Št. 4 - 24.2.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Zvone Černač »Krč je treba 5 presekati«

Pustne maske v naši regiji

Odlikujeta jo vztrajnost in 10 trdo delo

9

m sanjski a m i a p z a J poklic!

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 24. februar 2012, letnik X / št. 4 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Na pragu odločitve

FOTO: VALTER LEBAN

Nedavne informativne dneve in šolske počitnice smo izkoristili za pogovore z ravnateljicama postojnskih srednjih šol, Heleno Posega Dolenc in Cvetko Kernel, ter šolsko svetovalko iz Logatca, Silvo Kranjc Debevc. Slednja je izpostavila, da se zanimanje za gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo zaradi trendov zaposljivosti zmanjšuje, obe postojnski ravnateljici pa menita, da je treba mlade načrtno spodbujati za šolanje na deficitarnih področjih.

2 3 4

13

Iz vsebine:

Priznanja atletoma in vozniku relija

15 Iz občinske hiše Cerknica

Na občinskih straneh obveščajo o javnem razpisu za pridobitev pravice uporabe lokacij Občina Logatec je s posebnimi občinskimi za oglaševanje na nepremičninah in objektih priznanji nagradila najboljše športnike za njihove v občinski lasti, čestitajo stoletnici Frančiški dosežke in trud, tekača Boruta Albrehta in Jerneja Šušteršič in vabijo na predstavitev knjige V Šemrova ter voznika relija Eneja Ložnarja. poslanstvu dreves.

16 Gradimo, prenavljamo,

obnavljamo …

je nova rubrika, v kateri tokrat izpostavljamo, kako do subvencij Eko sklada, kako med več ponudbami izbrati pravo, podjetnikom pa predstavljamo sistem Wise Exit za boljšo organiziranost podjetja ter trgovini Anvina v Logatcu in na Vrhniki.

V prihodnji številki, 9 marca: Pogovor z Iztokom Sovdatom, predsednikom Društva zdravljenih alkoholikov Postojna  40 let Moškega pevskega zbora Pivka 

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 24. februar 2012

Bolj kot zaposlitvi sledijo zanimanju

Helena Posega Dolenc: Pri mladih je treba spodbujati usmerjenost k odličnosti

Učenci in dijaki so ta teden na brezskrbnih počitnicah, a številne med njimi kmalu čakajo zelo pomembne, za marsikoga življenjske odločitve o nadaljevanju šolanja in pridobitvi poklica oziroma izobrazbe, ki jim bo omogočila čimprejšnji vstop na trg dela. V pomoč jim bodo informacije, ki so jih pridobili na informativnih dnevih. Te smo izkoristili za pogovor s Heleno Posega Dolenc, ravnateljico Šolskega centra Postojna, ki je največja izobraževalna institucija v regiji. Vprašali smo jo tudi, ali danes na mlade pri odločanju o šolanju bolj vplivajo na eni strani alarmantni podatki o številu brezposelnih diplomantov, ki jih pridela naš šolski sitem, in na drugi strani podatki o deficitarnih poklicih. Posega Dolenčeva ob tem izpostavlja tudi pomen stališč staršev in njihovega odnosa do (poklicnega) dela.

FOTO: VALTER LEBAN

si je zamišljati šolo brez tega. Ocenjevanje znanja ni v nasprotju z učenjem, ki vodi k večjemu znanju, razvijanju veščin, razvoju talenta, kritičnega mišljenja ... Končno je ocena med drugim tudi pokazatelj tega, koliko se je dijak naučil, kako Ravnateljica Šolskega centra Postojna pravi, da lahko dijake za šolanje na deficitarnih področjih spodbujajo napreduje v svojem znanju tudi skozi promocijo poklicev, sodelovanje s podjetji, udeležbo na sejmih … … Že samo poučevanje in potem ocenjevanje vključuje Kakšen je bil obisk na inpodročjih. Menim, da je treba neki gospodarski panogi zelo tudi kritično mišljenje. formativnih dnevih? Za ka- pri mladih spodbujati željo, Menim pa, da je pomemben slabo, recimo, v Sloveniji, ali tere programe je bilo največ usmerjenost k odličnosti na lahko posplošimo na Evropo način preverjanja znanja, zanimanja? namreč ali sprašujemo zgolj različnih področjih. Opažam, ali celo širše?

Z obiskom smo zadovoljni. po faktografskih podatkih da so mladi prehitro zaNajveč zanimanja je bilo oziroma kako strukturirano dovoljni s svojimi rezultati Bi bilo po vašem mnenju tudi letos za gimnazijsko znanje pričakujemo od in niso pripravljeni vlagati vendarle treba bolj omejiti izobraževanje − postojnska dodatnih naporov za boljše vpis v gimnazije, kar je tudi dijakov. Preverjanje ni nujno gimnazija ima nenazadnje in izključno samo pisno. rezultate, saj menijo, da jih v programu nove vlade? več kot 65-letno tradicijo Preverja se tudi seminarne potrebujejo oziroma jim Zaradi vpisovanja tudi zelo ske in raziskovalne naloge, − vendar so bile tudi predboljši rezultati ne prinašajo povprečnih učencev v gimizdelke, nastope, predstavitve stavitve drugih programov bistvenih prednosti. Menim, nazije se zdaj raven kakov… Tako dijaki razvijajo tudi dobro obiskane. V programih da bi šolski sistem na tem osti, pa ne samo v gimnaziVišje strokovne šole Pospodročju lahko naredil več jah, temveč posledično tudi veščine, druge talente … tojna − poslovni sekretar, in najboljšim omogočil na univerzah, znižuje. To pa Na katere študijske smeri strojništvo, gozdarstvo in večje ugodnosti pri nadaljnji je v nasprotju s težnjo, da se pretežno vpisujejo lovstvo – beležimo največje poklicni karieri, pa naj gre za kot družba pridobimo čim zanimanje za šolanje v vaši maturanti? Čemu to gimnazijsko izobraževanje ali bolje izobražene mlade, ki programu strojništva. Tudi pa za izobraževanje na stroko- hkrati ne bodo imeli težav z pripisujete? drugi programi so bili dobro vnih šolah.

Naši maturantje se vpisujejo zaposlitvijo. obiskani.

Ocenjujem, da vpisa v gimna- na najrazličnejše študijske smeri: naravoslovnoNa kakšen način bi bilo zije ni treba omejevati, bolje Kakšen vpis pričakujete? treba spodbujati vpis na bi bilo tudi pouk v gimnazijah tehnične, jezikoslovne, Pričakujemo, da bo vpis v družboslovne … in ne poklicne in strokovne probolj diferencirati glede na skladu z razpisanimi prostimi grame? morem reči, da katera zmožnosti vpisanih dijakov. mesti: trije oddelki gimnazije, Težava je dejstvo, da so zaradi prevladuje. Vpišejo se na po en oddelek v programih vplivov sodobne družbe ti Se strinjate, da je težava tudi področja, ki jih zanimajo, na ekonomski in strojni tehnik poklici žal premalo cenjeni. učenje, ki je preveč usmerje- katerih so dobri ali vsaj boljši ter strojni tehnik − PTI, po Gre torej za širše vprašanje no le na teste in preverjanje kot na katerih drugih. en oddelek v programih prevrednotenja. znanja namesto na učenje avtoserviser, orodjar in Opažate, da dijake, pa Vpis na strokovne šole je za napredek znanja, veščin, pomočnik v tehnoloških tudi osnovnošolce, ki se povezan z možnostjo zarazvoj talentov, kritičnega procesih. V Ilirski Bistrici vpisujejo v srednje šole, poslitve, ki jo starši in dijaki mišljenja …? razpisujemo en oddelek gim- zaznavajo na posameznih bolj kot pred leti zanima, Sestavni del šolanja je tudi nazije in en oddelek tehnika ali bodo po zaključenem področjih. Menim, da so v ocenjevanje znanja. Težko računalništva. tem primeru pomembna V programih višje strokovne zlasti stališča staršev in njihov šole imamo razpisanih po odnos do poklicnega dela.

50 mest za redni in 50 mest Glede na splošno gospodarza izredni študij v vseh treh sko krizo je težko prepozprogramih. navati perspektivne poklice.

Menim, da je to tudi eden od V zadnjem obdobju, tudi razlogov, da se tako dijaki kot z zamenjavo vlade, se starši nagibajo k splošnemu je v javnosti odprlo kar izobraževanju. precej debat o potrebnih spremembah na področju Ali se vam ne zdi, da se je izobraževanja, ki bi vodile ravno v času krize še bolj izv konkurenčnejšo družbo. kazalo, na katerih področjih Se strinjate z ocenami, da je so perspektive in kje bo po gimnazijcev preveč, mladih, drugi strani vedno težje ki bi se odločali za strokodobiti zaposlitev? vne, deficitarne programe, No, tudi tako se da zadevo pa premalo? pojasniti. Vendar če gre Zdi se mi, da je navedena trd- strojni industriji v naši regiji itev preveliko posploševanje. slabo in ne gre ji prav dobro, Dejstvo je, da se izobrazbena to takoj pomeni manjše zastruktura prebivalstva dviga, nimanje za programe strojne gimnazija daje najsplošnejša šole. Toda ali to že pomeni, znanja, ki omogočajo nada programi v strojništvu daljevanje študija na različnih niso perspektivni? Če gre

izobraževanju dobili ustrezno zaposlitev ali še vedno sledijo predvsem lastnemu zanimanju?

Najbrž delno razmišljajo tudi o bodoči zaposlitvi, čeprav najbrž v večji meri sledijo lastnemu zanimanju, osnovnošolci pa najbrž tudi željam in pričakovanjem staršev. Menim, da tudi skozi promocijo poklicev,

 ?!.

sodelovanjem s podjetji iz regije, udeležbo dijakov na različnih sejmih in srečanjih lahko načrtno spodbujamo dijake za šolanje na deficitarnih področjih. Velikokrat so mladi še neodločeni, kaj želijo v življenju početi. S primernim usmerjanjem in spodbudo jih lahko vsaj delno usmerjamo. .vrž

Iz mojega zornega kota

Saša Musec Ali veste, kaj reče nezaposlen diplomirani sociolog zaposlenemu diplomiranemu sociologu? »Enga big maca, prosim.« Kdo je na boljšem? Kmalu bo minilo štiri leta, odkar sem zaključila študij ruščine na filozofski in teologije na teološki fakulteti, in pred slabima dvema letoma sem seveda sprejela delo, ki mi ga je ponujal Zavod za zaposlovanje in ki bi ga formalno lahko opravljal vsak z zaključeno štiriletno šolo. Delo zelo rada opravljam, čeprav ni z mojega študijskega področja, plača pa je precej uborna, tako da si moram pomagati in znajti na različne načine, tudi tako, da vam, dragi bralci, na tem mestu jadikujem in tožim, kako ničvredna je v teh časih visoka izobrazba. Na žalost mi delovno razmerje kmalu poteče in ker je kultura zadnja stvar, ki briga državo, bom čez nekaj mesecev verjetno brez službe. Ko si mlad in poln idealov se ti zdi, da boš lahko po dokončanem študiju premikal gore in pri tem zaslužil dostojne zneske. Po končanem študiju, pa tudi vmes, pa te začnejo preplavljati mračne slutnje, ki jih sicer vztrajno odganjaš, da iz te (humanistične) moke ne bo kruha, kvečjemu kakšna drobtinica. Po diplomi te čaka skorajda poniževalno prosjačenje za delo, v enem letu zamenjaš kar nekaj služb, vse so seveda kratkotrajnega roka, vmes izgubljaš energijo še s tem, ker nekateri delodajalci od tebe še vedno zahtevajo napotnice, pa čeprav je od tvojega študentskega statusa minilo že kar nekaj let.

Imam prijatelja, ki je magister slikarstva, vendar je še ne dolgo nazaj pomival posodo v menzi Kliničnega centra. Halo?! Sedaj mi je popolnoma jasno, da v kapitalistični in izkoriščevalsko usmerjeni družbi humanistika nima nikakršnega mesta, je nekakšen nebodigatreba, čemur se niti preveč ne čudim, saj je v popolnem nasprotju s trenutno miselnostjo in duhom časa. Večini delodajalcev je popolnoma vseeno, ali znaš tri ali več tujih jezikov in ali imaš širino večjega dometa od prebiranja Slovenskih novic. Kaj mi torej preostane? S poštenostjo in znanjem dandanes ne dosežeš nič, tako da se bom verjetno kmalu podala v kriminalne vode ali pa odšla po poteh Grizzly Adamsa.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3

let 10

3

Gozdar in mizar dobro zaposljiva

FOTO: VALTER LEBAN

V postojnski srednji gozdarski in lesarski šoli dober obisk v gozdarskih programih, najmanjše zanimanje v programu mizar – Zdravstveni smeri letos morda brez omejitev vpisa – Blizu spoznanju, da plače ne rastejo s stopnjo izobrazbe

Cvetka Kernel, ravnateljica SGLŠ Postojna: »Vsi, ki se odločajo za srednje poklicno izobraževanje, imajo poklicno prihodnost zagotovljeno.«

Postojna, 16. februar –

V gozdarskih programih bodo vpisali vse, ki bodo izrazili željo, po potrebi bodo odprli še en oddelek, pravita ravnateljica SŠLŠ Postojna Cvetka Kernel in svetovalka Petra Prelc.

V šoli, kjer izobražujejo za deficitarne poklice gozdar in mizar, zaradi podaljševanja življenjske dobe pa dobro kaže tudi bolničarjem, so prepričani, da mladi še vedno preveč silijo na gimnazije, za strokovne programe pa se jih odloča premalo. Cvetka Kernel v pogovoru med drugim pojasnjuje prednosti le-teh.

Kakšen je bil obisk na informativnih dnevih?

Informativna dneva sta bila dobro obiskana. Nekoliko manjša generacija letošnjih devetošolcev in nemogoče vremenske razmere sta tudi k nam pripeljala kakšnega devetošolca manj. Pa vendarle je lahko to dobra novica za vse, ki jih zanima vpis v zdravstvena programa (zdravstvena nega in bolničar), saj mogoče letos ne bo treba omejevati vpisa. Tradicionalno dober obisk je bil tudi v gozdarskih programih (gozdarski tehnik in gozdar), kjer bomo vpisali vse, ki bodo za to izrazili željo, in če bo teh za

več kot za en oddelek, kar se je zgodilo preteklo leto v izobraževalni program gozdarski tehnik, bomo odprli še enega. Še vedno je najmanjše zanimanje za izobraževanje v programu mizar. Letos je bilo zanimanje za ta program sicer nekoliko večje kot preteklo leto, a še vedno je to veliko manj, kot lahko vpišemo, in tudi veliko manj od potreb v regiji.

Za katere programe je bilo največ zanimanja?

Zadnja leta se najbolj povečuje zanimanje za izobraževalni program gozdar. Po velikem porastu v preteklem letu letošnje

povpraševanje ostaja na lanskoletni ravni. Torej: obetavno!

Gozdarski in lesarski program sta za regijo, ki slovi po gozdnem bogastvu, gotovo zanimiva. Ali so vam znani podatki, kolikšne so zaposlitvene potrebe v teh strokah?

Gozdar in mizar sta dobro zaposljiva – sta deficitarna poklica. Tudi bolničarjem dobro kaže, saj se podaljšuje življenjska doba, za kvalitetnejše preživljanje starosti pa mnogi potrebujejo vedno več pomoči. Torej vsi, ki se odločajo za srednje poklicno izobraževanje, imajo poklicno prihodnost zagotovljeno. Gozdarski tehniki so slabše zaposljivi, zdravstvene tehnike pa bodo delodajalci v prihodnje verjetno bolj zaposlovali, saj si ne bodo mogli privoščiti vseh zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. Oboji pridobijo v srednji strokovni šoli obilo strokovnega znanja in praktičnih izkušenj, da jih delodajalci tudi po tem, ko / če zaključijo izobraževanje na višji ravni, raje zaposlijo kot koga, ki ima splošnejšo srednješolsko izobrazbo.

Kje vaši dijaki najpogosteje najdejo službo?

Mizarji se zaposlujejo pri obrtnikih, gozdarji pri izvajalskih podjetjih in obrtnikih, med gozdnimi tehniki pa se jih veliko odloči za študij.

gramih najbolj?

Pričakujemo podoben vpis kot preteklo šolsko leto: polne oddelke obeh zdravstvenih programov in gozdarskega tehnika, gozdarji utegnejo napolniti oddelek − če ne že na začetku leta, pa do prvega polletja, pri mizarjih pa bomo veseli, če se bo napolnila skupina.

Organizacija vaše šole je nadvse zanimiva – dijaki pravzaprav po vsakem letniku dosežejo določen poklic.

Koliko dijakov se odloči izobraževanje prenehati prej kot v treh letih in na kateri stopnji se to večinoma dogaja?

Dijaki po vsakem zaključenem letniku dosežejo poklic (NPK) le v programu gozdar. Mizarji po prvem letniku pridobijo poklic upravljavec lesnoobdelovalnih strojev. Podobno je v programu bolničar, kjer, če ne zaključijo izobraževanja, lahko pridobijo NPK oskrbovalka na domu. Gozdarskim tehnikom in dijakinjam ter dijakom v IP zdravstvena nega pa šola omogoča z dodatnim usposabljanjem pridobiti NPK-je po lastni izbiri. Je pa tudi res, da večina dijakinj in dijakov le zaključi izobraževanje oziroma se med šolanjem preusmeri v drug izobraževalni program, ki ga praviloma tudi uspešno zaključi. Tako je dijakinj in dijakov, ki izstopijo iz šolskega sistema, zelo malo.

Kakšen vpis pričakujete? Ali se ta v zadnjih letih povečuje V zadnjem obdobju se je v javnosti odprlo kar in če se, na katerih pro-

precej razprav o potrebnih spremembah na področju šolstva. Se strinjate z ocenami, da je gimnazijcev preveč, mladih, ki bi se odločali za strokovne programe, zlasti deficitarne, pa premalo?

Zagotovo je premalo mladih, ki se odločajo za deficitarne poklice. Če bi bilo drugače, ti poklici ne bi bili deficitarni.

Gimnazijcev je sicer veliko, vendar še nekako lovimo primerljivo evropsko povprečje.

Mladi in njihovi starši bodo verjetno kmalu ugotovili, da plače ne rastejo s stopnjo izobrazbe.

Ali se zaradi vpisovanja tudi zelo povprečnih učencev v gimnazije po vašem mnenju raven kakovosti, pa ne samo v gimnazijah, temveč posledično tudi na univerzah, znižuje?

Težko bi našli koga, ki vaši trditvi ne bi pritrdil.

Na kakšen način bi bilo treba po vašem spodbujati vpis na poklicne in strokovne programe?

Vpis v poklicne izobraževalne programe se na nacionalni ravni že kar nekaj časa spodbuja z različnimi akcijami (izobraževalni filmi na nacionalni televiziji, predstavitve poklicev in poklicnih poti …) in ozaveščanjem tako svetovalnih delavcev in posredno otrok ter njihovih staršev. Prav tako veliko na tem področju naredimo šole same, precej pa s članki in oddajami pripomorete tudi mediji. .Blanka Markovič Kocen

Gimnazija ni več v središču zanimanja Logatec, 16. februar – V osnovnih šolah se tako imenovana karierna orientacija začne že v osmem razredu devetletke, test pa ni edino in najpomembnejše merilo pri svetovanju za določen poklic, poudarja Silva Kranjc Debevc, šolska svetovalka v Osnovni šoli Tabor v Logatcu, ki v pogovoru med drugim poudarja, da starši bolj kot doslej sledijo zaposlitvenim trendom.

Na kakšen način osnovnošolce usmerjate v nadaljnje šolanje?

Učence seznanjamo s poklici, posameznimi programi in šolami, ki te programe izvajajo. Spodbudimo jih, da začnejo razmišljati o svojih sposobnostih (s tem namenom pišemo tudi MFBT test), ki je standardiziran in ni obvezen, zanj se posa-

meznik lahko odloči ali pa tudi ne. Potrebno je soglasje staršev. Test ni edino in najpomembnejše merilo pri svetovanju za določen poklic.

