Št. 15 - 26.8.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

str

petek, 26. avgust 2011, letnik X / št. 15 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Letošnje poletje v regiji brez »kislih kumaric« 6

Naj notranjski sladoledar

Likovna u~iteljica s kerami~nimi izdelki 9

FOTO: VALTER LEBAN

Ne v šolo brez zajtrka Pred novim šolskim letom smo preverili zasedenost vrtcev v regiji, koliko otrok bodo sprejeli in ali še kje razpolagajo s prostimi mesti. Kot kaže, bo tudi letos skoraj povsod premalo mest za vse, so pa novogradnje v na~rtu oziroma ponekod že v gradnji. Starši zavrnjenih otrok se zato odlo~ajo za zasebno varstvo, ki se ne razlikuje bistveno od predpisanega javnega programa. Prvošol~kov je letos skoraj 500, ni~ manj kot lani, dijakov pa zaradi popravnih izpitov še niso prešteli. V teh dneh pa stroške šolanja preštevajo starši, zato tistim z nižjimi dohodki pri nakupu šolskih potrebš~in pomagata Rde~i križ in Karitas. V središ~u pišemo tudi, da je zajtrk za naše mal~ke najpomembnejši obrok in jih morajo starši nanj navajati že na za~etku.

Premalo mest za vse otroke

še dva oddelka, kar bo ublažilo tudi stisko postojnskega vrtca. V pivškem vrtcu, ki deluje v sklopu OŠ Pivka, so letos prejeli 77 vlog za sprejem. Na listi ~akajo~ih je trenutno ve~ kot polovica otrok (40). Kot napoveduje Klara Gardelin, pomo~nica ravnateljice v vrtcu, jih bodo še 28 od teh lahko sprejeli, ko bo zaklju~ena prva faza novega vrtca s štirimi oddelki. »V nov vrtec se bodo preselili otroci prvega starostnega

Invalide naj bi prezaposlili

obdobja. Iz starega vrtca se bosta preselila dva oddelka, enega bomo v Pivko preselili iz Košane in ga dopolnili, saj trenutno ni polno zaseden, en oddelek pa bomo oblikovali na novo.« Od 1. septembra dalje bo pivški vrtec sicer skupno obiskovalo 126 otrok v 11 oddelkih, sedmih v Pivki in štirih v Košani. Kot re~eno, se bo z novim vrtcem oblikoval še en dodatni oddelek. Nadaljevanje na str. 2

Ste~aj družbe Javor Pohištvo bo pahnil v ste~aj še Javor IPP, ki zaposluje 120 ljudi – invalidov. Vodstvo Javorja je namre~ napovedalo njihovo odpustitev, ~eprav jim je invalidsko podjetje pisno zagotovilo, da bodo delavci invalidskega podjetja prezaposleni nazaj v omenjene družbe. str. 5

Krompir je mimo, Zmaj pa še bruha

Pred nami je še zadnji vikend 15. poletnega festivala Zmaj ma mlade, ki se s predstavo in koncertom kon~a v torek. Pestro festivalsko zmajevo dogajanje in tradicionalna Krompirjeva no~ sta med številno ob~instvo zvabila tudi našo ekipo. str. 11

FOTO: SER K EJ T R EB EC

V postojnski vrtec bo od 1. septembra dalje vklju~enih 695 otrok, razporejenih v 33 oddelkov, od teh je eden v Planini, v Postojni pa 22

nam je povedala, da so prejeli 172 vlog za sprejem. 109 otrok je odšlo v šolo, tako da je na ~akalni listi ostalo 34 otrok, ki izpolnjujejo pogoje s 1. 9. Dodatnih oddelkov zanje, kot kaže, ne bo, težave pa bodo tudi med letom, ko bo pogoje izponilo še ve~ otrok. V vrtec pri osnovni šoli v centralni enoti, sedem Prestranek, ki bo zaradi v enoti v Gregor~i~evem novogradnje šole letos drevoredu in trije v stadeloval v Slavini, bo v ri porodnišnici. Ksenija dveh oddelkih vklju~enih Kor~e, vršilka dolžnosti 35 otrok, z novogradirektorice Vrtca Postojna, dnjo pa bo vrtec pridobil

Prvošol~kom in ostalim šolarjem želimo pogumen in varen vstop v novo šolsko leto, še prej pa vsem bralcem prijeten zaklju~ek po~itnic. Uredništvo

Pa še to … O~itno so visoke poletne temperature škodile tudi postojnskim cestnim delavcem, ki so se pri barvanju talnih napisov »poigrali« s ~rkami in narobe obrnili ~rko J.

Iz vsebine:

 Veronika Rupnik Ženko

Zavra~anje v postojnskem vrtcu – V Pivki ~akajo odprtje novega – V Cerknici težave med letom V postojnskem vrtcu bo 1. septembra na ~akalni listi ostalo 34 otrok. V cerkniškem bodo s 1. 9. sprejeti vsi vpisani otroci, ki izpolnjujejo pogoje, mest pa bo zmanjkalo za 45 otrok, ki bodo pogoje izpolnili med letom. V Logatcu zagotavljajo, da zavrnjenih otrok ne bo, saj so uredili dodatne oddelke. Vselitev štirih oddelkov v nov vrtec, ki bo skrajšal vrsto trenutno 40 ~akajo~ih, naj bi še letos do~akali v Pivki, a so zaradi položaja Primorja, ki je glavni izvajalec, možni zapleti. V Loški dolini in na Blokah bo letos prostora dovolj za vse vpisane otroke.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Nadaljevanje s strani 1.

V nov vrtec novembra?

Komentar Barbara ^epirlo

V šolo po zajtrku

 Veronika Rupnik @enko

Nekateri Primorjevi podizvajalci, ki gradijo pivški vrtec, so se zavarovali z aneksi

V Logatcu dodatni oddelki V logaškem vrtcu Kurir~ek so letos prejeli 228 prošenj. Ker bi glede na število prostih mest morali odkloniti preko 120 otrok, je ob~ina dva oddelka pridobila s preureditivjo prostorov v podružni~nih šolah v Lazah in Hotedršici. Ker župnija Dolnji Logatec zaklju~uje gradnjo medgeneracijskega centra na Gri~u in s tem odpira nove prostore Miklavževega vrtca, bo ob~ina z nekaj vzdrževalnimi deli na Pavši~evi ulici, kjer je imel prej svoje prostore Miklavžev vrtec, uredila nove vrt~evske oddelke enote Pod košem. Odklonjenih otrok tako ne bo, zagotavljajo na ob~ini.

V novi vrtec Vetrnica v Pivki naj bi se štirje oddelki mal~kov predvidoma vselili novembra. pogoj najmanj 11 mesecev. S 1. 9. Je na voljo 90 prostih mest. »Težave pa imamo z vpisom otrok, ki pogoje izpolnijo med šolskim letom, saj trenutno ne razpolagamo s prostori, v katerih bi lahko kasneje med letom odprli nov oddelek,« nam je pojasnila Bogdana Bizjak z oddelka za družbene dejavnosti. Zavrnje-

V Cerknici bodo tudi gradili vrtec

nih je 27 otrok, ki bi potrebovali vklju~itev v vrtec med letom, poleg teh pa je na ~akalni listi še 18 otrok, za katere so bile vloge oddane po roku. Skupaj bo v šolskem letu 2011/2012 v cerkniškem vrtcu oblikovanih 23 oddelkov (14 v Cerknici, šest na Rakeku in trije v Grahovem), v katerih je prostora za 424 otrok.

Gradnja novega vrtca v Cerknici bi se lahko pri~ela že avgusta, ~e se ne bi zapletlo pri izbiri izvajalca. Neizbrani ponudnik je namre~ vložil zahtevo za revizijo, zato se rok za~etka gradnje pomika v jesenske mesece. Ob~ina bo naložbo financirala z dolgoro~nim zadolževanjem, saj na razpisu ministrstva za šolstvo ni bila uspešna.

V Loški dolini in na Blokah prostor za vse

FOTO: VALTER LEBAN

Prva faza novogradnje pivškega vrtca je sicer obsegala izgradnjo enega kraka vrtca s štirimi oddelki, vse instalacije, kuhinjo in ve~namenski prostor. Dobro polovico od dva milijona evrov vredne investicije bo ob~ina prejela iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo bo zagotovila iz ob~inskega prora~una. Še dva kraka s po štirimi oddelki bodo dogradili, ko bodo zagotovili sredstva.

FOTO: VERONIKA R U P NI K Ž ENKO

V novem pivškem vrtcu se trenutno izvajajo zaklju~na dela. »Rok za izvedbo del smo Primorju podaljšali za en mesec do konca septembra, do konca oktobra je predvidena pridobitev uporabnega dovoljenja. Medtem se bo vgradila oprema,« pravi župan Robert Smrdelj. Po naših neuradnih informacijah se zaradi likvidnostnih težav Primorja zapleta pri popla~ilih podizvajalcev. »Primorje ima kar nekaj težav pri operativnem delu. Sklenili smo kar nekaj aneksov s podizvajci, ki niso verjeli Primorju, da bodo prejeli pla~ilo. Tem podizvajalcem bo neposredno pla~ala ob~ina,« pravi Smrdelj.

Zavra~anje med letom V cerkniški vrtec bodo s 1. septembrom sprejeti vsi otroci, za katere so starši v roku oddali vlogo in so izpolnjevali starostni

V Vrtcu Polhek v Loški dolini imajo za 1. 9. 27 prostih mest, vlog za sprejem pa so prejeli 30. Ker je nekaj staršev sprejetih otrok vlogo medtem umaknilo, bodo s 1. 9. sprejeli vse ~akajo~e otroke. Tudi v ob~ini Bloke bo s 1. 9. v vrtec sprejetih vseh 10 otrok, ki izpolnjujejo pogoje. V vrtcu letos ni bilo potrebno zagotoviti dodatnih prostorov, ker so lani uredili dodaten, ~etrti oddelek.

Cerkniški zasebni vrtec Balon~ek zapolnil svoja mesta Vrtec župnijskega urada Cerknica »Varstvo otrok Balon~ek« deluje že od novembra 2004. Pod svoje okrilje lahko sprejme 40 otrok (skupine otrok po 10), pri ~emer imajo prednost bratci in sestrice otrok, ki so v dnevno varstvo že vklju~eni, sicer pa se v varstvo lahko brez izjeme vpišejo vsi. Kosilo dobivajo iz cerkniškega vrtca Martin Krpan, medtem ko ostale obroke pripravijo v lastni kuhinji. Kot pravijo v varstvu, ki ga vodi Ivi Jesenšek, zaposlujejo pa pet oseb, dajejo pri vzgoji predvsem poudarek ljudskim obi~ajem in šegam ter otroke vzgajajo v smislu spoštovanja vrednot, ki se jih dandanes preve~ pozablja. Vrtec je v celoti samopla~niški, pri ~emer se za prvega otroka pla~a polna cena, vsak nadaljnji vklju~en otrok iste družine pa ima pri pla~ilu dolo~ene ugodnosti. Ker je varstvo v celoti zasedeno, je potrebno rezervacijo oz. napoved za vklju~itev v to skupnost oddati ~im prej.dš

Župnijski vrtec reševal prostorsko stisko v Logatcu Miklavžev vrtec je edini zasebni vrtec v Logatcu s koncesijo in izvaja predpisan javni program kurikulum, v katerega vpleta verske vsebine in oblikovanje krš~anskih vrednot kot na~in življenja, skozi vsakodnevne dejavnosti. »Miklavžev vrtec zagotavlja možnost izbire vzgoje za svoje otroke, saj je finan~no breme zanje popolnoma enako kot v javnem vrtcu,« pojasnjuje strokovna vodja vrtca Jožica Ma~ek.

Za redno delovanje Miklavžev vrtec dobi sredstva od staršev in lokalne skupnosti, župnija pa pomaga pri osnovnih sredstvih, investicijah, organizaciji izobraževanj za zaposlene in predavanj za starše. »Trenutno je v edini zasebni vrtec v Logatcu vklju~enih 70 otrok, starih od enega leta do vstopa v šolo. Z novim šolskim letom sprejemamo 19 novih otrok,« pravi Ma~kova.

Župnija je s svojim vrtcem tudi letos pomagala rešiti prostorsko stisko v logaških vrtcih. Miklavžev vrtec je prvi~ prisko~il na pomo~ pred 20 leti z ustanovitvijo in oživitvijo praznih prostorov na Pavši~evi 30, letos pa s selitvijo v svoje prostore ob~ini Logatec omogo~a, da v sedanjih prostorih zagotovi prostor vrtcu Kurir~ek. V župnijskem vrtcu ne poznajo omejitev pri vpisu mal~kov.

»Naš vrtec je odprt prav za vse, imamo tudi nekrš~ene otroke, otroke drugih ver, pomembno je, da so starši seznanjeni z našim na~inom dela in življenja in se s tem strinjajo. Idealno pa je, ~e gre za nadaljevanje doma~e vzgoje,« pravi Jožica Ma~ek in dodaja, da so v vrtcu štiri skupine otrok, za katere skrbijo štirje vzgojitelji in ravno toliko pomo~nic vzgojiteljic za neposredno delo z otroki.bmk

Pravzaprav sem se ob branju ~lankov kolegov, ki poro~ajo o tem, da vrtci v regiji pokajo po šivih in ni mest za vse otroke, spomnila, da sem prva tri leta razgrajala pri varuški, h kateri so me starši peljali že navsezgodaj, tako da, mi je povedala mama, ni bilo ~asa, da bi se z mano ob solzah slovesa posebej ukvarjali in mi v avtu od A do Ž nizali pravila obnašanja in kazni, ~e se jih ne bom držala. Pa je šlo kot po maslu, tako kot pri ve~ini otrok, ki – ho~eš no~eš – morajo v organizirano dopoldansko varstvo, razen ~e imajo to sre~o, da zanje poskrbijo stari starši. Osebno sicer ocenjujem, da je dobro otroka ~im prej socializirati in ga vklju~evati v takšne in druga~ne oblike druženja, saj ga tako navajamo na sprejemanje razli~nih vedenjskih vzorcev in mu privzgajamo ob~utek za so~loveka. Menim, da se starši pri vzgoji vse bolj zavedajo pomembnosti okolja, v katerem živimo, in družbe. Premalo pa se vsi skupaj – starši in nestarši – zavedamo pomena kralja med obroki – zajtrka. Že modreci so pravili, da je treba zajtrkovati kot kralj, kositi kot kmet in ve~erjati kot bera~. Se tega držimo? Smo res toliko zreli, da si zjutraj privoš~imo polnovreden obrok, recimo, rženo štru~ko, doma~o brusni~no marmelado in sveže stisnjen pomaran~ni sok, se sprašujem, ko pred lokali vidim mladino, ko za zajtrk na polno vle~e cigarete in pije litrsko belo kavo, da o vre~kah ~ipsa in kikirikija med šolsko malico ne govorim. Prepri~ana sem, da se v šolah, še prej pa doma, za boljše prehranjevalne navade svojih otrok ne naredi dovolj. To ugotavljajo celo strokovnjaki za prehrano in zdravniki. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije namre~ kažejo, da je zaradi nepravilnega prehranjevanja ve~ bolezni. Mednje sodi tudi debelost, ki je zdaj že globalni problem. Kako pa si iz raziskave razlagati, da pri mlajši populaciji zajtrkuje ve~ fantov kot deklet, pri odraslih pa obratno? Mar ne kaže tudi stresa, nad katerim toliko tarnamo, pripisati nezdravim prehranskim navadam? Besede kmetijskega ministra, da hrana ne raste na trgovskih policah, so še kako aktualne, in na~rt, da bi tudi v vrtcih in šolah morali jesti sadje in zelenjavo s sosedovega vrta in ne iz ogrevanih »inkubatorjev«, pameten korak za izboljšanje prehranjevalnih navad naše mladine. Zato, dober tek, ~e ste ravno pri zajtrku!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Zajtrk – kralj med obroki

 Blanka Markovi~ Kocen

Navajanje otrok k zdravi prehrani temelji na lastnem zgledu – Pomena zajtrka se vse bolj zavedamo, a najve~krat ostane le pri dobrih namenih

»^eprav naj bi zajtrk predstavljal samo okrog ene petine celodnevnega energijskega vnosa, je pomen zajtrkovanja precej ve~ji, kar so potrdile številne raziskave,« pravi sogovornik, ki povedano ponazori z rekom iz slovenske zgodovine, namre~, da »prazna vre~a ne stoji pokonci« ... Prehranjevalne navade otrok so, kar zadeva zajtrk, zelo razli~ne. Prehranski strokovnjaki sicer ugotavljajo, da se ~edalje ve~ ljudi zaveda pomena zajtrka, vendar pogosto ostane samo pri dobrih namenih, dejansko pa na tem podro~ju ne ukrenejo ni~. »Otroci, ki bolj ali manj redno obiskujejo vrtec, se s to težavo ne sre~ujejo, saj se kmalu navadijo dnevne rutine. Problem pa se pogosto pojavi ob prehodu v osnovno šolo, ko zajtrka ni ve~ v šolski prehrani,« ugotavlja Nemeš. Obroke v vrtcih obi~ajno na~rtujejo za dva tedna vnaprej. Pri tem upoštevajo priporo~ila glede prehranskih in energijskih vrednosti, po-

zorni pa so tudi na pestrost in barvno usklajenost jedi. Pri prehrani otrok, starih do dve leti, je osnova mle~ni zajtrk, pri starejših otrocih se pogostost mle~nih zajtrkov zmanjša, pove~a pa se pestrost z izbiro raznih pekovskih izdelkov. Pri pripravi jedilnikov upoštevajo smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, v~asih pa ustrežejo tudi željam otrok. »In te so po naših izkušnjah skoraj zmeraj v segmentu manj zdrave prehrane,« dodaja Nemeš. Organizatorji prehrane v vrtcih se skušajo izogibati izdelkom, ki so energetsko bogati, prehransko pa revni. To so predvsem izdelki, ki vsebujejo veliko sladkorja in/ali maš~ob (navadno slabih) in so najve~krat še predpripravljeni. »Zaradi tehni~nih, kadrovskih in finan~nih problemov vegetarijanstva ne omogo~amo,« pravi Nemeš, »vendar otroka ne silimo v nekaj, ~esar ne mara.« V skladu z zakonodajo zagotavljajo dietno prehrano za

FOTO: VALTER LEBAN

»Vzorci prehranjevalnih navad se v veliki meri oblikujejo doma,« pravi Simon Nemeš, organizator prehrane in zdravstveno higienskega režima v vrtcu Zelena jama v Ljubljani, ki je prepri~an, da otroka na zdravo prehranjevanje najbolj u~inkovito navajamo z lastnim zgledom.

vse otroke, ki to iz zdravstvenih razlogov potrebujejo. V tem primeru morajo starši prinesti potrdilo otrokovega pediatra oziroma alergologa. Vseslovensko akcijo Sloven-

Šolarjem pomagata tudi Rde~i križ in Karitas

 Petra Tr~ek

ski zajtrk, ki jo z novembrom uvajajo ministrstva za šolstvo, kmetijstvo in zdravje, Simon Nemeš toplo pozdravlja, saj so se, kot pravi, uspela vsa tri ministrstva dogovoriti in delati

z roko v roki, kar se ne zgodi pogosto, obenem pa tudi sami že dolgo podpirajo lokalno trajnostno oskrbo in s tem krajšanje verige od proizvajalca do potrošnika. »S tem se poudarja

pomen zajtrka kot obroka, ki je marsikdaj prezrt, zapostavljen in izpuš~en, ima pa glede na zastopanost v deležu dnevno zaužite hrane neprimerno ve~ji vpliv na zdravje.«

Prvošol~kov skoraj toliko kot lani

 Alenka bev~i~

V vseh osnovnih šolah v regiji je v zadnjih dneh pred za~etkom novega šolskega leta že znano število šestletnikov, ki bodo 1. septembra prvi~ prestopili šolski prag. Število prvošol~kov v regiji se od lani ni bistveno spremenilo. Lansko leto smo jih v vseh ob~inah našteli 480, letos pa bo znanje v prvem razredu za~elo nabirati 483 u~encev. Pred najbolj zahtevno nalogo pa so se znašli v Prestranku, kjer šola letos ostaja zaprta zaradi gradnje nove, šolarje od 4. razreda dalje pa so prerazporedili na obe šoli v Postojni, oba oddelka vrtca in prvi trije razredi pa bodo gostovali v starem, obnovljenem šolskem poslopju v Slavini. Podatki o številu vpisanih v prve letnike obeh srednjih šol v Postojni še niso dokon~no znani, saj vpis zaradi popravnih izpitov še poteka.

