Št. 20 - 11.11.2011 - Notranjsko kraške novice

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011

str

petek, 11. november 2011, letnik X / ťt. 20 / Tiskovina / Poťtnina pla~ ana pri poťti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loťka dolina, Pivka, Postojna

Voda ne bo ve~ drla

Meritve umirjajo voznike

Koncert za pomo~ ljudem

6

7

11

FOTO: VALTER LEBAN

Preobujte jeklene konji~ ke

Ogor~ eni krajani Rovt Krajani Rovt Şe vsaj desetletje potrebujejo novo kanalizacijo, ko pa naj bi to naposled dobili, se po~ utijo opeharjene, saj ne vedo, kdo pije in kdo pla~ a. Pla~ ali naj bi tudi sami, in to ne malo, skoraj 4.000 evrov vsako gospodinjstvo, kljub dodeljenim evropskim sredstvom.

Krajan Rovt Janez Šebalj pa se je opogumil in nam sporo~ il zgodbo, da bi z njo na morebitne nepravilnost opozoril sokrajane. Ti so bili s skorajťnjim za~ etkom gradnje kanalizacije seznanjeni na sestanku s predstavniki ob~ ine, ki so jim med drugim tudi povedali, da bo moralo vsako gospo-

dinjstvo za kanalizacijo prispevati okoli 3.800 evrov ali ve~ , odvisno od kvadrature posestva. Med krajani je zavrťalo, saj je projekt, katerega vrednost je ocenjena na dober milijon evrov, pridobil evropska sredstva v viťini 600 tiso~  evrov. Nadejali pa so se tudi, da bo kaj primaknila logaťka ob~ ina,

ki pa je pomo~  odrekla. Na razpis za izvajalca del, ki ga je objavila ob~ ina, so prispele tri ponudbe, pojasnjuje Šebalj in ugotovlja, da je komisija, ki je pregledovala ponudbe, sprva sicer izbrala najcenejťo, v vrednosti 845,40 evra, pozneje pa to odlo~ itev, domnevno zaradi pomanjkljivih pristojnosti, spremenila in izbrala za dobrih 200 tiso~  evrov draŞjo ponudbo. Nezasliťano je, da skuťajo skoraj pol milijona evrov za kanalizacijo

^eprav nas je zima Şe presenetila in so nekateri svoje jeklene konji~ ke pravo~ asno obuli v zimske ~ evlje, bodo 15. novembra po zakonu vsa vozila morala imeti zimske pnevmatike. V srediť~ u piťemo, da imajo vulkanizerji v teh dneh kljub viťjim cenam premontaŞe pnevmatik polne roke dela in dnevno preobujejo ve~  kot devetdeset avtomobilov. Tudi policisti z delom ne bodo zaostajali, ne bodo vam niti pogledali skozi prste in vas, ~ e ne boste opremljeni z zimsko opremo, oglobili za 120 evrov. V Postojni bo ceste po novem pluŞilo podjetje Kompost, na cerkniťkem in v Logatcu pa komunalno podjetje s svojimi podizvajalci.

2

 Blanka Markovi~ Kocen

obesiti na gospodinjstva, se jezi sogovornik in dodaja, da je v Rovtah nekaj ve~  kot 120 gospodinjstev, med katerimi so ťtevilne druŞine z majhnimi otroki in upokojenci, nekateri tudi sami, ki pla~ ila omenjenega zneska nikakor ne bi zmogli pla~ ati, niti v enem letu, kolikor naj bi imeli na voljo za pla~ ilo. Ob~ ina ni poskrbela niti za to, kako se bomo na sistem priklju~ ili. Od vsakega jaťka bo moral marsikdo speljati cevi prek ve~  parcel ... Nekateri krajani se

med seboj ne bodo mogli dogovoriti,ÂŤ opozarja Ĺ ebalj.

Vsa gospodinjstva v projekt verjetno ne bodo vklju~ ena, tista, ki bodo izostala, pa si bodo morala urediti samostojno ~ istilno napravo, ki bo najverjetneje pomenila ťe viťji stroťek od napovedanega prispevka za kanalizacijo. Šebalj poudarja, da je predstavnikom ob~ ine na sestanku povedal, da ravnajo v ťkodo krajanov Rovt, vendar se za njegova opozorila niso zmenili. Ve~ na str. 8.

Regijska izjava: Lokalne ceste o~ istimo do 6. ure zjutraj. ^e v ve~ ernih urah mo~ no sneŞi, lahko v no~ nih urah prenehamo s pluŞenjem. Sicer pa smo 12 ur ves ~ as v pogonu, Tadej Trpin, Komunalno podjetje Logatec

3

Iz vsebine: Jeza in solze nekdanjih delavcev

Iz nekdanjih zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP je vrelo, potem ko so razo~ arani, obupani in s solzami v o~ eh z odpovedmi v rokah ťe zadnji~  stopili iz podjetja, v katerem so ťtevilni oddelali skoraj celotno delovno dobo. str. 4

Za manjĹĄo porabo energije

Cerkniťki svetniki so potrdili lokalni energetski koncept ob~ ine, na osnovi katerega bodo izoblikovali energetsko strategijo. V akcijskem na~ rtu naj bi uresni~ evali zastavljene cilje, ki jih bodo privedli do pravilne rabe energije na obmo~ ju ob~ ine. str. 8

VOLITVE 2011

Notranjsko-kraťke novice vabijo k oglaťevanju in sporo~ anju oglasnih vsebin na ~ asopisnih straneh. Volilni oglasi ne smejo krťiti zakonov, skladno z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je obvezna navedba naro~ nika oglasa.

Predstavljamo intervju s kandidatom SDS za poslanca, mag. Andrejem Ĺ ircljem

OHNVL LQGG

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

»Preobujejo« do 90 vozil na dan

Komentar

 Blanka Markovi~ Kocen

Blanka Markovi~ Kocen

Hladna tema za hladne dni

Gne~ a pri vulkanizerjih se je pred obvezno menjavo letnih z zimskimi pnevmatikami letos za~ ela nekoliko prej – Cene posko~ ile za približno deset odstotkov – Tik pred 15. novembrom še en naval

Cene zimskih pnevmatik posko~ ile za deset odstotkov Najve~ jo gne~ o so imeli ob sneženju, vendar ne prvem, ko je bila vremenska napoved še obetavna, pa~ pa ob drugem, ko je kazalo, da gre bolj zares. »Letošnja gne~ a se je prav zaradi sneženja za~ ela nekoliko prej kot lani,« ugotavlja Bajec.

Po njegovih besedah se vozni-

FOTO: VALTER LEBAN

Logatec, 4. november – Dan D za obvezno »preobuvanje« naših jeklenih konji~ kov se nezadržno bliža, zato imajo vulkanizerji polne roke dela. Utrip in ritem dela smo skušali zaznati v logaškem avtoservisu Gruden, kjer nudijo tudi vulkanizerske storitve. Gne~ a je bila v prvih novembrskih dneh po praznikih še vedno precejšnja, vendar dosti manjša kot ob nedavnem sneženju. Vozniki o~ itno tudi pri menjavi pnevmatik ~ akamo na zadnji trenutek! »Ob najhujši gne~ i premontiramo pnevmatike celo do 90, 100 vozilom na dan,« uvodoma pojasni Uroš Bajec, vodja avtoservisa Gruden, ki si kljub kakim desetim ~ akajo~ im avtomobilom utrga nekaj minut za pogovor. »^as zamenjave pnevmatik je odvisen od dimenzije, platiš~ in vrste vozila, v povpre~ ju pa traja približno 15 minut,« pravi, ko tu in tam kdo potrka na vrata in telefoni zvonijo. Pogled iz pisarne seže v delavnico, med privzdignjene avtomobile in tiste, ki so že ali še na tleh.

ki in lastniki avtomobilov višjih cenovnih razredov odlo~ ajo tudi za dražje zimske pnevmatike, cene pa se gibljejo od 30 evrov naprej za eno pnevmatiko. »Za zimsko pnevmatiko za renault 5, na primer, boste odšteli 30 evrov, pravkar pa smo nekemu vozilu namestili štiri pnevmatike, vredne 1.400 evrov,« slikovito oriše razpon cen in doda, da je visoka cena na~ eloma zagotovilo za kakovost. »Uveljavljene blagovne znamke so zagotovo dobre,« pravi, obenem pa svari pred tovrstnimi kitajskimi izdelki, ki pa so po njegovem mnenju še vedno boljši od ob-

novljenih zimskih pnevmatik. »S primernimi pnevmatikami lahko privar~ ujemo pri porabi goriva, ki je odvisna od kotalnega upora,« izvem.

Zaradi dražjega kav~ uka so cene zimskih pnevmatik letos posko~ ile za približno deset odstotkov v primerjavi z lani.

rebitne poškodbe pnevmatike, na platiš~ a in vijake,« odgovarja sogovornik in poudarja, da noben avto ne odpelje, ne da bi ga poprej pregledali in preizkusili.

Do 15. novembra pri~ akujejo dodaten naval, med drugim tudi glede na preostalo koli~ ino shranjenih pnevmatik. »Približno Skrbno preverjanje na polovici smo,« meni vodja Ker opazim, da se po opravljeavtoservisa, ki tistim, ki nimajo nem delu serviserji še vedno pri roki pomi~ nega merila, svetuukvarjajo z avtomobilom, me je, da profil pnevmatike preverijo zanima, na kaj morajo biti pri s kovancem za dva evra. Njegov premontaži še posebej pozorni. rob namre~ meri natanko tri mi»Na enem avtu delata po dva limetre, kolikor je tudi predpisan serviserja, ki sta pozorna na mo- profil zimske pnevmatike.

Najmanj 120 evrov kazni brez opreme ^e zaradi tega ovirate ali onemogo~ ate promet, boste odšteli 500 evrov globe – Pravne osebe ali samostojni podjetniki bodo za omenjene prekrške segli še globlje v žep: od 1.200 do 5.000 evrov Postojna, Logatec, Cerknica – Nizke temperature, led in sneg lahko voznikom povzro~ ijo veliko neprijetnosti ali celo ogrozijo varnost cestnega prometa, zato pravo~ asna skrb za ustrezno zimsko opremo motornega pa tudi priklopnega vozila nikakor ni odve~ . Predvsem zaradi varnosti, izjemno visoke pa so tudi kazni, zlasti za pravne osebe in samostojne podjetnike, so nam sporo~ ili z generalne policijske uprave. Voznik, ~ igar vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje z globo 120, ~ e zaradi tega ovira ali onemogo~ a promet, pa celo 500 evrov. Pravna oseba ali samostojni podjetnik mora za isti prekršek pla~ ati najmanj 1.200 oziroma 5.000 evrov, odgovorni osebi pa 120 oziroma 500 evrov. Zaradi kršitve odlo~ b o omejitvi prometa, pri ~ emer gre za samoizlo~ anje kamionov v zimskih razmerah, pa je voznik kaznovan s 300, pravna oseba ali samostojni podjetnik pa najmanj 3.000 evrov.

Od 15. novembra tudi okrepljen policijski nadzor

str

zimske razmere in dobili odgovor, da te nastopijo v trenutku, ko se ob sneženju sneg oprijema voziš~ a ali ko je voziš~ e zasneženo, zaledenelo ali pole»Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila denelo. Damjan Križnik iz službe v cestnem prometu zimsko opre- za stike z javnostjo na prometnem ministrstvu opozarja, da mo, policisti ob svojem rednem lahko vse aktualne informacije o delu pri nadzoru cestnega prostanju državnih cest in prometu meta preverjajo tudi opremljeudeleženci dobijo na njihovem nost vozil s predpisano zimsko opremo,« so sporo~ ili z general- Prometno-informacijskem centru.

Na direktoratu za ceste še pone policijske uprave. Intenzivnost policijskega nadzora je od- jasnjujejo, da se morajo v takih razmerah vozniki tovornih vozil visna tudi od ugotovitev, koliko je kršitev, in glede na to obstaja na avtocestah ali hitrih cestah samoizlo~ iti, in to na primerna možnost, da posamezne enote mesta, ki jih seveda ni dovolj, na izvedejo poostrene nadzore. V ~ asu mo~ nega sneženja na delo kar vozniki kamionov že leta zaman opozarjajo. razporedijo tudi dodatne policij»Število prometnih nesre~ , ki ske patrulje. jih je v povpre~ ju 1.800 na meVe~ no pomanjkanje sec skozi vse leto, v zimskih ustreznih prostorov mesecih ne odstopa. So pa poza samoizlo~ anje sledice nesre~ milejše, manj je Na Direktoratu za ceste Ministrsmrtnih in hudo telesno poškostva RS za promet smo povpradovanih, ve~ je nesre~ z matešali, kdaj pravzaprav nastopijo rialno škodo,« so nam povedali

na policijski upravi, kjer tudi ugotavljajo, da najpogosteje prihaja do nesre~ , ker vozniki ne prilagodijo vožnje razmeram na cesti.

Najnevarnejši odseki na postojnskem Na Policijski upravi Koper, ki je med drugim zadolžena tudi za obmo~ je Postojne, pa so nam povedali, da so najnevarnejši odseki na tem obmo~ ju unški klanec, zaradi burje in izlo~ anja Razdrto, ob burji in poledici viadukt Bandiera, Planinski ridi, glavna cesta Postojna–Pivka in deloma proti Ilirski Bistrici. »Lahko povemo, da je na teh odsekih predvsem pozimi ve~ prometnih nesre~ , najve~ z materialno škodo. Razlogi so poledica, snežne razmere in neprimerna opremljenost motornih vozil, tako tovornih kot osebnih,« je opozorilo voznikom po postojnski regiji namenila Anita Leskovec, tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper. bmk

Nesre~ a nikoli ne po~ iva. Še zlasti ne, ko se sre~ amo z zimskimi razmerami na cestah, ko nas zaradi novozapadlega snega pa tudi poledice nosi sem in tja po cestiš~ u, ko se bojimo odlo~ no stopiti na zavoro … In še zlasti, ko nam v malih možganih kljuje vprašanje, ali smo svojega jeklenega konji~ ka dovolj dobro pripravili na zimske razmere. ^ez nekaj dni nas bodo na to opozarjale tudi okrepljene policijske enote, saj 15. novembra nastopi dan D za voznike. Medtem ko smo z zamenjavo letnih za zimske pnevmatike ve~ ino preteklih let, odkar velja ta zakonski predpis, ~ akali do zadnjih dni, se je tokrat, pravijo vulkanizerji, množi~ no »preobuvanje« za~ elo že precej prej – predvsem zaradi zgodnjega sneženja. Celo 90 do sto vozilom so nekateri vulkanizerji sredi oktobra na dan (!) zamenjali letne z zimskimi pnevmatikami. A te dni pri~ akujejo še en naval.

Tako, in ~ e smo vozniki z zamenjavo pnevmatik svoje opravili in se izognili visokim kaznim, ki znašajo od 120 do 500 evrov za posameznike ter od 1.200 do 5.000 evrov za samostojne podjetnike in pravne osebe, so zdaj na vrsti še izvajalci zimske službe.

Le upamo lahko, da bodo vremenoslovci naslednje sneženje pravo~ asno in dovolj glasno napovedali, kajti v nasprotnem primeru jih bo, kot že tolikokrat, »sneženje presenetilo«.

Zelo primerno in dobrodošlo bi tudi bilo, da bi pristojni kon~ no uredili prostore za tako imenovano samoizlo~ anje kamionov, katerih vozniki so ob sneženju prej ko ne prepuš~ eni lastni iznajdljivosti, v nasprotnem primeru pa deležni visokih glob, ki znašajo najmanj 3.000 evrov za pravno osebo in še dodatnih 300 za voznika.

V resnici me spreletava srh, ko pomislim na vsakodnevno vožnjo v Ljubljano in nazaj v zimskih razmerah, ~ eprav sem pravo~ asno poskrbela za nova obla~ ila (no, ne ~ isto nova) svojega vozila. Upam, da niste ravno zdajle v vrsti pred vulkanizersko delavnico – ~ e pa ste med ~ akajo~ imi, morda z našim ~ asnikom v rokah, naj vam ~ as hitreje te~ e ob branju in z mislijo na svojo varnost in varnost vaših bližnjih.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

Po novem bo plužil Kompost V ob~ ini Postojna nova izvajalec zimske službe in odlok Postojna – »Zavedamo se negativne hipoteke dosedanjega izvajanja zimske službe in smo zato še dodatno motivirani za njeno ~ im boljše izvajanje, predvsem v prvem letu,« zagotavlja Robert Rogi~ , direktor podjetja Kompost, ki mu je ob~ ina Postojna podelila koncesijo za urejanje javnih površin. Ta zajema tudi izvajanje zimske službe. Sicer pa nov izvajalec zimske službe Kompost, ki je v lasti sežanske Hortikulture, ki v Postojni ureja zelene površine, in postojnskega gradbenega podjetja Besim Hajdari s.p., ni edina letošnja novost. svojega dela, so na ob~ ini letos pripravili tudi nov odlok o na~ inu izvajanja zimske službe, ki natan~ neje dolo~ a predvsem obveznosti in odgovornosti po-

sameznih izvajalcev, pa tudi drugih zavezancev, kot so upravniki ve~ stanovanjskih stavb, javne ustanove, zavodi in inštitucije, poslovni subjekti in zasebni lastniki stavb.

Urban Pinter, višji svetovalec za investicije na ob~ ini Postojna, opozarja, da nov odlok obvezuje vse, katerih zasebne površine vplivajo prek svojih mej na javne površine. Denimo, ob~ an, s katerega strehe bi sneg ali ledene sve~ e lahko padle na javno površino, mora poskrbeti za njiho-

Na javnih parkiriš~ ih bodo po novem odloku zavezanci dolžni o~ istiti svoje vozilo do 10. ure naslednjega dne.

poveduje Rogi~ in dodaja, da bodo upoštevali tudi pripombe ob~ anov, ki jim bo na voljo direktna stalna številka 041 663 221. Kot novost Rogi~ izpostavlja tudi, da bodo ob~ ani lahko na sedežu podjetja prejeli 10 kilogramov soli.

Z novim odlokom tudi globe Pomembna novost v odloku je, da se dolo~ ijo krajevni koordinatorji za izvajanje zimske službe v vsaki krajevni skupnosti, ki skrbijo za obveš~ anje dežurne zimske službe o stanju cest v njihovi krajevni skupnosti in kontrolirajo ustreznost izvajanja zimske službe.

Nov odlok predvideva tudi globe za opuš~ anje obveznosti izvajanja zimske službe, na primer neo~ iš~ enje ali neodstranitev avtomobila na javnem parkirnem mestu, odmetavanje snega na javno površino, nezaš~ itenje oziroma o~ iš~ enje objekta, s katerega se vsujetea sneg ali led in podobno. Z globo 50 do 400 evrov se bo za prekršek kaznoval posameznik, z globo 150 do 1400 evrov pa pravna oseba.

Predvidena je tudi možnost javnega poziva k umiku vozil z javnih površin zaradi ~ iš~ enja ter izvajanje za~ asnih zapor prometa na javnih površinah za potrebe izvajanja javne zimske službe.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Ker ob obilnem sneženju v za~ etku lanske zime po oceni ob~ ine Postojna zimska služba oziroma zdaj že nekdanji izvajalec Komus ni najbolje opravil

 Veronika Rupnik Ženko

vo odstranitev. Upravniki stavb morajo zagotavljati izvajanje zimske službe na svojih funkcionalnih zemljiš~ , lastniki oziroma najemniki pa na zasebnih površinah svojih poslovnih objektov in javnih površinah pred vhodi v svoje poslovne objekte. Prepovedano je tudi odmetavanje snega na cesto ali plo~ nik in puš~ ati sneg, ki pade s strehe ali drugega dela objekta, na cesti ali plo~ niku.

Za ob~ ane telefonska številka in sol Nov ob~ inski odlok podpirajo tudi v Kompostu, kjer so imeli po Rogi~ evih besedah sicer na podlagi dosedanjih izkušenj že

450 ton soli in 300 ton peska ima v Postojni trenutno na zalogi Kompost.

Neizbrana ponudnika v upravni spor

pred uradnim za~ etkom zimske sezone vso mehanizacijo, materiale, kadre in logistiko pripravljeno za takojšnje delo. Kot izpostavlja, imajo v Kompostu, ki bo plužil mesto Postojna in naselje Prestranek (razen državnih cest, ki jih pluži Cestno podjetje Koper), 14 plužnih in deset posipnih enot ter pet manjših strojev za ~ iš~ enje površin za pešce. Kadrovsko razpolagajo z 29 delavci, kar omogo~ a dežurno izmensko delo, tudi v izrednih razmerah. »Ker je v preteklosti veliko težav povzro~ alo pomanjkanje prostora v centru mesta za odlaganje snega, bomo skušali sproti odvažati sneg,« na-

Spomnimo, da je ob~ ina Postojna Komusu že leta 2009 zaradi domnevnih nepravilnosti prekinila koncesijsko pogodbo. Ta je v skladu z dogovorom dela sicer opravljal do izbora novega koncesionarja. Na ob~ ini so nam pojasnili, da so izbor novega koncesionarja zaklju~ ili maja, vendar pa Kompost, kot nam je povedal njegov direktor sam, ni bil najcenejši ponudnik. »Na razpis so se prijavili trije ponudniki. Zoper odlo~ itev sta neizbrana ponudnika (Komus in CPK, op. p.) sprožila upravni spor, ki še ni zaklju~ en,« so povedali na ob~ ini. V Komusu v zvezi z zadevo izjav niso želeli dajati.

