Št. 6 - 23.3.2011 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

Razširili zapore letenja

Ameriko imamo doma

Kako komunicirati s 17 strankami

10

5 drugi e ž o d o b , Ah ne. namesto me

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 23. marec 2012, letnik X / št. 6 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Očistimo tudi slabe navade

FOTO: VALTER LEBAN

Jutri bomo tudi v naši regiji zavihali rokave in dobrodelno počistili svoj kraj in okolico. Le enodnevno čiščenje ne bo dovolj, da se bomo otresli vse navlake, s katero nekateri brez slabe vesti obremenjujemo naravo. V regiji imamo še okrog tristo registriranih neočiščenih odlagališč, med katerimi jih 108 vsebuje nevarne odpadke, ki posledično onesnažujejo tudi naš vir življenja – vodo. Morali bi poostriti nadzor nad nezakonitim odlaganjem odpadkov in nemarneže kaznovati, vendar inšpekcijske službe na tem področju bolj kot ne še spijo. Upamo, da se bodo vsi na račun akcije zamislili.

Iz vsebine:

FOTO: VALTER LEBAN

Letošnji svetovni prvak v poletih Robert Kranjec se je v sredo mudil v Postojni. Svojim oboževalcem in športnim navdušencem je delil podpise in jim za spomin podaril svojo fotografijo. Med podeljevanjem avtogramov smo ga v objektiv ujeli tudi mi.

2 3 4

6 Priznanja v iste roke

kot lani

V Cerknici so naslov najboljših športnice in športnika leta podelili kegljačici Alenki Jakša in Janu Hribarju, ki tekmuje v francoskem boksu, savateju.

7 Za razvojno partnerstvo

Predstavniki občin, zavodov in organizacij Slovenije, Italije in Hrvaške so soglašali o skupnem sodelovanju na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture.

V prihodnji številki, 6. aprila: Pogovor s Tomažem Nedohom, glasbenim pedagogom in uspešnim saksofonistom  s Sabrino Mulec o boleznih ščitnice 

Regijska izjava: »Tisti, ki brezvestno odvrže odpadke v naravo, naj potem kazen odplača tudi tako, da nekaj dni čisti divja odlagališča in pobira smeti.« Erika Kovačič, koordinatorka akcije z Občine Pivka

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 23. marec 2012

»Ozaveščeni nič več strpni do nemarnežev« V naši regiji še okrog 300 registriranih neočiščenih odlagališč – Ni dovolj le čistiti, temveč preprečevati, ločevati in zmanjševati

torej poskrbljeno, da se bodo iz narave odstranili tudi ti?

Ana Širca: V statistični notranjsko-kraški regiji vsebuje nevarne odpadke kar 108 odlagališč, v Logatcu pa osem odlagališč. Prostovoljci naj nevarnih odpadkov zaradi posebnosti ravnanja z njimi ne bi čistili.

Erika Kovačič: Azbestne plošče predstavljajo velik problem. Rokovanje z njimi brez ustrezne zaščite je zdravju človeka nevarno, zato organizatorji akcije Očistimo Slovenijo zelo poudarjajo, da se teh plošč ne premika – se pa obvesti odgovorne o najdbi. Najbolje, da se ljudje obrnejo na občinskega koordinatorja ter sporočijo točno lokacijo in volumen teh odpadkov. Upam, da se bo v prihodnje našlo način in sredstva ter iz narave odstranilo tudi odpadke te vrste.

Velik problem so tudi ostali gradbeni odpadki, ki se jih glede na obstoječ sistem žal »splača« neustrezno odložiti.

Ana Širca: Glede na podatke iz Registra divjih odlagališč gradbene odpadke vsebuje najmanj tretjina divjih odlagališč

FOTO: VALTER LEBAN

Kako bi ocenili stanje onesnaženosti našega okolja po zadnji vseslovenski akciji pred dvema letoma? Se je izboljšalo?

Erika Kovačič: Pred dvema letoma so naši prostovoljci iz narave odstranili velikansko količino odpadkov. Takrat so mi rekli, da bi potrebovali še dve, tri takšne akcije, pa bi očistili vsa odlagališča.

In kaže, da bo res tako, vsaj povečini.

Stanje se izboljšuje. Žal pa se še vedno zgodi, da na kakšnem že očiščenem odlagališču pristanejo takšni in drugačni odpadki, vendar v precej manjšem obsegu kot v preteklosti.

Koliko registriranih divjih odlagališč je še na našem območju?

Martina Erjavec: 13. marca je bilo v notranjsko-kraški statistični regiji zabeleženih 335 neočiščenih odlagališč, od tega v občini Ilirska Bistrica 73. Dodatno ima Logatec 45 neočiščenih odlagališč.

Koliko jih vsebuje nevarne odpadke? Prostovoljci teh, denimo, azbestnih plošč, ne bodo odstranjevali. Kako bo

»Zelo pomembno je tudi, da preprečimo nastajanje odpadkov, zato je prav, da nakupujemo pametno in premišljeno.« Martina Erjavec

FOTO: VALTER LEBAN

»Ustrezno visoke kazni bi bile zagotovo učinkovite, še bolj učinkovite pa bi bile vzgojne kazni.« Erika Kovačič

v regiji. Erika Kovačič: Občina Pivka je lani sanirala divje odlagališče gradbenih odpadkov, žal smo opazili, da se »kupčki« spet pojavljajo.

Večinoma gre za odlaganje manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastanejo ob rekonstrukcijah objektov: ometi, keramične ploščice in podobno, ki pa bi jih povzročitelji lahko oddali v zbirnem centru v Neverkah.

Taki, sprva manjši kupčki žal s časom postanejo prostor, kjer povzročitelji samoumevno odlagajo naprej. In tako nastajajo večja odlagališča, stroški sanacije katerih so veliki. Zbirni center v Neverkah je odprt vsak dan, oddaja odpadkov je brezplačna, zato so taka ravnanja povzročiteljev nerazumljiva. Plačljivi sta le dve vrsti odpadkov – avtomobilske gume in azbestni odpadki. Za štiri avtomobilske gume se plača le en evro, za tono azbestnih odpadkov, ki morajo biti zloženi na paleti, pa 229 evrov.

Ekologi brez meja so napovedali, da akcijo organizirajo zadnjič – še letos pač zato, ker sodelujemo v svetovnem projektu – in sicer zato, ker je po eni strani potuha državi, po drugi strani pa zato, ker jo nekateri zlorabljajo in odvržejo odpadke v naravo, češ, saj jih bodo prostovoljci počistili.

Ste opazili, da bi se pred akcijo pri nas dogajalo kaj takšnega?

Martina Erjavec: Znano nam je le, da so nekatere občine in komunalna podjetja v

regiji na zbirnih mestih uvedli nadzor z namenom, da prebivalci ne bi odvažali lastnih raznovrstnih odpadkov kar na zbirna mesta. V zadnji akciji se je namreč dogajalo, da so občani na zbirna mesta pripeljali gradbene odpadke, avtomobilske dele in ostale odpadke. Od lokalnega prebivalstva pa je slišati pritožbe, da nekateri odlagajo svoje odpadke na njihove kmetijske površine, kazni za to pa morajo plačevati lastniki parcel, kjer so bili odloženi odpadki, kljub temu da odpadki niso njihovi.

Kako je po vaše sama akcija in obsežno (medijsko) poročanje o problematiki ravnanja z odpadki vplivalo na ljudi in njihovo zavedanje o negativnih posledicah odlaganja odpadkov v naravo?

Martina Erjavec: Vsekakor akcija pozitivno vpliva na odnos do okolja in ravnanje z odpadki, saj je njen namen tudi ozaveščanje. Ni pomembno le, da registriramo in očistimo divja odlagališča, zavedati se moramo, da je treba preprečevati tovrstna odlagališča, ločevati odpadke in zmanjšati njihovo količino.

Le tako bomo ohranili čisto in za življenje človeka primerno okolje.

Akcija naj bi bila tudi pritisk na pristojne organe.

Kaj menite o delu zlasti državnih inšpektorjev, na katere letijo številne kritike?

Jih je dejansko premalo ali premalo delajo in izrekajo premalo kazni? So krive tudi

prenizke kazni?

Erika Kovačič: Po mojem mnenju so vsekakor krive prenizke kazni. Ljudje žal delujemo po principu, da se reda držimo šele, ko nas »kazen« pošteno udari po žepu.

Ustrezno visoke kazni bi bile zagotovo učinkovite, še bolj učinkovite pa bi bile vzgojne kazni. Tisti, ki brezvestno odvrže odpadke v naravo, naj potem kazen odplača tudi tako, da nekaj dni čisti divja odlagališča, pobira smeti ob cestah in podobno. Verjetno bi potem dvakrat pomislili, kam bomo odložili odpadke.

Kako komentirate protest nekaterih občin v naši regiji, da celotno breme financiranja odvoza in odlaganja odpadkov na končno deponijo pade na občine?

Erika Kovačič: Finančno breme za občine je veliko, posebej v teh težkih časih, vendar pa se je treba zavedati, da prostovoljci naredijo zelo dragoceno delo, ki ga občinam ni treba plačati.

Seveda je to prispevek prostovoljcev za skupno dobro, za lepšo in čistejšo prihodnost, je pa hkrati tudi prispevek občini in državi.

Ločeno zbrane odpadke bodo sicer brezplačno prevzela komunalna podjetja oziroma zbiralci določenih odpadkov.

Martina Erjavec: V akciji z brezplačnim odvozom iz zbirnih centrov in milejšimi pogoji, na primer glede bolj umazane embalaže, sodelujejo vsi nacionalni prevzemniki.

Posledično to pomeni za občine manjši strošek odlaganja.

Erika Kovačič: V naši občini bomo sodelovali s Publicusom, ki bo vse pravilno ločene odpadke brezplačno odpeljal na ustrezna mesta, mešane komunalne odpadke pa na deponijo na Ptuju.

Prav zato poudarjamo, kako zelo je pomembno, da se vse odpadke strogo ločuje – ne le iz finančnega, temveč tudi iz okoljskega vidika. Škoda je, da na deponiji pristanejo odpadki, ki bi jih lahko recikli-

rali. Vse kovinske odpadke bo odpeljalo podjetje Odpad.

Vaše želje in popotnica ljudem dan pred akcijo?

Ana Širca: Želimo, da se akcije udeležijo vsi tisti, ki so v njej že sodelovali in da se jim pridružijo še novi prostovoljci, prav tako si želimo, da bi se divja odlagališča očistila v največji možni meri.

Martina Erjavec: Pozivamo ljudi, da z udeležbo pokažejo odgovornost do okolja in naših zanamcev. Obenem jih naprošamo, da pri čiščenju divjih odlagališč ločujejo odpadke. Vsak odpadek je namreč lahko surovina, če je ločeno zbran. Z ločevanjem pa gradimo tudi zelena delovna mesta in prihranimo naravne vire, vodo, energijo.

Poleg tega je zelo pomembno, da preprečimo nastajanje odpadkov, zato je prav, da nakupujemo pametno in premišljeno.

Akcija je pozitivna, predvsem v smislu osveščanja, a enkratna. Kako naprej?

Vemo namreč, da samo inšpektorji, čeprav bi bili bistveno učinkovitejši, problema nezakonitega odlaganja odpadkov ne bodo rešili.

Erika Kovačič: Trudimo se, da na tak ali drugačen način vseskozi osveščamo ljudi, naj spoštljivo ravnajo z okoljem, pa naj bo to skozi spomladanska predavanja o urejanju okolice ali pa s kino programom, kjer vrtimo tudi razne dokumentarne filme z okoljsko tematiko.

Verjamem, da bo imel zelo pozitivne učinke, tudi na divje odlaganje odpadkov, bodoči regijski park. Vedenje, da je narava pod nadzorom in »upravljana«, bo k temu zagotovo veliko pripomoglo. Opažam pa tudi, da ozaveščeni občani niso več strpni do nemarnežev in se obračajo na inšpekcijske službe, pa tudi na občino. In tako je tudi prav – ko bo smetenje v naravi postalo nesprejemljivo za večino, takrat se bodo začele stvari obračati v pravo smer in tovrstne akcije ne bodo več potrebne. •vrž

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEBAN

Pred akcijo Očistimo Slovenijo smo različne vidike problematike ravnanja z odpadki skušali osvetlili v pogovoru z občinsko koordinatorko akcije Eriko Kovačič iz Občine Pivka ter regijskima koordinatorkama, Martino Erjavec iz Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije in Ano Širca iz Regijskega stičišča nevladnih organizacij Boreo.

»Gradbene odpadke vsebuje najmanj tretjina divjih odlagališč v regiji.« Ana Širca

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3 let 10

3

Komentar: Vseslovenska akcija – ?!.

Vseslovenska akcija –  promocija posameznikov? čas za razmislek

Blanka Markovič Kocen

Notranjske občine imajo pozitivne izkušnje z ločenim zbiranjem odpadkov, do politike »zamrznjenih cen« pa so zaradi naraščajočih stroškov kritične Gregorič, direktor Komunalnega podjetja Logatec.

bodo le-to, podobno kot vsako leto, organizirali sami.

Publicus jim bo ponudil podNajvečje težave v notranjskih poro v obliki delovnih strojev, občinah predstavlja zbitako da bodo v akciji zbrani ranje biološko razgradljivih odpadki hitro in učinkovito kuhinjskih odpadkov v odpeljani. Občina Pivka bo stanovanjskih blokih, kjer vsi k vseslovenski akciji pristouporabniki ne upoštevajo pravil pila, prostovoljci bodo ločeno ločenega zbiranja, saj zaradi zbirali preostanek komuskupne uporabe zabojnikov nalnih odpadkov, mešano ni mogoče natančno določiti, odpadno embalažo, kosovne kdo je kršitelj. odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo ter Politika »zamrznjenih odpadne gume, lokacije nevarnih in azbestcementnih cen« ogroža komunalna odpadkov pa bodo le evipodjetja Tako v cerkniškem in dentirali in obvestili občinsko logaškem komunalnem koordinatorko. Sanacija divjih V občinah Postojna in Pivka, Sloveniji,« je povedal Gregor podjetju kot v Publicusu so odlagališč bo opravljena kjer ima koncesijo za ravnan- Kranjec iz podjetja Publicus. kritični do politike »zamrnaknadno. je z odpadki podjetje Publicus Napredek pri ločevanju znjenih cen« komunalnih »V akcijo Očistimo Slovenijo odpadkov opažajo tudi v iz Ljubljane, so leta 2010 vzstoritev, ki se vleče že skoraj se bomo vključili, vendar je Cerknici in Logatcu. Količina 20 let in je močno prizadela postavili nov način ločenega ne podpiramo,« sporočajo iz ločeno zbranih odpadkov zbiranja komunalnih odvsa komunalna podjetja v cerkniške komunale. »Mense je v Cerknici povečala z padkov, s čimer so močno Sloveniji. Izvajalci komunal- imo, da gre za populistično zmanjšali količino odloženega 29 odstotkov v letu 2010 na nih storitev morajo namreč akcijo, ki daje ljudem napačen 42 odstotkov v letu 2011. ostanka le-teh, na drugi poslovati po tržnih zakonito- signal – vi kar mečite odpadke »Seveda se bomo trudili ta strani pa povečali količino stih, okoljska zakonodaja pa v kraške jame, mi pa jih bomo odstotek še povečati, potrebno jim nalaga dodatne obveznos- v takih akcijah pospravili. ločeno zbranih odpadkov, ki pa bo nadaljnje ozaveščanje gredo v nadaljnjo predelavo. ti, povezane z višjimi stroški Problem divjih odlagališč je Lani so tako v Postojni zbrali naših uporabnikov, saj je od poslovanja. »Nujno je treba treba rešiti sistemsko in ne z njih v največji meri odvisen 45 odstotkov manj ostanka spremeniti administrativni akcijami, kjer je cilj promocija uspeh ločevanja,« pravi Anton način določanja cen v način, komunalnih in 86 odstotkov nekaj posameznih aktivistov.« Kranjc, direktor Komunale več ločeno zbranih odpadki bo temeljil na stroškovni Komunalno podjetje Logatec Cerknica. Na odlagališčih kov kot leta 2009, v Pivki pa primerljivosti in upravičenosti bo vse krajevne skupnosti v za nenevarne odpadke je prvega 47 odstotkov manj, cen storitev, tako kot imajo to občini Logatec in bilo v letu 2010 v Sloveniji drugih pa 87 odstotkov več. urejeno v Avstriji in Nemčiji,« društva, ki se bodo akciji odloženih 272 kg, v občini je bil konkreten Marjan »Ob nadaljevanju sedanjega pridružila, oskrbelo z lateks Gregorič. trenda pričakujemo, da bomo Logatec pa le 118 kg komurokavicami in nalnih odpadkov na prebivalv letu 2012 tako v Postojni vrečami za ločeno zbiranje ca, pri čemer se je količina kot v Pivki ločeno zbrali in v Sporna upravičenost vses- odpadkov. Poleg tega bodo nadaljnjo predelavo oddali več odloženih odpadkov v občini lovenske akcije izvajali odvoz odpadkov kot 50 odstotkov vseh zbranih v lanskem letu še zmanjšala, V občini Postojna se bodo v z zbirnih mest v občini na odpadkov in se tako priključili in sicer na 105 kg na prebival- vseslovensko čistilno akcijo odlagališče Ostri vrh. ca, nam je sporočil Marjan najuspešnejšim občinam v vključili zgolj posredno, saj •Blanka Markovič Kocen

Notranjska – Količina ločeno zbranih odpadkov se je lani v primerjavi z letom 2009 v vseh notranjskih občinah občutno povečala, ostanek komunalnih odpadkov zmanjšal, napredek pa pričakujejo tudi letos. Največje težave povzroča zbiranje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v stanovanjskih blokih, kjer kršiteljev ni mogoče natančno določiti, zato bo potrebno nadaljnje ozaveščanje uporabnikov, saj je od njih v največji meri odvisen uspeh ločevanja. Politika »zamrznjenih cen« je močno prizadela tudi komunalna podjetja na Notranjskem. Logatec in Pivka bosta k vseslovenski akciji pristopila, Cerknica prav tako, čeprav je ne podpira, v Postojni pa bodo v njej sodelovali le posredno.

