Št. 14 - 22.7.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

str

petek, 22. julij 2011, letnik X / št. 14 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Ve~ ino delavcev bodo prezaposlili

Pogled na jezero kvarijo smeti

5

Nov dnevni center v Topolu 7

8

FOTO: M ATEJ OBREZA

Poleti ne po~ ivajo Biti gasilec je ~ asten poklic, ki je tudi pri nas premalo cenjen. Njegovega pomena se zavemo šele v naravnih in drugih katastrofah, ko nam poklicni in prostovoljni gasilci nesebi~ no prisko~ ijo na pomo~ . Tokrat se sprašujemo, ali bodo pivški in postojnski gasilci zaradi reorganizacije, ki stremi k racionalizaciji, kot se bojijo nekateri, prisiljeni vsako pot izven svoje vasi dvakrat premisliti in ali bodo prikrajšani za dodatno izobraževanje. Zaradi suše so cerkniški gasilci imeli precej ve~ dela kot lani, v Loški dolini pa niso opazili pove~ anja števila požarov.

Da gasilstvo pomeni življenje kraja, je prepri~ an Bogdan Urbar, predsednik unških gasilcev.

2

3

4

Našli rešitev za dobro vodo Iz vsebine: Nova vrtina bo v Kozariš~ ah – Vodo ~ isti vojska, a jo je še vedno treba prekuhavati Loška dolina – Potem ko je zaradi onesnaženja vira pitne vode Obrh v Loški dolini z bakterijo E.coli junija zbolelo okoli 500 ljudi, sta ob~ ina in Komunala Cerknica poskušali poiskati rešitev iz te zagate. Odlo~ ili so se, da zavrtajo še tretjo vrtino v Kozariš~ ah. Župan Janez Komidar upa, da bodo od Agencije RS za okolje (Arso) ~ im pred dobili dovoljenje za poskusno vrtino. Trenutno vodo iz Obrha pre~ iš~ uje vojska, a jo je treba še vedno prekuhavati. »Vrtina v Kozariš~ ah bi bila najbolj primerna: vemo, da je voda tam kakovostna, saj jo že dobivamo iz dveh vrtin,« je pojasnil župan Komi-

dar. Poleg tega je vrtina od vodnega zajetja oddaljena manj kot 200 metrov, kar pomeni, da bodo imeli manjše stroške z infrastrukturo, prek

katere bodo vodo pripeljali do prebivalcev. Še prej se morajo dogovoriti z lastnikom zemljiš~ a, Agrarno vaško skupnostjo Kozariš~ e. »Verjetno bomo že prihodnji teden Arso prosili za dovoljenje za poskusno vrtino,« pravi Komidar, ki meni, da bi vrtino lahko naredili še pred koncem avgusta.

Sredstva bo morala zagotoviti ob~ ina in župan upa, da jih bodo nekaj dobili tudi od države oziroma Evropske unije.

Tako Komidar kot direktor Komunale Cerknica Stojan Franeti~ se strinjata, da Obrh dolgoro~ no ni ve~ primeren vir pitne vode. »V sušnih obdobjih smo v Loški dolini vedno imeli težave pri oskrbi z vodo,« pravi Franeti~ .

Kdo je bil kriv za tokratno onesnaženje, še ne vedo. Zaledje vodnega vira sega tudi ~ ez mejo, v hrvaški Prezid ter v Loški potok in na Bloke. »Tako veliko število bakterij E.coli pomeni, da ni šlo le za obi~ ajno onesnaženje z gnojnico, ki jo je dež spral s polj, pa~ pa, da je nekje prišlo do velikega izliva fekalij,« je še prepri~ an Franeti~ . V Loški dolini razmišljajo o tem, da bi vodo iz Obrha stalno pre~ iš~ evali.

Uporabijo lahko ultrafiltracijo, vendar naprava stane okoli pol milijona evrov, druga rešitev bi bila peš~ ena filtracija. Verjetno bo odlo~ itev o tem, ali napravo sploh namestiti, odvisna tudi od koli~ ine vode iz nove vrtine.

Za~ asno rešitev je ponudila vojska. Onesna-

 Petra Tr~ ek

ženo vodo Obrha od 24. junija vojaki ~ istijo prek dveh naprav, ki delujeta 24 ur na dan.

Kot je pojasnil poveljnik enote za pre~ iš~ evanje vode 670. poveljniškologisti~ nega bataljona Slovenske vojske ^rtomir Munda, manjša naprava iz 4.600 litrov umazane vode na uro pre~ isti 1.600 litrov pitne vode, ve~ ja naprava pa iz 9.000 litrov umazane vode vsako uro pridobi okrog 5.000 litrov ~ iste. »Brez tega bi bilo med 600 in 800 prebivalcev brez vode,« je prepri~ an Komidar. »^ez no~ , ko je poraba manjša, se je v vodohranu nabere dolo~ ena koli~ ina, vendar jo ob~ ani porabijo v dopoldanskem ~ asu, do 13. ure je sistem izpraznjen.« Povedal je še, da so v Kovinoplastiki Lož, najve~ jem odjemalcu vode, za~ asno ustavili dve proizvodni liniji, da bi dobili nekaj kubi~ nih metrov vode ve~ za gospodinjstva. Ker pa je ni v neomejenih koli~ inah, tako Franeti~ kot Komidar opozarjata, da je treba z vodo var~ evati.

Odlo~ en ne avtocesti v dolini

Prebivalci Košanske doline ostro nasprotujejo sklepu ob~ inskega sveta ob~ ine Pivka, ki je kot edino sprejemljivo razli~ ico za umestitev avtocestnega odseka na ozemlju ob~ ine opredelil traso po Sušiških brdih in mimo ^epna do Diva~ e. str. 6

Civilna iniciativa za zaprtje vadiš~

Predstavniki civilne iniciative Za Pivško kotlino brez streljanja nadaljujejo boj za zaprtje obeh poligonov, saj niso zadovoljni s pavšalnimi odgovori ministrstva za obrambo na pripombe, ki jih je podala javnost v postopku sprejemanja DPN za Po~ ek in Ba~ . str. 6

Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 26. avgusta. Želimo vam prijeten poletni oddih.

Uredništvo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Reorganizacija na~ ela tovarištvo

Komentar Veronika Rupnik

 Veronika Rupnik

Ker so gasilci tudi volivci

Ob~ ina spremenila na~ in financiranja gasilcev – Pomanjkljivo usklajevanje

Nazadovanje pri izobraževanju in preventivi »Kar se ti~ e izobraževanja in preventive, pa nov sistem prinaša predvsem minuse. Bojim se, da bo oboje nazadovalo,« pravi Triler. Poleg tega društva ~ aka ve~ birokracije, saj je prej ve~ ino zadev urejala tajnica na GZ, po novem pa bodo za papirje odgovorni sami, razen ~ e bodo sofinancirala tajnico.

Aleš Poniž, zdaj že bivši poveljnik GZ, ocenjuje, da bo pripravljenost opreme in vozil zdaj slabša, saj so doslej za servise, tehni~ ne preglede vozil za vsa društva poskrbeli poklicni gasilci na ravni GZ in na ta ra~ un dosegali tudi višje popuste, zdaj pa bo to prepuš~ eno društvom.

Stegel pojasnjuje, da društva po novem neposredno financirajo na njihovo pobudo. »Lahko, da so nekatera društva

FOTO: VERONIKA RUP NI K

Postojnska ob~ ina, ki je dolžna financirati javno gasilsko službo na svojem obmo~ ju, po novem devet prostovoljnih gasilskih društev ne financira ve~ preko Gasilske zveze (GZ) Postojna (ki združuje tudi štiri pivška društva), pa~ pa neposredno. Sprememba naj bi društva spodbudila k racionalnejšemu obnašanju, toda ima tudi svoje minuse.

Med gasilce pa je vnesla nekaj nepotrebnega razdora, ker, kot so nam povedali, ni bila gasilsko, pa~ pa politi~ no predlagana. O~ itek, da si je ob~ insko vodstvo na ta na~ in tudi gasilska društva, ki so pomemben sestavni del krajevnih skupnosti, bolj politi~ no podredilo, Boštjan Stegel, postojnski podžupan in vodja reorganizacije, zavra~ a.

Stegel je prepri~ an, da je takšen na~ in financiranja bolj transparenten in pregleden. »Društva, ki bodo zdaj sama upravljala s sredstvi, bodo po našem mnenju z njimi ravnala bolj gospodarno,« pravi.

Tudi Boštjan Triler, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Postojna, se strinja, da je glavni plus v tem, da se bodo društva bolj racionalno obnašala. »Prej so društva imela vse na pladnju, zato je lahko prihajalo tudi do zlorab. Resda niso imela ni~ svojega denarja, a niso imela niti skrbi,« ocenjuje Triler.

Gasilci imajo ~ ez poletje najve~ dela zaradi požarov v naravi, pove~ a se tudi število prometnih nesre~ zaradi pove~ anega tranzita. V PGD Postojna so od za~ etka leta do sredine julija zabeležili že 120 intervencij. sama predlagala direktno financiranje, ampak dejstvo je, da ta predlog nikoli ni prišel na mizo GZ, nikoli ga ni nih~ e predlagal na skupnih sestankih poveljstva in predsedstva GZ, ampak je o~ itno prišel samo do ob~ inskih služb,« pa k temu dodaja Triler, ki sicer ne zanika, da bi se dalo prejšnji sistem izboljšati.

str

40 operativnih ~ lanov ima PGD Postojna, celotna GZ Postojna, ki združuje društva v postojnski in pivški ob~ ini, pa 350.

Dali društvom, vzeli poklicnim

nim gasilcem. Ob~ ina bo tako za pla~ e prispevala le okrog 70 odstotkov, ostalo si bodo moraStegel pravi, da je ob~ ina lani li prislužiti na trgu. »Bolj, kot se za izvajanje javne gasilske bi morali tržno obnašati, bolj bi službe skupno prispevala 256 tiso~ evrov, od tega 56 tiso~ za slabili operativno sposobnost, kar pa je v nasprotju z našim društva, ostalo za poklicno jedro. Po reorganizaciji bo name- poslanstvom,« slabost takšne nila enako sredstev, le da bodo ureditve izpostavlja Triler, ki sicer dvomi, da bo prihodek društva letos prejela približno polovico sredstev ve~ , 115 tiso~ iz lastne dejavnosti povsem zadoš~ al za pokritje pla~ . evrov, in sicer na osnovi njihoPoklicni gasilci so se sicer vih lanskih stroškov. Toda kar strinjali, da so po novem zaje ob~ ina dodatno nameniposleni na PGD Postojna (od la društvom, je vzela poklic-

Delo si bodo delili s Cerkni~ ani Postojnski gasilci so do sedaj tehni~ na reševanja v prometnih nesre~ ah na avtocesti izvajali od Logatca do Senože~ . S ciljem porazdelitve obremenitev so s cerkniškimi gasilci podpisali sporazum, po katerem bodo postojnski gasilci po novem reševanje izvajali na odcepu avtoceste Postojna–Unec, cerkniški pa Unec– Postojna, prevzeli pa bodo tudi odsek proti Logatcu.

koder izhajajo) in ne ve~ na GZ. Zaposlenih je devet oseb: sedem poklicnih gasilcev, vodja poklicnega jedra in strokovna delavka. Poklicni gasilci poleg osnovne dejavnosti opravljajo tudi tržno dejavnost (prevozi pitne vode, dežurstva na vojaškem poligonu Po~ ek in v Polhovi jami, servisiranje gasilnih aparatov, hidrantov, svetovanja …). Dobi~ ek se je prej namenjal tudi za potrebe ostalih društev, po novem pa bo ostal PGD Postojna. Ta ima sicer tudi koncesijo vlade za reševanje v cestnem prometu, kar ji navrže še nekaj dodatnih sredstev, ki bodo po novem prav tako ostala PGD Postojna za opremo.

Novo vodstvo zveze Spomnimo, da je reorganizacija odnesla tudi prejšnje vodstvo zveze. Štefan Majcen, dosedanji predsednik zveze, je odstopil, potem ko je zaradi razhajanj v gasilskih vrstah dobil nezaupnico. Aleš Poniž pa je, kot nam je povedal, z mesta poveljnika GZ odstopil zaradi nestrinjanja z na~ inom, kako se je izpeljala reorganizacija.

Nov predsednik GZ je postal Marko Simši~ iz PGD Planina, nov poveljnik pa Primož Bajec iz PGD Postojna.

V nekaj letih do novih vozil

Temeljni kamen za nov gasilski center v Postojni, ki ga gasilci krvavo potrebujejo in si ga nenazadnje tudi zaslužijo, bi moral biti postavljen že maja lani.

Postavitev se je nato prestavila na jesen 2010. Poleti 2011 o novem gasilskem centru ne duha ne sluha.

O~ itno je obljuba investicije prišla ve~ kot prav za predvolilne programe. Vemo namre~ , da so gasilci glede na svojo števil~ nost in vpetost v življenje krajevnih skupnosti nezanemarljiva volilna baza.

Potem se je zataknilo pri zemljiš~ u, nato pa na pristojnih ministrstvih. Nepotrebna birokracija, pomanjkanje denarja ali nezmožnost dogovora med vladnimi in lokalnimi akterji? Verjetno kombinacija vsega trojega. Gasilci so tako še vedno v ve~ kot sto let stari in dotrajani stavbi, ki ne ustreza sodobnim standardom. In stanje je vsako leto slabše, saj ves ~ as, ko so jim obljubljali novega, v obstoje~ ega, logi~ no, niso vlagali.

Letos je gasilce doletela še ena, racionalizaciji namenjena sprememba, o kateri pišemo v sosednjem ~ lanku in zadeva na~ in financiranja. Toda evri (fiksni in variabilni del), ki bodo zdaj prišli direktno na ra~ un, nimajo baje ni~ opraviti s kupovanjem politi~ nih simpatij, pa~ pa zgolj in samo z nadzorom in transparentno porabo javnega denarja. Gasilci, vsaj poklicni, o spremembi govorijo z mešanimi ob~ utki. Bržkone zato, ker ni bila gasilsko, pa~ pa politi~ no predlagana in je zato po nepotrebnem na~ ela celo pregovorno tovarištvo med gasilci. Usklajena in dogovorjena je bila menda namre~ zgolj z nekaterimi.

Iz prakse s(m)o se nau~ ili, da je treba biti, ko gre za ukrepe ob~ inskih vodstev nadvse previden, saj kar se navzen kaže kot zgolj dobronamerno in prav ni~ interesno, ni nujno, da to tudi v celoti je. ^as bo pokazal, ali bodo plusi odtehtali minuse in kateri bodo profitirali.

 Alenka Bev~ i~

Trenutno dograjujejo vozilo za Košano – Naslednje leto v nakup za Zagorje stiš~ , teleskopskim stebrom z re- je povedal predsednik PGD Kotiso~ akov, še kar nekaj denarja za dodatno opremo pa bodo v PGD flektorji, vle~ nim vitlom ter ostalo šana Jože Morel. Nadgradnja bo opremo po tipizaciji Gasilske zve- ob~ ino Pivka veljala dobrih 122 Košana skušali zbrati pri sponze Slovenije. Vozilo je društvo dobilo sredi lanskega leta, brez nadgradnje in dodatne opreme pa V za~ etku julija so imeli gasilci veliko dela pri gašenju dveh Predstavniki Prostovoljnega gaga ne morejo uporabljati. »To bo požarov v bližini Kala. Obakrat je zagorela suha trava in gozd, silskega društva Košana, ob~ ine eno prvih takšnih vozil v Slovenipožara pa naj bi povzro~ ila iskra z železnice. V prvih šestih Pivka in podjetja Euro GV so že ji. Opremili ga bomo tako, da ga mesecih letos so morali gasilci iz ob~ ine Pivka posredovalansko jesen podpisali pogodbomo lahko uporabljali tudi pri ti v 31 intervencijah. 20-krat so gasili požar, trikrat so rešebo o nadgradnji gasilskega vozila požarih v urbanem okolju, ker bo vali ponesre~ ene v prometnih nesre~ ah, 8 pa je bilo drugih GCGP-2. Opremljeno bo z vodnim lahko nosilo maksimalno možno intervencij. Gasilci iz ob~ ine Pivka so ve~ krat pomagali tudi rezervoarjem kapacitete pet tiso~ koli~ ino vode, pa bomo z njim pri gašenju požarov na streliš~ u Ba~ ter 23. marca gasili tudi litrov, dvostopenjsko gasilsko lahko pomagali tudi ob sušah ali so~ asna požara na Po~ ku in Ba~ u. ~ rpalko, napravo za pranje cemorebitnih okvarah vodovoda,«

Pivka – V vseh štirih prostovoljnih gasilskih društvih v ob~ ini Pivka bodo v naslednjih letih dopolnili vozni park. V Pivki so novo vozilo že dobili, za Košano se nadgrajuje, v Zagorju in Pal~ ju pa ga pri~ akujejo v naslednjih letih.

zorjih. »Zaradi trenutnih razmer v državi vozilo še ni dokon~ ano, upamo pa, da ga bomo dobili še pred koncem leta,« dodaja Morel.

Še dve vozili v prihodnjih letih Konec minulega leta so vsa štiri gasilska društva v ob~ ini dobila tudi po dve potopni ~ rpalki za ~ rpanje vode, ki bodo prišle prav ob poplavah, ter še štiri ponjave za pokrivanje streh v primeru neurij. V naslednjih letih bodo kupili še dve ve~ ji gasilski vozili v

vrednosti okrog 200 tiso~ evrov, in sicer najprej za PGD Zagorje, kasneje pa še za PGD Pal~ je. Trenutno so v fazi zbiranja ponudb za prvo vozilo. Že letos naj bi se ob~ ina Pivka prijavila na razpise za sofinanciranje nakupa, ki ga bodo izvedli prihodnje leto. »Ob~ ina Pivka je bila že pred leti med prvimi v Sloveniji, ki je društva pozvala, naj pripravimo petletne plane nabav, ki se jih skoraj v celoti tudi držimo,« je povedal predsednik PGD Zagorje Tomaž ^esnik.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Vzgajajo tudi mlade gasilce Praznujejo osem desetletij obstoja in organiziranega gasilstva

 Andreja Jernej~ i~

Gasilska zveza Slovenije je odlikovanje druge stopnje podelila Marku Žustu in Jakobu Logarju, odlikovanje tretje stopnje je prejela Martina Kokelj. Plamenico prve stopnje je prejel poveljnik društva Janez Krvina, plamenico druge sta dobila Simon Novak in Jože Petrov~ i~ . Gasilska zveza Slovenije pa je podelila tudi priznanja za posebne zasluge v gasilstvu, ki sta ga prejela Jože Žust in sedanji predsednik društva Anton Kokelj, ki svojo funkcijo opravlja že od leta 1988.

Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Svetih Treh kraljev je lu~ sveta ugledalo 25. marca leta 1931. Takrat so prebivalci vasi Hleviš, Hlevnega Vrha, Lavrovca, Ra~ eve, Smre~ ja in Vrha po ve-

likem požaru v Ra~ evi ustanovili svoje gasilsko društvo. Že v prvih letih se je društvo dobro razvijalo, leta 1933 so že dobili svojo prvo motorno brizgalno.

V tem obdobju je v okviru društva za~ ela delovati tudi pihalna godba. Druga svetovna vojna ni prizanesla skoraj nikomur, niti mlademu gasilskemu društvu z Vrha. Med vojno so tako izgubili skoraj vso opremo, pa tudi neprecenljiva mlada življenja.

Takoj po koncu vojne leta 1945 se je društvo ponovno organiziralo in nadaljevalo svoj cveto~ razvoj. Vojna je na žalost zaustavila tudi delovanje godbe, je pa njeno mesto zapolnila dramska skupina, ki je že leta 1946 pripravila pravi spektakel

FOTO: ANDR EJA JER NEJ^I ^

Vrh Svetih Treh Kraljev, 17. julij – Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Svetih Treh Kraljev letos praznuje 80. obletnico obstoja.

Jubilej so praznovali s parado, ob tej priložnosti pa je izšel tudi zbornik, ki povzema bogato in pestro zgodovino društva. Najbolj predanim in zagnanim gasilkam in gasilcem so podelili tudi priznanja.

Slovesno je bilo tudi na gasilski paradi s pihalno godbo.

Gasilcev meje ne lo~ ujejo

Blanka Markovi~ Kocen

Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec šteje 126 ~ lanic in ~ lanov, od tega 56 operativnih, to je tistih, ki so usposobljeni za posredovanje na intervencijah. Kot osrednje gasilsko društvo na logaškem po potrebi, poleg doma~ e Krajevne skupnosti Naklo, posredujejo tudi v drugih krajevnih skupnostih, pokrivajo pa tudi avtocesto od Unca do Vrhnike.