Upo~ asni jih veliko snega ali žled Cerknica – »Zimska služba je stalna improvizacija, lahko jo sicer na~ rtuješ, na koncu pa se moraš prilagoditi situaciji,« pravi Ivan Turk s Cestnega podjetja Ljubljana, ki vodi zimsko službo na državnih cestah na obmo~ ju cerkniške ob~ ine. Pravi, da so profesionalci in je njihovo delo rutinsko, zato le redko prihaja do manjših težav.

Na zimo so tudi v Cerknici dobro pripravljeni. Kot pravi Turk,

do manjših težav prihaja le pred in po sezoni, ki traja od 15. no-

vembra do 15. marca, saj so takrat vozila še na gradbiš~ ih.

V sezoni pa vzpostavijo stalno dežurstvo, ljudje, vozila in material so ves ~ as pripravljeni. Na normalne zimske razmere so povsem pripravljeni in jih ne skrbijo, pravi Turk. »^e v nekaj urah zapade ogromno snega, kar se

zgodi le redko, ali se pojavi žled, pa seveda pride do krajših zastojev pri pluženju.« Do zastojev pride tudi, kadar se pokvari katero od vozil, kar je v zimskih razmerah precej pogosto.

Sicer pa ima Cestno podjetje Ljubljana tudi na Cerkniškem zaloge posipnega materiala. Ce-

ste posipajo z mešanico soli ter kalcijevega oziroma natrijevega klorida, kadar sneži pa z mešanico soli in peska. Kdaj se odpravijo plužit, se odlo~ ijo sami. »Še posebej na Cerkniškem so klimatske razmere zelo razli~ ne,« poudarja Turk. Tako je na primer ob prvem sneženju oktobra pri

Pripravljeni ~ akajo na zimo

Svetem Vidu zapadlo 15 centimetrov snega, na Babni Polici pet, v Cerknici pa le dva centimetra.

Za ob~ inske ceste in ulice skrbi Komunala Cerknica, financira pa cerkniška ob~ ina. Na ob~ ini pravijo, da so z njihovim delom zadovoljni. pt

 Barbara ^epirlo

Zimska služba za letošnji hladni del leta že pripravlja zaloge peska in soli, da je sneg ne bo prezgodaj presenetil jasen Treven, Trpin z logaške komunale pa postreže s podatkom, da zdaj skladiš~ ijo okrog 130 ton soli, samo lani so jo porabili 600 ton, poudari.

Logatec – Zima letos še ni zares udarila, a po napovedih vremenarjev ne bo ve~ dolgo ~ akala. Poleg nas se nanjo pripravljajo tudi zimske službe, ki v tem ~ asu kopi~ ijo zaloge soli in peska, nekateri podizvajalci pa pripravljajo in posodabljajo svoj vozni park, ustrezen zimskim razmeram, ki notranjsko-kraški regiji ne prizanašajo. zanjo odgovoren. Tako, na primer, podizvajalec, Gradbeništvo Treven, s trinajstimi plugi, ki skrbi skoraj za polovico logaške ob~ ine, obe industrijskoobrtni coni, Martinj hrib, Rovte z okolico, Rovtarske Žibrše in obmo~ je od Gornjega Logatca proti Veharšem, po novem pa tudi za plo~ nik ob regionalni cesti Logatec–Kalce, pravo~ asno po~ isti ceste, pluži pa tudi, tako reko~ , na poziv oziroma po naro~ ilu. »^e kdo želi, da mu o~ istimo dvoriš~ e, nas pokli~ e, seveda pa mora vedeti, da se v~ asih še isto minuto ne da, ker je naro~ nikov veliko,« pove Janez Treven, vodja zimske službe pri omenjenem podizvajalcu, in doda, da imajo to~ no izdelan na~ rt ali neke vrste seznam, kdaj in h komu bodo šli. Kdo ima prednost? »Najprej regional-

Kaj pa plo~ niki?

F OTO : VA LT ER LEB A N

Denar za zimsko službo, ki jo v logaški ob~ ini vodi Komunalno podjetje Logatec s podizvajalci in ki vsako leto predstavlja višji strošek, zagotovijo ob~ ine same. Kot je pojasnil vodja vzdrževanja cest na logaškem komunalnem podjetju, Tadej Trpin, se na teren odpravijo, preden je na cesti 15 centimetrov snega, torej že takrat, ko zapade od pet do osem centimetrov snega. »Lokalne ceste o~ istimo do 6. ure zjutraj. ^e v ve~ ernih urah mo~ no sneži, lahko v no~ nih urah prenehamo s pluženjem. Sicer pa smo 12 ur ves ~ as v pogonu,« pojasni Trpin. Poleg ob~ inskih plužijo tudi lokalne ceste, za katere velja, da morajo biti prevozne med 5. in 20. uro. V logaški ob~ ini je dolo~ eno, kateri izvajalec pluži posamezno cesto in kdo je

S plugi in ostalimi zimskimi vozili zagotavljajo pravo~ asno ~ iš~ enje, zlasti regionalnih cest. ne ceste, za njimi pa lokalne in krajevne. Trudimo se, da zaradi avtobusnih prevozov za šolarje pravo~ asno splužimo in posipamo ve~ je ceste.«

Treven se zaveda, da bi ljudje radi imeli ~ im prej o~ iš~ ene ceste in dvoriš~ a, vendar ponavlja, da ni mogo~ e splužiti vseh cest naenkrat, še zlasti v jutra-

njem prometnem zamašku. Ker je že nekaj let tako, da sneg rad preseneti zimsko službo, smo vprašali, kako je z zalogami soli in peska. »Imamo jo dovolj,« je

Zimska služba se trudi pravo~ asno po~ istiti plo~ nike v naseljih in ob hišah. »Najve~ pritožb ob~ anov imamo na nekategoriziranih cestah, to so tudi dovozi do hiš, ki so po zakonu lahko dva dneva neo~ iš~ eni, vendar jih vseeno poskušamo o~ istiti prej,« odgovarja Trpin.

Sneg odvažajo na deponijo. V Logatcu obi~ ajno na parcele, ki niso v uporabi, vendar le v dogovoru z lastnikom zemljiš~ a in ob~ ino.

Ker se vozniki pogosto jezimo na zimsko službo, ~ eš, da dovolj zgodaj ne po~ istijo cestiš~ a, smo vodjo zimske službe na logaški komunali vprašali, do kdaj morajo biti po zakonu splužene lokalne ceste. Trpin odgovarja: »Prevozne morajo biti do sedmih zjutraj, vendar so prej.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

Jeza in solze bivših delavcev invalidskega podjetja  Veronika Rupnik Ženko

Ob bok dveh ste~ ajev Bruno Komac o nujnosti prestrukturiranja v Javorju Pivka, 21. oktober – »36 let sem delala, na koncu sem brez vsega. Ne vidim nobene rešitve, zdaj nimam niti mo~ i, da bi razmišljala naprej.« »Zelo žalostno. Vodilni so izkoristili svoje položaje, svojo mo~ , delavce pa vrgli na cesto brez vsega.« »Ubijajo la~ ne ljudi. Sram naj jih bo.« »Država jim je dala subvencijo, ker smo invalidi. Zdaj pa za nas ni ve~ dela. Zakaj je država to dovolila?« Tako je vrelo iz nekdanjih zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP, ki se niso želeli izpostavljati z imeni, potem ko so razo~ arani, jezni, obupani, s solzami v o~ eh z odpovedmi v rokah še zadnji~ , stopili iz podjetja, v katerem so številni oddelali skoraj celotno delovno dobo.

Potem ko so bili med ~ akanjem na za~ etek ste~ ajnega postopka štiri mesece brez pla~ , so se zdaj lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, iz jamstvenega sklada pa bodo dobili tri zadnje pla~ e v višini minimalne bruto pla~ e, polovico minimalne bruto pla~ e za neizkoriš~ en letni dopust in eno minimalno bruto pla~ o kot nadomestilo za odpravnino.

Za višjo dodano vrednost »Morajo se zgoditi tudi neprijetne stvari, da bomo jutri vsi

lažje živeli. Javor se mora prestrukturirati ne z namenom, da se dolgoro~ no zapre, ampak da se izluš~ ijo programi, ki so zdravi, dobri in bodo v bodo~ e omogo~ ili nove zaposlitve. Kar ni perspektivno, je treba ukiniti. Nujna je strateška preusmeritev na izdelke, ki prinašajo višjo dodano vrednost,« pa je komentiral Bruno Komac, predsednik uprave Javorja.

Od 133-ih 39 prezaposlenih Od 133 nekdanjih delavcev Javorja IPP, ki je izvajal storitev za razli~ ne družbe v skupini, je bilo še pred uradnim za~ etkom ste~ ajnega postopka skupno prezaposlenih 39 delavcev. »Pri~ akovali smo, da bo Javor prezaposlil ve~ delavcev. Po na~ elu, kjer je delo, tam bi moral biti tudi delavec, smo ra~ unali, da jih bo prezaposlenih preko 70, toda 40 je vseeno ve~ , kot je kazalo na za~ etku,« je povedal Bojan Kramar, sekretar obmo~ ne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Notranjsko in Primorsko.

Po ste~ aju Javorja Pohištvo, v

katerem je delo izgubilo 200 ljudi, je delo na laminatnem programu, zaenkrat sicer le po podjemnih pogodbah, dobilo 87 nekdanjih zaposlenih. »Vzpostavljamo novo organizacijo laminatnega programa.

Cilj je, da enkrat po novem letu vzpostavimo novo proizvodno enoto, ki bo omogo~ ila dolgotrajnejše zaposlitve,« je pojasnil Komac. Ali si lahko kaj podobnega obetajo bivši zaposleni v Javor IPP? »Odvisno od poslovnega okolja. V težkih ~ asih je treba neperspektivne programe ukiniti, da se pospeši zdrava jedra, ki bi lahko omogo~ ala nove zaposlitve v bodo~ e,« je odgovoril predsednik.

Ni denarja za surovine Glede na to da je šel letos v ste~ aj Javor Pohištvo, ki je ustvarjal najve~ jo izgubo v skupini Javor, posledi~ no pa tudi Javor IPP, Komac pri~ akuje boljši poslovni rezultat kot lansko leto, ko je skupina ustvarila skupno šest milijonov evrov izgube, od tega dobre štiri milijone Javor Pohištvo. Na vpra-

Treniraj misli!

V seriji sre~ anj, posve~ enih vedno aktualnemu vprašanju, kako iz posameznikov oblikovati u~ inkovito in kreativno ekipo, je konec septembra pod okriljem Mreže za inovativnost, ki jo vodi Marta Turk, predsednica upravnega odbora Obrtne zbornice (OZ) Ljubljana, na ljubljanski Gospodarski zbornici Slovenije potekal brezpla~ en seminar z delavnim naslovom »Zajtrk s strokovnjakom«.

Na vabilu na sre~ anje je med drugim pisalo, »~ eprav se nam v~ asih zdi, da je stvar brezizhodna, da nas prostor in okolje omejuje in obremenjuje, se odgovori morda skrivajo prav v izboljšani tehniki komuniciranja s sodelavci in v spodbujanju in oblikovanju idej in predlogov«.

In ravno pomenu komunikacije, kreativnosti v razli~ nih pristopih, storitvah, novih idejah in podobnem je bilo posve~ eno delovno dopoldne, ki ga je vodila strokovnjakinja za komunikologijo, mag. Nastja Mulej, ki ima ekskluzivno licenco za predajanje de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji; šest klobukov razmišljanja (metoda paralelnega razmišljanja, s katero se lo~ uje posamezne vidike razmišljanja) ter Lateralno razmišljanje. Sistem razmišljanja šestih klobukov je bil tudi rde~ a nit delovnega zajtrka, pri katerem so prisotni spoznali, da so pri zbiranju idej, alternativ (okrilje zelenega klobuka, ki predstavlja varno okolje za svobodno izražanje) dovoljeni tudi na pogled nesmiselni prebliski, kot, na primer, da »letala pristajajo na hrbtih«. Pod rumenim klobukom je poudarek na prednostih in koristih, ki se jih lahko izvle~ e iz obravnavane teme, rde~ klobuk je ~ ustveno in intuitivno obarvan itd.

Namen metode šestih klobukov je natan~ na osvetlitev

zadeve, odstranitev bahanja posameznikov, priklic najboljšega iz udeležencev debate, brez posledi~ ne kategorizacije ali predal~ kanja. Trenerka deluje v smeri spodbujanja razmišljanja in izboljšanja u~ inkovitosti, kreativnosti in konstruktivnosti delovanja tako posameznika kot tima, kar se je s prvimi rezultati pokazalo že na samem usposabljanju, ki so se ga udeležili razli~ ni poklicni profili. Predavateljica je na prakti~ nem primeru pokazala, koliko idej lahko nastane v pi~ lih treh minutah, ko sodelujo~ i domišljiji prepusti prosto pot, pri ~ emer se ne omejuje s stereotipi, kaj je prav in kaj narobe. Ob tem je predavateljica podala zastrašujo~ podatek, da

je skupina študentov na podobni delavnici v enaki ~ asovni enoti dosegla bistveno slabši izplen idej. Med zanimivimi mislimi so nedvomno: »Ni slabih delavcev, so samo delavci na napa~ nih delovnih mestih!«, »Ko rabiš, hitro najdeš«, »Igraj se ideje in vadi veš~ ino razmišljanja«, »Misliš, da ni ~ asa«, »Nehajte govoriti – pogovorite se« in še mnoge druge, ki so bile izto~ nica za marsikatero razmišljanje po sre~ anju.

Ob tej priložnosti velja poudariti, da GZS Ljubljana svojim ~ lanom pa tudi širše nudi številne ugodnosti, od brezpla~ nih predavanj, seminarjev, poslovnih priložnosti, ki pa se jih slovenski poslovni prostor ne poslužuje v tolikšni meri, kot bi lahko. dš

šanje, kdaj bi skupina, ki trenutno zaposluje še 550 ljudi, spet lahko poslovala pozitivno, Komac odgovarja, da v letu 2012.

Javor se sicer še naprej spopada z likvidnostnimi težavami,

zaradi katerih prihaja do težav pri zagotavljanju surovin.

Na ~ akanju so zato že bili delavci profitnega centra vezana ploš~ a ter delavci obratov v Belskem in na Prestranku.

»Sredstva, ki jih imamo – teh pa ni v izobilju – skušamo optimalno razporediti in proizvodnjo optimalno organizirati.

Vmes se koristijo dopusti,« je odgovoril Komac.

Ste~ ajna s policijo, uprava z o~ itki Uprava Javorja je pred dnevi na koprsko okrožno sodiš~ e poslala zahtevek za zamenjavo ste~ ajne upraviteljice podjetja Javor Pohištvo Ermine Bajuk, ker menijo, da ste~ ajni postopek vodi nestrokovno in neekonomi~ no ravna s ste~ ajno maso, kar vodi do bistveno slabšega popla~ ila upnikov. Ste~ ajna upraviteljica o~ itke zavra~ a in poudarja, da opravlja svoje delo v skladu z zakonom.

V Javorju Pivka menijo, da stroški hrambe materiala v višini 23.100 evrov za naslednje tri mesece, ki dosegajo kar 10 odstotkov vrednosti materiala, niso upravi~ eni.

Njihovemu ugovoru na predlog ste~ ajne upraviteljice za izdajo soglasja k popla~ ilu

stroškov hrambe materiala je konec septembra pritrdilo tudi višje sodiš~ e v Ljubljani. Ste~ ajni upraviteljici o~ itajo, da je »na netrasparenten na~ in predlagala izvedbo nepotrebnih storitev z nejasnim namenom in to po postopku, ki zakonsko ni predviden«. Kot pravijo, je stroške hrambe ocenila pavšalno, brez predhodnega zbiranja ponudb in primerjave stroškov. Negospodarna je po njihovem tudi njena odlo~ itev, da se material prenese v Logatec. Kot trdijo v Pivki, so upraviteljici za skladiš~ enje materiala ponudili prazno halo v Pivki po dve tretjini nižji ceni najema, kot jo je nato izbrala. Pravijo tudi, da je za storitve, ki bi

jih po zakonu morala opraviti sama, najemala zunanje podizvajalce ter da je celo brez soglasja sodiš~ a že v prvem mesecu ste~ aja porabila ve~ kot 37.000 evrov, ki sploh niso povezani s stroški hrambe materiala. »Navedbe Javorja Pivka zavra~ am, saj so ve~ ino stroškov povzro~ ili ravno predstavniki mati~ ne družbe s svojim ravnanjem. Zaradi njihovega nesodelovanja sem imela kar dvakrat asistenco policije,« odgovarja Bajukova.

S koprskega okrožnega sodiš~ a so nam odgovorili, da bodo sprejeli ustrezno odlo~ itev po prejemu upravitelji~ ine argumentirane izjave, za kar je rok že potekel.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011 

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 11. november 2011

str 5

 

5

Prihodnje leto na Cerkniťkem ve~je investicije  Petra Tr~ek

^istilno napravo v Dolenji vasi naj bi za~eli graditi prihodnje leto

^istilna naprava v Dolenji vasi Ĺže leta ne zadoĹĄ~a standardom in je veliko premajhna. Nova bo kar precejĹĄen finan~ni zalogaj, saj bo stala 4,3 milijona evrov, zato je ob~ina pridobila 3,8 milijona evrov iz evropskih kohezijskih skladov. Sredstva so jim letos odobrili, tako da naj bi z deli za~eli prihodnje leto. Takrat bodo za~eli tudi z urejanjem fekalne kanalizacije v Martinjaku, za kar bodo porabili 425 tiso~ evrov iz evropskih strukturnih skladov. ÂťPripravljamo pa tudi Ĺže projekte za ureditev kanalizacijskega omreĹžja na Rakeku, Uncu in v Ivanjem selu, s katerimi se bomo potegovali za ko-

hezijska sredstva,ÂŤ pravi Ĺžupan Marko Rupar. Investicija je sicer vredna okoli 7,5 milijona, Evropa pa naj bi prispevala 6,4 milijona evrov. V prihodnje leto pa se je zamaknila ĹĄe gradnja vrtca; na ob~ini ~akajo na razsodbo drĹžavne revizijske komisije zaradi pritoĹžb na razpis za izbiro izvajalca.

V teh dneh pa so v Begunjah zaklju~ili z gradnjo ve~namenskega objekta z gasilskim domom. Tudi to pridobitev, ki so jo krajani nestrpno ~akali, so sofinancirali z evropskimi sredstvi. Letos je ob~ini uspelo urediti tudi meteorno kanalizacijo med industrijskima conama

FOTO: SA MO MLI NAR

Cerknica, 0. oktober – Na zadnji seji je cerkniťki Şupan svetnikom poro~al o izvrťevanju prora~una v prvih ťestih mesecih letoťnjega leta in povedal, da je zadovoljen, ker so kljub kriznim ~asom izpeljali veliko projektov in investicij. Povedal je tudi, da naj bi ~istilno napravo v Dolenji vasi, na katero Cerkni~ani Şe nestrpno ~akajo, za~eli graditi prihodnje leto.

Oktobra so se cerkniĹĄki svetniki prvi~ sestali v novi sejni dvorani, ki so jo uredili na podstreĹĄju ob~inske stavbe.

40-metrski stolp za boljĹĄi signal

v Podskrajniku. Za namestitev skoraj 800 metrov kanalizacijskih vodov so odĹĄteli okoli 250 tiso~ evrov. ÂťInvesticija je bila nujno potrebna, saj je voda zalivala enkrat stari del cone, drugi~ pa novega,ÂŤ pravi Rupar.

Postavili so ogrodje hale, ki bo spomladi pod streho sprejela pustne like in asfaltirali tla, v Bezuljaku in na Uncu so obnovili dele cest in ob tem uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo, aktivirali so vrtino za pitno vodo v Begunjah, zaklju~ili s kanalizacijo v Blo~icah in ob~inski denar vloĹžili ĹĄe v nekaj manjĹĄih investicij.

Poleg tega je ob~ina zagotovila ve~ino sredstev za nakup rentgenstkega aparata v zdravstvenem domu. ÂťVeliko pa smo investirali v ĹĄportne objekte in glede na vloĹžek naredili ogromno, saj smo se obnaĹĄali zelo var~no,ÂŤ je prepri~an Rupar.

 Petra Tr~ek

Telekom bi pri policijski postaji v Cerknici postavil 40 metrov visoko bazno postajo – Svetniki so se za mnenje obrnili na Krajevno skupnost Cerknica Cerknica – Podjetje Telekom Şeli blizu policijske postaje v Cerknici postaviti 40 metrov visoko bazno postajo za mobilno telefonijo, s ~imer bi po besedah njihovih strokovnjakov izboljťali mo~ in dostopnost signala v delih Cerknice, kjer je ta ťibkejťi. Tako vodstvo ob~ine kot tudi ob~inski svetniki pa imajo pomisleke proti postavitvi tako visokega stolpa blizu mestnega srediť~a.

