Št. 21 - 25.11.2011- Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

str

petek, 25. november 2011, letnik X / št. 21 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Zaupajo jim `e dvajset let

Odli~ ni »`upniki«

Zlati grb Alojziji Lipovec

4

6

7

FOTO: VALTER LEBAN

Gremo na volitve

Po{tne nabiralnike nam zadnje dni polnijo tudi volilni oglasi, ki nas na tak{en ali druga~ en na~ in nagovarjajo, koga naj obkro`imo na dr`avnozborskih volitvah v nedeljo, 4. decembra. V na{i regiji, postojnskem in loga{kem volilnem okraju, bomo volivci lahko izbirali med 34 kandidati iz 20 strank oziroma politi~ nih gibanj.

Ve~ razli~ nih javnomnenjskih raziskav napoveduje, da se bodo v parlament prebile dve stari stranki in dve novi listi. Zato smo njihove kandidate vpra{ali, kaj bodo storili za lokalno okolje, v kolik{ni meri bodo v stranki pri glasovanju sledili svoji vesti in ~ emu bi se kot poslanci z lahkoto odpovedali.

2

Krajani so delno uspeli

Ob~ ina Logatec se je odzvala na zgodbo prej ogor~ enih, zdaj pa delno potolaženih krajanov Rovt zaradi gradnje kanalizacije, in nam posredovala svoje informacije Odziv ob~ ine smo v uredništvu Notranjskokraških novic pri~ akovali, kar je bilo razvidno ob naši napovedi nadaljevanja zgodbe s pojasnili logaške ob~ ine, ki izpodbijajo naš vir informacij.

3

Iz vsebine: Tudi v Pivki proti ukinitvi Kra{kih lekarn Piv{ki ob~ inski svet je zavrnil predlog ob~ ine Postojna o likvidaciji javnega zavoda Kra{ke lekarne, ki ga je slednja med drugim predlagala tudi zaradi razli~ nih pogledov ustanoviteljev za nadaljnji razvoj dejavnosti. str. 5

Poro~ ali smo že, da je Ob~ ina Logatec aprila letos za~ ela postopek javnega naro~ anja za gradnjo kanalizacije in lagunske ~ istilne naprave Rovte, na objavljeno javno naro~ ilo pa so se odzvali trije ponudniki: Treven, d.o.o., Godina, d.o.o., in Kraški zidar, d.d. Prvotno izbrano ponudbo ponudnika Treven, d.o.o., ki je znašala 845.040,00 evra in ne 845,40, kot smo napa~ no zapisali, je ob~ ina, kot ji to dopuš~ a zakonodaja o javnem naro~ anju, zavrnila. A zgodba ima ve~ plati, ki jih bomo spremljali tudi v nadaljevanju. Ve~ na str. 8

Kredit bo {el za vrtec

RWURVND LQGG

Cerkni{ki svetniki so sredi novembra `e sprejeli osnutek prora~ una za prihodnje leto, v katerem so predvideli tudi sredstva za gradnjo vrtca v Cerknici in ~ istilne naprave v Dolenji vasi. str. 8

Dobrodelni koncert za Miklav`a

Tokrat bo skupina Bej{, ~ e ujde{ z zbranimi sredstvi kljub kriznim ~ asom gradila slovenski zdravstveni dom v Nepalu, kjer bodo nudili zdravstveno oskrbo in mo`nost preno~ itve. str. 9

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Kandidati bi zarezali in poslance izena~ ili V predvolilni temi smo nekaterim kandidatom, ki se bodo za preboj v parlament potegovali v dveh volilnih okrajih v na{i regiji, zastavili tri vpra{anja, da bi {e neodlo~ enim volivcem morda olaj{ali odlo~ itev. Zaradi omejenega prostora smo se odlo~ ili, da vpra{anja zastavimo kandidatom {tirih list, za katere je ve~ zaporednih, razli~ nih javnomnenjskih raziskav, opravljenih do prej{njega tedna, pokazalo, da se bodo zagotovo prebile v parlament. Zadnje raziskave to mo`nost ka`ejo tudi za stranke DeSUS, SLS in NSi. Vsekakor pa omenjeni izbor nikakor ne pomeni, da dajemo prednost vpra{anim kandidatom ali njihovim listam. Izmed osmih vpra{anih kandidatov nam odgovorov ni pravo~ asno posredoval kandidat Dr`avljanske liste Gregorja Viranta iz volilnega okraja Postojna, Jo`e Udovi~ .

1 ^eprav mora poslanec v prvi vrsti slu`iti nacionalnim interesom, nas vseeno zanima, kaj konkretno boste kot morebitni poslanec sku{ali storiti za svojo regijo oziroma lokalno okolje, v katerem boste izvoljeni?

Janez O`bolt (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)  V prvi vrsti je treba ustvariti pogoje za zagotovitev kakovostnih novih delovnih mest, za razvoj podjetni{tva in obrti ter izkoristiti potencial obrtnih con. Da bi to dosegli, so potrebne olaj{ave na investicije in ureditev cestne infrastrukture. Les mora postati strate{ka surovina z visoko dodano vrednostjo. Zdravo gospodarstvo je namre~ pogoj za polnjenje dr`avne blagajne. Zagotoviti je treba zdravo `ivljenjsko okolje, poskrbeti za ~ isto pitno vodo, izrabljati obnovljive vire energije, v ve~ jih krajih urediti daljinsko ogrevanje. Urediti je treba Center za ravnanje z odpadki v Logatcu. Spodbujali bomo razvoj eko turizma in kmetijstva v povezavi s kulturo, izkoristiti `elimo na{e naravne bisere (Cerkni{ko jezero, Kri`na jama, Rakov [kocjan, Blo{ka planota, Grad Sne`nik ...). Povezati `elimo kulturne organizacije, ki morajo imeti enotno strategijo razvoja. [port, rekreacija, prostovoljstvo so podro~ ja, ki so izrednega pomena za vi{jo kakovost `ivljenja, zato bomo storili vse, da bodo ljudem dostopna.

Prepri~ an sem, da mora poslanec `iveti v okraju, kjer kandidira, saj le tako lahko pozna in re{uje lokalne probleme.

Jerko ^ehovin (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)  Zavzel se bom za sprejem zakona o krajinskem parku Postojnska jama kot nove prilo`nosti za turisti~ ni razvoj na{ih krajev. K temu me osebno zavezuje ve~ kot 30.000 dr`avljanov, ki so lani izrazili podporo temu projektu. Osnutek zakona je pripravljen in bo vlo`en v parlamentarno proceduro v za~ etku leta 2012. Podpiral bom vse ukrepe za ohranitev in nadaljnji razvoj na{e lesne industrije, vklju~ no z dav~ nimi in razvojnimi spodbudami. Enako velja za okolju prijazno pridelavo zdrave hrane s ciljem ve~ je samooskrbe. Pri infrastrukturnih objektih bom podpiral ~ imprej{njo izgradnjo hitre ceste proti meji s Hrva{ko po varianti, ki je najustreznej{a in bo najmanj {kodovala krajini. Prav tako se zavzemam za posodobitev `eleznice in cest, gradnjo objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije, predvsem son~ ne in vetrne. Sem absolutno proti {iritvi voja{kega poligona, pa~ pa za njegovo postopno zapiranje. Zelo bom deloval v smeri ustvarjanja podpornega okolja za pove~ anje {tevila oskrbovanih stanovanj, ustanovitvi svetovnega krasoslovnega sredi{~ a v Postojni in za izgradnjo novega gasilskega doma v Postojni.

Rihard Braniselj (Dr`avljanska lista Gregorja Viranta)  Kot doma~ in in pod`upan sem mo~ no vpet v lokalno okolje vseh {tirih ob~ in, zato so mi potrebe, te`ave in du{a notranjskega ~ loveka dobro poznane. Notranjci si zaslu`imo svojega poslanca – doma~ ega, odlo~ nega in klenega ~ loveka, ki bo kadarkoli voljan prisluhniti te`avam, `upani in ob~ inske uprave na{ih ob~ in pa ga potrebujejo zaradi la`jih in neposrednih povezav z dr`avnimi institucijami v boju z dr`avno birokracijo. Pri tem pa `e jutri ne bo ve~ pomembna strankarska pripadnost, pa~ pa prispevek k dr`avni in lokalni uspe{nosti. Jasno pa je, da to lahko zagotavlja le poslanec z izku{njami in znanjem, vplivom in prodornostjo.

Stanislav Pavli~ (SD)  Glas Notranjske bo z mojim delovanjem postal prepoznavnej{i, saj je nenazadnje tudi nacionalni interes v enotnej{em razvoju vseh regij, ki se le tako lahko uspe{no in enakovredno povezujejo in prispevajo k blagostanju vseh dr`avljanov.

Za dosego tega cilja Notranjska potrebuje pospe{eno urejanje prometnih poti in infrastrukturo, ki bo omogo~ ila kakovostno bivanje in povezavo s centri; turisti~ no prepoznavnost v povezavi z naravno, kulturno in zgodovinsko dedi{~ ino; ve~ jo podporo razvoju kmetijstva in obrti, kar bo omogo~ ilo delovna mesta mladim in s tem mladim dru`inam obstanek v doma~ em okolju; razre{eno problematiko ureditve odlaganja odpadkov in zadostne koli~ ine ~ iste pitne vode v vseh gospodinjstvih.

Tja{a @gavec Tripkovi~ (SD)  Da se bo Postojna z bli`njo in {ir{o okolico, torej regionalno, hitreje gospodarsko in turisti~ no razvijala, posledi~ no pa bo to pomenilo nova delovna mesta in vi{jo kakovost `ivljenja, je zelo pomembno povezovanje in sodelovanje.

Janez O`bolt (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)

Jerko ^ehovin (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)

Rihard Braniselj (Dr`avljanska lista Gregorja Viranta)

Stanislav Pavli~ (SD)

Povezovati se moramo med ob~ inami, podjetji in organizacijami na tem obmo~ ju in {ir{e. Kot poslanka bom naredila vse, kar je v moji mo~ i, da bodo na{i kraji sli{ani na dr`avni ravni in da bodo imeli prave sogovornike z re{itvami za vse, ki bodo od dr`ave potrebovali pomo~ pri realizaciji idej in projektov, ki bi pove~ ali kvaliteto `ivljenja ljudi, ki tukaj `ivijo.

Pomembno je tudi ~ rpanje evropskih sredstev. Vlada Boruta Pahorja jih je najve~ doslej. [e leta 2008 je Slovenija morala nakazati 65 milijonov evrov v prora~ un EU, do leta 2010 pa se je polo`aj bistveno izbolj{al, saj smo iz EU po~ rpali 327 milijonov evrov. Vlada je tako v tem mandatu uspe{no po~ rpala prek 727 milijonov evrov ve~ iz EU, kot je vpla~ ala. Glede na odstotek povrnjenih sredstev je Slovenija po uspe{nosti trenutno na 6. mestu med 27 dr`avami ~ lanicami.

Zvone ^erna~ (SDS)  Ohranitev obstoje~ ih delovnih mest (Javor, Primorje) in vzpostavitev pogojev za nova delovna mesta. Umestitev avtoceste povezave do Ilirske Bistrice tako, da ne bo posegala na obmo~ je poselitve v Piv{ki dolini. Ohranitev ~ istega naravnega okolja. Bolj{i izkoristek naravnih potencialov (les, ~ ista pitna voda).

Ve~ evropskih sredstev za razvojne projekte.

Andrej [ircelj (SDS)  Po moji oceni za celotno podro~ je (Logatec, Cerknica, Bloke, Lo{ka dolina) velja, da ima glede na naravne in kulturne danosti premajhno turisti~ no ponudbo. Neposeljenost in neokrnjeno naravo je v prihodnosti smiselno predstaviti kot va{o prednost pri razvoju trajnostno naravnanega turizma. Zato bom naredil vse, kar je v moji mo~ i, da bo ta del Slovenije v besedi in sliki predstavljen doma~ i in tuji javnosti. Napa~ ne odlo~ itve v preteklosti so botrovale temu, da se soo~ amo z neizkori{~ enim potencialom lesnega bogastva. Mnoga podjetja v lesnopredelovalni industriji so se zna{la v finan~ nih te`avah, kar jih je pripeljalo v ste~ aj. Sledile so izgube {tevilnih delovnih mest. Tako kot za celotno industrijo tudi za lesno velja, da potrebuje nove, inovativne in unikatne izdelke, ki bodo na trgu dosegli visoko ceno z vi{jo dodano vrednostjo. Le tak na~ in razmi{ljanja nam bo prinesel tudi uspeh in `eleno gospodarsko rast. Predlagal bom dav~ ne olaj{ave za investicije v lesnopredelovalno panogo in olaj{ave za razvoj, kar bo izbolj{alo konkuren~ en polo`aj te panoge na svetovnih trgih in s tem ustvarjanje ve~ delovnih mest.

Posebej se bom zavzel, da bomo v Logatcu ~ im prej zagotovili ~ rpanje sredstev za ~ istilno napravo iz evropskega sklada, v ob~ inah Cerknica, Lo{ka dolina, Bloke pa izbolj{ali cestno povezavo med Uncem v smeri @lebi~ a in Prezida na Hrva{ko prek Lo{ke doline. Kot poslanec bom predlagal, da se celotno obmo~ je pokrije s {irokopasovnim internetnim omre`jem.

V kolik{ni meri boste kot morebitni poslanec v za Slovenijo zelo kriti~ nem obdobju pri glasovanju sledili svoji stranki in v kolik{ni meri svoji vesti?

2

Tja{a @gavec Tripkovi~ (SD)

Zvone ^erna~ (SDS)

Andrej [ircelj (SDS)

Janez O`bolt (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)  Poslanec je izbranec ljudstva in mora delovati v njihovo dobro.

Zato se mora o vpra{anjih posvetovati s strokovnjaki za posamezno podro~ je, na koncu pa odlo~ iti po svoji vesti. Nih~ e namre~ ni vseved in se te`ko pravilno odlo~ i brez posveta. Ne razumem, kako imajo lahko poslanci tako enotno mi{ljenje znotraj poslanske skupine pri pomembnih odlo~ itvah. Na primer, za pokojninski zakon so vsi v eni stranki za ali proti. ^e bi vsak razmi{ljal s svojo glavo, brez vpliva stranke, do tega ne bi prihajalo.

Jerko ^ehovin (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)  Menim, da je prav, da poslanec podpira volilni program in morebitne skupne dogovore v sklenjeni koalicijski pogodbi, sicer ne bi bil verodostojen. Pri vseh ostalih vpra{anjih, ki se kot pobude, predlogi ali glasovanja znajdejo na dnevnem redu, pa je pomembno slediti predvsem svoji vesti in splo{ni vrednostni opredelitvi poslanca, ne glede na strankarska navodila. Sam se smatram za izrazito avtonomno osebnost, ki ne gre v politiko delat politi~ ne kariere, pa~ pa uveljavljat sistem vrednot, za katere se sicer vsakodnevno zavzemam. To pa je predvsem pozitiven odnos do ljudi in narave.

Rihard Braniselj (Dr`avljanska lista Gregorja Viranta)  Dr`avljanska lista Gregorja Viranta ni hierarhi~ na in avtokratska stranka. Na{a ekipa je visoko strokovna in kompetentna za prihodnost, neobremenjena z ideolo{kimi temami, lobiji in sovra{tvi iz preteklosti ter zlasti nikomur ni~ dol`na. Res pa je, da politika ne sme biti trdoglava, pa~ pa pragmati~ na v iskanju kompromisov, in sicer tam, kjer je to mo`no in dobro za ljudi. So pa podro~ ja, kjer kompromisov ne bo. Nepo{tenosti, nehumanosti, izkori{~ anja, korupcije vseh vrst in la`i moja vest posebej ne prena{a.

Stanislav Pavli~ (SD)  V stranki Socialnih demokratov imamo program, kako uspe{no in ~ im manj bole~ e prebroditi krizo in

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

V srediť~u  

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011

str

v privilegije z ostalimi dr`avljani ob morebitni delitvi na Evropo dveh hitrosti ostati med razvitimi dr`avami Evropske unije – na francosko-nem{kem vlaku.

V ~ asu vodenja vlade smo znali razmere pravilno in tenko~ utno oceniti in jih ustrezno presoditi. Pomanjkljivost je bila o~ itno v tem, da jih javnosti nismo znali jasno predstaviti. Program za naslednji mandat izhaja iz realne ocene stanja, vklju~ ujo~ vrednote, kot so morala, predanost, pravi~ nost, svoboda, prijateljstvo, harmonija, spo{tovanje in slu`enje drugim.

Tja{a @gavec Tripkovi~ (SD)  @e dvanajsto leto sem zaposlena v Poslanski skupini Socialnih demokratov in `e od za~ etka prisotna na sestankih poslanske skupine. Zato vem, da se na razgovorih (ve~ inoma pa seveda `e prej, saj si poslanke in poslanci preberejo gradiva), po sli{anih argumentih stali{~ a ve~ inoma poenotijo, ~ e pa kdo {e vedno razmi{lja druga~ e, pa pa~ tudi glasuje druga~ e.

Dejstvo pa je, da zaradi krize ni mogo~ e sprejemati le v{e~ nih odlo~ itev, saj je potrebno razmi{ljati na dolgi rok in na prihajajo~ e generacije. Kot mati dveh otrok ho~ em, da v prihodnosti ostanejo vsaj pribli`no enake mo`nosti za vse otroke, ne pa da bodo nekateri imeli preve~ , drugi pa premalo. Zato pa so potrebne reforme.

Zvone ^erna~ (SDS)  Pri glasovanju se bom odlo~ al za pametne re{itve za Slovenijo. Torej bom sledil programu 10+100, ki smo ga javno predstavili in ki je program konkretnih re{itev za Sloveni-

jo. Glasoval bom torej za pravi~ nost, delovna mesta in trajnostni razvoj.

Andrej [ircelj (SDS)  V primeru izvolitve bom glasoval tako, da bom po najbolj{ih mo~ eh zastopal interese svojih volivk in volivcev.

3 Katerim poslanskim ugodnostim in privilegijem bi se bili glede na zelo zaostrene finan~ ne razmere pripravljeni odpovedati?

Janez O`bolt (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)  Poslanec mora vestno opravljati svoje delo, za kar naj bo tudi ustrezno pla~ an. V kolikor neupravi~ eno ne prihaja na seje, sestanke, ne naredi, kar se od njega zahteva, bi moral biti ustrezno finan~ no kaznovan. Treba bi bilo uvesti merjenje uspe{nosti poslanca, kot je to v praksi v gospodarskih dru`bah. Ukinil bi mo`nost uveljavitve poslanske imunitete, saj smo pred zakonom vsi enaki.

Jerko ^ehovin (Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija)  Ne podpiram in si ne `elim nikakr{nih privilegijev, {e najmanj

Kdo so kandidati na pred~ a snih volitvah v dr`avni zbor v na{i regiji?

Lista

volilni okraj Postojna

volilni okraj Logatec

SDS

Zvonko ^erna~ 

Andrej [ircelj

SD

Tja{a @gavec Tripkovi~ 

Stanislav Pavli~ 

DeSUS

Renata Markov~ i~ 

Ivan Hvala Medved

SLS

Andrej Godina

Andrej Kermavnar

LDS

Uro{ Petohleb

Miha Belca

Zares

Marjetica Mahne

Metka Zalar

SNS

Zvonko Penko

Franc Mi{i~ 

NSi

Irena Vadnjal

Iva Dimic

Dr`avljanska lista Gregorja Viranta

Jo`e Udovi~ 

Rihard Braniselj

Lista Zorana Jankovi~ a Pozitivna Slovenija

Jerko ^ehovin

Janez O`bolt

SMS-Zeleni

Ma{a Mezek Pi{ljar

Eva ^ernigoj

Stranka za trajnostni razvoj Slovenije

Rajko Bajc

/

Gibanje za Slovenijo

Predrag Milovi}

Metoda Rejc Novak

Demokrati~ na stranka dela

Katja Vuga

Draga Plut

Stranka enakih mo`nosti Slovenije

[pela Dem{ar

Ga{per Petra~ 

Zeleni Slovenije

Danijela Bizjak

/

Stranka Humana Slovenija

Katja Pribac

/

Akacije

Simona Had`i}

/

Stranka slovenskega naroda

Stojan Jelen

/

Naprej Slovenija

/

Benjamin Mihevc

Vir: Dr` a v n a v o l i l n a k o m i s i j a

3LYRYDUQD LQ JRVWLOQD 3(. RG OHWD JRVWRP SRQXMD MHGL SR QDURĀLOX SL]]H GLYMDĀLQVNL JRODÌ ] GRPDĀLPL QMRNL LQ VODGLFH 1RYRVW VR JULOO VSHFLDOLWHWH /(6.29$ÿ.( .8+,1-( SUHEUDQDF YHäDOLFD XäWLSFL SOHVNDYLFD LWG

OHWD VPR RGSUOL ODVWQR SLYRYDUQR ]D YDUMHQMH GRPDÄ€HJD VYHWOHJD LQ WHPQHJD SLYD SULSUDYOMHQHJD SR EDYDUVNL UHFHSWXUL 2E REOHWQLFL SLYRYDUQH 3(. JRVWH UD]YHVHOMXMHPR ] QRYLP ]YDUMHQLP 5'(Ăż,0 3,920 SULSUDYOMHQLP SR EHOJLMVNL UHFHSWXUL

25*$1,=,5$02 35('1292/(71( =$%$9( '1( ,1

pa prejemanja nadomestila poslanske pla~ e {e eno leto po koncu mandata. V tej smeri bom tudi podpiral predloge za izena~ itev poslancev z ostalimi dr`avljani.

Rihard Braniselj (Dr`avljanska lista Gregorja Viranta)  @e v svojem programu imamo zapisano takoj{nje zmanj{anje financiranja politi~ nih strank iz javnih sredstev za polovico, skraj{anje nadomestil poslancev na {est mesecev ter zni`anje te osnove na 60 odstotkov. Prav nikakr{ne potrebe tudi ni za pla~ evanja raznih {olnin, magisterijev, doktoratov, potovanj poslancev v eksoti~ ne kraje, jezikovnih te~ ajev in podobnega. V dr`avni zbor naj pridejo kompetentni poslanci z `e profiliranimi znanji in izku{njami. Pri zmanj{evanju mase za pla~ e pa je jasno, da se s tem za~ ne v dr`avnem zboru.

Stanislav Pavli~ (SD)  Zavedam se, da so finan~ ne in gospodarske razmere zaostrene in neugodne. Tudi sam sem javni uslu`benec in delovanje dr`avne uprave podrobno poznam. Sam sem `e v letih 2002 do 2008 ob~ util zamrznitev pla~ javnih uslu`bencev, pa ~ eprav je bilo za gospodarstvo to obdobje debelih krav, kot ga lahko slikovito ponazorimo. In sedaj, ko je nastopila svetovna kriza, si skupaj s celotnim javnim sektorjem `e tretje leto zategujem pas. In zelo poni`ujo~ je ob~ utek ob obto`evanju javnosti, da je slovenski javni sektor povzro~ il to krizo, ki se izkazuje v svetovnih razse`nostih.

Menim, da so svetovno, in tudi krizo v na{i dr`avi, povzro~ ili lopovi dr`avnega – delavskega premo`enja, ki `al {e vedno veselo jadrajo po Kanarskih otokih in bogatijo nakradeno premo`enje v dav~ nih oazah, saj so se z raznimi lastninskimi triki in domislicami obogatili in {e bogatijo na ra~ un delovnih ljudi, ki svoje delo z vso odgovornostjo in po{teno opravljajo v gospodarstvu in javni upravi.

Poslanskih privilegijev in ugodnosti podrobno ne poznam oziroma me niso nikoli zanimali, saj je moja kandidatura vezana izklju~ no na iskreno `eljo, da s svojim znanjem in izku{njami sodelujem pri oblikovanju vsem prijazne in sprejemljive politike, ki bo pomenila pravno varnost, socialno dr`avo, stabilnost javnih financ, znanje in razvoj.