Boljša ozaveš~ enost prebivalstva Glede na pove~ evanje števila naravnih ujm v zadnjem desetletju naraš~ a tudi ozaveš~ enost prebivalstva, ki v gasilcih mnogokrat vidi edino službo, ki je pripravljena takoj, brezpla~ no in u~ inkovito pomagati pri zmanjševanju škode in odpravljanju posledic. Gašenje požarov namre~ še zdale~ ni edina naloga gasilcev, saj na pomo~ prisko~ ijo tudi pri naravnih nesre~ ah, prometnih nezgodah in nenazadnje tudi pri odklepanju stanovanj, hiš in avtomobilov. »Med obsežnejše intervencije v preteklem letu sodi naše posredovanje ob septembrskih in decembrskih poplavah, ki so prizadele našo ob~ ino. Jeseni 2007 je 16 naših ~ lanov skoraj tri dni neprekinjeno pomagalo pri reše-

vanju težav, ki jih je povzro~ ila ujma v Železnikih,« pojasnjuje Lado Koren~ , tajnik prostovoljnega gasilskega društva.

Po njegovih besedah je sodelovanje z drugimi društvi v ob~ ini in regiji vzorno. Pogosto sodelujejo na gasilskih tekmovanjih, izobraževanjih in intervencijah. »Gasilcev namre~ meje ne lo~ ujejo,« pravi Koren~ .

Od požarnih straž do gasilskega društva

6. avgusta 1876 je logaško kotlino prizadel katastrofalen požar, ki je zajel naselja Dolenji Logatec, Blekovo in Cerkovsko vas do Tabora ter povzro~ il ogromno gmotno škodo in opomnil prebivalce, da z organizacijo gasilstva ne kaže ve~ odlašati. Že naslednje leto so bile tako ustanovljene požarne straže, ki so se ob 30-letnici preimenovale

na prostem – dramsko uprizoritev prvega slovenskega romana Deseti brat Josipa Jur~ i~ a. Leta 1957 je društvo uspelo zgraditi prepotrebni gasilski dom, ki ni postal samo skladiš~ e za opremo, ampak tudi prostor za druženje in razli~ ne aktivnosti.

Prelomno leto je bilo tudi leto 1972, ko so dobili prvo motorno vozilo za prevoz opreme. Danes ima društvo preko sto ~ lanov vseh generacij, v njem pa delujejo tudi komisija za ~ lanice, ki jo vodi Irena Kokelj, in komisija za veterane pod vodstvom Jožeta Žusta st. Poseben poudarek dajejo v društvu delu z mladimi, saj se zavedajo, da se bodo ohranili le na tak na~ in in tako opravljali svoje poslanstvo – pomo~ prebivalcem ob požarih in drugih nesre~ ah. Mladim tako že v zgodnjih letih želijo priu~ iti ~ ut za medsebojno sodelovanje in tako ohranjati tradicijo nesebi~ ne prostovoljne pomo~ i.

tega vozila. »Kako zelo smo potrebovali ta avto, pri~ a podatek, da smo ga v dobrih dveh mesecih, kolikor ga imamo v garaži, na intervencijah uporabili že sedemkrat!« poudarja Koren~ .

Investicija je bila vredna nekaj ~ ez 220 tiso~ evrov, pri ~ emer je glavnino sredstev prispevala ob~ ina, tretjino pa društvo samo.

To si do potrebnih sredstev prizadeva na razli~ ne na~ ine, od prirejanja gasilskih veselic, dežuranja na razli~ nih prireditvah, požarnih straž in vzdrževalnih del v podjetjih ipd.

Danes za prihodnost V ~ asu, ko smo drug od drugega vse bolj odtujeni, solidarnost in medsebojna pomo~ nista med najbolj cenjenimi vrednotami, ~ eprav ob nesre~ ah in naravLogaški gasilci so v nedeljo, 10. julija, namenu predali novo gasilsko vozilo, vredno nih ujmah postaneta še kako nekaj ve~ kot 220 tiso~ evrov. pomembni. Kot svetli žarki so zato ljudje, ki s svojim znanjem v Prostovoljno gasilsko društvo dela, za katerega skušajo navli kupiti novo gasilsko vozilo, ki nesebi~ no pomagajo drugim Dolenji Logatec. Ob 130-letnici dušiti tudi mladino. je zamenjalo 26 let staro in pov- in za to ne terjajo nikakršnega sem iztrošeno podobno vozilo. gasilstva v Sloveniji se je za~ ela pla~ ila. Gasilci. In mnogi bi jim Novo gasilsko vozilo Svojemu namenu so ga slavno- morali v prepri~ anju, da je to informatizacija dejavnosti, brez V PGD Logatec so konec aprila katere si gasilci dandanes ne stno predali v nedeljo, 10. julija, pa~ njihova vloga, poslanstvo v po ve~ letnih prizadevanjih uspe- ko je bil opravljen tudi blagoslov življenju, slediti. morejo predstavljati svojega

Na Cerkniškem zaradi suše ve~ požarov V ob~ ini Cerknica imajo gasilci zaradi suše ve~ dela kot prejšnja leta, v Loški dolini pa število požarov v naravi ni višje Bloke, Cerknica, Loška dolina – Zaradi letošnje suše so gasilci iz cerkniške ob~ ine imeli precej ve~ dela kot prejšnja leta, medtem ko njihovi kolegi iz Loške doline niso opazili pretiranega pove~ anja števila požarov. So pa oboji, tako kot tudi gasilci z Blok, letos že pogasili ve~ požarov in pomagali pri drugih nesre~ ah.

Prostovoljna gasilska društva ob~ in Bloke in Cerknica so združena v Gasilsko zvezo Cerknica, tista iz Loške doline pa skupaj z Industrijskim gasilskim društvom Kovinoplastika Lož v Gasilsko zvezo Loška dolina. Na Blokah so letos gasilci posredovali šestkrat, na Cerkniškem pa kar 93krat. Med drugim so prisko~ ili na pomo~ pri prometnih nesre~ ah

in poplavah, najve~ krat pa je njihova sirena zavijala zaradi travniških in gozdnih požarov. Kot je povedal poveljnik GZ Cerknica Marjan Zidar, je število požarov v naravi v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi ekstremno, do zdaj jih je za 20 odstotkov ve~ kot lani. Najbolj so ogroženi predeli ob železniški progi, ki jih gasijo rakovški gasilci. »Za-

nimivo je, da se pove~ uje tudi število intervencij na manjših objektih oziroma zabojnikih za odpadke, morali smo posredovati v ve~ primerih,« pravi Zidar.

Meni, da je travniških in gozdnih požarov ve~ prav zaradi sušnih obdobij, in pravi, da sezona še ni kon~ ana, saj avgusta in septembra pri~ akuje še en naval suše.

Nekoliko druga~ na je situacija v Loški dolini, kjer pomanjkanje vode in vlage ni povzro~ ilo veliko požarov. Gasilci so na intervencijo odšli 13-krat, enkrat pa so posredovali tudi ~ lani Industrijskega gasilskega društva Kovinoplastika Lož. »Na našem koncu je števi-

lo požarov v naravi v povpre~ ju enako kot zadnja leta, ve~ inoma gre za neprevidno kurjenje na prostem,« je povedal poveljnik GZ Loška dolina Marjan Gombac.

Nekoliko ve~ ji požar so gasili le 1. aprila, ko je med ~ iš~ enjem lazov pogorelo okoli dva hektara zemljiš~ a.

Potrebujejo nova vozila Zidar pravi, da je gasilcev za intervencijo vedno dovolj, ~ eprav je ~ as dopustov, s težavami pa se sre~ ujejo pri opremljenosti. Ob~ ina prispeva po svojih mo~ eh, a denarja ni nikoli do-

 Petra Tr~ ek

volj. Potrebujejo predvsem nova vozila; v dveh letih in pol jih nameravajo kupiti šest. »Vozni park moramo v naslednjih letih nujno posodobiti; odlo~ ili smo se, da to naredimo postopoma, in v zadnji petih letih zelo napredovali, saj smo vsako leto, tudi s pomo~ jo ob~ ine, kupili eno ali dve vozili,« je povedal Zidar. Nekoliko ve~ ja investicija jih ~ aka konec leta, ko bodo posamezna gasilska društva s pomo~ jo zveze in ob~ ine morala zbrati okoli 700 tiso~ evrov za nakup treh vozil s cisternami. Prihodnje leto bodo kupili še kakšno vozilo, leto za tem na~ rtujejo nakup dveh novih.

S podobnimi težavami se sre~ ujejo tudi v Loški dolini. »Tehnika se razvija in morali bi iti v korak z razvojem, a država ne zagotavlja sredstev, še ve~ , vse moramo kupovati z 20odstotnim popustom, ~ eprav smo prostovoljci,« je nekoliko razo~ aran Gombac. Kljub temu – podobno kot v GZ Cerknica – vozni park posodabljajo postopoma. Letos so na pet let staro podvozje namestili novo cisterno. »To je bil nekoliko ve~ ji zalogaj, 120 tiso~ evrov, a je šlo,« pravi Gombac. Tudi v Loški dolini gasilcem prav pride ob~ inski denar.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Gasilstvo položeno v zibko Zgodovinar, jamar, nekdanji politik in gasilec z dušo in srcem – Vse to je Bogdan Urbar, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Unec, ki pravi, da mu je bilo gasilstvo položeno v zibko

Blanka Markovi~ Kocen

Nekdanji ob~ inski funkcionar in zavzet ~ lan stranke Zares Bogdan Urbar danes ni ve~ politi~ no aktiven, s politi~ nimi strankami pa je povezan, pravi, glede na projekte, ki jih vodi. Je zaprisežen Notranjec, ~ eprav je dobršen del življenja preživel v Ljubljani, kjer tudi zdaj živi. V pogovoru predstavlja svojo zanimivo življenjsko pot in mejnike med politiko in gasilstvom. »Ko prideš v politiko, greš težko iz nje,« pravi.

Katere knjige ste doslej napisali?

Osebno imam težavo, da zlahka za~ nem in se zelo zapletam pri zaklju~ ku. Do sedaj sem izdal dve knjigi, V deželi jutrišnjega dne, o jamarski odpravi v Ameriko, in nekakšen pregled stoletnega razvoja komunale na Notranjskem. Zadnja štiri leta pa nadvse ustvarjalno sodelujem pri raziskavi fenomena rakovške ~ ete. Prihodnje leto bo 70-letnica odhoda ve~ kot 40 rakovških fantov v partizane.

Kako vas je zaneslo med gasilce?

Rakov~ ani vedo, da sta v kraju dve zimzeleni društvi. To so jamarji, ki se približujejo svoji 60letnici, in gasilci z izjemno bogato tradicijo. Krajevna skupnost ima tri vasi, tri gasilske domove in seveda tri gasilska društva.

Prakti~ no od starega o~ eta naprej mi je bilo to položeno v zibko. Najprej sem bil gasilec na Rakeku, ki mi ga je uspelo postarati za 35 let. Ko smo se leta 1992 pripravljali na praznovanje 70-letnice rakovškega društva, sam sem bil takrat podpredsednik, sem namre~ v arhivu odkril dokument o ustanovitvi Požarne brambe Rakek iz leta 1887. Po selitvi na Unec sem seveda vstopil v tamkajšnje društvo, kar je bila logi~ na posledica. Sicer pa je bila zgodovina ena mojih ve~ nih spremljevalk.

V ~ em je ~ ar gasilskega poklica, kaj vam pomeni?

Tako jamarji kot gasilci smo nekoliko ~ udni ljudje. Ljudje namre~ hlepimo po denarju, imetju, ne pa bo biti. Redki so tisti, ki vedo, kaj je estetika užitka, na drugi strani pa, kot gasilci, kaj je pomo~ drugim. Ljudem pa ne moreš pomagati, ~ e se ne pripravljaš.

Bi tvegali svoje življenje, da bi nekoga rešili?

Nekaj izkušenj na tem podro~ ju sem kot poveljnik civilne zaš~ ite imel, vendar so partizanske legende o življenju za tovariša v

Bogdan Urbar, rojen 1961. v Ljubljani, je do leta 1986 živel na Rakeku, potem na Uncu, štiri leta obiskoval vojaško gimnazijo v Ljubljani, v okviru »vseživljenjskega u~ enja«, kot sam pravi, še vedno študira zgodovino sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Kot funkcionar tedanje ZSMS je delal na bežigrajski ob~ ini, bil predsednik jamarske zveze Slovenije, v letih 1995–2009 ob~ inski svetnik v Cerknici, zatem tajnik oz. direktor cerkniške ob~ inske uprave, dva mandata podžupan in ves ta ~ as poveljnik Civilne zaš~ ite. Zadnja leta živi v Ljubljani.

FOTO: VALTER LEBAN

S katerimi projekti se zdaj ukvarjate?

Vsekakor je najve~ ji projekt, ki ga v tem trenutku vodim, Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je z 12 tiso~ obiskovalci, 140 razstavljavci, skoraj 2.800 nastopajo~ imi v kulturnem programu najve~ ja medgeneracijska prireditev pri nas. Ta festival bo v letošnjem letu od 27. do 29. septembra v CD. Seveda pa so tu še drugi projekti, kot na primer ustanovitev medgeneracijskega gibanja Slovenije, v zadnjem ~ asu se nekoliko preizkušam tudi v televizijskih vodah z oddajo Srebrni in veseli na eni od komercialnih televizij in pa, seveda, ve~ na ljubezen, pisanje knjig.

BIOGRAFIJA:

Bogdan Urbar, predsednik PGD Unec: »V kraju, kot je Unec, pomeni gasilstvo mnogo ve~ kot reševanje, pomeni življenje kraja.« zaš~ iti in reševanju postavljene na glavo. Prvo na~ elo namre~ je, da moraš zavarovati sebe, potem reševalce, ki delujejo pod tvojim vodstvom in šele takrat, ~ e govorimo o nesre~ ah ali podobnih razmerah, poskrbeti za druge. Skratka, tu so znanje, preudarnost, umirjenost tisto, kar je pomembno. Seveda pa obstajajo situacije, ko se ~ lovek v sekundi odlo~ i in verjetno se nih~ e ne pozna toliko, da bi v prijetni družbi, ob kavici lahko rekel, takrat bi pa tvegal življenje. Ne vem ...

Ste že bili kdaj sami v življenjski nevarnosti? ^e odštejem nekaj jamarskih in planinskih izkušenj, pri samem reševanju ne. Imel pa sem nekaj tistih izkušenj, ki pustijo trajne posledice, ko rešuješ ~ loveka.

Ko smo stopili v EU, smo namesto Beograda dobili Bruselj, namesto za nerazvite na Kosovu pa dajemo denar Gr~ iji, Portugalski in še komu.

Koliko ~ lanov ima Prostovoljno gasilsko društvo Unec?

Ve~ kot prebivalcev vasi! Namre~ , v evidenci je 738 ~ lanov, mislim pa, da ima vas nekaj ~ ez 500 prebivalcev. To je mogo~ e, ker smo se v nekem trenutku, ko je Mobitel ponudil izjemno ugodne storitve za gasilce, odlo~ ili, da izdamo potrdilo vsakemu, ki pla~ a ~ lanarino.

Društvo je na eni strani pridobilo ~ lane in nekaj sredstev, Mobitel pa naro~ nike. Ko pa se je ta akcija iztekla, je seveda tudi naše ~ lanstvo upadlo za ve~ kot 400 ljudi. Imeli smo ve~ kot tiso~ ~ lanov, vendar jih je le 250

ostalo zvestih, pla~ ujejo ~ lanarino, društvo pa jim zagotavlja vse, kar jim gre po pravilih.

silske zveze, zelo natan~ no obdelal prvo desetletje, potem pa ni bilo ve~ interesa za tako delo, kajti monografije, kjer so Se vam zdi, da slovenska omenjeni konkretni ljudje s kondružba dovolj ceni delo gakretnimi imeni, seveda ne mosilcev? reš napisati v 14 dneh, kot si to Na deklarativni ravni imamo za- nekateri predstavljajo. Letošnja deve vzorno urejene, kar gre za- stoletnica pa je bila priložnost, hvala na eni strani pristojnemu da je po~ asi za~ elo nastajaministrstvu, na drugi izjemno ti delo o stotih letih unškega vizionarskemu vodstvu Gasilgasilskega društva, katerega ske zveze Slovenije v zadnjem izjemno bogat arhiv ta ~ as poletu. Vedeti moramo, da pri nas zorno urejamo. Izdali ga bomo gasilstvo še vedno pomeni sto- tudi v knjižni obliki in ga potem odstotno prostovoljstvo. V neka- izro~ ili pristojnem arhivu za to terih državah pa je posameznik, obmo~ je, ker ocenjujemo, da so knjige izpred sto let del nacioki se odlo~ i, da bo prostovoljni gasilec in podpiše izjavo o tem, nalne tradicije in naj gredo tja, za vse svoje delo nagrajen in kjer je hramba varna in zagotovljena. pla~ an. Na drugi strani pa mislim, da je še obilo možnosti v vzpostavljanju odnosa s podjetji Ljudem in predvsem lastniki le-teh, kajti ne moreš marsikje je še vedno problem odsotnosti z dela v ~ asu reševapomagati, ~ e se ne nja. Nenazadnje pa marsikatero pripravljaš. podjetje nima urejene požarne varnosti.

V kraju, kot je Unec, gasilstvo pomeni mnogo ve~ kot reševanje, pomeni življenje kraja.

V vaškem parku, denimo, smo postavili kozol~ ek, ki je del vaške zgodovine, naš gasilski voz, stare uniforme … Gasilci gojimo lik generala Maistra in se nam zdi to pomembno. Organiziramo tudi Maistrov pohod, Maistrove tekme, tekmovanje v gasilskih športnih veš~ inah in še bi se našlo.

Znanje, preudarnost, umirjenost je tisto, kar v gasilstvu šteje.

Glede na to, da ste velik ljubitelj zgodovine, ste gotovo preu~ ili tudi zgodovino gasilstva na Notranjskem …

Ja, precej, to je ena za~ etnih zgodb, in sicer kar na treh podro~ jih. Prvo je, da sem pred leti za~ el pisati zgodovino ga-

V zrelih letih ste vnovi~ postali o~ e. Kaj vam zdaj pomeni o~ etovstvo v primerjavi s tistim pred 20 leti?

Osebno nisem ali pa me ljudje ne poznajo kot klasi~ nega o~ eta. Zanimivo je bilo, ko sem leta 2004 dobil priznanje osebnost Notranjske. Na Radiu 94 so navedli, da je ravno odnos s sinom in njegova vožnja v šolo tisto, kar izstopa. Ljudje pa~ razli~ no vidimo … Seveda pa je o~ etovstvo pri petdesetih povsem druga~ no kot pri petindvajsetih ali tridesetih.

Nikoli nisem bil o~ etovsko zadržan, vem, da je treba otroke jemati kot partnerje, si v~ asih priznati tudi to, da so pametnejši, kar ni vedno lahko za o~ etovski ego. Vendar pa imam zaenkrat s sinovoma ~ udovit odnos in upam, da bo tudi v prihodnje tako. Je pa to seveda tudi dodatna odgovornost. Pravijo, da otrok pri zrelih letih ~ loveka pomladi.

Vas aktivna politika še mika?

V prvi vrsti mislim, da je slovenski strankarski sistem, levo in desno in tam, kjer je najve~ ja gne~ a, na sredini, nekoliko v krizi. Da Slovenci prakti~ no po desetih letih, kolikor smo imeli samostojno državo, izgubljamo …

Deset let?!

Tako pravim, kajti ko smo vstopili v Evropsko unijo, smo namesto Beograda dobili Bruselj in namesto za nerazvite na Kosovu dajemo denar za Gr~ ijo, Portugalsko in ne vem še za koga. In klju~ no vprašanje za moje pojmovanje politike je, ali želimo povedati, da smo narod, to ostati in se tako obnašati!

Morda se ~ udno sliši, ampak pri sosednjih Hrvatih se lahko marsikaj nau~ imo, pa ~ etudi se vedno ne strinjamo z njimi.

Na drugi strani pa mislim, v tej politiki civilna družba morda tudi v smislu, da kakšni projekti uspejo, da se pridobi nekaj denarja, še vedno ni v celoti odigrala svoje vloge. Morda bolj kot v klasi~ ni politiki vidim svoje mesto v prihodnosti na tem podro~ ju. Nenazadnje tudi zato poskušam s festivalom oziroma prek le-tega z nekaterimi sodelavci ta vprašanja odpirati.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Ve~ ino delavcev Odložen rok pla~ ila bodo prezaposlili Faktoring je v svetu ene najbolj uveljavljenih finan~ nih storitev, ki pri prodaji z odloženim rokom pla~ ila omogo~ a podjetjem financiranja poslovanja, upravljanje terjatev in zaš~ ito pred riziki.

ga prestrukturiranja. Terjatev ni pretvorila niti mati~ na družba Javor Pivka, ki je najve~ ja upnica Javorja Pohištvo. Razlog: »Ugotovili smo, da je odgovorna oseba naredila napako iz hude malomarnosti in proti njej smo ustrezno ukrepali s pri~ etkom postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi,« je Komac pojasnil, zakaj so poslali sodiš~ u le glasovnico za potrditev prisilne poravnave, ne pa tudi glasovnice za vpis terjatev. Bojan Kramar, obmo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Kriva tudi »huda Notranjsko ob tem ocenjuje, da malomarnost« kon~ no odgovornost vendarle nosi, kdor je na vrhu in ne kdor Koprsko sodiš~ e se je za ustavipošilja pošto. Sicer pa poudarja, tev prisilne poravnave in uvedda bo njihova glavna naloga zdaj bo ste~ ajnega postopka sicer odlo~ ilo, ker upniki niso pretvorili za zaposlene izpogajati kar najv kapital zadostnega deleža terja- boljše pogoje dela oziroma potev v skladu z na~ rtom finan~ ne- goje, kot so jih imeli doslej.

