Št. 7 - 6.4.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

Za Lenarta 40 tisočakov

Do diagnoze tudi več let

7

4

10

iskujemo

Raz

istijo! naj jih poč

a lok

Kar

Saksofon, jadra in vino

ln o

10let

petek, 6. april 2012, letnik X / št. 7 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Občinsko povezovanje?

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

Župane v naši regiji smo povprašali, kaj menijo o poročilu računskega sodišča, ki opozarja na pretirano razdrobljenost in nevaren trend zadolževanja občin ter potrebo po novi strategiji razvoja občin, da bi bile sposobne samostojno zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev. Župani se sicer strinjajo, da so manjše občine dražje, a si hkrati ne želijo, da bi šla racionalizacija na račun manjše demokratičnosti in manj enakomernega razvoja.

Iz vsebine:

6

Mame zbirajo za bolne

Pet logaških mam bo na Dan za spremembe v Logatcu pripravilo dobrodelno prireditev z dražbo oblek znanih Slovenk in Slovencev.

Izkupiček bodo namenile štirim za rakom obolelim otrokom.

2 3

4

13 12 Za širitev Delamarisa na Iz občinske hiše

vzhod

Delamaris je lani tudi v tujini ustvaril skoraj polovico prodaje, Pivka perutninarstvo pa je največ prodala bivši Jugoslaviji. Obe družbi sta skupaj ustvarili okrog 45 milijonov evrov prihodkov in leto predvidoma zaključili z dobičkom.

Cerknica

Na občinskih straneh vabijo v kulturni dom, knjižnico in glasbeno šolo, poročajo o zadnjem teku in objavljajo javni razpis za podelitev priznanj.

V prihodnji številki, 20. aprila: Kaj je Mors upošteval v predlogu  

o rezultatih akcije Očistimo Slovenijo z Ano Ivančič o društvu žena in deklet Klasje

Uredništvo vam vošči vesele velikonočne praznike

DPN za vadišče?

Na Ministrstvu za obrambo (Mors) so na naše vprašanje, kakšne so v primerjavi s prvotnim osnutkom Državnega prostorskega načrta (DPN) za vojaško vadišče, ki je bil tarča številnih kritik, spremembe oziroma popravki v predlogu DPN, povedali, da v predlogu med drugim ni več artilerijskega streljanja iz strelišča Bač na Poček, območja za usposabljanje odmetavanja nebojnega tovora iz zraka, novega območja izključne rabe za streljanje s protioklepnim orožjem spike. Na območju, predvidenem za urjenje postopkov z jedrsko-radiološko-kemično-biološkim orožjem, se bodo uporabljala izključno vadbena sredstva, zapiranje z zapornicami je načrtovano izključno na nevarnih območjih vadišča Poček in strelišča Bač. Obstoječe območje izključne rabe prostora na območju vadišča Poček in strelišča Bač v predlogu DPN ni povečano, prav tako ni predviden dodaten odkup zemljišč. V predlogu pa denimo ostajata povezovalni cesti Poček–Bač in vojašnica Pivka–Bač, le da po krajši različici. Prav tako v predlogu ostaja večina načrtovanih objektov na vadišču. Predlog je zdaj v fazi usklajevanja z mnenji državnih nosilcev urejanja prostora, sprejem Uredbe o DPN na Vladi RS pa je predviden najkasneje do konca julija 2012. Spomnimo, da je občina Postojna, ki se v skladu z (referendumsko) voljo občanov zavzema za dolgoročno zaprtje vadišča, že napovedala ustavno presojo predpisov, če bo uredba o DPN za Poček sprejeta. •kv

Javorjev delavec obležal pod težo hloda Pivka, 4. april – V pivški tovarni se je zgodila huda delovna nesreča s smrtnim izidom.

Voznik tovornega vozila, ki je pripeljal hlodovino, je na vozilu odpel trakove in ročice, ki držijo hlode na vozilu. Eden od hlodov je zdrsnil in padel na 49-letnega delavca iz Zagorja, ki je na kraju umrl, so sporočili s koprske policijske uprave. •kv

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 6. april 2012

Notranjsko-kraške občine

Računsko sodišče: iz razdrobljenosti v združevanje – Računsko sodišče Republike Slovenije je v svojem poročilu o urejenosti področja občin v Sloveniji pred dnevi opozorilo, da potrebujemo novo strategijo razvoja občin, v kateri bi bili med drugim opredeljeni tudi minimalni zahtevani pogoji, ki bi jih posamezne občine morale izpolnjevati, da bi bile sposobne samostojno zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev ter bi bile pri tem stroškovno zadosti uspešne. Ob zdajšnji razdrobljenosti predsednik sodišča Igor Šoltes opozarja na tveganje, da manjše občine, ki so dražje, ne morejo samostojno izvajati vseh nalog tako uspešno kot večje in da so finančno manj samostojne, ter po drugi strani na nevaren trend zadolževanja, tako majhnih kot velikih.

»Spadamo v kategorijo uspešnejših« Občina Postojna: »Argumentov za in proti »majhnim«

občinam je veliko in so bili v okviru teorije javne uprave in lokalne samouprave že temeljito osvetljeni. Ni naloga občine, da se ukvarja s teorijo. Je pa eden ključnih problemov lahko sposobnost teh občin financiranje nalog iz izvirne in prenesene pristojnosti,« na Občini Postojna, odgovarjajo na vprašanje, kateri so po njihovem mnenju ključni argumenti za in proti majhnim občinam. V zvezi z morebitnim združevanjem določenih skupnih služb več občin, kar bi prispevalo k večji racionalizaciji delovanja, na postojnski občini pravijo, da je združevanje ukrep, ki lahko majhne občine v določenem delu razbremeni, tudi večjim pa lahko pomaga pri lažjem izvajanju nalog. »V Občini Postojna takšno (funkcionalno) združevanje podpiramo, kar dokazujejo tudi že vzpostavljeni formalni mehanizmi, predvsem Medobčinski inšpektorat in Jernej Verbič redarstvo,« poudarjajo. Sicer pa, kot še dodajajo, Občina Postojna »gotovo po nobenem kriteriju ne spada med »majhne« občine. Menimo, da po večini navedenih kazalcev spadamo v kategorijo uspešnejših slovenskih občin.« •kv

»Poraba sredstev je po razdružitvi bolj smotrna« Občina Loška dolina: »Lahko trdim, da je poraba

Janez Komidar

sredstev po razdružitvi od občine Cerknica in nato še od občine Bloke smotrnejša, ker ne prihaja do drobljenja proračunskih sredstev na manjše investicije, razpršene po preobsežnem območju,« o koristi ustanovitve lastne, manjše občine razmišlja župan občine Loška dolina Janez Komidar.

Leta 1994 sta takratni cerkniški krajevni skupnosti Bloke in Loška dolina ustanovili lastno občino, že štiri leta pozneje pa sta iz nje nastali dve samostojni občini. Obe sta majhni; v Loški dolini živi nekaj več kot 3.600 prebivalcev, na Bloški planoti pa nekaj več kot 1.600. Komidar meni, da so z ustanovitvijo lastne občine naredili pravi korak.

Lažje načrtujejo porabo proračunskih sredstev in investicije umeščajo v razvojne načrte občine glede na potrebe, saj jim prioriteto določijo lastni občinski svetniki. »Iz celotnega nabora projektov je bolj jasno izkazana potreba po zunanjih finančnih virih, tako sredstvih Evropske unije kot tudi kreditih,« pravi Komidar. Prav glede črpanja evropskih sredstev je samokritičen. »V enem letu nam ni uspelo narediti dovolj, tako da bo v prihodnje treba izvesti več aktivnosti na tem segmentu delovanja občine,« je povedal Komidar, ki je po drugi strani zadovoljen, ker je občina med najmanj zadolženimi v državi. Sicer pa meni, da je delovanje njihove občine kot primer dobrega gospodarjenja več kot dobro. •pt

Kako v luči poročila Računskega sodišča ocenjujejo sedanji sistem, kje vidijo njegove prednosti in slabosti ter možnosti racionalizacije in kakšna je njihova finančna kondicija, smo povprašali tudi vse občine v regiji.

212 občin je bilo v letu 2011 v Sloveniji, več kot polovica jih je imela manj kot pet tisoč prebivalcev. V letu 2010 je bilo od takrat 210 občin finančno samostojnih le 48. 137 občin je imelo primanjkljaj, 73 občin presežek, zadolženih pa je bilo 184 občin. V zadnjih desetih letih se je skupna zadolženost občin na prebivalca povečala s 47,3 evra na prebivalca na 357,9 evra na prebivalca, je v svojem poročilu zapisalo Računsko sodišče.

»Racionalizacija da, a ne na račun decentralizacije« Berto Menard

Občina Logatec: »Glede na vsebino

poročila Računskega sodišča o ureditvi področja občin, kjer so med drugim navedeni podatki o premoženju, zadolženosti in stroškovni uspešnosti občin, Logatec deluje dobro, racionalno in uspe zagotoviti sredstva za uresničevanje vseh zakonskih in drugih nalog,« poudarja župan Berto Menard. »Za zadovoljevanje potreb svojih občanov pa se povezujemo tudi z drugimi občinami, na primer pri projektu Čista Ljubljanica – gradnja kanalizacije in čistilne naprave.« Menard dodaja, da si občinska uprava prizadeva pridobiti čim več evropskih sredstev, ki so večinoma namenjena investicijam.

Občina Logatec ima 13 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da krepko presega zakonsko določenih pet tisoč, kolikor jih mora imeti posamezna občina. »A zakon dopušča tudi izjeme,« opozarja Menard in dodaja: »Res je, da so nekatere občine izjemno majhne in številne med njimi brez financiranja s strani države nalog iz svoje pristojnosti ne bi mogle izvajati.« Logaški župan ob tem ocenjuje, da majhne občine morda lažje in hitreje zaznajo potrebe svojih občanov in zaradi majhne skupnosti tudi hitreje dosežejo soglasje za reševanje določene problematike, večje pa finančno lažje uresničijo projekte.

Prednosti svoje občine Menard vidi v njeni usmerjenosti v razvoj in investicije, pridobivanju drugih občin za skupne projekte, v legi blizu Ljubljane in ob primorski avtocesti ter železnici, delovanju dveh obrtnih con in nenehnemu priseljevanju. »Lahko se pohvalimo, da imamo dobro urejeno zdravstveno varstvo, naši vrtci in šole pa sprejmejo vse vpisane otroke,« dodaja Menard.

Glede na finančno situacijo po svetu in doma bo po njegovem mnenju treba razmisliti o spremembah na področju urejanja občin, racionalizaciji, vendar ne na račun omejevanja demokratičnosti, decentralizacije in lokalne samouprave. •bmk

»Manjše občine so privilegirane« Občina Cerknica – »Manjše občine so v privilegiranem položaju, saj jih država prek finančne izravnave podpira bolj kot večje,« je prepričan cerkniški župan Marko Rupar, ki podpira kriterij, po katerem naj bi občina imela najmanj 5.000 prebivalcev. Po drugi strani priznava, da sta se po osamosvojitvi tako bloška kot občina Loška dolina hitreje razvijali. »Obe občini sta geografsko zaokroženi celoti, kar je še smiselno, čeprav imata manj kot 5.000 prebivalcev, nikakor pa ne podpiram situacije v Prekmurju, kjer je veliko majhnih občin, čeprav bi bilo že zaradi terena bolje, da bi imele skupno upravo.« Rupar je sicer zagovornik večjih občin, saj meni, da so manjše tudi kadrovsko podhranjene. »Ekonomsko so sicer samostojne, nimajo pa močne ekipe ljudi, ki bi skrbeli za investicije ali da bi se brez zunanje pomoči prijavljale na razpise za evropska in druga sredstva,« pravi Rupar. Po njegovem mnenju bi majhne občine dobro funkcionirale le, če bi imeli pokrajine, kot na primer v Italiji in Avstriji. Glavne investicije bi tako načrtovali in izvajali na nivoju pokrajine, razmišlja Rupar.

Cerkniška in bloška občina ter Loška dolina so sicer povezane prek nekaterih institucij: zdravstvenega doma, lekarne, knjižnice, tudi komunalnega podjetja. »Z ostalimi občinami v regiji in tudi širše pa se povezujemo prek posameznih projektov,« pravi Rupar.

Kot še pravi Rupar, cerkniška občina glede na svojo velikost deluje zelo solidno. »Nekaj težav je na komunalnem področju, a jih obvladujemo, tako finančno kot tudi glede investicij,« dodaja Rupar, ki je zadovoljen, da kar 40 odstotkov denarja za investicije dobijo iz nepovratnih evropskih in državnih sredstev. •pt Marko Rupar

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

www.nkr-novice.si

V središču

stran 3 let 10

3

med manj zadolženimi

Župani: gre za vprašanje enakomernega razvoja »Tudi majhne občine so lahko dober razvojni instrument«

Veseli, da so šli na svoje

Jože Doles

Občina Bloke – »Pozitivni učinki, ki so rezultat

ustanovitve samostojne občine Bloke, so vidni prav na

Občina Pivka: Robert Smrdelj, župan občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije, vseh področjih našega delovanja,« je prepričan župan je v odzivu na poročilo Računskega sodišča izpostavil, da so tudi majhne občine, posebej na območjih, ki so slabše razvite, dober razvojni instrument, težava pa se pojavi pri nespoštovanju zakonodaje, kar privede do zadolževanja in finančnih težav.

Smrdelj pravi, da se lokalna samouprava ta trenutek sooča s težavami, saj se finančni primanjkljaj v obRobert Smrdelj dobju gospodarske krize še poglablja, krčenje sredstev in finančna bremena pa nosijo tudi občine, ki vseh določenih standardov zato niso več sposobne izvajati.

Po mnenju Smrdelja bi bilo torej treba spremeniti zakonodajo oziroma zagotoviti dodatne vire financiranja.

Vse prepogosto se namreč dogaja, da so številni projekti s strani občin prijavljeni in odobreni, občina pa k investicijam ni sposobna pristopiti zgolj z lastnimi viri financiranja, zato se od mnogih projektov žal odstopa.

Sicer pa Smrdelj podpira koncept, ki predvideva občine, ki so blizu ljudem, in ob tem izpostavlja dilemo, ali želimo enakomeren razvoj celotne države ali nameravamo razvijati le večja mestna središča. »Če slednje, potem majhnih občin ne potrebujemo, denar in razvoj pa bosta skoncentrirana v večjih središčih. To je sicer bolj racionalno, a hkrati pomeni dodatne stroške mestnih občin zaradi večjega števila ljudi, po drugi strani pa bo denimo na podeželju prišlo do zaraščanja krajine, večje požarne ogroženosti in podobno,« pravi. Majhne občine so dražje, priznava Smrdelj, a dodaja, da bi težko našli boljši razvojni instrument, kot je občina. Kot ponazarja, je tudi napeljava vodovoda v neko vaško skupnost bistveno dražja kot v naselju oziroma je ob preračunu stroškov cena vode celo dražja, kot če bi jo kupovali v plastenkah. Pa vendar občina poskrbi za to, da tudi v vasi dobijo vodo, posredno to pomeni tudi ohranjanje ljudi v vasi in s tem razvijanje pokrajine.

Na vprašanje o uspešnosti pivške občine v primerjavi s slovenskim povprečjem glede različnih kazalcev pa Mihaela Smrdel, direktorica občinske uprave, v kateri je zaposlenih 19 uslužbencev, odgovarja, da proračun Občine Pivka za leto 2012 predvideva dobrih 12 milijonov evrov prihodkov, kar je v primerjavi z ostalimi občinami s približno enakim številom prebivalcev precej več in kaže na uspešnosti občine pri pripravi projektov in črpanju evropskih sredstev. Glede višine zadolženosti Smrdelova pojasnjuje, da je nižja od zakonsko določene. V preteklih letih se je občina zadolžila za projekt izgradnje športne dvorane in novega vrtca, letos pa je zadolžitev predvidena za izgradnjo komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija).

Občina Pivka se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 22. mesto, po številu prebivalcev pa na 91. mestu. •vrž

občine Bloke Jože Doles. Občina Bloke je od leta 1998 investirala tako na področju komunalne infrastrukture kot tudi na področju izboljšanja materialnih pogojev za delovanje šolstva, otroškega varstva, zdravstva, kulture, športa.

