Št. 10 - 25.5.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK

Nov »Kreator dobrega

7 počutja«

Rakovški učenci za Sudan

8

Beli zdravniki so velik 11 dogodek

Raz

a lok

iskujemo

10let

ln o

čakam na e š a p z a J regres!

petek, 25. maj 2012, letnik X / št. 10 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Bolj dostopne počitnice

FOTO: NINA JERIČ

Glede na to da si številne družine vse težje privoščijo počitnice, smo tokrat preverili, kako bo letos z organiziranimi socialnimi letovanji in koliko podjetij v regiji, če sploh, še imajo cenovno ugodne počitniške kapacitete za svoje zaposlene. Ali delavski turizem ponovno postaja aktualen, je komentiral sindikalist. Za oddih svojih zaposlenih še vedno med redkimi skrbi občina Logatec.

Iz vsebine:

14 Iz občinske hiše Cerknica Poročajo o junakih z otroškega parlamenta, ki je potekal v začetku aprila, vabijo na tek, na prireditve v kulturni dom in na fizioterapijo v Zdravstveni dom.

Padel nov rekord

2 3 Logatec – V občini Logatec je s 1. aprilom začela delovati Občinska inšpekcija

in redarstvo, ki bo poostreno nadzorovala zlasti področja mirujočega prometa in promet v naselju, do konca tega meseca pa bodo še bolj pazljivi do voznikov, ki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon, in jih, če bo potrebno, oglobili za 120 evrov. »Največ pozornosti bomo namenili predvsem preventivi in najbolj ranljivim udeležencev v cestnem prometu – pešcem in kolesarjem,« je povedala podsekretarka Maja Lukan Lapornik. Pozorni bodo na nepravilno parkiranje na površinah za pešce in parkiriščih za invalide, »pozornost pa bomo namenili tudi ustavljanju voznikov, ki na prehodih za pešce ne bodo upoštevali prednosti pešcev, kar je v naši občini pereč problem, saj imamo veliko mlajše populacije in mladih družin,« je jasna Lukan Lapornikova. Globa za takšno kršitev je 300 evrov in 5 kazenskih točk.

Sicer pa se globe za nepravilno parkiranje gibljejo od 40 do 200 evrov, odvisno od prekrška, globe za ostale prekrške pa dosežejo tudi 1000 evrov. »Na začetku bomo delovali preventivno, saj naš namen ni polnjenje občinskega proračuna, temveč povečati varnost v prometu,« še doda. ·bč

Postojna – Na maturantski paradi, ki se pod okriljem Plesne šole Urška odvija

FOTO: VALTER LEBAN

že enajst let, je minuli teden plesalo 196 maturantov s Šolskega centra Postojna in Srednje gozdarske in zdravstvene šole. Letošnja parada je potekala v 58-ih večjih mestih v osmih evropskih državah, tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Romuniji in letos prvič Ukrajini. Pri nas so plesali v Domžalah, Idriji, Ilirski Bistrici, Ivančni Gorici, Kamniku, Ljubljani, Novi Gorici, Postojni (na sliki), Tolminu in Vipavi. Maturanti so tudi letos zakoličili nov svetovni rekord v sinhronem plesu, saj je sočasno plesalo skoraj 34.500 maturantov. ·bč

Regijska izjava: »Klasičnih sindikalnih počitniških domov ni več. Ostale so le še redke firme, ki še imajo počitniške kapacitete in delavcem še kaj subvencionirajo.« Bojan Kramar, sindikalist

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 25. maj 2012

Za dopust skrbijo tudi občine Občini Postojna in Logatec razpolagata s po eno počitniško enoto na Hrvaškem, pri čemer je postojnska v postopku prodaje – Po ugodnih cenah lahko v teh enotah letujejo tako občinski uradniki kot zunanji najemniki Notranjska – Občina Logatec ima za zaposlene cenejše počitniško letovanje v avtokampu Bjela Uvala na Hrvaškem, postojnska občina pa bo garsonjero, ki jo je pridobila od postojnske knjižnice, prodala.

Zaposleni v občini Logatec in v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina, in upokojenci ter ožji sorodniki vseh naštetih lahko letujejo v počitniški prikolici Adria 450 v avtokampu Bjela Uvala v Poreču. Upravičenci do koriščenja počitniških dejavnosti so notranji in zunanji uporabniki, pojasnjujejo na občini. Notranji so zaposleni in upokojeni delavci občinske uprave ter njihovi ožji družinski člani in zaposleni v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina Logatec, in njihovi ožji družinski člani. Zunanji uporabniki so tisti, ki niso zaposleni v občinski upravi in omenjenih javnih zavodih.

Cene najema počitniškega objekta so različne za notranje in za zunanje uporabnike in se gibljejo od 20 do 35 evrov na dan, uporabniki pa morajo plačati še turistično takso ob prijavi v kraju letovanja.

način oddajanja počitniškega objekta. Termine, ki jih ne zasedejo zaposleni v občinski upravi in javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina, namreč ponudimo zunanjim uporabnikom. V tem trenutku imamo že zasedene termine v juliju in avgustu, prosti pa so še v predsezoni in posezoni,« pojasnjuje Romana Hribar iz logaške službe za stike z javnostjo. Uporabnik se na letovanje prijavi z obrazcem v roku, ki je določen, v okviru razpisa pa se letovanje, samo eno v sezoni, dodeljuje na podlagi doseženih točk prosilca.

Letos nov način oddajanja

Postojnska počitniška enota naprodaj

»V preteklosti počitniški objekt zaradi cene in zgolj notranjega razpisa ni bil popolnoma zaseden, letos pa imamo nov

Strošek pokrit z oddajanjem

»Poprečni letni strošek počitniškega objekta znaša 3.500 evrov in se pokrije z oddajanjem,« sporočajo z občine Logatec, ki v zadnjih letih sofinancira zdravstveno letovanje bolnih logaških osnovnošolcev, ki v drugi polovici avgusta deset dni preživijo v Savudriji.

Občina Postojna od leta 2011 razpolaga z manjšo počitniško enoto na Hrvaškem, ki jo je pridobila od

Knjižnice Bena Zupančiča Postojna in je namenjena prodaji. Gre za garsonjero v izmeri 33 kvadratnih metrov, trenutno pa potekajo postopki za vpis lastninske pravice, po izvedbi katerih bodo nepremičnino lahko prodali. »Uporabljajo jo lahko zaposleni v občinski upravi in zaposleni v knjižnici, cena najema pa je 25 evrov na dan,« naj je sporočila Polona Škodič iz postojnske službe za stike z javnostjo. »Preteklo leto smo garsonjero prvič uporabili in je bila zasedena vse poletje, točneje, 72 dni.« Ker je razpis še odprt, ni mogoče ocenjevati zanimanja za tovrstno letovanje. »Namen oddaje je zgolj pokrivanje stroškov vzdrževanja s pridobljenimi sredstvi do dokončanja postopkov vpisa lastninske pravice in prodaje nepremičnine,« je še povedala Škodičeva. Občina Postojna sicer ne sofinancira letovanja družin, financira pa letovanje za socialno ogrožene otroke. »V občini Cerknica ne razpolagamo s počitniškimi enotami, vendar pa sofinanciramo letovanje socialno ogroženih družin, in sicer prek Društva prijateljev mladine,« nam je sporočila Jasna Zalar iz službe za stike z javnostjo v občini Cerknica. ·Blanka Markovič Kocen

Na morje nič manj otrok kot lani Notranjska – Tudi letos bodo humanitarne organizacije v regiji med poletnimi počitnicami organizirale brezplačna ali subvencionirana letovanja za otroke iz socialno šibkejših družin. Vpliv recesije se pozna, vendar bodo tudi letos brezplačno letovanje zagotovili vsaj toliko otrokom kot lani.

Pri Škofijski Karitas Koper, kamor spada tudi pivška enota, imajo dve obliki letovanja. Prva poteka pod nazivom Počitnice biserov v Portorožu, druga pa se odvija v obliki poletnega tabora v Soči. »Dogovor imamo, da v prvi obliki letovanja lahko iz posameznega območja, denimo postojnske dekanije, letujejo po trije otroci in ena celotna družina, v Soči pa letujejo otroci, ki so skozi leto vključeni v program Posvojitev na daljavo,« razlaga Julka Dekleva s pivške Karitas in doda, da so jim pri letovanjih v veliko pomoč posamezniki, »ki nam prinesejo zelenjavo, surovine, skratka dobrote, ki jih uporabimo na našem letovanju.

Ponavadi vlogo kuharja “odigra” prostovoljka iz naših vrst, tako da tudi po tej plati čim bolj racionaliziramo letovanja«.

prejšnja leta nadejajo na finančna sredstva zvestih donatorjev, ki jih letos k pomoči še bolj nagovarjajo. »Zaenkrat še ne moremo oceniti višine donacije, ki jo bomo prejeli, želimo si pa zbrati okrog pet tisoč evrov,« upa Jeričeva.

Julka Dekleva s pivške Karitas pojasni, da so letos v dogovoru z ostalimi enotami Karitasa dali prednost takim, ki doslej še Manj denarja, več prosilcev niso omogočili letovanja otrokom z njihovega področja. »So »Brezplačno bi na morje lahko peljali več otrok v primeru, da bi pa v preteklih petih letih iz našega območja letovali štirje otroci dobili več finančnih sredstev,« poudarja Jeričeva, ki opaža, da in dve družini.« se bodo številne družine letošnjim skupnim počitnicam zaradi Da so takšna letovanja za otroke koristna ne samo z vidika nizkega osebnega proračuna morale odreči. »Prijavljenih otrok zabave, pač pa tudi socializacije in učenja drugačnih vzorcev, je več kot prejšnja leta, vendar se bojimo, da ne bomo dobili to- so prepričani tudi na cerkniškem Društvu prijateljev mladine, liko mest za subvencionirano ceno,« doda. Sicer pa se tako kot ki deluje še v Loški dolini in na Blokah. Letos bodo na

FOTO: NINA JERIČ

Vprašanje, ali se vpliv recesije pozna tudi pri organizaciji poletnih počitnic, smo naslovili na štiri humanitarne organizacije v regiji, cerkniški in postojnski Rdeči križ (RK), pivško Karitas in Društvo prijateljev mladine Cerknica, ki vključuje še Bloke in Loško dolino. »Recesija se pozna, saj z nacionalno akcijo »Peljimo jih na morje« pridobimo bistveno manj sredstev, kot smo jih. Kljub vsemu upamo, da bomo v letošnjem letu na počitnice peljali vsaj toliko otrok kot lani,« je povedala Erika Dekleva s postojnskega RK. Nič manj ne bodo za morje prikrajšani otroci iz Cerknice, Blok in Loške doline. Nina Jerič s tamkajšnjega Območnega združenja RK je zatrdila, da jih bo na Krku in Malem Lošinju letovalo 140. »Za prvi termin na Krku, od 17. do 27. julija, so prijave še možne. Med jesenskimi počitnicami pa bo na Debelem rtiču brezplačno letovalo sedem otrok iz socialno šibkih družin in ena družina.«

brezplačno morje poslali med 20 in 30 otrok. »Tudi pri nas je donacij manj, prosilcev pa več,« je povedala Patricija Frlan, predsednica omenjenega društva, na katerem se trudijo, da bi pomagali vsem otrokom in družinam, ki potrkajo na vrata.

Do letovanja so poleg otrok, ki še nikoli niso videli morja, upravičeni otroci iz socialno šibkejših družin ali družin, kjer so oba starša brezposelna, letovanje pa omogočijo tudi družinam z več otroki. »Pri izbiri otrok sodelujemo predvsem s šolami, ki nam pošljejo predloge, sicer pa so to tudi otroci, katerih uporabniki naših storitev so njihovi starši,« pojasni Erika Dekleva. Cerkniška Območno združenje RK in Društvo prijateljev mladine pa se o izbiri otrok posvetujejo tudi s Centrom za socialno delo.·Barbara Čepirlo

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3 let 10

3

Kdo še omogoča delavski dopust?

Počitniške objekte ohranili v Pivki perutninarstvo in Postojnski jami − Ugodni apartmaji podjetja za marsikoga skoraj edina možnost dopusta V največjih podjetjih v regiji smo preverili, kolikšen regres si lahko obetajo njihovi zaposleni. Zneski v glavnem ne bodo visoki, kljub temu pa jih zaposlenim ponekod ne bodo mogli izplačati do 1. julija, kot nalaga zakonodaja, pač pa se s socialnimi partnerji pogajajo o obročnih odplačilih.

Zanimalo nas je tudi, v katerih podjetjih imajo

za svoje zaposlene še vedno na voljo ugodne in dostopne počitniške kapacitete − kot ostanek in so dostopne v tajništvu.

Počitniških kapacitet nimajo nekdanjih časov delavskega turizma, ki pa ponovno postaja aktualen v obdobju, ko si vse (več) v Javorju, Kolektor Livu, Livu hidravlika in kolesa ter več ljudi težko privošči dopust, sploh po tržnih Ydrii Motors. cenah, in ko ima tudi regres vse pogosteje socialno konotacijo in ga ljudje namesto za oddih O rokih izplačil še pogajanja porabijo za plačilo zaostalih položnic.

Če ima država v svoji lasti še vedno precej počitniških kapacitet, ki jih državnim uslužbencem subvencionirajo tudi davkoplačevalci, je podjetij z ugodnimi apartmaji za zaposlene vse manj.

Večina podjetij je namreč bodisi zaradi nerentabilnosti dopustniških objektov bodisi zaradi finančnih težav po osamosvojitvi začela prodajati počitniške zmogljivosti za delavce. So pa izjeme, tudi v naši regiji.

bili med zaposlenimi najbolj zaželeni in obiskani. Skokova pravi, da omenjeni kapaciteti zadoščata potrebam. »V povprečju v zadnjih letih počitniški kapaciteti v Čatežu in Barbarigi letno koristi okrog 30 odstotkov zaposlenih.

Opažamo pa, da koriščenje teh dveh kapacitet ponovno nekoliko narašča.«

Apartma v Barbarigi 20 evrov

Zaposleni v Pivki perutninarstvo in Delamarisu lahko po ugodnih cenah koristijo počitniške kapacitete v Barbarigi in Čatežu. V Barbarigi je cena 20 evrov za apartma na dan, v Čatežu pa 30 evrov,

v ceno pa je vključenih tudi pet vstopnic za bazen.

Oba zaposleni pogosto uporabljajo. »Omenjeni dve počitniški kapaciteti smo, kljub vsakoletnim rednim stroškom vzdrževanja, obdržali, saj se zavedamo, da si nekateri naši zaposleni težje privoščijo letno počitnikovanje ali kakršnokoli drugo popotovanje. Hkrati pa se tudi zavedamo, kako pomembno je dobro in zdravo počutje zaposlenih. Zato jih večkrat letno spodbudimo k nekajdnevnemu počitku v sproščujočem okolju, kot ga nudita Čatež, ki je zanimiv celotno leto, in Barbariga predvsem v poletnem času,« nam je povedala Petra Skok, vodja odnosov z javnostjo v Pivki.

V preteklosti so imeli v Pivki več počitniških kapacitet, a so doslej obdržali le dve, ki sta

Postojnska jama je lastnik počitniških kapacitet v Nerezinah na Lošinju, kjer so zaposlenim na voljo dva večja apartmaja (za šest oseb) in en manjši (za štiri osebe).

Poleg tega imajo apartma za štiri osebe v Termah Olimia, in sicer v Aparthotelu Rosa. »Običajno se letovanje v apartmajih na Lošinju prične s prvomajskimi prazniki.

Apartmaji, ker so Praviloma so polno zasedeni Družini prijazno celo poletje. Povpraševanje po podjetje apartmaju v Termah Olimia V Postojnski jami so izje večje v zimskem času,« nam postavili, da imajo počitniške je pojasnila Lucija Posega kapacitete med drugim Žakelj, strokovna sodelavka tudi zato, ker je to ena od za poslovno organizacijo in smernic certifikata Družini dodala, da na letni ravni okprijazno podjetje, s katerim se rog 20 odstotkov zaposlenih ponašajo. Prav pred kratkim vsaj enkrat koristi apartmaje. so prejeli tudi tako imenovan Cen najema ni razkrila, povpolni certifikat, ki je nadgrad- edala je le, da so za zaposlene nja osnovnega. in zunanje uporabnike enake

Bojan Kramar, sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Primorska in Notranjska V teh dneh srečnejši med zaposlenimi že prejemajo regres.