Spomnimo, da je Višje sodiš~ e v Ljubljani prejšnji teden zavrnilo pritožbo družbe Javor Pivka na odlo~ itev Okrožnega sodiš~ a v Kopru o uvedbi ste~ ajnega postopka. Pritožili so se, ker so ocenili, da je koprsko sodiš~ e v postopku prisilne poravnave naredilo ve~ klju~ nih procesnih napak in oklicalo ste~ aj, ~ eprav bi lahko ravnalo druga~ e, saj je podjetje imelo naro~ ila in je delavcem redno izpla~ evalo pla~ e. A krivda vendarle ni le na sodiš~ u.

Gospodarska kriza se je pri nas za~ ela poglabljati v drugi polovici leta 2008, razmere pa so še danes izjemno resne.

Med klju~ ne težave, s katerimi se soo~ a naše gospodarstvo, lahko štejemo: problem rasto~ e nelikvidnosti, pomanjkanje naro~ il in investicij, nedostopnost kreditov ipd.

V Sloveniji je pla~ ilna nedisciplina postala že skoraj nov poslovni model in nekaj tako vsakdanjega, da bi bilo potrebBruno Komac je zagotovil, no nekatere podjetnike ponovno nau~ iti pravil poslovanja med da bodo zaposlenim gospodarskimi subjekti. Pla~ ilna pogodbe o delu takoj, ko nedisciplina vpliva na zmanjbo možno, preoblikovali ševanje likvidnosti podjetja, kar v pogodbe o stalni ima na dolgi rok lahko negativne zaposlitvi posledice. Nezmožnost pla~ evanja obveznosti do dobaviteljev Ermina Bajuk, prej prisilna, zdaj lahko povzro~ i postopek prisilste~ ajna upraviteljica, nam je po- ne poravnave ali/in v najslabšem primeru celo ste~ aj podjejasnila, da družba Javor Pohištvo že nadaljuje nujne posle oziroma tja. ^as in možnosti realizacije obstoje~ ih terjatev (zapadlih in dokon~ uje obstoje~ a naro~ ila.

Proizvodnja pohištva v mati~ nem nezapadlih) sta dva izmed popodjetju pa bo stekla predvidoma membnih pogojev za uspešno delovanje podjetja. po koncu kolektivnih dopustov, V sodobnem poslovnem svezagotovo pa se bo nadaljevala tu je skoraj nemogo~ e uprav manjšem obsegu. Naro~ ila so sicer zagotovljena. Še prej pa bo vljati podjetje brez odobravanja prodaje z odloženim rokom treba urediti tudi razmerja med pla~ ila. Odloženi rok pla~ ila za mati~ no družbo in družbo Javor blago ali storitve pa ni ni~ druPohištvo v ste~ aju. V ~ igavi lasti so stroji in oprema, Komac ni po- gega kot dobaviteljsko posojilo.

Cilj slehernega kupca je, da bi jasnil. vr FOTO: VERONI KA R U P N I K

Pivka – 194 delavcev Javorja Pohištvo, ki gre zaradi spodletele prisilne poravnave dokon~ no v ste~ aj, je ta teden dobilo odpovedi zaposlitve, naslednji teden pa bodo povabljeni k podpisu novih pogodb o delu. »Ustanovili bomo novo poslovno enoto za proizvodnjo pohištva v okviru mati~ ne družbe Javor Pivka, na katero bomo preneseni zdravi deli pohištvenega programa in ve~ ino zaposlenih,« je rešitev predstavil predsednik uprave Bruno Komac, ki je po ve~ kot treh tednih od uvedbe ste~ ajnega postopka prvi~ stopil pred novinarje. Kratko pa bodo vseeno potegnili razo~ arani upniki, ki bodo v ste~ ajnem postopku popla~ ani bistveno slabše, kot bi bili v primeru uspešne prisilne poravnave.

v poslu pridobil odobreno odloženo pla~ ilo za blago oziroma storitve, kajti to mu vsaj za~ asno izboljša denarni tok, saj tako pridobi posredni vir financiranja.

Na ta na~ in pridobljena finan~ na sredstva lahko kupec uporabi za razli~ ne namene. Zaradi odobrenega dobaviteljskega posojila so prodajal~ eva sredstva vezana v terjatvah za dolo~ en ~ as in iz tega naslova podjetje nima na voljo zadostnih sredstev za financiranje teko~ ega poslovanja v željenem obsegu, kar seveda neugodno vpliva na finan~ no stanje podjetja in s tem slabša njegovo boniteto. To je lahko razlog, da se pri prodajalcu pojavi potreba po financiranju lastnih sredstev za ~ as do zapadlosti terjatev. Rešitev tega je faktoring, ki je v Sloveniji vse bolj prepoznaven, saj se število uporabnikov iz leta v leto pove~ uje (v Sloveniji je bilo v letu 2010 realiziranih 650 milijonov evrov faktoring poslov).

Kaj je faktoring?

Faktoring je moderen in u~ inkovit finan~ ni instrument, ki omogo~ a financiranje in zavarovanje poslovanja pri prodaji doma in v tujini na odložen rok pla~ ila. Preprosto povedano gre za to, da prodajalec prenese kratkoro~ no terjatev do

Uporabniki faktorinških storitev Faktoring izredno pozitivno vpliva na razvoj podjetništva, zlasti za mala, srednja in hitro rasto~ a podjetja, ki s pomo~ jo faktoringa financirajo rast obsega poslovanja ter odpravljajo tveganje nepla~ il s strani kupcev. Primeren je tudi za velika podjetja z dobro kreditno sposobnostjo (uvozni faktoring), prav tako pa je nepogrešljiv za podjetja ne glede na velikost, ki imajo ob~ asne likvidnostne težave zaradi odobravanja dobaviteljskih posojil.

Anita Koren, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za management Koper

Preudarno z naravnimi viri V projekt ^ezmejna pobuda za zaš~ ito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti je vklju~ ena tudi notranjska regija. Gre za projekt, ki ga skupaj izvajata Slovenija in Hrvaška v ~ ezmejnem obmo~ ju, predstavili pa so ga sredi julija na turisti~ ni kmetiji Pri Cunarju v Jurš~ ah pri Pivki.

Propadanje velikih površin suhih travnikov in njihovo postopno spreminjanje v gosto in neprehodno goš~ avo, ekstremno pove~ anje nevarnosti požarov velikega obsega, škode zaradi zveri vodijo k spremembam v na~ inu razmišljanja o zaš~ iti okolja. »Mnenje, da je treba odstraniti vpliv ~ loveških kmetijskih dejavnosti v okolju, je pripeljalo prej do razvrednotenja okolja kot do vzpostavitve ravnotežja,« so ugotavljali udeleženci novinarske konference. Rezultat projekta bo skupna strategija ohranjanja teh površin, ki pa jo bo mogo~ e sprejeti in predlagati politiki le ob pomo~ i lokalnih skupnosti in vklju~ enosti lokalnega prebivalstva.

Osnovni cilj projekta je ugotoviti, kako in s kakšnimi pristopi

ohraniti živo tradicionalno kmetijsko krajino obmo~ ja in s tem naravno bogastvo, poseljenost in kakovost življenja na našem podeželju. »Površin za intenzivnejše oblike kmetovanja je v regiji zelo malo. Morda del postojnske in

bistriške kotline, okolica Cerknice ... Ve~ škode na (pogojno) najboljših kmetijskih površinah je naredila urbanizacija To je bil davek gospodarskega razvoja preteklih desetletij. Vendar gre v absolutnih številkah le za manjše površine. Najhujša grožnja prostoru so dejavniki, ki povzro~ ajo opuš~ anje kmetovanja,« opozarja Darja Zadnik, svetovalka za razvoj podeželja Pri kmetijsko-gozdarski zbornici. bmk

Višji delež lastnih delnic Sklicujo~ se na letno poro~ ilo za leto 2010, so delni~ arji Kovinoplastike Lož na nedavni skupš~ ini ugotavljali, da je bilo poslovanje v skupini v lanskem letu uspešnejše od preteklega leta. Leto 2010 je bilo zaznamovano z razvojem lastnega vrtljivo-nagibnega okovja, namenjenega ruskemu trgu, ki je eden najve~ jih projektov v zgodovini družbe.

Zaradi racionalizacije stroškov, ki se je lani nadaljevala, pa uprava družbe z Janezom Pojetom na ~ elu pri~ akuje znižanje stroškov poslovanja pri enaki ali ve~ ji u~ inkovitosti in posledi~ no boljše tržne deleže.

V o~ i pa bode dejstvo, da je družba Kovinoplastika Lož v minulem letu delež lastnih delnic pove~ ala na ve~ kot 30 odstotkov, ~ eprav zakon o gospodarskih družbah ta delež omejuje na najve~ deset odstotkov in kljub temu, da je Kovinoplastika Lož lani od države prejemala subvencije za ukrep ~ akanja zaposlenih na domu. bmk

FOTO : VA LTER L EB A N

Proizvodnja pohištva v mati~ no podjetje

doma~ ega ali tujega kupca na ponudnika faktoringa. Pri tem lahko izbira med razli~ nimi storitvami: - financiranje na podlagi odstopa kratkoro~ nih terjatev, - popolna zaš~ ita pred riziki nepla~ il, - vodenje ra~ unov, unov~ evanje in izterjava in - spremljava bonitete in kreditne sposobnosti poslovnih partnerjev.

Bistvene prednosti faktoringa so: omogo~ anje ve~ je likvidnosti in varnosti poslovanja, znižanje administrativnih stroškov, prihranek pri ~ asu, preverjanje bonitete kupcev, sprostitev kreditne linije pri banki za druge namene, rast in konkuren~ nost podjetja v doma~ em in v mednarodnem okolju.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Košanci proti avtocesti v dolini Oblikovali civilno iniciativo Za ohranitev neokrnjene Košanske doline – Od župana zahtevajo sklic izredne seje Košana, 5. julij – Prebivalci Košanske doline ostro nasprotujejo sklepu ob~ inskega sveta ob~ ine Pivka, ki je na zadnji seji kot edino sprejemljivo razli~ ico za umestitev avtocestnega odseka na ozemlju ob~ ine opredelil traso po Sušiških brdih in mimo ^epna do Diva~ e. Od župana zahtevajo sklic izredne seje ob~ inskega sveta, ustanovili pa so tudi civilno iniciativo, ki si bo prizadevala za gradnjo avtoceste po dolini reke Pivke.

Civilno iniciativo Za ohranitev neokrnjene Košanske doline so ustanovile vaške skupnosti Dolnja Košana, Gornja Košana, Vol~ e, ^epno, Neverke, Kal, Nova Sušica, Stara Sušica, Buje

in Suhorje. »Krajani že od leta 2006 opozarjamo na neustreznost predvidenih na~ rtov, župan pa je kljub temu izvedel nenapovedano to~ ko dnevnega reda ob~ inske seje, na kateri so svetniki glasovali o ustreznosti s strani župana predlagane trase avtoceste,« je pojasnil predsednik Vaške skupnosti Dolnja Košana Iztok Zadnik. Dodaja, da so vaš~ ani vseh navedenih vasi zelo negativno sprejeli predlagano traso novega avtocestnega odseka in so še posebej ogor~ eni, ker ob~ ina ni upoštevala njihovih pripomb.

Ogor~ eni so bili tudi nad tem, da so o avtocesti nenapoveda-

no glasovali tudi na sestanku predstavnikov vaških skupnosti, ki je bil prav na dan, ko se je ustanovila civilna iniciativa.

veliko škodo naravnemu okolju, vklju~ no z vodovarstvenimi obmo~ ji v neposredni bližini vodnih zajetij, vsi vodotoki pa se izlivajo v reko Reko, ki nadaljuje pot v Škocjanske jame, dolina vklju~ no z Vremš~ ico pa je del širšega zavarovanega obmo~ ja regijskega parka Škocjanske jame. Prepri~ ani so tudi, da v Košanski dolini ni potrebe po direktni povezanosti z avtocesto. »Glede na splošno gospodarsko stanje v ob~ ini Pivka in dolgoletno životarjenje, tudi ni pri~ akovati, da bi se v industrijski coni Neverke odprlo ve~ je število obratov ali proizvodnih centrov in s

Košanska dolina avtoceste ne rabi V civilni iniciativi menijo, da je avtocesto po Košanski dolini nemogo~ e graditi, ker je dolina dokaj ozka in poseljena z med sabo povezanimi vasmi ter obdelovalnimi kmetijskimi površinami. »Nemogo~ e je umestiti traso avtoceste v tako ozko dolino, ne da bi poslabšala življenje prebivalcev prav vseh vasi,« je prepri~ an Zadnik. Prav tako naj bi avtocesta naredila

tem novih delovnih mest,« so prepri~ ani ~ lani civilne iniciative, poleg tega pa menijo, da bi avtocesta zaustavila razvoj vaške turisti~ ne dejavnosti, sadjarstva, reje drobnice in na~ rte za razvoj športno rekreativnega in protokolarnega kompleksa ob gradu Ravne.

Ogrožena bi bila pitna voda Proti navezavi avtocestnega kraka od Jelšan do Diva~ e naj bi bili tudi v Diva~ i in v Ilirski Bistrici, kjer želijo ~ im krajšo povezavo z Ljubljano. Avtocesto zato želijo speljati po Pivški kotlini. »Ta bi potem dobesedno

Civilna iniciativa bo vztrajala

presekala ve~ ino vasi in ogrozila reko Pivko, s tem pa tudi pitno vodo, zato smo podprli predlog, ki bi bil najmanj bole~ za vse,« odgovarja župan ob~ ine Pivka Robert Smrdelj, ki pri~ akuje tudi, da se bodo zahtevam civilne iniciative Za neokrnjeno Košansko dolino uprli prebivalci Pivške kotline. ab Ob~ ina Pivka je v~ eraj popoldne zaradi avtoceste znova sklicala zbor predsednikov vaških skupnosti, o sklepih pa bomo poro~ ali v naslednji številki, 26. avgusta.

 Alenka Bev~ i~

Postopek sprejemanja DPN za Po~ ek gre naprej – Civilna iniciativa še naprej zahteva zaprtje vojaških vadiš~ Postojna, Ljubljana, 14. julij – Predstavniki civilne iniciative Za Pivško kotlino brez streljanja niso zadovoljni s pavšalnimi odgovori ministrstva za obrambo na pripombe, ki jih je podala javnost v postopku sprejemanja DPN za osrednji vadiš~ i Slovenske vojske Po~ ek in Ba~ . Kako bodo nadaljevali boj za zaprtje obeh poligonov, bodo že v kratkem pojasnili na novinarski konferenci, medtem pa je vlada sprejela tudi odgovor na peticijo civilne iniciative.

Ministrstvo za obrambo je konec junija na svoji spletni strani objavilo odgovore na pripombe in predloge z javne razgrnitve osnutka DPN in na~ rtovane rešitve, ki so posledica upošteva-

nja pripomb, prav tako pa je vlada sprejela odgovor na peticijo Za Pivško kotlino brez streljanja.

Tako se ne bo širilo obstoje~ e obmo~ je izklju~ ne rabe prostora na Po~ ku in Ba~ u, pa tudi dodatni odkup zemljiš~ ni predviden, ne bo artilerijskega streljanja z Ba~ a na Po~ ek, odpade novo streliš~ e na Vla~ nem, iz DPNja so umaknili tudi na~ rtovano obmo~ je za usposabljanje odmetavanja nebojnega tovora iz zraka na obmo~ ju Po~ ka, ga pa selijo na Ba~ , na Ba~ u ne bodo streljali z oborožitvijo kalibra nad 20 mm oziroma le ob uporabi

vadbenega in reduciranega streliva, ceste na Mašun ne bodo zapirali, zapiranje z zapornicami je na~ rtovano izklju~ no na nevarnih obmo~ jih, prav tako pa na~ rtujejo tudi krajšo razli~ ico povezovalnih cest z Ba~ a na Po~ ek in iz vojašnice Pivka na Ba~ . »V predlogu državnega prostorskega na~ rta se bo skladno s predpisi in izdelanimi strokovnimi podlagami za varstvo okolja ter dodatkom za varovana obmo~ ja posebna pozornost namenila na~ rtovanju ustreznih in potrebnih ukrepov varovanja okolja ter izvajanju monitoringa v ~ asu gradnje in

obratovanja prostorskih ureditev. Študije, izdelane pred pripravo državnega prostorskega na~ rta in med njo, so pokazale, da je v primerjavi med vojaškimi obmo~ ji na Po~ ku in referen~ nimi obmo~ ji, vojaško obmo~ je na Po~ ku z vidika narave dobro ohranjeno ter da so prav vojaška aktivnost in s tem odsotnost aktivnega kmeOdgovori ministrstva za obrambo na stališ~ a in pripombe javnosti: http://www.dpa.mop.gov.si/ doc/stalisca_do_pripomb.pdf

tijstva ter širjenje urbanizacije omogo~ ili višjo stopnjo biodiverzitete tega obmo~ ja,« je še zapisala vlada v odgovoru na peticijo za zaprtje obeh vadiš~ .

Odgovori pavšalni V civilni iniciativi Za Pivško kotlino brez streljanja so prepri~ ani, da so vsi odgovori ministrstva za obrambo in vlade na podane pripombe javnosti na državni prostorski na~ rt OSVAD Postojna pavšalni in ne odgovarjajo na konkretne pripombe in vprašanja. Zaradi tega nameravajo že v kratkem sklicati tiskovno kon-

ferenco, na kateri bodo pojasnili svoja stališ~ a do odgovorov ministrstva. Nezadovoljni so predvsem z odgovori na temo varovanja okolja, saj ne ponujajo konkretnih rešitev. »Naše stališ~ e ostaja enako kot doslej. Želimo, da se vadiš~ i zapreta in pri tem bomo vztrajali,« je povedal predstavnik civilne iniciative Jože Smrdel. Prav tako dodatna pogajanja z vlado napovedujejo na ob~ ini Pivka, kjer poudarjajo, da ne vedo, kaj ministrstvo smatra pod pojmom »omejena raba« ter zahtevajo, da iz DPN-ja umaknejo obe povezovalni cesti.

F OTO : VERO NIKA RUPNIK

Pri~ akujejo 34-milijontega

Obudili pozabljeno Jamborno cesto Postojna – Nekdanja Jamborna cesta je po novem zanimiva izletniška pot. Pobudo doma~ inov po oživitvi stare poti so uresni~ ili na ob~ ini Postojna. Ob trasi Jamborne poti so v sodelovanju z Zavodom Martin Krpan, kjer so poskrbeli za vsebinski del, in oblikovalko Barbaro Kogoj, postavili 18 informativnih tabel (s prevodi v angleški jezik), ki nas popeljejo v zgodovino in nam z bogatim slikovnim gradivom in zanimivimi vsebinami predstavljajo življenje furmanov. O poti pa je izšla tudi informativna zgibanka z zemljevidom. Jamborna pot je potekala od Planine mimo Strmce v Studeno in od tod mimo belškega križiš~ a v Landol ter mimo podnanoških vasi do Razdrtega, po njej pa so v~ asih furmani tovorili les, jambore, kme~ ke pridelke in celo led. Kot izvemo na eni od tabel, je najve~ ji jambor, ki so ga kdajkoli prevažali po tej cesti, tehtal devet ton, v dolžino pa je meril ve~ kot 60, z vprego pa kar 78 metrov. Leta 1894 ga je naro~ il slovenski tržaški ladjar Jazbec za svojo ladjo. Obiskovalce ob celotni poti spremlja tudi šaljiv furman Štefan, nekakšna maskota poti, od katerega izvemo vrsto zanimivosti o življenju furmanov ter okoliških ljudeh in krajih. Furman Štefan ima svoj profil tudi na facebooku. vr

Postojna – Prihodnji teden v Postojnski jami pri~ akujejo 34-milijontega obiskovalca. Statisti~ na evidenca, ki jo vodijo od leta 1819, je milijontega obiskovalcev zabeležila v letu 1928, petmiljontega leta 1962, 10-milijontega leta 1971, 20-milijontega leta 1984 in 30-milijontega leta 2003. Množi~ ni turizem je napovedalo pove~ anje števila obiskovalcev v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pravi razcvet pa je turizem v Postojni doživel v obdobju med leti 1970 in 1990. Rekordno je bilo leto 1985, tako v skupnem številu (942.256 obiskovalcev) kot po številu gostov iz tujine (757.318 ali dobrih 80 odstotkov). ^e se je po osamosvojitvi za~ elo upadanje, je današnji obisk po besedah direktorja Marjana Batagelja na ravni tistega iz leta 1965, vendar se v zadnjih letih spet kaže pozitiven trend. 34-milijontega obiskovalca bodo nagradili s križarjenjem po Sredozemlju, tolažilno nagrado bosta prejela tudi obiskovalec pred in za njim, vsi ostali obiskovalci tistega dne pa razglednico Postojnske jame, ki jim jo bo s posebnim žigom v jami požigosal pravi poštni uradnik. Letos v Postojnski jami ra~ unajo na okrog 540 tiso~ obiskovalcev. »Pri~ akujemo, da bi imeli eno boljših sezon,« pravi Batagelj, ki je precej okrepil tudi oglaševalske aktivnosti.