S signalom Mobitela je slabĹĄe pokrit predvsem severni del Cerknice oziroma obmo~je v smeri

proti Begunjam, saj ga bazna postaja, postavljena na stavbi poĹĄte, le slabo pokriva, ter

Na CerkniĹĄkem je pri izvozu avtoceste za Unec, na levi strani v smeri Postojne, Ĺže postavljena 35-metrov visoka bazna postaja, podobna tisti, ki naj bi jo Telekom postavil v Cerknici.

Kot pravi Marko Vintar iz Telekoma, je po Sloveniji Ĺže nekaj 40-metrskih postaj, najviĹĄja, 50-metrska, pa je v Prekmurju.

obmo~je PeĹĄ~enka, Sinje gorice in Dolenje vasi. Kot sta ob~inskim svetnikom na seji 20. oktobra pojasnila predstavnika Telekoma Marko Vintar in Mario Mlakar, naj bi nova bazna postaja Cerkni~anom prinesla boljĹĄa signala GSM in UMTS, poleg tega pa bi podpirala tudi novo tehnologijo LTE, ki bo omogo~ila precej hitrejĹĄi dostop do ĹĄirokopasovnega interneta.

VpraĹĄali bodo ob~ane Tako vodstvo ob~ine kot tudi ob~inski svetniki pa imajo pomisleke proti postavitvi tako visokega stolpa blizu mestnega srediĹĄ~a. Âť40-metrski stolp bi bil

precej viĹĄji od slabih 13 metrov visoke stavbe policije in bi kvaril veduto naselja, poleg tega bi ga postavili na samem robu obmo~ja Nature 2000,ÂŤ pravi Ĺžupan Rupar, ki poudarja, da so po drugi strani zelo naklonjeni razvoju tehnologije mobilne telefonije in drugih elektronskih komunikacij. ÂťKar se ti~e ĹĄirokopasovnega omreĹžja, je naĹĄa ob~ina izredno slabo pokrita.ÂŤ Predstavnika Telekoma s svojimi pojasnili nista prepri~ala cerkniĹĄkih svetnikov, ki so se odlo~ili, da za mnenje vpraĹĄajo ĹĄe krajevno skupnost Cerknica.

Pozanimali se bodo tudi o drugih tako visokih baznih postajah

po Sloveniji ter si kakĹĄno ogledali. Preden se bodo odlo~ili o tem, ali naj dovolijo postavitev bazne postaje, pa Ĺželijo preu~iti tudi alternativne moĹžnosti, ki naj bi jim jih predstavil Telekom.

Industrijska cona ne pride v poĹĄtev Vintar je pojasnil, da bi v primeru, da v Cerknici ne dovolijo postavitve 40 metrov visoke bazne postaje pri policiji, morali v mestu namestiti ĹĄe najmanj dve manjĹĄi bazni postaji, da bi dosegli vsaj pribliĹžno enak u~inek. Dejal je ĹĄe, da za reĹĄevanje pokritosti signala v Cerknici postavitev bazne postaje

v industrijski coni v Podskrajniku, kot so predlagali na ob~inski upravi, ne pride v poĹĄtev. Vintar je poudaril, da so lokacijo in viĹĄino postaje dolo~ili na podlagi natan~nih meritev, ki so pokazale, da bi bazna postaja prav tam najbolje odigrala svojo vlogo. 40-metrski stolp pa je potreben tudi zaradi tega, da bo signal dosegel severni del Cerknice za vzpetino Tabor. Postajo bi lahko uporabljali tudi drugi ponudniki mobilne telefonije, je ĹĄe dodal Vintar, ki je Cerkni~ane tako opozoril, da jim v tem primeru ne bi bilo treba skrbeti, da bodo po mestu zrasli ĹĄtevilni drugi ÂťstolpiÂŤ.

ထ á šá ¸ ‍ ۺ‏

‍

ۺ‏ .

‍

ۺ‏

Â…

‍ ۺ‏ . …

ဓ á ¸á ˝á š á şá ˝á š á ťá‚€á ź

á ¸á ˝ á żá ¸á ¸ á şá ş ႀႀ ဖ ဓ ÂŽÂĄÂŠÂŁÂ˜ÂŚÂŁá &#x;ÂŽÂ?Â“ÂŒÂŽÂšÂ¤ÂŽÂĄá€–ÂœÂšá€”ÂšÂŽÂ¤

HUDVPXV LQGG

9 SRQXGEL LPDPR WXGL L]GHONH SRGMHWLM 0DUOHV 6WRODUQD 'REUHSROMH

VDORQ LQGG

ZZZ PL]DUVWYR EHFDM VL

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011

Aktualno v regiji

Vode dovolj

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 11. november 2011

Ne bo ve~ drla

 Petra Tr~ ek

Naj spomnimo, da je pred ureditvijo meteorne kanalizacije ob deŞevju voda pridrla iz viťje leŞe~ ih predelov Unca in se v potokih zlivala vse do kriŞiť~ a z regionalno cesto pri gostilni Portus. Še slabťe je, odkar so cesto prekopali elektri~ arji. Na ob~ ini so nameravali cesto popraviti, a Odsek ceste na Uncu je dolg le tvijo cestiť~ a, dogradili so meso Şeleli najprej urediti kanali580 metrov, njegova obnova je teorno kanalizacijo, postavili 20 zacijo, za kar pa so potrebovali skupaj z drugimi deli stala donovih drogov javne razsvetljave dovoljenje Darsa, saj bi posegli in obenem obnovili dotrajano brih 180 tiso~ akov. Kljub temu na njihova zemljiť~ a. Na Darsu se ga na ob~ ini niso lotili kar ne- vodovodno omreŞje. Za dobrih so imeli pomisleke; bali so se, kaj ~ asa, ker so se dogovarjali z 180 tiso~ evrov vredno investida bi poseg vplival na stabilnost DARS-om, da bi problem metecijo, so v Cerknici namenili 130 tal pod stebri viadukta avtoornih voda s podro~ ja viaduktiso~ akov, ki jih ob~ ina dobi po ta reťevali skupaj z rekonstrukzakonu o financiranju ob~ in, ure- ceste. V zadovoljstvo prebivalcev ob cesti sta ob~ ina in Dars cijo ceste. Septembra so tako ditev meteorne kanalizacije pa zaklju~ ili s ťiritvijo in preplastije s 15 tiso~ aki sofinanciral Dars. uspela najti kompromis. pt Unec – Delavci na Uncu so pred mesecem dni zaklju~ ili z deli na cesti na Hribce na Uncu, ki je bila zaradi nepravilno urejene meteorne kanalizacije Şe povsem uni~ ena, denar pa je poleg ob~ ine zagotovila tudi DruŞbe Republike Slovenije za ceste (Dars). Obnova cestiť~ a je bila nujna, saj je bilo na cesti ob ve~ jem deŞevju tudi do 20 centimetrov vode, pojasnjuje Şupan Marko Rupar.

Novo vodno zajetje z vrtino za ~ rpanje podtalnice bo zagotavljalo dovolj kakovostne pitne vode.

110 tiso~ evrov, da je Komunalno podjetje Cerknica poleti lahko obnovilo 900 metrov vo-

Zaradi pritoĹžb vrtec ĹĄele spomladi

FOTO: AR HI V O B ^ I N E C E R K N I C A

Begunje nad Cerknico – ^eprav so novo vodno vrtino pri Begunjah zavrtali Şe pred ťtirimi leti, so v cerkniťkem ob~ inskem prora~ unu ťele letos zagotovili denar, da so obnovili tudi vodovodno omreŞje in prebivalce Begunj, Selť~ ka in Bezuljaka za~ eli oskrbovati z dovolj kakovostne pitne vode iz nove vrtine.

V za~ etku letoťnjega leta je ministrstvo za zdravje Ob~ ino Cerknica z odlo~ bo obvestilo, da je voda, ki jo pijejo prebivalci Begunj in okoliťkih naselij opore~ na. Voda je bila ve~ krat opore~ na tudi zaradi tega, ker se je ob poletni suťi studenec presuťil, letos pa celo presahnil, zaradi ~ esar smo morali ljudem vodo dovaŞati, je pojasnil Şupan Marko Rupar. Nova vrtina naj bi reťila vse teŞave. Ob~ ina je zagotovila dobrih

dovodnega omreŞja, postavilo elektropriklju~ ek in v vrtini naredilo jaťek do vode.

 Petra Tr~ ek

FOTO: ARHIV OB^INE CERKNICA

Cerknica – Z gradnjo teŞko pri~ akovanega vrtca v Cerknici so nameravali za~ eti ťe letos, a, kot kaŞe, se bo gradnja odmaknila v pomladanski ~ as prihodnjega leta. Eden od izvajalcev, ki so se javili na javni razpis, se je namre~ pritoŞil drŞavni revizijski komisiji in na ob~ ini zdaj ~ akajo na njihovo razsodbo. Želeli smo ťe letos podpisati pogodbo z izvajalcem, ampak znesek ťestih milijonov evrov, kolikor je vredna investicija, je bil o~ itno tako zanimiv za izvajalce, da so se za~ eli pritoŞevati, pravi Şupan Marko Rupar. ^e se bo drŞavna revizijska komisija hitro odlo~ ila, bo ob~ ina pogodbo z izvajalcem lahko podpisala ťe pred koncem leta. Kot pravi Rupar, so glede financiranja oziroma kreditiranja Şe dogovorjeni z bankami. Del investicije pa bomo poskusili financirati iz evropskega sklada za razvoj regij, kjer imamo na razpolago milijon evrov. Na razpis za izvajalca del za vrtec se je sicer odzvalo ťest izvajalcev, od katerih je eden poslal nepopolno ponudbo. Ponudbe so odprli 22. julija, izvajalca pa izbrali Şe ~ ez 14 dni. Ostali ponudniki so za~ eli na ob~ ino naslavljati pritoŞbe; zadnje konec septembra, eden od njih pa je pritoŞbo poslal drŞavni revizijski komisiji.

Ker so uredili tudi meteorno kanalizacijo, naj bi voda ob deŞevju ni~ ve~ ne drla po cesti na Hribce.

FOTO: ARH IV OB^ INE C ERKN ICA

V Bezuljaku so uredili tudi avtobusno postajaliť~ e Bezuljak – Poleti so obnovili okoli 400 metrov dolg odsek ceste skozi Bezuljak nad Cerknico. Po besedah Şupana Marka Ruparja so prebivalci na to Şe nestrpno ~ akali, saj je bila cesta, po kateri vozi tudi ťolski avtobus, preozka in v zelo slabem stanju. Delavci so razťirili in preplastili cestiť~ e, poleg tega pa so dogradili tudi meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo, obnovili vodovodno omreŞje in postavili avtobusno postajaliť~ e.

Za nekaj ~ ez 150 evrov vredno investicijo je ob~ ina Cerknica od drŞave prejela dobrih 120 tiso~ akov. pt

V Bezuljaku je zdaj tudi cesta ĹĄirĹĄa.

=$ 632ä729$1-( '(/$ ,1 =1$1-$ •

"Predan delu, zastavljam svoje znanje, etiÄ?ne vrednote, ugled druĹžine in notranjski ponos za veÄ?jo gospodarsko rast in razvoj podeĹželja, socialno praviÄ?nost ter red in niĹžje stroĹĄke drĹžave."

8QWLWOHG LQGG

str

• • • •

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

Merilni tabli umirili voznike V Planini opozarjajo na zaskrbljujo~ e stanje prometne varnosti – Poskusno najeli merilni tabli, zdaj bi ju radi kupili

Rok Kolar, ~ lan Krajevne skupnosti Planina, nam je povedal, da so z meritvami prišli do zgovornih in tudi zaskrbljujo~ ih po-

123 kilometrov na uro je bila najve~ ja izmerjena hitrost skozi Planino v ~ asu delovanja merilnih tabel. datkov. V ~ asu dvomese~ nega najema so namre~ odziv voznikov preizkusili tako, da je bil pet

tednov prikaz hitrosti na tabli izpisan, tri tedne pa zatemnjen, tako da vozniki svoje hitrosti niso videli, ~ eprav je bila ta izmerjena. »V ~ asu, ko je tabla prikazovala hitrost, so vozniki vozili po predpisih oziroma zmanjšali hitrost na 50 kilometrov na uro ali manj. V ~ asu zatemnitve je bila hitrost v gornjem koncu vasi višja za 14 odstotkov, pri pošti pa za osem odstotkov,« je povedal Kolar in opozoril, da je v vasi ve~ nevarnih odsekov, kjer prihaja do previsokih hitrosti.

Tabli sta bili nameš~ eni na stebrih javne razsvetljave, ena na za~ etku vasi je merila hitrost voznikov v smeri Postojne, druga, nameš~ ena nasproti

FOTO: ROK KOLAR

Planina, 28. oktober – V Planini so s ciljem umirjanja prometa ~ ez poletje za dva meseca poskusno namestili dve merilni tabli, ki ju je najela Krajevna skupnost Planina. Kot se je pokazalo, sta pomembno prispevali k zmanjšanju hitrosti skozi naselje in ve~ ji varnosti. V krajevni skupnosti zato želijo tabli namestiti za stalno, za financiranje njihovega nakupa pa so že v za~ etku septembra zaprosili ob~ ino Postojna, a odgovora zaenkrat še niso dobili. Nam pa so na ob~ ini pojasnili, da nameravajo prikazovalnike hitrosti namestiti na ve~ lokacij v ob~ ini, tudi v Planini, kdaj, pa bo odvisno od finan~ nih sredstev.

Motorist na fotografiji se je skozi vas, in to le nekaj metrov pred prehodom za pešce, peljal kar 78 kilometrov na uro. pošte, pa je merila hitrost voznikov v smeri Logatca. Krajevna skupnost je za njun najem ljubljanskemu podjetju Intermatic inženiring&consulting pla~ ala 475 evrov, nakup dveh tabel pa bi stal okrog 4700 evrov. Ker je ta znesek za krajevno skupnost

prevelik zalogaj, so ob~ ino zaprosili za sofinanciranje. V svojem dopisu pa poudarili, »naj ne bo smrtna žrtev tista, ki prebudi v ~ loveški zavesti iskanje rešitve varnostnih ukrepov. Bodimo hitrejši in na takšen na~ in rešujmo življenja.«

Merilnike na Kosovelovo ulico, v Studeno, Planino »Z navedbami v dopisu Krajevne skupnosti Planina se na~ eloma strinjamo, saj imajo tudi drugod pozitivne izkušnje z umirjanjem

Po energetski obnovi polovi~ ni prihranek

prometa s pomo~ jo LED prikazovalnikov hitrosti. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bomo tako prikazovalnike namestili na ve~ lokacij v ob~ ini Postojna. Zaenkrat so v na~ rtu lokacije na Kosovelovi ulici v Postojni, v Studenem in v Planini, vendar seznam ni dokon~ en, saj stalno prejemamo nove pobude,« so nam odgovorili z ob~ ine Postojna.

Poudarili so še, da so že do sedaj k izboljšanju prometne varnosti v Planini veliko prispevali. »Nenazadnje je bilo v zadnjih letih na najbolj frekventnih odsekih v Planini zgrajenih ve~ kot 800 metrov plo~ nikov. V zadnjem ~ asu pa k izboljšanju prometne varnosti prav gotovo prispevajo tudi radarske kontrole, ki jih tudi v Planini izvaja Medob~ inski inšpektorat in redarstvo.« Dodajmo, da je Krajevna skupnost Planina analizo izmerjenih podatkov poslala tako na Medob~ inski inšpektorat in redarstvo kot na Policijsko upravo Koper in Direkcijo RS za ceste. vrž

 Veronika Rupnik Ženko

Postojnska porodnišnica ni~ ve~ ena energetsko najbolj potratnih bolnišnic pri nas

ga kr~ enja sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je bolnišnica lani ustvarila kar nekaj rezerve. Za razliko od ve~ bolnišnic, ki so globoko v minusu, je lansko leto namre~ kon~ ala s kar 400.000 evri presežka, na pozitiven rezultat ra~ unajo tudi letos.

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

VSE ZA KOLINE:

- elektriène mesoreznice - roène mesoreznice - èreva (naravna in umetna) - vreèke za vakumiranje - visokokakovostni kuhinjski noži

- polnilke - vakumirke - žage za kosti

AKCIJA v vseh zimski natikaèi V trgovini Pepelka v Starem trgu za vse TEKSTILNIH trgovinah!

GENERACIJE

NO VO

do številke 35

9,90

razliène barve

(v 1. nadstropju)

akcija

“VSAK

.00 Med 80 uro. in 15.0

PETEK VSE PO 5 €!”

»Naše poslovanje v lanskem in prejšnjih letih je bilo pozitivno, ker zelo velik obseg dela opravlja majhno število ljudi.

V~ asih smo na udaru zaradi našega rezultata, ki nekoliko izstopa v Sloveniji, toda nih~ e ne vidi, koliko naša ekipa dela, vsi vidijo samo številke,« komentira dr. Aleksander Merlo, direktor bolnišnice, in ob tem opozarja na pere~ o kadrovsko stisko in težave s pridobivanjem dobrega kadra, kar se odraža tudi pri podaljševanju ~ akalnih dob.

Stegel Bizjakova pa poudarja, da se trudijo zelo racionalno poslovati in stalno iskati notranje rezerve, k dobremu poslovanju pa prispeva tudi tržna dejavnost.

Postojna, 19. oktober – Na Osnovni šoli Antona Globo~ nika v Postojni so se zatresla tla. »No, skoraj zares. Imeli smo tehniški dan, na katerem smo pridobivali koristna znanja in informacije o potresih in drugih naravnih nesre~ ah, ki so pogoste na našem obmo~ ju, ter o ravnanju v primeru nesre~ e,« nam je povedala Martina Kuzman, koordinatorka projekta na šoli. Izvedli pa so tudi ~ isto pravo evakuacijo v primeru potresa. »Gasilci so z lestvijo rešili ujetega u~ itelja v nadstropju, reševalci pa so ga oskrbeli. Pri iskanju pogrešanih v pritli~ ju so prisko~ ili na pomo~ reševalni psi iz Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna,« je izsek iz dramati~ nega dogajanja orisala Kuzmanova.

Na tehni~ nem dnevu, ki je na mati~ ni šoli in podružnicah potekal v okviru mednarodnega projekta preko Zavoda RS za šolstvo, so sodelovali predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Postojna, reševalne postaje Zdravstvenega doma Postojna, Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna, postojnske izpostave Uprave RS za zaš~ ito in reševanje, Centra za obveš~ anje, Gorske reševalne službe, Policijske postaje Postojna in Agencije RS za okolje. U~ enci so se med drugimi dejavnostmi u~ ili tudi osnov prve pomo~ i, spoznali, kako posreduje gorska reševalna služba, si ogledali opremo gasilcev in policistov, obiskali center za obveš~ anje, kjer so spoznali pomen številke 112 ... vrž

F OTO: A R H I V OŠ A N TON A G LOB O ^N IK A

Za dobrega pol milijona evrov vredno naložbo v energetsko sanacijo so na lanskem razpisu ministrstva za zdravje pridobili 90 odstotkov sofinancerskih evropskih sredstev, razliko bodo prispevali sami. V ta namen, pa tudi zaradi pri~ akovane-

F OTO : VERO NIKA RUPNIK ŽEN KO

Postojna – V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna bodo do konca meseca zaklju~ ili s celovito energetsko sanacijo stavbe, ki je bila s ciljem dodatnega var~ evanja, tako reko~ , nujna, saj je bila postojnska bolnišnica ena energetsko najbolj potratnih bolnišnic v Sloveniji. Marjeta Stegel Bizjak, pomo~ nica direktorja, pravi, da bodo s sanacijo, ki zajema toplotno izolacijo fasade in podstrešja ter zamenjavo oken in vrat, predvidoma prihranili okrog 50 odstotkov energije. Do zdaj so letno porabili okrog 130 tiso~ litrov kurilnega olja (po novem bodo poleg še nekaterih javnih zavodov v okolici priklju~ eni na daljinsko ogrevanje na biomaso).

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 8

petek, 11. november 2011

Nadaljevanje s stani 1

459 tiso~akov iz žepa krajanov Rovt

 Blanka Markovi~ Kocen

Janez Šebalj, krajan Rovt: »Krajani Rovt bodo za izgradnjo kanalizacije v krajevni skupnosti pla~ali tudi nekakšen nepremi~ninski davek, še preden ta v resnici zaživi.«

U~enje za starejše tudi v Cerknici Cerknica – Na pobudo Lili Mahne iz Notranjskega ekološkega centra Cerknica (NEC Cerknica) v Cerknici odpirajo Univerzo za tretje življenjsko obdobje. »Tako se bodo tudi starejši prebivalce Notranjske lahko izobraževali in se družili blizu svojega doma,« pravi koordinatorka projekta Anja Kranjc. Na informativni dan je 27. oktobra prišlo veliko ljudi, zanimanje in pripravljenost na sodelovanje pa so že pokazala društva upokojencev.

Za jamo uspešna sezona Postojna, . oktober – V družbi Postojnska jama letošnjo turisti~no sezono ocenjujejo kot izjemno uspešno. Najve~jo slovensko znamenitost je v slabih desetih mesecih obiskalo dobrih 492.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je število obiskovalcev že preseglo celoletno lansko. »Do konca leta pri~akujemo še približno 30.000 gostov, kar pomeni, da bodo doseženi zastavljeni cilji, ki so predvsem plod u~inkovitih marketinških aktivnosti,« so povedali v družbi.

