Št. 22 - 9.12.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

str

petek, 9. december 2011, letnik X / št. 22 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Uspešnih štirideset let Valkartona 4

Šola na Rakeku praznuje 130 let

Vetrnica v Pivki sprejela prve mal~ ke 6

8

FOTO: VALTER LEBAN

Skromen Boži~ ek

Tokrat pišemo o novi socialno-varstveni zakonodaji, ki jo bodo poslej vodili Centri za socialno delo. Na direktorja postojnske gospodarske zbornice smo naslovili vprašanja o gospodarskem stanju v regiji, ki je ranljivejše in šibkejše ter potrebuje zmanjšanje birokratskih ovir, komentira sogovornik. Boži~ ek bo tudi letos najverjetneje obšel veliko podjetij v regiji, smo izvedeli. Tatjana Milavec, direktorica CSD Logatec (na sliki), pa ugotavlja, da je vedno ve~ posameznikov in družin, ki ne zmorejo kriti stroškov za preživljanje. Kljub temu pa poudarja, da je stopnja brezposelnih v ob~ ini Logatec pod slovenskim povpre~ jem in se še zmanjšuje.

2

Iz regije kar pet poslancev ^erna~ a. ^ehovin je tudi sicer dosegel najboljši volilni rezultat v regiji (32,54 odstotkov glasov). Po drugi strani pa proporcionalni volilni sistem ni prinesel preboja v parlament JaDosedanjemu poslancu roko in bil izvoljen. Zma- nezu Ožboltu, kandidain postojnskemu podžgovalni rezultat Liste Zo- tu Liste Zorana Jankovi~ a upanu Zvonku ^erna~ u rana Jankovi~ a - Pozitivne v Logatcu, kljub temu da (SDS), ki bo tokrat v poSlovenije je vrata v parla- je v volilnem okraju doslansko klop sedel že tre- ment odprl tudi njenemu segel najboljši rezultat. tji mandat, se bodo prikandidatu v Postojni, Jer- Nasprotno pa je bil visok družili še štirje poslanci. ku ^ehovinu, upokojencu delež glasov odlo~ ilen za Andrej Šircelj, še en ter predsedniku Združenja kandidata Virantove Liste, vidni ~ lan SDS, sicer ni za vrednote NOB Postoj- odvetnika in cerkniškega doma~ in, a je imel pri iz- na in pokrajinskega sveta podžupana Riharda Branislja, in kandidatko NSi, Ivo biri logaško-cerkniškega ZZB za Južno Primorsko, volilnega okraja sre~ no ki je v Postojni premagal Dimic. Braniselj bo zase-

Postojna, Logatec, 5. december – Letošnje volitve za presene~ enje niso poskrbele le na državni ravni, pa~ pa tudi v naši regiji, kjer je bilo – po zaenkrat še neuradnih rezultatih – izvoljenih kar pet bodo~ ih poslancev, v obeh volilnih okrajih pa je slavila Jankovi~ eva Pozitivna Slovenija.

Iz vsebine:

Volilni okraj Postojna (VE Postojna) LZJ – Pozitivna Slovenija, Jerko ^ehovin SDS, Zvonko ^erna~ SD, Tjaša Žgavec Tripkovi~ DL Gregorja Viranta, Jože Udovi~ DeSUS, Renata Markov~ i~ SLS, Andrej Godina Nsi, Irena Vadnjal TRS, Rajko Bajc LDS, Uroš Petohleb

32,54 % 28,08 % 9,73 % 8,3 % 5,38 % 5,29 % 4,56 % 1,6 % 1,05 %

Volilni okraj Logatec (VE Ljubljana Center) LZJ – Pozitivna Slovenija, Janez Ožbolt SDS, Andrej Šircelj DL Gregorja Viranta, Rihard Braniselj SD, Stanislav Pavli~ NSi, Iva Dimic SLS, Andrej Kermavnar DeSUS, Ivan Hvala Medved Zares, Metka Zalar SNS, Franc Miši~ LDS, Miha Belca

29,15 % 28,71 % 9,72 % 8,23 % 8,11 % 5,67 % 4,15 % 1,37 % 1,18 % 1,14 %

Vir: DVK

del eno od osmih poslanskih mest, ki so pripadla Virantovi listi, ekonomistka Iva Dimic pa bo postala ena od štirih bodo~ ih poslancev Nove Slovenije, ki se po treh letih vra~ a v parlament.

Novela zakona o poslancih nezdružljivost predvideva ne le za župansko in poslansko funkcijo, temve~ dolo~ a tudi, da poslanec prav tako ne sme opravljati funkcije podžupana, pri ~ emer pa zakon ne navaja, ali to velja le za po-

3

klicne ali tudi nepoklicne župane. Se bosta morala torej nepoklicna podžupana ^erna~ in Braniselj posloviti od podžupanskih mest, ob~ inski svetniki pa potrditi nova podžupana?

V postojnskem volilnem okraju je bila udeležba 62,79-odstotna, kar je nekoliko pod državnim povpre~ jem (64,69), v logaško-cerkniškem volilnem okraju pa nadpovpre~ na, saj je na volitve prišlo skoraj 70 odstotkov volivcev. kv

Iz mažoret v twirlerice

^lanice cerkniškega Mažoretnega twirling in plesnega kluba Mace, ki so prvi~ zakorakale na pustnem karnevalu pred 20 leti, so v športni dvorani prikazale svoje delo v dveh desetletjih. str. 6

Iz temnih selitev v svetlejše prostore

Pivška Karitas je minule dni dobila nove prostore, v katerih bodo poleg materialne pomo~ i izvajali tudi druge programe in u~ no pomo~ za šibkejše u~ ence. str. 8

Sodobne poti v preteklost

V logaški knjižnici so dan slovenskih splošnih knjižnic zaznamovali s predstavitvijo digitalne knjižnice, Ob~ ina Logatec pa jim je podarila faksimile Biblije, sodoben prevod Svetega pisma stare in nove zaveze. str. 10

Odli~ en uspeh za relista

Leto, ki se izteka, je bilo za Eneja Ložnarja, sovoznika relija, enkratno.

Poleg naslova državnega prvaka sta ga zaznamovali še zmaga v evropskem pokalu in poroka. str. 13

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

Bo šel Boži~ ek ve~ inoma kar mimo?

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

Boži~ ek bo bolj praznih rok

Od 11 najve~ jih podjetij v regiji so nam le v Postojnski jami odgovorili, da bodo boži~ nico zagotovo izpla~ ali šest milijona evrov izgube, od tega dobre štiri milijone Javor Pohištvo. Vseeno pa se skupina letos najverjetneje še ne bo otresla rde~ ih številk.

Pere~ e pomanjkanje finan~ nih virov Da jim zaostrene gospodarske razmere, kroni~ na pla~ ilna nedisciplina s hudo finan~ no krizo

13. pla~ e ali boži~ nice, nam je odgovoril Jože Hrovat, direktor družbe Liv hidravlika in kolesa. »Negativne gospodarske razmere v evro obmo~ ju so že leta 2009 gospodarske aktivnosti prepolovile, zaradi ~ esar je bilo poslovanje družbe negativno.

Danes, ko se na globalni ravni poleg ostalega soo~ amo še s hudo dolžniško krizo, je pomanjkanje finan~ nih virov pere~

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Ker se bliža konec leta, ko je ~ as za nagrajevanje in motivacijo zaposlenih, ki so s svojim delom in trudom prispevali k poslovni uspešnosti podjetja, smo tudi v enajstih najve~ jih družbah v naši regiji, ki zaposlujejo vsaka ve~ kot 100 ljudi, povprašali, ali si njihovi zaposleni glede na ekonomske in gospodarske razmere lahko obetajo boži~ nico oziroma 13. pla~ o. Prenekateremu delavcu bi namre~ prišla še kako prav. Odgovorili so nam le v petih družbah, kjer odlo~ itve bodisi še niso sprejeli bodisi boži~ nice ne bodo izpla~ ali.

V Javorju, kjer je po ste~ aju dveh odvisnih družb letos brez dela ostalo blizu 300 ljudi, boži~ nice, razumljivo, ne bo. Na fotografiji predsednik uprave Bruno Komac.

Tik pred zaklju~ kom redakcije pa so nam iz družbe Postojnska jama sporo~ ili, da bodo zaposleni na osnovi odlo~ itve predsednika upravnega odbora Marjana Batagelja ob izpla~ ilu novembrske pla~ e prejeli tudi boži~ nico,in sicer v višini 330 evrov bruto, kar je deset odstotkov ve~ kot v lanskem letu.

Obisk znamenitosti je bil letos boljši, predvidoma bo temu sledil tudi ~ isti dobi~ ek, zato je bila nagrada zaposlenim pri~ akovana.

Zelo jasni so bili v Javorju, kjer so nam odgovorili, da ob koncu letošnjega leta ne na~ rtujejo izpla~ ila boži~ nice in/ali 13. pla~ e. Odgovor je glede na položaj skupine, v kateri sta letos dve odvisni družbi, Javor Pohištvo in invalidsko podjetje Javor IPP kon~ ali v ste~ aju, razumljiv.

Bruno Komac, predsednik uprave Javorja, nam je pred kratkim dejal, da prav glede na ste~ aj Javorja Pohištvo, ki je ustvarjal najve~ jo izgubo v skupini, posledi~ no pa tudi ste~ aja Javor IPP, vendarle pri~ akuje boljši poslovni rezultat kot lansko leto, ko je skupina ustvarila skupno

in posledi~ no likvidnostna situacija v družbi ne omogo~ ajo razpoložljivih sredstev, s katerimi bi nagradili zaposlene v obliki

str

problem sleherne gospodarske družbe,« je pojasnil. Ponovno oživljanje gospodarske dejavnosti je po direktorjevih bese-

dah sicer vlivalo nekaj upanja v prvi polovici letošnjega leta.

Toda kljub pove~ anemu obsegu naro~ il zaradi pomanjkanja finan~ nih virov pri zagotavljanju obratnih sredstev v proizvodnji ne zmorejo realizirati naro~ il svojih kupcev. »Dejstvo, da je finan~ ni sektor (banke) ob~ utno skr~ il sredstva, namenjena za financiranje potreb proizvodnih obratov, nam ob vseh obveznostih iz preteklosti povzro~ a negativno poslovanje in posledi~ no poslabšanje kapitalske ustreznosti,« je priznal Hrovat.

V sosednjem Kolektor Livu, ki je del koncerna Kolektor Group, bodo po besedah direktorja Milana Potužáka odlo~ itev o (ne)izpla~ ilu boži~ nic na poslovodstvu sprejeli v tem mesecu. »Rezultati poslovanja so letos bistveno slabši od lanskih,« je okoliš~ ino, ki bi utegnila vplivati na odlo~ itev, strnil Potužák.

Spomnimo, da je Kolektor Liv zadnja leta kljub krizi pove~ eval prihodke in poslovanje zaklju~ il z dobi~ kom, je pa pred ~ asom Potužák dejal, da jim v zadnjem obdobju veliko težav med drugim povzro~ a rast cen vhodnih materialov.

Prav tako odlo~ itve o izpla~ ilu boži~ nice še niso sprejeli v Pivki perutninarstvo. Odlo~ ili se bodo predvidoma sredi decembra. Tudi njih letos pestijo visoke cene surovin, a kljub temu pri~ akujejo vsaj minimalen dobi~ ek.

Odgovorov nismo prejeli iz družb Kovinoplastika Lož, Ydria Motors, Brest, Novolit, Vopex in Gozdno gospodarstvo Postojna. Lani sta izmed naštetih pozitivno poslovala le Vopex, ki je sicer ustvaril minimalni dobi~ ek, in Ydria Motors, ki izstopa z dale~ najboljšim poslovanjem, saj je kriza ni mo~ no prizadela. kv

Ljudem in naravi prijazna pridelava

Se sploh še spomnite boži~ nic in 13. pla~ ?

Sama je jih komajda, mlajši bralci pa jih najbrž sploh niso bili nikoli deležni. Še zlasti tisti ne, ki so svojo delovno dobo za~ eli v ~ asu finan~ ne in gospodarske krize. Pravzaprav so dandanes zadovoljni že tisti, ki imajo redno službo in povrh tega še redno pla~ o. Teh pa je, žal, vse manj. Konec novembra je bilo namre~ v Sloveniji 111.069 brezposelnih oseb in kar je še huje, naraš~ a delež brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo. Pretekli mesec se je zmanjšalo tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih. Kar za ~ etrtino pa se je pove~ alo število zaklju~ enih ste~ ajev. Še mislite na boži~ nico? Ali bolj na socialno pomo~ ?

Tudi na Centrih za socialno delo pri~ akujejo, da se bo, ker finan~ ni in gospodarski krizi ni videti konca, število prejemnikov socialno-varstvenih transferjev pove~ alo.

Notranjsko-kraška regija glede na situacijo v globalnem gospodarstvu ni izjema, prej nasprotno! Gospodarsko je namre~ šibkejša, gospodarstvo samo pa zaradi svoje strukture bolj ranljivo. Le redka so podjetja v regiji, ki kljub krizi poslujejo dobro, a so bila tudi ta ob naših vprašanjih o morebitnih boži~ nicah in 13. pla~ ah bolj ko ne mol~ e~ a. Med enajstimi najve~ jimi podjetji v regiji jih je odgovorilo samo pet, vendar tudi ta ne, da bodo svoje zaposlene ob koncu leta nagradila, pa~ pa, da tega ne bodo storila ali se šele odlo~ ajo. Pa bi, ~ etudi skromen dodatek, marsikomu še kako prav prišel!

Res je, da so politi~ no razburkani ~ asi in zlasti pred~ asne volitve nekoliko odvrnili pozornost zaposlenih od neko~ tako priljubljenih denarnih dodatkov ob koncu leta. Vzbudili pa novo pri~ akovanje, da ne re~ em upanje. Upanje v izboljšanje razmer. Upanje, da bo država (beri: nova vlada, ~ e bo uspešno konstituirana) naposled stabilizirala javne finance, razbremenila gospodarstvo, spodbudila investicije, uredila pla~ ilno disciplino, skratka, postorila vse tisto, na kar že ves ~ as krize opozarjajo gospodarstveniki in tudi odgovorni v državnih ustanovah na podro~ ju gospodarstva.

Bodo~ a vlada si ne bo mogla in tudi smela vzeti tradicionalnih sto dni miru. Razmere namre~ tega ne dovoljujejo. ^e bi za~ eli že v~ eraj, ne bi bili ni~ prehitri. Pa saj vemo: Zoran Jankovi~ DELA. Upamo, da tudi NAREDI. Tako, da bo prav. In da bo bolje. In da bodo spet boži~ nice.

Optika Fantazija Zdravstveni dom Postojna (1.nadstropje) Telefon: 05/905-07-03

www.integrirana-pridelava.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Evropa investira v podeželje.

V MESECU DECEMBRU SMO PRIPRAVILI ZA VAS NASLEDNJE UGODNOSTI: – 30 % popust na sončna očala ob nakupu 2 škatlic mehkih kontaktnih leč dobite tekočino (360ml) za nego kontaktnih leč BREZPLAČNO

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

Socialne pomo~ i izklju~ no na centrih za socialno delo

Tudi z inovativnostjo nad krizo  Barbara ^epirlo

 Blanka Markovi~ Kocen

Gospodarska struktura v regiji šibkejša in gospodarstvo ranljivejše

O nalogah, ki jih po novi socialno-varstveni zakonodaji prihodnje leto prevzemajo centri za socialno delo

S krizo se najbolje spoprijemajo podjetja, ki imajo vizijo, jasne cilje, spodbujajo inovativnost, veliko vlagajo v raziskave in razvoj ter razvijajo in tržijo lastne proizvode, odgovarja Boštjan Požar, direktor Obmo~ ne gospodarske zbornice Postojna.

Vodenje logaškega centra za socialno delo je po upokojitvi dotedanje direktorice Lidije Obreza septembra letos prevzela Tatjana Milavec, ki ugotavlja, da je vedno ve~ posameznikov in družin, ki kljub prejetemu dohodku iz dela ne zmorejo kriti stroškov za preživljanje. Kljub temu pa je, kot poudarja, stopnja brezposelnih v ob~ ini Logatec pod slovenskim povpre~ jem in se še zmanjšuje. Centri za socialno delo po novi zakonodaji prihodnje leto prevzemajo vse vrste socialnih pomo~ i.

Kakšni so bili vaši prvi vtisi?

Katerih nalog ste se najprej lotili?

Novo podro~ je dela mi pomeni izziv. Zavedam se, da na delovaBliža se konec leta, ko bodo nje centra in njegovo uspešnost gospodarske družbe in podjevpliva organizacijska klima. Najtja potegnila ~ rto pod svojim prej je bilo zaradi kadrovskih dosedanjim delom. Kako kosprememb treba reorganiziramentirate gospodarsko situaciti delo, seveda ob upoštevanju jo v naši regiji? želja in predlogov zaposlenih.

Gospodarska situacija v regiji je primerljiva z globalno situacijo ki tega ne želi, ali pa bi izpostavil Za u~ inkovito delovanje centra je pomemben vsak posamena podro~ ju gospodarstva, je pa koga, ki si to želi. Sam pa uspezni delavec, ki s svojimi idejami, res, da je notranjsko-kraška rešnosti poslovanja posameznih predlogi, dejanji in delom vpliva gija gospodarsko šibkejša in da podjetij ne želim komentirati. na zadovoljstvo ter u~ inkovitost je struktura gospodarstva v regiji kolektiva, zato si prizadevam manj ugodna, zato je tudi goKaj po vašem mnenju najbolj spodarstvo bolj ranljivo. tiš~ i k tlom naše gospodarstvo? ohraniti dobro klimo.

Dejstvo, da imamo še veliko deKako bi na kratko povzeli dolovno intenzivnih panog in pod- S socialnimi razmerami v Logajanje v gospodarstvu. Je na- jetij, ki zaradi prevelikih stroškov gatcu ste se temeljito seznanili zadovalo oziroma so rezultati ne morejo konkurirati podjetjem že prej, med drugim ste tudi diplomirali iz teme brezposelslabši kot prejšnje leto? iz vzhoda, ter da je veliko poPo letu 2007 so rezultati posloslovnih subjektov v regiji s svojo nost in prejemanje denarnih vanja gospodarskih družb v regiji dejavnostjo vezanih na gradbe- dodatkov v ob~ ini Logatec. strmo padali in v letu 2010 je ništvo, ki je v najhujši krizi doslej. Kako komentirate socialni položaj ob~ anov Logatca? Ga lahregionalno gospodarstvo prvi~ od leta 2002 poslovalo z izgubo, Kdo so uspešnejši lomilci krize ko primerjate s preostalimi notranjskimi ob~ inami? podatkov za leto 2011 pa še ni. in zakaj?

Na Centru za socialno delo LoS krizo se najbolje spoprijemajo Lahko izpostavite podjetja, ki podjetja, ki imajo vizijo, jasne cilje, gatec sem zaposlena od leta 1994. Do lani sem v celoti pokriso in še vedno uspešno kljuspodbujajo inovativnost, veliko vala podro~ je denarnih socialnih bujejo recesiji? Katera podjetja vlagajo v raziskave in razvoj ter so že premagala krizo ali, ~ e razvijajo in tržijo lastne proizvode. pomo~ i (trajne denarne socialne pomo~ i, izredne denarne socialvprašam druga~ e, odli~ no krne pomo~ i in denarne socialne marijo v teh za gospodarstvo Glede na to da so volitve že za težjih ~ asih? nami, nas zanima, kaj pri~ akujete pomo~ i). Socialno-ekonomski V regiji imamo kar nekaj podjetij, od nove politi~ ne garniture? Kaj bi položaj naših ob~ anov se iz leta v leto slabša. S soavtorico Valeriki kljub krizi poslujejo dobro. Ta morala izboljšati? jo Pakiž sva v diplomski nalogi za podjetja delujejo v razli~ nih dejav- Država mora stabilizirati javne nostih, skupno pa imajo to, da so finance, razbremeniti gospodar- leto 1998 ugotavljali, da je bil delež prebivastva, ki je prejemal dese pravilno in pravo~ asno odzva- stvo, da bo lahko ve~ vlagalo v la na spremembe na globalnem razvoj, spodbuditi investicije, ure- narno socialno pomo~ v Logatcu trgu ter veliko vlagajo v raziskaditi pla~ ilno disciplino ter zmanj- 0,4 odstotka. V oktobru 2011 je ta delež v notranjsko-kraški regiji ve in razvoj lastnih izdelkov. Ne šati administrativne in birokratbom izpostavljal podjetij, ker bi ske ovire pri dostopu do kapitala. znašal 2,19, v Logatcu 1 odstotek. Opažamo, da je vedno ve~ na ta na~ in lahko koga izpostavil, posameznikov in družin, ki kljub prejetemu dohodku iz dela ne zmorejo kriti stroškov za preživljanje, kar je zaskrbljujo~ e.

družin, ki uveljavljajo pravico do izredne denarne socialne pomo~ i ali ob~ inske pomo~ i, teh je mese~ no okoli 30. Glede na to, da se finan~ na in gospodarska kriza nadaljujeta, pri~ akujemo, da se bo število prejemnikov do socialno varstvenih transferjev pove~ alo.

S kakšnimi socialnimi problemi se še sre~ ujete v ob~ ini?

Na centru beležimo ve~ je število prijav zaradi nasilja v družini.

Pomembno je, da oblike nasilja okolje prepoznava in jih ne sprejema.

Pove~ uje se število razvez, razpadov izvenzakonskih skupnosti, mladih s težavami v duševnem zdravju ... Pri~ akovanja ljudi so v~ asih previsoka. Dogaja

ni vrtec, ki se financira iz ob~ inskega prora~ una.

Vlogo morajo oddati tudi vsi tisti upravi~ enci do denarne socialne pomo~ i in otroškega dodatka, ki se jim pravica v decembru 2011 izte~ e.

Vloga je vložena pravo~ asno, ~ e jo prejmemo, preden se izte~ e rok. ^e se vloga pošlje priporo~ eno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. ^e vlagatelji želijo, da se jim pravica prizna s 1. januarjem 2012, je treba vlogo oddati do 31. decembra 2011, upoštevaje že navedeno.

Koliko subvencij lahko po novem prejme posameznik in kako boste upravi~ enost preverjali?

Subvencij in znižanih pla~ il je po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javih sredstev enajst. Do katerih subvencij in znižanj bosta posameznik ali družina upravi~ ena, bo odvisno od dohodkov, premoženja in ugotovljene primernosti stanovanja.

O upravi~ enosti do posameznih

se, da jim v okviru veljavne zakonodaje in svojih pooblastil ne moremo vedno ugoditi.

pravic bomo odlo~ ali na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi.

Z novim letom bo za~ ela veljati nova socialnovarstvena zakonodaja, centri za socialno delo po novem prevzemajo vse vrste socialnih pomo~ i. Ali lahko naštejete najpogostejše?

Res je, centri prevzemamo nove Kako visoka je brezposelnost v Logatcu in kaj ta podatek pome- naloge. Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakoni v primerjavi s celotno regijo? nom o uveljavljanju pravic iz V evidenci brezposelnih oseb javnih sredstev, ki se za~ ne upoje bilo v oktobru 2011 na Urarabljati 1. januarja 2012. Pravidu za delo Logatec prijavljenih 497, v Cerknici 729 in v Idriji 430 ce iz javnih sredstev so denarni prejemki (otroški dodatek, deob~ anov. Stopnja brezposelnih v ob~ ini Logatec je pod sloven- narna socialna pomo~ , varstveni dodatek in državna štipendija), skim povpre~ jem. Podatke sem pravica do otroškega dodatka, pridobila na Uradu za delo v subvencije in znižana pla~ ila Logatcu, ki vodi evidenco brezposelnih oseb. V Logatcu opaža- (znižano pla~ ilo vrtca, dodatna jo, da se je število brezposelnih subvencija malice za u~ ence in dijake, subvencija najemnine ...) oseb v novembru zmanjšalo.

Koliko ste imeli odpovedi varstvenemu dodatku zaradi vra~ ljivosti glede na število upravi~ encev?

Vsi tisti, ki po novi zakonodaji ne želijo prejemati varstvenega dodatka, morajo do 31. decembra to sporo~ iti na ZPIZ. Na centru se je zglasilo nekaj upokojencev, ki so se zaradi strahu pred odtujitvijo ali obremenitvijo njihovega nepremi~ nega premoženja v zemljiški knjigi in okoliš~ ine, da se varstveni dodatek upošteva pri dedovanju, želeli dodatna pojasnila. Naj poudarim, da varstvenega dodatka, ki so ga prejemali do 31. decembra, ne bo treba vra~ ati.

Koliko ob~ anov trenutno prejema denarno pomo~ ? Ali pri~ akujete, da se bo v letu 2012 to število pove~ alo?

Na CSD Logatec denarno socialno pomo~ mese~ no trenutno prejema 120 upravi~ encev.