Precej slabši od pri~ akovanj pa je obisk gostov z velikih potniških ladij za križarjenje, ki letos v ve~ jem številu prihajajo v Koper. »Zelo smo razo~ ara-

ni nad obiskom. Mogo~ e smo pri na~ rtih nekoliko spregledali strukturo. ^e so za celoten aranžma pla~ ali 500 evrov, je težko pri~ akovati, da bodo samo za izlet v Postojnsko jamo odšteli 69 evrov, vendar na cene, ki jih ponuja agencija, nimamo ve~ jega vpliva. Le s prestižnejših ladij na izlet pride okrog deset odstotkov gostov, sicer bistveno manj,« pravi Batagelj. Pri~ akovali so, da bi od okrog 120 tiso~ gostov, kolikor naj bi jih letos skupno prišlo v Koper, v jamo prišla vsaj desetina, a je zaenkrat trend

slab. Igor Blažina, pomo~ nik direktorja, nam je povedal, da so se sicer ladjarjem predstavili že na sejmu v Miamiju, so v katalogih portoroške agencije Atlas Express, ki ekskluzivno trži izlete na ladjah, na potniškem terminalu imajo svojo stojnico, a je motiviranje gostov težko. Po drugi strani pa so presene~ enje japonski gosti, ki jih letno naštejejo okrog 32 tiso~ evrov.

Pri~ akovali so namre~ , da bo letos zaradi potresa njihov upad bistveno ve~ ji, a se to ni zgodilo. vr

040/481-693 MITJA

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Aktualno v regiji

vadili reševanje iz ~ olna, veter, ki je razburkal morje, pa jim je prepre~ il, da bi se preizkusili še v nekaterih drugih okoliš~ inah.

Zadnji dan so za reševanje usposabljali dva nova ~ lana in si ogledali slovensko ladjo Triglav. Sicer pa so lahko preizkusili, kako se njihov ~ oln obnaša ob visokih valovih v vetrovnem vremenu. Preizkusili so tudi opremo, saj je pred njimi sezona potapljanja, ki jo bodo poskusili ~ im bolje izkoristiti.

Rakovško potapljaško dru-

Jezero »krasijo« smeti  Petra Tr~ ek

Rakovški potaplja~ i so vadili reševanje iz ~ olna.

informacij. Ker so bile smeti po ve~ kot dveh tednih še vedno na istem mestu, jih je pobral s prijatelji. Pri tem so o~ istili še eno odlagališ~ e, ki je bilo že nekoliko zaraš~ eno. »Na koga se bi moral obrniti, da bi delovalo,« se sprašuje Toni.

Klepac Sterletova z ob~ ine pravi, da je pravi naslov medob~ inski dodaja Šibenikova.

Cerkni~ an Miloš Toni, ki je s pri- inšpektorat in redarstvo v Postojni. jatelji sam o~ istil odpadke ob poti ^eprav inšpektorji potrebujejo neokoli jezera, pa v sistem ni toliko kaj ~ asa, da preverijo, ali bi lahko prepri~ an. Marca je med kolesar- med odpadki našli stvari, ki bi jih jenjem okoli jezera naletel na kup pripeljale k tistemu, ki jih je odvrgel, sistem deluje, je prepri~ ana. smeti. »Pri Cvingarju je najlepši pogled na jezero, od tam so naj- Sprašuje se, zakaj so ljudje sploh pripravljeni odvre~ i odpadke dale~ lepše fotografije. Tam se vedno ustavim in se ~ ez ravnino razgle- od prometnih cest, ~ e imajo pri dam proti Gorici. Spomladi me je Komunali v Cerknici zbirni center, kjer jih sprejemajo. »Ni ve~ nobetam pri~ akal kup svežih smeti.« nega razloga, da bi jih metali v Odlagališ~ e je po elektronski ponaravo, zato pozivamo ob~ ane, ~ e šti prijavil ob~ ini, upravni enoti, Komunali Cerknica, Notranjskemu onesnaževalce vidijo, naj jih prijavijo medob~ inskemu inšpektoratu regijskemu parku in Turisti~ nemu društvu Cerknica. Pravi, da in redarstvu v Postojni.« pt od nobenega ni prejel povratnih

Cerknica – Ob lanski ~ istilni akciji, ki je zajela vso Slovenijo, se je še dolgo govorilo, a vseh le ni prepri~ ala. Kmalu so se po o~ iš~ enih gozdovih in vrta~ ah ter ob poteh znašle nove smeti. Tako tudi ob Cerkniškem jezeru, kjer je doma~ in Miloš Toni opazil ~ rno odlagališ~ e, ga prijavil in ga nato, ko se pristojni tudi po ve~ kot dveh tednih niso odzvali, po~ istil s svojimi prijatelji. Kot pravijo na ob~ ini, jih tudi drugi doma~ ini opozarjajo na nove ~ rne to~ ke v naravi.

štvo ima 45 ~ lanov. Letos so že opravili velikono~ ni potop na Cerkniškem jezeru, od velikono~ nega ponedeljka do 1. maja pa so uživali na potapljaškem taboru v Stari Novalji na Pagu, kjer so se potapljali in lovili ribe. V prvi polovici avgusta bodo na Dugem otoku na Hrvaškem, kjer se bodo lahko z njihovo opremo potapljali tudi drugi, ki bi jih to zanimalo (ve~ informacij: Boštjan, 041 373 252); jeseni pa bodo taborili ob Kolpi.

FOTO: ARHIV B. KRAŠEVCA

Ankaran, 1.–3. julij – Rakovški potaplja~ i reševalci so v za~ etku julija nova znanja in izkušnje pridobivali ob slovenski obali. Reševalno ekipo Društva za podvodne dejavnosti Rak sestavlja osem potaplja~ ev, pet pa jih je v rezervi. »Pravih reševalnih akcij na sre~ o ni prav veliko, kljub temu pa se moramo usposabljati, da smo pripravljeni, ko je treba,« pravi eden od reševalcev Boštjan Kraševec.

Potaplja~ i reševalci so v morju pri Debelem Rti~ u in Fiesi

»Še posebej pere~ e je onesnaženje na Cerkniškem jezeru, kjer je na sprehajalnih in kolesarskih poteh veliko obiskovalcev,« opozarja Tamara Klepac Sterle s cerkniške ob~ ine. Ve~ jo koli~ ino odpadkov pri Veliki Karlovici, Svinjski jami in Vodonosu ob Dolenjem Jezeru so letos opazili in prijavili medob~ inskemu inšpektoratu in redarstvu v Postojni. Inšpektorji med pregledom niso našli ni~ esar, kar bi kazalo na onesnaževalce. Kot pravi vodja inšpektorata in redarstva Neva Šibenik, so lani na obmo~ ju Cerknice zabeležili 16 ~ rnih odlagališ~ , ve~ inoma na obmo~ ju odlagališ~ a odpadkov na Rakeku.

Najpogosteje gre za gradbene odpadke, pri katerih je po besedah Šibenikove skoraj nemogo~ e ugotoviti povzro~ itelje, in odpadkov iz gospodinjstev. »V takih primerih se sanacija odlagališ~ opravi v sodelovanju z Ob~ ino Cerknica, sicer pa zoper povzro~ itelja ustrezno ukrepamo.« ^rne to~ ke pri odlagališ~ u na Rakeku in drugod so sanirali, v sodelovanju s cerkniško ob~ ino, tudi v okviru akcije O~ istimo Slovenijo, ali Komunalo Cerknica. »Trenutno je prijav bistveno manj kot lani, kar kaže, da se stanje vseeno izboljšuje, vendar bomo kon~ no oceno lahko podali šele ob zaklju~ ku leta,« še

FOTO: MILOŠ TONI

Usposobljeni za reševanje

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

str

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpomembneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov.

Način pošiljanja ?

1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov)

2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem)

MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo… vsaj tako sem mislil… Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi… mislil sem, mogoče bo to nekaj novega… Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage… Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem se je dotaknil in povem vam… lepo… nisva šla nikamor… lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči…kar sijale so, to me je še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico… tam pa še enkrat vse! Od začetka… Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa se je kadila kavica… točno taka kot jo imam najraje… V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček… bil je lep dan… Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj me je morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usta mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Naravna zdravila d.o.o., Vrtnarija 6 a, 1360 Vrhnika.

Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco.

Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo.

Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju.

Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporablja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali.

Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo.

Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška .

Enega najlepših pogledov na Cerkniško jezero so spomladi uni~ ili odvrženi odpadki.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Majlont jim je za vedno zlezel pod kožo

 Veronika Rupnik

Nepremišljeni posegi in ve~ desetletno zapostavljanje pustili posledice – Pravo identiteto mu dajejo prebivalci, »cepljeni« na svoj Majlont

»Glavnina kulturnega življenja Postojne se je dogajala v Majlontu, tu so se oblikovala razli~ na društva, postojnska godba, tamburaši, pevci, družabno življenje je bilo zelo živo. V Majlontu se je prepevalo in plesalo,« pripoveduje Majda Vidmar. »V Majlontu smo živeli kot velika družina. ^utili smo pripadnost. Vsi smo si pomagali med seboj, recimo pri spravljanju kme~ kih pridelkov. Bilo je veliko otrok. Kako lepo je bilo,

FOTO: VERONIKA RUP NI K

Kulturno in družabno živahno

zahtevami sodobnega življenja, bolj ovira kot spodbuja ohranjanje kulturne dediš~ ine. »Po vrhu vsega pa za ene pravila veljajo, za druge ne. To se je zgodilo tudi v Majlontu,« je kriti~ na Vidmarjeva.

Majlontarji po desetletjih odrinjanja in na~ rtnega zapostavljanja starega dela mesta pravijo, da se ta škodljiv trend sicer še ni povsem obrnil. Ob~ insko odlo~ itev, da infrastrukturno uredi Majlont, zato pozdravljajo. »Zadovoljni smo, da so se po tolikih letih in vseh ostalih pro-

Po zapostavljanju gašenje Naši sogovorniki opažajo, da se obra~ a tudi miselnost, da Majlont ni dovolj udoben kraj za bivanje, ki je bila prisotna še nekaj desetletji nazaj, zato so se iz njega izseljevali. »Danes se otroci generacije, ki se je izseljevala, vra~ ajo,« ugotavlja Milan Cestnik.

Toda naletijo na drugo oviro – Zavod za varstvo kulturne dediš~ ine s svojimi neživljenjskimi pravili pogosto pri tistih, ki bi želeli strokovno obnoviti svoje domove in hkrati najti ustrezen kompromis med ohranjanjem in

Majlontarji razmišljajo o organizaciji posebnega Dneva Majlontarjev ali Dneva odprtih vrat Majlonta, ki ga ostali Postojn~ ani preslabo poznajo.

Stara fotografija odstira veduto z Majlonta, kakršne ni ve~ .

Nov center v »hiši odprtih vrat«

Ljubljansko društvo Novi paradoks oskrbuje ve~ kot 700 uporabnikov, ve~ kot šestdeset jih živi v stanovanjskih skupinah in varovanih stanovanjih društva v Ljubljani ter okolici. Gre za osebe s posebnimi potrebami in osebe s težavami v duševnem zdravju. Ker predsednik društva živi v Cerknici, je šestim uporabnikom programa in njihovim svojcem Notranjska že nekaj let doma~ a. »Na vaše vprašanje, ~ e živim tukaj, lahko odgovorim pritrdilno. S tem projektom živim oz. živimo,« pove Sommeregger, ki je ponosen, da so v dobrem letu zapuš~ eno in na~ eto hišo postavili na noge in kmetijo skoraj v celoti obnovili. Pri tem so jim s prostovoljnim delom pomagali tudi složni vaš~ ani, ki se tako kot sovaš~ ani radi ustavijo na obisku. »Ko smo lani prišli sem, je bila to goš~ ava, drevesa se sploh niso videla. Vse je bilo zaraš~ eno in zanemarjeno,« se spominja predsednik ali, kot ga pokli~ ejo stanovalci, šef. Hiša,

obnovljena izklju~ no z naravnimi materiali, je iz dveh delov; prvi je namenjen razli~ nim skupinam in obiskovalcem. V njem sta kuhinja z jedilnico in spalni del z 12 ležiš~ i, kjer je bil v~ asih senik. V drugem delu, lo~ enim z lastnim vhodom, stalno živijo uporabniki stanovanjske skupine. V slednji je življenje zelo dinami~ no in pestro. »Stanovalce namre~ spodbujamo k aktivnemu preživljanju prostega ~ asa. Ker gre za osebe s težavami v duševnem zdravju, se sre~ ujejo s pomanjkanjem volje do dela. In prav tu jim pomagamo, tako da aktiviramo vsa svoja znanja, da jih nau~ imo novih znanj, da postanejo samostojni, da pridobijo na svoji mo~ i in neko~ zapustijo naš program,« pojasni delo strokovnih sodelavcev Sonja Škrabec Štefan~ i~ , si-

ni pridobili hipoteko. »Odlok nas je malo prestrašil,« priznava Vidmarjeva. Ocenjuje, da ne bi bilo pošteno do Majlontarjev, ki so Majlont obdržali in tu živijo, da bi bili ob svojo lastnino, ~ e za obnovo sami nimajo dovolj sredstev. Upajo, da se ni~ ne bo dogajalo na silo, temve~ v dogovoru in ob finan~ ni pomo~ i.

^lanice društva Ostrnice iz Loške doline so državne prvakinje v kme~ kih igrah

cer vodja hiše v Topolu.

V prvi polovici julija so na kmetiji gostili dvajset prostovoljcev iz devetih držav. Ti so v okviru mednarodnega prostovoljnega tabora uredili in na izviren na~ in opremili prostor, ki je dotlej služil kot skedenj in v katerega so kopi~ ili odve~ ne stvari. »Izhodiš~ e je bilo, da ohranjamo staro pohištvo,« je povedala vodja tabora Petra Kova~ ec.

Tudi pri opremljanju starega novega prostora so jim na pomo~ prisko~ ili vaš~ ani in jim prispevali štiri umetniška dela. »Res smo zelo povezani s krajem. Podpirajo nas tudi ob~ ina, Notranjski regijski park, Center za socialno delo, Rde~ i križ, Karitas in veseli smo vsakega, ki nas obiš~ e.

Smo hiša odprtih vrat,« sklene zgodbo in spoznavni popoldan dr. Sommeregger. b~

V ~ asu našega obiska so stanovalci ~ istili vrt.

staro mestno jedro,« poudari Doles.

Ob~ ina že nekaj let sofinancira tudi obnovo fasad, kar so nekateri izkoristili. Toda zdaj se bo dotrajanega stavbnega fonda lotila tudi s posebnim odlokom, s katerim bodo vzdrževalna dela naložili lastniku, sicer pa dela izvedli sami in na nepremi~ ni-

Najboljše med podeželskimi dekleti Loška dolina – Blaženka Mlakar, Janja Mlakar in Marica Petri~ iz Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice iz Loške doline so na letošnjih 6. državnih ženskih kme~ kih igrah med 26 ekipami osvojile prvo mesto. Igre, ki jih organizira Zveza kmetic Slovenije, so bile 3. julija v Morav~ ah, Notranjke pa so na njih sodelovale prvi~ , prihodnje leto pa jih bodo pomagale pripraviti na doma~ em terenu.

F OTO : B A R B A R A ^ EP IR LO

Topol – Na ekološki kmetiji društva za kakovost življenja Novi Paradoks v Topolu nad Begunjami so odprli nov dnevni center za uporabnike stanovanjske skupine in ostale obiskovalce, ki se bodo tako ali druga~ e mudili na kmetiji. »Tu se imamo enkratno in skrbimo za zdrav duh v zdravem telesu,« nas ob prihodu nasmejano ogovori predsednik društva dr. Borut Sommeregger, ki je prepri~ an, da sta za osebe s težavami v duševnem zdravju pomembni zdravili prav narava in zdrav življenjski slog.

jektih spomnili tudi na Majlont in nam predstavili projekt. Tudi naše pripombe so kar upoštevali,« pravi Doles. »Pred leti je namre~ že bil poskus nekega radikalnega projekta brez Majlontarjev. Kot da nas ni ve~ ,« doda Vidmarjeva. »Vztrajali bomo, da se vsa dela izvede kakovostno, saj gre vendar za

»Na igre pravzaprav nismo šle z namenom, da bi zmagale, pa~ pa, da vidimo, kakšne so in da spoznamo druge žene in dekleta s slovenskega podeželja,« je povedala Janja Mlakar. Igre tudi sicer niso namenjene zgolj tekmovanju, pa~ pa bolj druženju in razvedrilu. Kljub temu je Mlakarjeva na njih pogrešala obraze, mlajše od 40 let; same so bile namre~ mlajše od ve~ ine tekmovalk. »Res, da je kmetijstvo na nuli, a premalo se zavedamo, da moramo ohraniti kmetije, res pa je tudi, da mladi, ki imajo žejo in voljo, nimajo prav dosti upanja.« Ekipe treh žensk so se pomerile v devetih disciplinah. Imajo sicer »resne« nazive, kot so na primer urejamo shrambo, sezidajmo hlev ali zasadimo vrt, a so zelo zabavne. »Zelo smo uživale v prvi igri, ko smo morale na vrvice nizati makaron~ ke razli~ nih barv in oblik, da je bil izdelek ~ im bolj privla~ en za o~ i,« se spominja Mlakarjeva.

Najbolj posko~ ne pa so bile pri

igri skok ~ ez plot, kjer so morale osem metrov preskakati kot zaj~ ek. »Nih~ e ni vedel, kakšne igre si bodo izmislili, saj je to skrivnost vse do takrat, ko pridemo na prizoriš~ e,« pravi Mlakarjeva.

Pred igrami je bilo družabno sre~ anje tekmovalk in njihovih navija~ ev. Podobno sre~ anje in državno tekmo bodo prihodnje leto pripravile ~ lanice društva Ostrnice. Kot pravijo, jim bo na pomo~ prisko~ ila ob~ ina, upajo pa, da bodo nabrale tudi nekaj sponzorskih sredstev. Na~ rtovanja domiselnih disciplin se bodo lotile že po letošnjih dopustih, znano pa je že, da bodo tekmovanje postavile na Zagradne njive pri gradu Snežnik. pt

FOTO: A RH I V D RU Š TVA O ST R NIC E

Pred dnevi so se Majlontarji, ki so se v Majlontu rodili, tisti, ki tu od nekdaj živijo, tisti, ki so se vanj vrnili – vsi Majlontarji po srcu zbrali na prvem sre~ anju, namenjenem druženju in obujanju spominov. Prišli so celo Majlontarji iz Kanarskih otokov.

ko smo se s sankami spuš~ ali iz zgornjega dela navzdol,« dodaja Darinka Vidai~ . Poleti pa namesto morja imeli škaf vode, ki se je segrela na soncu. »Ko je zvonila ave Marija, nas je prišla mama klicat, naj gremo v hišo.

Kje pa, takrat je bilo najbolj luštno, zato smo se raje skrili,« jo dopolni Slavka Smerdu Urh. V Majlontu so organizirali prvo Miklavževanje, ki so ga zadnja leta ponovno obudili. Pletejo adventne ven~ ke in velikono~ ne butare, ohranjajo navado postavljanja kolon. »Skušamo prenašati naše navade na otroke, naslednje generacije,« pravi Smerdu Urhova.

FOTO: OSEBNI ARHIV

»Majlont je s svojo posre~ eno zasnovo povezal ljudi, jim omogo~ il, da so si bili blizu, si pomagali.

Majlont je bil sinonim za zavetje, toplino, gnezdo, in je to še danes. Majlont smo namre~ njegovi prebivalci,« razmišlja Majlontar Roman Doles.

Skupina Majlontarjev, s katero smo obujali spomine in kriti~ no pretresali vsakdan, o svojem Majlontu govori z ljubeznijo in navezanostjo, pa tudi kan~ kom grenkobe, ko beseda nanese na dolgoletno uni~ evanje tega srca Postojne.

Dekleta iz Loške doline (na sredini, v oranžnih majicah) so se med kme~ kimi ženami in dekleti najbolje odrezale in bodo prihodnje leto gostile državne kme~ ke igre.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Regijske kulturne diagonale

str

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Vse ve~ krvodajalcev V OZRK se zavedajo, da je potrebno bodo~ e krvodajalce vzgajati že zgodaj, zato v ta namen po osnovnih šolah organizirajo najrazli~ nejša predavanja o prvi pomo~ i in krvodajalstvu. Odnos do krvi je odvisen od izkušenj v otroški dobi. »^e sta starša krvodajalca, je velika verjetnost, da bodo krvodajalci tudi otroci,« je poudarila sekretarka OZRK Nina Jeri~ . Predsednica OZRK, Aleksandra Šega, pa je dodala: »^e je v družini vrednota nekaj narediti prosto-

voljno in ne za denar, je odnos do krvodajalstva druga~ en kot tam, kjer razmišljajo, da si tudi kri lahko kupijo.« V OZRK za obveš~ anje javnosti dobro skrbijo, saj si informacije o njihovih akcijah lahko preberete na njihovi spletni strani, redne krvodajalce pa o razli~ nih krvodajalskih in humanitarnih akcijah obveš~ ajo tudi preko mobilne telefonije. Lani so v sodelovanju s cerkniškim grozdom frizerk in kozmeti~ ark izpeljali akcijo v podporo

vsem prostovoljcem v OZRK, pri ~ emer so ~ lanice grozda podarile za okrog 1000 evrov bonov za koriš~ enje frizerskokozmeti~ nih storitev. Letos naj bi se akcija grozda nadaljevala v obliki skupinske krvodajalske akcije.