Nakup šolskih potrebš~in je za starše šolarjev velik strošek – Vsako leto ve~ prosilcev za pomo~ pri nakupu

Število prvošol~kov po šolah

^eprav je osnovna šola obvezna in brezpla~na, pa so stroški, ki jih imajo s šolarji starši – še posebno pred za~etkom šolskega leta –, precej visoki. Marsikdo jih ne zmore sam in se po pomo~ obrne tudi na obmo~na združenja Rde~ega križa in župnijske Karitas, kjer opažajo, da je prosilcev za pomo~ pri nakupu šolskih potrebš~in vsako leto ve~.

OŠ Miroslava Vilharja Postojna skupaj 72

- mati~na šola 52 - oddelek s prilagojenim programom 5 - podružnica Hruševje 15

OŠ Antona Globo~nika skupaj 54

- mati~na šola 41 - podružnica Studeno 5 - podružnica Bukovje 2 - podružnica Planina 6

OŠ Prestranek

OŠ Pivka skupaj 39

- mati~na šola 31 - podružnica Zagorje 2 - podružnica Šmihel 6

OŠ Košana

OŠ Notranjski odred Cerknica skupaj 74

- mati~na šola 40 - podružnica Grahovo 17 - podružnica Begunje 17

OŠ Jožeta Krajca Rakek skupaj 24

- mati~na šola 16 - podružnica Unec 8

OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas

OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu skupaj 39

- mati~na šola 21 - podružnica Iga vas 18

OŠ 8 talcev Logatec skupaj 74

- mati~na šola 74 - podružnica Laze 0

OŠ Tabor Logatec skupaj 49

- mati~na šola 41 - podružnica Hotedršica 5 - podružnica Rovtarske Žibrše 3

OŠ Rovte skupaj 13

- mati~na šola 12 - podružnica Vrh Sv. Treh Kraljev 1

Na logaškem Rde~em križu so letos pomagali 72 u~encem in dijakom iz 32 družin, za vsakega so zagotovili 50 evrov. »Letos je pomo~ potrebovalo 18 odstotkov ve~ otrok kot lani, ~emur botruje tudi trenutna gospodarska situacija,« meni podpredsednica RK Logatec Tatjana Milavec. Družinam že veliko let pomagajo z naro~ilnicami, s katerimi lahko šolske potrebš~ine kupijo v papirnici in knjigarni. »Tak na~in so ljudje zelo dobro sprejeli, saj ni toliko birokracije kot na primer pri denarnih pomo~eh.« Na Rde~em križu Cerknica–Loška dolina–Bloke pomagajo na nekoliko druga~en na~in. Kot je pojasnila Nina Jeri~, so u~ence osnovnih šol pozvali, naj prinesejo potrebš~ine, ki jih ne uporabljajo, v svojem Biltenu

pa so se z enako prošnjo obrnili na ob~ane vseh treh ob~in. Tako so zbrali okoli 300 kilogramov rabljenih in novih šolskih torb, peresnic, zvezkov, barvic in pisal, ki so jih skoraj vse že razdelili. Eni družini pa na njihovo prošnjo pomagali tudi pri nakupu knjig in delovnih zvezkov. »Na nas se je obrnilo precej ve~ ljudi kot prejšnja leta, tudi taki, ki za pomo~ še niso prosili,« je opazila Jeri~eva. Na postojnskih in pivških šolah za Rde~i križ Postojna pripravijo sezname otrok, ki potrebujejo potrebš~ine. »Seznam je vsako leto daljši, tako da ne uspemo zadovoljiti vseh potreb; potreb je vse ve~, donacij pa vedno manj,« pravi Erika Dekleva. Obi~ajno že maja u~ence osnovnih šol pozovejo, naj za sovrstni-

ke prinesejo nove potrebš~ine, nekaj sredstev, s katerimi kupijo torbe, pa dobijo od podjetij. Letos so pomagali 82 otrokom, a prošnje še prihajajo. »Vsak dan se obra~ajo na nas; letos so se v posebno hudi stiski znašli starši, ki so delali v Javorju. Za otroke odpuš~enih delavcev je postojnski župan Jernej Verbi~ odobril 2.500 evrov za nakup šolskih potrebš~in.« Pri~akujejo še okoli sto prošenj za pomo~, zato so pripravili še eno akcijo zbiranja potrebš~in. V papirnici Scripta v Postojni in knjigarni in papirnici Sponkca v Pivki so postavili košaro, v katero lahko ob~ani odložijo kupljene stvari. Šolarjem pomaga tudi Karitas. Podatkov za Karitas v Cerknici in Postojni nismo dobili, Marija Klan~ar iz Karitas Logatec pa je povedala, da je letos željo po pomo~i izrazilo 16 družin. »V Ljubljani so vsem odobrili pomo~.« Dodala je še, da lahko ljudje šolske potrebš~ine dobijo tudi na škofijski Karitas v Ljubljani.

Prvi jutranji obrok je po besedah zdravnikov in strokovnjakov za prehrano najpomembnejši, tudi pri odraslih.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Zaupanje – temelj zadovoljstva

Blanka Markovi~ Kocen

Postopno uvajanje v vrtec je zelo pomembno – Zaupanje med starši in vzgojitelji pozitivno vpliva na otroka – Brez joka seveda ne gre

Frida Rupnik, ravnateljica Vrtca Kurir~ek Logatec: »Prav posebno mesto namenimo uvajanju, tako da se starši lahko psihi~no pripravijo na ta pomemben korak, ko morajo otroka prepustiti drugim.« do ene ure), ob tem pa se zadržujejo v bližini vrtca in so dosegljivi na telefon, da jih vzgojiteljice lahko vsak trenutek pokli~ejo, ~e je mal~kova stiska zelo velika. Otroka pustijo v vrtcu vsak

seveda ne bo šlo. Vedeti pa moramo, da otroci najbolj jokajo ravno pri lo~itvi od staršev in ob ponovnem prihodu. Vmesni ~as, ko se zaigrajo, pozabijo na starše in postopoma sprejemajo

tudi zboli. Ko s~asoma ugotovi, da starši vedno pridejo ponj in da zaš~itnika lahko poiš~e v vzgojiteljicah, se po~asi privadi na novo okolje in ta mu postaja vse bolj vše~.

F OTO : VA LT ER LEBAN

Kako uvajate otroke v vrtec in kaj lahko za lažji vstop predhodno storijo že starši? Že v juniju starše otrok novincev »opremimo« z najosnovnejšimi podatki o vrtcu, programih, organizaciji življenja in dela, o prehrani in podobno, nato pa se z njimi tik pred vstopom v vrtec pogovorijo še vzgojiteljice. Prav posebno mesto namenimo uvajanju, tako da se starši lahko psihi~no pripravijo na ta pomemben korak, ko morajo otroka prepustiti drugim. Starše poprosimo, da si prve dni septembra rezervirajo za postopno uvajanje otroka v vrtec. Predvsem za najmlajše je zelo pomembno, da otrok novo okolje spoznava postopoma in se privaja na vzgojiteljice, obenem pa imajo tudi starši na ta na~in priložnost spoznati delo v vrtcu ter sporo~ati vzgojiteljicam vse posebnosti otrokovih navad in potreb. Ob tem se stke vez zaupanja med starši in vzgojiteljicami, ki je za vklju~itev otroka odlo~ilnega pomena, kajti ~e starši zaupajo v delo vzgojiteljic, bodo to ob~utili tudi otroci, zaradi ~esar bodo stiske manjše, predvsem pa bodo trajale manj ~asa.

FOTO: VALTER LEBAN

Vstop v vrtec je obi~ajno poseben mejnik, tako v življenju mal~ka kot tudi staršev, zlasti matere, saj se takrat na~eloma prvi~ pretrga njuna tesna povezanost. Frida Rupnik, ravnateljica Vrtca Kurir~ek iz Logatca, v pogovoru predstavlja dolgoletne izkušnje z vklju~evanjem otrok v vrtec in težave, s katerimi se lahko ob tem sre~amo.

Koliko ~asa je zaželena njihova prisotnost ob uvajanju? Staršem priporo~amo, da postopno uvajanje otroka traja en teden. ^e si lahko vzamejo ve~ ~asa ali je stiska otroka res velika, pa lahko uvajanje traja tudi dlje. Prvi dan so starši v skupini skupaj z otrokom ves ~as. Ob tem spoznavajo prostore, osebje, druge starše in otroke v skupini, na~in prehranjevanja in vzgojiteljicam ob igri z otrokom sporo~ajo še vse druge malenkosti, ki so za dobro po~utje otroka še kako pomembne. Naslednji dan starši otroka že pustijo nekaj ~asa samega (od pol

dan dlje, tako da ob koncu tedna morda med vrstniki že tudi po~iva in zaužije vse dnevne obroke. Postopno uvajanje je za uspešen vstop v vrtec in za~etek socializacije otroka zelo pomembno.

vzgojiteljico kot zaš~itnika in kot njemu pomembno osebo.

Na kaj morajo biti pozorni prve tedne po vklju~itvi otrok v vrtec? Vstop v vrtec je za otroka zelo velika sprememba. Simbioza predvsem med mamo in otroS kakšnimi težavami se ob tem kom, ki je trajala predporodno sre~ujejo vzgojitelji? dobo in nato še dvanajst meStarši se morajo predvsem sami secev, se pri~enja po~asi rapsihi~no pripraviti na to, da hljati in dobiva novo dimenzijo, bodo otroka oddali drugi oseki ji re~emo socializacija. Otrok bi, biti morajo ~imbolj sproš~eni lo~itvi od staršev nasprotuje in (kolikor je to mogo~e) in zaupati protestira z jokom, v~asih zaravzgojiteljicam, da bodo za otro- di ~ustvene obremenjenosti, in ka dobro poskrbele. Brez joka zaradi tega znižanja odpornosti

Kako otroci doživljajo spremembo ob vklju~itvi v vrtec? Vzgojiteljice imajo predvsem prvi mesec zelo naporno delo, ki pa obenem predstavlja neprecenljivo vrednost za otrokovo po~utje. Biti morajo prijazne, potrpežljive, nuditi otroku vso zaš~ito in naklonjenost, da skupaj prebrodijo za~etne ~eri. Ob tem se seveda tudi otrok in vzgojiteljica ~ustveno zbližata, stketa vezi in naklonjenost drug drugemu. Zelo pomembna je komunikacija s starši. Tam, kjer starši zaupajo vzgojiteljicam, si medsebojno pomagajo pri premagovanju težav, je precej lažje kot tam, kjer so starši v neprestanem strahu, kaj se dogaja z otrokom v ~asu njihove odsotnosti. Takšni starši mnogokrat ne zmorejo videti realne slike in kritizirajo delo vzgojiteljic, ~eprav za to nimajo osnove.

Tako zahtevnih otrok, da bi jih starši zaradi nezmožnosti prilagoditve na novo okolje morali izpisati, skoraj ni. Za lajšanje težav je najbolje, da starši odkrito zaupajo vzgojiteljicam svoje strahove, saj obstaja kar nekaj na~inov, da se jih otresejo. V primerih hude negotovosti lahko vzgojiteljica tudi posname ali fotografira otroka med igro in staršem pokaže posnetek sre~nega in zadovoljnega otroka. ^e je odpor otroka kljub vsem možnim pristopom, ki jih obvladujejo vzgojiteljice, zelo mo~an, pa staršem to povedo odkrito in pošteno, saj ni prav, da otrok zelo dolgo trpi.

Ali obstajajo primeri, da ste morali otroka, ki je bil že vklju~en, zavrniti zaradi prevelikih težav? Kaj vse lahko pripomore k olaj- Tako zahtevnih otrok, da bi jih šanju morebitnih težav? starši zaradi nezmožnosti prila-

goditve na novo okolje morali izpisati, skoraj ni. A se pojavijo tudi takšni. Obi~ajno v teh primerih že starši sami ob dobri komunikaciji z vzgojiteljicami ugotovijo, da bodo potrebni druga~ni pristopi, ob tem pa jim svetujejo tudi vzgojiteljice in svetovalna delavka ter skupaj iš~ejo najboljše rešitve v korist otroka. Koliko novih varovancev boste letos sprejeli v vrtec Kurir~ek? Koliko vlog ste zavrnili? Do zasedanja Komisije za sprejem otrok v vrtec je prispelo 228 prošenj, kar 108 smo jih zavrnili zaradi pomanjkanja prostih mest. Skupaj z ob~ino smo našli ustrezne rešitve za sprejetje vseh odklonjenih otrok. Septembra bomo odprli novo enoto s štirimi oddelki na Pavši~evi ulici (v sedanjih prostorih Miklavževega vrtca), novo enoto z enim oddelkom v šoli v Lazah in {e en oddelek v šoli v Hotedršici. Letos bomo tako na novo sprejeli 183 otrok, pri ~emer bodo dobili prostor v vrtcu vsi prosilci iz naše ob~ine. Nekaj staršev pa je tako kot vsako leto umaknilo vlogo, tako da bodo kapacitete za to leto zadostovale potrebam.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Res prezaposlitev invalidov? Po Javorju Pohištvo v ste~aj tudi Javor IPP – 120 zaposlenih že dva meseca brez pla~ Od 15. septembra dalje bo enkrat tedensko, ob sredah med 14. do 17. uro v prostorih ob~ine Pivka delovala izpostava Centra za socialno delo Postojna, kjer bo vsem iskalcem pomo~i na voljo strokovna delavka.

nato dali odpoved iz poslovnih razlogov, pripadla vsaj odpravnina. Kako bodo glede na sporazum Predsednik uprave Javorja Bruno družba ustanoviteljica zaposlene ukrepali, smo vprašali tudi ministrstvo za delo. V torek so nam Komac je pred dnevi pojasnil, invalide prevzela nazaj v svojo sporo~ili, da jim je družba Javor da je bil ste~aj Javorja Pohištvo družbo,« komentira Vasilij KriIPP na sestanku dala pisno zapovod za resne likvidnostne te- žaj, predsednik sindikata Sinles gotovilo, da bodo delavce, sklažave Javorja IPP, saj je ta dobrih v Javorju. Komac se je jasnemu dno s sporazumom po uvedbi 40 odstotkov prihodkov ustvaodgovoru na vprašanje, zakaj Ko je Bruno Komac stopil pred novinarje pred dopusti, jim je pojasnjeval, zakaj je šel ste~aja družbe, prezaposlili nazaj v ste~aj Javor Pohištvo, po dopustih pa, zakaj so ste~aj predlagali tudi za Javor IPP. ril prav na ra~un sodelovanja z ne bodo invalidov prezaposlili Javorjem Pohištvo, nekaj s sona mati~no oziroma druge druž- na povezane družbe, iz katerih Številni se sprašujejo, kaj sledi? so bili z ustanovitvijo Javorja IPP delovanjem z drugimi Javorjevi- be, izognil. »Ne bi se spuš~al v mi družbami, nekaj pa na trgu. te vsebine. Postopek ste~aja bo pred leti preneseni. O~itno je torej prišlo do preobrata. »Razkorak med odlivi in prilivi izpeljan v skladu z dokumenti se to še vedno ni zgodilo in vse delo, bi sprva ponudili podjepostopek prodaje speljati v sklaje kljub delnem subvencionirain vsemi obveznostmi,« je dejal ve~ nekdanjih delavcev se spramne pogodbe, šele kasneje pa du z zakonom. Na pogodbe še ~akajo nju države prevelik,« je o izgubi Komac. Sedmak pa: »Glede na šuje, ali se sploh bo. bi jih menda lahko zaposlili za Kot smo že poro~ali, bodo ljudejal Komac. »Poskušali smo is- to, da imajo tudi ostale Javorje- Negotova ostaja tudi prihodnost »Tako proizvodne hale kot nedolo~en ~as, a se delavci bo- dem v stiski po svojih najboljših kati novo delo, toda v teh ~asih ve družbe glede na obseg dela nekdanjih delavcev Javorja Pohi- stroji Javorja Pohištvo, ki so sijijo, da napovedi vodstvo ne bo mo~eh pomagali na pivški Kaje to zelo težko. Raje kot vle~i svojih ljudi še preve~, so preza- štvo, ki je v ste~ajnem postopcer v lasti mati~nega podjetja, uresni~ilo. Proizvodnjo laminaritas in Rde~emu križu. Z vpraku. Potem ko je 194 delavcev agonijo, smo se zato odlo~ili za poslitve težko verjetne.« so še v najemu, kljub temu da tnega pohištva naj bi sicer prešanjem, kako lahko pomaga prejšnji mesec dobilo odpovedi je bil najem predviden samo ste~aj. Križaj je prepri~an, da je želenesli na mati~no družbo, kjer pa ob~ina, smo se obrnili tudi na in so trenutno na zavodu za za- do 4. avgusta. Pri~akujem, da lo vodstvo invalide na ta na~in morajo, tako Komac, prej vzpoRoberta Smrdelja, župana ob~ine Nazadnje obljuba poslovanje, jim je vodstvo Javor- se bomo s ste~ajno upravite»prepeljalt žejne ~ez vodo«, saj staviti novo organizacijo. Pivka. Odgovarja, da ob~ina ja obljubilo, da bodo v kratkem bi jim v primeru, ~e bi jih prezaprezaposlitve ljico dogovorili, da se ~im prej Ste~ajna upraviteljica Erminima veliko vzvodov. Lahko podobili nove pogodbe o delu, a poslili na druge družbe in jim »To je za nas zelo negativno sprostijo, da bi v ~im krajšem na Bajuk nam je povedala, da maga s subvencijami pri pla~ilu presene~enje. Toda da bi 120 možnem ~asu za~eli s proizvoimajo prostore Javorja Pohištvo šolske prehrane in vrtca ter nainvalidov ostalo na cesti, se dnjo. Naro~ila so, toda ne bodo v najemu še do konca meseca. »Iš~emo možnosti, kako 230 brezposelnih je bilo julija v ob~ini ~akala, ~e proizvodnje ne bomo Ob enem pa dodala, da se zalo- jemnin. nam zdi tako reko~ nesprejemljibi lahko ve~ naredili za pomo~ vo, saj je bil leta 1995 podpisan Pivka, od tega skoraj tri ~etrtine z zagnali,« je razlog, zakaj pogodb ge, ki so v lasti Javorja Pohištvo ljudem, da najdejo novo zaposlisporazum z vsemi Javorjevimi delavcem še niso dali, pojav ste~aju, ne morejo uporabiti tev,« pravi Smrdelj, ki se zaveda, manj kot srednješolsko izobrazbo, skoraj družbami, da bi v primeru zasnil Komac. Zaposlenim, koliza nadaljevanje proizvodnje za da so možnosti zaposlovanja na prtja podjetja Javor IPP, vsaka polovica pa je bila starih med 50 in 60 let. kor jih bo še zainteresiranih za mati~no družbo, pa~ pa je treba tem obmo~ju zelo omejene.

Faktoring za izboljšanje likvidnostnih težav podjetij Eden izmed vzvodov, preko katerega si lahko podjetja pomagajo izboljšati likvidnostno stanje oziroma omiliti finan~no nedisciplino, je faktoring Terjatve, ki so že dlje ~asa problem slovenskega gospodarstva, so se s pojavom gospodarske krize še pove~ale in otežile poslovanje podjetij. Zato je smiselno, da so podjetja seznanjena z možnostmi odprodaje in na~ini zavarovanja terjatev ter izterjavo le-teh. V nasprotnem primeru se lahko terjatve v podjetjih nepri~akovano in nekontrolirano pove~ajo in jih v skrajnem primeru vodijo v ste~aj.

Faktoring namesto kredita V zadnjih treh letih se je pri nas zelo poslabšal dostop do ban~nih posojil in to predvsem zaradi posojilnega kr~a, v kate-

Izkoristite priložnost izrednega izobraževanja PREKVALIFIKACIJE ali POKLICNEGA TEČAJA

rem so se zaradi finan~ne krize znašle banke. Pogoji za pridobitev posojil v bankah so iz tega naslova veliko bolj zahtevni. Glede na vedno višjo stopnjo tveganja banke zahtevajo ~edalje ve~ja zavarovanja posojil – hipoteka, depozit, delnice … Uporaba faktoringa je zelo primerna za podjetja, ki se sre~ujejo z raznimi omejitvami pri pridobivanju virov financiranja, saj je pri faktoringu pomembna kreditna sposobnost kon~nega dolžnika in ne odstopnika terjatev. Tako faktoring omogo~a pridobivanje ustreznih virov financiranja obratnega kapitala za majhna in srednja podjetja, velikim podjetjem pa omogo~a optimiziranje kapitalske strukture (nižje tveganje, višja donosnost).

