Št. 18 - 7.10.2011 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

str

petek, 7. oktober 2011, letnik X / št. 18 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Nov oddelek v vrtcu v Lazah

V Postojni pravoslavna župnija 6

Med angeli in otroki 8

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Kon~ no var~ nejši

Logatec odpla~ al dolg Petrolu Logatec – Ob~ ini Logatec je konec septembra Petrolu uspelo pla~ ati še zadnji del od nekaj ve~ kot dva milijona evrov dolga. Tako je vrnila kupnino in obresti za zemljiš~ e v industrijski coni, ki ga je Petrol od Sklada stavbnih zemljiš~ Ob~ ine Logatec kupil leta 1993, nato pa je sklad ~ ez štiri leta isto zemljiš~ e prodal še družbi Silan. Sumljivo prodajo je preiskoval tudi nadzor-

ni odbor ob~ ine. Župan Berto Menard je že pred ~ asom zatrdil, da bo, ~ e bo treba, o odgovornosti vpletenih odlo~ alo sodiš~ e. Tako so po njegovih besedah preiskavo predali kriminalistom, ki še zbirajo podatke. Zaradi popla~ ila Petrolu pa so letos v Logatcu stale vse investicije. »Porabili so tudi ves denar od nadomestil za stavbna zemljiš~ a, ki bi ga sicer namenili za vzdrževanje

cest in zimsko službo, tako da bo delo oteženo tudi na tem podro~ ju,« pravi Menard. Dodaja, da naj bi z deli za napeljavo kanalizacije in postavitev ~ istilne naprave v Rovtah za~ eli še pred koncem letošnjega leta, dolga leta pri~ akovana nova ~ istilna naprava v Dolenjem Logatcu, za katero bodo dobili tudi kohezijska sredstva, pa bo morala po~ akati na prihodnje leto.pet

Od prvega oktobra naprej je v ve~ stanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom obvezno obra~ unavanje stroškov ogrevanja in priprave tople vode po dejanski porabi energije. V Središ~ u zato strokovnjaka sprašujemo, ali bomo res prihranili le z delilniki in kdaj se naložba povrne. Sicer pa je še vedno najcenejše ogrevanje na drva, najdražje pa na elektriko, ~ eprav se najve~ ogrevamo na kurilno olje. Možnosti za proizvodnjo toplotne energije s pomo~ jo lesne biomase, ugotavljamo, v regiji niso dovolj izkoriš~ ene. Raziskava energetske u~ inkovitosti pa kaže, da prevladujejo energijsko neu~ inkovite stavbe.

Bo Titov trg Mestni? Postojna, 5. oktober – Postojna je edino slovensko mesto, kjer po Titu nosita ime tako ulica kot glavni trg. ^eprav je ustavno sodiš~ e za protiustavno ozna~ ilo novo poimenovanje ceste po Titu v ~ asu demokrati~ ne Slovenije in ne tudi poimenovanj, ki izhajajo še iz bivšega režima, smo v Postojni vseeno preverili prve odzive. Postojnski župan Jernej Verbi~ verjame, da bo prej ali slej prišlo do preimenovanja Titovega trga, morda v mestni trg, vendar sam ne bo tisti, ki bo preimenovanje predlagal. »Že dolgo je prisotna želja po spremembi imena Titovega trga, toda to ni stvar župana, pa~ pa mora pobuda priti iz krajevne skupnosti, od sku-

pine ob~ anov,« poudarja Verbi~ . »Zavzemam se samo zato, da ljudje povejo, kaj želijo.« Referendum? »S tem bi ustvarjali zmedo in delitve. To je stvar politi~ nega dogovora,« je prepri~ an župan, ki, kot še pravi, ne želi razdvajati, pa~ pa združevati ljudi. Da se sam zavzema za dialog in konsenz ter nasprotuje enostranskim akcijam, pravi tudi Jerko ^ehovin, predsednik pokrajinskega sveta združenja borcev za vrednote NOB za južno Primorsko in predsednik obmo~ nega združenja borcev Postojna, toda hkrati jasno pove, da se bodo v združenju »ostro zoperstavili vsakemu poskusu preimenovanja.« Ni pa to tudi njegovo osebno stališ~ e. vrž

Regijska izjava: »Potrebna je sprememba v glavi in obnašanje ljudi. Ko je prevro~ e, pripremo radiator in ne odpremo okna, po logiki saj »enako pla~ amo«.« Lucjan Batista, energetski svetovalec

Iz vsebine: Nagradili petje in prostovoljno delo

Ob~ inski praznik so na Blokah proslavili s številnimi prireditvami, podelili pa so tudi ob~ inski priznanji. Letošnja prejemnika sta Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke in Marija Zgonc iz Topola. str. 5

Združili stare in mlade

Medgeneracijski center, ki predstavlja model razširjene družine, kjer se sre~ ujejo in si med seboj pomagajo vse generacije, je sprejel otroke Miklavževega vrtca, ki so se iz pretesnega vrtca preselili v nove prostore, do konca leta pa naj bi povsem uredili tudi dodatnih 16 sob za starejše. str. 8

Najboljšim gledališ~ nikom podelili mati~ ke

Na 50. Linhartovem sre~ anju, festivalu slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin, je Mati~ ka za najboljšo predstavo v celoti prejelo Šentjakobsko gledališ~ e Ljubljana za predstavo Mali diktator, priredbo filmske mojstrovine Charlija Chaplina iz leta 1940. str. 10

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 7. oktober 2011

Toplota ni~ ve~ skozi okno

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

 Veronika Rupnik @enko

Lucjan Batista: Ne prihranimo z vgradnjo delilnikov toplote, temve~ racionalnim obnašanjem, h kateremu nas ti spodbudijo Od prvega oktobra naprej je v ve~ stanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom obvezno obra~ unavanje stroškov ogrevanja in priprave tople vode po dejanski porabi energije. Vsa stanovanja morajo biti opremljena z delilniki stroškov toplote, torej z delilniki na radiatorjih ali kalorimetri, ~ e toplota v stanovanje pride po eni cevi. Priporo~ ljivi pa so tudi drugi ukrepi za zmanjšanje porabe, kot so vgradnja termostatskih ventilov, hidravli~ no uravnoteženje ogrevalnega sistema, dodatna izolacija fasad, zamenjava oken …

Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri dobavitelja delilnikov, vrste in njihovi vgradnji? Izbrati je treba nekaj ponudnikov, vsaj tri, ki naj na zboru stanovalcev predstavijo svojo ponudbo, na osnovo katere se stanovalci odlo~ ijo za izvajalca. Mislim, da sta glavna argumenta pri odlo~ itvi, dva: reference in prisotnost na trgu. V zadnjem ~ asu se pojavlja vse ve~ podjetij, ki to »problematiko obvladajo« – vidijo pa~ tržno nišo za hitri zaslužek.

Kjer ni tehni~ nih pogojev, vgradnja ni potrebna.

FOTO: VALTER LEBAN

Ukrep je narekovala evropska direktiva o energetski u~ inkovitosti v stavbah, njegov cilj pa je racionalnejše obnašanje. Pri dosedanjem sistemu pla~ evanja po pavšalu glede na kvadraturo stanovanja se var~ no ravnanje stanovalcu konec meseca na položnici namre~ skoraj ni poznalo, saj se je strošek (neracionalno) porabljene energije razdelil med vse stanovalce. Po novem je druga~ e: znesek na položnici se izra~ una na podlagi pretežnega variabilnega dela, torej dejanske porabe, ter manjšega fiksnega dela, izra~ unanega na podlagi kvadrature stanovanja. O ukrepu, ki ga po ocenah ministrstva za gospodarstvo zaradi razli~ nih razlogov (nasprotovanje, nesklep~ nost, nezmožnost dogovora ali zgolj prepozna odlo~ itev) ni uvedla še ~ etrtina etažnih lastnikov, smo se pogovarjali z Lucjanom Batista, energetskim svetovalcem v Energetsko svetovalni pisarni Postojna.

»Kdor se bo racionalno obnašal, se mu lahko naložba v delilnike povrne že v letu, morda dveh do treh,« pravi Lucjan Batista. novanja v ve~ stanovanjski stavbi, dovolj toplote ob vsaki uri, je smiselno izvesti hidravli~ no uravnoteženje sistema z vgradnjo termostatskih ventilov. Kako naj stanovalec sicer vpliva na svojo porabo, ~ e na primer nima dovolj toplote. Obi~ ajno je to težava stanovanj, ki so najbolj oddaljena od vira toplote. Smiselno je izvesti oba ukrepa hkrati, za kar lahko dobimo tudi nepovratna sredstva Eko sklada. Potem tudi bolj pravi~ no delimo nastale stroške za toploto s pomo~ jo delilnikov in lahko dobimo tudi za delilnike nepovratna sredstva Eko sklada ob predhodno izvedenem ukrepu.

Kako prepre~ iti zlorabe, ko skušajo stanovalci umetno zniževati dejanske podatke? Zelo težko, saj je ~ loveška iznajdljivost in »inovativnost« neomejena. Sicer pa se bo v primeru, da so posegi na delilnik pregrobi, na primer pri polivanju z vodo, hlajenju s feni in podobnimi »inovativnimi« ukrepi«, na delilniku izpisalo »napaka«. Kako pomembno je, da hkrati ê pridobljeni podatki z delilniki vgradimo tudi termo- ob~ utno odstopajo od pri~ akostatske ventile? Kdaj je potreb- vanih, naj se upravnik oziroma no hidravli~ no uravnoteženje izvajalec poskuša pogovoriti s bloka? stanovalcem. ê stanovalec meDa zagotovimo vsakemu stanja radiator, mora o tem obvenovalcu, ne glede na lego stastiti izvajalca delitve. »V 95 odstotkih blokov je zadeva urejena, pri petih odstotkih pa se zapleta zaradi izvajalcev. êprav smo naro~ ila uredili že junija, bodo bloki na vrsti za montažo šele novembra, ker so trenutno izvajalci tako obremenjeni,« nam je o izkušnjah z vgrajevanjem delilnikov toplote povedal Anton Vladi}, direktor podjetja Naklo iz Logatca, ki upravlja okrog 800 stanovanj, predvsem v Logatcu. Kot pravi, so v prvih blokih delilnike vgradili že pred tremi leti, za kar so takrat pridobili tudi subvencije Eko sklada. Organizirali so široko akcijo obveš~ anja lastnikov, tako da ve~ jega nasprotovanja ni bilo. Vgradnja termostatskih ventilov pa je, kot pravi Vladi}, stvar odlo~ itve vsakega etažnega lastnika posebej, hidravli~ no uravnoteženje sistema pa zbora etažnih lastnikov. »Vsem smo razložili, kakšni ukrepi so še pametni, ali se bodo odlo~ ili za izvedbo, pa je odvisno od finan~ ne zmožnosti ljudi,« nam je povedal Vladi}. Po izkušnjah zadnjih kurilnih sezon je po vgradnji delilnikov toplote prihranek na ravni ve~ stanovanjskih stavb v povpre~ ju 30-odstoten. Podobno velja tudi na ravni posameznih stanovanj, so pa tudi izjeme, kjer se stanovalci mo~ no ogrevajo, imajo stara okna, nimajo termostatskih ventilov in podobno. V družbi Naklo od~ itavanje delilnikov izvajajo dvakrat letno, nato pa vpla~ ane mese~ ne akontacije pora~ unajo. vrž

str

200 evrov kazni energetski zakon dolo~ a za lastnika stanovanja, ki ne bo imel vgrajenih delilnikov stroškov toplote. Toda pristojne inšpekcije bodo zamudnikom najprej postavile razumen rok za vgradnjo delilnikov in šele nato kaznovale.

Za takšno stanovanje se bo torej stroške še naprej pla~ evalo po kvadraturi? Kako se bo pla~ evalo, je stvar dogovora, na~ eloma pa po kvadraturi s korekcijskim faktorjem, ki ga predlaga izvajalec delitve. So pa na ministrstvu priznali, da predpisi ne predvidevajo rešitve za primere, ko tehni~ ne možnosti ne dopuš~ ajo vgradnje delilnikov, na primer pri talnem ogrevanju, zato so že predvideli spremembo zakonodaje. So pa takšni primeri zelo redki. Kakšni korekcijski faktorji so primerni, recimo, v primeru stanovanj, ki ležijo nad kletjo? Pravilnik predlaga korekcijski faktor glede na lego in položaj stanovanja. Velja na~ elo: enako veliko stanovanje z enako srednjo temperaturo pla~ a enako ne glede na lego stanovanja. Korekcijske faktorje predlaga izvajalec delitve stroškov. ^e je ustrezen strokovnjak, bo to kakovostno opravil, stanovalci pa se morajo strinjati. ^e se pokvari delilnik, kako to opazimo in kaj to pomeni za izra~ un porabe? Za ugotavljanje napak je odgovoren izvajalec delitve. Napaka se opazi po nerealnem od~ itku in pri analiti~ nem obra~ unu se pokažejo anomalije. Lastnika se v tem primeru povpraša, kaj se dogaja. Kako se izvede ra~ un porabe, je opredeljeno v pogodbi, ki jo izvajalec sklene z lastniki. Pri tem lahko izra~ unamo tudi prestop toplote med prostori.

Za prepre~ evanje zlorab bi bilo smiselno dose~ i dogovor med stanovalci, da se recimo enkrat letno opravi preventivni pregled stanovanj. Kaj menite? ^e uspejo tak dogovor dose~ i, bi bilo to zelo dobro. Problem v ve~ stanovanjskih stavbah je prav komunikacija.

Koliko lahko s pravilno izvedbo vgradnje delilnikov prihranimo? Zaradi višanja cen energentov se u~ inek prihranka izni~ uje? S pravilno vgradnjo ne prihranimo ni~ . Prihranimo z zavestjo, da lahko vplivamo na porabo toplote za ogrevanje in se za~ nemo racionalno obnašati. Prihranek je vedno prihranek, Je priporo~ ljivo, vsaj na za~ etkljub višji ceni energenta. ku, mese~ no od~ itavanje? Ocene, kolikšen je prihraJa, zelo priporo~ ljivo, da vsaj vinek, so zelo razli~ ne. Sam se dimo rezultate. Cene od~ itavanja nagibam k oceni, da vgradnja so od dva do tri evre na stanodelilnikov prinese 15-odstoten vanje. Izvajalec delitve stroškov prihranek, hidravli~ no uravnoteoziroma/ali obra~ una je lahko ženje in menjava termostatskih dobavitelj opreme, upravnik ali ventilov pa še dodatnih 15 odkdorkoli drug, ki ga stanovalci stotkov. Po moji oceni so to doizberejo. kaj realni prihranki.

Kolikšen delež stroškov ogrevanja se obi~ ajno pla~ uje po porabi in kolikšen po kvadraturi staovanja? Po porabi od 60 do 80 odstotkov, odlo~ ijo se stanovalci, ostalo se pla~ a po klju~ u. Lahko posamezen etažni lastnik odkloni vgradnjo delilnika? Kako potem pla~ uje, ga doleti kazenski faktor? Lahko odkloni. Potem se mu obra~ una porabniški delež, ki je enak deležu ogrevalne površine, pomnožen s faktorjem 1,6. Kako ukrepati, ~ e ima kdo v stanovanju talno gretje?

Kdaj se povrne naložba? Odvisno. Kdor se bo racionalno obnašal, se mu lahko povrne že v letu, morda dveh do treh. Med ljudmi je sicer kar nekaj nejevolje, ker na sistem pla~ evanja po porabi, s ~ imer se kon~ uje solidarnostno pla~ evanje, niso navajeni. Potrebna je sprememba v glavi in obnašanje ljudi. Ko je prevro~ e, pripremo radiator in ne odpremo okna, po logiki, saj »enako pla~ amo«. Poudaril pa bi, da ne smemo var~ evati za vsako ceno, pa~ pa moramo zaradi kakovosti zraka prezra~ evati, toda kratko in intenzivno.

