Št. 9 - 11.5.2011 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Protihrupna ograja še letos?

4

Z igro do zdrave 6 prehrane

Pa-leta pri sosedih

15

Raz

a lok

iskujemo

10let

ln o

da jih , o r b o d e Š pri nas ni!

petek, 11. maj 2012, letnik X / št. 9 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Draga romantika FOTO: VALTER LEBAN

Prihajajoči toplejši dnevi so priložnost tudi za mlade pare, ki bi svojo zvezo želeli okronati pred matičarjem.

Zato smo ob začetku sezone poročnih slavij, ki dandanes niso več tako številni, preverili, koliko parov se še odloča za uradno sklenitev zakonske zveze, kje v regiji so priljubljene romantične lokacije in kako globoko morajo mladoporočenci odšteti zanje.

2 3 Gornja Košana, 9. maj – V sklopu občinskega praznika pivške občine so odprli sodo-

bno železniško postajališče z urejenim peš podhodom podenj, s peronom, čakalnicami, parkirišči in dostopno cesto. Na tem delu je zdaj vožnja z vlakom hitrejša in varnejša, povečala se je tudi nosilnost in zmogljivost proge, je povedal Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ), ki so za investicijo prispevale največ sredstev. Prej nevarna cesta, ki je potekala čez železniško progo, po novem poteka nad tunelom železniške proge in povezuje sosednji naselji, Gornjo Košano in Čepno, z regionalno cesto Goriče–Kal. Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je na odprtju izpostavil, da gre za del petega koridorja, ki je za Slovenijo strateško zelo pomemben in si bo tudi v prihodnje potrebno prizadevati za njegovo modernizacijo in izgradnjo nekaterih novih povezav. •bč

V prihodnji številki, 25. maja: o medicinsko-humanitarni odpravi mladih postojnskih zdravnic v Ugandi  intervju s Tomom Križnarjem, svetovnim popotnikom 

Po čemažu jeseni jurčki in skuto, čemaževo juho, zavitek, štruklje, rumeno polento s čemažem, čemažev kruh, potico, pesto iz čemaža … – vse naštete jedi je poskušalo okrog 150 obiskovalcev Čemaževega dneva, ki je letos na letališču v restavraciji Avio pub potekal drugič zapored.

Kulinarično prireditev je tako kot lani priredilo Društvo za gostinstvo in turizem Postojna, ki deluje deseto leto in povezuje gostinske lokale na Postojnskem in Pivškem.

Njegov predsednik Robert Čebokelj nam je povedal, da so divji česen izbrali zato, ker je zdrav, okusen in vse bolj priljubljen dodatek k jedem. V notranjskih gozdovih ga je v tem času, čeprav se zdaj sezona nabiranja čemaža že odmika, še veliko.

Prireditev bo z leti prerasla v tradicionalen dogodek po zgledu nekaterih iz drugih regij, napoveduje in si obeta Čebokelj: »Začeli smo počasi, z majhnimi dogodki, saj tako prireditev

še bolj na domač način približamo ljudem.« Večdnevni, kot je, denimo, špargljada na Krasu, jih zaenkrat še ne zanimajo, bodo pa čemažev dan v tem času pripravljali še naprej. Jeseni se bo čemaževemu pridružil še dan jurčkov, ki naj bi prav tako postal stalna kulinarična prireditev društva. Čemaževe dobrote, ki so jih spremljala vrhunska bela in rose vina šestih primorskih vinarjev, so tudi letos prispevali posamezni člani društva. »Čemaž ponujamo tudi na drugačne načine in kar nekaj ljudi se ga odloči poskusiti,« pravi Čebokelj, prepričan, da bi gostinci morali izkoristiti lokalne danosti. Tudi zato upa, da se bodo podobna druženja domače kulinarike in vina ohranjala še naprej. •bč

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, 7. maj – Raviole s čemažem

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 11. maj 2012

Po romantiko na Notranjsko Na Predjamskem gradu za 300 evrov po srednjeveško, v Postojnski jami pravljično za 1.300 evrov – Romantična lokacija na gradu Snežnik privablja pare iz vse regije, na poročni piknik s slovesno večerjo pa v Rakov Škocjan – Gospodarska kriza okrnila tudi poročno razkošje

Potek poročne slovesnosti je enak kot pri običajnem civilnem obredu na drugih lokacijah, pojasnjuje Kikovićeva in dodaja: »Na Predjamskem gradu se lahko organizira tudi srednjeveški poročni protokol – gostitelj je sam Erazem Predjamski, ki ga spremljajo dvorne dame ter vitezi mečevalci in stražarji.

Posebnost tega običaja je vpletanje ženinovega pramena las v nevestin poročni trak.« Če se gostje odločijo za praznovanje v srednjeveškem vzdušju, poskrbijo za primerno ureditev prostorov, srednjeveško pojedino postreže kostumirano osebje v duhu minulih časov. Za tako priložnost lahko pripravijo tudi poseben grajski

meni.

Za poroko v jami, kjer je temperatura le okoli 10 stopinj, se morata ženin, nevesta in svatje primerno obleči, saj se vanjo odpeljejo z jamskim vlakom. »Skrivnostna in prelepa jama s svojim veličastjem nudi nepozabno kuliso za poročni obred,« poudarja sogovornica, ki kot dodatno ponudbo na Predjamskem gradu izpostavi razne srednjeveške prigrizke, zdravico, prevoz z zapravljivčkom od Erazmove lipe do gradu in glasbeno spremljavo. V Predjamskem gradu in Jamskem dvorcu v Postojni potekajo tudi poročna slavja, ki zaradi zasebnega vzdušja in zgodovinskega okolja, predvsem

prostor za postrežbo svatov (grajska klet, pedentarska soba, dvorišče pred ali pod gradom ter katera izmed k gradu pripadajočih zelenic), ki pa je plačljiv. »Polurni najem znaša se poleg muzejske dejavnosti 70, urni 140, uro in pol 210 med drugim izvajajo še civilne poroke, katerih izvajalec evrov itd. na podlagi vnapje Upravna enota Cerknica. rej sklenjene »Cerkniška upravna enota pisne pogodbe med muzejem ima pri nas najet prostor, in stranko,« pojasnjuje Majda ki ga imenujemo poročna Obreza Špeh. Gostinske dvorana. Možna je tudi poroka na zelenici pred gradom, ponudbe in spremljevalpri čemer pa si opremo za do- nega neuradnega protokola godek zagotovi vsak par sam,« v okviru muzeja ne izvajajo, to si lahko pari organizirajo v pove Majda Obreza Špeh, lastni režiji glede na njihove strokovna sodelavka NMS. »Cerkniški matični urad nam želje in finančne zmožnosti. posreduje informacije, vezane na uradni del poroke, ter spre- »Zanimanje za poroke na gradu Snežnik je veliko, saj jema vse vloge za pristope k poroki na gradu, nas pa sproti se na gradu poročajo pari iz širše regije, za to lokacijo pa seznanja o terminih le-teh.« Poročna soba je za čas poroke se odločajo predvsem zaradi romantične lokacije, na katero za pare povsem brezplačna. se radi vračajo tudi pozneje s V okviru NMS je kot dosvojo družino in prijatelji,« je datna ponudba ob porokah za neuradni del možno najeti prepričana sogovornica, ki še

FOTO: VALTER LEBAN

pa z vrhunsko kulinarično Notranjska – Na Predjamskem gradu letno ponudbo navdušujejo goste. organizirajo od pet do deset porok, v Postose kriza pozna tudi jnski jami pa največ eno ali dve na leto. »Cena »Žal tukaj, povpraševanja je nekaj poroke na Predjamskem gradu je od 300 evrov manj, tudi zaradi padajočega trenda sklepanja porok na dalje, za nepozabno poročno doživetje v Postojnski jami pa je treba odšteti najmanj 1.300 splošno. So pa te poroke po številu svatov vseeno precej evrov,« nam je povedala Urška Kiković, ki v velike,« dodaja Kikovićeva. družbi Postojnska jama skrbi za poroke. Te se po njenih besedah na Predjamskem gradu in Romantično tudi na v Postojnski jami organizirajo izjemoma, po gradu Snežnik grad Snežnik disposebnem dogovoru, s soglasjem Postojnske Muzej locirana enota Narodnega jame in dovoljenjem Upravne enote Postojna. muzeja Slovenije, v katerem

pove: »Težko bi rekla, da se pri porokah pozna gospodarska kriza, saj je trend upadanja zakonskih zvez vezan na daljše obdobje. Lahko pa rečem, da se zelo pozna sprememba načina skupnega življenja. Zaradi tega se pari redkeje in pozneje odločajo za poroke.«

Po novem v Rakovem Škocjanu

Z dobrim zanimanjem za poroke se po prvi sezoni pohvalijo tudi v Rakovem Škocjanu, kjer se na gospodarsko krizo, ki se pozna tudi pri njihovih naročnikih,

odzivajo s posluhom za stranke in kar največjim možnim prilagajanjem ponudbe. »Za poroko v našem hotelu morajo mladoporočenci poleg osebnih dokumentov predložiti soglasje najemnika in lastnika hotela, da se lahko obred opravi na zelenici pred hotelom,« pravi Majda Kovač iz hotela Rakov Škocjan. »Dodatna ponudba je možnost prenočevanja v hotelu, organizacije pogostitve na prostem in kombinacije piknika s slovesno večerjo.« •Blanka Markovič Kocen

Civilna majhna, slovesneje cerkvena

Tudi zaradi ekonomskih razlogov največ porok na uradnih lokacijah, ki so brezplačne − Registrirali niso nobene istospolne skupnosti Na vseh treh upravnih enotah v naši regiji poudarjajo, da, v kolikor je le mogoče, izpolnijo vse želje mladoporočencev glede lokacije poroke, zelo neobičajnih lokacij, na katerih bi se želeli poročiti, kot je na primer poroka v balonu ali na vodi, pa do sedaj niso imeli. Povsod opažajo, da prevladujejo poroke na uradnih lokacijah, ki so za mladoporočenca brezplačne, v Postojni pa deloma z ekonomsko situacijo povezujejo tudi dejstvo, da se povečuje število porok, sklenjenih kar v sredo na sedežu upravne enote in z manj svati. Število porok v občinah po naši regiji v zadnjih letih sicer niti ne pada niti ne narašča, je pa povprečno število porok pri nas višje kot na državni ravni.

Uradne (brezplačne) lokacije za poroko: Upravna enota Postojna: Modrijanov mlin in sedež UE Upravna enota Cerknica: grad Snežnik Upravna enota Logatec: sedež UE

Sklenitve zakonskih zvez

ni. Od 150 do 200 evrov stroškov (za pooblaščeno SLO. 7201 6935 7064 6703 6542 6528 osebo, matičarja, prevoz, morebitni predhodni ogled) REG.* 149 171 168 206 203 177 pa upravne enote zaračunajo * Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna Vir: Statistični urad RS za poroko izven uradnega prostora, kjer se par lahko Na logaški upravni enoti je poroko razmeroma majhno, le poroči, če navede utemeljen uradni prostor poročna dvora- okrog 16. Sklenitev zakonske razlog, zagotovi ustrezen letno poroči okrog 70 parov, na na sedežu upravne enote, zveze, kjer sta bila prisotna prostor in posledično pridobi 75 zakonskih zvez so lani sklenili na Upravni enoti so porast porok zaznali po obkjer pari tudi najpogosteje samo bodoča zakonca in priči pozitivno odločbo upravne Cerknica, na postojnski 68, na logaški pa 18. novi gradu Snežnik, ki je tudi sklenejo zakonsko zvezo. ter je bila sklenjena v sredo, enote, s čimer pa praviloma uradna in hkrati najpogostejša Izven uradnih prostorov se je pa je bila v Logatcu lani samo ni težav. O ostalih stroških, Na postojnski upravni enoti okolice, v nekaj primerih pa lokacija za poroke, nam je mogoče poročiti tudi v Centru ena. ki jih za uporabo prostora in je uradni prostor za sklepanje so stranke povedale, da večje povedala Marjanca Červek. veteranov vojne za Slovenijo dodatno ponudbo zaračunajo zakonskih zvez Modrijanov slavje z več svati načrtujejo Na sedežu upravne enote v Blekovi vasi, sicer pa drugih V primeru sklenitve zakonlastniki oziroma upravljavci mlin pri Postojnski jami, kjer ob cerkveni poroki, ki je bila poročnih krajev na območju ske zveze na uradni lokaciji neuradnega prostora, pa več v se zakonske zveze sklepajo ob načrtovana nekaj dni kasneje,« poroka zaenkrat ni možna, upravne enote ni. stroškov za mladoporočenca sosednjem članku. •vrž sobotah. Zakonsko zvezo pa pojasnjuje. Najpogostejši kraj saj ne gre za uradno lokacijo, s tem pa je verjetno povezano Po besedah Damjane Bogataj je mogoče skleniti tudi vsako za sklepanje zakonskih zvez ne opažajo, da bi bilo v zadnsredo na sedežu upravne izven uradnega prostora pa je tudi dejstvo, da je število porok ob sredah zelo majhno. jem obdobju več manjših poenote. Dunja Bele Černač na Postojnskem Predjamski Razveze zakonskih zvez Izven uradnih prostorov pa rok, a je kljub temu v Logatcu nam je povedala, da se število grad.

LETO 2000 2001 2002 2008 2009 2010 je najbolj priljubljena lokacija povprečno število svatov na porok na sedežu upravne Rakov Škocjan. enote zvišuje in znaša od 20 Več porok po obnovi SLO. 2125 2274 2457 2246 2297 2430 do 30 odstotkov vseh porok. gradu 150 do 200 evrov zaračuna upravna REG.* 35 46 36 49 47 44 »Motivi so različni: ekonomski, Na cerkniški upravni enoti, enota za poroko izven uradnih prostorov. želja po čim manj pozornosti kjer se v zadnjem obdobju * Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna LETO

2000

2001

2002

2008

2009

2010





Vir: Statistični urad RS

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3 let 10

3

Velik poudarek je na detajlih Pri nas se za celotno organizacijo porok odloča malo parov – Slovenski mladoporočenci bolj pozornejši na dodatke, vabila, zahvale in nevestino obleko

Koliko porok na leto organizirate in ali opažate, da se z leti število uradno sklenjenih zakonskih zvez zmanjšuje?

Pravih organizacij porok je pri nas malo. Na žalost je pri nas organizacija poroke še neznan pojem. Imaš pare, ki si lahko privoščijo vse, in imaš pare, ki želijo od tebe le najnujnejše, denimo, vabila, zahvale … po res najcenejših cenah. Koliko je uradno sklenjenih porok, statistično ne bi vedela, vendar po mojem mnenju se poroke še vedno sklepajo. Lani in letos jih je veliko. Odstotek neporočenih parov je zagotovo večji kot pred desetimi leti, ampak še vedno je veliko »tradicionalnih« parov, ki s poroko nadgradijo svojo vezo.

Koliko parov se dandanes odloči za organizatorja poročnega slavja in koliko jih to stane? Nekateri pari si zaradi takšnih finančnih razmer tako organizirano poroko težje privoščijo.

Običajno načrtovalci, tako je tudi v filmih, poskrbijo za celoten ceremonial, od a do ž.

Kaj to pomeni?

Kot sem že omenila, imam malo parov na leto, ki se v celoti prepustijo in zaupajo svoj najlepši dan enemu drugemu.

Slovenci smo ljudje, ki imamo radi stvari pod nadzorom, in tudi ta dogodek ni izjema. Pred dobrim letom sem preživela deset dni z organizatorko poroke v Rimu. Tam je zgodba čisto drugačna. Pari se sploh ne poročajo brez organizatorjev,

ker jim v celoti stvari niso tako dostopne kot pri nas. V Italiji nimajo znanih poročnih krajev, kot so pri nas Bistra, Kendov dvorec, Zemono, Otočec ..., ampak ima vsak organizator tisoč svojih lokacij. To so privatna zemljišča in se oddajajo za civilne poroke. Ta zemljišča so v večini neznana in pri organizatorju poslovna skrivnost.

Organizator paru ob prvem obisku pokaže samo slike. Ko si izbereta lokacijo, jim ob primernem predplačilu pove, kje ta je, in ju odpelje na ogled.

Pari plačajo okoli 2000 evrov samo za najem lokacije, da za ostale stvari sploh ne govorim, ker je tam dekoracija resnično taka kot v ameriških filmih.

Povprečna cena hrane za enega svata je okrog 100 evrov. To pravim zato, ker je v Italiji biti organizator porok užitek in se od tega veliko zasluži. Celo izposojevalnic poročnih oblek ne poznajo. Serenna me je čudno gledala, ko sem rekla, da je pri nas to nekaj povsem običajnega in da si 90 odstotkov nevest obleko sposodi. V Italiji organizator pelje nevesto in ženina v trgovino in skupaj izberejo obleko. Na žalost sem kot organizatorka porok najbolj uživala v Italiji, ker so resnično potrebni in cenjeni.

Pri nas je vse dostopnejše.

Bodoče neveste same hodijo po izposojevalnicah, pari si lahko sami brez težav izberejo že znane lokacije in se dogovorijo vse potrebno. Res je malo parov, ki se odločijo

za organizacijo v celoti. Ja, organizacija je za nekatere »nadstandard« in večina si tega ne more privoščiti. Organizatorji bi si želeli prevzeti vse od a do ž, kot pravite, ampak so le redki pari, ki si to lahko privoščijo. Cena za organizacijo poroke se giblje med 300 in 1500 evrov. Tu je všteta samo organizacija, odvisno pa je, ali je celotna ali le delna in ali so tu vštete kakšne posebne želje in potrebe. V povprečju poroka stane med 6000 in 10.000 evrov, odvisno od tega, kaj si par privošči.

Na katero stvar pri načrtovanju sta mladoporočenca najbolj pozorna? Kaj pa ju najbolj zmoti in skrbi?

Pari v celoti želijo svoj sanjski dan brezhiben. Takšen pa je, če se par na svoj dan sprosti in prepusti dogajanju. Leto dni pred obredom je čas za skrb in organizacijo, zadnji dan pa za sprostitev in doživetje nepozabnega dneva.