Kaj vse pri svetovanju upoštevate?

Upoštevati je treba otrokov interes, želje, učni uspeh, motivacijo za učenje in delo.

Zelo pomembno je, da učenci dovolj zgodaj začnejo razmišljati o svoji poklicni poti, da zbirajo o poklicih čim več informacij, ki so jim na voljo tudi na internetnih straneh www.mojaizbira. si, kjer dobijo najbolj sveže in popolne informacije o izobraževanju, poklicih, šolah. Obiščejo lahko tudi Center za informiranje in poklicno svetovanje CIPS, Urad za delo, pa tudi v šolski knjižnici se najdejo knjige, ki govorijo o različnih poklicih.

vse v soglasju s starši. Če se otrok v teh postopkih izkaže kot nadarjen, ga vključimo v projektno delo, ki ustreza njegovim sposobnostim in interesnim dejavnostim in je lahko predpriprava za njegov bodoči poklic.

Letos so se devetošolci udeležili tudi predstavitve poklicev pri različnih delodajalcih, ki jih je organizirala Do nedavnega so otroke Regionalna razvojna agencija spodbujali, naj se vpišejo na Notranjsko-kraške regije RRA. Obiskali so tudi vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Informativa 2012, v januarju pa so se nam na šoli predstavile tiste srednje šole, za katere je bil med učenci največji interes.

Kdaj v osnovnih šolah začnete odkrivati posebno nadarjene učence in kakšnega pomena je ta nadarjenost pri izbiri poklica?

Evidentiranje nadarjenih učencev poteka po končani prvi triadi oziroma konec 3. razreda. Temu sledijo postopki identifikacije in ustrezna testiranja. Seveda

tisto srednjo ali poklicno šolo, ki jim bo ponudila zadovoljstvo, izpolnitev želja ... V kriznih časih, ko je težko najti službo, taki nasveti najbrž niso več umestni ...?

V zadnjih treh letih opažamo, da se je trend nadaljnjega izobraževanja začel nekoliko spreminjati.

Čutiti je upadanje interesa za gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo, bolj se učenci zanimajo za srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje. Bolj kot doslej starši sledijo zaposlitvenim trendom in ustrezno temu skupaj z otrokom izbirajo tudi poklic. .Blanka Markovič Kocen Silva Kranjc Debevc, svetovalka v OŠ Tabor Logatec: »Zelo pomembno je, da učenci dovolj zgodaj začnejo razmišljati o svoji poklicni poti, da zbirajo o poklicih čim več informacij.«

FOTO: VALTER LEBAN

Nujen je pravočasen razmislek o srednji šoli – Standardizirani testi niso obvezni, priporočljivo pa je zbiranje čim več informacij – V zadnjih letih se zanimanje za gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo zmanjšuje

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

4

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 24. februar 2012

Ljubezen do lesa in kitar »Če bi želel nadaljevati družinsko tradicijo pri Turkovih, bi se po končani osnovni moral vpisati na gostinsko šolo. Pa sem si tik pred zdajci premislil,« začne svojo poklicno pot mladi, 30-letni Janko Zelenc iz Hotedršice, ki je zadnjih pet let povsem posvetil lesu in izdelovanju pohištva, v zadnjem obdobju pa so v ospredju tudi njegove unikatne bas kitare.

Trendi, ko se je večina mladih vpisovala na gimnazije in fakultete ali zaradi pritiska staršev ali zato, ker naj bi z visoko izobrazbo več zaslužili, so, tako rekoč, mimo. Danes se več mladih, tudi zaradi klavrne situacije na trgu dela, vpisuje v poklicne in

strokovne šole in tako večina izmed njih že zgodaj uresniči svoje sanje. Svoj sanjski poklic, izšolal se je za lesnega tehnika, si je izbral tudi Janez Zelenc, po domače Janko, iz Hotedršice. Čeprav so bili njegovi starši prepričani, da ga bo bolj kot lesarski stroj zanimal gostinski šank, si je Janko svojo poklicno pot začrtal drugače. »Stari ata me je navdušil za les in pri 19-ih sva skupaj kupila prvi stroj.« »Po štiriletni srednji tehnični šoli v Ljubljani, smer lesarski tehnik, sem začel s polletnim pripravništvom ter opravil teoretični in praktični del izpita na obrtni zbornici,« razlaga mladi sogovornik, ki je prepričan, da mu je ta

smer prinesla večjo možnost zaposlitve. »Včasih so v šolah bolj promovirali gimnazije in fakultete, kako je danes, ne vem natančno. Menim, da bi tu morali narediti korak naprej in mlajše osvestiti, da je prihodnost tudi v teh deficitarnih poklicih. Spomnim se učiteljice, ki se je pohvalila, da ima v razredu polovico učencev, ki so izbrali poklicno šolo,« nadaljuje. In prav od slednjih se jih tudi največ zaposli. »Eno je, kaj delaš, drugo pa, koliko si izobražen.

Hecno je, na primer, ko pride inženir na delovno mesto mizarja in zahteva višje plačilo,« poudari nasprotje Janko Zelenc, ki se v zadnjih dveh letih ukvarja z zahtevnejšim načinom obdelovanja lesa.

Koliko mladih nima službe?

Registrirani brezposelni mladi do 30 let po strokovni izobrazbi Občine

Skupaj

I+II stopnja

III+IV stopnja

V. stopnja

VI. stopnja

VII+VIII stopnja

Bolonjski program

LOGATEC

94

27

22

35

1

7

2

BLOKE

17

3

4

8

CERKNICA

126

39

29

46

2

9

1

LOŠKA DOLINA

43

11

7

15

1

7

2

PIVKA

57

17

8

21

3

8

POSTOJNA

185

82

23

54

8

17

1

Skupaj

522

179

93

179

15

50

6

2

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

FOTO: VALTER LEBAN

Kot je razvidno iz tabele, je bilo januarja glede na izobrazbo med brezposlenimi mladimi, starimi do 30 let, najmanj mladih, ki so zaključili višjo šolo ali študij po bolonjskem programu, največ pa mladih z zaključenim štiriletnim srednješolskim izobraževanjem in tistih, ki so zaključili le osnovno šolo. Največ brezposlenih mladih je bilo v občinah Postojna in Cerknica.

Delež brezposlenih mladih do 30 let med vsemi brezposlenimi v regiji je bil januarja 21 odstotkov, kar z drugimi besedami pomeni, da je vsaka peta brezposelna oseba mlajša od 30 let.

Vseeno pa se je v primerjavi z lanskim januarjem delež brezposelnih mladih do 30 let v regiji zmanjšal za 12 odstotkov.

Izdeluje namreč unikatne bas kitare. Zanje se je navdušil že kot glasbenik – kot basist je pred devetimi leti igral v bendu Adijo kultura – in prvo izdelal v Kongu, kamor je odpotoval, da bi na južni celini začel svojo samostojno poklicno pot. »Ker je bila moja bas kitara prevelika za v kovček, sem se domislil, da si jo lahko izdelam sam. To so bili začetki in moja prva bas kitara še vedno igra v Kongu, če je le še cela,« je ponovil, kar je o sebi in dejavnosti zapisal že na spletni družabni portal Facebook. »Bas kitare izdelujem pretežno iz slovenskega lesa; javorja, jablane, slive, češnje, oreha, jesena,« pravi, ki ga v tem času tudi sam poseka. Janko

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

Srednja lesarska šola ga je še dodatno motivirala − Uspel je, ker je izbral deficitarni poklic

Janko Zelenc je svojo lesno usmerjenost dobro izkoristil v izdelovanju bas kitar iz pretežno slovenskega lesa, kar, poudarja, je prednost naše z gozdom bogate regije, zato bi to priložnost rad še dodatno izkoristil.

načrtuje v prihodnje dejavnost razširiti v manjše podjetje z dvema zaposlenima, še prej pa izdelati spletno

stran, da bi z unikatnimi bas kitarami lažje konkuriral na evropskem trgu. .Barbara Čepirlo

Kako na Razvojni regijski agenciji (RRA) vidite poklicno izobraževanje?

Eden od ciljev Regijske štipendijske sheme Notranjsko-kraške regije je uskladiti razmerje med ponudbo in potrebami po kadrih v regiji ter povečati izobraževanje za deficitarne poklice. Deficitarni poklici so razumljeni kot tisti, za katere je med delodajalci večje povpraševanje, kot je dejansko število šolajočih. V naši regiji so to mizarji, lesarski tehniki, orodjarji, mesarji, kuharji, natakarji. Pri tem velja poudariti, da delodajalci kot orodjarje zaposlujejo kandidate s 5. stopnjo izobrazbe, torej strojne tehnike.

Naloga RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. kot nosilke štipendijske sheme je, da poskuša potrebe in ponudbo po kadrih čim bolj uskladiti. Poleg tega, da tekom leta zbiramo potrebe delodajalcev ter na tej podlagi objavimo razpis za štipendiste, organiziramo tudi različne spremljevalne aktivnosti, preko katerih mlade in njihove starše informiramo o poklicih, po katerih je v regiji povpraševanje.

V letu 2011 so bile promocijske aktivnosti usmerjenje predvsem na lesarske profile, ki so v regiji med najbolj deficitarnimi. Za

šolsko/študijsko leto 2010/2011 je bila med 23 razpisnimi štipendijami podeljena le ena, in sicer za lesarskega tehnika. Sicer je že od leta 2004, odkar shema v regiji deluje, več razpisanih kot podeljenih štipendij, kar praviloma velja tudi za ostale poklice, vendar tako velikega razkoraka za nobeno področje še ni bilo. To je bilo opozorilo, da je potrebno nekaj ukreniti.

Povezali smo se z Uradom za delo Postojna, obema srednjima šolama, gospodarsko ter obrtnimi zbornicami v regiji ter skupaj zastavili aktivnosti za promocijo lesarskih ter kasneje tudi ostalih deficitarnih poklicev v regiji. To je zajemalo prispevke v lokalnih časopisih, na radiu, srečanje mladih s predstavniki podjetji iz lesarstva, informativni dan za svetovalne delavce osnovnih šol, predstavitev štipendijske sheme mizarjem ter večdnevni dogodek »Promocija deficitarnih in perspektivnih poklicev«. In upamo si reči, da je tudi vse to letos prispevalo k znatnemu povečanju podeljenih štipendij za področje lesarstva, in sicer pet za mizarje in ena za visokošolski študij. .Zdenka Žakelj

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Pogovor z ministrom

stran 5

let 10

5

Na načrtovanju prostora stojim ali padem!

FOTO: VALTER LEBAN

Drugačna normativna ureditev prostorskega načrtovanja, sprostitev krča pri umeščanju v prostor, odprava nepotrebnih soglasij in hitrejše izdajanje dovoljenj bi bistveno pripomogli k oživitvi slovenskega gospodarstva, je prepričan Zvone Černač, novi minister za infrastrukturo in prostor, edini med ministri, ki prihaja iz notranjske regije

ustrezno dopolniti trenutno zakonodajo.

Kako, menite, bi se lahko rešile težave, ki jih imajo občine s sprejemanjem občinskih prostorskih načrtov?

Področje prostorskega Kje je na področju innačrtovanja, ki zadeva frastrukture stanje po vašem občinske in državne prostormnenju najbolj pereče? ske načrte, je tisto, za katČe bi vprašali na posameznih erega sem na predstavitvi v področjih, bi povsod rekli, da državnem zboru dejal, da je to je na njihovem. Gotovo pa je področje, na katerem stojim železniška infrastruktura na- ali padem. Povedal sem tudi, jbolj podhranjena in ji je bilo da če v razmeroma kratkem v preteklih letih namenjeno času in ta čas ne bo daljši od premalo pozornosti, kakor približno pol leta, teh učinkov tudi premalo finančnih sred- ne bo in jih tisti, na katere se stev. Mislim, da imamo dokaj omenjeno področje nanaša, solidno cestno infrastrukturo. ne bodo zaznali, potem je Ne trdim sicer, da je idealna, moje poslanstvo izgubilo zagotovo zahteva še dodatna smisel. Načrtujem, da bodo vlaganja, vendar s tem, kar prvi ukrepi sprejeti v mesecu imamo, lahko v krizi nordni. malno živimo. Če pa stvari ne bomo pospešili na področju Se vam ne zdi, da ste ugrizniprenove železniške infrastruk- li v precej kislo jabolko? ture, se bojim, da so lahko Mislim, da ne, ker to ogroženi, če že niso, nekateri pričakujejo tako investitorji naši vitalni interesi v povezavi kot tudi širša javnost. Potrebe z Luko Koper in drugimi po spremembah pa se zaveda Zvone Černač, minister za infrastrukturo in okolje: »Prihodnost notranjskega gospodarstva je v naravi in področji. To bodo torej zago- tudi uradniška struktura na gozdnem bogastvu, ki ju moramo v največji možni meri izkoristiti.« tovo prioritete. ministrstvu, kar razumem kot prednost. denimo, razpolagamo z Odločen, natančen, območju že dogajajo, bomo Kaj konkretno bo treba na bistveno manj sredstvi kot s komaj zaznavnim seveda nadaljevali oziroma železnicah narediti?

Povezava industrijskih con ministrstva za delo, finance, postojnskim dialektom zaključili.

Pospešiti odločitev glede v Logatcu bi nedvomno šolstvo. Bistveno manjši kot – tak je bil prvi vtis, drugega tira v povezavi razbremenila promet, ki gre pri nekaterih drugih minisKako ocenjujete dosedanjo ki ga je name naredil z Luko Koper in urediti trenutno le v spodnjo cono. trstvih so tudi naši kadrovski infrastrukturo na njenem politiko urejanja prostora?

Zvone Černač, ki sem Kaj menite o morebitni Tu delim mnenje s številnimi viri in potenciali iz naslova ga po prvem tednu na območju, tretji pomol in obvoznici? skladov EU. Po moji oceni investitorji in posamezniki, ministrskem položaju druge potrebne investicije, Pošteno povedano, z umesgre torej za povsem optiki s sedanjo ureditvijo niso obiskala v njegovem tudi poglobitev. Nekatere titvijo obvoznice trenutno še kabinetu. Drugje niti ne zadovoljni. Po pogovorih, ki malno in racionalno rešitev, ladje z večjimi ugrezi namreč nisem seznanjen, prepričan ki bo omogočila, da se bodo sem jih imel v tem tednu s bi šlo, saj njegov dene morejo več pristajati, pa sem, da je vsaka pobuda, sodelavci na ministrstvu, tako politike na vseh področjih, lavnik, kot pravi, traja kar pomeni velik minus za ki razbremenjuje prona bivšem prometnem kot na ki jih po novem pokriva od jutra do večera. Ne našo luko. Tu so aktivnosti met na določenem območju, bivšem prostorskem, pa lahko ministrstvo za infrastrukturo že precej daleč in računam, mara poimenovanja dobrodošla, seveda ob superministrstvo, »v rečem, da delim mnenje tudi in prostor, odvijale enada jih bo večina letos tudi zavedanju omejenih finančnih komerno, predvsem pa, da z ljudmi, ki delajo na tem razmeroma kratkem izvedenih. Glede drugega sredstev in tega, da bo treba bodo umeščanja za državo času« in »pospešiti« sta področju: krč, ki smo mu tira in posodobitve železniške posamezne nove infrastrukstalnici v njegovem bes- priča v zadnjih letih, je treba pomembnih infrastrukturnih infrastrukture pa bo treba turne objekte umeščati po projektov hitrejša. čimprej presekati! Za to so ednjaku in verjamem, sprejeti odločitev, ali je neki časovnici, ki bo zagotavlda bo tudi njegovo delo potrebne odločitve, za katrešitev, ki je sedaj na mizi jala tudi njihovo izvedbo.

Kako oziroma s čim lahko erimi mora stati minister in potekalo v izrednem in še nima niti državnega na svojem področju doposledično tudi vlada ter tempu. prostorskega načrta, resnično Kakšno je vaše stališče do državni zbor. Te odločitve ne prinesete k oživitvi slovennajbolj optimalna in ustrezna gradnje čistilnih naprav v zahtevajo finančnih sredstev, skega gospodarstva?

Kaj lahko kot minister ali je mogoče isti cilj, torej okviru projekta Čista LjuPrvi ukrep, ki sem ga že storite za notranjsko regijo, omogočile pa bodo, da se bo hitrejši pretok blaga, doseči z bljanica? omenil, ne terja finančnih omenjeni krč sprostil, invesod koder tudi sami pridrugačno, cenejšo, predvsem Moje osebno mnenje je, da sredstev. Gre za drugačno titorji bodo lažje pridobivali hajate? pa hitrejšo rešitvijo. se je ta postopek odvijal normativno ureditev prostordovoljenja za posege v prosKot minister moram gledati prepočasi in je bilo izgubljentor, ob ustrezni zaščiti javnega skega načrtovanja, sprostitev Kaj boste naredili za to, da na celotno državo in upam, ega precej dragocenega časa. krča pri umeščanju v prosinteresa in okolja. da bom lahko zanjo storil se, denimo, na Krasu ne Odločitev, ki je bila sprejeta tor in odpravo nepotrebnih največ, kar je v moji moči. bo nadaljevala neprimerna lani jeseni, bi bila po moji Zavedam pa se, da bo najtežje Če se pri novem ministrstvu soglasij pri izdaji dovoljenj. pozidava, ki je na škodo oceni lahko sprejeta že prej.

Drugi ukrep je pregled letošnje leto, ker bomo morali za kmetijstvo in okolje ohranjanja kraške krajine?

Kakorkoli že, dobro je, da se je mnogi sprašujejo, ali ne bo potenciala skladov EU, ki jih na eni strani krčiti javno poVeliko pristojnosti so doslej to zgodilo, saj gre za kohezirabo, na drugi pa poskrbeti, kmetijstvo prevladalo nad imamo na voljo, in ustrezna imele občine oziroma jske projekte, pri katerih se da bodo investicije, predvsem okoljem, je tudi pri superrazporeditev na področja, ki občinski sveti. V primeru ene bojim, da smo marsikateri tiste, ki so vezane na evropska ministrstvu za infrastrukso pripravljena za izvedbo, izmed občin na območju, rok že zamudili in je verjetno in izvenproračunska sredstva, turo in prostor zelo na torej tja, kjer imamo sprejete ki ga pokrivajo Notranjskovprašanje, če bo mogoče potekale povsem nemoteno. mestu vprašanje, ali ne bo državne prostorske načrte, kraške novice, konkretno vsa sredstva sploh počrpati. morebiti celo izdana gradbe- v Postojni, se je ta zaščita infrastruktura prevladala Ocena je, da bo treba v razmna dovoljenja, pa ni ustreznih pokazala kot ustrezna in je Katere bodo ključne naloge nad prostorom. Kako boste eroma kratkem času narediti finančnih sredstev. Tretji pa vašega ministrstva? iskali pravo ravnotežje? bila tudi v okviru obstoječe nekatere prerazporeditve na je oblikovanje dolgoročne Odkar sem prevzel minisNe gre za kakršnokoli zakonodaje izvedena. Ne druge projekte ravno zato, politike, ki bo omogočila, trstvo, smo opravili pregled prevlado. Že iz narave dela vidim torej nobene ovire, da se bodo sredstva optida se bodo investicijski in stanja, vlada pa je na seji, 16. ministrstev izhaja, da so ta da ne bi tudi za območje malno izkoristila, vendar je infrastrukturni projekti februarja, sprejela usmeritve dolžna usklajeno in enaKrasa oziroma občin, kjer se temu področju smiselno dati izvajali bolj gospodarno kot glede rebalansa proračuna. komerno voditi politike na omenjena pozidava dogaja, posebno podporo in pospešiti V okviru teh bo treba izbrati vseh področjih. Prav tako ne doslej. To pomeni, da bo že sprejeli enakih oziroma vse odločitve, ki se nanašajo na začetku, ob jasni finančni ustreznih odločitev. Je pa res, na odobritev takih projektov. letošnje prioritete in opregre za kakršnokoli superkonstrukciji, izpostavljena deliti vse druge projekte, ki ministrstvo (smeh), ne pri da gre za specifično območje, odgovornost nosilca projekta tudi z vidika nacionalnih bodo tekli v prihodnjih letih. meni ne pri kateremkoli Boste pospešili umeščanje Projekte, ki se na infrastrukdrugem ministrstvu. V okviru od začetka do konca invesinteresov in bo verjetno avtoceste proti Jelšanam v ticije. infrastrukture in prostora, turnem področju na našem ravno zaradi tega potrebno prostor? Katera različica se

vam zdi najustreznejša?