Konkretno lahko navedem samo privilegij, ki ga poznam, in sicer, da ne bom zaprosil za poslansko stanovanje v Ljubljani.

V primeru konsenza vseh strank in poslancev pa sem se pripravljen odre~ i marsi~ emu in bom podprl te odlo~ itve ob zavzemanju, da nove celice zapora na Dobu zapolnijo vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri kraji dr`avnega premo`enja, premo`enja delavcev, nepla~ evanja prispevkov in so dr`avo ob so~ asni svetovni krizi spravili v stanje, v kakr{nem je.

Tja{a @gavec Tripkovi~ (SD)  Ker krizo ~ utijo ljudje, ne vidim smisla mo`nosti posebnih privilegijev za poslanke in poslance.

Dr`avni zbor je v tem mandatu sicer `e zmanj{al stro{ke, podprla pa bom vse predloge za var~ evanje davkopla~ evalskega denarja.

Zvone ^erna~ (SDS)  Vsem. Odpravili bomo vse privilegije, ne le poslanske.

Andrej [ircelj (SDS)  V SDS smo `e predlagali zni`anje funkcionarskih pla~ za 10 odstotkov, a je vladajo~ a koalicija na{o zahtevo zavrnila. Namen predlaganega zakona je bil, da se da zgled za var~ evanje v javnem sektorju, da je politika sposobna var~ evati tam, kjer noben sindikat temu ne bo nasprotoval. V slabih ~ asih je {e posebej pomembno, da breme krize nosimo vsi, da pove~ amo motivacijo prebivalstva za iskanje re{itev in tako zagotovimo pravi~ nost, mo`nosti za nova delovna mesta in razvoj. bmk, vr`, pt

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Po afri{ko vijolico na Notranjsko

Javor se povezuje z Gozdom Ljubljana

 Blanka Markovi~ Kocen

Trgovini Sanpavlija v Logatcu in Postojni ponujata kupcem obla~ ila in obutev priznanih blagovnih znamk srednjega cenovnega razreda – Lastnika Barbara in Boris Gantar stavita na po{ten odnos do strank – Njihovo kartico zaupanja ima `e 6.600 strank

Pivka, 10. november – Nadzorni svet Javorja Pivka je odpoklical ~ lana uprave Sa{o Remca iz dru`be Abama in kot novega ~ lana uprave imenoval Janeza Peskarja iz dru`be Gozd Ljubljana, s katero se bo Javor tudi strate{ko povezal s ciljem okrepitve sodelovanja pri predelavi lesa. Uprava Javorja Pivka je za prihodnji mesec `e sklicala skup{~ ino, na kateri bodo delni~ arji odlo~ ali o izpeljavi dokapitalizacije dru`be, prek katere bi v dru`bo vstopil strate{ki partner. Osrednji naj bi bil prav Gozd Ljubljana.

FOTO: VALTER LEB AN

Logatec – Sanpavlija, sicer ime za afri{ko vijolico, prijazna trgovina, kjer se vsa dru`ina lahko oble~ e od nog do glave, `e ve~ kot 20 let posluje v Logatcu in Postojni. Lastnika Barbara in Boris Gantar sta s trgovskim poslom za~ ela `e tedaj, ko je bil Logatec {e pode`elsko naselje, Postojna pa se je {ele razvijala v mesto. »Sprva smo bili edina tovrstna trgovina na Notranjskem, pravo ~ udo. Manj{ih trgovin, kot je bila na{a, se je prijelo ime butik, ~ eprav smo imeli `e takrat {ir{o ponudbo,« pove Boris Gantar in doda, da so ~ evlje dali v ponudbo leta 1991, ko je bil trg dobre ponudbe italijanske obutve.

V dveh Sanpavlijinih trgovinah, ve~ ji v Logatcu in manj{i v Postojni, ponujajo obla~ ila priznanih blagovnih znamk srednjega cenovnega razreda, ki jih, kot pravi Barbara Gantar, v glavnem nabavljajo v Nem~ iji. »Pokazalo se je namre~ , da so Nemci preprosto prehiteli Italijane tudi v obutvi, tako po ponudbi, logistiki kot po cenah, kar velja tudi za tekstilne blagovne znamke,« pravi Barbara, ki opa`a, da so Nemci dosti bolj prodorni z dolo~ enimi blagovnimi znamkami. »Pri prodaji nam ponujajo tudi ve~ jo podporo kot katerokoli italijansko podjetje.«

Barbara in Boris Gantar: »S kupci smo si vedno prizadevali navezati oseben stik.«

ke iz Bovca, Babnega Polja in industrijo, zakonca Gantar menibli`njih krajev, kot so Stari trg, ta, da je ta lahko tudi prilo`nost.

Idrija in Tolmin, ki se v njiho»Prej smo vsi skupaj `iveli na vih trgovinah mese~ no ogla{ajo. nerealnih tleh,« ugotavlja Boris. »[tevilne trgovine ponujajo celo »Vra~ ajo pa se samo zadovoljni kupci.« 50-odstotne popuste, samo da Sicer sta zakonca Gantar privabijo stranke. V~ asih se je kupovalo bolj po inerciji. Zdaj doma~ ina iz Logatca. Zanimivo je, da sta se v nekem trenutku pa stranke kupujejo pametno ne samo za eno sezono, mov `ivljenju odlo~ ila za trgovsko dno barvo, ampak se odlo~ ajo dejavnost, ~ eprav sicer nista trza izdelke, ki jih lahko tudi govca. Boris Gantar je namre~ Osebni stik s kupci diplomirani univerzitetni in`enir kombinirajo, nosijo ob razli~ nih Vodilna blagovna znamka v elektrotehnike, njegova soproga prilo`nostih … Pri tem jim pomaSanpavliji je S Oliver, opa`ata pa delovna terapevtka. »@elela gamo z nasveti. V svetovanje pa Gantarjeva, ki sku{ata s kupci sva si druga~ nega na~ ina `ivlje- pri nas veliko vlagamo.« najti osebni stik in tako upravi~ iti nja,« pojasnjuje Boris. »In denar Gantarjeva sta prepri~ ana, da svoj slogan »Smo druga~ ni – ni vse. To nama je bilo vedno je trgovina v Sloveniji, predvsem smo bolj{i!« »Poznamo ob~ utek merilo. ^as in dru`ina – imava po trgovskih centrih, predimenstrank ali kupcev, ki kupujejo v {tiri otroke – sta pomembnej{a zionirana. Slednjih je po njunem velikih, brezosebnih centrih. Ta in veliko nama pomeni, da ima- mnenju preve~ , majhne trgovinakup je popolnoma brezoseva ve~ ~ asa za tisto, kar nam je nice pa se zapirajo, ker se z njiben, nih~ e te ne pozna niti ne mi ne da pre`iveti. »V tujini pa v{e~ .« pozdravi, ko vstopi{. Mi pa smo Glede gospodarske krize, ki je je veliko manj{ih, internih, bolj si zmeraj prizadevali z na{imi mo~ no prizadela tudi tekstilno doma~ ih trgovin z bolj{o ponudkupci imeti bolj oseben stik,« poudarja Boris. Lastnika trgovin Sanpavlija sta ponosna, da navidez poznata kupce, vesta, od kod prihajajo ... »Trgovina v Postojni je nekoliko manj{a, ponudbo za mo{ke smo omejili zgolj na obutev.

Tam najdemo `ensko eleganco, Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p. predvsem to, kar `enska lahko oble~ e za v slu`bo, se pravi S SALON: Starožirovska cesta 3, 4226 Žiri Oliver,« pojasnjuje sogovornica. tel.: 04 510 60 28, fax: 04 510 60 29, Ve~ ja trgovina v Logatcu za razliko od postojnske v dveh eta`ah gsm: 041 378 797 ponuja tako `enska kot mo{ka e-mail: tapetnistvo.posedi@siol.net, obla~ ila ter obutev, otro{ki odwww.posedi.com delek in dodatke vseh vrst.

Med prvimi s kartico zaupanja @e {tiri ali pet let v Sanpavliji ponujajo kartico zaupanja, ki so jo uvedli med prvimi, tako da so jo drugi, kot pravi Boris, celo kopirali. »Zdaj jo ima `e skoraj vsaka trgovina.« Imetnikom te kartice nudijo pet odstotkov za~ etnega bonusa in ga glede na koli~ ino letnega nakupa stopnjujejo do 15 odstotkov. »Nakupi se se{tevajo in jih je mogo~ e izkoristiti kadarkoli v teko~ em letu,« pravi Boris.

Trenutno ima Sanpavlijino kartico prek 6.600 strank. »In lahko se pohvalim, da odkar imamo kartico, vidimo, od kod prihajajo na{e stranke, vendar ne tiste naklju~ ne,« pripoveduje Barbara in dodaja, da imajo redne stran-

str

bo ponovno za`ivelo, medtem ko so centri bolj namenjeni verigam trgovin, kjer je ponudba povsod enaka. Mi smo od te enoli~ ne ponudbe zbe`ali,« pravi sogovornik. Po njegovem mnenju je za dobrega trgovca klju~ en korekten, po{ten odnos do strank. »V ponudbi imamo samo stvari, ki bi jih nosila tudi midva,« poudarja.

»Dru`bi Javor in Gozd v strate{kem povezovanju vidita velik sinergijski potencial pri predelavi lesa slovenskih listavcev v lesne izdelke z najvi{jo dodano vrednostjo. Tak{na povezava je skladna z dolgoro~ no strategijo povezovanja slovenskega gozdno-lesnega sektorja,« so povedali v dru`bi Javor. Njena uprava {e naprej ostaja dvo~ lanska. Sestavljala jo bosta predsednik uprave Bruno Komac in ~ lan uprave Janez Peskar, dolgoletni ~ lan upravnega odbora dru`be Gozd Ljubljana in direktor dru`be Gozdno Gospodarstvo Celje.

Delni~ arji Javorja, kjer sta {li v zadnjem letu v ste~ aj dve odvisni dru`bi, bodo o pove~ anju osnovnega kapitala dru`be za najve~ polovico oziroma za do 2,4 milijona evrov odlo~ ali na skup{~ ini 19. decembra. Obstoje~ i delni~ arji naj ne bi imeli prednostne pravice do vpisa novih delnic, saj namerava dru`ba iskati strate{ke(ga) partnerje(a), ki bi podjetju zagotovil(i) sve` kapital. »V sedanjih okoli{~ inah finan~ ne in gospodarske krize bi bilo zaradi uravnote`enja bilance dru`be oziroma zagotovitve ustrezne strukture oziroma razmerja med kapitalom in obveznostmi za dru`bo in delni~ arje primerno pove~ ati lastni kapital. Hkrati pa bi dru`ba z vklju~ itvijo primernega strate{kega partnerja v kapitalsko strukturo lahko dosegla tudi sinergijske u~ inke povezovanja, ki bi pozitivno vplivali na stanje in poslovanje dru`be,« je obrazlo`ila uprava.

Dokapitalizacija bo mogo~ a z izdajo delnic za denarne ali za stvarne vlo`ke. Del novih delnic naj bi ponudili tudi posameznim zaposlenim. Na dnevnem redu skup{~ ine je tudi vmesna potrditev imenovanja vseh ~ lanov nadzornega sveta. kv

Novoletna ponudba v pripravi V Sanpavliji `e pripravljajo novoletno ponudbo obla~ il in ~ evljev.

Barbara pravi, da bo v njej precej ble{~ ic, veliko pletenin, ki so `e v ponudbi, od barv pa prevladuje rjava, ~ eprav ~ rne tudi letos ne manjka, vse z ble{~ icami. @ enske bomo {e vedno stale na visokih petah, {pice pa se umikajo.

Odprto imamo: pon. - pet.: 8 -14h ter 16 -18h, sob.: 8 -12h nedelja in prazniki: zaprto

Za vas izdelujemo: - sedežne garniture po meri -oblazinjene postelje in vzmetnice vseh dimenzij in oblik - blazine za kamine in peči - TV počivalnike - ter vsa ostala tapetniška dela

Vljudno vabljeni v naš salon na Starožirovsko cesto 3 v Žireh!

Untitled-3 1

14.10.2011 9:44:31

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

Aktualno v regiji

Pivka, 17. november – Piv{ki ob~ inski svet je pri~ akovano zavrnil predlog ob~ ine Postojna o likvidaciji javnega zavoda Kra{ke lekarne, ki ga je zadnja predlagala zaradi razli~ nih pogledov ustanoviteljev na nadaljnji razvoj dejavnosti ter posledi~ ne nezmo`nosti sprejemanja odlo~ itev potrebnih za delovanje zavoda.

Ni argumentov za spremembe ali celo likvidacijo Spomnimo, da sta vodstvo Kra{kih lekarn in svet zavoda `e pred ~ asom opozorila na {tevilne prednosti poslovanja javnega zavoda kot celote, ki posluje

Kon~ no do evropskih sredstev za ~ istilne naprave in kanalizacijo

z dobi~ kom. Kot tak omogo~ a delovanje lekarn tudi v manj{ih krajih, saj njihovo izgubo pokrivajo ve~ je lekarne. Ob morebitni ukinitvi zavoda bi se lekarni{ka mre`a in s tem preskrba prebivalstva z zdravili zmanj{ala.

Uspe{no poslovanje je, kot je izpostavil svet zavoda, omogo~ ilo obnovo lekarn in izgradnjo dveh novih podru`nic, ve~ ji zavod ima ve~ jo mo~ pri nabavi, bolj{i izkoristek strokovnega kadra in sploh lahko posluje racionalnej{e.

V Pivki so se strinjali, da bi zavod lahko deloval bolje in da je zatajil zlasti skupni organ upravljanja ob~ in ustanoviteljic, v katerem so `upani vseh ob~ in ustanoviteljic, vseeno pa, da je sedanja organiziranost za prebivalce dobra.

V svetu zavoda pa so zapisali, da je za re{itev nastalih te`av, kot so, na primer, imenovanje direktorja, nove {iritve, delitev prese`kov ‌, treba najti dovolj medsebojnega zaupanja in mo~ i za kompromis in sporazum. Ob~ ine morajo, kot je {e opozoril svet zavoda, torej narediti popravni izpit na podro~ ju medsebojnega usklajevanja, dogovarjanja in sodelovanja, ne pa ru{iti uspe{nega zavoda. kv

Notranjska – Po dolgotrajnih pripravah projekta in ~ akanju na odobritev evropskega denarja bo osem ob~ in v pore~ ju Ljubljanice, med njimi tudi ob~ ine Postojna, Pivka, Logatec in Cerknica, vendarle kmalu za~ elo z izvedbo projektov odvajanja in ~ i{~ enja odpadnih voda. Na{tete notranjske ob~ ine bodo v prihodnjih letih oziroma najkasneje do leta 2015 dobile nove oziroma posodobljene ~ istilne naprave in kanalizacijske sisteme. Kako ~ iste bodo na ta ra~ un vode, ki ponikajo v kra{ko podzemlje, pa bo odvisno tudi od strokovnosti izvedbe vseh projektov.

Spomnimo, da je pred dnevi Slu`ba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odlo~ bo o dodelitvi sredstev za prvi sklop skupine projektov ^ista Ljubljanica, ki bodo sofinancirani iz evropskega kohezijskega sklada.

Dezinfekcija z UV `arki Urban Pinter z Ob~ ine Postojna nam je pojasnil, da bodo v Postojni na obstoje~ i, skoraj 30 let stari in dotrajani ~ istilni napravi zgradili nove elemente tehnolo{kih sklopov, in sicer grabelj, lovilcev peska in ma{~ ob, novih sekven~ nih bazenov za ~ i{~ enje odpadne vode ter nove zalogovnike blata in zamenjali preostalo dotrajano opremo ~ istilne naprave. Nova ~ istilna naprava s kapaciteto 16.500 populacijskih enot bo o~ istila odpadno vodo mnogo

1275$1-&, 327(*1,02 6.83$- “Z zmerno in dosledno politiko, ki jo pooseblja Radovan Ĺ˝erjav, se v primeru izvolitve za poslanca drĹžavnega zbora zavezujem poĹĄteno in trdo delati za razvoj vseh naĹĄih krajev.â€?

Andrej Kermavnar, kandidat SLS v volilnem okraju Cerknica - Logatec

VOV LQGG

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011

Vode bodo kmalu ~ istej{e

Tudi v Pivki proti ukinitvi Kra{kih lekarn

Predlog ukinitve zavoda sta `e zavrnila tudi ob~ inska sveta Diva~ e in Komna. Prostovoljni likvidaciji nasprotujejo tudi v ob~ ini Ilirska Bistrica, kjer pa bi podprli ustanovitev novega skupnega zavoda brez Postojne, a s Se`ano in morebiti tudi z ob~ ino HrpeljeKozina, katere lekarna zdaj sodi pod okrilje Obalnih lekarn. Toda predlog razdru`itve so `e potrdili tudi v Se`ani in predlagali pripravo novega ustanovitvenega akta.

Da bi bila likvidacija zavoda uspe{na, bi jo moralo sicer podpreti vseh {est ob~ in ustanoviteljic. Odlo~ itev, ali bodo nadaljevali s prisilno likvidacijo, kar so na ob~ ini napovedali pred ~ asom, upo{tevali argumente proti razpadu zavoda in umaknili predlog likvidacije ali morebiti sami izstopili iz zavoda, je tako zdaj na ob~ ini Postojna.

str

kvalitetnej{e, saj bo imela tudi terciarno stopnjo ~ i{~ enja, kar pomeni, da bo zmanj{evala tudi prisotnost fosforja in du{ika v vodi, na iztoku pa bo imela {e dodatno dezinfekcijo z UV svetlobo. Po izvedbi rekonstrukcije se bo nedvomno izbolj{alo stanje vodotoka Str`en, je napovedal Pinter in dodal, da naj bi dela stekla v naslednjem letu in se zaklju~ ila do konca leta 2013.

V Pivki in Logatcu ve~ kot 12 kilometrov kanalizacije

V Ob~ ini Logatec bodo po besedah Mateje ^uk v sklopu projekta zgradili ve~ kot 12 kilometrov kanalizacijskega sistema, in sicer kanalizacijo Kalce–Gorenji Logatec z navezavo Kalc na ~ istilno napravo Logatec, kanalizacijo Kalce in kanalizacijo Martinj hrib. Nadgradili bodo tudi obstoje~ o ~ istilno napravo na

Koliko sredstev bodo za ~ istej{e vode dobile notranjske ob~ ine?

Ob~ ina

EUR

dr`avni prora~ un

ob~ ina

Postojna

2,7 mio

400.000

360.000 (brez ddv)

Logatec

5,2 mio

916.000

2,3 mio (z ddv)

Cerknica

3,2 mio

1,1 mio (z ddv)

/

Pivka

5 mio

888.000

2,7 mio (z ddv)

kapaciteto 14.900 populacijskih enot. Dela bodo stekla, ko bo izbran izvajalec. Ob~ ina trenutno razpisno dokumentacijo usklajuje z ministrstvom za okolje in prostor. Rok za dokon~ anje vseh gradbenih del je junij 2015.

V Pivki bodo zgradili ~ istilno napravo za 6500 populacijskih enot in 12,5 kilometrov fekalne kanalizacije z osmimi ~ rpali{~ i v naseljih Pivka, Hrastje in Petelinje. Dela naj bi stekla v pomladnih mesecih 2012 in bila zaklju~ ena v letu 2015. Po izgradnji celotnega sistema kanalizacije bo priklju~ enost na odvajanje in ~ i{~ enje odpadnih vod 100 odstotna, kar pomeni, da bo vsem gospodinjstvom in gospodarskim subjektom v aglomeraciji Pivka zagotovljeno, da se bodo priklju~ ili na fekalno kanalizacijo, je pojasnila Natalija Vilhar Samsa z ob~ ine Pivka.

Isto~ asno z izgradnjo fekalne ka-

nalizacije je predvidena sanacija oziroma prestavitev obstoje~ e kanalizacije, ki bo v bodo~ e slu`ila kot meteorna kanalizacija, obnova vodovodnega omre`ja, izgradnja opti~ nega omre`ja in ureditev ulic. V prihodnjih letih naj bi se na ~ istilno napravo priklju~ ili tudi Klenik, Selce in Trnje, ki so zdaj iz projekta izpadli.

Tudi v Cerknici bo klju~ na pridobitev projekta ~ istilna naprava za 12.000 populacijskih enot.

Nanjo bo priklju~ ena Cerknica ter naselji Begunje in Sel{~ ek, v bodo~ e pa bo mo`na priklju~ itev {e drugih naselij. Ob~ ina Cerknica je `e izvedla razpise za izbiro izvajalca za gradnjo in nadzor.

Podpis pogodbe je predviden konec tega meseca, predviden zaklju~ ek gradbenih del konec leta 2013, pridobitev uporabnega dovoljenja pa konec leta 2014, nam je povedal Samo Mlinar z ob~ ine Cerknica.kv

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Letošnji »župniki« bodo še posebej dobri

Prejeli smo  Petra Tr~ ek

Mladi si širijo obzorja Druga okrogla miza je bila Klub študentov ob~ in Postojna in Pivka je v sklopu projekta KŠOPP posve~ ena zaposlitvi po koncu študija. Sogovornice so bile DaBRUC organiziral kar dve okronijela Stojanovi} iz Kariernega gli mizi, prvo Bruc doma in po

Prvi~ pripravili strokovno ocenjevanje prazni~ nih boži~ nih kruhov, župnikov

Župnike oz. župnke, kot jim pravijo na Cerkniškem, so naši predniki pekli za boži~ , na mizi pa so morali ostati vse tri svete ve~ ere.

Pri marsikateri hiši je tako še danes, da tradicijo nadaljujejo, dokazuje tudi število udeleženk sre~ anja, ki ga je Milka Petri~ Mele iz KSS Cerknica letos pripravila prvi~ . Župnike je ocenjeval Mišo Kolar, ki na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana u~ i peko, med drugim pa tudi ocenjuje pletenice in kruh na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, ki je gospodinjam pri tem razkril marsikateri uporaben nasvet, s katerim bo njihov kruh še bolj slasten.

Kolar je bil navdušen tako nad videzom kot tudi nad vonjem in okusom notranjskih župnikov.

Ve~ ina med njimi bi na ptujskem ocenjevanju dosegla zlato medaljo, kar veliko pove o spretnosti gospodinj. Opozoril je le na manjše napake, kakšen kruh ni bil dovolj pe~ en ali je razpokal, pri drugem luknji~ avost sredice ni bila enakomerna, zato je sve-

FOTO: P ETR A TR ^EK

Kožljek, 21. november – Kar 20 župnikov, prazni~ nih boži~ nih kruhov, so cerkniške gospodinje prinesle na Turisti~ no kmetijo Žnidarjevi v Kožljeku, kjer je cerkniška kmetijska svetovalna služba pripravila ocenjevanje njihovih izdelkov. Ocenjevanje je bilo anonimno, pri tem pa so ugotavljali, katere napake delajo pri peki in kako jih lahko popravijo.

FOTO: KLU B ŠTU DENTOV OB ^I N P OSTOJNA I N P I V K A

Mišo Kolar (levo) je bil navdušen nad obliko, okusom in vonjem prazni~ nih kruhov notranjskih gospodinj, njegovim nasvetom pa je z zanimanjem prisluhnila tudi Milka Petri~ Mele (desno). toval, kako zamesiti testo, da bo kruh ne le dober, pa~ pa tudi popolnega videza. Na to, kako so v~ asih pekli župnike, se je spomnila Angleca Baudek iz Begunj. »Pekli smo ga v glinenem modelu, ki je imel stranice rebraste, lahko pa tudi kar v kastroli, in to v krušni pe~ i.« Župnik je gospodinja ponekod okrasila s toliko testenimi pti~ ki, kolikor je bilo pri hiši ljudi, druge pa s tolikimi, kolikor je bilo otrok. V vsakem prime-

ru pa je bil župnik bolj bogat kot obi~ ajen kruh in so ga na tretji sveti ve~ er razdelili med vse ljudi in živali pri hiši.