Težko izpostavim, na kaj sta mladoporočenca najbolj pozorna, to je odvisno od para do para. Zanesljivo pa sem spadajo dodatki in obleki, predvsem nevestina. Slovenci smo res pozorni na poročne dodatke, kot so vabila, zahvale, konfeti, obleka, manj pa na samo dekoracijo. Predvidevam, da je za to kriv tudi finančni faktor. Največja skrb je, da bi šlo kaj narobe, ali sta na vse pomislila, če organizacije nista prepustila načrtovalcu. Zanima

FOTO: VALTER LEBAN

Po podatkih iz tabele na sosednji strani se za uradno sklenitev zakonske zveze odloča vse manj ljudi. Razlogi so različni; od osebnih, finančnih, organizacijskih do načina življenja. Nekateri pari, ki se za ta korak odločijo pred matičarjem, organizacijo ceremoniala prepustijo načrtovalcu porok, ki zanj poskrbi od a do ž. Ena takih je tudi Polona Pivk Mihevc iz Logatca, ki poleg celotnega načrtovanja izdela tudi unikatne poročne dodatke in posebne detajle, ki za popolni obred in vzdušje še zdaleč niso zanemarljivi.

Pogovor s Polono je tekel o trenutnih modnih trendih, izkušnjah v praksi in prednostih organizirane poroke.

Načrtovalka porok in umetnica Polona Pivk Mihevc pri svojem delu poudarja poročne detajle, ki so pomemben spremljajoči element poročnega obreda.

jih tudi vreme ali bo dež ali sonce. Takšne skrbi lahko pokvarijo sam poročni dan.

Prihajajo v zadnjem času v ospredje drugačni dodatki?

Denimo, konfeti so bili nekoč pomemben del slavja. Kako je danes z dekoracijo? Velja pravilo »manj je več« ?

Pred leti so bili v modi »tradicionalni« konfeti, ki so bili resnično nepogrešljivi. Danes so se stvari malo spremenile.

Nekateri pari želijo izstopati in si omislijo res izvirne konfete.

Veliko je parov, katerim se zdi škoda denarja za konfete, ker po njihovem mnenju romajo čez čas v smeti. Še vedno pač velja, da nekaj mora biti, in če že mora biti, je velikokrat to zahvala z njuno fotografijo.

Tako ubijejo dve muhi na en mah. Imata konfete, zahval pa ni potrebno pošiljati. Moje mnenje je, da so konfeti, če so izvirno izbrani in izdelani, lepa pozornost ali pa darilce, če hočete, povabljenim svatom.

Z njimi svatom izrazimo tudi zahvalo za ves trud in pozornost. Mislim, da je prav, da ostanemo zvesti konfetom,

»Zame je družina celica«

FOTO: BERTO MENARD

Je le ena od misli Berta Menarda, župana Logatca, ki kot uradna pooblaščena oseba skupaj z matičarko mladi par pospremi na skupno življenjsko pot osebni izgled svečan, da so misli jasne in besede izbrane.

Navdih za govore dobim med ljudmi, v naravi in v več desetletij dolgem družinskem Kako se počutite v vlogi skupno življenjsko pot. stažu.

Kako komentirate, da je uradne pooblaščene osebe Kako se običajno pripravz leti zanimanja za zain kaj vam pomeni, da mladi ite na ta uradni del? Ali si par pospremite na skupno govor napišete sami in če da, konske zveze oz. poroke manj? Zakaj se mladi redko pot? kje najdete navdih za to?

Meni osebno družina pomeni Govor za uradni del in proodločijo za ta korak? vse. Družina je osnova in tokol je že vnaprej pripravKje je vzrok, da se mladi ne odločajo za zakonsko zvezo in temelj zdrave družbe. Zelo ljen. Velikokrat niti ne vem, ne naredijo uradnega koraka, vesel in počaščen sem, da sem dokler ne vidim, kdo sta dobil pooblastilo države, da mladoporočenca. Sklepni del ne vem. Morda se bojijo skupaj z matičarko mlad par in čestitko oblikujem v danem odgovornosti, so samozadostlahko uradno pospremim na trenutku. Trudim se, da je ni, ali mislijo, da ni moderno Župana Logatca Berta Menarda, ki je na občini tudi uradna pooblaščena oseba za sklenitev zakonske zveze, smo med drugim vprašali tudi, kako se počuti v tej vlogi in kje dobi navdih za pripravo govora, obveznega dela poročnega protokola.

in ni »fajn«. Mislim, da je na prvem mestu odgovornost do sebe, življenjskega sopotnika oziroma partnerja, otroka.

Družina je poslanstvo, odrekanje, skrb, veselje in sreča.

V zdravi in srečni družini ni egoizma, pač pa prevladujeta dogovor in delitev obveznosti ali opravil. Zame je družina celica. Ko dozori, se mora deliti in ustvariti novo.

•Barbara Čepirlo

kakšni bodo, pa je odvisno od parov samih.

Dekoracija danes ni tako zelo pomemben faktor. Lani sem, na primer, imela par, ki je dal veliko na to in imel veličastno in nepozabno poroko.

Premišljen je bil vsak, celo najmanjši, detajl. Prisegam na dekoracijo in menim, da dekoracija in najmanjši detajl naredita poroko veličastno. Po detajlih se poroke razlikujejo od običajnih ali razkošnih. Beseda razkošno pa ne nujno pomeni tudi finančnega zalogaja, saj se z izkušnjami in iznajdljivostjo da veliko narediti tudi za manj denarja. Slovenci okrasimo avtomobile, prostor pa po navadi prepustimo gostincu, ker je najceneje in najpreprosteje. Dekoracija je skozi oči svatov zelo cenjena. Pari, ki jim opremim prostor, mi zaupajo, da so se svatje počutili bolj cenjeni in spoštovani, ker je bil tudi zaradi njih prostor premišljeno urejen.

Ste v teh letih, odkar pripravljate poroke, imeli tudi kako nenavadno poroko ali slovenski pari bolj prisegajo

na tradicijo?

Slovenski pari so zelo tradicionalni. Malo je takšnih, ki si upajo, ki iščejo posebne lokacije, ki si dekorirajo prostore v »nulo«, ki so pripravljeni preizkusiti kaj drugačnega …

Ali posegajo po tradicionalnih porokah ali pa »pobegnejo« na sanjsko destinacijo in se tam poročijo. Tu pa na žalost velik faktor igra denar. Če bi si par lahko privoščil vse, bi verjetno hotel več, tako pa si še vabila, konfete in zahvale v velikih primerih delajo sami. Jaz, denimo, vsakemu paru izdelam unikatna vabila, ki so narejena samo zanju in po njunih željah. Žal pa je tudi tu velik vprašaj cena. Pari običajno želijo najnižjo ceno, četudi kak detajl izpade. Ponavadi jih ne toliko zanimata vrsta papirja in izbrana dekoracija, vendar cena. Kakorkoli, to je njun nepozaben dan in prav je, da ju na ta dan ne zmoti nobena malenkost. Gotovo pa je veliko lažje, če so stvari že vnaprej vsaj malo, če ne v celoti, premišljene in načrtovane.

•Barbara Čepirlo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 4

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 11. maj 2012

Po Lenartu pomoč Nubam Rakek – Nekaj dni po uspešno izvedenem dobrodelnem koncertu, na katerem so za prvošolčka Lenarta

Skuka, ki živi z neozdravljivo Duschenovo mišično distrofijo, zbrali skoraj 50 tisočakov, je mali junak, kot ga imenujejo sošolci in delavci na šoli, odpotoval na terapijo na inštitut za medicino v Združene države Amerike k priznanemu strokovnjaku dr. Donaldu Rhodesu.

Lenartova mama je po prihodu domov povedala, da je bila terapija z elektrodami, ki stimulirajo živčevje, zelo uspešna. »Na zadnjem pregledu je zdravnik ugotovil, da se Lenart lepo odziva na zdravljenje. Njegovi rezultati nekega testa so bili daleč najboljši od vseh pacientov, tako da sva vesela in z upanjem zapustila ordinacijo.« Če bo Lenart tudi doma tako hitro napredoval, bo po napovedih zdravnika že za prihodnji božič na nogah in povsem pri močeh, je še povedala njegova mama, Katarina Skuk, ki bo donatorjem in vsem srčnim ljudem zavedno hvaležna za pomoč.

FOTO: OSEBNI ARHIV LENARTA SKUKA

Zbirali bodo za šolo v Sudanu

Lenart Skuk se po prihodu domov odlično počuti in upa, da bo do božiča že tekel.

Dobrodelnih akcij, ki jih na rakovški osnovni šoli pripravljajo kot po tekočem traku, eno za drugo, za letos ni konec. Ravnateljica Anita Ivančič je nazadnje, ko je osnovnošolce obiskal svetovni popotnik Tomo Križnar, sklenila, da srčnost in dobro misel ponesejo tudi drugam, na drugi kontinent, kjer se borijo za preživetje. »Jeseni bomo izpeljali koncert, na katerem bomo sredstva zbirali za pomoč pri gradnji šole Dr. Janija Kokalja v Sudanu,« prepričana na dober odziv pove Ivančičeva, ki ji optimizma in zagnanosti tudi pri tovrstnih dogodkih,

Končno protihrupna?

za katere je vse težje zbrati dovolj finančnih sredstev, ne zmanjka. »Tomo Križnar me je ob obisku na naši šoli s svojimi zgodbami in optimizmom tako prepričal, da sem se mu v hipu odločila pomagati. Učencem je doživeto predstavil svoj pogled na svet, ki ga je občutil na svojih številnih popotovanjih. Še isti dan sva se zmenila, da bomo kot šola pomagali pri gradnji osnovne šole in izobraževanju tamkajšnje mladine. To bo gotovo eden od odmevnejših dogodkov v regiji« je še povedala. Toma Križnarja smo na šoli poslušali tudi mi. Intervju z njim in ravnateljico rakovške šole bomo objavili v prihodnji številki.

Krpan v Iga vasi

Unec − V Družbi RS za avtoceste (Dars) so za letošnje leto napovedali tudi začetek graditve protihrupnih ukrepov na avtocestnem odseku Unec–Postojna. Na Darsu so nam pojasnili, da je pričetek gradnje protihrupnih ograj predviden v drugi polovici letošnjega leta, če bodo do takrat uspešno izvedli javno naročilo. »Ker gre za velik obseg del, bodo dela končana v letu 2013,« pravijo. Cerkniški župan Marko Rupar je zadovoljen, da so večletno opozarjanje, prošnje, dopisi, sestanki in medijski pritisk končno le zalegli in da se prizadetim krajanom Unca, mimo katerih se vsak dan pelje okrog 40 tisoč vozil, vendarle obetajo kakovostnejše bivalne razmere.

zaščito ni bilo primerno poskrbljeno, stanje pa je postalo nevzdržno,« komentira Marko Rupar, cerkniški župan. S pristojnimi na Darsu se je sestal prejšnji mesec in dobil zagotovila, da je projektna dokumentacija pripravljena, vloga za kohezijska sredstva vložena in da bo Dars z deli na okrog 1,5 kilometra dolgem odseku od Ivanjega sela, ki ga že varuje protihrupna ograja, mimo Unca začel že letos, če ne bo zapletov z razpisom, sicer pa najkasneje spomladi prihodnje leto.

Kot so nam povedali na Darsu, je na celotnem odseku Unec−Postojna sicer skupno predvidenih devet protihrupnih ograj višin od dva Prodajalke nove trgovine so z veseljem postregle prve kupce. do 4,5 metra na različnih lokacijah v skupni dolžini okrog 3300 metrov.

Loška dolina, Iga vas, 28. april – V zadovoljstvo vaščanov Iga vasi in sosednjih krajev je po krajši prekinitvi v njihovem kraju vrata zopet odprta živilska prodajalna.

Dodajmo, da je cerkniška občina prav tako »Glede na aktualno situacijo sem se bal, da V Kmetijsko gozdarski zadrugi Krpan iz Cerknice so se odločili, da prisluhnejo potrebi dolgoleten problem neustrezne meteorne projekt niti letos še ne bo umeščen v proračun, krajanov in z odprtjem trgovine zapolnijo vrzel. Z lastnikom hiše, v kateri je bila prodajalna kanalizacije z območja avtoceste, zaradi česar še do pred kratkim, so se dogovorili za najem in adaptacijo. Prostore so preuredili in na novo čeprav je bilo to sprva obljubljeno že v letu je pod viaduktom prihajalo do poplavljanja, 2007, a je takrat zadeva padla v vodo. V opremili ter s tem poskrbeli za čim boljšo ponudbo. naslednjih letih smo nato spet začeli intenzivno s pomočjo sofinancerskih sredstev Darsa in Poleg vaščanov Iga vasi, drugih občanov ter nekaterih članov KGZ so se otvoritve udeležili tudi znatnim lastnim vložkom rešila lani. Poleg pritiskati na Dars, tudi s pomočjo medijev.

Anton Žnidaršič, predsednik KGZ Krpan, ter Janez Komidar, župan občine Loška dolina. meteorne kanalizacije so po županovih beseZadovoljen sem, da je Dars končno prisluhnil Marjan Kržič, direktor KGZ Krpan iz Cerknice, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so krajanom, saj je bil odsek avtoceste mimo Unca dah uredili tudi vodovod, javno razsvetljavo sodelovali pri obnovi in ureditvi njihove devetintridesete prodajalne, ki jih imajo vse od Izole zgrajen že leta 1972, a od takrat za protihrupno in preplastili cesto. •kv do Celja. Dejal je, da imajo majhno, toda dobro ekipo, ki dela z dušo in srcem, kar je ključ do uspeha. Ob odprtju je zaželel, da bi nova prodajalna bila s pravo ponudbo v zadovoljstvo vseh in da bi vaščani radi nakupovali v njej. Vse prisotne je pozdravil tudi Janez Komidar, župan občine Loška dolina, ki je skupaj s poslovodkinjo prerezal trak ter tako prodajalno uradno odprl. Dejal je, da je odpiranje novih trgovin za občino pozitivno, posebej pa je to ponovna pridobitev za sam kraj, ki je s trgovino živel že od nekdaj, in upa, da bo novi lastnik to tradicijo nadaljeval.

Zaželel je uspešno delo kolektivu KGZ, občanom pa ugoden nakup in čim boljšo postrežbo.

Druženje ob otvoritvi se je nadaljevalo ob prigrizku, pijači in zvokih harmonike. •bok

Prenovljena podoba Tabora Cerknica − Občina Cerknica je pred dnevi zaključila s prenovo Tabora, najstarejšega

dela Cerknice, ki se je zaradi arheoloških izkopavanj zavlekla v letošnje leto. S pomočjo evropskih sredstev so popolnoma obnovili zunanjost in notranjost desnega taborskega stolpa, v katerega so se že preselili Notranjski regijski park in izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, v pritličje pa se bo v kratkem preselila še turistično-informacijska pisarna. Na novo so uredili tudi tlakovanje trga, saj se po županovih besedah za staro trško jedro asfalt ne spodobi. Za investicijo so namenili 650 tisoč evrov, od česar so 85 odstotkov sredstev pridobili iz Evropske unije. »Zdaj prihaja na vrsto preplastitev ulice, ki vodi na Tabor, z ureditvijo dodatnega pločnika in javne razsvetljave ter zamenjavo vseh inštalacij,« je napovedal župan Marko Rupar. V naslednji fazi pa je v načrtu obnova ostalih ulic, ki obdajajo Tabor, z ureditvijo okolice, kar bo pripomoglo k bolj urejeni podobi celotnega starega mestnega jedra. •kv

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Dars pričetek gradnje protihrupne zaščite na Uncu napoveduje za letos, če le ne bo zapletov z razpisom

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Aktualno v regiji

stran 5 let 10

5

Do kdaj še črna pika sredi Prestranka?

Postojna, 12. april – Regionalna razvojna agencija notranjsko-kraške regije je v družbi sedmih tujih partnerjev pripeljala h koncu triletni projekt Wasman. Njegov namen je bila tudi pomoč občinam pri razvoju stroškovno učinkovitejšega sistema upravljanja z odpadki. Del projekta je bila priprava nacionalne konference o ravnanju z odpadki z dvema okroglima mizama. Prve – o pristojnosti odločanja o predelavi in odlaganju ostanka komunalnih odpadkov se je udeležilo veliko strokovnjakov iz cele države, predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan Robert Smrdelj pa je med drugim poudaril, da bi morala pristojnost ravnanja z odpadki z občinske preiti nazaj na državno raven. »Pri nas imamo izjemno drag sistem, saj je izvoz odpadkov v sežigalnico v Berlin, skupaj s prevozom, za 30 odstotkov nižji, kot če bi jih odložil kjer koli v Sloveniji,« je še dodal. Na odsotnost ustrezne strategije je opozoril tudi predsednik sveta notranjsko-kraške regije in cerkniški župan Marko Rupar: »Na zadnjem sestanku s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje je bilo namreč slišati, da sploh ni nujno, da bo država sedemnajstim primorskim in notranjskim občinam sploh dovolila vzpostaviti skupni center za ravnanje z odpadki v Logatcu.« Samo za pripravo dokumentacije za pridobitev kohezijskih sredstev so občine že porabile 170.000 evrov in če bo država projekt ustavila, jo bodo verjetno tožili. Na drugi okrogli mizi pa so navzoči opozorili na pereč problem odlaganja odpadkov na krasu in še posebej v kraške jame ter na nezaupanje v delo inšpekcijskih služb. •sam

Prestranek − Prebivalca Prestranka je nedavna akcija Očistimo Slovenijo oziroma Očistimo Postojno spodbudila, da nas je opozoril na dolgoletno črno piko sredi Prestranka na Ulici Ivana Vadnala, za stavbo nekdanje trgovine in gostilne (na fotografiji). Čeprav stanje ni neposredno povezano s čistilno akcijo, saj ne gre za odlagališče v naravi, pa krajan vseeno meni, da bi bilo končno treba pristopiti k sanaciji oziroma odstranitvi propadajočih barak in odpadkov, ker močno kazijo okolico.

