Št. 14 - 20.7.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Prva svetilka na sonce

7

Uspešne galopske dirke

8

Tudi z boksom proti drogam

14

st!

Raz

pu Končno do

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 20. julij 2012, letnik X / št. 14 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Ponujamo prave zgodbe?

FOTO: VALTER LEBAN

Pred vrhuncem turistične sezone, ki se odraža tudi v naši regiji, smo v središčni temi izpostavili pomanjkljivosti dveh turističnih atrakcij, Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana. Prva kliče po lokalu, ki naj bi ga odprli jeseni, in prometni ureditvi, druga pa nujno potrebuje varovalne ograje in nove informativne table. Turistični vodič Janez Zakrajšek je izpostavil, da so priložnost za razvoj turizma evropski turistični sejmi, ki jih premalo obiskujemo, na TIC-ih pa so prepričani, da s trenutno ponudbo goste zadržijo dlje. Preverili smo tudi, kako je poskrbljeno za avtodomarje.

10 11 12

Iz vsebine:

2 3 4 6

Zdravnica, delovna terapevtka in popotnik Cero Nik še ni pokopan Občine, ki so vključene v projekt, bodo še vztrajale in od ministrstva za kmetijstvo in okolje zahtevale povračilo 200 tisoč evrov vloženih sredstev.

Cerkniško jezero – Cerkniška Ribiška družina je pred dnevi v predelu, imenovanem Markcov Ključ, opazila dva Koi krapa bele in oranžne barve (na sliki).

Gre za novo ribjo vrsto, ki se je v Cerkniškem jezeru pojavila zaradi malomarnosti lastnikov akvarijskih ribic. Ti v jezero očitno spuščajo zlate ribice, ki se jih naveličajo in bi se jih radi znebili, te pa se zaradi ustreznih življenjskih pogojev hitro prilagodijo na to okolje. »Koi krapi so križana vrsta krapa, ki so ga umetno križali na Japonskem, je pa za domače vrste nevaren, saj se lahko v naravi križa z našim krapom. Zaradi intenzivne selekcije in vzreje v ribnikih je tudi prenašalec kužnih ribjih bolezni, najhujša je prav KHV – »koi herpes virus,« so sporočili ribiči, ki se bojijo, da bi ta »nova« tuja umetna vrsta ogrozila zdravje avtohtonih vrst (ščuk, linj, klenov, menkov), saj preživijo tudi našo zimo. »Svojih akvarijskih ribic zato nikar ne spuščajte v naravne vodotoke ali jezero, saj se škode ne da popraviti,« še svarijo člani ribiške družine. ∙bč

15 zlatih poklicnih in splošnih maturantov

FOTO: ARHIV RIBIŠKE DRUŽINE CERKNICA

So gostje tokratnih poletnih pogovorov, ki smo jih pripravili za dolge in vroče dneve. Pogovarjali smo se z Jasno Čuk Rupnik, Majo Kristan Kirn in Matejem Meletom.

Postojna – Od 80 dijakov Šolskega centra Postojna, 37 iz strojne, 43 pa iz ekonomske smeri, je na spomladanskem roku poklicno maturo uspešno opravilo 76 dijakov. Med zlate maturante se je vpisalo pet dijakov, Ula Umek in Kristjan Bauer z najvišjim številom točk, Alen Korić, Boštjan Urbančič in Kelly Bubnič. Splošni učni uspeh je bil na poklicni maturi za skoraj dva odstotka višji kot lani. Splošno maturo pa je prvič opravljalo 86 dijakov – tehnikov, od tega 22 v Ilirski Bistrici. Deset je preizkuse opravilo z odličnim uspehom, zlata maturantka z vsemi možnimi točkami je Tina Maver s postojnske gimnazije, z bistriške pa s točko manj Tadeja Logar. Še posebej pa so izpostavili uspeh slepe maturantke Zale Hreščak, ki je maturo opravila s 23 točkami od skupnih 30. ∙bč

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 20. julij 2012

Nevarni sprehodi po Rakovem Škocjanu Nad 40 metrov visokima Velikim in Malim naravnim mostom polomljene ograje − Gosti se izgubljajo zaradi slabo označenih poti in neberljivih tabel Rakov Škocjan − Krajinski park Rakov Škocjan se ponaša s čudovito naravo in izjemno naravno dediščino in je kot tak naravna vrednota državnega pomena, a pristojni na državni ravni se zaradi njegove neurejenosti in celo nevarnosti za turistični obisk doslej niso kaj prida zganili. Park je še vedno brez upravljavca, stanje pa temu primerno, in to kljub temu da poleg ostalih gostov v tukajšnjo enoto Centra šolskih in obšolskih dejavnosti redno prihajajo tudi številni šolarji. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naj bi zdaj, tudi zaradi naših vprašanj, denar vsaj za najnujnejša sanacijska dela vendarle zagotovilo.

Sklad prelaga odgovornost »Rakov Škocjan od leta 1949 nima upravljavca, ki bi skrbel zanj. Nešteto je bilo pobud s strani občine in posameznikov državi kot lastniku, da bi se stanje uredilo, a se do danes na žalost to še ni zgodilo,« poudarja tudi Valentin Schein, direktor Notranjskega regijskega parka (NRP), ki formalno v državnem parku prav tako nima pristojnosti, čeprav bi si Schein želel, da bi park prešel pod upravo NRP.

A na državnem Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v Rakovem Škocjanu upravlja in izkorišča gozd, so drugačnega mnenja, zato so prav NRP pozvali, naj uredi stanje v parku. Schein odgovarja, da bo NRP zaradi resnosti stanja v skrajnem primeru dejansko sam pristopil k obnovi, a račun za to izstavil skladu.

Po Scheinovem mnenju bi tudi sklad namreč moral del denarja, ki ga dobi od izkoriščanja gozda, vložiti v Rakov Škocjan. K ukrepanju so sklad sicer pozvali tudi na območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.

območjih, kakršno je tudi Rakov Škocjan. Kot so nam pojasnili, so na zavodu lani pripravili projektno nalogo, ki celovito prikazuje zgodovino in problematiko Rakovega Škocjana, ter načrt za prenovo učne poti. Predviden strošek novih interpretacijskih tabel, obnove trase poti in ograj, ureditve izhodišč in parkirišč ter sanacije drevoreda znaša okrog 50.000 evrov. Ta denar letos ni na voljo, naj bi pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje vseeno zagotovilo vsaj nekaj intervencijskih sredstev za izvedbo najnujnejših del, za katera bo poskrbel Zavod RS za varstvo narave.

Cerkniški župan nam je Načrt prenove učne povedal, da je občina izrazila poti izdelan tudi pripravljenost sofinancirati dva javna delavca, ki Svoje odgovornosti pa se bi v parku vzdrževala ograje zavedajo na Zavodu RS za varstvo narave, kjer smo prav in poti ter skrbela za red, a tako iskali odgovore. Poudarili država denarja za svoj delež nima. V Rakovem Škocjanu so, da je za financiranje na namreč na zdaj terenu območju Rakovega Škocjana ni tako rekoč nikogar, ne pristojna država, sami pa vzdrževalcev, kaj šele ljudi, ki morajo kot javni zavod opravljati strokovne naloge na bi skrbeli za vodenje. Župan je naravovarstveno pomembnih zato že dal tudi pobudo, da bi

Rakov Škocjan, kljub temu da gre za državni park, povezali v skupno turistično ponudbo s Cerkniškim jezerom in Križno jamo in ga na ta način tudi tržili.

Gosti se pritožujejo in izgubljajo Gostom je v parku zdaj na voljo hotel v zasebni lasti.

Majda Kovač, od lanskega marca nova najemnica hotela Rakov Škocjan, nam je potrdila, da se marsikateri gost pritoži nad stanjem v parku. »Gosti so nezadovoljni, ker se v parku slabo orientirajo.

Sami smo natisnili zgibanko, ki jim je v pomoč, a kaj ko so poti slabo označene, table slabo vidne, neberljive. Tujci se večkrat zgubijo. To je res katastrofa,« razlaga Kovačeva.

Kot dodaja, se zlasti poslovni gosti pritožujejo tudi zaradi makadamske ceste, ki je ob dežju blatna, kar nekatere celo odvrne od obiska.

Kovačeva sicer pravi, da je pri njih obisk kljub vsem objektivnim težavam, na

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

»V parku obstaja resna nevarnost za obiskovalce zaradi polomljenih varnostnih ograj in dotrajanosti poti. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo dobili obljubo, da bodo zagotovili nekaj denarja vsaj za najnujnejše obnove. Če se to ne bo zgodilo, bomo očitno stvari morali vzeti v svoje roke na občini, saj očitki letijo na nas, čeprav občina sama tu nima nobenih pristojnosti,« je kritičen cerkniški župan Marko Rupar.

Goste Rakovega Škocjana prevzame lepa narava, a kaj ko vtis skazijo nevarne in slabo označene poti ter nečitljive informativne table.

katere sami nimajo vpliva, v porastu. Okrog 40 odstotkov gostov predstavljajo tujci, v glavnem Skandinavci, pa tudi Italijani, Španci in Francozi, ki tu preživijo dva, tri dni. 30 odstotkov je poslovnih gostov, preostalo pa priložnostni gosti na družinskih kosilih in večerjah, različnih praznovanjih, porokah.

in strokovnih ekskurzij za osnovno in srednješolce iz vse Slovenije. Igor Puhan, vodja doma Rak, problematike ni želel komentirati, ker da nima dovolj informacij. »Zagotavljam pa, da je za varnost vseh udeležencev programov CŠOD poskrbljeno,« je poudaril.

Podobno tudi Alenka Kovšča, direktorica CŠOD: »Naši zaposleni so zadolženi in odgoLani gostili preko vorni, da poskrbijo za varnost 3500 otrok udeležencev na način, da otroci niso ogroženi. Nismo upravV Rakovem Škocjanu pa ljavci parka, zato se prilagadelujeta tudi dom Rak in jamo situaciji tako, da sami dnevni center v sklopu Centra poskrbimo za varnost.« Lani šolskih in obšolskih dejavnosti je bilo v Rakovem Škocjanu (CŠOD), kar pomeni, da se tu v šoli v naravi 2190 otrok, v izvajajo programi šol v naravi dnevnem centru pa 1412. ∙vrž

»Turizem na Cerkniškem jezeru je velika rana« Kdaj končno lokal na vstopni točki? − Občina za več reda v prometu na jezeru

Cerknica − Presihajočega Cerkniškega jezera, ki velja za eno najzanimivejših naravnih atrakcij pri nas, v Cerknici doslej v turistične namene niso znali dovolj izkoristiti. Marsikateri obiskovalec, ki se tukaj sprehaja, kolesari ali ribari, namreč pogreša − če ne drugega vsaj lokal, kjer bi se lahko odžejal in uporabil sanitarije.

Redarji kmalu na delu Je bil pa zato bolj zgovoren župan, odločen, da je treba glede turizma na jezeru končno narediti korak naprej. Eden takšnih bo tudi omejitev prometa, zlasti tovornega na območju jezera. »Z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom smo se že dogovorili, da bodo ljudi, ki se vozijo po jezeru izven cestišča in z avtom zapeljejo malodane v vodo, za začetek opozarjali,

nato pa tudi kaznovali, saj želimo vzpostaviti več reda. S tem namenom smo zgradili tudi parkirišče. Možno je, da bomo s časom namestili tudi zapornico in uvedli pobiranje vstopnine, kot je v navadi v vseh normalnih parkih po svetu. Toda dokler nimamo obiskovalcem česa ponuditi zraven, tega ne bomo uvedli,« razlaga Rupar. Hkrati razkriva tudi dolgoročnejšo vizijo razvoja turizma, po kateri bi občina v enotno ponudbo združila Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Križno jamo.

»Manjka koncept« Da so naravne danosti za razvoj turizma dobre, se strinja tudi Valentin Schein, direktor Notranjskega regijskega parka.

Prepričan je, da je za obiskovalce že zdaj dobro poskrbljeno na številnih turističnih kmetijah v okolici jezera, ponudbo na samem jezeru pa je treba šele razviti. »Turizem na Cerkniškem jezeru je velika rana, ki jo premlevamo vsako leto. Mislim, da je treba izdelati koncept razvoja turizma na tem območju. Nekdo,

FOTO: VALTER LEBAN

»V kolikor bo zasebni investitor, ki ob občinskem parkirišču gradi svoj lokal, še naprej zavlačeval z gradnjo in lokala ne bo v ustreznem času odprl, bo občina podelila koncesijo nekomu drugemu,« rezervni scenarij nakazuje cerkniški župan Marko Rupar. Zato smo o njegovih načrtih seveda želeli povprašati tudi investitorja Vekoslava Kebeta, ki lokal gradi že dlje časa. A Kebe, javnosti poznan zlasti po njegovem Muzeju Cerkniškega jezera z živo maketo jezera, za odgovore na naša vprašanja ni našel časa.

Valentin Schein, direktor Notranjskega regijskega parka, poudarja, da je treba ponudbo okrog Cerkniškega jezera še razviti.

najsi bo občina, Notranjski regijski park, turistična društva ali turistično informacijski center, mora določiti, kaj naj se tu dogaja, pridobiti vsa potrebna soglasja in mnenja, in se potem tega razvoja tudi držati, sicer bomo imeli še naprej stihijski obisk,« poudarja Schein. ∙vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3 let 10

3

Priložnost so evropski sejmi turizma Z izkušenim turističnim vodičem Janezom Zakrajškom o razvoju turizma v notranjskokraški regiji – »Ko predstavljaš svoj prostor, ga moraš čutiti z dušo in srcem« Turistični vodič z licenco Janez Zakrajšek, doma iz Cerknice, se že skoraj dve desetletji ukvarja s turistično dejavnostjo in turizmom nasploh. Izkušnje si je kot vodič nabiral v večjih evropskih krajih, kjer turiste občutijo pristneje in jim poleg zabavnih vsebin ponudijo še privlačno zgodbo. Ali pri nas turizem in gosta občutimo na podoben način in na kakšen način naj bi turistu, če ga želimo zadržati več kot dan ali dva, prodali zgodbo naših krajev, smo se spraševali v pogovoru.

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

Ste v vseh teh letih, odkar turiste in izletnike organizirano vodite po regiji, naleteli na kakšno oviro ali težavo?

Ovire so v posameznih glavah, nekateri ljudje so sami sebi zadostni in turizma sploh ne razumejo kot neke vrste dopolnilno dejavnost, pri kateri bi lahko nekaj dodatno iztržili oziroma zaslužili.

Na kakšen način bi lahko še bolj promovirali regijo?

Predstavitev bi morali ponuJanez Zakrajšek, turistični vodič, poudarja, da bi se lokalni turistični diti na vseh večjih turističnih ponudniki morali zgledovati po naših evropskih sosedih, kjer vedo, kaj ponujajo, saj ponudbo predstavljajo na turističnih sejmih po Evropi. sejmih v Evropi. Radij naj Niso dovolj samo kulinarične posebnosti, gostom je treba ponuditi bi bil 500 kilometrov oddzgodbo z dušo. aljenosti od naših krajev. Kaj naj bi tam prikazali, pa se točno ve: kratek filmček, ki Kako kot izkušeni turistični dobro promovirajo lokalne vodič komentirate razvoj posebnosti kraja, naravne in bi ga morali deliti v obliki zgoščenke oziroma avdio turizma v naši regiji? kulturne danosti …? in video zapisa vsakemu, Sam razvoj turizma se naLokalne organizacije ki pokaže zanimanje za naš jbolje pozna v najrazvitejšem poizkušajo nekaj narediti prostor. delu, to je Postojnska jama. v tej smeri, vendar so spet Velikokrat se sprašujemo, Vsi ostali kraji pa capljamo za prepuščene svoji iniciativi. kako turista zadržati več njimi in pričakujemo, da nam Potrebovali bi nek model, ki kot le dan ali dva. Lahko za bodo nudili pomoč, da bi bi ga lahko uporabljali vsi lahko tudi obrobni kraji bolje manjši kraji in da bi se danes odgovor ponudite kakšno čudežno formulo? Kako zagnali turizem. preizkušali in učili vsak po Se vam zdi, da lokalne svoje. Vsi dobro vemo, kaj so torej zadržati?

To se ve. Če turistu ponudiš turistične organizacije naše posebnosti, ampak dela zanimiv program, ki bi v oziroma društva dovolj le vsak zase.

naših krajih moral obsegati najmanj tri dnevne pakete ali celo tedenske, ga obdržiš.

Enostavno rečeno; prvi dan nastanitev in ogled kraja, kjer se nahajaš, drugi dan ogled ene od kraških jam, tretji dan pa panoramski pogled s Snežnika, z Nanosa in s Slivnice.

Ali je po vašem mnenju notranjsko-kraška regija glede na lego, podnebje in strateško pozicijo dovolj primerna za razvoj turizma, takega kot poznajo naše evropske sosede?

Gledano z naše strani, tako dobrih pogojev, kot jih ima notranjsko-kraška regija, nima vsaka in jih ni povsod. Naši kraji so še vedno naravni in neokrnjeni. Imamo ogromno praznega prostora, v katerem se lahko izgubiš za kar nekaj časa.

V sosednjih člankih izpostavljamo Rakov Škocjan in Cerkniško jezero kot dve najbolj znani in opevani turistični atrakciji naše regije. Pišemo o tem, da bi bilo potrebno ponudbo ob teh dveh točkah

nekoliko razširiti. Turista ne moremo obdržati, če mu ob Cerkniškem jezeru ne ponudimo, denimo, okrepčevalnice s sanitarijami ali urejenega parkirišča.

Se strinjate?

Cerkniško jezero in Rakov Škocjan sta resnično vredna za ogledovanje in počivanje v naravi v gozdu ob vodi.

Razdalje od Postojne do teh dveh krajev so resnično majhne, vendar Postojnska jama kot taka ne zna ali pa noče ponuditi teh naših krajev.

Turisti bi lahko stanovali v Postojni in si dnevno ogledovali te naše lepote. No, na samem jezeru se pripravlja informativni center z gostiščem, ki bo verjetno zaživel to jesen.

Rakov Škocjan pa objekt ima in ga je potrebno poleg dobre hrane ponuditi tudi z izletom po krajinskem parku.

Turizem smo ljudje, pravite turistični delavci. Pa se vam zdi, da se tega dovolj zavedamo in delamo v tej smeri?

Da, točno, smo ljudje.

Vendar brez zamere; ko predstavljaš nek prostor, nara-

vni spomenik, moraš to čutiti z dušo in srcem, saj vendarle prodajaš sebe in svoj pogled na svet, v katerem živiš in ga imaš rad, ga ceniš in živiš z njim.

Po drugi strani pa se marsikomu poraja vprašanje, ali bi naša regija kljub občutljivejšemu kraškemu terenu dovolj dobro prenesla masovni turizem?

Najbrž se tu pojavi vprašanje onesnaženosti.

Vsi govorijo o masovnem turizmu, pa še posameznega imamo malo, premalo.

Največjega ima verjetno Postojna, kjer je razvit jamski turizem. Onesnaženost na visokem Krasu, se ve, dokler ne bodo zgrajene čistilne naprave, smo že mi veliki onesnaževalci brez tujcev, ki prihajajo v naše kraje. Vse vode tečejo s hriba v doline, sploh pa na področju Snežnika in kraške Ljubljanice. No, le spomnite se, kako hitro so reagirali v Postojni, ko so imeli onesnaženo vodo v vodovodu, ki pač priteka iz naših cerkniških krajev. ∙Barbara Čepirlo

Avtodomarji dobrodošli tudi pred jamo Avtodom park Postojnska jama sprejme 20 vozil, goste si želijo zadržati za daljši čas

Postajališče sprejme 20 vozil in ima 5 napajalnih vozlov (vsak 4 priključke) ter vstopno-izstopn zapornic, nam je sporočila mag. Sabina Paternost, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi.

Po njenih besedah imajo obiskovalci avtodom parka možnost oskrbe z vodo in elektriko (16 A) ter odstranjevanja fekalij neposredno na stojišču, park pa je dostopen dan in noč, skozi celo leto, razen pozimi, ko je voda zaprta. Višina priključkov in odtoka je v parku ustrezna, ponujajo pa tudi možnost fiksnih priključkov za svežo

in odpadno vodo. Med osnovno opremo, ki je na voljo avtodomarjem, Paternostova našteva dva priključka za svežo vodo, štiri zunanje 220-voltne vtičnice, omarico s stikali, števcem in varovalko do 16 A, odtok za odplake v višini tal in sifon z zapiralom proti vonjavam. »Gostje se pri nas ustavijo predvsem zaradi ogleda Postojnske jame. Naša ponudba pa je sestavljena iz več storitev, poleg ogledov (Postojnska jama, Proteusova jama-Vivarij, Modrijanov mlin, Predjamski grad, Pivka in Črna jama ...) pa nudimo

Postajališče za avtodomarje pred Postojnsko jamo sprejme dvajset vozil in ima pet napajalnih vozlov, ponujajo pa tudi fiksne priključke za svežo in odpadno vodo.

obiskovalcem tudi gostinske storitve, spominke in druge uporabne izdelke,« pravi sogovornica. »Marsikdo se odloči tudi za sprehod ali postanek v parku ob reki Pivki ali se sprehodi do središča mesta.

