Št. 5 - 9.3.2011 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN Barva CMYK

Odločno proti bioplinarni

Ko se učiš živeti trezen

40 let Moškega zbora Pivka

10

5

12

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 9. marec 2012, letnik X / št. 5 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Ne le cvet, več besede FOTO: VALTER LEBAN

Včeraj se je marsikateri mož s simboličnim cvetom, tako kot na sliki, spomnil na nežnejši spol, ki je še danes pri vplivnih družbenih položajih in odločanju potisnjen v ozadje. Veliko žensk ima glavno besedo samo doma, ko v predpasniku in s polnimi rokami gospodinjskih del zaman išče uteho v partnerju, ki bi jo pri marsičem lahko zamenjal in vsaj pod skupno streho, če že ne v službi, poskrbel za enakopraven položaj.

Iz vsebine:

5

2 3 4

15 16 17

11

Vse več po brezplačno pravno pomoč

Gremo na Gregorjev semenj v Logatec

O izkušnjah brezplačne pravne pomoči za ljudi v slabšem socialnem položaju smo povprašali notranjska odvetnika, Saro Ahlin Doljak in Uroša Milosta, ki sta sodelovala tudi v akciji, v kateri so odvetniki en dan nudili brezplačno pravno pomoč.

Tudi letošnji semenj bo na logaške ulice privabil številna društva, ki se bodo predstavljala na stojnicah. S svojo ekipo Novic bom jutri tam tudi jaz.

Obiščite nas!

V prihodnji številki, 23. marca:  Pogovor z Marijo Paladin o novi knjigi Neverbalna komunikacija  Z dr. Bogdanom Žoržem o pasteh vzgoje  Ne spreglej rubrike Gradimo, obnavljamo, prenavljamo …

Iz občinske hiše Cerknica

ni!

me k i d u t Pridi

Na občinskih straneh vabijo na prireditve v kulturni dom, na Notranjski tekaški pokal, ki se bo začel z Maistrovim tekom konec meseca, obveščajo o regijski varni hiši Kras, ki je odprla vrata za ženske in otroke žrtve nasilja, ter poročajo o pustu v Butalah.

Regijska izjava »Ženske so v povprečju bolje izobražene od moških, Slovenke pa so po zaposlenosti sploh v vrhu EU, zlasti zaposlenosti mater predšolskih otrok.« dr. Irena Selišnik

Povsod začetek gradnje Logatec – Poročali smo že, da je projekt Čista Ljubljanica, s katerim želi osem občin v porečju Ljubljanice, med njimi so tudi Postojna, Pivka, Logatec in Cerknica, zagotoviti kakovostnejšo vodo z novimi oziroma posodobljenimi čistilnimi napravami in kanalizacijskimi sistemi, vreden dobrih 56 milijonov evrov, vse občine pa naj bi z njim zaključile do konca leta 2015. Projekt pretežno financira evropski kohezijski sklad, nekaj denarja pa gre iz državnega in občinskih proračunov. Po koncu naložb bo na nove sisteme priključenih najmanj 95 odstotkov obremenitev posameznega naselja. Medtem ko se nekatere občine še pripravljajo na izbiro izvajalcev, je občina Cerknica pogodbo za čistilno napravo že podpisala. Z gradbenimi deli naj bi končali prihodnje poletje. Ključna pridobitev projekta bo čistilna naprava za 12.000 populacijskih enot na Rakeku. Nanjo bo priključena Cerknica ter naselji Begunje in Selšček, v prihodnje

pa bo možna priključitev še drugih naselij okrog Cerkniškega jezera, je na novinarski konferenci na logaški občini izpostavil župan Marko Rupar. V Postojni bodo rešili problematiko dotrajane čistilne naprave, ponudbe za izbor izvajalca bodo odpirali 16. marca. V tem sklopu bodo zgradili dodatnih 460 metrov kanalizacijskega omrežja v Stari vasi. V Občini Logatec bodo zgradili več kot 12 kilometrov kanalizacijskega sistema, in sicer kanalizacijo Kalce–Gorenji Logatec z navezavo Kalc na čistilno napravo Logatec, kanalizacijo Kalce in kanalizacijo Martinj hrib. Do konca leta 2014 bodo nadgradili tudi obstoječo čistilno napravo na kapaciteto 14.900 populacijskih enot. V Pivki, kjer projekt predstavlja največji finančni zalogaj, bodo zgradili čistilno napravo za 6500 populacijskih enot in 12,5 kilometrov fekalne kanalizacije z osmimi črpališči v naseljih Pivka, Hrastje in Petelinje. Dela naj bi stekla že sredi letošnjega leta. •bč

NKN Barva CMYK

2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 9. marec 2012

»Ideologije super žensk se zavedajo tudi delodajalci« Dr. Irena Selišnik o dnevu žena,

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

diskriminaciji, feminističnem boju, Slovenkah na političnem odru in le eni ministrici Ob mednarodnem dnevu žensk bi v naših krajih težko našli primernejšo sogovornico od Postojnčanke dr. Irene Selišnik, zgodovinarke in sociologinje. Kot raziskovalka, zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se med drugim namreč ukvarja tudi z ženskimi študiji. Je avtorica knjige Prihod žensk na oder slovenske politike.

Pred kratkim je sodelovala pri pripravi odmevne razstave Slovenke v dobi moderne, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Nekatere raziskovalke tako govorijo o ideologiji super »Bistvo problema se skriva v tem, da ženske v Sloveniji sprejemajo tradicionalno delitev dela doma, hkrati pa mam ali super žensk, katere morajo izpolniti tudi vse svoje poklicne obveznosti,« pravi dr. Irena Selišnik. pa se zavedajo tudi delodajalci, ki vedo, da bodo zaposlene v posameznih situacijah Se vam zdi pomembno in sprejele drugačne odločitve potrebno tudi danes prazno- od zaposlenih, in zato tudi vati mednarodni dan žensk? diskriminacija žensk pri zaJa, če ne zaradi drugega, zato, poslovanju in napredovanju. ker je mednarodni dan žensk poleg 16 dni za boj proti Strokovno ste se veliko nasilju nad ženskami, ki se ukvarjali s feminističnim Emancipacija je obeležuje med 25. novembojem v preteklosti. Zakaj brom – ki je prav dan boja je takšen boj po vaši oceni najpogostejša beseda v proti nasilju nad ženskami potreben danes? Kako zvezi z zahtevami žensk – in 15. decembrom, edini močno smo v primerjavi pri pridobivanju enakih tovrstni dogodek, ko se lahko s preteklimi desetletji še pravic, ki jo srečujem opozori na neenakosti med vedno ujetniki predsodže vse od osnovne šole, moškimi in ženskami.

Ob kov in stereotipov oziroma ko smo vsako leto za tem se lahko malo zamislimo pričakovanj o ženskah in 8. marec mamicam njihovi vlogi v družbi? nad statistikami, različnimi nabrali zvončke in jim Bom to ponazorila s primerom. raziskavami, ki, recimo, ugozapeli pesmico.

Ravnokar smo na Oddelku tavljajo, da so Slovenke po Beseda emanciza sociologijo Filozofske številu opravljenih delovnih pacija je tudi danes še vedno aktualna. Statistike fakultete Univerze v Ljubljani ur v gospodinjstvu in pri namreč govorijo, da položaj žensk, ki predstavpri koncu triletne raziskave, skrbi za otroke v samem vrhu ljajo nekaj več kot polovico svetovnega in tudi lestvice v Evropski uniji, ali ki se ukvarja z usklajevanjem slovenskega prebivalstva v družbi, še vedno ni pa nad dejstvom, da je bila družine in poklicne kariere ter enak z moškimi, da še vedno ne zasedajo enakega recimo, v državni svet izvoljepolitičnega delovanja. V njej števila vodilnih mest, da še vedno niso enako na le ena ženska. se je pokazalo, da so svetzastopane v politični sferi in da za enako delo še nice, spraševali smo namreč vedno dobivajo manjše plačilo …

Podobno raziskave ugotavsvetnike in svetnice – pa tudi, Naj o tem napišem nekaj misli, me je zadolžila ljajo neenakosti, denimo, če bi izbrali drugo populacijo, urednica. Šefu pač ni za ugovarjati – še posetudi pri višini plač in zasebi po mojem bili rezulbej, če je to ženska – in tako sem se znašel v tej danju najbolje plačanih in tati podobni – odgovorile, kolumni. prestižnih položajev v polida večinoma one skrbijo za Pobrskal sem po zgodovini in ugotovil, da je tiki, znanosti, gospodarstvu. otroke in gospodinjsko delo, kljub vsemu življenje krojilo in kroji kar nekaj Vseeno pa se marsikomu toda težav pri usklajevanju pomembnih žensk. V konkretnem času verjetno zdi, da položaj žensk danes poklica, političnih dejavnosti celo bolje kot moški. pravzaprav ni problematičen, in družine nimajo. Torej, ali Vzporedno z razvojem zgodovine so se razvijale saj imamo, recimo, visoko so vse super mame ali pa tudi pravice žensk ter njihova vloga v javnem stopnjo zaposlenosti s polso določeni vzorci globoko življenju in na vodilnih mestih. Karkoli že kažejo nim delovnim časom in viukoreninjeni v slovenski statistike, pa so v zadnjih desetletjih vrata, skozi soko izobraženost žensk.

Na družbi. Vedno je potrebno katera vstopajo ženske z visokimi poslovnimi katerih področjih ocenjujete, nekatere zadeve problemaali političnimi ambicijami, vedno bolj na široko da so ženske danes še vedno tizirati. odprta in tudi možnosti za uveljavitev žensk na diskriminirane oziroma kje mnogih drugih področjih so zagotovo ugodnejše se to najbolj kaže?

Koliko pa so za svoj položaj kot nekoč. Tako je tudi prav.

Ja, res je. Ženske so v krive tudi ženske same?

Pravice žensk vsaj v zakonskih aktih dobivajo povprečju bolje izobražene Spremembe v družbi se svojo veljavo. Ali se bo in kako se bo to uresničilo od moških, Slovenke pa so zgodijo, če imajo ljudje na tudi v življenju, pa je predvsem odvisno od nas po zaposlenosti sploh v vrhu voljo znanje, veščine in če se samih, tako moških kot tudi žensk. Dejstvo je, EU, zlasti zaposlenosti mater seveda prikažejo priložnosti. da smo ustvarjeni z namenom, da se med seboj predšolskih otrok.

Tudi razHkrati pa ženske tudi nismo dopolnjujemo, zato je pomembno, da ob zavzelika v plačah med moškimi in enotna kategorija, med nami manju za dosego enakosti ne pozabimo ohraniti ženskami je v Sloveniji med so velike razlike, v starosti, vrednot in poslanstva, ki nas delajo različne. najnižjimi, čeprav je ta statissocialnih razmerah, imamo Ali bo emancipacija dosežena takrat, ko bo tika tudi rahlo problematična različne želje in potrebe. razmerje moški : ženska na vodilnih mestih, v zaradi načina oblikovanja. politiki in še kje izenačeno? Ne verjamem.

Mislim, da se prav tu skriva Se vam ne zdi, da se po Verjamem pa, da beseda emancipacija zagotovo bistvo problema: ženske v drugi strani danes ženske ne bo več potrebna takrat, ko bomo do žensk in Sloveniji sprejemajo tradisoočajo tudi z nekimi nasploh drug do drugega spontano pozorni vsak cionalno delitev dela doma, novimi oblikami nesvobode, dan, vse dni v letu in ne samo takrat, ko bo to hkrati pa morajo izpolniti v katere so morda zapadle določeno na koledarju. tudi vse svoje poklicne obprav zato, ker so v boju za veznosti, enako kot moški. enakopravnost izgubile tudi

Iz moškega zornega kota

 ?!.

Borut Kraševec

del sebe, svoje ženskosti? Ženskost je družben konstrukt in kot taka izpostavljena spremembam skozi čas, podobno kot moškost. Ideja, kaj je primerno in zaželeno, se spreminja. Poglejmo primer odnosa do dojenja: na prelomu stoletja so ga posebej spodbujali, v sedemdesetih letih so ga odsvetovali, zdaj ga ponovno spodbujajo. Če govorimo o današnji nesvobodi, potem bi raje govorila o prisili izbire, domnevna »današnja« svoboda se hitro sprevrže v hud strah ter občutke neustreznosti in krivde.

Sodelovali ste pri razstavi Slovenke v dobi moderne s prispevki na temo volilne pravice žensk, kar je bila tudi vsebina vašega doktorata. Včeraj ste ob bok razstave tudi predavali na temo Slovenke na političnem odru: od sprejemnice preko volilne pravice do oblikovalke socialne politike. Kako je potekal ta razvoj? Ženske na Slovenskem so sprva nastopale v javnem življenju predvsem v narodnostnem gibanju, tudi že v taborskem gibanju, čitalnicah.

Nato vstopijo v društva, na prelomu stoletja se je ustanovila Slovenka – prvi ženski časopis, nastala so številna ženska društva, ki so imela med svojimi cilji tudi politično delovanje – za volilno pravico, proti diskriminatorni zakonodaji. Ženske na prelomu stoletja so z velikim navdušenjem delovale v političnih bojih kot strastne privrženke »prave« politične stranke, pa tudi kot soproge pomembnih politikov. Zanje so delovale v zakulisju formalne politike, za svoje soproge so lobirale tam, kamor si sami ne bi upali. Hkrati pa so s svojim pomembnim položajem v medvojnem obdobju, tudi v dobrodelnih društvih, ko so, recimo, pisale pozive politikom v Beograd, v zasebnih pismih, pozivih v javnih resolucijah tudi že imele vpliv na oblikovanje socialne zakonodaje.

Vseeno pa so Slovenke

volilno pravico dobile razmeroma pozno, leta 1945, približno dvajset let za večino zahodnoevropskih držav.

O tem, da so ženske dobile volilno pravico leta 1945 se ne bi strinjali vsi.

Davkoplačevalke so, recimo, volile že v 19. stoletju preko pooblaščenca. V medvojnem obdobju ženske res ne morejo voliti, čeprav druge države, tudi fašistične, v večini že dajo volilno pravico davkoplačevalkam ali izobraženkam ali materam padlih vojakov, vsaj na lokalni ravni. Leta 1942 ženske volijo na osvobojenem ozemlju. Volilno pravico je končno podelila Komunistična partija, kateri je volilna pravica žensk pomenila simbol napredka in demokratičnosti.

Del njenega programa pa je bila med drugim tudi reforma družinskega zakonika. Na Slovenskem je od leta 1811 do 1945 veljal stari avstrijski državljanski zakon, ki se dolgo ni spreminjal in je tako bil zelo neživljenjski.

Prav tako je nova oblast temeljito izboljšala socialno zakonodajo.

Razstava je bila na ogled ravno v času predčasnih volitev in oblikovanja nove vlade. Če smo lahko z zastopanostjo žensk v novi sestavi parlamenta zadovoljni, to ne more veljati za vlado. Kako komentirate dejstvo, da imamo v njej samo eno ministrico, pa še to brez listnice?

Z zastopanostjo žensk v novem parlamentu smo lahko več kot zadovoljni, zgodil se je pravi preboj. Vse od osamosvojitve v parlament ni bilo izvoljenih več kot 12 žensk, nato pa lansko leto kar 29. Glede sestave nove vlade je pa tako, da številna priporočila Evropske unije pozivajo vlade, naj zagotovijo uravnoteženo sodelovanje moških in žensk v procesih odločanja. Ta uravnoteženost naj bi se zgodila pri 40 odstotkih. V tem pogledu smo torej še daleč od izpolnjevanja norm Evropske unije. •vrž

NKN Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3

let 10

3

»Nikoli se ne »preoblačim« v moškega«

Ladislava Furlan, podžupanja Občine Logatec FOTO: VALTER LEBAN

bolj občutljive od moških: razmerja in spodbude mladim družinam, reševanje težav, reševanje nasilja v družinah, področje kulture in sociale in podobno. Čemu pripisujete razmeroma skromno zastopanost žensk v politiki, tudi na V naši regiji pa tudi v širši lokalni ravni? okolici nimamo nobene Dejstvo je, da v političnem županje, tudi podžupanje življenju, vsaj na vodilnih so razmeroma redke. mestih, ni mogoče zaPodobno tudi na državni ravni ženske pri nas nimajo slediti veliko žensk, čeprav opažam, da se stanje počasi v rokah najpomembnejših izboljšuje. Verjetno je to del vzvodov oblasti. Kaj je prednost občine in države, širših družbenih sprememb, kjer ima pomembno besedo ki se dogajajo počasi, kot vse družbene spremembe, ženska? in ni lastnost le Slovenije.

Menim, da imajo ženske v Že na evropski ravni se je politiki – tako na lokalni kot na državni ravni – lahko mogoče v vseh EU politipozitiven vpliv in pomemb- kah soočiti z zasledovanjem no besedo na več področjih, cilja enakosti spolov in večje zaposljivosti žensk. Dober še zlasti pa na tistih, za primer glede tega vprašanja katere so ženske morda

je, na primer, Švica, kjer so ženske med zadnjimi v Evropi dobile volilno pravico, pa ima danes več žensk na vodilnih mestih kot moških.

K družbenim spremembam vedno prispevamo tako, da začnemo najprej spreminjati sebe in smo sami vzgled drugim. Verjetno je razlog za slabo zastopanost žensk mogoče iskati v tem, da se žensko še vedno gleda le kot sedanjo ali bodočo mater in kot tako popolnoma predano le enemu poklicu. Tako razmišljanje pa pravzaprav ne izključuje žensk, ampak moške, in sicer iz njihove očetovske vloge, ki je prav tako pomembna; tudi moški mora namreč opravljati dva poklica, ne? Sama sem dovolj odprta, da prepoznam kvalitete posameznika in se ne obremenjujem s spolom, vero in drugimi stvarmi. Vidim pa, da tudi moji sodelavci s tem nimajo nikakršnih težav. Izkušnje se rojevajo iz priložnosti.

V politiki ste že dolgo let. Kako težko je vztrajati

glede na to da gre po eni strani za področje, ki v družbi ne uživa ravno zelo velikega ugleda, po drugi strani pa za področje, ki ga prevladujoča politična kultura še vedno vidi kot bolj moško?

Politika je bistvo vsakega človeka. Že Aristotel je menil, da je človek nenazadnje le politična žival ali zoon politikon. In če torej politiko razumemo tako, torej kot usmerjanje družbe oziroma človekovega delovanja in ne kot boj za oblast, potem vztrajanje za spremembe, seveda na bolje, ni težko.