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Na nacionalni konferenci o manjših količinah odpadkov

Na Občini Postojna so nam pojasnili, da si je pristojna služba že natančneje ogledala stanje ter govorila z lastnikom barak in mu naložila njihovo odstranitev. Lastnik je sicer na občino že podal predlog za odkup dela zemljišča, kjer stojijo »črne« barake, od občine. Če mu bo odkup uspel, mora barake porušiti, na njihovem mestu pa lahko zgradi nove. Na občini so še pojasnili, da so se s predsednikom Krajevne skupnosti Prestranek Andrejem Poljšakom dogovorili, da krajevna skupnost prične s postopkom rušitve le, če lastniku ne bi uspel odkup. •kv

Promocijsko sporočilo, naročnik: Herbis d.o.o., Pilonova ulica 8, 1000 Ljubljana

FOTO: ARHIV

Ukazali rušitev

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 11. maj 2012

Z igro do zdrave prehrane

Vzgojiteljice − inovatorke z izvirnimi didaktičnimi igračami malčkom približujejo zdravo prehrano Postojna − Strokovne delavke Vrtca Postojna so razvile domiseln pristop, kako otrokom približati zdrav način prehranjevanja skozi igro. Zasnovale in izdelale so več kot 20 izvirnih didaktičnih igrač, preko katerih otroci aktivno spoznavajo zdravo in uravnoteženo prehrano. Z nekaterimi sodelujejo tudi na razpisu za izbor najboljše inovacije v notranjsko-kraški regiji.

Za igrače so se odločile, ker je igra osnovna dejavnost predšolskega otroka in omogoča aktivno učenje preko lastnih izkušenj. Igrače, ki so po zahtevnosti zelo raznolike in primerne tako za mlajše kot za starejše otroke, spodbujajo spoznavanje zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa tudi razvoj motorike, matematičnega mišljenja ter kognitivnega, social-

nega in emocionalnega razvoja.

Kot nam je povedala Ivanka Požar, ena od vzgojiteljic, ki so sodelovale v projektu, se otroci z igračami med drugim učijo imen in barv sadja in zelenjave, hrano razvrščajo v skupine, sestavljajo zdrave obroke, spoznavajo piramido zdrave prehrane in vanjo uvrščajo, kar so pojedli pri malici ali kosilu, ter pri tem ugotavljajo, ali je hrana zdrava. Zaznavajo in prepoznavajo različne vonje hrane ter hrano prepoznavajo po obliki. Preko gibanja in didaktičnih iger se uvajajo tudi v družabnost. S pomočjo sličic hrane se igrajo štiri v vrsto, spomin in domine, zlagajo sestavljanke, pravilno razvrščajo ploščice, figure sadja natikajo na palice ali vrvico, mečejo kocko in se pomikajo po poljih, se gibljejo po sadno-zelenjavni preprogi in še marsikaj.

Prenovljena spletna stran Zeleni kras

Večina igrač je izdelanih iz lesa, ki je najbolj primeren material za otroške igrače, saj je naraven, topel in prijeten na otip. Nekaj igrač pa je iz recikliranih materialov, linoleja in modelirne mase.

Otroci so bili vključeni že v proces njihovega izdelovanja, zato so jih sprejeli z večjim veseljem kot kupljene, pri igri pa zelo uživajo, so bolj vztrajni, igrače pa tudi bolj čuvajo, opažajo v vrtcu.

Z igračami se je postojnski eko vrtec predstavil tudi na letošnjem sejmu Altermed v Celju, ki je potekal na temo zdrava in uravnotežena prehrana za rast in razvoj v ekovrtcih in ekošolah, in doživel pozitiven odziv tako strokovne javnosti kot obiskovalcev, navdušeni pa so tudi starši otrok. •kv

Priznanji za znanstvene in balinarske dosežke Postojna, 23. april − Občina Postojna je ob letošnjem občinskem prazniku priznanje

lavce in imetnike znamke Zeleni kras. Devet centrov za obiskovalce po regiji smo opremili z računalniško, multivizijsko in pohištveno opremo ter znotraj in zunaj centrov namestili zemljevide regije. V zaključni fazi so tudi turistični promocijski filmi, in sicer šest občinskih, skupni film ter kratki film za predvajanje na spletu.

Poleg nadgradnje spletne strani smo izdelali tipično sejemsko opremo in skupaj s ponudniki nastopili na dveh domačih sejmih (Narava zdravje in Alpe Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani) ter dveh turističnih sejmih v tujini: IFT Beograd in Budimpešta. Izdelali smo različni promocijski material, vodnik Zeleni kras pod povečalom ter oblikovali radijske, tiskane, jumbo in spletne oglase.

Dragica Bratanič, RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.

Nagrajenca Polonca Trebše in Pavel Švara v družbi z županom Občine Postojna Jernejem Verbičem in predsednikom Komisije za podelitev priznanj in nazivov Občine Postojna Mirkom Jenčkom.

FOTO: VALTER LEBAN

Sredi marca je zaživela oblikovno prenovljena in vsebinsko dopolnjena spletna stran www.zelenikras.si, ki je namenjena predstavitvi turistične ponudbe celotne notranjsko-kraške regije. Uporabniki spletne strani tako lahko na enem mestu najdejo celovite in pregledne informacije o znamenitostih Zelenega krasa, različnih vrstah nastanitev, možnostih aktivnega preživljanja prostega časa, kulinarični ponudbi ter možnostih za poslovni turizem. Spletna stran se bo sprotno dopolnjevala in je zaenkrat prevedena v angleški jezik.

Prenova spletne strani je del skupnega turističnega projekta Park Zelenega krasa, ki ga financirajo občine notranjsko-kraške regije in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru projekta smo lani že izvedli izobraževanje za turistične de-

23. april za dolgoletno delo na področju balinarskega športa podelila Pavlu Švari, srebrno občinsko priznanje za znanstveno-raziskovalno delo in vrhunske dosežke na področju kemije in ekotoksikologije pa prof. dr. Polonci Trebše. Trebšetova opravlja svoje znanstveno in raziskovalno delo na Univerzi v Novi Gorici, kjer je zaposlena kot višja znanstvena sodelavka v Laboratoriju za raziskave v okolju in izredna profesorica za področje kemije. Raziskovalno se posveča preučevanju pretvorb in delovanja različnih organskih spojin (pesticidi, polifenoli, sredstva za osebno nego in zaščito pred soncem) v okolju, kar je pomembno tako z okoljskega, kmetijskega, prehrambenega kot tudi zdravstvenega vidika. Njeno obširno delo obsega preko 50 znanstvenih člankov, objavljenih v uglednih mednarodnih revijah. Leta 2008 je prejela Zoisovo priznanje za vrhunske dosežke na področju kemije in ekotoksikologije, letos nagrado Primorski um. Švara pa si je prislužil priznanje za svoje številne vrhunske dosežke na področju balinarskega športa na republiški, državni in evropski ravni, med drugim je osvojil jugoslovanski naslov prvaka in slovenski državni naslov, ter za dolgoletno uspešno trenersko delo in za postojnsko balinanje. V Balinarskem društvu Postojna deluje več kot trideset let, dolga leta pa vodi tudi šolo balinanja. Njegova športna pot na balinarskem področju je dolga, uspešna in prepoznavna. •kv

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 7 let 10

7

Predstavili so se psi

Loška dolina, 28. april – Lovsko kinološko društvo

(LKD) Cerknica je na prireditvenem prostoru pri gradu Snežnik organiziralo dobro obiskano državno razstavo psov lovskih pasem. V okviru prireditve je bila v razstavnih prostorih gradu Snežnik na ogled tudi razstava fotografij z naslovom Lovec in pes avtorjev skupine lovcev fotografov, ki so ovekovečili nekaj utrinkov z različnimi pasmami lovskih psov. V pristavi gradu Snežnik pa je bila od 28. aprila do 1. maja že tradicionalna razstava pregleda gojitve jelenjadi in gamsa za preteklo leto v L.U.O. Notranjske.

Državno razstavo psov lovskih pasem Snežnik 2012 je uradno odprl Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta republike Slovenije in predsednik Kinološke zveze Slovenije, ki je poudaril, da si bodo skupaj z lovsko in kinološko zvezo prizadevali za še boljši razvoj lovske kinologije. Vse navzoče je nagovoril tudi Srečko Feliks Krope, predsednik lovske zveze Slovenije. Dejal je, da lovcem in kinologom polaga

na srce, da je potrebno lovsko kinologijo prenašati tudi na mlajše. Vsem navzočim je dobrodošlico izrekel tudi Janez Komidar, župan občine Loška dolina. Za kulturni program so poskrbeli Notranjski rogisti in člani pevskega zbora Martin Krpan iz Blok.

Andraž Opeka, tajnik LKD Cerknica in vodja prireditve, je izrazil željo, »da na takšnih srečanjih ne bi bilo pomembno le ocenjevanje in izbiranje najlepšega psa, ampak, da bi bilo to druženje isto mislečih ljudi s ciljem izboljšati slovensko lovsko kinologijo v dobrobit psov, njihovih vodnikov in Slovenskega lovstva«.

Tekmovanja se je udeležilo 141 lastnikov psov s 150 psi 38 različnih pasem.

Razstava je potekala v štirih krogih, v katerih so pse po natančnih predpisih ocenjevali sodniki: Marko Opeka, Franc Svetec, Darko Grošelj in Marija Kavčič.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Državna razstava psov lovskih pasem Snežnik 2012

Utrinek s predstavitve pasem.

Priznanje in pokale so prejeli prvi trije psi v vsaki kategoriji.

Najlepši pes razstave CAC Snežnik 2012 je po oceni sodnice Marije Kavčič postal Anthony Schonez, angleški koker španjel, lastnikov Milana in Tatjane Kranjc. Drugo mesto je osvojil Ayala-Simba mali modri gaskonjski gonič lastnika Iztoka Tomšiča. Tretje mesto pa Maj Adin dom, nemški kratkodlaki ptičar lastnika Vlada Sofronievskega. •Borut Kraševec

Begunje, 27. april – Gasilska zveza je letos v Begunjah izpeljala tretje tekmovanje mladincev v starosti od 12 do 16 let za prehodni pokal »Martin Krpan«.

Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip Gasilske zveze Cerknica, ki so se pomerile v vaji z ovirami ter mokri vaji s hidranti. V vsaki od vaj so ekipe tekmovale po dvakrat, pri čemer se je v skupni seštevek štel boljši od doseženih rezultatov iz vsake discipline. Prvi trije so prejeli zaslužene pokale. Najvišje se je povzpela ekipa PGD Grahovo, pod njo PGD Cajnarje, na tretje mesto pa se je uvrstilo PGD Nova vas. Naslednja mesta pa so zasedli še: PGD Begunje, PGD Ivanje Selo, PGD Rakek in PGD Cerknica. •dš

Govorijo njihova dejanja

FOTO: VALTER LEBAN

Cerknica – Medobčinsko Društvo invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke (MDI C-LD-B),

šteje skupaj blizu 1000 članov iz vseh treh občin. Ob 30-letnici je nastanek in delovanje društva, ki daje prednost socialnim programom, medsebojnemu druženju, pohvali pa se lahko tudi z razvejano športno dejavnostjo, v uvodni besedi predstavila dolgoletna predsednica društva, Olga Otoničar, ki je bila v marcu potrjena še za en mandat. Ob tej priložnosti se je društvo s priznanji ter zahvalami spomnilo svojih najbolj dejavnih članov, Zveze delovnih invalidov Slovenije ter prijateljskih in pobratenih društev invalidov iz cele Slovenije; županov občine Cerknica, Marka Ruparja, občine Loške doline, Janeza Komidarja, in župana občine Bloke, Jožeta Dolesa, ki pa je bil tokrat zadržan. Javno zahvalo je društvo izreklo tudi Karitasu, Rdečemu križu, CSD, šolam ter vsem, ki so ali pa še prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Slavnostni govornik, Drago Novak, predsednik ZDIS, je pohvalil vzorno delovanje cerkniškega društva ter izpostavil, da je v Sloveniji 69 tovrstnih društev s kar 60.000 člani.

Ob tem je nadalje poudaril, da je zaposlovanje invalidov ključ za socialno vključenost ter da le z omogočanjem enakih možnosti tudi invalidi lahko živijo človeka dostojno življenje, kajti »cilj je socialno vključevanje in neodvisno življenje invalidov«. Nadalje je opozoril, da so invalidi zaradi zmanjševanja pravic, ki so jih nekoč že imeli, danes v težki situaciji, da pa si zveza prizadeva nastalo stanje kar najbolj omiliti.

Kulturnemu delu programa, h kateremu sta svoje prispevali tudi članici društva, pesnici Milena Kraševec ter Vlasta Bajec, je sledilo druženje.

Predsednica društva, Olga Otoničar, se ob tej priložnosti vsem, ki so sodelovali pri organizaciji proslave, iskreno zahvaljuje. •dš Predsednica društva, Olga Otoničar ter predsednik dolgoletno (15 let) pobratenega Društva invalidov Trbovlje, Rudi Janežič.

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Tekmovali so mladinci

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 11. maj 2012

Aktivnosti na Dan za spremembe

Dan za spremembe, pod katerega se podpisuje Slovenska filantropija, so v regiji dobro sprejeli in se nanj aktivno odzvali Mame zbrale dobrih pet tisočakov Notranjska – 21. april je Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, določila za poseben dan in ga poimenovala Dan za spremembe.

To je dan, ko se prostovoljci po lokalnih skupnostih in društvih med seboj povežejo in vključijo v različne aktivnosti ter z dobrimi deli doprinesejo kanček optimizma vse bolj majajoči se družbi. V treh letih, odkar ga organizirajo v večjih slovenskih krajih – letos aktivno tudi na Notranjskem – je ponekod prireditev prerasla v odmevne dobrodelne dogodke.

V Logatcu so Dan za spremembe, na katerega se je odzvalo čez petsto obiskovalcev, organizirali prvič. Pet mam je na ploščadi pred gostiščem Jeršin v središču mesta pripravilo dobrodelno prireditev z javno dražbo oblačil slovenskih medijskih zvezd. S prodajo ličnih, a rabljenih oblačil so zbrale 5110 evrov, ki so jih že izročile štirim za rakom obolelim otrokom iz Logatca. Kar mame niso uspele prodati, ostal je namreč še zajeten kup različnih oblek in dodatkov, so razdelile po varnih hišah in azilnih domovih, nekaj pa so odstopile tudi otrokom v sirotišnicah v Bosni in Hercegovini. Pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega dogodka so mamam pomagale še Tina in Mojca Musec, Vera Nagode, Milena Pečenik, Urša Grah in Jasna Jeršin. »Zahvalile bi se tudi družini Jeršin, ki nam je za hrambo oblek na stežaj odprla svoja vrata, in trgovini Sanpavlija za obešalnike in stojala. Hvala tudi cvetličarni v Mercatorju za šopke,« je ob tej priložnosti izpostavila ena od mam, Polona Slabe, in dodala, da so za akcijo take razsežnosti zaslužni prav vsi, ki so prišli in darovali. Da je akcija tekla, tako kot se spodobi, so s svojimi prispevki poskrbeli tudi sinovi mam, Matic, Žan, Blaž in Martin. Mame napovedujejo, da z dobrimi deli ne bodo odnehale in za prihodnje leto napovedujejo podoben dogodek. •bč

Dan za spremembe na OŠ Tabor

Izmenjali so si igrače

Na logaški osnovni šoli Tabor so se letos prvič pridružili vseslovenski akciji, ki jo je že tretjič zapored organizirala Slovenska filantropija z naslovom Dan za spremembe. Akcija je bila letos namenjena premagovanju osamljenosti, zato so logaški šolarji na svoje ustvarjalne delavnice in Plesni festival povabili tudi starše in stare starše.

Za razliko od delavnic, ki so bile namenjene zgolj druženju, je bil Foto: BLANKA MARKOVIČ KOCEN Plesni festival tekmovalnega značaja, najboljši na medobčinski se bodo pomerili na področni ravni, prvo- in tretješolci pa so se s hip-hopom zgolj predstavili.

V okviru Dneva za spremembe so logaški učenci v spremstvu mentorice obiskali tudi bližnji dom starejših občanov, pripravili koncert otroškega pevskega zbora, zbirali pa so tudi prostovoljna sredstva za šolski sklad za nakup plezalne stene. •bmk

V okviru Dneva za spremembe, ki ga je s ciljem spodbujanja solidarnosti ter preprečevanja osamljenosti in izključevanja organizirala Slovenska filantropija in so ga v soboto obeležili v sedemdesetih slovenskih krajih, je v Postojni Mladinski center Postojna v sodelovanju z Boreom, regijskim stičiščem nevladnih organizacij notranjskokraške regije, ter Klubom študentov občin Postojna in Pivka organiziral dobrodelno akcijo izmenjave otroških igrač. Cilj akcije je bil, da otroci igrače zamenjajo, tako da prinesejo svoje, ki so jih prerasli ali jim niso več zanimive, in vzamejo druge, nekateri pa so igrače kar darovali. »Ljudje so bili nad akcijo navdušeni in so jo tudi pohvalili. Prosili so nas tudi, naj se takšne akcije večkrat organizirajo. Igračam, ki so ostale, bomo poiskali nove lastnike,« je povedala koordinatorka akcije Ana Širca. Največ jih bodo namenili postojnskemu Rdečemu križu, pa tudi domačemu vrtcu. •kv

Dnevu za spremembe se je s skupino tečajnikov programa Skupaj za boljši jutri letos pridružila tudi ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim). Organizirali so namreč ekskurzijo v Postojno, kjer so se udeleženci seznanili z delom reševalnih služb in policije tudi v praksi. Na urgenci – NMP Postojna jim je reševalec, Andrej Bratina, povedal veliko zanimivega o svojem delu in pokazal nujno opremo za reševanje človeških življenj. Skupino je na postojnski policijski postaji sprejel dežurni policist Tomaž Curk in jih seznanil z delom policistov, na koncu pa še pokazal zanimive pripetljaje iz svoje prakse. Na regijskem centru za obveščanje so spoznali, kako poteka delo na številki 112, in bili prijetno presenečeni nad vsem, kar so videli in slišali od prijaznih operaterjev. Čeprav si niso ogledali načrtovanih postojnskih poklicnih gasilcev, so tečajniki izvedeli veliko koristnih informacij in napotkov za vsakdanje življenje. Ekskurzijo so zaključili v kulturnem domu, na prireditvi »Stopimo skupaj in preprečimo izključevanje«, ki sta jo pripravila postojnska enota Šenta, Slovenskega združenja za duševno zdravje, in Šentprima – zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov. Dogodek so sooblikovali postojnska stičišče

Blagoslov motorjev je v Logatcu tokrat opravil dolnjelogaški župnik Janez Kompare – Za varno vožnjo sta potrebni predvsem trezna glava in pamet – Tudi letos udeleženci zbirali prostovoljne prispevke

Kljub deževnemu vremenu se je blagoslova motorjev v Logatcu udeležilo precejšnje število motoristov iz vse Slovenije. »To je že osma tovrstna prireditev,« je povedal Erik Rehberger, šef redarjev in desna roka Tonija Voljča, organizatorja te prireditve, in dodal, da so se ljubitelji jeklenih konjičkov letos pripeljali tako iz Ljubljane kot s Primorske, iz Horjula, z Vrhnike kot iz Logatca. Že pred uradnim začetkom jih je bilo na prizorišču več kot 50 z najrazličnejšimi motorji, od tako imenovanih old tajmerjev do najsodobnejših cestnih »zverin«, in njihovi vozniki.

