Št. 17 - 23.9.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

str

petek, 23. september 2011, letnik X / št. 17 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Kriva ~ istilna naprava ali gnojevka?

Dom starejših obeležil prvo desetletje 6

Obnovljena kaš~ a v Zavratcu

FOTO: BARBARA ^EPIRLO

Kateri bodo preživeli? Kje so mladi kroja~ i, urarji … se sprašujemo, ko je zaradi tehnološkega napredka in poceni izdelkov iz vzhodnih držav zaznati izumiranje nekdaj cenjenih obrtniških poklicev. Na Obrtni zbornici Slovenije pravijo, da tradicionalne obrti upadajo zaradi slabih finan~ nih spodbud in opozarjajo na spremembe v šolskem sistemu, ki bi te poklice postavil ob bok ostalim strokovnim poklicem. Težave obrtnikom predstavljajo previsoke dav~ ne obremenitve in nelojalna konkurenca. Naletijo na številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju dovoljenja pa so prepo~ asni. A kljub temu imamo v regiji klene obrtnike (na sliki Cveto Kova~ i~ ).

Cero NIK bo za Klijem na ministrstvu za okolje zaradi okoljskih razlogov opustili lokacijo na Lomu, ki so ji nasprotovali tudi civilna iniciativa, naravovarstveniki in del ob~ inskih svetnikov – kot možnost omenjaleta 2015, lahko za~ ela lo obe industrijski coni že v za~ etku prihodnje- in odlagališ~ e na Ostrem vrhu. ga leta. »Vlogo za okoljevarOb~ ina za umestistveno dovoljenje bomo tev Cera potrebuje okrog »Ker želimo, da bi bil projekt dobro sprejet in vložili v prihodnjih dneh, dva hektara zemljiš~ , podprt tudi s strani ob~ anov, se bomo z njimi o prav tako vlagamo vse ki jih ima na tej lokacinjegovi vsebini pogovarjali tudi v prihodnje,« pravi napore v pripravo vloge ji že v svoji lasti, kar je župan Berto Menard. še ena prednost izbrane za kohezijska sredstva. lokacije. Spomnimo, da Celotna ekipa se trudi, na strokovno, popolno pa bi lahko sprejeli tudi se je – potem ko so tudi da bo vloga pripravljein pravo~ asno. Gre nadruge. Odprto pa še namre~ za projekt, od ka- prej ostaja vprašanje, terega veliko pri~ akujejo kje bodo odlagali ostavse ob~ ine pristopnice, v nek odpadkov. katerega je bilo vloženo Logaška Civilveliko truda in ~ asa, zato na iniciativa Logatec nikakor ne razmišljamo Logat~ anom, ki je ostro o alternativnih scenarinasprotovala gradnji jih,« pojasnjuje Menard. Cera na Lomu, se zaDokumentacijo pripradnje ~ ase ni oglasila. Je vlja podjetje Radix. ^e pa njen predstavnik Prijim evropskih sredstev mož Tolazzi pred ~ asom slu~ ajno ne bi uspelo izpostavil, da je njihovo pridobiti, v kar pa dvona~ elno stališ~ e, da dva mijo, bi še vedno lahko Cera na Primorskem in podelili koncesijo. Notranjskem (v LogatCero bo v mehancu in Stari Gori pri Novi sko-biološko predelavo Gorici) nista ekonomletno sprejel okrog 50 sko upravi~ ena in da bi tiso~ ton odpadkov iz 16 moral biti za vse skuob~ in z 200 tiso~ prepen center v Stari Gori. bivalci, glede na interes vrž

Iz vsebine:

Logatec, 20. september – »Zaradi želje po ~ im manjšem obremenjevanju mesta Logatec s tovornim prometom in dejstva, da je lokacija za Klijem za tovrstno dejavnost že opredeljena v ob~ inskih aktih, smo se odlo~ ili za slednjo,« logaški župan Berto Menard odgovarja, kje bo stal Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK).

S ste~ ajem vsaj do pla~ il

FOTO: VALTER LEBAN

Trenutno se pripravljavcem najbolj mudi s pripravo vloge za kohezijska sredstva, s katerimi bi pokrili 70 odstotkov 42 milijon evrov vredne naložbe, preostanek bo prispevalo 16 vklju~ enih ob~ in. ^e bo šlo vse po na~ rtih, bi se gradnja, ki mora biti zaklju~ ena do

Skoraj 200 delavcem, ki so delo izgubili ob za~ etku ste~ aja Javorja Pohištvo, se bo pridružilo še 97 delavcev. Zaposleni, ki so že tri mesece brez pla~ , bodo tako kon~ no dobili možnost uveljavljanja pravice do izpla~ il neizpla~ anih pla~ iz jamstvenega sklada in do izpla~ il nadomestil za brezposelnost. str. 4

Vodo iz vrtine bodo priklopili konec meseca

^rpalni preizkus iz nove vrtine pri vodnemu viru Kozariš~ e je v polnem teku. Po neuradnih rezultatih prve analize je voda neopore~ na. ^e bodo negativni tudi dokon~ ni rezultati, bodo vodni vir priklopili na omrežje konec septembra, napovedujejo na ob~ ini Loška dolina. str. 6

Mladi as Jure Kova~

Tokrat predstavljamo 24-letnega Postojn~ ana, reli sovoznika, ki je minulo nedeljo slavil zmago v Buzetu skupaj z Andrejem Velkavrhom. Portretiranec je za volan prvi~ sedel pri enajstih letih, ko pedalov sploh še ni dosegel. str. 11

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

Kje so kroja~ i, kova~ i, ~ evljarji …

Komentar

Veronika Rupnik Ženko

 Blanka Markovi~ Kocen

Med cenjenim in cenenim

Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) opažajo upadanje tako imenovane tradicionalne obrti – Delovna zakonodaja je okostenela, dostop do finan~ nih virov slab

FOTO: VERONI KA R U P NI K Ž ENKO

Obrtniški poklici, kot so, denimo, urarji, usnjarji, kova~ i, šivilje in še nekateri, izginjajo, primanjkuje pa predvsem delavcev v storitveni dejavnosti. V OZS že vrsto let opozarjajo na nujnost korenitih sprememb slovenskega šolskega sistema.

sila v državah vzhoda. V številnih poklicih je zaznati težnjo po širših skupnih strokovnih znanjih zaradi ve~ je fleksibilnosti delovne sile in prilagajanja tehnološkim novostim. »V OZS že vrsto let opozarjamo na nujnost Najve~ povpraševanja je predkorenitih sprememb slovenskevsem v storitveni dejavnosti, to so obrtniki v avtoremontni stroki, ga šolskega sistema, še posemizarji in frizerji, kuharji, natakar- bej poklicnega in strokovnega ji in instalaterji strojnih instalacij, izobraževanja v smeri potreb na je povedala Elizabeta Radelj Pe- trgu delovne sile oziroma popevnik, ki na OZS skrbi za stike treb delodajalcev v obrti. OZS z javnostjo. in delodajalci pri posodabljanju Med deficitarne poklice – tiprogramov in izvajanju tudi soste, po katerih delodajalci v obr- delujejo,« pravi Radelj Pepevti nenehno povprašujejo, a kanikova. der zelo težko dobijo, saj ga na trgu dela ni dovolj – sodijo Storitvenim mizarji, tesarji, zlatarji, gradbeni dejavnostim gre in gostinski poklici, avtokleparji dobro in avtoli~ arji, kleparji-krovci, peki, Katerim obrtniškim poklicem gre mesarji, slikopleskarji, polagalci kerami~ nih oblog, razli~ ni insta- dobro? ^e sodimo po tem, da je zagotovljen vsaj stalen dotok laterji, cvetli~ arji in vrtnarji. dela potrebnega kadra, potem Med obrtniške poklice, ki so v upadanju, sodijo urarji, krznar- so to poklici v nekaterih storitveji, usnjarji, kova~ i, šivilje, kroja~ i, nih dejavnostih: avtomehanikiavtoserviserji, frizerji, kozmeti~ ni gradbeni in drugi proizvotehniki, elektroniki ... »Poudarjadni poklici, ki jih nadomeš~ ajo tehni~ ne in tehnološke izboljša- mo pa, da se prav vse dejavnosti sre~ ujejo z dejstvom, da se ve ali slabše pla~ ana delovna

mladi namesto vstopa v delo odlo~ ajo za nadaljevanje šolanja in so pozneje težje zaposljivi.« Najve~ jo težavo obrtnikom predstavljajo dav~ ne obremenitve in obremenitve dela, ki so previsoke, okostenela delovna zakonodaja in nelojalna konkurenca Še vedno imamo številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju posameznih dovoljenj so prepo~ asni, izredno slab

je tudi dostop do finan~ nih virov za razvoj in še bi lahko naštevali. Vse to v številnih raziskavah o konkuren~ nosti posameznih držav postavlja Slovenijo na precej slaba mesta. V raziskavi Doing Business, ki jo izvaja Svetovna banka, smo pristali na neslavnem 42. mestu, medtem ko se med državami EU uvrš~ amo v drugo polovico podjetništvu prijaznih držav – na 17. mesto.

Zbornica je naš sindikat Obmo~ na obrtno-podjetniška zbornica Logatec je 9. septembra slovesno zaznamovala 35 let svojega obstoja in delovanja Logatec – Slavnostne prireditve v Športni dvorani Zapolje v industrijski coni Logatec se je udeležilo kar 300 logaških obrtnikov in podjetnikov, ki so tako izpri~ ali svojo pripadnost skupni organizaciji. Zbornica sicer združuje okoli 400 ~ lanov, število pa, kot je povedal predsednik Bogdan Oblak, niha za pet odstotkov navzgor ali navzdol, najbolj na ra~ un delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki se ob vrnitvi domov izpišejo iz ~ lanstva. Oblak z veseljem ugotavlja, da se za podjetniški poklic odlo~ a vse ve~ mladih v Logatcu, ki postajajo tudi ~ lani obrtne zbornice. FOTO: VALTER LEBAN

Pripadnost podjetniškemu stanu Prireditve v Zapolju se je udeležil tudi logaški župan Berto Menard, tudi sam podjetnik, ki je samostojno dejavnost za~ el 1. aprila 1978 in je od takrat tudi ~ lan zbornice. »Biti ~ lan pomeni pripadnost podjetniškemu stanu,« poudarja župan, ki prednost ~ lanstva vidi v tem, da lahko posameznik tudi sam preko zbornice vpli-

Berto Menard, župan Logatca in podjetnik: »In vendar se moramo zavedati, da je podjetništvo tisto, ki polni prora~ une.« va na zboljšanje podjetniškega okolja. »Ve pa se, da smo združeni mo~ nejši,« dodaja župan.

str

»Zbornica preko svojih organov š~ iti posameznika in njegov interes. Smo partnerji v državnih, gospodarskih in družbenih odborih in komisijah. Imamo svoje predstavnike v raznih komisijah, Državnem svetu RS in v Bruslju. Na kratko, OZS je naš »sindikat«.« Z delovanjem obmo~ ne obrtne zbornice in Obrtne zbornice Slovenije je Berto Menard zelo zadovoljen. Poudarja, da je to dinami~ na zbornica in vedno pripravljena na dialog ter pogovor o problemih in težavah, ki se vedno znova porajajo. »Svoje župansko delo in delo

lastnika podjetja Menard RA, d.o.o., lo~ ujem,« župan odgovarja na vprašanje, kako usklajuje župansko delo in podjetništvo. »Delo za svoje podjetje opravim izven delovnega ~ asa, zgodaj zjutraj in pozno zve~ er. So pa solastniki podjetja moji trije sinovi, tako da podjetje lahko tudi brez mene uspešno posluje in tudi vodenje sem prepustil njim.« Menard obenem priznava, da je kot dolgoletni funkcionar na zbornici in preko svojega podjetja spoznal zelo veliko strokovnjakov in pomembnih ljudi, kar mu pomaga pri županovanju.

Denarnice ljudi so vse tanjše. Gne~ a v nizkocenovnih trgovinah, kot so H&M, Zara, Ikea in podobnih, ki jih je prinesla globalizacija, pa zato razumljivo vse ve~ ja. Merilo za mnoge potrošnike, pa naj si to želijo ali ne, pa~ ni ve~ kakovost, temve~ cena. Blago, ki ga za multinacionalke masovno izdeluje poceni delovna sila na Kitajskem, Tajvanu, v Maroku …, je – eti~ ne dileme gor ali dol – dostopnejše in hkrati ravno dovolj trendovsko. Potem je tu še potrošniški na~ in razmišljanja v slogu, zakaj ne bi raje imeli petih poceni majic kot ene drage, pa ~ eprav se bo vseh pet uni~ ilo prej kot ena kakovostna. Pa kaj za to, saj bi se te tako ali tako naveli~ ali, ~ e ne bi ob stalno spreminjajo~ ih se modnih trendih že prej postala »izven mode«. Upoštevajo~ našteto, ni prav ni~ nenavadno, da šivilje skoraj nimajo ve~ ~ esa šivati. Razen ~ e se vam tako kot meni ne pripeti, da kupite obleko v H&M (prvi~ in zadnji~ ) in doma ugotovite, da vam ne stoji dobro, zato prosite svojo preizkušeno šiviljo, da vam jo popravi in na koncu za popravilo pla~ ate toliko kot za obleko. Bo že držalo na~ elo, da nismo tako bogati, da bi poceni kupovali, pa naj se sliši še tako paradoksalno. Podobno kot šivilje tarnajo tudi urarji in ~ evljarji – ker vse ve~ ljudi kupuje tako poceni izdelke, da se jim popravila razumljivo ne izpla~ ajo. Obrtniki in obrtniški mojstri tako vse težje preživijo, njihovo število se zato vztrajno zmanjšuje – ker nimajo dovolj dela. In – ko gre denimo za priznane mizarje – tudi zato, ker je strank, ki njihovo delo cenijo in so pripravljene zanj odšteti kakšen evro ve~ , vse manj. Zlatarji, zlasti zlatarski mojstri s svojimi delavnicami, iz te zgodbe niso izvzeti, saj se v krizi ljudje najprej odpovejo luksuzu, kakršen je nakit. K njim zadnje ~ ase tako zahaja vse ve~ strank, ki želijo zlatnino prodati in ne kupiti. Razen ~ e se seveda poro~ ajo – to pa je po mnenju nekaterih v kriznih ~ asih pravzaprav še najboljša naložba.

Podjetniki polnijo prora~ une Podjetniško okolje v Sloveniji se po Menardovem mnenju v zadnjem ~ asu izboljšuje, ~ eprav so podjetniki predstavljeni kot tajkuni, torej sovražniki naše družbe. »In vendar se moramo zavedati, da je podjetništvo tisto, ki polni prora~ une, iz katerih financiramo kulturo, šport, družbo in druge dejavnosti,« poudarja logaški župan, ki je na prireditvi med drugim prejel tudi zlati klju~ , priznanje Obrtne zbornice Slovenije.

Oblak: Pla~ ilna nedisciplina pesti podjetnike Po besedah predsednika OOZ Logatec Bogdana Oblaka najve~ težav podjetnikom povzro~ a pla~ ilna nedisciplina, ki je rak rana razvoja. Oblak poudarja, da je zaradi propadov velikih pod-

jetij, zlasti v gradbeništvu, prišlo do velikih težav tudi pri ~ lanih obrtne zbornice, a dodaja: »Obrtniki se zavedamo dolžnosti do sebe, svojih družin, do kapitala in zaposlenih in to nas lo~ i od velikih sistemov.«

Tržna demokracija prinesla slabosti Že od leta 1974 pa je ~ lan tedaj še obrtnega združenja logaški podjetnik Franc Rudolf, ki je pet mandatov tudi ob~ inski svetnik. Po njegovih besedah v logaških svetniških vrstah poleg njega sedijo še trije podjetniki. »Pred desetimi leti, torej pred demokracijo, so bile razmere za poslovanje boljše, predvsem glede pla~ il,« pravi Rudolf, ki opaža, da je podjetniško okolje zdaj manj prijazno kot pred desetletjem. »Tržna demokracija je prinesla vrsto slabosti, blago pa je zaradi prezasi~ enosti trga vse težje prodati,« poudarja Rudolf. bmk

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

Breda Jamnikar, šivilja

Peter Dragoli~ , zlatarski mojster

S šiviljstvom se Breda Jamnikar ukvarja pet let, v to odlo~ itev pa je bila, kot pravi, prisiljena, ko je izgubila zaposlitev v Industriji usnja Vrhnika. Po poklicu tekstilna tehnica in usnjarka je prepri~ ana, da je s šiviljstvom danes težko preživeti, ~ eprav še vedno velja, da povpre~ ne izdelke kupimo v trgovini, prestižne pa naro~ amo pri šiviljah in kroja~ ih. Strank ji, kot pravi, ne manjka, ljudje naro~ ajo tako popravila kot povsem nova obla~ ila, zavese in druge tekstilne izdelke. Jamnikarjeva pravi, da sprejme vsako delo, cena njenih izdelkov pa je nižja, kot bi lahko bila,