Predvsem mislim, da je treba v razmeroma kratkem času sprejeti bistveno odločitev o tem, ali naj umeščanje v prostor poteka za celotno traso naenkrat, ali je boljša rešitev, ki jo zagovarjajo tudi župani, da se ta postopek razmeji na dve fazi. Lani je bila na nivoju županov sprejeta po mojem mnenju dobra odločitev, pri kateri sem kot takratni poslanec tudi sodeloval. Župani so se namreč odločili, da bi bilo primerno pospešiti umestitev AC v tistem delu, ki glede umeščanja ni sporen, to je od Jelšan do Ilirske Bistrice, vključno z obvoznicami Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.

Ocenjujem, da je to pametna pot, po kateri bomo tudi šli, vzporedno pa bomo poiskali rešitev glede druge faze.

Veljali ste za izjemno delavnega poslanca. Zdaj je tempo verjetno še hujši?

Moram reči, da je bila dinamika prvega tedna mojega ministrovanja primerljiva s tremi meseci na prejšnji funkciji. Moj delovnik traja od jutra, ko najmlajšega otroka odpeljem v šolo, do večera, ko pridem domov spat.

Kakšnih ljudi ne marate?

V vsakem poskušam najti tisto, kar je dobrega. Vsak človek je namreč osebnost zase in z vsakim je treba najti neko stično točko. Moje izkušnje so večinoma dobre, je pa res, da so sposobnosti pri ljudeh različne. Nekateri lahko v zelo kratkem času naredijo izjemno veliko, drugi potrebujejo nekaj več časa. Pomembno se mi zdi, da v vsakem najdem najboljše sposobnosti in mu v skladu s tem dodelim tudi naloge. To je zagotovilo za dober in prijeten kolektiv.

Katero od lastnosti sodelavcev najbolj cenite?

Delavnost in seveda zanesljivost, odgovornost. Cenim tudi, da ljudem lahko zaupam in so odgovorni do svojega dela, da tudi odkrito povedo svoje mnenje in da najbolje opravijo tisto, za kar so plačani.

Kako preživljate prosti čas, kolikor ga sploh imate?

V glavnem se, kolikor je v moji moči, posvetim družini. Žal premalo.

Kje vidite gospodarsko prihodnost Notranjske?

Eden izmed potencialov, ki zagotovo ni dovolj izkoriščen, je narava, ki je ohranjena, neokrnjena, a jo v turističnem smislu premalo izkoriščamo.

Drug velik potencial so gozdovi in les, kjer bi bilo treba več dodane vrednosti ohraniti doma. Seveda so tu tudi druga področja in možnosti, ampak mislim, da moramo v največji možni meri izkoristiti prav omenjeni. .Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 24. februar 2012

Začelo se je z vodovodom za Cerknico in Rakek Izšla knjiga Bogdana Urbarja − »Smo vodni Bahrain« − Izziv zagotoviti čisto vodo

FOTO: IZAK HRIBAR MEDEN

Bogdan Urbar, Marko Rupar in Anton Kranjc so razpravljali o načrtih za ohranitev dobre pitne vode in hkrati čiščenju odpadnih voda pa tudi o skrbi za odpadke.

Urbar opozarja, da knjiga dokazuje, da je na območju Upravne enote Cerknica še veliko tehnične dediščine, ki je ena od prepoznavnih vidikov notranjske krajine, zaradi česar jo velja ohraniti. »Nekaj so jo že obnovili, pametno pa bi bilo narediti kataster in se njene obnove lotiti načrtno.«

Urbar je v knjigo prek zgodovinskih virov odlično orisal dejavnosti, ki so danes pristojnost komunalnega podjetja.

Nekaj dela pa ga še čaka. Župan Rupar mu je namreč izročil fotokopijo dokumenta, iz katere je razvidno, da so očitno v Selščku že pred letom 1911 imeli vodovod, in sicer iz lesenih, borovih vej. »To bo treba še raziskati,« pravi Urbar.

To naj bi se kmalu rešilo, saj naj bi vodovod še letos povezali s Vode je v izobilju, a kako čista cerkniškim. V Begunjah imajo je? težave z vrtino, v katero vdirajo »Smo vodni Bahrain ali Saudska meteorne vode. »Sicer smo jo Arabija, voda postaja vse bolj sanirali in pričakujem, da ne bo pomembna, mi pa imamo težav, če pa bodo, bomo morali ogromne zaloge,« je prepričan iskati novo.« Pri Svetem Vidu Urbar. »Kako torej zagotoimajo po drugi strani težave viti čisto vodo na kraškem s pomanjkanjem vode, katere območju?« je na predstavitvi kakovost je pogosto vprašljiva. načel v zadnjih mesecih najbolj »Poiskati bomo morali novo pereče vprašanje v notranjskovrtino, ali pa vodovod navezati kraški regiji. Župan Rupar je na novega v Cajnarski dolini, ki Cerknica, 25. januar – V cerkniški knjižnici so predstavili knjižico Bogdana Urbarja Sto let ko- poudaril, da bo občina postosmo ga končali lani,« razmišlja munalne dejavnosti na ožjem Notranjskem, ki jo je napisal ob okroglem jubileju, ki so ga prazno- poma vsem občanom zagotovila Rupar. neoporečno vodo. »V dveh vali lansko leto. Na predstavitvi sta sodelovala tudi župan Marko Rupar in direktor Komunale letih bodo imeli kakovostno Cerknica Andrej Kranjc, debata o komunalnih dejavnostih pa se je usmerila v zdajšnja prizadeLetos čistilni napravi v Gravodo, ne glede na vremenske vanja in skrb občine in komunalnega podjetja na področju pitne in odpadnih voda ter smeti. hovem in Dolenji vasi vplive.« To prebivalci naselij od Razpravljalci so se dotaknili Na Cerkniškem so vaške vodpriključili železniško postajo in in na Rakeku, ki deluje še danes. Ivanjega Sela do Žirovnice, ki tudi urejanja kanalizacije in so vezani na cerkniški vodovod, čistilnih naprav. Tako naj bi na njake, štirne, ki so bili znanilec Lavričevo hišo, nekaj vode pa je Prav leto 1911 si je cerkniška že imajo, še posebej potem, ko Cerkniškem letos začeli urejati razvoja oskrbe z vodo, gradili že občina odkupila tudi za vaško Komunala postavila za začetek leta 1860. Ob gradnji železnice štirno, iz katere so se oskrbovali svojega delovanja. V sto letih je so pred dobrim letom namestili kanalizacijo in čistilno napravo skozi Rakek se je pojavila Rakovčani. »Od 1904 so si dejavnost precej razširila. Poleg ultrafiltracijsko napravo. Težave, v Martinjaku pa tudi centralno pravi Rupar, imajo na Gorenjem čistilno napravo v Dolenji vasi, potreba po redni oskrbi z vodo, prizadevali, da bi na vodovod oskrbe z vodo skrbi za odvav knjigi ugotavlja Urbar. Do priključili tudi ostale krajane janje in čiščenje odpadnih voda Jezeru in v Begunjah. »Na vaški ki je že dolga leta preobremenjena. Učinkovito čiščenje odCerkniščice so zato zgradili in leta 1911 so se jim želje in ravnanje z odpadki, vzdržuje vodovod na Gorenjem Jezeru vplivajo meteorne vode, zato je 3,6 kilometra dolg vodovod, uresničile,« pravi Urbar. Takrat ceste in javno razsvetljavo, padnih voda v občini je namreč pitna voda velikokrat oporečna.« pomembno tudi zaradi tega, ker na katerega so na Rakeku so uredili vodovod v Cerknici lotevajo se tudi investicij.

Zahvala vsem, ki ste sodelovali v akciji zbiranja sredstev za nakup stopniščnega vzpenjalnika za Žigo Klančarja

Pomagajmo Lenartu

je območje Cerkniškega jezera z okolico vodno zaledje za Postojno in predele ob Ljubljanici. Kot dodaja Rupar, intenzivno delajo tudi na projektu odvajanja in čiščenja voda na Rakeku, kjer naj bi kmalu dobili gradbeno dovoljenje. »Računamo, da bomo za okoli sedem milijonov vredno čistilno napravo, dobili šest milijonov kohezijskih sredstev in bomo napravo postavili do leta 2015.« Komunala in občina skrbita tudi za odlaganje odpadkov.

Tisto na Rakeku trenutno sanirajo, zato odpadke vozijo drugam. »Najprej se bo morala država odločiti, kaj in kako zastaviti glede regijskih centrov,« meni Rupar. Zadovoljen je, da so tudi na Cerkniškem z ločevanjem bistveno zmanjšali količino ostanka odpadkov za odlaganje. Prepričan je, da regija potrebuje Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa, ki naj bi ga postavili v Logatcu. .Petra Trček



Človeku življenje prinaša različne preizkušnje, nekaterim je naloženo več, drugim manj. Pravijo, da toliko kot zmore, čeprav je težko razumeti, zakaj nekateri nosijo bistveno več. Kljub temu pa ne pokažejo vedno bremena, ki ga nosijo. Pogumno se spoprijemljejo s preizkušnjami, ki jim jih je namenila usoda. Vse v življenju ima svoj smisel in vse se zgodi z razlogom. Za vsako dejanje se je treba odločiti, izbrati, in dragi prijatelji, znanci, sodelavci, vsi, ki ste prispevali za nakup stopniščnega vzpenjalnika, vsem iskrena hvala. Vsak posebej in vsi skupaj ste se odločili »biti dober«, prisluhnili ste najini prošnji kljub težkim gospodarskim razmeram in recesiji ter s svojimi prispevki omogočili Žigu Klančarju lažje premagovanje ovir – stopnic. Obveščava vas, da se je akcija uspešno zaključila. Skupaj smo zbrali 8 tisoč 830 evrov, del zbranih sredstev pa bo zato namenjen tudi za nakup prilagodljive postelje za Žigo. V vašem dobrodelnem dejanju sva Katarina in Marko spoznala, da nisva sama. V sredini, kjer živiva, kolektivih, v katerih sva zaposlena, so okoli naju ljudje s sočutjem do človeka, ki znajo poslušati in prisluhniti. Življenje sestavljajo drobne stvari. Družinska sreča je v veliki meri odvisna od njih. Taka malenkost je tudi besedica HVALA, izrečena ob pravem času. Posebej bi se rada zahvalila Marti Zalar, Branku Zadniku in Juretu Ocepku, ki so nesebično žrtvovali svoj čas in prispevali, da je do akcije zbiranja sredstev prišlo.

Lenart Skuk iz Topola pri Begunjah bo v letošnjem letu dopolnil 7 let in hodi v 1. razred naše šole.

Vsem, ki ste v akciji sodelovali in prispevali sredstva za nakup stopniščnega vzpenjalnika, se Katarina in Marko Klančar še enkrat iskreno zahvaljujeva.

Na OŠ Jožeta Krajca Rakek smo se odločili, da bomo letošnji izkupiček dobrodelnega koncerta Željam naproti namenili Lenartu in njegovi družini, saj jim hočemo omogočiti lažje življenje in jim podaljšati skupen čas. Ker s tem ne bomo zbrali dovolj sredstev, se s prošnjo za prostovoljno finančno pomoč obračamo tudi na vas. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi Lenartu zagotovili boljše življenje.

Katarina in Marko Klančar

Rodil se je z Duchennovo mišično distrofijo, najtežjo obliko mišične distrofije, za katero je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken. Otroci s to boleznijo hitro izgubijo sposobnost hoje, v glavnem pred dvanajstim letom starosti, pogoste pa so tudi sekundarne posledice mišične oslabelosti, kot so skolioza, kontrakture, srčna prizadetost in težave z dihanjem. Zdravila za zdravljenje Duchennove mišične distrofije še ni.

V zadnjem času je moč zaslediti uspešne rezultate terapije, ki bi Lenartu lahko olajšala in podaljšala življenje. Terapijo, imenovano STV/VECTTOR TREATMENT, izvaja Dr. Donald Rhodes, ki deluje na kliniki South of Texas Innovative Medicine Clinic v mestu Corpus Christi v Teksasu. Pri svojem delu uporablja napravo, ki z električnimi dražljaji stimulira živčevje in s tem delno povrne mišično moč. Ker Lenartu želimo le najboljše, bi mu radi omogočili tovrstno zdravljenje. To pomeni, da bi moral odpotovati v Teksas, tam opraviti pregled, najmanj pet zaporednih dni opravljati po dve terapiji dnevno in kupiti napravo, da bi lahko z zdravljenjem nadaljeval tudi doma. Skupaj z namestitvijo bi za to potreboval okoli 12 tisoč evrov. Poleg tega bo Lenart v bližnji prihodnosti potreboval še električni voziček in kombi za njegovo prevažanje.

V ta namen sta odprta sledeča tekoča računa:

Pravne osebe: ŽUPNIJSKA KARITAS – Sv. Vid, Sveti Vid 8, 1380

Cerknica

davčna številka 66914388, ki jo zastopa Brane Zadnik TRR številka SI56 0311 5100 0247 263, odprt pri SKB BANKI, d. d., poslovalnica Cerknica

koda CHAR, namen humanitarni prispevek sklic 00 11042005 Fizične osebe lahko manjše zneske nakažejo na osebni račun, ki je

odprt v humanitarne namene, in sicer: Lenart Skuk, Topol pri Begunjah 10, 1382 Begunje pri Cerknici TRR številka (IBAN) SI56 0202 9365 3103 328, odprt pri NLB, d. d., poslovalnica Cerknica koda namena CHAR, namen humanitarni prispevek referenca/sklic SI00 11042005

Za vse vaše prostovolnje prispevke se vam zahvaljujemo.

Za dodatne informacije lahko pokličete ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, mag. Anito Ivančič (040 206 920).

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Kriza odnaša trgovine

Lokali se ne zapirajo le v centru mesta na Tržaški cesti, pač pa tudi v Mercator centru Postojna – Postojnčani v zadnjem obdobju z obžalovanjem spremljajo, kako glavna ulica v središču mesta vse bolj umira, kar gre pripisati zlasti zapiranju trgovskih lokalov, ne le muh enodnevnic, ki so ob stalnem menjavanju najemnikov zaradi svoje ponudbe nemalokrat že ob odprtju obsojeni na neuspeh, temveč tudi trgovin z daljšo tradicijo.

Poleg konkurence večjih trgovin na obrobju mesta in siceršnje odsotnosti prave strategije ohranjanja mestnega jedra je stanju botrovala tudi kriza. Vrata pa je na njen račun že zaprlo tudi več trgovin v pred dobrimi tremi leti odprtem novem Mercator centru. Ponudba v mestu se tako še dodatno krči.

V Mercatorju so bili s pojasnili zelo skopi. Na naše vprašanje, ali bo v kratkem katerega od izpraznjenih lokalov prevzel kakšen nov ponudnik, so dejali, da »dokler najemnik ne podpiše najemne pogodbe in ne prevzame lokala, posel ni sklenjen in do takrat ne moremo dajati konkretnejših podatkov.« Mercator: najemnine smo močno znižali Kot razlog za odpovedovanje najemnih pogodb najemniki navajajo tako previsoke najemnine kot zlasti preslab promet, pri čemer je razumljivo, da določena ponudba v Postojni ni

toliko tržno zanimiva kot v večjih mestih.

V Mercatorju pojasnjujejo, da so najemnine zaradi obstoječih razmer že močno znižali. Najemnine se, kot pravijo, sicer oblikujejo glede na velikost lokala, mikrolokacijo znotraj nakupovalnega centra in dejavnost najemnika. Toda podjetnik, zainteresiran za odprtje manjšega lokala, ki je želel ostati neimenovan, nam je povedal, da so mu v Mercatorju vseeno postavili najemnino tri tisoč evrov, kar se mu glede na trenutne razmere zdi bistveno previsok in zanj nerealen znesek. Šele v nadaljevanju bi se bili pripravljeni z njim pogovarjati o oblikovanju najemnine tudi glede na obseg prometa.

Hipertrgovsko Postojna je glede na število prebivalcev in njihovo kupno moč po oceni nekaterih sicer prezasičena s trgovinami, saj so pred začetkom krize nakupovalni centri precej stihijsko zrasli kot gobe po dežju, ne da bi, kot so opozarjali kritiki, mestu prinesli pomembnejšo dodano vrednost, pač pa so, tako kot marsikje drugod, osiromašili mestno jedro. Pestrost ponudbe je namreč, čeprav se zdi paradoksalno, še vedno omejena, veliko je izdelkov nižjega cenovnega razreda. Številni prebivalci, zlasti tisti, ki se na delo vozijo v Ljubljano ali drugam, zato tudi tam opravijo določene nakupe. .kv

stran 7

let 10

7

Razvijajo izletništvo in športno udejstvovanje Postojna, 16. februar – Občina Postojna kot eden od 12 partnerjev sodeluje v čezmejnem slovensko-italijanskem projektu Julius, katerega cilj je vrednotenje čezmejnega gorskega prostora v luči sonaravnega upravljanja okolja za razvijanje izletništva in športnega udejstvovanja. V sklopu projekta je predvideno prirejanje dogodkov, posvetov in tečajev za izboljšanje športne, kolesarske in izletniške ponudbe ter za oblikovanje turističnih produktov, ki bodo namenjeni zlasti gorskemu prostoru in speleologiji.

Načrtovane so tudi investicije za izboljšanje športne infrastrukture. Partnerji bodo pripravili tudi večjezično promocijsko gradivo za odkrivanje znamenitosti posameznih delov območja. Občina Postojna namerava s pridobljenimi evropskimi sredstvi urediti naravno plezalno steno na Soviču in jo povezati s trim stezo ter organizirati plezalne tečaje za osnovnošolce in srednješolce.

Občini Postojna in Tržič (Monfalcone) poleg Juliusa sodelujeta pri še enem projektu čezmejnega sodelovanja, imenovanem Modern Art Conservation Center (Restavratorski center sodobne umetnosti), ki je namenjen vzpostavitvi centra za koordiniranje, raziskovanje in restavriranje sodobne in moderne umetnostne dediščine v luči turističnega vrednotenja prostora. Občina Postojna bo za izvedbo obeh projektov prejela skupaj 100 tisoč evrov evropskih sredstev. .kv

Pičlih 1.100 evrov za dobrodelnost Logatec – Kdor gleda s srcem, vidi globlje, je bila ena osrednjih misli dobrodelnega koncerta,

Ekokaravana v regiji

FOTO: VALTER LEBAN

ki ga je v Logatcu pripravila tamkajšnja Karitas, izkupiček pa namenila za plačilo položnic revnejšim družinam v občini. Čeprav so stiske tudi v tej občini vse večje, je nedeljski koncert obiskalo komaj 140 ljudi, kljub temu da sta bila med številnimi nastopajočimi celo Elda Viler in Vili Resnik ter vrsta obetavnih mladih glasbenikov, ki so se vsi po vrsti odrekli honorarjem za nastop.

Po mnenju Marije Klančar, tajnice Karitas, je obiskovalcev dobrodelnih prireditev vsako leto manj, kar pripisuje gospodarski krizi in dodaja: »Kolikor smo zbrali, toliko bomo dali.« Sogovornica poudarja, da brez približno dvajset žena, ki prostovoljno, nesebično in brez plačila delajo pri Karitasu, prireditve ne bi mogli izpeljati. »Podpiram veliko aktivnost logaške Karitas, posebno v tem času, ko vemo, da srednjega razreda, torej tistega, ki si lahko nekaj od ust odtrga, praktično ni. Veliki ne dajejo, tisti, ki nimajo, pa nimajo česa deliti. Vsi skupaj pa smo močnejši in lahko premagamo revščino,« je med drugim dejal logaški župan Berto Menard, ki si je skupaj s soprogo ogledal koncert. .bmk

Zbirajo prispevke za literarni natečaj



FOTO: VALTER LEBAN

Literarno društvo Navdih v sodelovanju s cerkniško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) razpisuje literarni natečaj z naslovom Pravljica o … Na natečaju lahko sodelujejo avtorji vseh starosti tako, da pošljejo prozno besedilo, ki ne presega treh tipkanih strani.