FOTO:

Po tradiciji so se na blagoslovu motorjev tudi letos zbirali prostovoljni denarni prispevki za družine, ki so v prometnih nesrečah izgubile očete, ali pa za poškodovane motoriste, ki ta sredstva uporabijo za svoje družine ali za zdravljenje. »Pobudnik te dobrodelne akcije je pater Niko, ki je delal v Logatcu, zdaj pa službuje v Strunjanu,« je pojasnil Erik Rehberger.

K motorju in motorizmu sodi tudi posebna oprava. Kako mora biti oblečen pravi motorist, sem vprašala motorista iz horjulske Motobande gas X. »Tako da ga ne zebe in da je varno,« sem izvedela.

Med udeleženci sem opazila tudi nekaj dam, med njimi motoristko Olgo Božnar, ki že šest let vozi motor in je prepričana, da je za varno vožnjo najpomembneje, da voziš po pameti.

BLANK

•Blanka Markovič Kocen

CEN

Motoristi, srečno!

A MAR

KO MARKOVIČ

VIČ KOCEN

RKO FOTO: BLANKA MA

NVO Boreo, Klub študentov, pevke Ana Curk, Marina Vitković, Monika Šabec in Gaja Udovič, glasbena skupina Free Tones, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, koordinatorka na SGLŠ Anica Emili Podboj, plesni klub Zebra, Pike iz Pivke, Lekarniška zbornica Slovenije in Kraške lekarne Ilirska Bistrica, DSO Postojna, Mercator center Postojna, Društvo Vezi, Občina Postojna, Društvo Vita Pivka, Maruša Mele, Pobles d.o.o., Mladinski center Postojna in številni prostovoljci. V avli kulturnega doma so razstavili slike in izdelke, nastale v sodelovanju Šent Postojna in DSO Postojna pod mentorstvom Mojce Tršar. Članice Šenta so nastopajoče in obiskovalce razveselile z ročno izdelanimi gumbki in mislimi o sreči. Vsi v en glas so se strinjali, da so takšna druženja potrebna, saj se tudi na tak način tkejo topli medčloveški odnosi in prijateljstva. •bč

KOVIČ KOCEN

KA FOTO: BLAN

FOTO: ARHIV DRUŠTVA VITA

Na poučen izlet v Postojno

Dolnjelogaški župnik Janez Kompare, ki je tokrat opravil blagoslov, je vse udeležence v prometu med drugim pozval, naj se zavedajo odgovornosti za svoje in za življenja drugih. »Želim vam srečno vožnjo, saj ste motoristi na cesti najbolj ranljivi, zato naj bo ta blagoslov tudi spodbuda, da bi vozili z modrostjo in pametjo,« je Kompare zbranim položil na srce.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 9

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 10

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 11. maj 2012

Z zumbo do pomladitve

FOTO: ARHIV ANDREJE ŠTERN

Andreja Štern je z zvrstjo plesa in glasbe na Notranjskem začela prva – Ples, ki uravnoteži telo in duha

FOTO: ARHIV ANDREJE ŠTERN

Andreja Štern je rojena Primorka, ki jo je pot po 10 letih zanesla na drugi sončni del naše države, Štajersko, in od tod na Notranjsko. Razlika v temperamentih ljudi vsekakor je, čeprav pravi, da Notranjci nismo tako zaprti, kot si radi pripisujemo. In v Cerknici se počuti doma. V življenju se izzivov ni nikoli branila in se je tako pustila zapeljati tudi marsikateri novi obliki vadbe: od karateja, trebušnega plesa in drugega, mešanico vsega pa je našla v zumbi, ki ji ne pomeni zgolj izziva, temveč tudi uravnoteženje ciljev in želja, ki ji osmišljujejo življenje. Mamica treh otrok je odločena in ve, kaj hoče, poleg odlične vadbe telesa in duha podariti ljudem delček sebe in jim pomagati, da odkrijejo del sebe, radovednega, radoživega, igrivega in pozitivnega otroka. Andreja je zumbo na Notranjsko zanesla kot prva inštruktorica.

Za to plesno zumbo je očitno veliko zanimanja

Pravijo, da slučajev ni. Kako si sploh spoznala zumbo in se odločila, da jo predstaviš tudi drugim?

Na zumbo sem naletela slučajno: ko sem nekaj iskala po internetu. Takoj sem vedela, da je to tisto, s čimer se želim ukvarjati. Ker tečaja za zumbo pri nas še ni bilo, sem se marca lani odločila, da licenco opravim pač drugje, na Dunaju, kjer je zastopstvo Zumba fitness LLC, ki jo je na Floridi ustanovil Alberto Perez – Beto, kjer sem opravila kvalifikacije za

licence: Basic 1(osnovna stopnja), Basic 2 (nadaljevalna) ter Aqua zumba (vodna).

Za tonning zumbo (zumba vadba z uporabo lažjih uteži) pa sem licenco pridobila v Ljubljani. Kasneje sem zumbo prvič predstavila v Cerknici.

Različne oblike vadbenih programov so več kot primerne za zanimiv in pester program, ki ga ponujam pod okriljem Športno turističnega društva Horus. Nekoliko omejitev za izvajanje predstavlja le Aqua zumba, ki se izvaja v vodi in se je lahko udeležite

v poletnih mesecih, ko jo izvajam v katerem od obmorskih krajev ali bazenov, ki pa jih v naši občini žal ni. Zelo sem zadovoljna, ko vidim, da so udeleženci na vadbenih uricah po končanem treningu sproščeni in zadovoljni, saj je s tem dosežen eden izmed ciljev, ki sem si jih zadala kot inštruktorica te zanimive „fiskulture“, ki združuje tako elemente različnih zvrsti plesa, od latinsko ameriških, afriških, tanga, trebušnega in podobno, kot različnih vrst vadbe, čeprav ni zumba

Študentarije ZELENFEST= narava + zabava Se zavedamo, kaj se dogaja okoli nas, kaj nas obdaja? Še posebno med mladimi se pojavlja problem nepoznavanja lastnega okolja in s tem možnosti, ki jih nudi. Prav tako je velika luknja pri organizirani dejavnosti za mlade, zato smo se odločili ustvariti nov festival, ki se imenuje Zelenfest. Glavni cilj projekta je druženje mladih v lokalnem okolju in seznanitev s stvarmi, ki jih obkrožajo, se jih morda še ne zavedajo ali pa bi radi o njih izvedeli več.

Dogodki Zelenfesta so namenjeni vsem, ki jih vsebina zanima, mladim in starim. Večina dejavnosti bo brezplačnih vendar bodo potrebne predhodne prijave. Letošnji program je sestavljen iz naslednjih dogodkov: ogled Zelških jam, ščukanujanje, paintball, doživljajska pedagogika, gledanje filma na Uckanci, ogled makete in muzeja o Cerkniškem jezeru in vožnja z lojtrnikom, ponočevanje z astronomom, kolesarjenje po Rakovem Škocjanu, zabava v naravi in sprehod z biologom po jezeru.

Dogajanje se bo odvilo med 18. in 27. majem. Vse podrobnosti pa bodo redno objavljene na spletni strani Notranjskega študentskega kluba.

Zelenfest je še eden izmed projektov, s katerim se trudimo mladini na Notranjskem ponu-

diti kvaliteten program, ki je sestavljen tudi iz izobraževalnih vsebin. V marcu je bilo izvedeno predavanje o krvodajalstvu s ciljem, da se pridobi več mlajših krvodajalcev in se s tem razširi baza krvodajalcev v občni Cerknica. Predavali sta prostovoljki iz Rdečega križa Nika Klančar in Petra Dolšak.V aprilu pa smo izvedli tečaj za vaditelja čolna in delavnico na temo kritično mišljenje, ki jo je vodil Domen Malc. Na tečaju so se zainteresirani naučili teorije, sedaj morajo le še opraviti izpit. Na delavnici o kritičnem mišljenju pa so udeleženci spoznali osnove argumentiranja, razmišljanja o argumentih, ki so nasprotni njihovemu prepričanju in podkrepitev izrečenega z argumenti. Zaradi pozitivnega odziva z obeh strani je v načrtu že naslednji trening, ki bo najverjetneje o odločanju.

Pomembno je, da veste, da ste lepo vabljeni, da se udeležite dejavnosti, ki vam jih Notranjski študentski klub ponuja, saj so prvotno namenjene vam-mladim. Dogodek brez udeležencev je brezpredmeten, zato pusti razne predsodke na strani, saj smo resnično veseli vsakogar in čisto vsak je dobrodošel tako na Uckanci kot na projektih.

Kaj praviš, prideš?

niti ples niti neka specifična vadba. Je uravnoteženje telesa in duha.

Zumba vadba mi torej predstavlja neizčrpen vir idej, zato imam v načrtu še nekaj drugih programov, povezanih s tem področjem, ki pa naj zaenkrat ostanejo raje presenečenje, vas pa vabim, da obiščete katerega izmed mojih tečajev, saj vam prvo urico podarim, za nadaljevanje pa se na podlagi enourne izkušnje odločite sami.

uri brezplačno poskusi v »zumbanju« in to kadarkoli, saj med tečajniki ni razlik v smislu »začetni in nadaljevalni tečaj«.

Zgodi se, da katere od vadb opravljajo »priučeni mojstri«. Zakaj za izvajanje zumbe sploh poiskati zumba trenerja z licenco?

Zumba je kompleksen odnos do našega telesa in ne zgolj gibanje. Trener z licenco posreduje razširjeno znanje, Zumbe pa ne izvajaš le v ki se navezuje tudi na obravdomačem kraju, temveč si navanje posameznika glede zelo aktivna tudi drugod. na njegove telesne značilnosti, Res je. Trikrat tedensko morebitne predhodne (ponedeljek, sreda in petek) se poškodbe in podobno. Ni nam lahko ob 20.15 pridružite namreč vseeno, kako se vaje v dvorani cerkniškega izvaja in kdo jih izvaja. Ljudje gasilskega doma, ob torkih imamo različne telesne omein četrtkih ob 18. uri v jitve, ki jih je potrebno poznati Športnem centru v Ribnici, in temu prilagoditi tudi vadbo, ob torkih in četrtkih ob 20.30 ki mora biti »pisana na kožo v fitnes centru v Postojni ter posameznika«. Do poškodb ob ponedeljkih in sredah, pride hitro, lahko tudi pri ob 18. uri v športni dvorani tako »preprosti« vadbi, kot je Bonifika v Kopru. Kdor ima zumba (še posebej pa tonželjo, je dobrodošel in se ning zumba), česar pa si ne lahko v brezplačni uvodni želimo. Čeprav je zumba v

prvi vrsti namenjena sprostitvi, oblikovanju telesa, zabavi ter iskanju notranjega otroka, ki se je morda z leti nekoliko skril, ne moremo mimo tega, da je namenjena tudi krepitvi skeletnih mišic, pri čemer smo še posebej pozorni na pravilno telesno držo in ustrezno izvajanje gibov.

Zakaj bi se nekdo odločil za to obliko telesne vadbe?

Imamo svobodno izbiro in vsak si zase najde primerno vadbo. Meni osebno je zumba všeč iz več vidikov, saj je to sprostitvena in zabavna vadba, pri kateri se aktivirajo tudi mišice, za katere smo pozabili, da obstajajo. Več kot primerna je za oba spola, pri čemer moški običajno najdejo izziv pri tonning zumbi (trening z utežmi), primerna pa je tudi za starejše osebe. Vsekakor jo priporočam vsem, saj s to obliko vadbe »od nog do glave« pomladiš tako telo kot duha.

•Damijana Škrlj

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Prejeli smo

www.nkr-novice.si

stran 11 let 10

11

Kmetijstvo kot umno gospodarjenje z naravnimi viri Kmetijstvo je ena od osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti. Poljedelstvo je pred približno 10.000 leti pravzaprav omogočilo, da se je človek za stalno naselil na določenem območju. Kmetijstvo kot tako naj bi tudi v današnjem času visoko razvitih tehnologij in globalizacije ohranjalo rodovitno zemljo in pripomoglo k varovanju in s tem ravnotežju celotnega okolja.

Gospodarna raba razpoložljivih proizvodnih virov v kmetijstvu ob upoštevanju visokih tehnoloških, fitosanitarnih in drugih standardov omogoča pridelavo varne in kakovostne hrane ob sočasnem ohranjanju okolja in kakovosti naravnih virov.

Po drugi strani z opuščanjem kmetijske rabe tal spreminjajo razmere za vsa živa bitja v teh življenskih združbah. Številne rastlinske in živalske vrste so začele izginjati iz takšnega prostora, in tu ni izjema niti človek.

Pred več kot 135 leti je izšla knjižia Umni kmetovalec ali spolšni poduk, kako obdelovati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozdove, pospremljena z besedami, da je kmetijstvo glavni steber blagostanja naše domovine, kajti revež kakršnegakoli stanu že nima nikjer veljave.

Osnovni namen kmetovanja je pridelovanje hrane, brez katere ni življenja.

Umni kmet mora kmetovati na tak način, da dolgoročno ohranja rodovitnost kmetijskih zemljišč in da kmetovanje ne povzroča obremenitve za okolje.

Za ohranjanje rodovitnosti je bistvenega pomena gnojenje.

Z gnojenjem vračamo zemlji hranilne snovi, ki jih s pridelki odnašamo. Gnojenje mora biti opravljeno strokovno, da se

Odprto pismo:

izognemo onesnaženju okolja, do katerega lahko pride, če je to pretirano in v nepravem času.

prilagojena številu in vrsti živali ter tehnologiji reje. Velikost skladišča mora omogočati najmanj šestmesečno skladiščenje.

Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmetiZaradi teh dejstev so kmetje, izvajalci gnojenja, dolžni jskih zemljiščih, vendar ne dlje kakor šest mesecev z obvezno spoštovati razne uredbe in predpise, ki določajo čas in količino menjavo lokacije vsako leto. Začasno shranjevanje uležanega gnojenja. hlevskega gnoja mora biti od tekočih in stoječih voda oddNajpomembnejša je Uredba o varstvu voda pred aljeno najmanj 25 m.

Ta ureMineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. dba določa mejne vrednosti vnosa dušika v tla in ukrepe za gnoji, enakomerno raztrošena. zmanjševanej in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga Kmetje, ki imajo glede na obdelovalno površino viške organpovzročajo nitrati iz kmetiskih virov. Uredba določa, da letni skih gnojil, morajo presežke evidentirati v kakšni količini in vnos dušika iz živinskih gnojil na ravni celotnega kmetijskega komu so jih oddali. gospodarstva ne sme presegati 170 kg dušika na hektar kmetiKmetije, ki so vključene v razne podukrepe kmetijsko jskih zemljišč. okoljskega programa, morajo upoštevati še dodatne zahteve, in Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene sicer: odeje (njivah) prepovedan od 15. novembra do 15. februarja.

- vse kmetije, ki uporabljajo mineralna gnojila, morajo gnojiti Za zemljišča z zeleno odejo (travniki) omenjena prepoved velja na podlagi letnega gnojilnega načrta. Ta mora biti izdelan na podlagi analize tal, ki jo je potrebno narediti vsakih pet let. od 1.decembra do 15. januarja.

- Voditi morajo evidenco o uporabi živinskih gnojil. Iz evidenc Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je premorajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega povedano od 15. novembra do 15. februarja.

Po tej uredbi gnojenje s hlevskim gnojem, mineralnimi gnojili, gnojila, čas gojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo. ki ne vsebujejo dušika, in apnenje ni časovno omejeno.

Ne glede na obdobje je gnojenje z gnojevko, gnojnico in Z upoštevanjem zahtev, ki jih določa uredba, sta zagotovljena mineralnimi gnojili prepovedano na poplavljenih tleh, na strokovnost in ustrezno varstvo okolja. tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zmrznjenih tleh.