Gostom dolžine postanka ne omejujemo, če se odločijo za prenočevanje, pa to običajno

storijo za eno noč.« Gostov, ki potujejo z avtodomi, je vse več, ugotavljajo v Postojnski jami, kar se odraža tudi v povpraševanju oziroma koriščenju storitev Avtodom parka Postojnska jama. »Največ gostov prihaja iz Italije, Nemčije in Avstrije, pa tudi držav Beneluxa. So

pa v strukturi obiskovalcev zastopane skoraj vse evropske države,« dodaja Paternostova. 24-urno parkiranje za avtodome, ki vključuje priklop za električno energijo, vodo in izliv odpadnih vod, znaša 18 evrov. »Vsi obiskovalci, ki pridejo k nam, so nam pomembni

in vsako leto pripravljamo novosti v ponudbi, s katerimi želimo podaljšati čas njihovega zadrževanja – tako na področju ogledov, gostinskih storitev, nočitvenih kapacitet ali urejanja okolja in trudimo se, da bi nam to uspevalo tudi v prihodnjih letih,« še pove. ∙Blanka Markovič Kocen

FOTO: VALTER LEBAN

Turisti, ki si na svoji poti z avtodomi želijo ogledati Postojnsko jamo, eno največjih slovenskih turističnih znamenitosti, se lahko zaustavijo v Avtodom parku ob glavni cesti proti Predjamskemu gradu, le 250 metrov od vhoda v jamo. Odprt je od pomladi do jeseni, 24 ur na dan.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 4

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 20. julij 2012

V Kampu Pivka jama zadovoljni z obiskom V turističnem naselju Kamping Pivka jama je poleg bungalovov na voljo tudi 280 kampirnih prostorov, nam je pojasnil direktor tega turističnega naselja Peter Kranjec. Kamp lahko dnevno sprejme med 500 in 700 gostov. Ki imajo na razpolago vse, kar sodobni nomadi potrebujejo, med drugim tudi restavracijo z letnim vrtom in manjšo trgovino z mešanim blagom, poskrbljeno pa je tudi za rekreacijo. Ohladijo se lahko v odprtem plavalnem bazenu z otroškim čofotalnikom. V samem naselju je tudi vhod v Pivko in Črno jamo, vodeni obiski so vsak dan ob 9. in 17. uri, ob koncu tedna pa ob 9., 12. in 15. uri.

Gostje prihajajo iz vse Evrope in tudi z drugih celin. »V kamp prihajajo večinoma tujci, saj na letni ravni beležimo 99 odstotkov tujih nočitev in le odstotek domačih,« pravi Kranjec. »Približno polovica gostov prihaja z avtodomi in bivalnimi prikolicami, druga polovica pa s šotori ali pa najame bungalov.« V kampu Pivka jama je tradicionalno največ gostov z Nizozemske, sledijo pa Nemci, Francozi, Belgijci in Italijani. V zadnjih letih po direktorjevih besedah beležijo porast gostov s Češke, Slovaške in Madžarske.

V kampu Pivka jama je tradicionalno največ gostov z Nizozemske, sledijo pa Nemci, Francozi, Belgijci in Italijani.

Približno dve tretjini gostov si Pivko jamo izbere kot tranzitni kamp, za počitek in ogled znamenitosti Postojne na poti proti končni destinaciji, tretjina gostov pa ostane v kampu dlje časa. Povprečna doba bivanja na letni ravni je dva do tri dni. »Počitnikovanje v kampih ja za večino naših gostov način preživljanja počitnic in prostega časa in ni vezan na iskanje cenejših počitnic, saj imajo nekateri gostje avtodome v vrednosti 100.000 evrov in več. Zanimanje za ta način počitnikovanja z leti narašča, saj je na trgu vedno več ponudnikov, ki avtodome ponujajo v najem in so dostopni tudi tistim, ki si lastnega ne morejo privoščiti ali pa bi bil letno premalo izkoriščen,« pove

FOTO: ARHIV PIVKA JAME

Kamp Pivko jamo si večina gostov, v 99 odstotkih tujcev, izbere za tranzitni kamp, za počitek in ogled postojnskih znamenitosti – Po besedah direktorja Petra Kranjca zanimanje za tak način počitnikovanja narašča, kar dokazuje tudi obisk kampa

Kranjec. Po njegovih ocenah je obisk v letošnjem prvem poletju podoben lanskemu, ko je bil kamp dobro obiskan. »Z začetkom smo torej zadovoljni, pred nami pa sta seveda še glavna dva meseca in september, po katerih bomo lahko ocenili, kako uspešna je bila sezona. Glede na prejete rezervacije za julij in avgust zaenkrat kaže dobro,« optimistično dodaja.

Cene kampiranja v kampu Pivka jama so primerljive s cenami drugih slovenskih kampov enake kakovosti in se gibljejo med 9 in 12 evri na osebo na noč. ∙Blanka Markovič Kocen

Preveč »vrtičkarstva«, premalo povezovanja Za komentar o trenutni turistični situaciji v naši regiji smo povprašali tudi Turistično-informacijske centre (TIC), ki imajo najboljši vpogled na obiskanost atraktivnih turističnih točk v regiji in jasen pregled nad razvojem turizma. Odgovore sta poslala le cerkniški in postojnski TIC. Kako uspešni ste pri promoviranju turistične destinacije oz. V poletnem času organiziramo tudi Mednarodni glasbeni okolja, ki ga pokrivate? festival mladih, ki privabi številne mlade kakovostne zbore in orkestre s svetovne glasbene scene in prispeva k žlahtnosti TIC Cerknica: Naš TIC skrbi za promocijo Cerkniškega turistične ponudbe ter popestritvi poletnih večerov. jezera, Slivnice, Rakovega Škocjana, Križne jame, Menišije in seveda vseh ostalih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki Kaj naredite, da bi gosta zadržali čim dlje? spadajo pod okrilje naše občine. Poglavitna naloga pa je, da turistom čim bolje predstavimo turistično ponudbo občine, ki TIC Cerknica: Naloga TIC Cerknica je nudenje informacij je, kot opažamo, vsako leto bolj pestra ter kvalitetna. Zaradi domačim in tujim gostom o turistični ponudbi občine. Za načina delovanja turističnega centra je ta pristop individualen, poglavitno poslanstvo centra pa štejemo tudi to, da bi turiste tako da turistu kar najbolje predstavimo destinacijo in točke, čim bolj navdušili za številne naravne in kulture lepote ter jih ki si jih velja ogledati. Promocijo izvajamo tudi v okviru širših prepričali s pestro turistično ponudbo. Goste usmerjamo do projektov, kot sta LEADER in Zeleni Kras. Zlasti slednjega turističnih ponudnikov ter se tako skupaj trudimo, da bi gost ocenjujemo kot zelo pozitivnega, saj se občina predstavlja na ostal čim dlje in čim bolje izkoristil ponudbo. širši ravni in v okviru celovite turistične destinacije.

TIC Postojna: Turistično društvo Postojna je dvajset let TIC Postojna: Turistično društvo Postojna prihodnje leto upravljalo info točko pri Postojnski jami, kjer so posredovali beleži 130-letnico delovanja in v tem obdobju je vedno imelo ogromno količino turističnih informacij, ne samo s posposeben pomen in vlogo v postojnskem turizmu. Tudi danes tojnskega, ampak širše regije Brkinov, Krasa, Notranjske, nadaljuje dejavnosti, ki so jih zastavili že ustanovitelji s Ljubljane, oziroma tako rekoč o turističnih zanimivostih in ciljem obogatiti turistično ponudbo, kjer sta povezovanje ter znamenitostih Slovenije. Prav tako smo izdelali v informacijssodelovanje temeljni motiv vseh aktivnosti. Posebej želimo ki točki marsikateremu turistu itinerar. Žal, z letošnjim letom izpostaviti pripravo, izdelavo ter tisk kataloga Skrivnostni nam to ni bilo več omogočeno in tako deluje le Turistično KRAS in turistične jame Slovenije v sodelovanju s Slovensko informacijski center v prostorih društva na Jamski cesti. Prav turistično organizacijo v šestih jezikih in v skupni nakladi tako turistom informacije posreduje Kompas Postojna in info 300 tisoč izvodov. Distribuira se jih na svetovni turistični trg točka v Notranjskem muzeju Postojna, kar pa zdaleč nista to (borze, sejme, turistična in druga predstavništva, večjim tour pravi lokaciji, kjer bi se turisti množično ustavljali, in tako ni operaterjem itd.) in promovira Kras in njegove znamenitosti ustreznih učinkov promocije. Nemalo je negodovanja s strani svetu, saj kras predstavlja primerjalno prednost slovenskega turističnih ponudnikov. Gostinci v Postojni in bližnji okolici turizma. Vsebina kataloga je predstavljena tudi na spletnih menijo, da se obiskovalce Postojnske jame premalo informira straneh. Z namenom informiranja zainteresiranih turistično o njihovih storitvah. Enakega menja so tudi zasebni sobodadruštvo izdaja mesečne in letni koledar prireditev za jalci. območje Brkinov, Krasa in Notranjske. Drugi pomembnejši Ali lahko izpostavite kakšno pomanjkljivost? projekt so prireditve.

Osrednji Furmanski praznik je postal vseslovenska predstava, saj privablja prek 600 nastopajočih iz vse Slovenije in prek 10.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine si jo ogleda. Namen prireditve je obogatitev in promocija obstoječe turistične ponudbe ter poskus prikazati bogato dediščino prevozniških dejavnosti, ki je bila marsikje dodatni vir prihodkov na kmetiji.

TIC Cerknica: Tako občina kot turistični ponudniki se vsak na svojem področju trudimo, da bi bilo teh pomanjkljivosti čim manj. Ob tem se zavedamo, da bodo potrebne določene spremembe, ki bodo turistično ponudbo popeljale na neko novo raven, vendar je potrebno izpostaviti, da ga brez sodelovanja ne bo mogoče izpeljati.

TIC Postojna: Lahko bi dejali, da je Slovenija ena turistična destinacija, raznolika in edinstvena v turistični ponudbi, prav tako z geografskega vidika ima izredno lego, je obvladljiva in dostopna turistom. Vse preveč je »vrtičkarstva«, zapiranje v ozke interesne okvire. Skratka, premalo je povezovanja in sodelovanja na dejanski, operativni ravni, zato tudi ne moremo doseči ustreznih multiplikativnih učinkov turističnega gospodarstva. Ostaja neizkoriščeni potencial številnih znamenitosti in dobrih gostiln, ker se marsikateri samostojno ne morejo promovirati.

Koliko turistov se ustavi pri vas? Koliko je izletnikov oz. enodnevnih gostov in koliko takih, ki pridejo za več dni?

TIC Cerknica: Pri nas največkrat poiščejo informacije enodnevni ali dvodnevni gostje, ki so nameščeni tudi v sosednjih občinah, vendar se zaradi številnih naravnih in kulturnih danostih odločijo za obisk Cerknice in okolice.

TIC Postojna: Obisk Postojnske jame s prek 500.000 turistov letno ima strateški pomen za razvoj turizma celotnega območja, vendar je ta potencial premalo izkoriščen. Preveč je leporečja in všečnih projektov, ki naj bi to destinacijo povezovali, premalo pa dejanskih korakov v tej smeri.

Kje ali kaj so po vašem mnenju ovire, da se turizem na razvija v pravi smeri?

TIC Cerknica: Za razvoj turizma je ključno povezovanje tako med občinami, lokalnimi turističnimi ponudniki kot tudi širše. Vsi členi morajo prevzeti določen del odgovornosti in izkoristiti vse kompetence, ki so jim na voljo. Z razvojem in pestrostjo turistične ponudbe ter s sodelovanjem lahko dosežemo prepoznavnost ne le države, ampak tudi regije ter občine.

TIC Postojna: Turistično društvo Postojna si bo tudi v prihodnje prizadevalo bogatiti turistično ponudbo, jo promovirati in tako prispevati k razvoju turizma v tem delu klasičnega krasa. Prepričani smo, da je najboljša promocija zadovoljen gost. Gost bo zadovoljen le, če bomo zmogli ponuditi primerno, kakovostno storitev z vso gostoljubnostjo za primerno ceno in ga o tem tudi celovito informirati. ∙Barbara Čepirlo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Gospodarstvo

www.nkr-novice.si

stran 5 let 10

5

Livova hidravlika z novimi lastniki Podjetje Tajfun ima v novem podjetju Tajfun Liv 50-odstotni Postojna − Družbi Liv hidravlika in kolesa delež, postojnski Studio Proteus 35-odstotni, razliko pa v Zaposleni zadovoljni je po večletnih prizadevanjih in lanskem manjših deležih zaposleni Milan Gril, Janez Černač, Tomaž neuspešnem poskusu prodaje programa Cergol in Stojan Stegel ter Simon Stegel, zaposlen v družbi Poslovno priložnost je v nakupu prepoznal tudi Ernest Zakahidravličnih dvigal italijanski družbi Fassi Studio Proteus. rija, direktor Studia Proteus, lokalnega kabelskega ponudnika, ki je prepričan, da so v programu skriti še veliki potenciali. Vrtokrat uspelo dobiti kupce. Novi lastniki, Pričakujejo sinergije hunski izdelki, ki pa jih zaposleni izdelujejo na starih strojih, ki so za nakup programa hidravlike odšteli imajo namreč po njegovih besedah že zdaj več kot 40-odstookrog pol milijona evrov, so podjetje Tajfun Družba Tajfun, ki posluje zelo uspešno in je usmerjena v tno dodano vrednost. iz Planine pri Sevnici, postojnsko podjetje razvoj in inovativnost, velja za vodilno podjetje v segmentu Novi lastniki napovedujejo, da se bodo posvetili izboljšanju Studio Proteus in posamezni manjši lastniki, gozdarske mehanizacije v Evropi, njihov cilj pa je postati vodilni svetovni proizvajalec gozdarskih strojev.

Njen direktor zastarele tehnologije oziroma strojev, razvoju novih izdelkov zlasti iz vrst zaposlenih. Novo podjetje Tajfun in solastnik Iztok Špan, ki je letos prejel tudi priznanje revije in širitvi na nove trge ter zagotavljajo, da družbe ne bodo Liv z 72 zaposlenimi tako ostaja v domačih Manager managerski izziv, je pojasnil, da so se za nakup proizčrpavali; nasprotno, rast naj bi prinesla tudi dodatno zarokah in v Postojni. Program koles z nekaj več grama hidravlike odločili zaradi sorodnosti z njihovo osnovno poslovanje. Zadovoljstvo nad izidom prodaje so izrazili tudi predstavniki zaposlenih in sindikata, saj so dosegli nekatere kot 100 zaposlenimi pa še naprej ostaja v lasti dejavnostjo in pričakovanih sinergijskih učinkov. Špan bo vodil tudi družbo Tajfun Liv. nadstandardne pogoje za delavce. ∙vrž družbe Liv hidravlika in kolesa.

Novolit v prisilno poravnavo Nova vas − Kriza v gradbeništvu je v prisilno poravnavo pahnila tudi podjetje Novolit iz Nove vasi na Blokah, ki se ukvarja s proizvodnjo toplotnoizolacijskih izdelkov, embalaže in tehničnega stiropora. Največje podjetje v občini z več kot 100 delavci, ki je postalo plačilno nesposobno, lahko reši le še uspešno finančno prestrukturiranje.

Predlog za začetek prisilne poravnave je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo vodstvo družbe. Iztok Škrlj, direktor družbe, je pojasnil, da so jim zaradi težkih razmer v gradbeništvu, predvsem zmanjšanja investicij in plačilne nediscipline, od leta 2008 prihodki padli za skoraj polovico. Družba je lani poslovala z izgubo, po letošnjem prvem trimesečju pa je beležila že 3,4 milijone evrov čiste izgube. »Težka likvidnostna

besedah je družba vložila velike napore v sanacijske ukrepe, vendar pa zaradi nesposobnosti poravnavanja obveznosti brez celovite poslovne in finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave nadaljnje poslovanje družbe ni možno. situacija se je zaostrovala s propadom velikih gradbenih podjetij. Podjetje ima za skoraj 13,2 milijona evrov dolgo- in Ostale so neplačane terjatve in že plačana stanovanja, ki pa so kratkoročnih obveznosti, od tega dobre štiri milijone predbila pod bančno hipoteko. Kljub vsemu smo uspeli odplačevati stavljajo navadne terjatve upnikov, ki jim dolžnik s prisilno zapadle anuitete, ostali so nam dolgovi iz naslova davkov in poravnavo ponuja 50-odstotno poplačilo v roku štirih let. prispevkov. Veliko pozornosti smo namenjali tudi obvladovanju Prednostnih terjatev zaposlenih je za slabih 300 tisoč evrov. zalog, terjatvam in obveznostim do dobaviteljev, še posebej pa Sodišče je za prisilnega upravitelja imenovalo Valterja Stepana, splošnim stroškom poslovanja,« je povedal Škrlj. Po njegovih upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 6. avgusta. ∙vrž

Zaradi rdečih številk brez dividend Stari trg pri Ložu, 17. julij − Poslovanje v skupini Kovinoplastika Lož je bilo lani neko-

liko slabše od leta poprej. Čisti prihodki od prodaje so v skupini znašali slabih 74 milijonov, od tega v matični družbi slabih 67 milijonov evrov, kar je dva odstotka manj kot preteklo leto.

Matična družba je lani dosegla 2,4 milijona evrov izgube (v letu 2009 je ta znašala 4,3 milijona, v 2010 pa 3,9 milijona), z izgubo pa naj bi se poslovanje nadaljevalo tudi letos.

V družbi so pojasnili, da je bilo leto 2011 zaznamovano z razvojem in proizvodnjo lastnega vrtljivo-nagibnega okovja, namenjenega ruskemu trgu, ki je eden največjih projektov v zgodovini družbe. »Z namenom zmanjšanja stroškov poslovanja pri enaki ali večji učinkovitosti so v letu 2011 potekali tudi projekti racionalizacije stroškov. Posledično naj bi dosegli boljše tržne deleže, boljše izkoriščanje trženjskih kanalov in izkoriščanje trženjskih sinergij med profitnimi centri,« so izpostavili.

Delničarji družbe so sicer na zadnji skupščini, kjer so se seznanili z letnim poročilom, članom uprave in nadzornega sveta podelili razrešnico in sprejeli sklep, da bilančni dobiček v znesku

Ali Javor po skupščini čaka likvidacija?

Pivka − Peter Šifrer iz Medvod, drugi

največji delničar Javorja, ki ima v lasti dobrih 11 odstotkov delnic, je zahteval, da se na skupščini družbe, ki bo 26. julija, razširi dnevni red in se odloča tudi o prenehanju družbe in začetku postopka likvidacije. Šifrer je v obrazložitvi predloga zapisal, da družba Javor Pivka primarne dejavnosti, to je proizvodnje furnirja in plošč na osnovi lesa ne opravlja več v zadostnem obsegu. Pretežni del prihodkov družbe tako izhaja iz dejavnosti upravljanja s premoženjem družbe.

Po mnenju predlagatelja se z nadaljnjim poslovanjem družbe povzročajo le dodatni stroški poslovanja, ki zmanjšujejo vrednost premoženja lastnikom oziroma delničarjem.

Za komentar Šifrerjevega predloga smo zaprosili tudi upravo Javorja, vendar odgovora nismo prejeli. Je pa, kot smo poročali pred kratkim, Matej Sotlar, predsednik uprave Javorja, priznal, da je usoda družbe,

ki ima velike likvidnostne težave, trenutno v rokah bank, s katerimi se že več mesecev neuspešno vlečejo dogovori glede reprogramiranja posojil in zagotovitve novih virov financiranja. Brez teh namreč ne morejo nabaviti potrebne surovine in dvigniti obsega proizvodnje.

Delničarji se bodo sicer na skupščini seznanili z letnim poročilom skupine Javor in družbe Javor Pivka za leto 2011, odločali pa bodo tudi o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter se seznanili s prejemki članov organov vodenja in nadzora.

Spomnimo, da je družba Javor lani ustvarila kar četrtino manj čistih prihodkov kot leto poprej (18 milijonov) in rekordno izgubo 12,5 milijona evrov, ki je bila v veliki meri povezana s stečajema dveh povezanih družb, Javorja Pohištvo in invalidskega podjetja, pa tudi z okrnjenim poslovanjem zaradi težke likvidnostne situacije. ∙vrž

2,8 milijona ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo odločala skupščina v naslednjih letih.