Po številu obiskovalcev ne zaostaja niti Predjamski grad, ki si ga je že do konca avgusta ogledalo rekordnih 90.000 gostov, kar je 13 odstotkov ve~ kot v enakem obdobju lani. Obisk gradu bo sicer prav tako presegel lanskoletnih 108.000 obiskovalcev. Tudi obisk Proteusove jame – Vivarija že zdaj presega lanskega za približno 15 odstotkov oziroma 4000 obiskovalcev.

Najve~ obiskovalcev znamenitosti prihaja iz Italije, Nem~ije, Slovenije in Japonske, skupno pa na letnem statisti~nem izpisu naštejejo preko 160 držav sveta. Porast števila obiskovalcev so zabeležili na ve~ini trgov, poleg slovenskega pa najbolj na daljnovzhodnih, kot so Koreja in Hongkong, pa tudi ZDA. Od bližnjih držav je Postojnsko jamo obiskalo precej ve~ avstrijskih in madžarskih gostov ter obiskovalcev iz balkanskih držav. vrž

Šolsko leto bo trajalo do maja, udeleženci posameznih krožkov pa se bodo s svojimi izdelki tudi predstavili javnosti.

Poleg krožkov nameravajo na univerzi pripraviti še zanimiva predavanja. Pri~akujejo, da se bo vpisalo veliko ljudi.

Univerza v veliki meri temelji na prostovoljstvu, saj mentorjem pla~ajo le osnovne stroške. »Ta dejavnost je druga~na od klasi~nega izobraževanja, ljudje so resni~no motivirani za u~enje, mentorji in animatorji so zadovoljni,« pravi Mahnetova, ki dodaja, da take skupine s svojim delovanjem pogosto obogatijo lokalno skupnost. »To je nov vzorec obnašanja, ki zagotavlja upanje in motivacijo, in želim si, da bi uspel tudi pri nas.« pt

Prejeli smo

Praznovali so jesen »Rjavi so listki v jeseni, in kostanj je tudi rjav. Z rjavimi listki bo ježek svoj zimski brlog si postlal. Rjava sta srna in medved, pa debla in listje in veje in izpod rjavega grma jur~ek rjavo se smeje.« Nežni glasovi Rjave pesmi so se razlegli po telovadnici v ~etrtek, 13. oktobra, v vrtcu Kurir~ek, enota Ti~nica. Otroci in vzgojiteljice so prepevali pesem, ki jo je bilo slišati dale~ naokoli, tako da jo je v svoje uho ujela tudi Teta jesen, ki nas je po~astila s svo-

Vpis na Univerzo za tretje življenjskega obdobja bo do konca novembra, krožki pa se bodo se bodo za~eli konec novembra s prvimi sre~anji z mentorji. Vpisnina je 18 evrov, za posamezen krožek pa se pla~a le kotizacija za pla~ilo mentorja, in sicer glede na število udeležencev. Vpisnino lahko podarite tudi kot darilni bon. Za vse informacije pokli~ite Anjo Kranjc na tel. št. 031 211 257 ali ji pošljete elektronsko pošto na anja@nec-cerknica.si ali pogledate pod zavihek na spletnih straneh NEC-a Cerknica in cerkniške knjižnice.

F OTO : P E TR A T R ^EK

Mahnetova je prepri~ana, da so starejši nosilci življenjskih modrosti, ki jih lahko posredujejo mlajšim, a se pogosto znajdejo v situacijah, ko jih nova znanja prehitijo. »Imajo pogosto dovolj ~asa, da se u~ijo, ustreznih okolij pa ni,« meni Mahnetova. Z novembrom bodo zato za~eli s študijskimi krožki v Centru starejših Cerknica, knjižnici in v prostorih Notranjskega študentskega kluba. Nekateri mentorji so si prostore uredili kar doma.

Univerza je namenjena upokojencem pa tudi brezposelnim, starejšim od 45 let. Kranj~eva pravi, da lahko sprejmemo tudi nekoga, ki je v veliki socialni stiski. »Namen univerze je, da so starejši aktivni, se vklju~ijo v družbo in se lokalno povezuje-

jo, gre za spoštovanje drugega, druženje in povezovanje generacij,« pravi Kranj~eva. Pri~akujejo predvsem ljudi iz ob~in Cerknica, Bloke in Loška dolina, lahko pridejo tudi od drugje. Študijski krožki so zelo raznovrstni, od u~enja petih tujih jezikov, kuhanja starih kme~kih jedi ter konserviranja in restavriranja lesa do likovnih delavnic, spoznavanja flore Notranjske, zbiranja še neobjavljenih pripovedi iz ljudskega izro~ila in raziskovanja podzemlja. V prihodnje bodo imeli tudi vadbo za dušo, um in telo in u~enje o jezerih in okolju, dogovarjajo se tudi za ra~unalniški te~aj. »Vabimo vse, ki želijo prenesti svoja znanja, naj se nam pridružijo kot mentorji,« pravi Kranj~eva.

Starejši so pokazali veliko zanimanja za izobraževanje.

tem ko sama za projekt ne namerava prispevati.

Zakaj, to~no, je bilo omenjeno podjetje izbrano, ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da mnogi krajani 3.800 ali ve~ evrov preprosto ne morejo pla~ati. Zato še vedno upajo, da si bo ob~ina Logatec premislila in vendarle sofinancirala projekt.

Evropski denar naj bi logaška ob~ina kmalu dobila, gradnja kanalizacije pa naj bi se za~ela še ta teden, tako da ~asa za morebitne pritožbe prakti~no ni ve~. Ostaja pa upanje. Gradnja kanalizacijskega sistema v Rovtah naj bi bila – s tem ali drugim izvajalcem – kon~ana do leta 2015. Kako se bodo na zgodbo krajanov odzvali na logaški ob~ini, bomo poro~ali v naslednji številki.

jim obiskom. Z jesensko obarvanimi listki je Teta jesen razveselila otroke, starše in vzgojiteljice, zastavila težko uganko, ki so jo otroci s pomo~jo bratcev in sestric hitro rešili, in nas povabila k ustvarjanju v jesenskih delavnicah. Tako so otroci skupaj s starši oblikovali iz slanega testa, izdelali slike iz razli~nih vrst semen, izdelali jesensko dekoracijo, gozdne škrate ter se poigrali z jesenskimi plodovi, ki nam jih narava ponudi vsako jesen.

Otroci so se v pripravljenih de-

lavnicah skupaj s starši zabavali in razvijali svojo in »starševsko« kreativnost, domišljijo, ro~ne spretnosti in skupaj uresni~evali svoje zamisli z ustvarjanjem ~udovitih izdelkov. V poznih popoldanskih urah se je Teta jesen poslovila in odšla v gozd barvat listje, otroci pa so se polnih rok izdelkov vrnili domov. Vzgojiteljice pa bi se rade zahvalile vsem staršem in otrokom za pomo~ pri zbiranju materiala in udeležbo na delavnicah. dipl. vzg. Mateja Corn

F OTO : V R T EC KU R I R^ EK , EN OTA T I^ NI CA

vali še 459 tiso~ evrov, kar je po 3.800 evrov na gospodinjstvo, vendar cena ne bo enotna, saj se bo dolo~ala glede na kvadraturo, kakršna je bila navedena v poskusnem vrednotenju nepremi~nin Geodetskemu zavodu. Podatki, ki so Logatec, 9. november – Prešteli za osebne, so torej postali letimo številke! Na razpis za izjavni, krajani Rovt pa bodo za vedbo projekta, vrednega 1,59 izgradnjo kanalizacije v krajevni milijona evrov, so se prijavili trije skupnosti pla~ali tudi nekakšen ponudniki: najcenejši za 845,40, nepremi~ninski davek, še prenaslednji za 1.059,182 in najden ta v resnici zaživi. »Vrednost dražji za 1.328,780 evra. Ob~in- projekta gotovo ne bo ostala pri ska razpisna komisija je izbrala 1,59 milijona evrov,« je prepri~an gradbeno podjetje Godina, d.o.o. Janez Šebalj, ki se je v dobro iz Hrpelj, ~igar ponudba je bila krajanov Rovt izpostavil s pripoza 210 tiso~ evrov dražja od naj- vedjo zgodbe. cenejše. ^eprav je razpis zaklju~en, Krajani Rovt naj bi poleg bodo krajani skušali spodbuditi odobrenih evropskih sredstev v ob~ino, naj izbranemu ponudnivišini 600 tiso~ evrov prispeku naloži znižanje cene, med-

FOTO: B AR B AR A ^EP I R LO

Za gradnjo kanalizacije v Rovtah je bilo na razpisu izbrano gradbeno podjetje Godina, d.o.o., iz Hrpelj pri Kozini, ki pa je bilo za ve~ kot 200 tiso~ evrov dražje od najcenejšega ponudnika.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

Volitve 2011

Notranjsko-kraške novice

str 9

9

petek, 11. november 2011

Zaupam v razvoj in prihodnost Slovenije V ~asu volilne kampanje objavljamo intervju s kandidatom za poslanca iz stranke SDS, mag. Andrejem Šircljem

Promocijsko sporo~ilo, naro~nik: SDS, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana

^e bi morali izbrati dve besedi, ki vas najbolje opisujejo, kateri bi izbrali?

Odlo~nost in vztrajnost.

Kje se po vašem mnenju ti lastnosti odražata v programu SDS 10+100, ki ga je v treh letih nastajanja sooblikoval tudi odbor za finance, ki ga vodite?

V SDS smo prepri~ani, da je treba državo potegniti iz krize z odlo~nimi koraki. To bomo dosegli z manjšim trošenjem države in s tem tudi z manjšim zadolževanjem, da prihodnji rodovi ne bodo pla~evali naših dolgov.

Moralno in eti~no sprevrženo je, da bremena sedanje krize prenašamo na naše otroke in vnuke, kar se dogaja v zadnjih treh letih. To bomo prepre~ili tako, da bomo ustvarjalnim in podjetnim ljudem izboljšali pogoje za podjetnost. Usposobili bomo ban~ni sistem, da bodo banke podjetnim in ustvarjalnim ljudem zagotavljale kredite, s katerimi bodo lahko uresni~ili

svoje ustvarjalne zamisli in podjetniške ideje. Odlo~no bomo sprejeli tudi ukrepe na dav~nem, delovno-pravnem in administrativno-birokratskem podro~ju. S temi rešitvami bomo izboljšali konkuren~nost in olajšali poslovanje podjetnim in ustvarjalnim ljudem. Tu se vidi povezava programa SDS z odlo~nostjo. Kar se ti~e vztrajnosti, naj spomnim, da je SDS podobne ukrepe že nekajkrat predlagala, prvi~ že konec leta 2008. Te ukrepe je SDS kasneje še nekajkrat predlagala sedanji odstopljeni vladi, jih izboljšala, dodajala nove ukrepe, ki so bili primerni odgovor aktualnim težavam. Žal s strani razpadle koalicije niso bili sprejeti.

SDS torej vztraja pri pametnih rešitvah.

da ni dovolj le lepore~je, ampak morajo za programi stati ljudje oziroma ekipe strokovnjakov, ki bodo takoj pri~ele program uresni~evati.

Govorite o tekmi s ~asom in o najnujnejših rešitvah, ki bi jih morali v Sloveniji pri~eti izvajati takoj z namenom prekinitve krize, v kateri smo se znašli. Katere imate v mislih in za katere se boste zavzemali kot poslanec, ~e boste izvoljeni?

V Slovenski demokratski stranki bomo takoj, brez odlašanja, zmanjšali stroške države in pove~ali njeno u~inkovitost.

Odpravili bomo birokratske ovire in olajšali administrativne postopke. Podjetnike bomo ~im prej dodatno motivirali z ustvarjanjem prijaznejšega gospodarOstanimo še pri programu skega okolja in zmanjšanjem stranke SDS. Kaj po vašem dav~nih bremen predvsem pri mnenju dela program SDS 10 stroških dela, ki so med naj+ 100 za pravi~nost, delovna višjimi v Evropi. Zato podpiram mesta in razvoj bolj uspešnega omejitev pla~evanja prispevod programov drugih politi~nih kov za socialno varnost oziroma strank? uvedbo t. i. socialne kapice. PreV SDS smo pripravili program, ki dlagam poenostavitev dav~nih vsebuje rešitve, da prebrodimo predpisov za majhna podjetja, težke ~ase, ki so pred nami. Da ki so eden najvitalnejših delov krizo uporabimo zato, da Slove- gospodarstva. Zato bomo uvedli nija iz nje pride boljša, mo~nej- pavšalno obdav~itev za majhša in pravi~nejša do državljank na podjetja ter za samostojne in državljanov. O primernosti podjetnike. S poenostavitvijo programa bodo odlo~ali volivobdav~itve bomo spodbudili rast ci, poudarjam pa, da SDS lahko podjetništva, to bo pove~alo štena podlagi tega programa, ki vilo delovnih mest, razširil se bo ga je ve~ kot 600 strokovnjakrog pla~nikov davkov, zmanjšakov pripravljalo 3 leta, pri~ne z la se bo siva ekonomija. delom takoj. Program je pretehZ ukrepi na finan~nem tan in ni pisan za ~as do volipodro~ju bomo odpravili kreditni tev in zgolj za volitve, temve~ kr~, ki je v bankah nastal za ~as po njih, ko bo šlo zares. kot posledica dajanja Prvi del vsebuje 10 nujnih pro»slabih kreditov«, to tikriznih ukrepov, ki jih bomo je kreditov, ki jih izvedli v prvih 100 dneh po vobanke ob velilitvah. Teh deset ukrepov meri ki verjetnosti ne na preobrat, ki ga je potrebno bodo dobile vrdose~i takoj na za~etku mannjenih. Te kredite data, da prekinemo pesimizem bomo na podlagi v gospodarstvu in pri ljudeh ter transparentnega smer razvoja znova za~nemo postopka preneobra~ati navzgor. Številka 100 v sli na posebnaslovu programa pa predstano ustanovo, t. vlja ostale potrebne ukrepe, ki i. slabo banko. bi jih nova vlada izvedla tekom Ob tem bodo celega mandata. Poleg samespecializirane ga programa imamo v SDS priustanove ugotapravljenih tudi preko 50 nujno vljale odgovorpotrebnih zakonov za prvih 100 nost za nastanek dni mandata nove vlade. Imamo slabih kreditov, tudi dale~ najkakovostnejšo listo predvsem pri drkandidatk in kandidatov doslej, žavnih bankah. ki združuje izkušnje in sveStanovanja, ki so žo mo~, in ta ekipa je sposobv lasti državnih na nemudoma pri~eti z delom bank, bomo dali v in izpeljati zastavljeni program. prodajo po cenah, ki Bojim se, da se ostale politi~ne jih je realno mogo~e stranke premalo zavedajo, da je dose~i na trgu. S tem izhod iz gospodarske, socialne in politi~ne krize tudi tekma s ~asom ter

bomo dosegli nižje cene stanovanj, zaradi ~esar bodo stanovanja postala bolj dostopna predvsem mladim družinam.

Specializirani policijski oddelki, tožilci in sodiš~a bodo imeli šestmese~ni rok za razsodbo težkih gospodarskih kaznivih dejanj na prvi stopnji in tri mesece na drugi stopnji.

In še nekaj, likvidnost gospodarstva bomo takoj izboljšali tako, da bomo uvedli 15-dnevni rok za vse prora~unske uporabnike.

Pri investicijah imajo tako podjetja kot posamezniki številne težave pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo ali celo za razširitev objektov, kar tudi zmanjšuje investicije in razvoj, hkrati pa ljudem povzro~a številne neprijetnosti. Kaj boste storili na tem podro~ju?

Umeš~anje objektov v prostor je v kr~u zaradi številnih nepotrebnih administrativnih ovir in pridobivanja pogosto tudi nepotrebnih soglasij. To bomo odpravili. Takoj in dosledno bomo za~eli izvajati pravilo, da molk organa pomeni soglasje organa.

Z drugimi besedami, ~e ministrstvo na vlogo ob~ana za pridobitev gradbenega dovoljenja za tipsko stanovanjsko hišo ne bo odgovorilo v 30 dneh, je gradbeno dovoljenje izdano. Pri tem bodo uslužbenci ministrstev in

Mag. Andrej Šircelj se je rodil 28. februarja 1959 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasi~no gimnazijo. Leta 1985 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 2003 pa magistriral na Pravni fakulteti v Mariboru.

Svojo pot je za~el kot u~itelj, nadaljeval kot vodja prodaje v Iskri, pozneje pa se zaposlil kot višji svetovalec na Gospodarski zbornici Slovenije. Od leta 1992 do 1996 je delal na Ministrstvu za finance kot svetovalec vlade za podro~je davkov, kasneje pa deloval kot direktor podro~ja za dav~no in finan~no svetovanje za srednja in velika podjetja v revizijski hiši Deloitte & Touche.

Leta 2005 so ga imenovali za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade z mandatom na ministrstvu za finance. Sooblikoval je ekonomsko in finan~no politiko vlade, predloge zakonov in gradiv s finan~nega in fiskalnega sistema, sodeloval je tudi s številnimi mednarodnimi ustanovami Evropske unije, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter mednarodnimi bankami. V letih 2008 in 2009 je bil ~lan sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki, od leta 2009 pa je zaposlen kot svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj.

Je o~e Kristine, pravnice in novinarke, ter Mateja, študenta in podjetnika. V prostem ~asu te~em, z zaro~enko Mojco Centa igram tenis in planinarim. drugih državnih organov dolžni pomagati prosilcem pri pridobivanju dovoljenj do popolnosti vloge. Ne pa da jih ovirajo.

Zlorabe in neukrepanje pri dajanju pomo~i prosilcem dovoljenj bomo kaznovali.

Politi~ni programi strank pogosto omenjajo pomembnost razvoja. SDS ga je izbrala kot enega od temeljev svojega politi~nega programa z imenom pametna rešitev. Kako razvoj Slovenije vidite vi? Na kakšem na~in boste v parlamentu podpirali razvoj notranjsko-kraške regije, ~e boste izvoljeni?

Družbeni razvoj ni spontan in se ne more dose~i sam po sebi.

Da bi Slovenija postala družba blaginje, mo-

ramo pri njenem razvoju sodelovati vsi, vsak po svojih mo~eh in hotenju. Slovenska družba zato potrebuje okolje, kjer ima vsakdo možnost uspeti, kjer so ustvarjalnost, podjetnost in znanje nagrajeni. Razvoj Slovenije poleg stabilnih javnih financ zahteva še zdravo in uspešno gospodarstvo ter pravi~ne in pametne rešitve na podro~ju socialne politike, varovanja okolja, izobraževanja, kulturne in varnostne politike. Vsi ti dejavniki zagotavljajo skladen razvoj Notranjske. Zato bom predlagal in podpiral programe, ki bodo Notranjski zagotovili nova delovna mesta, poslovno povezavo poslovnih con ter s tem u~inkovitejšo poslovanje v njih, ureditev ~istilnih naprav, hitrejše pridobivanje dovoljenj za investiranje na Notranjskem ter tudi rešitve, ki bodo zagotavljale ve~ mest v vrtcih.

Predstavili ste rešitve, za katere se boste zavzemali kot poslanec, ~e vam bodo volivci zaupali svoj glas. V kaj zaupate?

Zaupam vase, zaupam dobro misle~im ljudem ter zaupam v razvoj in prihodnost Slovenije.

Sebastjan Erlah Nadaljevanje v prihodnji številki.

FOTO: O SEB NI A RH I V

Mag. Andrej Šircelj, v zadnjem ~asu vas spremljamo predvsem kot predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS. Lahko kaj ve~ poveste o sebi, kakšna je vaša poklicna pot, ki ste jo prehodili?

Diplomiral sem na Ekonomski fakulteti in opravil magisterij znanosti s podro~ja dav~nega prava. Imam dolgoletno prakso na dav~nem, finan~nem in ban~nem podro~ju. Med drugim sem bil zaposlen tudi na Ministrstvu za finance, Gospodarski zbornici Slovenije, Deloitte &Touche ... Ustanovil sem uspešno podjetje, v katerem sem z dav~nim in poslovnim svetovanjem tako malim kot velikim podjetjem odkrival pasti preve~ zapletenega dav~nega sistema.

Tudi to je bil eden od razlogov, da sem se z veseljem odzval na povabilo in se konec leta 2005 pridružil vladi Janeza Janše kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, z mandatom na Ministrstvu za finance.

Ponosen sem, da sem v tem obdobju sooblikoval ekonomsko in finan~no politiko vlade, v okviru Odbora za reforme, kot predsednik skupine za dav~ni sistem pa vplival na zmanjšanje dav~nih bremen in na poenostavitve dav~nega sistema.

Vsi se še spomnimo, kakšno je bilo napovedovanje dohodnine pred tem, ko smo kupovali obrazce, zbirali dokazila, pisali napovedi in stali v dolgih vrstah pred poštnimi okenci; to je bilo, preden smo uvedli informativne izra~une dohodnine, s katerimi so vsa ta opravila odpadla.

