Št. 1 - 6.1.2012 - Notranjsko kraške novice by Denis Senkinc

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

str

petek, 13. januar 2012, letnik X / št. 1 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Kon~ no obnova stavb?

Arheologi na Taboru našli jamo 5

Janez Kebe o svoji novi knjigi 6

Rezi finan~ ne in gospodarske krize so pustili sledi tudi v novem letu, odgovarjajo na ob~ inah v regiji, ko smo jih povprašali, kaj bo najbolj zaznamovalo teko~ e leto in kateri bodo najve~ ji projekti in dogodki v ob~ inah. Skupni imenovalec vseh je var~ evanje oziroma izvajanje zlasti za~ etih in tistih projektov, za katere so ob~ ine pridobile sofinancerska sredstva. V vseh ob~ inah bodo med ostalim dokon~ ali ali obnovili komunalno infrastrukturo, logaška ob~ ina bo obnovila zdravstveni dom, postojnska bo zgradila novo osnovno šolo v Prestranku (na sliki), v Pivki pa bo med zanimivejšimi na~ rti Eko muzej Dežele presihajo~ ih jezer.

P RI E T J U

OGL

H RGQ J X ]D VH OHWR P H V VH RULO NR]L Y Y R 'RJ FHQH V

FOTO: VALTER LEBAN

Projekti kljub var~ evanju

=D YHĀ LQIRUPDFLM SLäL QD komerciala@nkr-novice.si DOL SRNOLĀL QD WHO äW 041 705 090. .OLNQL WXGL QD www.nkr-novice.si LQ PH SRLäĀL QD Facebook-u

IOC LOGATEC- ZAPOLJE Sestavite I R O svoj poslovni ST POSLOVNI PRO

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

ZA VSAKO DEJAVNOST!

2 m / R U E 0 5 Že od 5 VILO ! AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTE Enote so velikosti 50 m2. Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

Rimi-126x98,5.indd 1

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.,

Šmartinska c. 152g, Ljubljana

01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si , info@si-tx.si

prostor!

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

15.12.2011 13:01:15

Iz vsebine: V Logatcu podražili nadomestilo za zemljiš~ e

V Logatcu naj bi se vrednost to~ ke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljiš~ a domnevno zaradi gradnje v industrijskih conah povišala za kar ~ etrtino. V Postojni bo narasla za 2,7 odstotka, v Pivki in Cerknici pa za zdaj ostaja enaka. str. 4

Bodo ostali brez komunalne deponije?

Okoljska agencija je tudi Komunalnemu podjetju Logatec, ki upravlja deponijo Ostri vrh, zavrnila izdajo odlo~ be o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja, tako da je obratovanje deponije pod vprašajem. str. 5

Nova dvorana in cenejši vrtec

pr' nas se VSODþD

Spomladi bodo za~ eli graditi težko pri~ akovano ve~ namensko dvorano v Novi vasi, ki bo svoja vrata odprla ~ ez pol drugo leto. Starši pa se bodo že februarja razveselili nižjih položnic za vrtec. str. 6 Želimo vam sre~ no in uigrano leto 2012! Uredništvo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice

str 2

petek, 13. januar 2012

V letu 2012 neizogibno Ob za~etku novega leta smo vse ob~ine v regiji povprašali, kakšni so njihovi obeti in pri~akovanja za razvoj v letu 2012 glede na politi~ne in gospodarske razmere pri nas. Zanimalo nas je, kaj bo najbolj zaznamovalo teko~e leto v ob~inah in kateri bodo najve~ji projekti in dogodki. Ker se ob ve~anju stroškov klasi~ni prihodki zmanjšujejo, je skupni imenovalec vseh var~evanje oziroma izvajanje zlasti za~etih in tistih projektov, za katere so ob~ine pridobile sofinancerska sredstva.

LOGATEC

Kmalu obnovljen Zdravstveni dom

CERKNICA

^istilna naprava in obnova cest naseljih Begunje in Gori~ice– Gornje jezero ter za~etek obnove še ene redkih makadamskih cest na relaciji Sveti Vid–Župeno,« sporo~ajo s cerkniške ob~ine. Zaradi velikih potreb po navedenih investicijah so morali, kot pojasnjujejo, ustrezno zmanjšati sredstva za investicijsko vzdrževanje ob~inskih objektov, kljub temu pa na~rtujejo izvesti teko~e vzdrževanje tako objektov kot komunalne infrastrukture. Med ve~jimi letošnjimi dogodki v Cerknici opozarjajo na otvoritev ve~namenske stavbe z gasilskim domom v Begunjah pri Cerknici, ki bo že to nedeljo, medtem ko bodo junija v okviru ob~inskega praznika odprli obnovljeni protiturški tabor in trg v starem delu Cerknice. Tudi pri izvedbi omenjenih dogodkov si bodo pomagali z evropskimi sredstvi. bmk

ta ^ista Ljubljanica. Dokon~ali bodo obnovo Zdravstvenega doma in izgradnjo vrtca Rovte ter uredili komunalno infrastrukturo Hotedršica– Spodnji Log in gospodarsko javno infrastrukturo Gr~arevec. Med pomembnejšimi projekti v letošnjem letu bo, kot sporo~ajo z ob~ine, tudi razpis javnega nate~aja za kulturni dom Logatec. bmk

FOTO: VALTER LEBAN

Kljub slabi situaciji v državi pa so se odlo~ili, da približno 60 odstotkov prora~una namenijo investicijam, ki so sofinancirane iz evropskih sredstev. V prora~unu imajo namre~ predvidenih 22 odstotkov evropskih in še 12 odstotkov sredstev iz države, katerih koriš~enje je neposredno vezano na evropska sredstva. Najve~ja investicija na podro~ju otroškega varstva bo gradnja novega vrtca z 18 oddelki, precej pa nameravajo investirati tudi v komunalno infrastrukturo. Tako bodo s pomo~jo sredstev iz evropskega kohezijskega sklada za~eli graditi centralno ~istilno napravo v Dolenji vasi pri Cerknici, prvo fazo kanalizacije s ~istilno napravo v naselju Martinjak, prav tako z izdatno pomo~jo sredstev iz evropskih strukturnih skladov razvoja regij. »Predvidena je sanacija dveh vodovodnih sistemov, in sicer v

ni investicijski projekti, pa tudi športni, kulturni in družabni dogodki, saj bodo prav letos zaznamovali 30 let sodelovanja in povezanosti s pobrateno ob~ino Repentabor. V letu 2012 bodo v Logatcu med drugim dali prednost dvema ekološkima projektoma, in sicer izgradnji kanalizacije v Rovtah in gradnji kanalizacije in ~istilne naprave v okviru projek-

FOTO: DA MIJANA [K RLJ

»Pri~akovanja Ob~ine Cerknica za leto 2012 so podobna kot v preteklem letu, ko smo izvedli prakti~no vse naloge, ki smo si jih zadali v prora~unu, razen za~etka gradnje novega vrtca, ker zaradi pritožbe enega izmed prijavljenih izvajalcev na Državno revizijsko komisijo, na katere odlo~itev smo ~akali do konca leta, nismo uspeli podpisati pogodbe s potencialnim izvajalcem,« so v odgovor na naša vprašanja o pri~akovanjih v letu 2012 sporo~ili s cerkniške ob~ine. Glede na trenutno znano oblikovanje vlade, ki ne kaže prevelikega zanimanja za možnosti pove~anja izvoza, se na ob~ini bojijo, da bo šlo gospodarstvu še slabše, država pa ne bo dobila svežega denarja iz tujine, ki ga nujno potrebuje. »Poleg slabe bonitete Slovenije v svetu razmere slabša tudi neustrezen odnos vlade do tujih vlagateljev,« so kriti~ni v Cerknici.

Kljub težkim gospodarskofinan~nim razmeram v Sloveniji in svetu v Ob~ini Logatec v letošnje leto gledajo z optimizmom. »Zaposleni bomo s kakovostnim delom in trudom skušali izpeljati zastavljene projekte in tako poskrbeti za dvig kakovosti življenja naših ob~anov,« poudarjajo. Teko~e leto bodo v Logatcu zaznamovali števil-

SUPER POPUSTI!

K R P A N

CESTA 4. MAJA 50 1380 CERKNICA

0 -5

na izbrana zimska oblačila in obutev!

Center mode Uršula, C. 4. maja 64, Cerknica; tel.št.: 01 7071 672 Trgovina Pepelka, Cesta Notranjskega odreda 9, Stari trg; tel.št.: 01 7071 662 Tekstilni Nova vas, Nova vas 5, Nova vas; tel.št.: 01 7071 633 Akcija velja od 09.01. do 18.02.2012 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Popust se obračuna pri blagajni.

4, . ;*

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

V središ~u

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

var~ evanje LOŠKA DOLINA

Komentar

Poudarek na okoljski V Novi vasi do nove ve~ namenske dvorane infrastrukturi Jože Doles, župan ob~ ine Bloke, kljub slabim gospodarskim razmeram v državi za svojo ob~ ino pri~ akuje uspešno poslovno leto. Finan~ no stanje ob~ ine je namre~ , kot poudarja, stabilno, saj so vse dosedanje investicije pla~ ane iz rednih prilivov brez dodatnega zadolževanja. »Tako stanje nam omogo~ a, da se smelo in ambiciozno lotimo tudi realizacije novih na~ rtov in razvojnih idej,« pravi Doles. Nadeja se, da bo letos prišlo do dokon~ ne razrešitve problema propadajo~ ih vojaških objektov v naselju Velike Bloke, o ~ emer pišemo v nadaljevanju. Najve~ ji letošnji projekt ob~ ine Bloke pa bo po županovih besedah izgradnja nove ve~ namenske dvorane v Novi vasi. Za projekt je izdelana že vsa potrebna projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Trenutno poteka izbor izvajalca. V kolikor bodo postopki potekali po predvidevanjih, se bo izgradnja nove ve~ namenske dvorane za~ ela spomladi. Med pomembnejšimi na~ rti ob~ ine v letu 2012 župan izpostavlja tudi zaklju~ ek projekta izgradnje okoljske infrastrukture v naseljih Studenec, Topol, Hudi vrh in Ravne s skupno ~ istilno napravo Hudi vrh. V tem sklopu bodo zgradili tudi popolnoma novo vodovodno in cestno omrežje. Letos na~ rtujejo tudi izgradnjo novega vodovoda v naseljih Gradiško in Štorovo. Župan izpostavlja tudi že ve~ letna prizadevanja za vzpostavitev podružni~ ne lekarne na Blokah. Potem ko Lekarna Ljubljana za to ni izkazala interesa, se pogovarjajo z drugimi lekarnami. kv

PIVKA

FOTO: VALTER LEBAN

Tudi nov Krpanov trg V ob~ ini Pivka bodo investicijam in razvojnim projektom namenili skoraj dve tretjini prora~ unskih sredstev, ki letos predvideva 12 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj trideset odstotkov ve~ v primerjavi z rebalansom prora~ una za leto 2011. Na ob~ ini pravijo, da se tako visok delež pove~ anja prihodkov nanaša predvsem na prejeta sredstva iz državnega prora~ una in sredstev EU na podlagi razpisov za investicije. Najvišji prihodki se nanašajo na prihodke EU za sofinanciranje izgradnje ~ istilne naprave v Pivki in kanalizacije v Pivki, Hrastju in Petelinjah. Hkrati je predvidena ureditev meteorne kanalizacije, obnova vodovodnega omrežja, izgradnja opti~ nega omrežja in ureditev ulic. Investicija se bo izvajala od letošnjega do leta 2015. Do konca letošnjega leta naj

bi bil dokon~ an tudi projekt izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, za katerega je ob~ ina finan~ na sredstva lani pridobila na razpisu ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo. Ob~ ina bo letos za~ ela prenavljati trg pred Krpanovim

domom, v Slovenski vasi pa namerava urediti Eko muzej Dežele presihajo~ ih jezer. V muzeju bo postavljena stalna razstava na temo Pivških presihajo~ ih jezer, postavljena bo ve~ ja maketa obmo~ ja, poleg tega pa bodo izdelane še informativne table ter multimedijske vsebine na temo

varovanja neokrnjene narave. Na ob~ ini poudarjajo, da bodo v težkih gospodarskih razmerah posebno skrb namenili tudi pomo~ i malemu gospodarstvu. Kar nekaj sredstev bo šlo za subvencije obrestne mere za kredite, ki so namenjene podjetjem za nakup osnovnih sredstev, s ~ asom najema kredita do najve~ pet let. Razpis bo objavljen predvidoma v maju. Prav tako bo letos ponovno objavljen razpis za subvencioniranje stroškov za delovanje mladih podjetij. Sofinancirali bodo tudi stroške ra~ unovodskih storitev, obveznega prispevka obrtni zbornici in pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za podjetja, delujo~ a v ob~ ini Pivka do najve~ treh let. Prav tako bo ob~ ina, kot poudarjajo, zagotavljala sredstva za pomo~ tistim, ki se bodo znašli v socialni stiski. kv

POSTOJNA

F OTO : VA LTER L EB A N

Dokon~ anje Majlonta in nova šola V Postojni poudarjajo, da so pri pripravi prora~ una za leto 2012 upoštevali dejstvo, da smo v ~ asu gospodarske krize. Ta je zato za nekaj odstotkov lažji od lanskega. Prihodki so ocenjeni na 16,3 milijone, odhodki pa na 15,7 milijona, od katerih bo za investicije namenjena dobra tretjina. »Prora~ un temelji na dejanskih potrebah in var~ evalnih ukrepih, na projektih, ki so vezani na sofinancerska sredstva, in na že za~ etih investicijah,« poudarjajo na ob~ ini. Med dale~ šola Prestranek, katere gradnja najve~ jimi investicijskimi po- se je za~ ela lani in naj bi bila zaklju~ ena do za~ etka novega stavkami je tako Osnovna

Blanka Markovi~ Kocen

BLOKE

»Glede na javno znana dejstva v gospodarstvu in politiki, ki v naši državi niso prav ni~ navdušujo~ a, menim, da bo obdobje naslednjih let izredno težavno. Naše delo smo usmerili v na~ rte, ki predstavljajo razvoj ob~ ine. Vse pa je seveda pogojeno z dobrim delovanjem državnih institucij in vlade ter s finan~ nimi prilivi ob~ ini,« ob za~ etku letošnjega leta komentira Janez Komidar, župan ob~ ine Loška dolina. Ocenjuje, da bo najbolj pere~ problem zmanjševanje finan~ nih prilivov iz državnega v ob~ inski prora~ un. Predlog prora~ una ob~ ine Loška dolina letos sicer predvideva 4,3 milijone evrov prihodkov in za 450 tiso~ evrov ve~ odhodkov. Primanjkljaj bodo pokrili s prenosom sredstev iz leta 2011. Na ob~ ini pojasnjujejo, da so pri pripravi prora~ una za leto 2012 posebej upoštevali projekte, ki dolgoro~ no vplivajo na razvoj ob~ ine, ali pa vplivajo na nadaljevanje že pri~ etih investicij. Prioriteta so projekti, vezani na pridobljena sredstva iz Evropske unije in državnih institucij. Župan pravi, da bo poudarek zlasti na nadaljevanju gradnje okoljske infrastrukture. Med ve~ jimi postavkami so tako komunalna infrastruktura v Danah, kanalizacija ob cesti Iga vas, vodni vir Kozariš~ e. Ve~ ja sredstva bodo namenjena tudi gradnji in vzdrževanju cest (med drugim za~ etek gradnje odseka Markovec–Viševek). Med dogodki pa župan izpostavlja državno sre~ anje kmetic Slovenije, ki bo potekalo pri Gradu Snežnik. kv

str

šolskega leta. Letos se bo zaklju~ il še en velik gradbeni projekt, obnova

starega mestnega jedra Postojne, Majlonta. Na ob~ ini zagotavljajo, da oba projekta potekata v skladu z na~ rtovanimi termini. Nadaljevalo se bo urejanje komunalne infrastrukture v nekaterih ulicah (Globo~ nikova ulica v Postojni) in krajih oziroma gradnja kanalizacijskega omrežja (Veliki Otok, Prestranek). Za~ ela se bo tudi dolgo pri~ akovana obnova centralne ~ istilne naprave v Postojni, za katero je ob~ ina prejela evropska sofinancerska sredstva v sklopu projekta »^ista Ljubljanica«. kv

Var~ evali bomo! Da bo letošnje leto v znamenju var~ evanja, ni ve~ nobenega dvoma. V notranjskih ob~ inah to priznavajo brez izjeme – izvajanje za~ etih projektov, predvsem pa tistih, za katere so pridobile evropska sredstva, so skupni imenovalec vseh. In da ne pozabimo: seveda bodo tanjši tudi ob~ inski prora~ uni. Druga~ e v teh ~ asih tudi ne gre … Kolikokrat smo v teh dneh slišali, da je treba javno porabo znižati za 600 do 700 tiso~ evrov, ~ e ne celo za milijardo? In za~ eti je treba že pri ob~ inah, saj lahko, ~ e se ne bomo obnašali odgovorno, postane celo vprašljivo izpla~ evanje pla~ v javnem sektorju, da o pokojninah sploh ne govorimo. Ob~ ine ve~ ino svojih projektov utemeljujejo na evropskem denarju, kar ne presene~ a. Krediti namre~ padajo, ve~ ajo se izgube, tako težko pri~ akovanih tujih investitorjev pa ni in ni. Samo še tretjina podjetij je sposobna najeti kredite, kar je še en dokaz o izrazito nenormalnem stanju v slovenskem gospodarstvu. Za~ etek leta je gotovo ~ as na~ rtov, napovedi in pregledov. In ni jih malo, ki so precej ~ rni. Decembra, denimo, je bilo v Sloveniji registriranih 112.700 brezposelnih, kar je za poldrugi odstotek ve~ kot novembra in poltretji ve~ kot decembra predlani. V tem lanskem mesecu se je registrirana brezposelnost pove~ ala že ~ etrti mesec zapored, na letni ravni pa je zrasla celo za dobrih deset odstotkov! In najbolj ~ rnogledi kmalu pri~ akujejo 120 tiso~ ljudi, ki bodo ostali brez služb. Ni~ manj pesimisti~ en ni podatek, da je bilo v Sloveniji lani za tretjino ve~ za~ etih ste~ ajnih postopkov, število za~ etih prisilnih poravnav in likvidacij pa se je povzpelo za slabih 17 odstotkov. Zoran Jankovi~ , ki ga v sredo niso potrdili za mandatarja, je kljub vsemu napovedoval štiriodstotno gospodarsko rast, kar je, roko na srce, povsem skregano z zdravo pametjo. Tudi ~ e bi mu uspelo nekoliko znižati prora~ un, kar bi bila njegova prva naloga, je tolikšna rast, žal, zgolj utopija! Dejstvo je, da potrebujemo u~ inkovito in operativno vlado, kdorkoli jo bo sestavil in kdorkoli bo v njej sedel. Slovenija je namre~ še vedno ena manj zadolženih držav, v kateri je še prostor za zadolževanje, ~ eprav je prav slednje postalo sovražnik številka ena. To pa bo v resnici tudi postalo, ~ e nam bodo bonitetne hiše še znižale ocene in bodo krediti za nas postali predragi. In še: da bodo država, z njo pa tudi ob~ ine živele in kaj privar~ evale, se moramo nehati ukvarjati z obrobnimi vprašanji, ampak za~ eti reševati težave.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