V letu 2012 Kovinoplastika načrtuje pridobitev novih projektov ter boljšo in enakomernejšo zasedenost vseh kapacitet. Načrtovani obseg prodaje matične družbe za letošnje leto znaša 65,5 milijona evrov. Nadzorni svet pa je opozoril na posvečanje pozornosti zagotavljanju likvidnosti družbe.

Spomnimo, da so Kovinoplastiko Lož, ki ima skupaj z delavci v Družbi pooblaščenki, večinski lastnici Kovinoplastike, in invalidskem podjetju okoli tisoč zaposlenih, v zadnjem obdobju pretresale menjave v vrhu. Nadzorniki so namreč zamenjali že drugega predsednika uprave. Janka Šteharnika, ki je marca nasledil Janeza Pojeta, je junija zamenjal domačin Peter Nelec, pred tem direktor Kovinoplastikinega invalidskega podjetja TCR Inpro. Po neuradnih informacijah je moral Šteharnik oditi tudi zato, ker je hotel prekiniti sodelovanje z družbo pooblaščenko, ki naj bi izčrpavala Kovinoplastiko. Pooblaščenka namreč za Kovinoplastiko opravlja razne storitve, ki so zanjo pomemben vir prihodka in dobička, s katerimi servisira posojila za prevzem Kovinoplastike iz leta 2007. Branko Troha, predsednik nadzornega sveta in hkrati predsednik družbe pooblaščenke, je izčrpavanje sicer zanikal. ∙vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 20. julij 2012

Za ceno se bodo še pogajali Po seji Sveta županov, vključenih v medobčinski projekt CERO NIK, župani ostajajo enotni, od ministrstva za kmetijstvo in okolje pa zahtevajo povračilo vloženih sredstev

Mišić pravi: »Odprte so tri opcije: bodisi da gremo vsi skupaj kot soinvestitorji v CERO Nova Gorica bodisi kot pogodbeniki v CERO Ljubljana, kjer plačujemo njihovo stroškovno ceno in dodatnih pet odstotkov. Ta opcija je odprta tudi v Novi Gorici. Tretja opcija pa je, da gredo nekatere občine v Novo Gorico, tiste, bližje prestolnici, pa v Ljubljano. Ta opcija je tudi najbolj realna.« Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da ostajajo enotni kot projektna skupina, si med seboj pomagajo in po letu 2015 skupaj rešijo problem ravnanja z odpadki. »Res

pa je, da moramo do 2015. dobiti dovoljenja za podaljšanje obratovanja deponij Logatec, Sežana in Izola,« še dodaja koordinator projekta. Če si bomo pomagali sami, nam bo pomagalo tudi ministrstvo, meni dvanajst županov, ki se je udeležilo seje Sveta, na kateri so med drugim sprejeli sklep, da bodo od ministrstva za kmetijstvo in okolje terjali povračilo v projekt CERO NIK vloženih sredstev. Sama občina Logatec je vanj skupaj z davkom vložila okoli 12 tisoč, vseh 16 občin pa okoli 200 tisoč evrov.

Da CERO NIK ni padel v vodo je prepričan tudi Berto Menard, župan Logatca, ki je nosilec projekta. Tudi Menard poudarja pomen homogenosti skupine šestnajstih občin, ki se bo pogovarjala tako z ljubljanskim kot z novogoriškim regijskim centrom. »Kakšna bo končna odločitev, bomo videli, ko od ministrstva naposled dobimo pismo, ki ga pričakujemo že več kot dva meseca,« pravi Menard, ki za razliko od Mišića – ta je sicer kritičen do odgovorov ministrstva – z zaključki seje Sveta ni zadovoljen: »Vseskozi poslušamo obljube, cilja, ki

si ga župani in tudi občani želimo, namreč, da bi končno uredili, kam z našimi odpadki, pa od nikoder.« Mišić je prepričan, da članice medobčinskega projekta CERO NIK rešujejo tako novogoriški regijski center le polovico od 50 tisoč ton s projektom predvidenih odpadkov, kot ljubljanskega, ki je dobilo dovoljenje za 150 tisoč ton, ima pa jih komaj 100 tisoč. »Glede na to da ni racionalno imeti več tovrstnih centrov, bi bila kompromisna rešitev dva, v Ljubljani in Novi Gorici, kar pa ne pomeni, da ne moremo vztrajati z našim

»Cene komunalnih storitev so enake že enajst let« Cerknica – »Cene komunalnih stortev smo dvignili za okoli 15 odstotkov glede na cene, ki so jih svetniki dvignili leta 2008,« cerkniški župan Marko Rupar odgovarja na očitke o 60-odstotni podražitvi cen komunale, ki so julija razburkale javnost. V začetku julija so namreč cerkniški svetniki dvignili cene komunalnih storitev, čemur so že na seji močno nasprotovali predvsem svetniki Zares, ki so informacijo o dvigu posredovali medijem. »Cene smo morali uskladiti v skladu z zakonom, saj je uporabnik dolžan plačevati polno ekonomsko ceno komunalnih storitev,« je pojasnil Rupar. Cene komunalnih storitev so občinski svetniki nazadnje dvignili leta 2008, a je pristojno ministrstvo pred vnovično zamrznitvijo cen avgusta 2010 potrdilo le cene pitne vode. To pomeni, da Cerkničani od leta 2008 vodo plačujejo po takrat sprejeti ceni, ceni ravnanja z odpadki in odpadno vodo pa se nista spremenili že od leta 2001.

Položnice bodo višje šele takrat, ko bo vlada odmrznila cene komunalnih storitev.

bi ublažili šok ob podražitvi, Rupar razmišlja o tem, da bi ceno dvignili postopoma. »Določene segmente cene lahko nekaj časa delno subvencioniramo, vprašanje pa je, ali bo takrat v proračunu dovolj denarja za tako gesto.«

Izgube zaradi nizkih cen krije občina

»Če bi vlada leta 2008 potrdila višje cene, bi bila letošnja podražitev manj boleča, tako kot so na primer podražitve »Odstotek povečanja cen elektrike, nafte, cigaret,« meni komunalnih storitev za Rupar. Opozarja, da občina povprečno štiričlansko gospod- del sredstev za zagotavljanje injstvo, ki porabi 16 kubikov čiste vode, odvoza odpadvode na mesec in uporablja kov in čiščenja odpadnih vse komunalne storitve, je voda dobi prav iz naslova res 62,32-odstoten, vendar se taks, ki so vračunane v cene je cena od cen, sprejetih na teh storitev. »Na komunali občinskem svetu leta 2008, ne imamo okoli 300 tisoč evrov pa tudi potrjenih s strani min- izgube samo zaradi tega, ker istrstva, dvignila le za 14,90 občina subvencionira zamodstotka,« pojasnjuje Samo rznjene cene komunalnih služb,« še pravi Rupar, Mlinar Mlinar z občinske uprave. pa dodaja, da zaradi višjih stroškov odlaganja odpadkov Zneski na položnicah bodo v Logatcu občina daje okoli ostali enaki do takrat, ko bo 90 tisočakov na leto, ki bi jih vlada odmrznila cene. Da

sicer morali plačati uporabniki.

Poleg tega občina plačuje tudi višji strošek odvoza grezničnega mulja, ki ga zdaj namesto v Logatec vozijo v Domžale. Lani so za to zagotovili 10 tisočakov, letos pa že 20 tisoč evrov. »Plačujemo pa zaradi tega, ker bi se radi izognili, da bi ljudje mulj iz greznic vozili po poljih,« je dejal Rupar, ki zavrača očitke, da občina ne skrbi za socialno ogrožene občane. »Tisti, ki ne more plačati ekonomske cene, lahko zaprosi za pomoč, saj smo v zadnjem času v občini bistveno povišali subvencije prek socialnih transferjev.«

Najbolj se bo podražila odpadna voda Kot je pojasnil Mlinar, se bo najbolj, za 60 odstotkov, dvignila cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in

sicer predvsem na račun omrežnine, ki je do zdaj niso zaračunavali, pa bi jo morali.

To so že poskušali popraviti pred štirimi leti, a niso dobili soglasja ministrstva, tako da za odpadno vodo še vedno veljajo cene iz leta 2001.

Najvišjega povišanja ne bodo občutili vsi občani, pač pa le tisti, ki so priključeni na javno kanalizacijo in plačujejo kanalščino, občani, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, pa bodo plačevali 28 odstotkov dražje komunalne storitve.

Precej dražje bo tudi ravnanje z odpadki, saj občina nima lastnega odlagališča, cena pa je nespremenjena že enajst let. Pred štirimi leti so svetniki sicer potrdili novo ceno za odlaganje odpadkov na odlagališču Globoko v Trebnjah, a zaradi zamrznitve cen avgusta 2010 in neizgradnje odlagališča Globoko ni bila uveljavljena. ∙Petra Trček

FOTO: ARHIV NKN

Logatec – Svet županov nadaljuje delo, projektna skupina pa se za najnižje možne cene pogaja tako z Ljubljano kot Novo Gorico, je po seji, ki jo je gostil logaški župan Menard, potrdil koordinator projekta Gašpar Gašpar Mišić. Občine bodo pri projektu CERO NIK vztrajale, saj so vanj vložile skupaj 200 tisoč evrov, obenem pa se bodo nadaljevala pogajanja tako z ljubljanskim kot novogoriškim regijskim centrom.

Berto Menard, župan Logatca: »Vseskozi poslušamo obljube, cilja, ki si ga župani in tudi občani želimo, namreč, da bi končno uredili, kam z našimi odpadki, pa od nikoder.«

projektom, h kateremu se lahko pozneje, če ne bo rentabilna, priključi Nova Gorica,« pojasnjuje Mišić. »Skupaj z županom nosilne občine Logatec bomo nadaljevali pogovore tako z Ljubljano kot

Novo Gorico, in če dosežemo ugodne rezultate, se bomo dogovorili. Ali bo del občin odpadke res odvažal v Ljubljano, del pa v Novo Gorico, je odvisno od ponudbe.« ∙Blanka Markovič Kocen

Ravnanje z azbestnimi odpadki bo še dražje Postojna − »Azbestna kritina ni komunalni odpadek

in ravnanje z njo ne sodi v okvir obstoječe javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, zato brezplačen odvoz v okviru javne službe ni primeren,« je pojasnil Urban Pinter, vodja režijskega obrata na Občini Postojna. Občinski svetnik Dominik Fajdiga je namreč izpostavil problem dragega odstranjevanja azbestnih streh in predlagal, da bi gospodinjstva v občini od podjetja Publicus, ki je koncesionar, prejela en kupon za subvencioniran odvoz, podobno kot velja za kosovne odpadke.

Urban Pinter je povedal, da lahko občani Postojne trenutno azbestno kritino oddajajo zaščiteno s folijo na paleti na odlagališče Stara vas, za kar se zaračuna strošek odlaganja (61,4 evrov za tono), okoljske dajatve (2,2 evrov za tono) in ddv. Pričakovati pa je, da bo po dokončnem zaprtju deponije ravnanje z azbestnimi odpadki še neprimerno dražje. »Mogoče bo potrebno takrat to tudi subvencionirati iz občinskega proračuna. Ocenjujemo, da bo strošek odlaganja azbesta ob sedanji intenzivnosti odlaganja znašal okrog 20 tisoč evrov letno,« je povedal Pinter. Kot je opozoril, nezaščitene azbestne kritine občani ne smejo voziti na deponijo, ker s tem ogrožajo sebe in druge. Pri delu z azbestom je obvezna uporaba ustreznih zaščitnih sredstev. Pri koncesionarju Publicusu pa imajo občani sicer možnost tudi komercialnih naročil odvoza azbestnih odpadkov od doma, ki pa je dražje. »Mnogo azbestnih odpadkov se zbere tudi pri zbiranju kosovnih odpadkov, kar je napačno. To je odraz neodgovornega ravnanja z odpadki v preteklosti, ko je bilo vse dovoljeno in skoraj brezplačno,« je še opozoril Pinter. Fajdiga pa je predlagal, da bi problematiko ravnanja z azbestom uredili z odlokom. ∙kv

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 7 let 10

7

Vrtec bo zrastel na ruševinah starega V Cerknici bodo poleti ob starem vrtcu začeli graditi novega – Župan pravi, da gradnja ne bo motila otrok in vzgojiteljic Cerknica, 16. julij – Konec julija bodo v Cerknici začeli graditi težko pričakovani vrtec.

Sodoben nizkoenergetski objekt bo nadomestil delno montažno zgradbo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki že nekaj časa ni več primerna za vzgojo otrok. Pogodbo za gradnjo sta župan Marko Rupar in direktor podjetja Imos Mitja Majnik podpisala sredi julija. Vrtec bodo gradili poleg starega, v več fazah.

Stroji otrok ne bodo motili Novi vrtec bodo na mestu starega gradili v več fazah, tako da bodo otroci v času gradnje lahko ostali v njem, motili jih bodo le gradbeni stroji. »Delno bo moteče, čeprav glede na onfiguracijo terena ne bo kakih hudih izkopov,« pravi Rupar. Kot je še povedal, je bila dvofazna gradnja osnovne šole na Rakeku zelo malo moteča za otroke. »Nismo imeli težav ne kar se tiče varnosti ne kar se tiče prahu in hrupa.« Najprej bodo porušili četrtino starega vrtca, zgradili večji del del novega in zanj dobili uporabno dovoljenje. Dela naj bi zaključili avgusta prihodnje leto. Ko bodo otroci v novih igralnicah, bodo delavci nadaljevali z deli na drugem delu stavbe in uredili okolico. Župan je zadovoljen, ker jim ne bo treba iskati nadomestnih prostorov za otroke. »Kak dodaten oddelek bomo sicer zagotovili brez težav, potreba po njem pa se bo pokazala šele septembra, saj se lahko število vpisanih otrok do takrat še bistveno zniža.«

Brez težav vsaj naslednjih pet let Celoten vrtec naj bi svoja vrata uradno odprl marca 2014 . Z 18 oddelki bo lahko sprejel 352 otrok, kar je precej več kot danes, ko jih je v njem 263. Rupar je prepričan, da bodo s tem rešili problem otroškega varstva vsaj za nekaj let. »Tudi če se napolnijo vsa prazna stanovanja v Cerknici, bi vrtec moral biti dovolj velik vsaj za naslednjih pet do osem let; vse pa je odvisno od rodnosti, ki je ne moremo predvideti.«

Gradnjo vrtca in ureditev igrišč na območju, kjer stoji stari vrtec, so ocenili na dobrih šest in pol milijona evrov. Del sredstev, slabih 1,4 milijona, so dobili iz evropskega strukturnega sklada za regionalni razvoj, večino pa jih bo zagotovila občina, ki mora zaradi tega najeti kredit. »Imamo že zagotovljen kredit za milijon in pol, ki ga lahko takoj aktiviramo, naslednje leto nameravamo najeti še tri milijone kredita,« pravi Rupar.

Stavba bo nizkoenergetska – kot je povedala Bizjakova, bodo izkoriščali alternativne vire energije. »Sončno energijo bomo uporabljali za ogrevanje sanitarne tople vode, vrtec pa bo ekološko naravnanost pokazal tudi s tem, da bomo zbirali meteorne vode in jih po posebnih vodih peljalali do sanitarij in pralnice.« Celoten vrtec pa bodo gradili v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije.

Čez dobro leto in pol bodo cerkniški otroci že obiskovali nov vrtec in se igrali na novih igriščih. Na občini računajo, da bodo lahko ukinili rezervne oddelke, ki so jih zaradi prostorske stiske morali urediti na Rakeku in v Grahovem, če bodo potrebe večje, pa jih bodo spet izkoristili. Z novim vrtcem bo v Cerknici, na Rakeku in v Grahovem vsega skupaj 24 oddelkov, če bo treba pa bodo lahko oblikovali še tri nove. ∙Petra Trček

Prva fotovoltaična javna svetilka na Cerkniškem Lipsenj – V Cerknici so postavili prvo svetilko javne razvetljave, ki bo energijo dobivala od sonca. »Želeli smo preizkusiti tehnologijo, poleg tega pa se je to izkazala kot najbolj učinkovita rešitev za Lipsenj, ki sicer nima javne razsvetljave,« je pojasnil župan Marko Rupar. Na Cerkniškem so sicer s fotovoltaičnimi celicami opremili že nekaj streh javnih objektov. skupaj 290 kilovatov moči.« Kritike, da naj bi bilo sevanje skodljivo, Rupar zavrača. »Po meritvah pristojnih institucij ni nobenega nevarnega sevanja; gre za enosmerni tok, ki ni problematičen, napetosti pa niso visoke.« Na osnovni šoli na Rakeku je tudi didgit prikazovalnik, ki kaže, koliko elektrike pridobijo, koliko je sončnih ur in ostale parametre, ki si jih šolarji z zanimanjem ogledujejo.

Svetilko na avtobusnem postajališču napaja energija sonca.

FOTO: PETRA TRČEK

Strehe ostalih javnih objektov na Cerkniškem niso primerne za postavitev sončne elektrarne, pravi Rupar. »Ali gre za napačno lego strehe ali pa je ta preveč razgibana.«

led diode, s katerimi bomo sčasoma opremili ostalo javno razsvetljavo v občini,« je dodal Rupar. Kot je še povedal, je garancijska doba akumulatorja, ki stane okoli 150 evrov, štiri do pet let. V Cerknici že razmišljajo o postavitvi novih fotovoltaičnih svetilk. »Naslednje leto bomo postavili najmanj eno ali dve v križiščih

Vrtec za 6,5 milijona

Novi vrtec bo v dveh etažah, v zgornji bodo upravni prostori in oddelki drugega starostnega obdobja. Tako starši kot otroci se bodo razveselili velike športne telovadnice v osrednjem delu stavbe, Bogdana Bizjak z občine pa je povedala še, da bo vrtec zgrajen tako, da bo omogočil gibanje funkcionalno oviranim osebam.

Sonce v Lipsenju sveti tudi ponoči

»Za postavitev fotovoltaične svetilke ne potrebujemo prižigališča elektro-podjetja, postavimo jih lahko tam, kjer ni vira električne energije,« je razlog za preizkus prve take svetilke pojasnil Rupar. Za svetilko je občina po promocijski ceni odštela 3.500 evrov. »Ima fotovoltaično napajanje, pa tudi izredno varčne

FOTO: PETRA TRČEK

Delavci naj bi na gradbišče prišli konec julija, medtem pa svoje delo na zemljišču že mesec dni opravljajo arheologi. Ti po mnenju Ruparja gradnje ne bodo zadrževali. »Ko bodo končali delo na prvem odseku, bodo tja prišli delavci, arheologi pa se bodo preselili na naslednji odsek.«

v vaseh, kjer ni javne razsvetljave.« Sicer pa je občina leta 2010 že dobila koncesionarja, ki je s fotovoltaičnimi celicami prekril strehe osnovne šole in športne dvorane v Cerknici ter osnovne šole na Rakeku, letos poleti pa še streho pustne hale. »Gre za vsega

Občina je s koncesionarji podpisala najemno pogodbo za 15 let, višina najemnine je odvisna od prodane elektrike.

Rupar je zadovoljen, ker je koncesionar kot del posla obnovil streho športne dvorane in postavil novo na pustni hali. Razmišljajo tudi o sončni elektrarni na strehi objektov Komunale Cerknica. »O tem bo odločil direktor,« je povedal Rupar. ∙Petra Trček

V cenejši vrtec Cerknica, 5. julij – Cerkniški svetniki so za štiri odstotke znižali cene programov vrtca Martin Krpan. Občina je vrtec pozvala k znižanju zaradi nižjih stroškov dela, ki jih imajo zaradi letos sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ.

Zakon med drugim ukinja brezplačen vrtec za drugega otroka in znižanje enega plačnega razreda za starejšega otroka ter določa sofinanciranje varuhov predšolskih otrok iz javnih sredstev v višini 20 odstotkov cene programa, v katerega bi bili vključeni, če bi bili sprejeti v vrtec. »Po drugi strani zakon vpliva na cene programov zaradi znižanja stroškov dela: znižanje plač v javnem sektorju, regresa za prehrano in prevoza na delo ter zamrznitev napredovanj v plačne razrede in nazive,« meni cerkniški župan Marko Rupar. Prepričan je, da so se zaradi teh sprememb znižali stroški dela, katerih izračun je eden najpomembnejših elementov cen programov; stroški dela imajo v njih 78-odstotni delež. »Ker smo imeli dober razlog za to, se nam je zdelo pravično, da cene znižamo in zagotovimo realno osnovo za plačilo za starše.« Na zadnji seji pred poletnimi dopusti pa so cerkniški svetniki dvignili cene komunalnih storitev, ki pa bodo začele veljati, šele ko jih bo vlada odmrznila. V odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so zaradi uvedbe zbiranja in prevoza bioloških odpadkov vnesli nova določila. Tako bo Komunala Cerknica pri tistih uporabnikih, ki oddajajo biološke odpadke, upoštevala obračunski volumen 70 litrov na prebivalca na teden, za počitniško hišo ali počitniško stanovanje pa 90 litrov na teden.

