Št. 13 - 8.7.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

str

petek, 8. julij 2011, letnik X / št. 13 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna razcep Razdrto

razcep Postojna (zahod)

Kje bo tekla avtocesta?

Postojna razcep Postojna (vzhod)

Razdrto

Občina Postojna

Postojna 4

Razdrto 1 Postojna 3

priključek Selce priključek Selce

razcep Čebulovica

Selce

Občina Pivka

Divača 1

Divača

priključek Selce razcep Gabrk

Postojna 1

Boršt

Vremščica

Razglednice s posebnim žigom

Čepno priključek Košana

priključek Košana priključek Košana priključek Košana

6

Ravne

Občina Divača

Ribnica

Divača 2

8

Postojna 2

priključek Ilirska Bistrica

Pravnik, ki uživa v delu in sprehodih 10

Mereče

Občina Ilirska Bistrica priključek Ilirska Bistrica

Poletni utrip

Občina Hrpelje-Kozina Jelšane 1

Jelšane 2

Dolenje

priključek Jelšane MP Jelšane

Državni prostorski načrt za odsek avtoceste Postojna/Divača - Jelšane Legenda Variante AC Postojna/Divača - Jelšane Divača 1

Postojna 3

Divača 2

Postojna 4

Razdrto 1

Jelšane 1

Postojna 1

Jelšane 2

Priključek, razcep Objekti

Avtocesta

(predor, viadukt, most, pokrit vkop)

Glavne ceste Regionalne ceste

Meja Republike Slovenije Meja občine

Železnica Vodotoki

0

1

2

4

6

8 Km

FOTO: ATELJE POSTOJNA

Postojna 2

M 1:100 000

Poletje je ~ as, ko se na trge, vrtove ali dvoriš~ a preselijo številne prireditve.

Tudi letos v regiji pestrega dogajanja ne bomo pogrešali. ^eprav so se nekatere tradicionalne prireditve že kon~ ale, se bodo druge šele dobro za~ ele, do konca po~ itnic pa jih bo še ve~ . Najprej množi~ no obiskan viteški turnir v Predjamskem gradu in prvi~ letos Festival amaterske kulture v Postojni, ki bo povezal ljubitelje odrskih desk. Mlajši boste lahko med po~ itnicami uživali na konju v Trnjah, zve~ er pa pred platnom v pivškem kinu. Namig, kam med po~ itnicami in kaj po~ eti, da vam ne bo dolg~ as, najdete na naslednjih straneh.

2

200 delavcev v negotovosti Za~ etek ste~ ajnega postopka Javorja Pohištvo – Pritožba uprave Uprava mati~ ne družbe Javor se namerava po naših informacijah pritožiti na sklep sodiš~ a o za~ etku ste~ ajnega postopka Javorja Pohištvo po njegovi spodleteli prisilni poravnavi. Razlog: sodiš~ e naj bi ste~ ajni postopek uvedlo prehitro. Ali bo pritožba le podaljšala negotovost skoraj 200 zaposlenih, ki jim grozijo odpovedi zaposlitve, ali bo prinesla preživetje pohištvenega programa in ohranitev dolo~ enega števila delovnih mest, bomo še videli. »Zanima nas predvsem, ali bodo v pritoževanju tudi pripravili tako kvalitetno rešitev, da bo prisilna poravnava skozi glasovanje upnikov vendarle uspela,« je komentiral Bojan Kramar,

obmo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Na vprašanje, kako realna je po njegovi oceni možnost, da uspejo, pa: »Vprašanje je dokaj špeku-

lativno. Naša želja seveda je, da bi uspeli, vendar glede na javno dostopne dokumente o poteku prisilne poravnave trenutno nimam v rokah ni~ esar, na ~ emer bi lahko gradil optimizem.« Spomnimo, da je sodiš~ e za~ elo ste~ ajni postopek, ker je prisilna poravnava po njihovem spodletela. Da bi bilo finan~ no prestrukturiranje uspešno, bi morali upniki konvertirati za najmanj dva milijona evrov terjatev, a so po navedbi sodiš~ a prenesli le

za dobrih 160 tiso~ evrov terjatev.

Kramar je zato ocenil, da mati~ na družba Javor Pivka kot edina lastnica in najve~ ja upnica do sedaj ni odigrala dovolj aktivne vloge pri sanaciji, saj bi lahko tudi sama s konverzijo svojih terjatev v postopku prisilne poravnave pomagala rešiti h~ erinsko družbo.

V postopku prisilne poravnave nad družbo Javor Pohištvo je upraviteljica Ermina Bajuk od skupaj prijavljenih 6,6 milijona evrov priznala 5,5 milijona evrov terjatev. Najve~ priznanih terjatev, 2,6 milijona evrov, ima mati~ na družba Javor Pivka.

Vodstvo Javorja s predsednikom uprave Brunom Komacem na ~ elu nas ta teden do zaklju~ ka naše redakcije ni želelo sprejeti in odgovarjati na naša vprašanja. Prej prisilna, zdaj pa tudi ste~ ajna upraviteljica je dejala, da bo odgo-

varjala šele ko bo - ~ e bo - sklep sodiš~ a o za~ etku ste~ ajnega postopka pravnomo~ en. Javno se ni želel izpostavljati tudi nih~ e od razo~ aranih upnikov. V njihovem interesu sicer je, da bi podjetje preživelo, saj bi bili le na ta na~ in lahko postopoma vsaj delno popla~ ani. Kot smo izvedeli, se Javor Pohištva, ki je še lansko leto zaklju~ il s štirimi milijoni evrov izgube, uspešno sanira in ima trenutno naro~ ila za mesec in pol vnaprej. »Zelo nas žalosti tak razplet, nismo ga pri~ akovali,« je novico o za~ etku ste~ ajnega postopka komentiral Vasilij Križaj, predsednik sindikata Sinles v Javorju. Po njegovih besedah je bilo v zadnjega pol leta po uvedbi prisilne poravnave okrog 50 ljudi že prerazporejenih, nekaj jih je odšlo, še 194 pa jih je trenutno v družbi z negotovo usodo. vr

Regijska izjava: »S trdim delom smo zagotovili, da je sleherna hiša na Uncu premogla vsaj enega gasilca.« Bogdan Urbar, predsednik PGD Unec

3

4

Iz vsebine: Lekarne – talke politi~ nih interesov

Kraškim lekarnam po 40 letih grozi razpad. Ob~ ina Postojna, kljub nasprotovanju nekaterih ustanoviteljic, namerava uspešen zavod likvidirati. Na to se je ostro odzvala tudi Lekarniška zbornica Slovenije. str. 5

Zavoda za turizem Postojna ne bo ve~ Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna, ki naj bi od leta 2002 skrbel za promocijo regije, ni izpolnil pri~ akovanj, zato ga bodo ukinili in promocijo naložili Regionalni razvojni agenciji Notranjsko-kraške regije. str. 6

Uspešni cerkniški karateisti Cerkniški karateisti so se na državnem prvenstvu v Polzeli odli~ no odrezali. Neli Trontelj, Tanja Mahne in Korina Kova~ so v najmlajši kategoriji osvojile ekipno prvo mesto, Bor Šajn, Vitan Logar in Marko Valentini pa drugo mesto med fanti od osem do deset let. str. 16

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

Na jubilejnem Furmanskem prazniku 30-metrski mlaj

Cerknica, 2. julij – V soboto se je z zaklju~ nim koncertom pred OŠ Cerknica kon~ al najve~ ji festival na cerkniškem, Heksnfest, ki ga ob koncu šolskega leta vsako sezono organizira Notranjski študentski klub. Kljub manjšemu finan~ nemu prora~ unu so uspešno izpeljali vse na~ rtovane prireditve. V devetih dneh dogajanja je bilo poskrbljeno za razli~ ne športne in glasbene okuse.

Najve~ obiskovalcev so zabeležili zadnji dan, ko so na oder pred OŠ Cerknica stopili Rock Partyzani, Alee, Christine in Mentalci. Zabave željne mladine niso odgnale niti nekolike nižje temperature, za tiste najbolj vzdržljive pa je bil organiziran tudi after party na Farbarjevemu kozolcu, kjer so na svoj ra~ un prišli ljubitelji plesnih ritmov. Vsak dan festivala je potekal vsaj en športni turnir, kjer je bila udeležba primerljiva s prejšnjimi leti. Poleg zaklju~ nega koncerta je najve~ obiskovalcev pritegnil ve~ er stand-up komedije, saj so bili klubski prostori zapolnjeni do zadnjega koti~ ka. aj

FOTO: JER A P ETAN

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna, 3. julij – Jubilejni Furmanski praznik, ki že dvajset let ohranja spomin na kulturno in etnološko dediš~ ino, je letos pritegnil ve~ kot deset tiso~ obiskovalcev od blizu in dale~ . Najve~ zanimanja je pritegnil osrednji dogodek, popoldanski furmanski sprevod s kar 25 vozovi, na njem pa posebno pozornost prevoz in ~ astna postavitev 30 metrov visokega mlaja. Podvig ~ lanov Konjeniškega društva sv. Štefan iz Vipave, ki so do prireditvenega prostora pri Postojnski jami prepeljati mlaj, ter ~ lanov Društva Trma iz ^rnega vrha nad Idrijo, ki so mlaj nato na roke postavili, je bila nagrajen s prvim mestom. Na drugo mesto se je uvrstil voz Razvojnega društva Meriš~ e iz Mer~ , ki je po resni~ nih dogodkih prevažal bukev iz Senože~ na ladjo v Trst. Na tretjem mestu sta bila senena voza jezerina in kravina Janeza Kandareta iz Loške doline. Na ~ etrtem mestu je bil voz Viktorja Sojerja, najstarejšega furmana v Postojni, ki je prevažal deske iz Belške žage do zbirnega mesta v Prestranku, na petem mestu pa kraški voz z dvojno vprego Stojana Skoka za prevoz vinskih sodov s teranom. Pestro dogajanje v parku pri Postojnski jami, kjer so se na stojnicah predstavili najrazli~ nejši obrtniki, naprodaj so bili doma~ i izdelki in pridelki, župani, podžupani in svetniki so kuhali golaž, zvrstili so se glasbeni in folklorni nastopi in še marsikaj zanimivega, se je za~ elo že dopoldan in trajalo vse do poznih ve~ ernih ur, ko sta zbrane zabavala ansambel Akordi in pevka Tanja Žagar. vr

Kon~ al se je Heksnfest

Glasbeni plac pod lipco

Pivka, 2. julij – Na vro~ sobotni popoldan se je na ploš~ adi pred Krpanovim domom v Pivki odvijala prireditev z naslovom Pivški shod. Turisti~ no društvo Pivka je kot organizator prireditve v goste povabilo skupine Pivo&^evapi, Akorde ter Avione in tako zadovoljilo glasbeni okus vseh generacij. Da pa so bili polni tudi želodci, so poskrbele ~ lanice društva, ki so skuhale in razdelile približno 300 porcij tipi~ ne jedi iz pivškega konca, krompirja v zelnici z doma~ imi ocvirki in klobaso. Elaborat o zaš~ iti te jedi kot blagovne znamke iz Pivke je izdelala Martina Smrdelj iz Trnja s svojimi sošolkami na srednji ekonomski šoli v Postojni. Za popestritev ponudbe na shodu so poskrbeli še sladoledar s pravim doma~ im sladoledom iz Pobegov pri Kopru, Sini~ ke s svojimi ro~ no izdelanimi pun~ kami in prti~ ki, Jerneja Ksir z Nejino pravljico in Društvo starodobnikov, ~ ebelarji, Kmetija Šuštarjevi in drugi ponudniki doma~ ih izdelkov, od katerih so nekateri vklju~ eni v društvo za Razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Prireditev je pozno popoldan zaznamovala tudi kratkotrajna poletna ploha, ki pa obiskovalcev ni prepodila. pš

FOTO: VALTER LEBAN

Cerknica, 25. junij – Ljubitelji kakovostne glasbe in drugi Cerkni~ ani so na dan državnosti napolnili plac na Taboru pod lipco, kot doma~ ini re~ ejo prostoru v starem jedru naselja, in pod milim nebom prisluhnili godbenikom.

Na 12. Poletnem ve~ eru sta poleg Godbe Cerknica zaigrala tudi Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in mladinski orkester Godbene šole Cerknica, pravo navdušenje pa so poželi godbeniki Moselle Valley Brass Band iz Luksemburga. Poslušalce in godbenike je pozdravil cerkniški župan Marko Rupar, ki se je spomnil tudi dneva državnosti, nato pa so se zbrani prepustili ubranim zvokom mojstrskih godbenikov. pt

Krompir in zelje na pivškem shodu

Festival druga~ ne glasbe v Trnju bljana, Tokyo), hrvaški Storms, Mazoo+ (Postojna, Pivka), I’m a disease (Nova Gorica), Trije pijan~ ki (Železniki), Orton ter Prvi julijski vikend je v idili~ en skupinami žlahtega renomeja.

Barka tone + Bele plombe gozdi~ ek nad vasjo Trnje pri V petek so najprej navdušili ma- (Kras, Prekmurje).

Pivki privabil množico navkedonski Foltin ter Broken lock Festival, na katerem je po(^rnomelj), nastopili so še Joko dušencev druga~ ne glasbe, skrbljeno za kampiranje, tušizvestih podpornikov dolgoOno (Ljubljana), Second chance ranje, pija~ o, jeda~ o, vegetarletnega festivala in nenablown (Koper), The Hoax Projance, pse in dva dni dobre zadnje presenetljivo število gram (Ajdovš~ ina), iz ^eške je zabave, je vzoren zgled prišla skupina Esazlesa, In-shane medob~ inskega sodelovadoma~ inov iz bližje in širše okolice, željnih dobre zaba(Gornja Radgona) in Battery man nja in prostovolnega dela ve in druženja. Festival, ki (Ljubljana). Sobotni ve~ er je po~ lanov Mladinskega kulturno je namenjen predvsem nestregel najprej z glasbeno posla- delovnega centra iz Postoje uveljavljenim skupinam, je stico Demolition group (Brežice), in društva Hiša Kulture v Pivtokrat postregel kar s tremi sledili so N’toko (Šentjernej, Lju- ki. kt Trnje pri Pivki, 1. in 2. julij – Trnjefest je že štirinajsti~ zapored poskrbel za ljubitelje druga~ ne muzike in dva dni aktivnega druženja v prijetni svežini borovega gozdi~ ka.

F OTO : K ATA RI NA TE MKO VA

F OTO: VA LTER L EBA N

Poletje v Rovtah tokrat rekordno Rovte – Prve julijske dni so Rovte zaživele s prireditvijo Poletje v Rovtah. Program, ki ga vsako leto zavzeto pripravljajo ~ lani omenjenega športnega društva, se je pravzaprav za~ el že na zadnji junijski dan z otroško delavnico v krajevni knjižnici, v julij pa so stopili z risankami in animiranimi filmi za otroke ter družinskim filmom.

Sobota je bila v znamenju športnih iger: balinarskega turnirja, kolesarjenja po krajevni skupnosti, košarkarskega turnirja in kolesarskega družinskega kroga. Zadnji dan prireditve so organizatorji želeli izpeljati tudi predstavitev in demonstracijske vožnje z vozili na zra~ ni blazini, vendar so morali zaradi administrativnih in tehni~ nih težav vozila ta dogodek odpovedati.

Zato pa je bilo toliko bolj veselo na veliki vrtni veselici z nastopajo~ im ansamblom Roka Žlindre, gostjo ve~ era Manco Špik in bogatim sre~ elovom. Za razliko od prejšnjih dveh let je šlo organizatorjem letos na roke tudi vreme, ki je pripomoglo, da se je zaklju~ ne veselice devetega Poletja v Rovtah udeležilo rekordnih 1.500 ljudi, vseh prireditev skupaj pa skoraj dva tiso~ .

Program ene najve~ jih prireditev na logaškem Športno društvo Kovk Rovte financira predvsem iz lastnih sredstev, nekaj primaknejo sponzorji in donatorji, od ob~ ine Logatec, kamor so se prijavili na razpis za sofinanciranje programov, pa so dobili zgolj minimalna sredstva. bmk

FOTO: ARHIV TD PIVKA

str

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

FOTO : VALT E R L E B AN

FOTO : H E D V I K A T U R K

FOTO : V E RO N I K A R U P N I K

Poletno dogajanje v regiji

KAJ: Po~ itniški tabor za otroke KJE: Stara Sušica, KDAJ: od 25. do 30. julija

KAJ: 33. Krompirjeva no~ KJE: Veliko Ubeljsko, KDAJ: 20. avgust

KAJ: 16. Erazmov viteški turnir KJE: Predjama, KDAJ: 16. in 17. julij

Osnovnošolci bodo v neposrednem stiku z naravo ~ as preživljali na travniku ob potoku, preno~ evali v šotorih in ustvarjali v razli~ nih delavnicah. Organizatorji pripravljajo glasbene delavnice, ki bodo namenjene spoznavanju igranja bobnov in drugih ritem instrumentov, v delavnicah rezbarjenja se bodo preizkušali v obdelavi lesa, u~ ili se bodo tudi polstenja – mokre obdelave nepredene volne in se pošteno razmigali s športnimi aktivnostmi. Hedvika Turk tabore organizira že od leta 2004, kajti neokrnjeno naravo doma~ e vasi je želela deliti z obiskovalci, s posebnim veseljem pa se na taboru posve~ a otrokom, ki so sicer odrinjeni in otrokom s posebnimi potrebami. »Želela sem, da bi naši doma~ i otroci našli stik z otroki iz drugih krajev, hkrati pa da bi otroci iz bolj urbanega okolja prišli v stik z naravo,« pravi organizatorka, ki se je pred leti sre~ ala tudi z waldorfsko pedagogiko in njene elemente vpeljala v delavnice na taboru. »Pri nas nikogar v ni~ ne silimo, smo pa zelo veseli, ko vidimo, da se otroci lepo vklju~ ijo in dosežejo stvari, ki so se jih prej bali ali pa so mislili, da jih niso sposobni narediti,« je še povedala Hedvika Turk. ab

Na Krompirjevo no~ letos prvi~ prihaja Vlado Kreslin z Malimi bogovi.

Njihov koncert bo vrhunec ve~ era, organizatorji iz Turisti~ no-športnokulturnega društva Tisa-Nanos pa ra~ unajo, da tudi magnet ve~ era.

Obiskovalce bosta sicer zabavali tudi Pop Design in rock zasedba, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Kot nam je povedala Sabrina Premrov, vodja prireditve, se bo dogajanje za~ elo že v popoldanskih urah. Za otroško animacijo bo poskrbela Damjana Golavšek, zabavno bo na krompirjevih igrah, izbirali bodo najtežji in krompir najzanimivejše oblike, potekal bo tudi turnir v briškoli in tršetu, manjkal pa ne bo niti sre~ elov. Sicer pa Ubeljci poleg odli~ ne zabave obljubljajo tudi obilo porcij odli~ nega krompirja. Ocvrtega ponavadi pe~ ejo vse do jutranjih ur. Lani, ko je prireditev z najdaljšo tradicijo dale~ na okrog obiskalo kar tri tiso~ obiskovalcev, so razdelili tri tone krompirja. vr

Katera srednjeveška lepotica bo o~ arala Petra Polesa? Odgovor boste dobili na Erazmovem viteškem turnirju, srednjeveškem spektaklu, ki se bo za~ el že v soboto zve~ er. »Pripravili bomo srednjeveško veselico z ognjeno osvetlitvijo, nastopali bodo srednjeveški plesalci in trebušne plesalke, vitezi bodo v objemu ognja prikazali »ognjeno Karantanijo«, ves ~ as pa nas bo zabavala avtenti~ na srednjeveška glasba. Romanti~ ni Predjamski grad bo odprt do polno~ i,« nam je povedal Dragan Kikovi} iz družbe Postojnska jama. Za vse, ki bi se želeli prebuditi pod edinstveno srednjeveško trdnjavo, bo omogo~ eno brezpla~ no kampiranje.