»Zlatarstvo kot obrt po~ asi izumira. Mladih zlatarjev je vedno manj. Nakit, ki ga vidite v trgovinah, je v glavnem iz tujine. Posamezniki, ki delajo nekaj novega, so drzni, imajo svoje dizajne, zamisli, pri nas so redki,« pravi Peter Dragoli~ , mlad zlatarski mojster iz Cerknice. Njega bi lahko umestili med slednje. Potem ko je po kon~ ani zlatarski šoli enajst let delal in se izpopolnjeval v zlatarski delavnici pri priznanem zlatarju Tomislavu Lobodi, se je pred štirimi leti odlo~ il za samostojno pot in po~ asi tudi sam pridobiva vse ve~ strank, ki iš~ ejo druga~ en, unikaten nakit. »Zlatarji so na ra~ un krize zabeležili od 30 do 40-odstotni padec prodaje. Mene ljudje šele spoznava-

saj vanjo ni všteto »neotipljivo«, ustvarjalno delo. »Šivanka je pa~ šivanka,« dodaja. Sogovornica je prepri~ ana, da k njej prihajajo ljudje, ki si želijo kaj posebnega, in se jim z veseljem posveti ter ustreže tudi najzahtevnejšim željam. »Vsak izdelek je svoj izziv,« poudarja, saj vanj vloži vse svoje znanje, ustvarjalnost in domišljijo. V šiviljstvu dela sama, brez pomo~ nikov, sama nabavlja blago, stranka pa ga lahko – po želji – prinese tudi sama. Breda Jamnikar namerava v šiviljstvu ostati, priložnosti za kako drugo zaposlitev ne iš~ e ve~ . Samostojno podjetništvo nima

nobenih prednosti pred redno zaposlitvijo, pravi, saj mora biti strankam vedno na voljo in jim ustre~ i. »Šiviljstvo pri nas ni dovolj cenjen poklic,« ugotavlja. »Stranke lahko pridobiš zgolj s kakovostnim delom in zanesljivim izpolnjevanjem naro~ il.« Hude konkurence v Logatcu nima in v resnici se zdi, da je šiviljstvo ena tistih obrti, ki izginjajo. bmk

Vladimir Urbanc, urar »Urarstvo imam zdaj, ko sem v pokoju, le še za hobi, za veselje, da mi ni dolg~ as in da ohranjam tradicijo. Sicer pa bi danes s tem delom v Cerknici bolj težko preživel,« pravi Vladimir Urbanc, ko ga obiš~ emo v njegovi urarni na Taboru v središ~ u Cerknice, ki deluje že od leta 1918 in jo je nasledil po o~ etu. Naš pogovor vsakih nekaj minut prekine kakšna stranka: treba je zamenjati baterijo, popraviti pasek in opraviti podobna manjša popravila. »Danes je ve~ ja gne~ a, saj delam prvi teden po dopustu. Sicer pa nimam prav veliko prometa, odvisno od tega, kako pogosto se komu

ustavi ura, pa tudi pred birmami in obhajili prodam kakšno uro ve~ in pred za~ etkom šolskega leta budilke,« pravi urarski mojster z 62-letnim stažem. Od ~ asov, ko je kon~ al urarsko šolo v Celju in delal kot vajenec pri svojem o~ etu, se je zelo veliko spremenilo. Mehanske ure so zamenjale kvar~ ne. Kakovostne ure pa takšne s Kitajske, ki jih je mogo~ e kupiti že za nekaj evrov. »Razumljivo, da urarji nimamo veliko dela, saj se tako poceni ur ne spla~ a niti popravljati. Naš poklic izumira, ker ni dovolj dela,« pravi Urbanc. Starih mehanskih ur, ki bi jih ljudje prinesli popravit za svojo zbirko, pa je

»Zaradi krize nimam ni~ ve~ dela, ~ eprav bi pri~ akovali, da bodo ljudje v krizi ve~ popravljali stare ~ evlje, ker si ne morejo privoš~ iti novih. Do tega pri zelo malo. Kot dodaja, Švicarji nas še ni prišlo, ni tako slabo, sicer danes ponovno izdelujejo tudi ro~ ne mehanske ure, a si jih kot govorimo,« opaža postojnlahko privoš~ ijo le kupci z debe- ski ~ evljar Sabahudin Hajdarpaši}. Dejansko ljudje danes ~ evlje limi denarnicami, ki nekaj dajo popravljajo vse manj. »Stanje se na prestiž. Urbanc, kot pove, v svoji urarni prodaja ure srednje- slabša že ve~ let. Ko sem pred ga cenovnega razreda, ki so do- skoraj 30 leti prišel v Postojno, sta bili tu še dve ~ evljarski stopnejše, a še vedno kakovostnejše od tistih, ki jih je mogo~ e delavnici. Sam sem imel dva kupiti, na primer, v Hoferju, ki mu zaposlena. Imeli smo ogromno dela. V~ asih so ~ evlji namre~ krade stranke. vrž prišli trikrat, tudi štirikrat v popravilo, ~ e pridejo danes pete v popravilo drugi~ , je to že ~ udež,« poudarja Hajdarpaši}. Posamezni ~ evlji se nosijo kratek ~ as, saj se moda hitro spreminja in

se še enkrat odlo~ al o poklicu, delal le toliko, da bi preživel, in ni~ ve~ . »Preve~ dela lahko tudi škodi. Vsak si mora postaviti zdravo mejo,« doda mojster polaganja parketa. b~

V VSEH AGROCENTRIH KGZ KRPAN

(meso odkupujemo na obmoèju Ilirske Bistrice, Cerknice, Blok, Loške doline, Logatca in Vrhnike z okolico)

Motorno olje visoke zmogljivosti za diesel motorje OLMA OLMALINE SHPD 15W40

28,80 €

33,50 €

univerzalna mast

Odvoz živine v klavnico in nazaj na dom za Inf. na tel. št.: 031 333 409, g. FRANC DOLENC

Univerzalno olje OLMA TRANSHYDRO 85W

10 L

OLMA LIS EP-S2,

AKCIJA

SAMO 26 €

Akcija traja od 21.09.2011 do 31.03.2012. Cene so v € vsebujejo DDV.

Sicer pa Dragoli~ nakit popravlja in izdeluje tudi za prodajalne. »Prodajalna, ki ne izdeluje sama izdelkov, ne more ponuditi na primer poro~ nih prstanov po željah stranke, zato sodelujejo z obrtniki,« o dodatnem viru zaslužka pravi Dragoli~ . Zaveda se, da prihodnost v zlatarskem poslu ne bo lahka in da se bo delo spremenilo. Ni~ nenavadnega na primer ne bo, pravi, ~ e bo stranka v zlatarno prišla z že ra~ unalniško izrisanim nakitom, zlatar pa ga bo nato le še odlil in vdelal drage kamne. vrž

si ljudje želijo novih. Poleg tega je zaradi uvoza z azijskih držav na trgu veliko zelo poceni ~ evljev, ki se jih niti ne spla~ a popravljati. Hajdarpaši} vseeno upa, da mu dela ne bo povsem zmanjkalo. »Veliko starih ~ evljarjev je pomrlo, tako da smo tisti, ki smo ostali, pridobili ve~ dela.« ^evlje, ki jih stranke prinesejo na popravilo, je treba najve~ krat zašiti ali kaj zalepiti, jim popraviti peto ali podplat. Pred leti je kakšen par ~ evljev tudi ro~ no izdelal, prav tako je izdeloval usnjene torbice. Toda polizdelke za majhne serije je težko dobiti, kakovostni materiali so dragi, prav tako je z izdelavo zelo veliko dela. Stranke, ki bi to cenile in bile pripravljene pla~ ati, pa

redke. Kakovostni, ro~ no izdelani ~ evlji namre~ stanejo 300, 400 evrov. Glede tistih s Kitajske pa Hajdarpaši} pravi, da niso nujno slabi, odvisno od materiala in na~ ina izdelave. »Res pa je, da so poceni ~ evlji obi~ ajno iz starih zalog. Ko jih kupite, se zato material velikokrat že razkraja,« nas podu~ i. vrž

Cveto Kova~ i~ , izdelovalec suhorobarske galanterije

Pred dvanajstimi leti je za parket prijel še njegov sin, s katerim najve~ delata v Ljubljani in okolici, tudi na Primorskem. V tem kriznem ~ asu, pravi sogovornik, ni dela ni~ manj, težava je le s pla~ ilno nedisciplino. »Dela je toliko, da nimam skoraj ni~ prostega ~ asa, problemi so pri pla~ ilih. Zasebniki so kolikor toliko redni pla~ niki, podjetja pa ne,« je zaskrbljen sogovornik. Z veseljem pa pove, da bi, ~ e bi

REDNI ODKUP ŽIVINE IN ODKUP KLAVNE ŽIVINE

Sabahudin Hajdarpaši}, ~ evljar

Mustafa Botonji}, parketar »Pravijo mi »lokalni majster«, ker se s polaganjem parketa in vseh talnih oblog ukvarjam že 25 let,« za~ ne svojo zgodbo o obrti Mustafa Botonji} iz Logatca, za katero pri mladini ni velikega zanimanja. Mustafa Botonji} se je parketarstva lotil, ko je podjetje, v katerem je bil zaposlen, šlo v ste~ aj. »Odkupil sem stroj na tri obroke in za~ el delati. Takrat so mi poslovni na~ rt izdelali na Zavodu za zaposlovanje.«

jo, tako da mi promet po~ asi raste,« pravi Dragoli~ . Vseeno pa tudi sam ob~ uti, da je kupna mo~ ljudi manjša. »Stranke pogosto prinesejo staro zlato, ki ga zamenjajo za novo.« Prav tako odkupuje zlato, saj na ta na~ in tudi sam surovino dobi po nižji ceni. Najve~ dela ima ob treh glavnih sezonah, za novo leto, valentinovo in osmi marec ter nato za poroke. »Najve~ izdelam prstanov in uhanov. Veliko je primerov, ko ženske nakit naro~ ijo same zase, ker želijo nekaj podariti sebi. Moški so težke stranke, ženske pa to~ no vejo, kaj bi rade,« pravi Dragoli~ . Izdelava poro~ nega prstana mu vzame med osem in 20 ur, zahtevnejši nakit pa tudi 40 ur ali ve~ .

str

5,80 € AKUMULATOR TOPLA

112,00 € 12V100AH, D+ Akcija velja od 12.09. do 12.10.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

Oddamo lokal v Cerknici. Inf. na tel.št.: 041 716 741

Cveto Kova~ i~ iz Strmice pri Novi vasi je izdelovalec suhorobarske galanterije, ki svojo dejavnost opravlja z velikim srcem, ~ eprav v žep ne pride vselej toliko denarja, kolikor vloži truda. Dela in obdeluje kuhalnice, jedilni pribor, lesene kleš~ e, škarje … – pripomo~ ke, ki jih mora imeti vsaka pridna gospodinja. »Najve~ prodam kuhalnic in žlic,« nam z nasmehom pove suhorobar, medtem ko si ogledujemo njegovo delavnico, v kateri smo po nekaj minutah že prašni. Vendar prah obdelovalcev lesa ne sme motiti, niti jim škoditi. »To delo je pa~ tako,« vendar za Cveta dale~ najlepše in nenadomestljivo. Z izdelovanjem suhe robe se pri Kova~ i~ evih oziroma po

doma~ e »Froletovih«, ukvarjajo že pet desetletij. Ljubezen do obrti in ob~ utek je na Cveta prenesel njegov o~ e. »Tako sem se priu~ il te dejavnosti, ki je v družini, odkar sva pred nekaj leti z ženo Jožico ostala brez službe, glavni vir zaslužka.« Na vprašanje, ali so pri nas leseni izdelki dovolj iskani in cenjeni, kleni obrtnik odgovori, da se Slovenci premalo zavedamo pomena tradicionalnih lesnih obrti in se, tako kot mi, zamisli. Predvsem zato, ker so kuhalnice, škarje in žlice iz lesa, s katerimi so jedli še naši stari starši, zamenjale kovinske ali plasti~ ne s Kitajske. »Najve~ lesenih žlic izvozim v Nem~ ijo, na Dansko, tudi v Libijo, Kanado in Ameriko,« doda »majster«, kjer se lesenim izdel-

kom in naravnim danostim ne odre~ ejo kar tako. »Na sejmih pri nas ne prodam skoraj ni~ , izjema je le naš Mihaelov sejem, kjer je zaradi množi~ nega obiska tudi ve~ zanimanja za moje izdelke.« Najve~ dela, tako sogovornik, je imel v poletnih mesecih, ~ eprav bi zaradi po~ itnic pri~ akovali nasprotno. b~

Strojni tehnik Ekonomski tehnik Strojni tehnik (PTI) 7HKQLN UDćXQDOQLãWYD 2EOLNRYDOHF NRYLQ ± RURGMDU LQ I=5('12 ,=2%5$ä(9$1-( $YWRVHUYLVHU Vabljeni k vpisu v programe

Vpis bo potekal do 30.9.2011. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 081 601 657 oz. na elektronskem naslovu dolores.kes@gmail.com.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

str 4

petek, 23. september 2011

S ste~ajem vsaj do pla~il

 Veronika Rupnik @enko

Po uvedbi ste~aja Javorja IPP odpovedi še 97 delavcem – Laminatni program gre naprej – V Pivki izpostava CSD Postojna

Spomnimo, da gre Javor IPP v ste~aj zaradi dolgotrajne nelikvidnosti, podjetje pa je prizadel zlasti ste~aj pohištvenega programa, saj je bilo poslovanje Javor IPP v veliki meri vezano tudi na drugo h~erinsko družbo, Javor Pohištvo.

V solzah po pomo~ Ob~ina Pivka se je na socialno krizo, ki je posledica obeh ste~ajev, odzvala tudi z zagotovitvijo pogojev za delovanje izpostave Centra za socialno delo (CSD) Postojna v Pivki enkrat tedensko, skupno pet tiso~ evrov pa je že nakazala Obmo~nemu združenju Rde~ega križa Postojna in pivški Karitas, vsakemu polovico. Patricija Može, direktorica CSD Postojna, je povedala, da so v zadnjem mesecu prejeli

Blažek: Ne kupujemo obrata na Belskem V javnosti je zaokrožila govorica, da Javor iš~e kupca za obrat v Belskem pri Postojni in da se za nakup zanima uspešno podjetje Profiles iz Razdrtega, ki se ukvarja s proizvodnjo lesenih moznikov in lamel ter lesnih peletov. »Tudi sam sem slišal te govorice, a lahko zatrdim, da nikakor ne držijo, ~eprav bi si morda kdo želel, da bi. Res pa je, da ima naše podjetje številne na~rte, a se razvija doma. Letos beležimo 25-odstotno rast,« nam je povedal Rudolf Blažek, prokurist podjetja. Informacijo, da prodajajo obrat, so zanikali tudi v Javorju: »To ne drži in ni nam znan izvor teh neresnic.« Prav tako so na Javorju zanikali, da pla~ niso dobili zaposleni v Profitnem centu (PC) Vezana ploš~a. Zanikajo kakršnokoli odpuš~anje v tem programu ali celo njegovo zaprtje. »PC Vezana ploš~a je z naro~ili polno zaseden. Trenutno pridobivamo dodatna obratna sredstva pred nabavno sezono.«

7 nekdanjih delavcev Javorja Pohištvo od 189, kolikor se jih je prijavilo na Zavodu RS za zaposlovanje, se je do prejšnjega tedna na novo zaposlilo. že 50 vlog za izredno denarno socialno pomo~. »Nekaj jih je že bilo izpla~anih, ostale so

v obravnavi. Prednost smo dali tistim vlogam, kjer sta bila oba zakonca zaposlena v Javorju.« Pomo~i se gibljejo od 150 do 500 evrov, odvisno od statusa družine, in so namenske, kar pomeni, da morajo prejemniki poro~ati, kako so jih porabili. Do takšnih pomo~i so sicer upravi~eni le dvakrat letno. »Marsikdo pride s solznimi o~mi. Ne morejo dojeti, kam je Javor pripeljalo novo vodstvo in novi lastniki. So v zelo hudi stiski in v veliki negotovosti,« je dodala Julka Dekleva, vodja Karitas v Pivki. »Do zdaj se je na nas obrnila 101 družina ali

FOTO: VERONI KA R U P NI K Ž ENKO

Pivka, 1 . oktober – Skoraj 200 delavcem, ki so delo izgubili ob za~etku ste~aja Javorja Pohištvo, se bo pridružilo še 97 delavcev, ki bodo dobili odpovedi po uvedbi ste~ajnega postopka invalidskega podjetja Javor IPP. Družba je, potem ko je dobila soglasje vlade, vlogo za za~etek postopka na koprskem okrožnem sodiš~u vložila prejšnji petek, zaposleni, ki so že tri mesece brez pla~, pa bodo tako kon~no dobili možnost uveljavljanja pravice do izpla~il neizpla~anih pla~ iz jamstvenega sklada in do izpla~il nadomestil za brezposelnost. Le 26 zaposlenih Javorja IPP bo prezaposlenih na mati~no družbo Javor Pivka.

Pivška izpostava CSD Postojna, ki sta jo odprla direktorica Patricija Može in župan Robert Smrdelj, bo odprta vsako sredo od 14. do 17. ure, uporabnikom pa bo strokovni delavec nudil prvo socialno pomo~, sprejemali bodo vloge za denarne socialne pomo~i, starševsko varstvo, otroški dodatek, štipendije, oprostitve pla~ila … posameznik, ki so bili zaposleni na Javorju. Razdelili smo jim za 5500 kilogramov paketov s hrano. Staršem s šoloobveznimi otroki pa tudi 59 bonov za šolske potrebš~ine,« je povedala Deklevova. 2500 evrov je ob~ina Pivka nakazala tudi Obmo~nemu združenju Rde~ega križa Postojna, prav toliko pa tudi ob~ina Postojna.

45-im delavcev pogodbe o delu Dodajmo, da je v prvem tednu septembra z delom za~ela nova proizvodnja laminatnega programa, ki bo po ste~aju Javorja Pohištvo organizirana znotraj mati~ne družbe. Trenutno ima pogodbo o delu 45 ljudi, kar pomeni, da delajo le ob~asno in

so hkrati prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. »Tovrstne pogodbe so za~asna in zelo kratkotrajna rešitev, ki jo Javor Pivka potrebuje zato, da vzpostavi proizvodno linijo laminatnega pohištva znotraj mati~ne družbe,« na Javorju napovedujejo, da bodo pogodbenike redno zaposlili nazaj in morda še dodatne delavce.