Vedno ve~ je posameznikov in

Varstvenega dodatka, ki so ga upravi~ enci prejemali do 31. decembra, ne bo treba vra~ ati. z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri~ akujemo kadrovske okrepitve.

Ali imate pripravljen tudi kakšen rezerven scenarij, ~ e zadeve ne bi tekle tako, kot ste predvideli?

V decembru 2011 in v prvih treh mesecih leta 2012 pri~ akujemo na centru pove~ ano število vlagateljev, vendar kadrovsko v celoti še ne bomo okrepljeni. V tem obdobju bomo pri sprejemanju vlog angažirani vsi zaposleni.

V kakšnem primeru bi lahko, ~ e sploh, upravi~ enec ostal brez socialne pomo~ i? ^e informacijski sistem ne bi deloval tako, kot je predvideno, in

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEB AN

Konec leta je tudi pri podjetnikih in v gospodarskih družbah ~ as za pregled finan~ nega poslovanja in poslovnih rezultatov, ki bodo ponekod zaradi gospodarske krize manj uspešni.

Z vprašanji o stanju gospodarstva v naši regiji smo se obrnili na direktorja postojnske Gospodarske zbornice, mag. Boštjana Požarja, ki je med ostalim izpostavil tudi, da bi država za obstoj gospodarstva morala spodbujati investicije, urediti pla~ ilno disciplino ter zmanjšati administrativne in birokratske ovire pri dostopu do kapitala.

str

Kdo mora po 1. decembru oddati vlogo na CSD? Do kdaj pa je vlogo možno oddati?

V decembru morajo Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oddati starši za otroke, ki so vklju~ eni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo inzaseb-

Kako ste se na logaškem CSD pripravili na novo zakonodajo?

Vsi zaposleni smo bili vklju~ eni v izobraževanja. Zaklju~ ili smo z vsebinskimi in aplikativnimi usposabljanji. Prijavili se bomo na razpis projekta Evropskega socialnega sklada (ESS) in predvidoma s 1. marcem 2012 zaposlili informatorja. V soglasju

odlo~ b ne bi mogli izdati v roku, izpla~ ila ne bi bila mogo~ a v predvidenem terminu. To je res najbolj ~ rn scenarij. Na centru bomo prednostno vnašali vloge za denarno socialno pomo~ , saj upravi~ encem pomo~ pomeni edini vir dohodka, ki ga potrebujejo za preživetje. V primeru morebitnih zapletov bomo težave reševali individualno in v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.

Kakšne u~ inke nove zakonodaje pri~ akujete?

Otroški dodatek bodo prejemali starši za otroke do 18. leta starosti, do državne štipendije bodo upravi~ eni dijaki in študentje po 18. letu, posledi~ no se bo spremenilo število upravi~ encev. Menim, da se bo veliko število upokojencev, ki so lastniki nepremi~ nin, odlo~ ilo, da varstvenega dodatka po novem zakonu ne bi želeli prejemati. Pomembno je poudariti, da smo otroci po svojih zmožnostih dolžni pomagati pri preživljanju staršev, ~ e le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje. V ozadju je namre~ ~ utiti interese potencialnih dedi~ ev.

Tatjana Milavec, direktorica CSD Logatec: »Na centru bomo prednostno vnašali vloge za denarno socialno pomo~ , saj upravi~ encem pomo~ pomeni edini vir dohodka, ki ga potrebujejo za preživetje.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

»40-letna tradicija je dobra popotnica«

Na Kalu gradijo najve~ jo son~ no elektrarno

 Blanka Markovi~ Kocen

Pivka, 14. november – Na strehah objektov farme Pivke perutninarstva na Kalu se zaklju~ uje postavitev son~ ne fotovoltai~ ne elektrarne. Kompleks glede na skupno proizvodnjo elektri~ ne energije trenutno predstavlja najve~ jo son~ no elektrarno na strehah v Sloveniji. Do zdaj so fotovoltai~ ne module namestili na sedmih od osmih objektov, zadnjega se bodo lotili v teh dneh. S polnim delovanjem bo elektrarna predvidoma pri~ ela spomladi prihodnje leto. V projektu podjetje Pivka nastopa kot lastnik objektov, na katerih so name{~ eni fotovoltai~ ni moduli, dru`ba TEP iz Mosta na So~ i pa kot investitor in lastnik son~ ne elektrarne, hkrati pa je TEP investiral tudi v celovito rekonstrukcijo in toplotno izolacijo prej z azbestom pokritih streh na vseh osmih objektih farme. Ti bodo na ta na~ in energetsko u~ inkovitej{i, dru`ba TEP pa bo sicer energijo oddajala v javno distribucijsko elektri~ no omre`je. Ocenjena letna proizvodnja elektrarne je 1,4 megavatnih ur elektri~ ne energije, kolikor zna{a poraba 300 gospodinjstev. Vrednost nalo`be je okrog 3,6 milijona evrov.kv

V 40 letih Valkartona se skriva veliko izku{enj, premi{ljenih korakov, primernih investicij in pravih odlo~ itev v preteklosti, je ob jubileju med drugim poudaril predsednik uprave Rade Mijatovi} Mijatovi}, ki je vodenje Valkartona prevzel leta 2006, v prvem petletnem mandatu izpostavlja posodobitev opreme za proizvodnjo standardne embalaže in ureditev hale za proizvodnjo embalaže za farmacevtsko industrijo na Rakeku. Finan~ na in ekonomska kriza sta po njegovih besedah mo~ no vplivali na zmanjšanje proizvodnje v predelovalni industriji Slovenije, negativne u~ inke pa sta imela tudi kreditni kr~ zaradi slabih naložb bank in visoka raven cen osnovnih surovin. V zadnjem obdobju je bil zanj klju~ nega pomena prevzem Beliš}a, valkartovovega lastnika, s strani Duropacka iz Avstrije, prestrukturiranje skupine Valkarton ter konsolidacija proizvodnih kapacitet.

tistih, ki v zadnjem ~ asu govorijo o reindustrializaciji. Tradicija 40ih let je dobra popotnica. Ne le v tem, da se dobro sliši; v teh 40 letih se skriva veliko izkušenj, premišljenih korakov, primernih investicij, pravih odlo~ itev v preteklosti.

Dejavnost kot je naša – proizvodnja embalaže iz valovitega kartona – izdelkom naših odjemalcev dodaja vrednost. V tem je prihodnost. Mislim celo, da je to ena pomembnejših prednosti. Toda konkurenca je mo~ na,

Zelena jeklenka udobno na dom

smo zadovoljni. Navkljub splošni gospodarski situaciji v državi in pripadajo~ em trgu smo se približali zastavljenim ciljem.

Avstrijska grupacija Duropack je pred ~ asom prevzela Beliš}e, torej vašega lastnika. Kaj to pomeni za Valkarton?

Ob prevzemu Beliš}a in z našim posrednim vstopom v skupino Duropack v Valkartonu nismo ob~ utili bistvenih sprememb.

Vklju~ itev v ve~ jo skupino prinaša nove priložnosti za povezo-

Brezpla~ na dostava plina nam neko~ zahtevno nalogo spremeni v enostaven opravek – kjer koli `e smo Zado{~ a `e en sam brezpla~ en telefonski klic na {tevilko 080 2005. Dru`ba Butan plin ima odli~ no razvejano mre`o dostavljavcev ter omogo~ a naro~ anje dostave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Dan pred dostavo nas pokli~ ejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je `e pri nas doma. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prina{a pravo olaj{anje ter udobje, {e posebej dobrodo{la pa je za starej{e in mamice z majhnimi otroki.

Varnost Zelena jeklenka ima okrog ventila ovito za{~ itno folijo – zagotovilo, da je bila na{a jeklenka res strokovno pregledana, o~ i{~ ena

in pravilno polnjena. Ko nam jeklenko dostavi poobla{~ eni dostavljavec dru`be Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri

napeljavo ter brezpla~ no zamenja varnostno tesnilo.

Pokli~ ite brezpla~ no {tevilko 080 2005 in prepustite vse va{e skrbi dru`bi Butan plin.

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

WWW.BUTANPLIN.SI

FOTO: VALTER LEBAN

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

Rade Mijatovi}, predsednik uprave Valkartona: »Samo od storitev (prodajanja pameti) in neproizvodnih dejavnosti se ne da `iveti in ni malo tistih, ki v zadnjem ~ asu govorijo o reindustrializaciji.« Kako ste zaznamovali obletnico?

Zaposlene in upokojene Valkartonovce smo pozvali, naj s svojimi spomini prispevajo k izdaji jubilejne številke Valkartonovih novic. Vsak prejeti prispevek je dodal koš~ ek k našemu mozaiku; tiste, ki so se nas najbolj dotaknili, pa smo objavili v reviji.

Obletnico smo obeležili tudi z nate~ ajem med mladimi oblikovalci – povabili smo jih, da predstavijo uporaben izdelek iz valovitega kartona. Odzvalo pa se jih je kar 33 z zelo zanimivimi rešitvami. Trem zelo nadarjenim mladim oblikovalcem smo denarne nagrade izro~ ili na prireditvi za zaposlene in poslovne partnerje v naših prostorih v Logatcu.

Kakšni pa so vaši ob~ utki ob 40-letnici? Ali predelovalna industrija po vašem mnenju ima prihodnost?

Menim, da je bila strategija o deindustrializaciji države zgrešena. Samo od storitev (prodajanja pameti) in neproizvodnih dejavnosti se ne da živeti in ni malo

pri~ akovanja lastnikov visoka, zahteve kupcev pa vse bolj kompleksne. In med vsem tem je treba najti ustrezno pot, po kateri bomo uspešno vozili tudi v prihodnje.

Kako uspešno ste se v letu 2011 spopadali s krizo, ki ji še ni videti konca? Že v preteklosti se je Valkarton sproti odzival na spremembe na trgu in v okolju in svoje delovanje prilagajal trenutnim gospodarskim razmeram. Vseskozi pa smo imeli jasno vizijo in dosledno izpolnjevali svoje poslanstvo. Optimirali smo kapacitete, se stroškovno prilagajali in poskušali kupcu nuditi ve~ kot konkurenti, kar nam je v tem ~ asu tudi uspevalo. Skrbi nas pomanjkanje dela pri naših odjemalcih, selitev nekaterih proizvodenj iz Slovenije ter gospodarske razmere pri naših sosedih Italijanih, kjer je naš najbližji izvozni trg.

Kakšne poslovne rezultate pri~ akujete?

S poslovanjem v letošnjem letu

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

vanje, za prenose dobre prakse in možnosti optimizacije skupnih nastopov pri pridobivanju strank.

Kaj pri~ akujete od ekonomske politike nove, bodo~ e vlade?

Da bo ve~ pozornosti namenjala gospodarstvu, ustvarila bolj konkuren~ no poslovno okolje in se pri prilagajanju oziroma spreminjanju zakonodaje posvetovala z gospodarstvom. Uredila naj bi ban~ ni sektor in omogo~ ila lažje kreditiranje podjetij ter izpeljala nujno potrebne reforme.

Kakšni so vaši poslovni na~ rti v letu 2012?

Za poslovno leto 2012 ne predvidevamo rasti. Glede na pesimisti~ ne napovedi je naš cilj obdržati poslovanje Valkartona na letošnji ravni. Prilagajanje zahtevam trga v trenutnih gospodarskih razmerah je sicer vse trši oreh in zato moramo še toliko bolj prisluhniti partnerjem in jim omogo~ iti, da se bodo tudi s pomo~ jo našega sodelovanja obdržali na trgu. Skušali bomo postati še boljši.

PLIN V VSAKI 11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

NAROČILA, 24 UR NA DAN

080 2005

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ n ik: Butan plin d.d., Verovškova 64 a, 1107 Ljubljana

str

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

»Naše bojazni Bo Podskrajnik so se potrdile« kon~ no zaživel?

CI za samostojen Notranjski muzej: muzeju odvzeli ime, ugled, strokovno in poslovno avtonomijo, možnost strokovnega dela in razvoja Postojna, 5. december – Civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej, ki že deset mesecev opozarja na škodljivost ukinitve Notranjskega muzeja kot samostojne inštitucije in njegove priklju~ itve zavodu Znanje, je pred kratkim opozorila, da so se njena opozorila izkazala za upravi~ ena, bojazni pa potrdile.

Poziv ob~ inskim svetnikom

Civilna iniciativa zato ponovno poziva ob~ inske svetnike, da od ob~ inskega vodstva zahtevajo revizijo ravnanja z Notranjskim muzejem in razveljavitev odloPoudarili so, da lokalni Zavod snici odvzeli vse: ime, ugled, ki ka, s katerim mu je bila odvzeta znanje, »ki o muzejih ne ve in si ga je z ve~ kot šestdesetlesamostojnost. V civilni iniciatine zna ni~ in za katerega nih~ e tnim delom pridobil v javnosti, vi še napovedujejo, da si bodo strokovno in poslovno avtonone ve, kaj po~ ne,« deluje brez sveta zavoda, brez statuta, brez mijo, možnost strokovnega dela še naprej prizadevali dose~ i cilj, to je ponovno samostojen Noin razvoj,« menijo v civilni iniciustreznega finan~ nega na~ rta, tranjski muzej in njegov razvoj v brez programa, skratka brez vse- ativi. Med drugim navajajo, da muzej krasa, ki bo nacionalnega ga, kar mora po zakonu kot jav- muzej deluje brez ustreznega ni zavod imeti. »Njegovo poslo- strokovnega vodstva, saj je me- pomena in katerega domet bo vanje je skrito pred javnostjo in sto vodje zasedel zunanji izvaja- presegel tudi državne meje. celo ministrstvo za kulturo, ki za- lec, »ki o muzejih ve manj kot vod z našim denarjem financira, tisti, ki naj bi jih vodil.« Prav tako Ob~ ina brez nima pravice do sodelovanja pri opozarjajo, da muzelci o denar- komentarja upravljanju zavoda in vpogleda ju, ki ga imajo za svoje delo, ne Na našo prošnjo za komentar v njegovo finan~ no poslovanje.« vedo ni~ , sploh denarja menda so nam z ob~ ine Postojna odgoV civilni iniciativi, katere vidnejša ni dovolj niti za pokrivanje stro- vorili, da stališ~ Civilne iniciatiakterja sta Jadran Sterle in Mar- škov v novih prostorih. Zapleta ve za Notranjski muzej ne bodo jetica Mahne, pravijo, da zavod se tudi s selitvijo, ki je »neorga- komentirali.kv prek od ob~ ine nastavljene dinizirana, prepuš~ ena muzejcem samim, poteka v celoti na škodo rektorice, ki je že dalj ~ asa na bolniški, neposredno upravljajo strokovnega dela.« Tudi obiskopodžupani. valcev je malo. Razstava je zgolj »Notranjskemu muzeju so z ob~ asna, kdaj bo mogo~ a stalodvzemom samostojnosti v rena, ni znano.

Na okrogli mizi o razvojnih možnostih industrijske cone – Projekt podpira tudi ob~ ina

 Andreja Jernej~ i~

Podskrajnik – Na pobudo Notranjskega ekološkega centra (NEC), Sveta Industrijske cone Podskrajnik in Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije v okviru vstopnih to~ k VEM, ki je dogodek tudi financirala, je minuli mesec v gostiš~ u Krajcar v Podskrajniku potekala delavnica o nadaljnjem razvoju industrijske cone Podskrajnik, ki se jo je udeležila približno tretjina podjetij, prisotnih v IC Podskrajnik. Delavnica je bila organizirana predvsem z namenom zagotoviti nadaljnji gospodarski razvoj v lokalnem in širšem regijskem obmo~ ju.

Na uvodni delavnici so prisotni s sklep~ no ve~ ino izglasovali novo enotno poimenovanje cone, in sicer Industrijska cona Podskrajnik I. in II. (medtem ko I. velja za stari del in II. za novi del cone).

Prisotni so na delavnici definirali ve~ problemov, vezanih na IC Podskrajnik, kot so neenotno poimenovanje, slaba prepoznavnost, neorganiziranost cone, pomanjkanje skupnega servisa za podporo in razvoj, previsoke cene nezazidanih zemljiš~ , slaba promocija ...

Glavni cilj delavnice je bil ustanoviti malo delovno skupino, ki se bo tudi po delavnici dobivala naprej in delovala v korist cone. V malo delovno skupino so se na prvem posvetu vklju~ ili: Primož Petri~ (Pobles d.o.o.), Damjan Krajc (Slokart d.o.o.), Tomaž Stojanovi~ (NEC Cerknica), Franc Šparemblek (AS Dolenja vas), Jošt Rupnik (Ydria Motors), Brigita Jernej~ i~ (Brigita Jernej~ i~ s.p.), Darko Cucek (Alumar d.o.o.), Matej Strle (Sen~ ila Strle d.o.o.), Franc Krajc (Eurobox d.o.o. in predsednik Sveta cone)

ter Maja Mahne (NEC Cerknica).

Skupina bo skrbela za nadaljnji razvoj cone v smislu pove~ anja konkuren~ nosti in prepoznavnosti cone na trgu, privabljanja novih investitorjev ter organiziranja podjetij in podpornega okolja v strukturo, ki bi bila gonilna sila za lokalni razvoj. Le tako bo možen dvig konkuren~ nosti industrijsko-poslovnega središ~ a v lokalnem okolju, kar lahko pripelje tudi k dvigu zaposlovanju lokalnega in regijskega prebivalstva, k dvigu dodane vrednosti podjetij ter ve~ ji konkuren~ nosti in prepoznavnosti okolja. Delavnica je tako sprožila legitimni proces oblikovanja avtonomne, participatorne in predstavniške strukture cone, ki postaja subjekt v civilnem dialogu Industrijske cone Podskrajnik do lokalne skupnosti in do slovenske vlade.

Mala delovna skupina se je že dobila na prvem sestanku, kjer so se preimenovali v Projektno skupino IC Podskrajnik, vsi udeleženci pa so si razdelili dolo~ ene naloge. Njihov prvi cilj je, da se oblikujejo v formalno pravno obliko, da bodo lahko enotno zastopali svoje interese.

Trenutno med podjetji izvajajo anketo, s pomo~ jo katere ugotavljajo trenutno stanje, pripravili pa so tudi že na~ rt dela za leto 2012.

Interes pokazala tudi ob~ ina

Kot so nam sporo~ ili iz Notranjskega ekološkega centra Cerknica, bo delovanje skupine najverjetneje podprla ob~ ina Cerknica s sofinanciranjem v letu 2012.

Predlog je namre~ že obravnaval odbor za gospodarstvo, ki mu je bil precej naklonjen.

Že drugi rop v zadnjih dveh mesecih Dvojne pike!

Postojna, 1. december – Po ropu prodajalne Kristal v poslovnotrgovskem centru Primorka konec oktobra je bila tokrat tar~ a poslovalnica za odkup zlata v stavbi na Prešernovi cesti (nasproti nekdanje policijske uprave). Zamaskiran ropar je s pištolo zagrozil uslužbenki, jo zaklenil v prostore sanitarij in nato pobegnil z ve~ jo koli~ ino zlatega in srebrnega nakita v skupni vrednosti nekaj tiso~ evrov. Policisti so ga s pajdašema izsledili še isti ve~ er. Kaznivega dejanja je osumljen 28-letni doma~ in, ki je že v priporu.

Postojnski policisti opozarjajo, da se njihove napovedi, da se bo varnost na obmo~ ju nekdanje Policijske uprave (PU) Postojna po njeni ukinitvi oziroma združitvi s PU Koper z junijem letos poslab-

šala, žal uresni~ ujejo. Pravijo tudi, da je na terenu manj policistov, stroški po uvedbi projekta Libra pa so se pove~ ali na ra~ un službenih voženj in neracionalnega ravnanja z nepremi~ ninami.

Anita Leskovec, tiskovna predstavnica PU Koper, pa nam je posredovala podatke, ki ne kažejo ve~ jega odstopanja kaznivih dejanj z izjemo vlomov. »Na obmo~ ju Policijske postaje Postojna so policisti lani do 30. novembra obravnavali 590 kaznivih dejanj, letos v enakem obdobju pa 494. Skupna preiskanost je približno 40 odstotna. Od tega je bilo letos 160, lani pa 86 vlomov ter trije ropi letos (vklju~ no z ropom odkupovalnice zlata), lani pa šest,« je pojasnila Leskov~ eva.kv

Dijaki, učitelji in vzgojitelji Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina

vas vabimo na

DAN ODPRTIH VRAT,

13. decembra 2011, od 16.00 do 19.00.

Pripravili smo vam: • predstavitev programa GIMNAZIJA ob 16.00; • predstavitev programa PREDŠOLSKA VZGOJA ob 17.30; • predstavitev življenja in aktivnosti v DIJAŠKEM DOMU od 16.30 dalje.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

130 let šole na Rakeku

Najprej mažorete, danes tudi twirlerji

 Damijana Škrlj

Na slavnostnem dogodku je spregovoril tudi šolski minister – Nov logotip šole z rakcem in knjigo preselili u~ enci predmetne stopnje, kasneje, v letu 2007, pa še u~ enci razredne stopnje. Od 1. septembra 2008 se izobraževanje odvija v prenovljeni in sodobno opremljeni šoli, ki pa ji manjka le še primerna telovadnica, saj je trenutna za potrebe šole že pretesna.

Osnovna šola na Rakeku pa ni sodobna samo po prostorih, marve~ tudi po svojem programu, saj kot UNESCO šola izvaja številne aktivnosti v podporo sobivanju, soustvarjanju, ekologiji, zelo pa je naklonjena tudi sodelovanju s krajem, saj številnim društvom tudi popoldne odpre svoja vrata. Ob visokem jubile-

klosti in se tudi tokrat izkazali z odli~ no organizacijo. Obiskovalci so si lahko ogledali pouk po ta starem, ko se je še pisalo s kredo na lesene tablice in je stroga »gospodi~ na« u~ iteljica u~ ence s šibo vzgajala v spoštljive osebe. U~ enci, ki obiskujejo folklorno skupino pod vodstvom Vide Žlogar, so zaplesali po »ta staro«; spet drugi so se udeležili šiviljske delavnice, tretji obdelovali les, se poskusili v lepopisju in podobno. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi staro orodje ter razstavo knjig, dokumentov, slik in stvari iz razli~ nih obdobij zgodovine šole ter ob~ udovali razstavo umetniško obnovlje-

RWURVND LQGG

ju se je ravnateljica šole, mag.

Anita Ivan~ i~ , ki ni skrivala, da je na svoj kolektiv in u~ ence izredno ponosna, v uvodni besedi posebej zahvalila vsem dosedanjim u~ iteljem in ravnateljem šole, številnim sponzorjem, ki so podprli dogodek, predstavnikom Ob~ ine Cerknica, še posebej županu, Marku Ruparju, ki šolo v njenih prizadevanjih zelo podpira. Prisotne je povabila, da si po kon~ ani prireditvi ogledajo utrip šole, ki se je tokrat odel v barve jeseni ter usklajeno barvno podobo u~ iteljev in zaposlenih, ki so enotno oble~ eni v oranžne majice, potiskane z novim logotipom šole, poskrbeli za prikaz obi~ ajev iz prete-

nih starih stolov, ki jih šola ni zavrgla. V duhu preteklosti so bile predstavljene tudi nekatere zna~ ilne notranjske jedi, kot so krompirjevi žganci, s skromno, starodavno malico v eko torbicah z natisnjenim novim logotipom pa so se morali na ta dan zadovoljiti u~ enci. Sicer pa kuharsko tradicijo na šoli ohranjajo tudi v okviru kuharskega krožka, ki na tekmovanjih dosega lepe uspehe. Kot že ve~ krat so mlade kuharice in kuharji tudi tokrat dokazali, da znajo, saj so skupaj s sponzorjem pripravili res bogato pogostitev, ki jo je okronala torta velikanka, na kateri je kraljeval nov logotip – vedoželjen rakec s knjigo.

ga pa je edino upanje na~ rtovana športna dvorana na Rakeku,« pravi Skukova.

Cerkniške mažorete so ob 20. obletnici prejele priznanje nacionalne panožne zveze, bronasto taborsko priznanje Ob~ ine Cerknica in priznanje cerkniške enote javnega sklada za kulturne dejavnosti, Nada Skuk pa je priznanje prejela za 10 let dela v MTZS. Na slavnostni skupš~ ini pa so že marca podelili zlate prstane za 20 in 15 let dela v klubu ter srebrne za 10 let dela. Mace so ob 20. obletnici izdale koledar ZA LETO 2012: stane 3 evre, naro~ ite pa ga lahko prek spletne strani www.klub-mace.si ali e-pošte klub.mace@yahoo.com.

S prispevki zidajo bolnišnico ^lani letošnje odprave bodo streho postavljali na strehi sveta – v Nepalu

V slavnostno torto velikanko sta zarezala šolski minister Igor Lukši~ in ravnateljica Anita Ivan~ i~ .