Preudarno pri ogrevanju Zebe? ê tole pisanje berete dopoldne, morda še ne, ~ ez nekaj ur pa nas bo mrazilo do kosti … Vsaj tako napovedujejo vremenoslovci. Ob toplih, skoraj poletnih popoldnevih in ve~ erih, ko sem v mislih ustvarjala tole pisanje, sem ves ~ as mislila na petkovo ohladitev. Za moje delo – kot naro~ ena, ~ eprav mi je osebno veliko ljubša poletna vro~ ina. Torej bo vendarle napo~ il ~ as, ko bomo zagnali centralno, zakurili pe~ i na olje, drva ali kotle na biomaso, ali se kakorkoli druga~ e skušali pogreti. In stroški bodo spet visoki! ê se še nismo navadili var~ evanja prav na vseh podro~ jih, je skrajni ~ as, da se tega nau~ imo tudi pri uporabi energentov za ogrevanje. Sezona ogrevanja se bo po napovedih vremenoslovcev za~ ela sredi oktobra, po današnji ohladitvi sode~ pa še nekoliko prej. Letošnja bo nekaj posebnega. Obvezna vgradnja delilnikov toplote naj bi nas med drugim prisilila ali bolje spodbudila k racionalnejšemu obnašanju. Zdi se, da je prižganim radiatorjem in odprtim oknom naposled odklenkalo. In ne samo to: nujno bo razmisliti tudi o na~ inih ogrevanja, ki bodo ~ im manj pustošili družinske prora~ une, pa tudi o takih, ki bodo naravi kar se da prijazni. A ti so, žal, najdražji. Elektrika iz son~ nih celic oziroma modulov je za ogrevanje stavb predragocena, so si enotni energetski svetovalci. Elektrike iz fotovoltaike se po njihovem mnenju ne izpla~ a uporabljati doma, ampak je bolje, da jo prodamo v omrežje, saj jo država odkupuje nekajkrat dražje, kot jo kupimo državljani iz omrežja. V Sloveniji še vedno najve~ ogrevamo na kurilno olje, najcenejša pa so drva in najdražja elektrika. Na Notranjskem, denimo, kjer imamo zaradi gozdnega bogastva sijajne možnosti za proizvodnjo toplotne energije s pomo~ jo lesne biomase, le-teh ne izkoriš~ amo dovolj. Gledano na splošno, v Sloveniji za najrazvitejšimi državami Evropske unije glede uporabe obnovljivih virov energije zaostajamo vsaj za desetletje. A se bomo po~ asi streznili … ê ne prej, pa ob pogledu na prazne denarnice. Energetski svetovalci namre~ poudarjajo, da sta nakup primernega kotla ali dobra izolacija fasade sicer razmeroma visoka enkratna naložba, ki pa se hitro obrestuje, medtem ko naj bi se naložba v delilnike povrnila že v letu, morda dveh do treh. Ste že izra~ unali letni strošek kurjave? In vam je mrazu navkljub postalo vro~ e? To je samo razlog ve~ za preudarnost. Tudi pri ogrevanju.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice

str 3

petek, 7. oktober 2011

Še zaostajamo Prihodnost – obnovljivi viri Raziskava energetske u~inkovitosti: Prevladujejo energijsko neu~inkovite stavbe

so zastopani v zelo majhnih odstotkih. Elektri~ no energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, kot so voda, sonce, veter, biomasa in geotermalna energija, uporablja le osem odstotkov gospodinjstev, kar pa je še enkrat ve~ kot leto prej. Velika ve~ ina vprašanih (87 odstotkov) sicer ne razmišlja o menjavi ali dopolnitvi na~ ina ogrevanja. Kadar je v stanovanju pretoplo, skoraj dve tretjini vprašanih raje zmanjša gretje, kot da bi odprli okno. Prezra~ evanje ve~ krat na dan v kratkih intervalih od pet do 10 minut z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha je najvar~ nejše z energijo, pravijo na spletnem portalu Pozitivnaenergija.si. »S kratkotrajnim prezra~ evanjem se zrak obnovi, stene pa se ne ohladijo,« pojasnjujejo.

Najve~ na drva Glavni vir energije so za ve~ ino gospodinjstev pri nas drva (30 odstotkov), sledita kurilno olje (25) in zemeljski plin (17). Število porabnikov slednjega se je nekoliko pove~ alo, medtem ko kurilno olje uporablja nekoliko manjši odstotek gospodinjstev. Prvim trem energentom sledita daljinska toplota in elektri~ na energija, preostali viri

Delilnike toplote ima po podatkih raziskave nameš~enih le dobrih 40 odstotkov gospodinjstev v ve~stanovanjskih stavbah, termostatske ventile na vseh radiatorjih pa le tretjina. oglas 126 x 200-tisk.pdf

3.10.11

12:48

Najcenejše je ogrevanje na drva, najdražje na elektriko – V Sloveniji še vedno najve~ ogrevamo na kurilno olje – Možnosti za proizvodnjo toplotne energije s pomo~jo lesne biomase na Notranjskem niso dovolj izkoriš~ene Delež slovenskih gospodinjstev, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, je ve~ji kot v drugih državah Evropske unije, pravi Matjaž Valen~i~, energetski svetovalec pri družbi EnSvet. »Kurilno olje je fosilni energent iz uvoza, njegova raba obremenjuje okolje in finan~no siromaši Slovenijo,« poudarja Valen~i~ in dodaja, da bo v bližnji prihodnosti kurilno olje za ogrevanje novogradenj prepovedano, v obstoje~ih stavbah pa ga zaradi vedno višje cene uporabniki že opuš~ajo. Drugi najpogostejši energent so po Valen~i~evih besedah drva, vendar predvsem v zastarelih kotlih s slabim izkoristkom.

Elektriko iz son~nih celic prodajmo v omrežje

Elektrika iz son~nih celic oziroma modulov je za ogrevanje Slabo izolirane stavb predragocena, so si enotni energetski svetovalci. Elektriko iz Po debelini izolacije fasade kar son~nih elektrarn pa je po njiho60 odstotkov enodružinskih vem mnenju smiselno oddajati v in 72 odstotkov ve~ stanovanjomrežje: nekaj je porabi proizvaskih stavb sodi med energijsko jalec za oskrbo svoje hiše, viške neu~ inkovite. Skoraj 40 odstotkov stavb nima nikakršne izola- pa naj porabijo bližnji potrošnicije, okna pa je v zadnjih desetih ki. »^e imamo stavbo priklju~eno letih menjala polovica gospodinjstev, in sicer predvsem zaradi subvencij iz Eko sklada. Oken z energijsko var~ no zasteklitvijo pa je le 16 odstotkov. vrž

najbolj ozaveš~ene in so prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije uredile bolj sistemati~no, so kakšno desetletje pred nami,« ugotavlja Dominik Pongra~i~, energetski svetovalec, in dodaja, da postopoma tudi pri nas obnovljivi viri energije zamenjujejo kurilno olje.

Na Notranjskem prednost lesu Vprašani svetovalci prebivalcem Notranjske, ki je nadvse bogata

skem pogreša ve~je investicije v mini kurilne sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Presene~ajo ga tudi dokaj visoki mese~ni stroški ogrevanja v že vgrajenih sistemih in dolge vra~ilne dobe. »A ekonomija, aktivnost lokalni skupnosti in morda gospodarska kriza nas bodo zagotovo spodbudili, ne prisilili, da bomo tudi na tem podro~ju sprejemali preudarnejše odlo~itve in investicije,« pravi Žnidarši~.

Ogrevanje v prihodnosti »Med najnovejše na~ine ogrevanja sodi že sama gradnja stavb, ki kar najbolj izkoristijo sonce in se ~im po~asneje in ~im manj ohladijo. Novejše je tudi ogrevanje s toplotnimi ~rpalkami, sodobni sistemi za ogrevanje z lesom, ki imajo

FOTO: VALTER LEBAN

je. Vsaka stopinja nad 20 stopinjami Celzija namre~ pove~ a porabo energije za šest odstotkov.

Foto: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Stroške ogrevanja po dejanski porabi obra~ unava le 42 odstotkov gospodinjstev v ve~ stanovanjskih stavbah, je pokazala Raziskava energetske u~ inkovitosti Slovenije – REUS 2011. Kot pišemo v sosednjem ~ lanku, je obra~ unavanje stroškov po dejanski porabi (s pomo~ jo delilnikov toplote) obvezno od 1. oktobra. Raziskava, v katero je bilo vklju~ enih 1021 gospodinjstev po Sloveniji, tudi ugotavlja, da termostatskih ventilov nima nameš~ enih skoraj polovica gospodinjstev, ~ eprav se vložek vanje obrestu-

na elektriko, se elektrike iz fotovoltaike ne izpla~a uporabljati doma, ampak je bolje, da jo prodamo v omrežje, saj jo država odkupuje nekajkrat dražje, kot jo kupimo državljani iz omrežja,« je bila nazorna energetska svetovalka Carmen Hladnik Prosenc.

Najcenejša drva, najdražja elektrika O ceni toplotne energije, pridobljene iz razli~nih energentov, smo povprašali energetskega svetovalca Borisa Kaca, ki nam je povedal, da so najcenejša še vedno bukova drva, sledijo zemeljski plin, kurilno olje, uteko~injeni naftni plin, najdražja pa je elektrika. »Najbolj razvite države Evropske unije, ki so tudi ekološko

Cene energentov na ravni kon~ne energije Cene so v EUR/kWh pridobljene toplote in veljajo za maj 2011 drva (bukova)

0,025

zemeljski plin

0,085

kurilno olje

0,107

UNP propan (cisterna)

0,145

elektrika (enotar. merj.)

0,127

z gozdovi, priporo~ajo ogrevanje z lesno biomaso. »Povsod imamo gozdove, razdalje med kraji pa za konkuren~no ceno niso velike. Tega kuriva je v Sloveniji dovolj, zato nismo odvisni od uvoza, vedno bolj pa so prisotni aktivnost trga, konkuren~nost in s tem nova delovna mesta,« poudarja Bojan Žnidarši~ iz cerkniške Vitre, ki sicer na Notranj-

visoke izkoristke, in kondenzacijski kotli na plin, v zadnjem ~asu pa tudi že na kurilno olje,« pojasnjuje Carmen Hladnik Prosenc. Za energente prihodnosti vsi sogovorniki brez izjeme navajajo obnovljive vire energije z lesno biomaso na ~elu, sonce, v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti pa jedrsko fuzijo. bmk

V regiji se najve~ ogrevamo na drva.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

Ovira visoke cene surovin

Primorje tožilo Epic zaradi hotela Kras Postojna – Naš trenutno najve~ji gradbinec Primorje, ki je gradil tudi leta 2009 odprti novi hotel Kras v središ~u Postojne, je proti postojnskemu gradbincu Epicu pred ~asom zaradi nepla~ila opravljenih del vložil tožbo.

FOTO: VERONI KA R U P NI K Ž ENKO

Pivka – Pivko perutninarstvo pestijo visoke cene surovine, vendar vodstvo vseeno pri~ akuje, da bodo letošnje poslovno leto na ra~ un uspešne prodaje zaklju~ ili pozitivno. »Pri~ akovali smo znižanje cen surovin. Žal se to še ni zgodilo, tako da so rezultati prvega polletja nekoliko pod planom, kljub dokaj uspešni prodaji. Razkorak med prihodki in stroški za surovine je namre~ prevelik in ga kljub racionalizaciji na razli~ nih podro~ jih ne uspemo pokriti samo z dobrim poslovanjem. Druga polovica leta bo, kot kaže, stroškovno ugodnejša, zato ra~ unam, da bomo leto zaklju~ ili pozitivno,« je pojasnil Aleksander Debevec, ~ lan uprave družbe Pivka perutninarstvo, ki je lansko leto zaklju~ ila z 220 tiso~ evri ~ istega dobi~ ka, medtem ko je še leto poprej ta presegal pol milijona evrov. V Pivki so pred dnevi predstavili uspešen projekt razvoja izdelkov iz pivškega piš~ anca z omega 3 maš~ obnimi kislinami s certifikatom višja kakovost. Zaš~ itni znak so izdelki iz piš~ an~ jega mesa prejeli na osnovi doseženega ugodnega razmerja med omega 6 in omega 3 maš~ obnimi kislinami, kar so zagotovili z ustreznimi krmili. V letošnjem letu so v primerjavi z lanskim letom dosegli

Odpuš~anja v Pivki perutninarstvo z 290 zaposlenimi po besedah ~lana uprave Aleksandra Debevca ne na~rtujejo, razen manjšega števila sezonskih delavcev pa ne bodo niti zaposlovali. ve~ kot 30-odstotno rast prodaje te skupine izdelkov, ki dosegajo višjo ceno. Vendar pa njihova prodaja v celotni strukturi še vedno predstavlja le štiri do pet odstotkov. »S tem deležem ne moremo biti zadovoljni, toda potrošniki posegajo po teh izdelkih in zaznati je pozitiven trend, zato bomo to proizvodnjo ohranili,« je povedal Damjan Oblak, direktor trženja. V Pivki, ki je tudi lastnica izolskega Delamarisa, naj bi še pred koncem leta prejeli tudi

gradbeno dovoljenje za novo Delamarisovo halo, ki bi morala biti po prvotnih na~ rtih že zgrajena, a se je zavleklo. Debevec je napovedal, da bodo z gradbenimi deli, ki so ocenjena na okrog pet milijonov evrov, za~ eli zgodaj spomladi prihodnje leto in jih zaklju~ ili do jeseni. S Hypo Leasingom, ki je lastnik zemljiš~ a, na katerem trenutno stoji Delamarisov obrat v Izoli, pa bodo do preselitve podaljšali najemno pogodbo. vrž

weber.therm plus ultra 0,022 W/mK, 8 cm običajni izolacijski sistem 0,040 W/mK, 15 cm

50% višja toplotna izolativnost

weber.therm plus ultra

petek, 7. oktober 2011

»Znesek, ki nam ga je Epic ob vložitvi izvržbe dolgoval, je znašal nekaj ve~ kot dva milijona evrov, nanašal pa se je na opravljena dela pri gradnji Hotela Kras z garažno hišo. Zadevo smo najprej želeli rešiti izvensodno, a žal neuspešno. Del dolga smo predhodno, pred prvo sodno obravnavo

že zmanjšali, in sicer na podlagi kompenzacij. Prejšnji petek je potekala prva obravnava in sklenjena je bila sodna poravnava za še odprti znesek v višini okrog 395 tiso~ evrov,« nam je povedala Ivana Bratož, vodja odnosov z javnostmi v Primorju. Spomnimo, da ima Epic v Po-

stojni tri hotele, za katere je generalni direktor Epica Edo Progar že pred ~asom dejal, da bi jih želeli prodati. Tudi oba poslovno-trgovska centra na obrobju mesta, katerih investitor je bil Epic, sta ostala skoraj brez vsebine. Epic, ki prodaja in izposoja gradbene opaže in je v likvidnostnih težavah, ima od sredine maja blokiranih devet ra~unov. Po podatkih baze Gvin je imelo podjetje lani 55 milijonov evrov obveznosti in 12 milijonov terjatev. vrž

Dovolite, da jeklenka pride sama

Brezpla~na dostava jeklenke plina je ena tistih novosti, na katere se navadimo, takoj ko jih prvi~ preizkusimo. Do danes je veljalo, da se je po jeklenko plina treba odpeljati na ~rpalko, do trgovine ali pa vsaj do najbližjega soseda. Bistvena novost je, da se nam sploh ni ve~ treba usesti v avto, zadoš~a že en sam brezpla~en telefonski klic na številko 080 2005. Družba Butan plin ima odli~no razvejano mrežo dostavljavcev ter omogo~a naro~anje dostave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Dan pred dostavo nas pokli~ejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Udobje • Brezpla~na dostava plina nam neko~ zahtevno nalogo spremeni v enostaven opravek – kjer koli že smo. Zaradi u~inkovitega sistema dostave se zeleno-modro vozilo Butan plin rade volje ustavi pri nas, naj živimo v še tako odro~nem kraju. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje ter udobje, še posebej dobrodošla pa je za starejše in mamice z majhnimi otroki. Varnost • Zelena jeklenka ima okrog ventila ovito zaš~itno folijo – zagotovilo, da je bila naša jeklenka res strokovno pregledana, o~iš~ena in pravilno polnjena. Ko nam jeklenko dostavi pooblaš~eni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezpla~no zamenja varnostno tesnilo. Zanesljivost • Družba Butan plin je na trg vpeljala Zelene jeklenke, druga~ne od vseh ostalih, saj nam tako lahko za vsako posebej zagotavlja, da ustreza najvišjim standardom kakovosti ter varnosti. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine bolj prakti~na, zaradi u~inkovitih dostavljavcev pa tudi najbližja. Pokli~ite brezpla~no številko 080 2005 in prepustite vse vaše skrbi družbi Butan plin.

Promocijsko sporo~ilo: Butan plin d.d., Verovškova 64a, 1107 Ljubljana

str 4

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 7. oktober 2011

str

Na Blokah so praznovali ob~ inski praznik

 Petra Tr~ ek

Zlati grb Ob~ ine Bloke mešanemu pevskemu zboru, priznanje pa Mariji Zgonc Hudega vrha, izdali so knjižico in zgoš~ enko Sem šu, sem šu, ~ ez gmajnico in zgoš~ enko z izborom pesmi iz vseh obdobij delovanja zbora, sodelovali pa so tudi pri predstavitvi pisatelja Jožeta ^ampe.

daljuje tudi tradicijo zbora Društva kme~ kih fantov in deklet, ustanovljenega pred 80 leti. Na Blokah je ni prireditve, na kateri MePZ KD Bloke ne bi nastopil in popestril dogajanja, ob~ ino pa predstavlja tudi slovenskemu in mednarodnemu ob~ instvu. Vanj so vklju~ eni ljubitelji petja z Blok in okolice, vseh starosti, poklicev in z razli~ nim Zlati grb glasbenim znanjem. V štirih debloškim pevcem setletjih se je v zboru zamenjala Na proslavi ob ob~ inskem prazni- vrsta pevcev in danes se zgodi, da je na odru že tretja generaku je Doles podelil dve ob~ inski cija iste družine. V zadnjih nekaj priznanji. Zlati grb Ob~ ine Bloke je v imenu Mešanega pevskega letih so pevci sodelovali pri snezbora Kulturnega društva Bloke manju filma Beli krog življenja in sprejel Alojzij Mazij. Zbor je za~ el televizijske oddaje Petra~ eva iz

Pivški piščanec z omega 3

Marija Zgonc rada pomaga ljudem v stiski.

Delamaris slani inčuni zviti, 50 g

Piščančje krače, zamrznjene

1,50

2,49

eur/kos

eur/kg

3,20 eur/kg

Pivka piščančja posebna salama,

0,99

350 g

eur/kos

Akcija traja od 1. 10. do 31. 10. 2011 www.pivkap.si

Vabljeni v Pivkini trgovini na Kal in na Marof pri Cerknici,

odslej odprti tudi ob nedeljah, s široko in ugodno ponudbo mesa in izdelkov iz piščančjega, puranjega in kunčjega mesa. V trgovini lahko izbirate tudi med različnimi okusi turistične in tunine paštete, ribe z zelenjavo ter ostalimi ribjimi izdelki Delamaris. Diskont Kal: pon - pet: 7.30 - 18.30, sobota: 7.30 - 12.30, nedelja: 8.00 - 12.00, tel.: 05 70 31 020 Trgovina Marof: pon - pet: 7.30 - 19.00, sobota: 7.30 - 13.00, nedelja: 8.00 - 12.00, tel.: 01 70 71 945 Pivka NKR-novice 5a-10-11 PRESS.1 1

10/5/11 3:09:35 PM

V akciji Na Blokah je lepo so podelili priznanja za najlepše in najbolj domiselne zasaditve v okrasnih in zelenjavnih vrtovih in na balkonih.

