repy Repija, rojen leta ki bodo sodelovali na letošnji 1956 v Biha}u, je študiral na tunelski razstavi Repyartrium Šoli uporabnih umetnosti in 2011, ki bo od 16. do 19. junija Akademiji za vizualne umetnov tunelu Valeta v Portorožu. Med sti v Sarajevu. Leta 1988 se je obiskovalci so bili slikarji Zoran preselil v Berlin, kjer je svoj ~ as Lesjak, Gregor Nartnik, Sre~ ko posvetil slikanju. V mesecu feSrebot in grafik Dime Temkov.

 Katarina Temkova

Odprtje slikarske razstave umetnika Repy Repije pod naslovom Napad na Bunker je dopolnjeval avtorski glasbeni kolaž glasbenika in skladatelja Saša Fajona. Glasbena kulisa v ambientu topniške utrdbe na Primožu (480 m hodnikov in pet velikih bivalnih prostorov) ter postavitev akrilov na platno in les je obi-

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Pivka, 20. maj – V okviru praznovanj ob ob~ inskem prazniku v mesecu maju so uprizorili umetniško-glasbeni performans Napad na Bunker v organizaciji agencije Vinetou, Parka vojaške zgodovine, Ob~ ine Pivka in Društva likovnikov Repyartrium iz Pirana. Napad na bunker so ustvarjalci izvedlo dobesedno, in sicer so ~ lani Vinetoua pred vhodom v bunker na Primožu izvedli performans, v katerem so napadli zastraženi vhod, umetniški napad pa je izvedel tudi slikar Repy, saj je podzemne prostore in hodnike oblekel s slikami.

Slikar Repy Repija z »Vinetuji« po napadu na bunker, kjer je slikar razstavil svoja dela.

Baletna pravljica v Postojnski jami

Prejeli smo

Akvareli Janeza Ovsca talente. Zelo pomembno pa je, da ima na svoji strani družino in ljudi, ki ga podpirajo, vzpodbujajo in mu po svojih mo~ eh pomagajo. Tako je za kulturni del razstave poskrbel Janez

Ovsec mlajši z nizom prijetnih skladb na harmoniki. Za primerno ozvo~ enje je poskrbel Luka Ovsec, dogodek pa je s fotografskim objektivom dokumentirala Marjeta Ovsec.

Na koncu je gostiteljica Damjana Žakelj vse skupaj povabila še na slasten prigrizek in prijetno druženje. Razstava del Janeza Ovsca bo odprta do 15. junija. Jolanda Ovsec

Postojna, 29. maj – Domišljijski podzemni svet ter bitja iz pripovedk in legend je Baletno društvo Postojna oblikovalo v baletno predstavo z naslovom Baletna pravljica v Postojnski jami. V sodelovanju s Postojnsko jamo d.d. se bo pravljica odvijala na odru sredi kapnikov v nedeljo, 29. maja, ob 19.15.

Baletno društvo Postojna bo ob praznovanju svojega 5. rojstnega dneva v nedeljo, 29. maja, odplesalo zaklju~ ni nastop v tem šolskem letu. Tokrat so si zastavili drzen projekt, povezali so se s podjetjem Postojnska jama ter se dogovorili, da izpeljejo baletni ve~ er v Kristalni plesni dvorani, ki se nahaja pri izstopu iz Postojnske jame.

Lepota podzemlja je petim baletnim pedagoginjam dala nov navdih. Nastala je Baletna pravljica, kolaž slovenskih bajk, ki se preko giba, glasbe in besede prepleta z bajko o Postojnskem zmaju, ki so jo vzeli za F OTO : M A RJ ETA OV SE C

6. maja so v Galeriji Hodnik v GRC Zapolje v Logatcu odprli že 6. samostojno razstavo Janeza Ovsca, slikarja – akvarelista, ki je s svojimi slikami popestril recepcijo in hodnik pred športno dvorano. Zbralo se je veliko število obiskovalcev, ki so prišli na prireditev iz razli~ nih koncev Slovenije, predvsem pa bližnje in daljne okolice Logatca. Prisotne je pozdravila in nagovorila Jolanda Ovsec, ki je tudi vodila celotno odprtje.

O razstavi in avtorju je spregovorila magistrica umetnosti Karmen Bajec, ki je med drugim povedala: »Avtorjeve slike krepi pogumna gesta, ki uokvirja glavne prizore na slikah, kot na primer mogo~ no goro, veliki kozolec, razburkano morje. Skupaj s prepri~ ljivim koloritom obvladujeta format do potankosti. V novih akvarelnih slikah se prepletajo svežina, novi dogodki, raziskovanje duha in notranjih doživetij, od koder veje popolnost življenjskega zanosa. V ozadju akvarelov umetnik spontano teži k upodabljanju krajine in neodkritih popolnosti narave.« Velja rek, da se mora vsak sam potruditi, da razvije svoje

5. obletnico bodo praznovali pod zemljo

rde~ o nit ve~ era. V jami bodo tako skupaj z otroki oblikovali baletni ve~ er in preko spajanja slovenskega bajeslovja ter plesa ustvarili pravljico, ki ni zgolj domišljijska, ampak preko pravlji~ nih elementov gledalcem in otrokom govori tudi o naši zgodovini, jim preko bajk in mitov razkriva slovensko tradicijo krajev in ljudi.

Pravljica bo izvedena v dveh delih. Povezoval jo bo priznani slovenski igralec Renato Jen~ ek, kot gosta bosta nastopila baletna plesalca Društva baletnih umetnikov Slovenije, Urša Vidmar in Matevž ^esen. kt

Z vlakom – zadnji odhod vlaka ob 18.45 – se boste popeljali na krožni ogled jame in si v Plesni dvorani Postojnske jame ogledali pravlji~ no baletno zgodbo, ki jo bo odplesalo ve~ kot 120 baletk in baletnikov.

Karte za krožni ogled jame lahko kupite na dan predstave na blagajni Postojnske jame (4 evre).

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

12

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Pestro ob dnevu logaške knjižnice

 Saša Musec

Z dnevom knjižnice se vsako leto spomnijo na prenovo logaškega kulturnega hrama v letu 2005 – V slikarski koloniji ustvarjali na temo Ohranimo bisere naše narave

Logat~ ani so se že dobro navadili, da se lahko na bukvarni založijo z gradivom, ki ga knjižni~ arji zaradi razli~ nih razlogov odpišejo, vendar se med knjigami po simboli~ ni ceni vseeno najde skoraj za vsakega nekaj. Na svoj ra~ un pa so prvi dan prišli predvsem številni otroci, ki so v lutkovni delavnici pod mentorstvom Tanje-Pine

FOTO: SAŠA MU SEC

Logatec, 14. in 15. maj – Knjižnica Logatec in logaška obmo~ na izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) sta tudi ob letošnjem dnevu logaške knjižnice strnili mo~ i in pripravili dvodnevno kulturno dogajanje. Na ploš~ adi pred knjižnico se je odvijala bukvarna, v notranjih prostorih je bilo živahno zaradi ustvarjalnih delavnic za otroke in gledaliških predstav, so~ asno pa je potekala tudi slikarska kolonija Logatec skozi o~ i umetnikov 2011.

Dela, ki so nastala na slikarski koloniji Logatec skozi o~ i umetnikov, si v galeriji Hiša sonca lahko ogledate še do 8. junija.

»Dve dlani za vse ljudi!«

Dan mladih se je pri~ el ob 15. uri z uvodno animacijo, glasbo in programom na temo solidarnost, kar je bila tudi rde~ a nit letošnjega Križ Kraža. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval Jaka Tr~ ek z duhovniki Vrhniške dekanije. Pri maši je sodeloval prav za to priložnost sestavljeni simfoni~ ni orkester in 130-~ lanski združeni mladinski pevski zbor. Glasbeniki so izvajali mladinsko mašo Jake Jerine, absol-

venta Akademije za glasbo in balet v Ljubljani. Jerina je orkestru in zboru tudi dirigiral, med mašnimi deli pa smo lahko prisluhnili še nekaterim njegovim avtorskim delom. Pri maši so sodelovali še animatorji Križ Kraža.

Prireditev povezala razli~ ne generacije Po maši so obiskovalce ~ akale delavnice in predavanja na temo solidarnosti. Svoj delež so pristavili dolnjelogaški gasilci, Jaka Tr~ ek je imel delavnico ~ arovnij, skupina Nazaret pa je pripravila delavnico, kjer so otroci ustvarili razli~ ne izdelke.

Potekalo je tudi predavanje za mlade družine, Bojan Doljak in župnik Janez Kompare pa sta vodila pogovorno delavnico o solidarnosti v družini. Prav tako

gatcu pa so na~ rtovani tudi ve~ ji posegi v ranljiv kraški svet.

Organizator je za gostujo~ e slikarje prvi dan pripravil pohod po okolici Logatca, kjer so se spoznali z njegovimi naravnimi danostmi in jih kasneje lahko uporabili kot navdih za ustvarjanje. V Prešernovi dvorani Narodnega doma so svoje zamislili preslikali na platna, dela iz kolonije pa so 23. maja v galeriji Hiša sonca postavili tudi na ogled. Razstavljena dela si lahko ogledate še vse do 8. junija, od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro. Dela iz kolonije, ki je po besedah njene gonilne sile, Tanje-Pine Škufca iz logaškega JSKD, zelo dobro uspela, bodo natisnjena na knjižnih kazalih in bodo tako izvirna promocija samih ustvarjalcev kot tudi logaških naravnih biserov.

Domoljubje na odru Narodnega doma

 Saša Musec

Društvo Aktiv se je s prireditvijo Križ Kraž mladih pridružilo mednarodnemu letu prostovoljstva Logatec, 7. maj – Križ Kraž mladih, sre~ anje mladine in mladih po srcu, je letos pod okriljem društva Aktiv potekalo že ~ etrti~ . Na trgu sv.

Nikolaja se je zbralo prek 500 ljudi, geslo dneva pa se je glasilo »Dve dlani, za vse ljudi«.

S tem je želelo kar 40 animatorjev, ki so se na dogodek pripravljali pol leta, obiskovalcem predati sporo~ ilo, da smo na svetu drug za drugega in da si moramo pomagati.

Škufca izdelali domiselne prstne lutke. Po njej so se preselili v veliko dvorano Narodnega doma, kjer se je z lutkovno predstavo v izvedbi gledališ~ a Fru Fru in podelitvijo priznanj zaklju~ ila bralna zna~ ka. Nekoliko druga~ no, uli~ no predstavo Leta 2012 je naslednji dan uprizorilo KD Priden možic, pred tem pa so se otroci ponovno pozabavali na delavnici, tokrat z izdelavo prav posebnih knjižnih kazal.