Kot pravi Doles, so velik korak naprej naredili tudi pri zagotavljanju pogojev za razvoj industrije, turizma in kmetijstva. »Pozitivni učinki našega delovanja so se pokazali na vseh področjih našega življenja. Ko razpravljamo o upravičenosti ustanovitve občine Bloke, se ne sprašujemo, ali je bila ustanovitev upravičena, ampak, kakšne bi bile danes Bloke, če se leta 1998 ne bi osamosvojili,« dodaja Doles.

Glede financiranja občin Doles meni, da je sistem zastavljen »solidno«. Občina ni pretirano zadolžena, saj odplačujejo le minimalni znesek kredita za investicijo v vodovod, ki so ga gradili še pod prejšnjo občino. Doles meni, da so pri črpanju evropskih sredstev uspešni. »Iz tega razloga smo uspešni tudi pri izvajanju investicij, za katere namenjamo od 55 do 60 odstotkov občinskega proračuna.« Občinska uprava je racionalna; poleg župana so zaposleni še štirje ljudje, ki opravljajo zahte– vane naloge, prek režijskega obrata pa upravljajo tudi z občinsko infrastrukturo. Z ostalimi občinami si delijo inšpekcijsko in redarsko službo, Doles pravi, da bi verjetno lahko še kako drugo. Meni pa, da se lahko tudi na lokalnem nivoju vodi kadrovska politika, ki ne bi prekomerno obremenjevala občinskih in državnega proračuna. »Verjetno bi bilo treba postaviti normative glede števila zaposlenih, ki jih je treba prilagoditi številu prebivalcev. Nesprejemljivo namreč je, da neka občina porabi za plače več kot 50 odstotkov občinskega proračuna.« »Z razdelitvijo na večje število manjših občin smo dosegli številne pozitivne učinke, ki so vidni tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju,« je prepričan Doles, ki pravi, da je učinkovita lokalna samouprava predpogoj za zagotovitev skladnega razvoja. Meni, da se je lokalna samouprava tako približala ljudem in postala temelj demokracije in da je učinkovitost pri izvajanju investicij za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vseh prebivalcev v državi večja. Med razlogi za ustanovitev manjše občine Doles navaja tudi večjo učinkovitost koriščenja evropskih sredstev in izboljšanje prostorskega planiranja. Pravi še, da so številne novoustanovljene občine ustvarile ugodne pogoje za razvoj gospodarstva in poskrbele za izboljšanje materialnih pogojev delovanja zavodov na področju šolstva, otroškega varstva, zdravstva. »Verjetno pa prav v vseh primerih delitev na manjše občine ni bila upravičena,« pravi Doles z mislijo na zelo majhne občine, predvsem tiste, ki niso na geografsko zaključenih območjih. Meni, da je kriterij najmanj 5.000 prebivalcev za ustanovitev občine nelogičen. »V Sloveniji imamo številna redko poseljena območja s specifično problematiko, kjer živi manjše število ljudi. Uspešen razvoj takega območja je mogoče organizirati le tako, da pridobi lastne vire za razvoj in ni odvisno od »miloščine« velikih centrov.« •pt

Predpogoj močno gospodarstvo Bogdan Oblak, direktor uspešnega logaškega podjetja Oblak commerce ter obenem predsednik logaške Območne obrtno-podjetniške zbornice in podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na naše vprašanje, kakšna urejenost področja občin je z vidika gospodarstva smiselna in ali je potrebno opraviti razmislek o bodoči ureditvi, pojasnjuje: »Pri večjem številu občin je občinska uprava bolj vpeta v lokalno skupnost in se njeno delovanje bolj vrti v smeri tega, kar je pomembno za življenje občanov, medtem ko so, nasprotno, pri večjih občinah posamezne krajevne skupnosti lahko bolj odrinjene od samega dogajanja in se večji del investicij odvija v centru kot na periferiji. Pri večjem številu majhnih občin pa se razlika med centrom in periferijo manjša.

Z vidika gospodarstva pa je pomembno vprašaje, ali občina, pa čeprav majhna, premore močno gospodarstvo. Sem proti neskončni drobitvi v majhne občine, v kolikor te niso finančno pokrite z gospodarstvom in glavarino. Če se morajo občine zato, da sploh lahko delujejo, zadolževati, potem je bolje, da jih ni. Če torej občina gospodarsko ni dovolj močna, nima smisla, da obstaja, ker potem občanom razen tega, da živijo v svoji občini, ne more nuditi neke dodane vrednosti, ki vpliva na kakovost njihovega življenja. Nova občina je po mnenju gospodarstva lahko ustanovljena, ker je bližje občanom in podjetnikom, ampak le pod pogojem, da se pri predhodni analizi ugotovi, da bo zaradi gospodarstva v tej novi celici in števila prebivalcev, finančna konstrukcija vzdržna in zadostna za delovanje vseh tistih služb, ki v občini morajo delovati, in bo z investicijami v infrastrukturo lahko nudila normalen standard svojim občanom. Če ti pogoji niso izpolnjeni, ustanovitev ni smiselna, saj bo samo še povečevala, javno upravo, kar pa ni cilj trenutne vlade. »Nova občina je lahko ustanovljena, ker Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je, denimo, sestavljena iz 62 območnih zbornic, in je bližje občanom in podjetnikom, ampak le pod pogojem, da se pri predhodni analizi ne 212. Res je sicer, da bi se člani najraje ustanavljali in družili samo v svojih občinah, toda ugotovi, da bo zaradi gospodarstva v tej finančna logika tega ne bi prenesla, zato so novi celici in števila prebivalcev, finančna združeni. Obrtno-podjetniška zbornica je torej konstrukcija vzdržna.« Bogdan Oblak že šla skozi premislek o tem, kaj je vzdržno.«

Boštjana Požarja, direktorja GZS, Območne zbornice Postojna in direktorja Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije, smo vprašali, koliko je iz perspektive gospodarstva pomembna urejenost področja občin in kakšne učinke ima po njegovem mnenju na gospodarstvo pretirano drobljenje, ki hkrati pomeni manjšo finančno moč in manjšo finančno samostojnost občin. Zanimalo nas je še, ali so po njegovi oceni občine v regiji uspešne pri zadovoljevanju potreb in interesov gospodarstva z vidika ustvarjanja pogojev za njegov razvoj. »Z vidika gospodarstva velikost »Gospodarstvo bolj kot velikost občin zanimajo občin kot taka niti ni toliko pomemrezultati njihovih prizadevanj za ustvarjanje bna, bolj se mi zdi pomembna njihova naklonjenost izpolnjeugodnih pogojev in spodbudne klime za rast in vanju potreb gospodarstva. Je pa razvoj gospodarstva.« Boštjan Požar res, da imajo majhne občine manjšo finančno moč, kar pomeni tudi manjšo investicijsko sposobnost. Dejstvo je, da imajo občine napram državi šibkejše vzvode za spodbujanje razvoja gospodarstva; skrbijo za lokalno javno infrastrukturo, prostorsko načrtovanje in namembnost prostora, komunalno urejenost površin, namenjenih gospodarskim dejavnostim, določajo višino nadomestil za uporabo stavbenega zemljišča, lahko zagotavljajo določene finančne spodbude, na primer novoustanovljenim podjetjem, lahko zagotavljajo ugodnejši najem poslovnih prostorov za mlada podjetja in podobno. Večje občine imajo pri tem zaradi večje investicijske sposobnosti prav gotovo večje možnosti. Na drugi strani pa znajo male občine praviloma bolje prepoznati potrebe lokalnega gospodarstva in so lahko prav zaradi tega uspešnejše. Občine v notranjsko-kraški regiji so investicijsko zelo dejavne, tudi na področju ekonomske infrastrukture, kar je za lokalno gospodarstvo zelo pozitivno in prav z namenom tesnejšega sodelovanja med občinami in gospodarstvom se je pred kratkim sestal Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Postojna z župani občin v regiji in moram reči, da večjih pripomb na delo občin s strani gospodarstva nismo slišali.«

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 4

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 6. april 2012

Za junaka zbrali 40 tisočakov Cerknica, 29. marec – Dvorana Kulturnega doma je za dobrodelni koncert Željam naproti, ki je združil vse plemenite in srčne ljudi, pokala po šivih. Kako tudi ne, saj je zadnje tedne akcija za pomoč 7-letnemu Lenartu Skuku dobivala vse večji pomen, vanjo pa so bili od prvega dneva vpeti številni donatorji, sponzorji, prostovoljci in akterji, ki so oblikovali glasbeni program. Poleg visokega izkupička, 40 tisoč evrov, so ga zaznamovali tople besede, iskrivi nasmehi in solze.

Na koncertu so za učenca Lenarta zbrali 40 tisoč evrov. Porabili jih bodo za zdravljenje v Ameriki.

k stiski Lenartove družine pristopili z željo, da bi spodbudili ljudi k sodelovanju.

K akciji ni pristopila samo lokalna skupnost, marveč so se nanjo odzvali tudi ljudje velikega srca iz sosednjih regij in ponekod izpeljali tudi različne glasbene dogodke.

Ivančičeva je med drugim izpostavila, da so prijazna in moderna šola, ki deluje preventivno, in da so zgled

pozitivne naravnanosti in družbene odgovornosti. »Smo šola, ki pomaga in predvsem poudarja pomen življenja. Zaposleni se zavedamo, kako zelo pomembno je prostovoljstvo, z namenom nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo in prispevati k družbeni blaginji,« in sklenila: »Poklon za vse, kar počnete dobrega – vsakdan od tod do večnosti!« Na koncertu so za Lenarta

zapeli in zaplesali Gal in Severa Gjurin, Zoran Predin, Nina Strnad, pianist Zoran Škrinjar s svojo glasbeno skupino, dekliška in deška rock zasedba rakovške OŠ, svetovna prvakinja v elektro boogiju Anja Štefančič in mladinski pevski zbor OŠ Rakek, pod vodstvom Katje Smrdel Zafred, na klavirju jih je spremljal Edo Milavec.

•Barbara Čepirlo

FOTO: VALTER LEBAN

Razlog za organizacijo dobrodelne prireditve je bolezen, ki je prizadela 7-letnega Lenarta Skuka iz Cerknice. Zbolel je namreč za za zdaj še neozdravljivo Duschenovo mišično distrofijo, ki najbolj prizadene mišična vlakna in posledično odvzema gibljivost in motoriko. Da bi mu z zbranim denarjem omogočili zdravljenje v Ameriki, se je ravnateljica rakovške šole, magistrica Anita Ivančič, tudi pobudnica akcije, najprej obrnila na svoje učitelje in učence, kasneje pa zaradi večjega odmeva še na znane glasbenike. »Koncert je bil košček sonca za Lenarta, ki nas uči, kako pogumno se da prestajati bolečino, navkljub težavam preskakovati vedno nove ovire in se boriti za enakopravnost v boju z boleznijo. Življenje, ki ga živi, se tiče vseh nas,« je poudarila v svojem govoru, zato so

Zahvala vsem, ki ste sodelovali v akciji zbiranja sredstev za Lenarta Skuka Vsak od nas živi, čuti in razmišlja na svoj edinstven način.

Pa kljub temu ste mnogi izmed vas ubrali skupno pot srčnosti, dobrote in solidarnosti. Ta pot vas je pripeljala v naše življenje, ga polepšala in oplemenitila, nam pa vlila novega upanja in nas za vedno spremenila. Zato smo vam globoko in iskreno hvaležni. Še preden izrečemo to drobceno in enostavno besedo s sila pomembnim in globokim pomenom, pa želimo, da spoznate vsaj delček njene razsežnosti.

Si lahko predstavljate gibalno oviranega otroka, kako dobi večjo gibljivost in moč? To je darilo neprecenljive vrednosti.

Predstavljajte si družino, ki se dan za dnem bori z boleznijo in strahom, išče podporo in jo potem tudi dobi in to v veliko večji meri, kot jo sploh pričakuje. Pomislite na število nasmehov, iskrivih pogledov, besed na pravem mestu, stiskov dlani, solz ganjenosti in sreče, samo zato, ker so ljudje v svoji dobroti stopili skupaj in se zavzeli za pravo stvar. In pomislite na silno željo, da bi se vsa ta dobrota vrnila, če se le da v večkratni meri. Si lahko to predstavljate? Potem veste, kaj vse se skriva v tej drobceni besedi. Zato: HVALA, dragi moji. Iz srca in iskreno: HVALA. Vaš odziv je bil osupljiv in ganljiv, saj ste skupaj zbrali neverjetnih 40 tisoč evrov. Del teh sredstev bomo že aprila porabili za terapijo v Teksasu, ostalo pa bomo namenili doplačilu električnega vozička in nakupu kombija. Prijatelja spoznaš v nesreči. Mi smo jih spoznali veliko.

Nekateri od vas ste se še posebej zavzeli za našega Lenarta ter nam nesebično žrtvovali svoj čas in energijo. S svojim razumevanjem in dobroto ste nam bili v močno oporo.

Cenimo vašo pomoč. Še posebej se želimo zahvaliti pobudnici in gonilni sili akcije, ravnateljici osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, mag. Aniti Ivančič, ki je ves čas v rokah držala mnogo niti, od prve do zadnje in z njimi mojstrsko in predano pletla srečo. Hvala.

družina Skuk

Napak pri izračunu niso izključili Logatec, 3. april – »Oblikovali bomo pogajalsko skupino, saj je takšno povišanje za obrtnike in podjetnike sporno in neetično,« je bil na koncu vroče debate o povišanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) jasen predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak, pred tem pa predstavil pomisleke, ki jih je naslovil tudi na predstavnike občine, in izzval k razpravi o razlogih drastičnega povišanja.

Poročali smo že, da so konec leta logaški svetniki sprejeli sklep o zvišanju NUSZ-a za četrtino in ga tudi udejanili. Logaški obrtniki se odtlej še niso umirili, saj takšno povišanje nadomestila v zdajšnji težki gospodarski situaciji po njihovih besedah ni etično. Zato so sklicali sejo s predstavniki občine, županom, Bertom Menardom, in obema podžupanoma, Vladislavom Pucem in Ladislavo Furlan. Predsednik logaške Območne obrtno-podjetniške zbornice Bogdan Oblak je župana najprej vprašal o vzrokih za tako povišanje, in ali je slednje v skladu z navodili ministrstva za finance. »Navodila namreč govorijo o tem, da se zadeva povečuje v višini inflacije oziroma na realno rast BDP – ta pada – ki niti slučajno nista visoka 25 odstotkov,«

je izpostavil Oblak in v nadaljevanju predlagal spremembo odloka o točkovanju in razdelanosti dejavnosti, po zgledu postojnske občine. »Bolj bi obremenili dejavnosti, kot sta bančništvo in zavarovalništvo, in manj proizvodne dejavnosti, ki so na tleh.« Iz odloka iz leta 1999 je izpostavil tudi do 80-odstotno oprostitev plačila nadomestila stanovanjskih objektov in objektov, namenjenih za poslovni najem v periodi petih let.

Tudi za župana Berta Menarda takšno povišanje ni etično niti všečno, vendar štiriletni primanjkljaj, ki je nastal iz tega naslova in znaša 400 tisoč evrov, bodo lahko pokrili le tako. »Iz drugih segmentov se tako velike izgube ne da pokriti,« je bil jasen. »Če pogledate ceste, moramo zamenjati vse luči – to je strošek. S

povečanjem tega nadomestila, ki ga bomo porabili izključno za vzdrževanje infrastrukture, bomo pokrili to izgubo.« Občina dobi od vsakega prebivalca okrog 540 evrov, od tega gre največji del za vrtce in vzdrževanje šol, milijon evrov za šport, kulturo in knjižnico, od skupne vsote za vzdrževanje cest in zimsko službo pa ne ostane veliko, zato so bili primorani zvišati NUSZ, odgovarjajo na občini. »To so namenska sredstva, ki se bodo vrnila v gospodarstvo in podjetništvo, ljudje bodo tako imeli delo,« je pojasnil župan.