WWW.BUTANPLIN.SI

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

PLIN V VSAKI 11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

NAROČILA, 24 UR NA DAN

080 2005

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

str

Subvencije za lesena okna Stroški ogrevanja so vsako leto višji, zato je varčevanje z energijo odločilnega pomena. K temu veliko prispevajo energijsko varčna okna, za katere lahko pridobite tudi nepovratna sredstva Eko sklada. Podjetje OKNA in VRATA NAGODE s Tržaške ceste 64 v Logatcu je eno izmed redkih podjetij, ki vam pri tem nudi pomoč, in sicer vam pomaga pripraviti vso ustrezno dokumentacijo. niti vlogo, fotografirati obstoječe stanje, predložiti ustrezen predračun. Zato smo se v podjetju Okna in vrata Nagode odločili, da strankam olajšamo delo, da jim pri tem pomagamo in dokumentacijo pravilno pripravimo, tako da pridobijo nepovratna sredstva.

Lansko leto je sklad subvencioniral tudi menjavo pvc oken, letos pa so predmet subvencije le lesena okna. Zakaj menite, da je prišlo do te odločitve? Vrsto razlogov govori v prid lesenim oknom. Les je namreč naravni material, ki domu prinaša domačnost in toplino. Eko sklad je z namenom spodbujanja vgradnje naravnih materialov kot Podjetju Okna in vrata Nagode so tudi z vidika traglavno vodilo zadovoljne stranke, njihovo geslo: jnostne gradnje Vaše zadovoljstvo – naš uspeh to samo potrjuje. oz. obnove stavb Obiščete jih lahko vsak dan na Tržaški 64 v Logatcu, od javni poziv za doponedeljka do petka, od 7. do 16. ure, v četrtek pa do 18. delitev nepovratnih finančnih ure, ali pa jih pokličite na telefonsko številko 01 75 09 spodbud omejil 676. Ne spreglejte pa tudi njihove spletne strani: na lesena okna. www. nagode.si. Ne nazadnje se pri proizvodnji 1 m3 PVC maNepovratna sredstva omogoča Eko sklad. teriala, katerega surovina je fosilnega izvora, Kakšen je njihov namen? v ozračje spusti skoraj 5 ton CO2. Nasprotno pa Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, spodbuja 1 m3 lesa med nastajanjem in fotosintezo veže razvoj na področju varstva okolja in tako je objavil 0,9 tone CO2, poleg tega so leseni izdelki tudi javni poziv, katerega predmet so nepovratne finančne trajnejši, imajo namreč daljšo življenjsko dobo. spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stavb. Eden izmed Kakšen je torej postopek za pridobitev ukrepov se nanaša tudi na menjavo lesenih oken. nepovratnih sredstev? Najprej je potrebno izbrati izvajalca. Če se odločijo Zakaj ste se odločili, da strankam pomagate za naše podjetje, nas lahko pokličejo ali obiščejo pripravljati dokumentacijo za pridobitev nepv salonu, tehnolog in merilec pride brezplačno ovratnih sredstev? na ogled objekta in pripravi predračun, nato vam Dokumentacija za pridobitev nepovratnih sredstev pripravimo vso potrebno dokumentacijo in jo Eko sklada mora biti skrbno pripravljena, saj so pošljemo na Eko sklad. Ko je vloga predložena, sodelavci pri pregledovanju vlog zelo natančni. se lahko že začne z izvajanjem investicije. Posameznik, ki vlogo pripravlja prvič, porabi za to ve- Nepovratna sredstva Eko sklad vrne en mesec po liko časa – potrebno je pozorno prebrati razpis, izpol- končani investiciji.

tel: 01 750 9 677

tel: 01 75 09 676

Letos je sklad za vse ukrepe varčevanja z energijo namenil 10 milijonov evrov, razpis pa bo odprt do porabe sredstev. Nekateri se še vedno raje odločijo za pvc okna, saj so se naveličali barvanja in obnavljanja lesenih oken. Strah pred tem je popolnoma odveč, saj pri lesenih oknih dajemo zelo velik poudarek optimalni zaščiti lesa. Elemente najprej potapljamo v brezbarvni temeljni utrjevalec, nato v vodni lazurni temelj, nazadnje potapljamo v lazurni lak polnilec, ki učinkovito zapira pore in regulira vlago v lesu. Na koncu lakiramo s končno debeloslojno lazuro, ki zaščiti les pred vremenskimi vplivi in mehanskimi obremenitvami. Najbolj izpostavljene dele okna pa zaščitimo z aluminijastimi odkapniki. Poleg tega je šel razvoj barv za stavbno pohištvo velik korak naprej, saj so vse barve na vodni osnovi; barva je mehkejša, s tem bolj elastična in tako lahko z lesom diha, posledično pa barva ne poka, kot se je to dogajalo pri starem načinu nanosa.

Ob prihodu v salon me je presenetil tako pester izbor oken. So vsa okna primerna za pridobitev subvencije? V našem podjetju izdelujemo okna različnih profilov (debelin), in sicer 68 mm, 78 mm, ki ju priporočamo za adaptacije; za novogradnje

oz. zgradbe z zelo dobrim toplotnim ovojem pa priporočamo nizkoenergijska okna debeline 90 mm, 102 mm ali 110 mm za pasivno gradnjo. Pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev je vgradnja energijsko učinkovitega lesenega okna, s toplotno prehodnostjo celotnega okna U ≤ 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj), skladno s standardom EN 10077-1 oziroma EN 12567-1(2). Okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve morajo biti vgrajene po načelu tesnjenja v treh ravninah, kar opredeljuje RAL smernica za načrtovanje in izvedbo montaže zunanjega stavbnega pohištva. Bralci morajo biti pozorni, da izberejo proizvajalca, ki ima vse potrebne certifikate. Pred kratkim ste pridobili certifikat za pasivno okno. Veliko vlagamo v tehnično dovršeno proizvodnjo, ker želimo slediti trendom stavbnega pohištva, ki ga narekuje trg v prihodnjih letih. Prihodnost je definitivno v pasivni gradnji. Iz omenjenega razloga želimo biti pred konkurenco in tako veliko energije in lastnega znanja vlagamo v razvoj. Tako smo eni prvih slovenskih oknarjev, ki smo pridobili lastni certifikat za pasivno okno Pasive House Institute. Gre za okno prihodnosti – okno NAGODE 110 hibridterm. Na področju stavbnega pohištva je kar velika konkurenca, kje vi vidite svoje prednosti? Konkurenca je vedno dobra, saj te spodbudi, da iščeš vedno nove rešitve, da se zavzemaš za optimalno kakovost. Ponudba na trgu je velika, vsak se prav gotovo trudi po svojih najboljših močeh in veseli nas, da imamo tudi s konkurenčnimi podjetji dobre odnose. V podjetju Okna in vrata Nagode so prednost zaposleni, saj vsi dodajo svoj doprinos, da je končni izdelek tak, kot si ga želimo. Tehnologi in komercialisti se potrudijo, da se vsaki stranki posvetijo in izberejo zanjo najboljšo rešitev; sami izdelujemo lepljence, saj je to pogoj, da vemo, da smo okna izdelali iz dobrega materiala. Okna izdelujemo na sodobnih strojih, ki zagotavljajo natančnost in kakovost. Posebno pozornost namenjamo zaščiti lesa, končnemu barvanju in seveda vgradnji oken. Imamo lastno ekipo monterjev, ki zagotovijo, da so okna tudi dobro zmontirana, popolnoma usposobljeni so tudi za RAL montažo in zaključna dela, tako da z deli poponoma zaključijo.

fax: 01 754 14 45

Žur z dobrodelnim namenom Postojna – Leo klub Postojna - Erazem Predjamski v petek, 7. oktobra, prireja že šesti tradicionalni Kostanjev piknik s sre~ elovom v Miranda baru v Selcah, na katerem bo zbrane zabavala skupina Pivo in ~ evapi, na dobrodelnem sre~ elovu pa bodo zbirali sredstva za svojo tokratno dobrodelno akcijo. Pomagati želijo sedemletnemu de~ ku iz okolice Postojne, ki ima cerebralno paralizo, natan~ neje spasti~ no diplegijo, in bi mu starši radi uredili primerne sanitarne prostore, a sami brez finan~ ne pomo~ i tega ne zmorejo. Za isti namen bo šel tudi izkupi~ ek od vstopnin za drugi dobrodelni rock koncert LeoROCKTOBER, ki ga Leo klub organizira konec oktobra. Prvi koncert bo 28. oktobra v Klubu glasbe Jazzy, drugi pa 29. oktobra v Ambasadi Jugoslavija, nastopajo~ i pa so zaenkrat še skrivnost. Leo klub Postojna, ki od leta 2006 deluje na obmo~ ju ob~ in Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica, pomaga predvsem otrokom in mladostnikom v stiski ter socialno ogroženim skupinam. Vsako leto priredi nekaj dobrodelnih akcij, njihov izkupi~ ek pa nameni za nakup ortopedskih pripomo~ kov ali druge opreme za boljšo kakovost življenja posameznika. vrž

Za organizacijo Logaške no~ i je poskrbela ob~ ina »Ne le 17., ves september je praznik logaške ob~ ine,« je ob otvoritvi prireditve Logaška no~ preteklo soboto v Centru vojnih veteranov dejal logaški župan Berto Menard. Družabni dogodek, ki ga je logaška ob~ ina organizirala že pred leti, naj bi skupaj s tekom po logaških ulicah, ki ga letos zaradi ~ asovne stiske in finan~ nega primanjkljaja niso uspeli izpeljati, vnovi~ postal tradicionalen v sklopu praznovanja ob~ inskega praznika. Logaška no~ , na kateri so za zabavo skrbeli Fantje z vasi, ob~ udovanja vredne pa so bile tudi logaške mažoretke, ki so že tretje leto zapored pripeljale evropsko prvakinjo, je po županovih besedah namenjena predvsem druženju in veselju, tako mladih kot starejših prebivalcev Logatca in okolice. »Celotno prireditev je organizirala Ob~ ina Logatec, za tehni~ ni del pa je poskrbelo Društvo upokojencev Logatec,« je povedal župan in dodal, da so pri pripravah zavzeto sodelovali uslužbenci ob~ ine, ki ji je ob tej priložnosti izrekel priznanje. »Na življenje je treba gledati optimisti~ no, kot bi imeli pred seboj veliko skledo rde~ ih ~ ešenj, ~ eprav je vmes kakšna gnila,« je ob otvoritvi Logaške no~ i med drugim dejal Menard. bmk

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Okna in vrata NAGODE, PE Tržaška c. 64, 1370 Logatec

Pogovor z direktorjem Janezom Nagodetom je potekal v njihovih prostorih, kjer imajo tudi razstavni salon, s pestro izbiro oken, rolet, polic; ogledate pa si lahko tudi najrazličnejše modele vhodnih, notranjih in dvižnih garažnih vrat. Podjetje Okna in vrata Nagode proizvaja predvsem stavbno pohištvo za slovenski trg, določen delež oken pa izvozijo tudi na zelo zahtevno ameriško tržišče. Rdeča nit našega pogovora so bila nepovratna sredstva Eko sklada, ki vam omogoča, da dobite povrnjenih kar 25 odstotkov celotne investicije. Menjava oken je namreč kar precejšen finančni zalogaj, ki pa se nam kmalu povrne, saj z dobrimi okni lahko prihranimo zelo veliko energije za ogrevanje.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

»Eden zaliva, drugi ne more pod tuš«

 Veronika Rupnik @enko

Vodo iz nove vrtine v Kozariš~ ah naj bi priklopili konec meseca, a samo ta ne bo zadoš~ ala – Bo za onesnaženje in domnevno s tem povezano smrt otroka kdo odgovarjal?

Prvi podatki kažejo, da kapaciteta vode iz nove vrtine ne bo v celoti zadoš~ ala za potrebe ob~ ine. »Raziskave smo delali v sušnem ~ asu, zato upam, da bodo ob deževju kapacitete vendarle višje,« pravi župan, ki hkrati napoveduje za~ etek vrtanja nove vrtine v oktobru. Prva vrtina bo ob~ ino stala 95 tiso~ , obe skupaj pa 195 tiso~ evrov. Sredstva bodo morali zagotoviti z rebalansom prora~ una. Pripadniki slovenske vojske zdaj z reverzno osmozo dnevno

Preiskava slovenskohrvaške komisije

pre~ istijo 240 kubi~ nih metrov vode, ki jo je sicer za prehrambene namene še vedno treba prekuhavati. Za zadostitev potreb v celoti bi potrebovali 450 do 500 kubi~ nih metrov. Nekateri kraji imajo tako vsakodnevno moteno oskrbo, toda kot pravi župan, so ljudje zelo strpni. Žalosti ga le, da nekateri ob~ ani kljub opozorilom o smotrnem ravnanju s pitno vodo to še vedno uporabljajo za zalivanje vrtov in celo pranje avtomobilov. »Ne razumem, kako lahko nekdo zaliva zelenico, njegov sosed, ki je 50 metrov više, pa se more stuširati,« je kriti~ en.

FOTO: VERONI KA R U P NI K Ž ENKO

Stari trg pri Ložu, 19. september – »^rpalni preizkus iz nove vrtine pri vodnemu viru Kozariš~ e je v polnem teku. Po neuradnih rezultatih prve analize je voda neopore~ na. ^e bodo negativni tudi dokon~ ni rezultati, bomo vodni vir priklopili na omrežje konec septembra,« napoveduje župan ob~ ine Loška dolina Janez Komidar. Do takrat bo za vodooskrbo ob~ anov poskrbela vojska. Ta vodo pre~ iš~ uje že od konca junija naprej, ko je prišlo do visokega onesnaženja glavnega vodnega vira Obrh s fekalijami in okužbe z bakterijo E. coli, zaradi ~ esar je zdravstvena inšpekcija prekinila dobavo pitne vode iz tega vira. Zdravstvene težave je imelo ve~ kot 200 ljudi, usodne pa naj bi bile za enoletnega otroka.

Na pomo~ tudi gasilci ^e ne bi vode pre~ iš~ evala vojska, bi bila edina rešitev dovažanje vode, kar pa bi bilo dražje in zahtevnejše. Zdaj ob~ ina vojski pla~ a zgolj stroške prehrane, elektrike, odvoza smeti in podobno. Do priklopa nove vrtine bodo po potrebi pri vodooskrbi pomagali tudi gasilci, ki bodo z vodo,

Župan Janez Komidar pravi, da se je že leta 1979, ko se je vzpostavil vodni vir Obrh, vedelo, da ni primeren, a zaradi pritiska industrije je bil poudarek na koli~ ini in ne na kakovosti vode. »Od takrat naprej so se pojavljale zdravstvene težave in to so vedele vse pristojne službe, a niso ukrepale.« ki jo bodo vozili s cerkniškega obmo~ ja, oskrbovali tista gospodinjstva in gospodarstva, ki ima-

jo vodnjake in jih še uporabljajo. njo Bukovec, poveljnik Prosto»Na ta na~ in bomo razbremenili voljnega gasilskega društva Stari javno omrežje,« je povedal Fratrg pri Ložu.

Je za pogin rib kriva gnojevka?

Župan nam je še povedal, da naj bi preiskavo izliva fekalij prevzela tudi slovensko-hrvaška komisija pri ministrstvu za okolje in prostor, ki raziskuje obmejne vodonosnike in vodotoke, saj je onesnaženje po nekaterih ocenah prišlo z obmo~ ja Prezida. Nekateri doma~ ini, ki so na problemati~ no stanje vodnega vira že dalj ~ asa brez uspeha opozarjali tako upravljavca, Komunalo Cerknica, kot ob~ ino Loška dolina (še pod prejšnjimi vodstvi), se bojijo, da epiloga ne bo. »Predkazenski postopek še vedno poteka. Zaradi tajnosti postopka vam ve~ informacij ne moremo posredovati. O dosedanjih ugotovitvah je že obveš~ eno tožilstvo. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil,« odgovarja Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana.

 Veronika Rupnik @enko

Kovod: sumimo na izliv gnojevke – ^istilna naprava nima ne uporabnega dovoljenja ne odlo~ be o poskusnem obratovanju kanalizacijskih priklju~ kov. Šele nato bi lahko upravna enota z odlo~ bo odredila poskusno obratovanje. Ti priklju~ i so že zagotovljeni, toda na upravni enoti obvestila od investitorja, ob~ ine Postojna, še niso prejeli, tako da objekt nima niti odlo~ be o poskusnem obratovanju niti uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da se ne bi smel uporabljati. Na ob~ ini Postojna odgovornost, kot kaže, prelagajo na upravljavca, Kovod Postojna, saj so nas z vprašanji napotili tja. Šibenik odgovarja, da papirjev res še niso uredili, ~ eprav je trenutno priklju~ enih že 67 gospodinjstev, da pa te nameravajo urediti. Zanika pa vsa na-

Postojna, 19. september – »^istilna naprava ni povzro~ ila onesnaženja in ni kriva za pogin rib,« trdi Edi Šibenik, direktor javnega podjetja Kovod, ki upravlja s ~ istilno napravo v Hruševju. Sumi, da je za pogin kriv izliv gnojevke v kanalizacijo, kar je preobremenilo ~ istilno napravo, neo~ iš~ ena voda pa je nato pred dvema tednoma v skoraj trikilometrskem toku od izliva v reko Nanoš~ ico do prvega jezu pomorila okrog 300 kilogramov rib in povzro~ ila veliko škodo ribiški družini. Nekateri doma~ ini ob tem menijo, da ~ istilna naprava, ki do danes še vedno nima dovoljenj za obratovanje, vendarle ni povsem nedolžna.