Leta 1881 so si takratni ustanovitelji enorazredne ljudske šole na Rakeku verjetno težko predstavljali, da bo postalo izobraževanje tako pomemben faktor v razvoju družbe. S pove~ evanjem števila prebivalcev se je pove~ evala tudi šola in tako se je z letom 1926 na Rakeku odprla Meš~ anska šola za Logaški okraj, ki so jo obiskovali tudi otroci iz Unca. Med svetovnima vojnama je šola dvakrat pogorela. V obnovljeno, ki so jo poimenovali po na Rakeku rojenem španskem borcu Jožetu Krajcu, so se u~ enci vrnili leta 1953. Leta 1985 je na novi lokaciji odprla svoja vrata novozgrajena šola, v katero so se najprej

Na prireditvi so mažorete in twirlerji prikazale delo in razvoj kluba v dvajsetih letih.

in baletne elemente se uporablja pri mažoretah, še bolj pa pri twirlingu,« pravi Nada Skuk. Leto 1997, ko so si z nastopom na državnem prvenstvu zagotovile odhod na evropskega, je bilo prelomno. Od takrat so nanizale kar nekaj lepih uspehov. Leta 2006 so se udeležile pokalneKlub ima danes okoli 60 ~ lanov ga twirling prvenstva v Rimu, in šest vaditeljic, med njimi je ~ ez dve leti pa še na Irskem. že od leta 1997 koreografinja in Nastopale so na meddržavnih vaditeljica Maja Stankovi}, nekaj tekmovanjih na Hrvaškem, Malet pa so aktivne Špela Drobni~ , džarskem in v Italiji. Cerkni~ anŠpela Gornik, Polona Turk, Larisa ke so doma že gostile državno Lara Tomši~ in Marina Suboti}, ki prvenstvo, danes pa ga ne motrenira ples in baletne elemenrejo ve~ . »Nimamo dovolj velike te. Balet so za~ eli trenirati pred dvorane, dovolj velika bo le za dvema letoma. »Pomembna je predtekmovanje, ki ga bomo tudi telesna postavitev; plesne imeli 21. januarja, za kaj ve~ jeFOTO: VALTER LEBAN

Rakek, 21. november – Letos mineva 130 let od ustanovitve šole na Rakeku. Visok jubilej so v Osnovni šoli Jožeta Krajca obeležili s slavnostno prireditvijo, v kateri so u~ enci na zanimiv na~ in povezali šolsko življenje preteklosti z utripom sedanjosti. Vabilu na prireditev so se odzvali številni gostje, ki so dodobra napolnili ve~ namenski prostor šole.

Med drugimi je zbrane nagovoril tudi minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukši~ , ki je ob tej priložnosti navedel pomembna zgodovinska dejstva, prisotne pa v nagovoru opozoril tudi na pomen izobraževanja ter ohranjanje vrednot, kamor na pomembno mesto sodita znanje in delo, saj nas, kot pravi, »le vzgoja v tej smeri lahko popelje v lepši jutri«. Ob tej priložnosti je šola dobila nov logotip, ki s svojo igrivo podobo kaže voljo do u~ enja, voljo do ustvarjanja in povezuje znanje preteklosti s prihodnostjo.

Cerknica, 20. november – ^lanice in ~ lani cerkniškega Mažoretnega twirling in plesnega kluba Mace so v športni dvorani s plesnimi to~ kami in vezno besedo prikazale svoje delo v 20 letih. 17 deklic pod vodstvom Petre Mikše je namre~ prvi~ zakorakalo po Cerknici na pustnem karnevalu 1991. Med njimi je bila tudi Tjaša Skuk, ki je bila nato trenerka, zdaj pa je ena izmed prvih sodnic v Sloveniji pri Mažoretni in twirling zvezi Slovenije (MTZS), ki jo vodi Nada Skuk, sicer predsednica cerkniškega kluba.

Mažorete so sprva delovale kot sekcija pri KD Godba Cerknica, leta 2007 pa so ustanovili Mažoretni twirling in plesni klub Mace.

FOTO: AR HI V MTP K M ACE

 Petra Tr~ ek

Pivka, 4. december – Že šesto leto zapored je ~ lanom skupine Bejš ~ e vjdeš uspelo napolniti dvorano Skala v Pivki in s tem omogo~ iti še en humanitarni podvig. Tokrat bodo streho postavljali na strehi sveta, v Nepalu. Dobrodelnemu klicu so se odzvali in honorarju odpovedali Kvintet Son~ ek, Folklorna skupina Mehur~ ki iz vrtca Pivka, Ansambli Biseri, Erazem, Akordi, Narcis, Osminka, Tik-tak, Ložanske vrane, Harmonikarski ansambel Vilija Marinška ter An sam’bl ku vsi ta drugi.

Vodja doborodelne ekipe Miran Žitko je na za~ etku dobrodelne prireditve v prisr~ nem in šaljivem nagovoru zbrane opomnil, da je pri sre~ i najbolj ~ udovito to, da ve~ , kot jo deliš, ve~ jo imaš. Tako je skupini Bejš ~ e uejdeš že šesto leto zapored s pomo~ jo obiskovalcev dobrodelnega koncerta, vseh nastopajo~ ih, ki so se dobrodušno odrekli honorarju, ter drugim dobrotnikom uspelo zbrati sredstva za ponovni humanitarni podvig. Po Slonokoš~ eni obali, Vietnamu, Peruju, Kirgiziji in Ugandi so se prvi~ odlo~ ili za podro~ je, kjer ni katoliških misionarjev. Skupina je vzpostavila stike z upokojeno zdravnico Špelo Kristan, ki v Nepalu organizira tracking pohode. Skupaj so se odlo~ ili, da v Chyalsi, kjer je tibetansko begunsko taboriš~ e ter v bližini tudi budisti~ ni samostan, zgradijo zdravstveno ambulanto. Obmo~ je, ki leži na nadmorski višini 2.800 metrov, nima

namre~ nikakršne zdravstvene oskrbe. Tako tibetanci, ki se s Tibeta zate~ ejo v begunsko taboriš~ e in si od tu naprej po~ asi asimilirajo v revno podro~ je kot menihi in ostali doma~ ini, bodo po zaslugi dobrotnikov s Pivškega prvi~ deležni zdravstvene oskrbe. Kot je na koncertu predstavil ~ lan skupine Iztok ^an~ ula, bo objekt, ki so ga v Chyalsi za~ eli graditi konec oktobra, vseboval ambulantni prostor, zdravniško sobo, laboratorij, ~ ajno kuhinjo ter ~ akalnico na prostem. V njem bodo neprekinjeno in prostovoljno nudili zdravstveno oskrbo štirje slovenski upokojeni zdravniki. Prve paciente bodo po na~ rtih za~ eli sprejemati prihodnje leto, po tem, ko bo trinajst ~ lanov humanitarne odprave v mesecu maju postavilo streho na objekt.

Z lastnim vložkom in s pomo~ jo darovalcev Letos mineva štirinajst let, odkar se je približno petindvajset so-

 Katarina Temkova mišljenikov iz Pivke in Postojne zbralo v skupini Bejš ~ e uejdeš.

Druš~ ina, kateri ne zmanjka energije in domiselnosti, deluje na razli~ nih podro~ jih družabnega življenja v naših krajih. Tako letos te~ e že deveto leto, odkar so za~ eli s humanitarno akcijo Z roko v roki — streha nad glavo.

Da bi akcijo uspešno izpeljali, je potrebno kar nekaj finan~ nih sredstev, ki jih pridobijo z organizacijo dobrodelnega koncerta, s pomo~ jo Ob~ ine Pivka ter podjetij in posameznikov, ki dobrosr~ no prispevajo. Vsa pridobljena sredstva namenijo za nakup materiala, velik vložek pa predstavlja tudi trud in ~ as, ki ga vsak ~ lan ekipe, poleg stroškov poti in nastanitve, porabi za celotni dobrodelni podvig. V za~ etku meseca maja se bo v Nepal odpravilo trinajst ~ lanov, in sicer Klemen Grlj, Danilo Ukmar, Karmen Pahor, Iztok ^an~ ula, Darko Butinar, Miran Žitko, Nejc Žitko, Jože Vodopivec, Marjan Škvar~ , Pavle Bizjan, Uroš Sim~ i~ in Špela Kristan.

F OTO : A R H IV B EJ Š ^E V JD EŠ

str

Za~ etek gradnje v Chyalsi. Dela bodo morali zaradi zime za nekaj ~ asa prekiniti.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  22  09. december 2011

Aktualno v regiji

Mesec december je najbolj ~ aroben mesec v letu. Na OŠMiroslava Vilharja je to ~ arobnost prihajajo~ ih prazni~ nih dni Şe lahko ~ utiti.

Skozi ves mesec se bodo vrstile razli~ ne dejavnosti, ki bodo ťe bolj popestrile to prazni~ no vzduťje. Za uvod smo pripravili novoletne delavnice, kjer so u~ enci od 1. do 9. razreda izdelovali razli~ ne izdelke, ki jih bodo prodajali na tradicionalnem ťolskem sejmu danes, 9. decembra. Na podruŞni~ ni ťoli v Hruťevju so s prednovoletno prireditvijo in sejmom Şe pri~ arali to vzduťje. Da bodo u~ enci veseli in zdravi pri~ akali tri dobre moŞe z darili, bodo poskrbeli v podaljťanem bivanju, kjer bo potekala delavnica, v kateri bodo spoznavali razli~ na zeliť~ a. Nadarjeni u~ enci se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo v Avstrijo, u~ enci od 2. do 5. razreda pa si bodo v Ljubljani ogledali gledaliťko in filmsko predstavo.

V tem ~ asu pa seveda ne gre brez petja in igranja. ^lani dramskega kroŞka bodo za u~ ence uprizorili igrico za otroke Zima brez snega. Organizirali bomo tudi koncert ťolskih zborov in instrumentalnih skupin z naslovom S pesmijo v novo leto. Prazni~ ni mesec pa se bo zaklju~ il z novoletno prireditvijo in ťolskim plesom. Naj iskrivost pisanih decembrskih lu~ i polepťa drobne trenutke v mozaiku ~ asa. Mateja Penko

Agrarna skupnost Cerknica na delavnici o gozdnih skupnostih V Burbachu v Nem~ iji so v sklopu obeleŞij mednarodnega leta gozdov, od 9. do 11. oktobra, organizirali mednarodno delavnico z naslovom Gozdne skupnosti – vzorec trajnostnega lokalnega upravljanja in gospodarjenja z gozdovi.

Predstavniki petih drŞav so predstavili glavne zna~ ilnosti delovanja gozdnih skupnosti. V Veliki Britaniji ni tradicije skupnih gozdov, so le drŞavni, vendar so prebivalci proti njihovi prodaji. V Sloveniji imamo specifi~ en primer, kajti leta 1947 so bile agrarne skupnosti podrŞavljene, v postopkih denacionalizacije pa vrnjene deleŞnikom. Poteka tudi postopek ustanovitve zdruŞenja agrarnih skupnosti. Pri tem je bila predstavljena tudi Agrarna skupnost Cerknica, ki je bila ponovno vzpostavljena leta 1996. Agrarna skupnost Cerknica si prizadeva izboljťati stanje gozda, ohraniti kulturno in tehni~ no dediť~ ino in jo predstaviti mladim ter povezovalno delovati med krajani.

V Italiji so bile agrarne skupnosti zaprti modeli, njihove vire so lahko koristili tudi drugi prebivalci. Sedaj se pojavljajo druga~ ne potrebe kot v preteklosti in predlagajo izmenjavo izkuťenj v smislu izboljťevanja delovanja teh skupnosti.

Na Švedskem so nastale agrarne skupnosti zaradi ohranjanja poselitve, s ciljem zagotavljanja delovnih mest. Za uspeťne veljajo tiste skupnosti, ki so investirale v skupno dobro. V Nem~ iji imajo gozdne skupnosti dolgo tradicijo, kajti gozd je vir, ki ga dolo~ ena mnoŞica ljudi potrebuje po razli~ nih namenih. Glavno pravilo trajnosti je spoťtovanje lastnine in skupna izbira angaŞiranja. TeŞava lahko nastane takrat, ko se vklju~ uje zunanjo pomo~ in druge hitre spremembe.

Ob zaklju~ ku predstavitev je bila ťe okrogla miza z naslovom K evropski mreŞi gozdnih skupnosti. Gozdne skupnosti imajo pestro zgodovino po vsej Evropi, opredeljujejo skupne teme, interese in cilje, vklju~ no z razlikami, problemi in izzivi. Med najpomembnejťimi funkcijami pri gospodarjenju z gozdovi je socialna funkcija. Gozdarstvo kot celota je odli~ na tema za u~ enje o trajnostnem upravljanju v ťirťem smislu. Kot prihodnji model velja spodbujati ideje in prakse skupnostnih gozdov. Pri~ akuje se, da bi se okrepila identifikacija z gozdovi kot tudi razvoj podeŞelja. Štefanija Šebalj Mikťe

Notranjska jo je o~ arala

 Petra Tr~ ek

Nemka Ariane Goerke namerava ogled Cerkniťkega jezera ponuditi nemťkim turistom Cerknica – V za~ etku novembra je mlada nemťka ťtudentka Ariane Goerke, ena od petih mladih iz Evrope, ki so v Sloveniji na usposabljanju za mlade podjetnike, raziskovala Notranjsko, tam iskala turisti~ ne priloŞnosti in navezovala stike s turisti~ nimi ponudniki.

Goerkejeva namerava v Nem~ iji odpreti turisti~ no agencijo, ponujala pa bo potovanja in izlete na manj znane destinacije, kot sta Estonija in Slovenija.

Na Notranjskem je med drugim obiskala turisti~ no-informativna centra v Cerknici in Loťki dolini, Rakov Škocjan, grad SneŞnik, KriŞno jamo in muzej Jezerski hram.

V Sloveniji si je Goerkejeva ogledala ťe sedem drugih lokacij, ki bi jih lahko Nemcem ponujala kot turisti~ no destinacijo.

Nad Notranjsko je bila navdu-

FOTO: OSEB NI AR HI V

Prazni~ ni december na ťoli

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 9. december 2011

ťena, najbolj vťe~ ji je Cerkniťko jezero pa tudi KriŞna jama. Še posebej zaradi tega, ker greť lahko na samostojen vodeni ogled in se po~ utiť bolj kot raziskovalec in ne toliko kot tu-

Popravek V 20. ťtevilki smo v ~ lanku U~ enje za starejťe tudi v Cerknici napa~ no zapisali kontaktne podatke za univerzo za tretje Şivljenjsko obdobje, zato objavljamo prave. Za vse informacije pokli~ ite Anjo Kranjc na tel. ťt. 051 211 357 ali ji poťljete elektronsko poťto na anja@nec-cerknica.si ali pogledate pod zavihek na spletnih straneh NEC-a Cerknica in cerkniťke knjiŞnice.

rist, meni Goerkejeva. Dodaja, da ima Notranjska perspektivo v naravnem in pustolovskem turizmu, izobraŞevalnih izletih za ťole in ťtudente geografije in hidrologije pa tudi za strokovnjake iz vsega sveta, saj je Cerkniťko jezero navsezadnje najve~ je presihajo~ e jezero na svetu.

Kot ťe pravi, je edina teŞava za tuje goste dejstvo, da v manjťih mestih in krajih veliko ljudi ne govori angleť~ ine ali nemť~ ine – celo tisti, ki dajejo turistom informacije, ne. To se mora izboljťati kot tudi sistem

dostopa do znamenitosti, saj je, na primer, KriŞno jamo in Rakov Škocjan teŞko najti. Goerkejeva svetuje ťe, da na Notranjskem postavijo ve~ oznak v angleť~ ini in informativnih tabel z opisi in zemljevidi znamenitosti oz. obmo~ ja. Adriane Goerke bo v Sloveniji ťe nekaj ~ asa, nato pa se bo vrnila domov. Želi si odpreti turisti~ no agencijo, v katere ponudbo bo vklju~ ila tudi Notranjsko; ne sicer vseh znamenitosti, pa~ pa jezero in muzej Jezerski hram, KriŞno jamo ter eno od kmetij.

Postenje je koristno Begunje, 2. december – Predavanja, ki se nanaťajo na zdravje, vedno znova pritegnejo ťtevilne obiskovalce. Tako je bilo tudi na letoťnjem decembrskem sre~ anju Meniťevcev ob koncu leta, katerega Şe vrsto let organizira TD Meniťija, ki letos praznuje Şe deseto obletnico obstoja. Letoťnji gost, Marjan Videnťek iz Zavoda Preporod, sicer pa nekdanji vrhunski ťportnik, ki ga je Şivljenje prizemljilo, je pribliŞno stotim posluťalcem predstavil svojo pot, ki bi se lahko zaklju~ ila druga~ e, ~ e se ne bi pred dvema desetletjema soo~ il sam s sabo.

Obiskovalci, ki so morda priťli iskat ~ udeŞno formulo za reťitev lastnih zdravstvenih tegob, so na za~ etku dobili preprosto informacijo, da ~ udeŞev ni, je samo odlo~ itev, nekaj spremeniti na bolje, kot je. Marjan Videnťek, ki se je sam soo~ il z velikimi zdravstvenimi teŞavami, pravi, da ni zdravilec in ni zdravnik, ima pa nalogo, da ljudem odpira o~ i, kako pomemben je odnos do lastnega zdravja, ter prenaťa naprej informacijo, kaj lahko vsak stori sam zase in kaj pri tem pomeni izvajanje posta. Skozi ťtevilne, ne samo lastne izkuťnje, ugotavlja, da je vpliv prehrane na naťe zdravje bistveno bolj pomemben, kot si to sploh lahko predstavljamo. Poudarja, da je pri katerikoli teŞavi potrebno najti vzrok za nastanek bolezni in ne le gasiti poŞara. Pravi, da narava ne pozna opravi~ ila in

FOTO: DA M IJANA Ĺ KRLJ

Prejeli smo

str

zaklju~ uje, da je potrebno na~ in Şivljenja spremeniti prej, preden pride do nepopravljive ťkode, saj mi sami ustvarjamo potrebo po bolezni. Tisti, ki si sami postenja ne upajo izvajati, se lahko v okviru Zavoda Preporod udeleŞijo ťole zdravja in skupinskega postenja. Turisti~ no druťtvo Meniťija je tudi tokrat poskrbelo za zanimivo decembrsko sre~ anje. dť

1D 7UĂ˜DĂ–NL FHVWL Y /RJDWFX MH Y SURVWRULK ELYĂ–H JRVWLOQH .UDPDU RGSUWD 129$ -SLOVENSKA RESTAVRACIJA AZIJA MEST O K S J A O 9HOLND L]ELUD PDOLF NRVLO KIT LQ MHGL SR QDURĂťLOX çšś 莅 賾蚎 '(/291, Ăş$6 321 ¨3(7 9.00–22.00 62% ¨1(' 11.00–22.00 35$=1,., 11.00–22.00 3RNOLĂťLWH QD WHO Ă–W 041 888 027 ali 040 578 477

Adriane Goerke (levo) z Lili Mahne, direktorico Notranjskega ekoloťkega centra, na povabilo katerega je Cerkni~ anom predavala o programu Erasmus za mlade podjetnike.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  22  09. december 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 9. december 2011

Mal~ ki v prvem kraku Vetrnice

Kredita za avto in ra~ una za mobitel ne moremo pla~ ati

Z odprtjem novega vrtca v Pivki sprejeli ťe 24 ~ akajo~ ih otrok

PivĹĄka Karitas na novi lokaciji v obnovljenih prostorih

Pivka, 29. november – 34 mal~ kov je 1. decembra prestopilo prag novega pivťkega vrtca, ki je bil kljub ťtevilnim teŞavam glavnega izvajalca, ajdovskega Primorja, zaklju~ en skoraj v roku.

34 v novem, 115 v starem Poleg odprtja dveh novih oddelkov so v nov vrtec en oddelek preselili iz Koťane (kjer ostajajo trije), tako da starťem iz Pivke otrok ne bo ve~ treba voziti v Koťano, enega pa iz starega vrtca, kjer je deloval v za~ asnih prostorih. Klara Gardelin, pomo~ nica ravnateljice v vrtcu, je povedala, da imajo v novem vrtcu na voljo ťe ťtiri prosta mesta, v starem vrtcu, ki ga zdaj obiskuje 115 otrok, pa ťe eno prosto mesto.

Gardelinova je poudarila, da so novi prostori ustrezni predvsem za otroke prvega starostnega obdobja, za katere v obstoje~ em vrtcu niso imeli povsem ustreznih kapacitet.

Druga faza okrog 2015 Župan Robert Smrdelj je pojasnil, da je bila prav prva faza gradnje najzahtevnejťa, saj so

Pivka, 23. november – Pomembno je, da lahko ljudi, ki so v stiski in Şe tako ali tako v ťoku, prostovoljci sprejmejo v lepem in dostojnem prostoru, da stiki ne potekajo v temnih, vlaŞnih, mrzlih prostorih, je ob odprtju novih prostorov pivťke Karitas poudaril Marjan Škvar~ , pivťki Şupnik ter predsednik Şupnijske in dekanijske Karitas, ki je prostore odprl skupaj s koprskim ťkofom Metodom Pirihom. Škvar~ je prepri~ an, da je bila dolŞnost Şupnije, da uredi ustrezne pogoje za delovanje Karitas, saj prostovoljci dajejo Şe svoj ~ as, sposobnosti, domiťljijo in mo~ i.

cialno ogroŞenim pla~ ajo tudi poloŞnice, a le za osnovne, Şivljenjsko nujne storitve, kot so elektrika, voda, zdravstveno zavarovanje, stanarina. Kredita za avto in ra~ una za mobitel ne moremo pla~ ati, ~ eprav se zavedamo, da sta oba potrebna. Župnija Pivka je prostore Ško-

FOTO: KV

V prvi fazi gradnje je vrtec dobil ťtiri oddelke, tri prvega in enega drugega starostnega obdobja, v prihodnjih letih pa bodo dogradili ťe dva kraka s ťe osmimi oddelki, tako da se bo pivťki vrtec v celoti preselil na novo lokacijo poleg ťole. Nov vrtec je reťil dosedanjo prostorsko stisko in omogo~ il sprejetje ťe 24 otrok, ki so septembra ostali pred vrati.

str

Mal~ ki niso skrivali navduťenja nad novim vrtcem, zlasti novimi igra~ ami in orodji.

Vrtec je eko  Vrtec Vetrnica je energetsko var~ na gradnja. Je zelo dobro izoliran, z ustreznim stavbnim pohiťtvom, ogreva se na toplotno ~ rpalko. Na strehi je predvidena postavitev fotovoltai~ ne elektrarne, v bliŞini vetrnica, je pojasnil Şupan. Prav tako naj bi ob vrtcu postavili vrti~ ke, kjer bi se otroci u~ ili najosnovnejťe pridelave hrane. V vrtcu bodo lo~ eno zbirali odpadke, var~ evali z energijo in vodo ter na vse omenjene na~ ine otroke vzgajali v smeri trajnostnega obnaťanja ... bile izvedene vse instalacije, dvigalo, delavnica, pralnica, kuhinja, ki bo sluŞila tako za potrebe vrtca kot ťole, jedilnica in ťtiri igralnice.

V drugi fazi, s katero bodo za~ eli, ko bodo imeli na voljo dovolj denarja, tudi iz evropskih virov, predvidoma 2015, bo zgrajen ťe skupni ve~ namenski prostor med vsemi tremi kraki vetrnice in dva kraka s po ťtirimi oddelki.

Podizvajalcem aneksi ÂťPrimorje je imelo precej teĹžav,

vendar smo skupaj projekt vseeno dobro izpeljali. Podizvajalci so se Şeleli zavarovati, zato je ob~ ina z njimi v veliki ve~ ini sklenila anekse ali asignacije.

Situacije se redno pla~ ujejo, je zagotovil Smrdelj.

Ob~ ina je za dva milijona evrov vredno investicijo prejela milijon evrov evropskih sredstev, za 600 tiso~ evrov se je zadolŞila, razliko pa naj bi ťe do konca leta prejela iz drŞavnega prora~ una, sicer bo potrebno najetje premostitvenega kredita.kv

Med kavarno in ob~ insko hiťo bo trg

Pivka – Pivka bo v prihodnjih letih dobila obvoznico okrog mesta, ob tem pa je predvidena tudi druga~ na ureditev srediť~ a mesta. Na ob~ ini so zato Şe za~ eli s pripravo izvedbenega na~ rta oziroma ob~ inskega podrobnega prostorskega na~ rta za center Pivke. Župan Robert Smrdelj pojasnjuje, da se bo na ra~ un obvoznice spremenila tudi sedanja prometna ureditev v mestu. Predvidena je razťiritev Pre~ ne ulice, ki bo po novem dvosmerna in bo po njej tekel promet v gornji del Pivke. Sedanjega kriŞiť~ a pri kavarni namre~ v obstoje~ i obliki ne bo ve~ , saj pri kavarni ne bo ve~ mogo~ e zavijati desno na Kolodvorsko ulico. Obmo~ je med kavarno in ob~ insko stavbo se bo preuredilo v trg, promet po njem pa bo potekal samo enosmerno v smeri ob~ ine proti kavarni, sicer pa je v centru mesta v bodo~ e pri~ akovati zelo malo prometa. Ta teden so z namenom aktivnega vklju~ evanja javnosti v proces urbanisti~ nega na~ rtovanja v obmo~ ju srediť~ a Pivke, ki predvideva ťe razli~ ne druge ureditve, Şe organizirali prvo javno urbanisti~ no delavnico.kv

Julka Dekleva v na novo urejeni razdelilnici, kjer vsa obla~ ila ~ ista, zlikana in li~ no zloŞena ~ akajo na nove lastnike.