Drugo vprašanje pa je, seveda, zakaj politika ne uživa večjega ugleda. Morda tudi zato, ker se v njej vedno pojavljajo isti obrazi, ker ti obrazi ne razumejo politike, ker gojimo vedno znova ista prepričanja in se nismo sposobni odpreti novemu.

Meni osebno ni pomembno, ali je vodja moški ali ženska.

Bom pa človeka vsekakor presojala po njegovih osebnih vrednotah in dejanjih.

Margareta Srebotnjak Borsellino, podžupanja Občine Postojna

FOTO: VALTER LEBAN

Margareta Srebotnjak Borsellino in Ladislava Furlan, edini podžupanji v regiji, o ženskah v politiki

Ali kot ženska težje dosežete, da ste v politiki slišana in upoštevana?

O slišanosti v politiki se ne primerjam z moškimi kot moškimi, temveč v kakovosti pobud in predlogov. Zame je pomembna vsebina.

Se mora ženska, da se uveljavi v politiki, »preobleči« v moškega?

Večkrat slišimo kakšnega komentatorja, da so ženske političarke bolj možače kot nežna ženska bitja.

Za možače očitno okarakterizirajo tiste ženske – političarke, ki si upajo spre-

govoriti naravnost, brez zadrege in zavijanja v celofan, čeprav so sicer še kako nežna bitja.

Sama se nikoli ne preoblačim v moškega, niti za pusta.

Zakaj je dobro, da so v politiki enakomerno zastopane tudi ženske? Kako daleč smo še do točke, ko to ne bo več stvar sistema kvot, pač pa samoumevnosti?

Gotovo je pravilno stališče, ki zagovarja enakomerno zastopanost žensk in moških v politiki, saj če bi bile v politiki zgolj ženske, ne bi bilo vojn. Dober zgled so skandinavske države, kjer je enakomerna zastopanost moških in žensk v politiki samoumevna. Bolj kot gremo proti ekvatorju, bolj je zadeva žal obratno sorazmerna.

Tudi pri nas smo še daleč od enake zastopanosti obeh spolov v politiki. •vrž

Pomemben je vsak dan

Zobna asistentka, ustvarjalka otroških igrač, nakita in še česa, predvsem pa mati treh otrok, vse to je Biljana Damjanovič, Logatčanka, ki kljub številnim obveznostim življenje zajema z veliko žlico FOTO: VALTER LEBAN

Veselje do šivanja je bilo Biljani položeno skorajda v zibko. Želela je postati modna kreatorka, a se je odločila za zdravstvo.

Vedno dela po navdihu, pravi, trenutno se ukvarja z družinskim projektom.

Univerzalnega nasveta mladim ženskam, kako naj si razporedijo čas za službo, otroke in »ustvarjanje za dušo«, po njenem mnenju ni. Prazniki, kot sta materinski dan in Valentinovo, ji ne pomenijo kaj dosti. »Pomemben je vsak dan. Če me imaš rad, me imej danes ali jutri, ne samo enkrat na leto,« poudarja.

Podjetništvo je ne mika, ker nima podjetniške žilice.

Biljana Damjanovič: »Če me imaš rad, me imej danes ali jutri, ne samo enkrat na leto.«

ne ustavim pri enem izmed njih.

Ali se tudi v življenju nikoli ne ustavite?

(Smeh) Se ustavim, z otroki.

Z njimi se čas ustavi.

Katere materiale uporabljate pri šivanju?

Večinoma bombaž. Moram pa dodati, da mi večina

materialov, ki jih dobim v Sloveniji, ni všeč, zato veliko naročam v tujini, denimo v Angliji in Ameriki, prek interneta.

Po poklicu ste zobna asistentka, sicer pa mati treh otrok, fantičev, starih štiri in šest let ter dveletne deklice. Kako in kdaj naj-

sicer odločila za tečaj, vendar je vse nastajalo iz čistega veselja.

Ali ideje dobite tudi od otrok?

Ne vem, če je bila kdaj že čisto njihova ideja. Pred kratkim, recimo, sem jih vprašala, če bi izdelovali ladjice. Navdušeno so pomagali iskati kroje, vsak si je izbral svojega in svoje blago, sama pa sem se odločila za kombinacije, dodatke.

Kdaj ste najbolj zadovoljni s svojim izdelkom?

Težko rečem, kajti so izdelki, ki so mi bolj ali manj všeč.

Več jih je. Ne morem pa konkretno katerega izmed njih izpostaviti. Med najljubšimi so mi bili v zadnjem času robotki, pisani, nagajivi, ki pritegnejo pozornost. Nikoli ne delam več izdelkov po enem modelu, vsakič naredim novega, druge velikosti, barve.

Za koga pravzaprav ustvarjate te izdelke?

Večino jih podarim prijateljem in njihovim otrokom, pa tudi svojim, za rojstne dneve. Svojim sem, denimo, med drugim sešila različne kače, medvedke …

Kako ljudje, predvsem pa otroci gledajo na vaše

izdelke?

V bistvu se niti ne sprašujem, kaj si mislijo. Običajno se prilagajam okoliščinam: če vem, da ima kdo modro ali rdečo sobo, ustvarim kaj takega, kar se tudi barvno sklada. Če gre za darilo za rojstni dan, na primer, dodam še sliko …

Ali kdaj uporabite tudi kakšne motive iz sodobnih risank, otroških filmov?

Zaenkrat tega nisem uporabljala. Mogoče le kakšno Hello Kitty kot našitek za torbo.

Bila pa sem naprošena, da bi sešila lik iz risanke, a sem odklonila, ker za to nimam pravega navdiha.

Ali ste svojo nadarjenost kazali že v otroštvu?

V bistvu sem začela že skoraj v plenicah. Prijateljičina babica je šivala in kadar sem bila pri njej na obisku, je imela vedno po tleh koščke blaga, ki sem jih zbirala, odnesla domov, svoje igrače zavijala vanje … V osnovni šoli pa sem risala, imela sem željo postati modna kreatorka, pozneje pa sem to prerasla in se odločila za zdravstvo.

Ste rojena Logatčanka?

Ne, priselila sem se pred 11 leti. Tu mi je všeč, ker si v



Kakšna je za vas dobra igrača?

Predvsem mora pritegniti otrokovo pozornost, taka, da se otrok z njo tudi česa nauči, ne samo da se z njo igra, jo polomi in odvrže.

Kaj vas je napeljalo, da ste se podali v zanimivo in ustvarjalno dejavnost, povezano s šivanjem?

Poleg igrač ustvarjam še voščilnice, nakit, torbice …

V bistvu preizkušam nove tehnike, materiale, nikoli se

dete čas za šivanje?

Med porodniško sem to počela, ko so otroci spali.

Včasih sem vstala celo ob štirih zjutraj, zato da sem imela uro ali dve zase, preden so se zbudili. Zdaj pa dostikrat delam kar z njimi.

Velikokrat jih vprašam za mnenje, ali jim je všeč ta ali ona barva, ta ali drugi gumbek … Otroci radi sodelujejo. Še vedno rada ustvarjam zjutraj, pred službo, ali pa vsaj za pol ure po njej, preden pridejo iz vrtca. Nikoli ne naredim vsega naenkrat, pač pa večkrat po malem, s prekinitvami.

Kako nastaja vaš izdelek – od zamisli do izvedbe?

Od trenutka, ko dobim zamisel, do izvedbe le-te običajno preteče kar nekaj časa. Včasih naredim tudi kakšno sliko, drugič spet kar začnem, brez cilja in med delom dodajam, spreminjam obliko, barvo, odvisno od materiala spremenim tudi načrt.

Ali ste se kdaj učili šivanja?

Začela sem sama. Z mamo sva si namreč za rojstni dan skupaj kupili šivalni stroj in začela sem šivati po raznih krojih iz revij. Potem sem se

NKN Barva CMYK V središču

FOTO: VALTER LEBAN

4

Med številnimi izdelki, ki mi jih je Biljana prinesla pokazat, je bila tudi knjižica z naslovom Dva zobka. Zobna asistentka pač ne more iz svoje kože! Knjižico je predstavila tudi otrokom v vrtcu, s katerimi se je ob njej pogovorila o negi zob, jim pomagala izdelati zobke iz mase, v katere so vstavljali zalivke …

centru, v bistvu pa nisi. V Ljubljani je preveč vsega in premalo narave. Logatec je prijazno okolje za otroke.

Kakšne zamisli trenutno uresničujete?

Trenutno se navdušujem nad otroškimi knjižicami iz blaga, zadnja dva tedna pa delam tudi na družinskem projektu, plakatu z našimi slikami, vsakega otroka posebej, skupinsko, s kakšnimi lepimi mislimi, dodatki …

Vaš nasvet mladim materam, kako naj si razporedijo čas?

Univerzalnega nasveta ni,

Notranjsko-kraške novice

kajti vsaka družina ima svoj način življenja. Veliko je odvisno tudi od otrok ...

Ali svoje izdelke tudi prodajate?

Občasno, nekaj sem jih prodala na Miklavževem sejmu v Logatcu, leta 2010.

Sicer pa svoje izdelke na ogled postavljam na blogu in Facebooku pod imenom Moj svet.

Kaj vam pomeni materinski dan?

Ne materinski dan ne Valentinovo mi ne pomenita veliko. Bolj pomemben je vsak dan, da se razumemo,

stran 4

petek, 9. marec 2012

se imamo radi, čeprav se tudi spremo. Če me imaš rad, me imej danes ali jutri, ne samo enkrat na leto. Drugo je, ko otroci v vrtcu ob takih priložnostih kaj izdelujejo in podarjajo, ne želim pa jih v to usmerjati.

Zelo mladi ste še, kje se vidite čez 15, 20 let? Mogoče v podjetniških vodah?

Nimam podjetniške žilice, zato dvomim, da bi se kdaj ukvarjala s tem. V svojem poklicu sem zadovoljna, rada pomagam ljudem, marsikdaj storim tudi več, kot se od mene pričakuje.

Kako praznujete rojstne dneve svojih otrok?

Vedno izberemo neko temo.

Tema bližnjega Leonovega rojstnega dneva bodo dinozavri. Spekli bomo dinozavrske mafine, dinozavrsko torto, tudi piškoti bodo v obliki dinozavrov. Izdelali smo tudi tematska vabila, igrali se bomo igrico, povezano z dinozavri, vendar konkretne ideje še nimam.

Ali načrtujete še kakšnega otroka?

Zaenkrat ne, kdaj v prihodnosti pa si želim še enega.

•Blanka Markovič Kocen

NKN Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 5

let 10

5

Domačini odločno proti bioplinarni

Kljub zelo slabim izkušnjam z bistriško bioplinarno v Neverkah načrtujejo novo – Opozorilo tudi iz parka Škocjanske jame

Pivka – Prebivalce na Bistriškem, Postojnskem in Pivškem je v zadnjem letu močno vzne-

mirjalo sporno dogajanje v zvezi z bistriško bioplinarno in polivanjem digesterskega ostanka, toda na vidiku je že nova bioplinarna. Podjetje Bioferm, ki je v lasti velikega kmeta Antona Žgajnarja iz Studenca, jo s soinvestitorjem(i) načrtuje v industrijski coni Neverke.

Toda domačini iz Košanske doline, povezani v Civilno iniciativo za ohranitev neokrnjene Košanske doline, so odločni: Proti bioplinarni se bomo borili z vsemi sredstvi. izpostavlja Koren in dodaja, da krajani industrijsko cono podpirajo zgolj kot mirno obrtno cono, ki omogoča zaposlovanje domačinov, ne pa kot območje, kamor bi se umeščale druge sporne dejavnosti.

Brane Koren opozarja, da krajani o načrtovani bioplinarni doslej niso dobili nobenih informacij ter da jih »netransparentnost in taktiziranje« lastnika parcel in potencialnih investitorjev že dlje časa puščata v veliki negotovosti.

FOTO: VALTER LEBAN

Več informacij kot domačini ima pivški župan Robert Smrdelj, ki je potrdil, da interes investitorjev za postavitev bioplinarne (oziroma celo dveh) v Neverkah obstaja.

Ocenil je, da bi dve bioplinarni »naš teren težko prenesel«, gradnjo ene, in sicer s strani družbe Bioferm in partnerjev, pa podpira, saj bi, denimo, Brane Koren, zagovornik ne zato, ker bi šlo pri bioplinarave in koordinator Civilne narni, kakršna je načrtovana, lahko prevzemala odpadke pobude Vodni krog, poudarja, dejansko za objekt razsežnosti Pivke perutninarstva. da želijo prebivalci v Košanski regijskega centra za ravnanje z »Res pa je, da je industrijska cona Neverke na vplivnem dolini, ki je občutljivo kraško biološkimi odpadki, poobmočju Škocjanskih jam in s doben spornemu obratu v območje, ohranjati okolje, tega zornega kota je potreben Ilirski Bistrici. »Trditve, da kakršno so jim zapustili poseben režim,« je poudaril bi se tu predelovalo le gnoj predniki. Glede na to, da na župan in dodal, da bo ob iz kokošjih farm in ostanke tem območju že delujeta predelave Pivke perutninarstvo slabem delovanju inšpekcij družba Pivka perutninarstvo potrebna kar največja pozorin industrijska cona Neverke, so le pretveza, saj bi bil za to nost glede vplivov morebitne zadosten petkrat manjši biopse jim dodatne obremenitve linski obrat od načrtovanega,« bioplinarne na okolje. ne zdijo dopustne. Še zlasti

Od Pivke perutninarstvo prek Špancev do Žgajnarja Družbo Bioferm je z namenom izgradnje lastne bioplinarne za predelavo klavničnih odpadkov in gnoja leta 2004 z nemškim partnerjem ustanovila Pivka perutninarstvo, in sicer v času, ko je bil njen predsednik uprave Edi Šibenik (zdaj direktor Kovoda Postojna). Ta je bil v tem času sprva njen prokurist, nato pa tudi direktor družbe. Za njim je Bioferm vodila Šibenikova žena Neva Šibenik, in sicer tudi določeno obdobje potem, ko je bila konec leta 2007 družba prodana španski družbi Hera Holding Habitat Ecologia y Restauracion Ambiental S.L. Španci so Bioferm lani prodali Antonu Žgajnarju.

Pivka perutninarstvo je Biofermu že prej prodala tudi svoja zemljišča v industrijski coni Neverke in tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta za predelavo živalskih stranskih proizvodov. V Pivki so na naše vprašanje, ali bi bil projekt bioplinarne zanje zanimiv z vidika možnosti tukajšnje predelave njihovih odpadkov, odgovorili, da finančnih analiz niso izdelovali, ker imajo odstranjevanje odpadkov že ustrezno zakonsko urejeno. Klavnične odpadke (15 do 20 ton dnevno) posredujejo pooblaščenim specializiranim podjetjem za nadaljnjo predelavo tovrstnih odpadkov.

Odpadke, med katere sodijo transportni pogini in veterinarska zaplemba, oddajajo družbi Koto.

Za odstranitev perutninskega gnoja poskrbijo rejci; nekateri ga oddajajo okoliškim kmetom za gnojenje, nekateri pa ga vozijo na predelavo v kompostarno.

»Vpliv na vode prevelik«

Vodstvo Parka Škocjanske jame je na Občino Pivka že naslovilo obsežen dopis, v katerem opozarjajo prav na zanemarjeno varstvo narave v idejnem projektu. Opozarjajo, da bi bioplinarna pomenila še »dodatno obremenjevanje okolja v že tako obremenjenem okolju , ki mora sprejemati ogromno gnoja iz že razširjenih kokošjih farm, bioplinarne iz Ilirske Bistrice, predelovalne industrije iz Pivke in predvidenega novega dela predelave rib, komunalnih čistilnih naprav in individualnih greznic, industrijskih in drugih obratov, nesanirane deponije Globovnik … Nikjer

na vodozbirnem območju Reke tovrstni obrati niso primerni, saj je njihov neposredni, predvsem pa posredni vpliv prek tekočih organskih odpadkov na vode prevelik,« med drugim opozarjajo v Parku Škocjanske jame.

Na Upravni enoti Postojna smo izvedeli, da je leta 2009 investitor Bioferm podal vlogo za gradnjo kogeneracijske postaje na lokaciji industrijske cone Neverke, a je bila vloga zavrnjena. Kogeneracijska postaja naj bi se sicer navezovala na obrat za predelavo stranskih živalskih proizvodov in biološko razgradljivih odpadkov, za

katerega pa je bilo gradbeno dovoljenje izdano že leta 2004 in nato dvakrat podaljšano, zadnjič leta 2007. »V kolikor investitor ni pričel z gradnjo do tega roka, je dovoljenju pretekla veljavnost, uradnega podatka o tem pa na upravni enoti nimamo,« nam je povedal načelnik Marko Baša.

Več o samem projektu smo želeli izvedeti tudi od Žgajnarja, a nam na naša vprašanja (še) ni odgovoril.

Dodajmo, da je Upravna enota Žgajnarju že izdala tudi gradbeno dovoljenje za nadgradnjo kmetije Žgajnar v Studencu z bioplinarno moči 190 kilovatov. •kv

Vse več ljudi po brezplačno pravno pomoč Največkrat, ko gre za težke življenjske situacije, na primer razveze, dodelitev otrok, izvršbe erih še okrepi in delo postane nevzdržno.« Za brezplačno pravno pomoč stranke po Milostovih besedah zaprosijo navadno takrat, ko gre za težke življenjske situacije, na primer razveze, dodelitev otrok, izvršbe ..., redkeje zanjo zaprosijo v zadevah, ki niso življenjskega pomena, na primer ureditev meje. Tudi Ahlin Doljakova pravi, da se ljudje, ki jim je odobrena brezplačna pravno pomoč, na odvetnika najpogosteje obračajo v zakonskih in družinskih sporih, delovnopravnih zadevah in dednih ter stvarnopravnih sporih.

Brezplačno pravno pomoč sodišče (okrožna, delovna, socialno in upravno), v kolikor prosilec ne presega določenega cenzusa, navadno dodeli za zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji in za pravno svetovanje v izvensodnih zadevah. Določeni postopki lahko trajajo tudi več let. Prosilce brezplačne pravne pomoči sodišče torej oprosti plačila stroškov zastopanja po odvetnikih in plačila stroškov sodnega postopka.