Krvodajalstvo je odli~ na priložnost ne samo za ~ lovekoljubno dejanje, ki lahko nam samim reši življenje, temve~ tudi za brezpla~ en zdravniški pregled, ki je obvezen pred vsakim odvzemom krvi. Marsikdo, ki je »zdrav«, šele na krvodajalski akciji ugotovi, da mora nujno po zdravniško pomo~ .

H krvodajalskim akcijam toplo vabljeni vsi, ki ste starejši od 18 in mlajši od 65 let, niste preboleli kake hujše bolezni, nimate previsokega krvnega tlaka, imate dovolj hemoglobina v krvi in ste zdravi. dš

FOTO: AR HI V OZ R K

Cerknica, Stari trg, 27.–29. junija – OZRK Cerknica–Loška dolina–Bloke je imel te dni že tradicionalno tridnevno poletno krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 577 krvodajalcev, kar je 5 ve~ kot lani. V letošnjem letu se bodo lahko krvodajalci poleg dveh že ute~ enih tridnevnih, decembrske in junijske krvodajalske akcije, udeležili še dveh dodatnih enodnevnih, in sicer že izpeljane mar~ evske v Cerknici ter septembrske v Starem trgu.

Skupaj torej štirih, pri ~ emer krvodajalci lahko oddajo kri na tri mesece, krvodajalke pa na štiri.

Vse ve~ je tudi krvodajalk.

Postojna ponovno središ~ e krasoslovja 19. mednarodna krasoslovna šola »Klasi~ ni kras« v Postojno privabila ve~ kot 200 strokovnjakov s celega sveta splet najrazli~ nejših jam in razpok, v katerih je voda, ki jo pijemo. Poleg tega je tudi uravnalec preto~ nih režimov pore~ ij, habitat podzemnim živalim, nosilec informacij o preteklem paleogeografsko-klimatskem razvoju, eden izmed najboljših virov informacij o zgodnjem razvoju postaja tudi pomemben dejav~ loveka ter med drugim tudi ponik pri na~ rtovanju življenja na membna ekonomska kategorikrasu.« ja,« je dejal sodelavec inštituta in soorganizator šole dr. Mitja Podzemni kras je Prelovšek. nujno zaš~ ititi Krasoslovci so tudi letos prisluhnili številnim zanimivim preZa osrednjo temo šole so si davanjem, predstavili so svoje krasoslovci letos izbrali varstvo plakate in se udeleževali štepodzemnega krasa, saj razvoj vilnih strokovnih ekskurzij, med sodobne družbe terja svoj dakaterimi so si ogledali primere vek tudi v kraškem podzemlju. dobrih in slabih praks v SloveniRavno zaradi tega ga je nujno treba varovati. »Podzemni kras je ji, pa tudi na Hrvaškem. sm

»Potrjuje se, da je naša šola najve~ je vsakoletno sre~ anje krasoslovcev,« je ob odprtju šole dejal predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Tadej Slabe. »Letos ponovno beležimo rekordno število udeležencev, prihajajo pa iz zelo razli~ nih držav – od Rusije do Južne Amerike. V Postojni si vsako leto izmenjamo izkušnje iz temeljnega preu~ evanja krasa in skupaj kujemo na~ rte. Šola

FOTO: ARHIV ZRC SAZU

Postojna, junij – Predzadnji junijski teden so se v Postojni zbrali krasoslovci iz ve~ kot 30 držav. Med njimi so bili tudi vodilni poznavalci na~ inov varovanja podzemnega krasa in mednarodno priznani strokovnjaki s podro~ ja krasoslovja. Osrednja tema letošnjega sre~ anja je bila varstvo podzemnega krasa. Številna predavanja, okrogle mize in strokovne ekskurzije so udeležence ponovno navdušili.

Jaha~ i dveh dežel v Trnju »Prostovoljno delo tekmovalnem smislu. V devetih disciplinah je nastopilo 27 tekmovalcev v kategorijah otroci, mladinci in odrasli. Ponosno je dodala, da je na letošnjem tekmovanju opazila velik napredek

Na konferenci so spregovorili aktivni prostovoljci, ki pomagajo pri delu z otroki in mladostniki Lož, 16. junij in 7. julij – V sklopu evropskega projekta Prostovoljstvo – izraz aktivnega državljanstva je Zavod ORON v Turisti~ no-informacijskem centru (TIC) organiziral konferenci o prostovoljstvu. Na prvi sta Vesna Turši~ in Jerneja Modic predstavili svoje prostovoljno delo na podro~ ju dela z otroki in mladostniki v številnih društvih in organizacijah doma in v tujini.

Na okrogli mizi so sodelovali Zavod Movit, Center Vitra, sti~ iš~ e Boreo, NEC, SK KPL, ŠK Loška dolina, Društvo Tvoj telefon, LAS, Skavtski steg Jamski medved in Društvo tabornikov Rod jezerska š~ uka. V sproš~ enem klepetu so gosti odgovorili na številna vprašanja, s katerimi se prostovoljci sre~ ujejo pri delu z mladimi.

F OTO : L IL I PR I MC

Vodja trnjske jahalne šole in inštruktorica jahanja, Lise Pavši~ , je povedala, da so z izvedenim prvenstvom zelo zadovoljni, saj je bilo izpeljano brezhibno tako v organizacijskem kot tudi v

je gonilo družbe«

doma~ ih, trnjskih jaha~ ev.

Jahalna šola Islandski konji Trnje tudi v poletnih mesecih pripravlja veliko zanimivega za jaha~ e in tiste, ki si to želijo postati, saj bodo organizirali ve~ taborov, povezali pa so se tudi z ekipo projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), s katero pripravljajo zanimive delavnice za otroke in odrasle. lp

Za konja je potrebno poskrbeti že pred tekmovanjem; treba ga je skrta~ iti in mu o~ istiti kopita.

Na konferenci s podro~ ja kulture so si udeleženci ogledali kratki film 38 izvodov, ki ga je ambasador prostovoljstva Darko Nikolovski s prijatelji posnel na prostovoljni bazi. Avtor je spregovoril o nastanku filma in nanizal projekte, ki jih ustvarja.

Svoje poglede na prostovoljstvo so predstavili tudi ~ lani ZKD Loška dolina, Mažoretne in twirling zveze Slovenije, KD Bloke, Društva prijateljev Martin Krpan Bloke, MC Postojna, Baletnega društva Postojna, PD Cerknica, OPZ »Notranjska«, DPD Svoboda Loška dolina, sti~ iš~ a Boreo in

umetnik Damjan Kova~ iz Prezida.

Poslušalce je na obeh konferencah nagovoril župan Loške doline Janez Komidar. Poudaril je, da prostovoljci predstavljajo glavno gonilo družbe v zdajšnjih težkih ~ asih in izrazil zadovoljstvo, da se prostovoljci s takšnimi projekti združujejo in si medsebojno pomagajo. b~

F OTO : A R H IV Z AVO D A ORON

Trnje pri Pivki – 11. junija je jahalna šola »Islandski konji Trnje« organizirala že osmo tradicionalno trnjsko prvenstvo v jahanju.

Letošnja tekma je štela tudi kot 1. tekma za DRIKS-ov Pokal Slovenije ter 2. tekma Pokala dveh dežel, Slovenije in Avstrije.

Strokovnjaki s celega sveta so z zanimanjem prisluhnili številnim predavanjem.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

10

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Sopranistka z božanskim glasom

 Damijana Škrlj

V Slovenijo je Barbaro Tanze iz rodne Nem~ ije pripeljala ljubezen – »Pripravljena sem sprejeti razli~ ne izzive, a ne na ra~ un svoje družine«

Nedavno ste se vrnili iz tekmovanja v Nem~ iji. Kako je bilo?

To je bilo 7. Mednarodno pevsko tekmovanje »Internationaler Gesangswettbewer Festspielstadt Passau«, na katerem je sodelovalo 80 pevcev iz 20 držav. Izmed visokokakovostnih pevcev je strokovna komisija izbrala 12 finalistov, med katere sem se na svoje veliko presene~ enje, saj sem se tovrstnega tekmovanja udeležila prvi~ , uvrstila tudi jaz. Priznati moram, da sem se v za~ etku spraševala, kaj med vsemi tistimi mogo~ nimi glasovi sploh po~ nem. Ko pa sem bila uvrš~ ena v drugi krog (med 21 izbranih, ki mu sledi še zadnji, finalni), sem bila, kar se ti~ e glasu, malo bolj samozavestna. Komisija je poleg glasu ocenjevala še igranje, ekspresivnost na odru ... Publika pogosto ne razume jezika, zato je še toliko bolj pomembno, da za~ uti, kaj pojemo na odru, kar so ocenjevali tudi na nemškem tekmovanju.

Nastopali ste že v mnogih državah, mednarodnega tekmovanja pa ste se udeležili prvi~ .

Kateri so vaši najve~ ji dosežki poleg tega, ki ste ga dosegli v Nem~ iji?

Prvo priznanje sem prejela leta 2004 v Švici, ko me je na tekmovanje poslal ravnatelj akademije. Prej sem se tekmovanj otepala, saj sem menila, da so namenjena tistim, ki imajo morda finan~ ne težave. Sama jih nisem imela, zato sem šla na tekmovanje neobremenjena. In sem zmagala! Sicer pa sem zadovoljna z vsako opero, vsakim koncertom, vsaki~ , ko se moja pesem ljudi ~ ustveno dotakne in ustvari vzdušje brez~ asnosti.

Letošnje leto bo za vas živahno na vseh podro~ jih: z na-

stopi, s pripravami … Imate v prihodnje kakšen poseben projekt?

Konkretnega projekta nimam, si pa želim enkrat v prihodnosti ponovno odpeti celo vlogo v operi, morda Traviato, morda peti v milanski Scali … Pripravljena sem sprejeti razli~ ne izzive, a ne za ceno sre~ e svoje družine, ki mi zelo veliko pomeni. Imela sem zelo lepo otroštvo in ho~ em, da ga imajo tudi moji otroci. Prave priložnosti bodo prišle ob pravem ~ asu.

Kaj je botrovalo vaši odlo~ itvi za operno petje?

Petje me spremlja že od nekdaj. V petem razredu sem se vklju~ ila v šolski zbor, kjer je zborovodja ugotovil, da imam lep glas in mi zaupal nekaj solo to~ k. Skozi to sem se odlo~ ila, da se pravilnega petja nau~ im na te~ aju, saj si nisem želela pokvariti glasu, kar se rado zgodi tistim, ki prezgodaj pri~ nejo s petjem (zaradi mutacije glasu in nepravilne tehnike petja). Tako sem pri trinajstih za~ ela peti. Na sre~ o sem imela vedno profesorje, ki so pazili na glas, zaradi ~ esar z glasom nisem imela nikoli težav. Pri 16 letih sem se morala odlo~ iti za maturitetne predmete, izbrala sem glasbo in maturirala v Münchnu. Glasbeno akademijo sem zaklju~ ila v Švici. Morda kot zanimivost: še pred prihodom v Slovenijo sem okrog leta 2004 pri~ ela sodelovati s slovenskim skladateljem Vitom Žurajem, kar mi je zares odprlo pot v slovensko glasbeno življenje, za kar sem mu zelo hvaležna. Operno petje je prišlo kasneje.

ogledala. Vše~ nama je bila Logarska dolina in lepe stare hiše.

Po vrnitvi v Švico sva informativno pogledala ponudbo starih hiš v Sloveniji in se odlo~ ila za to, v kateri smo sedaj. Poleg tega, da je bila to ljubezen na prvi pogled, nama je odgovarjala infrastruktura, bližina Ljubljane, Trsta, pa tudi Nem~ ija ni tako zelo dale~ . Menim, da sva se z možem dobro odlo~ ila.

Pojem v glavi. Petje je morda 50 odstotkov glasu, a pomembno je tudi vse ostalo, namre~ , koliko ljudi je s ~ udovitimi glasovi, ki pa nimajo vsi strasti, ognja, sposobnosti menjave vlog. Tudi sama hodim enkrat tedensko k profesorju, kar pa ni enako kot vsakodnevno delo z dirigentom in korepetitorjem, ~ esar si želim. Sicer pa delam na petju doma sama.

Rojeni ste v Nem~ iji, tam ste tudi živeli, potem ste odpotovali v Ameriko, v Švico, nazadnje pa ste prišli v Slovenijo. Kako vas je pot pripeljala k nam?

Mož je zamejski Slovenec, Trža~ an, poro~ ila pa sva se v Škofji Loki in si na poro~ nem potovanju Slovenijo malo bolje

Vaš moto je »Nikoli se ne prenehaj u~ iti«. Kaj še želite izboljšati?

Petje ni samo petje, temve~ je tudi razmišljanje o liku, karakterju vloge, potrebno je delati na besedilu, na izgovoru, ~ ustvih, kaj sploh želi skladatelj, libretist, povedati s tem. Pojem tudi takrat, ko ne morem peti.

^aka vas pestro koncertno leto. Na~ rtujete mogo~ e tudi nastop v ljubljanski Operi?

Letos bom zaradi odli~ ne uvrstitve na tekmovanju precej nastopala po Nem~ iji in Avstriji, kar je že tradicija. 2. septembra bom pela v Zelšah. Na avdicijo v ljubljansko Opero še nisem šla, mi je pa uspeh v Nem~ iji

K sodelovanju vabimo sodelavce za zaposlitev na delovnem mestu

AVTOMEHANIKA (M/Ž)

FOTO: JAN TRÖSCHEL

Barbara Tanze, vrhunska sopranistka, je aprila letos v rodni Nem~ iji dosegla pomemben mednarodni uspeh. Uvrstila se je namre~ med 12 najboljših in o~ arala žirijo. Barbari smo pri nas lahko prisluhnili v Kulturnem domu v Cerknici in jo po koncertu povabili na klepet …

Sopranistka Barbara Tanze bo 2. septembra nastopila v Zelšah. dal spodbudo za naprej, tako da sem odprta za vse.

Niste pa samo pevka, temve~ tudi profesorica dikcije.

Pou~ ujete na glasbeni šoli Frana Gerbi~ a v Cerknici.

Dikcijo sem pou~ evala v Salzburgu na Mozarteumu in imela tudi nekaj u~ encev v Sloveniji.

Na glasbeni šoli nekako nisem imela namena pou~ evati, so pa okoliš~ ine nanesle, da sem vsko~ ila namesto prijateljice, ki je šla na porodniški dopust in mi ni žal. Pevska tehnika je za vsakega pevca druga~ na, saj vsak pevec razpolaga s svojim inštrumentom, glasom, ki ga ne moremo videti. Pot do prave tehnike, do pravega petja je za vsakega posameznika individualna. Tudi sama se pogosto sprašujem, ~ e

je to, kar delam, pravilno za vse ali samo zame. Vesela sem, da lahko pou~ ujem.

Kaj bi radi še sporo~ ili?

Petje je moja ljubezen. Pri študiju sem se osredoto~ ila na samospeve, na koncertno in sakralno glasbo. Z opero, ki jo ve~ inoma pojem zadnje ~ ase, pa sem z novim profesorjem, odli~ nim opernim pevcem Alexandrom Brownom, za~ ela lani. Za vrhunsko arijo je potrebnih ve~ mesecev dela, odpeta pa mora biti tako, da ob~ instvo za~ uti vsebino. Jokati mora publika in ne jaz. Biti pevec je poklic, ki ga ne moreš opravljati samo za denar.

Petje moraš imeti rad in v~ asih je sre~ a tudi v tem, koga spoznaš in kako izbereš ljudi, ki so pomembni za tvojo pot.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Fotoreportaža

11

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Erazma niso pretentali

str 11

 Barbara ^epirlo

16. Erazmov viteški turnir števil~ nejši kot lani – Za obiskovalce letos tudi nagrade

LE B A N VA LT ER

Pestro dogajanje je bilo na ve~ bližnjih prizoriš~ ih: na trgu pri Erazmovi lipi so na rustikalnih stojnicah svojo robo razstavljali mojstri stare obrti, ki so prikazovali ro~ ne spretnosti in z obiskovalci izdelovali spomin~ ke, pri lipi in pod odrom so nor~ ije uganjali gluma~ i in ~ arodej, temperaturo so še bolj dvigali godci in orientalska plesalka, gostinci pa so poleg klasi~ nih stregli še s srednjeveškimi dobrotami. Na trati ob grajski Taberni so se nekateri otroci merili v viteških spretnostih, drugi pa ustvarjali v srednjeveškem duhu.

N FOTO : VALT ER LEBA

»Ko se je avstrijski cesar Friderik III. odlo~ il, da Erazma Predjamskega ujame, je nad Predjamski grad, kamor se je ta zatekel, poslal vojsko pod poveljstvom tržaškega glavarja Gašperja Ravbarja. Oblegali so ga leto in dan in spodaj hirali od nemo~ i in jeze. Erazem Predjamski pa je preko skrivnih rovov kopi~ il zaloge hrane in jo zavojevalcem celo ponujal,« pripoveduje legenda. Naposled sta Erazem Predjamski in Gašper Ravbar le sklenila premirje in streli iz možnarjev so naznanili za~ etek viteškega turnirja, na katerem je nastopilo ve~ kot 250 posameznikov in viteških skupin iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Grajske gospodi~ ne so tekmovale za naziv »najzalejše«, škof Piccolomini pa je blagoslovil viteze, ki so se spopadli za roko mi~ ne gospodi~ ne. Pod gradom so svoje veš~ ine prikazali tudi lokostrelci, me~ evalci in konjeniki.

Uvod v nedeljski Erazmov viteški turnir je bila sobotna No~ ognja in zabave, na kateri so nastopajo~ i zabavali s srednjeveškimi plesi, igrami z ognjem in zabavo pod Erazmovo lipo, Predjamski grad pa je obiskovalce vabil do polno~ i.

Najpogumnejši so lahko brezpla~ no preno~ ili in preštevali zvezde pod srednjeveško trdnjavo.

FOTO :

N FOTO : VALT ER LEBA

Predjama, 16. in 17. julij – Bivališ~ e in okolico slovitega roparja dale~ naokrog Erazma Predjamskega so dva dneva zasedali vitezi, me~ evalci, lokostrelci, konjeniki, metalci zastav …, ki so ve~ tiso~ obiskovalcem prikazali svoje veš~ ine in se pomerili med seboj, vitezi na konju pa so svoje mo~ i merili tudi za roko »najzalejše«, ki je na koncu o~ arala grajskega klicarja in voditelja srednjeveškega spektakla Petra Polesa. Organizator, družba Postojnska jama, je letos pripravil še dve nagradni igri. V prvi so se obiskovalci potegovali za praznovanje rojstnega dneva v družbi prijateljev na Predjamskem gradu in srednjeveško pojedino v grajski Taberni, v drugi pa so ocenjevali otroške kostume in najizvirnejšega izmed njih nagradili s sprehodom po gradu v družbi Erazma.

Prvi inovativni amaterski festival navdušil obiskovalce

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Cementni izdelki!

me in so napovedane predstave izpeljali v kulturnem domu, je ekipa z odzivom zelo zadovoljna. »Najbolj obiskana je bila naša Predigra, sicer pa smo na vseh predstavah na trgu našteli okrog tiso~ obiskovalcev,« doda Mitja Kranjc, kar je za Postojno presenetljivo. Organizatorje veseli, da se prireditve in ostali zabavni dogodki vra~ ajo v samo središ~ e mesta, zato za prihodnje leto napovedujejo še boljši program s številnejšo mednarodno udeležbo. b~

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40 Ugodne cene izdelkov podjetja Unichem d.o.o.

Žari na plin boj proti mravljam, ali oglje! - uspešno vmrèesu,...

Pestra izbira kmetijskega repromateriala (koruza, jeèmen, moèna krmila,...).

Kozarci za vlaganje!

Rezervni deli za kmetijske stroje!

Center mode Uršula

Uredite si nohte sami - ugodno in poceni!

Nadlak in lak za utrjevanje nohtov

Pisalo za francosko manikuro

Okrasne nalepke za nohte

Korekturno pisalo

c ale jev ov an noht str Od etnih um

Popust na poletna Trgovina Pepelka oblaèila in obutev od 11.7. do 6.8.2011 do - 50 %!

Tekstilni oddelek Nova vas

Pet deklet iz Dramskega studia Dada iz ^akovca ni zaigralo hrvaške razli~ ice 5žensk.com, temve~ je za smeh med najmlajšimi poskrbelo z Žderavkom, pravljico o de~ ku, ki je zelo rad jedel.

Publiko je nasmejal srbski Teater Patos iz Smedereva s plasti~ nimi vrtovi oz. v izvirnem naslovu Plasti~ nimi baštami.