Prispela literarna dela morajo biti napisana na računalnik in poslana v treh izvodih, poleg tega pa označena s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico z imenom in priimkom, domačim naslovom ali naslovom šole, dodati morajo še elektronski naslov, izobrazbo – poklic, starost in šifro. Ko avtorji pošljejo prispevek, hkrati soglašajo, da ga za morebitno objavo odstopijo brezplačno. Organizator bo objavil dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim organizatorja. Prispela literarna dela bo pregledala strokovna žirija. Zainteresirani prispevke pošljite do 30. aprila 2012 na naslov Literarnega društva Navdih, Bločice 33, 1384 Grahovo, prek e-pošte pa na naslov alenika.znidarsic@gmail.com.

Postojna, 10. februar – V dneh pred začetkom letošnje akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki bo 24. marca, po Sloveniji potuje tako imenovana ekokarava, katere glavni namen je skozi zabavo na interaktiven način ozaveščati o pomenu trajnostnega ravnanja ter prikazati dobre prakse na področju ekologije in okoljskega ozaveščanja. Njen drugi postanek (od desetih) je bil v notranjsko-kraški regiji, in sicer na Osnovni šoli Antona Globočnika v Postojni, kjer so potekale ustvarjalne delavnice izdelovanja ptičjih hišic iz odpadnega materiala, plastičnih okrasnih rožic in torb, ki so jih obiskovalci sešili kar

iz ponošenih majic. Mlajši obiskovalci so prisluhnili eko pravljici, potekala je izmenjava rabljenih oblačil. Na voljo je bilo tudi posebno sobno kolo, s katerim so si lahko obiskovalci napolnili svoje mobilne telefone zgolj z vrtenjem pedal.

Projekt Očistimo Slovenijo se letos sicer širi na globalno raven, in sicer bo potekal v sklopu globalne pobude World Cleanup 2012 (Čiščenje sveta), v katerega je vključenih že preko 70 držav. Slovenski prostovoljci bodo del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije. .kv

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 24. februar 2012

Odprta vrata vodnih vrtin

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Iz novih vodnih virov v Kozariščah priteka čista in neoporečna pitna voda Loška dolina, 14. februar

– Skupnost občin Slovenije želi v počastitev 20-letnice delovanja s skupno akcijo občin članic opozoriti na lanske številne dobre in uspešne projekte slovenskih občin in na njihov razvoj v celotnem obdobju. Tej ideji se je z akcijo »odprta vrata vrtin v Kozariščah« pridružila tudi občina Loška dolina, saj menijo, da je rešitev dobave dovolj velike količine kakovostne vode velik uspeh za občino in njene prebivalce.

Srečanje, ki je bilo prvotno načrtovano na območju novih vodnih vrtin, je bilo

zaradi zasneženega terena organizirano na sedežu občine.

Tam sta Janez Komidar, župan, in Emil Mlakar, projektni sodelavec v občinski upravi, zainteresiranim predstavila potek reševanja in rešitev problematike oskrbe s pitno vodo. Ta se je intenzivno pričela lani junija po močnem onesnaženju glavnega vodnega vira Obrh in letos tudi uspešno zaključila.

Ob udoru fekalij v vodno zajetje Obrh je prišlo do nenadnega velikega pomanjkanja kakovostne pitne vode na celotnem območju Loške doline. Župan Janez Komidar je dejal, da je

po njegovem mnenju še večji problem predstavljala premajhna vodna količina za zagotavljanje tehnološke in požarne vode. Zato je bilo potrebno hitro najti ustrezno rešitev. Na pomoč pri trenutnem reševanju oskrbe z vodo so priskočili pripadniki posebne vojaške enote s svojimi filtrirnimi napravami. Na občini pa so šli tudi takoj v iskanje trajnejših rešitev. Odločili so se, da skupaj z geologi pregledajo dolomitni teren v Kozariščah na območju zalednih voda snežniškega pogorja in tam poiščejo nov vodni vir. V mesecu oktobru oskrba z vodo ni bila

več problematična, saj so na omrežje priključili četrto vodno vrtino, ki so jo izvrtali na območju Kozarišč. V tem obdobju so opravili tudi več čiščenj in razkuževanj na obstoječem vodohranu v Vrhniki pri Ložu, tako da je bil pripravljen na sprejem nove vode iz Kozarišč. Za priklop je sedaj nared še peta vrtina, ki pa čaka na ugodnejše vreme brez snega. Ker je vode iz novih vrtin dovolj, ostaja vodni vir Obrh v rezervi in ni priklopljen v sistem.

Mlakar je zagotovil, da je voda iz Kozarskih vrtin zelo kakovostna in primerna za pitje ter nima nikakršnih škodljivih primesi. Zaradi sa-

mega ponekod neustreznega vodovodnega sistema, ki ga sicer postopoma obnavljajo, pa jo morajo kljub temu klorirati.

Iskanje in izgradnja novih vodnih virov je za občinski proračun tudi velik nepredviden strošek. Kljub temu pa zagotavljajo, da zaradi tega ne trpijo druge investicije.

Pričakovali so sicer pomoč

države, saj so že v avgustu vlado RS zaprosili za intervencijska sredstva. Negativen odgovor so dobili šele januarja letos. Po mnenju župana država varčuje pri napačnih stvareh, tako da bodo stroške reševanja nesreče onesnaženja vira pitne vode morali v celoti pokriti z lastnimi sredstvi. .Borut Kraševec

poimenovanje. Tudi s seboj so prinesle starejše rute, katere so uporabljali za različne priložnosti, od rut za delo na polju do žalnih rut, in jih glede na namen tudi različno zavezovali.

O deklcah je Milena Ožbolt dejala, kako neprecenljivo je bilo, ko te je ob vstopu v hišo pozdravila na deklcu napisana

beseda. Teh stenskih prtičkov se že dolgo ne uporablja več.

Ponavadi so bili obešeni pri štedilniku, umivalniku – lavorju, pri zaboju za drva, ob mizi, če je bila pomaknjena ob zid, in tudi na drugih mestih. Bili so izvezeni z različnimi motivi in pregovori, preprostimi izreki ali hudomušnimi mislimi.

Bili so hkrati zaščita in okras.

Nekatere od udeleženk so tovrstne zidne prtičke vezle tudi same. V društvu žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina imajo željo, da bi zbrali čim več gradiva o deklcih in tudi oblačilih nekoč ter zbrano ustrezno zapisali, arhivirali in uredili ter jih tako ohranili za poznejše rodove. .Borut Kraševec

Rute in deklci

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Oblačilna tradicija v Loški dolini in Babnem Polju

Loška dolina, 14. februar

– V Društvu žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina se poleg ostalih aktivnosti, pri katerih oživljajo kulturno dediščino, spoznavajo tudi z oblačilno tradicijo v Loški dolini in Babnem Polju. V ta namen se srečujejo na delavnicah, ki jih vodi Milena Ožbolt.

Konec minulega leta so v avli Knjižnice Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu pri-

doline in od drugod.

S seboj so prinesle različne tudi več kot sto let stare rute in deklce – zapuščino svojih mam in starih mam.

O rutah je spregovorila Janja pravile razstavo, na kateri so Urbiha, ki objavlja in opisuje predstavile žensko praznično stare slike z različno tematiko na znani spletni strani oblačilo. (http://stareslike.cerknica.org).

Pokazala je fotografije, posnete Na valentinovo pa so v leta 1962 v Loški dolini, ki TIC-u v Ložu za vse zainjih je odkrila v Slovenskem teresirane pripravile delavnico, na kateri so spoznavali etnografskem muzeju. Na načine zavezovanja in nošenja fotografijah so ženske pokrite v rutah. Po slikah ter iz rut v preteklosti ter deklce – stenske prtičke, ki so jih nekoč svojih spominov in izkušenj so udeleženke spoznavale imeli obešene na zidu. Poleg načine nošenja in zavezovanja članic so delavnico obiskale tudi druge udeleženke iz Loške rut v Loški dolini in njihovo



Gostimo: Rok Valenčič o Tourettovem sindromu

Tresenje z glavo, zategovanje ram, ust, mežikanje oči … V eni besedi tiki. Opolzke besede me mečejo iz tira. Izbuljene oči vzrte vame. Opravljivi smeh ljudi. Kdo sem?

Zakaj se to dogaja prav meni? Sramujem se sebe. Na prvi pogled negativna stvar. Nešteto sanj je izpuhtelo zaradi enega tika. Zaradi ljudi, ki te sodijo po tem in se ti posmehujejo. Telesne bolečine, ki jih doživljaš, so včasih neznosne. Bolečina vratu, hrbta, glave, čeljusti …, nešteta opozarjanja svojcev, prijateljev, ki si želijo, da prenehaš, ko te vidijo, da trpiš. Svetla točka so ljudje, ki te takšnega sprejmejo. Ko tavaš po puščavi in si želiš nekoga ob sebi, tega pa ni, ker ga odbijaš. A trma te ne pusti na cedilu.

Vztrajaš in dobiš človeka, ki se spoprijatelji s tvojim tikom in se ti pridruži iskati izgubljeno pot v puščavi. Iz dneva v dan analiziraš problem tika, a iz različnih vzrokov nimaš poguma, da bi šel do konca, zaznamovan si.

Kruto rečeno, si kot blagovna znamka. Etiketiran si. Sprejmite nas take, kot smo.

Ta tekst je nastal pred približno štirimi leti, ko sem bil na dnu.

Sprevidel sem, da ne morem več, zato sem se lotil z zdravljenjem in tako prišel do točke, ko sem začel z ostalimi ustanavljati društvo

za Tourettov sindrom. In zato želimo, da to ne bi bila tabu tema. V nadaljevanju vam bom nekoliko predstavil, za kaj pravzaprav gre.

Kaj so tiki oziroma ourettov sindrom: Je bolezen, za katero so značilni nehoteni telesni gibi (tiki) ter nenadzorovani vokalni glasovi. Redko lahko vokalizacija vsebuje socialno neprimerne besede in stavke – imenujemo jih coprolalia.

Ti izbruhi niso niti namerni niti vsebinsko pomembni.

Neprostovoljni simptomi so lahko tudi mežikanje z očesom, ponavljajoče se odkašljevanje ali smrkanje ... Bolezenski sindrom s kompleksnimi simptomi se pojavlja v obliki krčev, tikov, trzanja, nenadzorovanega gibanja, dotikanja soljudi, kričanja, spakovanja, kimanja, mežikanja, izredno živahnega in vehementnega gestikuliranja, pretiranega govorjenja, kričanja, sopenja ipd.

Značilen je kratek, trzajoč občutek, praviloma omejen na manjši del telesa (veka, ustnica, nosnica) kot znak sicer neprijetnega, a relativno nenevarnega, nehotenega mišičnega krča.

Prizadeti posameznik doživlja (okolica pa opaža) ponavljajoče, neobvladljive, nenačrtovane in nesmotrne kontrakcije mišic in mišičnih skupin na obrazu, vratu, rokah ali ramenih. V napredovalni fazi se opisanim mišičnim izpadom pridružijo še avdio

učinki – nehoteni glasovi, kot so kašljanje, kruljenje, oponašanje živali – renčanje, bevskanje, sopenje. Skoraj polovica prizadetih občasno dobiva izpade preklinjanja.

To je kratek opis bolezni. Kdor misli, da jo ima, ali ve, da jo ima, naj se ne počuti manj vreden kot ostali, saj nam prav tiki dajejo nekaj posebnega, zaradi katerega smo to, kar smo. Lahko vam povem, da če bi se še enkrat rodil in bi lahko izbiral življenje s tiki ali brez njih, bi izbral življenje s tiki. Iz prav preprostega razloga; ker so me tiki oblikovali v pozitivno osebo, tako, kot sem danes.

Vsi tisti, ki imate tike, ne odlašajte in poiščite pomoč, brez smisla je trpeti in živeti na pol. Če karkoli potrebujete in želite vprašati, lahko pišete na valencic.rok@gmail.com ali pa pokličete na tel. številko 040 743 059. Z veseljem vam bom pomagal in vam prisluhnil.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Pustna fotoreportaža

www.nkr-novice.si

Coprnice privabile okoli 10.000 ljudi Cerknica je za teden dni postala Butale – Kljub napovedanemu slabemu vremenu dober obisk karnevala

Karnevalski sprevod po ulicah Butal je bil le vrhunec pustnega dogajanja, ki se je začelo na debeli četrtek.

Na prireditvi, imenovani Žaganje babe, je cerkniški župan

Postojna, 18. februar − Tradicionalna postojnska pustna

povorka se je letos s pustnega torka preselila na pustno soboto, zbrane obiskovalce, ki jih je bilo, bržkone zaradi spremembe termina, nekoliko manj kot sicer, pa je zabavalo in nasmejalo 13 pustnih skupin. Gostujočim etnoloških maskam so se pridružile tudi številne domače novodobne maske z aktualno tematiko. Pustna komisija je prvo nagrado za najizvirnejšo pustno skupino podelila Prostovoljnemu gasilskemu društvu Postojna za pustno uprizoritev na temo »Čistilci kraške vode – Fekalija za razbremenjevanje okolja«, s katero so ponudili svojo parodično rešitev za z gnojevko onesnaženo postojnsko vodo. Aktualnejšo tematiko bi si težko izbrali. .kv

V pustnem društvu že razmišljajo o prihodnjih karnevalih. »Vseh zgodb še nismo izčrpali, materiala je še dovolj, od Valvasorja do legend in mitov, a za velike figure potrebujemo veliko denarja,« je povedala Vipotnikova in dodala, da se trenutno bolj ukvarjajo s tem, da likom uredijo streho nad glavo. Sneg je namreč predlani uničil skladišče pustnih mask. Nova hala že stoji, vendar jo je treba še opremiti. V pustnem društvu upajo, da bodo like in kostume vanjo preselili še letos. .Petra Trček

Logatec – Grajski park v Logatcu je bil na pustno nedeljo poln otroških pustnih šem, opogumilo pa se je tudi nekaj staršev.

Podjetje

FOTO: FOTO ATELJE POSTOJNA

Loška dolina – Ali imate kaj za pusta hrusta so maškare na sliki spraševale tudi po Loški dolini. Glavna pobudnika letošnje maškarade sta bila mačka, ki že trinajsto leto zapored na pustno soboto, torek in sredo s svojimi vsako leto drugačnimi maskami in ekipo nekoliko popestrijo pustno dogajanje v teh krajih.

Domačini jih seveda prijazno sprejmejo in jim natrosijo pustnih dobrot: krofov, klobas, jajc … .bok Eko pastirček v lasti Julije Babič je namreč pripravilo popoldansko ustvarjalno pustno zabavo. Pustne šeme, od čebelice, čarovnice in muce do dinozavra in vile, so ustvarjale maske iz papirja, metale papirnate žogice in obroče na cilj, se sladkale s pustnimi krofi in sokom. Starši in spremljevalci otrok, ki so se za nekaj ur prav tako prepustili pustni norčavosti, so menili, da je tovrstnih prireditev za otroke v Logatcu premalo, čeprav organizatorka, Julija Babič, na drugi strani zatrjuje, da je zanimanja premalo, da bi bilo mogoče samo s to dejavnostjo preživeti. .bmk

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

BAN

LE FOTO: VALTER

oblast predal butalskemu, coprnice pa so iz Slivnice prinesle plamen, s katerim so zanetile pustni ogenj, ki je gorel do srede. Po prireditvi so odprli razstavo pustnih fotografij.

Pripravili so še kulturno prireditev TV Čohovo, na kateri so se predstavili znani butalski umetniki. Pustna sobota je bila namenjena najmlajšim, ki so skupaj s starši napolnili športno dvorano v Cerknici in se za eno popoldne predali rajanju. »Otroška maškarada je ena največjih daleč naokoli, saj nanjo pride več kot 1.500 maškar,« pravi Vipotnikova. Pustni teden so v Butalah zaključili na pepelnično sredo, ko so Pusta pospremili na zadnjo pot do mosta čez Cerkniščico, kjer so ga zažgali. Po besedah Vipotnikove je to najstarejši pustni običaj na Notranjskem.

FOTO: ARHIV J. B

Na karnevalu so se tudi letos predstavili coprnice s pramaterjo Uršulo in mlado Lizo, zmaj z jamskimi ljudmi, Ščuka Velikanka, Butalci in Hribci, podvodni mož Jezerko in ostali cerkniški liki. Pridružilo se jim je osem gostujočih skupin iz Slovenije in hrvaškega Čabra, mimohod pa so popestrile godbe na pihala in cerkniške mažorete. Letošnji sprevod je bil v znamenju coprnic. »Gre za praznik, naklonjen coprnicam, kajti Butalci bi radi enkrat za vselej razčistili, da coprnice niso čarovnice: naše coprnice so dobra bitja, poklanjajo talente, predvsem pa pustarjem uredijo lepo vreme na karnevalsko nedeljo,« pravi Liza Vipotnik iz Pustnega društva Cerknica.

Kritika onesnaževalcev vode

TRA TR FOTO: PE

likov in maškar je letos v Cerknico privabila več kot 10 tisoč ljudi. Na tradicionalnem karnevalu, ki so ga letos poimenovali Coprniški bal v Butalah, se je v povorki zvrstilo več kot tisoč nastopajočih; poleg tradicionalnih domačih likov so v njej sodelovale tudi gostujoče skupine, med njimi koranti s Ptujskega polja in godbe na pihala. Pustno rajanje je trajalo vse od debelega četrtka, ko je cerkniški župan oblast predal butalskemu, do pepelnične srede, ko so Pusta pokopali.

let 10

9

ČEK

Cerknica – Coprnice, zmaji, Butalci ter cela vrsta drugih

stran 9

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

10

Intervju

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 24. februar 2012

Biti znanstvenik pomeni trdo delati Dr. Ingrid Milošev, prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji in raziskave biokompatibilnih materialov v ortopediji, je razpeta med Logatcem, Ljubljano in Ankaranom – »Vsi znanstveni dosežki so plod trdega dela,« poudarja

Kdaj in kako ste začutili, da vam je kemija kot znanost blizu? Ste morda kdaj v otroštvu razmišljali o kakih drugih področjih bodočega dela?

Zanimalo me je več področij, ne samo kemija. Navduševala me je še biologija, pa tudi književnost in jeziki. V osnovni šoli nikakor še nisem vedela, da bom študirala kemijo. Izbrala pa sem naravoslovno gimnazijo, ker me je zelo zanimala biologija.

Kdaj je torej nastopila prelomnica?

V tretjem ali četrtem letniku gimnazije sem se odločila za kemijsko tehnologijo, ker sem se videla v inženirskem poklicu, čeprav tega pozneje nisem uresničila, ampak sem se zaposlila kot raziskovalka.

Nič ni bilo načrtovano, celo na fakulteti še ne. Znanost me je pritegnila šele v tretjem, najbolj pa v četrtem letniku fakultete. Moja prva zaposlitev je bila na Institutu »Jožef Stefan«, kjer delam še danes.

Kakšno je vaše delo na institutu?

Ukvarjam se predvsem z raziskavami materialov oziroma korozije le-teh. Gre za področje elektrokemije, to je področje korozije materialov in zaščite pred njo. Pogovorno koroziji pravimo rjavenje.

Pred približno petnajstimi leti so me začeli zanimati materiali, ki se uporabljajo v človeškem telesu za izdelavo različnih vsadkov, predvsem ortopedskih, kot so umetni sklepi in tudi dentalni vsadki.

Umetne žile v moje področje ne sodijo, ker se ukvarjam predvsem s kovinskimi materiali.

Moje delo je do nedavnega potekalo le v laboratoriju, na sedanjem položaju pa v laboratoriju ne delam več toliko, ampak se več ukvarjam

Kako poteka vaš delovni dan, glede na to da ste razpeti med Logatcem, Ljubljano in Valdoltro?