Kot pravi Petri~ Meletova, je z odzivom gospodinj, ve~ ina jih je bila iz Begunj in okolice, zadovoljna, želi pa si, da bi se jih prihodnje leto odzvalo še ve~ . »Letos je verjetno marsikateri zmanjkalo poguma, zato jih vabimo, da se nam pridružijo prihodnje leto, saj želimo razširiti po-

men prazni~ ne peke.« Poleg Miše Kolarja je gospodinje nagovorila tudi povezovalka svetovalk ljubljanskega zavoda za dopolnilne dejavnosti in kme~ ko družino pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana Barbara Lapuh. Pojasnila jim je, da lahko kruh in potice, ki jih pe~ ejo na tradicionalen na~ in, prodajajo le, ~ e registrirajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, in jim razložila, katere zahteve morajo izpolnjevati.

svetu 12. novembra, drugo Bruc in zaposlitev pa 19. novembra.

Okrogli mizi sta bili namenjeni vsem mladim iz obeh ob~ in.

Najprej je potekala okrogla miza na temo bivanja in študija v tujini, kjer so svoja mnenja, izkušnje in nasvete izrazili vodja programa Erasmus v Sloveniji, Robert Marinšek, Darinka Tr~ ek iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, študentke Mateja Kaluža, Teja Morelj in Andreja Slavec ter Tatjana Hvala iz Mladinskega centra Postojna, ki je vodila pogovor. Sodelujo~ i so se strinjali, da izkušnja iz tujine poleg edinstvenih spominov prinese tudi veliko ve~ možnosti pri iskanju zaposlitve.

IOC LOGATECZAPOLJE Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

Že od 550 EUR / m

2

VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTE

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o., Šmartinska c. 152g, Ljubljana Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 , www. si-tx.si , info@si-tx.si Rimi-255x200.indd 1

str

centra Univerze na Primorskem, Tanja Šket iz Atame, agencije za zaposlovanje, Erika Bogataj, vodja kadrovske službe pri Liv Kolektor, in Jana Polh, nedavno zaposlena študentka. Tudi tokrat je pogovor moderirala Tatjana Hvala. Sogovornice so poudarile, naj se iskanje dela pri~ ne že med samim študijem in da naj bo to delo povezano s študijskim podro~ jem.

Podobne dogodke bo KŠOPP organiziral tudi v prihodnje, zato vsi zainteresirani mladi lepo vabljeni. Prav tako so študentje obeh ob~ in, ki želijo biti aktivnejši in imajo radi druženje z vrstniki, vabljeni k sodelovanju znotraj KŠOPP-a. Nejka Ritonja

Sestavite svoj poslovni prostor!

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m.

Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

Za vse vrste dejavnosti!

Enote so velikosti 50 m2.

Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

5.10.2011 13:38:20

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Novi ~ lani Zlati grb prehitro obupajo Alojziji Lipovec  Petra Tr~ ek

 Petra Tr~ ek

Ob~ inski nagrajenci: Alojzija Lipovec, Borut Kra{evec (v sredini) in pripadnika 670. poveljni{kologisti~ nega bataljona Slovenske vojske.

Od konca junija do 29. oktobra, ko so v vodovodno omre`je spustili vodo iz novega vodnega vira v Kozari{~ ah, so vojaki dan in no~ skrbeli za nemoteno delovanje naprav, ki so prebivalcem zagotavljale neopore~ no pitno vodo. Srebrni grb pa je prejel tudi doma~ in Borut Kra{evec, ki s fotografijami in zapisi `e vrsto let bele`i pestrost `ivljenja in dela ljudi in krajev v Lo{ki dolini. [e posebej se posve~ a zbiranju, arhiviranju in bele`enju kulturnega izro~ ila. »S tem pu{~ a mo~ no, neizbrisano sled iz na{e preteklosti in sedanjosti {tevilnim rodovom v prihodnosti, s svojim umirjenim dialogom v javnosti pa deluje povezovalno na razli~ nih podro~ jih na{ega `ivljenja,« je prepri~ ana predlagateljica Janja Mlakar.

Ne-odvisen.si tudi v Pivki Pivka, 16. november – Vseslovenska kampanja NE-ODVISEN.SI, ki do sedaj bele`i preko 370 dogodkov je tudi v Pivki pripravila celodnevno dogajanje tako za otroke kot za odrasle. Mlaj{im so v dvorani Krpanovega doma delili plakate, starej{im pa prvi izvod priloge NE-ODVISEN.SI, ki bo mese~ no izhajala v ~ asopisu Nedelo.

Kampanja NE-ODVISEN.SI se je ogla{al znani slovenski igralec Jurij Zrnec. Strokovnjaka sta za~ ela z dogodkoma za otroke in mladostnike. Najmlaj{e je zabavala in navdu{ila lutkovna predstava Nari{i nov dan. U~ enci II. in III. dekade so se udele`ili interaktivne delavnice z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica, in Bojanom Kodeljo, vodjo kampanje.

Ve~ erni dogodek je bil namenjen odraslim oziroma star{em.

Spregovorila sta ugledna slovenska strokovnjaka, Vlasta Nussdorfer (predsednica dru{tva Beli obro~ ) ter Miha Kramli (vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica). Preko projekcije pa se je kot hi{ni re`iser

pod vodstvom Bojana Kodelje spregovorila predvsem o vlogi star{ev pri vzgoji otrok in poudarila nezmo`nost oziroma neznanje star{ev, da bi otrokom postavili meje, kaznovali njihovo prekora~ itev ter jih vzgojili v odgovorne in delavne ljudi. kt

Sejmi{~ e, kjer podari{ in dobi{ Postojna, 8. november – V sklopu akcije »Podarim dobim sejmi{~ e« so se sre~ ali predstavniki lokalnega gospodarstva in nevladnih organizacij notranjsko-kra{ke regije, da bi navezali stike ter spoznali medsebojne potrebe in ponudbo. Kar lahko ena organizacija ponudi, morda druga mo~ no potrebuje. Kot je povedala ena od organizatorjev dogodka Tatjana Hvala, je namre~ cilj »Podarim dobim sejmi{~ a«, da se najdejo komplementarni »pari«, kjer sodelovanje ne temelji na denarnih donacijah ali sponzorstvih, pa~ pa na izmenjavi stvari in storitev med podjetji na eni in nevladnimi organizacijami na drugi strani.

Podjetje Postojnska jama se je, denimo, `e povezalo z razli~ nimi dru{tvi. »Potrebujemo marsikaj: pomo~ pri prevajanju, animacijo za obiskovalce, vodenje v Postojnski jami junija, ko imajo {tudenti {e obveznosti, pomo~ pri raznih ~ istilnih akcijah, usmerjanju prometa na parkiri{~ ih ...« je povedal Igor Bla`ina iz dru`be Postojnska jama. In kaj lahko ponudijo v zameno? »Prostore, oglede na{ih znamenitosti, opremo, odre, ozvo~ enja, na{e znanje …« je odgovoril Bla`ina. [lo je za prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, ki so ga organizirali Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Regijsko sti~ i{~ e nevladnih organizacij notranjsko-kra{ke regije Boreo in obmo~ na gospodarska zbornica Postojna.kv

FOTO: K ATARINA TEM KOVA

FOTO: IVAN M ATIJEVI^

^lani cerkni{kega kluba zdravljenih alkoholikov in njihovi prijatelji iz drugih klubov so napolnili Brestovo menzo.

Stari trg pri Lo`u, 19. oktober – Ob leto{njem ob~ inskem prazniku, 19. oktobru, so letos v Lo{ki dolini podelili tri najvi{ja ob~ inska priznanja. @upan Janez Komidar je zlati grb ob~ ine izro~ il Alojziji Lipovec iz Babnega Polja, ki je pripomogla k razvoju, kulturni rasti in ugledu svojega kraja. Srebrna grba pa sta romala v roke pripadnikov 670. poveljni{ko-logisti~ nega bataljona Slovenske vojske, ki so ob leto{njih te`avah s pitno vodo nesebi~ no prisko~ ili na pomo~ , in doma~ ina Boruta Kra{evca, fotografa, poro~ evalca in nekdanjega urednika ob~ injanja na kulturnem podro~ ju pa skega glasila Obrh ter nekdanje- tudi na drugih. Lipov~ eva skoraj ga ob~ inskega svetnika.

50 let igra na orgle, ve~ kot 60 let pa `e prepeva v cerkvenem koru »Moramo ~ utiti pripadnost ob~ ini in vodi cerkveni pevski zbor v in biti ponosni na to, kar smo, in `upnijski cerkvi sv. Nikolaja v Babna vse, kar uspemo narediti s sku- nem Polju. Cerkvenemu zboru se pnimi mo~ mi,« je v svojem govo- je pridru`ila `e kot mlado dekle. K ru ob ob~ inskem prazniku dejal petju je pritegnila {tevilne sokra`upan Janez Komidar. [e zlasti je jane, nekaj ~ asa pa so pevci imeli poudaril pomen tega, da si za na- vaje kar v njeni hi{i. Kot pravijo predek ob~ ine prizadevajo s sku- predlagatelji, Alenka Veber in sopnimi mo~ mi. »Le ~ e bomo slo`ni podpisniki, je Lipov~ eva med soin bomo sodelovali in delovali krajani in drugje po ob~ ini poznaeden z drugim, lahko pri~ akujemo na tudi kot izjemno dobro~ utna napredek in razvoj na katerem koli in prijazna oseba, vedno priprapodro~ ju delovanja ob~ ine.« vljena prisko~ iti na pomo~ .

Zlati grb Ob~ ine Lo{ka dolina S srebrnim grbom so se v Lo{ki je `upan letos izro~ il Alojziji Lidolini zahvalili pripadnikom 670. povec, ki je letos sicer praznova- poveljni{ko-logisti~ nega bataljona la 80. rojstni dan. Priznanje so ji SV, ki so jim prisko~ ili na pomo~ namenili zaradi njenega razdaob leto{njih te`avah s pitno vodo.

FOTO: ALENKA VEB ER

Ob ob~ inskem prazniku so v Lo{ki dolini podelili najvi{ja ob~ inska priznanja

bi se jim pridru`il {e kdo. »Predvsem pa si `elimo, da bi jih ~ im manj od{lo,« dodaja Pe~ kaj, ki opozarja na to, da veliko novih ~ lanov prezgodaj obupa nad Cerkni{ki klub gostil kolege iz 13 li svoje delo v prihodnjem letu. delom v klubu in se ne zaveda, drugih klubov iz Primorske, No^lani se vsak teden sre~ ujejo v kako lahko prav klub posametranjske in z Ljubljanskega, letos terapevtskih skupinah, skupaj s zniku pomaga pri premagovanju prvi~ pa jih je pozdravil cerkni{ki svojimi sorodniki obiskujejo po- ovir v vsakdanjem `ivljenju. `upan Marko Rupar, ki jim je hode na Notranjskem in drugje Po skup{~ ini so zbrani prisluhza`elel {e veliko uspeha pri na- po Sloveniji, vsake toliko pa se nili McPartlinovi, ki je spregodaljnjem delu in jih spomnil, da sre~ ajo tudi na kakem pikniku. vorila o med~ love{kih odnosih, se lahko z morebitnimi te`avami Lani so dobili novo terapevtko, nato pa je sledil Martinov ve~ er, Polono McPartlin, s katero so po dru`abni del skup{~ ine, na kateobrnejo tudi na ob~ ino. besedah Pe~ kaja zelo zadovolj- rem so se poveselili in se zavrNa skup{~ ini so pregledali leto{nje delovaje in za~ rtani. Klub ima 36 ~ lanov, upajo, da teli ob zvokih `ivahne glasbe.

Cerknica, 12. november – »Upamo, da se nam bo v prihodnje pridru`ilo ve~ novih ~ lanov, predvsem pa, da bi jih ~ im manj od{lo iz kluba,« je ob letni skup{~ ini Kluba zdravljenih alkoholikov Cerknica povedal predsednik kluba Drago Pe~ kaj.

Pogovor je spremljal in usmerjal Jurij Zrnec, ki se je ogla{al preko velikega ekrana.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

Aktualno v regiji

Kredit bo {el za vrtec

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011 Nadaljevanje s strani 1

Popravek in odgovor ob~ ine Logatec na v prej{nji {tevilki objavljen ~ lanek

459 tiso~ akov iz `epa krajanov Rovt

 Petra Tr~ ek

V skladu z novinarsko etiko in v skladu z objektivnim poro~ anjem novinarja, Ob~ ina Logatec upravi~ eno pri~ akuje, da v primeru nejasnosti novinar pokli~ e Ob~ ino Logatec in jo povpra{a o razjasnitvi. V tem primeru pa je ni.

Prihodnje leto naj bi ureNovinarka bi prejela odgovor, ki ga dili {e fekalno kanalizacijo v podajamo v nadaljevanju.

Martinjaku, za katero bodo Ob~ ina Logatec je v mesecu dobili tudi 450 tiso~ evrov iz aprilu 2011 pri~ ela s postopkom evropskih strukturnih skladov. javnega naro~ anja za gradnjo kaV prora~ unu so rezervirali tudi nalizacije in lagunske ^N Rovte, sredstva za sofinanciranje obki ga je dol`na izvesti skladno z nove Ljubljanske ceste na Radolo~ bami ZJN-2. Na objavljeno javno naro~ ilo so se odzvali trije keku. Cesta je dr`avna, zato ve~ ino stro{kov nosi dr`ava. Ali ponudniki, in sicer: Treven d.o.o., bodo torej prihodnje leto za~ eli Godina d.o.o. in Kra{ki zidar d.d.

Ob~ ina Logatec je izbrala ponudurejati to, docela uni~ eno cebo ponudnika Treven d.o.o., vensto, je odvisno od tega, ali dar je bila primorana v skladu s bodo zanjo na{li denar v petim odstavkom 79. ~ lena ZJNdr`avnem prora~ unu.

2, ki naro~ niku – Ob~ ini Logatec Investicija je vredna 2,2 mi– nalaga, da do pravnomo~ nosti lijona, ob~ ina pa bo zagoodlo~ itve o oddaji naro~ ila spretovila dobrih 600 tiso~ akov. meni svojo odlo~ itev z nameSredstva smo rezervirali, da bi nom odprave nezakonitosti, svojo pospe{ili izvajanje projekta; ~ e odlo~ itev spremeniti. Ob~ ina Lodr`ava denarja ne bo zagotogatec je pri preverbi prilo`enega vila, bomo za~ eli odkupovati referen~ nega potrdila ponudnika zemlji{~ a ob cesti, saj sami gra- Treven d.o.o., ugotovila, da je bilo dnje ne moremo za~ eti, pravi referen~ no potrdilo neustrezno.

Rupar. Obnovili naj bi {e del Ob~ ini Logatec ni preostalo druvodovoda v Begunjah in vodo- gega, kot da ponudbo ponudnika vod med Gori~ icami in Gornjim Treven d.o.o. kot nepopolno izlo~ i.

Jezerom. Rupar upa, da bodo Ponudnik Treven d.o.o. je zaradi izlo~ itve njegove ponudbe vlo`il s tema projektoma uspeli na razpisu za pridobitev evropskih zahtevek za revizijo. Ob~ ina Logatec je zahtevek za revizijo zavrgla, sredstev za razvoj pode`elja. kar je ponudnika Treven d.o.o. vodilo v prito`bo na dr`avno revizijsko komisijo. Ta je, 2. 8. 2011, prito`bo ponudnika Treven d.o.o. zavrgla ter s tem potrdila pravilnost odlo~ itve Ob~ ine Logatec.

Na dr`avno revizijsko komisijo je vlo`il revizijski zahtevek tudi ponudnik Kra{ki zidar d.d., ki pa ravno tako ni uspel.

Na podlagi opisanih dejstev je  Petra Tr~ ek Ob~ ina Logatec za gradnjo kanalizacije in lagunske ^N Rovte izbrala najcenej{o popolno ponudbo, to je ponudbo ponudnika Godina d.o.o.

Ponudba ponudnika Treven d.o.o. coni nepozidanih okoli 78 tiso~  je bila nepopolna in Ob~ ina Logakvadratnih metrov. Po novem tec je morala ponudbo skladno s je vrednost to~ ke NUSZ-ja ovre- prvim odstavkom 80. ~ lena Zakona dnotena s 175 to~ kami za kva- o javnem naro~ anju izlo~ iti. dratni meter, vsako naslednjo Zakonodaja dolo~ a, da se pri leto pa bo {tevilo to~ k vi{je za gradnji nove komunalne opreme sedem. S tem bodo prihodnje sprejme program opremljanja v leto v prora~ un dobili okoli 13 obliki odloka, v njem pa se dolo~ i tiso~ evrov ve~ kot lani. t. i. obra~ unske stro{ke, ki v primeru Rovt predstavljajo razliko med vrednostjo investicije in pridobljenimi sredstvi s strani drugih virov financiranja, v okvirni vi{ini 483.000 evrov. To ne pomeni, da bodo sedanji prebivalci Rovt nosili celoten stro{ek, pa~ pa nanje

Ker zaradi te`av pri razpisu {e niso izbrali izvajalca, se je za~ etek gradnje novega vrtca v Cerknici zavlekel v prihodnje leto Cerknica, 17. november – Cerkni{ki svetniki so sredi novembra `e sprejeli osnutek prora~ una za prihodnje leto. @upan Marko Rupar meni, da so ga zastavili dokaj realisti~ no. Vse pa je odvisno od tega, ali bodo zakonsko obvezni dr`avni finan~ ni prilivi redni, sicer pa se bomo morali prilagoditi in prora~ un uravnote`iti z rebalansom. V prora~ unu so predvideli tudi sredstva za gradnjo vrtca v Cerknici in ~ istilne naprave v Dolenji vasi.

Prihodnje leto naj bi se v cerkni{ki prora~ un nateklo za 14,5 milijona evrov prihodkov, predvideli pa so nekaj ve~  odhodkov, in sicer 17 milijonov. Manjkajo~ ih 2,6 milijona evrov bodo pokrili z najemom dolgoro~ nega kredita, namenili pa jih bodo gradnji novega vrtca v Cerknici. Za investicije so namenili 60 odstotkov odhodkov. Prora~ un bo prihodnje leto obogaten s {e posebej veliko evropskimi sredstvi, saj skupaj z dr`avnimi transferji, vezanimi na njih, predstavljajo kar 34 odstotkov vseh prihodkov, ~ esar so po besedah Ruparja zelo veseli.

Najve~ ji dele` odhodkov, dobra tretjina, bo v prihodnjem letu namenjen podro~ ju vzgoje in izobra`evanja. Samo za pla~ ilo razlike med ceno programov vrtca in pla~ ili star{ev smo zagotovili 840 tiso~ akov, za materialne stro{ke vrtca pa {e okoli pol milijona, pravi Rupar. Poleg tega so za gradnjo novega vrtca rezervirali slabih 4 milijone evrov, 1,2 milijona pa bodo prejeli iz Evropske unije. Po ocenah je investicija vredna okoli {est milijonov. Vrtec naj bi zgradili v dveh fazah. ^e jim bo {e letos uspelo izbrati izvajalca del, pravi Rupar, bodo del vrtca postavili `e prihodnje leto in ga `e opremili in otroci uporabljali. ^e bo vreme ugodno, pa bi lahko do konca leta zaklju~ ili celo ve~ ji del gradnje, meni Rupar. ^eprav se je gradnja nove ~ istilne naprave v Dolenji vasi izmikala leto za letom, je videti, da naj bi jo prihodnje leto le za~ eli urejati. Ob~ ina je le dobila sredstva iz evropskega kohezijskega sklada, gre za 3,2 milijona evrov, sama pa mora zagotoviti {e do-

Ve~ji del vrtca bodo, ~e bodo uspeli izbrati ustreznega izvajalca, postavili Ĺže konec prihodnjega leta.

Prav tako bodo v enakem ~asu uredili fekalno kanalizacijo v Martinjaku, ali bodo uspeli obnoviti ťe Ljubljansko cesto na Rakeku, pa zavisi od viťine razpoloŞljivih sredstev. daten milijon, da bodo lahko uredili ~ i{~ enje odpadnih voda v krajih v osrednjem delu ob~ ine.

Z gradnjo naj bi za~ eli v drugi polovici prihodnjega leta. ^e ne bo zapletov, bi morala ~ istilna naprava leta 2013 `e poskusno obratovati.

@elijo si, da bi cona ~ im prej polno za`ivela Prihodnje leto vi{je nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{~ a Pred osmimi leti so v Cerknici lastnike nepozidanih zemlji{~  v novi industrijski coni oprostili pla~ ila NUSZ, ker so s tem `eleli stimulirati investitorje. A lani v coni veliko zemlji{~ {e vedno ni bilo pozidanih, zato so konec leta uvedli minimalno nadomestilo, ki so ga zdaj povi{ali.

Kot pojasnjuje `upan Marko Rupar, `elijo s tem izena~ iti lastnike zemlji{~ v novem in starem delu cone. Radi pa bi tudi, da bi lastniki ~ im prej prodali zemlji{~ a potencialnim investitorjem, ki bi ustvarili nova podjetja in s tem nova delovna mesta. Trenutno je v novi

slika je simbolna. renault nissan slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 ljubljana.

Cerknica, 17. november – Lastniki nepozidanih stavbnih zemlji{~ v novem delu industrijske cone v Podskrajniku bodo prihodnje leto pla~ ali ob~ utno vi{ji znesek nadomestila za uporabo stavbnih zemlji{~ (NUSZ). Cerkni{ki svetniki so namre~ povi{ali {tevilo to~ k za kvadratni meter nepozidanega zemlji{~ a iz 35 na 175.

www.renault.si

DOVOLJ RAZLOGOV ZA OBISK SALONA? * Velja ob nakupu z renault financiranjem in za omejeno koliÄ?ino vozil iz zaloge. VeÄ? na www.renault.si

str

Renault priporoÄ?a

P o r a b a P r i m e ť a n e m c i k l u 4 ,1 - 7,1 l / 1 0 0 k m . e m i s i j e c o ² 1 0 6 - 1 6 3 g / k m

HUDVPXV LQGG

odpade stro{ek v okvirni vi{ini 227.000 evrov. Razlika, ve~ kot polovica, odpade na ob~ ino in novograditelje, to je na zemlji{~ a, ki so zazidljiva in se priklju~ ujejo na to novo zgrajeno komunalno opremo, niso pa {e pozidana. V primeru, da se pozidajo vsa nezazidana stavbna zemlji{~ a v Rovtah, bi ob~ ina s tega naslova pobrala okvirno 123.000 evrov, s tem pa bi ob~ ina {e vedno sama prispevala razliko, v okviri vi{ini 132.900 evrov. Glede na pripravljene informativne izra~ une, povpre~ ni znesek na zavezanca odpade v vi{ini 2.050 evrov, predlog odloka pa omogo~ a tudi mo`nost obro~ nega odpla~ evanja, v najve~  12 mese~ nih obrokih. Poskusno vrednotenje je vodila Geodetska uprava RS, v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremi~ nin pa so zemlji{ki kataster, kataster stavb, register nepremi~ nin, evidenca dr`avne meje in register prostorskih enot, javne evidence. Zakon tudi dolo~ a, da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke iz javnih evidenc, torej ob~ ina ni uporabila ali objavila nobenih podatkov, ki se {tejejo za osebne! Podatki, ki so potrebni za izra~ un, pa niso zgolj kvadratura, kot navaja novinarka, temve~ so urejeni v podzakonskem predpisu.