Oba dneva je vzporedno z dogajanjem potekala slikarska kolonija Logatec skozi o~ i umetnikov, na kateri so umetniki ustvarjali na temo Ohranimo bisere naše narave. Tema je trenutno še kako aktualno, saj se na vsakem koraku sre~ ujemo z degradacijo prostora, ki ga kazi predvsem nekontrolirana gradnja stanovanjskih naselij, v Lo-

Pevska revija odraslih pevkih zborov in malih pevskih skupin posve~ ena praznovanju 20. obletnice samostojnosti

so se odvijale športne aktivnosti, predvsem otroci pa so se razveselili pala~ ink, ki so bile za vse obiskovalce brezpla~ ne. Po tematskem delu dneva so se prisotni prepustili ritmom banda Vozel iz Vipavskega Križa, dan pa se je nasmejano zaklju~ il s harmoniko Janeza Kompareta.

Eden od pobudnikov in gonilna sila KKM, Luka Škrlj, je bil z izvedbo dogodka zelo zadovoljen, tudi zato, ker je prireditev povezala razli~ ne starostne skupine: »Križkraževci že gledamo proti Križ Kražu 2012, veseli smo, da se nam vsako leto pridruži ve~ ljudi, tako se nas je letos zbralo za polovico ve~ kot lani. Zares smo hvaležni za vso pomo~ in prostovoljstvo vseh, ki so pri projektu sodelovali kot gostje, animatorji ali kako druga~ e.«

Logatec, 13. maja – Pevska revija odraslih pevskih zborov im malih pevskih skupin je bila tokrat posve~ ena praznovanju 20. obletnice samostojne Slovenije.

Z odra Narodnega doma so tako odmevale domoljubno obarvane skladbe slovenskih skladateljev, slovenstvu pa so se zbori iz logaške ob~ ine poklonili tudi s siceršnjo izbiro slovenskih skladateljev, ne glede na tematiko. Prireditev, ki je potekala že 43., je pripravila logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, udeležilo pa se je je šest pevskih zasedb, štirje zbori in dve mali skupini.

Glasbeni ve~ er, ki so ga organizatorji podnaslovili »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj« je strokovno spremljal tudi skladatelj in zborovodja Damijan Mo~ nik, ki je med nastopajo~ imi pogrešal

kakšno mlajšo zasedbo ve~ . Za podmladek nas trenutno ne bi smelo skrbeti, saj se tako logaške kot rovtarska šole trudijo, da bi v mladih ponovno vzbudile ljubezen do zborovskega prepevanja.

Po prireditvi, ki jo je povezovala Anja Sedej, je sledil še pogovor vseh zborovodij s strokovnim spremljevalcem, ki je revijo in izvedbe pospremil s pozitivnimi kritikami. sm

MERKANT il Knežak 3, 6253 KNEŽAK tel: 05/ 7880-512 www.merkantil.si

tradicijo s t s o v o k Ka

PRODAJA TEHNIÈNIH PLINOV

F OTO : D AV ID K U NC

kisik argon

Otroci so uživali v ~ arovniških vragolijah župnika Jake Tr~ ka.

vodik acetilen

ogljikov dioksid dušik

varilne in ostale mešanice plinov

!

O V O N Vedno na zalogi na Vašem bencinskem servisu Agip v Knežaku!

Tel.: 05-7882-064

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Z g o d b e n a š t i r i h ta~ k ah

Hladilnik ali postelja

Mavri~ na velika no~ Mojce Mlakar Laze ob Planinskem polju, 22. april – Mojca Mlakar je na povabilo TD Lanski vrh v Kerami~ no delavnico ter vaški muzej in galerijo Laze postavila na ogled razstavo z naslovom Mavri~ na velika no~ in z njo pokazala, kako z umetnostjo rok ujeti parado barv v mehkobo kva~ kanih izdelkov in v zaokroženo barvitost domišljijsko za~ aranih jajc, pirhov, pisanic.

Prva ro~ na dela Mojce Mlakar, ki jo je pred ve~ kot dvajsetimi leti ljubezen odnesla iz doma~ ih Laz v Prezid, na Hrvaško, so bile pletenine, ki jih je ustvarjala že v osnovni šoli. Ker pa ne po~ ne rada vedno istih re~ i, se je pred približno petnajstimi leti navdušila za kva~ kanje. Z volne je postopoma prešla na drobnejše in bolj prefinjene materiale, iz katerih nastajajo izdelki, kakršne je postavila na ogled v galerijo pri Prestorjevih: prti~ ki, košarice, metulji, putke, jabolka, klobu~ ki, skledice …

Ideje za kva~ kane izdelke dobiva od vsepovsod, sicer pa osnovnim vzorcem in motivom strašno rada kaj doda. Tako so npr. kva~ kane putke po njeni zamisli dobile gnezdeca in peruti, kva~ kan kozarec za limonado pa

marmoriranja ... Jajca poslika z realisti~ nimi motivi, jih inovativno oblepi z vrvicami, školjkami, posuje s perlami ali posebnim peskom, povalja jih v kristalih sladkorja, oblepi z lepljenci iz slame, z barvnimi trakovi in posebnimi žepki itn. kva~ kano slamico. Kva~ kani izOkoli velike no~ i postavi v delki oživijo šele takrat, ko jih poatriju doma~ e hiše v Prezidu na škrobi ali »pocukra«. To ji vzame veliko ~ asa, saj se pri tem delu z ogled tako umetelno pisana jajca kot kva~ kane dodatke. Glas o naglico ne pride ravno dale~ . hišni razstavi seže dale~ naokoli ^as za kva~ kanje ji pogosto in delo njenih rok si ogleda marpredstavlja vožnja v službo oziroma iz službe. Mojca se namre~ sikateri ljubitelj(ica) ro~ nih del.

Tudi odprtja razstave Mavri~ na vozi na delo iz Prezida v Ljubljano in kadar ~ asa na avtobusu ne velika no~ v Lazah se je udeleizkoristi za po~ itek, vzame v roke žilo veliko število obiskovalcev, še veliko ve~ pa si jih je razstavo svoje kva~ kanje. ogledalo v tednu pred prvomajNad oblikovanjem jajc pa se je Mojca navdušila pred približno skimi prazniki. Mojco Mlakar sem v lu~ i njene ustvarjalnosti na odšestimi leti. Pravimi, plasti~ nimi prtju predstavila Vanda Lavri~ , z in prozornimi ter takimi iz stiglasbo pa sta dogodek popestriropora. Prva so bila oble~ ena v li Marija Milena Rupnik in Irena kva~ kane sraj~ ke, potem pa je njena domišljija dobivala nove in Lukan (Duo Mir), dobitnici februarskega priznanja za izjemne nove navdihe. V Moj~ inih jajcih dosežke na podro~ ju kulture v se odslikavajo razli~ ne tehnike, ob~ ini Logatec za leto 2010. kot so servetna, tehnika barvaVanda Lavri~ nja z akrilnimi barvami, tehnika

Neodvisna lista Notranjske FOTO: BRANE PEVEC

Še so ljudje dobre volje

so ma~ ke psi, ki mijavkajo in da se je zato treba z njimi igrati do onemoglosti –, je pomembno tudi to, da je hladilnik na vrhu malce bolj topel od kakšne navadne omare in zato za ma~ ke pravi balzam.

Neverjetno, še vso šaro in kramo, ki jo imam gor za »lepše videt« in jo z drugo besedo lahko imenujem kar praholovilci, mu uspe tako lepo spravit na stran, da mu obsedena z redom in pospravljeno bajto, spregledam celo to, da ni vse stoodstotno na svojem mestu. Zdaj, ko so dnevi prijetno topli in ma~ jim šapicam prija tudi malo sence, pa je Repko zavzel še vrt. Njegov je grm potonik, ki smo ga dobili skupaj s hišo in je zato ravno pravšnje velikosti, da se lahko ma~ kon hladi pod živo rde~ imi cvetovi.

Sicer pa je konkurenca najve~ ja na kav~ u. Ponavadi na njem namre~ ne ostane prostora niti za eno samo samcato bolho – zato jih pri nas tudi ni – in ko dobimo obiske, moramo najprej pse vre~ i na finto, da se umaknejo, pa še potem nekje kuhajo mulo in poskušajo zlesti gostu v naro~ je. Na sre~ o k nam prihajajo samo tisti, ki so tega vajeni, ~ e pa zaide kakšen nov prišlek, jih za ta ~ as zapremo na varno. Da ne bi koga kap, ko zagleda tri na videz prav ni~ nedolžne pse.

Poleg pohoda in prijetnega druženja tudi dober namen V nedeljo, 22. maja, je Neodvisna lista Notranjske v soorganizaciji Društva ljubiteljev konj in kulture Lovrenc organizirala pohod na Stražnik, v Rakov Škocjan in skrite koti~ ke, ki jih ne poznajo niti doma~ ini.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Neodvisna lista Notranjske, 1380 Cerknica

Zbralo se je preko 100 pohodnikov, ljudi dobre volje iz Cerkniške ob~ ine, ki so se odpravili na triurni potep po skritih koti~ kih v okolici Zelš in Rakovega Škocjana. Z vodi~ em so se na zanimivih to~ kah ustavljali in spoznavali zgodovinska in geografska dejstva naših lepih krajev. Veliko doma~ inov je bilo presene~ enih, kaj vse se skriva v naših krajih!

Na koncu so na prireditvenem prostoru Društva Lovrenc

z divja~ inskim golažem in doma~ im štrudljem okrep~ ali vse prisotne, ki so si medtem ogledali tudi novo nastajajo~ o zgradbo za namene raznih prireditev in na projekciji seznanili z doma~ o in mednarodno dejavnostjo tega društva.

Da so se zbrali resni~ no ljudje dobre volje, pa kaže tudi to, da so za mladega Matica iz Dolenje vasi, ki potrebuje specialisti~ ni pregled v Avstriji,

NLN na tem dogodku zbrali ve~ kot 1.000 evrov, ki smo jih predali staršem na samem dogodku.

Zahvala gre vsem prostovoljcem in organizatorjem, da smo lahko v pre~ udovitem dnevu naredili nekaj za naše kraje in za skupnost, kjer živimo. Neodvisna lista Notranjske bo z druženjem na drugi lokaciji v ob~ ini Cerknica nadaljevala v septembru.

Klapa Cambi v Cerknici

Cerknica, 28. maj – Turisti~ no društvo Notranjska letos praznuje 50-letnico obstoja. To visoko obletnico bo na nek na~ in obeležilo tudi s koncertom klape Cambi iz Kaštela Kambelovaca, z gostujo~ o skupino Ultima. Klapa Cambi je bila ustanovljena leta 1986 in je ena najbolj poznanih in najboljših dalmatinskih klap. V dolgih letih svojega delovanja je osvojila številna priznanja. Med drugim je bila leta 1998 popolni zmagovalec mednarodnega festivala v Veroni in ve~ kratni zmagovalec na Festivalu dalmatinskih klap v Omišu. Je tudi ve~ kratna dobitnica nagrad na šibeniških šansonih, so absolutni zmagovalec in lanskoletni dobitnik Grand Prixa na 3. svetovnem prvenstvu v zborovskem petju v St. Petersburgu. Repertoar Klape Cambi ni omejen zgolj na tradicionalno dalmatinsko glasbeno dediš~ ino, temve~ se uspešno spogledujejo tudi z zabavno glasbo priznanih pevcev (Gibonnija in drugih), ki jo uspešno interpretirajo na svoj lasten, prepoznaven na~ in ter ustvarjajo svoje lastne avtorske skladbe. Obiskovalcem se obeta pester ve~ er, ki ga je organizator poimenoval »Ve~ er za ljubezen«. Na dan koncerta bo potekala prodaja vstopnic do 13. ure v TIC Cerknica, od 17. ure dalje pa pred Športno dvorano v Cerknici. dš

F OTO : A R H IV K LA P E C A MB I

Pri nas miru torej ni, prostora pa tudi ne, ker se vedno najde kdo, ki svoje utrujeno telo odloži na vse mogo~ e in nemogo~ e prostore in prostor~ ke. Ma~ ke so pri iskanju najbolj udobnega prostora za spanje in poležavanje še posebej iznajdljive. Podstrešje sta zavzeli takoj, ko smo po tleh položili izolacijo in dostop tja gor najdeta, pa ~ e še tako zapiramo tudi najmanjše line in s tem spravljata Dominika ob živce.