Plačila nižja kot pri samoplačnikih

Glede stroškov nudenja pravne pomoči, ki jih odvetnikom izplača sodišče, Ahlin Doljakova pravi, da so sicer urejeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo, vendar vse storitve in naloge, ki jih opravijo v zastopanju stranke, »Prvi pravni nasveti, ki trajajo nekje do pol ure, so navadno tako ali tako brezplačni, niso povrnjene opažam pa, da stranke s tem niso seznanv celoti, saj jih jene,« pove Uroš Milost. sodišče ne priznava v celotnem obsegu.

Tudi Milost pravi, da so pri topanje v roku 30 dni, kar večjih vrednostih spora, pa se zgodi zelo redko in na čeprav gre za zahtevnejše in plačilo čakamo tudi do enega dlje trajajoče zadeve, stroški leta, ker sodišča navajajo, da priznani v nižji višini, kot jih nimajo dovolj proračunskih tarifa določa za stranke, ki sredstev za plačilo,« še opostoritev plačajo sami. Zato zarja Ahlin Doljakova. Ker je posledično tudi interes je sklep o povrnitvi stroškov odvetnikov, da bi kot izvajalci izdan, ko je postopek nudili brezplačno pravno zaključen na prvi oziroma pomoč, manjši. drugi stopnji, lahko to v »Sodišče bi moralo na podpraksi pomeni, da odvetniki lagi pravnomočnega sklepa nagrado dobijo tudi dve leti izplačati nagrado za zasod vložitve tožbe.•kv

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: OSEBNI ARHIV

ljudje ocenjujejo, V zadnjem obdobju se da je postopek vse več ljudi obrača po preveč zapleten brezplačno pravno pomoč, in dolgotrajen. ki jo pristojno sodišče na »Omenjajo, da je podlagi prošnje dodeli ob potrebno zbrati upoštevanju socialnega precej dokumenpoložaja osebe, ki si brez tacije ter da so škode za svoje preživetje in postopki odobritve preživetje svoje družine te dolgotrajni in pravice sicer ne bi mogla včasih trajajo več zagotoviti. O izkušnjah smo povprašali dva znana mesecev.« Izjema notranjska odvetnika, so primeri, ko je odvetnico Saro Ahlin Doljak pomoč nujna taiz Logatca in odvetnika koj. Milost pravi, Uroša Milosta iz Postojne, da nekateri ljudje »V moji pisarni pro bono akcija ni trajala le en ki izvajata tudi brezplačno tudi ne vedo, da dan, temveč tri zaporedne dni. Rada pomagam pravno pomoč. Oba sta lahko sami izljudem v stiski,« pravi Sara Ahlin Doljak. sodelovala tudi v nedavni berejo odvetnika, akciji Odvetniške zbornice za katerega želijo, Slovenije, v kateri so odvetda jih zastopa. naredim tudi pro bono svetoniki en dan nudili pro bono vanje, ko ocenim, da gre za (brezplačno) pravno pomoč. nujno zadevo in veliko stisko Milost v zadnjem času opaža, da se je zmanjšalo število stranke,« poudarja. strank, ki bi potrebovale zgolj »Iz leta v leto imam več strank, kratek nasvet. »Enormno se je ki mi jih sodišče dodeli v Za nekatere postopek zastopanje na podlagi odločb prezapleten in dolgotrajen povečalo število strank, ki jih o brezplačni pravni pomoči.

Tudi Uroš Milost, ki je lani po delodajalec šikanira oziroma Vsekakor je k temu pripomogla odločbi sodišča prevzel okrog nad njimi izvaja mobing.

Te stranke se praviloma ne socialna stiska in visoka brezdeset zadev, opaža, da se je odločijo za začetek postopka poselnost,« pravi Sara Ahlin število ljudi, ki potrebujejo Doljak, ki je lani z brezplačno zastopanje v okviru brezplačne zoper delodajalca, kar je po svoje razumljivo, saj se pritisk pravno pomočjo pomagala pravne pomoči, v zadnjih okrog 20 osebam. »Velikokrat letih povečalo, čeprav nekateri delodajalca v takih prim-

stran 6

NKN Barva CMYK

6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 9. marec 2012

Ugotavljali so, kako varčevati z električno energijo

Uresničujmo, z energijo varčujmo

Cerkniški učenci sodelovali v projektu Uresničujmo, z energijo varčujmo – Projekt poziva k odgovornejšemu ravnanju z električno energijo

Parterji projekta želijo gospodinjske odjemalce električne energije pozvati k odgovornejšemu ravnanju pri njeni porabi, saj gospodinjstva porabijo tretjino vse električne energije iz distribucijskega omrežja v Sloveniji. Projekt je podprl tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Kako do okoljskih in tudi finančnih prihrankov, ki uresničujejo načela učinkovitosti in varčnosti, prikazuje spletna stran www.uresnicujmo.si in posebna spletna aplikacija.

FOTO: PETRA TRČEK

Cerknica, 14. februar – Na cerkniški osnovni šoli, eni

od prvih ekošol v Sloveniji, so podelili priznanja najbolj aktivnim učencem, ki so sodelovali v projektu Uresničujmo, z energijo varčujmo. Na prireditvi so učenci prikazali nekaj domiselnih rešitev za zmanjšanje porabe električne energije.

S projektom sta oktobra lani začela Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) in Elektro Slovenije (ELES).

Z njim želijo spodbuditi zavedanje o pomenu učinkovite in varčne rabe električne energije v gospodinjstvih.

Direktor Matjaž Vodušek: »Prav je, da del energije prihranimo za prihodnost.«

FOTO: PETRA TRČEK

Ravnateljica Marija Braniselj: »Ozavestiti moramo najmlajše.«

FOTO: PETRA TRČEK

Učenci in gostje predstavitve meritev porabe električne energije so se po podelitvi priznanj posladkali s torto.

»Na vsakem koraku govorimo o varčevanju, zato smo se vprašali, ali res varčujemo in na kakšen način bi lahko dokazali, kje lahko privarčujemo z majhnimi koraki,« je odločitev, da sodelujejo v projektu pojasnila ravnateljica cerkniške šole Marija Braniselj. »Poleg tega smo želeli učence ozavestiti in ozaveščati za prihodnost, saj je to edina rešitev za nas in naš planet.«

30 učencev 8. in 9. razredov cerkniške šole Notranjski odred je na svojih domovih od oktobra merilo, koliko električne energije porabijo gospodinjske in druge naprave, ki so si jih izbrali, in ugotavljali, kako bi je lahko porabili manj in privarčevali.

Merili so porabo različnih ali pa različno starih grelnikov vode, pralnih strojev, LCD televizorjev, svetil, likalnikov. »Odločili so se za vsakdanje

stvari, ki jih najdemo v vsakem domu,« je pojasnila njihova mentorica Martina Marc.

Na zaključni prireditvi so učenci predstavili svoje meritve in spoznanja, do katerih so prišli, ko so merili porabo električne energije različnih pralnih strojev, svetil in grelnikov vode. komisija je nato za najbolje opravljeno nalogo izbrala tisto, v kateri so učenci merili porabo energije pralnih strojev. Učenkama Simoni Lekšan in Ani Šmalc je nagrado predal raper Rok Trkaj. »Ugotovili sva, da je bolj priporočljivo pranje pri 30 stopinjah, bolj umazane oblačila pa je še vedno treba prati pri 60 stopinjah,« sta povedali. Pravita, da se zave-

Geodetska pisarna ostaja v Cerknici

Na Gursu so si premislili in pisarne iz Cerknice le ne bodo preselili v Logatec Cerknica – V Cerknici so se konec februarja razveselili odločitve generalnega direktorja Geodetske uprave RS (Gurs) Aleša Seliškarja, da tamkajšnje geodetske pisarne ne preseli v Logatec, kot je načrtoval lanskega oktobra. Zadovoljni so župani vseh treh občin, katerih prebivalci se obračajo na cerkniško pisarno. »Državne ustanove morajo biti ljudem na dosegu roke, sicer morajo opraviti dodatne kilometre, da poskrbijo za svoje opravke,« pravi cerkniški župan in predsednik sveta notranjsko-kraške regije Marko Rupar.

Na novico, da bodo zaradi racionalizacije poslovanja zaprli geodetsko pisarno v

Cerknici, so se lani takoj odzvali župani Marko Rupar iz Cerknice, Janez Komidar iz Loške doline in Jože Doles z Blok. Pritožili so se na ministrstvo za okolje in prostor, Gurs in protestno pismo poslali tudi Državnemu svetu. Seliškar jim je odgovoril šele proti koncu decembra: selitev v Logatec bo. »Nismo obupali in smo se obrnili še na druge institucije, na zadnje še na ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača,« pravi Rupar. Povezali so se z župani še drugih treh občin, ki jim je prav tako grozila izguba geodetske pisarne.

Konec februarja so prejeli novo obvestilo Gursa, bo geodetska pisarna poslovala tudi v prihodnje. Trije zaposleni

v Cerknici sicer pokrivajo območje treh občin, na katerih živi nekaj več kot 16 tisoč ljudi. »Nekateri so že tako precej oddaljeni od Cerknice, na primer tisti iz Babnega Polja, Blok in vasi nad Cerknico, saj je javni prevoz v teh krajih slabo urejen,« razmišlja Rupar.

Kot pravi, da so ukinitvi pisarne v Cerknici nasprotovali tudi zaradi tega, ker menijo, da je treba državno upravo decentralizirati. »Podeželje bo brez državnih institucij osiromašeno, in videti je, da vsi pozabljajo na ljudi, ki bi jih take ali podobne odločitve najbolj prizadele.« Kot je neuradno slišati, pa Cerkničane čaka še ena borba, saj se govori, da naj bi zaprli vrata tamkajšnjega sodišča.

•Petra Trček

data pomembnosti varčevanja z električno energijo in naravnimi dobrinami. »Ko ščetkamo zobe, zapremo vodo, ko zapustimo prostor pa ugasnemo luči in radio ter luči ne prižigamo, če je dovolj naravne svetlobe,« sta hitro našteli nekaj varčevalnih nasvetov. Mentorica Marčeva je povedala, da so učenci ob

merjenju ugotovili, da držijo praktični nasveti o varčevanju, ki jih pogosto slišimo. »Na nas pa je, da se jih tudi držimo.« S tem, ko so učenci projekt izvajali doma, so po njenem mnenju svoja znanja in razmišljanja iz šole prenašali tudi v svoje domove.

Direktor podjetja Sodo Matjaž Vodušek je povedal, da so se za projekt Uresničujmo, z energijo varčujmo odločili,

ker delujejo tudi na področju učinkovite rabe energije. »To smo želeli pokazati tudi na praktični ravni, tako prek spletne strani kot tudi s projektom, v katerega smo pritegnili šolarje.« Razmišljajo o tem, da bi v prihodnje akcijo razširili na več šol. »Upam, da skupaj s cerkniško osnovno šolo, ki bi lahko bila nosilec akcije,« je še povedal Vodušek.

•Petra Trček

NKN Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Ne vedo, kam s smetmi Občine se ne bodo pridružile akciji Očistimo Slovenijo 2012, če jim ne bodo zagotovili brezplačnega odlaganja zbranih odpadkov Notranjska – Ker nimajo lastnega odlagališča odpadkov pet notranjsko-kraških občin, Logatec in Vrhnika ne namerava podpreti akcije Očistimo Slovenijo 2012, če država ne bo zagotovila, da bodo zbrane smeti lahko odložili brezplačno, je povedal cerkniški župan in predsednik sveta notranjsko-kraške regije Marko Rupar. Pravi, da bi bila akcija sicer prevelik zalogaj za občinske proračune.

Rupar dodaja, da tako stališče podpira veliko županov drugih občin, zato od ministrstva za kmetijstvo in okolje pričakujejo, da bo uradno sporočilo, ali sploh oziroma kje lahko odpadke odložijo brezplačno. »Načelni dogovori z ministrstvom sicer so, a želimo, da se natančno izjasni ter da prevzame tudi morebitne finančne posledice,« pravi Rupar. Polonca Štritof iz društva Ekologi brez meja, ki organizira akcijo, pa je sporočila, da je predstavnica ministrstva Barbara Avčin Tržan povedala, da naj bi poskrbeli, da bodo za akcijo odprli zaprta odlagališča in pozvali prevzemnike, da jih sprejmejo brezplačno.

Odlagališč v regiji ni

Rupar poudarja, da akcijo Očistimo Slovenijo 2012 podpira, ima pa nekaj pomislekov o finančni podpori občine. Nazadnje so za tako akcijo namenili 10 tisoč evrov, letos pričakuje višje stroške. »Odlagališča v naši občini ni več, zato bo odvoz precej dražji, če bomo morali odpadke sortirati, bo strošek še višji.« Deponija v Logatcu se zapira in po besedah Ruparja niso dobili zagotovila, da bi vsaj odpadke iz akcije lahko peljali tja. »Poleg tega je veliko večjih kosovnih odpadkov, ki jih je treba odstraniti z mehanizacijo, kar je dodaten strošek,« še pravi Rupar, ki meni, da se lahko stroški

letošnje akcije povzpnejo do 30 tisoč evrov.

Občina Cerknica je sicer pripravljena odšteti denar za opremo prostovoljcev, našli ga bodo tudi za prevoz odpadkov na deponijo, a le, tako Rupar, če bo podlaganje brezplačno. Sicer pa župane

skrbi, da se bodo zbirna mesta odpadkov v naseljih za več dni spremenila v nekakšna odlagališča večjih kosov pohištva in opreme. »Nazadnje smo imeli v kar nekaj naseljih ves mesec nekakšna divja odlagališča, kamor so ljudje vozili kosovne odpadke,« je povedal Rupar.

Kako se bodo spopadli z zahtevnim logističnim vidikom akcije Očistimo Slovenijo in dragim odvozom odpadkov, smo vprašali tudi Eriko Kovačič, koordinatorko akcije v Občini Pivka. Povedala nam je, da bo ključnega pomena čim boljše ločevanje odpadkov na zbirnih mestih (kosovni odpadki, les, kovina, embalaža …), ki ne bodo več v vsaki vasi, temveč bodo skušali združiti bližnje vasi, da bo potem tudi logistika odvoza bistveno lažja. Ločeno zbrane odpadke bo v skladu z dogovorom prevzelo in odpeljalo komunalno podjetje Publicus, ki v občinah Postojna in Pivka sicer skrbi za ravnanje z odpadki. »Ostale odpadke, ki se jih ne bo dalo ločiti, pa bodo odpeljali na deponijo, in sicer na Ptuj. Prevoz bo strošek občine. Zato bomo zelo apelirali na naše prostovoljce, da so pri ločevanju odpadkov čim bolj dosledni, da bi res čim manj mešanih odpadkov pristalo na deponiji na Ptuju. Pa ne le iz finančnega, temveč tudi iz ekološkega vidika,« je poudarila Kovačičeva. •kv

stran 7

let 10

7

Cerkniški župan Marko Rupar: »Zaradi zamrznjenih cen komunalnih storitev občina Cerknica vsako leto nameni okoli 100 tisočakov za subvencioniranje cene odvoza odpadkov, za akcijo bi jih morala zagotoviti dodatnih 10 do 30 tisoč.«

Skrbi ga tudi, da ljudje na tako obširno čistilno akcijo gledajo kot na reden letni odvoz smeti iz narave. »Na terenu sem bil priča temu, da ljudje na ista smetišča spet vozijo smeti, češ, saj jih bodo med akcijo odpeljali, zakaj bi jih sam vozil na komunalo.«

»Inšpekcija naj opravi svoje delo«

Tako župani kot v društvu Ekologi brez meja menijo, da čistilnih akcij ne bi potrebovali, če bi inšpekcijske službe delovale ustrezno. »Na

nivoju občine imamo odvoz in sortiranje komunalnih odpadkov na izvoru dokaj dobro urejeno, zato bi sredstva namesto za akcije raje namenili za izboljšanje obstoječe službe,« pravi Rupar. V društvu pa pravijo, da je akcija Očistimo Slovenijo predvidoma zadnja, organizirali pa so jo zato, da so se pridružili svetovni pobudi World Cleanup 2012. »Pomembno je, da je Slovenija zraven, in trdno verjamemo, da delamo dobro,« dodaja Štritofova.

•Petra Trček

V Begunjah le manjše težave z vodno vrtino Begunje – Prebivalci Begunj, Bezuljaka in Selščka so se kakovostne pitne vode razveselili šele pred kratkim, že kmalu potem, ko so jih priključili na novo vrtino, pa so morali vodo spet prekuhavati. Kot je pojasnil direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc, so napako odpravili. »Voda je zdaj brezhibna,« je zatrdil Kranjc. Novo vrtino so sicer naredili že pred štirimi leti, saj je bil prejšnji vodni vir slab. Aktivirali so jo šele lani, ko je občina zagotovila denar za postavitev črpališča. Kot so kmalu ugotovili, pa vrtina ni bila narejena prav, saj so meteorne vode ob prvem nalivu skalile vodo v vodovodnem sistemu.

Prebivalci so vodo nekaj časa spet dobivali iz starega zajetja Pod Špičko. Še vedno pa morajo vodo prekuhavati prebivalci Laz in Gorenjega Jezera. A kot kaže, ne več dolgo. Občina je namreč letos rezervirala denar za priključitev njihovega vodovodnega sistema na osrednjega cerkniškega. »Čeprav je voda z vaškega vodovoda oporečna, trenutno ne vidimo druge rešitve kot prekuhavaje,« pravi Kranjc. Hkrati poudarja, da bodo nato pili zelo kakovostno vodo, ki jo na poti od vodnega vira do uporabnika prečistijo z ultrafiltracijsko napravo.

Drugačne težave z vodo pa imajo pri Svetem Vidu, kjer jo primanjkuje pa tudi njena kakovost je pogosto vprašljiva. Župan Marko Rupar meni, da bodo morali poiskati novo vrtino ali pa vodovod navezati na novega v Cajnarski dolini, ki so ga dokončno uredili lani. •Petra Trček

NKN Barva CMYK

8

Aktualno v regiji

Predan akvarelom

FOTO: SAŠA MUSEC

Cerknica, 1. marec – V galeriji Krpan še do 15. marca razstavlja ljubiteljski slikar, Logatčan Janez Ovsec, ki se že pet let intenzivno posveča tehniki akvarela. Po daljšem ustvarjalnem premoru je njegova ljubezen do slikanja v vsej polnosti prišla na plan in se izrazila v številnih razstavah po Sloveniji in udeležbah na ex-temporih - v letu 2011 je prijel 1. nagrado na ex-temporu Sladka Istra. Tokrat se predstavlja z akvareli, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Najbližji so mu motivi iz narave oziroma njeni posamezni detajli, saj »ponuja tehnika akvarela najboljše oblikovanje svetlobnih vtisov, njen karakter pa se rad izrazi v atmosferi odprtega prostora«, kot je o razstavi povedala umetnostna zgodovinarka Karmen Bajec. Ker je Ovscov domači kraj Stari trg pri Ložu, lahko gledalec opazi tudi nekatere tipično notranjske motive kot so ostrnice, Cerkniško jezero in vasica Pudob, pogosto pa se posveča tudi vodnim krajinam. Kot pravi sam, je njegovo slikarstvo neke vrste igra, v kateri zelo uživa. •sm

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 9. marec 2012

Študentarije

Notranjski študentski klub se prebuja Po vsakem koncu je vedno začetek nečesa novega.