Julka Dekleva, vodja pivťke Karitas, je povedala, da bodo v prostorih poleg materialne pomo~ i izvajali tudi druge programe, kakrťen je, denimo, zelo dobro obiskan program u~ ne pomo~ i.

Skupinska poteka ob ponedeljkih od 15. do 17. ure, individualna pa ob sredah ob istem terminu. ÂťVsako sredo od 20. do 21. ure bo potekalo svetovanje,ÂŤ napoveduje Deklevova, ki opaĹža, da ljudje vse bolj potrebujejo pogovor.

Şin. Deklevova pravi, da so vsem Javorťkim druŞinam na za~ etku pomagali z obilnimi paketi s hrano, v dobrem mesecu so jim razdelili skoraj osem ton hrane, zdaj pa bodo do nje upravi~ eni vsake pet tednov oziroma glede na kriterije. V paketu jim razdelijo moko, riŞ, mleko, testenine, ki jih dobijo iz Evropske unije, dodajajo pa tudi olje, sladkor, konzerve, kekse, toaletni papir, praťek, kar nakupijo s sredstvi Škofijske Karitas. V dar so v jesenskem obdobju od dobrotnikov dobili tudi veliko jabolk in V koťarici 50 krompirja. Hrano zbirajo tudi v kilogramov v treh treh okoliťkih trgovinah, kjer je tednih postavljena Karitasova koťara.

V zadnjem obdobju po ste~ aju Kljub krizi se precej nabere, v dveh Javorjevih druŞb se je ťte- treh tednih ~ ez 50 kilogramov. vilo prosilcev mo~ no pove~ alo.

Ljudje darujejo, ~ eprav tudi sami Na novo se je oglasilo 143 dru- nimajo veliko, opaŞa DeklevoŞin, Şe pred tem pa je pomo~  va. Kot pojasnjuje, poleg pomo~ i prejemalo ťe najmanj toliko dru- s hrano in obla~ ili najbolj so-

fove hiťe v centru Pivke, katerih lastnica je, lahko namenila za Karitas, ki je prej delovala na treh lokacijah, potem ko je na pomo~ prisko~ ila tudi ob~ ina Pivka in dotedanjim najemnikom prostorov ponudila ob~ insko stanovanje. Škvar~ je stroťke obnove ocenil na deset tiso~ evrov, pri ~ emer je poudaril, da so velik deleŞ dela opravili prostovoljci.

Ob~ ina je po besedah direktorice ob~ inske uprave Mihaele Smrdel prispevala 1700 evrov, poleg materialnih sredstev pa je pomagala tudi z nadzorom pri gradnji.

Spomnimo, da je ob~ ina Pivka po ste~ aju dveh Javorjevih druŞb in pove~ ani potrebi po pomo~ i pivťki Karitas nakazala 4000 evrov, sredstva pa je namenila tudi obmo~ nemu zdruŞenju Rde~ ega kriŞa.kv

6(1o,/$ 2' ,=0(5( '2 0217$½( VSE ZA KOLINE:

- roÄ?ne in elektriÄ?ne mesoreznice - velika izbira mesarskih noĹžev - naravna in umetna Ä?reva - vakumirke - kalofonije, ĹĄpine, kljukice za meso POSTELJNINA

½$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/21 6(1o,/ 1$ 95+1,.,

DNO

UGO MOĹ KE

Papirnica in drogerija Stari trg Ĺ olske potrebĹĄiÄ?ine PisarniĹĄki material

Darilni paketi Kozmetika

IgraÄ?e

MoĹžnost kopiranja in toplotne vezave

BRISAÄŒE

9,44 â‚Ź Vse Ĺživilske trgovine Center mode URĹ ULA Trgovina Pepelka Tekstilni oddelek NOVA VAS

SRAJCE 'HNRU VHQĂ?LOD G R R 3RG +UXÄžHYFR J 9UKQLND 7HO ZZZ GHNRU VHQFLOD VL

IGRAÄŒE

7,70 â‚Ź VSE ZA PRAZNIÄŒNO MIZO

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

V terapevtski skupini tudi o alkoholu Kri`i in te`ave odraslih oseb, ki so kot otroci odra{~ ali ob star{u alkoholiku Kristina je kot otrok odra{~ ala v dru`ini, kjer je bil o~ e ve~ krat pijan. Kadar je o~ e od{el od doma, jo je bilo strah, kak{en bo pri{el domov. Kadar je bil pijan, sta se z mamo prepirala in njej je bilo tesnobno pri srcu. Mama je ve~ krat grdo govorila ~ ez o~ eta in se prito`evala, da je slab o~ e in mo`. Mama je bila zaradi dru`inskih razmer zagrenjena, ve~ krat je bila preutrujena, brezvoljna in so ji bile Kristinine pro{nje, da se igra z njo ali jo kam pelje v breme.

Tako se je Kristina nau~ ila, da njene potrebe ne {tejejo, da star{i nanje ne bodo odgovorili in da, ~ e ne `eli zanetiti dodatnih prepirov, mora pa~ narediti, kar od nje ho~ e mama. Nau~ ila se je, da je nekaj normalnega, da je o~ e nepredvidljiv, neodgovoren in da se nanj ne more zanesti.

Ko je postala mladostnica, si je rekla, da se nikoli ne bo vezala z mo{kim, ki je alkoholik, saj je ve~ ina odgovornosti za slabo vzdu{je doma, tako kot njena mama, pripisovala o~ etu.

Zaljubila se je v fanta, ki res ni pil. Bil pa je zelo neodgovoren.

Verjela je, da se bo spremenil, ~ e ga bo imela dovolj rada in bo naredila, kar on od nje pri~ akuje. Ko se jima je rodil sin, je ve~ ina odgovornosti za dom in vzgojo prevzemala nase. Z mo`em sta se prepirala in se vedno bolj odtujevala. Kristina je

je v terapevtsko skupino za odrasle osebe, ki so imele izku{njo odra{~ anja ob star{u alkoholiku. Po~ asi se je za~ ela u~ iti bolj odlo~ no postaviti zase, ni ve~ tolikokrat nasedala mo`evim manipulacijam, ko je odgovornost za svojo neodgovornost prelagal nanjo, ampak je mo`a prosila, da ji ve~ pomaga odlo~ no vztrajala pri svojem in doma, on pa ji je govoril, da je ni ve~ delala namesto njega. prezahtevna, da je skrb za otro- Tako se je mo` postopno za~ el ka pa~ `enska zadeva. Postajala vklju~ evati v dru`insko `ivljenje. je vedno bolj zagrenjena, preuS pomo~ jo skupine je za~ ela trujena, brezvoljna in so ji bile v prepoznavati svoje popa~ ene breme sinove pro{nje, da se igra predstave o odnosih, ki se jih je z njim in ga kam pelje. Ko jo je nau~ ila ob svojih star{ih. Za~ ela sin vpra{al, zakaj ga nima rada, se je u~ iti, kako se postavizakaj je stalno tako utrujena, se ti zase, kako prepozni bolesten je spomnila, kako je sama, ko je ob~ utek krivde, ki ga je imela v bila otrok, `elela od svoje mame sebi in jo je stalno gnal v to, da ve~ pozornosti, kako si je `eleje, kadar se je ob~ utek krivde la, da bi bila njena mama bolj pojavil, za~ ela delati stvari naspo~ ita in dobre volje. Najprej mesto drugih, za~ ela se je u~ iti se je ob tem spominu grenko prena{ati slabo voljo drugih, ne razjokala, ker je uvidela, da se da bi nase jemala odgovornost ji podobna zgodba ponavlja, le za to. Postopno je v svoji noda je sedaj ona tista, ki zanetranjosti postajala bolj svobomarja tako samo sebe kot tudi dna, dobre volje. Posledi~ no je posledi~ no svojega sina. Ker ji imela tudi ve~ energije za svomo` ni `elel pomagati s tem, jega sina, da je bila z njim bolj da za~ neta delati spremembe spro{~ ena, dobre volje in je lahv njunem odnosu in pri razdeko poskrbela za tiste njegove ljevanju nalog, je za~ ela iskati potrebe, za katere je bila res oddruge oblike pomo~ i. Vklju~ ila se govorna. Vztrajala je, da sta se

z mo`em vklju~ ila v partnersko terapijo. Mo` je najprej nasprotoval, a ker je bila odlo~ ena, da morata nekatere stvari v odnosu urediti, ga je po~ asi le pripravila do tega, da sta se vklju~ ila.

Na terapiji sta se u~ ila novih vzorcev komunikacije, izra`anja potreb, sprejemanja odgovornosti. Proces dela na sebi, partnerskemu in dru`inskem odnosu je trajal nekaj let. Vendar sta z mo`em postopno uspela ustvariti veliko bolj prijetno dru`insko ozra~ je, kot je bilo pred ~ asom.

Nekaj let jima je pri tem pomagal terapevt in skupina za odrasle osebe z izku{njo odra{~ anja ob star{u alkoholiku, kjer sta se nau~ ila druga~ nih vzorcev odzivanja drug na drugega, komunikacij, prepoznavati svoje popa~ ene predstave drug ob drugem, razmejevanju odgovornosti … Kasneje, ko sta postala bolj rahlo~ utna drug do drugega, sta se zmogla sama pogovar-

jati o ob~ utljivih temah. [e ~ ez leta imata v~ asih te`ave, vendar imata `e toliko dobrih, pozitivnih izku{enj, kako sta zmogla preiti te`ave in znova ustvariti ob~ utek povezanosti med sabo, da ju te`ave, ko pridejo, ne pretresejo ve~ tako kot v~ asih. S tem ustvarjata tudi veliko lep{o popotnico za `ivljenje za svojega sina, kot ga je dobila Kristina od svojih star{ev.

V Sloveniji je skoraj vsak deseti prebivalec odvisen od alkohola, skoraj vsak tretji Slovenec pa trpi zaradi posledic `ivljenja ob alkoholiku. Kljub veliki raz{irjenosti problematike alkoholizma, ki prizadene tako alkoholika kot njegove svojce, pa je to podro~ je {e vedno tabu. Ljudi je sram priznati, da imajo te`ave v odnosih, da jim ne gre. Te`ave, s katerimi se sre~ ujejo odrasle osebe, ki so kot otroci odra{~ ali ob star{u alkoholiku, so pretiran ob~ utek krivde, prevzemanje od-

govornosti za probleme, ki niso njihove, ~ rnogledost, dovoljujejo neprimerno vedenje drugih …

Odrasli otroci alkoholikov pogosto zanikajo, da jih je odra{~ anje ob star{u alkoholiku grobo zaznamovalo v smislu, da imajo popa~ en na~ in odzivanja na druge, da pogosto neusmiljeno kritizirajo, nergajo, se prito`ujejo, potem pa {e vedno delajo namesto drugih, ki so neodgovorni, da ne znajo prepoznati, zadovoljiti svojih potreb in so zato pretirano odgovorni za probleme drugih, svoje pa zanemarjajo …

Pri ozave{~ anju in spreminjanju svojih popa~ enih vzorcev ~ utenja, vedenja, mi{ljenja jim lahko pomaga terapevtska skupina za Odrasle otroke alkoholikov. V za~ etku leta 2012 jo organiziram tudi v Postojni.

Nada Trtnik, Specialistka zakonske in dru`inske terapije, Terapevtski in{titut – odnos, PE Postojna

Zajtrk tudi v notranjskih vrtcih in šolah

 Blanka Markovi~ Kocen

O vtisih ob projektu Tradicionalni slovenski zajtrk smo povprašali v logaškem vrtcu Kurir~ ek in osnovni šoli 8 talcev – Petra Fefer, vodja šolske prehrane: »Veliko energije za malo u~ inka« Otroci navdušeni nad projektom

»U~ enci so projekt zelo dobro sprejeli. V ta namen so pripravili razredno uro in imeli za zajtrk celo uro ~ asa,« je povedala Petra Fefer, vodja šolske prehrane na logaški osnovni šoli 8 talcev.

Po njenih besedah so šolarji presenetljivo dobro jedli, ~ etudi je bil kruh pe~ en prejšnji dan.

FOTO: B LA N K A M AR KO VI^ KO CEN

Logatec, 19. november – V vseh slovenskih šolah in vrtcih je 18. novembra potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo ^ebelarske zveze Slovenije, vklju~ ila pa so se tudi ministrstva za zdravje, šolstvo, kmetijstvo ter druge organizacije. Kot nam je povedala Vida Fajdiga Turk z Inštituta za varovanje zdravja, je bil osnovni cilj projekta izobraževati, obveš~ ati in ozaveš~ ati šolajo~ o se mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in pomenu lokalno pridelanih živil slovenskega izvora. Na Institutu RS za varovanje zdravja so leta 2010 v raziskavi HBSC ugotovili, da v Sloveniji le 39 odstotkov mladostnikov zajtrkuje redno vseh sedem dni v tednu, medtem ko jih med tednom nikoli ne zajtrkuje kar tretjina. Kljub temu je spodbudno, da sicer glede na pretekla leta zajtrkuje vse ve~ mladostnikov.

U~ enci z OŠ 8 talcev so presenetljivo dobro jedli, ~ eprav je bil kruh spe~ en prejšnji dan.

Tradicionalni zajtrk je bil namenjen vsem u~ encem, od 1. do 9. razreda. U~ itelji so se z u~ enci pogovorili o tem, kakšen naj bi bil

zdrav zajtrk in zakaj ga je treba uživati vsak dan. Razdelili so tudi zgibanko ^ebelarske zveze Slovenije, ^ebela, prijateljica moja.

Zgibanko so prejeli tudi otroci v vrtcu Kurir~ ek, za katere je bil, kot je povedala Jožica Gantar, organizatorica prehrane v omenjenem vrtcu, petek, 18. novembra, še posebno slasten in sladek dan. Projekt so otroci sprejeli z velikim navdušenjem in radovednostjo. Otroke so obiskali logaški ~ ebelarji in jim na zanimiv na~ in predstavili svoje delo, opremo in življenje ~ ebelic. »Otroci so imeli veliko vprašanj za ~ ebelarje, povedali pa so jim tudi o svojih izkušnjah s ~ ebelicami,« dodaja sogovornica. Nekaj skupin vrtca je obiskalo kmetijo Fe~ ur, kjer so spoznali pridobivanje mleka, skute in masla, predstavniki Zadruge sadja in zelenjave so prinesli zaboje slovenskih jabolk. Posebno navdušeni pa so bili nad obiskom župana Berta Menarda, ki je z njimi zaužil zdrav zajtrk in jih prijazno nagovoril. Tako je dobil projekt še ve~ ji pomen.

Polovica u~ encev redno zajtrkuje doma »Na šoli imamo organiziran zajtrk ob 6.45 (v šoli zajtrkuje približno 35 otrok), ob 9.30 pa imajo šolsko malico,« pojasnjuje Feferjeva in dodaja: »V šolskem letu 2010 sem naredila anketo

o zajtrkovanju doma in odkrila, da od 650 u~ encev doma redno zajtrkuje 324, v~ asih 206, nikoli 61 u~ encev. Najpogosteje jedo kosmi~ e – ~ okolešnik ali kruh s ~ okoladno kremo in pijejo ~ aj.« Za tradicionalni slovenski zajtrk je bil na jedilnikih ~ rn kruh, maslo, med, mleko, jabolko. Od lokalnih proizvajalcev in Roberta Tomazina so v šoli, kot pravi sogovornica, dobili 30 kg jabolk, ostala živila pa so prejeli od rednih dobaviteljev. »Pri~ akovali smo vsaj doma~ med. Žal so prepozno prispela jabolka, tako da smo jih vzeli iz lastnih rezerv, ker smo se pred tem že sami dobro pripravili in se pred tem oskrbeli z živili. Bali smo se namre~ , da bomo tako kot nekatere šole ostali brez živil.« »V vrtcu vsako jutro skupaj z otroki jedo tudi vzgojiteljice, kar je zelo pomembno, saj so

otrokom za zgled. Otroci težijo k posnemanju in se tako tudi hitreje u~ ijo,« poudarja organizatorka prehrane v vrtcu Kurir~ ek in se v imenu otrok in vzgojiteljev zahvali vsem donatorjem in sodelujo~ im v projektu.

Petra Fefer o projektu meni: »Veliko energije z vseh strani, od ministrstva za šolstvo in dobaviteljev do nas, vodij prehrane, za malo u~ inka, ki je nekatere veliko stal. Tradicionalni zajtrk bi lahko promovirali tudi na druga~ en, cenejši in bolj racionalen na~ in.« Prepri~ ana je, da bi lokalne proizvajalce pristojno ministrstvo lahko spodbujalo tudi druga~ e, da bi bili bolj konkuren~ ni na javnih razpisih za šole. »Zato me ne ~ udi, da se niso vsi odzvali.

Sicer pa mo~ no podpiram idejo o tradicionalnem zajtrku, saj zaužijemo vse manj živil slovenskega porekla,« dodaja.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Regijske kulturne diagonale

10

Sodobne poti v preteklost

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

 Blanka Markovi~ Kocen

Igrali in peli so Srebotnjakova dela  Katarina Temkova

V logaški knjižnici so dan slovenskih splošnih knjižnic zaznamovali s predstavitvijo digitalne knjižnice – Ob~ ina Logatec je knjižnici podarila faksimile Biblije, sodoben prevod Svetega pisma stare in nove zaveze Zakladi kulturne dediš~ ine slovenskih pokrajin in arhiv ob~ inskega ~ asopisa Logaške novice je poslej dostopen tudi iz doma~ ega naslanja~ a.

Koncertni ve~ er posve~ en prof. Alojzu Srebotnjaku Postojna, 2. decembra – Minilo je natanko leto dni od smrti skladatelja Alojza Srebotnjaka. V poklon svojemu rojaku so na Ob~ ini Postojna pripravili koncert, kjer so v nizu njegovih poznanih glasbenih del v Kulturnem domu Postojna nastopili doma~ i glasbeni izvajalci.

Zbrane misli o skladatelju in ~ astnemu ob~ anu Postojne je najprej strnil `upan Ob~ ine Postojna Jernej Verbi~ , ki je pokojnikovi soprogi Dubravki Tom{i~ Srebotnjak izro~ il protokolarno knji`no darilo Postojna gospodarsko in upravno sredi{~ e. V sve~ anem govoru pa je veli~ ino osebnosti Alojza Srebotnjaka osvetlil tudi ravnatelj SNG, Opera in Balet Ljubljana Mitja Bervar. Slovenskega skladatelja in dolgoletnega profesorja kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, katerega izjemna glasbena skladateljska ustvarjalnost se je odvijala kar {est desetletij, je predstavil na ve~ ravneh. Poudaril je, da se je zapisal med na{e najuglednej{e glasbene ustvarjalce in priznane umetnike tudi na mednarodni ravni. Za seboj je pustil

FOTO: VALTER LEBAN

Na prireditvi ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo se najprej seznanili z elektronskimi bazami podatkov, do katerih lahko dostopamo na daljavo. »Gre za zelo znano Encyclopedio Britanico do baz, ki imajo dolo~ eno gradivo digitalizirano na temo glasbe, umetnosti, mode, obla~ enja …,« je pojasnila direktorica logaške knjižnice Bibijana Mihevc. »Na voljo je tudi zelo uporabna baza Ius-Info, ki vsebuje vse naše pravne akte, zakone, uredbe in drugo tovrstno gradivo.« Ob predstavitvi Digitalne knjižnice Slovenije je bil posebne pozornosti deležen domoznanski portal Kamra, na katerega vnašajo vsebine slovenske splošne knjižnice, tudi logaška, muzeji, posamezniki, galerije … »Na portal kamra vnašamo vsebine domoznanskega tipa in skoznje spoznavamo dolo~ ene zgodbe, zgodovino kraja in podobno,« je povedala Mihev~ eva.

Dostop do zbirk je omogo~ en vsem ~ lanom Knjižnice Logatec z geslom, ki ga dobijo v knjižnici. Urška Orešnik, ki zavzeto zbira, shranjuje in digitalizira gradivo, pomen digitalne knjižnice vidi v tem, da nam približa vsebine, ki nam sicer niso dostopne. »Dober primer so, denimo,

str 10

Koncert je povezovala Polona Škodi~ Dragoceno knjižno delo, sodoben prevod Svetega pisma stare in nove zaveze, opremljen s 300 ~ udovitimi ilustracijami je poslej na ogled tudi obiskovalcem Knjižnice Logatec.

Stiški rokopis, ki ga v digitalni knjižnici lahko pogledamo in poslušamo njegovo interpretacijo, in Brižinski spomeniki, na portalu Kamera pa lahko med drugim najdemo zbirko sta-

rih razglednic Logatca,« je ob sprehodu z ra~ unalniško miško razlagala Orešnikova. Logaški župan Berto Menard je Knjižnici Logatec podaril sodoben prevod Svetega pisma stare in

nove zaveze, opremljen s 300 ~ udovitimi ilustracijami, ki so, kot pravi Mihev~ eva, »izbrane« iz razli~ nih izdaj, izvirnik tega gradiva pa hranijo v dunajski knjižnici.

F OTO: ANDREJA JERNEJ^ I^

Cerknica, 26. november – V Kulturnem domu Cerknica je prej{nji vikend gostovala {e ena komedija z naslovom Sezona Naro~ enih umorov tokrat v produkciji TIP teatra iz Ljubljane. Re`iser Gojmir Le{njak Gojc je predstavo posvetil avtorju Zlatanu Dori}u, izjemnemu srbskemu komediografu, ki je preminil maja letos, tako se je `elel pokloniti njegovemu spominu. K sodelovanju je povabil {tiri igralce. Franko Koro{ec je nastopil v vlogi lastnika agencije za naro~ anje umorov. Mojca Partlji~ je zaigrala v vlogi Tanje Doberman, `ene znamenitega tajkuna Ala, ki ga igra Branko Li~ an.

Prilo`nost pa smo imeli videti tudi nov obraz na na{ih odrih. V vlogi Vanje, Alove ljubice, se je predstavila Andrijana Boskovska, ki prihaja iz Makedonije. Seveda je tekst Zlatana Dori}a poslovenjen in pre`et z na{imi, na{emu `ivljenju lastnimi problemi.aj

obse`en in neminljiv glasbeni opus, v katerem odzvanja tudi njegova tesna navezanost na doma~ o pokrajino.

Skladbe, ki jih je Srebotnjak uglasbil za klavir, so zaigrali u~ enci Glasbene {ole Postojna @iga Klun, Toma` @ele in Katarina ^erna~ , sledil je Godalni orkester Glasbene {ole Postojna s prepletom Slovenskih ljudskih plesov. Skladbe, ki jih je Srebotnjak napisal za zborovske sestave, so na koncertu izvajali: Oktet Bori, Lovski oktet Javorniki, Vokalna skupina Slavna, Vokalna skupina Goldinar in v sklepnem delu Me{ani pevski zbor Postojna. Slednjega ve`ejo na mojstra Srebotnjaka posebni spomini, saj je skladatelj v zadnjem obdobju svojega ustvarjanja posebej za MePZ Postojna napisal dve skladbi. V istem ve~ eru je zbor do`ivel nemalo presene~ enje, ko je `upan Ob~ ine Postojna Jernej Verbi~ njihovemu dirigentu Mirku Ferlanu izro~ il Srebrno priznanje Ob~ ine Postojna za uspe{no in ustvarjalno delo z MePZ Postojna. Mirko Ferlan je namre~ v letu in pol skupaj s pevci preveril svoje delo in doseganje ciljev `e na regijskem, dr`avnem ter na dveh mednarodnih tekmovanjih. [tiri zlata priznanja, eno srebrno in ena posebna nagrada pa potrjujejo njegovo visoko strokovnost in pravo usmeritev pri vodenju zbora.

Kon~ no dobili svoj prapor Torek, 13. december 2011, ob 21:20 – Sponka.tv Prostovoljstvo na področju pomoči živalim, pog. oddaja

Petek, 9. december 2011, ob 20:00 Predstavitev BIOSINHRONA, pogovorna oddaja z Andrejem Breznikom, izumiteljem in avtorjem terapevt. pripomočka SUDOKU slikarska razstava Dagmar M. Mlakar, performans Nedelja, 11. december 2011, ob 13:00 Obisk Miklavža v Starem trgu, prispevek Podpis pogodbe in novinarska konferenca v okviru projekta “Odvajanja in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, centrala čistilna naprava v občini Cerknica”, posnetek Torek, 13. december 2011, ob 20:00 Prostovoljstvo na področju taborniškega in skavtskega gibanja, pogovorna oddaja v živo

Petek, 16. december 2011, ob 20:00 Posnetek 9. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica Snemanje oddaj o prostovoljstvu sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM).