Bolj natančno so svetniki določili način odplačevanja komunalnega prispevka v odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč v občini. O možnosti obročnega odplačevanja tako na vlogo zavezanca odloči župan, rok za poplačilo pa ne sme biti daljši od šestih mesecev. Način zavarovanja odplačila in ostali kriteriji se določijo v pogodbi. ∙Petra Trček

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 20. julij 2012

Topot kopit na Nadleškem polju Loška dolina, 14. julij – Na Nadleškem polju so potekale prve Galopske dirke za pokal Loške doline. Člani organizacijskega odbora Petra Komidar, Branko Gerbec, Dejan Smole in Damjan Poje, so pod okriljem Športnega društva Nadlesk ter pod taktirko in pravilih Slovenskega galopskega društva – krovne organizacije za galopski šport Republike Slovenije, ki mu predseduje Toni Šturm, pripravili atraktivno konjeniško prireditev. Dirke so na Nadleško polje poleg domačinov privabile številne ljubitelje konj iz različnih koncev Slovenije. Tekmovalci, eden od jezdecev je prišel celo iz Madžarske, so se s konji pomerili v osmih kategorijah. Poleg tekmovanja so na prireditvi prikazali tudi dresurno vožnjo vprege z lipicanci.

Tekmovanje je s pozdravnim nagovorom uradno odprl Janez Komidar, župan občine Loška dolina, ki se je zahvalil ekipi za pripravo prireditve, tekmovalcem pa zaželel dobro tekmo.

Izrazil je prepričanje, da bo Loška dolina, po odzivu sodeč, postala v bodoče prepoznavna tudi po galopskih dirkah.

Tekmovanje, ki ga je vodil komentator Stane Werbole, se je pričelo s kmečko dirko konj. Nato so se kategorije stopnjevale.

SLO TOP križanci, SLO TOP pasma konjev in zatem še vrhunec – dirke Arabskih konj in dirke polnokrvnih Angleških galoperjev.

Zmago sta na otvoritveni kmečki dirki na tisoč metrov slavila Živa Pavšič in konj Sami. Drugi je bil jezdec Gregor Šilc in konj Živko, tretji pa Luka Anzeljc z Zalo.

V kategoriji SLO TOP križanci so na 1200 metrov dolgi preizkušnji v cilj prvi prigalopirali konj Neron in jezdec Franci Sinkovič, druga je bila Špela in Gregor Ivačič, tretji pa konj Verzo in jezdec Gregor Šilc.

Na 1400 metrov so tekmovali konji SLO TOP pasme.

Najhitrejša je bila Nely z jezdecem Francijem Šinkovec, druga je v cilj prigalopirala Almissa in Teodor Kolarič, tretji pa Jonatan in jezdec Jaka Štremfelj.

Napetost tekme se je stopnjevala z nastopom plemenitih konj arabske pasme, ki so se pomerili na 1200 metrov. V tej kategoriji je zmagal konj Juan Bin Hawi, ki ga je jezdil Madžar Ištvan

Kozma. Drugo mesto je zasedel Peter Požar s konjem Jamila, tretji pa je v cilj prigalopiral Na galopski dirki so nastopili tudi čistokrvni angleški konji s svojimi jezdeci.

Gregor Ivačič na B.I. Ramzesu.

Med galopskimi tekmami je zanimanje boksov štartne naprave že pripravili polnokrvni angleški gledalcev pritegnilo tudi spretnostno jahanje okrog sodov, kjer se je pomerilo enajst jezdecev s svojimi konji. Zmagovalni konji s svojimi jezdeci, ki so svoje zmogljivosti preizkusili na 1600 metrov dolgi progi. Prvi je cilj dosegel konj Titulaire aplavz si je priboril Aljaž Urbiha s kobilo Poko, domačin iz Kozarišč v Loški dolini. Drugi je bil Luka Anzeljc s Ceco, tretji z madžarskim jezdecem Ištvanom Kozma. Drugi je bil Suri Gupeto, ki ga je jezdila Petra Okoren, tretji pa je prigalopiral najspretnejši jahač pa je postal Gregor Šilc s konjem Živkom.

Noctuelle z Andrejo Šink. Najatraktivnejša dirka polnokrvnih Tekmovanje se je nadaljevalo z galopom polnokrvnih angleških konj na 1800 metrov je prinesla zmago Anji Močnik angleških konj na 1200 metrov. s konjem Run Rainbow Run. Drugo mesto je zasedel Angel Zmagovalec je bil Justin Vegas, ki ga je jezdila Katja Kališnik, Angelov s kobilo Pocto. Tretje mesto je osvojil Boris Gerbec s za njim je v cilj prijezdil Angel Angelov na konju Delonne, kobilo Cuwian. Janez Komidar, župan občine Loška dolina, tretji pa je bil Gregor Ivačič z Magnumom. ki je bil s prireditvijo zadovoljen, je dejal, da bo naslednje leto Pred vrhuncem dirke polnokrvnih angleških galoperjev na prireditev zagotovo še na višjem nivoju. S tekmo, pripravljeno 1600 in 1800 metrov so si gledalci ogledali prikaz dresurne progo in prireditvijo so bili zadovoljni tudi tekmovalci in vožnje vprege z lipicanci. Vprego je prikazal Klemen Turk iz organizatorji, saj so dirke kljub dvema padcema minile brez Podcerkve v Loški dolini, kjer se v družinski kmetiji Turk z resnejših poškodb. rejo avtohtone pasme lipicancev ukvarjajo že skoraj 20 let.

Tudi Toni Šturm ni znal skriti navdušenja nad skrbno pripravKlemen je začel s treningom dresurnega jahanja, sedaj pa že nekaj let trenira vožnjo vpreg in se udeležuje tekmovanj. Leta ljeno galopsko stezo. Pogovor s predsednikom krovne organizacije za galopski šport bomo objavili v naslednji številki.

2009 je osvojil naslov državnega prvaka v B kategoriji. ∙Borut Kraševec Med prikazom vprege so se na začetek tekme in start iz

Kmečki praznik

FOTO: ARHIV TURISTIČNEGA DRUŠTVA MEDVEDJE BRDO IN ROVTARSKE ŽIBRŠE

Medvedje Brdo, 5. avgust – Rdeča nit 24. Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu bo tokrat »bilo je nekoč na kmetiji, danes pa …«. S programom bodo organizatorji, Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, začeli ob 14. uri, ko se bodo v spretnosti, moči, znanju in izkušnjah pomerili kosci. »Prav gotovo bodo za zmago potrebne vse naštete vrline,« so neomajni organizatorji. Tudi letos ne bodo izpustili pridnih grabljic, ki bodo prav tako kot predstavniki močnejšega spola tekmovale med sabo.

Pripravili so tudi igre presenečenja. Skozi vso prireditev si bodo obiskovalci lahko ogledali zanimive in poučne prikaze iz življenja na kmetiji nekoč, modelarske in druge izdelke, nekatere med njimi bodo tudi prodajali. Program, v katerem bodo z otroškim kotičkom, kjer bodo spoznavali domače živali, poskrbeli tudi za najmlajše obiskovalce, bosta povezovala domača dramska igralca. Za zabavo in vrhunec prireditve bosta poskrbela ansambel Akord in Natalija Verboten.

Na prireditvi ne bodo manjkale domače dobrote, piškoti, kruh in potica, izpod rok pridnih gospodinj, ki si nekaj dni prej izmenjujejo recepte naših babic. Poleg dovolj velikega prostora za parkiranje organizatorji obljubljajo tudi bogat srečelov z zanimivimi dobitki. Vsi, ki bi se radi preizkusili v kmečkih igrah, kot so košnja, grabljenje, igre presenečenja …, lahko svojo udeležbo prijavijo na telefonsko številko 041 638 278 (David Žakelj). ∙bč

Gasilci pridno obnavljajo Dolenja vas – Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Dolenja vas, ki mu poveljuje Peter Opeka, predseduje pa Jože Meden, šteje166 članov, od tega 26 operativcev. Društvo, ki je lani praznovalo 120 let delovanja, je letos aktivno pristopilo k obnovi gasilskega doma. Načrtovana obnova obsega menjavo ostrešja in kritine, prenovo večnamenskega prostora, ureditev kuhinje in prostora za arhiv. Prenovo financirajo iz lastnih sredstev ter z donacijami vaščanov, podjetij in Občine Cerknica, medtem ko so za obnovo stolpa in postavitev razgledne točke pridobili evropska sredstva iz projekta. Načrtujejo tudi obnovo notranjih prostorov, ki pa bo potekala v skladu s finančnimi zmožnostmi.

Načrti za naprej so smeli, saj nameravajo ustanoviti žensko desetino, spodbuditi mlade k večjemu udejstvovanju v društvu, v prihodnjih letih pa zamenjati še sedanje, 12-letno gasilsko vozilo. 28. julija, ob 20. uri, ob zvokih Čukov vabijo v Dolenjo vas na veselico. ∙dš FOTO: BERTA BAJT

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Prve Galopske dirke za pokal Loške doline so pritegnile veliko domačinov in ostalih radovednih obrazov

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Prejeli smo

www.nkr-novice.si

Okopi prve vojne nad Hotedršico

FOTO: BRANKO RUPNIK

Kmalu bo preteklo sto let, kar se je tudi v naših krajih razdivjala prva svetovna vojna. V divjem plesu vojne se je izčrpalo Avstro-ogrsko cesarstvo, da je tudi naš narod lažje zaživel. A velika vojna je pustila sledi, ki jih tudi stoletje velikih sprememb ni povsem zabrisalo. Najbolj verne podobe tistega časa so se ohranile na redkih fotografijah in v posameznih zapisih, spomin na žrtve pa oživi ob pogledu na kamnita obeležja in prerasla grobišča. Kdaj pa kdaj pa se predrami tudi kak podedovan spomin na dni, ko se je lomilo cesarstvo …

Janez Vavken – Tičev Janez iz Hotedršice mi Janez Vavken na zaraslih okopih iz prve vojne nad je tako v zgodnji pomladi pripovedoval o »nekih Hotedršico. rezervnih« AO položajih nad Hotedršico. Malo nejeverno sem vrtal vanj toliko časa, da sva si tiste položaje tam nad Hotedršico tudi podrobno ogledala. In oživela je pripoved Janezove stare mame, ki jo je poslušal v ranem otroštvu. »Hotedršica je bila v času prve svetovne vojne, v času soške fronte, pomemben zaledni kraj. Tu se je trlo vojaštva z množico opreme, skozi vas je bila speljana ozkotirna železnica, v vasi pa je delovala zasilna bolnica. Ranjencev je bilo toliko, da so bili nameščeni tudi v cerkvi. Nekateri so na prvo oskrbo onemogli čakali kar v odprtih vagončkih začasne železnice, od katerih je ne redko kapljala kri. Večinoma so bili poraščeni, brke so si vili po cesarjevi podobi. Vsi niso dočakali pomoči. Umrle so pokopavali za pokopališčem, za silo ozdravljene pa pripravljali na ponoven odhod v strelske rove. V ta namen so si nadrejeni izbrali vzpetino severozahodno nad Hotedršico, ki ji domačini pravijo Osredek. Gozdno pot v hribu so vojaki posodobili, da so tja lahko tovorili tudi večje tovore. Nekako na sredini hriba so na ravnici postavili barako, morda tudi več, tik pod vrhom Osredka pa izkopali strelske jarke …« Ti so vidni še danes. Niso globoki, kot jih vidimo v Soškem pogorju, bolj so podobni globokim prsobranom, po nekaj metrov narazen in v polkrogu z vrha kakih sto metrov v vsako stran. Tu so se vojaki med okrevanjem ponovno privajali vojaškemu drilu in grmenju orožja.

Na okopih je še moč najti tulce vojaških mainlinherc, pušk, ki so znane iz takratnega vojskovanja. Vsi najdeni tulci so posebej označeni, kar kaže na to, da so bili večkrat polnjeni in nazadnje uporabljeni kot šolsko strelivo.

Okopi so se v stoletju posedli in zarasli. Mimoidoči, ki ne pozna zgodbe, jih le še težko opazi.

Tako je spokojni mir zarasle gmajne tisti dan zmotil le že dodobra zbledel spomin na može, ki so se tu z mislimi na dom privajali na nov spopad na bližnji fronti. Naj ostane spomin na brezimne trpine tudi preko tega zapisa. ∙Branko Rupnik

Deseto Poletje v Rovtah Letos smo v Rovtah že desetič pripravili dobrodošlico poletju s prireditvijo Poletje v Rovtah, ki jo pripravlja Športno društvo Kovk Rovte v sodelovanju s knjižnico Rovte in PGD Rovte. Iz organizacijskega in finančnega pogleda je priprava kar velik zalogaj.

Zato je na pomoč priskočila tudi občina in kot sofinancer pomagala izpeljati tudi letošnjo jubilejno prireditev. Prvi dan je bil dirkaško obarvan. V Križajevi dolini so 23. junija zbrali vozniki relija, ki so na relaciji Križajeva dolina–Hlevni Vrh skušali atraktivno izpeljati ovinke in pri tem navdušiti gledalce. To jim je uspelo, kajti brez nesreč in s kar precej šoferske spretnosti je dogodek minil v zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev. Tu gre pohvala pripadnikom PGD Rovte, ki so pomagali pri organizaciji. Ko je poletje že čisto zakorakalo med nas, so na vrsto prišli najmlajši, za katere vsako leto poskrbijo v knjižnici Rovte. 28. junija so otroci izdelovali nakit iz naravnih materialov. Z malo domišljije se da narediti tudi kaj uporabnega. Manjši obisk gre pripisati začetku dopustov in lepemu vremenu. Petkov večer je bil večer nostalgije. Na sporedu je bil posnetek gledališke predstave Smrt predsednika hišnega sveta v izvedbi članov Kulturnega društva Rovte iz leta 1990.

Predstava je bila premierno posneta v tedaj novem Domu krajanov. Veliko gledalcev in tedanjih igralcev si je posnetek ogledalo in se spominjalo na več kot 20-letno preteklost.

Obujanje spominov je nekaj posebnega, če pa so ti lepi, je še toliko bolj prijetno. Sobotni dan je bil športno obarvan. Turnir v balinanju, kolesarjenje po KS Rovte in družinski kolesarski izlet čez Gradišče, turnir v ulični

stran 9 let 10

9

Zaključno srečanje skupin za samopomoč prepih in mavrica stanovalcev doma upokojencev postojna S poletjem je nastopil čas dopustov. V mesecu juliju in avgustu se skupini ne srečujeta.

Na naše zadnje srečanje smo se odpravili na kmečki turizem Hudičevec. V skupinah so vključeni tudi težko gibljivi in stanovalci, ki so pri gibanju odvisni od invalidskega vozička.

Na našo prošnjo za pomoč pri prevozu, se je prijazno odzval g. Damjan Kapelj – Meditrans d.o.o. Z njihovo pomočjo smo lahko naše zadnje srečanje pred dopusti izpeljali na želeni lokaciji, preživeli lep popoldan in se posladkali z njihovim domačim zavitkom. Člani skupin in voditeljice Anita, Branka, Ivanka in Maruša se g. Damjanu in njegovi ekipi zahvaljujemo za prevoz in prijetno skupno druženje.

Dvajseto srečanje gasilcev v Planini Leta 1992 v času demokratičnih sprememb so se gasilci v Planini odločili, da ponovno stopijo preko cerkvenega praga.

V svojo sredo so takrat povabili tudi gasilce iz Laz in Jakovice, Ivanjega sela, Unca in Rakeka. Srečanja so postala tradicionalna in letos je na dan Sv. Florjana takšno druženje potekalo že dvajsetič.

K slovesnosti sta bila povabljena tudi župana Postojne, Jernej Verbič, in Logatca, Berto Menard.

Sv. Mašo je daroval župnik Franci Kadunc. Z evangelijskimi besedami »če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj« je nagovoril vse gasilce, ki so dnevno v službi človeka.

Poudaril je pomembnost solidarnosti in pripravljenosti pomagati sočloveku v današnjem

kriznem času.

Za bolj slavnostno vzdušje pri maši je poskrbela skupina godbenikov iz Logatca.

Po maši so se vsi gasilci in povabljeni srečali ob kozarčku in pogrnjeni mizi in z družabnim zaključkom še bolj utrdili dobre prijateljske in medsosedske odnose. ∙Stojan Matičič

Erazmov večer kulture košarki in za zaključek še večerni pohod v neznano. Veliko je bilo udeležencev, morda le nekoliko manj kolesarjev zaradi vročega vremena, ki kolesarjem gotovo ni pisano na kožo. Je bilo pa zato na nočnem pohodu ljubiteljev hoje kar precej. Na dolgi in razgibani progi je Franc imenitno vodil skupino, ki je v skoraj triurnem pohodu uživala v soju lune in zvezd in prijetno topli noči. Na Kovku se je zaključilo nočno druženje. Tisti, ki so prihranili še nekaj energije, so Poletje v Rovtah zaključili na veselici. Natalija je na noge in na plesišče spravila staro in mlado od blizu in daleč. Ob dobri hrani, pijači in glasbi je veselica trajala pozno v noč. Organizator je poskrbel za popestritev z »laser showom« in bogatim srečelovom. Organizatorju je bilo naklonjeno tudi vreme. V primeru, da bi deževalo, so postavili velik šotor. Vse je teklo po načrtih, zabeležili pa smo veliko število obiskovalcev. Pohvale gredo tudi zaslužnim za organizacijo takšne prireditve, saj so potrebovali veliko delovnih rok in nesebične pomoči. To pa v Rovtah kljub vsemu še premoremo. Nasvidenje prihodnje leto. ∙ Metka Bogataj

7. julija se je v Predjami odvijala prireditev Erazmov večer kulture. Na terasi pred Predjamskim gradom so si obiskovalci lahko ogledali različne nastope lokalnih izvajalcev.

Prireditev so srednjeveško obarvali člani ŠKTD Erazem Predjamski kot tlačani, sam Erazem Predjamski (kateri je kot gospodar gradu prireditev tudi vodil) ter gostujoča skupina KUD Klati vitez. Le-ti so prikazali različne srednjeveške plese, za konec pa so se v njih lahko preizkusili tudi obiskovalci. Program prireditve je bil razgiban in tako nedvomno zadovoljil obiskovalce. Po manjši povorki in srednjeveškemu plesu je prireditev z živahnim nastopom s harmonikami otovorilo pet fantov in eno dekle iz glasbene šole Vilija Marinška. Jure Počkaj je nato postregel s prečudovito izvedbo arije. Da na mladih svet stoji, sta dokazala Larisa na harmoniki in Kristijan na kitari (na sliki). Ušesa so napolnili brezhibni glasovi moškega pevskega zbora iz Studenega. Za dobro mero smeha pa sta s skečem poskrbela Andreja in Miro. Večer se je zaključi z nastopom dua F&M. Fanta sta s svojim igranjem poskrbela da se je na terasi zavrtelo kar nekaj plesalcev.

Za pomoč pri organizaciji prireditve se člani ŠKTD Erazem Predjamski zahvaljujemo Postojnski jami d.d. ter Krajevni skupnosti Bukovje. Kljub manjšemu številu obiskovalcev lahko rečemo, da je bil namen Erazmovega večera zagotovo dosežen. Prireditev je z odličnimi nastopi prinesla prijetno popestritev julijskega večera. Čudoviti Predjamski grad je zažarel v soju bakel, odmevala je glasba in dobre volje ni zmanjkalo. ∙Petra Turk FOTO: MILAN SIMČIČ

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 10

Poletni pogovor

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 20. julij 2012

Otroku je treba najprej verjeti Dr. Čukova zapušča direktorsko mesto v Zdravstvenem domu Logatec, še naprej pa bo zdravila otroke in odvisne od prepovedanih drog – Na zanimivi življenjski poti se ni nikoli ustavljala Prim. Jasna Čuk Rupnik, ena izmed legend slovenske pediatrije, čeprav je sama do take označbe zadržana, je že zelo zgodaj vedela, da se bo v življenju posvečala zdravljenju otrok.

Direktorica in pediatrinja Zdravstvenega doma Logatec ter zdravnica odvisnih od prepovedanih drog ima zdravniško delo za svoje temeljno poslanstvo, zato se z mesta direktorice poslavlja. V času pogovora z živahno, temnolaso in izjemno komunikativno zdravnico, ki brez zadržkov spregovori o svojem življenju, se je razpis za naslednico oziroma naslednika ravno iztekal.