Vsako leto ve~ ji

FOTO: STAN E JAKOPIN

ne zapirajo v »lastne vrti~ ke«, pa~ pa iš~ ejo partnerje v sosednjih in celo bolj oddaljenih ob~ inah. »Bili smo vpeti v skupino notranjskih ob~ in, a sem za~ util, da nam je za~ elo primanjkovati idej, zato se v zadnjem ~ asu intenzivno družimo in povezujemo z dolenjskimi ob~ inami, od Ko~ evja do Ljubljane.«

Priznanje Ob~ ine Bloke pa je Doles izro~ il Mariji Zgonc iz Topola. Zaslužila si ga je za svoje prizadevno delo na humanitarnem podro~ ju. Zgon~ eva je kot ~ lanica socialne komisije zelo aktivna pri Medob~ inskem društvu invalidov Cerknica-Loška dolinaBloke pa tudi pri Rde~ em križu ter nesebi~ no pomaga tistim, ki pomo~ potrebujejo. Obiskala je veliko ljudi na Bloški planoti in s pogovorom navezala stik z marsikaterim težko dostopnim ~ lovekom. Kot so povedali v obrazložitvi, zna prisluhniti stiskam in tegobam ljudi, ob obiskih pa jih tudi simboli~ no obdari, s paketi s hrano pa tudi z obla~ ili. Marija Zgonc je aktivna tudi v drugih društvih, ki delujejo na humanitarnem podro~ ju. Že 13 let je ~ lanica Rde~ ega križa, kjer dela kot prostovoljka. Skrbi za starejše in onemogle, za revnejše, za varnost v cestnem prometu, preventivo zdravja, krvodajalstvo in sodelovanje z mladimi ter je sopotnik SOS telefona v duševni stiski. Zgon~ eva je predana delu, rada dela z ljudmi, njeni rezultati dela pa se izražajo z zaupanjem sovaš~ anov, ki se obra~ ajo nanjo po pomo~ in z vprašanji.

FOTO: STANE JAKOP I N

delovati konec leta 1971 kot Sindikalni moški pevski zbor Novolit, leta 1980 pa so na pobudo zbora ustanovili kulturno društvo, v katerem so bili moški, ženski in mešani pevski zbor. V njih je v 40 letih prepevalo ve~ kot sto pevk in pevcev. Današnji MePZ KD Bloke z ve~ kot 30 ~ lani na-

V 40 letih je v Mešanem pevskem zboru KD Bloke prepevalo ve~ kot sto pevcev in pevk, trenutno jih je okoli 30.

Nova vas, 23. september – Na proslavi ob ob~ inske prazniku so na Blokah podelili tudi priznanja letošnje akcije Na Blokah je lepo, v okviru katere so ocenjevali nasaditve in zasaditve v okrasnih in zelenjavnih vrtovih in na balkonih. Priznanje za najlepše urejen zunanji bivalni koti~ ek je tri~ lanska komisija namenila Majdi Zakrajšek iz Runarskega, za najlepše urejen vrt pred hišo Nataši Otoni~ ar, za najlepšo balkonsko zasaditev pa Damjani Kraševec, obe sta s Hribarjevega. Priznanje in nagrado za prakti~ no balkonsko zasaditev je prejela Marica Jakopin, za najlepši zelenjavni koti~ ek pa Irena in Lojze Mazij, vsi iz Velikih Blok. pet

Ob~ insko priznanje Mariji Zgonc

FOTO: STANE JAKOPIN

V svojem govoru je župan Jože Doles spomnil na pridobitve, ki so jih bili Blo~ ani deležni v zadnjem letu dni, med drugim tudi kanalizacijo in ~ istilno napravo, ki so jo uredili v naselju Velike Bloke in so jo namenu predali dva dni prej. Doles je poudaril še, da je zelo pomembno, da se ob~ ine

Na Blokah je lepo

Nova vas, 25. september – Na Blokah jim je uspelo obuditi Mihaelov sejem, ki je nekdaj na planoto privabil ljudi od blizu in dale~ . ^eprav danes na njem ni mogo~ e kupiti vola, pa so organizatorji poskrbeli, da je prostor pred šolo rezerviran za stojnice z doma~ imi izdelki in pridelki ter izdelki doma~ e obrti. Sejem je vsako leto ve~ ji, spremlja ga vse bolj bogat program. Reka obiskovalcev iz vse Slovenije ni usahnila vse do poznih popoldanskih ur. Tudi letos so sejem odprli s kulturnim programom, od Fare pa so prišli konjeniki in starosvetni smu~ arji. Še po- Na stojnicah pred šolo so ponujali vse, od na Blokah sebej pestro je bilo v nameni vzgojene zelenjave do doma~ e moke, sirov in salam Ran~ a Bloke, kjer so pripravi- ter drugih dobrot. li ve~ atraktivnih tekmovanj s konji, ki so pritegnila množico obiskovalcev. Veliko ljudi se je trlo tudi na parkiriš~ u pred ob~ ino, kjer jih je popoldne zabaval ansambel Kolovrat, medtem ko je v maneži prepevala Plava trava zaborava. Veselo in posko~ no je bilo tudi dva ve~ era prej, ko so glasbene skupine v šotoru pri gasilskem domu poskrbele, da so stari in mladi na nogah ostali pozno v no~ . pet

FOTO: STANE JAKOPIN

Nova vas, 23. september – Ob~ inski praznik so na Blokah proslavili s številnimi prireditvami, 23. septembra na osrednji ob~ inski proslavi pa so podelili tudi ob~ inski priznanji. Letošnja prejemnika sta Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke in Marija Zgonc iz Topola. Praznik so zaznamovale še številne kulturne in športne prireditve, Mihaelov sejem in zabavni program z znanimi glasbenimi skupinami, ki je pod šotor v Novi vasi privabil malo in staro od blizu in dale~ . Praznik ob~ ine Bloke je sicer 29. september, na dan, ko je bil nekdaj na Blokah dale~ naokrog znani Mihaelov sejem.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 7. oktober 2011

V Lazah odprli oddelek vrtca

V Novi vasi priklju~ eni na kanalizacijo  Petra Tr~ ek

Nova vas, 21. september – Ob bloškem ob~ inskem prazniku so v Velikih Blokah namenu predali novozgrajeno kanalizacijo in ~ istilno napravo, ki so ju zgradili s pomo~ jo evropskih strukturnih sredstev.

V Lazah pri~ akujejo, da bo zaradi vrtca v prihodnjih letih ve~ otrok obiskovalo podružni~ no šolo Laze, 18. september – ^eprav je v podružni~ ni šoli v Lazah letos le pet otrok, na mati~ ni osnovni šoli 8 talcev pri~ akujejo, da jih bo v nekaj letih precej ve~ . Septembra so namre~ u~ ilnico spremenili v igralnico vrtca, v kateri že uživa 15 otrok. Poleg tega so staršem šolskih otrok ponudili možnost podaljšanega bivanja in kosila. Novosti so starši zaenkrat lepo sprejeli, vaš~ ani pa so jih pozdravili na slovesnosti, ki je bila 18. septembra.

V projekt so vložili dober milijon evrov, pri ~ emer je ob~ ina izkoristila 600 tiso~ akov nepovratnih regionalnih spodbud iz strukturnih skladov Evropske unije. V Velikih Blokah so lani in letos zgradili fekalno kanalizacijo ter obnovili in dogradili meteorno, posodobili so ~ istilno napravo, v zemljo pa so položili tudi cevi za poznejše polaganje kablov, bodisi telefonskih, za kabelsko

in poskrbela, da so oddelek prilagodili predšolskim otrokom, med drugim so preuredili sanitarije in napeljali vodo ter prostore opremili s primernim pohištvom. Za otroke skrbita vzgojiteljica in njena pomo~ nica iz Vrtca Kurir~ ek. V vrtcu je zdaj 15 otrok, prostora je še za štiri. Frida Rupnik je z odzivom staršev zadovoljna. »Upam, da bo v Lazah in Jakovici veliko rojstev tudi v prihodnje.« Dodala je, da imajo v enotah Vrtca Kurir~ ek v ob~ ini Logatec še nekaj prostih mest za otroke drugega starostnega obdobja, medtem ko so oddelki z otroki od 1. do 3. leta starosti trenutno polni. pt

televizijo ali drugih. »Poleg tega smo vaš~ anom priskrbeli tudi nov vodovod in uredili središ~ e vasi okoli vaškega vodnjaka, po kon~ anih delih pa smo sanirali tudi cestiš~ e,« pravi župan Jože Doles. Vodovodne cevi so potegnili tudi do nekdanjih vojašnic, kjer bo nastala industrijska cona. Doles je zadovoljen, ker je Ob~ ina Bloke zelo uspešna pri

izkoriš~ anju evropskih sredstev za razvoj regij. Izkoristili bodo namre~ ves denar, ki jim pripada v tej finan~ ni perspektivi. V prihodnjih letih nameravajo komunalno opremiti še nekaj naselij na Bloški planoti. Manjšo ~ istilno napravo gradijo pod naseljem Hudi Vrh; nanjo se bodo najprej priklju~ ili prebivalci Hudega vrha, Studenca, Topola in Raven, v drugi fazi bodo kanalizacijo uredili tudi v Metuljah in na Runarskem. Kot pravi Doles, bodo s tem kanalizacijo uredili v vseh vaseh na planoti, kjer to morajo narediti.

FOTO: STANE JAKOPIN

V podružni~ ni šoli v Lazah je bilo vsako leto manj u~ encev, saj je veliko staršev otroke raje vozilo v Logatec, kjer so jih lahko vpisali v podaljšano bivanje in jih naro~ ili na kosilo. Tako

zloga, da bi starši otroke vozili v logaško šolo,« je prepri~ ana Metka Rupnik. Predvideva, da bo v nekaj letih otrok v šoli v Lazah toliko, da bodo spet uredili dva oddelka. »Šola je na lepem, predvsem pa zelo varnem mestu in otroci imajo zunaj veliko prostora, zato bi bilo škoda, ~ e bi jo morali zapreti.« Da so krajani resni~ no zadovoljni, da šola ostaja v vasi, so pokazali tudi tako, da so u~ iteljici in vodji podružni~ ne šole Karmen Osredkar ter ravnateljici Metki Rupnik podarili sliki. Zadovoljni so tudi z vrtcem, ki so ga uredili v šolski stavbi. Ob~ ina je dokupila nekaj igral

str

FOTO: PETRA TR^EK

Župan Jože Doles (v sredini) je s ponosom prerezal trak in simboli~ no predal namenu novo komunalno in prometno infrastrukturo v Velikih Blokah.

krajani kot vodstvo šole pa so želeli, da šola v Lazah ostane. Tako župan Berto Menard kot ravnateljica OŠ 8 talcev Metka Rupnik sta na septembrski slovesnosti poudarila, da je šola zelo pomembna za življenje kraja. Zato sta se z ravnateljico Vrtca Kurir~ ek Frido Rupnik dogovorila, da v prostorih šole uredijo oddelek vrtca, v šoli pa uvedejo možnost podaljšanega bivanja in kosila. »Zdaj ni ra-

Enota Vrtca Kurir~ ek Logatec

št. sprejetih otrok

Centralni vrtec

225

Pod Košem

Tabor

170

Ti~ nica

171

Rovte

Hotedršica

Laze

UGODNO! UGODNO! ¾STIROPOR ¾FASADNI MATERIAL ¾HIDROIZOLACIJE ¾TALNO OGREVANJE ¾68+20217$å1, 0$7(5,$/ ¾MATERIAL ZA: omete samorazlivne estrihe, cement, zidake.

»Uredimo vam tudi kvalitetnega, zanesljivega in cenovno ugodnega izvajalca« Telefon: 040/803-555 e-mail: info@stireks.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 7

petek, 7. oktober 2011

Slab odziv strokovne javnosti V Postojni pripravili okroglo mizo o sr~no-žilnih boleznih Postojna, 18. september – V Koronarnem društvu Postojna, ki združuje bolnike s sr~no-žilnimi boleznimi, želijo v svoje vrste pritegniti ~im ve~ ljudi. Tudi zaradi tega so pripravili okroglo mizo o sr~no-žilnih boleznih, na kateri so spregovorili tako o delovanju društva kot tudi o prepre~evanju in zdravljenju sr~no-žilnih bolezni. »Žal pa se našemu vabilu niso odzvali niti zdravstveni delavci niti šolniki,« je bil nad slabim odzivom strokovne javnosti razo~aran tajnik društva Matija Jenko. Strokovno javnost je na okrogli mizi z naslovom Problem koronarne bolezni in bolnikov zastopal le zdravnik Alojz Pavši~, ki tudi sicer sodeluje z društvom. Govoril je o vzrokih za nastanek sr~no-žilnih bolezni in do-

dal, da se kot zdravnik ves ~as soo~a s sr~nimi bolniki. Kot je povedal Jenko, drugih delavcev v zdravstvu ni bilo. »Žal z njimi tudi sicer zelo slabo sodelujemo, ~eprav sem prepri~an, da bi v okviru društva ve~ ljudi skr-

 Petra Tr~ek

Koronarno društvo Postojna v svoje vrste vabi bolnike in ljudi z visokim tveganjem za nastanek sr~no-žilnih bolezni. Informacije: 040 191 042. Fizioterapijo imajo v Zdravstvenem domu Postojna ob ponedeljkih in ~etrtkih med 18. in 19. uro, rehabilitacijsko vadbo pa na OŠ M. Vilharja v Postojni ob torkih med 19. in 20. uro in ~etrtkih med 18.30 in 19.30, na OŠ Pivka pa ob ponedeljkih in ~etrtkih med 18. in 19. ter med 19. in 20. uro. belo za svoje zdravje in izvajalo rehabilitacijo, ~e bi jih na tako možnost opozorili že v zdravstvenem domu, kjer vedo, kdo so bolniki s sr~no-žilnimi boleznimi.« V društvu si namre~ želijo, da bi se v njihove progra-

Kriminalni združbi pomagal tudi policist Postojna, 7. september – Koprski kriminalisti so pred dnevi zaklju~ili kriminalisti~no preiskavo zoper kriminalno združbo z obmo~ja Postojne in Ljubljane, za katero so utemeljeno sumili, da se ukvarja s prodajo prepovedane droge, orožja, streliva in eksplozivnih sredstev. Kazensko so ovadili tri osumljence, od tega dva z obmo~ja Postojne in enega z obmo~ja Kopra. Kriminalisti so med preiskavo, ki je potekala od novembra lani, ugotovili, da s ~lani kriminalne združbe sodeluje tudi 30-letni policist, doma iz Cerknice, do aretacije pa zaposlen na policijski postaji v Postojni (~aka ga izredna odpoved delovnega razmerja), ki naj bi osumljenim pomagal s koristnimi informacijami, kako se izogniti policijskim patruljam. Kasneje so kriminalisti skupaj s specializiranim oddelkom skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, ki je še naprej usmerjal predkazenski postopek, kazenske ovadbe podali zoper še pet osumljencev, enega z obmo~ja Postojne in štirih z obmo~ja Ljubljane. V kriminalisti~ni preiskavi so zasegli 68 gramov kokaina, 125 tako imenovanih topovskih udarov in 200 nabojev za pištolo in malokalibrsko puško ter ve~ komunikacijskih sredstev in pripomo~kov za preprodajo drog. Zoper štiri osumljene, tudi policista, je sodiš~e odredilo pripor. vrž

me rehabilitacijske vadbe, ki jo vodijo strokovno usposobljeni vaditelji, vklju~ilo ~im ve~ bolnikov pa tudi ljudi s pove~animi dejavniki tveganja. Jenko je zadovoljen, da so na okrogli mizi dosegli vsaj to, da je za

njih slišalo veliko ljudi, od katerih se jih je precej že v~lanilo v društvo. Koronarno društvo Postojna deluje v ob~inah Pivka in Postojna, Bistri~ani so pred kratkim odšli na svoje. Siva lisa pa ostaja obmo~je ob~in Bloke, Cerknica in Loška dolina in želijo si, da bi se tudi tamkajšnji ljudje zavedli u~inkovitosti rehabilitacije. Jenko poudarja, da bi vadbo organizirali v teh ob~inah in da so pripravljeni celo pomagati, da bi na tem obmo~ju ustanovili lastno društvo. »Ne gre nam

zato, da bi imeli ~im ve~ ~lanov, pa~ pa da bi ~im ve~ bolnikov in drugih za~elo paziti na svoje zdravje oziroma pravilno in pod strokovnim o~esom okrevati po, na primer, sr~nem infarktu, operaciji na srcu ali sr~no-žilni bolezni.« V društvu poleg vadbe, prilagojene bolnikom, pripravljajo tudi strokovna predavanja, zdravniške preglede in kontrole ter izlete. Ob svetovnem dnevu srca so se 23. novembra odpravili na pohod po Sr~kovi poti, ki je za razliko od okrogle mize pritegnil veliko ljudi.