Nedelja, 18. december 2011, ob 13:00 Prostovoljstvo na področju taborniškega in skavtskega gibanja, pogovorna oddaja Posnetek 9. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica Torek, 20. december 2011, ob 20:00 Folklorni večer folklorne skupine KD RAK Rakek, posnetek prireditve iz Uršulinega doma na Uncu Torek, 20. december 2011, ob 21:20 – Sponka.tv Posnetek 9. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Unec, 26. november – Folklorna sekcija kulturnega društva Rak je kon~ no dobila svoj prapor. V soboto ga je slovesno odvil župan ob~ ine Cerknica Marko Rupar na letnem nastopu folklorne skupine Rak, ki pa je na svoj letni nastop povabila tudi goste. Na odru so se jim pridružili še plesni prijatelji iz Nove Gorice, folklorno društvo Gatrož, s katerimi so letos septembra gostovali tudi v Španiji. Številni gledalci – dvorana unškega Kulturnega doma Uršula je bila premajhna za vse – pa so imeli priložnost videti tudi notranjski folklorni podmladek, otroško folklorno skupino z Unca. Kot solisti so se predstavili tudi harmonikarji Mitja Jernej~ i~ , Benjamin Škrab in Rok Mulec. Sicer pa je kulturno društvo Rak v teh dneh precej aktivno, pripravljajo se na nastope, saj bo letošnja sezona minila v praznovanju 10. obletnice njihovega obstoja. Mladinski pevski zbor Cluster se že vneto pripravlja na svoj novoletni koncert, ki bo 16. decembra v Kulturnem domu v Cerknici.aj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Regijske kulturne diagonale

str 11

11

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

»Sem pevec in peti je vse mi na sveti«  Saša Musec

da skupaj zapojejo še skladbo Pevec. Oder Narodnega doma je postal skoraj premajhen za vse, ki so visoki jubilej praznovali kar skupaj s pevci, med njimi je bilo veliko takšnih, ki so

Logatec, 25. november – Trg pred cerkvijo sv. Nikolaja je bil na petek pred prvo adventno nedeljo poln prazni~ no oblo`enih stojnic in obiskovalcev. Kot `e vrsto let doslej, se je na njem odvijal tradicionalni Miklav`ev semenj, ki ga je tudi letos pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmo~ na izpostava Logatec. Na stojnicah so svoje izdelke ponudili zavodi in dru{tva, ki delajo z mladimi, unikatne izdelke za prazni~ no obdarovanje pa so prodajali tudi ustvarjalni posamezniki. Loga{ka izpostava se je letos povezala z Eko pastir~ kom, ki je prav tako imel svojo stojnico, in Klubom loga{kih {tudentov, ki je obiskovalce pogrel s kuhanim vinom in ~ ajem. Prvi~ pa so organizatorji sodelovali tudi z KUD Adoramus, v okviru katerega je lutkarica Polona ^uk pripravila simpati~ no predstavo s sen~ nimi lutkami Pujsa Pepa in Sebi~ ni oblak raziskuje podstre{je. [tevilne obiskovalce so z izbranim programom pogreli {e glasbeniki Trobilnega kvarteta Logatec, prijetno dru`enje v zavetju sv. Miklav`a (Nikolaja) pa se je zaklju~ ilo z mislijo na prihajajo~ i semenj, za katerega si organizatorji `elijo, da bi ga lahko izpeljali tudi v naslednjem letu.sm FOTO: SAŠA MUSEC

Logatec, 26. november – Že stoletje je dolga zgodba o prepevanju Pevskega društva Logatec, ki je ob tej priložnosti v dvorani Narodnega doma pripravil sve~ ani koncert. Na odru sta prvi~ po letu 1992 zapela tudi Moški pevski zbor Logatec in Logaški kvartet, neko~ ravno tako dejavna zasedba znotraj Pevskega društva.

FOTO: SAŠA M U S E C

Pevsko društvo Logatec praznovalo 100 let obstoja – Za~ elo se je z Moškim pevskim zborom

Besede, ujete v Zelenih oblakih

 Saša Musec

Moškemu zboru, ki se je številnim poslušalcem predstavil kot prvi, so dirigirali Primož Sark, ki je prireditev tudi povezoval, Marcel Štefan~ i~ in Janez Gostiša, njegovi nekdanji zborovodje. Z vseh vetrov zbrani pevci so kljub skoraj dvajsetletnemu premoru in le nekaj vajam pogumno odpeli tri skladbe. Ravno moški zbor je leta 1911 položil temelje dolgoletni tradiciji prepevanja na Logaškem, v kateri se je do danes zvrstilo veliko razli~ nih zasedb in zborovodij. Že ve~ kot 20 let je na ~ elu od leta 1984 ustanovljenega mešanega pevskega zbora zborovodja Lovro Grom, pred tem pa je pod vodstvom Zdravka Novaka deloval dekliški zbor, ki se je zaradi premajhnega števila pevk preoblikoval v Mešani pevski zbor Logatec Društva mladih glasbenikov Logatec. Kljub dolgoletni tradiciji pa je tudi v mešanem zboru število pevcev nekoliko upadlo, zato so se leta 1994 Logat~ ani povezali s pevci iz Vrhnike, z Mešanim pevskim

2011_12_09_VW_Golf.pdf

v zboru neko~ že prepevali in jim je koncert prav gotovo zbudil ponovno željo po prepevanju. Pevskemu društvu Logatec Zvesti je ob tej priložnosti ~ estital tudi slovenski pesmi logaški župan Berto Menard, na Za Logaškim kvartetom z ume- prireditvi pa so podelili tudi Gallusove zna~ ke Javnega sklada tniškim vodjem Lovrom GroRS za kulturne dejavnosti. Poleg mom je oder zavzelo Pevsko društvo Logatec, ki je skozi vsa srebrne in zlate so podelili tudi ~ astni Gallusovi zna~ ki, in sicer leta prepevanja ostalo zvesto Francu Kogovšku, ki v razli~ nih slovenski pesmi in besedi. Njihov repertoar obsega tudi neka- pevskih zasedbah poje že ve~ kot 30 let, in zboru ob tako vitera dela tujih avtorjev, vendar sokemu jubileju. V tem obdopa so jim najbližje ravno slobju so pevci prepevali širom po venske ljudske. Tudi na tokratnem koncertu so pripravili izbor Sloveniji, ve~ krat so se odpravili skladb, ki je poslušalce popeljal tudi v zamejstvo in tujino, gostili pa so tudi mešani pevski po razli~ nih slovenskih pokrajizbor iz daljne Japonske. Pevsko nah, od Koroške, pa do Istre in društvo Logatec pa je zasluBele krajine. Pri skladbi Pesem žno predvsem za tradicionalno od rojstva Luke Kramolca se je predstavil tudi odli~ en baritonist prireditev Ve~ er pri vodnjaku, ki so ga letos pripravili že 27., Damjan Skvar~ , ki se mu je pri Logat~ ani in prebivalci okoliških domoljubni skladbi Benjamina krajev pa so prireditev v tem Ipavca pridružila še dolgoletna ~ asu že dodobra vzljubili. Žepevka zbora, Špela Petkovšek.

Po uradnem delu so pevci z Lo- limo si, da bi tudi ta prireditev vrom Gromom na oder povabili pod okriljem logaških pevcev praznovala svojih 100 let. vse, ki jim prepevanje ni tuje, zborom Ivan Cankar. Sodelovanje traja še danes, zbor pa šteje 45 pevcev.

1

6.12.11

V zborniku vsako leto kakšno novo pisateljsko pero – Za ustvarjanje potrebna tudi tišina in ~ as za pogled vase Logatec, 5. november – Literarno društvo Zeleni oblaki je že šesti~ v zbornik ujelo besede, ki so jih s poslušalci njihovih literarnih ve~ erov delili v letu 2010. V njem bomo našli jagodni izbor 19 avtorjev, kar je najve~ doslej. Predstavitev zbornika ^as besed v oblak ujet 6 se je odvijal v Domu krajanov Tabor, poimenovali so ga Ubesedenje z obronkov ~ asa, obiskovalci pa so potovali skozi razli~ na umetniška obdobja in iskali tatu neprecenljive biserne ogrlice.

za~ etka pa je z njimi pesnica in pisateljica Ana Balanti~ , ki je letos prejela nagrado literarnega zbornika Mentor za najboljši roman z letnico 2011, Moja poletja. Omeniti je treba tudi zbirko haikujev, ki jo oktobra izdala Bojana Levinger. »Zdi se mi, da

F OTO : BRAN E PEVEC

Pevcem so se na odru Narodnega doma pridružili tudi nekdanji ~ lani Pevskega društva Logatec.

13:25

Že šesti zbornik literarnega društva Zeleni oblaki so spremljala avtorska branja njihovih ~ lanov.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

»Vsak dogodek našega društva je pravzaprav prava mala predstava, zato sem hvaležna vsem našim ~ lanom, ki tako ustvarjalno pristopajo k oblikovanju literarnih dogodkov. Svoje seveda prispeva tudi glasba, tokrat smo gostili izvrstnega kitarista Maria Kurtjaka,« je o literarnem dogodku, ki sta ga sooblikovala in povezovala njihova ~ lana Anja Sedej in Tim Urši~ , povedala Branka Novak, predsednica društva. Zbornik, v nakladi 400 izvodov, je opremljen z ilustracijami Vida Sarka, s katerim so v zadnjem letu sodelovali pri skupnem literarno-slikarskem projektu Nevidna mesta, lektoriranje so zaupali Anji Sedej, obliko-

vanje pa Tini Gantar. Uredniško delo je že šesti~ opravila njihova ~ lanica Vanda Lavri~ , ki je zborniku na pot med drugim zapisala: »Odkrili smo nove besede, našli nove ljubezni, stopili v neodkrite svetove ustvarjalnosti. S seboj nosimo zapise preteklega ~ asa, platnice ~ asopisa jutranje izdaje nas samih.«

je vsako naše leto bolj ustvarjalno, programsko bogatejše, inventivnejše v izpeljavah dogodkov, predvsem pa literarno bogatejše. K temu pripomore zagotovo tudi osebna zavzetost posameznikov, ki obiskujejo literarne šole in se preizkušajo na nate~ ajih,« je še povedala Novakova in dodala, da kljub vsemu ne želijo pretiraVsako leto vati, saj je ustvarjanju potrebno programsko bogatejše dati tudi tišino in ~ as za pogled Zeleni oblaki so zagotovo eden vase, za delo vsakega posabolj ustvarjalnih in aktivnih lite- meznika. Ostaja edino želja, rarnih društev na Notranjskem, da bi se še bolj približali mlasaj vsako leto pripravijo številne dim avtorjem in z njimi izpeljali dogodke, ki združujejo razli~ ne kakšen skupen projekt, morda veje umetnosti. Prav tako raste tudi prek orodij in omrežij, ki so jim bližje. število njihovih ~ lanov. Vse od

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

12

Regijske kulturne diagonale

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

40 let s pesmijo med nami Prvi~ zapeli leta 1971 na seji logaške ob~ inske skupš~ ine – Gostovali tudi v Argentini in Rusiji

Pevci Logaškega okteta so izšli iz vrst Moškega pevskega zbora, glavni pobudnik pa je bil Peter Grom, edini ~ lan, ki je oktetu ostal zvest vse do danes.

Kot smo izvedeli v pogovoru z Janezom Gostišo in Marcelom Štefan~ i~ em, ki sta bila v prvem sestavu okteta, sta bili njihovi želji predvsem višja kakovost prepevana in prepoznavnost tudi zunaj doma~ ega kraja. Želje niso bile tako nedosegljive, saj so intenzivno nabirali pevsko kilometrino, prelomnico v njegovi zgodovini pa pomeni sodelovanje s Tomažem Tozonom, ki je po nekaj letih delovanja prevzel umetniško vodenje okteta: »Z velikim veseljem sem priletel na

vsak klic iz Logatca, saj so bili logaški fantje nekaj posebnega.

Gojili so tisto pravo fantovsko petje, ob katerem ti zavriska srce in ki vzbuja doma~ nost,« je na koncertu povedal Tozon.

Pod njegovim vodstvom se je za~ ela zlata doba okteta, veliko so nastopali po vsej Sloveniji, v svoj repertoar pa so poleg ljudskih vklju~ evali tudi vedno zahtevnejše skladbe. Prav tako so se za~ ela snemanja za radijski arhiv, kar je bilo v tistih ~ asih velik dosežek. Pevci so se redno udeleževali tudi sre~ anj oktetov lesne industrije. Veliko zaslug za prepoznavnost okteta ima tudi njegov nekdanji pevec, Primož Sark, ki je na logaški oder pripeljal marsikatero priznano ime iz sveta gledališ~ a in televizije, da je z umetniško besedo obogatilo oktetove nastope. Prav on jim je priskrbel tudi gostovanje v Moskvi leta 2001, pred tem pa je zasedba leta 1995 gostovala tudi po Slovenskih domovih v Buenos Airesu.

V oktetu prepevajo kar trije Gromi Logaški oktet je v koncertni program ob 40-letnici delovanja izbral cvet njihovih skladb. Pri nekaterih od njih, kot na primer Tamkaj za goro in Pehar~ ek moj, sta se odli~ no odrezala prvi tenorist Andrej Grom kot tudi njegov o~ e na drugem tenorju, Peter Grom, ki ima kljub ne rosnim letom še vedno odli~ no »štimungo«. Na prireditvi so pevci prejeli tudi Gallusove zna~ ke; Peter Grom in Marko Škrlj sta prejela ~ astni Gallusovi zna~ ki, Janez Ma~ ek, Andrej in Lovro Grom, ki je tudi umetniški vodja okteta, zlate, ter Blaž Sajovic srebrno zna~ ko. Najbolj zaslužen ~ lan za delovanja okteta in njegov predsednik Peter Grom pa je prevzel tudi ~ astno Gallusovo zna~ ko, ki ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podelil oktetu za 40 let ljubiteljskega prepevanja. Poleg naštetih v trenutnem sestavu prepeva-

FOTO: SAŠA MU SEC

Logatec, 3. december – Logaški oktet je minulo soboto v dvorani Narodnega doma praznoval 40 let prepevanja. Del odra so pevci spremenili kar v mizarsko delavnico Gromovih, kjer so pevci leta 1971 imeli svoje prve vaje. Na prireditvi smo se sprehodili skozi celotno obdobje okteta, poslušalci pa niso prisluhnili samo petju, ampak tudi zanimivim prigodam, ki so se spletle v štirih desetletjih.

 Saša Musec

^eprav se je sestava v 40 letih precej spremenila, ostaja Logaški oktet zvest slovenski pesmi, kar so pokazali tudi na jubilejnem koncertu. jo še Janez Podjed in Tone Škrlj.

Ob zaklju~ ku koncerta, ki ga je spretno povezovala Anja Sedej, so pevci na oder povabili še bi-

vše ~ lane okteta, ki so kdajkoli prepevali v oktetu. ^eprav se vsi niso odzvali povabilu, so v dvorani Narodnega doma zazveneli

odlo~ ni moški glasovi, pridružil pa se jim je tudi Logat~ an in avtor številnih skladb iz repertoarja okteta, Dragan Adam.

Vrh primorskega petja Zabavno na Prešernov dan Postojna, 26. november – Primorski pevski sestavi se že skoraj pogovorno uvrš~ ajo v vrh slovenskega zborovskega petja. Temu potrjujejo tudi uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih, še posebej pa je za vse slovenske zbore pomembna uvrstitev na doma~ ih tleh. Tako je za deset vidnejših primorskih zborov bienalno tekmovanje primorskih pevskih zborov v Postojni nekakšna priprava na državno tekmovanje Naša pesem v Mariboru.

Regijska tekmovanja se v tem mesecu vrstijo tudi drugod po Sloveniji. V Postojni sta se v dvorani glasbene šole odvila dva tekmovalna koncerta s petimi nastopajo~ imi pevskimi sestavi.

Dve moški, dve ženski in šest mešanih zasedb s Primorske in

zamejstva. Na~ in to~ kovanja, ki ga je dolo~ il Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je za vse regije enak. Za bronasto odli~ je zadostuje že 60 to~ k, za srebrno 70, zlato odli~ je prejmejo zbori, ki dosežejo 80 to~ k in ve~ , za 90 to~ k in ve~ pa zlato priznanje z odliko.

Ipavci zopet odli~ ni Glavna organizatorja tekmovanja JSKD Postojna in Zveza pevskih zborov Primorske sta za žirijo zbrala tri strokovnjake s podro~ ja zborovske glasbe: Andraža Hauptmana, Mateja Penka in Andrejo Martinjak. Žirija je med zbori podelila eno bronasto, štiri srebrna in pet zla-

 Katarina Temkova tih prizanj, od tega dve zlati z odliko. Odli~ no sta po mnenju žirije zapela APZ Univerze na Primorskem ter zbor, ki je prejel najvišje število to~ k, Komorni zbor Ipavska. Na ve~ ernem zaklju~ nem koncertu se je predstavilo pet najuspešnejših zborov. V dvorani kulturnega doma Postojna so nastopili doma~ i Mešani pevski zbor Postojna z zborovodjo Mirkom Ferlanom, Dekliški pevski zbor Krasje iz Treb~ pod vodstvom Urške Fabijan, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Marka Sancina, APZ Univerze na Primorskem z zborovodkinjo Andrejo Hrvatin ter Komorni zbor Ipavska z zborovodjo Matjažem Š~ ekom.

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Peto tekmovanje primorskih pevskih zborov in malih skupin

Cerknica, 1. december – Društvo upokojencev Cerknica ob obletnici rojstva našega najve~ jega pesnika Franceta Prešerna že vrsto let organizira družabni dogodek, ki ga je tokrat obarvalo Kulturno društvo Rak Rakek, ki se je predstavilo z nekaterimi svojimi sekcijami. Pod vodstvom Danice Štefan~ i~ je Mešani pevski zbor odpel ve~ pesmi in misel ene izmed njih je bila še posebej pomenljiva: »Slovensko deželo jaz v mislih imam, nikdar je visoko dost ~ islat ne znam …« Društvo upokojencev, ki šteje okrog 700 ~ lanov, letos praznuje že 60. obletnico svojega delovanja, katerega glavni namen je predvsem spodbujati upokojence, da ostajajo vitalni in družabni. »Da ljudje razbijejo dnevno monotonost, ki jo imajo doma,« je poudaril predsednik društva, Franc Ješelnik. To jim lepo uspeva v razli~ nih dejavnostih in sekcijah, kamor sodijo kulturna sekcija (ŽPZ Lipa, recitatorski del ipd.), ki redno, skoraj enkrat mese~ no, prireja razli~ ne kulturne dogodke; šport (balinanje in pikado); pohodništvo (tudi nordijska hoja); izobraževanje (npr. ra~ unalništvo); izletništvo in še kaj bi se našlo.

Ob obletnici Prešernovega rojstva so se letos prvi~ odlo~ ili, da povabijo zunanje goste, pri ~ emer nameravajo razširiti sodelovanje in druženje tudi z drugimi društvi iz regije. KD Rak Rakek je tokrat poleg pevskega in recitatorskega prispevka pripravilo tudi razstavo izdelkov slikarske in klekljarske sekcije, ki je bila prava paša za o~ i in izziv za nove umetnike.dš

Postojna, 3. december – V hotelu Šport v Postojni so postavili na ogled dela Emilije Milice Rep iz Pivke ter Alle Vlasove iz Slavine. Emilija Milica Rep (na sliki) prvi~ razstavlja samostojno, sicer pa že vrsto let skupinsko razstavlja v okviru Društva likovnikov Postojna, saj je njihova ~ lanica že 16 let. Slikati je za~ ela z upokojitvijo, najraje pa upodablja krajino, pa tudi druge motive. Uporablja razli~ ne tehnike in formate od akvarela do platen z akrilom in oljem do mešanih tehnik. Allo Vlasovo je iz Rusije v Slovenijo pred petimi leti pripeljala ljubezen. S sabo pa je prinesla lutke, nekatere še od njene mame, nekatere pa njene. V Sloveniji je za~ ela zanje izdelovati kreacije, ki jih sama šiva, plete, kva~ ka … do kon~ ne podobe od obleke, ~ evljev, nakita in drugih dodatkov. Lutke obla~ i po ob~ utku, in sicer glede na postavo, lase, izraz na obrazu in dobo, v katero sodi lutka. Dela je na odprtju razstave predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodi~ , s pevskim programom pa je ve~ er obogatila Pevska skupina Studenec pod vodstvom Irene Rep.kt

F OTO : D A NI CA K I RN

Mešani pevski zbor Postojna si je v doma~ em kraju pripel zlato priznanje.

FOTO: LA DI S TO R RESA N

Lutke Emilije Milice Rep

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

[port

13

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

Odli~ na sezona za Ložnarja in Turka

str 13

 Erik Logar

Leto 2011 je bilo za Eneja enkratno – Zaznamovali so ga naslov državnega prvaka, zmaga v evropskem pokalu in poroka

Za leta 1981 rojenega diplomiranega zdravstvenika, ki letos kon~ uje tudi magisterij, se je dirkaška pot za~ ela sila nenavadno.

Mama je na lokalni televiziji videla oglas, da nekdo iš~ e sovoznika. Ker je vedela, da me dirke veselijo, me je na ta oglas opozorila, poklical sem Marjana Oberžana iz Petkovca, ki je oglas objavil, in tako se je za~ elo. Najin prvi nastop je bil na reliju v Idriji in potem sva bila skupaj dve leti, nastopala pa sva z vozilom zastava yugo.

Ko se je zatem Marjan odlo~ il, da svojo kariero prekine, je kazalo, da bo to pomenilo konec tudi zame.

Opravila sva pogovor in en teden po prvem stiku sva že prvi~ nastopila skupaj. Prej se sploh nisva poznala. Prvi nastop je bil v Pore~ u z volkswagen polom in ob~ utek sem imel, da gre vse skupaj precej hitreje. Že leto kasneje pa sva pri~ ela sodelovati s peugeotom in z avtomobilom te znamke nastopava še danes.

Prav s peugeotom 207 sva letos osvojila zmago v evropskem pokalu.

V vseh teh letih se je verjetno nabralo precej uspehov. Katere bi izpostavili?

Uspehov je bilo res veliko in o tem pri~ a tudi zbirka pokalov, katerih je za eno veliko sobo in mi zmanjkuje prostora zanje.

Vendar ni bilo tako, vaše spoSeveda pa je za tiste, ki mi najsobnosti je namre~ opazil Rok ve~ pomenijo, namenjen poseTurk. ben prostor. In to so predvsem Res je. Po spletu okoliš~ in je Rok priznanja za osvojene naslove Turk vzpostavil kontakt z menoj. prvakov, naj bo to v državnem

prvenstvu ali pokalu srednje Evrope Mitropa. V slednjem sva bila tri leta zapovrstjo najboljša mlada dirka~ a. Trikrat sva bila tudi državna prvaka Slovenije v kategoriji, kjer se nastopa z avtomobili s prostornino do 2000 kubi~ nih centimetrov. Veliko pa je bilo tudi zmag na posameznih tekmovanjih.

Ena izmed prelomnic se je za~ ela konec sezone 2010.

Ko sva že po dobri polovici sezone osvojila naslov prvaka v najini kategoriji, sva dobila možnost na zadnjih dveh dirkah nastopiti z vozilom razreda S2000. Seveda je bil to peugeot in šlo je za vrhunski dirkalnik s štirikolesnim pogonom. Prvi nastop je bil namenjen spoznavanju dirkalnika, saj je bilo za oba nekaj povsem novega.

Bilo je povsem neprimerljivo s preostalimi vozili, s katerimi sva dirkala dotlej. In obe dirki sva kon~ ala na skupnem drugem mestu. To je bila hkrati priprava za letošnje leto, ko sva s tem dirkalnikom nastopila na državnem prvenstvu. Na dirkah evropskega prvenstva pa sva nastopala s šibkejšo razli~ ico dvestosedmice.

FOTO: ŽIGA ŠPARA MBLEK

Logatec – Za Eneja Ložnarja je bila letošnja sezona deseta, odkar je pri~ el dirkati. In ko se je leta 2002 prvi~ usedel na mesto sovoznika, si verjetno ni predstavljal, da bo deseto sezono obeležil z osvojitvijo naslova zmagovalca evropskega pokala. A prav ta uspeh je osvojil skupaj z Rokom Turkom, in sicer v konkurenci vozil s pogonom na en par koles. Poleg tega je Enej osvojil tudi naslov državnega prvaka med sovozniki.