Na Notranjskem študentskem klubu (NŠK) se je v letošnjem študijskem letu zgodila sprememba. Novembra se je zamenjalo vodstvo in vajeti je prevzela mlajša in nadobudna generacija. Naša vizija je, da bi klub postal sinonim ne le za zabavo, ampak tudi za izobraževanje in kulturo. Zato imamo v načrtu organiziranje več tečajev in predavanj z različnih področij, kot so fotografski in jezikovni tečaji, razstave, okrogle mize ... Na zabavo vseeno ne bomo pozabili.

Velik izziv, s katerim se spopadamo, je neobveščenost mladih o projektih kluba.

Zaradi tega smo v marcu izdali mesečni letak, redno posodabljamo spletno stran in FB profil, po novem pa vas bomo v vsaki drugi številki o aktivnostih kluba NŠK seznanjali tudi tu. V preteklih mesecih smo trdo delali, da bi čim bolj oživeli dogajanje na klubu. Tako smo pripravili zabavne večere ob igranju družabnih iger, kot sta Activity in Enka ter priredili turnir v pokru. Za vse žurerje so bile organizirane mesečne tematske zabave, ki so se odvijale v prostorih Uckance.

Z dogodkom Hip Hop Uckanca smo hoteli izkazati podporo lokalnim glasbenikom, kot so Kowk, Izič, Sandi Mvp in Sabina. V naslednjih mesecih bomo dogodek ponovili v bolj rockerski luči. Vsi vedoželjni se lahko udeležijo subvencioniranih jezikovnih tečajev

in so deležni brezplačne članarine v knjižnici.

Za vse ljubitelje športa imamo ob četrtkih organizirano rekreacijo v Ljubljani, ob petkih v Cerknici in ob nedeljah v Grahovem. NŠK se je udeležil tudi zimske lige v nogometu, šli smo na bowling in smučali v Katschbergu.

A če si želite družbe in dobre volje, ni treba iti daleč – Uckanca je vsak vikend odprta za večerno druženje ob gledanju filmov, igranju pikada, namiznega nogometa, družabnih igrah, uporabljanju računalnika ...

Tisti, ki so želeli spoznati novo ekipo, so se nam lahko pridružili na motivacijskem vikendu v Fari ob Kolpi, kjer smo skupaj razmišljali o novih projektih in prihodnosti kluba. Vsi tisti, ki tega niste naredili, a imate predloge ali ideje o prihodnjih dogodkih kluba, ste prav lepo vabljeni na sestanke odbora, ki so praviloma ob petkih ob 19. uri v prostorih Uckance (Gerbičeva 32 v Cerknici).

Notranjski študentski klub ima svoje predstavnike tudi na Blokah (BOŠ) in v Staremu trgu (Cona), kjer so člani deležni vseh ugodnosti in so enako dobrodošli na vseh projektih.

Dogajanje NŠK lahko spremljate na naši spletni strani www.klub-nsk.si in na Facebook-u.

Pomagajmo Lenartu!



Na OŠ »Jožeta Krajca« Rakek smo se odločili, da bomo letošnji izkupiček dobrodelnega koncerta Željam naproti namenili Lenartu in njegovi družini, saj jim želimo omogočiti lažje življenje in podaljšati skupen čas. Lenart Skuk iz Topola pri Begunjah bo namreč v letošnjem letu dopolnil 7 let in hodi v 1. razred naše šole. Rodil se je z Duchennovo mišično distrofijo, najtežjo obliko mišične distrofije, za katero je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken. Otroci s to boleznijo hitro izgubijo sposobnost hoje, v glavnem pred dvanajstim letom starosti, pogoste pa so tudi sekundarne posledice mišične oslabelosti, kot so skolioza, kontrakture, srčna prizadetost in težave z dihanjem. Zdravila za zdravljenje Duchennove mišične distrofije še ni, se pa s terapijo, ki jo izvaja priznani dr. Donald Rhodes na kliniki v Teksasu, in napravo, ki bi jo Lenartovi starši morali kupiti, povrne mišično moč. Lenartovi starši bi za terapije, električni voziček in kombi za prevoz potrebovali okoli 12.000 evrov.

Ker s tem ne bomo zbrali dovolj sredstev, se s prošnjo za prostovoljno finančno pomoč obračamo tudi na vas. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi Lenartu zagotovili boljše življenje.

V ta namen sta odprta sledeča tekoča računa: Pravne osebe: ŽUPNIJSKA KARITAS – Sv. Vid, Sveti Vid 8, 1380 Cerknica davčna številka 66914388, ki jo zastopa Brane Zadnik TRR številka SI56 0311 5100 0247 263, odprt pri SKB BANKI, d. d., poslovalnica Cerknica koda CHAR, namen humanitarni prispevek sklic 00 11042005 Fizične osebe lahko manjše zneske nakažejo na osebni račun, ki je odprt v humanitarne namene, in sicer: Lenart Skuk, Topol pri Begunjah 10, 1382 Begunje pri Cerknici TTR številka (IBAN) SI56 0202 9365 3103 328, odprt pri NLB, d. d., poslovalnica Cerknica koda namena CHAR, namen humanitarni prispevek referenca/sklic SI00 11042005 Za vse vaše prostovoljne prispevke in zaupanje se vam iskreno zahvaljujemo.

Za dodatne informacije lahko pokličete ravnateljico Osnovne šole »Jožeta Krajca« Rakek, mag.

Anito Ivančič (040 206 920).

NKN Barva CMYK Aktualno v regiji

Prejeli smo

Kmetijska politika in pomoč kmetijam Leto 2012 je predzadnje leto izvajanja Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013. To je dokument, ki z letos sprejetimi uredbami in dopolnitvami opredeljuje cilje in ukrepe za podpore v kmetijstvu.

Z zbirno vlogo, ki jo kmetje lahko vlagajo elektronsko na izpostavah kmetijsko svetovalnih služb lahko zahtevajo v letu 2012: - izravnalna plačila za OMD (območja z omejenimi dejavniki), višina je odvisna od točk za posamezno kmetijo, - regionalna shema enotnega plačila, ki je sestavljena iz osnovne plačilne pravice (PP) za njive (332 eur/ha) in 108,70 eur/ha za travnike, ki se v letu 2012 povečajo za dodatke za mleko, za govedorejo (posebna premija biki – povprečje let 2007 in 2008 deljeno z PP na dan 31. 5. 2012, ki niso v zakupu). Izvaja se še ukrep ERG (reja krav dojilj), za kar se bo v zbirni vlogi avtomatsko dalo zahtevek za krave, ki bodo telile v obdobju 11. 12. 2011 do 1.

9. 2012.

- podaljšanje s prehodi KOP podukrepov (kmetijsko okoljskih) za dve leti ali nov vstop v KOP, Na novo se lahko vstopa v KOP z ukrepi: ekološko kmetovanje, neprezimni posevki, košnja strmih travnikov, travniški sadovnjaki, habitati, metulji, vlažni travniki na območju Nature. Vsak od ukrepov KOP ima pogoje za izvajanje (obtežba, evidence idr. obveznosti) in jih je za vsako kmetijo potrebno preveriti. Novost pri izračunu je povprečna obtežba v letu (1. 2. 2012 in 4 naključni datumi).

Roki za oddajo brez odbitkov: od 27. 2. do 7. 5. 2012.

Kako bo potekal vnos vlog 2012?

Opozarjamo, da morajo vsi vlagatelji za sredstva iz naslova kmetijske politike za leto 2012 izpolnjevati Standarde navzkrižne skladnosti. Ob vnosu boste sprejeli prenovljeno brošuro o standardih.

V izogib težavam in zmanjšanim plačilom zaradi neizvajanja standardov vam lahko pomagamo z brezplačnimi nasveti na vaši kmetiji. Spremembe so tako pri standardu identifikacija in registracija živali kot tudi pri ostalih.

Za pomoč smo vam na razpolago na telefonski številki : 01 7097 040.

Vlagatelj zbirne vloge mora biti vpisan v RKG (register kmetijskih gospodarstev) in mora imeti prijavljena vsa kmetijska zemljišča v uporabi (KZU). Zbirno vlogo morajo vložiti nosilci KMG, ki v letu 2012 vlagajo kakršnekoli zahtevke, ki imajo obveznosti podukrepov KOP in jih letos ne uveljavljajo, so zavezanci navzkrižne skladnosti in dajejo v promet živinska gnojila.

Letos kmetije ne bodo dobile predtiska kot predhodno leto. Vsi obrazci in navodila so na portalu »ZBIRNA VLOGA 2012…..od A do Ž«.

Za lažje delo priporočamo vlagateljem, da pripravijo za vnos naslednje podatke: - preverijo svojo obdavčitev za dohodnino za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost (katastrski dohodek ali dejanski prihodek), - pregledajo svoje obveznosti in izvajanje ukrepov KOP iz odločb ter eventualna odstopanja, - uredijo naj GERKE (grafične enote rabe) z dejanskim stanjem v naravi (paziti na njive, izrisati nekmetijske dele, opredeliti travniške sadovnjake, če imate 50 ali več dreves /ha, spremeniti rabo njiv v travnike, če že pet let niso preorani idr.). Rabo GERKOV spremenite na upravni enoti vsaj en dan pred vnosom zbirne vloge.

- na vnos naj prinesejo lanske vloge oz. odločbe, - pripravijo navadno pooblastilo, če na vnos ne bo prišel nosilec KMG (na spletni strani ARSKTRP in na izpostavah svetovalne službe), - pri spremembah nosilcev KMG je potrebno še vedno poslati fotokopijo bančnega računa na ARSTRP.

Opozorilo vlagateljem zbirnih vlog

Kmetijska svetovalna služba Cerknica, Milka Mele Petrič, Magda Doles, Rajko Intihar

let 10

9

Logatec, 29. februar – »Bodimo okolju prijazni« je naslov projekta znotraj vseživljenjskega programa Comenius, v katerem že drugo leto sodeluje tudi OŠ 8 talcev Logatec. Ekološko usmerjeni program vključuje šest evropskih držav, ki so v zadnjem tednu februarja in v začetku marca pripravili praznovanje ekoprijateljev. Prvi del je potekal v znamenju rušenja medkulturnih mej, praznovanje pa se je nadaljevalo z izdelovanjem knjižnih kazalk.

FOTO: VALTER LEBAN

www.nkr-novice.si

stran 9

Šolska telovadnica se je za eno dopoldne spremenila v mednarodni pravljični tabor, po katerem so s pomočjo velikega zemljevida potovali četrtošolci. Pet šotorov, ki so jih okrasili sami učenci, je predstavljalo evropske države, s katerimi sodeluje šola − Finsko, Litvo, Poljsko, Španijo in Turčijo. Praznovanje so združili s projektom Beremo skupaj, saj so k sodelovanju povabili nadarjene učence višjih razredov, ki so mlajšim prebrali pravljice iz petih prijateljskih držav. Na popotovanju med šotori jih je spremljala ena iz med tipičnih otroških pesmi države, v katero so potovali, v pravljično deželo pa jih je najprej popeljala kratka predstava o poljskem medvedku Ušatku, ki jo je z dramsko skupino pripravila mentorica Simona Kavčič. Pesmico o prikupnem medvedku iz znane poljske risanke so se tudi naučili, tako v poljščini kot slovenščini. Po končanem prvem delu so se učenci lahko udeležili tudi izdelovanja knjižnih kazalk iz odpadnih materialov, ki jih bodo za novo leto poslali svojim ekoprijateljem zunaj meja Slovenije. Voščila jim vsako leto pošljejo po elektronski pošti, saj tako varčujejo s papirjem in na ta način vzpodbujajo ekološko ozaveščenost, kar je po besedah Bojane Pivk, koordinatorja projekta v programu Comenius, njihov skupni cilj: »K temu nas spodbujajo številne skupne dejavnosti, ki so del tega projekta. Veseli smo, da ima projekt od dejavnosti do dejavnosti več somišljenikov in privržencev.«•sm

NKN Barva CMYK

10

Pogovor

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 9. marec 2012

Ko se ponovno učiš živeti trezen Iztok Sovdat: Odvisnost od alkohola je bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje

Predsednik postojnskega društva zdravljenih alkoholikov Iztok Sovdat ocenjuje, da se odloči poiskati pomoč še premalo alkoholikov.

Kaj človeka privede do alkoholizma oziroma zakaj zlorablja alkohol, če je ob kompleksnosti problematike na to sploh možno na kratko odgovoriti?

Res gre za kompleksno problematiko. Pri iskanju »vzrokov« tako običajno ugotovimo, da ne moremo definirati enega samega, temveč gre za cel splet okoliščin. Treba je upoštevati, da ima alkohol psihoaktiven učinek – torej spreminja, izboljša počutje in razpoloženje – kar že samo po sebi skriva možnost oziroma nevarnost, da se človek »okusi« in s tem navadi na ta učinek ter si ga želi ponovno doživeti, ko popusti oziroma mine. Nemalokrat lahko v tem iščemo odgovor ob vedno vnovičnem pitju. Na to izkušnjo se človek spomni vedno takrat, ko njegovo počutje in razpoloženje nista zadovoljujoča. Alkohol mu ponuja hitro rešitev – dolgoročnih neugodnih posledic pa se ne zaveda oziroma misli, da se jim bo lahko izognil. Nekateri si z alkoholom pomagajo v stanjih tesnobnosti in depresivnosti, drugi pijejo zaradi obupa in žalosti, spet tretji iščejo v alkoholu sprostitev in pomiritev.

Se strinjate, da se pri nas soočamo z zelo visoko toleranco do uživanja alkohola na eni in previsoko toleranco do posledic na drugi strani?

Se popolnoma strinjam. Vemo, da je Slovenija vinorodna dežela, da je alkohol zelo lahko dostopen vsem, da vsi zakoni o prepovedi točenja alkoholnih pijač do določene ure ne zaležejo preveč. Na drugi strani pa so denarne kazni za vinjene voznike z novim zakonom precej visoke, kar pa ne pomeni, da se bo take voznike spravilo s cest. Zaporne kazni za povzročitelje nesreč s smrtnim izidom pod vplivom alkohola pa se mi zdijo premile.

Kdaj je nekdo zasvojen z alkoholom? Če nekdo pije, kar mu škoduje, a kljub temu ne neha piti, je nedvomno odvisnik. Znak zasvojenosti je, če postaja vedno bolj odporen na alkohol in ga uživa vsak dan ali če izgublja kontrolo nad pitjem.

Kako težko je samemu sebi priznati, da si zasvojen?

Za stanja, povezana s psihičnimi težavami je običajno značilna nekritičnost do lastnega stanja. Gre za nezavedanje, da si ti tisti, ki ima težave. Ne smemo zanemariti dejstva, da bi ob priznanju zasvojenosti obenem morali priznati svojo nemoč, kar lahko privede do slabšanja samopodobe. Če bi priznali, sebi in drugim, da imamo težave zaradi pitja, bi se kar sama od sebe ponujala rešitev: prenehanje pitja. Alkoholik pa je to že velikokrat poskusil, a nikoli na daljši rok uspel. Zanikanje mu zato daje potuho, da po liniji najmanjšega napora nadaljuje po najlažji poti. Vsaka sprememba zahteva veliko truda in prizadevanja.

Koliko časa običajno traja zasvojenost, preden se oseba odloči za zdravljenje in nato poišče, recimo, tudi vaše društvo?

To je odvisno od posameznika. Pri nekaterih lahko to traja kratek čas, mogoče pet ali deset let, spet pri drugih je lahko potek odvisnosti daljši. Tudi dvajset ali več let.

Kdaj je običajno dosežena tista meja, ko se bolnik vendarle odloči za spremembo?

Alkoholik mora »dozoreti« za zdravljenje. Noben alkoholik se ne zdravi prostovoljno, zdraviti se prične, ko zaradi pritiskov pride v brezizhoden položaj.

Kako pogosto je delodajalec tisti, ki postavi pogoj: zdravljenje ali odpoved? Če govorim o članih našega društva bi lahko rekel, da v polovici primerov.

Ali danes pogosteje kot včasih pride kar do odpovedi?

Mislim, da se je mogoče marsikje pametno pogovoriti in da delodajalec da človeku, za katerega sumi, da ima probleme z alkoholom, še eno priložnost. Dati odpoved takemu človeku je za delodajalca verjetno najbolj enostavna rešitev. Kakšne so pa posledice, se pa verjetno v tistem trenutku ne zaveda nihče.

Se na vaše društvo ponavadi obrne zdravljeni alkoholik sam ali njegovi svojci, ki bi želeli, da bi se vključil v društvo? Bolje je, da vključitvi botruje svobodna odločitev?

Že v času zdravljenja v bolnišnici poskušajo terapevti pripraviti pacienta na pomen vključitve v lokalno društvo zdravljenih alkoholikov. Nekatere med njimi odvrne od vključitve v društvo podpisan terapevtski dogovor – govorim za Psihiatrično bolnišnico Idrija – da morajo po končanem zdravljenju pet let obiskovati skupino zdravljenih alkoholikov, kar se večini zdi kot prisila, vendar temu ni tako. Seveda vključitev kot tudi čas obiskovanja našega društva popolnoma prostovoljni. Prihod v našo skupino pa v večini primerov javijo zdravljenci sami.

Vloga društva je tudi pomoč zdravljenim alkoholikom vzdrževati abstinenco. Kako težak izziv je ostati trezen? Verjetno je lažje, če imaš ob sebi, v društvu, ljudi s podobno izkušnjo, ki se medsebojno spodbujajo, delijo izkušnje …?