Presežene vrednosti dušika Direktor Kovoda odgovarja, da so rezultati analiz vzorcev, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo v Novi Gorici, pokazali na mo~ no presežene dopustne vrednosti dušika pred ~ istilno napravo. Sumijo na izliv od deset do 15 kubi~ nih metrov gnojevke v jašek kanalizacijskega sistema. Ta naj bi preobremenila ~ istilno napravo, ki ima sicer kapaciteto ~ iš~ enja šest do sedem kubi~ nih metrov odpadnih vod iz gospodinjstev dnevno. Glede

Dolgotrajno odpravljanje posledic Spomnimo, da primer pogina rib preiskuje tudi policija, ki je že na dan pogina vzela tudi vzorce. Preiskava še ni zaklju~ ena. ^lani ribiške družine, ki se sicer bojijo, da tako kot pri prejšnjih pomorih tudi tokrat ne bo nih~ e odgovarjal, so škodo ocenili na ve~ kot deset tiso~ evrov, bojijo pa se tudi novih poginov v primeru ve~ jega dež-

ja, ki bi vodo spiral nižje po toku. »Odpravljanje posledic bo dolgotrajno, saj v takih primerih poginejo cele generacije avtohtonih rib, odmre pa tudi celotna favna,« pravi Martin Miklavec, predsednik postojnske ribiške družine in opozarja ne veliko gospodarsko škodo, ki jo je utrpela ribiška družina. Miklavec se še sprašuje, zakaj je pristojnim tako težko v bližini ~ istilne naprave narediti dve manjši jezeri z vodnim rastlinjem in speljati vodo iz ~ istilne naprave vanju, kjer bi se voda dokon~ no pre~ istila. »S tem bi prepre~ ili tudi zadnje onesnaženje, saj bi gnojnica ostala v jezeru.«

F OTO: V ERO NIK A RUPNIK ŽENKO

»Reka Nanoš~ ica ima letos izredno nizke pritoke. Na iztoku iz ~ istilne naprave je bilo že pred dvema mesecema stanje izredno slabo, voda je bila dobesedno mrtva, ~ udne barve, brez organizmov. Ker je struga tako reko~ stoje~ a ali zelo po~ asi teko~ a, deluje kot neke vrste retenzija pod ~ istilno napravo, slabo pre~ iš~ ene vode se nabirajo, prvi dež tik pred poginom rib pa je vodo odplavil naprej in pri jezu so našli poginule ribe,« razlaga doma~ in in ekolog Branko Koren, ki se boji, da ~ istilna naprava ni kos vsem odpadnim vodam iz gospodinjstva.

migovanja, da naprava tehni~ no ne deluje brezhibno. »^e bi bilo karkoli narobe, bi to že videli na podlagi analiz. ^istilna naprava deluje dobro,« zatrjuje.

vabi k vpisu v izredni študij

Bogdan Nuni~ , gospodar ribiške družine Postojna, je bil ogor~ en in prizadet. To je bil že tretji pogin rib v Nanoš~ ici v zadnjih desetih letih. Obnova bo trajala ve~ let. na ve~ velikih okoliških kmetov, ki gnojevko v velikih koli~ inah zlivajo po poljih ter tudi tako ogrožajo Nanoš~ ico in življenje v njej, to ne bi bilo nemogo~ e. Šibenik napoveduje, da bodo podali kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Kljub temu pa senco na do-

gajanje me~ e dejstvo, da ~ istilna naprava nima ustreznih dovoljenj. Kot nam je pojasnil Marko Baša, na~ elnik Upravne enote Postojna, so na tehni~ nem pregledu ugotovili, da je treba za zagotovitev pogojev za odreditev poskusnega obratovanja zagotoviti izvedbo najmanj 50

POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo) STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO za študijsko leto 2011/12

Vpisovali bomo do 1. oktobra 2011 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vspo.si

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;17â&#x20AC;&#x192; 23. september 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 23. september 2011

str

Praznovali prvo desetletje ď&#x20AC;¸ SaĹĄa Musec

Pridobili veliko dodatnega prostora za druĹženje â&#x20AC;&#x201C; Dobro sodelovanje s ĹĄirĹĄo lokalno skupnostjo

Ustanova za starostnike je v 10 letih doĹživela kar nekaj burnih preobratov, prva leta so bila precej negotova, z direktorico Heleno Primc pa so se stvari po~â&#x20AC;&#x160;asi postavile na trdne temelje. ÂťV tem desetletju smo se uspeĹĄno umestili v okolje in postali sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e na podro~â&#x20AC;&#x160;ju skrbi za starostnika. Vidimo, da smo prepoznavni, da nam zaupa vse ve~â&#x20AC;&#x160;doma~â&#x20AC;&#x160;inov, ki potrebujejo pomo~â&#x20AC;&#x160;, v~â&#x20AC;&#x160;asih pa tudi samo nasvet,ÂŤ je povedala Prim~â&#x20AC;&#x160;eva, ki je vesela, da lahko dela v kolektivu, ki si Ĺželi napredka in se je za to pripravljen tudi potruditi.

Pomembno se ji zdi tudi to, da so se uspeli odpreti za potrebe starostnikov, ki Ĺživijo v doma~â&#x20AC;&#x160;i negi. Za njih vse od lani izvajajo tudi dolo~â&#x20AC;&#x160;ene storitve delovne terapije in fizioterapije. Seveda pa si Ĺželijo, da se prijetno in doma~â&#x20AC;&#x160;e po~â&#x20AC;&#x160;utijo predvsem njihovi varovanci, za katere, glede na njihove sposobnosti, redno pripravljajo raznovrstne aktivnosti, od telovadbe, skupine za spomin, pa do skupin s prostovoljci, v katerih vrtnarijo, kuhajo, balin~â&#x20AC;&#x160;kajo, se ukvarjajo s tai chijem, ~â&#x20AC;&#x160;e jih naĹĄtejemo le nekaj.

FOTO: SAĹ A MU SEC

Logatec, 7. september â&#x20AC;&#x201C; Dom starejĹĄih Logatec je pred 10 leti na steĹžaj odprl vrata varovancem, pa tudi ĹĄtevilnim zaposlenim. Skupaj, tudi s svojci varovancev, so ob tej priloĹžnosti pripravili prijeten kulturni program, obiskovalci pa so si lahko ogledali nove pridobitve doma â&#x20AC;&#x201C; tri zunanje terase in dodatne notranje prostore, nove ~â&#x20AC;&#x160;ajne kuhinje z jedilnicami za druĹženje. V domu pa so zelo ponosni tudi na adaptacijo oddelka za dementne osebe.

Ĺ tevilni obiskovalci so se udeleĹžili praznovanja 10. obletnice Doma starejĹĄih Logatec, v programu pa so strnili mo~â&#x20AC;&#x160;i tako zaposleni kot stanovalci, pa tudi njihovi svojci.

S polno paro naprej

Nova dvorana v HruĹĄevju FOTO: OB^INA LOGATEC

ÂťSmo v ~â&#x20AC;&#x160;asu, ko materialisti~â&#x20AC;&#x160;ni svet propada, dvigajo pa se vrednote ljudi,ÂŤ je v uvodu k slavnostni seji ob prazniku Ob~â&#x20AC;&#x160;ine Logatec med drugim opomnil Ĺžupan Berto Menard. V tej notranjski ob~â&#x20AC;&#x160;ini praznik obeleĹžujejo Ĺže ves mesec, v katerem je bilo â&#x20AC;&#x201C; tako Ĺžupan â&#x20AC;&#x201C; lepo ĹĄtevilo pomembnih dogodkov, ki vlivajo optimizem. ÂťMislim, da bomo s polno energijo premagali vse teĹžave, ki nas pestijo,ÂŤ je poudaril Menard. Na slavnostni seji so podelili ob~â&#x20AC;&#x160;inska priznanja, spominske plakete z znakom Ob~â&#x20AC;&#x160;ine Logatec, ki so jih letos prejeli Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Vrh Svetih Treh Kraljev, ki letos pra-

znuje 80-letnico svojega delovanja, Ĺ portno kulturno druĹĄtvo Vrh ob 35-letnici ustvarjanja in Kulturno druĹĄtvo Pihalni orkester Logatec za izredne doseĹž-

ke godbeniĹĄtva na mednarodni ravni. LogaĹĄki godbeniki so svojo virtuoznost pokazali tudi na slovesnosti ob ob~â&#x20AC;&#x160;inskem prazniku. ď&#x20AC;łbmk

Najve~â&#x20AC;&#x160;prostovoljcev prihaja iz vrst DruĹĄtva upokojencev in invalidov Logatec, starostnike pa vsako soboto obiskujejo tudi ~â&#x20AC;&#x160;lani Ĺžupnijske Karitas. Varovanci se vedno razveselijo tudi mladih iz logaĹĄkih vrtcev in osnovnih ĹĄol, logaĹĄke glasbene ĹĄole, prav tako jih obiskujejo skavti, za kulturni utrip pa skrbijo razli~â&#x20AC;&#x160;na logaĹĄka druĹĄtva. Praznovanje 10. obletnice sta tako popestrila Twirling klub logaĹĄkih maĹžoret in Pihalni orkester Logatec, dan pred praznovanjem pa so odprli tudi slikarsko razstavo JoĹžeta in TjaĹĄe MatjaĹĄec. V domu je trenutno 164 stanovalcev in 77 zaposlenih ter ĹĄtirje iz javnih del, ki svoje znanje poglabljajo z dodatnim izobraĹževanjem in usposabljanjem, prakti~â&#x20AC;&#x160;no znanje pa v Domu starejĹĄih Logatec pridobivajo tudi dijaki in ĹĄtudenti iz Logatca in bliĹžje okolice.

HruĹĄevje, 9. septemberÂ â&#x20AC;&#x201C; U~â&#x20AC;&#x160;enci podruĹžni~â&#x20AC;&#x160;ne osnovne ĹĄole ter krajani HruĹĄevja in okoliĹĄkih vasi so do~â&#x20AC;&#x160;akali odprtje ve~â&#x20AC;&#x160;namenske dvorane. ÂťPridobitev nam veliko pomeni, saj bomo lahko odslej izvajali ĹĄportno vzgojo in ostale aktivnosti v zelo dobrih pogojih,ÂŤ je povedala Pia de Paulis Debevec, ravnateljica Osnovne ĹĄole Miroslava Vilharja Postojna, v sklopu katere deluje tudi podruĹžni~â&#x20AC;&#x160;na ĹĄola v HruĹĄevju z 62 u~â&#x20AC;&#x160;enci v petih razredih. Doslej so morali u~â&#x20AC;&#x160;enci k pouku ĹĄportne vzgoje v drugo stavbo, pri ~â&#x20AC;&#x160;emer so pre~â&#x20AC;&#x160;kali parkiriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e in bili tako izpostavljeni nevarnosti. V prizidku pa je ĹĄola pridobila tudi dodatno u~â&#x20AC;&#x160;ilnico in s tem reĹĄila prostorsko stisko. ÂťPodatki kaĹžejo, da se bo ĹĄtevilo u~â&#x20AC;&#x160;encev na podruĹžni~â&#x20AC;&#x160;ni ĹĄoli v bodo~â&#x20AC;&#x160;e ĹĄe pove~â&#x20AC;&#x160;evalo, ~â&#x20AC;&#x160;esar se zelo veselimo. Upamo, da bo nova pridobitev prepri~â&#x20AC;&#x160;ala tudi tiste starĹĄe, ki so nameravali svoje otroke prepisati v ĹĄolo v Postojno, da bodo ostali na podruĹžni~â&#x20AC;&#x160;ni ĹĄoli, saj so po naĹĄem mnenju zdaj tu zelo dobri pogoji za u~â&#x20AC;&#x160;enje in delo,ÂŤ je ĹĄe dodala de Paulis Debev~â&#x20AC;&#x160;eva. Dvorana z vadbeno povrĹĄino 300 kvadratnih metrov pa bo sluĹžila tudi krajanom za razli~â&#x20AC;&#x160;ne prireditve in rekreativno dejavnost, na katero so se morali doslej voziti bodisi v Postojno bodisi v Podnanos. ÂťZ ve~â&#x20AC;&#x160;podizvajalci Primorja smo morali skleniti sporazume o direktnem popla~â&#x20AC;&#x160;ilu. Toda kljub teĹžavam so bila dela zaklju~â&#x20AC;&#x160;ena v predvidenem roku,ÂŤ nam je povedal Robert Ozbi~â&#x20AC;&#x160;, svetovalec Ĺžupana za podro~â&#x20AC;&#x160;je okolja in prostora na ob~â&#x20AC;&#x160;ini Postojna. Dvorana, ki se bo tako kot ĹĄola ogrevala z izkoriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;anjem zemeljske energije z geosondami in ima talno gretje, je opremljena s koĹĄi za koĹĄarko in opremo za odbojko, izvle~â&#x20AC;&#x160;nimi tribunami in sestavljivim odrom za razne prireditve. Zunaj so uredili tudi igriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e za koĹĄarko, rokomet ali mali nogomet, naslednje leto pa na~â&#x20AC;&#x160;rtujejo ĹĄe ureditev otroĹĄkega igriĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a. Za 640 tiso~â&#x20AC;&#x160;evrov vredno investicijo je ob~â&#x20AC;&#x160;ina pridobila ve~â&#x20AC;&#x160;kot polovico nepovratnih evropskih sredstev. ď&#x20AC;łvrĹž

VPRAĹ ANJ O ZAVAROVANJIH, NA KATERA MORATE POZNATI ODGOVOR Odgovarja TjaĹĄa Kozjan iz Postojne 1. Kako pogosto se Slovenci odloÄ?amo za najrazliÄ?nejĹĄa zavarovanja pred toÄ?o? Je povpraĹĄevanje po tem v zadnjih letih kaj naraslo? V ZM beleĹžimo veÄ?je povpraĹĄevanje po tovrstnih zavarovanjih v zadnjih treh letih â&#x20AC;&#x201C; od velikih ujm in toÄ?e v letu 2008; da pa bi zaznali veÄ?je povpraĹĄevanje pred posameznimi napovedmi, pa ne moremo trditi. Verjetno razlog tiÄ?i tudi v tem, da ljudje vzamejo napovedi z ÂťrezervoÂŤ ali pa ĹĄe vedno verjamejo, da ne bodo med prizadetimi. 2. Kaj najpogosteje zavarujemo pred toÄ?o? Vsekakor so najpogostejĹĄi predmet zavarovanja proti toÄ?i tiste premiÄ?nine in nepremiÄ?nine, ki so najbolj izpostavljene ĹĄkodnemu dogodku, in kjer bi zavarovanci utrpeli najveÄ?jo ĹĄkod: zgradbe in posamezni deli le teh (streĹĄna konstrukcija, zidovi, fasade), avtomobili, premiÄ?nine v stanovanju oziroma hiĹĄi, pomembnejĹĄi osebni dokumenti itd. V Zavarovalnici Maribor svetujemo, da se ob sklenitvi zavarovanja zavarovanci o vrsti in naÄ?inu zavarovanja resniÄ?no dobro posvetujejo z naĹĄimi strokovnjaki, ki jim bodo z veseljem pomagali. 3. Kako je z zavarovanjem nadstreĹĄkov, fasad, streh - objektov? Kako je z zimskimi vrtovi, raznimi plastiÄ?nimi ÂťdodatkiÂŤ na stanovanjskih objektih? Rizik toÄ?e pri zavarovanju stanovanjske hiĹĄe krije vse ĹĄkode, ki nastanejo, kadar toÄ?a z udarcem poĹĄkoduje katerikoli del stanovanjske hiĹĄe (npr.: kritina, streĹĄna konstrukcija, zidovi, fasade, vgrajeno stavbno pohiĹĄtvo, rolete, Ĺžaluzije, predmeti, ki so fiksno pritrjeni na objekt â&#x20AC;&#x201C; antene, kolektorji, markize itd.) tako, da ga razbije, prebije, okruĹĄi ali pa zaradi udarca toÄ?e ta del poÄ?i. Niso pa kriti tisti deli, ki ne spadajo k stanovanjskem objektu in niso predmet zavarovanja. ,PDWH YHÄ&#x2021; YSUDĂŁDQM" 4. Na kaj naj bodo bralci pozorni, ko se odloÄ?ajo za najrazliÄ?nejĹĄa zavarovanja v primeru toÄ?e? Zavarovancem priporoÄ?amo, da svoje premoĹženje zavarujejo s premoĹženjskim zavarovanjem z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma OPA! na novo vrednost. Zavarov3RNOLÄ&#x2021;LWH JRVSR .R]MDQ NL anje hiĹĄe ali stanovanja na novo vrednost zavarovancem zagotovi nadomestitev poĹĄkodovane ali uniÄ?ene stvari z novo. SRNULYD REPRÄ&#x2021;MH 3RVWRMQH LQ 5. Ko pride do tega, kako naj odreagirajo? Kateri so tisti postopki, na katere kljub prizadetosti ne bi smeli pozabiti? RNROLFH QD YROMR SD YDP MH Zavarovalnica Maribor svojim zavarovancem in vsem, ki so utrpeli ĹĄkodo zaradi neurij ĹĄe posebej svetuje, da v prvi vrsti najprej poskrbijo za to, da ustrezno zavarujejo sebe QD ĂŁWHYLONL (torej Ä?loveĹĄko Ĺživljenje) in ĹĄele nato svoje premoĹženje. Poskrbeli smo za hitro in enostavno prijavo ĹĄkode: nastalo ĹĄkodo lahko zavarovanci tako prijavijo prek e-prijave na https://www.zav-mb.si/prijava_skode ali s klicem na brezplaÄ?no telefonsko ĹĄtevilko 080 19 21, ki je na voljo 24 ur na dan. OĹĄkodovanci lahko za pomoÄ? pri prijavi ĹĄkode pokliÄ?ejo tudi svojega zastopnika, ki je sklenil zavarovanje. 6. V kolikĹĄni meri (razpon) povrnete ĹĄkodo, ki nastane kot posledica toÄ?e? ViĹĄina izplaÄ?ila ĹĄkode je odvisna od tega, za kakĹĄno zavarovanje se zavarovanec odloÄ?i. Lahko se odloÄ?i za zavarovanje na dejansko vrednost (morebitna odĹĄkodnina je zmanjĹĄana za amortizacijo zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti), ali pa za zavarovanje na novo vrednost (morebitna odĹĄkodnina je enaka vrednosti nove oz. nabavne vrednosti opreme enake kvalitete in namembnosti). 7. KakĹĄne so vaĹĄe oblike zavarovanj za stanovanjske objekte, ki vkljuÄ?ujejo zavarovanje pred toÄ?o? Kako je to pri avtomobilih? V Zavarovalnici Maribor smo na podlagi izkuĹĄenj, analiz in pogovorov z zavarovanci pri premoĹženjskih zavarovanjih oblikovali paketna zavarovanja, ki zavarovancem nudijo optimalno zaĹĄÄ?ito tako avtomobilov, kot premoĹženja glede na njihov stil Ĺživljenja in uporabo hiĹĄe ali stanovanja. Avtomobili so pred toÄ?o zavarovani s paketi kasko zavarovanj. Prav tako je moĹžno zavarovati tudi kmetijska gospodarska poslopja; ponujamo seveda tudi podjetniĹĄko premoĹženjsko zavarovanje (ki omogoÄ?a kritje posledic toÄ?e obrtnikom in manjĹĄim samostojnim podjetnikom), pa tudi zavarovanja za veÄ?je poslovne subjekte. Tako svojim zavarovancem ponujamo paketno premoĹženjsko zavarovanje OPA!. OPA! je premoĹženjsko zavarovanje Zavarovalnice Maribor, ki ob zavarovanju hiĹĄe, stanovanja ali opreme vkljuÄ?uje tudi pravno in osebno asistenco ter asistenco doma.