V Logatcu za ~ etrtino dražje nadomestilo za zemljiš~ e V Postojni bodo vrednost to~ ke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljiš~ a povišali zgolj za 2,7 odstotka, v Pivki in Cerknici povišanja ne na~ rtujejo, v Logatcu pa naj bi to bilo kar 25-odstotno Medtem ko je v Postojni glavna sprememba ta, da se bo nadomestilo odmerilo tudi za obmo~ je Po~ ka, lahko za Logatec domnevamo, da so svetniki tako drasti~ no podražitev sprejeli zaradi gradnje v industrijskih conah. Logaški obrtniki so na nogah, župan Menard pa obljublja, da bo ob~ ina sklep o podražitvi in odlok iz leta 1999 vnovi~ preu~ ila. V Logatcu, kjer je bila vrednost to~ ke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljiš~ a že v preteklih letih precej visoka, naj bi se po odlo~ itvi svetnikov na decembrski seji povišala kar za 25 odstotkov, na 0,00020. Višja je le v Cerknici, a že od leta 2009. »Z vrednostjo to~ ke 0,00020 in s sprotno posodobitvijo popisa vseh zavezancev za pla~ ilo nadomestila uporabe stavbnega zemljiš~ a bi v letu 2012 zbrali sredstva v višini 1.028.350 evrov,« so zapisali v obrazložitvi to~ ke na seji ob~ inskega sveta. Obrtniki in podjetniki naj bi od tega prispevali skoraj 800 tiso~ , fizi~ ne osebe pa dobrih 230 tiso~ evrov. »Skupaj znaša

višina planiranih sredstev, ki so zavedene in opredeljene tudi v predlaganem prora~ unu ob~ ine Logatec za leto 2012 1.474.229 evrov, torej ve~ , kot jih planiramo zbrati iz naslova zara~ unanega NUSZ-a,« še dodajajo v ob~ inskem gradivu.

co in jo povabiti v gospodarsko komisijo, saj ve~ kot tri ~ etrtine zbranega denarja prihaja prav iz žepov obrtnikov in podjetij.

Nadomestilo tudi za Po~ ek

V Postojni so vrednost to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš~ a (NUSZ) povišali za 2,7 odstotka, tako da ^lani logaške obrtne zbornibo v letu 2012 znašala 0,000105 ce, pridružujejo pa se jim tudi evra. Za leto 2011 je bila ne~ lani, so na izredni seji izrazili 0,000102 evra, novo vrednost to~ ke pa so dolo~ ili z revalorizaogor~ enje nad tako odlo~ itvijo, cijo na podlagi letnega porasta še zlasti spri~ o težke gospodarske situacije, in župana med cen življenjskih potrebš~ in. drugim pozvali k takojšnjemu V Postojni so obenem dopolzadržanju sklepa o veljavnosti nili odlok o NUSZ. Površina za odmero nadomestila se tako in predlagali pripravo vnovi~ neusklajuje z definicijo neto tlorisne ga izra~ una s primerjavo to~ ke površine Geodetske uprave RS iz v sosednjih ob~ inah. Obrtniki, ki jim predseduje Bogdan Oblak, so registra nepremi~ nin. Pomembna novost, ki jo uvatudi opozorili, da bi Ob~ ina Logatec lahko in bi celo morala pred ja spremenjen odlok, pa je, da odlo~ itvijo o omenjeni podražitvi, se bo nadomestilo odmerilo tudi vsaj kar zadeva podjetnike, za za obmo~ je Po~ ka. Kot po nomnenje povprašati tudi zbornivem definira odlok, se namre~

Logaški obrtniki na nogah

 Blanka Markovi~ Kocen

Vrednost to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš~ a Ob~ ina

Postojna

Pivka

Logatec

Cerknica

vrednost to~ ke (v EUR)

0,000105

0,000085 oz. 0,0000017

0,0002

0,000898260 oz. 0,000358314 oz. 0,000143524

Vir: ob~ ine za obmo~ ja, kjer je sprejet ob~ inski prostorski na~ rt z namensko rabo za potrebe obrambe, torej za vojaško vadiš~ e Po~ ek, dolo~ i število to~ k za nezazidana stavbna zemljiš~ a v višini 150 oziroma 50. Finan~ ni u~ inki te obremenitve bodo znani, ko bodo narejeni vsi izra~ uni (velikost parcel …), zagotovo pa ne bodo majhni. Kot je znano, se mese~ na višina nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljiš~ a dolo~ i tako, da se število to~ k, dolo~ enih glede na razvojno stopnjo stavbnega zemljiš~ a, pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljiš~ a in z vrednostjo to~ ke za izra~ un nadomestila ter z upoštevanjem korekcij-

skega faktorja. Podobno seštevek to~ k, pomnožen s površino in vrednostjo to~ ke, predstavlja mese~ no višino nadomestila za zazidana stavbna zemljiš~ a. V bodo~ e bodo v Postojni bolj obremenjene s pla~ ilom NUSZ tiste dejavnosti, ki pomenijo ve~ jo obremenitev za okolje. Spremenjen odlok pa prinaša še eno spremembo. Doslej nadomestila niso pla~ evale fizi~ ne osebe, ki so lastniki gospodarskih objektov, kot so objekti za rejo živali. Po novem to ne bo ve~ veljalo za objekte za rejo živali in druge kmetijske objekte, ki se uporabljajo za intenzivno, tržno kmetijstvo. Zanje se bo NUSZ torej odmerilo.

V Pivki brez povišanja Vrednost to~ ke za izra~ un NUSZ za stanovanjske in poslovne prostore na obmo~ ju ob~ ine Pivka za leto 2011 je znašala 0,000085 evrov. Za leto 2012 so svetniki sprejeli odlo~ itev, da se vrednost to~ ke ne bo povišala, pa~ pa bo ostala na ravni iz leta 2011. Vrednosti to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo gradbene parcele in vrednost to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljiš~ a na obmo~ ju ob~ ine Pivka za leto 2012 ravno tako ostaja na vrednosti iz leta 2011 in bo 0,0000017 evrov.

Javor Pivko zlomili dolgovi Po vložitvi predloga prisilne poravnave Javorja Pivka odletel zdaj že bivši predsednik uprave Bruno Komac – V negotovosti 350 ljudi

Bruna Komaca so nadzorniki takoj po novem letu odpoklicali iz položaja. Kot razlog za njegovo odstavitev so navedli stanje v družbi Javor Pivka, ki je privedlo do predloga za prisilno poravnavo tega podjetja, ki je sicer z vidika sanacije nujna.

Razbremeniti se želijo starih obveznosti Sotlar, ki je na Javorju prej opravljal funkcijo vodje sektorja za kontroling in informatiko, nam je pojasnil, da je namen prisilne poravnave Javorja Pivka »predvsem razbremeniti teko~ e poslovanje mati~ nega podjetja starih obveznosti in s tem omogo~ iti rast obsega poslovanja v letu 2012«, nujna pa je po njegovih besedah tudi za dokon~ no prestrukturiranje mati~ ne družbe Javor Pivka, delno pa tudi zaradi ste~ ajev v dveh h~ erinskih družbah, Javor Pohištvo in Javor IPP. Do teh ima namre~ tudi mati~ na družba visoke terjatve, ki najbrž ne bodo nikoli v celoti popla~ ane, zato sta ste~ aja zanjo pomenila velik udarec. O hudih finan~ nih težavah pri~ a dejstvo, da je imel konec lanskega junija Javor Piv-

ka ve~ kot 21 milijonov evrov kratkoro~ nih finan~ nih in poslovnih obveznosti. Gre predvsem za dolgove do bank, kar pomeni, da bo uspešnost prisilne poravnave odvisna tudi od reprogramov. Sicer pa bo Javor Pivka tudi leto 2011 zaklju~ il z izgubo, kolikšna bo, pa še ni znano.

ti natan~ nega števila delavcev, ki jih bo prizadela sanacija podjetja, potrdil pa je, da so presežna dolo~ ena režijska delovna mesta. FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Pivka, 10. januar – »Prejšnja uprava je ugotovila stanje insolventnosti družbe Javor Pivka in je bila po zakonu dolžna izvesti enega od ukrepov za sanacijo podjetja,« Matej Sotlar, vršilec dolžnosti predsednika uprave Javorja Pivka, pojasnjuje, zakaj je njegov predhodnik Bruno Komac med prazniki na sodiš~ e podal vlogo za za~ etek postopka prisilne poravnave zadolžene družbe Javor Pivka. Le nekaj dni pred tem je skupš~ ina Javorja Pivka odobrila do 2,4 milijona evrov visoko dokapitalizacijo družbe, prek katere bi v lastništvo vstopil strateški partner (Gozd Ljubljana), ki bi podjetju zagotovil svež kapital. A kdaj naj bi se ta zgodila, ni znano.

Preve~ ljudi v režiji O uvedbi prisilne poravnave bo zdaj odlo~ ilo sodiš~ e. Sotlar pojasnjuje, da je program prisilne poravnave še v pripravi in bo zaklju~ en predvidoma do konca januarja. Kolikšno popla~ ilo obveznosti bodo ponudili upnikom in kolikšne so, nam tako še ni znal odgovoriti. Prav tako nam Sotlar še ni mogel posredova-

Mera je bila polna, ko je Bruno Komac, zdaj že nekdanji predsednik Javorjeve uprave, po uvedbi ste~ ajev dveh Javorjevih h~ erinskih družb, predlagal še prisilno poravnavo mati~ ne družbe. Nadzorniki so ga zato odpoklicali.

Spomnimo, da se bodo dosedanji programi znotraj družbe Javor Pivka preoblikovali v samostojne družbe, in sicer Javor Opažne ploš~ e, Javor Furnir, Javor Vezane ploš~ e in Javor Laminatni program. Prvi trije programi so doslej delovali kot profitni centri znotraj Javorja Pivka, nove družbe, ki ne bodo obremenjene z dolgovi tako kot mati~ na družba, pa so že ustanovljene. Laminatni program pa se je oblikoval po uvedbi ste~ aja Javorja Pohištvo. Na zadnjem programu je trenutno za dolo~ en ~ as za-

poslenih 83 ljudi, na prvih treh pa dobrih 350 ljudi. Zaposlene je novica o prisilni poravnavi presenetila, saj jih o tem ni nih~ e obvestil, niti je niso pri~ akovali.

Javor Stroji niso ve~ Javorjevi Ob tem dodajmo, da je dosedanja najuspešnejša Javorjeva h~ erinska družba Javor Stroji, ki je lani kot edina od družb v skupini Javor poslovala z dobi~ kom, 24. novembra od mati~ ne družbe Javor Pivka odkupila lastniški delež družbe Javor Stroji, kar pomeni, da družba Javor Stroji, ki jo vodi Rudi Tomši~ , ni ve~ v Javorjevi lasti. kv

Ljubljanska cesta 2, Postojna tel.: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31 spletna stran: www.vspo.si

vabi na informativni dan za programe Poslovni sekretar (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in 15.00 in v soboto,11. 2. 2012, ob 9.00 Strojništvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 in 16.00 in v soboto, 11. 2. 2012, ob 10.00 Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 12.00 in 18.00 in v soboto, 11. 2. 2012, ob 12.00

redni in izredni študij S Prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 8. 3. 2012

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

Bo Logatec ostal brez komunalne deponije?

 Blanka Markovi~ Kocen

seveda mogo~ e najti, se bodo stroški pove~ ali le za morebitne višje stroške prevoza odpadkov do tega odlagališ~ a ter zaradi morebitne višje cene odlaganja. Seveda pa se bodo stroški pove~ ali še tistim imetnikom odpadkov, ki niso obdelani v skladu z Uredbo, saj se sme na deponiji odložiti le tiste odpadke, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe,« napoveduje sogovornik.

Logatec, 5. januar – Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je najmanj šestim upravljavcem komunalnih deponij, med njimi Komunalnemu podjetju Logatec, ki upravlja deponijo Ostri vrh, na podlagi starih predpisov zavrnil izdajo odlo~ be o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja. Po sedaj veljavni uredbi logaško komunalno podjetje trenutno ne izpolnjuje pogojev za pridobitev novega okoljevarstvenega dovoljenja, ker so ti pogoji dosti strožji od pogojev za podaljšanje dovoljenja.

TE PRI J U

kontaktiraj me na komerciala@nkr-novice.si

pr' nas se VSODþD

FOTO: VALTER LEB AN

Direktor logaškega komunalnega podjetja opozarja, da je ARSO najmanj šestim upravljavcem deponij izdal negativne odlo~ be na podlagi starih predpisov, ~ eprav bi glede na to, da se je na primer vloga KPL reševala dve leti, lahko po~ akali na izdajo nove Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališ~ ih, ki je bila objavljena konec lanskega julija. »Skratka, ministrstvo za okolje in prostor je torej odlo~ alo o nekaterih vlogah po sicer takrat veljavnih predpisih, ~ eprav je že pripravljalo spremembo predpisov, ki pa so omilili zahteve za podaljšanje okoljevarstvenih dovoljenj,« poudarja Gregori~ . Po njegovi oceni pa KPL glede na novo Uredbo v celoti izpolnjuje zah-

Morebitne podražitve še pod vprašajem

Cene komunalnih storitev so prakti~ no zamrznjene že nekaj let, saj jih država regulira z ukrepi kontrole cen. Zadnja zamrznitev izte~ e letos februarja. Kakšna bo nadaljnja usoda cen komunalnih storitev, pa v tem trenutku ne ve V lanskem letu je bilo na odlagališ~ u Ostri vrh odloženih 23.500 ton odpadkov. nih~ e. »To je seveda tudi svojevrsten paradoks, saj država na eni ga bo morala, tako Gregori~ , le-ta strani predpisuje vedno ve~ zahteve in bi odlagališ~ e dovoljenje zavrnjene, omogo~ ilo podaljšatev ter nalaga vedno ve~ nalog pridobilo do konca leta 2015. »Po nje okoljevarstvenih dovoljenj do tudi reševati, saj takih odlagasedaj veljavni Uredbi KPL ne bo konca 2015. po starih predpisih,« liš~ z veljavnim dovoljenjem, ki bi komunalnim podjetjem oziroma zaprosilo za okoljevarstveno do- pove sogovornik. skupaj prevzela 143.000 ton od- vsem, ki se z odpadki ukvarjajo, kar je seveda povezano z dodavoljenje, saj so pogoji za izdajo padkov, v Sloveniji ni. Dejanske Kako naprej? novega dosti strožji od pogokoli~ ine odpadkov, ki jih je treba tnimi stroški, po drugi strani pa so cene zamrznjene,« ugotavlja jev za njegovo podaljšanje, zato Do izteka vseh revizij bo odložiti, bodo po Gregori~ evem odlagališ~ e Ostri vrh obratovalo, smo na Vrhovno sodiš~ e vložili mnenju tudi v prihodnje približno direktor logaškega komunalnega revizijo, hkrati pa pripravljamo še razen ~ e bo okoljski inšpektor iz- enake, saj se bodo pri~ ele manj- podjetja, ki je za TVS med drugim dejal, da bodo odpadke v dal posebno odlo~ bo za zaprtje. šati šele po izgradnji centrov za predlog ministrstvu za okolje in Seveda pa bo morebitno zaprtje ravnanje s komunalnimi odpadki. primeru zaprtja odlagališ~ a Ostri prostor za spremembo predpisov, ki bi tudi tistim upravljavcem odlagališ~ povzro~ ilo velik okolj»V primeru prevoza odpadkov vrh pripeljali na ploš~ ad pred okoljsko ministrstvo v Ljubljani. odlagališ~ , ki so jim bile zahteve ski problem na ravni države, ki na drugo odlagališ~ e, ~ e ga bo

Konec sramotnega propadanja? Vlada bo na ob~ ino Bloke vendarle brezpla~ no prenesla objekta tov v stanovanjske namene, bi ga na ob~ ini Bloke z veseljem podprli. V kolikor pa interesentov za obnovo objektov ne bo možno poiskati, bo ob~ ina Bloke po vsej verjetnosti poskrbela za rušenje objektov. S tem bi pridobili dodatna zazidljiva zemljiš~ a za gradnjo novih objektov,« nam je pojasnil bloški župan Jože Doles. Na ministrstvu za javno upraprepuš~ ena propadanju, zato je vo so nam povedali, da je po sanacija objektov vprašljiva. »V primeru, da bi se kljub temu po- sestanku na Blokah Stanojavil kakšen investitor, ki bi poka- vanjska komisija Vlade RS kot zal interes po obnovi teh objek- upravljavec nepremi~ nin konec

novembra sprejela sklep, da se pri~ ne s postopki za prenos vojaških objektov na ob~ ino Bloke v skladu s predpisi o regionalnem razvoju. »Za formalen pri~ etek in dokon~ anje postopka prenosa nepremi~ nin je le te potrebno uvrstiti v letni na~ rt razpolaganja z nepremi~ nim premoženjem države, ki bo predvidoma sprejet ob sprejemu sprememb državnega prora~ una za leto 2012,« so še povedali na ministrstvu za javno upravo. Ker so nepremi~ nine od leta 2009 s pogodbo v brezpla~ ni uporabi na Stanovanjskemu skladu RS, pa jih bo treba še pred uvrstitvijo v program razpolaganja s podpisom dodatka k pogodbi izvzeti iz trenutno veljavne pogodbe.