Prva in glavna naloga našega društva je spodbuda abstinence pri naših članih. Ker smo v našem društvu »vsi enaki«, si lahko med seboj delimo izkušnje in jih prenašamo na nove člane. Ostati trezen je zelo velik izziv, ki zahteva veliko volje, odrekanja, pridobitev zaupanja družine, družbe. Zdravljeni alkoholik se mora ponovno naučiti živeti trezen.

Koliko ljudem se uspe zazdraviti po prvem, drugem, tretjem zdravljenju?

Mislim, da beseda zazdraviti ni ravno primerna, ker je odvisnost od alkohola bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje. Ponovno pitje po tudi daljšem času treznosti samo prebudi spečo odvisnost, ki spet izbruhne na dan. Raziskava Kaj vpliva na uspešnost zdravljenja? je pokazala, da imata terapevt in način zdravljenja manj kot 25-odstoten vpliv. Na uspešnost vpliva predvsem motivacija za ponovno vzpostavitev človeka dostojnega življenja.

Pri tem je najpomembnejša motivacija, ko se človek za ta napor odloči zaradi sebe, manj zaležejo drugi pritiski, v družini, službi, celo zdravje osebe.

Povprečno koliko ljudem potem, ko so bili enkrat na zdravljenju, uspe ostati trezen trajno, kolikim ne in gredo na zdravljenje spet drugič ali celo tretjič?

Ni mi znano, da bi kje opravili raziskavo v zadnjem času, zato lahko po spominu povem le podatke raziskave, ki so jo opravili v idrijski bolnišnici pred kakimi dvajsetimi leti. Takrat so ugotovili, da tri leta po zdravljenju abstinira nekaj manj kot polovica zdravljencev. Danes bi bili podatki slabši. Treba je namreč upoštevati vsaj dvoje: da je stanje oseb, ki sedaj prihajajo v bolnišnico, čedalje slabše, so bolj bolni, bolj propadli, s hujšimi zapleti in zato je tudi pot iz krize bolj zahtevna in težka, ter dejstvo, da se kar precejšnje število zdravljencev ne vključi v nadaljnjo obravnavo, v društva in skupine samopomoči, s čimer so prikrajšani za medsebojno pomoč, podporo in solidarnost »po stažu starejših« zdravljenih alkoholikov in njihovih družinskih članov.

Kakšno vlogo naj ima pri zdravljenju alkoholika njegova družina? Kako naj se pravilno odzove?

V zdravljenje odvisnosti se mora vključiti celotna družina, saj to ni problem samo odvisnika. Družina mora pravočasno dozoreti in ga usmeriti v zdravljenje. Danes je družina dostikrat edina, ki še lahko pomaga pri odločitvi za zdravljenje.

Vemo, da številne družine, ki zelo trpijo zaradi alkoholika, problem pogosto prikrivajo, zanikajo, dokler jih ne zlomi.

Pomoči tako ne potrebuje le alkoholik, temveč tudi družinski član, zlasti otroci alkoholika, da tudi sami kasneje v življenju ne krenejo na zgrešeno pot. Ali v vašem društvu kakorkoli pomagate tudi tem?

V naše društvo seveda vključujemo tudi svojce zdravljencev, predvsem partnerja, ki je z odvisnikom tudi sodeloval pri zdravljenju samem. To vključevanje partnerja ni obvezno, je pa priporočljivo.

Vemo, da so otroci alkoholikov ravno tako potrebni pomoči, vendar se v našem društvu s tem ne ukvarjamo. Če pa seveda kdo želi takšno pomoč, jih usmerimo na pravi naslov.

Kako je gospodarska kriza vplivala na povečanje zasvojenosti z alkoholom?

FOTO: VALTER LEBAN

»Če smo si pod izrazom alkoholik nekoč predstavljali propadlo osebo po petdesetem letu starosti, je danes med mladimi kar nekaj takih, ki so do 25. leta starosti že močno zasvojeni z alkoholom,« ugotavlja Iztok Sovdat, dolgoletni predsednik Društva zdravljenih alkoholikov Postojna. Z njim smo se pogovarjali ob 40-letnici delovanja društva, ki člane spodbuja k vzdrževanju treznosti in čim boljši osebnostni, zdravstveni in družbeni rehabilitaciji. Poleg zaskrbljujoče razširjenosti uživanja alkohola med mladimi, po alkoholu posega tudi vse več žensk, le da alkohol uživajo bolj prikrito, na skrivaj ter vino in pivo zamenjajo za žgane pijače s prijetnim vonjem. Sicer pa, kot ugotavlja Sovdat, pomoč zaradi alkoholizma poišče premalo ljudi oziroma jo poiščejo razmeroma pozno, ko so že tako bolni, propadli in s hujšimi zapleti, da je tudi pot iz krize bolj zahtevna in težka. Če se je zasvojenost povečala zaradi gospodarske krize, bi bil to zelo dober izgovor. Zasvojenost se povečuje predvsem zaradi količine popitega alkohola na prebivalca.

Se torej količina popitega alkohola in posledično zasvojenost povečujeta v času gospodarske krize, zaradi povečanja brezposelnosti, hudih socialnih in finančnih stisk, negotovosti, depresije …?

Za zanesljive, torej v raziskavah preverjene podatke ne vem, vendar prevladuje mnenje, da se v takih razmerah ljudje odzivajo zelo, včasih presenetljivo različno: nekateri naj bi obupali in se predali popivanju, drugi pa naj bi se uspeli zbrati v skrbi za »preživetje«. Je pa veljalo mnenje in verjetno še velja, da v neugodnih razmerah ljudje več posegajo po alkoholu.

Koliko članov ima vaše društvo, se članstvo povečuje?

Trenutno imamo 27 članov. Vključeni so tako zdravljenci kot svojci, ki sodelujejo pri rehabilitaciji. V lanskem letu je skupino zapustilo kar nekaj naših bivših članov, vendar se je skupini pridružilo osem novih, tako da smo skoraj vsako leto nekje na številki med 25 in 30. Kakšnega pretiranega povečevanja ne zaznamo.

Ali po vaši oceni pomoč torej poišče dovolj alkoholikov?

Včasih dobimo telefonski klic, ali jim mi lahko kako pomagamo.

Sprašujejo tudi, če bi se lahko pridružili naši skupini brez zdravljenja. Seveda jim povemo, kakšen je postopek in kdaj se lahko pridružijo naši skupini. Vključitev v skupino brez predhodnega zdravljenja je bolj izjema kot pravilo. Mislim pa, da se premalo alkoholikov odloči poiskati pomoč.

Koliko so v povprečju stari vaši člani(ce)? So med njimi tudi mlajše osebe? Če smo prej omenili, da traja kar nekaj let, da odvisnik »dozori« za zdravljenje, je posledično tudi povprečna starost naših članov krepko preko 40 let. Opažamo pa, da se je tudi pri mlajših nekaj premaknilo, tako da imamo tudi v naši skupini nekaj mlajših članov, kar je seveda spodbuda za ostale.

Koliko je žensk? Znano je namreč, da poraba alkohola narašča tudi med ženskami.

Ja, res je, da vse več žensk posega po alkoholu. Je pa vzorec pitja pri ženskah drugačen, kajti večinoma uživajo žgane pijače s prijetnim vonjem, manj pa vino ali pivo. Ženske svojo razvado pogosteje skrivajo v javnosti, tako da pijejo na skrivaj, v večini primerov pa to podkrepijo z jemanjem tablet, tako da prihaja do dvojne odvisnosti. V našem društvu so trenutno tri ženske, ki so uspešno opravile zdravljenje.

V zvezi z alkoholiki veljajo stereotipi, da v alkohol pogosteje zapadejo socialno in finančno šibkejši ljudje. Do kolike mere to drži?

Alkohol ne izbira med revnimi in bogatimi, močnejšimi in šibkejšimi, izobraženci ali tistimi z nižjo stopnjo izobrazbe. K nam prihajajo ljudje iz različnih slojev družbe, različnih verskih prepričanj, vendar z istim ciljem.

Kako uspešna je po vaši oceni rehabilitacija vaših članov s pomočjo društva?

S problemi ponovnega pitja in recidiva se ne ukvarjamo samo v našem društvu, ampak je to problem vseh društev zdravljenih alkoholikov. Lahko pa zagotovim, da imamo na leto samo dva do tri take primere, kar je v primerjavi z ostalimi društvi zelo malo. Na splošno lahko ocenim, da je rehabilitacija članov našega društva zelo uspešna.

Podatki kažejo, da alkohol uživa precej mladih, kar 12 odstotkov mlajših od 15 let vsaj enkrat na teden. Kako zaskrbljujoča se vam zdi, da je razširjenost alkohola med mladimi?

Ti podatki so seveda zaskrbljujoči. Zloraba alkohola med mladimi raste in če smo si pod izrazom alkoholik nekoč predstavljali propadlo osebo po petdesetem letu starosti, je danes med mladimi kar nekaj takih, ki so do 25. leta starosti že močno zasvojeni z alkoholom.•vrž

NKN Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 11

let 10

11

Z nami na Gregorjev semenj v Logatec V sklopu Gregorjevega semnja ste danes, v petek, ob 18. uri v Veliko dvorano Narodnega doma v Logatcu vabljeni na predavanje Marka Slapnika, direktorja Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, z naslovom Primer dobre prakse v turizmu: Center Rinka – spodbujevalec.

Vabljeni ponudniki turističnih in gostinskih storitev, društva, ponudniki domače in umetnostne obrti in vsa zainteresirana javnost.

Komunalno podjetje Logatec in logaška občina se za sodelovanje pri izvedbi zahvaljujeta vsem turističnim in kulturnim društvom.

m jaz

o Tukaj b













parkirišča

enosmerna ulica z enostranskim parkiranjem

sejemska ponudba popolna zapora ceste

dvosmerna ulica z enostranskim parkiranjem

prireditveni prostor - trg pred cerkvijo Sv. Nikolaja

Občane in obiskovalce obeščamo o spremenjenem prometnem režimu in prometni signalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji med 8. in 15. uro

POPRAVEK Za napako se opravičujemo V članku z naslovom Jože Plečnik izhaja iz Hotedršice, objavljenem v prejšnji številki, smo napačno zapisali ime predsednika Kulturno-turističnega društva Hotedršica. Prav je, da so razstavo za širšo javnost uradno odprli predsednik KS Franc Nagode, dr. Marija Ipavec in Albin Treven, predsednik Kulturno-turističnega društva Hotedršica.

Vrtnari z nami: Priprava in sajenje sadnega drevja Vprašanja o vašem vrtu pošljite na e-naslov kobal.tomaz@gmail.com.

Tomaž Kobal, Vrhpolje 40, Vipava

Bliža se čas sajenja sadnega drevja. Kdor želi v svojem domačem vrtu posaditi sadno drevo, je priporočljivo, da o tem prej malce razmisli. Kot prvo je dobro vedeti, katere sadne vrste niso primerne za naše lokalne okoljske razmere.

Sadimo raje tiste sadne vrste, ki že rastejo in rodijo v našem domačem okolju. S tem si prihranimo kasnejša razburjenja ob pogledu na propad dreves ali ob njihovi jalovi rodnosti.

Razmisliti moramo tudi o razpoložljivem prostoru, ki ga imamo na voljo v domačem vrtu. Namreč določene sadne vrste potrebujejo različno veliko prostora za normalno rast. Če imamo malo prostora, se moramo poslužiti drevesnih sadik, ki so cepljene na šibkejše podlage. Tako dobimo

drevo, ki ne potrebuje veliko prostora, je nizko in lahko izvajamo rez in obiranje brez uporabe lestve. Velikokrat se v domačem vrtu ponavlja napaka, da so drevesa posajena pregosto. Taka drevesa slabo rodijo in so bujne navpične rasti.

Drevesa, ki smo jih posadili pregosto, so bolj podvržena raznim boleznim in škodljivcem. Odprta in zračna krošnja z dovolj življenjskega prostora je pogoj za zdravo drevo in plodove.

Naslednji korak je, da sadiko, ki smo jo kupili v drevesnici, posadimo na za to določeno mesto. Zelo pomembno je, da

kupimo kakovostno sadiko z dobro razvitimi koreninami in lepo razvitimi predčasnimi poganjki. Po debelcu ne sme imeti raznih poškodb, kot so poškodbe od toče. Saditi začnemo, ko zemlja ni več zmrznjena. Pred saditvijo je priporočljivo, da sadike pustimo nekaj časa v vodi, še bolje pa je, če zmešamo vodo, zemljo in hlevski gnoj. Tako pripravljena mešanica pripomore, da se sadika lažje ukorenini. Pripravimo dovolj veliko sadilno jamo. Biti mora toliko velika, da se korenine lepo razporedijo brez zvijanja. Na dno luknje lahko dodamo nekaj PK-gnojila in zasujemo s plastjo zemlje. Postavimo sadiko in jo zasujemo.

Zelo pomembno pri sajenju je, da sadike ne posadimo pregloboko. Zasujemo jo toliko, kot je bila zasuta v drevesnici, ker pa to velikokrat ni dovolj jasno videti, se držimo pravila, da mora biti cepljeno mesto vsaj 10 do 15 cm nad zemljo. Ko sadiko zasipamo, jo je dobro malo potresti, da ne ostanejo zračni prostori okrog korenin. Na vrh lahko postavimo malo hlevskega gnoja, če imamo to možnost.

Posajeno drevesno sadiko je priporočljivo takoj zaščititi pred ostrimi ugrizi zajca, pa tudi pred divjadjo.

To je tudi čas, ko začnemo razmišljati o rezi, ki je zelo pomemben ukrep, s katerim poskrbimo za bogat pridelek v tem pa tudi v prihodnjem letu. Zato naj bo rez opravljena skrbno in strokovno.

Rez sadnega drevja bo tema prihodnjič. Želim vam veliko sproščenih trenutkov pri delu v vašem sadnem vrtu.

NKN Barva CMYK

12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 9. marec 2012

Zadonela je slavnostna pesem 40 let moškega zbora Pivka

Pivka, 7. februar – Osrednji kulturni dogodek je v Pivki zaznamovala 40-letnica delo-

vanja Moškega pevskega zbora Pivka. Pevci so s Kulturnim društvom Lipa pripravili slavnostni koncert, na katerem so nastopili še sopranistki Andreja Frelih in Tjaša Kafol ter recitator Marko Vadnjal, pod vodstvom Irene Margon pa je spregovoril častni gost večera Marcel Štefančič.

FOTO: SEBASTJAN LUTAR

Pred 40 leti so upokojenci v Pivki ustanovili oktet, ki je v kratkem času prerasel v moški zbor in se čez čas poimenoval v MPZ bratov Vodopivec, leta 1984 pa je zbor prevzel današnje ime. V tem času se je v zboru zvrstilo pet zborovodij: Jakob Rotar, Ivan Vodopivec, Miran Žitko, Dušan Kafol in od leta 2001 dalje zbor vodi Marcel Štefančič. Pevci so za uspešno delo prejeli mnoga priznanja, med drugim priznanja Zveze kulturnih organizacij Primorske, Osnovne šole Pivka, Občine Pivka, Zveze pevskih zborov Primorske in Slovenske vojske. Ob svoji 25-letnici je zbor izdal kaseto Je upihnila luč, ob 35-letnici pa zgoščenko Naj čuje zemlja in nebo. Zbor prepeva skladbe različnih stilnih obdobij, od renesanse do sodobnejših snovanj, v repertoar zajema tudi slovenske in tuje avtorje. Najraje posežejo po priredbah narodnih pesmi, svoje poslanstvo pa zbor namenja tudi liturgičnim in pogrebnim priložnostim. Leta 2011 je zbor sodeloval na tekmovanju Primorskih pevskih zborov in malih skupin ter prejel bronasto priznanje.

Za konec so se združili nekdanji in sedanji pevci in zborno zapeli pod taktirko Marcela Štefančiča.

Navdih domače vaško okolje Gostilniške zgodbe nasmejale Logatčane – Igralci z odzivi zelo zadovoljni

Logatec, 4. februar – Dramska skupina Medvedje Brdo je v domu KS Tabor gostovala s predstavo Ti, gostilna, ti, ki je luč sveta premierno uzrla že na Štefanovo minulega leta.

Predstava je avtorsko delo Bogdana Žerjala, ki je tudi režiser igre, v njej pa nosi tudi glavno vlogo.

Igra je postavljena v vaško okolje, natančneje v gostilno, ki jo vodita gospodovalna žena in v vsem podrejen ter krotak mož. Žena si za svojega soproga sicer želi, da bi se pred ljudmi, ki zahajajo v gostilno, pokazal kot samozavesten in odločen gospodar, vendar pa zaradi njegove pretirane čustvenosti in neodločnosti temu še zdaleč ni tako. Vsi liki, ki se zvrstijo na odru, od natakarice, tašče, občasnih gostov in inšpektorjev, ki (neuspešno) poskušajo zapreti gostilno, ga vrtijo okoli prsta, občasno pa se le opogumi, vendar s pomočjo alkohola. Druženje

smešnega s (skorajda) tragičnim, predvsem pa lokalno narečje in gostilniški ambient, pri gledalcih pogosto izzoveta smeh, saj so to elementi, s katerimi se publika zlahka poistoveti in v njih prepozna. Žerjal pa je želel s svojim prvim avtorskim delom med drugim poudariti pomen gostilne, ki jo je nekdaj imela na vasi, navdih pa je dobil kar v lastnem okolju: »Vaška gostilna je na vasi še nedolgo nazaj imela velik vpliv, saj je bila neke vrste center gospodarskodružbenega dogajanja v kraju.

Danes tovrstne gostilne izginjajo, nadomeščajo pa jih razni pubi, picerije, bari in podobno.

V gostilni, ki je tudi neke vrste »sprostilni servis« se lahko marsikaj zanimivega zgodi, zato se mi je zdelo zanimivo, da bi te dogodivščine prestavil na oder.« Predstava je publiko v Logatcu dobro nasmejala, poleg same tematike pa so k temu pripomogli tudi dobri igralci, čeprav zgolj ljubiteljski. Igro so v januarju in

februarju odigrali že desetkrat, najbolj zadovoljni so bili ravno z uprizoritvijo v Logatcu, pred njimi pa je še nekaj ponovitev v okoliških krajih.