Veliko organizacije in zelo malo prostega časa. Vse mora biti dobro organizirano.

V Valdoltro se z osebnim avtomobilom vozim enkrat na teden, v Ljubljano pa vsak dan.

FOTO: VALTER LEBAN

Prav nič znanstvenega ni bilo na njej, ko je v hladnem, vetrovnem sobotnem popoldnevu stopila skozi vrata kavarne: ne razmršenih las, ne očal z debelimi stekli, ne nekoliko zanemarjenega oblačila … Tako si pač včasih predstavljamo znanstvenike.

Urejena ženska srednjih let je morda malce sramežljivo, nevajena medijske pozornosti, ponudila roko: »Ingrid Milošev,« in prisedla. »Saj nič takega ne delam,« je že medtem, ko sva se dogovarjali za intervju, skromno dejala znanstvenica, Logatčanka, ki je konec lanskega leta prejela visoko Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji in raziskavah biokompatibilnih materialov v ortopediji.

poklicih. Razumeti morate, da je položaj znanstvenika ali znanstvenice mogoče doseči zgolj s trdim delom. Nobena znanstvena raziskava ni izvedljiva na hiter in enostaven način.

Kaj vam je v Logatcu, na Notranjskem všeč?

Predvsem narava, všeč pa mi je tudi razmeroma mirno okolje, ki je med drugim tudi nadvse primerno za otroke. Imam dve hčerki, stari 12 in 25 let, in veliko prijateljev. Kdorkoli se odloči, da bo delal v znanosti, se mora uvodoma zavedati, da to ni delo od osmih do štirih.

To je odgovornost … Kar nekaj časa sem preživela v tujini, tudi z družino. To je stvar odločitve v družini. Naloge, dolžnosti, obveznosti si pač delimo in živimo s tem.

ske dosežke in za življenjsko delo.

Za katere dosežke konkretno ste prejeli Zoisovo priznanje?

Dobila sem ga za raziskave biokompatibilnosti oziroma biozdružljivosti materialov.

Gre za povezavo znanosti o materialih in ortopedije, za raziskave, ki pripomorejo k temu, da bolje razumemo obnašanje prej omenjenih materialov, da jih znamo bolje oziroma pravilno uporabljati.

V končni fazi veliko pridobijo predvsem pacienti …

Kje so vaši cilji v znanosti?

Konkretnega cilja, kot je, recimo, da bi izumila neko zdravilo, nimam, ker ne delam na takem področju. Da bi z raziskavami, ki jih opravljam, pač napredovala, jih poglobila …

Kakšen je položaj ortopedije v Sloveniji v primerjavi s tako imenovanim razvitim svetom?

Gotovo nisem kompetentna, z načrtovanjem projektov sem se tudi odpravila. Na Invstavitve umetnega kolka da ocenjujem položaj ortopein eksperimentov, pisanjem stitutu »Jožef Stefan« pravilo- je že desetletja ena izmed dije nasploh, lahko pa povem, znanstvenih člankov, kar pa ne ma vsi raziskovalci del študija najbolj uspešnih operacij. da smo na področju raziskav pomeni, da sem se od labora- oziroma izpopolnjevanja Za posameznega pacienta pa v ortopediji na svetovnem torija »poslovila«. Raziskave, opravijo v tujini. Najdlje sem je zelo pomembna pravilna nivoju, primerjamo se lahko, ki jih izvajamo, so tesno bila v Nemčiji, v Düsseldorfu, izbira materialov, dolgoročno denimo, celo s Švico in Anpovezane z eksperimentalnim nekaj časa pa tudi v Kanadi. spremljanje rezultatov …

Novembra lani ste prejeli delom. Skupaj s sodelavci Takrat v Sloveniji namreč ni Prepričana sem, da je povZoisovo priznanje za pomem- glijo. Tudi za ZDA ne zaostajamo. skušamo z elektrokemijskimi bila dostopna metoda, ki sem ezava med mano, ki opravljam bne znanstvene dosežke v metodami raziskovati, kako se jo pri raziskovalnem delu inženirsko delo in poznam elektrokemiji in eksperimenKaj je po vašem mnenju neka kovina ali zlitina obnaša hotela uporabiti, zato sem se materiale, in specialisti za ortalni ortopediji. Kaj vam to najbolj pomembno za delo v določenem mediju oziroma odločila za odhod v tujino. topedijo, ki ne poznajo toliko priznanje pomeni? znanstvenika? raztopini. Ali bo rjavela ali Med doktorskim študijem sem materiale s te plati, zato nadvse Pomeni mi veliko, saj je bo obstojna oziroma trudimo bila na Univerzi v Düsseldorfu koristna. Lahko omenim, da pomembno, da družba prepoz- Ključno je, da si ta poklic se poiskati načine, kako bi jo v Nemčiji devet mesecev, so naši znanstveni dosežki na tvoje delo tudi kot koristno. začutil, si ga izbral. Če pa zaščitili pred korozijo. pozneje pa večkrat za krajša ali dobro sprejeti in odmevni Priznanje je vsekakor spodbu- hočeš uspeti, je povezano s trPoudarjam pa, da je delo daljša obdobja. v mednarodnem okolju in da za nadaljnje delo, vendar bi dim delom, ker so pogoji taki, da to od nas zahtevajo. Gre za timsko, posameznik sam tu ne medicinskih krogih s področja tudi brez njega delala naprej. delo, ki je kontinuirano, zelo more veliko narediti.

Ali je slovenska Univerza po ortopedije.

Sem se ga pa zelo razveselila. pomembna je vztrajnost. vašem mnenju naklonjena Katere kovine preučujete? raziskovalni dejavnosti?

Je na področju, kjer se znan- Kaj to pomeni za vaš prihodKaj delate v prostem času, Pri ortopedskih materialih gre Absolutno, zelo. stveno udejstvujete, veliko nji položaj, nadaljnje delo? predvsem za zlitine na osnovi žensk?

Na institutu in v bolnišnici so kolikor ga imate?

Nič posebnega, rekreativno titana, kobalta in jekla. Na Pojdiva z Instituta »Jožef Ste- To ni ne tipično ženski ne pomen državnega priznanja se ukvarjam s športom, grem področju korozije se veliko uk- fan« v Ortopedsko bolnišnico tipično moški poklic. Pomem- seveda prepoznali, vendar na sprehod, preberem kako varjamo z zlitinami na osnovi Valdoltra v Ankaranu. Kako bna sta znanje in pravi nimam zaradi tega nobenih knjigo. Rada imam romane bakra, aluminija in drugih ste prišli v bolnišnico? pristop. privilegijev, boljše plače … in kriminalke. Z možem rada kovin.

V bolnišnico Valdoltra sem prišla prav prek raziskav, Kakšen pa je položaj znanst- Ali je še kakšno višje državno hodiva v gledališče. Drugih posebnih hobijev nimam.

Katera je po vašem mnenju ko sem začela delati na venic v Sloveniji? priznanje? najbolj primerna za vsadke? materialih, ki se uporabljajo Podoben kot v drugih Da, Zoisova nagrada za vrhun- .Blanka Markovič Kocen Vse tri prej omenjene zlitine pri izdelavi različnih vsadso primerne. To so materiali, kov. Najprej sem to delala ki so preizkušeni, uporabljajo na laboratorijskem nivoju, se dolga leta, seveda pa jih kmalu pa sem se povezala izpopolnjujemo. Idealnega tudi s kirurgi, ker me je zelo materiala, takega, za katerega zanimalo obnašanje teh matebi lahko rekli, da je najboljši rialov »in vivo«, kot rečemo. Z za vse paciente, preprosto ni. bolnišnico Valdoltra sodeluLahko pa je najboljši za posa- jem že deset let in je postala meznega pacienta. del mojega življenja. Po drugi strani upam, da je raziskoKako je naneslo, da ste del valno delo postalo sestavni študija opravili v Sloveniji, del bolnišnice. Zanima nas del na Hrvaškem, v Zagrebu? predvsem, kako omogočiti paDodiplomski univerzitetni cientom z umetnimi sklepi, da študij sem v celoti opravila na nadaljujejo aktivno življenje s Hrvaškem, doktorskega pa čim manj bolečin. v Ljubljani, kamor smo se z Vsadki obstajajo že dolga družino preselili. leta, preden sem se začela s tem ukvarjati jaz. Nisem si Mnogi uspešni slovenski jih izmislila ali jih skonstruištudentje so se odločili za rala. Večinoma jih proizvaznanstveno kariero v tujini. jajo svetovne korporacije in Ste tudi sami kdaj o tem so plod dolgoletnega dela razmišljali? različnih strokovnjakov Ne samo razmišljala, ampak po vsem svetu. Operacija Dr. Ingrid Milošev, prejemnica Zoisovega priznanja za leto 2011: »Kdorkoli se odloči, da bo delal v znanosti, se mora uvodoma zavedati, da to ni delo od osmih do štirih. To je odgovornost …«

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 11

Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

Jože Plečnik izhaja iz Hotedršice

let 10

11

– Letos mineva 140 let od rojstva Jožeta Plečnika, čigar rod izhaja iz Hotedršice pri Logatcu. Sam arhitekt je bil na svoj notranjsko-kraški izvor ponosen, Krajevna skupnost in Kulturno turistično društvo Hotedršica pa sta na predvečer kulturnega praznika mojstru v poklon v večnamenski dvorani Stare šole odprla stalno razstavo.

Le-ta osvetljuje njegovo življenje in ustvarjanje, del razstave pa je posvečen tudi Plečnikovemu rodovniku in arhitekturnim delom v Hotedršici in Logatcu.

Odprtje razstave je pospremil bogat kulturni program.

Razstavo, ki je bila priložnostno prvič predstavljena že leta 2007 ob praznovanju Kresne nedelje – takrat je minilo 50 let od njegove smrti, je zasnovala in vsebin-

sko oblikovala dr. Marija Ipavec, ki je povezana z rodom Jožeta Plečnika v Hotedršici.

V vasi, kjer še vedno stoji hiša njegovih prednikov, se je rodil in izučil za mizarja Jožetov oče Andrej, ki se je kasneje preselil v Ljubljano. Z bratrancem Ivanom, ki je imel v Hotedršici, kasneje tudi v Logatcu, mizarsko delavnico, in ki je po njegovih načrtih izdelovala pohištvo, pa je Jože redno vzdrževal stike, v Hotedršici pa se je večkrat ustavil tudi na poti v Idrijo, kjer je bil njegov brat Andrej duhovnik. Prvi podatki o rodu Plečnikov v Hotedršici datirajo v konec 17. stoletja, omenjen pa je Jurij Plečnik, rojen 1684. leta. Za Hotedršico je Plečnik leta 1935 naredil načrt za ureditev trga pred župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika, od koder vodi pet kamnitih stopnic do cerkve in župnišča. Stopnice tako

premoščajo nivojsko razliko med objektoma in trgom.

Most pred cerkvijo naj bi bil prav tako njegovo delo, kar pa strokovno ni potrjeno.

Zamenjal naj bi lesenega, od koder je Plečnik prenesel kip Janeza Nepomuka, ki stoji še danes. Pokopališče v Hotedršici ostaja nerealiziran arhitektov projekt, na njem pa stoji po njegovih načrtih izdelan nagrobni spomenik za družino Matije Plečnika. V KTD Hotedršica si želijo, da bi stalno razstavo, ki je skrbno načrtovan in kakovosten izdelek, ponudili tudi kot del turistične krožne poti in tako obogatili kulturno in naravno dediščino, ki jo premore ta raznolika vas.

Plečnik v Logatcu in na Rakeku Razstava, ki so jo za širšo javnost uradno odprli predsednik KS Franc Nagode,

dr. Marija Ipavec in predsednica Turističnega društva Jožefa Nagode, ponuja tudi vpogled v arhitektova obdobja in najpomembnejša dela. Marsikatero bomo našli zunaj slovenskih meja, saj

Od kod si dekle ti doma

FOTO: VALTER LEBAN

Ljudski pevci in godci zapolnili dvorano Tabor – Tovrstna srečanja ohranjajo pri življenju ljudsko pesem

imenom Coklarji, predstavile so se s tremi pesmimi, Ivanka Urbas iz Logatca pa se je poslušalcem predstavila z bolj hudomušnim programom, stara ljudska besedila pa so marsikoga med navzočimi tudi nasmejala. Iz Vrhnike so prišle v goste ljudske pevke Trlce, ki niso navdušile le z izborom pesmi, ampak tudi z nošo, ki so jo nosile ženske iz premožnejšega kmečkega sloja ob praznikih. Iz Vrhnike, natančneje KD Stara Vrhnika, pa so prišli Pritrkovalci, trije mladi fantje, ki so zaigrali na štiri prenosne zvonove, obešene na lesenem stojalu. Ker tovrstno glasbo le redko slišimo po naših dvoranah, pogosteje odmevajo iz cerkvenih zvonikov, so še toliko bolj navdušili. Med poslušalci je na zelo dober odziv naletel tudi Albin Zbranim v dvorani KS Tabor se je z diatonično harmoniko iz leta 1930 Slabe, sicer član Folklorne predstavil tudi godec ljudskih viž Albin Slabe. skupine Hotedršica, ki je zagodel na diatonično harmoniko iz leta 1930, bila je Logatec, 5. februar – V brez elektrike, če pa dodajo dvorani KS Tabor se je na kak bolj sodoben inštrument, last njegovega očeta. Tovrstna harmonika ima mehkejši mrzlo, a sončno nedeljo pa pri tem ritmika ne prevodvijalo srečanje pevcev lada nad melodičnostjo. Polni glas in manj gumbov, zato ljudskih pesmi in godcev dvorani so se najprej predljudskih viž, ki jih je organi- stavile Logatčanke, ljudske zator, logaški Javni sklad pevke Grlice, ki jih vodi RS za kulturne dejavnosti, Matija Logar. Odpele so dve poimenoval Od kod si dekle ljudski pesmi, ki izhajata iz ti doma. Predstavilo se je okolja Petkovca. Območnih kar osem posameznikov in srečanj se redno udeležuje skupin iz Logatca in Vrhtudi godec na frajtonarici nike, ki se še vedno trudijo Franc Jeraj, ki je zbranim ohranjati del slovenske odigral dve stari viži, valček nesnovne dediščine. in polko, na ta inštrument Ljudski pevci nastopajo brez pa igra vse od svojega 13. glasbene spremljave in brez leta, ko so ga leta 1945 zanj dirigenta ter si pred začetkom navdušili vojaki v Logatcu. Za ne dajejo intonacije, godci pa njim so prišle na oder pevke godejo le na ljudska glasbila iz Borovnice, ki delujejo pod

zahteva pravo veščino igranja z mehom, s čimer pa se je Slabe odlično spoprijel.

Poslušalcem se je predstavil s starima vižama Kukavica in Polka.

Da ljudske pesmi ne bi utonile v pozabo Območnih srečanj JSKD se redno udeležujeta tudi ljudski pevki iz Medvedjega Brda, Duo Mir, zbranim pa sta se z ubranim petjem in zvonkima glasovoma predstavili s kar tremi pesmimi. Kot pravita sami, iščeta navdih za svoje prepevanje pri starših in starejših, ki se še spominjajo pesmi iz mladosti, kot vsi ostali nastopajoči pa se tudi oni ukvarjata z ohranjanjem in poustvarjanjem slovenskih ljudskih pesmi, posebej tistih manj znanih. Prireditev je skrbno spremljala tudi strokovna spremljevalka srečanja, Katarina Šetinc, vsem nastopajočim pa je ob koncu podelila priznanja Tanja-Pina Škufca, vodja območne izpostave JSKD Logatec. .Saša Musec

poleg Ljubljane mojstrova dela oblikujejo tudi arhitekturno podobo dveh evropskih prestolnic, Dunaja in Prage. Na Notranjskem lahko pozorno oko prav tako odkrije nekaj Plečnikovih del ali pa arhitek-

turnih spomenikov, ki so bila predelana po njegovih načrtih.

Med bolj znanimi sta zagotovo mogočna grobnica Žagar na Rakeku in Spomenik padlim in pogrešanim v I. svetovni vojni v Logatcu. .Saša Musec

Plestkalnica plesnih skupin Logatec, 15. februar – Že deseto leto so se logaškemu občinstvu predstavile šole in društva, ki se na območju Logatca ukvarjajo s plesno dejavnostjo. Na plesni reviji Plestkalnica v organizaciji logaške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti se je na odru Narodnega doma zvrstilo kar 83 plesalcev iz Twirling kluba logaških mažoret, Baletnega društva Postojna, Plesnega studia Taurus, za bolj sodoben plesni gib pa so poskrbeli gostje iz Kranja, Kulturno društvo Qulenium. S prireditvijo so se nastopajoči in organizator poklonili tudi slovenskemu kulturnemu prazniku in širše – praznovanju evropske prestolnice kulture, ki jo letos gosti Slovenija.

Plestkalnica je bila žanrsko izredno raznovrstna, saj so si gledalci lahko ogledali plesne miniature s področja mažoret, baleta, popularnejših ritmov, kot je hip-hop pa tudi sodobnega plesa. Prireditev je strokovno spremljal plesalec, pedagog in koreograf Igor Sviderski, ki se je po končani prireditvi pogovoril z mentoricami plesnih skupin, odločal pa bo tudi o tem, katera skupina se bo odpravila na regijsko revijo Migam, ki se bo 31. maja odvijala v Ljubljani. Program je spretno povezoval Miha Brajnik. .sm

FOTO: SAŠA MUSEC

Hotedršica, 7. februar

FOTO: SAŠA MUSEC

Odprli stalno razstavo, ki osvetljuje arhitektovo življenje in delo, pa tudi povezanost s krajem svojih prednikov

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 24. februar 2012

Potepi z baklami tudi letos

FOTO: PETRA ŠAJN

Zagorje, 1. februar – Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje je po dolgem kulturnem zatišju v Zagorju lani zopet oživelo. Ob predsednici Alenki Bevčič so se zbrali zagnani prijatelji in znanci ter društvo s skupnimi močmi »splavili iz pristana«. eracije, ki pod vodstvom Brigite Česnik pripravljajo igro Družina Viharnik, avtorice Kaje Bevčič. Zbirajo pa tudi že člane za odraslo dramsko skupino.

Predsednica društva Alenka Bevčič pravi, da v sklopu letošnjih februarskih kulturnih prireditev pripravljajo razstavo slik nadarjene domačinke Tine Zadel iz Parij ter v sodelovanju s postojnsko izpostavo sklada za kulturne dejavnosti še koncert AkaGostujoča igra Ženska kmetija. demskega pevskega zbora V letu 2011 so pripravili grafij in slik ob 100-letnici so zopet začeli polni elana.

Univerze na Primorskem. delavnice filcanja volne rojstva Franca Kavčiča, ki je Razveselilo jih je, da so z igro Dan žena bodo obeležili s ter izdelovanja papirnatih gostovala v Gasilskem domu Ženska kmetija napolnili koncertom harmonikarskega rož, poletje pa so razgibala PGD Zagorje, ter z veselo igro dvorano v Zagorju, ki je kar orkestra Glasbene šole Pospotopisna predavanja. Leto so Ohcet bo v izvedbi KD Grad, dolgo časa samevala. Izredno tojna, je povedala Bevčičeva. zaključili z razstavo fotoDolnji Zemon. Letošnje leto dejavne so tudi najmlajše gen- »27. maja je v vasi shod in

zdaj zbiramo ideje, kaj bi naredili. Razmišljamo o popoldanskem dogajanju z delavnicami in družabnimi igrami.

Zagotovo bomo julija spet imeli »Potep ob baklah po svetu«.

Ti potepi so se v lanskem letu res dobro prijeli, zato jih bomo skušali organizirati vsako leto.

Problem je v tem, da je tudi občinskih sredstev, namenjenih takšnim društvom, kot smo mi, vse manj. Zato se bomo poskusili znajti in le upamo lahko, da to ne bo zmanjšalo števila prireditev.

Vsi naši člani iz Zagorja, Drskovč, Parij in Šilentabra delajo prostovoljno, velikokrat tudi na svoje stroške. Dekleta vedno doma same pečejo za pogostitve in vsi so zelo pridni.