Velike Bloke – Bloški župan Jože Doles je med obeti za letošnjo leto posebej izpostavil dokon~ no razrešitev problema propadajo~ ih vojaških stanovanjskih objektov v naselju Velike Bloke. Pri~ akovanje je toliko bolj upravi~ eno, ker gre za problematiko, ki se vle~ e že vrsto let. Po odlo~ ilnem sestanku konec prejšnjega leta je vlada na eni svojih zadnjih sej sprejela sklep, da se stanovanja v teh dveh objektih, ki jih je zdaj imel formalno v uporabi Stanovanjski sklad RS, a so dejansko še naprej propadala, brezpla~ no prenesejo na ob~ ino Bloke. Dogovor o brezpla~ nem prenosu na ob~ ino Bloke se nanaša na dva stanovanjska bloka v naselju Velike Bloke, ki sta že ve~ kot deset let opuš~ ena in

Stanovanjski sklad: obnova nesmiselna

F OTO: B OR U T K R A ŠEV EC

Gregori~ : KPL izpolnjuje vse zahteve

AŠ

upravnega sodiš~ a pravo~ asno vložilo revizijo zaradi bistvene kršitve postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe prava.

OG L

Komunalno podjetje je izvedlo že nekatere aktivnosti za pridobitev novega okoljevarstvenega dovoljenja, med drugim je sklenilo pogodbo za obdelavo odpadkov pred odlaganjem. »Komunalno podjetje Logatec je že 20. aprila 2009 podalo vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališ~ a nenevarnih odpadkov Ostri vrh, Agencija RS za okolje pa jo je skoraj natanko ~ ez dve leti z odlo~ bo zavrnila,« potek postopka za podaljšanje obratovanja odlagališ~ a pojasnjuje direktor KPL Marjan Gregori~ . »Ministrstvo za okolje in prostor je z odlo~ bo sredi junija zavrnilo pritožbo KPL, ki je zatem sprožilo upravni spor z vložitvijo tožbe s predlogom, da se odpravi prvostopenjska odlo~ ba in zadeva vrne Agenciji v ponovno odlo~ anje, vendar je upravno sodiš~ e tožbo v za~ etku lanskega novembra zavrnilo.« Gregori~ poudarja, da je KPL zoper sodbo

str

Vojaška objekta sta bila že ve~ kot desetletje opuš~ ena in prepuš~ ena razpadanju, zato je njuna sanacija vprašljiva. Najverjetnejši scenarij je rušitev.

Na Stanovanjskem skladu pa so nam pojasnili, da je po njihovem mnenju obnova stanovanj v stanovanjski stavbi Velike Bloke 3c nesmiselna, saj je objekt v celoti v tako slabem stanju, da so ga morali ograditi z zaš~ itno ograjo. Vstopanje oziroma gibanje v objektu je namre~ nevarno. V enakem stanju je tudi stanovanjski objekt Velike Bloke 58. »Sanacija stanovanj ni mogo~ a, ker bi bilo treba objekt (konstrukcijo) v celoti sanirati zaradi vdiranja stropa. Zato je Sklad predlagal, da se stavbo v celoti poruši,« so nam še pojasnili. kv

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

^ez leto in pol že v novi dvorani

 Petra Tr~ ek

Na Blokah bodo spomladi za~ eli graditi ve~ namensko dvorano – S 1. februarjem vrtec cenejši za deset evrov

Pri~ akujejo, da se bo v prora~ unu nabralo za dobra 2,6 milijona evrov, kar je najve~ do

zdaj. »Kljub recesiji in težavam v državi je letošnji prora~ un rekorden,« je zadovoljen župan Jože Doles. Toliko sredstev si obetajo tudi zaradi treh projektov, za katere bodo prejeli evropski denar. Za gradnjo okoljske infrastrukture v naseljih Hudi vrh, Topol, Ravne in Studenec bodo prejeli ve~ kot 500 tiso~ akov, ra~ unajo tudi na okoli 160 tiso~ evrov, ki ob~ ini pripada po 21. ~ lenu zakona o lokalni samoupravi. Z njimi bodo obnavljali cestno in vodovodno omrežje. Poleg tega ob~ ini v finan~ ni

perspektivi 2007–2013 pripada še 550 tiso~ evrov, ki so jih namenili za gradnjo ve~ namenske dvorane. Projekt je vreden skoraj dva milijona evrov; iz neposrednih regionalnih spodbud naj bi prihodnje leto zanj dobili 220 tiso~ evrov, 330 tiso~ akov pa še leta 2013. Kot je zatrdil Doles, za gradnjo ne bodo najeli kredita, nekaj sredstev za dvorano pa bodo našli tudi v presežku sredstev, ki so jih prihranili v prejšnjih letih. Ve~ namensko dvorano poleg osnovne šole bodo po zagotovi-

lih Dolesa za~ eli graditi že spomladi prihodnje leto. »Ta projekt je na naših mizah že nekaj ~ asa in je za našo ob~ ino res velik, predvsem pa nujno potreben.« Doles je zatrdil, da imajo pripravljeno vso dokumentacijo, v lasti ob~ ine so tudi vsa zemljiš~ a, ki jih potrebujejo za ve~ namensko dvorano in njeno okolico, imajo pa tudi že gradbeno dovoljenje. »Pripravljamo še razpis za izbiro izvajalca in dokumentacijo za razpis za pridobitev sredstev iz neposrednih regionalnih spodbud,« je še dodal Doles. Ve~ na-

Blagoslovili so konje

Zagnano naprej Pivško turisti~ no društvo nadvse zadovoljno z izkupi~ kom minulega leta – Prireditve ozna~ ujejo kot izjemno uspešne

Lipsenj, 26. november – Na štefanovo, god sv. Štefana, ki velja za zavetnika konj in dejavnosti, povezanih s konji, so že tradicionalno, 17. po vrsti, konje blagoslovili tudi blizu cerkvice sv. Štefana v Lipsenju. Žegnanje je pripravilo Konjerejsko društvo Martin Krpan, ki združuje rejce in ljubitelje konj iz ob~ in Bloke, Loška dolina in Cerknica.

FOTO: PETRA ŠAJN

Pivka, 15. december – V pivškem društvu minulo leto zaklju~ ujejo zadovoljni, saj jim je letos uspelo izpeljati preko trideset prireditev, ki so bile izjemno uspešne. Zadnje izmed letošnjih je bilo hudomušno predprazni~ no predavanje s številnim obiskom.

Potopisna predavanja v Parku vojaške zgodovine so vsaki~ dobro obiskana. z ob~ ino, priredili smo tudi Dan živali, kjer smo zbirali donacije za brezdom~ ke in še ostale projekte, ki so letos res dobro tekli. Ekipa je uigrana, stalna. Trudimo se, da bi se vedno nekaj dogajalo ter da bi bili ljudje zadovoljni. Dokaz, da dobro delamo, je tudi to, da so nas poklicali z Radia Koper in nas povabili na intervju. Dober glas se torej širi.«

S potopisnimi predavanji bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. »Potrebno si je vzeti ~ as zase in si urico ali dve spo~ iti ter narediti nekaj za dušo, kar definitivno naša predavanja so, je prepri~ an Ženko, ki hkrati ne skriva zadovoljstva ob uspešni lanski beri prireditev. »Trudili se bomo biti še boljši,« sklene. pš

F OTO : SIN IŠA R A N^ OV

Za Turisti~ nim društvom Pivka, ki ga vodi predsednik Peter Ženko, je izjemno aktivno in plodno leto. Uspelo jim je udejanjiti preko trideset projektov. Nekatere izmed prireditev so postale že tradicionalne, kot na primer Njesemo h žjgni, Krpanova nedelja, Kolesarjenje po Krpanovih poteh …, vendar so znali postre~ i tudi z novostmi, kar dokazuje, da so v društvu aktivni in zavzeti. Peter Ženko pravi: »Letos smo na Pivškem shodu postregli s pravim doma~ im krompirjem v zevnici, s katerim so bili obiskovalci neverjetno zadovoljni. Naše ~ lanice so se kasneje udeležile tudi tekmovanja v kuhanju le-tega v Ilirski Bistrici. Prav tako smo zadovoljni tudi z izvedbo projekta Lepa in urejena Pivka, pri katerem sodelujemo

mensko dvorano naj bi za~ eli uporabljati v drugi polovici leta 2013. Malo preden so svetniki potrdili osnutek prora~ una za prihodnje leto, so sprejeli rebalans letošnjega. V njem so za gradnjo okoljske infrastrukture v Hudem vrhu in okoliških vaseh namenili nekaj ve~ sredstev, kot je bilo na~ rtovano. Doles je pojasnil, da so zaradi ugodnih vremenskih razmer letos naredili nekoliko ve~ od na~ rtovanega, ker pa je projekt financiran iz razpisa za maloobmejno podro~ je s Hrva-

Hotedršica, 7. januar – Plezalni klub Ekstrem je že 14. organiziral no~ ni pohod na Javornik, ki se tradicionalno odvija na prvo polno luno v novem letu. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je proti 1240 metrov visokemu vrhu na skrajnem zahodnem robu Trnovskega gozda odpravilo približno 350 pohodnikov. Ve~ ina udeležencev je do Pirnatove ko~ e prišla v treh urah, pohod pa se je uradno pri~ el ob 18. uri pred plezalno steno v Hotedršici. Markirana planinska pot je speljana ~ ez Novi svet, kjer se pri~ ne vzpon proti Zgornjim Lomam in nadaljuje do vznožja smu~ iš~ a. Vse do Lom je bila podlaga suha, no~ pa zaradi mo~ ne lune jasna, vendar ne premrzla. Pred najbolj strmim delom je pohodnike pri~ akal topel ~ aj, potem pa je bilo treba pošteno zagristi v klanec. Zadnji del poti je »postregel« še s prhkim snegom, ki je nekoliko otežil pot navkreber, vendar pa sta topli ko~ a in okusna postrežba popla~ ali ves trud pohodnikov, pred katerimi je bil le še povratek v dolino. sm

Blagoslov konjem sta dala predstavnik salezijancev Slavko Snoj in ~ astni kanonik France Gorjup, ki ga je spremljal grahovski župnik Sandi Osojnik; še pred tem pa je bila v podružni~ ni cerkvi maša. Pod cerkvijo sv. Štefana se je letos zbralo veliko obiskovalcev, zato pa nekoliko manj konj in njihovih lastnikov, kot jih je bilo prejšnja leta. Predsednik konjerejskega društva Ivan Lah je pojasnil, da je med mladimi

upadlo zanimanje za konje in konjerejo. »Število konj upada tudi na Notranjskem, saj so se pojavili dodatni stroški pri reji: obvezno ~ ipiranje živali, pripust, zakol …,« pravi Lah. Sicer pa so ~ lani društva aktivni. Letos so pripravili in uspešno izpeljali že peto furmansko konjenico, na kateri se je po Cerkniškem jezeru popeljalo okoli 50 ljudi, ki so napolnili devet zapravljiv~ kov. Na Menišiji pa se je trideset

ško, bodo ta sredstva v prora~ un prišla naslednje leto.

S 1. februarjem bo vrtec cenejši Bloški svetniki so potrdili tudi nove cene predšolske vzgoje, in sicer je polna ekonomska cena za vse otroke, ne glede na starostno obdobje, 362 evra na mesec na otroka. Veljati bo za~ ela 1. februarja, ko naj bi bilo v vrtcu 68 otrok, kar pomeni, da bo polno zaseden. Prav zaradi tega je nova cena za kar deset evrov nižja od zdaj veljavne.

 Petra Tr~ ek rejcev konj zbralo pred cerkvijo sv. Jerneja. Rejci so prišli iz Cerknice in okoliških vasi, Dolenjega jezera, Brezja, Begunj, Topola, Dobca in Kožljeka. Med njimi je bilo veliko deklet, ki so prijezdile na svojih lepotcih in pokazale, da so veš~ e jahalke. Župnik Maks Ipavec je po krajšem nagovoru blagoslovil konje ter jim namenil kruh in sol. Rejci so v spomin dobili ~ udovite koledarje in rozete. Na svoj ra~ un so prišli tudi otroci, saj so v spremstvu lahko sedli na konja. Po kon~ ani prireditvi je Karel Bahun iz Cerknice k sebi domov povabil vse rejce, kjer so ob zvokih harmonik in kitari ostali do poznega popoldneva.

FOTO: P ETR A T R^ EK

Nova vas, 22. december – Bloški svetniki so tik pred koncem lanskega leta brez ve~ je razprave soglasno potrdili osnutek ob~ inskega prora~ una za letošnje leto. V primerjavi z lanskim je prora~ un nekoliko višji, saj se nameravajo že spomladi lotiti gradnje težko pri~ akovane ve~ namenske dvorane. »Prora~ un je realen, še najbolj vprašljivo so sredstva po 21. ~ lenu zakona o sofinanciranju ob~ in, a upam, da nam jih ne bodo odtegnili,« meni župan Jože Doles.

Blagoslov je podeljeval tudi predstavnik salezijancev Slavko Snoj.

V Pivki spet policijska pisarna Pivka – S tem tednom je v Pivki ponovno za~ ela delovati policijska pisarna. Nahaja se v drugem nadstropju objekta ob~ ine Pivka, odprta pa bo štiri ure na teden, in sicer ob ponedeljkih, od 8. do 10. ure, in ob sredah, od 14. do 16. ure. Kot nam je pojasnila Anita Leskovec, tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper, bo v njej za vsa vprašanja in predloge ob~ anov na voljo vodja policijskega okoliša. Na naše vprašanje, kaj je botrovalo odlo~ itvi, da pisarna ponovno za~ ne delovati, na policijski upravi Koper pojasnjujejo, da pisarna dejansko ni bila nikoli ukinjena, le ob~ inske prostore so prenavljali. Za prostore, v katerih deluje pisarna, policija ob~ ini sicer ne bo ni~ pla~ evala. kv

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 7

petek, 13. januar 2012

Zgodbe na Rihtarjevi doma~iji Dan se je pri~el s sveto mašo in ogledom jaslic v župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Babnem Polju, kjer je številne obiskovalce, ki so prišli iz razli~nih koncev Slovenije, nagovorila Alenka Veber in jih povabila na Rihtarjevo doma~ijo. Tu so obiskovalce že na dvoriš~u skozi ves dan s pecivom, kavo, ~ajem in z ostalo doma~o ponudbo sprejemali ~lani Športnega društva Planjava Babno Polje in ~lanice društva žena in deklet na podeželju Ostrnice. V Rihtarjevi hiši je Alenka Veber ob topli krušni pe~i in v družbi študentke citer na Koro-

škem deželnem konservatoriju Damjane Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem ter 11-letnega harmonikarja Domna Šraja iz Kozariš~ iz Loške doline v osmih ponovitvah skozi ves dan obiskovalcem predstavljala zgodovino notranjskega izseljenca, ki je kot devetnajstletni fant za vedno zapustil svojo rodno doma~ijo. Z nekdaj mogo~ne Rihtarjeve kmetije so v Severno Ameriko odšli kar trije njeni predniki. Zgodba Rihtarjevega Franceta je še posebna, saj se je, da bi lažje prebolel domotožje, lotil pisateljevanja. Tako je, ne samo

FOTO: B OR U T KR AŠEVEC

Babno Polje, 8. januar – Zavod Rihtarjeva doma~ija je na doma~iji, po kateri se zavod imenuje, pripravil dan odprtih vrat. Alenka Veber Rihtarjeva, raziskovalka publicisti~ne dejavnosti njenega prastrica Franka Trohe Rihtarjevega, je skoraj dvestotim obiskovalcem, ki so se preko dneva zvrstili na doma~iji, podajala življenjsko zgodbo notranjskega izseljenca in prebirala njegove boži~ne spomine. Program sta sooblikovala Damjana Praprotnik z igranjem na citre in Domen Šraj s harmoniko.

Alenka Veber je obiskovalcem prebirala zgodbe njenega prastrica.

Na Taboru so neko~ vlivali

Prejeli smo

Postali so mladi gasilci Mladina PGD Pal~je se je preteklo leto pridno izobraževala tako v teoreti~nem kot v prakti~nem smislu. Poleg znanja iz gasilskega podro~ja so spoznavali tudi pomen dobrih medsebojnih odnosov. Za gasilce je namre~ izrednega pomena to, da poleg reševanja obvladajo tudi medsebojno sodelovanje, tovariški odnos v kolegialnem smislu in še veliko drugega, skratka, da so vzor v vseh pogledih. Prav je, da pomo~i potrebni vedo, da se na gasilce lahko zanesejo v krizni situaciji, saj so gasilci tisti, ki nam v nesre~i prostovoljno in nesebi~no prisko~ijo na pomo~. Gasilcem prostovoljnih gasilskih društev je zaupanih vedno ve~ nalog. ^asi, ko so se dejansko ukvarjali le s požari, so že davno minili. Gasilci tako v povpre~ju opravijo približno tretjino požarnih intervencij,

Med izkopavanjem so arheologi naleteli na izjemno najdbo: jamo, v kateri so neko~ vlivali zvonove bilo obmo~je Placa v uporabi dalj ~asa in v razli~ne namene. Neposredno ob obzidju so odkrili serijo novodobnih apnenic, namenjenih gašenju apna. Ob današnjem vhodu v tabor so našli ve~ beneških novcev iz gi ohranjenih odtisov glinenih 17. in 18. stoletja; takrat naj bi kalupov namre~ sklepamo, da tam potekalo živahno sejemsmo odkrili zvonarsko jamo, v sko trško življenje. Najstarejša kateri so vlili najmanj štiri brona- struktura, ki so jo odkrili, pa je ste zvonove,« pravi Mer~eva. Po velika zidana apnenica za žgapisnih virih so od leta 1300 do nje apna, ki so jo uporabljali v leta 1600, ponekod pa celo do ~asu gradnje cerkve in je bila prve ~etrtine 18. stoletja, potujo~i tam že pred gradnjo protiturškezvonarji potovali od kraja do kra- ga tabora. ja in ob cerkvah izkopali jame, Zanimivo odkritje sta tudi gronaredili kalupe in vlili naro~ene bova, o katerih smo že pisali. zvonove. »Livarski obrat torej na Kažeta na to, da pokopališ~e ni podlagi pisnih virov preliminarno bilo le znotraj tabora, temve~ datiramo v ~as od 14. do 17. sto- da so pokojnike pokopavali tudi letja, bolj natan~na datacija pa izven obzidja. »Žal sta bila grobo mogo~a po opravljeni doda- bova mo~no poškodovana pri tni analizi,« je pojasnila Mer~eva gradnji lope ob Jur~kovem stolin dodala, da je taka zvonarska pu,« dodaja Mer~eva. Arheolojama edinstvena v Sloveniji in gi so ugotovili še, da je obzidje prva raziskana s sodobno arheo- starejše od Urban~evega stolpa loško metodo. in da v nasprotju z rekonstrukSicer pa so arheologi na pod- cijami okoli tabora ni zaslediti lagi izkopavanj ugotovili, da je obrambnega jarka. pt

Cerknica – V Notranjsko-kraških novicah smo že pisali o arheološkem izkopavanju na Taboru v Cerknici, kjer so arheologi med drugim našli dva groba. Strokovnjaki so delali do konca novembra, med drugim pa so odkrili tudi zvonarsko jamo, v kateri so vlili vsaj štiri bronaste zvonove. Po mnenju arheologinje Vesne Merc, ki je vodila izkopavanja, je to izjemna najdba. Dva meseca je Vesna Merc iz podjetja Arheološke raziskave s sodelavci delala ob zunanji strani obzidja na Taboru, med Jur~kovim in Urban~evim stolpom, v zadnjih tednih pa tudi pred Urban~evim stolpom. Z raziskavami površine trga so ugotovili, da trg v preteklosti ni bil prazen, kot je danes, temve~ je na sredi stala hiša. »Z analiziranjem histori~nih virov smo ugotovili, da je tam stala že vsaj leta 1825 in je bila nazadnje v lasti Turši~ev, kot znajo povedati starejši Cerkni~ani,« je pojasnila Mer~eva.