Dobra ekipa Dramska skupina deluje od leta 2005, v tem času pa so bili že precej aktivni. Poleg odrskih iger so sodelovali na različnih kulturno − etnoloških prireditvah v domačih in tudi sosednjih občinah. Preizkusili so se tudi v imitaciji, satiri, stand-up komiki in improvizaciji, leta 2008 pa so zasnovali projekt Extra show, v katerega so vključili vse zgoraj omenjene zvrsti. Trenutno je v skupini 12 članov, ki se dobivajo najmanj dvakrat tedensko, Žerjal kot idejni in umetniški vodja skupine pa pravi, da se v ekipi zelo dobro počuti, saj so krasen »team«, ki med seboj dobro sodeluje, pa naj gre za igralce, scenografe, tonske tehnike in tudi tiste, ki so odgovorni za transport scenografije.•Saša Musec

FOTO: ARHIV DRAMSKE SKUPINE MEDVEDJE BRDO

Gledališka predstava Ti, gostilna, ti v izvedbi dramske skupine Medvedje Brdo je imela do sedaj že več kot 10 ponovitev.

Veliko poslušalcev, prijateljev, nekdanjih pevcev in zborovodij se je zbralo v avli OŠ Pivka na slavnostnem koncertu ob počastitvi 40-letnice delovanja Moškega pevskega zbora Pivka. 25 pevcev, ki predstavljajo paleto vseh generacijskih obdobji, je pod vodstvom Marcela Štefančiča zapelo s ponosom in veseljem. V duhu kulturnega dneva, s katerim se spominjamo velikega pesnika Franceta Prešerna, pa tudi naših sodobnih kulturnih delavcev in ustvarjalcev, se je Irena Margon pogovarjala s kulturnim delavcem, glas-

benikom in zborovodjem Marcelom Štefančičem. Ta je o kulturi in njenem pomenu tako povedal: »Kultura – brez nje ne bi bilo učlovečenja.

Tudi slovenstva ne. S kulturo smo, brez kulture nas ni. Saj smo se utemeljevali in obstali s kulturo: s kulturo besede, s kulturo bivanja, s kulturo volje do življenja, s kulturo duha, s kulturo ljubezni do bljižnjega, skratka, s kulturo zdrave in blažene pameti. Ohranimo tedaj kulturo, ne le v mesecu kulture, temveč vse dni našega življenja.« Pevcem in zborovodji je ob obletnici čestital in zaželel še

mnogo uspešnih let pivški župan Robert Smrdelj, ki je zboru podaril tudi spominsko sliko. Pridružila se mu je tudi vodja območne izpostave JSKD, Silva Bajc, in podelila Gallusova priznanja za dolgoletno pevsko udejstvovanje.

Na koncu so se čestitkam in željam pridružili tudi predstavniki vseh pevskih zasedb, ki delujejo na pivškem in tudi drugod; Kvintet Sonček, Pevska skupina Studenec, Oktet Bori, ŽPZ Prem, MePZ Postojna, Dekliški zbor Mavrica, Obrtniški mešani zbor iz Logatca ter Pevska skupina VEMM. •Katarina Temkova

NKN Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

stran 13

let 10

Adoramus praznuje 25 let

13

Logatec, 12. februar –

Logaški Mešani pevski zbor Adoramus letos praznuje 25 let svojega delovanja, ki so ga obeležili tudi s petjem pri slavnostni maši v cerkvi sv.

Nikolaja. Mašo je daroval msgr. Anton Kompare, ki je bil leta 1987, ko se je nekaj fantov in deklet dobilo na prvi pevski vaji, župnik v Dolnjem Logatcu. V zboru je še vedno nekaj članov, ki prepevajo v njem od začetka, ali pa so se mu priključili kmalu po ustanovitvi. Pevci z zborovodjem Marjanom Grdadolnikom so se iz povprečnega cerkvenega zbora kmalu usmerili proti višjim ciljem in so danes eden najboljših tovrstnih sestavov v Sloveniji.

K maši so povabili vse duhovnike – Logatčane in tiste, ki so delovali v dolnjelogaški župniji, z vzpodbudno pridigo pa je pevce in polno cerkev nagovoril Robert Friškovec, ki je dolgoletni prijatelj logaških pevcev. Skoraj 60-članski zbor se je ob tej priložnosti prvič predstavil z mašo Ivarja Wideena, na violini pa jih je spremljala Neža Cankar, profesorica violine v Glasbeni šoli Logatec.

Glasbeni podobi maše sta svoj del dodala tudi trobilni kvartet iz Logatca in organist Jaka Jerina. V bogoslužni program so vključili kar nekaj zahtevnih skladb, s katerimi so se v zadnjih letih predstavili poslušalcem na različnih koncertih in tekmovanjih,

zaključili pa z nepogrešljivo cerkveno skladbo, Marija skoz življenje. Ob zaključku maše je msgr. Kompare Magdi Komel in Katji Stražiščar, ki pri zboru edini prepevata že vse od začetka, podelil posebno priznanje Ljubljanske nadškofije, priznanja z obrazložitvijo pa so za več kot 20 letno neprekinjeno prepevanje dobili tudi nekateri drugi pevci. Praznovanje se je s torto in pogostitvijo za vse sodelujoče pri maši nadaljevalo v dvorani sv. Jožefa.

Iz Maribora v Krakov Čeprav je bilo prvotno poslanstvo zbora prepevanje pri nedeljskih mašah, so pevci kmalu prerasli okvirje cerkvene glasbe, razširili glasbeni

FOTO: MATEJ HOZJAN

Mešani pevski zbor se je v četrt stoletja razvil v enega najboljših v Sloveniji – V aprilu in maju pred pevci zahtevna projekta

repertoar in vanj vključili tako ljudske kot umetne skladbe ter dela domačih in tujih skladateljev iz vseh obdobij, močno pa so okrepili tudi lastne vrste. Že leto 1989 so se podali na Švedsko, sredi 90. let pa na turnejo po Evropi.

Leta 2000 je bilo zaznamovano z izjemnim uspehom na tekmovanju v Pragi, kjer so postali absolutni zmagovalci, za tem pa je vodenje zbora za nekaj let prevzel Tadej Sadar.

Po njegovem odhodu je prepevanje za kratek čas zamrlo, ob 20. obletnici pa je ljubezen do zborovske glasbe ponovno združila pevce, na mesto zborovodje se je vrnil Marjan Grdadolnik. Vse odtlej Adoramus raste v kvaliteti in se uvršča med najboljše mešane pevske zbore v Sloveniji, k čemur pripomorejo tudi redne intenzivne vaje. Ker jih v aprilu čaka zahtevno tekmovanje v Mariboru, Naša pesem,

so imeli intenzivne vaje ravno prejšnji vikend. Posvetili so se predvsem skladbi Agnus Dei, italijanskega skladatelja Michela Josie, ki mestoma zahteva tudi 16-glasno petje.

V maju pa je pred njimi še en izziv, tekmovanje v Krakovu.

25-letnica bo tako zaznamovana z dvema izjemno napornima projektoma, ki pa ju bodo z mladostno zagnanostjo in ljubeznijo do petja, zlahka prebrodili. •Saša Musec

Prijazno pečeni prašiči na odru Logatec – Danes, ob 19. uri bo v Kulturnem

domu v Gornjem Logatcu na odru prvič zaživela nova gledališka igra mladega logaškega avtorja Jurija Švajncerja, katere naslov je nekoliko nenavaden in tudi zagoneten. Toda kot pojasnjuje avtor, se v njem skriva tudi bistvo sporočila drame. Prijazno – pečeno, dvoje popolnih nasprotij, kot je enako s človeškimi značaji. V vsakem izmed nas je polno nasprotij in različnosti. Naj so na prvi pogled skrite za še tolikšno slavo in pomembnostjo posameznikov se pri vsakomur nazadnje pokaže, da smo vsi samo ljudje. Opredeljujejo nas dobre in slabe lastnosti, vse pa združene v vsakem izmed nas. Avtor Jurij Švajncer tudi tokrat sporočilo igre skrije za vrsto duhovitih in zabavnih prizorov. Kot pri prejšnjih igrah bodo tudi tokrat nasmejali gledalce, toda potem, ko se smeh poleže, trezen premislek pove, da naše lastnosti vendar niso samo smešne.

Gledališka skupina Dlan na Dlan je jamstvo, da bo tudi tokratna predstava na potrebni ravni in dobro pripravljena. Svojo igro – kot običajno

– režira avtor sam, vloge pa bodo odigrali Žiga Čibej, Ana Kristina Dodič, Sergej Frank, Danijela Georgijev, Martina Krasnik, Tina Lukan in Gal Oblak.

S petim izvirnim dramskim besedilom se Jurij Švajncer, drugače študent Pravne fakultete v Ljubljani, uvršča med najbolj plodovite logaške in notranjske pisce. Kolikor je znano, pred njim ni bilo v Logatcu nikogar, ki bi napisal pet iger in bi bile tudi igrane na odru. Že prva »Noro nori norci« je doživela velik uspeh, potem pa so sledile še »Ponedeljek v črnem«, »Na vrvi« in »Študent, pa konec«. Prve tri drame so izšle tudi v knjigi Gledališke igre, ki ji je bila priložena zgoščenka s posnetimi logaškimi predstavami. Dve izmed njih bodo v letošnjem letu postavili na oder tudi v drugih gledališčih, v Ljutomeru in na Koroškem.

Igro Prijazno pečeni prašiči bodo igrali še jutri, 10. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu Tabor Logatec v okviru Gregorjevega sejma, v soboto, 24. marca, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki in v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v Narodnem domu Logatec. •Špela Tomažinčič

Krstna uprizoritev nove igre Jurija Švajncerja v logaškem kulturnem domu

Igranje kitare je lahko tudi zabavno Najprej en lep glasbeni pozdrav vsem, ki vas je naslov tega članka zamikal in se že spuščate od besede do besede v pričakovanju, kaj se skriva za tem naslovom.

Za njim sem jaz, Tomaž Ban, kitarist, vokalist in glasbeni mentor s promocijskim CD-jem avtorske glasbe, in zgoščenko slovenske ljudske pesmi, kjer na malo drugačen način ponujam s kitaro in petjem naše ljudske pesmi.

Imam ustrezno glasbeno izobrazbo s področja glasbene teorije in inštrumenta, vse znanje pa stalno nadgrajujem z dodatnimi izobraževanji na področju teorije in kitare. Imam tudi certifikat predavatelja in licenco mentorja študijskih krožkov. Svojo avtorsko glasbo predstavljam povsod tam, kjer je med ljudmi dovolj zanimanja in »posluha« za moje glasbeno ustvarjanje, ki je nekaj posebnega, saj ima po besedah poslušalcev neko posebno energijo, ki te praviloma ne pusti hladnega. In prav to je moj namen. Preko vse palete glasbenih barv poslušalca popeljati od trenutkov, ko se zamisli nad vsebino pesmi (večina je družbeno in socialno kritičnih, vendar zabavnih), do tega, da v ritmu sambe ali bossa nove nekateri bolj drugi manj poplesujejo.

Moje drugo poslanstvo, ki ga delam z vso predanostjo in srcem, je prav tako pomembno. To je glasbeno izobraževanje v obliki ur inštrukcij vseh tistih, ki zaradi različnih razlogov niso mogli uresničiti svojih želja, da bi se naučili igrati kitaro in z njo razveseljeval sebe in družbo, pa naj bo to kot spremljava pesmi

z akordi ali igranje pesmi po notah.

Vsi programi uspešno potekajo že tretje leto na način individualnih ali skupinskih srečanj, ki so oblikovana v programe delavnic in tečajev, kjer se imamo krasno in je na koncu programa učencem in učenkam kar malo težko, ko se ne srečujemo več redno, smo pa tudi kasneje ves čas v kontaktu, če bi se jim pri spoznavanju inštrumenta pojavilo kot nejasnost ali dodaten izziv, ki bi ga radi spoznali.

Od leta 2009 imam z določenimi ustanovami, ki se tudi sicer ukvarjajo z organiziranjem tečajev in delavnic, skupinske tečaje ali delavnice (6–8 učencev in učenk), kjer se skupaj učimo tega krasnega inštrumenta, in sicer v obliki začetnega tečaja in kasneje tudi kot nadaljevalnega v obeh osnovnih programih: igranje akordov ali igranje not. V Ljubljani se že drugo leto veselo družimo kot skupinice novih uspešnih kitaristov. Če bo v vašem kraju dovolj interesentov, pa lahko skupinico oblikujemo tudi v vašem kraju. Zelo bom vesel, če nam uspe.

Naj tako sklenem ta članek, ki se je začel z mislijo »igranje kitare je lahko zabavno«.

Prepričajte se, da je res tako in prisrčno vabljeni v individualne ali skupinske programe učenja kitare in glasbene teorije za vse starosti. Imeli se bomo krasno in še vedeli ne boste, kdaj boste postali dobri kitaristi.

In ne pozabite, da je življenje z glasbo lepše in lažje.

Tomaž Ban

In kako lahko kontaktirate z mano?



Pokličite na tel. št. 031 747 810 (Tomaž Ban) ali napišite vaše želje na ban.tomaz@gmail.com in s skupnimi močmi bomo vstopili v krasen svet kitare.

Več o mojih programih in meni pa dobite na http://tomazban.e-vizitka.biz

NKN Barva CMYK

14

Šport

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 9. marec 2012

Iz »eksotike« v profesionalno igro jilo. Tekmujejo pod okriljem Rokometne zveze Slovenije (RZS) v petih starostnih kategorijah in mini rokometu. »V projekt Rokomet moja igra, ki ga organizira RZS, pa so vključene deklice, stare od 8 do 10 let, iz vseh treh logaških osnovnih šol in osnovnih šol iz Cerknice,« je nad spodbudo k igranju navdušena Dežmanova. Da dekleta ne trenirajo samo zaradi staršev in privržencev rokometa, ki ob vsaki tekmi napolnijo logaško dvorano, se prepričajo na rokometnih taborih na morju in kampih za klubske Izgraditev športne dvorane v kategorije, kjer se sproščeno Logatcu in zaposlitev nekzabavajo. »V sproščenem danje vrhunske rokometašice počitniškem vzdušju dekleta še Zdenke Dežman sta botrovali, bolj poglobijo svoje rokometno da so pred devetimi leti tudi znanje, se zabavajo in družijo. na tem delu Slovenije začeli Vsako leto skupaj obiščemo igrati med dekleti vse bolj tudi Gardaland,« pove sogopriljubljen šport – rokomet. vornica. »Tukaj smo imeli vse pogoje Zdenka Dežman kritično za resnejši pristop k tej športni ocenjuje položaj rokometa panogi,« zatrjuje Dežmanova. in se ne strinja, da zani»Na začetku je klub, ki smo manje za to igro z žogo usiha. ga ustanovili na mojo pobudo »Rokometna stroka, ki je še do in pobudo staršev naših prvih nedavnega opisovala Notrančlanic, štel 28 članic, ki so prvo jsko kot »belo liso« lahko na leto igrale v državni ligi v kat- »rokometni zemljevid« umesti egoriji starejših deklic.« tudi Ženski rokometni klub Število članic se je v času, Vrhnika, ki je bil ustanovljen odkar klub ostaja, podvoprav na pobudo RK Zvezda in

deluje že tretje leto. Poleg mini rokometa na vseh osnovnih šolah od Brezovice do Polhovega Gradca vzgajajo tudi tri klubske kategorije, kar je dobra poteza.« Poslanstvo kluba ni le vzgoja mladih rokometašic, je prepričana Zdenka, marveč tudi »širjenje rokometa na Notranjskem in ustvarjanje temeljev za v prihodnosti močno žensko člansko ekipo.« V klubu se strinjajo, da so povsod dobrodošli in lepo sprejeti, predvsem zato, ker so v teh okoljih ekipni tekmovalni športi z žogo za dekleta zamrli oziroma jih nikoli ni bilo. Zato je zanimanje zanje izredno veliko. Koliko na športno udejstvovanje vplivata vzgoja in družina, učiteljica odgovarja: »Starši, ki se zavedajo slabih strani sodobnega načina življenja, imajo ključno vlogo pri spodbudi in podpori svojih otrok pri vključevanju v športne dejavnosti.« Kako pa komentira mnenje nekaterih, da so športi z žogo, kot, denimo, rokomet, košarka, nogomet … agresivnejši od ostalih? »Glede na svoje lastne dolgoletne izkušnje z igranjem rokometa se ne strinjam s trditvijo, da je rokomet bolj agresiven od

Članice Rokometnega kluba Zvezda navdušijo s svojo temperamentnostjo in organizirano igro. Od leve zadaj: trenerka Zdenka Dežman, Nina Leskovec, Brina Bole, Klara Nagode, Nastja Leskovec, Tjaša Petrovič, Nina Lukan, Tea Jonović, pomočnik Matej Marinac, spredaj: Eva Petrovč, Neža Križaj, Sara Železnik, Tara Jonović in Ana Terčič.

ostalih športov. Gre za to, da je kontakten šport, da je drugačen in zahteva veliko fizično pripravljenost. V njem uživajo in so uspešna strastna in temperamentna dekleta. Vsako leto se nam pridruži več takih deklet, zato se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo rokomet ostal med priljubljenimi športi med dekleti.« V lanski tekmovalni sezoni so prvič nastopili s svojo člansko ekipo v 1. B ligi in so kljub svoji mladosti – vse so bile namreč še mladinke – navdušile s svojo dobro organizirano igro in pometle s konkurenco.

•Barbara Čepirlo

Novi sezona, kategorija, cilji

FOTO: ARHIV MATEVŽ ČUDEN

Jesolo (Italija), 4. marec – 25-letni Logatčan

Matevž Čuden je prvi marčevski vikend pričel z novo sezono nastopanja v italijanskem karting pokalnem tekmovanju Championkart. Novo sezono je začel v novi kategoriji Academy open, član Vrhniškega kluba AMK Atom pa je v prvem tekmovalnem vikendu dosegel dva različna dosežka.

Med desetimi vozniki je dosegel šesti kvalifikacijski čas in v prvi dirki dobro štartal. V prvem zavoju se je zgodila manjša nesreča, ki se ji je uspešno izognil, in zatem vozil na petem mestu.

V petem krogu pa se je zapletel s tekmovalcem pred seboj. V nezgodi je njegov karting utrpel tehnično okvaro, zaradi česar ni več mogel slediti tempu ostalih dirkačev. Dirko je tako končal na zadnjem mestu.