Njuni so tudi tapecirani stoli za kuhinjsko mizo in seveda nisem bila niti najmanj presene~ ena, ko sem se hotela usesti za mojo pisalno mizo na najbolj udoben naslanja~ , kar jih je pri hiši in kjer se tudi najve~ sedi. Ma~ ka!

Natan~ neje Repko. Poscanka gre raje na vrh kav~ a, kjer ima mir ali pa kakšnemu psu, najve~ krat Kiari, na glavo, kjer ima o~ itno tudi mir. Repko pa ima še posebno rad hladilnik. Pa ne zaradi tega, ker iz njega vsake toliko ~ asa pade kaj užitnega, ampak ker je hladilnik takšna koristna naprava, ki od garanja, imenovanega lovljenje miši in ostalih glodavcev pri nas in pri sosedovih, utrujenega ma~ kona lepo na lahko zaziba v sanje, v katerih miške kar same pridejo pred gob~ ek.

Nekako tako torej kot štetje ovac.

Se opravi~ ujem – kot štetje miši.

Ob dejstvu, da ima tam gori mir in je skrit pred vsemi pasjimi gob~ ki – posebno Nikki je nad ma~ kami navdušen in imam ga na sumu, da še vedno misli, da

13

Prejeli smo

piše Alenka Bev~ i~

Zadnji~ sem se drla na mularijo. Itak. Kaj pa naj ~ lovek drugega, ~ e ti mulca, kljub temu da imata zase najve~ jo sobo v hiši, opremljeno s pisalno mizo in ne vem še ~ im, nalogo pišeta za kuhinjsko mizo, kjer na nekaj kvadratnih metrih hkrati jaz kuham nekaj med kosilom in ve~ erjo, psi se drenjajo naokoli in ~ akajo, ali bo padlo kaj za pod zob, ma~ ki pa zavzameta odprt delovni zvezek, ker je tam tako fajn ležati. Vsako mamo bi ob tem zanimalo, zakaj torej potomca ne moreta biti kot vsi normalni najstniki, ki se zaprejo v svojo sobo in ves ljubi dan ne pomolijo ven niti nosu, kaj šele, da bi nadležnim ta starim povedali kakršno koli malenkost iz svojega življenja.

No, pa sta mi predraga otroka takoj razložila, da sem si ~ isto sama kriva, kaj pa sem se z njima vedno nekaj ukvarjala in nisem popustila poskusom, da bi v sobo dobila ra~ unalnik – ki je tako na uporabo samo ob mojem izrecnem dovoljenju tudi, ko me ni doma – in vsej ostali novodobni krami, ki jo starši kupijo otrokom, da imajo mir. ^isto prav mi je, kajpada. Sploh, ker vmes sicer težim, da me komaj prenašata, ampak sem v osnovi menda ~ isto znosna. V bistvu sta mi hotela dati kompliment, najbrž zato, da bom ob priliki rekla ja kakšni neumnosti.

str 13

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

14

Šport

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Na Dos Extreme 2011 peklenskih 1238 km

 Saša Musec

Prvo mesto Marku Balohu – Z dirko odli~ no opravili tudi udeleženci iz Notranjske nekoliko spremenjena. Omeniti je treba vsaj še ^epovan, ^rnivec, Ptujsko goro, Vahto na Dolenjskem in Gori~ ko, kjer so udeleženci vztrajno nabirali nove in nove višinske kilometre

Postojna, 14. maj – Peta ekstremna Dirka okoli Slovenije (DOS Extreme) je na spopade z ve~ kot tiso~ kilometrov dolgo traso privabila kar 76 kolesarjev iz 12 držav. Od tega jih je na cilj uspešno prikolesarilo 54 udeležencev, med njimi tudi ženska predstavnica, Andreja Jagodic. Dirka je v evropskem merilu zelo visoko ocenjena, po njenem vzoru pa se je oblikovalo kar nekaj ekstremnih dirk po Evropi. jem, pa so morali biti za 1238 km dolgo traso, ki je postregla z 14000 višinskimi metri, odli~ no pripravljeni: »Gre za izredno dobro pripravljene ultra kolesarje, ki za dirko kot je DOS, potrebujejo ve~ kot pol leta priprav. Torej so vajeni izrednih pogojev, vsi po vrsti pa so z dirko odli~ no opravili,« je povedal Berginc. Med njimi tudi 5 kolesarjev iz notranjskokraške regije – novinci Jure Li~ en, Boris Meze in Tomaž ^esnik, veteran DOS-a, Postojn~ an Franci Horvat, in pa Mitja Rok iz Grahovega, ki je z skupno 8. mestom dokazal, da je v vrhunski formi in tako med najboljšimi.

Pokal Jureta Robi~ a DOS je bila letos tudi dirka v dirki, saj je znotraj nje pote-

FOTO: TANJA R I STI ^

Med prijavljenimi je po besedah Andreja Berginca, direktorja dirke iz ŠKD Notranjc, približno tretjina takšnih, ki se z ultra kolesarjenjem ukvarjajo (pol)profesionalno: »Tu izstopa zagotovo udeleženec Pro Tour dirk - Gira, Tour De France in Vuelte, Primož ^erin, ki na DOS-u zagotovo še ni dejal zadnje.« ^erin se je sicer uvrstil na 6. mesto, na prvo pa se je s ~ asom 1:16:21 zavihtel Marko Baloh, ki je svojo uvrstitev s prejšnjega leta, 4. mesto, maksimalno izboljšal. Z manj kot minuto zaostanka mu je sledil Švicar Thomas Ratschob, na tretje mesto pa se je povzpel Avstrijec Christoph Strasser. Vsi udeleženci, nekateri z ve~ jim, nekateri z manjšim tekmovalnim nabo-

Med prijavljenimi si želijo ve~ žensk

Direktor dirke, Andrej Berginc, se je po ekstremni kolesarski dirki veselil s prvouvrš~ enim Markom Balohom (desno) in tretjeuvrš~ enim Christophom Strasserjem. kal Juriš na Vrši~ – pokal Jureta Robi~ a. Mesta so se tu nekoliko premešala, Baloh je zasedel

drugo mesto, najhitreje pa se je na prelaz povzpel Uroš Komac, ki je absolutno sicer zasedel 17.

Množi~ en tek prijateljstva

Na turnirju Logat~ ani drugi

ce in športnike, ki so skozi vsa leta dosegali lepe rezultate tako v mladinskih kot v starejših kategorijah. V 80 letih je bila zelo uspešna Marta Eržen, danes Švigelj, ki je kar sedemkrat zmagala in bila dvakrat druga. Kot so poudarili, je za organizacijo teka danes potrebna kar precejšnja ekipa ~ lanov športnega društva in simpatizerjev. Pogoji organizacije take prireditve so iz leta v leto ostrejši, saj je udeležba tekmovalcev v zadnjih letih vse ve~ ja, posledi~ no pa to pomeni ve~ jo odgovornost organizatorja.

V vseh teh letih je Tek prijateljstva postal najve~ ji promotor kraja širom Slovenije in tudi izven njenih meja. Ve~ ina udeležencev teka kljub težki progi pohvali lepo naravo, prijazne vaš~ ane in dobro organizirano prireditev ter obljubijo, da bodo še prišli. Ob koncu slavnostnega ve~ era so najzaslužnejšim ~ lanom v društvu in sponzorjem podelili tudi priznanja.el

Logatec, 15. maj – V logaški športni dvorani so se mladi odbojkarji skupaj s svojimi vrstniki iz klubov Salonit Anhovo, Fram in Ljubljana ^rnu~ e pomerili na 4. tradicionalnem turnirju mladih, na katerem so nastopili odbojkarji do letnika 94.

50 odbojkarjev (na sliki) se je prijateljsko pomerilo na tradicionalnem turnirju, ki ga logaški odbojkarji vsako leto nestrpno pri~ akujejo, saj se ob mreži zberejo le najboljše ekipe. Kljub temu da se Logat~ anom ni uspelo uvrstiti na najvišje mesto, so tudi z drugo stopni~ ko zelo zadovoljni, pravi trener Miha Blaznik. »Na uspeh smo, glede na to da smo se pomerili z najboljšimi, zelo ponosni,« doda. Na doma~ em parketu

sta izstopala najboljša podajalec Aljaž Bren~ i~ in napadalec Žan Urši~ , ki sta bila ob koncu sre~ anja tudi nagrajena.

Sicer pa je v odbojkarskem klubu, ki mlade športnike druži že 14 let, vklju~ enih 100 ~ lanov in ~ lanic. »Še vedno smo sredi reorganizacije dela, vendar v mladih odbojkarjih vidimo velik potencial in zagnanost,« pove Blaznik. Starejše fante, ki so vstopili v drugo ligo, že drugo leto trenira izkušeni Marko Bru-

men. Tudi mlajši odbojkarji se na lestvicah potegujejo za najboljše uvrstitve. V mini in mali odbojki so de~ ki trenutno na 20. mestu, deklice se v teh kategorijah ne udeležujejo tekmovanj, starejši de~ ki so na 6. mestu, kadeti na 21., mladinci pa nihajo med 9. in 12. mestom.

Starejše deklice so med 25. in 30. mestom, kadetinje med 20. in 25., mladinke pa so trenutno na 20. mestu.

Odbojkarski klub Logatec se za organizacijo tega športnega dogodka zahvaljuje ob~ ini Logatec, piceriji Pr'Krištof, staršem in našim novicam za medijsko podporo. b~

F OTO : ER I K LOG A R

FOTO : VA LTER L EB A N

Dan pred jubilejnim tekom Hotedršica, 21. maj – Športno društvo Hotedršica je pripravilo že 40. Tek pa je bil v dvorani stare osnovprijateljstva, na katerem je letos nastopilo ne šole v Hotedršici slavnosti 113 ~ lanov, 38 ~ lanic, ter 120 otrok. ve~ er ob 40 teku prijateljstva.