V znak sodelovanja na kolo Postojna, Debeli rti~, 13. september – Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Postojna so se skupaj s policisti Postaje prometne policije Koper, Policijske postaje Postojna in Postaje mejne policije Starod odpravili na tradicionalno, tokrat 5., kolesarjenje od Postojne do Debelega Rti~a. 26 kolesarjev, 14 iz policijskih in 12 iz gasilskih vrst, ter 10 ~lanov spremljevalne eki-

pe je 70 kilometrov dolgo pot za~elo pred postojnsko policijsko postajo. Karavana koles se je peljala mimo Senože~ do Kozine in pot sklenila v kampu na Debelem Rti~u, kjer so s koles presedlali na žogo. Pomerili so se še v odbojki, metanju žoge na koš, balinanju, plavanju, briškoli in teršetu. Da je takšno športno druženje koristno in za dobro sodelovanje tudi potrebno, sta oceni-

la komandir koprske Postaje prometne policije Mitja Pal~i~ in poveljnik PGD Postojna Boštjan Triler. »Predvsem se s tovrstnimi športnimi druženji krepi sodelovanje in pripravljenost omenjenih interventnih služb, ki so klju~nega pomena pri vsakodnevnem delu na intervencijah,« sta dodala pobudnika sre~anja. Prav zato se bodo prihodnje leto ponovno sre~ali. b~

FOTO: BOŠT JAN TRILER

Nekateri prihranke preprosto hranijo.

DO LE TN A OB R MER ESTNA A

Mi skrbimo, da lepo rastejo.

Ljudem in naravi prijazna pridelava

Depoziti z ročnostjo 5 let pri nas lepo uspevajo, saj jih obrestujemo s 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Če želite do privarčevanih sredstev prej, so na voljo depoziti s krajšo dobo vezave. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izdelavi varčevalnega načrta po meri vaših želja in zmožnosti. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/depoziti

www.integrirana-pridelava.si Ponudba velja za depozite v zneskih nad 500 evrov. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Ponudba velja do preklica.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Evropa investira v podeželje.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KEâ&#x20AC;&#x192;NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;18â&#x20AC;&#x192; 7.â&#x20AC;&#x192;oktoberâ&#x20AC;&#x192;2011â&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192;

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke novice

str 8

petek, 7. oktober 2011

Stari in mladi pod eno streho Center naj bi bil povsem dokon~an do konca leta â&#x20AC;&#x201C; Njegovo temeljno poslanstvo je zdruĹževati generacije ĹĄljali, kakĹĄno vsebino in duĹĄo dati temu prostoru. Leta 2008 so kon~no pridobili gradbeno dovoljenje in dela so se pri~ela. Pri tem so bili ves ~as zelo aktivni tudi farani. ÂťPoleg prodaje nekaterih Ĺžupnijskih nepremi~nin, so najve~ pomagali ravno farani. HvaleĹžen sem jim za vsak dar in obliko pomo~i, ki so jo prispevali v zadnjih 10 letih, saj gre za veliko investicijo,ÂŤ je povedal Kompare, ki meni, da je takĹĄen medgeneracijski center v veliko veselje logaĹĄkim druĹžinam, pa tudi njemu, saj je lahko zaradi bliĹžine sedaj v njem bolj navzo~.

Odprtje novih prostorov, ki jih je blagoslovil nadĹĄkof Anton Stres, pred tem pa daroval tudi slovesno maĹĄo, se je zaradi zahtevne gradnje in finan~nih teĹžav prestavilo za eno leto, leta pred tem pa so bila prav tako v znamenju negotovosti, dolgotrajnih pridobivanj razli~nih dovoljenj, pa tudi nekaterih nasprotovanj s strani javnosti. Dom na Gri~u, ki je prej stal na mestu danaĹĄnje stavbe, je leta 1998 ponovno preĹĄel v last Ĺ˝upnije Dolnji Logatec, vse od takrat pa so v Ĺžupniji razmi-

FOTO: M AR JAN VER ^

Logatec, 18. september â&#x20AC;&#x201C; Janez Kompare, Ĺžupnik v Dolenjem Logatcu, je vse od svoje umestitve v Ĺžupnijo sv. Nikolaja leta 2000, v sebi nosil zamisel o medgeneracijskem centru. Le-ta bi predstavljal model razĹĄirjene druĹžine, kjer se sre~ujejo in si med seboj pomagajo vse generacije, od najmlajĹĄih do starostnikov. Center je tako 5. septembra sprejel otroke MiklavĹževega vrtca, ki so se iz pretesnega vrtca preselili v nove prostore, do konca leta pa naj bi povsem uredili tudi dodatnih 16 sob za starejĹĄe varovance.

V novih prostorih medgeneracijskega centra, ki jih je blagoslovil nadĹĄkof Anton Stres, bo prostor tudi za 90 starostnikov.

Starostniki imajo v druĹžbi pomembno vlogo Center lahko sprejme 90 otrok in 90 varovancev, poleg veliko gibalnega prostora pa je njegova prednost ĹĄe ve~namenska dvorana, ki sluĹži tudi kot manjĹĄa kinodvorana. V njej se bodo

ď&#x20AC;¸ SaĹĄa Musec

odvijale razli~ne prireditve, predavanja, pa tudi sre~anja vseh skupin, ki delujejo v Ĺžupniji. ÂťDvorana je izjemno akusti~na in ko jo bomo akusti~no obdelali, bo na voljo tudi za koncerte,ÂŤ je ĹĄe povedal Kompare. V njej se je ob odprtju Ĺže odvijal pester program, med drugim predavanje zgodovinarja in novinarja JoĹžeta MoĹžine, s kulturnim programom so se predstavili vrt~evski otroci in varovanci Doma Marije in Marte, dan pred blagoslovom pa so obiskovalci prisluhnili tudi glasbenemu ve~eru. Na dan odprtja je prisotne pri sveti maĹĄi nagovoril tudi nadĹĄkof Anton Stres, ki je poudaril, da je medgeneracijski center velik predvsem po vsebinski plati, saj daje starostnikom ob~utek, da so koristni in da niso odrinjeni na obrobje in tako izklju~eni iz vsakdanjega Ĺživljenja. Njihova vloga je ovrednotena tudi z molitvijo, s katero pomagajo mlajĹĄim generacijam.

Pravoslavna Ĺžupnija bo tudi v Postojni Koper, Postojna â&#x20AC;&#x201C; Sedmim pravoslavnim Ĺžupnijam, ki delujejo v Sloveniji (v Ljubljani, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Celju, Mariboru in Novem mestu), se bo predvidoma ĹĄe pred koncem leta priklju~ila ĹĄe osma, postojnska. ÂťMoje misijonarsko delo je obrodilo sadove. Ĺ tevilo pravoslavnih druĹžin je postalo tolikĹĄno, da mi za vse obveznosti in obiske zmanjkuje ~asa. Poleg tega je obmo~je zdajĹĄnje, koprske Ĺžupnije preveliko, zato se Ĺželimo pribliĹžati vernikom,ÂŤ nam je povedal Tomo ]irkovi}, paroh srbske pravoslavne cerkve v Kopru in pobudnik nove Ĺžupnije. Trenutno na obmo~ju koprske pravoslavne Ĺžupnije Ĺživi ve~ kot 1360 druĹžin, zato so se odlo~ili za razdelitev na dve Ĺžupniji. Nova postojnska Ĺžupnija, ki zdaj ĹĄteje okrog 620 pravoslavnih druĹžin oziroma 2500 vernikov, bo obsegala obmo~je ob~in Postojna, Pivka, del ob~ine Diva~a (SenoĹže~e) ter ob~ine Logatec,

Cerknica, Vrhnika in Borovnica. Upravljal jo bo mlad Ĺžupnik Sr|an Spasojevi}, ki se je pred kratkim iz Beograda preselil v Slovenijo.

Prostore bi v centru mesta Predstavniki pravoslavne cerkve so v centru Postojne na TrĹžaĹĄki cesti Ĺže naĹĄli primerne prostore, ki bi jih po odkupu lahko preuredili v bogosluĹžne prostore oziroma kapelo. ÂťZ lastnikom smo se Ĺže pogovarjali in je izrazil pripravljenost za prodajo,ÂŤ je dejal ]irkovi}. ÂťNajve~ja ovira so finan~na sredstva. Med naĹĄimi verniki je veliko ljudi ostalo brez dela, zato jih ne Ĺželimo obremenjevati. Vsak bo prispeval po lastnih zmoĹžnostih. Tudi od Ljubljane ne moremo veliko pri~akovati, saj zaklju~ujejo svoj projekt pastoralno-kulturnega centra. Ra~unamo na podporo metropolije, obvestili pa bomo tudi naĹĄe cerkve v tujini,ÂŤ se

2011_10_21_Porsche_oglas.pdf

29.9.11

finan~ne pomo~i nadeja ]irkovi} in dodaja, da bi Ĺželeli prostore urediti v najve~ petih letih. Do takrat bodo verniki k obredom ĹĄe vedno hodili v Koper ali Ljubljano, na domu pa jih bo obiskoval novi Ĺžupnik. Ustanovitev nove Ĺžupnije mora formalno odobriti ĹĄe sinoda, kar naj bi se zgodilo v roku meseca ali dveh, nato pa bodo Ĺžupnijo registrirali. Je pa ]irkovi} skupaj z Jovanom Pavlovi}em, metropolitom zagrebĹĄko-ljubljanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve, in Sr|anom Spasojevi}em, bodo~im postojnskim parohom, pred kratkim njihove na~rte Ĺže predstavil tudi postojnskemu Ĺžupanu Jerneju Verbi~u, ki je izrazil zadovoljstvo in podporo. ÂťĹ˝elimo si, da bi nas doma~ini lepo sprejeli in da bi dobro sodelovali. Verjamem namre~, da naĹĄa prisotnost v okolju prinaĹĄa nove dimenzije ter bogati versko in kulturno Ĺživljenje,ÂŤ je poudaril ]irkovi}. ď&#x20AC;łvrĹž

F OTO : VERO NIKA RUPNIK Ĺ˝ENKO

Osmo pravoslavno Ĺžupnijo pri nas, ki bo segala od SenoĹže~ do Vrhnike, naj bi registrirali ĹĄe pred koncem leta

Koprski paroh Tomo ]irkovi} (levo) s Sr|anom Spasojevi}em, ki bo v bodo~e prevzel upravljanje nove postojnske pravoslavne Ĺžupnije.

11:19

6(1o,/$ 2' ,=0(5( '2 0217$Â˝( C

CMY

Â˝$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/21 6(1o,/ 1$ 95+1,.,

'HNRU VHQĂ?LOD G R R 3RG +UXÄ&#x17E;HYFR J 9UKQLND 7HO ZZZ GHNRU VHQFLOD VL

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Regijske kulturne diagonale

str

Notranjsko-kraške novice petek, 7. oktober 2011

Živi tudi med angeli

 Barbara ^epirlo

U~ iteljica biologije in gospodinjstva Bojana Miši~ ve~ ino ~ asa preživi kot umetnica – Nocoj premiera monokomedije Mathiasa Štefan~ i~ a Oh, ta fejstbuuk, pod katero se podpisuje kot režiserka Podslivnica pri Cerknici je kraj u~ iteljice in ljubiteljice umetnosti Bojane Miši~ , ki si je že v mladih letih želela hiške na vasi. Zato, da bi našla svoj mir in živela tako, kot si želi, tudi z angeli, ki ji vsak dan pošljejo kakšno modro misel. Na obisku je angelsko sporo~ ilo, tako jih imenuje Bojana, doletelo tudi mene. Sicer pa sem se k prijetni režiserki odpravila zaradi nocojšnje premiere Oh, ta fejstbuuk igralca Mathiasa Štefan~ i~ a, s katerim tesno sodelujeta, odkar je u~ iteljico naravoslovja zaneslo v umetniške vode. Klepetali sva o umetnosti, otrocih, življenju in angelih, ki so nama tokrat celo delali družbo. Ja. Videla sem njegovo vnemo in delavnost. Neverjetno resen je za svoja leta. Zaveda se, da je treba delati in da ni~ ne pride kar tako. To kot umetnica zelo cenim. Predstavo delata znotraj Teatra Harlekin. Ja. Ekipa teatra nama gre vedno na roko in naju podpira. Tudi finan~ no? Zlasti organizacijsko. Imava nekaj sponzorjev, najve~ pa dava iz svojega žepa. Vstopnice prodajamo, da si lahko krijemo vsaj nekaj stroškov. V ~ em se ta igra razlikuje od prve? Je zahtevnejša in daljša od prve. Zahteva res zelo natan~ no delo. Zdaj piliva detajle. Mathias se pokaže v razli~ nih dialektih in vlogah, ki jih menjuje. To je psihi~ no in fizi~ no naporno.

FOTO: BARBARA ^EPIRLO

Z mladim igralcem z Rakeka, Mathiasom Štefan~ i~ em, delate že nekaj let. Pred tremi leti ste režirali njegovo prvo monokomedijo Oh, ta seminarska naloga. Nocoj, ob 20. uri, si bomo v postojnskem kulturnem domu lahko ogledali novo predstavo, Oh, ta fejstbuuk. Kako sta se našla? Mathiasa sem sre~ ala pri kulturnem društvu Rak iz Rakeka. Kot mentorica sem ga namre~ u~ ila v otroški gledališki skupini. In od tedaj so se najine poti pogosto križale. Po mojem odhodu iz kulturnega društva me je ve~ krat obiskal. Nekega dne mi pove, da piše igro in me hkrati vpraša za mnenje. Svetovala sem mu, naj s pisanjem nadaljuje. ^ez ~ as me še vpraša, ali bi prijela za režisersko palico. Tako spontano se je za~ elo najino sodelovanje, ki traja še danes. Tudi gostovala sva veliko, tako da sva bila skoraj neprestano skupaj. Ko se en dan sre~ ava, mi pravi, da razmišlja o novem besedilu, v katerega bi zajel odvisnost mladih od socialnih omrežij, recimo, od facebook-a. Nisem nameravala režirati, saj se je dogovoril s kolegom iz postojnskega Teatra Harlekin Nenadom Muždeko, vendar sem po spletu okoliš~ in spet prišla na vrsto jaz. Zelo sem navdušena nad njegovim talentom. Mathias ima namre~ nešteto potencialov, zelo je pozitiven, poln energije in veselja. Delati z njim je luštno.

Bojana Miši~ se velikokrat zate~ e k angelom, ki ji s svojimi sporo~ ili dajo navdih in motivacijo za delo, ki ga po~ ne z veliko ljubeznijo.

Sicer ste u~ iteljica biologije in gospodinjstva na OŠ Notranjski odred Cerknica, tako da vam je Po naslovu je zelo blizu mladelo z otroki blizu. Vodite na Koliko ~ asa je igra nastajala? dim, a predvidevam, da se šoli gledališko skupino? Letos ne, sem pa pretekla leta Od ideje do postavitve sva posporo~ ilo lahko dotakne tudi starejše generacije? trebovala pol leta. Z vajami sva izpeljala ve~ projektov in bila za Ja. Predvsem obljubljamo, da se za~ ela letos poleti. svoje delo ve~ krat nagrajena. bodo nasmejali vsi obiskovalci. Letos pripravljam v okviru dela z Zato, ker na duhovit in humoren Kje vadita? nadarjenimi u~ enci modno reviPri meni doma. Tu, kjer sva mid- jo. Sicer pa imam na šoli interena~ in kaže to odvisnost, kako ta socialna medmrežja poneusno dejavnost Mandale, kjer se ve. Sva pa vadila tudi v morju. mljajo in kam ta odvisnost od trudimo, da bi polepšali in obarvali svet, v katerem živimo. Tudi Zdi se mi, da vsak prosti trera~ unalnikov pripelje mladega na šoli so takemu delu naklonutek izkoristita, da se lahko ~ loveka. Do samomora. Seveda se zgodba odvisnega fannjeni, zato me veseli, da zagnapogovarjata o gledališ~ u in delu? ta kon~ a pozitivno. Ni samo za nost u~ iteljev podpira tudi naša mlade, ampak za vse generacije. Ja, kolikor se le da, glede na ravnateljica. Ste Mathiasov igralski talent to da je Mathias zelo zaseden. prepoznali že v Kulturnem dru- Je lahko zgodba tudi v poduk? Sproti namre~ usklajujeva termi- Vedno bolj sem prepri~ ana, da štvu Rak? Je izstopal od ostalih? Njeno sporo~ ilo je zelo globoko. ne in loviva proste dneve. u~ iteljski poklic izgublja na vreVsak se bo prepoznal in ugotovil, da ra~ unalnik obvladuje ~ loveka in ne obratno.

dnosti. Tudi u~ enci so zahtevnejši, starši bolj naporni, šolska zakonodaja pa u~ itelje potiska v kot. Menite podobno? Ja. Starši od nas u~ iteljev zahtevajo mo~ nejšo motivacijo, da jih pripravimo do dela. Sem zagovornica lepega na~ ina dela z u~ enci. Tudi na šoli nesoglasja ali konflikte med u~ enci rešujemo s pogovori in z mediacijo. Otroke imam res zelo rada. Rada delam z njimi, saj se od njih veliko nau~ im. Tudi oni so meni dobri u~ itelji. Svoj poklic obožujem, in ~ e bi se še enkrat odlo~ ala, bi se odlo~ ila enako. Vrniva se v gledališ~ e. Kam boste potovali s to predstavo? Obšli bomo vse kulturne domove v okolici. Tudi na Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko ... Bo po fejstbuuk-u sledila nova zgodba? Težko re~ em. Glede na to da je Mathias med drugim tudi radijski napovedovalec, težko napovedujem naslednje projekte. Kako to okolje, v katerem živite, vpliva na vaše delo in vaš svet doživljanja? Zatekam se k duhovnosti, saj me ta svet pomirja in napolnjuje s pozitivizmom. Tudi ustvarjanje je moja življenjska energija. Ustvarjam vse živo. Svoje prijatelje, imam namre~ najboljše prijateljice, razvajam z vegetarijansko kuhinjo. Tudi za sovaš~ ane spe~ em kaj dobrega. Preselila sem se na vas, kar nekatere zelo ~ udi. Od vedno sem hrepenela po svoji stari hiški. Ve~ krat me obiš~ ejo prijateljice, s katerimi odpremo duhovne pogovore. Na vasi so me sprejeli, vaš~ ani so prijazni in si med sabo pomagamo. Tu pijemo studen~ nico, dihamo svež zrak, živimo odmaknjeno od vrveža, kar daje življenju smisel. To je po mojem mnenju idealen prostor za umetnost in moje pisanje. Pišem gledališke igre in otroške pravljice, ki tu res živijo.