Poletno jutro bo prineslo 16. Erazmov viteški turnir, ki ga bo v vlogi grajskega klicarja vodil Peter Poles. Obiskovalci bodo lahko uživali v bojih vitezov, me~ evalcev in konjenikov. Zabavali jih bodo grajska gospoda, zastavometalci, gluma~ i, norci, trgovci, ~ arodeji, silaki in privla~ ne trebušne plesalke. Pri Postojnski jami bodo tudi letos pripravili obilno in slastno srednjeveško pojedino, pripravljajo pa tudi novost, dve nagradni igri. vr

Postojnski Teater Harlekin letos prvi~ organizira v sodelovanju s postojnsko ob~ ino poletni mednarodni gledališki festival, ki so ga poimenovali FESTIVAL AMATERSKE KULTURE POSTOJNA. Na njem bodo poleg slovenskih skupin nastopili še gledališ~ niki iz sosednjih držav Hrvaške in Italije ter Bosne in Hercegovine. Obiskovalci si bodo lahko ogledali devet predstav, predvsem komedij. Slednje se bodo, v kolikor bo vreme naklonjeno, odvijale na Titovem trgu. »Naš teater deluje sedmo leto in v tem ~ asu smo uspešno uprizorili že 17 avtorskih predstav, s katerimi smo dosegli odmevne uspehe doma in na ve~ jih mednarodnih festivalih v tujini,« pove direktor festivala Mitja Kranjc. Prav udeležba na mednarodnih festivalih, kjer so ~ lani teatra Harlekin navezovali stike z ostalimi gledališ~ niki, je botrovala odlo~ itvi, da priredijo tovrstno sre~ anje umetnikov tudi doma, v Postojni, in doma~ i publiki ponudijo nekaj ve~ . Festival finan~ no in tehni~ no podpira postojnska ob~ ina, pri koordinaciji pa sodelujejo še selektorja Nenad Muždeka in Drago Posega, Mathias Štefan~ i~ in Boštjan Dolenc. b~

KAJ: Kino KJE: Kino Pivka KDAJ: vsako soboto ob 20. uri Na sporedu kina v Pivki bo že to soboto ~ etrti del Piratov s Karibov, nadaljevali bodo z drugim delom Prekrokane no~ i, potem pa se bodo do sredine avgusta zvrstili še filmi Dekliš~ ina, Kung fu panda 2, triler Odklenjen in akcijska domišljijska pustolovš~ ina Thor, spored za naprej pa bodo oblikovali sproti. Kino so v Pivki obudili v sodelovanju z ob~ ino, cena kart pa je simboli~ na. Najprej so imeli v mislih predvajanje filmov, ki v kinodvoranah niso ve~ na sporedu, pa bi jih gledalci radi spet videli, vendar se je izkazalo, da takšne predstave pri nas niso dovoljene in se starih filmov ne sme ponavljati. »Pokazalo se je, da si ljudje v poletnih dneh želijo lahkotnih in akcijskih filmov, zato smo se prilagodili okusu gledalcev in na spored uvrstili fime, ki si jih želijo videti,« je povedala Erika Kova~ i~ z ob~ ine Pivka. ab

KAJ: Po~ itniški program Centra za socialno delo Cerknica KJE: Bloke, Cerknica in Stari trg KDAJ: od 5. do 13. julija Vodja programa Nina Bavdek je zelo zadovoljna, ker imajo vse tri ob~ ine, ki program financirajo, velik posluh, prav tako osnovne šole. Otroci iz vseh treh ob~ in se bodo na morje odpravili še enkrat, 11. julija. V torek, 12. julija, se bodo otroci iz vseh ob~ in prvi~ skupaj zabavali na športnih igrah pred cerkniško osnovno šolo.

Pomerili se bodo v štirih panogah, za najboljše so pripravili nagrade. Druženje bodo popestrili z igranjem in družabnimi igrami, poskrbeli so tudi za hrano in pija~ o. Športne igre se bodo za~ ele ob 9. uri; avtobus izpred šole v Starem trgu bo odpeljal ob 8. uri, izpred šole v Novi vasi pa ob 8.15. 13. julija bodo po~ itniški program CSD zaklju~ ili z druženjem in igranjem pred osnovnima šolama v Cerknici in Starem trgu, otroci z Blok pa bodo ob 9. uri odšli v Velike Bloke v gostilno Miklav~ i~ . Na CSD pravijo, da jim zagotovo ne bo dolg~ as, pa tudi la~ ni in žejni ne bodo.

Med poletjem se v tem delu Notranjske ne bo dogajalo prav veliko. Otroke bosta na letovanje popeljala Društvo prijateljev mladine Notranjska in obmo~ ni Rde~ i križ, taborniki jih bodo popeljali na taborjenje, najbrž pa bodo za njih kaj pripravili tudi skavti. pt

FOTO: ARHIV NKN

KAJ: Festival amaterske kulture Postojna KJE: Titov trg v Postojni KDAJ: od 15. do 17. julija

KAJ: Festival Logaško poletje KJE: Logatec, KDAJ: od 26. avgusta do 2. septembra Klub logaških študentov je po ukinitvi urada za mladino pri logaški ob~ ini ostal edini organizator Festivala Logaško poletje, ki je iz tridnevne prireditve Adijo, poletje zrasla v desetdnevni festival, katerega namen je druženje, zabava in predstavitev kulturnega ustvarjanja in športnega dogajanja v Logatcu. Kljub finan~ nim težavam skušajo logaški študentje ohraniti tradicijo druženja pred za~ etkom novega študijskega leta in pokazati, da se v Logatcu marsikaj dogaja.

Festivalske prireditve bodo potekale na razli~ nih lokacijah v ob~ ini.

Na športnem podro~ ju organizatorji pripravljajo turnir trojk v košarki, ženski in moški turnir v odbojki in tako imenovani fuzbal na vodi.

Med kulturnimi prireditvami izpostavljajo dogodek Stebri družbe – poslikava betonskih stebrov kozolca pod Sekirco, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, in koncert Big banda Wonderbrass. Za najmlajše bodo v organizaciji omenjenega sklada in Kluba Grajski park v le-tem potekale celodnevne dejavnosti, na~ rtujejo pa tudi stand-up predstavo, ~ e bo možno na Cankarjevi cesti v središ~ u Logatca. Vrhunec festivala bo nastop ene izmed znanih slovenskih skupin v soboto, 3. septembra, naslednji dan pa veselica v Klubu Grajski park. V sklopu festivala bo društvo Ognji~ pripravilo tudi dogodek, namenjen spoznavanju rastlin (na sliki utrinek z lanskega nabiranja zeliš~ ).

Temeljno sporo~ ilo logaškega festivala, na katerem bo vstop na vse prireditve brezpla~ en, je kakovostno in aktivno preživljanje prostega ~ asa in popestritev dogajanja v ob~ ini, saj morajo mladi vse preve~ aktivnosti iskati izven svojega kraja. bmk

KAJ: Zmaj ‘ma mlade KJE: Postojna, Titov in Novi trg KDAJ: od 16. do 28. avgusta Letošnji festival Zmaj ‘ma mlade bo zaradi zmanjšanih finan~ nih sredstev skrajšan na dva tedna, njegov pretežni del pa se bo odvijal na Titovem trgu, saj je bil takšen eden od razpisnih pogojev ob~ ine, ki bo letos festivalu sicer namenila manj sredstev kot lani. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so bili manj radodarni tudi sponzorji. »Zato vabimo ~ im ve~ ljudi, da se v~ lanijo v Društvo podpornikov festivala Zmaj ‘ma mlade in na ta na~ in pomagajo festivalu,« pravi Samo Vesel, programski vodja festivala. Ob~ ni zbor društva bo jutri ob 19.30 pred Mladinskim centrom Postojna.

Program festivala bo po Veselovih besedah podobno zasnovan kot prejšnja leta, vendar do zaklju~ ka naše redakcije še ni bil dokon~ no izdelan, zato izvajalci zaenkrat še ostajajo skrivnost. Na trgu pred Primorko se bo odvijal zadnji festivalski vikend, ki bo, kot napoveduje Vesel, »udarnejši«. Želja ustvarjalcev in ljubiteljev festivala pa še naprej ostaja, da bi svoje mesto v celoti spet dobil na trgu sredi mesta. vr

KAJ: Poletni jahalni in doživljajski tabori KJE: Posestvo Islandski konji Trnje pri Pivki KDAJ: od julija do septembra Na posestvu Islandski konji v Trnju oba po~ itniška meseca organizirajo tabore za otroke. Letos bodo izvedli en doživljajski in štiri jahalne tabore. Doživljajski tabor konec julija je namenjen osnovnošolcem, ki še niso veš~ i jahanja. Otroci bodo pet dni preživeli v naravi in se družili s ~ redo islandskih konj ob biološko pridelani brezmesni hrani. »Prisluhnili bomo šepetu konj, se s konji odpravili v naravo, taborili in se od konj u~ ili življenja v skupini ter sporazumevanja brez besed,« je povedala Lise Pedersen Pavši~ . Jahalni tabori, namenjeni otrokom s predznanjem jahanja na islandskih konjih, bodo v juliju in avgustu trajali štiri dni, udeleženci pa bodo bivanje v Trnju lahko podaljšali na ves teden. »Poudarek je na u~ enju jahanja in splošnem konjarstvu, vse je prilagojeno jaha~ u in njegovemu predznanju. Poleg jahanja, u~ nih ur in teorije na taboru skrbimo za konje, kuhamo ve~ erje in pospravljamo ter se imamo fino,« je še dodala Pavši~ eva. Otroci se lahko na tabore še prijavijo. V obeh po~ itniških mesecih in v septembru pa skupaj z društvom Vita organizirajo tudi delavnice v okviru projektov Pomagajmo (sebi in drugim) in Znanje rešuje. Namenjene so odraslim in otrokom, na njih pa se bodo udeleženci nau~ ili kako nesre~ o prepre~ iti in kako ravnati, ~ e se ta vseeno zgodi. ab

KAJ: Poletni kulturni utrip KJE: Postojna, mestno središ~ e KDAJ: ves julij Mestno središ~ e Postojne je tudi letošnje poletje živahno, saj ob~ ina v sklopu festivala Kulturni utrip poletja prireja ve~ kot tridesetih prireditev in dogodkov. Do konca meseca se bo zvrstilo še kar nekaj nastopajo~ ih, med katerimi bodo predvsem doma~ i izvajalci in skupine. Miran Žitko z Ob~ ine Postojna je povedal, da so se z veseljem odzvale tudi krajevne skupnosti, ki predstavljajo svoje delovanje, kar je bila, med drugim, tudi želja organizatorja. Predstavile so se že krajevne skupnosti Veliko Ubeljsko, Razdrto, Hruševje, Studeno in Bukovje, v prihodnjem tednu se bo še slavenska.

V filmskih projekcijah je spet zaživel Kino pod zvezdami. Prihodnjo sredo bo na ogled odštekana komedija Film, da te kap (Scary movie), 20. julija komedija Šefova h~ erka (Boss’s Daughter), zadnjo sredo v mesecu pa komedija Kako se poro~ iti in ostati samski (Prete-moi ta main). Obetajo se tudi nastopi skupine Malibu, kubanske skupine Mariachi in skupine Aliens.

Na svoj ra~ un prihajajo tudi otroci, ki jih bodo tudi v prihodnjih dneh zabavale lutkovne predstave in razli~ ne glasbene animacije. Festival bo zaklju~ il nastop izbranih s tekmovanja Slovenija ima talent. vr

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

Po~ itniško varstvo prej izjema kot pravilo

 Blanka Markovi~ Kocen

Varovanje notranjskih otrok med po~ itnicami letos ponujajo le posamezna društva in organizacije, in sicer v obliki športnih in družabnih dejavnosti Notranjska – Ob~ ine same po~ itniškega varstva ne organizirajo, smo izvedeli tako v Postojni kot v Logatcu, Pivki in Cerknici, medtem ko se je pred leti s to dejavnostjo ukvarjala Zveza prijateljev mladine.

FOTO: ARHIV ŠPORTNE ZVEZE POSTOJNA

Še najbolj aktivni so v po~ itniškem ~ asu pri Športni zvezi Postojna, ki pokriva tudi pivško ob~ ino, in Zavodu BAPO iz Starega trga pri Ložu. Prvi med drugim pripravljajo košarkarske tabore, otroke pa vabijo tudi v programe športnih po~ itnic 2011.

Zavod BAPO pa otroke vabi v po~ itniške delavnice.

Košarka za mlade Tako je od 26. junija do 2. julija postojnska košarkarska zveza v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije v Postojni, podobno kot zadnjih 14 let, letos pripravila 35. slovenski košarkarski tabor, ki pomeni eno od oblik strokovnega dela z mladimi koAvtobus v Žusterno pri Kopru vsak dan odpelje 45 otrok iz šarkarji in se nepretrgoma odvija že od leta 1977. Letos se je Pivke, zanje pa skrbijo vaditelji in u~ itelji plavanja. tabora v Postojni udeležilo 170 mladih košarkarjev, ki so tako Na 5. mednarodnem košarkardnikov, ve~ inoma iz Slovenije, koristno preživeli nekaj po~ itniskem taboru FIBA Europe pa so vedno ve~ pa jih prihaja tudi iz ških dni, 26 trenerjev in 34 soItalije in s Hrvaške. se, prav tako v organizaciji ome-

Postojne, Prestranka in njenih košarkarskih zvez, od 9. do 14. julija sre~ ala dekleta, stara do 15 let. Gre za edini tovrstni

Knjiga – poletna prijateljica Notranjci radi beremo, klasi~ na knjiga še vedno prednja~ i pred zvo~ no in elektronsko

Danes bodo odprli nov dnevni center

 Blanka Markovi~ Kocen

V poletnem izboru literature v knjižnicah prevladuje leposlovje, zlasti razli~ ni romani, pa tudi spomini, biografije in potopisi. »Letos so najbolj priljubljena dela Georga R. R. Martina,« nam je zaupala Bibijana Mihevc, ravnateljica Knjižnice Logatec.

F OTO : VALTER LEBAN

^lanstvo v Knjižnici Logatec se iz leta v leto pove~ uje, med mladimi pa ne beležijo upada obiska zaradi vse ve~ je informatizacije, saj v knjižnicah danes ponujajo gradivo na razli~ nih medijih, ki so zanimivi tudi za mlade, pojasnjuje Mihev~ eva, ki je z bralno kulturo na Notranjskem zadovoljna.

Vsako leto 330 novih uporabnikov knjižnice »Številke, ki govorijo o obisku in izposoji gradiva, še vedno rasejo.

Morda je zanimiv podatek, da se je izposoja gradiva v zadnjih desetih letih pove~ ala celo za 94 odstotkov,« poudarja. Vsako leto se v knjižnico Logatec na novo vpiše povpre~ no 330 uporabnikov, nekaj pa se jih seveda tudi odseli ali pa knjižnic kako leto ne obiskuje.

V logaški knjižnici imajo med uporabniki vse starostne skupine, od predšolskih otrok do upokojencev. Po ravnatelji~ inih besedah pa izstopata dve: otroci in mladostniki do 15 let in starostna skupina od 25 do 50 let, v vseh skupinah še vedno prevladuje izposoja klasi~ ne knjige.

Poleti predvsem leposlovje »Izbor literature, po kateri posegajo naši uporabniki, se po letnih ~ asih nekoliko spreminja,«

Bibijana Mihevc, ravnateljica Knjižnice Logatec: »Izposoja gradiva se je v zadnjih desetih letih pove~ ala celo za 94 odstotkov.« ugotavlja sogovornica. Od jeseni do konca pomladi sta približno enako zastopana strokovna literatura in leposlovje, ki poleti prevladuje. »Naši bralci v veliki meri za~ asno izpraznijo police z romani razli~ nih zvrsti, radi pa posegajo tudi po kakšnih drugih zvrsteh – spominih, biografijah, potopisih ipd.,« pojasnjuje sogovornica, ki posebej izpostavlja izposojo slikanic, pri kateri dosegajo visoke številke. »Želeli pa bi si, da bi bralci nekoliko ve~ posegali po poeziji, saj na teh policah lahko najdejo izvrstna slovenska in prevedena dela.«

bralci radi posežejo po romanih, ki po vsebini niso zahtevni in služijo sprostitvi. Sicer pa svetujemo, da bralci posežejo tudi po delih slovenskih avtorjev, saj se tudi tu najdejo zelo dobra dela, in da si ogledajo naš nasvet na strani www.log.sik.si/kaj-brati/ knjiznicarji-predlagamo/,« pravi Mihev~ eva. Na spletni strani www.log.sik.si/ pa uporabniki med drugim lahko najdejo tudi seznam najbolj branih knjig. Trenutno so najbolj iskani avtorji Georg R.R. Martin, Kathleen E. Woodiwiss, Kluun in Julie Garwood.

Na splet po nasvet

Prihajajo elektronske knjige

In kakšno branje na po~ itnicah svetujejo knjižni~ arji? »Naša dosedanja praksa kaže, da poleti

Sestavni del ponudbe Knjižnice Logatec, ki ima svoje enote

v Rovtah, Hotedršici in na Vrhu sv. treh kraljev, njena knjižni~ na zbirka pa obsega 81.178 enot, postajajo tudi zvo~ ne knjige, vendar zaenkrat bralci po njih še ne posegajo veliko. Elektronskih bralnikov še nimajo, pravi Mihev~ eva, ker praksa pri javni izposoji tovrstnega gradiva kaže še na dolo~ ene pomanjkljivosti. »Gotovo pa je tudi to del prihodnosti, ki bo zaznamovala našo dejavnost. Cilj bo dosežen, ko si bo bralec s pomo~ jo interneta na svoj bralnik na daljavo izposodil knjigo iz naše knjižnice.« Elektronska knjiga je nova oblika nosilca informacij, ki pa po mnenju ravnateljice logaške knjižnice še zlepa ne bo nadomestila ali celo izrinila dobre stare knjige.

tabor v Evropi, o ~ emer med dru- trajnostni razvoj iz Starega trga gim pri~ a tudi visoka udeležba iz pri Ložu ponuja po~ itniške delavnice, namenjene otrokom od ve~ kot 30 evropskih držav.

6. do 13. leta. Otroci se lahko Športne po~ itnice udeležijo likovne, glasbene in Varstva otrok v klasi~ nem pome- ustvarjalne delavnice, spoznavajo angleški jezik, iš~ ejo skriti nu besede pri Športni zvezi Pozaklad, se igrajo indijance … S stojna sicer nimajo, pripravili pa so program za športne po~ itnice prispevkom 60 evrov za teden dni v treh razli~ nih termi2011. Ponujajo športne delavnih si starši zagotovijo varstvo nice za otroke od šestega leta naprej, pod vodstvom strokovno otrok med 7.30 in 15.45. uro, usposobljenih študentov fakulte- štiri obroke, pija~ o, delavnice, te za šport. Programi, ki poteka- pripomo~ ke in ves potreben material. jo na športnih igriš~ ih Postojne, so brezpla~ ni, pla~ ati je treba Dlan na dlan letos le prispevek v višini štiri evre za brez poletnega plavanje v Žusterni. Prav za to dejavnost je tudi najve~ zanima- varstva nja, saj avtobus v Žusterno pri Zaradi slabega odziva na Kopru vsak dan odpelje 45 otrok na~ rtovano celotedensko poleiz Postojne, Prestranka in Pivke, tno varstvo otrok, predvsem pa zanje pa skrbijo vaditelji in u~ itezaradi pomanjkanja finan~ nih lji plavanja. Prvi del programa sredstev sicer zelo aktivno druzaklju~ ujejo prav danes, nadaštvo Dlan na dlan iz Logatca to ljevali pa bodo 22. avgusta na poletje ne ponuja varstva otrok. igriš~ ih v športnem parku.

V prvem tednu po~ itnic so izvedli nogometni teden odprZavod BAPO tih vrat za vsakogar, v avgustu s po~ itniškimi bodo pri~ eli novo sezono nogodelavnicami metne šole, jeseni pa nadaljeZavod za izobraževanje, turivali dosedanje in uvedli še kake zem, mladinske dejavnosti in nove dejavnosti.

Begunje – Jutri se zaklju~ uje mednarodni tabor prostovoljcev za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki je tudi letos teden dni potekal na Eko kmetiji Topol. Tabor je v evropskem letu prostovoljstva pripravila Slovenska humanitarna organizacija s statusom v javnem interesu, Novi paradoks, ki ga izvaja skupaj z ljubljanskim Zavodom Voluntariat pod okriljem mednarodne Evropske organizacije prostovoljcev SCI. Tabora se je udeležilo ve~ kot dvajset prostovoljcev iz devetih držav, Južne Koreje, Madžarske, Irske, ^eške, Srbije, Italije, Moldavije in Avstrije. Urejali so okolico kmetije, danes, ob 12. uri, pa bodo odprli nov in povsem opremljen dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju.

Na delovnem taboru udeleženci niso bili prikrajšani niti za krajinske lepote. Ogledali so si grad Snežnik, se sprehodili po Cerkniškem jezeru, z mizarjem Ivanom Najgarjem obnavljali staro kme~ ko pohištvo in skozi vse omenjeno bolje spoznali lokalno okolje.