Primerjava faktoring – ban~ni kredit Faktoring: sredstva vra~a faktorju dolžnik – kupec; faktoring se financira za to~no dolo~ene terjatve z zapadlostjo najve~ do 180 dni; ni instrumentov zavarovanja; teoreti~no neomejena višina financiranja; enostaven in hiter proces do pridobitve sredstev; po odpla~ilu terjatev s strani kupca, ~asovno neomejen vir

financiranja in posredni u~inki – izboljšanje bonitete; zmanjšanje rizika poslovanja; pove~anje donosnosti. Ban~ni kredit: sredstva vra~a banki kreditojemalec; kredit se daje na dolo~en rok (kratkoro~ni, srednjero~ni, dolgoro~ni); obvezni instrumenti zavarovanja (hipoteka); višina kreditiranja odvisna od bonitetne ocene kreditojemalca, instrumentov zavarovanja; ve~krat komplicirani in dolgotrajni postopki pridobitve; velika koli~ina dokumentov; po odpla~anem kreditu ni garancije za novo odobritev in posredni u~inek. Cenovno je faktoring nekoliko dražja storitev, kot je kredit, vendar ~e podjetnik pravilno razporedi tako pridobljena sredstva, lahko pridobi druge ugodnosti, ki jih nudi faktoring in s tem premaga ta višji strošek.

Kako faktoring vpliva na boniteto podjetja Z uporabo faktoringa se skrajšajo vezave terjatev in obveznosti do dobaviteljev, kar bistveno vpliva na likvidnost in finan~ni položaj podjetij. Nižje terjatve do kupcev in na drugi strani nižje kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti znižujejo

bilan~no vsoto podjetja. Boljši finan~ni položaj in likvidnost ter nižja bilan~na vsota pa seveda pomenijo nižjo tveganost podjetja in s tem boljšo razvrstitev pri bankah, katera omogo~a lažji dostop do ban~nih virov in niža njihovo ceno. Faktoring podjetja so specializirana tudi za podro~je izterjave. Z uporabo te storitve se lahko skrajšajo povpre~ni roki vezav terjatev, s tem pa se lahko znižuje zadolženost podjetja, kar omogo~a znatne finan~ne prihranke. Zaradi izboljšane likvidnosti se pove~a pogajalska mo~ podjetja nasproti dobaviteljem, saj se lahko uveljavljajo popusti za pred~asno oz. takojšnje pla~ilo blaga. Prav tako se lahko kupcem odobrijo daljši pla~ilni roki, kar pove~uje konkuren~nost, hkrati pa omogo~a doseganje višjih cen. Pomembna pa je tudi možnost zavarovanja terjatev, kar bistveno vpliva na zmanjšanje tveganja poslovanja. Anita Koren, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za management Koper

FOTO: VERONI KA R U P NI K Ž ENKO

Pivka, 19. avgust – Ste~aj družbe Javor Pohištvo bo pahnil v ste~aj še eno Javorjevo odvisno družbo, Javor IPP, ki zaposluje 120 ljudi. Ker gre za invalidsko podjetje, je vodstvo Javorja d.d. na ministrstvo za delo podalo vlogo za pridobitev dovoljenja za za~etek ste~ajnega postopka, vlada pa je soglasje dala v torek, a o~itno ob tem postavila tudi pogoj. Vodstvo Javorja je namre~ pred dnevi napovedalo odpustitev zaposlenih invalidov, z ministrstva za delo pa so sporo~ili, da jim je invalidsko podjetje pisno zagotovilo, da bodo, skladno s sporazumom o prenosu delavcev, ki je bil ob ustanovitvi invalidskega podjetja sklenjen med invalidskim podjetjem in povezanimi družbami, delavci invalidskega podjetja prezaposleni nazaj v omenjene družbe.

 Veronika Rupnik Ženko

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Poletje v regiji brez No~ejo avtoceste po sredini doline Pivka, 21. julij – Zaradi predlagane trase bodo~e avtoceste Postojna/Diva~a–Jelšane so se na ob~ini sestali predstavniki vseh vaških skupnosti v ob~ini Pivka. Prebivalci Košanske doline so še enkrat pojasnili, da so proti trasi, ki jo je predlagala ob~ina. Prav tako pa so za prebivalce ostalega dela ob~ine nesprejemljive ostale predlagane trase, zato so na ministrstvo za okolje poslali skupne pripombe na pobudo za izdelavo državnega prostorskega na~rta. Sestanek vaških skupnosti so zahtevali prebivalci Košanske doline, ki nasprotujejo odlo~itvi ob~ine Pivka, ki je na zadnji predpo~itniški seji ob~inskega sveta sprejela sklep, da za gradnjo avtocestnega odseka Postojna/Diva~a–Jelšane podpre traso Diva~a 2 z navezavo na Diva~o 1, od Ribnice preko Sušiških brd do êpna in naprej do êbulovice. »Že ko so leta 2006 za~eli govoriti o tej trasi, še preden je bila predlagana državi, so ljudje izrazili pomisleke, pa jih ni nih~e poslušal,« je povedal Iztok Zadnik iz Dolnje Košane. »Vzeli nam boste vse kmetijske površine,« je dodal še Miran Volk iz êpna, Janko Žele-

znik iz Gornje Košane pa je povedal, da gre predlagana trasa ~ez osem vodnih izvirov. »Mi se bomo borili za svojo vodo. Tam so predvideni viadukti in tuneli. Sploh veste, kaj vse prite~e iz tunelov?« je vprašal predstavnike ob~ine.

Ostali proti trasi ob reki Pivki Oglasili pa so se tudi prebivalci z druge strani ob~ine, iz Pivške kotline, kjer je možnih kar nekaj razli~ic avtoceste, ki bi se na obstoje~o navezala v Postojni, vendar gredo po sredini kotline ob strugi reke Pivke. »Vaš~ani Klenika so odlo~no proti na~rtovani trasi do Postojne. Avtocesta bi se toliko približala vasi kot nikjer drugje,« je povedala Sonja Brajlih, predsednica vaške skupnosti Klenik. »Šla bi ~ez najboljše obdeloval-

ne površine v ob~ini, tudi ~ez Petelinjsko polje,« je dodal še Andrej Penko iz Petelinj. Predstavniki vseh vaških skupnosti ob strugi reke Pivke so se nekaj dni kasneje spet zbrali na sestanku in sestavili skupne pripombe na pobudo za izdelavo državnega prostorskega na~rta. Zapisali so, da nasprotujejo vsem na~rtovanim trasam do Postojne, saj so nerazumno umeš~ene v prostor, ker potekajo v neposredni bližini skoraj vseh vasi v kotlini, pa bi bistveno zmanjšale tudi kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prav tako jih skrbi kakovost pitne vode, saj bi avtocesta potekala tik ob reki Pivki in Pivških jezerih. ab Krajevna skupnost Prestranek je svoje nestrinjanje s predvidenimi trasami Postojna 1, 2, 3 in 4 izrazila tudi s podpisovanjem peticije, ki so jo poslali na ministrstvo za okolje.

Ministrstvo na Po~ku krši zakon Odgovore ministrstva dobili šele konec julija – Zakonski rok je bil 60 dni – Država krši zakon o ohranjanju narave Postojna, 1. avgust – ^lani civilne iniciative Za Pivško kotlino brez streljanja so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili svoja stališ~a do odgovorov ministrstva za obrambo na podane pripombe do osnutka DPN za vadiš~i Slovenske vojske Po~ek in Ba~.

dali, da so državi o~itno bolj pomembne vojske Nata, ki bodo vadile na Po~ku kot pa ljudje, ki živijo na tem obmo~ju.

^lanom civilne iniciative se zdi nesprejemljivo, da država nadaljuje s sprejemanjem državnega prostorskega na~rta za Po~ek in Ba~. »Nismo kar proti vsemu in vemo, da je treba to podro~je urediti, vendar pa smo pri pregledu odgovorov ministrstva dobili ob~utek, da bodo DPN sprejeli ne glede na vse. Iz osnutka so sicer umaknili tisto, kar je bilo najbolj mote~e, vendar bodo s sprejemanjem nadaljevali tako, kot so si zastavili,« je povedal Uroš Mlinar, sicer tudi ~lan društva Drobnovratnik. ^lani civilne iniciative so poudarili tudi, da ministrstvo za obrambo ni v ni~emer ustreglo njihovim zahtevam, predvsem pa ne

Malo možnosti za ukrepe

zahtevi iz peticije, ki jo je podpisalo ve~ kot 18 tiso~ ljudi iz vse Slovenije, naj se vadiš~i takoj zapreta. »Že pred ve~ kot desetletjem se je opozarjalo, kako ob~utljiv je ta prostor in da se vojaške aktivnosti tu ne bi smele izvajati,« je dodal Jože Smrdel. Prepri~an je tudi, da bodo aktivnosti tako na Po~ku kot Ba~u vedno pogostejše in se bodo še širile, obljub, da temu ne bo tako, ki pa se jih vojska potem ne drži, pa so prebivalci že siti. Prav tako ne morejo sprejeti razlage pripravljavcev DPN-ja, da ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje, ko gre za obrambo države. »Ministrstvo za okolje in ministrstvo za obrambo kršita zakon o ohranjanju narave, ki celovito presojo vplivov na okolje zahteva,« je pojasnil Valentin Schein. ^lani civilne iniciative so še do-

Možnosti, da bi civilna iniciativa v svojih zahtevah po zaprtju obeh vadiš~ uspela, je malo, prav tako pa imajo skoraj zvezane roke do sprejema DPN-ja. Ena od možnosti je tudi ustavna presoja zaradi kršenja zakona o ohranjanju narave, razmišljajo o seznanitvi evropskega parlamenta in komisarja EU za okolje Janeza Poto~nika z dogajanjem, saj so prepri~ani, da vlada krši dve evropski direktivi. »Ra~unamo tudi na ob~ine in ostale inštitucije, da bodo zastopale interese ljudi,« je še povedal Mlinar. ab

Pivka je dobila svoj TIC

F OTO : A R H IV PA R K A V O JA ŠK E Z G O DO V IN E

Pivka, 22. avgust – Pivka je v poletnih mesecih, ko je turisti~na sezona na vrhuncu, kon~no dobila svoj TIC in tako dokazala, da se turizem v kraju razvija. Konec maja so na ob~ini sprejeli ob~inski odlok, ki je za~el veljati v za~etku junija in je formalno ustanovil Turisti~no informacijski center v Pivki. Glede na to, da je turizem ena najbolj perspektivnih in razvijajo~ih se vej gospodarstva in ob dejstvu, da se število turistov konstantno pove~uje, zato se pojavlja tudi potreba po boljšem informiranju in storitvah, se je ob~ina Pivka odlo~ila ustanoviti svoj Turisti~no informacijski center. Ta je v okviru Parka vojaške zgodovine neformalno deloval že prej, vendar je bilo za vstop v mrežo turisti~nih informacijskih centrov potrebno sprejeti formalno ustanovitev z ob~inskim odlokom. Pivški TIC je lociran v Parku vojaške zgodovine, ki zagotavlja pristen stik z obiskovalci, del aktivnosti s podro~ja promocije pa poteka tudi na ob~ini. Delo informatorjev opravljajo zaposleni v Parku vojaške zgodovine. Turisti~no informacijski center v Pivki skrbi za sprejem obiskovalcev, nudi brezpla~ne turisti~ne in druge informacije, pripravlja programe turisti~ne ponudbe, oblikuje strategijo razvoja turizma na pivškem, sodeluje s turisti~nimi in drugimi društvi, ponudniki gostinskih storitev, ponuja promocijski material, organizira turisti~ne oglede, predstavlja spominke, naravne in druge proizvode s pivškega obmo~ja in podobno. Delovni ~as centra sovpada z obratovanjem Parka vojaške zgodovine, ki je sezonsko opredeljen. Na vprašanje, ali so z ustanovitvijo TIC-a zadovoljni, ob~ani v splošnem odgovarjajo, da je sicer v ~asu krize z denarjem potrebno var~evati, vendar je vsaka stvar, ki pripomore k promociji ob~ine in boljšemu informiranju, dobrodošla in pozitivna, saj se na ta na~in denar vra~a v ob~insko blagajno. pš

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

»kislih kumaric« Je kriva bakterija?

Radar umirja voznike V slabih dveh mesecih okrog 500 prekrškov Postojna, 18. avgust – Slaba dva meseca po za~etku izvajanja meritev z zdaj že razvpitim radarjem smo na Medob~inskem inšpektoratu in redarstvu preverili, kakšni so u~inki. »Smo zadovoljni, saj opažamo, da se vsaki~ po objavi informacije o izvajanju meritev vožnja voznikov zelo umiri, kar je tudi naš namen,« pravi Neva Šibenik, vodja Medob~inskega inšpektorata in redarstva na obmo~jih ob~in Postojna, Cerknica, Pivka, Loška Dolina in Bloke.

opažanjih se veliko prekrškov zgodi na Reški cesti v Postojni, kjer že ve~ kot leto dni velja omejitev 50 kilometrov na uro, a tega številni vozniki ne upoštevajo, saj je pred tem veljala omejitev 70 kilometrov na uro.

Najve~ kršiteljev na Postojnskem

V Pivki za~nejo septembra

najamejo za 24 ur, tako da meritve izvajajo en dan popoldan, drug dan dopoldan, pri tem pa Doslej so zabeležili okrog po razporedu zaokrožijo po ve~ 500 prekrškov, najve~ na ob~inah. Najem radarja stane obmo~ju ob~ine Postojna. okrog 3000 evrov mese~no. Poleg pla~ilnih nalogov pa In kje postavljajo radar? »Na so izdali tudi štiri obdolžilne to~kah, za katere smo ocenili da predloge (odvzem vozniso najbolj nevarne, in na tistih, ki škega dovoljenja, devet ka- so nam jih predlagali ob~ani. V zenskih to~k in 1000 evrov ob~ini Postojna imamo trenutno globe) zaradi prekora~itev osem to~k. Na pobudo vaš~anov predpisane omejitve za ve~ bomo za~eli meriti tudi v Studekot 30 kilometrov, ki so se nem in na Loha~i, do zdaj smo vse zgodile v Postojni. namre~ meritve izvajali le v meŠibenikova pojasnjuje, stu Postojna in v Prestranku,« da radar petkrat mese~no razlaga Šibenikova. Po njihovih

V ob~inah Cerknica, Loška dolina in Bloke po besedah Šibenikove do zdaj ve~jih kršitev niso zaznali, kot to~ko, kjer vozniki radi pritisnejo na plin, izpostavlja Blo~ice. Do sedaj so meritve sicer izvajali po vseh ob~inah razen pivške, kjer so se odlo~ili, da se bodo za~ele izvajati šele septembra. Ta mesec pa meritev ne izvajajo v ob~ini Cerknica. vrž

Loška dolina – Kot so poro~ali številni slovenski mediji, je v Loški dolini umrl otrok. Ali so bili razlog zdravstveni zapleti po okužbi s pitno vodo, onesnaženo s fekalijami, bodo pokazale dodatne preiskave. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da »policija zbira obvestila in opravlja aktivnosti za razjasnitev vseh okoliš~in dogodka«.

kuhavati. Tako so pred nekaj dnevi že naredili vrtino v bližini sedanjih virov pitne vode pri Kozariš~u. Kot je pojasnil župan Janez Komidar, je globoka 150 metrov, poskusno pa naj bi za~ela obratovati Na PU Ljubljana ve~ o prei- se je v Loški dolini okoli 200 lju- prej kot v mesecu dni. »Opraskavi niso želeli povedati, je di zastrupilo s pitno vodo iz vira viti moramo še nekaj postoppa njihov tiskovni predstav- Obrh, ki je bila onesnažena s fe- kov, med drugim je treba tudi nik Vinko Stojnšek dejal, kalijami. Na ob~ini in v Komunal- ugotoviti, ali je vodni vir doda bodo o ugotovitvah o nem podjetju Cerknica poskuvolj izdaten, in narediti razširokoliš~inah smrti otroka ob- šajo ~im hitreje zagotoviti nov jeno analizo vode, da bomo vestili pristojno tožilstvo. vir neopore~ne pitne vode, saj videli, ali je dovolj kakovoPred dvema mesecema morajo prebivalci zdaj vodo pre- stna,« pravi Komidar. pt

V Postojni gradijo kotlovnico Postojna – Letošnje poletje so ob Cesti v Staro vas v Postojni za~eli graditi skoraj dva milijona evrov vredno kotlovnico na lesno biomaso, vzporedno pa gradijo tudi toplovodno omrežje. Že letos naj bi na kotlovnico priklju~ili pet javnih zavodov – Osnovno šolo Antona Globo~nika, vrtec, zdravstveni dom, šolski center in Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo. Vse stroške za izgradnjo bo kril koncesionar, podjetje Eko en dva, približno polovico sredstev pa mu je uspelo pridobiti iz eko-sklada. Kotlovnico naj bi zagnali že oktobra letos, zaradi velikega povpraševanja po širitvi omrežja pa bodo že to zimo spremljali in analizirali njeno delovanje in pripravili projekte za priklju~itev ostalih bližnjih objektov na kotlovnico predvsem stanovanjskih blokov z bližnje Kremence. ^e bi prišlo do izjemno nizkih temperatur, bodo v kotlovnici za vsak slu~aj tudi kotli na ekstra lahko kurilno olje. sam

Krajani Slivic za ve~jo prometno varnost Pred po~itnicami smo na uredništvo prejeli pismo krajanov Slivic, v katerem negodujejo nad pomanjkljivo prometno ureditvijo ob glavni cesti Unec–Cerknica–Žlebi~. Pišejo namre~, da je odsek od konca lipovega drevoreda do

unškega pokopališ~a brez znakov za omejitev hitrosti in plo~nika nevaren za kolesarje in pešce. Prebivalci naselja ob glavni cesti zato zahtevajo oznako za naselje in znak za omejitev hitrosti ter ureditev plo~nika do križiš~a proti Postojni.

F OTO : B A R B A R A ^ EP IR LO

Tablo za konec naselja bi morali zaradi prevelikega prometa in nevarnosti za pešce premestiti, so prepri~ani krajani.