Ta naj bi bil v osnovi namenjen za oddih, vendar ima danes vse bolj socialno konotacijo.

V finančni in gospodarski krizi se ta problem še bolj zaostruje in regres v bistvu postaja neka kategorija dodatnega prejemka, ki ga zmeraj večje število zaposlenih izkorišča za povsem druge namene, za pokrivanje tekočih mesečnih obveznosti, za nakup šolskih potrebščin ... V vedno manj primerih se ta denar de-

jansko koristi za oddih.

Poleg tega prihaja na eni strani do takšnih ekscesov, da nekatere družbe, lahko so tudi v pretežni državni lasti, izplačujejo tudi do 2000 evrov regresa, na drugi strani pa nekateri delavci na regres že dolgo čakajo, saj ga nekateri tudi več let zaporedoma niso dobili. V zadnjem času, zlasti s poglabljanjem krize v gradbeništvu, pa se soočamo celo s primeri, ko delodajalci delavcem, predvsem gre za delavce iz drugih držav, nakažejo regres,

a ga nato od delavcev zahtevajo nazaj. Gre za obliko grožnje delavcem.

Kakšna je v tej luči dostopnost do turizma?

Dostopnost se ne omogoča.

Klasičnih sindikalnih počitniških domov ni več.

Ostale so le še redke firme, ki še imajo počitniške kapacitete in delavcem še kaj subvencionirajo.

V tem okolju že skoraj ne najdem podjetja, ki bi imelo lastne kapacitete za delavce.

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Bojan Kramar

Toda tam, kjer se počitniškim objektom vendarle niso povsem odrekli, povpraševanje raste. Ali delavski turizem torej spet postaja aktualen?

Povpraševanje se v vsakem primeru povečuje.

Ko pada kupna moč, je pri ljudeh potreba po takih možnostih vedno večja. Toda pri nas se je neka zavest, čut v podjetjih, da je treba pri kadrih skrbeti tudi za ta vidik, izgubila, za to ne skrbi skoraj nihče več.

Da o kadrovskih stanovanjih niti ne govorimo. ·vrž

sko predelovalno industrijo, to je 770 evrov bruto. Hrovat pravi, da bo izplačilo izredno težko zaradi pomanjkanja (obratnih) sredstev. »Izplačilo bo prav gotovo vsaj v treh obrokih, čemur sledi tudi pogovor s socialnimi partnerji v družbi.« Da bo izplačilo reNajvišji regres med gresa na ravni lanskega leta in vprašanimi podjetji bodo prejeli zaposleni v Ydrii Mo- v enkratnem znesku meseca junija, nam je potrdil Milan tors. Direktor Jošt Rupnik Potužák, direktor Kolektor nam je povedal, da tudi Liva, točnega zneska pa ni letos predvidevajo maksirazkril. Pivka perutninarstvo malno višino, okrog 1100 in Delamaris bosta izplačala evrov bruto, če bo rezultat 763 evrov bruto regresa. dopuščal. »Prvi del v višini Ali bo izplačan v enem 800 evrov bomo skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti delu, še ni znano. V Javorju Pivka, ki se je lani soočil z izplačali konec meseca maja, razliko pa praviloma ob koncu rekordno izgubo, s stečajema dveh hčerinskih podjetij in leta,« je pojasnil Rupnik. V Postojnski jami bo v skladu s odprodajo premoženja, bodo izplačali minimalni regres, saj kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma jim »poslovne razmere v tem trenutku ne dopuščajo izplačil Slovenije znašal 850 evrov višjih zneskov«. Zaposleni bruto. Izplačali ga bodo v bodo regres prejeli po delih, enkratnem znesku konec o rokih izplačil pa se mora maja, kar je tudi tradicija v uprava še dogovoriti s sindizadnjih letih. V Livu hikatom in svetom delavcev. V dravlika in kolesa bodo, kot nam je povedal direktor Jože podjetjih Valkarton, Kovinoplastika Lož, Javor Stroji in Hrovat, regres izplačali v Brest na naša vprašanja niso višini, kot je predviden po kolektivni pogodbi za kovin- odgovorili. ·vrž

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 4

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 25. maj 2012

Postojna bo razširila poslovnoobrtno cono

V Logatcu in Podskrajniku še prostor za širitev, a je kriza zmanjšala interes vlagateljev

Postojna − Postojnska občina je pripravila občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Poslovno-obrtne cone Veliki Otok. Dokument naj bi prispeval k zagonu gospodarske aktivnosti v občini, saj predvideva širitev cone in s tem zagotavlja možnosti za prihod novih podjetij na območje, s tem pa tudi odpiranje novih delovnih mest. Sedanja poslovnoobrtna cona pri Postojni se sicer, tudi zaradi razmeroma neugodne lokacije v Velikem Otoku, niti po velikosti niti po obsegu dejavnosti ne more primerjati z bližnjima logaško ali cerkniško.

Na postojnski občini so nam pojasnili, da je v obstoječo cono (razen podjetniškega inkubatorja) vključenih 28 obrtnikov in podjetnikov.

Prostih površin za širitev zdaj ni več, bo pa ta mogoča v na novo urejenem delu cone, ki bo predvidoma nared do prve polovice leta 2014, ko bo zgrajena vsa komunalna oprema.

28 podjetnikov in obrtnikov je vključenih v postojnsko poslovno-obrtno cono v Velikem Otoku, v industrijsko cono Podskrajnik 60, v obe logaški coni pa kar 130.

površin precej večja.

Do zdaj se je interes pokazal zgolj »na pogovorni ravni«, na občini pa bolj konkreten interes pričakujejo po dokončni ureditvi komunalne opreme. Finančni pogoji za vključitev v cono bodo po zagotovilih občine ugodni.

Na vprašanje, koliko novih »Poslovni subjekti bodo poslovnih objektov bi lahko sicer morali plačati vrednost sprejela nova cona, na občini zemljišč, vendar le manjši del odgovarjajo, da bo to odvisno stroškov izgradnje komunalne od interesa in da bodo opreme,« pravijo. gradbene parcele glede na povpraševanje lahko manjše Izkoristili lokacijo in ali večje. Za pozidavo bo sicer ustvarjali dobre pogoje namenjenih okrog osemnaPrecej hitreje kot postojnjst tisoč kvadratnih metrov, ska sta se doslej razvijali sama cona pa bo na račun industrijski coni v Podskrajniku pri Cerknici in zlasti cest, zelenic, rekreativnih

v Logatcu. V prvi, in sicer v njenem starem in novem delu, deluje okrog 60 podjetij, v obeh logaških conah pa je kar 130 podjetij oziroma obrtnikov. Na logaški občini to povezujejo s svojim stalnim delovanjem »v smeri ustvarjanja dobrih pogojev za privabljanje in delovaje podjetij v obeh conah«. Kot prednost izpostavljajo tudi njuno lego in dostopnost, saj se nahajata v neposredni bližini primorske avtoceste in železnice, ter ceno, ki je v primerjavi s cenami v poslovnih conah blizu Ljubljane ugodna. »Pozitiven je tudi odnos lokalne skupnosti do podjetništva, dobra

za širitev, ki so v zasebni pa je tudi politika gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,« še lasti, kapacitet za širitev pa je dovolj tudi v obeh logaških menijo na občini Logatec. conah skupaj (še sedem hektarjev). »Gre za neopremŠe premajhna ljena stavbna zemljišča, ki se prepoznavnost bodo opremljala etapno glede Na cerkniški občini pravijo, na interes oziroma potrebe inda je njihova industrijska cona z vidika javne vestitorjev. Zaradi vsesplošne infrastrukture urejena, man- gospodarske krize je sicer jkajo pa prepoznavnost cone, zaznati upad povpraševanja, skupna celostna grafična vendar je zanimanje investipodoba ter načrt upravljanja torjev v manjšem številu še in razvoja cone. »V ta namen vedno prisotno,« pojasnjuse je oblikoval Zavod za razvoj jejo na občini Logatec. Tudi Industrijske cone Podskrajnik, na cerkniški občini glede interesa vlagateljev pravijo, da ki bo s svojimi aktivnostmi povpraševanje sicer obstaja, a poskušal realizirati interese podjetij in ostalih deležnikov,« je zaradi trenutnih gospodarskih razmer interes manjši. izpostavljajo na cerkniški »Poleg tega omejuje interes občini, ki svojo vlogo vidi tudi slaba prepoznavnost zlasti v določitvi oziroma cone, pomanjkanje informacij reguliranju nadomestila za oziroma sogovornika. To uporabo stavbnih zemljišč. vlogo naj bi sčasoma prevzel V novem delu industrijske novoustanovljeni Zavod ICP,« cone v Podskrajniku je sicer še okrog 12 hektarov zemljišč še dodajajo. ·vrž

S kakovostjo in zanesljivo dobavo nad krizo

Logaško podjetje Alpimex krize ne občuti, 40 odstotkov proizvodnje izvozi v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško – Po skoraj pol milijona evrov vredni investiciji v Logatcu v bližnji prihodnosti načrtujejo nakup nove linije za izdelavo palet

Vzroke za to vidi v ceni hlodovine, ki je v primerjavi s cenami žaganega lesa za slovenski trg previsoka. »Vsi predelovalci lesa(žage) imamo neposredno konkurenco v avstrijskih kupcih, ki kupujejo na našem trgu in

plačujejo z višjimi cenami, kot so pri nas, saj dobijo od države subvencijo za uvoz in izvoz lesa,« poudarja Jereb.

Pri prodaji palet pa se soočajo s konkurenco z Madžarske, s Poljske in iz balkanskih držav, saj imajo

te nižjo ceno delovne sile in lesa. »Cenam konkurence se moramo nenehno prilagajati, sicer na trgu ne bi obstali, obenem pa iščemo racionalizacijo v proizvodnji z zmanjšanjem stroškovle-te.«

Do nove klime preko interneta ali v Logatec Logatec, 11. maj – Družba Astech, ki je v preteklosti poslovala na treh lokacijah, se je

FOTO: BRIGITA KAVČIČ

sedaj združila v eno. Družba Astech d.o.o., ki je specializirano podjetje za servisiranje in vzdrževanje klimatsko prezračevalnih sistemov, je svojo prostorsko stisko, ki je posledica uspešne rasti in razvoja družbe, rešilo z novimi skladiščno proizvodnimi prostori ter poslovnimi prostori v obrtni coni v Logatcu.

Družba ima na področju servisiranja in vzdrževanja klimatsko prezračevalnih sistemov v Slovenij večinski tržni delež. Svoje odjemalce pa ima tudi v Evropski uniji, kakor tudi na Hrvaškem. Del novih prostorov je namenjen skladišču, ki družbi omogoča shranjevanju zadostne količine rezervnih in nadomestnih delov, potrebnih za hitro posredovanje pri servisnih posegih na klimatskih sistemih. Preostali del pa se navezuje na pisarniško poslovne prostore, katerih zasnovo je postavil logaški arhitekt Jernej Črne. ·bk

Logatec je prednost

Proizvodnjo v Logatcu Jereb vidi kot prednost, saj je okolica bogata z gozdovi, zato je transport krajši in zato tudi cenejši, prometne povezave s kupci pa dobre. »Naša največja konkurenca so gozdna gospodarstva, ki imajo koncesijo za posek lesa v državnih gozdovih,« ugotavlja Jereb in dodaja: »Vsi so ustanovili oziroma odprli lastno predelavo lesa, cena njihove hlodovine pa je veliko nižja od tiste, ki jo dobavljajo drugim predelovalcem.

Mnenja smo, da je razlika v ceni najmanj 30 evrov.«

Skoraj pol milijona vredna investicija v Logatcu

Pred časom so se odločili za novo investicijo v vrednosti 470.000 evrov v Logatcu, od tega je bilo 250.000 evrov lastnih sredstev, ostalo pa bančni kredit. »V letu 2011 smo bili v Alpimexu prisiljeni povečati sušilne kapacitete, saj naši kupci zahtevajo večinoma suhe oziroma termično obdelane palete po ISPM 15 standardu,« pojasnjuje lastnik. Z novim kotlom za biomaso so med drugim pridobili ugodno ceno energije, ki jo potrebujejo za sušenje, saj imajo sam dovolj lesenih odpadkov za biomaso.

FOTO: VALTER LEBAN

Logatec – Alpimex iz Logatca je lani prodajo povečal za 65 odstotkov v primerjavi z letom prej, letos naj bi jo še za 15. Krize ne občutijo, konkurenčnost pa ohranjajo s hitrimi dobavnimi roki, kakovostjo in konkurenčnimi cenami embalaž. Kljub sijajnim poslovnim rezultatom lastnik Stanislav Jereb trdi, da sta predelava lesa in proizvodnja lesene embalaže, kot so palete EUR-EPAL in palete po naročilu kupca, na meji donosnosti.

Stanislav Jereb, lastnik Alpimexa: »Konkurenčnost na trgih ohranjamo s kvaliteto, doslednim spoštovanjem dogovorjenih dobavnih rokov in nenehnim prilagajanjem zahtevam kupcev.«

trgu, preostalih 40 pa izvozi v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško.

Pri proizvodnji EUR-EPAL palet, ki so glavni proizvod tega logaškega podjetja, pa pokrivajo 70 odstotkov slovenske proizvodnje. »Konkurenčnost na trgih ohranjamo s kvaliteto, doslednim spoštovanjem dogovorjenih dobavnih rokov in nenehnim prilagajanjem zahtevam kupcev,« poudarja Jereb, ki je z lanskimi poslovnimi rezultati zadovoljen, saj so prodajo v primerjavi z letom prej povečali za 65 odstotkov, letos pa naj bi jo še za 15 odstotkov. »Podatki za prve štiri mesece kažejo v prid temu cilju,« pravi Jereb.

Krize ne občutijo

»V našem podjetju krize ne občutimo, vsaj kar zadeva prodajo, večje težave pa nastajajo v plačilnih rokih, saj so ti v Sloveniji v 70 odstotkih primerov 120 dni,« je kritičen sogovornik.

V bližnji prihodnosti načrtujejo nakup 450 tisoč evrov vredne nove linije za izdelavo palet, katere zmogljivosti bodo za 200 odstotkov večje od sedanjih, kar bo izdelavo palet bistveno pocenilo. Stanislav Jereb dodaja: »Naš cilj je, da bi 60 odstotkov proizvodnje Al- letno izdelali 500.000 kosov EUR-EPAL palet in 250.000 kosov pimex proda na slovenskem palet po naročilu.«·Blanka Markovič Kocen

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 5 let 10

5

S ponaredkom do ravnateljice?

Ministrstvo: Kopija odločbe, ki jo je Ksenija Korče predložila v postopku imenovanja ravnatelja, ni verodostojna

redakcije še ni zasedal. Korčetova, ki je v Vrtcu Postojna zaposlena 19 let, je očitke zavrnila in zatrdila, da se je na razpis za ravnateljico prijavila korektno. Zadevo je predala odvetniku.

Korčetovo je svet zavoda na podlagi pridobljenih pozitivnih mnenj občine ustanoviteljice, sveta staršev in ministrstva, kar pa je zgolj formalnost, za ravnateljico izbral izmed treh kandidatk.

Poleg Korčetove sta se za to mesto potegovali še Helena Ule iz Ljubljane in Brigita Česnik iz Zagorja pri Pivki.