Edinstvena v Sloveniji

F OTO: A R H I V VE SNE M ERC

Ob številnih zanimivih odkritjih so se arheologi najbolj razveselili livarskega obrata s pe~jo in zvonarske jame. »Na podla-

Zvonarska jama, v kateri so potujo~i zvonarji enkrat med 14. in 17. stoletjem vlili vsaj štiri zvonove, je edinstvena v Sloveniji.

Notranjski, temve~ celotni Sloveniji zapustil bogato pripovedno delo o življenju na širšem Notranjskem v za~etku 20. stoletja in o življenju slovenskih priseljencev v Severni Ameriki. Del~ek teh zgodb so spoznali tudi obiskovalci Rihtarjeve doma~ije, med katerimi so bili od najmlajših do najstarejših, zato po besedah Alenke Veber ta dogodek lahko uvrstimo tudi v dogodke ob Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sožitja. Zavod Rihtarjeva doma~ija si je zadal nalogo, da bi skedenj, ki je ob doma~iji, prenovili in mu deloma spremenili namembnost v podeželski center za kulturo, izobraževanje in turizem. Zato bodo vse prejete prostovoljne prispevke, ki so jih zbrali ob dnevu odprtih vrat in za katere se zahvaljujejo, namenili za to prenovo. bk

vse ostalo pa so druga posredovanja. 17. decembra je mladim iz PGD Pal~je poveljnik Gasilske zveze Postojna, Primož Bajec, ob sodelovanju mentorjev mladine Lili Primc in Duška Goji}a, na sve~ani prireditvi podelil preventivne zna~ke, priznanja za opravljene veš~ine in diplome za napredovanja v nazive pionir, mladinec in gasilec pripravnik. Gasilci iz Pal~ja so tako bogatejši za šest mladincev, sedem pionirjev in tri gasilce pripravnike, kar je izjemno, saj v gasilskih vrstah ostaja tudi mladina, ki je že zaklju~ila osnovno šolo, kar pri mnogih društvih predstavlja velik problem. Žal pa vsi, ki so se tekom leta usposabljali zaradi drugih obveznosti niso uspeli opraviti testiranj, zato bodo lahko to storili v prihodnjem letu. Bajec je pohvalil mentorje, ki redno delajo z mla-

dimi v Pal~ju, in dodal, da se za prihodnost društva, ki ima toliko mladine, ni bati. Podelitve so se udeležili podžupan Ob~ine Pivka, Andrej Godina, predsednik vaške skupnosti Pal~je, Stanislav ^esnik, predsednik vaške skupnosti Jurš~e, Valter Šajn, operativni gasilci ter nekateri starši in vaš~ani. Godina je poudaril izreden pomen prostovoljnega gasilstva v manjših krajih. Pohvalil je palške gasilce, ki kljub težkim finan~nim razmeram skrbijo za podmladek in dobro usposobljenost operativnih gasilcev, ob tem pa ne pozabijo niti na druženje in vpetost v lokalno skupnost. Predsednik PGD Pal~je, Roman Pavlovi~, ki delo mladine v društvu vsestransko podpira, enako pa tudi vsi gasilci, je izrazil zadovoljstvo ob znanju, ki so ga osvojili mladi ~lani. PGD Pal~je

Cerkniške Mace vabijo … Cerknica, 21. januar – Cerknica bo po petih letih ponovno gostila državno prvenstvo v twirlingu. Tokrat se bodo tekmovalci lahko pomerili v predtekmovanju, ki se bo z otvoritvijo tekmovanja pri~elo ob 9. uri in bo skupaj z zabavnim delom programa, v katerem bodo nastopale skupine MACE, trajalo vse do 18.30. V predtekmovanju bo v obveznih programih twirlinga sodelovalo preko 120 tekmovalcev iz razli~nih koncev Slovenije. Ob tej priložnosti vas klub MACE vabi, da si tekmovanje ogledate, hvaležni pa bodo tudi za kakšnokoli obliko pomo~i. Vsi, ki ste klubu pripravljeni kakorkoli prostovoljno pomagati, se lahko prijavite na e-pošto klub.mace@yahoo.com ali javite svojo pripravljenost za sodelovanje vodstvu ali trenerkam društva. dš

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KEâ&#x20AC;&#x192;NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;1â&#x20AC;&#x192; 13.â&#x20AC;&#x192;januarâ&#x20AC;&#x192;2012â&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192;

Pogovor

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 13. januar 2012

Knjiga, ki je zrasla iz srca Pogovor z Ĺžupnikom Janezom Kebetom, avtorjem knjige o CerkniĹĄkem jezeru in ljudeh ob njem

Da je knjiga res pomembno delo so s svojo udeleĹžbo poleg ostalih obiskovalcev v nabito polni dvorani dokazali tudi nadĹĄkof dr. Anton Stres, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. JoĹže Trontelj ter Marko Rupar, Ĺžupan ob~ine Cerknica. Janez Kebe je doma~in iz Dolenjega jezera. Rodil se je leta 1942 kot sedmi otrok o~etu Francu in materi Ivani, ki jima je v hvaleĹžen spomin to delo tudi posvetil. Po dveh obseĹžnih monografijah LoĹĄka dolina z Babnim Poljem, ki jih je izdal leta 1996, drugi del pa 2002, je to njegovo Ĺže tretje obseĹžno delo. Pred tem je Ĺže leta 1987 v knjiĹžici opisal zgodovino znamenite romarske cerkve na KriĹžni gori nad LoĹžem. Za ohranjanje kulturne dediĹĄ~ine in njegovo delo o LoĹĄki dolini je leta 2003 prejel Zlati grb â&#x20AC;&#x201C; najviĹĄje priznanje ob~ine LoĹĄka dolina. Knjiga CerkniĹĄko jezero in ljudje ob njem vsebuje kar 760 strani, 2.700 opomb, vanjo je vklju~enih 1.842 ~rnobelih in 350 barvnih fotografij. Razdeljena je na osem poglavij. NajobseĹžnejĹĄe poglavje, ki obsega 400 strani, je posve~eno naseljem ob jezeru in njihovim rodbinam. Prof. Jakob MĂźller je delo ozna~il za polihistorsko in ga primerjal z delom Janeza Vajkarda Valvazorja in Franca Antona pl. Steinberga. ^estitam vam za to vaĹĄo novo knjigo, ki je bogata tako po vsebini kot tudi obsegu. Koliko ~asa ste porabili za zbiranje gradiva in pisanje tega obseĹžnega dela? ^e upoĹĄtevam sestavke o gasilstvu in ĹĄolstvu okrog CerkniĹĄkega jezera, ki sem jih zbiral Ĺže preden sem za~el s pisanjem te knjige, sem to delal kar kakĹĄnih sedem let. Od kod spodbuda, da ste za~eli z zbiranjem gradiva in pisanjem o CerkniĹĄkem jezeru? Ali ste mogo~e o tem razmiĹĄljali Ĺže, ko ste kon~ali drugi del monografije o LoĹĄki dolini in Babnem Polju? Neposredno ne, pa~ pa me je pred leti k temu spodbudil gospod Borut JerĹĄe, predsednik RibiĹĄke zveze Slovenije, ki me je prosil, da bi kot doma~in zbral stara izro~ila o ribolovu in izro~ila o CerkniĹĄkem jezeru. Najprej sem izoblikoval sedem sestavkov za revijo Ribi~, potem se mi je gradivo mnoĹžilo in nastala je knjiga. Lahko na kratko opiĹĄete nastajanje tega obseĹžnega dela? Kako in od kod ste ~rpali podatke? Najprej sem za~el zbirati podatke o ribolovu, kar vsebuje ~etrto poglavje Ribolov na CerkniĹĄkem jezeru. Posebej veliko podat-

ď&#x20AC;¸ Borut KraĹĄevec

VaĹĄa Ĺživljenjska pot se je iz Âťribi~aÂŤ razvijala in nadaljevala v povsem drugo smer. To svojo poklicno pot ste med drugim opisali tudi v svojih spominih? V osmem poglavju sem nekje omenil, da me je pri mojih Ĺživljenjskih odlo~itvah vodil nekdo drug. Najprej sem naredil izpit za kmetijskega tehnika v Mariboru, vendar vseeno nisem ĹĄel tja. Mislim, da je malo nasprotovala mama: ÂťMaribor je dale~.ÂŤ Potem sem se za~el u~iti za trgovca v Cerknici v Kmetijski zadrugi, kjer smo prodajali vse od Ĺživil do kolomaza. Vendar tudi tukaj nisem obstal, kajti takratno vodstvo je reklo, da moram iti v brigado. Tega pa naĹĄa mama ni pustila. ÂťKar pusti. Se bo Ĺže kaj naĹĄlo,ÂŤ je rekla. Res pa je, da me poklic trgovca tudi ni pritegnil in sem kar rad ostal doma. Potem pa je naĹĄ doma~in Franc PrimoĹži~, ki je bil v Postojni gradbeni tehnik, predlagal, naj se grem u~it za elektri~arja v Postojno. In res sem ĹĄel. Stanoval podpisoval v svojo knjigo. sem pri dobri Grgotovi druĹžini. Hranil sem jim Ĺživino in praĹĄi~e, za protiuslugo pa so mi dali v glavnem preprosta nemĹĄ~ina, njene ljudi ljubi, z njimi Ĺživi in sobico, zajtrk in ve~erjo. Neko~ nekatera besedila pa sem dal ~ustvuje.ÂŤ Ali je to odraz vaĹĄesem Grgotovo mamo vpraĹĄal, ali pregledati tudi drugim. ga Ĺživljenja na jezeru v mlabi ĹĄel lahko posluĹĄat ĹĄmarnice dosti? Se spominjate kakĹĄnega v postojnsko cerkev, ~e bi prej KolikĹĄno zgodovinsko obdobje dogodka iz otroĹĄtva, ki vam je nakrmil Ĺživino. Dovolila mi je. Tazajemajo podatki v vaĹĄi knjigi? ĹĄe posebej ostal v spominu? krat ko sem v mesecu maju dan NajstarejĹĄa listina, ki govori tudi Res je, kot doma~in sem vse to za dnem posluĹĄal te ĹĄmarnice, o CerkniĹĄkem jezeru, o pravici vseskozi spremljal in doĹživljal. sem prvi~ za~util kakor strela z lova in ribolova, je iz leta 1040 Ob ribolovu sem rastel Ĺže od jasnega prijeten glas: ÂťPa bi ti napisana v latinĹĄ~ini. To je prva mladih let. Spominjam se, da postal duhovnik?ÂŤ Ĺ marnice so znana darovnica, ki omenja risva z o~etom lovila ribe v Vragovorile o duhovniĹĄtvu, kaj pobolov na oĹžjem Notranjskem. Z tih, ko sem imel okoli devet let. meni biti duhovnik â&#x20AC;Ś Govoril njo je rimsko-nemĹĄki kralj HeKo jih je bilo kakĹĄnih pet kilosem si: ÂťKje pa, jaz sem navanrik III. podaril oglejskemu patri- gramov, mi je o~e naro~il, naj den elektri~ar.ÂŤ V Postojni sem arhu in njegovi cerkvi petdeset jih nesem hitro domov, da jih ĹĄe naprej popravljal elektri~no kraljevskih kmetij v Cerknici in bo mama nesla prodat naprej napeljavo, tisti glas pa se je ĹĄe okolici. V tej listini so omenjene na Rakek. Takrat je ĹĄlo za vsak oglaĹĄal. vasi, cerkve, polja, pustote, trav- dinar. Vem, da sem jokal in da Podjetje, pri katerem sem niki, paĹĄniki, gozdovi, vode, po- sem v poletni vro~ini tiste ribe delal, se je preselilo v Ljubljatoki, jezovi, mlini in tudi pravici komaj prinesel domov. Bile so no, kjer sem sre~al inĹženirja lova in ribolova. teĹžke in pred mano je bilo pet Stepan~i~a, ki mi je predlagal, NajnovejĹĄi podatek in dokukilometrov poti. Naslednjega se naj se vpiĹĄem v ve~erno gimment v knjigi pa je fotografija, spomnim, ko je o~e lovil s sanazijo. Po maĹĄi pri Fran~iĹĄkanih ki je nastala, ko so v ~asu suĹĄe kom v Retju in je vedno zaklical: sem ĹĄe z ostalimi fanti hodil v lani septembra pod vodstvom ÂťJanez, riba.ÂŤ Takrat sem vedel, ve~erno gimnazijo, ki je trajala geografa Mateja KrĹži~a pri izda je o~e ujel ĹĄ~uko. Kajti jeod sedmih do pol enajstih. In viru Obrha na Gornjem jezeru zerci pravimo ĹĄ~uki riba. Za nas tako nas je okrog deset fantov, odkrili v jami ^olni~i okoli 3000 je riba samo ĹĄ~uka. Druge ribe ki smo imeli prej poklice, imelo metrov dvoran s kapniki, z jeniso tako pomembne. novo maĹĄo. zerom in okostjem jamskega Spominjam se tudi, da sem V knjigi opisujem tudi Ĺživljemedveda. pasel vole, ko sem bil star deset nje, kaj sem doĹživel pri vojakih, Tako sta najstarejĹĄi in najno- let. O~e je ĹĄel v~asih z menoj, kaj sem doĹživel v semeniĹĄ~u, ko vejĹĄi podatek v knjigi z razmapotem sem se privadil in sem sem bil na teoloĹĄki fakulteti in kom skoraj tiso~ let. nekako rastel ob tej paĹĄi in ob potem, ko sem imel novo maĹĄo. tem jezeru Ĺže od mladosti. Po posve~enju me je nadĹĄkof V knjigi ste slikovno dokumentirali tudi vse poĹžiralnike na CerkniĹĄkem jezeru. Leta 2009 je bila tri mesece velika suĹĄa in takrat sem hodil fotografirat na CerkniĹĄko jezero. Napravil sem okrog petdeset fotografij jam iz Zadnjega kraja in drugod. S svojimi fotografijami jezera v knjigi sodeluje tudi veliko drugih avtorjev. V tej knjigi je ve~ kot sto fotografij pti~ev, ki se zadrĹžujejo in so opazni na CerkniĹĄkem jezeru. Posebej sta znamenita dva; rjavovrati ponirek in rde~enogi martinec, ki gnezdita v Sloveniji samo na jezeru. Poleg pti~ev so prikazani tudi metulji, ka~ji pastirji, mnoge druge Ĺživali, rastline in tudi fotografije jezera iz zraka. FOTO: BORU T KR AĹ EVEC

V kulturnem domu v Cerknici je bila 26. decembra na dan samostojnosti in enotnosti predstavljena obseĹžna knjiga CerkniĹĄko jezero in ljudje ob njem avtorja Janeza Kebeta, Ĺžupnika Ĺžupnij Stari trg pri LoĹžu in Babno Polje. Poleg avtorja so na predstavitvi o knjigi spregovorili zgodovinar dr. France M. Dolinar, prof. Jakob MĂźller, direktorica KnjiĹžnice JoĹžeta Udovi~a v Cerknici prof. Marija Hribar, predsednik RibiĹĄke zveze Slovenije Borut JerĹĄe in BoĹžo Rustja glavni urednik zaloĹžbe OgnjiĹĄ~e, ki je knjigo izdala.