Sicer pa Novi paradoks na Eko kmetiji Topol oskrbuje šest stalnih stanovalcev, po slovenskih krajih jih ima še 64, zaposluje ~ ez 30 sodelavcev in vklju~ uje ve~ kot sto prostovoljcev. b~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

Lekarne – talke politi~nih interesov

str 5

5

petek, 8. julij 2011

 Veronika Rupnik

Poskus likvidacije uspešnih Kraških lekarn – Lekarniška zbornica poziva ministrstvo za zdravje k sistemskim spremembam, ki bi prepre~ile »samovoljo ob~in«

330 tiso~ evrov je lani znašal presežek Kraških lekarn, ki so ustvarile 13 milijonov prihodkov iz javne službe in tri milijone na trgu. 259 tiso~ evrov lanskega presežka se bo prelilo v prora~une šestih ob~in ustanoviteljic, hkrati pa še 230 tiso~ evrov prenosa, ker denar ni bil porabljen za gradnjo podružni~ne lekarne v Prestranku.

sistemsko ureditev, ki oblikovanje lekarniške mreže prepuš~a ob~inam.

Ve~ji stroški, slabša dostopnost Malnarjeva poudarja, da Kraške lekarne poslujejo zelo uspešno.

Presežek so zadnja leta namenjali za razvoj (delno ustanoviteljicam, delno pa za pla~e), obnovili so vse lekarne, jih opremili in posodobili, lani so odprli dve novi podružnici v Podgradu in v Dutovljah z namenom bližanja storitev uporabnikom. V vodo pa je padla na~rtovana podružnica v Prestranku, ker se je zapletlo pri iskanju ustrezne lokacije.

Med argumenti proti razdružitvi Malnarjeva izpostavlja, da v sedanji obliki zavod deluje najbolj racionalno (z le eno upravo), ima nižje stroške nabave, zaposleni se lažje izpopolnjuje-

FOTO: VALTER LEBAN

Zaskrbljenost nad namero postojnske ob~ine, da kljub nasprotovanju nekaterih drugih ustanoviteljic (prisilno) likvidira uspešen zavod Kraške lekarne, je izrazila tudi Lekarniška zbornica Slovenije, kjer poudarjajo, da ni nobenega razloga, da se na silo spreminja dobro ute~en sistem. Ministrstvo za zdravje so zato že opozorili na neustrezno

FOTO: VERONI KA R U P NI K

»Nedopustno bi bilo zavod, ki dobro posluje, je strokoven, ima dobre delovne pogoje, ki smo si jih sami uredili s sredstvi, pridobljenimi na trgu, razbijati zaradi razli~nih politi~nih interesov ob~in ustanoviteljic in njihove nesposobnosti dogovarjanja,« pravi Anita Malnar, vršilka dolžnosti Javnega zavoda Kraške lekarne s štirimi lekarnami in štirimi podružnicami v šestih ob~inah, ki mu po 40 letih grozi razpad.

V kakšni organizacijski obliki bo v primeru likvidacije Kraških lekarn delovala postojnska lekarna, še ni jasno. Bo ob~ina oblikovala nov zavod, podelila koncesijo, lekarno vklju~ila v drug zavod? jo, vodstvo ima ve~jo strokovno avtonomijo, kader lahko prehaja med lekarnami v slu~aju porodniških, bolniških. Za ljudi razpad Kraških lekarn ne bi pomenil nižjih cen izdelkov. Pred-

vsem pa zavod v obstoje~i obliki omogo~a dostopnost storitev tudi v manjših krajih. Podružnice (Diva~a, Komen, Dutovlje, Podgrad), ki same poslujejo negativno, namre~ lahko preživijo le v sklopu zavoda, ki kot celota na ra~un pozitivno poslujo~ih ve~jih lekarn (Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Pivka) posluje pozitivno.

Proti solidarnosti Toda takšna solidarnost postojnski ob~ini, ki bi o~itno rada prejemala ve~je presežke, kot sami pravijo, ni vše~, zato je predlagala likvidacijo zavoda. ^e je druge ob~ine do 30. septembra ne bodo podprle – in kot kaže,

je ne bodo – bodo na sodiš~u enostransko sprožili postopek za prisilno likvidacijo.

Ta pa bi pomenila, kot pravi Malnarjeva, da bi 41 zaposlenih ostalo brez pogodb o zaposlitvi. »V odloku je sicer predvideno, da bi zaposleni nadaljevali delo pri novemu delodajalcu, ampak ne vemo, kdo bo to oziroma v kakšni obliki naj bi se sploh nadaljevala lekarniška dejavnost.« Ob~ina Postojna je v utemeljitvi kot razlog likvidacije navedla »razli~ne poglede ustanoviteljev glede nadaljnjega razvoja dejavnosti in posledi~no nezmožnost sprejemanja klju~nih odlo~itev«. Že prejšnji teden smo na ob~ino

zato naslovili vprašanje, ~e lahko svojo odlo~itev tudi tehtneje argumentirajo. Vprašali smo jih tudi, zakaj raje ne poiš~ejo soglasja ostalih ob~in za izstop, kot pa rušijo celoten zavod, a odgovorov nismo dobili.

Razdružitvi sicer nasprotujejo ilirskobistriška, pivška, divaška in komenska ob~ina, bi pa po sledi Postojne utegnila iti Sežana.

No~ejo biti trgovine »Ne želimo postati trgovine, na kar nakazuje trenutno dogajanje. Ob~inam kot ustanoviteljicam lekarn je namre~ pogosto v interesu predvsem maksimiranje presežkov in potem njihovo kanaliziranje v druge namene, namesto da bi šli za razvoj lekarniške dejavnosti,« je opozorila Romana Rakovec, ~lanica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije. Potrošništvo pri kupovanju in jemanju zdravil, ki bi ga omogo~ila zgolj tržna naravnanost lekarn, bi po njenih besedah namre~ dolgoro~no prineslo zelo hude posledice tako za javno zdravje kot za zdravstveno blagajno.

Policijski sindikat proti premeš~anju Za ~as sezone premeš~ena dva policista Postojna, 1. julij – V Obmo~nem policijskem sindikatu (OPS) Postojna so izrazili bojazen, da se bo potem, ko je bila z za~etkom junija Policijska uprava (PU) Postojna pripojena PU Koper, za~elo postopno premeš~anje policistov.

»Le za~asno« Vodstvo PU Koper se je namre~ za ~as turisti~ne sezone odlo~ilo za dve premestitvi. »Zaradi turisti~ne sezone sta bili s 1. julijem opravljeni dve

za~asni napotitvi: policist iz Policijske postaje (PP) Postojna je bil za ~as sezone napoten na PP Sežana, policist iz PP Ilirska Bistrica pa na PP Izola,« so nam pojasnili v službi direktorja PU Koper in poudarili, da ne

Afriški begunci želijo na zahod tudi prek naših krajev Generalna policijska uprava je pred dnevi sporo~ila, da je policija v zadnjem mesecu zaznala pove~anje števila nezakonitih prehodov državne meje iz Hrvaške v Slovenijo in zato okrepila varovanje državne meje na vseh kriti~nih obmo~jih ob meji.

Do nezakonitih prehodov prihaja zlasti na obmo~ju PU Koper, pod katero sodi tudi obmo~je nekdanje PU Postojna. Mejo je nezakonito prestopilo ve~ državljanov Afganistana, Irana, Iraka, Egipta, Pakistana, Libije, Maroka, Alžirije, Palestine, Konga, Senegala ter Somalije. Skupno število nelegalnih prebežnikov sicer ni veliko, vendar »pa pomeni odstopanje od dolgoletnega padajo~ega trenda nedovoljenih migracij v Sloveniji«, so še pojasnili.

gre za premestitev, ampak le za za~asno napotitev. S tem se, kot je poudaril predsednik OPS Jure Ocepek, v OPS nikakor ne strinjajo, saj imajo policisti že na obmo~ju Postojne in Ilirske Bistrice dovolj dela in težav, še posebej v turisti~ni sezoni, hkrati pa so tukajšnje enote kadrovsko podhranjene.

Za kadrovsko okrepitev Na PU Koper, ki jo vodi Božidar Štemberger, so nam zagotovili, da drugih napotitev in premestitev trenutno ne na~rtujejo.

Ocepek pa ob tem spomni tudi na zagotovila vodstva Policije, da bodo vsi policisti po projektu Libra ostali v okoljih, kjer so že do sedaj opravljali svoje delo.

OPS od vodstva PU Koper zato pri~akuje, da bo na Generalno policijsko upravo sporo~ilo težave s kadrovsko problematiko na celotni PU Koper in zahtevalo, da se na novo zaposli policiste, ki bodo dodeljeni v kadrovsko podhranjene enote. vr

Anita Malnar pravi, da je razbijanje Kraških lekarn, ki so uspešen zavod, ne le nesmiselno, ampak tudi neupravi~eno in nerazumljivo.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

Na seji o avtocesti

Bodo stroji zakopali še letos?  Petra Tr~ ek

Gradnja trgovskega centra v Ložu se odmika v drugo polovico leta, pa še takrat ni gotova – Na ob~ inskem svetu tudi o težavah s pitno vodo Stari trg, 23. junij – Svetniki v Loški dolini so se na zadnji seji pogovarjali tudi o težavah z onesnaženo pitno vodo, zaradi katere je konec junija zbolelo veliko ljudi. Na ob~ inski upravi rešitve iš~ ejo skupaj s cerkniško Komunalo. Na mize so svetniki naposled dobili tudi zahtevano dokumentacijo o prodaji zemljiš~ za gradnjo trgovskega centra.

na zahtevali dokumentacijo, se junija, ko so podatke dobili, razprava ni razvila. Naj spomnimo, da je ob~ ina leta 2008 prek javnega razpisa izbrala kupca, podjetje Vopex. Poleg njega se je za nakup zanimal le še Mercator, a je Vopex ponudil precej ve~ . S pogodbo, ki so jo sklenili maja 2009, se je zavezal, da bo ta poleg trgovskega centra zgradil tudi nadomestno teniško igriš~ e z garderobo in prevzel obveznosti do najemnika teniških igriš~ in lokala. Poleg tega bo moral za lokalno skupnost kupiti otroška igrala, z 20 tiso~ evri bo sponzoriral obnovo športnih objektov ali površin, z osnovno šolo pa bo moral skleniti pogodbo, po kateri bo tri leta zapored s po dva tiso~ evri sponzoriral športne dejavnosti, denar pa bodo lahko izkoristili z nakupom v trgovskem centru. Kot je razvidno iz zapisnika iz sestanka na ob~ ini januarja letos, Miha

str

 Alenka Bev~ i~

MOP pripravlja Državni prostorski na~ rt za odsek avtoceste Postojna/Diva~ a–Jelšane

Vodopivec iz Vopexa zagotavlja, da nad gradnjo še niso obupali in pripravljajo dokumentacijo. Dobiti morajo tudi gradbeno dovoljenje. Tudi ~ e bi ga že imeli, z gradnjo ne bi mogli za~ eti; to bo namre~ mogo~ e šele po sprejetju ob~ inskega prostorskega na~ rta. Na ob~ ini ~ akajo, da svoja soglasja k njemu dajo državne službe.

Na predlog Komunale Cerknica so svetniki potrdili višjo ceno odlaganja odpadkov. Kot je pojasnil direktor Komunale Stojan Franeti~ , so jo morali dvigniti, ker smeti ne vozijo ve~ na Rakek, pa~ pa v Logatec. Nova cena je 0,008 evra (prej 0,0045 evra) na liter odpadkov, preden jih bodo za~ eli zara~ unavati, pa jih mora potrditi še okoljsko ministrstvo.

Glede na to da so cene komunalnih storitev zaenkrat še zamrznjene, je težko re~ i, kdaj se bo podražitev pokazala tudi na položnicah.

katera ne bi hkrati odnesla ostalih na~ rtovanih projektov izgradnje in obnove ostalega cestnega omrežja.

Pivka, 29. junij – Pivški svetniki so na zadnji seji ob~ inskega sveta razpravljali o mogo~ ih razli~ icah avtocestnega odseka Postojna/Diva~ a–Jelšane. Zanje je najprimernejša varianta Diva~ a 2 z navezavo na Diva~ o 1, torej od Ribnice do ^epna in naprej do ^ebulovice. Zavrnili pa so možnost izvedbe variante Postojna 1, ki bi potekala ob strugi reke Pivke in po obmo~ ju Nature 2000.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob~ ine pozvalo k pripravi smernic za gradnjo avtocestneZ županom Janezom Komidarga odseka Postojna/Diva~ a–Jejem in direktorjem cerkniške Kolšane. Možnih tras nove avmunale Stojanom Franeti~ em toceste do Hrvaške je ve~ . Po so svetniki razpravljali o težarazli~ ici Postojna 1, ki jo pivški vah s pitno vodo, ki so dosegle svetniki kategori~ no zavra~ ajo, vrh po deževju v drugi polovibi ta potekala od Ilirske Bistrice, ci junija, ko je zaradi fekalnemimo Topolca s predorom pod ga onesnaženja vodnega vira Šilentabrom, v Pivško kotlino pa Obrh zbolelo veliko prebivalcev. bi prišla med vasema Drskov~ e Kot pravi Komidar, iš~ ejo rešitve, in Parje ter naprej po kotlini ki bi zagotovile dovolj kakovomimo Klenika, Trnja in Selc do stne pitne vode. Analize vode Postojne. »To je obmo~ je Nature iz Obrha kažejo, da kakovost še 2000, poleg tega pa ni sprejevedno niha, zato Komidar meni, mljiva zaradi varovanja voda, saj da bodo morali v prihodnje poibi šla ob strugi reke Pivke, pa skati nov vodni vir. Rezervni, tisti tudi Pivška jezera so v bližini. Te v Kozariš~ u, je namre~ premalo vode gredo potem v Malne in jo izdaten. pijejo prebivalci ob~ in Postojna in Pivka,« je povedal podžupan Zaradi novosti v zakonodaji so svetniki junija dopolnili odlok Še vedno je interes Boris Rebec. Svetniki menijo, o sprejemu v vrtec in v njem dolo~ ili, da lahko vrtec sprejme za trgovski center da bo najprimernejša trasa od otroka, ki je dopolnil najmanj 11 mesecev, ~ e starši niso ve~ na ^eprav so svetniki v Loški doRibnice preko Sušiških brd do polnem starševskem dopustu. Prisluhnili so tudi poro~ ilu nadlini že na nekaj sejah govori^epna in do ^ebulovice, torej zornega odbora, ki je v prvi polovici leta pregledal potek zapoli o prodaji ob~ inskih zemljiš~ razli~ ica Diva~ a 2 z navezavo na slovanja prek javnih del v lanskem letu in ob~ inski upravi podal za gradnjo trgovskega centra pri Diva~ a 1, za kar se zavzemajo par priporo~ il in predlog.

Kovinoplastiki Lož in od župaže vsa leta, odkar je jasno, da se bo morala Pivka sprijazniti z avtocesto po svojem ozemlju. »V tej razli~ ici ni predvidenega izvoza pri Ribnici, pri ~ emer bomo vztrajali. ^e bo izvoz pri industrijski coni, bo namre~ ves promet moral skozi Kal in bi vas S slavnostno parado in podelitvijo priznanj potrebovala dodatno obvozni Petra Tr~ ek co,« pojasnjuje Rebec. Sicer pa so se na Uncu spomnili 100-letnice gasilcev so v igri še druge razli~ ice. Postojna 2 bi tako pri Ribnici zavije še dodal.

Vabilu na slovesnost štva generala Maistra, s katerim Unec, 25. junij – S pravo gasilsko parado s la proti Ravnam mimo Košane ves ~ as tesno sodelujejo. GZS praporš~ aki, mladimi in starejšimi gasilci, gasilskimi ob 100. obletnici delovanja unin Pivke ter se pri izvozu Selce vozili in godbeniki so na Uncu po~ astili sto let škega društva so se odzvali šte- je s priznanjem po~ astila tudi priklju~ ila na razli~ ico Postojdelovanja gasilskega društva in dan državnosti. vilni gostje in prijatelji, med njimi podružni~ no šolo Rudolfa Maistra na Uncu. Gasilske plamenice na 1, obstaja pa tudi možnost Številni unški gasilci so prejeli priznanja gasilske tudi cerkniški župan Marko Rupriklju~ ka na obstoje~ o avtocezveze. Slavnostna prireditev se je proti ve~ eru par. »Tudi vaše društvo pozitivno in odlikovanja so prejeli številni gasilci, najvišje odlikovanje gasil- sto pri Razdrtem. V tem primeru prevesila v gasilsko veselico. prispeva h kakovosti bivanja na Uncu, žlahti kulturo celotne cerske zveze, odlikovanje za poseb- bi se avtocestni krak pri Ravnah usmeril preko neposeljenega kniške ob~ ine ter nas vse varuje ne zasluge, so bila namenjena Predsednik PGD Unec Bogdan pred naravnimi in družbenimi Francu Gnezdi, Miru Faturju, Fran- obmo~ ja naravnost proti RazUrbar je v svojem govoru pred cu Šlajnarju in Bogdanu Urbarju. drtem. Ta razli~ ica bi bila tudi gasilskim domom spomnil, da se nesre~ ami.« Ob visokem jubileju so gasilKo se je popoldne iztekalo, se za vsako od stotih letnic v zgoci prejeli nekaj priznanj. Marinka je dogajanje izpred gasilskega dovini društva skrivajo imena in doma preselilo zadaj. V kotlih je dejavnost preprostih in delovnih Cempre Turk je društvu v imenu Gasilske zveze Slovenije (GZS) že brbotal golaž, kuharji so seljudi, ki so svoja srca zaobljubili podelila znak za posebne zaslu- grevali žar in glasbeniki na odru pomo~ i so~ loveku. »S trdim deso že ~ akali, da plesalcem ogrelom nam je uspelo zagotoviti, da ge, Civilna zaš~ ita pa ga je odlijejo pete. Veselica, ki je privabila je sleherna hiša na Uncu premo- kovala s srebrnim priznanjem. tudi veliko ljudi iz drugih krajev, gla vsaj enega gasilca, v mnogih Društvo je prejelo tudi priznanje primerih so bile to cele družine,« Notranjskega domoljubnega dru- je trajala pozno v no~ .

Pripombe do 29. julija Javne razgrnitve so predvidene za september, imajo pa ob~ ani možnost, da do 29. julija podajo pripombe in predloge na sedanjo pobudo za izdelavo državnega prostorskega na~ rta. Pobuda je objavljena na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor. »Gradnja avtoceste je realnost in z njo se moramo sprijazniti, prav tako pa je dejstvo tudi, da v nasprotnem primeru ob vstopu Hrvaške v EU, ko se bo promet še pove~ al, Pivka lahko postane druga Dolga vas,« je prepri~ an Boris Rebec.

najcenejša, saj ne predvideva izgradnje predorov. »Sam se zavzemam za to, da se mora avtocesta izogniti naseljem in ~ im manj prizadeti prebivalce, prav tako pa tudi kmetijske površine,« pravi svetnik Luka Kaluža, ki opozarja, da je treba dobro premisliti, katera varianta bi najmanj vplivala na življenje ljudi in V Košanski dolini se že zbira civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji avtoceste do Diva~ e po Sušiških brdih.

razcep Razdrto

razcep Postojna (zahod)

Postojna razcep Postojna (vzhod)

Razdrto

Občina Postojna

Postojna 4

Razdrto 1 Postojna 3

priključek Selce priključek Selce

razcep Čebulovica

Selce

Občina Pivka

Divača 1

Divača

priključek Selce razcep Gabrk

Postojna 1

Boršt

Vremščica

Čepno priključek Košana

priključek Košana priključek Košana priključek Košana

Ravne

Občina Divača

Ribnica

Divača 2

Parada in veselica

Postojna 2

priključek Ilirska Bistrica

Mereče

Občina Ilirska Bistrica priključek Ilirska Bistrica

Občina Hrpelje-Kozina Jelšane 1

Jelšane 2

Dolenje

priključek Jelšane MP Jelšane

Državni prostorski načrt za odsek avtoceste Postojna/Divača - Jelšane Legenda Variante AC Postojna/Divača - Jelšane Divača 1

Postojna 3

Divača 2

Postojna 4

Razdrto 1

Jelšane 1

Postojna 1

Jelšane 2

Postojna 2

M 1:100 000

Priključek, razcep Objekti

Avtocesta

(predor, viadukt, most, pokrit vkop)

Glavne ceste Regionalne ceste

Meja Republike Slovenije Meja občine

Železnica

0

1

2

Vodotoki

4

6

8 Km

Ukinjajo zavod za turizem Postojna V Cerknici potrdili sklep o likvidaciji regionalnega zavoda za turizem

F OTO : VA LT ER L EB A N

Cerknica, 30. junij – Cerkniški svetniki so na junijski seji potrdili sklep o likvidaciji in odlok o ukinitvi Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna, ki ju mora sprejeti vseh pet ob~ in ustanoviteljic.

Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna so leta 2002 ustanovile ob~ ine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka in Postojna, da bi kot krovna organizacija skrbel za promocijo regije kot turisti~ ne destinacije. Že leta 2007 ni izpolnil njihovih pri~ akovanj, zaradi ~ esar je leta 2008 odstopil direktor Joško Štajer. Od takrat je vršilec dolžnosti direktorja Marko Rupar, ki je poskrbel, da je zavod po-

ravnal svoje obveznosti. Kot je povedal Rupar, bodo regijski turizem in promocijo v prihodnje razvijali prek Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije in blagovne znamke Zeleni kras, upe pa stavijo tudi na postojnski zavod Znanje, ki bo Regionalna destinacijska organizacija (RDO). »Ker država za to letos ni namenila denarja, bo zavod Znanje kot RDO za~ el delovati prihodnje leto, ko pri~ aku-

 Petra Tr~ ek jemo, da bo postal povezovalni ~ len med ob~ inami,« je še dodal Rupar.

Na seji so svetniki sprejeli tudi odlok o lokalni turisti~ ni vodniški službi, v katerem so med drugim opredelili pogoje za vodenje po ob~ ini in dolo~ ili so kriterije za pridobitev statusa lokalnega turisti~ nega vodnika.

Potrdili so tudi predlagane spremembe odloka o ustanovitvi Komunale Cerknica. To je zaradi boljših pogojev za rast razširilo svoje dejavnosti. Razmišljajo predvsem o predelavi gradbenih odpadkov in trenutno ~ akajo na okoljevarstveno dovoljenje.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

str

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpomembneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov.

Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco.

Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo.

Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju.

Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporablja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali.

Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo.

Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška .

Način pošiljanja ?

1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov)

2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem)

MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo… vsaj tako sem mislil… Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi… mislil sem, mogoče bo to nekaj novega… Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage… Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem se je dotaknil in povem vam… lepo… nisva šla nikamor… lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči…kar sijale so, to me je še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico… tam pa še enkrat vse! Od začetka… Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa se je kadila kavica… točno taka kot jo imam najraje… V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček… bil je lep dan… Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj me je morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usta mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam.

Aktualno v regiji

V Fire Combatu slavili doma~ ini

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

Kako preživeti skupne po~ itnice

 Andreja Jernej~ i~

mo se je število ekip pove~ evalo in glede na odzive PGD-jev je bilo jasno, da Fire Combat v Sloveniji dobiva nove razsežnosti. Tako ni ostalo le pri posameznih tekmovanjih, ampak so se vodilna društva na podro~ ju organizacije odlo~ ila za izvedbo pokalnega tekmoseštejejo ~ as in odbijejo more- vanja. Trenutno v Fire Combatu bitne kazenske to~ ke. tekmujejo prostovoljni gasilci iz Prostovoljni gasilci so se v Slovenije in Hrvaške, gasilska Fire Combatu prvi~ preizkusili društva pa si prizadevajo, da leta 2008, prej je bilo to tekmo- bi tekmovanje razširili na vse vanje rezervirano le za poklicne sosednje države in države nekgasilce, saj prostovoljna društva danje Jugoslavije ter tako priteniso niti vedela, da obstaja. gnili širše ob~ instvo, medije in Leta 2008 pa je za prostovoljve~ sponzorjev, brez katerih ne ne gasilce tekmovanje organigre. Poleti tekmovalci po~ ivaziralo PGD Britof pri Kranju, že jo, naslednje tri tekme bodo na leto kasneje se je tekmovanja v vrsti jeseni, ko bodo tudi znani Kranju udeležilo kar 28 ekip iz kon~ ni zmagovalci posameznih kategorij. vrst prostovoljcev. Z vsako tek-

Rakek, 18. junij – Pred rakovško OŠ je v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Rakek potekala tretja tekma pokalnega tekmovanja v gasilski disciplini Fire Combat.

Tekmovanja se je udeležilo 45 dvojic, slavila pa sta Miha Modic (PGD Rakek) in Sebastjan Gantar (PGD Postojna), ki sta državni rekord izboljšala kar za 15 sekund. V mešanih dvojicah pa sta na vrhu pristala Martina Modic (PGD Rakek) in Andrej Tratnik (PGD Postojna).

Tako težko pri~ akovani ~ as po~ itnic je tu! Ob hitrem ritmu življenja dostikrat pogrešamo sproš~ en, pristen stik in bližino svojih najdražjih. Zato toliko ve~ stavimo na po~ itnice, kjer bomo kon~ no lahko okrepili ob~ utek pripadnosti in izpolnili vsa ta hrepenenja. Zato smo še toliko bolj pod pritiskom, kako bi dopust ~ im bolje preživeli. S tega vidika so po~ itnice stres, saj predpostavljajo veliko odlo~ itev in usklajevanja: kam bomo šli, kaj bomo po~ eli, kje bomo bivali, kaj vse bomo vzeli s sabo in podobno. Potem je tu še pakiranje, sprememba kraja in nenazadnje tudi dnevnega ritma.

F OTO : A R H IV P G D R A KE K

Miha Modic in Sebastjan Gantar sta se svoje prve tekme v Fire Combatu bolj za šalo kot za res udeležila leta 2009 v Kranju in zmagala. Odtlej sta v svoji kategoriji nepremagljiva. Še istega leta sta namre~ podrla državni rekord ljubljanske Gasilske brigade. Svoj rekord sta od takrat izboljšala že ve~ krat, nazadnje na tekmi na Rakeku, in sicer za 15 sekund, kar nista pri~ akovala. Tekmovalci tekmujejo v treh kategorijah. V Kategoriji A ~ lani do 30 let, v kategoriji B ~ lani nad 30 let in v kategoriji C mešane dvojice moških in žensk. Vsaka tekma je sestavljena iz treh sklopov. V prvem sklopu gre za preizkus spretnosti, kjer tekmovalci spajajo cevi in premagujejo razli~ ne ovire. Drugi sklop je tehni~ ni, pri katerem se tekmovalci vzpnejo na šest metrov visok stolp in se z vrha spustijo po vrvi. V tretjem sklopu gre za preizkus fizi~ nih sposobnosti, kjer tekmovalci prenašajo 70-kilogramsko lutko in vle~ ejo cevi.

Zmagovalca dolo~ ijo tako, da

Ob velikih pri~ akovanjih in stresu se lahko dopust v~ asih kaj hitro sprevrže tudi v svoje nasprotje: namesto da bi si oddahnili, se sprostili, nam prosti ~ as lahko postane breme, bližina pa napor. Takrat pridejo na dan tudi vsi strahovi med zakoncema, ki jih nismo mogli izgovoriti ~ ez leto, pa tudi nerešena nesoglasja in prepiri, ki smo jih zaradi pomanjkanja ~ asa pospravili pod preprogo. Zdaj imamo pa kar naenkrat »preve~ ~ asa« in bližina poleg hrepenenja prinaša tudi veliko tveganje.

Kar naenkrat se lahko znajdem z ob~ utkom, da ne vem, kaj bi sploh rad, kaj bi po~ el z drugim, morda ugotavljam, da se ga bojim in me je sram in strah, da ne bom mogel povedati, kaj ~ utim in doživljam.

Kar nekaj poguma je potrebnega, da se lahko soo~ im s to stisko in si dovolim za~ utiti

Kako boste letos preživeli po~ itnice?

Ni~ hudega, ni treba, da nas to ogroža. Pomembno je, da se odlo~ imo, da se želimo v tem slišati in za~ utiti. To zahteva sodelovanje obeh zakoncev.

Potem bomo skupaj iskali, kaj si kot družina želimo in imamo radi. Seveda sta tak pogovor in usklajevanje vse prej kot svoje telo, utrujenost, tesnolahka, saj si je treba za to vzebo in pogrešanje partnerja ti ~ as in si dovoliti priti blizu in otrok. Po~ itnice so ~ as, ko ter s tem tvegati zavrnitev. lahko ob najbližjih za~ utim, Po~ itnice zahtevajo dosti kdo sem in komu pripadam. priprave, sodelovanja in tvePartnerja lahko naredita varen ganja, so pa hkrati tudi najprostor, kjer si bosta zaupala boljši in najlepši ~ as, ki si ga najtežje misli, strahove in nekot družina lahko podarimo, gotovost ter tako utrdila med- ko naredimo prostor za želje sebojno pripadnost. in potrebe vsakega od nas, Po~ itnice so ~ as, ki je druži- za sodelovanje, ustvarjalnost ni podarjen, da ga sproš~ eno in presene~ enje. Po~ itnice so in ustvarjalno preživimo drug ogledalo naše družine: tu lahz drugim in ga oblikujemo, kot ko za~ utimo, kdo smo sami in želimo. Kar nas bo takrat najkot družina, kaj nas povezuje. bolj okrepilo in nam vlilo novih Prijateljstvo, ki ga v tem ~ asu mo~ i za vsakdanje obveznosti, na poseben na~ in tkemo med bo tkanje prijateljstva v naši sabo, nam bo tudi ~ ez leto družini. Da bomo to lahko do- dajalo ob~ utek sprejetosti, prisegli in se imeli res lepo, mo- padnosti in veselja drug nad ramo ta ~ as skupaj na~ rtovadrugim. ti in se pogovoriti o tem, kaj pri~ akujemo in si želimo od skupnega dopusta. Verjetno Petra Volovšek Rot, speciabomo ugotovili, da je ponudba listka zakonske in družinske zelo velika in naše želje in po- terapije, Terapevtski inštitut – trebe zelo razli~ ne. odnos, PE Postojna

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 8

petek, 8. julij 2011

Ob~ina izigrala ministrstvo Ob~ina Postojna med nadzorniki v zavodu Znanje ne želi predstavnika ministrstva za kulturo, ~eprav to ve~insko financira Notranjski muzej Postojna, Ljubljana, . julij – »Šokirani smo nad neprimernim, objestnim in zlonamernim ravnanjem vodstva javnega zavoda Znanje Postojna, ob~inskega sveta in župana Ob~ine Postojna,« se je Majda Širca, ministrica za kulturo v odstopu, odzvala na ob~insko odlo~itev, da iz sveta zavoda Znanje, h kateremu je bil kot organizacijska enota pripojen Notranjski muzej, izlo~i predstavnika ministrstva.

Samo zato, ker se je zgolj kot poslušalka udeležila tiskovne konference civilne iniciative

za samostojnost muzeja, pa je ob~ina naslednji dan iz sveta zavoda razrešila tudi zgodovinarko Aleksandro Berberih Slana, predstavnico Kulturniške zbornice Slovenije v svetu. Šir~eva opozarja, da bodo na ministrstvu, ki zdaj 80-odstotno financira Notranjski muzej, prisiljeni prekiniti financiranje, v kolikor ob~ina sporne odlo~itve, o kateri na ministrstvu sploh niso bili prehodno obveš~eni, ne bo

umaknila. Na ministrstvu pravijo, da se o~itno želi ob~ina na ta na~in izogniti nadzoru ministrstva kot pretežnega pla~nika, ob~ina pa nasprotno odgovarja, da ministrstvo svojega predstavnika sploh ni pravo~asno imenovalo. Na ministrstvu pravijo, da jih ob~ina k temu ni pozvala.

V sedem~lanskem svetu zavoda Znanje naj bi bili zdaj trije predstavniki ustanovitelja (Ob~ine Postojna), dva od za-

poslenih (iz organizacijske enote Notranjski muzej in Ljudska univerza) in dva od uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, pred tem pa je bil namesto predstavnika Ljudske univerze v svetu predviden predstavnik kulturnega ministrstva.

Na ministrstvu so ob tem opozorili na še ve~ drugih kršitev zavoda Znanje, med drugim tudi na to, da organizacijska enota Notranjski muzej še

vedno nima strokovnega vodje. Širca je zahtevala tudi pregled finan~nega poslovanja muzeja od pripojitve k zavodu Znanje dalje.

Marjeta Mikuž iz Službe za premi~no dediš~ino in muzeje pa je pred kratkim ocenila, da je bila odlo~itev ob~ine prenagljena in da ta o~itno ni vedela, v kaj se spuš~a. Skrbi jo, kako bo z zagotovitvijo finan~nih sredstev že za pove~ane stroške

FOTO: VALTER LEBAN

Dva evra za fotostop?

Poseben žig za razglednice, oddane v Postojnski jami

Predjama – Postojnska ob~ina je uvedla posebno takso v višini dva evra na avto oziroma 50 evrov na avtobus, ki jo bodo morali pla~ati tisti obiskovalci Predjame, ki si bodo Predjamski grad ogledali zgolj od zunaj. Na ob~ini namre~ ugotavljajo, da individualnih in agencijskih gostov, ki se v Predjami ustavijo le za fotostop, ni malo. Ker pa takšni gosti, tako ob~ina, zgolj zasedejo brezpla~ni parkirni prostor, fotografirajo le zunanjost gradu, koristijo sanitarije in za seboj pustijo

smeti, niti upravljavec znamenitosti (družba Postojnska jama) niti lokalna skupnost od njih nimata ni~, zgolj stroške, se ob~ini takšna taksa zdi upravi~ena.

Nekateri pa se ob takšni potezi ob~ine in družbe Postojnska jama sprašujejo, zakaj si obe raje ne postavita tudi vprašanja, zakaj si gosti ne ogledajo tudi notranjosti gradu in zakaj ni~ ne zapravijo, ter si prizadevata, da bi to spremenila z atraktivnejšo ponudbo. Ali kot je dejal svetnik Miha Sim~i~: »Namesto v smeri

vzdrževanja v novi stavbi, kaj šele za ustrezno preselitev celotnega muzeja in postavitev stalne razstave, ki bi stala od 200 do 300 tiso~ evrov. Denar bi lahko dobili iz evropskih virov, ~e bi ga znali po~rpati. »^e je muzej atraktiven, dober, potem prihaja veliko število obiskovalcev in se stroške pokriva tudi z vstopnino, samo kje so zdaj ti obiskovalci?« se sprašuje Mikuževa. vr

 Veronika Rupnik

oderuškega bi se bilo treba razvijati v smeri ponudbenega turizma. Slabo voljo doma~inov pa rešiti z ureditvijo dodatnih parkirnih mest.« Taksa se bo pobirala ob vstopu v Predjamo, tistim gostom, ki bodo obiskali tudi grad, pa jo bodo vrnili. Pobrana taksa se bo po tretjinah razdelila upravljavcu, ob~ini in Krajevni skupnosti Bukovje. Iz Postojnske jame so sporo~ili, da takse ne bodo za~eli pobirati, dokler ne bo doseženo soglasje z lokalnim okoljem.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Postojna, . junij – Obiskovalci lahko po novem razglednice odpošljejo tudi neposredno iz Postojnske jame, na njih pa je nov ilustriran dnevni poštni žig s ~loveško ribico, ki ga pritisnejo na poštnem uradu v Postojni. V družbi Postojnska jama so ga pripravili 66 let potem, ko je v jami nazadnje deloval poštni urad, z željo, da bi tudi ta neko~ spet zaživel.

Postojnska jama se namre~ ponaša z zgodovino edinstvenega podzemnega poštnega urada na svetu. Leta 1899 v ~asu Avstro-Ogrske monarhije so ob Plesni dvorani, kjer se je tradicionalno odvijal Binkoštni ples, zgradili manjši objekt, ki je ob~asno posloval kot poštni urad. Sprva le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. Leta 1911 so samo v ~asu binkoštnega ponedeljka tu prodali kar 75 tiso~ razglednic. Za ~asa Kraljevine Italije so leta 1927 zgradili nov poštni urad v Koncertni dvorani. Redno je deloval do leta 1939, zadnji~ pa je bila v njem pošta 15. avgusta 1945, ko so Postojnsko jamo, tokrat v Jugoslaviji, ponovno odprli za obiskovalce. Objekt je bil kasneje ve~krat predelan, poštni urad pa opuš~en. vr

Obiskovalci, ki so se do zdaj v Predjami ustavili le za fotografiranje gradu, ne pa tudi njegov ogled, bi morali po novem pla~ati dva evra takse.

C

M

Y

CM

Slavnega pisatelja navdihnil Predjamski grad

MY

CY

CMY

K

Predjama, . junij – George R. R. Martin, popularen in priljubljen ameriški pisatelj in producent, avtor serije fantazijskih svetovnih uspešnic Pesem ledu in ognja je v okviru evropske turneje in svojega dvodnevnega obiska v Sloveniji obiskal tudi Predjamski grad in tu, kot je zapisal na svoji spletni strani, našel navdih za kakšno svojih bodo~ih knjig. Tudi v spominsko knjigo je zapisal, da se mu Predjamski grad zdi eden najbolj posebnih gradov, poseben pe~at pa je na Predjamskem gradu pustil tudi z odtisom svojih dlani v glini. Pisatelja je navdušila legenda o Erazmu Predjamskem, ki jo je ro~no napisano prejel tudi za spomin, v Grajski taberni pa je okusil tudi nekatere dobrote srednjeveške pojedine. vr

F OTO : VA LTER L EB A N

2011_07_08_Polo_allinclusive.pdf

1

29.6.11

15:30

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Regijske kulturne diagonale

 Damijana Škrlj

Loška dolina, 27. junij–3. julij – Oratorij je enotedensko po~ itniško druženje otrok, ki poteka v mnogih župnijah po Sloveniji. Tretje leto zapored je takšno druženje organizirano tudi v Starem trgu pri Ložu. Letošnjega oratorija polnega veselja, otroške razigranosti, smeha, pesmi, prijateljstva, iger in ustvarjalnosti se je udeležilo 138 otrok od petega leta starosti do 8. razreda OŠ ter 35 animatorjev prostovoljcev. Organizacijo in priprave na oratorij sta vodila starotrški kaplan Aleš Tomaševi} in prostovoljka Simona Levec.

Rde~ a nit druženja, ki je letos nosilo naslov V tvojo smer, je bila svetopisemska zgodba o preroku Jonu. Ob zgodbi so otroci spoznavali življenjske vrednote in se skozi igro u~ ili, kako premagovati težave, na katere je naletel Jon na svoji poti.

Nepozabni teden po~ itnic so zaklju~ ili s sveto mašo in razstavo izdelkov, ki so nastali na številnih ustvarjalnih delavnicah.

Na eni od delavnic so izdali Oratorijski ~ asopis, v katerem so na kratko opisali svoje vtise, iz katerih je razvidno, da jim je bilo v tem tednu po~ itniškega druženja lepo in da si tega želijo tudi v prihodnje. bok

V Ydria motors do nedavnega niso vedeli, da se njihov vedno vedri in optimisti~ ni sodelavec Matjaž soo~ a s hudimi življenjskimi preizkušnjami, dokler ni sodelavki Magdi Japelj mimogrede omenil, da bodo

va. Dan pred akcijo je na oglasno desko obesila obvestilo, na katero se je že zjutraj ob 6. uri odzvalo ogromno sodelavcev, ki so ~ akali, da darujejo sredstva za operacijo. V treh dneh se je nabralo okrog 5.700 evrov, pri

Starša Matjaž in Monika se vsem, ki so jima do sedaj izkazali pomo~ , družini Zrimšek, družini Krajc, Neodvisni listi Notranjske, ljudem, ki so se udeležili dobrodelnega pohoda, vaš~ anom Dolenje vasi in okoliških vasi, prijateljem, sosedom in vsem, ki so kakorkoli prispevali za Matica, da bi lahko kmalu shodil, od srca zahvaljujejo. Še posebej pa se družina Prudi~ Iskreno zahvaljuje vsem zaposlenim in vodilnim na Ydria motors, ki so za~ eto akcijo nesebi~ no nadaljevali in presegli vsa njihova pri~ akovanja.

Adrenalinsko paintball doživetje Vinetou je agencija, ki obratuje na širšem podro~ ju Zelenega krasa. Osredoto~ ajo se na organizacijo akcijskih izletov in dogodkov, kjer sodelujo~ i skušajo razli~ ne pustolovš~ ine in se u~ ijo skupaj premagovati zadane ovire. Izvajajo posebne programe v naravi in razli~ ne aktivnosti, ki so primerne za podjetja, šole in ostale organizirane skupine.

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

V Parku vojaške zgodovine v Pivki razvijajo programe, kot so paintball, airsoft, orientacija, preživetje v naravi in vodene oglede do podzemnih utrdb. Pod vodstvom izkušenih in motiviranih inštruktorjev udeleženci rešujejo terenska vozila iz blata, preizkušajo svoje orientacijske sposobnosti, iš~ ejo zaklade, pripravljajo ognjiš~ e …

Z zbranimi sredstvi bodo pomagali triletnemu Maticu.