Po naših neuradnih informacijah se je nato ena od neizbranih kandidatk pritožila, na osnovi informacij o domnevnih nepravilnostih pa so se za dodatno preverjanje odločili tudi na Da je odločba ponaredek, je včeraj potrdil tudi Inšpektorat Občini Postojna. Podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino RS za šolstvo in šport, v zvezi z zadevo pa poteka tudi je sporočila, da so jih z MIZKŠ obvestili, da nekdanje Miniskriminalistična preiskava. Občina Postojna je od Korčetove že trstvo za šolstvo in šport odločbe iz leta 2006 o pridobitvi naziva zahtevala odstop, »ker je kršila zakon in druge predpise«, toda mentor, ki jo je predložila Korčetova, sploh ni izdalo in da je v ker sama ni takoj odstopila, je občina podala pobudo za sklic iz- evidenci ministrstva ni. Odločba iz leta 2006 je po izjavi MIZKŠ redne seje sveta zavoda vrtca in pobudo za razrešitev Korčetove, in inšpekcije neverodostojna oziroma ponaredek, kar dokazuje zahteva pa tudi njen suspens. Svet zavoda do zaključka naše tudi več nekonsistentnosti, ki se pojavljajo v njej, na primer

Slaba volja pivških gasilcev

javne gasilske službe letos vsem štirim prostovoljnim gasilskim društvom naPivka – Pivški gasilci opozarjajo, da je njihovo delovanje ogroženo, ker da jim meniti 30.500 evrov za redno občina ne namenja dovolj denarja niti za tekoče stroške. Poskrbeti pa ne morejo dejavnost, sredstva za tekoče niti za ustrezno zaščitno opremo za vse člane. Miran Zalar, poveljnik Prostovoljne- vzdrževanje gasilskih domov, ga gasilskega društva (PGD) Pivka, poudarja, da je njihovo društvo, ki šteje 78 izvajanje preventivnih progračlanov, od tega 34 operativnih, letos posredovalo že v preko 40 intervencijah, zara- mov in izobraževanje gasilske di suše so skupaj z gasilci sosednjih društev v vas Buje zvozili preko 300 kubičnih mladine bodo znašala 7.500 metrov vode, veliko stroškov so imeli tudi s popravili in tehničnimi pregledi vozil. evrov, sredstva iz požarne takse, ki so namenjena nabavi Tako so samo v prvih treh v občini, pivško, zagorsko, varčevanje na vseh segmentih, zaščitne opreme, pa 16.000 mesecih letos za tekoče košansko in palško. da pa so gasilcem »pripravevrov. Toda po Zalarjevih stroške že porabili tako rekoč Župan Robert Smrdelj ljeni prisluhniti in skupaj iskati besedah sredstva, namenvsa sredstva, ki jih je občina očitke, da občina nima dovolj nove možnosti in rešitve za jena za nakup vse potrebne sicer namenila za celoletno posluha za gasilsko dejavnost, prihodnje«. Kot pojasnjujejo opreme, ne zadoščajo. »Zlasti delovanje za vsa štiri proszavrača in poudarja, da na občini Pivka, nameravajo mlajših članov nikakor ne ustovoljna gasilska društva trenutna situacija pač zahteva v skladu z letnim programom pemo primerno obleči. Fantje,

sklicevanje na zakon iz leta 2007, čeprav je datum izdaje sporne odločbe leta 2006.

Med pogoji za imenovanje ravnatelja javnega vrtca je namreč, da mora imeti kandidat najmanj pet let naziv mentor, tega pogoja pa Korčetova očitno ne izpolnjuje, saj so na MIZKŠ povedali, da je v naziv mentor napredovala šele leta 2009, potem ko je diplomirala. Korčetova pa pravi, da ima poleg odločbe o mentorstvu iz leta 2009, tudi odločbo iz leta 2006, ki da jo je pridobila na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi, po katerem je zasedala mesto vzgojiteljice, čeprav je takrat formalno imela samo strokovno izobrazbo pomočnica vzgojiteljice.

Za komentar smo prosili tudi Barbaro Doles, predsednico sveta Vrtca Postojna, ki pa je bila zelo redkobesedna. Povedala je le, da je svet vrtca korektno vodil postopek imenovanja ravnateljice in da bodo na podlagi dodatnih ustreznih informacij ukrepali v skladu z zakonom. Na vprašanje, zakaj so se med tremi kandidatkami, ki so dobile pozitivno mnenje občine, odločili prav za Korčetovo, Dolesova ni želela odgovoriti. ·vrž ki ne bodo ne bodo imeli vse zaščitne opreme, pa v bodoče ne bodo več izvozili iz doma na intervencijo,« opozarja Zalar in ob tem dodaja, da znaša cena opreme za gozdne požare okrog 1500 evrov na gasilca (kombinezon, škornji, rokavice, čelada …), za hišne požare pa je še dražja. Boji se, da bodo primorani, če ne bo sprememb na bolje, v skrajnem primeru gasilski dom kar zapreti. Občina Pivka je, kot odgovarja župan Robert Smrdelj, v obdobju zadnjih nekaj let za drobno opremo gasilcev pivškega

PGD namenila več kot 30 tisoč evrov, sofinancirala pa je tudi nabavo novih gasilskih vozil. Prav pred dnevi je novo vozilo prevzelo PGD Košana, v letošnjem letu pa je predviden nakup vozila za PGD Zagorje. Smrdelj gasilcem še odgovarja, da tako dobro, kot so pivška gasilska društva opremljena trenutno, verjetno niso bila še nikoli. »Mislim, da zaradi zamika kakšne investicije za kakšno leto ne bo velike škode in da je mogoče v okviru danih finančnih možnosti zagotoviti ustrezno varnost in odzivnost.« ·kv

Promocijsko sporočilo, naročnik: Herbis d.o.o., Pilonova ulica 8, 1000 Ljubljana

Ksenija Korče je z majem nastopila mandat ravnateljice Vrtca Postojna, toda kot kaže, se bo morala s tega mesta kmalu posloviti. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) so namreč potrdili, da kopija odločbe, s katero je v postopku imenovanja Ksenija Korče dokazovala izpolnjevanje enega od pogojev za mesto ravnateljice, ni verodostojna, in da te odločbe v evidenci ministrstva sploh ni, kar pomeni, da je ministrstvo ni nikoli izdalo in je torej ponaredek.

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

FOTO: VALTER LEBAN

Mesto Postojna je slavilo

Postojna, 9. maj – V kulturnem domu so obeležili 103.

obletnico pridobitve mestnih pravic mesta Postojna, kjer so podelili nazive in priznanja najzaslužnejšim občanom za leto 2012. V pozdravnem nagovoru je postojnski župan Jernej Verbič čestital vsem nagrajencem. Slavnostni govornik pa je bil direktor Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Jadran Lenarčič, tudi v mednarodnem prostoru priznani znanstvenik in raziskovalec. V svojem zelo zanimivem govoru, ki ga je večkrat z navdušenim aplavzom nagradila polna dvorana, se je spomnil, kako močno smo si želeli lastno državo, ki smo jo v dvajsetih letih spravili na kolena. »A kljub temu smo tudi

Slovenci zaznamovali svetovno zgodovino in to z imeni velikih znanstvenikov in umetnikov.. Za razliko od slovesa naroda, ki živi na tem mestu, se mi ta država dandanes ne zdi niti poštena, niti uporna, niti navdihnjena z deli svojih znanstvenikov in umetnikov.

Potrebno je poudariti, da je presvetlitev, ki jo je na nek način povzročila prav gospodarska kriza, bila močno koristna in časi so taki, da se ljudem odpirajo obzorja, tako gospodarstvenikom kot znanstvenikom in predvsem politikom.« Naziv častni občan Občine je prejel dr. Alojz Turk za ustvarjalno delo na področju zdravstva, naziv častni meščan Postojne pa je prejel dr. Mihael Gajster za ustvarjalno znanstveno delo na področju prehranske industrije. Zlato priznanje so podelili Mariji Tonkovič za ustvarjalno delo na področju kulture in Marjanu Nagodetu za izjemne dosežke na športnem področju ter za ustvarjalno delo na področju kulture in športa v občini. Srebrno priznanje so izročili Borisu Borovini za izjemne dosežke na področju športa in nesebično pomoč pri oživljanju življenjsko ogroženega dijaka, s srebrnim priznanjem pa se je za dosežke na področju narodno zabavne glasbe, kulture in promocije občine pohvalil tudi ansambel Akordi. Za izjemne dosežke na področju zborovskega poustvarjanja so priznanje Miroslava Vilharja podelili Mešanemu pevskemu zboru Postojna. ·kt

stran 6

petek, 25. maj 2012

Plaketa Damjani Morel Pivka, 9. maj − Občina Pivka je ob svojem občinskem

prazniku, ki sovpada z Dnevom Evrope, občinsko plaketo podelila Damjani Morel, ki že več kot 30 let deluje na področju kulture kot glasbena pedagoginja in zborovodkinja. Nagrajenka je vzgojila številne dobre pevce in dosegla izjemne glasbene uspehe, s katerimi dviguje ugled Košanske doline in Občine Pivka. Poleg udejstvovanja v Mešanem pevskem zboru Košana, ki je pred dnevi obeležil 30-letnico svojega delovanja, in Cerkvenem pevskem zboru Košana, Damjana Morel na Osnovni šoli Pivka že 27. leto vodi otroški in mladinski pevski zbor.

Mladinski pevski zbor Osnovne šole Pivka je na regijskem tekmovanju v Novi Gorici leta 2009 prejel zlato priznanje in priznanje za najboljši mladinski pevski zbor. Otroški pevski zbor Osnovne šole Pivke pa je s prejemom zlatega priznanja s pohvalo na regijskem tekmovanju v Novi Gorici leta 2011 dobil vstopnico na državno tekmovanje v Zagorju ob Savi, kjer so mladi pevci letos marca osvojili zlato priznanje, kar je edinstveni dosežek otroškega zborovskega petja v pivški občini.

Občina Pivka svoj praznik obeležuje 9. maja v spomin na dogodek pred 143 leti, ko se je pri gradu Kalc odvijal tabor, politično in kulturniško zborovanje z zahtevo po zedinjeni Sloveniji, eden najpomembnejših političnih dogodkov, ki je Pivko takrat izenačil z ostalimi narodno prebujenimi kraji na Slovenskem. ·kv

Po Neandertalčevi piščali Predjamski zaklad

Naročnik: Xella Porobeton si.d.o.o., Loke pri Zagorju 64. 1412 Kisovec

Slovenije postavili zanimivo in privlačno razstavo o najstarejšem glasbilu na svetu, Neandertalčevi piščali iz Divjih bab, ki je na ogled še danes.

Ob poletni muzejski noči od 16. junija do 7. julija bo muzej predstavil edinstveni Predjamski zaklad, razstavo Kačji pastirji pa od 11. julija do 21. septembra. Sicer pa si v novi stavbi muzeja obiskovalci lahko trenutno ogledajo tudi občasne tematske razstave: Spomin je doma v muzeju, arheološko razstavo Okra − Prelaz na Razdrtem, multimedijsko predstavitev človeške ribice, Živi svet podzemlja ter Fotografije večne teme – Postojnske jame, v pritličju muzeja pa je na ogled rjavi medved ter sestavljen in dopolnjen skelet jamskega medveda. ·kv

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, 18. maj − Notranjski muzej Postojna je ob Mednarodnem dnevu muzejev v sodelovanju z Narodnim muzejem

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Izobražujejo »kreatorje dobrega počutja« Nov poklic v turizmu želijo uvrstiti med nacionalne poklicne kvalifikacije Notranjski ekološki center (NEC) iz Cerknice kot slovenski partner v sklopu evropskega programa vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci sodeluje v mednarodnem projektu Tourbo meets Europe. V njegovem okviru so sodelujoči oblikovali program usposabljanja za nov poklic v evropskem turizmu − kreator dobrega počutja, ki bo mednarodno priznan in bo imel poenoten standard izobraževanja po Evropi. Iniciativo je kot perspektivno prepoznala tudi svetovna turistična organizacija, pa tudi številni turistični deležniki v Sloveniji in drugod.

NEC je v sklopu projekta pilotno že izvedel usposabljanje za okrog 40 udeležencev iz vse Slovenije. Udeležili so se ga turistični vodniki in zaposleni v parku Škocjanske jame, podprli pa so ga predstavniki raznih turističnih organizacij, turističnega gospodarstva (Postojnska jama, Hoteli Bernardin, skupina Sava hoteli), Turistica − fakulteta za turistične študije Portorož, turistične agencije in drugi deležniki v turizmu. Po opravljanju zaključnih preverjanj znanja, bodo pridobili certifikat z zaenkrat še delovnim nazivom »kreator dobrega počutja«.

Polona Zevnik in Anja Kranjc z NEC-a pojasnjujeta, da bo kreator dobrega počutja po opravljenem usposabljanje med drugim znal

oblikovati zanimiv in doživljajski turistični program za različne ciljne skupine gostov (mladi, upokojenci, izobraženci…), se znal samoorganizirati, ustrezno komunicirati z gosti, v program bo vključeval lokalno prebivalstvo …

Naši sogovornici poudarjata, da si prizadevajo, da bi program, ki se bo izvajal dalje tudi po zaključku projekta, postal tudi nacionalna poklicna kvalifikacija ter zapolnil potrebo na trgu, saj bi dopolnil oziroma nadgradil sedanje profile, kot so turistični informator in turistični animator ter »wellness« svetovalec.

Hkrati si želijo, da bi bil program prepoznan v rednem izobraževalnem sistemu preko sistema kreditnih točk, kar bi omogočilo tudi mednarodno mobilnost med šolami.

Poleg Slovenije v projektu sodelujejo še Nemčija, Avstrija, Madžarska, Portugalska, Bolgarija in Latvija, mednarodna druščina več kot 40 udeležencev iz vseh držav pa je pred dnevi zaključila svoje srečanje z bogatim izobraževalnim programom v Sloveniji.

Heinz Jurgen Ahlers, nemški predstavnik projekta, je ocenil, da je bila mednarodna izmenjava izkušenj zelo koristna, sploh, ker so slovenski turistični delavci vse bolje izobraženi in zelo profesionalni, njihova velika prednost pa je, da zaradi lege Slovenije dobro poznajo kulturo in navade gostov, tako s severa kot juga in zahoda, in to znanje s pridom unovčijo. ·kv

Meddržavno srečanje

Stari trg pri Ložu, 19. maj – Na športnem igrišču pri OŠ Heroja Janeza Hribarja so v

organizaciji Gasilske zveze Loška dolina v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije izpeljali meddržavno srečanje hrvaško-slovenske gasilske mladine v starosti od 12. do 16. leta.

Tekmovanja se je udeležilo 38 ekip slovenskih in hrvaških mladink in mladincev, ki so se pomerili v gasilski vaji z ovirami in športnih igrah. Vsaka ekipa je štela devet članov. Med mladinkami je tekmovanje uspešno zaključilo 14 ekip. Zmagovalke so bile mlade gasilke iz Prevoj z osvojenimi 945,4 točkami od skupno 1000 točk, drugo mesto je osvojila ekipa iz hrvaškega Prezida (929,55), tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Zbilj (916,13). Mladinci so tekmovali v 22. ekipah. Prvo mesto so osvojili mladi hrvaški gasilci ekipe Donja voča z osvojenimi 958,3 točkami. Drugouvrščeni so bili gasilci iz Čušperka (955,7) in tretji iz Kašina (952,7). Srečanja so se udeležili mnogi vidnejši funkcionarji tako iz Gasilske zveze Hrvaške kot tudi iz GZ Slovenije, ki so mladim gasilkam in gasilcem namenili vzpodbudne besede. Med njimi predsednik sveta za gasilsko mladino Nikola Sočev, Predsednica mladinskega sveta GZ Slovenije Martina Jelovčan. Med vidnejšimi našimi in hrvaškimi gasilskimi funkcionarji, ki so pozdravili mlade tekmovalce, je načelnik Hrvaške gasilske zveze Željko Popovič, dejal, da je lepo videti mlade, ki so se odločili za to plemenito dejavnost, poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič pa nadaljeval, da taka srečanja pomenijo tudi izmenjavo izkušenj in kažejo željo po čim boljšem sodelovanju. Vse navzoče sta pozdravila tudi predsednik GZ Loška dolina, Boris Koren, in Janez Komidar, župan občine Loška dolina.

Pred pričetkom tekmovanj je bil krajši kulturni program , ki so ga oblikovali člani Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož, recitatorji iz OŠ Heroja Janeza Hribarja, za atrakcijo pa sta poskrbeli domača ekipa Dragoncev in ekipa Kuburašov iz Lepoglave s svojim umetelno izdelanim orožjem. ·bok

Aktualno v regiji

stran 7 let 10

Obeležili 100-letnico smrti Antona Globočnika

7

Postojna, 17. maj − Osnovna šola Antona Globočnika Postojna je z bogatim programom obeležila stoletnico smrti postojnskega okrajnega glavarja iz druge polovice 19. stoletja, narodnega buditelja, pravnika in pisatelja Antona Globočnika, po katerem tudi nosi ime.

Ob tej priložnosti sta ravnateljica šole Sabina Ileršič Kovšca in župan Jernej Verbič odkrila tudi spominsko obeležje Globočniku (na sliki), ki bo spominjalo na njegova velika dela v Postojni. Župan je v svojem slavnostnem nagovoru izpostavil Globočnikovo vizionarstvo, odločnost in pogum, s katerimi je sprejemal odločitve, ki še danes vplivajo na naša življenja. »Dolžni smo nositi spomin nanj. Dolžni smo mu zahvalo in spoštovanje, dolžni smo zgodbo o njegovih uspehih ohranjati in prenašati naprej,« je poudaril. Globočnik je v času, ko je bil postojnski okrajni glavar (1863–1885) in predsednik jamske komisije, Postojni in Postojnski jami pridobil mednarodni sloves. Uredil je poti v jami, glavni vhod, trojezične napise, zgradi prvo turistično jamsko železnico na svetu in postavil električno razsvetljavo v jami.