Verjamem v poštenje in resnico. Zato sem primerna za delo z otroki, ker so taki. Je ve~ poštenih ali iskrenih? Hm, saj pravzaprav ne vem, kakšna je razlika med enimi in drugimi. Poštenost kaže na delovanje celotnega bita, iskrenost pa kažemo v komunikaciji. ^e deluješ iz srca, te ljudje prepoznajo in za~ utijo, kdo in kaj si. Na vasi je to še bolj izrazito. Tukaj se pogovarjamo odprto in iskreno, brez sprenevedanja. Ob~ utek imam, da se umetnost še bolj oklene takih, ~ utnih in ob~ utljivejših. Seveda. Umetniške duše smo ob~ utljivejše in potrebujemo ve~ ~ asa zase, da lahko delujemo. Tudi šivate? Ja. Vse, kar nosim, sem sešila. V gledališ~ u poskrbim za kreacije in obleke. Najraje delam krila, ker se mi zdijo ženstvena. Tudi prijateljicam poklonim kak kos. Modno ustvarjanje je moj hobi. Saj vidite, rada imam pisan svet, zato uporabljam in nosim razli~ ne barve. Veliko pa tudi berem, najve~ posežem po zahtevni literaturi. Obožujem knjige. Slišim, da delate razli~ ne stvari. Kako vam gre? Gre. Vedno sem na razpolago osebam, ki so mi blizu. Ob~ utek za umetnost in talent za mešanje okusov v kuhinji ste prenesli tudi na svojega sina Janoša. V kuhinji me je že prekašal. Kuha z dušo in srcem. Janoš se resno ukvarja z glasbo, naklonjen je rave in tehno zvrsti. Kaj pa angeli okrog naju? Koliko vam pomenijo? Veliko. Vsakemu prijatelju ali gostu postrežem z angelskim sporo~ ilom. Naši pogovori temeljijo na potovanju vase, da se ~ lovek vsaj za nekaj trenutkov poglobi v svoj notranji mir.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 7. oktober 2011

Slavil Mali diktator Ljubiteljski gledališ~ niki vse bolj prisegajo na kakovost in ne tekmujejo s komercialnimi

FOTO: SAŠA MU SEC

slovenskim jezikom, po drugi pa za iskanje novih duhovnih dimenzij. Tudi Matjaž Šmalc, direktor festivala, je izpostavil, da je repertoarni izbor ljubiteljskih gledališ~ vse bolj premišljen. »Skupine ne stremijo ve~ zgolj h kakovostni izvedbi, temve~ ve~ pozornosti pri izbiri posve~ ajo sporo~ ilu in obravnavani tematiki,« ugotavlja Šmalc, prepri~ an, da zato lo~ nica ni med amaterskimi in profesionalnimi predstavami, temve~ med dobrimi in slabimi. V tekmovalnem programu si je ob~ instvo sicer ogledalo osem predstav po izboru državne selektorice, igralke Dunje Zupanec, in še dve predstavi v spremljevalnem programu. vrž

FOTO: ARHIV JSKD

Logatec, 23. september – V galeriji Hiša sonca razstavlja fotograf Milan Jeran, ki se že ve~ let predano posve~ a fotografiranju Planinskega polja, od tu tudi naslov razstave, Utrinki s Planinskega polja. Pred selitvijo v vasico Laze je bil prepri~ an, da je rodna vasica pri Domžalah najlepši kraj na svetu, ko pa se je poglobil v edinstveno polje z neštetimi obrazi, je svoje mnenje spremenil. Tako že ve~ let raziskuje to kraško polje, ki je po njegovih besedah fotogeni~ no v prav vseh letnih ~ asih. V znamenje tihega protesta in zavezništva z naravo, v katero tudi na polju ~ lovek ve~ krat in škodljivo posega, ljudi na njegovih fotografijah ne boste našli: »Naravo zelo cenim, saj le-ta nikogar ne ogroža, ampak vsem bitjem nudi prostor in pogoje za preživetje.« Ena od opomnikov in spodbud k spreminjanju našega odnosa do narave je tako tudi pri~ ujo~ a razstava. Jeran je že ve~ krat razstavljal, tako samostojno kot skupinsko, bil je tudi nagrajen na nate~ aju Fokus Notranjska 2007, zelo dobro pa sodeluje predvsem s TD Lanski vrh iz Laz. Razstava, ki jo je pripravila logaška izpostava JSKD, je na ogled še do 20. oktobra. sm

Mati~ ka je dobila predstava Mali diktator, pri katerem ne gre le za zgodovinski prikaz nekega obdobja, ampak tudi za aktualno doživljanje politi~ nih in militaristi~ nih manipulacij in groženj.

Še je ~ as za abonma Postojna, Pivka – Ljubitelji gledališ~ a, ki so se ali se še bodo vpisali v abonma ob~ ine Postojna, si bodo v novi sezoni lahko ogledali osem uspešnih predstav. Sedem predstav, zlasti komedij, bo na ogled na odrskih deskah Kulturnega doma Postojna, februarja pa premiera opere v SNG Opera in balet v Ljubljani. Prva predstava Gastarbajterja bo na sporedu ta mesec, sledile pa ji bodo komedija To imamo v družini, romanti~ na komedija Dueti, muzikal Ljubim te - spremeni se, Molièrova komedija Skopuh, Svobodni zakon in Nežka se moži. Za smeh bodo poskrbeli mnogi izvrstni igralci: Bojan Emerši~ , Jurij Zrnec, Nataša Ti~ Ralijan, Vladimir Jurc, Tadej Toš, Simona Vodopivec Franko, Romana Krajn~ an, Danijel Malalan, Marjan Buni~ , Gregor ^ušin, Tjaša Železnik, Maja Blagovi~ , Janez Cankar, Borut Kav~ i~ in drugi. Kot nam

je povedal Miran Žitko iz ob~ ine Postojna, je abonma že skoraj v celoti razprodan. Prostih je le še nekaj mest na balkonu. »Bomo pa postavili še dve predvrsti, tako kot prejšnja leta, saj se za ta mesta zanimajo med drugim tudi naglušni in invalidi,« je povedal Žitko. Vpis abonmaja, ki stane 99 evrov, je možen še do torka, 11. oktobra, v Galeriji na vogalu, po pošti ali elektronski pošti. K vpisu abonmaja do zapolnitve prostih mest vabi tudi ob~ ina Pivka. Abonmajski program obsega pet predstav: dokumentarno fikcijo Kdor sam do ve~ era potuje skozi svet v SNG Nova Gorica, komedijo Skopuh v MGL Ljubljana, dramo Vampirji v Cankarjevem domu Ljubljana, dramo Bobby in Boris v SNG Drama Ljubljana ter muzikal ^arovnice iz Eastwicka v MGL Ljubljana. Cena je 70 evrov. Pla~ ilo obeh abonmajev je možno v treh obrokih. vrž

Razdrto, 7. oktober – ^eprav bo polna luna šele naslednji konec tedna, se bodo ljubitelji gora in obiskovalci potopisnih predavanj, ki jih v Baru Nanos v Razdrtem organizira Dušan Pavlica iz Sežane, na notranjski tiso~ ak Nanos izjemoma odpravili že nocoj. Prvi konec tedna, najbližji polni luni je namre~ rezerviran za pohod. Strmo pot za~ nejo iz Razdrtega. »Šli bomo ob vsakem vremenu, zato se primerno oblecite in opremite. Ponavadi hodimo ob naravni svetlobi, ker je vidljivost dobra tudi brez dodatnih lu~ k. Tempo bomo prilagodili najpo~ asnejšim, vsak hodi na lastno odgovornost, udeleženci pa nimajo nobene obveznosti. Po vrnitvi z Nanosa v Razdrto, se bomo zbrali v Baru Nanos na kozar~ ku kuhanega vina, kjer nas vedno po~ akajo,« pravi Pavlica. Pred vzponom, ob 20. uri, bodo poslušali predavanje Ksenije ^ermelj, magistrice etnologije in kulturne antropologije, sicer pa raziskovalke, turisti~ ne vodi~ ke, novinarke in popotnice. »Njena potovanja se od obi~ ajnih razlikujejo, ker je v deželah tudi živela in delala. Dežele predstavi skozi dogodivš~ ine, zgodovino, sodobne probleme, navade, obi~ aje,« doda organizator. b~

2 8 405.7 3 EUR 9 EKO SUBVENCIJ POMLAJUJEMO SLOVENSKI VOZNI PARK!

... UGODNO

PRODAMO NOVEG

slika je simbolna. renault enault nissan slovenija, d.o.o., dunajska 22, 1511 ljubljana. l

moško vlogo Darku Zupancu za vlogo Geronta v predstavi Scapinove zvija~ e. Žirija je podelila še tri posebna priznanja. Kot je povedal predsednik žirije Tone Partlji~ , so bili s kakovostjo videnega zelo zadovoljni. »Jasno je, da je ljubiteljsko gledališ~ e, ki je v glavah ljudi mnogokrat še vedno zasidrano v podobi veseloigre, že zdavnaj Mati~ ka za najboljšo predstapreseženo. Najbolj razveseljivo v celoti je prejelo Šentjavo je, da vse ve~ mladih znotraj kobsko gledališ~ e Ljubljana za ljubiteljskih gledališ~ iš~ e nove predstavo Mali diktator, priredgledališke pristope in izraze in bo filmske mojstrovine Charlija da gledališ~ a za svoje uprizoChaplina iz leta 1940. Mati~ ka za najboljšo glavno vlogo je ži- ritve ponovno izbirajo izjemno zahtevna besedila,« je poudaril rija podelila Mariu Dragojevi}u Partlji~ in dodal, da se mu zdi za vlogi Adenoida Hynkela in gledališka ljubiteljska dejavnost brivca v predstavi Mali dikator, še posebej pomembna, ker gre mati~ ka za izviren pristop Kulturnemu društvu K za predstavo po eni strani za zelo podrobno in tenko~ utno ukvarjanje s Plešasta pevka in mati~ ka za

Postojna, 2. oktober – Postojnski kulturni dom je gostil 50. Linhartovo sre~ anje, štiridnevni festival slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin, ki je osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V njegovem sklopu so se najboljše gledališke stvaritve pretekle sezone potegovale za mati~ ke.

OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO. taKoJ oDKUPImo starega ...

EKO SUBVENCIJA!

akcija velja do 31. 10. 2011 in velja za vozila iz zaloge. popusti in ponudbe se izključujejo.

www.renault.si

ZagotovIte sI svoJ DeleŽ Do KoNca oKtoBra! zamenjajte svoj stari avto katerekoli znamke za novi, okolju prijaznejši renault in izkoristite enkratno eKo subvencijo! akcija velja do 31. oktobra 2011. Več informacij na www.renault.si

Renault priporoča

p O r a b a p r i m e š a n e m c i k l u 4 ,1 - 7,1 l / 1 0 0 k m . e m i s i j e c O ² 1 0 6 - 1 6 3 g / k m

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;18â&#x20AC;&#x192; 7. oktober 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 7. oktober 2011

ÂťIgramo iz srca in kar nam je vĹĄe~â&#x20AC;&#x160;ÂŤ

str 11

ď&#x20AC;¸ Barbara ^epirlo

Vsi ~â&#x20AC;&#x160;lani druĹžine so prvi~â&#x20AC;&#x160;skupaj zaigrali v za~â&#x20AC;&#x160;etku junija lani, ko jih je, tako pravijo ljubitelji glasbe, ob~â&#x20AC;&#x160;instvo z navduĹĄenjem sprejelo in tako jih na ĹĄtevilnih nastopih spremlja ĹĄe danes. ÂťLani poleti smo igrali vse vikende,ÂŤ se pohvali predsednik druĹĄtva Gabrijel. Prav ĹĄtevilni nastopi so bili povod, da so se z glasbo za~â&#x20AC;&#x160;eli resneje ukvarjati in januarja letos glasbeno dejavnost registrirali v druĹĄtvo. ÂťNa za~â&#x20AC;&#x160;etku smo bili skepti~â&#x20AC;&#x160;ni, kako bo. Za~â&#x20AC;&#x160;eli smo oĹžje, v druĹžinskem krogu, in spisali statut druĹĄtva. DruĹĄtvo deluje neprofitno, saj je naĹĄ namen zbrati ~â&#x20AC;&#x160;im ve~â&#x20AC;&#x160;ljudi, ki jim glasba pomeni nekaj ve~â&#x20AC;&#x160;. Taki ljudje, kot smo mi, igrajo od srca,ÂŤ nadaljujejo sogovorniki. Prepri~â&#x20AC;&#x160;ani so tudi, da dobro

pesem naredita prav melodija in besedilo, ne glede na glasbeno zvrst. ÂťZvrst glasbe nam sploh ni pomembna. Zaigramo vse, kar nam je vĹĄe~â&#x20AC;&#x160;. Od posluĹĄalcev ne gre pri~â&#x20AC;&#x160;akovati, da bi uĹživali v glasbi, ~â&#x20AC;&#x160;e v njej ne uĹživajo izvajalci,ÂŤ zato izvajajo razli~â&#x20AC;&#x160;ne pesmi; od narodno-zabavnih, rock obarvanih do zimzelenih melodij in vedno dobrodoĹĄlih dalmatinskih pesmih, da zadostijo vsem glasbenim okusom in uĹĄesom posluĹĄalcev in prijateljev. Devet glasbenih zanesenjakov se dobiva ob koncih tedna, pred nastopi pa vadijo tudi med tednom. Med fanti, Dragom, Gabrijelom, Florijanom, Tadejem, Rokom in Davidom, so tudi tri dekleta, Justina, Rozalija in Zinka, vsi pa stanujejo

zelo blizu. ÂťSmo edino takĹĄno druĹĄtvo v regiji, morda celo v Sloveniji, tako da glasbeni utrip na logaĹĄkem gotovo ne miruje. Tu imamo namre~â&#x20AC;&#x160;vse moĹžnosti za glasbeno izobraĹževanje,ÂŤ pove mladi predsednik in spomni, da Logatec Âťpo prenehanju delovanja ÂťNotranjcevÂŤ nima ve~â&#x20AC;&#x160;resnega narodno-zabavnega ansambla. Imamo pa dva vrhunska orkestra, pihalnega in simfoni~â&#x20AC;&#x160;nega, ve~â&#x20AC;&#x160;zborov in ĹĄe kaj. Ne gre spregledati niti logaĹĄke glasbene ĹĄoleÂŤ. Na vpraĹĄanje, ali se v druĹĄtvu po kom zgledujejo, odkimajo, ne pozabijo pa na nedavno preminulega Lojzeta Slaka, ĹĄtevilka ena v narodno-zabavni glasbi. ÂťGlasba in besedilo pri njem izhajata iz globin ~â&#x20AC;&#x160;loveĹĄkega srca in duĹĄe. Na~â&#x20AC;&#x160;in podajanja glasbe Lojzeta Slaka nam je vedno v vzor.ÂŤ In prav tako je Glasbeno druĹĄtvo ^lane Glasbenega druĹĄtva Petrov~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;iz Jakovice ne sliĹĄimo samo na ve~â&#x20AC;&#x160;jih prireditvah, Petrov~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;lahko vzor vsem mlamarve~â&#x20AC;&#x160;zabavajo tudi na osebnih slavjih, manjĹĄih praznikih in porokah. Pravijo, da dim, ki ne vedo, kaj bi z glasigrajo za vse okuse in vse ljudi (na sliki samo druĹžinski ~â&#x20AC;&#x160;lani). benim talentom in priu~â&#x20AC;&#x160;enim znanjem. NaĹĄi gostje imajo za seboj Ĺže veliko pomembnih na- kaj znaĹĄ. ÂťV kratkem na~â&#x20AC;&#x160;rtujesklene predsednik. DrĹžimo pesti, se takĹĄne prireditve ne da izpestopov. Julija letos so nastopili mo samostojni koncert, na kada bi jim uspelo zbrati ~â&#x20AC;&#x160;im ve~â&#x20AC;&#x160; ljati. V svoje vrste pa vabijo tudi na Ĺ teverjanu in festivalu PokaĹži terega bomo povabili ĹĄe goste,ÂŤ finan~â&#x20AC;&#x160;nih sredstev, saj brez njih nove glasbene talente.