Poskrbeli smo tudi za manjša dav~na bremena podjetij tako, da smo znižali stopnjo davka od dohodka pravnih oseb iz 25 na 20 odstotkov, poenostavili postopke obra~unavanja in pla~evanja davkov ter zmanjšali obdav~itve osebnih prejemkov, med drugim tudi z odpravo posebnega davka na pla~e. V želji, da odgovorno in s ponosom sodelujem pri nadaljnjem razvoju Slovenije, sem se odlo~il, da kandidiram za poslanca v državni zbor.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

10

Aktualno v regiji

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

Porabili naj bi manj energije Tudi v Cerknici skrbno na~ rtujejo energetsko strategijo ob~ ine Cerknica, 20. oktober – Na oktobrski seji so cerkniški svetniki potrdili lokalni energetski koncept ob~ ine, temeljni dokument, na osnovi katerega bodo izoblikovali energetsko strategijo. V njem so med drugim predvideli akcijski na~ rt, po katerem naj bi uresni~ evali zastavljene cilje, ki naj bi privedli do pravilne rabe energije na obmo~ ju ob~ ine.

Lokalni energetski koncept so morali sprejeti tudi zaradi tega, ker se lahko ob~ ina le tako poteguje za javna sredstva na razli~ nih okoljskih razpisih, na primer za posodobitev javne razsvetljave ali energetsko sanacijo objektov. »Najbolj pomembno je, da bomo tako lahko dobili dodatna evrop-

ska nepovratna sredstva,« pravi župan Marko Rupar. Poleg tega bodo na osnovi lokalnega energetskega koncepta naredili register, v katerem bodo popisali ob~ inske objekte glede na energetsko potratnost oziroma koli~ ino porabljenih energentov. »Na osnovi registra se bodo lahko odlo~ ili, kateri objekti pridejo najprej v poštev za investicije ter s katerimi prijemi in investicijami bomo najve~ prihranili.«

v lasti ob~ ine povsem primernih, na primer glasbena šola, knjižnica ter kulturni in gasilski dom v Cerknici. Nekaj manjših del, in sicer vgradnjo var~ nih pip in kotli~ kov ter senzorjev za vklop lu~ i v sanitarijah, potrebujeta sicer novi šoli na Rakeku in v Grahovem, v ostale stavbe, predvsem starejše šole, pa bodo morali vložiti ve~ sredstev, da jih bodo energetsko sanirali.

Tako bo, na primer, treba izolirati Gerbi~ evo hišo, Dom na Vsako leto Slivnici, društveni dom na Ranekaj denarja keku in nekatere druge zgradKot so pokazali predhodni ener- be. Rupar je prepri~ an, da to ne bi smel biti prevelik zalogaj za getski pregledi, je nekaj stavb

 Petra Tr~ ek ob~ inski prora~ un. Poudaril je, da ob~ ina že nekaj ~ asa vsako leto zagotovi nekaj denarja za energetsko sanacijo; letos so zamenjali okna na šoli v Begunjah in športni dvorani v Cerknici, deloma pa tudi na cerkniški šoli. »V prora~ unu vsako leto rezerviramo okrog 50, 60 tiso~ evrov; naslednje leto bo šlo 50 tiso~ akov samo za cerkniško šolo, za ostale pa po potrebi,« še pravi Rupar.

vih virov energije in u~ inkoviti rabi energije v javnih stavbah.

Tako so se ob~ inski svetniki že lani strinjali, da ob~ ina poiš~ e koncesionarja za daljinsko ogrevanje s paro in vro~ o vodo na lesno biomaso, na katerega bi sprva navezali tako ob~ inske zgradbe kot tudi bloke v središ~ u Cerknice. Kot pravi Rupar, so že navezali stike z nekaterimi ponudniki, a so se aktivnosti zaradi gospodarske situacije umirile. »Kljub temu smo še vedno v stiku s potencialnimi kandidati,« pravi Rupar.

Med prvimi projekti, ki se jih bodo lotili na ob~ ini, pa

Daljinsko ogrevanje v Cerknici Na cerkniški ob~ ini pa ne razmišljajo le o uporabi obnovlji-

bo vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh ob~ inskih stavbah. Nad izvajanjem akcijskega na~ rta lokalnega energetskega koncepta naj bi bdel energetski upravljavec: za evidence bo skrbel ~ lovek, zaposlen v ob~ inski upravi, za posamezne projekte pa bodo po besedah Ruparja najeli pogodbenega izvajalca. V naslednjih letih jih med drugim ~ aka še namestitev var~ nih sijalk na svetila javne razsvetljave; z zamenjavo sijalk so že za~ eli, z var~ nimi pa jih morajo nadomestiti najpozneje do konca leta 2016.

Tekmovali so v logi~ nem razmišljanju

 Damijana Škrlj

Tekmovalce je najprej pozdravila ravnateljica OŠ Notranjski odred Cerknica, Marija Braniselj, in izpostavila, da je »logika zelo širok pojem in vse kaj drugega kot samo matematika,« in

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Grahovo, 22. oktober – Tekmovanja iz logike, ki sodi med najmnoži~ nejša tekmovanja pri nas, se je na septembrskih šolskih tekmovanjih udeležilo ve~ kot 23 tiso~ u~ encev od 3. do 9. razreda iz 346 osnovnih šol.

Najboljši zadnje triade, ki jih je bilo okrog 1750, so se za naslove državnih prvakov v posamezni skupini pomerili v oktobru, ko je na 22 osnovnih šolah po Sloveniji isto~ asno potekalo že 26. državno tekmovanje iz znanja logike. 58 tekmovalcev iz 12 osnovnih šol iz notranjsko-kraške regije, med njimi tudi štirje iz cerkniške šole, se je tekmovanja tokrat udeležilo na podružni~ ni šoli v Grahovem.

Na Taboru našli tudi dva groba

jim zaželela jasno, modro in logi~ no razmišljanje. Željam se je pridružil tudi cerkniški župan Marko Rupar, tekmovanje pa je odprla Marjeta Košir, u~ iteljica in mentorica interesne dejavnosti logika na mati~ ni šoli, ki je organizacijo tekmovanja v Grahovem sprejela kot svojevrsten izziv.

V okviru krožkov logike mentorji spodbujajo u~ ence k poglabljanju znanja iz podro~ ja logike in lingvistike, kar je tudi cilj tekmovanja, katerega kon~ ni namen je tudi spodbujati k raziskovanju, logi~ nemu razmišljanju in odlo~ anju, kar postaja pomembnejše na vseh podro~ jih dela in življenja. Na to opozarja tudi Zveza za tehni~ no kulturo Slovenije (ZOTKS), ki si prizadeva za popularizacijo znanosti, inovativ-

nosti, razvoja, ustvarjalnosti in podobnih ciljev. Tovrstne sposobnosti lahko bodo~ i tekmovalci razvijajo tudi s pomo~ jo nalog dosedanjih tekmovanj, dosegljivih na spletni strani ZOTKS ter s številnimi internetnimi logi~ nimi igricami, revijo Logika & razvedrilna matematika ter sudokuji in križankami, pri ~ emer si na~ in dela in u~ enja izbere vsak sam. »Logika bi morala biti bolj popularizirana,« je pokomentirala Majda Škrabec, vodja interesne dejavnosti logika v grahovski šoli, saj u~ enci zaradi nje lažje povezujejo stvari med sabo tudi pri drugih predmetih.

Letos je zlato priznanje prejela osmošolka, Manca Kužnik, in je ena izmed šestih tekmovalcev iz notranjske regije z zlatim priznanjem.

 Petra Tr~ ek

Pri obnovi Jur~ kovega tabora naleteli na arheološke ostaline Ob~ ina je medtem obnovila Jur~ kov tabor, med drugim so zamenjali okna in ostrešje ter stopniš~ e obnovili v starem stilu. Ploš~ ad na Taboru nameravajo tlakovati in urediti parkirna mesta. »Tabor bo postal središ~ e dogajanja v kraju,« pravi župan Marko Rupar, ki že razmi-

Kot je še povedala Vesna Merc iz podjetja Arheološka izkopavanja, so ugotovili, da trg v preteklosti ni bil prazen, kot je danes, pa~ pa je na sredini trga stala hiša, in sicer že vsaj leta 1825. »Ob obstoje~ em vhodu v tabor smo odkrili ve~ beneških novcev iz 17. in 18. stoletja, pred zazidanim vhodom v Urban~ ev stolp pa ostanek zidu, ki je bil verjetno del vhoda v tabor,« pravi Mer~ eva. Najbolj pa sta jih presenetila groba, ki kažeta na to, da ni bilo pokopališ~ e le znotraj tabora, temve~ se je vsaj del rituala pokopavanja odvijal tudi izven obzidja.

F OTO : A R H IV O B ^IN E C ER K N ICA

Cerknica – Letos so se v Cerknici lotili urejanja Jur~ kovega tabora, a so se dela zaradi arheoloških najdb nekoliko zavlekla. Stolp je sicer obnovljen, okolico pa bodo tlakovali šele, ko bodo arheologi zaklju~ ili svoja izkopavanja.

Med drugim so naleteli na groba.

šlja o vsebini Jur~ kovega stolpa. »Mogo~ e bo v njem turisti~ noinformativni center, saj bi s tem oživeli stari del mesta, prostora je tudi za kakšno razstavo.« Celotna investicija je vredna 450 tiso~ evrov, ve~ ji del so jih dobili iz evropskih strukturnih skladov.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

Regijske kulturne diagonale

str 11

11

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

S koncertom na pomo~ ljudem v stiski

 Blanka Markovi~ Kocen

in njihovim družinam. »Ker se je izkazala potreba po izposoji bolniških postelj, bomo poskusili kupiti še eno elektri~ no, sicer pa imamo v izposoji že dva invalidska vozi~ ka in hoduljo ter nekaj bergel.« Na koncertu so nastopili Osnovna šola Rovte, Ženski upokojenski zbor Rovte, Poljanski orgli~ arji, Družinski ansambel Toneta Rusa, pevki Katja Klemen in Sara Kobold, Trio Šubic, Kvartet Kresnice, pevec Franci Pušnik, skupina Pot, Harmonikarski orkester Primoža Merlaka, nagovor pa je imela gospa Ivanka Šuštrši~ , pravna svetovalka

Oživljena anti~ na podoba naše dežele Logatec, 27. oktober – Knjiga Me~ in vihar je pripoved o vojnem pohodu najve~ je armade, ki je v antiki prehodila ozemlje današnje Slovenije. Avtor Lovro Novinšek jo je v zadnjem oktobrskem tednu predstavil v logaškem Narodnem domu.

V knjigi Me~ in vihar avtor Lovro Novinšek bralca popelje skozi anti~ no podobo slovenske dežele. Zgolj peš~ ica udeležencev nadvse zanimive predstavitve v Narodnem domu pa je bila svojevrsten dokaz, kako malo je lokalni skupnosti mar zgodovine naših krajev. Pred prihajajo~ imi zimskimi ve~ eri, ko še toliko raje posežemo po dobri knjigi, bi na predstavitvi pri~ akovali ne samo bralce in ljubitelje zgodovine, temve~ tudi lokalne turisti~ ne vodi~ e, saj je bilo predavanje tudi regijsko naravnano. In ne samo to, bitka pri Frigidu ali Mrzli reki je svetovnozgodovinsko

pomemben dogodek, ki se je odigral na naših tleh. Do neke mere, pravi Novinšek, je šlo tudi za versko vojno.

Lovro Novinšek, upokojeni polkovnik in vojaški diplomat, v svoji knjigi, ki jo je – tako pravi – kot sveže upokojeni vojak pripravljal šest let, ne predstavlja samo znamenite bitke, temve~ z enako natan~ nostjo slika življenjske razmere v 4. stoletju, kot vojaški poveljnik pa s posebno zavzetostjo tudi rimsko vojsko. »Knjiga je zastavljena poljudno-strokovno, ~ eprav sem jo sprva nameraval nameniti slo-

FOTO: VALTER LEB AN

V Domu krajanov Rovte je bil minulo nedeljo že 16. iz cikla tovrstnih koncertov, ki jih od ustanovitve, leta 1994, pripravlja župnijska Karitas. Na koncertu so zbirali zgolj prostovoljne prispevke, vstopnine pa ni bilo. »Bolje je, da je dvorana polna in da obiskovalci za nekaj trenutkov pozabijo na gmotne težave,« je dejal Hieronim Kav~ i~ , ki župnijsko Karitas vodi še vrsto let vodi in se zahvalil vsem obiskovalcem, darovalcem in pokroviteljem koncerta.

Po njegovih besedah so sredstva namenjena za pomo~ ljudem v stiski, predvsem otrokom

na Slovenski in Škofijski Karitas Ljubljana. Program sta oblikovala in povezovala Rezka Drmota in Jakob Skvar~ a. Župnijska Karitas Rovte se odlo~ a za razli~ ne akcije, neposredno po koncertu je zbirala poljske pridelke za dom upokojenih duhovnikov v Ljubljani. »Pripravljamo pa še podobne akcije, tudi v sodelovanju s šolo, sre~ anje bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi, redno, vsako zadnjo nedeljo v avgustu, romanje bolnih in ostarelih na Brezje in še kaj bi se našlo,« pravi Kav~ i~ in dodaja: »Po naši oceni se je nedeljskega koncerta udeležilo od 350 do 400 ljudi, pri zbiranju denarnih sredstev pa se, kot kaže, pozna trenutno gmotno stanje ljudi. Toda veseli smo bili vsakega evra.«

Obiskovalci koncerta so s prostovoljni prispevki pomagali ljudem v stiski.

 Blanka Markovi~ Kocen

venski vojski kot priro~ nik,« je na predstavitvi med drugim povedal Novinšek, ki je delo na ve~ kot 200 straneh izdal v samozaložbi. V 21 poglavjih je zbral tudi zanimivosti posameznih krajev, ki bi lahko služile ne samo kot zgodovinski vir, temve~ tudi kot promocija oziroma turisti~ na zanimivost. Novinšek je celo sam fotografiral kraje, o katerih je pisal, in to v tistih letnih ~ asih, kot se je dogajala opisana zgodba. »Rimska država je bila v tistem ~ asu mogo~ na sila, podobno, kot je danes Amerika,« pravi Novinšek in poudarja, da je prav rimska vojska dala temelje evropskim srednjeveškim vojskam. Z bitko pri Frigidu pa je bila krš~ anstvu izbojevana zadnja in dokon~ na zmaga nad rimskim anti~ nim poganstvom.

FOTO: BLANKA M ARKOVI^ KOCEN

Rovte – Skoraj 400 obiskovalcev se je minulo nedeljo udeležilo dobrodelnega koncerta Srce, ki vidi. Z zbranimi sredstvi bo organizator, Župnijska Karitas Rovte, skušala pomagati družinam in bolnim.

Ra~ unalniki o~ arali starejše Odli~ en odziv starejše generacije na ra~ unalniško opismenjevanje Logatec – Direktorica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc, ki je na logaškem koordinirala projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija, ocenjuje, da je bil odziv starejših na pridobivanje ra~ unalniških znanj odli~ en, izkazali pa so se tudi prostovoljci. Kar 114 jih je generacijo svojih dedkov in babic v tednu med 17. in 21. oktobrom pou~ evalo na logaških osnovnih šolah. »Izobraževanja se je udeležilo 137 starejših, ki so v okviru treh modulov zasedli 344 od 405 razpisanih mest. To kaže na velik interes starejših, da si pridobijo ra~ unalniška znanja. Najstarejša udeleženka je imela 84 let,« je povedala sogovornica in dodala: »Dnevno smo bili v stiku z vodji posameznih modulov in spre-

mljali izvajanje projekta.« Udeležence Simbioze je zanimalo prakti~ no vse: od urejanja besedil do interneta in elektronske pošte. Želeli bi si celo, da bi imeli možnost ra~ unalniškega izobraževanja v projektih, kot je Simbioza, ve~ krat na leto, saj bi jim pridobljeno znanje v marsi~ em olajšalo življenje. bmk

Knjiga ne predstavlja samo znamenite bitke pri Frigidu, temve~ tudi življenje ljudi v 4. stoletju in zanimivosti krajev iz naše neposredne okolice.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011

12

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 11. november 2011

DruĹĄtvo zasejano pred petnajstimi leti

 Katarina Temkova

Druťtvo Lipa je 15-letnico delovanja obeleŞilo s slavnostno akademijo Borisa Pahorja, ki je letos postal tudi ~ astni ob~ an Pivke, ter veliko drugih. V druťtvu so se posve~ ali tudi delu z mladimi, ki so se preko dramskih, lutkovnih igric in ustvarjalnih delavnic vstopali v svet umetnosti in kulture.

Pivka, 5. november – Slavnostna akademija ob 15-letnici delovanja druťtva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa je bila v znamenju kamnitih kriŞev, Martina Krpana in petja. V dvorani Krpanovega doma v Pivki so premierno pokazali kratki dokumentarni film DeŞela kamnitih kriŞev, kamniti kriŞ pa so obiskovalci lahko tudi kupili, in sicer njegovo 3D repliko v razmerju 1:15 in 1:20. V kulturnem programu so nastopili tudi Pevska skupina Studenec, MoPZ Pivka ter harmonikar Martin Manko~ .

FOTO: KATAR I NA TEMKOVA

Po tem, ko je zbrane na slavnostni akademiji druĹĄtva Lipa nagovoril sam Martin Krpan, je predsednica Irena Margon predstavila delovanje druĹĄtva.

V petnajstih letih so izdali nekaj knjiĹžic, v katerih odstirajo preteklost naĹĄih krajev, in sicer ob 130-letnici vseslovenskega tabora na Kalcu, zbornik o pivĹĄki cerkvi, izbor pesmi Ludovike Kalan. Z razstavami in prireditvami pa so obeleĹžili ĹĄe veliko drugih pomembnih dogodkov v

Kamniti kriĹži v filmu

Pod lipo sedita BoĹžidar Premrl in Irena Margon, v ozadju projekcija replike kamnitega kriĹža.

Pivki. Njihovo kulturno delovakaterimi izpostavimo Toneta nje so zaznamovali tradicional- Pav~ ka, Nika Grafenauerja, Dani ve~ erni pogovori z gosti, med neta Zajca, Cirila Zlobca, NeŞo

Maurer, igralko Ĺ tefko Drolc, zgodovinarja Staneta Granda, dr. JoĹžeta Felca, Silva Faturja,

Deseta ob~ inska revija in zlato

Na prireditvi so premierno predvajali kratki dokumentarni film z naslovom DeŞela kamnitih kriŞev, ki je nastal v produkciji Galerija 2 iz Postojne ter studia V.A.S. Pivka. Besedilo za dokumentarec je pripravil BoŞidar Premrl, ki je kot osrednji gost spregovoril z Margonovo. Da je pivťko obmo~ je res deŞela kamnitih kriŞev, govori dejstvo, da je od osemdesetih ohranjenih v Sloveniji, ve~ kot polovica na naťem obmo~ ju. Nekatere vasi, na primer, Petelinje, Gradec ... premorejo kar tri kamnita znamenja. Premrl je v pogovoru poudaril, da je med raziskoval-

nim delom po pokrajini opazil skrb pri varovanju sakralne dediť~ ine, se pravi cerkva, kapelic in kriŞev, medtem ko se stavbna dediť~ ina pokrajine zanemarja in se dopuť~ a, da stare kme~ ke stavbe propadajo ali celo ruťijo.

Ob tej priloŞnosti so v druťtvu skupaj z Galerijo 2 iz Postojne zastavili projekt, v katerem so naťo kulturno dediť~ ino uporabili, jo oŞivili in ponudili v obliki spominka tako doma~ inom kot turistom. Tako je nastala replika kamnitega kriŞa, ki je do nedavnega ťe stal ob glavni cesti na odcepu za Gradec. Pred kratkim pa je bil kriŞ v prometni nesre~ i poťkodovan, in je prenesen na zavod za spomeniťko varstvo, kjer ga bodo obnovili. Predsednica Lipe, Margonova, ter direktor Galerije 2, Bojan Novak, sta nekaj spominkov podarila, za ostale obiskovalce pa so bili na prodaj.

ÂťZapozneli protesti so klavrniÂŤ

Uspeťnost in ťtevil~ nost pevske ljubiteljske dejavnosti predstavlja tudi na pivťkem in postojnskem osrednjo kulturno manifestacijo

Meťani pevski zbor Postojna z zborovodjem Mirkom Ferlanom je med 27. in 30. oktobrom sodeloval na 25. mednarodnem zborovskem tekmovanju Praga Cantat 2011. Iz ~ eťkega glavnega mesta se je vrnil z dvema zlatima priznanjema, prvo na-

grado kategorije ter posebno nagrado za najboljťo izvedbo obvezne skladbe. Zbor se je uvrstil tudi na zaklju~ no tekmovanje za Grand Prix.

Na tekmovanju je sodelovalo 21 zborov iz enajstih evropskih drĹžav ter Indonezije. MePZ Postojna je tekmoval v dveh kategorijah. Prvo preizkuĹĄnjo je opravil v kategoriji ÂťfolkloraÂŤ, v kateri se je Ĺžiriji predstavil s priredbami slovenskih narodnih pesmi. Ĺ e bolje se je zbor odrezal v konkurenci velikih meĹĄanih zborov.

Z odli~ nim nastopom si je pripel zlato priznanje in bil skupaj s poljskim zborom Musica Viva zmagovalec kategorije.