Kršitelji vse bolj prebrisani »Poskrbijo, da jih iz odloženih odpadkov ni mogoče odkriti,« opažajo na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Poleg državnih okoljskih inšpektorjev, na katere pogosto letijo očitki o premajhni učinkovitosti, so za nadzor ravnanja s komunalnimi odpadki na osnovi določb občinskih odlokov pristojni tudi medobčinski inšpektorji in redarji, ki se odzivajo tako na prijave nelegalnih odlagališč odpadkov s strani občanov, ukrepajo pa tudi na podlagi lastnih zaznav na terenu.

ostajajo očiščena. So pa povzročitelji pri nezakonitem odlaganju odpadkov vse bolj pazljivi, saj poskrbijo, da jih iz odloženih odpadkov ni mogoče odkriti,« pravi Šibenikova in dodaja, da v večini primerov povzročitelji nepravilno odloženih odpadkov dejansko niso znani oziroma jih ni mogoče ugotoviti, zato se o odstranitvi dogovorijo z lastniki zemljišč. Po zakonu o varstvu okolja je v takšnem primeru namreč lastnik zemljišča dolžan odpadke odstraniti. V primerih, ko se nepravilno odloženi odNeva Šibenik, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva padki, katerih povzročitelja ni mogoče ugotoviti, nahajajo na občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke (MIR), državnih ali občinskih zemljiščih, se za odstranitev odpadkov dogovorijo s posamezno občino. nam je pojasnila, da se s problematiko nezakonito odloženih V letu 2011 je MIR na področju nepravilnega odlaganja odpadkov v naravnem okolju pogosto soočajo, najpogosteje odpadkov obravnaval 49 zadev, od teh je bilo 29 prijavnaletijo na gradbene odpadke, sledijo komunalni odpadki, ljenih, 20 pa so jih odkrili v okviru rednega nadzora. V 13 med katerimi so nemalokrat tudi nevarni. Večina nepravilno primerih, v katerih povzročitelja ni bilo mogoče ugotoviti, odloženih odpadkov se po njihovih ugotovitvah nahaja nepravilno odloženi odpadki pa so se nahajali na občinskih v jarkih oziroma raznih kotanjah ob prevoznih gozdnih cestah ali grmičevju, kjer jih lahko brezvestni povzročitelji oziroma državnih zemljiščih, so odstranitev odpadkov naložili neopaženo odvržejo. občinam, v 28 primerih pa so po njihovem posredovanju odŠibenikova sicer opaža, da se stanje izboljšuje, saj so lani padke z zemljišč odstranili lastniki oziroma povzročitelji sami, obravnavali manj prijav kot leto poprej. »Prav tako smo v petim povzročiteljem so izrekli tudi globo. V treh primerih so okviru rednih nadzorov ugotovili, da določena mesta, kjer so se ugotovili, da za reševanje niso pristojni, zato so zadeve odstov preteklosti nenehno pojavljali nepravilno odloženi odpadki, pili inšpekciji za okolje. •vrž

Vse notranjske občine sicer opažajo bistven napredek pri ločenem zbiranju odpadkov, ozaveščenost prebivalcev se krepi, še vedno pa imamo v regiji okrog 300 registriranih neočiščenih odlagališč.

K čemu naj bi, konkretno, doprinesla jutrišnja vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, pa mi ni povsem jasno. Če, seveda, izvzamem samopromocijo organizatorjev doma in z vključitvijo v svetovni projekt tudi širše. Seveda ne smem pozabiti še na en motiv: druženje s sokrajani in preživljanje prostega časa v naravi. Vse bolj se mi tudi dozdeva, da s to in podobnimi akcijami zgolj pomagamo državi pri odlašanju odločnega obračuna s problemom onesnaževanja okolja.

Ali kot je dejal Anton Kranjc, direktor cerkniške komunale: »Gre za populistično akcijo, ki daje ljudem napačen signal – vi kar mečite odpadke v kraške jame, mi pa jih bomo v takšnih akcijah pospravili.« Dejstvo namreč je, da je treba problem divjih odlagališč rešiti sistemsko in ne z akcijami, kot je jutrišnja.

Država, ki bi morala ukrepati, je zaspala. Raje kot da bi se zadeve lotila, že 20 let vztraja pri »zamrznjenih cenah« komunalnih storitev, ki podjetja iz dejavnosti, ki je za nameček v svetu znana kot ena najbolj donosnih (saj poznate tisto: v smeteh je denar), spravlja na rob preživetja, še več, z raznimi »akcijami« jih prisili, da odpadke odvažajo brezplačno. Prostovoljci pa opravijo dragoceno delo, ki ga prav tako ni treba plačati.

Nič ne rečem, vse za skupno dobro, tudi sama skrbno ločujem odpadke in tega učim tudi svoja otroka, a kaj, ko na drugi strani, v središču Ljubljane, pred vrati službe po šolski malici bližnjih srednješolcev ostane pravo smetišče… Koši pa so le nekaj metrov oddaljeni!

Morda bi pomagale visoke kazni za brezvestneže in ostrejši nadzor tudi nad tem, kam vse kmetje izlivajo gnojevko, kajti tudi pitna voda je dobrina, ki ima, tako kaže, omejen rok trajanja. Tudi odvoz kosovnega materiala več kot dvakrat na leto bi nedvomno koristil, kajti mnogi mislijo, kot se je pokazalo na zadnji vseslovenski čistilni akciji, da na zbirna mesta lahko privlečejo vse mogoče odpadke, ki so se jim čez leto nabrali doma.

Kakorkoli že, sprehod v naravi in druženje s prijatelji ne more škoditi, pravega učinka pa, dokler nam potreba o varovanju okolja ne bo sedla v zavest, tako ali tako ne bo. Ribiči, denimo, take čistilne akcije izvajajo vsaj 30 let, pa še zdaleč niso deležni take medijske pozornosti kot Petra Matos.

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

4

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 23. marec 2012

Akcija ni namenjena čiščenju domov Občine bodo letos bolje nadzorovale zbirna mesta, da akcija ne bi postala akcija čiščenja domov –Ponekod divjih odlagališč ne bodo čistili

V Cerknici pa želijo akcijo usmeriti predvsem v čiščenje razpršenih odpadkov. »Čiščenje divjih odlagališč rešujemo sistematsko v sodelovanju z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom in komunalnim podjetjem,« pojasnjuje župan Marko Rupar. »Tako skušamo odkriti povzročitelje, kajti samo čiščenje brez iskanja povzročitelja nam ne bo prines-

lo dolgoročnih uspehov pri preprečevanju onesnaženja.« Čistili pa jih bodo na Postojnskem. Župan Loške doline Janez Komidar pravi, da bodo čistili predvsem okolico naselij ter ob prometnicah, na Blokah pa bodo čistili le divja odlagališča na javnih površinah in se osredotočili na raztresene odpadke ob lokalnih cestah, jezerih, javnih površinah. Na Pivškem so di-

vja odlagališča v večini vaških skupnosti že uredili. Tam bodo prostovoljci pobirali razpršene odpadke, posvetili pa se bodo tudi obsekavanju in čiščenju zaraščenih predelov, kjer se po besedah Erike Kovačič z občine velikokrat najde kakšna vreča smeti.

Veliko že očiščenih odlagališč se je v dveh letih spet napolnilo. »Žal so nekatera spet polna najrazličnejših odpadkov, na primer v industrijsko-obrtni coni,« ugotavlja logaški župan Berto Menard. Situacija je podobna tudi v drugih občinah. »Pojavljajo se tudi nova,« opozarja Rupar. Na Cerkniškem je nekatera

najbolj izpostavljena očistila občina v sodelovanju s komunalnim podjetjem. »Pojav novih pripisujemo zelo nizki stopnji kulture in splošno premajhni ekološki ozaveščenosti,« dodaja Rupar. V večini občin sicer menijo, da akcija prispeva k večji ozaveščenosti ljudi. Občine redno sodelujejo tudi z inšpekcijskimi službami, ki pa se odzovejo le na prijave, predvsem pa traja dolgo časa, da ugotovijo onesnaževalca, če ga sploh.

To ni akcija čiščenja domov

Pred dvema letoma se je zgodilo, da so občani zbirna mesta odpadkov zlorabili za

Akcija bo letos še dražja Notranjska – »Akcijo Očistimo Slovenijo 2012 bomo podprli, se pa z njo ne strinjam, saj menim, da bi morala država odločneje ukrepati, da uredi odlagališča odpadkov in inšpekcijski nadzor nad divjimi odlagališči,« pravi cerkniški župan in predsednik sveta notranjsko-kraške regije Marko Rupar. Notranjsko-kraške občine bodo tako podprle akcijo, kljub temu da bodo stroški precej višji kot pred dvema letoma, saj bodo zbrane odpadke tokrat morale voziti drugam in plačati njihovo odlaganje. V regiji namreč ne delujeta ne rakovška ne postojnska deponija, najbližja je tako v Logatcu. »Upamo, da bosta odvoz in odlaganje odpadkov brezplačna, saj pri tem ne gre samo za interes posamezne občine pač pa celotne države,« pravi David Hiti iz Režijskega obrata Občine Bloke, ki je koordinator akcije na Blokah. Sicer bodo za akcijo namenili 600 evrov iz nakazila po zakonu o divjadi in lovstvu.

Najmanj težav z odlaganjem bodo imeli v Logatcu, saj tamkajšnja deponija še ni zaprta. A odlaganje tam za druge občine ne bo brezplačno, čeprav bodo za občine, ki odpadke vozijo v Logatec, tam za akcijo ceno odlaganja tone odpadkov znižali s 110 na 90 evrov. »Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je za časnika Delo in Dnevnik izjavila, da na občine ne bodo naslovili poziva, naj za v akciji zbrane odpadke znižajo cene odlaganja,« je povedal direktor Komunalnega podjetja Logatec Marjan Gregorič. Po besedah Ruparja so to le naredili, a odlaganje kljub temu ne bo brezplačno. »Komunalno podjetje Logatec nima nikakršne pravne podlage za brezplačno prevzemanje odpadkov na odlagališču,« pravi Gregorič. »Z odlaganjem bo imelo dodatne stroške, tako so na primer znašali direktni stroški v prejšnji čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu 14.509 evrov, ki so šli v breme podjetja.«

odlaganje večjih odpadkov, kljub temu da komunalna podjetja praviloma vsaj enkrat na leto pripravijo kosovni odvoz, vse leto pa take odpadke sprejemajo v zbirnih centrih. V pivški občini imajo vsa gospodinjstva za odvoz kosovnih odpadkov na voljo dva kupona na leto. Ko zberejo kosovne odpadke, pokličejo Komunalno podjetje Publicus, ki jih brezplačno odpelje. »Izkoriščanje zbirnih mest pa je težko preprečiti, ker zbrani odpadki, žal, niso odpeljani isti dan,« pravi Kovačičeva.

Zbirna mesta na Pivškem bodo zato na vidnih mestih, »tako da bo vseeno nekoliko

Občina Bloke Cerknica Logatec Loška dolina Pivka Postojna

2010 (po akciji)

2011

11

12

89

93

37

45

26

4

72

73

79

86

Vir: register.ocistimo.si bolj nadzorovano kot pred dvema letoma«. Na Postojnskem so se s to težavo ukvarjali predvsem po vaseh, zato so se letos odločili, da tam zbirnih mest ne bo in morajo krajevne skupnosti za odvoz odpadkov na deponijo poskrbeti same. »Da bi se letos temu izognili, bo na Cerkniškem na vsaki zbirni točki prostovoljec, ki bo zavračal »domači« kosovni odpad oziroma jih usmerjal v zbirne centre, ki so odprti vse leto,« pa je pojasnil župan Marko Rupar. •Petra Trček

V Cerknici, kjer so akciji pred dvema letoma iz proračuna namenili okoli 5.000 evrov, ocenjujejo, da jih bi ob brezplačnem odlaganju letos stala okoli 9.000 evrov. Občino Loška dolina bo stala med 4.000 in 5.000 evri, če jih bodo v Logatcu lahko odložili za ceno 90 evrov na tono. V Postojni za čistilno akcijo občina vsako leto nameni okoli 10 tisočakov, dodatnih 15.000 evrov namenijo še za interventna čiščenja divjih odlagališč. »Leta 2010 je občina za akcijo porabila 40.000 evrov; odloženih je bilo okoli 160 ton odpadkov, za katere je bilo plačano odlaganje oz. taksa za odlaganje,« so sporočili z občine.

Na občini Pivka nam konkretnih številk niso dali, so pa povedali, da so leta 2010 za vse prostovoljce pripravili rokavice in vrečke za smeti, po čiščenju pa srečanje in toplo malico. Tudi letos bodo poleg vreč in rokavic poskrbeli za kak priboljšek. »Treba pa bo plačati prevoz in odlaganje ostanka odpadkov. Ker je deponija na Ptuju daleč, prostovoljce nagovarjamo, naj čim bolj dosledno ločujejo odpadke. Tako se lahko predela, kar se da, in le manjši del pristane na deponiji,« meni Erika Kovačič iz Občine Pivka. •Petra Trček

Oskrba s pitno vodo v vodovodnem sistemu Logatec v letu 2011 V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Logatec za leto 2011.

Vodovodni sistem Logatec se napaja iz več vodnih virov, znotraj katerih so vrednosti preskušenih parametrov v pitni vodi približno enake.

V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na vodovodnem sistemu ni nobenih postopkov priprave pitne vode razen dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipokloritom in filtracijo (hitri peščeni filter). Oba postopka priprave se opravljata samo na manjšem delu vodovodnega sistema, ki oskrbuje obrtno cono Zapolje ter naselje Log– Zaplana. Vodovodni sistem Logatec s pitno vodo oskrbuje 9643 prebivalcev. V sistem je bilo prodanih 547.092 m3 pitne vode, vodne izgube pa so znašale 11 odstotkov.

Notranji nadzor in spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo glede zdravstvene

ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec, je opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana.

Komunalno podjetje Logatec d.o.o. upravlja z vodovodnimi sistemi: Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze–Jakovica in vodovodnim sistemom Grčarevec.

V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnem sistemu Logatec za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 24 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 13 vzorcev skladnih, 11 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika. Poglavitni vzrok za neskladnost pitne vode

je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. V vseh primerih je bilo v neskladnih vzorcih pitne vode ugotovljena prisotnost samo koliformnih bakterij. Število ugotovljenih bakterij se je gibalo od 1 pa do največ 4 MPN/100ml vode. Samo v enem primeru je bila ugotovljena prisotnost tudi bakterij E.Coli v nizkem številu, in sicer 1 MPN/100ml ter 4 koliformne bakterije MPN/100ml. Iz vodooskrbnih objektov sistema – vodohranov so bili odvzeti štirje vzorci pitne vode, iz zajetij smo odvzeli dva vzorca pitne vode. Neskladnost pitne vode iz vodnih virov oziroma zajetij je bila ugotovljena samo v primeru zajetij Cuntova grapa (nizko število koliformnih bakterij 1MPN/ml).

Najpogostejši vzroki za pojav mikrobiološke onesnaženosti

je prekomerna prisotnost organskih snovi v okolju, pomanjkljivosti v postopkih priprave pitne vode, neustrezna interna inštalacija ter dolgi zadrževalni časi. V vseh primerih neskladnosti pitne vode so bili takoj izvedeni preventivni ukrepi, in sicer izpiranje ter dezinfekcija glavnih vodov s pripadajočim omrežjem vodovodnega sistema. Izvedena so bila tudi izpiranja in dezinfekcije internih vodovodnih omrežij z dezinfekcijo izlivk neposredno na odvzemnem mestu.

Po opravljenih ukrepih in ponovnem odvzemu vzorcev pitne vode so bili rezultati mikrobioloških preskušanj skladni. Za fizikalno kemijska preskušanja je bilo skupaj odvzetih pet vzorcev pitne vode. Rezultati laboratorijskih preskušanj so pokazali, da je

Klorirna postaja Hotedršica.

bilo vseh pet vzorcev glede na obseg opravljenih preskušanj skladnih z zahtevami Pravilnika.

V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Logatec v letu 2011 glede na navedene ugotovitve in v danem obsegu opravljenih

mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj skladna z zahtevami za pitno vodo po Pravilniku. Glede na navedeno ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo dobra.

Komunalno podjetje Logatec d.o.o.

Promocijsko sporočilo, naročnik: Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec

Notranjska – Notranjsko-kraške občine so tako finančno kot organizacijsko podprle akcijo Očistimo Slovenijo 2012. Opažajo, da je število divjih odlagališč v dveh leti naraslo, pa tudi sicer bodo imeli prostovoljci veliko dela. V večini občin se bodo prostovoljci lotili tudi čiščenja večjih in manjših odlagališč in ne le razpršenih odpadkov.

Črna odlagališča

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 5 let 10

5

Enostransko razširili zapore letenja Občina proti težnjam po širitvi vojaške dejavnosti – Mors pravi, da bo ovir v zračnem prostoru manj, aeroklub trdi nasprotno Postojna – Slovenska vojska je enostransko in domnevno tudi protizakonito, brez predhodnega posvetovanja z lokalno skupnostjo in zainteresirano javnostjo, spremenila režim in območje občasnih zapor zračnega prostora nad širšim območjem vojaškega vadišča za civilne prelete. Poleg tega je vadišče Poček s koridorjem povezala z letališčem v Cerkljah.

Medtem ko na ministrstvu za obrambo zatrjujejo, da je bil namen nove ureditve »izključno v povečanju varnosti letenja in usposabljanja ter tudi splošne varnosti na območju vadišča«, širitvi zaprtja zračnega prostora odločno nasprotujejo na Občini Postojna. Menijo, da ta nasprotuje dosedanjim dogovorom v zvezi z vojaškim vadiščem, saj izraža težnje po širitvi izvajanja vojaške dejavnosti. Protestirajo tudi v Aeroklubu Postojna, saj bo sprememba zanje pomenila gospodarsko škodo. Enako velja za Aerodrom Portorož.

Občina, ki v spremembi vidi nepotrebno oviranje oziroma skoraj onemogočanje civilnega zračnega prometa v občini, je na Vlado RS in Kontrolo zračnega prometa že prejšnji mesec poslala zahtevo, da se spremembe ukinejo, a za zdaj še brez uspeha. Čeprav

je med deležniki ta teden potekal sestanek na ministrstvu za infrastrukturo in promet, občina in civilni letalci preklica novega režima niso dosegli, pač pa Slovenska vojska od njih pričakuje, da svoje pripombe še dodatno argumentirajo. Za skupno mizo naj bi ponovno sedli čez mesec dni.

Zaradi mednarodnih obveznosti

V Kontroli zračnega prometa so nam povedali, da je sprememba ureditve zračnega prostora glede področij omejenega letenja »nastala na predlog oziroma na osnovi potreb Slovenske vojske v povezavi z mednarodnimi obveznostmi«.

Na ministrstvu za obrambo jasnega odgovora, kakšne mednarodne obveznosti Slovenske vojske do Nata so razlog za spremembe,

nismo dobili. Izpostavili so zgolj, da Slovenska vojska nad vadiščem Poček ne širi območja, kjer se začasno izvajajo zapore zračnega prostora, čeprav se to dejansko prostorsko spreminja in razteza proti zahodu nad Nanos, del občine Vipava in občino Divača, kamor se prej ni. Prav tako naj se ne bi bistveno razširil obseg ur zaprtja. V preteklem letu je bil zračni prostor zaprt vsak drugi mesec v povprečju 20 ur.

poudarjajo in dodajajo, da je v primeru nujnih letov skozi zaprti del zračnega prostora nad vadiščem že sedaj v veljavi procedura, po kateri se aktivnosti na vadišču začasno prekinejo, s čimer se omogočijo nujni leti.

Protest postojnskega aerokluba

Miha Matevžič, predsednik Aerokluba Postojna, opozarja, da sprememba režima zapor letenja pomeni gospodarsko škodo za letališče Postojna oziroma klub in turizem v občini. Izpostavlja, da se je klub v zadnjem obdobju z obnovo prostorov, šolo letenja, gostovanji letalcev iz tujine, panoramskimi leti spet postavil na noge, zdaj pa jih bodo nove omejitve zelo Na ministrstvu še izpostavprizadele. Utemeljitve Morsa ljajo, da je bistvo nove ga nikakor ne prepričajo, saj ureditve v tem, da je bil zračni meni, da se bo dejavnost po prostor na tem območju do vsebini nedvomno povečala. nedavnega razdeljen na tri Matevžič še pravi, da so cone, po novem pa je na šest. imeli doslej z ministrstvom »S takšno ureditvijo lahko za obrambo zelo slabe zapiramo le posamezne dele izkušnje, saj so se že večkrat zračnega prostora, s čimer bodisi dogovarjali eno, v smo lahko bolj prilagodljivi praksi pa se je zgodilo drugo, in s tem povzročamo manj bodisi naleteli na ignoranco. ovir v zračnem prostoru,« Tokrat pa v postopku sploh

niso sodelovali, pač pa so za spremembo izvedeli kar iz aeronavtične publikacije, in to kljub ustrezni evropski direktivI iz leta 2005, ki nalaga ustanovitev posebnega organa za usklajevanje interesov v zračnem prostoru, do česar pa v tem primeru ni prišlo.