Kreativnost na likovnem sre~â&#x20AC;&#x160;anju

Bioterapija skozi ]JRGEH ]GUDYOMHQLK '(/ 6ODGNRUQD EROH]HQ Zdravljenje z bioterapijo je uspeĹĄna in vse bolj priljubljena metoda ]GUDYOMHQMD NL GRND]DQR SULQDĂ&#x2013;D RGOLĂťQH UH]XOWDWH 9 QDVOHGQMLK Ă&#x2013;WHYLONDK ERPR REMDYOMDOL ]JRGEH OMXGL NL VR VH ]DUDGL UD]OLĂťQLK ]GUDYVWYHQLK WHĂ&#x2DC;DY RGORĂťLOL ]D ]GUDYOMHQMH SUL WHUDSHYWX 'HMDQX )DELMDQĂťLĂľX NL VYRMH SDFLHQWH LQ PHGLFLQVNR VWURNR QDYGXĂ&#x2013;XMH ] UH]XO WDWL 'HMDQ XVSHĂ&#x2013;QR GHOXMH SUL QDV LQ Y WXMLQL NMHU VH MH WXGL L]REUDĂ&#x2DC;HYDO 6RGHOXMH ] UD]OLĂťQLPL LQVWLWXFLMDPL LQ VWURNRYQMDNL V SRGURĂťMD UD]LVNR YDQMD R]LURPD GHORYDQMD HQHUJLMH Y QDPHQ ]GUDYOMHQMD 3RJOREOMHQR UD]LVNXMH GHORYDQMH HQHUJLMH SUL QDMWHĂ&#x2DC;MLK REROHQMLK NL ]DKWHYDMR GROJRWUDMQR ]GUDYOMHQMH R XVSHĂ&#x2013;QRVWL GHOD SD SULĂťDMR Ă&#x2013;WHYLOQH R]GUDYLWYH LQ UH]XOWDWL SRWUMHQL WXGL V VWUDQL PHGLFLQVNH VWURNH 'HMDQRYL UH]XOWDWL VR SORG WUGHJD GHOD QHSUHVWDQHJD XĂťHQMD LQ UD]LVNRYDQMD 9 WRNUDWQL Ă&#x2013;WHYLONL REMDYOMDPR ]JRGER Y ]YH]L V VODGNRUQR EROH]QLMR Y QDVOHGQML Ă&#x2013;WHYLONL SD ERPR REUDYQDYDOL SUREOHPDWLNR SVLKLĂťQLK WHĂ&#x2DC;DY LQ PLJUHQH

á&#x20AC;° ÂĄÂ&#x201C; Â&#x2014;Â&#x201D;ÂŚÂ?Â&#x17D;Â&#x2019; ÂŁÂ&#x17D; ÂŻÂ&#x160;Â¨Â&#x17D;Ä&#x2026; ÂĄÂ&#x17D;ÂŁÂ&#x161;Â&#x201C;ÂžÂ&#x161;Â&#x17D; vrednosti svojega dela in dobiĹĄ Â?Â&#x153;Â¤Â˘Â?Â&#x201C;Â¤Â&#x17D;Â¨á&#x20AC;&#x2018; Â?Â&#x160; ÂŁÂ&#x201C; Â&#x161;Â&#x160; Â?ÂĄÂ&#x160;Â¨Â&#x201C; Â?Â&#x153;Â¤Â&#x201C;á&#x20AC;&#x201D; Nobena materialna dobrina te ne more zadovoljiti v taki meri Â&#x2013;Â&#x153;Â¤ ÂĄÂ&#x17D;ÂŻÂŚÂ&#x2014;Â¤Â&#x160;Â¤ Â&#x201C;Â&#x161; ÂŻÂ&#x160;Â?Â&#x153;Â¨Â&#x153;Â&#x2014;Â&#x201D;ÂŁÂ¤ÂŠÂ&#x153; Â&#x2014;Â&#x201D;ÂŚÂ?Â&#x201C;á&#x20AC;&#x2018; Â&#x2013;Â&#x153; Â&#x201D;Â&#x201C;Â&#x2019; Â&#x153;Â&#x2014;Â&#x160;Â&#x201D;Ä&#x2026;Â&#x160;Ä&#x2026; Â&#x2039;Â&#x153;Â&#x2014;Â&#x17D;ÂžÂ&#x201C;Â&#x161; Â&#x201C;Â&#x161; Â¤Â&#x17D;ÄťÂ&#x160;Â¨ Â¤Â&#x17D;ÂĄ Â&#x201D;Â&#x201C;Â&#x2DC; ÂŁ Â¤Â&#x17D;Â&#x2DC; Â&#x153;Â&#x2DC;Â&#x153;Â&#x2018;Â&#x153;ÂžÂ&#x201C;Ä&#x2026; Â&#x2013;Â&#x160;Â&#x2013;Â&#x153;Â¨Â&#x153;ÂŁÂ¤Â&#x203A;Â&#x17D;Â&#x201D;Ä&#x2026;Â&#x17D; ÄťÂ&#x201C;Â¨Â&#x2014;Â&#x201D;Â&#x17D;Â&#x161;Â&#x201D;Â&#x17D;á&#x20AC;&#x201D; Â&#x201D;ÂŚÂ?Â&#x201D;Â&#x17D; Â¤Â&#x17D; Â&#x153;Â&#x2018;Â˘Â&#x153;Â&#x2DC;Â&#x161;Â&#x153; Â&#x161;Â&#x160;ÂŚÂžÂ&#x201C;Â&#x201D;Â&#x153;á&#x20AC;&#x201D;á&#x20AC;Ż

Promocijsko sporo~â&#x20AC;&#x160;ilo, naro~â&#x20AC;&#x160;nik: Fabijan~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;, d.n.o., Maistrova 20, 6250 Ilirska Bistrica.

Â˘/DQVNH MHVHQL NR VR SR YUWFLK ]DĂťHOL UD]VDMDWL SUYL YLUXVL SUHKODGL JULSH MH ]EROHOD Â&#x17D;Â&#x201D;Â&#x160;Â&#x161; Â&#x160;Â&#x2039;Â&#x201C;Â&#x201D;Â&#x160;Â&#x161;ÂžÂ&#x201C;Âźá&#x20AC;&#x2018; Â¤Â&#x17D;ÂĄÂ&#x160;Â?Â&#x17D;Â¨Â¤ QDĂ&#x2013;D WHGDM NRPDM WUL OHWD VWDUD GHNOLFD 3R PQHQMX VWURNRYQMDNRY MH GHNOLFD SUHE Â&#x160;ÂĄÂ&#x153;ÂžÂ&#x160;Â&#x161;Â&#x201D;Â&#x17D;á&#x20AC;&#x201C; á ¸á ťá š á žá şá ź á źá ˝á ž ROHOD YLUXV D Ă&#x2DC;H SR GYHK WHGQLK MH ]EROHOD ]D VODGNRUQR EROH]QLMR WLSD 7D EROH]HQ á ¸á źá ¸ á žá źá ş á žá źá ˝á&#x20AC;&#x201D; MH ]ODVWL SUL RWURFLK ]HOR WHĂ&#x2DC;NR YRGOMLYD NDMWL RWURFL QH ]D]QDYDMR ]QDNRY YLVRNHJD LQ QL]NHJD VODGNRUMD ]DWR MH NOMXĂťQHJD SRPHQD SRJRVWR PHUMHQMH VODGNRUMD QDWDQĂťQR RGPHUMDQMH LQ]XOLQD UHGQD WHOHVQD DNWLYQRVW WHU SUDYLOQD SUHKUDQD V SHWLPL REURNL GQHYQR 3UL WDNR PDMKQLK RWURFLK MH L]MHPQHJD SRPHQD QDG]RU VWDUĂ&#x2013;HY XU GQHYQR VDM QLVR VSRVREQL VRGHORYDWL SUL YRGHQMX EROH]QL KNUDWL SD VR SUL QMLK QLKDQMD VODGNRUMD L]MHPQR YHOLND LQ SRJRVWD .RW VWDUĂ&#x2013;D VYD ELOD QD ]DĂťHWNX ]HOR SUHVWUDĂ&#x2013;HQD NDMWL VODGNRUQH EROH]QL SUL RWURFLK QLVYD SR]QDOD 9HGHOD VYD OH GD PRUDYD ELWL PRĂťQD LQ GD ML ERYD OH WDNR ODKNR SRPDJDOD Ă&#x2014;H WDNRM SR YUQLWYL L] EROQLFH R] SR SUYHP Ă&#x2013;RNX VYD V SRPRĂťMR VRURGQLNRY LQ SULMDWHOMHY SUHEUVNDOD YVH PRĂ&#x2DC;QH YLUH LQ VH VDPD XĂťLOD R EROH]QL 1HNHJD GQH VYD Y ĂťDVRSLVX ]DVOHGLOD ĂťODQHN NDNR ODKNR ELRHQHUJLMD SRPDJD RWURNRP SUL UD]OLĂťQLK REROHQMLK LQ WXGL RWURNRP V SRVHEQLPL SRWUHEDPL 9 LVWHP WUHQXWNX VYD VH RGORĂťLOD GD ERYD SRVNXVLOD NDMWL SUHY]HOH VR QDMX EHVHGH WHUDSHYWD NDWHUL MH ELO SUHSULĂťDQ GD ODKNR SRPDJD WXGL EUH] ]GUDYLO DQWLELRWLNRY ÂŁ 3UL]QDYD GD QDMX MH ELOR WXGL WRNUDW VWUDK NHU WXGL R WHP QLVYD YHGHOD YHOLNR 2GORĂťLOD VYD VH ]D GQHYQR WHUDSLMR Ă&#x2014;H SR QHNDM PLQXWDK MH VWUDK L]JLQLO 9 GYRUDQL MH ELOR YVH PLUQR LQ VSURĂ&#x2013;ĂťHQR ,]JOHGDOR MH NRW GD VH OMXGMH SR]QDMR Ă&#x2DC;H RG QHNGDM 3R VDPR GYDMVHWLK PLQXWDK VHGHQMD Y RPHQMHQL GYRUDQL MH ELOR QD GHNOLFL RSD]LWL SUYR VSUHPHPER 1DMSUHM ML MH SURVWRU SROQ HQHUJLMH GUDVWLĂťQR GYLJQLO VODGNRU SR VDPR QHNDM PLQXWDK SD ML MH SRQRYQR SDGHO Â¨ VHYHGD EUH] GRGDWND LQ]XOLQD =D QDMX MH ELOR ]HOR SUHVHQHWOMLYR WXGL WR NDNR VH MH GHNOLFD KLWUR XMHOD V WHUDSHYWRP VH VSURVWLOD LQ PX ]DXSDOD OHWD Ă&#x2014;H SR SUYL WHUDSLML VH MH SRĂťXWLOD EROMH 3RVWDOD MH EROM Ă&#x2DC;LYDKQD LQ YHVHOD /DĂ&#x2DC;MH MH SUHQDĂ&#x2013;DOD QLKDQMD VODGNRUMHY 3UHG WHUDSLMR MH ELOD SUL YLVRNHP VODGNRUMX ]HOR UD]GUDĂ&#x2DC;OMLYD MH]QD DJUHVLYQD SUL QL]NHP SD EUH]YROMQD XWUXMHQD LQ ]DVSDQD 6HGDM LPD YĂťDVLK .6 WXGL SD MH Ă&#x2013;H ]PHUDM UD]LJUDQD LQ YHVHOD =HOR NPDOX SR NRQĂťDQL WHUDSLML VR VH ]DĂťHOL VODGNRUML VWDELOL]LUDWL LQ SRVWRSRPD VPR ]PDQMĂ&#x2013;HYDOL RGPHUHN LQ]XOLQD 'UXJH WHUDSLMH VPR VH XGHOHĂ&#x2DC;LOL NDU KLWUR VDM MH SR YUQLWYL Y YUWHF ]HOR KLWUR ]EROHOD LQ WHPX VR VOHGLOL YLVRNL VODGNRUML 'UXJL GDQ WHUDSLMH MH YURĂťLQD L]JLQLOD LQ ] QMR WXGL SUHKODG VHYHGD EUH] VYHĂťN VLUXSRY 3RĂťDVL VR VH XPLULOL Ă&#x2013;H VODGNRUML LQ SRĂťXWLOD VH MH Ă&#x2013;H EROMH NRW SR SUYL WHUDSLML 6HGDM MH PLQLOR Ă&#x2DC;H SUHFHM ĂťDVD RG SUYH WHUDSLMH LQ NOMXE WHPX GD UHGQR RELVNXMH YUWHF MH ELOD VDPR HQNUDW PDOR SUHKOD MHQD 'YLJQLOD VH ML MH RGSRUQRVW LQ WR SUL WHM EROH]QL ]HOR YHOLNR SRPHQL 3ROHWL Y ĂťDVX GRSXVWRY VPR WHUDSLMR QDUHGLOL QD GDOMDYR LQ MH ELOD SUDY WDNR XĂťLQNRYLWD Ă&#x2014;H QD VDPHP ]DĂťHWNX WHUDSLMH MH ]DĂťXWLOD VSUHPHPER 1DMYHĂťNUDW MH SRWRĂ&#x2DC;LOD GD VH ML YUWL Y JODYL R] GD MR ĂťXGQR EROL 9HV ĂťDV WHUDSLMH MH ELOD PLUQD LQ VSURĂ&#x2013;ĂťHQD SR NRQĂťDQL WHUDSLML SD MH ELOD NRW EL MR QHNDM SLĂťLOR SROQD HQHUJLMH LQ UD]LJUDQD /MXGMH LPDMR JOHGH ELRHQHUJLMH ]HOR UD]OLĂťQD PQHQMD 1DOHWHOD VYD WXGL QD JRVSR NL QDPD MH UHNOD Â˘ĂşH EL ELOR UHV QHNDM QD WHP EL ELOD GHNOLFD Ă&#x2DC;H ]GUDYD ÂĄ 5HV MH Ă&#x2013;H YHGQR MH RGYLVQD RG LQ]XOLQD YHQGDU VR RGPHUNL OH WHJD Y SULPHUMDYL V VRYUVWQLNL NL VR ]EROHOL ]D LVWR EROH]QLMR ]DQHPDUOMLYL R] QHSULPHUOMLYL 1MHQR VSORĂ&#x2013;QR SRĂťXWMH LQ UD]SRORĂ&#x2DC;HQMH MH RGOLĂťQR 9NOMXĂťHQD MH Y LVWL YUWHF NRW SUHM LQ Ă&#x2DC;LYL SRYVHP QRUPDOQR Ă&#x2DC;LYOMHQMH 7HUDSLMR ERPR Y NUDWNHP SRQRYLOL VDM XSDPR GD ER ĂťDV SULQHVHO Ă&#x2013;H EROMĂ&#x2013;H UH]XOWDWH =DYHGDYD VH GD RG Ă&#x2013;WLULK WHUDSLM QH PRUHYD SULĂťDNRYDWL ĂťXGHĂ&#x2DC;HY SD ĂťHSUDY MH ]D QDMX ĂťXGHĂ&#x2DC; Ă&#x2DC;H WD GD VPR RGPHUHN LQ]XOLQD SUHSRORYLOL 6OHGLPR QDĂ&#x2013;HPX FLOMX SUL WHP SD VH GUĂ&#x2DC;LPR QHNDM WRĂťN SRPRĂť VWDUĂ&#x2013;HY ]GUDYD SUHKUDQD UHGQD Â´ ]LĂťQD DNWLYQRVW LQ WHUDSHYW 'HMDQ ÂĄ $QMD LQ 0DWHM ,]ROD

Letos izjemna udeleĹžba â&#x20AC;&#x201C; Dogajalo se je tudi v kerami~â&#x20AC;&#x160;ni delavnici

ď&#x20AC;¸ SaĹĄa Musec sila vsakoletnega sre~â&#x20AC;&#x160;anja, ravno tako zahteva umetniĹĄke sposobnosti in ~â&#x20AC;&#x160;ut za estetiko.

Laze, 24. september â&#x20AC;&#x201C; V vasici ob Planinskem polju se je na son~â&#x20AC;&#x160;no septembrsko soboto Ĺže deveti~â&#x20AC;&#x160;odvijalo tradicionalno likovno sre~â&#x20AC;&#x160;anje. Na pobudo akademskega slikarja Veljka Tomana so ga organizatorji, Galerija in vaĹĄki muzej Laze s TD Lanski vrh, poimenovali JuterĹĄkovo sre~â&#x20AC;&#x160;anje. Na ta na~â&#x20AC;&#x160;in so se poklonili prof. dr. Mirku JuterĹĄku, umetnostnemu zgodovinarju in likovnemu publicistu, ki je umrl februarja letos.