Za leto 2011 sta si zastavila obsežen program, ki je zajemal 16 relijev.

Na za~ etku leta plan niti ni bil tako obsežen, a po prvih uspehih na dirkah evropskega prvenstva smo ga v ekipi AMK Recaro Slovenija prilagodili. Prvotno je bil cilj vezan na državno prvenstvo, kjer sem sicer osvojil naslov prvaka med sovozniki, Rok pa je bil Prejeli smo med vozniki v vodstvu vse do predzadnjega relija. A žal sva v Ajdovš~ ini odstopila in imela pred zadnjim relijem le še teoreti~ ne možnosti, da bi bila oba prvaka. Potem pa je še zadnji reli državnega prvenstva potekal isto~ asno kot reli Konec novembra se je zaklju~ ila evropskega prvenstva in sevekolesarska sezona in Martin da sva slednjemu dala predOtoni~ ar, sicer kolesar KK HIT CAnost, saj sva bila vodilna in si SINOS Nova Gorica in ~ lan slonisva smela privoš~ iti izostanka. venske reprezentance, doma iz Prvi letošnji evropski nastop sva Selc, je že drugi~ zapored postal sicer opravila v Italiji, bila med pokalni zmagovalec v kategoriji prvo trojico v svoji kategoriji, starejših mladincev. Letošnja sešla potem še na dirko na Hrvazona je bila za mladega kolesarškem, kjer sva vse tekmece v ja sicer zelo naporna, vendar je najini kategoriji prehitela in poskupek vseh rezultatov po koncu tem so se plani pri~ eli prilagatekmovanja tisti želen dosežek, jati temu prvenstvu. Izvedenih ki potrjuje, da je bil trud smiseln je bilo skupaj enajst relijev tega in celosten vložek v tekmovalno prvenstva, Rok je nastopil na sezono kakovostno ter strokovno sedmih, jaz pa ne šestih. Zaradi izpeljan. Martin je namre~ skozi tekmovalno sezono nizal številne uspehe in krojil vrh najboljših kolesarjev na državni pa tudi mednaro- bolezni sem moral odpovedadni ravni. Martinu in njegovi ekipi za ves trud in izjemne dosežke iskreno ~ estitamo. Naj bo zasluženo ti nastop v Bolgariji, kjer me je na mestu sovoznika zamenjaobdobje po~ itka kar se da prijetno! Ob~ ina Pivka la Idrij~ anka Blanka Kacin. No, kljub odsotnosti, nama je obema uspelo osvojiti prvo mesto, Roku med vozniki in meni med sovozniki, medtem ko sva bila V nedeljo, 27. novembra, ob 10. v skupnem seštevku šesta, kar uri, se je odvil tradicionalni, letos je doslej najvišja uvrstitev slože 23. ^ebohinov memorial, ki je venskih reli voznikov v evropposve~ en prvemu u~ itelju nogoskem prvenstvu. meta v Cerknici, Francu ^ebohinu.

Otoni~ ar že drugi~ pokalni zmagovalec

di zimskih razmer. Zanje ve~ krat poskrbijo tudi gledalci. Znano je, kako so na cesto metali sneg, ki je potem povzro~ al preglavice nastopajo~ im. In zato se je te dirke prijel vzdevek »Monaška ruleta«.

Tudi sami ste si reli Monte Carlo ogledali kot gledalec.

Leta 2004 smo s prijatelji odšli na ogled in bil sem naravnost fasciniran. Na dirki se kljub nizkim temperaturam zbere res ogromno gledalcev in spomnim se, da smo na preizkušnji preko prelaza Col de Turini, gre za najbolj znano preizkušnjo v svetu relija, morali prehoditi kar 13 kilometrov, da smo prišli na prelaz. Seveda nas je potem ~ akala še ista dolžina za nazaj. Ko smo takrat peša~ ili, smo si lahko ogledali prepade, ki so na nekaterih odsekih. ^e temu dodamo še zimske razmere, potem nam je bilo nerazumljivo, ko smo videli s kakšno hitrostjo se tekmovalci vozijo na teh odsekih. Ko pa sva letos na tej trasi nastopila z Rokom, so bili ob~ utki povsem obi~ ajni, niti se ne zavedaš, kaj je pod cesto. Poleg tega je preizkušnja zelo dinami~ na in prav upam, da bova še kdaj

Letošnjo sezono sta sicer za~ ela z nastopom na enem iz najznamenitejših relijev v Monte Carlu.

Imela sva sre~ o, da se nama je ponudila možnost nastopiti na tako odmevnem reliju in to letos, ko je minilo natanko sto let od prve izvedbe tega relija. Žal sva morala kmalu odstopiti zaradi nesre~ e. Kasneje sva sicer še enkrat nastopila po ve~ ini te trase, saj reli Antibes poteka prakti~ no po istih cestah, le da je Monte Carlo pozimi, kar pomeni dodatne nevše~ nosti zara-

A

IZ

Kakšni pa so vajini na~ rti za naslednje sezone?

V prvi vrsti je glavna želja za leto 2012 naskok na vrh evropskega prvenstva v skupni razvrstitvi.

To nama lahko uspe, vendar le, ~ e bova uspela zagotoviti dovolj sredstev za nastopanje z dirkalnikom razreda S2000, saj je le tak dirkalnik konkuren~ en za dosego tega cilj. Se pa strošek enega nastopa giblje okoli 30 tiso~ evrov, dirk pa je 12. Z letošnjim vozilom so bili stroški nižji, hkrati pa smo tudi skrbeli, da smo bili zelo var~ ni. ^e dam za primerjavo, uporabljala sva tudi gume, katere so tekmeci že odvrgli.

16 dirk pomeni, da ste bili letos precej odstotni. Imate kaj prostega ~ asa?

Res je, bila sva precej odsotna. Kljub temu skušam ~ im ve~ ~ asa preživeti z doma~ imi.

Predvsem z ženo Matejo, s katero sva se poro~ ila letos poleti. V prihodnje si bom vzel še ve~ ~ asa, saj kmalu po za~ etku novega leta pri~ akujeva rojstvo prvega otroka, ~ esar se že zelo veselim.

IH BRD K Š RI O G

VI N

Turnirja v malem nogometu se je udeležilo 15 ekip iz razli~ nih krajev Slovenije. Spremljali smo zanimiv, raznovrsten nogomet, kjer so se izkazali tako mladi kot tudi tisti malo starejši. Na svoj ra~ un so prišli tudi gledalci, ki so napolnili tribune cerkniške dvorane in uživali v zanimivih tekmah.

Prvi~ v zgodovini memoriala je zmagala ekipa Montaža Atki, ki je poleg pokala za prvo mesto prejela tudi prehodni pokal memoriala. Poraženec finala je bila ekipa Dolenja vas, ki je nesre~ no izgubila v zadnji minuti. Morala se je zadovoljiti s pokalom za drugo mesto.

Tretje mesto je osvojila ekipa Šd Podhosta iz Dolenjskih Toplic, ki je po kazenskih strelih premagala ekipo Kotal iz Zaplane. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili ~ lana zmagovalne ekipe Simona Cvetka, za najboljšega vratarja pa Petra Vrenka iz ekipe Dolenja vas. Aljaž Gornik

F OTO : JU R E ŠEG A

^ebohinov memorial

lahko nastopila na tej znameniti dirki.

tel.: 041 752 582 WWW.VALTERSIRK.COM

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

14

I z o b ~ i n s k e h i { e

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Predstavitev knjige Boj za Krpanovo dedi{~ ino Dru{tvo prijateljev Martin Krpan Bloke in Knji`nica Jo`eta Udovi~ a Cerknica sta oktobra in novembra organizirala predstavitev knjige Slavka Petri~ a Boj za Krpanovo dedi{~ ino.

Predstavitev je bila v knji`nicah v Novi vasi, v Starem trgu in v Cerknici. Predstavitev knjige je v Starem trgu popestril `enski pevski zbor Rosa, v Cerknici je prisotne kratko~ asil blo{ki dekli{ki pevski zbor. Oba zbora vodi Irena Cundri~ Iskra. Dvorana v Cerknici, kjer je bila predstavitev knjige, je bila napolnjena do zadnjega koti~ ka. Vzdu{je v dvorani je bilo spro{~ eno in zelo ustvarjalno. K takemu razpolo`enju obiskovalcev so verjetno precej prispevale mlade blo{ke pevke s svojimi lepimi glasovi. Avtor knjige Boj za Krpanovo dedi{~ ino je pojasnil, da je njegova knjiga odgovor na razpravo Silva Faturja Martin Krpan - slavinski faran, kjer sku{a avtor dokazati, da je Martin Krpan Piv~ an. Na osnovi terenskih razi-

skav, preu~ itve literature ter drugih lastnih dognanj je avtor knjige Boj za Krpanovo dedi{~ ino ugotovil, da navedbe v razpravi Silva Faturja ne morejo vzdr`ati kritike. Podatki so vzeti iz piv{kih pripovedk in piv{ke mitologije. Mnogo stvari je enostavno izmi{ljenih. V razpravi mrgoli neto~ nosti in raznih napak in ne nudi nobenega verodostojnega dokaza, da bi bil Martin Krpan faran slavinske `upnije.

Slavko Petri~ je uspel ugotoviti osem neizpodbitnih dokazov, da je Martin Krpan Blo~ an. Na predstavitvi knjige v Cerknici je bilo ugotovljeno, da je Petri~ eva knji-

ga Boj za Krpanovo dedi{~ ino osnova, katero je treba dopolniti {e z drugimi raziskavami in dokazi. To nalogo naj bi prevzelo Dru{tvo prijateljev Martin Krpan Bloke. Naj se na koncu zahvalim osebju knji`nice, obiskovalcem in razpravljalcem na predstavitvah knjige Boj za Krpanovo dedi{~ ino. Zahvaljujem se tudi obema pevskima zboroma in zborovodkinji Ireni Cundri~ Iskra. Posebna zahvala Francetu [krabcu - Oblo{kemu Ton~ ku za sodelovanje na predstavitvah in avtorju knjige Slavku Petri~ u.

Franc Hiti, predsednik Dru{tva prijateljev Martin Krpan - Bloke

Glasbena šola Frana Gerbi~ a Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite Koncerta u~ encev glasbene šole, 14. 12., ob 19. uri, v dvorani Glasbene šole Frana Gerbi~ a Cerknica, Koncerta pihanega in godalnih orkestrov glasbene šole, 15. 12., ob 19. uri, v Kulturnem domu Cerknica in Boži~ nonovoletnega koncerta u~ iteljev glasbene šole, 16. 12., ob 19. uri, v Farni cerkvi v Cerknici. Vljudno vabljeni!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

I z o b ~ i n s k e h i { e

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

str 15

15

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

December tu je in iskrenje z njim.

Al’ kot Pav~ ek {e poslednji~ pesnikuje nam vsem v spomin in opomin: »V tej slikanici barvni, polni figur ple{o~ ih {e in {e so vsi junaki in vsi klovni, ker vse je bli{~ in bli{~ je vse.« »To ~ udno vezenje let, dnevov in ur,« v to na{e `ivljenje vlij radosti vsakomur!

Naj letos toplina bo`i~ a va{ dom z upanjem prepoji, da naslednje leto ta svet ki~ a bogatej{i za dobroto, mir in sre~ o se zbudi!

Vesel bo`i~ in vse dobro v letu 2012! @upan Marko Rupar in ob~ inska uprava Ob~ ine Cerknica

Na podlagi Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), in Pravilnika o postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007), Ob~ ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPIS

za izbor kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Ob~ ina Cerknica 1. Naziv in sedež naro~ nika: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, telefon 709-06-10, faks: 709-06-33.

2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: A) javni kulturni programi, B) javne kulturne prireditve, !(opomba: za prireditve ob~ inskega pomena bo izveden samostojen poziv za predložitev vlog), C) založništvo, D) izobraževanje, E) nakup opreme in osnovnih sredstev, F) stroškov delovanja društev, 3. Na javni razpis lahko oddajo vloge: - društva, zveze, ustanove, skladi, zavodi, klubi in druge organizacije, registrirane oz. ustanovljene za izvajanje kulturne dejavnosti; - posamezniki, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo; - javni zavodi s podro~ ja vzgoje in izobraževanja za obseg dejavnosti na podro~ ju kulture, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, 4. Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu: Na javni razpis lahko oddajo vloge prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se prijavijo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v dolo~ enih rokih, - da izkažejo na predpisanih obrazcih zaprto finan~ no konstrukcijo za prijavljen javni kulturni program ali kulturni projekt, - da imajo sedež oz. stalno prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknica, - delujejo na podro~ ju kulture najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, - da so v preteklih letih redno izpolnjevali pogodbene obveznosti, ~ e so prejeli sredstva iz prora~ una Ob~ ine Cerknice, - za posameznike, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo je pogoj, da imajo stalno prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknici,

- da izkažejo nepridobitni zna~ aj javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev.

5. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev Za ocenjevanje javnih kulturnih programov bodo upoštevana naslednja merila in kriteriji: vrednotenje kulturnih izvajalcev glede na posamezno vrsto kulturne dejavnosti, glede na kakovost izvedbe programa, glede na število sekcij, število aktivnih ~ lanov in glede na število nastopov na javnih prireditvah.

Za ocenjevanje javnih kulturnih prireditev bodo upoštevani naslednji elementi to~ kovanja: raven prireditve, tradicionalnost, pomen prireditve za širši kulturni prostor, vzpostavitev sodelovanja z ostalimi subjekti, inovativnost prireditve, vklju~ evanje in udeležba mladih, ter nepridobitnost projekta.

Na podro~ ju založništva bodo upoštevani naslednji elementi to~ kovanja: vsebinska tematika, obseg edicije, izvirnost avtorskega dela, umetniška in kakovostna vrednost.

Pri izobraževanju se bodo sofinancirali stroški kotizacije za izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov in ~ lanov kulturnih društev.

Podrobnejše ocenjevanje po navedenih merilih in kriterijih je dolo~ eno s Pravilnikom o postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007), ki ga bodo prijavitelji prejeli kot sestavni del razpisne dokumentacije.

6. Vrednost razpisanih sredstev Natan~ na višina razpisanih sredstev bo dolo~ ena v skladu z sprejetim prora~ unom za leto 2012.

7. Obdobje, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2012, v skladu s predpisi, ki urejajo porabo prora~ unskih sredstev.

8. Prevzem razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacije je na voljo takoj po objavi tega razpisa na spletni strani Ob~ ine Cerknica (www.

cerknica.si). Prevzame pa se jo lahko tudi osebno – na oddelku za družbene dejavnosti, kontaktna oseba Polona Godejša – tel. 70 90 615 in Bogdana Bizjak - tel. 70 90 625, do roka za oddajo vlog.

9. Rok in na~ in predložitve vlog: Vloge na javni razpis morajo biti predložene najkasneje dne 09.01.2012, ali tega dne oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke. Za pravo~ asne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naro~ nika: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Vloge, izpolnjene na razpisnih obrazcih morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami, dostavljene v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS KULTURA 2012, PODROCJE: ________________ (navedba osnovnega razpisnega podro~ ja, kot npr.: založništvo)«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku, se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa 10. Postopek dodelitve in rok, v katerem bodo prijavitelji obveš~ eni o izidu razpisa: Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolni-

tvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa. Na podlagi predloga komisije bodo izbranim izvajalcem kulturnih programov in projektov izdani sklepi o predvideni višini sofinanciranja oz. o zavrnitvi posameznih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov. V 8 dneh od prejema sklepa izvajalci lahko vložijo pritožbo pri županu Ob~ ine Cerknica. Po pravnomo~ nosti sklepov se z izvajalci kulturnih programov in projektov sklene pogodbe o sofinanciranju, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe programov in projektov ter glede sofinanciranja izbranega programa v skladu s predpisi, ki urejajo porabo prora~ unskih sredstev.

8. Prevzem razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacije je na voljo takoj po objavi tega razpisa. Prevzame se jo lahko osebno v sprejemni pisarni ob~ ine Cerknica ali na spletnii strani Ob~ ine Cerknica: www.cerknica.si, do roka za oddajo vlog.

11. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Bogdana Bizjak, telefon 01/70-90625, fax:01/70-90-633, email: bogdana.bizjak@cerknica.si Polona Godejša, telefon 01/70-90615, fax:01/70-90-633, email: polona.godejsa@cerknica.si

9. Rok in na~ in predložitve vlog: Vloge na javni poziv morajo biti predložene najkasneje, dne 09.01.2012 ali tega dne oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke. Za pravo~ asne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naro~ nika: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Vloge, izpolnjene na razpisnih obrazcih morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami, dostavljene v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI POZIV – »sofinanciranje javnih kulturnih prireditev, ki so v interesu Ob~ ine Cerknica za leto 2012«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku, se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa

Številka: 41010-12/2011 Datum: 09. 12. 2011 Župan, Marko RUPAR

10. Postopek dodelitve in rok, v katerem bodo prijavitelji obveš~ eni o izidu razpisa:

Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa. Na podlagi predloga komisije bo izdan sklep o izbiri izvajalca prireditve. V 8 dneh od prejema sklepa izvajalci lahko vložijo pritožbo pri županu Ob~ ine Cerknica. Po pravnomo~ nosti sklepov se z izbranim izvajalcem sklene pogodbo o sofinanciranju za posamezno prireditev, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe projekta oziroma prireditve.

11. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom se obrnite na direktorico ob~ inske uprave Ireno Zalar, osebno ali po telefonu št.

01 70 90 610. ^e želite prejeti dokumentacijo po elektronski pošti, sporo~ ite oziroma pošljite prijavo na naslov: ob~ ina@cerknica.si Številka: 6110-1/2011 Datum: 09. 12. 2011 Župan, Marko RUPAR

Ob~ ina Cerknica na podlagi Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 (ZUJIK-UBP1), 56/08, 4/10 in 20/11) in Pravilnika o postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007), objavlja

Ob~ ina Cerknica objavlja na podlagi 8. ~ lena Pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje izvedbe programov na podro~ ju socialnega in zdravstvenega varstva v Ob~ ini Cerknica

JAVNI POZIV

za sofinanciranje programov na podro~ ju socialnega in zdravstvenega varstva v ob~ ini Cerknica za leto 2012

za zbiranje predlogov za sofinanciranje javnih kulturnih prireditev, ki so v interesu Ob~ ine Cerknica za leto 2012 1. Naziv in sedež naro~ nika: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, telefon 709-06-10, faks: 709-06-33.

2. Predmet poziva so finan~ na sredstva prora~ una Ob~ ine Cerknica za leto 2012, namenjena sofinanciranju javnih kulturnih prireditev, ki so v interesu Ob~ ine Cerknica. In sicer: a) ena prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, b) ena prireditev za praznika Dan boja proti okupatorju in Praznik dela 1. maj, c) ena prireditev za ob~ inski praznik Ob~ ine Cerknica »12. junij«, d) ena prireditev ob dnevu državnosti »Poletni ve~ er«, e) ena prireditev »Novoletni koncert« pihalnega orkestra v mesecu decembru.

3. Datum in kraj izvedbe projekta: a) prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se izvede v Kulturnem domu Cerknica na predve~ er praznika. b) prireditev za praznika Dan boja proti okupatorju in Praznik dela 1. maj, se izvede v športni dvorani OŠ Cerknica, c) prireditev za ob~ inski praznik Ob~ ine Cerknica »12. junij«, se izvede v dveh delih: prvi dan v Kulturnem domu Cerknica – sve~ ana seja Ob~ inskega sveta Ob~ ine Cerknica s podelitvijo priznanj in drugi dan na Taboru »na placu pri lipi«; uro in ~ as dolo~ i izvajalec prireditve, d) prireditev ob dnevu državnosti »Poletni ve~ er«, se izvede na Taboru «na placu pri lipi« na predve~ er praznika. e) prireditev »Novoletni koncert« pihalnega orkestra, se izvede v mesecu decembru, v športni dvorani OŠ Cerknica.

4. Na javni poziv lahko oddajo vloge: - društva, zveze, ustanove, skladi, zavodi, klubi in druge organizacije, registrirane oz. ustanovljene za izvajanje kulturne dejavnosti; - posamezniki, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo; - javni zavodi s podro~ ja vzgoje in izobraževanja za obseg dejavnosti na podro~ ju kulture, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda,

5. Pogoji za sodelovanje na javnem pozivu: Na javni poziv lahko oddajo vloge prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se prijavijo na javni poziv na predpisanih obrazcih in v dolo~ enih rokih, - da izkažejo na predpisanih obrazcih zaprto finan~ no konstrukcijo, - da imajo sedež oz. stalno prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknica, - delujejo na podro~ ju kulture najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, - da so v preteklih letih redno izpolnjevali pogodbene obveznosti, ~ e so prejeli sredstva iz prora~ una Ob~ ine Cerknice, - za posameznike, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo je pogoj, da imajo stalno prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknici, 6. Vrednost razpisanih sredstev: V skladu s sprejetim letnim na~ rtom kulture za leto 2012 je planirano 15.000,00 EUR. In sicer: a) za prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, sredstva v višini 1.500,00 EUR. b) za prireditev ob prazniku Dan boja proti okupatorju in Prazniku dela 1. maj, sredstva v višini 3.000,00 EUR c) za prireditev ob ob~ inskem prazniku Ob~ ine Cerknica »12. junij«, sredstva v višini 5.000,00 EUR. d) za prireditev »Poletni ve~ er« na predve~ er paznika ob dnevu državnosti, sredstva v višini 3.000,00 EUR. e) za prireditev »Novoletni koncert« pihalnega orkestra v mesecu decembru, sredstva v višini 3.000,00 EUR. 7. Merila in kriteriji za izbor izvajalca: Za ocenjevanje predlogov prireditev bodo upoštevani naslednji elementi to~ kovanja: - vzpostavitev sodelovanja z ostalimi subjekti (do 20 to~ k), - inovativnost prireditve (do 25 to~ k), - vklju~ evanje in udeležba mladih (do 10 to~ k), - tradicionalnost (do 30 to~ k), - finan~ na konstrukcija projekta (do 15 to~ k).

Najvišje možno število to~ k, ki jih doseže posamezni predlagatel j, je 100.

JAVNI RAZPIS

1. Sofinancer: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica.

2. Predmet sofinanciranja so programi s podro~ ja socialnega in zdravstvenega varstva v ob~ ini Cerknica za leto 2012.

3. Izvajalci programov s podro~ ja socialnega in zdravstvenega varstva so lahko: - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave prebivalcev, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti, - organizacije za samopomo~ kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih ~ lanov, - invalidske organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na zna~ ilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, - druge prostovoljne in neprofitne organizacije, ki imajo v svojih programih elemente skrbi za zdravje in reševanje socialnih stisk ob~ anov ob~ ine Cerknica.

4. Pravico do sofinanciranja programov imajo v prejšnji to~ ki navedene organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirane in imajo dejavnost socialnega ali zdravstvenega varstva opredeljeno v ustanovitvenih aktih, - da aktivno delujejo najmanj eno leto, - da imajo sedež ali podružnico v ob~ ini Cerknica oziroma ne glede na sedež, ~ e je program dejavnosti zastavljen tako, da aktivno vklju~ uje ob~ ane ob~ ine Cerknica, - da imajo urejeno evidenco o ~ lanstvu, - da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo programov, - da imajo izdelano finan~ no konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa.

5. Merila za sofinanciranje programov se nanašajo na: - sedež izvajalca, - število ~ lanov iz ob~ ine Cerknica, - vsebino programa in

- stalnost izvajanja programa.

Merila za sofinanciranje programov so podrobneje opredeljena v Pravilniku o merilih in kriterijih za sofinanciranje izvedbe programov na podro~ ju socialnega in zdravstvenega varstva v Ob~ ini Cerknica.

6. Natan~ na višina razpisanih sredstev bo dolo~ ena v skladu s sprejetim prora~ unom za leto 2012.

7. Organizacije se prijavijo na razpis na obrazcu »Prijava na javni razpis za sofinanciranje programov socialnega in zdravstvenega varstva v Ob~ ini Cerknica za leto 2012« in priložijo vse zahtevane priloge, ki so navedene v obrazcu prijave.

Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi tega razpisa.

Prevzame se jo lahko osebno – na oddelku za družbene dejavnosti, kontaktna oseba Polona Godejša – tel. 70 90 615 in Bogdana Bizjaktel. 70 90 625 ali na internetni strani Ob~ ine Cerknica: www.cerknica.si, do roka za oddajo vlog.

8. Rok za predložitev prijav je 30 dni od dneva objave javnega razpisa v Uradnem glasilu in na internetni strani Ob~ ine Cerknica, to je do 09.01.2012, oziroma da so prijave tega dne oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke.

9. Popolne vloge z vsemi zahtevanimi prilogami se pošlje v zaprti ovojnici oz. odda na naslov: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Na ovojnici mora biti na vidnem mestu napis »NE ODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – PROGRAMI SOCIALA, ZDRAVSTVO 2012«.