Kmetijska svetovalna služba Postojna, Darja Zadnik in Vsaka kmetija, ki redi živali, mora imeti urejena skladišča Majda Godina za organska gnojila. Zmogljivost in vrsta skladišč morajo biti

Vodovod na Petkovec

K pisanju tega sestavka me je nagovoril članek v marčevski številki Logaških novic z naslovom Petkovec bo dobil vodovod, avtorja dr. Jožeta Hladnika. V njem je zapisanih kar nekaj resnic, še več nejasnosti in tudi kakšna zbadljivka. Da bi bilo lažje in bolje razumeti, pojasniti mnoge zadeve, ki so se odvijale s samim projektom, bom v nadaljevanju skušal podati nekaj podatkov, pojasnitev in morda tudi vzrokov za nekatere odločitve.

nih sredstvih za samo izgradnjo. Praktično je bilo nemogoče pridobiti potrebna nepovratna sredstva iz državnega ali kasneje tudi iz Evropskega proračuna. Občina Logatec je vključena v Osrednjo slovensko razvojno regijo, kjer ji je zardi razvitosti v primerjavi z ostalimi regijami bilo dodeljenih zelo malo sredstev. Politiko razdeljevanja vodi Mestna občina Ljubljana in njen župan oziroma županja. Komaj nam je uspelo pridobiti nekaj sto tisoč evrov za kanalizacijo in ČN Rovte. Želja, če hočete, zahteva prebivalcev naselja Kljub vsemu nismo držali križem rok. Izvedli Petkovec po javnem vodovodu je bila verjetno smo kar nekaj pripravljalnih in nujnih del za izražena že pred letom 1995, ko je vodenje sam vodovod Petkovec. Na pobudo predsedobčine prevzela Slovenska ljudska stranka. nika KS je bil obnovljen vodovod »Gabrovce«, Sami krajani so izražali dva vzroka kot nujna kjer je vse pripravljeno za nadaljevanje izgradza pridobitev javnega vodovoda. Prvi je bil nje proti Petkovcu. Ob obnovi vodovoda kmetijstvo. Vedno večje število živine in pred- in postavitvi hidranta »pr Luknčk« pa je bil vsem v sušnem obdobju pomanjkanje vode pripravljen tudi odsek proti »Celerjem«. iz kapnic ali hišnih zajetij. Drugi pa je bil, da se je na Petkovcu razvila prava lesna indusEdino možnost pridobitve vsaj dela nepotrija in posledično potreba po zagotavljanju vratnih sredstev smo videli v KOHEZIJSKIH požarne varnosti, ki jo je najlažje zagotavljati SREDSTVIH. Za pridobitev le-teh pa je iz javnega vodovoda. potrebno izpolnjevati kar nekaj pogojev. Prvi Pristop k samemu projektu je bil izveden je, da mora biti finančno večji ali medobčinski dokaj zgodaj in če ne bi bilo nekaterih drugih projekt. Drugi, da gre za izboljšanje že projektov, ki jim je občinska politika dala obstoječih vodovodnih sistemov, za njihovo prednost pred javnim vodovodom na Petpovezovanje in zagotavljanje večje varnosti kovec, bi bil ta prav gotovo izveden ali vsaj pri vodooskrbi. Ob sodelovanju še nekaterih v izvajanju. Žal pa so dobili prednost prososednjih občin je vodenje medobčinskega jekti na obnovi vodovoda v naselju (mestu) projekta prevzela občina Postojna, ki je Logatec, ki se je v določenem delu oskrboval vključevala največji projekt. prav iz zajetja Turkova grapa. Voda iz tega V Logatcu smo pristopili k prvemu »našemu zajetja pa je bila predvsem ob močnih nalivih projektu« – vodovodu Petkovec. Kot že ali daljšem deževnem obdobju oporečna s rečeno, smo določili traso primarnega voda, prisotnostjo fekalije. Tudi vodovod Medvedje ki bi omogočala tudi izvedbo vseh hišnih Brdo–Židovnik je dobil prednost, ki pa oskr- priključkov do posameznih uporabnikov. buje tudi nekaj gospodinjstev iz naselja PetIzdelali smo idejni projekt, ki je bil osnova za kovec. In na koncu še izgradnja kanalizacije pridobivanje služnosti od lastnikov zemljišč. in čistilne naprave v naselju Rovt. Prednost Obvezo, da bo pridobil vse potrebne služnosti temu projektu pa smo dali iz bojazni, da bo od lastnikov zemljišč, je prevzel takratni neurejeno odtekanje odplak v samem naselju, predsednik KS Rovte. Besedičenje dr. Hladki je v večjem delu v II. vodovarstvenem pasu, nika v sestavku do g. Trevna je prav žaljivo. povzročilo vdor v samo zajetje oziroma podPredsednik je pridobil v zelo kratkem času talnico, kjer se z vodo napaja vodovod Rovte. vse služnosti in jih predal občinskemu uradu.

Isti vodni vir pa je bil predviden za napajanje Ob tem naj navedem tudi, da je pridobil tudi vodovoda Petkovec. vse potrebne služnosti za izvedbo kanalizacije in ČN Rovte, ki jih je bilo kar krepko čez sto, Sama trasa predvidenega vodovoda Petkovec pri tem opravil zelo veliko in težavno delo, je bila dokaj hitro in tudi s pomočjo krajanov pa danes ob gradnji kanalizacije in ČN ne dorečena. Vedno se je zataknilo pri potrebčuti nobene hvaležnosti ne od občanov ne

od občinske oblasti. Same služnosti pa so bile pogoj za pripravo PGD, PZI in pridobitev gradbenega dovoljenja.

Da bi pridobili nepovratna kohezijska sredstva za izvedbo vodovoda Petkovec, je bilo obvezno le tega povezati z vodovodom Turkova grapa–Logatec. Ne iz razloga, ker mesto Logatec nima dovolj vode (logaški vodovodni sistemi imajo na razpolago preko 100 l zelo kakovostne naravno mineralne vode na sekundo), temveč zato, da bi izpolnili pogoj za pridobitev potrebnih sredstev.

Ob izteku svojega mandata sem ob primopredaji sedanjemu županu g. Menardu predal celoten spis št. 355–1/2010 – medobčinski projekt: Dograditev in obnova vodovodnih sistemov na povodju zgornje in srednje Ljubljanice – kohezijski projekt, za kar je bila izdelana in potrjena tudi na OS občine Logatec. Idejna zasnova, ki med drugimi vsebuje tudi tri projekte iz občine Logatec; vodovod Rovte–Petkovec– Turkova grapa, novi povezovalni vodovod Cuntova grapa–vodohran na Sekirici– Martinj Hrib in povezovalni

vodovod Kalce–Grčarevec–Laze. Posebej je bilo povedano in poudarjeno, da so za projekt vodovod Rovte–Petkovec pridobljene vse služnostne pogodbe od lastnikov zemljišč, po katerih je predvidena sama trasa vodovoda.

Na koncu je potrebno še povedati, da je pri projektu vodovoda Petkovec poleg predstavnikov krajanov in Krajevne skupnosti zelo tvorno in strokovno sodelovalo vodstvo Komunalnega podjetja Logatec na čelu z direktorjem g. Petkom in njegovo dobro sodelavko ga. Špelo Ferjančič.

Kaj se dogaja s projektom vodovod Petkovec in tudi ostalima dvema projektoma, ne vem.

Imam občutek, da zelo malo ali nič. Pri tem pa se finančna perspektiva 2007– 2013 in z njo kohezijska sredstva zelo hitro izteka. A s tem problemom si bo glavo belil kdo drug. Sam le želim in tudi privoščim, da bi krajani Petkovca dobili javni vodovod do vseh uporabnikov, da bi za izgradnjo le tega prispevali čim manj lastnih sredstev.

Janez Nagode

Mnenje avtorja ne izraža nujno tudi mnenja uredništva.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 12

Oglasno sporočilo

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 11. maj 2012

ODPRTA VRATA DO ZDRAVJA »Zdravje in zdravljenje je dostopno vsem, potrebna je samo volja.« Tako meni uveljavljeni terapevt Dejan Fabijančić, ki že vrsto let uspešno pomaga do zdravja ljudem, ki obolevajo za različnimi boleznimi. Obiskujejo ga tudi številni ljudje iz tujine. Denar ni izgovor pravi, saj zdravljenja ne zaračunava.

Bioterapevt med izvajanjem psihokineze. Človekovo telo premakne

brez dotika z

močjo svojih

misli.

»Zdravljenje je dostopno vsem, saj se bioterapija ne zaračunava – na točki, ko zbolimo se vsi znajdemo v enakem položaju in takrat smo si vsi enakovredni. Bolezen ne izbira med revnimi in bogatimi zato imajo možnost zdravljenja vsi pod enakimi pogoji ne glede na status in zato ne določamo cene ne bogatin ne revnim in tu ni prioritet. Edina prioriteta so težji bolniki, ki jih obravnavamo prednostno. Kvalitetno zdravljenje v današnjem času torej ni odvisno od cene temveč od volje posameznika! Ljudem želimo omogočiti sistematično zdravljenje v kolikor je to potrebno. Ena terapija poteka štiri zaporedne dni in vsak, ki se odloči za zdravljenje mora obvezno prihajati vse štiri zaporedne dni.

Zdravljenje poteka v skupini po 3 ure na dan, priporočljivo je, da so vsi udeleženci vseskozi prisotni v prostoru kjer je v času terapije prisotno zelo močno energijsko sevanje – prostor je v času terapije na »zdravilni frekvenci«. Za zdravljenje si je potrebno vzeti čas, kar pomeni, da pustijo pacienti skrbi, telefone, prenosnike doma, ne gledajo na uro in se v celoti posvetijo zdravljenju. Zdravljenje se namreč odvija na podzavestni ravni in je najbolj učinkovito, ko je pacient popolnoma razbremenjen. Učinkovitost zdravljenja je odvisna od bolezenskega stanja vsakega posameznika in od tega koliko časa je bolezensko stanje prisotno v telesu. Nekomu se lahko stanje izboljša ali v celoti popravi že po prvi terapiji, spet drugi potrebuje več zaporednih terapij. Največ je odvisno od posameznika, koliko je pripravljen vlagati v svoje zdravje. Ljudje, ki iščejo izgovore, da nimajo časa za zdravljenje in iščejo »instant« rešitve se ne zavedajo vrednosti lastnega zdravja in za njega niso pripravljeni storiti nič. Tisti, ki pride k meni po čudež, ga ne bo prejel. Tisti, ki pride z močno voljo in odprtega uma bo prejel zdravje.”

Mamica dveletne Ane, ki ima diagnozo epilepsija pravi: Pomembno se nam je zdelo, da je bioterapija popolnoma neinvazivna in nima stranskih učinkov. Dejan nam je že v začetku dejal, da bo potrebnih več terapij. Po 4 mesecih lahko rečemo, da se stanje umirja, epileptični napadi pa so vse redkejši in manj intenzivni. Vem, da je pred nami še dolga pot, kljub vsemu pa čutim, da nam bo z Dejanovo predanostjo do dela (ki je neizmerna), optimizmom, izrednim čutom do sočloveka in dobro voljo, ki jo Dejan vedno izžareva, uspelo. Dejanu se zahvaljujem za vse. Ni besed s katerimi bi se mu lahko zahvalila za to, ker znova in znova posluša, kako je z našo deklico in je poleg zdravilca tudi moj terapevt.

Premalo ljudi se zaveda moči, ki jo ima kozmična energija. Znanstvenik iz znanega inštituta s katerim Dejan sodeluje in, ki vse svoje življenje proučuje to področje, pravi: »Klasična medicina je ostala v srednjem veku. V prihodnosti se bo morala pričeti odpirati tudi na tem področju saj so rezultati zdravljenja potrjeni v praksi«.

Vsa živa bitja delujemo po programu inteligentne energije, ki je osnova vsega živega. Brez energije življenje ne bi bilo možno, naše zdravje je v celoti odvisno od energijskega ravnovesja v telesu. Vsi smo zaskrbljeni kadar je naše življenje ogroženo in prav bolezen v nas prebudi zavedanje kako pomembno je zdravje. Takrat ni nobena stvar bolj pomembna.

Zdravljenje z energijo oziroma bioterapija, je ena izmed oblik zdravljenja, pri kateri bioterapevt s pomočjo rok vnaša v telo življenjsko energijo. Za to terapijo niso potrebna draga zdravila, injekcije ali zdravju škodljiva sevanja. Za mnoge znanstvenike predstavlja odkritje stoletja - v sedemdesetih letih, ko je znanost uradno potrdila delovanje energije v namen zdravljenja, je to odkritje vsaj nekoliko zbudilo zanimanje tudi v medicinskih krogih, saj tudi medicina dandanes, ob vsej tehnologiji in znanju, mnogokrat ostaja brez orodja oziroma odgovorov kako pacientu pomagati.

K Dejanu prihajajo po zdravje številni ljudje iz Slovenije in tujine. V svojih kartotekah hrani presunljive zgodbe, ki so mu jih napisali njegovi pacienti in številne izvide s strani medicine, ki potrjujejo uspešno zdravljenje. Sam pravi, da je to delo kozmične energije, ki je nad vsem.

Ga. Zvezdana se po petdesetih letih neznosnih migrenskih napadov, zaradi katerih je morala pustiti tudi službo, danes po Dejanovi zaslugi skorajda ne spomni več, kako je čutiti glavobol. Prav tako ji je s pomočjo bioterapije pomagal pri težavah s sinusi in pozdravil bolečine v gležnju zato se kot izjemno uspešna sportnica veteranka, ki je že večkrat pometla z vso mednarodno konkurenco, lahko spet v polni meri posveča športu in živi bolj polno življenje.

Terapevt je v času zdravljenja samo posrednik, ki v telo obolelega posreduje kozmično energijo.

Zdravljenje s polaganjem rok je naravna metoda, ki so jo uporabljale že najstarejše civilizacije po vsem svetu in med drugimi tudi oče medicine - Hipokrat.

Tudi sami smo velikokrat terapevti - bolečina lahko zelo hitro izzveni če na prizadeto mesto položimo roko in to ljudje običajno storimo nezavedno položimo sebi ali drugemu roko kjer boli. Znanja s tega področja so torej znana že tisočletja, obstoj inteligentne energije pa danes potrjuje tudi znanost.

Dejan s svojim iskrenim in neposrednim odnosom do svojih pacientov pridobi takojšnje zaupanje tudi pri svojih najmlajših pacientih.

Triletni deček Jan sam zelo dobro ve, da morajo biti roke med terapijo razprte in dlani obrnjene navzgor, med terapijo ne potrebuje mamice ob sebi. Petletni David iz Radovljice, ki ima sladkorno bolezen pa pravi, da bo, ko odraste tudi sam terapevt in bo pomagal vsem, ki imajo bolezen kot on sam. Obvlada že vse tehnike, enako kot Dejan, ki mu je postal pravi vzornik.

Dejana ob koncih tedna, gostijo tudi v hotelu Sport v Postojni.

Kontakt: 040 642 645

Promocijsko sporočilo, naročnik: Terapevtski masažni center Fabijančić d.n.o., Maistrova ulica 20, 6250 Ilirska Bisrtica

Življenjske izkušnje, lastna prepričanja in želja pomagati drugim so ga pripeljale do tega, da ga danes obiskujejo številni ljudje, ki jim medicina ne more več pomagati ali pa so enostavno izgubili upanje v druge oblike zdravljenja. Dejan Fabijančić je uveljavljeni bioterapevt, ki je sprva je zdravil predvsem športnike, saj je sodeloval s profesionalnimi športnimi klubi, kasneje pa se je odločil, da bo svoje delo posvetil tudi ostalim ljudem. Pravi, da ima energije enako mero kot vsak drugi zdrav človek le, da ve kako veliko količino energije iz univerzuma posredovati v telo pacienta. Glede zdravljenja in odnosa ljudi do lastnega zdravja ima zelo jasno stališče:

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 13

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

let 10

13

Vrtnari z nami: Gnojenje sadnega drevja Razvoj sadnih dreves se je s toplimi dnevi zelo pospešil.

V tem času so drevesa v polnem cvetenju ali pa so že odcvetela. Na Vipavskem pa že zorijo prve češnje.

Cvetenje je za drevo zelo velik porabnik energije. Da se povrne izgubljena energija s cvetenjem in se zagotovi primerna rast drevesa, je potrebno v času po cvetenju drevesa dodajati hranila v obliki mineralnih gnojil. V tem času so predvsem pomembna tri osnovna hranila, in sicer dušik, fosfor in kalij.

V kmetijskih trgovinah se dobijo kot različna NPK-gnojila.

Ta gnojila so v različnih razmerjih. Za sadna drevesa so najprimernejša gnojila z razmerjem NPK 12-12-17.

V vrtu je najbolje, da potrosimo gnojilo pod drevesom v širini drevesne krošnje. Gnojimo vedno pred napovedanim dežjem. V nasprotnem primeru se velik del hranil izgubi. V primeru, ko v času gnojenja ni napovedanega dežja, je vedno za najboljši izkoristek gnojila potrebno po gnojenju gnojilo zadelati v tla. To naredimo tako, da prekopljemo prostor pod drevesi v velikosti drevesne krošnje. Še posebej je to pomembno pri novo posajenih sadikah in mladih drevescih. S tem, ko prekopljemo pas pod drevesi, uničimo tudi plevel, ki v prvih letih rasti zelo slabi rast drevesnih sadik. Kasneje drevo ni več tako občutljivo na konkurenco plevela. Koliko bomo gnojili in ali sploh bomo gnojili, je odvisno tudi od tega, koliko pridelka oziroma plodov je na drevesu. Če je drevo zelo obloženo s plodovi, pomeni, da bo potrebovalo več hranil za razvoj le teh in za normalno rast drevesa. V primeru, ko je drevo ostalo brez plodov, na primer zaradi pozebe, je tako drevo potrebno gnojiti manj. Preveč gnojila, predvsem dušika, ki pospešuje rast, nam povzroči preveč bujno rast ter tako drevo lahko izgubi ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Pretirano gnojenje z dušičnimi gnojili povzroča tudi slabšo odpornost drevesa na različne bolezni in škodljivce, zato je zmernost tu na mestu.

Vprašanja o vašem vrtu pošljite na e-naslov kobal.tomaz@gmail.com.

Tomaž Kobal, Vrhpolje 40, Vipava Tel. št.: 031 507 429

pojavijo gosenice, ki obžirajo le-te. Pozorni moramo biti tudi na uši, ki se pojavijo na lističih in s sesanjem rastlinskega soka povzročajo zvijanje in smolenje. Če opazimo pojav gosenic ali uši na sadiki, moramo takoj ukrepati z uporabo ustreznega insekticida.

V tem času moramo poskrbeti, da odstranimo vse poganjke, ki izraščajo po višini debla. Ostanejo naj samo štirje poganjki, ki smo jih pustili za ogrodne veje, ter vodilni poganjek, ki raste navpično navzgor. Tako se bo vsa, za rast potrebna energija, usmerila v izbrane poganjke, kateri bodo imeli močnejšo in lepšo rast. Posajena sadika mora v tem času začeti intenzivno rasti. Da spodbudimo rast sadike, ji vsake tri tedne dodajamo dušično gnojilo. Sadiki dodamo eno do dve pesti gnojila.