Sodelovanje v društvu je zelo dobro, saj vsak poprime, ko je treba. Posebej pomembno za nas je sodelovanje in pomoč vaške skupnosti in gasilcev, ki so, na primer, v nekaj dneh pred razstavo prenovili dvorano gasilskega doma, tako da imamo zdaj razstavni prostor, ki ga niti Pivka ne premore.« Za konec pa predsednica dodaja: »Veseli smo, da se prireditev udeležuje vse več ljudi in da so dvorana, vrt in gasilski dom vedno polni. Še lepše pa je dejstvo, da nam vse več ljudi uspe privabiti tudi od drugod. Vrata društva so odprta vsem in vedno smo veseli novih članov ali zagnane in marljive pomoči.« .Petra Šajn

Meditacija, koristna za življenje Časi, v katerih živimo, so zahtevni. Recesija, kriza, nezaposlenost, krediti, slabi družinski odnosi, težave z vodo, burja … Dovolj razlogov, da smo lahko vsak dan slabe volje ali kot pogosto slišimo: da smo pod stresom. »Imam samo še en živec in še na tem visiš ti!« Vsak izmed nas iz lastnih izkušenj ve, da težave in napetosti, s katerimi se srečujemo, neugodno vplivajo na naše počutje. Smo utrujeni in brezvoljni, hitro se ujezimo, smo nepotrpežljivi in nerazumevajoči, stvari nas hitro vržejo iz tira. Počutimo se kot tisti človek, ki je izjavil: »Imam samo še en živec in še na tem visiš ti!« Trpijo naši odnosi in predvsem mi sami. Dolgotrajnejša izpostavljenost stresu ima dolgoročne posledice, saj negativno vpliva tudi na naše zdravstveno stanje.

Meditacija – »borilna veščina« za obvladanje stresa Meditacija je dokazano učinkovito orodje za boj proti stresu.

Ko se vpotegnemo vase, se osebnost na vseh ravneh (fizični, čustveni in miselni) lahko sprosti in harmonizira. Meditacija je torej način, s katerim nevtraliziramo posledice stresnega načina življenja, ne le na ravni telesa, temveč tudi na ravni duševnosti in razuma. Njeno redno izvajanje deluje tudi preventivno, saj nam pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja in miru v našem življenju. Tako nas neprijetne situacije, katerim smo izpostavljeni, ne prizadenejo več tako močno kot prej,

ne razburjamo se več zaradi malenkosti in naše misli so bolj bistre.

ljenost« čez dan pa je boljša. Boljše je tudi splošno počutje, psihična stabilnost in sposobnost Kar vzbuja optimizem je dejstvo, da za ohranjanje tega koncentracije. Zaradi vsravnovesja preko celega dneva zadostuje, da pozornost usme- ega tega postanemo bolj rimo vase le za 20 do 25 minut. S pomočjo tehnike globinske ustvarjalni in učinkoviti meditacije zavestno aktiviramo parasimpatični del avtonomter bolj strpni in samonega živčnega sistema in dosežemo sprostitveni odziv: zavestni v medsebojnih mišične napetosti popustijo, lahko se pojavijo občutki toplote odnosih. Tudi učinki na v posameznih delih telesa, dihanje se umiri in srčni utrip se zdravje niso zanemarljivi. upočasni. Umirijo se tudi miselne aktivnosti, čustvene naZabeležili smo primere, ko je izginil čir na želodcu, ko se je normalizirala stopnja holesterola v krvi, ublažile so se težave z petosti pa začnejo polagoma popuščati. Vsi ti znaki so ravno nasprotni od dogajanj v stresnem odzivu, ko se vznemirimo in astmo, izginila je kožna alergija in podobno. raven metabolizma naraste: mišice se napnejo, obliva nas hlad, Boštjan Trtnik dihanje in srčni utrip se pospešita.

Marca bo tečaj meditacije potekal tudi v Postojni, več Učinki meditacije informacij: Boštjan Trtnik, 031 481 537, e-pošta: bostjan.

Učinki globoke zavestne sprostitve so nemalokrat prav trtnik@cdk.si. Začetek: ponedeljek, 5. marca. Vzemite presenetljivi. Marsikdo že zelo kmalu opazi, da zvečer lažje življenje v svoje roke in naredite nekaj zase! Najboljša zaspi in da potrebuje manj ur za spanje, energetska »opreminvesticija v teh časih je investicija vase!

Inštrukcije iz življenja Postojna – Dram-

FOTO: ARHIV ŠOLSKEGA CENTRA POSTOJNA

ski krožek in Big band Šolskega centra Postojna sta pripravila muzikal Inštrukcije iz življenja, ki se dotika različnih individualnih težav mladostnikov in sodobne družine (ljubezenske in šolske težave, medsebojni odnosi) ter aktualne družbene problematike (kriza vrednot, brezposelnost, odvisnost). Hkrati igra, pod katero se je kot scenaristka in režiserka podpisala mentorica dramskega krožka, profesorica Katja Koren Valenčič, obeležuje tudi evropsko leto aktivnega staranja in opozarja mlajši rod na pomen medgeneracijskih vezi in solidarnosti. Duhovita in dinamična glasbeno-plesna predstava, v kateri dijaki dokazujejo svoje številne talente, je že doživela premiero in prvi ponovitvi za dijake, učence sosednjih osnovnih šol in profesorje, v Kulturnem domu Postojna pa bo širši javnosti na ogled 15. marca, ob 19. uri. .kv

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Nagradili atleta in voznika relija

Šport

let 10

13

Ustrelili zlato

FOTO: PETRA TRČEK

FOTO: VALTER LEBAN

Primorskih zimskih kroso, kjer je zmagal vse štiri tekme, zmagal je tudi v Primorskih tekih ter na državnem članskem prvenstvu v Kopru dosegel peto mesto. »Zdaj načrtujemo napad norme V Logatcu športnikom podelili priznanja za izjemne dosežke za svetovno prvenstvo za mladince v teku na 10.000 Prejemniki priznanj Enej Ložnar, Jernej Šemrov in Borut metrov, ki bo v Barceloni, in Albreht u županom Bertom Menardom. za evropsko prvenstvo v krosu, ki bo v Budimpešti,« o svojih načrtih pravi Šemrov.

Lansko leto je bilo več kot uspešno tudi za avtomobilističnega športnika Eneja Ložnarja, voznika relija, ki nastopa skupaj s sovoznikom Rokom Turkom iz Idrije. Postal je državni prvak med sovozniki v generalni razvrstitvi reli, prvak FIA Evropsko pokalno prvenstvo 2WD reli, dosegel je 6. mesto v generalni razvrstitvi FIA Evropsko prvenstvo reli, kar je najboljša uvrstitev v zgodovini relija pri nas, ter prvenstvih in nekaterih medn- prvo mesto CEZ Evropsko reLogatec, 16. februar – z zaprekami, ki ga je osvoarodnih tekmovanjih,« dodaja gionalno prvenstvo Razred A. Občina Logatec je najboljše jil na državnem članskem Svojo športno pot namerava Albreht. športnike že petič zapovrst- prvenstvu avgusta v Kopru.

Priznanje za izjemne dosežke nadaljevati s tekmovanji na jo za njihove dosežke in Na mitingu v Domžalah je evropskem prvenstvu. »Ni še je romalo v roke še entrud nagradila s posebnimi bil konec avgusta v teku na 100-odstotno, vsaj kar se tiče ega mladega atleta, in sicer občinskimi priznanji. Letos 2.000 metrov z zaprekami sponzorjev, ki so vedno težava Jerneja Šemrova. Med lanjih je župan Berto Menard drugi, na državnem prvenizročil v roke tekačema stvu Hrvaške, krosu Vrbovec, skimi rezultati je najbolj vesel v našem športu, kjer se vse vrti okoli financ, ampak v ekipi uvrstitve v reprezentanco za Borutu Albrehtu in Jerneju pa je bil novembra lani šesti. si želimo stopiti še stopničko evropsko prvenstvo v krosu, Šemrovu ter vozniku relija V Primorskem pokalu je pri višje, se pravi, z boljšim, Eneju Ložnarju. mlajših članih dosegel skupno ki je bilo v Velenju ter na zmogljivejšim avtomobilom naslova državnega mladindrugo mesto, tako kot tudi skega prvaka v teku na 10.000 na evropskem prvenstvu,« je Tekač Borut Albreht je pri mlajših članih v Primorpovedal Ložnar. Priznava, in 5.000 metrov. Sicer pa je priznanje za izjemne dosežke skih gorskih tekih. Želi si, da se mora zaradi športa bilo lansko leto za Šemrova na področju športa prejel da bi letos izpolnil normo zelo uspešno. Med drugim je marsičemu odreči. »Pa ne za vidne rezultate, ki jih za svetovno prvenstvo za je dosegel v lanskem letu. študente v krosu, ki bo aprila. zmagal na odprtem državnem le jaz, tudi domači, saj gre večina dopusta za dirkanje.« prvenstvu Hrvaške v krosu, Najbolj je ponosen na tretje »Želim tudi dosegati čim .Petra Trček osvojil prvo mesto v pokalu mesto v teku na 3.000 metrov boljše rezultate na državnih

stran 13

V kategoriji od 1. do 3. razreda so med licenciranimi lokostrelci slavili člani kluba Mins Postojna (z leve): Aljaž Kaluža, Miha Godeša in Primož Mekina, ki so zastopali rakovško in postojnsko osnovno šolo.

Kočevje, 29. januarja –

Mladi notranjski lokostrelci so se konec januarja pomerili na šolskem regijskem tekmovanju južne regije. Med ekipami od 1. do 3. razreda so slavili Rakovčani, od 4. do 6. razreda športniki iz Loške doline, od 7. do 9. razreda pa mladi iz OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne.

V streljanju z lokom so se pomerili tako osnovnošolci kot srednješolci. Iz sekcije Lokostrelskega kluba Mins iz Postojne, ki deluje na osnovni šoli Jožeta Krajca na Rakeku, je v tarčo merilo 11 osnovnošolcev. »Vsi so se dobro odrezali. deset pa jih je Stari trg pri Ložu, 17. februar – Na smučišču Ulaka je Smučarski klub Kovinoplastika Lož – alpska sekcija organiziral nočno izpolnilo normo za državno šolsko prvenstvo, ki bo spomtekmo v veleslalomu za pokal Loža. Prireditev je bila dobro obiskana tako s strani tekmovalcev kot tudi obiskovalcev. Otvoritveno vožnjo je odpeljal legendarni slovenski smučar Bojan Križaj. Pokal Loža sta osvojila Toni Lipovac, član SK Kovinoplastika ladi,« je bil zadovoljen Edo Mekina. smučišče in tekme na njem še tem smučišču. Prav zaradi Med licenciranimi tekLož, med dekleti pa je bila Križaj, ki je prvi odvijugal bolj obiskane in odmevne. movalci, ki tekmujejo za absolutna zmagovalka Lorina med rdeče-modrimi vratci. njih Grginčič upa, da bodo klube, so od lokostrelcev Antončič iz Cerknice, ki je Organizatorjem je čestital in S tekmo je bil zadovoljen lahko smučišče vzdrževali v smučala v kategoriji starejše dejal, da na Ulaki prvič smuča tudi glavni organizator kondiciji do načrtovanega 15. iz notranjsko-kraške regije deklice. in da takih smučišč v Sloveniji Željko Grginčič, predsednik marca in da bodo tekme, ki jih zlato odličje v svojih kategoNa dobro pripravljeni progi ni veliko, za kar so nam lahko smučarskega kluba Kovinonačrtujejo, lahko izpeljali kljub rijah osvojili Miha Godeša se je zbralo natanko sto mnogi nevoščljivi, tudi Gore- plastika Lož – alpska sekcija, ki težavam, ki se pri umetnem (OŠ Jožeta Krajca Rakek), tekmovalk in tekmovalcev, njci, od koder prihaja. Pohvalil mu obisk smučarske legende zasneževanju pojavljajo sicer Maja Hočevar in Peter Požar od najmlajših cicibanov in je organizatorje, saj podpira veliko pomeni. Dejal je, da so prek celotne sezone. .Borut K. (OŠ Miroslava Viharja cicibank do super veteranov. tovrstne prireditve, zadovoljen tekmo nočnega veleslaloma načrtovali že v lanskem letu, Na povabilo župana občine je bil tudi s samo progo, ki se ki jo pa zaradi odjuge niso Loška dolina, Janeza Komimu je zdela prav simpatična. mogli izpeljati. Pohvalil je darja, se je tekme udeležil tudi Organizatorjem predlaga, da bi bilo potrebno več narekipo, ki vestno dela in mu vsa verjetno najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan editi še na promociji, da bi bilo leta njegovega prizadevanja za smučišče na Ulaki in smučanje stoji ob strani.

V letošnji sezoni načrtujejo izvedbo še dveh tekem za pokal Loške doline, in sicer, 26. februarja in 4. marca. S tem bi se radi nekoliko oddolžili občini Loška dolina, ki je že vrsto let njihov generalni sponzor in jim pomaga tudi pri investicijah. Njihov trud in prizadevnost so, kot je dejal Grginčič, prepoznali tudi podjetniki in ostali gospodarski subjekti v Loški dolini in okolici, ki klubu pomagajo s sredstvi, s katerimi lahko obvladujejo vsaj stroške obratovanja smučišča. Dober V ciljni ravnini smučišča Ulaka z leve: župan Janez Komidar, vodja tekmovanja Željko Grginčič in nekdanji smučarski tekmovalec Bojan je tudi odziv občanov, ki Križaj. vsakodnevno smučajo na

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Veleslalom za pokal Loža

Postojna), Nala Jurca (OŠ Antona Globokarja Postojna) ter Kristjan Bauer in Špela Fajdiga (Šolski center Postojna). Srebro sta si pristreljala Aljaž Kaluža in Nina Hočevar (OŠ M. Vilharja Postojna), bron pa Primož Mekina in Nejc Perko (OŠ J. Krajca Rakek).

V konkurenci nelicenciranih tekmovalcev je Aleksandra Bizič (OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu) posegla po najvišjem odličju, Klara Kandare iz iste šole je bila v svoji kategoriji druga, njuna sošolka Sandra Zbašnik je bila tretja, tako kot tudi Nik Defrančeski iz OŠ M. Vilharja Postojna.

Rakovčani so bili z izkupičkom regijskega tekmovanja zadovoljni.

Zaenkrat še vedno delujejo kot sekcija postojnskega lokostrelskega kluba. »To je naš podmladek, »valilnica« dobrih lokostrelcev, ki jih spodbuja tudi rakovška šola, njihovi starši pa nam brez slabe volje radi pomagajo,« je bil zadovoljen Mekina. .Petra Trček

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

14

Avtomobilistično

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 24. februar 2012

Klikni na:

Menjava generacije Audija A4, S4 in A4 allroad quattro Z osmo generacijo prihaja tudi v Slovenijo prenovljeni A4, že 39 let najbolje prodajani model znamke Audi Prenova celotne serije – A4, A4 avant, A4 allroad quattro in S4 je šla predvsem v smeri sveže oblike, večje učinkovitosti, vozne dinamike in bogatejše informacijsko-razvedrilne tehnologije. Oblikovno je opazna na izbočenem pokrovu motorja, sivi ali visoko sijajni črni mreži hladilnika in po oglatih odprtinah za zajemanje zraka.

Sprednja žarometa se predstavljata z novo podobo, za doplačilo imajo vgrajene žaromete ksenon plus z dnevnimi lučmi z LED-tehnologijo, ki tvorijo ozko, homogeno linijo.

Dodatno je na voljo še funkcija adaptive light v kombinaciji s statičnima in dinamičnima smerno prilagodljivima žarometoma. V zadnjih lučeh so prav tako LED diode, izpušni sistem pa se vedno zaključi z dvema izpušnima cevema. Zunanje mere so se spremenile za nekaj neopaznih milimetrov.

Prostornina prtljažnika ostaja enaka kot prej.

Na voljo je šest motorjev TDI in štirje bencinski, v povprečju za 11 odstotkov varčnejši. Vsi pogonski agregati novega

FOTO: BRANKO LAGINJA

A4 imajo direktno vbrizgavanje goriva in tlačno polnjenje. Serijsko so kombinirani s sistemom startstop in sistemom za rekuperacijo.

Paleta motorjev se začenja z novim najvarčnejšim 2,0-litrskim TDI s 100 kW (136 KM). Izboljšan je tudi novi 2,0-litrski TDI s 120 kW (163 KM). Oba motorja sta na voljo tako za limuzino kot tudi za avant. Vrh ponudbe dizelskih motorjev predstavlja V6 TDI. 3,0-litrski TDI s 150 kW (204 KM) v tej različici ni na voljo za allroad quattro. Na izbiro je tudi zmogljivejši 3,0-litrski TDI 180 kW (245 KM), ki se mu bo kasneje pridružil tudi najčistejši audijev motor »clean diesel«.

Bencinska ponudba se začenja z 1,8-litrskim TFSI z 88 kW (120 KM). Zmogljivejši 2,0-litrski TFSI je tudi osnovni bencinski motor za A4 allroad quattro, ki razvije 155 kW (211 KM). Vrh ponudbe predstavljata različici 3,0-litrskega mo-

torja TFSI. Za A4 je na voljo šestvaljnik 200 kW (272 KM).

V vrhunskem športnem modelu S4 pa navdušuje z močjo 245 kW (333 KM). Za prenos sta zadolžena 6-stopenjski ročni in 7-stopenjski samodejni S tronic. Audi A4 limuzina bo odslej na voljo že za 27.850 evrov, v različici 1.8 TFSI.

Te dni spoznavamo v Sloveniji novo Hondo civic, že deveto generacijo enega najuspešnejših modelov te japonske avtomobilske znamke, ki je na sceni že okroglih 40 let.

Od prihoda prvega leta 1972 do danes je Honda prodala že več kot 20 milijonov civicov. Najnovejša generacija, ki se nam predstavlja te dni, je temeljito prenovljena, vendar v oblikovnem in tehničnem pogledu ohranja enake vrednote kot predhodna. Želi ostati športna, kompaktna, individualna in predvsem uporabna. Zasnova čistih, dinamičnih linij in več kot ugodna aerodinamika nove Honde civic s koeficientom zračnega upora Cx 0,27 naj bi se poleg estetske vrednosti odlikovala tudi s tiho vožnjo. Veliko pozornost so snovalci namenili zadnjemu delu s spojlerjem v iskanju boljše vidljivosti in preglednosti. Oblikovno izstopa zasnova armaturne plošče z informacijskim območjem in dinamično obliko, obrnjeno proti vozniku, z logično, intuitivno postavitvijo stikal in vsega, kar mora biti vozniku na dosegu roke in v njegovem vidnem območju. Prtljažnik s 477 litri je za 100 litrov večji kot prej. S podiranjem zadnje klopi se prtljažni prostor lahko

poveča na 1378 litrov.

Novi civic prihaja na slovenski trg v različici s petimi vrati in tremi motorji z bencinskima 1,4 73 kW(100 KM) in 1,8 104 kW(142 KM) ter s tehnično izpopolnjenim dizelskim 2,2 i-DTEC 110 kW(150 KM). Vsem motorjem je namenjen 6-stopenjski ročni menjalnik. Samodejni 5-stopenjski je na voljo samo 1,8-litrskemu bencinskemu motorju. Cene se začenjajo z 16.490 evrov, kolikor stane vstopna različica Honde civic 1,4 comfort. Na izbiro sta še serijska paketa sport in executive. Honda civic 1,8 sport je že 21.480 evrov, dizelska 2,2 i-DTEC sport 21.990 evrov. V najbogatejšem paketu so omenjene motorne različice sorazmerno dražje v povprečju za 4 tisoč evrov.

Tudi novo Hondo civic izdelujejo v angleški tovarni v Swindonu. Honda namerava v letošnjem letu ponuditi evropskemu trgu 100 tisoč civicov, na slovenskem trgu pa naj bi jih letos prodali 270.

Bogatejša Renault scenica Vodilno vlogo med kompaktnimi enoprostorci na evropskem trgu in zdaj tudi pri nas želi nadaljevati v začetku leta prenovljeni Renaultov dvojec scenic in večji grand scenic kolekcije 2012.