Na ob~ini Cerknica so se z navedbami krajanov Slivic, da je promet ob glavni cesti Unec–Cerknica–Žlebi~ ~edalje bolj nevaren, strinjali, saj omenjeno cesto dnevno prevozi ve~ kot sedem tiso~ vozil, od tega skoraj 30 odstotkov tovornjakov. Višji svetovalec za komunalno-cestno dejavnost na cerkniški ob~ini Samo Mlinar v odgovoru navaja tudi, da se pristojni zavedajo nevarnosti peš prometa. Za ureditev skoraj 500 metrov dolgega plo~nika ob stanovanjskih hišah na cesti iz Unca proti Rakeku bo naslednje leto treba izdelati projektno dokumentacijo in pridobiti ustrezna soglasja, razlaga Mlinar, tako da bo investicija za pove~anje varnosti gotova leta 2013, v kolikor bo ob~inski svet to potrdil. Ob~ani svoje negodovanje nad pomanjkljivo prometno ureditvijo pojasnjujejo tako, da šolski otroci, starši z vozi~ki, starejši in ostali udeleženci v prometu hodijo na Unec v trgovino, šolo, cerkev, na avtobusno postajo po zelo prometni glavni cesti brez plo~nika in omejitve hitrosti. Vozniki vozijo bistveno

ve~ kot 90 kilometrov na uro. Nevarno je tudi zavijanje do hiš iz rakovške smeri, saj vozniki pogosto prehitevajo kolone vozil. Na koncu Slivic pa se zaradi lipovega drevoreda in nepreglednega križiš~a pogosto zgodijo prometne nesre~e, še pišejo krajani, ki ob neugodni rešitvi razmišljajo o zaprtju ceste na tem delu. Na vprašanje 33 podpisnikov, kdaj bodo na ob~ini poskrbeli za prestavitev table za konec naselja Unec – zdajšnja je namre~ postavljena še v naselju, pred prvim od sedmih priklju~kom – Mlinar odgovarja, da so to zahtevo za prestavitev in dodatno postavitev znaka za omejitev hitrosti na odcepu za Slivice posredovali na Direkcijo RS za ceste, ki je pristojna za reševanje tovrstnih prometnih zagat. b~

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;15â&#x20AC;&#x192; 26. avgust 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 26. avgust 2011

Za ra~unalniĹĄko pismenost starejĹĄih tudi v logaĹĄki ob~ini ď&#x20AC;¸ Barbara ^epirlo

StarejĹĄo generacijo bodo v za~etku oktobra ra~unalniĹĄko izobraĹževali in jim tako pribliĹžali uporabo ra~unalnika LogaĹĄka knjiĹžnica se je kot koordinatorica izobraĹževanja v ob~ini Logatec pridruĹžila projektu ra~unalniĹĄkega opismenjevanja starejĹĄih Simbioz@ e-pismena Slovenija v organizaciji Zavoda Ypsilon. Gre za prvi vseslovenski medgeneracijski prostovoljski projekt, ki bo od 17. do 21. oktobra povezal dve generaciji. Namen projekta je preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti ra~unalniĹĄko pismenost starejĹĄih. V tednu dni bodo mladi prostovoljci navduĹĄili predstavnike generacije svojih dedkov

in babic za rabo ra~unalnika. Na brezpla~nih delavnicah po vsej Sloveniji bodo omogo~ili starejĹĄim pozitivno izkuĹĄnjo z ra~unalnikom, vzbudili in okrepili njihovo samozavest, jih motivirali za nadaljnje u~enje, uporabo ra~unalnika in interneta ter jih spodbudili k vklju~evanju v vseĹživljenjsko u~enje in s tem dvignili kakovost njihovega Ĺživljenja. IzobraĹževanja bodo potekala po knjiĹžnicah, ĹĄolah in domo-

vih za starejĹĄe, vklju~evala pa bodo ve~ kot 200 tiso~ mladih in okrog 300 tiso~ starejĹĄih. ÂťS sodelovanjem v projektu Ĺželimo tudi v KnjiĹžnici Logatec prispevati k viĹĄji ravni ra~unalniĹĄke pismenosti med starejĹĄimi v Sloveniji, saj po podatkih SURSa kar 90 odstotkov prebivalcev, starejĹĄih od 65 let, ĹĄe nikoli ni uporabilo ra~unalnika oziroma interneta, kar je precej nad povpre~jem EU,ÂŤ pove Bibija-

na Mihevc, direktorica logaĹĄke knjiĹžnice. Starostniki so po prepri~anju organizatorjev projekta potisnjeni na rob druĹžbenega dogajanja, saj za razliko od mladih ne morejo oziroma ne znajo slediti vsem spremembam okrog sebe. Letos obeleĹžujemo mednarodno leto prostovoljstva, prihodnje leto pa je evropska komisija razglasila za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Tako bo tovrstni projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija prepletel dve evropski leti in tako dve druĹžbeno pomembni tematiki, kamor sodi tudi problematika ra~unalniĹĄke nepismenosti starejĹĄe populacije, ĹĄe pojasni Mihev~eva z logaĹĄke knjiĹžnice, ki je prevzela vlogo koordinatorice za podro~je ob~ine Logatec. Ra~unalniĹĄke u~ilnice, v katerih bo potekalo izobraĹževanje, bodo v OĹ 8 talcev v Dolnjem

Logatcu, OĹ Tabor v Gornjem Logatcu in Zavodu OZIRIS v Dolnjem Logatcu. Na izobraĹževanje se vsi zainteresirani lahko prijavite preko spletne strani www.simbioza.eu, za ve~ informacij in pomo~ pri prijavah so na voljo tudi v KnjiĹžnici Logatec, kjer delujeta ena od info to~k in vpisno mesto, kamor se lahko vpiĹĄete kot prostovoljec ali kot udeleĹženec brezpla~nih ra~unalniĹĄkih delavnic.

Piknik SelĹĄ~anov kon~no zmagal dolnji konec. Piknika, za katerega organizatorji pravijo, da je odli~na spodbuda za medsebojno komunikacijo ter nove ideje, hkrati pa se skozi druĹženje krepijo tako odnosi med mlajĹĄimi kot med starejĹĄimi, se ve~inoma udeleĹžujejo aktualni prebivalci SelĹĄ~ka, dobrodoĹĄli pa so tudi tisti, ki jih je pot

tako prispeval k pomenu vaĹĄkega druĹženja. Piknik je le ena od priloĹžnosti za povezovanje SelĹĄ~anov, ki sodelovanja ne prepuĹĄ~ajo zgolj enemu dogodku, temve~ stopijo skupaj tudi pri razli~nih delovnih akcijah in ĹĄtevilnih drugih dejavnostih. Med slednjimi velja omeniti Ĺže tradicionalni va-

riÂŤâ&#x20AC;&#x201C;ÂťmladiÂŤ, ki se je zaklju~ila s kon~nim rezultatom 1 : 0 za mlade. Pri ĹĄe eni mnoĹži~ni igri Âťvle~enje vrviÂŤ, kjer se pomerita ÂťgornjiÂŤ in ÂťdolnjiÂŤ konec vasi, je po nekajletnem neuspehu letos

iz rodne vasi odpeljala v druge kraje. LetoĹĄnjo 5. obletnico vaĹĄkih sre~anj so obeleĹžili prav na poseben na~in, saj jih je s svojo prisotnostjo pozdravil tudi cerkniĹĄki Ĺžupan Marko Rupar in

ĹĄki kres, ki ga je ob letoĹĄnji 20letnici osamosvojitve Slovenije spremljal tudi 20 metrov visok mlaj s slovensko zastavo in velikim lipovim listom ter ĹĄtevil~no udeleĹžbo SelĹĄ~anov.ď&#x20AC;łdĹĄ

FOTO: ANDREJ TOLLAZZI

SelĹĄ~ek, julij â&#x20AC;&#x201C; LetoĹĄnjega, Ĺže petega tradicionalnega sre~anja vaĹĄ~anov SelĹĄ~ka, se je udeleĹžilo najve~je ĹĄtevilo SelĹĄ~anov doslej. Skoraj sto jih je v son~ni soboti prispevalo k dobremu vzduĹĄju, ki je potekalo tudi v ĹĄportnem duhu, saj so vaĹĄ~ani piknik popestrili z nogometno tekmo med ekipama Âťsta-

FOTO: ARHIV M ARTINA KOĹ IRJA

V starem delu Planine na neaktivnem dimniku Ĺže nekaj let domujejo bele ĹĄtorklje. Doslej je bilo gnezdo vsako leto aktivno, lani poleti pa se je ena ĹĄtorklja ponesre~ila. Andrej Tollazzi, ki nam je na uredniĹĄtvo poslal fotografijo, pravi, da je Planinsko polje edini kraj na Notranjskem, kjer gnezdijo bele ĹĄtorklje. Te prebivajo na odprtih pokrajinah, kjer je veliko travnatih povrĹĄin in mo~virja. Bela ĹĄtorklja tehta od tri do ĹĄtiri kilograme, dolga je pribliĹžno meter, spodnja dela perutnic sta ~rne barve, kljun in noge pa oranĹžne. Samec in samica pogosto na gnezdu glasno klopotata s kljunoma. Mimica Malc, ki stanuje v neposredni bliĹžini ĹĄtorkelj, vsako leto beleĹži njihov prihod in odhod. Letos je prvo opazila konec aprila, ~ez mesec dni pa sta se ji v gnezdu pridru`ila {e dva mladi~ka, ki naj bi se, tako pravita opazovalca, izvalila konec maja. Mladi ĹĄtorkljini druĹžini tudi na uredniĹĄtvu Ĺželimo sre~en let v toplejĹĄe kraje.ď&#x20AC;łb~

Prejeli smo

Z roko v roki do novih znanj V tem slogu smo se pripravljali in tudi odpravili v svet po nove izkuĹĄnje, v mislih in pri~akovanjih predvsem po prijetne in nepozabne. Pri prakti~nem usposabljanju v podjetju Integridade Lda. na Portugalskem v mestu Lizbona. Podjetje se ukvarja predvsem s pripravo ustreznih modelov in materialov, ki jih oddajajo v testiranje na inĹĄtitut za metalurgijo. Spoznali smo se z delovnimi navadami Portugalcev, postopki in na~ini dela ter izkusili tudi vrsto drugih stvari, med katerimi so najpomembnejĹĄe u~enje portugalĹĄ~ine, u~enje in uporaba angleĹĄ~ine, spoznavanje mladih iz celotnega sveta, spletanje trajnih vezi, stopanje na pot v samostojnost. En delovni dan pa smo sodelovali tudi pri testiranju izdelkov na inĹĄtitutu. Pred odhodom v tujino smo imeli ustrezno pripravo, ki je potekala na razli~nih ravneh in z razli~no vsebino. Tako smo imeli jezikovno, kulturno in pedagoĹĄko pripravo. Spoznali smo veliko novih obrazov, se nau~ili kuhati in prati perilo, predvsem pa skrbeti sami zase in eden za drugega, skratka ÂťpreĹživeti brez mameÂŤ.

Tri tedne se zdi malo ali pa veliko, kot za koga, za nas so bili trije pre~udoviti tedni samostojnosti, raziskovanja mesta, potovanja, organizacije, u~enja in ~udovitega druĹženja. ^e imate

moĹžnost, posluĹžite se moĹžnosti programa Leonardo da Vinci in pogumno odkorakajte na prakti~no usposabljanje v tujino, izgubiĹĄ ne ni~, pridobiĹĄ veliko! Dijaki 3. H/G, Ĺ C Postojna

6(1o,/$ 2' ,=0(5( '2 0217$Â˝(

Â&#x160;RQTVPK RCTM 2QUVQLPC VGN YYY RK\\C EWM UK

Â˝$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/21 6(1o,/ 1$ 95+1,.,

'HNRU VHQĂ?LOD G R R 3RG +UXÄ&#x17E;HYFR J 9UKQLND 7HO ZZZ GHNRU VHQFLOD VL

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

»Ljudem je vše~ kremast in mehek«

str

 Veronika Rupnik Ženko

Sadri Sulejmani Postojn~ane s svojim sladoledom razvaja že trideset let Postojna – »Postojn~ani so veliki ljubitelji sladoleda,« pove Sadri Sulejmani, najbolj priljubljen sladoledar dale~ naokrog. Dnevno ga povpre~no naredi 50 do 70 kilogramov, ob nedeljah in vro~ih dnevih tudi do 100 kilogramov. Avgust je, kot pravi, najboljši mesec za prodajo sladoleda, julij manj zaradi dopustov. Sicer pa prvi sladoled naredi že marca, prodaja pa ga, ~e le jesen ni prehladna, do novembra.

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

FOTO: VERONI KA R U P NI K Ž ENKO

»Mleko skuham, dodam sladkor, jeta sijaj in elasti~nost ter komrastlinsko smetano, dva posebna paktnost. Maso med mešanjem preparata za sladoled, ki mu da- najprej zavrem na 95 stopinj, da

se uni~ijo vsi morebitni mikroorganizmi, potem pa pustim, da se ohladi,« dobro uro in pol dolg postopek priprave razlaga Sulejmani. Takšno maso - vsak dan svežo - pripravi v ve~ji koli~ini, za izdelavo posameznega okusa sladoleda pa vsaki~ znova iz stroja vzame dolo~eno koli~ino, jo prelije v drug stroj, kjer ji doda pasto dolo~enega okusa in v

200 do 300 kepic na dan, odvisno od dneva in vro~ine, v poletni sezoni proda Sadri Sulejmani.

nekaj minutah zmeša v sladoled, ki ima minus 21 stopinj Celzija oziroma minus 15 stopinj, na kolikor je ohlajen v vitrini za sladoled. »Sladoled nastaja sproti. Ko se izprazni banjica, naredim novega,« pove. »Svež sladoled je kremast in mehek in prav takšnega imajo ljudje radi. ^e stoji nekoliko dlje, postane trši,« pripomni poznavalsko, medtem ko nam postreže s kepico.

Prisegajo na klasi~ne okuse

Ljubitelji sladoleda lahko izbirajo med 18 okusi. »Najbolj priljubljeni so klasi~ni okusi, ~okolada, lešnik, vanilja, zadnja leta pa tudi jogurt,« Sulejmani pove, da Postojn~ani ne odstopajo od statistike. Med sadnimi pa je favorit osvežilna limona. Sadni sladoledi so sicer preprostejši za pripravo. V 10-litrsko posodo SuVažne kakovostne lejmani strese tri kilograme sladin sveže sestavine korja, doda tri žli~ke citronke, poseben dodatek za sladolede Skrivnost dobrega sladoleda je po Sulejmanovih besedah v sve- in vse raztopi v vodi. Teko~ino zlije v stroj, doda pasto z želežih in kakovostnih surovinah, pravih koli~inah in razmerju med nim okusom, gel, ki nadomeš~a njimi. Za to pa je potreben »pravi beljake, malo kakovostne rastlinske smetane in v nekaj miob~utek« in dolgoletna praksa. nutah je sladoled nared. Sveže »Bistveno je, kako skuhaš sadje preventivno raje nadomaso, najpomembnejše pa je, mesti s pasteriziranimi sadnimi kako jo mešaš,« pravi izkušeno. Seveda ne gre brez dobrega pastami, sicer pa že citronska mleka. »Polnomastnega, sicer je kislina prepre~uje razvoj bakterij. sladoled preve~ voden,« pouda- Sladoled je zaradi hitro pokvarljivih sestavin namre~ ob~utljivo ri. Mleka v prahu ne uporablja. živilo, v katerem se lahko razviIzdelovanja sladoleda je nau~il jejo ~loveku nevarne bakterije. tudi svoja sinova, 21-letnega Pri izdelavi in hranjenju je zato Samirja in 19-letnega Sanija, a zelo pomembna ~isto~a. Sulejstranke, kot pravi, takoj opazijo mani pravi, da pri njih nikoli ni razliko. »Prejšnji teden je slabilo težav z zastrupitvami. Jajc doled delal moj starejši sin in pa že ve~ let ne uporabljajo je ve~ strank pripomnilo, da je druga~en kot obi~ajno. Ljudje so ve~, saj so jih nadomestile druge snovi. navajeni na dolo~en okus.«

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40 Pestra izbira PVC posod za namakanje sadja, kisanje zelja,...

Mladi sladoled Red Bull, starejši dibeti~nega Pri mladini je to poletje priljubljen sladoled z okusom energijske pija~e Red Bull. »Ne, ne dodajamo mu Red Bulla iz plo~evinke, pa~ pa tudi zanj uporabimo posebno pasto,« me podu~i. Kaj pa sladoleda Hello Kitty in modro nebo? »Z okusom žve~ilnega gumija. Otroci ga imajo radi.« Predvsem starejši pa pogosto izberejo diabeti~nega, ki ga naredi povsem brez sladkorja. Podobno, kot bi jedel zelo hladen navadni jogurt. Sadri Sulejmani je tako reko~ zrastel ob sladoledu. Njegovega izdelovanja se je u~il že od svojega starega o~eta. V Postojno se je iz Makedonije priselil leta 1981 in takrat od sorodnika prevzel slaš~i~arno oziroma okrep~evalnico, ki jo danes vodi skupaj s svojo ženo \žarije ter sinovoma Samirjem in Sanijem. »Res je, letos mineva trideset let, odkar v Postojni prodajam sladoled,« pomisli. Kljub lokalom ~ez cesto mu ljubitelji sladoleda ostajajo zvesti. Odnesla pa jih ni niti recesija. Sladoled je pa~ užitek, ki se mu niti v krizi ne gre odpovedati, kve~jemu se ga poje še ve~.

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Ugodne cene in pestra izbira:

! NO D O UG

RAZLIÈNE VELIKOSTI! Slike so simbolne.

- ETERNA posod za kuhanje marmelad, - mrež za zašèito pred ptièi, - vreè za krompir, - motornih žag, - rezervnih delov za motorne žage, - olj in maziv, Kozarci in steklenice - cepilcev, vitlov,... za vlaganje + pokrovèki!

Oddamo lokal v centru Cerknice. Inf. na tel.št.: 041 716 741

Center mode Uršula - novo, sveže, prenovljeno,...

Od konca meseca avgusta dalje!

Za najboljšega sladoledarja so Sadrija Sulejmanija ponovno izbrali tudi poslušalci Radia94.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

»Demokracije je nekoliko preve~!«

 Blanka Markovi~ Kocen

Pri pedagoškem delu najde navdih – Trenutno se ukvarja z izdelavo uporabnih kerami~nih izdelkov – Po Logatcu razstava tudi v doma~i Cerknici?

Zakaj ste si za svoj umetniški material izbrali ravno glino? To je trenuten navdih. Ko me nekaj zagrabi, to pa~ delam. In zdaj me je pritegnila keramika, medtem ko sem prej slikala, imela slikarske razstave, prav tako v logaški Stekleni galeriji. Slikala sem akvarele. V bistvu pa mi uporabo dolo~enega materiala dostikrat narekuje tudi delo v službi kot, na primer, izdelovanje darilc za u~itelje. Sama sem bila pobudnik, potem so otroci zagrabili, mene pa je vleklo naprej. Sem pa~ »kampanjec«, glina me je potegnila, sledile so ideje, ogromno idej in premalo ~asa. Se vam zdi, da je oblikovalcev keramike v Sloveniji malo, je ta material že malce utonil v pozabo? Mislim, da je zdaj precej aktualen, ko se ljudje vra~ajo k naravi, naravnim materialom. Veliko predmetov iz keramike uporabljajo tudi doma. Vtis imam, da imajo ljudje radi na primer, solnico ali posodico za sladkor iz keramike. Je to ubogljiv material ali zahteva dosti truda pri obdelavi? Vse gnetljive mase so hvaležen umetniški material. Trud je odvisen od tega, kaj delaš. ^e se odlo~iš za tanke oblike, obstaja nevarnost, da se razbijejo, preden jih prineseš do pe~i. Prenašanje je zoprno.

kakšne ~ipke in potem to delno pobarvala. En del razstave so bile cvetlice, son~nice in maki, ki sem jih tudi rada slikala, pa z etnologijo povezani rde~kasti sr~ki z belo poslikavo in medenjaki. Precej pozornosti so na razstavi pritegnile pun~ke, sede~e na okencih. Z njimi sem imela precej dela, saj sem za eno porabila kake tri, štiri ure. Razstavljala sem tudi ribice, pri ~emer sem si dala duška z barvami …

Urška Župec Mele: »U~encem zmeraj povem, da zame ni pomemben talent, bolj to, da se potrudijo, kolikor najbolje zmorejo.«

Kje dobite motive za izdelke? Dostikrat jih ~rpam tudi iz tega, kar delamo z u~enci pri pouku, kar raziskujem in iš~em in mene ... Marsikaj me pritegne! V~asih kaj vidim, pa se mi zdi zanimivo in priredim po svoje. Najraje delam svoje stvari, rada imam izvirnost, posnemanje pa se mi upira. Kdaj najdete ~as za umetniško ustvarjanje? Kot pedagoginja imate verjetno veliko dela … V~asih sem delala tudi pono~i, odkar pa imam h~erko, tega ne po~nem ve~. Prej sem se lahko ve~ posve~ala akademskemu življenju ... ^e imam ~as, velikokrat ostanem v šoli popoldne. Ali pa poskrbim za popoldansko varstvo za h~erko, ~eprav moram priznati, da se moja triletnica zdaj tudi že rada zaposli zraven. ^utim, da si za umetniško ustvarjanje vzamem premalo ~asa, lahko bi tudi zve~er delala z glino, pa se dostikrat zleknem v fotelj, zgrabim daljinca, vedo~, da to ni dobro, da bi bilo bolje in lepše kaj ustvariti …