V izvedbi JSKD obmo~ ne izpostave Postojna se je letos Şe deseti~ odvila revija pevskih zborov in vokalnih skupin iz ob~ in Pivka in Postojna. V soboto je v kulturnem domu Postojna nastopilo sedem pevskih zasedb, in sicer LO Javorniki, VS Unica, VS Elum, Dekliťka VS Ubeljsko, Oktet Bori, VS Slavina ter DPZ Mavrica. V nedeljo pa se je ob~ instvu predstavilo ťest sestavov, ki so prihajali preteŞno iz pivťkega konca: Moťka VS Zgun, VS Goldinar, MoPZ Pivka, Župnijski MePZ Koťana ter MePZ Postojna. Na reviji je zbore in vokalne skupine strokovno ocenjeval Walter Lo Nigro. kt

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Praga, Postojna, 27. oktober–6. november – Konec oktobra so se ~ lani Meťanega pevskega zbora Postojna udeleŞili 25. mednarodnega tekmovanja Praga Cantat, s katerega so se vrnili s polno bero odli~ ij. Že naslednji teden so kot zaklju~ ni zbor nastopili na reviji zborov in vokalnih skupin ob~ in Pivka in Postojna, ki je potekala v Kulturnem domu Postojna.

Postojna, 25. oktober – TrŞaťki zgodovinar dr. JoŞe Pirjevec zadnje tedne gostuje po ťtevilnih slovenskih krajih, kjer predstavlja svojo zgodovinsko delo Tito in tovariťi, ki vzbuja veliko zanimanje.

Na povabilo druťtva TIGR in postojnskega obmo~ nega zdruŞenja borcev za vrednote NOB je spregovoril tudi postojnskemu ob~ instvu. Pri tem pa se ni mogel izogniti nedavni odlo~ itvi ustavnega sodiť~ a, ki je novo poimenovanje ulice po Titu ozna~ ilo kot protiustavno in neskladno s ~ loveťkim dostojanstvom. Zapozneli protesti, spoznanja se mi zdijo zelo klavrni. Takrat ko je nevarno, morať povedati tisto, kar misliť, ne pozneje, je bil Pirjevec kriti~ en do predsednika ustavnega sodiť~ a dr.

Ernesta Petri~ a.

Sam je v knjigi, ki je plod ve~ kot 30-letnega raziskovalnega dela, skuťal prikazati Tita v njegovih negativnih in pozitivnih plateh. To, kar se danes dogaja – in ne samo pri nas – je nesprejemljivo in bedasto, ker zgodovina se ne piťe tako, da jo malať ~ rno-belo, temve~ jo skuťať prikazati v vseh njenih niansah, ki so ťtevilne in kompleksne, kakor je kompleksno Şivljenje samo, je v pogovoru z novinarjem Ladom AmbroŞi~ em poudaril zgodovinar in osvetlil poudarke iz Titovega Şivljenja in njegove odnose s tovariťi, med katerimi je svoje moŞne naslednike Tito pravo~ asno odstranil, saj kot mo~ na osebnost, ki je ustvarila mit o sami sebi naslednika ni Şelel imeti in ga glede na usodo Jugoslavije, obsojene na propad, tudi ni imel. vrŞ

F OTO : LA DI S TOR R ESA N

Popravek

MePZ Postojna se je s svojega ťtirinajstega mednarodnega tekmovanja vrnil z izjemnimi doseŞki, najve~ jimi v zadnjih petih letih.

Zaradi nesporazuma objavljamo popravek naslova portreta Vida Sarka v prejťnji ťtevilki novic, na strani 11. Pravi naslov se glasi: Vedeti, koga imamo radi – formula za sre~ o.

Blanka Markovi~ kocen

LQGG

IĹĄÄ?emo dekle za delo v streĹžbI. delo je preteĹžno v popoldanskem Ä?asu in ob vikendih.

Primerno za ĹĄtudentke, ki imajo vsaj nekaj izkuĹĄenj in volje do dela.

Za tiste, ki bi se radi zaposlili pa ponujamo redno zaposlitev.

Za veÄ? informacij pokliÄ?ite na telefon : vojko Panić s.p 041 778 839

Medvedje brdo 6 1373 rovte okrepÄ?evalnica in pizzerija tavĹžentroĹža

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 11. november 2011

Ljudje ne morejo brez gozda strski ĹĄtudij, po upokojitvi pa je bil desetletje predsednik zveze gozdarskih druĹĄtev Slovenije, od

Rak za~ el s praznovanjem Unec, 22. oktober – Kot smo Şe poro~ ali, Kulturno druťtvo Rak z Rakeka deluje Şe celih devet let in v tem obdobju vstopa v deseto leto delovanja. Svojo prvo desetletnico bodo proslavljali vse leto, pri~ eli pa so Şe prejťnjo soboto. V Urťulinem domu na Uncu je nastopil meťani pevski zbor Rak, ki se je predstavil z repertoarjem pesmi, ki so jih pilili preteklo sezono. Na odru pa jim je druŞbo delal tudi lovski pevski zbor Martin Krpan iz Nove vasi, za humoristi~ ne vloŞke pa je poskrbela gledaliťka sekcija druťtva. Polna dvorana, veliko smeha in zadovoljni ljudje so rezultat sobotnega koncerta. Tudi sicer so v druťtvu zelo aktivni. Vsako leto ob vseh svetih poskrbijo za komemoracijo na pokopaliť~ u na Rakeku. Pevski zbor Cluster se Şe pripravlja na regijsko tekmovanje, ki bo v novembru, likovna sekcija pa vabi na potopisno predavanje in razstavo. Umetniki so se podali na Korziko, kaj se je tam dogajalo, pa boste izvedeli v ~ etrtek, 10. novembra. Potopisni ve~ er in razstava bosta potekala v prostorih druťtva na Trgu padlih borcev 2, pri Şelezniťki postaji na Rakeku. aj

leta 2002 pa je urednik strokovne revije za gozdarstvo Gozdarski vestnik.

Izid knjige sovpada tudi z letom gozdov, Generalna skupť~ ina ZdruŞenih narodov je namre~ leto 2011 poimenovala Mednarodno leto gozdov – Gozdovi za ljudi. aj

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Mef v Cerknici

Cerknica, 22. oktober – Predzadnjo soboto v oktobru je v Kulturnem domu v Cerknici gostoval glasbenik in novinar Drago Mislej Mef, ki je na slovenski glasbeni sceni prisoten Şe desetletja. ^e po svoji profesionalni plati izhaja iz novinarske stroke – poznamo ga kot nekdanjega urednika in novinarja radia Koper, od koder je odťel na koprsko televizijo, nato pa na Primorske novice, v zadnjem ~ asu pa deluje tudi kot urednik izolskega tednika Mandra~  – je po svoji ljubiteljski plati zagotovo in predvsem glasbenik. Starejťe generacije se ga spominjajo po njegovem bendu Deseti brat, s katerim je nastopal v osemdesetih letih, trenutno pa nastopa v okviru zasedbe Mef in NOB (Narodno osvobodilni bend). V svoji karieri je sodeloval s samimi vrhunskimi glasbeniki, kot so Vlado Kreslin, Pero Lovťin, Zoran Predin in ťe bi lahko naťtevali. Slovensko glasbeno sceno pa je zaznamoval predvsem tudi kot pisec besedil ťtevilnih hitov, med drugim je pisal za Tinkaro Kova~ , Laro Baruca, Faraone, Kalamare, Ano Pupedan, Slavka Ivan~ i~ a, ~ e naťtejemo samo najbolj znane. V svoji bogati karieri se je kot pisec besedil podpisal pod ve~ kot 400 pesmi. aj

3LYRYDUQD LQ JRVWLOQD 3(. RG OHWD JRVWRP SRQXMD MHGL SR QDURĀLOX SL]]H GLYMDĀLQVNL JRODÌ ] GRPDĀLPL QMRNL LQ VODGLFH 1RYRVW VR JULOO VSHFLDOLWHWH /(6.29$ÿ.( .8+,1-( SUHEUDQDF YHäDOLFD XäWLSFL SOHVNDYLFD LWG

OHWD VPR RGSUOL ODVWQR SLYRYDUQR ]D YDUMHQMH GRPDÄ€HJD VYHWOHJD LQ WHPQHJD SLYD SULSUDYOMHQHJD SR EDYDUVNL UHFHSWXUL 2E REOHWQLFL SLYRYDUQH 3(. JRVWH UD]YHVHOMXMHPR ] QRYLP ]YDUMHQLP 5'(Ăż,0 3,920 SULSUDYOMHQLP SR EHOJLMVNL UHFHSWXUL

6RERWD QRYHPEHU 0$57,129 9(Ăż(5 = '$/0$7,16.2 ./$32 1(9(5$ 5(=(59$&,-( 1$ 7(/ 9$%/-(1, SHN LQGG

Untitled-3 1

18.10.2011 12:20:18

F OTO : AND REJA JERNEJ^I^

Avtor sega v sam za~ etek gozdov pri nas, ki so nastali pred deset tiso~ leti, po zadnji ledeni dobi. Takrat so pokrivali kar 90 odstotkov danaťnjega ozemlja Slovenije. Ljudje smo v soŞitju z gozdovi Şiveli do sedem tiso~ let nazaj, potem pa je ~ lovek iz nabiralca in lovca postal tudi poljedelec in Şivinorejec ter za~ el gozd kr~ iti. Kr~ enje je viťek doseglo v 15. stoletju, ko je gozd pokrival le ťe 36 odstotkov Slovenije. Tako stanje je ostalo nekje do leta 1830, ko je gozd zaradi razli~ nih dejavnikov spet za~ el prerať~ ati Slovenijo. Takťne in podobne zanimivosti najdemo v knjigi, besedilo pa dopolnjujejo tudi fotografije, zemljevidi in razli~ ni drugi dokumenti. Franc pravi, da knjiga ni pisana samo za gozdarje, ampak za ťirťo publiko, saj smo bili Slovenci Şe od nekdaj tesno povezani z gozdom in Şivljenjem ob in v njem. Franc Perko je ťtudiral gozdarstvo na tedanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino v Ljubljani. Po ťtudiju se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Postojna. Leta 1989 je dokon~ al magi-

13

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Slivice – V oktobru je izťla Şe deveta knjiga Franca Perka z naslovom Gozd lahko Şivi brez ~ loveka, ljudje ne morejo brez gozda. Knjiga je plod dolgoletnega dela na podro~ ju gozdov in gozdarstva in pokriva celotno zgodovino gozdov v Sloveniji.

str 13

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011 

14

Ĺ port

Notranjsko-kraĹĄke novice

 

str

petek, 11. november 2011

Na koncu slavili doma~i

Žakelj in Selan na poti do drugega mesta. ki sta sicer na drugi preizkuťnji izgubila kar tri minute ob menjavi prazne gume na njuni ťkodi fabii. V diviziji II sta bila

~etrta, mesto za njima pa je dirko zaklju~il Vasja Miklav~i~, kateremu je zapiske bral Leon Vodopivec, nastopila sta z re-

nault cliom. Slavko Komel (DAS Koleselj) in Ana Gorki~ sta z opel astro na cilj prispela kot 11.. Ĺ est mest niĹžje se je uvrstil Komel,

Vilharjevci ekipni drŞavni prvaki Postojna – Dolgoletno zavzeto strokovno delo ťportnih pedagogov in dodatna vlaganja v ťportne oddelke na OŠMiroslava Vilharja Postojna so ob zaklju~ku letoťnje atletske sezone obrodili rezultat, saj je ekipa starejťih de~kov osvojila naslov ekipnega drŞavnega prvaka, je zadovoljna Pia de Paulis Debevec, ravnateljica Osnovne ťole Miroslava Vilharja Postojna.

Rok Turk in Enej LoĹžnar (AMD Recaro Slovenija) sta uspeĹĄno kon~ala letoĹĄnjo sezono evropskega prvenstva. V skupni razvrstitvi sta leto kon~ala na sedmem mestu, v razvrstitvi evropskega pokala med vozili z dvokolesnim pogonom sta osvojila zanesljivo prvo mesto.

li, velja omeniti predvsem MatjaĹža Mihevca in Mateja Dolenca.

Nastopila sta s ĹĄkodo felicio in dosegla na uvodni preizkuĹĄnji po ulicah Idrije najhitrejĹĄi ~as divizije I, skupno pa sta bila 11.

Lep uspeh v njunem drugem nastopu. Žal sta morala na drugi preizkuťnji odstopiti zaradi odpovedi motorja. V konkurenci druťtev je naslov prvaka romal v Avto klub MPI racing iz Idrije, DAS Koleselj pa je uvrť~en na 15. mesto. el

Prejeli smo

2. pokalna tekma v karateju

disciplinah, v katerih so odnesli vsa prva mesta: Alen Nuhanovi} na 60 metrov, BlaŞ Otoni~ar na 300 metrov, Klemen Vilhar na 1000 metrov in v ťtafeti ťtirikrat 100 metrov. Ekipa je tako zbrala najve~ to~k in prehitela vsakoletne favorite OŠGrm iz Novega mesta. Alen Nuhanovi~ pa je iz rok Borisa MikuŞa, direktorja Atletske zveze Slovenije, prejel tudi pokal za najbolj uspeťnega udeleŞenca tekmovanja. vrŞ

FOTO: ARH IV OĹ MIROSLAVA VILH ARJA POSTOJNA

^eprav Vilharjeva ĹĄola Ĺže vrsto let sodeluje na ekipnih atletskih tekmovanjih v kategorijah deklic

in de~kov, se je tokrat prvi~ v zgodovini postojnskih osnovnih ĹĄol uvrstila tudi na finalno tekmovanje, kjer so tekmovale ekipe deklic in de~kov iz po 12 ĹĄol iz vse Slovenije.

Postojnski tekmovalci so se na finalno tekmovanje uvrstili z drugim najboljĹĄim rezultatom v drĹžavi, v finalu pa so svoje rezultate ĹĄe izboljĹĄali in stopili na zmagovalne stopni~ke. NajboljĹĄi so bili tekmovalci v tekaĹĄkih

sicerĹĄnji sovoznik Kristijan Ĺ irok (DAS Koleselj), ki je tokrat prvi~ nastopil kot voznik. Na njegovo obi~ajno Âťdelovno mestoÂŤ se je usedel AleĹĄ Li~en, vozila pa sta peugeot 306. Odli~en nastop je uspel Martinu in Miranu Mlinarju. Posadka iz Medvedjega Brda je z zastavo yugom osvojila skupno 21. mesto, v diviziji II sta bila druga, v yugo pokalu pa sta osvojila svojo prvo zmago. S tem uspehom sta se povzpela na kon~no tretje mesto drĹžavnega prvenstva divizije I, v yugo pokalu pa sta skupno ~etrta.

Zmagovalca tega pokala sta Andrej Velkavrh in Jure Kova~, ki sta tokrat zasedla 25. mesto med vsemi nastopajo~imi posadkami.

Posadka Rok Nartnik–Gregor Žakelj je po prevra~anju zadnji reli sezone kon~ala na 37. mestu, Marko Verbi~ in Matic Dolenc sta bila 45., MatjaŞ Karner in Tadej Leskovec (vsi zastava yugo) pa 48. Toliko posadk je tudi priťlo do cilja. Med tiste, ki so odstopi-

Trbovlje, . oktober – Karate klub Trbovlje je pod tehni~nim vodstvom Karate zveze Slovenije organiziral 2. pokalno tekmo v karateju, ki se jo je udeleŞilo 351 tekmovalcev iz 38 slovenskih karate klubov ter se pomerilo v 437 nastopih. Izjemno so se odrezali tudi ~lani postojnskega karate kluba, saj so bili ~etrti najboljťi klub na tekmi z izkupi~kom petih zlatih, petih srebrnih in ťtirih bronastih odli~ij.

starejťih de~kov (Timon Jurca, Marko Panteli} in Vine Pirih), druge, srebrne, pa so bile ekipe mal~ic (Adrijana Bajc, Nuťa Habjan, Sara Liťinovi} – na sliki), mal~kov (Ajan Prelc, Arnes DŞakuli} in Adnan Paťagi~) ter ekipa

V katah posamezno sta prvi mesti osvojila Marko Panteli} med mlajĹĄimi de~ki in Zala KuĹĄtrin med starejĹĄimi deklicami. Drugo mesto je med starejĹĄimi de~ki osvojil Timon Jurca, tretja je bila med kadetinjami Tina Stegel.

V borbah po teĹžnostnih kategorijah se s prvim mestom lahko pohvalita Zala KuĹĄtrin med starejĹĄimi deklicami do 45 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg.

Srebrno medaljo si je v kategoriji kadetov nad 70 kg priboril Alen Nuhanovi}, bronaste medalje pa so si v borbah prisvojili med mlajĹĄimi deklicami nad 40 kg Zelo dobro so se Postojn~ani Nala Jurca, Svit PavĹĄi~ med mlajĹĄimi de~ki nad 45 kg, Timon Jurca odrezali v ekipnem prikazu kat: najboljĹĄa, prva, je bila ekipa med starejĹĄimi de~ki do 40 kg.

mlajĹĄih deklic (Nala Jurca, Mojca Turk in Hana TrĹĄar).

Sabina IlerĹĄi~ KovĹĄca

FOTO: M ITJA PRELC

Slednji na tokratni dirki ni nastopil, saj sta se z Rokom Turkom udeleŞila relija evropskega prvenstva v Franciji. Za logaťko prevlado med sovozniki je s kon~nim drugim mestom poskrbel BlaŞ Selan, ki bere zapiske Rajku Žaklju. Logaťka posadka je tokrat uspela osvojiti mesto, ki sta naskakovala Şe na dirki v Ajdovť~ini, na cilj idrijskega relija sta zapeljala kot druga. Žakelj se je s tem uspehom uvrstil tudi na skupno tretje mesto med vozniki, zaostal je le za prvakom Longhijem in Turkom.

Reli na doma~em terenu sta na devetem mestu kon~ala Aleks Humar in Zmago Logar,

FOTO: Ĺ˝ I GA Ĺ PAR A MB LEK

Idrija, 15. oktober – Z relijem v Idriji se je kon~alo letoťnje prvenstvo Slovenije v najbolj priljubljeni avtoťportni panogi pri nas. Naslov prvaka si je med vozniki s peto zaporedno zmago privozil Italijan Piero Longhi z vozilom ťkoda fabia s2000. Njegov sovoznik je bil Luigi Pirolli, ki pa je nastopil le na treh dirkah, tako da je med sovozniki naslov prvaka osvojil Logat~an Enej LoŞnar.

6(1o,/$ 2' ,=0(5( '2 0217$½( Prejeli smo Konec septembra smo na uredniťtvo prejeli novico, da so mladi postojnski balinarji dosegli velik uspeh na drŞavnem prvenstvu, v disciplini natan~nega zbijanja. DrŞavni prvak je postal enajstletni Nik Švara (na sliki). V vseh treh serijah je bil najbolj zbran in osvojil prvi naslov drŞavnega prvaka v posamezni disciplini. Velikemu klubskemu uspehu so prispevali ťe Jan Zakrajťek z osvojitvijo ~etrtega mesta, Matic Lulik z osvojitvijo ťestega mesta in BlaŞ Janev, ki je osvojil dvanajsto mesto. Tekmovanje je potekalo v SodraŞici. Nastopilo je ťestnajst de~kov, ki so si na posameznih obmo~nih zvezah zagotovili nastop na drŞavnem prvenstvu.

½$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/21 6(1o,/ 1$ 95+1,.,

'HNRU VHQĂ?LOD G R R 3RG +UXÄžHYFR J 9UKQLND 7HO ZZZ GHNRU VHQFLOD VL

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

Avtomobilisti~n o

Notranjsko-kraške novice petek, 11. november 2011

Ve~ ja zafira

Ob mondeni Azurni obali na jugu Francije je bil mesec oktober rezerviran za »krst« novega DS5, tretjega predstavnika ekskluzivne linije DS, ki je prvi~ zapeljal na evropske ceste.

Popolnoma druga~ en, drznega, vizionarskega videza in prestižne notranjosti v slogu letalskega »kockpita«, ~ rpa navdih v študiji C-SportLounge.

tempomat, ki na osnovi radarja v kriti~ nih trenutkih vklju~ i sistem opozarjanja pred trkom ... Med motorji bo mo~ izbirati najprej med dvema bencinskima 1,4-litrskima agregatoma 88 kW (120 KM) in 103 kW(140 KM). Trenutno najzmogljivejši bencinski motor je na voljo tudi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, enako kot najve~ ji dizelski 2.0 CDTI 121kW (165 KM). Družini zafire tourer se bo kak mesec kasneje pridružila še najbolj ekonomi~ na razli~ ica ecoFLEX z nizko porabo goriva in izpusti CO2, s turbo dizelskim motorjem 2.0 CDTI in serijsko vgrajeno tehnologijo Start/Stop. Dosedanji model bo še naprej v prodaji. Obe zafiri prihajata iz tovarne v nemškem Bochumu. bl

Zasnova notranjosti v popolnoma novem slogu predstavlja dober kompromis med kupejem in limuzino in je v celoti osredoto~ ena na voznika. Glavna upravljalna stikala so zbrana na sredini vozila na dveh osrednjih konzolah, spodaj in na stropu, kjer so potisni in vrtljivi gumbi ter posebna klecna stikala. Sedeži so iz izbranega in kakovostno izdelanega usnja.