Promocijsko sporoÄ?ilo, naroÄ?nik: Zavarovalnica Maribor d.d., PredstavniĹĄtvo Postojna, Novi Trg 6, 6230 Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 8

petek, 23. september 2011

Cerkniški ribi~i Za podmornico praznujejo 55 let veliko zanimanja namenili za obnovo opreme za reševanje in nov agregat za elektro-ribolov. Cerkniški ribi~i ga namre~ nujno potrebujejo za intervencijske izlove rib v potoku Cerkniš~ica ob vsakoletnih sušah, ko svoj ~as posve~ajo predvsem reševanju rib, da zaradi pomanjkanja vode ne poginejo. Njihov dosedanji agregat, ki šteje že preko 40 let, je letos dokon~no prenehal delovati, zato nujno potrebujejo novega. aj

prepri~ani v Parku vojaške zgodovine. Podmornico so v Pivko po ve~ let trajajo~ih dogovorih pripeljali spomladi in jo v poletnih mesecih popolnoma prenovili ter pripravili za oglede obiskovalcev. O~istili in prebarvali so njeno zunanjost, uredili notranjost in namestili montažne stopnice s podestom, ki omogo~ajo varen vstop vanjo. Obnova je potekala pod strokovnim vodstvom nekdanjih podmorni~arjev iz društva Podmorni~ar, ki deluje znotraj Zveze slovenskih ~astnikov. Podmornico sta za ogled

odprla slovenska ministrica za obrambo Ljubica Jeluši~ in minister za obrambo ^rne Gore Bor Vu~ini}. Festivalsko dogajanje so ves konec tedna dopolnjevali še s predstavitvenimi vožnjami Slovenske vojske z oklepniki Svarun, s predstavitvijo sodobne potapljaške opreme 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, premiero kratkega filma o podmornici P-913, sejmom militarij in doma~ih izdelkov ter uprizoritvijo igre Oklep ’91 v izvedbi kulturnozgodovinskega društva Triglav. ab

V muharjenju so se lahko preizkusili vsi, najbolj pa so se ga razveselili najmlajši.

Prejeli smo

Krajani Hotedršice varni pred vodami

Miklavžev vrtec ima nove prostore

Nova pregrada v Žejni dolini bo zadržala ve~je koli~ine vode in tako obvarovala krajane zil predsednik Krajevne skupnosti Hotedršica Franc Nagode, ki je spomnil, da je pregrada predana namenu natanko tri dni pred katastrofalnimi poplavami, ko je voda grozila tudi Hotedršici. Objekt, delo podjetja Hidrotehnik, je po Nagodetovih besedah zgrajen po vseh standardih in za 30 centimetrov višji od starega, kar pomeni, da lahko zadrži ve~je koli~ine vode. Dela so se za~ela 1. julija, kon~ala zadnjega avgusta letos, slovesna otvoritev pa sodi v sklop prireditev ob logaškem ob~inskem prazniku. Ministrstvo za okolje in prostor je

Starši otrok, ki obiskujejo Miklavžev vrtec v Logatcu, smo svoje otroke 5. septembra pripeljali v popolnoma nove prostore, ki so bili dograjeni v okviru Medgeneracijskega doma na Gri~u, v okviru katerega deluje tudi Dom Marije in Marte za bolne in ostarele. Tega dogodka smo se vsi zelo razveselili, saj so otroci skupaj z vzgojiteljicami dobili nove, svetle in zelo prijetne prostore. V prostore na Pavši~evi, kjer je doslej deloval Miklavžev vrtec, pa so se preselili otroci iz enote vrtca Kurir~ek. Starši smo si lahko nov vr-

za izvedbo pregrade odobrilo 145 tiso~ evrov, potrebno pa bo veliko ve~ denarja, saj predvideni projekt obsega tudi poglabljanje in ~iš~enje reke Hotenjke, ~iš~enje požiralnikov, odpraviti pa bo treba tudi poplavno ogroženost v Gr~arevcu in pod Sekirico. »Skupaj bomo zmogli,« je bil optimisti~en župan, ki je skupaj s predsednikom krajevne skupnosti prerezal vrv in tako simboli~no odprl pregrado, ki jo je pred tem blagoslovil župnik mag. Simon Nuši~. bmk

F OTO : VA LT ER L EB A N

Hotedršica – Z otvoritvijo nove vodne pregrade v Žejni dolini so krajani Hotedršice praznovali svoj praznik. »Za Hotedršico je to rešitev, ki bo ljudi varovala pred vodnimi ujmami,« je ob slovesni otvoritvi dejal logaški župan Berto Menard. Stara pregrada namre~ ne bi ve~ vzdržala pobesnelih voda, ki so v zadnjih letih kar štirikrat ogrozile premoženje in življenja tukajšnjih krajanov. »Da je voda hujša kot ogenj, pa vedo vsi tisti, ki so jo imeli v svojih hišah,« se je s prispodobo izra-

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Pivka, 1 .–18. september – Peti festival vojaške zgodovine v PVZ-ju je bil posve~en podmorni~arstvu in Slovencem, ki so služili na podmornicah. Poleg razstave in okrogle mize na to temo je festival vrhunec dosegel s slovesnim odprtjem prenovljene podmornice Jugoslovanske vojske, ki jo je Slovenija dobila v dar od ^rne gore. »Pridobitev ene od podmornic nekdanje jugoslovanske flote in njena ureditev za muzejsko predstavitev je brez dvoma velik nacionalni dosežek,« so

tec skupaj z otroki ogledali že v soboto, 3. septembra, ko sta nam direktor vrtca, župnik Janez Kompare in vodja vrtca Jožica Ma~ek, skupaj z našimi vzgojiteljicami ponosno razkazala nove prostore. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem zaposlenim v Miklavževem vrtcu, ki so najbolj zaslužni za to, da so otroci obeh vrtcev 5. septembra prišli v ~iste in lepe prostore, saj so jih sami uredili in preselili, pa tudi vsem staršem, ki so omogo~ili, da so bili otroci Miklavževega vrtca 1. in 2. septembra doma, sicer takšen

podvig vsekakor ne bi bil izvedljiv. Uradne slovesnosti ob otvoritvi novih prostorov Miklavževega vrtca so bile pripravljene v sklopu 20-letnice njegovega delovanja, in sicer v petek, 16. septembra, ko so otroci, vzgojiteljice, stanovalci doma Marije in Marte ter zaposleni pripravili 2-urni program o delovanju obeh ustanov skozi ~as ter v nedeljo, 18. septembra, ko je Medgeneracijski dom na Gri~u slovesno blagoslovil še nadškof Anton Stres. Svet staršev Miklavževega vrtca

F OTO : TO MO STR L E

obiskovalci ob pomo~i ~lanov RD Cerknica preizkusili v ribolovu z umetno muho ali t. i. muharjenju, ~esar pa so se najbolj razveselili otroci. Organizirane so bile tudi suhe ribiške discipline, kot so met obtežilnika z ribiško palico v cilj in daljavo, met umetne muhe v cilj. Od 16. ure dalje pa je bilo poskrbljePoleg izobraževalnega so poskr- no tudi za jeda~o, na jedilnibeli tudi za zabavni program in ku ni manjkalo razli~nih ribiških ribiške dobrote. Ob Srebrnem je- dobrot. Ves izkupi~ek ribolova zeru na Cerkniš~ici so se lahko in prostovoljnih prispevkov so

Cerknica, 1 . september – Ribiška družina Cerknica te dni praznuje 55 let. Ob tej priložnosti so prejšnjo soboto organizirali dan odprtih vrat, ki se je odvijal v Cerknici pri Ribiškem domu. Obiskovalci so se lahko od 15. ure dalje pobližje spoznali z Ribiško družino, ribolovom, ribiško opremo in opremo za reševanje rib na Cerkniškem jezeru.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

str

Rak vstopa v deseto leto Rakek – Kulturno društvo Rak z Rakeka je bilo ustanovljeno 22. oktobra leta 2002. V teh letih se je društvo razvilo v ve~ sekcij (trenutno jih je aktivnih sedem), pohvalijo pa se lahko z mnogimi predstavami, razstavami in nastopi. S svojo prisotnostjo so vidno posegli v kulturno in družbeno dogajanje na Rakeku in širše, v svojih vrstah pa imajo ~ lane, ki prihajajo od Primorske do Ljubljane. Cluster, plesna skupina pa na regijsko in tudi državno tekmovanje. Klekljarska skupina se je udeležila državnega tekmovanja v Idriji, gledališka skupina je pripravila odmevno predstavo Na kmetih. Po premieri so namre~ imeli še sedem gostovanj.

Kulturno društvo RAK Rakek v svoje vrste vabi nove ~ lane vseh starosti. Nekatere sekcije so z delom že pri~ ele, druge bodo v kratkem. Pridružite se jim lahko vse tja do konca oktobra, za dodatne informacije pa se obrnite na kontaktne osebe.

Uvodno sre~ a nje

Ura in dan

Zmaga, 031 639 177

7. oktober

18.00, sreda

Mešani pevski zbor Cluster

Luka, 040 579 654

2. september

19.30, petek

Likovna sekcija

Karmen, 051 668 628

15. september

18.30, ~ etrtek

Mešani pevski zbor Rak (starejši)

Ladica, 01 709 62 40

6. september

18.30, torek

Folklora

Jur~ ek, 041 350 785

4. september

18.00, nedelja

Dramska skupina

Maja, 031 480 285

Termin znan naknadno

18.00 torek

Plesna skupina

Teja, 041 580 371

Termin znan naknadno

ponedeljek, petek

Sekcija

Kontakt

Klekljanje

FOTO: AR HI V KD R AK

Lanska sezona je bila za KD Rak zelo uspešna, saj so se udeleževali prireditev tako v in izven ob~ ine, svoje znanje pa so pokazali tudi na razli~ nih tekmovanjih. Folklorna skupina se je uvrstila na regijsko tekmovanje, prav tako mešani pevski zbor

prireditve v kraju, obeta pa se jim tudi gostovanje na Štajerskem. V likovni sekciji se vsako leto lotijo te~ ajev in delavnic, v katerih spoznavajo razli~ ne tehnike, kot so kiparstvo, mozaik, polstenje, akril, akvarel ... Vsako leto pripravijo tudi dva ve~ ja projekta. Eden izmed njiju je Ex-tempore, kjer se vsako leto zberejo amaterski slikarji iz vse Slovenije in na temo lepote Notranjske pripravijo razstavo. Vsako leto organizirajo mednarodni umetniški tabor Vajkard v Rakovem Škocjanu z delavnicami in predavanji.

Sezona v znamenju obletnice

Kot pove predsednica društva Danica Štefan~ i~ , je ponosna na svoje delovno vodstvo društva Utrinek s predstave Na kmetih, ene odmevnejših prireditev, ki jo je organiziralo KD Rak in zagnane mentorje, saj bi bilo z Rakeka. brez takšnih ljudi delovanje društva nemogo~ e, prav tako pa udeležili državnega tekmovanja kjer povezujejo program in po ne bi dosegali uspehov, ki so Dejavni tudi v tujini in obiskali razstave ter sodepotrebi napišejo scenarij. Kot društvu prinesli širšo prepoznavKljub temu da se je sezona lovali z drugimi društvi. Plesna pravi mentorica Maja Malc, pa nost. V kulturnem društvu bodo šele dobro za~ ela, pa nekatere skupina je ena od števil~ nejših, se v dramski skupini poleg igral- celotno prihajajo~ o sezono posekcije že pridno delajo naprej. skih veš~ in nau~ ijo tudi javnega svetili svoji deseti obletnici, ki jo saj imajo preko 30 ~ lanov, staFolklorna skupina 30. septemrih od 3 do 19 let. Vsako leto se nastopanja, ki ~ lanom pride prav bodo v velikem slogu praznobra odpotuje v Barcelono, prevali prihodnje leto oktobra. Ob teklo nedeljo pa so se udeležili udeležijo obmo~ nega tekmova- v vsakodnevnem življenju. Za pridružitev dramski skupini prednja v Cerknici in obmo~ n e revije, tej okrogli obletnici se bo že tudi festivala mednarodnih noš prav tako pa bodo imeli nastop hodne igralske izkušnje pa niso skozi celotno letošnjo sezono v Kamniku. V letošnjem letu ob novem letu, za 8. marec, ob potrebne. Mešani pevski zbor odvijalo veliko število prireditev, na~ rtujejo še številne nastope koncu sezone pa prireditvi za Cluster se pripravlja na regijsko izšel bo tudi bilten, vse skupaj za donatorje, nastope doma in starše, prav tako pa ne pozabijo tekmovanje, ki bo novembra pa bo spremljala razstava, ki bo po drugih krajih. Mentorica klena najstarejše in jih obiš~ ejo v v Ljubljani, v na~ rtu imajo tudi predstavljala 10-letno delovanje kljarske sekcije Zmaga Raljevi~ Centru starejših v Cerknici. Glezelo veliko koncertov, med kadruštva. Obeta se nam torej kulodhaja v Francijo na mednarodališka skupina se že pripravlja terimi je vsako leto najbolj odturno izredno pisano leto, o kadno sre~ anje klekljaric, sicer pa na 8. predstavo. Aktivni so tudi meven boži~ ni koncert. Mešani bodo kot vsako leto ob koncu terem vas bomo obveš~ ali tudi v pevski zbor Rak bo popestril vse našem ~ asopisu. aj na podro~ ju vodenja prireditev, sezone pripravili razstavo, se

Kaj si mislite o sebi? Nek ~ lovek je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo navadne kokoši. Orli~ se je izlegel skupaj s piš~ anci in tudi odraš~ al je z njimi. Vse življenje je orel po~ el tisto, kar so po~ eli piš~ anci, in mislil je, da je tudi sam piš~ anec. Grebel je po zemlji za ~ rvi in žuželkami ter kokodakal. Zamahoval je s perutmi ter poletel nekaj metrov po zraku kakor piš~ anci. Saj se od piš~ ancev pri~ akuje, da tako letijo, mar ne? Leta so minevala in orel se je zelo postaral. Nekega dne je visoko nad seboj, na nebu brez oblaka, zapazil veli~ astnega pti~ a. Z elegantnim dostojanstvom je krožil med mo~ nimi zra~ nimi tokovi in je komaj kdaj zamahnil s svojimi mogo~ nimi zlatimi krili. Stari orel je spoštljivo zrl v nebo. »Kdo je to?« je vprašal soseda. »To je orel, kralj pti~ ev,« je odgovoril sosed. »Toda ne misli ve~ nanj. Midva sva druga~ na kot on.« In stari orel res ni nikoli ve~ pomislil nanj. Umrl je v prepri~ anju, da je navaden piš~ anec. (Anthony de Mello: Pti~ ja pesem) Kako pa je z vami? Kakšno je vaše prepri~ anje o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, talentih, o tem, koliko ste vredni, kaj zmorete, kaj si zaslužite? Ali mislite zase, da ste »piš~ anec« ali »orel«? Gotovo vsi v sebi nosimo še neizražene potenciale, saj je dobro poznano dejstvo, da izkoriš~ amo le nekaj odstotkov svojih možganov. Koliko svojih notranjih potencialov bomo živeli in jih udejanjili v življenju, je v veliki meri odvisno od tega, kakšne predstave imamo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, možnostih v življenju … Skratka, od tega, kakšna je naša samopodoba. Velik del naše samopodobe izgradimo na osnovi odzivov drugih. Kakšni smo, kakšni naj bomo, kaj pomeni, da smo taki in taki – od drugih dobivamo nekatere bistvene informacije, ki postanejo temeljni del podobe,

ki si jo ustvarimo o sebi. Odziv drugih na naše obnašanje je kot zrcalo, v katerem vidimo sebe. Bistvena sestavina samopodobe pa so tudi lastne informacije o sebi, ki jih pridobimo s samorefleksijo in z zavedanjem samega sebe. To so naše intimne želje, ~ ustva, misli, samo nam lastne izkušnje. Drugim so povsem nedostopne, razen takrat, ko jih razkrijemo. Vedeti pa moramo, da

prepri~ anjem, ki jih imamo o sebi, nismo prepuš~ eni na milost in nemilost. Vedno imamo možnost, da jih spremenimo. Pri tem nam zelo pomaga meditacija, s pomo~ jo katere v sebi prebujamo pravo samospoštovanje in ob~ utek lastne vrednosti ter lažje ozaveš~ amo in preraš~ amo popa~ ene predstave o samemu sebi. Pomembno je tudi, da si pridobimo pozitivne izkušnje v konkretnem življenju. Da se, na primer, lotimo tudi tistih dejavnosti, za katere menimo, da zanje nismo talentirani ali nas je strah. ^e se nanje dobro pripravimo in nismo preve~ naravnani na rezultat, temve~ na proces, in imamo še iskrene prijatelje, ki nas pri tem spodbujajo, tudi uspeh ne more izostati. Vsaka pozitivna izkušnja pa je zelo dragocena pri spreminjanju svoje samopodobe. Po~ utimo se bolj svobodno in bliže samemu sebi, svojim notranjim potencialom in hrepenenjem. Ne gre od danes na jutri, a se velja potruditi! Vredno je, da svoje življenje zaživimo kot zlati orel! Boštjan Trtnik, Šola ~ ustvene inteligence