Kako pogosto razstavljate in kje najraje? Doslej sem vedno v Logatcu, na kar je naneslo povsem po naklju~ju, po pogovoru s Francem Godino, predsednikom Društva likovnikov Logatec, katerega ~lanica sem tudi sama. Ve~ino ~asa namre~ preživim v LogatKako nastaja kerami~ni izdecu, v tem okolju se po~utim lek? doma~e. V Cerknici ne naveOdvisno od na~ina dela. Sama zujem veliko stikov z umetniki, ve~inoma delam valjano kerami- ker niti popoldan nimam ~asa. ko, trenutno. Glino torej zvaljam Takrat sem s h~erko, nekaj ~asa in potem oblikujem, recimo, v pa imam tudi zase. posodo. Uporabljam valjar, vilice, nože in vse tisto, kar imam Kaj umetniku pomeni razstadoma pri roki. Nimam pa kavljati v doma~em okolju? kšnih oblih plastik in nobenih Rada razstavljam in povabim modelov. ljudi, ki me poznajo. Zelo sem vesela, ~e so zadovoljni, ker so Ali je tovrstna umetnost torej prišli na razstavo in so nekaj tudi tržno zanimiva? dobrega naredili zase, za svojo Temu bi pritrdila, morda je to dušo. Nad zadnjo, že omenjeno celo tržna niša, vendar zase razstavo so bili ljudje po mojem lahko re~em, da ne ustvarjam s mnenju kar navdušeni. tem namenom. Bolj zaradi daril. Rada poklonim svoje stvari. SliAli je razstava strošek? ke so vsi prijatelji in sorodniki že Niti ne, pomagajo mi v društvu, dobili, tako da sem se zdaj lomarsikaj uredijo, natisnejo vatila ne~esa drugega. Bolj s tem bila … namenom, da imam komu kaj podariti. Koliko ~lanov ima Društvo likovnikov Logatec in kako deMed 27. majem in 4. junijem luje? letos ste razstavljali v Stekleni Po mojem nas je kakih 15 akgaleriji v Logatcu. S ~im ste se tivnih, skupno pa še ve~. Dobipredstavili in kako je ob~instvo vamo se na sestankih nekajsprejelo vaše izdelke? krat na leto, imamo tudi ob~ni Predstavila sem se z raznimi zbor ipd. skledami, ki sem jih naredila z valjanjem, potem sem jih dala Ali pripravljate tudi skupinske na balon, da se je material upo- razstave? gnil, vanj vtiskala razne prti~ke, Mislim, da bomo jeseni razsta-

FOTO: VALTER LEBAN

Urška Župec Mele iz Cerknice je predvsem pedagoginja, v svojem prostem ~asu pa se posve~a izdelovanju uporabnih kerami~nih izdelkov, ki jih je konec maja postavila tudi na ogled na razstavi v Stekleni galeriji v Logatcu. U~iteljica likovnega pouka na Osnovni šoli 8 talcev in Podružni~ni šoli Laze dobro razume otroke, a je prepri~ana, da je egoizma med njimi na eni in demokracije na drugi strani preve~.

vljali skupaj, organiziramo razne extempore … Na skupinskih razstavah v Logatcu sem že sodelovala. Prav tako tudi z rakovškim kulturnim društvom, kjer sem nekaj ~asa delovala kot mentorica. Kakšno zadovoljstvo najdete v pedagoškem delu? Vsak dan doživim kaj novega, ni~ se ne ponavlja. To mi je vše~. Po svoje ob~udujem naše razredne u~iteljice, ki imajo po štiri, pet ur isti razred, iste u~ence. Tega ne bi zmogla, rada menjam stvari. Pestrost v mojem delu je že to, da u~im na dveh šolah, in sicer na Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu in na podružni~ni šoli Laze. Likovna vzgoja je neko~ veljala za bolj sproš~ujo~, manj zahteven del pouka. Je temu še tako, vam je to vše~? Mnogi kolegi pouk likovne vzgoje nekoliko podcenjujejo. Nih~e namre~ ne vidi, koliko materiala moram za ure pripraviti, koliko stvari pokazati. Veliko ~asa potrebuješ že samo za to, da jih zbereš skupaj. Koliko današnje otroke zanima likovna vzgoja, ko je razvoj informacijske tehnologije tako nezadržen? Meni se zdi, da nekateri prav uživajo, ko dobijo namesto ra~unalniške miške v roko ~opi~ … In ~eprav dostikrat re~ejo, da je to brez veze, vidim, da temu v resnici ni tako. Sicer pa je najstnikom tako vse brez veze! Zdi se mi, da potrebujejo nekaj fizi~nega, glino, na primer, imajo zelo radi. Kako jih motivirate? Pokažem jim kakšne izdelke prejšnjih generacij u~encev, da vidijo, kaj se da narediti, kaj vse toliko stari otroci ustvarijo. Motiviram jih tudi s tem, da postavim taka merila, da jih lahko vsak doseže. Zmeraj jim povem, da zame ni pomemben talent, bolj to, da se potrudijo, kolikor najbolje zmorejo. Povem jim: »Glejte otroci, tudi za matemati-

ko ni vsak nadarjen, pa se moraš za dvojko pa~ nau~iti.«

sebe najde, mogo~e pridobi ~ut za estetiko, v svojem delu uživa, je zadovoljen z izdelkom ... SiKako ugotovite, da je nek otrok cer mislim, da je ~ut za estetiko nadarjen za likovno ustvarjamogo~e tudi privzgojiti. nje? Se z njim posebej ukvarjate, ga spodbujate, usmerjate? Kaj vas poleg umetnosti še Seveda. Imamo program za na- razveseljuje, zanima? darjene u~ence, že nekaj let pa Uživam v naravi, sproš~a me tudi tabor za nadarjene, vodi tek, sprehod s psom … Ne maga naša psihologinja, z raznimi ram kakšnih intenzivnih športov. sekcijami pa sodelujemo tudi Rada grem na Slivnico, kjer se pedagogi. Letos sta imeli dve »odklopim«, sprostim. dekleti razstavo, ena fotografsko, druga risbo, zato bomo nadarje- Kje si bomo lahko ogledali ne v tem smislu prihodnje leto vašo naslednjo razstavo? še bolj spodbujali. Tega pa ne vem, zdaj bo po~asi na vrsti Cerknica. Sokrajani so že ^e bi sami dolo~ali u~ne malo užaljeni, zakaj doma ne na~rte, ~emu bi pri likovni razstavljam. Sicer pa so pri meni vzgoji dali prednost? odlo~itve o razstavi zmeraj golo U~ni na~rti so v~asih spisanaklju~je. ni tako abstraktno, da se že na prvi pogled vidi, da jih pišejo Ali ste bili na po~itnicah? strokovnjaki, ki niso še delali v Bili smo v Barbarigi, pa smo razredu. Mislim, da bi morali to, jo morali pred~asno zapustivsaj kar zadeva likovni pouk, ti, ker je h~i zbolela. Potem pa po~eti likovni pedagogi, ki dela- smo nek konec tedna preživemo z otroki in vemo, kaj lahko li v ^ateških toplicah, se skriod njih pri~akujemo. Meni oseb- vali v indijanskih šotorih … To no je pomembno, da otrok sam je bila »totalna žurka«, ki je

našo mal~ico povsem navdušila. Mogo~e bomo obiskali še o~eta v Ko~evju ali jo mahnili na Kolpo. Vaše želje za prihodnost? Da bi bila dovolj uspešna v tem poklicu. Da bi mogo~e tudi sistem za~el nekoliko druga~e delovati, da bi spregledali, da je demokracije malo preve~. Sem zelo odprt ~lovek, dobro razumem otroke, žal pa ugotavljam, da jih vse ve~ prestopa meje dobrega okusa, da se ne znajo zadržati. To me boli, ko pomislim, kaj vse jim skušam dati, nuditi, pa me v~asih tako grdo zavrnejo … Preve~ mislijo samo nase, egoizem je na višku. Morda del odgovornosti za to nosijo tudi starši, ki so premalo z otroki … Kar pa niti ni ~udno, saj so ve~inoma ves dan v službi, zjutraj otroka že ob sedmih pripeljejo v šolo, kjer ostanejo vse do pol petih. Potem so obi~ajno preutrujeni, da bi se z njimi ubadali. Vse bolj se zanašajo na nas, ~eš, bo že šola … Vendar mora tudi družina kaj narediti!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Fotoreportaža

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Zmajevi mladi~i rajali le v drugi polovici avgusta

Kjer ne manjka krompirja in dobre volje …

15. poletni kulturni festival Zmaj ‘ma mlade

Na 33. Krompirjevi no~i tri tiso~ obiskovalcev

str 11

 Veronika Rupnik Ženko

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

^eprav je petnajsta izvedba postojnskega najpomembnejšega festivala v primerjavi z letom prej mo~no okrnjena, je v drugi polovici avgusta popestrila poletne ve~ere z raznovrstnim programom. V sicer precej kulturno mrtvem avgustu je za doma~ine in druge obiskovalce Zmaj v organizaciji Zveze društev Mladinski center Postojna postregel z obi~ajnim ritmom prireditev.

Tradicionalna Krompirjeva no~ je tudi letos, že 33. zapovrstjo, utrdila sloves ene najbolj priljubljenih in množi~no obiskanih poletnih prireditev v regiji. Na Velikem Ubeljskem so predzadnjo soboto v avgustu našteli okrog 3000 obiskovalcev, za katere so letos pripravili še posebej bogat program. Damjana Golavšek je animirala najmlajše, glasbeniki Pop Design, Nina Pušlar z ansamblom in Vlado Kreslin z Malimi bogovi pa so poskrbeli za zabavo in ples vseh generacij. Kreslin, ki je na Krompirjevi no~i nastopil prvi~, je bil, kot je povedal, navdušen - nad ob~instvom in energijo tukajšnjih ljudi.

Ubeljci so tudi letos na razli~ne na~ine pripravili in obiskovalcem brezpla~no razdelili okrog tri tone ubeljškega krompirja. Porcije so šle v slast, letos prvi~ ponudbi tudi krompirjevega golaža. Kot veleva tradicija, pa se krompirja na Krompirjevi no~i ne le je, pa~ pa se z njim zabava tudi na Krompirjevih igrah in v izboru najtežjega in najzanimivejšega krompirja. Nagrado za najtežji krompir, ki je tehtal 1448 gramov, si je prislužila Darja Mahni~ iz Mer~ pri Sežani. Nagradi za krompir najbolj nenavadne oblike pa sta dobila Jasmina Premrl in Aleš ^esnik.

Na uvodnem ve~eru so po tradicionalnem rezanju torte nastopili Gypsy Mambo Ko}ani Orkestar iz Makedonije. Orkester je nastal pred desetimi leti v legendarnem makedonskem mestu Ko}ani, ki slovi po odli~nih trubaških zasedbah. ^lani prihajajo iz družin z dolgo glasbeno tradicijo, igrajo pa predvsem tradicionalne romske in balkanske skladbe, ki jih nadgrajujejo tako z Bregovi}evimi kot tudi lastnimi skladbami. Unikatnost zasedbe ozna~uje izvrstno nadgrajevanje pihalske sekcije z ritmi~no tolkalsko sekcijo.

F OTO: SE B AST IJ A N Ž E NKO

F OTO : V ERO NIK A RU P N IK Ž ENKO

Otvoritveni ve~er je postregel še z južnoafriškimi zvezdniki Hog Hoggidy Hog ter artisti~no akrobatsko skupino Sinakt iz Italije, ob kateri je prenekateremu gledalcu zastal dih. Skupino sta leta 2000 ustanovila umetnika Elisa Waldner in Edoardo Danieli, ki se že od vsega za~etka trudita pripovedovati zgodbe, zastopati koncepte in ustvarjati podobe skozi tridimenzionalni prostor, ki je dejansko okolje, v katerem ~lovek živi. Rezultat so cirkuške to~ke, cirkuško gledališke predstave in gledališke koreografije o razli~nih tematikah. Ker predstave temeljijo na gibu in vizualnih u~inkih, ne pa na besedi, so dostopne in razumljive ob~instvu vsepovsod.

V zadnjem vikendu bo Zmaj izbruhal še številne dogodke; športne, ustvarjalne lutkovne, koncertne … (Program na www.zmajma-mlade.com/ program/). Uradni zaklju~ek festivala pa se pri~akuje v torek, 30. avgusta, ko bo na Titovem trgu ob 17. uri gledališka predstava Rde~a kapica, v ve~ernih urah pa akusti~ni koncert Ane Pupedan & Anten Upedanten bande.

FOTO: SEBASTIJAN ŽENKO

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Smejalne gube in trebušne mišice gotovo niso edini izkupi~ek številnega ob~instva, ki se je v nedeljo, 21. avgusta, zbralo na Titovem trgu. Nastop stand-up komikov, ki si izkušnje pridobivajo po klubih, barih, mladinskih centrih, festivalih in celo gledališ~ih, je gledalce do solz nasmejal in jim postregel s številnimi odli~nimi šalami.

»Zelo smo zadovoljni. Vse je potekalo gladko, brez kakršnihkoli zapletov, nervoze ... Le na koncu so nam ukradli tri sode piva, a smo jim na sledi (smeh),« je vtise strnila Sabina Premrov (na sliki levo), vodja prireditve, ki jo prireja doma~e Turisti~no-športno-kulturno društvo Tisa Nanos. »Vsako leto se trudimo ohranjati tradicijo, ki so jo za~eli naši predhodniki, in jo z mladostno energijo posodabljati in približati tudi mlajši generaciji, kar nam vidno uspeva, saj je na prizoriš~u mrgolelo mladih lic,« je poudarila.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Koncert za Vivaldija

 Andreja Jernej~i~

V spomin na italijanskega skladatelja in violinista je instrumentalna zasedba Tarsia Consort iz Kopra pripravila koncert delavnic. V okviru društva bosta tako delovala še Komorni orkester Antonio Tarsia in Tarsia Vocal Consort. Trenutno zasedbo sestavljajo violinistki Kristina Debernardi in dijakinja umetniške gimnazije v Kopru Mojca Koren~an, ki se u~ita violino pri Sonji Horvat, HeInstrumentalna zasedba Tarsia Consort, ki deluje pod vodstvom lena Švigelj, u~enka violon~ela Ambroža ^opija, se je oblikova- pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljala leta 2008. ^lani zasedbe so se v teh letih nekoliko zamenja- ni, in Klemen Miha~i~, študent li, a namen ostaja isti: promoci- muzikologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki igra ~embalo. je in izvajanja baro~ne glasbe. Ime so si nadeli po enem izmed Prav ~embalo je tisti instrument, ki je klju~en za pravilno izvajakoprskih skladateljev Antoniu Tarsii, pa tudi sicer njihov reper- nje baro~nega melosa in je za toar obsega dela tako doma~ih zasedbo izrednega pomena. Izdelal ga je italijanski mojster kot tujih skladateljev. Maja lani Gianpaolo Plozner iz Trbiža. Sliso ~lani zasedbe ustanovili še karka Erica de Rosa pa je na poDruštvo ljubiteljev stare glasbe krov instrumenta naslikala sliko z istim imenom, katerega naz motivom zaklju~ka boja med men je promocija stare glasbe Pozejdonom in Ateno. Po legendi in bogate glasbene zapuš~ine Atena boj izgubi, odvrže š~it, iz obalnih mest skozi lastno konkaterega nastane mesto Koper, ki certno dejavnost in z organije tudi vidno v ozadju poslikave. zacijo koncertov, predavanj in

FOTO: ANDR EJA JER NEJ^I ^

Zelše, 20. avgust – 28. julija je minilo 270 let od smrti skladatelja Antonia Vivaldija, sicer pa enega najboljših violinistov svoje dobe, katerega dela še danes odmevajo po koncertnih dvoranah po celem svetu. Ob tej priložnosti je instrumentalna zasedba Tarsia Consort iz Kopra pripravila koncert v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah.

V Majlontu Sre~anje diabetikov prazgodovinska odkritja

Dolenja vas, julij – Na tradicionalnem pikniku Društva diabetikov Cerknica, ki deluje od leta 1994, se je zbralo okrog 80 ~lanov in podpornih ~lanov. Svoje druženje so pri~eli z daljšim pohodom in merjenjem krvnega pritiska in sladkorja v krvi ter nadaljevali z jeda~o, pija~o in sre~elovom. Sicer pa v društvu, ki združuje ~lane iz ob~in Cerknica, Bloke in Loška dolina, aktivno skrbijo za svoje zdravje, saj vsak ~etrtek ob 14. uri organizirajo pohod po okolici Cerknice. Zberejo se pri gostiš~u Šega. Poleg tedenskih aktivnosti društvo diabetikov vsako leto organizira ve~ izobraževalnih predavanj na temo diabetesa, prehrane, ožilja in podobno. V okviru društva pa se ukvarjajo tudi z balinanjem. Spomladi se organizirano odpravijo proti Dolenjskim toplicam, jeseni pa v Rogaško Slatino. Preko Zveze društev diabetikov Slovenije se enkrat letno sre~ajo s ~lani drugih društev diabetikov. ^lani Društva diabetikov Cerknica se svoji predsednici Dorici Nared in njenemu soprogu Vinku, ki ji stoji ob strani, za njun trud in prizadevnost pri organizaciji druženj in delovanju društva nasploh, toplo zahvaljujejo.dš

Postojna – Obnovitvena dela v najstarejšem delu mesta, Majlontu, so prinesla zanimiva razkritja. Potem ko arheologi, ki spremljajo dela, sprva niso odkrili ni~esar, so v predelu, imenovanem Kot, prejšnji mesec naleteli na strnjeno prazgodovinsko plast. Po besedah Draška Josipovi~a, strokovnega vodje arheoloških raziskav, so odkrili ostanke prazgodovinskih hiš, starih 3000 let. Na podlagi

spremljajo~ih ostankov keramike ocenjujejo, da so iz ~asa pozno bronaste dobe (1000 let pred Kristusom) in starejše železne dobe (8., 7. stoletje pred Kristusom). Ta odkrtija kažejo, da Postojna sodi med najstarejše poseljene to~ke v Slovenji. Našli pa so tudi ostanke rimskodobnih stavb iz 1., 3. in 4. stoletja, kar do zdaj za to obmo~je ni bilo znano. Vse arheološke najdbe bodo po vseh

postopkih prišle v hrambo v postojnski Nostranjski muzej. 1,3 milijone evrov težak projekt obnove komunalne infrastrukture v Majlontu ter ureditev cest in ulic, obnove dotrajanih stopniš~, zidov in javne razsvetljave ter kabelske kanalizacije, za katerega bo ob~ina pridobila slab milijon evrov evropskih sredstev, naj bi bila v veliki meri zaklju~ena v jeseni.vrž

Ptuj, 19. avgust – Priljubljen narodno-zabavni ansambel Akordi iz Slavine je na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju trojno slavil. Strokovna komisija jih je izbrala za najboljši ansambel med preostalimi zasedbami (razen kvintetov), za najboljši ansambel jih je izbralo tudi ob~instvo, televizijski gledalci in radijski poslušalci pa so s telefonskim glasovanjem za najboljšo melodijo izbrali njihov val~ek Akordi Ljubezni, drugo mesto pa je zasedla polka Žejen sem njene ljubezni, ki so jo prav tako izvedli ~lani ansambla Akordi. Akordi, ki so že na lanskem ptujskem festivalu pre-

jeli Korenovo plaketo za vokalno izvedbo in najve~je število glasov ob~instva, so s svojim

nastopom tako tudi letos potrdili, da sodijo med najboljše ansamble pri nas.vrž

FOTO: ARH IV AKORDOV

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Akordi slavili na Ptuju

Ansambel Akordi, ki ga sestavljajo (z leve) Simon Šorc, Rok Kompara, Vojko Bren~i~ in Bojan Možina.