Novi DS5 uporablja najnovejšo citroenovo tehnologijo, elektronski nadzor pogona, opozorilnik nenamerne spremembe voznega pasu druge generacije, samodejno preklapljanje dolgih lu~ i, barvni projektor za prikaz podatkov na nastavljivem steklenem zaslonu pred vetro-

branskim steklom in kamero za nadzor obmo~ ja za vozilom ob vzvratni vožnji. V tehnološkem pogledu je najve~ ja novost razli~ ica DS5 Hybrid4, ki združuje zmogljivosti dvolitrskega dizelskega motorja 160 HDi in u~ inkovitost sinhronskega elektri~ nega motorja 27 kW (37KM), vgrajenega v posebno ve~ to~ kovno vpeto zadnjo premo. Poganja samo zadnji par koles, kar je svojevrstna novost med hibridi. Citroen DS5 Hybrid4 zmore 200 KM; s 4kolesnim pogonom, funkcijo pove~ anja mo~ i ob pospeševanju v športnem na~ inu, kot za kratek ~ as samo ob elektri~ nem pogonu do hitrosti 60 km/h, bi znal pritegniti ne samo ljubi-

telje te znamke. Nižje emisije CO2 naj bi znašale le 99 g/km.

Ob hibridu bosta na izbiro še dva dizelska motorja s serijsko vgrajenim filtrom sajastih delcev – e-HDi 110 Airdream (s šeststopenjskim robotiziranim mehanskim menjalnikom) z novo generacijo mikrohibridne tehnologije Stop&Start ter HDi 160 (s šeststopenjskim mehanskim menjalnikom ali šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom.

V bencinski ponudbi bosta dva motorja z neposrednim vbrizgavanjem goriva euro V, plod skupnega razvoja z družbo BMW – THP 155 (s šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom) ter THP 200 (s šeststopenjskim mehanskim menjalnikom. Z ve~ vidikov zanimivi citroen DS5 prihaja v prodajne salone konec leta, k nam pa šele na pomlad. Neuradno se govori, da naj bi bil dosegljiv že za 28.900 evrov. bl

Zeleni razgledi

Za ve~ mizarjev, orodjarjev, lesarjev ...

Postojna, 18.–22. oktober – RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je zaradi slabšega zanimanja za deficitarne poklice med mladimi skupaj s postojnskimi Gospodarsko zbornico, Šolskim centrom, Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo, Obmo~ nimi obrtnimi zbornicami iz Cerknice, Ilirske Bistrice, Logatca in Postojne, Uradom za delo Postojna ter postojnskim Zavodom Znanje predstavila in promovirala deficitarne in perspektivne poklice v notranjsko-kraški regiji.

Dogodek je bil tudi odziv na lani nepodeljene štipendije s podro~ ja lesarstva, saj so od 23 razpisanih za lesarske poklice vseh ravni podelili le eno za lesarskega tehnika. Aktivnosti za promocijo lesarskih poklicev, ki so del projekta Štipendijska shema Notranjsko-kraške regije, sofinanciranega iz sredstev Evropskega socialnega sklada, so se za~ ele že decembra lani in se kasneje razširile tudi na ostale deficitarne oziroma perspektivne poklice v regiji.

Namen promocije poklicev je bil prvenstveno spodbuditi mlade, da se v ve~ ji meri odlo~ ajo za poklice, za katere delodajalci v regiji povprašujejo, in hkrati spodbuditi delodajalce, da razpišejo štipendije za tiste poklice, ki med mladimi sprožijo zanimanje.

Srednje šole so predstavile vrsto poklicev: orodjar, avtoserviser, strojni tehnik, ra~ unalniški tehnik, ekonomski tehnik, mizar, gozdar, gozdarski tehnik, bolni~ ar–negovalec, zdravstvena nega, mahatronik, aranžer, kuhar, natakar, kozmeti~ ni tehnik, elektrotehnik, zidar, kamnosek in frizer. Predstavitveni akciji so se poleg obeh postojnskih srednjih šol pridružile še Gimnazija Jurija Vege Idrija, Šolski center Sre~ ka Kosovela Sežana, izolski Srednja gostinska in turisti~ na šola ter Srednja zdravstvena šola, ljubljanski Elektrotehniškora~ unalniška strokovna šola in gimnazija ter Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana in Srednja tehniška šola Koper. Predstavitev, ki je potekala na postojnskem Šolskem centru, si je skupaj s

spremljevalci ogledalo okoli 400 u~ encev iz enajstih osnovnih šol v regiji. Nekateri u~ enci so se predstavitve poklicev udeležili skupaj s starši.

Poklice so spremljale še ostale aktivnosti, in sicer kviz s ~ arovnikom na temo »Ko bom velik, bom …«, promocija Štipendijske sheme notranjskokraške regije (RRA) ter predstavitve kompeten~ nega centra za orodjarje (RRA), dejavnosti CIPS-a (Urad za delo Postojna), možnosti izobraževanja preko Obrtne zbornice Slovenije (OOZ Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna), službe za izobraževanje pri GZS ter CPU (GZS) projekta Center vseživljenjsko u~ enje (ISIO, BZ, U30), dejavnosti Središ~ a za samostojno u~ enje (Zavod Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna) in zaklju~ ka projekta Podjetnost in inovativnost (OOZ Ilirska Bistrica).

Vzporedno s tem so predstavili poklice še pri 53 delodajalcih v obliki dneva odprtih vrat.

Na velik odziv so naleteli zlasti delodajalci v Ilirski Bistrici, kjer je dan odprtih vrat potekal v soboto.

F OTO : A R H IV KO L EK TO R O ROD JA R N E

30 predali in razli~ nimi prekati, vpetji in nosilci – z zadnjim po novem za štiri kolesa – prilagaja razli~ nim družinskim in po novem tudi poslovnim zahtevam. Novost je druga vrsta sedežev, kjer so zdaj namesto enodelne klopi trije posami~ ni, vzdolžno pomi~ ni in zložljivi sedeži, ki jih je mo~ s pomikom do 21 cm razporediti po sistemu lounge seating – drug proti drugem in s srednjim v naslon za komolce. Zafira tourer se hvali tudi s 710-litrskim prtljažnikom za petimi sedeži, ve~ jim za 65 litrov, in z zlaganjem sedežev v ravno dno do 1860 litrov, kar je prav tako 40 litrov ve~ . Drugi rod kamere opeleye spredaj je osnova za številne sisteme pomo~ i in podpore, med ostalim je v zafiri prvi~ samodejno prilagodljivi

15

Kot v letalu

FOTO: BRANKO LAGINJA

Konec oktobra je na evropske ceste zapeljala Opel zafira tourer, tretja generacija kompaktnega enoprostorskega vozila, ki je v tem razredu z domiselnim, prilagodljivim sistemom notranjosti prva uveljavila formulo sedmih sedežev flex7. Po letu 1999 je Opel izdelal ve~ kot 2,2 milijona zafir. Novo filozofijo in dinami~ ni design izraža prednji del v obliki kril, ki so navdihnile oblikovalce tudi pri designu armaturne ploš~ e. Zafira tourer se predstavlja predvsem s celostno prenovo sistema sedežev flex7 in prvi~ v tem kompaktnem razredu z nekaterimi tehnološkimi rešitvami za ve~ jo varnost in potovalno udobje. Izboljšani sistem flex7 se v razli~ nih konfiguracijah, brez odstranjevanja sedežev, z ve~ kot

str 15

V postojnski podružnici KOLEKTOR ORODJARNE so u~ encem predstavili orodjarja, strugarja, rezkalca in strojnega tehnika.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

Iz ob~inske hi{e

1

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 11. november 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Program v Na študijski novembru izmenjavi November je prvi od tistih mrzlih zimskih mesecev, ki nas, ~e izvzamemo zimske radosti in predvolilno vro~ico, navda z neverjetno željo po zape~karstvu in nedružabnosti. Vendar pa ni razloga za to, saj vam v Kulturnem domu Cerknica pripravljamo vrsto prireditev za vse okuse.

nastopajo velike lutke, ki z barvito scenografijo popeljejo otroke v deželo pravljic. Predstava govori o Skalnem Vilenjaku, ki prebiva v samoti in o Vilinki, ki goji mavri~ne cvetlice s ~udežno ~arobno mo~jo, ohranja vero v dobro in lepo, izpolnjuje želje Za~enjamo v petek, 11. novem- in uresni~uje najbolj skrite sanje. Zgodba o njunem prijateljbra, ob 20. uri s celove~ernim stvu je primerna za otroke od 4. dokumentarnim filmom ob 20. leta dalje. obletnici delovanja skupine Big V petek, 18. novembra, ob 20. foot mama. Dokumentarec Tist’ uri na naš oder prihaja Mathidan v tednu je nastal pod taktirko ~lanov ustvarjalne ekipe šti- as Štefan~i~ z monokomedijo Oh, ta fejstbuuk. Monokomedija rih režiserjev (Anže Verdel Miha govori o najstniku, ki se prebija ^eak in Anže Petri~) z imenom skozi mu~en srednješolski dan, Benjamin produkcija, Big Foot poln internetnih ljubezenskih teMame in menedžmenta skupine. V njem nastopajo ~lani sku- žav, in ob tem iš~e rešitve, kako kon~ati to težko najstniško žipine Grega Sko~ir, Alen Steržaj, Daniel Gregori~, Jože Habula, Zo- vljenje. Ob tem mu prav vsaka ran ^ali}, Miha Guštin, Žare Pak, stvar, ki se je loti, spodleti, socialna omrežja pa so v monokoAleš Gu~ek in Ajlan Šubic. Dokumentarni film o poti glasbene mediji prikazana kot past mladiskupine od za~etka dalje vas bo ni tretjega tiso~letja. Predstava je hkrati zelo pou~na in zabavna. popeljal skozi vzpone in padce ene najuspešnejših rock skupin 50 minut smeha je tako vaša neizogibna naloga ogleda predpri nas. stave.

Dan kasneje, v soboto, 12.

Martinovanje je v Kulturnem novembra, ob 11. uri, pridejo na domu Cerknica že tradicionalvrsto najmlajši Kulturniki. V gono zaznamovano z glasbo zaste prihaja Mavri~no gledališ~e s predstavo Jane Stržinar Vilinka. sedbe Fletno. Martinov koncert se bo zgodil v soboto, 19. noMavri~no gledališ~e je izrazito vembra, ob 20. uri in bo kot vepravlji~no gledališ~e, v katerem

dno zabaven ter poln glasbenih presene~enj.

Vsem tistim, ki jih kratki dnevi in meglena jutra že spravljajo v slabo voljo, pa ponujamo pobeg v toplejše kraje.

V nedeljo, 20. novembra, ob 19. uri nam bo Matej Mele predstavil svoje potovanje po Južni Ameriki. Matejeva predavanja veljajo za zanimiva in zabavna, tako da ga ljubitelji potopisnih predavanj nikakor ne smete zamuditi.

Za konec meseca vam ponujamo še en odmerek smeha. V soboto, 26. novembra, ob 20. uri bo na sporedu komedija Sezona naro~enih Umorov. Predstava je prežeta z imenitnim srbskim humorjem, zna~ilnim za Dori}ev rokopis. Besedilo je poslovenjeno in prežeto z našimi, našemu življenju lastnimi težavami. Na odru blestijo štirje igralci: iz Trsta prihaja Franko Korošec (poznamo ga predvsem z malih zaslonov), ki nastopa v vlogi lastnika agencije za naro~anje umorov.

Komedijantka Mojca Partlji~ se predstavlja v vlogi Tanje Doberman, žene znamenitega tajkuna Ala, lastnika pivovarne in pretirano bogatega snoba. Njega je upodobil Branko Li~an, ki je dolga leta ustvarjal v Sarajevu, sedaj se je ustalil v novogoriškem gledališ~u. Predstava predstavlja tudi popolnoma nov obraz na naših odrih - Andrijano Boškovsko Bati~, ki prihaja iz Makedonije in nastopa v vlogi Vanje, Alove ljubice. »Prepri~an sem, da sem imel sre~no roko pri izboru igralcev in verjamem, da boste gledalci delili užitek z nami, kot smo ga bili deležni mi ob nastajanju predstave,« je pred premiero pojasnil Gojmir Lešnjak Gojc.

Tako bomo torej zakorakali v jesen v Kulturnem domu Cerknica. ^e ste v novembrskem sporedu našli kaj po svojem okusu, naj vas obvestimo, da so vstopnice v predprodaji na voljo dve uri pred vsako predstavo na blagajni Kulturnega doma, v poslovalnici Tur servis v Cerknici, v trgovini Avtostil na Rakeku in na vseh drugih prodajnih mestih Moje Karte po vsej Sloveniji. Preko spleta lahko vstopnice kupite na spletni strani: www.mojekarte.si

Konec avgusta je v naše kraje preko programa Comenius, ki podpira mednarodno sodelovanje izobraževalnih institucij, za tri mesece prišel mlad bodo~i u~itelj, ki si bo tudi na ta na~in pridobil izkušnje, ki mu bodo pomagale pri nadaljnjem delu.

U~enec Žiga Modic je pripravil intervju v nemškem jeziku in ga prevedel v slovenš~ino pod mentorstvom u~iteljice Mateje Vukovi~.

Se lahko na kratko predstavite?

Ime mi je Michael Mautz. Prihajam iz Nem~ije, iz Freiburga. Tam sem tudi študiral francoš~ino in šport. Star sem 28 let.

Kako, da ste se odlo~ili priti v Slovenijo?

V Sloveniji sem bil že pred tremi leti, leta 2008 v Bovcu, kjer smo se vozili s kajaki. Že takrat mi je bilo tukaj zelo vše~, in zato sem se odlo~il še enkrat priti v Slovenijo, da bi jo bolje spoznal. Tako sem spet tu.

Koliko Slovenije ste do sedaj že spoznali in kaj vam je bilo najbolj vše~?

Nekaj Slovenije mi je že uspelo spoznati. Bil sem že v Kamniški Bistrici in seveda na Cerkniškem jezeru, na Slivnici in celo na Triglavu, ki mi je bil zelo vše~, pa tudi sam vzpon nanj. Spoznal sem tudi Vipavo, Postojnsko

Kako vam gre u~enje našega jezika?

Slovenš~ina je zame težja, kot Ali opazite kakšno razliko med sem mislil, da bo. Precej je slovenskim in nemškim šoldruga~na od jezikov, ki sem skim sistemom? se jih u~il v šoli – francoš~ine, Seveda so razlike, saj traja pri angleš~ine in španš~ine. Vaš jenas osnovna šola le štiri leta, zik je zame nekaj popolnoma potem pa obstajajo tri možnosti novega. Za razliko od nemš~ine za u~ence. Lahko se odlo~ijo za ima slovenš~ina dva sklona ve~ višje razrede šole (Hauptschule), (še mestnik in orodnik), težave za realko (Realschule) ali za gipa mi delata tudi spreganje in mnazijo (Gymnasium), v Sloveniji stopnjevanje. Tudi besediš~e ni pa je skupna osnovna šola do enostavno, še posebej, ker so devetega razreda, kar je precej razlike po pokrajinah. Tako težko druga~e. pravilno uporabim besede, kljub temu pa se poskušam vsak dan Ali ste bili že na kateri drugi izkaj novega nau~iti. menjavi študentov?

Ja, sem že bil na izmenjavi v Kakšni so vaši na~rti v prihoFranciji, v šolskem letu 2007-08. dnje?

Sedem mesecev sem delal kot Drugega decembra je uradni asistent na treh razli~nih šolah v konec izmenjave in grem spet mestu Montélimar. nazaj v Freiburg. Naslednje leto, januarja, bom v Nem~iji opravljal Kakšen se vam zdi naš kraj, še pedagoške izpite, kajti rad bi Cerknica? Kako si popestrite postal u~itelj. Januarja se torej proste popoldneve? za~enja drugi del mojega izoCerknica mi je zelo vše~ in mibraževanja (pedagoški del), in to slim, da sem na pravem kraju.

Tukaj se po~utim dobro in ljudje traja skupaj 18 mesecev. Torej imam že naslednje leto in pol so zelo prijazni. Veseli me, da bolj ali manj dolo~eno. Upam, so me lepo sprejeli in vklju~ili da bom v poletju 2013 dobil medse. V prostem ~asu tukaj v Sloveniji veliko hodim naokrog, v mesto u~itelja. Sicer pa bi rad ostal zdrav in še dosti potoval naravo, in se trudim, da bi spoznal ~im ve~ te dežele, še pose- ter odkrival nove stvari. bej ob koncu tedna. Sicer pa se ukvarjam s športom, grem kole- Novinarski krožek OŠ Cerknica pod mentorstvom Alenke Kolsarit, te~em in plezam, ~e je le šek Puklavec mogo~e. jamo in Bohinj, vse mi je bilo zares zelo vše~.

Partizanska cesta 22 Cerknica

Z RA^UNALNIKOM V SVET

Partizanska cesta 22 Cerknica

TURISTIČNE JAME V SLOVENIJI, FRANCIJI IN NA SLOVAŠKEM V letih 2008 in 2010 so se člani Društva ljubiteljev Križne jame udeležili simpozijev in kongresov Svetovnega združenja turističnih jam v Franciji in na Slovaškem.

Poglavitne teme srečanj so bili načini varovanja in obiskovanja jam, predstavitve turističnih jam v posameznih državah ter trženje jam.

V Sloveniji, Franciji ter na Slovaškem so določene podobnosti in razlike v zakonodaji, načinih promocije, vsebinah, načinih razlage ter v urejenosti turističnih jam.

Na predstavitvi bodo člani DLKJ s pomočjo fotografij predstavili lepote turističnih jam teh treh držav.

sreda, 23. november 2011, ob 1900 Predavala bosta Matej Kržič in Alojz Troha iz Društva ljubiteljev Križne jame.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

www.kjuc.si

brezpla~ni ra~unalniški te~aji za vse ~lane knjižnice PRVI TE^AJ - 8 ur: 14., 16., 17. in 18. november 2011 od 8.00 do 10.00 v Knjižnici Jožeta Udovi~a Cerknica Te~aj osnov ra~unalništva je razdeljen na tri dele: Prvi del: Spoznavanje osebnega ra~unalnika, delo z miško in s tipkovnico. Delo z dokumenti in programi v operacijskem sistemu MS Windows 7.

Drugi del: Spoznavanje programa MS Word 2007. Osnove urejanja besedila vstavljanje slik, shranjevanje, uporaba tiskalnika.

Tretji del: Spoznavanje in uporaba programov za dostop do svetovnega spleta. Iskanje po svetovnem spletu. Uporaba elektronske pošte.

Cilj te~aja: Udeleženci bodo osvojili znanje, s katerim bodo znali samostojno napisati in oblikovati dokument, ki vsebuje slike ter ga poslati prek elektronske pošte.

Prijava: Prijavite se lahko osebno v prostorih Knjižnice Jožeta Udovi~a Cerknica. Število te~ajnikov je najve~ šest. Te~aj bo vodil Marko Kebe.

Knjižnica Jožeta Udovi~a Cerknica - Partizanska cesta 22 - Cerknica - www.kjuc.si

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011 

Iz ob~inske hi{e

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 11. november 2011

str

 

1

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiĹĄe ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraĹĄkih novic.

Prejeli smo Partizanska cesta 22 Cerknica ^etrtek, 17. november 2011, od 17.00 do 18.00

BARVITA JESEN

pravlji~na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od dopolnjenega 4. leta dalje Vabljeni! Z vami bo knjiĹžni~arka Anita.

Prosimo vas, da otroka predhodno prijavite na tel. ĹĄt. 01 7091 078.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 8.00 - 13.00, www.kjuc.si

Ljudem in naravi prijazna pridelava

www.integrirana-pridelava.si

REODNN LQGG

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeĹželja.

Evropa investira v podeĹželje.

28. oktobra smo se ~lani rodu Srnjak z vlakom odpravili na Rakitno v lovsko ko~o. Prispeli smo do bliŞnje postaje, od tam pa smo po se vodih po krajťi orientaciji odpravili do ko~e. Ko smo vsi prispeli do ko~e, smo se udobno namestili v hiťi in si zakurili, da nas ni zeblo. Dobili smo zelo dobro ve~erjo – cmoke in frutabelo. Nato pa je sledilo predavanje o mednarodnem dogajanju pri tabornikih.

Izvedeli smo, kakĹĄne akcije obstajajo v Evropi, po svetu in tudi v Sloveniji. Med predavanjem nam je Ozi pokazal tudi slike z akcij, katerih se je udeleĹžil. Ker se LogaĹĄki taborniki precej uspeĹĄno ĹĄirimo na Vrhniko, je bilo med nami veliko novih tabornikov, ki pa so bili zelo navduĹĄeni. Nekateri so rekli, da se bodo 100-odstotno udeleĹžili jamboreeja na Japonskem.

Po predavanju je bil ~as za

spanje. Seveda smo se do poznih ve~ernih ur poťteno zabavali. Toda zjutraj je bilo treba (ne glede na koli~ino spanja) vstati. Ob pol osmih smo bili Şe vsi pred ko~o in pripravljeni na jutranjo telovadbo – igrali smo se igro britanski buldog, nato pa je sledil zajtrk za novo energijo. Dopoldne smo imeli dve delavnici. Ena je bila predavanje o varni uporabi orodja (hvala AndraŞu Dreť~ku, ki jo je izvedel), druga pa o vrisovanju kontrolnih to~k na karto. Sledilo je kosilo, malo prostega ~asa, nato pa smo se zopet vrgli na delo.