Uredil je tudi drevored do mesta, postavil temelje raziskovanja krasa. Ustanovil je Turistično olepševalno društvo Postojna s prvim statutom v slovenščini. Kot je povedala ravnateljica, je bila Globočnikova poklicna pot tudi rdeča nit kulturnega programa učencev. Učenci so med drugim orisali tudi Globočnikovo izjemno vizionarstvo, ko je sodeloval pri pripravi programa Zedinjene Slovenije in skupaj s Petrom Kozlerjem oblikoval zemljevid slovenske dežele in pokrajin ter izbral barve slovenske zastave. Pri šoli so ob jubileju simbolično posadili deset dreves, na šoli pa so potekale tudi razstave Filatelističnega društva Postojnska jama (v ustanavljanju), razstava učencev šole o Globočniku in njegovem času ter razstava najboljših likovnih del, prispelih na natečaj Globočnik v Postojnski jami. ·kv V prejšnji številki smo v članku z naslovom Govorijo njihova dejanja na strani 7 napačno zapisali avtorja fotografije. Avtor fotografije je Jože Obreza. Za napako se opravičujemo.

Uredništvo

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 25. maj 2012

Pomagali bodo otrokom v Sudanu Tretji del dobrodelnega koncerta Željam naproti bodo na OŠ Rakek organizirali za temnopolte otroke, saj jim želijo omogočiti šolanje in jih zavarovati pred nasiljem Poročali smo že, da so na OŠ Jožeta Krajca na Rakeku dobrodelni vse leto, še bolj medijsko in nasploh odmevni pa postanejo takrat, ko izpeljejo velik dobrodelni koncert Željam naproti. Četudi se prah od poslednjega, ko so denar zbirali za prvošolčka Lenarta Skuka, še ni polegel, ravnateljica mag. Anita Ivančič že snuje naslednjega, ki ga bodo pripravili konec novembra. Tokrat bodo presegli meje in pokukali na črno celino, saj bodo z zbranim denarjem plemenu Nube na jugu Sudana pomagali zgraditi šolo dr. Janija Kokalja, ki so jo porušile bombne sile.

FOTO: ARHIV OŠ RAKEK

Ravnateljica Anita Ivančič je pozdravila projekt za pomoč otrokom v Afriki in s tem razveselila tudi popotnika in svetovljana Toma Križnarja.

Dobrodelni pohodi so na vaši šoli postala stalnica. Po dveh uspešnih za vaše učence ste se zdaj odločili za otroke v Afriki. Je zamisel za to zrasla, ko vas je obiskal popotnik Tomo Križnar?

Pravzaprav ja. Tako kot vsak ima tudi Tomo ljudi, ki ga podpirajo. V aprilu smo ga gostili in s svojim toplim, pristnim in neposrednim pripovedovanjem teh krutih zgodb iz Sudana, ko smo izvedeli, kaj vse se dogaja z učenci, s tamkajšnjim prebivalstvom in s kake vrste nasiljem se je srečeval, tako zelo ganil in prepričal, da smo se odločili pripraviti v naslednjem šolskem letu, predvidoma v mesecu novembru, posebno zgodbo. Mene je Tomo prepričal s svojo iskrenostjo, z željo pomagati na poti k izobraževanju in opismenjevanju.

Vprašala sem se, kaj lahko storimo in kako lahko kot šola pomagamo otrokom v Afriki? Kot Unesco šola tekom šolskega leta že obeležujemo številne svetovne dneve. Eden takih je bil Dan Afrike, ko smo na daljavo lani posvojili dečka Bryana iz Zambije, nato pa zanj in za njegovo šolanje zbirali potrebna sredstva.

To je bil prvi projekt, s katerim smo pomahali v svet. Noto prostovoljstva bomo zdaj ponesli na drug kontinent in pomagali zgraditi šolo za tamkajšnje učence. Ideje se nabirajo, koncept pa dozoreva. Torej, če povzamem naslov, učenci OŠ Rakek za učence OŠ v Sudanu. K sodelovanju bomo povabili številne občine, od Blok, Cerknice, Loške doline, Logatca, Postojne do Ljubljane. Na tem koncertu bodo s kakšno točko morda nastopili tudi učenci bližnjih šol, gotovo pa bodo z nami znani glasbeniki.

Začrtala sem si, da bom učence in učitelje vzgajala v smeri prostovoljstva. Zdaj je čas, da pomagamo svetu in učencem pokažemo to širokost in odprtost.

Slišala sem, da boste prireditev iz običajnega prireditvenega prostora, cerkniškega Kul-

turnega doma, preselili v Jamski dvorec v Postojno. Zakaj?

Zaenkrat je to želja in ideja, saj bo zgodba najverjetneje presegla lokalne okvire in ker želimo, da prireditev obišče več ljudi iz različnih občin. Jamski dvorec jih sprejme okrog 350.

To plemenito zgodbo želim prenesti v dvorano veličastnega Jamskega dvorca, dvorca, ki nikoli ne razočara. Prav tako ne razočarajo niti naši učenci, ki jim želimo ponuditi drugačen oder.

Zato sem prepričana, da bo to lep dogodek, lepa humanitarna in plemenita zgodba. Nanjo gledam kot na inovativen projekt, ki ga bodo podprli številni ljudje dobrega srca.

Kaj bi odgovorili, če vam bi kdo očital, zakaj pomagate Afriki, če imamo Afriko doma?

Sprejela bi tako razmišljanje. Zavedam se, da tudi našim ljudem primanjkuje hrane, oblačil in pomoči. Zato sem hkrati našla rešitev, kako bomo del sredstev od prodanih kart zadržali v našem okolju in jih namenili eni izmed humanitarnih organizacij. Projekt pa lepo sovpada tudi z evropskem projektom prostovoljstva in zdravja.

Kot šola ste zelo pridni, aktivni in te akcije niso edine na vaši šoli. Pravite, da vas mnogi vprašajo, zakaj to počnete.

Ja, prostovoljstvo imam preprosto v sebi. Že prej sem enajst let delovala znotraj Vzgojnega zavoda Planina in že tam sem se s številnimi prireditvami borila za nadstandard otrok s kombiniranimi motnjami. Tudi na tej šoli imamo veliko otrok s posebnimi potrebami in otrok iz socialno šibkejših družin. Smo moralno odgovorna šola in kot taka želimo biti vzor vsem ostalim šolam.

Smo delaven in motiviran tim, učitelji kar prekipevajo od idej. Še posebej smo občutljivi do drugačnosti, do šibkih otrok in naravnani zelo prostovoljno. Tudi projekt Afrika je zrcalo naših src in nazadnje tudi naše šole.· Barbara Čepirlo

»Življenje je dar tako kot narava« Ko me je prepričal s svojimi premišljenimi izjavami in modrimi sporočili skozi različne medije, sem ga želela osebno srečati in spoznati njegovo divjost, ki jo vsakič znova poudarja in živi. Tomo Križnar, popotnik in svetovljan, vse najvišje človeške vrednote udejanja z vsakim utripom srca. Nisem verjela, da se je iz trdosrčnega karierista prelevil v popotnika, humanitarca in borca za človekove pravice. Čeprav je neposreden in tu pa tam zajedljiv, ni nikoli dolgočasen.

Vsak, ki je izgubil vero v življenje, bi ga moral slišati in poslušati, da ne bi več pozabil ali podvomil na dobroto in humanost. O smislu življenja, divjini, potovanjih, družini … bi se raje kot ob čaju pogovarjala pod krošnjami dreves, da bi še bolj občutila poteze narave, ki jih v svojih knjižnih delih primerja z erotiko.

Verjamete v dobro in se veselite vsakega trenutka. Kakšen odnos gojite do vere?

Vsakič, ko je možno veselje, ga živim. Ni mi povšeči politizacija vere, sicer pa je vera motor vseh živih bitij. Verjamem, da je bog ljubezen, zato ga sprejemam. Tako kot praznuje narava in vse ptice, tako praznujem tudi jaz. Ne vidim razloga, zakaj se ne bi veselili.

Simbolika vam je zelo všečna. V svojih delih ste polni erotike in erotičnih primerjav.

Zakaj obožujete Junga in Freuda? Kaj pa Karla Maya?

Jung zato, ker je začel iskati spoštovanje do

drugih kultur in religij in ker se je upal spustiti v kolektivno nezavedno. Z njegovim vplivom bomo ugotovili, zakaj v nas taka nasilnost, zakaj želimo uničiti vse živo in mrtvo. Karl May mi je pomagal, da sem si želel vetra v laseh in iskal divjino, divjost in divjake. Take ljudi, ki so jih poskušali v šoli pregnati, imam rad. Vse te misli sem našel v knjigah Karla Maya in zdaj razumem, zakaj so njegovi junaki pobegnili pred omejitvami srca in svobodno jahali pod neskončnim nebom.

Slovenci mislimo, da vas poznamo, vendar vprašanje, koliko ste se nam pustili spoznati.

O vas, tako se mi zdi, pri nas premalo beremo.

Pa se vas ne bojim. Velikokrat sem sam, daleč v tujih krajih, kjer se spočijem in oddahnem od tega materialnega sveta. Hrepenim po občutljivosti, ki je značilna za naše doline na sončni strani Alp, saj čutim, da je v meni marsikaj, kar delim z vami. V drugih kulturah pa sem našel, kar me krepi.

Od kod potreba po iskanju po vsem planetu?

Imel sem srečo, da mi je mama dajala pas čez ušesa, da ne bom podoben opicam. Rad imam golo telo, da mi okončine in organi opletajo.

Ne maram civilizacije in oblek. Življenje je res darilo in se ga spodobi povonjati, občutiti.

Trpim, če se ne razvijam in mečem stran svoje potenciale. Zaradi vsega tega sem vzel kolo in šel okrog planeta. Zato lažje razumem minljivost, staranje in izginevanje.

Nadaljevanje prihodnjič · Barbara Čepirlo

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

stran 9 let 10

9

Biseri klasike v Jamskem dvorcu Odprli zakladnico klasične glasbe in jo uspešno izvedli na dveh koncertih – Pred mladim orkestrom že novi izzivi Postojna, 6. maj – Simfonični orkester Cantabile z dirigentom Marjanom Grdadolnikom je v Jamskem dvorcu pripravil čudovit glasbeni večer z izvrstnimi solisti. Čeprav je mlad orkester zaživel šele pred dobrim letom, je v tem času nanizal že vrsto uspešnih koncertov, in tudi tokratni, Biseri klasike, poslušalcev ni pustil ravnodušnih. muzicirata kot Duo Artemus, sta ob spremljavi orkestra izvedli prav tako Mozartov koncert v D-duru, poslušalci v dvorani pa so jima namenili močan aplavz. Slednjega si je s Hoffmeistrovim koncertom »priigrala« tudi violistka Urška Demšar, ki je pred kratkim diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, to pa je bil tudi njen solistični prvenec. Cantabile si je za zaključek večera izbral še dve skladbi, valček Valse lento slovenskega skladatelja Saše Šantla, ki je bil tudi odličen slikar, violinist in pedagog, in

pa najbolj znano delo finskega skladatelja Jeana Sibeliusa, Finlandia, veličastno glasbeno prispodobo finskega domoljubja in boja za neodvisnost v začetku 20. stoletja.

Biseri klasike odmevali tudi v Ljubljani

Simfonični orkester je koncertni program izvedel še teden kasneje v dvorani Grand hotela Union in navdušil tudi ljubljansko občinstvo, trenutno pa se glasbeniki z dirigentom Grdadolnikom že pripravljajo na koncert ob dnevu državnosti,

FOTO: VALTER LEBAN

Orkester se je v Postojni predstavil prvič, glasbeni večer pa so pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Postojna. Uvertura k opereti Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha je bila prva skladbe iz zakladnice klasične glasbe, za tem pa se je orkestru pridružila prva solistka, sopranista Martina Burger. Odpela je Mozartovi ariji iz znane operete Čarobna piščal in navdušila z izjemnimi vokalnimi sposobnostmi ter skoki v višino. Solistki Brina Kafol na flavti in Anja Gaberc na harfi, ki sicer

Simfonični orkester Cantabile je v Jamskem dvorcu izvajal tudi Mozartov koncert v D-duru, kjer sta blesteli solistki Brina Kafol na flavti in harfistka Anja Gerbec.

ki bo 25. junija v Logatcu.

Sicer pa orkester združuje 70 mladih glasbenikov iz Logatca in njegove okolice, med

najbolj odmevne prireditve, ki so jih do sedaj pripravili pa zagotovo lahko štejemo januarski Gala novoletni

koncert, ki je povsem zapolnil prostorno Večnamensko dvorano v Logatcu. ·Saša Musec

Modrost in pravica v logaški knjižnici Letos mineva 145 let od nastanka Jurčičeve najbolj znane povesti –Italijanski prevod je z izvirnimi ilustracijami opremila Tanja-Pina Škufca

» Leta 2008 smo se odločili, da bomo to zanimivo humoresko ponesli med vse Slovence in bralce v tujini z odličnimi prevodi in izvirnimi ilustracijami domačinov in umetnikov, povezanih z našo izpostavo,« je povedala Riglerjeva. Skozi pogovor z avtorico ilustracij in urednico smo izvedeli, da je italijanski prevod že sedmi po vrsti poleg angleškega, nemškega, francoskega, španskega, hrvaškega in poljskega, vsem pa so lastne izvirne vizualne podobe. Z izjemo angleškega prevoda, kjer so

ohranili originalne in prepoznavne ilustracije Marjana Mančka, so avtorji ostalih ilustracij različni likovni ustvarjalci, tako ljubiteljski kot akademski slikarji, večina pa jih prihaja iz okolice Višnje gore in Muljave, rodnega kraja Josipa Jurčiča. Pred kratkim je izšel še ruski prevajalke Helene Adamič in mehiškega ilustratorja Omara Quintera Solisa, njegova predstavitev bo 29. maja v stiškem muzeju, sledila pa mu bosta še grški in madžarski, plodovit projekt pa bo v letu 2014 zaokrožil danski prevod.

Ilustracije tudi na ogled

Z Italijansko različico La sentenza caprina di Višnja Gora v prevodu Sergia Sozia in Veronike Simoniti se je Škufčeva ukvarjala kar nekaj časa, saj je morala Tanja-Pina Škufca, avtorica ilustracij italijanskega prevoda Kozlovska sodba v Višnji gori, ki bodo v Knjižnici Logatec na ogled do 31. maja. pred tem dodobra preučiti prav vse hudomušne like Jurčičeve povesti, njihove karakterje pa čim bolj knjižnici, prva predstavitev knjige, knjižnici že razstavljala svoje ilusprepričljivo upodobiti, kar ji je zelo ki je izšla v 400 izvodih, pa je bila tracije, ki so bile v letih 1997 in 1998 dobro uspelo. Živahne ilustracije, v začetku marca, na predvečer objavljene v otroški reviji Polžek, ki so nastale v tehniki akrila, bodo Jurčičevega pohoda v mestni hiši v zadnjem času pa se bolj posveča slikarstvu. ·Saša Musec še do 31. maja na ogled v logaški v Višnji Gori. Škufčeva je v logaški

FOTO: SAŠA MUSEC

Logatec, 15. maj – Znano humoresko Josipa Jurčiča, Kozlovska sodba v Višnji Gori, lahko od sedaj naprej preberete tudi v italijanskem jeziku. Našli jo boste tudi v Knjižnici Logatec, kjer je bila minuli teden predstavitev prevoda in ilustracij, ki jih je za tokratni prevod naredila likovna pedagoginja, slikarka in ilustratorka, Logatčanka Tanja-Pina Škufca. Večletni mednarodni projekt Modrost in pravica je delo urednice Barbare Rigler, vodje izpostave Ivančna Gorica na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Ko bom velika, bom balerina Zaključna predstava Baletnega društva Postojna

FOTO: VALTER LEBAN

Zgodbo o deklici, ki se sprašuje, kaj bo, ko odraste, so odplesale članice in član postojnskega Baletnega društva.