Ravno tako so navedbe novinarke Blanke Markovi~ Kocen, da Ob~ ina Logatec ni poskrbela za priklju~ itev posameznih hi{, neresni~ ne. V projektu in investiciji so zajeti vsi hi{ni priklju~ ki, teh je 173, katere je mo`no izvesti na glavnem kanalu. Izvedba hi{nega priklju~ ka v okviru investicije obsega: odcepni kos na glavnem kanalu, izkop, dobava in polo`itev priklju~ ne cevi DN 150 mm z zasipom v dol`ini 6 m ter dobava in monta`a revizijskega ja{ka DN 500 mm s pokrovom. Del priklju~ ka od revizijskega ja{ka do objekta, kakor tudi vse prevezave cevi pred vtokom in iztokom greznice ter lo~ evanje meteornih in sanitarnih vod, zagotovi in financira lastnik objekta.

Ob~ ina Logatec bo preko izvajalca del, v dogovoru z vsemi lastniki objektov, zagotovila postavitev odcepnega kosa na glavnem kanalu na najugodnej{em mestu za priklju~ itev posameznega objekta.

Za konec pa {e to. Morda je vzrok za nastanek takega ~ lanka, polnega nepreverjenih informacij, tudi dejstvo, da je lastnik ~ asopisa Notranjsko-kra{ke novice in podjetja Treven d.o.o. ista oseba s priimkom: Treven (Vir: Ajpes).

Berto Menard, `upan

ထ á šá ¸

‍ ۺ‏

‍

ۺ‏ .

‍

ۺ‏

Â…

‍ ۺ‏

. Â…

‍

ۺ‏ á šá€” á šá€” á şá ¸á šá şá€” ဓ á ¸á ˝á š á şá ˝á š á ťá‚€á ź á ¸á ˝ á żá ¸á ¸ á şá ş ႀႀ

ဖ ဓ ÂŽÂĄÂŠÂŁÂ˜ÂŚÂŁá &#x;ÂŽÂ?Â“ÂŒÂŽÂšÂ¤ÂŽÂĄá€–ÂœÂšá€”ÂšÂŽÂ¤

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

Aktualno v regiji

Gospodi~ na Urbanova

 Andreja Jernej~ i~ 

Po Slonoko{~ eni obali, Vietnamu, Peruju, Kirgiziji in Ugandi humanitarna odprava v Nepal Koncert, ki ga na Miklav`evo nedeljo prirejata skupina Bej`, ~ e ujde{ in ob~ ina Pivka, se bo pri~ el ob 17. uri v {portni dvorani Skala. Dobrodelnemu klicu so se odzvali in honorarju odpovedali Kvintet Son~ ek, Folklorna skupina vrtca Pivka, Ansambli Biseri, Erazem, Akordi, Narcis, Osminka, Tik-tak, Lo`anske vrane, Harmonikarski ansambel Vilija Marin{ka ter An sam’bl ku vsi ta drugi.kt

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011

6. Miklav`ev dobrodelni koncert Pivka, 4. december – Skupina Bej{, ~ e ujde{ je {e vedno v dobrodelnem zagonu in kljub kriznim ~ asom na~ rtuje humanitarni podvig. Tokrat bodo gradili slovenski zdravstveni dom v Nepalu. Prostore, kjer bodo nudili zdravstveno oskrbo in mo`nost preno~ itve, bodo gradili tudi s pomo~ jo obiskovalcev dobrodelnega Miklav`evega koncerta v {portni dvorani Skala.

str

Kristina Lovko, mlada umetnica, je bila med pe{~ ico oblikovalcev, ki so se predstavili na tednu mode v Zagrebu

Miklav`ev koncert je lepa prilo`nost za vse, ki bi ob praznovanju dobrega svetnika radi podarili nekaj tudi tistim, ki so na{e pomo~ i zares potrebni. Karte za Miklav`ev dobrodelni koncert lahko v predprodaji kupite v knjigarnah Sponkca v Pivki in Scripta v Postojni, po ceni 10 evrov, na dan koncerta pa za 12 evrov.

Cerknica – Kristine Lovko iz Cerknice v na{ih novicah ni treba posebej predstavljati, saj smo o njej `e pisali, opazili pa so jo tudi mnogi drugi slovenski mediji. Konec lanskega leta se je uvrstila med osem mladih modnih oblikovalcev, ki so dobili prilo`nost, da se predstavijo na zagreb{kem tednu mode Dreft. Absolventka oblikovanja obla~ il in tekstilij je sedaj tik pred diplomo, kljub temu pa ima za seboj `e {tevilne modne revije in druge projekte.

[est tednov priprav Kristina Lovko ima za seboj lepo {tevilo modnih revij, katerih se ne bi branil noben modni oblikovalec; devet modnih revij in od tega kar {tiri samostojne. Modna revija je ogromen projekt in ve~ ino stvari delam sama, pomaga pa mi tudi ekipa mladih ljudi, ki se {e vedno

5

dograjuje. Priprave se za~ nejo do {est tednov pred dogodkom s skiciranjem in izbiranjem materialov. Nekaj tednov pred modno revijo pa delam 24 ur na dan, v~ asih se zgodi, da prinesem ma{ino na dogodek in {ivam zadnji trenutek. Doslej sem sama se{ila prav vse kolekcije, seveda si `elim, da bi mi v prihodnosti pomagala {ivilja. Vendar se to ne bo zgodilo, dokler ne najdem nekoga, ki je dober in mu lahko zaupam. ^eprav mnogokrat sli{imo kritike na ra~ un slovenske modne scene in naklonjenosti publike slovenskim modnim oblikovalcem, pa je Kristina druga~ nega mnenja. V zadnjem letu se je zgodil pravi mali preobrat, saj je slovenska publika zelo naklonjena doma~ im modnim ustvarjalcem. Nekateri so od{li v tujino, saj jih slovenska publika ni razumela, nato pa so se vrnili, saj so se razmere izbolj{ale. ^e je publika mladim ustvarjalcem naklonjena, pa je malo druga~ e s tistimi, ki bi lahko projekte podprli. Stro{ke za modne revije posku{amo pokriti s pomo~ jo

sponzorjev, ki pa jih je v Sloveniji zelo malo. Zato imamo vedno pripravljen rezervni na~ rt, tako da nam na koncu vedno uspe izpeljati celotno zadevo. Kljub temu da si veliko slovenskih mladih modnih obiskovalcev nabira izku{nje v tujini in ima `elje po ustvarjanju drugod, pa je Kristina druga~ nega mnenja: Seveda bom {la po diplomi za nekaj ~ asa ven, da nadgradim svoje znanje in pridobim izku{nje iz tujine, vendar bi se rada vrnila v Slovenijo. Rada bi delala za na{o publiko in gradila na tem, kar sem spoznala in se nau~ ila sedaj. Za razliko od mnogih oblikovalcev in drugih umetnikov pa Kristina ostaja prizemljena: Vsi delamo za dolo~ eno publiko in zato jo je treba poslu{ati. Seveda gradi{ in dela{ iz sebe, vendar je publika tista, zaradi katere dela{. In to je moj recept za kolekcije – delam na modi, ki se nosi za vsak dan, ~ eprav mnogim drugim oblikovalcem to ne predstavlja izziva. Kristino Lovko in njene projekte lahko spremljate na: http://kristinalovko.blogspot.com

Abstrakcija generacije X

2 0DĂĽD 0H]HN 3LĂĽOMDU

(YD ĂżHUQLJRM

FOTO: SA[A PLOSKIĆ

Njen zadnji projekt Sence s podnaslovom Gospodi~ na Urbanova je dobil ime po Urbanovi doma~ iji, od koder pravzaprav Kristina Lovko tudi prihaja. Kolekcija Sence so del njenega diplomskega dela, ki `e nastaja. Prav zato v bli`nji prihodnosti Kristine ne bomo zasledili na nobeni reviji, saj se bo posve~ ala le dokon~ anju {tudija.

Celoten koncept njenega zadnjega projekta tako temelji na sencah, kaj pravzaprav so in od kod prihajajo. Osnova kolekcije je gubanje in prekrivanje, barve pa so manj izrazite. Barve uporabljam zelo malo, saj jim ne `elim ukazovati, lahko bi celo rekli, da se jih kar malo bojim. Prav tako te`ko delam z barvami, ker so tako mo~ ne.

Z njimi lahko delam le, ~ e jih sama ustvarim, torej kupim belo tkanino in jo pobarvam. Kristino pa zanimajo tudi tehnolo{ke inovacije na podro~ ju tkanin. V svojem diplomskem delu se bo namre~ ukvarjala s tiskom, ki je ob~ utljiv na toploto. Gre za tisk oz. poljuben vzorec, ki se ob stiku s telesno temperaturo spremeni, obarva, izgine ali pojavi.

3LYND LQ 3RVWRMQD

/RJDWHF %ORNH &HUNQLFD /RĂĽND GROLQD

Velenje, 29. oktober – Na povabilo Šaleťkega ťtudentskega kluba je cerkniťki umetnik Ivo Kvartu~ -Ajva konec oktobra ustvarjal v Velenju.

Poslikal je stene galerije eMCe placa, svoje poslikave pa naslovil Abstrakcija generacije X. V Velenju je ustvarjal tri dni, nato pa 29. oktobra odprl svojo 9. samostojno razstavo.

Kot pravi Ajva, je na stenah galerije zajel ťtiri obdobja ~ loveťkega Şivljenja, rojstvo, mladost, Şivljenje in epilog. Generacija X ne le da obstala, ampak je celo nujna; to generacijo Şivim tudi sam. In prav generacijo X je s svojskim umetniťkim izraŞanjem upodobil v galeriji v Velenju. Prek teh ťtirih obdobjih Şivljenja sem zajel

F OTO : SA Ĺ A P LO SK I]

ZA

ZELENI PREBOJ!

NAROÄŒNIK: Stranka mladih - zeleni Evrope, Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana

FOTO: VALTER LEBAN

Sence proti barvam

Ivo Kvartu~ -Ajva pred eno od slik na stenah galerije eMCe placa v Velenju.

 Petra Tr~ ek vse zgodbe, tudi to, kar sem Şe ustvaril in kar ťe bom, ťe dodaja Ajva, ki poudarja, da nikakor ni slikopleskar, ~ eprav je poslikal velike povrťine. Njegovo umetniťko izraŞanje je abstraktni perfekcionizem, je luksuz, kot pravi.

Ob odprtju razstave so se umetniku v Velenju pridruŞili prijatelji s Cerkniťkega. Za podporo jim je zelo hvaleŞen, prav tako kot tudi ťaleťkim ťtudentom, podjetju Poblesu iz Podskranika in Magdaleni Modic. Ajva se Şe pripravlja na naslednjo samostojno razstavo, ki bo deseta, jubilejna. Postavil jo bo v Ljubljani, kaj ve~ o njej pa zaenkrat ťe no~ e izdati. Z Ajvo lahko v stik stopite prek e-naslova ajva13@gmail.com, ali ga poiť~ ete na netlogu oz. facebooku (AjvaArt).

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

10

Volitve 2011

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Objavljamo drugi del pogovora s kandidatom SDS za poslanca, mag. Andrejem [ircljem

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: SDS, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana

V prej{njem intervjuju smo vas spoznali kot odlo~ nega ter vztrajnega ~ loveka in predvsem strokovnjaka, ki ima zaradi dolgoletnih izku{enj na finan~ nem, dav~ nem in podjetni{kem podro~ ju sposobnosti in znanja, potrebna za izhod iz krize, v kateri se je Slovenija zna{la.

Va{i protikandidati vam o~ itajo predvsem, da prihajate iz drugega okolja, »od zunaj« in ne poznate problemov, s katerimi se sre~ ujejo volivci va{ega volilnega okraja. Kateri lokalni problemi se vam zdijo najbolj pere~ i in kaj bi kot poslanec naredili, da bi se pri~ eli re{evati?

Opa`am, da v `ivljenju pogosto te`ave la`je prepoznamo in poi{~ emo re{itev, ~ e jih gledamo iz razdalje. Tako, da prihajati »od zunaj«, in na ta na~ in la`je iz kriti~ ne distance ocenjevati te`ave regije, je lahko prednost.

V zadnjem ~ asu, ko skupaj s sodelavci z intenzivnim delom na terenu od Logatca do Blok poleg prelepe, neokrnjene narave, spoznavam tudi te`ave in izzive, s katerimi se v regiji sre~ ujete.

Mislim, da za celotno podro~ je (Logatec, Cerknica, Bloke, Lo{ka Dolina) velja, da imate glede na naravne in kulturne danosti premajhno turisti~ no ponudbo ter neizkori{~ en potencial lesnega bogastva.

V Logatcu bomo ~ imprej zagotovili ~ rpanje sredstev za ~ istilno napravo iz evropskega sklada, v ob~ inah Cerknica, Lo{ka dolina, Bloke pa izbolj{ali cestno povezavo med Uncem (avtocesta) v smeri @lebi~ a (ribni{ka dolina) in v smeri Prezida na Hrva{ko preko Lo{ke doline. Navedena dr`avna cesta predstavlja 5. razvojno os.

Ugotavljam, da je celotno podro~ je slabo pokrito s {irokopasovnim internetnim omre`jem.

Kljub temu da zadnji razpis za evropska sredstva `al ni bil uspe{en, bomo vztrajali. Naselja, ki v ob~ inah le`ijo od 550 do 900 m nad morjem, imajo predvsem v zimskem ~ asu ve~ je stro{ke plu`enja in vzdr`evanja ob~ inskih cest, kar bo treba v prihodnje bolj upo{tevati.

Bolj enotno bo treba re{evati v zvezi z odvozom smeti in predelavo odpadkov. Te`ave povzro~ ajo predpisi o sprejemanju Ob~ inskih prostorskih na~ rtov: vendar bomo to re{ili z odpravo administrativnih ovir in nepotrebnih soglasij. Ob pomanjkanju investicij pa bomo ~ imbolj u~ inkovito izkoristili evropska sredstva.

kar bo trajna podlaga blaginje v prihodnje. Zavedamo se, da je vlaganje v ljudi in odpiranje prilo`nosti ustvarjalnim in podjetnim ena glavnih nalog vlade. Ra~ unamo, da bomo dobili podporo volivcev in po uvedbi teh ukrepov, mladim o odhodu v tujino ne bo potrebno ve~ razmi{ljati.

Kak{no je va{e mnenje glede nadomestil za brezposelnost ?

Ukrepi, ki jih je sprejela Pahorjeva vlada za izbolj{anje razmer na trgu dela, niso dosegli pri~ akovanih rezultatov. Nemudoma bi morali poenostaviti in racionalizirati ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so razdrobljeni in neu~ inkoviti. Takoj bomo sprejeli ukrepe, ki bodo kaznovali nepla~ nike prispevkov in oblikovali sklad za odpravnine, ki bo omogo~ al tistim, ki so izgubili zaposlitev, ustrezno varnost v ~ asu iskanja nove zaposlitve.

V zvezi s pokojninsko reformo ste eden od zagovornikov individualnega pokojninskega ra~ una.

Kaj pomeni individualni pokojninski ra~ un in ali bi bila uvedba individualnih pokojninskih ra~ unov bolj pravi~ na?

Uvedba osebnega pokojninskega ra~ una bo zagotovila ve~ ji transparentnost in dolgoro~ no finan~ no vzdr`nost pokojninskega sistema. Vsak, ki vpla~ uje v pokojninsko blagajno, bo v vsakem trenutku vedel, koliko je vpla~ al in kolik{na je vi{ina njegove pokojnine. Vse pomembne informacije bodo zbrane na njegovem osebnem ra~ unu. Tudi na ta na~ in se bodo onemogo~ ile zlorabe, da nekateri delodajalci ne vpla~ ujejo prispevkov v pokojninsko blagajno.

V zadnjem ~ asu veliko razpravljamo o premo`enju kandidatov, bodo~ ih funkcionarjev, eti~ no spornih nadomestilih za brezposelnost. Menite, da bi morale biti napovedi o premo`enju funkcionarjev javne? Je eno leto prejemanja nadomestila pla~ e po izgubi poslanske in ministrske funkcije preve~ ?

V mandatu 2004–2008 so predsednik vlade in vsi ministri podpisali eti~ ni kodeks, ki je predstavljal novost v slovenskem politi~ nem prostoru in je pomenil korak naprej k pove~ anju transparentnoOmenili ste pomanjkanje sti delovanja javnih funkcionarjev razpolo`ljivih delovnih mest, se- in njihovega premo`enja. SDS je znanjeni ste, da ljudje i{~ ejo za- nato junija 2009 v zakonodajno poslitev v ve~ jih mestih, mladi pa proceduro vlo`ila predlog zakona se po {tudiju ne vra~ ajo domov, o javnosti premo`enja funkcionarpogosto i{~ ejo tudi zaposlitev v jev, katerega cilj je zagotavljanje tujini, saj delovnih mest primanj- transparentnosti delovanja javnih kuje v celotni Sloveniji. Kako funkcionarjev in preventivno degledate na te probleme in kako lovanje na podro~ ju koruptivnih po va{em mnenju v Sloveniji ravnanj in klientelizma. Na spletni zadr`ati dobre kadre, izobra`ene, mlade in polne energije?

V mladih vidim enega od stebrov vsake dru`be. V uspe{ni dru`bi so mladi samozavestni, zaupajo vase, so samostojni in neodvisni. V zadnjem ~ asu opa`am, da je v Sloveniji med mladimi preve~ malodu{ja. Zaradi gospodarske in finan~ ne krize, v kateri smo se zna{li, je te`ko in ne bi bilo po{teno obljubljati, da bo `e jutri vse bolj{e. Vendar smo v SDS `e pripravili 10 najpo­membnej{ih re{itev za prvih 100 dni vlade ter 100 najpo­membnej{ih ukrepov za to, da Slovenija v {tirih letih naslednjega mandata zavaruje standard ljudi, omogo~ i ponovno gospodarsko rast in ustvari dovolj kvalitetnih delovnih mest,

str 10

Zvonko ^erna~ . Znanci ga kli~ ejo Zvone. Poslanec. Pod`upan ob~ ine Postojna. Poro~ en. Z `eno in tremi otroki `ivi v Postojni. Prihodnje leto bo sre~ al Abrahama.

Kako se po~ utite v teh dneh, g. ^erna~ ? Je volilna kampanja naporna?

Dobro. Po~ utim se dobro. Kampanja ni niti najmanj naporna. Nasprotno. Sre~ ujem ljudi, poslu{am pohvale pa tudi kritike. Vesel sem vsakega dobrega predloga.

strani SDS smo v skladu s temi cilji objavili premo`enjsko stanje vseh poslank in poslancev SDS. To bomo storili tudi v prihodnje.

V SDS smo mnenja, da se tisti poslanci in ministri, ki imajo mo`nost redne zaposlitve tudi redno zaposlijo. ^e bi se dosledno vztrajalo na aktivnem iskanju zaposlitve biv{ih poslancev in ministrov in se to tudi preverjalo, bi se problem morebitnih zlorab izni~ il `e sam po sebi.

Katere ukrepe boste predlagali, da bi se mladi la`je odlo~ ali za dru`ine?

Dr`ava mora zagotavljati pogoje, ki bodo motivirali mlade za ustvarjanje dru`ine. V mandatu 2004–2008 smo veliko naredili na podro~ ju dru`inske politike, rezultati se ka`ejo sedaj, ko se je rodnost v Sloveniji pove~ ala.

Uvedli smo raz{irjene pravice na podro~ ju star{evskega varstva, subvencije za zaposlovanje mladih, za nadome{~ anje star{ev na porodni{kem dopustu, razvijanje projekta dru`inam prijazno podjetje, vi{ji otro{ki dodatek, dodatek za velike dru`ine. V prihodnje bomo s sorodnimi ukrepi nadaljevali. Na podro~ ju stanovanjske problematike nameravamo bankam nalo`iti prenos nepremi~ nin na neodvisne dru`be, ki bodo zainteresirane za prodajo stanovanj po cenah, ki jih je mogo~ e realno dose~ i na trgu. S tem bomo pocenili stanovanja, ki bodo postala bolj dostopna predvsem za mlade dru`ine.

Kak{ni so va{i hobiji in kateri je va{ najljub{i citat, pregovor ali rek?

Vidim se kot odlo~ nega in vztrajnega ~ loveka. ^e verjamem v idejo, ne odneham zlahka. Najbr` mi je tudi zato pri srcu znani citat pokojnega Toneta Pav~ ka: »Ko hodi{, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do ro`ne cvetice, poleti do zrele p{enice, jeseni do polne police, pozimi do sne`ne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v `ivljenju do prave resnice, v sebi do rde~ ice ~ ez eno in drugo lice. A ~ e ne pride{ ne prvi~ ne drugi~ do krova in pravega kova poskusi: vnovi~ in zopet in znova.«

V va{em `ivljenjepisu smo prebrali, da je za vami pestra profesionalna pot. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani ste se leta 1987 zaposlili na sindikatih, potem ste bili med 1990 do 1993 ~ lan Izvr{nega sveta ob~ ine Postojna, kjer ste bili zadol`eni za podro~ je upravnih notranjih zadev, nadaljevali z delom v turizmu, dobri dve leti ste bili pri Postojnski jami, nato pa eno leto v.d. direktorja Kobilarne Lipica. Pred izvolitvijo v Dr`avni zbor pa ste nekaj let vodili Stanovanjski sklad ob~ ine Postojna.

Prakti~ nih izku{enj vam torej ne manjka. Katero pa je bilo za vas najlep{e obdobje?

Vsako delo opravljam z veseljem in povsod sem se dobro po~ util.

Povsod sem sku{al prispevati najve~ . Na vrh pa postavljam Lipico. ^eprav sem tam delal samo dobro leto dni, sem na eni strani pridobil ogromno izku{enj, na drugi strani pa smo z zaposlenimi v slabem letu dni sanirali dolgoletno izgubo in postavili temelje za bodo~ i razvoj. @al so takratne politi~ ne spremembe prepre~ ile, da bi delo nadaljeval.

Ko ste bili v Lipici, ste v enem od intervjujev dejali, da predstavlja za vas Lipica tak izziv, da bi delali tudi za en tolar. Novinarka je takrat pripisala, da ne ve, ali ste mislili smrtno resno?

Ko sem leta 1996 pri{el v Lipico, je bila kobilarna dobesedno »na tleh«. Velikanska izguba, zaposleni niso videli nobene perspektive, obisk je upadal. V dobrega pol leta smo vzpostavili zaupanje, sanirali izgubo, pove~ ali promet. Tega ne bi dosegli, ~ e ne bi vsi zaposleni prispevali svojega dele`a. Zni`ali smo si pla~ e. Vsi. Moja je bila takrat na ravni sedanjih 1000 evrov. V Lipici sem takrat videl izjemen potencial in izjemne mo`nosti. Prepri~ an sem, da bi svojo vizijo tudi uresni~ il, ~ e bi lahko po letu dni nastopil redni mandat. Zato sem takrat dejal, da zame ni najbolj pomembna pla~ a.

In v tej lu~ i je {la moja takratna izjava.

Zaklju~ ujete drugi poslanski mandat. Kako gledate na dedi{~ ino Pahorjeve vlade?

Dedi{~ ina je slaba. [tevilo brezposelnih se je podvojilo. Vsak dan smo bolj zadol`eni. Nere{eni sodni spori zavirajo razvoj. Pribli`no

Ob zaklju~ ku volilne kampanje vas vabim na sre~ anje, ki bo ta ~ etrtek, 1. 12., ob 16. uri na trgu pred Hotelom Kras v Postojni.

Ob dobrem gola`u in izbrani kapljici se bomo pogovorili o mojem dosedanjem delu in si nazdravili k ~ im bolj{emu rezultatu. Prijazno vabljeni. Sre~ anje bo ob vsakem vremenu. Zvone ^erna~ {est tiso~ podjetij in podjetnikov je propadlo, ker niso dobili pla~ anega dela, sodi{~ a pa spore re{ujejo leta in leta. To hazardiranje je potrebno ustaviti!