Drugo vožnjo je tako začel povsem iz ozadja in takoj po štartu pridobil nekaj mest. A že v drugem zavoju je bil vpleten v nesrečo, po kateri je večji del dirke vozil na osmem mestu in lovil tekmece pred seboj. Na koncu jih je uspel nekaj prehiteti in ciljno črto prečkal kot četrti. Za tretjim mestom je zaostal manj kot tri sekunde, o napetem boju pa priča tudi majhna razlika pred zasledovalci, petouvrščenega je namreč prehitel za dve desetinki. Do konca sezone je še šest tekmovanj. •el

Brez uvrstitev na zmagovalne stopničke Logatec, 18. februar – V Logatcu je bila tekma v

smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za pokal Cocta v kategoriji dečkov do 14 in 15 let.

Izmed tekmovalcev Smučarsko skakalnega kluba Logatec se je najbolje odrezal Gregor Šen, ki je med dečki do 14 let osvojil peto mesto, Jaka Matko je bil deveti. Zmagal je Urban Rogelj (SSK Costella Ilirija). Med dečki do 15 let je bil Žan Sovan 14. in Domen Krašna 16. Zmagal je Florjan Jelovčan (SSK Alpina). Slednji je zmagal tudi v nordijski kombinaciji, v skokih je bil prvi, v teku pa drugi. Edini predstavnik domačega kluba Jaka Matko je v obeh preizkušnjah kombinacije osvojil osmo mesto, kar je zadostovalo za končno sedmo mesto. •el



Ekipno tretje mesto na OPA igrah

Žiri, 26. februar – Andraž Modic (SSK Logatec) je bil

član slovenske ekipe v smučarskih skokih, ki je na mednarodni tekmi OPA iger v Žireh v konkurenci 16 ekip osvojila tretje mesto. Po prvi seriji je bila prva ekipa Slovenije, za katero so poleg Modica nastopili še Tomaž Verbajs, Cene Prevc in Florjan Jelovčan, na drugem mestu, na koncu pa sta se prednjo uvrstili prvi ekipi Avstrije in Nemčije. Na tekmi posameznikov je Modic osvojil 17. mesto. •el

FOTO: VALTER LEBAN

Logatec – »V svojem začetku je bil rokomet na Notranjskem »eksotika«, saj se ga razen v okviru športne vzgoje ni nikoli igralo,« razlaga Zdenka Dežman, učiteljica športne vzgoje na dolnjelogaški OŠ in motor rokometnega kluba Zvezda iz Logatca, ki združuje 60 članic. Zanimanje za rokomet je tudi na tem delu Notranjske veliko, zato se, pravi Zdenka, ne bojijo, da bi po devetih letih izgubil na številu igralcev, privržencih in veljavi.

FOTO: VALTER LEBAN

Z Rokometnim klubom Zvezda Logatec tudi do večje priljubljenosti te panoge – »Rokomet je kontakten šport, v njem uživajo strastna in temperamentna dekleta«

Klara Nagode v svojem elementu na zadnji tekmi v domači športni dvorani

Ekipno zmagoslavje na Pokljuki Pokljuka, 2. marec – Na tekmovanju Pokala Geoplin v

smučarskih tekih v prosti tehniki v sprintu na Pokljuki je v klubski konkurenci zmagala ekipa TSK Logatec, ki je za eno točko premagala ekipo TSK Merkur Kranj.

Na kilometer dolgi preizkušnji sta se v članski konkurenci Matej Šimenc in Boštjan Klavžar uvrstila na 4. in 5. mesto.

Med juniorji je zmagal Matjaž Gorjanc, za kar trojno zmago pa so med starejšimi mladinci poskrbeli Miha Šimenc, Lovro Malnar in Matic Slabe. Na stopničke sta pritekla tudi Luka Hladnik med mlajšimi dečki in Žiga Igličar med starejšimi dečki, tik pod zmagovalni oder pa se je uvrstila Klara Leške med starejšimi deklicami. •el

Začetek avtomobilistične sezone v Cerknici Cerknica – Letošnja domača sezona v avtošportu se bo

začela v Cerknici, kjer bo 17. marca potekal 1. Škoda sprint reli. Štart in cilj relija bosta v industrijski coni v Podskrajniku, kjer bo tudi servisna cona servisnih ekip.

Posadke, ki bodo nastopile na reliju, ta se ne bo točkoval za državno prvenstvo, bodo odpeljale skupaj štiri hitrostne preizkušnje, in sicer na isti trasi po dvakrat v vsako smer.

Trasa preizkušnje bo potekala na relaciji Stražišče–Dobec–Bezuljak. Cesta na tem odseku bo zaprta od 8. ure do predvidoma 19:30.

Posadke bodo ogled in popis proge opravile v petek, 16. marca, med 15. ure in 18:30.

Urnik: 9:00 – Štart IC Podskrajnik 9:23 – Hitrostna preizkušnja Dobec 1 10:28 – Servis 1 11:31 – Hitrostna preizkušnja Dobec 2 13:21 – Servis 2 14:19 – Hitrostna preizkušnja Bezuljak 1 15:26 – Servis 3 16:24 – Hitrostna preizkušnja Bezuljak 2 16:54 – Cilj IC Podskrajnik

NKN Barva CMYK Iz občinske hiše www. cerknica.si

stran 15 15

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN Barva CMYK

16

Iz občinske hiše

Notranjsko-kraške novice

stran 16

petek, 9. marec 2012

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za šolsko leto 2012/2013 Vrtec »Martin Krpan« Cerknica objavlja javni poziv za vpis predšolskih otrok v dnevni program vrtca za šolsko leto 2012/2013.

Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca.

Izpolnjene obrazce Vloga za sprejem otroka v vrtec »Martin Krpan« Cerknica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca http://www.vrtec-cerknica.si, v vrtec vrnite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 15. marca 2012.

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si - pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do 10. junija 2012.

V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 705 00 75 vsak delovni dan od 7. do 15. ure.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Vabljeni!

Z vami bo knjižničarka Anita.

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si - pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Prosimo vas, da otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 7091 078.

Priznani zeliščar Jože Majes z zeliščarske kmetije Plavica v Cerovcu pri Dolenjskih toplicah se že vrsto let ukvarja z zdravilnimi rastlinami. Svoje praktično znanje in izkušnje je zbral v poljudni knjigi Zdravnik zdravi, narava ozdravi - Medicus curat, natura sanat.

Na prireditvi bo govoril o nabiranju, gojenju, sušenju, pripravi, hranjenju in uporabi zdravilnih rastlin.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Pomlad v cerkniškem kulturnem domu

Zimo smo nekako pregnali in pomlad je čutiti že na vsakem koraku. Pomladne svežine bodo deležni tudi obiskovalci Kulturnega doma Cerknica, saj je marčevski program prežet z novostmi s področja scenskih umetnosti, manjkala ne bo niti glasba, celo o knjigah bo govora.

Začenjamo povsem športno. V petek, 9. marca, bomo gostili prireditev Športnica in športnik leta 2011, kjer bosta Športna zveza Cerknica in Občina Cerknica nagradili tiste, ki so s svojimi dosežki na področju športa zaznamovali preteklo leto. Obeta se nam zanimiva prireditev, ki bo na športno kulturen način obeležila uspehe in vztrajnost naših športnikov. Že dan kasneje pa se bomo smejali, saj na naš oder prihaja predpremiera stand-up hita, ki je nastal v produkciji kluba stand up komedije Standup.si. Stand up je rezultat dolgoletnega ustvarjanja dveh Klemenov, BUČANA in MAUHLERJA na področju stand up komedije.

V tem zabavnem, za do solz nasmejati se smešnemu stand up-u, bosta fanta predstavila svoje najboljše in najbolj smešne šale, seveda

pa ne bodo manjkale tudi sveže in aktualne domislice, s katerimi bosta začinila svoj železni repertoar.

Ljubiteljem filma je namenjen petek, 16. marca, ko bo na sporedu Kulturnega doma celovečerni slovenski dokumentarni film z naslovom Naš Ruda. Film govori o slovenskem človeku Rudolfu Strmčniku – Rudu z Graške Gore in prikazuje svet podob iz preteklega življenja naših krajev.

Sobota, 17. marca, je namenjena najmlajšim, saj bo dopoldan na sporedu lutkovna predstava Bičikleta. Predstava, ki je namenjena otrokom od drugega leta starosti dalje, govori o učiteljici po imenu Kleta in njenem radoživem kužku Bici. Skupaj živita v prelepi gorski vasici. Dan za dnem vestno opravljata svoje dolžnosti v uro in pol hoda oddaljeni



NKN Barva CMYK

stran 17 17

Iz občinske hiše www. cerknica.si šoli. Pot v dolino je naporna in utrujajoča.

A nekega dne pri sosedovem kleparju zagledata zanimivo stvar in skupaj se domislijo, čemu bi ta lahko služila. Pridite in se na lastne oči prepričajte, kaj je to.

V četrtek, 29. marca, bo OŠ Jožeta Krajca Rakek v Kulturnem domu Cerknica pripravila dobrodelni koncert z naslovom »Željam naproti«, na katerem bodo nastopili: Gal in Severa Gjurin s prijatelji, Zoran Predin, Zoran Škrinjar, Nina Strnad, mešani pevski zbor OŠ Jožeta Krajca Rakek in dva šolska ansambla.

Na materinski dan, 25. marca, bo Kulturni dom zopet pokal od smeha. K nam prihajajo Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik v aktualni komediji, ki nastavlja ogledalo slovenski družbi! Moja dežela je aktualna predstava, ki na brezkompromisen način nastavlja ogledalo Sloveniji in njenim prebivalcem; od akviziterjev, umetnikov, homoseksualcev, čefurjev in policajev, preko trupel upokojencev do prodanih žirantov glasbenih oddaj. Komedijo je kot protiudarec

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic. današnjim psihosocialnim in geopolitičnim nečednostim spisal Jonas Žnidaršič. V njej se je lotil vsega, kar je v naši deželi hecno, čudno ali preprosto narobe. Ne dobesedno, za vse bi namreč zmanjkalo časa. Kar se pač da.

Petek, 30. marca, bo glasbeno obarvan.

Nastopila bo Nina Strnad, mlada uveljavljena slovensko vokalistka, ki je v svoji karieri sodelovala s celo vrsto priznanih glasbenikov in se preizkušala v različnih glasbenih zvrsteh.

K nam prihaja s sekstetom odličnih glasbenikov, tako da nas zagotovo čaka zanimiv glasbeni izlet.

Za konec meseca pa smo vam pripravili prav poseben večer. V goste smo namreč povabili Borisa Cavazzo, Vesno Milek in skupino Fake Orchestra. Pogovarjali se bomo o knjigah, življenju, gledališču, filmu in seveda glasbi.

Tako Vesno kot Borisa si Notranjci prištevamo za svoja, Fake Orchestra pa je tista glasbena zasedba, ki je z Borisom posnela zgoščenko šansonov. Obeta se nam torej večer, poln presenečenj, zato ga ne gre zamuditi.

Tako bomo v pomlad zakorakali v Kulturnem domu Cerknica. Prepričani smo, da bo lahko vsak našel kaj zase. Vstopnice za vse prireditve so na voljo v Tur servisu v Cerknici ter v Avtostilu po vsej Sloveniji. Preko spleta lahko vstopnice kupite na spletni strani mojekarte. si. Dve uri pred vsako predstavo pa lahko vstopnice kupite tudi na blagajni Kulturnega doma Cerknica.

Regijska varna hiša Kras odprla vrata za ženske in otroke žrtve nasilja Zmerjanje, žaljivke, udarci, brce, izsiljevanje glede denarja – žal se tovrstno nasilje dogaja tudi v naših domovih, skrito za štirimi stenami. Žrtve nasilja so najpogosteje ženske in otroci. Včasih ni druge možnosti, kot da se ženska (lahko s svojimi otroki) umakne v varno okolje in tako odpre možnost za spremembo sebi, otrokom in tudi tistemu, ki izvaja nasilje.

Varna hiša predstavlja za ženske, žrtve nasilja, možnost varnega umika, čas in prostor za razmislek ter iskanje novih poti.

Varne hiše že več let delujejo širom Slovenije, nazadnje pa se je odprla tudi Regijska varna hiša Kras na področju obalno-kraške regije, s podporo naslednjih občin: Cerknica, Hrpelje Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Miren Kostanjevica, Piran, Pivka, Postojna in Sežana. V letu 2012 upamo tudi na podporo s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Velika zahvala gre tudi donatorjem, nekaterim podjetjem in posameznikom, ki so omogočili, da smo opremili sobe in uredili hišo primerno za bivanje (posteljnina, posoda, hrana …).

SPREJEM V VARNO HIŠO Ženska, ki potrebuje umik v varno hišo, pokliče v varno hišo na številko 070 754 530 in se dogovori za uvodni razgovor. Lahko pa se zglasi tudi na pristojnem centru za socialno delo. Pomoč v obliki informiranja in svetovanja dobijo tudi ženske, ki se še niso odločile za umik iz nasilja. ŽIVLJENJE V VARNI HIŠI V varni hiši vsaka uporabnica dobi sobo, v skupni uporabi so kuhinja, jedilnica, dnevna soba, terasa ter dvorišče. Uporabnica sama vodi in skrbi za svoje gospodinjstvo ter je odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok.

Za sobivanje v varni hiši pa je pomembno tudi sodelovanje in dogovarjanje z drugimi uporabnicami.

Vsaka uporabnica ima v varni hiši svojo

svetovalko, s pomočjo katere aktivno rešuje svojo situacijo. Glede na potrebe, zmožnosti in želje uporabnice izdelata individualni načrt. Glede na stopnjo ogroženosti izdelata varnostni načrt, ki ga prilagajata vsem okoliščinam, ki vplivajo na varnost uporabnice, njenih otrok in sostanovalk.

Zaradi varnosti je pomembno, da je lokacija varne hiše tajna, kar morajo upoštevati tudi uporabnice. V kolikor uporabnica komurkoli pove za lokacijo hiše, se mora, zaradi svoje varnosti in varnosti sostanovalk, v najkrajšem možnem času izseliti. Iz enakega razloga uporabnice ne smejo v hiši sprejemati obiskov.

V hiši ni dovoljeno uživanje alkohola, prepovedanih drog in nepredpisanih zdravil.

V varni hiši ne sprejemamo domačih živali.

Uporabnica je lahko v hiši največ leto dni.

Cena bivanja je enotna za vse uporabnice.

Mesečni znesek znaša 30 odstotkov denarne socialne pomoči za žensko, 10 odstotkov za prvega otroka ter 5 odstotkov za drugega in vsakega nadaljnjega otroka. V primeru, da se uporabnica znajde v hudi finančni stiski, se plačilo bivanja ureja v okviru njenih finančnih zmožnosti.

Pokličite nas, v kolikor potrebujete pomoč v stiski ali informacijo v zvezi z nasiljem. V Regijski varni hiši Kras pa bomo hvaležni tudi za vašo pomoč v obliki podarjenih oblačil, pripomočkov za otroke (avtosedeži, didaktične igrače ipd.), veseli bi bili tudi podarjene televizije, radia in podobnega.

Valentina Kovač in Nataša Prelesnik Korošic, strokovni delavki VH Kras

Začel se bo Notranjski tekaški pokal Letos je pred nami šesta sezona NTP-ja. Tako kot v prejšnjem letu pokal sestavlja osem tekov. Začeli bomo na Uncu zadnjega marca, končali pa pozno jeseni v Kulturnem domu v Cerknici na slavnostni podelitvi.

Notranjski tekaški pokal 2012 se bo začel, tako kot v zadnjih treh letih, na Uncu s 4. Maistrovim tekom, ki bo na sporedu 31. marca. Nato bomo skočili na letos jubilejni Tek na Križno goro, kmalu zatem pa bo na vrsti kraljevski Tek na Slivnico. Čarovnice bomo tako kot veleva tradicija pozdravili prvega maja. Po teku na Slivnico sledi mesec dni brez tekaških prireditev, saj nas naslednja preizkušnja našega pokala čaka v začetku junija. Tekli bomo na Teku ob Cerkniškem jezeru, ki velja za najbolj obiskan tek. Hkrati je to tudi tek z najdaljšo tradicijo. Čez 14 dni sledi lanska novost v našem pokalu, Olimpijski tek v Logatcu, ki se je zelo uspešno priključil seriji tekaških prireditev na Notranjskem. Po tej preizkušnji bo nekaj več časa za regeneracijo, dopuste in seveda treninge. Prireditelji teka na Blokah nas bodo na Tek po Blokah povabili v začetku septembra, kjer nas čaka kratkih šest kilometrov. V oktobru nas čakata še dva teka. Najprej bomo tekli na Teku po Polhovih stopinjah, ki je zaradi dolžine dober trening za Ljubljanski maraton. Zaključek šeste sezone NTP bo 14. oktobra v Rakovem Škocjanu, kjer bomo pretekli in preizkusili svojo fizično pripravljenost na deset km. Pokal poteka v štirih občinah in verjamemo, da bo privabil še več ljudi, torej bo teči še lepše. Po končanih osmih tekih pa bomo priznanja in medalje podelili v Kulturnem domu v Cerknici pozno jeseni.

NTP 2012 vključuje 8 tekaških prireditev: DATUM

NAZIV

URA

RAZDALJA

KRAJ

31. 3. 2012

4. Maistrov tek

10:30

8 km

Unec

15. 4. 2012

10. Tek na Križno goro

10:00

4 km

Lož

1. 5. 2012

13. Tek na Slivnico

10:00

9,5 km

Grahovo

3. 6. 2012

16. Tek ob Cerkniškem jezeru

9:30

9,3 km

Ribiški kot

17. 6. 2012

Olimpijski tek Logatec

9:00

9,8 km

Logatec

9. 9. 2012

4. Tek po Blokah

10:00

6,7 km

Bloke

6. 10. 2012

9. Tek po Polhovih stopinjah

16:00

14,6 km

Kozarišče

14. 10. 2012

9. Tek po Rakovem Škocjanu

10:00

9,8 km

Rakov Škocjan

Osnovnošolci:

Člani: KAT.

SPOL

LETA

LETO ROJSTVA

KAT.