Postojna, 13. maj – Kot vedno, ko nastopajo članice in član Baletnega društva Postojna, je bila dvorana Kulturnega doma Postojna nabito polna. Mlade plesalke in plesalec so navdušili v predstavi z na-

slovom Ko bom velika. Odvijala se je v 19-ih slikovitih plesnih točkah kot rdeča nit in zgodba o deklici, ki sanjari, kaj bo, ko bo postala velika, in razmišlja o svojih bodočih poklicih.

Sanjavo zgodbo različnih poklicev so skozi devetnajst baletnih točk z baletnimi koraki na odru kulturnega doma odplesali Zvončice, Cekinčki, Škratki, Metuljčice in Labodi iz Postojne, Pivke, Rakeka, Starega trga, Logatca in Cerknice. Avtorica teksta in povezovalka Sara Požar, tudi sicer ena od najstarejših

uspešnega delovanja in ima za seboj vrsto lepih koreografskih predstav. Predstavo Ko bom velika, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano, so pripravile učiteljice in koreografinje Jerneja Omahen Razpotnik, Jelena Milovanovič, Tamara Polanc, Ines Mandelj, Liza Volk, Vesna Cestnik

članic društva, je maturantka, ki se je na koncu v paleti različnih poklicev in želja odločila za baletno umetnost.

V celotni predstavi, ki jo je spremljala tudi videoprojekcija na platnu, je zaplesalo kar 130 nastopajočih iz vseh občin, kjer deluje Baletno društvo Postojna.

Letos zaokrožuje šesto leto

petek, 25. maj 2012

Notranjkine Poti ljubezni Ljubljana, Cerknica, 23. maj – Prenovljena ljubljan-

ska opera, ki je v začetku tega leta ponovno odprla svoja vrata, je v teh dneh prizorišče Haydnove lahkotne opere Apotekar. Zgodba je preprosta, saj govori o lastniku lekarne Semproniu, ki je varuh lepe Grillette, hrati pa razmišlja, kako bi se s poroko z njo okoristil. Na drugi strani si za Grillettino roko prizadeva tudi mlad dandi Volphino, a vendar Grillettino srce bije za skromnega, preprostega, a nekoliko nerodnega, fanta Mengona. Vsa zgodba se konča s srečnim koncem, pri čemer zmaga ljubezen, pohlep in grabežljivost pa sta kaznovana. Opera Apotekar je za Notranjce še posebej zanimiva, saj je vlogo hudomušne Grillette v sredinem terminu odlično odpela in odigrala sopranistka Barbara Camilla Tanze, ki s svojo družino živi v Begunjah. Njeni sokrajani so ta dogodek še posebej pozorno obeležili, saj jo je ob tej pomembni priložnosti iz polne dvorane spremljalo kakih 100 Notranjcev, ki so se v ta namen organizirali in na dogodek pripeljali kar z avtobusom. Sopranistko Barbaro Camille Tanze pa bodo Notranjci lahko 2. junija, ob 20. uri poslušali v Kulturnem domu v Cerknici, kjer bo skupaj z mezzosopranistko Rebeko Hren Dragolič in pianistom Vladimirjem Mlinarićem pripravila nepozaben koncert najlepših ljubezenskih arij, samospevov in duetov iz baroka, klasike in romantike. Naslovila jih je Poti ljubezni. ·dš

Tehovnik in Petra Pibernik.

V zadnjih štirih točkah se je pridružil Godalni kvartet Glasbene šole Postojna pod mentorstvom Marinke Kukec-Jurič, zaplesala pa je tudi Žana Vidmar, nekdanja članica društva, ki nadaljuje šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. ·Katarina Temkova

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

10

stran 10

Godba Cerknica med najboljšimi Laško, 21. maj – V nedeljo se je Godba Cerknica udeležila 32. tekmovanja Zveze slov-

enskih godb, in sicer v najvišji težavnostni stopnji, koncertni kategoriji, kjer so pod vodstvom dirigenta Mitje Dragoliča osvojili zlato plaketo in drugo mesto. Boljši od njih je bil le še Pihalni orkester Krka, v koncertni kategoriji pa so tekmovali še laška pihalna godba, Godba slovenskih železnic, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalni orkester Krško, Pihalni orkester Občine Šentjernej in Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Cerkniški godbeniki so bili uspeha izjemno veseli, še posebej zaradi hude konkurence, s katero so tekmovali, prav tako pa so v priprave na tekmovanje vložili veliko truda in časa. Uspeh pa beleži tudi godbeni podmladek. Orkester godbene šole pod vodstvom Janeza Žnidaršiča je na 2. tekmovanju mladinskih godb, ki je 21. aprila potekalo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, dosegel srebrno plaketo. Godbo Cerknica in njihov podmladek iz Godbene šole boste prvič lahko slišali skupaj na odru 24. junija ob 20.30, ko bo na Taboru v Cerknici potekal že tradicionalni Poletni večer. ·aj

FOTO: VALTER LEBAN

GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o., Vojkova ulica 9, Postojna, zaposli 7 voznikov GTK (gozdarsko transportne kompozicije). Pogoji za zasedbo

delovnega mesta so: izobrazba avtomehanik ali voznik, vozniški izpit C, CE kategorije, pridobljena temeljna kvalifikacija voznik v cestnem prometu oziroma veljavna koda 95, opravljen tečaj za delo s hidravličnim nakladalnikom in 1 leto delovnih izkušenj s prevozi blaga. Zaželjene so delovne izkušnje z delom s hidravličnim nakladalnikom. Zaposlitev je za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Kandidati naj pošljejo prošnje z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev po pošti na naslov: GGP, d.o.o., Valentina Cej, Vojkova ulica 9, 6230 Postojna, ali e-pošti na naslov valentina.cej@ggp.si . Za morebitne informacije se kandidati lahko obrnejo na Valentino Cej, tel. št. 05 72 11 106.

Rok za prijavo je 1. 6. 2012.

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK Intervju

www.nkr-novice.si

stran 11 let 10

11

»Prihod belih zdravnikov je za vaščane velik dogodek«

Kako vaju je zaznamovala ta izkušnja?

Petra: Zagotovo je to ena tistih izkušenj, o kateri razmišljaš še dolgo časa, in skoraj ni možno, da bi po treh mesecih dela v Afriki prišli nazaj prav taki, kot sva odšli. Srečali sva se z drugačnimi kulturo, načinom življenja, medicino in vse to je pustilo močan vtis.

Helena: Taka izkušnja te spremeni, na življenje gledaš drugače, dobiš širši vpogled, vidiš, da drugje živijo in delajo stvari drugače. Mogoče se tudi razblinijo nekatere idilične predstave o življenju v Afriki. Ko sem prišla domov, sem si rekla, da ne grem nikoli več, vendar sem začela pogrešati ta način življenja.

Kmalu smo začeli organizirati novo odpravo na Papuo Novo Gvinejo, kamor se odpravljamo konec maja.

Menita, da bosta tudi zaradi te izkušnje boljši, sočutnejši, bolj razumevajoči zdravnici?

Petra: Boljša v strokovnem smislu verjetno ja, ker sem si nabrala ogromno izkušenj in novega znanja. Sočutnejša in bolj razumevajoča? Po taki izkušnji se človek zave, kaj vse imamo in kako se nam vse to zdi samoumevno, in postane malo manj »razumevajoč« za malenkosti.

Helena: Pridobila sem veliko samozavesti, predvsem kar se tiče medicinskega dela. Bolj razumevajoča ali sočutnejša? To pa ne, saj je bolnik vedno bolnik, pa naj bo Slovenec ali Ugandčan.

Obema poskušam po najboljših močeh pomagati.

Ugando sta izbrali verjetno tudi zato, ker se študenti medicine in mladi zdravniki na odprave sem podajajo že več let in tako nadaljujejo zastavljeno delo?

Petra: Ja, tam je prav v te namene postavljena hišica, ki služi tudi kot ambulanta. Ljudje so se že navadili, da prihajamo in zato se nam je zdela ta odločitev smiselna.

Kaj se je na račun te kontinuitete v kraju, kamor odhajate, spremenilo na bolje?

Helena: Mislim, da se to pozna predvsem pri pacientih, ki imajo kronične bolezni. Prej niso imeli denarja za zdravila, ki jih morajo jemati praktično vsak dan. Zdaj gre na leto v Ugando vsaj ena odprava, včasih dve in ljudem prinesejo zdravila za daljši čas.

V kašnih razmerah živijo tamkajšnji ljudje?

Petra: V vasi Bufuka, kjer smo živele, in v okoliških vaseh ljudje živi v preprostih hišicah iz lesa in blata. Ženske večinoma obdelujejo zemljo, kjer pridelajo krompir, zelje, fižol in matoke in, če spadajo med premožnejše, imajo še kako kravo, ovco ali kozo, kokoši. Vodo pridobivajo iz jezera Bunyonyi. Elektrike nimajo.

Nekateri moški so zaposleni v bližnjem mestu Kabale.

Kako se odzovejo na prihod belih zdravnikov?

Helena: Lokalni prebivalci so vajeni belcev, saj v isti vasi že 10 let deluje humanitarna organizacija Edirisa s prostovoljci iz Evrope in Amerike. Vendar pa je prihod zdravnikov za vaščane nekaj posebnega, je velik dogodek. Že pred našim prihodom se je raznesel glas po bližnji in daljni okolici, da prihajajo v Bufuko beli zdravniki. Ljudje nas imajo zelo radi, saj je naša oskrba brezplačna in kot se je izrazil eden izmed domačinov: »The service is excellent« (Oskrba je odlična).

Kakšno zdravstveno oskrbo ste nudile domačinom?

Helena: V naši ambulanti smo nudile osnovno zdravstveno oskrbo: predpisovale smo zdravila za raznorazne bolezni, dajale nasvete, opravljale manjše kirurške posege v lokalni anesteziji. Če so bili pacienti huje bolni ali so potrebovali večji kirurški poseg, smo jim plačale prevoz in oskrbo v bolnišnici, ki je bila oddaljena od naše ambulante približno pol ure z avtom.

Petra: V treh mesecih smo pregledale in oskrbele malo več kot 2000 pacientov.

Kakšno je sicer zdravstveno stanje tamkajšnjih ljudi, s katerimi težavami se srečujejo, za katerimi boleznimi obolevajo?

Helena: Večinoma gre za infekcijske bolezni, kot so pljučnica, malarija, okužba s črevesnimi črvi, driske, tifus, spolno prenosljive bolezni, okužba s HIV-om. Te bolezni smo srečevale dnevno. Med starejšimi bolniki je bilo veliko predvsem žensk, ki so imele kronične bolečine v sklepih zaradi težkega dela na polju. Tem smo predpisali zdravila proti bolečinam in ker

Mladi postojnski zdravnici Petra Grbec in Helena Biasizzo o svoji medicinskohumanitarni odpravi v Ugando Ambulanta, kjer sta delali Petra Grbec (levo) in Helena Biasizzo, je v majhni hiški iz blata. Dnevno sta se srečevali z obolelimi z aidsom, malarijo, tuberkulozo, tifusom, drisko …

so analgetik prejeli prvič v življenju, je bolečina popolnoma izginila. Nismo mogli verjeti, da je sploh možno. Bolnikom, ki so bili poškodovani pri delu ali v pretepu, smo oskrbeli manjše rane, tiste s hujšimi poškodbami smo pošiljali v bolnišnico. Bile pa so tudi bolezni, ki jih srečuješ tako pri nas kot v Afriki: visok krvni tlak, sladkorna bolezen, epilepsija, revmatoidni artritis....

Do kolikšne mere ste jim lahko pomagale? Ste se kdaj počutile nemočni, ker na določene stvari niste imele vpliva?

Petra: Odvisno. Če je otrok zbolel za pljučnico in smo mu dale antibiotik, smo mu pomagale tako rekoč 100 odstotno. Zaradi zapletov bi sicer lahko tudi umrl. Če je na primer prišla ženska z vnetjem rodil, smo ji lahko pomagale, a kaj to zaleže, če jo mož sili v spolne odnose brez zaščite in nanjo vedno znova prenaša okužbe, ki si jih »pridela« v svojih nočnih pohodih. Bolj malo smo lahko pomagale tudi ljudem z aidsom, lahko smo jim nekoliko lajšale težave. Po drugi strani smo imele ogromno hvaležnih pacientk, ki smo jim uspešno lajšale bolečine v hrbtu in križu zaradi neprestanega dela na polju; ena nam je bila tako hvaležna, da nam je prinesla doma izdelane košarice in igračke iz lesa.

Pomemben del vašega dela je bila tudi preventiva.

Helena: Preventiva je po mojem mnenju skoraj pomembnejša kot kurativa, saj je veliko bolezni mogoče preprečiti s pravilnim obnašanjem in higieno. Tipičen primer je tifus, ki se prenaša izključno z okuženo vodo in hrano. Če bi pili le prekuhano vodo, te bolezni zagotovo ne bi dobili. Prav tifus je bila zelo pogosta bolezen, zaradi katere so pacienti prihajali v našo ambulanto. Bile smo priča tudi manjši epidemiji tifusa pri neki družini, kjer so zaradi te bolezni umrli trije člani družine.

Zato je bilo zelo pomembno, da smo poleg zdravljenja bolezni obolele tudi poučile o vzrokih za njihovo bolezen in ukrepih za preprečitev bolezni.

Imele smo tudi posebne delavnice o zdravi spolnosti, saj so spolno prenosljive okužbe velik problem, pa delavnico o pravilni prehrani dojenčka in dojenju.

V Ugandi je zelo visoka stopnja okuženosti z virusom HIV. Na kakšen način ste osveščali, izobraževali ljudi, kako naj se zaščitijo?

Petra: Z vsemi pacienti smo skušale govoriti in jih izobraževati že v ambulanti; da bi zaobjele širši krog ljudi smo pripravile tudi predavanje oziroma delavnico, na kateri smo govorile o spolno prenosljivih okužbah, virusu HIV in možnih načinih zaščite. Žal so nam ženske večinoma priznale, da je uporaba kondoma zaradi cerkvenih naukov še vedno tabu, pa tudi če ni, jih moški večinoma ne želijo uporabljati. Edina stvar, ki so jo lahko same nadzorovale, je bila zaščita pred neželeno nosečnostjo z depo hormonskimi injekcijami, ki delujejo kot kontracepcijske tablete, le da ženske potrebujejo le eno injekcijo na tri mesece.

Seveda pa to ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami.

Verjetno ste bili tudi sami izpostavljeni določenim zdravstvenim tveganjem?

Helena: Ja, tudi članice odprave smo izkusile tropske specialitete. Jaz sem zbolela za malarijo, približno vsaka dva tedna smo imele blago drisko, Petra pa si je tik pred koncem odprave močno poškodovala gleženj. Vendar pa smo jo še dobro odnesle… Še največ težav smo imele z zelo nadležnimi stenicami. Ponoči sploh ne moreš spati in tudi nobeno zdravilo proti srbenju ali proti alergiji ne pomaga kaj prida. Na srečo pa so se tudi stenice ob koncu deževne dobe izselile iz naše hiške. Kar se tiče zaščite, smo redno jemale antimalarike, uporabljale mreže proti komar-

FOTO: OSEBNI ARHIV

Medtem ko nekateri hodijo v Ugando in druge afriške države na safarije, sta se Petra Grbec in Helena Biasizzo, mladi zdravnici iz Postojne, v to do nedavnega zelo nemirno državo podali s povsem drugačnim namenom. Pridobljeno znanje sta želeli prostovoljsko podeliti in hkrati poglobiti pri ugandskih podeželskih prebivalcih, ki se soočajo z zelo slabimi zdravstvenimi razmerami in pomanjkanjem sredstev za zdravljenje. Pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani sta s kolegicama tu lani preživeli tri mesece. Izkušnja je pustila močan vtis. Tudi zaradi nje bosta bržkone boljši zdravnici.

jem, predvsem pa smo skrbele, da smo vedno pile prekuhano vodo.

Kako so sicer potekali vaši dnevi? V kakšnih pogojih ste delale in živele?

Petra: Delale smo od ponedeljka do petka, od 9. do 16. ure, vendar je bil to le okvirni urnik, saj ljudje večinoma nimajo občutka za čas in smo včasih zaključile delo že prej oziroma kasneje. Vmes smo imele odmor za kosilo, ki smo ga jedle v bližnji osnovni šoli skupaj z učitelji in je bilo vse tri mesece enako: matoke, zelje, fižol, krompir, včasih malo omake iz arašidov. Po zaključku dela v ambulanti so sledile vsakodnevne aktivnosti: prinašanje vode iz jezera, prekuhavanje vode, pranje oblačil, kuhanje večerje. Če je še kaj časa ostalo smo se zatopile v knjige, medicinske in leposlovje. Študenti medicinske fakultete in mladi zdravniki se na takšne odprave redno, vsakoletno podajate. Kakšno je med študenti pravzaprav zanimanje za tovrstno pomoč ljudem v državah tretjega sveta?