Glede na to da so nekateri obrtniki opozorili na morebitne napake pri izračunih, so odgovorni na občini obljubili, da bodo v roku vložene pritožbe na odločbo obravnavali pred zapadlostjo prvega obroka in v primeru, da je prišlo do napake, to upoštevali pri drugem obračunu. Naredili bodo tudi primerjalno analizo sosednjih občin, Vrhnike, Postojne in Cerknice, poleg tega pa javno obveščali o morebitnih spremembah in dopolnitvah občinskega odloka. Obrtniki so oblikovali pogajalsko skupino šestih članov, ki bo branila interese podjetnikov in se korektno dogovarjala z odgovornimi na občini. Kdaj se bodo prvič sestali, še ni znano. •Barbara Čepirlo

Delamaris bi se širil tudi na Kitajsko Delamaris je lani na tujih trgih ustvaril skoraj polovico prodaje, večino v Avstriji, na Hrvaškem, v Avstraliji in ZDA, Pivka perutninarstvo pa okrog 15 odstotkov, največ na trgih bivše Jugoslavije. Obe družbi, ki ju vodi Janez Rebec, sta skupaj ustvarili okrog 45 milijonov evrov prihodkov, kar je sicer pod načrti, a vseeno sta leto predvidoma zaključili z dobičkom. »Leto 2011 je bilo za Pivko in Delamaris zaradi rekordne rasti cen osnovnih surovin in hkratnih pritiskov na zniževanje cen izdelkov zelo težko. Prvi izračuni kažejo, da so se prihodki na ravni poslovne skupine Pivka v letu 2011 povečali za okoli pet odstotkov v primerjavi z letom poprej. V Pivki so prihodki predvidoma znašali okoli 33 milijonov evrov, v Delamarisu pa okrog 12 milijonov evrov,« so povedali v Pivki perutninarstvo, ki ima v posredni lasti tudi Delamaris, in dodali, da sta poslovno leto tako obe družbi predvidoma zaključili z dobičkom. Kot so ob tem pojasnili, so k pozitivnem rezultatu med drugim prispe– vale sinergije med obema družbama ter uspešna racionalizacija poslovanja.

Delamaris je lani zabeležil približno 5,5 milijonov evrov izvoza, od tega je več kot 3,8 milijonov evrov ustvaril v državah Evropske unije, malo manj kot 1,3 milijona evrov na trgih bivše Jugoslavije, ostalo pa na tretjih trgih. Delamaris je tako približno 45 odstotkov vrednosti celotne prodaje ustvaril na tujih trgih, od tega večino v Avstriji, na Hrvaškem, v Avstraliji in ZDA. Letos načrtujejo zmerno rast izvoza, v prihodnje pa se po besedah Damjana Oblaka, direktorja trženja v Pivki in Delamarisu, želijo širiti še na nemški in kitajski trg, saj obetata kar največ prodajnega potenciala. Pivka pa je na tuje trge, daleč največ na trge bivše Jugoslavije, lani izvozila za približno 4,8 milijonov evrov in tako na ključnih tujih trgih (v Italiji,

na Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Kosovem, v Avstriji in Črni Gori) realizirala približno 15 odstotkov celotne prodaje. »Med zanimivejšimi trgi za Pivko je sosednji hrvaški trg, na katerega bomo vstopili še bolj aktivno, ko se bo Hrvaška vključila med članice Evropske unije,« je povedal Damjan Oblak.

Dodajmo, da je Pivka konec februarja pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo nove Delamarisove tovarne za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov na Kalu, stavbno pravico in z njo vse pravice na projektni dokumentaciji in gradbenem dovoljenju pa je prenesla na novoustanovljeno družbo Delamaris Kal, ki se bo, kot smo poročali, potegovala za pridobitev nepovratnih evropskih denarnih sredstev za projekt. Če bodo uspešni, bi se gradnja na šest milijonov evrov ocenjene nove tovarne lahko pričela maja in zaključila do konca leta. •kv

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Postavitev družine

stran 5 let 10

5

Umetelno izdelani pirhi

Alternativen način reševanja družinskih konfliktov

Pri čem ta metoda lahko pomaga? S kakšnimi težavami ljudje prihajajo na delavnico pos– tavitve družine?

Postavitev družine pomaga pri razreševanju težav v partnerskih in družinskih odnosih, velikokrat pridejo na delavnico ljudje, ki že dalj časa neuspešno iščejo rešitev v odnosih. To so lahko odnosi s starši, z mamo, očetom ali obema. Lahko je bolj izpostavljen partnerski odnos ali odnosi z otroki. Na delavnico prihajajo tudi tisti, ki čutijo, da jih nekaj v življenju drži nazaj, da nimajo prave energije, da imajo premalo samospoštovanja …

Kako konkretno poteka postavitev družine?

Posameznik, ki se odloči, da bo postavil svojo družino, si izmed udeležencev na delavnici izbere predstavnike za tiste družinske člane, ki jih želi postaviti. Razporedi jih v prostor po svojem notranjem občutku. Kar je potem najbolj zanimivo in zaradi česar se postavitev družine

Kakšno so čustveni odzivi ljudi, ki se udeležijo postavitve družine?

Udeleženci delavnice so nemalokrat presenečeni nad tem, kako metoda družinske postavitve deluje in kako predstavniki družinskih članov dobijo občutke oseb, ki jih predstavljajo. Tisti, ki so v vlogah družinskih članov doživljajo različna čustva, ki so prisotna v tej družini: jeza, zamera, strah, prizadetost, bolečina, hrepenenje, ljubezen … Prav tako se dogajanje dotakne vseh, ki samo opazujejo postavitev – velikokrat jih to, kar vidijo, tako ali drugače spominja na njihove lastne družinske zgodbe in so ganjeni. Ob koncu delavnice je velikokrat čutiti olajšanje, notranji mir, sprejemanje, povezanost in ljubezen.

POSTAVITEV DRUŽINE V POSTOJNI

Izkustveno spoznajte ta poseben način pomoči družini! Vse, kar boste storili zase, boste storili tudi za svojo družino! Prijazno vabljeni!

Delavnica bo v torek, 17. aprila, od 17. do 21. ure.

Informacije in prijave:

031 481 537 bostjan.trtnik@cdk.si www.custvena-inteligenca.org

FOTO: VALTER LEBAN

Kaj je postavitev družine?

Postavitev družine je posebna metoda za razreševanje družinskih konfliktov in čustvenih vozlov. Njen utemeljitelj je nemški filozof in psihoterapevt Bert Hellinger, danes pa je razširjena v več kot 40 državah sveta. Postavitev družine na družino gleda kot na sistem, ki je v ravnovesju in miru takrat, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto.

imenuje fenomenološka je to, da izbrani predstavniki dobijo občutke tistih oseb, ki jih predstavljajo, čeprav o njih ne vedo ničesar. Na ta način pride na površje skrita čustvena družinska dinamika, ki jo nato voditelj delavnice vodi v smer razrešitve in ponovne vzpostavitve povezanosti med družinskimi člani.

»Njesemo h žjgni« Pivka, 1. april – Turistično društvo Pivka je pretekli vikend že šestič priredilo tradicionalno razstavo »Njesemo h žjgni«. Razstavljavci, vaške skupnosti Trnje, Klenik, Kal, Radohova vas, osnovni šoli ter vrtci Pivka in Košana, Kulturno društvo Juršče, Župnijska Karitas Pivka, Turistično društvo Notranjska in društvo Klasje, s Pivškim turističnim društvom zgledno sodelujejo že vsa leta, letos pa so se jim pridružili tudi novi obrazi iz Društva Modre Siničke Pivka, Turistično društvo Lanski vrh iz Laz ter otroci z Juršč.

Idej res ni manjkalo, saj so se mize bohotile z ročno in umetniško poslikanimi pirhi, okusnimi pecivi ter velikonočnim kruhom in drugo hrano, prazničnim vezenjem in štikanjem, punčkami iz cunj, smrčjo vasjo ter umetelnimi izdelki otrok, ki postajajo pravi mali umetniki. Anton, eden od obiskovalcev, je o razstavi povedal: »Razstava je lep prikaz, da v naših krajih premoremo veliko lepega in tudi znamo združiti moči. Dejstvo pa je, da je takšna razstava za Turistično društvo velik zalogaj, zatorej iskrene čestitke za ta lep dogodek in vse pohvale.« Na letošnji razstavi so poskrbeli tudi za malce tekmovalnosti, saj so razpisali tekmovanje za najlepši pirh. V Turističnem društvu Pivka so razstavo označili kot uspešno ter povedali, da so načeloma zelo zadovoljni, saj je bilo obiskovalcev veliko, letošnje ideje pa res izvirne, neverjetne in bogate, veseli pa bi bili, če bi se še več vasi in društev, pa tudi otrok s starši, odzvalo na povabilo. Dodajajo še, da gre čisto vsakemu od razstavljavcev posebna pohvala in zahvala društva. •mk

Promocijsko sporočilo, naročnik: Herbis d.o.o., Pilonova ulica 8, 1000 Ljubljana

Družina je okolje, kjer bi se morali počutiti varne, sprejete in ljubljene. Žal pogosto ni tako. Pri razreševanju družinskih vzorcev si lahko pomagamo na različne načine, v zadnjem času pogosto slišimo tudi za metodo Pos– tavitev družine, o kateri smo se pogovarjali z Boštjanom Trtnikom iz Centra za duhovno kulturo.

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 6. april 2012

Z oblekami do denarja za bolne otroke 21. aprila, ko je Slovenska filantropija – združenje letos praznuje 20-letnico – v svoj niz humanitarnih dejavnosti vtisnila tudi tako imenovani Dan za spremembe, se bodo lokalni skupnosti in ostalim predstavile tudi logaške mame Polona Slabe, Vanja Knaflc, Gaja Jeriček Štefančič, Tereza Novak in Vida Ribič. Samoiniciativno, z dobro voljo in veliko mero človečnosti so namreč stopile skupaj in Dan za spremembe vzele zares. Izpeljale bodo namreč dobrodelni dogodek posebne vrste. Ves dopoldan, od 9. do 13. ure, bodo na ploščadi pred gostiščem

Jeršin oziroma pri Korenčanu po simbolični ceni prodajale rabljene kose modnih oblačil ali cunje »z druge roke«. Ne gre za obrabljena in ponošena oblačila, marveč za dobro ohranjene obleke, ki se jih običajno naveličamo. »Želele bi tudi razbiti predsodek, da je cunja z druge roke mimo,« poudarjajo in dodajajo, da je v tujini ta način izmenjevanja in prodaje oblek veliko bolj v praksi kot pri nas. Razen v Ljubljani na Notranjskem še ni takšne trgovine, ki bi kupcem omogočala dobro ohranjene obleke po nižjih cenah, takih, da si ljub kos lahko privošči vsak, tudi

Lepe kose oblačil bodo mame zbirale še do 12. aprila. Za vse dodatne informacije jih lahko pokličete na tel. št. 051 315 162.

tisti z nižjim družinskim Dobrodelno akcijo pripravlja pet mam (z leve): Gaja Jeriček Štefančič, Vanja proračunom. In tudi zato, Knaflc in Tereza Novak (zgoraj), Polona Slabe in Vida Ribič (spodaj). da bi spoznali, da je takšen način prodaje in izmenjave oblek danes lahko nekaj povsem zabavnega in v vse bolj potrošniško naravnani družbi varčnega, razmišljajo pobudnice akcije.

Dan za spremembe bo letos v Logatcu prvič. »Gre za dogodek, ki je namenjen druženju, zato vabimo vse, da pridejo pogledat in si za res simbolično ceno privoščijo kak kos oblačila ali modni dodatek,« so si enotne zagovornice dobrih del. Želijo si, da bi se te prireditve udeležilo čim več ljudi, saj bo med kupom nabranih oziroma podarjenih Đuro in Tanja Ribič, Alenka kosov, kot so jakne, plašči, Tetičkovič, Jernej Kuntner, dogodek, ki ga bodo spremhlače, majice, ženske torbice, Sebastijan Cavazza, Lucija ljali glasbeniki, besede pa bo rute, šali … vsak lahko izbral Čirović, Maja Boh, Gojmir povezal Miha Brajnik, vabijo nekaj zase in z nakupom Lešnjak – Gojc, pevke Regina, vse lokalne skupnosti in nevprispeval v dobrodelni lonec Tanja Žagar, Rebeka Dremelj, ladne organizacije. Izkupiček za štiri bolne otroke. Poleg Tina Marinšek, Darja Švajger, od prodanih oblek bodo Stari trg – Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Cerknica je pod vodstvom Jožice prodaje oblek bodo orga– skupina Kingston, televizijski namenile za rakom obolelim Mlinar tudi letos organiziral regijsko srečanje otroških folklornih skupin, ki je v okviru nizirale tudi dražbo oblačil voditelji Manica Janežič, Lado otrokom, kar pa ne bodo prireditve »Poprej v starih časih« potekalo v Starem trgu, v telovadnici OŠ heroja Janeza znanih Slovencev in Slovenk. Bizovičar, Katarina Čas in Hribarja, ki je eden redkih prostorov bližnjih treh občin, kjer se tovrstna srečanja sploh uspele prodati, bodo razdelile Zanjo so svoje priljubljene lahko dogajajo. Dogodka, ki ga je z uvodno besedo odprl župan občine Loška dolina Janez kapetan hokejske Olimpije varni hiši in azilnemu domu.

Komidar, na svoj edinstven kose darovali Rifle, igralci Aleš Mušič. Na dobrodelni •Barbara Čepirlo način pa povezala Milena Ožbolt, se je udeležilo šest otroških folklornih skupin iz občin Bloke (OŠ Jožeta Šraja Aljoše, Nova vas, mentorja Petja Ilejšič in Martina Ivančič), Cerknica (OŠ Notranjski odred Cerknica, mentorici Anita Štritof Malc in Brigita Vrenko Hribar), Rakek (podružnična šola Rudolfa Maistra na Uncu, mentorica Vida Žlogar), Ribnica (Lončki iz Dolenje vasi pri Ribnici, mentorici Eva Podgorelec in Mira Sedmak) in Vrhnika (KD Stara Vrhnika, mentorica Anita Garafolj). Skozi program, ki je vseboval stare plese, pesmi, igre, zbadljivke in podobno, so otroci z igro nazorno prikazali, o čem govorijo posamezni plesi, ki so se tematsko navezovali na različne dogodke iz vsakdanjega življenja. Folklorni program je dodatno popestril »stric Jakob« s pletenjem košar iz vrbovega šibja. Po zaključenem srečanju je strokovna spremljevalka srečanja, Nina Luša, vsaki od nastopajočih folklornih skupin podala strokovno oceno ter napotke za nadaljnje delo.

Poudariti velja, da je folklorna dejavnost v primerjavi z mnogimi drugimi občinami pri nas bogato razvita, za kar gre zasluga tako cerkniški izpostavi JSKD kot mentorjem, občinam, ki to dejavnost podpirajo ter seveda vsem ljubiteljem narodne pesmi in narodnega plesa, ki tudi sami aktivno nastopajo v kateri od številnih folklornih skupin ali to dejavnost kako drugače podpirajo. •dš

FOTO: ARHIV JSKD

Srečanje mladih folkloristov

Plesni dan v Cerknici

Cerknica, 3. april – Cerkniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je

že tretjič zapored organizirala območno revijo plesnih skupin »Dan za ples«. Tako so si lahko obiskovalci (žal je bil obisk zaradi premajhne kapacitete Kulturnega doma v Cerknici omejen predvsem na starše) ogledali trinajst točk. Plesne skupine so predstavile: KD Rak Rakek pod mentorstvom Teje Novak, Sončki 1–1 – »Sončki«, Sončki 1–2. »V deželi sanj«, Sončki 2, »Pomagaj mi!«; Baletno društvo Postojna pod mentorstvom Jelene Milovanović, Metuljčice Cerknica – »Ples boga Šive«, Zvončice Cerknica – »Dunajske lutke«, Metuljčice Stari Trg – »Tango za 3«, Metuljčice Cerknica, duet Sara Čaušević in Natali Ponikvar – »Kaplja in plamen«, Metuljčice Cerknica, duet Liza Perko in Maja Zakrajšek – »Tangere (Dotikati se), Metuljčice Stari Trg, solo Tinkara Plos – »Pot snežinke«, Metuljčice Stari trg, duet Hana Franko in Dominika Urbiha – »Rikverc selp« ter Emerite Nova vas, pod mentorstvom Vesne Turšič – »Mediteran« in Emerite Nova vas–trio – »La Gloria«.