Razstava del priznanih umetnikov

Dela, ki so nastala na sre~â&#x20AC;&#x160;anju, so ustvarjalci postavili na ogled Sre~â&#x20AC;&#x160;anje, ki se ga je udeleĹžilo Strman â&#x20AC;&#x201C; je ustvarjala v razli~â&#x20AC;&#x160;nih v PodruĹžni~â&#x20AC;&#x160;ni osnovni ĹĄole Laze dan in tako zaklju~â&#x20AC;&#x160;ili prijetno 32 umetnikov iz cele Slovenije, tehnikah in z razli~â&#x20AC;&#x160;nimi mediji, sre~â&#x20AC;&#x160;anje. Med razstavljenimi se je za~â&#x20AC;&#x160;elo z ogledom razstave od zemlje do stekla, so~â&#x20AC;&#x160;asno deli je bilo tudi kar nekaj porĹĄtudentov visoke Ĺ ole za risapa je potekala tudi kerami~â&#x20AC;&#x160;na nje in slikanje v Ljubljani, nada- delavnica, ki jo je vodila Eva Le- tretov prof. dr. JuterĹĄka, avtorjev DuĹĄana Strleta, Irene Brunec in ljevalo z ÂťdelovnimÂŤ zajtrkom, nassi. Sre~â&#x20AC;&#x160;anja se vsako leto TomaĹža Perka. Na ta na~â&#x20AC;&#x160;in so nato pa so se umetniki odpravili udeleĹži tudi skupina likovnikov ustvarjat na teren, v vas in po iz Kamnika, letoĹĄnje druĹženje pa se umetniki poklonili vsestrankoti~â&#x20AC;&#x160;kih Planinskega polja. Pisa- je z odli~â&#x20AC;&#x160;no restavriranim merce- skemu strokovnjaku in velikemu na druĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ina, med katerimi so bili desom, letnik 1960, popestril ĹĄe poznavalcu likovne umetnosti, po katerem bodo likovna tudi priznani notranjski slikarji Janez Peta~â&#x20AC;&#x160;. Obnova takĹĄnega in kiparji â&#x20AC;&#x201C; Stana Sluga, Milena avta po besedah NataĹĄe Prestor, sre~â&#x20AC;&#x160;anja v Lazah tudi v prihoBraniselj, TomaĹž Perko in MiĹĄo ki je z moĹžem Joergom gonilna dnje nosila ime. Razstavo je odprl Matic Kos, akademski slikar mlajĹĄe generacije, ki je pri dogajanju tudi sam sodeloval, s prihodnjim tednom pa bodo dela na ogled v Galeriji in vaĹĄkem muzeju Laze. Istega dne se je v sklopu dogajanja odvilo ĹĄe predavanje o zdravilnih rastlinah, ki ga je pripravilo DruĹĄtvo Ognji~â&#x20AC;&#x160; iz Logatca. ÂťZa nami je ~â&#x20AC;&#x160;udovit dan, ki ga bomo vsi sodelujo~â&#x20AC;&#x160;i ohranili v lepem spominu, veseli pa smo tudi tako velikega odziva,ÂŤ je razmiĹĄljanje strnila NataĹĄa Prestor, ki si Ĺželi v bodo~â&#x20AC;&#x160;e ve~â&#x20AC;&#x160;sodelovati tudi z logaĹĄkimi likovniki, pohvalila pa je odli~â&#x20AC;&#x160;no Planinsko polje z Unico je bil navdih tudi za nekatere sodelovanje z doma~â&#x20AC;&#x160;im druudeleĹžence likovnega dogajanja v Lazah. ĹĄtvom Lanski vrh. F OTO: R A FA EL SA M EC

Jakovica pri Logatcu â&#x20AC;&#x201C; ÂťDruĹžino povezuje tudi glasba,ÂŤ za~â&#x20AC;&#x160;nejo svojo zgodbo in glasbeno pravljico v Glasbenem druĹĄtvu Petrov~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;. Njegove korenine segajo ĹĄe v socializem, ko se je na veliko prepevalo in igralo. Septembra pred dvema letoma sta Zinka in Drago Petrov~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;medse pritegnila sina Gabrijela, kasneje pa ĹĄe h~â&#x20AC;&#x160;er Justino. Ker smo Ĺželeli preveriti, kako kot druĹžina razmiĹĄljajo o glasbi in ali njihova melodija doni tako, kot Ĺželijo, smo jih obiskali na domu, kjer z ostalimi ~â&#x20AC;&#x160;lani pridno vadijo vsak konec tedna.

FOTO: OSEBNI ARHIV DRUĹ TVA PETROV^I ^

V Glasbenem druĹĄtvu Petrov~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;preigravajo vse zvrsti, najve~â&#x20AC;&#x160;posluĹĄalce pritegnejo narodno-zabavne pesmi â&#x20AC;&#x201C; Od druĹžinskih ~â&#x20AC;&#x160;lanov do druĹĄtvenega ansambla

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 7. oktober 2011

Padla rekorda Trasa je speljana po makadamski cesti, ki vodi skozi gozd in mimo ve~ino naravnih posebnosti par-

Zmagovalci po kategorijah: Punce 1: Ema Bebar (OŠ Stari trg); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 2: Maja Mlakar (OŠ Stari trg); Fantje 2: Nejc Šraj (OŠ Nova vas); Punce 3: Teja Jenko (OŠ Ilirska Bistrica); Fantje 3: Andraž Ponikvar (OŠ Grahovo); Moški do 29 let: Matej Mikoli~; Moški 30 do 39 let: Toni Habjan; Moški 40 do 49 let: Anton Rok (TKD Sovica); Moški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Stari trg); Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Tjaša Snoj; Ženske 30 do 39 let: Kristina Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Mateja Sterle (ŠD Loška Dolina); Ženske nad 50 let: Sonja Knap (PD Kolesar)

Mednarodni aikido seminar v Logatcu tembra, v Logatcu organiziral mednarodni takemusu aikido seminar. ^lani aikido klubov iz Slovenije in Hrvaške so se pod vodstvom mojstra aikida Ivana Zafranovi}a 4. dan iz Zagreba u~ili novih tehnik. Ker je bilo vreme lepo son~no, so udeleženci tehnike z orožjem (bukiwaze) vadili na bližnjem parkiriš~u. Kot orožje se uporablja leseni me~ (ken) in lesena palica (jo). Tehnike brez

Zadnji tek ELGONova NTP 2011 bo v nedeljo, 9. oktobra, ko bo potekal 8. tek po Rakovem Škocjanu. Za~el se bo ob 10 uri, tudi tokrat bodo najprej nastopile otroške kategorije. Spored tekmovanja: - ob 10.00 kategoriji P1/F1, dolžina teka 600m - ob 10.05 kategoriji P2/F2, dolžina teka 1000m - ob 10.15 kategoriji P3/F3, dolžina teka 150m - ob 10.30 ~lani in ~lanice, dolžina teka 9,8 km otroke pa prijavnine ni. Sve~ani zaklju~ek in podelitev priznanj za najboljše v skupnem seštevku pokala tokrat ne bo

takoj po sami tekmi, ampak na posebni prireditvi, 27. oktobra, ob 19 uri, v Kulturnem domu Cerknica. el

Za las do zlate medalje

Prejeli smo

Aikido ni tekmovalna borilna veš~ina. Zato je marsikomu nepoznana, kar je škoda, glede na to, da je folozofija aikida napadalcu prijazna – napadalca onesposobiti, ne poškodovati. ^lani aikido klubov se tako lahko sre~ujejo in pomerijo v svojih veš~inah le na razli~nih seminarjih, ki jih posamezni klubi v ta namen prirejajo. Aikido klub Logatec je v soboto in nedeljo, 24. in 25. sep-

ka. Rekord proge v moški kategoriji ima Luka Ljubi~, njegov ~as je 34:18, v ženski konkurenci pa je rekorderka Anita Kos s ~asom 41:11. Oba rekorda sta bila dosežena lani. Štart in cilj teka bo pri domu Rak, to je Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer bo tudi parkirno mesto in vse dogajanje po teku. Tam se bodo med 8.30 in 9.40 tudi zbirale prijave. Prireditev bo potekala v vsakem primeru, prijavnina za ~lane in ~lanice znaša 10 evrov, za

orožja (taijutsu), ki se kon~ajo s premeti ali padci napadalca, pa so se izvajale v telovadnici (dojo) na blazinah. Med treningi so prisotni izkoristili ~as za druženje in razne igre. Mojster aikida Daniel Krivec 1. dan jim je prikazal tudi streljanje s tradicionalnim japonskim lokom (kyudo). U~enci aikida nosijo kimone, mojstri aikida pa se prepoznajo po ~rnih hla~ah (hakama). Jolanda Ovsec

Logatec, 17. september – Na letošnjem evropskem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu je odli~no nastopil Luka Stoševki. ^lan Lokostrelskega društva Logatec je kot ~lan Slovenske reprezentance osvojil kon~no drugo mesto, za zmagovalcem je v odlo~ilnem strelu zaostal dva centimetra. Na prvenstvu, ki je potekalo v sosednji Italiji, je Luka v osmini tekmovanja s tretjim doseženim rezultatom napredoval v ~etrtino finala. V ~etrtfinalnem nastopu je dosegel najboljši rezultat in napredoval v izlo~ilne boje za medaljo. Sledil je polfinalni dvoboj z, v katerem je Luka s tesno zmago 63:62 premagal Britanskega tekmeca in sledil je še finalni nastop. V tem mu je nasproti stal tekmec iz Nem~ije in po rednem delu je bil rezultat neodlo~en, 63 proti 63. Sledil je izlo~ilni strel, v katerem je Nemec zadel ~isto sredino (6), Lukov strel je kon~al v petki. Tako je Luka v skupini mladincev sestavljeni lok v konkurenci 13 tekmovalcev iz 8 evropskih držav zasedel kon~no drugo mesto. el

FOTO: ARHIV LD LOGATEC

Kozariš~e, 4. september – 175 teka~ev je nastopilo na predzadnjem teku ELGONova Notranjskem tekaškem pokalu, osmem teku po polhovih stopinjah. Na 14,6 kilometra dolgi progi sta za nov rekord poskrbela Toni Habjan v moški in Kristina Bele v ženski konkurenci. Habjan je konkurente prehitel ve~ kot za dve minuti in pol, še ve~jo prednost, kar dobrih šest minut, pa si je pritekla Beletova. Oba sta tudi vodilna v svoji kategoriji in na dobri poti k kon~nemu zmagoslavju.

Petri~ postal prvak

Logatec, 5. september – Z dirko na Blagomix racing parku se je zaklju~ilo letošnje državno prvenstvo paralelnega relikrosa. S tretjo zmago je Dejan Petri~ (ASC Mustang) z oplovim buggyjem osvojil naslov prvaka, osvojil je vse možne to~ke. Na tokratni dirki mu je v finalu nasproti stal Aleks Humar s škodo fabio S2000. Zmagovalec je bil znan šele po treh vožnjah, v vsaki je bila tralzika manjša od ene sekunde. Petri~ se je lanskemu državnemu prvaku v reliju Humarju, ki je ve~ji del letošnje sezone izpustil zaradi poškodbe, s to zmago oddolžil za poraz v finalu dirke divizije III. Tudi v tem finalu so bile potrebne tri vožnje, le da je bil uspešnejši Humar. Kljub temu je Petri~ tudi v diviziji III osvojil naslov prvaka. Kon~no ~etrto mesto je v tej diviziji osvojil Andraž Hribar (AK Hribar, mitsubishi lancer), ki je bil na zadnji dirki osmi, v ~etrtfinalu ga je izlo~il prav Petri~. V dirki za generalno razvrstitev je Hribar osvojil peto mesto. Med najboljšo deseterico se je na zadnji dirki uvrstil tudi Marjan Nagode (MGM Postojna, MG 105), bil je osmi, medtem ko se je v diviziji I uvrstil na tretje mesto. V polfinalu ga je ugnal Daniele Trani, ki je z zmago v tej polfinalni vožnji tudi osvojil naslov prvaka, z Nagodetom sta bila namre~ to~kovno izena~ena. Nagode pa je v ~etrtfinalu izlo~il klubskega sotekmovalca Manuela Dessarda (MG 105), ki je na koncu osvojil peto mesto. Sedmi je zadnjo dirko kon~al še en ~lan MGM Postojne, Grega Premrl, katerega je tudi izlo~il Trani. V kon~nem seštevku divizije I je Nagode torej podprvak, Dessardo je ~etrti, Premrl pa osmi. Premrl je obenem tudi prvak razvrstitve yugo pokala. V konkurenci društev so drugo mesto osvojili ~lani avto kluba MGM Postojna. el

Braniselj srebrn, Urbas bronast Radizel, 5. september – Obronki Radizela so bili prizoriš~e zadnje motokros dirke državnega prvenstva. V odpr-

tem razredu si je Sašo Kragelj z zmago privozil že svoj osemnajsti naslov državnega prvaka, kon~no tretje mesto pa je v

tem razredu osvojil Theo Urbas. Cerkni~an, ki nastopa za AMD Slovenske Konjice je zadnjo dirko v obeh vožnjah kon~al na ~etrtem mestu. V razredu 125 je nastopal njegov brat Miha in zadnjo dirko kon~al na osmem mestu, skupno pa je bil sedmi. Prvak je postal Tim Gajser. V boju za prvaka razreda 85 je bil vse do zadnje dirke še en Cerkni~an, Anej Braniselj (Motosport klub Notranjska). Na koncu je sicer moral priznati premo~ Miranu Kova~i~u iz AMD Trebnje, a tudi drugo mesto je lep uspeh. Manj zadovoljna je po zadnji dirki sezone njegova sestra Staša, saj je sezono zaklju~ila na kon~nem ~etrtem mestu. ^etrta je bila tudi na zadnji dirki. V konkurenci 34 društev je MSK Notranjska osvojil visoko 5. mesto. Motokrosiste letos na doma~ih tleh ~aka le še zaklju~ek pokalnega prvenstva. el

Prejeli smo

Z loki v Avstrijo Loška dolina, 4. september – Šestnajst slovenskih reprezentantov se je udeležilo FITA svetovnega prvenstva 3D med 31. avgustom in 3. septembrom, v avstrijskem Donnersbachu. Na tekmovanju je skupaj sodelovalo 256 tekmovalcev iz 28 držav. Iz lokostrelskega kluba DLLL Snežniška Diana se je tekmovanja udeležil Sebastijan Baraga iz Loške doline, ki se je uvrstil v kvalifikacije in na koncu dosegel odli~no 14. mesto med skupaj 41. tekmovalci v skupini goli lok. Najboljša Slovenka, Andreja Izgoršek, je zasedla odli~no, vendar nehvaležno, 4. mesto med 18. tekmovalkami, prav tako v skupini goli lok. Mojca Sterle

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Iz ob~inske hi{e

Notranjsko-kraške novice

str 3

petek, 7. oktober 2011

program prireditev

RNI

KUL

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

R K NIC

oktober

Organizator: Občina Cerknica; Informacije Kulturni dom Cerknica, tel. (01)7092 209;

Predprodaja vstopnic: Tur servis Cerknica ; Predprodaja na spletu: http://www.mojekarte.si Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Petek, 7. oktober, ob 19.30 GERBIČEV VEČER Koncert resne glasbe Nastopa: KOMORNI ZBOR FRAN GERBIČ zborovodja Jože Rajk Gostje: MePZ GLASBENE MATICE LJUBLJANA, zborovodkinja Špela Podgoršek Organizator: KOMORNI ZBOR FRAN GERBIČ

VSTOP PROST koncert

Sobota, 8. oktober, ob 20.00

VSTOP PROST film BUENA ONDA Dokumentarno popotniški film (popotovanje po Čilu in Boliviji ) Avtorji: Damijan Cavazza, Jure Kobe, Miha Dovžan in Primož Ponikvar Film se dotika predvsem puščavskih in tropskih predelov omenjenih dežel, pečatov, ki jih je pustila zgodovina (Pinochet, misijoni, predinkovski templji) in aktualnih politično-socialnih (vojna proti drogam, kapitalistični lobiji, mačehovski odnos države, neenakopravnost, zabava, način potovanja) stanj, v katerih živijo naključno izbrani ljudje, ki v kamero brez zadržkov povedo, kako se tam živi. Film skozi južnoameriški vsakdan simbolično prikaže ekonomsko in socialno hierarhijo v odnosu med Amerikama, hkrati pa iz njega vznika zavedanje o “dobri energiji” (buena onda) in vsakokratni veri v dobro, ki veje iz preprostih in večinoma revnih ljudi.

Zeleni razgledi

DAN ZA MLADE, KI SE ODLOČAJO ZA POKLIC Osnovnošolci in njihovi starši bodo lahko iz prve roke dobili podrobne informacije o poklicih, kot so mizar, gozdar, orodjar, strojni in računalniški tehnik, aranžer, kuhar, natakar in drugi. Predstavili jih bodo delodajalci in šole v okviru promocije deficitarnih in perspektivnih poklicev, ki bo potekala med 18. in 22. oktobrom v Šolskem centru Postojna in pri delodajalcih. Dogodek organizira RRA Notranjsko-kraške regije v sodelovanju z izobraževalnimi in podpornimi institucijami. Dogodek je del projekta regijska štipendijska shema, ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada. S promocijo poklicev želijo spodbuditi mlade, da se v večji meri odločajo za poklice, za katere obstaja s strani delodajalcev v regiji povpraševanje, ter obenem spodbuditi podjetja, da razpišejo štipendije za poklice, za katere je med mladimi zanimanje. zž

Sobota, 15. oktober, Ob 20.00

VSTOPNINA: 13 -15 € komedija SAŠO HRIBAR SHOW Humorističen show z glasbenimi vložki je avtorski projekt Saša Hribarja Se sprašujete kaj počne Hribar v teatru? Ne pričakujte remaka ukinjenega televizijskega Hri-bara, niti ne odrske različice Radia Ga-ga! Sašo Hribar, za nekatere živa legenda, za druge trn v peti, na odru preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenjske zgodbe. Vsebino svoje duše izlije s pomočjo akustične kitare in ob podpori “legendarnih glasbenih gostov” dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, ampak tudi glas ob poslušanju katerega se marsikomu naježi koža. Obeta se vam zabaven in čustven večer, morda celo premislek o lastnem življenju, seveda z obvezno mero humorja in (samo)ironije.

Sobota, 22. oktober, ob 20.00

VSTOPNINA: 7 - 8 € koncert DRAGO MISLEJ MEF IN NOB Koncert popularne glasbe Mef je na slovenski glasbeni sceni prisoten že dolgo. Je avtor številnih uspešnic, njegovi koncerti pa so prepleteni s pripovedmi, šalami in seveda z veliko dobre glasbe, ki jo vsi poznamo.