str 8

Janez Kebe se je z veseljem kov sem ~rpal iz knjige Franca Antona plemenitega Steinberga, ki je izĹĄla leta 1758 v nemĹĄkem jeziku Temeljno poro~ilo o CerkniĹĄkem jezeru. V njej je o ribolovu ohranjenega ve~ kot v delu Valvasorja. V prvem poglavju CerkniĹĄko jezero eno najve~jih naravnih ~udes sem uvrstil opise jezera pred Valvasorjem in opise Valvasorja, Steinberga, Gruberja, kaplana JoĹžefa Bevka in Gregorja Kebeta, ki je moj daljni sorodnik, stric moje stare mame. Premlel sem tudi drĹžavni arhiv Slovenije in NadĹĄkofijski arhiv v Ljubljani, kjer sem naĹĄel res zanimive podatke za sedemsto do osemsto kmetij okrog CerkniĹĄkega jezera, ~esar so ljudje veseli. Na primer v arhivih sem naĹĄel podatek, da je moj prednik po materini strani Ĺ tefan Lavri~ Lavri~ov iz Gornjega jezera imel Ĺže 1528. leta polovi~no kmetijo na Gornjem jezeru. To pomeni, da so podatki pri nekaterih kmetijah stari skoraj petsto let. Predvsem sem zadovoljen, da sem podatke o rodbinah podkrepil in argumentiral s fotografijami izvirnih zapisov iz urbarjev. Nekaj izro~il sem dobil tudi od doma~inov. Vse te pridobljene podatke sem pozno zve~er urejal leta in leta. Pri tem je potrebna predvsem vztrajnost. To je laĹžje, ker nimam televizije. Kaj se dogaja, izvem mimogrede po radiu ali od ljudi. Profesorica Marija Hribar, direktorica knjiĹžnice JoĹžeta Udovi~a v Cerknici, je na predstavitvi poudarila, da se ji zdi izrednega pomena tudi to, da so prvi~ v slovenĹĄ~ino prevedeni odlomki o lovu in ribolovu iz Steinbergove knjige o CerkniĹĄkem jezeru iz leta 1758, ki ste jo Ĺže omenili. Kako ste se lotili prevajanja? Od kod vam poznavanje takratnega jezika in pisave? Res me ljudje spraĹĄujejo, ~e znam to prebrati. Brati staro tiskano gotico sem se hitro nau~il. Veliko teĹžje je brati pisano gotico iz urbarjev starih 300 ali celo 500 let. V to skrivnost me je vpeljal g. magister France Baraga. Kar se jezika ti~e, je to

Poga~nik poslal za kaplana v Stari trg pri LoĹžu. Po treh letih kaplanovanja sem ĹĄel za Ĺžupnika v Stari trg ob Kolpi, od tam pa me je leta 1977 po Ĺžalostni smrti in tragediji dveh fantov in starotrĹĄkega Ĺžupnika Volj~a v severni Triglavski steni ĹĄkof poslal nazaj v Stari trg pri LoĹžu za Ĺžupnika. Ĺ˝e na predstavitvi v Cerknici se je pokazalo veliko zanimanje za knjigo. Kje jo je moĹžno kupiti? Za knjigo je res veliko zanimanje, saj smo v treh dneh prodali devetsto izvodov. MoĹžno jo je kupiti pri zaloĹžbi OgnjiĹĄ~e in pri zastopnikih te zaloĹžbe v vaseh ob CerkniĹĄkem jezeru: v Cerknici v Kamni gorici 47, pri mojem bratu Tonetu Kebetu na Dolenjem Jezeru 34, v ĹžupniĹĄ~u v Grahovem, v Ĺ˝erovnici v trgovini Mulc in v ĹžupniĹĄ~u v Starem trgu pri LoĹžu. Z zaloĹžbo smo se tudi odlo~ili, da bo cena najniĹžja moĹžna. Z njo ne delamo nikakrĹĄnega dobi~ka, ampak pokrijemo le stroĹĄke. S tem Ĺželimo omogo~iti, da bi jo lahko kupilo in bralo ~im ve~ ljudi, saj je to tudi namen vsake knjige. Knjiga je dragocena predvsem za vse, ki Ĺživijo na tem podro~ju, zato bi jo morala imeti vsaka hiĹĄa. Pri ustvarjanju tega dela ste dodobra spoznali zgodovino CerkniĹĄkega jezera, posegov na njem, kmetovanja ter Ĺživljenja ob njem tudi iz svojih lastnih izkuĹĄenj. Kaj menite, kakĹĄna bo prihodnost jezera glede na danaĹĄnji druga~en na~in Ĺživljenja? Kot sem Ĺže v uvodu knjige zapisal, je bila v moji mladosti voda v CerkniĹĄkem jezeru ĹĄe ~ista in smo jo z veseljem pili kakor pri studencu, ko smo ĹĄli s ~olnom drevakom iz ReĹĄeta v VrĹĄi~ po drva. Vedno bolj bi se morali zavedati, da je stvarstvo ~loveku izro~eno le v upravljanje. Ĺ˝e z dosedanjim ~lovekovim onesnaĹževanjem je vsa Zemlja ranjena, kar se ~loveku Ĺže sedaj maĹĄ~uje. Kaj bo ĹĄele v prihodnje, ~e se bo tako nadaljevalo! ^e bo to moje delo vsaj malo prispevalo k ohranjanju lepe in ~iste narave v CerkniĹĄkem jezeru, bom zelo vesel.

6(1o,/$ 2' ,=0(5( '2 0217$Â˝(

Zgodovinar France M. Dolinar je na predstavitvi knjige dejal: ÂťOb prebiranju knjige me je preĹĄinila misel, da je ta knjiga zrasla iz srca. Pisal jo je ~lovek, ki veliko skrivnostno jezero med Veliko Slivnico in Ĺ kalunom, kraje ob jezeru in

Â˝$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/21 6(1o,/ 1$ 95+1,.,

'HNRU VHQĂ?LOD G R R 3RG +UXÄ&#x17E;HYFR J 9UKQLND 7HO ZZZ GHNRU VHQFLOD VL

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Regijske kulturne diagonale

str

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

Logatec ne potrebuje Dunaja Logatec je za trenutke enega ve~ era dobil svetovljansko obleko, v kateri smo se vsi prisotni po~ utili imenitno – Gala novoletni koncert Simfoni~ nega orkestra Cantabile ve~ kot užitek

 Blanka Markovi~ Kocen Zvesto in iskreno logaško ob~ instvo

»Ko sem za~ el z vodenjem Simfoni~ nega orkestra Cantabile, si tako po strokovni-dirigentski kot tudi po organizacijski plati nisem jasno predstavljal, v kaj se spuš~ am in kaj to pomeni,« je povedal dirigent orkestra Marjan Grdadolnik. »Vodenje zahteva zelo velik angažma, pri tem mi pomaga zelo dobra ekipa posameznikov.« Uspešni nastopi v prvem letu delovanja, motiviranost glasbenikov in zelo pozitivni odzivi ob~ instva pa dajejo vsem novega zagona za nadaljnje delo. Pri orkestru Cantabile je prva violina, posrednik med orkestrom

in dirigentom, prof. Matej Avši~ , prvi violinist orkestra ljubljanske opere, ki po Grdadolnikovi oceni vlogo koncertnega mojstra opravlja odli~ no in je pravi ~ lovek za to funkcijo. Leto 2012 smo Logat~ ani za~ eli z glasbo, živahno, razigrano, s š~ epcem ljubezni, od val~ ka in polke do Verdijeve Napitnice iz opere Traviata ob koncu. Pa to seveda ni bil konec koncerta! Ta se ni kon~ al niti ob Boccelijevi Time to say goodbye, saj je ob~ instvo kar nekajkrat na oder vnovi~ priklicalo glasbene mojstre.

FOTO: VALTER LEB AN

Logatec, 4. januar – 67-~ lanski orkester je koncert za~ el natanko tako, kot se za prazni~ ni ~ as spodobi: z znamenitim Straussovim val~ kom Na lepi modri Donavi. V prepolni ve~ namenski dvorani so se poleg ljubiteljev glasbe zbrali visoki predstavniki kulturnega, verskega in politi~ nega življenja Logatca, ki jih je komaj leto dni star orkester vnovi~ navdušil.

Simfoni~ ni orkester Cantabile je vnovi~ dokazal, da je glasba naj~ udovitejša umetnost in mora biti iskrena ter prihajati iz srca.

»Zelo smo veseli, da nam je uspelo že v prvem letu delovanja osvojiti logaško ob~ instvo in tudi ob~ instvo od drugod, saj so bili naši koncerti zelo dobro obiskani,« pravi Grdadolnik in dodaja, da je logaško ob~ instvo zvesto in iskreno. »Želim si, da bi orkester postal prepoznaven na širšem državnem in tudi mednarodnem nivoju. Da bi dobili kakšno povabilo za koncertiranje v uglednih dvoranah doma in tujini in bi s svojo glasbo poslušalce še naprej združevali in osre~ evali,« želje v letu, ki se je za~ elo, razkriva Grdadolnik. »Zame je glasba naj~ udovitejša umetnost, saj ima velik vpliv na vse nas. Zato mora biti iskrena in mora priti iz srca.«

Naj se grozote ne ponovijo!

Darilo logaškim otrokom

Logatec – V Knjižnici Logatec so tik pred prihodom dedka Mraza za vse logaške otroke pripravili enotno darilo, predstavo Zrcalce v izvedbi lutkovnega gledališ~ a Nebo. In da so tukajšnji otroci željni in tudi vajeni pestrega dogajanja zanje, je pokazala do zadnjega koti~ ka polna dvorana in desetine parov sijo~ ih otroških o~ i, polnih pri~ akovanja igrice, ki je za dobrih pol ure pritegnila vso pozornost mal~ kov in mestoma nasmejala tudi njihove starše oziroma spremljevalce. Posebnost predstave in njena simboli~ na vrednost prav za notranjsko regijo je bila v tem, da so bile vse luke izdelane iz lesa, najve~ jega bogastva gozdov, ki jih v naši regiji ne manjka. Celoten vtis pa je dopolnjevala tudi glasba, izvajana pretežno z lesenimi instrumenti. bmk

Temeljno sporo~ ilo dokumentarnega filma ^as vojne je, kako velika vrednota je mir – Z izkušnjami iz preteklih vojn lahko prepre~ imo naslednje in nasilje nasploh je, da svojo zgodbo zaupajo v kamero. Ne pozabite na to, ker vam bo pozneje žal, kar vem iz izkušenj, ~ etudi taki posnetki potem ostanejo za nekaj ~ asa v patorjevega terorja in žal tudi družinskem arhivu. Važno je, da slovenskega revolucionarnega so,« poudarja Možina. in protikomunisti~ nega nasilja,« Z omenjeno tematiko se je pravi Možina. Jože Možina precej sre~ eval že Osnovni poudarek filma je v ~ asu študija zgodovine, ki ga spoznanje, da so se slovenski nadaljuje na istem podro~ ju, ljudje znašli na razli~ nih bremed drugim tudi z dokumengovih, o ~ emer pogosto niso tarnimi filmi, kot so Zlo~ in, ki ne odlo~ ali sami, temeljno sporo~ ilo zastara, Zamol~ ani – mo~ prepa, kako velika grozota je vojna živetja. in kako velika vrednota je mir.

FOTO: VALT ER LEBAN

Logatec, 29. december – V Knjižnici Logatec so prazni~ ni december med drugim za~ eli s predstavitvijo dokumentarnega filma ^as vojne avtorjev Jožeta Možine in Jožeta Dežmana in pogovorom na temo vojne in nasilja.

Z izkušnjami zoper nadaljnje vojne

Zabeležite spomine starejših Po avtorjevih besedah reprezentativnih oseb za dokumentarni film, ki je nastajal pol leta na lokacijah od Ljubljane, Senovega, Bilja pri Gorici in Polhovega Gradca do Kanade, ni bilo preprosto izbrati, ker so žal odšli, ne da bi pustili za seboj spomine, po katerih bi generacije, ki prihajajo, lažje razumele preteklost in se branile pred ~ loveškimi neumnostmi v zgodovini. »Tu bi rad spodbudil vaše bralce, naj starejše ljudi, ki živijo ob njih in marsikaj vedo, posnamejo, kar danes lahko storijo z vsakim mobilnikom, še veliko bolje pa

F OTO : O SEB N I A RH I V

ĆLVWLPR ]DORJH GLRSWULMVNLK RćDO

Jože Možina (na sliki desno z misijonarjem), scenarist, režiser filma in novinar, vojni ~ as predstavi v izpovedi šestih likov – oseb, ki so doživele nenavadne medvojne zgodbe, prek katerih se vseskozi kaže trpljenje kot stalnica vojne. »Nasilja je preve~ tudi zato, ker slednje v preteklosti ni bilo sankcionirano, pa naj so ga povzro~ ali posamezniki ali partije,« poudarja Možina, ki je prepri~ an, da je za kaznovanje najhujših zlo~ inov, zlasti množi~ nega ubijanja, nujno vzpostaviti osnovne civilizacijske standarde, ki veljajo tiso~ letja, pri nas pa so bili poteptani s strani -izmov med drugo svetovno vojno, s strani komunizma pa še desetletja pozneje, vse do samostojne države. Zgodbe se vežejo na drugo svetovno vojno v Sloveniji, sežejo pa tudi v obdobje po njej. »Osebe, ki nastopajo, so zame herojski, arhietipi slovenskega ~ loveka, ki se je v obdobju od 1939 do 1945, žal pa tudi pozneje, soo~ il s strahoto oku-

QD GRORÿHQD GLRSWULMVND RÿDOD

Pri~ akovanje tretje svetovne vojne ali bolje, vojne velikih razsežnosti, se Možini ne zdi zanemarljivo. »Tako kot znameniti japonski zgodovinar Fukujama ni imel prav, ko je napovedal, da bo po padcu železne zavese konec zgodovine, tako v iluziji živijo tudi tisti, ki menijo, da ~ loveštvo ne bo ve~ soo~ eno z veliko vojno kataklizmo,« pojasnjuje. »Zgradili smo številne mehanizme, ki naj bi to prepre~ ili, na primer voda, energenti, hrana oziroma plodna zemlja, vse to so lahko razlogi za napetosti,« ugotavlja sogovornik in dodaja, da so za vznik vojne nevarne totalitarne ideologije, kot sta bili nacizem in komunizem, ter vsak ekstremizem nasploh. Dober primer je sama Evropska unija, ki je bila do nedavnega stabilna, zdaj, ko se nekoliko majejo ekonomski temelji, pa je že padla v krizo. Toda kot pravi avtor dokumentarca ^as vojne: »Upajmo, da se je ~ loveštvo iz preteklih vojn toliko nau~ ilo, da se bomo grožnji velike vojne izognili. Tu je velika odgovornost svetovnih voditeljev, pa tudi nosilcev sodobnih kulturnih in intelektualnih trendov.« bmk

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;1â&#x20AC;&#x192; 13. januar 2012

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 13. januar 2012

Z zamaĹĄki do srca

ď&#x20AC;¸ Damijana Ĺ krlj

Vneta prostovoljka Marica Pirnat iz Martinjaka Ĺže vrsto let zbira plasti~â&#x20AC;&#x160;ne zamaĹĄke, s katerimi pomaga razli~â&#x20AC;&#x160;nim organizacijam in posameznikom

KakĹĄna je vaĹĄa Ĺživljenjska zgodba? Sem doma~â&#x20AC;&#x160;inka, moji starĹĄi pa so priĹĄli iz Roba. Naredila sem ĹĄest razredov osnovne ĹĄole, kasneje pa se zaposlila kot ~â&#x20AC;&#x160;istilka v enoti tovarne Brest v Martinjaku. V~â&#x20AC;&#x160;asih sem tudi ~â&#x20AC;&#x160;istila po blokih in spoznala veliko ljudi. Sedaj sem Ĺže deset let upokojena.

Kako pa kaj Ĺživite danes? Ĺ˝e vrsto let sem sama na svetu, saj so mi pred tridesetimi letu umrli starĹĄi, tako da sedaj sama poskrbim za vse, tudi za gospodinjstvo. V~â&#x20AC;&#x160;asih sem delala gobeline, spletla kakĹĄne nogavice, a tega ne po~â&#x20AC;&#x160;nem ve~â&#x20AC;&#x160;. Ko je sezona, obdelujem veliko njivo in jo vso prekopljem. Doma pridelam vso zelenjavo, od krompirja, zelja in vsega, kar potrebujem. Vse ostalo kupim. Se pa spomnim, ko smo ĹĄe hodili kupovat kavo v Celovec, ker je pri nas ni bilo za dobit. Danes imamo pa na vsakem koraku trgovine in je vsega dosti.

FOTO: DA MI JANA Ĺ KR LJ

Martinjak â&#x20AC;&#x201C; Izteklo se je leto, ki je bilo namenjeno prostovoljstvu. Leto, ki ga je bolj kot preteklo zaznamovala gospodarska kriza, je ĹĄe toliko bolj klicalo po pripravljenosti ljudi, da se kateremu od projektov pridruĹžijo na prostovoljni bazi in da vanj brezpla~â&#x20AC;&#x160;no vloĹžijo svoj ~â&#x20AC;&#x160;as, znanje in srce. In prostovoljstva je veliko; vanj so vpeta najrazli~â&#x20AC;&#x160;nejĹĄa druĹĄtva, katerih ~â&#x20AC;&#x160;lani, predvsem pa nosilci, ve~â&#x20AC;&#x160;ino dela opravljajo brezpla~â&#x20AC;&#x160;no in prostovoljno za dvig morale v druĹžbi in dvig pripadnosti posameznika razli~â&#x20AC;&#x160;nim krogom. Pri vsem tem ne moremo mimo posameznikov, ki niso vpeti v nobeno druĹĄtvo ali organizacijo, temve~â&#x20AC;&#x160;prispevek kraju, druĹžbi in ljudem dajejo na prostovoljni bazi. Ena teh je Marica Pirnat, na katero je opozorila prostovoljka Rde~â&#x20AC;&#x160;ega KriĹža Marija ^uk. PraĹžnje oble~â&#x20AC;&#x160;ena me je gospa Marica, ki je bila v kasnejĹĄih odgovorih sicer kratka, Ĺže ~â&#x20AC;&#x160;akala.

Marica Pirnat, ki je prepri~â&#x20AC;&#x160;ana, da dobrodelnost ne ĹĄkoduje, zamaĹĄke odpelje kar s kolesom.