Ob zaključku revije se je Jožica Mlinar s cerkniške izpostave JSKD s priznanji zahvalila za trud in delo mentoricam Jeleni Milovanović, Teji Novak ter Vesni Turšič. Tokratno območno revijo plesnih skupin je strokovno spremljala Tina Janežič, ki je skupinam na koncu podala svoje ocene in strokovno mnenje, program pa je povezala Alenika Žnidaršič. •dš

FOTO: OSEBNI ARHIV

Logatec – Letos prvič bo Dan za spremembe, s katerim so pred tremi leti začeli na Slovenski filantropiji, združenju za promocijo prostovoljcev, tudi v Logatcu. 21. aprila se tako zberejo prostovoljci in somišljeniki in družbeni skupnosti pomagajo z dobrimi deli, ki »ne potrebujejo reklamnih majic«, menijo na združenju. V okviru te (za)misli se je tudi pet mamic iz Logatca združilo v dobrodelno skupino, ki bo pomagala štirim otrokom, obolelim za rakom.

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Aktualno v regiji

stran 7 let 10

7

Do diagnoze lahko mine več let Sabrina Mulec: Vsaka šesta ženska ima težave zaradi ščitničnega obolenja, nad 40-im letom pa kar vsaka četrta Ob nedavnem dnevu ščitnice smo se o težavah pri odkrivanju in zdravljenju te za pravilno delovanje celotnega telesa zelo pomembne metuljaste žleze pogovarjali s Postojnčanko Sabrino Mulec, večletno podpredsednico Društva za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica.

Kot poudarja, so njeni odgovori laični, ob težavah pa je treba poiskati zdravniško pomoč. Društvo že šest let nudi pomoč in podporo ščitničnim bolnikom iz vse države, ki jih je zaradi negativnih vplivov sodobnega načina življenja iz leta v leto več.

Ena od petih skupin za samopomoč v okviru društva deluje tudi v naši regiji, v Postojni. Zakaj se je koristno včlaniti?

Ko vse drugo odpove, ko ti preskakuje srce, ko čutiš tesnobo ali obupno utrujenost in te ne razume nihče na svetu, je topla beseda nekoga, ki ima zelo podobne težave, lahko odrešujoča.

Spomnim se prvega srečanja pred sedmimi leti, še pred ustanovitvijo društva; zbralo se nas je nekaj več kot deset in vse po vrsti smo imele zelo podobne težave, ki pa jih nihče ni jemal resno in jim sploh ni verjel. Ko ti enkrat postavijo diagnozo in dobiš zdravila, stroka meni, da je s teboj vse v najlepšem redu, vendar pa zadeve v resnici niso tako zelo preproste.

Okolica ima ščitnične bolnike velikokrat za namišljene bolnike, ki kar naprej tarnajo in razmišljajo, kaj je z njimi narobe … In dejansko tudi je narobe. Veste, ni prijetno, če v grlu čutiš, kako ti preskakuje srce in misliš, da ti ga bo kar raztrgalo, ali pa če te preseneti panični napad – anksioznost je namreč zelo pogosta spremljevalka ščitničnih bolezni, vendar pa o njej nihče ne govori rad, ker je še vedno tabu tema.

Kako pogosto se v skupini za samopomoč srečujete? Člani iz cele regije se srečujejo enkrat mesečno, vsako prvo sredo ob 18. uri v kletnih prostorih Kulturnega doma

FOTO: VALTER LEBAN

malce manj primerno ime za moške člane − takega je dobilo zaradi oblike žleze, ki leži v vratu − njim bi torej lahko rekli metuljčki, ampak vseeno pridejo med nas.

Kako hitro se število ščitničnih obolenj v zadnjem obdobju povečuje in čemu to pripisujete?

V sodobnem tempu življenja, ob številnih stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih Bolezni ščitnice v okolju je število obolelih iz Ščitnica je ena največjih in najpomembnejših žlez z leta v leto večje. Na Nuknotranjim izločanjem v človeškem telesu, ki leži na learni kliniki v Ljubljani na sprednjem spodnjem delu vratu in skoraj objema sapnik. primer opravijo kar 13 do Sestavljena je iz dveh režnjev, ki sta v velikosti palca na 14 tisoč pregledov letno, od roki, in je po obliki podobna metulju. V ščitnici nastajajo tega je prvikrat pregledanih in se izločajo ščitnični hormoni, ki uravnavajo številne kar pet tisoč pacientov, daleč presnovne procese v telesu. Nujni so za rast, razvoj in najpogostejše obolenje je avdelovanje vseh organov in tkiv, kot so srce, možgani, toimunsko obolenje ščitnice, mišice, kosti, prebavila, koža in drugi. Nepravilno »Cilj našega društva je med drugim, da še neodkritim pacientom skušamo skrajšati mukotrpno pot do postavitve ustrezne diagnoze in imenovano hashimoto. delovanje ščitnice se zato kaže v različnih bolezenskih napotitve k tirologom, ki znajo zanje ustrezno poskrbeti,« pravi Sabrina Letno odkrijejo 1600 novih znakih. Od bolezni ščitnice je najpogostejša hipotiroza Mulec. primerov tega obolenja na ali zmanjšano delovanje ščitnice. Hipertiroza označuje milijon ljudi, kar bi torej preveliko delovanje ščitnice. Zelo pogosto obolenje je okrog 150 tisoč ljudi. Koliko pomenilo 3200 novih bolZnačilni znaki premajhnega povečana ščitnica ali golša. V Sloveniji pa na leto odkrinikov letno. Poleg tega pa je delovanja ščitnice (hipotiroza) ljudi pa ima po vaši oceni − jejo tudi kar 100 novih primerov raka ščitnice, ki pa ima so pridobivanje kilogramov – prav zaradi slabega prepoz- tudi čedalje več sprememb k sreči zelo dobro prognozo. v ščitnici – predvsem gre za ne gre za to, da se v enem letu navanja − bolezni ščitnice, ciste in noduse. zrediš za dva ali tri kilograme, pa tega ne ve?

Zdravljenje je večinoma Vsaka šesta ženska ima težave pač pa na primer deset, Že uvodoma ste izPostojna in si izmenjujejo doživljenjsko. Na kaj je treba zaradi ščitničnega obolenja, postavili, da bolezni ščitnice petnajst kilogramih v dveh, izkušnje ter se izobražujejo. močno vplivajo na kvaliteto treh mesecih − počasno bitje vse preveč med njimi pa jih ne biti pozoren pri jemanju Enkrat letno društvo, ki ga ve, da jim nespecifične težave zdravil? srca, utrujenost, tako huda, življenja, obenem pa jih je vodijo izključno prostoda ne vidiš izhoda, zaspanost, povzroča ravno ščitnica. Med Prvo pravilo je, da se zdravilo težko odkriti. Kako prevoljke, pripravi srečanje z ženskami nad 40 let se število za ščitnico – pri nas se zaennezmožnost koncentracije, poznati težave? Kateri so zanimivimi predavanji, na krat dobita dve vrsti zdravil obolenj veča, tako da ima bolnike zebe, upočasnjeni so katerih sodelujejo tudi najbolj najpogostejši simptomi, − zaužije popolnoma na tešče, težave s ščitnico kar vsaka gibi, spremljajo jih vrtogla– opozorilni znaki? priznani slovenski tirologi. potem najmanj 20 minut četrta ženska. Na morebitno Več informacij je na voljo pri Bolezni žleze ščitnice spreml- vice, otrplost in zatekanje ničesar drugega, šele nato vsa obolenje bi morale biti še jajo dokaj nespecifične težave, prstov. vodji postojnske skupine za ostala morebitna zdravila. posebej pozorne ženske, ki Pri prekomernem delovanju zaradi česar do postavitve samopomoč Magdi Tomšič imajo dedne predispozicije za Pozorni moramo biti tudi pri diagnoze lahko mine tudi več ščitnice (hipertiroza) – nana številki 041 949 848 in na jemanju raznih prehranskih let. Nekateri zdravniki namreč jpogosteje je vzrok bazedovka obolenje. spletni strani društva http:// dopolnil, predvsem pri dodaBolezen torej v glavnem ali pa kakšna sprememba v simptome vse prepogosto metuljcica.medianos.tv, kjer janju mineralov, na primer prizadene ženske. Kaj pa spregledajo ali pa jih pripišejo ščitnici − pa so znaki ravno deluje tudi klepetalnica. S železa in magnezija, ki jih moški ? obratni, vse deluje preveč: svojimi vprašanji pa se bolniki drugim boleznim. ne smemo jemati vsaj tri ure Res je, velika večina bolbolniki so nemirni, tresejo Ščitnična obolenja nekateri lahko obrnejo tudi na dva nikov je žensk in daleč najbolj po zaužitju. Prepovedani so se, srce jim razbija, hujšajo, foruma, ki delujeta na portalu zamenjujejo z depresijo in pripravki iz šentjanževke, saj anksioznimi motnjami, zaradi imajo pospešeno prebavo, ne pogosto imajo težave zaradi med.over.net – na forum, ki ta izniči oziroma vsaj prepolokroničnega limfocitnega ga moderirajo članice društva česar bolnike odpravijo z an- prenašajo vročine, takoj so vi učinek zdravil. Bolnice s tiroiditisa – hashimota. V tidepresivi. Če ne gre drugače, zadihani. Velikokrat imajo in ga najdejo pod naslovom hashimotom ne smejo vnašati je tudi to rešitev, toda v prvi zelo velike težave z očmi, ki so zadnjih letih pa narašča tudi »Kako živeti z boleznijo v telo dodatnega joda. To se vrsti je treba v red spraviti otekle, izbuljene, se solzijo in število moških, ki obolevajo ščitnice« ali forumu »Horhormone in potem se vsaj jih bolijo – gre za tako imeno- za ščitničnimi obolenji. Kako pravi, da se jim odsvetuje tudi monske motnje«, kjer bodo jemanje raznih pripravkov iz se znajdejo v društvu? Hja, vano ščitnično orbitopatijo. približno normalizira tudi na njihovo vprašanje odgoalg. •vrž – mogoče ima društvo res Registriranih obolelih je vorili strokovnjaki – tirologi. ostalo.

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 6. april 2012

Študentarije V soboto, 17. marca, je bilo na Uncu v Uršulinem domu res veselo.

Vzrok za veselje in dobro razpoloženje je bilo brucovanje, ki smo ga organizirali aktivni člani Notranjskega študentskega kluba.

Za organizacijo takega dogodka smo se odločili predvsem zato, ker se v naših krajih ne dogaja skoraj nič, kar bi nas mlade iz občin Cerknica, Loška dolina in Bloke, pa tudi naše sovrstnike iz okoliških občin, razvedrilo in povezalo.

V tem pogledu smo bili precej uspešni, saj je bil Uršulin dom skoraj premajhen za vse, ki so bili željni zabave in dobre glasbe. Za dobro voljo smo skrbeli vsi skupaj, za glasbo pa tri glasbene skupine: mlad cerkniška skupina Ostrokljuni, v našem koncu že poznana rakovška skupina Drug problem in glavna skupina - Rok'n'band. Že nastopa predskupin sta publiko dodobra segrela, sledil pa je kratek program za bruce-želeli bi si, da bi jih bilo drugo leto še več. Po programu pa so oder končno zasedli težko pričakovani Rok'n'bandi, ki so nam peli še pozno v noč.

Poleg svojih največjih uspešnic Nika, Ostani še minuto, Jagode in čokolada in mnogih drugih so nam pripravili tudi presenečenje. S seboj so pripeljali mlado harmonikarico Majo, ki je z njimi zaigrala nekaj narodnozabavnih pesmi.

Večer se je končal z venčkom največjih slovenskih uspešnic. Obiskovalci pa so odšli z željo, da bi bilo takšnih dogodkov čim več.

In za konec še nekaj misli obiskovalcev dogodka: »Po dolgem času pravi žur v naših krajih. Imeli smo se super in osebno si v prihodnje želim čim več takšnih žurov. Pohvale vodstvu NŠK za organizacijo in le tako naprej.« Luka Kočevar »Brucovanje je bilo super, zelo sem se zabaval v najrazličnejših ritmih in se po daljšem času spet malo 'zmigal'. Cerkniški študenti ste dobri žurerji in sposobni organizatorji. Veselim se že vašega naslednjega projekta.« Martin Retelj »Končno se spet nekaj dogaja tudi na Notranjskem.

NŠK je s pomlajeno zasedbo ponovno v akciji in z brucovanjem na Uncu so poskrbeli za eno res dobro žurko. Skupina Drug problem je dodobra ogrela vse obiskovalce, Rok'n'band pa je s svojimi uspešnicami poskrbel za vrhunec večera in seveda polno plesišče.

NŠK-jevci kar tako naprej!« Katja Šivec

»Brucovanje je bilo uspešno izpeljano, čeprav je bilo brucev (pre)malo in prostor malce omejen, vendar pa gredo velike pohvale organizatorjem (oz. organizatorki) za odličen izbor skupin in trud za nastali dogodek.« Klara Meden »Člani NŠK-ja so brucovanje po organizacijski plati za svoj debi na tem področju resnično izpeljali na visokem nivoju. Vsi skupaj podpirajmo in sodelujmo z aktivom NŠK-ja tudi pri ostalih aktivnostih, ker delajo dobro za nas mlade in inovativne ljudi, ki bomo prihodnosti risali sled.« Klemen Trpin

Manca Štefan

Vrtnari z nami: Rez in oskrba sadnega drevja Topli dnevi pospešeno prebujajo zaspana sadna drevesa. To je idealen čas za opravljanje rezi sadnega drevja. Ko se brsti nekoliko napnejo, lažje prepoznamo, kateri brsti so rodni in kateri so listni oziroma nerodni. Če hočemo naše sadno drevo porezati tako, da bo dobro rodilo in umirjeno rastlo, moramo vedeti, kateri brsti so rodni in kateri niso. Generativni oziroma rodni brsti so bolj debeli in okrogle oblike. Vegetativni brsti, iz katerih se razvijejo listi ali poganjek, pa so bolj drobni in zašiljene oblike. Vedeti moramo tudi, kateri je rodni les pri posamezni sadni Rez na čep.

vrsti. Pri jablani na primer se rodni brsti razvijejo na koncu enoletnih poganjkov, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Ob straneh poganjka pa so povečini ne rodni brsti. Zelo pogosto se dela napaka, da se na primer pri jablanah krajša poganjke.

S tem dosežemo edino le dodatno rast, pridelka pa nimamo ali je pičel.

To pa zato, ker so pri jablani rodni brsti povečini na koncu enoletnih poganjkov.

Samo rez izvajamo na način, da si drevo najprej dobro ogledamo.

Režemo od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor, važno je, da ne preskakujemo in se držimo smeri rezi. Pri rezi težimo k temu, da je drevo lepo oblikovano, da je krošnja dovolj zračna in osvetljena.

Najprej izrežemo vse poškodovane in polomljene veje. Izrežemo tudi veje, ki rastejo navpično navzgor.

Te veje imenujemo bohotivke. Le te nam močno senčijo notranjost krošnje. Izrežemo jih pri osnovi. Pri rezi ne puščamo čepov, razen tam, kjer bi želeli nov poganjek. Čepov ne puščamo na vrhu krošnje ampak le v spodnjem delu drevesa, da se nam obnavlja rodni les. Izrežemo tudi vse veje, ki rastejo v notranjost krošnje in povzročajo senčenje.

Prav tako izrežemo vse poganjke, ki izraščajo s hrbtne strani vej. Po končani rezi mora biti drevo v spodnjem delu širše kot v vrhu. S tem

zagotovimo dobro osvetlitev krošnje.

Močna zimska rez vedno spodbuja rast drevesa. Pozna zimska rez, ki jo opravimo vse do cvetenja drevesa, pa drevo slabi.