Poleg razstave, posve~ ene HoV absolutni moški konkurenci je tenjskemu teku, na kateri je na ogled postavljeno veliko foto13-kilometrsko progo najhitreje grafij, majic …, so predstavili tudi pretekel Urban Jereb (ŠD Tabor zgodovino Hotenjskega teka, Žiri) in dosegel ~ as 45:26. Rekaterega uradni za~ etki segajo kord proge sicer še vedno drži v leto 1971, a starejši doma~ ini Boštjan Hrovat iz Begunj, ki je vedo povedati, da so bili že pred leta 2002 traso pretekel v ~ asu 43:31. Za slabo minuto je za le- tem organizirani teki trojk. Med ve~ je prelomnice velja izpostaviti tošnjim zmagovalcem zaostal leto 1997, ko je bil tek priklju~ en Jernej Šemrov (AD Kladivar), tretekom za Slovenski pokal in v tje mesto pa je osvojil Kristijan pokal Primorskih novic, kar je Ipavec (ŠD Nanos Podnanos). dvignilo raven prireditve in poskrV konkurenci žensk so tekmobelo za množi~ nejšo udeležbo, valke morale prete~ i 7 kilometrov, najhitrejša pa je bila Kristina saj so za~ eli prihajati tudi teka~ i iz tujine. Najve~ teka~ ev se je v Bele (AK Pivka), dosegla je ~ as Hotedršici zbralo pred desetimi 28:53,8. Druga je bila Sergeja leti, ko jih je bilo na štartu kar Lipuš~ ek (Idrija), Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) pa je osvojila tretje 450. V vseh teh letih je nastopilo mesto. V ženski kategoriji je sicer precej znanih imen, med njimi Roman Kejžar, Tadeja Brankorekord še starejši, že leta 1997 vi~ , Teja Gregorin ... Seveda niso ga je dosegla Anica Živko, ki je pozabili niti na doma~ e športniprogo pretekla v ~ asu 24:47.

mesto. Vrši~ pa je bil le eden od vzponov na trasi, ki je bila tokrat zaradi lanskoletnih ujm

Direktor dirke je tokrat pogrešal predvsem ve~ ji odziv nežnejšega spola: »V solo kategoriji je bila samo Andreja Jagodic, ki je super opravila s traso. Drugo leto ra~ unam na ve~ deklet na štartu. To mi je prednostna naloga za DOS 2012,« je še povedal Berginc, ki pa je z ultra športno prireditvijo izredno zadovoljen: »Predvsem zato, ker smo dirko spravili pod streho brez ve~ jih težav, poškodb in na veliko zadovoljstvo vseh udeležencev, gledalcev in sponzorjev, ki verjamejo v nas že peto leto zapored.« V prihodnje bi si želel manj zapletov le s slovensko birokracijo, ki je letos oteževala organizacijo dirke.

40. Tek prijateljstva je v staro osnovno šolo privabil številne obiskovalce, tudi župana logaške ob~ ine, Berta Menarda.

^etrto tekmovanje ElgoNOVA notranjskega tekaškega pokala bo 5. junija, in sicer bo to 15. tek ob Cerkniškem jezeru. Zbor vseh nastopajo~ ih je ob Ribiškem kotu, prijave bodo potekale med 8. uro in 9.10. Prvi bodo nastopili otroci, spored celotnega tekmovanja pa je slede~ : - ob 9.30 kategoriji P1/F1, dolžina teka 700 m - ob 9.35 kategoriji P2/F2, dolžina teka 1000 m - ob 9.45 kategoriji P3/F3, dolžina teka 1500 m Ob 10 uri pa sledi štart ~ lanic in ~ lanov, ki bodo morali prete~ i 9,2 kilometra dolgo progo. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu, prijavnina za ~ lane/ ~ lanice znaša 10 evrov, za otroke pa prijavnine ni. el

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Zeleni razgledi

str 15

15

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

OZAVEŠ^EVALNA PILOTNA AKCIJA

Projekta Wasman – Upravljanje z odpadki ZELENI TEDEN 5.–11. junij 2011

sreda, 1. 6. ob 20. uri in ~ etrtek, 2. 6. ob 10. in 20. uri

Vitra bo skupaj s KP Logatec na kabelski televiziji – TV LEP (Logatec), predvajanje tudi na TV Proteus Postojna, pripravila oddajo o pravilnem lo~ evanju odpadkov.

Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU bo pripravil predavanje ponedeljek, 6. 6., ob Onesnaženost jam in njihovo ~ iš~ enje v zadnjih desetletjih.

20. uri, dvorana pod Novo Ljubljansko banko v Cerknici od ponedeljka, 6. 6., do sobote, 11. 6., Knjižnica Bena Zupan~ i~ a Postojna

Knjižni zeleni otok na temo lo~ enega zbiranja in ravnanja z odpadki, kjer bodo ob~ ani lahko našli najrazli~ nejšo literaturo na to temo.

od ponedeljka, 6. 6., do sobote, 11. 6., Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknica

Knjižni zeleni otok na temo lo~ enega zbiranja in ravnanja z odpadki, kjer bodo ob~ ani lahko našli najrazli~ nejšo literaturo na to temo.

od ponedeljka, 6. 6., do sobote, 11. 6., Knjižnica Logatec

Knjižni zeleni otok na temo lo~ enega zbiranja in ravnanja z odpadki, kjer bodo ob~ ani lahko našli najrazli~ nejšo literaturo na to temo.

torek, 7. 6., ob 20. uri, Stara šola, Pal~ je

Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU bo pripravil predavanje Onesnaženost jam in njihovo ~ iš~ enje v zadnjih desetletjih.

torek, 7. 6., od 15. do 19. ure, Supermarket Mercator CerknicaV torek, 7. 6.

Družba Slopak bo pripravila demonstracijo pravilnega lo~ enega zbiranja odpadkov v interaktivni obliki.

~ etrtek, 9. 6., ob 20. uri, Cankarjev dom na Vrhniki

Jernej Fefer bo imel predavanje o ekologiji, globalizaciji in trajnostnem razvoju: Potrošništvo, uni~ evalec družbe in planeta.

Predavanje bo obravnavalo problematiko onesnaževanja, segrevanja ozra~ ja, pridelave hrane in promoviralo ozaveš~ eno potrošništvo.

petek, 10. 6. ob 20. uri

Lokalna kabelska televizija Oron Vitra bo skupaj s KP Cerknica na kabelski televiziji – Oron (Loška dolina) pripravila oddajo o pravilnem lo~ evanju odpadkov.

sobota, 11. 6., od 10. do 13. ure, Mercator center Postojna

Družba Slopak bo pripravila demonstracijo pravilnega lo~ enega zbiranja v interaktivni obliki.

Od 8. 6. pa bo potekala razstava recikliranih umetniških izdelkov u~ encev OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globo~ nika, OŠ Prestranek, OŠ Pivka, OŠ Košana. Šolski center Postojna

Pri urah biologije bodo dijaki Šolskega centra Postojna pripravili plakate, ki bodo obravnavali pravilno lo~ evanje komunalnih odpadkov. Plakati bodo razstavljeni na razli~ nih javnih mestih v Postojni.

KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o.

Na vseh osnovnih šolah v ob~ inah Pivka in Postojna bo javno podjetje Kovod Postojna organiziralo ozaveš~ evalne aktivnosti o uporabi ne-ustekleni~ ene pitne vode.

Ves teden bo potekala razstava recikliranih umetniških izdelkov u~ encev OŠ Cerknica, OŠ Nova vas, OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, OŠ Jožeta Krajca Rakek. torek, 7. 6., 17. uri, OŠ 8 Talcev Logatec

Miša Pušenjak bo izvedla delavnico na temo pravilnega doma~ ega kompostiranja z demonstracijo pravilne postavitve komposta in njegovega vzdrževanja.

~ etrtek, 9. 6., ob 17. uri, Knjižnica Logatec

Otroška predstava »Smetiš~ ni škrat« v izvedbi Zavoda Vista iz Murske Sobote. Predstava bo izvedena z namenom ekološkega osveš~ anja otrok o lo~ evanju in ravnanju z odpadki. V primeru lepega in suhega vremena bo po predstavi pred knjižnico potekala tudi ekološka ustvarjalna delavnica.

Za nagrado bodo sodelujo~ i u~ enci lahko prejeli trajne stekleni~ ke ali si ogledali vodno zajetje Malni in ~ istilno napravo.

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna bo v sodelovanju s podjetjem ZEOS, ravnanje z elektri~ no in elektronsko opremo, d.o.o, pripravila demonstracijo porabe energije, ki bo proizvedena s pomo~ jo sobnega kolesa.

Srednješolci bodo pri urah fizike s kolesom dovajali elektri~ no energijo razli~ nim elektri~ nim in elektronskim aparatom, sijalkam …

Pou~ ni Zeleni teden V ~ asu od 5. do 11. junija bo RRA Notranjsko-kraške regije v sklopu projekta »Wasman - Ravnanje z odpadki kot politi~ no orodje za skupno upravljanje« izvedla enotedensko regijsko ozaveš~ evalno pilotno akcijo Zeleni teden. Namen akcije je prebivalce notranjskokraške regije motivirati in spodbuditi k pravilnem lo~ evanju odpadkov ter zmanjševanju odpadkov na izvoru.

Ciljni skupini akcije Zeleni teden sta splošna javnost in mladi.

Pomembno je namre~ vlagati v spreminjanje navad potrošnikov, da bi se stanje na tem podro~ ju izboljšalo.

K pripravi in izvedbi Zelenega tedna smo pritegnili akterje iz notranjsko-kraške regije, ki se neposredno ukvarjajo s problematiko odpadkov ali pa se jih ta tematika posredno dotika. Skupaj smo pripravili nabor potencialnih ozaveš~ evalnih aktivnosti ter izbrali za izvajalce najprimernejše. Vsak izvajalec naj bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogel k izboljšanju stanja na podro~ ju ozaveš~ anja glede ravnanja z odpadki.

V Zelenem tednu, ki bo potekal v organizaciji RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., bodo sodelovale osnovne in srednje šole iz notranjsko-kraške regije, knjižnice, komunalna podjetja, lokalne televizijske postaje, Inštitut za raziskovanje kra-

20. maja je bil v Ur. listu RS objavljen razpis za sofinanciranje za~ etnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih obmo~ jih. Za našo regijo to pomeni, da so prijavitelji lahko iz naslednjih ob~ in: Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna.