Matevžič še opozarja, da se

z letališča Postojna izvaja helikopterska nujna medicinska pomoč za celotno regijo, kar bi ob zaprtju zračnega prostora nad letališčem in administrativnim procesom za pridobitev dovoljenja prileta reševalnega helikopterja, občutno povečalo čas reševanja ponesrečencev.•kv

Počistili okolico doma Postojna, 17. marec – Vse slovensko akcijo Očistimo

Slovenijo so prehiteli v postojnskem domu upokojencev, saj so že minulo soboto očistili svoje parkirišče, vse zelene površine in nabrežine v okolici Doma ter okolico. Akcije, ki je nosila moto Več nas bo, hitrejši bomo, se je udeležilo 13 zaposlenih in sedem stanovalcev. Direktorica doma Alenka Curk je bila nad odzivom zadovoljna, saj so udeleženci akcijo vzeli čisto zares in nabrali za dve traktorski prikolici odpadkov, največ vej, odmrle trave in listja, vrečk, plastenk ... »V zadnjih dvajsetih letih nismo imeli takšne skupne očiščevalne akcije,« je povedala Curkova. Akcijo so organizirali zato, pravi direktorica, da bi stanovalci vsaj en dan preživeli drugače, torej v gibanju na svežem zraku, z metlo, grabljami in vrečami v roki, ter da bi se družili z zaposlenimi, ki ta dan niso nosili uniforme. Varovanci doma se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo smeti odlagali v smetnjake in si tako olajšali delo za prihodnje leto, ko načrtujejo – tako napoveduje direktorica – podobno akcijo. •bč

Nasilni niso le možje, temveč tudi sinovi

Ženske v varni hiši spreminjajo vzorce vedenja, ki so jih vodili v nasilne odnose

Poročali smo že, da je letos na tajni lokaciji začela delovati Varna hiša Kras, ki poleg območja Obalno-kraške regije pokriva tudi občine Postojna, Pivka in Cerknica. Regija do sedaj ni imela primernega programa varne hiše, ki bi zagotavljal dalj časa trajajočo varno namestitev in psihosocialno obravnavo žrtev, ki so se odločile za umik iz nasilja.

nujna za usklajeno skupno življenje, spoznavajo česa so zmožni, kaj vse že znajo ...« povedo strokovne delavke.

Število obravnavanih primerov nasilja v družini, janje prevoza do službe, če jo pri čemer gre največkrat za Ni nujno, da je nasilnež vedno mož oziroma oče imajo, urejanje prevoza otrok v kombinacijo različnih oblik mladoletnih otrok. Nasilni so lahko tudi že odrasli šolo ali vrtec oziroma ureditev nasilja (fizičnega, psihičnega prešolanja, vloga za denarno in ekonomskega) glede na otroci, največkrat sinovi, ki psihično, fizično in/ali socialno pomoč ....« razložijo ekonomsko izsiljujejo matere. strokovne delavke. Temu sledi postopna poglobitev v lastne stiske in probleme ter začetek Do začetka marca so v njej da nima več nobene moči, da spreminjanja sebe, pri čemer zabeležili 44 nočitev dveh ne more upravljati s svojim je ključna strokovna pomoč žensk in treh otrok, varna hiša življenjem, ne prepozna več pa lahko sprejme sedem upo- svojih želja in potreb ... Želi si zaposlenih in človeška pomoč rabnic in 13 otrok, ki v njej le, da bi se stvari nekako spre- drugih uporabnic s podobno lahko ostanejo do enega leta. menile na bolje,« pojasnjujejo izkušnjo. Če so ženske prej vso svojo energijo usmerjale Strokovne delavke so opravile strokovne delavke Valenv izogibanje nasilju, imajo tudi večje število telefonskih tina Kovač, Nataša Prelesnik zdaj možnost spoznavati pogovorov in uvodnih razgo- Korošic in Ida Rončel. svoje močne plati in začeti vorov z ženskami, žrtvami spreminjati vzorce vedenja, nasilja, ki so poiskale njihovo Dolgotrajno okrevanje pomoč. Že pogovor o stiski Proces okrevanja v varni hiši ki so jih med drugim vodili v odnose, v katerih je nastopalo je lahko prvi korak k pozije, kot nadaljujejo, dolgotrativni spremembi, poudarjajo jen, saj se mora ženska naučiti nasilje. strokovne delavke varne hiše. novih vzorcev vedenja, razmišljanja, čustvovanja, na Zopet otroški in igrivi Nasilje razvrednoti novo mora ovrednotiti sebe, »Tudi za otroke je pomembno, »Stiska je vedno zelo globoka, svoje cilje, svoje življenje. da se učijo živeti v skupnosti ne glede na to, ali se ženska »Ob umiku v varno hišo neka- brez nasilja. Mnogi se lahko odloči za umik v varno hišo tere potrebujejo prve dni dešele tukaj zares sprostijo in ali ne, saj nasilje prizadene in jansko najbolj počitek, nato pa postanejo zopet otroški in razvrednoti njo kot človeka, jih čaka veliko organizacijskih igrivi, hkrati se učijo novih stvari: prijava na policijo, ure- odgovornosti in pravil, ki so kot osebo. Pogosto se ji zdi,

statistične podatke narašča, kar pa ne pomeni nujno, da je nasilja več, temveč da je v večji meri razkrito, saj se je povečala tudi senzibilnost javnosti, spremenilo se je delovanje policije in drugih inštitucij, žrtve nasilje pogosteje prijavijo, čeprav do tega koraka pride po daljšem obdobju doživljanja nasilja … Umik

ženski pogosto otežujejo slabe socialno- ekonomske razmere, čeprav se nasilje pojavlja tudi v odnosih, kjer denar ni največji problem. »Je pa res, da mora ženska, ki je bila do sedaj tudi finančno popolnoma odvisna od nasilneža, narediti še korak več in si poiskati delo,« še poudarjajo strokovne delavke varne hiše. •kv

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 23. marec 2012

Najboljša športnika ista kot lani Podelili priznanja najboljšim cerkniškim športnikom – Naj športnica in športnik leta sta tako kot lani Alenka Jakša in Jan Hribar

Priznanja je skupaj z županom Markom Ruparjem podelil predsednik Športne zveze Cerknica Milan Gornik. Alenka Jakša iz Kegljaškega kluba Brest Cerknica si je priznanje športnica leta Občine Cerknica 2011 zaslužila s 3. mestom, ki ga je na lanskem svetovnem prvenstvu osvojila kot članica reprezentance, športnik leta Jan Hribar iz ŠD Panter Cerknica, ki tekmuje v francoskem boksu, savateju, pa je lani požel več odličnih uvrstitev. Med drugim je bil peti v disciplini combat polni kontakt, tretji v lahkem kontaktu na evropskem prvenstvu, doma pa je bil v lahkem kontaktu boljši od vseh nasprotnikov.

Najboljša moška športna ekipa lanskega leta na Cerkniškem so člani Košarkarskega kluba Cerknica,

ki so osvojili 5. mesto v skupini A 2 zahod v prvi ligi za mlajše mladince. Njihovi mladinci letos nastopajo v drugi ligi, člani pa v četrti. Rupar in Gornik sta podelila tudi priznanje za izjemen prispevek športu, pripadlo je nekdanjemu športniku in pedagoškemu delavcu Francu Popku iz Begunj, ki je že vse življenje tesno povezan s športom, najprej z nogometom in smučarskimi skoki, nato z nogometom in košarko, s katero se je v Cerknici začel ukvarjati med prvimi. Med prvimi v Sloveniji pa je segel na področje deskanja in zmajarstva. Vse življenje se je posvečal atletiki in pedagoškemu delu na področju športa. Po mnenju podeljevalcev priznanja je prav s pedagoškim delom poskrbel za razvoj športa na Cerkniškem in za številne iz-

Župan Rupar in Gornik sta podelila tudi priznanja mladim perspektivnim športnikom. Med njimi je bilo največ članov Ping pong kluba Rakek, in sicer Žiga Urbanc, Simona Soldat, Jaka Strohsack in Urban Zorman, poleg njih pa še Erik Kandare iz Strelskega društva Cerknica in kegljačica Petra Bašek. vrstne atlete. Za svoje 20-letno vzgojno-organizacijsko delo v telesni kulturi so ga leta 1979 nagradili s srebrno Bloudkovo značko.

V Cerknici so podelili tudi priznanja za uspešnega športnega delavca, ki so šla v roke Damijana Kandareta iz Strelskega društva Cerknica in Ignaca Farkaša iz Ping pong

oblak commerce d.o.o., Tržaška 1a, Logatec Delovni čas: 7.00 - 17.00, sobota: 7:00 - 12:00 INFO: 051 313 280 www.oblak.si

    

Uporaba zmrzlinsko odpornih kamenih agregatov Ogrevanje agregatov v zimskem času Certificirana proizvodnja vseh vrst betonskih mešanic Organizacija prevozov in vgrajevanja betona Garancija za zaupanje več kot 111 letna tradicija od leta 1901

SVEŽI BETONI POMLAD Zaupali so nam

Zaupajte nam tudi vi!

FOTO: BLAŽ ŽNIDARŠIČ

Cerknica, 9. marec – V Cerknici so podelili občinska priznanja za tiste športnike in športne delavce, ki so se v lanskem letu najbolje izkazali. Naslov najboljših športnice in športnika leta je tako kot že leto prej pripadel kegljačici Alenki Jakša in Janu Hribarju, ki tekmuje v francoskem boksu, savateju.

Vsi letošnji prejemniki priznanj z županom Markom Ruparjem.

kluba Rakek. V množično rekreativnem športu se je lani najbolj odlikoval kolesar Mitja Rok iz Telesno kulturnega društva Sovica, najboljša ženski in moški kolektiv lanskega leta pa sta ekipi Kegljaškega kluba Cerknica.

Mladi nadebudni športniki so prejeli priznanja za najbolj perspektivne športnike.

Podelili so še priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije: malo statuo so dobili kegljači Alenka Jakša, Mitja Gornik, Matej Lepej in Franci Velišček, priznanje pa Jan Hribar.

Na odru kulturnega doma so se v petek tako zvrstili najboljši cerkniški športniki. A preds-

ednik športne zveze Gornik je zadovoljen tudi s stanjem na področju rekreativnega športa. »Šport pri nas smo naredili množičen z Notranjskim tekaškim pokalom, s katerim smo začeli prav z namenom, da bi se rekreiralo čim več domačinov, in mislim, da smo na pravi poti,« pravi Gornik.

Tudi športniki se srečujejo s finančnimi težavami, a župan Rupar poudarja, da cerkniška občina kljub krizi še ni znižala sredstev, ki jih vsako leto nameni športu. »Če bo res huda kriza, bomo morali zarezati tudi tu, a zaenkrat še ni nujno.« Z odnosom občine do športa je zadovoljen tudi Gornik, ki

je dodal, da se športniki pri iskanju sponzorskih in donatorskih sredstev precej dobro znajdejo tudi sami.

Gornik, ki je poudaril, da ima Cerknica veliko odličnih športnikov, tudi takih, ki nastopajo za druge klube in žanjejo veliko uspehov. »Med drugimi izredno uspešnimi športniki so iz Cerknice tudi Bešić, ki je nogometaš Olimpije, Jan Urbas, ki je v slovenski hokejski reprezentanci, sicer pa igra na Švedskem, Klara Lekše teče na smučeh in nastopa za Logatec, in kegljač Mitja Gornik, ki igra za Konstruktor, je tudi reprezentant,« je še povedal Gornik. •Petra Trček

Tudi letos nič manj zagnano Begunje, 10. marec – 11-letno delovanje Turističnega društva Menišija zaznamujejo najrazličnejši projekti, med katerimi se je v lanskem letu znašel tudi predlog za muzej na prostem. Delno si ga lahko ogledate ob vstopu na Menišijo pred Begunjami. Razstavljene skale bodo sčasoma dobile tudi pisno obrazložitev, kje in zakaj so jih v preteklosti uporabljali. Kot je bilo omenjeno na marčevskem občnem zboru društva, kjer je bila predstavljena realizacija plana za leto 2011, sta žagarstvo in mlinarstvo pomembno zaznamovala zgodovino meniševskih krajev. Ta del zgodovine iz teh krajev se zelo odmika, saj izumirajo še zadnje žage in mlini na Cerkniščici, in kot zadnji spomeniki ostajajo le kamni, ki si jih boste lahko ogledali na omenjeni lokaciji. Kljub skopim finančnim sredstvom, s katerimi je društvo razpolagalo v preteklem letu, so z realizacijo zadovoljni, opaziti pa je tudi vse večje vključevanje krajanov ter že kar tradicionalno sodelovanje z drugimi lokalnimi društvi in OŠ Maksima Gasparija iz Begunj. Načrti za letos so smeli; nadaljujejo že zastavljene projekte ter tradicionalne programe, kot so pohod na Špičko ob polni luni, pohodi po tematskih poteh, organiziranje društvenih aktivnosti, ogled turistične ponudbe v zamejstvu, predavanja in podobno. Kot vsako leto pa program tudi tokrat vsebuje elemente raziskovanja notranjske zgodovine, ki jo med drugim zaznamuje tudi potovanje najdaljšega jambora iz okolice Rakitne, preko Menišije vse tja do Trsta, čemur bo namenjen delček sicer obsežnega delovnega načrta društva. •dš

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 7 let 10

7

Podpis razvojnega partnerstva Markovec v Loški dolini, 16. marec – Predstavniki občin, zavodov in organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške so v gostišču Mlakar podpisali dogovor o partnerskem sodelovanju na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture.

FOTO: ARHIV ZAVODA ARS VIVA

Do srečanja in podpisa partnerstva na osi Oglej, Notranjska, Gorski kotor, Plitvička jezera je prišlo na pobudo zavoda, ki podpira kulturo, invalide, socialo in turizem ARS VIVA iz Loške doline, fundacije Valmi Puntin iz Italije, ustanovljene z namenom podpore projektom kulturnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ter podjetja za turizem in gostinstvo Slovin Unique – Rastoke d.o.o. iz Hrvaške. Poleg njih so dogovor o sodelovanju podpisali tudi predstavniki občin Postojna, Loške doline, grada Čabar iz sosednje Hrvaške, Centra za uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknica, Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, Razvojno partnerstvo so podpisali zato, da bi sosednje kraje in narode še bolj povezali in poglobili medsebo- Centra za socialno delo Postojna, Mladinskega centra jno sodelovanje ter skladno reševali skupne težave.

Postojna, BOREO, regijsko stičišče nevladnih organizacij notranjsko-kraške regije, Udruga građana »MOST« iz Hrvaške in Zavoda za turizem in kulturo Grad Snežnik iz Loške doline.

Pobuda podpisnikov je namenjena zbliževanju narodov sosednjih držav na področjih, ki jih združujejo in povezujejo v želji, da bi poglobili in razširili medsebojno sodelovanje in na ta način omogočili lažje reševanje posameznih in skupnih razvojnih problemov in ciljev, ki so si jih zadali na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture.

V iniciativnem odboru ugotavljajo, da oblikovanje

razvojnega partnerstva temelji na realnosti, ki jo sestavljajo geografski, kulturni, zgodovinski, družbeno ekonomski in drugi razlogi ter značaj ljudi. Poudarili so: »S tem, ko vstopamo v ustanovitev razvojnega partnerstva, s seboj prinašamo tudi naše vrednote in razvojno priložnost, ki naj našim deželam omogoča bolj kakovostno življenje.« Na srečanju so izvolili tričlanski odbor v sestavi: Nikola Holjevac iz Hrvaške, Lodovico Nevio Puntin iz Italije in Tatjana Hvala iz Slovenije, ki bo v bodoče koordiniral, povezoval in usklajeval strokovne predloge in razvojne želje v okviru ciljev, ki so jih opredelili v pismu o nameri. •Borut Kraševec

Najboljši jamarski dosežek

Društvo ljubiteljev Križne jame prejelo Putickovo nagrado

FOTO: ARHIV DLKJ

Člani Društva ljubiteljev Križne jame (DLKJ) so leta 2009 v jugovzhodnem zaledju Cerkniškega polja na območju podzemnega toka Obrha med ponorom Golobina v Loški dolini in izvirom Cemun odkrili in izmerili del nove jame, ki so jo poimenovali Čolniči. Za delo, ki so ga v sušnem obdobju minulega leta nadaljevali pri odkrivanju, merjenju in dokumentiranju novih delov jame, so v začetku marca prejeli Putickovo nagrado za najboljši jamarski raziskovalni dosežek leta 2011. Na natečaju so med drugimi sodelovali tudi člani jamarskega društva Rakek s projektom Javorniška jama in domov odnesli tolažilno nagrado.

Dvorana s špageti

Razpis za nagrado že sedmo leto zapored organizira Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani (DZRJL), ki je bilo ustanovljeno leta 1910. Nagrado so poimenovali po enem od pobudnikov ustanovitve njihovega društva Viljemu Puticku, rojenem leta 1856 na Moravskem. Bil je eden od pionirjev sistematičnega raziskovanja in dokumentiranja kraškega podzemlja pri nas.

Člani DLKJ so po 600 metrih rovov, ki so jih odkrili prvotno, nadaljevali z raziskovalnim delom v letu 2011 ter tako prišli do rovov, katerih višina je od šest, ponekod pa tudi do 20 metrov, ki v širino merijo tudi do 30 metrov in tako predstavljajo prave podzemne dvorane. V novem delu jame so našli kapnike, med njimi tudi do 1,6 metra dolge špagete in ponvice, v treh delih pa tudi lepo ohranjene ostanke jamskih medvedov.

O odkrivanju novega dela jame Čolniči je Matej Kržič, predsednik DLKJ, skupaj z Mitjem Perlovškom iz DZRJL imel pred časom predavanja, ki so jih spremljala besedila: »Izredna hidrološka suša je odprla večinoma stalno zalite rove, skozi jamo je zavejal prepih in nakazal smer nadaljevanja. S

Na Gregorjevo še bolj veselo Logatec, 10. marec – Po ljudskem izročilu se na Gregor-

FOTO: VALTER LEBAN

jevo ženijo ptički, po logaški tradiciji pa vsako leto ob tem času na osrednjih ulicah prikličejo pomlad organizatorji semnja, logaško Komunalno podjetje, Občina ter turistična in kulturna društva. Prireditve in predavanja, letos pretežno usmerjena k zdravju in zdravljenju z zdravilnimi rastlinami ter primerih dobre prakse v turizmu, so se sicer začele že prej, najbolj živahno in veselo pa je bilo v soboto. Na stojnicah so se predstavili: KTD Hotedršica, Društvo podeželskih žena iz Rovt, logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti,

logaški skavti, Društvo mladinski center sv. Nikolaja, lovska družina Logatec, Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec, Društvo upokojencev Logatec, logaško Društvo kmečkih in podeželskih žena, TD Lanski vrh Laze, TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, TD Logatec, Društvo Aktiv, MŠKD Dlan na dlan, logaški ZD in Zdravstveno vzgojni center. Ponujali so naravne in eko pridelke, mesnate proizvode, suho robo, izdelke domače obrti, branjevke so prodajale cvetje, semena, sadike vrtnin …, upokojenci so pekli čevapčiče (na sliki) in prodajali ročno izdelane šopke … Osrednji kulturni program pred cerkvijo so oblikovali folklorna skupina KTD Hotedršica, Twirling klub logaških mažoret, skupina Nazaret Društva Mladinski center sv.