Razlog je v tem, da brstenje in cvetenje porabita veliko energije, ki jo z rezjo odstranimo. To s pridom izkoristimo pri drevesih, ki premočno rastejo in jih nikakor ne moremo umiriti. Tako porezano drevo se umiri v rasti in pridobi na rodnosti. Drevesa, ki bujno rastejo, manj režemo, drevesa, ki slabše rastejo pa režemo močneje. Potrebno je vedeti, da rez spodbuja rast novih poganjkov.

Oskrba sadike po sajenju.

Vprašanja o vašem vrtu pošljite na e-naslov kobal.tomaz@gmail.com.

Tomaž Kobal s.p., Vrhpolje 40, Vipava Tel. št.: 031 507 429

Oskrba letos posajene sadike

Sadiko, ki smo letos posadili, moramo, če želimo imeti lepo oblikovano drevo, takoj na začetku pravilno porezati. Pri sadiki najprej določimo višino debla. Če želimo imeti deblo visoko 60 cm, moramo do te višine sadiko očistiti vseh poganjkov.

Nad višino debla pustimo 4 do 5 lepo razvitih brstov. Nato oplejemo brste v višini ene pesti in odrežemo nad naslednjim lepo razvitim brstom. Tako se nam že na samem začetku lepo razvijajo štiri ogrodne veje na določeni višini in en poganjek, ki prevzame mesto glavnega poganjka.

Rad bi še odgovoril na vprašanje bralke Damjane, ki sprašuje o načinih, ki so nam na voljo v boju z voluharjem.

Voluhar je nevaren škodljivec sadnega drevja, ki ima veliko sposobnost razmnoževanja. Ko se enkrat razmnoži, ga je izredno težko pregnati iz nasada. Na tržišču je veliko bolj ali manj uspešnih izdelkov, vendar je za uspešen pregon voluharja potrebno veliko vztrajnosti in močnih živcev. Osnovno pravilo je, da voluharju nikoli ne damo miru. Poslužujemo se več različnih načinov zatiranja hkrati. Pomembno je, da je podrast pod drevesi vedno pokošena, še bolje je, če pas pod drevesi redno prekopljemo. V nasad postavimo počivala za ptice ujede, postavimo tudi kupe kamenja, v katerih se rade naselijo kune, ki so tudi naravni sovražnik voluharja. Tudi pes in mačka sta v boju zoper voluharja dober pomočnik. To je le nekaj načinov, ki so na voljo v boju z voluharjem.

Naslednjič bomo govorili o gnojenju sadnega drevja, ki je še kako pomemben ukrep za dober pridelek. Želim vam veliko prijetnih trenutkov v vaših vrtovih v tem pomladanskem času.

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Aktualno v regiji

stran 9 let 10

9

Z rokami do pozornosti in dinamike Z ustrezno mimiko in gestami do prepričljivejšega nastopa in večje samozavesti – »Če obvladamo nebesedno govorico, smo lahko uspešnejši«

jem življenju ravno zaradi razvoja IT tehnologij izgubljamo pomemben »poligon« za spontano spoznavanje in »urjenje« veščin, povezanih z neverbalno komunikacijo.

Danes je še čustvovanje velikokrat omejeno zgolj na tako imenovane smilije (smeškote), izrisane na ekranu računalnika.

Knjiga Neverbalna komunikacija je plod raziskav, ki ste jih izvedli v okviru svojega raziskovalnega dela na podiplomskem študiju in dela na kadrovskem področju. Kaj ste spoznali in komu priporočate knjigo?

Menim da je še vedno premalo raziskav, ki bi temeljile na zbiranju podatkov v našem okolju. Kot to velja za veliko področij, so ugotovitve tujih avtorjev nedvomno dragocene, Knjigo o neverbalni komunikaciji je avtorica Marija Paladin prvič potrebno pa je stvari prepredstavila domači javnosti v pivški knjižnici. veriti tudi na podlagi domačih raziskav. Knjiga odgovarja pravočasno reagiramo. Tudi brez dvoma vplivalo pozitivno. na mnoga vprašanja, nekaj na ta način bo neverbalna Lahko pa izpostavim nekaj pa jih tudi odpira. Vsekakomunikacija posameznika vidikov, na primer, ohrankor jo priporočam ljudem, bolj sproščena in naravna. Naj janje očesnega stika, primerno ki pri svojem delu veliko poudarim, da ne gre za to, čvrsto in odločno rokovanje, sodelujejo z drugimi ljudmi, da bi se naučili samo to, kdaj situaciji primerna urejenost, posameznikom, ki bi se želeli uporabljati katere znake, saj primerna glasnost in hitrost naučiti bolj suvereno nastolahko to deluje precej umetno govora, ne skakanje v besedo pati. Zelo zanimiva je tudi in neprimerno. sogovorniku … za učitelje, predavatelje in Prepričani ste, da bo obvlaDandanes večino dogovo- druge akterje v pedagoško dovanje področja neverbalne rov in pogovorov opravimo andragoškem procesu, saj komunikacije vedno bolj kar prek IT tehnologij – odgovarja na marsikatero v ospredju, saj bo pomemobilnikov in računalnikov. vprašanje o tem, kaj razen nilo konkurenčno prednost. Pogovarjamo se prek social- vsebine same vpliva na to, Zakaj? nih medmrežij in pošiljamo koliko bodo slušatelji pozorni V mnogih poklicih so dobre e-sporočila, tako da je na to, kaj predavatelj govori. komunikacijske veščine ne osebnih stikov vse manj. Če Med najinim pogovorom le prednost, temveč nuja za sledim tem digitalnim trennajbrž niste spregledali, da kakovostno opravljeno delo dom, se sprašujem, koliko je pri govoru uporabljam roke. in večjo učinkovitost. Prodaja, neverbalna komunikacija v Je to moteče ali sem tako še trženje, odnosi z javnostmi … tem primeru sploh potrebna bolj prepričljiva?

In verbalna komponenta koin nujna ali celo koristna?

Gestika, z izjemo adaptormunikacije je le en del celotne Rekla bi, da je poznavanje skih gest, je v komunikaciji »Zaradi razvoja IT tehnologij izgubljamo pomemben »poligon« za spontano spoznavanje in »urjenje« veščin, komunikacije. pomena neverbalne komunidobrodošla, saj popestri govor, povezanih z neverbalno komunikacijo. Danes je še čustvovanje velikokrat omejeno zgolj na tako imenovane Kako prepoznamo, kateri kacije danes še bolj pomemga tudi dopolni ali celo včasih smeškote,« na vprašanje o izgubljanju pomena nebesednih znakov odgovarja Marija Paladin. nejezikovni znaki ali debno. Zakaj? Vsi pomembni, nadomesti. Hkrati pa komujavniki pozitivno vplivajo na zaključni, odločilni in podobni nikaciji dodaja potrebno dinašo prepričljivost ne glede dogovori se vedno odvijajo v znake, ki lahko pomenijo Knjiga Neverbalna komuni- mimiko in geste? namiko in ohranja pozornost na to, ali smo doma ali v živo. Če izpostavim novinarrazlično. Kaj pravite? kacija odgovarja na številna Pomembno je predvsem tistega, ki nas posluša. Velja pa sko področje, so to intervjuji, Pri resni obravnavi neverbalne službi, denimo, pri prodaji, vprašanja. Med drugim tudi zavedanje lastne neverbalne povedati, da je dobro omejiti pogajanjih, razgovorih za če pogledamo trg dela, so komunikacije ne gre za to, da na najpomembnejše, in sicer komunikacije in njenega pretirano gestiko, saj lahko službo ...? to zaposlitveni razgovori, bi dajali nasvete tipa: Neiskako biti prepričljiv brez možnega vpliva na drugo deluje zmedeno in živčno. v poslovnem svetu različni krena oseba bo umikala očesni Veliko več je znanega o tem, besed, torej neverbalno. stran. Ne gre toliko za to, kaj Vaša gestika je bila vsekakor kaj nedvomno negativno dogovori in pogajanja … Na stik. Nikoli se ni smiselno Kakšno in kolikšno vlogo moramo narediti, kot za to, primerna in ravno prav intenvpliva, kot, kaj bi vedno in drugi strani pa v vsakdanomejiti zgolj na en znak in iz sploh igra prepričljivost? čemu se je dobro izogniti na zivna. •Barbara Čepirlo njega sklepati na celoten konJaz bi obrnila vprašanje. zaposlitvenih razgovorih.

Kje od nas ne pričakujejo Smiselno se je na primer izog- tekst ali pomen. Upoštevati je prepričljivosti? Prepričati mo- niti gestiki, ki izraža nelagodje, potrebno širši nabor znakov ramo v zasebnem in delovnem napetost in živčnost, kot je na in konkretno situacijo ter se okolju. V mnogih poklicih primer igranje s prstanom ali zavedati, da posameznikom mora človek že z lastnim gumbi. Take znake sogoisti znaki, isto vedenje lahko nastopom druge prepričati, vorniki v večini razumejo kot pomenijo različno. Še tako dobro pripravljene da stvar obvlada. V mislih neiskrenost in pomanjkanje imamo zelo jasne podobe o znanja o temi pogovora. velikokrat izdajo prav te netem, kakšen je videti dober Že Charles Darwin je verbalne poteze, obrazna mizdravnik, dober pravnik, doverjel, da je ljudsko izkazomika, geste, tempo govora ... ber manager, čeprav ta podoba vanje čustev univerzalno, kar Kako jih obvladati oziroma ne govori o dejanskih sposob- pomeni, da vsi ljudje na isti skriti, če so »premočne«? nostih posameznika. način izkazujejo in razlagajo Ko so ljudje napeti, praviloma govorijo hitreje kot sicer, nezaPravite, da se vam zdi čustva. To danes ne povsem vedno uporabljajo adaptorske obvladanje lastne neverbalne drži, saj vsak posameznik geste, ki so blažilci napetosti ali nejezikovne komunikacije čustva dojame po svoje. In zelo pomembno. Kako na zdi se mi, da je enako tudi tu, in podobno. Koristno je, da se zavedamo potencialne uspešnost iskalca zaposlitve, ko posameznik skozi govor treme in napetosti ter nanju denimo, vpliva to, da obvlada kaže čisto svoje neverbalne

FOTO: VALTER LEBAN

Pivčanka Marija Paladin, magistrica managamenta, že več let zaposlena v kadrovski službi pri Slovenskih železnicah, je v zadnjih mesecih minulega leta pri založbi Educa izdala svoje prvo delo Neverbalna komunikacija: dopolniti besede in biti prepričljiv. V vsebini je avto– rica predstavila izsledke večletnih raziskav, ki jih je opravila v sklopu podiplomskega študija in dela na kadrovskem področju. Vsebina odgovarja na številna vprašanja o izražanju in uporabi neverbalne komunikacije, to pomeni nejezikovnih znakov, ki dopolnjuje povedano, in izpostavlja temeljno vprašanje, kako biti prepričljiv kjerkoli, doma, na delovnem mestu, pred šefom, med zaposlenimi … Čeprav se komunikacija v zadnjem času še bolj pospešeno seli na splet, so mimika, drža telesa in način govora še pomembnejša, v pogovoru poudarja avtorica, saj se ključni pogovori in dogovori odvijajo »na štiri oči«.

FOTO: VALTER LEBAN

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 6. april 2012

Veter in vino v Tomaževem saksu

Učitelj saksofona in glasbenik Tomaž Nedoh iz Lokve na Krasu uživa v poučevanju mladih talentov – V Inštrukcijah iz življenja poleg igralcev navdušujejo tudi glasbeniki srednješolskega Big banda pod njegovo taktirko

FOTO: VALTER LEBAN

Tomaž Nedoh, doma iz Lokve, je kot glasbenik in glasbeni pedagog že osem let razpet med Notranjsko in Krasom. Vsak dan se vozi poučevat na Glasbeno šolo v Postojno, svojo skupino učencev pa je nabral tudi na sežanski Glasbeni šoli. Poleg tega v Postojni vodi še Big band Šolskega centra Postojna in Mladinski pihalni orkester. Pri svojih 12. letih se je odločil za saksofon in se odtlej ne sprašuje, ali je izbral napačni inštrument in ali vztraja na pravi poti. Ker sledi svojemu občutku, se z veliko vnemo loteva novih projektov in z ostalimi glasbenimi ustvarjalci piše drugačne zgodbe. Tudi zadnja – muzikal Inštrukcije iz življenja, ki jo je soustvaril s profesorico slovenščine in francoščine Katjo Koren Valenčič, je svojevrstna. Ni naključje, da v svojo glasbo vpleta briška vina, vetrove in morje. Po dveh avtorskih albumih, Bonaci in Odsevih, se trenutno poigrava z melodiko in posebnimi »vinskimi« efekti. O muziklu, poučevanju, avtorski glasbi in še čem se je razgovoril, ko sem ga povabila na klepet ob čaju.

v Postojni, najverjetneje ob 19. uri.

Predvidevam, da želite glasbeno predstavo seliti iz Začela bova pri zadnji Na začetku šolskega leta smo uživam. kraja v kraj? zgodbi, ki je še sveža in aktu- naredili izbor oziroma avdicijo, Zgodba podaja življenjske Drži. Upamo, da bomo nastoalna. Sredi marca ste za širšo na katero se je prijavilo veliko lekcije na povsem praktičen pili v ljubljanskem Cankarjejavnost na oder premierno število pevcev in pevk, igralcev način. Dotaknete se namreč vem domu in na Ptuju. Gotovo postavili ubrano zasedbo in plesalcev. Izbrali smo vse, problema sodobne družbe, še kje, vendar je zdaj o tem še igralcev, pevcev, plesalcev in ki so pokazali zanimanje. mladih in starejših. Del zgod- preuranjeno govoriti. glasbenikov. S srednješolci Zanimivo je to, da je Katja be ste postavili celo v dom za Za saksofon ste prvič prijeli postojnskega Šolskega napisala scenarij točno za te ostarele in tako podrezali v pri 12. letih, čeprav imam centra ste naredili muzikal srednješolce, ki so se priaktualno tematiko medgener- občutek, da ste nanj znali Inštrukcije iz življenja. Kojavili na avdicijo. Ko smo jih acijskega sodelovanja. igrati že v zibki. liko časa je nastajal? spoznali, so nastali konkretni Ja, res je. Skušali smo odpreti S saksofonom sem res začel Pobudo za muzikal Inštrukcije dramski liki in osebe. Vadili nekaj vprašanj iz življenj, šele v 5. razredu. Vpisal sem iz življenja je dala Katja Koren smo od začetka oktobra do kakršna so, se dotakniti se na sežansko glasbeno šoli, Valenčič, mentorica dramskega marca enkrat tedensko po problemov, ki jih živijo potem nadaljeval šolanje krožka na Šolskem centru pouku. sodobne družine, mladi in na Akademiji za glasbo v in profesorica slovenščine Kako pa so se znašli glastudi starejši. V muzikalu tako Ljubljani, diplomiral in se in francoščine. Pri njej se je beniki Big banda? spremljamo dogajanje v hiši, takoj po diplomi zaposlil kot porodila tudi zamisel zanj.

V Big bandu nas je 17. Glaskjer živijo Iskrovi, in domu glasbeni pedagog na Glasbenih Napisala je zgodbo, oblikobeniki so prvič nastopili že starejših občanov. Mlada Vita, šolah v Postojni in Sežani. vala scenarij, me poiskala in lani. Lani smo imeli samo ki je pravkar maturirala, se Med študijem v Ljubljani sem mi povedala, katere pesmi bi koncert, tako da se v predstavo odloči, da se bo med poletnimi nekaj časa študiral na tržaškem želela. Seveda sem vse našel in nismo vključevali na tak način počitnicami preizkusila kot glasbenem konzervatoriju in tu preveril, ali smo jih sposobni kot letos. Pobuda, da ustanovi- prostovoljka v domu starejših spoznal, kako imamo pri nas izvajati. Ker so nekateri na mo Big band, pa je zrasla pri občanov, kjer spoznava svet naprednejši šolski sistem, več odru tako rekoč stali prvič, je dijakih. Idejo so predlagali odraslih in zrelih ljudi, pa znamo in imamo več izkušenj. bilo pri vsem skupaj najtežje ravnateljici, za mentorja pa so tudi njihove tegobe. Tako Vita Kar hitro ste se začeli oblikovati pevce. Eni niso še izbrali mene. Res mi je v užitek doživi sončne in senčne plati vključevati v glasbeni prosnikoli prepevali, tako da je bila delati s srednješolci. življenja in iz njih povzame tor in povezovati z drugimi zanje takšna izkušnja zagotovo V to sem prepričana. Na bistvene lekcije oziroma uspešnimi glasbeniki. Svojo nova. odru ste dobesedno cveteli. »inštrukcije«. prvo zgoščenko z naslovom Kako ste prišli do teh Vas navdušuje tudi delo z Kdaj jih bomo naslednjič Bonaca ste izdali takoj po številnih glasov, pevcev in mlajšimi in starejšimi učenci? videli ? študiju, naslednje leto pa ste v igralcev?