Kdaj je v vas vzniknila želja, da postanete zdravnica in ali je bilo vaše zanimanje že takoj usmerjeno k otrokom?

Zdravnica sem si res želela biti že zelo zgodaj, ker sem bila kot majhna deklica veliko bolna. V petem letu sem imela tuberkulozo in bila zelo dolgo v bolnišnici, prejemala ogromno injekcij in zdravil, potem sem že v prvem razredu zbolela za hudim vnetjem ledvic, nakar me je v drugem razredu povozil še avto. Zelo sem si želela postati zdravnica morda tudi zato, ker je bila mama medicinska sestra na otroški kliniki v Ljubljani in je pogosto govorila o otroških zdravnikih, ki jih je zelo cenila, npr. o prvem slovenskem pediatru prof. Bogdanu Derču, pa o pediatrinji dr. Tavčarjevi, snahi pisatelja Ivana Tavčarja. Oče pa se je tudi že od svojih mladih let veliko ukvarjal z domačim zdravljenjem, raziskoval in uporabljal zdravilna zelišča pa študiral Kneippa ... Kljub temu je moji odločitvi za medicino nasprotoval, češ, da je zdravniški poklic težak in zahteva prilagajanje cele družine.

Kako ste se srečali z odvisniki od prepovedanih drog in se odločili pomagati jim?

Moja mama je pred več kot 50 leti ustanovila prvi logaški vrtec Kurirček. Pri tem ji je oče, ki je imel ob mojem rojstvu že skoraj 50 let, zelo veliko pomagal. Za ta vrtec smo vsi v družini dobesedno živeli. Vanj sva zelo radi zahajali in pomagali pri varstvu otrok obe s sestro Vesno. Takrat sem želela postati učiteljica za otroke prvih razredov, a sem si pozneje premislila. Ko sem torej stopila v svet medicine, mi je bila dana možnost postati splošna zdravnica, saj sem bila tudi štipendistka Notranjskega zdravstvenega doma. Takrat je bil namreč skupen zdravstveni dom za Vrhniko, Idrijo, Cerknico in Logatec. Kasneje je občina Logatec razpisala specializacijo iz pediatrije, ki pa je dr. Zupanova, naša takratna zdravnica za otroke, ni sprejela. Svoje delo je opravljala na podlagi podiplomskega tečaja za varstvo žena, otrok in mladine in tako je razpisana specializacija ostala brez kandidata. Takratni direktor mi je torej specializacijo ponudil na moje veliko presenečenje in tudi veliko veselje.

Nekaj let kasneje pa sem kot nova pediatrinja v dežurstvu srečala prve logaške uživalce drog. To so bili otroci, ki sem jih skupaj z mamo skrbno varovala še kot študentka in absolventka medicine v vlogi pomožne vzgojiteljice v logaški koloniji za vrtčevske in socialno ogrožene otroke na Debelem rtiču. Z njimi sem se začela ukvarjati, ker mi je bilo hudo, da bi mladi zbolevali ali celo umirali od drog, ko pa jim z ustreznim znanjem lahko pomagamo.

Kaj je po vašem mnenju ključno za dobrega otroškega zdravnika?

Predvsem moraš imeti rad ljudi, še posebej otroke na eni in preventivno delo na drugi strani. Potem lahko milijonkrat ponavljaš iste strokovne vsebine: kako naj starši negujejo otroka, kako naj ga hranijo, skrbijo za svoje in otrokovo zdravje, zakaj naj cepijo otroke in sebe, kako pomembno je to ... Če čutiš in verjameš, da je to tvoje poslanstvo, potem si srečen pediater in jaz to sem.

Katerih bolezni je v zadnjih letih med slovenskimi otroki največ?

Najbolj na udaru so danes infekcijske bolezni, ki zadevajo zimske viruse. Veliko malih otrok zelo hudo zboli, ko imajo virusne okužbe. Kakih drugih resnih bolezni pa, hvala bogu, danes ni več, ker so otroci cepljeni. So pa še vedno problem poškodbe, seveda.

Katere pa so najpogostejše »poletne bolezni«?

Hudih bolezni poleti ni, tu in tam kakšne driske, čeprav ima tudi Slovenija, ki je razvita dežela, večino drisk pozimi, saj mnogi virusi povzročajo dihalna in prebavna obolenja.

Drisk pa se ne zdravi, otroka je treba samo nujno rehidrirati s tekočinami oziroma posebnimi solmi, ki se jih daje v dva decilitra vode, da se tako izognemo infuziji. To je zelo pomembno, saj je v nasprotnem primeru potrebno bolnišnično zdravljenje. Priporočljivo pa je tudi cepljenje proti rota virusom.

Z otroki se, kot sem sama opazila, veliko pogovarjate.

Kdaj vam otrok lahko dovolj natančno opiše svoje težave?

Kako zanesljive so njihove pripovedi?

Otroku, kakor tudi vsem ljudem, je treba najprej verjeti.

Tudi odvisnim od drog! Vedno najprej verjeti, sočasno pa tudi preverjati, ali je to resnica. Zaupanje je sploh osnova za vsak dober odnos. Moja izkušnja, kako zgodaj znajo mali otroci že povedati, kaj jim je, je preprosto čudovita. Dve logaški mami dveletnikov sta mi na primer povedali podobno zgodbo. Oba otroka sta imela astmo in v obeh primerih je malček sam prinesel bučko oziroma podaljšek, preko katerega otroci dobijo ventolin, da lažje dihajo. Nobena od mam ni bila pozorna na to. Da otroka težko dihata, sta se zavedli šele, ko sta jima začela otroka potiskati bučko v roke.

Otroci znajo res marsikaj odlično povedati ali pokazati! Večji problem so nekateri starši, ki včasih mislijo, da zdravniku ni treba ničesar povedati, češ, saj bo že sam najbolje vedel oziroma bi moral vedeti. Včasih so celo jezni, ko jih natančno sprašujem, kdaj je imel otrok vročino, kako visoko, kje so jo merili, ali je bruhal, pa kdaj in kako je kašljal … Bistvo dobrega zdravljenja je dobra diagnoza. Zdravnik mora imeti dovolj časa, da lahko vpraša čim več stvari in potem naredi selekcijo informacij.

Ali se vam zdi, da so slovenski pediatri preobremenjeni, da morajo na dan pregledati preveč otrok? V tujini ne poznajo takšne prakse …

Vsekakor. Pomembno je, da ima zdravnik dovolj časa za vsakega pacienta, saj tako lahko opazi tudi veliko drugih stvari in starše opozori nanje. Pri nas imamo včasih pozimi otroke razporejene na pet minut, zraven pa zvonijo še telefoni, vrstijo se inhalacije ventolina pri tistih, ki težko dihajo zaradi astme, pa vračanja tistih, ki smo jih predhodno napotili v laboratorij … Del tega problema gre tudi na račun premajhnega števila pediatrov.

Predlagani normativ

860 pacientov na enega pediatra bi bil idealen, mi pa jih imamo že samo v moji ambulanti čez 1300.

Poleg zdravniškega dela opravljate tudi delo direktorice Zdravstvenega doma Logatec. Kako si organizirate čas?

Organiziram si ga odlično, saj sama tudi že leta in leta predavam o zdravem življenjskem slogu. Ob ponedeljkih, sredah in petkih grem iz Ljubljane ob šestih, vedno pred tem zajtrkujem, potem pa se res večkrat zgodi, da kar do dveh ali treh popoldne ničesar ne pojem. Če pa že, potem mimogrede, kar v stoje, na primer pol kosa kruha in pol jogurta, pol jabolka ali paprike, predvsem pa se potrudim, da pijem veliko vode. Popoldne delam do petih ali šestih, včasih tudi dlje. Po prihodu domov grem praviloma teč ob Savi, če sem res preutrujena, pa si pred tem privoščim pol ure počitka.

Včasih tečem celo od desetih ponoči, ker prej ne morem. Ob torkih in četrtkih tečem ob šestih ali sedmih, včasih grem za dobro uro v fitnes pod blokom, v službo pridem okrog devetih, delam najprej kot direktorica, od dveh naprej pa imam naročene otroke. In po 20. uri pogosto še svetovanja za bolnike z odvisnostmi ali pa nadaljujem delo v upravi.

Pa vendar, kolikor mi je znano, se z direktorske funkcije poslavljate.

Da, in to z veseljem. Srečna lahko povem, da so v času mojega vodenja naši zaposleni dosegali odlične strokovne uspehe. Taki uspehi so vsem in še posebej “prvemu med enakimi” res v veliko spodbudo in ponos. Poleg razvoja stroke pa smo v zadnjih letih tudi našo stavbo skoraj že dokončno predelali v »najlepši zdravstveni dom v Sloveniji«, kot sami naslavljamo ta naš ambiciozni projekt. Torej zapuščam nasledniku ali naslednici dobra izhodišča.

Zakaj se poslavljate?

Ravno zaradi tega, ker je moja ambicija še vedno predvsem dobro strokovno delo. V logaškem zdravstvenem domu se namreč res lahko pohvalimo z dobrim strokovnim delom.

Osebno si zelo želim biti še naprej dobra pediatrinja. Ampak bom imela le še 0,60 obveznosti. To pomeni, da bo imel glavno ambulanto kolega Andrej Trojar, sama pa bom imela nekaj manj preventive in več kurative, kadar bo to potrebno.

Obenem pa bom opravljala delo v Centru za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, kjer tudi še nismo uspeli dobiti stalnega zdravnika.

Dosedanjega trojnega dela namreč nočem več opravljati, ker je preveč izčrpujoče. Res, da so najini trije otroci zdaj že odrasli ljudje in me ne pogrešajo več, pa tudi mož je veliko odsoten zaradi dela.

A vseeno je poleg strokovnega dela zame na svetu še mnogo stvari, ki jih rada počnem.

Kaj bi svetovali mladim pediatrom?

Naj imajo svoje delo in svoje paciente radi.

Tako bodo srečni ljudje in dobri zdravniki in bodo z veseljem vlagali moč v doseganje strokovnih in humanih širin in globin … ∙Blanka Markovič Kocen

VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK

Pot na Kilovec 1 B Tel. št.: 041 876 060

Število otrok je omejeno.

Prim. Jasna Čuk Rupnik : »Bistvo zdravljenja je dobra diagnoza.«

FOTO: VALTER LEBAN

od 1. septembra dalje na RAKEKU

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 11

Poletni pogovor

www.nkr-novice.si

let 10

11

Do ozdravitve tudi na konju

O učinkih terapije s pomočjo konja na naše psihično in fizično počutje smo se pogovarjali z Majo Kristan Kirn, delovno terapevtko iz Zagorja, ki deluje v svojem Terapevtsko-konjeniškem zavodu Olsen

Opozorili ste me, da ne izvajate hipoterapije, marveč terapijo s pomočjo konja. V čem je razlika?

Hipoterapija je fizioterapevtska metoda, ki izkorišča konjevo gibanje za izboljšanje drže, ravnotežja, koordinacije in je v bistvu fizioterapija na konju. Uporablja se kot dodatna terapija pri osebah, ki imajo fizične omejitve, denimo, težave s hojo, obsegom gibljivosti, spastičnost ... Poleg hipoterapije pa je v zadnjem času vse bolj v ospredju terapija s pomočjo konja. Zanjo je značilen celosten pristop k uporabniku. Enakomerno posega na vsa področja človekovega delovanja: fizično, kognitivno, socialno in čustveno. Terapija s pomočjo konj za razliko od hipoterapije ne vključuje le samega jahanja, temveč pomeni tudi vključenost v same aktivnosti, čiščenje, oskrbo, nego in vodenje konja. Pri terapiji uvajamo tudi učne procese in poudarjamo pozitivne vedenjske spremembe. O tem lahko berete tudi na spletu www.terapijaskonji.si.

Maja Kristan Kirn, diplomirana terapevtka, izvaja terapije s pomočjo konja tudi na gibalno oviranih otrocih, saj jim konjev korak med ježo krepi mišice in stimulira živčevje.

ebam z motoričnimi težavami pa lahko brez poznavanja anatomije in vpliva konjevega gibanja na telo celo naredimo kakšno škodo.

Kot diplomirana delovna terapevtka zagovarjate tak način lajšanja in zdravljenja psihofizičnih težav. Zakaj se potemtakem po vašem mnenju naše zdravstvo ne bolj zavzame za tovrstno zdravljenje?

Vsi, ki se s terapijami ukvarjamo, se trudimo informirati stroko, ki tega področja žal še ne pozna dovolj in ga torej ne more zagovarjati. V sosednji Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah je terapija s pomočjo konja znana kot EAT (Equine Assisted Therapy) in je priznana kot uspešna dodatna metoda pri rehabilitaciji in obravnavi ljudi z različnimi težavami. Tudi ljudje morda še ne poznajo te dodatne možnosti učinkov konja na človeka, poleg tega pa je treba terapijo plačati iz svojega žepa.

stabilni od ostalih. Kako se konj privadi na tak način dela in kako prenaša te obremenitve?

Islandski konj je trpežen, vzdržljiv, z močnim in prožnim telesom ter izjemnim značajem. Je ustrežljiv, prijazen in pripravljen sodelovati. Vzgojeni so tako, da ne brcajo. Čeprav so islandski konji manjši, so sposobni nesti tretjino svoje teže. Ko enkrat pridobimo njihovo zaupanje, so za nas pripravljeni storiti veliko. Seveda imajo enake kvalitete lahko tudi konji ostalih pasem, veliko je odvisno od konjevega značaja, vzgoje, dela s konjem in znanja lastnika. Zame osebno je islandski konj ideKoliko časa se že ukvarjate s tovrstno terapijo? So bila alen za terapije tudi zato, ker je precej lažje držati jahača v višini potrebna predznanja? svojih ramen, kjer imam več moči in kontrole, kot če bi bil na Terapijo izvajam štiri leta, vmes sem bila na porodniškem višjem konju. Konj se na to delo privaja postopoma. Potrebno Rezultati, kot pravite, so vidni kmalu po začetku terapije, dopustu. Zaželjena so znanja s področja konjeništva, za vpis ga je navajati na podest, s katerega gredo jahači na konja, na v izobraževalni program pa je potrebno imeti dokončano verjetno pa se napredovanje, glede na vrsto bolezni, kaže like, ki jih izvaja jahač na konju, to so obrati, obratna ježa na fakulteto ali z medicine, zdravstva, socialne pedagogike, derazlično hitro. Kako se običajno počutijo vaši otroci? Se konju, objemi … Počasi in potrpežljivo ga navajamo na razne fektologije, psihiatrije ali psihologije. Izobraževalni program morda na začetku ustrašijo konja? pripomočke, nenadne šume, nehotene gibe jahača in podobno. zajema znanja iz različnih področij, tako medicine, pedagogike, Otroci ob konjih uživajo, pravzaprav se ne bojijo konja, nekateri Fizične obremenitve običajno niso težava, bolj je potrebno zakonodaje, psihologije, veterine …, velik poudarek pa je tudi imajo do njega še premalo distance. Otroci so iskreni, sponpaziti na psihično obremenjenost konja, ki zelo dobro zaznava tani in lepo se jim zdi, ko dobijo pohvalo, ko napredujejo pri na praktičnem delu. Vaje smo imeli na Zavodu Dornava v naše občutke in razpoloženja. Konja moramo redno jezditi in Starošincih in na Švedskem, kjer izvajajo terapije z islandskimi izvajanju nalog … Počutijo se kot jahači, kot vodje in hkrati socializirati. Med koncem ene terapije in začetkom druge se prijatelji konja, saj so celo odgovorni za konjevo dobro počutje. konj spočije in sprosti tako, da se z vodičko sprehodi po maneži. konji. Opravila sem še nevrološki osnovni Bobath tečaj, ki Vse našteto pa gradi samozavest in zaupanje vase. mi omogoča tudi delo z osebami s težavami na nevrološkem področju. Poleg tega se udeležujem vse mogočih seminarjev in Ste vaša dva konja sami pripravili in vzgojili v terapevta?

Predvidevam, da morate konja pred terapijo pripraviti tako delavnic na temo terapij in konja.

Ja, najprej kobilo Daks, potem pa še konja Olsena. Pomembno kot pred ježo, ali se motim? Sodelujejo tudi otroci? je, da dobro poznaš svojega konja, njegov značaj, navade, predS terapijo pomagate predvsem otrokom z različnimi bolezn- Ja, seveda, konja pripravimo, saj je skrb za konja pred in po ježi vsem pa moraš gojiti prijateljski odnos, ki temelji na zaupanju. imi, od avtizma, multiple skleroze, motnje koncentracije pomemben del terapije. Jahač, to je zdaj otrok, je ves čas odgodo cerebralne paralize. Kje oziroma pri kateri bolezni je po voren za konja. Najprej gre ponj, potem mu nadene oglavko, So običajno terapevtski konji dovzetnejši in občutljivejši do ga skrtači, očisti kopita, osedla oziroma nadene podsedelnico vaših izkušnjah terapija najuspešnejša? ljudi in okolice nasploh? So lahko nevarni? s pasom, nato še uzdo in ga pelje v manežo. Seveda tega ne Delam z osebami z avtizmom in Aspergerjevim sindromom, Odvisno od značaja. Mislim, da so vsi konji občutljivi in motnjo pozornosti in koncentracije, agresijo, s hiperaktivnostjo, počne čisto sam, vedno jih pri vsem spremljam. Eni potrebudobro zaznavajo naše strahove, jezo, naklonjenost … Je pa res, z učnimi težavami, lažjo cerebralno paralizo, multiplo sklerozo, jejo malo pomoči, drugi več, nekateri le navodila, odvisno od da se konji za terapije običajno naučijo stati pri miru, dobro fizične zmožnosti, jahačevega stanja ali motnje in trenutnega s hipotonijo, z motnjami senzorike ... prenašati slabše krtačenje in čiščenje kopit, tako da držijo noge Pri rednem izvajanju terapije, to je vsaj enkrat tedensko, so počutja. v zraku dlje, kot če bi za konja poskrbel pravi jahač. Naučijo se učinki vidni pri vseh. Gre za celostni pristop, na primer, oseba potrpežljivosti, ki se v največji meri izkaže pri terapijah z otroki.

Kako pa poteka samo delo na in ob konju? Vi ste terapevtka, Konj ne bi smel biti nevaren, še posebej tak, ki sodeluje pri teraz avtizmom pri skrbi za konja in komunikaciji z mano veliko naredi na socialno-čustvenem področju, pri ježi pa seveda nima otrok pa jahač, kar večkrat poudarite. pijah. Lahko bi se, na primer, zgodilo da bi se ustrašil nenadfizičnih omejitev, mora pa poslušati in upoštevati navodila, Delo ob konju je zelo pomembno, saj se tu poudari zmožnost nega močnega šuma in odskoči tako, da ti po nesreči stopi na komunicirati, se prilagajati in izražati želje. Po jahanju mora za jahača, da poskrbi za konja, da zmore zaporedje nalog, ki se nogo. A kljub vsemu vedno poskrbimo za varnost. jih skozi terapije nauči, da je pozoren na izvajanje naloge, da konja poskrbeti, ga nahraniti, zmasirati – torej je zanj odgopravilno dozira pritisk, recimo pri krtačenju, da je nežen do vorna.

Je terapija s pomočjo konja primerna tudi za odrasle in konja in da poskrbi za svojo varnost. Na ta način se zvišajo Najhitrejši rezultati so pri osebah s težavami z ravnotežjem, starejše? koncentracija, pozornost, motivacija, gradimo občutek odgomotnjah mišičnega tonusa. Pozitivnih učinkov je veliko.

Seveda. Primerna je tudi za osebe z motnjami v duševnem vornosti tudi za pravila.

Izboljša se dihanje, ki posledično vpliva na boljši govor, razvoju, gibalno ovirane osebe, osebe s problemi na socialnem izboljšata se samopodoba in samozavest, ki sta pomembni tako Jezdenje izboljšuje ravnotežje, koordinacijo in reakcijske in emocionalnem področju, hiperaktivne, depresivne, osebe sposobnosti, izboljša držo, krepi mišice, poveča gibljivost, pri osebah s cerebralno paralizo kot pri takih s težavami na z obsesivno-kompulzivnimi motnjami, avtiste, introvertirane sprosti zakrčene mišice, pozitivno vpliva pa tudi na psihosocial- ljudi, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, osebe s premajhučnem področju. ne lastnosti, saj se izboljšata disciplina in občutek zadovoljstva, nim samozaupanjem, sindromom strahu …

Terapija s pomočjo konja je v svetu zelo razširjena terapevt- zmanjšajo pa agresivni načini vedenja. Večinoma jahamo brez sedla zaradi boljšega telesnega kontakta s konjem in boljšega ska metoda. Kako je pri nas? Čeprav tako delo zahteva veliko mero poguma in odgovorravnotežja.