Nikolaja, Golaž Godba Pihalnega orkestra, folklorna skupina Drevored, skupine Srne, Ježki in Medvedi iz vrtca Kurirček, tretješolci OŠ Tabor in ženski pevski zbor Društva upokojencev Rovte. Množico je pozdravil in nagovoril župan Berto Menard, program pa je pod streho spravil sejemski glasnik Aleš Brlan. Med ostalimi obiskovalci, ki so se vili po glavni ulici, so se pri naši »časopisni« stojnici in jurčku pomudili še Janez Komidar, župan Loške doline, Vladislav Puc, logaški podžupan, logaški svetnik Boris Čičmirko, nekdanji logaški župan Janez Nagode in v.d. ravnatelja ljubljanske Drame, Peter Sotošek Štular. •bč

prečko nad sifonom in dvema ozkima prehodoma se je odprlo še nekaj sto metrov ozkih rovov, za njimi pa široki rovi in dvorane podzemeljskega Cemuna. Dolžina doslej izmerjenih rovov znaša dobra dva kilometra, skupaj z znanimi, a še neizmerjenimi rovi, pa najverjetneje presega tri kilometre. Jama je zanimiva z vidika hidrologije (mešanje loškega Obrha in javorniških voda), paleontologije (in situ ostanki jamskih medvedov), speleobiologije in geomorfologije, nič manj skopa pa ni tudi z več kot dvajsetimi sifonskimi jezeri kristalno čiste vode in čudovitimi kapniškimi oblikami. Nadaljevanje proti Golobini (Loško polje) in Javornikom je zaradi obsežnosti jamskega sistema še vedno odprto.« •Borut Kraševec

V Pivki bi regijski park Pivka, 15. marec − Občina Pivka bo začela postopek ustanovitve regijskega parka za zavarovanje Pivških presihajočih jezer z njihovo širšo okolico in reko Pivko.

Trenutno sta od sedemnajstih jezer kot naravni vrednoti državnega pomena že zaščiteni največji jezeri, Petelinjsko in Palško, medtem ko sta Veliko in Malo Drskovško jezero zaščitena kot naravni vrednoti lokalnega pomena. V Pivki se je namera, ki sta jo že pozdravila tako Zavod RS za varstvo narave kot tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, med drugim rodila tudi zaradi nedavnega onesnaženja pitne vode iz vodnega zajetja Malni, ki je opozorilo na nujnost povečanja skrbi za zmanjšanje onesnaženja kraških površin. »Naš prostor potrebuje resno pozornost in intenzivno skrb, katero lahko z instrumentom parka okrepimo tudi s strani občine,« so prepričani na občini Pivka. Kot poudarjajo, bo park zato prvenstveno ustanovljen z namenom, da se zavaruje sistem Pivških presihajočih jezer oziroma naše naravne vrednote pred nadaljnjim onesnaževanjem ter da se ohrani raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, hkrati pa lahko park nudi razvojno priložnost, ki jo lahko prinese blagovna znamka zaščitenega območja. Cilj je tako na zavarovanem območju vzpostaviti trajnostni razvoj, skozi katerega se usmerja razvoj na področju kmetijstva, gozdarstva in turizma.

Dodajmo, da lahko regijski park ustanovi Vlada RS ali pa pristojni organ ene ali več občin z ustreznim aktom o zavarovanju. V postopek sprejemanja je vključena tudi javnost, ki bo lahko podala svoje pomisleke in pripombe. •kv

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

8

Aktualno v regiji

V Pivki so plesali

Pivka, 3. marec – V soboto, med 10. in 14. uro, se je v Pivki odvijal pravi plesni spektakel,

paša za oči in ušesa. Pivška dvorana skala, Pike in Mojca Korent so namreč gostili prireditev polfinala plesnega in navijaškega dela Šolske košarkarske lige (ŠKL). Na dogodku se je pomerilo okrog 450 energije in elana polnih učencev iz 19 osnovnih in srednjih šol. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom strogih sodnikov. Plesne in navijaške skupine so ocenjevali trije sodniki, ki so bili pozorni na to, kako so skupine izvajale obvezne elemente, težavnost koreografije, obrazno mimiko, pravilno dolžino koreografije, usklajenost gibov in celotni vtis. »Hip hop cheer« kategorijo je ocenjeval samo eden sodnik, akrobatske skupine pa so ocenjevali trije.

Pivške Pike so tokrat tekmovale s starejšo plesno skupino Pike v kategoriji »Hip hop cheer« in z mlajšimi Pikicami v pom pon kategoriji. Obe skupini sta se uspešno uvrstili v plesnonavijaški del finala Šolske košarkarske lige, ki bo 24. in 25. aprila v Kopru, skupaj s finalom odbojke in košarke. Na vprašanje, koliko truda so dekleta vložila v sobotno tekmovanje, Mojca Korent odgovarja: »Na polfinale smo se začele pripravljati po naši novoletni predstavi. Še posebej z mlajšo skupino smo veliko trenirale, ker imamo v tej kategoriji veliko konkurenco.« •pš

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 23. marec 2012

Kdo so junaki našega časa?

Postojna, 13. marec − Na regijskem zasedanju otroškega parlamenta, ki je potekalo v Osnovni šoli Antona Globočnika, so otroci petih osnovnih šol iz regije razpravljali o tem, kdo so junaki našega časa in zakaj. Kot nam je povedala pedagoginja Petra Košnik z OŠ Antona Globočnika, so želeli s temo poudariti na pomen lastnih vrednot in medosebnih odnosov, ki pripeljejo do junakov. Vsem je skupen pogum, pri čemer pa pogumen ni tisti, ki se ne boji, temveč tisti, ki zna premagati strah. »Tako so učenci ugotavljali, da so junaki bodisi starši, učiteljice ali dobrotniki iz domačega okolja kot prostovoljci, gasilci in reševalci, ki ob vsakem trenutku nesebično in pogumno priskočijo na pomoč. Pa tudi sami zase smo velikokrat junaki, ko nekaj dosežemo ali premagamo,« je o razmišljanju mladih še povedala Košnikova. •kv

V počastitev Antona Globočnika

Prejeli smo

Ne vrag, le sosed bo mejak

FOTO: NATAŠA VIDMAR

V uredništvu še od minulega meseca na objavo čaka prispevek s pomenljivim naslovom. Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, so namreč učenci OŠ Rovte in KD Žarek s svojimi mentorji pripravili enourno prireditev Ne vrag, le sosed bo mejak ali Sosed sosedu sosed. Dvorana je bila polno zasedena, kar je nastopajočim pomenilo veliko odgovornost. Zelo so se potrudili in

svoje delo zelo dobro opravili.

Začeli so s slovensko himno, nadaljevali pa s prizoroma iz Prešernovega življenja, kjer so zablesteli tretje- in četrtošolci. Sledili sta dramatizaciji in petje Prešernovih pesmi, med katerimi se da odlično zaplesati. Tukaj so se poleg pevcev OPZ in pevskega dueta izkazali predvsem »osmarčki in devetarčki, šestarji in sedmarji« pa so zaigrali sodobni pri-

zor, (napisala ga je njihova mentorica Mojca Klemen), kjer bi se skoraj skregali, a so zmagali zdrava kmečka pamet, ljubezen in dobrohotnost, kar je bilo tudi sporočilo prireditve: biti dober do sebe in soseda.

Smeh in veselje nastopajočih ter zadovoljno občinstvo, ki se zna tudi nasmejati, sta najlepša nagrada vsem, ki smo prireditev pripravili, je zapisala Ljudmila Treven.

Brezplačni programi

Ljudska univerza Postojna je bila uspešna na Javnem razpisu za program splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od leta 2012 do 2014, ki ga je v preteklem letu objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in tako pridobila sredstva za šest izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali vse do leta 2014 in so za udeležence brezplačni.

Dejavnosti se namreč financirajo s strani zgoraj omenjenega ministrstva in Evropskega socialnega sklada. Pri nekaterih programih se je povezala tudi z Regionalno razvojno agencijo Notranjsko-kraške regije in Društvom Vita iz Pivke, saj jim je skupaj uspelo pripraviti vsebinsko bolj pestro ponudbo. Dejavnosti smo tudi prostorsko razpršili, tako da se bodo izvajale v Postojni, Pivki in Cerknici.

Prva izvedba programa Začetega tečaja italijanščine je pričela konec februarja in se tokrat odvija v Pivki. Prednostno je namenjen upokojencem. Cilj programa je spoznavanje osnov italijanskega jezika s poudarkom na učinkoviti komunikaciji, ob tem pa se udeleženci seznanjajo tudi z italijansko kulturo, načinom življenja, mišljenja …

Program Skupaj za boljši jutri, katerega prva izvedba od sredine marca tudi že poteka, temelji na vsebinskih sklopih, kot so: sprejemanje drugačnosti, boljši medsebojni odnosi, ozaveščenost na področju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti, ekološka ozaveščenost – varovanje narave, primeren odnos do živali, osnove prve pomoči in improvizacije v prvi pomoči za »domačo uporabo«.

Program Dejavnost predelave živil, ki je teoretično in praktično usmerjen, je v prvi vrsti namenjen prebivalcem na podeželju, ki želijo začeti opravljati dejavnost proizvodnje in predelave živil. Lahko gre za samozaposlitev ali za razširitev obstoječe dejavnosti z namenom zagotavljanja dohodka, socialne

varnosti ali izboljšanja kakovosti življenja.

Poudarek je na ženskah in mladih, ki so zaključili šolanje in iščejo zaposlitev.

Tudi program Podjetništvo na podeželju se bo vsebinsko razdelil na teoretični in zelo konkreten, praktični del. Njegov namen je povečati samoiniciativnost odraslih za uresničevanje idej ter spodbuditi odrasle, da pričnejo razmišljati o podjetništvu, uresničijo svojo poslovno idejo in se samozaposlijo. Primeren je za prebivalce podeželja v aktivni dobi, ki razmišljajo o samozaposlitvi oziroma dodatni zaposlitvi, ki bi jim nudila večjo socialno varnost.

Poseben poudarek je na ženskah in mladih, ki imajo določene delovne izkušnje in želijo odpreti lastno dejavnost.

Programa Udomačimo slovenščino in Meje jezika so meje sveta sta namenjena migrantom, ki se želijo hitreje vključiti v slovensko kulturno okolje, v katerem so se znašli. Prvi obsega spoznavanje slovenskega jezika in osnovnega komuniciranja v slovenskem jeziku, drugi, ki je bolj kreativno in umetniško naravnan, pa se zbliževanja s slovenščino loteva preko spoznavanja slovenske kulture, zlasti poezije.

Programi so zelo uporabno zasnovani in koristni, njihovi izvajalci pa vešči dela na področju izobraževanja odraslih, zato upamo, da se bo na ponujeno priložnost odzvalo čim več oseb, ki želijo svoj čas učinkovito in kakovostno preživeti ter se ob tem naučiti novih veščin za ustvarjanje boljšega jutri.

Erika Švara

Promocijsko sporočilo, naročnik: Zavod Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, 6230 Postojna

FOTO: PETRA ŠAJN

ske komisije, narodnega buditelja, pravnika in pisatelja Antona Globočnika, pl. Sorodolskega je Filatelistično numizmatično društvo Postojnska jama (v ustanavljanju) predstavilo priložnostno pisemsko ovojnico in poštni žig ter filatelistično razstavo. V času, ko je bil postojnski okrajni gla var (1863–1885) in predsednik jamske komisije, je Postojnski jami pridobil mednarodni sloves. Uredil je poti v jami, glavni vhod, trojezične napise, predstavil jamo na razstavi v Parizu in Dunaju, kjer je Prirodoslovnemu muzeju podaril kapnik, ki je na ogled še danes. 1872 je zgradil prvo turistično jamsko železnico na svetu, uredil drevored do mesta, postavil temelje raziskovanja krasa. Ustanovil je tudi Turistično olepševalno društvo Postojna s prvim statutom v slovenščini, 1884 pa postavil električno razsvetljavo v jami. •kv

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, 2. marec − Ob 100-letnici smrti častnega občana Postojne in predsednika jam-

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

stran 9 let 10

9

Preko dvoma do kritičnega uma Predavanje Bogdana Žorža povsem zapolnilo dvorano – Zdrava kritičnost in dvom sta gonilo rasti, novih odkritij in raziskovanj

Ena njegovih najodmevnejših del je knjiga »Razvajenost; rak sodobne vzgoje«, ki je mnogim bralcem omogočila nov pogled na vzgojo in odnose med generacijami.

Predavanje Vzgoja za kritični um je poslušalcem v polni

dvorani ponujalo mnogo gradiva za razmislek o trenutnem stanju duha v družbi in medsebojnih odnosih nasploh. Skozi kratek oris razvijanja liberalne misli, v kateri je vse dovoljeno, se je bolj podrobno dotaknil dveh pojmov, ki jih v sodobnem času ne znamo več razlikovali, kritičnosti in kritizerstva. Človek z razvitim kritizerstvom neprenehoma izraža potrebo po moči, oblasti, uveljavljanju samega sebe, se s svojim načinom delovanja postavlja nad druge ljudi in jih s te pozicije omalovažuje in podcenjuje. S tem si prizadeva uveljaviti svojo voljo nad voljo drugih. V ocenjevanju različnih pojavov v družbi se ne osredotoča na kritiko dejanj, ampak na ljudi

in v tem išče svojo popolno resnico. Človek pa v svoji majhnosti in nepopolnosti nikoli ne more posedovati popolne resnice, zato je pravi odnos do nje dvom, ki je temelj zdrave kritičnosti.

Vzgoja za kritični um poteka vse življenje in zdravi kritični ljudje znajo razlikovati zrna od plev.

Otrok mora razvijati lastno identiteto

V drugem delu predavanja se je gost dotaknil pomembne teme, kako vzgajati otroke za kritični um. Prvi in najpomembnejši del vzgoje je, da otroku dopustimo razvijati lastno identiteto in mu dovolimo izražati svoje potrebe. Posebej je poudaril, da so zapovedi in prepovedi

FOTO: MARJAN VERČ

Večnamenska dvorana sv.

Jožefa v medgeneracijskem centru župnije Dolnji Logatec počasi dobiva vsebino. Člani Župnijskega pastoralnega sveta so pripravili program predavanj priznanih slovenskih strokovnjakov z različnih področij, tokrat so v goste povabili dr.

Bogdana Žorža, psihologa in psihoterapevta ter avtorja mnogih knjig in priročnikov o vzgoji.

sredstva, s katerimi otroku »zlomimo hrbtenico« in s tem onemogočimo razvoj kritičnega uma. Enaka zgodba se ponovi pri vzgoji, kjer je otroku vse dovoljeno, saj je prepričan, da je središče vesolja. Vzgoja nikoli ne poteka po črno-belih scenarijih, zato je potrebno iskati ravnotežje, kjer v

jasno postavljenih zapovedih dopuščamo, da otrok izraža svoje potrebe in ga ob njih soočamo s pravili, ki jih postavlja okolje. V takem vzdušju se pri otroku razvijata zdrava kritičnost in dvom, ki sta gonilo rasti, novih odkritij in raziskovanj. Meje, ki jih odrasli postavljajo otroku, ne smejo biti nikoli dokončne. S

tem omogočimo, da zapovedi in prepovedi, ki ponujajo izkustvo, rojevajo vrednote.

Umetnost vzgoje se po besedah Žorža skriva v delnih in začasnih, nepopolnih odgovorih. Otrok dobi občutek, da ni zavrnjen, dvom pa, ki se ob takih odgovorih poraja, razvija zdravo kritičnost.

•Saša Musec

Moda v logaškem Narodnem domu

Okoli 16 albanskih otrok je na logaški Osnovni šoli Tabor marca zaključilo 60-urni pouk maternega jezika, ki ga je organizirala ravnateljica te šole Miša Stržinar ob pomoči Občine Logatec, ki je v celoti financirala ure pouka učiteljice albanščine in njene stroške prevoza na delo. Stržinarjeva je namreč ugotovila, da se je v šolo lani vpisalo več otrok priseljencev albanske narodnosti, večinoma s Kosova, ki jim je z omenjeno dejavnostjo zagotovo bivanje v Sloveniji

Logatec – Moda zbledi,

FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

Materni jezik za albanske otroke naredila prijetnejše.

Zadnji dan pouka, ki je sicer potekal enkrat tedensko, ob četrtkih popoldne, so učenci ob pomoči ene od mam in v prisotnosti učiteljice Hajrije Ajazaj, obiskala pa jih je tudi ravnateljica, spekli tradicionalno albansko pito.

Učiteljica je učence pohvalila, da znajo lepo izgovarjati albanske besede, sami pa so povedali, da pri pouku niso imeli večjih težav, saj jih je večina že prej govorila albansko.

Ravnateljica Stržinarjeva napoveduje tudi tečaj slovenskega jezika za njihove starše.

Prihodnji teden bodo Osnovno šolo Tabor v okviru mednarodne raziskave obiskali japonski raziskovalci, ki bodo preučili delež ustnega sporočanja učitelja pri pouku matematike in maternega jezika. Ravnateljica Stržinarjeva je namreč leta 2010 ob obisku na Japonskem spoznala Slovenko, ki živi in podiplomsko študira v Osaki, logaška osnovna šola pa je bila za sodelovanje v raziskavi naprošena po odpovedi neke druge šole.

V maju pa bodo na šoli gostili učence in učiteljici iz pobratene občine Repentabor. »Z našimi petošolci bodo preživeli tri dni. V tem času jim bodo predstavili Logatec, imeli bodo ustvarjalni dan in skupaj preživeli tudi nekaj ur pouka,« pojasnjuje Stržinarjeva, ki napoveduje živahno dogajanje vse do konca šolskega leta.

•bmk

stil ostane, je bilo glavno vodilo predavanja Renate Rudolf, magistrice umetnosti s področja modnega oblikovanja in osebnega svetovanja, ki ga je organizirala Knjižnica Logatec.

Priložnost sama narekuje izbor oblačila, meni predavateljica, ki je na primerih potrdila dejstvo, kako pomembno je, da se glede na okoliščino − naj bo to

razgovor za službo, sestanek, družinsko praznovanje ali vsakodnevni opravki − primerno oblečemo. Rek, da obleka naredi človeka, namreč še nikoli ni bil tako močno izpostavljen kot v sodobnem svetu. Z nekaj »triki« in pravili, ki nam jih je predavateljica predstavila, se lahko lepo, priložnosti in postavi primerno in ne preveč drago oblečemo.