Najprej nekaj besed o nastajanju programa. V SDS smo pred letom dni napravili temeljito oceno stanja po posameznih podro~ jih. Na tej osnovi je na{ strokovni svet, v okviru katerega deluje preko 500 posameznikov iz in izven stranke, pripravil program, ki smo ga julija letos dali v javno razpravo. Prejeli smo preko 600 pripomb, {tevilne smo vklju~ ili v kon~ no obliko programa, ki smo ga strnili v formulo 10 + 100. Program je v celoti objavljen na www.sds.si.

Slovenija je danes na dnu. Te volitve ne bodo kot vsake druge.

Z odlo~ itvami ni mogo~ e odla{ati.

Zato 10 konkretnih odlo~ itev, ki bodo sprejete takoj po volitvah, najkasneje pa v sto dneh in 100 konkretnih re{itev po podro~ jih, ki jih bomo uveljavili skozi celoten mandat.

Kaj pa na va{em obmo~ ju? Kandidirate v 8. VO, torej v ob~ inah Pivka in Postojna.

Kljub temu da sem v zadnjem mandatu deloval kot opozicijski poslanec, na{i kraji zaradi tega niso bili prikraj{ani. Tako Pivka kot Postojna sta v preteklem mandatu stopili korak naprej. Torej se da.

Tudi v kriznih ~ asih. ^e so na odgovornih mestih pravi ljudje. Skrbi pa me stanje v nekaterih podjetjih, predvsem Javor in Primorje. Iz tega razloga bo potrebno po volitvah takoj za~ eti z delom in sprejemati prave in pravi~ ne re{itve.

Nemudoma bomo odpravili kr~ na podro~ ju ban~ ni{tva. V najve~ ji dr`avni banki bomo izlo~ ili in pregledali slabe terjatve ter uveljavili odgovornost zanje. Izlo~ ili bomo zalogo 3000 neprodanih stanovanj in omogo~ ili njihovo prodajo po normalnih cenah oz. oddajo v najem z mo`nostjo naknadnega odkupa, pri ~ emer se bodo pla~ ane najemnine {tele kot del kupnine. Gre za potencial v vi{ini cca 500 milijonov evrov. Banko bomo nemudoma usposobili za servisiranje gospodarstva. Lo~ ili bomo stare terjatve in financiranje novih programov. Aktivno bomo (sicer za prehodno obdobje) posegli v re{evanje podjetij, ki so klju~ na za nadaljnji razvoj. Na na{em obmo~ ju Javor in Primorje.

Sku{ali bomo ohraniti ~ im ve~ delovnih mest in z zni`anjem obremenitev in javne porabe odpirati mo`nosti za nova delovna mesta.

Najprej pa bomo seveda odpravili {tevilne privilegije, zni`ali najvi{je pla~ e, odpovedali {tevilne nepotrebne najeme (npr. NPU) in poskrbeli za zgled pri sebi in pri tistih, ki zasedajo najvi{je polo`aje.

Vse stranke imajo nek program.

Za va{ega sicer tudi nasprotniki priznavajo, da je dale~ najbolj{i, najbolj konsistenten, predvsem pa konkreten. Vendar pa je nevarnost, da program ostane mrtva ~ rka na papirju. Kaj je jamstvo, da v va{em primeru ne bo tako ?

V Slovenski demokratski stranki smo programsko in kadrovsko pripravljeni na prevzem odgovornosti za vodenje dr`ave. Jamstvo je torej v ljudeh. Slovenija ima potencial, ~ e ho~ ete resni~ ni kapital, v ljudeh. V delovnih, izobra`enih in podjetnih posameznikih, ki jim mora politi~ na oblast nuditi samo ustrezen normativni okvir za njihovo delovanje.

Poleg tega smo v SDS k sodelovanju pritegnili {tevilne posameznike, ki so pripravljeni prevzeti najte`je naloge. Nekateri med njimi so se pripravljeni odpovedati dobro pla~ anim slu`bam v Evropski uniji in s svojim znanjem in sposobnostjo prisko~ iti na pomo~ dr`avi.

Pravi ljudje so torej garancija, da bo na{ program tudi uresni~ en.

Slovenska demokratska stranka na tokratnih volitvah nastopa s programom konkretnih re{itev za pravi~ nost, delovna mesta in trajnostni razvoj, ki so zajete v formuli 10 + 100. Zakaj 10+100?

Hvala za pogovor.

Hvala vam. Pa na 4. december ne pozabite. In sprejmite modro odlo~ itev za pametne re{itve.

Slovenijo bomo spet postavili na noge. Skupaj!

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011

str 11

11

Dnevi Rudolfa Maistra Ustvarjali Unec, 20. november – Notranjsko domoljubno druťtvo general Maister Unec in Prostovoljno gasilsko druťtvo Unec sta ob dnevu Rudolfa Maistra pripravila prireditev Vojanov in nať ~ as, na kateri so predstavili dela u~ encev osnovnih ťol, ki so sodelovali na likovnem in literarnem nate~ aju Moj dom. Prav tako pa so podelili tudi spominske zna~ ke Maistrovega pohoda. velikega domoljuba se nam je zdela primerna, da z njo poskusimo motivirati ustvarjalnost in domoljubnost rodov, ki prihajajo. Zato smo v osnovnih ťolah na Notranjskem razpisali likovni in literarni nate~ aj na temo Moj dom, pojasni Aren Kozina.

Izdelke mladih ustvarjalcev so razstavili na sobotni prireditvi, najboljťe z nate~ aja pa so v No-

V zborniku Iz gozdnega Şivljenja objavljena najboljťa literarna in likovna dela logaťkih osnovnoťolcev Logatec, 17. november – Galerija Hiťa sonca je odprla vrata razstavi likovnih del, ki so jih prispevali u~ enci vseh treh logaťkih ťol. Na temo Iz gozdnega Şivljenja niso ustvarjali samo likovniki, ampak tudi mladi literati. Najboljťa dela so na logaťki izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti objavili v istoimenskem zborniku, ki so ga javnosti z avtorskimi branji prispevkov predstavili skupaj z razstavo.

svoje u~ ence.

Dober teden pred predstavitvijo zbornika pa so imeli mladi literati delavnico z vsestransko umetnico Ano Porenta, ki je pred tem vsa prispela dela pregledala in naredila izbor za v zbornik. V

FOTO: SAĹ A MUSEC

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Kot nam je povedal predsednik druťtva Arne Kozina, so s prireditvijo Vojanov in nať ~ as poskuťali opozoriti na manj poznano Maistrovo pesniťko in kulturno ustvarjanje. Po razreťitvi se je Rudolf Maister Vojanov razo~ aran vrnil na Unec k svoji drugi ljubezni – kulturnemu in pesniťkemu ustvarjanju. Prav ta nekoliko prikrita kulturna plat

na temo gozda

tranjskem domovinskem druťtvu general Maister peljali v Maistrov rojstni kraj Kamnik. V druťtvu nameravajo ťe naprej delati z mladimi, prav tako pa ostajajo aktivni na vseh podro~ jih. UdeleŞili so se osrednje prireditve ob dnevu Rudolfa Maistra v Slovenski Bistrici. Velike zasluge za ohranjanje spomina na Rudolfa Maistra in vzgojo domoljubnih vrednot pa nosi tudi Prostovoljno gasilsko druťtvo Unec. Na podelitvi spominskih priznanj v Kamniku so v ta namen za svoje delo prejeli ~ astno spominsko priznanje generala Rudolfa Maistra. aj

Bogdan Urbar, predsednik PGD Unec (levo) in JoĹže TiĹĄler, podpredsednik zveze druĹĄtev general Maister

Metka Zalar

Ob mednarodnem letu gozdov smo se tudi na naťi izpostavi odlo~ ili, da se pridruŞimo razli~ nim naravoslovnim in kulturnim prireditvam, ki vse od za~ etka leta potekajo po Sloveniji, in razpiťemo nate~ aj na temo gozda, je povedala Tanja-Pina Škufca, vodja logaťke izpostave JSKD. Odziv na razpis, ki je v ospredje postavljal pravlji~ nost gozda, je bil po besedah Škuf~ eve izjemen, saj so

ťole skupno prispevale kar 240 likovnih in 56 literarnih del, od tega je v galeriji Hiťa sonca na ogled 94 del u~ encev od 1. do 9. razreda. 17 u~ encev je za likovna dela prejelo nagrado, 18 pa pohvalo. Vsi u~ enci, ki imajo svoje delo na razstavi, so lahko na to ponosni, saj je razstavljati pri tako rosnih letih velik doseŞek, je ťe dodala Škuf~ eva, pohvalila pa je tudi pripravljenost vseh mentoric, ki so spodbujale

njem so objavljena dela u~ encev zadnje triade, med njimi je {est nagrajenih. Delavnica, ki je bila tako pou~ na kot zabavna, je bila zelo dobro obiskana, na njej pa so u~ enci dobili veliko koristnih namigov za svoje pisanje.

Simpati~ na razstava, ki je galerijo spremenila v pisan gozd, poln Şivalskih in pravlji~ nih bitij, je na ogled do 16. decembra, vse delavnike med 9. in 15. uro sm

3

Martinov izlet krvodajalcev

Cerknica, 12. november – OZRK Cerknica–Lo{ka dolina–Bloke je letos `e tradicionalno organiziralo izlet, ki so se ga lahko udele`ili vsi, ne samo krvodajalci. Kakih 80 izletnikov si je najprej ogledalo kobilarno Lipica, se seznanilo s konjerejo in zgodovino te na{e najbolj znane kobilarne. Naslednja to~ ka izleta je bila Pr{utarna lokev, kjer so si udele`enci ogledali del~ ek proizvodnje lokavskega pr{uta ter poskusili njihove suhomesnate dobrote. Nekoliko jih je presenetilo dejstvo, da slovenskega mesa prakti~ no ni dovolj in surovina za ~ islane pr{ute prihaja iz uvoza, prete`no iz Nem~ ije.

Pot se je nadaljevala do Kopra, kjer je vodi~ ka skupino popeljala v nekaj zanimivih mestnih koti~ kov ter naprej do kmetije Mahni~  v Dragonji. Tam so lahko poleg dobre kapljice in njihove zna~ ilne enolon~ nice, bobi}ev, okusili tudi njihovo olj~ no olje, ki ga imenujejo ulje ulike. Martinova sobota se je v rajanju zaklju~ ila v nedeljo, v ranih jutranjih urah. d{

FOTO: ARH IV OZRK CERK NIC A-LO[KA DOLIN A-BLOK E

www.metka.zalar.zares.si

socialno liberalni

1DURÞQLN =DUHV VRFLDOQR OLEHUDOQL äXSDQÞLÞHYD /MXEOMDQD

Cerknica 19. november – V okviru praznovanja praznika svetega Martina je notranjska etno rock zasedba Fletno v Kulturnem domu pripravila svoj tradicionalni Martinov koncert. V devetih letih muziciranja in po dveh izdanih albumih so se Şe dodobra usidrali v kolektivni spomin Notranjcev, kar smo se lahko prepri~ ali na nedavnem koncertu ob polni dvorani navduťene publike. V moderni priredbi in posko~ nih ritmih smo sliťali nekatere najbolj znane slovenske ljudske napeve, kot so Lepa Anka, Marko Ska~ e, Zeleni Jurij, Kaj ti je deklica, pa tudi bosanske, dalmatinske, makedonske in ruske ljudske napeve. Kot je med slovenskimi glasbeniki Şe v navadi, tudi skupina Fletno na oder rada povabi kakťnega glasbenega gosta, najraje takťne, ki tudi sami ohranjajo slovensko ljudsko glasbo. Tokrat se jim je na odru pridruŞila vokalna skupina Akolada. V trenutni zasedbi sodelujejo Daťa JoŞelj Kranjc in Urťa Šmalc, obe na vokalu in flavti, MatjaŞ Žnidarťi~ na vokalu in orglicah, Bojan Štefan~ i~ na lead kitari, Janez Opeka na ritem kitari, Nejc Šmalc na bas kitari in Gaťper Novak na tolkalih. aj

F OTO : A N DR E JA JER NEJ^I ^

Fletno za martinovo

Razstavo, ki bo na ogled do 16. decembra, si je Şe ogledalo lepo ťtevilo vrt~ evskih in osnovnoťolskih otrok.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

12

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Uspešnih in vztrajnih petdeset Turisti~ no društvo Notranjska obeležuje pol stoletja delovanja – Želijo si ve~ jega obiska prireditev in odziva lokalnih turisti~ nih ponudnikov

Biti mati in podjetnica pomeni 24-urno delo. Kako ste se odlo~ ili, da prevzamete vodenje turisti~ nega društva? ^isto po naklju~ ju. Kot kozmeti~ arka sem bila pred nekaj leti vpeta v grozd kozmeti~ ark in frizerk, kateremu je ob ob~ inskem prazniku uspešno uspelo organizirati modne revije. Organizacije tega dogodka se je spomnil tudi Boštjan Zrimšek, ki je bil seznanjen s tem, da tedanji predsednik Turisti~ nega društva Notranjska razmišlja o odhodu s svojega položaja in je tako prišel na dan z informacijo, da iš~ ejo svežega in zagnanega podjetnika, ki bi bil pripravljen društvo peljati naprej. Ravno takrat se je oblikovala delovna skupina, v katero se je vklju~ il tudi grozd kozmeti~ ark, ki je organizirala koncert hrvaškega pevca Gibonija, in po delovnih organizacijah in širše zbirala denar za njegov nastop, pri~ ela povezovati turisti~ ne ponudnike in podobno. Žal so delovno skupino nekateri od akterjev kasneje zapustili. Preden sem se odlo~ ila sprejeti ponujeno priložnost, sem razmišljala o novem izzivu, o novih ljudeh, ki bi mi jih bilo dano spoznati, o novih stikih in ne nazadnje o priložnosti, da se naredi nekaj za širše dobro. Delovanje v društvu mi je predstavljalo tudi možnost za potrditev lastnega potenciala, da zmorem, ~ e se organiziram in programiram. Seveda pa je za delovanje na ve~ razli~ nih podro~ jih potrebno veliko energije.

se kot lokalna skupnost ustrezno umestili v novo nastajajo~ i skupnosti. Ob pomanjkanju pravih informacij in povabil k sodelovanju se po~ utimo nekako potisnjeni v kot, pogosto pa na svoja vprašanja tudi od odgovornih ne prejmemo konkretnih ali ustreznih odgovorov. Želimo si, da bi skupaj z ob~ ino našli nek skupni jezik v smeri, kam naj bi se razvijal turizem naših krajev, ter bi skupaj, z roko v roki, postavljali neko strategijo turisti~ nega razvoja.

Kakšen pomen ima cerkvica v znaku vašega društva?

Znak je nastal na pobudo prejšnje zasedbe turisti~ nega društva, ki je našla povezavo med imenom kraja Cerknica in cerkvico.

V ~ asu delovanja TD Notranjska (prej TD Cerknica) je nastalo kar nekaj zanimivih projektov, katerih rezultati so vidni še danes, plodno pa je tudi vaše delovanje.

Iz ~ asa preteklih generacij društva je vidnih kar precej dosežkov, med drugim tudi delovanje TIC-a, ki svojo informativno vlogo dobro opravlja, a se v~ asih soo~ i s težavo, da odgovora od ponudnikov glede prostih nastanitvenih kapacitet zaradi neodzivnosti ne dobi. Omenila bi še sodelovanje z NEC-om, s pomo~ jo katerega smo kandidirali za sredstva na treh projektih LEADER programa, in na dveh uspeli ter dobili povrnjen vložen denar. Rezultat enega od programov iz leta 2009 so tudi kozmogrami na vstopu na Cerkniško jezero. Sicer pa se program od leta 2007 odvija v smeri predstavitev naših turisti~ nih ponudnikov in našega delovanja na štiridnevnem sejmu TIP: Alpe Adria, ki se vsako leto odvija na Gospodarskem razstaviš~ u v Ljubljani. Skupaj z društvom Klasje iz Rakeka ve~ krat na leto obiskovalcem Mercatorjevega centra v Cerknici in drugod po Sloveniji predstavimo navade in obi~ aje našega podro~ ja. Na cvetno nedeljo smo z velikono~ nimi pogrinjki prisotni na tradicionalni razstavi v Pivki, ki se ga lahko udeležijo vsa lokalno delujo~ a društva.

Ob Dnevu zemlje izvedemo ~ istilno akcijo ob Taborski cerkvi, Kako pa je delovanje društva podprto s strani Ob~ ine in dru- sodelujemo na prvomajski tržnici, ki se že tradicionalno odvigih inštitucij? ja za prvi maj. Naše delovanje Do mojega nastopa mandata je namenjeno tudi tradicionalleta 2007 društvo nekih sredstev s strani Ob~ ine ni prejemalo nim sre~ anjem ~ lanov združenja objezerskih krajev, ki se vsako in se je vse bolj ali manj finanleto odvija na drugi lokaciji v ciralo iz lastnih virov. Je pa bila na Turisti~ no informativnem cen- Sloveniji, ob~ asno organiziramo ve~ je koncerte, kot je bil v tru v prejšnjih letih zaposlena ena oseba. Z novim pristopom k letošnjem letu koncert dalmatinske Klape Cambi, ki se ga je delovanju društva se je uredilo udeležilo okrog 400 ljudi. Skrbitudi financiranje društva, kar je mo tudi za doma~ e balkone in nujno potrebno za izvedbo akvrtove, saj med junijem in avtivnosti, ki si jih društvo dolo~ i gustom organiziramo tekmovav letnem na~ rtu, tako da imanje za najlepši balkon ali vrt, ki mo tudi s strani Ob~ ine že pet se skriva za imenom akcije »Tle let delno finan~ no podporo za nam je lepu!«. Letos smo se predvidene letne programe. Žal udeležili tudi festivala narodnih so zneski vedno premajhni, a noš in obrti v Kaštelu pri Splitu, verjetno tako mislijo tudi druga društva. Porajajo se nove ideje o kjer smo predstavili naše jedi. Z nastanku zavoda za turizem, pri njimi potekajo tudi dogovori o ~ emer si želim, da bi bili tudi mi pobratenju ob~ in, izmenjujemo pa si tudi informacije o delovakot sooblikovalci tega prostora s tem seznanjeni ali vklju~ eni v nju. Udeležili smo se tudi mednarodnega festivala praženega kakšne pogovore ali na~ rte, saj krompirja v Avstriji, sodelovali na bi lahko s svojimi izkušnjami sooblikovali strategijo zavoda in sre~ anju štirih ob~ in v Osredku,

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Pisalo se je leto 1961, ko je skupina ob~ anov ustanovila prvotno Turisti~ no društvo Cerknica, ki se je že takrat zavzemalo za razvoj kraja v smeri turizma. Po besedah zdajšnje predsednice društva, ki se je v za~ etku devetdesetih preimenovalo v Turisti~ no društvo Notranjska, Magdalene Mekina, je dokumentov iz ~ asov ustanovitve bore malo. Je pa toliko ve~ znanega o novejši zgodovini društva, ki ga danes podpira okrog 70 ~ lanov. Sogovornica Magdalena Mekina, ki je pred petimi leti sprejela izziv, se danes soo~ a s ~ isto drugimi vprašanji, kot si jih je zastavljala v za~ etku njenega aktivnega vklju~ evanja v tako ob~ utljivo podro~ je, kot je turizem.

 Damijana Škrlj

Da se turizem na tem delu Notranjske uspešno razvija, skrbi zagnana ekipa prostovoljcev, ki si k delu želi pritegniti še kakega novega ~ lana. ki se ga tudi z naše ob~ ine udeležuje vsako leto ve~ pohodnikov. Sicer pa nas ~ aka še organizacija Miklavževega sejma v za~ etku decembra ter izdelava jaslic konec leta. V drugi polovici januarja pa nas ~ aka še, za letos predvidena, a zaradi decembrske stiske s ~ asom v drugo leto prestavljena, proslava ob 50-letnici delovanja društva.

Na~ rti so smeli, zato ob tej priložnosti vabim nove ~ lane, da se nam pridružijo in pomagajo sooblikovati našo skupno, ne samo turisti~ no, ponudbo.

Navedli ste veliko aktivnosti, ki pa jih je ob družini in podjetnosti v~ asih kar težko izpeljati. Kako vam to sploh ~ asovno uspe?

Pravijo, da je vsak za~ etek težak. Tudi moj ni bil prav enostaven, saj sem se v za~ etku lovila in u~ ila. V prvem letu sem delo društva opravljala v svojem prostem ~ asu, ko je moja obrt po~ ivala, med 11. in 15 uro, ve~ ere pa namenjala usklajevanju aktivnosti v okviru LEADER projekta. Delovanje v društvu se je tako vpletlo v moj prosti ~ as ter v družino, ki mi ves ~ as stoji zvesto ob strani in je skupaj z menoj marsikatero uro svojega prostega ~ asa namenila projektom v okviru društva. Nanje sem se v pripravi dogodkov, kot so tek okoli cerkniškega jezera, organizacija ob~ inskega praznovanja ob ob~ inskem prazniku itd. najbolj zanesla, saj me niso nikoli pustili na cedilu in so brez velikih komentarjev opravili fizi~ na dela, ki jih je pri organizaciji tako velikih dogodkov vedno dosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi možu, ki je v ~ asu moje odsotnosti prevzel gospodinjstvo. Seveda se zahvaljujem tudi vsem prostovoljcem, ki so kdajkoli prisko~ ili na pomo~ , ko je bila le-ta potrebna. Imeti družino, svojo obrt in se ukvarjati s prostovoljstvom v~ asih res ni tako preprosto

in marsikdaj se je potrebno marsi~ emu odpovedati. Po drugi strani pa je to izziv in mi ni žal, da sem ga sprejela.

Ali se vam kdaj poruši vera v vaše delo v društvu?

Kot vsi imam tudi jaz svoje dobre in slabe dneve. Ko si na tleh, se ti zdi marsikatero delo nesmiselno in brez zveze, spet drugi~ pa ti že lepa beseda da poleta za mesec dni. Dober ob~ utek je, ko vidiš, da tvoje delo rojeva sadove, ter ti kdo tudi v trenutkih stiske stoji ob strani in ne samo takrat, ko se »talajo kolajne«. Vsekakor si želim, da bi ljudje v našem delu prepoznavali priložnost, ki jo na razli~ ne na~ ine ustvarjamo tudi zanje. V kon~ ni fazi pa ne obstajamo sami zaradi sebe, temve~ obstajamo zaradi širše prepoznavnosti. Samooglaševanje veliko stane, pri nas ali pa preko nas pa so marsikomu odprta vrata bistveno širše, kot

Untitled-3 1

bi si jih sam uspel odpreti. In to pogosto celo brez kakršnega koli finan~ nega vložka. Pravijo, da se denar valja po tleh. Res je. Le pobrati ga je treba in tako izkoristiti priložnosti, ki so nam na voljo.

odnosov, skozi katere bi v ljudeh, ki vstopajo v neke projekte, zaznala ve~ srca in ~ istih namenov. Želim si tudi, da bi se znali ljudje naših krajev bolj odzivati na doma~ e dogodke, saj je v drugih krajih, kjer smo že gostovali, slika na ulicah ob lokalnih Kaj bi lahko rekli o viziji drudogodkih ~ isto druga~ na kot pri štva? nas in se jih udeležijo ljudje od Vsekakor si želim, da bi se v ak- blizu in dale~ , priložnost pa znativnosti našega društva vpletlo jo izkoristiti tudi lokalni ponudnive~ društev ali posameznikov, ki ki, ki dan zaklju~ ijo z dobi~ kom. želijo predstaviti svoje programe Upam, da bodo lokalni kmeširše in se ob tem zavedajo, da tje ter ponudniki nastanitev se ne da takoj na veliko zaslukdaj znali v ve~ ji meri izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponujažiti, temve~ je najprej potrebno kaj vložiti, in da se postopoma jo obiskovalci, ki jih pot zanese pride do prepoznavnosti, ugleda na Notranjsko. Morda bomo in dviga kakovosti. Lep vzgled kon~ no do~ akali tudi šotoriš~ e, za sodelovanje je gotovo drupo katerem sprašuje vse ve~ štvo Klasje iz Rakeka, ki je zane- ljudi, a ga v naših krajih še ni. sljiv partner pri skupnih projektih Želja je torej veliko. Še bo treba ter z njim po zaslugi predsedni- delati in vabljeni, da se nam pridružite s svojimi idejami, pristoce Ane Ivan~ i~ zelo lepo sodelujemo brez velikih besed, a z pom k društvu, udeleževanjem ekskurzij in dogodkov … Vrata so veliko kon~ nega u~ inka. Želim si veliko pristnih medsebojnih na stežaj odprta.