Sobota, 27. oktober ob, 19.00 VSTOP PROST PODELITEV PRIZNANJ ZA NOTRANJSKI TEKAŠKI POKAL 2011 prireditev Organizator: ŠPORTNA ZVEZA CERKNICA

19. OKTOBER

2001 - 2011

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA 10. OBLETNICA VSELITVE V NOVE PROSTORE sreda, 19. oktober 2011 Ob 10. obletnici vselitve v nove prostore bomo vsakemu obiskovalcu knjižnice v Cerknici, ki si bo izposodil 10 knjig, podelili praktično nagrado z našim logotipom. Enoletno članarino bomo podarili vsem novim članom, ki se bodo 19. oktobra vpisali v knjižnico.

www.kjuc.si

ka cesta 22

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Društvo prijateljev Martin Krpan Bloke Partizanska cesta 22

Vas vabita na predstavitev knjige Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Društvo prijateljev Martin Krpan Bloke

Slavko Petrič:

BOJ ZA Vas KRPANOVO DEDIŠČINO vabita na predstavitev knjige

JESENSKA AKCIJA STREŠNE KRITINE DO - 43 % POPUST

Slavko Petrič:

Z avtorjem se bo pogovarjal Franc Hiti, BOJ ZA KRPANOVO DEDIŠČINO z zanimivimi zgodovinskimi podatki Z avtorjem se bo pogovarjal Franc Hiti, bo večer obogatil France Škrabec. z zanimivimi zgodovinskimi podatki bo večer obogatil France Škrabec.

Prireditev bodo glasbeno popestrile članice učiteljskega pevskega zbora Rosa Prireditev bodo glasbeno popestrile članice učiteljskega pevskega zboravasi, Rosa iz OŠ Toneta Šraja Aljoše iz Nove iz OŠ Toneta Šraja Aljoše Nove vasi,Iskra. ki ga vodi zborovodkinja IrenaizCundrič ki ga vodi zborovodkinja Irena Cundrič Iskra.

12. oktober 2011,ob ob 19 sreda,sreda, 12. oktober 2011, 190000 v knjižnici v Cerknici v knjižnici v Cerknici Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

www.kjuc.si

Za vas smo pripravili še veliko artiklov po akcijskih cenah! Akcija velja od 01.10.2011 do 31.10.2011

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 18 7. oktober 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

TEHTNICA (23. 9.–22. 10.)

Tehtnicam je najpomembnejše, da ugajajo, rade imajo ravnovesje in harmonijo. Rade razpravljajo. Usmerjene so na lepoto, estetiko, razpoložene pa so po vremenu. Ve~ krat so zato subjektivni. So socialna bitja, ki cenijo druge ljudi, znajo se postaviti v situacijo slabšega ali nemo~ nega, razorožiti znajo z lepimi besedami. ^eprav miroljubne, šarmantne in vedno željne pravice, znajo biti zelo ne~ imrne, kriti~ ne in sitne. Tehtnice slavijo kot lepši predstavniki zodiaka. So vitke, elegantne, z nihanjem pri hoji. Imajo okrogel in ljubek ovalen obraz, vrat pa ve~ inoma debelejši. Koža je bela, o~ i so široko odprte. Tehtnice sovražijo umazana dela. Pripisujemo jim tudi lastnost lenobe, ljubijo bogastvo in udobno življenje, kar je dostikrat spodbuda za uspeh v karieri. Veliko možnosti bodo imeli v poklicih, ki zahtevajo taktnost in diplomacijo, so dobri strategi, politiki, diplomati, mirovniki. Ponavadi pridejo do odgovornejših položajev, vendar jim samotarski vodilni položaj ne ustreza. Raje delajo v skupini in stikih z drugimi. Pri svojem delu potrebujejo publiko in njihov odmev. Zato se rade odlo~ ajo za igralske poklice, ples in glasbo. Od vseh znamenj zodiaka je Tehtnicam najpomembnejše partnersko življenje. Ne po~ utijo se duševno popolne, dokler ne uspejo na tem podro~ ju. Le tukaj niso nikoli neodlo~ ne, pa~ pa so zasanjane in romanti~ ne in svojo poroko skrbno na~ rtujejo. So velikodušni partnerji, vendar pa znajo ves ~ as preizkušati partnerja, ~ e je njun odnos še vedno ljube~ . V~ asih izzovejo prepire in iz muhe delajo slona. Vse samo zato, da bi se prepri~ ale v predanost in ljubezen svojih dragih. Tehtnice niso borci, zato tudi nikoli ne naredijo prvega koraka, ampak pošljejo signal, ki je u~ inkovit. Morate pa vedeti, da so Tehtnice esteti, brez lepote in skladnosti, nimate nobenih šans, da bi vas povabile v posteljo. Prva ljubezenska no~ poteka zelo ljube~ e in nežno. Tehtnice znajo šepetati nežne besede na ušesa, tako da si želite, da se no~ nikoli ne kon~ a. Toda naj vas ne preseneti, ko bodo želele takoj oditi, saj ste jim porušili notranje ravnovesje in harmonijo ter no~ ejo, da bi to videli. Erogene cone pri Tehtnicah: zapeljite jih s striptizom, saj pri njem deluje opti~ na stimulacija in predstava. Tehtnice nimajo rade agresivnega seksa, potrebujejo pa zapeljevanje in domišljijo. Ob~ utljive so ustnice, trebuh in notranja stran stegen. Karakter: Ona je družabna, kooperativna, miroljubna, vsiljiva, umetniško usmerjena, diplomatska, snob, dominantna, tolerantna, so~ utna, veliko pozornost posve~ a svojemu izgledu kot tudi društvenemu statusu, je po~ asna. Tehtnica je najbolj kontraindiktoren znak v horoskopu. Rade se predstavlja v eni barvi, a so stvari povsem druga~ ne. Tehtnica je lahko vrhunski politik in najve~ ji prevarant, lahko je najve~ ja dama ali ženska najnižje morale. Želijo dominirati in so prefinjene. Od življenja želijo najve~ , zato so njene reakcije nepredvidljive. One vedo, kaj je dobro in kaj slabo, kaj se sme in kaj ne. V svoje delo vnašajo veliko ~ ustev, lahko pa so ostre, distancirane, hladne, posestniške. Mimogrede jih napa~ no ocenite, saj so poleg svoje ljubeznivosti zelo zaprte. Partnerja ho~ e imeti ob sebi, ~ e pa ne izpolnjuje njenih kriterijev, se odlo~ i za samoto. Pogosto ima zelo uspešnega moškega. Ko spoznate moškega Tehtnico, pomislite kako je šarmanten, ljubezniv, komunikativen, duhovit in prijeten. V resnici je zelo neodlo~ en, ~ eprav daje vtis umirjene osebe, ki ve, kaj ho~ e. Ima veliko potrebo, da je o vsem obveš~ en, naj gre za osebne ali za splošne stvari. Ima veliko število znancev, od katerih izve, kako bi bilo najbolje zanj. Njega morate samo sprejeti kot osebo, na katero ne morete nikoli ra~ unati, ker on ne more ra~ unati niti sam nase. Danes misli eno, jutri drugo. Boljši je kot prijatelj ali osvajalec kot pa ljubimec ali soprog, saj za dolge zveze nima dovolj energije, razen ko ima poleg sebe žensko, ki ga podpira. On je dobra izbira za tiste ženske, ki ne pri~ akujejo dosti od ljubezni, za takšne, ki so tudi same površne. Najbolje se razumeta dve Tehtnici, ki imata enake družabne potrebe in navade in jima je najpomembneje, da blestita v družbi. Ujema se: Najpogostejši poklici – ona: lastnica butika ali zlatarne, igralka, pevka, slikarka, politik, odvetnica, profesor, novinar Najpogostejši poklici – on: politik, modni kreator, pravnik, stilist, slikar, pevec, poslovnež, diplomat, glasbenik, igralec, odvetnik, sodnik Bolezni, za katerimi zboleva, ob~ utljivi organi: ledvice, endokrini sistem (žleze), otekle noge, kr~ ne žile, bolezni grla in glasilk, trebušna slinavka Najboljši dan: petek Dežele: Avstrija, Burma, Japonska, Kitajska Barva: svetlomodra, roza, Drago kamenje: smaragd, safir, žad, baker Priljubljene živali: ma~ ka, majhni psi, golob Slavni, rojeni v znamenju Tehtnice: Louis Aragon, Henri Bergson, Jimmy Carter, Ray Charles, Swight Eisenhower, Gandhi, John Lennon, Franz Liszt, Yves Montand, Roger Moore, Frederich Nietzsche, Oscar Wilde, Brigitte Bardot, Catherine Deneuve, Eleonora Duse, Margaret Thatcher, Silvia Kristel, Martin Strel

Prodam Novo masivno hrastovo mizo in dve klopi z naslonjali, pri mizarju na Blokah. Cena: 400 eur. Tel.: 031 516 725. Nov mlin za sadje, z motorjem ali brez. Tel.: 041 818 899 (popoldne). Suha cepljena bukova drva. Dostava po dogovoru. Akcija v oktobru, pri naro~ ilu nad 10 m3, vam drva brezpla~ no narežemo. Tel.: 031 333 407. Suha bukova drva. Cena in dostava: po dogovoru. Tel.: 041 337 652. Ciprese smaragd, kakovostne, z dostavo. Cena za 50 cm visoke: 3,5 eur. Cena za 80 cm visoke: 6 eur. Tel.: 040 578 587. Suha metrska mešana drva v okolici Rakeka. Cena: 45 eur. Tel.: 030 371 015. Okrog 40 m3 bukovih drv, okolica Cerknice. Cena: 55 eur/m3. Tel: 031 842 910.

Nepremi~ nine Oddam 2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, 68,30 m2, l. 2002. Cena: 4.4 eur/m2. Tel.: 040 122 806. Garažo v Postojni na Jenkovi 20. Cena: ugodno. Tel.: 05 726 26 58 ali 041 544 555.

Prodam 3-sobno stanovanje na Rakeku, 72 m2, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km do Ljubljane, nova okna, klima. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 464 662. Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215. Hišo z dvema stanovanjema v novem naselju na Rakeku, 5 min od vstopne postaje na AC Unec, primerna za razširjeno družino z dvema gospodinjstvoma, l. 87. Cena: 210.000 eur. Tel.: 031 841 147. Stanovanje v Planini, 44 m2, v pritli~ ju ve~ stanovanjske stavbe, obnovljeno l. 2008, z lepo razporeditvijo prostorov, vpisano v ZK. Tel.: 041 315 245.

Drugo Nudim ~ iš~ enje na domu, likanje, ~ iš~ enje stekel. Tel.: 051 436 584. 73-letna upokojenka iz Postojne iš~ em sebi enakega prijatelja. Tel.: 041 384 266.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 7. oktober 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

IŠ^EMO UKRADENO KOLO V petek, 30. septembra, med 19.50 in 22. uro, je nepridiprav izpred kulturnega doma v Cerknici odpeljal kolo FUJI NEVADA. O~ ividce prosimo, da kakršnekoli informacije sporo~ ijo na tel. številko 031 610 372.

Bi se preizkusil kot tržnik?

Bi se rad preizkusil v kreativnem delu? Imaš delovne izkušnje in pravo motivacijo? Pridruži se ekipi Notranjsko-kraških novic, ki iš~ e zanesljive in odgovorne osebe za delo v ekipi, kjer prevladujejo izkušnje, kreativnost in prilagodljivost. Piši nam na e-naslova: info@treven.si ali urednistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;18â&#x20AC;&#x192; 7. oktober 2011

Napovednik in razvedrilo

str 15

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 7. oktober 2011

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji ĹĄtevilki Notranjsko-kraĹĄkih novic bomo objavili brezpla~â&#x20AC;&#x160;en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 21. oktobra do 10. novembra. ^e Ĺželite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poĹĄljite do petka, 4. novembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniĹĄtvo ne odgovarja.

Razstave Razstava modelarskih izdelkov OĹžbeja Plosa Svet modelarstva. Izdelki bodo na ogled do konca oktobra v prireditvenem prostoru knjiĹžnice v Starem trgu.

Prireditve, predavanja 7. 10. Monokomedija Mathiasa Ĺ tefan~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;a Oh, ta fejstbuuk, ob 20. uri v Kulturnem domu v Postojni. 7. 10. Potopisno predavanje ÂťPo svileni poti skozi osrednjo AzijoÂŤ (Turkmenistan, Uzbekistan in Kirgizija), ob 18. uri v Baru Nanos v Razdrtem. 7. 10. Dobrodelna prireditev Radi imamo Ĺživali, od 16. do 19. ure pred Krpanovim domom v Pivki. 12. 10. Predstavitev knjige Slavka Petri~â&#x20AC;&#x160;a Boj za Krpanovo dediĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ino. Z avtorjem se bo pogovarjal Franc Hiti, z zanimivimi zgodovinskimi podatki bo ve~â&#x20AC;&#x160;er obogatil France Ĺ krabec, ob 19. uri v knjiĹžnici v Cerknici. 19. 10. 10. obletnica vselitve v nove prostore. Vsakemu obiskovalcu knjiĹžnice, ki si bo izposodil 10 knjig, bomo podelili prakti~â&#x20AC;&#x160;no nagrado z naĹĄim logotipom. Enoletno ~â&#x20AC;&#x160;lanarino bomo podarili vsem novim ~â&#x20AC;&#x160;lanom,

ki se bodo 19. oktobra vpisali v knjiĹžnico.

ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Cerknica in KO LoĹĄka dolina vabi na slovesnost ob 70. letnici prvega partizanskega napada na italijansko faĹĄisti~â&#x20AC;&#x160;no postojanko v LoĹžu. Prireditev bo jutri, ob 11. uri, pred Kovinoplastiko LoĹž. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo dr. Ljubica JeluĹĄi~â&#x20AC;&#x160;. Vabljeni vsi, ki spoĹĄtujete vrednote NOB.

Ĺ port 16. 10. Pohod okrog LoĹĄke doline, start med 8. in 9. uro, kroĹžna pot po obrobju LoĹĄkega polja, po poljskih in gozdnih poteh, deloma po cestah, 6 ur hoje. Prispevek 8 eur, otroci do 15. leta 5 eur. KoĹĄarkarski klub Cerknica vabi otroke, stare od 8 do 12 let, k vpisu v koĹĄarkarsko ĹĄolo. Vpis in informacije pri strokovnemu vodji ĹĄole Gregorju Pokleki, tel. 041 523 750, ali Branetu Udovi~â&#x20AC;&#x160;u, tel. 040 828 995. Vpis poteka do konca meseca oktobra!

Â&#x160;RQTVPK RCTM 2QUVQLPC VGN YYY RK\\C EWM UK

Pravilno reĹĄeno geslo prejTokratne nagrade podarja: ĹĄnje kriĹžanke: Dvajset let Go- Papirnica Kocka, TrĹžaĹĄka 38, stilne ûk. 1. nagrada: jedi iz 6230 Postojna. 1. nagrakruĹĄne pe~â&#x20AC;&#x160;i po izbiri za dve ose- da: Si.mobil SIMPL SIM paket in bi: Marija Leskovec Kunstek, Dol- kalkulator; 2. nagrada: stenska ura in kalkulator; 3. nanje Jezero 50, Cerknica; 2. nagrada: majica in kapa Si.mobil grada: nedeljsko kosilo za dve osebi: Stanka Ĺ˝enko, Trnje 39, Pivka; 3. nagrada: pizza ûk: Fani Gorup, Gornja KoĹĄana 37, KoĹĄana. Obvestila o nagradah, ki jih podarja ûk d.o.o., Postojna, Pot k Pivki 4, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po poĹĄti.

Petek, 7. oktober 2011 ob 20:00 Sprejem Simona KoÄ?evarja, Ä?lana meĹĄane ĹĄtafete svetovnih podprvakov v letnem biatlonu (prviÄ?) ob 20:30 Posnetek 7. redne seje ObÄ?inskega sveta ObÄ?ine LoĹĄka dolina (prviÄ?)

Torek, 11. oktober 2011 ob 20:00 Predstavitev VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice (v Ĺživo) ob 20:30 Praznovanje obÄ?inskega praznika ObÄ?ine Bloke â&#x20AC;&#x201C; IV. Mihaelov sejem (prviÄ?)

Nedelja, 9. oktober 2011 ob 13:00 Sprejem Simona KoÄ?evarja, Ä?lana meĹĄane ĹĄtafete svetovnih podprvakov v letnem biatlonu (ponovitev) ob 13:30 Posnetek 7. redne seje ObÄ?inskega sveta ObÄ?ine LoĹĄka dolina (prviÄ?)

Petek, 14. oktober 2011 ob 20:00 Predstavitev VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice (ponovitev) ob 20:30 Praznovanje obÄ?inskega praznika ObÄ?ine Bloke â&#x20AC;&#x201C; IV. Mihaelov sejem (ponovitev)

18 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Postojna. Pri Ĺžrebanju bomo upoĹĄtevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraĹĄke novice, ReĹĄitev kriĹžanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 14. oktobra 2011.

kriĹžanka / Kupon

IOC LOGATECZAPOLJE Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

2 m Ĺ˝e od 550 EUR / VILO ! AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

str

Sestavite svoj poslovni prostor! Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

Za vse vrste dejavnosti!

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o., Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 , www. si-tx.si , info@si-tx.si

Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

Rimi-255x200.indd 1

5.10.2011 13:38:20

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ? LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛F WBOKV [ FOFSHJKP

Nokia C2-01

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung Galaxy Mini

1â&#x201A;Ź*

Samsung Galaxy ACE

1â&#x201A;Ź*

z izbiro NAJNAJ

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

Jesen je tukaj...

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Telekom Slovenije d.d.

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