Prejeli smo

Vrtec pridobil certifikat, kaj pa posluh za starše? Konec junija smo bili starši otrok iz skupine Miške Vrtca Kurir~ek seznanjeni, da bo ravnateljica Frida Rupnik pomo~nico vzgojiteljice Nado Cindri~ premestila v enoto vrtca na Pavši~evi ulici, ki se odpira v septembru. Glede na to, da smo pri ravnateljici naleteli na neargumentirano vztrajanje in neposluh za starše, smo se odlo~ili, da se med drugim obrnemo tudi na medije, da širši javnosti predstavimo,

na kakšen na~in so v vrtcu s strani ravnateljice obravnavani otroci in starši, ki pla~ujejo ve~idel storitev. Starši smo razumni in se zavedamo, da v~asih pa~ ni mogo~e druga~e, kot da se opravi dolo~eno kadrovsko menjavo, toda v tem primeru ni za to nobenega argumenta. Ravnateljica namre~ kot argument navaja, da tudi v enoti na Pavši~evi potrebuje kakšno izkušeno sodelavko. V enoto na Pavši~evi odhajajo

štiri vzgojiteljice in pomo~nice, tri od nam znanih so zelo izkušene, tako da to ni nikakršen argument. Nova pomo~nica, ki je sedaj predvidena za skupino Miške, bi bila prav tako lahko pomo~nica pri izkušeni vzgojiteljici v enoti na Pavši~evi. Ravnateljici smo napisali prijazno pismo in odšli na pogovor, vendar smo naleteli na gluha ušesa oz. na ponavljanje zgoraj omenjenega argumenta. Smo pa na teh pogovorih dobili

ob~utek, da je vzrok za menjavo nekje drugje. Obrnili smo se tudi na župana Ob~ine Logatec. Odgovor nam je sicer poslala Nevenka Malavaši~, vendar pa je zaklju~ila, da zaupajo v kadrovske odlo~itve ravnateljice. Menimo, da bi bilo dobro, da bi župan na pogovor povabil tudi starše, ki bi osvetlili razmere v vrtcu, ki se ne vidijo na prvi pogled. Vrtec je v letošnjem letu dobil certifikat kakovosti. Popolnoma se strinjamo, da si ga je

zaslužil, vsaj kar zadeva strokovne delavce vrtca. Sprašujemo pa se, ali si je ta certifikat zaslužilo tudi vodstvo vrtca? Ne upošteva namre~ vseh dolo~il, ki so opredeljena v Kurikulu za vrtce in Kodeksu eti~nega ravnanja v vrtcu . Iz pogovorov z ravnateljico je razvidno, da gre za osebni obra~un, za rušenje harmonije, ki pa mo~no škodi v prvi vrsti našim otrokom. Starši smo izjemno razo~arani in prizadeti, da naši argumenti niso

bili slišani. Naj bo to v poduk ostalim staršem, ki imajo otroke, vklju~ene v Vrtec Kurir~ek. ^e slu~ajno ne boste pla~ali pravo~asno položnice, se bodo spomnili na vas; ko pa bi vi radi, da se dolo~ene stvari ne spreminjajo oz. se ravna v dobrobit otrok, bodite pripravljeni – vaše mnenje ne šteje ni~. Vseh štirinajst staršev (pa tudi nekaj babic) je to ob~utilo na lastni koži. Starši otrok iz skupine Miške

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Regijske kulturne diagonale

str 13

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Folkloro je treba živeti in ~utiti Vida Žlogar iz Cerknice že vrsto let skrbi za ohranjanje ljudskega plesnega in pevskega izro~ila na tem delu Notranjske – Plesati je za~ela pri Akademski folklorni skupini France Marolt

 Damijana Škrlj

Letošnja dobitnica bronastega taborskega priznanja, Vida Žlogar, je folklori predana že vrsto let. Svoje bogate izkušnje, ki jih danes z zanosom predaja folklornemu društvu Rak Rakek, vedno znova nadgrajuje, nedvomno pa je njeno pot za~rtalo aktivno plesanje v Akademski folklorni skupini France Marolt, katerega ~lanica je bila do poroke, ko jo je življenjska pot popeljala na Notranjsko.

Kako pa je s tekmovanji? Letošnje državno prvenstvo se nam je za las izmuznilo. Pred državnim potekajo obmo~na sre~anja, ki se jih redno udeležujemo. Tam nas selektorji, strokovna komisija, ocenjujejo glede na uplesanost plesalcev, odrsko igro, inštrumentalni in glasbeni program, ljudsko petje, sam splet in rekvizite. Na podlagi tega nam v treh dneh posredujejo opisno sporo~ilo s števil~no oceno. Izmed vseh tekmovalnih skupin se iz regije izbere 8 najboljših, pri ~emer

mora povpre~na ocena znašati ve~ kot 8,5. Do regijskega tekmovanja se nam je uspelo prebiti že sedemkrat. Zadovoljna sem, da nam je letos uspelo dose~i tudi ocene 10. So pa na regijskem tekmovanju kriteriji še strožji in so morebitne pomanjkljivosti zaradi velike konkurence še hitreje opazne. Ena skupina lahko izpade tudi zaradi istega naslova spleta, o kakovosti, katera od dveh je boljša, pa odlo~ajo podrobnosti, na primer ve~glasnost petja ipd. Kar se ti~e mednarodnih tekmovanj, se jih lahko udeležijo zgolj tisti, ki so vklju~eni v CIUF, kar pa mi nismo in niti ne nameravamo biti. Sam sistem ocenjevanja je enak kot na naših tekmovanjih. Raje se udeležujemo festivalov. 30. septembra za pet dni potujemo na festival v Barcelono. Kot pravite, samo ples za dober rezultat ni dovolj. Nastop folklorne skupine vsebuje ve~plastno dogajanje. Osnova je splet, s katerim se dolo~i tematiko, ki se je je potrebno držati od za~etka do konca nastopa. ^e se odlo~imo za tematiko o ~evljarjih, morajo temu slediti rekviziti, pesem, igra, ples, obla~ila. Pri vsem tem je potrebno upoštevati še pravila za tekmovanje, ki se vsako leto spreminjajo: enkrat je poudarek na govorjenju, drugi~ na mimiki, tretji~ na igri itd. Zato je udeležba na seminarjih in folklornih taborih za otroške in odrasle skupine ve~ kot zaželena, sicer si v zaostanku. Tudi sama notranjskih plesov nisem znala. Na pomo~ mi je prisko~ila Mojca Lepej, ki je bila moja osebna mentorica pri u~enju notranjskih plesov, sedaj pa nam pomaga pri ve~glasnem ljudskem petju. Kasneje sem obiskala še seminar v Novem mestu s predstavljenimi dolenjskimi in notranjskimi plesi in tam prejela dragoceno skripto z notranjskimi plesi in kinetografijo. Obiskala sem tudi legendarna Petra~eva s Hudega vrha, ki sta mi podrobneje opisala bloške obi~aje in dala veliko ljudskih pesmi iz Blok in okolice. Šla sem tudi do zdaj že pokojnega ~evljarja, Franca Meleta, ki je podrobno opisal, kako se je u~il ~evljarstva, podaril pa mi je tudi nekaj svojega orodja, izdelkov in šuštarski stol. Nanj se je spomnil, ko smo ga s skupino obiskali v domu za starejše in mu zaplesali šuštarski ples. Veliko virov za dober nastop dobiš pri starih ljudeh, ki jih je kar dobro povprašati po starih ~asih. Vse folklorno dogajanje se vrti okrog spleta. Kaj pa to sploh je? Splet je kombinacija ve~ dejavnikov skupaj: povezanost ve~ plesov, ljudska pesem in zgodbica: kakih 10 minut trajajo~e rajanje s petjem, igra in obla~ilo. V spletu se mora glede na temo vse ujemati. Tako sem, na primer, pri spletu vajenca na plesu

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Vaše delo v folklori je prepoznavno. Kako to, da ste se odlo~ili ravno za to plesno zvrst? Že v svojih študentskih letih sem kar nekaj let plesala v Akademski folklorni skupini France Marolt, s katero sem širom po svetu preplesala plese iz cele Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Po poroki sem se preselila na Rakek in folkloro do nadaljnjega opustila. Potem pa najprej organizirala otroško folklorno skupino kot interesno dejavnost, kasneje pa tudi odraslo folklorno skupino, ki drugo leto praznuje že 10. obletnico obstoja. V letih delovanja mi je za obe skupini uspelo priskrbeti prave kostume, pri izdelavi katerih mi je s svetovanjem pomagal strokovni sodelavec JSKD, Bojan Knific. Da smo na pravi poti kažejo tudi naši rezultati, saj smo z otroško folklorno skupino šestkrat nastopili na regijskih in enkrat na državnem tekmovanju, kar nam z odraslimi še ni uspelo. Kljub temu da razpolagam z obsežnim znanjem o folklori, pa to ni dovolj, saj je treba znanje negovati in nadgrajevati. ^e je le možno, se udeležim razli~nih izobraževanj, saj vedno izvem kaj novega. Mirko Ramovš, slovenski etnokoreolog, ima v svoji zakladnici plesov, ki jih še ni izdal v pisni obliki, tudi take, ki jih nismo še nikoli videli in nam jih z veseljem predstavi na seminarjih, ki so torej popotnica za nadaljnje delo naših folklornih skupin. Sicer pa sem tudi izprašena vodja folklornih skupin, kar je tudi pogoj, da folklorno skupino lahko ustanoviš. Da ste pri svojem delu uspešni, dokazuje tudi število ~lanov v vaših folklornih skupinah. Koliko vas je? V otroški folklorni skupini je 23 plesalcev, v odrasli skupini pa 9 parov, skupaj z godci in ob~asno plesalko torej 21. Si pa želim, da bi bilo odraslih parov 12. S tako skupino je nastopanje namre~ lažje: šest parov pleše en splet (recimo Belokranjski), drugih 6 pa drugi (recimo Notranjski), pri ~emer se plesalcem ni potrebno preobla~iti. Ve~ja skupina na nastopih tudi lažje pogreša manjkajo~ega ~lana, ko pa~ ne morejo biti vsi prisotni. Sicer pa se ~lanom glede na njihovo nadarjenost in želje dolo~i vloga v folklorni skupini.

Vida Žlogar živi s folkloro in svoje znanje predaja tudi mlajšim rodovom. zbrala tudi pesem o ~evljarju. ^e se v spletu odlo~iš za uporabo rekvizitov, jih je potrebno uporabljati od za~etka do konca spleta in ne samo, da postaviš, recimo, košaro na rob odra. Z njo je treba tudi plesati, se z njo preganjati …, skratka zahtevno delo. Folklorna skupina mora torej znati plesati, peti, igrati ter biti koreograf. Ali že vzgajate naslednika vašega bogatega znanja? Težko je najti naslednika in ga žal še nimam. Še tisti, ki to delo poznajo, se zanj težko odlo~ijo, saj je za dobrim nastopom res veliko dela. Najprej je treba zbrati temo, potem razmišljati o izboru pesmi, o tem, kateri ples bodo plesalci plesali, kaj bodo govorili, katere rekvizite bodo uporabili, kako se bo vse to povezalo in kako se bo kon~alo. Potem naredim neke vrste scenarij, ki ga po potrebi spreminjam. Želim si, da bi se našla oseba, ki bi delo vodje folklorne skupine z veseljem prevzela. Notranjski plesi so bili za~etek vašega delovanja. Plešete pa tudi druge, recimo, belokranjske plese. Druge plese plešemo šele od lani, ko smo naredili belokranjske kostume. Zanje smo se odlo~ili, ker so ~isto druga~ni od naših, saj so beli, lažji, iz drugega materiala, iz bombaža in lana, medtem ko so naši iz volne. Belokranjske plese do-

bro poznam, saj so bili prvi, ki sem jih plesala v folklorni skupini Franceta Marolta. Tudi pri izbiri belokranjskih kostumov nam je pomagal strokovni sodelavec Bojan Knific. Tako smo izbrali kostume iz Sinjega vrha, Adleši~ev in Vinice ter jih skombinirali z našimi. Za drugo leto, ko bomo praznovali desetletnico delovanja, pa pripravljam zgodbo s plesom, petjem, igro.

ob tem omenim, da k noši sodi primerna frizura, ki mladim dekletom z dolgimi lasmi dovoljuje eno ali dve kiti, starejše imajo lahko eno kito ali figo. Pri~eske morajo biti ob glavi. Barvani lasje ter kratke ženske frizure sodijo pod pe~e, zavezane na roge ali v pentljo ali pod rute, zavezane pod brado. Frufru ni dovoljen. Fantje nosijo klobuk. Uhani in ostali nakit, ki sodi k tistim obla~ilom, so lahko starinski, V ~em je razlika med narone sme biti ur, prstanov, razen dno nošo in kostumi, ki jih ves poro~nega, nobenih zapestnic. ~as omenjate? Od kod ~rpate Celotna podoba plesalca, ureznanje? jenost, rekviziti ter pesem, ki je Narodna noša je obla~ilo, ki sporo~ilo spleta, sodijo zraven. predstavlja državo, obla~ila po O~ala se lahko nosijo le pogojpokrajinah pa so kostumska no, ~e imajo starinski okvir, sicer podoba pokrajin. Lo~imo še de- ne. Dovoljeno je diskretno li~ilo, lovna in nedeljska prazni~na nohti so lahko srednje dolgi, a obla~ila. Nedeljska obleka je iz nelakirani. Otroci nastopajo bosi, boljšega, delovna pa iz slabšega ženske pa imajo ~evlje do me~. materiala. Pri spletu moraš biti poleg ostalega pozoren tudi na Kako pa je z godci? Verjetno ni obla~ilo, saj nedeljsko obla~ilo vsak primeren za to vlogo. k spletu, kjer je glavna tema V našem okolišu so igrali harli~kanje koruze, ne sodi. Glede moniko, bas in klarinet. Vlogo na to, da ima naša skupina le harmonikarja je v za~etku opranotranjska nedeljska obla~ila, vljal sin, po njegovi zaposlitvi pa nekega obi~aja li~kanja koruje mesto harmonikarja prevzel ze ne moremo prikazati. Sicer zanesljiv in izredno primeren pa znanje o obla~ilih ~rpam iz Dejan Ravšelj. Za kontrabas sem ustrezne literature. Pri izvedbi navdušila soproga, ki je pred notranjskih obla~il nam je potem igral bas kitaro, klarinetista, magal Knific, ki je bedel nad ki bi nas spremljal na nastopih, celim postopkom: od nakupa pa še iš~emo. Sicer pa se godec materiala, pa do zadnjega šiva naredi z leti. na obla~ilu, pri belokranjskih pa Tadeja Pance. Priporo~ljivo V odrasli folklorni skupini imaje sodelovati s strokovnjakom, te tudi podmladek. Kako opraki pozna obla~ilno kulturo. Naj vljajo svojo nalogo?

Imamo dva mlada para srednješolcev, ki sem jih zelo vesela. Dekleti sta šolski krožek folklore že pred tem obiskovali v OŠ, fanta pa sta se nam pridružila na novo. Mladi so hitro dojemljivi in se ne branijo nobenih vlog. Sicer pa pravijo strokovnjaki, da se plesalci uplešejo v kakih petih letih rednega plesa v skupini, kar pomeni, da morajo plesno kilometrino dobiti ne samo mladi, temve~ tudi starejši plesalci. Na~rti za naprej? Vsekakor spraviti v življenje še katero od šeg notranjskega ali dolenjskega podro~ja, kjer pri spletu lahko uporabimo notranjske kostume ter nadaljevati z že za~etim delom na podro~ju plesov iz Bele krajine in udeležbo na festivalu. Ob tej priložnosti vabim nove ~lane, da se nam pridružijo, saj vsakdo lahko kaj najde zase: eni petje, drugi ples, tretji igro, ~etrti druženje … Ste prejemnica bronastega taborskega znaka. Kaj vam pomeni? Nanj sem zelo ponosna. Pomeni potrditev, da delam v pravi smeri in hkrati ~utim ve~jo odgovornost za naprej.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Regijske kulturne diagonale

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Na nedeljski izlet na Rakek Železnica je neko~ igrala pomembno vlogo – Tudi Rakeku je arhitekt Jože Ple~nik dal svoj pe~at

V preteklosti je imela železnica še posebej pomembno vlogo, saj drugih množi~nih transportov ni bilo. Gozdnato notranjsko podro~je je ugodno vplivalo na razvoj lesne industrije in trgovanje z lesom, ki je iz naših krajev s furmani potovalo proti Trstu ter od tam naprej preko italijanskih trgovcev v Italijo in drugam. Izgradnja železnice Dunaj–Trst, ki je Rakeku postavila leto 1857 kot mejnik v razvoju tega kraja, je ugodno vplivala na razvoj tega kraja, saj se je trgovanje preselilo na Rakek, kamor so kmetje ob tržnih dnevih vozili les naprodaj tržaškim trgovcem. Obnovljena železniška postaja s sosednjo stavbo, v kateri je bilo v ~asu najve~jega razcveta kraja tudi sodiš~e ter spomenik

žrtvam druge svetovne vojne, delo kiparja Jakoba Savinška, ki stoji na trgu pred železniško postajo, kažejo na nekdaj bogato središ~e kraja, ki se je z leti preselilo drugam.

na Rakeku z ohranitvijo zvonika in prezbiterija stare, je zanimiva, nova notranjš~ina bo nedvomno u~inkovita, zunanjš~ina pa zgodovinskemu (ohranjen status zvonika) in pokrajinskemu milieu-ju primerna,« je utemeljil Ple~nikov pe~at kraju Stele. Posodobitev cerkve, ki je potekala med leti 1935–1938, ni Staro jedro Rakeka se je oblipotekala v celoti po Ple~nikovih kovalo okrog župnijske cerna~rtih, saj je predstavljala prekve Srca Jezusovega, ki nas ob veliko finan~no breme za župnivstopu v Rakek, potem ko smo jo. Posledi~no je bil Valentin~i~ iz smeri avtoceste in vstopneprvotni predlog primoran prilaga kraja Unec ~ez, neko~ celoti goditi dejanskemu finan~nemu obdelano, Rakovško-Unško polje prevozili dolg lipov drevored, stanju. Ple~nik se s spremembo ni strinjal, zato je prezisprejme med prvimi. Prvotno davo zaklju~il Valentin~i~. Po je na njenem mestu stala cerzaklju~eni prezidavi je bila cerkvica sv. Urha, ki je bila zidana kev 30. oktobra 1938 posve~ena leta 1581 in katere elemente v novi cerkvi še lahko vidimo. Po- Srcu Jezusovemu. Na Rakeku se je Ple~nik podpisal še pod eno trebam je ustrezala do 30. let mojstrovino, mogo~no grobniprejšnjega stoletja, ko je nastoco družine Žagar na rakovškem pila želja po samostojni župnipokopališ~u. ji, ~emur pa dotedanja cerkev Prvotna cerkev je bila postani ve~ ustrezala. Leta 1934 se vljena na os sedanje cerkve. Kot je cerkniški župnik Ivan Štrajopisujejo viri, je danes na mehar obrnil na škofijski ordinaristu nekdanjega prezbiterija leva at s prošnjo, da na~rte za novo stranska kapela, nad nekdanjo cerkev napravi arhitekt Jože cerkveno ladjo se nahaja pevPle~nik, pod ~igar vodstvom jih ski kor, ohranjen je stari zvonik, je izrisal Janez Valentin~i~, njegov asistent. Na~rti so bili pripra- ki stoji na desni strani cerkvene ladje. Pod njim se nahaja vljeni leta 1935, ko jih je tudi kamniti portal, nad katerim stoji potrdil spomeniški referent dr. ploš~a z imeni ter letnico 1694. France Stele. »Ob vrnitvi na~rta Cerkev krasi freska Srca Jezusosporo~am, da proti njegovi izvega, ki jo je na oltarno apsido vedbi s stališ~a varstva spomeleta 1944 naslikal Mirko Šubic, nikov ni ugovora. Predlagana rešitev, ki projektira novo cerkev slovenski slikar in restavrator, ter

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Rakek je gru~asto naselje, ki leži v Ob~ini Cerknica in je dostopno bodisi z avtom, avtobusom, kolesom ali vlakom. Po popisu iz leta 2002 šteje skoraj dva tiso~ prebivalcev, kar pa gotovo ni zadnja številka, saj zaradi priseljevanja in novogradenj številka prebivalcev danes najverjetneje odstopa navzgor. Med svetovnima vojnama je bil Rakek obmejen in razvit kraj, saj je dobil meš~ansko šolo in sodiš~e. Slednjega na Rakeku že nekaj ~asa ni ve~, njegovo vlogo opravlja Okrajno sodiš~e v Cerknici, medtem ko se današnja šola imenuje Osnovna šola Jožeta Krajca, ki je pred leti dobila prostore na novi lokaciji.

 Damijana Škrlj

Grobnica je Ple~nikovo delo. prelepo okroglo okno – Katarinino kolo nad glavnim vhodom. Glavni cerkveni oltar je v celoti izdelan po Ple~nikovih na~rtih, medtem ko so stranska oltarja (eden posve~en sv. Jožefu) in krstilnik Valentin~i~evo delo, ~igar

delo so tudi cerkveni lestenci. V cerkvi se nahaja tudi križev pot, ki ga je v sedemdesetih letih preteklega stoletja naslikal Izidor Mole. Ple~nik je s prezidavo cerkve napravil veliko delo, saj je združil tako stari kot novi del

cerkve v sinhronizirano celoto. Njegovo ljubezen do spoštovanja dela prednikov kaže tudi njegova izjava, da »še nikdar nisem podiral, kar so naši o~etje dobro naredili«.