Na hrbtni strani mora biti ozna~ en pošiljatelj.

10. Komisija bo obravnavala pravo~ asno prispele vloge v roku 8 dni od zaklju~ ka razpisa. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog bodo vlagatelji pozvani, da v roku 8 dni dopolnijo vlogo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo.

11. O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo vlagatelji obveš~ eni v 45 dneh po zaklju~ ku razpisa. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe. Številka: 41010-13/2011 Datum: 09. 12. 2011 Župan, Marko RUPAR

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

I z o b ~ i n s k e h i { e

16

str 16

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Cenjene občanke, cenjeni občani Občine Cerknica!

Ob izteku leta 2011,Vas vabimo, da delček prazničnega decembra preživimo skupaj.

V soboto, 17. decembra, bodo v Kulturnem domu Cerknica na sporedu kar tri odlične predstave, ki bodo za obiskovalce brezplačne, saj jih ob božično novoletnih praznikih poklanja Občina Cerknica. Število mest je omejeno. Brezplačne vstopnice za vse predstave 17. decembra bodo na voljo na blagajni Kulturnega doma, od ponedeljka, 12. decembra dalje.

Vabljeni!

Kulturni dom Cerknica, 17. december, ob 11.00 uri

ZIMSKA PRAVLJICA

Pravljična predstava za otroke Produkcija : Mavrično gledališče

Poučna pravljica s poudarkom na letnih časih - jeseni in predvsem zime.

Morska Kapljica je prišla na potep po Mavrični deželi. Prinesel jo je veter, a se je pozabila z njim dogovoriti, kje se bosta našla, da se vrneta nazaj v morje. V gozdu, kjer Kapljica pomaga palčkom barvati jesenske liste, je zavladala Zima. Kapljica spoznava njeno lepoto in krutost. Predstavi se Zima kot oseba in razloži pomen zimskega časa za naravo.

V predstavo so s sodelovanjem vključeni tudi otroci.

Po predstavi bodo otroke pred Kulturnim domom pozdravili vsi trije dobri možje, ki zaznamujejo praznični december.

Kulturni dom Cerknica, 17. december, ob 18.00 in ob 20.00 uri

KRPAN V.S. BRDAVS Komedija

program prireditev

A

M

C

E

RNI TU

DO

KUL

Sodobna, satirična različica Martina Krpana v kateri se sprva zdi, da vodi v civilizacijski spopad med dvema narodoma, ki ju poosebljata Krpan in Brdavs, kaj hitro pa se izkaže, da protagonista v napetemu gostilniškemu dvoboju porušita vse medkulturne tabuje! Predstava, ki je navdušila tudi gledalce tekmovalnega programa dnevov komedije.

R K NIC

december

Organizator: Občina Cerknica; Informacije Kulturni dom Cerknica, tel. (01)7092 209; Predprodaja vstopnic: Tur servis Cerknica, Avtostil Rakek ; Predprodaja na spletu: http://www.mojekarte.si Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Sobota 10. December, ob 19.00

VSTOPNINA: 2 € predavanje

NOVA ZELANDIJA IN FIDŽI Predavata: Brigita Zobec in Andraž Caserman

Cetrtek, 15. December, ob 19.00

VSTOP PROST koncert

KONCERT PIHALNEGA IN GODALNIH ORKESTROV GLASBENE ŠOLE FRANA GERBIČA Organizator: glasbena šola frana gerbiča

Petek, 16. December, ob 20.00

VSTOP PROST koncert

NOVOLETNI KONCET - MPZ CLUSTER Nastopa: MEŠANI PEVSKI ZBOR CLUSTER Organizator: Kulturno društvo Rak, Rakek

Sobota, 17. December, ob 11.00

VSTOP PROST! za otroke ZIMSKA PRAVLJICA Produkcija: Mavrično gledališče Ob novem predstavo poklanja Občina Cerknica Brezplačne vstopnice za predstave 17. decembra bodo na voljo na blagajni Kulturnega doma od ponedeljka 12. decembra dalje.

Sobota, 17. December, ob 18.00 in Ob 20.00 VSTOP PROST komedija

KRPAN V.S. BRDAVS Produkcija SITI TEATER BTC Ob novem predstavo poklanja Občina Cerknica Brezplačne vstopnice za predstave 17. decembra bodo na voljo na blagajni Kulturnega doma od ponedeljka 12. decembra dalje.

Nedelja, 18. December, ob 20.00

VSTOPNINA: 8 - 10 €

BIG BAND CERKNICA - NOVOLETNI KONCERT

koncert

Torek, 20. december, ob 18.00

VSTOP PROST plesna prireditev

PLES DO NEBES Z EVORO Produkcija:Plesna šola Evora

kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi celo leto – vsaj enkrat tedensko devet mesecev v letu, ob zaklju~ ku obvezna predstavitev dejavnosti širši javnosti (prireditev, razstava, delavnica, življenje z naravo, ipd.)

- mladinski projekti (posami~ na aktivnost izvajalca) – posami~ ni zaklju~ en enkratni dogodek (predavanje, okrogla miza, ipd.), - stroški delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov -neprogramski stalni stroški za izvedbo njihove dejavnosti (stroški najemnine, telekomunikacij, komunalnih storitev, energije, vode, pisarniškega materiala, stroški dela).

3. Pogoji za sodelovanje na razpisu: Na razpis lahko oddajo vloge prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo oz. so njihovi programi in projekti po presoji strokovne komisije v javnem interesu ob~ ine Cerknica, - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresni~ itev na~ rtovanih aktivnosti, - programi in projekti se izvajajo za mladino v Ob~ ini Cerknica (mladi od 15 do 29 let), - imajo izdelano finan~ no konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov, - vsako leto ob~ inski upravi redno dostavijo poro~ ilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto ter redno izpolnjujejo pogodbene obveznosti.

Pravico do sofinanciranja mladinskih programov in projektov po tem pravilniku imajo neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenim predvsem mladim med 15. in 29. letom starosti. Pravico do sofinanciranja stroškov delovanja mladinskih programov in projektov pa imajo tisti izvajalci, ki izvajajo izklju~ no programe in projekte za mlade, njihovo delovanje pa je širšega javnega pomena v ob~ ini.

4. Vrednost razpisanih sredstev: Natan~ na višina razpisanih sredstev bo dolo~ ena v skladu z sprejetim prora~ unom za leto 2012.

5. Merila in kriteriji za vrednotenje: Za vrednotenje vlog za sofinanciranje mladinskih programov in projektov bodo upoštevana naslednja merila in kriteriji: preglednost, število vklju~ enih ~ lanov v mladinskih programih in projektih, delež lastnih sredstev za izvedbo mladinskih programov in projektov, ciljna populacija, dostopnost, ekonomi~ nost, primerljivost, preventivnost. Podrobnejše ocenjevanje vlog po navedenih merilih in kriterijih je dolo~ eno s Pravilnikom za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter sofinanciranje stroškov delovanja

izvajalcev mladinskih programov in projektov iz prora~ una Ob~ ine Cerknica, ki ga bodo prijavitelji prejeli kot sestavni del razpisne dokumentacije.

6. Obdobje, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2012 v skladu s predpisi, ki urejajo porabo prora~ unskih sredstev.

7. Prevzem razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi tega razpisa. Prevzame se jo lahko osebno – na oddelku za družbene dejavnosti, kontaktna oseba Polona Godejša – tel. 70 90 615 in Bogdana Bizjak- tel. 70 90 625 ali na internetni strani Ob~ ine Cerknica: www. cerknica.si, do roka za oddajo vlog.

8. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge in na~ in predložitve vlog: Vloge na javni razpis morajo biti predložene najkasneje do 09.01.2012, oziroma tega dne oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke. Za pravo~ asne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naro~ nika: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Vloge, izpolnjene na razpisnih obrazcih morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami, dostavljene v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS – MLADINSKI PROGRAMI 2012«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku, se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa.

9. Postopek dodelitve in rok, v katerem bodo prijavitelji obveš~ eni o izidu razpisa: Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa.

Ob~ inska uprava Ob~ ine Cerknica bo v 45 dneh po zaklju~ ku javnega razpisa izdala sklep o izboru, višini in namenu odobrenih sredstev izvajalcem mladinskih programov in projektov. V 8 dneh od prejema sklepa bodo prijavitelji lahko vložili pritožbo pri županu Ob~ ine Cerknica. Po pravnomo~ nosti sklepa bodo z izbranimi izvajalci programov in projektov sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe programov in projektov ter glede sofinanciranja izbranega programa v skladu s predpisi, ki urejajo porabo prora~ unskih sredstev.

10. Kontaktne osebe za dodatne informacije: Bogdana Bizjak, telefon 01/70-90625, fax:01/70-90-633, email: bogdana.bizjak@cerknica.si.

Polona Godejša, telefon 01/70-90615, fax:01/70-90-633, email: polona.godejsa@cerknica.si Številka: 41010-14/2011 Datum: 09. 12. 2011 Župan, Marko RUPAR

Sreda, 21. December, ob 19.00 VSTOP PROST gledališka predstava MOJA DOMOVINA Produkcija: gledališka skupina Osnovne šole Notranjski odred Cerknica Cetrtek, 22. December, ob 18.00

VSTOP PROST plesna prireditev

PLES DO NEBES Z EVORO Produkcija:Plesna šola Evora

Petek, 23. December, ob 19.00

VSTOPNINA: 2 € koncert

SMO GODCI IN PEVCI Nastop sopranistke Vide Matičič, harmonikarskega orkestra Vilija Marinška in gostje

Ponedeljek, 26. December, ob 17.00 CERKNIŠKO JEZERO IN LJUDJE OB NJEM Predstavitev knjige s kulturnim programom

VSTOP PROST predstavitev knjige

Ob~ ina Cerknica objavlja na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007),

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov v Ob~ ini Cerknica za leto 2012 1. Naziv in sedež naro~ nika: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, telefon 01/ 7090 610, faks 01/ 7090 633

2. Predmet razpisa: Predmet sofinanciranja so slede~ e vsebine: - mladinski programi (dejavnost) -

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica (Ur. list RS, št. 32/09) objavlja Ob~ ina Cerknica

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica za leto 2012 1. BESEDILO JAVNEGA RAZPISA: 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica v letu 2012.

2. POGOJI IN MERILA: Na javni razpis se lahko prijavijo turisti~ na društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež na obmo~ ju ob~ ine Cerknica oziroma da spodbujajo razvoj turizma na obmo~ ju ob~ ine Cerknica; - da so registrirani po Zakonu o društvih; - da imajo urejeno evidenco o ~ lanstvu, pla~ ani ~ lanarini in ostalo dokumentacijo, kot jo dolo~ a Zakon o društvih; - da imajo zagotovljene materi-

- -

- -

alne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo na~ rtovanih aktivnosti na podro~ ju turizma; da imajo potrjen program s strani upravnega organa društva; da redno dostavljajo ob~ ini poro~ ilo (vklju~ no s finan~ nim) o realizaciji programov in doseženih rezultatih v preteklem letu, na~ rt aktivnosti za teko~ e leto (vklju~ no s finan~ nim na~ rtom); da izvajajo s programom opredeljene naloge, ki spodbujajo razvoj turizma na obmo~ ju ob~ ine in širše; da izpolnjujejo druge pogoje iz Pravilnika o sofinanciranju programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica (v nadaljevanju: pravilnik).

Ob~ ina Cerknica bo sofinancirala letne programe turisti~ nih društev z vsebinami, opredeljenimi v 9. ~ lenu pravilnika.

Ob~ ina Cerknica iz naslova tega javnega razpisa, ne bo sofinancirala investicije v prostore društev, kot tudi ne programe, ki se financirajo ali sofinancirajo iz katerekoli druge postavke ob~ inskega prora~ una in niso predmet pravilnika.

Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev za dodelitev sredstev, ki so natan~ no opredeljena v 9. ~ lenu pravilnika.

Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega ~ lena in ob upoštevanju specifi~ nosti vsebine posameznih programov.

Posamezni programi se to~ kujejo.

Vrednost to~ ke se dolo~ i v skladu s predvidenimi prora~ unskimi sredstvi za te namene v teko~ em letu po naslednji formuli: vrednost to~ ke = prora~ unska sredstva/vsota to~ k vseh programov.

Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih to~ k in od vrednosti to~ ke.

3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja turisti~ nih društev znaša 25.000,00 EUR, dokon~ na vrednost bo dolo~ ena v skladu s sprejetim prora~ unom.

4. ROK PORABE SREDSTEV: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2012 v skladu s predpisi, ki dolo~ ajo izvrševanje prora~ una.

5. VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izklju~ no na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe prora~ unskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa, in sicer s strani pooblaš~ ene osebe ob~ ine. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.

6. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NA^IN PREDLOŽITVE: Prijavitelji morajo popolne prijave oddati po pošti kot priporo~ eno pošiljko ali oddati osebno v zaprti ovojnici najkasneje do vklju~ no 9.1.2012 na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Šteje se, da je prijava prispela pravo~ asno, ~ e je bila zadnji dan roka za oddajo prijav, oddana na

pošti s priporo~ eno pošiljko ali do 12.00 ure oddana v prostorih Ob~ ine Cerknica.

Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS - TURISTI^NA DRUŠTVA 2012«.

Na hrbtni strani mora biti naveden polni naslov pošiljatelja. Veljavne bodo prijave, ki bodo pravilno ozna~ ene in pravo~ asno oddane. Neveljavne prijave ne bodo obravnavane.

7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV IN OBVESTILO O IZIDU JAVNEGA RAZPISA: Odpiranje prijav ne bo javno. Komisija bo v roku 10 dni po kon~ anem razpisu odprla pravo~ asno prejete prijave in ugotovila ustreznost prijav.

Nepravo~ asno prispele prijave bo komisija s sklepom zavrgla. V kolikor bo komisija ugotovila, da prijava ni popolna oziroma je le ta nerazumljiva, bo pozvala prijavitelja, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti oziroma, da prijavo ustrezno dopolni.

Dopolnjeno prijavo morajo prijavitelji poslati v zaprti ovojnici na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Šteje se, da je dopolnjena prijava prispela pravo~ asno, ~ e je bila zadnji dan roka za oddajo prijav, oddana na pošti s priporo~ eno pošiljko ali do 12.00 ure oddana v prostorih Ob~ ine Cerknica.

Na ovojnici mora biti na vidnem mestu napis »NE ODPIRAJ, DOPOLNJENA PRIJAVA ZA JAVNI RAZPIS – TURISTI^NA DRUŠTVA 2012« in na hrbtni strani polni naslov pošiljatelja.

Nepopolne prijave, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se zavržejo.

O izboru in višini sredstev, dobljenih na razpisu, bodo prijavitelji pisno obveš~ eni, in sicer v roku 60 dni po sprejemu prora~ una. Sredstva bodo upravi~ enci koristili na podlagi sklenjenih pogodb.

8. KRAJ IN ^AS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Ob~ ine Cerknica: www.cerknica.si. Zainteresirani prijavitelji jo v tem roku lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni Ob~ ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, in sicer v ~ asu uradnih ur.

Dodatne informacije lahko dobite na tel. 01 709 06 34 (Jasna Zalar) ali po elektronski pošti: jasna.zalar@cerknica.si. Številka: 41010-0015/2011 Datum: 9. 12. 2011 Župan, Marko RUPAR

Na podlagi Pravilnika za podeljevanje priznanj {portnikom, {portnim delavcem in {portnim kolektivom Ob~ ine Cerknica, ki je bil sprejet na 2. seji Upravnega odbora [ZC, dne 29.12.2008 objavlja [portna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

JAVNI RAZPIS

za podelitev priznanj na podro~ ju {porta v ob~ ini Cerknica za leto 2011 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Priznanja na podro~ ju {porta v ob~ ini Cerknica za leto 2011 lahko prejmejo posamezniki, ki nastopajo za osnovne {portne organizacije s sede`em v ob~ ini Cerknica, ne glede na naslov stalnega bivali{~ a za dose`ene rezultate.

V skladu s Pravilnikom se podeli priznanje za: - Najbolj{ega {portnika leta - Najbolj{o {portnico leta - Najbolj{i {portni kolektiv leta - Najbolj{o ekipo leta mladinske ali ~ lanske kategorije v kolektivnem {portu - Najbolj{e {portne delavce leta, lahko se podeli tudi posebno priznanje za izjemen prispevek {portu v ob~ ini Cerknica - Najbolj perspektivne {portnike po posameznih kategorijah, kot dolo~ a Pravilnik II. MERILA ZA IZBOR: - Rezultati na uradnih mednarodnih ~ lanskih tekmovanjih po naslednjem vrstnem redu: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo in sredozemske igre - Rezultati na dr`avnih prvenstvih - Odlo~ itev o najbolj{em znotraj ene panoge se dolo~ i po jakostni lestvici pano`ne zveze

III. PREDLAGATELJI KANDIDATOV ZA PRIZNANJA: Predloge lahko oblikujejo osnovne {portne organizacije s sede`em v ob~ ini Cerknica Predlogi na prijavnih obrazcih morajo poleg osnovnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev in ustrezno dokumentacijo o dose`enih rezultatih oz. delu, v ~ asu od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011.

IV. Prijave s potrebnimi dokazili po{ljite na e-naslov: dusan.jernejcic@cerknica.si in na naslov: [portna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »za priznanje na podro~ ju {porta« Rok za oddajo predlogov je: 13.

01. 2012 Opozorilo: Upo{tevajo se samo pravilno izpolnjene prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku!

V. Razpisna dokumentacija s prijavnimi obrazci bo objavljena na spletni strani TKD Sovica (www.drustvo-sovica.si) in spletni strani Ob~ ine Cerknica. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri Du{anu Jernej~ i~ u, tajniku [Z Cerknica (tel. 01/70-90-617).

Datum: 09. 12. 2011 Milan GORNIK, predsednik [ZC

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

I z o b ~ i n s k e h i { e

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

str 17

17

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ ini Cerknica (Ur. list RS, št. 98/07), objavlja Ob~ ina Cerknica

JAVNI RAZPIS

za dodelitev sredstev državnih pomo~ i za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ ini Cerknica za leto 2012 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev prora~ unskih sredstev (državnih pomo~ i) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ ini Cerknica v letu 2012, v skupnem znesku 17.000,00 EUR.

dejansko nastalih (upravi~ enih) stroškov, vendar ne ve~ kot 750,00 EUR na posameznega vlagatelja.

Sofinancirajo se: - naložbe v posodobitev hlevov s pripadajo~ o notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in

Vrsta ukrepa:

Višina sredstev

UKREP 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (1. Posodabljanje kmetijskih gospo7.000,00 EUR darstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, 2. Urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljiš~ ter dostopov) 3.000,00 EUR UKREP 2: Pomo~ za zaokrožitev zemljiš~ UKREP 3: Zagotavljanje tehni~ ne podpore v kmetijstvu (skupinske izjeme) in zagotavljanje tehni~ ne podpore (de minimis)

7.000,00 EUR

SKUPAJ

17.000,00 EUR

III. UPRAVI^ENCI – POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: Upravi~ enci do sredstev so: - pravne in fizi~ ne osebe – ki ustrezajo merilom za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 in ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališ~ e oziroma sedež v ob~ ini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljiš~ a, ki ležijo na obmo~ ju ob~ ine, - ~ lani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališ~ e na naslovu nosilca dejavnosti - na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na obmo~ ju ob~ ine, - organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na podro~ ju kmetijstva, - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na podro~ ju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmo~ ju ob~ ine.

Do sredstev niso upravi~ ena: - podjetja v težavah (podjetja v ste~ ajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, podjetja, ki nimajo poravnanih obveznosti do Ob~ ine Cerknica, podjetja, ki so v težavah in dobivajo državno pomo~ za reševanje in prestrukturiranje).

Pogoji in merila: - Pomo~ se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravi~ encu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, ~ asovni potek in predvidene stroške.

- Upravi~ enec predloži izjavo, da za iste upravi~ ene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.

- Zagotavljanje tehni~ ne podpore, ki se bo izvajala v letu 2012 in bo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev je lahko za~ eta pred izdajo sklepa o dodelitvi sredstev, saj se upoštevajo ra~ uni (dokazila) izdani pred izdajo sklepa o dodelitvi sredstev in sicer od 1. 1. 2012 do 28. 11. 2012, vendar samo, ~ e upravi~ enec predloži finan~ no ovrednoten program dela.

- Aktivnosti pri ukrepih 1 in 2, ki bodo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev, so lahko za~ ete pred izdajo sklepa o dodelitvi sredstev, vendar so upravi~ eni stroški po tem razpisu le tisti, ki bodo nastali v obdobju od izdaje sklepa o dodelitvi sredstev pa do 28.11.

2012 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izpla~ ilo sredstev).

- Upravi~ enec, ki pridobi sredstva iz tega razpisa, mora hraniti dokumentacijo, ki je dolo~ ena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev še najmanj 5 let po zadnjem izpla~ ilu sredstev.

IV. UKREPI, VIŠINA SREDSTEV, PREDMET PODPORE, UPRAVI^ENI STROŠKI UKREP 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo Okvirna višina razpisanih sredstev je 3.000,00 EUR. Sofinancira se do 30 %

izlo~ ke) za prirejo mleka, mesa in jajc; - naložbe v skladiš~ a za krmo s pripadajo~ o opremo za pridelavo; - naložbe v objekte za primarno pridelavo, vklju~ no s pripadajo~ o opremo; - nakup kmetijske mehanizacije in opreme vklju~ no z ra~ unalniško programsko opremo; - nakup kmetijskih zemljiš~ v vrednosti do 10 % celotne naložbe, ~ e je nakup kmetijskega zemljiš~ a sestavni del celotne investicije; - prva postavitev ekstenzivnih trajnih sadovnjakov ter prva postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vklju~ no z jagodiš~ i; - nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov vklju~ no s pripadajo~ o opremo; - nakup in postavitev mrež proti to~ i.

Upravi~ eni stroški: - stroški za pripravo na~ rta za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenega standarda, temelje~ ih na zakonodaji; - stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov; - nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izlo~ ke; - nakup materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (sofinanciranje gnojnih jam, gnojiš~ a za namen izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva ni opravi~ ljiv strošek, seniki, silosi, …); - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; - prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoje~ ih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov; - stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajo~ o opremo; - stroški nakupa in postavitve mrež proti to~ i (sadjarstvo).

Pomo~ i se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomo~ i dodelijo na obmo~ jih z omejenimi dejavniki.

2. Urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljiš~ ter dostopov: Okvirna višina razpisanih sredstev je 4.000,00 EUR. Sofinancira se do 40 % dejansko nastalih (upravi~ enih) stroškov, vendar ne ve~ kot 1.000,00 EUR na posameznega vlagatelja.

Sofinancirajo se: - investicije povezane z novogradnjo pašnika ali za obnovo pašnika, starejšega od 10 let, ~ e ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje na državne razpise; - naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.

Upravi~ eni stroški: - izdelava projektne dokumentacije, študije izvedljivosti; - agromelioracijska dela: manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo poseg v prostor in ureditev poljskih poti; - postavitev ve~ letnih nasadov: za nakup ve~ letnega sadilnega materiala, pripravo zemljiš~ a in postavitev opore in ograje, postavitev proti to~ ne zaš~ ite (za trajne nasade nad 0.3 ha površine),

- nakup kmetijskih zemljiš~ do višine 10 % upravi~ enih stroškov investicije, ~ e je nakup kmetijskega zemljiš~ a sestavni del celotne investicije.

Pomo~ se ne odobri za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen ~ e taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %.

2. predra~ une oziroma druga ustrezna dokazila o nameravani izvedbi izobraževanja, usposabljanja 3. ra~ une (potrdila o pla~ ilu) oziroma druga ustrezna dokazila za že izvedena izobraževanja, usposabljanja 4. dokazilo o registraciji (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra društev,..).

Upravi~ enci morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – RAZPIS KMETIJSTVO 2012 – SOFINANCIRANJE NALOŽB V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - predra~ une oziroma druga ustrezna dokazila o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomo~ (ki bodo nastajali do 28.

11. 2012); - ustrezno upravno dovoljenje za poseg v prostor, ~ e je to potrebno; - mapno kopijo z vrisano lokacijo pašnika oziroma namakalnega sistema; - fotokopijo dokazila o lastništvu za parcele, kjer je postavljena pašna ograja oziroma namakalni sistem oziroma dokazilo o zakupu zemljiš~ za vsej petletno obdobje; - na~ rt postavitve pašnika oziroma namakalnega sistema (priloga 2 k razpisnemu obrazcu).

Po uredbi za skupinske izjeme Predmet ukrepa: sofinancirajo se programi izobraževanja, usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu.

Pomo~ mora biti dostopna vsem upravi~ encem na obmo~ ju ob~ ine. ^lanstvo v nevladnih organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.