MOJA SAMOPODOBA delavnica, 3 sre~ anja po 3 ure Toplo vabljeni na raziskovanje svoje samopodobe: - ozavestili boste prepri~ anja o sebi - spoznali boste njihov vpliv na vaše življenje - u~ ili se boste sprejemati negativne dele sebe in jih preobražati - okrepili boste samospoštovanje in ob~ utek lastne vrednosti. Postojna, 3 torki: 11.10., 18.10. in 25.10. Informacije in prijave: 031 481 537, bostjan.trtnik@cdk.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

Kaš~ a »Pr Možinat’« v Zavratcu Zavratec, idili~ na vasica na sti~ iš~ u treh ve~ jih pokrajin – Notranjske, Gorenjske in Primorske ima bogato zgodovino na podro~ ju stavbne arhitekture in prav tako starodavnih opravil in navad. Vaš~ ani se zavzemajo za ohranjanje obi~ ajev, zna~ ilnih za te kraje. Posamezniki še vedno znajo pripraviti kopo in kuhati oglje, sušiti sadje v starih sušilnicah – »pajštih«, pe~ i kruh v krušnih pe~ eh, plesti pletene košare … V vasi skrbijo tudi za ohranjanje stavb ~ astitljivih starosti. Najstarejši objekt z znano letnico je vaška cerkev iz sredine 17. stoletja. Zavrat~ ani pa so ponosni tudi na objekta, zaš~ itena s

spomeniškim varstvom, to sta Rupnikov svinjak ter Možinatova kaš~ a. Kaš~ a iz konca 17. stoletja na doma~ iji pri Možinatu je masiven, iz kamna zidan objekt.

Kaš~ o oblikujejo dvokapna streha na ~ op, kamniti okenski in vratni okvirji in dekorativna poslikava na vseh štirih fasadah. Portal z letnico 1678 stoji v nadstropju zatrepnega pro~ elja kaš~ e in predstavlja vhod v nekdaj bajtarsko stanovanje. To je v osnovi troceli~ ni prostor z izbo, kamrco, ~ rno kuhinjo in naknadno predeljeno vežo. V pritli~ ju kaš~ e je obokana klet, ki še vedno služi svojemu namenu.

Možinatova kaš~ a spomladi.

Sušilnica sadja – pajšt.

Ideja o obnovi se je pojavila, ko si je pred približno 20. leti skupina študentov in profesorjev iz Ljubljane prišla v vas ogledovat starejše stavbe in vse, kar sodi h arhitekturni dediš~ ini. Predvsem so jih zanimale freske; kako so narejene, koliko so stare … Nekaj let kasneje so si kaš~ o ogledali strokovnjaki iz Zavoda za kulturno dediš~ ino Nova Gorica. Ugotovili so, da vrata, portal in barve fresk izhajajo iz istega ~ asa. Celovita obnova Možinatove kaš~ e je potekala leta 2004.

S slamo so ponovno prekrili streho, obnovili dotrajani fasadni omet, gank in opaž, odprli pa zazidani okni na severnem pro~ elju. Iz avtohtonega kamna so pozidali nove stopnice, ker je bil dostop v nadstropje neprimeren. Nazadnje je bila restavrirana dekorativna poslikava (šivani rob, cofi) in vrata s prostim geometrijskim vzorcem. Objekt spada v sklop gospodarskih poslopij na kmetiji, med katerimi so še hlev, kozolec in pajšt. Uporabljali so ga za shranjevanje kmetijskih pridel-

kov, hkrati pa je služil tudi kot stanovanje za kajžarje, oz. kot pravijo v Zavratcu, za bajtarje. Zadnji stanovalci pa so se iz kaš~ e izselili v letih med obema vojnama. Poleg Možinatove kaš~ e pa se je v Zavratcu obnovilo še kar nekaj objektov, med drugim freske na Rupnikovem svinjaku, sušilnica sadja oz. »pajšt«, kapelice po vasi in še marsikaj, kar kaže na to, da v vasi vse bolj ohranjajo in plemenitijo zapuš~ ine naših prednikov. Primož Leskovec

Sadje v »pajštu« sušijo na poseben na~ in, v tem ~ asu se sušijo slive in jabolka.

Tako zgleda Možinatova kaš~ a z druge strani.

V Zavratcu so vaš~ ani obnovili tudi kapelico na vasi.

Pod kaš~ o je li~ na sušilnica ali »pajšt«, pred njo pa lesen vozi~ ek, s katerim prevažajo tudi poljš~ ine.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice

Lani ni~, letos dobro, drugo leto na vrh

petek, 23. september 2011

str

 Marko Premrl

24-letni Jure Kova~ iz Postojne se je za volan prvi~ usedel pri enajstih letih – Reli sovoznik razmišlja tudi o dirkanju v tujini, še prej pa o zamenjavi avtomobila

»Škoda, v Ajdovš~ini bi lahko že osvojila naslov najboljšega, a sva odstopila. Na sre~o je enaka usoda doletela tudi naša konkurenta, tako da se bo vse odlo~ilo v Idriji, kjer morava zasesti vsaj šesto mesto,« pravi Jure, ki je v vlogi sovoznika skupaj z Andrejem Velkavrhom letos pokazal, da znata iz yuga iztisniti prav vse konje. ^eprav v gorsko-hitrostnih preizkušnjah tudi sam sede za volan, je Jure povedal, da je naloga sovoznika še kako pomembna. »Urejene moraš imeti vse ~ase, na ~asovnih to~kah ne smeš zamujati, saj v nasprotnem primeru pride do pribitka. Vozniku moram brati ovinke, skratka biti zavoj pred njim.«

Okleval med motorji in avtomobili ^lana Autosporta Jazon je želja po adrenalinu pripeljala do

dileme. »Cincal sem med motorji in avtomobili. Govorili so mi, da so motorji prenevarni,« pravi Jure, ki pa se zaveda, da se tudi v avtomobilu lahko pripeti nesre~a. Sicer so vozila, ki jih ima na razpolago, bistveno

bolj varna od osebnih. »Latvala se je velikokrat prevrnil. Stopil je z avta in ga za~el brcati,« je povedal o nesre~ah v rallyju. Tudi sam je bil že deležen trkov, precej hecen je bil zadnji v Ilirski Bistrici. »Malo sem bil zamišljen, kar se mi ne dogaja. Spregledal sem tablo 50 metrov pred šikano in zapeljal ~eznjo. Zvil sem nekaj pleha, vendar sem imel sekundo prednosti, tako da sem ubranil svoje mesto.«

Z Juretom od Ilirske Bistrice do Šembij Sovozniki imajo nalogo, da, v žargonu re~eno, berejo ovinke. Tako nekako bi v Juretovem jeziku izgledala pot med Ilirsko Bistrico in Šembijami, ki jo je na tekmovanju najhitreje prevozil v treh minutah. Start, 150 ravnine, desno 1 v levo 1, desno 1, 50 ravnine, šikana vhod z leve, levo 1 v desno 1, levo 2, potem dolga ravnina, popisali bi jo 300 metrov, ~eprav je bila daljša, desno 2 v desno 4, potem je bilo 70 ravnine, levo 1, 50 ravnine levo 2 v desno 1 v desno 3, 100, minus minus levo 5, 100 ravnine, minus minus desno 5, 100 ravnine, minus minus levo 5, 100 ravnine v desno 4, 50 ravnine v levo 1, 50 ravnine v levo 3 plus, desno 1, levo 1, šikana vhod z leve, 150 ravnina, levo 1, 50 desno 1 v desno 3 ~ez cilj.

Nov tekaški rekord Bloke, 11. september – Bloke so bile prizoriš~e šeste tekme ELGONova Notranjskega tekaškega pokala 2011. Tekme na Blokah, ki je bila uvod v jesenski del pokala, se je udeležilo skupaj 145 teka~ev. V absolutni moški konkurenci je med 56 teka~i 6,7 kilometra dolgo progo najhitreje pretekel Toni Habjan, ki je za 49 sekund prehitel Denisa Guzelja, minuto in 24 sekund pa je za zmagovalcem zaostal tretje uvrš~eni Sebastjan Puš. Bolj tesen je bil razplet v ženski kategoriji, med 17 teka~icami je bila najhitrejša Kristina Bele, le sedem sekund pa je za njo zaostala Valentina Rebec. Tretja je bila Jerneja Mihevc z zaostankom 1:24.

Zmagovalci po kategorijah: Punce 1: Klara Jernej~i~ (OŠ Rakek); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 2: Maja Mlakar (OŠ Stari trg); Fantje 2: Nejc Šraj (OŠ Nova vas); Punce 3: Teja Jenko (OŠ Ilirska Bistrica); Fantje 3: Jaka Marolt (OŠ Nova vas); Moški do 29 let: Martin Vadnu; Moški 30 do 39 let: Toni Habjan; Moški 40 do 49 let: Metod Bregar (KGT Papež); Moški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Stari trg); Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Valentina Rebec (ŠD Polž); Ženske 30 do 39 let: Kristina Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Vesna Šega Novak; Ženske nad 50 let: Sonja Knap

(PD Kolesar); Naslednji tek ELGONova NTP 2011 bo v soboto 24. septembra, v Kozariš~ah v Loški dolini, in sicer 8. tek po polhovih stopinjah. Zbor nastopajo~ih bo med 13:30 in 14:30 v bližini gradu Snežnik v vasi Kozariš~e. Spored tekmovanja: ob 14:45 kategoriji P1/F1, dolžina teka 600 m, ob 14:45 kategoriji P2/F2, dolžina teka 600 m, ob 14:45 kategoriji P3/F3, dolžina teka 1500 m, ob 15:15 ~lani in ~lanice, dolžina teka 14,6 km Prireditev bo potekala v vsakem primeru, prijavnina za ~lane in ~lanice znaša 10 evrov, za otroke pa prijavnine ni. el

Dve doma~i zmagi Logatec, 18. september – V industrijski coni Zapolje je tekaško smu~arski klub Logatec organiziral ~etrto tekmo poletnega pokala Geoplin 2011 v teku na tekaških rolkah, najmlajši pa so namesto rolk uporabili rolerje. Skupaj je nastopilo 137 tekmovalcev, dve zmagi pa sta ostali

FOTO: OSEB NI AR HI V

Jure Kova~ se spominja, da je že pri enajstih letih prvi~ sedel v avtomobil. »Sklanjati sem se moral, da sem dosegel pedale,« pravi 24-letni voznik, ki zaklju~uje drugo sezono dirkanja. V Yugo pokalu se mu v paru z Andrejem Velkavrhom nasmiha prvo mesto, naslednjo sezono pa so cilji še višji, saj namerava presedlati v polota.

doma. Za prvo je v kategoriji mlajših de~kov poskrbel Žiga Igli~ar, za dvojno zmago pa sta v moški kategoriji na 10,5 kilometra dolgi progi poskrbela Matej Šimenc in Matjaž Gorjanc. Po ostalih kategorijah so zmagali še Nika Vindišar (mlajše deklice), Luka Plahuta (st. de~ki), Polona

Klemen~i~ (st. deklice), Gaber Arh (ml. mladinci), Anamarija Lampi~ (ml. mladinke) in Eva Sever Rus med ženskami. Na rolerjih je bil med cicibani najhitrejši Anže Gros, med cicibankami pa Zala Vuga. Jan Rupnik je slavil med ml. de~ki, Petra Peterka pa med ml. deklicami.el

Jure Kova~ v svojem yugu, v katerem je nazadnje zmagal minuli vikend v Buzetu.

Pri yugu nikoli ne veš Z letošnjo sezono je Jure kar zadovoljen. Do konca je še nekaj nastopov. »V italijanskem ^edadu bo zadnja gorsko-hitrostna preizkušnja. ^e bo šlo vse po na~rtih, bom v tem tekmovanju zasedel drugo mesto. Upam, da bom rally sezono v vlogi sovo-

znika kon~al v Pore~u, druga~e pa bo zadnji nastop v Idriji sredi oktobra.« Kot vse kaže, se bo Jure v naslednji sezoni poslovil od yuga. »Avto je vreden tam nekje med 3000 in 4000 evrov, a ni ravno zanesljiv. Petintrideset to~k prednosti je lahko v~asih veliko, lahko pa malo,« dodaja voznik, ki bo drugo leto, ~e

bo šlo vse po na~rtih, presedlal v pola. »Lagal bi, ~e bi dejal, da nisem še pomislil o dirkah v tujini. Tudi na najmo~nejše se lahko prijavi vsak, ampak je precejšnji strošek. Najprej se je treba dokazati v Sloveniji. Že pri nas je ogromno dobrih voznikov, nih~e ti ne bo ni~ podaril,« je še zaklju~il tokratni gost Jure Kova~.

Prejeli smo

Odli~no tretje mesto 16 in 17. septembra je v sosednji Italiji, v pristaniškem mestu Genova, potekalo evropsko ~lansko prvenstvo v savatu (francoski boks). Tekmovanja se je udeležil tudi slovenski favorit Jan Hribar iz Žerovnice pri Cerknici ter v mo~ni konkurenci osvojil odli~no tretje mesto. Jan je v svojih borbah pokazal izjemen talent in znanje, še posebej v borbi s Francozom, s katerim sta se pomerila v zelo enakovredni in kakovostni borbi, a so ob koncu sodniki zmago vseeno prisodili Franciji, saj velja za najboljšo v tem športu. Jan Hribar se kot aktiven tekmovalec v slovenski savate reprezentanci redno udeležuje doma~ih in mednarodnih tekem v savatu, kjer dosega vrhunske rezultate, v doma~i ob~ini Cerknica, od koder prihaja, pa je bil tudi izbran za najboljšega športnika 2010. Držimo pesti za naslednje leto, ko bo zopet poskušal pose~i po najvišjih uvrstitvah.

Dež mu ni ustrezal Siena, 18. september – V Sieni (Italija) se je nadaljevalo tekmovanje karting Championkart, v katerem letos nastopa Matevž ^uden. Tokratna dirka je potekala v deževnem vremenu, kar Matevžu ni najbolj ustrezalo. Med 22 vozniki je kvalifikacije zaklju~il na 16. mestu in s te pozicije tudi za~el prvo vožnjo. Z umirjeno in pazljivo vožnjo je

že po dveh krogih napredoval do sedmega mesta, nato pa je sledila usoda, ki je že pred tem doletela številne njegove tekmece – zapeljal je s proge. Dirko je tako kon~al pred~asno, hkrati pa je to pomenilo tudi zadnje štartno mesto v drugi vožnji. Tudi to vožnjo je pri~el pazljivo in v tem ritmu odpeljal vse do cilja. Osvojil je 15. mesto. el

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 23. september 2011

Za uspeh je klju~na tudi sre~a Kakšni so bili za~etki vaše poslovne poti? V ~asu študija nekaj ~asa nisem imel niti za vozno karto do doma, zato sem se takrat odlo~il, da si s pomo~jo študentskega servisa, ki je takrat pla~eval na roko, poiš~em kakršnokoli delo. Uslužbenka na uradu mi je ponudila slabo pla~ano kuvertiranje (400 tolarjev na uro, normalne tarife so bile med 500 in 700 tolarji/uro), ki sem ga zaradi finan~ne stiske sprejel. Šel sem torej do ponudnika dela, ki pa me je najprej vprašal, ~e znam delati z ra~unalnikom. Dali so me na preizkus sortiranja podatkov, kar sem uspešno opravil, in me sprejeli za drugo delo, pla~ano 700 tolarjev. S tistim dnem sem pri~el delati na personaliziranih pismih, namenjenih celi Sloveniji. Pokrivala so podro~je izobraževanja in vseh 15.000 pisem je bilo ro~no podpisanih! Takrat sem spoznal, kaj pomeni direktni marketing, da je to nekaj dobrega, dober na~in komunikacije ter zanimiv projekt. Direktni marketing mi je kasneje uresni~il željo postati specialist, saj sem iz prvotne ideje po kon~anem študiju in nekaj zaposlitvah leta 2001 ustanovil svoje podjetje. Katera poslovna podro~ja pa so (in ga še) zaznamovala vaše podjetje? Podjetje bi delil na dva dela: eno je priprava in izvedba akcij direktnega komuniciranja za znanega naro~nika, torej za zvestega naro~nika, s katerim sodelujemo tudi že desetletje, in so ve~inoma slovenska ali pa kar svetovna podjetja, z mo~nimi blagovnimi znamkami, drugi del pa je tista moja žilica, ki me vle~e k poskušanju novega, kamor sodijo projekti od naše manjše trgovine, ki smo jo imeli, do pisarne z investicijskimi skladi, ki je zaradi recesije propadla, še preden je zagnala. Do organizacije in izvedbe ve~jega dogodka, kot sta

Morda še nekaj besed o viziji pred desetimi leti in viziji danes. Na za~etku smo bili v glavah morda malo bolj »vsemogo~ni«, danes pa morda malo ve~ uživamo v tem, kar delamo. Mi prodajamo ~ustva in ~e se v tem, kar delaš, ne po~utiš dobro, je vse zgrešeno in posla ne moreš delati. Pomembno je, da v tistem, kar delaš, tudi uživaš. In jaz uživam. Ker me to veseli, bom to delal še naprej in dajal od sebe najve~, dokler me bo veselilo.