Helena: Zanimanje za predmet tropska medicina v 5. letniku študija je veliko, na leto ga obiskuje okrog 150 študentov.

Na odpravo pa potem odide približno 30 do 40 študentov in mladih zdravnikov na leto, ki so za delo v tropih še posebej motivirani.

Se v ta namen dodatno izobražujete?

Petra: Preko celega leta potekajo predavanja izbirnega predmeta tropska medicina, ki je eden od neuradnih predpogojev, da se lotiš takšne odprave. Potem navadno sledi še intenzivna priprava na tako imenovanem »tropskem vikendu«, kjer poslušamo predavanja, imamo delavnice, učimo se praktičnih stvari...

Največ študija pa se verjetno še vedno zgodi doma, za knjigami.

Kako zahtevna je pravzaprav pot od ideje do realizacije?

Helena: Na odpravo se začnemo pripravljati vsaj leto pred odhodom. Treba je zbrati dovolj denarja, materiala, zdravil in urediti vse dokumente za odpravo. Več kot polovico denarja smo zbrale s prodajo majčk, nekaj se ga je nabralo tudi s sponzorskimi sredstvi podjetij.

Petra: Organizacija odprave je bila popolnoma v naših rokah, starejši kolegi in profesorji so nam pomagali z nasveti. Za odpravo smo zbrale približno 9.000 evrov, kar je ravno zadostovalo za nakup vseh zdravil in sanitetnega materiala.

Strošek letalskih kart smo sicer sprva krile same, ker pa nam je na koncu ostalo še dovolj denarja, smo si uspele povrniti še stroške transporta do Ugande. Sicer pa je ponavadi minimum za organizacijo takšne odprave okoli 10.000 evrov ali celo več.

Odzivi posameznikov in podjetij so različni. V povprečju smo dobile odgovor na 10 odstotkov poslanih prošenj za donatorska sredstva.

Ste vso opremo, zdravila, pripomočke odnesli s sabo?

Helena: S seboj smo nesle sedem velikih škatel s sanitetnim materialom in zdravili, veliko zdravil pa smo kupile kar v Ugandi.

V zadnjih letih se na afriškem trgu pojavlja veliko pakistanskih in indijskih zdravil, ki so cenejša kot zdravila, izdelana v Evropi.

Vendar pa so ta zdravila kljub temu, da so za naše razmere poceni, za povprečnega Afričana še vedno izredno draga. ·vrž

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 12

Šport

Uspešno nadaljevanje

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 25. maj 2012

Prilipe, 13. maj – V or-

krogu je izgubil pet pozicij, ganizaciji AMD Brežice je končal kot 14. V mladinski Notranjski motokrosisti so uspešno nadaljevali motokros sezono. Nekateri so se najprej potekala dirka evropskega kategoriji do 65 kubikov je pomerili na dirki evropskega prvenstva na Prilipah pri Brežicah, sledilo pa je še pokalno prvenstva za razrede 65, 85 in nastopila Staša Braniselj, Open. V slednjem je nastopil članica MSK Notranjska je tekmovanje v Orehovi vasi.

Theo Urbas (AMD Slovenske bila znova edino dekle med Radizel 20. maj – Z dirko v Radizelu se je končala prva v tem razredu zelo spodbudno. Rok Krajc (MSK Notranjska) Konjice) in v konkurenci 24 tokrat 14 nastopajočimi. Prvo polovica pokalnega tekmovanja Slovenije. V razredu MX 65 si je tokratno dirko končal na petem mestu, v prvi vožnji je voznikov iz sedmih držav po vožnjo je skozi cilj zapelje novo uvrstitev na zmagovalni oder privozila Staša Braniselj, bil četrti, v drugi pa peti. Skupno je na petem mestu. Drugo dveh vožnjah osvojil deseto jala na desetem, drugo pa na po drugem mestu v prvi in drugi vožnji je osvojila drugo letošnjo zmago je osvojil Theo Urbas v konkurenci Open R1 in mesto. Bolje se je odrezal v dvanajstem mestu. Skupno mesto, druga pa je tudi v skupni razvrstitvi. Anej Braniselj zmagama v obeh vožnjah povečal skupno vodstvo. Grega Švelc drugi vožnji, ko je cilj prečkal je osvojila 11. mesto, zmagal (MSK Notranjska) se je z dvema tretjima mestoma tudi veselil (MSK Notranjska) se je znova uvrstil na drugo mesto razna osmem mestu, prvi nastop pa je Slovenec Luka Milec iz skupne uvrstitve na zmagovalni oder ter se z novimi točkami reda Open R2, tokrat je obe vožnji zaključil kot drugi in se v pa je po težavah, v petem Starš. ·el utrdil na tretjem mestu skupnega seštevka, kar je za novinca skupnem seštevku povzpel na tretje mesto, za drugouvrščenim pa zaostaja le dve točki.

A tudi prednost pred zasledovalci ni visoka, kar obeta zanimiv boj v drugem delu tekmovanja.

Marjan Erjavšek (MK Na Red Bull ringu v Avstriji se je z dvema dirkama začelo Notranjska) je bil na prvenstvo Slovenije v krožno hitrostnih dirkah, nastopili pa tokratni dirki 17., prvo so tudi trije dirkači iz Notranjske, in sicer Marko Pirman vožnjo je končal na 17., (AK Lamko) in Grega Premrl z renault cliom ter Marjan drugo pa na 13. mestu. V Nagode (oba MGM Postojna) s fiat grande puntom. Prve razredu R3 sta nastopila kvalifikacije je Premrl zaključil na skupnem šestem mestu Uroš Stanojevič, osvojil je in tretjem v diviziji 2, mesto za njim pa se je uvrstil Pirman.

22. mesto, in Rok Vovk, Nagode je bil skupno 14. in peti v diviziji I, kjer nastopajo bil je 25. Med veterani vozniki s fiat grande punti. Premrl je prvo dirko uspel svoj od 40 do 50 let je Boštjan dosežek izboljšati in se uvrstiti na skupno četrto mesto, v Braniselj (vsi MSK diviziji 2 pa je bil drugi. Pirman je skozi cilj prve vožnje Notranjska) po devetem zapeljal kot šesti ter bil obenem četrti v diviziji 2. Nagode mestu v prvi in sedmem je svojo izhodiščno pozicijo izboljšal za dve mesti, bil je v drugi vožnji dirko skupno 14. in peti v diviziji 1. Kvalifikacije za drugo dirko končal na osmem mestu. sta Premrl in Pirman zaključila z enakim dosežkom kot V skupnem seštevku prve, Nagode pa je bil hitrejši, skupno 10. in drugi v diviziji je šesti. Sezona se bo 1. Drugo dirko je Premrl odpeljal za odtenek slabše, vsaj nadaljevala že zadnjo kar se uvrstitve tiče, saj je dirko zaključil kot tretji v diviziji majsko nedeljo z dirko 3 in peti skupno. Pirman je bil mesto za njim. Nagode se je v Dolini pod Kalom pri boril za zmago v diviziji 1, a je na koncu za zmagovalcem Po polovici pokalnega tekmovanja je Staša Braniselj skupno druga v razredu MX 65 junior. zaostal manj kot sekundo in pol. Skupno je bil deseti. ·el Šentvidu pri Stični. ·el

FOTO: ARHIV BRANISELJ

Začetek v Avstriji

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK Šport

www.nkr-novice.si

stran 13 let 10

13

Ljubljana, 13. maj – Z odpeljanimi trinajstimi hitrostnimi preizkušnjami se je končal največji domači reli, 35. reli Saturnus. Po petih letih je zmaga znova ostala v Sloveniji, osvojila sta jo Aleks Humar in Florjan Rus s škodo fabio S2000. Za 31 sekund sta prehitela češko posadko Valoušek–Kostka (peugeot 207 S2000), tretja pa je bila še ena posadka iz Češke, Behalek– Čenohorsky (subaru impreza). Notranjskih dirkačev tokrat ni bilo v boju za sam vrh, saj sta Rok Turk in Enej Ložnar, ki bi sicer nastopila s številko 1, nastop odpovedala le dva dni pred dirko.

So se pa zato dirkači iz Notranjske potegovali za visoke uvrstitve v diviziji I in yugo pokalu. Za zmago v diviziji I sta se do četrte preizkušnje potegovala Grega Premrl in Gregor Brešer (MGM Postojna, MG 105), a se jima je na peti preizkušnji odprl pokrov motorja in izgubila sta nekaj dragocenih sekund. Drugi dan relija pa sta še zapeljala s ceste v ograjo in na koncu višje kot do skupnega 27. mesta in devetega v diviziji I nista zmogla. Zanimiv boj je bil za zmago v yugo

pokalu med posadkama Rok Nartnik–Martina Lazar in Martinom ter Miranom Mlinarjem, obe prihajata iz AMD Buhc. Slednja sta po devetih preizkušnjah zaostajala 25 sekund, a sta Nartnik in Lazarjeva na naslednji preizkušnji zapeljala s ceste in izgubila vse možnosti za zmago v tem tekmovanju. Le to sta tako osvojila Martin in Miran Mlinar, ki sta bila skupno 19., ter četrta v diviziji I. Na drugo mesto v yugo pokalu sta se uvrstila Pivčana Alen Vidmar in Boštjan Uljančič (AK Ajdovščina motorsport).

Tudi zanju se sicer dirka ni razpletla brez težav, saj sta na enajsti preizkušnji izgubila dve minuti.

Na reliju Saturnus sta se dobro odrezala tudi Pivčana Alen Vidmar in Boštjan Uljančič.

A tudi to ju ni ustavilo ob pohodu med dobitnike omenjena rovtarsko-idrijska posadka Nartnik–Lazar. Brez pokalov. Marko in Jurij Trpin iz Rovt sta reli zaključila na točk pa sta med drugim ostali posadki Gašper Verbič–Slavko skupnem 31. mestu, bila sta tudi 12. v diviziji I in 6. v yugo pokalu, tik za njiju sta se uvrstila Logatčana Marko Verbič in Petrc in Andrej Mihevc –Matej Bajc. Naslednji reli prvenstva Tadej Leskovec (AMD Buhc), še mesto za njima pa že prej Slovenije bo 10. junija v Velenju. ·el

Prejeli smo

Uspešen konec Postojna open 2012

FOTO: ARHIV KARATE KLUBA POSTOJNA

BORBE POSAMEZNO Malčki do 30 kg: Enej Rizmanovski, 3. mesto Malčki nad 30 kg: Ajan Prelc, 3. mesto Mlajši dečki nad 40 kg: Svit Pavšič, 2. mesto Starejši dečki nad 50 kg: Svit Pavšič, 3. mesto Malčice nad 30 kg: Sara Lišinović, 3. mesto Starejše deklice do 45 kg: Zala Kuštrin, 1. mesto Starejše deklice nad 50 kg: Nala Jurca, 3. mesto Kadetinje do 47 kg: Zala Kuštrin, 3. mesto Kadetinje nad 54 kg: Tina Stegel, 1. mesto Mladinke do 59 kg: Tina Stegel, 2. mesto Ekipa mlajših deklic, Sare Lišinović, Nuše Habjan in Adrijane Bajc.

Postojna, 19. maj – Karate klub Postojna je pod okriljem nacionalne panožne zveze Karate zveze Slovenije uspešno izpeljal že 11. mednarodni karate turnir, Postojna Open. Turnir, ki se je odvijal v športni dvorani OŠ Antona Globočnika, je s pozdravnim nagovorom odprl župan Občine Postojna, Jernej Verbič. Na tekmovanju se je pomerilo preko 444 tekmovalcev iz 79 karate klubov štirinajstih evropskih držav. Najboljši klub na turnirju je bil ŠD Nova Gorica.

Skupaj so zbrali 64 točk, sledil jim je Karate klub Postojna s

43 točkami, na tretjem mestu pa je bil s svojimi tekmovalci Karate klub Kranj z 32 točkami.

V ekipnem delu tekmovanja so v katah in borbah postojnski karateisti prejeli po pet odličij, skupno deset. Od notranjskih karate klubov so bili uspešni tudi tekmovalci Karate kluba Cerknica z dvema medaljama, prvim in tretjim mestom v mlajših kategorijah ter Karate kluba Mawashi s petimi tretjimi mesti. ·Sabina Ileršič Kovšca

FOTO: ARHIV

Rezultati domačih tekmovalcev so naslednji: KATE POSAMEZNO Najmlajši: Eldin Kostić, 3. mesto Malčice: Adrijana Bajc, 2. Mesto, Sara Lišinović, 3. Mesto, Nuša Habjan, 3. mesto Starejše deklice: Zala Kuštrin, 3. mesto

Minuli mesec je v Ljubljani potekalo šolsko državno prvenstvo v kegljanju. Udeležilo se ga je 25 ekip. Postojnski osnovni šoli sta bili uspešni na kvalifikacijah in sta se uvrstili na prvenstvo. OŠ Miroslava Vilharja je v postavi Grilc, Palčič, Bros zasedla peto mesto. OŠ Antona Globočnika je postala ekipna prvakinja. Barve šole so zastopali Žiga Zalar, Andraž Kovačič in Tadej Dekanj. Mia Grilc je bila med deklicami posamezno najboljša. Tadej Dekanj pa je bil med dečki posamezno drugi in s tem svoji ekipi pomagal do zmage. Da so fantje osvojili najvišje mesto na stopničkah, je zaslužen tudi njihov trener Robi Godnič. Osnovnošolcem še naprej želimo veliko uspehov in čim več podrtih kegljev. ·Bojana Dekanj

FOTO: ŽIGA ŠPARAMBLEK

Domači reli Saturnus

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 14

Iz občinske hiše

Notranjsko-kraške novice

www. cerknica.si

petek, 25. maj 2012

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

22. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT – JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ Kdo je torej junak?

Kako postaneš junak?… Junaki so bili, so in bodo med nami. Junaki so torej tisti, ki pomagajo s svojo nesebičnostjo, ki vidijo v človeku, v vseh živih bitjih to, da se je z dobro besedo, z junaškim dejanjem vredno potruditi in nekomu polepšati svet.

V prostorih Državnega zbora Republike Slovenije je 2. aprila zasedal 22. nacionalni otroški parlament.

Iz 17 slovenskih regij je 106 mladih parlamentarcev razpravljalo na temo JUNAKI NAŠEGA ČASA - KDO SO IN ZAKAJ. Notranjsko regijo so predstavljali učenci Teja Oblak in Tinkara Nared iz osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica, Janko Stankić iz osnovne šole 11. maj Grahovo, Monika Pivk iz osnovne šole 8 talcev iz Logatca in Tereza Brlek Čufer iz osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike ter novi-

FOTO: TANJA JENKO

narka Maša Zalar iz osnovne šole Notranjski odred Cerknica.

Uvodoma so mlade parlamentarce pozdravili predsednik države dr. Danilo Türk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant in nova predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Sledile so razprave na omenjeno temo, sprva po skupinah

in nato v veliki dvorani Državnega zbora.

Pogovarjali so se, kako postati junak, kdo so prezrti junaki in kdo virtualni ter orisali prave zgodovinske junake.

S tajnim glasovanjem so mladi parlamentarci za 23. otroški parlament izbrali temo ODRAŠČANJE. Tanja Jenko, mentorica Skupnosti učencev OŠ Notranjski odred Cerknica

Dan druženja in gibanja vseh generacij 2012 FOTO: DESI MAKSIĆ

V soboto, 12. maj, se je na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica odvijal vseslovenski projekt pod imenom »Dan druženja in gibanja vseh generacij 2012«.

V okviru prireditve smo opravili pohod, kolesarili, rolali, igrali elementarne igre, plesali in peli. Obiskovalci so lahko po milji volji ustvarjali na likovnih delavnicah in si ogledali gledališko igrico

»Mišji koncert«.

Pridružili so se nam tudi varovanci DEOS-a, gasilci; v sodelovanju z zdravstvenim domom dr. Božidarja Lavrica Cerknica so si obiskovalci lahko izmerili krvni tlak in srčni utrip. Žejo smo si gasili z odličnim melisinim čajem ter izvedeli nekaj novega o zdravilnih zeliščih in zdravi prehrani ter še marsikaj … Dan je bil poln dobre volje, glasbe in smeha. Združile in družile so se vse generacije, kar je bil tudi osrednji namen prireditve. Da bi ohranjali vrednote medgeneracijskega sodelovanja in spoštovanja, vas vabimo, da se nam pridružite tudi v prihodnje.