Utrinke iz enega od nepozabnih izletov nam je zaupala morali najverjetneje na opera~ emer so skoraj vsi zaposleJošt Rupnik omenil, da je tudi u~ enka 6. razreda iz Knežacijo v Avstrijo. Ko ga je Japljeva ni prispevali od 5 do 100 evrov dobrodelnost stvar poslovne ka, Diana Anton~ i~ : »V sredo, prostovoljnih prispevkov. Pri kulture podjetja in da imajo do- 22. junija smo imeli 6. in 7. ravprašala, kako bodo pla~ ali, je zbiranju denarja so pomagagovorjene kriterije za pomo~ in bil odgovor, da samopla~ niško. zred OŠ Toneta Tomši~ a Knežak Beseda je dala besedo in tako sponzorstvo zaposlenim, za kar zaklju~ no druženje z agencijo le še sodelavke Mojca Mati~ i~ , gre zahvala lastnikom podjetja se je ~ ez no~ rodila solidarnoDaniela Jurkovi~ , Liljana Šajn, Vinetou v Parku vojaške zgodostna zbiralna akcija. »Zelo sem ebm-papst. Poudaril je še, da se vine v Pivki. Najprej smo se razNataša Svet in Sabina Grui~ i~ . bila presene~ ena, kako so ljudje Zbiralni akciji se je kasneje priželi s to gesto in objavo akcidelili v štiri skupine: Alfa, Bravo, pristopili k zbiranju denarja za družilo tudi podjetje Ydria moje zahvaliti tudi sodelavcem za Charli in Delta. Prvi dve skupini Matica,« je bila vesela Japljetors. Ob tej priložnosti je direktor pobudo in izvedbo akcije. sta se po navodilih inštruktorja

Ljudem in naravi prijazna pridelava

www.integrirana-pridelava.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Evropa investira v podeželje.

FOTO: B OR U T KR AŠEVEC

Prvi po~ itniški teden v znamenju oratorija

Z zbranimi sredstvi bodo pla~ ali operacijo Podskrajnik, 1. julij – V Ydrii Motors so ponovno dokazali, da jim je mar za so~ loveka. Tokratna dobrodelna akcija, ki so jo sprožili delavci in uprava tega uspešnega idrijskega podjetja, je namenjena pomo~ i triletnemu sinu njihovega sodelavca Matjaža Prudi~ a, Maticu, ki ima že od rojstva zdravstvene težave, predvsem pa ne more hoditi. Za drago zahtevno operacijo bo potrebno samopla~ niško odšteti zajeten kup denarja, ki pa bi ga pet~ lanska družina z enim zaposlenim težko zbrala sama. Ob prejemu darilnega bona v vrednosti 2.500 evrov, ki ga je družini v imenu Ydria motors ob sodelovanju z lokalnim RK podaril generalni direktor Jošt Rupnik, si je Maticova mama zaželela, da bi sin kon~ no »svet videl iz višine«, saj sedaj sam ne more narediti niti koraka.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

podali proti Primožu. Na osnovi znanja orientacije smo našli skrita terenska vozila, s pomo~ jo katerih smo se odpeljali na hrib Primož. Skozi vojaške utrdbe in bunkerje nas je vodil prijazen vodi~ . Drugi dve skupini sta v tem ~ asu urili veš~ ine paintball

in se ob tem neizmerno zabavali. Ekipe so nato zamenjale vloge. Ko smo vsi zaklju~ ili, smo se še nau~ ili zakuriti ogenj s kresilom in si na njem skuhali ~ aj. Imeli smo se odli~ no, saj smo se družili in tako skupaj preživeli prijetno popoldne.«

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Vinetou d.o.o., Vojkova ul. 15, 5270 Ajdovš~ ina

Zbirali so za Matica

str

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

10

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

Pravnik, ki uživa v delu in sprehodih

 Barbara ^epirlo

Peter Sotošek Štular, doma iz Logatca, je novi v. d. ravnatelja ljubljanske Drame – Pravnik od malih nog živi z umetnostjo

Novo službo v. d. ravnatelja ste nastopili pred dobrim mesecem. Najbrž je preuranjeno govoriti o ob~ utkih, pa vendar me zanima, kako se po~ utite v novem delovnem okolju?

V novi pisarni se po~ utim zelo dobro. Prevzel sem funkcijo, ki je sicer za~ asna, vendar bom opravljal naloge, ki sem jih že v preteklosti v Slovenskem mladinskem gledališ~ u (SMG) in drugih službah pred tem. Poleti se ve~ ji del umetniškega ansambla in tehni~ nega osebja umakne na po~ itnice, tako da ostane ve~ ~ asa za pregled v dokumentacijo in za izvedbo temeljitega na~ rta del, ki jih nameravamo opraviti do konca leta.

Kot ste omenili, izkušnje s podro~ ja vodenja gledališ~ a že imate. Med letoma 2006 in 2009 ste bili pomo~ nik direktorice SMG Ljubljana, tako da poznate gledališko dejavnost in umetniško plat vodenja. Se prejšnja in zdajšnja funkcija kaj razlikujeta?

V SMG-ju sem bil pomo~ nik direktorice za poslovanje, tako da sem opravljal zelo podobne naloge, kot jih tu. Predvsem gre za finan~ ne, pravne, kadrovske zadeve, za dela, ki so povezana z upravljanjem javnega zavoda. Sistem slovenskih javnih zavodov, zlasti gledališ~ , deluje tako, da gre za dvojno vodenje zavoda. Direktor je ponavadi s strokovnega podro~ ja dejavnosti zavoda, v našem primeru je to umetniški vodja, in ima pomo~ nika za poslovanje, nekateri javni zavodi pa imajo nekoga tudi za vodenje tehni~ nega dela. V tej hiši je bilo obratno.

Ustanovni akt Drame namre~ dopuš~ a samo umetniško vodenje – ravnatelja, ki je umetnik.

Za vršilca dolžnosti, ki je nekakšna urgentna funkcija, ta pogoj ne pride v poštev. Tako bo tudi v prihodnje. Menim, da sodobno vodenje javnega zavoda zahteva dolo~ ena znanja s podro~ ja kulturnega managmenta.

nosni nanjo. Poleg krajev, ki so v bližini mojega doma, me pot ve~ krat zanese na Štajersko, kjer so moje korenine, in na Kras.

Turisti~ ni kraji na Gorenjskem, Dolenjskem ali slovenski obali, me ne toliko privla~ ijo. Raje se umaknem v manj obljudene kraje.

ge na~ ine in vire pridobivanja sredstev, ne pa se zgolj zanašati na ob~ inski in državni prora~ un.

Obvladati bodo morali metode sodobnega trženja in vsekakor ustreznejšo komunikacijo z zaposlenimi.

Imenovani ste najve~ za dobo enega leta. Predvidevam, da ~ udežev v tako kratkem ~ asu ne bo. Kaj si obetate in kakšni so vaši kratkoro~ ni na~ rti?

V enem letu si ne morem zadati dolgoro~ nejših ciljev, vsekakor pa sem v tem ~ asu dobil smernice, kako naprej. Urejenost drame je mestoma pomanjkljiva. Prvi ve~ ji korak, ki ga nedvomno nameravam narediti do konca svojega mandata, je nova sistemizacija javnega zavoda, torej celoten na~ rt organizacije dela in sistemizacije delovnih mest. Temeljito se bom poglobil tudi v finan~ no poslovanje, smiselnost in upravi~ enost nekaterih pogodb z zunanjimi izvajalci ter pregledal sistem notranjih aktov drame.

V svoji nedavno objavljeni polemiki med drugim navajate številke upadanja mladeža v Drami. Leta 2000 je bilo prodanih skoraj 3500 dijaških abonmajev, lani pa niti tiso~ , kar pomeni, da je v desetletju prodaja padla za 80 odstotkov.

So nizke številke res posledica manjše rodnosti? Se vam zdi, da lahko tako enozna~ no zaklju~ imo?

Vsekakor živimo v svetu, ki se z dneva v dan bliskovito spreminja.

Današnji najstniki imajo povsem druga~ en pogled na svet, kot ga imamo nekaj let starejši, in druge prioritete. Eden klju~ nih razlogov za nekoliko manjši obisk gledališ~ je doba IT-tehnologije, ki, kot vedo starši, današnje najstnike priklene za ra~ unalnik tudi za ve~ ur. Ne smemo se vdati v usodo in moramo najti skupne poti, da mladino spravimo v svet gledališ~ a. Nekateri javni zavodi so po mojem mnenju ubrali primerno in ustrezno pot, to je, s ~ im širšo promocijo, prilagojeno najstnikom oz. dijaški in študentski populaciji, in s kar se le da prilagojenim programom pove~ ati obisk. Prepri~ an sem, da bi se na tak na~ in ta trend manjše obiskanosti ustavil in po~ asi splezal navzgor.

So taki trendi pogosti tudi v tujini?

Slovenija ima ugoden sistem in gledališko klimo, ki sta uveljavljeni v germanskih državah.

Kakšen je ali bi moral biti po Ve~ ina programa je financirana s vašem mnenju sodobni vodja pomo~ jo javnih sredstev, gre za oz. sodobni manager kulturne sistem, ki ga v Nem~ iji in Avstriji institucije? imenujejo intendantski sistem.

Najprej mora imeti pravilen odPri nas je to ravnateljstvo. Po nos do javnega denarja, t. i. tem sistemu je za vodenje najdavkopla~ evalskega denarja, ~ eprav mi ta izraz ni preve~ vše~ . primernejši umetnik. Tak sistem ima veliko prednosti, kot sta var^asi niso rožnati niti za javne no financiranje in dober sistem zavode, saj je nedavna recesija, za igralce, ki omogo~ a primerki še kar traja, globoko zarezano socialno varnost in relativla v finance javnih zavodov in no dobre dohodke. Pomanjkljijih zmanjšala. Izkazalo se je, da vost takšnega sestava je togost. slednji niso bili pripravljeni na kr~ enje javnih sredstev. Opažam, Na~ in javnih zavodov je namre~ da so javni zavodi pri pridobiva- zelo stati~ en in se težko prilagaja vsem spremembam, ki so res nju nejavnih prihodkov relativzelo hitre. Preden se dolo~ ena no togi in prav tu bodo morali prihodnji voditelji narediti velik novost uveljavi, mine nekaj let. manever. Morali bodo najti druZato bi bilo smiselno razmisliti o

FOTO: BARBARA ^EPIRLO

Ko sem izvedela, da je vodenje osrednje kulturne hiše v prestolnici prevzel Logat~ an Peter Sotošek Štular, ki živi le streljaj od naše ~ asopisne hiše, sem ga pobarala za pogovor. Slednji obi~ ajno minejo ob kavi in glasbi v kakšnem od bližnjih lokalov, tokrat pa sva se z ravnateljem sre~ ala v njegovi pisarni. Med pogovorom sem izvedela, da se spogleduje z naravo, kjer ~ rpa mo~ za svoje delo, da je ljubitelj sprehodov in je, ~ eprav mu nekateri kljub strokovnosti o~ itajo nepoznavanje gledališke dejavnosti, odraš~ al ob slovenskih klasikih.

Peter Sotošek Štular med svojimi smelimi na~ rti poudarja tudi, da bo do konca svojega ravnateljevanja v dvorano Drame pripeljal ve~ mladih. ve~ ji fleksibilnosti zaposlovanja v javnih zavodih, tudi o kakšnih drugih ukrepih, da bi se ta sistem lahko hitreje prilagajal vsem spremembam.

Koliko je nujno, ~ e sploh je, da vodenje teatra zahteva umetnika? Vaš predhodnik je bil namre~ tudi igralec. Vi ste pravnik.

To vam je marsikdo o~ ital.

Res je bilo veliko o~ itkov o tem, da ne poznam dovolj dobro dela umetniškega vodje, kar ne zanikam. Nikoli nisem imel niti najmanjše želje, da bi umetniško vodil to gledališ~ e, pa~ pa sem vsakokrat zatrjeval, da bom za umetniško vodenje našel primerno osebo.

Jo že imate?

Pravzaprav ja, a imena še ne morem razkriti. V delo umetniškega vodje se ne bom vtikal.

Moje delo bo usmerjeno v upravljanje in ~ im boljšo finan~ no sliko konec leta.

Dejali ste, da vas daljše ravnateljevanje ne zanima. Ste se danes premislili?

Ne, kandidature za ravnatelja ne bom vložil. Za~ asno vodenje drame sem prevzel zaradi kratkoro~ nega poslovnega izziva, dolgoro~ no vodenje javnih zavodov pa me zaenkrat ne zanima.

Kaj boste po~ eli potem? Se boste vrnili k pravu?

Tako je. Zelo verjetno se bom vrnil v podjetje, kjer sem delal prej.

Pravite, da so vas že od malih nog vzgajali v umetnosti in da je bila knjiga vaša spremljevalka. Odraš~ ali ste na periferiji, zdaj pa že nekaj let živite v Logatcu.

Imel sem to sre~ o, da smo se zgodaj preselili na obrobje slovenske prestolnice. Živeli smo na podeželju, vendar sem vsakodnevno hodil v Ljubljano. Že v srednjo šolo, ki je bila s svojo humanisti~ no usmerjenostjo blizu kulturi, zato sem ji ostal zvest do danes. V Logatec sem se preselil pred 15 leti, ko val preselitev iz središ~ a še ni bil tako mogo~ en. To je bila ena boljših odlo~ itev v mojem življenju, saj mi je ta kraj zelo blizu. Tudi za-

radi narave, ki je nikoli ne bi zamenjal.

Splošno velja, da gresta narava in umetnost z roko v roki. Se zato tako pogosto odpravite na sprehod po Planinskem polju?

Nedvomno. Umetnost in narava se dopolnjujeta. Ena od prednosti Logatca je vsekakor prekrasna narava, ki se je Slovenci, za razliko od tujcev, premalo zavedamo.

Poleg Planinskega polja grem tudi v okolico Cerkniškega jezera, na Slivnico, ki je prekrasen rekreativni cilj. Pa tudi Planina nad Vrhniko je kraj, kamor se velikokrat odpravimo s kužkom in kjer se sprostim in prevetrim svoje misli. Zelo pogosto obiš~ em prijatelja na Blokah. Notranjska mi je vše~ .

Kaj pa ljudje?

Tudi.

To pa menda ne pomeni, da ne obiskujete drugih slovenskih krajev? Kolikor vem, zelo veliko potujete.

Obožujem slovensko pokrajino in res smo lahko zelo po-

Kje boste preživeli po~ itnice? Žal bo letos dopust nekoliko krajši. Po~ ival bom le teden dni konec julija, ostale dneve bom tukaj. Tako bo ve~ priložnosti za stvari, za katere med sezono zmanjka ~ asa. Nastavil si bom precej temeljev za vse, kar sem omenil prej.

Kakšen odnos gojite do slovenske kulture? Koliko so po vašem mnenju potrebna manjša podeželska gledališ~ a in društva?

Podeželski dramski ansambli so nujno potrebni za širjenje kulture tudi med prebivalstvom, ki ne redno zahaja v osrednje slovenske gledališke institucije. Predstave niso vedno primerljive, saj si v manjših gledališ~ ih gledalci želijo lahkotnejše in zabavnejše igre.

Za zahtevnejšo predstavo je treba v poklicni teater, kjer so boljši in ustreznejši pogoji. Prepri~ an sem, da pomen manjših podeželskih gledališ~ raste, tudi drama gostuje v manjših krajih in sem zelo vesel, da tako širjenje slovenske gledališke kulture ostaja in se poglablja. Zelo sem ponosen na slovensko sodobno literaturo, ki je kakovostna in se brez težav lahko kosa z evropsko. Z veseljem obiskujem koncerte klasi~ ne glasbe. Menim, da se za obstoj slovenske kulture – temelja naroda, ni bati.

Je biti prvi mož osrednjega gledališ~ a privilegij?

Seveda ne bi verjel ljudem, ki bi rekli, da je to samo obveznost.

To sta tudi ~ ast in privilegij, ~ eprav slednji izraz ni ustrezen.

Za vodenje katere koli institucije je potreben dober tim, ki tukaj je. Drama je vedno bila najbolj kakovostna, njen umetniški ansambel pa od nekdaj slovi po najboljših slovenskih igralcih.



           i 

Nedelja, 10.7.2011, ob 13:00 Torek, 9.8.2011, ob 21:50 

    

Petek, 8. julij 2011, ob 20:00 S pesmijo na počitnice (posnetek iz Kulturnega doma Stari trg, prvič)

Torek, 12. julij 2011, ob 20:00 S pesmijo na počitnice (posnetek iz Kulturnega doma Stari trg, ponovitev)

Petek, 15. julij 2011, ob 20:00 Koncert Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož ob dnevu državnosti (posnetek iz Loža, prvič)

Nedelja, 10.7.2011, ob 14:00 Torek, 23.8.2011, ob 21:50 Snemanje oddaj v okviru projekta Prostovoljstvo – izraz aktivnega državljanstva sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (DG COMM).

Nedelja, 17. julij 2011, ob 13:00 Koncert Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož ob dnevu državnosti (posnetek iz Loža, ponovitev)

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  13  8. julij 2011 

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice

 

petek, 8. julij 2011

str

11

FOTO: AND R E J A J E R N E J ^ I ^

Mediteranski pomoli

Pesem na Blokah odmeva Ĺže 80 let

imenovanem Mediteranski pomoli, njegova ustvarjalna misel zasidrana na novi mikro lokaciji, med morjem in kopnim. Geometrijske oblike pomolov so namre~ postale kompozicijski temelj in najbolj dominanten element slikovnega polja, pa tudi izhodiť~e skih doma in po svetu. Ukvarja za sveŞa vsebinska interpretirase s slikarstvom, grafiko, objekti nja, je med drugim o umetniin organizacijo likovne delavnice ku in razstavi zapisala Anamarija na Sinjem vrhu. Za svoja dela je Stibilj Šajn. prejel 61 doma~ih in mednaroRazstavo, ki se seli po nekatednih priznanj. rih galerijah v Sloveniji, spremlja Akademski slikar in magister tudi obseŞen katalog z naslovom: umetnosti Klavdij Tutta ostaja za- Slike, objekti in keramika 2008– vezan mediteranskemu pejsaŞu, 2011. Razstava bo v gradu Sne~eprav je v najnovejťem ciklu, Şnik na ogled do 17. julija. bok

Loťka dolina, 18. junij – V galerijskih prostorih gradu SneŞnik so v organizaciji Javnega zavoda za kulturo in turizem grad SneŞnik v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije odprli razstavo akademskega slikarja in magistra Klavdija Tutte. Avtorja in njegov ustvarjalni opus je predstavila Anamarija Stibilj Šajn.

Za glasbeni del otvoritve je s svojim glasom poskrbela vokalna solistka Teja Saksida.

V Postojni rojen umetnik Klavdij Tutta, ki Ĺživi in dela v Novi Gorici in Kranju, je od leta 1981 ~lan DruĹĄtva slovenskih likovnih umetnikov, v letu 1992 pa je bil izvoljen za njenega predsednika.

V svojem obseĹžnem likovnem ustvarjanju je imel preko 200 samostojnih razstav, sodeloval je na ve~ kot tristo skupin-

FOTO: ARHIV JAVNI ZAVOD ZA KULTURO IN TURIZEM GRAD SNEŽNIK

Nova vas na Blokah, . junij – V OŠToneta Šraja Aljoťe v Novi vasi na Blokah je potekal jubilejni koncert, ki ga je Kulturno druťtvo Bloke organiziralo ob 40. obletnici Meťanega pevskega zbora KD Bloke in v po~astitev 20. obletnice osamosvojitve Slovenije. Na Blokah pa imajo ťe en razlog za veselje, saj slavijo tudi 80 let zborovskega petja. Že davnega leta 1931 je bil namre~ ustanovljen pevski zbor pri Druťtvu kme~kih fantov in deklet. Za~etki Meťanega pevskega zbora KD Bloke pa segajo v leto 1971, ko je pri~el delovati Sindikalni moťki pevski zbor Novolit Nova vas. Po desetih letih delovanja so se mu pridruŞile ťe Şenske. Tako so ustanovili kulturno druťtvo, ki uspeťno deluje ťe danes. V ťtirih desetletjih se je v zboru zvrstilo ve~ kot 100 pevk in pevcev, zadnjih 14 sezon pa zbor vodi prof. JoŞe Rajk. Ob tej priloŞnosti so v druťtvu prvi~ pripravili tudi fotografsko razstavo, ki prikazuje del bogate zgodovine kulturnega delovanja na Blokah. Razstavo si lahko v juliju in avgustu ogledate v prostorih knjiŞnice Ivana ^ampa v Novi vasi, in sicer vsak torek med 13. in 19. uro. aj

Klavdij Tutta svoje mediteranske pomole razstavlja v galeriji gradu SneĹžnik.