FOTO: ARHIV RENAULT

Osvežena scenica stavita predvsem na spremenjeni prednji del in bogatejšo notranjo opremo. Krajša različica scenica se predstavlja z bolj dinamičnim videzom, z več poliranega kroma, novimi dnevnimi lučmi s svetlobnimi diodami, daljša pa z izrazitejšimi vodoravnimi linijami, večjo režo za zajem zraka v odbijaču in vzdolžnimi strešnimi nosilci, ki odločneje poudarjajo družinsko naravnanost večjega Renaultovega enoprostorca.

Notranjost odkriva nove barvne kombinacije in materiale, z grafiko instrumentov in osvetlitvijo, skladno z zadnjimi tehnološkimi smernicami. Paketa serijske opreme expression in privilege ponujata dve novi barvni kombinaciji v bež

barvi in ogleno sivi, ob tem pa tudi nove prevleke iz tkanin oziroma v novi kombinaciji usnja in alkantare.

Do maja letos želi Renault temeljito prenoviti tudi paleto motorjev, z uvedbo novih iz družine Energy, ki naj bi znižali porabo goriva in izpustov. Motor Energy dCI 130 je bil v scenica vgrajen že lani in je prvi iz nove serije. Gre za 1,6-litrski dizelski motor gospodarno naravnan, z izpusti CO2 114 g/km in porabo goriva 4,4 l/100 km. To je po zagotovilih Renaulta 20 odstotkov manj od motorja 1,9 dCI 130, ki ga je zamenjal. Kakšen mesec kasneje bosta obe izvedenki scenica pri nas na voljo tudi s popolnoma novim bencinskim motorjem Energy Tce 115, ki napoveduje 20-odstotno zmanjšanje porabe in izpustov glede na 1,6-litrski bencinski motor 16V 110 KM. V paketu tehnoloških rešitev je na prvem mestu sistem start/stop z zajemom energije med zaviranjem in nižanjem hitrosti (Energy Smart Management).

Za večje udobje in sproščenost v vožnji sta na voljo dve tehnološki novosti: Visio System in sistem pomoči pri speljevanju navkreber (Hill Start Assist) ter bogata multimedijska oprema z navigacijo Carminat TomTom in zvočno opremo Bose. Cenovna razlika med obema izvedbama je 650 evrov, cene pa se začenjajo z osnovno različico authentique 1,6 16V, ki stane 17.330 evrov. Renault naj bi pri nas registriral 991 vozil, podobno kot lani, med temi naj bi bilo 30 odstotkov grand scenicov, večina pa krajše različice scenica.

FOTO: BRANKO LAGINJA

Na cestah tudi nova Honda civic

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Iz občinske hiše www. cerknica.si

stran 15 15

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Turistično društvo Notranjska vas vabita v sredo, 29. februarja 2012, ob 1900 na predstavitev knjige

V POSLANSTVU DREVES Knjiga predstavlja interdisciplinarni pristop pogledov na naravo in še posebej na drevesa.

Knjigo bosta skozi multivizijo z živo glasbo predstavila fotograf, skladatelj in glasbenik Lado Jakša in ilustratorka Meta Jarc z razstavo obrazov dreves.

Prireditev bosta vodila urednika knjige dr. Lucija Mulej in Jože Kos. Po prireditvi vas vabimo na degustacijo produktov lokalne samooskrbe.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

OBVESTILO Občina Cerknica obvešča vse zainteresirane, da je na spletni strani občine ponovno objavljen JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV PRAVICE UPORABE LOKACIJ ZA OGLAŠEVANJE NA NEPREMIČNINAH IN OBJEKTIH V LASTI OBČINE CERKNICA za: a) I. sklop – uporaba objektov za oglaševanje (zastekljeni panoji brez osvetlitve − city light na avtobusnih postajališčih − zunanja stran): b) II. sklop – postavljanje oziroma namestitev panojev oziroma tabel za plakatiranje Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Občine Cerknica: http://www.cerknica.si/ ŽUPAN OBČINE CERKNICA Marko Rupar

V Centru starejših Cerknica so praznovali stoletnico V Centru starejših Cerknica je 5. februarja letos gospa Frančiška Šušteršič dopolnila častitljivih sto let. V svoj novi dom, v Center starejših Cerknica je prišla pred dobrima dvema letoma, torej že v zelo visoki starosti.

Dolga leta je živela sama v svoji hišici na obrobju podšteberških gozdov, v nadvse idiličnem predelu vasice Lipsenj. Nič čudnega ni , da je po prihodu v svoj novi dom večkrat izrazila željo, da obišče svojo osamljeno hiško in da se osveži z

vonjem bezgovega cvetja. Ta srčna želja ji je bila vedno izpolnjena. Vsakokrat pa, ko se je vrnila s takega obiska, je izpovedala: »Bilo je lepo, toda naporno!« Ob stoti obletnici rojstva jo je obiskal tudi cerkniški župan Marko Rupar in ji poleg izražene želje, da bi bila še mnogo let med nami, izročil tudi prelepi šopek cvetja prihajajoče pomladi, v kateri ji vsi želimo, da bi zmogla še veliko radostnih obiskov svoje ljubljene hiške in cvetočega ter dehtečega vrta.

stran 16

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Notranjsko-kraške novice

Svetujemo: Ensvet

Gradimo, Obnavljamo,

petek, 24. februar 2012

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Finančne podpore Eko sklada so stalnica in zelo uporaben vir za financiranje vsega, kar je povezano z energijo in okoljem. Subvencije za gospodinjstva so tradicionalno razpisane zadnji dan decembra, kredit pa aprila. Zanj velja načelo, da se obroki odplačujejo iz prihrankov pri energiji. Zaradi spodbujanja celovite prenove stavb je za vse investicije nad 10.000 evrov možno hkrati uveljavljati kredit in subvencije. Na www.ekosklad.si so dostopne vse vloge, prav tako je natančno opisan postopek, na voljo so tudi seznami ustreznih kurilnih naprav, toplotnih črpalk, stavbnega pohištva in fasadnih sistemov.

Pred oddajo vloge

Vlogo se pošlje na Eko sklad pred začetkom vseh del. Podrobne zahteve za vsakega od 10 subvencioniranih ukrepov za individualne hiše in štirih za bloke so opisane v razpisni dokumentaciji. Najhitreje jo boste našli preko NEP Slovenija http://nep. vitra.si. Obisk pri energetskem svetovalcu zelo priporočamo, pojasnil bo celoten postopek ter predlagal vgradnjo naprav in materialov, primernih za subvencijo. Ta je – odvisno od ukrepa – namenjena obnovi starejše stavbe, ki ima gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003 kot tudi novogradnji.

Sedem korakov do subvencije

1. Pred izvedbo naložbe se vloži vlogo (pridobi predračun, fotografira in izpolni formular, pred oddajo se ne dela nič).

2. Eko sklad pregleda in obravnava vlogo (nepopolno se dopolni v 15 dneh).

3. Pri popolni vlogi Eko sklad izda vlagatelju v treh mesecih odločbo in pogodbo.

4. Vlagatelj podpisano pogodbo vrne Eko skladu v 15 dneh od vročitve.

5. Običajno je na voljo 6 mesecev (pri blokih 12) za izvedbo naložbe. Dejansko so na voljo 3 meseci več, saj se z delom lahko začne po sprejeti vlogi na Eko skladu.

6. Vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo (izjavo o zaključku naložbe in vse zahtevane priloge) za izplačilo (nepopolno se dopolni).

7. V primeru popolne zaključne dokumentacije je izplačilo subvencije v 30 dneh od prejema zahtevka.

Če si v dilemi, ali potrebuješ nasvet, nam piši na urednistvo@ nkr-novice.si za SVETUJEMO. Odgovoril bo energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Gospodinjstva v eno ali dvostanovanjskih stavbah, 12SUB-OB12

Vse subvencije so omejene z največ 25 odstotkov priznanih stroškov in najvišjo vrednostjo v evrih, nekatere so samo za obnovo: 1. vgradnja solarnega ogrevalnega sistema do 4.000 evrov, 2. vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso do 2.000 evrov, 3. vgradnja toplotne črpalke v ogrevalni sistem do 2.500 evrov, za pripravo sanitarne vode do 250 evrov, 4. priključitev na daljinsko ogrevanje na OVE ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi do 2.000 evrov na stanovanje, 5. vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe do 3.000 evrov, 6. toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe do 2.400 evrov, 7. toplotna izolacija strehe ali zadnje plošče pri obnovi stavbe do 1.500 evrov, FOTO: VITRA CERKNICA

c, Bojan Žn vale i da o t e rš v s

.i.k.a u.d ič,

Kako do subvencije Eko sklada?

Energ ets ki

16

8. vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija) do 2.500 evrov, 9. gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, do 25.000 evrov, 10. nakup stanovanjske enote v tri ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem razredu, do 25.000 evrov.

Gospodinjstva za obnovo tri ali večstanovanjskih stavb, 13SUB-OB12

1. Toplotna izolacija fasade do 12 evrov na m2 za največ 150 m2 na stanovanje.

2. Toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja do 10 evrov na m2.

3. Vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije (biomasa, toplotna črpalka) do 25 odstotkov priznanih stroškov. Pri ceni kotla 50.000 evrov je to 12.500 evrov, pri ceni 100.000 evrov pa 25.000 evrov.

4. Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov do 30 evrov na grelno telo (delilniki niso predmet subvencije).

Vlogo za subvencijo (na eni je lahko več subvencioniranih ukrepov) bo v imenu upravičencev vložil upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik. Upravičene osebe v primeru izpolnjevanja pogojev poziva pridobijo pravico do subvencije v višini 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, višine pa so omejene tudi nominalno. Za socialno šibke upravičence bodo spodbude višje in bodo znašale 100 odstotkov priznanih stroškov.

Tudi domača »brezplačna« drva nima smisla metati skozi dimnik. S subvencioniranim kotlom na drva v višini do 1.500 evrov se potrebna letna količina prepolovi, drugo polovico pa se proda.

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica Tel.: 70 96 020 ali 041 830 867 Uradne ure: sreda, od 17. do 20. ure

Intervju: Cenejša ni vedno najboljša Delo kalkulanta ali komercialista v podjetju ni zgolj priprava ponudb, temveč je velika prednost, če pozna razmere na trgu in pri konkurenčnih podjetjih ter spremlja zakonodajo s področja gradbeništva in javnih naročil. Darko Urbiha, kalkulant v logaškem podjetju Treven izpostavi, da je pred ponudbo potrebno najprej izvesti popis del, nato ponudbo registrirati in se na koncu še uskladiti z investitorjem, zlasti zaradi izvedbe del in cene.

FOTO : BA RB

AR A

acijo, budno spremlja zakonodajo s področja gradbeništva in skrbi za prijavo gradbišč pristojnim organom. Potem pa so tu še manjša dela v podjetju, kot sta razdelitvi nalog in del med ostale zaposlene. Podobno kot kalkulant počne tudi obrtniški referent, le da med drugim spremlja tudi zakonodajo s področja graditve, varnosti pri delu in obligacijskih razmer.

Nam lahko jedrnato opišete, kako poteka postopek pridobivanja ponudbe? Najverjetneje je pri fizičnih osebah lažji kot pri pravnih?

Predstavite na kratko svoje Tako je. V obeh primerih najprej delo. Zakaj skrbi kalkulant v izvedemo popis gradbenih, podjetju? obrtniških in instalacijskih del, Kalkulant izdeluje kalkulacije, ki je sestavni del projekta za ponudbe, popisuje gradbena pridobitev gradbenega dodela, pripravlja ponudbeno voljenja (PGD), na osnovi dokument katerega se sestavi ponudba za LO PIR E izvajanje del. Fizične osebe na Č osnovi predhodnega dogovora prinesejo v našo enoto popis del in v primeru zahtevnejše gradnje še projekte za izvedbo. Glede na obseg dela določimo rok za izvedbo predračuna. Za fizične Darko Urbiha, komercialist v podjetju Treven, je prepričan, da osebe izdelujemo predračune za izgradnjo stanovanjskih hiš, zuje izmed kopice ponudb težko najti ustrezno in da visoka cena ni nanje ureditve in objekte manjše nujno odraz kakovosti. zahtevnosti. Za pravne osebe

je postopek popolnoma enak, le da morajo biti pri pravnih osebah predračuni izdelani na podlagi projektne dokumentacije in morajo vsebovati projektne rešitve. Pravne osebe pridejo k nam po predračune za poslovne prostore, proizvodne in skladiščne hale, parkirišča in ostale objekte.

Ukvarjamo se tudi z javnimi razpisi, ki jih spremljamo v Uradnem listu RS. Za izvedbo gradenj za javno upravo (državni, občinski in lokalni organi, skladi), gospodarske javne službe ter zavode in druge organizacije najprej pridobimo razpisno dokumentacijo. V vseh javnih razpisih je točno določen datum, do katerega moramo oddati ponudbo. Razpisno dokumentacijo spremlja tudi vodja priprave dela.

Kaj naredite, ko dobite ponudbo?

Ko prispe ponudba v našo enoto, jo pregledamo, ali vsebuje vse potrebne dokumente, in jo vnesemo v seznam predračunov, potrebnih za izdelavo. V primeru, da je dokumentacija pomanjkljiva, jo pošiljatelj dopolni. Pri obdelavi predračuna si razdelimo dela. Ker sami ne izvajamo

Pri izbiri ponudbe prepogosto odloča cena, manj kakovost – Kalkulant ali komercialist v podjetju se pri sestavi orientira po razmerah na trgu in povpraševanju obrtniških del, ampak jih za nas izvajajo kooperanti, razpišemo obrtniška dela. Pri izbiri vključimo najmanj tri obrtnike.

Nato pregledamo projektno dokumentacijo, ki je bila priložena ob dostavi objekta, in skušamo ugotoviti pomanjkljivosti v popisu del oziroma v določenih primerih spremeniti materiale oziroma način gradnje, ki bi pocenil gradnjo in s tem ne bi vplival na kakovost del.

V primerih, ko ponudnik od nas zahteva, da ponudimo kompletno delo, kot rečemo, »na ključ«, kar pomeni, da obsega ponudbena cena tudi vrednost nepredvidenih del in presežnih del in da je izključen vpliv manjkajočih del, moramo podrobno preučiti projektno dokumentacijo in pregledati, ali so v popisu del zajeta vsa dela iz projekta, ter ponovno preračunati količine zajete v popisu del.

Ali na izračun gradbenih del vpliva tudi konkurenca? Kako določate cene?

Ne. Gradbena dela izračunavamo na osnovi grad-

benih norm GIPOSS kot kazalcev porabe delovnega časa, materiala in mehanizacije na enoto proizvoda. V gradbenih normah je zajeta količina porabljenega časa, materiala in mehanizacije za posamezna dela.

Cena ure delovne sile je zakonsko določena. Na to ceno dodamo še faktor povečanja, ki vsebuje fiksne stroške (stroški uprave, režijsko delo …) in variabilne stroške (organizacija gradbišča, stroški na gradbišču …). Faktor povečanja pa določi vodstvo podjetja na osnovi rezultatov poslovanja. Cena materiala je določena v cenikih posameznih proizvajalcev, za pravočasno informiranje priprave dela, o spremembah cen materialov na trgu je odgovoren vodja nabavne službe.

Ali pri obrtniških delih izberete najcenejšega ponudnika?

Seveda, ampak ne zanemarjamo kakovosti. Na njegovo ceno dodamo še manipulativne stroške za organizacijo in vodenje na gradbišču.

O čem se največkrat dogovarjate z investitorjem? O ceni, popustih ali izvedbi del?

O vsem, kar ste omenili. V primeru, ko izdelujemo ponudbe za pravne in fizične osebe, se lahko dogovorimo za dodatni popust, na podlagi katerega bi lahko pridobili delo kot najugodnejši ponudnik. Potem ponovno analiziramo dano ponudbo, ugotovimo lastno ceno izvedbe in se na koncu odločimo, kolikšen popust lahko ponudimo investitorju, da bi izvajali projekt ter ga zaključili vsaj z nekaj dobička.

Kako ravnate, če vas kot najugodnejšega ponudnika ne izberejo?

V primeru, da nismo izbrani kot najugodnejši ponudnik, predračun z vso dokumentacijo arhiviramo, v primeru, da smo izbrani kot najugodnejši ponudnik, pa z naročnikom sklenemo gradbeno pogodbo, ki določa pravna razmerja med naročnikom in izvajalcem, vrednost del na podlagi ponudbenega predračuna, rok izvedbe, način plačila in jamstvo



NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Prenavljamo ...

www.nkr-novice.si

Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam za izvedena dela.

Koliko let jamčite za svoje delo?

Odvisno od vrste del. Na primer za konstrukcije iz strešne kritine do deset let.

Po podpisani oziroma sklenjeni pogodbi je potrebno ustrezno poskrbeti tudi za gradbišče, še zlasti zaradi stroge zakonodaje s področja varnosti.

Drži, varnost je na prvem mestu.

Potrebno je izdelati prijavo gradbišča pristojnim službam in izdati odločbo o imenovanju odgovornega vodja del in delovodje na gradbišču v skladu z Zakonom o graditvi objektov, ki jo potrdi tehnični direktor.

Odgovornemu vodji del dostavimo podpisano gradbeno pogodbo, ponudbeni predračun, na osnovi katerega je bila sklenjena gradbena pogodba, odločbo o imenovanju odgovornega vodje del in delovodje, gradbeno dovoljenje, koncept terminskega plana ter ostale dokumente, potrebne za nemoteno izvedbo del. .Barbara Čepirlo

stran 17 17

Podjetni VRTILJAK

Nov pristop k lastniškemu upravljanju za podjetnike

Podjetje je sredstvo, ki naj bi podjetniku omogočalo boljše, kakovostnejše, bolj ustvarjalno in finančno uspešnejše življenje. Praksa pa pogosto prinese prav nasprotno – podjetje postane gospodar svojemu lastniku, obvladuje njegov čas, njegovo delo. Namesto da bi podjetnik razvijal nove ideje, se izgublja v množici dnevnih opravil.

Je to res smisel podjetništva? Se temu lahko izognete?

Naslovnica nove knjige za podjetnike avtorja Boruta zajca Od posla do užitka

Blago in elektro material v Anvini V podjetju z imenom Anvina, ki od leta 1990 svoja vrata odpira na Vrhniki in v Logatcu, so kupcem najprej ponujali oziroma prodajali metrsko blago, štiri leta zatem pa so mu dodali še elektro inštalacijski material. V podjetju do kupcev pristopajo profesionalno in tako, da jim ob vsaki priložnosti za kupljeno blago ali material tudi svetujejo. Za prodajo blaga in pozamenterije so specializirali trgovce v Logatcu, svojo bogato ponudbo različnih vrst blaga in dodatkov za šivanje pa so zaradi velikega zanimanja med svojimi kupci dopolnili še s prodajo, izmero, izdelavo in montažo zaves. »Pred tremi leti sem v logaški trgovini naročila zavese, s katerimi sem še danes zelo zadovoljna. Večkrat kupujem v tej prodajalni in moram pohvaliti prodajalke, ki so zelo prijazne in znajo strokovno svetovati, tako da se prav zaradi tega rada vračam k njim,« je povedala ena izmed številnih zadovoljnih kupcev. Veliko dela imajo tudi z organizacijo tečajev patchwork-a – posebne tehnike šivanja iz kosov blaga na podlago, pletenja, polstenja in kvačkanja. Prav za prvo tehniko – patchwork, ki pri nas še ni tako razširjena, je med ljudmi še posebej veliko zanimanja.

Specializirani tudi za elektro material Trgovina z elektroinštalacijskim materialom na Vrhniki nudi široko ponudbo materiala za vodovodne inštalacije, elektroinštalacije ter centralno ogrevanje. Tako kot v Logatcu tudi tu prodajalci kupcem ustrezno svetujejo in odgovarjajo na vsa njihova vprašanja in dileme. Poleg tega izvajajo tudi elektroinštalacijska dela po naročilu, kar je danes velika prednost..bč

Podjetnikom, lastnikom posla, ni potrebno vseh pravil upravljanja podjetja preizkušati na novo.