Tokrat smo se vsi lotili risanja skice terena okrog naĹĄe ko~e, zatem pa je sledilo ĹĄe predavanje iz prve pomo~i (hvala TjaĹĄi Flisar!). Nau~ili smo se kaj moramo povedati, ko kli~emo 112, kakĹĄen je poloĹžaj nezavestnega, kako ukrepati ob krvavitvah, kako ukrepati, ~e najdeĹĄ nezavestnega

na tleh, kako se izvaja umetno dihanje in ĹĄe marsikaj.

Sledili sta krajťa pavza ter ve~erja, s ~imer pa nať program ťe ni bil kon~an. Po ve~erji smo najprej medse sprejeli 25 novih tabornikov, nato pa so v druŞino GG prestopili kar trije vodi bivťih M^jev. Zatem pa smo odťli spat – tokrat nas je ve~ina kar popadala v spalke, zjutraj pa se je vstajanje zaradi utrujenosti malo bolj zavleklo.

Telovadbi je spet sledil zajtrk, nato pa mnogoboj. Ekipe so v okolici hiĹĄe iskale sedem to~k, na katerih so bile razli~ne naloge: signalizacija, bivak, vozli in vezave, poligon, prihod pod kotom, poznavanje himne in zakonov ter prva pomo~. Sledilo je kosilo, nato pa smo se do prihoda starĹĄev igrali razli~ne taborniĹĄke igrice, nad katerimi smo bili navduĹĄeni. Jerca Tr~ek

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 20 11. november 2011

18

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

ŠKORPIJON (23. 10.–22. 11.)

Škorpijon je znamenje ogromne notranje mo~i in sprememb.

Ljudje, ki imajo v rojstni karti poudarjeno znamenje Škorpijon, obi~ajno niso lepi, vendar jih obdaja skrivnostnost, strast in magneti~na privla~nost. So ekstremisti in so obsedeni s tistim, za kar si prizadevajo. Prizadevajo si, da bi dosegli svoj cilj in se zlepa ne predajo. Njihov slogan se glasi »vse ali ni~«. Ni jim mar, koga ali kaj bodo uni~ili, zanje se zdi pomembno le, da dosežejo svoje cilje, pa ~eprav so žrtev sami.

Na poslovnem podro~ju se Škorpijoni izkažejo pri vseh delih, ki se jim lahko posvetijo z vsem svojim bitjem. Pripravljeni so trdo delati, potrebujejo ob~utek varnosti in so zelo podjetni, vendar nikdar nestrpni. Vedno potrpežljivo ~akajo na svojo priložnost. Škorpijoni ne smejo ostati brez dela, kajti v tem primeru imajo preve~ energije, ki jo utegnejo uporabiti tudi v slabe namene.

Fiksni zna~aj razloži željo po ~ustvenem posedovanju. Škorpijon je najtežje razumljivo znamenje horoskopa. Je tvorec in transformator energij. Sprejema samo svoje lastne zakone in ne priznava nobene avtoritete. Je individualist, vendar izjemno ob~utljiv in notranje nemiren. Škorpijonke so odlo~ne, strastne, zelo posestniške, smele, rade spletkarijo, so skrivnostne, rade raziskujejo, so intrigantke, uporne, arogantne, dostojanstvene, hvalisave, pronicljive, imajo sposobnost, da se dobro znajdejo v izrednih situacijah. So mra~ne osebe, mo~ne, odlo~ne, okrutne, maš~evalne, premetene in vsiljujejo svojo voljo. Imajo smisel za okultno, skrbijo za svoje zdravje, stojijo za svojimi dejanji.

V ljubezni je Škorpijonka zaverovana vase, je zaš~itniška, tudi požrtvovalna. Prevare ne prenese, nasprotno, tako zelo se jo boji, da jo gotovo tudi doživi. Potem se maš~uje, saj tega nikoli ne prenese. Okoli žrtve plete mrežo, saj jo smatra za svoj plen. Lahko je tudi dobra žena in naporna kot mati, saj želi voditi vse. Škorpijon je navidezen samotar; ima prodoren izprašujo~ pogled, zaveda se svojih potencialov, v~asih je prepotenten, težko ga je užaliti, ker je samozavesten. Na komplimente ne reagira, ~eprav mu prijajo. Sumnji~av je do motivov drugih, ~e se hvalijo, je hladnokrven, deluje, kot da je nezainteresiran za okolico, a vse opazuje; težko ga je spraviti s tira, ima mo~no psihološko mo~, izžareva vitalnost, ne pokaže, kar ~uti, zavestno želi pustiti vtis ravnodušnosti. Pove samo tisto, kar smatra, da je umestno, a ne pokaže, kaj misli, in ne govori o zaklju~kih in namenih. Drugi mislijo, da je nesebi~en, kar niti ni to~no, ~eprav je v resnici zelo plemenit in ob~utljiv na tuje trpljenje; zasluži si spoštovanje, ima energetsko mo~, predan je prijateljem, hraber, zanima ga religija, vprašanje življenja in smrti. Ima mo~no samokontrolo. Strasten je, lahko je rezerviran, a je v resnici zelo topel in no~e odkriti svoje romanti~ne duše. Vse stvari ho~e imeti pod kontrolo, je posestniški, glasno se redko razjezi, ~eprav v njemu vre. To je eden najmo~nejših tipov moških v horoskopu, skoraj idealen, ker ideali ne obstajajo. Sposoben je mo~nih ~ustev in zvest do tistih, ki jih ljubi.

Partnersko življenje Škorpijonov mora biti strastno. Zelo pomembno je, da partner ni hladen, po drugi strani pa sposoben uravnavati in delati z izjemno energijo, s katero se bo soo~al s strani škorpijonskega partnerja. ^e njegova energija ne bo izrabljena, bodo nastale težave.

Najboljši dan: torek Števili: 8, 20 Hrana: ~ebula, hrana z mo~nim okusom Barva: ~rna, rjava, temno rde~a, vijoli~asta Drago kamenje: jeklo, železo, topaz, hematit, srebro Priljubljene živali: ka~a, orel, mrhovinarji, žuželke Ujema se: z Biki, Raki, Devicami, s Kozorogi in z Ribami Najpogostejši poklici – ona: poslovna ženska, ki ima svojo agencijo, organizator, ban~nica, igralka, zdravnik, raziskovalno delo Najpogostejši poklici – on: detektiv, policaj, bankir, zdravnik, kirug, patolog, pisatelj, igralec, režiser Bolezni, za katerimi zboleva, ob~utljivi organi: danka, zadnjik, urogenitalni trakt, spolni organi, prostata, genitalije, endokrini sistem, glavoboli, poškodbe, ledvice, spodnji del trebuha, mehur, bronhiji, plju~a Slavni, rojeni v znamenju Škorpijona: Richard Burton, Charles Bronson, Princ Charles, Alain Delon, Dostojevski, Rock Hudson, Robert Kennedy, Burt Lancaster, Martin Luther, Francois Mitterand, Claude Monet, Nehru, Paganini, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Marie Curie, Indira Gandhi, Grace Kelley, Katharine Hepburn, Vivien Leigh, Marie-Antoinette, Margaret Mitchell, Anton Funtek, Mile Klop~i~, Cene Vipotnik, Ivan Pregelj, Josip Ribi~i~, Anton Kuhelj, Fran Mikloši~, Janez Bleiweis, Tomaž Hren, Alenka Godec

Notranjsko-kraške novice

petek, 11. november 2011

Pogoji objave:

Prodam Bukova drva in jagnjeta z ekološke kmetije. Tel.: 041 230 514.

Suha cepljena bukova drva. Razrez in dostava sta po dogovoru.

Tel.: 031 333 407.

Okrog 40 m3 bukovih drv, lokacija Grahovo. Cena: 55 eur/m3.

Tel.: 031 842 910.

Motorno žago znamke Stihl 08.

Cena: 140 eur oz. po dogovoru.

Tel.: 040 127 971.

Kupim Pe~ na drva, po možnosti z elektri~nim grelcem.

Tel.: 041 518 695.

Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~nine Oddam 2-sobno pritli~no stanovanje v centru Rakeka, l. 2002, 68,30 m2, CK, vsi priklju~ki, ZK. Cena: 300 eur.

Tel.: 040 122 806.

Opremljeno stanovanje v Logatcu, 43,43 m2, pa tudi posamezna ležiš~a. Cena: 130 eur/mesec s stroški. Tel.: 041 765 877. Anita Kogovšek s.p., Potoška c. 12 a, 1370 Logatec

Prodam Stanovanje v centru Logatca, 85 m2.

Cena: ugodno. Tel.: 040 721 758.

Garažo na Kraigherjevi ulici v Postojni, zgrajeno l. 1964, 19 m2, nova vrata. Cena 8.000 eur.

Tel.: 041 509 294.

Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno.

Tel.: 070 898 215.

Stanovanje v Velikih Blokah, 60 m2, 30 m2 kleti, 60 m2 mansarde, 2 balkona 8 m2 in 3,5 m2. Celotno adaptirano v letu 2011.

Tel.: 040 529 031.

2-sobno stanovanje v Postojni (Zeleni biser), funkcionalna razporeditev, lastna CK plin, lastniško parkiriš~e v ceni, lasten vhod, terasa 28 m2, mirna soseska. Lahko kot pisarne.

Cena: 115.000 eur, možnost dokupa garaže za 13.000 eur.

Tel.: 051 622 248.

Dvoj~ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, v IV. gradbeni fazi. Cena: 152.000 eur.

Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana Stanovanje z atrijem v Postojni, v III. gradbeni fazi, 110 m2. Cena: 85.000 EUR. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ka 6 eur (DDV je vklju~en v ceno). Za fizi~ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~na, dodatni oglas se zara~una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~nika. Cenik zahval, voš~il in ~estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~i~a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~i~a Pivka pon. in ~et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~i~a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80

Svetovanje in pomo~ pri sajenju sadnega drevja ter ostala dela na vašem vrtu. Tomaž Kobal s.p., Vrhpolje 40, 5271 Vipava Iš~em pošteno osebo za brezpla~no imenovanje direktorja podjetja v mirovanju zaradi upokojitve.

Imenovanje bi se izvedlo prek notarja, sicer brez vsakih obveznosti in dolžnosti do podjetja za ~as do 31. 12. 2012. Ponudbe sprejemam: C Trafika Alenka p.p. 33, 6257 Pivka M

Y

CM

Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 MY tor., ~et. od 12.00 do 19.00 CY sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte CMY tor. od 15.00 do 19.00 K ~et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Iš~emo gozdne delavce Delo je na obmo~ju do 40 km izven Ljubljane. ^e imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost, izobrazba in telefonska številka) na naslov: Gozd Ljubljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229, 1001 Ljubljana.

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.

090 44 28

PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA! VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA/MIN: 1,29 €

Volitve 2011 – Obvestilo V skladu s 5. ~lenom Zakona o volilni in referendumski kampanji ~asopis Notranjsko-kraške novice ureja obseg, pogoje in na~in predstavitve kandidatov za poslance in poslanke v DZ. O obsegu in vsebini novinarskih prispevkov, ki govorijo o kampanji, listah in kandidatih na volitvah, odlo~a uredništvo samostojno v skladu s svojo uredniško politiko. ^asopis svojega redakcijskega prostora ne bo namenjal objavi obvestil ali drugih dokumentov politi~nih strank, list, kandidatov, njihovih volilnih štabov, organizatorjev kampanje …, prav tako kandidatom ne zagotavlja brezpla~ne predstavitve. Notranjskokraške novice vabijo vse politi~ne stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje volilnih kampanj, da obvestila za javnost ter druga sporo~ila in dokumente objavijo kot oglas po veljavnem ceniku. Ne postavljamo omejitev glede vsebine ali pogostosti objavljanja volilnih oglasov. V okviru razpoložljivega oglasnega prostora bomo objavili vse volilne oglase, razen tistih, katerih vsebina krši zakon ali ob~e veljavne norme med~loveških odnosov in dobrega okusa. Ker je oglasni prostor v ~asopisu omejen, se bomo pri objavi oglasov držali na~ela »kdor prej pride, prej melje«. Naro~niki morajo oglasni prostor rezervirati vsaj 8 dni pred izidom ~asopisa. Objavili bomo samo izdelane oglase, ki jih bodo naro~niki v ustreznem formatu (v elektronski obliki) dostavili najkasneje do ponedeljka v tednu pred izidom. Oglasu mora biti priloženo pisno naro~ilo, kopija odlo~be o vpisu v register politi~nih strank ter potrdilo DURSa oziroma kopija osebnega dokumenta naro~nika, ~e je le-ta ob~an. Pogoji so dostopni tudi na spletni strani www.nkr-novice.si. Uredništvo

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ni urednik: Primož Brankovi~. ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Nenaro~enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~e. Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

2011_11_11_Goodyear.pdf

Drugo

Urniki knjižnic

str 8

1

3.11.11

8:16

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 11. november 2011

str 19

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji ťtevilki Notranjsko-kraťkih novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 25. novembra do 8. decembra. ^e Şelite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poťljite do petka, 18. novembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniťtvo ne odgovarja.

Razstave 17. 11. Odprtje likovne razstave in predstavitev literarnega zbornika osnovnoťolcev iz logaťke ob~ ine, ki so ob mednarodnem letu gozdov ustvarjali na temo Iz gozdnega Şivljenja, ob 19. uri v Galeriji Hiťa sonca v Logatcu.

18. 11. Odprtje razstave Brata Jager, ki jo pripravljata Nataťa Oblak – Japelj in Muzejsko druťtvo Vrhnika, ob 18 uri v dvorani pod NLB, Cesta 4. maja 65 v Cerknici. Razstava bo odprta do 1. decembra, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 12. ure, in vsak torek in ~ etrtek, od 14. do 18. ure.

Do 20. novembra je v galerijskih prostorih gradu SneĹžnik v LoĹĄki dolini na ogled razstava slik Dagmar M. Mlakar z naslovom SUDOKU. Ogledi so moĹžni vse dni v tednu, razen v ponedeljek, od 10. do 16. ure.

Do konca novembra je v prostorih knjiŞnice v Starem trgu na ogled razstava ro~ no izdelanega cvetja in vezenih voť~ ilnic avtorice Rajke Truden.

Prireditve, predavanja 11. 11. Potopisno predavanje Kolumbija – deŞela med karibsko obalo in Amazonko s Tanjo Žnidar~ i~ in z Lukom Brezavť~ kom, ob 19.30 v krajevni knjiŞnici v Hotedrťici.

11. 11. Literarni ve~ er s pesnikom, pisateljem, dramatikom, igralcem in prevajalcem Andrejem Rozmanom - Rozo, ob 19. uri v gradu SneŞnik.

Pogovor bo vodila Martina Ko~ evar.

Za glasbo bo poskrbel duo Karot.

12. in 19. 11. Okrogla miza Bruc doma in po svetu, ob 17. uri na Srednji gozdarski in lesarski ĹĄoli v Postojni.

13. 11. Predstava Gregorja ^uĹĄina, Janez brez glave, moraliteta, ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki.

14. 11. Prireditev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ob 9. uri v Zdravstvenem domu v Postojni.

14.–18. 11. Brezpla~ ni ra~ unalniťki te~ aji za vse ~ lane knjiŞnice Z ra~ unalnikom v svet, od 8. do 10. ure v knjiŞnici v Cerknici.

16. 11. Potopisno predavanje Fiji, ob 18. uri v Parku vojaĹĄke zgodovine v Pivki.

WDS LQGG 18. 11. Prireditev ob 160-letnici ĹĄolstva na KoĹĄanskem, ob 17. uri v telovadnici OĹ KoĹĄana.

18. 11. Literarni ve~ er s pesnico Vanjo Strle, predstavitev pesniťke zbirke Vpraťaj magnolijo – Pitaj magnoliju, ob 19. uri v knjiŞnici v Starem trgu.

19. 11. Prireditev S plesom in pesmijo, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

23. 11. Predavanje Mateja KrŞi~ a in Alojza Trohe z naslovom Turisti~ ne jame v Sloveniji, Franciji in na Slovaťkem, ob 19. uri v knjiŞnici v Cerknici.

24. 11. GledaliĹĄka predstava To imamo v druĹžini, za abonma in izven, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

Za~ ela so se redna sre~ anja za mamice, in sicer vsak drugi torek.

Sre~ anja so v dvorani Doma starejťih Logatec, v 3.nadstropju. Prispevek na sre~ anje je dva evra, vodi psihologinja z dolgoletnimi izkuťnjami z delom z mamicami, mag. Radmila Pavlovi~ iz Zavoda Objem.

ZZZ SRVHGL FRP

Za otroke 17. 11. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico Barvita jesen, od 17. do 18. ure za otroke od dopolnjenega 4. leta dalje v knjiŞnici Cerknica.

Otroka predhodno prijavite na tel. ĹĄt.

01 709 10 78.

17. 11. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjiŞnici v Novi vasi.

Otroka predhodno prijavite na tel. ĹĄt. 01 709 80 29.

Kulturno druťtvo Pevska skupina Studenec Pivka obveť~ a, da so v humanitarni akciji OZRIMO SE NAOKOLI zbrali 2025 evrov.

Od tega se je na ra~ unu KD Pevska skupina Studenec nabralo 1265 evrov, kot prostovoljne prispevke so na koncertu zbrali 675 evrov, s prodajo knjig pa so prispevali ťe 85 evrov.

Polovico sredstev so razdelili Župnijski Karitas, ostalo polovico pa Rde~ emu kriŞu za pomo~ najbolj potrebnim v Ob~ ini Pivka.

Pevska skupina Studenec se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri humanitarni akciji, v imenu prejemnikov pomo~ i ťe enkrat iskreno zahvaljuje.

Petek, 11. november 2011, ob 20:00 Slovesnost ob 70. letnici prvega partizanskega napada na italijansko faĹĄistiÄ?no postojanko v LoĹžu, posnetek Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve pri spomeniku na Ulaki, posnetek DP v letnem biatlonu za mlajĹĄe kategorije, prispevek Nedelja, 13. november 2011, ob 13:00 Prostovoljstvo na podroÄ?ju ĹĄportnih aktivnosti, pog. oddaja Mitja Rok na Dirki okoli Slovenije 2010, dokumentarni film Torek, 15. november 2011, ob 20:00 Predstavitev zgoĹĄÄ?enke Marija, s teboj na tej poti – Pesmi iz SchĂśnstatta, posnetek koncerta MePZ Sv. Jurij

Torek, 15. november 2011, ob 21:20 – Sponka.tv Prostovoljstvo na podroÄ?ju gasilstva in civilne zaĹĄÄ?ite, pogovorna oddaja Snemanje oddaj o prostovoljstvu sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM).

Petek, 18. november 2011, ob 20:00 Posnetek 8. redne seje ObÄ?inskega sveta ObÄ?ine Cerknica Nedelja, 20. november 2011, ob 13:00 Posnetek 8. redne seje ObÄ?inskega sveta ObÄ?ine Cerknica Predstavitev zgoĹĄÄ?enke Marija, s teboj na tej poti – Pesmi iz SchĂśnstatta, posnetek koncerta MePZ Sv. Jurij Ponedeljek, 21. november 2011, ob 21:00 – Sponka.tv Posnetek 8. redne seje ObÄ?inskega sveta ObÄ?ine Cerknica Torek, 22. november 2011, ob 10:00 – Sponka.tv Posnetek 8. redne seje ObÄ?inskega sveta ObÄ?ine Cerknica

Pravilno reťeno geslo prejťnje kriŞanke: Najboljťe sladice v mestu. 1. nagrada: navadna okrogla torta: Dejan Dekleva, Cesta pod Slivnico 4a, Cerknica; 2. nagrada: dve sadni kupi: Nina OŞbolt, Smelijevo naselje 13, Stari trg pri LoŞu; 3. nagrada: 4-krat kremna rezina: Andreja Mahne, Bra~ i~ eva 1, Cerknica. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Slať~ i~ arna Berzo, Aliriza Abdi s.p., Stara cesta 1, 1360 Vrh-

20 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

nika, bodo nagrajenci prejeli po poĹĄti.

Tokratne nagrade podarja: Sploťno tapetniťtvo Urban Posedi s.p., StaroŞirovska cesta 3, 4226 Žiri. 1. nagrada: tabure; 2.–5. nagrada: okrasne blazinice 40 x 40 cm. Pri Şrebanju bomo upoťtevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraťke novice, Reťitev kriŞanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 18. novembra 2011.

kriĹžanka / Kupon

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  20  11. november 2011 

IOC LOGATECZAPOLJE

str 0

 

Sestavite svoj poslovni prostor!

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m.

Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

2 m Že od 550 EUR / VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

Za vse vrste dejavnosti!

Enote so velikosti 50 m2.

MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o., Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 , www. si-tx.si , info@si-tx.si Rimi-255x200.indd 1

5.10.2011 13:38:20

Zimske radosti so pred vrati...

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Samsung Galaxy ACE

1â‚Ź*

z izbiro NAJNAJ (7) * Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Nokia C2-01

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Samsung Galaxy Mini

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMP�LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJFWBOKV [ FOFSHJKP 0CJ�IJJUF OBT OB TFKNV "NCJFOU TFKFN QPIJ�UWB PE EP OPWFNCSB W EWPSBOJ 0%" OB (PTQPEBSTLFN SB[TUBWJ�IJV W -KVCMKBOJ

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ

Sony Ericsson Cedar

5â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

XXX QWDOBHPEF TJ

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000 pvcnagode_notranjske novice_126x200_sejem Ambient.indd 1

11/3/11 9:16:10 PM