18.10.2011 12:20:18

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

str 13

13

Najbolj{i zbor v Ko~ evju

Prejeli smo

Prva zgo{~ enka doma~ ih pevcev

Prejeli skoraj vse mo`ne to~ ke – V leto{nji sezoni so se okrepili in pomladili Ko~ evje, 12. november – Me{ani pevski zbor Adoramus iz Logatca je na regijskem tekmovanju v Ko~ evju ponovno dokazal, da se uvr{~ a med najbolj{e zbore v Sloveniji. Poleg zlatega odli~ ja so pevci z dirigentom Marjanom Grdadolnikom bogatej{i {e za priznanje za najbolj{i zbor, za najbolj{i program po izboru dirigenta in za najbolj{o izvedbo slovenske skladbe, napisane po letu 1980.

pa se je z leto{njo sezono tudi mo~ no okrepil in pomladil,« je povedal dirigent Marjan Grdadolnik, ki je dodal, da je bil zbor z 51 pevci tudi naj{tevil~ nej{i na tekmovanju.

maja naslednje leto odpravljajo na mednarodno tekmovanje v Krakov na Poljskem. V letu 2012 pa bodo praznovali tudi 25 let obstoja, kar jih sicer ne uvr{~ a med najstarej{a pevska dru{tva,

FOTO: ARHIV MEPZ ADORA MU S

Lo{ka dolina, 30. oktober – Me{ani pevski zbor Sv. Jurija iz Starega trga pri Lo`u, ki si je v svojem imenu in kot vzgled vzel farnega zavetnika Svetega Jurija, mo~ nega, mladega mo`a v vite{ki opravi na belem konju, katerega atributa sta {~ it in sulica, pa hkrati velika ljubezen do ubogih in slu`enje bogu, je v doma~ i `upnijski cerkvi uradno zaklju~ il svoj skoraj dve leti nastajajo~ glasbeni projekt – snemanja svoje prve zgo{~ enke pod vodstvom zborovodkinje Valerije @abkar.

S sodelovanjem pri sveti ma{i in nato s koncertno predstavitvijo ve~ ine posnetih skladb na svoji zgo{~ enki je zbor sklenil celodnevno duhovno sre~ anje ~ astilcev Schoenstattske matere bo`je, ki je tega dne v `upniji. Prav iz Schoenstatta, to je mednarodnega gibanja za duhovno prenovo v cerkvi, katerega sede` je v nem{kem mestu Koblenz ob reki Ren, kjer se je gibanje za~ elo 18. oktobra 1914, je namre~ `upnijo Stari trg pri Lo`u preteklo nedeljo tako kot `e leta 2009 obiskala tamkaj{nja sestra Ramona, ki je v veliki meri prispevala k izvedbi duhovnega sre~ anja in hkrati bila tudi idejna vodja za nastanek prve zgo{~ enke, na kateri so posnete najlep{e pesmi v ~ ast Mariji romarici, kot tudi radi pravijo Schoenstattski materi bo`ji.

Koncertna izvedba posnetih skladb, ki jo je Me{ani pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Katje Strle izvedel ob `ivi glasbeni spremljavi kvarteta instrumentalistov, zbranih pod mentorstvom Dominika Krta in njegovega glasbeno-produkcijskega studia, je u~ inkovala mogo~ no, mestoma, kot priti~ e posamezni skladbi, oto`no, zopet drugi~ pa polna sijo~ ega veselja in zaupanja, ker imamo v Mariji tako varno zavetnico. Molitvena vsebina interpretiranih skladb pa je bila {e posebej izrazna v solisti~ nih izvedbah in segmentih, kjer je zbor najgloblje razgrnil preprostost ~ love{ke du{e in se v svoji majhnosti ves zatekel k Mariji, kot je to nakazal tudi v svojem vzkliku, izbranem kot naslov koncerta – Marija s teboj na tej poti. Andrej @abkar

 Sa{a Musec

FOTO: BORUT KRA[EVEC

Loga{ki zbor je iz tekmovanja v Ko~ evju pri{el s kar {tirimi priznanji, med njimi je bilo tudi priznanje za najbolj{i zbor.

Ožbejevi modeli

Tekmovanje, ki ga je organizirala ko~ evska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, se je odvijalo v [e{kovem domu, za ~ im bolj{o uvrstitev pa se je potegovalo 12 zborov in malih pevskih skupin. Program je moral vsebovati skladbo iz obdobja renesanse, slovensko ljudsko skladbo, skladbo sodobnega

slovenskega skladatelja in skladbo po lastnem izboru. »Dose`ek nas je prav gotovo razveselil, predvsem priznanje za najbolj{i zbor, poleg tega nam je `irija dodelila skoraj vse mo`ne to~ ke.

Tak{na uvrstitev pomeni predvsem to, da je zbor na dobri poti in da ima zelo dobro podlago za izzive, ki so {e pred nami. Zbor

Adoramusu so se z odli~ no uvrstitvijo na tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Osrednje Slovenije odprla vrata na prepoznavno dr`avno tekmovanje Na{a pesem, ki se vsako leto maja odvija v Mariboru. Vendar pa pevci {e niso prepri~ ani, ali se ga bodo udele`ili, saj se konec

a so v tem ~ asu vseeno posegli po nekaterih najvi{jih uvrstitvah tako v Sloveniji kot tujini.

S tekmovalnim programom iz Ko~ evja se bodo predstavili `e v naslednjih dneh. 27. novembra ob 19. uri jim boste lahko prisluhnili v Unionski dvorani v Ljubljani, kjer bodo gostje na koncertu Pihalnega orkestra Logatec.

Novi prostovoljci

VOLITVE 2011 SOOČENJE KANDIDATOV Rihard Braniselj, Lista Gregorja Viranta Iva Dimic Puntar, N.Si Andrej Kermavnar, SLS Janez Ožbolt, Pozitivna Slovenija Stanislav Pavlič, SD Andrej Šircelj, SDS Metka Zalar, Zares

Nedelja, 27.11.2011, ob 13:00 Ponedeljek, 29.11.2011, ob 17:00 – Sponka.tv Torek, 29.11.2011, ob 21:00 Petek, 02.12.2011, ob 20:00

FOTO: AN DREJA JERNEJ^ I^

Medvedje Brdo, 21. oktober – Organizacija Amnesty International Slovenija, ki se bori za ~ lovekove pravice po svetu, je konec oktobra na Knjižnica Jožeta Udovi~ a, enota Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pri Ložu je v Medvedjem Brdu organizirala usposabljanje za prostovoljce, ki jih zanimesecu oktobru, v razstavnem prostoru postavila nevsakdanjo razsta- ma aktivizem ali izvajanje delavnic na temo ~ lovekovih pravic. Na uspovo. Razstavni prostor so zapolnili mali in veliki modelarski izdelki, ki so sabljanju so predstavili delovanje Amnesty International, prostovoljno delo ter aktualne kampanje, ki se jim bodo posve~ ali v prihodnjih letih nastali v doma~ i delavnici enajstletnega modelarja Ožbeja Plosa. ^e si sposodim stavek A. Ravšelj, ki je predstavila mladega mode- (Bli`nji vzhod in severna Afrika ter kampanja za nadzor oro`ja). Usposabljanje je bilo osredoto~ eno predvsem na tematiko ~ lovekovih pravic v larja in odprla razstavo, da pri nas osnovnošolci pri Ožbejevih letih povezavi z rev{~ ino, potekalo pa je v obliki predstavitev, delavnic, diskušele za~ nejo stopati v svet modelarstva, je Ožbej svoje talente za~ el razvijati že veliko prej. Že kot fantek je užival pri zlaganju kock. Kma- sij ob ogledih filmov, eden od glavnih namenov pa je bilo tudi dru`enje med prostovoljci. U~ enje ~ lovekovih pravic je preventivna dejavnost, prelu je za~ el konstruirati iz lego kock, ki so bile zahtevnejše in so zahko katere ljudi u~ ijo spo{tovanja ~ lovekovih pravic in dol`nosti. Amnesty tevale ve~ zbranosti, natan~ nosti in znanja. Ker je bil še mali in ni International Slovenije ta program izvaja `e ve~ kot desetletje, v zadnjih znal brati na~ rtov, si je pomagal tako, da je kocko prislonil k na~ rtu letih pa so izvedli preko sto delavnic v osnovnih in srednjih {olah v ponaravne velikosti in tako presodil ustreznost kocke ter tako prišel do sameznem {olskem letu. Amnesty International letos praznuje svojo 50. cilja. Njegova želja in radovednost sta ga pripeljali do tega, da smo obletnico in zdru`uje 3,2 milijona prostovoljcev po celem svetu, v Slovesi lahko ogledali razli~ ne zvrsti modelarstva, za katere so potrebna niji pa jih pod njihovim okriljem deluje devet tiso~ in pol. aj specifi~ na znanja. Modeli so izdelani iz razli~ nih materialov: balze (les za modeliranje), japonskega papirja, barvne folije in razli~ nih penastih materialov. Ve~ ina modelov ima vgrajen motorni pogon. Otvoritveni ve~ er so poleg ga. Ravšelj, popestrile knjižni~ arka ga. Pogorili} s prelepim nagovorom in z glasbo popestrili u~ enki glasbene šole Klavdija Štefan~ i~ in Urša Zabukovec. Vsem prisotnim pa je bil postopek izdelave na ogled postavljenih modelov prikazan skozi PowerPoint predstavitev, ki se je odvijala skozi celoten ve~ er.

Marsikdo, preden je vstopil v razstavni prostor si ni mogel oziroma ni znal predstavljati, kaj vse lahko nastane izpod pridnih rok tako mladega modelarja. Nemalo komu je zastal dih ob pogledu na razstavljene modele. Povedano z eno besedo – ~ udovito!

Med drugim je bil namen razstave, da vzpodbudi k ustvarjanju tudi druge mladostnike. Melita Plos

Petek, 25. november 2011, ob 20:00 Praznovanje 20-letnice Mažoretnega, twirling in plesnega kluba MACE v Cerknici, posnetek prireditve Snemanje oddaj o prostovoljstvu sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM).

Nedelja, 27. november 2011, ob 14:15 Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Polhek, prispevek Torek, 29. november 2011, ob 20:00 Prostovoljstvo na področju pomoči živalim, pogovorna oddaja v živo Torek, 29. november 2011, ob 21:20 – Sponka.tv Prostovoljstvo na področju športnih aktivnosti, pogovorna oddaja Nedelja, 4. december 2011, ob 13:00 Prostovoljstvo na področju pomoči živalim, pog. oddaja

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

Šport

14

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

Lepu je te~ ´

Športna vest

Startalo jih je tristo!

Notranjski tekaški pokal ElgoNova se je kon~ al konec oktobra – Letos je teklo ve~ mladih kot lani Cerknica, 27. oktober – V kulturnem domu Cerknica se je prejšnji ~ etrtek odvijala zaklju~ na prireditev Notranjskega tekaškega pokala ELGONova, na kateri

str 14

so podelili kar 70 priznanj športnikom, ki so se skozi sezono udeleževali tekov. V okviru pokala so organizirali osem tekem, in sicer Maistrov tek na Uncu,

Zmagovalci po kategorijah: Deklice letnik 2002 in mlajše: Klara Jernej~ i~ ; Deklice letnik 1999 in mlajše: Sara Zidar; Deklice letnik 1996 in mlajše: Teja Jenko; De~ ki letnik 2002 in mlajši: Žan Poje; De~ ki letnik 1999 in mlajši: Nejc Šraj; De~ ki letnik 1996 in mlajši: Andraž Ponikvar; Ženske do 29 let: Alenka Krže; Ženske od 30 do 39 let: Kristina Bele; Ženske od 40 do 49 let: Mateje Sterle; Ženske 50 let in ve~ : Sonja Knap; Moški do 29 let: Sašo Knap; Moški od 29 do 39 let: Toni Habjan; Moški od 40 do 49: Anton Rok; Moški od 50 do 59: Rolando Turši~ ; Moški 60 let in ve~ : Jure Gornik

Za~ ela se je 35. jubilejna dopisna strelska liga, ki je najbolj masovno strelsko tekmovanje v državi. Izvajalec te je ŠD Epic in SD Salonit Anhovo iz Deskel. Z zra~ nim orožjem (puško in pištolo) se je prijavilo okrog 300 strelcev in strelk vseh kategorij, od cicibanov do veteranov in invalidov, iz 38 strelskih, invalidskih in upokojeniških društev.

tek na Križno goro, tek na Slivnico, tek okoli Cerkniškega jezera, Olimpijski tek v Logatcu, tek po Blokah, tek po polhovih stopinjah in kot zadnji tek po Rakovemu Škocjanu. Na osmih tekmah je skupaj teklo 1180 teka~ ev, kar je kar 393 ve~ kot lani. Zmagovalec v absolutnem seštevku je postal Toni Habjan, za njim sta se uvrstila Sebastjan Puš in Denis Guzelj. V ženski absolutni kategoriji je slavila Kristina Bele, druga je bila Mateja Sterle, na tretjem mestu pa Valentina Rebec. Osnovna šola z najve~ tekmovalci in najve~ jim številom zbranih to~ k je Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše iz Nove vasi. aj

Najve~ ekip in posameznikov so prijavili iz zahodne – primorsko-notranjske regije. Od društev so najbolj masovno zastopani Škofjelo~ ani, ki so

že trikrat zapored skupni zmagovalci, tesno jim sledijo Vrhnika, Novo Mesto itd.

Najstarejši udeleženec je Janko Požar iz Postojne, star 80 let,

najmlajši pa 8-letni ciciban.

Kot je znano, v dopisni ligi tekmuje šest kol v dopisnem delu, nakar se najboljše ekipe in posamezniki uvrstijo v polfinale in finale.

Med 38 kategorijami je najve~ prijav z zra~ no serijsko puško in to v konkurenci veteranov v kategoriji nad 70 let. ep

BLIŽA SE ADVENTNI ÈAS V NAŠIH CVETLIÈARNAH v Cerknici in v Starem trgu smo za vas izdelali ali pa bomo izdelali po naroèilu

ORHIDEJA SONÈEK

ADVENTNE VENÈKE in druge aranžmaje za decemberski èas

V TRGOVINI V CERKNICI C.4.MAJA 50 SMO ODPRLI

GOSPODINJSKI KOTIÈEK PRIZNANE BLAGOVNE ZNAMKE

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

ZALOŽENI SMO TUDI Z RAZNOVRSTNIM MATERIALOM ÈE BOSTE OKRASITVE tel.št.01 7071 678 Orhideja IZDELOVALI SAMI ali 01 7071 639 Sonèek

Notranjskega tekaškega pokala se vsako leto udeleži ve~ otrok, letos se jih je kar 483, najboljšim trem pa so podelili pokale.

Športna vest

Žorž prvi ŠD EPIC je v Hotelu Kras priredilo 9. predzadnji turnir v taroku za klubski pokal, ki se ga je udeležilo 15 igralcev. Na šestem tovrstnem turnirju, kjer so bili že zmagovalci Marki~ , 2011_11_25_Octavia.pdf

Žorž in Polen~ i~ , je letos prvi~ slavil Stojan Žorž iz Vipave. On je edini osvojil štiri to~ ke, drugi je bil Marki~ , tretji Polen~ i~ (oba sta iz Nove Gorice), sledijo Pohole in Berce (oba iz Cerknice), 1

16.11.11

Karmen Progar (iz Postojne) itd.

Po 9. turnirju še naprej vodi Žorž, drugi je Pohole, sledijo Humar, Tiselj, E. Progar …,10. oziroma zadnji turnir bo 6. decembra v Hotelu Šport. ep

ĚƌƵǎƵũĞŵŽ ůũƵĚŝ ǀƐĞŚ ƉŽŬůŝĐĞǀ ŝŶ njŶĂŶũ͕ ŝŵĂŵŽ ŽĚŐŽǀŽƌĞ ŶĂ ǀƉƌĂƓĂŶũĂ͕ Ŭŝ ŶĂƐ ĚŶĞǀŶŽ ƚĂƌĞũŽ͘ s ƉĂƌůĂŵĞŶƚƵ ƐĞ ďŽŵŽ ďŽƌŝůŝ njĂ ďŽůũƓŝ ƉŽůŽǎĂũ ƵƉŽŬŽũĞŶĐĞǀ͕ ĚĞůĂǀĐĞǀ ŝŶ ŵůĂĚŝŚ͘ hĚĞůĞǎŝƚĞ ƐĞ ǀŽůŝƚĞǀ ŝŶ ŽďŬƌŽǎŝƚĞ ƐƚƌĂŶŬŽ Ğ^h^͕ Ɠƚ͘ ϭϬ͕ ŽďŬƌŽǎŝƚĞ ŵĞŶĞ /ǀĂŶĂ ,s > D s ͕ ŬŽƚ ŬĂŶĚŝĚĂƚĂ͕ Ŭŝ ũĞ ƐŬƌŽŵĞŶ ŝŶ ƉŽƓƚĞŶ͕ ƚĂŬŽ ŬŽƚ ǀĞēŝŶĂ ǀƐĞŚ ǀŽůŝǀĐĞǀ ǀĂƓĞŐĂ ŬƌĂũĂ͕ Ŭŝ ũĞ ŬŽƚ ƉƌŝƉĂĚŶŝŬ ŵĂŶĞǀƌƐŬĞ ƐƚƌƵŬƚƵƌĞ ŶĂƌŽĚŶĞ njĂƓēŝƚĞ ĂŬƟǀŶŽ ƐŽĚĞůŽǀĂů Ɖƌŝ ŽƐĂŵŽƐǀŽũŝƚǀŝ ^ůŽǀĞŶŝũĞ͕ ƚĂŬŽ ŬŽƚ ǀĞēŝŶĂ sĂƐ͕ ƐƉŽƓƚŽǀĂŶŝ ŬƌĂũĂŶŝ͕ njĂ ďŽůũƓŽ ƉƌŝŚŽĚŶŽƐƚ͕ ŬŽƚ ƐŵŽ ũŽ ŝŵĞůŝ ƚĂŬƌĂƚ͘ ĂŶĞƐ ůĂŚŬŽ ƵŐŽƚŽǀŝŵŽ͕ ĚĂ ǀĞēŝŶĂ ƉƌĞďŝǀĂůƐƚǀĂ ǎŝǀŝ ƐůĂďƓĞ ŬŽƚ ǀ ēĂƐƵ ŽƐĂŵŽƐǀŽũŝƚǀĞ͘ ĂƚŽ ƐĞ ƉŽͲ ĚĂũĂŵ ƉŽŶŽǀŶŽ ǀ ďŽũ njĂ ƉƌŝũĂnjŶŽ ŝŶ ƐŽĐŝĂůŶŽ ƐůŽǀĞŶŝũŽ ƉƌĞĚǀƐĞŵ ƉĂ ƵƐƉĞƓŶŽ ^ůŽǀĞŶŝũŽ͘

10:50

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

10

K

GHVXV LQGG

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

Avtomobilisti~n o

Korporacija Kia Motors je pred kratkim objavila prve uradne fotografije novega majhnega enoprostorca ray, ki naj bi ga, vsaj na za~ etku, prodajali izklju~ no na doma~ em ju`nokorejskem tr`i{~ u.

L99 V8 s samodejnim prav tako 6-stopenjskim menjalnikom pa zmore 405 KM in navor 556 NM pri 4.300 vrt./min ter le za

je ve~ kot {tiri desetletja vznemirjal domi{ljijo kot zvezda {tevilnih »roadmoviev«, reklamnih spotov ali samo kot najve~ krat upodobljen motiv ob razli~ nih prilo`nostih. Camaro se vra~ a bolj{i in mo~ nej{i kot kdajkoli, v moderni podobi 21. stoletja, ki ne skriva svojega izvora in bogate tradicije. Kot kupe ali cabrio, z zna~ ilnim nosom v obliki ~ rke V in s {irokimi rameni, zdru`uje mo~ , udobje in tehnologijo. Prihaja s povsem novim u~ inkovitej{im vzmetenjem FE4.

Posebnost so `arometi z visoko intenzivnostjo, obrobljeni z

name{~ ena na pnevmatike Pirelli pzero in {tiribatne kolutne zavore Brembo s sistemom za prepre~ evanje blokiranja koles skupaj s sistemom za nadzor stabilnosti. Odlo~ no dr`o nizkega, vendar {irokega vozila prepri~ ljivo podpirajo pogonski sklopi pod dolgim prednjim pokrovom, kjer so na izbiro: 6,2-litrski motor V8 LS3, ki s 6-stopenjskim ro~ nim menjalnikom razvije 432 KM in dose`e najvi{ji navor 569 NM pri 4.600 vrt./min. Kupe od 0 do 100 km/h pospe{i v 5,2 sekunde, kabriolet pa v 5,4 sekunde. S 6,2-litrskim motorjem

spoznanje ali pa tudi ne slab{i pospe{ek 5,4 sekunde, medtem ko kabriolet potrebuje le 0,2 sekundi ve~ . Najvi{ja hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h.

Camaru sta namenjena tudi dva pogonska agregata prostornine 3,6-litra V6 z oznakama CS in L+. Chevrolet camaro, ki prihaja v Slovenijo v za~ etku leta, ~ eprav ga je `e mo`no naro~ iti, bo pritegnil ve~ kot kak{nega ljubitelja ameri{kih {portnih ikon tudi s ceno 54.750 evrov za kupe in 61.750 evrov za kabriolet, ne glede na to da je pri nas cena vi{ja kot v Nem~ iji.

Mestni enoprostorec ray naj bi bil s svojo {katlasto obliko namenjen uporabnikom, ki potrebujejo predvsem prakti~ no vozilo z zelo var~ nimi motorji.

Ray (po doma~ e bi lahko bil @arko) prina{a enostavno, toda sodobno obliko in zna~ ilno zunanjost, v notranjosti pa se lahko pohvali s prostornostjo ne glede na to, ali gre za prevoz potnikov ali tovora.

Sprednji del je v slogu Kiine »tigrove« maske z razpotegnjenimi `arometi in LED dnevni-

 Branko Laginja

mi lu~ mi z velikimi steklenimi povr{inami na boku. Stranska drsna vrata omogo~ ajo vstopanje v vozilo in nakladanje ter razkladanje stvari zelo lahkotno tudi na zelo ozkih parkirnih mestih. Rayev zadek predstavlja {irok in stabilen videz, ki ga zaznamujejo LED lu~ i in v zadnji

Audijev mal~ ek bolj za mlade Z za~ etkom leta, ko prihaja v prodajne salone Audi a1 sportback, bo Audi raz{iril linijo sportbackov z najmanj{im ~ lanom in hkrati obogatil ponudbo malega a1. Audi a1 sportback je petvratna kompaktna kombi limuzina namenjena mladi, urbani publiki. Tesno sorodstvo z osnovnim modelom a1 izdaja `e videz vozila predvsem prednjega dela in nenazadnje lahka konstrukcija ter zunanje mere z dol`ino 3,95 m, kar pomeni ve~ prostora tudi na zadnji sede`ni klopi, ne glede na to da je za en cm ni`ji, navajajo uradni viri. Audi a1 sportback bo serijsko na voljo s {tirimi, po `elji pa brez dopla~ ila tudi s petimi sede`i. Na izbiro bodo {tirje bencinski motorji TFSI in trije motorji TDI z razponom mo~ i od 63 kW (86 KM) do 136 kW (185 KM). Pri nekaterih

odbija~ vgrajeni pokon~ ni meglenki. Novinec je na doma~ em (ju`nokorejskem) trgu napovedan `e ob koncu leto{njega leta, ko bo znanega kaj ve~ tudi o motorni ponudbi. Zaenkrat je znano le, da bo sprva bencinska, kasneje pa bo Ray na voljo {e v povsem elektri~ ni razli~ ici.