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Prejeli smo

Cerknica, . junij – V galeriji Krpan v Cerknici so na zadnji ťolski dan odprli razstavo kulturno umetniťkega druťtva Pa-leta. Na razstavi si je bilo mo~ ogledati dela, ki so skozi delavnice nastajala od lanskega septembra pa do letoťnjega maja. Slikarje in njihova dela je predstavila njihova mentorica in akademska slikarka Stanislava Sluga Pudobska, za glasbene vloŞke pa sta poskrbela Krunoslav KriŞ na harmoniki in SneŞana Obreza z vokalom. Druťtvo Pa-leta sestavljajo ljubiteljski slikarji iz naťe regije pa tudi s sosednje Hrvaťke vseh starosti. Skozi delavnice, ki jih imajo enkrat na teden, se je porodila ideja tudi o razstavi, kar daje druťtvenikom ťe dodaten zagon za delo in ustvarjanje. Tako po vsaki sezoni pripravijo razstavo v razli~nih krajih. Razstava se zaklju~i danes, 8. julija, razstavljali pa so Janez Dragoli~, Daca Petri~, Silvana Lautar, Marina Klari~, Lilijana Baraga, Marta Kvaternik, Marija Branisel, Valerija Ga~nik, Ivana Kranjc, Krunoslav KriŞ, Spomenka Gruji}, Brina Obreza in Milojka Banjac. aj

Trgovina Megadom zaposli YHĂž WUJRYFHY V SRGURĂžMD *UDGEHQL PDWHULDO %HOD WHKQLND 3RKLĂŁWYR 6WURMQH LQĂŁWDODFLMH 6NODGLĂŁĂžQLND

9DĂŁH SURĂŁQMH V SULORĂĽHQLP ĂĽLYOMHQMHSLVRP SULĂžDNXMHPR Y GQHK RG REMDYH RJODVD QD QDVORY 0HJDGRP G R R 3RGVNUDMQLN &HUNQLFD DOL QD LQIR#PHJDGRP VL

2G NDQGLGDWD SULĂžDNXMHPR XVWUH]QR L]REUD]ER YHĂžOHWQH L]NXĂŁQMH YHVWQRVW GLQDPLĂžQRVW SULMD]QRVW XUHMHQRVW WLPVNR GHOR 3RQXMDPR GHOR Y VRGREQHP LQ SULMHWQHP DPELHQWX PRĂĽQRVW GRGDWQHJD L]REUDĂĽHYDQMD LQ QDSUHGRYDQMD UHGQR SODĂžLOR ]DSRVOLWHY ]D QHGRORĂžHQ ĂžDV V SRVNXVQR GRER

Na mednarodno mobilnost v Ĺ panijo Dijaki tretjih letnikov Ekonomske, Ĺ olskega centra Postojna, smo se Ĺže tretji~ udeleĹžili mednarodne mobilnosti v okviru programa Leonardo da Vinci Mobility. Program omogo~a pridobivanje prakti~nega znanja v tujini, in sicer v eni izmed evropskih drĹžav.

Poleg prakti~nega usposabljanja pa omogo~a spoznavanje delovnih navad in norm, razli~nih kultur, obi~ajev in jezikov.

Seveda pa program nudi tudi celo vrsto drugih stvari, med katerimi so najpomembnejĹĄe spoznavanje mladih iz celotnega sveta, spletanje trajnih vezi in stopanje na pot v samostojnost.

Prakti~no usposabljanje smo opravljali v Ĺ paniji oz. Sevilli, v razli~nih podjetjih. Na ta na~in smo imeli moĹžnost spoznati gospodarstvo skozi razli~ne dejavnosti in panoge. Izjemno presene~ni smo bili nad delom v organizaciji ONCE. Presene~ni smo bili predvsem nad njihovim konceptom dela, saj je ve~ina zaposlenih v njihovem podjetju slepih oz. slabovidnih.

Poleg tega, da jim nudijo zaposlitev, jih tudi pripravljajo na opravljanje zahtevnejĹĄih del ter jim s tem omogo~ajo laĹžji vstop na trg delovne sile in zaposlovanje v drugih podjetjih.

Vsi udeleĹženci mobilnosti smo pred odhodom v tujino imeli ustrezno pripravo. Ta je potekala na razli~nih ravneh in z razli~no vsebino. Tako smo imeli jezikovno, kulturno in pedagoĹĄko pripravo. Jezikovna priprava je potekala v ~asu od oktobra pa do odhoda v tujino, vsak teden. Na ta na~in smo

dajo prijavnice za udeleĹžbo na mobilnost in se zaklju~ila ĹĄele tik pred odhodom.

Spoznali smo veliko novih obrazov, predvsem naĹĄih sovrstnikov iz celega sveta in spletli zanimiva prijateljstva. Program vidimo kot zelo dobro izkuĹĄnjo za Ĺživljenje, saj nam je dal veliko znanj, ki jih sicer pri pouku pridobili osnovne komunikacij- ne moreĹĄ pridobiti.

Dijakom priporo~amo, naj izske veť~ine ter se u~ili za nas koristijo moŞnost mobilnosti, to novega tujega jezika. Kulturna priprava je bila strnjena v zadnji je tisto, kar ostane za vedno, spomin in izkuťnja, ki ti je ne del priprav, saj smo morali najprej osvojiti jezikovno podro~je, more nih~e vzeti, lahko pa ti jo je pa res, da smo Şe med samo da – Šolski center Postojna in program Leonardo da Vinci, zato jezikovno pripravo izvedeli tudi se je vredno potruditi in si zaveliko o kulturi in obi~ajih skosluŞiti odhod v tujino. zi razli~ne situacije in besedila. Pedagoťka priprava je trajala Anja Smiťi~, dijakinja najdlje, saj se je za~ela Şe z od- 3. T razreda

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

1

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 8. julij 2011

Združeni ^efur v Pivki troj~ek navdušil  Saša Musec

Kavarna Antique in Društvo FLU prirejata predstavo ^efurji raus! v Pivki

Plod ve~letnega sodelovanja predstavili pred logaškimi in ljubljanskimi poslušalci – Obsežen projekt uspešno izpeljali do konca ki iz vseh treh držav so se na glasbeni dogodek združenega orkestra pripravljali že dalj ~asa, s skladbami pa so se prvi~ spoznali leta 2009 v francoskem Monastierju. Naslednje leto so se vsi trije orkestri ponovno sre~ali, tokrat so bili gostitelji Nemci iz Niedergründaua. Skladbe so po~asi dobivale svojo pravo obliko, glasbeni vrhunec ve~letnega sodelovanja

virtuozne solo to~ke francoskih saksofonistov.

Skladbe povezale v eno Posebej za to priložnost je eno od skladb, Three, napisal dirigent francoskega orkestra, Raphaël Brunon. Sestavljena je iz treh glasbenih motivov, ki se nanašajo na ljudske pesmi iz Slovenije, Nem~ije in Francije. S skladbo

Marko \or|i} je ~efur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproš~eno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih.

Predstavo ^efurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovi}a, odlikuje živa in aktualna govorica mladih ~efurjev – ~efurš~ina.

Besedilo je svojevrstna mešanica slovenš~ine, jezikov bivše Jugoslavije in pouli~nega slenga.

Središ~e gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati veš~ kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva sti~ne to~ke in razkole med ve~inskim slovenskim prebivalstvom in ~efurji.

Odrski ^efurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izklju~no na mo~i besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

FOTO: NADA ŽGANK

FOTO: VALTER LEBAN

Logatec, Ljubljana, 3. in . julij – Pihalni orkester Logatec je v minulih dneh gostil glasbenike iz Francije in Nem~ije, s katerimi so pripravili ~udovita koncertna ve~era. Obiskovalce je na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja in naslednji dan na Prešernovem trgu o~aral združeni 120-~lanski orkester, ki mu je dirigiral Marjan Grdadolnik, kot solist pa se je predstavil avtor ve~ine izvajanih del, priznani francoski jazz trobenta~ Michel Marre.

Pivka, 8. julij – Fenomen ^efurji raus! se nadaljuje, v petek, 8. julija, ob 20.30 na letnem vrtu Kavarne Antique se v organizaciji Društva FLU obeta predstava, ki je po ve~ kot dveh letih od premiere še vedno odrska uspešnica. Nastala je v produkciji Dejmo stisnt teatra, Gledališ~a Glej in zavoda No History.

Monokomedija, v kateri blesti odli~ni Aleksandar Rajakovi} - Sale, je nastala po istoimenski uspešnici Gorana Vojnovi~a.

Dramatizacijo in režijo je prispeval Marko Bulc, glasbo pa Zlatan ^ordi} - Zlatko.

 Katarina Temkova

Rajakovi~ v vlogi fužinskega ~efurja Marka v eni uri in dvajset minut nasmeji, šokira, žalosti, presene~a … pa se je s koncertoma v Logatcu in Ljubljani odvil v prijetnem ambientu na prostem. Na obeh prizoriš~ih so poslušalci uživali v nekoliko neobi~ajnih ritmih in melodijah za slovenska ušesa, saj avtor skladb, Michel Marre, navdih za svoje ustvarjanje ~rpa širom po svetu; od Španije in Francije, pa do Maroka in Kirgizistana, zelo blizu mu je tudi ciganska glasba. Velik aplavz so poslušalci namenili tudi njegovim solisti~nim to~kam na krilovki, kjer se je predstavil kot odli~en jazz improvizator, nagradili pa so tudi

je želel poudariti povezanost in prijateljstvo med tremi orkestri, ki sta se v teh dneh še bolj utrdila, skupen projekt pa so poimenovali 3national Orchestra. »S koncertoma sem zelo zadovoljen, saj smo v hitrem ~asu naštudirali obsežen program, delo je bilo zelo intenzivno. V Ljubljani, kjer je bilo igranje na visokem nivoju, sem za~util, da je glasba orkester resni~no povezala v eno, celoten projekt pa smo zelo uspešno izpeljali do konca,« je svoje doživljanje celotnega dogajanja podal dirigent združenega orkestra, Marjan Grdadolnik.

Prejeli smo

Modrijanov mlin bo ponovno mlel

Kulturna šola Javni sklad za kulturne ljubiteljske dejavnosti Republike Slovenije je tudi letos organiziral projekt Kulturna šola 2011. Za ta naziv se je potegovalo 39 slovenskih osnovnih šol, med njimi tudi naša šola, OŠ Antona Globo~nika. S prijavo in obsežno obrazložitvijo smo želeli tudi širšo javnost opozoriti na bogato kulturno dejavnost, ki poteka na naši šoli. Komisija je prispele vloge natan~no pregledala in naše delo nagradila z nazivom KULTURNA ŠOLA 2011.

V petek, 3. junija, je na podružni~ni OŠ Va~e potekal slavnostni zaklju~ek projekta Kulturna šola 2011. Tri u~enke naše šole so se skupaj z mentorico udeležile slavnostne prireditve in sodelovale v glasbeni delavnici Od polke do rapa – kako na-

stane pesem, ki jo uglasbimo in skupaj izvedemo na odru.

Naziv Kulturna šola 2011 pomeni, da na šoli spodbujamo ustvarjalnost mladih na razli~nih umetnostnih podro~jih, podpiramo njihov razvoj v tej smeri in skrbimo za dodatno izobraževa-

FOTO: VALTER L EBAN

Zgodba o slovensko-francoskonemški navezi se je za~ela že skoraj pred 10 leti, ko sta se francoska popotnika na traktorju ustavila v Logatcu in navezala stike z doma~ini. Kmalu sta izvedela, da imajo Logat~ani odli~en pihalni orkester in vest o tem predala godbenikom iz majhne francoske vasice, odkoder sta prihajala. V naslednjih letih je manjša skupina francoskih glasbenikov obiskala Logat~ane, s seboj so pripeljali še nemške kolege in krog je bil sklenjen, pri~elo se je plodno glasbeno druženje. Godbeni-

nje u~encev in mentorjev za kulturno dejavnost.

Prejeli smo tudi zastavo (na sliki), ki jo bomo izobesili, obiskovalcem naše šole pa bo povedala, da se pri nas na kulturnem podro~ju vedno nekaj dogaja. Erika Koren Plahuta

Družba Postojnska jama se je z Društvom ljubiteljev starin in umetnin iz Postojne dogovorila, da poskrbi za ureditev in odprtje Modrijanovega mlina pred jamo. »Objekt je bil zaradi lanskih poplav v zelo slabem stanju. Voda je segala 2 metra v višino in zalila vse dele mlina ter ga dodobra poškodovala,« je povedal predsednik društva Franko Pleško. »Najprej nismo vedeli, kje bi za~eli z obnovo, potem pa smo se lotili lesenih delov, sten, na koncu pa še mlinskega kamna. V kratkem bomo turistom in ostalim lahko prikazovali star na~in mletja žita, ~e pa bodo želeli, bodo lahko moko tudi kupili.« Pleško, ki je pred osmimi leti sicer mlinsko kolo Modrijanovega mlina že obnavljal, je tokrat za pomo~ zaprosil Alojza Urha iz Postojne, ki je verjetno zadnji ~lovek na pivškem, ki ima potrebno znanje. »Odraš~al sem v dolini Posrtvice na bistriškem, kjer je o~e imel mlin, mi pa smo mu seveda pomagali,« je povedal Urh. Poleg njiju je za delo – klepali in ~istili so mlinski kamen (na sliki), poprijelo še nekaj prijateljev. »Še pred dobrimi petdesetimi leti je v Pivški dolini delovalo še 36 mlinov in žag in vesel sem, da bomo bogato tradicijo lahko v kratkem obudili,« je še dodal Pleško. sam

%ODç SEDEŽNE GARNITURE

Tapetništvo Podskrajnik 18 VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

WHU SUHNR GUXJLK PRGHORY M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903 Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13

e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Regijske kulturne diagonale

zakonsko življenje in jo tako nekega ve~ era, ko je žena odsotna, pripelje domov, kjer pa se zgodba zaplete in na koncu seveda razplete. Igra, bogata z duhovitimi vložki, je po zaslugi glavnih igralcev pravi vzvod smeha, ki je polno dvorano obiskovalcev premiere dodobra ogrel.

^lani KD Menišija: Karmen Raljevi~ , Janez Hren, Boris Meden, Mihaela Milavec, Silva Debevec, Igor Krži~ , Barbara Zalar, Marko Kranjec, Tomaž Švigelj, Veronika Vidmar, Damjan Švigelj, Mateja Logar, Lado Likar, Anamarija Borštnik, Martin Košir, Samo Raljevi~ , Janez Švigelj, Helena Obreza, Romana Košir, Marjan Obreza, Andreja Košir, Dunja Podlesnik, Matej Rupar, Ana Primoži~ , Simona Meden, Metka Primoži~ , Valentin Bavdek, Rado Katern, Katarina Hiti Špeh, Matej Obreza, Andreja Kužnik, Klara Klan~ ar, Jaka Petri~ , Luka Petri~ , Ana Nared, Marija Hren, Vasilij Škrlj, Tatjana Škerlj, Damijana Škrlj, Tina Knap, Valentina Škerl, Mihela Meden, Marko Mrak, Nika Meden, Kristina Obreza

FOTO: M ATEJ OB R EZ A

V svojih bogatih letih delovanja so na oder postavili 15 iger, letos pa že 16., dobro uro dolgo komedijo v enem dejanju, avtorja Daria Foa, z naslovom »Niti tat ne more pošteno krasti«. Zgodba bi bila lahko ~ isto vsakdanja, a zaradi nepovabljenih gostov seveda ni. Moški si z ljubico želi popestriti dolgo~ asno

Aktualno igralsko zasedbo KD Menišija sestavljajo: Luka Petri~ – tat, Helena Obreza – tatova žena, Marjan Obreza – moški, Ana Primoži~ – ženska, Klara Klan~ ar – Anna, Rado Katern – Antonio ter Matej Obreza – drugi tat. Igro so na oder sicer postavili že v doma~ ih Begunjah, v Novi vasi, na Brezovici in v Cerknici. V jesenskih mesecih si jih boste lahko ogledali še v Logatcu, Starem trgu pri Ložu, v Podpe~ i, Dolu pri Ljubljani, Rakeku in še kje.

Igro je režirala mlada režiserka Dunja Podlesnik, sicer pa so v letih delovanja režisersko pali~ ico vihteli še Helena Obreza, Karmen Raljevi~ in Samo Raljevi~ . Temelje igranja prvotne igralske zasedbe, od katere v sedanji ni nikogar ve~ , je pred 20 leti postavila prva režiserka, Marija Hren (teta Mara).

V dveh desetletjih se je v društvu zvrstilo lepo število igralcev ter podpornih ~ lanov, ki jim je delo v dramski skupini prineslo lepo in bogato izkušnjo, predvsem pa igralcem podarilo nov vidik skupnega preživljanja prostega ~ asa.

Delo Kulturnega društva Menišija je širše prepoznavno, saj so poleg nastopov v doma~ ih in okoliških krajih nastopali celo v Radljah ob Dravi. Pohvalijo se lahko tudi z nagrado za najboljšo moško vlogo, ki jo je leta 2008 za vlogo strežaja Bernarda

Prva prava zabava Zagorja. Prireditev je zaokrožil govor predsednice društva Alenke Bev~ i~ ter prebrani »Esej o doma~ ih krajih« Silva Faturja. »Da je dobro uro trajajo~ a prireditev dobila svojo pravo podobo, so se med sabo morali veliko usklajevati, zahtevala je marljive roke in ure in ure truda,« za~ ne Bev~ i~ eva. Da je kulturni dom hkrati z debitantsko prireditvijo KPD Miroslav Vilhar dobil tudi novo kuliso, ki prikazuje obzidje in stolp nekdaj mogo~ nega gradu Kalc, je zaslužna predvsem bujna domišljija in umirjene roke slikark Kaje Bev~ i~ , Teje Sedmak, Anje Tomši~ in Tadeje Tomši~ , ki so v ve~ metrov veliko sliko vložile nekaj tednov. Alenka Broži~ , ki

vse življenje živi v Parjah, je projekt prireditve vzela pod svoje okrilje in tako brskala po starih zbirkah, kjer je našla stvari, ki jih je pred približno petdesetimi leti izvajalo prejšnje društvo, in jih s pridom uporabila. Alenka Broži~ je nastopajo~ e usmerjala ter jim pomagala izoblikovati igro, bila pa je tudi glavna scenaristka in režiserka. Prireditev je finan~ no podprla tudi vaška skupnost Zagorje, saj se v teh krajih izjemno zavzemajo za mlado društvo. »Ne gre pozabiti niti na enega sodelujo~ ega, tudi ~ e ga poimensko ne omenimo.

Vsi sodelujo~ i so se izjemno trudili in v to prireditev vložili vse svoje mo~ i. Poleg nastopajo~ ih so tudi naše ~ lanice s svojimi neskon~ no pridnimi rokami za vse obiskovalce ob koncu pripravile prijetno pogostitev. Vsem izredna hvala in pohvala,« sklene Alenka Bev~ i~ . pš

Voditelj prireditve Roman Broži~ z otroškim pevskim zbor~ kom pod vodstvom Katjuše Vadnjal pred novo, še nedokon~ ano kuliso.

pa si želijo, da bi kon~ no prišli do pravih prostorov za vajo, saj so sedanji za delo neprimerni.

Ob tej priložnosti vabijo nove talente, da se pridružijo Kulturnemu društvu Menišija, kajti igralce je treba najprej vzgajati, sklenejo naši gostitelji.

 Alenka Bev~ i~

Prireditev ob godu svetega Ivana – Letos razstava miniatur Janka Samse Stara Sušica, 24. junij – Na Stari Sušici vsako leto ob godu svetega Ivana pripravijo sre~ anje vaš~ anov s kulturno prireditvijo, sveto mašo in kresovanjem. Tokrat so v goste povabili rojaka Janka Samso, ki je pripravil razstavo svojih miniatur slovenskih kme~ kih vozov.

Za obnovo cerkve

Tokratno sre~ anje na Stari Sušici je bilo že ~ etrto po vrsti, vaš~ ani pa so se lotili organizacije praznovanj, da bi s prostovoljniNa Stari Sušici ob vaškem praodprtju razstave so nastopili še mi prispevki zbrali sredstva za obnovo vaške cerkve. »Letos zniku vsako leto v goste povaFolklorna skupina Torbarji ter bijo enega doma~ ega umetnika. ljudska pevca iz Lokovca, Milka smo obnovili tako imenovano klonico, streho in zvonik,« je Tokrat je v prostorih etnološke in Jožko Murovec. Pred tem so povedala Boža Pe~ ko, ki jo je pripravili tudi glasbeno in žonzbirke na doma~ iji Bože in Otživljenjska pot že pred leti zaneglersko delavnico, prireditvi je marja Pe~ ka razstavljal Janko sla iz doma~ e vasi, zdaj pa se Samsa, ki je bil rojen na Stari sledila pogostitev, v ve~ ernih z možem vra~ ata in obnavljata Sušici. Samsa je svoje miniatu- urah pa so se obiskovalci udere slovenskih vozov, za katere ležili še maše v vaški cerkvi sve- staro doma~ ijo, kjer po~ asi nastaja tudi pravi muzej starega tega Janeza Krstnika s Pevskim porabi v povpre~ ju okrog sto kme~ kega orodja in predmetov, ur dela, razstavljal že po vsem zborom Košana ter kresovanja. ki jih na kmetijah ne najdemo svetu. »Tokratna razstava je za- »Pri pripravi prireditve sodelugotovo v najmanjšem kraju, kjer je vsa vas in mislim, da ni prav ve~ in pomeni zanimivo ponudsem kdaj koli razstavljal,« je po- nikogar, ki ne bi pomagal,« pravi bo v vasi, ki se po~ asi spet prebuja v življenje. vedal umetnik. Na prireditvi ob Boža Pe~ ko.