Po besedah Renate Rudolf

lahko s pravim načrtovanjem prihranimo tako denar kot živce, obenem pa odkrijemo številne male trgovinice, ki ponujajo marsikaj zanimivega. Strokovnjakinja za modo in stil poudarja: »Da ustvarimo svoj stil, moramo najprej spoznati samega sebe.«Predavanje v Narodnem domu je bilo deležno velike pozornosti žensk vseh generacij, moških pa med občinstvom ni bilo. •bmk

FOTO: VALTER LEBAN

Logatec, 1. marec –

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

10

Intervju

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 23. marec 2012

Slovenci imamo Ameriko doma

Pred tremi leti se je iz Clevelanda, kjer je opravljal naloge generalnega konzula, v rodno Postojno vrnil dr. Zvone Žigon, ki je med Slovenci po svetu pustil močan pečat in izpeljal številne projekte Dr. Zvone Žigon, nekdanji generalni konzul v Clevelandu in odpravnik poslov v Canberri: »Vsej krizi navkljub še vedno vidim, da je kakovost našega življenja popolnoma primerljiva ali celo boljša kot v razvitih državah.«

Na katerega izmed številnih Kluba slovenskih poslovnežev, izpeljanih projektov iz ki ga je moj naslednik Jurček vašega »clevelandskega obŽmauc nadgradil v Ameriškodobja« ste najbolj ponosni? slovenski poslovni klub. To Pravzaprav na vsakega po je bilo sicer bolj neformalno svoje. Bistvo je očem skrito, združenje, a dobra osnova za pravijo, in ni nujno, da je naprej. tisto, kar je najbolj vidno, tudi Kako bi lahko strnili najboljše. Vseeno pa se mi zdi, spomine na svoje življenje v da je bila najpomembnejša Clevelandu? pobuda in največ vloženega Tam sem ogromno delal, časa, tkanja vezi in spodbumogoče največ v svojem janja skupnosti za ustanovitev življenju, a sem tudi zelo slovenskega muzeja in arhiva veliko naredil. Ljudje so me v Clevelandu. Res je, da sem dobro sprejeli, ustvaril sem dal pobudo za ustanovitev si širok krog prijateljev, s omenjenih institucij, se katerimi sem še danes v udeleževal številnih sestankov stiku … Moji spomini na to in odborov, potem pa sem se obdobje so zelo pozitivni. postopoma umikal, saj sem Kakšen je tempo življenja želel, da bi stvar živela tudi po v Clevelandu v primerjavi s mojem odhodu. Zelo ponosen tukajšnjim? sem tudi na lektorat slovenTempo življenja je tak, skega jezika na clevelandski kakršnega si ljudje ustvarijo. državni univerzi, čeprav je bil Mislim, da je precej podobno Center za slovenske študije, v kot pri nas. Presenetilo pa me okviru katereje, na primer, da je ga deluje lekvožnja po cestah »Slovenci kljub torat, poskus, v Clevelandu bistki sicer ni veno bolj umirkrizi še vedno popolnoma živimo razmero- jena, vljudna in uspel. V njem disciplinirana kot ma dobro.« smo namreč v Sloveniji. Kot nameravali slovenski voznik zaposliti vsaj še eno osebo, sem bil včasih kar malo a se to zaradi težav s finannervozen. So pa tudi ljudje, ki ciranjem s slovenske strani delajo od jutra do večera, in ni zgodilo. Lektorat pa kljub drugi, ki si mirne duše med temu odlično deluje. Tu so delom privoščijo odmore. še nekateri drugi projekti, od Kam si trenutno želite? spletne strani ClevelandSlove- Z ženo in nekaj prijatelji se nian.com do ponovne oživitve s kombijem odpravljamo slovenskega smučarskega na Škotsko, potem pa imam kluba, pa v zgodovini seveda neomejen spisek želja, ameriškega slovenstva prvega a te trenutno niso bistvene.

Slo-united bowling turnirja.

Na skoraj vsakem potovanju Med pomembnimi dosežki ne se mi »zgodi« kakšno srečanje smem pozabiti na ustanovitev s Slovenci, pa naj bodo turisti

ali tam živeči rojaki, in prav zaradi tega sem bil deležen številnih »odštekanih« doživljajev.

Eno zadnjih takih srečanj sem doživel lansko leto kot odpravnik poslov v Avstraliji.

Z ženo, ki me je prišla obiskat, sva se namreč odpravila do Uluruja, svete gore v Avstraliji, sredi puščave. Ogledati sva si jo želela zvečer, ko je bila svetloba boljša, se tudi fotografirati, a nikjer ni bilo nikogar, ki bi ga za to lahko poprosila. Potem pa sva na parkirišču vendarle opazila avtomobil. Kljub temu da so nama nadležne mušice ustvarjale prave pajčolane okoli glav, sva pristopila k možema, ki sta goro snemala s kamero.

V angleščini sem ju prosil za fotografiranje in na moje veliko presenečenje zaslišal, da se pogovarjata v slovenščini.

Prepoznal sem novinarja RTV Slovenije Marjana Šrimfa, ki bi pred nekaj dnevi moral imeti intervju z mano v Sydneyu, a se nisva našla.

Lahko si predstavljate, da presenečenju ni bilo konca …

A to je bilo samo eno iz vrste podobnih srečanj z rojaki.

Iz vroče Sahare ste se, denimo, odpravili tudi na skrajni sever poloble in dva tedna prebili z misijonarko sestro Dorico Sever med Eskimi v Kanadi. Zakaj ste se odločili za ta izziv in kakšno izkušnjo vam je prinesel?

Hotel sem preizkusiti kulturni šok tudi na sebi, v kontekstu pisanja knjige o slovenskih misijonarjih. Namen te knjige je bil opisati,

FOTO: VALTER LEBAN

Dr. Žigona, ki je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu med drugim zadolžen za sodelovanje s slovenskimi podjetniki v tujini, sem obiskala na delovnem mestu v Ljubljani in v enournem pogovoru spoznala vso širino njegovega ukvarjanja z izseljensko problematiko, pa tudi veselje ob vrnitvi domov.

kako kultura, v katero pride prej v življenju. Pogrešal sem misijonar, slednjega spremeni predvsem slovenski ali bolje, − in ne nasprotno. Vsakega moj osebni način življenja. izseljenca, še bolj pa misijon- Kot diplomat si namreč vedno arja, ki odhaja v popolnoma na očeh javnosti, slovenske drugačne kulture, doleti kulin domače, kar je omejitev, s turni šok, v mojem primeru katero moraš živeti. Včasih pa pa tudi temperaturni. Ker sem sem si vendarle zaželel nekega že bil med misijonarji v Afriki vzorca življenja, ki sem ga in tudi Južni Ameriki, sem se poznal od prej. To je niz drobpač odločil, da bi šel nekam, nih trenutkov, skritih nekje v kjer še nisem bil in kar bo tudi podzavesti. Ko si v tujini, to name naredilo nek poseben pogrešaš. vtis. Imel sem dve možnosti: Ali ste v svetu srečali tudi pridružiti se Franciju Pavliču, ljudi iz rojstne Postojne ali misijonarju v Boliviji, ali vsaj iz regije?

Dorici Sever med Eskimi v Seveda, največ jih je bilo v Kanadi. In ker sem v Južni Avstraliji, kamor so se ljudje z Ameriki že bil in govorim notranjsko-primorsko-kraške špansko, se regije v 50-ih letih mi je to zdelo izseljevali prav »Petje je del mo- s postojnskega, manjši izziv.

Težavni logisilirskobistriškega, jega življenja in tiki navkljub je bilo neke vrste pivškega območja. sem se odločil »orodje« za moje Srečal sem dosti za Severrojakov. Primorci, približevanje jevo. Bilo je res ki so spadali pod Slovencem po nekaj enkratItalijo, vključno nega, ogromno svetu.« s Postojno, so sem se naučil se zaradi slao kulturi bih socialnih Eskimov, jo bolje doumel in razmer in tudi zaradi fašizma spoznal tudi težave, s katerimi med obema svetovnima se srečujejo misijonarji. Kako vojnama izseljevali v Argennekemu Eskimu, denimo, tino, še posebno potem, ko razložiti, kaj pomeni molitev je Amerika uvedla kvote, v »…daj nam danes naš vsakSlovenijo pa je prišel fašizem. danji kruh …«, če ne poznajo Tok izseljevanja se je tedaj kruha; kaj pomeni cvetna preusmeril iz Severne v Južno nedelja (»Palm Sunday«), če Ameriko. ne vedo, kaj je drevo, kaj šele Ali so se Slovenci tudi palma. vračali v domovino?

Kaj pa ste v tujini Po letu 1945 so se nekateri pogrešali? slovenski izseljenci iz Južne Potice in klobase prav gotovo Amerike odločili za vrnitev ne, ker sem ju bil deležen na v Slovenijo, kjer naj bi bilo številnih slovenskih dogodkih, življenje boljše. Vračali so se polke in valčkov sem preplesal tudi iz ZDA, a v obeh primtoliko, kolikor jih nisem nikoli erih je šlo za manjše skupine

ali celo posameznike, ne moremo pa govoriti o kakem množičnem vračanju.

Petje je ena od vaših ljubezni. Kje in kako jo izpolnjujete? Ob kakšnih priložnostih radi zapojete?

Nekoliko v šali se lahko pohvalim, da sem v slovensko diplomacijo uvedel nov standard, namreč, da morajo diplomati znati tudi peti.

Dejansko sem se udeleževal vseh prireditev in srečanj ter bil med pevci oziroma pobudniki družabnega petja, kar je imelo izjemen učinek na ljudi. Neverjetno, kako so me potem laže sprejeli za svojega! Sem pa tudi sicer pel v postojnskih zborih, pri APZ Tone Tomšič, zdaj pa pri Komornem zboru Ave … Petje je del mojega življenja in je bilo tudi neke vrste »orodje« za moje približevanje Slovencem po svetu.

So vam kot diplomatu kdaj naprtili sodelovanje s tako imenovano Udbo?

Ne, kvečjemu me je kdo označil, da sem podaljšana roka bivšega režima. V Clevelandu mi je nek starejši gospod to očital po radiu, zaradi česar jih je menda slišal iz lastnih vrst.

Bi se želeli spet izseliti?

Ne, vendar vem, da se zarečenega kruha največ poje, zato nikoli ne rečem, da nikoli več ne bom šel v tujino kot diplomat ali kako drugače.

Zaenkrat pa neizmerno uživam v Sloveniji, čeprav bo to za mnoge slišati protislovno, ker smo navajeni samo jokati in stokati. Rekel bi, da Slovenci kljub krizi še vedno živimo razmeroma dobro. Če bi bilo možno, bi vsakega državljana Slovenije peljal v tujino, v razvite države, da bi mu pokazal, kakšno življenje je tam. Ob vrnitvi bi zagotovo rekli, da imamo konec koncev Ameriko doma. Vnovič poudarjam: vsej krizi navkljub še vedno vidim, da je kakovost našega življenja popolnoma primerljiva ali celo boljša kot v razvitih državah.

•Blanka Markovič Kocen

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

Podjetniški pristop v kulturi

Izpeljali seminar, namenjen organizatorjem in ustvarjalcem na kulturnem področju – Uspeh kulturne prireditve je odvisen tudi od njenega trženja

Logatec, 12. in 13. marec – V galeriji Hiša sonca je minuli teden potekal seminar Podjetniški pristop v kulturi, ki ga je organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec, namenil vsem tistim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z organizacijo različnih kulturnih prireditev. Dvodnevni seminar je vodila Ana Vatovec, podjetnica z dolgoletnimi novinarskimi izkušnjami.

FOTO: ARHIV JSKD, OI LOGATEC

oziroma od organizatorja dogodka, pri čemer imata zelo pomembno vlogo trženje in promocija. Če je slednja obsežna in zajema čim širšo javnost, tudi v geografskem smislu, bo prireditev privlačna tudi za morebitne Seminarja so se udeležili posamezniki in člani različnih društev, ki bi želeli svoje kulturne dosponzorje. Pomangodke izpeljati čim bolje ter z njimi na svojo stran jkanje sredstev je pridobiti še kakšnega sponzorja. namreč danes eden od večjih težav, s »Seminar smo razpisali, Slovenije, povedala Tanja-Pina katerimi se spopadajo društva ker smo na podlagi lastnih Škufca, vodja izpostave. V in posamezniki, ki delujejo izkušenj začutili potrebo po prvem delu so se udeleženci na področju kulture, zato je tem, da ljubiteljskim društvom seznanili s samim ustrojem po besedah predavateljice še olajšamo delo, ki ga imajo pri prireditve, od začetnih koratoliko bolj pomembno, da organizaciji lastnih dogodkov do končnega vrednotenja svojo prireditev predstavijo kov, pa tudi pri pridobivanju po zaključku, izpostavljeno pa kot zanimivo in privlačno za sredstev za svoje delovanje,« je je bilo dejstvo, da je z vsako širši krog ljudi, ne samo za o dvodnevnem druženju, ki prireditvijo, manjšo ali pa majhen odstotek tistih, ki so se ga je udeležilo 10 predvečjo, tako kot s podjetjem; kulturi zaradi svoje življenjske njen uspeh je odvisen predvs- naravnanosti že tako ali tako stavnikov različnih društev in posameznikov iz Osrednje em od menedžerja »podjetja« naklonjeni. Del seminarja

je bil zato posvečen kulturi kot tržnemu blagu in njeni pridobitniški dejavnosti.

Predvideti vse korake

V sklopu seminarja so pripravili tudi novinarsko konferenco, pred tem pa je beseda tekla o tem, kako pripraviti uspešno novinarsko konferenco, ki bo pritegnila čim več medijev, in kako jo izpeljati. V praktičnem delu so se udeleženci ukvarjali še s konkretnim projektom, dogodkom, ki ga nameravajo izpeljati, pri čemer so morali biti pozorni na prav vse korake. Načrtovati so morali podroben plan aktivnosti s časovnimi termini, saj je to dober način, da se pri organizaciji izognemo nepredvidljivim situacijam.

V zaključnem delu seminarja so se posvetili še zakonodaji na področju organizacije dogodkov, razvila pa se je tudi debata in izmenjava mnenj, ki je bila za nadaljnje delo vseh udeleženih na področju kulture prav tako zelo koristna.

•Saša Musec

let 10

11

Zbirajo zamaške za Simona

Da narediš nekaj brez denarne nagrade in da pomagaš drugim ljudem, je resna in pomembna dejavnost, se zavedajo tudi dijakinje 4. letnika ekonomske šole Šolskega centra Postojna, Andreja Korpar, Tamara Debeljak in Kristina Cerovac. »Ker se ljudje iz dneva v dan srečujemo z denarnimi in drugimi težavami, smo se odločile izvesti dobrodelno akcijo, ki se je začela že konec decembra in poteka v okviru predmeta poslovni projekti pod vodstvom mentorice profesorice Tadeje Pecman Penko ter ob pomoči profesorice Aleksandre Simikič,« so povedale dijakinje. Pri dobrodelni akciji zbiranja zamaškov jim pomagajo tudi ostali dijaki in profesorji postojnskega šolskega centra in gimnazije Il. Bistrica, na pomoč pa so priskočili tudi lastniki različnih gostinskih lokalov. Članice dobrodelne skupine zamaške tedensko prevzemajo in jih shranjujejo v šoli.

Akcija je namenjena 28-letnemu jadralnemu padalcu Simonu Vogrincu, ki je v nesreči oktobra lani pri eksploziji mine na Jahorini v Bosni izgubil obe nogi. »Z zbiranjem zamaškov mu bomo pomagali pri nakupu obeh protez in mu s tem omogočili kvalitetnejše življenje,« so optimistične dijakinje, ki dodajajo: »Naša velika želja in cilj je zbrati čim več zamaškov, hkrati pa vzbuditi zanimanje za humanitarne akcije tudi med mladimi.« •bč

Koncert dobrih misli in dejanj

Loška dolina, 11. marec – Društvo Pihalni orkester Kovinoplastika Lož je v telovadnici Osnovne šole heroja Janeza Hribarja pripravilo dobrodelni koncert in se tako priključilo akciji zbiranja sredstev za pomoč pri zdravljenju in nakupu pripomočkov za sedemletnega Lenarta Skuka iz Topola pri Begunjah, ki se je rodil z Duchennovo mišično distrofijo.

Gost koncerta je bil ženski pevski zbor Kr’snice iz Loške doline. Na samem koncertu, ki ga je povezovala Barbara Lah, so zbrali skoraj 1500 evrov, kar pa ni končna številka, saj je orkester k prispevanju sredstev povabil tudi različna podjetja.

Pihalni orkester z več kot 130-letno tradicijo je z željo pomagati privabil na dobrodelni koncert številne, ki so prisluhnili klasični, operni, jazzovski, filmski in zabavni glasbi, ki jo je izvajal 47-članski orkester pod taktirko dirigenta Tadeja Jermana. Z orkestrom so nastopili mag. Tadej Podobnik na klavirju ter vokalna solista, Anemarija Štefančič in Matjaž Žnidaršič. Gostje večera so bile pevke ženskega pevskega zbora Kr’snice, ki jih vodi Anemarija Štefančič, in so se javnosti prvič predstavile na prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku.

Poleg glasbe je bilo izrečenih veliko dobrih in vzpodbudnih misli, saj je bila rdeča nit celotnega koncerta želja pomagati Lenartu in njegovi družini ter jim z zbranimi sredstvi omogočiti lažje življenje ter jim podaljšati skupen čas.

Za koncert, dobre želje in zbrana sredstva sta se vsem zahvalili mag. Anita Ivančič, ravnateljica Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, kjer Lenart obiskuje prvi razred, in Lenartova mama, Katarina Skuk.

Vsi nastopajoči in obiskovalci, ki so prispevali svoja sredstva, so tako potrdili na koncertu izrečeno misel, »da znamo ljud-

je še vedno biti dobrodelni in da znamo dati delček sebe drugim, ki so potrebni naše pomoči.« •Borut Kraševec

V namen zbiranja finančnih sredstev za pomoč Lenartu Skuku sta odprta sledeča tekoča računa: Pravne osebe: ŽUPNIJSKA KARITAS – Sv. Vid, Sveti Vid 8, 1380 Cerknica davčna številka 66914388, ki jo zastopa Brane Zadnik TRR številka SI56 0311 5100 0247 263, odprt pri SKB BANKI, d. d., poslovalnica Cerknica koda CHAR, namen humanitarni prispevek sklic 00 11042005

Fizične osebe lahko manjše zneske nakažejo na osebni račun, ki je odprt v humanitarne namene, in sicer: Lenart Skuk, Topol pri Begunjah 10, 1382 Begunje pri Cerknici TTR številka (IBAN) SI56 0202 9365 3103 328, odprt pri NLB, d. d., poslovalnica Cerknica koda namena CHAR, namen humanitarni prispevek referenca/sklic SI00 11042005

FOTO: ARHIV PIHALNEGA ORKESTRA KOVINOPLASTIKA LOŽ

www.nkr-novice.si

stran 11

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Ko ljubezen izgine Žalostno je, koliko parov se dandanes razide.

Razhod pusti pri obeh partnerjih za sabo obup, ranjenost in žalost. Poleg tega trpijo tudi otroci ločenih staršev. Otroci si želijo odraščati z obema staršema, saj imajo radi oba, tako mamo kot očeta. Žalostni so, ko se starša prepirata in ločita.