FOTO: KI A MOTORS

 Branko Laginja

 Branko Laginja

FOTO: AUDI

LED diodami, ki dajejo svojevrsten estetski pe~ at zadnjim lu~ em, {iroke, okrogle kromirane izpu{ne cevi, 20-pal~ na plati{~ a,

Kiin »@arko« samo doma

FOTO: B R ANKO LAGI NJA

Po desetih letih prihaja v Evropo novi, popolnoma prerojeni Chevrolet camaro, `e peta generacija ameri{ke {portne ikone, ki

15

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

motorjih si bo mo~ omisliti tudi hitri 7-stopenjski menjalnik S tronic. Z upravljanja in infotainmenta prina{a a1 sportback kar nekaj nadstandardnih re{itev, med njimi tudi Audi connect. Z MMI navigacijo plus – vrhunsko medijsko centralo – kombinirano z avtotelefonom s tehnologijo Bluetooth on-line, bo mo`en dostop do interneta. Notranjost

je zasnovana v lahkotnem, mladostnem slogu, v kombinaciji s sve`imi barvami in {tevilnimi privla~ nimi detalji, ki jih bo mogo~ e prilagajati osebnemu slogu. Cena osnovnega petvratnega Audija a1 sportback je v Nem~ iji 16.950 evrov in po obi~ aju se ne bi smela prav veliko razlikovati od na{e, ki zaenkrat {e ni znana.

Na obzorju nova Audi »{tirica«

 Branko Laginja

V za~ etku februarja prihodnje leto pri~ akujemo novo generacijo modela a4 in {potnega s4. Novih, ~ istej{ih linij, z veliko mero elegance, {portnosti in privla~ nosti, ki buri ~ ustva in naj bi {e naprej predstavljala jedro znamke audi. Gre za enega najpomembnej{ih audijevih modelov, saj je v 39 letih pritegnil `e ve~ kot deset milijonov kupcev. Bogato izro~ ilo nadaljuje oblikovno in tehni~ no izpopolnjena ter za kak{en centimeter ve~ ja osma generacija limuzine in avanta, ki merita v dol`ino 4,70 m, allroad quattro in s4 pa dva centimetra ve~ . Medosna razdalja je z dol`ino 2,81 m enaka pri vseh izvedbah in podobno {irina 1,83 m oziroma 1,84 m. Prostornina prtlja`nega prostora omenjenih izvedb naj bi bila enaka kot prej. Obogatena je ponudba notranjosti s {irokim izborom novih volanskih obro~ ev s kromiranimi vstavki in z enostavnej{im sistemom MMI navigacija plus, odslej s samo

F OTO : A U DI

[portni camaro kmalu pri nas

str 15

{tirimi tipkami. Paleta pogonskih agregatov vklju~ uje tri {tirivaljne dizelske agregate – z 88 kW (120 KM), 105 kW (143 KM) in 130 kW (177 KM). Z izjemo osnovne razli~ ice so vsi lahko vgrajeni tudi v allroad quattro.

Ponudbo zaokro`ajo trije motorji V6 TDI. 3,0-litrski TDI s 150 kW (204 KM) je tudi v svetovnem merilu naju~ inkovitej{i {estvaljnik v svojem razredu (ni na voljo za allroad quattro). Izbira med bencinskimi motorji se za~ enja z 1,8-litrskim TFSI z 88 kW (120

KM), nadaljuje z 2,0-litrskim TFSI 155 kW (211 KM), ki je namenjen tudi izvedbi a4 allroad quattro, na vrhu ponudbe pa sta razli~ ici 3,0-litrska motorja TFSI 200 kW (272 KM) in 245 kW (333 KM) za vrhunski {portni S4. Ob 6-stopenjskem ro~ nem menjalniku je za zmogljivej{e razli~ ice na izbiro tudi 7-stopenjski S tronic. Znane so `e cene.

A4 2.0 TFSI bo, na primer, dra`ji le za 475 evrov – {portna limuzina bo odslej v Nem~ iji na voljo za 35.425 evrov.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

16

I z o b ~ i n s k e h i { e

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi 10. ~ lena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09), Ob~ ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica za leto 2012 1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica 2. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica v letu 2012 3. Osnovni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci letnega programa športa v skladu s 3. ~ lenom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica, s tem, da imajo športna društva in njihova združenja pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa.

4. Iz prora~ unskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi sprejetega letnega programa športa v ob~ ini Cerknica za leto 2012: 1. Športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.2 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.2.3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 1.3 Športna vzgoja mladine 1.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 1.3.2 Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3.3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 2. Športna dejavnost študentov 3. Športna rekreacija 4.

Kakovostni šport 5.

Vrhunski šport 6. Šport invalidov 7.

Razvojne in strokovne naloge v športu 7.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 7.2 Športno rekreativne prireditve 7.3 Delovanje društev in zvez društev na nivoju lokalne skupnosti 7.4 Priznanja športnikom in športnim delavcem 7.5 Založniška dejavnost 5. Okvirna višina razpisanih sredstev: Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 152.000,00 EUR, dokon~ na skupna vrednost in vrednost posameznih programov bo dolo~ ena v skladu s sprejetim prora~ unom za leto 2012.

6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2012.

7. Vloge izvajalcev letnega programa športa morajo vsebovati: Naslednje izpolnjene obrazce: - izjava - osnovni podatki o izvajalcu letnega programa športa - podatki o izvajanju LPŠ v letu 2011 s podatki o finan~ nem poslovanju izvajalca LPŠ v letu 2011 in plan za leto 2012

- prijava programa za katerega se izvajalec prijavlja - finan~ no vrednotenje posameznega programa športa - vsebinski opis posameznega programa športa

8. Rok za oddajo vlog, na~ in predložitve in opremljenost vlog: Popolne vloge morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami predložene v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2012« in s polnim naslovom pošiljatelja, najkasneje do 27.12.2011. Vloga se šteje za pravo~ asno, ~ e je oddana priporo~ eno po pošti na zadnji dan prijave, t.j. 27.12.2011 ali do 12.00 ure oddana osebno v vložiš~ u Ob~ ine Cerknica.

Nepravo~ asno prejete vloge bodo s sklepom zavržene.

9. Odpiranje pravo~ asno prispelih vlog: Postopek javnega razpisa in odpiranje v roku dostavljenih, pravilno izpolnjenih in ozna~ enih vlog vodi strokovna komisija. Odpiranje vlog ne bo javno in bo v 8. dneh po kon~ anem razpisnem roku. Strokovna komisija bo ugotovila ali vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in jih ovrednotila v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09, z dne 6.11.2009) Predlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih v roku 8 dni od prejema obvestila, dopolnijo. Dopolnjene vloge morajo predlagatelji predložiti v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, DOPOLNJENA VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2012« in s polnim naslovom pošiljatelja. Dopolnjena vloga se šteje za pravo~ asno, ~ e je bila oddana priporo~ eno po pošti na zadnji dan roka za dopolnitev ali do 12.00 ure oddana osebno v vložiš~ u Ob~ ine Cerknica.

Nepopolne vloge, katerih predlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo in prepozno prispele dopolnitve vlog, bodo s sklepom zavržene.

10. Rok, v katerem bodo predlagatelji obveš~ eni o izidu javnega razpisa: O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo predlagatelji pisno obveš~ eni v roku 60 dni po sprejemu prora~ una Ob~ ine Cerknica za leto 2012.

Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe.

11. Informacije o razpisni dokumentaciji: Razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo na spletni strani Ob~ ine Cerknica (www.cerknica.si) in na ob~ inski upravi pri Dušanu JERNEJ^I^U, kjer lahko dobite tudi podrobnejša navodila in dodatne informacije.

Cerknica, 25. 11. 2011 Številka: 41010-0011/2011 Marko Rupar, župan

JAVNO NAZNANILO

o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka ob~ inskega podrobnega prostorskega na~ rta za obmo~ je RA 21S na Rakeku

II. Javna razgrnitev bo trajala od 5. 12. 2011 do 12.

1. 2012.

Pri delitvi poga~ e evropskih sredstev je manjši koš~ ek prejela tudi notranjsko-kraška regija. V letih 2008 do 2010 je v regijo za podro~ je podjetništva prišlo približno 30 milijonov evrov (2,8 odstotka v Sloveniji) evropskega denarja v obliki nepovratnih sredstev in garancij. Približno 19,5 milijona evrov so pridobila cerkniška podjetja.

Dokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev, navedenih v tem javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

Na podlagi 50. in 60. ~ lena Zakona o prostorskem na~ rtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 108/09), župan objavlja naslednje

I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Ob~ inskega podrobnega prostorskega na~ rta za obmo~ je RA 21S na Rakeku, ki ga je izdelalo podjetje ZUP d.o.o., Britof 46b iz Kranja.

Pridobitev evropskih sredstev ni »misija nemogo~ e«

kek, ob 18.30 h, v predavalnici v drugem nadstropju.

V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek. Pripombe in predloge se lahko poda pisno na naslov Ob~ ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, p. 1380 Cerknica, z oznako »Javna razgrnitev OPPN RA 21S - pripombe in predlogi«. Rok za podajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu gradivu pote~ e zadnji dan razgrnitve.

III. Gradivo bo javno razgrnjeno v sejni sobi v prvem nadstropju v prostorih Ob~ ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, p. 1380 Cerknica. Ogled je možen v ~ asu uradnih ur Številka: 3505-17/2011 Datum: 21. 11. 2011 ob~ inske uprave in na spletni strani www.cerknica.si.

IV. V ~ asu javne razgrnitve bo ob~ inska uprava orga- Marko Rupar, župan nizirala javno obravnavo v torek 13.12.2011, v OŠ Ra-

Ker notranjsko-kraška regija spada med manj razvite regije v državi in je na seznamu Sklepa o razvitosti razvojnih regij po stopnji razvitosti na predzadnjem mestu, naj bi zaradi tega imela podjetja v regiji ve~ možnosti za pridobivanje evropskih sredstev. Temu pa žal ni tako. Podjetja v regiji, kljub favoriziranju z vidika nerazvitosti, ne dosegajo drugih meril javnih razpisov, kot so dodana vrednost (ki je za 25 odstotkov nižja od povpre~ ja Slovenije), ekonomski kazalniki investicije, razvojna dejavnost, ustrezna dokazila (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje …).

V ob~ ini Cerknica so podjetja pridobila ocenjenih 19,5 milijona evrov evropskih sredstev. Ve~ inski delež pripada podjetju Brest pohištvo d.o.o., ki je na javnem razpisu za razvojne center prejel 17 milijonov evrov evropskega denarja.

Preostali delež, 2,5 milijona evrov pa so pridobila mikro in mala podjetja.

Da je pot do evropskih sredstev dolga in administrativno zapletena, se verjetno strinja vsak, ki je kdaj kandidiral na javnih razpisih za pridobitev evropskih sredstev. Vendar pa pot ni nemogo~ a.

Temu so pri~ a lokalna podjetja, ki so pridobila evropska sredstva v obliki nepovratnih sredstev, garancij ali mikrokreditov. Kar nekaj podjetij v okolici Cerknice je uspešno kandidiralo na Javnem razpisu »podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij« Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med njimi tudi gostiš~ e En Krajcar iz Podskrajnika, ki je eden prvih dobitnikov nepovratnih sredstev v lokalnem okolju iz tega ukrepa. Podjetje je s pomo~ jo nepovratnih sredstev uredilo nove nastanitvene kapacitete, pove~ alo kapacitete skladiš~ a ter pove~ alo letno teraso.

Izjava Damjana Krajca (vodje projekta) in Roka Krajca (vodje nastanitvenega kompleksa): »V podjetju En krajcar smo dolgo premišljevali o pove~ anju preno~ itvenih kapacitet. Za tako investicijo pa so potrebna precejšnja denarna

sredstva. Zato smo se obrnili na NEC, kjer so nam predlagali prijavo na razpis Min. za Kmetijstvo ukrep 312. Ker je prijavna dokumentacija precej obsežna, smo se odlo~ ili, da nam pripravijo celotno dokumentacijo ter tudi pomagajo pri poro~ anju. S prijavljanjem imamo pozitivne izkušnje, edina slaba stran je, da država zamuja s potrjevanjem vlog, kar na koncu povzro~ i, da se težko lovijo predvideni roki investicije. Zato priporo~ amo, da se pri projektu na~ rtuje ~ asovna rezerva.« Na isti ukrep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je prijavilo tudi podjetje Škocjan d.o.o. iz Rakeka, ki je prav tako uredilo nastanitvene kapacitete v sklopu gostiš~ a Furman. V okviru projekta je podjetje uredilo sedem apartmajev in tri sobe, uredilo vinsko let in otroško igriš~ e ter nakupilo informacijsko-komunikacijsko opremo za vodenje dejavnosti.

Izjava Tomaža Modica, vodje projekta: »Vsak, ki kandidira, se mora zavedati, da je to dolgotrajen in zapleten postopek, kjer najmanjša napaka veliko stane (~ asovno ali denarno). Ob zaklju~ ku projekta se vsak prejemnik zaveže dosegati dolo~ ene rezultate ter opravljanje podprte dejavnosti še nadaljnjih pet let po zaklju~ ku projekta, zato mora biti prijava strateško dobro premišljena.« V okviru Programa razvoja podeželja 2007–2013 se z Ukrepom 312 – podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij podpira investicijske projekte v novo tehnološko opremo ali izgradnjo proizvodnih/poslovnih ali turisti~ nih kapacitet podjetij z manj kot deset zaposlenimi, ki delujejo na podeželju (izven mest). Osnovni kriteriji so uporabno dovoljenje v primeru nakupa novih strojev in opreme ali v primeru gradnje gradbeno dovoljenje.

Druga~ ne izkušnje pri prijavi na evropska sredstva ima podjetnica Brigita Jernej~ i~ , ki je v sklopu svoje dejavnosti kupila poslovne prostore v IC Podskrajnik. Podjetni-

ca je pridobila ugoden mikrokredit z garancijo sklada ter subvencijo obrestne mere.

Izjava samostojne podjetnice Brigite Jernej~ i~ : »Odobritev vloge na razpisu nam je omogo~ ila investicijo, saj v nasprotnem primeru ne bi imeli zadostnih jamstev za zavarovanje ban~ nega kredita. Poleg tega pa bomo v ~ asu kreditiranja precej privar~ evali pri stroških obresti, obrestna mera je namre~ subvencionirana in posledi~ no tudi nižja.« Pri javnih razpisih velja, da dobra priprava pomeni že dobršen del opravljenega dela na poti do uspeha. Sredstva so na voljo, primeri uspešno dobljenih sredstev pa dokazujejo, da je mogo~ e s spremljanjem aktivnih razpisov, dobro pripravljenim projektom ter nekaj truda, projekt tudi uresni~ iti.

Najpogostejše vprašanje je, kateri razpis je primeren za na~ rtovan projekt in kako se lotiti prijave. Na ta in druga vprašanja vam lahko v okviru VEM to~ ke v Cerknici pomagamo odgovoriti.

Izjava župana ob~ ine Cerknica g. Ruparja: »Dosedanje delovanje VEM to~ ke v Cerknici je pozitivno vplivalo na delovanje obstoje~ ih, kakor tudi na ustanavljanje novih podjetnikov, zato bo Ob~ ina Cerknica to svetovalno to~ ko še naprej podpirala. Seveda pa bo ob~ ina podprla vsako pozitivno pobudo za izboljšanje razmer v gospodarstvu v okviru zakonskih možnosti. Naša naloga pa je tudi, da bomo predloge, ki jih kot ob~ ina ne moremo reševati, prenesemo na ustrezne državne inštitucije.« VEM to~ ka v Cerknici deluje že peto leto tudi s pomo~ jo Ob~ ine Cerknica, ki prispeva k delovanju VEM to~ ke. Delujo~ im podjetjem, potencialnim podjetnikom ter drugim VEM to~ ka nudi brezpla~ na svetovanja in organizira brezpla~ na sre~ anja s podjetniškimi vsebinami.

VEM to~ ko lahko obiš~ ete na Taboru 5b v Cerknici po predhodni najavi na: maja@nec-cerknica.si ali 031 800 227 (Maja Mahne) tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754 (Tomaž Stojanovi~ ) tina@nec-cerknica.si ali 031 578 418 (Tina Mahne) anja@nec-cerknica.si ali 051 211 357 (Anja Kranjc) Maja Mahne, NEC Cerknica

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 21 25. november 2011

I z o b ~ i n s k e h i { e

Notranjsko-kraške novice petek, 25. november 2011

str 17

17

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Program v decembru

November je skoraj pri koncu in v Kulturnem domu Cerknica v tem mesecu pripravljamo samo še komedijo z naslovom Sezona naro~ enih umorov, ki bo na sporedu v soboto, 26. novembra, ob 20. uri. Avtor besedila je letos preminuli srbski komediograf Radoslav Zlatan Dori}, v vlogi igralcev blestijo Mojca Partlji~ , Andrijana Boškoska Bati~ , Branko Li~ an in Franko Korošec, pod režisersko palico pa se je podpisal vedno izjemni in vsem dobro znani Gojmir Lešnjak Gojc.

Tako bomo s smehom zakorakali proti najbolj prazni~ nemu mesecu v letu.

December pa bo prazni~ en in prežet s presene~ enji. ^aka nas tudi cela vrsta tradicionalnih prireditev ne bo pa manjkalo niti takšnih, kakršnih nismo gostili še nikoli. Že ~ isto na za~ etku decembra bomo obeležili Ta veseli dan kulture, dan, ko kulturne ustanove brezpla~ no odprejo svoja vrata.

Pripravljamo baletni konec tedna. V petek, 2. decembra, ob 18. uri, bomo na odru Kulturnega doma gostili otroško baletno predstavo Don Kihot, ki jo prirejata Baletno društvo Mary Jurca in Glasbena šola Zagorje ob Savi. Vsem dobro znana zgodba bo kot baletna predstava gotovo nekaj posebnega, saj v njej nenazadnje nastopa preko 50 plesalcev.

Dan kasneje, na rojstni dan Franceta Prešerna, pa bomo gostili Baletno društvo Postojna.

Njihov baletni ve~ er je pri nas že tradicionalna plesna prireditev, s katero društvo predstavi svoje baletno ustvarjanje. Tudi zanje velja, da je število nastopajo~ ih baletnikov zelo veliko in da so njihovi baletni ve~ eri nekaj zares posebnega. V soboto, 3. decembra, bodo mladi baletniki o~ arali s plesno prireditvijo z naslovom S plesom skozi svet.

Obe baletni predstavi sta brezpla~ ni, vendar je število brezpla~ nih vstopnic omejeno.

Po baletnem za~ etku meseca vas bomo v soboto, 10. decembra, ob 19. uri popeljali v toplejše kraje, saj naš ~ aka drugi del potopisnega predavanja Brigite Zobec in Andraža Casermana.

Tokrat nam bosta predstavila del svojega enajst mesecev dolgega potovanja po Novi Zelandiji in Fidžiju V ~ etrtek, 15. decembra, ob 19. uri, bo na sporedu Koncert pihalnega in godalnih orkestrov glasbene šole Frana Gerbi~ a.

Tudi ta prireditev velja za stalnico v prazni~ nem programu Kulturnega doma Cerknica.

Med prazni~ ne stalnice v decembrskem programu lahko štejemo tudi koncert Mešanega pevskega zbora Cluster, ki se nam bo predstavil s svojim koncertom v petek, 16. decembra, ob 20. uri. Pevski zbor, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Rak Rakek, zase pravi, da želijo s svojim programom pokazati, da se ima ~ lovek ob petju in druženju »fajn«, kar je tudi njihov vodilni moto. Na ta na~ in uspešno promovirajo zborovsko petje v naših krajih. Tako ne gre prezreti njihovega povabila, ki pravi: »Vabljeni tudi vi k poslušanju in petju!« V soboto, 17. decembra, nas ~ aka nekaj ~ isto novega, saj bomo pod okriljem Ob~ ine Cer-

Glasbena {ola Frana Gerbi~ a Cerknica vas vljudno vabi, da se udele`ite

Koncerta u~ encev glasbene {ole, 14. 12., ob 19. uri, v dvorani Glasbene {ole Frana Gerbi~ a Cerknica, Koncerta pihanega in godalnih orkestrov glasbene {ole, 15. 12., ob 19. uri, v Kulturnem domu Cerknica in Bo`i~ no-novoletnega koncerta u~ iteljev glasbene {ole, 16. 12., ob 19. uri, v Farni cerkvi v Cerknici.

Vljudno vabljeni!

Po zaklju~ ku u~ enja španš~ ine v temperamentno Španijo

Fotografija iz predstave Zimska pravljica

Fotografija iz predstave Krpan v.s. Brdavs knica v Kulturnem domu gostili kar tri odli~ ne predstave, ki bodo za obiskovalce brezpla~ ne. Ob 11. uri bo na sporedu pravlji~ na predstava z naslovom Zimska pravljica. Predstava je pou~ na pravljica s poudarkom na letnih ~ asih – jeseni in predvsem zime. V predstavo so s sodelovanjem vklju~ eni tudi otroci, tako da bo to zagotovo nepozabna izkušnja. Istega dne pa pridejo na vrsto tudi odrasli, saj bo na odru Kulturnega doma Cerknica komedija z naslovom KRPAN vs.

BRDAVS. Predstava je nastala v režiji Marka Bratuša, igrata pa Andrej Murenc in Tomo Tomši~ , pod produkcijo pa sta podpisana Kulturni zavod KULT in in SiTiTeater BTC. Sodobna, satiri~ na razli~ ica Martina Krpana, v kateri se sprva zdi, da vodi v civilizacijski spopad med dvema narodoma, ki ju poosebljata Krpan in Brdavs, kaj hitro pa se izkaže, da protagonista v napetemu gostilniškemu dvoboju porušita vse medkulturne tabuje! To je predstava, ki je navdušila tudi gledalce tekmovalnega programa dnevov komedije 2010. Predstava bo za obiskovalce brezpla~ na, a bo število mest omejeno. Predstava bo na sporedu dvakrat, in sicer prva ob 18. uri in druga ob 20. uri. Brezpla~ ne vstopnice za obe predstavi 17. decembra bodo na voljo na blagajni Kulturnega doma od ponedeljka, 12. decembra, dalje. Ve~ o tej prazni~ ni soboti vam izdamo v prihodnji številki Notranjsko-kraških novic.

Decembrski program nadaljujemo s tradicionalnimi prireditvami, ki jih ob novem letu pripravljajo društva in šole, da bi z nami delile svoje ustvarjanje.

V nedeljo, 18. decembra, bo ob 20. uri na sporedu Novoletni koncert Big banda Cerknica.

V pomlajeni zasedbi nam bodo, tako kot vedno, pripravili nepozaben ve~ er z vrhunsko glasbo.