Mateja Mislej, koordinatorica prireditve

FIZIOTERAPIJA ZD CERKNICA KJE? KLETNI PROSTORI ZD CERKNICA (rumena tabla) ZAKAJ? NI ČAKALNIH DOB ALI PA SO

MINIMALNE

ORDINACIJSKI ČAS NEVROFIZIOTERAPIJE TOR.–PET.: 11.30–13.00

NAROČANJE

KAJ NUDIMO? STORITVE PREKO

PON.: 12.00–9.00 TOR.–PET.: 6.30–14.30

ORDINACIJSKI ČAS FIZIOTERAPIJE

70 50 129 Nataša Žnidaršič Čuk, dipl. fizioterapevtka

DELOVNEGA NALOGA, NEVROFIZIOTERAPIJA ZA DOJENČKE IN OTROKE

PON.: 13.00–16.30 TOR.–PET.: 7.30–11.30

stran 14



VABILO

Spoštovane tekačice in tekači, vljudno vas vabimo na 16. Tek ob Cerkniškem jezeru, ki bo v nedeljo, 3. junija, s pričetkom ob 9.30.

VEČ O TEKU NA: http://drustvo-sovica.si Lep športni pozdrav, Organizatorji 16. Teka ob Cerkniškem jezeru.

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK

stran 15

stran 16

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK

16

Notranjsko-kraške novice

Gradimo, Obnavljamo,

petek, 24. februar 2012

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Kopanje v banji je potratno

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica Tel.: 70 96 020 ali 041 830 867

Z menjavo energenta lahko dosežemo občutno znižanje stroškov priprave sanitarne vode in/ ali ogrevanja prostorov – Elektrika in plin najdražja, zemeljski plin konkurenčnejši

Stroški sanitarne vode

Energetska potratnost je za najstnike značilna vse, dokler ne začnejo sami plačevati položnic. Kot je razvidno iz tabele in izračuna, je kopanje kar potratna oblika osebne higiene. Ker vemo, da ima 1 liter kurilnega olja energije za 10 kWh (po izgubah v kotlu manj), lahko zaključimo, da stane gretje vode s kurilnim oljem za eno kopanje v banji en evro, z elektriko pa 1,5 evra. V račun je vzeta banja kapacitete 50–70 litrov. Če drži vaša ugotovitev, da je tu 100–200 litrov, je strošek toliko večji.

Kad prostornine 140 l Kad prostornine 160 l Velika kad (1800 x 750 mm) Tuš kabina z varčno prho Tuš kabina z običajno prho Tuš kabina z luksuzno prho Bide Umivalnik (630 x 560) Umivalnik za umivanje rok Pomivanje posode

5,82 kWh 6,51 kWh 8,72 kWh 1,63 kWh 3,66 kWh 7,32 kWh 0,81 kWh 0,70 kWh 0,35 kWh 1,16 kWh

Pri izračunu se smatra, da se za segrevanje enega litra vode za 1stopinjo Celzija potrebuje 0.0011kWh. Recimo, da je temperaturna razlika 60 stopinj Celzija (vhodna 10 °C, izhodna 70 °C), količina pa 100 litrov. Izračunamo: 0.0011 kWh x 100 litrov x 60 °C = 6.6 kWh, kar potrjuje pravilnost podatka v tabeli. Kot vidite, je pomembna predvsem količina vode v banji. Če ostanemo na kurilnem olju, ga vaš sin dnevno pokuri okrog 1 do 1,5 litra. Cenovno je to dnevno 1–1,5

evra, mesečno pa 30–45 evra. Naredimo še primerjavo med ogrevanjem sanitarne vode za 1 banjo (največ 15 kWh) in m2 ogrevanja stanovanja na leto (okrog 150 kWh). To pomeni, da 10-kratno kopanje v banji potroši toliko energije kot ogrevanje 1 m2 stanovanja skozi vso ogrevalno sezono.

Razmislek pred akcijo

Opisani stroški veljajo za kurilno olje. Z menjavo energenta lahko dosežemo občutno znižanje stroškov priprave sanitarne vode in/ali ogrevanja prostorov. V vsakdanjem življenju govorimo o učinkoviti rabi energije (URE), kar pomeni zmanjševanje rabe z različnimi ukrepi. Prav tako govorimo o obnovljivih virih energije (OVE), kar pomeni investicije v sprejemnike sončne energije, toplotne črpalke in biomaso (polena, pelete). URE in OVE sta tesno povezana, oba vplivata na ekonomijo družine in oba prispevata k manjšemu obremenjevanja okolja in denarnice. Za oba je potrebno premišljeno in preudarno ravnanje. Splošno prepričanje, da gospodinjstvo ne more vplivati na manjše stroške, je zgrešeno. Opremljeni z informacijami, znanjem, papirjem in svinčnikom zelo hitro izračunamo, kaj se splača in kaj ne. Maneverski prostor je krepko večji, kot si mislimo.

Kaj vpliva na odločitev

Pred vsako gradnjo ali adaptacijo se moramo odločiti, kateri energent bomo uporabljali za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Pri tem je potrebno ločiti tri vrste stroškov: investicija (kotel, izdelave instalacije, ogrevalni sistem), obratovanje in vzdrževanja. Na izbiro vpliva več dejavnikov. Med realnimi je pozornost namenjena zahtevam posameznega energenta, kot so hramba, lokacija in velikost kurilnice, sanacija dimnika, »brezplačna« drva, cena m2 kurilnice in drvarnice, predvsem pa cena energenta in njegov izkoristek. Iracionalne pa so: zanesljivost preskrbe, varnost, ekološka sprejemljivost, strah (recimo pred plinom), čiščenje

Najnovejša izvedba toplotne črpalke z vodenim zrakom nadomesti električni bojler. Običajno je v kopalnici (na sliki nad lijakom) ali kjerkoli v stanovanju. Pozimi ohlaja zunanji zrak, ki prihaja po eni cevi, po drugi ga odvajamo ven. Poleti pa ohlaja notranji zrak in deluje kot klima naprava.

in odlaganje pepela.

Prav iracionalni velikokrat odločajo izbiro. Dobra izhodiščna točka vstopa v svet URE in OVE je NEP Slovenija http:// nep.vitra.si, kjer si poleg ostalih koristnih napotkov in povezav lahko podrobno ogledamo tudi podatke o 340 stavb z energetsko učinkovitimi rešitvami. Vse s ciljem, da zmanjšamo stroške energije in povečamo kakovost bivanja.

FOTO: ARHIV VITRA CERKNICA

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Koliko kurilnega olja je potrebno dnevno oziroma mesečno, če se moj sin vsak dan kopa v banji, v katero natoči vsaj 100 do 200 litrov vode ogrete na 40 stopinj Celzija, ki jo sicer ogrevamo na 70 stopinj.

Kako beremo tabelo?

Kljub jasnosti na kratko pojasnimo posamezne stolpce tabele. Izračun velja za normalne razmere.

Starejši in slabo vzdrževani kotli imajo bistveno slabši izkoristek.

• Energent vključuje najpogosteje uporabljene energente.

• Prodajna cena evro/enoto je cena energenta na enoto, kot jo obračuna dobavitelj. Uporabljajo se običajne mere za težo in prostornino.

• Kurilnost kWh/enoto nam pove koliko energije je »shranjeno« v eni enoti. Manjša ko je številka, večjo količino energenta potrebujemo.

• Končna energija evro/kWh je prvi pravi finančni in primerljiv podatek. Pove nam, koliko stane kilovatna ura toplotne energije, pridobljene iz energenta brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave.

• Izkoristek je magična beseda, s katero nas največkrat prepričujejo prodajalci kotlov. To velja le v primeru, ko imamo tudi doma „laboratorijske” pogoje. Vsako odstopanje začne izkoristek zmanjševati in dvigovati ceno kilovatne ure. Kakovostni kotli imajo izkoristke med 80 in 90 odstotkov, manj kakovostni pa med 60 in 70 odstotkov. Električni kotli imajo 100-odstotni izkoristek, plinski kondenzacijski kotli pa skoraj 100-odstotnega.

• Koristna energija evro/kWh je najbolj realen podatek saj predstavlja dejanski strošek toplotne energije, ki nam ogreje stanovanje ali sanitarno vodo.

PRODAJNE CENE ENERGENTOV, KONČNE IN KORISTNE ENERGIJE, februar 2012 Energent

Prodajna cena Kurilnost eur/enota kWh/enota

Končna energija Izkoristek Koristna energija eur/kWh % eur cent/kWh

1.Zemeljski plin

0,9161 eur/Sm3 9,5 kWh/Sm3

0,0964

90 95

10,71 10,15

0,8978 eur/l

6,52 kWh/l

0,1513

3.Kurilno olje EL

1,0050 eur/l

10,0 kWh/l

0,1005

4.Drva bukova

55.00 eur/pm

2410 kWh/pm 0,0228

5. Peleti

0,230 eur/kg

5,0 kWh/kg

6. Sekanci

17,00 eur/nm3

800,0 kWh/nm 0,0213

90 95 85 90 65 90 85 90 80 90

16,81 15,92 11,82 11,17 3,51 2.54 5,41 5,11 2,66 2,36 9,13–15,01

2.UNP propan (cisterna)

7. Elektrika za gospodinjstva

Kaj se (s)plača?

0,0460

Iz tabele ESP Nova Gorica je razvidno, da so drva »najboljši« energent za stanovanjske hiše, v piroliznem kotlu 4-krat cenejša od kurilnega olja. Sekanci so pri individualnih hišah manj uporabljeni, saj običajno potrebujejo 15–25 kW. Bolj so primerni za kotle nad 50 kW. Daleč najdražji pa je (poleg elektrike) utekočinjeni naftni plin (UNP, propan), ki ga distributerji dobavljajo v kontejnerjih. Zelo konkurenčen je zemeljski plin, še posebej v primeru, ko se odločimo za kondenzacijski kotel. Ekonomika je precej kruta, ko si izračunamo, koliko resnično porabimo in koliko manj bi z zamenjavo energenta. Klasična slovenska hiša porabi letno za ogrevanje 150 m2 prostorov (brez sanitarne vode) okrog 2.300 l kurilnega olja, kar stane že čez 2.300 evrov. Če se ogreva na drva v navadnem kotlu, porabi okrog 12 m3 trdega lesa (660 evrov), v piroliznem pa je strošek za okrog 30 odstotkov nižji. Če kurimo pelete, je letna poraba okrog 5 ton, kar pomeni 7,5 m3 in 1150 evrov. Ob navedenih podatkih je potrebno za manjše stroške vleči prave poteze.

Prva naj bo namenjena obisku brezplačnega energetskega svetovanja.

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK

stran 17

Prenavljamo ...

Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam

17

PODJETNI VRTILJAK

Ne le besede, tudi način govora naj bo prepričljiv

Za glas in način govora bi lahko rekli, da se zdi, da ležita nekje na meji med verbalno in neverbalno komunikacijo. Na tem mestu je bistveno, da sta del komunikacije in kot taka zelo pomemben del delovnega vsakdanjika vsakega posameznika.

Pomembne so naslednje lastnosti glasu in govora: knjižnost ali neknjižnost govora, trajanje in hitrost govora, glasnost in višina glasu, kakovost glasu, spreminjanje višine glasu skozi čas, melodičnost, uporaba premorov in medmetov oziroma čistost govora, neprekinjanje sogovornika z lastnim govorom idr.

Značilnosti posameznikovega glasu vplivajo na vtis, ki ga posameznik ustvari in tudi na to, kako prepričljivi smo. Ne le v primeru zunanjega videza, tudi v povezavi z lastnostmi glasu lahko govorimo o halo efektu. Ljudem, ki imajo privlačen glas, drugi namreč ne pripisujejo le pozitivnih lastnosti, temveč jih pogosto dojemajo kot dobre in sposobne osebe nasploh.

Pripisujejo jim, na primer, dobre družabne spretnosti.

Rezultati dveh raziskav, ki sta potekali v srednje velikih

podjetjih v Sloveniji in na Hrvaškem, so pokazali, da so bili sodelujoči med vsem znaki neverbalne komunikacije, ki so bili vključeni v raziskavo oziroma o katerih so sodelujoči izražali svoje mnenje, še posebej občutljivi ravno na nekatere značilnosti posameznikovega govora in glasu. Vprašani so bili še posebej občutljivi na to, ali jim sogovornik skače v besedo ali ne, saj to govori o uglajenosti posameznika ter spoštovanju in pozornosti do sogovornika. Poleg tega se je izkazala kot zelo moteča pretirana uporaba medmetov in mašil.

Različni oh, ah, eem, ane, v bistvu in podobno v govoru niso dobrodošli.

Posamezniki pričakujejo v poslovnem kontekstu tekoč govor, brez zatikanja in premorov, primerno melodičen, nemonoton ter knjižni govor. Poleg tega je pomemben občutek za primerno glasnost in količino govora. V večini formalnih situacij so sodelujoči izrazili negativen odnos do prehitrega govora, govora z naglasom ter do uporabe narečne govorice in sleng izrazov. Izrazom, kot so kul, the best in

podobno, se je torej v poslovnem oziroma delovnem okolju bolje izogibati. Vse te lastnosti glasu in govora same vsebine povedanega ne spremenijo, vplivajo pa na to, koliko bodo drugi dojemljivi za vaše besede in kako prepričljivo boste. Ženske v višji meri kot moški pričakujejo spoštovanje s strani sogovornika, v smislu neprekinjanja med govorom ter bolj knjižni govor. Rezultati različnih raziskav kažejo, da je knjižno govorjenje zaželeno v večini formalnih situacij, v nekaterih pa je še posebej pomembno. Še večji poudarek kot v poslovnem oziroma delovnem okolju ima, na primer, knjižno govorjenje v izobraževalnem procesu. Kar morajo upoštevati tako predavatelji pri posredovanju snovi kot udeleženci izobraževanj na različnih zagovorih, ustnih izpitih in predstavitvah.

Za to, kako dobro nas bodo drugi razumeli in kako bodo dojeli naše besede, torej ni pomembno le to, kaj povemo, temveč tudi to, kako nekaj povemo. Naj gre za situacijo v zasebnem življenju, delovnem okolju ali v izobraževanju. ·mag. Marija Paladin

Nova priložnost za podjetnike Poslovno-logistični center naj bi povezoval podjetnike in jim nudil vsestransko oporo pri uresničevanju poslovnih idej Logatec – V obrtni coni Zapolje na koncu mesta je zrasel nov objekt, čigar namen je novim podjetjem v regiji najprej ponuditi poslovno priložnost in jih nato seznanjati z novimi in sodobnimi prijemi v gospodarski panogi. Kako in na kakšen način so si zamislili preseči lokalne okvire in zrasti v poslovni inkubator, ki bi zlahka kljuboval oslabljenim razmeram v gospodarstvu, smo vprašali Braneta Orešnika iz logaškega podjetja Prolog, enega od pobudnikov projekta.

Kakšno možnost vidite v na novo zgrajenem PLC-ju?

Novo zgrajeni PLC ima poslovno gledano odlično pozicijo tako za zagon malega podjetja kot poslovno priložnost za večja podjetja. V objektu s 15.000 m2 površine je možnost uresničitve marsikatere poslovne ideje. Že samo ime objekta Poslovno Logistični Center pa namiguje na to, da ima objekt glede na prometno infrastrukturo idealno pozicijo za podjetja,

ki jim je pomembna logistika blaga in proizvodov.

Navsezadnje je do Ljubljane po avtocesti slabih 15 minut vožnje od tu.

objekta ponudili prostore oziroma možnosti za zagon novih podjetij v obliki podjetniškega inkubatorja.

Tu bi na novo ustanovljena podjetja lahko najela prostore Kakšen je namen objekta? s celotno in z že postavljeno Kaj bo ponujal oziroma ter potrebno infrastrukturo. vključeval in ali bo v pomoč Del teh pisarniških prosnašim podjetnikom? torov bi lahko ponudili tudi Objekt je lahko namenjen za podjetjem za začasni najem z skladiščenje, mirno proizvod- vsemi možnimi servisi, pa naj njo, razno servisno dejavnost si bo to podjetjem iz tujine in storitveno dejavnost. Idejo kot domačim, ki imajo in imamo, da bi lahko v delu vidijo take potrebe.