Predmet razpisa je sofinanciranje za~ etnih investicij podjetij na obmejnih problemskih

ke na SGLŠ Postojna ter razstavi recikliranih umetniških izdelkov osnovnošolcev v Mercator centru Postojna in Supermarketu Mercator Cerknica, kjer bo uprizorjena tudi demonstracija pravilnega lo~ evanja odpadkov. Na pravilno sa, ZRC SAZU, Vitra – Center za lo~ evanje odpadkov bodo opouravnotežene razvoj Cerknica, zarjale TV oddaje na lokalnih teKovod Postojna, vodovod, kalevizijskih postajah in plakati na nalizacija, d.o.o., ZEOS, ravnajavnih mestih. nje z elektri~ no in elektronsko Pilotna akcija Zeleni teden je opremo, d.o.o, Slopak, družba ena izmed treh, ki bodo izveza ravnanje z odpadno embadene v okviru omenjenega prolažo, d.o.o. in Notranjsko-kraške jekta. Do konca letošnjega leta novice. bomo tako izvedli akciji – IzboljZvrstila se bo vrsta dogodkov: šanje lo~ enega zbiranja frakcij med njimi knjižni zeleni otoki v komunalnih odpadkov in Poeknjižnicah, predavanji o onesna- notenje ob~ inskih odlokov upraženosti jam in njihovem ~ iš~ enje vljanja z odpadki. Pilotne akcije v zadnjih desetletjih v Pal~ ju in so sodelujo~ i v projektu izbrali Cerknici, delavnica na temo pra- in oblikovali na štirih moderivilnega doma~ ega kompostiraranih sre~ anjih. Poleg teh smo nja z demonstracijo pravilne po- pripravili tudi analizo stanja na stavitve komposta in njegovega podro~ ju ravnanja z odpadki v vzdrževanja, otroška predstaregiji, trenutno je v pripravi strava »Smetiš~ ni škrat« v Logatcu, teški na~ rt upravljanja z odpadki, predavanje o ekologiji, globalido konca leta pa bomo pripravili zaciji in trajnostnem razvoju na tudi akcijski na~ rt. Projekt se izVrhniki, ozaveš~ evalne aktivnovaja v sklopu evropskega prograsti o uporabi ne-ustekleni~ ene ma Mediteran, vanj so vklju~ eni pitne vode v šolah ob~ in Pivka partnerji iz Umbrije in Ligurije v in Postojna, delavnice o smoItaliji, Languedoc-Roussillon v trnem ravnanju z elektri~ no in Franciji, Aragona in Andaluzije v elektronsko opremo pri urah fizi- Španiji, Tesalije v Gr~ iji ter Cipra.

obmo~ jih, s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeševanje podjetništva in razvoja ter s tem ohranitve poseljenosti na obmejnih problemskih obmo~ jih, za kar podjetja dobijo nepovratna sredstva.

Nepovratna sredstva se dodelijo v odstotku od vrednosti upravi~ enih stroškov investicije (brez DDV). Skrajne dovoljene meje državne pomo~ i pri investi-

cijah so: - 30 % za velika podjetja in podjetja v sektorju transporta, - 40 % za srednja podjetja in - 50 % za mala oziroma mikro podjetja.

Rok za oddajo vlog je: 30. 6.

2011.

Ve~ informacij: www.regionalnisklad.si ali na RRA Notranjskokraške regije, d.o.o. (Alenka Volk, 05/721 247, alenka@rra-nkr.si)

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Avtomotošport

16

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Avtomobilizem Piše Erik Logar

Na Saturnusu najbolje uvrš~ ena Slovenska posadka ki je potekala v okolici Ljubljane in jo je zaznamovalo tudi mo~ no deževje. V tem delu sta si s sovoznikom nabrala neulovljivo prednost pred najbližjima zasledovalcem, italijansko posadko Piero Longhi–Lucio Bagio (škoda fabia S2000). Slednja sta slavila zmago

za prvenstvo Slovenije, v katerega sta se prijavila po poškodbi Aleksa Humarja. Skupno ~ etrta, druga v slovenski konkurenci sta bila Rok Turk in Enej Ložnar (peugeot 207 S2000), katerima je po prvem delu kazalo še bolje, saj sta bila tretja, mesto na stopni~ kah

FOTO: ERIK LOGAR

Ljubljana, 15. maj – Reli Saturnus velja za najprestižnejši reli v Sloveniji, kjer so zmage ve~ inoma dosegali tuji dirka~ i. Zadnja tri leta je tako nepremagljiv ^eh Vaclav Pech (mitsubishi lancer), ki je zmagal tudi letos. Zmago si je privozil predvsem drugi dan dirke,

pa zapravila z vrtenjem na osmi in ugasnjenem motorju na zadnji preizkušnji. Pred nadaljevanjem prvenstva pa je idrijsko-logaška posadka prevzela tudi vodstvu v skupni razvrstitvi DP. Dolgo ~ asa sta bila v igri za ~ etrto mesto v DP Rajko Žakelj in Blaž Selan (mitsubishi lancer), a je zlomljena polosovina, s katero sta morala odpeljati tri preizkušnje, pomenila kon~ no 14. mesto, v prvenstvu Slovenije pa sta bila deveta.

28. nastop na reliju Saturnus je Slavko Komel s sovoznikom Kristijanom Širok (DAS Koleselj, opel astra), kon~ al na 25. mestu. Tri mesta nižje sta se uvrstila njuna klubska sotekmovalca Alen Lampe in Domen Peljhan (vw polo), ki sta bil tudi sedma v diviziji I. Do cilja sta privozila tudi Marko Verbi~ in Marko Trpin, ~ lana Motoklub Buhc sta bila z zastava yugom 38 in ~ etrta v razvrstitvi yugo pokal.

Brez uvrstitev so ostale posadke iz Notranjske: Leba–Logar (težave z zavorami in menjalnikom), Ben~ ina–Dolenc (okvara motorja), Nartnik–Žakelj (polosovina), ter že po uvodni preizkušnji Mlinar–Mlinar zaradi okvare motorja.

Evropska zmaga Turka in Ložnarja Reka (Hrvaška), 21. maj – Rok Turk in Enej Ložnar sta nastopila na drugem reliju evropskega prvenstva, ki je bil na Hrvaškem. Tokrat sta nastopila z vozilom peugeot 207 R3T in v konkurenci vozil s pogonom na dve kolesi osvojila zanesljivo zmago, skupno pa dirko zaklju~ ila na visokem enajstem mestu. Z zmago sta prevzela tudi vodstvo med dvokolesno gnanimi dirkalniki, do konca prvenstva pa je v koledarju še devet dirk, a Turk in Ložnar se ne bosta udeležila vseh. »Zelo sem zadovoljen s predstavo na tem reliju.

Bil sem dobro razpoložen, zato sem celoten reli vozil v visokem ritmu. Vse je potekalo brez težav in posebnosti. Zdaj bomo morali narediti na~ rt za naprej in se v ekipi odlo~ iti, katere relije za evropsko prvenstvo bomo še odpeljali,« je po nastopu na Hrvaškem povedal Turk.

Nagode uspešen v Avstriji Spielberg (Avstrija), 22. maj – Na prenovljenem dirkališ~ u v Zeltwegu, ki sedaj nosi ime RedBull ring, sta bili uvodni dirki slovenskega prvenstva krožno hitrostnih dirk. Zelo uspešen dirkaški vikend je za Postojn~ anom Marjanom Nagodetom, ki je z vozilom MG ZR 105 obe dirki državnega prvenstva kon~ al na tretjem mestu, obenem pa obakrat zmagal v diviziji I. Zadovoljen se iz Avstrije vra~ a tudi Grega Premrl, oba nastopata za klub MGM Postojna, prvo dirko je kon~ al na sedmem, drugo pa na šestem mestu. Obakrat je bil tudi tretji v diviziji I.

I z o b ~ i n s k e h i { e program prireditev

RNI

junij 2011

A

M

C

E

TU

DO

KUL

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

R K NIC

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

sobota, 4. junij, ob 20.00 NEŽKA SE MOŽI SNG DRAMA; igrajo : Jurij Zrnec, Bojan Emeršič in Nina Valič

VSTOPNINA: 15 - 18 € komedija

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.

torek, 7. junij, ob 17.00

VSTOP PROST! glasbena prireditev

MI GREMO PA NA POTEP Nastopajo učenci Predšolske glasbene vzgoje in Glasbene pripravnice Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

cetrtek, 9. junij, ob 20.00 SFINGA Igrano dokumentarni film; Slovenija / 2011 / 70’

petek, 10. junij ob, 18.00

VSTOPNINA: 4 € film

SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE CERKNICA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJ

VSTOP PROST prireditev

Organizator: Občina Cerknica

sobota, 11. junij ob, 11.00 VREČKI GOVOREČKI Ekološka lutkovna predstava

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

To je zgodba o dveh že uporabljenih in zavrženih vrečkah: PVC vrečke in papirnate vrečke. Vrečki se spoprijateljita in želita bivati in živeti skupaj. Ker pa sta vsaka iz drugačnega materiala, torej pripadata različnim družinam odpadkov, ne moreta biti skupaj ne v smetnjaku za embalažo ne v smetnjaku za papir. Vrečki se odpravita na popotovanje. Iskanje novega doma jima povzroča številne preglavice, srečujeta se z nevarnostmi in kot smetki nista nikjer zaželeni.

Potovanje ju skoraj že pripelje do obupa in propada, ko njuna medsebojna ljubezen in njuno prijateljstvo le premagata najtežje ovire. Vrečki se na koncu, čisto po naključju in s pomočjo majhne deklice preoblikujeta v koristen predmet (dvonamenski dežnik), ki ju končno združi. Na tak način pa tudi pridobita novo uporabno in umetniško vrednost.

Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.

cetrtek, 16. junij, ob 19.00 KONCERT ABSOLVENTOV Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

petek, 17. junij, ob 20.00 KLAVIRSKI RECITAL PIANISTKE ANDREJE LEKŠE, ŠTUDENTKE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI Izvajala bo dela Brahmsa, Ravela, Beethovna, Bacha, Chopina in Lajovica

nedelja, 19. junij, ob 20.00 JEEZERO - KONCERT BIG BAND CERKNICA

Ponedeljek 20. junij ob 19.00

PLES DO NEBES Z EVORO Plesna prireditev plesnega kluba Evora

VSTOP PROST koncert VSTOP PROST koncert

VSTOPNINA: 8 - 10 € koncert VSTOP PROST plesna prireditev

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

I z o b ~ i n s kKer ohni i{kea

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, petek, 27. maj12.

2011 marec 2010

str 17

1717

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Seznam prireditev ob obcˇinskem prazniku – maj, junij 2011

Obcˇanke in obcˇani, prijazno pozdravljeni!

Sobota, 28. maj

Bila je pred leti … v cˇasu, ko se je 19. stoletje prelomilo v svojo drugo polovico … ideja Slovenije! Bila je ideja, ki je zazˇivela v programu Zedinjene Slovenije, in ideja, ki je prebudila zavest tega naroda, da se imenujejo za Slovence. Dr. Janez Bleiweis je tedaj dejal: »Dajte nam Slovenijo!« Bili sta ideja in volja to podpreti. Tako je bilo v avstro-ogrskih cˇasih, med leti 1868 in 1871, na Slovenskem organiziranih vecˇ taborov, ki pomenijo visˇek politicˇne aktivnosti in zavzetosti slovenskega naroda. 12. junija 1870 je kot 11. po vrsti potekal tabor v Cerknici.

Danes ga imamo … svoj dom - Slovenijo, obcˇino, domacˇi kraj. Naj v nas ne usahne narodna zavest ter ne ugasne pogum za odgovorno in smelo sooblikovanje nasˇe kulture jutrisˇnjega dne.