Ni jim treba ponavljati napak svojih učiteljev ali tistih, ki so se podjetništva lotili pred njimi.

Predvsem pa se jim ni treba na podjetje vezati tako, da ob tem ne bi imeli časa za tiste aktivnosti, ki si jih vsak običajen odrasel človek želi poleg dela za preživetje. Podjetnik mora kljub svojemu poslu – oziroma prav zaradi njega – imeti čas tudi za prijatelje, družino, hobije, resen dopust, razvoj novih podjetniških idej, ustanovitev drugega podjetja …

Seveda pa to ni mogoče, če svoje podjetje vodijo »na pamet«, brez pravega sistema, ob pomanjkanju strateških odločitev, kot na primer, na kakšen način bodo upravljali svoje podjetje, kaj bodo delali sami in kaj predali drugim ter koliko časa imajo namen vztrajati v strukturi svojega podjetja.

Pri lastniškem upravljanju podjetja je podjetnikom v veliko pomoč sistem Wise Exit, ki je nastal med domačimi strokovnjaki in na podlagi domače prakse. Sistem Wise Exit je avtorsko zaščiten sistem lastniškega upravljanja, katerega cilj je vzpostaviti podjetje kot samostojno organizacijo, neodvisno od vsakodnevne prisotnosti lastnika. Upravljanje podjetja strukturira na način, ki omogoča stalen razvoj podjetja, prenos poslovodstvene funkcije in odsvojitev podjetja ali njegovega dela. Cilj lastniškega upravljanja po tem sistemu je, da se podjetje organizira in upravlja na način, ki mu da določeno tržno vrednost in ga je prav zato mogoče tudi prodati ali iz njega izstopiti na kakšen drug način.

Iz podjetja boste izstopili prej ali slej – če se zanj ne boste odločili sami, vas bo v to prisilila narava (starost – upokojitev, bolezen …). Seveda je bolje, da odločitve sprejemate sami in da se nanje pripravite. Temeljita priprava in izbira ustreznega modela in časa za izstop iz podjetja je ena najbolj učinkovitih potez vsakega pravega podjetnika. Če lahko »modro izstopite« iz svojega podjetja, da bi uresničili nove poslovne ideje, pridobili čas za realizacijo osebnih ciljev, uživali v prostem času …, in če lahko z izstopom tudi nekaj zaslužite (podjetje prodate, izvedete notranji odkup …), zakaj tega ne bi storili?

Sistem Wise Exit lastniku omogoči pripravo na izstop iz podjetja v dveh korakih – podjetnik najprej postopoma preneha z operativnim vodenjem podjetja, na podlagi tega pa se kasneje lahko v primernem trenutku odloči za učinkovit način izstopa iz lastniške strukture ter neobremenjeno nadaljuje svojo življenjsko pot.

Sistem Wise Exit je namenjen vsem podjetnikom in obrtnikom, ki bi radi svoje podjetje upravljali na način, ki bi jim omogočil boljši pregled nad celotnim poslovanjem in želijo imeti več časa za razvoj novih idej in za življenje zunaj podjetništva. Sistem je opisan v knjigi Od posla do užitka, katere avtor je Borut Zajc, več informacij pa lahko dobite tudi na spletni strani www.wiseexit.com.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

OVEN Oboroženi s strastjo, pozitivno energijo in z navdušenjem boste pristopili k vsemu, kar boste delali. Ugodne spremembe v vašem zasebnem življenju vam bodo dajale veliko zanosa. Zaradi retro Merkurja boste večkrat naleteli na poslovne probleme, ki vam bodo jemali veliko časa in živcev. Lahko pa doma pričakujete veliko vpitja kot tudi veliko smeha in romantike.

Notranjsko-kraške novice

stran 18

petek, 24. februar 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

BIK V vaših mislih bodo še vedno prisotni spomini na neke pretekle ljubezenske dogodke. Težko boste sprejeli dejstvo, da so se okoliščine spremenile in niste več isti, kot tudi ni ista oseba, ki vas je nekdaj privlačila. Želja, da bi obnovili staro ljubezen, se bo sredi meseca še povečala, lahko bi se znašli med dvema enako vročima ognjema. Kakorkoli, za vas bo to ugoden mesec.

DVOJČKA V trenutkih miru in sproščenosti boste prišli do sijajnih rešitev za svoje družinske in poslovne težave. Vaša okolica bo mislila, da se ukvarjate s stvarmi, ki niso vredne pozornosti. Še prijatelji ne bodo razumeli vaših namer. Zamude in neke majhne ovire bodo oteževale vaš vsakdan, zelo verjetne pa so tudi finančne težave.

RAK V prvi polovici marca boste še vedno malo nervozni in neprepričani vase. Delovali boste malce konfuzno, a v resnici boste analizirali vse, kar se dogaja okoli vas. Po 12. marcu se bo vse spremenilo na bolje. Izboljšalo se vam bo ljubezensko življenje, izgled in tudi razpoloženje. Energije boste imeli vsak dan več, še posebno zadovoljni bodo tisti, ki bodo v novi zvezi. Preko prijateljev bi lahko spoznali novo ljubezen.

LEV Zdaj je pravi čas za velike poslovne in finančne načrte, preboj v karieri in bitko za boljše delovno mesto. Srečen splet okoliščin bi vas lahko pripeljal do priložnosti, ki jih boste spretno izkoristili.

Obljube o dobrem zaslužku vas bodo vodile v misli o večjih investicijah, a vsaj za zdaj ostanite samo pri mislih. Morda vas bodo v slabo voljo spravili opomini za kredite.

DEVICA S posebno pozornostjo in pogostimi ljubezenskimi izlivi boste vsakodnevno obsipavali partnerja, občasno boste s tem celo pretiravali. Močna zaljubljenost vam bo pomagala, da z velike distance gledate na ostale probleme. Verjeli boste, da je vaša ljubezen močnejša od vsake prepreke. Kljub vsemu dovolite razumu, da se vključi v vašo ljubezensko zgodbo.

TEHTNICA Nabralo se bo veliko zaostalih poslov, sodelavci pa vam ne bodo prav v veliko pomoč. Lepe ljubezenske trenutke boste doživljali kot posamezne bleščice, še časa za družino vam bo kronično primanjkovalo. Zaradi vseh teh pritiskov boste zelo nemirni, pa še finančne težave vas bodo težile. Morda ste v preteklosti nekontrolirano zapravljali?

Potrpite, kmalu prihajajo prijetna presenečenja. ŠKORPIJON Marec bo izjemno uspešen mesec za vas. Imeli boste sijajno notranje razpoloženje, živeli boste v skladu s svojimi čustvi.

Neki poslovni projekti bodo povezani s slabimi in z dobrimi informacijami, naj vas nikar ne spravijo v paniko. Skozi službo lahko spoznate nove, zelo vplivne osebe, ki vas bodo dodatno motivirale. Zbliževanje s sodelavcem bo v vas prebudilo ljubezenska pričakovanja, a se vseeno obnašajte distancirano.

STRELEC Vaša družabnost v delovni sredini bo prinesla boljše sodelovanje, a po 12. marcu bo vse skupaj teklo počasneje. Na vse boste morali dalj časa čakati, več se boste živcirali in izgubljali dragoceni čas.

Neke osebe boste zdaj videli v drugi luči, tako boste vsaj vedeli, na koga se zanesti in na koga ne. Težave bodo v komunikaciji doma kot tudi s starši in s partnerjem. Zelo naporno bo!

KOZOROG V začetku marca boste precej pasivni in nezainteresirani za vse, kar se dogaja okoli vas. Čisto nepričakovano bi vas lahko osvojila oseba, ki vas bo gledala s toliko oboževanja, da ji ne boste mogli obrniti hrbta. Uživali boste v pozornostih in izlivih ljubezni. Tudi vezani bodo svojega izbranca zasuli z veliko nežnosti. Naj vas ne preseneti spoznanje, da boste zaradi zvezdnih vplivov morali malo počakati.

VODNAR Najlepši dogodki v marcu bodo povezani z domom in družino.

Morda vam bo uspelo rešiti nek star problem, povezan s krajem rojstva, kjer živite. Načrti o selitvi ali širitvi stanovanja bodo napredovali. Po začetnem navdušenju se boste zavedali vseh težav, ki jih to prinaša. Ljubezenska situacija bo neobičajna. Odnosi s partnerjem bodo napeti, vi pa boste prepričani, da vas čakajo lepši dnevi.

RIBI Marec vam prinaša veliko ugodnih presenečenj in možnosti za poslovno napredovanje. Ves mesec boste odločni, še posebno pa boste blesteli sredi meseca. V družbi boste zaželjeni, mnogi bodo iskali nasvet pri vas, mnogim boste tudi pomagali. Prihod pomladi najavlja veliko dela in reševanje lastninskih vprašanj. Zaradi zvezdnih vplivov bodite zelo pazljivi pri financah.

Zahvala

Prodam Haflinger kobilico, staro dve leti in osem mesecev, pridno. Prodam nekomu z velikim pašnikom in občutkom za živali. Cena: 650 eur. Tel.: 040 413 474.

Domač bio slivovec in sadjevec ter zelo suhe hrastove deske, 1 m3. Tel.: 05 753 03 87.

Domač sadjevec in slivovko. Tel.: 031 298 545.

Suha bukova drva, metrska ali razrezana, z možnostjo dostave 20 km v okolici Logatca.

Tel.: 040 527 539.

Suha bukova drva, po dogovoru razrežemo in dostavimo. Tel.: 031 333 407.

»O, saj ni smrti, ni smrti!

Samo tišina je pregloboka.

Kakor v zelenem prostranem gozdu!« Srečko Kosovel Ob slovesu našega dragega

Kupim

Janeza Sedeja (1934–2012) iz Hruševja

Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremičnine

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in

Oddam 2-sobno stanovanje na Uncu za daljši čas, popolnoma opremljeno, klimatizirano, WC in kopalnica. Tel.: 031 334 802.

2-sobno stanovanje v Postojni, 65 m2, v centru, opremljeno, vseljivo takoj. Tel.: 031 787 345.

Prodam 2-sobno stanovanje v Zelenem biseru v Postojni, 79,24 m2 (shramba 3,01 m2), l. 2007.

Cena: 99.000 eur + ddv. Tel.: 041 632 776. Goznikar d.o.o., Novi dom 26, 1420 Trbovlje 3-sobno stanovanje v Postojni, 4/4, 77,5 m2, svetlo, obnovljeno z dvema balkonoma, s shrambo poleg kuhinje, CK, telefon, kabelska TV, v bližini vrtca, OŠ in SŠ. Cena: ugodno (možna tudi menjava za 2-sobno stanovanje v Ljubljani). Tel.: 031 286 525.

3-sobno stanovanje na Rakeku. Cena: ugodno. Tel.: 041 888 788.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2 na parceli 1264 m2, z dokumentacijo za obnovo, zelo lepa lokacija. Tel.: 070 898 215.

Drugo Nudim najem kombija za prevoz oseb (lahko tudi s šoferjem) Tel.: 041 259 169.

Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

Boljše počutje, manj kilogramov s pomočjo uravnotežene prehrane herbalife. Brezplačno svetovanje. Tel.: 041 256 678.

090 44 28

PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA! VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

sveče.

Srčna hvala Območnemu združenju borcev za vrednote NOB Postojna, Društvu upokojencev Postojna in Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Posebno zahvalo izrekamo govorcem. Hvala tudi pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.

Njegovi najbližji Hruševje, 14. 2. 2012

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

stran 19

let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 9. do 22. marca. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 5. marca, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Razstava članov društva Šent Postojna, do 3. marca v Galeriji na vogalu v Postojni.

Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Razstava barvnih lesorezov Mihaele Žakelj Ogrin Skrivnosti Življenja, še danes v galeriji Hiša sonca v Logatcu.

Razstava slikarke Marije Krošelj, še danes v galeriji »Hodnik« v GRC Zapolje v Logatcu.

24. 2. Odprtje razstave slikarja Jurija Kravcova, ob 19. uri v Stekleni galeriji večnamenske športne dvorane v Logatcu.

28. 2. Odprtje razstave DLU Postojna Maska in poezija, ob 19. uri v avli SAZU IZRK v Postojni.

1.3. Odprtje samostojne razstave slik Janeza Ovsca, ob 18. uri v galeriji Krpan. Razstava bo odprta do 15. marca, vsak dan, od 16. do 18. ure.

Prireditve, predavanja 24. 2. Potopisno predavanje Camino, ob 19. uri v krajevni knjižnici v Hotedršici.

28. 2. Predavanje Predpisani pogoji za ureditev hlevov za ekološko rejo, indeks ustreznosti reje živali in osnove ekološkega kmetovanja (animacijsko predavanje). Predavata janez Ocepek in Lojze Lokar s Kmetijskega zavoda Ljubljana, ob 10. uri v knjižnici v Cerknici.

29. 2. Predavanje Helene Bavec Kako lahko ustvarimo kakovostne medije interpretacije naravne in kulturne dediščine v Loški dolini?, ob 19. uri na TIC-u v Ložu.

29. 2. Potopisno predavanje Peru, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

6. 3. Nastop violončelistov z Glasbenega ateljeja Tartini, Konservatorija za glasbo Ljubljana in Glasbene šole Postojna, ob 17. uri v glasbeni šoli Postojna.

7. 3. Predavanje Zdravje skozi slovenske pregovore in reke, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

8. 3. Predavanje Nova spoznanja pri zdravljenju z zdravilnimi rastlinami s predstavitvijo izdelovanja izdelkov iz zdravilnih zelišč. Predava Jože Majes, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

Kultura 24. 2. Literarni večer, pogovor s pisateljico ter gledališko in filmsko igralko Deso Muck, ob 19. uri v poročni dvorani gradu Snežnik v Loški dolini.

Pogovor bo vodila Martina Kočevar. Za glasbo bo poskrbela pevka Branka Božič.

24. 2. Kulturni večer z MePZ Postojna, MePZ Studeno, VS Slavna, DPZ Mavrica, ob 19. uri v kulturnem domu v Šmihelu.

24. 2. Predstavitev knjige in foto projekcija Obleganje Gaze, ob 19. uri v osnovni šoli v Knežaku.

25. 2. Jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja pevske skupine Studenec, ob 19. uri v avli Osnovne šole Pivka. Gost večera Oktet Valvasor iz Litije.

Vstopnine ni.

25. 2. Večer stand up komikov, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

26. 2. Gledališka predstava Cuker teater ZKD Piran, Gigina in Pierina, ob 18. uri v kulturnem domu v Košani.

26. 2. Literarni večer z gostom Janezom Kebetom, avtorjem knjige Cerkniško jezero in ljudje ob njem, ob 18. uri v Krpanovem domu v Pivki.

29. 2. Predstavitev knjige V poslanstvu dreves. Knjigo bosta skozi multivizijo z živo glasbo predstavila fotograf, skladatelj in glasbenik Lado Jakša in ilustratorka Meta Jarc z razstavo obrazov dreves. Prireditev bosta vodila urednika knjige dr. Lucija Mulej in Jože Kos. Po prireditvi sledi degustacija produktov lokalne samooskrbe.

8. 3. Predstavitev knjige Aleksandre Veble, Aloha Alekaneka, v knjižnici Bena Zupančiča v Postojni.

Kino 25. 2. Film Muppetki, ob 18. uri v Kinu Pivka.

Rekreacija 26. 2. Hitropotezni turnir v šahu, igra se po pravilih ŠZ Slovenije, čas bo 5 min/igralca, ob 9. uri v gasilskem domu v Starem trgu.

Prijave tekmovalcev bodo sprejemali na dan tekmovanja, od 8.45 do 9. ure.

Prijavnine ni.

 Regijska izjava

»Potrebe po spremembah se zaveda tudi uradniška struktura na ministrstvu, kar razumem kot prednost.« Zvone Černač, minister za infrastrukturo in prostor

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Raziskujemo lokalno in gledamo globalno. 1.–3. nagrada: knjiga Siniše Rančova Logatec v očeh: Vera Grbac, Hruševje 21, Hruševje; Karin Rihar, Srednja vas pri Polhovem Gradcu 10, Polhov Gradec; Lara Mramor, Ulaka 4, Nova vas; 4. nagrada: keramična okrasna punčka; Štefka Hrovatin, Matenja vas 18, Prestranek; 5.–8. nagrada: plišasta igrača: Rebeka Cucek, Neverke 2b, Košana; Tilen Morel, Dolnja Košana 25, Košana; Sonja Gruden, Planina 58, Planina; Jože Žnidaršič, Zelše 8c, Cerknica; 9.–12. nagrada: dežnik: Anton Lukančič, Rovte 127, Rovte; Tomo Mišič, Planina 78, Planina; Marija Kovačič, Ravne 25a, Nova vas; Marija Milek, Grahovo 36, Grahovo. Obvestila o nagradah, ki jih podarjajo Notranjske novice d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Kosovelova 2, 1290 Grosuplje. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 2. marca 2012.

4 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

stran 20

petek, 24. februar 2012

Gasilci 305 ur na intervencijah zaradi burje

V prvi polovici februarja je tudi na Postojnskem lomastila silovita burja – Najbolj prizadeta Ilirska Bistrica, veliko škode tudi v Postojni in Pivki – Do izplačila škode v dveh delovnih dneh

Največ dela in stroškov v postojnski občini so imeli tamkajšnji gasilci ob pomoči kolegov iz drugih enot pri sanaciji na Zdravstvenem domu v Postojni, kjer so morali polniti in dostavljati vreče s peskom na streho, nekoliko pozneje pa še na poškodovanih strehah Liva in Lidla. Gasilci PGD Postojna so od 1. do 10. februarja posredovali na 26 intervencijah, samo v soboto, 11. februarja, zaradi

silovite burje, ki je podirala dimnike in odkrivala kritino na strehah, na 18 različnih lokacijah. Skupno so opravili kar 305 ur na intervencijah, človeška življenja pa, kot sporočajo, niso bila neposredno ogrožena.

Močna burja je povzročila veliko škode, med ostalim je odkrila tudi streho Zdravstvenega doma v Postojni.

Triglav in Generali: dva dni za poplačilo škod

Na Zavarovalnici Triglav pričakujejo približno 6.000 prijav škod z območij, ki jih je prizadela burja, skupna škoda za to zavarovalnico pa bo predvidoma znašala okoli šest milijonov evrov, vendar je v te podatke všteta tudi škoda na Primorskem. »Škodne dogodke obravnavamo ažurno, škode pa izplačujemo že naslednji dan po oceni, če se stranka z njo strinja,« sporočajo iz največje slovenske zavarovalnice. V enakem času škodo izplačujejo tudi v zavarovalnici Generali, kjer dodajajo: »Če gre za višjo škodo, strankam nudimo predplačilo oziroma akontacijo v višini 30 do 40 odstotkov ocenjene

FOTO: PGD

Postojna, 17. februar – Po sporočilih Uprave RS za zaščito in reševanje so bili glede na število klicev najbolj kritični dnevi 7., 8. in 10. februar, medtem ko so od konca januarja prejeli več kot tisoč klicev, povezanih z nevšečnostmi zaradi burje, ki je razkrivala strehe stanovanjskih in poslovnih objektov, netila dimniške požare in ogrožala vodovodne napeljave in napeljave centralnega ogrevanja.

škode.«

Kako se izogniti nevšečnostim?

Seveda se je marsikateri nevšečnosti zaradi močne burje mogoče izogniti s primernim pokrivanjem

streh in upoštevanjem navodil krovcev in nasvetov domačinov. Andrej Šuštaršič, logaški podjetnik s področja stavbnega kleparstva in krovstva, pravi: »Pri pokrivanju streh na območjih z

močnim vetrom moramo biti pozorni, da je kritina zmontirana po navodilih proizvajalca.« Na domačem trgu po njegovih besedah ni kritine, ki ob primerni montaži ne bi kljubovala

burji, pomembnejša od oblike strehe pa sta pritrditev ostrešja in kritine. Še nasvet poznavalca: »Spoštuj zakon narave in izkušnje domačinov.« .Blanka Markovič Kocen