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Boštjan Zrimšek, direktor podjetja Dima center, odkrito priznava, da je v 10 letih delovanja podjetja doživel že vzpone in padce, predvsem pa, da vedno znova priplava na površje. Morda bo kdo prav iz njegove podjetniške zgodbe dobil navdih za svojo.

Boštjan Zrimšek si želi, da bi že v osnovni šoli za~eli razmišljati o osebnostih, ljudeh, ~ustvih in da bi bilo tudi šolstvo bolj naklonjeno razvoju kreativnih potencialov, emocionalno socialnih veš~in in kompetenc. V ~em je bistvena razlika Dima centra sedaj v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti? Danes je Dima center specialna agencija za direktno komuniciranje (prepoznana tudi izven slovenskih meja), ki poslovno sodeluje ne samo s slovenskimi podjetji, temve~ tudi z avstrijskimi, nemškimi, francoskimi. Skozi Združenje za direktni marketing, Omenili ste Promarket. Kako katerega pisarno tudi vodimo, pa zadostite potrebam po kadru in nam je v Portorožu, kjer se dogakaj vam projekt pomeni? jajo naši kongresi, uspelo zbrati Ob novem projektu se povežeskupaj vse ve~je vidnejše sekremo z ljudmi, ki nam ga pomaga- tarje evropskih združenj direkjo soustvarjati, kar je še posebej tnega marketinga, kar je izreden pomembno pri ve~jih, tudi kauspeh. Tako spoznavamo prave drovsko zahtevnejših projektih. ljudi, jih med seboj povezujemo, Projekt Promarket zaradi recesipri tem pa se najdejo projekti je žal ni bil najboljša poslovna tudi za nas. odlo~itev in je najdražje šolanje, ki smo ga imeli doslej. Danes se Ali je združenje obstajalo že podjetja namesto oglaševanja, pred vami? promocije in izobraževanj, ki jih Pravzaprav smo inicialni ustanozaradi recesije dajejo na stranski vitelji trije: Milan Matos, direktor tir, raje poslužujejo specializiraMladinske knjige, Stane Menard, nih akcij, s ~imer se je mo~no direktor Nove Kuverte, in jaz. Ideizboljšal del našega osnovnega ja je bila, da naredimo slovensko posla. Promarket pa ~aka svojo združenje za direktni marketing, priložnost. ki bo združevalo ponudnike, kasejem in kongres prodaje, marketinga in oglaševanja, Promarket in do, recimo, projektov, tudi za znanega naro~nika, organizacija svetovnih festivalov praženega krompirja, kjer je tudi 15.000 ljudi uživalo v degustaciji krompirja. Delamo na tistih projektih, ki jih lahko meriš in kjer lahko tisto, kar obljubiš, tudi narediš.

2011_08_28_VW_GV_Crafter.pdf

CMY

3.8.11

8:12

nale in agencije, ki delujejo na tem podro~ju. Pravno formalna oblika te ideje živi že 9 let.

je uspeh tudi za naše podjetje.

Ali obravnavate vaše podjetje Dima center kot blagovno V teh letih vam je uspelo ustva- znamko? V bistvu je Dima center sestariti res mnogo. Mogo~e še kavljen iz štirih blagovnih znamk, in kšna beseda o Društvu za priznanje praženega krompirja kot sicer iz nas ljudi, ki smo v njem zaposleni, ki se trudimo, da ne samostojne jedi? kreativimo v prazno. Menim, da Društvo smo prevzeli skupaj s Stanetom Menardom, ki je takrat je najve~ji uspeh, ko nekdo re~e: »Dima center pa zna«. To se poprevzel predsedovanje. Delovanje društva zaznamuje vsakoletni trjuje tudi skozi to, da delamo ve~inoma za znane kupce, ki festival praženega krompirja, ki nam že ve~ let zaupajo in to~no bo letos prvi~ mednarodni in se vedo, kaj od nas dobijo. bo dogajal v Avstriji ter zanimivi projekti, kot je bila postavitev spomenika krompirju v Šen~urju. ^e bi se danes odlo~ili za podjetništvo, ali bi izbrali isto pot? Naša aktivnost je prvi~ zabeleZa podjetje sem se odlo~il kljub žena v letnem povzetku aktivtakratnim izjemnim okoliš~inam, nosti, ki so se dogajale v okviru ko se je v enem letu zgodilo Združenih narodov v letu 2008, neverjetno stvari: z ženo sva se ki je bilo sicer proglašeno za leto krompirja s strani Združenih poro~ila, se preselila iz Ljubljane narodov, kar so pomembni mej- v Cerknico, žena je zanosila, pustil sem službo, se zadolžil in šel niki v zgodovini, ne le Društva na svoje ter hkrati vrnil za milijon ljubiteljev praženega krompirja, temve~ tudi Slovencev. Lahko to- in pol tolarjev štipendije, ki sem jo prejemal od Ministrstva za rej re~emo, da smo s promocijo obrambo. Norec, kajne? Za prepraženega krompirja uspeli tudi hojeno pot mi ni žal. izven meja naše domovine, kar

Kaj bi priporo~ili vsem tistim, ki bi se za lastno pot sicer odlo~ili, a pri tem oklevajo? Mogo~e bi vse skupaj strnil v tri to~ke; prva je »vztrajaj«, druga »bodi trden, tudi ~e te karkoli spreminja« in tretja »vprašaj se, koliko si za to pripravljen pla~ati oziroma investirati«. ^eprav smo podjetniki bolj ali manj prepuš~eni samemu sebi, nas upoštevanje prvih treh na~el ter zavedanje, da obi~ajno ~lovek, ki ve~ dela, ve~ ima, nekako pripeljejo do želenega cilja. Sicer pa je v~asih za uspeh potrebno imeti tudi sre~o, ki ji jaz pravim poslovni angel. Misel za konec. Želim si, da bi že v osnovni šoli za~eli razmišljati o osebnostih, ljudeh, ~ustvih, ki jih imamo; da bi bilo torej tudi šolstvo bolj naklonjeno razvoju kreativnih potencialov, emocionalno socialnih veš~in in kompetenc. Odgovornost, poštenost, pridnost bi morali razvijati že pri otrocih. Se je pa z otroci težko ukvarjati, ~e iz meseca v mesec »flikaš« za preživetje. Pri tem se ne bojim, da bi imeli zaradi razvoja osebnosti ve~ konkurence, saj je lahko Slovenija v svetovnem vrhu butik, ki sta mu lahko majhnost in fleksibilnost v veliko prednost pri uvajanju in izvajanju raznih storitev, razvoju izdelkov ipd. Naj se razvoj dela v Sloveniji, kon~ni izdelki pa drugod. Dejstvo je, da lahko napredek naredimo le sami, pri ~emer naj nam bo cilj: Slovenija – lepa, majhna, razvojno naravnana, svetovni biser, ki nam bo v ponos, drugim pa v partnerstvo. dš

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Iz ob~inskih hi{

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. september 2011

str

program prireditev

RNI

KUL

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

R K NIC

oktober

Organizator: Občina Cerknica; Informacije Kulturni dom Cerknica, tel. (01)7092 209;

Predprodaja vstopnic: Tur servis Cerknica ; Predprodaja na spletu: http://www.mojekarte.si Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Petek, 30. September, ob 20.00 AVSTRALIJA MALO DRUGAČE

VSTOPNINA: 2 € predavanje

Predavata: Brigita Zobec in Andraž Caserman Predavatelja sta kar 11 mesecev sta potovala in večji del svojega potovanja preživela v Avstraliji v okviru organizacije WWOOF (World Wide Opportunities on Organic Farms oz. Svetovne priložnosti na ekoloških kmetijah). WWOOF prostovoljci v zameno za pomoč pri delu na ekoloških kmetijah

Sobota, 1. oktober ob, 11.00 PAJEK KVEKU ANANSI (afriška pravljica)

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

4. Mihaelov sejem in prireditve v ob~ini Bloke Termin prireditve z za~etkom ob

Kraj prireditve

Prireditev

18.00

Dvorana v osnovni šoli

OSREDNJA OB^INSKA PROSLAVA - kulturni program s podelitvijo ob~inskih priznanj in podelitev priznanj in nagrad za najlepše urejen balkon, vrt in kmetijo - koncert glasbene skupine - KONTRABANT

20.00

Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi

Za~etek »BLOŠKE NO^I« 0.00 KROKAR 1.00 TAMARA .00 POP DESIGN

15.00

Metulje

POHOD NA BLOŠ^EK z družabnim sre~anjem

20.00

Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi

0.00 BAND 01 1. 0 ROK FERENGJA »n« band

8.00

Bloško jezero –Vol~je

VODEN POHOD PO KRPANOVI POTI

10.00

Na rondoju pred Osnovno šolo v Novi vasi

MIHAELOV SEJEM - sprevod konjenikov in starosvetnih smu~arjev z startom pri Fari - otvoritev sejma s kulturnim programom - razstava kruhov »od pšenice do kruha« v telovadnici Osnovne šole

13.00

Na parkiriš~u pred ob~ino Bloke v Novi vasi

VESELICA z ansamblom KOLOVRAT

14.00

Maneža Ran~ Bloke v Novi 14.00 Tekmovanje s konji »spretnost je vasi umetnost« 16.00 Tekmovanje Save a Horse, ride a Cowboy 17.00 Tombola »zadeni Quarter konja« 18.00 nastop glasbene skupine PLAVA TRAVA ZABORAVA

Petek, . 9. 011

Lutkovno-pripovedna predstava

Ideja, zasnova in izvedba: Katja Povše, Zvok: Gregor Zemljič, Katja Povše, Likovna zasnova scene: Tina Judnič, Izdelava scene: Žiga Lebar, Kostum: Iztok Hrga; Primerno za otroke: 3+; Čas trajanja: 30 minut V Afriki ljudje radi poslušajo zgodbe. Včasih se, zvečer, ko mesec sveti visoko na nebu, vaščani zberejo na odprtem, sredi vasi in se pogovarjajo. Ognjišča, kjer so čez dan kuhali hran,o so že pogasila, vrči z vodo so naponjeni in čas je za počitek in druženje. Mesec tako svetlo sveti, da ljudje lahko vidijo obraze drugih. Gozd za vasjo je visok in teman in poln nočnih zvokov. Črički se oglašajo, žabe kvakajo. Lepoardi in sloni mehko hodijo. Sredi vasi gori visok ogenj in ljudje so srečni. Sedejo okoli ognja in nekdo zavpije: »Pokličimo pripovedovalca.« Kmalu pride. Usede se blizu ognja, pretegne noge, pogleda v mesec na nebu in začne: »Dam vam zgodbo, zgodbo o slavnem prebrisanem afriškem ... pajku. Ime mu je Kveku Anansi.«

Sobota, 4. 9. 011

Sobota, 8. oktober, ob 20.00

Nedelja, . 9. 011

BUENA ONDA

VSTOP PROST! film

Dokumentarno popotniški film (popotovanje po Čilu in Boliviji ) Avtorji: Damijan Cavazza, Jure Kobe, Miha Dovžan in Primož Ponikvar

Sobota, 15. oktober, Ob 20.00 SAŠO HRIBAR SHOW

VSTOPNINA: 13 -15 € komedija

Humorističen show z glasbenimi vložki je avtorski projekt Saša Hribarja

Se sprašujete kaj počne Hribar v teatru? Ne pričakujte remaka ukinjenega televizijskega Hri-bara, niti ne odrske različice Radia Ga-ga! Sašo Hribar, za nekatere živa legenda, za druge trn v peti, na odru preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenjske zgodbe. Vsebino svoje duše izlije s pomočjo akustične kitare in ob podpori “legendarnih glasbenih gostov” dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, ampak tudi glas ob poslušanju katerega se marsikomu naježi koža.

Sobota, 22. oktober, ob 20.00 DRAGO MISLEJ MEF IN NOB

Koncert popularne glasbe

VSTOPNINA: 7 - 8 € koncert

Mef je na slovenski glasbeni sceni prisoten že dolgo. Je avtor številnih uspešnic, njegovi koncerti pa so prepleteni s pripovedmi, šalami in seveda z veliko dobre glasbe, ki jo vsi poznamo.

Na Ljubezniv Oseben Na~in – V Postojni že 15 let Hranilnica LON, d. d., Kranj se je v devetnajstih letih poslovanja razvila v vseslovensko hranilnico z enajstimi poslovnimi enotami

Katerih storitev se v najve~ji meri poslužujejo vaše stranke? V zadnjem ~asu opažamo porast kreditnih poslov, tako pri poslovanju z ob~ani, kot tudi s

tudi pokazati, smo pripravili tudi nekaj ugodnosti. Pove~ali smo obrestne mere za depozite, hkrati jih znižali za kredite in pripravili pakete dobrodošlice za nove komitente, tako za prebivalstvo kot za podjetja in podjetnike.

dualna obravnava vsakega poo naši ponudbi. Lahko nas tudi obiš~ejo www.lon.si, kjer si lahsameznega primera. Ko prisluh- pokli~ ejo na 0 / 0 0 ali ko ogledajo celotno ponudbo. n kraske_sept_11_Layout 1 21.9.2011 15:47 Page 1 neš svojemu komitentu, skoraj gotovo najdeš rešitev, saj je le zadovoljna stranka zagotovilo za dobro poslovanje hranilnice. ^e pa se za trenutek usmerim še na kreditiranje podjetij, imamo tudi za njih pripravljeno Kaj iz var~evalne pestro ponudbo kreditov, tako za redno poslovanje kot za inveponudbe v tem S sloganom na Ljubezniv trenutku prav posebej sticije. Osebni Na~in pristopamo tudi k priporo~ate? vsaki posamezni stranki in skuAkcija potrošniških kreditov pravnimi osebami. Med ob~ani paj poizkušamo najti najprimerŽe tradicionalno smo zavezani se je pove~alo povpraševanje Pripravili smo odlično ponudbo svojemu osnovnemu poslanstvu, nejšo rešitev za vsako situacijo. po hipotekarnih kreditih, katere potrošniških kreditov. ki je zbiranje vlog ob~anov, zato TU smo pri~eli tržiti z lanskim letom. so naši pogoji in obrestne mere Na~rti in vizija DI ZA Znižali smo jim obrestne Opažamo pa tudi trend povišaNE na tem podro~ju navadno boljši Hranilnice LON mere ter dodatno KO nja pla~ilnega prometa, predkot pri ostalih bankah. V tem tre- v prihodnje, kljub MI razpolovili stroške odobritve. TE vsem pla~evanja položnic. Ima- nutku bi izpostavila našo depoNT E mo namre~ eno najnižjih provizij zitno ponudbo, kjer vam nudimo krizi … za pla~ilo položnic v Postojni. Kriza vsekakor vpliva na visoke obrestne mere (tudi do Zelo pa me veseli tudi dejuresni~evanje na~rtov. Na~rtoPlačilo položnic 5 odstotkov ter Var~evanje Plus, stvo, da nam v zadnjem ~asu pri katerem lahko že z minimal- vanje je zdaj ve~ji izziv, saj se Provizija za plačilo položnice svoje presežke zaupa vse ve~ nimi mese~nimi pologi (najmanj je treba neprestano prilagajati podjetij in javnih ustanov. razmeram na trgu, ki se sprele 0,79 EUR 20 €) privar~ujete sredstva za daljši dopust, nakupe oz. za na- minjajo skoraj dnevno. Vsako Kaj ste ob tej odlo~itev je treba zaradi tega še mene po vaših željah. priložnosti, ko bolj temeljito pretehtati. Kljub temu na~rtujemo nove produkte, praznujete petnajsto Kakšne so vaše Za več informacij se lahko oglasite v naši poslovni obletnico delovanja, prednosti na podro~ju nekaj smo jih že realizirali, nekaj jih še bomo. Poskrbeli bomo, enoti ali nas pokličete po telefonu. pripravili za stranke? kreditiranja? da bomo še naprej konkuren~ni Izpostavila bi stanovanjske kreter tako zanimivi za nove in Petnajsta obletnica je že kar Poslovna enota Postojna, Titov trg 3, T. 05 62 05 560 dite – poleg ugodne obrestne obstoje~e komitente. Vse bralce lepa številka, zato bi najprej izmere jih odlikujejo tudi nizki bi za konec še povabila, da se koristila to priložnost in se zawww.lon.si stroški odobritve, prilagodljiva in oglasijo v naši poslovni enoti na hvalila vsem za izkazano zaupanje. Ker želimo hvaležnost Titovem trgu 3 in se pozanimajo daljša doba vra~anja ter indivi-

Promocijsko sporo~ilo, naro~nik: Hranilnica LON d.d., Kranj, PE Postojna, Titov trg 3, 6230 Postojna