Zakaj naj bi se po vašem mnenju lokalni in širši podjetniki odločali za novo poslovno priložnost znotraj PLC ali na kratko, zakaj delovati pod streho PLC? PLC ima glede na svojo lokacijo vsekakor prednost pred podobnimi lokacijami drugod zaradi izjemno dobre prometne povezave.

Lociran je namreč v hitro rastočem poslovnem okolju obrtnih con v Logatcu. V samem objektu bo na voljo kompletna infrastruktura, ki jo potrebuje podjetje za uspešno delo. Navsezadnje naj bi bile cene, ali najema ali nakupa prostorov, izjemno

konkurenčne.

Se vam zdi odprtje tega centra dobra poteza za kljubovanje težki gospodarski situaciji?

Vsako podjetje se mora v hudih kriznih časih najprej ozreti po stroških poslovanja in okolje za delo, kot ga nudi novi PLC, bo prav gotovo stroškovno gledano zelo konkurenčno. Na drugi strani pa bo nudil center tudi veliko novih poslovnih priložnosti.

Storili bomo vse, da bo ideja o podjetniškem inkubatorju zaživela. To pomeni, da bodo novo nastajajoča podjetja imela odlične pogoje za svoj

zagon. Menimo, da je zagon takega centra na Notranjskem prav gotovo dobra poslovna poteza.

Kaj pripravljate na dnevu odprtih vrat?

Na dnevu odprtih vrat PLC-ja si bodo predvsem vsi zainteresirani podjetniki ogledali in spoznali možnosti za uresničitev svojih poslovnih idej znotraj centra.

Seveda bomo s strokovnjaki z veseljem odgovarjali tudi na vprašanja udeležencev, čas pa bo tudi za medsebojno druženje podjetnikov in izmenjavo mnenj. ·Barbara Čepirlo

DAN ODPRTIH VRAT

V POSLOVNO - LOGISTIČNEM CENTRU OBRTNE CONE ZAPOLJE torek, 19. 6. 2012, ob 14. uri Prijave na info@plc.si ali tel. št. 01 759 02 70 več na www plc.si

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

VENERA Če ste mislili, da bo tranzit Venere skozi Dvojčka (15. maj do 7. junij) prinesel izključno zabavo, veselje in neobvezne ljubezenske trenutke, ste se motili. Venera bo retrogradna od 15. maja do 7. junija. Največ vpliva bo imela na Dvojčke, Tehtnice, Bike, Vodnarje in na osebe, ki imajo v Dvojčkih osebne planete.

Venera je po svoji naravi nosilec želje. Tokom tega retrogradnega gibanja bo odprla svojevrstna Časovna vrata, ki bodo v naše življenje prinesli ljudi, vrednosti in vire, s katerimi smo nekoč že bili povezani, a se zadeve niso realizirale. To je hkrati dokaz, da želje nikoli ne umrejo. Venera se bo odražala na tesne prijateljske odnose, materialne zadeve in na vrednostni sistem.

Znašli se bomo v okoliščinah, podobnim tistim iz preteklosti, v naše življenje pa bodo ponovno vstopili ljudje, na katere smo bili čustveno vezani. Srečanja z ljubezenskimi partnerji iz preteklih življenj nam bodo nudila priložnost, da nepreživete želje zdaj realiziramo. Ta srečanja so lahko pozitivna ali negativna, koliko prijetnosti bodo prinesla, pa je odvisno od vašega horoskopa in položaja planetov ob rojstvu.

Nekateri se bodo vrnili k starim ljubeznim, za katere so mislili, da ni prihodnosti. Ne bodite presenečeni, če dobite telefonski klic, sms sporočilo ali e-sporočilo od bivšega (bivše). Zakonski pari, ki so se v preteklosti distancirali ali razdvojili, se bodo zdaj želeli pogovarjati o skupni bodočnosti, nekateri pa se bodo razšli. Prepletali se bosta sedanjost in preteklost. V tem času se običajno sklepajo karmične zveze, ki pa niso nujno srečne?!

Dogajali se bo, da bomo želeli nekatere stvari počistiti, izpraševali se bomo, ali je naša zveza prava ... Vprašali se boste, kje je bodočnost naše zveze, našega odnosa.

Vrtali boste po lastnem sistemu vrednosti, razmišljali, vrednotili ..., a ničesar ne smete narediti zdaj, počakati morate do 7. junija.

Posvetite se svojim financam. Kje trošite, koliko in na kakšen način? Je to dobro zame, se zadolžujem več, kot bi smel, kje lahko še zaslužim ... Nikar ne hodite v nove finančne transakcije ali v velike nakupe. Zelo verjetno boste dosti izgubili zaradi napačne presoje in ocene. Pomembnih pravnih vprašanj ni za reševati, saj ne boste imeli potrebne dokumentacije. Jemanje kreditov v tem času je prava nočna mora. Sploh jih ne boste mogli vračati. Tudi naša valuta evro se bo znašla na preizkušnji in čisto lahko se zgodi, da bomo kmalu imeli novo (staro) valuto.

Načrtovana potovanja na nove destinacije se bodo izjalovila. Raje se odločite za obisk že poznanih mest, kjer ste uživali, prečitajte že poznano knjigo – doživeli jo boste na povsem drugačen način.

Zahvala ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, none in pranone

MARIJE KOŽMAN iz Matenje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom iz Podkraja in Idrije, njenim bivšim sodelavcem iz porodnišnice Postojna, prijateljem, sosedom in sovaščanom iz Matenje vasi, znancem, zaposlenim v Ministrstvu za obrambo RS, pogrebnikom in župniku in vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje in tistim, ki so jo pospremili na zadnji poti.

Hvala za pomoč Svetlani. Hvala Marti, Marinki in patronažni sestri Bernardi za pomoč v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njeni MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške novice

stran 18

petek, 25. maj 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam Lepo ohranjene otroške škornje (7 eur), sandale (10 eur) in čevlje (12 eur) velikosti od 22 do 25 od Cicibana, Treka, Pami. Tel.: 041 795 920.

Potrebujete prevoz z kombijem na zabavo, maturanca, poroke,...

Organiziramo vam brezskrbni prevoz od doma in do doma nazaj z neomejenimi vmesnimi postanki.

Pokličite na: 041 259 169 Kavčič Gabrijel s.p.

Nepremičnine 090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

Prodam Dvojčka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 472 m2, v IV. fazi, ZADNJA ENOTA. Cena: 147.900 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana Stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja v Selščku, 4000 m2 zazidljive površine, lahko tudi po delih. Tel.: 041 648 943.

Zazidljivo površino in poslopje (stanovanjska hiša, delavnica, garaža in klet) v Palčju, blizu Pivke, okrog 3200 m2. Cena: 90.000 eur. Tel.: 041 648 943.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2 z dokumentacijo za obnovo, lepa lokacija in dostop. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

Oddam 2-sobno stanovanje za vrtovi v Cerknici, 57 m2, dobra razporeditev, predsoba, kopalnica, spalnica, dnevna soba, kuhinja in jedilnica, balkon na sončni strani 7 m2, klet 7 m2, skupna sušilnica, zagotovljeno parkirišče. Vseljivo od junija naprej. Cena: 300 eur. Tel.: 051 431 084 in 051 431 083

Zahvala Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu...

(Tone Pavček)

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica

Antona Žnidaršiča z Lipsenja

se toplo zahvaljujemo za iskrene besede sožalja, blagoglasno petje, darovano cvetje in sveče vsem sorodnikom, sosedom, župniku, prijateljem, pevcem in znancem.

Počivaj v miru, dragi naš Tone.

Sestra Ana, Sonja, Miha Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 8. do 21. junija. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 18. junija, na enaslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Za brezskrbno nosečnost

Razstave 31. 5. Odprtje razstave slikarja Staneta Mikuža, v društvu notranjskih kulturnikov Krpan iz Cerknice. Razstava bo odprta do 14. junija, vsak dan, od 16. do 18. ure.

Razstava likovnih del učencev Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu bo na ogled do 10. junija 2012 v galerijskih prostorih gradu Snežnik.

Prireditve, predavanja

v lekarnah, specializiranih prodajalnah, Sanolaborju in spletni lekarni www.lekarnar.com

www.novval.si

let 10

19

Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, Ljubljana 01/320 77 56

Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

stran 19

25. 5. Odprtje razsvetljave nogometnega igrišča v Dolnji Košani, ob 20.30 v Dolnji Košani.

25. 5. Dan mladosti v KD, glasba in ples, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

25. 5. Predavanje o makro fotografiji, ob 19. uri v prostorih TIC v Ložu.

25. in 26. 5. Evropa v Postojni, gozdarsko tekmovanje, od 8.30 do 21.30 na parkirnem prostoru pred PTC Primorka.

26. 5. Dan aktivnih metuljčic, zabavna prireditev ščitničnih bolnikov s pohodom in turnirjem v balinanju, ob 9. uri v Hraščah.

27. 5. Razstava nabranih gob in gobarska ekskurzija s predavanjem, med 9. in 18. uro v Baru Nanos v Razdrtem.

28. 5. Prireditev NE-ODVISEN.SI, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

28. 5. Slavnostno odprtje otroškega igrišča, ob 18. uri v vrtčevski enoti Tičnica v Logatcu.

29. 5. Kuharski nasveti vseh vrst z Emilijo Pavlič, ob 19. uri v knjižnici v Rovtah.

30. 5. Javni nastop učencev GŠ Postojna, ob 19. uri v glasbeni šoli v Postojni.

30. 5. Migam 2012, regijska revija plesnih ustvarjalcev Osrednje Slovenije, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici.

7. 6. Predavanje z naslovom Delovanje čistilnih naprav za odpadne vode, ob 19. uri v prostorih Zavoda ARS VIVA (Lužarjev skedenj) v Podcerkvi.

Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik in Občina Loška dolina vabita na etnološko-turistično prireditev »V deželi ostrnic 2012«, ki bo potekala pri gradu Snežnik v Loški dolini od 24. do 27. maja.

26. 5. 7. Državne ženske kmečke igre, od 12. do 17. ure na Zagradnih njivah pri gradu Snežnik. Po igrah sledi zabava med ostrnicami z ansamblom Ribniški pušeljc.

27. 5. Srednjeveški dan pri gradu Snežnik z bogatim programom za vse generacije, od 13. ure naprej. Vstopnine ni! četrtek, 31.maj 2012, od 10. do 16. ure. Titov trg, Postojna.

Kultura 26. 5. Majski koncert in brucovanje, ob 19. uri v Grajskem parku v Gorenjem Logatcu.

26. 5. Dan knjižnice Logatec z bukvarno in ustvarjalno delavnico za otroke, ob 9. uri na ploščadi pred knjižnico Logatec.

27. 5. Komedija Predigra v izvedbi Teatra Harlekin iz Postojne, ob 20. uri v kulturnem domu na Orehku.

2. 6. Poti ljubezni, koncert najlepših ljubezenskih arij, samospevov in duetov iz baroka, klasike in romantike s sopranistko Barbaro Camille Tanze, mezzosopranistko Rebeko Hren Dragolič in pianistom Vladimirjem Mlinaričem, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

2. 6. Poezija in glasba v Strmici, ob 18. uri v kulturnem domu v Strmci.

Rekreacija 26. 5. Tradicionalni pohod po poti Medvedove stopinje, Selšček, TD Menišija 27. 5. Zlenfest, sprehod z biologom ob Cerkniškem jezeru, ob 14. uri v Cerknici.

2. 6. Košarkarski turnir trojk, ob 14. uri na košarkarskem igrišču v Predjami.

3. 6. 3D lokostrelska tekma za slovenski pokal, ob 9. uri v Blekovi vasi.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Za močne kosti. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK: Jožef Grginič, Kettejeva 4, Postojna; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK: Rok Grulja, Pavšičeva 40, Logatec; Silva Batista, Slavinje 18, Hruševje; Marjeta Bajt, Pod srnjakom 33, Rakek; Borut Mikšič, Cesta 4. maja 20, Cerknica. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska c.

242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 1. junija 2012.

10 Nagradna križanka / kupon Ime: Priimek: Naslov: Geslo:



NKN datum 25.5.2012 Barva CMYK 20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

stran 20

petek, 25. maj 2012

Notranjski odpadki najverjetneje v Ljubljano S tem so kljub izgubljenemu času, energiji in denarju soglašali tudi partnerji v projektu Cero NIK, saj se je z ekonomskega in okoljskega vidika kot upravičena izkazala gradnja zgolj enega centra, v Novi Gorici pa bo mogoče tudi odlaganje ostanka. Vseeno pa so na Notranjskem nad spreminjajočim se odnosom države do problematike odpadkov in njenim »izigravanjem« razočarani.

saj bi s Cerom NIK pridobila določene prioritete, kot so renta, nova delovna mesta, najnižje cene na položnicah za njene občane, dodatna infrastruktura.

Predolgo odlašanje države

»Menim, da je država predolgo prelagala to breme na ramena občin in hkrati odlašala z odločitvami,« je kritičen Menard, ki spomni, da so bili župani primorani vzeti Berto Menard, logaški župan, problem obdelave in odlaopozarja, da je bila 16 občinam ganja odpadkov v svoje roke, od Pirana do Vrhnike, ki so, za rešitev pa so porabili veliko potem ko jih sprva niso želeli časa in energije. Kljub vsemu sprejeti ne v Novi Gorici ne v pa je Menard zadovoljen, da Ljubljani, podpisale pogodbo je novi minister k problemao nameri izgradnje Cera NIK, tiki odpadkov pristopil resno narejena politična in gospodar- in zastavil rešitev na osnovi ska škoda. Do sedaj so namreč študije masnega toka odpadkov za center, ki ga ne bo, porabile na tem območju, ki je pokaže 165.000 evrov, da so lahko zala, da bi bilo po letu 2020 pravočasno vložile projekte na odpadkov zgolj slabih 30 tisoč ministrstvo za kmetijstvo in ton, kar komaj zadošča za en okolje. Kako pokriti te stroške, center, kaj šele dva. za zdaj ostaja še odprto.

Veliko pa bo iz poslovnoCilj najnižja cena ekonomskega vidika izgubila Nad odločitvijo ministrstva, tudi nosilna občina Logatec, da Cera NIK ne podpira, je

Logatec, Cerknica − Čeprav je okoljsko ministrstvo bivše vlade po nemalo zapletih z iskanjem lokacije in soglasja javnosti konec prižgalo zeleno luč za Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istra in Krasa (Cero NIK) v Logatcu, je dokončna razočaran tudi cerkniški župan Marko Rupar, »čeprav je takšna odločitev z ekonomskega vidika verjetno upravičena«. Boji se monopolizacije na področju ravnanja z odpadki, kar bi posledično povzročilo dvig cen za odlaganje, ki bi se prenesle na občine oziroma občane.

Rupar pravi, da se je vseh 16 županov načelno dogovorilo, da bodo enotno nastopali v pogajanjih za odlaganje ali v Cero Ljubljana ali v Cero Nova Gorica, vendar pa se bodo o nadaljnjih odločitvah še pogovarjali. »V vsakem primeru bo o tem, kam bomo odvažali komunalne odpadke, odločala cena, ki je trenutno previsoka, tako da mora občina v veliki meri odvoz subvencionirati, kar nam povzroča velike izgube.

Glede na trenutno stanje bi bilo najceneje komunalne odpadke odvažati na sežig v tujino, kar kaže na to, da moramo zadevo s komunalnimi odpadki na nivoju države začeti resneje obravnavati. Pravilno sortirani

odpadki so surovina za ponovno predelavo in tudi energent, žal trenutno iz tega dejstva premalo iztržimo,« poudarja Rupar.

Čim več ločevanja na izvoru

Menard pa zdaj upa, da bodo

odločitev, ki je prejšnji teden padla pod novim ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem, drugačna − na Primorskem bo le en center za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Novi Gorici, centra v Logatcu pa ne bo. z novim ministrstvom dosegli vsaj dogovor glede podaljšanja odlaganja odpadkov na dosedanjem odlagališču Ostri vrh do leta 2015. Kot je znano, je to odlagališče namreč ostalo brez okoljevarstvenega dovoljenja Agencije RS za okolje in bi ga

bilo treba zapreti.

Sicer pa Menard predvideva, da bodo notranjske občine ostanek odpadkov, katerih količina se z doslednim sortiranjem na izvoru manjša, po letu 2015 verjetno vozile v Ljubljano. ·vrž