F OTO : A L EN K A B EV ^I ^

Konec maja so ~ lani in ~ lanice letos ustanovljenega Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar (KPD) iz Zagorja ponovno združili mo~ i ter dokazali, da kultura na tem delu pivške kotline ni izumrla. 29. maja so v kulturnem domu Zagorje pripravili prireditev, ki je bila po dolgem ~ asu zopet ena takšnih, ki je bila namenjena izklju~ no kulturi.

Na prireditvi so nastopali ~ lani in ~ lanice društva z odlomkom iz vsem poznane Linhartove igre Mati~ ek se ženi ter recitali Vilharjevih pesmi. S petjem so jih dopolnili Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 in Otroški pevski zbor pod vodstvom Katjuše Vadnjal, v katerem prepevajo najmlajši iz Parij, Drskov~ in

v igri Dohodnina prejel igralec Marjan Obreza. Njihova predstava Strogo zaupno je bila izbrana za spremljevalno za 48. Regijsko Linhartovo sre~ anje odraslih gledaliških skupin Osrednje Slovenije.

Na~ rti za naprej so, v prvi vrsti

Na Stari Sušici miniature vozov

Zagnani ~ lani pripravili proslavo v ~ ast ustanovitvi društva Zagorje, 29. maj – ^lani in ~ lanice komaj ustanovljenega društva si dobro utirajo pot v svet kulture. Njihova prireditev je požela veliko navdušenja, kar jim je dalo novega vetra za izzive v prihodnje.

 Damijana Škrlj

F OTO : S INI ŠA R A N ^O V

Ste se ob tem nasmehnili? Nasmehnili so se tudi v Kulturnem društvu Menišija, ki letos praznuje že 20-letnico obstoja dramske skupine in 15. obletnico ustanovitve kulturnega društva.

13

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

»Niti tat ne more pošteno krasti«

str 13

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Z g o d b e na štirih ta~ kah piše Alenka Bev~i~

Tole bo bolelo Odkar sem za~ela popisovati dogodivš~ine z našim živalskim tropom, sem nanje dobila presenetljivo veliko odzivov.

Ponavadi pozitivnih, ki sem jih bila iskreno vesela, sicer pa me to niti ne presene~a, kajti tisti, ki jim je nekaj vše~, zadevo pohvalijo, ostali pa so najve~krat raje tiho. Za kritiko mora ~lovek namre~ najprej spiti žlico ali dve poguma. Pa da ne bo pomote – ~eprav se zdi, da vedno butnem ven vse, kar mi v tistem trenutku prileti na pamet, se tudi sama u~im, kako konstruktivno kritizirati, ne da bi ~loveka pri tem užalila. In pogosto mi ne uspe ravno najbolje in v~asih si mislim, da bi bilo bolje, ~e bi svoj kljun obdržala zaprt.

Pa je oni dan k meni prišel o~e in mi pokazal pismo, naslovljeno nanj. Njegov naslov pravilno izpisan, notri pa izrezek iz ~asopisa z mojo kolumno in listek s sporo~ilom.

Pravzaprav niti ne vem, kaj je bistroumni avtor napisal, nekako se je dalo iz popa~ene in polomljene slovenš~ine razbrati, da mu gre fino v nos to, da moji psi delijo posteljo z mano in da bi moralo biti zaradi tega sram mene ter še vso bližnjo in daljno žlahto. Priznam, najprej me je prizadelo in hvala tistemu tam zgoraj za prijatelja, ki je poslušal mojo ploho besed, podkrepljeno z nekaj pristnimi

doma~imi in me potem mirno vprašal, ali mi nekdo, ki se niti podpiše ne, res toliko pomeni, da je vreden moje slabe volje.

In sem se ustavila ter razmislila.

Resni~no, ~lovek, ki komaj ~aka na novo nadaljevanje mojega pisarjenja samo zato, da bo potem napolnil svoj lastni nahrbtnik slabe volje in razo~aranja z novo dozo gneva zaradi mojega nezaslišanega obnašanja, se mi pravzaprav smili in ~e je to njegovo edino veselje na tem svetu, potem mu rade volje ustrežem in dovolim, da vsake toliko napiše še kakšno anonimno pismo, ampak naj bo prosim naslovljeno name in ne na mojega o~eta.

Sicer pa sem tega, da vsepovsod dvigam prah že vajena. ^e bi preštela vsa »dejstva«, ki sem jih iz dobrohotnega ljudskega glasu izvedela o sebi, bi prišli na ve~mestno številko. Ne samo, da so psi v moji postelji, še bolj šokantna so menda imena tistih na dveh nogah, ki so jo in jo še grejejo – seznam je bojda zelo impresiven –, da o ostalih nespodobnih podatkih niti ne govorim. Pa da ne govorim o tem, kaj vse so zakrivili naši kosmatinci. Po ljudskem izro~ilu sode~, so morali hišo, ki smo jo imeli pred ~asom v najemu zaradi nezaslišanega obnašanja – moji psi imajo o~itno tudi sposobnost duhov, da prehajajo skozi stene in zaklenjena vrata – v celoti prenoviti, kajti zgrizli naj bi

pohištvo v našem in lastnikovem stanovanju, vsa vrata in okna (Kako lahko pes zgrize zaprto okno?), pa kaj vem še kaj. Skratka, kaže, da imajo tile moji štirinožci na svoji grbi že kar zajeten kup~ek grehov.

In potem sem dobila v roke knjigo. Genialna je. Že njen naslov pove, da bo branje bolelo in da bo bralcu, ki jo bo bral s srcem, odprlo nov pogled na naše dojemanje normalnega in sprejemljivega. Škoda, da je skoraj zagotovo ne bomo mogli brati v slovenskem prevodu. Napisal jo je rock zvezdnik, nekdanji alkoholik in džanki, potetoviran po celem telesu, zato bi bilo prav zabavno poslušati govorice in zgražanje puritancev, ki bi jih povzro~ila njegova pojava v naših krajih. In ravno o tem mi je pripovedoval skozi besede in svoje, za »normalno« dojemanje groteskne fotografije – da sodimo na podlagi naših predstav, da je lepo in sprejemljivo samo tisto, kar se nam zdi lepo in sprejemljivo, da je druga~nost za nas nekaj slabega in v njej ne znamo videti lepote ter da je lažje kritizirati drugega, kot se sam potruditi in postati boljši ~lovek ter zato ne sprejemamo tudi tako banalne stvari, kot je ta, da je nekomu pa~ vše~, ~e deli hišo in posteljo s psom.

Pa je to pravzaprav res tako druga~no?

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 8. julij 2011

Postojnski pevci praznovali na dan državnosti

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Regijske kulturne diagonale

1

Postojna, 5. junij – Mešani pevski zbor Postojna je svoj letni koncert postavil na državni praznik in s tem obeležil 20. obletnico samostojne države. Prazni~no obarvan koncert je v prvem delu postregel s sakralnim naborom skladb, v drugem pa s pesmimi slovenskih skladateljev. Zbor sicer zaklju~uje 27. leto uspešnega delovanja, na koncertu pa so predstavili program, ki je plod dvoletnega delovanja pod taktirko dirigenta Mirka Ferlana. Vodja JSKD OI Postojna, Silva Bajc, je pevcem podelila Gallusove zna~ke za udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Bronasto zna~ko sta prejela Petra Grbec in Igor Šorc, srebrno Andreja Blaži~ Klemenc, za ve~ kot 25-letno prepevanje v zboru pa so zlate Gallusove zna~ke prejeli Nastja Baša, Mateja Zadel in Jurij Škodi~. kt

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice

str 5

15

petek, 8. julij 2011

S klubom so prišle nove ideje in nov zagon

 Petra Tr~ek

Namiznotenisa~i z Rakeka praznovali okrogli jubilej organiziranega dela

Z namiznim tenisom so Rakov~ani rekreativno za~eli že kmalu po drugi svetovni vojni, vlogo, leta 1981 pa so ustanovili sekcijo pri športnem društvu, 29. junija 1990 pa še svoj klub. »Ustanovili smo ga zaradi potrebe po boljšem in bolj organiziranem delu, kar se je izkazalo za zelo dobro; prišli so novi ~lani, nove ideje, nov zagon,« je na slovesnosti dejal Peter Kovšca, pobudnik za ustanovitev kluba, prvi trener in zdajšnji predsednik, ki je z namiznim tenisom na Rakeku tesno povezan že trideset let. Spomnil je, da delajo tudi z mladimi osnovnošolci in da so se pod vodstvom profesio-

nalnega trenerja pokazali tudi boljši rezultati. Med drugim so se ~lanice in ~lani uvrstili v prvo ligo, tekmovalci iz rakovškega kluba so bili kadetski in mladinski državni reprezentanti in so osvojili cel kup državnih naslovov in medalj.

V prvih desetih letih kluba, ko so tekmovalci že dosegali rezultate na tekmah po Sloveniji, ga je vodil Alojz Pavli~. V svojem govoru je med drugim spomnil na številne uspehe pa tudi na nezavidljivo finan~no stanje, s katerim so se ubadali.

Na predsedniškem mestu ga je zamenjal Anton ^erneti~, pod katerim ~lani nizali uspehe na državnih in mednarodnih tek-

FOTO: VALTER LEB AN

Rakek, 5. junij – Pred 30 leti je na Rakeku za~ela delovati namiznoteniška sekcija ŠŠD Rakek, pred 20 leti pa so ustanovili tudi ping pong klub. Jubilejno leto je bilo sicer lansko, letos pa so ljubitelji namiznega tenisa s krajšo slovesnostjo in podelitvijo priznanj obeležili obe pomembni obletnici. Ob njej so izdali tudi priložnostni bilten, v katerem so zajeli zgodovino kluba in uspehe njihovih tekmovalcev.

Pobudniku za ustanovitev in zdajšnjemu predsedniku Pingpong kluba Rakek Petru Kovšci (levo) sta zlati priznanji za organizacijsko in strokovno delo izro~ila župan Marko Rupar (v sredini) in predsednik komisije za podelitev priznanj Marjan Širaj. movanjih, klub pa se je uveljavil ju. Kot je poudaril ^erne, delo kot odli~en organizator državnih ne bi teklo tako gladko, ~e ne tekmovanj na državnem nivobi bili starši tekmovalcev vedno

FOTO: ARHIV KK BREST

Prejeli smo Litija – Konec junija se je za de~ke in deklice kon~alo letošnje regijsko prvenstvo posameznikov in državno prvenstvo dvojic v kegljanju po kategorijah. V letošnji sezoni so bili keglja~i, keglja~ice in njihovi trenerji zelo uspešni. Pokazali smo, da v naši regiji zelo dobro delamo. Kegljaški klubi Pivka, Postojna in Brest Cerknica veliko vlagajo v delo z mladimi. V regiji pa so najve~ medalj pobrali mladi keglja~i iz kegljaškega kluba Brest iz Cerknice (na sliki).

Dobitniki medalj v Litiji med deškimi dvojicami v 1. kategoriji so: Simon Miši~–Gašper Urbas (Brest Cerknica), Gašper Mlakar–Jordan Lekše (Brest Cerknica), Žan Udovi~–Anej Širaj (Brest Cerknica); 2. kategorija: Domen Špeh–Laura Pokleka(Brest Cerknica); 3. kategorija: Žiga Požar–Alen Alibegi~ (Proteus Postojna); 4. kategorija: Gal Jurca–Kevin Gorjanc (Proteus Postojna). Med dvojicami pri deklicah so: 1. kategorija Gaja Kolari~–Ajda Ule (Brest Cerknica); 2. kategorija Amanda Zalar–Nataša Radi~ (Pivka); 3. kategorija Maruška Ogrizek–Eva Dužnik (Proteus Postojna).

Gregor Pokleka, vodja šole kegljanja Brest Cerknica

IZJEMNA!

pripravljeni prisko~iti pomo~.

Namiznotenisa~em je vse dobro tudi v prihodnjih dese-

tletjih zaželel cerkniški župan Marko Rupar, ki se je obenem dotaknil težko pri~akovane ve~namenske dvorane na Rakeku. Zagotovil je, da ni pozabil na ta projekt in da na ob~inski upravi iš~ejo pravi na~in za zagotovitev finan~nih sredstev.

Ob jubileju pa so se v klubu s spominskimi priznanji zahvalili najbolj prizadevnim ~lanom za njihovo delo v zadnjih desetih letih. Zlata priznanja za športne dosežke so prejeli Jurij Zdovc, Žiga Urbanc, Nina Strohsack in Klemen Rebec, za strokovno delo Darijan Vizjak, Peter Kovšca in Nina Strohsack, za organizacijsko delo Peter Kovšca, Anton ^erne, Marjan Širaj, Darijan Vizjak in Peter Zdovc, za sodniško delo pa Darja Bergo~, Andrej Rebec, Marjan Širaj, Ignac Farkaš, Darko Gornik in Bernarda Brezec Krajc. Številni ~lani so prejeli tudi srebrna in bronasta, mnogi med nagrajenci pa kar po ve~ priznanj.

Hitri postojnski dirka~i Grobnik (Hrvaška) – Pretekli vikend je na dirkališ~u Grobnik na Hrvaškem potekal dirkaški vikend slovenskega prvenstva v cestno-hitrostnih dirkah. Ponovno so bili hitri dirka~i postojnskega kluba MGM Postojna. Že na sobotnih jutranjih kvalifikacijah sta tako Marjan Nagode (MG 105) kot Grega Premrl (zastava yugo) napovedala uspešen vikend in boj za stopni~ke. Nagode je dosegel prvi ~as kvalifikacij, Premrl pa tretji, oba v diviziji I. Sama dirka je pokazala, da se lahko oba tekmovalca enakopravno kosata z vozniki z mo~nejšimi dirkalniki. Tako je Nagode zmagal v svoji diviziji, še ve~ji uspeh pa je tretje mesto za slovensko prvenstvo.

Premrl je po izrednem štartu in vožnji na meji zmogljivosti svojega dirkalnika osvojil tretje mesto v diviziji in drugo mesto med mladimi do 21. let. Tudi nedeljska dirka je prinesla neizprosne boje, kar nekaj nesre~, a brez poškodb tekmovalcev. Nagode je svoj uspeh iz sobotne dirke v diviziji ponovil, Premrl pa je ponovno navdušil z atraktivno in brezkompromisno vožnjo v dvobojih z mo~nejšimi dirkalniki. Tako Grobnik ostaja uspešno prizoriš~e za postojnske dirka~e. el

www.citroen.si

^etrti reli prvenstva

POSEBNA SERIJA VOZIL CITROËN SELECTION

Napet boj za prvo mesto med italijansko in slovensko posadko CITROËN C3 Selection

CITROËN C4 PICASSO Selection

+ 2.500 € bonusa + 500 € poletnega bonusa + 500 € popusta v primeru

+ 4.000 € bonusa + 500 € poletnega bonusa + 500 € popusta v primeru

financiranja K&L

financiranja K&L

Izjemna v vseh razmerah na cesti, z izjemnimi občutki tako za voznika kot sopotnike.

To sta CITROËN C3 Selection in CITROËN C4 Picasso Selection z izjemnim paketom opreme.

Ob vsej izjemnosti sedaj še z izjemnimi ugodnostmi!

CRÉATIVE TECHNOLOGIE

julija leasinga za vozilo Citroën C3 (Selection VTi 95 BVM) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 11.150 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 136,18 EUR pri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 29.04.2011 znaša 8,10%

prodajalca vozil Citroën. Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,0 do 9,4 l/100 km. Emisija CO2: od 125 do 169 g/km. Slike so simbolične. Več na www.citroen.si

Avto Merlak d.o.o.

Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

Maribor – Maribor je bil prizoriš~e ~etrtega relija prvenstva Slovenije, za skupno zmago pa so se potegovale predvsem tuje posadke. Najhitreje je 11 hitrostnih preizkušenj prevozil Avstrijec Beppo Harrach, letos še nepremagan v prvenstvu Avstrije, za 5 sekund je ugnal rojaka Raimunda Baumschlagerja. Za zmago v prvenstvu Slovenije sta se potegovali predvsem posadki Piero Longhi–Luigi Pirollo (škoda fabia S2000) in Rok Turk–Enej Ložnar (peugeot 207 S2000). Italijana sta bila na koncu hitrejša, Turk in Ložnar pa sta obdržala vodilno pozicijo v skupnem seštevku prvenstva. A njuna prednost je sedaj le pi~le tri to~ke, kar obljublja napet razplet prvenstva. Rajko Žakelj in Blaž Selan (mitsubishi lancer) sta bila skupno 12. ter peta za slovensko prvenstvo. Med 35 posadkami, ki so prišle do cilja, sta se na 26. mesto uvrstila brata Mlinar, z zastava yugom sta bila še peta v diviziji I in tretja v yugo pokalu. Rok Nartnik in Gregor Žakelj sta bila 32. (10. divizija I, 8 yugo pokal), tik za njima sta se uvrstila Marko Verbi~ in Matic Dolenc, na 35. mestu pa je prvi nastop kon~al Marko Trpin s sovoznikom Marjanom Oberžanom. Pred~asno sta nastop kon~ali posadki Lampe–Peljhan (vw polo) in Leban–Logar (zastava yugo), obe zaradi nesre~e. el

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  13  8. julij 2011 

1

Ĺ port

Notranjsko-kraĹĄke novice

str

 

petek, 8. julij 2011

Cerkni~anke prvakinje, Cerkni~ani pa viceprvaki

 Petra Tr~ek

CerkniĹĄki karateisti so se na drĹžavnem prvenstvu dobro odrezali

Cerkni~ani so se dobro odrezali tudi 16. aprila na tekmovanju v Ljubljani, od koder so se vrnili s petimi zlatimi medaljami, sedmimi srebrnimi in 22 bronastimi, ekipno pa so si priborili po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo. Le dva dni prej so se s tekmovanja v Postojni vrnili s tretjim mestom v katah pri mal~icah in

FOTO: AR HI V KK CER KNI CA

Cerknica – Cerkniťki karateisti so na drŞavnem prvenstvu, ki je bilo 5. julija v Polzeli, ve~ kot uspeťno zaklju~ili prvi del sezone. Neli Trontelj, Tanja Mahne in Korina Kova~ so v najmlajťi kategoriji, do 8 let, osvojile ekipno prvo mesto, Bor Šajn, Vitan Logar in Marko Valentini pa drugo mesto med fanti od osem do deset let. To je najve~ji doseŞek v zgodovini naťega kluba, je povedal glavni trener Andrej Trontelj.

Z leve: Bor Ĺ ajn, Vitan Logar, Tanja Mahne, Neli Trontelj, Korina Kova~, Andrej Trontelj, Igor Jadri~ in Josip Jakovljevi~.

ekipnim tretjim mestom v katah pri mal~kih.

Karate klub Cerknica sta pred 14 leti ustanovila brata Andrej in Saťo Trontelj. Imajo 30 tekmovalcev, vseh ~lanov pa je 63. Najstarejťi, Bojan Klan~ar, je star Şe ve~ kot 60 let in je letos poloŞil rjavi pas, najmlajťi pa je ťe ne petletni Žan Hiti. Kot je povedal Andrej Trontelj, ki ima ~rni pas, 3. dan, so med perspektivnimi ~lani tudi ťestletni Anis Abidovi}, Darko Kondi~, Jakob Kebe in Tjaťa Kandare. Veliko stavijo tudi na Kenana Jurenca, ki je pri ťestih letih poloŞil oranŞen pas, Tineta Miťigoja Zevnika, Juťa Kvaternika in AnŞeta Kranjca. Poleg letoťnjih prvakinj in viceprvakov pa so v klubu ponosni tudi na uspeťna Tarika Aha~i~a in Nejca Verbi~a, ki sta bila v rezervi. V klubu ima-

jo tudi tri sodnike z licenco, ki Andreju pomagajo pri treningih, Igorja in Marica Jadri~a ter Josipa Jakovljevi~a. V za~etku julija se cerkniĹĄki karateisti odpravljajo v ^rno goro na seminar pod vodstvom mojstra karateja 7. dan Oliverja Tomi~a.