Organizatorji prvega FAK-a z leve proti desni: Boštjan Dolenc, tehni~ ni vodja projekta, selektor Drago Posega, direktor festivala Mitja Kranjc, Nenad Muždeka, umetniški direktor, gledališki selektor Steve-Alexander Eichfuss iz Nem~ ije in Mathias Štefan~ i~ , odgovoren za medije in promocijo.

F OTO : A RH I V T EAT RA HA R LEK I N

Plasti~ nimi baštami, Draft teater iz Tuzle z monokomedijo Nije sve u glavi, nešto je i u guzici in dve doma~ i amaterski gledališ~ i, KD Horjul s Tvojim skrivnostnim oboževalcem in KUD Podlipa iz Smre~ ja z Gastarbajterjema.

Umetniški direktor festivala Nenad Muždeka je povedal, da so v program uvrstili le komedije. »Zastopane so bile vse zvrsti komedije, tako da so na svoj ra~ un prišli tudi otroci in mladostniki.« ^eprav je organizatorjem prvi dan nekoliko zagodlo vre-

F OTO : A R H IV T EAT RA H A RL EK I N

Postojna – Minuli konec tedna se je zaklju~ il prvi mednarodni festival amaterske kulture (FAK), ki je množi~ ni publiki prvi~ letos na ogled ponudil osem predstav. Na Titovem trgu so poleg doma~ ega Teatra Harlekin, organizatorja FAK-a, ki je nastopal z dvema predstavama, najnovejšo Sayonaro in že ve~ kot 70-krat odigrano Predigro, salve smeha izvabljali še Dramski studio Dada iz ^akovca z Ionescovo mladinsko predstavo Instrukcija, Teater Patos iz Smedereva s

FOTO: ARH IV TEATRA HARLEKIN

 Barbara ^epirlo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

12

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Ustvarjalno v Hiši kulture v Pivki

 Katarina Temkova

15. Mednarodna grafi~ na kolonija v organizaciji društva Festival ljubezni in umetnosti in predstava ^efurji raus! na letnem vrtu Kavarne Antiqe

Šestdnevno ustvarjanje in druženje umetnikov je v Hišo privabljalo tudi druge obiskovalce in naklju~ ne mimoido~ e, ki jih je pritegnilo pestro dogajanje.

Posebno živahno je bilo tretji dan kolonije, ko so se v hiši zaustavili ~ lani znane makedonske skupine Foltin, in pripravili improvizatorski koncert, v katerega so se vklju~ evali tudi umetniki in obiskovalci.

FOTO: KATARINA TEMKOVA

FOTO: KATARINA TEMKOVA

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Organizator in mentor kolonije akad. grafik Dime Temkov ocenjuje, da je na koloniji nastalo okoli sedemdeset grafi~ nih del: »Vzdušje na koloniji je bilo zelo ustvarjalno, nastala so res dobra dela. Naša kolonija, ki ponuja tako opremljene grafi~ ne ateljeje za toliko grafi~ nih tehnik, je v širšem obmo~ ju edinstvena, zato smo imeli tako dober odziv ter veliko delovne in ustvarjalne vneme med udeleženci.« (na sliki s priznanim makedonskim slikarjem Mirom Masinom)

evropski turneji pa so se za dva dni zaustavili tudi ~ lani skupine Foltin. Temu primerno je bilo tudi ozra~ je na koloniji, ki je dišalo po marsikateri makedonski specialiteti. Tudi sicer je bila celotna kolonija v znamenju makedonske kulture, ki se je zaklju~ ila s predstavo ^efurji raus!, v kateri igra Aleksandar Rajakovi~ – Sale.

grafike v klasi~ nih grafi~ nih tehnikah lesoreza, litografije, jedkanice, suhe igle ter sitotiska. Tokratna kolonija je res združevala ljubezen in umetnost, saj je na pobudo organizatorja akademskega grafika Dimeta Temkova, ki že petnajst let živi in dela v Pivki, prišlo pet makedonskih ustvarjalcev, na svoji

Pivka, 4.–10. julij – V vro~ ih poletnih dneh se je v hladnih prostorih stare italijanske stavbe v središ~ u Pivke odvijala petnajsta mednarodna grafi~ na kolonija v režiji likovnega društva FLU (Festival ljubezni in umetnosti). Vsi prostori v Hiši kulture so bili ateljeji, v katerih so umetniki iz Slovenije in tujine ustvarjali

Hiša kulture je v ~ asu kolonije ves ~ as odprta in aktivna, zato se velikokrat zgodi, da se v umetnosti preizkusi tudi marsikateri obiskovalec. Še najraje pa se ustvarjanju prepustijo otroci.

Letele so topovske krogle, žvenketale so sablje

 Petra Tr~ ek

Društvo Lovrenc je s prijatelji, madžarskimi huzarji, tudi letos uprizorilo Bitko narodov pri Niderdorfu ^lani društva ljubiteljev konj, narave in tradicije Lovrenc so tudi letos dan, ko so na Lo~ icah uprizorili bitko narodov pri Niderdorfu za~ eli s slovesno mašo v cerkvi sv. Lovrenca v Dolenji vasi in blagoslovom prapora petega štajersko-koroško-kranjskega dragonskega polka, pod katerim bitke uprizarjajo ~ lani društva, nato pa so se peš in na konjih

spretnostnih igrah, kjer so ~ im hitreje premagovali domiselne, doma narejene ovire. Popoldne je minilo tudi v znamenju barvitega dvoboja folklornih skupin iz Madžarske in društva Rak z Rakeka, zanimivih kulturno obarvanih to~ kah in poslušanju ubranih zvokov ansambla Fletno in dragonskega pevskega zbora generala Maistra. ^eprav je bilo

odpravili na vojaški pohod skozi vas. Prapor so dragonci slavnostno prevzeli v Lo~ icah, kjer so obiskovalci imeli kaj videti. Predstavili so se jim doma~ i dragonci in madžarski huzarji, ogledali so si, kako so hrano pripravljali na frontnih ~ rtah in uživali v dobrotah iz slovensko-~ eške regiment kuhinje. Dragonci so ljudi k navijanju spodbodli na

vro~ e popoldne zelo pestro, pa so obiskovalci nestrpno pri~ akovali za~ etek bitke, v kateri so se spopadli petega štajersko-koroško-kranjski dragonski polk na eni in trije huzarski polki iz Madžarske na drugi strani. Ob spremljavi vojaškega bobna so bitko za~ eli topni~ arji, ki so krogle pošiljali ~ im bližje nasprotnikovi ~ rti. V boj so se nato podali pe-

šaki, za njimi pa konjeniki. Boji so bili prava paša za o~ i; konjeniki so se v prepletu konjskih teles in dvignjenih sabelj dobro znašli in bolni~ arke so morale posredovati le dvakrat. Vse prekmalu je bilo bitke konec; dragonci in huzarji so se poslovili.

Tokrat verjetno za vedno, saj v društvu Lovrenc pravijo, da bitke ne nameravajo ve~ uprizoriti.

^lani društva Rak z Rakeka so nasmejali obiskovalce. V ozadju nov uprizoritveni center društva Lovrenc, namenjen druženju in prirejanju razli~ nih dogodkov, ki ga bodo povsem uredili do konca leta.

F OTO : F OTO Ž NI D A RŠ I^

F OTO : VA LT ER L EB A N

Dolenja vas, 26. junij – S prireditvijo Slovenski vojak 1848– 1918 in atraktivno ponazorjeno, zdaj že ~ etrto Bitko narodov pri Niderdorfu so ~ lani društva Lovrenc tudi letos v Dolenjo vas in na prireditveni prostor v Lo~ icah privabili množico obiskovalcev od blizu in dale~ . Kot pravijo v društvu Lovrenc, pa je bila letošnja bitka, žal, zadnja.

Doma~ i dragonci (v modro-rde~ ih) uniformah so se pogumno uprli madžarskim huzarjem, jih premagali in celo zajeli ujetnico.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Regijske kulturne diagonale

str 13

13

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Na Blokah je petje doma

 Borut Kraševec

le še žene in dekleta. Takrat so ustanovili Kulturno društvo Bloke in v njegovem okviru moški, ženski in mešani pevski zbor.

Predsednik Društva in zbora je od leta 1988 Alojz Mazij, ki je v krajšem pogovoru predstavil njihovo zgodovino. K takratnemu Moškemu pevskemu zbo-

FOTO: ARHIV KD BLOKE

24. junija letos so z jubilejnim koncertom praznovali štiridesetletnico delovanja Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Bloke (MePZ KD Bloke), ki so ga ustanovili konec leta 1971 kot Sindikalni moški pevski zbor Novolit Nova vas. Po desetih letih delovanja so se jim pridruži-

Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora.

ru se je priklju~ il po kon~ anem študiju leta 1975. Kasneje je pet let deloval v pevskem zboru Delavsko prosvetnega društva Svoboda v Loški dolini, od leta 1982 pa stalno deluje v takrat že ustanovljenem MePZ KD Bloke. Rodil se je v družini, kjer je bilo petje doma. Njegov o~ e je bil eden od ustanoviteljev Moškega zbora Deteljica, mama pa je bila znana ljudska pevka.

O njenem delu je pisala Ljoba Jen~ e, zbirateljica ljudskih pesmi, ki je bila tudi urednica knjižice in zgoš~ enke ljudskih pesmi in pripovedi Sem šu, sem šu ~ ez gmajnico, ki so jo v kulturnem društvu Bloke izdali v preteklem letu. V njej so zbrane ljudske pesmi in pripovedi Micke in Franceta Anzeljc Petra~ evih, staroste zbora. Oba imata že krepko ~ ez osemdeset let. France je v zboru že vseh 40 let in je še edini ~ lan, ki je sodeloval na prvi ustanovni vaji.

Eden od ustanoviteljev in o~ e zbora je France Škrabec, znan kot Obloški Ton~ ek, ki se zboru rad pridruži na vajah ob petkih zve~ er. Po uradnih vajah se nadaljuje sproš~ eno druženje, ki mnogokrat traja dlje kot same vaje. To so prava medgeneracijska sre~ anja, saj so v zboru tako sedemnajstletne dijakinje, študentje, zaposleni in tudi upokojenci. Imajo razli~ no glasbeno predznanje in so razli~ nih pokli-

cev, vse pa druži ljubezen do petja, druženja in prijateljstvo, ki jih vedno znova privabi na zanimiv vsakotedenski dogodek.

Po smrti prof. Srdjana Ribarovi}a, ki je bil njihov prvi pevovodja, je zbor krajši ~ as vodila prof. Tanja Mati}. Že štirinajsto leto pa vadijo in pojejo pod vodstvom profesorja Jožeta Rajka. Zbor danes šteje 32 pevk in pevcev, v vseh letih pa se jih je zvrstilo 110.

Kot je dejal Mazij, je njihov zbor nekakšna nosilna skupina kulturnega življenja na Blokah.

Sodelujejo namre~ na vseh prireditvah v ob~ ini, nastopajo pa tudi izven ob~ inskih meja, po Notranjski, Krasu, sosednji Hrvaški …

Ponosni so, da so na Štefanovo leta 1991 prav oni pripravili prvo kulturno prireditev na Blokah v samostojni Sloveniji.

V svojem repertoarju imajo široko paleto pesmi, med njimi ne manjka dalmatinskih, za katere jih je navdušil Ribarovi}. Pojejo tudi njegove priredbe ljudskih pesmi iz zbirke Petra~ evih in priredbe, ki jih posebej za njihov zbor pripravlja sedanji pevovodja.

V zboru so poleg petja poskrbeli, da bo njihova zgodovina ostala ohranjena tudi za poznejše rodove. Ob tridesetletnici zbora so izdali brošuro. Ob letošnjem jubileju pa so mlajše pevke Magda Ivan~ i~ , Urška Ul~ ar in Iza Pintar zbrale gradivo

in pripravile pregledno razstavo fotografij in koncertnih listov zbora. Razstava je do za~ etka septembra na ogled v knjižnici Ivana ^ampe v Novi vasi, vsak torek od 13. do 19. ure.

Za ob~ inski praznik pripravljajo tudi izid zgoš~ enke arhivskih posnetkov zbora, od prvih iz leta 1972 do najnovejših, posnetih v letošnjem letu.

Alojz Mazij, predsednik zbora, je pogovor zaklju~ il z mislijo: »Danes, ko gledam na to svoje delo v kulturi, mi ni žal za vsa ta leta. To seveda ne bi šlo, ~ e ne bi do tega ~ util posebne pripadnosti, veselja za ljudsko, umetno pesem in tudi pesem drugih narodov.« Vse našteto gotovo velja tudi za ostale ~ lane zbora.

Oratorij z Jono

Ljubezen do gledališ~ a združuje vso vas

Zadnji dan so otroci in animatorji pripravili program, v katerem so staršem predstavili dogajanje na oratoriju, izdelali so ogromno ribo, ki je pojedla Jono, zaigral je tudi band Jona.

Z izvedbo in organizacijo je zelo zadovoljen Dejan Stojko, Oratorij je potekal po ute~ enem svetega Nikolaja se je namre~ ki oratorij v Logatcu vodi tretje ritmu, ki se je za~ el z dvigom za- spremenil v prizoriš~ e deževleto. Prepri~ an je, da brez zastave in petjem himne. Sledile so no-son~ nega poletnega dne. Z gretosti in pripravljenosti anikateheze, premišljevanje na osre- novim tovornjakom so zalili vse matorjev, ki dajo vse od sebe, dnjo misel dneva, za tem pa so prisotne in slišati je bilo veliko oratorij ne bi bil tako uspešen veselih glasov otrok in animator- in prijeten. Tudi zato so si po otroci ustvarjali v najrazli~ nejših jev. Ena od udeleženk je poveda- napornih pripravah, ki so podelavnicah: kuharski, slaš~ i~ arski, športni, ekološki, imeli so tudi la, da je bilo to eno izmed njenih tekale vse od aprila, privoš~ ili delavnico za pripravo koktejlov, najlepših doživetij,« je povedal sproš~ eno druženje ob Kolpi, otroci so prav tako uživali v praLuka Škrlj, dolgoletni animator Škrlj pa je dodal: »Polni pozitivnju avtomobilov. Še posebej pa oratorija. nih ob~ utkov se tako otroci kot so si zapomnili dolnjelogaške gaKot vsako leto so se tudi tokrat animatorji že spogledujemo z silce. »Obisk Prostovoljnega gasil- odpravili na enodnevni izlet, letos novimi dogodivš~ inami v nasleskega društva Logatec je otrokom so se dodobra naužili sonca in dnjem letu in se veselimo popri~ aral nepozabno doživetje. Trg morja v Simonovem zalivu v Izoli. novnega snidenja.« sm Logatec, 4.–8. julij – Oratorij, ki ga že 18. leto pripravljajo mladi iz župnije sv. Nikolaja, je letos ponovno privabil veliko število otrok, kar 90 osnovnošolcev. Za pestro po~ itniško dogajanje z naslovom V tvojo smer je skrbelo 35 animatorjev iz KUD Adoramus, letošnja rde~ a nit oratorija pa je bila zgodba o Joni, besnem in neposlušnem božjem preroku, ki se med nevihto znajde v trebuhu ogromne ribe.

Po ustnem izro~ ilu dramsko udejstvovanje na Vrhu prisotno že 100 let – Predstave na prostem vedno bolj dovršene praznujejo 35 let. Društvo vsako leto prav tako pripravi otroško predstavo, v zimskem ~ asu pa še odraslo, s katero gostujejo po okoliških krajih. Tako so do konca letošnjega marca s komedijo To imamo v družini nasmejali veliko število gledalcev. V nedeljo, 24. julija, bodo svojo ve~ kot tri desetletja dolgo pot praznovali v da kraj aktivno živi,« je povedal Kogovšek. Vaje za tokratno pred- družbi vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile, pred tem pa bodo stavo so od za~ etka aprila do igralcem iz ŠKD Vrh podelili tudi 24. junija, ko so jo premierno uprizorili, potekale trikrat teden- Linhartove zna~ ke. ^e jim bo vresko, sceno pa so gradili kar dva me naklonjeno, bodo praznovameseca. Do danes so predstavo li kar na sceni igre na prostem, na Vrhu uprizorili že sedemkrat. to je na igriš~ u za podružni~ no osnovno šolo. Po zasluženem po~ itku, ki si ga bodo vsi Režija trdno v rokah sodelujo~ i privoš~ ili za kratek ~ as, Francija Jereba pa bodo pred njimi že novi izzivi: Prav vse predstave od leta 1976 »Želimo nadaljevati tradicijo vsanaprej je režiral Franci Jereb, ki je koletnih predstav, otroških in drutudi dobitnik ob~ inskega prizna- gih kulturnih ter športnih priredinja ob~ ine Logatec. Tudi zaradi tev. Vedno pa so dobrodošle tudi njegove vztrajnosti in predanonove ideje,« je svoje razmišljanje sti gledališ~ u, gledališ~ niki letos o na~ rtih strnil Kogovšek. sm

F OTO : M A R JA N A O JST ER ŠEK

Vrh Svetih Treh Kraljev – Za prebivalce majhne vasice blizu Rovt so delovni meseci, saj vse od za~ etka aprila veliko dobre volje in ustvarjalnosti vlagajo v svojo peto predstavo na prostem, Prisega o polno~ i. Igro, ki jo je napisala Manica Komanova, si v izvedbi ŠKD Vrh lahko ogledate še danes in jutri ob 21. uri na dvoriš~ u za osnovno šolo, v nedeljo, 24. julija, ob 19.30 pa bodo v družbi Perpetuum Jazzile praznovali 35 let neprekinjenega dramskega udejstvovanja.

S Prisego o polno~ i so leta 1998 pri~ eli niz uspešnih predstav na prostem, najbolj odmevna pa je bila vsekakor igra Deseti brat leta 2001, ki je med gledalci doživela izjemen uspeh. ^eprav so letošnjo igro že uprizarjali, pa jim sre~ a, predvsem pa vreme, leta 1998 nista bila naklonjena, zato so se odlo~ ili, da se v igri, ki govori o ljubezni med h~ erjo bogatega kmeta in ciganom, ponovno preizkusijo: »Prisega o polno~ i je igra z dobro napisanim tekstom, ki je lahko berljiv, preprost in razumljiv tako za igralce kot tudi za gledalce,« je povedal Gregor Kogovšek iz ŠKD Vrh in dodal, da so v teh letih nabrali veliko dragocenih izkušenj, tako na podro~ ju organizacije kot pri scenski dovršenosti, ve~ pa je tudi igralcev. Gre, tako reko~ , za medgeneracijski projekt celotne vasi, saj je pri njem na razli~ ne na~ ine aktivnih prek sto ljudi, vsi iz doma~ ega okoliša: »Igralska dejavnost na Vrhu že od nekdaj združuje ljudi z vseh vasi fare Vrh. Za~ neš kot majhen otrok pri otroških predstavah, ko odrasteš, se priklju~ iš glavni dramski skupini. To delamo zaradi druženja in zato,

Alojz Mazij, predsednik društva.

F OTO : VA LT ER LEB A N

Na Blokah, ki danes šteje nekaj ve~ kot 1600 prebivalcev, ima petje dolgoletno tradicijo. Že leta 1931 je bil ustanovljen Moški pevski zbor Deteljica. Med prebivalci Blok je mnogo tistih, ki so tudi danes vklju~ eni v kakšno izmed pevskih skupin. Pred kratkim je skupina dijakinj ustanovila Dekliški pevski zbor. Na Osnovni šoli poleg Otroškega in Mladinskega zbora prepeva U~ iteljski pevski zbor. Pred dobrimi petimi leti je svoj zbor ustanovila Lovska družina. Pri Sv. Trojici in Fari redno delujeta tudi cerkvena pevska zbora.

FOTO: B OR U T KR AŠEVEC

Minuli mesec so praznovali 40 let MePZ Kulturnega društva Bloke

Otroci na oratoriju so letos spoznavali preroka Jono, ob tem pa so se tudi neizmerno zabavali.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Zgodbe na štirih ta~ kah piše Alenka Bev~i~

Ma~ka v škatli Zadnji~ smo imeli v na~rtu kratek skok proti morju, da se malo ohladimo od pasje vro~ine letošnjega poletja. Ker smo ta mesec na žalost vsi pri naši hiši ~isto antidopustniško ~ez glavo zaposleni – jaz z vsemi mojimi službenimi projekti in našim kulturnim društvom, h~i namesto poležavanja pakira piš~ance v edini firmi v ob~ini, ki je še ni hudi~ vzel, sin pa se ukvarja s ~isto pravimi gradbenimi deli na vrtu – kakšen daljši dopust namre~ odpade, za povrh pa še naša država budno pazi, da mi ne bi slu~ajno ostal kje kak evro, ki bi ga lahko vložila v kaj tako plebejskega, kot je ležanje na plaži z možgani na off in dogo na straži. Skratka, popoldanski obisk prijateljev na morju tik za mejo je bil zato edina možnost in naša rešitev, da ne pregorimo od vseh obveznosti, pa še žlahto (v prevodu to pomeni boljšo polovico mojega brata) sem na ta na~in samo minimalno obremenila s skrbjo za našo pasjo hordo.