Seveda. S komerkoli delam, 12. aprila v Kulturnem domu sodelovanju z našo RTV hišo posneli še Odseve. V obeh Tomaž Nedoh, glasbeni pedagog iz Lokve na Krasu, nadvse uživa v poučevanju svojih mladih upov, nad njegovim živahnim načinom poučevanja pa so navdušeni tudi srednješolci.

albumih so se vam pridružili domači glasbeniki.

Tako je. Najprej sem spoznal kitarista Marka Čepaka – Makija in klaviaturista Mateja Bariča iz Sežane, ki sta se mi z veseljem pridružila in me spremljata še danes. Po potrebi pa povabim še koga.

Kaj delate zdaj? Napovedujete kak nov projekt?

Trenutno delam projekt z vinarjem Alešem Kristančičem iz Goriških brd. Naredila sva pesem ali komad, ki bo predstavljal njegovo vino.

Aleš se dobro spozna tudi na glasbo. V enem od njegovih komadov zaigra akord, ki ga ne najdeš v nobeni literaturi.

V tem akordu slišiš naravo. To zgleda tako: najprej dava v sod vodo, potem pa ta sod z vodo poveževa s cevjo. Medtem ko Aleš odpira svojo penino Puro, cev ustvarja mehurčke in to se sliši v ozadju.

Kdaj bomo lahko slišali ta »vinski« efekt in pesem?

Težko rečem. Zaenkrat še ne nameravam izdati novega albuma.

Prvič sem vas opazila v skupinama Dej še en litro in Donald Trumpet. S slednjo ste se pred leti predstavili tudi na predizboru za pesem Evrovizije. Kolikor vem, že

nekaj časa ne sodelujete več.

Se tudi tu pozna recesija?

Zelo se pozna. V večjih skupinah praktično ne nastopamo več. V zadnjem času veliko igramo z Global etno partizani.

To je etno skupina, v kateri smo Maki, Stefano Benvi, Denis Begdanovič – Kiki, Tina Krmac, Štefan Švagelj in jaz, kdaj pa kdaj se nam pridruži še kdo.

To je kraška zasedba. Global etno partizani (GEP) se borimo proti globalizaciji.

Ugotavljamo, da je prava pot tujina, ne toliko Evropa, pač pa Azija in Rusija. Za razliko od naših razmer, imaš tam od glasbe veliko.

Imate že kaj avtorske glasbe?

Ne. Igramo priredbe, narejene na komičen način.

Ni naključje, da ste kot strastni jadralec svoj prvi album poimenovali Bonaca, v jadralskem žargonu, sicer brezvetrje. Ker obožujete briška vina, pa ste drugega posneli pri Kabajevih v Šlovrencu.

Zelo rad jadram in se potapljam. Prvega sem posnel na morju, drugega pa v celoti na domačiji Kabaj. Naredili smo tudi DVD, izdala pa ga je naša RTV. •Barbara Čepirlo

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

www.nkr-novice.si

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Soba naših prababic

Babno Polje, 25. marec – V prostorih

podružnične šole je pod okriljem Zavoda Rihtarjeva domačija na ogled etnološka razstava predmetov in opreme, ki segajo do začetkov prejšnjega stoletja, ter razstava velikonočnih dekoracij in izdelkov umetne obrti. Posvečena je materinskemu dnevu in velikonočnim praznikom.

Idejo o postavitvi razstave je že nekaj časa gojila Babnopoljka Fanika Vesel, ki je tudi pobudnica in avtorica dosedanjih razstav božično-novoletnih aranžmajev. Tokrat je k sodelovanju pritegnila kar 36 sokrajank in sokrajanov. Pobrskali so po domačih podstrešjih in s predmeti opremili prostore, ki so jih za ta namen prepleskali s starimi vzorci. Razstavljeni predmeti so razdeljeni po tematskih sklopih in prikazujejo sobo s staro posteljnino, oblačila, kuhinjsko posodje

in vezenine, predmete za osebno higieno, pripomočke za delo v gospodinjstvu, stenske slike z nabožno motiviko, dekoracije … Prav vsak razstavljen predmet v sebi skriva svojo zgodbo, ki sporoča, da je bilo življenje nekdaj preprosto.

Z velikonočnimi vezeninami, babnopoljsko butarico in jerbasom, ki so ga nekoč ženske k žegnu nosile na glavi, ter tudi z razstavo modernejših velikonočnih dekoracij so razstavi dodali še dodatno praznično vzdušje.

Razstava, s katero opozarjajo na kulturno izročilo kraja, bo odprta še 7. in 8. aprila popoldan, možno pa si jo bo ogledati tudi na velikonočni ponedeljek okoli 14.30 po zaključenem dobrodelnem pohodu iz Babnega Polja do Babne Police, na katerega vabi Zavod Rihtarjeva domačija. •bok

Regijske kulturne diagonale

stran 11 let 10

11

Vipavska – barve, vonji, okusi Med bralce je prišla bogato opremljena monografija in hkrati vodič z naslovom Vipavska – barve, vonji, okusi. Monografija prestavlja preteklost in aktualno sedanjost, vinogradnike in vinarje, gostinske ponudnike, sirarje in vinoteko iz Vipavske doline. Besedila so iz slovenščine v celoti prevedena v italijanski in angleški jezik. Knjigo je med bralce pospremila tudi spletna stran na naslovu www.vipavska.si.

V letih, ko je nastajala, so pisci šli osebno do vsakega v tej Vipavski predstavljenega vinarja, gostinca in sirarja. Po podatke, zgodbe, mnenja, kuharske recepte. Še lažje pa je ob listanju knjige verjeti, da se je fotograf Marijan Močivnik res nekaj let – kot sam pove – »plazil pod trtami, sedel in ležal na sodih, letal nad dolino, jo prekolesaril, prevozil in prehodil in enako počel po svetu nad njo. V jutranjem in večernem mraku, pa vmes in prej in potem«. Ni manjkal, še pove, ko so se sadile trte, ko so se rezale in potem vezale. Bil je na bandimah in ko se je zrelo grozdje jeseni prešalo in ko in kjer se je za sladko do spomladi sušilo. Vipavcem je 352 strani obsežno monografijo o zgodovini in drugih zanimivostih gledal pod prste in v oči, spremljal doline, vinogradništvu in vinarstvu ter kulinaričnih dobrotah v treh je pujse do klobas, preznojen je jezikih, slovenskem, angleškem in italijanskem, lahko naročite prek bil na pašniku govejim jezikom spletne strani www.vipavska.si, ali e-naslovu narocilo@revija-vino.si v užitek, lovil je snežinke in gazil ali tel. št. 051 382 381 in 082 051 612. je sneg, pritiskal na sprožilec fotoaparata med nevihtami, rabutal češnje, breskve in fige, vinarji so zanj mešali drozgo in odpirali sode in zanj segali vanje s pipetami in si polnili in praznili kozarce, koze so se molzle in zorili ter obračali so se hlebci sira, reka Hubelj mu je mezela med prsti v čevljih in rosa ni hotela iz hlač in pojedel je, kar so gostinci pripravili za ovekovečenje po svojih receptih. In še kaj zraven.

Portret, ki ga je dobila Vipavska, je z eno besedo krasen. Poznavalec vin in kulinarike ter pisec Tomaž Sršen o knjigi pravi: »Vedel sem, da bo dobro, ampak tole je čez vse!« Nizozemski publicist in poznavalec Christian Callec pa: »Izgleda preprosto neverjetno ... Čudovite fotografije … Ena najlepših knjig, kar sem jih kdaj videl, mojstrovina.« Andreja Saksida

Rudolfu Maistru v čast FOTO : ANDREJA JERNEJČIČ

Unec, 28. marec – Notranjsko domoljubno društvo general Maister z Unca je organiziralo prireditev Vojanov in naš čas. Na ta način so počastili obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra, ki se je 29. marca davnega leta 1874 rodil v Kamniku. Rudolf Maister je poznan po svoji obrambi Maribora in spodnje Štajerske med prvo svetovno vojno in po njej, malo manj pa je širšemu občinstvu poznan tudi kot ljubitelj umetnosti, pesnik in slikarski samouk. Rudolfa Maistra je prav na Uncu zadela kap, za posledicami katere je 26. julija 1934. tudi umrl. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Maribor, ob prevozu pa se mu je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. 28. julija so ga na mariborskem pokopališču pokopali z velikimi častmi, kjer je še danes njegov grob. Na prireditvi, ki je potekala v Maistrovi dvorani na Uncu, so nastopili Mladinski pevski zbor z Unca, dragonarji Rudolfa Maistra, učenci PŠ Rudolfa Maistra z Unca in članki Kulturnega društva Rak. •aj

Trgo ABC ni Trgoavto V zadnjih tednih smo lahko v medijih zasledili veliko novic o dogajanju v koprskem podjetju Trgoavto. Članki omenjajo kazniva dejanja odgovornih oseb in celo umiranje tega podjetja. Zaradi podobnosti v imenu in nekdanje povezanosti z avtomobili znamke Renault žal številni kupci zmotno menijo, da je v težavah družba Trgo ABC. Trgo ABC ima na Primorskem, zlasti na obali, dolgoletno tradicijo prodaje vozil. So pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault, Nissan in Dacia. Kljub temu jih veliko strank še vedno povezuje s Trgoavtom, kot se je v preteklosti dejansko imenovala prodaja vozil Renault v Kopru. Vendar pa je Trgoavto svoj delež prodal in že leta nima z družbo Trgo ABC prav ničesar skupnega.

Povezovanje družbe Trgo ABC s podjetjem Trgoavto v teh zahtevnih časih negativno vpliva na ugled in poslovanje družbe Trgo ABC, tako glede prodaje kot skrbi za nadaljnji obstoj servisiranja vozil. Zato bi glavni direktor družbe mag. Matjaž Avsec rad poudaril, da družba Trgo ABC nikakor ni povezana s težavami družbe Trgoavto. Trgo ABC je podjetje, ki kljub težkim gospodarskim pogojem normalno sodeluje z dobavitelji, plače zaposlenim se izplačujejo redno, prav tako prispevki do plač in ostale finančne obveznosti do države.

Neprekinjeno dopolnjujejo ponudbo prodajnih in poprodajnih storitev, sledijo svoji viziji in zastavljenim ciljem, zato lahko v družbi Trgo ABC kupcem zagotovijo, da se prodaja in servisiranje vozil znamk Renault, Nissan in Dacia na Primorskem v ničemer ne spreminjata.

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 12

Šport

Notranjsko-kraške novice

Petrič osmoljenec uvodne dirke

petek, 6. april 2012

V Lonatu tik pod zmagovalnem odrom

Logatec, 1. april – Prva letošnja dirka prvenstva Slovenije v paralelnem relikrosu je minila predvsem v znamenju smole lanskega prvaka Dejana Petriča (ASC Mustang Domžale). Po najhitrejšem času kvalifikacij je Petrič s svojim oplovim buggyjem v finalu divizije III moral po tehnični težavi, zlomila se je prednja leva obesa, priznati premoč Jaki Marinšku v porscheju 997, v osmini finala dirke za skupno uvrstitev pa se je zavrtel in kljub zmagi izpadel iz nadaljevanja dirke, saj se v četrtfinale uvrsti osem voznikov z najhitrejšim časom osmine finala. Skupno zmago je osvojil Ivo Bokal z buggyjem.

Najhitrejši dirkač z Notranjske je bil tako na tokratni dirki Andraž Hribar (AK Hribar), ki je z renault cliom v diviziji 2 osvojil tretje mesto, v skupni razvrstitvi pa je bil peti. V polfinalni dirki divizije 2 je Hribar naredil napako in tekmecu omogočil lahek preboj v finale, sam pa je v boju za tretje mesto premagal Avstrijca Karla Kokarniga, ki je nastopil s citroënom DS3.

V dirki za peto mesto je Hribar ugnal Slavka Zormana (ŠD GAS Kras, renault clio) in se mu oddolžil za poraz v polfinalni dirki divizije 2.

V diviziji I sta visoko uvrstitev napadala Grega Premrl in Manuel Dessardo, člana MGM Postojna. Oba sta nastopila z dirkalnikom MG 105, uspešnejši pa je bil na koncu Premrl, ki je v dirki za tretje mesto ugnal prav Dessarda. V polfinalni dirki te divizije je Premrl za uvrstitvijo v finale zaostal le za osem stotink. V diviziji 3 pa je, kot že zapisano, drugo mesto osvojil Petrič.

stran 12

Lonato (italija), 1. april – Druga letošnja dirka italijanskega karting pokalnega tekmo-

V konkurenci pokala Grande Punto je nastopil Marjan Nagode (MGM Postojna).

Z zaostankom manj kot sekundo za najhitrejšim je kvalifikacije zaključil na osmem mestu, isto uvrstitev pa dosegel tudi na dirki. V osmini finala je najprej prehitel Tomaža Trčka, v četrfinalu pa ga je izločil Andrej Makarovič. V hladnem in vetrovnem vremenu si je dirko ogledalo veliko gledalcev, ki so spremljali tudi točnostne vožnje starodobnih vozil. Največ pogledov je bil deležen slabih 300 tisoč evrov vreden porsche spyder special, s katerim je Anglež David White osvojil tretje mesto. Le za tisočinko je zaostal za drugouvrščenim Milošem Ješetom, ki je nastopil z alfo romeo giulio 1300, najmanjšo razliko med prvo in drugo vožnjo in s tem zmago med starodobniki pa je dosegel Andrej Vidmar z austin healeyem. •el

vanja Championkart je bila v Lonatu. Matevž Čuden (AMK Atom) je nastopil v razredu Academy open in kvalifikacije zaključil na visokem drugem mestu. Predfinalno dirko je tako začel z drugega mesta in pozicijo po štartu tudi obdržal. Ko je zatem vodilnemu dirkaču odpovedal motor, je Čuden prevzel vodstvo, katerega pa ni uspel obdržati do konca.

V drugi polovici dirke je tako izgubil nekaj mest in skozi cilj zapeljal kot šesti. S šeste štartne pozicije je začel drugo vožnjo in se kmalu prebil na drugo mesto, na katerem je vozil večji del dirke. A tudi v tej vožnji ni uspel obdržati mesta med prvo trojico, v zaključku dirke sta ga tako dva tekmeca prehitela in uvrstil se je na četrto mesto. •el

Tudi na Prilipah med prvo trojico Prilipe, 25. marec –Prilipe pri Brežicah so gostile prvo dirko državnega prvenstva v

motokrosu. V odprtem razredu je Theo Urbas, ki nastopa za AMD Slovenske Konjice, prvo vožnjo zaključil na šestem mestu, v drugi vožnji pa je bil dve mesti boljši. Seštevek prve in druge vožnje ga je uvrstil na četrto mesto. V razredu do 125 kubikov je Anej Braniselj (MSK Notranjska) osvojil končno sedmo mesto, potem ko je bil v prvi vožnji osmi in v drugi deveti. Na sedmo mesto se je uvrstil tudi Boštjan Braniselj (MSK Notranjska) v konkurenci veteranov. V tej kategoriji je bil Zlatko Vaupotič 9., Aleš Štraus (oba MK Notranjska) pa 15.