ZAVOD

V sklopu POSTOJNA, javni zavod

ZAVOD ZNANJE POSTOJNA, OE LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA VAS VABI K VPISU V PROGRAME: • • • • • • •

OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE TRGOVEC RAČUNALNIKAR EKONOMSKI TEHNIK LOGISTIČNI TEHNIK STROJNI TEHNIK PREDŠOLSKA VZGOJA

INFORMATIVNI DAN ZA PROGRAME LJUDSKE UNIVERZE POSTOJNA sreda, 7.9.2011 ob 15.00 uri na Zavodu Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2

Informativni dnevi

so na Zavodu Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, 6230 Postojna

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA NOVO MESTO - višješolski strokovni programi: Logistično inženirstvo, Informatika in Varstvo okolja in komunala torek, 30.8.2011 ob 16.00 uri Zavod IRC in ZARIS - višješolski strokovni programi: Organizator socialne mreže, Gostinstvo in turizem ter Gradbeništvo torek, 13.9.2011 ob 16.00 uri ERUDIO - visokošolski strokovni programi: Podjetništvo in mednarodno poslovanje torek, 13.9.2011 ob 16.00 uri FAKULTETA ZA MEDIJE - visokošolski strokovni program: Mediji in novinarstvo torek, 13.9.2011 ob 16.00 uri PRAVNA FAKULTETA MARIBOR v ponedeljek, 29.8.2011 ob 16.00 uri Vse informacije dobite osebno v tajništvu ali po telefonu (05) 721 12 88 in 721 12 80 ter na naši spletni strani www.lu-postojna.si

CENTRA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Notranjsko kraške regije (www.cvzu-krasno.si) deluje

Svetovalno središče Postojna kjer lahko dobite vse INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU Svetovalno središče: LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA Ljubljanska cesta 2 vsak dan od 9.00 do 16.00 ure ter na dveh dislokacijah: KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 ob torkih od 14.00 do 16.30 ure LJUDSKA UNIVERZA ILIRSKA BISTRICA Osnovna šola Antona Žnideršiča, Rozmanova ulica 25 b ob četrtkih od 14.00 do 16.30 ure Prosimo, da se za obiske na dislokacijah predhodno najavite po telefonu (05) 721 12 89 ali 721 12 87.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

str 15

FOTO: R E N ATO K AT E L I C

Trije sovozniki; Enej Ložnar na desni (AMK Recaro Slovenija) je že prvak med sovozniki. V sredini Luigi Pirollo, levo Zmago Logar (DAS Koleselj). še prebila gumo in izguba ~asa je bila prevelika, tako da sta dirko kon~ala na sedmem mestu. Skupno 32. mesto in tretje v yugo pokalu sta zasedla Rok Nartnik in Gregor Žakelj, 25 sekund sta za njima zaostala Primož Ben~ina in Matej Dolenc, bila skupno 33. in

osvojila 4. mesto v kategoriji vozil zastava yugo, na 34. mesto pa sta se uvrstila Marko Trpin in Marjan Oberžan. Kljub težavam z zavorama sta Martin in Miran Mlinar uspela priti do cilja, uvrstila sta se povsem na za~elje 38 posadk, kolikor jih je prispelo v cilj.el

Slovaška, 21. avgust – Na Slovaškem sta bili tretja in ~etrta dirka krožno hitrostnega prvenstva Slovenije. Za ~lana MGM Postojna Marjana Nagodeta in Grego Premrla sta se dirki razpletli spremenljivo, oba sta enkrat odstopila in enkrat zmagala v diviziji I. V prvi dirki je Nagode osvojil skupno drugo mesto in bil ob tem nepremagljiv v diviziji I, Premrl pa je po tehni~ni okvari moral odstopiti. V drugi dirki je bil razplet nasproten, saj se je zmage v divizji I in v mladinski konkurenci do 21 let veselil Premrl, ki je ob tem zasedel še skupno 4. mesto, Nagode pa je moral odstopiti zaradi okvare motorja. Kljub temu je zadržal vodilno mesto v divizji I in drugo mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Lu~ine, 14. avgust – Lu~ine so bile prizoriš~e druge dirke gorsko hitrostnega prvenstva. Z novim rekordom proge je zmagal ^eh Milan Svoboda za volanom formule Lola 3000. Najbolje uvrš~en Slovenec je bil Marjan Smrdelj (AK Lamko), prav tako s formulo Lola 3000, osvojil je ~etrto mesto. Prvo mesto za odprto državno prvenstvo, kjer se formule ne to~kujejo, je osvojil Milan Bubni~ (AMD Slovenija avto), z lancio delto je osvojil skupno 14. mesto in zmagal v diviziji III. Peter Marc (DAS Koleselj) z mitsubishi lancerjem je bil 29., Igor Dekleva (AK Elektrodekleva, renault clio) pa 34. Tri mesta za njim je zaostal Leon Vodopivec ((DAS Koleselj, renault clio), zmagovalec divizije II in mladinske razvrstitve do 21 let. Med mladinci je bil drugi Grega Premrl (MG 105), sicer tudi zmagovalec divizije I. V tej diviziji je Manuel Dessardo s tretjim mestom dopolnil uspeh ekipe MGM Postojna. Sanja Smrdelj (AK Lamko, zastava yugo) se je uvrstila na 52. mesto.

Dolnja Košana, 10. avgust – Vikendi v mesecu juliju so bili v Košani izjemno pestri in polni športnega duha ter veselega vzdušja. Na baliniš~u balinarskega kluba v Dolnji Košani so se odvili trije turnirji v organizaciji Košanskega kluba. Med seboj so se pomirile ženske ekipe, vaš~ani razli~nih vasi, zadnji izmed turnirjev pa je imel tradicionalno mednarodno udeležbo, tokrat z ekipami Hrvaške in Italije. Letošnji tradicionalni turnir je bil že 19. po vrsti, doma~ini pa so svoje znanje, natan~nost in zagnanost, ki so pri balinanju vsekakor potrebni, dokazali z zmago na mednarodnem delu turnirja. Zelo uspešno je turnir zaklju~ila tudi ženska ekipa, ki se je na ženskem delu turnirja za 3. mesto pomirila z ekipo iz Majcnov. Na vaškem turnirju, kjer je »svojo mo~« merilo 14 ekip, so zmagali »Stenice«, drugo mesto je zasedla ekipa »iz Britofa«, tretje pa »Bloki«. pš

Cingoli, 14. avgust – Letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v motokrosu je potekalo v italijanskem kraju Cingoli, udeležilo pa se ga je 199 fantov in eno dekle, ki so nastopili v treh razli~nih razredih. V slovenski reprezentanci je bilo 12 tekmovalcev in med njimi tudi edina punca na prvenstvu, Cerkni~anka Staša Braniselj. ^lanica Motosport kluba Notranjska je nastopila v razredu do 65 kubikov, kjer je bilo 60 nastopajo~ih. Trening in kvalifikacije je zaklju~ila povsem v ozadju, v repesažu, ot. »last chance« dirki pa osvojila 19. mesto med 22 nastopajo~imi. To ni bilo dovolj za uvrstitev med štirideseterico, ki lahko nastopi na glavni dirki. V razredu do 85 kubikov je bilo 78 voznikov, med njimi tudi Anej Braniselj. Kvalifikacije je med 38 tekmovalci v svoji skupini kon~al

FOTO: ERIK LOGAR

Ajdovš~ina, 20. avgust – V Ajdovš~ini je bil peti, predzadnji reli prvenstva Slovenije. Deset preizkušenj sta najhitreje prevozila Piero Longhi in Luigi Pirollo s škodo fabio S2000 in s ~etrto zaporedno zmago je Longhi prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi prvenstva. Ker je posadka Rok Turk–Enej Ložnar s peugeotom 207 S2000 odstopila, mu za naslov prvaka manjkajo le še tri to~ke. Je pa med sovozniki kljub odstopu naslov prvaka že osvojil Ložnar, saj je Longhi vmes menjal sovoznika. V Ajdovš~ini sta se na drugo mesto uvrstila Aleks Humar in Zmago Logar (škoda fabia r2), slednji je bil tako najbolje uvrš~eni predstavnik društva DAS Koleselj. Lepe možnosti za uspeh kariere sta imela Rajko Žakelj in Blaž Selan, po štirih preizkušnjah sta bila še na drugem mestu, potem pa na mestni preizkušnji po ajdovskih ulicah odpeljala krog preve~, na naslednji preizkušnji pa

F OTO : U RO Š M O D L I

Na vrhu Italijana

na 25. mestu in si pridobil pravico nastopa v repesažu. Le tega je kot najboljši slovenski voznik v tej konkurenci kon~al na 11. mestu, kar ni bilo dovolj za uvrstitev na glavno dirko. Oba

sta si nabrala precej novih izkušenj, katere jima bodo prišle prav tako na naslednjih dirkah v doma~em prvenstvu kot tudi na prihodnjih mednarodnih nastopih.

Prejeli smo

Uspešna Kaja Debevec Z letošnjim letom se atletinja Kaja Debevec iz Postojne, ki tekmuje za AD MASS iz Ljubljane, poslavlja od pionirske konkurence. Kon~ala je osnovnošolsko obveznost, kar pomeni, da bo z novim letom tekmovala v višji starostni kategoriji. Zanjo to ne bo predstavljalo velikega preskoka (stresa), saj je že letos zelo uspešno tekmovala v mlajši in starejši mladinski kategoriji, ~eprav še ni dopolnila 15 let. Izredno marljivo in dosledno delo v jesenskem in zimskem obdobju pod vodstvom dr. Branka Peternelja z veliko medsebojnega zaupanja in razumevanja je bil porok za odli~ne rezultate v letošnji prvi polovici leta. Zelo uspešno sta sanirala tudi manjšo poškodbo, ki jo je pri delu »motila« skoraj pol leta. Že v zimskem obdobju je na dvoranskih državnih prvenstvih v teku na 60 m dosegla 1. mesto pri starejših pionirkah in mlajših mladinkah ter 3. mesto pri starejših mladinkah. Na državnem osnovnošolskem prvenstvu v Mariboru je ponovno zmagala in v predtekmovanju postavila nov državni rekord na prostem v teku na 60 m s ~asom 7,72 se-

kunde. S tem ~asom je dosegla najboljši rezultat po to~kah pri starejših pionirkah v vseh disciplinah. Tudi na APS na Ptuju je

teden kasneje z lahkoto zmagala v teku na 100 m v kategoriji U-16. Na Ravnah na Koroškem je bila med mlajšimi mladinkami 2. Z osebnim rekordom na 100 m (12,19) si je tudi zagotovila uvrstitev v reprezentanco Ljubljane in Slovenije na treh zelo kakovostnih tekmah, ki so bile v juniju mesecu: v Zagrebu je na Pokalu Savarija (Slovenija, Madžarska, Hrvaška in Avstrija) pri mlajših mladinkah zasedla 1. mesto v teku na 100 m in 2. mesto v štafeti 4 x 100 m . V Beogradu je na 2. memorialu A. Marinkovi}a, kjer so nastopile reprezentance starejših mladink iz Prage, Rima, Beograda, Banja Luke in Ljubljane, v teku na 100 m osvojila 1. mesto. Na ~etveroboju reprezentanc starejših mladink (Slovenija, Madžarska, Hrvaška in ^eška) v Osijeku je bila 3. v teku na 100 m in štafeti 4 x 100 m . V jeseni jo ~aka še nekaj nastopov na državnih prvenstvih in v pionirski reprezentanci Slovenije. Želimo, da se med poletnimi po~itnicami odpo~ije in regenerira ter isto~asno uspešno pripravi za drugi del sezone. Dr. Branko Peternelj

^lani letošnje mlade Slovenske motokros reprezentance. Anej drugi z leve, Staša spredaj v sredini.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Zeleni razgledi

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Izobraževanje za boljšo vklju~enost lokalnega prebivalstva Športno, kulturno in turisti~no društvo Erazem Predjamski je s projektom »Izobraževanje za boljšo vklju~enost lokalnega prebivalstva v izboljšanje kulturnega turizma Predjamskega gradu in okolice« uspešno kandidiralo na letošnji razpis evropskega programa Vseživljenjskega u~enja, akcija Leonardo da Vinci – projekti mobilnosti. Tako se bo dvajset predstavnikov društva in podjetja Postojnska jama. d.d., ki delujejo na podro~ju turizma in promocije kulturne dediš~ine Predjamskega gradu, udeležilo strokovne ekskurzije po gradovih ^eške. Partner pri projektu je Umetni-

ška agencija Rekruti iz ^eške republike, ki že od leta 1985 uprizarja razli~ne zgodovinske prizore iz obdobja od 13. do 17. stoletja. Glede na njihovo dejavnost so jim srednjeveška središ~a, gradovi in histori~ni centri na ^eškem dobro poznani; poznajo zasnovo njihove ponudbe in imajo odli~ne stike z upravljavci. Skupaj z njimi so ~lani društva Erazem Predjamski in predstavniki Postojnske jame, d.d. pripravili kakovosten program izobraževanja, ki je prilagojen potrebam udeležencev strokovne ekskurzije.

Ekskurzija bo potekala med 8. in 13. septembrom 2011. Udeleženci bodo obiskali kraje, ki se ponašajo z bogato kulturno dediš~ino iz obdobja srednjega veka in renesanse ter imajo dolgoletno turisti~no tradicijo. V sklopu projekta se bodo sre~ali z zaposlenimi na Praškem gradu, gradu Karlštejn, v Histori~nem centru Botanicus, srednjeveškem mestu Tabor ter ^eskem Krumlovu. Strokovnjaki jim bodo posredovali vedenja in izkušnje s podro~ja turizma in dejavnosti, ki so z njim povezane.

POPRAVEK Popravek v prispevku z naslovom »Vodenje Obmo~ne gospodarske zbornice Postojna prevzel Boštjan Požar«, objavljen v Notranjsko-kraških novicah 22. julija 2011, stran 16 V prispevku z gornjim naslovom je bilo napa~no napisano, da je dosedanji direktor Obmo~ne gospodarske zbornice Postojna mag. Igor Blažina zaradi nastopa dela v družbi Postojnska jama pred~asno zaklju~il svoj mandat. Gospodu Blažini se je mandat direktorja iztekel 30. junija 2011 in ga ni pred~asno zaklju~il. Za napako se opravi~ujemo.

Udeleženci bodo tako pridobili znanja o interpretaciji kulturne dediš~ine, trženju in promociji kulturne dediš~ine gradov. Spoznali bodo organiziranost in delovanje sorodnih inštitucij v

tujini, ki se ukvarjajo z grajskim turizmom, seznanili se bodo tudi z na~ini vklju~evanja lokalnega prebivalstva in lokalne ponudbe v integralne turisti~ne produkte. Ob zaklju~ku projekta

bodo na podlagi novo pridobljenega znanja pripravili akcijski na~rt s konkretnimi aktivnosti za izboljšanje turisti~ne ponudbe Predjamskega gradu in okolice.

%ODç SEDEŽNE GARNITURE

Tapetništvo Podskrajnik 18 VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

WHU SUHNR GUXJLK PRGHORY M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903 Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13

e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

I z o b ~ i n s k e h i { e

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

JAVNIMNAZNANILOM obveš~a javnost o objavi pobude za pripravo državnega prostorskega na~rta za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v ob~ini Cerknica

II. Pobuda bo od 10. avgusta do 20. septembra 2011 objavljena v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/ III. V obdobju iz prejšnjega odstavka bosta koordinator in pobudnik z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizirala posvet v Rakeku, ki bo dne 13. septembra 2011 ob 18. uri v OŠ Rakek.

Javnost ima možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor nanjo dati predloge, priporo~ila, usmeritve, mnenja in pobude. Le-te lahko javnost do 20. septembra 2011 poda na posvetu ter pošlje na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, oziroma na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri ~emer naj v rubriki »zadeva« navede klju~ne besede »Pobuda za DPN prehod Rakek«. Koordinator in pobudnik bosta skupaj z izdelovalcem na~rta Urbis d.o.o. Maribor analizirala prispele predloge, priporo~ila, usmeritve, mnenja in pobude javnosti ter jih na podlagi analize obravnavala pri nadaljnji pripravi na~rta. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v analizi. Osebe, ki ne želijo, da se v analizi objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

Praznovali smo 100 let delovanja

Na podlagi sedmega odstavka 19. ~lena Zakona o umeš~anju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem

I. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, kot koordinator priprave državnih prostorskih na~rtov (v nadaljnjem besedilu: koordinator), objavlja pobudo za pripravo državnega prostorskega na~rta za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v ob~ini Cerknica (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki jo je z dopisom z dne 5. julij 2011 podalo Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in ži~nice (v nadaljnjem besedilu: pobudnik). Pobudo (dopolnitev) je pod številko 2010/DPN-056 v juniju 2011 izdelal Urbis d.o.o. Maribor.

str 17

V po~astitev 100-letnice Komunale Cerknica smo 17. junija pripravili osrednji dogodek, ki se ga je udeležilo 190 povabljenih gostov. Vabilu sta se odzvala tudi državni svetnik, g. Vincenc Otoni~ar in poslanec državnega zbora, g. Zvonko ^erna~. Dogodek se je odvijal pod prireditvenim šotorom na lokaciji Komunale v Cerknici. Zbrane goste sta nagovorila župan Ob~ine Cerknica, g. Marko Rupar, in direktor

JP Komunala Cerknica, g. Stojan Franeti~. V zabavnem delu programa so nastopili Godba Cerknica ter duet Teja Saksida in Katarina Janji~. Dogodek je povezovala Lucija ]irovi}, udeležencem pa sta bili v ~asu prireditve na ogled kreaciji iz odpadnega materiala, ki sta nastali na osrednji prireditvi ob ob~inskem prazniku, pod mentorstvom doma~inke Vesne Turši~. Za pomo~ in sodelovanje

pri pripravi in izvedbi dogodka se zahvaljujemo sponzorjem: Vigrad d.o.o., Zagožen d.o.o., Kolektor Koling d.o.o., Avtomehanika Iztok Penko s.p., Hidia Inženiring d.o.o., CMC Ekocon d.o.o., Ivan Brancelj-dopolnilna dejavnost na kmetiji, CEP d.o.o., Karbi~ d.o.o., Spoks d.o.o., Exprum d.o.o., Komus d.o.o., TGM Bizjak, Dušan Bizjak s.p. ter Pustnemu društvu Cerknica. JP Komunala Cerknica d.o.o.