SPOL

LETA

LETO ROJSTVA

A

M

16 − 29

1983 in mlajši

P1

punce

5−9

2007 - 2003

B

M

30 − 39

1982–1973

P2

punce

10 − 12

2002 - 2000

C

M

40 − 49

1972–1963

P3

punce

13 − 15

1999 -1997

D

M

50 − 59

1962–1953

F1

fantje

5−9

2007 - 2003

E

M

60 in več

1952 +

Ž

16 − 29

1983 in mlajše

F2

fantje

10 − 12

2002 - 2000

F

F3

fantje

13 − 15

1999 -1997

G

Ž

30 − 39

1982–1973

H

Ž

40 − 49

1972–1963

I

Ž

50 in več

1962 +

DOLOČILO ZA OSNOVNOŠOLSKE TEKE Točne razdalje tekov za osnovnošolce in njihovo število bodo objavljene na spletnih straneh prirediteljev (oz. straneh TKD Sovice). Okvirne dolžine teh tekov, ki se jih bomo skušali držati so: Za kategorijo F/P1 – do 800 m, za kategorijo F/P2 – do 1200 m in za kategorijo F/P3 – do 2000 m Pokalnih tekov se lahko udeležijo otroci letnika 2007 in manj. Otroci stari do 15 let se lahko udeležijo le ene tekme na eni prireditvi in ne smejo nastopiti na članskem teku. Otroci naj k teku pristopijo prostovoljno.

TOČKOVANJE Točke prejmejo tekmovalci/ke do 30. mesta v skupni razvrstitvi kot tudi v posameznih kategorijah po sistemu 40, 35, 31, 28, 26, 25, 24, 23, 22, 21 ... do 1 točke, ki jo prejme 30. uvrščeni/-a tekmovalec/-ka. Osnovnošolske kategorije so hkrati absolutne razvrstitve, zato osnovnošolce točkujemo le po kategorijah po enakem sistemu. To velja ne glede na število različnih tekov za osnovnošolce (1, 2 ali 3) na posamezni prireditvi.

V končni razvrstitvi pokala (absolutno in po kategorijah) se upošteva seštevek točk, ki jih je tekmovalec/-ka dosegel/-a na posameznih tekmovanjih. Upoštevali bomo le sedem najboljših uvrstitev. V primeru enakega števila točk je višje uvrščen tisti tekmovalec, ki ima nižji seštevek uvrstitev oz. ga določi žreb.

Lokacije, datumi in ure tekov so zdaj znani. Ker na Notranjskem »Lepu je tečt«, si vabljen, da se nam pridružiš in tako postaneš del NTP-ja!

Startnina ostaja 10 evrov za odrasle, za otroške teke startnine ni.

Več informacij: Koordinator NTP 2012 je Izak Hribar Meden, ki bere ntp@drustvo-sovica.si in sliši na 051 319 365.

Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport.

Športna zveza Cerknica je nosilec Notranjskega tekaškega pokala

NKN Barva CMYK

18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

Od 12. marca do 4. aprila 2012 bo Merkur retrograden. Še po 4. aprilu lahko pričakujete veliko zmot, ki se bodo dokončno razrešile šele po 24. aprilu.

Pričakovati je veliko glavobolov in migren, udarcev v glavo, ran, ki bodo zelo krvavele ... Pojmi, ki so ob tem še prisotni, so: železo, avto, mladi moški, nasilje ... Pričakujte nenadne bučne dogodke v javnosti, med fanti – mlajšimi moškimi; rušenje elektro ali internet sistema. Možne so večje masovne nesreče z vpletanjem avtoritet. Upam, da ne bo šlo spet za oboroževanje, posebno ne za atomsko oboroževanje (18. marec).

Nekaj sijajnih finančnih priložnosti in ljubezenskih dogodkov (14. marec).

Spori in lažniva odkritja nečednih poslov v zdravstvu ...

Možni so veliki ulični pretepi ali pretepi na športnih tekmah.

Vrhunec negativnih vplivov je pričakovati okoli 22. in 23. marca. Vsi naši principi bi se lahko porušili, brez verbalnih prepirov ne bo šlo. Pazite na napačne diagnoze in zaključke.

Kadarkoli gre kaj narobe, se to zgodi v času retrogradnega Merkurja. Ta planet je namreč zadolžen za sporazumevanje in izmenjavo, vlada našim mislim, govoru in pisanju.

Preverite, čemu se je dobro v času retrogradnega Merkurja izogibati in za kaj je ta čas izredno primeren: - Ne podpisujte nobenih pogodb (pogodba o zaposlitvi, stanovanjska pogodba, pogodba o nakupu avtomobila).

- Ne začenjajte novih poslov.

- Ne kupujte nobenih tehničnih aparatov, ker se vam bodo venomer kvarili ali pa bodo težave z njimi že od samega začetka nakupa.

- Ne hodite na potovanja, kjer še niste bili.

- Če delate z računalnikom, sproti shranjujte vsebino, ki jo napišete.

- Ne podpisujte pomembnih dokumentov (bančne pogodbe, notarski zapisi, sodni dokumenti …), saj boste marsikaj spregledali.

- Na poti velja računati z dodatnimi zapleti (zamuda, izguba/kraja dokumentov, kraja avtomobila, kolesa, ključev …).

- Ne odločajte se za novega operaterja.

- Pošta se pogosto izgubi, zato velja biti previden pri pošiljanju, smiselno je tudi shraniti vse dokumente.

Bo pa ta čas ugoden za zaključek študija in dogovorov, sklenjenih še pred nastopom retrogradnosti, za pospravljanje pisalne mize in predalov, za urejanje map ter dokončanje dela, s katerim smo odlašali, za inventure in revizije minulega dela, za klicanje oseb, ki jih imamo že dolgo v mislih, vendar smo s klicem odlašali, za popravila in obnove, za pisanje dnevnika ... Čas je ugoden za popravila že kupljenih stvari, lahko peljete avto v popravilo, a le k mehaniku, ki vam je ta avto že popravljal, novi mehanik ne bo odpravil napak.

Dogovori zdaj ne držijo, za stvar, kjer ste se že dogovorili za ceno, boste plačali več in se potem jezili zaradi cene in zaradi nedelovanja stvari. Če se boste s kom zmenili za sestanek, se lahko zgodi, da eden ali drugi ne bo utegnil, ali pa si ne boste zapomnili, kje sta se dogovorila.

Vsi zakoni ali pravila sprejeta v tem času ne bodo sprejeta, ne bodo veljala, ipd.

Operacije, opravljene v tem času, pogosto niso opravljene dobro in jih je treba ponoviti, če se le ne zgodi kaj hujšega, saj običajno operater nekaj spregleda. Če pošiljate sms sporočila, pazite komu ga pošljete, saj pogosto pride do napak in sporočilo pošljemo napačni osebi. Če se boste s kom sprli, mu boste navrgli mnogo več, kot ste sprva nameravali in zamera bo še hujša.

Bodite previdni v naslednjih dneh: 8. marec, 18. marec in 22. marec Želim vam uspešen in miren marec.

Vsem ženskam voščim ob njihovem prazniku. Naredite na ta dan nekaj samo zase!

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

090 44 28

PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA! VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

V Pivki pogrešamo večjega temno rjavega mačka s srednje dolgo gosto dlako in belo liso na vratu. Če bi ga kdo videl, naj sporoči na 040 658 997 in 041 921 017.

Notranjsko-kraške novice

stran 18

petek, 9. marec 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam Suha bukova drva, možna razrez in dostava na Notranjskem. Tel.: 031 333 407.

Letne pnevmatike 185/65R15 Dunlop SP Fastrensponse. Cena: 70 eur. Tel.: 041 744 645.

Temno modro fantovsko obleko, primerno za obhajilo (suknjič, hlače, srajca, telovnik, metuljček), slavnostno dekliško obleko z bolerom 7–11 let, sivo fantovsko obleko s srajco, primerno za birmo.

Tel.: 040 223 114.

Polhovo mast, zdravilno za opekline, celjenje ran, rano na želodcu, živalske rane itd. Tel: 041 613 155.

Rabljene kuhinjske elemente (štedilnik, pečica, pomivalni stroj). Cena: simbolično. Tel.: 031 521 162.

Kupim Kovance, bankovce, slike, razglednice, znamke in ostale starine. Tel.: 041 230 514.

Nepremičnine Oddam Sobo s štirimi posteljami, kuhinjo, dnevno sobo in sanitarijami v Postojni, samo stalno zaposlenemu/-i. Tel.: 040 814 205.

Veliko opremljeno stanovanje na Rakeku, 55 m2. Tel: 040 222 307.

Veliko obnovljeno in opremljeno stanovanje v Cerknici, 65 m2, v pritličju zasebne hiše. Tel.: 041 987 541.

Poslovne prostore v Cerknici, lastno parkirišče, atraktivna lokacija v centru ob občini, pošti, banki, 64 m2. Prostorna svetla pisarna, sejna soba, čajna kuhinja, v celoti opremljeno, klima in vsi priključki. Cena: 280 eur/mesec. Tel.: 041 333 630.

2-sobno stanovanje na Uncu za daljši čas, popolnoma opremljeno, klimatizirano, WC in kopalnica.

Tel.: 031 334 802.

2-sobno stanovanje v Postojni, 65 m2, v centru, opremljeno, vseljivo takoj. Tel.: 031 787 345.

Prodam Opremljeno garsonjero v Ljubljani, nasproti GR, 25 m2. Tel.: 031 284 159.

3-sobno stanovanje na Rakeku, 74,98 m2, v mirnem bloku, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km do LJ, prenovljeno l. 2004, klima. Cena: 1100/m2 oz. po dogovoru. Tel.: 041 464 662.

Dvojčka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, v IV. gradbeni fazi. Cena: 147.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana Stanovanje z atrijem v Postojni, 110 m2, v III. gradbeni fazi. Cena: 85.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2 na parceli 1264 m2, z dokumentacijo za obnovo, zelo lepa lokacija. Tel.: 070 898 215.

Drugo Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

Boljše počutje, manj kilogram s pomočjo uravnotežene prehrane herbalife. Brezplačno svetovanje.

Tel.: 041 256 678.

Nudim inštrukcije iz nemščine. Tel.: 031 400 854.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN Barva CMYK

www.nkr-novice.si

stran 19

Napovednik in razvedrilo

let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 23. marca do 5. aprila. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 19. marca, na enaslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Razstava unikatnega nakita, vaz in slik Barbke Kraševec, do 25. marca v prostorih knjižnice v Starem trgu.

22. 3. Razstava DNK Krpan Ko popki se odpirajo, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici.

Prireditve, predavanja 9. 3. Harmonikarski orkester Glasbene šole, ob 18. uri v kulturnem domu v Zagorju.

9. 3. Zbiranje vzorcev za Izbor najboljših žganj Krpan 2012, od 18. do 20. ure v gostilni Ka-Ra v Pivki.

10. 3. Gregorjev semenj, od 8. ure dalje po ulicah Logatca. Natančnejši program na str. 11.

14. 3. Tematski večer o možnostih opazovanja rjavega medveda v naravnem okolju, ob 18. uri v prostorih TIC-a v Ložu.

15. 3. Predavanje Petre Draškovič o Aljaski, ob 19. uri v knjižnici v Starem trgu.

15. 3. Predavanje Mitje Fajdige o kandidoznosti, prezrtemu in najpogostejšemu povzročitelju bolezni, ob 19. uri v knjižnici na Rakeku.

16. 3. Predavanje z naslovom Čari in pasti zdravilnih rastlin, ob 18. uri v dvorani Krpanovega doma v Pivki.

17. 3. Predavanje zdravnika, gorskega reševalca – letalca, gorskega vodnika, vrhunskega alpinista prim. dr. Iztoka Tomazina, dr. med., ob 18. uri na turistični kmetiji Pri kovačiji v Babnem Polju.

17. 3. Brucovanje NŠK na Uncu.

19. 3. Seminar za mentorje gledaliških in lutkovnih skupin od dramskega besedila do gledališke predstave, od 16.30 do 19.30 v galeriji Hiša sonca v Logatcu. Prijava na seminar je možna do 12. marca. Več informacij na 01 759 17 40 ali 031 867 974 ali na oi.logatec@jskd.si.

Kultura 10. 3. Dramska igra Kluba logaških študentov in Kluba Stara šola iz Hotedršice Življenje nas tepe, ob 20. uri v Ligojni.

10. 3. Prireditev Baletni polet v organizaciji Baletnega društva Postojna, ob 18. uri na odru Narodnega doma v Logatcu.

10.3 Monokomedija Oh, ta fejst buuk avtorja Mathiasa Štefančiča, ob 19. uri v dvorani v Novi vasi 11. 3. Opera Gorenjski slavček, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

15. 3. Igra Kdo je napravil Vidku srajčico, ob 18. uri v kulturnem domu v Studenem.

15. 3. Dramska skupina in Big band Šolskega centra Postojna s predstavo Inštrukcije iz življenja, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

17. 3. Koncert Pevskega zbora Jasna ob dnevu žena in materinskem dnevu, ob 18. uri v kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu.

17. 3. Dramska igra Kluba logaških študentov in Kluba Stara šola iz Hotedršice Življenje nas tepe, ob 20. uri v Lazah.

21. 3. Prireditev OŠ Prestranek Nekoga moraš imeti rad, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

22. 3. Monodrama Levstikovo zmerjanje narodnih veljakov z igralcem Anatolom Šternom, ob 18. uri v knjižnici v Postojni.

22. 3. Blues festival Postojnska jama, Rosie Ledet, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.

24. 3. Dramska igra Kluba logaških študentov in Kluba Stara šola iz Hotedršice Življenje nas tepe, ob 20. uri v Gorenjem Logatcu.

Za namlajše 14. 3. Pravljična urica, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi.

19. 3. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku. Otroka prijavite na tel. št. 01 705 14 81.

21. 3. in 22. 3. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od dopolnjenega 4. leta dalje, Pozdravljena pomlad, od 17. do 18. ure v knjižnici v Cerknici. Otroka prijavite na tel. št. 01 709 10 78.

Kino 10. 3. Artur Božiček, ob 19. uri v Kinu Pivka.

17. 3. Dokumentarni film ob akciji Očistimo Slovenijo, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Rekreacija 9. 3. Nočni pohod na Nanos ob polni luni, ob 20. uri iz Razdrtega.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Ker je zdravje vredno več. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK: Miro Žnidaršič, Cesta v Staro vas 5, Postojna; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK: Nataša Šemrov, Grajska pot 12, Logatec; Anton Klavžar, Novi svet 15, Hotedršica; Marija Miklavec, Ulica Dolomitskega odreda 10, Postojna; Marta Kolar, Laze 61, Logatec.

Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Kosovelova 2, 1290 Grosuplje, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 16. marca 2012.

5 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:



/ kupon

NKN Barva CMYK

20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

stran 20

petek, 9. marec 2012

Prenova Narodnega doma Logatec leta 2014?

gradiv na police,« opozarja Bibijana Mihevc, direktorica logaške knjižnice, kamor se vsako leto vpiše približno 300 novih članov, res pa je tudi, da nekateri, predvsem srednješolci, članstvo za nekaj let prekinejo, čez čas pa knjižnico ponovno obiščejo.

Nekaj osipa je, seveda, tudi Logaški župan Berto Menard doma je namreč zaščiteno, poudarja, da želi občina tako da je pričakovati, da bo zaradi preseljevanja. »Trenutno aktivnih je 3.500 članov,« skupaj z izvajalcem pripraviti ta del verjetno ostal nesprepove Mihevčeva. Po njenih tako imenovano projektno menjen. besedah se knjižnice takega nalogo, ki vključuje s strani tipa v današnjih časih gradijo občine podane želje po veKnjižnica Logatec v veliki v velikosti približno 2.000 likosti prostorov, dvorane, prostorski stiski kvadratnih metrov, logaška zunanji ureditvi in pripravo Razmišljajo pa tudi o tem, pa jih ima le 700 direktorica javnega natečaja za nov tako župan, da bi knjižnico pa si želi vsaj 1.500 kvadratov Kulturni dom Logatec, javni in ostali del Narodnega natečaj »Pot do kakovostnih, doma podrli in zgradili novo prostora.

Selitev knjižnice v stavbi na smotrnih arhitekturnih, zgradbo, kajti znano je, da je krajinsko arhitekturnih in bila knjižnica pred približno Tržaško cesto v Logatcu, v nekdanji stavbi občine in upurbanističnih rešitev.« 25 leti prizidana, stavba je »Gre za zelo velik projekt, zato načeta, pesti pa jo predvsem ravne enote, kar je bila tudi ena od zamisli, po njenem bomo k sodelovanju povabili prostorska stiska. mnenju ni primerna rešitev.

Zbornico za arhitekturo in V Knjižnici Logatec in »V mnogih starih stavbah prostor,« pravi župan Menard njenih enotah namreč se sicer lahko uredijo zavodi in dodaja: »Seveda je vmes še gradivo vsako leto številčno tovrstne dejavnosti, vendar veliko če-jev, kot sta, denimo, poraste za približno moramo vedeti, da sta to dve denar in soglasje Zavoda za 3.500 enot. »V nekaj letih ločeni hiši , kar bi pomevarstvo kulturne dediščine.« pričakujemo, da bo nastal Samo pročelje Narodnega resen problem glede postavitve nilo velike težave v kadrovski

FOTO: VALTER LEBAN

Logaški Narodni dom je potreben temeljite prenove, odločitev o tem, ali ga podreti in zgraditi na novo, ali ga pustiti na stari lokaciji, pa se ob vsakih volitvah premakne v prihodnost. V zadnjem desetletju je bilo na to temo izrečenih že veliko besed in prelitega veliko črnila, a do konkretnih ukrepov ni prišlo.

Projekt prenove logaškega Narodnega doma in selitev Knjižnice Logatec, ki domuje v isti stavbi, naj bi se začela v letu 2014

Samo pročelje Narodnega doma Logatec je zaščiteno, tako da je pričakovati, da bo ta del verjetno ostal nespremenjen.

pokritosti, velik problem v teh hišah pa bi bil tudi z nosilnostjo, posegi vanju bi morali biti veliki in temu primerna tudi višina investicije.« Ta pa je ključnega pomena, saj so, kot pravi župan, v nedavno sprejetem občinskem proračunu zagotovljena sredstva za pridobitev potrebne dokumentacije, »potem bomo pa kandidirali za evropska,

državna sredstva ...« Če bi občini uspelo letos pripraviti dokumentacijo, bi izvedbo projekta, tako župan, morda lahko začeli v letu 2014.

Logatec potrebuje lep kulturni dom »Naši likovniki si želijo imeti galerijo, kajti obstoječi, manjši, nista primerni za to dejavnost. Želimo si res en lep

kulturni dom s knjižnico in vsemi temi pritiklinami, ki jih potrebujejo sodobna društva na področju kulture. Tako bi lahko v Logatec pripeljali tudi kakšen večji ansambel, najsi bo gledališki, glasbeni …« pravi Menard, ki je prepričan, da bo slej ko prej treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko.

•Blanka Markovič Kocen