Z Dominikom sva bila torej pripravljena, da sko~iva v avto in greva, Kajo pa kar po poti snameva po koncu šihta.

Samo še vodo za pse je pripravljal, ko je zaslišal obupano mijavkanje in na drugi strani vaške ulice v grmovju zagledal kartonasto škatlo. Ni treba biti posebno pameten, da ti je takoj jasno, kaj to pomeni. Nekdo je v škatli, zaleplje-

ni z lepilnim trakom enostavno pustil mlado mucko, staro najve~ tri mesece, belo, z oranžnimi in tigrastimi lisami. Uboga živalca se je nekako uspela izmotati iz škatle in je zlezla na vrh grma, z Dominikom pa sva se lotila reševalne akcije, ki je potem trajala kar nekaj ~asa, saj je bila tako preplašena, da se naju je na vse na~ine otepala. Nisva pa je mogla kar pustiti, kjer je bila, saj bi najverjetneje hitro kon~ala pod kakšnim avtomobilom, pa tudi sicer je bila premajhna, da bi lahko sama preživela. Kljub praskam, ki jih je Dominik skupil v lovu po grmovju, in mravljam velikankam, ki so se spravile name in me pošteno pogrizle, sva jo potem nekako le ujela in pomirila. Seveda se je odhod na morje takoj prestavil za kakšno uro, tako da je vmes prišla domov še Kaja, muco pa smo nahranili in v dnevno sobo privlekli pasji boks, v katerem je bila varna, hkrati pa ni mogla pani~no bezljati po celi hiši. Naslednji dan smo se lotili še borbe z bolhami, ki jih je bila polna in po~asi nam bo mogo~e celo uspelo prepri~ati Kiaro, da ji takšen majhen cefizelj ne bo ni~ naredil, saj je nekaj no~i zapovrstjo od strahu jokala in iskala zavetje pri meni, samo zato, ker je muca enkrat pihnila vanjo.

Takoj mi je bilo jasno, da bo mal~ica najverjetneje kar ostala pri hiši, ker res ne bi rada nobene živali obsodila na zavetiš~e, oddati jo komu drugemu pa bi bilo tudi nemogo~e ob popla-

vi zapuš~enih ma~k. Pa sem vseeno poklicala v Horjul, da bi vprašala, kako je s sterilizacijo takšnih najden~kov, saj si mladi~ev pri hiši res ne želim, hkrati pa tudi nikogar nisem prosila, naj mi jo pusti dobesedno pred vrati in mi nakoplje dodatne stroške. ^eprav je ve~ina naših živali prišla k nam, ker jih je nekdo zapustil in sem do zdaj vedno vse pla~ala iz svojega žepa, za še eno ma~ko pa se bo brez težav našlo tudi dovolj hrane, je res tudi, da na drevesih na našem vrtu rastejo samo slive, denarja pa gor zaenkrat še nisem opazila. Kar me je pri tem presenetilo, da ne re~em kar pretreslo, ni bilo dejstvo, da bom morala sterilizacijo pa~ pla~ati sama, kajti po besedah lastnice zavetiš~a mucka že ima lastnika – torej mene – in zato ne pride v poštev, da bi stroške nosila ob~ina, pa~ pa odnos gospodi~ne, ki mi je »prijazno« ukazala, naj mucko kar prinesem k njim, pa bodo že oni poskrbeli zanjo in jo tudi sterilizirali, vendar je potem ne bom mogla dobiti nazaj. Saj razumem, da bi lahko vsi prinesli tja živali in se sklicevali na to, da so jih našli, ampak samo vprašala sem, kako in kaj je s temi zadevami, gospodi~na pa mi je dala vedeti, da je ona na tem podro~ju svetlobna leta nad mano in da sem totalno nesposobna poskrbeti za mucko ter me od želje, da jo posvojimo dobesedno odvra~ala.

In zdaj se sprašujem, ali je vzrok njenega popolnoma neprimer-

nega vedenja v tem, da je pri svojem delu videla toliko hudega, da kar vse po vrsti obsoja, ali pa gre pri vsem skupaj samo za denar in je zavetiš~e tam samo zaradi dobi~ka, pa je zato hotela, naj mucko pustim njim, da bodo potem njeno oskrbo zara~unali ob~ini, hkrati pa še tistemu, ki jo bo potem posvojil. Potem sem o doti~ni zadevi napisala dve besedi na facebook in takoj se je našlo še nekaj takih, ki so imeli iste oziroma še slabše izkušnje s taistim zavetiš~em.

Ena od njih je prav tako našla zapuš~eno mlado mucko, ki ji je želela najti dom, pa se je soo~ila celo z grožnjo, da jo bodo prijavili inšpektorju, ~e bo oglaševala mucko, ki je mlajša od treh mesecev, kajti to je po zakonu kaznivo in muca bi morala biti še pri mami, pri tem pa so priro~no spregledali dejstvo, da je bila itak že brez mame. Že ve~krat pa sem slišala tudi, da mucke ne dovolijo posvojiti nikomur, ki se ne obveže, da jo bo imel vse življenje zaprto v stanovanju, da se ji ne bi kaj zgodilo. Že res, da marsikatero povozi, ampak ali ni bolje, da je sre~na na svobodi, ~eprav s krajšo življenjsko dobo, kot dolgo nesre~na, ker ne sme ven?

In ob vsem tem se resno sprašujem, ali nam je sploh ostalo še kaj zdrave pameti in se ne ~udim ve~, da so zavetiš~a polna.

str

petek, 22. julij 2011

Slike Bogdana ^obala v Logatcu Med 14. in 24. majem je v logaški Stekleni galeriji razstavljal akademski slikar, v Zrenjaninu rojeni Maribor~an, Bogdan ^obal.

Po študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je poleg slikarstva in grafike posvetil še pedagoškemu poklicu.

Ustvarja pretežno v tehnikah olja in akrila na platnu.

Kot lepo povzema naslov razstave »Prostori barv«, opazimo, da se slikar ukvarja pretežno z oblikovanjem prostora, tako slikovnega kot tudi razstavnega, s pomo~jo barv. To je zaslediti v prakti~no vseh vidnih ciklusih slik njegovega tridesetletnega ustvarjanja, najjasneje gotovo v obširni »Anatomiji kozolca«.

Pri~ujo~ ducat slik je v prostor umeš~en kot niz zidakov, ki oblikujejo steno labirinta, nekatera med platni so celo gibljiva in naslikana z obeh strani. Posebnost so gotovo, tako imenovane, bandere (tako jih je poime-

noval kritik Mario Berdi~), slike, pokon~ne in visoke kot vrata, z vrtljivimi te~aji umeš~ene v poslikan okvir. Obiskovalec si tako sam tlakuje pot po razstavi, ~eprav se zdi, da je v mali Stekleni galeriji to oteženo.

Razstavo v organizaciji Društva likovnikov iz Logatca je odprla likovna kriti~arka Anamarija Stibilj Šajn, ki je v svojem besedilu izpostavila, da prostorska iluzija ^obalovih slik, ustvarjena z barvami, predstavlja sintezo objektivno realnega z imaginarnim, metafizi~nim, duhovnim. vs

FOTO: VID SARK

1

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Oriktografijo hranijo v cerkniški knjižnici

str

1

petek, 22. julij 2011

 Andreja Jernej~i~

Štirje zvezki iz 18. stoletja avtorja Balthasarja Hacqueta orisujejo tudi notranjske lepote Cerknica – Domoznanski oddelek Knjižnice Jožeta Udovi~a iz Cerknice je bogatejši za novo pridobitev. Gre za set 4 zvezkov, poimenovanih Oryctographia Carniolica (ali krajše Oriktografija) avtorja Balthasarja Hacqueta, v katerem je opisano ozemlje vojvodine Kranjske, Istre in delno tudi sosednjih dežel. Zbirka opisuje kamnine, rudnine in fosile, izšla pa je v štirih delih v letih 1778, 1781, 1784, 1789 v Leipzigu, skupno pa obsega preko 700 strani.

Balthasar Hacquet je bil francoski kirurg, naravoslovec, etnolog in doktor filozofije ter ~lan 11 akademij. Ko je leta 1766 postal rudarski zdravnik v Idriji, se je

hitro nau~il slovenskega jezika.

Poleg medicinskega in akademskega delovanja se je posve~al tudi raziskovanju slovenskega naravnega okolja. Je predho-

dnik modernega krasoslovja in jamoslovja. Leta 1773 je najprej obiskal suho Cerkniško jezero, kasneje pa se je nanj odpravil, ko je voda prekrila gladino. Pojav ga je tako fasciniral, da je na obhodu ostal kar osem ur, raziskovanja jezera pa se je lotil s pomo~jo literature Janeza Vajkarda Valvasorja in Franca Antona Steinberga, ki sta že pred njim popisovala naše kraje. Hacqueta so najbolj zanimale kamnine. Je prvi, ki je opisal korozijo apnen-

ca, za notranjsko regijo pa sta najpomembnejši prva in tretja knjiga, kjer opisuje Cerkniško jezero in zna~ilne kraške pojave z natan~nim opisom kamnin, steklarne na Javorniku in coprniške oz. vremenske luknje na Slivnici.

Prvi knjigi je priložena tudi litografska karta Kranjske dežele in Istre; gre za prvo karto Kranjske dežele in slovenske pokrajine nasploh, ki prikazuje geološke podatke. Tretji knjigi pa je priložil natan~en zemljevid Cerkniškega

jezera. Imena na zemljevidih so v slovenš~ini, medtem ko so vsi štirje zvezki napisani v nemš~ini, v gotici.

Oriktografija je v Cerknico prišla iz antikvariata Antona Kova~a iz Münchna. Zbirka je popolna z vsemi pripadajo~imi zemljevidi in kartami. Knjižnica Jožeta Udovi~a je tako svoj domoznanski oddelek obogatila še z enim nadvse pomembnim in redkim delom iz 18. stoletja. Izjemno pomembno delo se je tako pridružilo Brow-

Z baklami po svetu

Kon~an Veris

Ob baklah se je odvil tretji ve~er predavanj – V društvu Miroslav Vilhar z udeležbo zadovoljni

Festival Veris je bil leta 2001 zasnovan v logaški glasbeni šoli; njegov boter je bil tedanji ravnatelj Matjaž Albreht, ki je izpeljal štiri festivale. Nato je festivalsko taktirko prevzel naslednik Primož Malavaši~. Ko se je dogodek pojavil na kulturnem urniku, je bil organizacijski zalogaj ve~ji za logaški kulturni mehanizem, seveda pa je bilo lažje zadovoljiti ob~instvo, ki je komaj ~akalo odmika od vsakoletnih lokalnih prireditev. Danes je obratno. Organizacija mora biti zaradi poplave dogodkov v urbani družbi brez pomanjkljivosti, zato pa je iz istih razlogov poslušalce težje prepri~ati.

Zagorje, 1 . julij – Vrt gasilskega doma v Zagorju je v vro~em juliju zaznamovan s pristnim smehom in sproš~enim pogovorom vaš~anov in njihovih prijateljev. Vsako soboto se namre~ z gosti odpravijo na popotovanje po svetu.

Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar iz Zagorja je v letošnjem najbolj vro~em mesecu pripravilo pet predavanj s skupnim naslovom Potep ob baklah po svetu. »Ob baklah po svetu zato, ker smo želeli poskrbeti, da se bomo potepali v romanti~nem vzdušju, zato smo vrt razsvetlili z baklami,« pravi predsednica društva Alenka Bev~i~. Predavanja so preprosta. Ob ve~erih, ko se stemni, se obiskovalci zberejo na vrtu gasilskega doma, posedejo, bakle

zagorijo in popotovanje po svetu se pri~ne ob prijetni spremljavi zvona bližnje vaške cerkve. V prvih treh vikendih so se z Majo Obreza, sicer Ljubljan~anko, vendar ima korenine v Zagorju, potepali po Združenih državah Amerike, z Lauro Kristan in Tomažem Smerdeljem po širni Avstraliji, nazadnje pa z Marjeto Marin~i~ po son~ni Siciliji. »V društvu smo želeli na ta na~in razgibati dogajanje na vasi ter ljudi v teh poletnih mesecih zopet povabiti k druženju in

sre~evanju kot neko~. Predvsem si želimo, da bi se v ta predavanja vklju~evali tudi mladi,« pravi Bev~i~eva. V vikendih, ki še sledita, se bodo sre~ali z Andrejem Kristanom, ki bo obiskovalce popeljal po ~udoviti Maleziji, Singapurju in Tajski, ki jih je obiskal leta 2006, ter z Adrijano Želje, ki je dober mesec potovala po starodavnem južnoameriškem Peruju in bo letošnji ciklus predavanj tudi zaklju~ila. Za konec je Bev~i~eva dodala, da so bili v društvu izjemno pozitivno presene~eni nad pripravljenostjo predavateljev na sodelovanje, še bolj pa nad dejstvom, da se Zagorci tako veliko potepajo po svetu. pš

Prejeli smo

Že prejšnje leto je bilo ~utiti, da festival bolj sledi smernicam osrednjega pedagoškega programa glasbene šole, saj je skoraj celoten nabor nastopajo~ih zajemal iz glasbenih zvrsti, ki so najbolj prisotne v u~nem procesu: klasicizma, romantike, baroka …

Veris je potekal med 19. in 22. majem. Poleg lutkarske, igralske in baletne delavnice so nastopili: uveljavljena komorna skupina »Camerata B«, duo Lovorka Nemeš Dular (klavir) in Helena Poto~nik (flavta), dru-

žinski Godalni kvartet Avši~, ter šolska Simfoni~ni in Pihalni orkester.

Prora~uni in sponzorji odmerjajo višino prispevkov glede na obiskanost prireditev; tako je glasbena šola kot edini organizator v za~aranem krogu. In to je tudi trenutek, ko ponudniki in potrošniki pri~nejo pozabljati na vsebino. Morda je s strani vseh, organizatorjev, nastopajo~ih in ob~instva, potrebno vlagati ve~ v tiste prvine, ki jih ni mogo~e ra~unati v evrih.

Na Logaškem je navada, da

nu, Valvasorju, Steinbergu, Gruberju in ostalim pomembnim avtorjem in njihovim delom, ki jih hranijo v knjižnici. Da je obsežno delo hranjeno na obmo~ju, katerega opisuje, pa gre zahvala Centru za socialno delo Cerknica in dediš~ini pokojne Olge Eržen. Štiri zvezke hranijo v posebnem trezorju, pod posebnimi pogoji, da bo ta redek in pomemben domoznanski pri~evalec svojo vrednost ohranjal za prihodnje generacije.

 Vid Sark protagonisti kulture ali prosvete svoj dogodek oglašujejo kot osrednjega v ob~ini. Pove~uje se konkurenca, izboljšuje kakovost in širi obzorje; kakor na prostem tržiš~u, tako v kulturi. Glasbena šola Logatec že dolga leta pomeni pomembno ustanovo v kulturno razvijajo~em se Logatcu, a nikakor ne edino. Letošnji festival je bil po obsegu in raznovrstnosti precej ožji, pa naj to ne bo kritika, temve~ le oris položaja, v katerem se nahaja celotna družba. V poplavi informacij ni vseeno, kaj ponujamo ob~instvu in na kakšen na~in.

O~itno je, da delovanje ustvarjalcev in organizatorjev bremeni sistem, temelje~ na sredstvih, ki jih ti uspejo pridobiti, naj gre za ljubiteljsko ali poklicno dejavnost. In ker se poslušalci in gledalci odlo~amo, katero prireditev bomo obiskali in prispevali sredstva, je treba znati lo~iti seme od plev, ljubiteljstvo od pridobitništva in kulturo od posla.

Globo~nikovci obiskali slovensko veleposlaništvo in osnovno šolo v Londonu

F OTO : VID SARK

V za~etku julija so se u~itelji in drugi zaposleni na postojnski osnovni šoli Antona Globo~nika udeležili strokovne ekskurzije po Londonu. Strokovno izpopolnjevanje je s pomo~jo ravnateljice Sabine Ilerši~ Kovšca organizirala nekdanja u~enka šole, Ljudmila Feli}, ki že vrsto let živi v Londonu. Organizirala je obisk slovenskega veleposlaništva. Tam jih je sprejel veleposlanik Iztok Jarc skupaj s svojimi sodelavci ter jim predstavil glavne aktivnosti veleposlaništva in njegovo poslanstvo na Otoku. Postojn~ani so jim podarili risbo postojnskega mestnega grba, ki jo je narisala ~etrtošolka Brina Obreza. Drugi dan obiska Londona je sovpadal s stavko britanskih u~iteljev, ki so stavkali proti zmanjševanju pokojnin in proti pove~anju starosti na 65 let. Tudi Postojn~ani so se pridružili tej veliki stavki, bolj po sili razmer, saj so želeli priti na isti cilj kot stavkajo~i – pred stavbo londonskega Parlamenta – stavkajo~i pa so se pomikali v isti smeri kot postojnski izletniki. Predzadnji dan so si ogledali u~no-vzgojni proces na eni izmed londonskih javnih osnovnih šol, Primary Highate School, kjer so si, predvsem u~itelji, ustvarili sliko o angleškem javnem osnovnem šolstvu. V sklopu osnovne šole deluje tudi vrtec ter oddelki za gluhoneme u~ence. Šola je narodnostno in jezikovno zelo pestra. Na ravnatelja, Wiliama Deana, so ob zaklju~ku obiska prijazno naslovili povabilo, da naj kmalu obiš~ejo Postojno in njihovo šolo. Sabina Ilerši~ Kovšca

Z leve: Matej, Rudolfina, Peter in Janez Avši~ so zaigrali v godalnem kvartetu.

Vabijo na kme~ki praznik Medvedje Brdo – Rde~a nit 23. Kme~kega praznika na Medvedjem Brdu v nedeljo, 7. avgusta, bo življenje na podeželju neko~ in danes. Program se bo za~el ob 15. uri, ko se bodo v spretnosti, mo~i in znanju pomerili kosci. Prav tako se bodo med seboj pomerile grabljice. Sledile bodo igre presene~enja. Skozi prireditev si boste lahko ogledali prikaz starega in novejšega orodja, sodobnih obdelovalnih strojev, obla~ila iz avstro-ogrskih ~asov, predstavili bodo ~ebelarstvo, drobnico, nastopale pa bodo tudi folklorne skupine. Na prireditvi boste lahko kupili modelarske izdelke doma~ega mojstra. Za najmlajše bodo poskrbeli junaki iz Kekca s svojo ko~ico, za zabavo in vrhunec prireditve pa organizatorji obljubljajo Modrijane in Manco Špik.

Pridne gospodinje iz Krajevne skupnosti Trate bodo za obiskovalce napekle zvrhan pladenj doma~ih dobrot, koš kruha in potico. Organizatorji napovedujejo tudi bogat sre~elov z neštetimi dobitki, izmed katerih so nekateri še posebej zanimivi, in urejena parkiriš~a, kamor boste lahko brez skrbi pustili svoja vozila in si na pobo~ju Medvedjega Brda, dvoriš~u doma Medved in v zavetju Svete Katarine ogledali to etnološko prireditev. b~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

Zeleni razgledi

1

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 22. julij 2011

Vodenje Obmo~ne gospodarske zbornice Postojna prevzel Boštjan Požar Upravni odbor GZS Obmo~ne zbornice Postojna je konec junija na mesto direktorja Obmo~ne gospodarske zbornice Postojna soglasno imenoval mag. Boštjana Požarja, sicer direktorja RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.

Na tej funkciji je Požar zamenjal dosedanjega direktorja mag. Igorja Blažino, ki je obmo~no zbornico vodil zadnjih šest let.

UO GZS OZ Postojna, ki ga sestavljajo direktorji vseh velikih

podjetij ter nekaterih malih in srednjih podjetij v regiji, je ob sprejemanju odlo~itve o novem vodstvu obmo~ne zbornice, potem ko je dosedanji direktor zaradi nastopa dela v družbi Postojnska jama pred~asno zaklju~il svoj mandat, izrazil interes, da zbornica v Postojni obstane. Obenem pa se zaveda, da bo zbornica v težkih gospo-

darskih razmerah, ki vplivajo tudi na upad ~lanstva, nepla~evanje ~lanarin in finan~no sposobnost zbornice, težko preživela.

Iz teh razmišljanj je prišla ideja o tesnejšem sodelovanju z regionalno razvojno agencijo, ki je v zadnjih letih zrasla in oblikovala kompetentno ekipo z izkušnjami na podro~ju regionalnega razvoja, priprave in

vodenja projektov, podjetniškega svetovanja in gospodarstva.

V tem vidi zbornica priložnost in možnost usklajenega delovanja in ustvarjalnega sodelovanja med obema regijskima institucijama, ki imata na podro~ju gospodarstva podobno poslanstvo in cilje.

Po besedah novega direktorja obmo~ne zbornice Boštjana

Požarja, ki je svoj mandat pri~el s 1. julijem, takšna rešitev prinaša medsebojno izkoriš~anje obstoje~ih kadrovskih in drugih virov obeh institucij za iste cilje.