V torek, 20. decembra, ob 18. uri in v ~ etrtek, 21. decembra, ob 19. uri bo na sporedu plesna predstava Plesne šole Evora z naslovom Ples do nebes z Evoro. Plesna predstava je vedno zanimiva in množi~ no obiskana, zato bo tokrat na sporedu dvakrat.

V sredo, 21. decembra, ob 19. uri, se nam bo predstavila gledališka skupina Osnovne šole Notranjski odred Cerknica s predstavo Moja domovina.

Prazni~ ni december bomo v Kulturnem domu zaklju~ ili prav posebej veli~ astno. V ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri bo na sporedu predstavitev knjige Cerkniško jezero in ljudje ob njem, ki je doslej najbolj obširen in temeljit opis jezera, okoliških vasi ter njihovih prebivalcev. Gre za izjemno zahteven projekt, za katerega material je avtor, Janez Kebe, nabiral leta in leta.

Na prireditvi bo knjigo, ki šteje skoraj 800 strani, mogo~ e kupiti po neverjetno znižani ceni.

Pogovor o knjigi bo s kulturnim programom povezovala Milena Ožbolt, nastopila pa bo tudi Ljoba Jen~ e.

Tako bomo torej zakorakali v novo leto v Kulturnem domu Cerknica. Vstopnice za predstave z vstopnino so v predprodaji na voljo dve uri pred vsako predstavo na blagajni Kulturnega doma, v poslovalnici Tur servis v Cerknici, v trgovini Avtostil na Rakeku in na vseh drugih prodajnih mestih Moje Karte po vsej Sloveniji. Preko spleta lahko vstopnice kupite na spletni strani: www.mojekarte.si Število vstopnic za brezpla~ ne predstave je omejeno, prevzamete pa jih lahko samo na blagajni kulturnega doma dve uri pred vsako predstavo, ki je na programu Kulturnega doma. Brezpla~ ne vstopnice za predstave 17. decembra bodo na voljo od 12. decembra dalje.

Po kon~ anem šolskem letu 2010/2011 smo se z u~ enkami izbirnega predmeta španš~ ine iz 9. razreda na OŠ Notranjski odred Cerknica in z u~ enkami, ki obiskujejo interesno dejavnost španš~ ine na OŠ Dragotin Kette v Ilirski Bistrici, odpravile na petdnevno potovanje po Španiji.

Ogledale smo si pravcat mozaik ~ arobnosti pokrajine Katalonije in njeno prestolnico Barcelono, ki je poleg Madrida drugo najve~ je mesto v Španiji. Tu najdemo znane zgradbe iz ~ asa modernizma, najbolj je poznana veli~ astna Gaudijeva cerkev Sagrada Familia. Na jugu mesta je ~ etrt imenovana Sants-Montjuic z olimpijskim stadionom in obnovljenim starim pristaniš~ em Port Vell. Ogledale smo si tudi živahno La Ramblo, ulico polno trgovin, kavarn in uli~ nih umetnikov, sledil pa je še obisk tržnice La Boqueria, znane tudi po imenu Mercat de Sant Josep (Tržnica svetega Jožefa). V mestu je še nekaj stavb, zgrajenih po Gaudijevih na~ rtih, med njimi je tudi park Güell. Avenija Diagonal nas je privedla na nogometni stadion CAMP NOU kluba FC Barcelona oziroma Barça, ki nas je s svojo mogo~ nostjo o~ aral.

Zvok kastanjet, ritem kitar in flamenko so nas popeljali v pravo špansko doživetje, kamor sodi tudi tipi~ na španska jed paella. U~ enke so ob vsem tem dobile prvi vtis o Španiji, njeni kulturi in kulinariki ter imele veliko možnosti uporabiti znanje španskega jezika. Domov smo se vr- Od leve proti desni: u~ iteljica Tanja Jenko, Sara Rek, Eva nile še bolj navdušene nad pi- Borštnik, Urša Gomba~ , Kaja Uj~ i~ , Eva Možina, Lara Dujc, renejsko deželo, ljudmi, jezikom Alma Mevc, Anja Korošec, Manca Verbi~ in Karin Kebe, v in vsemi lepotami Španije, ki smo jih bili deležni. Tanja Jenko, ozadju pa nedokon~ ana katedrala Sagrada Familia, delo slovitega katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. u~ iteljica španš~ ine

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

18

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Pripravljeni boste na akcijo in resne spremembe, a bo za~ etni `ar splahnel, ko boste ugotovili, da se stvari ne odvijajo tako, kot bi `eleli, in da se nimate na koga zanesti. Pri poslu vas bodo razo~ arali sodelavci, ki so se vam prej zdeli perspektivni, a `al ne bo tako. Tudi v zasebnem `ivljenju ne bo {lo vse gladko. Lahko bi pri{lo do spora med va{imi star{i in partnerjem, te`ave pa bodo tudi v sami dru`ini. Silvestrovo boste pre`iveli v pisanih barvah. Najprej boste zelo delavni, zabava se lahko kon~ a kjerkoli.

BIK  V decembru boste zelo zadovoljni. ^e ste zaposleni s {tudijem ali kako drugo obliko u~ enja, lahko pri~ akujete odli~ ne rezultate, ~ e se le ne boste preve~  zana{ali na sre~ o. @elim vam povedati, da se je treba za uspeh potruditi. ^e na~ rtujete odhod v tujino, bo najbolj ugoden ~ as {ele po 22. decembru. Najdalj{o no~  lahko pre`ivite na mega `uru, lahko pa tudi v postelji z ljubljeno osebo.

DVOJ^KA  Za~ etek meseca prina{a spore v dru`inskih in tudi partnerskih odnosih. Ve~ ino teh dogodkov boste do`ivljali dokaj dramati~ no, saj vam bodo jemali notranji mir in energijo. V drugi polovici meseca se bo razpolo`enje popravilo. Prevzelo vas bo prazni~ no razpolo`enje in z zadovoljstvom boste gledali na vse, kar ste dosegli v tem letu. Silvestrovo boste pre`iveli doma v dru`bi prijateljev.

RAK  V decembu kontrolirajte svoja ~ ustva, saj boste vse do 20. decembra zelo napeti in nepotrpe`ljivi.

Ne sprejemajte pomembnih odlo~ itev, da ne boste kasneje tega ob`alovali. Stari prijatelji vas bodo pozitivno presenetili z nesebi~ no pomo~ jo in zaupanjem. Nikar ne potencirajte sli{ane zgodbe, raje se posvetite okra{evanju doma. Za silvestrovo boste s partnerjem pri prijateljih in nekje na zunanji zabavi.

LEV  December bo potekal v znaku delovnih obveznosti, sestankov in poslovne komunikacije. Zelo delovni boste, ne boste pa se ve~ pustili izkori{~ ati sodelavcem. V drugi polovici meseca vas ~ aka kraj{e potovanje, ki vam bo zagotovo ostalo v lepem spominu. Spoznali boste neobi~ ajno osebo, ki bo povsem prevzela va{e misli. V prazni~ nih dneh boste u`ivali. Silvestrovo bo v znamenju nekega potovanja.

DEVICA  December boste spremenili v zabavo, slavje in zadovoljstvo. Imeli boste dosti pozitivne energije, neprestano boste v iskanju zabavne dru`be in oseb, ki vas bodo ob~ udovale. Iz gole radovednosti boste osvajali nedostopno osebo in u`ivali v avanturah. Odnosi v dru`ini bodo {e vedno malce napeti, zato se boste doma izogibali. Silvestrovo bi vseeno lahko pre`iveli doma.

TEHTNICA  V prvi polovici decembra boste napeti in nemirni predvsem zaradi ljubezni. Negativno se boste odzivali. Po 20. decembru bo v odnosih z okolico {lo na bolje. ^eprav ne boste imeli veliko energije, vseeno ne boste pasivno ~ akali. V prazni~ ni gu`vi se boste dobro zna{li. Ugodne ljubezenske spremembe in pozornost ljubljene osebe vas bodo dodatno motivirale. Za silvestrovo bosta s partnerjem skupaj, malo pri sosedih, zunaj in doma.

[KORPIJON  V decembru vas bo vleklo na nerazumno tro{enje denarja, a vseeno malo popazite na finance. Ker boste zelo optimisti~ ni, se lahko spustite v kak najem kredita ali v druge finan~ ne investicije, kar pa vam toplo odsvetujem. Do 20. decembra bo ljubezenska situacija kar ugodna, kasneje je mo`no nerazumevanje v {ir{i dru`ini, kar pa bo slabo vplivalo na va{ odnos. Na silvestrovo boste s prijatelji ali doma.

STRELEC  Najve~  zadovoljstva in ponosa boste ob~ utili zaradi odli~ nih finan~ nih rezultatov, ki ste jih ustvarili v tem letu. @eleli si boste delati {e ve~  za {e ve~ denarja. Pozitiven preobrat z ljubljeno osebo vas bo vrnil v sre~ ne trenutke va{ega odnosa. V drugi polovici decembra ne boste preve~  razpolo`eni za kontakte z drugimi ljudmi, privla~ ili vas bodo mirni prazniki. Verjetno boste nekam odpotovali ali pa boste doma.

KOZOROG  Planeti vas bodo dokaj razvajali, zato lahko ra~ unate, da boste praznike pre`iveli na poseben na~ in. Imeli boste veliko elana in optimizma, ne bo vas vznemirjala prazni~ na gu`va, pa {e finan~ no boste bolje. V zasebnem `ivljenju vas ~ aka veliko razburjenosti, ljubezni in strasti. ^aka vas nova zveza ali pa~ renesansa stare. [arm, zapeljivost in eroti~ nost izkoristite v vsakodnevnih obvezah. ^aka vas potovanje, morda prav za silvestrovo, ali obisk tujcev pri vas.

VODNAR Po vsej verjetnosti vas bo v decembru prevzelo slabo razpolo`enje, ki k sre~ i ne bo trajalo predolgo. V drugi polovici meseca bodo radosti `ivljenja ve~ je in vse bolj vas bo vleklo v dru`bo in na razne zabave.

Veliko se boste ukvarjali z umetnostjo. ^e niste v zvezi, vam dru`be zagotovo ne bo primanjkovalo, a vedeti morate, da vas pogoste spremembe ne bodo zadovoljevale. Silvestrovo boste pre`iveli v bli`nji okolici, zunaj ali s sosedi.

RIBI Dolgoletni prijatelji bodo zahtevali veliko va{e pozornosti in va{ega prostega ~ asa. Morda ne boste vedno pripravljeni delati usluge, a pri tem poslu{ajte svoje srce in se potem odlo~ ite. V partnerstvih bo vladala napetost in nerazumevanje. Svojih na~ rtov ne prilagajajte partnerju. V za~ etku meseca vas ~ akajo zastoji pri delu, na~ rte boste morali prelo`iti na kasnej{i ~ as. Za slivestrovo boste zunaj v dru`bi prijateljev.

Prodam 1,5 m3 suhih drv. Cena: 90 eur. Tel.: 041 713 585.

Polhovo mast, zdravi opekline, rano na `elodcu, celi rane, `ivalske rane ‌ Tel.: 041 613 155.

Doma~ ekolo{ko pridelan pasteriziran jabol~ no-hru{kov sok, pakiran v pet-litrsko embala`o s pipico. Tel.: 031 652 133.

Nov radiator VKU33 (trojni) s termostatsko glavo, velikosti 90 x 120 cm, primeren za v delavnico ali poslovni prostor. Cena: 250 eur.

Tel.: 041 257 954.

Nose~ ni{ka obla~ ila blagovne znamke H&M. Cena: ugodno, od 5 do 10 eur. Tel.: 040 154 833.

Kupim Pe~ na drva, po mo`nosti z elektri~ nim grelcem.

Tel.: 041 518 695.Â

str 18

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko poĹĄljete po poĹĄti na naslov: Notranjsko-kraĹĄke novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-poĹĄti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko ĹĄtevilko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do ťtiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na ťtevilko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredniťtvo si pridrŞuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voť~ il, ki prispejo v pisni obliki do ťtiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, poťti: Notranjsko-kraťke novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-poťti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredniťtvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na Şeljo naro~ nika. Cenik zahval, voť~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

DeĹžurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39

Oddam

Muzeji, znamenitosti LoĹĄka dolina

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00

Grad SneĹžnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu SneĹžnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.

Zahvala

Novo letev velikosti 190 x 90 cm.

Tel.: 040 154 833.

Stari trg pri LoĹžu T: 01 707 14 52

V spomin in zahvalo

Nepremi~ nine Kupim Vseljivo hi{o, do 70 m2, na zemlji{~ u najmanj 1200 m2, obvezno samostojna kon~ na, velik vrt.

Tel.: 041 353 400.

Oddam 2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, l. 2002, 68,30 m2, CK, vsi priklju~ ki, ZK. Cena: 300 eur.

Tel.: 040 122 806.

Dve pisarni v Cerknici, v centru ob ob~ ini, 64 m2, 1. nad., svetli prostori, opremljeno, vseljivo takoj, za dalj{e obdobje. Tel.: 041 333 360 (od 8. do 16. ure).

Prodam Staro hi{o v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna povr{ina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno.

Tel.: 070 898 215.

Drugo

Veliko prerano nas je zapustil

Janez Baraga iz Pudoba v Lo{ki dolini

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom in va{~ anom za izre~ eno so`alje, denarno pomo~ , podarjene sve~ e, cvetje in svete ma{e.

Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili v prerani grob in nam v teh te`kih ~ asih stojite ob strani.

Dragi Janez, pogre{amo te.

Svetovanje in pomo~ pri sajenju sadnega drevja ter ostala dela na va{em vrtu.

Tel.: 031 507 429. Toma` Kobal s.p., Vrhpolje 40, 5271 Vipava

Urniki knjiŞnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjiŞnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjiŞnica Hotedrťica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjiŞnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 JoŞeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarťi~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30

Vsi njegovi

Te dni so belokranjske breze vztrepetale ob spoznanju, da je za vedno zatonilo sonce, ki nas je hranilo z dobroto, ljubeznijo in sr~ nostjo. Od nas se je namre~ poslovila

Katarina Klan~ ar, roj. Ileni~  (1920–2011)

Prisr~ na hvala vsem, ki ste ji na kakr{en koli na~ in pomagali, jo spo{tovali in imeli radi. Na njeno `eljo smo jo do poslednjega doma pospremili le njeni najbli`ji.

Sin Bojan z dru`ino Cerknica, 6. november

Notranjsko-kraĹĄke novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: PrimoŞ Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredniťtva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraťke novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno ťt. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: UredniĹĄtvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), TajniĹĄtvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loťka dolina, Pivka in Postojna.

090 68-49

TAROT, POGOVORI, ANGELSKO ZDRAVLJENJE, KANALIZIRANJE Skupaj poi{~ imo odgovore.

Cena: 1,99 eur/min Naro~ n  ik: Kali s.p.

SRKLVWYL LQGG

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev

2. 12. Odprtje razstave akvarelov Ton~ ke Madon in Dareta Heringa, ob 18. uri v Stekleni galeriji ťportne dvorane v Logatcu. Razstava bo na ogled do 9. 12, vsak dan od 18. do 20. ure.

Razstava Brata Jager, ki jo pripravljata Nataťa Oblak – Japelj in Muzejsko druťtvo Vrhnika, ob 18 uri v dvorani pod NLB, Cesta 4. maja 65 v Cerknici. Razstava bo odprta do 1. decembra, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 12. ure, in vsak torek in ~ etrtek, od 14. do 18. ure.

Do konca novembra je v prostorih knjiŞnice v Starem trgu na ogled razstava ro~ no izdelanega cvetja in vezenih voť~ ilnic avtorice Rajke Truden.

Prireditve, predavanja 25. 11. MiklavŞev semenj s ponudbo unikatnih izdelkov za prazni~ no obdarovanje. Ob 17. uri lutkovna predstava za otroke Sebi~ ni oblak in Pujsa Pepa raziskuje podstreťje v izvedbi KUD Adoramus; za prazni~ no vzduťje bo poskrbel tudi Trobilni kvartet Logatec, od 14.–19. ure na Trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja.

26. 11. Koncert Pevskega druĹĄtva Logatec ob 100. obletnici delovanja, ob 19. uri v Narodnem domu Logatec.

26. 11. Folklorni ve~ er Folklorne skupine KD Rak Rakek z gosti Otroťko folklorno skupino podruŞni~ ne OŠRudolfa Maistra Unec, harmonikarji,

19

+LüD SULMD]QLK OMXGL LQ XJRGQLK QDNXSRY 3ULGLWH Y 6DQSDYOLMR Y /RJDWHF QD &DQNDUMHYR LQ Y 3RVWRMQR QD 7UçDüNR 6PR GUXJDĀQL VPR EROMüL

V prihodnji ťtevilki Notranjsko-kraťkih novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 9. do 22. decembra. ^e Şelite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poťljite do petka, 2. decembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniťtvo ne odgovarja.

Razstave

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. november 2011

str 19

Mitjo, Benjaminom in Rokom ter FS GatroĹž iz Nove Gorice, ob 18. uri v UrĹĄulinem domu na Uncu.

26. 11. 5. Tekmovanje primorskih pevskih zborov in malih skupin, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

26. 11. PriŞig 1. sve~ e na adventnem vencu, ob 18.45 pred Şupnijsko cerkvijo v Postojni.

26. 11. Predavanje mag. Špele Habi~  z naslovom Gozdne u~ ne poti v notranjsko-kraťki regiji, ob 18. uri na Turisti~ ni kmetiji Pri kova~ iji v BabVDQSDYOLMD LQGG nem Polju.

27. 11. Koncert Pihalnega orkestra Logatec z gosti: Evo Hren, MeĹĄanim pevskim zborom Adoramus Longaticum Brass, ob 19. uri v dvorani Grand hotela Union Ljubljana.

27. 11. Blagoslov velikega adventnega venca, ob 11. uri v Studenem.

30. 11. 4. potopisno predavanje o Fiji-ju z Matejo Mazgan v okviru Turisti~ nega druťtva Pivka, ob 19. uri v Parku vojaťke zgodovine Pivka.

30. 11. Premiera monodrame Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov, ob 19. uri v knjiĹžnici v Cerknici.

2. 12. Koncert v ~ ast Alojzu Srebotnjaku, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

3. 12. PriŞig 2. sve~ e na adventnem vencu, ob 18.45 pred Şupnijsko cerkvijo v Postojni.

3. 12. Koncert LogaĹĄkega okteta, ki praznuje 40 let, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu.

7. 12. Predstavitev knjige teoretskega psihoanalitika Romana Vodeba z naslovom O spolu, ob 19. uri v knjiĹžnici v Cerknici.

6PR HGLQD EODJRYQLFD QD 1RWUDQMVNHP NMHU ERVWH QD HQHP PHVWX QDüOL çHQVNR LQ PRüNR NRQIHNFLMR NYDOLWHWQR REXWHY ]D YVR GUXçLQR GRGDWNH VSRGQMH SHULOR LQ NRSDONH 'HOXMHPR çH YHĀ NRW OHW QD GYHK ORNDFLMDK /RJDWFX LQ 3RVWRMQL =DVWRSDPR SUL]QDQH EODJRYQH ]QDPNH VUHGQMHJD FHQRYQHJD UD]UHGD LQ YVDNR OHWR GRGDPR NDNüQR QRYR 1DüHPX SULMD]QHPX NROHNWLYX ]DXSD YHĀ WLVRĀ ]DGRYROMQLK VWUDQN L] 1RWUDQ MVNH LQ GUXJRG SR 6ORYHQLML NL VH UHGQR YUDĀDMR N QDP LQ XQRYĀXMHMR ERQXVH QD QDüL NDUWLFL ]DXSDQMD 3ULGRELWH MR WXGL YL 9DELPR YDV GD QDV RELüĀHWH QH ERPR YDV UD]RĀDUDOL .OLNQLWH WXGL QD VSOHWQR VWUDQ ZZZ VDQSDYOLMD VL

Regijska izjava: Pokazalo se je namre~ , da so Nemci preprosto prehiteli Italijane tudi v obutvi, tako po ponudbi, logistiki kot po cenah. Barbara Gantar, trgovina Sanpavlija Logatec in Postojna

‹Šƒ ÇĄ

‹„‡”ƒŽÂ?ƒ †‡Â?‘Â?”ƒ…‹Œƒ Ž‘˜‡Â?Â‹ÂŒÂ‡ÇĄ Í›Í˜ÇŚÂŽÂ‡Â–Â?‹ ’‘†Œ‡–Â?‹Â? ‹Â? ’”‘Œ‡Â?–Â?‹ ˜‘†Œƒ ‹œ ‡”Â?Â?‹…‡

13

9 $ % , / 2

’‘�ƒ‰ƒŒ�‘

, Ǥ

’”‡†‡Žƒ˜‘ ‹� Ǥ

’‘�ƒ‰ƒŒ�‘ †‘„‹–‹

Ǩ

OGV LQGG

Ĺ olski center Postojna vabi na dan odprtih vrat v Ä?etrtek, 8. 12. 2011, od 16.30 do 19.00 v prostore Srednje ĹĄole na Cesti v Staro vas 2 v Postojni.

Na ta dan boste lahko doĹživeli decembrski predprazniÄ?ni utrip ĹĄole, se seznanili s programi gimnazija, ekonomski tehnik, teh nik raÄ?unalniĹĄtva, strojni tehnik ter avtoserviser, orodjar in pomoÄ?nik v tehnoloĹĄkih procesih, prav tako pa tudi s ĹĄtevilnimi obĹĄolskimi dejavnostmi.

Celotno dogajanje bo pospremil koncert Big banda Ĺ C Postojna.

Pravilno reťeno geslo prejťnje kriŞanke: Naťa kakovost po vaťi meri. 1. nagrada: tabure: Milan Strel, Breznica pri Žireh 5, Žiri; 2.–5. nagrada: okrasne blazine 40 x 40 cm: Hana Šemrl, Planina 189, Planina; Marija Lavren~ i~ , Gasparijeva 21, Cerknica; Ana Nadoh, Javorniťka 9a, Pivka; Stanislav bartol, C. Notranjskega odreda 40, Stari trg pri LoŞu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Sploťno tapetniťtvo Urban Posedi s.p., StaroŞirovska cesta 3, 4226

21 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

9OMXGQR YDEOMHQL

SRVWRMQD LQGG

Žiri, bodo nagrajenci prejeli po poťti.

Tokratne nagrade podarja: Sanpavlija, Gantar Barbara s.p., Naklo 14, 1370 Logatec.

1. nagrada: vrednostni bon za 30 eur; 2. nagrada: vrednostni bon za 20 eur; 3. nagrada: vrednostni bon za 10 eur.

Pri Ĺžrebanju bomo upoĹĄtevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraĹĄke novice, ReĹĄitev kriĹžanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 2. decembra 2011.

kriĹžanka / Kupon

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  21  25. november 2011

str 20

3D svet v

Sony Centru

Zimske radosti so pred vrati...

1VELIKE â‚Ź*

Ĺ TEVILKE

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung Galaxy ACE

1â‚Ź*

z izbiro NAJNAJ (7) * Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Nokia C2-01

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

www.sonycenter.si

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP 72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

LG A250

info@sonycenter.si

poiĹĄÄ?ite vaĹĄ

059-209-409

ObiĹĄÄ?ite nas v Cityparku v Ljubljani ali na naĹĄi novi spletni strani!

Ob nakupu zgornjih modelov se za moĹžnosti brezplaÄ?ne podaljĹĄane garancije pozanimajte pri prodajalcu. Vse cene so v â‚Ź in Ĺže vsebujejo DDV. Slike so lahko simboliÄ?ne. Za kakrĹĄnekoli tiskarske napake ne odgovarjamo. “Youtube, Skype in ostale registrirane blagovne znamke so priznane blagovne znamke pripadajoÄ?ih lastnikovâ€?. Akcija velja do razprodaje zalog.

Citypark Ljubljana

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ

Sony Ericsson Cedar

5â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