Za gospodinjstvo poskrbite torej sami. A ste doslej Ĺže kdaj potrebovali kakĹĄno pomo~â&#x20AC;&#x160;? Doslej pomo~â&#x20AC;&#x160;i nisem ĹĄe kaj dosti potrebovala, saj poskrbim zase. Mi je pa enkrat na pomo~â&#x20AC;&#x160;prisko~â&#x20AC;&#x160;il Karitas.

namenjate razli~â&#x20AC;&#x160;nim ~â&#x20AC;&#x160;lovekoljubnim akcijam. V veliko veselje mi je, da pomagam drugim in zato zamaĹĄke od razli~â&#x20AC;&#x160;nih plastenk zbiram z velikim veseljem Ĺže kakĹĄnih pet let. Zbiram jih po ĹĄirĹĄi okolici: od Gorenjega jezera, Grahovega, Ĺ˝irovnice, na Dolnjem jeze-

Izvedela sem, da radi pomagate in Ĺže vrsto let zbirate zamaĹĄke od steklenic, ki jih

ru, po Dolenji vasi, Podskrajniku in ĹĄe kod. V gostilnah mi zamaĹĄke Ĺže kar pripravijo, potem pa grem ponje s kolesom, saj avtomobila nimam. Seveda je moje pobiranje zamaĹĄkov odvisno tudi od vremena. So se pa nekateri navadili, da mi zamaĹĄke prinesejo kar sami in mi jih

odloĹžijo na klop pred hiĹĄo. Vsakega zamaĹĄka sem vesela, ker vem, da z njimi lahko po svojih mo~â&#x20AC;&#x160;eh pomagam naprej. ZamaĹĄke potem namre~â&#x20AC;&#x160;oddajam na razli~â&#x20AC;&#x160;ne konce, odvisno, kje jih zbirajo za razli~â&#x20AC;&#x160;ne namene. Tako sem jih Ĺže peljala, ali pa so mi jih odpeljali, v ĹžupniĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e, pa v osnovno ĹĄolo v Grahovem, kjer sem za prizadevno prinaĹĄanje zamaĹĄkov dobila pohvalo od vodje podruĹžnice, Mete Polovi~â&#x20AC;&#x160;. A veste, da smo bili v zbiranju zamaĹĄkov celo boljĹĄi od osnovne ĹĄole v Cerknici? Zdaj pa zbiram zamaĹĄke za Matica iz Dolenje vasi. Ĺ˝elim si, da bi mu le lahko pomagali. Povedali so mi, da ste pomagali tudi pri negi nepokretne osebe, kljub temu da ste invalidni. KakĹĄne tri leta in pol sem res hodila pomagat h gospe Otoni~â&#x20AC;&#x160;ar, ki je Ĺživela v Grahovem in je bila nepokretna, ji skuhala kakĹĄno kavo, kdaj kaj pospravila. Ljudem bom pomagala, dokler jim bom lahko. To me dela sre~â&#x20AC;&#x160;no.

Kaj menite o tem, kdo je lahko prostovoljec? Prostovoljec je lahko vsak, ki ho~â&#x20AC;&#x160;e kaj delati zastonj. Vsak ima moĹžnost, saj je vse pomembno. Dobrodelnost ne ĹĄkoduje. Ali se vam zdi odnos med ljudmi kaj druga~â&#x20AC;&#x160;en, kot je bil v~â&#x20AC;&#x160;asih? O, je druga~â&#x20AC;&#x160;en. V~â&#x20AC;&#x160;asih smo bili bolj obzirni drug do drugega. Danes pa je vsega preve~â&#x20AC;&#x160;, Ljudje so kar malo visoki. Ampak jaz imam dobre sosede, na katere se lahko zanesem in mi tudi pomagajo, ~â&#x20AC;&#x160;e je kaj treba. Na vpraĹĄanje, kaj si Ĺželi v novem letu, razmiĹĄlja skromno, da bo Âťnaredila akcijo, v kateri si Ĺželim, da bi ljudje ĹĄe bolj zbirali zamaĹĄke. Da bi vsak naredil tisto, kar lahkoÂŤ, pri ~â&#x20AC;&#x160;emer dodaja, da zamaĹĄke vsak lahko odloĹži kar na klopco pred hiĹĄo s hiĹĄno ĹĄtevilko 36, ki je prepoznavna tudi po stenski sliki sokrajana Stojana Ĺ parembleka, ki prikazuje dva ~â&#x20AC;&#x160;olna drevaka na gladini CerkniĹĄkega jezera.

S slavnostnim koncertom v novo leto prvi~â&#x20AC;&#x160;. Posebno priznanje, zlato medaljo Bojana Adfami~â&#x20AC;&#x160;a za ve~â&#x20AC;&#x160;kot tridesetletno igranje pri godbi, je prejel tudi dolgoletni ~â&#x20AC;&#x160;lan Janez Ĺ˝nidarĹĄi~â&#x20AC;&#x160;. Godbeniki pa vsako leto poskrbijo za kakĹĄno glasbeno poslastico in tako je bilo tudi letos. Na odru sta se jim pridruĹžili mezzosopranistka Rebeka Hren Dragoli~â&#x20AC;&#x160; in sopranistka Barbara Tanze. Ob zaklju~â&#x20AC;&#x160;ku se je godbenikom in solistkama pridruĹžil ĹĄe zdruĹženi mladinski pevski zbor, ki so skupaj s skladbo Tih ve~â&#x20AC;&#x160;er posluĹĄalce pospremili v prazni~â&#x20AC;&#x160;no no~â&#x20AC;&#x160;. ď&#x20AC;łaj

la Godba Cerknica, ki zadnje tri leta ustvarja pod vodstvom dirigenta Mitja Dragoli~â&#x20AC;&#x160;a. S PariĹĄkimi skicami in ^udeĹžnim vlakom, ki je delo slovenskega skladatelja Roka Goloba, se bo godba udeleĹžila tekmovanja Zveze slovenskih godb, ki bo potekalo maja v LaĹĄkem. Kot vsako leto sta tudi tokrat predsednik Zveze slovenskih godb, Tone Urbas, in koordinatorka OI JSKD Cerknica JoĹžica Mlinar podelila priznanja godbenikom, v znak spodbude pa so rde~â&#x20AC;&#x160;nagelj dobili tisti najmlajĹĄi, ki so na novoletnem koncertu igrali

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Cerknica, 25. december â&#x20AC;&#x201C; Kulturno druĹĄtvo Godba Cerknica je v ~â&#x20AC;&#x160;asu boĹži~â&#x20AC;&#x160;no-novoletnih praznikov pripravilo Ĺže svoj 37. novoletni koncert, ki ostaja eden najbolje obiskanih kulturnih dogodkov v Ob~â&#x20AC;&#x160;ini Cerknica. Obiskovalci so ga izkoristili predvsem za to, da so boĹži~â&#x20AC;&#x160;preĹživeli v druĹžbi glasbe, godbeniki pa so se predstavili s pestrim programom. Po uvodnem delu, v katerem se je pod vodstvom Janeza Ĺ˝nidarĹĄi~â&#x20AC;&#x160;a predstavil Mladinski orkester godbene ĹĄole, je nastopi-

Na gostovanju v Sisku

333 !&0.,#+ /&

5 5

Sisak, 10. december â&#x20AC;&#x201C; ^eprav je december Ĺže mimo, je pri plesalcih Folklorne skupine Rak Rakek spomin nanj ĹĄe kako Ĺživ. RakovĹĄka folklorna skupina se je namre~â&#x20AC;&#x160;odzvala povabilu Folklorne skupine ÂťPosavkaÂŤ iz Hrastelnice v Sisku, ki jih je ob snidenju lepo sprejela ter jim ob tej priloĹžnosti razkazala staro mestno jedro ter novi del mesta z muzejem. Na tradicionalnem boĹži~â&#x20AC;&#x160;nem koncertu v Sisku so se Notranjci predstavili z Notranjskimi plesi in obi~â&#x20AC;&#x160;aji, z njimi pa je zaplesal tudi BoĹži~â&#x20AC;&#x160;ek, ki so ga pripeljali s sabo. S svojim programom so ob~â&#x20AC;&#x160;instvo tako navduĹĄili, da so jih zadovoljni gostitelji Ĺže povabili, da se jim na koncertu konec tega leta ponovno pridruĹžijo kot nastopajo~â&#x20AC;&#x160;i. ď&#x20AC;łd{

+".#' 5

) " !#+0. )+, " )'&+/(, 4 ()#- +'#

+ '

(

' %! *$ & ( ! !%#$ & !" "% , "

( ' & %#

,+,/+& -,(.,2&0#)' /),2#+/(# )-/(# /*18 ./(# .#-.#4#+0 +!#

) ## $ -,*,8 -.& /-#)'#2 +'1 + 2(.# #. "+#2+, +,8+# -.#"+'# )#" "&,"# # %! !" "

(

.%28%5.8 @%/% /84') -753>239-, 36)&2-, 93;-0 430)+ 9-63/-, 45-,5%2/39 ?) ( ' & %# -2 (3 < 434867% 9 45-1)58 -753>2 -2%2'-5%2.%

' %! *$ &

( ! !%#$ & !" "% , "

A R H IV F R R A K R A K EK

( ' & %#

9) 0)7- 43+3(&)2) +%5%2'-.) -753>2 -2%2'-5%2.) 34867 -2 -;5%@82 9)0.% ;% -753>2 )50-2+3 - # -753>2 -'%663 300)'7-32 - 1%+39%02- &3286 9)0.% 3& 2%/848 239)+% 36)&2)+% 93;-0% -753>2 5%;)2 ;% 93;-0% 5-1)5 -2*351%7-92)+% -;5%@82% *-2%2@2)+% 0)%6-2+% ;% 93;-03 -753>2 )50-2+3 - # = 1)6)@23 3(40%@)9%2.)$ 1%03453(%.2% ')2% ; -2 9/0.8@)2-1- 434867- # $ .) 3&5%@82%2 9 3&53/-,$ 1)6)@2- 3&53/ .) 45- 4303+8 -2 53@2367- ! 1)6)')9$ 2% (%2 ;2%?% " ! -2 6) 645)1)2- @) 6) 645)1)2-.3 )0)1)27- -;5%@82%$ -;5%@82 7)1)0.- 2% 36239- -2()/6% 3&5)67- 1)6)@2-

6 6/8423 0)723 3&5)6723 1)53 ! $ *-2%2'-5%2% 95)(2367 " $ 6/842- ;2)6)/ ;% 40%@-03 % 43(53&2367- 3 4328(&- 6) 3&52-7) 2% 9%?)+% 453(%.%0'% 93;-0 -753>2 +3(2% 4328(&% 9)0.% (3 .%28%5.% ;% 93;-0% -; ;%03+) 45- 433&0%?@)2-, 453(%.%0'-, -753>239-, 93;-0 9 039)2-.- /- 63()08.).3 9 %/'-.- 0-/) 63 6-1&30-@2) )@ 2% ::: '-753)2 6-

,. $,.&2 -.#"/0 2)'#+&% *,"#),2 (,* &+&. + 2,7+' ," ", ) (* *&/&' ," ", $ (*

Avto Merlak d.o.o.

Drenov GriÄ? 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

F OTO : AR H I V B I G B AN D A WO N D E R B R AS S LO G AT E C

Rock in boži~

FOTO: ANDR EJA JER NEJ^I ^

Napolnili pub

Odmevna pesem Logatec, 26. december – Že tradicionalno je ob dnevu samostojnosti na Štefanovo v cerkvi sv. Nikolaja odmevala boži~ na pesem. Koncert »Otrok v boži~ ni no~ i« je pripravil KUD Adoramus, ki združuje prek 150 ~ lanov vseh generacij, od najmlajšega otroškega do cerkvenega mešanega pevskega zbora, v društvu pa delujejo še mladinski, ženski in moški sestav ter vokalna zasedba Anima. V nabito polni cerkvi so se predstavile vse zasedbe z zborovodjami Estero Stojko, Jakom Jerino, Boštjanom Verdinkom in Marjanom Grdadolnikom, ki vodi Mešani pevski zbor Adoramus. Slednji v letu 2012 praznuje 25 let delovanja, ki ga bodo pevci v aprilu obeležili tudi s tekmovanjem Naša pesem v Mariboru, kamor so se uvrstili kot eden najboljših slovenskih zborov, v maju pa se odpravljajo na tekmovanje v Krakov. sm

Logatec, 28. december – ^lani zasedbe Big band Wonderbrass Logatec so kljub številnim prednovoletnim kulturnim dogodkom povsem zapolnili klub Navigator pub, kjer se je že v tretje odvijal njihov novoletni koncert. Mlada zasedba, tako po »starosti« kot letih delovanja, je odigrala raznolik glasbeni repertoar, v katerega so vklju~ ili tako swing, latino, funk, rock in pop ritme, predstavili pa so se tudi številni solisti, ki so z improvizacijami in virtuoznostjo navdušili poslušalce. Sicer pa je za Wonderbrassom, ki ga vse od za~ etka vodi Branko Mrak, aktivno leto. Udeležili so se številnih festivalov, med odmevnejšima sta bila zagotovo Marezijazz in sre~ anje big bandov v Krškem. Glasbeniki so se prav tako izvrstno izkazali na koncertu v letnem vrtu Jazz cluba Gajo v Ljubljani, za odli~ en in dobro obiskan glasbeni dogodek pa so poskrbeli z letnim koncertom v Logatcu, kjer se jim je kot posebni gost pridružil Janez Bon~ ina-Ben~ . sm

FOTO: SAŠA MU SEC

Postojna, 25. december – Tradicionalni boži~ ni rock koncert se je tokrat netradicionalno odvijal v prostorih Ambasade Yugoslavija v Epicentru. Manjši prostori (koncert je do lani sicer potekal v prostorih telovadnice šolskega centra Postojna) so poleg gne~ e na vhodu, pred toaletnimi prostori in na prehodu v kadilnico poskrbeli tudi zato, da je marsikdo ostal zunaj, saj so bile karte razprodane. Organizatorji so tudi tokrat priskrbeli zmagovalno kombinacijo nastopajo~ ih, ki so privabili mladež od blizu in dale~ . Big Foot Mama in Pero Lovšin&Španski borci so po pri~ akovanjih mladino tudi najbolj navdušili, svojo priložnost pa je dobila tudi zasedba Adam, ki je svoj prvenec Alfa izdala lani. ^etrta zasedba, ki se je predstavila na boži~ nem rock koncertu, prihaja iz Ajdovš~ ine, nadeli pa so si ime Antioksidanti. Za seboj imajo že kar nekaj koncertne kilometrine, pohvalijo pa se lahko tudi z zmago na slovensko-italijanskem nate~ aju Mladi brez meja. Zmaga jim je prinesla snemanje ploš~ e. aj

str 11

[port

»Šolarji se morajo gibati« še pa jim ne kaže za naprej, saj imajo v svojih vrstah nekaj izjemno perspektivnih smu~ arskih teka~ ev. »V lanski sezoni smo imeli kar štiri tekmovalce, Klavžarja, Tršana, Gorjanca in dekle Sever Rus, na mladinskem svetovnem prvenstvu. Vsi so izpolnili pri~ akovanja,« se pohvalijo v klubu. V sezoni 2011/12 prav vsi ~ lani in starejši mladinci sestavljajo tudi državne selekcije, povedo v klubu, kar pomeni, da so tudi na strokovnem podro~ ju odli~ no podkovani. 1. ekipo trenira Tomaž Urši~ , 2. Florijan Ambroži~ , s 3. ekipo pa delata Uroš Godina in Miha Nagode.

Klub vsa leta povezuje vse generacije; najmlajši na splošni vadbi pridobivajo široko paleto znanj o razli~ nih športih, v ospredju pa so vzdržljivostni športi kot, denimo, kolesarjenje, tek, pohodništvo, rolanje in rolkanje ter smu~ arski tek. »Ker ukvarjanje z vzdržljivostnimi športi v zadnjem ~ asu ni prav moderno, organiziramo akcije po šolah iz širšega logaškega okoliša, da pokrivamo generacijsko vrzel,« pravijo. V drugi ekipi so u~ enci iz višjih razredov osnovne šole, vklju~ ujejo pa se že v vse akcije Smu~ arske zveze Slovenije, ne branijo se niti pokala na tekaških rolkah in zimskega pokala v smu~ arskih tekih. »Vsako leto se za nagrado udeležujemo pokala Topolino v Italiji, ki je nekakšno neuradno Evropsko prvenstvo za mlajše.« Prva ekipa, kjer so mlajši

Teka~ i TSK Logatec s trenerjem Tomažem Urši~ em pred Športnim centrom na Pokljuki.

F OTO: A RH I V TS KL U B A VA L KA R TON

Smu~ arski teka~ i so najprej delovali v okviru društva Partizan, nato so se kot smu~ arsko-tekaška sekcija pridružili logaškemu Smu~ arskemu klubu, leta 1991 pa so se odlo~ ili za samostojno pot in se povezali v Smu~ arsko-tekaški klub Logatec. Danes klub, ki šteje 82 ~ lanov in ~ lanic, vodi Darko Slabe, v vseh teh letih, ko je klub zaradi športnih rezultatov in številu ~ lanov še vedno med najboljšimi smu~ arsko-tekaškimi klubi v Sloveniji, pa so se kot vodje preizkusili še Andrej Dolenc, Boris Obreza, Jože Rupnik in Peter Oblak. Klub, je doslej vzgojil ve~ odli~ nih tekmovalcev, ni~ slab-

Rekreacija za vse generacije

FOTO: ARHIV TS KLUBA VALKARTON

Tekaško-smu~ arski klub (TSK) Logatec letos zaokroža 20-letnico organizirane športne dejavnosti – teka na smu~ eh. Na logaškem slednja neprekinjeno obstaja že od povojnega obdobja naprej, svojim ~ lanov, predvsem mlajšim, pa skušajo vcepiti, da sta gibanje in vsakodnevna rekreacija pomembna za telo in duha.