RRA si namre~ prizadeva bolj približati gospodarstvu s konkretnimi podpornimi storitvami (vloge na razpise, poslovni na~rti, investicijski programi, svetovanja itd.), kar ji bo povezovanje z

zbornico hitreje omogo~ilo, pri tem pa bo uporabljala obstoje~o poslovno, fizi~no in informacijsko infrastrukturo zbornice. Po mnenju Požarja in ~lanov upravnega odbora pa bo zbornica na drugi strani pridobila operativno kadrovsko podporo RRA, »knowhow«, ve~ podpornih storitev ter boljše možnosti vklju~evanja in sodelovanja pri projektih.

Šport

Ob~ina Logatec razpisuje

JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremi~nin Predmet javnega zbiranja ponudb za prodajo nepremi~nin so:

FOTO: ARHIV M ARTINA OTONI^ARJA

- stanovanje št. 13 na naslovu Rovte 89 A, v velikosti 63,50 m2 (k. o. Rovte), - nezazidana stavbna zemljiš~a na za~etku naselja v Gr~arevcu (k. o. Gr~arevec) ter - gozdna zemljiš~a (k. o. Blekova vas, Hrušica).

Martin Otoni~ar na pokalu mladincev v Luksemburgu Luksemburg, . in 10 julij – Po državnem prvenstvu v Gorici, ko je Martin oblekel dres državnega prvaka, se je 9. julija v Luksemburgu za~ela kolesarska dirka za pokal narodov v dveh etapah. Dirke se je udeležilo 97 tekmovalcev iz 22 držav.

F OTO : M IRA N A N TO N^ I^

Naše barve je zastopal Cerkni~an Martin Otoni~ar, ki je na prvi etapi ettelbruck – wincrange, dolgi 101 kilometer, zasedel 16. mesto. Veliko bolje se je odrezal na drugi etapi, kjer je izjemno mo~ pokazal v sprintu in na cilj prikolesaril kot prvi ter tako dosegel enega najboljših rezultatov doslej.

Boljša sta bila le Simon Špilak in Grega Bole. V generalni uvrstitvi po dveh etapah je Martin na odli~nem 6. mestu, Slovenija pa na 3. Pred njo sta le še Nem~ija in Danska. b~

Logatec, . julij – Da se odbojke na mivki ne igra le na kopališ~ih in ob morju, je prepri~an organizator dekliškega Grajskega turnirja v odbojki na mivki Andrej Gostiša, tudi trener in igralec dvoranske odbojke. V Grajskem parku se je ob mreži pomerilo šest ekip, tri doma~e, iz Logatca in Postojne, ter iz Ljubljane, Kamnika in Žužemberka. Med tekmovalkami sta se najbolje odrezali ve~kratna državna prvakinja Nataša Cingerle in Mateja Veber, na drugo mesto sta se uvrstili Petra Vrhovnik in Katarina Ana Hribar, na tretji stopni~ki pa sta stali Tanja Blatnik in Bernarda Pirc. Številni ljubitelji odbojke na mivki, med njimi tudi starši deklet, so prišli navijat za svoje tekmovalke, ki pridno trenirajo v Logatcu. V doma~i vrsti so žogo, ki se po velikosti in materialu razlikuje od žoge za dvoransko odbojko, podajale ~ez mrežo Monika Pivk, Nika Mulec, Ana Dekleva, Maruša Trajkov, Eva Mesar in Špela Pivk. Sicer je bil to prvi ženski turnir letos, to~ke pa so štele za državno prvenstvo. Naslednji odbojkarski dekliški turnir dvojic organizator napoveduje konec avgusta. b~

Ve~ informacij boste našli na spletni strani Ob~ine Logatec www.logatec.si, in sicer od petka, 29. julija 2011, dalje!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

I z o b ~ i n s kKer ohni i{kea Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Obveš~amo vas, da je Komisija za izvedbo javnega razpisa za direktorja JP Komunala Cerknica d.o.o objavila javni razpis za zasedbo delovnega mesta

direktorja Javnega Podjetja Komunala Cerknica d.o.o.

Za direktorja je lahko imenovana vsaka neomejeno poslovno sposobna fizi~na oseba, ki poleg delovno-pravnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. ima najmanj visokošolsko izobrazbo; 2. ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v dejavnostih, ki jih opravlja podjetje; 3. ima opravljen strokovni izpit za dejanja v splošnem upravnem postopku; 4. je državljan Republike Slovenije;

5. da oseba ni bila pravnomo~no obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva ter zoper družbeno in zasebno premoženje, in sicer za obdobje petih let po pravnomo~nosti sodbe, vendar ne prej kot dve leti po prestani kazni zapora; 6. da osebi ni bil izre~en varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za ~as trajanja prepovedi;

7. in da oseba, ~e je bila ~lan uprave podjetja, nad katerim je bil za~et ste~ajni postopek, ni bila pravnomo~no obsojena na pla~ilo odškodnine upnikom po 19. ~lenu zakona o finan~nem poslovanju podjetij, in sicer za obdobje dveh let po pravnomo~nosti sodbe.

Vsebina celotnega javnega razpisa je objavljena v Uradnem listu RS, dosegljiva pa je tudi na spletni strani JP Komunala Cerknica in na spletni strani ob~ine.

Komisija za izvedbo javnega razpisa

POLETNI URNIK julij, avgust 2011

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novicenovice petek, petek, 22. julij 12.2011 marec 2010

str

1717

Ultramaraton Trans Slovenija Trans Slovenija je tekaški ultramaraton, sestavljen iz petih 70 kilometrskih etap. ^etrta ponovitev Trans Slovenije, imenovana južna izvedba, bo potekala po vzhodnem in južnem delu Slovenije. Start bo na Bo~u, 3. avgusta letos, cilj pa v Kopru v nedeljo, 8. avgusta.

Iztok Boltez, vodja tekaške prireditve Trans Slovenija je razložil, da so v preteklih dveh letih že pretekli Slovenijo po daljši diagonali, od Hodoša do Pirana, in pozimi po krajši diagonali, od Kranjske gore do Term ^atež.

Lanska gorska izvedba iz Logarske doline preko Vrši~a in do morja je imela poudarek na veliki višinski razliki.

O letošnji tekmi je povedal, da pot v ve~jem delu poteka ob rekah in po gozdovih, zato so jo

sprva hoteli poimenovati »Svežina poletja«. Ker pa gre tudi tokrat za ekstremne razdalje v vro~ih avgustovskih dneh, so jo poimenovali kar »Trans Slovenija – južna izvedba«.

V petih dneh bodo teka~i pretekli 360 km.

Prva etapa se za~ne na Bo~u, in sicer v smeri proti Kostrivnici, ob Sotli, po Kozjanskem do Senovega, prek reke Save in po skoraj 80 kilometrih do cilja, Kostanjevice na Krki.

Drugi dan ~aka teka~e 86,8 km teka skozi Novo mesto in ^rnomelj do Sodevcev, kjer je organizirana preno~itev.

Tretja etapa je dolga le 46,7 km. Proga poteka po zelo redko naseljenem podro~ju Slovenije, ob reki Kolpi. ^etrti dan, dolg 71,5 km, poteka v glavnem skozi gozdove, od Osilnice, skozi Loški Potok do Rakeka. Zadnji dan se do kon~nega cilja, morja, prispe po 76,3 km teka.

Povpre~no se teka udeleži 20 teka~ev, kateri so veseli tudi spodbude mimoido~ih in gledalcev ob trasi. Ve~ informacij je mogo~e najti na spletni strani http://south.trans-slo.si/.

CERKNICA ponedeljek, ~etrtek: 12.00 - 19.00 torek, sreda, petek: 8.30 - 15.30 RAKEK ponedeljek: 8.00 - 15.00 petek: 13.00 - 19.00 STARI TRG Enota Mari~ke Žnidarši~ Stari trg pri Ložu ponedeljek: 9.00 - 15.00 ~etrtek: 12.00 - 18.00

www.kjuc.si

NOVA VAS Enota Ivana ^ampa Nova vas torek: 13.00 - 19.00

Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki V medijih se je konec junija razširila novica o obveznem lo~enem zbiranju biološko razgradljivih odpadkov, skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ter da bodo kršitve oziroma nelo~evanje kaznovani.

JP Komunala Cerknica d.o.o. je v letu 2009 pristopila k vzpostavitvi sistema ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki po takrat veljavni Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki. Skladno s takrat veljavno uredbo sta bila v letu 2010 v ve~jih naseljih za ve~stanovanjske hiše organizirana odvoz in predelava biološko razgradljivih odpadkov, ostala gospodinjstva v teh naseljih pa so imela možnost izbire hišnega kompostiranja ali vklju~itve v sistem odvoza. Ob~anom v manjših naseljih smo ponudili brezpla~ne kompostnike.

Zbiranje, odvoz in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki je nova storitev, ki je trenutna

cena ravnanja s komunalnimi odpadki ne pokriva. JP Komunala Cerknica d.o.o. je pripravila kalkulacijo stroškov, ki so povezani z odvozom biološko razgradljivih odpadkov ter jo posredovala ob~inam v obravnavo. Cen komunalnih storitev ni dovoljeno dvigovati zaradi državnega predpisa, ki je »zamrznil« cene komunalnih storitev. Po sprejemu cene na ob~inskem svetu ter sprostitvi »zamrznitve« na državnem nivoju, bomo uporabnikom, ki koristijo storitev ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, to storitev tudi zara~unali. Hkrati bomo za~eli s širitvijo sistema oziroma z opremljanjem gospodinjstev, ki bodo to želela, z rjavimi zabojniki. Ob~ane bi

radi tudi opozorili, da bomo pobirali izklju~no rjave zabojnike, ki so last JP Komunala Cerknica d.o.o. ter so ozna~eni z logotipom podjetja, zato odsvetujemo nakup lastnega zabojnika.

Ob~anom svetujemo hišno kompostiranje, saj se bodo na ta na~in izognili dodatnim stroškom, ki so oziroma bodo povezani z odvozom biološko razgradljivih odpadkov.

JP Komunala Cerknica d.o.o.

%ODç SEDEŽNE GARNITURE

Tapetništvo Podskrajnik 18 VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

WHU SUHNR GUXJLK PRGHORY M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903 Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13

e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 14 22. julij 2011

18

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  ^e ste v resni zvezi, boste v tem mesecu na preizkušnji. V vas bodo goreli kresovi, privla~ ni zapeljivci boste, svojo okolico boste osvajali s šarmom in energijo. Primanjkovalo vam bo samokontrole in ~ isto lahko vas bo speljati na kriva pota. Delali boste bolj malo – ali dela ne bo ali pa se vam ne bo dalo. Popazite na zdravje!

BIK  ^e v avgustu slu~ ajno ne boste šli na dopust, bo to odli~ en ~ as, da svoj dom naredite privla~ nejši in lepši. Možna so manjša popravila v domu in nakup novega pohištva. Po 22. juliju boste vse bolj razmišljali o ljubezni, priložnosti pa vam sploh ne bo primanjkovalo. Možno je, da vas pokli~ e bivši, a kaj, ko ne bo mislil tako resno kot vi. September bo za ljubezen še boljši mesec.

DVOJ^KA  ^e na~ rtujete dopust ali potovanje, vas moram malce razo~ arati, saj se v avgustu sploh ne boste mogli popolnoma sprostiti. Pogosto se boste prepirali z doma~ imi, s partnerjem ali z otroki, vzrok pa bosta denar ali red v hiši. Pretirana fizi~ na aktivnost bi vam lahko škodila. Mesec bo malce naporen in nemiren, pazite tudi na denar.

RAK  V avgustu boste razmišljali le o pohajkovanju, son~ enju in uživanju. V srcu boste nemirni in ~ e ste samski, boste mo~ no pogrešali ljubezen. ^e ste vezani, boste partnerja pogosto provocirali in se poigravali z njegovimi živci. Možno je, da se boste prepustili razburljivi pustolovš~ ini, da bi utišali nervozo. Pazite le, da kak SMS ne pošljete napa~ ni osebi. Popazite tudi na dokumente.

LEV  Za uspehe v tem mesecu bodo v glavnem zaslužni drugi, vam se ne bo dalo preve~ . Veliko pozornosti boste posve~ ali svojemu izgledu in obleki, a ne zapravljajte preve~ , ker bodo ra~ uni že konec meseca in v septembru ogromni. Družabno življenje bo polno užitkov, a tudi precej drago.

Prodam Purane, težke do 3 kg, za nadaljnjo rejo. Tel.: 040 744 539 ali 040 715 861.

Bencinsko motorno koso GARDALINE, novo, mo~ 1,35 KW, z vso opremo. Cena: 30 odstotkov ceneje od redne cene. Tel.: 040 953 537.

Novo letev, 190 cm x 90 cm.

Tel.: 040 154 833.

Kupim Motorno žago v uporabi, po simboli~ ni ceni. Tel.: 05 753 03 87.

Nepremi~ nine Prodam 3-sobno stanovanje na Rakeku, l. 2000, v velikosti 101 m2, 1. nadstropje, vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena: 128.000 eur.

Tel.: 031 264 777.

Dvoj~ ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, v IV fazi. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana Dve stanovanji z atrijem v Postojni, v tretji gradbeni fazi, 85 m2 za 87.000 eur in 110 m2 za 83.000 eur.

Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno.

Tel.: 070 898 215.

Drugo Mlajša upokojenka iz Postojne iš~ e prijatelja za druženje, ki živi ob morju ali reki. Tel.: 041 384 266.

DEVICA  Vaši na~ rti se bodo pri~ eli uresni~ evati.

Kljub vsemu bo avgust naporen. Zahtevne poslovne okoliš~ ine, nesporazumi v družini in pomanjkanje koncentracije vas bodo delale nezadovoljne in vam kvarile razpoloženje. V ljubezni vam bo dobro šlo, partner bo postal bolj razumevajo~ , zveza se bo še bolj utrdila. Konec meseca prihaja olajšanje.

TEHTNICA  Zaradi vseh vaših obveznosti, poslovnih in zasebnih, se boste po~ utili precej obremenjeni in utrujeni. Pri poslih vas ~ akajo pomembne spremembe, pri~ akovati pa je tudi ve~ je spremembe v odnosih s starši. Razmišljali boste o novi službi, nekateri pa se boste upokojili. Ve~ energije boste morali vlagati v družinske odnose, vaši napori pa ne bodo cenjeni. V oporo vam bodo prijatelji. Na morju pazite na nevarnosti v vodi! ŠKORPIJON  Avgust bo za razliko od drugih let letos prijaznejši. Kjerkoli že boste, v službi ali na potovanju, dobro se boste po~ utili. Tudi ljubezenske okoliš~ ine bodo ugodne, strasti v vaši zvezi ne bo primanjkovalo. Pazite le, da se te strasti ne razplamtijo preve~ , saj bodo pripeljale do nepotrebnih sporov. ^aka vas nekaj neprijetnih trenutkov v družini.

STRELEC  Dogodki iz prejšnjega meseca bodo zahtevali, da se zdaj kon~ no prepustite zasluženemu po~ itku in greste na dopust. Konec meseca, ko si boste odpo~ ili, boste marsikaj videli v ~ isto druga~ ni lu~ i. ^e se odpravljate v tujino, popazite na dokumente, saj se bo nekaj zagotovo zakompliciralo.

KOZOROG  Planeti bodo naredili marsikateri dan v avgustu naporen in napet. Neprestano boste v gibanju, na~ rti se bodo menjali v zadnjem trenutku. Najprej vam bo tak dinami~ en na~ in odgovarjal, kasneje pa vas bo to pri~ elo utrujati. V partnerstvu vas ~ aka nekaj sporov zaradi nervoze, pa tudi mnogo strastnih trenutkov. Kup nepla~ anih ra~ unov vas bo iz~ rpaval, zadnji teden meseca pa bo spet ugodnejši.

VODNAR  Avgust je mesec, ki vam enostavno ni najbolj naklonjen, saj so vam poletni meseci na tak ali druga~ en na~ in težki in vam ne odgovarjajo najbolj. Poslovno ne bo šlo tako, kot ste si zamislili. Tudi odnosi v partnerstvu bi se okoli 13. avgusta lahko nevarno ohladili. V trikotniška razmerja se raje ne spuš~ ajte, ~ eprav se bo pojavil nekdo iz preteklosti.

RIBI  Vaše ~ ustveno ravnotežje se bo v avgustu malce zamajalo, bodisi zaradi tretje osebe ali pa zaradi nezanesljivosti vase. Nerealna pri~ akovanja v zvezi vas bodo razo~ arala, zato se jim raje odrecite. Poslovna dogajanja bodo precej obremenjujo~ a. V tem mesecu boste spoznali svoje napake, naivne odlo~ itve in to, da ste zaupali napa~ nim ljudem.

Notranjsko-kraške novice petek, 22. julij 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

pon.–sre. od 11.00 do 19.00 tor., ~ et., pet. od 7.00 do 15.00 sob. zaprto ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon., sre., od 7.30 do 11.30 tor. in ~ et. od 10.00 do 17.30 pet. od 7.30 do 15.00 sob. zaprto Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 15.00 sob. zaprto

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Prodam nekaj starejših slik. ^e bi želeli, da krasijo vaše stene ali jih bi radi poklonili kot darilo, pokli~ ite na 051 640 013.

Magdalena Ljubica Modic, Velike Bloke 19, Nova vas

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 8.00 do 15.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. zaprto Krajevna knjižnica Rovte tor. zaprto ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. od 16.00 do 19.00 pet. zaprto Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. zaprto pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–~ et. od 12.00 do 19.00 tor., sre., pet. od 8.30 do 15.30 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.30 do 19.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna

str 18

Zahvala Glej zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskon~ no dragoceno, je ve~ no in nikdar ne more umreti.

(Svetlana Makarovi~ ) Za vedno nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata

ANTON HROVATIN iz Dolenje vasi pri Cerknici (1930–2011)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaš~ anom iz Dolenje vasi, prijateljem in znancem za izre~ eno sožalje, podarjeno cvetje in sve~ e ter darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti k ve~ nemu po~ itku.

Zahvaljujemo se tudi dr. Vesni Pal~ i~ , zdravstvenemu osebju iz bolnišnice Sežana, pogrebnemu zavodu Pietas Zrimšek d.o.o. Cerknica, gospodu kaplanu iz Cerknice, gasilcem iz Dolenje vasi in pevskemu zboru Tabor. Hvala tudi našim sodelavcem iz podjetij Kovinoplastika Lož, Lek Ljubljana, Pošte Logatec, Ydria motors iz Podskrajnika za podarjene sve~ e in darove. Žalujo~ i: vsi njegovi

Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Pivka

Park vojaške zgodovine, 05 721 21 80 jun., jul., avg., sept. vsak dan od 10.00 do 17.00 mar., apr., maj, okt., nov. sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic od 10.00 do 15.00 jan., feb., dec. sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic ogledi ob 10.00,12.00 in 14.00 Za najavljene skupine je obisk mogo~ skozi vse leto.

Cerknica

Maketa Cerkniškega jezera, Jezerski hram, Dolenje Jezero pri Cerknici, 01 709 40 53, 041 561 870 Ogledi po dogovoru.

Zelške jame, 05 726 48 26 Ogledi po dogovoru.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e.

Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Zahvala Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek) 17. julija 2011 se je preselil v Božji raj naš ljubljeni sin, brat, mož in o~ e

DARKO JEFTI] iz Postojne

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo predvsem Xhevdetu Hoxha, našemu velikemu prijatelju, ki nam je nesebi~ no pomagal v vsakem trenutku, prof. dr. Branku Zakotniku, dr. med. z OI Ljubljana, ki nam je stal ob strani kot zdravnik, prijatelj in dober ~ lovek, ter vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, sosedom in vsem, ki smo jih nehote pozabili. Hvala za vse tolažilne besede, cvetje in sve~ ke, hvala za vsak objem. Hvala tudi parohu Tomu ]irkovi}u za pre~ udovito mašo in molitev.

Darko, angel naš, ~ uvaj nas ... Žalujo~ i: o~ e Ratko, mama Dušanka, sestra Miljana, zet \or|o, ne~ aka Aco in Luka ter soproga Jelena in sin Jovan

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  14  22. julij 2011 

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

v – Zapolje obsega 4 poslovne objekte razliÄ?nih dolĹžin, povpreÄ?ne viĹĄine 4m. Uporaba je poslovno skladiĹĄÄ?na, kar pomeni moĹžnosti: delavnic, proizvodnje, skladiĹĄÄ?, pisarn, hladilnic, garaĹž ali drugo.

Vsak poslovni modul ima prikljuÄ?ek za telefonijo, internet, WC, vodovod, elektriko in razsvetljavo.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

79â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Nokia C1-01

Samsung Galaxy Mini

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

Operacijski sistem ANDROID.

15â‚Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

5â‚Ź*

Samsung Galaxy Ace

Z najemnino doodkupa prostorov!

Pri odkupu vaĹĄega poslovnega modula/prostora, se upoĹĄteva plaÄ?ana najemina.

UGODNO - AKCIJA! * * Velja do 31.7.2011

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.

Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana

Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si | info@si-tx.si

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

Poletni pogovori..

Sony Ericsson Cedar

str 0

IOC LOGATEC- ZAPOLJE

2 m / Že od 550 EUR

Zavsevrste Sestavite svoj poslovni dejavnosti!

Poslovno skladiĹĄÄ?ni center prostor! industrijski coni Logatec

 

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