Tudi če so otroci že odrasli in so že odleteli iz »domačega gnezda«, radi vidijo, da se starša dobro razumeta in skrbita drug za drugega. Če vedo, da starša lepo skrbita drug za drugega, se

lažje posvetijo svojemu življenju in izzivom, ki jih čakajo v življenju. Ko pa se starša ne razumeta, je del otrokove energije vedno pri njiju, strah ga je, kako je doma, pogosto se znajde v neljubi vlogi, da mora poslušati starša, kako se pritožujeta eden čez drugega in v njem iščeta potrditev za svoj prav.

rešila, se še bolj zapletata in odtujujeta. Oba partnerja izhajata iz družin, kjer so ju kot otroka veliko kritizirali, opozarjali na slabosti, zato sta se ne zaveda iluzije, da sam Danes se ljubezen številnih oba postala hiperobčutljiva na pred sabo ne more ubežati – parov izgubi nekje v času, negativna sporočila in razvila da v kateri koli odnos bo šel, nesrečni so, prizadeti, močan občutek nevrednosti. bo s sabo nesel sebe in vse žalostni. Misli so polne Najprej se morata naučiti, da svoje slabe lastnosti, svoja obtoževanj partnerja, neznanja, kar bo na dolgi rok se začneta zahvaljevati drug naštevanja njegovih napak, slabosti, grehov. Prizadeta sta prav tako uničilo novi odnos, drugemu za številne stvari, ki so dobre v njunem odnosu. kot je uničilo prejšnjega. oba partnerja, le da tega veMorata se naučiti usmerjati likokrat ne prepoznata in pri- Za dober odnos moramo v lastno spremembo vlagati ve- pozornost na to, kar je dobro, zadetost skrijeta v odmik ali napad. Sčasoma otopita in se liko zavestnega truda, prema- to prepoznati in tudi spregovoriti o tem. Žena se mora govati lastne odpore, ki nam odmakneta drug od drugega naučiti slišati tudi dobro, preprečujejo dati partnerju zaradi številnih razočaranj, dati težo tudi pozitivnim to, kar si želi od nas. Namen ki so posledica nedržanja sporočilom in se hkrati odnosa je, da drug drugemu obljub, čustvene odsotnosti, naučiti umiriti, če mož pove pomagamo celiti rane iz zanemarjanja potreb drug drugega, prevar … Čustvena otroštva, prek tega pa celimo kakšno kritiko na njen račun. odtujenost prinese s sabo tudi tudi svoje rane. Kaj to pomeni Zavedati se mora, da mož ni odgovoren za njen občutek v praksi? Na primer: mož se odtujenost v spolnosti. pritožuje, da je žena pretirano nevrednosti. Naučiti se mora Marsikateri partner v takem umiriti ta občutek nevredobčutljiva na kakršnokoli primeru ubere bližnjico in njegovo opozorilo, kritiko. Če nosti, si dovoliti, da razmisli o se zaplete z drugo osebo, kaj pokritizira, se žena začne moževi pripombi in se z njim namesto da bi se za odnos takoj braniti in ga obtoževati pogovori o težavi. Podobno začel truditi in raziskovati velja tudi za moža. Večkrat, za vse njegove napake. Tako svoje odpore, zakaj ne more kot se bosta sposobna v miru partnerju naproti. Ob tem pa namesto da bi problem



Gostimo: Andreja Kraljevski Eksperimentalni dokaz za občutenje prihodnosti?

Čeprav je mnogo ljudi prepričanih, da to ni mogoče, znanost nenehno napreduje, in kar je bila še včeraj znanstvena fantastika, je danes del realnosti, pa naj si gre za katerokoli panogo. Naj se zdi še tako nemogoče, prihaja z univerze Cornell manj kot leto stara novica: rezultati znanstvenih poskusov, ki jih je vodil profesor Daryl J. Bem in so bili objavljeni v znanstveni publikaciji Journal of Personality and Social Psychology, dokazujejo vplivanje na daljavo. Cilj tovrstnih poskusov je, da bi znanost pomagala razumsko dojeti, kako smo energetsko prepleteni, in razložiti, kako je mogoče, da se žena, ki je čustveno vezana na svojega moža, odzove, ko njen mož v sosednji sobi dene noge v škaf mrzle vode, čeprav ona tega ne ve (poskusi univerze v Montani).

Poskus profesorja Bem-a je videti tako: osebo priključijo na napravo, podobno poligrafu, ki meri prevodnost kože; ta se poveča, če je oseba vznemirjena. Osebo posedejo pred zaslon, ki je priključen na računalnik; ta naključno izbira slike, ki se bodo pokazale (so iz dveh množic: prva predstavlja običajne, druga pa erotične, torej čustveno močne). Računalnik sliko, tik preden jo pokaže, naključno izbere.

A kar je zanimivo, je to, da preden računalnik sploh izbere, iz katere množice bo prikazana slika, telo že ve in se nanjo primerno odzove. Članek je bil objavljen 31. januarja letos.

Tematiko, ki jo obravnava, uvrščamo pod okrilje parapsihologije. Ta označuje nenavadne procese informacijskega ali energetskega prenosa, ki so trenutno še nepojasnjeni v okviru znanih telesnih in bioloških mehanizmov. Gre za retroaktivni vpliv dogodka v prihodnosti na posameznikov trenutni odziv. Izvedli so devet eksperimentov, ki so vključevali več kot tisoč udeležencev. Odzivi so bili pridobljeni, še preden so se vzročni

dražljaji, ki naj bi te odzive povzročili, sploh pojavili. Od devetih preizkusov so vsi razen enega pokazali statistično pomembne rezultate v smeri potrditve parapsiholoških pojavov, zato na tem mestu premislimo o skepticizmu glede teh pojavov. Parapsihološki fenomeni vključujejo: telepatijo – prenos informacije od ene osebe na drugo brez mediacije kateregakoli znanega kanala senzorne komunikacije; jasnovidnost – zaznavanje objektov ali dogodkov, ki ne predstavljajo dražljaja preko znanega čutila; psihokinezo – vpliv misli ali namer na fizične ali biološke procese; in zaznavanje prihodnosti – zaznavanje dogodka v prihodnosti, ki drugače ne bi mogel biti pričakovan preko nobenega znanega inferenčnega procesa, o čemer govori predstavljena raziskava. Parapsihologija je med akademskimi psihologi še vedno sporna tema, saj jih 34 odstotkov ne verjame, da so takšni pojavi mogoči. Kljub temu je bilo v letu 2009 izvedenih 24 študij na temo slutnje, od katerih jih je 19 pokazalo, da se fiziološki odziv na dražljaj pojavlja nekaj sekund pred pojavom dražljaja, ki naj bi ta odziv izzval. Rezultati opisanega eksperimenta nam odpirajo nove možnosti za razumevanje človeškega uma, ob enem pa porajajo tudi veliko vprašanj. Prava mera zdravega skepticizma je vselej dobrodošla, vendar pa vdajanje dvomom raziskovalcev ne bi nikoli privedlo do tako zanimivih ugotovitev. Ne pozabimo, da je včasih veljalo, da so ptice selivke jasnovidne, ker najdejo pot skozi nepoznan teren, dokler niso ugotovili, da zaznavajo zemljino magnetno polje. Težko si predstavljamo morebitne mehanske reakcije pri zaznavanju prihodnosti, kar je razlog za zbegana vprašanja: »Kako je to sploh možno?«, vendar pa ravno taka vprašanja povzročijo napredek v znanosti.

pogovoriti o »težkih temah« in iti drug drugemu naproti, več zaupanja bosta imela drug v drugega in v njun odnos.

Več, kot je v odnosu prostora za pozitivno, pohvale in spodbude, več je miru in

stran 12

petek, 23. marec 2012

Terapevtska pomoč posameznikom, parom in družinam pri razreševanju različnih težav, npr. partnerski konflikti, prevare, ločitev, slaba samopodoba ...

Terapevtski inštitut – odnos, PE Postojna, www.odnos.org,

tel.: 031 371 143

prijetnega vzdušja. Če vam je mar za odnos, se boste zanj tudi potrudili.

Ena izmed možnih načinov za izboljšanje odnosa je tudi obisk zakonskega in družinskega terapevta, ki

paru pomaga pri razreševanju njunih odnosnih težav.

Nada Trtnik, specialistka zakonske in družinske terapije, Terapevtski inštitut – odnos

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Šport

stran 13 let 10

13

Obetata si visokih uvrstitev

Alen Vidmar in Boštjan Uljančič iz ekipe Vidmar racing kljub pomanjkanju denarnih sredstev ne mečeta puške v koruzo in upata na najboljše rezultate

FOTO: OSEBNI ARHIV VIDMAR RACING TEAMA

dobri materialni pogoji niso dovolj, če nimaš odgovorne ekipe, na katero se lahko zaneseš in ji popolnoma zaupaš.

Veliko pa šteje tudi podpora najbližjih, ko doma ali na tekmi stiskajo pesti, trepetajo in upajo na dober konec, tudi najboljšo uvrstitev. »Kakršnakoli podpora, naj si bo finančna, delovna, moralna, predvsem pa »časovna«, je dobrodošla,« pravita in se ob tej priložnosti zahvalita domačim.

Zahvalila pa bi se še komu, če bi primaknil kaj denarja tudi na njun račun, saj je dirkanje drag šport, ki ne zahteva samo dobre pripravljenosti in natančnosti, marveč tudi Ekipa Vidmar racing je yuga Alena Vidmarja in Boštjana Uljančiča opremila najbolje, kot zna. zajetnejši kup denarja za dobre materiale in rezervne Pivka – Vidmar racing je ime ekipe, ki jo poleg mlavoznik Alen Vidmar, ko dele. »Sponzorji v teh časih ne pogleda svoj odlično pripravtrkajo na vrata,« se nasmehdih mehanikov sestavljata še dva mlada pivška fanta, ljen yugo, za katerega so neta, a z dvignjeno glavo voznik Alen Vidmar in sovoznik Boštjan Uljančič. in bodo tudi v prihodnje upata na kakšen evro več.

S svojim yugom se fanta podajata na pot osvajanja skrbeli tehnični mački, Anže Ekipa zanesenjakov Vidmar zmag in najvišjih naslovov v reliju, v Yugo pokalu in Primožič, Marino Vidmar racing si letos želi poseči državnem prvenstvu divizije I si želita povzpeti čim više in Matej Konestabo. »Rada po najvišjih rezultatih. Radi in pokazati svojim privržencem, da sta iz pravega testa. bi se jim posebej zahvalila za bi se uvrstili med prve tri v Kljub svoji mladosti in navdušenca, v reliju vztrajata odlično izpeljano delo v miYugo pokalu in zlezli čim krajšemu premoru zaradi že nekaj sezon, od leta 2007. nulem letu,« zadovoljno pove više na državnem prvenstvu. reprogramiranja finančne »Brez pravega orodja opraviš sovoznik Boštjan Uljančič in Po končani sezoni pri nas konstrukcije, kot sta povedala delo le na pol,« je prepričan doda, da vrhunski material in načrtujejo obisk še kakšne

od dirk na Hrvaškem, zelo pa si želijo nastopati tudi na legendarnem YU reliju v Srbiji – kultni dirki na območju nekdanje Jugoslavije. »Med dirkači namreč kroži nenapisano pravilo, da šele ko

uspešno prestaneš ta izjemno naporen in selektiven reli, postaneš pravi šofer oziroma dirkač iz pravega testa,« se še pošalita voznik Alen in sovoznik Boštjan.

•Barbara Čepirlo

Branisljeva tretja Vrtojba, 18. marec – Z dirko pokalnega tekmovanja v Vrtojbi se je pričela domača motokros sezona. Na tekmovanju je nastopilo 217 voznikov v devetih različnih kategorijah. Staša Braniselj je bila edina izmed notranjskih tekmovalcev, ki se je uspela uvrstiti na zmagovalne stopničke, bila je tretja v mladinskem razredu do 65 kubikov, kjer je nastopilo 17 motokrosistov. Četrto mesto sta osvojila Grega Švelc v razredu Open R2 in Rok Krajc v razredu 125 R2.

V tem razredu je prvič nastopil tudi Anej Braniselj, a po odstopu v prvi vožnji in desetem mestu v drugi, osvojil končno 16. mesto. Tik pred njim je bil uvrščen njegov klubski sotekmovalec Robert Klančar. Najhitrejši vozniki so nastopili v razredu open R1, v katerem je Theo Urbas prvo vožnjo zaključil na petem, drugo pa na šestem mestu, kar je pomenilo končno 5. mesto.

Med veterani, starimi od 40 do 50 let, je bil Boštjan Braniselj 12., Zlatko Vaupotič 20. in Stane Intihar 21. V razredu R3 pa je bil Martin Debevc 16., Uroš Stanojevič 27. in Rok Vovk 33. Vsi navedeni, z izjemo Thea Urbasa, ki nastopa za AMD Slovenske Konjice, so člani Motosport kluba Notranjska. •el

FOTO: ŽIGA ŠPARAMBLEK

V Cerknici lep uvod v novo sezono

Blažič na svojem prvem reliju do tretjega mesta.

Cerknica, 17. marec – Avto klub Modri dirkač je v Cerknici pripravil uvodno letošnjo avtošportno prireditev, ki je pomenila lep uvod v novo sezono. Prvič so imeli tekmovalci, na štartu se jih je zbralo 36, možnost nastopa na sprint reliju, sestavljenem le iz štirih preizkušenj, katerih skupna dolžina je znašala 24 kilometrov. Čeprav je bila razdalja kratka, sta si Boštjan Logar in Miha Zupan (peugeot 206) uspela privoziti 37 sekund prednosti pred Borutom Bratino in Boštjanom Gomizeljem (citroën C2). Za tretje mesto pa sta se »udarila« dva novinca v reliju, oba domačina te dirke. Za 5.8 sekunde je bil uspešnejši član AK Elektrodekleva Jan Blažič (mit-

subishi lancer IX), kateremu je zapiske bral Andrej Prelc, na nehvaležno četrto mesto pa sta se uvrstila Andraž Hribar in Zmago Logar (AK Hribar, subaru impreza).

Izreden nastop je uspel Logatčanu Matjažu Mihevcu, ki je s sovoznico Anjo Verbič in za volanom škode fabie osvojil peto mesto, ter bil neulovljiv za vse konkurente v najšibkejšem razredu, diviziji 1. Med deseterico sta se uvrstila tudi Martin in Miran Mlinar (AMD Buhc), zmagovalca yugo pokala. Druga v tej razvrstitvi in skupno 14. sta bila Matej Ozebek in Matej Dolenc (Dirkalno društvo R), kot tretja v yugo pokalu pa sta preizkušnjo zaključila Rok Nartnik in Martina Lazar (AMD Buhc). Slednja sta se

uvrstila tik pred Roka Turka in Eneja Ložnarja, ki sta tokrat nastopila s citroenom DS3. Čeprav sta spadala v najožji krog favoritov za zmago, pa jima je sneta cev turbinskega polnilnika na prvi preizkušnji onemogočila boj za sam vrh. 17. skupno in deveta v diviziji 1 sta bila člana MGM Postojna Grega Premrl in Tadej Simčič (MG 105), na 23. mesto sta se uvrstila Marko in Jurij Trpin (zastava yugo), 25. sta bila Andrej Mihevc in Matej Bajc (AK Modri dirkač, vw polo), 29. pa Marko Verbič in Maja Čuk (Autosport Jazon, zastava yugo). Na kratkem reliju so odstopile štiri posadke. Prvi reli, ki se bo točkoval tudi za državno prvenstvo, bo sredi aprila v Avstriji. •el

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

14

Avtomobilistično

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 23. marec 2012

Klikni na:

Večji za izjeme, manjši za urbano mladino bodo letos težko prešteli na prste obeh rok.

Poleg Q5 je Audi na slovenski trg pripeljal že nekaj mesecev napovedovani a1 sportback, daljšo, petvratno izvedbo najmanjšega Audija a1, namenjenega mlajši, urbani publiki. Z dolžino 3,95 metra in za nekaj milimetrov več v višino ima pet vrat in prtljažnik s prostornino 270 litrov, ki ga je moč povečati na 920 litrov. Vstopni motor v paleti sportbacka je 1.2 TFSI 86 KM); TFSI-ja z 1,4-litrsko gibno prostornino razvijeta 122 KM in 185 KM. V dizelski ponudbi so trije agregati, od 1,6 TDI 90 KM naprej. Začetna cena za a1 sportback 1,2 TFSI kW je 15.400 evrov, začetna dizelskega sportbacka 1,6 TDI pa 16.810 evrov.•bl

FOTO: BRANKO LAGINJA

Audi Q5 hybrid quattro, ki se je pri nas predstavil skupaj z a1 sportback, združuje vozne lastnosti šestvaljnika s porabo štirivaljnika. S prilagodljivo notranjostjo nudi dovolj prostora za družino in prosti čas. Poganjata ga bencinski motor 2.0 TFSI s 155 kW (211 KM) in elektromotor s 40 kW (54 KM), kar zagotavlja 245 KM. Povprečna poraba je 6,9 litra na 100 km. Preverjeni stalni štirikolesni pogon quattro in odzivno podvozje predstavljata neprekosljiv tehnični tandem, zagotavljajo pri Audiju. Pozornost Audijevih razvojnih inženirjev je bila usmerjena k čim večjemu deležu vožnje na električni pogon. V Sloveniji jih je zelo malo, ki bodo pripravljeni zanj odšteti 59.900 evrov. Pri Audiju jih

Pripeljal še limuzino z oznako i40

FOTO: BRANKO LAGINJA

Po karavanski različici, ki je prišla med slovenske kupce septembra lani, je zdaj tu še limuzinska različica i40, zasnovana v slogu nove oblikovalske filozofije v Hyundaievem razvojno raziskovalnem centru v nemškem Rüsselsheimu. Hyundai se predstavlja tudi z najpopolnejšo jamstveno shemo, in sicer pet let garancije brez omejitve prevoženih kilometrov, pet let asistence na cesti in pet let brezplačnih preventivnih pregledov. Limuzina z dolžino 4,74 metra je logična dopolnitev družine i40.

Navzven in navznoter se predstavlja v izvirnem oblikovalskem jeziku »Fluidic sculpture« (tekočega klesanja).

Notranjost limuzine je oblikovana v enakem slogu kot pri karavanu, z designom armaturne plošče, značilno

pozdravno melodijo vozniku in enako serijsko opremo.

Dizelska motorja s prostornino 1,7-litra naj bi po dosedanjih tržnih izkušnjah imela največji delež v prodaji.

Izhodiščna različica razvije 116 KM, zmogljivejša ima 136 KM. Bencinska GDI motorja združujeta neposredni vbrizg goriva in dvojni sistem spremenljivega krmiljenja ventilov CVVT. 1,6-litrska različica zmore 135 KM, dvolitrski bencinski motor 177 KM. Ob serijskem, ročnem šeststopenjskem menjalniku je na voljo tudi šeststopenjski samodejni menjalnik. Začetna različica 1,6 GDI Comfort je dosegljiva že za 18.990 evrov. Začetna dizelska stane 19.990 evrov in za tisoč evrov so dražje tudi primerljive karavanske različice. •bl

Prvi hibrid z dizelskim motorjem V kolekciji tudi prenovljeni megane

FOTO: ARHIV PEUGEOTA

Peugeotov oziroma PSA-jev hibrid, ki bo že konec marca na voljo tudi v novem Citroenu DS5, omogoča z vrtljivim gumbom na osrednji konzoli med prednjima sedežema svobodno izbiro med štirimi načini za vožnjo: ZEV (nični izpusti), 4WD (štirikolesni pogon), Sport (športna vožnja), Auto (samodejno delovanje). Poleg tega, da je Peugeot znižal izpuste CO2 na 99g/km je s hibridom pridobil še štirikolesni pogon. Gre za posebnost, saj je električni motor vgrajen nad zadnjo osjo in ni fizično povezan z dizelskim motorjem spredaj. Povezan je preko osrednje računalniške enote, ki ga »vključi v igro« v trenutku, ko zazna, da se katero od koles v blatu, na spolzki ali zasneženi cesti vrti v prazno. Hybrid4 pomeni hibridno združitev motorja z notranjim zgorevanjem 2,0 litra 163 KM in elektromotorja/generatorja s 37 KM ter STOP & START nove generacije. Torej 200 KM in povprečna poraba 3,8 l/100 km ter izpusti 99 g CO2/km.•bl

FOTO: ARHIV RENAULTA

Peugeot je z različico 3008 Hybrid4 pripeljal tudi k nam prvi hibrid z dizelskim motorjem. Radi poudarjajo, da so bili prvi, ki jim je uspelo združiti električni motor z dizelskim, vsi ostali so kombinirali z bencinskim motorjem.