10. jubilejno tekmovanje pionirskih ekip v gasilsko-sˇportnih vesˇcˇinah za Maistrov memorial

Nastop dalmatinske klape CAMBI, gostje skupina Ultima

Komedija: NEZˇKA SE MOZˇI (igrajo Jurij Zrnec, Bojan Emersˇicˇ in Nina Valicˇ)

Petek, 3. junij

Nedelja, 5. junij

ob 9.00 Start iz vasi Selsˇcˇek Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Menisˇija

ob 20.00 Sˇportna dvorana Cerknica, prodaja vstopnic v TIC-u (turisticˇni informacijski center) Cerknica Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Notranjska

Fotografska razstava Jozˇica Zafred – DARITEV KNJIGE v cˇasu urnika knjizˇnice Rakek Knjizˇnica Rakek Organizator: Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica Razstava bo na ogled do 24. 6. 2011

Predstava gledalisˇke skupine KLJUKEC ob 17.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost Organizator: OSˇ Notranjski odred Cerknica

S spomini na nasˇo preteklost vam, drage obcˇanke in obcˇani obcˇine Cerknica, cˇestitam.

Ob tej prilozˇnosti sprejmite moje povabilo in se udelezˇite katerega od dogodkov v okviru kulturnega programa v pocˇastitev 141-obletnice tabora v Cerknici.

Sobota, 4. junij

Osrednja prireditev – svecˇana seja obcˇinskega sveta s podelitvijo obcˇinskih priznanj bo potekala v petek, 10. junija 2011, ob 18. uri v Kulturnem domu Cerknica.

4. Kunaverjev pohod

Pohod po Magdusˇkini poti od Sv. Sˇtefana do Cerknice

ob 8.00 Pri Sv. Sˇtefanu – Lipsenj Organizator: Drusˇtvo upokojencev Cerknica ob 9.00 Trg padlih borcev, Rakek – zˇeleznisˇka postaja Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Rakek

8. letna razstava cˇipk

od 9.00 do 19.00 Drusˇtveni center na Rakeku Organizator: Kulturno drusˇtvo Rak Rakek Razstava bo odprta sˇe v nedeljo 5. junija od 9.00 do 19.00

Marko Rupar zˇupan

Petek, 10. junij Svecˇana seja Obcˇinskega sveta Obcˇine Cerknica ob obcˇinskem prazniku s podelitvijo priznanj

Nedelja, 12. junij

Sobota, 11. junij Sejem v Cerknici

Cˇetrtek, 16. junij

Sˇportno-humanitarna akcija »Veter v laseh, s ˇsportom proti drogi«

Petek, 17. junij

Zloženka 1.indd 2

ob 18.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost Organizator: Obcˇina Cerknica

od 8.00 do 15.00 Med avtobusno postajo Cerknica in stavbo Obcˇine Cerknica Organizator: Obcˇina Cerknica

ob 10.00 Zunanja sˇportna igrisˇcˇa ob OSˇ Notranjski odred Cerknica Organizator: OSˇ Notranjski odred Cerknica in Sˇportna zveza Cerknica

Odkritje spominskega obelezˇja

ob 11.00 Pred novo Osnovno sˇolo 11. maj v Grahovem Organizator: Zdruzˇenje borcev za vrednote NOB Cerknica in KO Grahovo

Kolesarjenje po Menisˇevski kolesarski poti

ob 9.00 Zbirno mesto pri Brunarici v Begunjah Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Menisˇija

Koncert absolventov

ob 19.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost Organizator: Glasbena sˇola Fran Gerbicˇ Cerknica

Klavirski recital pianistke Andreje Leksˇe, ˇstudentke Akademije za glasbo v Ljubljani ob 20.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost Organizator: Kulturni dom Cerknica

Nedelja, 19. junij

VRECˇKI GOVORECˇKI, ekolosˇka lutkovna predstava

Kulturna prireditev »Na lepi Menisˇiji« in razstava izdelkov domacˇe obrti

Svecˇana seja PGD Unec ob 100-letnici delovanja

Koncert Big Band Cerknica

PRAZNOVANJE OBCˇINSKEGA PRAZNIKA NA TABORU – NA PLACU POD LIPCO

Ponedeljek, 20. junij

ob 17.00 Park miru in sprave v Begunjah Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Menisˇija

ob 11.00 Kulturni dom Cerknica Organizator: Kulturni dom Cerknica Vstopnina: 5–6 eur

ob 20.00 Kulturni dom Cerknica Organizator: KD Big Band Cerknica Vstopnina: 8–10 eur

ob 18.30 Pred gasilskim domom na Uncu Organizator: PGD Unec

Praznovanje bo otvoril zˇupan obcˇine Cerknica gospod Marko Rupar, ki bo vse zbrane povabil na zˇupanov golazˇ.

Izdala Obcˇina Cerknica, oblikovanje K8 dizajn

Voden pohod po sprehajalni poti »Medvedove stopinje«

Predstavili se bodo mnogi talenti vkljucˇno z veliko konjenico, godbo, mazˇoretkami, ko pade mrak pa nas cˇaka sˇe veliki zgodovinski spektakel z naslovom Martin Krpan.

Najmlajsˇi bodo lahko ustvarjali v otrosˇkih delavnicah, predstavila pa se bodo tudi ˇstevilna drusˇtva in organizacije, ki skrbijo za kvaliteto bivanja v domacˇem kraju.

Za glasbo in ples bosta poskrbeli glasbeni skupini FLETNO in CHRISTINE. Vecˇ o vsebini prireditve najdete na spletni strani obcˇine Cerknica www.cerknica.si. VABLJENI ob 17.00 Tabor – na placu pod lipco Organizator: MOST – drusˇtvo za kakovost zˇivljenja

Plesna prireditev »Ples do nebes z Evoro«

ob 19.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost Organizator: Plesni klub Evora

Torek, 21. junij

Lutkovna predstava ob zakljucˇku pravljicˇno-ustvarjalnih uric v ˇsolskem letu 2010/2011, Lutkovno gledalisˇcˇe FRU-FRU, OPICˇJA UGANKA ali MAMICA, KJE SI? (za otroke od 2. leta starosti) ob 17.00 Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica Organizator: Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica

ob 9.00 Pred gasilskim domom na Uncu Organizator: PGD Unec

ob 20.00 Kulturni dom Cerknica Organizator: Kulturni dom Cerknica Vstopnina: 15–18 eur

Sreda, 8. junij

Pravljicˇna urica z ustvarjalno delavnico VONJ PO MORJU (za otroke od 4. leta starosti)

ob 17.00 Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica Organizator: Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica

Pridobitev Domoznanskega oddelka KJUC – Balthasar Hacquet: Oryctographia Carniolica, 1778–1789 Cerknisˇko jezero in kras – predava dr. Andrej Kranjc ob 19.00 Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica Organizator: Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica

Tek ob Cerknisˇkem jezeru

ob 10.00 Ribisˇki kot na Cerknisˇkem jezeru Organizator: Sˇportna zveza Cerknica

Letni koncert – Pevski zbor Tabor

ob 17.00 Zelsˇka cerkev Organizator: Drusˇtvo pevski zbor Tabor Cerknica

Koncert MePZ Cluster, gostje Deklisˇki pevski zbor Klasje ob 20.00 Zelsˇka cerkev Organizator: Kulturno drusˇtvo Rak Rakek

Torek, 7. junij

Cˇetrtek, 9. junij

Pravljicˇna urica z ustvarjalno delavnico VONJ PO MORJU (za otroke od 4. leta starosti)

ob 17.00 Knjizˇnica Rakek Organizator: Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica

SFINGA, igrano-dokumentarni film, Slovenija/2011/70 ob 20.00 Kulturni dom Cerknica Organizator: Kulturni dom Cerknica Vstopnina: 4 eur

Pravljicˇna urica z ustvarjalno delavnico VONJ PO MORJU (za otroke od 4. leta starosti)

Petek, 10. junij

ob 17.00 Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica Organizator: Knjizˇnica Jozˇeta Udovicˇa Cerknica

Mi gremo pa na potep (nastopajo ucˇenci Predsˇolske glasbene vzgoje in Glasbene pripravnice)

Balinarski turnir za memorial Ivana Sˇvelca

ob 8.00 Balinisˇcˇe pred Brestom Organizator: Drusˇtvo upokojencev Cerknica

ob 17.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prost Organizator: Glasbena sˇola Frana Gerbicˇa Cerknica

Petek, 24. junij Razstava izdelkov Likovne ˇsole Galerije Miklova hisˇa iz Ribnice

ob 18.00 Tovarna transportnih naprav Podskrajnik - TTN Organizator: Likovno izobrazˇevalni center Galerije Miklova hisˇa Ribnica

17.5.2011 8:13:59

Pregled prireditev v obcˇini Cerknica

Kresovanje s kulturnim programom, z gostinsko ponudbo in s srecˇelovom ob 20.00 Sˇkocjanska pot na Rakeku Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Rakek

Sobota, 25. junij Voden pohod po naravoslovni ucˇni poti v Dobcu

ob 9.00 Start pri vodnjaku – kapelici Lursˇke matere bozˇje v Dobcu Organizator: Turisticˇno drusˇtvo Menisˇija

Proslava ob 20-letnici ustanovitve kluba in 30-letnici zacˇetka dela namiznotenisˇke sekcije v okviru SˇSˇD Rakek ob 15.00 Tenisˇko igrisˇcˇe Rakek (Dovce), v primeru slabega vremena bo proslava v jedilnici OSˇ Jozˇeta Krajca Rakek Organizator: Ping Pong klub Rakek

Osrednja svecˇanost z gasilsko parado ob 100-letnici delovanja PGD Unec in 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije, ki se bo koncˇala z zabavnim programom ob 16.30 Pred gasilskim domom na Uncu Organizator: PGD Unec

12. junij 2011 Praznik obcˇine

12. Poletni vecˇer na prostem ob dnevu drzˇavnosti

ob 20.30 Tabor - na placu pod lipco Organizator: Kulturno drusˇtvo Godba Cerknica

Cerknica

Nedelja, 26. junij

4. bitka narodov pri Niderdorfu cel dan Dolenja vas Organizator: Drusˇtvo Lovrenc

Letni koncert Okteta Kres

ob 19.30 Zelsˇka cerkev Organizator: Drusˇtvo pevski zbor Tabor Cerknica

Zloženka 1.indd 1

17.5.2011 8:13:59

fotografska razstava

JOŽICA ZAFRED: DARITEV KNJIGE Enota Rakek

Razstava bo na ogled v knjižnici na Rakeku od 3. do 24. junija 2011.

Fotografski opus Jožice Zafred (1953) je tematsko zelo raznovrsten in sega od dokumentarne in portretne fotografije do motivno raznolikega krajinarstva, prav tako pa so omembe vredni njeni “fotografski posegi” v svet neminljivih lepot slovenske - predvsem kraške - kulturne, etnografske in naravoslovne dediš~ ine.

Posebej velja omeniti tudi njeno zavzemanje za uveljavljanje sodobne slovenske fotografije na podro~ ju flore in favne, torej njen avtorski pristop k podro~ ju umetniške fotografije, ki je bil v širšem slovenskem prostoru vrsto let pomanjkljiv in

zapostavljen. V delih Jožice Zafred je prepoznavno vse, kar mora umetniška fotografija vsebovati, vklju~ no s tehni~ no natan~ nostjo. To fotografijo z neverjetno ustvarjalno vnemo vodi avtori~ ina neutrudna kreativna roka. Ob tem skuša osebno izpovedno ujeti “trenutek ve~ nosti”, neoprijemljivo torej, plimovanje misli, slutnjo, vzdušje in razpoloženje … V zadnjem ~ asu je medijsko odmevno njeno sodelovanje na fotografskih nate~ ajih doma in po svetu; povsod je prejela že vrsto nagrad in priznanj.