Andrej opozarja, da veliko ljudi karate napa~no ozna~i za pretepaĹĄki ĹĄport. ÂťVendar mi ne treniramo nekakĹĄnega pretepanja, pa~ pa otroke in odrasle u~imo, kako pridobiti samozavest in samokontrolo ter kako lahko poskrbijo za zdrav razvoj telesa in psihofizi~nih sposobnosti.ÂŤ V klub bodo vpisovali septembra, tako v Cerknici, kjer imajo tudi treninge za odrasle kot tudi v Starem trgu in Novi vasi, pokli~ete lahko tudi Igorja Jadri~a na telefonsko ĹĄtevilko 041 740 522.

Številna Dlan~kova olimpiada V naslednji sezoni, ki jo bodo za~eli oktobra, na~rtujejo ťe novo, mlajťo skupino dlan~kov in dlan~ic, zagnanosti in veselja pa jim kljub pi~lim sredstvom ne manjka. bmk

FOTO: IRENA ZALAR LAK SHMI

Ĺ vajncer, so letos skozi ĹĄportne programe popeljali okoli 150 otrok v starosti od dveh do pet let na gibalnih uricah in od ĹĄest do 14 let v nogometni ĹĄoli, za kar so od ob~ine prejeli 4.500 evrov.

F OTO : ARHIV D LAN NA DLAN

Ob zaklju~ku letoĹĄnje sezone programov Ĺ portno-kulturnega druĹĄtva Dlan na dlan so se drugo junijsko soboto tudi letos zbrali tako otroci, vklju~eni v ĹĄportne dejavnosti druĹĄtva, kot tudi njihovi starĹĄi na druĹžabno-ĹĄportnem sre~anju na stadionu na Sekirci, s katerim upravlja omenjeno druĹĄtvo, sicer pa je v lasti ob~ine.

Mladi udeleĹženci olimpiade so prejeli diplome za celoletno udeleĹžbo v ĹĄportnih programih, animatorji pa so se tudi letos potrudili za pestro ĹĄportno zabavo, saj so pripravili ĹĄtevilne rekvizite, od napihljivega gradu, ponjave za skakanje, Ĺžog, tobogana do nogometnih golov in koĹĄarkarskih koĹĄev.

Kot je povedal predsednik druĹĄtva, ki med drugim skrbi za redno vodeno vadbo logaĹĄkih in okoliĹĄkih otrok, MatjaĹž

6(1o,/$ 2' ,=0(5( '2 0217$½(

Logatec, Postojna, Vrhnika – Druťtvo joga v vsakdanjem Şivljenju vsako poletje organizira brezpla~ne vadbe joge v parkih. Vadbe potekajo po celi Sloveniji in tudi drugod po Evropi. Na vseh lokacijah poteka vadba vsak ~etrtek, od 18. do 19. ure, v primeru deŞja pa vadba odpade, z izjemo v parkih, ki imajo v bliŞini pokrito povrťino, primerno zanjo. Brezpla~na vadba joge v parkih letos poteka od v~eraj, zadnji~ pa bo vadba 8. septembra. V naťi regiji se joge lahko udeleŞite na treh lokacijah, in sicer v postojnskem Športnem parku, logaťkem Grajskem parku in na Vrhniki ob bazenu.

Vsako skupino vodi inťtruktor z ve~letnimi izkuťnjami na podro~ju joge. Joga v parku je namenjena vsem, tistim, ki ste se z jogo Şe spoznali, kot tudi tistim, ki se z jogo sre~ujete prvi~ in si Şelite vadbo joge pogledati pobliŞje in se v njej tudi preizkusiti. Vadba po sistemu Joge v vsakdanjem Şivljenju temelji na postopni, sistemati~ni metodi, ki zajema vsa Şivljenjska podro~ja in je primerna za vsako Şivljenjsko obdobje. Vsem ljudem – ne glede na starost in telesni ustroj – odpira vrata klasi~ne poti joge. aj

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Rezervni deli za kmetijske stroje! Akcijska cena Pester izbor in ugodne cene obraèalnih sistemov!

½$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/21 6(1o,/ 1$ 95+1,.,

zaťèitna sredstva za varstvo rastlin CEMENTA îƒź in MALTITA!

specialna poèasi topna gnojila îƒź Pester izbor in ugodne cene folij in vrvic za baliranje!

EKSKLUZIVNI PRODAJALEC PROIZVAJALCA

LABIN PROGRES

(prekopalniki, freze, motokultivatorji,...)

'HNRU VHQĂ?LOD G R R 3RG +UXÄžHYFR J 9UKQLND 7HO ZZZ GHNRU VHQFLOD VL

ODKUP LESA g. Franci MODIC tel.ĹĄt.: 031 385 373

EKSKLUZIVNI PRODAJALEC TRAKTORJEV

LANDINI

Pestra izbira kmetijskega repromateriala (koruza, jeèmen, moèna krmila,...).

ODKUP ŽIVINE g. Franc DOLENC tel.ťt.: 031 333 409

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

str

1

petek, 8. julij 2011

Iz ob~inske hi{e

Vklju~evanje podjetnikov v projekt SLOHRA GLOBALNET Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije je pri~ela z izvajanjem projekta Promocija globalne konkuren~nosti podjetnikov za~etnikov, SLOHRA GLOBALNET. Projekt je sofinanciran iz sredstev EU, programa IPA, slovensko-hrvaško ~ezmejno sodelovanje. Izvaja se na obmo~ju štirih slovenskih in treh hrvaških regij. Partnerji v projektu so poleg naše agencije še: Regionalna razvojna agencija Porin (nosilec projekta), Istrska razvojna agencija, Razvojna agencija Karlovške županije, Regionalni razvojni center Koper, Razvojni center Novo mesto in Regionalna razvojna agencija Posavje.

Namenjen je podjetnikom, ki poslujejo v obdobju do petih let, med njimi osebam, ki so mlajše od 35 let in ženskam neodvisno od starosti.

Podjetnikom, ki bodo vklju~eni v projekt, bomo nudili: - individualno svetovanje o trenutnih spodbudah na-

menjenih podjetništvu ter o tem, kako lahko razširijo svoje tržiš~e; - sodelovanje na seminarju »Kako postati izvoznik«, na katerem bodo obravnavane slede~e teme: mednarodno sodelovanje, standardi EU in Slovenije, ki jih morajo

-

-

-

-

spoštovati izvozniki, mednarodni marketing, konkretni koraki pri operativni izvedbi izvoza (metodologija izvoza), kako financirati izvoz in podobno; sodelovanje na predstavitvi primerov uspešnih izvoznikov v Karlovcu in Kopru (prevoz zagotovljen); seznanitev z rezultati aktualnih raziskav, ki se bodo lahko uporabile tudi v podjetjih; osnutek poslovnega na~rta; Predstavitev podjetnikov in njihovih proizvodov oziroma storitev v katalogu, ki bo izšel v hrvaškem, slovenskem in angleškem jeziku; promocijo proizvodov in

storitev na mednarodnem sejmu (zagotovljeni so predstavniki, ki bodo podjetnika zastopali, podjetniku se ni potrebno udeležiti sejma).

Podjetniki se bodo lahko vklju~ili tudi v prvi mednarodni izvozni konzorcij oziroma v mrežo hrvaških in slovenskih podjetnikov, ki bo delovala na izboljšanju promocije podjetnikov in izvoza.

Prvi korak k izvedbi teh aktivnosti je spoznavanje in izbor primernih podjetnikov. Vsi, ki izpolnjujete pogoje in bi želeli sodelovati pri projektu, pokli~ite na tel. 05 721 22 42 ali pišite na e-naslov: martina@rra-nkr. si, da bi se dogovorili glede podrobnosti sodelovanja.

Na podlagi 31. ~lena Odloka o uresni~evanju javnega interesa na podro~ju športa in telesne kulture v Ob~ini Cerknica (Ur. L. RS, št. 10 / 97) in 5. ~lena Pravilnika o pogojih za oddajo športne dvorane v Cerknici, telovadnice Rakek in telovadnice Grahovo v najem, Ob~ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPIS za koriš~enje terminov v športni dvorani v Cerknici, v telovadnici Rakek in telovadnici Grahovo, za obdobje od 1. 9. 2011 do 31. 8. 2012.

1. Na razpisu lahko sodelujejo

naslednji uporabniki oziroma najemniki: osnovne šole, društva invalidov, športna društva in klubi, ostala društva, klubi, organizacije in skupine.

2. Vsi uporabniki pošljejo pisno prijavo na predpisanem obrazcu /spletna stran Ob~ine Cerknica/ z navedbo: - imena želene telovadnice ali športne dvorane - vsebine vadbe v objektu - želenega in rezervnega termina - števila ur tedensko - števila ljudi v skupini - odgovorne osebe najemnika - naslov z dav~no številko pravne osebe ali fizi~ne osebe pla~nika najema

3. Na podlagi prejetih popolnih prijav bo, v skladu s sprejetimi

pogoji in na~inom oddaje v najem, kot jih dolo~a Pravilnik o pogojih za oddajo športne dvorane v Cerknici, telovadnice Rakek in telovadnice Grahovo v najem, izdelan terminski plan najema športne dvorane in telovadnice za naslednje šolsko leto.

4. Rok za prijavo na javni

razpis je do 8. avgusta 2011.

5. Svojo prijavo pošljite na

naslov: Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom: »Prijava na javni razpis za najem športne dvorane Cerknica, telovadnice Rakek ali telovadnice Grahovo.«

6. Z izbranimi najemniki bomo sklenili pogodbe.

Cerknica, 8. 7. 2011 župan Marko Rupar

Mednarodni mejni prehod 1 5290 Šempeter pri Gorici GSM: 040/626-057 Email: dom.energija@siol.net

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 13 8. julij 2011

Obvestila in horoskop

18

Anine zvezde

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011

Pogoji objave:

Prodam Otroški vozi~ ek z lupinico za otroka, rde~ e-~ rn, dve leti star. Cena: 50 eur.

Tel.: 051 647 173.

Nepremi~ nine Prodam

RAK Planet vladar: Luna Rakovo ravnotežje in nežnost se izražata preko topline in varnosti doma. Na zasebnem podro~ ju in v družini je Rak tisti, ki odlo~ a in vodi, druga~ e pa potrebuje odmaknjenost od zunanjega sveta. Je izredno materinski in tudi zelo navezan na mater, saj ta odnos igra bistveno vlogo v življenju. V~ asih je preob~ utljiv, hitro užaljen ali ~ emeren, je pa zelo ~ ustven, tanko~ uten, so~ uten, navezan, materinski in melanholi~ en.

Telesna raven: želodec, prsi, maternica, jaj~ niki, sluznica, možgani, desno oko pri moških in levo pri ženskah Barva: bela, dimnato siva, srebrna, modro-zelena Smer neba: sever Dežele: Slovenija, Škotska, Nizozemska, Nova Zelandija, Kamni: biser Kovina: srebro Drevo in rastline: bele rože, lilija, lokvanj, bela vrtnica, slak, javor Hrana: mleko, ribe, raki, sadje in zelenjava, ki vsebuje veliko vode: repa, zelje, kumare, pehtran, gobe Živali: raki, žabe, vodne ptice, polži, želve Poglavitna zna~ ilnost pripadnikov znamenja Raka je varnost.

Zelo so navezani na svoj dom, pri tem pa so ob~ utljivi in sentimentalni. Naslednja njihova lastnost je velika ob~ utljivost, in ~ e so izzvani, lahko takoj sprožijo svoj samoobrambni sistem in se potegnejo vase. So zelo ~ ustveni ljudje in za svoje ljubljene in drage osebe skrbijo s so~ utjem, materinsko pripadnostjo, v prijateljevanju pa so stabilni, prakti~ ni in domiselni. Pod vtisi dogodkov hrani svoje spomine dolga leta. Ima dobro intuicijo, razvit smisel za logiko, kar lahko koristno uporabi pri svojem delovanju. ^eprav z odlo~ itvami nekoliko odlašajo, so v trenutku, ko se odlo~ ijo in ko stvar za~ utijo, neomajni in neizprosni. Pogosto so muhasti, saj ne smemo pozabiti, da jim vlada Luna, ki tudi na nebu kaže svoje spremenljive oblike. Raki so bolj kot v prihodnost obrnjeni v preteklost in spomine.

Predstavniki znamenja Raka so ponavadi nizke postave, zgornji del telesa je mo~ nejši od spodnjega, okrog pasu imajo ponavadi kakšno oblogo ali kak kilogram ve~ . Obraz je okrogel, ponavadi bledoli~ en, imajo majhen nos in manjše o~ i, koža pa je vlažna. Lasje se spuš~ ajo na ~ elo, le pri višjih tipih vidimo visoko ~ elo. Hoja je lena in mehka. Pogosto so temnejše polti in temno rjavih las.

Na poklicnem podro~ ju sta njihovi vrlini vztrajnost in odlo~ nost, ~ eprav imajo radi tudi spremembe. Vezani so na svoje delo. Privla~ ijo jih poklici, kjer lahko skrbijo za druge ljudi: bolnišnice, ginekologija, dobrodelne ustanove, varstvo otrok. Zelo dobro se bodo po~ utili tudi kot oskrbniki posestev, hišniki, vrtnarji, gostinski delavci/barmani, dobri pa so tudi v poklicih, povezanih z morjem. So mornarji ali pa luški delavci.

Izpolnitev na poklicnem podro~ ju je pomembnejša kot pridobivanje denarja. Uporabiti znajo svoje pretekle izkušnje, znanje in imajo izostren ~ ut za poslovnost. V~ asih so navezani na družinsko podjetje in na tradicijo. Dar za kopi~ enje pa jim zagode lahko pri denarju, saj se od njega težko lo~ ijo.

Na partnerskem podro~ ju se na Rake lahko zanesemo. So zelo ~ ustveni, v skrbi za druge se znajo razdajati in so o~ arljivo sentimentalni. Ne prenesejo kritike, ~ eprav sami v~ asih stresejo kakšno opazko. Vendar pa vedno izkazujejo pozornost, domiselnost, so izredno ~ utni in se resno posvetijo svoji odgovornosti za družino in otroke. Radi se vra~ ajo v preteklost in poskušajo svojo družino voditi v stilu vodenja svoje matere. Najtežje se bodo v razmerju spopadli z novostmi.

Pri Rakih je tako, da vse traja po~ asi (dva koraka naprej in en nazaj). Ko se enkrat odlo~ ijo, partnerja ne pustijo zlahka. Spolno ob~ evanje je pri njih vedno boljše in lepše, zato Raki niso enono~ ni tipi. Zanje sta najpomembnejši zvestoba in ljubezen. Lahko re~ emo, da so Raki fanatiki za crkljanje.

Njegovo zapeljevanje v ljubezenski no~ i je igra in zabava (sve~ e, kad tople vode). Njegove erogene cone so prsi (bradavice).

Ko je Rak resni~ no zaljubljen, se obnaša kot majhen otrok.

Svoje ljubezenske romance najde pri polni luni, pono~ i ob morju ali jezeru. Organizirajte romanti~ en ve~ er ob sve~ ah in za kuliso zavrtite romanti~ no glasbo. V taki romanti~ ni atmosferi se odprejo njegova ~ ustva in prepri~ an bo v usodnost vajinega sre~ anja.

Znani Raki: Ingmar Bergman, Ernest Hemingway, Franz Kafka, Sylvester Stallone, Lino Ventura, Ringo Starr, Isabelle Adiani, Lady Diana, Rembrandt, Jean de La Fontaine, Juš Kozak, Mira Miheli~ , Miran Jarc, Milan Vidmar, Friderik Irenej – Baraga, Alojz Peterle

str 18

Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno.

Tel.: 070 898 215.

Garsonjero v centru Postojne, cca 28 m2, delno obnovljeno l.

2008, 1. nadstropje, kabelska, CK, domofon, nova streha. Cena: 43.000 eur. Tel.: 040 899 785.

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Drugo Iš~ em in nudim prevoz za vsakodnevno vožnjo na relaciji Cerknica - City Park.

Tel.: 031 363 834.

Urniki knjižnic

Oddam Spodnji del hiše v Prestranku, 50 m2, lastni vhod, delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 300 eur + stroški + varš~ ina.Tel.: 041 713 585.

Garsonjero na Kremenci v Postojni.

Cena: 250 eur + stroški.

Tel.: 040 540 444.

Logatec pon., sre., pet. od 8.00 do 15.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. zaprto Krajevna knjižnica Rovte tor. zaprto ~ et. od 12.30 do 19.00

Hvala vam Iskreno in iz vsega srca se s svojim 8-letnim sinom želiva zahvaliti Ivanki Petrulakovi-Kovšca iz Cerknice, ki nama je v težkih ~ asih, zlasti po moževi smrti, stala ob strani in nama nudila psihi~ no in moralno podporo. Glede na to, da je gospa strokovnjakinja na podro~ ju specialne pedagogike in psihologije, je sinu Petru z motnjo avtisti~ nega spektra, s svojimi prijemi, nasveti, pogovorom in pozitivnimi mislimi zelo pomagala in mu pomaga še danes, ko jo s Petrom z veseljem obiš~ eva. Petru je ga. Kovšca s svojim pristopom in izjemnim ob~ utkom za otroke pokazala nov smisel življenja kljub dragoceni izgubi.

Ga. Petrulakova-Kovšca, zahvaljujem se vam za vse, kar ste storili za naju. Za vedno sva vama hvaležna.

Karin in Peter Mahutova

Krajevna knjižnica Hotedršica sre. od 16.00 do 19.00 pet. zaprto Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. zaprto pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–~ et. od 12.00 do 19.00 tor., sre., pet. od 8.30 do 15.30 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.30 do 19.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–sre. od 11.00 do 19.00 tor., ~ et., pet. od 7.00 do 15.00 sob. zaprto ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon., sre., od 7.30 do 11.30 tor. in ~ et. od 10.00 do 17.30 pet. od 7.30 do 15.00 sob. zaprto Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 15.00 sob. zaprto

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec

T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

Zahvala Neskon~ no trudna od iskanja, od bojev, si miru želim, miru, ki pesem vonj pozvanja, da v njo zamaknjena zaspim.

(O. Župan~ i~ ) Za vedno se je poslovila

ANA PRIMOŽI^

Zahvala Ne jokajte ob mojem grobu, privoš~ ite mi ve~ ni mir.

Iz~ rpal svoje sem mo~ i, zaprl sem trudne o~ i.

17. junija smo se na pokopališ~ u v Postojni poslovili od dragega moža, o~ eta, nonota in pranonota

FRANCA MODRIJANA Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in hvala vsem za darovano cvetje ter sve~ e.

Postojnska 22, Rakek (po doma~ e Nežna iz Bezuljaka)

Iskreno se zahvaljujemo vsem vaš~ anom Bezuljaka, Rakeka, prijateljem in znancem za izre~ eno sožalje, darovano cvetje, sve~ e in svete maše.

Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Ipavcu in gospodu župniku Ogrincu za lepo opravljen obred, družini Primoži~ iz Bezuljaka za lepo urejeno cerkev, gospema Mariji Hren in Olgi ^ekada za poslovilna govora ter gospodu Zrimšku za opravljene pogrebne storitve.

Hvala vsem, ki ste bili z nami in jo pospremili na zadnji poti.

Žalujo~ i: vsi njegovi

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

Njeni žalujo~ i

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  13  8. julij 2011 

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

v – Zapolje obsega 4 poslovne objekte razliÄ?nih dolĹžin, povpreÄ?ne viĹĄine 4m. Uporaba je poslovno skladiĹĄÄ?na, kar pomeni moĹžnosti: delavnic, proizvodnje, skladiĹĄÄ?, pisarn, hladilnic, garaĹž ali drugo.

Vsak poslovni modul ima prikljuÄ?ek za telefonijo, internet, WC, vodovod, elektriko in razsvetljavo.

Poletni pogovori..

29â‚Ź*

Nokia C1-01

Touch&Type Touch&

1â‚Ź*

15â‚Ź*

* Velja do 31.7.2011

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.

Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana

Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si | info@si-tx.si

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Nokia X3

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Pri odkupu vaĹĄega poslovnega modula/prostora, se upoĹĄteva plaÄ?ana najemina.

UGODNO - AKCIJA! *

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

79â‚Ź*

Z najemnino doodkupa prostorov!

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

Nokia E5 Samsung Galaxy ACE

str 0

IOC LOGATEC- ZAPOLJE

2 m / Že od 550 EUR

Zavsevrste Sestavite svoj poslovni dejavnosti!

Poslovno skladiĹĄÄ?ni center prostor! industrijski coni Logatec

 

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