Mlajši in starejši mladinci na letnih športnih pripravah.

in starejši mladinci ter ~ lani, se sistemati~ no ukvarja s tekmovalnim smu~ arskim tekom. »Imamo šest reprezentantov v smu~ arskih tekih in biatlonu, dva reprezentanta za Olimpijado mladih in še štiri tekmovalce, vklju~ ene v perspektivno selekcijo. Imamo zelo konstantno in visoko izobraženo strokovno trenersko ekipo s Florijanom Ambroži~ em in Tomažem Urši~ em,« nadaljuje zgodbo o svojem delu zagnano vodstvo kluba in doda: »Enajstletno skupno delo je tej generaciji prineslo obilo naslovov državnih prvakov, zadnja leta pa med moškimi držimo primat!« Gotovo je bilo 4. mesto Roka Tršana na mladinskem svetovnem prvenstvu (MSP) v Estoniji vrhunec zdajšnje generacije, »saj je Rokov rezultat najboljši rezultat na MSP vseh ~ asov«. Logat~ ani so nastopili tudi na ~ lanskem svetovnem prvenstvu v Oslu, kjer je štafeta Klavžar–Tršan osvojila 17. mesto. »Pri vsem tem pa ne moremo

mimo legende kluba, biatlonca Vasje Rupnika, ki je že ve~ kot dvajset let v smu~ ini in v zrelih letih osvaja to~ ke svetovnega pokala.«

sporedu že to nedeljo, 15. januarja, ko bodo tekmovali za pokal Slovenije, Pokal Geoplin, naslednja pa bo predvidoma 17. junija, ko bodo organizirali Olimpijski tek in Tek po ulicah Logatca za Zagnano tudi Notranjsko-tekaški pokal. »Slednji v letu 2012 je namenjen vsem, ki radi te~ ejo V letošnji sezoni bodo tekmovalci za zdravo rekreacijo.« Da bi tudi nastopili na vseh pomembnejših na beli podlagi teklo ve~ odratekmah, še posebej so veseli, da slih, so v klubu na voljo za kakšen nasvet pri nakupu opreme sta se na prve svetovne olimpijali zgolj za spodbudo. ske igre mladih v Insbrucku uvr»Šport je eden najboljših stila Miha Šimenc in Matic Slabe. vzgojiteljev, je mala šola življenja Za~ etek sezone pa je že zaznain žal nam je, da tega ni delemovala Eva Sever Rus s svojimi prvimi stopni~ kami, z 2. in 8. me- žnih ve~ otrok,« so prepri~ ani v stom, na Continentalnem pokalu. klubu, zato v svoje vrste še toliko bolj prepri~ ljivo vabijo mlajPoleg tega bodo do jeseni izpeljali vsaj dve tekmi. Prva bo na še. b~

TSK Logatec vabi u~ enke in u~ ence letnika 2000 in mlajše k vpisu v tekaško-smu~ arsko šolo. Vaditelji si bodo prizadevali, da bi mlade navdušili za šport in jih nau~ ili nekaj osnovnih športnih zakonitosti. Sre~ anja bodo vsak ponedeljek, sredo in petek pred klubsko telovadnico na Tržaški 105 v Logatcu. Za ve~ informacij pokli~ ite Florijana Ambroži~ a na tel. št. 041 870 731.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Iz ob~inske hi{e

Notranjsko-kraške novice

str 2

petek, 13. januar 2012

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za šolsko leto 2012/2013 Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca. Izpolnjene obrazce Vloga za sprejem otroka v vrtec »Martin Krpan« Cerknica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani Vrtec »Martin Krpan« Cerknica vrtca http://www.vrtec-cerkniobjavlja javni poziv za vpis pred- ca.si, v vrtec vrnite osebno ali šolskih otrok v dnevni program priporo~eno po pošti najkasneje vrtca za šolsko leto 2012/2013. do 15. marca 2012.

Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveš~eni najpozneje do 10. junija 2012. V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca ve~, kot je prostih mest, bo o sprejemu odlo~ala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 70 00 7 vsak delovni dan, od 7. do 1 . ure.

Starši ob rojstvu otroka nastopimo novo službo. Biti starš je izredno lepa, a hkrati zahtevna in odgovorna naloga. Da bi Vam vsaj malo olajšali delo, Vas Vrtec »Martin Krpan« Cerknica v sodelovanju z LAS Cerknica vabi na predavanje z naslovom

POMAGAJMO OTROKU DO ZDRAVE SAMOPODOBE, ki bo v torek, 2 . januarja 2012, ob 17. uri v Vrtcu »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, Cerknica. Predavala bo psihologinja Marja Strojin, strokovnjakinja na podro~ju dela z družinami in otroki, avtorica priro~nikov Otroci potrebujejo mejo in Tri mame svetujemo drugim mamam in o~etom: Kako vzgojiti zdrave in sre~ne otroke. VABLJENI!

Enota Rakek

Speleološka odprava v Albanijo Hekurave 2010

Na podlagi 8. ~lena Statuta Ob~ine Cerknica (Ur. list RS, št. 58/10) in 6. ~lena Odloka o plakatiranju in oglaševanju v Ob~ini Cerknica (Ur. list RS, št. 89/09) ob~ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV PRAVICE UPORABE LOKACIJ ZA OGLAŠEVANJE NA NEPREMI^NINAH IN OBJEKTIH V LASTI OB^INE CERKNICA 1. Predmet javnega razpisa Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica vabi vse zainteresirane ponudnike, da podajo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo, na osnovi javnega razpisa za pridobitev pravice uporabe lokacij za oglaševanje na nepremi~ninah v lasti Ob~ine Cerknica za: a) I. sklop – uporaba objektov za oglaševanje (zastekljeni panoji brez osvetlitve - city light na avtobusnih postajališ~ih - zunanja stran): b) II. sklop – postavljanje oziroma namestitev panojev oziroma tabel za plakatiranje Ponudbe morajo biti v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

2. Vsebina razpisne dokumentacije: 1. 2. 3. 4.

Povabilo k oddaji ponudbe Predmet in obmo~je javnega razpisa Za~etek in ~as trajanja najemnega razmerja Pogoji, ki jih mora vsebovati ponudba oziroma jih morajo izpolnjevati ponudniki 5. Pogoji, ki se jih opredeli na lokacijo in na~in rabe javne površine

6. Merilo za izbor - višina nadomestila za uporabo javne površine 7. Pogoji glede oblikovanja: 8. Predložitev in odpiranje ponudb 9. Vsebina ponudbe 10. Izlo~itveni faktorji: 11. Rok v katerem bodo ponudniki obveš~eni o izboru 12. Odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom 13. Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije PRILOGE: Obrazec 1 (Podatki o prijavitelju) Obrazec 2 (Ponudba) Obrazec 3 (Izjava) Obrazec 4 (Vzorec pogodbe)

3. Priloga: Razpisna dokumentacija, ki je objavljena na spletni strani Ob~ine Cerknica: http://www.cerknica.si/ Številka: 1010-000 /2011 Datum: . 11. 2011 ŽUPAN OB^INE CERKNICA Marko Rupar

Zimska pravlji~na urica

Enota Rakek

petek, 27. januar 2012, ob 19.00 v knjižnici na Rakeku

z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Predavala bosta Mitja Mršek iz Jamarskega kluba Rakek in Matjaž Milhar~i~ iz Društva za raziskovanje jam Luka ^e~ - Postojna.

torek, 24. januar 2012, od 17.00 do 18.00

Pogorje Hekurave, ki se nahaja v Severnih albanskih Alpah (alb. Bjeshkët e Nemuna) ima veliko neraziskanih jam. Slovenski in tržaški jamarji so raziskovali tri ve~je: Shpella e Zeze, Shpella e Mark in Shpella e Boshit. Kot prvi so raziskali skupno ve~ kot kilometer novih rovov. Poleg predstavitve s fotografijami bo prvi~ predvajan tudi kratki dokumentarni film. Vabljeni!

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 70 1078 (Cerknica) ali 01 70 1 81 (Rakek). Vabljeni!

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si pon.: 8.00 - 15.00 sre.: 15.00 - 19.00 pet.: 13.00 - 19.00 Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

Spoštovani ob~anke in ob~ani Vabimo vas, da se udeležite slavnostne

otvoritve Gasilskega doma z ve~namenskimi prostori Begunje,

ki bo potekala v nedeljo, 15. januarja 2012, ob 16. uri. Slavnostno otvoritev bo spremljal kratek kulturno-zabavni program. Po otvoritvi si bomo skupaj ogledali prostore novega gasilskega doma z ve~namenskimi prostori. Župan Marko Rupar

Ljudem in naravi prijazna pridelava

www.integrirana-pridelava.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Evropa investira v podeželje.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

I z o b ~ i n s kKer ohni i{kea PROGRAM PRIREDITEV

JANUAR FEBRUAR

RNI TU

KUL

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

R K NIC

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Prodajna mesta Moje karte Informacije: tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Sobota 28. januar, ob 11.00 MOŽIČEK MED DIMNIKI

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otoke

Lutkovna predstava ; Produkcija: Gledališče Labirint

Torek 7. februar, ob 18.00

VSTOP PROST! prireditev

OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU

Petek, 10. februar, Ob 20.00

VSTOPNINA: 2 € predavanje s filmom

RAAM 2011- POKLON JURETU ROBIČU

Dokumentarni film o najzahtevnejši vzdržljivostni dirki čez Ameriki

Sobota, 11. februar, ob 11.00 PICKO IN PACKO

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otoke

PRODUKCIJA: Zavod KULT Kdo med nami ne pozna zgodbe o dveh mulcih, polnih neposredne, iskrive in nagajive energije, ki se neznansko zabavata ob zganjanju svojih norčij. Na tak način nam kažeta svet zanimiv, zabaven in tako blizu. Če imamo domišljijo in polno glavo neumnosti je lahko zabava zunaj v resničnem svetu veliko bolj nora kot pa za štirimi stenami z miško ali daljincem v roki. To se mnogim mladim danes zdi že skoraj nemogoče, zato je zgodbica še kako aktualna in tudi poučna, saj ljudje danes, v svetu elektronike, svojim zabavam ne znamo več postaviti meja resničnega sveta.

Petek, 17. februar, ob 20.00

VSTOPNINA: 5 € satirično kulturna prireditev

TV ČOHOVO – KANAL 13

Butalski parlament - skoraj zabavna prireditev Organizator: Pustno društvo Cerknica

Sobota 25. februar, ob 20.00 VEČER STAND UP KOMIKOV

Produkcija: STANDUP.SI

VSTOPNINA: 6 - 7 € komedija

NEDELJA, 26. februar, Ob 17.00 POTOPISNO PREDAVANJE - PETER VESEL

Predavanje in dokumentarni film o etapni kolesarski dirki po Afriki

VSTOPNINA: 2 € predavanje s filmom

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI WWW.BUTANPLIN.SI

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novicenovice petek, petek, 13. januar 12. marec 2012 2010

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v novem letu v Uradnem listu RS objavilo tri javne razpise za sofinanciranje kmetijskih in kmetijsko-podjetniških projektov. Prav tako je na zadnji delovni dan lanskega leta v Uradnem listu RS objavilo šest razpisov, skupno torej za ve~ kot 37 milijonov evrov sredstev.

Ohranjanje in izboljševanje dediš~ine podeželja Cilj ukrepa je prispevati k ohranitvi dediš~ine na podeželju in izboljšanju kakovosti življenja ter posredno vplivati na ve~jo gospodarsko vitalnost podeželja, in sicer prek obnove nepremi~ne kulturne dediš~ine na podeželju, ki je spomenik, spomeniško obmo~je ali registrirana nepremi~na dediš~ina, prek muzejev na prostem, prostorov za postavitev stalnih zbirk etnološke dediš~ine ter ureditve in gradnjo tematskih poti.Vlagatelji so fizi~ne in pravne osebe, ki so lastniki, solastniki, koncesionarji ali najemniki predmeta podpore. Vlagatelji so lahko tudi pooblaš~eni upravljavci predmeta podpore in ob~ine. Za »ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in nepremi~no kulturno dediš~ino dolo~enega obmo~ja« pa so lahko vlagatelji tudi pooblaš~eni zastopniki lastnika oziroma solastnika objekta oziroma prostora, ki je predmet podpore. Višina podpore je do 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Javni razpis je zaprtega tipa in bo odprt od 7. 1. do vklju~no 25. 2. 2012.

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe ter prvo stopnjo predelave lesa. Cilj podpore v dodajanju vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom je prispevati k ve~ji splošni u~inkovitosti in produktivnosti dela. Vlagatelji so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. Razpis bo odprt do vklju~no 15. 2. 2011. Upravi~enec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi do vklju~no 6 milijonov evrov pomo~i.

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2012

080 2005

vratnih sredstev za podpore v okviru tega ukrepa so gozdarska gospodarstva. Ta so fizi~ne ali pravne osebe, ki so lastniki gozda v zasebni lasti na obmo~ju Slovenije, ter njihova združenja in ob~ine, ki so lastniki gozda.

Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vklju~eni v sheme kakovosti hrane Podpora se dodeljuje skupinam proizvajalcev za aktivnosti informiranja potrošnikov, oglaševanja in pospeševanja prodaje na notranjem trgu EU, ki bodo potrošnike spodbujale k nakupu in uporabi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so vklju~eni v upravi~ene sheme kakovosti predvsem zaradi njihove kakovosti. Najvišja stopnja pomo~i znaša do vklju~no 70 odstotkov upravi~enih stroškov, najvišji znesek podpore na razpis za projekt znaša 200.000 evrov. Vlagatelji za ta ukrep so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravi~enih shem kakovosti ter na proizvodih uporabljajo pripadajo~e zaš~itne znake.

Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leto 2012 Podpora se dodeljuje skupinam proizvajalcev za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev na podro~ju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaš~itenih kmetijskih pridelkov in živil. Cilj javnega razpisa je spodbuditi ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev na podro~ju ekološke pridelave in predelave ter na podro~ju proizvodnje zaš~itenih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Vlagatelji za ta ukrep so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po Pravilniku o priznanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti (Uradni list RS št. 71/2009, 6/2010) za ekološko proizvodnjo in proizvodnjo zaš~itenih kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Zgodnje upokojevanje kmetov

Javni razpis bo odprt od naslednjega dne po objavi v uradnem listu do zaprtja, ki bo objavljen na Predmet podpore so proizvodne dejavnosti, povespletni strani MKGP. Okvirna višina sredstev znaša zane s tradicionalnim znanjem na kmetiji, proizvo- do vklju~no 600.000 evrov za odobrene letne rente dne dejavnosti za predelavo proizvodov, ki niso na- upravi~encem, ki so namenjene tistim, ki nepreklicvedeni v Prilogi I k Pogodbi in drugih nekmetijskih no prenehajo opravljati kmetijsko in gozdarsko deproizvodov na kmetiji.Cilj javnega razpisa je prispe- javnost ter kmetijo lastniško prenesejo na mladega vati k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na prevzemnika. kmetijskih gospodarstvih. Javni razpis je zaprtega tipa in bo odprt dva meseca. Podpora se dodeljuje Obnova in razvoj vasi ~lanom kmetijskega gospodinjstva, ki so ali fizi~ne Javni razpis bo zaprtega tipa in bo odprt od 7. 1. osebe, ki imajo stalno prebivališ~e na naslovu sedo vklju~no 25. 2. 2012 do 24. ure. V okviru javnedeža kmetijskega gospodarstva in so nosilci dopol- ga razpisa bo na voljo šest milijonov evrov. Ukrep nilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetni- je namenjen izboljšanju kakovosti življenja ter zaki posamezniki, ali pravne osebe, ki v ~asu oddaje gotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na vloge na javni razpis opravljajo kmetijsko dejavnost podeželskih obmo~jih, saj ga lahko ob~ine uvein so kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja ljavljajo za ureditev površin za skupne namene kmetijstvo. in potrebe v podeželskih naseljih, ureditev vaških

Predmet javnega razpisa je dodelitev podpore za organizacijo in izvedbo usposabljanj z namenom pove~anja produktivnosti dela v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju. Javni razpis bo odprt od 31. 12. 2011 do porabe razpisanih sredstev. V okviru javnega razpisa je na voljo 3 milijone evrov. Najvišja stopnja pomo~i znaša do 100 odstotkov upravi~enih stroškov, od tega znaša delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 odstotkov, delež RS pa 25 odstotkov. Vlagatelji so javne in zasebne izobraževalne ustanove, raziskovalne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s podro~ja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa.

Pove~anje gospodarske vrednosti gozdov NAROČILA, 24 UR NA DAN

1 1

V novo leto z novimi javnimi razpisi

Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu

PLIN V VSAKI 11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

str

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za se~njo in spravilo lesa ter naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdne infrastrukture. Cilj podpore je ve~ja izraba proizvodnega potenciala gozdov, uvajanje proizvodnih izboljšav pri se~nji in spravilu lesa ter ve~ja varnost pri delu v gozdu. Javni razpis je zaprtega tipa in bo odprt od 31. 12. 2011 do 29. 2. 2012. Vlagatelji za dodelitev nepo-

jeder, ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter povezav v naseljih, obnovo in izgradnjo ve~namenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prosto~asno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju ter preselitev kmetij iz vaških središ~ z namenom njihove celostne ureditve. Vlagatelji za ta javni razpis so ob~ine. Za ve~ informacij v zvezi z Javnimi razpisi lahko obiš~ete VEM to~ko v Cerknici na Tabor b po predhodni najavi na: maja@nec-cerknica.si ali 031 800 227 (Maja Mahne), tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754 (Tomaž Stojanovi~) Maja Mahne

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Obvestila in horoskop

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012

Pogoji objave:

Anine zvezde OVEN  Vse tja do julija 2012 boste imeli ob~ utek, da vas nekaj omejuje, nekako vam stvari ne bodo tekle zlahka. Do aprila se vam lahko zgodi, da dobite nenadno poslovno priložnost, ki bi prinesla ogromen zaslužek. Tudi obnova ljubezenske zveze bi lahko uspela, ~ e boste le kos vsem izzivom in preizkušnjam, ki bodo trajale vse do septembra. Poslovno zelo pomembno leto! BIK  Maksimalno izkoristite prvo polovico leta 2012. V vašem znamenju je dotlej še planet sre~ e, Jupiter, ki vam bo vsekakor poklonil nekaj darov in sre~ e. ^e ste težave v službi uspešno prebrodili, vas sedaj ~ aka nagrada. V ljubezni žal ne bo šlo vse gladko. Lahko sicer pride usodna ljubezen, a boste morali vložiti ogromno truda, predanosti in privrženosti, da se bo ljubezen obdržala. DVOJ^KA  Zelo zanimivo leto je pred vami, mešano, nasprotuju~ ih si vplivov, vložiti boste morali veliko truda, pesimizma in optimizma, premišljenosti in nepremišljenosti. Vsakega malo, a ravno prav! Od aprila lahko obnovite svojo že obstoje~ o zvezo. Komunikacija je vaš teren, saj ste zelo inteligentni, zato izkoristite svoje darove tudi v službi. Leto bo mešano, druga polovica bo boljša od prve. RAK  Ve~ let ste podpirali druge, da so se izjokali na vaših ramah, in bili tisti, ki je hranil in tolažil vsakogar. Ste pa v zadnjih treh letih spoznali, da je potrebno ~ as posvetiti samemu sebi. To boste zdaj tudi storili. Živeli boste tako, kot doslej še nikoli niste. Lahko boste kupili hišo ob vodi, si preuredili stanovanje ali se preselili. Lahko se boste poro~ ili ali se lo~ ili. Saturn, planet karme, je od vas zahteval, da naredite izpit trdnosti. Prihodnja tri leta boste živeli druga~ e. Prenehajte kaditi, shujšajte in obenem obdržite smisel za humor. LEV  V letošnjem letu bo na tapeti predvsem vaša kariera. Spremembe okoliš~ in in nepredvidljive situacije bodo zahtevale veliko vašega prilagajanja. Vaša razdražljivost vam ne bo ravno v korist, vaši odnosi kjerkoli bodo zato v nevarnosti. Spomladi in poleti vas ~ aka ve~ veselja, nekaj ljubezni, ~ e ne boste preve~ ljubosumni, pa še v centru pozornosti boste. Pazite predvsem na odnose v družini, kar nekaj težav bo na tem podro~ ju.