Renault v okviru Kolekcije 2012, kot imenuje posodabljanje svoje palete modelov, predstavlja prenovljeni megane, hišno prodajno uspešnico tudi na evropski ravni.

Mégane Kolekcija 2012 s posodobljenim videzom še vedno ohranja v osnovi svojo izvirno obliko. Prednji del z novimi dnevnimi lučmi s svetlobnimi diodami, črno lakiranimi in kromastimi dodatki bolje opremljenim različicam prispeva željeno svežino in sodobnejši videz.

V notranjosti so zdaj na izbiro tri nove vrste prevlek, vključno z usnjem. V novi kolekciji 2012 so zdaj trije novi motorji energy z dovršeno tehnologijo, ki prihaja iz Formule 1. Gre za popolnoma novi 1,2-litrski bencinski štirivaljni motor Energy Tce 115 z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom, dizelski 1,6-litrski motor Energy dCi 130, ki menjuje sedanji 1,9 dCi 130, je bil lansko leto prvič vgrajen v scénic. Še boljši rezultat z vidika zmanjševanja izpustov dosega prav tako novi 1,5-litrski energy dCI 110. V Kolekciji 2012 megane sta med novimi varnostnimi pripomočki visio System® in pomoč pri speljevanju navkreber. Novost je tudi obsežna ponudba novih zvočnih pripomočkov. Novosti prihajajo tudi iz oddelka Renault sport z različicama GT in R.S. z značajnejšim videzom in 15 KM več, to je 265 KM. Mégane Kolekcija 2012 prihaja na evropski trg in hkrati k nam v Slovenijo te dni. Cene se začenjajo z vstopnim megane berline 1,6 16V authentique za 15.390 evrov, ostale izvedbe so približno za 1.000 evrov dražje. •bl

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

stran 15

Iz občinske hiše www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Očistimo občino Cerknica

Vabimo vas, da se nam jutri v akciji pridružite vsi, ki si želite čiste okolice, predvsem brez praznih pločevink in plastenk, ki ležijo ob poteh. Zbrali se bomo na zbirnih mestih v Cerknici. Odločite se lahko med tremi zbirnimi mesti, in sicer: - parkirišče na Cerkniškem jezeru - parkirišče pred Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica in - Gasilni dom PGD Cerknica Seveda pa se bo čistilo tudi po vaseh in drugih lokacijah. Za ostale lokacije so se med seboj uskladile večje in manjše skupine pod vodstvom raznih društev, ki delujejo v občini Cerknica.

Na tem mestu bi želela kot koordinatorja akcije v občini Cerknica opozoriti na dejstvo, da je akcija namenjena čiščenju odpadkov v naravi in ne praznjenju kleti in podstrešij. Vse občane naprošava, da se tega držijo, saj je brezplačen odvoz komunalnih odpadkov v zbirni center na JP Komunala Cerknica mogoč vsak dan, razen ob nedeljah in ponedeljkih. Poudariti želiva tudi, da je akcija v občini Cerknica namenjena predvsem čiščenju razpršenih odpadkov in registraciji ter popisu večjih divjih odlagališč. Če naletite na taka odlagališča, to prosim sporočite enemu od občinskih koordinatorjev, saj bo občina v sodelovanju z JP Komunala Cerknica poskrbela za čiščenje večjih odlagališč, ki potrebujejo strokoven pristop in so lahko za prostovoljce tudi nevarna.

Prav tako letošnja akcija poudarja ločevanje odpadkov. Na zbirnih mestih boste lahko prevzeli vreče različnih barv in tudi navodila za ločevanje odpadkov. Cilj akcije je namreč kar čim več odpadkov zbrati ločeno, saj se odpadki le na tak način lahko predelajo in tako ne onesnažujejo okolice deponij, na katerih so odloženi.

Divja odlagališča v občini pričajo o tem, da se kljub visoki stopnji osveščenosti o pomenu ravnanja z naravo med nami še vedno najdejo tudi posamezniki, ki se tega ne zavedajo in s svojim ravnanjem vsem nam onesnažujejo domači kraj. Zato upava, da se bomo zbrali vsi tisti, ki si prizadevamo za čisto in urejeno okolico, in s skupnimi močmi pokazali, da je čistejša prihodnost možna!

Občinski praznik 12. junij Vabilo za sodelovanje Občina Cerknica bo ob občinskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu občinskega praznika v mesecu juniju.

Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 3. maja posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju, na Občino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01-70-90-610, fax: 01-70-90-633, elektronski naslov: andreja.rupar@ cerknica.si.

OBČINA CERKNICA ŽUPAN Marko RUPAR

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu:

Podelitev Nagrad in priznanj Frana Gerbiča 4. aprila, ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica

Koncert učencev glasbene šole ob Dnevu šole 12. aprila, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica in

Glasbena matineja za predšolske otroke, 19. aprila, ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica



Začenja se ElgoNOVA Notranjski tekaški pokal 2012. Pokal tako kot v zadnjih treh letih odpira 4. Maistrov tek na Uncu, ki bo v soboto, 31. marca.

Organizator teka je PGD Unec v soorganizaciji z drugimi društvi, ki na Uncu že več let pripravljajo tradicionalni Maistrov pohod. Pohod in tek se imenujeta po slovenskem generalu Rudolfu Maistru, ki je na Uncu preživel zadnje dni svojega življenja in tu preminil. Štart teka bo na koncu zaselka Hribce, ki leži na tistem koncu vasi Unec, gledano proti Postojni, kjer se konča asfalt, ob Klančarjevi ogradi. Tam bodo izvedeni vsi štarti, torej trije otroški in članski, in tam je tudi cilj za vse nastopajoče. Trasi teka in pohoda se prekrivata le v poldrugem kilometru, sicer pa sta ločeni.

Trasa teka poteka po široki makadamski cesti.

Na začetku se trasa nekoliko vzpne, nato pa se kmalu zravna. Nadaljevanje je valovito in trasa se spušča do obrata. Tam bo tudi okrepčevalnica. Po obratu je potrebno nekaj pozornosti, saj v cilj tečemo po enaki poti, zato moramo biti pozorni na tekače, ki nam tečejo nasproti, da ne pride do nepredvidenih trkov.

Izkušnje kažejo, da tekači s tem nimajo težav.

Sama trasa vodi mimo nekaterih znamenitosti, kot so Unška koliševka in preko nekdanje rapalske meje, na kar opozarja kamen oz. beton, ki nas spomni na tiste stare čase.

Proge za osnovnošolce so speljane v krogu po travnikih ob koncu vasi in so skoraj v celoti vidne s štartne pozicije. Gre za mehke kros proge, zato ne pozabite na primerno obutev.

V primeru razmočenega terena bodo na makadamu.

DOLŽINE osnovnošolskih tekov: - 700 m za P1/F1 - 1100 m za P2/F2 - 1500 m za P3/F3

DOLŽINA članskega teka je 8 km. ČASOVNICA TEKMOVANJA

Prijave bodo zbirali pri gasilnem domu od 8.30 do 10.15 za otroke in od 8.30 do 10.45 za odrasle. Prosimo, upoštevajte vsa navodila in napotke prijavne ekipe in organizatorjev!

Po prijavi se odpravimo proti štartno ciljni ravnici, ki je na koncu vasi (približno 800 m iz centra). Za parkirna mesta je poskrbljeno

na parkiriščih v centru in ob poti na štart.

Tečemo na lastno odgovornost, prireditev bo ob vsakem vremenu. Tek poteka po PRAVILIH ElgoNOVA NTP 2012, torej štartnine za osnovnošolce ni, za člane pa je 10 evrov.

ŠTART tekov za osnovnošolce je ob 10:30 na travniku Klančarjeve ograde, kjer je tudi cilj. Časovnica osnovnošolskih tekov: - P1/F1: 10.30 - P2/F2: 10.35 - P3/F3: 10.45

ŠTART tekov za člane na 8 km je ob 11. uri ob koncu asfaltne poti, kjer bo tudi cilj.

POGOSTITEV in razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj bo na igrišču za gasilnim domom Unec v centru vasi, takoj po teku članov, predvidoma ob 12.30. Glavno nagrado, lastno zadovoljstvo in veselje, prejmeš takoj po prihodu v cilj.

Omeniti velja še, da ste vabljeni tudi pohodniki, ki boste na pot krenili ob 10. uri. Po vrnitvi pa boste deležni brezplačne malice. Štartnine za pohod ni.

Tudi letos bomo po lanskem vzoru za tekače, ki se bodo udeležili vseh tekov v pokalu, pripravili na slavnostni prireditvi po koncu sezone v Kulturnem domu v Cerknici posebna priznanja. Torej še dodaten razlog več, da se udeležite vseh osmih tekov in se s tem zapišete med najbolj vztrajne tekače na Notranjskem.

Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport in Občine Cerknica. Športna zveza Cerknica je nosilec Notranjskega tekaškega pokala 2012.

Generalni sponzor pokala je podjetje Elgo Nova .



Na Maistrov tek!



ZBIRNE TOČKE ZA ODPADKE V OBČINI CERKNICA PO NASELJIH SO OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI OBČINE: http://www.cerknica.si/akcija-ocistimo-slovenijo-v-enem-dnevu-2012 Občinska koordinatorja v občini Cerknica, Maja Vidrih in Primož Knap

TRASA

15

Vljudno vabljeni!

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

16

Notranjsko-kraške novice

Svetujemo: ENSVET

petek, 23. marec 2012

stran 16

Gradimo, Obnavljamo,

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Kaj moramo vedeti pred nakupom okna?

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica Tel.: 70 96 020 ali 041 830 867

Na kakovost vgrajenega okna vpliva veliko elementov. Opišimo najpomembnejše, ki nam bodo – če jih ne bomo domislili pri naročilu ter kontrolirali pri vgradnji – grenili življenje naslednjih 30 let: ➢ Pri okvirjih prevladujejo les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje pri lesenih debelina, pri PVC in kovinskih pa število komor. Proizvajalci debelijo okvirje zaradi boljše toplotne izolativnosti in nosilnosti. Vgrajeno okno je potrebno razumeti kot 100-odstotno tesno, saj noben material (tudi les) ne »diha«. ➢ Tesnjenje preprečuje toplotne izgube na dveh mestih. Tovarniško je med okvirjem in krilom, drugo – med okvirjem in zidom – naredimo pri vgradnji, kjer se uveljavlja RAL standard (na sliki).

Pravilna in energetsko učinkovita vgradnja okna je še Dobro tesnjenje zahteva redno prezračevanje. vedno šibek člen. Na fotografiji je razvidna montaža ➢ Rokovanje z oknom omogoča okovje. okna na zunanjo linijo zidu. Zato zunanja Alu polička Pri nizkem objektu priporočamo fiksno leži na toplotni izolaciji, iz katere so v celoti narejene zasteklitev, če seveda ne potrebujemo zračenja tudi vse štiri špalete. Na detajlu so jasno razvidne vse tri plasti enega od možnih načinov RAL montaže. in lahko čistimo. Za ljudi, ki »morajo« spati Sredica pod okvirjem je toplotna izolacija, zunanja in ob odprtem oknu, zelo priporočamo dvonotranja zrakotesna folija pa preprečujeta nenadzorostopenjsko zvračanje (kipanje) ali paralelni vane »prepihe« med zidom in okvirjem okna. odmik krila. ➢ Bistvo okna je steklo, pri katerem smo pozorni na toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni mora biti koeficient toplotne izolativnosti U za subvencijo ali kredit Eko sklada največ 1,1 W/m2K. Najboljša troslojna stekla že dosegajo U = 0.4 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenčno vlago), ga moramo zamenjati, saj ni več izolativno. Pri zvočni smo pozorni na oznako »Rw« višja pomeni boljšo zvočno izolacijo. Standardna izolacija dvoslojnoga stekla znaša 32 dB, max okrog 46 dB. ➢ Senčilo je vedno na zunanji strani, da prepreči soncu dostop na steklo in s tem pregrevanje prostorov. Notranja žaluzija ni senčilo, temveč zavesa. Izbira zunanjih senčil je pestra: rolete, zunanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna ... Najboljše, trajno in brezplačno senčilo, je napušč, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko. Zelo priporočamo komarnike za prezračevanje in poletna odprta okna. ➢ Okenska odprtina je na spodnji strani zaključena s poličko. Notranje so iz različnih materialov, pri zunanjih so energetsko optimalne PVC ali pločevinaste, saj kamnite podhlajujejo okenski okvir.

Ne glede na material se montirajo na toplotno izolacijo. ➢ Montažo brez toplotnih mostov in ostale detajle moramo pred nakupom uskladiti z izvajalcem. Nenatančna izvedba povzroči toplotne mostove, ti pa plesen. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu. Tako na špaleti – ta je v celoti narejena iz izolacije – ni toplotnega mostu. Če so okna zamaknjena v zid, moramo izolirati tudi špalete z isto debelino kot ostalo fasado (20 cm). ➢ Ukrep, ki je popolnoma brezplačen in nujen – ne glede na kakovost vgrajenih oken –, je prezračevanje, saj nova okna izjemno dobro tesnijo. Zato je NUJNO prezračevanje na prepih vsaj 3-krat na dan po 2–4 minute, optimalno je na 3 ure. Ostali čas je okno zaprto, ne pa »kipano« Če ne zračimo, se pri nepopolno izolirani stavbi v enem tednu pojavi plesen na toplotnih mostovih (vogali ter preklade in špalete pri oknih). Popolnoma drugačen pristop je pri prisilnem prezračevanju z rekuperacijo, kjer oken ni potrebno odpirati, ni pa prepovedano.

Vso kompleksnost izbire, nakupa, vgradnje in vzdrževanja oken prepustimo profesionalcem, saj je v Sloveniji dovolj znanja za izdelavo in montažo oken. Na http://nep.vitra.si si oglejte rubriki »Črna točka« in »Energetski kiksi«, kjer so prikazane in opisane prav te napake. Sicer pa je vse dileme najlažje razjasniti v ESP Cerknica pred izdelavo načrta ali prenove. Privoščite si razkošje dobrih, praktičnih in koristnih informacij ter vzemite brezplačno sijalko.

Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec

Z lesenimi okni do prihranka energije Številni razstavljavci so na minulem sejmu Dom v Ljubljani izpostavili, da je energetsko varčna gradnja stanovanjskih objektov odgovor na krizo v gradbeništvu, ki je močno najedla tudi ponudnike stavbnega pohištva. A kljub temu so ponudniki lesenih oken in vrat, tudi v naši regiji, optimistični in povsem prepričani, da velik prihranek denarja predstavlja tudi energetsko varčno stavbno pohištvo.

»Pri nas so vsa certificirana, zanje imamo izdelane toplotne izračune, ateste,« poudari Šemrl. Še večja toplotna izolativnost se doseže pri oknih z zračnimi kanali ali sredico iz purena.

Pri Šemrlovih so adut modeli oken, ki so jih razvili za pasivne objekte in energetsko varčne hiše. »Prevladovale Tudi okna Mizarstva Šemrl iz zanima stranke oziroma kupce. bodo prenove, za novogradnje Planine, enega med ponudniki Poleg energetskega prihranka lesenega stavbnega pohištva v jih zanima tudi delno povračilo pa moramo strankam ponuditi nova okna s še boljšim koefinaši regiji, gredo v to smer, je stroškov nakupa in vgradnje prepričan direktor Franci Šemrl. takega okna. Zahteve in pravilno cientom toplotne izolativnosti.

Poleg tega želimo utrditi položaj »Prav gotovo je energetsko varčna izpolnjene obrazce preveri Eko gradnja gradnja današnjih dni sklad, ki finančni vložek povrne kakovostnega proizvajalca stavbnega pohištva tako v Sloveniji kot in prihodnosti. Smernice gredo do 25 odstotkov celotne vredna zunanjem trgu.« »Sicer je naše k varčevanju z energijo, k čim nosti nakupa. Ta namreč submanjši porabi energentov tudi vencionira le lesena okna, zaradi vodilo ponujati strankam čim boljša za samo proizvodnjo izdelkov.« izdelave iz naravnega materiala, okna za ugodno ceno,« še dodajajo Prihranek pri energiji je namreč s trislojnim steklom, okna bodisi v podjetju Mizarstvo Šemrl, ki bo ključni vidik pri nakupu in v celoti lesena bodisi z alumini- svoj trg širilo tudi na ostale evropske države. •bč montaži oken, ki še najbolj jasto oblogo na zunanji strani.

Zakaj leseno okno?

➢ les je naraven material in leseno okno je v prostoru del pohištva, ki izžareva toplino in domačnost ➢ transparentni barvni toni dajejo oknom lep naravni videz ➢ ima dolgo življenjsko dobo in najmanjše vzdrževanje (barvanje na 15 let) ➢ les je odličen izolator z dobro sposobnostjo prenašanja temperaturnih razlik ➢ v primeru poškodbe, denimo vloma, ga popravimo in saniramo ➢ zdravju prijazno, saj je iz naravnega materiala ➢ les je okolju prijazen, ekološko razgradljiv in nima negativnega vpliva na okolje ➢ uporaba lesenih oken je skladna z nacionalno politiko rabe lesa ➢ uveljavljanje nepovratne finančne spodbude EKO sklada

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

Prenavljamo ...

Obnavljamo o Prenavljam

17

PODJETNI VRTILJAK

Komunikacija s strankami v delovnem okolju

Zaposleni, s katerimi pridejo stranke najprej v stik, so zelo pomembni za podobo, ki si jo stranke ustvarijo o podjetju.

Ravno zato je koristno ponuditi nekaj uporabnih nasvetov o komunikaciji s strankami.

Nekatere stvari, kot sta na primer ohranjanje očesnega stika s strankami in razločen, dovolj glasen govor, se zdijo tako samoumevne, da jih je nemogoče pozabiti, kljub temu je že v vsakdanji komunikaciji možno pogosto opaziti, da imajo številni posamezniki, na primer težave z ohranjanjem očesnega stika zaradi treme ali nelagodja, ki ga čutijo v pogovoru z neznanci. Ob tem pa je pomembno povedati, da umikanje očesnega stika pri sogovorniku spodbudi občutek nelagodja, zavračanja in ocene, da s komunikacijo nekaj ni v redu.

Različna dela zahtevajo točno določene veščine, če želimo delo dobro opraviti. Kadar koli imamo pri delu opravka z drugimi ljudmi, naj bodo to sodelavci ali zunanji odjemalci, so to, med drugim, komunikacijske veščine. Pomembno je, na kakšen način komuniciramo in sodelujemo z drugimi, saj bo od tega nemalokrat odvisno, ali bomo dobili želene podatke takoj ali bomo morali čakati, ali se bodo stranke vračale ali bodo raje poiskale drugo možnost.

Odprite si vrata že na začetku

Kratek, a bistven del komunikacije s stranko je vaše vedenje ob prihodu stranke oziroma ob vašem prihodu k stranki.

Gre za pozdrav in prvo informacijo stranki o vas in organizaciji, ki jo predstavljate. Če vas bo stranka v prvih nekaj trenutkih ocenila kot nekomunikativnega ali neprijaznega, se bo nerada vračala k vam in, verjemite, tudi z drugimi bo rada delila svojo (negativno) izkušnjo.

Kaj je torej priporočljivo in čemu se je dobro izogniti?

Bistven je samozavesten nastop. Številne pomanjkljivosti

v komunikaciji, ki si jih drugi razlagajo kot neprijaznost, nedostopnost, nekompetentnost in podobno, izhajajo zgolj iz treme in nelagodja, ki ga posameznik čuti v komunikaciji z drugimi. Izognite se torej praskanju, igranju s prstanom in podobnim blažilcem napetosti.