Oskrba letos posajene sadike

Sadno sadiko, ki smo jo letos posadili, moramo v tem času redno pregledovati, da se na mladih lističih in poganjkih ne

Vi sprašujete, vrtnar odgovarja Bralka Brigita sprašuje, kakšen je način in kdaj je najprimernejši čas rezi starejše slive.

Za starejša drevesa sliv velja, kar se tiče načina rezi, enako kot sem opisal v aprilski izdaji rubrike Vrtnari z nami.

Pomembno je, da notranjost krošnje vzdržujemo dovolj osvetljeno in da redčimo pregoste veje v krošnji. Pri rezi sliv pustimo dovolj kratkega rodnega lesa, pa tudi kakšno daljšo rodno šibo. Če na drevesih nismo že dalj časa izvajali rezi, je bolje, da opravimo en del rezi do cvetenja sliv, drugi del rezi pa opravimo v poletnem času. Na ta način se izognemo temu, da bi začelo drevo prebujno rasti. Tudi stres za drevo je na ta način manjši.

Prihodnjič bomo govorili o varstvu pred boleznimi in škodljivci, o redčenju in še o marsičem drugem. Lep majski pozdrav.

Za bolj »živo« hrano!

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Notranjska osvešča o odgovornem načinu pridelovanja hrane Cerknica – Pestri organizirani društveni

dejavnosti na Cerkniškem se je z novim letom pridružilo še eno društvo – Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Notranjska. Ta prisega na naravo in naravne načine kmetovanja oziroma pridelovanja hrane, kar je zlasti v zadnjem obdobju, ko se potreba po doma pridelani hrani stopnjuje, prednost.

Takšna in podobna društva, ki so za svoje poslanstvo izbrala biodinamičen način pridelovanja hrane, pri nas niso redkost, na tem delu Notranjske pa ga dotlej ni bilo. »Ko sem se konec minulega leta o namenu in ustanovitvi takega društva pogovarjala s predsednikom Zveze Ajda, Jožetom Grabljevcem, je bil zelo navdušen in nam je pri ustanovitvi veliko pomagal,« je povedala Mihela Klančar z Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Notranjska. Društvo deluje prvenstveno na področju občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, zagreti pa so tudi za sodelovanje izven teh meja. »Povezujemo se že z ostalimi biodinamičnimi društvi v Sloveniji in v kratkem naj bi se zgodil tudi 1. slovenski dan biodinamikov,« navdušena nad tovrstno dejavnostjo nadaljuje Klančarjeva, ki se ob tej priložnosti za podporo zahvaljuje občini Cerknica in cerkniški

Kmetijsko gozdarski zadrugi Krpan.

Biološko-dinamična metoda je koristna in se uporablja na več področjih kmetovanja; v vrtnarstvu, poljedelstvu, sadjarstvu, živinoreji, semenarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu ..., saj kmetijo za razliko od ostalih načinov gospodarjenja obravnava kot živ organizem in pri tem ne zanemarja značilnosti naravnega okolja. »Upošteva spoznanja o medsebojnem vplivu sil vesolja in zemlje na življenjske procese rastlin, živali in človeka,« pojasni to vejo odgovornega gospodarjenja do človeka in zemlje, ki so jo poznali že v antiki, sogovornica. Demetra, boginja zemlje in rodovitnosti, je bila namreč v antični kulturi zelo čaščena. »Napis Demeter je že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja blagovna znamka zdrave hrane najboljše kakovosti, pridelane na biološko-dinamičen način. Potrošniku v številnih državah na vseh kontinentih zagotavlja, da je kupil zdrave, z življenjsko energijo prežete pridelke za prehrano in semena z večletno dobro kaljivostjo,« izpostavi prednosti na tak način pridelane hrane in doda: »Vsi, ki želite čim bolj zdravo okolje, »živo« hrano in kakovostno življenje, vabljeni, da se nam pridružite in se naučite nekaj novega.« •Barbara Čepirlo

Popravek in opravičilo

M: +386 (0)51 313 821 | E: info@oblak.si oblak commerce d.o.o. | proizvodnja gradbenega materiala: tržaška cesta 1a | SI-1370 logatec | slovenija

V prejšnji številki Notranjsko-kraških novic smo objavili pogovor s predsednikom Društva prijateljev Martina Krpana na Blokah, gospodom Francetom Hitijem. V besedilu smo zapisali, da je skulptura Martina Krpana v avli uprave Intereurope v Kopru delo kiparja Stojana Batiča. Kasneje sem bil informiran, da to ni res. Avtorica tega kipca je akademska kiparka Milena Braniselj iz Cerknice. Avtorici se zaradi neljube napake opravičujemo.

Pa še to; omenjeni kipec je nastal pred petnajstimi leti kot osnutek za mnogo večji spomenik, ki ga je ob petdesetletnici podjetja želela Intereuropa podariti mestu Koper. Večji spomenik naj bi stal v krožišču Ferarske in Koprske ceste. Proti postavitvi takšnega spomenika se je zgrnila obalna umetniška srenja. Postavili so trditev, da na obalo sodi le lik pravega Istrana, kot je solinar, oljkar, vinar, mornar ali pa Šavrinka. Tudi Lepa Vida bi jim pristojala. Tega notranjskega silaka, ki ga ni bilo nič prida in se še prehranjevati ni znal, saj ga je zaradi preobilice hrane, ki jo je spravil vase, gotovo pobral holesterol, pa zares ne marajo. Verjetno pa jih je najbolj motilo le to, da bi notranjski umetnik imel svoje delo v njihovem kokošnjaku. Oh, če bi nevoščljivost gorela. Stane Korenjak

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 14

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 11. maj 2012

Rajski vrtovi pod Snežnikom

Kravcova miniaturna dela

Krpanov pohod je uspel

Logatec, 25. april – V kavarni in Slaščičarni Kljukec, ki v svojih prostorih redno gosti

Bloke – Sončno

FOTO: SAŠA MUSEC

dela raznovrstnih slikarjev, tokrat razstavlja akademski slikar Jurij Kravcov, najnovejši član Društva likovnikov Logatec. Za obiskovalce je pripravil serijo miniaturnih del, s katerimi se je konec februarja v Stekleni galeriji v Logatcu javnosti že predstavil, v ospredju pa so tihožitja in figuralne kompozicije, s katerih vejeta nežnost in zasanjanost. S figuraliko se posveča predvsem upodobitvi svoje žene, vsa dela pa odražajo avtorjevo težnjo po komunikativnosti in dekorativnosti.

Osnovo mu predstavlja risba, z zlato barvo pa se navezuje tudi na pravoslavno ikonografijo in tako po besedah likovne kritičarke Anemarije Stibilj Šajn, ki je razstavo odprla, nadaljuje sintezo, ki nosi pečat medkulturnega dialoga, njegova umetnost se sprehaja med ambientom vzhoda in zahoda. Jurij Kravcov prihaja iz juga Rusije, kjer je v Rostovu na Donu diplomiral na Umetniški akademiji M. B. Grekova, v Sloveniji pa živi in ustvarja že 20 let. Poleg intenzivnega slikanja je tudi mentor na slikarski šoli za odrasle, ki se odvija v Ruskem centru za znanost in kulturo v Ljubljani. Vsa dela na razstavi, ki bo na ogled do konca junija, lahko obiskovalci tudi kupijo. •sm

Odnesli veliko bronastih medalj Nova Gorica, 21.–22. april – Cerkniške MACE so se v dvorani novogoriške OŠ Milojke Štrukelj udeležile finala 12. odprtega državnega prvenstva MTZS v baton twirling športu. Iz Cerknice so se na finalu preizkusili: junior par, dve tekmovalki v Dance Twirlu, 11 najmlajših (do 10 let) v Basic Strut-u in tri skupine (kadeti, junior in senior), pri čemer jih je veliko tekmovalo prvič. Prvič pa se je na najvišjem nivoju twirlinga v težki konkurenci pomerila tudi najstarejša skupina kluba, ki je gledalce že v Cerknici navdušila z odlično koreografijo. Na tretjem mestu so pristali: Zala Dolničar in Tim Udovič v kategoriji pari nn junior, Mace3 v kategoriji team nn kadet, Mace2 v kategoriji team nn junior, Mace1 v group višji nivo in Larisa Šega v dance twirlu ml. junior. Uspešne pa so bile tudi Cicimace, ki so v Basic Strutu osvojile srebrne in bronaste palčke. Cerkničani, ki v Novo Gorico niso uspeli priti, so si lahko vse koreografije Mažoretnega, twirling in plesnega kluba Mace ogledali že na domačem terenu 14. aprila, v okviru vsakoletnega dogodka »Mace se predstavijo«.

Državno prvenstvo sicer velja kot kvalifikacija za uvrstitev iz najvišjih nivojev twirlinga na evropski pokal, ki bo julija v Belgiji, ter kvalifikacija za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Parizu. Ob tej priložnosti se vodstvo kluba zahvaljuje vsem prostovoljcem in podpornikom, ki prispevajo k temu, da klub lahko tekmuje, in vabi, da pridete v soboto in nedeljo navijat v Novo Gorico. •dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Razstava postavlja v ospredje naravne danosti, ki dinarski svet biodiverzitetno najbolj bogatijo.

jutro je pozdravilo pohodnike, ki so se udeležili tradicionalnega 12. pohoda po Krpanovi poti. Na startu ob Bloškem jezeru se je že ob sedmih zjutraj zbrala množica pohodnikov, ki so želeli čimprej začeti pohod, saj so se bali vročine, ki so jo napovedovali vremenoslovci. Vendar so bili njihovi strahovi odveč, saj je znano, da na Blokah vsak dan rahlo pihlja. Pohoda se je udeležilo skoraj dva tisoč pohodnikov, kateri so ob Krpanovi poti opazovali prebujajočo se naravo in se nadihali čistega zraka. Ob poti so si ogledali 20 posebej označenih točk naravne in kulturne dediščine in se okrepčali na več postojankah, ki so jih postavili prizadevni domačini ter Čebelarsko društvo in društvo rejcev drobnice. Na koncu pohoda je podjetje Hija d.o.o., ki skrbi za gostinsko ponudbo na Bloškem jezeru, poskrbelo za pohodniško malico. Pohodniki so lahko izbirali štiri različne malice, tako da je vsakdo lahko dobil nekaj po svojem okusu.

Zelo zanimiva so tudi nova unikatna otroška igrala, na katerih so se otroci zabavali.

Pa tudi oprema okrepčevalnice je nova. Posebnost je Krpanov prestol, na katerem so se obiskovalci lahko slikali z Martinom Krpanom, cesarjem in ministrom Gregorjem. Vabimo vas, da tudi poleti obiščete Bloke in bloško jezero. •sk

FOTO: ŽAN ANZELJC

vrha Snežnika, skozi gozdove in čez suha Kozarišče, 20. april – Avtorji razstave, člani društva življenja, moramo »vrtnariti« kraška travišča v Društvo Drobnovratnik Drobnovratnik, so v predskrbno in z velikim občutkom podzemlje, pa tudi iz Postojne, v sodelovanju stavitvi razstave zapisali: za naravo, ki nas bogati.« Pivška presihajoča z Narodnim muzejem »Slovenci živimo v deželi, Z razstavo so iz bogate jezera, Cerkniško Slovenije in Javnim zavobogato obdarjeni s prelepo ponudbe narave na širšem jezero ter Planinsko dom za kulturo in turizem naravo. Prebivalci krajev okrog območju Snežnika osvetlili polje. grad Snežnik, je v galerijskih Snežnika pa živimo v raju. izbor naravnih danosti, ki Vsebina razstave prostorih gradu Snežnik pri- In nismo sami! Tu živi še na dinarski svet Slovenije biodi- je nastala v mednpravilo interaktivno naratisoče drugih prebivalcev: od verzitetno najbolj bogatijo. Na arodnem letu biotske voslovno in naravovarstveno najnižje razvitih organizmov slikovit in nazoren način so s raznovrstnosti 2010, v okviru projekta razstavo o dragocenih do velikih zveri. Tudi zanje tekstom in sliko na plakatih Živa Notranjska, ki naravnih ekosistemih z vrha so ti kraji najboljša izbira in s pomočjo interaktivnih ga je sofinanciral Snežnika, skozi sklenjene – kot rajski vrtovi. Tu s(m) stolpičev, na katerih so obiskovalci lahko preizkusili Urad Vlade RS za gozdove, čez kraška travišča o doma. Prebivalci krajev komuniciranje v in presihajoča jezera v pod Snežnikom smo vrtnarji svoje znanje, predstavili mosodelovanju z Ministrstvom podzemlja. Razstava bo na teh »rajskih vrtov«. Da bi jih zaik življenjskih prostorov ter rastlinstvo in živalstvo od za okolje in prostor. •bok ogled do nedelje, 13. maja. ohranili tako pestre in polne

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Razstava o dragocenih naravnih ekosistemih bo odprta še do nedelje

Prejeli smo

Natečaj “Evropa v šoli” – Jaz tebi radost, ti meni modrost Natečaj poteka že od leta 1953 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter Evropske kulturne fundacije. Vsako leto v njem sodeluje okrog 500 tisoč mladih iz 34 evropskih držav.

V natečaju sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom ter slovenskih šol v zamejstvu. Na natečaju vsako leto sodeluje med 18.000 do 25.000 mladih. Predstavlja obliko vključevanja evropske dimenzije v šolsko polje. Preko literarnega, likovnega, fotografskega, video in internetnega ustvarjanja mladi spoznavajo kulturne, socialne, jezikovne in druge razsežnosti ter možnosti sodelovanja v Evropi in svetu.

Našo šolo so na 13. natečaju Evropa v šoli zastopali dijaki, člani šolskega glasila Špice, Tilen Makoter, Denis Samsa, Vesna Škrlj ter Ana Simšič, Urša Šepec in Danijela Cole kot avtorice.

Dejstvo, da je letošnje tematsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, je pripomoglo k temu, da smo se povezali z Domom upokojencev Postojna, kjer smo posneli material za video natečaj. Ob prijetnem druženju, izmenjavi izkušenj pri oblikovanju časopisa, kartanju, gledanju slik in izmenjavi daril je nastal video posnetek, ki je bil predmet tekmovanja na nacionalni ravni. Nagrajeni filmček si lahko ogledate na spletni strani Šolskega centra Postojna.

Našim dijakom je 30-članski Nacionalni odbor dodelil 1. mesto v starostni skupini srednjih šol na nacionalnem nivoju natečaja Evropa v šoli. Glavno nagrado, in sicer petdnevno potepanje po Toscani in Elbi, so prejele avtorice, Ana Simšič, Urša Šepec in Danijela Cole. Želim jim obilo užitkov in nepozabnih trenutkov med potepanjem.

Vsem sodelujočim iskrene čestitke! Mentorica Tadeja Pecman Penko

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Regijske kulturne diagonale

stran 15 let 10

15

Pa-leta gostovala pri sosedih

Kulturno-umetniško društvo Pa-leta iz Cerknice je čez mejo razstavilo slikarska dela, s katerimi so se želeli približati Slovencem na Hrvaškem V aprilu je Kulturno-umetniško društvo Pa-leta iz Cerknice na Reki na Hrvaškem pripravilo slikarsko razstavo, kjer je s 35 slikarskimi izdelki povezalo dvoletno ustvarjanje skupine 12 umetnic in umetnikov. Razstava je eden izmed prvih korakov k povezovanju društev iz naših krajev, s »Slovenskim domom«, Kulturno prosvetnim društvom »Bazovica« iz Reke. Mentorica društva Pa-leta, akademska slikarka Karmen Bajec, magistrica umetnosti, je ob otvoritvi razstave vsem prisotnim med drugim podala lepo sporočilo, da: »Tu in tam naletimo na velike darove, kot so ljudje, ki nas razumejo in s katerimi si lahko podelimo enake izkušnje. Če pa se to zgodi v skupini, ki se redno srečuje, pogum in upanje rasteta vselej, ko se igra s čopičem začne.« S predstavnicama društev, predsednico Pa-lete, Ivanko Kranjec ter Petro Aničić, vodjo foto kluba društva Bazovica, sem v nekaj prijetnih trenutkih pokramljala o razstavi in delovanju obeh društev.

Koliko časa vaše društvo že obstaja in kakšni so sploh bili začetki?

Ivanka Kranjec: Leta 2004 smo se registrirali z namenom, da v Snežniku izpeljemo prvo samostojno razstavo Marine Klarić, ki je tako postala prva članica. Sčasoma se nas je nabralo dobrih deset. Pod mentorstvom akademske slikarke, Stanislave Sluga Pudobske, ki nas je slikarsko opismenjevala 7 let, so nastala tudi dela za razstavo v Reki. Letos je dosedanjo mentorico zamenjala Karmen Bajec, akademska slikarka, magistrica umetnosti. Poleg naše skupine ustvarja tudi podmladek, ki se pod mentorstvom Jerneja Dolničarja, profesorja likovne pedagogike, ki poučuje v Grahovem in v Cerknici, 3-4 krat letno v prostorih Galerije Krpan lahko udeleži likovnega tečaja, lani pa je 6 udeležencev njegovega seminarja v duhu priprave na sprejemne izpite Gimnazije za oblikovanje uspelo te izpite tudi opraviti! 4 članice društva vodimo tudi skupino likovnih dejavnosti v Varstveno delovnem centru v Cerknici, s katerimi v maju pripravljamo razstavo v knjižnici na Rakeku. V tem trenutku iskrena hvala članici Mariji Braniselj, ki je ob »špicah« pripravljena »posoditi« svoj, nekoliko večji, zasebni prostor, saj postajajo naši prostori v Krpanovi galeriji pretesni.

Kaj vse obsega vaše ustvarjanje?

Ivanka Kranjec: S pomočjo JSKD smo pod vodstvom akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša v prostorih KD Rak Rakek opravili krajši tečaj iz portretiranja, sicer pa uporabljamo različne slikarske tehnike.

Udeležujemo se tudi različnih slikarskih kolonij, s Slovenskim kulturnim društvom Gorski Kotar iz Hrvaške pa nameravamo pripraviti skupno kolonijo.