Pred približno desetimi leti so se tovrstne terapije razvijale nosti, v njem uživate. Vas tudi sprosti? večinoma znotraj večjih zavodov, kot so Dornava, Ig, ZUIV Človekovo gibanje in gibanje konja sta sorodna in osnova Terapija s pomočjo konja zahteva veliko pozornosti, koncenKamnik. Sama terapija s pomočjo konja kot izobraževalni jahanja. Pri tem izrabimo tridimenzionalno gibanje konjevega tracije in motivacije. To je odgovorno delo, saj moraš vedeti, kaj program je z usposabljanjem začela leta 2008, ko smo se vanjo hrbta, ki ga ni mogoče posnemati z nobeno, še tako tehnično počneš, in biti sposoben zaznavati razpoloženja in spremembe vpisali prvi terapevti. Trend izvajanja terapij močno narašča, dovršeno napravo. jahača na fizičnem, psihičnem in čustvenem področju. med njimi je tudi nekaj takih, ki si to želijo početi, vendar želja Oseba na konju je v vlogi jahača, kljub temu da ne vpliva na Sprostim se, ko zaključim terapijo in se odgovornost konča, in poznavanje konjeništva žal nista dovolj, da bi bil človek konja in ne pacienta ali uporabnika. razveselim pa se, ko vidim, da jahač komaj čaka na ježo, ko usposobljen za izvajanje tovrstnih terapij, ki brez vedenja, kaj napreduje, ko mu terapija koristi in ko vidim, da je s svojim Delate z islandskimi konji, ki so bolj vzdržljivi in psihično počneš in s kakšnim namenom in ciljem, ne pomeni nič. Osrazpoloženjem »na konju« (smeh). ∙Barbara Čepirlo

FOTO: VALTER LEBAN

Maja Kristan Kirn je diplomirana delovna terapevtka, ki svoje terapevtsko znanje in izkušnje z Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici, kjer je redno zaposlena, na drugačen in pri nas še ne tako razširjen način prenaša tudi na otroke s težavami na gibalnem, duševnem in psihosocialnen področju. Ljubezen do konj in svojega dela je pred štirimi leti združila v tako imenovano terapijo s pomočjo konja. Z ustreznimi prijemi na in ob konju, ki jih je med izobraževanjem nabirala tudi na Švedskem, pomaga gibalno oviranim, ki učinke terapije najhitreje občutijo. Majini lastnosti, odgovornost do dela in pozitiven pogled na svet, ki ju ljudje s podobnim poslanstvom preprosto morajo imeti, je zaznati tudi iz pogovora.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 12

Poletni pogovor

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 20. julij 2012

Povsod je lepo, najlepše pa doma Matej Mele iz Cerknice je velik ljubitelj potovanj, zato se na pot vsakič odpravi z veliko željo po raziskovanju krajev, navad in kultur določenega naroda Na svoje prvo popotovanje se je Cerkničan Matej Mele, učitelj športne vzgoje in ljubitelj potovanj, odpravil v Evropo, kjer ga je »katrca« popeljala na najzahodnejši del celinskega kontinenta. Odtlej je bilo vse drugače. Med poletnimi počitnicami Matej odkriva različne dele sveta, najraje take bolj odmaknjene, kjer je več stika z domačini.

Prepotoval je že vse naseljene celine, plaval z morskimi psi, se spoprijateljil z znanim igralcem, preskušal meje svojih psihofizičnih sposobnosti, njegov najdaljši dan pa je trajal 46 ur. skrbi, prijatelj). Razvit je tudi vufing, to pomeni pomoč pri delu na kmetijah, v zameno pa dobiš prenočišče in hrano.

Podal si se tudi na precej oddaljeni in ne tako poznani južni Pacifik. Kako to? Šlo je bolj za luksuzno popotovanje v smislu, da so letalske karte zelo drage, med otoki sem namreč potoval z letali. Takrat sem samo na letalih, brez čakanja, preživel 82 ur. Na tem delu sveta je izredno zanimivo, ker skačeš Kaj je bil naslednji korak? čez datumsko mejo. Tako je Naslednji korak je bilo svetovno srečanje mladih s papežem bil moj najdaljši dan dolg v Kanadi. Mesec dni prej sva s sestro šla na potovanje po 46 ur. Seveda ko se vrneš, ti Matej Mele, učitelj športne vzgoje na OŠ Notranjski odred Cerknica, sicer pa popotnik, pravi: »Povsod je lepo, najlepše pa je v Cerknici.« Ameriki, pravzaprav na obisk k sorodnikom. Presenetili so me en dan zmanjka, in tako iz ljudje, ki so zelo odprti. Šlo je sicer bolj za druženje s sorodtorka prideš na četrtek. Bilo niki in obiskovanje tistih, ki jih nisva poznala, ter spremljanje je zelo zabavno, sploh ker ko nekajkrat prestopiš to mejo, Si uresničil tudi katero od svojih otroških sanj? njihovega življenja. Zanimivo je bilo še to, da sem prvič videl malo izgubiš orientacijo za čas. Sicer pa so tudi Polinezijci Da. Po nekaj letih premora sem odšel v Afriko, v Kenijo žensko, ki je svojega psa vozila v otroškem vozičku, pes je imel zelo odprti ljudje, na vsakem otočku te pričakajo s kitaro in in Tanzanijo. Tu se mi je izpolnila želja po safarijih, rajski na glavi sončna očala, in ko sem jih fotografiral, je ženska glasbo, ti zapojejo dobrodošlico. Zelo so sproščeni, vse delajo Zanzibar, malo manj znan je otok Pemba, od koder sem navdušeno pripovedovala psu, da ju je nekdo fotografiral. počasi. Na Havajih sem šel gledat morske pse. V kletki sem kar hitro zbežal, saj tam ni dovoljeno fotografirati stavb niti Ljudje so odprti, sicer pa me Amerika ni prevzela. stegnil roko in se dotaknil morskega psa kljub prepovedi. To ljudi, prepovedano je biti zgoraj brez za moške, saj je otok je bilo 1. avgusta, ta datum sem si zapomnil tudi zato, ker sem popolnoma muslimanski, in še nekaj drugih stvari. Ogromno Kam pa si se prvič odpravil samostojno? skočil v tandemu s padalom, na koncu pa sem štopal in mi je prepovedi za stvari, ki so pri nas popolnoma samoumevne.

Samostojna potovanja so se začela z Avstralijo. To je res dežela ustavil znan igralec Terry O’Quinn, bolj znan kot John Locke Seveda sem se povzpel na Kilimandžaro in izpolnil svojo željo za popotnike, saj jih je tam veliko. Tu sem prvič videl, kako iz nanizanke Lost. Ravno takrat so snemali nadaljevanko in iz otroštva – safari. Res v lepem spominu so mi ostali srečni delujejo hostli. Prvič sem začutil, da sem doma iz Cerknice so tam živeli z družino. Ko sem ga kasneje spet srečal, me je afriški otroci, ki živijo globoko v divjini stran od civilizacije, in da ne želim živeti nikjer drugje. Navdušil me je centralni veselo pozdravljal kot stari prijatelj. ampak so enostavno srečni. del Avstralije, puščava, ravnine, ki se vlečejo po 60 km in se cesta ne premakne niti za centimeter, termitnjaki visoki 3 ali Katero popotovanje pa je bilo zate največja preizkušnja?

Je sploh ostala še kakšna celina, kjer nisi bili?

4 metre in vsa prostranskost. In seveda gora Urulu, sicer se To je bilo potovanje brez vodiča, brez telefona. Vse, kar sem Ne, odpravil sem se tudi na popotovanje po Južni Ameriki, nanjo nisem povzpel, me je pa očarala. Nanjo nisem šel ravno imel, je bil slovensko-ruski slovar. Z vlakom sem odšel iz ki je ostala še edina naseljena celina, kjer nisem bil. Južna iz spoštovanja do Aboriginov, saj je za njih to sveta gora in Rakeka do Vladivostoka na Japonskem morju. Najprej sem Amerika je res tako raznolika dežela, kjer sem ugotovil, da ne želijo, da bi plezali gor. Stika z domačini je bilo v Avstraliji odšel z vlakom do Moskve, kjer sem se zato počutil zelo je fino, da imaš kondicijo, da si sposoben vse to doživeti, malo, ker je dobesedno preplavljena z drugimi potniki. Sicer osamljenega, ljudje so znali samo rusko, z nikomer se nisem videti, saj si s kondicijo lahko res veliko več privoščiš. Imaš je sedaj zelo draga, je pa zato varna. Veliko je turističnih pogovarjal, prav tako sem bil sam v sobi. Res je nenavadno, več možnosti, da se kam povzpneš in tako kaj vidiš. Preživel kapacitet z možnostjo turističnega dela, kot denimo, obiranje da si v večmilijonskem mestu tako sam. Potem sem se ustavil sem okoli 150 ur na avtobusu, največ pa 36 skupaj. Tu sem sadja. Držijo se svojega reka: »No worries, mate!« (op.p. Ne v Krasnojarskem, odšel na ladjo za devet dni do Dudinka tudi splezal na svoj prvi šesttisočak. Kopal sem se v jezeru do polarnega kroga. Ladja Titikaka, se vozil po cesti smrti s kolesom, kjer se jih še vedno je imela obsega natanko 150 veliko ubije, obiskal sem skrivnostni Maču Piču ... korakov. To je edini prevoz, ki je možen, saj cest ni. To je Ti je kaj še posebej ostalo v spominu, te je bilo kdaj še zaprto območje, kamor tuposebej strah? ristom vstop ni dovoljen, saj Na avstralskih otokih sem dobil nespodobna povabila od je tam vojaška baza. Turisti moških, sicer se pa ničesar nisem bal, samo strahu ne smeš zato potrebujejo posebno do- imeti. Zagotovo se bom spominjal, kako sem moral v najvišji volilnico, da lahko sestopijo prestolnici na svetu, preden sem zaspal, kar nekajkrat močno z ladje. Ker je nisem imel, vdihniti, da sem nabral kisik, ki je bolj redek tam v La Pazu. so me dobili, odpeljali na Seveda pa mi je jemalo dih na plaži v Riu de Janeiru, ko sem policijsko postajo za rešetke, zagledal tri prelestne mladenke. ponudili vodko in me poslikali. Vzeli so mi potni list Kaj vse so te ta potovanja naučila? oziroma ga dali kapitanu Vsakič pred odhodom doživim trenutek krize. Če to ladje, da ne bi slučajno ostal prestaneš, bo naprej vse v redu, če pa ne, pa pač ni dovolj tam. No, ampak vseeno sem volje ali želje. Vsakič te malo stisne v prsih, preden greš. odšel na sprehod po mestu Vprašaš se, kaj mi je pa tega treba. Vendar če je volja, je z Rusi, ki sem jih spoznal na mogoče vse, le sam sebe moraš malo poriniti naprej. Verladji. Na vlaku sem preživel jamem, da če si dober, se ti bo dobro zgodilo. Povsod je lepo, deset dni, na ladji devet dni najlepše je pa doma. Vsaka civilizacija, vsaka celina ima svoje in še nekaj dodatnih dni značilnosti, svojo energijo, lastnosti in vrednote in vse to je na avtobusu. Zamenjal sem res lepo videti. In velikokrat si rečem: »Škoda, da ni še koga z devet časovnih pasov in pre- menoj, da bi videl vso to lepoto.« potoval 14 tisoč kilometrov z vlakom. ∙Andreja Jernejčič

FOTO: OSEBNI ARHIV

Se spomniš svojega prvega potovanja?

Prvo pravo popotovanje je bilo s katrco na Portugalsko, kamor sva šla s prijateljem po zaključku srednje šole za en mesec. Orodje sva morala vzeti ven iz katrce, da sva imela več prostora za prtljago. Seveda je katrca začela piskati že takoj čez mejo, ampak na poti se vse uredi. Po tem potovanju na najbolj zahodni točki celinske Evrope sem spoznal oziroma prvič doživel, da so potovanja res enkratna. V katrci (avtomobilo Renault) sva spala tudi devet dni skupaj. V Lizboni sva parkirala pred blok, v katrci pa jedla, si umivala zobe, spala. Enkrat, ko je katrca precej smrdela, sva ravno spoznala neka dekleta in ko so se približala najini katrci, so se takoj razbežala. Je pa to potovanje utrdilo prijateljstvo in spoznanje, da so potovanja prava stvar. Z Juretom sva sicer naredila načrte za naslednje potovanje, vendar skupaj nisva več potovala.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

stran 13 let 10

13

Atelje je njen drugi dom Erika nam razloži, da je njen nakit nastajal intuitivno: »Raziskovala sem sebe in razne tehnike, se predajala vsem možnim barvam in tako se je kmalu zatem rodila moja Patsy. Z Žirafo. Takrat sem to počela bolj za zabavo, vendar me je vedno bolj vleklo v to.

Od tu pa sem kasneje tudi črpala ves pogum in navdih, da sem se podala na samostojno pot. In od prvega dneva sem hvaležna za to izkušnjo.« Tako je atelje, kjer ustvarja, postal njen drugi dom, kjer preživi veliko časa: »Najlepše je, ker nimam urnika. Kreiram si ga sproti. Patsy in ARTish sta del mojega življenja, zato sta nenehno na mojem delovnem meniju.« Erika pa ne skrbi le za izdelavo unikatnega nakita, ampak sama poskrbi tudi za promocijo svoje blagovne znamke, za

kar uporablja tako socialna omrežja kot ostale klasične medije: »Moram reči, da je bila Patsy že dokaj hitro opažena tudi s strani medijev. Na Facebook strani Patsy beleži že blizu osem tisoč oboževalcev, kar pomeni, da je potrebno dnevno komunicirati z njimi tako na Facebook-u kot Twitterju. Hkrati skrbim tudi za celotno promocijo projekta ARTish tako na socialnih omrežjih kot tudi z obveščanjem medijev. Tu mi veliko pomaga tudi moja zelo draga prijateljica MojcA. Če želiš dobro spromovirati svojo blagovno znamko, moraš res veliko časa nameniti temu. Na dnevni bazi. Veliko ustvarjalcev pa ima tu problem, saj se mi zdi, da ne vedo, kje se najprej lotiti tega dela. Zato tudi ta želja po ARTishu, ki dejansko poskrbi tudi za večjo

prepoznavnost sodelujočih artistov.« Ob enem skrbi tudi za nenehno nadgradnjo svoje ponudbe nakita, nove izdelke, fotografiranje, obdelavo in objavo fotografij, hkrati izdeluje nakit tudi po naročilu, saj vsak kos izdela le v enem primerku, ostalo je po naročilu. »Zelo pomembno je, da skozi svoje delo izražaš svojo zgodbo. V izdelkih je potrebno začutiti njegovega avtorja.«

FOTO: OSEBNI ARHIV ERIKE FELICIJAN

Erika Felicijan iz Cerknice, ki trenutno živi v Ljubljani, se z izdelavo unikatnega nakita ukvarja že tri leta. Kljub temu da je samouk, so bili njeni izdelki opaženi, začela je ustvarjati lastno blagovno znamko Patsy, katere zaščitni znak je žirafa, zadnje mesece pa svoj čas vlaga tudi v organizacijo festivala ARTish.

Umetnica Erika Felicijan svojo energijo usmerja tudi v organizacijo ustvarjalnega festivala ARTish.

Vsi na ARTish

sedaj beležim že prek 120 slovenskih ustvarjalcev, ki so se Festival ARTish poteka v doslej predstavili na ARTishu.

Ljubljani, na njem pa se pred- Zadnjo soboto v juniju je bilo stavljajo različni ustvarjalci samo na Gornjem trgu čez 60 s svojimi unikatnimi deli. sodelujočih umetnikov.« Kot »ARTish je pravzaprav moj pa pojasnjuje Erika, ARTish otročič. Decembra lani sem ga ni le prostor, kjer se zbirajo organizirala prvič, sodelovalo ustvarjalci: »Je prostor, kjer je 25 ustvarjalcev. Vsak mesec si lahko mimoidoči spočijejo se je to število večalo, tako da oči, se napolnijo z ustvar-

Škoti na obisku Markovec, 11. julij – Uporabnost vseživljenjskega učenja in koristnost mednarodnega sodelovanja je preko 50 ljudi pretekli teden doživelo v gostišču Mlakar.

Skupaj z zagnanimi domačini Loške doline je Vitra ob 10-letnici sodelovanja v programih Leonardo da Vinci (LdV) organizirala slovensko-škotski večer, ki so ga zaokrožili predavanje, kuhanje, slovenske in škotske obleke, degustacija jedi in viskija ter atraktiven ples. sodeluje že od leta 2000, ter direktor Vitre, Bojan Žnidaršič. V enournem predavanju so gostje predstavili Škotsko, njene značilnosti ter aktivnosti, ki jih izvajajo preko svojih organizacij. Med drugim so poudarili pomen osveščanja mladih o okolju, med obiskom izvedeli, da so medveda iztrebili in da imajo le 15 odstotkov gozdne površine, kar izboljšujejo s pogozdovanjem. Predavanju je sledila predstavitev štirih oblačil: Mike Daniels je predstavil tradicionalna moška, Magda Debevec iz Cerknice – s Škotsko je dolga leta poslovno sodelovala –

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Družabnega srečanja, izmenjave mnenj, spoznavanja različnih kultur, neformalnega izobraževanja in druženja se je udeležilo sedem Škotov. Pridružili so se številni gostje ter skupina slovenskih predstavnikov, ki v okviru projekta LdV na Škotsko odpotuje v septembru z namenom, da se pobližje seznani s tamkajšnjimi oblikami turizma, podpornimi dejavnostmi in načinom delovanja ponudnikov turističnih storitev.

Prisotne so nagovorili župan Loške doline, Janez Komidar, Libby Urquhart, direktorica Škotske ARCH, s katero Vitra

Gostje so pri nas pripravili tudi kulinarični večer s tipičnimi škotskimi jedmi.

tradicionalna ženska škotska oblačila, Andrej Godina iz Pivke Martina Krpana, Milena Ožbolt iz Loške doline pa žensko oblačilo izpred sto let. Poskušali so tudi jedi, ki so nastajale v popoldanski kuharski delavnici mešanih slovenskoškotskih parov. Kuhanje značilnih slovenskih jedi, kot so kavra, skutini štruklji, orehova potica, so vodile predstavnice Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice, pripravo škotskih kulinaričnih posebnosti, ribje juhe iz prekajene ribe, Huggies, Stovies – krompirjeve priloge z zelenjavo ter Cranachan – sladice z gozdnimi sadeži in viskijem, pa so vodili Škoti.

Gostujoči Škoti, ki so v času od 8.–15. julija spoznali kar nekaj zanimivosti naše dežele, so imeli priložnost iz prve roke spoznati, kako nastajajo avtohtone jedi, novih receptov pa so se naučile tudi naše gospodinje. Druženje se je zaključilo s tradicionalnim škotskim plesom Strip the willow. ∙dš

jalno energijo, ki jo s svojimi unikatnimi deli širijo ustvarjalci, se naučijo česa novega, se obdarijo in poklepetajo z ARTishani. Festival nadaljuje s svojim poslanstvom, da vsako zadnjo soboto v mesecu postane skupno mesto ustvarjalcev, artistov in mnogih, ki umetnost vsakodnevno živijo in tako tudi dobijo možnost,

da med seboj izmenjajo ideje, mnenja in se spodbujajo pri svojem delu.« Ob izdelavi svojega nakita tako Erika velik del časa namenja tudi organizaciji ustvarjalnega festivala ARTish, ki ga je pričela uresničevati decembra lani in poteka vsako zadnjo soboto v mesecu. ∙Andreja Jernejčič

Skavtinje in skavti na poletnem taboru Počitniške dni so skavti stega Jamskega medveda Loška dolina 1 izkoristili za druženje na poletnem taboru v bližini Slugovega na Blokah. 15. julija, dan pred zaključkom enotedenskega tabora, so pripravili dan odprtih vrat, ki je potekal v znamenju praznovanja 20-letnice skavtstva v Loški dolini. Srečanja so se udeležili starši skavtov, prijatelji, nekdanji voditelji. S svojim obiskom jih je počastil tudi Janez Komidar, župan Loške doline.