Upravi~ eni stroški: stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja programov usposabljanja, stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali ob~ asne dejavnosti kot je to rutinsko dav~ no svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje; na podro~ ju tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih (sredstva se dodelijo za stroške udeležbe, potne stroške, stroške izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov); stroški publikacij kot so katalogi ali spletiš~ a, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, ~ e so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

UKREP 2: Pomo~ za zaokrožitev zemljiš~ Okvirna višina razpisanih sredstev je 3.000,00 EUR. Sofinancira se do 75 % dejansko nastalih (upravi~ enih) stroškov.

Cilj ukrepa: - s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljiš~ omogo~ iti ve~ jo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljiš~ in s tem zmanjšati stroške pridelave.

Upravi~ eni stroški: - stroški pravnih in upravnih postopkov (geodetskih storitev, notarskih overitev, upravnih taks..), brez kupnine.

Upravi~ enci: - pravne in fizi~ ne osebe (kmetijska gospodarstva), ki ustrezajo merilom za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališ~ e oziroma sedež v ob~ ini Cerknica ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljiš~ a, ki ležijo na obmo~ ju ob~ ine Cerknica, - ~ lani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno prebivališ~ e na naslovu nosilca dejavnosti - na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na obmo~ ju ob~ ine.

Upravi~ enci morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – RAZPIS KMETIJSTVO 2012 – POMO^ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠ^ - mapne kopije - overjeno kupoprodajno pogodbo (ne starejšo od enega leta) ali menjalno pogodbo - predra~ une oziroma druga ustrezna dokazila o nameravani izvedbi (izjavo o predvidenih stroških) pravnega posla nakupa oziroma menjave kmetijskih zemljiš~ (ki bodo nastajali do 28.11.2012).

UKREP 3: Zagotavljanje tehni~ ne podpore v kmetijstvu (po uredbi za skupinske izjeme in po pravilu de minimis) Okvirna višina razpisanih sredstev je 7.000,00 EUR. Sofinancira se do 75 % upravi~ enih stroškov, vendar ne ve~ kot 2.000 EUR na posameznega vlagatelja.

Upravi~ enci: - organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na podro~ ju kmetijstva; - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na podro~ ju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmo~ ju ob~ ine; - pravne in fizi~ ne osebe, ki so registrirane za izvajanje tehni~ ne pomo~ i na podro~ ju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.

Upravi~ enci morajo k vlogi predložiti finan~ no ovrednoten letni program dela z ustreznimi dokazili in seznamom udeležencev izobraževanja in usposabljanja.

Upravi~ enci morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: 1. izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – RAZPIS KMETIJSTVO 2012 – SOFINANCIRANJE TEHNI^NE POMO^I V KMETIJSTVU

Po pravilu De minimis Predmet ukrepa: sofinancirajo se programi izobraževanja, usposabljanja in informiranja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, gozdarjev, oziroma ~ lanov društva s podro~ ja kmetijstva.

Tehni~ na pomo~ je namenjena upravi~ encem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov.

Upravi~ eni stroški: stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in

delavcev na kmetijskem gospodarstvu, gozdarjev, oziroma ~ lanov društva s podro~ ja kmetijstva: stroški organiziranja programov usposabljanja, stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali ob~ asne dejavnosti kot je to rutinsko dav~ no svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje, na podro~ ju tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, se sredstva dodelijo za: stroške udeležbe, potne stroške, stroške izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov); stroški na podro~ ju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja ali znamke ne imenujejo porekla znamke, razen za proizvode iz Uredbe sveta (ES) št. 510/2006; stroški publikacij kot so katalogi ali spletiš~ a, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, ~ e so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

V. ROK IN NA^IN PRIJAVE Vlagatelji morajo ustrezno ozna~ ene vloge oddati po pošti kot priporo~ eno pošiljko, (velja datum poštnega žiga) na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, najkasneje do 9.1.2012 ali jo do tega dne, najkasneje do 12.00 ure, oddati v sprejemni pisarni Ob~ ine Cerknica.

Vloga na razpis mora biti vložena na predpisanem obrazcu z vsemi potrebnimi dokazili, ki so navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija, ki obsega vse obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa in vzorce pogodb, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Ob~ ine Cerknica ter na spletni strani Ob~ ine Cerknica www. cerknica.si.

Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti z obvezno navedbo na sprednji strani »NE ODPIRAJ – VLOGA JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO 2012«. V primeru, da vlagatelj pošilja ve~ vlog za ve~

ukrepov, mora biti vsaka vloga v svoji kuverti. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov vlagatelja.

Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo na naslovu: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, kontaktna oseba: Jasna Zalar (tel. št.: 01 709 06 34, jasna.zalar@cerknica.si).

VI. NA^IN REŠEVANJA VLOG Vloge prispele na javni razpis odpira in obravnava komisija imenovana s strani župana (v nadaljevanju komisija). Odpiranje vlog ni javno. ^e komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba ob~ inske uprave na predlog komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. ^e prosilec vloge ne dopolni v roku ali jo dopolni neustrezno, se vloga s sklepom zavrže. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.

Komisija na podlagi prejetih vlog dolo~ i % sofinanciranja, vendar najve~ do višine kot je navedeno v razpisu. V kolikor bo na razpis prispelo ve~ vlog kot je skupni znesek razpisanih sredstev, se bodo sredstva upravi~ encem dodelila glede na vrstni red prispetja vlog – do porabe sredstev.

Ob~ ina Cerknica bo z upravi~ enci sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriš~ enja sredstev. Upravi~ encem se bodo sredstva izpla~ ala na transakcijski ra~ un na podlagi zahtevka za izpla~ ilo sredstev. Zahtevek za izpla~ ilo sredstev mora biti dostavljen na Ob~ ino Cerknica, najkasneje do 28.11.2012. Številka: 41010-0016/2011 Datum: 9.12.2011 @upan, Marko RUPAR

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 22 09. december 2011

Obvestila in horoskop

18

Anine zvezde

Kaj vam prinaša silvestrska no~ ?

31. 12. 2011 v zvezdah Zadnji dan leta 2011 – Dopoldne bo sicer še zelo zaspano, a že takoj po 11. uri bomo spet polni misli in idej. Marsikdo se bo kar težko kontroliral, pa še seksualni naboj bo prisoten.

Ve~ er in zadnja no~ nikakor ne bosta obi~ ajna. Sode~ po zvezdnih vplivih, je pri~ akovati veliko nepri~ akovanih dogodkov, v zadnjem trenutku si boste premislili in odšli tja, kamor sprva niste nameravali. Seveda bo prisotno veliko naelektritve in prihajalo bo do prepirov. Kjerkoli, doma, v trgovini ali na cesti. Zvezde nam v tej no~ i ne bodo najbolj naklonjene, zagotovo bo prišlo do požarov in žal tudi do poškodb s pirotehni~ nimi sredstvi. Vsa no~ bo nabita z negativno energijo, zato apeliram na vas, da popazite na svoje otroke, na dom in pazite predvsem nase! Sre~ no!

OVEN  Ovni, kot ponavadi dinami~ ni in impulzivni, bodo zadnjo no~ nekje v ve~ ji družbi. Tam zagotovo ne bodo žejni, tudi v flirtanje se bodo podali, zato se vam lahko zgodi, da se boste na novoletno jutro v postelji zbudili sami. ^e boste doma, bo hiša polna prijateljev, pazite le na svoje obnašanje in na to, da vam ne pogori hiša. Boste pa Ovni to no~ v središ~ u pozornosti, simpati~ ni in nagajivi.

BIK  Biki boste seveda že prej mislili na zabavo. Izbrana družba, izbrana hrana in glasba so stvari brez katerih Biki ne bodo šli v novo leto. Je pa možno, da boste že dan poprej spakirali torbe in odšli v kakšno gorko ko~ o ali še bolj verjetno nekam v tople kraje. Kjerkoli že boste, vse boste že vnaprej na~ rtovali. ^e pa boste nekje na hišni zabavi, se vam ~ isto lahko zgodi, da spoznate nekoga, ki bo primeren prav za vas.

DVOJ^KA  Spadate med najbolj družabne znake, zato za vas ne bo težko najti primerno mesto za zabavo. Ker si boste želeli dramatike, nevsakdanjega razburjanja in evforije, boste mesta zabav nekajkrat zamenjali. Zabava do jutranjih ur s prijatelji vam bo prav prišla, a ~ e boste uteho zaradi spora z bližnjo osebo iskali v alkoholu, se vam lahko zgodi marsikaj neprijetnega.

LEV  Levi ljubijo burno silvestrsko no~ , željni so spektakla, ognjemetov in vsega kar sodi zraven. Važno bo, da se zgodi nekaj posebnega, o ~ emer boste lahko še dneve govorili. ^e boste samo z nekaj prijatelji, boste razo~ arani, saj potrebujete kar najve~ jo družbo. Morda zaradi premalo denarja ne boste odšli na potovanje, boste pa nekje v ve~ ji družbi. ^eprav bo sprva slabo kazalo, boste polno~ do~ akali sre~ ni in morda celo zaljubljeni.

DEVICA  Vam niso tako zelo pomembne zabave in sve~ anosti, saj bi se tam dolgo~ asili ali pa bi vam bilo to celo naporno. Ni~ narobe ne bo, ~ e boste to no~ preživeli kar doma, saj vam na~ rtovanje zabave in nabavljanje v trgovini ne gre najbolj od rok. Letos boste malo nekje na zunanji zabavi, preostanek no~ i pa boste kar doma, sami ob kakšnem dobrem filmu. Odbijali boste vsa vabila, ki jih boste dobili, saj boste letos vse doživljali kot nekakšen napor. Zunaj pa le pazite, da kakšna pirotehnika ne prileti prav v vas.

TEHTNICA  Zabave visoko kotirajo na vaši lestvici željenih dogodkov. Ker so te zabave tudi vprašanje prestiža, so priprave na najdaljšo no~ temeljite in obširne. Tudi samoto ne prenašate najbolje, zato bi bilo nerealno pri~ akovati, da boste sami. Prejeli boste dosti vabil za zabavo, zato je možno, da boste obiskali ve~ mest v istem ve~ eru. Ve~ er pa žal ne bo minil brez kakšnega spora s partnerjem. ŠKORPIJON  Ne marate, da vam karkoli vsiljujejo in da morate nujno na kakšno zabavo. Marsikateri Škorpijon bo to no~ preživel v službi, ostali pa boste ostali najbrž kar doma, sploh ~ e ne boste našli prave družbe. ^e imate partnerja, boste z njim kar v postelji in mu na svoj na~ in zaželeli sre~ no novo leto. Je pa letos možno, da boste nekje na hišni zabavi ob dobri hrani, pija~ i in prijetnem klepetu.

STRELEC  Strelci najbolj uživajo, ~ e so nekje dale~ stran od svojega doma. Letos bodo nekateri ostali tudi doma, a se bodo obnašali tako, kot da se na ta dan ne dogaja ni~ posebnega. Zanemarili bodo celo polno~ no odpiranje šampanjca, bodo pa partnerja odpeljali v posteljo in mu na svoj na~ in zaželeli novo leto. Se pa Strelci radi odzovejo na kakšno hišno zabavo, v nasprotnem primeru bodo s partnerjem doma.

KOZOROG  Za ve~ ino je novo leto veselo, ne pa tudi za Kozoroge. Maj~ keno pesimisti~ ni boste, saj se boste spraševali, ~ emu slaviti iztek starega leta, saj tako ali tako ni bilo preve~ uspešno. Misli, da boste na to no~ sami, vam ne bodo vše~ , kot tudi ne takšne, da bi bili v neki družbi. Izlet v dvoje v planinsko ko~ o bi bil najbolj idealen za vas. Dobrega razpoloženja vam letos ne bo manjkalo. V vašem domu bi se lahko zbrali prijatelji, kon~ ali pa boste v nekem lokalu.

VODNAR  Z veliko nepotrpežljivostjo ~ akate na najdaljšo no~ v letu. Željni ste zabave, druženja in veselja~ enja. A seveda s prijatelji, saj brez njih ne gre. Kjerkoli boste, boste poželi kar dosti pozornosti, veliko komplimentov na ra~ un svojega izgleda. Letos boste spoznali nekoga posebnega in novoletna sms ~ estitka vam bo pospešila bitje srca.

RIBI  Ribice obi~ ajno pri~ akajo zadnji dan nekako nepripravljene. Živijo v upanju, da se bo zgodilo nekaj posebnega, nekakšna zabava, vabilo ali na~ rt, ki bi jih tako razburil, da sploh ne bi bile v dilemi, kako in s kom. V zadnjem trenutku se obi~ ajno odlo~ ijo, kaj bodo. Ker ljubite ples, bi lahko šli nekam, kjer se pleše. Letos bo veliko vprašanj in razmišljanja.

Nekje vam ne bo odgovarjala družba, do nekaterih pa boste gojili stare zamere. Lahko se zgodi, da boste ostali doma, sploh ~ e ste se nekaj dni preve~ zabavali na službeni zabavi.

Napravo za fitnes s 14 vajami, šotorsko prikolico in leseni okvir za posteljo.

Cena: ugodno. Tel.: 031 643 897.

Avto sedež za otroka romerkid, univerzalen, zelo prilagodljiv. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 734 588.

Otroško kolo, z možnostjo uporabe pomožnih koleš~ kov, dobro ohranjeno.

Cena: po dogovoru. Tel.: 041 734 588.

Kakovosten kraški teran in mešano belo vino (pretežno malvazija) v rifuzi, trgatev 2011. Možna dostava na dom. Tel.: 041 589 747.

Suha bukova drva z razrezom in dostavo. Tel.: 031 333 407.

Kupim Rabljeno pe~ na drva.

Tel.: 041 518 695.

Nepremi~ nine

Notranjsko-kraške novice petek, 9. december 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Notranjsko-kraške novice

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.900 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Oddam

Grifon d.o.o.

2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, l. 2002, 68,30 m2, CK, vsi priklju~ ki, ZK. Cena: 300 eur. Tel.: 040 122 806.

Cesta 4.maja 76, 1380 Cerknica +386 (0)1 709 34 19 info@grifon.si www.grifon.si

Prodam Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem.

Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Drugo Zdrav, delaven in situiran moški iš~ em preprosto žensko, staro okrog 50 let, za prijateljevanje ali kaj ve~ .

Tel.: 031 857 475.

Nudim pomo~ v Cerknici pri varstvu otrok, pomo~ i starostnikom in ~ iš~ enju stanovanj. Tel.: 041 271 496.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LCT TV LED TV Plazma TV Hišni kino Projektorji ...

- prodaja (računalniki, računalniška in programska oprema, foto in video oprema, pisarniški material) - svetovanje - izdelava spletnih strani - oblikovanje - servis računalniške opreme - računalniško izobraževanje - sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij za Mobitel.

,610/

RAK  Idealna zabava za Rakce je takšna, da vsebuje zaljubljenost in prisotnost ljubljene osebe. Navdušila vas bo manjša družba, ljudje, ki ne pijejo preve~ , pa~ pa pojejo, se veselijo in so sre~ ni. Letos lahko ra~ unate na to, da se vam bodo na~ rti spremenili v zadnjem trenutku. Morda ne bo vse tako, kot bi si želeli, a ne pustite, da bi vam karkoli pokvarilo ve~ era. Spomnili se boste na nekdanjo ljubezen, boste pa prejeli ~ estitko od nekoga, ki ga želite pozabiti.

Prodam

str 18

Srečno ter uspešno leto 2012 Vam želi Grifon.

V decembru imate s tem kuponom

5% popust

na vse artikle v prodajalni Grifon.

Kuponi se med seboj ne seštevajo, ne veljajo za sklepanje ali podaljševanje naročniških paketov in razmerij za Mobitel.

vabi na

Novoletni Ples 2012 1. januar od 20.00 ure dalje.

Za ples bo poskrbela

Predprodaja vstopnic poteka vsak dan od 10.00 -17.00 v restavraciji Jamskega dvorca.

Informacije: 05 7000 160, 7000 100, www.postojnska-jama.si

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.

Untitled-3 1

18.10.2011 12:20:18

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  22  09. december 2011

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev

Kultura

14. 12. Odprtje fotografske razstave Vasje Doberleta z naslovom BloĹĄki meandri, ob 19. uri v knjiĹžnici na Blokah.

15. 12. Odprtje boŞi~ no-novoletne razstave ~ lanov Druťtva notranjskih kulturnikov Krpan, ob 18. uri v galeriji Krpan na ^abranski 2 v Cerknici.

Razstava bo odprta do 5. 1. 2012, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v torek in ~ etrtek pa od 14. do 18. ure.

20. 12. Pregledna razstava del ~ lanov Kulturno-umetniťkega druťtva PA-LETA Cerknica, ob 18. uri v knjiŞnici na Rakeku. Dela bodo na ogled do 13. 1. 2012.

10. 12. Elvis Jackson, Ana Pupedan in Peace Road, ob 21. uri pod ogrevanim ĹĄotorom pri PTC Primorka v Postojni.

11. 12. Komedija z naslovom Niti tat ne more poĹĄteno krasti v izvedbi Kulturnega druĹĄtva MeniĹĄija, ob 17. uri v Osnovni ĹĄoli na Rakeku.

13. 12. Glasba in ples Na kriŞiť~ u cest, ob 18.45 v kulturnem domu v Postojni.

14. 12. Predstavitev knjige Nebesa zdravijo in Nebesa odgovarjajo avtorice Cristy Žmahar, ob 18. uri v knjiŞnici v Starem trgu.

17. 12. Tradicionalni boŞi~ no-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec z gosti (Eva Hren, Marko Nzobandora) in solisti, ob 19. uri v Ve~ namenski dvorani Logatec.

17. 12. ACDC cover band, Forgotten eden, Obro~ , ^rna gradnja, ob 21. uri pod ogrevanim ťotorom pri PTC Primorka v Postojni.

Prireditve, predavanja 6. 12. Sre~ anje mamic z dojen~ ki Za~ etnica, od 10.30 do 12. ure v dvorani Doma starejťih Logatec. Prispevek je 2 evra. Informacije in prijave na zacetnica@hotmail.com ali na 051 245 013. Organizira Zavod Objem.

9. 12. Potopisno predavanje z diaprojekcijo: Potepanje po ZDA, ob 19. uri v Hotelu Kras.

9. 12. Predavanje Afrika in jaz ter no~ ni pohod na Nanos, ob 18. uri v baru Nanos v Razdrtem.

9. 12. Ve~ er improvizacijskega gledaliť~ a z Improleptiko, ob 20. uri v Mladinskem centru Postojna.

15. 12. Dan odprtih vrat, med 9. in 12. uro v Ĺ olskem centru Postojna, enoti Ilirska Bistrica.

Druťtvo upokojencev Pivka vabi ~ lane na novoletno sre~ anje, ki bo v nedeljo 18. decembra, ob 17. uri v menzi JAVOR v Pivki. Prijave zbirajo vsako sredo med 8. in 12. uro v pisarni druťtva. Ve~ informacij na 041 980 532 in 040 324 303. Lepo vabljeni!

19

www.AVANTURA.info

WUJRYLQD ] RSUHPR ]D SURVWL ĂżDV

V prihodnji ťtevilki Notranjsko-kraťkih novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 23. decembra do 12. januarja. ^e Şelite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poťljite do petka, 16. decembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniťtvo ne odgovarja.

Razstave

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 9. december 2011

str 19

lov, ribolov

]UDĂżQR RURĂŚMH

army shop

pirotehnika

airsoft

ski servis

Tel: 05 726 40 70, Notranjska 4, Postojna

Za otroke in mladino 12. 12. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 16.30 v knjiŞnici v Novi vasi. Otroka prijavite na tel. ťt. 01 709 80 29.

13. 12. Prazni~ na delavnica za otroke od dopolnjenega 6. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjiŞnici na Rakeku.

Otroka prijavite na tel. ĹĄt.

01 705 14 81.

14. in 15. 12. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico Zima, zima bela za otroke od dopolnjenega 4. leta dalje, od 17. do 18. ure. Otroka prijavite na tel. ťt. 01 709 10 78.

20. 12. Pravlji~ no druŞenje s knjigo in ustvarjalna delavnica za 3 leta stare otroke in njihove starťe, ob 16.30 v knjiŞnici v Cerknici. Otroka predhodno prijavite na tel. ťt. 01 709 10 78.

Regijska izjava: V ťolskem letu 2010 sem naredila anketo o zajtrkovanju doma in odkrila, da od 650 u~ encev doma redno zajtrkuje 324, v~ asih 206, nikoli 61 u~ encev. Najpogosteje jedo kosmi~ e – ~ okoleťnik ali kruh s ~ okoladno kremo in pijejo ~ aj. Petra Fefer, vodja ťolske prehrane na logaťki OŠ8 talcev

ထ á šá ¸

KŠOPP-ov VESELI DECEMBER 2011 Petek, 9. 12. 2011, ob 20:00 Ve~ er improvizacijskega gledaliť~ a z Improleptiko Mladinski center Postojna, v sodelovanju z MCP

‍ ۺ‏

‍

ۺ‏ .

‍

ۺ‏

Â…

‍ ۺ‏

. Â…

‍

ۺ‏ á šá€” á šá€” á şá ¸á šá şá€” ဓ á ¸á ˝á š á şá ˝á š á ťá‚€á ź á ¸á ˝ á żá ¸á ¸ á şá ş ႀႀ

ဖ ဓ ÂŽÂĄÂŠÂŁÂ˜ÂŚÂŁá &#x;ÂŽÂ?Â“ÂŒÂŽÂšÂ¤ÂŽÂĄá€–ÂœÂšá€”ÂšÂŽÂ¤

HUDVPXV LQGG

Sobota, 10. 12. 2011, ob 21:00 ELVIS JACKSON + ANA PUPEDAN + PEACE ROAD Pod ogrevanim ťotorom v Postojni Vstopnina: 8 eur, ~ lani Kluba v predprodaji 5 eur Petek, 16. 12. 2011, ob 20:00 KŠOPP-ov ve~ er STAND UP komedije Mladinski center Postojna, v sodelovanju z MCP Sobota, 17. 12. 2011, ob 21:00 AC/DC COVERBAND, FORGOTTEN EDEN, OBRO^, ^RNA GRADNJA Pod ogrevanim ťotorom v Postojni Vstopnina: 5 eur Ve~ informacij na www.facebook.com/ksopp.

Se vidimo!

Pravilno reťeno geslo prejťnje kriŞanke: Modni v zimo s Sanpavlijo. 1. nagrada: vrednostni bon za 30 eur: Silvo Kolar, Laze 81, Logatec; 2. nagrada: vrednostni bon za 20 eur: Antonija Bajc, Volari~ eva 18, Postojna; 3. nagrada: vrednostni bon za 10 eur: Andreja Mahne, Bra~ i~ eva 1, Cerknica. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Sanpavlija, Gantar Barbara s.p., Naklo 14, 1370 Logatec, bodo nagrajenci prejeli po poťti.

Tokratne nagrade podarja:

22 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Inocente TomaŞ s.p., Trgovina z opremo za prosti ~ as, Notranjska ulica 4, 6230 Postojna. 1. nagrada: vrednostni bon za nakup pirotehnike za 30 eur; 2. nagrada: vrednostni bon za nakup pirotehnike za 20 eur; 3. nagrada: vrednostni bon za nakup pirotehnike za 10 eur. Pri Şrebanju bomo upoťtevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraťke novice, Reťitev kriŞanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 16. decembra 2011.

kriĹžanka / Kupon

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  22  09. december 2011

str 20

investicijsko banÄ?niĹĄtvo PLEMENITE

Zdaj tudi v najbliĹžji poslovalnici Abanke Ne izpustite iz rok zlate priloĹžnosti v obliki zlatih naloĹžbenih palic in kovancev, ki so lahko dobra naloĹžba ali dragoceno darilo. Ujamete jih lahko v poslovalnici v Postojni na Titovem trgu 1. ObiĹĄÄ?ite nas ali nas pokliÄ?ite na telefon: (05) 72 04 914.

Opozorilo: Zlato ni enako depozitu, ne prinaĹĄa obresti in ni vkljuÄ?eno v sistem zajamÄ?enih vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral.

Banka jamÄ?i stranki, da ima zlato Ä?istino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata, ne jamÄ?i pa za odkup prodanega zlata.

www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

ZLATO Ĺ E NIKOLI NI BILO TAKO BLIZU

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

NOVO!!!

MeseÄ?na naroÄ?nina ,12 EUR VKLJUÄŒUJE:

20

s .*/65& 7 .0#*5&-070 0.3&˜+& s .*/65& 7 045"-" 4-07&/4," 0.3&˜+" s 41030ĂŠ*- 4.4 ..4 s .# 10%"5,07

Samsung Galaxy ACE

1â‚Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Paket 2012

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ

HTC Wildfire S

1â‚Ź*

z izbiro NAJNAJ (7)

z izbiro NAJNAJ (7) * Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

KOVINE