Znova je odlično nastopila Staša Braniselj (MSK Notranjska) v mladinskem razredu do 65 kubikov. Prvo vožnjo je Staša skozi cilj privozila na tretjem mestu, le dve sekundi za drugo uvrščenim voznikom. V drugem nastopu pa je bila še hitrejša in cilj prečkala na drugem mestu in tudi skupno osvojila drugo mesto na dirki. •el

www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Teklo jih je več kot 170 Za nami je prvi tek v ELGONova NTP 2012.

V organizaciji PGD Unec je potekal 4. Maistrov tek.

Ugodno vreme je privabilo preko 170 tekačev.

Tekaška sezona se je na Notranjskem začela rekordno, saj se je teka udeležilo 174 tekačic in tekačev. Ob pol enajstih so s svojimi teki začeli otroci. Njihove proge so bile nekoliko krajše kot prejšnja leta, morda je prav to vzrok, da jih je bilo kar 95. Bravo!

Pol ure kasneje so se na osem kilometrov dolgo in zelo razgibano traso podali člani in članice. Gruča tekačev se je hitro raztegnila. Najbolj se je mudilo Luki Ljubiču, ki je progo pretekel v 27 minutah. Za njim sta v cilj pritekla Denis Guzelj in Aljaž Zalar. V ženski konkurenci je slavila Kristina Bele, ki je v cilj prihitela pred Polono Kopač in Anjo Štangar. Čestitke vsem!

Kmalu zatem je sledila pogostitev v centru Unca. Podelitev je bila izpeljana pri gasilskem domu. Poleg kolajn je za nagrade za najhitrejše v odraslih kategorijah poskrbel tudi švicarski Noyac, ki se ukvarja z izdelovanjem kompresijskih nogavic. Posebna zahvala pa seveda tudi ELGONovi, ki je že drugo leto zapored generalni sponzor pokala.

Fotografije s prireditve si lahko ogledate na spletni strani http:// drustvo-sovica.si. Naslednji tek v ELGONova NTP 2012 bo 10. Tek na Križno goro, ki bo 15. aprila s štartom v Ložu.

VABILO NA 10. TEK NA KRIŽNO GORO Križna gora s svojimi klanci in lepim razgledom z vrha znova vabi.

V nedeljo, 15. aprila, bo v organizaciji Športnega društva Križna gora na sporedu tradicionalni deseti Tek na Križno goro. To bo druga tekma v seriji ElgoNOVA Notranjskega tekaškega pokala 2012.

Križna gora velja za najbolj strm klanec v našem pokalu. Da pa je premagljiva, kaže vsakoletna množična udeležba na tem teku in kljub temu da je v zadnjih štirih letih na dan tekme kar trikrat deževalo, so tekači radi prihajali in preizkušali svoje sposobnosti.

Tek za člane je nespremenjen in se začne v Ložu na asfaltu in poteka po cesti do naselja Sveta Ana, kjer zavije desno na kolovoz, ki se pne do vrha Križne gore. Cilj je med cerkvijo in zvonikom na samem vrhu gore. Prireditelji sprejemajo tudi prijave pohodnikov, ki se želijo udeležiti te množične prireditve.

Vse otroške proge se končajo prav na vrhu gore, tako da so otroci deležni velikega navijanja s strani njihovih staršev ter odraslih tekačev in pohodnikov, saj so ti v času otroškega štarta že na cilju.

Višinski profil Trasa poteka najprej po asfaltu(2,7km), nato pa zavije na kolovoz do vrha.

POD DEŽNIKOM

PRAVLJIČNA URICA PRAVLJIčNA URICA REGA, REGA, KVAK z ustvarjalno delavnico Z USTVARJALNO DELAVNICO za otroke od 4. leta dalje za otroke od 4. leta dalje

torek, 17. april 2012, ob 1700 sreda, 18. april 2012, od 17h do 18h

v knjižnici na Rakeku ALI

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št.

01 7051 481 (Rakek) ali 01 7091 078 (Cerknica).

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Zlatko Pochobradsky pesnik in dramatik bo predstavil poezijo v domačem narečju.

Slavko Malnar avtor kulturnozgodovinskih in jezikovnih del bo govoril o jezikovni in kulturni identiteti čabranske pokrajine.

Ivan Janeš predsednik čabranske podružnice Matice Hrvatske nas bo seznanil z delovanjem založbe, ki s svojo dejavnostjo združuje ustvarjalce s skupnega govornega območja.

Matija Turk se bo predstavil kot kantavtor, ki v svojih narečnih besedilih opozarja na probleme in značilnosti domače čabranske doline.

Milena Ožbolt nas bo vodila skozi literarno-glasbeni večer.

v četrtek, 12. aprila 2012, ob 1900 v knjižnici v Starem trgu Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica - Enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu www.kjuc.si 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

4,1 km za člane (štart v Ložu) Osnovnošolski teki: - 300 m za kat. P1/F1 - 1000 m za kat. P2/F2 – 1300 m za kat. P3/F3 PRIJAVE: Prijave bodo zbirali od 8. ure do 9:30 pred stavbo Kovinoplastike Lož. Prosimo upoštevajte vsa navodila organizatorjev. Štartnina je 10 evrov za tekače in pohodnike, ki se želijo prijaviti in prejeti simbolično darilo ter klobaso na vrhu. Otroci, kot vedno v NTP, tečejo brezplačno.

Tečemo na lastno odgovornost, prireditev bo ob vsakem vremenu.

Tek poteka po PRAVILH ElgoNOVA NTP 2012 START teka na 4,1 km za člane je ob 10.00 uri v Ložu.

START vseh treh osnovnošolskih tekov je ob 10.45 hkrati. Organizator bo poskrbel za prevoz otrok do Svete Ane. Zadnjič bo kombi iz Loža odpeljal ob 9.40, zato bodite pozorni. Od tam se boste s svojim štarterjem odpravili na štart. Kategorija P3/F3 ima štart pri Sveti Ani, kategorija P2/F2 pri kapelici, ki je tik ob progi pri vhodu v gozd, kategorija F1/P1 pa štarta na ravnici po prvem ostrem ovinku pod vrhom.

Po prihodu vseh udeležencev v cilj na vrhu gore sledi pogostitev in razglasitev rezultatov ter podelitev medalj in pokalov za najboljše.

Vse informacije o prireditvi dobite na spodnjih kontaktih: Nejc Kordiš, 040 324 266 in Matej Zakrajšek, 041 985 291 Generalni sponzor je ELGONova iz Podskrajnika. Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport in Občine Cerknica.

četrtek, 19. april 2012, od 17h do 18h

Z vami bo knjižničarka Anita. Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091 078.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Partizanska cesta 22, Cerknica www.kjuc.si

Ni ga človeka, ki se ga ta knjiga ne tiče. Ni bralca, ki bi lahko zamahnil nad njo. Morda bo jezen, morda prevzet zaradi avtorjeve vztrajnosti, da želi človeku povrniti umetno izgubo spomina. Morda Vas vabimo na pogovor z Iztokom Simonitijem o knjigi depresiven. Iztok Simoniti ve, da je »zlo prvotno kulturno vprašanje«. Čeprav HISTORIA MAGISTRA MORTIS, je problem zla v knjigi HISTORIA MAGISTRA MORTIS najbolj v ospredju, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado vendarle z drugimi temami, ki spadajo in za evropsko nagrado za esejistiko, v krog dobrega, kot humanistika, zdrav razum, Evropa, ženske, tvori celoto, Prix du livre européen . samo na videz paradoksalno, saj je tema vseh esejev, v knjigi jih je trinajst, človek.

Z avtorjem se bo pogovarjala pesnica Meta Kušar.

HISTORIA MAGISTRA MORTIS je priročnik premišljevanja tako za ateiste sreda, 11. april 2012, ob 1900 in nič manj za kristjane, protestante ali pa pogane, ki jih je morda na Slovenskem še največ.

Prof. dr. Iztok Simoniti je karierni diplomat od leta 1974. Bil je prvi uradni predstavnik Slovenije pri vladi Italije, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, diplomatski svetovalec predsednika republike dr. Janeza Drnovška, glavni pogajalec za mejo med Slovenijo in Hrvaško, pogajalec z Vatikanom itd., na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je habilitirani profesor za področje diplomacije.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča



NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

stran 13

Iz občinske hiše www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Občine Cerknica (Ur. l. RS, št. 33/2005) in 8. člena Poslovnika o delu komisije za priznanja občine Cerknica, objavljamo

NAZIV ČASTNI OBČAN/OBČANKA Naziv častni občan/občanka se podeli občanom/občankam in drugim državljanom/državljankam Republike Slovenije, kakor tudi državljanom/državljankam tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek in razvoj občine Cerknica ter so dosegli druge izjemne dosežke, pomembne za občino Cerknica.

PRIZNAJE 12. JUNIJ OBČINE CERKNICA Priznanje občine Cerknica se podeli posameznikom/posameznicam, skupinam posameznikov/posameznic, društvom ter družbenim organizacijam, javnim zavodom in gospodarskim družbam za življenjsko delo oziroma za izjemne uspehe in dolgoletno delo in aktivnostih na posameznih področjih življenja in delovanja pomembnih za razvoj občine Cerknica.

ZLATO TABORSKO PRIZNANJE Zlato taborsko priznanje se podeljuje posameznikom/posameznicam, skupinam posameznikov/posameznic, društvom in družbenim organizacijam, javnim zavodom in gospodarskim družbam za dolgoletno uspešno delo in pomemben prispevek k razvoju občine Cerknica.

SREBRNO TABORSKO PRIZNANJE Srebrno taborsko priznanje se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke pomembne za razvoj občine, dosežene v zadnjem oziroma krajšem obdobju pred podelitvijo priznanja, posameznikom/posameznicam, društvom in družbenim organizacijam, skupinam posameznikov/posameznic, javnim zavodom in gospodarskim družbam.

BRONASTO TABORSKO PRIZNANJE Bronasto taborsko priznanje se podeljuje posameznikom/posamezni-

3. PREDLAGATELJI PRIZNANJ Pobudo za podelitev priznanj lahko podajo občina, podjetja in gospodarske družbe, društva in družbene organizacije, politične stranke ter druge osebe javnega in zasebnega prava.

V imenu občine lahko oblikuje posamezne predloge tudi komisija.

4. VSEBINA IN ROK ZA PREDLOŽITEV POBUDE Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu/kandidatki tudi ustrezno obrazložitev ter navedbo, za katero priznanje kandidira. (Pobuda je lahko podana na obrazcu Predlog za priznanje Občine Cerknica.)

vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu:

Koncert učencev glasbene šole ob Dnevu šole 12.

aprila, ob 19. uri v dvorani Glas bene šole Frana

Gerbiča Cerknica in

Glasbena matineja za predšolske otroke, 19.

aprila, ob 10. uri v dvorani

Kulturnega doma Cerknica



2. KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ

cam, društvom in družbenim organizacijam, skupinam posameznikov/ posameznic, javnim zavodom in gospodarskim družbam za uspehe in dosežke pomembne za občino Cerknica dosežene v zadnjem oziroma krajšem obdobju pred podelitvijo priznanja ali za izjemne enkratne dosežke.

Komisija za priznanja Občine Cerknica lahko letno podeli največ: 1 priznanje naziv častni občan/občanka 1 priznanje 12 junij občine Cerknica 1 priznanje zlati taborski znak 2 priznanji srebrni taborski znak 3 priznanja bronasti taborski znak Izjemoma lahko podeli več priznanj v primeru jubilejnih obletnic posameznih pravnih oseb ali v primeru dosežkov, ki so vezani neposredno na projekte, ki jih je vodila občina sama. Poleg predlaganih kandidatov na podlagi javnega razpisa na sami seji komisije lahko poda dodatne predloge župan.

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica vas vljudno



JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE CERKNICA 1. PODELJUJEJO SE NASLEDNJE VRSTE PRIZNANJ OBČINE CERKNICA • Priznanja naziv častni občan/občanka • Priznanja 12 junij občine Cerknica • Priznanja zlati taborski znak • Priznanja srebrni taborski znak • Priznanja bronasti taborski znak

13

Vljudno vabljeni!

Rekonstrukcija poslovilne vežice na Rakeku V začetku aprila 2012 se bosta pričeli rekonstrukcija in dograditev obstoječe poslovilne vežice in zunanje ureditve novega dela pokopališča na Rakeku. Moten bo dostop do pokopališča iz smeri parkirišča, uporaba poslovilne vežice pa do končanih del ne bo mogoča. Zaključek rekonstrukcije bo predvidoma v sredini julija letos. Za vse informacije v zvezi s pogrebnimi storitvami se lahko obrnete na Pietas Zrimšek & Co. pogrebno podjetje d.n.o. na telefonsko številko 01 709 14 89 ali 041 653 405.

Zahvaljujemo se za razumevanje.

Vabimo vas, da predloge oblikujete in jih do 8. maja 2012 pošljete na naslov: OBČINA CERKNICA, Komisija za priznanja Občine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »Javni razpis za podelitev priznanj občine Cerknica 2012«.

Komisija za priznanja Občine Cerknica, predsednik Marko KRANJC

Ogljični (CO2) in okoljski odtis – Ste v ''ekološkem'' koraku s časom?

Ljudje smo se od nekdaj delili na tiste ''ZA'' in tiste ''PROTI'', na ''MAJHNE '' in ''VELIKE'', na ''TIHE'' in ''ZGOVORNE'', kot tudi na tiste, ki jim je varovanje okolja ''ŠPANSKA VAS'', in na tiste, ki jim je le-to ''PRIORITETA''.

Vzporednico lahko začrtamo tudi pri MSP (v nadaljevanju mikro, malih in srednje velikih podjetjih), ki se na varovanje okolja odzivajo skladno s svojo strategijo, glede na interne vrednote podjetja ter glede na okoljsko zakonodajo. V Sloveniji je le peščica podjetij, ki merijo svojo okoljsko učinkovitost preko ogljičnega in okoljskega odtisa, vendar pa je potrebno poudariti, da so bila ta podjetja v meritve bolj ali manj ''prisiljena'' s strani EU dobaviteljev, ki imajo jasne zahteve glede zmanjševanja okoljskega vpliva in družbeno odgovornega ravnanja.

Dejstvo je, da so MSP gonilo evropskega gospodarstva, ki v EU ustvarijo preko 57 % evrov dodane vrednosti in predstavljajo kar 99 % vseh podjetij v EU. Mala podjetja so pomemben element koncepta trajnostnega, ekonomskega in družbenega razvoja, saj so delovno intenzivnejša, učinkovitejša in fleksibilnejša.

Njihov prispevek se kaže predvsem v visokem deležu novo ustvarjenih delovnih mest, doprinosu k inovacijam in gospodarski rasti. MSP pa poleg naštetega ustvarijo tudi 70 % industrijskega onesnaževanja v EU in predstavljajo črno točko v evropski ekonomiji na področju okolja in ekologije. Mala in srednja podjetja se še ne zavedajo ekološkega vpliva z njihovimi aktivnostmi, saj po raziskavah sodeč, 75-90 % podjetij misli, da njihovo delovanje nima vpliva na okolje.

Razlog za tako visoko rast onesnaževanja sta neosveščenost in pomanjkanje znanj o okoljskih problemih, vplivih in nevarnostih, neosveščenost v zvezi s potencialnimi koristi okoljskega upravljana, omejenem dostopu do ustreznih virov, orodij in šolanja, omenjenemu strokovnemu znanju ter relativno kratkotrajnemu načrtovanju na ravni podjetja.

V sklopu EU programa Leonardo Da Vinci, projekt Ecotips 2.0., je nastal inovativen ter enostaven sistem ravnanja z okoljem (kar ustreza splošnemu modulu večine sistemov za upravljanje: načrtuj - naredi - prevri

- ukrepaj) – Ecotoolkit. Ecotoolkit je sklop 3 praktičnih orodij za okoljski management, ki na preprost način vašemu podjetju omogoča spremljati in zmanjšati vpliv na okolje ter hkrati zniževati stroške poslovanja.

Prvo orodje (1) Ekokalkulator (EcoScan) omogoča na podlagi vhodnih podatkov (mesečni/letni računi za vodo, ogrevanje, elektriko, podatki iz letnih izkazov podjetja, podatki o letnih nakupih v podjetju ter o količini in načinu službenih poti) izračun ogljičnega (CO2) in okoljskega odtisa podjetja.