Pomembno je, da imate ob pozdravu na obrazu pozitiven izraz in po možnosti tudi nasmeh. Zelo pomemben je tudi očesni stik. Umik očesnega stika že pri pozdravu lahko zelo negativno vpliva na prvi vtis, ki ga boste pri stranki ustvarili. Že ob prihodu in pozdravu se s telesom usmerite proti stranki. Če kontakt s stranko predvideva rokovanje, naj bo stisk roke dovolj čvrst. Raziskave so namreč pokazale, da ljudje pričakujejo od sogovornika čvrst in odločen stisk roke, saj tak način rokovanja izraža odločnost, samozavest in deluje prepričljivo.

FOTO: VALTER LEBAN

Gradimo

stran 17

vplivamo, poleg tega pa se nanj drugi močno odzivajo.

S pravilno izbrano obleko, nakitom in ličili lahko bistveno Kaj pa glas in način govora? prispevate k boljši podobi oziroma vtisu, ki ga boste naredili, ne Vtis, ki ga želite narediti, mora stranki govoriti o vaši glede na to, da to, kako ste urejeni, nima nikakršne povezave s odgovornosti, samozavesti, strokovnosti in profesionaltem, kakšne so dejansko vaše sposobnosti in znanja. Pri uporabi nosti. Da bi naredili na stranko pozitiven vtis, je potrebno nakita, ličil in dišav je pomembna zmernost. povedati dovolj, ne preveč in ne premalo. Pomembna sta Na mnogih delovnih mestih so ravno komunikacijske sposobprimerna glasnost in hitrost govora. Sogovornik se ne sme nosti zaposlenega ključne za uspešno delo. Slednje pa je mučiti, da bi slišal, kaj govorite, ravno tako ni potrebno, da pomembno tako za posameznika – zaposlenega kot za podjetje govorite preveč glasno. Podobna ugotovitev velja za hitrost kot celoto. Komunikacija s strankami je eno tistih področij, ki bi govora. Prepočasen govor zveni dolgočasno, prehitremu pa jih morali obvladati tako zaposleni kot delodajalci, še posebej v je težko slediti. Če se le da, je dobro govoriti brez zatikanja panogah, kjer delovne naloge predvidevajo stalno delo z ljudmi. in odvečnih premorov, saj v nasprotnem primeru dajete vtis, Pravila uspešnega komuniciranja, ki jih ni mogoče vseh da ne obvladate tega, o čemer govorite. zajeti v zgolj en članek, ni dobro uporabljati naučeno in vedno enako, saj to deluje umetno, narejeno in ne spontano.

Bodite urejeni Pomembno je, da znamo vedenje, urejenost, govor in drugo Urejenost je eden izmed dejavnikov našega neverbalnega prilagoditi konkretni situaciji in sogovorniku. komuniciranja, na katerega lahko v mnogih vidikih precej mag. Marija Paladin

Predstavljamo: Slamnata gradnja objektov

FOTO: ARHIV JURETA POŽARJA

»S slamo so opravili vrsto preizkusov in ugotovili, da je slama zelo dober izolator, tako zvočni kot toplotni, in pri dovolj veliki gostoti je prestala tudi 90-minutni test ognjevarnosti (F90), ki ga je opravila Tehnična Univerza na Dunaju (slamnate bale morajo imeti primerno gostoto in morajo biti ustrezno zaščitene z naravnimi ometi – ilovica/apno),« izpostavi najprej varstveni vidik Jure Požar, ki bo o tem pripravil tudi obširno predavanje, v katerem bo med

drugim povzel še ostale prednosti takšne gradnje.

Po ZDA največ objektov v Franciji

Slamnata gradnja se je v drugi polovici 19. stoletja začela v Združenih državah Amerike, natančneje v Nebraski, po izumu balirnega stroja.

Najstarejši še stoječi objekti iz slame so danes stari čez 150 let. V Evropo se je takšen način gradnje razširil v drugi polovici prejšnjega stoletja. »Najbolj

napredni so Avstrijci, Nizozemci, Angleži, Danci, Nemci, Belgijci, Francozi in Švicarji, tudi vzhodni blok se prebuja in vsako leto zraste veliko novih slamnatih objektov,« pove Požar.

Največ, čez 50 tisoč, slamnatih objektov stoji v Franciji, nič manj pa se za to ne zanimajo Angleži, Avstrijci in Nemci, saj ti iz slame gradijo javne objekte, kot so šole, vrtci, upravne zgradbe ... Pri nas se s slamnato gradnjo šele seznanjamo, meni Požar, saj so doslej po neuradnih podatkih zgradili približno 15 slamnatih objektov. »Se pa v zadnjem času odpirajo vsak dan novi projekti, predvsem v Prekmurju, ki ima največje presežke slame,« zatrjuje sogovornik. »Največkrat gre za samograditelje, se pa že ustanavljajo podjetja, ki vam slamnato hišo zgradijo »na ključ«. Za sledhišah, kljub nepoznavanju in njo je, tako kot pri montažnih dvomov glede varnosti, največ zanimanja. Iz slame gradijo, tako Požar prvenstveno dobro Nekaj hiš iz slamnatih bal stoji izobraženi in podkovani na v Prekmurju, kjer razpolagajo področju naravne gradnje, in z viškom slame. Na sliki je taki, ki radi gradijo ekološko, primer takšne gradnje. saj s slamnato gradnjo v okolje izpustimo najmanjše količine emisij CO2. »Ravno v tem imajo slamnate bale največjo prednost pred betonsko in opečnato gradnjo, ne smemo pa pozabiti, da je bivanje v slamnati hiši zdravo in izredno ugodno, saj slama v kombinaciji z glino in apnom diha in ustvarja blagodejno klimo, ki je umetno predelani materiali enostavno ne morejo,« razlaga.

Hiša, zgrajena iz slamnatih bal, nudi predvsem zdravo klimo in več udobja. Na sliki pasivna hiša v Nemčiji.

FOTO: ARHIV JURETA POŽARJA

Gradnja stanovanjskih objektov iz slamnatih bal je pri nas nekaj neobičajnega in novega, v svetu pa zaradi nižje cene gradnje, pozitivnih fizioloških značilnostih slame in ekološkega vidika – gre za naravni in po večini odvečni material – nekaj povsem normalnega in sprejetega. Jure Požar, svetovalec za naravno gradnjo, v petek, 30. marca, ob 18. uri v prostorih agencije Ideja nepremičnine v Postojni pripravlja predavanje o slamnati gradnji.

Nižja cena, zdrava klima in več udobja

V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali je cena slamnatih bal bistveno nižja, vendar to ni edini razlog, ki odloča, kajti izgradnja objekta do tretje gradbene faze predstavlja manjši delež finančnega vložka kot celotne gradnje. »Bistveno je, da s slamo dobimo za enako ceno veliko več udobja,« poudarja. Največ primerov dobre prakse si lahko ogledamo v

Prekmurju in sosednji Avstriji.

Združenje za slamnato gradnjo Slovenije namreč načrtuje organizirane izlete, kjer zainteresirani pobliže spoznajo tako zgrajene objekte in se prepričajo o njihovi uporabnosti. »Lastniki niso najbolj zadovoljni, če se ljudje nenapovedano prikažejo pri njihovih hišah, zato je prav, da greste na ogled organizirano,« še opozarja in priporoča sogovornik.

•Barbara Čepirlo

Več o slamnati gradnji, njenih metodah in primerih na predavanju 30. marca, ob 18. uri, na Tržaški 34 v Postojni, v prostorih agencije Ideja nepremičnine. Vstopnine ni, obvezna prijava na jure@id-eja.si.

stran 18

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

OVEN April bo eden vaših najugodnejših mesecev, a že po prvem tednu vas bo oplazila amorjeva puščica. Pomlad boste doživeli na najboljši možen način. Tudi na ostalih življenjskih področjih bo prihajalo do izboljšanj in zelo boste morali popaziti na svojo težo in tudi na zdravje. Hedonizem ni najbolj zdrav, pretirano uživanje hrane in alkohola je lahko zelo škodljivo. Konec meseca bi se lahko sodelavci jezili na vas.

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. marec 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

BIK Ljubezenske težave se bodo pričele razpletati po 10. aprilu in če dobro premislite, boste lažje razumeli svoja in tuja čustva. Če vas bo prevzelo nelagodje, se lahko določenim osebam opravičite. Lažje vam bo. Povečana napetost v delovni sredini konec meseca vas bo delala nervozne. Čeprav boste vedeli, da zdaj ni čas za zapravljanje, boste vseeno kupovali neka drobna zadovoljstva, ki pa vas lahko drago stanejo.

DVOJČKA Razpoloženje se bo popravilo, začutili boste, da imate več optimizma in več moči. Veliko vaših idej se bo realiziralo.

Nekatere družinske težave bodo še ostajale, a boste zdaj vsaj sposobni pogledati vase in v druge. Čaka vas veliko lepih dogodkov, druženj in sprejemov. Če boste dobro opazovali, boste videli, da si neka stara ljubezen spet želi vaše družbe. Če si tega ne želite, to jasno pokažite, da kasneje ne bo večjih težav.

RAK Vse stvari se bodo počasi, a zanesljivo odvijale v željeni smeri, sploh če ste pričeli z novimi projekti, novo ljubeznijo ali načrtovali potovanje. Imeli boste dovolj energije, ki pa je žal ne boste vedno pozitivno izkoristili. Poskusite se družiti s podjetnimi in aktivnimi ljudmi, ki bodo svojo energijo prenašali na vas, in zapustite tiste, ki bi se z vami samo zabavali, čvekali in obremenjevali. Zelo pogosto boste menjali razpoloženje. Čakajo vas neki spori v sredini aprila.

LEV S svojimi poslovnimi odločitvami boste zelo zadovoljni, saj se bo vse odvijalo tako, kot ste si želeli. Napetosti in spori iz preteklih mesecev bodo počasi minevali, vse bo izgledalo boljše in pozitivnejše. Potreba po družbi in prijateljih bo velika. Možno je, da vam bo všeč nekdo od prijateljev, v vasprotnem primeru vas čaka nekaj zapletov v prijateljski družbi.

DEVICA V vaših mislih bo prisotna oseba, ki jo ljubite, a vaša vnema bo počasi popuščala. Dogodki v začetku meseca vas bodo spustili na trdna tla. Potrebno bo definirati vašo ljubezensko zvezo. Razgovor s partnerjem vam lahko prinese kako razočaranje. Bo pa šlo počasi na bolje pri vseh stvareh, več energije boste imeli v drugi polovici meseca.

TEHTNICA Že v prvem tednu se vam bo zgodilo nekaj, zaradi česar boste zardevali in boste dobre volje. Občasno vas bodo še mučile finančne težave, a boste našli način za rešitev. Z vami bo nekdo, ki vas ima rad, to vam bo dalo nove moči. Pripravljeni boste na nove poslovne izzive, potovanja in za urejanje doma. Z dobrimi prijatelji in sodelavci vam nič ne bo pretežko. ŠKORPIJON Našli boste nov način, kako od svojih bližnjih dobiti točno tisto, kar želite. Zanimiva družba in pozornost, ki vam jo bo izkazovala neka oseba, vas bosta spravljali v dobro voljo.

Ljubezensko življenje bo postalo strastnejše in bolj aktivno. Težje se boste izognili napetostim v službi, a boste po nekem dogodku v sredini meseca vsaj vedeli, na čigavo pomoč lahko računate. Možna je nova ljubezenska zveza.

STRELEC Obremenjeni boste s številnimi težavami, pogosto se boste sprli s partnerjem ali poslovnimi sodelavci. Tudi zdravstveno stanje ne bo najboljše. Kar nekaj planetov vam bo grenilo življenje, zato vam svetujem, da uporabite vso svojo diplomacijo. Odnosi s partnerjem bodo viseli na nitki, njegovo prijateljstvo z nekom lahko preraste v nekaj več. Razmislite o svojih prijateljstvih.

KOZOROG Energija in strast bosta vrela v vas, a ju boste uspešno prikrili in shranili za nek boljši čas. V dolgoročnem smislu vam bodo okoliščine naklonjene. Vse, kar boste naredili v tem mesecu, se bo kasneje izkazalo za modro in uspešno. Kljub vsemu se boste morali precej truditi za vse, partnerja in družino pa ne jemljite preveč resno. Po 17.aprilu bodo nervozni tisti, ki se ukvarjajo s stanovanjskim vprašanjem.

VODNAR V aprilu boste postali samozavestnejši in prepričljivejši, s partnerjem pa bosta lažje reševala vse nastale težave.

Obljube, ki ste jih nekoč dobili, se bodo pričele uresničevati.

Dobra priporočila vam lahko pomagajo pri napredovanju ali pri iskanju nove službe. Pazljivo načrtujte spremembe v vašem domu, a zaenkrat še ne naredite ničesar.

RIBI Pomladno sonce bo v vas prebudilo melanholijo, tako da prave energije sploh ne boste občutili. Imunski sistem bo malce oslabljen, še vedno lahko zbolite za kakšno virozo. Na vse pripombe drugih boste burno reagirali, še celo takrat, ko bi se lahko samo nasmejali. Sumili boste v partnerja, negotovi boste. Simpatija do osebe, ki ni prosta, bi lahko prerastla v skrivno zvezo. V zadnjem tednu bo šlo na bolje.

Zahvala

Prodam Suhe deske, jelovina, debeline 25 in 50 mm, cca 7 m3. Tel.: 051 668 826.

Suha bukova drva, metrska, z razrezom in dostavo na Notranjskem. Posebno ugodno v marcu razrezana okrogla bukova drva do debeline 12 cm. Cena: 50 evrov. Tel.: 031 333 407.

Konjski gnoj, BIO naraven, brez umetnih gnojil, letošnji. Tel.: 040 413 474.

Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Ob slovesu našega dragega moža, očeta in dedija Jožefa Mekinde (1951–2012) iz Cerknice

Nepremičnine Oddam 2-sobno stanovanje v Postojni na Kremenci, novo, opremljeno, 65 m , balkon, shramba in podzemna garaža, krasen razgled na Nanos, sončna lega, majhni vzdrževalni stroški, ogrevanje lesna biomasa, KT. Tel.: 040 634 283.

Stanovanje v Cerknici, 75 m2, za daljše obdobje. Tel.: 031 229 115.

2

Prodam 3-sobno stanovanje na Rakeku. Cena: ugodno. Tel.: 041 888 788.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2 na parceli 1264 m2, z dokumentacijo za obnovo, zelo lepa lokacija. Tel.: 070 898 215.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje, denarno pomoč, namenjeno ustanovi za pomoč otroku z rakom, in izrečeno sožalje.

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in to potrdili s tem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Pietas Zrimšek & Co. za lepo opravljen obred, ge. Cveti Levec za lep govor ob slovesu in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem.

Drugo

Vsi, ki smo ga imeli radi

Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

Nudim inštrukcije iz kemije za OŠ in srednje šole. Tel.: 041 578 839.

090 44 28

PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA! VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Napovednik in razvedrilo

stran 19 let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 6. do 19. aprila. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 2. aprila, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 23. 3. Odprtje razstave akvarelov Tee Širce in Ljubice Krivec, ob 19. uri v Stekleni galeriji večnamenske športne dvorane v Logatcu.

25. 3. Odprtje razstave Soba naših prababic, ob 16. uri v podružnični osnovni šoli v Babnem Polju.

27.3. Odprtje razstave članov Kulturno umetniškega društva PA - LETA, dela so nastala pod mentorstvom akademske slikarke Stanislave Sluga Pudobske, ob 18. uri v Slovenskem domu KPD »Bazovica« v Podpinjolu 43 na Hrvaškem. Razstava bo na ogled dva tedna.

Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Razstava unikatnega nakita, vaz in slik Barbke Kraševec, do 25. 3. v prostorih knjižnice v Starem trgu.

Prireditve, predavanja 23. 3. Dobrodelni koncert za Lenarta Skuka Pozdrav pomladi, ob 19. uri v gasilskem domu v Begunjah.

23. 3. Predavanje Babno Polje, vas črnih rut, ob 18. uri na Rihtarjevi domačiji.

23. 3. 2. regijsko ocenjevanje suhomesnatih izdelkov v okviru Kmetijsko svetovalne službe KGZS - Zavoda Ljubljana, ocenjevanje v dopoldanskih urah in ob 17. uri razglasitev rezultatov v gostilni Herblan v Gorenjem jezeru pri Cerknici.

25. 3. Dobrodelni koncert za Lenarta Skuka, ob 14.30 v župnijski cerkvi sv.

Nikolaja v Babnem Polju.

29. 3. Predavanje z naslovom Slovenija, moja domovina, ob 19. uri v dvorani doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu. Predavala bo novinarka in voditeljica na TV Slovenija Rosvita Pesek. Beseda bo tekla o naši domovini, osamosvojitvenih procesih in našem odnosu do Slovenije.

Z lastnim pričevanjem nas bo skušala spodbuditi, da bi ohranjali spomine na rojstvo Slovenije, cenili slovenski jezik in prenašali svoje znanje in izkušnje na mlajše rodove.

5. 4. Velikonočni sejem domačih dobrot ter izdelkov domače in umetnostne obrti, od 8. do 16. ure na parkirišču pred Trgovino KGZ v Starem trgu pri Ložu.

5. 4. Odprto državno prvenstvo reševalnih psov v organizaciji Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna, od 10. do 21. ure na trening stadionu v Pivki

Kultura 23. 3. Komedija Čistilka in predsednik uprave v izvedbi Mojce Partljič, ob 19. uri v Kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu. Vstopnice po 8 evrov bodo na voljo uro pred začetkom predstave.

25. 3. Proslava ob materinskem dnevu, ob 18. uri v kulturnem domu na Juriščah.

27. 3. Območno srečanje otroških gledaliških skupin, KUD Planina, skupina Ščukice, Ali je zima gospa ali gospodična?, ob 9. uri v kulturnem domu v Postojni.

27. 3. Gledališka skupina OŠ Miroslava Vilharja Postojna s predstavo Kralj Matjaž, ob 11. uri v dvorani OŠ Miroslava Vilharja v Postojni.

28. 3. Predstavitev knjige Zdravnik zdravi, narava ozdravi avtorja Jožeta Majsa, ob 19. uri v knjižnici v Cerknici.

29. 3. Dobrodelni koncert Željam naproti 2. del, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

30. 3. Komedija Nežka se moži v izvedbi SNG Drama Ljubljana, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

1. 4. Koncert ob predstavitvi drugega albuma Ansambla Akordi, ob 19. uri v Športni dvorani Skala v Pivki. Nastopajo še: Modrijani, Ansambel Braneta Klavžarja, Vihar, Iskrice, Erazem, Tamburaška skupina Vremščica in Postojnska godba.

1. 4. Primorska poje, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni.

Kino 23. 3. Obuti maček, ob 18. uri v Kinu Pivka.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Nov val energije. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK: Olga Ladislava Sernel, Smelijevo naselje 10, Stari trg pri Ložu; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK: Aleš Arzenšek, Planina 173, Planina; Štefka Hrovatin, Matenja vas 18, Prestranek; Ivanka Cetina, Kajuhova 8, Postojna; Jurka Pušnik, Prekomorskih brigad 8, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Kosovelova 2, 1290 Grosuplje, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: MTM – Montaža, Sonja Marciuš s. p., Orehovica 7, 1411 Izlake. 1. nagrada: keramična posoda; 2. nagrada: 8-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 5000 evrov; 3. nagrada: 5-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 3000 evrov. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 30. marca 2012.

6 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK

stran 20