Od leta 2007 je na Ministrstvu za kulturo RS evidentirana kot samozaposlena v kulturi oziroma kot samostojna kulturna ustvarjalka na podro~ ju fotografije. Fotografije za

razstavo z naslovom Daritev knjige je v objektiv ujela na OŠ Jožeta Krajca Rakek in na podružni~ ni šoli na Uncu. Nastale so spontano, brez ve~ jih predhodnih priprav, vendar s toplim namenom, da to temo približajo tudi širšemu ob~ instvu predvsem z željo po spoznavanju in pravem vrednotenju knjige. V fotografskih zapisih teh zgodb so junaki u~ enci, skratka otroci v družbi knjige in knjig, ki jim je Jožica Zafred sledila v knjižnici in v okolici šole. V objektiv je želela ujeti njihov izraz, zna~ aj, mimiko, tisti pravi psihološki trenutek in razli~ na ~ ustvena stanja, bodisi posamezna ali skupinska. (Polona Škodi~ , dipl. umetnostna zgodovinarka)

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

predstavitev pridobitve domoznanskega oddelka

Balthasar Hacquet Oryctographia Carniolica, 1778-1789 Cerkniško jezero in kras predava akademik dr. Andrej Kranjc sreda, 8. junij 2011, ob 19.00 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA, www.kjuc.si Partizanska cesta 22, Cerknica ponedeljek - petek: 10.00 19.00 - sobota: 8.00 - 13.00

Vonj po morju zadnja pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico v šolskem letu 2010/2011 za otroke od 4. leta dalje

Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknica torek, 7. junij 2011 ali sreda, 8. junij 2011 od 17.00 do 18.00 Enota Rakek ~ etrtek, 9. junij 2011 od 17.00 do 18.00 Vabljeni! Z vami bo knjižni~ arka Anita.

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091078 (Cerknica) ali 01 7051481 (Rakek).

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica; ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 - www.kjuc.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

18

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Ves mesec boste usmerjeni na posel, na premoženjske stvari in na profesionalno izobraževanje. Drugim boste želeli pokazati, da zmorete ve~ in bolje in verjetno vam bo to kar uspevalo. S financami bo kon~ no šlo na bolje in nekje v sredini meseca boste že želi prve uspehe. Konec meseca bi lahko spoznali nekoga novega, neznanega in hkrati tudi zanimivega.

BIK  Pred vami je eden pomembnejših mesecev v letu. Priložnosti se bodo nizale ena za drugo, spoznali boste nove pomembne in vplivne ljudi. V roku enega leta vas ~ aka ve~ sre~ nih priložnosti, zato izkoristite ta ugoden ~ as. Planet sre~ e, Jupiter, vas bo leto dni osre~ eval in plemenitil vaše življenje. Naval energije, ki ga boste za~ utili v tem mesecu, bo povzro~ al, da boste ves ~ as aktivni. Možni so glavoboli.

DVOJ^KA  Nesporazumi z bližnjimi, s partnerjem in prijatelji vam bodo jemali dobro razpoloženje že v za~ etku meseca. Svojemu partnerju se boste želeli približati, a žal vam to ne bo povsem uspelo. Partner se bo spomnil na vse tiste trenutke, ko niste imeli ~ asa zanj in razumevanja za njegove potrebe. Tudi pri poslih ne bo šlo najbolje. Kratko potovanje konec meseca vas bo spet spravilo v dobro voljo.

RAK  ^aka vas pester mesec, zelo deloven in tudi pozitivno vznemirljiv. Kon~ no boste spet zadihali s polnimi plju~ i, pretekli meseci do vas niso bili naklonjeni.

Depresija bo izginila, vas pa ~ aka veliko dela in u~ enja.

S prijatelji boste v dobrih odnosih, tudi partnerski odnosi se bodo izboljšali. Najslajši dnevi bodo od 3. do 5. junija in konec meseca. Lahko se zaljubite, vendar možnosti bosta dve. Katero boste izbrali?

LEV  V ljubezni so možna presene~ enja. Imeli boste kopico osvajalcev, pa tudi nasprotnikov. Preve~ drznih izletov si v juniju raje ne privoš~ ite, držite se raje poznanih ljudi. Notranje mirni boste, zato boste lahko postorili marsikaj. ^e ste vezani, bo v tem mesecu mnogo pri~ kanja zaradi vašega ali partnerjevega ljubosumja.

DEVICA  Pozitivne misli in dobre odlo~ itve na za~ etku meseca bodo vplivale na pozitiven tok dogodkov.

Za~ eli se boste ve~ družiti z osebami, ki vam nekaj pomenijo. Razli~ ne poslovne priložnosti in veliko dogovorov vas bo prisililo, da boste resneje razmislili o svojih zmožnostih in željah. ^as je ugoden za opravljanje izpitov, uspešni pa ste lahko na ve~ podro~ jih.

TEHTNICA  ^aka vas nekaj pozitivnih sprememb.

To ne pomeni, da se boste takoj po~ utili kot ptica in da bodo vse težave izginile, bo pa šlo za spremembo lažje naprej. Planet Saturn, ki je še vedno v vašem znamenju, vam še nekaj ~ asa ne bo dovolil, da bi se popolnoma sprostili, boste pa zdaj imeli ve~ samozavesti in volje. Dober ~ as za študente in odli~ no za potovanja v tujino. ŠKORPIJON  Strast, ljubosumje in borba za prevlado vas bodo spremljali vse do 22. junija. Po tem datumu bo šlo vse lepše in lažje, odnosi s partnerjem bodo spet harmoni~ ni. Naj se zgodi karkoli, odlo~ itev ne sprejemajte prehitro, da vam kasneje ne bo žal.

Zdelo se vam bo, da imate preve~ dela v službi, med sodelavci boste uživali sloves, a naj vam ne stopi v glavo.

STRELEC  Nekaj manjših nesporazumov s partnerjem in vzporedno še napetosti v službi bi se lahko izkazale kot izredno neugoden ~ as. Ker boste pod izrednimi pritiski, vam za druge stvari ne bo ostalo kaj dosti ~ asa. Najbolj vas bo v tem ~ asu sprostil iskren pogovor s prijateljem. Tako si boste povrnili dobro razpoloženje.

KOZOROG  Planeti se bodo kon~ no obrnili tako, da bo za vas življenje lepše in znosnejše. Lahko bi se zgodilo nekaj zares nenavadnega, sre~ ni boste. Dosegli boste ~ ustveno zadovoljstvo, ki ga do zdaj ni bilo, tudi zdravstveno stanje se bo izboljšalo Osredoto~ ajte se na dolgoro~ ne cilje, priložnosti bo veliko, le prepoznati jih boste morali. Okoli 17. junija vas ~ aka ~ udovito ljubezensko sre~ anje in presene~ enje.

VODNAR  V juniju se boste veliko ukvarjali z domom in družino. ^akajo vas pozitivne in negativne spremembe na tem podro~ ju. Morda se boste preselili, lahko celo zelo dale~ . Lahko pa bi se zgodilo, da se bo domov vrnil nekdo, ki že nekaj ~ asa živi drugje. Nekateri boste obnavljali, popravljali in si kupili lep predmet za vaše stanovanje. Odnosi z otroki bodo dobri.

RIBI  Vaš odnos do okoliš~ in v službi se bo drasti~ no spremenil. Lahko bi se sprli s šefom ali sodelavci, za kar pa boste v prvi vrsti krivi sami. S prijatelji si boste poskusili vrniti dobro voljo, z doma~ imi pa vam tudi ne bo šlo najbolje. Kakšen nesporazum bo treba rešiti, pa bo šlo bolje. Poskusite ohraniti razumen odnos do težav, predvsem pa si vzeti ve~ ~ asa za po~ itek.

Prodam Suha bukova ali mešana drva, možna sta razrez in dostava. Tel.: 041 200 917.

Motorno kolo Kawasaki EN 500, l.

1997, prevoženih 27500 km, dobro ohranjeno z dodatno opremo. Cena: 2000 eur. Tel.: 041 589 433.

Starine in umetnine. Tel.: 040 426 736.

Nepremi~ nine Prodam Garsonjero v centru Postojne, cca 28 m2, delno obnovljeno l. 2008, 1. nadstropje, kabelska, CK, domofon, nova streha. Cena: 43.000 eur. Tel.: 040 899 785.

Stanovanje v Planini, v pritli~ ju ve~ stanovanjske stavbe, 44,14 m2, obnovljeni l. 2008, vpisano v ZL, vsi priklju~ ki. Tel.: 041 315 245.

Staro hišo v okolici Postojne, v obnovi, 1264 m2, lepa lokacija, z gradbeno dokumentacijo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.

Dvoj~ ka c centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, IV. gradbena faza. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana Dve stanovanji z atrijem v Postojni, III. gradbena faza, 85 m2. Cena: 87.000 eur. 110 m2. Cena: 83.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana

Oddam 2-sobno opremljeno stanovanje v Cerknici, paru ali mamici z otrokom.

Tel.: 031 556 646.

Garsonjero v centru Postojne, vseljiva s 1. 6. Cena: 200 eur/mesec in 200 eur varš~ ine vnaprej. Tel.: 051 266 424.

Sobo na Blokah sezonskim delavcem (do 4 osebe), 50 m2 s kopalnico in kuhinjo. Tel.: 040 620 247.

Spodnji del hiše v Prestranku z lastnim vhodom, 50 m2, delno opremljen, vseljivo takoj. Cena: 300 eur brez stroškov in varš~ ine. Tel.: 041 713 585.

2-sobno stanovanje v Begunjah pri Cerknici. Tel.: 041 828 972.

Drugo

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne

Zahvala Draga mami, prazen dom je in dvoriš~ e, naše oko zaman vas iš~ e.

Ni ve~ vašega veselja, le delo vaših rok ostaja, dobrota vašega srca nikoli ne bo pozabljena.

FRAN^IŠKA MEDEN iz Kržiš~ a

Po poti ve~ nosti je odšla naša draga mama, stara mama in prababica (1927–2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili sve~ e in cvetje, darovali za svete maše in v tako velikem številu pospremili našo mamo na zadnji poti.

Zahvala zdravstvenemu osebju bolnice dr. Petra Držaja, pogrebnemu podjetju Pietas Zrimšek d.o.o., Cerknica, pevcem pevskega zbora Tabor iz Cerknice, župniku g. Branetu Zadniku za lepo cerkveno slovesnost, za molitev v doma~ i hiši Olgi in Mirku. Še posebej se za pomo~ zahvaljujemo Geni in Alojzu Drašlerju iz Otav. Žalujo~ i: h~ erke Marija, Fani, Dani, sinova Stane in Viktor z družinama, vnukinja Mateja in sedem pravnukov

Zahvala

Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72

Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od v~ eraj od kdo ve kdaj.

Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev… ne kli~ ite me nazaj! (T. Kuntner)

Pivka T: 05 721 17 30

»Življenje je kot knjiga; za listom list, za dnevom dan, nih~ e ne ve, kdaj kon~ ana bo zadnja stran.«

Postojna T: 05 721 17 00

Zadnjo stran svojega življenja je 7. 5. 2011 kon~ al dragi mož, o~ e, dedek in brat

Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

BRANKO ŠTRITOF

Muzeji, znamenitosti Loška dolina Prodam nekaj starejših slik. ^e bi želeli, da krasijo vaše stene ali jih bi radi poklonili kot darilo, pokli~ ite na 051 640 031.

Magdalena Ljubica Modic, Velike Bloke 19, Nova vas

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

str 18

Grad Snežnik, 01 705 78 14 Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37 Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Pivka

1956–2011

Ob bole~ i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in Branka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsak ljube~ stisk roke, vsako iskreno besedo v tolažbo, vse darovane sve~ e in cvetje ter denar za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo ~ lanom prostovoljnega gasilskega društva Cajnarje in župniku Branetu Zadniku za lepo opravljen obred.

Park vojaške zgodovine, 05 721 21 80

Žalujo~ i: vsi njegovi

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011

Napovednik in razvedrilo

str 19

19

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 10. do 23. junija. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 3. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Fotografska razstava Mira Kunstka Na poteh ob jezeru, v knjižnici v Cerknici na ogled do 31. 5.

27. 5. Razstava ~ lanov Društva likovnih ustvarjalcev Postojna, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici.

3. 6. Fotografska razstava Daritev knjige avtorice Jožice Zafred, razstava bo na ogled do 24. junija.

Prireditve, predavanja 27. 5. Predavanje Mateja Krži~ a Ali so vse jame primerne za turisti~ no rabo? Varstvo jam ali izraba jam?, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

28. 5. XVI. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomo~ i Civilne zaš~ ite in Rde~ ega križa, ob 8.30 na ploš~ adi pred športno dvorano v Logatcu.

28. 5. 2. mednarodno dobrodelno sre~ anje ljubiteljev starodobnih vozil v Krpanovi deželi, ob 8. uri pred gostilno Sušelj v Pivki.

Za pomo~ na predstavo!

Poro~ ali smo že, da je sredi marca v dnevni sobi družine Hrs– Košnjek iz Postojne zagorelo.

Ognjeni zublji so družini uni~ ili skoraj vso stanovanjsko opremo in pohištvo. Postojnski gasilci so se nemudoma odzvali klicu na pomo~ in za družino odprli poseben transakcijski ra~ un številka: SI56 9067 2000 0695 163, s sklicem 00-112, prejemnika PGD Postojna, Ul. 1. maja 7, 6230 Postojna, z namenom: pomo~ družini prizadeti v požaru.

Akcijo bodo zaklju~ ili v ponedeljek, 30. maja, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Postojni s komedijo »Niti tat ne more pošteno krasti« v izvedbi Kulturnega društva Menišija. Na koncu predstave bodo družini izro~ ili ~ ek z zbranimi sredstvi.

Vstopnice po 10 evrov za ponedeljkovo prireditev so naprodaj že danes v papirnicah Scripta in Kocka v Postojni. b~

29. 5. Regijsko sre~ anje odraslih folklornih skupin, ob 17. uri v Narodnem domu v Logatcu.

29. 5. Binkoštno slavje, Baletna pravljica v Postojnski jami, ob 19. uri v Plesni dvorani Postojnske jame.

4. 6. 3D lokostrelska tekma za slovenski pokal, od 8. do 18. ure v centru vojnih veteranov Slovenije v Blekovi vasi.

8. 6. Predstavitev pridobitve domoznanskega oddelka Balthasar Hacquet Oryctographia Carniolica, 1778–1789, Cerkniško jezero in kras, predava dr. Andrej Kranjc, ob 19. uri v cerkniški knjižnici.

Kultura 27. 5. Koncert harmonikarskega orkestra GŠ Postojna in Ajdovš~ ina, ob 19.30 v glasbeni šoli v Postojni.

29. 5. Predstavitev knjige Tisa v Stranah pod Nanosom – legende, skrivnosti, odkritja, ob 17. uri ob cerkvi sv.

Križa v Stranah pod Nanosom.

31. 5. Prikaz dokumentarno-igranega filma Streli v Bazovici, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

4. 6. 6. Ravbarjev ve~ er, ob 19. uri v Ravbarjev stolpu v Planini. Ob tej priložnosti vabijo tudi na razstavo Inštrumenti gozdov.

Za otroke in mladino 7. in 8. 6. Vonj po morju, zadnja pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico v šol. letu 2010/2011, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v cerkniški knjižnici.

8. 6. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi.

Otroka prijavite na tel. št. 01 709 80 29.

9. 6. Vonj po morju, zadnja pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico v šol. letu 2010/2011, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici na Rakeku.

Rekreacija 28. 5. Voden pohod po sprehajalni poti Medvedove stopinje, Selš~ ek, Begunje, Kožljek …, ob 9. uri.

28. 5. Pohod na Petelinjskem teku, ob 13 uri v Petelinjah.

28. 5. Petelinjski tek za otroke in odrasle, ob 14. in 17. uri v Petelinjah.

29. 5. Pohod po Logatcu, ob 8.30 izpred parkiriš~ a Tuš.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Gaia pou~ uje in nagrajuje. 1. in 2. nagrada: pol-letna naro~ nina na revijo Gaia, majica kluba Gaia in dve šume~ i tableti: Ivica Albreht, Hotedršica 79, Hotedršica; Jožica Simon~ i~ , Rovte 89 a, Rovte.

Obvestili o nagradah, ki jih podarja Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, bosta nagrajenki prejeli po pošti.

10 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

tel: 01 7058 816 I e-mail: oron.si I web: www.oron.si

Tokratne nagrade podarja: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. 1.–3. nagrada: pol-letna naro~ nina na revijo Gaia, nahrbtna vre~ a kluba Gaia in Bio Plantella Vita 500 ml. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 3. junija 2011.

križanka / Kupon

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  10  27. maj 2011

Zadnja

20

str 20

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 27. maj 2011

OkuĹženi klopi ogroĹžajo Ĺživljenja

 Blanka Markovi~ Kocen

Notranjska – Pogostost klopnega meningocefalitisa v Evropi narať~ a, Notranjska pa poleg Koroťke in Gorenjske sodi med rizi~ na obmo~ ja. Cepljenje zelo uspeťno zať~ iti ljudi pred boleznijo osrednjega Şiv~ evja, ki jo povzro~ a virus klopnega meningocefalitisa. Zať~ ita, ki jo nudi cepljenje, je skoraj stoodstotna, je potrdila dr. Jasna ^uk Rupnik, direktorica Zdravstvenega doma Logatec.

Nevarnost okuŞbe s klopi traja Şe od februarja pa vse do novembra. Do nadmorske viťine 600 metrov je klopov veliko, v viťjih legah jih je manj. Mila zima in vlaŞna pomlad oja~ ata dejavnost klopov. Medtem ko pred dvema desetletjema pri nas ni bilo ~ utiti ve~ je potrebe po cepljenju proti klopnemu meningocefalitisu – ljudje so cepivo v hladilnih torbah prevaŞali iz Avstrije v Slo-

venijo in se prihajali cepit v naťe ambulante – se je z dostopnostjo cepiva tudi pri nas ta potreba pove~ ala, pojasnjuje dr. ^uk Rupnikova.

Zať~ iteni po dveh odmerkih, po treh letih poŞivitveni odmerki Cepljenje se izvaja do 15. leta s cepivom za otroke, za starejťe pa s cepivom za odrasle. Cepimo z dvema odmerkoma v razmaku od enega do treh mesecev, tretji odmerek pa sledi pet do dvanajst mesecev po drugem, pojasnjuje direktorica logaťkega zdravstvenega doma. ^e cepijo spomladi ali poleti, ko je sezona za klope, lahko po shemi hitrega cepljenja dajo drugi odmerek Şe dva tedna po prvem. Že dva prejeta odmerka

Regijska izjava: Notranjskokraťka regija je bila po uspeťnosti poslovanja podjetij v v letih 2010 in 2009 na ťestem mestu med 12 regijami v drŞavi, prej pa je bila predzadnja. Igor BlaŞina, direktor obmo~ ne gospodarske zbornice Postojna

omogo~ ata ve~ kot 90-odstotno stopnjo zať~ ite! poudarja sogovornica.

Cepi se lahko vsaka zdrava oseba, od prvega leta starosti naprej. Izjema so pravzaprav le osebe z boleznimi, ki na kakrťenkoli na~ in predstavljajo resno motnjo imunosti, in osebe z izredno hudimi alergijami.

Ponovno cepljenje, a le z enkratnim primerkom, je potrebno tri leta po prvem cepljenju, naslednja pa sledijo po en odmerek na pet let. Ti poŞivitveni enkratni odmerki so potrebni, ker raziskave ne potrjujejo moŞnosti, da bi zať~ ita po cepljenju lahko trajala vse Şivljenje, pravi dr. ^uk Rupnikova in dodaja, da je ljudi po 65. letu priporo~ ljivo cepiti vsake tri leta.

Dr. ^uk Rupnikova opozarja: ÂťBrez posledic preboli okuĹžbo le dobrih 70 odstotkov bolnikov.

Trajne posledice se kaŞejo kot teŞave z miťljenjem in zbranostjo, ohromitve miťic udov, pri vnetju hrbtenja~ e pa v 20 odstotkih nastopi tudi smrt.

IVZ: cepiva je dovolj Po podatkih InĹĄtituta za varovanje zdravja je cepiva proti klopnemu meningocefalitisu, ki ga

Mobitel Ena

5â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

Samsung Galaxy 551

49â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Sony Ericsson Cedar

Nokia X3

Touch&Type

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

PrikliÄ?ite poletje...

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

S cepljenjem proti klopnemu meningocefalitisu se skoraj stoodstotno zavarujemo pred trajnimi posledicami in celo smrtjo

Direktorica ZD Logatec, dr. Jasna ^uk Rupnik, zatrjuje, da je cepljenje najboljťe varovalo pred klopi. uvaŞajo iz Avstrije, dovolj. Prehodne reakcije se po celjenju pojavljajo le redko in obi~ ajno minejo v enem dnevu.

Cene odmerka so razmeroma visoke in se po zdravstvenih domovih gibljejo od dobrih 27 do 30 in ve~ evrov. Za tiste, ki so

okuŞbi izpostavljeni pri delu ali prakti~ nem pouku, je cepljenje obvezno.

Dr. ^uk Rupnikova pojasnjuje, da je v sosednji Avstriji precepljenih Şe prek 90 odstotkov ljudi, v Sloveniji pa ťele nekaj ve~ kot 10 odstotkov. V Avstriji

za klopnim meningocefalitisom na 100 tiso~ prebivalcev zboli en ~ lovek na leto, pri nas pa 13.

Toda: Zavedanje o primernosti cepljenja iz leta v leto narať~ a, saj raste tudi sploťna zdravstvena razgledanost ljudi. In tega sem zelo vesela.

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

5â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