Kako vaše delovanje podpira lokalno okolje?

Ivanka Kranjec: Podpirata nas Občina Cerknica, JSKD izpostava Cerknica ter člani z letno članarino. Kupili smo že kar nekaj opreme, dodatno se izobražujemo, kolikor le možno obiskujemo seminarje, razstave (razstavo Metke Kraševec v Moderni galeriji) ipd. Vsa zahvala donatorjem ter ostalim, ki so naše delovanje podprli: Alpod d.o.o., Elgoline d.o.o., TILA, Kovinoplastika Lož, Tur servis …

Povezujemo se tudi z NEC Cerknica, gospo Lili Mahne, z namenom pridobitve evropskih sredstev; z rokodelskim centrom, Šolo za slikarstvo v Ribnici, za sodelovanje pa se dogovarjamo tudi z Notranjskim regijskim parkom pod vodstvom Valentina Scheina. Projektov in idej je mnogo.

V Reki ste v sodelovanju s Slovenskim domom, Kulturno prosvetnim društvom Bazovica, pripravili slikarsko razstavo.

Ivanka Kranjec: Že lani smo želeli predstaviti svoja likovna dela zunaj meja naše domovine, a se ni izšlo. Smo pa letos vzpostavili stik z društvom Bazovica, kjer so nas pričakali z odprtimi rokami ter pomagali postaviti slikarsko razstavo. Otvoritev razstave, ki je potekala v slovenskem duhu, ob zvokih harmonike Krunoslava Križa ter pevke, naše članice,

Snežne Obreza, ki med drugim skrbi tudi za vso administracijo in organizacijo dogodkov v društvu, je bila prežeta s čustvi in še posebej sem bila ganjena ob srečanju z nekdanjo učenko Metko Eržen, ki že vrsto let živi v Reki, ki je ljubezen do rodne grude prenesla tudi na svojo hčerko Marjano. Dogodek se je zaključil ob orehovi potici in slovenskem vinu, gostitelje, ki se jim za vse najlepše zahvaljujemo, pa bo na nas spominjala prečudovita knjiga o Cerkniškem jezeru, ki jo je za to priložnost prispeval Notranjski regijski park. Srečanje je bilo eno tistih, ki ti ostanejo v spominu za vedno, verjamemo pa, da ni bilo zadnje.

Slikarsko razstavo ste lepo pripravili, a vendar vaše društvo likovne sekcije (še) nima. Morda nekaj besed o organiziranosti Kulturno prosvetnega društva »Bazovica«in kako se povezujete s slovenskimi društvi.

Petra Aničić: Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1947 z namenom, da se ohrani vsaj delček domačega kraja tudi v Reki, kamor je Slovence pripeljala usoda, pri čemer društvo stremi k ohranjanju slovenskega jezika, slovenske kulture in identitete ter k povezovanju Slovencev in Hrvatov v prijateljskem vzdušju, saj so si vendarle Slovenci tukaj ustvarili svoje družine in svoj drugi dom. V društvu je kakih 2000 članov, od tega okrog 150 aktivnih (poleg Slovencev so vključeni tudi Hrvatje). Različne dejavnosti društva, od folklore, petja, plesa, učenja slovenskega jezika in slovenske kulturne dediščine, planinarjenja ter dramsko-recitatorske skupine in mladinske skupine, katere cilj je povezati mlade z namenom, da sčasoma nadaljujejo tradicijo društva, omogočajo članom društva med drugim tudi povezovanje s Slovenijo. Radi se odzovemo povabilom društev iz Slovenije, kjer smo pogosti gostje: pevska skupina na primer redno nastopa v Stični, planinski del društva je osvojil že marsikatero goro v Sloveniji, odzvali smo se povabilu na svetovni Slovenski kongres v Ljubljani, se pobratili s Krajevno skupnostjo Stoperce idr. Zveza slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem združuje 16 tovrstnih društev, ki med seboj zelo dobro sodelujemo, izmenjujemo svoje izkušnje ter se enkrat letno zberemo na skupnem srečanju. Sodelujemo tudi s slovenskimi društvi izven Hrvaške, denimo, s Slovenskim združenjem meščanov iz Kakanja, Slovenskim kulturnim društvom »Cankar« Sarajevo, Društvom Slovencev »Triglav« Banja Luka in drugimi. Veseli smo vsakega sodelovanja ter hvaležni za vsa sredstva, ki jih za delovanje našega društva namenjata obe državi.

Ena izmed oblik vašega delovanja je tudi učenje in izpopolnjevanje slovenskega jezika, običajev in tradicije … Kako pa je z zanimanjem za učenje slovenščine?

Petra Aničić: Učenje slovenskega jezika poteka ob vzporednem učenju slovenske kulture, slovenskih narodnih pesmi, običajev, kuhe slovenskih jedi (ajdovi žganci, potica …). Morda kot primer: Cerknico in zgodbo o nastanku Cerkniškega jezera smo povezali z izdelavo čarovnic. Zanimanja za učenje slovenščine je

morda ravno zaradi te kompleksnosti dosti, ne samo med Slovenci, temveč tudi med njihovimi partnerji in prijatelji.

Kakšni pa so načrti društva za prihodnost?

Morda kaka nova sekcija?

Petra Aničić: Program društva je pester in raznolik, vsake toliko pa ustanovimo kakšno novo interesno dejavnost. Tako smo osnovne aktivnosti društva, kamor že od začetka sodijo pevski zbor, folklora, dramska skupina, vsebinsko razširili s planinsko skupino, ki bo letos praznovala 10. obletnico, fotografsko skupino, ki deluje 5. leto, ter s plesno (hip-hop in sodobnejši plesi) in mladinsko skupino, ki pa sta najmlajši.

FOTO: ARHIV »BAZOVICA«

Kaj bi ob tej priložnosti sporočili bralcem Notranjsko-kraških novic?

Petra Aničić: Včasih oseba, ki je ostala v rodni deželi težko razume občutke tistega, ki v tej deželi več ne živi, a jo ima še vedno rad in še vedno čuti pripadnost in navezanost. Čeprav nisem Slovenka, razumem, kako se počutijo ostali člani, ko se na primer v trgovini ne morejo kar tako pogovarjati po slovensko. Društvo Bazovica je kot mali delček Slovenije, kjer se vsi trudimo, da bi se člani počutili kot doma, v Sloveniji. In k temu občutku še kako prispevajo stiki s Slovenci. Tudi v obliki razstave, ki jo je pripravilo Društvo Pa-leta, za kar jim iskrena hvala. •Damijana Škrlj

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 16

Šport

Notranjsko-kraške novice

stran 16

petek, 11. maj 2012

»Brez športa bi mi bilo dolgčas« smuči, za kar lahko še posebej pohvalim naše trenerje. Sicer pa potekajo zimski treningi pod okriljem klubskih trenerjev v Logatcu, če je le dovolj snega, v nasprotnem primeru pa na Pokljuki. Po koncu sezone, ko ni več snega, se pričnejo letni treningi: rolkanje, kros, kolesarjenje, treningi za moč in podobno, pri čemer lahko predvsem Letos je za tabo odlična zaradi novega terena, večjega treninge za moč izvajam tudi sezona s številnimi odličnimi števila sotekmovalk in večjega sama doma.

Ali si se pred tem ukvardosežki, posebno izkušnjo števila navijačev, nekoliko pa predstavlja tvoje prvo težje. Z doseženim rezultatom jala tudi z drugimi športi in koliko časa že tečeš? mednarodno tekmovanje sem izredno zadovoljna, Na pobudo očeta sem pričela TROFEO TOPOLINO, ki je kakor tudi s celotno sezono na smučeh teči pred štirimi potekalo v Italiji in kjer si v 2011/2012. kategoriji starejše deklice osKako pa potekajo psihične leti in ugotovila, da mi gre vojila odlično drugo mesto. priprave na taka tekmovanja zelo dobro, pred tem pa sem se ukvarjala z ritmično gimKako je bilo na tem tekmoin morda kakšno besedo o nastiko ter plavanjem, s čimer vanju, kjer je konkurenca samih treningih? pa sem se po bolezni prenevendarle drugačna kot v ok- Mlajše kategorije posebnih hala intenzivneje ukvarjati. viru slovenskih tekmovanj? psihičnih priprav še nimamo Sicer sem pa že od nekdaj Prvo mednarodno tekmoin se na tekmovanja pripravšportnica in bi mi bilo brez vanje je posebna izkušnja, saj ljamo doma sami, nas pa se srečaš s popolnoma novo trener pred tekmo opozori na športa dolgčas. in nepoznano konkurenco. to, kaj je potrebno narediti, kje Kako pa usklajuješ šport in šolo? Kaj pa prosti dnevi? Čeprav imam tremo pred so zahtevni predeli prog. Za vsakim tekmovanjem, je bilo kar najboljši rezultat tekme je Enkrat tedensko imam športa tekmovanje tokrat ravno pomembna izvrstna priprava prost dan. Sicer pa moram

Prejeli smo Nik Švara tudi v igri v krog do medalje V nedeljo, 6. maja, je v Novi Gorici potekalo finale v igri v krog za dečke. Tudi v tej disciplini se je izkazal Postojnčan Nik Švara, član ekipe Postojnska jama, ki je z odličnimi rezultati v vseh igrah zasedel 3. mesto (v vseh petih igrah je imel skupno najboljše rezultate) in s tem dokazal, da sodi v vseh balinarskih disciplinah v sam vrh najmlajših slovenskih balinarjev. Samo nesrečne okoliščine so botrovale temu, da ni osvojil še enega naslova državnega prvaka. Iskrene čestitke! •pš

Bridžisti na državno prvenstvo Pretekli vikend je v Mariboru in Ljubljani potekalo državno prvenstvo mešanih moštev, ki so se ga udeležili tudi trije postojnski bridžisti in dosegli odličen rezultat; vsi trije so se namreč po petih kvalifikacijskih kolih uvrstili v polfinalna dvoboja. Marko Baša in Egon Novak sta tekmovala s partnericama Erico Debeljak in Tanjo Gvozdenovič ter osvojila skupno četrto, Maruša Baša pa v ekipi z Gregorjem Rusom, Barbaro Drinovec, Marjanom Zadelom in Alešem Vavpetičem skupno tretje mesto. Čez dva tedna jih čaka še državno prvenstvo mešanih parov, ki bo potekalo v Celju. •nb

priznati, da je šport del mojega življenja in bi se brez njega težko znašla. Preprosto moram biti polno zasedena, saj si le tako lahko optimalno sestavim urnik in nisem navajena na prosti čas. Ko imam premalo dela, se težje učim. Za maksimalni uspeh potrebujem polno zaposlenost. Marsikdo me vpraša, čemu vse se moram odreči, a jaz pravim, da tam, kjer je volja, odrekanja ni!

Kakšni pa so tvoji nadaljnji športni načrti?

Pravzaprav bi želela nadaljevati po začrtani poti, se pa v nekih povezanih športnih disciplinah, biatlonu, triatlonu in podobnem, ne vidim. Mi pa velik izziv predstavljajo naslednje mladinske OI v Lillehammerju čez 4 leta, a bo čas pokazal svoje …

Morda nasvet vsem tistim, ki bi sicer vstopili v klub, a pri odločitvi oklevajo.

V prvi vrsti je potrebno imeti predvsem dosti volje in zagnanosti ter vztrajnosti, ne moremo pa niti mimo tega,

Zmagovalne stopničke z leve proti desni: Liza Praznik, Klara Lekše, Tjaša Trampuš

da je pomembno vedeti, kaj so starši pripravljeni storiti zate.

Brez njihove podpore žal ne gre. A vendar, preden se vrže puško v koruzo, vsem zainteresiranim svetujem predvsem

to, da naj pridejo v Logatec, kjer imamo dobre trenerje in dober klub ter se nam, če le imajo željo, pridružijo. Kajti če ne poskusiš, ne boš nikoli vedel. •Damijana Škrlj

Po smoli brez stopničk Latisana (Italija), 29. april – Matevž Čuden (AMK Atom) je odlično pričel drugo karting dirko italijanskega pokalnega tekmovanja Championkart. V Latisani je v kategoriji Academy open dosegel najhitrejši čas in s tem prvi štartni položaj. V predfinalni dirki je tako štartal s prve pozicije in vodil vse do zadnjega kroga, ko ga je tekmec prehitel in Matevž je osvojil drugo mesto. Finalno vožnjo je tako štartal z drugega štartnega mesta, ki pa je bilo na zunanji, slabši liniji. Že takoj po štartu je izgubil eno mesto, kasneje pa ga je eden izmed sotekmovalcev izsilil in napravil je napako ter nazadoval na deseto mesto. Ko se je prebijal v ospredje, sta se pred njim zapletla dva tekmovalca, sam pa se nesreči ni mogel izogniti. Dirke je bilo tako zanj konec. •el

FOTO: ARHIV M. ČUDEN

Klara Lekše iz Cerknice je na letošnjem zaključku smučarske tekaške sezone pometla z vso konkurenco in v okviru pokala Geoplin osvojila prvo mesto pa tudi naslov državne prvakinje v klasični tehniki v kategoriji starejših deklic ter s tem osvojila svoj drugi državni naslov. Z uspešno Cerkničanko, ki trenira pod okriljem TSK Logatec, smo se pogovarjali takoj po podelitvi priznanj v Planici.

FOTO: TONI LEKŠE

Tako pravi uspešna tekačica na smučeh Klara Lekše iz Cerknice, ki je prepričana, da kjer je volja, odrekanja ni

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Avtomotošport

Brez premora za motokrosiste

Za slovenske motokrosiste ni premora, saj so v dobrem tednu dni odpeljali kar tri dirke, eno za državno prvenstvo in dve za pokalno tekmovanje 22. april, Slovenske Konjice – Na progi Škedenj so se vozniki potegovali za točke pokalnega tekmovanja, zelo uspešno pa so nastopili člani motokrosisti iz Cerknice, saj so osvojili dve zmagi in dve drugi mesti. Staša Braniselj je v razredu MX 65 junior po prvi vožnji vodila, v drugi pa osvojila tretje mesto, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto na dirki. Ravno obratni uvrstitvi je dosegel Anej Braniselj, kar pa je zadostovalo za zmago v razredu 125 R2. Rok Krajc je bil v tej kategoriji sedmi, Robert Klančar (vsi MSK Notranjska) pa 14.

S popolnim izkupičkom, torej zmagama v obeh vožnjah, je dirko svojega kluba AMD Slovenske Konjice zaključil Theo Urbas v razredu Open R1. V razredu Open R2 je zelo dobro nastopil Grega Švelc (MSK Notranjska), po tretjem mestu v prvi in drugem mestu v drugi vožnji je osvojil skupno drugo mesto. Marjan Erjavšek (MK Notranjska) je bil 15. V razredu R3 je Rok Vovk dirko končal na 20. mestu, med veterani v starosti od 40 do 50 let pa je bil Boštjan Braniselj (MSK Notranjska) 6. Zlatko Vaupotič (MK Notranjska) pa deveti.

30. april, Stranska vas pri Semiču – Pokalno tekmovanje se je nadaljevalo v Stranski vasi pri Semiču, cerkniški motokrosisti pa so osvojili tri uvrstitve na zmagovalni oder. Branisljeva je bila tretja v MX 65 junior, drugo zaporedno zmago, tokrat s slavjem v obeh vožnjah, pa je v razredu 125 R2 zabeležil Anej Braniselj. Za dodaten uspeh je poskrbel njun klubski sotekmovalec Rok Krajc, ki je bil v tem razredu tretji, potem ko je prvo vožnjo skozi cilj zapeljal kot sedmi, drugo pa na drugem mestu. Klančar je bil na tokratni dirki 11. Theu Urbasu je le malo zmanjkalo, da bi se uspel uvrstiti med najboljšo trojico razreda open R1, zbral je sicer enako točk kot tretje uvrščeni voznik, a zaradi slabše uvrstitve v drugi vožnji ostal pod odrom za zmagovalce. Miha Urbas je dirko zaključil na devetem mestu. Švelcu ni uspelo ponoviti dobrega nastopa iz Slovenskih Konjic in je dirko razreda Open R2 končal na skupnem devetem mestu. Bolje je sicer odpeljal prvo vožnjo, v kateri je bil šesti. Med veterani 1 je Boštjan Braniselj osvojil 6. mesto, Vaupotič pa je bil osmi.

let 10

17

Anej Braniselj (v sredini) in Rok Krajc (desno) na zmagovalnem odru.

1. maj, Stranska vas pri Semiču – Le dan po dirki pokalnega tekmovanja, je bila v Semiču še dirka državnega prvenstva. Na tradicionalnem prvomajskem prizorišču motokros dirk je za nov uspeh poskrbela predvsem Staša Braniselj, ki je obe vožnji skozi cilj zapeljala na drugem mestu in osvojila skupno drugo mesto. V razredu 125 je bil Anej Braniselj skupno osmi, v posebni razvrstitvi, kjer se točkujejo samo vozniki, ki nastopajo z dvotaktnimi motorji, pa je zmagal. V razredu open sta nastopila brata Urbas, uspešnejši pa je bil Theo, ki je obe vožnji zaključil na petem mestu. Miha pa je bil v prvi osmi in v drugi petnajsti. Na peto mesto se je uvrstil tudi Boštjan Braniselj med veterani.

FOTO: ARHIV BRANISELJ

www.nkr-novice.si

stran 17

Iz občinske hiše

www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

JAVNI POZIV ZA VPIS V REGISTER TURISTIČNIH VODNIKOV TURISTIČNEGA OBMOČJA OBČINE CERKNICA

Oktobra je Občinski svet Občine Cerknica sprejel Odlok o lokalni turistični vodniški službi v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10), na podlagi katerega objavljamo Javni poziv za vpis v register turističnih vodnikov turističnega območja občine Cerknica.

Osebe, ki jim je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, se morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpisati v register lokalnih turističnih vodnikov. Prav tako poziv velja za lokalne turistične vodnike, ki že opravljajo dejavnost lokalnega turističnega vodenja ter interpretatorje naravne in kulturne dediščine. Slednji lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti le pod pogojem, da se vpišejo v register, in v kolikor v zadnjih treh letih niso opravili preizkusa znanja, opravijo le-tega do konca letošnjega leta.