Št. 35008-2/2010 Ljubljana, 9. avgust 2011 dr. Mitja PAVLIHA, GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA PROSTOR

KRVODAJALSKA AKCIJA Obmo~no združenje Rde~ega križa Postojna vabi vse polnoletne ob~anke in ob~ane na redno krvodajalsko akcijo, ki bo potekala od 8. do 13. septembra 2011 v dijaškem domu Srednje gozdarske lesarske šole, na Tržaški cesti 36 v Postojni, med 7. In 13. uro. Vse krvodajalce, ki se bodo odzvali našemu vabilu prosimo, da s sabo prinesejo veljavni osebni dokument s fotografijo. Pridite in rešite komu življenje! 2011_08_28_VW_GV_Crafter.pdf

CMY

3.8.11

8:12

Vrtec »Martin Krpan« Cerknica praznuje 50 let Verjetno se le starejši ob~ani spominjajo otvoritve prvega vrtca na Gerbi~evi ulici v Cerknici davnega leta 1961. Imenoval se je Dom igre in dela. Prve zaposlene delavke so z vso ljubeznijo in predanostjo skrbele za mal~ke zaposlenih mater. Prostori za igro in bivanje otrok so postajali pretesni.

in spretnost. Na otvoritev razstave so bile povabljene tudi upokojene sodelavke. Razveselile so se druženja, obujanja spominov in ponovnega stika z razposajenimi otroki. 20. maja 2011 pa smo na igriš~u vrtca priredili Krpanove igre. Udeležili so se jih otroci, starši, bratci, sestrice. Strokovne delavke so pripravile izbor starih iger, ki so se jih poleg njihovih Zato je bila pomembna prelostaršev igrali tudi dedki in babimnica selitev vrtca v prenovljene ce. Prav je, da jih ne pozabimo. prostore Osnovne šole na ParPredvsem pa, da se ob njih zatizanski cesti leta 1973. Bivalni bavamo, uživamo, veselimo. pogoji so se izboljšali. Število Otroci so rojstni dan vrtca otrok, ki so obiskovali vrtec, je doživeli slavnostno s torto, ob naraš~alo, k temu je pripomogla kateri so zapeli in zaplesali. Z tudi obvezna Mala šola. ustvarjalnostjo in pristnostjo so Prav vsi pa smo se razveselili razigrano dodali kamen~ke k selitve v novozgrajene prostomozaiku praznovanj ob 50-letnire vrtca leta 1981. Danes je tudi ci našega vrtca. ta vrtec premajhen, da bi sprejel V vseh teh letih se je marsikaj vse predšolske otroke, ki ga po- spremenilo, pa vendar kljub vsetrebujejo. Po tridesetih letih pa zaradi dotrajanosti zgradbe že potekajo aktivnosti za izgradnjo novega, ve~jega in sodobnejšega vrtca na isti lokaciji. Praznovanje vrtca smo obeležili z razli~nimi prireditvami. 16. maja 2011 je potekala sve~ana seja Sveta Vrtca Cerknica in otvoritev razstave, ki so jo pripravile prizadevne strokovne delavke. Na razstavi fotografij je prikazan vrtec neko~ in danes, aktivnosti otrok, njihova igra, raziskovanja in drobni utrinki iz razgibanega življenja otrok. Ustvarjalni izdelki otrok so prikazovali njihova doživetja, domiselnost

mu ostaja nekaj nespremenjeno. Igra kot najbolj pristna in osnovna dejavnost otroka. Preko igre otrok ustvarja, vzpostavlja stike z drugimi, pridobiva nove veš~ine in znanja ter oblikuje svojo osebnost. Velikokrat smo prepri~ani, da za kvalitetno igro potrebujemo kakovostne igra~e. A v resnici je pomembnejši pravi odnos, ki pri otroku vzbuja ob~utek sprejetosti, zaupanja in ljubezni. Ob pristnem odnosu bo otroku za igro zadostovalo nekaj kamnov ali palic, morda lopatka in kanglica. In že bo potoval po otoku zakladov, gradil gradove ali sre~al Rde~o kapico. Zato je naš praznik, praznik igre in pristnih med~loveških odnosov, za katere se v vrtcu prizadevamo že pol stoletja in bodo kot vrline osnova naše dejavnosti tudi v prihodnje Manica Frank

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Za razliko od drugih znamenj, ki se bodo posvetila delovnim obveznostim, boste september želeli preživeti na podaljšanem dopustu. Izrazito nepremišljeni boste, zato je zelo verjetno, da se boste s kom sprli ali naredili kakšno drugo napako. Možno je, da vam fizi~ni napori oslabijo imunski sistem. V zadnjem tednu boste imeli ve~ energije, toleranca do partnerja pa se bo zmanjšala, zato pretijo prepiri. BIK  Tudi v septembru se za vas nadaljuje ugoden ~as. V ljubezni boste kovali na~rte za skupno življenje, u~vrstili boste vašo zvezo. Nekateri boste na~rtovali naraš~aj, v kolikor ga že niste. Ugoden ~as bo tudi za športne dejavnosti kot tudi za nakup kakršnihkoli obla~il, športnih ali modernih. Manjši prepiri konec meseca vam bodo pomagali, da boste zadeve videli z druga~nimi o~mi. DVOJ^KA  V septembru vas ~aka veliko dela, morali se boste dobro organizirati in narediti na~rte za naprej. Vsakodnevna dela vam ne bodo puš~ala dosti ~asa za zabavo in druženje s prijatelji. Nesporazumi v družini in s partnerjem se bodo umirili, vi pa vseeno še ne boste sproš~eni in umirjeni. ê ste samski, se lahko konec septembra zaljubite, osvajalski uspeh pa je vprašljiv. RAK  Dvojni planetni vplivi bodo poudarili vašo ob~utljivost, še posebno zoprno vam bo v drugi polovici septembra. Nepri~akovano se boste razjezili, se potegnili vase ali dvignili glas. Energijo boste pogosto trošili za nepotrebne stvari. Po 15. septembru se lahko znajdete v ljubezenskih težavah, saj se bo v vas zaljubila oseba, ki ne bo sprejela vaše nenaklonjenosti. Konec meseca bo prekipelo, saj vam bo dovolj tega, da stalno pomagate drugim, vam pa nih~e. LEV  Možno je, da bodo projekti, ki ste jih za~eli, ustavljeni za nekaj ~asa zaradi birokratskih težav. Tako boste z na~rti za nakupe morali po~akati še nekaj ~asa. ê delate v veliki ustanovi, se bodo tam pojavile velike delovne spremembe in nova pravila dela. Vse to vas bo gnjavilo, po~utili se boste utesnjeno, a se boste vseeno morali prilagoditi novostim. V ljubezni boste opreznejši in bolj premišljeni kot doslej. DEVICA  Ljubezenske težave bodo po~asi splahnele, partnerja boste kon~no postavili na mesto, ki si ga zasluži. Obstaja velika verjetnost, da boste morali zaradi posla odpotovati. V svoji koži se boste dobro po~utili, želeli pa si boste blesteti. Zaradi pozitivne energije boste deležni mnogih pohval in komplimentov. Sprejmite dodatno delo. Pred vami je zelo uspešen mesec. TEHTNICA  Zvezdni vplivi bodo v septembru takšni, da se boste ve~ ukvarjali sami s seboj na povsem druga~en na~in. Ve~ino ~asa boste preživeli v nekem nejasnem stanju, oddaljeni od drugih, tudi od vaših najbližjih. Potrebovali boste ~as, da razmislite o situaciji, v kateri se nahajate. îsto možno je, da boste nekaj dni preživeli izolirano, lahko tudi v bolnišnici. Po~utili se boste zmedeno, zadnji teden septembra pa prinaša ugodne spremembe in druge okoliš~ine. ŠKORPIJON  September se bo za vas ugodno za~el, veliko energije boste posvetili druženju s prijatelji. Druga polovica meseca prinaša nemir v poslovnem, zasebnem in ~ustvenem življenju. Nemir in napetost boste vnašali sami, že najmanjša iskrica bo zanetila velik prepir, zato se raje posvetite samemu sebi. V ljubezni bo šlo mnogo bolje kot v prejšnjem mesecu. STRELEC  September bo za vas relativno miren mesec, brez ve~jih težav boste ohranjali ravnotežje med poslovnimi obveznostmi, v ljubezni in družabnem življenju. Odnosi s sodelavci in šefi bodo odli~ni. Uspešno se boste dogovarjali, iskali rešitve in nove predloge. Tudi odnos z ljubljeno osebo bo poln strasti, ~utili boste bližino in povezanost. V družini bo nekaj sprememb, ki jih boste zaenkrat z lahkoto sprejeli. KOZOROG  Pred vami so nove izkušnje in veliko zanimivih doživetij. V profesionalnem življenju, v karieri ali pri šolanju vas ~akajo plodni dnevi, v prvem tednu septembra pa lahko pri~akujete ~arobne ljubezenske trenutke. V~asih boste morali neprestano hiteti, malce kaoti~ni boste, a z dobro organizacijo boste vse uspešno opravili. Po 23. vas ~akajo slabe novice v poslu, nagle spremembe razpoloženja bodo pogoste. VODNAR  V septembru vam bo šlo kon~no na bolje, ~eprav šele v drugi polovici meseca. Še vedno ne bo idealen ~as, saj bo poslovna situacija precej napeta, pa tudi v partnerskih odnosih bo ob~asno pokalo. Vložiti boste morali precej napora, da ne boste v stalnih prepirih. Dobro bi bilo, ~e bi šla s partnerjem na kakšno potovanje, možnosti za romantiko bodo, le potruditi se boste morali. RIBI  V prvi polovici septembra boste z lahkoto vzpostavili sklad v ljubezni, ~e se boste samo malo potrudili. To vam bo prineslo umirjenost in stabilnost, z veliko elana pa se boste posvetili poslom. âka vas veliko dela, saj sanjarite o delu. Lahko vam uspe, a vaši materialni apetiti so nevarno porastli. Razmišljali boste o novem avtu, stanovanju ali o nakupu ve~jih stvari. Konec meseca boste vzpostavili stike z zanimivimi ali vplivnimi osebami.

Prodam Nov mlin za sadje, z možnostjo dostave. Tel.: 041 818 899. Bukova drva, metrska, suha. Razrez in dostava po dogovoru. Cena: 50 eur/m. Tel.: 041 400 406. Leseno okno 100 x 125 x 20, ro~no izdelano, dvoslojno, dvopredelno. Cena: 390 eur/kos. Tel.: 031 568 673. APN 6S generalno obnovljen, s posodo in 5 l mešanice, l. 1990. Tel.: 031 568 673.

Kupim Motorno žago v uporabi, po simboli~ni ceni. Tel.: 05 753 03 87.

Oddam Novo letev, 190 cm x 90 cm. Tel.: 040 154 833.

Podarim Omaro za dnevno sobo 350 cm x 250 cm. Tel.: 041 384 266.

Nepremi~nine Prodam Starejšo hišo ob Cerkniškem jezeru, 120 m2 bivalne površine, 450 m2 okolica. Cena: po dogovoru. Tel.: 051 213 754. 3-sobno stanovanje na Rakeku, l. 2000, v velikosti 101 m2, 1. nadstropje, vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena: 128.000 eur. Tel.: 031 264 777. Dvoj~ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, v IV fazi. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana Dve stanovanji z atrijem v Postojni, v tretji gradbeni fazi, 85 m2 za 87.000 eur in 110 m2 za 83.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

str 18

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru. Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru. Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Pivka

Park vojaške zgodovine, 05 721 21 80 jun., jul., avg., sept. vsak dan od 10.00 do 17.00 mar., apr., maj, okt., nov.

Zahvala ^eprav tvoj glas se ve~ na sliši, med nami si, beseda tvoja v nas živi.

MARTIN VOLK (1949–2011)

Ob prerani smrti dragega Martina Volka se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste nam izrekli sožalje ter podarili cvetje in sve~e. Iskrena hvala župnikoma, pevcem, govorniku, sosedom in vsem, ki ste kakorkoli prispevali k pogrebni slovesnosti. Vsi njegovi Šmihel, avgust 2011

sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic od 10.00 do 15.00 jan., feb., dec. sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic ogledi ob 10.00,12.00 in 14.00 Za najavljene skupine je obisk mogo~ skozi vse leto.

Cerknica

Maketa Cerkniškega jezera, Jezerski hram, Dolenje Jezero pri Cerknici, 01 709 40 53, 041 561 870 Ogledi po dogovoru. Zelške jame, 05 726 48 26 Ogledi po dogovoru.

Regijska izjava: »Vzorci prehranjevalnih navad se v veliki meri oblikujejo doma.«

Simon Nemeš, organizator prehrane in zdravstveno higienskega režima v vrtcu Zelena jama v Ljubljani

Drugo Iš~emo sopotnika za prevoz iz Postojne ali Unca v Ljubljano-center. Odhod ob približno 5.45, odhod iz Ljubljane ob 14.45, možen dogovor. Tel.: 031 619 984.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 8.00 do 15.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. zaprto Krajevna knjižnica Rovte tor. zaprto ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. od 16.00 do 19.00 pet. zaprto Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. zaprto pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–~ et. od 12.00 do 19.00 tor., sre., pet. od 8.30 do 15.30 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.30 do 19.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–sre. od 11.00 do 19.00 tor., ~ et., pet. od 7.00 do 15.00 sob. zaprto ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon., sre., od 7.30 do 11.30 tor. in ~ et. od 10.00 do 17.30 pet. od 7.30 do 15.00 sob. zaprto Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 15.00 sob. zaprto

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 15 26. avgust 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 26. avgust 2011

str 19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 9. do 22. septembra. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 2. septembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Fotografska razstava o delovanju moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Bloke. Na ogled do konca avgusta v knjižnici v Novi vasi.

Prireditve, predavanja 28. 8. Turisti~no društvo Pudgura vabi na gobarsko nedeljo ob 15. uri pri kozolcu toplarju v Belskem na relaciji Postojna–Predjama. Od gobe do gobe vas bo vodil priznani strokovnjak Anton Poler, sledila pa bo predstavitev mladih harmonikarjev in pokušina gobjih jedi. Društvo za zdravje in osebni razvoj Vita Pivka vabi na delavnice v sklopu projekta Pomagajmo (sebi in drugim). Delavnice bodo potekale po sklopih, vsak sklop obsega 10 šolskih ur. Za dijake, študente, brezposelne in upokojence je cena 20 evrov, za ostale pa 25 evrov. Informacije in prijave na tel.: 041 675 521 ali 041 337 727, e-naslov: drustvo.vita.pivka@gmail.com. Vse o društvu na spletni strani www.drustvo-vita-pivka.com. 26. 8. Koncert Sekira, Bilbi in Zmelkow, ob 21. uri na Novem trgu pred PTC Primorka v Postojni. 29. 8. Tržnica nevladnih organizacij NKR, od 17. ure dalje na trgu pred hotelom Kras v Postojni. 26.–28. 8. Festival Logaško poletje, na razli~nih lokacijah v Logatcu. Ve~ info.: susmelj@gmail.com. Društvo upokojencev Pivka vas vabi na tradicionalno sre~anje pivških upokojencev. Sre~anje bo v soboto, 11. septembra, ko bo od 8. ure dalje, v balinarski dvorani Rešta v Pivki, balinarski turnir ženskih in moških ekip, od 18. ure dalje pa druženje ob dobri hrani in zabavi. Lepo vabljeni!

Kultura 28. 8. 13. Mednarodni glasbeni festival mladih Postojna 2011, koncert sakralne glasbe, ob 17.30 v cerkvi sv. Štefana v Postojni. 29. 8. 13. Mednarodni glasbeni festival mladih Postojna 2011, Medna-

rodni simfoni~ni orkester Orkesterkamp Portorož 2011, matineja ob 10.30 pred vhodom v Postojnsko jamo, ob 20. uri ve~erni koncert v Jamskem dvorcu v Postojni. 27. 8. Koncert R.F.I., Leeloojamais, Recycleman (ex AliEn), Moveknowledgement, ob 20.30 na Novem trgu pred PTC Primorka v Postojni. 28. 8. Uli~na predstava Tako to gre, ob 20. uri na trgu pred hotelom Kras v Postojni. 28. 8. Koncert Pivo in ~evapi, ob 20. uri na trgu pred hotelom Kras v Postojni. 30. 8. KŠD Štumf: Rde~a Kapica, ob 17. uri na trgu pred hotelom Kras v Postojni. 30. 8. Akusti~ni koncert Ane Pupedan in Ante Upedanten bande, ob 20.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni. 2. 9. Obmo~no sre~anje odraslih likovnikov, ob 20. uri v Galeriji Hiša sonca v Logatcu.

Za otroke in mladino 27. 8. Ustvarjalne delavnice za otroke, ob 15. uri v Mladinskem centru v Postojni. 27. 8. Lutkovno gledališ~e Kuglica s predstavo Ra~ek Nace, ob 17. uri v Mladinskem centru Postojna.

Rekreacija 27. 8. Zmajev turnir v inline hokeju, od 10. ure dalje na igriš~u za in-line hokej za Šolskim centrom Postojna. 27. 8. Modrijanov pohod v jamo pod Predjamskim gradom, ob 15. uri v Predjami. 28. 8. Zmajev turnir v malem nogometu, od 14. ure dalje na igriš~u za Šolskim centrom v Postojni. 3. 9. Kolesarjenje po poteh Erazma Predjamskega, ob 14. uri v Belskem. Dlan na Dlan Šport, nova sezona športnih programov je pred vrati, vse o programih za otroke in odrasle na www.dlannadlan.com in tel. 031 519 464. Nogometna šola Logatec obveš~a vse zainteresirane, da že vpisujejo nove ~lane, stare od 6 do 13 let, v redni program vadbe. Tel.: 031 519 464.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Triindvajseti kme~ki praznik na Medvedjem Brdu. 1. nagrada: družinska pica tavžentroža: Dragica Zadnik, Zagorje 20, Pivka; 2. nagrada: dva doma~a hleba kruha: Tatjana Rudolf, Gr~arevec 1, Logatec; 3. nagrada: grablje doma~e izdelave: Ivanka Koren~, Vrtna ulica 2, Rakek. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Turisti~no društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, Medvedje Brdo 9, 1373 Rovte, so nagrajenci prejeli po pošti.

15 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Tokratne nagrade podarja: Papirnici Kocka in Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. 1. nagrada: plesni te~aj ene stopnje za eno osebo v Plesni šoli Urška Postojna; 2. nagrada: 20 kosov zvezka A4, 10 kosov zvezka A5, mapa sponka A4; 3. nagrada: potovalna torba; 4. nagrada: nahrbtnik. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjskokraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 2. septembra 2011.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;15â&#x20AC;&#x192; 26. avgust 2011

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

IOC LOGATEC- ZAPOLJE

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011. Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

2 m / Ĺ˝e od 550 EUR VILO ! AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

Zavsevrste Sestavite svoj poslovni dejavnosti! Poslovno skladiĹĄÄ?ni center prostor! industrijski coni Logatec Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

v â&#x20AC;&#x201C; Zapolje obsega 4 poslovne objekte razliÄ?nih dolĹžin, povpreÄ?ne viĹĄine 4m. Uporaba je poslovno skladiĹĄÄ?na, kar pomeni moĹžnosti: delavnic, proizvodnje, skladiĹĄÄ?, pisarn, hladilnic, garaĹž ali drugo. Vsak poslovni modul ima prikljuÄ?ek za telefonijo, internet, WC, vodovod, elektriko in razsvetljavo.

str 20

Z najemnino doodkupa prostorov! Pri odkupu vaĹĄega poslovnega modula/prostora, se upoĹĄteva plaÄ?ana najemina. UGODNO - AKCIJA! * * Velja do 31.7.2011

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.

Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana

Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si | info@si-tx.si

Samo soline so ostale Nokia C2-01

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

79â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Nokia C1-01

Samsung C3530

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

15â&#x201A;Ź*

9â&#x201A;Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

Samsung Galaxy ACE

1PEKFUKF 17$ /BHPEF E P P J[ 1PTUPKOF PCKBWMKB OBTMFEOKB QSPTUB EFMPWOB NFTUB

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

*[EFMPWBMFD TUBWCOFHB QPIJĂ?UWB t [ BĂ¤FMKFOB KF QPLMJDOB J[PCSB[CB MFTBSTLF TNFSJ t TQPTPCOPTU [B UJNTLP EFMP t QP[OBWBOKF EFMB [ SBÄ˛VOBMOJLPN t [BĂ¤FMKFOP KF [OBOKF JO J[LVĂ?OKF J[ QPESPÄ˛KB TUBWC OFHB QPIJĂ?UWB UFS QP[OBWBOKF UFIOPMPHJKF

.POUFS TUBWCOFHB QPIJĂ?UWB t E FMP KF UFSFOTLP t [BĂ¤FMKFOF TP J[LVĂ?OKF LJ QB OJTP QPHPK

,BOEJEBUPN PNPHPÄ˛BNP EJOBNJÄ˛OP EFMP W VSFKFOFN EFMPWOFN PLPMKV UFS TUJNVMBUJWOJ PTFCOJ EPIPEFL ĂźF VTUSF[BUF SB[QJTOJN QPHPKFN WBT WBCJNP EB QPĂ?MKFUF QJTOP QPOVECP P EPTFEBOKJI J[LVĂ?OKBI JO LSBULJN Ă¤JWMKFOKFQJTPN OB OBTMPW 17$ /BHPEF E P P 5SĂ¤BĂ?LB B 1PTUPKOB ; J[CSBOJNJ LBOEJEBUJ CPNP TLMFOJMJ EFMPWOP SB[NFSKF [B EPMPÄ˛FO Ä˛BT [ NPĂ¤OPTUKP QPEBMKĂ?BOKB EFMPWOFHB SB[NFSKB [B OFEPMPÄ˛FO Ä˛BT

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Telekom Slovenije d.d. 1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

XXX QWDOBHPEF TJ

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000 pvcnagode_notranjske novice_zaposlitev_126x200.indd 1

8/20/11 9:25:12 AM