Srečanje so pričeli s sveto mašo, ki jo je vodil starotrški kaplan Bojan Traven. Druženje se je nadaljevalo s skavtskimi igrami. Staršem in ostalim obiskovalcem so pokazali, kako so si uredili tabor, kako se splete zapestnica, kako se s kresilom prižge taborni ogenj … Z navdušenjem so pripovedovali, kaj so v tednu, ki je za njimi, doživeli. Na ogled je bila razstava fotografij iz zgodovine skavtskega življenja v Loški dolini. Za začetek skavtstva v Loški dolini je poskrbel Rajmund Sterle. Aprila 1992 je na Križni gori organiziral prve zaobljube skavtov v Loški dolini. Takrat so prvič prejeli rutke novega stega – sivomodre, rumene in modre. Te barve predstavljajo steg Jamskega medveda, ki je v dvajsetih letih delovanja v svojih vrstah družil in še druži številne mlade, ki želijo zdravo in odgovorno preživeti svoj prosti čas. ∙bok FOTO: BORUT KRAŠEVEC

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 14

Šport

Notranjsko-kraške novice

»Čas je za igro«

stran 14

petek, 20. julij 2012

Mladi cerkniški košarkarji s svojim trenerjem.

Cerkniški košarkarski klub že 42 let vzgaja mlade ljubitelje košarke in jih z uspehi spodbuja k športnemu udejstvovanju

Ekipa pionirjev, katere jedro tvorijo odlični igralci iz Loške doline, so pod vodstvom trenerjev Urbana Jernejčiča in Tomaža Sterleta – Mačkona v 2. Slovenski košarkarski ligi (SKL) pokazali dobro igro, ki se je do konca sezone stopnjevala ter jih pripeljala na zgornjo polovico lestvice. V naslednji sezoni načrtujejo preboj v 1.

SKL. Tudi kadeti, ki jih vodi trener

Anže Brlan, so z napredovano igro v 2. SKL sezono zaključili na zgornji polovici lestvice, pri čemer se je z odlično igro izkazal Sergej Bavdek, ki je skupaj z nekaterimi starejšimi soigralci k boljši predstavi motiviral ostali del ekipe. Med mlajšimi kadeti sta se najbolje odrezala Rok Sterle in Žiga Klemenc, pri čemer so se kadeti po njuni zaslugi v letošnjih kvalifikacijah uvrstili v 2. krog,

kjer pa so bili prekratki za uvrstitev v 1. SKL za kadete.

Mladinci so se pod vodstvom trenerja Mihe Korošca skozi treninge in tekme aktivno pripravljali na kvalifikacijske turnirje za vstop v 1. SKL. Mladinske vrste so zagnano zastopali mlajši igralci, med katerimi sta izstopala Marcel Truden in Grega Šumrada – Šumi, ki ju je pod svoje okrilje vzel članski trener.

V ligi so se enakovredno

FOTO: ARHIV KK CERKNICA

Košarkarski klub Cerknica se lahko pohvali z dolgoletnim delovanjem, saj že 42 let spodbuja k športni dejavnosti. V letošnji sezoni je napredek viden pri vseh selekcijah, predvsem pri mlajših, kjer delo trenerja Igorja Škrbca nadaljujejo mladi trenerji Anže Brlan, Miha Korošec, Urban Jernejčič in Matevž Žagar, ob strokovni pomoči trenerja Gregorja Pokleke. Za redno fizioterapijo, kar je v klubih redkost, skrbi fizioterapevtka Andreja Brlan. kosali z leto starejšimi igralci.

Vrhunec forme so dosegli maja, v času kvalifikacijskih turnirjev. Športna sreča ni bila naklonjena, zato so se od 1. SKL poslovili v drugem krogu kvalifikacij. Članska ekipa je pod trenerjem Milenkom Kovačevičem sezono v 4. SKL zaključila na 4. mestu in izboljšala lanski rezultat. Ekipo so sestavljali domači igralci, večinoma

mlajši, ki pa so ob pomoči nekaj starejših v igri skozi sezono napredovali. V članski ekipi sta bila najboljša igralca Jaka Brlan in Miha Korošec (kapetan), največji napredek pa je kljub poškodbi gležnja pokazal Žiga Benčan.

V klubu so z letošnjo sezono zadovoljni, saj so večino zastavljenih ciljev dosegli, ocenjujejo pa tudi, da so naredili korak naprej k

dolgoročno zastavljenim ciljem. Vodstvo se ob tem zahvaljuje vsem članom kluba, staršem mlajših članov kluba, podpornikom, sponzorjem ter Občini Cerknica.

Sicer pa je pred vrati že nova sezona, ki jo tako igralci kot trenerji že nestrpno pričakujejo, saj so cilji jasni in kakor pravijo člani: »What time is it?! It’s game time!! (op.p. Čas je za igro)« ∙dš

Za življenje brez nasilja in drog Novonastalo društvo se bo z borilnimi veščinami trudilo ohranjati zdravo telo in preprečevati odvisnost od kemičnih substanc

FOTO: MARIJA PALADIN

Že tako bogato dogajanje na področju športa na Pivškem je bogatejše še za eno športno društvo, in sicer Društvo borilnih veščin Pivka (DBVP). Za ustanovitev društva si je najbolj prizadeval Pivčan Boban Đuričić, ki želi, skozi delo društva, borilne veščine približati mladim in drugim zainteresiranim kot enega izmed dejavnikov zdravega življenjskega sloga.

Ustanovitelj društva, Boban Djuričić, je prepričan, da bodo z novo športno panogo marsikaterega od mladih odvrnili od različnih odvisnosti in promovirali zdravo življenje.

Osnovna borilna veščina, ki ji društvo daje poudarek, je kick boxing po K1 pravilih, vendar dejavnosti društva še zdaleč niso omejene zgolj na borilne veščine. V načrtu za izvedbo so tudi različni pohodi, tek na različno dolge proge v naravnem okolju in drugo. Gre namreč za širši pristop k pozitivni naravnanosti do rekreacije posameznika, skrbi za lastno zdravje, počutje in ne nazadnje tudi zunanji videz. Društvo bo ravno tako vabilo zunanje gostujoče, ki so se na tak ali drugačen način že uveljavili na področju borilnih veščin, s tekmovalnega in/ali trenerskega področja, zaradi demonstracije znanj in veščin, ki jih želi društvo posredovati tudi svojim članom.

Eden izmed gostujočih bo tudi Pivčan Ivan Karačić, ki že več let tekmuje in je, še posebej v zadnjem času, na tekmovanjih zelo uspešen, saj trenutno zaseda v slovenski MMA ligi prvo mesto v svoji kategoriji. Ivan namerava v prihodnosti tudi s tekmovalnega vidika nastopati pod okriljem novonastalega Društva borilnih veščin Pivka in tudi tako podpreti svoje delo.

Ker so različne tuje raziskave pokazale, da ima prisotnost različnih organiziranih oblik športnega udejstvovanja, konkretneje ravno klubov borilnih veščin, pozitiven vpliv na zmanjšanje negativnih pojavov, povezanih z uporabo prepovedanih drog in nasiljem med mladimi, je eden izmed ciljev društva, poleg rekreacije, treninga in sodelovanj na tekmovanjih tudi spodbuditi mlade k prakticiranju zdravega življenjskega sloga in jim pokazati alternativo za dejavnike

POPRAVEK V prejšnji številki smo objavili članek o cerkniškem kegljaškem klubu Brest z naslovom As v treh občinah. Na naše poročanje se je odzval cerkniški župan Marko Rupar in pojasnil, da za mlade kegljače v največji meri poskrbi Občina, saj je največji donator klubu. Občina je na svojem objektu, ki ga klub uporablja za redno športno aktivnost, v minulih letih sofinancirala vzdrževanje, zavarovanje in obnovo kegljišča, zato se Kegljaški klub Brest Občini zahvaljuje za finančno pomoč in podporo. Uredništvo

nezdravega življenjskega sloga, ki so vedno bolj dostopni (pretirana uporaba alkohola, agresivnost, kajenje, uporaba prepovedanih drog …).

Ustanovitelj Boban Đuričić je na lastno iniciativno in z lastnimi sredstvi opremil prostor (ki ga je ravno tako zagotovil sam), namenjen dejavnostim društva. Prostor je kakovostno in funkcionalno opremljen, vključno s profesionalnim tatamijem (podlogo za tla). Zagotovljena je tudi začetna oprema na uvodnih srečanjih. Prostor lahko hkrati sprejme do šest ljudi. V načrtu je še dodatno izboljševanje opreme v skladu s sredstvi, ki bodo na voljo. Prostor je odprt po dogovoru, in sicer ob delovnikih, med 7. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa ves dan.

Društvo borilnih veščin namerava v kratkem organizirati dan odprtih vrat, na katerem bodo pokazali svoje delo, cilje in prostor za trening.

V društvu so dobrodošli posamezniki z različnimi interesi, naj bo to rekreacija in prizadevanje storiti nekaj zase, za svoje zdravje in telo, naj bo trening borilnih veščin večje ali manjše intenzivnosti ali celo uresničitev lastnih tekmovalnih ambicij na področju borilnih veščin. Prvi član društva Edin Huskič trenira pod okriljem ustanovitelja društva Bobana Đuričića in je v dveh mesecih rednih treningov zelo napredoval. Sicer je pristop k včlanjevanju in članstvu individualen v dogovoru z Bobanom, ki je dosegljiv na mobilni številki 031 426 613 in na elektronskem naslovu dbvpivka@gmail.com. Poudarek je vsekakor na pozitivni naravnanosti in pozitivnem odnosu do zdravega načina življenja in preživljanja prostega časa, kar je tudi sicer vedno bolj pomembno in aktualno. Đuričić si želi, da bi društvo zaživelo in dalo svoj prispevek k spodbujanju rekreacije ter aktivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. ∙Marija Paladin

Na kratko Baldaserrona (Italija), 8. julij – V Italiji se je nadaljevalo mladinsko evropsko prvenstvo v motokrosu. Staša Braniselj (MSK Notranjska) je nastopila v razredu EMX 65 in v konkurenci samih fantov osvojila skupno 15. mesto. Prvo vožnjo je končala na 15., drugo pa na 16. mestu. Slovenski uspeh je sicer v tej kategoriji dosegel Luka Milec z drugim mestom.

V skupni razvrstitvi vodi prav Milec, medtem ko je Branisljeva na 12. mestu. ∙el

Šenkvice (Slovaška), 1. julij – Theo Urbas (AMD Slovenske Konjice) je nastopil na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu za razred MX3. Dirko na Slovaškem je odpeljal bolje v prvi vožnji, saj je skozi cilj zapeljal med dobitniki točk, in sicer na 17. mestu. V drugem nastopu mu je šlo nekoliko slabše, osvojil je 24. mesto.

Skupno je v prvenstvu 51. Najbolje uvrščeni slovenski tekmovalec na dirki je bil sicer Klemen Gerčar, ki je osvojil drugo mesto. ∙el

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

JAVNI POZIV

Občina Cerknica je v letošnjem letu, znotraj naselja Cerknica, postavila del usmerjevalne signalizacije za javni sektor. Prav tako ima namen postaviti usmerjevalne table za zasebni sektor, zato poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte (turistične ponudnike, podjetnike …), da izpolnijo obrazec za posredovanje informacij, za namen priprave elaborata za postavitev usmerjevalne signalizacije za zasebni sektor v občini Cerknica.

Obrazec je od dneva objave poziva na voljo v sprejemni pisarni Občine Cerknica ter na spletni strani občine Cerknica (www.cerknica.si), in sicer do 30. 9. 2012.

Biološko razgradljivi odpadki Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo do 50 odstotkov odloženih odpadkov v vseh odloženih komunalnih odpadkih na deponiji in pomenijo veliko obremenitev za okolje.

Biološko razgradljive sestavine odpadkov se na odlagališču razkrajajo pod anaerobnimi pogoji, to je brez prisotnosti kisika. Večinski delež razkrojenih organskih snovi se pretvori v deponijski plin, majhen delež pa v izcedne vode. Oboje je velik okoljski problem zato moramo organsko razgradljive odpadke zbirati ločeno. Prednostno na bi se kompostirali, kjer pa kompostiranje ni možno, se ti odpadki zbirajo v zabojnikih rjave barve.

1. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PRAVILNO HIŠNO KOMPOSTIRANJE

a) Postavitev kompostnika: Za postavitev kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavljen naj bo v primerni razdalji do sosedovih oken in teras.

b) Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja Pomemben je neposreden stik s tlemi, na katera naložimo zdrobljene veje, ki poskrbijo za dobro zračenje od spodaj in preprečijo zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo miši, podgan in ptičev. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60 stopinjah Celzija, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozoreli kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. c) Odpadki primerni za kompostiranje:

• Zelen vrtni odpad: Odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel; • Kuhinjski odpad: Zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

d) Neprimerni odpadki za kompostiranje so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta ali vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

2. RJAVA POSODA:

15

Iz občinske hiše

www.nkr-novice.si

stran 15

a) V rjavo posodo za biološko razgradljive odpadke spada:

• Kuhinjski odpadki: Zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, ne-tekoči kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisačke, lesni pepel.

• Vrtni odpad – manjše količine: Stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali (npr. hrčki, zajci, morski prašički…), trava, listje, razrezano grmičje.

b) V rjavo posodo za biološko razgradljive odpadke ne smemo odlagati: Kosti, embalaže vseh vrst, keramike, plenic in sanitarnega materiala, iztrebkov mesojedih živali (mačke, psi…), olj, maščob, las, dlak, papirnatih vrečk, cigaretnih ogorkov, vsebin vrečk za sesalce, zdravil, ostankov tekstila.

Našteti odpadki niso primerni za kompostiranje v kompostarnah, kamor se vsebina rjavih posod odvaža in oddaja v predelavo.

Cenjene stranke obveščamo, da bomo s 1. 8. 2012 pričeli z obračunom storitev ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki.

JP Komunala Cerknica d.o.o.

Na podlagi Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 58/10) Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl.US in 17/08) in Statuta Občine Cerknica (Ur. list RS, št. 58/10) objavlja Občina Cerknica

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo oziroma izvajanje ukrepov varstva okolja in narave ter vlaganj v naravne vire, in sicer za naslednje ukrepe: a. biomeliorativni ukrepi - ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov, - izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.), - vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz za malo divjad, - nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, - izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež. b. biotehnični ukrepi: - krmljenje divjadi, - vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv. c. tehnični ukrepi: - čistilne akcije, - čiščenje divjih odlagališč, - nabava preventivnih zaščitnih sredstev za preprečevanje škode od divjadi, - izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu.

Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s to pogodbo, koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi.

2. OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: - je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina, - ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini, - ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku, - ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini.

3. MERILA ZA DODELITEV IN VIŠINA SREDSTEV Vsak vlagatelj prejme sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lovišča, ki leži v občini oziroma so sredstva enaka sorazmernemu delu vplačane koncesijske dajatve. V primeru, da se sredstva ne porabijo, se ostanek sredstev enakomerno porazdeli med izbrane vlagatelje.

4. VIŠINA IN ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Višina sredstev je 2.297,27 EUR. Dodeljena sredstva za tekoče leto morajo biti v tekočem letu tudi porabljena.

5. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vsebuje: - Besedilo javnega razpisa, - Navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev, - Obrazce:

• Obrazec - PRIJAVA NA RAZPIS,

• Obrazec - IZJAVA VLAGATELJA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV,

• Obrazec – VZOREC POGODBE. Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo.

6. NAČIN, ČAS IN KRAJ ODDAJE PRIJAV NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji morajo ustrezno označene vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko (velja datum poštnega žiga), na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, najkasneje do 31.8.2012 ali jo do tega dne, najkasneje do 12.00 ure, oddati v sprejemni pisarni Občine Cerknica.

Vloga na razpis mora biti vložena na predpisanih obrazcih, ki so navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija, ki obsega vse obrazce je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Cerknica ter na spletni strani Občine Cerknica www.cerknica.si.

Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti z obvezno navedbo na sprednji strani »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov vlagatelja.

Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene.

7. NAČIN REŠEVANJA VLOG Vloge prispele na javni razpis bo v roku 14 dni odprla in obravnavala tri članska komisija imenovana s strani župana (v nadaljevanju komisija). Odpiranje vlog ni javno. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog komisije pozove vlagatelja, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge ne dopolni v roku ali jo dopolni neustrezno, se vloga s sklepom zavrže. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.

Vlagatelji bodo prejeli sklep o višini odobrenih sredstev. Po preteku pritožbenega roka se bodo z upravičenci sklenile pogodbe o dodelitvi sredstev.

8. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo na naslovu: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, kontaktna oseba: Jasna Zalar (tel. št.: 01 709 06 34, jasna.zalar@cerknica.si). Številka: 41010-0004/2012 Datum: 20. 7. 2012

župan, Marko Rupar

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

16

Notranjsko-kraške novice

petek, 20. julij 2012

stran 16

Gradimo, Obnavljamo,

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Plesen – nadležna in moteča Za pojav in razrast plesni, ki škodljivo vpliva tudi na naše zdravje, je najpogostješi vzrok vlaga v prostoru, zato je potrebno redno zračiti Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Pred menjavo oken smo imeli nekaj malega plesni po vogalih pri stropu, po zamenjavi pa se je tako razbohotila (tudi pri okenskih špaletah), da smo čisto nesrečni. Kaj naj naredimo? So kriva plastična okna?

Plesen je danes gotovo ena največjih tegob bivalnih in delovnih prostorov. Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) sta dva članka, ki obravnavata vzroke nastanka ter ukrepe za odpravo. Pri odpravljanju plesni moramo prvo določiti vzrok. V vašem primeru je nedvoumno vzrok v notranji kondenčni vlagi, pogosto pa je vzrok tudi v zunanji. Nekatere ukrepe odstranjevanja vzrokov in sanacije posledic podajam v tem prispevku.

Vodna para v stanovanju Potrebno se je zavedati, da povprečna štiri članska družina »pridela« v enem dnevu 10–15 litrov tekočine. Ta prehaja v zrak zaradi dihanja, potenja, osebne higiene, čiščenja, pranja, likanja, kuhanja itd. Pogost problem so okrasne rastline, saj ena lončnica odda kar 15–25 gramov vlage na uro ali celo sušenje opranega perila v stanovanju. Prvi in najpomembnejši ukrep je zadrževanje relativne zračne vlage med 40 in 60 odstotkov – idealna je 50 odstotkov – plesen nastopi nad 80 odstotkov. Za nižanje imamo na voljo tri ravni ukrepov, izbiro prilagodimo trdovratnosti plesni. Brezplačni organizacijski ukrepi so učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva. Če ne zadostuje, nadaljujemo z malimi investicijami, kot je pregrevanje prostorov, lokalna rekuperacija ali uporaba razvlaževalca zraka. Med večje investicije – te edino zanesljivo in uspešno odpravijo vzrok – spada toplotna izolacija oboda stavbe in centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Šele po trajnem znižanju vlage se lotimo opleskov ali menjave talne obloge, saj smo s temi ukrepi za vedno odstranili vzroke plesni.

Zrak in vlaga v stanovanju

FOTO: ARHIV DRUŠTVA VITRA

Največja količina vlage, ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka.

Kolikor stopinj ima zrak, toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 10 °C je v zraku okrog

10 g vode, pri 22 °C je to 22 g. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0 °C le 4,4 g vode, pri – 10 °C 2,2 g, pri – 20 °C pa le 0,9 g. V vseh navedenih primerih govorimo o 100-odstotni zasičenosti z vlago.

nam kvaliteten zrak zagotavlja tudi inovativni sistem lokalnega prezračevanja z rekuperatorjem MIKrovent v okenskem okvirju.

Razvilo ga je podjetje MIK iz Vojnika.

Večje investicije

Kljub temu da je investicija (pre)velika, je strošek smiseln, saj nam zagotovi kvalitetno življenje, od plesni pa se poslovimo za vse večne čase. Centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo (vračanjem odpadne toplote zraka nazaj) stane okrog 5.000 evrov, izdeOrganizacijski ukrepi lava kvalitetne toplotne izolacije fasade (ne pozabimo tudi na strop in tla) debeline 20 cm Ker so enostavni, brezplačni in učinkoviti, jih stane na ključ okrog 50 eur/m2. Oba ukrepa uporabljamo vedno, vselej in povsod, ne glede je potrebno dobro načrtovati, vgraditi in na težave s plesnijo. vzdrževati, zato »šušmarstvo« odpade.

• Učinkovito zimsko prezračevanje (3–4• Toplotna izolacija oboda stavbe naj ima krat dnevno, vedno le za 2–4 min, vedno danes (2012) najmanj 15 cm termoizolacije na prepih celotno etažo) je optimalno, v tlaku proti raščenemu terenu ali neogrebrezplačno in učinkovito »zdravilo« proti vanemu prostoru (klet), 20 cm na obodnih plesni. stenah (fasadi), 30 cm na stropu proti hladni • Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje podstrehi in 40 cm v strehi podstrešnega vlage – kondenzirane na toplotnih mostovih stanovanja. Te debeline veljajo za izolacije oboda stavbe – ali zunanje (zamakanje, starejšega tipa (kamena in steklena volna, stihidroizolacija) je enostavno pri notranji, težje ropor), ki imajo lambdo 0,041 W/m2K. Boljše pri zunanji vlagi. Pri notranji odstranimo vir imajo nižjo lambdo in večjo izolativnost. Debelina je pomembna, še bolj pa izdelava brez (rože, akvarij, sušenje perila …) v celoti, pri toplotnih mostov. Na portalu NEP Slovenija ostalih ga skušamo zmanjšati. so napake prikazane v rubriki »Črna točka« • Odmik pohištva od zunanjih sten in dvig in »Energetski kiksi«. od poda za najmanj 5 cm je nujen povsod, kjer je plesen. Vertikalno strujanje zraka med tlakom in steno ter pohištvom omogoča odvajanje vlage iz »mrtvih kotov«.