Turističnim vodnikom bodo za opravljanje dejavnosti izdane izkaznice z veljavnostjo petih let.

Register lokalnih turističnih vodnikov se vodi na Turistično – informacijskem centru (TIC) Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica, kjer lahko prevzamete vlogo za vpis v register, in sicer od ponedeljka do petka, od 8.30 do 15.30 ter ob sobotah, od 8.30 do 13.ure.

Vlogo skupaj s potrdilom o strokovni usposobljenosti ter klasično fotografijo v dimenzijah (3,5 x 4,5 cm) lahko oddate najkasneje do 11. junija 2012, v pisarni TIC Cerknica.

Odlok o lokalni turistični vodniški službi je javno dostopen na spletni strani Občine Cerknica (www.cerknica.si), sicer pa lahko več informacij o vpisu dobite na telefonski številki 01 7093 636 (TIC Cerknica) ali po elektronskem naslovu info@notranjska.eu.

Rezultati s 13. Teka na Slivnico in vabilo na 16. Tek ob Cerkniškem jezeru Kot je že 13. leto zapored navada, je bil za prvi maj na vrsti kraljevi Tek na Slivnico, pri katerem morajo odrasli udeleženci preteči 9,5 km s skupno višinsko razliko 560 m. V vseh kategorijah je teklo 183 tekačic in tekačev. Najhitreje je v cilj pri moških prihitel Matija Oblak, sledila sta mu Toni Habjan in Luka Ljubič.

V ženski konkurenci je slavila nepremagljiva Kristina Bele pred Valentino Rebec in Mojco Kermavnar. V skupnem seštevku po treh tekih vodita Andrej Lindič med moškimi in Kristina Bele pri ženskah.

Naslednji tek ELGONova Notranjskega tekaškega

pokala 2012 je 16. Tek ob Cerkniškem jezeru, ki bo 3. junija v Ribiškem kotu. Start za otroke bo ob 9.30, za odrasle na 9,2 km pa ob 10. uri. Otroci tečejo brezplačno, startnina za odrasle znaša 10 evrov. Tek poteka po pravilih ELGONova Notranjskega tekaškega pokala 2012.

Generalni sponzor je podjetje ELGONova. Izvedbo pokala je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport in občine Cerknica. Športna zveza Cerknica je nosilec ELGONova NTP.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

OVEN V izvrstni formi boste, polni pozitivnih misli in kreativne energije. Želeli si boste sprememb, na sodelavce boste spodbudno vplivali. Naredili boste veliko pomembnih poslov in sklenili pomembna poznanstva. Odnosi s sosedi in sorodniki se bodo izboljšali, možno je tudi, da si kupite nov avto, a bodite previdni, da ne boste plačali več, kot je vreden.

BIK Nepričakovane, a zelo privlačne poslovne ponudbe vas bodo spet usmerile na posle. Čeprav nimate povsem jasnih pogledov na stvari, ki so pred vami, boste pokazali veliko odločnosti za boljše delovno mesto. Imeli boste močno intuicijo, še partner bo presenečen zaradi vaših odločitev. Če se boste dodatno izobraževali, ste na pravi poti.

DVOJČKA Najpomembnejši dogodki v maju bodo povezani z vašim ljubezenskim življenjem. Zaradi okoliščin, srečanj s starimi ljubeznimi, boste zapadli v čudno razpoloženje. O svoji ljubezenski zvezi boste sedaj razmišljali na drugačen način. Distancirali se boste od stalnega partnerja in sanjarili o spremembi.

Lahko tudi popustite osvajanju neke osebe s precejšnjo razliko v letih.

RAK Pred vami je veliko izzivov, odnosov, ki jih bo treba popraviti, in poslov, ki jih ne boste mogli več odlagati. Optimistični boste, vaše družabno življenje bo vsebinsko, uživali boste v različnih družbah. Če se ukvarjate s športom, boste poželi zavidljive rezultate. Prijatelji vam bodo pomagali v več smereh, predvsem z nasveti, sploh če boste v zvezi, ki jo bo potrebno skrivati pred javnostjo.

LEV Poslovni odnosi se komplicirajo in zahtevajo od vas dosti pozornosti. Vznemirljivi dogodki so možni v ljubezni. Več oseb, ali vsaj dve, se bo smukalo okoli vas. Partner bo morda celo ljubosumen, vi pa se boste težko znašli zaradi različnih občutkov, ki se bodo porajali. Srečanje s starim prijateljem ali partnerjem vas bo dodatno vznemirilo.

DEVICA Ljubezen postaja vaša največja ambicija, zato si boste želeli ponoviti dogodke kot v začetku leta, a vaša čustva ne bodo več ista. Odnos s partnerjem bo spremenljiv, včasih boste navdušeni, lahko pa tudi razočarani. Vaša zaskrbljenost zaradi denarja se bo zmanjšala, možni so manjši dobitki in vrednejša darila.

TEHTNICA Kovali boste zanimive načrte, kako to obdobje preživeti razburljivo in vsebinsko. A že v prvem tednu boste naleteli na težave, ki vas bodo onemogočale pri tem. Že po 21.maju bo postalo vaše družabno življenje pestro, preteklo delo pa bo obrodilo sadove. Če ste vezani, boste pristali na neke kompromise, samo da bi obdržali zvezo. Samski pa se ne boste želeli vezati. ŠKORPIJON Še vedno ste v ugodnem obdobju, čeprav se vam ne zdi, da je tako. V službi se vam lahko zgodi, da boste zanemarili neko delo in naredili precejšnjo škodo. Do partnerja ohranite korekten odnos, saj boste naklonjeni prevari in vas kaj lahko zanese v strastno avanturo, ki pa ne bo ostala neopažena.

Najbolj vroče bo okoli ledenih mož.

STRELEC V maju boste imeli občutek, da vas neka nevidna roka upočasnjuje in se poigrava z vami.

Težko se boste osredotočali na posel pa tudi na družino. Če ste pravkar začeli z novo zvezo, vas čakajo težave tudi tukaj. Spori in prepiri s starši okoli pomembnih stvari bodo neizbežni.

KOZOROG V tem obdobju boste imeli energije na pretek, dosti elana in samozavesti. V službi boste precej ambiciozni in uporni, a vedno pripravljeni na sodelovanje. Zelo komunikativni boste, dosti boste hodili ven in se družili. Brez obzira na delovne izzive boste našli čas tudi za privatno življenje. V sredini maja bi lahko spoznali osebo, ki bi vam lahko pomenila nekaj več.

VODNAR Malce težje boste usklajevali poslovne in družinske obveznosti. Doma bo vladala občasna napetost in vedeli boste, kaj morate narediti, a boste imeli premalo potrpežljivosti. Spomini na stare ljubezni in splet okoliščin bo zmanjšal vašo odločnost v ljubezni. Še sebi ne boste znali objasniti, zakaj vztrajate v odnosu, ki vam prinaša neugodne in živčne trenutke.

RIBI Že od začetka meseca bo vaše razpoloženje spremenljivo, z mnogo nervoze in nepotrebnih sporov s partnerjem. Zelo aktivni boste, a redno se vam bo dogajalo, da boste zamujali kamorkoli boste šli. Pomanjkanje organizacije in prostega časa bo stresno vplivalo na vas, drugi pa ne bodo kazali razumevanja. Znašli se boste na velikem izpitu, ko boste doumeli, da vas nekdo bolj izkorišča, kot pa spoštuje.

Notranjsko-kraške novice

stran 18

petek, 11. maj 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala

Prodam Motorno žago znamke Stihl 041AV. Cena: 160 eur oz. po dogovoru. Tel.: 040 127 971.

Metrska bukova drva, debeline od 5 do 45 cm. Rakek, Cerknica in okolica. Cena: 40 eur/ m3. Tel.: 041 230 514.

Nepremičnine

Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.

OLGA MRHAR z Rakeka

Prodam 2-sobno stanovanje v Postojni, novo, popolnoma opremljeno, 65 m2, balkon, klet, zunanja pokrita lastniška garaža. Tel.: 040 953 850.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2 z dokumentacijo za obnovo, lepa lokacija in dostop. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Oddam Opremljeno garsonjero v Postojni, 28 m2. Tel.: 051 354 889.

2-sobno stanovanje za vrtovi v Cerknici, 57 m2, dobra razporeditev, 7 m2 balkona na sončni strani, 7 m2 kleti, skupna sušilnica, zagotovljeno parkirišče, vseljivo od julija naprej. Cena: 300 eur. Tel.: 051 431 084 in 051 431 083.

2-sobno stanovanje v Postojni, novo, popolnoma opremljeno, 65 m2, balkon, klet, varovana podzemna garaža. Tel.: 040 634 283.

Ob boleči izgubi naše Oli se iskreno zahvaljujemo njenim sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem, Združenju Zveze Borcev za vrednote NOB Rakek, Društvu upokojencev Cerknica za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje in vsem, ki so jo pospremili na zadnje slovo. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Cerknica za spremljanje in pomoč v času njene bolezni.

Vsi njeni

Najemem 1- ali 2-sobno stanovanje v Cerknici in okolici. Tel.: 041 416 077.

090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Napovednik in razvedrilo

stran 19 let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 25. maja do 7. junija. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 4. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 17. 5. Odprtje razstave 7. slikarski ex-tempore Rak Rakek, ob 19. uri v knjižnici Rakek.

22. 5. Fotografska razstava Jošta Stergarška Pisani živi svet Notranjske, ob 20. uri na igrišču OŠ Stari trg pri Ložu.

24. 5. Odprtje likovne razstave, ob 18. uri na OŠ Stari trg pri Ložu.

31. 5. Odprtje razstave slikarja Staneta Mikuža, ob 18. uri v društvu notranjskih kulturnikov Krpan iz Cerknice. Razstava bo odprta do 14. junija, vsak dan, od 16. do 18. ure.

Likovna razstava Kulturnega društva slikarjev amaterjev Tolmin, v galeriji Hodnik v GRC Zapolju v Logatcu. Razstava je odprta vsak dan do 20. 5.

Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Prireditve, predavanja 16. 5. Koncert harmonikarskih orkestrov in komornih skupin Zveze primorskih glasbenih šol, ob 18. uri v glasbeni šoli v Postojni.

17. 5. Letni koncert pihalnega in godalnega orkestra Glasbene šole Cerknica, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici.

17. 5. Prireditev in odkritje obeležja ob 100. obletnici smrti Antona Globočnika plemenitega Sorodolskega, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Antona Globočnika Postojna.

23. 5. Slavnostna otvoritev tekmovanj s slavnostnim govornikom, predsednikom države Danilom Turkom, Evropa v Postojni, ob 18.30 pred hotelom Kras.

Kultura 11. 5. »Pogovor pod lipo« z etnologom dr. Janezom Bogatajem, v kulturnem programu sodelujeta Pevska skupina Studenec iz Pivke in Folklorna skupina Torbarji, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.

12. 5. Koncert ob 30-letnici MePZ Košana, ob 20. uri v Stari Sušici.

12. 5. Regijska revija FS Primorske, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

13. 5. Zaključni baletni večer z Baletnim društvom Postojna, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

17. 5. Predstavitev knjige Špele Habič Mamica pogumen sem, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupančiča v Postojni.

19. 5. Majski koncert PS Studenec z gosti, ob 19.30 v avli OŠ Pivki.

19. 5. Komedija Skopuh v izvedbi MGL, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

19. 5. Stand up komedija Srđan Jovanović, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

20. 5. Letni koncert Postojnske godbe 1808 in ansambla Akordi, ob 19. uri v športni dvorani v OŠ Antona Globočnika Postojna.

24. 5. Blues Postojnska jama, koncert Nine Below Zero, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.

Za otroke in mladino 15. ali 16. 5. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico Metuljčice in metuljčki, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici v Cerknici. Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 709 10 78.

19. 5. Lutkovna predstavitev Asko in volk, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici.

22. 5. Zajčkova zgodba, pravljična urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku.

Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 705 14 81.

Rekreacija 19. 5. Krpanov pohod, ob 8. uri izpred Parka vojaške zgodovine v Pivki.

19. 5. Pohod Babno Polje–Goričica, ob 8.30. Info na tel. št.: 031 429 092.





Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Za močne kosti. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK: Špela Tkavc, Glonarjeva 4, Ljubljana; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK: Nik Pasutto, Parje 34, Pivka; Damjan Sušelj, Gornja Košana 50, Gornja Košana; Mimi Prelc, Cesta v Staro vas 1, Postojna; Martina Jereb, Rovte 33, Rovte. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 18. maja 2012.

9 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

stran 20

petek, 11. maj 2012

Oživljeni Kino Pivka se je dobro prijel

Pred nekaj leti smo pisali, da je bila žalostna usoda ugašanja pivškega kina povezana s takratnim vsesplošnim zatonom popularnosti zlasti manjših kinov, tudi zaradi zelo razširjenega internetnega piratstva in konkurence velikih kinematografov. A trend se je, kot kaže, obrnil. Obisk kina zopet postaja priljubljen način preživljanja prostega časa, manjše, intimnejše dvorane alternativa megalomanskim zabaviščnim kompleksom, občinstvo vse bolj ceni tudi kakovosten film, svoje pa prispeva tudi doživetje pred velikim platnom. »Kljub možnostim nelegalnega izmenjevanja filmskega materiala je doživetje filma, pa tudi ostalih dogodkov v kinu neprimerno bolj navdušujoče kot ogled na domačem zaslonu.

Nedvomno velikost platna in

globina prostora vplivata na doživetje filma, kakršnega v domačem naslonjaču, kljub najsodobnejši tehnologiji, ni mogoče občutiti. Veliko obiskovalcev je ta nekoč dobro poznani občutek že ponovno odkrilo in kino z veseljem obiščejo, še posebno, če najdejo film po svojem okusu,« pravita naša sogovornika.

povprečju ogleda dobrih 70 gledalcev (leta 2006 je bilo, za primerjavo, povprečje sedem), ki prihajajo iz celotne regije, je pa njihovo število odvisno od posameznega filma. Popularni in oglaševalsko zelo podprti ameriški filmi ter animirane družinske komedije pritegnejo precejšnje število gledalcev, tako imenovani kakovostni ali festivalski filmi, ki predstavljajo okrog petino vseh Okrog 70 gledalcev na projekcij, pa imajo manjšo, predstavo vendar zvesto publiko. PodoOd ponovnega odprtja pivškega kina decembra 2010 ben trend je sicer po podatkih do sredine aprila se je v njem združenja kinematografov Art kino mreže Slovenije, katzvrstilo okrog 8.700 obiskovalcev, kar dokazuje dejansko erega član je tudi Kino Pivka, mogoče zaznati tudi v ostalih zanimanje gledalcev za kino. slovenskih kinematografih. »Obisk je znatno večji celo v primerjavi z nekaterimi stalno Čeprav bi pričakovali, da so delujočimi, tudi večjimi sloven- časi, ko je bilo treba vstopnico vnaprej rezervirati, za vedno skimi kinematografi,« pravita mimo, v Kinu Pivka pravijo, Glažar in Šajn. da si najzvestejši obiskovalci Projekcije so vsak konec vstopnice še vedno rezervitedna. Vsako predstavo si v

FOTO: OSEBNI ARHIV

Pivka − Odločitev o ponovnem zagonu kolutov in nadaljevanju dolge kinematografske tradicije v Pivki je bila nedvomno pravilna, so po dobrem letu od vnovičnega odprtja kina prepričani na Občini Pivka, ki je lastnica kina. »Odziv gledalcev je zelo pozitiven,« sta povedala Boštjan Glažar, vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka in Valter Šajn, izvajalec kino programa, s katerima smo se pogovarjali o delovanju kina in dosedanjih izkušnjah. »Naše vodilo pri oblikovanju programa je, da mora biti raznolik in zanimiv za vse generacije, od najmlajših do starejših,« pravi Valter Šajn, izvajalec kino programa.

rajo. »Nadvse spodbudno pa je tudi dejstvo, da bi za določene filme dejansko potrebovali sistem rezervacije vstopnic.

Predvsem to velja za nekatere filmske uspešnice, ki so plod slovenske produkcije.« Takšna je bila, denimo, slovenski mladinski film Gremo mi po svoje, ki so ga predvajali kar petkrat in si ga je ogledalo preko tisoč obiskovalcev.

Nadpovprečno je bil obiskan tudi večkrat nagrajeni film slovenskega režiserja Mitje Okorna Pisma sv. Nikolaju.

Posebno mesto med prikazanimi filmi ima tudi film Generacija 71 o vojni na območju nekdanje Jugoslavije, ki je bil v večjem delu posnet na območju pivške občine, v njem so igrali tudi lokalni prebivalci, predpremiero pa je

doživel prav v Kinu Pivka.

dejavnosti nima nobenih dodatnih stroškov. Občina Na velikem platnu tudi namerava sicer prihodnje leto s pomočjo evropskih sredstev nogomet Kot edini slovenski kinemato- v sklopu celovite prenove graf so marca na velikem Krpanovega doma prenoviti platnu prikazali prenos tudi kinodvorano. V celoti boksarskega dvoboja med bodo prenovili ogrevanje Dejanom Zavcem in Bethue- in prezračevanje dvorane, tlake, zamenjali bodo sedeže, lom Ushono, konec aprila so stavbno pohištvo, namestili neposredno prenašali tudi novo platno, posodobili avdio polfinalni nogometni tekmi sistem. V sklopu nacionalLige prvakov, 19. maja pa nega projekta digitalizacije bodo nogometni navdušenci kinematografov pa bodo na velikem platnu lahko v Kinu Pivka posodobili ekskluzivno in brezplačno tudi video opremo, kar bo spremljali še finale. omogočilo tudi tridimenzionalen prikaz filmov. Po Po prenovi 3D prikaz prenovi kinodvorane bo tako Upravljanje s kinematomogoče nabor predstav še grafsko dejavnostjo se v razširiti, načrtujejo pa tudi celoti financira iz vstopnine, vzpostavitev sistema abonmaObčina Pivka kot lastnica jskih predstav. •vrž kinodvorane pa z izvajanjem