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam Suha bukova drva, metrska ali razrezana, možnost dostave do 20 km v okolici Logatca. Tel.: 040 527 539. Panelni radiator z ventilom in umivalnik z armaturo, oba nerabljena. Cena: zelo ugodno. Tel: 031 655 247.

Kupim Otroške tekaške smu~ i dolžine 140–150 cm. Tel.: 040 606 967. Razglednice, znamke, kovance, bankovce, slike in ostale starine. Tel.: 041 230 514.

Nepremi~ nine

DEVICA  Drage Device, prihaja znatno ugodnejši ~ as, kot ste ga imeli doslej. Vsega tega ne boste takoj za~ utili, saj ste po naravi kriti~ ni in sumnji~ avi. Kmalu vam bo jasno, da imate podporo in simpatije tam, kjer niste niti slutili. Mnogo pomembnih stvari se bo zgodilo v tem letu, na primer otrok ali poroka. Pri vsem skupaj bo cel kup težav, a brez truda ni dobrih rezultatov. Od januarja do junija pazite povsod, v odnosih ali na faksu.

Oddam

TEHTNICA  V tem letu vas bo kon~ no zapustil Saturn, planet karme, ki vam je v zadnjih treh letih dal kar nekaj lekcij. Pravzaprav se bo to zgodilo šele oktobra, do takrat pa imate še ~ as, da uredite zaklju~ ne stvari. Pri poslih, recimo, predvsem pa na osebnem podro~ ju, kjer bo treba še temeljito po~ istiti. Zgodilo se bo tudi nekaj pomembnih sprememb v družini. Pozitivnih in negativnih. Ženskam Tehtnicam prihaja jeseni nasproti konkreten moški, ki bo zelo zahteven.

Prodam

ŠKORPIJON  Zelo pestro leto v ustvarjalnem, poslovnem in finan~ nem smislu. V letu 2012 vam v jeseni prihaja v goste Saturn, planet karme, zato izkoristite prvo polovico leta, ~ eprav se bo marsikaj zapletlo v službi. Za tiste, ki že vrsto let visite na zavodu za zaposlovanje, je letos ~ as, da se zaposlite. ^as bo ugoden za pridobivanje strehe nad glavo, za popravljanje ali selitev. Kar se ljubezni ti~ e, bodo preživele samo resne zveze. Pripravite se, da boste morali spremeniti marsikaj, zato bodite pridni in vztrajni! Lahko se pa vrne stara ljubezen. STRELEC  Dobro leto, dragi Strelci! Potovali boste, se selili in uživali ... Prva polovica leta je odli~ na za posel, preostanek leta pa za neke lepe stvari, za katere doslej niste imeli ~ asa. Leto je še posebno ugodno za športnike in za tiste, ki se ukvarjate z umetniškimi posli. Leto 2012 vam bo res »šlo na roko«, zato ga izkoristite. Od januarja do junija nikar ne hitite peve~ , da se ne poškodujete in brzdajte svoj predolgi jezik! Spomladi prihaja nova ljubezen, s prekinitvami, kratka, a zato zelo sladka. KOZOROG  Kon~ no je pred vami leto, ki vam bo v poslovno-finan~ nem smislu, v karieri in v splošnem vzponu zelo naklonjeno. To bi lahko bilo leto velike podjetnosti, lahko pa bi spremenili posel in na~ in življenja. V ljubezni bodite bolj sproš~ eni in odprti, saj bo ~ as ugoden in priložnosti velike. Uživajte v ljubezni, saj boste zdaj lahko uresni~ ili svoje sanje. Lahko izboljšate obstoje~ o zvezo, ~ e pa ste sami, ljubezen zagotovo pride. VODNAR  Kon~ no prihaja lepši ~ as tudi za Vodnarje. Do aprila bo na trenutke še zelo napeto predvsem v službi. Pazite do takrat, da si ne zapravite vseh možnosti. Od aprila do avgusta prihaja v goste ljubezen. Zdaj, na za~ etku leta, se dvignite iz nezadovoljstva in iz pesimizma, v katerega ste padli lani. Delajte na sebi, ~ itajte, sprehajajte se, razmišljajte ... Prihaja ugodnejši ~ as, ~ e ga boste le znali izkoristiti. RIBI  Ribice bodo v letu 2012 magi~ ne in precej skrivnostne. Vladar Neptun prinaša veliko sre~ e v vaše življenje. Kon~ no boste rešili svoje finan~ no stanje, menda vam bo denar dobesedno padel z neba. Imeli boste ve~ sre~ e kot obi~ ajno, saj ste v prejšnjem letu dozoreli in pridobili izkušnje. Odlo~ no se boste spoprijeli z novimi izzivi. To bo leto velikih potez in velikih sprememb na bolje.

Zahvala Staro leto, leto bole~ in; leto, ki pustilo na srcu je grenak spomin …

MARIJA DOBRIN

z Rakeka (5. 6. 1946–16. 12. 2011)

Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo zdravniku Zlatku Pogorili~ u, župniku Božidarju Ogrincu za pridigo ter prijatelju Frelihu za govor in vsem, ki ste darovali cvetje, sve~ e ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Njeni najdražji

Zahvala Vsi bomo enkrat zaspali, v miru po~ ivali vsi, delo za vselej kon~ ali, v hišo O~ etovo šli. Takrat zvonovi zvonite ….(A. M. Slomšek) V sredo, 4. januarja 2012, je za vselej kon~ ala svoje delo draga sestra in teta

JOŽICA KOŠIR

z Rakeka 1928–2012 upokojena u~ iteljica

str 14

Pou~ evala je v Zadlogu pri ^rnem Vrhu, na Erzelju, v Grgarju, Bukovici in Ren~ ah. Svojo u~ iteljsko pot pa je kon~ ala v Begunjah pri Cerknici. Nazadnje je bila oskrbovanka Doma starejših v Cerknici. Sestri Francka in Terezija ter ne~ aki in ne~ akinje z družinami

3-sobno stanovanje na Rakeku, možnost kasnejšega odkupa. Pla~ ane najemnine se vštevajo v kupnino. Tel: 051 693 644.

3-sobno stanovanje, 72 m2, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km do LJ, nova okna, klima. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 464 662. 2-sobno stanovanje v Zelenem biseru v Postojni, novo, 79,24 m2 (od tega shramba 3,01 m2), l. 2007. Cena: 112.000 eur. Tel.: 041 632 776.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00

tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00

Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara êpirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.910 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkrnovice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 13. januar 2012

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice

Razstave Razstava Darka Slavca Pogled v nebo, do 15. 1. v Notranjskem muzeju v Postojni. Razstava Tanje Milhar~i~ Moji gozdovi, do 14. 1. v Kulturnem domu v Postojni, v Galeriji na vogalu. 17. 1. Razstava grafik Mihaele Žakelj Ogrin Skrivnosti življenja, ob 19. uri v Galeriji Hiša sonca v Logatcu. 19. 1. Fotografska razstava Marjana Olenika, ob 18. uri v Galeriji Krpan v Cerknici.

Prireditve, predavanja 14. 1. Delavnica »Uporaba spletnih orodij za podporo delovanju NVO, ob 14. uri v Mercator centru v Postojni. 18. 1. Potopisno predavanje Po starodavnih poteh skozi Pakistan, predava Ksenija ^ermelj, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki. 19. 1. Potopisno predavanje Štefana Reharja, Armenija in Gorski Karabah, ob 18. uri v knjižnici v Postojni. 19. 1. Nastop u~enk in u~encev GŠ Logatec, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Logatec. 20. 1. Prireditev Športnik leta, ob 18. uri v avli osnovne šole v Pivki. 21. 1. Koncert Tanje Žagar z gosti: Marijanom Smodetom, Foxyteens,

Davidom Gromom, soplesalcem Matevžem, humoristom Sebastjanom, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki. 25. 1. Predavanje Jureta Kordiša Bolgarija – izkušnja ekološkega turizma, ob 18. uri v TIC-u Lož.

NSB d.o.o., Družbena prehrana Kosovelova 1a 6230 Postojna

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 27. januarja do 9. februarja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 20. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

petek, 13. januar 2012

str

Pridite na malico ali kosilo v NSB bife v Obrtni coni Logatec na Tovarniški 36! Pričakujemo vas vsak delovni dan, od 9. do 14. ure.

Kultura 21. 1. Veseloigra Ženska kmetija, KUD Vrhpolje, ob 19. uri v kulturnem domu v Zagorju. 25. 1. Javni nastop u~encev GŠ Postojna, ob 18.30 v glasbeni šoli v Postojni. 26. 1. Blues festival Postojnska jama, Georgie Farne (GB), ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.

Za otroke in mladino 18. 1. Pravlji~na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Otroka predhodno prijavite na tel. št.: 01 709 80 29.

Kino 14. 1. Vesele nogice 2, ob 18. uri v Kinu Pivka. 20. 1. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Regijska izjava: »Zame je glasba naj~udovitejša umetnost, saj ima velik vpliv na vse nas. Zato mora biti iskrena in mora priti iz srca.«

Marjan Grdadolnik, dirigent logaškega Simfoni~nega orkestra Cantabile

5$þ81292'6., 6(59,6

3LVDUQD Y /RJDWFX Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Odli~no pivo Pek. 1.nagrada: Grill speciali-

Petek, 20. januar 2012, ob 20.00 Spominsko srečanje na Sveti Ani, prispevek

Petek, 13. januar 2012, ob 20:00 Dan odprtih vrat na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju, prispevek Nedelja, 15. januar 2012, ob 13:00 Dan odprtih vrat na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju, prispevek Torek, 17. januar 2012, ob 18:00 Prostovoljstvo na področju preprečevanja odvisnosti od drog, pogovorna oddaja v živo Torek, 17. januar 2012, ob 20:00 Prostovoljstvo na področju humanitarnega dela, pogovorna oddaja v živo

Snemanje oddaj o prostovoljstvu sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (DG COMM).

Nedelja, 22. januar 2012, ob 13:00 Prostovoljstvo na področju preprečevanja odvisnosti od drog, pogovorna oddaja Nedelja, 22. januar 2012, ob 14:00 Prostovoljstvo na področju humanitarnega dela, pogovorna oddaja Nedelja, 22. januar 2012, ob 15:00 Spominsko srečanje na Sveti Ani, prispevek Torek, 24. januar 2012, ob 21:20 – Sponka.tv Prostovoljstvo na področju preprečevanja odvisnosti od drog, pogovorna oddaja

teta – leskova~ki voz z lepinjo za dve osebi: Tina Rigler, Bloška Polica 3, Grahovo; 2. nagrada: družinska pizza: Dušan Kafol, Pivška ulica 2, Postojna; . nagrada: dvakrat 1,5 litra doma~ega kvasnega piva PEK: Petra Pal~i~, Viševek 50, Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Pivovarna in gostilna Pek, Danilo ^ekada s.p., Dolenje

1 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

2, 6254 Jelšane, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: NSB d.o.o., Družbena prehrana, Kosovelova 1a, 2 0 Postojna. 1.–10. nagrada:

dnevna malica ali kosilo po izbiri s solatnim barom. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjskokraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 20. januarja 2012.

križanka / Kupon

Zadnja

Notranjsko-kraĹĄke novice

str

petek, 13. januar 2012

S kroĹžiĹĄ~em in plo~nikom do ve~je varnosti

ď&#x20AC;¸ Blanka Markovi~ Kocen

Decembrski tragi~ni dogodek na TrĹžaĹĄki cesti v Logatcu je vnovi~ vzbudil ugibanja, kdaj bo na odseku te ceste skozi Napoleonov drevored zagotovljena boljĹĄa prometna varnost

Policija ne more zagotavljati 24urnega nadzora Na Policijski upravi Ljubljana poudarjajo, da omenjeni odsek regionalne ceste z vidika prometne varnosti v ni~emer ne izstopa. ÂťPolicisti so v letih 2008â&#x20AC;&#x201C;2010 na tem delu ceste obravnavali ĹĄest prometnih nesre~, od tega tri z lahkimi telesnimi poĹĄkodbami, v lanskem letu pa prometno nesre~o z lahkimi telesnimi poĹĄkodbami in omenjeni tragi~ni dogodek, pri katerem pa so ugotovili, da ni ĹĄlo za prometno nesre~o, temve~ dogodek, o katerem so obvestili pristojno toĹžilstvo,ÂŤ nam je sporo~ila Maja Cimperle AdleĹĄi~, tiskovna predstavnica PU Ljubljana. Kot je ĹĄe dodala,

policija zaradi opravljanja drugih nujnih nalog ne more zagotavljati 24-urne prisotnosti samo na tem delu ceste, izvaja pa nadzor v skladu z danimi pooblastili, tako v modro-belih kot tudi civilnih vozilih. Spri~o opozoril ob~anke, ki Ĺže 30 let Ĺživi v naselju ob Napoleonovem drevoredu, da po tej cesti v eni uri pelje tudi do 50 tovornih vozil, na Policiji odgovarjajo, da je na tej relaciji s prometnim znakom prepovedan promet motornih vozil, katerih najve~ja dovoljena masa presega 7,5 tone, promet tovornih vozil pa je dovoljen za lokalni promet. ÂťPo doslej zbranih podatkih je policija (podatek velja samo za PP Logatec) lani ugotovila 14 krĹĄitev cestnoprometnih predpisov (leta 2010 43), od tega sedem krĹĄitev voznikov tovornih vozil,ÂŤ so ĹĄe sporo~ili z ljubljanske policijske uprave.

Na direkciji za ceste reĹĄitve Ĺže poznajo ÂťZasnovan bo nov priklju~ek ceste Logatecâ&#x20AC;&#x201C;Ĺ˝iri, s katerim se bo ukinil obstoje~i neprimeren krak priklju~ka ceste za Ĺ˝iri in

ksu â&#x20AC;&#x201C; tako sporo~ajo z direkcije â&#x20AC;&#x201C; prestaviti kamnito zloĹžbo s spominskimi ploĹĄ~ami.

Ob~ina opozarja drĹžavo

FOTO: BARBARA ^EP I R LO

Logatec, . januar â&#x20AC;&#x201C; Pred natanko mesecem dni je v silovitem tr~enju tovornega vozila â&#x20AC;&#x201C; vla~ilca, ki je prevaĹžal ladijske kontejnerje, in osebnega vozila ugasnilo Ĺživljenje voznika slednjega. Ker je dogodek vznemiril okoliĹĄke prebivalce, smo se pozanimali, kako je na tem odseku dejansko poskrbljeno za varnost in kako nameravata k le-tej prispevati logaĹĄka ob~ina in Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Prometne nesre~e naj kmalu ne bi ve~ bile stalnica ceste skozi Napoleonov drevored. bo zagotovljena tudi ve~ja varnost udeleĹžencev v prometu, saj bo le-ta preusmerjen tako, da ne bo ve~ potekal skozi naselje,ÂŤ so zapisali v odgovor na naĹĄa vpraĹĄanja o predvidenih reĹĄitvah in dodali, da Ob~ina Logatec pripravlja Ob~inski po-

MeseÄ?na naroÄ?nina ,12

20 Â¤

s .*/65& 7 .0#*5&-070 0.3&Â&#x2DC;+& s .*/65& 7 045"-" 4-07&/4," 0.3&Â&#x2DC;+" s 41030ĂŠ*- 4.4 ..4 s .# 10%"5,07

Samsung Galaxy ACE

Samsung Galaxy X Cover

z izbiro NAJNAJ (7)

z izbiro NAJNAJ (9)

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RĂ§QH VR QDSDNH Y WLVNX

Paket 2012

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

povrĹĄin za peĹĄce in kolesarje. Na kriĹžiĹĄ~u, kjer je sedaj odcep za ĹželezniĹĄko postajo in Ĺ˝iri, bo vzpostavljeno prometno odvisno krmiljenje svetlobnih signalnih naprav. Zaradi ĹĄirjenja voziĹĄ~a na kraku TovarniĹĄke ceste bo treba v spomeniĹĄkem komple-

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ? LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛F WBOKV [ FOFSHJKP

NOVO!!!

1â&#x201A;Ź*

drobni prostorski na~rt, ki bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in pripravo projektne dokumentacije za izvedbo konkretnega projekta. V sklopu omenjenega prostorskega dokumenta so predvideni tudi ureditev novega kroĹžiĹĄ~a ter

Na Ob~ini Logatec se zavedajo, kako pomembna je ureditev â&#x20AC;&#x201C; rekonstrukcija TrĹžaĹĄke ceste skozi Napoleonov drevored in so s slabim stanjem te ceste na sestanku konec lanskega leta seznanili tudi odgovorne na prometnem ministrstvu. Ti so poudarili, sporo~ajo z ob~ine, da preplastitev celotnega voziĹĄ~a omenjene ceste ni vklju~ena v drĹžavni prora~un, predlagali pa bodo razĹĄiritev projekta, ki se pripravlja za povezovalno cesto TrĹžaĹĄkaâ&#x20AC;&#x201C;Rovtarska. S tem bodo okoliĹĄki prebivalci morda vendarle dobili tudi plo~nik in avtobusno postajaliĹĄ~e pri industrijski coni Zapolje. ÂťPredstavniki ministrstva so tudi povedali, da so kon~ani projekti za rekonstrukcijo kriĹžiĹĄ~a pri Ĺ krljevi hiĹĄi, dela se bodo predvidoma za~ela v spomladanskih mesecih. To bo prvo semaforizirano kriĹžiĹĄ~e v Logatcu,ÂŤ so sporo~ili z ob~ine.

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ

1â&#x201A;Ź*+DARILO * Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