Orodje (2) Ekokartiranje (Ecomapping) omogoča nazorno grafično identifikacijo, kje in kako pogosto v podjetju prihaja do težav na področju ravnanja z odpadki, vodo, elektriko, zrakom, hrupnostjo … ter s tem ozavešča tako vodstvo kot zaposlene, kje lahko vsak posameznik prispeva k boljši okoljski učinkovitosti že s spremembami v svojem obnašanju (npr. izklapljanje naprav iz stanja ''stand by'', ločeno zbiranje papirja, embalaže, stekla ter ostalih odpadkov, ugašanje luči itd).

Tretje orodje (3) Ekonasveti (EcoTips ) je nabor preko 250 nasvetov, ki so razdeljeni na 8 sektorjev (avtomehanične delavnice, frizerski in kozmetični saloni, trgovina na drobno, gradnja in obnova, hoteli in prenočišča, pisarniška dejavnost, bari in restavracije ter organizacija dogodkov), ki omogočajo vzpostaviti sistem obvladovanja in zmanjševanja vplivov na okolje kot tudi finančne prihranke podjetja. Z upoštevanjem t. i. ''zlatih nasvetov'' lahko podjetje doseže od 1.000 evrov pa vse do 28.000 evrov okoljskih prihrankov letno.

Vsa tri orodja; Ekokalkulator, Ekokartiranje in Ekonasveti so podprta s spletno platformo www.ecotoolkit.eu, kjer je na voljo več informacij.

Vsa podjetja, ki bi želela brezplačno testirati sklop treh praktičnih orodij za okoljski management Ecotoolkit, se lahko obrnejo na nosilno organizacijo v Sloveniji preko e-maila: tomaz@nec-cerknica.si »Izvedba projekta EcoTips 2.0 je financirana s strani Evropske komisije.

Točka VEM NKR

NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 14

Obvestila in horoskop Anine zvezde Kako in zakaj varajo astrološka znamenja

OVEN se vseh stvari kmalu naveliča in vedno znova išče nove izzive. Potrebni sta mu akcija in strast, to pa je največkrat razlog njihovih avantur. Moški Ovni varajo pogosteje kot Ovnice, razen če so globoko užaljene ali prizadete, a bodo to storile tako, da ne bo nihče vedel. Ovni se radi hvalijo s svojimi podvigi in so eni redkih znakov, ki lahko v trenutku prekinejo vse in gre v novo življenje.

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 6. april 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

BIKI so precej pasivni in potrebujejo spodbudo, da se aktivirajo. Radi imajo stabilnost in družino, zato avanturo in skrito zvezo dobro skrijejo. V tajne zveze se spuščajo predvsem zaradi nestabilnosti v zakonu ali zaradi maščevanja partnerju. Redko se ločijo, saj se bojijo sprememb, ki jih prinaša ločitev.

DVOJČKI veljajo za znamenje, ki najbolj vara, a to sploh ni res. Res je, da strašno radi flirtajo in so radi v središču pozornosti. Pogosto se vse konča pri flirtu in klepetu. Uporabljajo facebook, sms sporočila, internet ... V skrito zvezo lahko skočijo, če se pojavi oseba, ki deluje resno in stabilno in je materialno preskrbljena. Če ga ujamete pri prevari, vas bo prepričal, da ljubi samo vas in da gre za nesporazum.

RAKI veljajo za precej zveste, ker ljubijo družino, a resnica je vseeno malce drugačna.

Za površne skrite zveze, ki so v glavnem neobvezne kratke avanture, vedo vsi, razen partnerja. V skrito zvezo se spustijo, kadar so pod velikim stresom in rabijo ventil. Zaradi avanture ne bodo nikoli zapustili družine in partnerja, a gorje, če je prizadet zaradi vaše prevare – odšel bo in zapustil vse.

LEVI najraje flirtajo in obožujejo, ko jim laskate in poklanjate pozornost. Če je v obstoječi zvezi kaos ali se oddaljujeta eden od drugega, se odločijo za prevaro. A neradi skrivajo, zato avanture ali tajne zveze sploh ne bo skrival in vse bo postalo jasno vsem. Zaradi skrite zveze lahko zapustijo zakon in družino.

DEVICE veljajo za zvesto znamenje, a v kasnejših letih lahko posežejo po tajni zvezi.

Pogosto samo zato, da bi se dokazali v želji po statusu in moči. Ker veliko delajo, se jim skrite zveze pojavljajo preko posla. Če se odločijo za prevaro, jo bodo dobro skrile, vse bodo odlično organizirale in težko, da bi jih odkrili pri tem dejanju.

TEHTNICE – tako moški kot ženske – zelo radi flirtajo, se pa za skrito zvezo težko odločijo. Oni bodo vse temeljito razmislili, kdo je boljši za njih, in ko se bodo odločile, bodo zelo elegantno prešle iz ene zveze v drugo. Ne bodo vam dovolile, da bi se jim preveč približali – ko boste to storili, se bo Tehtnica umaknila, vi pa boste razmišljali, kaj se je pravzaprav zgodilo. ŠKORPIJONI veljajo za znamenje, ki imajo radi prevare, a Škorpijoni se za prevaro odločijo šele takrat, ko ni več strasti in ljubezni v obstoječi zvezi, ko čutijo in vidijo, da je konec. V odnosu želijo prevlado in vdanost in če jih prevarate, vam ne bodo oprostili. V tem primeru se bodo za skrito zvezo odločili zaradi maščevanja. Da so zvesti, potrebujejo občutek nezanesljivosti in strasti v zvezi.

STRELEC je znamenje, ki ima najpogosteje skrite zveze in flirte. Zelo so duhoviti, zato so interesantni nasprotnemu spolu. V skritih zvezah ne dajejo dosti, niti materialnih stvari niti čustev.

Hitro se vnamejo in še hitreje nasitijo. Ljubijo izzive. Od stalnega partnerja pričakujejo, da bo šel preko vsega tega.

KOZOROGI se v mladih letih redko odločijo za avanturo, razen če se pojavi starejša in dominantnejša oseba, ki jih osvoji. Prebudijo se šele v zrelejših letih in takrat so pripravljeni za zvezo, ki vse šokira. V zvezo gredo z odprto osebo, ki je komunikativna in strastna. Ker ljubijo tradicijo, o ločitvi sploh ne razmišljajo.

VODNARJI postanejo problematični, čim se želite vezati za njih. Potrebujejo ogromno svobode in razumevanja. Po drugi strani pa hočejo gorečega partnerja. Ker so vedno blago nestabilni, iščejo v skritih zvezah stabilnost in romantiko.

Nekoga, na katerega se lahko naslonijo. Vodnarke se težko znajdejo v zakonu, zato jim bolj prija svobodna zveza.

RIBE so ali zelo zveste ali pa vedno v tajnih zvezah. Pri njih je vedno vse v skrajnostih.

Skrita zveza ali prevara je za njih nekako normalno stanje. Odlično se znajdejo v vsemu, kar je skrito, zato znajo vse okoli sebe prepričati v svojo zvestobo. Tudi če jih najdete pri delu, vas bodo prepričale, da so one pravzaprav žrtev vsega skupaj. Osvajajo z lahkoto, a prepričale vas bodo, da ste vi osvojili njih.

Prodam Opel merivo, 1,4, 16V, enjoy, l. 2005, reg. do 02/2013, 102000 km. Cena: 4990 eur. Tel.: 031 521 162.

Suha bukova drva, metrska ali razrezana, z možnostjo dostave 20 km v okolici Logatca.

Tel.: 040 527 539.

Okusno belo mešano vino (80 % malvazija, 20 % vitovska grganja) in kakovosten kraški teran, oboje trgatev 2011. Možna tudi dostava na dom. Tel. 041 589 747.

Kupim Kovance, bankovce, slike, razglednice, znamke in ostale starine. Tel.: 041 230 514.

Nepremičnine Oddam Poslovne prostore v Cerknici, 64 m2, lastno parkirišče, atraktivna lokacija v centru ob občini, pošti, banki, prostorna svetla pisarna, sejna soba, čajna kuhinja, v celoti opremljeno, vsi priključki. Cena: 280 eur/mesec. Tel.: 041 333 630.

Prodam Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2 na parceli 1264 m2, z dokumentacijo za obnovo, zelo lepa lokacija. Tel.: 070 898 215.

3-sobno stanovanje na Uncu, (tudi oddam za daljši čas), opremljeno in ZK urejeno, za delavce ali družino. Cena: 65.000 eur in 250/mesec. Tel.: 040 473 354 ali 030 277 972.

Garsonjero na Rakeku, parkirišče, klet, CK. Cena: 49.000 eur. Tel.: 051 244 418.

Drugo

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Od danes, 6. 4., naprej v hotelu Šport v Postojni klasične masaže. En klic na 030 258 612 ali 051 899 983 in vaše razvajanje se lahko začne (otvoritveni popusti ali pa si zagotovite kupone po zbiti ceni).

Za prevoz iz Postojne ali Unca v Lj-Center iščem sopotnika. Odhod ob približno 6.00, odhod iz LJ cca 15.00. Možen dogovor. Tel.: 031 619 984.

Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

Ste samoiniciativni, imate občutek za lepoto? Iščem pomoč za urejanje vrta in okolice.

Tel.: 041 645 973.

090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 6. 4. 2012Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Napovednik in razvedrilo

stran 15 let 10

15

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 20. aprila do 10. maja. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 16. aprila, na enaslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Prireditve, predavanja 9. 4. Velikonočni pohod iz Babnega Polja na Babno Polico in ogled etnološke razstave Soba naših prababic v organizaciji Zavoda Rihtarjeva domačija, ob 11.30. Pohod se bo začel s sv. mašo v župnijski cerkvi sv.

Nikolaja v Babnem Polju. Pohod bo ob vsakem vremenu.

15. 4. Brezplačna delavnica varne vožnje z motornim kolesom, ob 12. uri na poligonu Blagomix v Logatcu.

17. 4. Nastop učencev glasbene šole Logatec, ob 19. uri v dvorani glasbene šole v Logatcu.

18. 4. Predavanje antropologinje dr. Vesne Vuk Godine Zakaj tradicionalni vzgojni ukrepi ne delujejo več, ob 18. uri v Narodnem domu v Logatcu.

Kultura 9. 4. Praznični koncert, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Postojna.

11. 4. Pogovor z Iztokom Simonitijem o knjigi Historia magistra mortis, ob 19. uri v knjižnici v Cerknici.

12. 4. Gledališka predstava, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

12. 4. Literarno-glasbeni večer Čabranski kraji v narečni besedi, ob 19. uri v knjižnici v Starem trgu.

13. 4. Prišla bo pomlad – z malimi koraki do velikega cilja, ob 17.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

14. 4. Prireditev Nocoj pa, oh, nocoj ob 10-letnici delovanja dua Mir, ob 19. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

17. 4. Regijsko srečanje otroških gledališč Primorske, ob 9. uri v kulturnem domu v Postojni.

18. 4. Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Primorske »Vizije 2012«, ob 9. uri v kulturnem domu v Postojni.

19. 4. Komedija »Svobodni zakon«, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

Za najmlajše 11. 4. Pravljična ura in ustvarjalna delavnica, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Otroka prijavite na tel. št. 01 709 80 29.

17. 4. Pravljična urica Pod dežnikom z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku. Otroka prijavite na tel št. 01 705 14 81.

18. in 19. 4. Pravljična urica Rega, rega, kvak z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici v Cerknici. Otroka prijavite na tel. št. 01 709 10 78.

19. 4. Pravljična urica, za otroke od 4. leta dalje, ob 18. uri v Starem trgu pri Ložu. Otroka prijavite na tel. št. 01 705 75 66.

Regijska izjava: »Manjše občine so v privilegiranem položaju, saj jih država prek finančne izravnave podpira bolj kot večje.« Marko Rupar, župan Občine Cerknica

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Tudi vaša je lahko taka. 1. nagrada: keramična posoda: Ivanka Grivec, Partizanska 1, Cerknica; 2. nagrada: 8-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 5000 evrov: Vida Urbas, Cesta pod Tičnico 9, Rakek; 3. nagrada: 5-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 3000 evrov: Žan Fatur, Zagorje 122, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja MTM – Montaža, Sonja Marciuš s. p., Orehovica 7, 1411 Izlake, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 13. aprila 2012.

7 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



NKN datum 6. 4. 2012 Barva CMYK 16

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

stran 16

petek, 6. april 2012

Direktor odletel tudi zaradi hiš Po lanski neuspešni dražbi stanovanjski sklad vendarle oddal 10 hiš, še 14 hiš ponovno na javnem razpisu Pivka, Ljubljana – Vlada je pred dnevi z mesta direktorja Stanovanjskega sklada RS razrešila Primoža Pirca, ki je bil na tnalu že v času prejšnje vlade. Odnesel naj bi ga med drugim tudi ekonomsko neupravičen projekt nakupa stanovanj in hiš v Pivki. Po lanski neuspeli dražbi vseh 24 praznih hiš je sredi marca stanovanjski sklad ponovno objavil javni razpis za oddajo in prodajo tržnih hiš. Praznih je še 14 hiš.

Spomnimo, da je Sklad v Pivki leta 2008 od podjetja Galop za skoraj štiri milijone evrov kupil šest stanovanj in 24 hiš (dvojčkov in trojčkov). V treh letih je uspel prodati oziroma oddati le stanovanja, 24 hiš pa je lani jeseni, potem ko jih ni uspel oddati niti za neprofitno najemnino, neuspešno ponudil na javni dražbi. Zainteresiranih dražiteljev ni bilo kljub za okrog 15-odstotkov znižanim cenam.

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

obsežno medijsko poročanje o »nasedli naložbi« in posledično cenovno raz– meroma ugodnih hišah, so na Skladu ocenili, da »so potencialni najemniki tudi zaradi velikega interesa medijev prišli do informacij o prostih vrstnih hišah, namenjenih tudi za tržni najem.« Sklad zdaj proste stanovanjske hiše, velike od 124 do 127 kvadratnih metrov, prodaja po ceni od 124 do 156 tisoč evrov (z vključenim DDV), kar je toliko, kot so bile izklicne cene na Mediji naredili »reklamo« lanski dražbi. Mesečni najem hiše pa Zdaj bodo na javnem razpisu skušali znaša od 416 evrov dalje. To pomeni, oddati oziroma prodati še 14 hiš. Kot so da je bil Sklad prisiljen prvotne cene nam pojasnili na Skladu, so preostalih precej znižati, zaradi česar se postavlja 10 hiš v vmesnem obdobju uspeli oddati vprašanje, ali bo z naložbo na raz– v tržni najem. Večina najemnikov je meroma neatraktivni lokaciji ustvaril iz bližnje okolice, in sicer iz Postojne, izgubo in ali je bil njegov nakup hiš Pivke, Prestranka, Vipave, Senožeč, smiseln, če pa jih je tako težko prodati. dva pa sta iz Ljubljane in Domžal. Na Tudi nepremičninski poznavalci so vprašanje, ali je k nekoliko večjemu in- ocenili, da je povpraševanje v Pivki zelo teresu za hiše morebiti pripomoglo tudi majhno.

Bo po štirih letih samevanja soseska Petelinjski hrib vendarle nekoliko oživela?

Zdaj že bivši direktor Sklada Primož Pirc se je v zvezi z negospodarnostjo projekta v Pivki branil, češ, da so se zanj odločili na podlagi takratnih usmeritev vlade in nacionalnega stanovanjskega programa (ponudba nepremičnin na celotnem območju Slovenije in potrebe po stanovanjih v notranjsko–kraški regiji) ter da niso mogli predvideti poznejšega stanja na trgu.

Visoki stroški vzdrževanja

Na Skladu so nam še odgovorili, da so v letu 2011 za zavarovanje, stroške vode in komunalnih storitev, vzdrževanje – redni pregledi in prezračevanje, upravljanje, ogrevanje in električno energijo porabili v povprečju 98 evrov na posamezno hišo na mesec, kar za vse hiše skupaj pomeni dobrih 28 tisoč evrov letno. •kv