Male investicije Stroškovno so različne, a nujne, če organizacijski ukrepi niso uspešni. Stanje spremljamo z natančnim higrometrom. Meritve pri cenenih lahko odstopajo tudi do 20 odstotkov.

• Ogrevanje na višjo temperaturo nam niža odstotke relativne vlage v zraku, plesen se pojavi nad 80 odstotkov. Ker nam vsaka višja °C zniža delež relativne vlage za 2,5 odstotka, nam dvig temperature za nekaj stopinj običajno zadostuje. Pri štirih stopinjah (26 °C namesto običajnih 22 °C) znižamo delež relativne vlage za 10 odstotkov, kar je običajno tudi dovolj. Ta ukrep moramo vedno kombinirati z rednim prezračevanjem na eno uro (2–4 min, prepih, vsi prostori) in spremljanjem stanja na higrometru.

• Razvlaževalec zraka uporabimo v primerih, ko vzroka zračne vlage ni mogoče odstraniti. Skozi električni aparat struja zrak, ki na kondenzacijski enoti oddaja vlago. Ta gre v zbiralnik, iz katerega jo odlijemo. Njihova cena je med 200 in 400 evri, odvisna je od zmogljivosti.

Cenejši imajo kapaciteto okrog 10 litrov na 24 ur, močnejši okrog 20 litrov.

• Pri vgradnji novih oken

Prepogosto se zaradi nevednosti pojavlja plesen tudi na notranjih okenskih okvirjih in špaletah.

Krivda pa ni v splošnem prepričanju, da plastična okna »ne dihajo«. Vsa sodobna okna – tudi lesena – skoraj 100-odstotno tesnijo, zato je redno prezračevanje (ali vgradnja rekuperatorja) edini način, da odstranimo vlago, ki jo v prostorih »pridelamo« z načinom življenja.

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica Tel.: 70 96 020 ali 041 830 867

• Vgradnja centralnega prisilnega prezračevanja z rekuperatorjem je nujen v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje se zanj odločajo tudi lastniki »navadnih« hiš. Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kvaliteto in vlažnost zraka, brez vonjav, prahu … predvsem pa brez prepiha in šumenja. Sistem lahko primerjamo z našimi pljuči, ki jih uporabljamo celo življenje, zato tudi rekuperatorja nikoli ne ugasnemo. Za lažje odločanje si na NEP Slovenija poiščite, preberite in obiščite enega od 17 predstavljenih primerov.

Odstranitev plesni Pred opleskom sten se lotimo še odstranitve plesni z enim od namenskih preparatov. Pri vseh je potrebna previdnost ter zaščita telesa, rok, ust in oči. Predvsem pa je potrebno prebrati navodila rokovanja z agresivnimi kemikalijami. Po opravljenem delu je obvezno prezračevanje prostorov tudi zato, da se odpravi neprijeten vonj. V praksi se kot učinkoviti izkažejo: Bref z aktivnim klorom, Clox in nerazredčena varikina.

Energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 17

Prenavljamo ...

Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam

17

PODJETNI VRTILJAK

S timskim delom in sodelovanjem do cilja

Ko govorimo o delovnem okolju, nekako ne moremo mimo premisleka o učinkovitosti timskega dela. O tem sem premišljevala v nekaterih svojih preteklih prispevkih. Dejstvo je namreč, da je človek le redko v situaciji, ko ni potrebno sodelovanje z drugimi, naj bodo to sodelavci, dobavitelji ali odjemalci. Neločljiv del posameznikovega delovanja je torej sodelovanje. Če se omejimo na timsko delo kot obliko sodelovanja, lahko v najožjem smislu rečemo, da gre za sodelovanje več posameznikov pri reševanju skupne naloge ali problema.

In če več glav več ve in če je v slogi moč, potem je dobro timsko delo garancija za uspeh.

Ko govorimo o timskem delu, nikakor ne mislimo zgolj na formalno oblikovane time v podjetjih, ki rešujejo visoko tehnološke, varnostne, informacijske in še kakšne druge naloge in izzive. Najenostavneje rečeno gre lahko za delo v skupini, ki ima skupno nalogo, kar je lahko dokončanje določenega izdelka, organizacija dogodka ali kaj drugega.

Timi namreč niso nujno formalne narave. Oblikujejo se lahko spontano, neformalno, kot odgovor na potrebo po čim bolj uspešni, hitri in učinkoviti realizaciji določene naloge. Tudi v vsakdanjem življenju namreč radi posežemo po takem (tim-

skem) načinu dela, pa čeprav velikokrat ne gre za namerno odločitev oblikovati tim, temveč zgolj za prizadevanje uspešno opraviti tisto, kar smo si zadali, naj bo to projekt v službi, organizacija seminarja, organizacija strokovne ekskurzije ali organizacija družinskega piknika.

Tim ne smemo razumeti kot skupino, ki je podrejena enemu posamezniku, ki ni več prvi med enakimi, ampak eden nad vsemi. Ravno tako ni samoumevno, da se bo sodelovanje ljudi pri izvedbi določene naloge razvilo do meje, ko bomo lahko rekli, da ti posamezniki sestavljajo učinkovit tim.

Nedvomno je za uspešno timsko delo potrebno zagotoviti učinkovito in nemoteno komunikacijo ter razvoj in ohranjanje zaupanja med člani tima, saj pomanjkanje medsebojnega zaupanja pomeni izgubljanje časa v medsebojnem preverjanju in ščitenju lastnih interesov. Mnogi so prepričani, in tudi sama temu pritrjujem, da je uspešnost nalog, ki jih timi izvajajo, odvisna ravno od učinkovitosti komunikacije – pogovora, izmenjave in usklajevanja mnenj, ugotovitev, rezultatov.

Za uspešnost tima je pomembno, da so njegovi člani visoko motivirani za delo, da nalogo prepoznajo kot pomembno in koristno, da so pripravljeni vložiti veliko napora v

uresničevanje ciljev, da bi zadovoljili tako svoje interese kot tudi interese organizacije.

Poznamo številne teorije motivacije in različne razvrstitve tipov potreb. V organizacijskem okolju mnogokrat prevladuje mnenje, da je glavni motivator denar, ki pa nikakor ni edini.

Različni avtorji na tem mestu izpostavljajo vidik varnosti, občutek spoštovanja, samostojnost, primerne delovne pogoje, usklajenost s prostim časom idr. Vse to so dejavniki, na katere lahko delodajalec v takšni ali drugačni obliki vpliva.

Prednosti uspešnega timskega dela so številne, med drugim tudi bolj učinkovito doseganje ciljev zaradi medsebojne podpore in sodelovanja, večja kreativnost zaradi spodbujanja izražanja idej, mnenj, vprašanj in dilem vseh članov tima, bolj kakovostni rezultati dela, saj se člani tima medsebojno dopolnjujejo v znanju in sposobnostih.

Naj gre torej za delovno ali domače okolje, je sodelovanje z drugimi in delovanje v bolj ali manj formalnih oblikah tima za vsakega posameznika neizbežno. Če pa se zavedamo koristi, ki jih timsko delo lahko ponudi, je takšno sodelovanje tudi smiselno in nujno, še posebej v današnjem času, ko so dobre ideje in kakovostne rešitve dragocene. ∙Mag. Marija Paladin

Bazen ni le za okras

Pred gradnjo, montažo ali sanacijo bazena priporočajo obisk pri svetovalcu ali strokovnjaku – Bazen je treba redno vzdrževati, poškodbe pa sanirati

Betonski bazen, ki ga je načel zob časa, je treba ustrezno sanirati.

premazati z dvokomponentno elastično cementno vodotesno maso.

Podlaga za nanos mora biti čista, trdna, nosilna in Površino je potem treba zadostno očistiti z visokotlačnim ravna, brez mastnih madežev ali neveznih delcev, saj bi Je bazen samo premazan dah težja. Zunanja hidroizol- čistilcem z najmanj 300 barov pritiska. Ko se slednji zmanjšali oprijem. z barvo ali obložen s keraacija je verjetno nemogoča, Podlago za nanos najprej miko, kako je s hidroizolacijo zato se betonsko konstrukcijo površina dobro osuši, se navlažimo s čisto vodo, da ni bazena, kakšne so razpoke na sanira iz notranje strani, tako nanjo nanese vezni sloj usvodnih bazenčkov, pregladke betonski konstrukciji in kako da hidroizolacija v notranjosti trezne zmesi oziroma malte, primerne za bazene. Po napovršine pa predhodno nahje ta ohranjena, je le nekaj prepreči iztekanje vode v tla, nosu grobe malte je treba na rapavimo. vprašanj, s katerimi si belijo odgovarjajo na vprašanje o Razpoke in poškodbe na navlaženo površino nanesti glavo strokovnjaki za beton, propustnosti bazena še fino mikroarmirano malto. površini predhodno saniramo ko želijo kar se da pomagati svetovalci. z hitrovezno malto, stike V primeru, da površina ni obupanim lastnikom bazena. gladka in je opaziti še kaj ner- vodoravnih in navpičnih Betonski bazeni so običajno površin pa zaokrožimo v Pri betonskih bazenih, pri ka- pobarvani ali obloženi s kera- avnin, jih lahko do debeline petih milimetrov saniramo na polkrožnice (holkel), so terih za razliko od montažnih miko. Za izvedbe notranje prepričani betonski strokohidroizolacije bazena in enak način kot prej. bazenov ni možen odkop, je vnjaki, ki dodajajo, da se sanacija pri razpokah in razje- sanacije bazena je potrebno Po osušitvi saniranih površin, mora podlaga pred končnim celotno notranjo površino počistiti tako, da odstranimo pravijo svetovalci, je potrebno barvanjem bazena dobro celotno površino bazena osušiti. ∙Barbara Čepirlo vso nanošeno barvo in na vidnih prizadetih površinah lokalno odstranimo ves omet ali plast betona v debelini vsaj dva centimetra, svetujejo.

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

V tem poletnem času, ko termometer preskoči tudi 30 stopinj Celzija, prija ohladitev v morju. Marsikdo si pot do morja skrajša s postavitvijo montažnega ali gradnjo betonskega bazena na domačem vrtu, ki potrebuje redno vzdrževanje. V nasprotnem primeru predvsem betonske konstrukcije načne zob časa, zato jih je potrebno pravilno in ustrezno sanirati.

Ponudnikov kakovostne bazenske tehnike je na trgu veliko, pred nakupom ali gradnjo pa je bolj kot ne dobrodošel tudi pogovor s svetovalcem.

Pravilno in redno vzdrževan bazen ne služi samo za okras. Kopanje v njem je prijetneje.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

OVEN Pogosto boste morali menjati načrte in se prilagajati drugim, to pa vam ne bo niti malo všeč.

Spoznali boste veliko novih ljudi, nekateri vas bodo zelo navdušili, spet drugi ne. V sredini avgusta popazite v partnerskih odnosih in malo umirite svoj nagli temperament. V ljubezni vam ne bo šlo najbolje, zabave pa bo vseeno dosti.

Notranjsko-kraške novice

stran 18

petek, 20. julij 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

BIK Vse do polovice avgusta ne bo časa za oddih ali za dopust. Poslovne obveznosti bodo zelo velike, spremljala vas bo negotovost. Občasno boste imeli tudi pomanjkanje motivacije, v mislih boste vsepovsod, samo ne pri delu. Kratko, a zelo prijetno potovanje je možno konec avgusta.

DVOJČKA Začetek avgusta prinaša negotovost pri načrtovanju poslovnih obveznosti, dopusta in potovanj. Potrebno bo narediti nek načrt, pri tem bi se lahko sprli s sodelavci. Kamorkoli boste šli, se boste izvrstno zabavali. Paziti morate le na finance in nikar ne pretiravajte z zapravljanjem.

RAK V začetku avgusta boste polni poslovnih načrtov, a kmalu se bo izkazalo, da ne bo šlo vse tako, kot ste mislili. Problemi v komunikaciji in vašem potrpljenju bodo veliki. Soočili se boste z neodgovornostjo tistih, ki ste jim verjeli. V ljubezni bo vseeno malo boljše. Čustveno zadovoljstvo vas bo pomirjalo, a vzemite par dni za kratko potovanje s partnerjem.

LEV Nejasni odnosi, zablode in vaša ljubezenska negotovost bodo končno prenehali, saj boste definirali svoja ljubezenska pričakovanja.

Odločitev za potovanje bo padla v trenutku, saj je želja po odmiku od vsakodnevnice zelo velika. Po dopustu se boste izvrstno počutili.

DEVICA Kmalu se boste prepričali, da ste zelo dobro ocenili poslovno situacijo. Poslovne napetosti bodo izginile. Več časa boste imeli za prijatelje, pogosto boste šli ven in uživali v trenutkih, ki ste si jim prej odrekali. Ne boste se mogli odločiti, ali bi šli na dopust samo s partnerjem ali tudi s prijatelji.

TEHTNICA Živeli boste s pospešenim tempom, a boste zaradi vsakodnevnih vznemirjanj slabo spali.

Razpoloženje bo precej spremenljivo, odvisno od čustev. Po prvem tednu avgusta boste postali v ljubezni zelo zahtevni, pogosto boste malce ljubosumni. Potujte, jačajte svojo kondicijo in se posvetite športu! ŠKORPIJON Avgust je pravi mesec za letovanje skupaj z družino in za obnavljanje odnosov z osebami, ki so že dolgo prisotne v vašem življenju. Čustveno ravnotežje se vam bo povrnilo, odnos s partnerjem bo postal spet normalen. Tudi če ne boste šli v daljne kraje, se zavedajte, da je tudi doma lahko zelo lepo.

STRELEC V avustu boste dobro razpoloženi in tudi precej uspešni. Tudi z boljšim izgledom se boste lahko postavili, boste pa prej zapravljali za izhode ven, za zabavo. Dopust boste aktivno izkoristili, a vam bodo vseeno ugajale mirne in zapuščene plaže. Želeli si boste, da bi bili z vsemi v dobrih odnosih.

KOZOROG Poletna vročina vam bo upočasnila misli in telo. Dogodki se ne bodo odvijali tako, kot bi si želeli. Veliko časa boste porabili, ker se boste določenim stvarem izogibali. Številne obveznosti boste s težavo opravljali. Naredite si načrt že v začetku avgusta.

Poskusite se sprostiti in poiščite veselje v malih stvareh.

VODNAR V avgustu boste sproščeni in zaljubljeni. Čutili boste potrebo po počitku in dopustu, ne boste pa preveč duhoviti okoli načrtovanja potovanj in dopusta. Če želite pričeti z novo zvezo, se boste morali prej znebiti duhov preteklosti in partnerju povedati tisto, kar ste želeli prikriti. Prvi teden avgusta pa bo nadvse lep in sproščujoč.

RIBE Vaše razpoloženje bo pogosto odvisno od družinskih priložnosti in od vseh privatnih odnosov. Druženje in pogovori s prijatelji vam bodo najbolj odgovarjali, še posebno se boste radi pridružili kakemu skupnemu športnemu udejstvovanju. V ljubezni bo izboljšanje.

Zahvala

Prodam Čistokrvne mladiče Kavkaškega ovčarja. Kužki bodo za oddajo v avgustu, cepljeni, razgliščeni in čipirani. Tel.: 031 333 407.

Jagnjeta in ustrojene ovčje kože. Tel.: 041 874 987.

Nepremičnine

Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar ….

V 79. letu nas je zapustila draga žena, sestra in teta

Prodam

Terezija Bajt z Rakeka.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m , parcela 1264 m z dokumentacijo za obnovo, lepa lokacija in dostop. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

2

2

3-sobno stanovanje na Rakeku, 74,98 m2, obnovljeno l. 2004, v mirnem bloku, blizu trgovina, pošta, banka, vrtec, šola, avtobusna postaja, 37 km do Ljubljane, parket, okna, klima, CK, v postopku vpisa v ZK. Cena: 1050 eur/m2 oz. po dogovoru.

Tel.: 041 464 662.

090 44 28

ŽELITE POGLEDATI V PRIHODNOST, REŠITI UGANKO S SLUŽBO, LJUBEZNIJO, SE IZOGNITI TEŽAVAM? POKLIČITE!

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno)

Naročnik: Britti d.o.o.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Ob boleči izgubi naše drage se zahvaljujemo pevskemu zboru Tabor iz Cerknice za zapete žalostinke, podjetju Pietas in župniku Božidarju za opravljen pogrebni obred.

Zahvala vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za darovano cvetje in sveče, enako tudi Zvezi borcev Rakek, Društvu upokojencev Rakek in društvu diabetikov Cerknica. Še posebna hvala za napisan govor sosedu Francetu in ge.

Marjetki Urbas-Hribernik, ki ga je prebrala ob grobu.

Iskrena hvala vsem tistim, ki jih nismo posebej omenjali, in vsem, ki ste našo drago Rezko pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Anton in sorodniki

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

stran 19

Napovednik in razvedrilo

let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 24. avgusta do 6. septembra. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 20. avgusta, na e-naslov urednistvo@ nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Fotografska razstava Slavka Polaka, v Notranjskem muzeju Postojna.

Prireditve, predavanja 28. 7. Tradicionalna gasilska veselica s skupino Čuki, od 20. ure dalje v Dolenji vasi pri Cerknici. Bogat srečelov. Za pijačo in jedačo poskrbijo domači gasilci.

4. 8. Prireditev Gozdar, kmet, nekoč in danes, ob 16. uri pri kozolcu toplar na Belskem.

5. 8. 24. Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, pestro dogajanje z Akordi in Natalijo Verboten, od 14. ure dalje.

Kultura 20. in 21. 7. Koncert za klasično kitaro, ob 20. uri v Jamskem dvorcu in Inštitutu za raziskovanje krasa.

20.–22. 7. Mednarodni Festival amaterske kulture (FAK) v Postojni 20. 7. Gradsko kazalište mladih Vitez (Bosna in Hercegovina): mladinska predstava Don Kihot, ob 18. uri na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

20. 7. Slavnostno odprtje festivala, ob 19.45.

20. 7. KUD Ligojna – DS Sadika: komedija Micki je treba moža, ob 20. uri na trgu pred hotelom Kras.

20. 7. Scena Sisak (Hrvaška): seksi komedija Seksi priče, ob 21.30 v Gostilni Čuk.

20. 7. Draft teatar Tuzla (Bosna in Hercegovina): komedija Ljubav, ob 23. uri na trgu pred hotelom Kras.

21. 7. Dom kulture KKV Sisak (Hrvaška): otroška predstava Pepeljuga, ob 10. uri v Gostilni Čuk.

21. 7. Kazalište Beli manastir (Hrvaška): komedija Sljedeći, ob 20. uri v Gostilni ob kaminu.

21. 7. Pozorište Prijedor (Bosna in Hercegovina): komedija Hot line, ob 21.30 v Gostilni Čuk.

21. 7. Ap Daske Laktaši (Bosna in Hercegovina): drama Srkolije, ob 23. uri v kulturnem domu v Postojni.

22. 7. Siniša Maksimovič (Srbija): monokomedija Ja sam taki čovjek, ob 15. uri v Gostilni ob kaminu.

24. 7. Koncert Rapostojna, ob 20.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

26. 7. Koncert skupine After 7, hiti Abbe, ob 20.30 pred hotelom Kras v Postojni.

27.–29. 7. Shod v Narinu 31. 7. Koncert Julije Kramar in orkestra Nova muzika, ob 20.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Za otroke 25. 7. Predstava za otroke Mladi Maj, ob 19.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Kjer je dober nakup pravilo.

1. nagrada: bon v vrednosti 30 evrov za nakup: Anica Nared, Begunje 102, Begunje pri Cerknici. 2. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za nakup: Jelena Radojevič, Pretnerjeva 6, Postojna; 3. nagrada: bon v vrednosti 10 evrov za nakup: Igo Petrič – Janc, Planina 127, Planina. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Manufaktura d.d., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Manufaktura d.d., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica. 1. nagrada: bon v vrednosti 30 evrov za nakup; 2. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za nakup; 3. nagrada: bon v vrednosti 10 evrov za nakup. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 17. julija 2012.

14 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



Promocijsko sporočilo, naročnik: Herbis d.o.o., Pilonova ulica 8, 1000 Ljubljana

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 20