Z razpršeno lastniško strukturo, ki je v stoodstotni slovenski lasti, hranilnica posluje v skladu z lastno strategijo, zaradi katere se ni izpostavljala tveganjem, ki izhajajo iz zadolževanja v tujini, hipotekarnih kreditov ali menedžerskih odkupov. Zato je kljub krizi in oteženim razmeram preteklo poslovno leto zaklju~ila uspešno, saj je uspela pove~ati dobi~ek za 17 odstotkov glede na preteklo leto. Zaposleni najve~ji trud vlagajo v pove~evanje kreditne aktivnosti in obvladovanje stroškov, medtem ko je zbiranje sredstev še vedno njihovo tradicionalno uspešno podro~je. Poslovna enota v Postojni je ena izmed najstarejših enot in v teh dneh praznuje že petnajsto obletnico delovanja. Vodi jo Maja Kapš, kateri smo zastavili nekaj vprašanj.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  V prvi polovici oktobra se bodo razplamteli ljubezenski spori in nenadoma se boste znašli na prelomnici, kaj in kako narediti. Veliki stroški in manjši dohodki pa bodo povzro~ ili pravi kaos. Planeti ne bodo ve~ dovoljevali popuš~ anja, temeljito boste razmislili, ali se spla~ a vztrajati ali ne. ê boste spore prenesli in se pomirili, bo vaša zveza trajala še dolgo, v nasprotnem primeru se za vedno poslovite. BIK  V prvem delu meseca popazite na svoje zdravje, saj je bolje prpre~ iti bolezen, kot jo kasneje zdraviti. Obiš~ ite zdravnika! Kasneje se boste veliko ukvarjali s partnerjem, zelo posestniški in ljubosumni boste. Pogosto boste zaradi tega zanetili intenzivne spore, ki pa lahko pustijo globoke rane. Tudi v domu vas ~ akajo neka popravila ali nakupi in spori v gospodinjstvu. DVOJ^KA  Pretekle družinske, poslovne in ljubezenske težave bodo za vami, pred vami je dobra perspektiva, le cilje morate za~ rtati. V oktobru bo ugoden ~ as za fitnes, za hujšanje in druge športe. Skladno ljubezensko življenje vas bo pomirjalo, šarmantni boste tudi za okolico. Pred vami je zelo delaven, a tudi zelo uspešen mesec. RAK  V prvih dveh tednih boste zaman poskušali umiriti strasti v osebnem življenju in težko se boste prilagajali poslovnim spremembam. Po 14. oktobru boste z malo truda uspeli reševati vse. Hvalili vas bodo, dobili boste nekaj daril, skratka okolica vam bo naklonjena. Tudi kakšen kilogram boste izgubili. Spoznali boste ljudi, ki bi vas lahko usmerili v druga~ ne posle. Ne spreglejte ljubezenskih signalov neke osebe, saj vas ~ aka velika sre~ a. LEV  Imeli boste ogromno energije, da rešujete težave in naloge, ki se do zdaj niso nikamor premaknile. Ne bodite prehitri, lahko bi se poškodovali in ne pritiskajte preve~ na druge. Nekatere od vas bo v oktobru mu~ il glavobol in slabo po~ utje. Zmanjšajte svoja pri~ akovanja, drugi ne razmišljajo tako kot vi. V drugi polovici oktobra sledijo prepiri v družini in s partnerjem. DEVICA  Imeli boste ob~ utek, da ste preobremenjeni in da imate preve~ obveznosti. Optimizem iz prejšnjega meseca bo splahnel, okoliš~ ine na delovnem mestu pa bodo zahtevale vso vašo pozornost in koncentracijo. Spoznali boste, da vam nekaj oseb ni naklonjenih, a naj vas to ne razo~ ara preve~ . Še prijatelji pogosto ne bodo imeli ~ asa za vas. V takšnih okoliš~ inah ne spreglejte osebe, ki bo vedno imela ~ as za vas! TEHTNICA  V vas se bo prebudila želja po dokazovanju, ambiciozni boste in tekmovalno razpoloženi. Sebi in drugim boste želeli dokazati, da zmorete ve~ in bolje. V drugi polovici oktobra bi se lahko dogovorili za važen poslovni projekt, kar bi vam kasneje lahko prineslo ve~ denarja. ê želite izkoristiti ugodne zvezdne vplive, usmerite energijo na u~ enje, delo in kontakte s tistimi, od katerih se lahko kaj nau~ ite. ŠKORPIJON  Oktober bo precej naporen predvsem v poslovnem smislu. Nadrejeni vam ne bodo naklonjeni, pripravite se, da vas bodo kritizirali! Ne vznemirjajte se preve~ , kritike pa prenesite z dvignjeno glavo. V osebnem življenju vam bo šlo mnogo bolje, ~ eprav ne bo manjkalo ne strasti in tudi ne ljubosumja. ê ste samski, nikar ne letajte s cveta na cvet, saj se bodo o vas širile zlobne govorice. STRELEC  Prihaja ~ as, ko boste imeli vse ve~ prostega ~ asa, tudi poslovno boste vzdrževali odli~ no ravnotežje. V prvi polovici oktobra boste pogosto šli v družbo s prijatelji, se zabavali in spoznavali nove ljudi. Do partnerja boste pogosto pretirano samozavestni, to pa naznanja napete trenutke predvsem konec meseca. Spori bodo povzro~ ili, da se boste ~ ustveno distancirali in se spet zaprli vase. KOZOROG  V prvi polovici oktobra se vam bo neprestano mudilo, povsod boste zamujali, kasneje pa vam bo uspevalo delati ve~ stvari hkrati. Prišlo bo do ob~ utnega izboljšanja razmer v osebnem in poslovnem življenju, slabe izkušnje bodo samo še spomin. Tudi odnosi s prijatelji bodo boljši, zato si boste po~ asi oddahnili od celoletnih naporov. VODNAR  Planeti bodo poskrbeli, da se boste v oktobru usmerili predvsem na posel. Kljub vašim naporom se bodo odnosi z nadrejenimi zelo poslabšali, kar vas bo prisililo, da ne boste govorili preve~ . Po 13. oktobru bo postalo napeto še v osebnem življenju in zadnji ~ as bo, da se vzamete v roke. Zaradi težav boste napeti, a pazite, da vam ne po~ i film na nepravem mestu – obžalovali boste. RIBI  Za~ etek oktobra prinaša nekaj težav in opozorilo, da imate prevelike finan~ ne na~ rte. ê ste se pri poslih v preteklosti posluževali nekorektnih na~ inov poslovanja, se vam bo to zdaj vrnilo kot bumerang. Posvetite se delu in pozabite na velike uspehe. Študentom bo za razliko od ostalih šlo zelo dobro, pa tudi v ljubezenskem življenju bo vse teklo, kot je treba.

Prodam Približno 1 m3 hrastovih desk. Cena: po dogovoru. Tel.: 05 753 03 87. APN 6S, l. 90 in APN 6, l. 96, s š~ itnikom, v voznem stanju. Cena za APN 6S: 300 eur. Cena za APN 6: 330 eur. Tel.: 031 568 673. Leseno okno, 100 x 125 x 20 cm, dvodelno, 2 kosa. Cena: 360 eur/kos. Tel.: 031 568 673. Štedilnik z elektri~ no pe~ ico, 2 plin in 2 elektrika. Cena: 30 eur. Tel.: 041 947 803 (popoldne). Ciprese smaragd, kakovostne, z dostavo. Cena za 50 cm visoke: 3,5 eur. Cena za 80 cm visoke: 6 eur.

Kupim Album Smrkci. Tel.: 031 321 619.

Nepremi~ nine Prodam ali oddam Garažo v Postojni na Jenkovi 20. Cena: ugodno. Tel.: 05 726 26 58 ali 041 544 555.

Prodam Suha bukova drva. Cena in dostava: po dogovoru. Tel.: 041 337 652. Dvoj~ ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, IV. gradbena faza. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana Dve stanovanji z atrijem v Postojni, III. gradbena faza. Cena za 85 m2: 87.000 eur. Cena za 110 m2 (prva etaža): 83.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215. Hišo z dvema stanovanjema v novem naselju na Rakeku, 5 min od vstopne postaje na AC Unec, primerna za razširjeno družino z dvema gospodinjstvoma, l. 87. Cena: 210.000 eur. Tel.: 031 841 147.

Drugo Iš~ em prijazno gospo za ob~ asno varstvo eno leto in štiri leta starega otroka. Pla~ ilo po dogovoru. Tel.: 040 464 355 ali 041 778 186.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

MIZARSTVO IVAN REPENŠEK s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža. Info.: 041 227 624.

Bi se preizkusil kot tržnik?

Bi se rad preizkusil v kreativnem delu? Imaš delovne izkušnje in pravo motivacijo? Pridruži se ekipi Notranjsko-kraških novic, ki iš~ e zanesljive in odgovorne osebe za delo v ekipi, kjer prevladujejo izkušnje, kreativnost in prilagodljivost. Piši nam na e-naslova: info@treven.si ali urednistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;17â&#x20AC;&#x192; 23. september 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 23. september 2011

str 15

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji ĹĄtevilki Notranjsko-kraĹĄkih novic bomo objavili brezpla~â&#x20AC;&#x160;en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 7. do 20. oktobra. ^e Ĺželite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poĹĄljite do petka, 30. septembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniĹĄtvo ne odgovarja.

Prireditve, predavanja 23. 9. Vabimo vas na koncert pesmi sveta BOGDANE HERMAN IN JURETA TORIJA: ^as je. Dolgoletni raziskovalki in pevki ljudskih pesmi, Bogdani Herman, skupaj s harmonikarjem in ~â&#x20AC;&#x160;lanom skupine Orlek, Juretom Torijem, lahko prisluhnete v poro~â&#x20AC;&#x160;ni dvorani gradu SneĹžnik v LoĹĄki dolini v petek, ob 19. uri. Vstopnine ni. 23. 9. Koncertni ve~â&#x20AC;&#x160;er ansamblov Biseri, Petra Finka, Primorski fantje, Narcis, Kvintet Son~â&#x20AC;&#x160;ek, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki. 24. 9. 13. Mednarodni glasbeni festival mladih Postojna 2011, pevsko gledaliĹĄka predstava, potpuri operetnih melodij, pevci GĹ Vinka Vodopivca AjdovĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ina, ob 19. uri v Jamskem dvorcu v Postojni. 24. 9. Polharska no~â&#x20AC;&#x160;, na gradu SneĹžnik v KozariĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u. Ure organizatorji niso sporo~â&#x20AC;&#x160;ili. 24. 9. Dnevi odprtih vrat Ĺ ob~â&#x20AC;&#x160;eve doma~â&#x20AC;&#x160;ije, Teden kulturne dediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ine,

DruĹĄtvo za zdravje in osebni razvoj Vita Pivka vabi na delavnice v sklopu projekta Pomagajmo (sebi in drugim). Delavnice bodo potekale po sklopih, vsak sklop obsega 10 ĹĄolskih ur. Za dijake, ĹĄtudente, brezposelne in upokojence je cena 20 evrov, za ostale pa 25 evrov. Informacije in prijave na tel.: 041 675 521 ali 041 337 727, e-naslov: drustvo.vita.pivka@gmail.com. Vse o druĹĄtvu na spletni strani www.drustvo-vita-pivka.com.

odprtje fotografske razstave Simona KaluĹže, Korenine naĹĄega ~â&#x20AC;&#x160;asa, od 17. ure dalje na Kalu pri Pivki. 25. 9. Mihaelov sejem, Nova vas na Blokah. 1. 10. Blagoslavljanje znamenj v Ĺ mihelu pod Nanosom, ob 10. uri. 6. 10. Vabimo vas na brezpla~â&#x20AC;&#x160;no predstavitev metode FELDENKRAIS â&#x20AC;&#x201C; OzaveĹĄ~â&#x20AC;&#x160;anje skozi gib, za vse generacije, ob 18. uri v dijaĹĄkem domu Srednje gozdarske in lesarske ĹĄole Postojna, TrĹžaĹĄka 36, Postojna (Oble~â&#x20AC;&#x160;eni v udobna ĹĄportna obla~â&#x20AC;&#x160;ila. S seboj prinesite leĹžalko).

Â&#x160;RQTVPK RCTM 2QUVQLPC VGN YYY RK\\C EWM UK

Za otroke in mladino 23. 9. Pravlji~â&#x20AC;&#x160;na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjiĹžnici v Cerknici. 28. 9. Pravlji~â&#x20AC;&#x160;na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjiĹžnici v Novi vasi.

Ĺ port 24. 9. 11. pohod in sre~â&#x20AC;&#x160;anje na sti~â&#x20AC;&#x160;iĹĄ~â&#x20AC;&#x160;u ĹĄtirih ob~â&#x20AC;&#x160;in v Vrbici v IĹĄki tesni. Zbor pohodnikov je ob 7.30 na avtobusni postaji Cerknica. V primeru deĹžja pohod odpade. Prijava pohodnikov na tel. ĹĄt. 01 7093 636 ali 040 562 648. 25. 9. Pohod, CerkniĹĄko jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Grahovo, T`Dolenj, ob 10. uri. KoĹĄarkarski klub Cerknica vabi otroke, stare od 8 do 12 let, k vpisu v koĹĄarkarsko ĹĄolo. Vpis in informacije pri strokovnemu vodji ĹĄole Gregorju Pokleki, tel. 041 523 750, ali Branetu Udovi~â&#x20AC;&#x160;u, tel. 040 828 995. Vpis poteka do konca meseca oktobra!

Regijska izjava: ÂťBiti ~â&#x20AC;&#x160;lan Obrtne zbornice pomeni pripadnost podjetniĹĄkemu stanu. Zbornica preko svojih organov ĹĄ~â&#x20AC;&#x160;iti posameznika in njegov interes. Smo partnerji v drĹžavnih, gospodarskih in druĹžbenih odborih in komisijah. OZS je naĹĄ ÂťsindikatÂŤ.ÂŤ Berto Menard, Ĺžupan Ob~â&#x20AC;&#x160;ine Logatec

Pravilno reĹĄeno geslo prejĹĄnje kriĹžanke: UrĹĄka, ve~â&#x20AC;&#x160;kot plesna ĹĄola. 1. nagrada: plesni te~â&#x20AC;&#x160;aj ene stopnje za eno osebo: Mateja MoĹžina Margon, Trnje 62, Pivka; 2. nagrada: usnjena denarnica: Marija Mezgec, Trnje 1, Pivka; 3. nagrada: paket Si.mobil SIMPL CD: Rok Grulja, TovarniĹĄka 12h, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarjata Papirnici Kocka in Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po poĹĄti. Prireditev v okviru projekta 14:00 I. SEJEM PROSTOVOLJSTVA Prostovoljstvo â&#x20AC;&#x201C; izraz aktivnega drĹžavljanstva 14:45 TEK PO POLHOVIH STOPINJAH sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM). kuhala se bo dobrodelna kaura 15:30 PROGRAM ZA OTROKE S Ä&#x152;AROVNIKOM 16:00 PROMENADNI KONERT PIHALNEGA ORKESTRA KOVINOPLASTIKA LOĹ˝ 18:00 Zabava z ansamblom OGNJENI MUZIKANTI gostja veÄ?era: Lucija Ä&#x2020;iroviÄ&#x2021; - FATA

17 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Tokratne nagrade podarja: ^uk d.o.o., Postojna, Pot k Pivki 4, 6230 Postojna. 1. nagrada: jedi iz kruĹĄne pe~â&#x20AC;&#x160;i po izbiri za dve osebi; 2. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi; 3. nagrada: pizza ^uk. Pri Ĺžrebanju bomo upoĹĄtevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraĹĄke novice, ReĹĄitev kriĹžanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 30. septembra 2011.

kriĹžanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KEâ&#x20AC;&#x192;NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;17â&#x20AC;&#x192; 23.â&#x20AC;&#x192;septemberâ&#x20AC;&#x192;2011â&#x20AC;&#x192;

â&#x20AC;&#x192;

str

Ujemite neponovljivi SONY 3D svet Jasne in Ä?iste vrhunske slike 3D in 2D Glejte internetne videoposnetke in opravljajte brezplaÄ?ne klice Skypeâ&#x201E;˘ S pametnimi funkcijami prihranite pri Ä?asu in energiji

Predvajalnik 3D Blu-ray Discâ&#x201E;˘/DVD Internetne vsebine pretakajte v televizor Glejte filme v izjemni visoki loÄ?ljivosti 3D Predvajajte filme, glasbo in fotografije iz naprave USB ali raÄ?unalnika

Kupone lahko koristite ali posamezno (vsak kupon ima zgoraj napisan znesek nakupa pri katerem ga lahko koristite) ali kot seĹĄtevek njihovih vrednosti ( v tem primeru se seĹĄtevajo tudi zgornje vrednosti nakupa. Primer, Ä?e Ĺželite vnovÄ?iti kupona za 100 EUR in 50 EUR, mora znesek vaĹĄega nakupa znaĹĄati 1500 EUR itd.). Akcija velja do 20.10. 2011 ali do razprodaje zalog. ObiĹĄÄ?ite nas v Cityparku v Ljubljani ali na naĹĄi novi spletni strani! Ob nakupu zgornjih modelov se za moĹžnosti brezplaÄ?ne podaljĹĄane garancije pozanimajte pri prodajalcu. Vse cene so v â&#x201A;Ź in Ĺže vsebujejo DDV. Slike so lahko simboliÄ?ne. Za kakrĹĄnekoli tiskarske napake ne odgovarjamo.

info@sonycenter.si

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ? LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛F WBOKV [ FOFSHJKP

www.sonycenter.si

Jesen je tukaj... Nokia C2-01

1â&#x201A;Ź*

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung Galaxy Mini

1â&#x201A;Ź*

Samsung Galaxy ACE

1â&#x201A;Ź*

z izbiro NAJNAJ

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

05920-9409

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Telekom Slovenije d.d.

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

XXX QWDOBHPEF TJ

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000